ČLOVEK, ŽIVAL

Poglavja o njunih soočanjih

uredila

Sašo Jerše in Mateja Gaber

KAZALO

Mateja Gaber

Tim Prezelj

PREDGOVOR / FOREWORD

6 RAZVOJ IN STRUKTURA ODNOSA MED



ČLOVEKOM IN DRUGIMI ŽIVALMI

114

Boris A. Novak

LIPICANCI GREDO V STRASBOURG

12 Tadej Pavković

PO SLEDEH ŽIVINOZDRAVSTVA IN

Boris A. Novak

ZDRAVSTVENIH NADLOG GOVEDA NA

LIPICANCI GREDO NA ODER ZGODOVINE

20 KRANJSKEM IN ŠTAJERSKEM V 17. STOLETJU

128

ŽIVALI, ETIKA IN NORMATIVNOST V

Florin Cioban, Ioana Jieanu

PLATONOVEM DIALOGU GORGIJA

26 MASKA (KOZA) IN KOLEDOVANJE V

Blaž Zabel

ROMUNSKIH OBIČAJIH

138

Matej Hriberšek

Jana Brankovič

PLINIJEV OPIS ŽIVALSKEGA SVETA IN

PODOBNOSTI IN RAZLIKE V ZGRADBI

NJEGOVI VIRI

38 UDOMAČENIH ŽIVALI IN ČLOVEKA

148

Marko Kambič

Irena Golinar Oven

ŽIVAL V RIMSKEM PRAVU

82 VIRUSNE BOLEZNI: NAČINI ŠIRJENJA

VIRUSA AFRIŠKE PRAŠIČJE KUGE

Andrej Pengov

IN BIOVARNOSTNI UKREPI

160

RAZVOJ ŽIVINOZDRAVSTVA OD SKROMNIH

ZAČETKOV DO MODERNE ZNANOSTI

92 Marija Mojca Peternel

ODNOS TISKA DO ŽIVALI V 19. IN

Mateja Gaber

V ZAČETKU 20. STOLETJA

170

SOKOL V NEMŠKI POEZIJI VISOKEGA

SREDNJEGA VEKA

100

3

Katarina Švab

Irena Samide

KNJIŽNICE KOT JAVNI PROSTORI

KNJIŽEVNOST KOT MORALNI OPOMIN –

V SOBIVANJU Z ŽIVALMI

184 ŽIVALSKE ZGODBE MARIE VON

EBNER-ESCHENBACH 244

Darko Čuden

KAJ JE DALJŠE, KO SE VLEČE, JARA KAČA ALI

Neva Šlibar

KURJA ČREVA OZIROMA KAM IN KDAJ PRIDE

PISATI PTICE – K OPOLNOMOČENJU ŽIVALI

PO POLŽJE PIKL POLŽ? NEKAJ DROBCEV

V SODOBNEM NEMŠKEM ROMANU

254

O ŽIVALSKOSTI V JEZIKU

194

Uršula Berlot Pompe

Andreja Retelj

ŽIVALI IN ŽIVALSKOST V SODOBNI UMETNOSTI 266

PREZENTACIJE ŽIVALI PRI POUKU NEMŠČINE

V OSNOVNI ŠOLI

208 Eva Boštjančič in Maša Černilec

ČLOVEK IN PES NA DELOVNEM MESTU –

Urška Valenčič Arh

POGLED NA ČLOVEKOVE PSIHOLOŠKE

O KURAH BREZ GLAVE, POČENIH MAČKIH IN

POTREBE, MOTIVACIJO IN VEDENJE

282

DRUGIH ŽIVALSKIH FRAZEMIH V OTROŠKI IN

MLADINSKI LITERATURI

218 Priscila Gulič Pirnat

TEŽAVE PRAVNEGA POLOŽAJA NEČLOVEŠKIH

Milena Mileva Blažić

ŽIVALI 292

OD EZOPA DO TREH BOTER LISIČIC –

ŽIVALI V PRAVLJICAH, BASNIH,

Roman Kuhar

VEZENINAH, TAPISERIJAH IN ŠE KJE

232 ŽIVALI KOT SODRŽAVLJANI: RAZVOJ

SOCIOLOGIJE ŽIVALI

300

4

Igor Pribac

ŽIVLJENJEPISI

364

SODRŽAVLJANKA MUCA?

310 ABSTRACTS 364

Tomaž Grušovnik, Reingard Spannring,

Branislava Vičar

IMENSKO KAZALO

396

KRITIČNA ANIMALISTIČNA PEDAGOGIKA –

MEDPRESEČNO IZOBRAŽEVANJE ZA ETIKO

ŽIVALI 318

Jerca Legan

VELIKA IN MALA KREATURA

326

Dušan Nečak

IŠČI, POKAŽI! – REŠEVALNI PSI

336

Alenka Seliškar

ZGODBE Z DRUGE STRANI

344

Maja Klarendić

GOJENO ŽIVLJENJE 354

Sašo Jerše

ČLOVEK, ŽIVAL, ČUDEŽ 358

5

PREDGOVOR

FOREWORD

Mateja Gaber

Filozofska fakulteta se je pod okriljem Univerze v Ljubljani s svojo znan-Evropske noči raziskovalcev – Humanistika, to si ti! izpostavlja človeka in stvenoraziskovalno idejo o sobivanju človeka in živali vključila v aktual-

žival ter raziskuje njun odnos ter soodvisnost. Odnos človeka do živali

no Evropsko noč raziskovalcev, ki se je začela leta 2022 in se bo zaključi-

in živali do človeka še nikoli ni bil tako osrednji pojem znanstvenih de-

la 29. septembra 2023. Projekt Filozofske fakultete poteka pod sloganom

bat. Te se dotikajo ne le etičnih, kulturnih, pravnih, filozofskih, politič-

Humanistika, to si ti! in je edini izmed 300 evropskih projektov, ki iznih, socialnih in drugih vidikov, temveč tudi metodoloških izzivov in

postavlja humanistiko. Humanistika je namreč tista osrednja podstat,

teoretičnih temeljev že znanih raziskav. V ospredje prihaja vprašanje,

ki povezuje vse ostale znanosti, je skupni imenovalec vsega, kar človek

ali in v kolikšni meri lahko naš antropocentričen način mišljenja in raz-

raziskuje, kajti ni znanstvenega in ne umetniškega ustvarjanja brez člo-

mišljanja razširimo z novimi perspektivami in pristopi, ki bodo najbolj

veka in človečnosti.

pravični do živali, njihovih potreb in interesov. Ponovno prevpraševanje

povezave človeških in živalskih načinov bivanja lahko ustvari pomemb-

Evropska noč raziskovalcev je projekt Evropske komisije v okviru pro-

na izhodišča za nov pogled nanje in ga lahko temeljito spremeni tako v

grama za raziskovanje in inovacije Obzorje Evropa za obdobje 2021–

etičnem kot praktičnem smislu.

2027 in temelji na stebrih znanstvene odličnosti, reševanja globalnih iz-

zivov in konkurenčnosti ter inovativne Evrope. Evropska komisija želi

Čeprav imamo človeka za krono stvarstva, je povsem jasno, da bi zgodo-

spodbujati znanstveno odličnost ter usposobiti nadarjene znanstve-

vina človeštva brez živali, ki bi človeku pomagale, potekala popolnoma

nike, jih zadržati v evropskem raziskovalnem prostoru in tako krepiti

drugače. Odnos med človekom in živaljo se je v preteklosti vedno znova

vodilno vlogo EU na področju znanosti. Obenem želi razširiti obstoje-

spreminjal, bil je kompleksen in je vplival na oba deležnika. Izhajajoč iz

če raziskovalne infrastrukture – to podpira s programskim, odprtim fi-

zakonske podlage, da so živali čuteča bitja, ne gre zanemariti niti razvoja nanciranjem Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), ukrepi Marie Skło-odnosa živali do človeka. Z udomačitvijo so živali razvile nov, emocialen

dowska-Curie (MSCA) ter raziskovalnimi infrastrukturami. Stremi tudi

odnos do človeka in mu postale privržene ter celo popolnoma odvisne

k reševanju globalnih izzivov in trajnostnemu razvoju, pri čemer po-od njega. Človek, ki je sebe zgodovinsko postavil kot razmišljujoče bitje

kriva tudi celotni spekter ciljev razvoja Združenih narodov, kot so de-

v središče sveta, pa je na žival največkrat gledal koristoljubno. Sodobna

nimo zdravje, kultura, vključujoča družba, digitalizacija, podnebje, mo-

živalska etika, ki poleg človeka postavlja v ospredje tudi žival, pa se od-

bilnost, hrana, naravni viri in okolje. Prav tako izpostavlja inovativnost, daljuje od izključno koristoljubnega pogleda na živali in nanje gleda kot

ki vključuje tehnološki razvoj ter predstavitev in prenos znanja. Slednje

na bitja z zavestjo, voljo in čustvi. Človekov pogled je tako dandanes am-

je tudi vodilo aktualnega projekta Evropske noči raziskovalcev – Huma-

bivalenten: po eni strani vse bolj poudarja svojo podobnost z živalmi in

nistika, to si ti! , v katerem smo skušali raziskati in izpostavili eno izmed na tej podlagi argumentira drugačno ravnanje z njimi, po drugi strani

najstarejših povezav, ki jih je človek vzpostavil z drugimi živimi bitji –

pa je sodobni človek ubijanje živali razvil do popolnosti. Kot posledica

povezavo z živalmi.

tako različnih pogledov na živali se je (zlasti v zahodni kulturi) pojavila tendenca, da bi pravice živali približali človeškim.

Človek in žival – o njunem sobivanju že več kot dva tisoč let razmišljajo filozofi, raziskujejo ga znanstveniki, o njem pišejo literati in pojejo

V pričujoči znanstveni monografiji boste našli prispevke, ki obravna-pesniki. Človeka in žival upodabljajo umetniki in tudi letošnja vsebina

vajo sobivanje človeka in živali v različnih kontekstih: naravoslovnem,

7

družboslovnem, humanističnem in umetniškem, ali natančneje, prispevki posegajo na področje zgodovine, literarne zgodovine, umetno-

stne zgodovine, filologije, filozofije, antropologije, sociologije, psihologije, prava, bibliotekarstva, didaktike, veterinarske medicine, bioetike in prepleta vsega naštetega. Vpeti so med dve umetniški besedili, med odlomek iz tragikomedije Lipicanci gredo v Strasbourg avtorja Borisa A. Novaka ter pesem Gojeno življenje avtorice Maje Klarendić, vizualno pa jih krasi čudovito delo umetnika Jureta Brgleza – človeška podoba, združe-na z živaljo, ponazarja človekov pogled v preteklost in hkrati njegovo pot

v prihodnost, ki bo nujno izhajala iz povezanosti obeh. Začenjamo torej

z živalmi kot čutečimi in razmišljujočimi bitji, ki svojo pravico iščejo pri najvišjih človeških inštitucijah, in končujemo s poezijo, ki nas spodbuja k razmišljanju o bistvu (živalskega) obstoja, vmes pa vabimo k branju

izbranih znanstvenih besedil, ki bodo morda pripomogla k ozaveščanju

akademske in neakademske javnosti o odnosu človek – žival.

V svojem imenu in imenu Saše Jeršeta, s katerim sva imela veselje uredi-

ti to knjigo, se zahvaljujem vsem avtorjem in avtoricam, ki so s svojimi

pripsevki oplemenitili našo znanstveno monografijo in pokazali zelo

bogato in različno paleto sobivanja človeka in živali. Morda pa sodobni

človek izgublja svoj antropocentrični temelj ter odpira prostor, kamor

se bodo lahko naselile živali kot čuteča bitja.

8

The Faculty of Arts, under the auspices of the University of Ljubljana, written about it and poets have sung about it. Artists have always depict-has joined the current European Researchers' Night, which started in

ed man and animal, and this year's theme for the European Researchers'

2022 and will end on 29 September 2023, with its scientific research fo-

Night – Humanities Rock! highlights the topic of man and animal and

cus being the coexistence of humans and animals. The project of the

explores their relationship and interdependence. The relationship be-

Faculty of Arts is carried out under the slogan Humanities Rock!, and is

tween humans and animals, and animals and humans, has never been

the only one of the 300 European projects highlighting the humanities.

such a central concept in scientific debates as it is today. These debates

The humanities are the central factor that connects all the other scienc-

touch not only on ethical, cultural, legal, philosophical, political, social es, the common denominator of everything that we explore, because

and other factors, but also on methodological challenges and the theo-

there is no scientific or artistic creation without humans or humanity.

retical foundations of already known research. The question of whether

and to what extent we can extend our anthropocentric way of thinking

The European Researchers' Night is a European Commission project

and reasoning with new perspectives and approaches that are as fair under the Horizon Europe research and innovation programme for the

as possible to animals, their needs and interests is coming to the fore.

period 2021-2027, based on the pillars of scientific excellence, tackling

Re-examining the connection between human and animal ways of be-

global challenges and competitiveness, and creating a more innovative

ing can provide important starting points for a new way of looking at

Europe. The European Commission aims to promote scientific excel-

these issues, and can fundamentally change the relationship both ethi-

lence and to train and retain talented scientists in the European Re-cally and practically.

search Area, thus strengthening the EU's leadership in science. At the

same time, it wants to expand existing research infrastructures, as sup-

Although we consider humans to be the crown jewel of creation, it ported by programmatic, open funding from the European Research

is clear that without the help of animals history would have taken a Council (ERC), the Marie Skłodowska-Curie Actions (MSCA) and various

very different course. The relationship between man and animals has

forms of research infrastructure. It also aims to address global challeng-

changed repeatedly over the millennia, has always been complex and

es and the issue of sustainable development, covering the full spectrum

affected both stakeholders. If we start from the legal basis that animals

of the UN Development Goals – health, culture, inclusive societies, dig-

are sentient beings, then the evolution of the relationship between ani-

italisation, climate, mobility, food, natural resources and the environ-

mals and humans cannot be ignored. Through domestication, animals

ment. It also highlights innovation, which includes technological devel-

developed a new, emotional relationship with humans, becoming at-

opment and the demonstration and transfer of knowledge. The latter

tached to and even completely dependent on them. Man, who has his-

is also a guiding principle of the current European Researchers' Night

torically placed himself at the centre of the world as a thinking creature,

– Humanities Rock! project, which seeks to explore and highlight one of

has often looked upon animals in a benevolent light. Modern animal

the oldest links that humans have established with other living beings,

ethics, which puts animals at the centre alongside human beings, moves

the link with animals.

away from a purely benevolent view of animals and sees them as beings

with consciousness, will and emotions. Our view today is thus ambiv-

Human(e), Animal – for more than two thousand years, philosophers

alent: on the one hand, we increasingly emphasise our own similarity

have pondered their coexistence, scientists have explored it, writers have

to animals and argue on this basis for treating them better, while on the

9

other hand today we have developed the killing of animals to perfec-tion. As a consequence of such divergent views on animals, a tendency

has emerged (especially in Western culture) to bring animal rights clos-

er to human rights.

In this scientific monograph, you will find contributions dealing with

the coexistence of humans and animals in different contexts: natural,

social, humanistic and artistic; or more precisely, contributions in the

fields of history, literary history, art history, philology, philosophy, anthropology, sociology, psychology, law, librarianship, didactics, veterinary medicine, bioethics, and the intertwining of all of these. They are

sandwiched between two artistic texts, an excerpt from the tragicome-

dy The Lipizzaners Go to Strasbourg by Boris A. Novak and the poem The Cultivated Life by Maja Klarendić, and visually they are adorned with the beautiful work of the artist Jure Brglez – a human image combined with

an animal, illustrating man's view of the past and, at the same time, his

path to the future, which will necessarily result from the connection of

the two. We thus begin with animals as sentient and thinking beings

who seek justice from the highest human institutions, and end with po-

etry that encourages us to reflect on the essence of (animal) existence,

and in between we invite you to read selected scientific texts that may

help to raise awareness of the human-animal relationship among aca-

demic and non-academic audiences alike.

On behalf of the editors, I would like to thank all the authors whose con-

tributions have enriched our scientific biography and shown the very

rich and diverse range of human-animal coexistence – and perhaps

modern humans are now losing their anthropocentric foundation and

opening up a space for animals to inhabit as sentient beings.

10



LIPICANCI GREDO

V STRASBOURG

tragikomedija

1. dejanje, 3. prizor: Figure dresure

Boris A. Novak

v sodelovanju z Moniko van Paemel

2003–2006

uprizorjeno v Mestnem gledališču ljubljanskem v sezoni 2006/2007,

objavljeno v knjigi Borisa A. Novaka Dramski triptih (založba Litera, Maribor, 2008)

© Boris A. Novak, 2006, 2008

Drugi so častili svete krave in zmaje,

tisočletne želve in leve s perutmi,

samoroge, dvoglave orle in fenikse,

mi pa smo si izbrali najlepšo žival,

izkazala se je na bojiščih in v cirkusih,

prepeljevala je kraljične in zlato monštranco,

zato so dunajski cesarji govorili

francosko s spretnimi diplomati,

italijansko z zalimi igralkami,

špansko z neskončnim Bogom

in nemško z nešolanimi hlapci,

s konji pa so se pogovarjali slovensko.





Edvard KocbEK,





Lipicanci

13

Nekoč je bila neka dežela, daleč stran od tod,

kjer so v hribih beli konji plesali na Mozartovo glasbo.





MoniKa van PaEMEl,





RazLika

14

Kraljestvo za konja!





WilliaM ShaKESPEarE,





RihaRd iii.

15

DRAMATIS PERSONAE (po vrstnem redu nastopanja):

VSEBINA:

Lipicanci: Kobila EUROPA XII



Žrebec MAESTOSO Monteaura XIII

Prolog:

LIPICANCI GREDO V EVROPO



Žrebec SIGLAVY Slava XIV

I. dejanje: LIPICANCI GREDO V STRASBOURG

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu:



1. prizor: Proceduralna razprava



SODNI ODBOR, sestavljen iz treh sodnikov:



2. prizor: Rodovnik lipicancev – modra kri belih konj



SODNIK, Sir Reginald SCOTT



3. prizor: Figure dresure



SODNICA, dr. Julie BERGER



SODNIK, prof. dr. Franz-Xaver MÜLLER

II. dejanje: LIPICANCI GREDO NA DUNAJ



ODVETNIK, mag. Filibert VOLK, poznejši MINISTER



1. prizor: Nadvojvoda Karel II., oče Kobilarne Lipica



Republike Slovenije za blaginjo in razvoj



2. prizor: Lipov drevored na Cesarski cesti



3. prizor: Kraška krajina in škotski krajinar

Priče:

VETERINARKA, dr. Lucija Lotrič



4. prizor: Cesarica Marija Terezija



Nadvojvoda KAREL II. Habsburški



Peter JURKO, upravnik Kobilarne Lipica

III. dejanje: LIPICANCI GREDO NA VOJNO



Slikar Johann Georg de HAMILTON



1. prizor: Napoleon ali Konja za konjeniški spomenik!



Cesarica MARIJA TEREZIJA



2. prizor: Patton ali Kalvarija kavalerije



NAPOLEON I. Bonaparte



3. prizor: Tito ali »Zadnji Habsburžan«



General George S. PATTON Jr.



Josip Broz TITO

IV. dejanje: LIPICANCI GREDO V NIČ



1. prizor: Skupinska fotografija lipicancev s Titom

Kljub velikemu številu oseb je to igro mogoče uprizoriti tudi z manjšim



2. prizor: Zabaviščni park

številom igralcev in igralk. V tem primeru so vloge konj in članov Evrop-

skega sodišča fiksirane skozi vso igro, medtem ko isti igralec oz. igralka

Epilog:

LIPICANCI GREDO DOMOV

lahko nastopa v vlogah dveh, treh ali štirih prič.

PROSTORSKA IN ČASOVNA PRIZORIŠČA:

Prolog se dogaja v velbanci (starem obokanem kamnitem hlevu) v Kobi-Sleherna podobnost z realnimi osebami in dogodki je naključna.

larni Lipica, vsa štiri dejanja v sodni dvorani Evropskega sodišča za člo-



vekove pravice v Strasbourgu, epilog pa pred obokanim hlevom v sodni

palači, preurejenem v zapor.

16

1. dejanje, 3. prizor: FIGURE DRESURE

EUROPA:

Hvala, hvala! ... Velespoštovani publicum!



Španska jahalna šola na Dunaju

Sodni odbor, odvetnik Volk, lipicanci, občinstvo v sodni dvorani.



je razvila cel niz mojstrskih figur



dresure, cvet bogatih, srečnih ur

SODNICA BERGER: Očitno je, da imamo ljudje težave z razumevanjem



na cesarskem dvoru davne monarhije!

živalskega sveta. Prosim predstavnike lipicancev,



Le poglejte, kakšna eleganca sije,

da predstavijo svojo lastno pasmo. Gospod Ma-



kakšna moč kipi, kakšna moškost vpije

estoso, zdaj boste dobili besedo, ki ste si jo prej po-



iz nastopa naših belih žrebcev! Častni

skušali kar sami vzeti.



Sodni zbor, tu je Maestoso – Veličastni!

MAESTOSO:

Cenjeno Sodišče, spoštovani publicum!

SODNIK MÜLLER: Tudi naša kobila je pesnica! Kako mi rime žrejo



Če je za človeški rod značilen oster um,

živce!



sta vrlini konj zvestoba in pogum!

SODNIK SCOTT:

Pa zakaj vas rime tako motijo?



Lipicanci smo doma v Lipici, na Krasu,

SODNIK MÜLLER: Poezija zamegljuje stvari, na sodišču pa je treba



kjer smo se rodili v baročnem, zlatem času.

uporabljati enoznačno jasen in natančen jezik.



Zato se pogovarjamo v zvonkih verzih,

Zato je poezija nesprejemljiva! Poezijo moramo



pametni kot profesorji na univerzi.

prepovedati!

SODNIK MÜLLER: Za božjo voljo, govorite v prozi! Verzov ne razumem.

SODNICA BERGER: Ah, dajte no! Pustite jim veselje! Naj govorijo v ri-

MAESTOSO:

Seveda, Vaša Milost! Velespoštovano Sodišče! Da-

mah, če že hočejo!

nes boste imeli enkratno priložnost, da si – morda

SODNIK MÜLLER: Kdo pa danes sploh še govori v rimah?!

zadnjič – ogledate najlepše konje na svetu, pravljič-

SODNIK SCOTT:

Konji.

ne lipicance!

SODNICA BERGER: Osli pa ne razumejo.

SODNIK SCOTT (se privoščljivo hahlja): Touché, touché!

Siglavy in Europa priskakljata v lahnem drncu, dvigneta sprednje noge v zrak SODNIK MÜLLER (smrtno užaljen): To si bom zapomnil … na trdi disk …

in zarezgetata. Aplavz občinstva.

v trdi prozi …

MAESTOSO:

Čudežna Europa, gospa kobila,

Maestoso ritmično koraka na mestu. Aplavz občinstva.



ki je mis sveta, ta lipicanka mila,



vam prinaša kup pozdravov iz Slovenije,

EUROPA:

Naš praoče je arabec, žrebec čistega plamena,



nove, zveste članice Evropske únije!



kakor kaže tudi mladi žrebec vzhodnega imena:

SODNIK MÜLLER: Spet pesni! Za znoret‘!



vrle dame – Siglavy, lepotec našega plemena!

Europa se gizdavo in koketno prikloni. Aplavz občinstva.

Siglavy zapleše. Aplavz. V ozadju Maestoso brcne Europo.

17

EUROPA:

Auč! Kaj vam pa je?!

SIGLAVY:

Courbette, francoski têrmin za globok poklon,

MAESTOSO (jezno šepeta): Kdo je najlepši žrebec?!



pomeni v dresuri držo, kadar konj

EUROPA:

Maestoso, vi ste ljubosumni bebec!



sedi kot pes in sprednji nogi pomolí v zrak,



na zadnjih pa poskoči, kot je velik in težak.

Siglavy v ospredju.

Vsi trije konji ponazorijo to figuro. Navdušen aplavz. Konji se globoko priklonijo.

SIGLAVY :

Čeprav je naša zibka Lipica le vas



sred pravljične pokrajine z imenom Kras,

SODNICA BERGER: Najlepša hvala vsem trem za to čudovito predstavo!



smo lipicanci že od nekdaj svetovljani,

SODNIK MÜLLER: Hvala bogu, da je konec rim!



ki radi plešemo v slavnostni dvorani

SODNICA BERGER: Besedo ima Obramba.



Španske jahalne šole na Dunaju.

ODVETNIK VOLK: Hvala za besedo, Vaša Milost. – Tožnikom bi rad



Zdaj pa, velespoštovani publicum,

zastavil preprosto vprašanje. Kljub problematič-



si oglejte kolosalne akrobacije

nim feminističnim intencam je profesorica Lotrič



vrhunskih lipicancev naše generacije –

prepričljivo dokazala, da ste lipicanci nastali z za-



Maestosa in Europe! Prva figura,

vestnim in potrpežljivim križanjem različnih



ki se z njo ponaša mojstrska dresura,

konjskih vrst. Lipicanci ste – ergo – zgodovinski po-



je piaffe! – francoski izraz za cepetanje:

jav, plod človeške kulture in znanosti. Zakaj torej



tako elegantno drobenclja le lipicanec!

konji sploh tožite ljudi?

MAESTOSO:

Gospod odvetnik …

Maestoso oddrobenclja piaffe. Aplavz.

SODNIK MÜLLER (ga prekine): V prozi, prosim!

MAESTOSO:

Seveda, Vaša Milost! – Gospod odvetnik, imate pov-

SIGLAVY:

Pirueta! – kakor v umetnosti baleta

sem prav: konji ne moremo živeti brez ljudi, zgodo-



se tudi v umetnosti dresure konj vrti

vina konj se tesno prepleta s človeško zgodovino.



– vse bolj vrtoglavo! – okoli svoje osi.

Mi, lipicanci, imamo še posebne razloge za hvale-

žnost ljudem, saj so nas prav ljudje vzgojili kot eno

Europa se zavrti okoli svoje osi. Aplavz.

izmed najlepših in najplemenitejših pasem konj.

Prosim torej, ne razumite nas napak: ne protestira-

SIGLAVY:

Pasaža je prehod poševno skoz manežo ,

mo proti dejstvu, da ste današnji ljudje naši gospo-



diagonalno gibanje, ki riše mrežo.

darji, ampak proti dejstvu, da ste slabi gospodarji.

ODVETNIK VOLK: Obramba bo dokazala, da lipicanci sploh nima-

Maestoso in Europa diagonalno plešeta z enega v drugi kot. Aplavz.

te nobenih razlogov za pritožbe. Vseskozi se vam

je odlično godilo. Kot konji, namenjeni za dvorski

ceremonial, ste uživali precej boljšo oskrbo kakor

18

vaši bratranci in sestrične iz manj srečnih konjskih

SIGLAVY:

To ni še nič! Vrhunec je »visoka šola

vrst. Vi ste luksuz, medtem ko drugi konji garajo in



nad zemljo« – lepa in nevarna kapriola,

gagajo pod jarmom boja za vsakdanje preživetje. A



ko konj poskoči z vsemi štirimi v zrak

drugi konji so vsaj povezani z naravo, vi, lipicanci,



in brca, brca, da vsak človek pade vznak!

ste pa le produkt človeške vrste, človekovega stre-

mljenja k nenehnemu napredku in popolnosti.

Vsi trije konji izvajajo kapriolo in brcajo v zraku na vse strani, da občinstvo MAESTOSO:

Dovolite vprašanje, odvetnik Volk: je trpljenje lipi-

prestrašeno beži na vse strani. Vsesplošna panika.

cancev v vojnah tudi znamenje napredka?

ODVETNIK VOLK: Kakšne vojne neki?! Kakor ste pravkar razločno po-

SODNIK SCOTT:

Kakšen kaos pa je zdaj to?! (Udriha s kladivcem.) Ko-

kazali s svojimi akrobacijami, ste lipicanci ustvar-

nji, stojte! Stojte! ... Mir, mir, ali pa vas bom dal vse

jeni za oder, ne pa za bojno polje!

zapreti!

MAESTOSO:

Očitno ne veste, Maître, da figure naše dresure iz-

virajo iz načina gibanja konj na bojnem polju, kar

Zatemnitev.

bomo zdaj nazorno pokazali.

Europa dvigne sprednje noge in zarezgeta. Aplavz, pomešan z vzkliki straho -

spoštovanja.

SODNICA BERGER: Gospa Europa, prosim vas, da malce umirite svoj

temperament!

MAESTOSO:

Strašnim soldatom sovražne pehote je zmrznila kri,



ko so se konji povzpeli na zadnje nogé in – o krik! –



dvignili sprednje visoko v zrak: znamenita levada



prizadejala je strah, razdejanje in smrt na livadah!

