Ali 10 milijonov v zajem ali novih priklad! Piidnim staršem velja kot velevažna skib za srečno bodočnost svojih otiok tudi v gmotnem oziru. Kolikor morejo, skušajo premoženja uabrati. Zlasti prizadevajo si posestva zapustiti biez dolgov. Jednako biti moralo bi tudi v srenjah, okrajili, deželah in državab. Toda žali Bog sedanji svet ne dela tako. Marveč v maio bvale vredni sebičnosti nalaga svojim potemcem neznosljivib biemen, posebno 8 tem, da neprestano dolgove dela. Odkar 8o liberalci denaiju, kapitalu, odeiuštvu napravili prosto pot, leze vse v zadolženje. Države evropske 80 vse zadolžene in dajejo judom, zlasti Rothschildom, letni davek, ki se imenuje: činž ali obre.sti za v zajem ali na posodo vzeti denar. V kratkiV letih 8o liberalci tudi pri nas in v Ogerskem. državni dolg pomnožili za više 1000 milijonov goldi» narjev. Kmetje in mestjani imajo skoi o vsi in povsod zamazane knjige in plačujejo obresti, da jiniu po rebrih poka in mošnja lakote zija. Večja mesta je Rkoro uže sram brez dolgov biti. Zato beiemo, kako si posojila nakapajo mesta Budim-pesta, Dunaj, Praga, Trst, Salcburg, Gradec. Nedavno je tudi bela Ljubljana se povila v piecej debelo dolžuo pismo, a sedaj pridejo dežele na vrsto. Čudno, dežele avstrijske, ti staroslavni stebri cesavstva našejra, so še malo ali uič zadolžene. Temu hočejo sedaj liberalci, dokler je čas, precej v okom priti. Naprej bi naj, vseoi v zgled, šla — naša Štajerska. Liberalni poslanci štajcrski hočejo, naj se drugo leto potroši 4,158.869 fl. (med temi samo za šolstvo 1,843.011 fl.) Toliko denai-jev pa ne sknpijo z dosedanjo 38% doklado. Kako tedaj pomagati, da bo denavja dovolj na razpolago? Deželni odbor je nasvetoval, naj se doklade za 6% pozvišajo, t. j. do 44"/0 potisnejo. Teran se pa ustavljajo vsi poslanci iz kmetske skupine pa tudi veliki posestuiki Sedaj bi gotovo kazalo, da so potroški za toliko skrčijo, da bo 38°/0 doklada vseni potrebočam ustrezala. 0 tem pa liberalci za živi svet ničesar slišati uečejo. Iz zadreg si hočejo poinagati z enim izmed dveh nasvetov. Prvega piedlaga liberalec in poslanec graške trgovske zboinice vitez pleuu. Knaffl, drngega pa Mislinjski fužinar g. Lohninger. Vitez plem. Knaffl je podoben mariboiskeniu bivšemu vice-županu Reuterju, ki je Maribor hotel pokopati v dolg 1 milijon goidinai;jev, ter nasvetuje, naj dežela štajerska vzanie v zajein 10 milijonov goldinarjev iu si tako poinaga. Toda g. Lohniuger se ne vjeraa s tem na8vetom ter pravi: znižati sedanjili deželskib stroskov ne moremo pač pa lebko Ijudem nalo/Jmo novib plačil; pritegnimo še indiiektui davek k doplačevanju deželskib stroškov; sklenimo, naj se pobira od pive (pira) 50 kr. (hektoliter), 23 kr. od vina, od žganja 2 fl. 50 kr., p:i mesu pa 30 kr. ooV vsake klavne živali. Kteri izrued teh nasvetov bo sprejet, to še ni doguano, bržčas takrat še Lobningerjev. Kajti poznej pride g. Knaffelnov na vrsto cel6 gotovo, ako še nam dalje časa nemški lib*ralci v deželi gospodarijo. Liberalci nečejo, ne morejo in tudi ne smejo davkovskih bremen polajšati, ako hočejo splob svojim načelom, svojim krivim uaukom zvesti ostati.