...

Siglavy se dvigne v levado. Kriki strahu v sodni dvorani.

SODNIK MÜLLER: Bojim se teh prekletih konj! Prosim vas, kolega, na-

redite red!

SODNIK SCOTT:

Ta dresurna figura ni primerna za sodno dvorano.

Prosim, mir, mir!

19

LIPICANCI GREDO NA

ODER ZGODOVINE

komentar k tragikomediji

Lipicanci gredo v Strasbourg

Boris A. Novak

Tragikomedijo Lipicanci gredo v Strasbourg sem pisal v letih 2003–2006.

Siglavy, ter kobila s pomenljivim imenom Europa, kar je ime ene izmed

Gre za angažirano dramsko besedilo, v katerem sem uprizoril zgodovi-

linij lipicanskih kobil – pritožijo pri Evropskem sodišču za človekove no lipicancev v matični Kobilarni Lipica in nevarnost izginotja, ki so ji

pravice v Strasbourgu. Prvo dejanje, naslovljeno Lipicanci gredo v Stras-bili izpostavljeni na prelomu 20. in 21. stoletja. V to nenavadno igro sem

bourg, uprizarja proceduralno razpravo, v kateri se sodniki odločijo, da vpletel tudi grenke lastne izkušnje obrambe lipicancev pred različnimi

konjske pravice spadajo pod jurisdikcijo sodišča za človekove pravice.

finančnimi in političnimi apetiti, ki so grozili ne le iz tujine, temveč tudi Nato kot priče nastopijo zgodovinske osebnosti, ki so na tak ali druga-in predvsem s strani nekulturne, do živalskega sveta in narave neosveš-

čen način povezane z usodo lipicancev – od Marije Terezije preko Napo-

čene, brutalne in neumne politične oblasti tedaj že samostojne Republi-

leona do Tita, kulminacija sojenja pa je obravnava današnjega položaja

ke Slovenije. Pri pisanju te tragikomedije mi je z nasveti o konjih poma-

lipicancev.

gala odlična belgijska (flamska) pisateljica Monika van Paemel, ki kot

nekdanja jahalka veliko ve o konjih, ded pa jo je kot deklico peljal v Li-

Trije sodniki, ki obravnavajo ta primer, so angleški plemič Sir Reginald

pico še v času železne zavese. Z njo sva leta 1998 ustanovila tudi Društvo

Scott, ki pod krinko fair playa skriva aroganco stare imperialne in kolo-

prijateljev Lipice, ki je delovalo v okviru Slovenskega PEN in ki je z dra-

nialne sile, nemški pravni znanstvenik prof. dr. Franz-Xaver Müller, ki

matičnimi javnimi pozivi in kritikami opravilo veliko vlogo pri zaščiti

zagovarja konzervativno pravno in politično doktrino, ter francoska so-

Lipice in lipicancev.

dnica dr. Julie Berger, ki šokira in obenem šarmira s svojo neusmiljeno

kartezijansko logiko in šarmantno čutnostjo. Sodnica Berger s svojimi

Tragikomedija Lipicanci gredo v Strasbourg je nenavaden žanrski hibrid: liberalnimi pogledi predstavlja protiutež Müllerjevim represivnim staje fantazijska in obenem realistična, poetična in hkrati satirična, s pre-

liščem, Sir Reginald pa zvito uporablja ta konflikt in lovi ravnotežje med

pletanjem komičnih in tragičnih elementov pa upravičuje tudi podna-

obema nasprotnima poloma. Predstavniki treh velikih evropskih naro-

slov tragikomedija. Sinteza poetičnega in etičnega, estetskega in politič-

dov in držav, torej. Iz zgodovine podedovani konflikti med temi tremi

nega je logično narekovala izbiro brechtovske dramaturgije.

kulturami pridejo na dan skozi zbadanja o načinu prehranjevanja, ki jih

ponavadi sproži nemški sodnik Müller s svojim nenasitnim tekom. Tra-

Igro je na odru Mestnega gledališča ljubljanskega režiral Zvone Šedl-gikomedija Lipicanci gredo v Strasbourg je prvo slovensko dramsko delo, bauer v sezoni 2006/07. V skladu z brechtovsko dramaturgijo teksta je

ki obravnava položaj Republike Slovenije v novi, evropski skupnosti na-

ustvaril duhovito in trpko, angažirano in komunikativno predstavo, ki

rodov. Sodnika Scott in Müller sta do Slovenije na prikrit način vzviše-

je doživela lep sprejem pri občinstvu.

na in cinična, medtem ko je sodnica Berger neprimerno tolerantnejša

in bolj odprta.

Dramska struktura je dokaj klasična: med prologom in epilogom se zvr-

sti četvero dejanj, ki spremljajo zgodovino Lipice in lipicancev.

V tragikomediji Lipicanci gredo v Strasbourg so ženske večinoma nosilke pozitivnih sporočil (solidarnosti, nenasilja, kulture, erosa), medtem ko

V Prologu, naslovljenem Lipicanci gredo v Evropo, je predstavljen fanta-so moški nosilci negativitete (sebičnosti, nasilja, logike vojaške in držav-zijsko nenavaden zaplet tragikomedije: spričo agonije, ki jo že dlje časa

ne moči, kulta smrti). Moški so večinoma vladarji, ki ukazujejo pobija-

preživlja Kobilarna Lipica, se trije lipicanci – dva žrebca, Maestoso in nje nedolžnih ljudi in konj. Temu polaščevalskemu odnosu do sveta se

21

– vsaka na svoj način – upirajo sodnica Berger, cesarica Marija Terezija s vojno spremlja skupino humanitarnih aktivistov na poti v Sarajevo ter

svojo razsvetljensko pametjo in materinskim čutom ter veterinarka dr.

komentira človekovo nasilje in norost. Monika van Paemel je namreč

Lucija Lotrič, ki s svojo profesionalno in človeško etiko prispeva bistve-

ustanovila in vodila Balkanaktie, eno izmed največjih humanitarnih ak-no pričevanje o polpreteklem in današnjem stanju sveta ter usodi konj

cij za žrtve jugoslovanskih vojn; med drugim je na noge postavila kar 42

in ljudi. Podobno konstruktivno kot ženske v človeškem svetu učinku-

centrov za begunce.

je tudi kobila Europa v konjskem svetu: v nasprotju z veličastnim, a že

malce odsluženim »alfa samcem« Maestosom, ki upadanje seksualne

Kljub aktualističnim satiričnim bodicam je bila moja umetniška ambi-

moči kompenzira z aktivističnim urejanjem sveta, Europa svet vseskozi

cija globlja in višja: tragikomedija Lipicanci gredo v Strasbourg zastavlja doživlja skozi prizmo erosa in seksa, zato je toplejša in modrejša. Naiv-vprašanje usode naravne in kulturne dediščine v našem času ali, z dru-

ni, a hormonov polni mladi žrebec Siglavy poskrbi za nenehno napetost

gimi besedami, vprašanje, kakšna je usoda krhke lepote v svetu, kjer je

v tem konjskem trikotniku.

brutalni vladar Denar. In čeprav je skozi igro mogoče natančno spoznati

zgodovino lipicancev in Lipice, se ne zadovoljujem s preprosto dramsko

Brez ozira na to razliko med žrebcema in kobilo pa je konjski svet v moji

kroniko: lipicanci so zame tudi simbolične figure, ki odsevajo zgodovi-

tragikomediji neprimerno bolj »človečen« od človeškega sveta: Maesto-

no Slovencev v zadnjih petih stoletjih ter položaj Slovenije v novi širši

so in Siglavy sta pogumna žrebca, ki branita preživetje vrste in ne za-

tvorbi, kamor se je pred kratkim vključila – v Evropski uniji.

padata v vojščaški nihilizem Napoleonovega ali Pattonovega tipa ali v

ideološko demagogijo Titovega kova. Konji so v tej igri predstavniki eli-

Lepoto v tem dramskem besedilu poosebljajo lipicanci, konjska vrsta, ki

tne kulture, ljudje pa nevzgojeni in neizobraženi barbari: lipicanci kot

je nastala z zavestnim križanjem različnih pasem (predvsem različnih

bitja čiste lepote govorijo v verzih, ljudje pa v prozaični prozi. Tudi sicer podzvrsti arabskega konja in t. i. kraške kobile) ter torej predstavlja ple-vsak lik v tej igri govori v zase značilnem jeziku: sleherna izmed zgo-

menito sintezo nature in kulture.

dovinskih osebnosti prinese na oder tudi govorico, običaje in vzdušje

svojega časa. Vloge govorečih konj v realističnem kontekstu so hvaležen

Lipicanci poleg andaluzijskega (belega) in frizijskega (črnega) konja spa-

izziv za nadarjene igralce in igralke.

dajo v družino t. i. baročnih konj, ki so se pojavili v zgodovinskem trenutku, ko vitezi niso več nosili težkih oklepov za bojevanje in torej niso

Govoreči konji niso nikakršna novost v literaturi in dramatiki. Sreča-več potrebovali močnih bojnih žrebcev, ampak okretnejše in spretnejše

mo jih v antični mitologiji (leteči konj Pegaz, Ahilov učitelj Hiron, Ahi-

konje. Kljub temu dresurne figure, v katerih se lipicanec odlikuje in po

lovi konji) ter srednjeveških baladah in legendah (npr. flamska zgod-katerih je svetovno znan, še zmeraj odsevajo pradavni vojaški izvor: sov-

ba o konju velikanu Rosu Beiaardu). Swiftov Guliver poleg Liliputa in

ražni pehoti so letele glav‘ce proč, ko se je konj povzpel na zadnje noge

Brobdingnaga obišče tudi deželo pametnih konj. Drama Petra Shaffer-

(levada) ali skočil z vsemi štirimi v zrak ter brcal na vse strani (kapriola).

ja Equus obravnava identifikacijo občutljivega mladeniča s konjem.

Naj opozorim tudi na roman Monike van Paemel Razlika (Het verschil),

Lipicanec je torej eden izmed simbolov srednjeevropskega baro-

ki sem ga iz nizozemščine prevedel v slovenščino (Mladinska knjiga, ka. To zgodovinsko in kulturno dejstvo prihaja do izraza tudi v boga-2003) in kjer je eden izmed glavnih junakov govoreči lipicanec, ki med

tem metaforičnem jeziku protagonistov, predvsem v drugem dejanju,

22

naslovljenem Lipicanci gredo na Dunaj. Bohotna baročna čutnost je v Spričo inteligence, ritmičnega posluha, dobrovoljnosti in svojevrstnega

moji igri značilna predvsem za lik utemeljitelja Kobilarne Lipica, hab-

teatraličnega daru (kadarkoli lipicanec začuti, da ga kdo opazuje, začne

sburškega nadvojvode Karla II. Slikar škotskega porekla Johann Georg

igrati), so se lipicanci izkazali kot idealni konji za dresuro in ceremo-

de Hamilton, ki je ovekovečil Kobilarno Lipica in lipicance na začetku

nialne potrebe aristokratskih dvorov 17. in 18. stoletja. V času vladavi-

18. stoletja, čuti potrebo, da bi bolečo lepoto smrtnega zemeljskega sveta

ne aristokracije so lipicanci doživeli svoj največji razcvet. Lipicanci so

ovekovečil s svojo umetnostjo. Slavna cesarica Marija Terezija uteme-aristokracija konj; bili so ustvarjeni za dvor. Zato moram uvodno vpra-

ljuje nujnost lepote in pomena lipicancev z briljantno in elokventno šanje o usodi lepote v današnjem času sociološko precizirati na nasled-razsvetljensko retoriko (»možgani pod krono«). Najslavnejši konjeniški nji način: kakšna je usoda aristokratske lepote v današnjem času, v času

ceremonial terezijanskega obdobja so bili Damski karuseli, ko so jaha-vladavine denarja?

le izključno gospe, kar naj bi izžarevalo mirovno poslanico Marije Te-

rezije moškim kot vojaškim jezdecem. Način doživljanja in izražanja Čeprav nam je aristokratski način življenja karseda oddaljen, zakladni-Marije Terezije v moji igri je torej izrazito ženski in materinski, njeni

ca evropske kulturne dediščine še zmeraj v veliki meri temelji na ume-

monologi pa so pledoyer feminizma avant la lettre. Njena obsodba »drha-tniških delih, ki jih je »demokracija« podedovala od nedemokratičnih

li«, ki uničuje »njene« konje in njeno dediščino, je zgostitev in zaostritev družb, ko je vladala aristokracija: glavno atrakcijo evropskih prestolnic

aristokratske kritike banalnosti današnjega potrošniškega sveta, s kate-

predstavljajo muzeji, v katerih je konzervirana podoba lepote, kakršno

ro se – na tej ravni – kot avtor povsem strinjam, čeprav sem sicer prepri-

so videli umetniki prejšnjih obdobij, ki so jih mecensko vzdrževali čan demokrat. Da ne bi drugo dejanje izzvenelo kot nekritična idealiza-aristokrati. Tej muzejski, omrtvičeni, mumificirani podobi aristokrat-cija aristokracije, slovenski upravnik Kobilarne Lipica Peter Jurko obuja

ske lepote se še zmeraj klanja ves svet, lipicancem, edinim živim relik-

spomine na svojega očeta Franca, prav tako Upravnika Kobilarne, ki je

tom aristokratskega sveta, pa grozi izumrtje. Jih bomo pustili umre-izrazil tu blago kritiko cesarske oblasti, češ da dobro hrani konje in mal-

ti samo zato, da bi dokazali levičarsko tezo o pokvarjeni aristokraciji?!

ce slabše njihove konjarje (»Če greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj!«).

Tega ni storil niti Josip Broz Tito, diktator, ki je imel rad konje in ki je med drugim znan tudi po vzdevku »zadnji Habsburžan«. Pač pa to poč-

Prav panoramske slike Lipice in lipicancev, ki jih je Hamilton naslikal za

nejo politiki samostojne, »demokratične« »Republike« Slovenije, ki so dunajski dvor, nazorno kažejo, da lipicanci na začetku niso bili le beli,

povsem izgubili kulturni in zgodovinski spomin.

temveč so imeli vse možne barve: čreda lipicancev je na Hamiltonovi

paleti podobna mavrici. Šele pozneje je z zavestnim, potrpežljivim in V izogib napačnemu vtisu, da idealiziram aristokracijo, ne bom upora-sistematičnim križanjem bela barva prevladala. Še zmeraj pa gre »le« za

bil formulacije, da je bil čas habsburške vladavine zlata doba za lipican-

izgled: lipicanci imajo temno kožo, ki jo sčasoma večinoma prerastejo ce. Obdobje 17. in 18. stoletja, ko so lipicanci paradirali v vseh dvorskih bele dlake. Rodijo se kot črni žrebički, da bi nato postali beli kot labodi.

ceremonialih, bom označil kot srebrno dobo lipicancev.

Monika van Paemel je v romanu Razlika imenitno in prepričljivo pokazala, da slepo vztrajanje pri identiteti pelje v nasilje ter da se lepota in Srebrni dobi sledi bronasta doba, ki v skladu z antično mitologijo ozna-kultura vselej porajata iz razlik. S svojim poznavanjem živali mi je Mo-

čuje obdobje »junakov«, se pravi dobo vojakov in vojn, vojaških moríj

nika van Paemel omogočila globlje razumevanje »konjske duše«.

in razdejanj: v moji tragikomediji je to obdobje predstavljeno v tretjem

23

dejanju, naslovljenem Lipicanci gredo na vojno. Čeprav so konji trpeli v jim je prisluhnil: med krvavimi zaključnimi vojaškimi akcijami druge

vseh vojnah od začetka simbioze s človeško vrsto, se v moji igri bronasta

svetovne vojne se mu je posrečila drzna in spektakularna akcija reše-

doba začne z Napoleonom: v času napoleonskih vojn na začetku 19. sto-

vanja lipicancev, poimenovana s tipično ameriškim imenom Operaci-letja so lipicanci kar trikrat doživeli eksodus – selili so jih v druge deže-ja Kavboj (Operation Cowboy), ki je ovekovečena v filmu Walta Disneyja le, da bi jih obvarovali pred uničenjem. Z vsako vojno so nastajale nove

Čudež belih žrebcev (Miracle of the White Stallions) iz leta 1963. Žal se je le kobilarne lipicancev daleč od kraške zibelke; tako se je lipicanec razširil enajst lipicancev po vojni vrnilo v Lipico. V kontekstu »tržaške krize« in

po vsej Evropi, predvsem Srednji, kar je botrovalo mednarodnemu prav-

začetka hladne vojne so zahodni zavezniki večino črede podarili Avstri-

nemu sporu o izvoru te vrste pred petindvajsetimi leti.

ji, Italiji in Češki.

Novo »kvaliteto« v načinu vojskovanja je pomenila uvedba avtomatič-

Najkontroverznejši lik v tej igri je prav gotovo Tito. Med njegovim pri-

nega strelnega orožja in oklepnih vozil (tankov): prva svetovna vojna je

čanjem pride na dan zgodovinsko dejstvo, da je – paradoksalno – prav

ob milijonskih izgubah človeških življenj pomenila tudi krvav zaton vo-

on rešil lipicance pred smrtjo od lakote: v skladu z revolucionarnimi ko-

jaške konjenice, ki so jo mitraljezi dobesedno pometli z bojnega polja.

munističnimi načeli je Kobilarna Lipica padla neposredno pod upravo

Eden izmed protagonistov te igre uporabi besedno igro: »kalvarija kava-

narodnih odborov, ki so v lipicancih videli le predstavnike aristokrat-

lerije«. Med pisanjem teh prizorov mi je pred notranjimi očmi nenehno skega sveta, sovražnike ljudstva, ki jih je treba izstradati do smrti. Očitno lebdela pretresljiva fotografija z »zahodne fronte« pri flamskem mestu

je Tito kot kmečki otrok imel rad konje. Rad jih je podarjal tudi držav-

Ieper (kjer so Nemci prvič preizkusili strup gorčični plin, po tem mestu nikom ob svojih obiskih v tujini: tako je lepega lipicanskega žrebca po-poimenovan tudi iperit): eksplozija je konja vrgla na drevo, da je obvisel daril tudi kraljici Elizabeti II. ob svojem prvem obisku v Veliki Britaniji.

na vejah, dobesedno razpet med nebo in zemljo.

Zgodovinskih osebnosti pa seveda ne smemo presojati le skozi prizmo

konj: pričevanje veterinarke Lucije Lotrič prikaže tudi policijsko represi-

Prehod s konjskega hrbta v kupolo tanka personificira ameriški general

jo, ki jo je vzpostavil Tito.

George S. Patton Junior, ki je briljantno vojaško kariero začel kot konje-

niški oficir, vse svoje velike zmage pa dosegel s tankovskimi divizijami.

Rjasto dobo v zgodovini lipicancev predstavlja naš čas (v moji tragikome-Njegova neusmiljena in neusmiljeno nihilistična vojaška logika (gre za

diji četrto, zadnje dejanje, naslovljeno Lipicanci gredo v nič): destruktivne edinega poveljnika v vsej zgodovini vojskovanja, ki nikoli ni dal povelja

načrte slovenskih vlad zadnjega obdobja na območju Lipice pred stras-

za umik) je ponudila tudi priložnost za soočenje stare Evrope in nove-

burškim sodiščem zagovarja odvetnik, ki ga vlada RS nagradi za uspeš-

ga sveta – Amerike: Pattonovo pričevanje kaže, kako v »dekadentno« in

no obrambo in ga imenuje za ministra. Skozi njegovo pričevanje pri-

»mehkužno« evropsko kulturo vdira ameriški način razmišljanja, ki ce-

de na dan popoln cinizem in nihilizem novodobnih politikov, prezir do

lotni svet spreminja v predmet, se pravi v skrajni konsekvenci v pred-

vsakršnega kulturnega in zgodovinskega spomina, brutalno polaščanje

met uničevanja. Kot ljubitelj konj pa je Patton rešil lipicance iz Lipice

narave, vulgarna vladavina profita kot vrhovnega principa sveta. Tragi-

in drugih kobilarn, ki so jih Nemci po italijanski kapitulaciji evakuirali

komedija Lipicanci gredo v Strasbourg ni le satira – je tudi in predvsem po-na Moravsko: ko se je Rdeča armada približevala, so nemški oficirji kon-

etična in etična igra o stanju sveta. V zvezi z aktualističnimi referencami taktirali Pattona in ga prosili, naj reši čredo lipicancev. Ameriški general moram priznati, da sem to igro napisal iz skrajnega gneva.

24

ŽIVALI, ETIKA IN

NORMATIVNOST V

PLATONOVEM DIALOGU

GORGIJA

Blaž Zabel

Dialog Gorgija velja za enega najpomembnejših Platonovih besedil o telj govorništva Gorgija ravnokar zaključil s svojim nastopom. Sok-etiki. V primerjavi z ostalimi deli, v katerih Platon razpravlja o etičnih

rat je skupaj s Hajrefontom govor sicer zamudil, a vseeno želi Gorgiji

vprašanjih (na primer Menon, Protagora, Hipija Večji in seveda Država), zastaviti nekaj vprašanj. Poleg Gorgije sta prisotna še njegova učen-so v Gorgiji pojmi pravica, krivica in dobro življenje nagovorjeni naj-ca Polos in Kalikles, diskutante pa obkroža publika, ki jih posluša in

bolj neposredno. In čeprav Gorgijo štejemo med temeljne spise o eti-vzpodbuja.

ki, pa se doslej še nihče ni podrobneje posvetil podobam živali v tem

dialogu (prim. Bell and Naas, 2015). V tem prispevku ugotavljam, da Najprej Sokrat Gorgijo sprašuje o tem, kakšna veščina je govorništvo.

so predstavljeni živalski motivi bistveni za razumevanje dveh adver-

Ko slednji obmolkne, saj ne želi ali ne zna več odgovarjati na vpraša-

zativnih etičnih teorij, ki ju v dialogu predstavita Kalikles in Sokrat.

nja, besedo prevzame Polos. Ta se s Sokratom zaplete v pogovor o tem,

Še več, trdim celo, da živalski motivi odpirajo enega najbolj zahtevnih

ali govornik pozna pravično in krivično. Ko Sokrat tudi Polosa »spravi

vprašanj Platonove, pa tudi sodobne filozofije, in sicer vprašanje »nor-

v zadrego« ( Gorgija, 462b), da ga postane »sram« ( Gorgija, 482e), pa be-mativnosti etičnega delovanja«, ki se glasi, zakaj sploh ravnati etično ozi-sedo prevzame Kalikles. Za razliko od Gorgije in Polosa, ki sta bila zgo-

roma pravično.1 V tem članku na kratko predstavim obe etični poziciji, dovinski osebi, je Kalikles najverjetneje izmišljen lik, zato je njegova ki ju v Gorgiji zagovarjata Sokrat in Kalikles, nato analiziram najpo-pozicija najbolj radikalna. Oba sogovornika se tako lotita zagonetnega

membnejše živalske motive, ki nam pomagajo razumeti Sokratovo in

vprašanja, kaj je pravično in kaj krivično. Dialog se zaključi s Kalikleso-

Kaliklesovo pozicijo, v zadnjem delu pa pokažem, kako živalski moti-

vim otročjim odgovarjanjem in končno z njegovim molkom. Posledič-

vi v dialogu odpirajo in predvsem zapletejo vprašanje normativnosti

no se Sokrat preneha »pogovarjati« (διαλέγεσθαι) in začne »javno govo-

etičnega delovanja.

riti« (δημηγορέω iz δῆμος, ljudstvo; Gorgija, 519d), dialog pa se zaključi z znanim eshatološkim mitom o sodbi umrlim dušam.

KALIKLESOVO IN SOKRATOVO

Kot vidimo iz te kratke predstavitve, se značilen Sokratov pogovor zač-

ne s prevpraševanjem govorništva kot veščine, a Sokrat pogovor hitro

RAZUMEVANJE PRAVIČNOSTI

spelje na vprašanje etike, torej na vprašanje, kaj je pravica in kaj krivi-

ca. V dialogu Kalikles in Sokrat zagovarjata dve povsem nasprotni pozi-

ciji glede pravice in pravičnosti.3 Kaliklesovo razumevanje pravičnosti

Pojdimo torej po vrsti in si najprej oglejmo, o čem sploh teče bese-bi lahko opisali kot »pravico močnejšega«4 in kot »hedonizem« (Rude-

da v Gorgiji. Dialog se začne, kot je za Platona pričakovati, s Sokrato-busch 1992). Nekaj vidikov njegove etične pozicije si bomo ogledali v na-

vim zmedenim prihodom in njegovo pobudo, da se želi »pogovarjati«

daljevanju, za uvod pa velja opozoriti: prvič, da je Kalikles razumel pra-

(διαλέγεσθαι; Gorgija, 477c).2 Kot je razvidno iz besedila, je znani uči-vičnost kot sledenje naravnemu zakonu, po katerem je najmočnejšemu

3

Njuni poziciji lahko razumemo kot paralelni pozicijama Trazimaha in Sokrata v Državi (glej 1

Z normativnostjo etičnega delovanja sta se v zadnjih desetletjih ukvarjali, na primer, Christi-Barney 2017; Knoll 2021).

ne Korsgaard in Judith Jarvis Thomson (npr. Korsgaard and O‘Neill 1996; Thomson 2008).

4

S tem mislim pravico močnejšega, kot jo v Družbeni pogodbi kritizira Rousseau (glej Rousseau 2

Slovenske prevode navajam po Kocijančič 2006; grški izvirnik navajam po Dodds 1959.

2017: 20).

27

(ali najboljšemu ali najimenitnejšemu) dovoljeno delovati, kakorkoli lastno ugodje, potrebe in želje, saj je to v skladu s kozmičnim redom

želi; drugič, da človek živi dobro in pravično (εὐδαιμονία), kadar zasle-

in je torej dobro; četrtič, da človeška zakonodaja posnema kozmični

duje hedonizem, torej kadar v čim večji meri sledi svojim željam in za-

red (s Kaliklesovim besednjakom lahko rečemo tudi naravni red) vsaj

dovoljuje svoje potrebe; tretjič, kar sledi iz prve in druge trditve, da lah-v tem, da prepoveduje močnejšim imeti več oziroma zadovoljevati svoj

ko močni posamezniki za hedonistično zadovoljevanje želja in potreb

hedonizem; in petič, kar sledi iz vseh štirih trditev, da se mora človek

storijo karkoli, četudi s tem škodujejo drugim; četrtič, da si je ljudstvo

vedno podvreči ljudski zakonodaji, saj je to eno izmed načel pravič-

(δῆμος) oziroma množica (ὄχλος, beseda ima pejorativen pomen kot v nosti. Smrtna obsodba Sokrata, ki jo Platon v dialogu večkrat omeni,

besedi »sodrga«) izmislila zakone oziroma zakonodajo (οἱ νόμοι) z na-

je glavni primer te etične drže, saj se Sokrat prostovoljno poda v smrt

menom zaščite pred močnimi posamezniki; in petič, kar sledi iz vseh

navkljub nesmiselnosti obsodbe.7 Slediti zakonodaji je namreč pravič-

štirih trditev, da ljudska zakonodaja (οἱ νόμοι) nasprotuje naravnemu za-

no, četudi je sama zakonodaja nepravična, zato se spis zaključi z na-

konu in zatorej ni pravična.

slednjimi besedami: »da se je treba bolj s strahom varovati, da ne bi

drugim delali krivice, kot da bi krivico trpeli«.8

Sokratova pozicija je skoraj diametralno nasprotna Kaliklesovi.

Čeprav se Sokrat z njim strinja glede tega, da mora človeška zakono-

daja (οἱ νόμοι) ustrezati naravni pravičnosti, se povsem razlikuje v ra-

zumevanju tega, kaj sploh je pravično in dobro (Catana 2021). Ker na

ŽIVALI IN ETIKA V GORGIJI

tem mestu ne morem podrobneje predstaviti problema pravičnosti v

Platonovi filozofiji (pri čemer je takšna razlaga nujno obsojena na svo-

Omembe različnih živali ali živalskega sveta se v dialogu Gorgija pojav-jo interpretativno nepopolnost), bom na kratko predstavil zgolj nekaj

ljajo na več mestih in so, poleg sorodnega motiva vojne oziroma vojsko-

vidikov Sokratovega razumevanja pravičnosti v dialogu Gorgija, ki jo vanja, najnazornejši način ponazoritve filozofskih argumentov v bese-je mogoče razbrati iz njegovega ugovarjanja Kaliklesu (prim. Berman

dilu. Pravzaprav se omenjanje živali progresivno stopnjuje proti koncu

1991; Barney 2017; Irani 2017: 88–107). Sokrat trdi: prvič, da je svet ozi-

dialoga, ko postanejo živalske prispodobe pomembne za ponazoritev

roma vesolje (κόσμος) urejeno (κόσμιος, besedil κόσμος in κόσμιος sta Kaliklesove in Sokratove etične pozicije. Slednje celo razstirajo najza-seveda sorodni; Gorgija, 507e–508b), da ljudi povezujejo »občestvo, gonetnejše in pravzaprav neodgovorjeno vprašanje dialoga: zakaj sploh

prijateljstvo, urejenost, premišljenost in pravičnost«5 in da svet torej

zasledovati dobro, zakaj delovati pravično, zakaj ravnati etično.

»ni neurejen in razuzdan«;6 drugič, da mora tudi človek biti urejen, če

želi v urejenem svetu dobro živeti (εὐδαιμονία), biti urejen pa pomeni

Prej sem na kratko orisal Sokratovo in Kaliklesovo razumevanje praslediti kozmičnemu redu, pravici in dobremu; tretjič, kar sledi iz prve

vičnosti, predvsem naravne pravice. Prvi je pravico razumel kot ureje-

in druge trditve, da mora človek vedno delovati pravično ne glede na

nost in dobro, slednji pa kot zadovoljevanje lastnih potreb in kot »pra-

vico močnejšega«. V tem smislu lahko razumemo tudi Kaliklesovo

5

τὴν κοινωνίαν […] καὶ φιλίαν καὶ κοσμιότητα [beseda je zopet sorodna besedi κόσμος] καὶ

σωφροσύνην καὶ δικαιότητα ( Gorgija, 508a).

7

Ta zelo znani argument je Platon najnazorneje predstavil v dialogu Kriton.

6

οὐκ ἀκοσμίαν οὐδὲ ἀκολασίαν ( Gorgija, 508a).

8

ὡς εὐλαβητέον ἐστὶν τὸ ἀδικεῖν μᾶλλον ἢ τὸ ἀδικεῖσθαι ( Gorgija, 527b).

28

sklicevanje na »druga živa bitja«9 oziroma na živali, ki naj bi potrjevale kot slabšim, nizkotnejšim oziroma šibkejšim.12 To naj bi se kazalo v njegovo razumevanje pravičnosti.

celotni naravi, tako med ljudmi kot med drugimi živimi bitji, in sicer

med vsemi »rodovi« (τοῖς γένεσιν) oziroma, kot bi lahko prevedli, med

Kaliklesov argument za naravno pravičnost je naslednji. Obstajata dve

vsemi živalskimi vrstami. Zakone pa si postavljajo prav slednji, torej

vrsti pravičnosti, pravičnost v skladu z zakonom (κατὰ νόμον) in pravič-

slabši, nizkotnejši in šibkejši, s čimer močnejšim preprečujejo, da bi

nost v skladu z naravo (κατὰ φύσιν). V ozadju te delitve se skriva znano

imeli več. Zato je človeška zakonodaja (οἱ νόμοι) v nasprotju s pravič-

sofistično razlikovanje med zakonom in naravo, ki jo Kalikles naveže na

nostjo po naravi (κατὰ φύσιν).

pojem pravičnosti. Po njegovem mnenju pravičnost v skladu z zakonom

(κατὰ νόμον) zatira pravičnost v skladu z naravo (κατὰ φύσιν, imenova-

Za to, da imajo po naravi imenitnejši več od nizkotnejših oziroma moč-

no tudi zakon narave, ὁ νόμος τῆς φύσεως; Gorgija, 483e), saj koristi šibki nejši več od slabotnejših, Kalikles navaja tri dokaze. Prvi dokaz so boji

množici, ki močnim posameznikom onemogočajo, prvič, »želeti si ime-

med ljudmi in med polisi, kjer Kalikles omenja vojaške pohode: »S

ti več od množice«,10 in drugič, zadovoljiti svoje želje na račun šibkejših.

kakšno pravico se je na primer Kserks odpravil na bojni pohod proti Takole pravi:

Grčiji ali njegov oče nad Skite?«13 Močnejša ljudstva z večjo vojsko, pravi Kalikles, imajo pravico zavojevati šibkejše. Tretji dokaz, ki ga navaja, je Zaradi tega se o želji imeti več od množice govori v skladu s pos-mitološki dokaz. Kalikles meni, da tudi med polbogovi velja, da si lahko

tavo kot o nečem krivičnem in grdem in to imenujejo »delati kri-

močnejši vzame to, kar si želi. V potrditev navaja dva fragmenta Pindar-

vico«. Po mojem mnenju pa sama narava kaže, da je pravično, če

jeve pesnitve o Heraklesu in njegovi kraji Gerionovih bikov:

ima imenitnejši več od nizkotnejšega in močnejši od slabotnejše-

ga. Da je s tem res tako, se razkriva marsikje, tako pri drugih živih

Zdi se mi, da tudi Pindar isto kot jaz nakazuje v pesmi, v kateri

bitjih kot pri ljudeh, v vseh [njihovih] polisih in rodovih: povsod

pravi, da je

je odrejeno, da je pravično, če močnejši vlada šibkejšemu in ima

več kot on.11

postava kralj vseh,

smrtnih in nesmrtnih;

Kalikles torej meni, da v naravi boljšim (βελτίων), imenitnejšim

in da ona – kakor govori –

(ἀμείνων) oziroma močnejšim (κρείττων) posameznikom pripada več

upravičuje najnasilnejše, kar vodi



12 Izraze boljši (βελτίων), imenitnejši (ἀμείνων) in močnejši (κρείττων), ki so v grščini vsi primer-9

τοῖς ἄλλοις ζῴοις ( Gorgija, 483d).

jalniki istega osnovnika, besede dober (ἀγαθός), Kalikles prvotno uporablja sinonimno. Šele 10 τὸ πλέον ζητεῖν ἔχειν τῶν πολλῶν ( Gorgija,483c).

na Sokratova nadaljnja vprašanja začne med njimi razlikovati. Razlika je sicer pomembna za 11

διὰ ταῦτα δὴ νόμῳ μὲν τοῦτο ἄδικον καὶ αἰσχρὸν λέγεται, τὸ πλέον ζητεῖν ἔχειν τῶν πολλῶν, καὶ

sam potek argumentacije v Gorgiji, a ni tako pomembna za pričujočo razpravo, zato v prispev-

ἀδικεῖν αὐτὸ καλοῦσιν: ἡ δέ γε οἶμαι φύσις αὐτὴ ἀποφαίνει αὐτό, ὅτι δίκαιόν ἐστιν τὸν ἀμείνω τοῦ

ku uporabljam zgolj izraz »močnejši«, ki najbolje zajame Kaliklesovo razumevanje pravičnos-

χείρονος πλέον ἔχειν καὶ τὸν δυνατώτερον τοῦ ἀδυνατωτέρου. δηλοῖ δὲ ταῦτα πολλαχοῦ ὅτι οὕτως

ti kot »pravico močnejšega«.

ἔχει, καὶ ἐν τοῖς ἄλλοις ζῴοις καὶ τῶν ἀνθρώπων ἐν ὅλαις ταῖς πόλεσι καὶ τοῖς γένεσιν, ὅτι οὕτω τὸ

13 ἐπεὶ ποίῳ δικαίῳ χρώμενος Ξέρξης ἐπὶ τὴν Ἑλλάδα ἐστράτευσεν ἢ ὁ πατὴρ αὐτοῦ ἐπὶ Σκύθας; ( Gorgi-

δίκαιον κέκριται, τὸν κρείττω τοῦ ἥττονος ἄρχειν καὶ πλέον ἔχειν. ( Gorgija, 483c–483d).

ja, 483d)

29

z nadvse vzvišeno roko: to sklepam

tisto najnasilnejše za pravično (ἄγει δικαιῶν τὸ βιαιότατον), zato je tudi He-po delih Herakla, zakaj nekupljene ...

rakles po pravici ubil giganta Geriona in mu odvedel bike oziroma govedo

(ἡ βοῦς),16 ki so v antični Grčiji predstavljali pomemben vir premoženja.

– tako nekako pravi; pesmi namreč ne znam [na pamet]. Pripovedu-

je pa, da je [Herakles] odgnal Gerionu bike, ne da bi jih kupil ali da bi

Ni nepomembno, da tudi ta mitološka zgodba vključuje živali, torej bike

mu jih Gerion podaril, kot da je po naravi pravično to, da so voli in

oziroma govedo. K položaju živali v svetu bivajočega se vrnem v nadalje-

vsa druga posest slabših in šibkejših last boljšega in močnejšega.14

vanju, je pa na tem mestu treba opozoriti na jasno podobnost s Kalikle-

sovim drugim dokazom za naravno pravičnost. Takole pravi:

Zgodba o Heraklesovi deseti nalogi, torej o kraji Gerionovih bikov, ki je

bila opisana že v Teogoniji,15 naj bi bila del Titanomahije (prim. Tsagalis Najboljše in najmočnejše med našimi zgrabimo kot leve že v mla-2017: 42–82) in je bila torej kanon antične mitologije, a Kalikles se posluži dosti; zasužnjujemo jih z zarotitvami in čarovnijami, ko govori-Pindarjeve neohranjene pesnitve predvsem zaradi verzov ἄγει δικαιῶν τὸ

mo, da je treba imeti enako ter da je to lepo in pravično, če pa bi

βιαιότατον / ὑ περτάτᾳ χειρί ( upravičuje najnasilnejše, kar vodi / z nadvse vzvi-se – tako mislim – rodil mož, ki bi imel primerno naravo in bi se

šeno roko), ki jih uporabi kot dokaz, da tudi v svetu polbogov vlada pravi-vsega tega otresel, (vezi) raztrgal in zbežal, poteptal te naše spise,

lo močnejšega oziroma zakon narave. Zakon (νόμος), pri čemer je na tem

čarodejstva, zarotitve in vse protinaravne zakone ter bi se, on, ki

mestu mišljen zakon narave (ὁ νόμος τῆς φύσεως; Gorgija, 483e), tako naredi je bil naš suženj, pokazal kot naš gospodar – bi tu zasijala pravica

narave.17

14 δοκεῖ δέ μοι καὶ Πίνδαρος ἅπερ ἐγὼ λέγω ἐνδείκνυσθαι ἐν τῷ ᾁσματι ἐν ᾧ λέγει ὅτι—

νό μο ς ὁ πάντ ων βασιλε ὺς

Ti ničejansko zveneči stavki opisujejo mladega leva, ki ga množica po-

θνατῶν τε κα ὶ ἀθανάτ ων :

οὗτος δὲ δή, φησίν,—

skuša ukrotiti, a se zaradi svoje moči iztrga iz okov in postane gospo-

ἄγει δικαιῶν τὸ βιαιότατον

dar, saj je po naravi močnejši od ljudi. Prispodoba je bila v klasični ὑ περτάτᾳ χειρί : τεκ μαίρο μαι

ἔργοισιν Ἡρακλέο ς, ἐπε ὶ—ἀπριάτα ς—

dobi znana in jo lahko najdemo na primer v Ajshilovi tragediji Aga-

λέγει οὕτω πως—τὸ γὰρ ᾆσμα οὐκ ἐπίσταμαι—λέγει δ᾽ ὅτι οὔτε πριάμενος οὔτε δόντος τοῦ Γηρυόνου

memnon, njen pomen pa je bil razmeroma jasen: živalska narava je ne-

ἠλάσατο τὰς βοῦς, ὡς τούτου ὄντος τοῦ δικαίου φύσει, καὶ βοῦς καὶ τἆλλα κτήματα εἶναι πάντα τοῦ

ukrotljiva, saj je takšen naravni red. Zbor v Ajshilovi tragediji zapoje

βελτίονός τε καὶ κρείττονος τὰ τῶν χειρόνων τε καὶ ἡττόνων ( Gorgija, 484b–c).

naslednje verze:

15 Hrízaor vzel Kaliróo je, hčer Okeana, za ženo,

ta mu rodila je sina, triglavega Gerionêja,

tega nato pokončala mogočna je Herakla sila

na Eritêji otoku, tam kjer opletave govedi

tistega dne, ko odgnal je goveda s širokimi čeli

16 Množina ἡ βοῦς, torej αἱ βόες, se v mitološkem kontekstu pogosto prevaja kot govedo ali v Tirins presveti, prebredel globoke vodé Okeana … (vv. 287–292).

živina.

V izvirniku: Χρυσάωρ δ᾽ ἔτεκεν τρικέφαλον Γηρυονῆα

17 πλάττοντες τοὺς βελτίστους καὶ ἐρρωμενεστάτους ἡμῶν αὐτῶν, ἐκ νέων λαμβάνοντες, ὥσπερ λέοντας, μιχθεὶς Καλλιρόῃ κούρῃ κλυτοῦ Ὠκεανοῖο.

κατεπᾴδοντές τε καὶ γοητεύοντες καταδουλούμεθα λέγοντες ὡς τὸ ἴσον χρὴ ἔχειν καὶ τοῦτό ἐστιν τὸ

τὸν μὲν ἄρ᾽ ἐξενάριξε βίη Ἡρακληείη

καλὸν καὶ τὸ δίκαιον. ἐὰν δέ γε οἶμαι φύσιν ἱκανὴν γένηται ἔχων ἀνήρ, πάντα ταῦτα ἀποσεισάμενος

βουσὶ παρ᾽ εἰλιπόδεσσι περιρρύτῳ εἰν Ἐρυθείῃ

καὶ διαρρήξας καὶ διαφυγών, καταπατήσας τὰ ἡμέτερα γράμματα καὶ μαγγανεύματα καὶ ἐπῳδὰς καὶ

ἤματι τῷ ὅτε περ βοῦς ἤλασεν εὐρυμετώπους

νόμους τοὺς παρὰ φύσιν ἅπαντας, ἐπαναστὰς ἀνεφάνη δεσπότης ἡμέτερος ὁ δοῦλος, καὶ ἐνταῦθα

Τίρυνθ᾽ εἰς ἱερὴν διαβὰς πόρον Ὠκεανοῖο, … (vv. 287–292).

ἐξέλαμψεν τὸ τῆς φύσεως δίκαιον ( Gorgija, 483e–484b).

30

Tako je mož nekoč redil

Ob teh besedah iz Agamemnona postane jasen tudi Kaliklesov argu-levjega otročička, prikrajšanega za mleko,

ment. Slednji torej trdi, da v živalskem svetu vlada najmočnejši in kdor

hrepenečega po sesku;

želi močnega ukrotiti, deluje proti zakonu narave. Kot v Ajshilovi zgod-

stopil je v prvi čas življenja,

bi, v kateri mladi lev odraste in ubije svoje zatiralce (zgodbo so Platono-

krotek prijatelj otrokom,

vi bralci gotovo poznali), Kalikles podobno pravi, da je leva nemogoče

veselje starejših.

ukrotiti. Zakon narave je torej nad človekom in vlada celotnemu bivajo-

Pogosto so ga pestovali

čemu, zato bo močnejši vedno zmagal in si podredil šibkejše.

kot majhnega dojenčka;

zlakoteni želodec ga je silil,

Po daljšem pogovoru o tem, kdo je po naravi boljši (βελτίων), ime-da se je s svetlečim pogledom dobrikal roki.

nitnejši (ἀμείνων) oziroma močnejši (κρείττων) – tema, v katero se na

A s časom je pokazal

tem mestu ne bom spuščal – Kalikles postavi naslednjo obrazložitev

značaj, podedovan od staršev.

naravne pravičnosti. Po naravi imajo pravico imeti več »razumni v op-

V zahvalo rediteljem

ravilih, ki zadevajo polis, in pogumni«,19 torej govorniki in politiki, ki

se je nepovabljen pogostil

si za doseganje svojega cilja upajo delati tudi krivice. Prav tako razloži, s pogubnim pomorom črede.

da je »po naravi lepo in pravično to«,20 da »kdor namerava pravilno ži-

Nad hišo, umazano s krvjo,

veti, mora svoja poželenja pustiti, da so čim večja, in jih ne sme brzda-

Je prišla neubranljiva bolečina,

ti; in ko postanejo skrajno velika, mora biti dovolj sposoben, da jim uničujoči mnogomor.18

streže zaradi (svojega) poguma in razumnosti ter se poteši s tem, česar

si pač vsakokrat želi«.21 Srečen je torej človek, ki je dovolj pogumen, da

v skladu s pravico narave deluje v svojo korist, zadovoljuje svoje že-18 ἔθρεψεν δὲ λέοντος ἶ-

lje, tudi na račun drugih, in nasploh živi v skladu s svojimi poželenji

νιν δόμοις ἀγάλακτον οὕ-

in potrebami. Po Kaliklesovem mnenju naravna pravičnost močnim

τως ἀνὴρ φιλόμαστον,

ἐν βιότου προτελείοις

posameznikom dovoljuje, da delujejo v svojo korist, tudi ko škoduje-

ἅμερον, εὐφιλόπαιδα,

jo drugim. Čeprav človek krade, zasužnjuje, ubija itd., delujejo v skla-

καὶ γεραροῖς ἐπίχαρτον·

du z naravno pravičnostjo, pa čeprav se morda zdi, da deluje krivično

πολέα δ᾿ ἔσκ᾿ ἐν ἀγκάλαις

νεοτρόφου τέκνου δίκαν,

po zakonu (κατὰ νόμον). Prava pravičnost je torej pravičnost v skladu z

φαιδρωπὸς ποτὶ χεῖρα σαί-

naravo (κατὰ φύσιν).

νων τε γαστρὸς ἀνάγκαις.

χρονισθεὶς δ᾿ ἀπέδειξεν ἦ-

θος τὸ πρὸς τοκέων· χάριν

γὰρ τροφεῦσιν ἀμείβων

μηλοφόνοισι σὺν ἄταις

19 τοὺς φρονίμους εἰς τὰ τῆς πόλεως πράγματα καὶ ἀνδρείους ( Gorgija, 491c).

δαῖτ᾿ ἀκέλευστος ἔτευξεν·

20 τοῦτ᾽ ἐστὶν τὸ κατὰ φύσιν καλὸν καὶ δίκαιον ( Gorgija, 491e).

αἵματι δ᾿ οἶκος ἐφύρθη,

21 … ὅτι δεῖ τὸν ὀρθῶς βιωσόμενον τὰς μὲν ἐπιθυμίας τὰς ἑαυτοῦ ἐᾶν ὡς μεγίστας εἶναι καὶ μὴ κολάζειν, ἄμαχον ἄλγος οἰκέταις,

ταύταις δὲ ὡς μεγίσταις οὔσαις ἱκανὸν εἶναι ὑπηρετεῖν δι᾽ ἀνδρείαν καὶ φρόνησιν, καὶ ἀποπιμπλάναι

μέγα σίνος πολυκτόνον· (vv. 717–734).

ὧν ἂν ἀεὶ ἡ ἐπιθυμία γίγνηται. ( Gorgija, 491e–492a).

31

Zdaj si poglejmo še, kakšne živalske motive v svoji argumentaciji upo-Vsekakor bi oskrbnik oslov, konj in bikov veljal za slabega, če bi

rablja Sokrat, ki v ugovor Kaliklesovi poziciji navede dva živalska motiva.

bil takšen: če bi [te živali] sprva sprejel v oskrbo takšne, ki ga niti

Prvi živalski motiv navede kot kritiko Kaliklesovega razumevanja hedo-

ne brcajo, ne bodejo in ne grizejo, [končno] pa bi pokazal takšne,

nizma, drugi motiv pa za ponazoritev svojega razumevanja pravičnosti.

ki zaradi svoje podivjanosti počnejo vse to. Se ti ne zdi, da je slab

vsak oskrbnik katerih koli živih bitij, ki jih je prevzel bolj krotke,

Najprej ugovarja Kaliklesovi tezi, da mora človek za dobro življenje krepi-

[končno] pa pokaže bolj divja bitja, kot jih je prevzel? 25

ti in zadovoljevati svoja poželenja in potrebe. Protiargument je detajlen,

a glavna teza ugovora je, da so »srečni tisti, ki ne potrebujejo ničesar«.22

Prispodoba oskrbnika, ki živali vzgaja in si jih pokori, je znana Plato-

Kalikles se s Sokratom seveda ne strinja in mu odgovarja, da je takšno

nova prispodoba za Atenski polis in vladanje (gl. npr. Država, 343a–b.

življenje pravzaprav življenje »kamnov in mrličev«.23 Na tem mestu Sok-

Cf. Ksenofont, Spomini na Sokrata, 1. 2. 32. To je razvidno tudi iz samega rat za ponazoritev ponudi svojo živalsko prispodobo: Kaliklesu odgovar-konteksta navedenega odlomka, saj se Sokrat in Kalikles pogovarjata o

ja, da takšno življenje ni življenje »mrtveca ali kamna«, temveč življenje

tem, ali je bil Perikles dober ali slab vladar. Po Sokratovem mnenju je

»nekakšne race« (Χαραδριοῦ; Gorgija, 494b). Ni povsem jasno, katero žival oskrbnik oslov, konj in bikov slab oskrbnik, če svoje črede ne ukroti in

Sokrat imenuje z besedo χαλαδριός, najverjetneje pa gre za eno izmed vrst

mu ta podivja, kar naj bi se zgodilo Periklesu, ko so mu Atenci na jav-

prlivk (lat. Burhinidae; Dodds 1959: 306), omenja pa jo na tem mestu vernem procesu leta 430 pr. n. št. odvzeli poveljstvo in ga finančno oglobi-

jetno zato, ker se ptica prehranjuje predvsem ponoči in zjutraj, v pustih

li. Seveda je pomenljivo, da je Platon na prvo mesto postavil osle (v gr-

pokrajinah, in so jo torej videli pretežno v času hranjenja.24 Prav tako je v ščini je to še toliko bolj očitno, saj ὄνων γοῦν ἂν ἐπιμελητὴς καὶ ἵππων καὶ

Sokratovem odgovoru mogoče prepoznati namig, da je Kaliklesova razla-

βοῶν …, besedo za besedo pomeni oslov tedaj bi oskrbnik, pa tudi konj in ga naravne pravičnosti primerna za živali (morda tudi za svet polbogov),

govedi …), s čimer je namigoval, da so Atenci pravzaprav »osli« (οἱ ὄνοι).

nikakor pa ne velja za človeka. Tako Sokrat vzpostavi razliko med tremi

A še bolj je pomembno, da je Sokratova prispodoba postavljena kot nivoji bivajočega v odnosu do pravičnosti: neživo naravo (kamni in mrli-neposreden odgovor na Kaliklesovo prispodobo o levu, ki se ne pusti či), za katero pravičnost ni relevantna, živali, ki živijo v skladu z zakoni na-ukrotiti. Po njegovem mnenju mora dober vladar, ki ve, kaj je dobro in

rave, in ljudmi, ki morajo slediti pravičnemu in dobremu.

25 ὄνων γοῦν ἂν ἐπιμελητὴς καὶ ἵππων καὶ βοῶν τοιοῦτος ὢν κακὸς ἂν ἐδόκει εἶναι, εἰ παραλαβὼν

Drugi živalski motiv Sokrat uporabi za ponazoritev svojega razumeva-

μὴ λακτίζοντας ἑαυτὸν μηδὲ κυρίττοντας μηδὲ δάκνοντας ἀπέδειξε ταῦτα ἅπαντα ποιοῦντας

δι᾽ ἀγριότητα. ἢ οὐ δοκεῖ σοι κακὸς εἶναι ἐπιμελητὴς ὁστισοῦν ὁτουοῦν ζῴου, ὃς ἂν παραλαβὼν

nje pravičnosti, ki sem ga na kratko predstavil v prvem delu prispevka.

ἡμερώτερα ἀποδείξῃ ἀγριώτερα ἢ παρέλαβε; ( Gorgija, 516a –b). Še eno podobno prispodobo po-Primer, ki ga navaja, je splošno razširjena prispodoba o oskrbniku živali

daja Sokrat skoraj takoj za zgornjim primerom, prispodobo kočijaža: »Kajti dobri kočijaži (gl. Bell, 2015):

pač niso tisti, ki na začetku ne padejo z vprege, ampak padejo tedaj, ko konje skrbno varujejo ter sami postanejo boljši vozniki: to se ne dogaja niti pri kočijaštvu niti pri kakšni drugi dejavnosti. (οὔκουν οἵ γε ἀγαθοὶ ἡνίοχοι κατ᾽ ἀρχὰς μὲν οὐκ ἐκπίπτουσιν ἐκ τῶν ζευγῶν, ἐπειδὰν δὲ

θεραπεύσωσιν τοὺς ἵππους καὶ αὐτοὶ ἀμείνους γένωνται ἡνίοχοι, τότ᾽ ἐκπίπτουσιν: οὐκ ἔστι ταῦτ᾽ οὔτ᾽

22 οἱ μηδενὸς δεόμενοι εὐδαίμονες εἶναι ( Gorgija, 492e).

ἐν ἡνιοχείᾳ οὔτ᾽ ἐν ἄλλῳ ἔργῳ οὐδενί.)« ( Gorgija, 516e) Prispodoba kočijaža nadaljuje prispodobo oskrbnika, s čimer Sokrat poudari svoje prepričanje, da je dober oskrbnik ali kočijaž tisti, 23 οἱ λίθοι […] καὶ οἱ νεκροὶ ( Gorgija, 492e).

ki bo v svoji veščini vedno boljši, ne pa vedno slabši. Atenski voditelji (omenjeni so Perkiles, 24 Cf. Thomson 1895: 311. Podoba prehranjevanja ptice, ki neprestano kljuvajo po tleh, pa je ne Temistokles in Miltiad), ki jim je ljudstvo »pobezljalo« in jih kaznovalo, torej niso bili dobri glede na to, katera ptica je dejansko χαλαδριός, dovolj povedna.

voditelji.

32

pravično, svoje ljudstvo (»osle«) ukrotiti, da bo tudi samo sledilo dobre-

(predvsem šibkejšim) škoduje. Kalikles torej meni, da pravičnost v celoti

mu in pravičnemu.

določa narava oziroma človeški nagoni in potrebe, zato zakonov oziro-

ma etičnih načel sploh ne potrebujemo.

Obe živalski prispodobi, ki ju uporabi Sokrat, nasprotujeta Kaliklesove-

mu razumevanju pravičnosti v skladu z naravo (κατὰ φύσιν), ki naj bi ve-

Tudi Sokrat prepozna to zagato, zato sam razlikuje med človeškimi nago-

ljala za vsa živa bitja, tako za živali kot za ljudi. Sokrat v ugovor pokaže, ni, potrebami in ugodjem (χάρις) – ki so v domeni telesa – in med tem, kar

prvič, da je hedonističen način življenja primeren zgolj za živali (neka-

meni, da je za človeka dobro – kar je v domeni duše in razuma. Znan primer

kšno raco, χαλαδριός), saj živali zgolj zadovoljujejo svoje potrebe. Takšen je njegova razlaga veščine kuharstva in zdravilstva. Po njegovem mnenju se

način življenja je torej neprimeren za človeka, ki mora za dobro življenje

kuharstvo telesu prilizuje z ugodjem, zdravilstvo pa telo zdravi in dela dob-

(εὐδαιμονία) slediti redu, pravičnosti in dobremu. In drugič, da morajo

rega, a mu zato včasih povzroča tudi bolečino. Takole razloži Sokrat:

vladarji kot oskrbniki živali ukrotiti ljudi, kar hkrati pomeni, da morajo

zatreti živalsko naravo ljudi (predvsem tistih ljudi, ki so kot osli, οἱ ὄνοι).

Če namreč duša ne bi poveljevala telesu, ampak bi (telo) sámo vla-

Naloga pravičnih in dobrih pa je, da druge spodbujajo, naj živijo dobro

dalo nad seboj, in če duša ne bi natančno opazovala in razločevala

(εὐδαιμονία) oziroma pravčno in v skladu s kozmičnim redom.

med kuharstvom in zdravilstvom, ampak bi presojalo telo, ki bi

izmerjalo ugodja, ki prihajajo do njega sámega, […] ne bi bilo več

razlike med tem, kar pripada zdravilstvu in zdravju, ter tem, kar

ŽIVALI IN VPRAŠANJE

pripada kuharstvu.26

NORMATIVNOSTI ETIČNEGA

Če človek torej ne bi razlikoval med ugodjem (telesom) in dobrim (dušo)

oziroma če bi vse presojal zgolj glede na ugodje, potem ne bi mogel ve-

DELOVANJA V GORGIJI

deti, kaj je dobro in kaj slabo. Človek pa je presojanja dobrega zmožen

in zato se lahko podvrže tudi neprijetnemu, na primer neokusnemu

zdravniškemu napitku ali bolečemu kirurškemu posegu, saj ve, da je to

Kalikles in Sokrat primere iz živalskega sveta uporabljata z namenom

zanj dobro. In prav zato je človek zmožen delovati pravično in dobro, in

ponazoritve svojih etičnih teorij. Očitno je, da se glede razumevanja pra-

sicer ne glede na to, ali je to v skladu z njegovimi potrebami ali ne, in ne vičnosti povsem razhajata, a hkrati njuna uporaba primerov iz sveta ži-glede na to, ali mu to povzroča ugodje ali neugodje.

vali kaže na to, da drug drugemu ne more ugovarjati. Za zaključek si to-

rej poglejmo, zakaj se sogovornika prenehata pogovorajati (διαλέγεσθαι)

Glavna točka razhajanja med Sokratom in Kaliklesom je tako vprašanje,

in kako je s tem povezano vprašanje normativnosti etičnega delovanja.

zakaj sploh delovati pravično, torej vprašanje normativnosti etičnega Kalikles zagovarja prepričanje, da za človeka velja enaka naravna pravičnost kot za živali. To med drugim pomeni, da mora človek slediti svo-

26 καὶ γὰρ ἄν, εἰ μὴ ἡ ψυχὴ τῷ σώματι ἐπεστάτει, ἀλλ᾽ αὐτὸ αὑτῷ, καὶ μὴ ὑπὸ ταύτης κατεθεωρεῖτο καὶ

διεκρίνετο ἥ τε ὀψοποιικὴ καὶ ἡ ἰατρική, ἀλλ᾽ αὐτὸ τὸ σῶμα ἔκρινε σταθμώμενον ταῖς χάρισι ταῖς

jim željam in potrebam in da jih lahko zadovoljuje tudi tako, da drugim

πρὸς αὑτό […] ἀκρίτων ὄντων τῶν τε ἰατρικῶν καὶ ὑγιεινῶν καὶ ὀψοποιικῶν ( Gorgija, 465c–d).

33

delovanja. Da je prav normativnost tista, kjer Sokrat ne zmore ugovar-razumemo tudi Kaliklesovo vztrajno navajanje živalskih prispodob, saj

jati Kaliklesu, postane jasno, če pomislimo na delo harvardske filozofi-

naj bi se živali, kot pravi Korsgaard, ne spraševale o etičnosti svojega rav-nje Christine Korsgaard The Sources of Normativity. Podobno kot Sokrat nanja, temveč naj bi zgolj ravnale v skladu s svojimi impulzi in v skladu

tudi Korsgaard meni, da človek lahko deluje etično, saj je preko refleksi-

s svojo naravo.

je sposoben razlikovati med pravičnim delovanjem in svojimi impulzi

– za razliko od živali, ki med impulzi in delovanjem ne razlikujejo, zato

Kaj pa Sokratovo razumevanje normativnosti? Tu se stvari nekoliko za-

zanje vprašanje etičnega delovanja sploh ni relevantno. Takole zapiše:

pletejo. V prologu The Sources of Normativity Christine Korsgaard piše, da postane normativno etično vprašanje (torej vprašanje, kaj nas zavezuje,

Pozornost nižjih živali je priklenjena na svet. Njihove predstave so

da ravnamo etično) pomembno šele v novem veku:

enake njihovim prepričanjem in njihove želje so istovetne njihovi

volji. Svoja dejanja opravljajo zavedno, a se jih same ne zavedajo,

Za Platona in Aristotela slediti vrednotam pomeni slediti stva-

kar pomeni, da dejanja ne morejo postati predmet njihove pozor-

rem, kot so same po sebi. V etiki to vodi do tega, čemur bi rekli ideja nosti. Toda mi, človeške živali, usmerjamo pozornost na svoje za-odličnega [pri Platonu dobrega]. V tem primeru pomeni zasledo-

znave in želje, na lastne miselne procese in se jih tudi zavedamo.

vati stvari, kakršne so same po sebi, da vi zasledujete sebe, kakršni Zato lahko o njih razmišljamo. (Korsgaard in O‘Neill, 1996: 92–93)

ste sami po sebi. […] Vzgojena oseba ne potrebuje vsiljevanja odlič-

nosti [ali dobrega], saj sama po naravi teži k izpolnjevanju popol-

Človek, ki svoje želje in nagone lahko reflektira, je torej sposoben, da ne ideje o sami sebi. (Korsgaard in O‘Neill, 1996: 2–3)

svojim željam tudi ne sledi. Za razliko od živali lahko o njih razmišlja in jim nasprotuje, zato lahko premisli o svojem delovanju in se posledično

Povedano drugače, v antiki vprašanje, zakaj moram ravnati pravično, ni

odloči za pravično ali nepravično delovanje; ali kot pravi Sokrat, lahko

bilo pomembno, saj so ljudje svet na ontološki ravni razumeli kot do-

se odloči, da namesto nagonom in ugodju sledi dobremu. Živali pa, vsaj

ber. Človek si je namreč po naravi želel biti dober človek, zato je bila ideja tako Korsgaard, takšnega premisleka niso sposobne opraviti, zato delu-dobrega in pravičnega normativna sama po sebi.

jejo nagonsko in v skladu z lastnimi impulzi, tj. »njihove želje so istovet-ne njihovi volji«.

To je tudi eden izmed razlogov, zakaj se v Gorgiji Sokrat odloči, da bo za spodbijanje Kaliklesovega argumenta zadostovalo, da pokaže na njego-Kaliklesovo razumevanje normativnosti etičnega delovanja je torej jas-

vo napačno razumevanje pravičnosti in dobrega. Sokrat se tako ne vpra-

no. Če človek deluje v skladu s pravico močnejšega oziroma po zako-

ša, zakaj moramo ravnati pravično, temveč v prvi vrsti razpravlja o tem,

nu narave (ὁ νόμος τῆς φύσεως; Gorgija, 483e), ga za delovanje motivirajo kaj pravično sploh je. Ko pokaže, da je kozmos urejen, pravičen in dober,

njegova naravna nagnjenja, želje in potrebe. Zato odgovor na vpraša-to zanj avtomatično pomeni, da hoče biti urejen, pravičen in dober tudi

nje, zakaj ravnati pravično, sploh ni potreben. Če pravičnost v skladu

človek. To, da hočemo biti pravični in dobri, po njegovem mnenju izha-

z zakonom (κατὰ νόμον) poraja vprašanje, zakaj se moram zakonom (οἱ

ja že iz same narave dobrega. Povedano drugače, sama narava dobrega

νόμοι) podvreči, pa pravičnost v skladu z naravo (κατὰ φύσιν) od človeka

zahteva dobra in pravična dejanja.

zahteva zgolj to, da posluša svoje želje in jim sledi. V tem smislu lahko

34

A Kalikles je, s tem ko je človeško pravičnost izenačil z živalsko/narav-normativnosti etičnega delovanja. In če tega vozla ni uspel razvozlati

no pravičnostjo, pod vprašaj postavil prav normativnost ideje dobrega.

niti Platon, potem ni naključje, da dobrega odgovora na vprašanje, za-

Iz dialoga je razvidno, da se je Platon te zagate do neke mere celo za-

kaj ravnati pravično, ne poznamo niti danes.

vedal, saj je dialog zaključil z znanim eshatološkim mitom, v katerem

sodniki sodijo duše umrlih in jih kaznujejo glede na njihova dejanja v

življenju. Njegova ideja je razmeroma preprosta: kdor je živel dobro in

pravično, bo v posmrtnem življenju nagrajen, a kdor je krivičen, bo kaz-

VIRI IN LITERATURA

novan s hudim trpljenjem (glej Gorgija, 523a–527a). Odgovor na vprašanje, zakaj delovati pravično, se torej nahaja v posmrtnem življenju. A kot

AJSHIL/MARINČIČ, Marko (prev.) (2008): Oresteja. Ljubljana: Modrijan.

bralci dialoga seveda ne moremo spregledati, da normativnost etične-

BARNEY, Rachel (2017): Callicles and Thrasymachus. V: ZALTA Edward N. (ur.): ga delovanja razlaga mit, ki ga Sokrat sam pomenljivo imenuje »bajka

The Stanford Encyclopedia of Philosophy. Stanford, CA: Stanford University.

kakšne starke«.27 Še bolj pa je pomenljivo to, da eshatološki mit očitno ni BELL, Jeremy (2015): Taming horses and desires: Plato’s politics of care. V: BELL, plod pogovarjanja (διαλέγεσθαι), ki ga kot orodje iskanja resnice tako čis-Jeremy /NAAS, Michael (ur.): Plato’s animals: Gadflies, horses, swans, and other la Sokrat, temveč javno govorjenje (δημηγορέω), torej produkt prav tiste

philosophical beasts. Bloomington, IN: Indiana University Press, str. 115–130.

dejavnosti, ki jo Sokrat v celotnem dialogu (proti Gorgiji, Polosu in Ka-

BELL, Jeremy /NAAS, Michael (ur.) (2015): Plato’s animals: Gadflies, horses, swans, liklesu) kritizira kot prilizovalsko veščino, ki ne vodi do resnice. Zdi se and other philosophical beasts. Bloomington, IN: Indiana University Press.

torej, da se je Platon zavedal nevarnosti, ki izhaja iz zanemarjanja vpra-

BERMAN, Scott (1991): Socrates and Callicles on pleasure. V: Phronesis, let. 36, št.

šanja normativnosti etičnega delovanja, a hkrati na to vprašanje ni želel

2, str. 117–140.

odgovoril.

CATANA, Leo (2021). Two theories of natural justice in Plato’s Gorgias. V: Elenchos, let. 42, št. 2, str. 209–228.

Razprava o motivih živali v dialogu Gorgija je torej pokazala na ne-DODDS, E. R. (1959): Gorgias: A revised text. Oxford: Clarendon Press.

kaj interpretativnih zagat Platonovega besedila. Še več, pokazala je, HEZIOD/GANTAR, Kajetan (prev.) (2009): Teogonija; Dela in dnevi. Ljubljana: da Kalikles pravzaprav ni bil absolutni nihilist, kot se mu včasih oči-Modrijan.

ta (gl. Dodds 1959: 386–391; prim. Nietzsche 2004: 246–262), temveč je

IRANI, Tushar (2017): Plato on the value of philosophy: The art of argument in the s svojo etično pozicijo odprl problem normativnosti etičnega delova-Gorgias and Phaedrus. Cambridge: Cambridge University Press.

nja. To vprašanje je Platona očitno begalo, a vendar nanj ni želel ali

KNOLL, Manuel (2021): Sophistic criticisms of the rule of law: A comparison znal odgovoriti. Tu seveda ne gre za to, da bi Kaliklesu in njegovi etiki

of Callicles and Thrasymachus. V: Filosofický časopis, let. 69, št. 2, str. 65–87.

dali prav, saj je absurdnost ter nesmiselnost Kaliklesove etične teori-

KOCIJANČIČ, Gorazd (2006): Platon: Zbrana dela. Celje: Mohorjeva družba.

je več kot očitna in seveda se nihče ne bo strinjal s tem, da je pravič-

KORSGAARD, Christine M./O’NEILL, Onora (1996): The sources of normativity.

no ubijati za lastno materialno korist. Veliko bolj pomembno pa je, da

Cambridge: Cambridge University Press.

je Kalikles s svojim argumentom naravne pravičnosti odprl problem

KSENOFONT (2012): Spomini na Sokrata. Ljubljana: KUD Logos.

NIETZSCHE, Friedrich (2004): Volja do moči: poskus prevrednotenja vseh vrednot.

27 μῦθός […] ὥσπερ γραὸς ( Gorgija, 527a).

Ljubljana: Slovenska matica.

35

ROUSSEAU, Jean-Jacques/ŠIMENC, Marjan (ur.) (2017). Družbena pogodba; Razprava o izvoru in temeljih neenakosti med ljudmi. Ljubljana: Krtina.

RUDEBUSCH, George (1992): Callicles’ Hedonism. V: Ancient philosophy, let. 12, št. 1, str. 53–71.

THOMPSON, D‘Arcy Wentworth (1895) A glossary of Greek birds. Oxford: Clarendon Press.

THOMSON, Judith Jarvis (2008): Normativity. Chicago, IL: Open Court.

TSAGALIS, Christos (2017): Early Greek epic fragments. Berlin: De Gruyter.

36

PLINIJEV OPIS

ŽIVALSKEGA SVETA IN

NJEGOVI VIRI

Matej Hriberšek

UVOD

o njegovi družini, katere člani so bili viteškega stanu,3 je malo,4 bila pa je dokaj premožna in v lokalnem okolju Komuma pomembna. Imel je

»Preidimo na druga živa bitja, najprej na kopenske živali!« S temi be-

tudi sestro Plinijo, poročeno z Lucijem Cecilijem Sekundom iz Komu-

sedami je rimski enciklopedist Plinij Starejši začel svoj opis živalskega

ma, ki je kmalu po rojstvu sina Plinija umrl; njen brat, ki ni bil poročen, sveta v 8. knjigi svojega Naravoslovja ( Naturalis historia), ki je nedvomno je prevzel skrb za ovdovelo sestro in za nečaka, ki ga je z oporoko posvo-najpomembnejše delo s področja naravoslovja, ohranjeno v rimski li-

jil, ta pa je prevzel ujčevo ime in postal Gaj Plinij Cecilij Sekund Mlajši terarni tradiciji in je s 37 knjigami tudi najobsežnejše ohranjeno proz-

( C. Plinius Caecilius Secundus).

no delo rimske antike. Obsežni kompendij, v katerem je povzel antič-

no védenje o naravoslovju in se v strokovni literaturi včasih pompozno

O Plinijevih mladih letih ni podatkov. Prvo izobrazbo si je pridobil v omenja kot Encyclopaedia Britannica antičnega sveta, je po svojem po-domačem okolju; dejstvo, da je bil rimski državljan viteškega stanu z menu vsekakor presegel vsa Plinijeva pričakovanja, saj je bil od svojega

ustreznim družinskim in tudi premoženjskim zaledjem, je Pliniju obe-

nastanka v 1. stoletju po Kristusu do konca antike, ves srednji vek in zna-

talo solidno prihodnost in mu dajalo lepe obete za potencialno uspešno

ten del novega veka ena glavnih strokovnih referenc za področje nara-

kariero, prvenstveno vojaško, pa tudi upravno in politično. Zato se je do-

voslovnih ved. V tem prispevku je v prvem delu na kratko predstavljena

mnevno v času vladavine cesarja Kaligule (vladal 37–41) odpravil v Rim,

Plinijeva biografija, v drugem delu pa knjige od 8 do 11, v katerih je Plinij kjer se je moral kot človek sicer plemiškega stanu, a izvirajoč iz provincial-strnjeno povzel in predstavil antično zoologijo: kopenske živali, vodne

nega okolja severne Italije še posebej potruditi in dokazati. Njegov učitelj živali, ptice in žuželke, sklop o zoologiji pa je zaključil s predstavitvijo v Rimu je bil priznani rimski vojak, politik in literat (tragiški pesnik) Pom-primerjalne anatomije živih bitij.

ponij Sekund,5 ki je postal Plinijev prijatelj6 in mentor, morda celo patron; Plinij, ki je pozneje napisal Pomponijevo biografijo, se je posvečal študiju književnosti, jezika, znanosti, filozofije, prava in govorništva. Filozofijo PLINIJEV ŽIVLJENJEPIS

sta ga poučevala tudi Tit Klodij Trazea Pet7 in Lucij Anej Seneka Mlajši.

V tem obdobju, tj. v prvih letih vladanja cesarja Klavdija (vladal v ob-

Gaj Plinij Sekund Starejši se je rodil konec leta 23 ali v začetku leta 24 po dobju 41–54), je Plinij tudi vzpostavljal stike z uglednimi in vplivnimi

Kr. v času vladavine cesarja Tiberija v mestu Novi Komum (zdaj Como)

v Transpadanski Galiji (zdaj severna Italija severno od reke Pad);1 nekaj časa je za njegovo rodno mesto napačno veljala Verona.2 Podatkov

3

Gl. Reynolds 1986: 1; Beagon 1992: 6–14.

4

Nekaj podatkov najdemo na epigrafskih napisih, npr. CIL 5, 5262; 5, 5263; 5, 5667; 1, 5272 idr.

5

Gl. Conte 2010: 448, 526; Ribbeck 1892, 57–58. Za maloštevilne fragmente njegovih tragedij gl.

Ribbeck 1897: 267–269. Gl. tudi Rudich 2005: 24, 184, 254–255, 294, 296; CIL 11, 3806; 13, 5200; 13, 1

O zgodovini območja gl. Peyre 1979; Grassi 1995; Williams 2001; Elver 2001: 110; Galsterer 1976; 5201; 14, 2241.

Sherwin-White 1973; Vittinghoff 1951. Za širši severnoitalijanski prostor gl. Chilver 1941: 106–

6

Plinij Mlajši, Pisma 3, 5. Izvirno besedilo odlomkov iz pisem Plinija Mlajšega je vzeto iz Pli-112; Roncaglia 2018: 75–88. Za Plinijev opis Transpadanske Galije gl. Naravoslovje 3, 123–125; 3, nius/Kasten 2011, razlaga pa se opira tudi na Sherwin-White 1966; prevodi so avtorsko delo 130; 3, 138.

avtorja prispevka.

2

Na to bi lahko nakazoval napis, ki so ga našli v Veroni. Gl. CIL, 1, 3442 = Mommsen 1872.

7

Gl. Strunk 2010; Goulet 2016; Eck 1997; Rudich 2005: passim.

39

posamezniki, ki so pozneje vplivali na njegovo kariero; to je začel v bil večkrat prokurator19 (sodobni zgodovinarji so glede te navedbe nee-vojski kot član posebnih viteških konjeniških enot ( militiae equestres)8

notni)20 in da je svojo funkcijo opravljal zelo prizadevno in uspešno.21

najprej v Zgornji Germaniji ( Germania superior)9 kot poveljnik kohorte Domnevno je bil prokuratur štirikrat: v Tarakonski Hispaniji, v prokon-

( praefectus cohortis)10 trakijskih pomožnih enot, pozneje pa kot vojaški zularni Afriki, v Narbonski Galiji in v Belgijski Galiji.

tribun ( tribunus) in prefekt vojaškega krila ( praefectus alae);11 službova-nje v Germaniji potrjujejo tudi epigrafski viri.12 Tu se je udeležil po-

V Tarakonski Hispaniji, kjer je bil med letoma 72 in 74, je skrbel za cesar-hoda proti germanskim Havkom (l. 47) in Hatom (l. 50) ter pohoda v

ske finance;22 natančni geografski opisi Hispanije, njenih naravnih poja-

Spodnjo Germanijo,13 začel pa je tudi pisati spise, ki so bili vsebinsko

vov, danosti, prebivalstva, živalstva in rastlinstva nakazujejo, da je bil res povezani z Germanijo. Datum vrnitve v Rim ni znan (med letoma 52

tam in da je podatke zbiral sam.23

in 59).14

Tudi za ostale tri prokurature (v Afriki, Narbonski Galiji in Belgijski Ga-

Načrtovano pravniško kariero je zaradi vladavine cesarja Nerona (tega je

liji) so edina dokazila zgolj navedbe v Naravoslovju; strokovnjaki glede pozneje v Naravoslovju odkrito kritiziral15 in ga celo označil za sovražnitega vprašanja zaradi številnih nedorečenosti in pomanjkanja dokazov

ka človeškega rodu)16 in nevarnosti, ki jih je prinašala, opustil;17 umaknil niso enotnega mnenja.24 V Narbonski Galiji25 je domnevno služboval l.

se iz javnega življenja in se posvetil pisanju.18 Po Neronovi smrti je Pli-

70 po Kr.; tu je bila morda njegova postaja na poti v eno od vojaških po-

nij stopil na stran Vespazijana, ta pa se mu je za podporo oddolžil s tem,

stojank v Germaniji,26 da pa je deželo poznal, nakazujejo opisi pojavov

da mu je po prevzemu oblasti l. 69 omogočil zavidanja vredno kariero;

in dogodkov v Naravoslovju, ki jim je bil sam priča.27 V prokonzularni postal je tudi cesarjev svetovalec in zaupnik. Antični viri navajajo, da je Afriki28 (natančni opisi krajev in naravnih pojavov nakazujejo, da jih je

19 O funkciji prokuratorjev gl. Pflaum 1960–1961, 1982: passim; Aubert 1994: 9, 20, 43, 54, 94–95, 8

Prim. Svetonij, Božanski Klavdij 25. Za natančnejše opise gl. Saddington 1996; Southern, 2006: 156, 183–186, 294; Schäfer 1998; Faoro 2015.

146–166; Keppie 2005; Erdkamp 2007; Fields 2009.

20 Syme 1969: 208–218; Reynolds 1986: 8; Healy 1999; Murphy 2004: 2–6.

9

Za natančnejši opis gl. Drack/Fellmann 1988; Furger/Isler-Kerényi/Jacomet/Russenberger/

Schibler 2001; Carroll 2001; Klee 2013.

21 Plinij Mlajši, Pisma 3, 5, 7; Svetonij, Plinijev življenjepis.

10 Keppie 2005: 150.

22 Prim. tudi Plinij Starejši, Naravoslovje, 3, 6; 19, 35; 31, 24; Plinij Mlajši, Pisma 3, 5, 17.

11

Sallmann 2000: 1135.

23 Gl. Naravoslovje 3, 30; 4, 112; 8, 199; 8, 217–218; 19, 10; 19, 26 in nasl.; 33: 54, 62, 66, 67, 76, 89, 96, 106, 114, 118.

12 Maxfield 1981: 67–100; CIL 13, 10026, 22.

24 Za poskus časovne določitve omenjenih treh prokuratur gl. König-Winkler 1979: 22–23.

13 Za podrobnejše opise gl. Syme 1979–1991: II, 742–773; Reynolds 1986: 1–10.

25 Rimska provinca od l. 118 pr. Kr. z glavnim mestom Narbon (zdaj Narbonne), zdaj Provansa. Gl.

14 Maxwell-Stuart, 1996.

Chevallier 1985; Rivet 1988; Gros 2008; Christol 2010.

15 Plinij Starejši, Naravoslovje 35, 51; 37, 50.

26 Syme 1969: 211–213.

16 Plinij Starejši, Naravoslovje 7, 45.

27 Plinij Starejši, Naravoslovje 2, 150 (opis padca meteorita); 9, 29–32 (opis sodelovanja ljudi in 17 Za natančnejši oris Neronovega obdobja in temnih plati njegove osebnosti in vladavine gl.

delfinov pri ribolovu na območju Nemavza (zdaj Nîmes); 34, 3; 34, 96 (pridobivanje bakra in Grant 1970; Bowman/Champlin/Lintott 1996: 198–282; Malitz 1999; Goodman 2003: 47–57; njegova predelava) idr.

Shotter 2016; Christ 20096: 207–242; Krüger 2012; Bartsch/Freudenberg/Littlewood 2017.

28 Za zgodovino severnoafriškega prostora gl. Le Bohec 20132; Décret/Fantar 2008; Hugoniot 18 Della Casa 1982.

2006; Manton 1988; Raven 19933; Tufi 2012.

40

osebno obiskal) 29 je bil Plinij pomočnik Tiberija Julija Aleksandra;30 tu je skovalni vnemi z ladjo opravil proti Vezuvu, da bi opazoval ta izjemni

najbrž sodeloval v vojni proti Judom (69–70 po Kr.), v to obdobje pa sega

naravni fenomen, a je njegova pot postala reševalna akcija ogroženih

tudi začetek prijateljstva s poznejšim cesarjem Titom. V Belgijski Gali-

prijateljev. Dogodka ni preživel. Opis zadnjih ur njegovega življenja ji31 (omemb te je v Naravoslovju malo)32 naj bi se Plinij mudil domnev-najdemo v pismih nečaka Plinija Mlajšega,37 iz katerih pa ni mogoče

no l. 75. Domnevo, da naj bi Plinij služboval tudi v provinci Siriji, je l.

ugotoviti vzroka smrti (zadušitev, zastrupitev, astma, srčni infarkt ali

1838 spodbudila najdba sicer okrnjenega napisa med ruševinami sta-

možganska kap):38

rofeničanskega mesta Arados;33 tu naj bi bil subprokurator in podrejen

Vespazijanovemu zaupniku Gaju Liciniju Mucijanu, sicer priznanemu

Če je šel kdo mimo vrat, je slišal njegovo zaradi korpulentnosti

učenjaku in starinoslovcu.34 Domneve ne potrjuje noben drug pisni ali

precej težko in smrčeče dihanje. Toda tla na dvorišču, s katerega

materialni vir, pa tudi sam Plinij tega ne navaja.

se je šlo v njegovo sobo, so se zato, ker jih je prekrila mešanica pe-

pela in plovcev, tako zelo dvignila, da bi ne mogel več priti ven, če

Ali je Plinij deloval kot prefekt (poveljnik) redarjev, tj. rimskih nočnih po-bi se le še nekoliko dlje pomudil v spalnici. Zato so ga zbudili; šel je

žarnih straž,35 ni mogoče zanesljivo potrditi. Zanesljivo pa je l. 76 postal iz sobe ter se vrnil k Pomponijanu in drugim, ki so noč prebedeli.

poveljnik cesarskega ladjevja v zahodnem Sredozemlju s poveljstvom v

Skupno so se posvetovali, ali naj ostanejo v poslopjih ali naj hodi-

Mizenu v Neapeljskem zalivu, ki je Rim oskrbovalo z osnovnimi potreb-

jo naokrog na prostem. Zaradi pogostih močnih potresnih sunkov

ščinami in surovinami; to funkcijo je opravljal do smrti.

so se namreč hiše majale in videti je bilo, kakor da se dvigajo s svo-

jih temeljev, da jih nosi in da se gugajo zdaj sem, zdaj tja. [...] Na

Plinijevo življenje je razmeroma malo znano in slabo dokumentirano,

glave so si poveznili vzglavnike in si jih privezali s krpami; s tem

najbolj markanten dogodek njegovega življenja pa je bila njegova smrt

so se zaščitili pred padajočim kamenjem. Drugod se je že danilo,

ob izbruhu Vezuva l. 79, ki jo je nazorno in dramatično opisal njegov

tam pa je bila noč, temna in gosta, kot še nikoli. [...] Sklenili smo

nečak Plinij Mlajši, sam priča ujčeve smrti.36 Plinij se je v svoji razi-oditi na obalo in se od blizu prepričati, ali morje že dopušča plov-

bo; a to je bilo še vedno divje in nedostopno. Tam se je ujec zleknil

29 Plinij Starejši, Naravoslovje 5, 14–15; 5, 25; 5, 33; 5, 34; 5, 38; 5, 44; 5, 51–54; 5, 115; 8, 114; 17, 41; 18, na razgrnjeno rjuho, večkrat poprosil za hladno vodo in jo popil.

188 idr.

Nato so plameni in pa smrad po žveplu, ki jih je najavljal, druge

30 Burr 1955; Stein, 1950: 37–38; Mayer Gruber 2006; Bringmann 1996; Turner 1954.

pognali v beg, njega pa so zdramili iz spanja. Oprt na dva sužnja

31 Camille 1920–1926; Hatt 1959; Ferdière 1988; Ferdière 2005; Maier 2012: 49–50.

je vstal in se takoj zgrudil, kot domnevam zato, ker mu je vedno

32 Npr. Plinij Starejši, Naravoslovje 4, 105 (opis pokrajine); 36, 159 (pridobivanje selenita); 36, 164 in gostejši dim otežil dihanje in mu zaprl sapnik, ki je bil po naravi

nasl. (opis brusov) idr. Opisov civilne ali vojaške uprave province ni.

33 CIG 3, 4536 = IGRRP 3, 1115 = OGIS 2, 586.

šibek, zožen in pogosto podvržen napadom naduhe. Ko se je zno-

34 Sallmann 1971: 45–47; Syme 1984: 998–1013 ( The March of Mucianus); Baldwin 1995; Eck/To-va zdanilo – to je bilo tretji dan po tistem, ki ga je doživel zadnjega

masz 1999; Ash 2007; Kleijn-Eijkelestam 2013; Southern 2013: 15, 18–21, 29, 67, 93; Caldwell 2015.

35 O (požarnih) redarjih ( vigiles) gl. Rainbird 1976; Rainbird 1986; Robinson 1992: 105–110; Reynol-37 Plinij Mlajši, Pisma 6, 16, 11–22.

ds 1996; Sablayrolles 1996; Kołodko 2012.

38 Sigurdsson/Cashdollar/Sparks 1982: zlasti 44–49; Bessone 1969; Grisé 1980; Zirkle 1967; Mu-36 Plinij Mlajši, Pisma 6, 16, 1–10.

rphy, 2004: 2–6.

41

– smo našli telo nedotaknjeno, nepoškodovano, pokrito in v istih je začelo v obdobju, ko je služboval v Germaniji, dokončal pa ga je v Ri-oblačilih, ki jih je nazadnje nosil; na videz je bil bolj podoben spe-

mu.44 V obsežni Zgodovini od smrti Avfidija Basa v 31 knjigah ( A fine Aufidii čemu kot mrliču.

Bassi historiarum libri XXXI) je nadaljeval zgodovinsko delo Vojna z Germani ( Libri belli Germanici) rimskega zgodovinarja Avfidija Basa iz 1. st.

Plinij ni bil poročen, zato je posinovil Gaja Cecilija Sekunda, sina svoje

po Kr.; Bas je v svojem delu opisal vojaške operacije Tiberija, Druza in

ovdovele sestre Plinije, pozneje imenovanega Plinij Mlajši, ki je v pismih

Germanika, Plinij pa naj bi v svojem delu opisoval dogodke od vladavi-

predstavil ne le zadnje dni svojega strica, ampak tudi njegovo življenje,

ne cesarja Klavdija do cesarja Vespazijana.45

delo in literarno ustvarjanje.39

Tri dela obravnavajo teme s področja slovničarstva in retorike. Biograf-

ski spis O življenju Pomponija Sekunda v 2 knjigah ( De vita Pomponii Secun-DELO

di libri II) je hvalnica, s katero je počastil spomin na svojega učitelja, men-torja in prijatelja. Zbirka Študijske knjige ( Studiosi libri III), učbenik in učni načrt za vzgojo bodočega govornika, ki je bila menda zaradi obsežnosti

Plinijeva pisateljska ustvarjalnost je bila zelo interdisciplinarna.40

razdeljena na 6 knjig,46 je bila predhodnica Kvintilijanove Šole govorni-

Čeprav ga poznamo predvsem po njegovem Naravoslovju, je bil cenjen

štva. V slovničnem delu O jezikovnih problemih v 8 knjigah ( Dubii sermonis tudi kot zgodovinar in slovničar;41 celoten seznam njegovih del, od kate-libri VIII), ki je nastalo v zadnjih letih vladanja cesarja Nerona in je izha-rih so – razen Naravoslovja – ohranjeni le skopi fragmenti, navaja njegov jalo iz stoiške tradicije ter ob tesni naslonitvi na delo O latinskem jeziku nečak Plinij Mlajši.42

rimskega polihistorja Marka Terencija Varona, je Plinij obravnaval dvo-

umne primere, tj. besede in besedne oblike, pri katerih je raba nihala,

Tri dela so bila zgodovinska. Najzgodnejše je O uporabi kopja kot konjeniter vprašanje analogije in anomalije v jeziku; bilo je upoštevano tudi pri

škega orožja ( De iaculatione equestri), vojaški priročnik o bojevanju s kop-poznejših slovničarjih, pri katerih najdemo več kot 200 omemb.

jem, ki je nastal v času njegove vojaške službe v Germaniji.43 V zgodo-

vinskem delu Vojne z Germani v 20 knjigah ( Bellorum Germaniae libri XX), ki ga je napisal, da bi podal priznanje Druzu Starejšemu kot najzasluž-

nejšemu za osvajanje Germanije, je opisal vojne z različnimi german-

Naravoslovje (Naturalis historia)

skimi plemeni od prvega spopada z germanskimi Kimbri pri Noreji na

Koroškem l. 113 pr. Kr. do odprave proti Hatom sredi 1. st. po Kr.; nastajati Posebno mesto v zgodovini antične književnosti in v zgodovini znanosti pa ima Plinijevo Naravoslovje, najobsežnejše ohranjeno prozno delo 39 Plinij Mlajši, Pisma 3, 5.

40 Za natančen oris Plinjevega opusa gl. tudi von Albrecht 2012: 1076–1085.

44 Plinij Mlajši, Pisma 3, 5, 4; Tacit, Anali 1, 69; Svetonij, Kaligula 8; HRR II, 109 in nasl.

41 Tacit, Zgodovina 2, 101.

45 Plinij Starejši, Naravoslovje, uvod 20; Kvintilijan, Šola govorništva 10, 1, 103; Plinij Mlajši, Pisma 3, 42 Plinij Mlajši, Pisma 3, 5, 3–6.

5, 4; HRR II, 109–110.

43 Lammert 1931: 483–495.

46 Plinij Mlajši, Pisma 3, 5, 5.

42

rimske antike, ki ga je sam v uvodu naslovil libri Naturalis Historiae,47 nje-

Č. 7. knjiga: antropologija: človek – posebnosti, nenavadnosti, psiholo-

gov nečak Plinij Mlajši Naturae historiarum libri XXXVII ( Pisma 3, 5, 6), gija, življenjske usode, katalog iznajdb;

v ohranjenih rokopisih pa najdemo naslov Naturalis historia,48 ki bi ga D. 8.–11. knjiga: zoologija: 8. kopenske živali; 9. vodne živali; 10. ptice; 11.

lahko prevedli tudi Raziskovanje narave ali Prirodopis, a se je uveljavil pre-

žuželke; primerjalna anatomija;

vod Naravoslovje. Delo je posvetil Vespazijanovemu sinu Titu, bodočemu E. 12.–19. knjiga: botanika: 12. in 13. knjiga: drevje: eksotično drevje; cesarju, a ne zato, da bi ga kot priročnik uporabljal zgolj on, ampak je v

mazila in njihova pridelava; papirus; 14. in 15. knjiga: sadno drevje;

uvodu zapisal svojo izrecno željo, da bi bilo na voljo širšim množicam,

vinogradništvo in sorte vinske trte; vino; pridelava vina; oljka; ku-

ljudem vseh stanov.49 Nikjer v delu pa izrecno ne pove, od kod je izviralo

tine; granatna jabolka; slive; jabolka; hruške; fige idr.; mirta; lovor;

njegovo navdušenje za naravoslovje.

16. knjiga: gozdno drevje in splošna botanika; 17. knjiga: uporabno

drevje; gojenje in oskrba dreves; 18. knjiga: poljedelstvo; vrste žita:

Naravoslovje je razdeljeno na 37 knjig. V 1. knjigi je predstavljena vsebina pšenica, ječmen, sezam, proso; stročnice; krmne rastline; bolezni

vseh knjig; gre za vsebinski indeks s predstavitvijo najpomembnejših

rastlin; vrste tal; kmečka opravila; 19. knjiga: vrtne rastline;

predstavljenih vsebin in paragrafov. Ostalih 36 knjig je razdeljenih na

dva vsebinska sklopa:

II. sklop

F. 20.–32. knjiga: farmacija in medicina:

a) prvi sklop obsega knjige 2–19, v njem pa je predstavljena narava kot

1. 20.–27. knjiga: zdravila, pridobljena iz rastlin – 20. knjiga: zdra-

taka (vesolje, geografski opis znanega sveta, nauk o človeku in živalih),

vila iz vrtnih rastlin; 21. in 22. knjiga: zdravila iz rastlin; 23. knji-

b) drugi sklop, ki obsega knjige 20–37, pa obravnava naravo v odnosu

ga: zdravila iz rastlin in dreves; 24. knjiga: zdravila iz gozdnih

do ljudi, njen vpliv na življenje, delo in ustvarjanje ljudi (botanika,

dreves in divjih rastlin; 25. knjiga: zdravila iz gozdnih dreves

farmacija, medicina, geologija, umetnost).

in divjih rastlin; rimski in grški pisci o zdravilih, pridobljenih

iz rastlin; zdravilne rastline in zeli ter njihovo učinkovanje; 26.

Vsebinska razdelitev Naravoslovja:

knjiga: zdravila iz rastlin; zgodovinska poročila o zdravilstvu,

zdravljenje različnih bolezni; 27. knjiga: zdravila iz rastlin; abe-

I. sklop:

cedni seznam vseh redko ali še ne omenjenih rastlin;

A. 1. knjiga: indeks: vsebina, viri – rimski in grški pisci, statistika;

2. 28. knjiga: zdravila iz človeka in človeških snovi ter živali;

B. 2. knjiga: kozmologija z astronomijo;

3. 29.–30. knjiga: zdravila iz živalskih snovi: 29. knjiga: zdravila iz

C. 3.–6. knjige: geografija: 3. knjiga: zahodna in južna Evropa; 4. knjiga: živalskih snovi; kratek oris zgodovine medicine pri Grkih in Ri-vzhodna in severna Evropa; 5. knjiga: severna Afrika, zahodna Azija;

mljanih; 30. knjiga: nadaljevanje 29. knjige; zgodovina magije;

6. knjiga: vzhodna in južna Azija, južna Afrika;

4. 31. in 32. knjiga: zdravila iz vode in vodnih živali: 31. knjiga: last-

nosti voda; zdravilno učinkovanje vode; zdravilne učinkovine

iz soli in spužev; 32. knjiga: nenavadnosti ( mirabilia) s področja

47 Plinij Starejši, Naravoslovje 1, 1, uvod.

48 Healy 1999: 37–39

zdravil; abecedni seznam vseh v morju živečih živali;

49 Plinij Starejši, Naravoslovje 1, 6, uvod.

43

G. 33.–37. knjiga: rudna bogastva: metalurgija in mineralogija; umetno-kritiziral moralni razkroj svojega časa in negativne posledice, ki jih

stna zgodovina

je prinašalo kopičenje bogastva: pohlep, ekstravaganco in pehanje za

1. 33. in 34. knjiga: metalurgija: 33. knjiga: zlato in srebro; kritika

materialnimi dobrinami, v katerih je pogosto videl dediščino grškega

razkošja; stranski produkti predelave zlata in srebra; uporaba v

vpliva. Njegov odnos do Grkov je večkrat odklonilen; a kot znanstve-

slikarstvu in medicini; živo srebro, minij, cinober, stimi, okra,

nik je večino svojih dognanj povzel iz del grških znanstvenih in stro-

nebesno modra; spajkanje, pozlačevanje, preizkusni kamen,

kovnih piscev.

ogledala, kipi; znameniti torevti in njihova dela; 34. knjiga: ru-

dniki bakra; rudniki železa; rudniki svinca; uporaba omenjenih

Čeprav je skušal Plinij vseskozi ostati nepristansko znanstven,50 ga je

kovin; njihova predelava in stranski produkti; njihova uporaba

pogosto zaneslo v digresije, v opise posebnosti, čudežnih dogodkov in

v slikarstvu; magnet;

dvomljivih dejstev, kjer se je meja med znanstvenim in neznanstve-

2. 35. in 36. knjiga: zemljine in kamnine: 35. knjiga: zemlji-

nim zabrisala. Pogosto je besedilo dopolnil z osebnimi ocenami in

ne; barvila, nahajališča in pridobivanje; zgodovina slikarstva

mnenji, komentarji, daljšimi opisi, z moralizirajočimi zastranitvami

(§53–148); enkavstično slikarstvo; 36. knjiga: kamnine; marmor;

in podobno. Plinijeva latinščina ni več klasična, ampak »srebrna«; je-

zgodovina kiparstva v marmorju; raba in vrste kamnin;

zik in slog sta zelo svojevrstna in precej odstopata od meril klasične,

3. 37. knjiga: dragi kamni: prstani in geme; umetnost brušenja;

»zlate« latinitete. Jezik je poln presenetljivih jezikovnih obratov, pogo-

jantar; dragi kamni in njihova klasifikacija po barvah; katalog

sta je inkonciniteta, uporablja elipse, je zelo jedrnat in lapidaren, po-

kamnov; kamni z magično močjo; hvalnica Italiji.

gosto strokovno suh (mestoma celo suhoparen), besedni red je pogos-

to afektiran, rad uporablja parenteze, perifraze in podobno. Strokovno

Plinij se je odločil za vsebinsko delitev po sklopih. Narava je torej po

izrazje je prevzemal od strokovnih piscev na različnih področjih, tako

eni strani predstavljena kot ustvarjalka, po drugi pa kot stvaritev oz.

predhodnikov kot sodobnikov. Za nekatera področja je bila strokovna

produkt. Predstavitev vsebine je »progresivna« po načelu »od večjega

terminologija že bolj ali manj izdelana, velikokrat pa je bil postavljen

k manjšemu«. Tako je na primer opis sveta začel z največjo entiteto, s

pred jezikovne izzive, ki jih je kot jezikoslovec reševal na različne na-

kozmosom, sledile so mu manjše enote, nato Zemlja in njeni deli: ce-

čine:51 na področju naravoslovnih in tehničnih strok, mineralogije, ru-

line, ki so v antiki tvorile znani poseljeni svet, dežele, mesta in njihovi darstva in metalurgije je posegal po že uveljevljenem specializiranem

prebivalci. Enakega načela se je držal tudi v drugih knjigah. Osrednjo

izrazju, pogosto je prevzemal grške tujke, včasih je posegal po perifra-

rdečo nit, ki zaznamuje celotno delo, predstavljajo stik človeka z nara-

zah, uporabljal abstraktne izraze namesto konkretnih, uvajal je neo-

vo, njegova povezanost z njo ter izkoriščanje bogastev in danosti, ki

logizme (nekatere besede so tudi hápaksi), pogosto pa najdemo tudi

jih daje in ponuja narava; ta za Plinija ni bila zgolj skupek naravnih

izposojenke iz drugih jezikov: iz arabščine, egiptovščine, etiopščine, sil, ki na različne načine vplivajo na življenje ljudi, ga oblikujejo, za-feničanščine, galščine, germanščine, hispanščine, iberijščine, indijšči-

znamujejo in usmerjajo, ampak je bila tudi božanstvo. Prav bogastva

ne, kartažanščine, perzijščine, retijščine, sirščine, skitščine in drugih

narave in tisti naravni viri, ki so omogočali vdor bogastva in razkoš-

ja v rimsko družbo, so Pliniju, sicer prepričanemu stoiku, dajali po-

50 Plinij Starejši, Naravoslovje 1, 12.

vod, da je v Naravoslovju v krajših ali daljših digresijah večkrat odkrito 51 Müller 1883, passim; Healy 1988; Healy 1999: 79–99.

44

jezikov.52 Se pa v delu najdejo tudi odlomki, v katerih se slogovno zelo manjšemu«. Osmo knjigo, v kateri opisuje kopenske živali, je zato začel z

približa klasični latiniteti.53

opisom slona, v nadaljevanju pa so predstavljeni: kače, živali severa, levi, panterji, tigri, kamele, kamelopardal (= žirafa), risi, kepi, nosorog, krokote, zamorske mačke, živali Etiopije, živali Indije, bazilisk, volk, kače, kroko-Plinijev oris živalskega sveta

dil, skink, povodni konj, posebnosti v odnosu do ljudi, hijene, korokote,

mantihorasi, divji osli, bobri, vidre, morska teleta, gekoni, jeleni, kamele-on, severni jelen, likaon, tos, ježevec, medved, pontske in alpske miši, ježi, Živalstvu je Plinij posvetil knjige 8–11. Njegova razdelitev živalskega sve-levomorec, jazbeci, veverice, polži, kuščarji, psi, konji, osli, mule, govedo, ta ne temelji na principih sodobne biologije, pač pa živali razdeli glede

Apis, ovce, volna, oblačila, prašiči, divji prašiči, opice, zajci, poldivje živa-na njihov prevladujoči življenski prostor na kopenske živali, na vodne

li in posebnosti. Kot je sam zapisal v 1. knjigi, je v 8. knjigi predstavljenih živali, na ptice in žuželke. Literature o Plinijevi zoologiji je zaradi izje-787 dejstev, poročil in opažanj, največ pozornosti pa je posvetil slonom,

mne odmevnosti Naravoslovja veliko;54 nekaj najrelevantnejših del je na-levom, psom, konjem in ovcam.56

vedenih v nadaljevanju.

Začel je torej z največjo kopensko živajo: s slonom, ki mu je posvetil prvih 34 paragrafov. Njegov opis je zbir dejstev, o katerih se je lahko Osma knjiga

prepričal sam, in podatkov iz kopice poročil, zajetih iz različnih piscev, v katerih so se mešala stvarna, pa tudi izmišljena dejstva. Izbrani odlomki

iz opisa slona:57

Tudi v knjigah o živalstvu55 se je Plinij držal načela »od večjega k 1 1 Največja kopenska žival je slon in po svoji inteligenci je najbliž-

52 Müller 1883: 115–134.

je človeku, kajti sloni razumejo jezik svoje dežele in ubogajo ukaze,

53 Poleg navedene literature o Pliniju gl. tudi Hriberšek 2007; Hriberšek 2009; Hriberšek 2019. Za pomnijo naloge, ki so se jih naučili, željni so ljubezni in časti, ima-posamezne specifične segmente njegovega življenja in opusa gl. tudi Hriberšek et al. 2010; Hri-jo pa celo odlike, ki so tudi pri ljudeh redkost: poštenost, preudar-

beršek 2010a; Hriberšek 2010b; Hriberšek 2010c. Vsi prevodi in komentarji v nadaljevanju, ki so avtorsko delo pisca tega prispevka, temeljijo na naslednjih izdajah: Plinij/Hriberšek 2009; nost, pravičnost, pa tudi versko spoštovanje do zvezd ter čaščenje

Plinij/Hriberšek 2012; Hriberšek 2013; Plinij/Hriberšek 2015; Plinius/Mayhoff 2002; Plinius sonca in lune. [...] 7 Sami vedo, da je edino, kar je na njih vredno

der Ältere (1979, 1990, 1996, 2007); Pline l’Ancien 20032; Plinio (2010 (1983)); Pliny 1967. Številke plenjenja, njihovo orožje, ki ga Juba imenuje rogovi, Herodot, ki je

v prevedenem besedilu označujejo paragrafe iz posamezne knjige Plinijevega Naravoslovja.

54 Gl. npr. Arnar 1990; Baldwin 1995; Beagon 1992; Beagon 2007; Beagon 2011; Bodson 1986a; Bodson 1986b; Bodson 1997; Borst 1994; Caprotti 1982; Carey 2003; Chibnall 1975; Citroni Marchetti Hriberšek 2015; Plinius/Mayhoff 2002; Plinius der Ältere (1979, 1990, 1996, 2007); Pline l’Ancien 1991; Collison 1966; Conte 1994; Cotta Ramosino 1978; Dannemann 1921; Doody 2001; Doody 20032; Plinio (2010 (1983)); Pliny 1967.

2010; Fögen 2007; French 1994; French/Greenaway 1986; Guasparri 2008; Healy 1999; König 56 Temeljna literatura o kopenskih živalih v antiki in pri Pliniju: Amat 2002; Anderson 1961; 1973–1996; König 1979; Kroll 1951; Leitner 1972; Maxwell-Stuart 1996; Münzer 1897; Murphy Baranski 1886 (1971); Bodson 2012; Brendel 1934; Brewer/Clark/Philips 2001; Buxton 2014; 2004; Oliveira 1992; Pigeaud/Oroz Reta 1987; Pinkster 2005; Ramosino 2004; Serbat 1986; Stei-Chomel 1900; Dupuy 1960; Eichinger 2005; Hörnschemeyer 1929; Hull 1964; Hyland 1990; er 1913; Vegetti 1982.

Joubert 1958; McDermott 1938; Merlen 1971; Santillo Frizell 2004; Scholz 1937; Scullard 1974; 55 Vsi prevodi in komentarji v nadaljevanju, ki so avtorsko delo pisca tega prispevka, temeljijo Winkelstern 1933; Zeissig 1934.

na naslednjih izdajah: Plinij/Hriberšek 2009; Plinij/Hriberšek 2012; Hriberšek 2013; Plinij/

57 Plinij Starejši, Naravoslovje 8, 1–34.

45

toliko starejši od njega, in ustaljena raba pa posegata po primernej-let in nekateri 300. Obdobje zrelosti se pri njih začne s šestdesetim

šem terminu: okli. Zato okle, če jim po kakem naključju ali zaradi

letom. Najbolj uživajo v rekah in potikajo se okoli vodotokov, čeprav

starosti odpadejo, zakopljejo. Sam okel je iz slonovine; sicer pa je

zaradi svoje zajetnosti sploh ne morejo plavati. Prav tako ne pre-

okostje, ki tvori telesno ogrodje, tudi pri slonih iz čisto navadne kos-

našajo mraza; ta je njihova najhujša tegoba; podvrženi so napenja-

ti, čeprav so pred kratkim zaradi revščine tudi kosti začeli sekati na

nju in driski, druge bolezni pa jih ne prizadenejo. Ugotavljam, da

ploščice, razen tega pa velike količine oklov dandanes redko najde-

izstrelki, ki obtičijo v njihovem telesu, izpadejo, če pijejo olje, če se

mo, razen v Indiji; vse drugo na našem svetu je podleglo razkošju.

potijo, pa še lažje obtičijo v njem. 29 [...] Žvečijo z gobcem, dihajo,

8 Mladega slona prepoznamo po bleščeče belih oklih. Sloni zanje

pijejo in vohajo pa z organom, ki bi ga povsem primerno poimeno-

zelo skrbijo; konice enega okla ne uporabljajo, da bi ne bila topa za

vali kar roka. Od živali najbolj sovražijo miš, in če vidijo, da se miš

spopade, druga konica pa je delovno orodje: z njo kopljejo korenine

dotakne krme, ki leži v jaslih, jo z gnusom zavrnejo. Najhujše muke

in valijo pred sabo težke predmete; in kadar jih lovci obkolijo, posta-

trpijo, če pri pitju posrkajo pijavko, za katero opažam, da se zanjo

vijo spredaj tiste z najmanjšimi okli, da bi se spopad lovcem ne zdel

na splošno uveljavlja ime krvoses. Ko se ta prisesa v samem sapni-

vreden tolikšnega truda, potem ko pa se izmučijo, z okli treščijo ob

ku, povzroča neznosno bolečino. [...] 32 Sloni živijo v Afriki onstran

drevo, jih zlomijo in se tako rešijo za ceno tistega, kar je glavni plen.

puščav ob Sirtah in v Mavretaniji, živijo, kot je bilo že omenjeno, v

[...] 11 Sloni vedno potujejo v čredah. Krdelo vodi najstarejši, na repu

Etiopiji in v deželi Trogoditov; toda največje slone najdemo v Indiji,

kolone je drugi najstarejši. Kadar nameravajo prečkati reko, pošlje-

prav tako pa tudi kače velikanke, ki živijo v nenehnem sovraštvu in

jo najmanjše naprej, da ne bi večji sloni steptali rečnega dna in bi se

spopadih s sloni; tudi te so tako velike, da se zlahka ovijejo okoli slo-

struga ne poglobila. [...] 13 Zaradi občutka za sram se parijo samo na

na, naredijo vozel in ga zadrgnejo. V tem spopadu oba udeleženca

skrivaj, samci pri petih letih, samice pri desetih. Parjenje pa poteka

umreta; premagani slon se zgrudi in okoli sebe ovito kačo zmečka

dve leti – tako pravijo –, vsako leto po pet dni in nič več; šesti dan

s svojo težo. 33 Obe živalski vrsti sta sebi v prid občudovanja vred-

se umijejo v reki; prej se ne vrnejo v čredo. Prešuštva ne poznajo,

no prebrisani. Kača velikanka se težko povzpne na tako višino; zato

pa tudi ne medsebojnih spopadov za samice, ki so tako pogubni za

preži na uhojeno slonjo pot na pašo in se z visokega drevesa požene

druge živali, pa ne zato, ker bi ne zmogli močnih ljubezenskih ču-

na slona. Slon ve, da kačjemu stisku ni kos, zato poišče kako drevo

stev. [...] 23 Sam slon je menda zelo prizanesljiv do šibkejših živali: v

ali skalo in se drgne ob njo. Kače pazijo, da do tega ne pride, zato se

čredi ovac tiste, ki so mu napoti, celo s trobcem umakne, da v svoji

mu najprej z repom ovijejo okoli nog; slon skuša s trobcem razve-

neprevidnosti ne bi kakšne poteptal. Če niso izzvani, ne storijo nič

zati zanko, toda kače z glavo naprej zlezejo v slonovi nosnici, mu

žalega, to pa zato, ker vedno hodijo v čredah, saj so od vseh živali

preprečijo dihanje ter obenem mesarijo najmehkejše dele. In če se

najmanj samotarske narave. Kadar jih obkolijo konjeniki, šibkejše,

kače znajdejo slonu na poti, se pred njim dvignejo pokonci in na-

ranjene in utrujene vzamejo na sredo krdela, v napad pa se poda-

padejo zlasti oči. Tako se zgodi, da slone pogosto najdemo slepe ter

jajo v izmenah, kakor da ravnajo po ukazu ali uporabljajo taktiko.

vse onemogle od razjedajoče žalosti.58

[...] 28 Med ljudmi je razširjeno prepričanje, da obdobje brejosti pri

slonicah traja deset let, Aristotel pa meni, da traja dve leti, da ne ko-

58 Komentar: Sirti sta dva sipinasta zaliva ob severni obali Afrike: Mala Sirta ( Syrtis minor) pred tijo več kot enkrat in ne več kot enega mladiča; da sloni živijo 200

obalo Tunizije pri nekdanji pokrajini Bizakeni (zdaj Gabeški zaliv ali Halīj (Khalij) Qābis) in

̆

46

Med opisi domačih živali izstopa opis psa in konja. Pri psih izpostavi upirali; bili so najzvestejše pomožne enote in nikoli jih ni bilo tre-predvsem njihovo zvestobo do gospodarjev:59

ba plačati. Po porazu Kimbrov so psi branili njihove domove na

vozovih. Po umoru Likijca Jazona njegov pes ni hotel jesti in se je

142 Tudi številne izmed domačih živali so vredne podrobnejše

izstradal do smrti. Pes po imenu Hirkan – njegovo ime nam pos-

obravnave, med vsemi pa sta človeku najzvestejša pes in konj. Sli-

reduje Duris – pa se je, ko so prižgali grmado kralja Lizimaha, pog-

šali smo, da se je pes boril za svojega gospodarja proti razbojni-

nal v ogenj, prav tako tudi pes kralja Hierona.61 144 Filist omenja

kom in da se kljub ranam ni ganil od njegovega trupla, ampak je

tudi Pira, psa tirana Gelona; omenjajo tudi psa bitinijskega kra-

odganjal ptice in divje zveri. Neki drug pes je v Epiru med mno-

lja Nikomeda, ki je raztrgal njegovo soprogo Kosingis, ker si je

žico ljudi prepoznal gospodarjevega morilca ter ga z ugrizi in la-

privoščila preveč objestno šalo na račun svojega moža. Pri nas je

janjem prisilil, da je priznal zločin. Kralja Garamantov je nazaj iz

izgnanstva pripeljalo dvesto psov, ki so se borili proti njegovim

stabalci so prebivalci antičnega mesta Kastabala v Kilikiji na severovzhodnem robu kilikijske nasprotnikom. Kolofonijci in Kastabalci so imeli za vojne spopa-ravnice na desnem bregu reke Piram (zdaj Ceyhan Nehri), kultno središče boginje Artemide Perazije, ki ga je Antioh IV. poimenoval tudi Hierapolis oz. Hieropolis (»Sveto mesto«); v 1. stol.

de trope psov.60 143 Ti so se bojevali v prvih vrstah in se nikoli niso

pr. in po Kr. je bilo sedež klientelnih kraljev, vodij nekdanjih piratov, zdaj Bodrum Kalesi, 3 km severno od reke Ceyhan pri vasi Kesmeburun (Köy) v provinci Osmaniye. O omenjeni uporabi psov v vojaške namene ni podatkov.

Velika Sirta ( Syrtis maior) pri nekdanji pokrajini Kirenajki med Tripolisom in Bengazijem pred obalo Libije (zdaj zaliv Sidra ali Halīj (Khalij) Surt). – Antična Mavretanija je bila dežela 61 Komentar: Germansko pleme Kimbri se je konec 2. stol. pr. Kr. iz svoje domnevne prvotne ljudstva oz. plemena Mavri na obali ̆

Sredozemskega morja in Atlantskega oceana (današnji

domovine severne Jutlandije preselilo na jug, naletelo na Tevtone in l. 115 pr. Kr. nadaljevalo Maroko in del severne Afrike), ki jo je v enotno politično tvorbo prvi povezal kralj Bokh I.; l.

selitev skupaj z njimi. Leta 113 pr. Kr. so se pri Noreji na Koroškem prvič spopadli z Rimljani, 33 pr. Kr. je postala rimska provinca, l. 25 pr. Kr. pa jo je Avgust prepustil numidijskemu kralju nato so prodrli proti Galiji in Hispaniji in končno proti Italiji; tu jih je v severni Italiji dokonč-

Jubi II. kot nadomestilo za Numidijo. Cesar Klavdij jo je razdelil na dve provinci: na Tingijsko no porazil Gaj Marij, najprej l. 102 pri Sekstijskih Toplicah (zdaj Aix-en-Provence), nato pa l. 101

Mavretanijo ( Mauretania Tingitana) in Cezarsko Mavretanijo ( Mauretania Caesariensis). – Etio-pri Vercelah (zdaj Vercelli). – O Likijcu Jazonu in njegovem psu ni podatkov. Likija je bila gorata pija je v antiki veljala za deželo na skrajnem jugovzhodu znanega sveta. Po antični predstavi obalna pokrajina na jugozahodu Male Azije med Karijo na zahodu, Pamfilijo na vzhodu in se je raztezala čez celotno Afriko in se je delila na vzhodno (zdaj Nubija) in zahodno (zdaj Ma-Pizidijo na severu; l. 43/44 po Kr. je cesar Klavdij ustanovil provinco Likijo, ki je bila l. 72 s Pam-vretanija). – Trogodite ( Trogodytae »Jamniki«, »Dupeljniki«) so različni antični pisci umeščali filijo združena v eno provinco. – Ime psa Hirkana nakazuje, da je izviral iz Hirkanije (stperz.

na različna območja. Ime se je uporabljalo kot skupno poimenovanje za primitivna plemena, Verkâna »Volčja dežela«), pokrajine jugovzhodno od Kaspijskega jezera z glavnim mestom Za-ki so živela v jamah ob zahodni obali Rdečega morja v južnem Egiptu ali Etiopiji; najdemo ga drakarta ( Zadracarta), zdaj Gorgān, ki je bila del medijskega, ahajmenidskega, selevkidskega tudi v obliki Trogloditi ( Troglodytae). Deželo, v kateri so živeli, so antični pisci po njih imenovali in partskega kraljestva. Obsegala je območja današnjih iranskih provinc Gīlān, Māzandarān Trogoditika. – Zgodbe o spopadih med sloni in kačami velikankami (verjetno gre za pitone, in Golestan ter del današnjega Turkmenistana. – Duris je bil grški zgodovinar in kritik (ok.

najbrž za indijskega oz. tigrastega pitona ( Python molurus)) so izmišljene, vendar pa so o njih 340–ok. 260 pr. Kr.), vsestranski pisec, menda Teofrastov učenec (česar ni mogoče potrditi) in poročali mnogi antični pisci (Pomponij Mela, Diodor Sicilski, Ajlijan idr.).

peripatetski filozof. Domnevno ok. l. 301 pr. Kr. je za očetom postal vladar na rodnem Samosu; o tej epizodi v njegovem življenju ni nobenih podatkov. Vladal je do l. 281, ko je otok prišel 59 Plinij Starejši, Naravoslovje 8, 142–151.

pod oblast egiptovskega kralja Ptolemaja II. Bil je zelo ploden pisec; njegova najpomembnejša 60 Komentar: Epir je bil grška pokrajina na skrajni severozahodni periferiji grškega kulturnega dela so bila: Makedonska zgodovina (ali Zgodovina ali Grška zgodovina), Agatoklova zgodovina ali prostora ob obali Jonskega morja, ki je segal od Keravnijskega pogorja na severu (pri mestih Libijska zgodovina, Samoški letopisi, O zakonih, Homerski problemi, O tragediji ali O Evripidu in So-Hejmara in Orik) do Ambrakijskega zaliva na jugu; območje je danes razdeljeno med Grčijo in foklu, O slikarjih, O torevtiki in O tekmovanjih. – Lizimah iz Pele (ok. 361–281 pr. Kr.) je bil ugleden Albanijo (severna Grčija in južna Albanija med gorovjem Pindos, Jonskim morjem, zalivom Makedonec na dvoru Aleksandra Velikega, njegov vojskovodja in po njegovi smrti eden od Vlöre in Ambrakijskim zalivom). – Garamanti so bili staroselsko (najverjetneje berbersko) ple-diadohov; od 306/305 je bil kralj Trakije, od 285/284 pa kralj Makedonije. Aleksander ga je me v notranjosti Libije, ki je živelo približno na območju današnje libijske zvezne države Fez-zaradi nekih sumničenj dal vreči levu, a je Lizimah leva ubil. Padel je februarja l. 281 v spopadu zan (Fazzān); njihovo glavno mesto je bila Garama. – Kolofonijci so bili prebivalci Kolofona, s kraljem Selevkom na ravnici pri Kurupedionu severno od Magnezije v današnji Turčiji. – Ni mesta v Joniji, člana zveze jonskih mest, s pristaniščem Notij in znamenitim svetiščem kla-znano, ali gre za sirakuškega tirana Hierona I. (umrl 466/465 pr. Kr., kot tiran vladal od 478 pr.

roškega Apolona, zdaj ruševine južno od mesta Değirmendere v provinci İzmir v Turčiji. – Ka-Kr.) ali kralja Hierona II. (ok. 306–215, vladal od 269).

47

znamenitega Vulkacija, Kascelijevega učitelja civilnega prava, ko reki zgrnila velika množica, da bi videla zvesto žival.63 146 Samo

se je v večernem mraku na asturkoncu vračal iz primestnega ob-

psi poznajo svojega gospodarja in ga prepoznajo tudi, če pride ne-

močja, njegov pes ubranil pred cestnim razbojnikom; enako tudi

nadoma kot neznanec; samo psi poznajo svoja imena, samo oni

bolnega senatorja Celija, ki so ga pri Placentiji napadli oborožen-

prepoznajo glas človeka iz domače hiše. Zapomnijo si še tako dol-

ci: ranjen je bil šele, ko so ubili njegovega psa.62 145 Toda vse dose-

ge poti in nobeno živo bitje razen človeka nima boljšega spomina.

danje dogodke presega primer, ki ga potrjujejo tudi dnevna poro-

Njihovo besno napadalnost lahko človek pomiri, če sede na tla.64

čila. Ko je v času konzulovanja Apija Junija in Publija Silija zaradi

147 V življenju iz dneva v dan odkrivamo še mnoge druge njiho-

pravde, povezane z Germanikovim sinom Neronom, Titija Sabi-

ve lastnosti, posebej pa sta opazna njihova inteligenca in odličen

na in njegovo služinčad zadela kazen, psa enega od njih ni bilo

voh na lovu. Pes išče sledi in gre po njih ter lovca, ki ga spremlja,

mogoče odgnati iz ječe in od gospodarjevega trupla, odvrženega

za povodec vleče k divjadi; in ko jo zagleda, kako sicer tiho in skri-

na Gemonijske stopnice; obdan z veliko množico Rimljanov je ža-

vaj, pa vendarle, kako jasno pes to pokaže najprej z repom, nato

lostno tulil, in ko mu je nekdo med njimi vrgel hrano, jo je odne-

pa še s smrčkom!65 [...] 151 Psice kotijo dvakrat na leto. Primeren

sel k ustom umrlega gospodarja. Ko so truplo vrgli v Tibero, je pes

čas za razplod je pri starosti enega leta. Brejost traja šestdeset dni.

plaval ob njem in ga skušal obdržati nad vodo, medtem pa se je k

Skotijo slepe mladiče, in kolikor več mleka sesajo, toliko počasne-

je spregledajo, vendar pa nikoli ne pozneje kot enaindvajseti dan

in ne pred sedmim dnem. Nekateri poročajo, da lahko mladič, če

se skoti en sam, spregleda deveti dan, če se skotita dva, deseti dan,

62 Komentar: Filist je bil grški zgodovinar iz 5./4. stol. pr. Kr., po rodu iz Sirakuz (umrl je l. 356 pr.

Kr. v spopadih). Kot vojak in politik je deloval na dvoru tiranov Dionizija I. in II. v Sirakuzah.

in tako za vsakega dodatnega mladiča, ki se skoti, spregledajo en

Po Tukididovem zgledu je napisal delo Zgodovina Sicilije. – Iz virov ni povsem jasno, ali je ome-dan pozneje. […] Najboljši mladič v leglu je tisti, ki je zadnji spreg-

njeni Gelon brat tirana Hierona I. (ok. 540–478), ki je bil od l. 491 tiran v Geli, od l. 485 pa tudi ledal, ali tisti, ki ga mati prvega odnese v pesjak.66

v Sirakuzah, ki so pod njim postale veliko moderno mesto in upoštevanja vredna vojaška sila (med drugim je l. 480 pri Himeri porazil tudi Kartažane), ali pa istoimenski sin in sovladar tirana Hierona II., ki je umrl l. 416 ali 415, malo pred svojim očetom. – Bitinija je bila antična 63 Komentar: Dnevna poročila ali dnevni akti so bili nekakšni dnevni časniki, primerljivi z da-pokrajina na severozahodu Male Azije na strateško pomembni legi med Pontom (Črnim mornašnjim časopisjem, ki so prinašali novice s področja politike in uprave, poročali pa so tudi o jem), Bosporjem, Propontido, Mizijo, Frigijo in Paflagonijo. Zadnji bitinijski kralj Nikomed IV.

vsakdanjih dogodkih tako v Rimu kot v provincah. – Apij Junij Silan in Publij Silij Nerva sta Filopator je državo zapustil Rimljanom, Pompej Veliki pa je l. 64 ustanovil provinco Bitinija in bila konzula l. 28 pr. Kr. – Germanikov prijatelj Titij Sabin je tudi po Germanikovi smrti ostal Pont. – Po kom Plinij povzema ime Kosingis, ni znano; nekateri viri navajajo, da je bilo soprogi zvest njegovi soprogi Agripini in sinu Juliju Cezarju Neronu (6–31 po Kr.), zato ga je začel prega-ime Ditizela. Ozadje dogodka ni znano, prav tako tudi ne, kakšno šalo naj bi si privoščila na njati Sejan, končno pa so ga na Tiberijev ukaz usmrtili. – Gemonijske (ali Gemonske) stopnice račun svojega moža. – Vulkacij (ali Volkacij) je bil malo znani rimski pravnik in učitelj prava, so vodile od Kapitola do Tibere; po njih so s kavlji vlačili trupla v Mamertinski ječi usmrčenih učitelj Ciceronovega sodobnika in znanega pravnega strokovnjaka Gaja Avla Kascelija. – As-obsojencev v Tibero. Plinij jih imenuje gradus gemitorii – »stopnice vzdihovanja«.

turkónci ali asturijci so avtohtona rasa konj, ki izvira iz Asturije. So srednje veliki, 120 do 130

64 Komentar: Plinij verjetno namiguje na epizodo iz Odiseje, ko je pes Argos po dolgih letih prepoz-cm visoki poniji črne do rjavočrne barve in umirjenega značaja (zato primerni za jezdenje), nal svojega gospodarja Odiseja ( Odiseja 17, 291 in nasl.). – Da je mogoče napadalnega psa pomiriti, ki so bili že v antiki iskani delovni in tovorni konji Ibercev in Keltov. V novem veku in vse do če se človek usede na tla, gl. Homer, Odiseja 14, 29 in nasl.; Plutarh, O inteligenci živali 15, 970 E.

sredine 20. stol. so bili ogroženi, danes pa so zaščiteni; nekaj jih živi tudi v napol divjih čredah v Asturiji (pogorje Sierra de Sueve). – Placentija je bila prvotno etruščanska naselbina na 65 Komentar: Prim. Ksenofont, Spis o lovu s psi 3, 4 in nasl.

desnem bregu Pada, rimska kolonija od l. 218 pr. Kr., ki so jo Cisalpinski Galci uničili, Rimljani 66 Komentar: Paragraf Plinij povzema po Aristotelu (HA 5, 14, 545 b 3 in 9; 6, 20, 474 a 23). – Na-pa so jo l. 190 znova poselili, pomembno prometno središče z burno vojaško zgodovino, zdaj vedba, da se psice gonijo dvakrat letno, drži, prav tako, da postanejo spolno zrele med sedmim Piacenza v provinci Piacenza (Emilija - Romanja). Publiju Celiju je konzul Gnej Oktavij l. 87 pr.

in enajstim mesecem starosti, da brejost pri njih traja od 59 do 67 dni in da so novoskoteni Kr. predal poveljstvo nad mestom, vendar so ga zavzele Cinove enote.

mladiči prvih 10 do 14 dni slepi.

48

Afrika je bila za antične pisce dežela čudes; njena flora in favna sta bili za Pri opisih nekaterih živali Plinij izpostavi njihovo uporabnost za člove-antične raziskovalce uganka, saj so se lahko glede njiju opirali večinoma na ka; ti odlomki so zelo dragoceni za različne vidike raziskovanja zgodovi-slabo preverjena poročila popotnikov in pustolovcev, ki so bila vedno za-

ne: za kulturno zgodovino, za zgodovino oblačilne kulture ipd. Tak pri-

činjena s pridihom bajeslovnega. Tudi zato je Plinij pri opisu afriških ži-

mer je opis ovce, v katerem predstavi tudi različne vrste volne:69

vali citiral Aristotela, ki je v svojem delu Nauk o živalstvu zapisal, da »Libija (= Afrika) vedno prinese kaj novega«.67 Pod vplivom čudesnosti in oddalje-189 Obstajata dve glavni vrsti ovac, ena pokrita z gosto volno, dru-

nosti Afrike so tudi antični opisi tamkajšnjega živalstva, tudi Plinijevi, npr.: ga običajna podeželska; prva ima mehkejšo volno, druga je bolj izbirčna pri krmi, kajti običajni podeželski vrsti robide povzročajo

72 V Etiopiji se v velikem številu plodijo risi in sfinge, ki imajo črni-

težave.70 190 Najboljša so pokrivala iz volne arabskih ovac. Najbolj

kasto dlako in na prsih dve prsni bradavici, pa tudi številne druge,

cenjeni pa sta apulijska volna in volna, ki ji v Italiji pravijo grška

pošastim podobne živali: krilati rogati konji, ki jih imenujejo pegazi;

ovčja volna, drugod pa italska volna; na tretjem mestu so milet-

krokoti, nekakšni mešanci med psom in volkom, ki z zobmi lomijo

ske ovce. Apulijske ovce imajo kratko volno in so znane samo po

vse, vse takoj požrejo in nato prebavljajo v želodcu; zamorske mačke

tem, da iz njihove volne izdelujejo penule; najbolj so cenjene ovce

s črnimi glavami, oslovsko dlako in glasom, ki ni podoben nobeni

v okolici Tarenta in Kanuzija, v Aziji pa ovce iste pasme v Laodi-

drugi živalski vrsti; indijski enorogi in trirogi voli; levkrokota, izje-

keji. Ni je tako cenjene bele volne, kot je ta, ki jo dajejo ovce z ob-

mno hitra zver, skoraj tako velika kot osel, s stegni kot jelen, z levjim

močij okoli Pada. […]71 191 Ovac ne strižejo povsod; v nekaterih

vratom, repom in prsmi, z jazbečjo glavo, z razklanimi kopiti, z gob-

cem, odprtim vse do ušes, in z neprekinjeno kostjo namesto zob: 73

ali korokoti so najverjetneje hijene, morda progasta hijena ( Hyaena hyaena) ali lisasta hijena ta zver naj bi menda posnemala človeške glasove. V teh istih krajih

( Crocuta crocuta), ali pa šakali. – Zamorske mačke (lat. cercopitheci »repate opice«) so nedolo-najdemo tudi žival, imenovano eala, veliko kot povodni konj, s slo-

čljiva vrsta opic. – Indijski enorogi in trirogi voli so izmišljeni ali pa so jih v antiki pomešali z nosorogi. – Levkrokot ni mogoče zanesljivo določiti; lahko bi šlo za rjavo hijeno oz. obrežnega njim repom, črne ali rdečkasto rjave barve, z merjaščevimi čeljustmi

volka ( Hyaena brunnea). – V opisu eale razpoznamo nekaj lastnosti afriškega ozkoustega (črne-in s premičnima rogovoma, daljšima kot en laket, ki ju v spopadu iz-

ga) nosoroga ( Diceros bicornis). – Opis bajeslovnega mantíhora (iz perz. martichoras »požiralec menoma dviguje, enkrat ju naperi, drugič pa obrne postrani, kakor

ljudi«) je Plinij povzel po Aristotelu (gl. HA 2, 3, 501 a 26); ali lahko v opisu vidimo nekaj podobnosti s tigrom, je prepuščeno osebni presoji.

jo pač vodi nagon. [...] 75 Ktezias piše, da na tem istem območju živi

69 Plinij Starejši, Naravoslovje 8, 189–193.

bitje, ki ga imenuje mantihoras; ima tri vrste kot pri glavniku grebe-

70 Komentar: O vrstah ovac piše tudi Kolumela 7, 2, 3 in 6.

nasto prekrivajočih se zob, človeški obraz in ušesa, sivomodre oči,

71 Komentar: Med arabskimi ovcami so bile posebej cenjene ovce z območja Nabataje, pokrajine krvavo rdečo barvo, levje telo in rep, s katerim kakor škorpijon zabav severozahodni Arabiji med Palestino in Rdečim morjem, domovine Nabatajcev s prestolni-co Petra, ki je bila osrednje stičišče karavanskih poti iz Arabije proti Sredozemlju. – Apulijska da žela; glas ima tak, kot če bi se mešala zvok trstenice in tube, je zelo

volna se je odlikovala po belini. Apulija je bila antična pokrajina na zahodni obali Italije med hitra, prav posebej pa ji tekne človeško meso.68

Tarentom in goro Gargan (zdaj Promontorio del Gargano). – Ime »grška« je ovčja volna verjetno dobila zato, ker so ovce izhajale iz okolice grških kolonij v južni Italiji, imenovani tudi Velika Grčija ( Magna Graecia). – Milet je bil staro trgovsko središče in najpomembnejše mesto 67 Plinij Starejši, Naravoslovje 8, 42; Aristotel, HA 8, 28, 606 b 20 ἀεὶ Λιβύη φέρει τι καινόν.

v Joniji ob izlivu reke Majander v Egejsko morje, od 11. stol. pr. Kr. grška naselbina, materno 68 Plinij Starejši, Naravoslovje 8, 72–75. Komentar: Ris je verjetno puščavski ris oz. karakal ( Caracal mesto številnih kolonij in središče jonskih naravoslovnih filozofov; slovel je po čebelarstvu, caracal). – Sfinge bi lahko bile zamorske mačke ali šimpanzi. – Pegazi so neznane, najbrž baje-ovčarstvu in volnarstvu (zdaj Balat v okrožju Didim v turški provinci Aydın). – Pénula (lat. pa-slovne živali in plod domišljije; ime so dobile po mitičnem krilatem konju Pegazu. – Krokoti enula) je bila okroglo zaprto zgornje oblačilo, nekakšna halja ali ogrinjalo z odprtino za glavo 49

Deveta knjiga

krajih se še ohranja navada, da jim volno pulijo. Obstaja več vrst

barv; ker pa tudi te nimajo imen, obstaja nekaj različic tako ime-

novanih naravno obarvanih ovac: Hispanija je znana po ovcah s

V deveti knjigi je Plinij predstavil vodne živali, tj. živali, katerih življenj-

črnim runom, Polencija ob Alpah po ovcah z belkastim runom,

sko okolje so vodovja. Tu so opisani: pošasti Indijskega morja, največje

Azija po tako imenovanih eritrejskih ovcah z rdečkastim runom,

zveri v oceanih, Tritoni, Nereide, morski sloni, kiti, orke, dihanje in spaprav tako Betika, Kanuzij po ovcah z rumenkastim runom, Tarent

nje rib, delfini, pliskavke, želve, medvedjice in tjulni, ribje vrste, kordile, tudi po ovcah s sivkasto rjavim runom, ki so tarentska posebnost.

pelamide, tuni, amiasi, skuše, mečarica, preroška znamenja rib, obna-

Vse sveže odstrižene vrste volne imajo zdravilno moč. V Histriji in

šanje rib, cipelj, jeseter, brancin, trska, skar, menek, bradač, špar, škrge, Liburniji je ovčje runo bolj podobno dlakam kot volni; za volnene

luske, posebnosti ribjega sveta, razdelitev glede na obliko teles, rombi,

obleke je neprimerna tudi volna, ki jo zaradi karirastega vzorca

plošče, plavuti, jegulje, murene, ploščate ribe, prilep, morska lastovka,

priporočajo v Salaciji v Luzitaniji. Podobna je tudi volna iz okolice

rogata riba, morski zmaj, ribe brez krvi, mehkužci, sipa, ligenj, pokrova-

Piscin v Narbonski provinci, podobna tudi v Egiptu; če se obleka

če, polipi, navplij, lupinarji, rarogi, raki, morski ježki, polži, vrste školjk, iz te volne z nošenjem obrabi, jo obarvajo in jo lahko znova nosijo

razkošje, ki ga ponuja morje, biseri, vrste biserov, nastanek in iskanje bieno célo generacijo. Tudi sršeča groba volna je bila že v najstarej-

serov, veliki biseri, škrlatniki, vôlki, barvanje volne, škrlat, vrste oblačil, ših časih priljubljen material za tkanje preprog.72

barvanje oblačil, karmin, kapar, leščur, čuvaj leščurja, skat, morski bič,

skolopendre, glanis, riba oven, morske koprive, spužve, morski psi, živa-

li s trdo lupino, strupene morske živali, bolezni rib, razmnoževanje rib,

in kapuco za grdo vreme oz. dežni (popotni) plašč, ki so ga ob hladnem in deževnem vremenu nosili ljudje vseh stanov, pozneje celo govorniki na sodišču. – Tarent je bil mesto in pristanišče življenjska doba rib, ribniki, strige, gojitveni bazeni, gojišča za polže, ko-v južni Italiji, kolonija Lakoncev, ustanovljena l. 706 pr. Kr.; po desetletjih spopadov so Rimlja-penske ribe, antiasi, morske zvezde, prsti, sovraštva in prijateljstva med

ni mesto l. 209 pr. Kr. zajeli in prebivalstvo prodali v sužnost. V antiki je slovelo tudi po reji drobnice in volnarstvu. – Kanuzij je bil mesto Davnijcev v Apuliji na desnem bregu reke Avfid vodnimi živalmi. Skupno je v knjigi, ki jo začenja opis kita kot največje

ob meji s Pevketijo, zdaj Canosa di Puglia v provinci Barletta-Andria-Trani (Apulija). Mesto je vodne živali, predstavil 650 dejstev, poročil in opažanj.73

slovelo po predelavi volne. – Azija = Mala Azija. – Laodikeja je bilo pristaniško mesto v zahodni Siriji nasproti Cipra, na dva stadija dolgem polotoku, ki ga je ustanovil Selevk I. Nikator in ga poimenoval po svoji materi Laodiki, zdaj Latakija (al-Lādiqīyah) v Siriji. Mesto je slovelo po Gvadalkivir), ki je menda ugodno vplivala na kakovost volne tamkajšnjih ovac. – Kanuzij, gl.

pridobivanju črne volne. – Funt (lat. libra) = 327,45 g.

prejšnjo opombo. – Tarent, gl. prejšnjo opombo. – Histrija je polotok v severnem Jadranu med 72 Komentar: Polencija je bilo antično mesto v Liguriji na ozemlju ligurskih Bagienov med Ape-Tergestom (zdaj Trst) in Tarsatiko (zdaj Trsat), domovina Histrov (oz. Istrov), zdaj Istra. – Li-nini in zgornjim tokom reke Pad, zdaj Pollenzo v provinci Cuneo (Piemont). Kolumela piše (7, burnija je bila antična dežela v severni Dalmaciji med rekama Arzija (zdaj Raša) in Titij (zdaj 2, 4), da so imele tamkajšnje ovce temno volno. – Azija = Mala Azija. – Eritre so bile grško mesto Krka), domovina Liburnov v severni Dalmaciji in Kvarnerskem zalivu med Učko, Gorskim ko-v Joniji, član Jonske zveze, med 6. in 4. stol. pr. Kr. izmenoma pod oblastjo Aten in Perzije, po-tarjem in Velebitom. – Salacija je bila municipij Turdetancev, zdaj Alcácer do Sal v istoimenski zneje Pergamona, od l. 133 del province Azije, pomembno preročišče, zdaj ostanki pri vasi Ildır občini (okrožje Setúbal, regija Alentejo) na Portugalskem. Antična Luzitanija je današnja Por-v okrožju Çeşme v provinci İzmir. Ovce z rdečkastim runom so vzrejali tudi na območju mest tugalska. – Piscine so antično mesto v Narbonski provinci, zdaj Pézenas v departmaju Hérault Troja (zdaj ostaline na griču Hisarlık, 4,5 km jugovzhodno od vstopa v Dardanele v provinci v južni Franciji. Narbonska provinca ali Narbonska Galija ( Gallia Narbonensis) je bila ena od Çanakkale), Klazomene (jonsko mesto v Lidiji, zdaj ruševine pri vasi Çeşmealtı, severno od štirih pokrajin Onstranske Galije, njen Italiji najbližji del (zdaj Provansa) z glavnim mestom mesta Urla v provinci İzmir) in Kolose (mesto v jugozahodni Frigiji v dolini reke Likos, zdaj Narbon (zdaj Narbonne v departmaju Aude (Languedoc-Roussillon)).

ruševine 4 km severozahodno od mesta Honaz v istoimenskem okrožju v provinci Denizli). –

73 Temeljna literatura o vodnih živalih v antiki in pri Pliniju: Apostolides 1883; Camino Carra-Betika ali Betiška Hispanija, ena od treh provinc, na katere je cesar Avgust razdelil Hispanijo, sco 2013; Capponi 1990; Cotte 1944; De Saint-Denis 1947; Desse/Desse-Berset 2000; Giacopini/

drugo ime za Onstransko Hispanijo ( Hispania ulterior), ki je obsegala območje današnje juž-

Marchesini/Rustico 1994; Lacroix 1937; Peurière 2003; Sahrhage 2002; Strömberg 1943; Thom-ne Španije (današnja Andaluzija in Granada). Ime je dobila po reki Betis (zdaj Guadalquivir/

pson 1947.

50

Začetek njegovega opisa, v katerem Plinij navaja nekaj splošnih podat-poncev, odposlano prav s tem namenom, sporočilo, da so v neki

kov o velikih vodnih živalih, je na meji legendarnega:74

votlini videli Tritona v njegovi prepoznavni podobi in ga slišali

igrati na školjko. Tudi podoba Nereid ni izmišljena, le da so njiho-

4 Največ živali, tudi največje, pa živi v Indijskem morju, med nji-

va telesa raskava od lusk, tudi na tistih delih, kjer so podobne lju-

mi kit, ki meri štiri orale, in žagarice, ki merijo dvesto laktov; tam

dem. Na isti obali so namreč videli neko Nereido, in ko je umira-

namreč merijo rarogi štiri lakte in tudi jegulje v Gangesu so dolge

la, so okoliški prebivalci na daleč slišali njen žalostni napev. Tudi

trideset čevljev. 5 Toda pošasti v morju najpogosteje vidimo ok-

božanskemu Avgustu je legat v Galiji pisal, da so na obali našli več

rog poletnega Sončevega obrata. V teh krajih takrat divjajo vrtin-

mrtvih Nereid.77 10 Nekateri ugledni možje viteškega stanu mi

časti vetrovi in hudi nalivi, takrat nevihte, ki se spustijo z gorskih

poročajo, da so v Gaditanskem oceanu videli morskega človeka,

vrhov, burkajo morja do samega dna, poženejo pošasti iz globin

ki je telesno povsem podoben človeku; da se ponoči vzpenja na

kvišku in jih z valovi odnašajo; pošasti je ogromno, toliko kot je

ladje in tisti deli, kamor sede, se pri priči nagnejo, če ostane dlje

kje drugje jat tunov, in ladjevje Aleksandra Velikega se jim je lah-

časa, pa se celo potopijo. V času cesarja Tiberija je Ocean na oto-

ko postavilo po robu le tako, kot če bi jim nasproti stala sovražna

ku nasproti obale Lugdunske province ob oseki naenkrat napla-

bojna vrsta: v strnjeni bojni formaciji je zaplulo naravnost nadnje;

vil več kot tristo nenavadno raznolikih in velikih morskih pošasti;

drugače bi se razpršene ladje ne mogle prebiti skozi. Ne prestraši

nič manj na obali Santonov, med drugim tudi slone in ovne, ki

jih ne kričanje ne hrup in ne udarec, ampak vneseta mednje zme-

so imeli namesto rogov samo rogovom podobne bele lise, pa tudi

do le glasno pokanje in silovit nalet. 6 Kadara je ime ogromnega

veliko Nereid.78 11 Po Turanijevem poročanju je pri mestu Gades

polotoka v Rdečem morju, […] v mirnem zavetju tega kraja velike

morske živali zrastejo do takšne velikosti, da se še premikati ne

v Pakistanu. – Štirideset laktov = 17,76 m. – Ovcam podobne živali so morda morske krave ali morejo več.75 7 Mornariški poveljniki Aleksandra Velikega so po-sirene (red Sirenia), ki spadajo med sesalce; glede na to, da Plinij opisuje območja Azije, bi med ročali, da si Gedrozi, ki živijo ob reki Arabis, vrata v svojih domo-obstoječimi vrstami prišel v poštev dugong ali vilastorepa morska krava ( Dugong dugong) iz družine vilastorepih morskih krav ( Dugongidae), ki živi v plitvih obalnih vodah Rdečega mor-vih delajo iz čeljustnic velikih morskih živali in da za strešne tra-

ja ter Indijskega in zahodnega Tihega oceana, vendar pa vse življenje preživi v morju in ne move uporabljajo njihove kosti; med njimi so našli veliko takih, ki

prihaja na kopno. – Katere živali naj bi imele glave kot konji, osli in biki, ni mogoče ugotoviti; antična pisca Strabon in Ajlijan poročata o nenavadnih morskih živalih z levjimi, volčjimi in so v dolžino merile štirideset laktov. Tam prihajajo na kopno tudi

drugimi glavami na otoku Taprobana (zdaj Šrilanka).

morske živali, podobne ovcam, ki pomulijo grmovne korenine in

77 Komentar: Oliziponci so prebivalci Olizipone, keltiberskega mesta na desnem bregu reke Ta-se vrnejo nazaj v morje; nekatere imajo glave kot konji, osli in biki,

gus (zdaj Lizbona). – Triton je morsko božanstvo, sin Pozejdona (Neptuna) in Amfitrite, pol ki popasejo pridelke.76 […] 9 Cesarju Tiberiju je poslanstvo Olizi-

človek, pol riba; navadno ga upodabljajo s trizobom in školjko, v katero trobi. – Nereide so morske nimfe, petdeset hčera morskega starca Nereja; imajo človeško podobo, a so pokrite z luskami. Tako kot Triton so tudi te plod domišljije.

74 Plinij Starejši, Naravoslovje 9, 4–6.

78 Komentar: Gaditanski (ali Gadeški) ocean je del Atlantskega oceana pred mestom Gades (zdaj Cádiz). – Zgodba o vzpenjanju morskega človeka na ladje je legenda ali celo izmišljotina, ome-75 Komentar: Polotoka Kadara ni mogoče zanesljivo določiti; morda je istoveten s krajem Katara njeno bitje pa bi lahko bilo katera od vrst iz družine lamantinov ali okroglorepih morskih v Srečni Arabiji (zdaj Katar).

krav ( Trichechidae) iz reda morskih krav ( Sirenia), katerih obraz nekoliko spominja na človeš-

76 Plinij Starejši, Naravoslovje 9, 4–7, 9–11. – Komentar: Gedrozi so prebivalci antične pokrajine kega, morda zahodnoafriški manati oz. afriški lamantin ( Trichechus senegalensis), ki živi ob Gedrozije, ki je obsegala jugovzhodni Iran in jugozahodni Pakistan (približno območje da-obalah, v rekah in zalivih zahodne Afrike. – Cesar Tiberij je vladal v obdobju od l. 14 do l. 37.

našnjega Beludžistana). – Reka Arabis je bila mejna reka med Arabijci in Oreiti, zdaj Porāli

– Ocean = Atlantski Ocean. – Lugdunska provinca je Keltska Galija, imenovana tudi Keltika ali 51

morje vrglo na obalo tako pošast, da je razdalja med obema krpa-Tako kot pri opisu kopenskih živali, je začel tudi opis vodnih živali z naj-ma repne plavuti merila šestnajst laktov; imela je sto dvajset zob:

večjimi: s kiti, žagaricami, orkami, drevesi in kolesi:80

največji so merili tri četrtine čevlja, najmanjši pol čevlja. Okostje

morske pošasti, ki ji je bila menda izpostavljena Andromeda, je

8 Največji živali v Indijskem morju sta žagarica in kit, v Galskem

dal Mark Skaver v obdobju, ko je bil edil, prenesti iz judejskega

oceanu kit glavač, ki se kakor gromozanski steber dvigne nad vi-

mesta Jopa in ga razstaviti skupaj z drugimi čudesi; dolgo je bilo

šino ladijskih jader in nanje izbruha velik curek vode, v Gaditan-

štirideset čevljev, rebra so bila višja kot indijski sloni, hrbtenica je

skem oceanu drevo, ki ima veje tako široko razprostrte, da – tako

bila debela poldrugi čevelj.79

domnevajo – prav zato nikoli ni vstopilo skozi morsko ožino. Po-

javljajo se tudi kolesa, tako imenovana zato, ker so podobna kole-

su; na njih razločimo štiri prečke in njihova pesta imajo na vsaki

strani po dve zapirajoči se očesi.81 [...] 12 Kiti priplavajo tudi v naša

Lugdunska Galija, območje med Loaro, Seno in Marno; provinca je bila ustanovljena l. 27 pr.

morja. Kot poročajo, jih v Gaditanskem oceanu ni videti pred zim-

Kr., ime pa je dobila po svojem glavnem mestu ter upravnem in verskem središču Lugdunu-mu (zdaj Lyon). – Galsko pleme Santoni je živelo na območju današnje pokrajine Saintonge skim Sončevim obratom, ob določenem času pa se skrijejo v ne-severno od reke Garumne; njihovo glavno središče je bil Mediolanum Santonov ( Mediolanum kem mirnem velikem zalivu in tam nenavadno veseli kotijo mla-Santonum), zdaj Saintes. – Omenjeni slon je morda mrož ( Odobaenus rosmarus), sicer prebiva-lec arktičnih morij, za katerega sta značilna dva zgornja podočnika, podaljšana v okla, ki lahko diče. To vedo orke, njihovi naravni sovražniki, ki bi jih na zunaj ne

pri samcih merita tudi do 1 m in tehtata več kot 5 kg; zaradi njiju mrož spominja na slona. Če mogli opisati nikakor drugače kot ogromne gmote mesa, strašne

gre res za mroža, je to gotovo atlantski mrož ( Odobaenus rosmarus rosmarus). – Omenjeni ovni zaradi svojih zob.82 13 Orke torej vdirajo v skrivališča kitov ter nji-so morda orke ( Orcinus orca), imenovane tudi velike sabljarice in kiti ubijalci (ki sicer spadajo v družino delfinov oz. pliskavk), na kar nakazuje omemba bele lise; orke so po hrbtu črne, po hove mladiče ali samice, ki so skotile ali so celo breje, mrcvarijo

trebuhu pa bele in za vsakim očesom imajo belo liso, ki je starodavnike očitno spominjala na z ugrizi, zaletavajo se vanje in jim predirajo trupe. [...] Samice ki-rog. – Nereide so morske nimfe, petdeset hčera morskega starca Nereja; imajo človeško podobo, a so pokrite z luskami. Tako kot Triton so tudi te plod domišljije.

tov se jim okorno izmikajo, upirajo se jim počasi, njihova lastna

79 Komentar: Omenjeni Turanij je morda istoveten z Gajem Turanijem, ki je bil v času Avgusto-teža jim je v breme, v tem obdobju so celo breje in oslabljene zara-

ve vladavine prefekt Egipta in je pri devetdesetih letih vodil oskrbo Rima z žitom. Napisal je di popadkov, in tako si znajo pomagati samo na en način: zbežijo

danes izgubljeno delo, v katerem je popisal nenavadne znamenitosti svoje domovine Betike (Betiške Hispanije). – Gades je bil staro antično trgovsko in pristaniško mesto, ok. l. 1100 pr.

na odprto morje in se branijo v varnem zavetju Oceana. Naspro-

Kr. ustanovljena feničanska kolonija v Betijski Hispaniji ob jugozahodni obali Hispanije, zdaj tno jim skušajo orke to preprečiti, skušajo jim zastaviti pot, jih Cádiz. – Šestnajst laktov = 7,10 m. – Navedba, da je imela pošast sto dvajset zob, nakazuje, da je šlo najbrž za kita glavača ( Odontoceti). – Tri četrtine čevlja = 22,2 cm. – Pol čevlja = 14,8 cm. – Andromeda je bila v mitologiji hči kralja Kefeja in Kasiopeje (po prvi, bolj razširjeni različici mita 80 Plinij Starejši, Naravoslovje 9, 8, 12–19.

je bil Kefej kralj Etiopije, po drugi kralj Jope); morala bi biti žrtvovana morski pošasti Keto, ki jo je nad Jopo poslal Pozejdon kot kazen zaradi Kasiopejinega bahanja, da je njena hči lepša od 81 Komentar: Indijsko morje je danes Indijski ocean, Galski ocean pa Biskajski zaliv. – Gaditan-Nereid, a jo je v zadnjem hipu rešil Perzej. Antični pisci poročajo, da so v Jopi obiskovalcem na ski (ali Gadeški) ocean je del Atlantskega oceana pred mestom Gades (zdaj Cádiz). – Živali, ki pečinah pred mestom kazali ostanke verig, s katerimi naj bi bila priklenjena Andromeda, ko jo Plinij imenuje drevo, ni mogoče določiti; morda gre za katerega od velikih klobučnjakov so jo izpostavili pošasti, in kosti morske pošasti Keto. – Mark Emilij Skaver je bil kurulski edil (meduz) ali za velelignja ( Architeutis) ali pa za vrsto velikih alg (morda iz rodu Sargassum); omel. 58 pr. Kr.; tega leta je priredil veličastne igre. – Jopa je bila starodavno pristaniško in trgovsko njena »morska ožina« je Gaditanska morska ožina, zdaj Gibraltarski preliv. – Tudi natančna mesto na obali Sredozemskega morja, južno od današnjega Tel Aviva, zdaj Jafa (Tel Aviv-Jafo), določitev kolesa ni mogoča; morda gre za katero od vrst meduz, morda za morsko kolesce edino judovsko pristanišče in edino mesto v Palestini, ki je povezano z grško mitologijo. –

( Aequorea aequorea ali Aequorea forskalea) iz razreda trdoživnjakov ali hider ( Hydrozoa).

Štirideset čevljev = 11,84 m. – Poldrugi čevelj = 44,4 cm. Glede na opis okostja pošasti, prenesene 82 Komentar: Gaditanski (ali Gadeški) ocean je del Atlantskega oceana pred mestom Gades (zdaj iz Jope, je najbrž šlo za okostje kita glavača.

Cádiz). – Zimski Sončev obrat je 22. decembra.

52

ukleščiti med ozke prehode in ubiti, jih zriniti v plitvine in treš-

s seboj; celo ko odrastejo, jih še dolgo spremljajo, saj imajo svoj

čiti ob čeri. Če opazujemo te spopade, je videti, kakor da bi morje

zarod zelo radi.87 22 Odrastejo hitro; velja prepričanje, da z deseti-

divjalo proti sebi, saj v zalivu ne veje noben veter, morje pa je za-

mi leti dosežejo polno velikost. Živijo tudi po trideset let; o tem se

radi sopihanja in udarcev tako razburkano, da ga ni viharja, ki bi

lahko prepričamo, če jim odrežemo rep in preverimo. [...]88 23 Dru-

povzročil takšno kipenje valov. [...] 16 Kiti imajo na čelih odprtine,

gače kot sicer vodne živali imajo delfini gibljiv jezik, ki je kratek in

in ko plavajo po morski gladini, skoznje izpihavajo v zrak vodne

širok, čisto podoben svinjskemu. Namesto z glasom se oglašajo s

curke. [...]83 19 Škrg nimajo ne kiti ne delfini. Ti dve živalski vrsti

stokom, podobnim človeškemu, hrbet je upognjen navzgor, klju-

dihata s pomočjo cevk, ki segajo pri kitih od čela, pri delfinih pa

nast gobec je top. [...]89 24 Delfin ni le človekov prijatelj, ampak ima

od hrbta do pljuč.84

rad tudi glasbeno umetnost, gódi mu ubran napev, še zlasti zvok

vodnih orgel. Človeka se ne boji, kakor da bi bil zanj nekaj tuje-

Veliko prostora je Plinij namenil tudi opisu delfinov; njihova inteligen-

ga, prihaja k ladjam, igrivo poskakuje, celo tekmuje z njimi in jih

ca, stiki, sobivanje, in sodelovanje z ljudmi in njihove lastnosti so bili

prehiteva, četudi plujejo s polnimi jadri. [...]90 Te [zgodbe] dajejo

dragoceno gradivo za predstavitev:85

verodostojnost zgodbi, da si je kitarojd Arion, ko so ga mornarji

na morju hoteli ubiti, da bi mu vzeli njegovo prisluženo nagra-

20 Najhitrejša med vsemi živalmi, ne samo morskimi, je delfin.

do, z dobrikanjem izprosil, da sme prej zaigrati na kitaro; ob nje-

Je urnejši od ptice, hitrejši od puščice, in ko bi ne imel ust daleč

govem napevu so se zbrale jate delfinov, in ko se je vrgel v morje,

pod kljunastim gobčkom, skoraj na sredi trebuha, bi njegovi hi-

ga je eden vzel na hrbet ter ga ponesel na obalo … [...] 29 V Nar-

trosti ne ušla nobena riba. Narava pa delfinom v svoji previdnosti

bonski provinci na območju Nemavzuma je jezero, imenovano

postavlja omejitev, kajti plen lahko zgrabijo le, če se obrnejo na hrbet in na bok; to dejstvo še posebej kaže njihovo bliskovitost.

87 Komentar: Prim. Aristotel, HA 9, 48, 631 a 7 in nasl. – Brejost pri delfinih res traja od deset do Kadar jih namreč žene lakota in bežečo ribo zasledujejo vse do

enajst mesecev; običajno imajo samo po enega mladiča, znani pa so tudi primeri dvojčkov in največjih globin, pri tem pa dlje časa zadržujejo dih, kot iz loka iz-trojčkov. – Ker delfinji mladiči nimajo ustnic, ne morejo sesati; zato imajo samice v mlečnih streljeni švignejo proti površju ponovno vdihnit zrak in se iz vode

žlezah posebno mišico, ki iztisne mleko mladiču v usta. – Delfini zelo skrbijo za mladiče, ki takoj po skotitvi postanejo del delfinje družine, od matere pa se dolgo časa ne ločijo in ostajajo poženejo s tolikšno silo, da navadno preskočijo ladijska jadra.86 21

nenehno v njeni bližini (prim. Aristotel, HA 6, 12, 566 b 16–26).

Potujejo večinoma v parih; mladiče kotijo v poletnem času, v dese-

88 Komentar: Delfini dosežejo polno velikost med petnajstim in dvajsetim letom. – Lahko – a tem mesecu brejosti, včasih skotijo tudi dvojčka. Hranijo jih po se-redko – dočakajo tudi do 35 let. – Ni znano, po kom Plinij povzema podatek, da lahko starost delfinov preverimo, če jim odrežemo rep.

skih, tako kot kit, in mladiče, dokler so še negodni in šibki, nosijo

89 Komentar: O delfinjem gibljivem jeziku poroča Aristotel (Aristotel, HA 2, 10, 503 a 2), prav tako o oglašanju s stokom (Aristotel, HA 4, 9, 535 b 32 in nasl.; 8, 2, 589 b 9).

83 Komentar: Prim. Aristotel, HA 1, 5, 489 a 34; 8, 2, 589 b 1.

90 Komentar: Zgodbe o prijateljstvu med ljudmi in delfini Plinij povzema po različnih grških in 84 Komentar: Prim. Aristotel, HA 1, 5, 489 b 2–6.

rimskih piscih. Raziskovalci domnevajo, da je bil glavni vir teh zgodb Mucijan. – Arion (ok.

600 pr. Kr.) je bil znameniti pevec in kitarojd (igralec na kitaro) iz Metimne na Lezbosu, pesnik 85 Plinij Starejši, Naravoslovje 9, 20–33.

in pevec na dvoru korintskega tirana Periandra. Zgodbo o njegovi rešitvi, ki jo je zapisal Plinij, 86 Komentar: Plinij opisuje navadno pliskavko ali navadnega delfina ( Delphinus delphis) iz druži-poleg njega navajajo še številni drugi antični pisci: Herodot, Ciceron, Ovidij, Propercij, Higin, ne delfinov oz. pliskavk ( Delphinidae) v podredu zobatih kitov ( Odontoceti). O njegovi urnosti gl.

Plutarh, Pavzanija, Gelij, Ajlijan, Solin idr. Po legendarnem izročilu je bil delfin zaradi Ariono-Aristotel, HA 8, 2, 591 b 25; 9, 48, 631 a 21–30.

ve rešitve postavljen na nebo kot ozvezdje.

53

Latera, kjer delfini lovijo ribe v sodelovanju z ljudmi. [...] 33 Tudi ko na neki način zazevajo in se odprejo, se – tako pravijo – napol-med delfini samimi obstaja neka skupna zveza. Ko je kralj Kari-

nijo z roso in se tako oplodijo; oplojene nato rodijo in plod ško-

je ujel nekega delfina in ga dal zvezati v pristanišču, se je zbrala

ljk so biseri, katerih kakovost je odvisna od kakovosti rose, ki so

ogromna množica drugih delfinov, ki je na neki način – to je bilo

jo školjke vsrkale. Če se je v bisernico natekla čista rosa, je biser

mogoče razbrati – žalovala in tako prosila za usmiljenje, dokler ni

bleščeče bel, če pa motna, je tudi biser umazane barve; če je bilo

kralj ukazal, naj ga izpustijo. Še več: majhne delfine vedno sprem-

nebo v času oploditve grozeče, pa naj bi bil biser bledikaste bar-

lja večji delfin kot varuh in videli so jih tudi že, kako nosijo pogi-

ve. […]93 112 Nedvomno se biseri z uporabo obrabijo, in če z njimi

nulega tovariša, da ga ne bi raztrgale morske pošasti.91

malomarno ravnamo, spremenijo barvo. Vsa njihova odlika je v

njihovi bleščeči belini, velikosti, okroglosti, gladkosti, teži, lastno-

Morje je antičnemu človeku ponujalo ne le veliko za osnovno preživet-

stih, ki so tako redke, da nikoli ne najdemo dveh povsem enakih

je, ampak tudi nekatere najbolj luksuzne dobrine, ki jim Plinij posveti

biserov. [...] 113 Tudi pri sami belini so velike razlike: svetlejša je

veliko prostora; največ ga nameni biserom in škrlatnikom, školjkam, iz

pri biserih, najdenih v Rdečem morju, indijski imajo enake luske

katerih so pridobivali škrlat; kot luksuzno blago so bili tudi dragoceno

kot sljuda, sicer pa se odlikujejo po svoji velikosti. Najbolj cenjeni

gradivo za poučne zgodbe o potratnosti, pri škrlatnikih pa je opisal tudi

so tako imenovani galunastobarvni. Tudi bolj podolgovati imajo

postopek pridobivanja škrlatne barve:

svoj čar. [...]94 116 Očitno je, da so iz trdne snovi, kajti ne razbije-

jo se ob nobenem padcu. Vendar pa jih ne najdemo vedno sredi

a) biseri:92

mesnatega dela, ampak enkrat na tem, drugič na drugem mestu;

videli smo jih tudi že na skrajnem zunanjem robu, kakor da bi ho-

106 Med vsemi stvarmi so torej na prvem mestu in tudi najdraž-

teli zapustiti školjko, v nekaterih školjkah pa tudi po štiri ali pet

ji biseri. Največ nam jih pošilja Indijski ocean. [...] Tudi Indijci jih

skupaj. Vse do danes jih je bilo le malo, ki bi bili za skripel ali dva

hodijo iskat na otoke, in sicer samo na peščico. Najbogatejši naha-

jališči sta Taprobana in Stoidis, kot smo omenili v popisu sveta,

93 Komentar: Antična Taprobana je danes Šrilanka. – Stoidis je otok pred obalo Karmanije v Per-prav tako rt Perimula v Indiji. Posebej cenjeni pa so biseri na ob-

zijskem zalivu, ki ga omenja samo Plinij, danes morda Kish ali Lavan. – Perimula je rt in primočju okoli Arabije v Perzijskem zalivu Rdečega morja. 107 Izvor

stanišče v Indiji (sicer bogato nahajališče biserov), ki ju ni mogoče natančno določiti. – Plinijev sicer zanimiv opis ne drži. Sploh pa o nastanku biserov ni enotnega mnenja; po eni (danes in nastanek školjk bisernic se ne razlikujeta dosti od ostrig. Ko se

večkrat ovrženi) teoriji naj bi nastali tako, da med školjčno lupino in plašč zaide kak tujek, začne letno obdobje razmnoževanja, to sproži v njih vzburjenost;

okoli katerega začne školjka izločati tanke plasti biserovine, po drugi pa naj bi bil nastanek posledica poškodb ali vdora parazitov, kar povzroči, da začnejo epitelne celice tvoriti cisto. Biser ima podobno strukturo kot školjčna lupina in ga sestavlja tudi do 92 odstotkov kalcijevega 91 Komentar: Narbonska provinca je bila Italiji najbližji del Galije; provinca je nastala l. 118 pr. Kr.

karbonata, natančneje aragonita (CaCO ).

3

kot neposredna kopenska povezava med Italijo ter Galijo in naprej Hispanijo, njeno glavno 94 Komentar: Sljuda je skupina mineralov, ki spadajo med filosilikate oz. listaste silikate (zato mesto pa je bil Narbon (zdaj Narbonne). – Nemavzum je mesto v Narbonski Galiji, zdaj Nîmes.

Plinij govori o luskah), ki so sestavni del kamnin; ima močan sijaj in se dobro cepi, vsebuje pa

– Latera je kraj na jugu Narbonske Galije ob priobalnem močvirju med rekama Hérault in silikate kalija, magnezija ali aluminija. Morda je mišljena bisernata sljuda ali margarit (kalci-Rona; Plinij je ime kraja prenesel na jezero. – Karija je bila antična pokrajina v jugozahodni jev aluminijev silikat CaAl [(OH) )|Al Si O ]), ki je rožnate ali belkaste barve. – Galun (danes Mali Aziji med rekama Indos in Majander s številnimi grškimi jonskimi in dorskimi mesti, od 2

2

2

2

10

kalijev galun ali kalijev aluminijev sulfat, formula KAl(SO4)2·12H2O) je brezbarvna dvojna sol l. 127 del rimske province Azije. Kdo je bil omenjeni kralj, ni znano.

kalijevega in aluminijevega sulfata; njegova glavna sestavina je bel ali bledo obarvan mineral 92 Plinij, Naravoslovje 9, 106–123.

alunit.

54

težji od pol unče. [...]95 119 Pa to še niso najhujši primeri potrate.

b) škrlatniki:97

V vsej zgodovini sta bila največja dva bisera: lastnica obeh je bila

Kleopatra, zadnja egipčanska kraljica, ki ju je prejela iz rok kraljev

[...] 125 Škrlatniki živijo največ sedem let. Tako kot vôlki se ob vzho-

Vzhoda. Ko se je Antonij iz dneva v dan mastil na izbranih po-

du Pasje zvezde trideset dni skrivajo. Spomladi se trumoma zbi-

jedinah, se je Kleopatra v svoji ošabni in obenem drzni prevzet-

rajo in se drgnejo drug ob drugega, kar povzroči, da izločajo neka-

nosti, kakršna vlačugarski kraljici pač pristoji, omalovažujoče ro-

kšno voskasto židko tekočino; podobno tudi vôlki; toda škrlatniki

gala njegovi potrati in vsemu njegovemu blišču; in ko jo je Antonij

imajo tisti sok, ki je zelo iskan za barvanje oblačil, sredi žrela.98 126

vprašal, s čim bi mogla še bolj zadostiti njegovi želji po razkošju,

Tu je bela žila, ki vsebuje zelo malo tekočine, iz katere črpajo ta

je odvrnila, da bo na eni pojedini porabila 10.000.000 sestercijev.

dragoceni sok, ki se nežno lesketa v barvi temne vrtnice; v ostalem

120 Antonija je zanimalo, kako, vendar je menil, da to ni mogoče.

telesu ga ni. Trudijo se ujeti jih žive, kajti ko umrejo, ta sok izbru-

Sklenila sta torej stavo in naslednji dan, ko naj bi se o njej odlo-

hajo. Večjim škrlatnikom ga odvzamejo, potem ko jim odstranijo

čalo, je Antoniju dala pripraviti sicer res veličastno pojedino, da

školjko, manjše pa še žive zdrobijo skupaj z lupino; šele tako ga

bi dan ne bil zapravljen, a še vedno povsem vsakdanjo; Antonij

izločijo.99 127 Najboljši škrlat v Aziji je v Tiru, v Afriki na Meningi

se je posmehoval in zahteval račun. Kleopatra pa je zatrjevala, da

in na getulski obali Oceana, v Evropi v Lakoniji. [...]100 128 Škrlatnik

je to zgolj dodatek, da bo ta pojedina stala toliko, kot je bilo dogo-

vorjeno, in da se bo sama gostila za 10.000.000 sestercijev; nato je

97 Plinij Starejši, Naravoslovje 9, 124–141.

ukazala, naj prinesejo drugi hod. Po njenem navodilu so služab-

98 Komentar: Glede škrlatnikov: za školjke, iz katerih so v antiki pridobivali škrlat, je Plinij upo-niki pred njo postavili eno samo posodo tako jedkega in močnega

rabljal izraze purpura, murex in bucinum. Omenja več vrst škrlatnikov (družina Muricacea), kisa, da je bisere raztopil v sluzasto goščo. 121 V ušesih je tedaj no-vendar ni mogoče določiti, o katerih je govor; v Sredozemlju se najde 16 vrst, med katerimi so največ lovili tri: čokatega volka ( Hexaplex trunculus), bodičastega volka ( Bolinus brandaris) in sila tisto izjemno, resnično enkratno delo narave. In ko je Antonij

rdečeustega skalnega polža ( Stramonita haemastoma), imenovanega tudi purpurni polž. – Pas-tako napeto čakal, kaj bo storila, si je snela en biser, ga spustila v

ja zvezda ( Canicula) je Sirij ( Sirius), zvezda v ozvezdju Veliki pes. Ob Sirijevem prvem vidnem vzhodu tik pred Soncem 19. julija so nastopili najbolj vroči poletni dnevi, po njem imenovani posodo, in ko se je raztopil, ga je popila. Ko se je pripravljala, da

pasji dnevi.

na enak način uniči tudi drugega, ga je Lucij Plank, ki je bil pri tej

99 Komentar: Dragoceni sok, o katerem govori Plinij, je sluz, ki je ne izloča žila, kot navaja Plinij, stavi razsodnik, pokril z roko in razglasil Antonija za poraženca.96

ampak posebna hipobranhialna žleza, ki se ne nahaja sredi žrela, ampak v plaščevi votlini ob danki kot majhna pora. Ta izloček ti morski polži uporabljajo pri lovu na plen, z njim pa tudi premažejo svoja jajčeca, ker jih ščiti pred mikrobi; izločajo ga tudi ob napadu drugih živali 95 Komentar: Skripel (tudi skripul ali skrupel) je antična utežna mera = 1/24 unče = 1,137 g. – Pol ali človeka. Sluz je mogoče pridobivati bodisi s posebnim, a zamudnim postopkom molžnje, unče = 13,644 g.

pri katerem polžev ne poškodujemo, ali pa tako, da polžjo hišico zdrobimo; za pridobitev 1,4

96 Komentar: Kleopatra VII. (69–30 pr. Kr.), hči Ptolemaja XII. in kraljica Egipta v obdobju 51–30 pr.

g barvila je potrebnih 12.000 polžev. Kadar je polž v nevarnosti, izloči sluz, ki je sprva bledo-Kr., je po Cezarjevi smrti postala ljubica Marka Antonija; rodila mu je tri otroke, ki jih je Antonij rumenkasta, na soncu pa postane najprej zelena, nato modra in končno škrlatnordeča. Sluz razglasil za vazalne kralje, po bitki pri Akciju pa je naredila samomor. Kdo ji je podaril omenjena je organska spojina, ki vsebuje bromin oz. organobrominske sestavine; nemški kemik Paul bisera, ni znano. – Mark Antonij, rimski politik in vojak, član drugega triumvirata, je l. 41 postal Friedländer (1857–1923) je ugotovil, da je glavna sestavina antičnega škrlata, ki so ga pridobi-Kleopatrin ljubimec in l. 37 tudi mož, zaradi česar se je sprl z Oktavijanom, ki je Antonija in vali iz polžev vrste Bolinus brandaris ( Murex brandaris) 6,6’-dibromoindigo, l. 1998 pa je angleški Kleopatro porazil v bitki pri Akciju l. 31 pr. Kr.; oba sta v Aleksandriji naredila samomor. – Kateri inženir John Edmonds na podlagi antičnih zapisov, prvenstveno Plinijevega, po več poskusih antični pisec je vir za opis tega dogodka, ni znano; podrobneje ga opiše Makrobij ( Saturnalije 3, 17, ponovno odkril postopek barvanja škrlata.

15–18). – Lucij Plank je bil konzul l. 42 pr. Kr. in ustanovitelj naselbine Avgusta Ravrika (zdaj Augst 100 Komentar: Tir je bil glavno mesto Fenicije, najpomembnejše feničansko pristaniško in trgo-pri Baslu); sprva je bil Antonijev privrženec, pozneje pa je prestopil na Oktavijanovo stran.

vsko mesto na skalnem otoku pred libanonsko obalo, zdaj Tir (Ṣūr, Ṣur, Ṣōr)); Tirci so sloveli 55

ima en prst dolg jezik, s katerim predre druge školjke in se tako imenujejo po produ v morju in so izjemno primerne za škrlatne

hrani; tako trdo bodico ima. V sladki vodi poginejo, prav tako ob

barve, daleč najboljše za purpurne barve pa so polblatnice, ki se

izlivih rek v morje; sicer pa po tem, ko jih ulovijo, živijo še petdeset

hranijo na različnih vrstah morskega dna. 132 Škrlatnike lovijo z

dni od svoje židke sline. Vse školjke zrastejo izjemno hitro, zlasti

nekakšnimi majhnimi, redko pletenimi vršami, ki jih nastavljajo

škrlatniki; v enem letu dosežejo polno velikost. [...]101 130 Školjke,

na odprtem morju. [...] 135 [...] Najbolj cenjen je škrlat barve strjene

iz katerih pridobivajo purpurne in škrlatne barve – snov obojih

krvi, ki je na pogled črnikast, če ga pogledamo navzgor proti svet-

je namreč enaka, le mešanica je drugačna –, so dveh vrst: manj-

lobi, pa se tudi lesketa. [...]

ša školjka je morska troblja, ki je podobna školjki, s katero lahko

ustvarimo zvok, podoben trobljinemu – od tod tudi njeno ime –,

ima okroglo ustje in je na robu zarezana; druga se imenuje škrlat-

nik in ima cevast štrleč kljun, notranja stran cevčice pa je votla,

Deseta knjiga

da se skoznjo iztegne jezik. Poleg tega ima vse do zadnjega zavoja

polno grčic in približno sedem krožno razporejenih bodic, ki jih

Deseta knjiga Naravoslovja je posvečena pticam. Tudi predstavitev ptic morska troblja nima. Toda obe vrsti imata toliko zavojev, kolikor

je začel z največjo, z nojem, nadaljeval z mitičnim feniksom in nato z

imata let.102 Morska troblja se drži samo skal in nabirajo jo oko-

orlom (in različnimi vrstami teh), ki je imel v rimskem okolju poseben

li čeri. [...] 131 Drugo ime za škrlatnike je pelagije. Teh je več vrst,

pomen tudi kot legijsko znamenje. Nadaljeval je z ujedami (jastreb, san-

ločujejo pa se po prehrani in morskem dnu: greznice se prehra-

kvalis, imuzul, kragulj, buteon, skupni lov z ljudmi, škarniki) in drugimi

njujejo z gnijočim blatom, algovnice se hranijo z algami, oboje so

vrstami, njihovimi lastnostmi in posebnostmi: razdelitev ptic, krokarji,

zelo slabe kakovosti. Boljše so klečnice, ki jih nabirajo na morskih

uharica, čuk, detel, ptice s kremplji in s prsti, pavi, petelini, gosi, koma-klečeh, vendar pa so tudi te precej lahke in mehke. Prodnice se

gen, henalopeke, henerote, divji petelini, otide, žerjavi, štorklje, široko-nožci, labodi, prepelice, glotide, kihram, mala uharica, lastovke, drozgi,

po pridobivanju škrlata in barvanju oblačil s škrlatom. – Meninga (ali Meninks) je otoček pred kosi, škorci, grlica, grivarji, kobilarji, smrdokavre, memnonide, mele-severnoafriško obalo v Mali Sirti (zdaj Džerba/Djerba), z dvema mestoma: Meninks oz. Me-agride, selevkide, ibis, ptice pevke, slavci, črnoglavke, eritaki, fenikuri, oj-ninga (zdaj El Kantara) in Foar (zdaj Guellala). – Getuli je skupno ime za antična berberska nomadska plemena (domnevni predniki Tuaregov), ki so bivala v Getuliji, pokrajini, ki je obse-nanta, kobilar, gnezdenje, vodomci, gradnja gnezd, lastovke, akantilida,

gala območje južno od Atlasa med Veliko Sirto in Atlantskim oceanom ter Saharo. – Lakonija čebélar, golobi, breznožnice, kozomolzci, plateja, lišček, bik, antos, ptice, je kotlinasta pokrajina na jugu Peloponeza med Mesenijo, Arkadijo, Mirtoškim morjem in ki govorijo, papige, srake, krokar, Diomedove ptice, pitje ptic, škrlatnoli-Lakonskim zalivom, v antiki osrednja pokrajina spartanske države z glavnim mestom Sparto.

ska, polojniki, prehranjevanje ptic, pelikani, faleride, fazani, numidijske 101 Komentar: Glede omenjene trde bodice: čokati vôlek drobi lupine z robom svoje hišice, druge vrste pa imajo poseben vrtalni organ, s katerim razkrojijo apnenec in obenem z radulo, jeziku ptice, plamenci, atageni, morski vrani, planinske vrane, zajčjenožci, vi-podobno strgačo, ki je posejana s številnimi drobnimi zobci, naredijo luknje v lupine školjk, bioni, mitološke ptice, pitanje kokoši, preletalnice, razmnoževanje ptic,

drugih polžev, vitičnjakov ipd. – Vôlki in škrlatniki živijo v morju, večina do zmernih globin; nekatere vrste zaidejo tudi v brakične vode, v sladke vode pa ne.

jajca, prerokovanje iz ptic, čaplje. Knjigi je dodal tudi nekaj splošnih, 102 Komentar: Morska troblja je najverjetneje rdečeusti skalni polž ( Stramonita haemastoma, sta-neornitoloških tem: kopenske živali, ki ležejo jajca, razmnoževanje kač

rejše Thais haemastoma in Purpura haemastoma), imenovan tudi purpurni polž; škrlatnik je in kopenskih živalih, lega v maternici, močeradi, posebnosti pri razplo-

– glede na opis – bodičasti volek ( Bolinus brandaris). – Svojo navedbo, da ima školjka »toliko zavojev, kolikor let«, je Plinij oprl na Aristotela ( HA 5, 15, 547 b 9 in nasl.).

du živali, čuti živali, ribe z najostrejšim sluhom in vohom, razlika med

56

živalmi glede na prehranjevanje, pitje živali, sovraštvo in prijateljstvo Med opisanimi pticami je tudi nekaj mitičnih; med njimi izstopa feniks,

med živalmi (in ljudmi), spanje in sanjanje živali. Navaja, da je v 10. knji-

čigar podobo v zahodnem svetu je najbolj izoblikoval prav Plinij s svo-

gi zbral 794 dejstev, poročil in opažanj.103

jim opisom:107

Noja je Plinij na kratko opisal takole:104

3 V Etiopiji in Indiji živijo najbolj živopisne in nepopisne ptice,

bolj kot vse pa slovi feniks v Arabiji – ta je morda samo bajka –, ki

1 Sledijo lastnosti ptic; največji med pticami in skoraj v vsem ži-

je en sam na vsem svetu in ga je zelo težko videti. Kot poročajo, je

valskem svetu so afriški in etiopski noji; so višji kot konjenik, se-

baje velik kot orel, okoli vratu se zlato svetlika, sicer je škrlatne bar-

deč na konju, in tudi hitrejši so, krila pa imajo samo zato, da si z

ve, rep, v katerem izstopajo rožnata peresa, je modrikast, grlo mu

njimi pomagajo pri teku. Sicer pa ne morejo leteti in tudi s tal se

krasijo grebenasti izrastki, glavo pa perjanica.108 4 Prvi Rimljan, ki

ne dvignejo. Imajo kremplje, podobne jelenjim kopitom, s kate-

je poročal o njem, in sicer tudi najnatančneje, je bil Manilij, tisti

rimi se borijo; so razklani in uporabni za prijemanje kamnov, ki

znameniti senator, ki je slovel kot izjemen vsestranski učenjak, bil

jih med begom z nogami mečejo na zasledovalce.105 2 Neverjetna

pa je samouk: navaja, da ga ni človeka, ki bi videl feniksa pri hra-

lastnost je, da lahko prebavijo vse, kar brez razločka požrejo, prav

njenju; da je v Arabiji Soncu posvečena žival, da živi 540 let, ko pa

tako neverjetna pa je njihova neumnost, saj kljub izjemni višini

se postara, si zgradi gnezdo iz vejic cimetovca in kadila, ga napolni

preostalega telesa mislijo, da so skriti, če vrat vtaknejo v grmovje.

z dišavami in v njem umre. Iz njegovih kosti in mozga najprej nas-

Veliko so vredna njihova jajca, ki jih zaradi velikosti nekateri upo-

tane nekakšen črviček, nato zraste majhen ptič; ta najprej opra-

rabljajo kot posodje, z njihovim perjem pa krasijo čeladne grebe-

vi dolžne pogrebne obrede za svojim predhodnikom, célo gnezdo

ne bojevnikov in šleme.106

odnese v Sončevo mesto blizu Panhaje in ga tam položi na oltar.109

103 Temeljna literatura o pticah v antiki in pri Pliniju: André 1967; Arnott 2007. Bodson 1991; Plinij v zavest zahodnega človeka vtisnil zmotno prepričanje, da noj vtakne glavo v pesek, Capponi 1985; Capponi 1979; Detlefsen 1901; Hubaux/Leroy 1939; Lacroix 1937; Lindner 1973; ker se hoče skriti; ko noj skloni glavo k tlom, je to bodisi njegov obrambni mehanizem ali Lunczer 2009; Pollard 1977; Rink 1997; Robert 1911; Thompson 1895 (1936; 1966); Walla 1969.

pa zgolj pobira manjše kamenčke, pesek in drug drobir, ki mu pomagajo pri mletju in pre-104 Plinij Starejši, Naravoslovje, 10, 1–2.

bavljanju hrane. – Nojeva jajca so največja jajca katerekoli živali; so kremne barve in lahko v dolžino merijo do 15 cm, v širino do 13 cm, tehtajo pa tudi do 1,6 kg. Samice jih valijo podne-105 Komentar: Grško in latinsko poimenovanje za noja (lat. struthocamelus, gr. στρουϑοκάμηλος) po-vi, samci pa ponoči; valjenje traja od 35 do 45 dni. – O tem, da je nojevo perje krasilo čelade, meni »kamelovrabec« oz. »kamelji vrabec« (ime je dobil zaradi svojega dolgega vratu); sodobna je pisal Teofrast ( HP 4, 4, 5).

zoologija ga imenuje Struthio camelus in spada v družino nojev ( Struthionidae) v redu nojevcev ( Struthioniformes). Obstaja pet podvrst: južni oz. južnoafriški ( Struthio camelus australis), sever-107 Plinij Starejši, Naravoslovje 10, 3–5.

noafriški ali rdečevrati ( Struthio camelus camelus), masajski ( Struthio camelus massaicus), arab-108 Komentar: Omembe in opise feniksa najdemo tudi pri mnogih drugih antičnih piscih: He-ski ali srednjevzhodni ( Struthio camelus syriacus) in somalski ( Struthio camelus molybdophanes).

rodotu, Pomponiju Meli, Ovidiju, Tacitu, Ajlijanu, Solinu idr. Po eni od domnev naj bi šlo za Danes noji živijo na območjih južno od Sahare, v antiki pa so živeli tudi severno od Sahare in zlatega fazana ( Chrysolophus pictus) iz družine poljskih kur oz. fazanov ( Phasianidae) v redu kur v Mali Aziji. Plinij se je pri opisu opiral na Aristotela ( PA 4, 14, 697 b 14 in nasl.). – Odrasli samci ( Galliformes), ki sicer izvira iz osrednje Kitajske.

noja lahko dosežejo tudi do 2,7 m in hitrost tudi do 70 km/h. Navedba, da ne more leteti, drži; 109 Komentar: Rimski pisec Manilij je živel in deloval v 2. in 1. stol. pr. Kr.; bil je avtor izgubljenega letalne mišice pri nojih niso razvite. – Noji imajo samo dva prsta; večji je res podoben kopitu, dela (naslov ni znan), v katerem je pisal tudi o feniksu. Morda gre za Lucija Manilija, rimskega kar jim pomaga pri teku, in ima krempelj; manjši nima kremplja.

politika in pisca iz istega obdobja (epigrami, mitološka pesnitev o Latoni, Sveto pravo, potopis).

106 Komentar: Noji se prehranjujejo z rastlinsko hrano in žuželkami, pogoltnejo pa tudi ka-

– Po poročilih večine antičnih piscev (Herodot, Ovidij, Ajlijan, Mela) naj bi feniks živel 500 let, menčke, ki jim pomagajo pri prebavljanju (gastroliti), ker nimajo zob. – S tem paragrafom je po egipčanskem izročilu naj bi bil star 1461 let, Solin pa navaja, da živi 540 let. – Cimetovec je 57

5 Isti Manilij tudi poroča, da s smrtjo tega ptiča sovpade dopolni-

Če bi kdo temu verjel, bi gotovo tudi ne ovrgel trditve, da so kače

tev cikla velikega leta in da se ponovijo napovedi časovnih obdobij

Melampodu lizale ušesa in mu s tem dale zmožnost razumevanja

in konstelacij ozvezdij, to pa se začne opoldne tistega dne, ko Son-

ptičje govorice, ne bi ovrgel tega, kar navaja Demokrit, ko omenja

ce vstopi v znamenje Ovna …110

ptice, iz pomešane krvi katerih se rodi kača, in vsakdo, ki pojé to

kačo, bo razumel pogovore ptic, pa tudi ne tega, kar posebej poro-

Omenja še vrsto drugih mitoloških ptic:111

ča o eni ptici, in sicer o čopastem škrjancu; tudi brez teh navedb se

v življenju pojavlja veliko ugank, povezanih s ptičjegledjem.113 138

136 Pegazi, ptice s konjsko glavo, in grifoni s kljunom, ukrivljenim

Homer te ptice imenuje skope; in zelo težko si predstavljam, kako

v obliki ušesa, so po mojem mnenju zgolj mitološka bitja; prvi

takrat, kadar prežijo v zasedi, zabavljivo poplesujejo, o čemer go-

menda živijo v Skitiji, drugi v Etiopiji. Najbrž tudi tragopan, za ka-

vori več avtorjev, pa tudi samih ptic dandanes ne poznamo, zato bi

terega več ljudi trdi, da je večji od orla, da ima na sencih ukrivljene

bilo bolje govoriti o dognanih stvareh.114

rogove in da je rjaste barve, le glava je škrlatnordeča. Tudi v Sirene

najbrž ne gre verjeti, čeprav Dinon, oče znamenitega pisca Klej-

Veliko prostora je Plinij namenil ujedam, zlasti orlom. Vrste orlov, ki tarha, zatrjuje, da živijo v Indiji in da s svojo pesmijo očarajo ljudi

so lep primer tega, kako težko je določiti živalsko vrsto, ki jo opisuje, ter jih nato, ko se ti pogreznejo v globok spanec, raztrgajo.112 137

predstavi takole:115

kitajski cimetovec ( Cinammomum cassia) iz družine lovorovk ( Lauraceae). – Omenjeno kadilo so pridobivali iz kadilne bosvelije ( Boswellia sacra) iz družine mirovk ( Burseraceae). – Panhaja rogast ali čeladast nastavek, ali pa gre za brkatega sera ( Gypaetus barbatus) iz rodu brkatih se-je mitični otok v Indijskem oceanu ob Srečni Arabiji (južne dežele Arabskega polotoka, zdaj rov ( Gypaetus) v družini kraguljev ( Accipitridae), ki ima pod kljunom dolgo črno brado, razpon ozemlje Jemna in Omana), ki je slovel po dragih kamnih, kadilu in dišavah. Tukaj je očitno njegovih kril pa doseže do 2,5 m. – Ahelojeve hčere Sirene, ki so si jih predstavljali kot ptice z mišljeno mejno območje med Arabijo in Spodnjim Egiptom, kjer je stalo Sončevo mesto oz.

dekliškimi glavami, naj bi sicer bivale ob južni obali Italije, vabile z omamnim petjem mor-Heliopolis (Helijevo mesto oz. mesto boga Raja (Re)), v južnem delu Nilove Delte, zdaj predme-narje k svojim čerem in jih nato raztrgale. – Dinon iz Kolofona je bil grški zgodovinar iz 4. stol.

stje Kaira al Mataria (el-Matariya)), eno najstarejših egipčanskih mest.

pr. Kr., avtor velikopoteznega zgodovinskega dela Perzijska zgodovina v treh delih, od katerih je 110 Komentar: Veliko leto je v platonski in stoiški filozofiji obdobje revolucije neba in ozvezdij, ča-vsak del obsegal po več knjig. Njegov sin Klejtarh iz Aleksandrije je bil grški zgodovinar iz 4. in sovna perioda, v kateri se Sonce, Luna in planeti vrnejo na svoje prvotne položaje; traja 12.954

3. stol. pr. Kr., avtor romanizirane zgodovine Aleksandra Velikega v vsaj 12 knjigah z naslovom let. Teorijo o velikem letu so utemeljili stoiki pod vplivom babilonske astronomije. – Sonce Aleksandrova zgodovina ali Zgodovina Aleksandrovega obdobja.

vstopi v znamenje Ovna 17. marca.

113 Komentar: Amitaonov sin Melampod (»Črnonožec«) je bil vedeževalec in zdravnik. Kot otrok 111 Plinij Starejši, Naravoslovje 10, 136–138.

je rešil dve mladi kači, ki so ju hoteli ubiti, ti pa sta mu v zahvalo med spanjem polizali ušesa in mu s tem podelili zmožnost razumevanja govorice ptic. – Grški filozof Demokrit iz Abdere 112 Komentar: Pegazi so legendarni mitološki krilati konji. – Grifoni so legendarne mitološke po-v Trakiji (5. stol. pr. Kr.; ok. 460–370 pr. Kr.) je bil vsestranski učenjak in pisec; pri svojem delu šasti z levjim trupom ter orlovo glavo in krili, »krilati levi« oz. »orlolevi«, menda čuvaji notranje posegal na vsa področja znanosti, veliko pa je tudi potoval. Najbolj je znan kot utemeljitelj jeazijskih zlatih rudnikov. – Skitija je antična pokrajina, v katero antični pisci vključujejo raz-nauka o atomizmu. – Čopasti škrjanec ( Galerida cristata) je dobil ime po lepo vidnem koničastem lična območja, in sicer: območje spodnjega toka Donave (današnja Romunija in del Bolgarije), pernatem čopku na glavi; Rimljani so ga imenovali galerita avis – »s kučmo pokriti ptič« ( galerus je stepske predele okoli Ponta in Kaspijskega morja (dežele okoli Črnega morja in Kaspijskega bila kosmata čepica, nekakšna kučma, kakršno so nosili zlasti svečeniki, vojaki in kmetje).

jezera, zdaj Ukrajina, južna Rusija in zahodni Kazahstan), območje današnjega severnega Ka-zahstana, območje Sarmatije (južna Rusija, Belorusija, Ukrajina, Poljska, del Balkana), znaten 114 Komentar: Skope (gl. Homer, Odiseja 5, 66) so manjša vrsta sov; morda gre za velikega skovika del centralne Azije tja do meja Kitajske (Kirgizistan, vzhodni Kazahstan, Kašgar), območje ( Otus scops) iz rodu skovikov ( Otus) ali malega skovika ( Glaucidium passerinum) iz rodu sovic vzhodnega Irana (Sakastan) in območje Kavkaza. – Tragopan je legendarni mitološki ptič; ni ( Glaucidium), oba iz družine sov ( Strigidae) v redu sov ( Strigiformes). Plinijev opis se opira na znano, ali gre za izmišljeno žival ali se Plinij (ali njegov vir) opira na napačen, nepopoln ali Aristotela ( HA 8, 12, 597 b 21; 8, 3, 592 b 11; 9, 28, 617 b 31).

senzacionalističen opis katere od vrst iz družine kljunorožcev ( Bucerotidae), ki imajo na kljunu 115 Plinij Starejši, Naravoslovje 10, 6–8.

58

06 Od nam znanih ptic uživa največji ugled orel, ki je tudi najmoč-

krokar; vedno je nenasitno požrešen in tožeče kraka. Je edini orel, ki

nejši. Obstaja šest vrst orlov. Črnemu orlu, kot ga imenujejo Grki,

trupla živali odnaša; drugi, ko jih ubijejo, ostanejo ob njih. Prav zato

pravijo tudi zajčji orel; je najmanjši, izjemno močan, črnkaste

tudi peto vrsto orlov imenujemo gnezij, kakor da je pravi in edini,

barve; je edini izmed orlov, ki sam redi svoje mladiče – drugi, kot

katerega izvor je nepopačen; je srednje velik, rdečkaste barve in ga

bomo omenili, jih odženejo –, in edini, ki ne vrešči in ne kraka.116 7

je le redko mogoče videti. Ostane še ribji orel, ki je izjemno ostrovi-

Živi v gorah. Druga vrsta, beloritec, živi v mestih in na ravnicah in

den; lebdi na veliki višini, in ko v morju zagleda ribo, se strmoglavo

ima belkast rep. Tretja vrsta, morfnos, ki ga Homer imenuje tudi

spusti proti njej, s prsmi zareže v vodo in jo zgrabi.118

perknos, nekateri pa tudi plang in račji orel, je po velikosti in moči

na drugem mestu; ta živi v okolici jezer. Femonoa, baje Apolonova

Enako kot pri vodnem življu, je tudi pri pticah predstavil tiste, ki so v an-hči, je poročala, da ima zobe, da je sicer nem in da nima jezika; da

tiki veljale za stvar prestiža; med njimi izstopa pav:119

pa je najtemnejše barve med orli in da ima nekoliko bolj štrleč rep.

[…] Ima prirojen instinkt, da želve, ki jih upleni, vrže z višine in jih

22 43 Zdaj pa spregovorimo o drugem rodu, ki se deli na dve

tako razbije; in po takšnem naključju je umrl pesnik Ajshil, ko se

vrsti: na ptice pevke in na ptice letalke. Tisto, po čemer se ločuje

je – tako pripovedujejo – skušal izogniti smrti, ki mu jo je za ta dan

rod prvih, je njihovo petje, pri drugih pa njihova velikost; zato

napovedovala usoda, saj je, zanašajoč se na jasno nebo, verjel, da

bodo slednje tudi prej na vrsti, in med njimi pred vsemi drugimi

je na varnem.117 8 Četrta vrsta je perknopter, imenovan tudi gorska

po lepi zunanjosti, svojem zavedanju o njej in ošabnosti pred-

štorklja, ki je videti kot jastreb, ima zelo majhna krila, drugi deli tele-

njači vrsta pavov. Ko ga pohvalijo, razpre kakor dragulji leske-

sa so izjemno veliki, je pa strahopeten in izrojen, tako da ga pretepe

tajoče se barve, najbolj takrat, ko je obrnjen proti soncu, ker se

tako še sijajneje bleščijo. Obenem skuša s svojim školjkastim re-

116 Komentar: Plinijev opis orlov se z nekaj odstopanji opira na Aristotela ( HA 9, 32, 618 b 18–619 b pom ustvariti nekakšne odboje sence za druge barve, ki tudi v

18). – Črnega orla ali zajčjega orla ni mogoče določiti; možnosti so: kraljevi orel ( Aquila heliaca), poltemi jasneje odsevajo, in vsa očesa peres, ki jih rad ponudi na

planinski orel ( Aquila chrysaetos) ali mali orel ( Hieraaetus pennatus), vsi iz družine kraguljev ogled, potegne skupaj v velik šop.120 44 Pav vsako leto zamenja

( Accipitridae); kot možnost se omenja tudi sokol selec ( Falco peregrinus) iz rodu pravih sokolov ( Falco) v družini sokolov ( Falconidae).

117 Komentar: Beloritec je morda belorepec ( Haliaeetus albicilla) iz rodu jezercev ( Haliaeetus), morda 118 Komentar: Perknopter (»črnopisanokrilec«) ali gorska štorklja je vrsta, ki je ni mogoče za-močvirski lunj ( Circus pygargus) iz rodu lunjev ( Circus), komentatorji pa kot možnost omenjajo nesljivo določiti; možnosti so: egiptovski jastreb ( Neophron percnopterus) iz rodu egiptovskih tudi kačarja ( Circaetus gallicus) iz rodu kačarjev ( Circaeetus), vsi iz družine kraguljev ( Accipitri-jastrebov ( Neophron), beloglavi jastreb ( Gyps fulvus) iz rodu plešcev ( Gyps), veliki klinkač ( Aqu-dae). – Morfnosa (tudi perknos, plang in račji orel) ni mogoče z gotovostjo določiti; morda gre ila clanga) iz rodu orlov ( Aquila) in mali klinkač ( Aquila pomarina) iz rodu orlov ( Aquila); vsi za velikega klinkača ( Aquila clanga, starejše »račji orel«, »račar«) iz rodu orlov ( Aquila), ki je svoje spadajo v družino kraguljev ( Accipitridae). – Gnezij pomeni »pravi orel«; natančna določitev slovensko ime dobil po značilnem oglašanju (kli-kli), ali pa za rjavega lunja ( Circus aeruginosus) vrste ni mogoča. Morda gre za kraljevega orla ( Aquila heliaca) ali pa za planinskega orla ( Aquila iz rodu lunjev ( Circus), oba iz družine kraguljev ( Accipitridae). – Femonoa je mitološka Apolonova chrysaetos). – Omenjeni ribji orel je morda ribji orel ( Pandion haliaetus) ali pa katera od vrst iz hči in njegova prva svečenica v preročišču v Delfih; velja za iznajditeljico heksametra, menda pa rodu jezerskih orlov oz. jezercev ( Haliaeetus), najverjetneje belorepec oz. postojna ( Haliaeetus je napisala tudi razpravo o vzreji ptic. – Opis metanja želv z velike višine spominja na način pre-albicilla), oba iz družine kraguljev ( Accipitridae). Lov ribjega orla lepo opiše Aristotel ( HA 9, 34, hranjevanja brkatega sera ( Gypaetus barbatus) iz rodu brkatih serov ( Gypaetus) v družini kraguljev 620 a 1–12).

( Accipitridae), ki z velike višine meče na skale kosti, in ko se razbijejo, iz njih poje kostni mozeg; enako ravna tudi z želvami, večje sesalce pa s plahutanjem s perutmi zbije v prepad. – Tragiški 119 Plinij Starejši, Naravoslovje 10, 43–45.

pesnik Ajshil je umrl l. 456 ali 455 v Geli na Siciliji; zgodbo, da je umrl za posledicami poškodb, 120 Komentar: Rimljani so med preroškimi pticami, ki so jih opazovali avgurji, ločevali ptice pevki mu jih je povzročila padla želva, navajata tudi Ajlijan in Valerij Maksim.

ke (lat. oscines), ki so naznanjale prihodnost s svojim glasom, in ptice letalke (lat. alites), ki so 59

perje in izgubi rep v času, ko odpade jesensko listje; in dokler rojenje, vrste čebel, bolezni čebel, sovražnike čebel, ravnanje s čebela-mu v času pomladnega cvetenja ponovno ne zraste, se osramo-

mi, ose, sršene, sviloprejke, pajke, njihove mreže, razmnoževanje paj-

čen in žalosten zateka v skrivališča. Živi petindvajset let. Pri treh

kov, škorpijone, gekone, škržate, krila žuželk, hrošče, kresnice, kobilice, letih začenja dobivati barve. Pisci ga opisujejo ne le kot ošabno,

mravlje, metuljeve bube, obade, metulje, živali v lesu, mrčes, poletne ži-

ampak tudi kot zlobno žival in tudi kot enako sramežljivo kot

vali, molje, kantaride, komarje, žival snega, žival ognja ali piralido ter

gos, kajti nekateri so pavom pripisali tudi te lastnosti, ki pa zame

enodnevnico.

niso sprejemljive.121 45 Prvi, ki je v Rimu ubil pava za jedačo, je bil

govornik Hortenzij na slovesni pojedini ob nastopu svečeniške

Nedvomno najbolj markanten je Plinijev opis čebel, ki ga je tesno oprl

službe. Prvi jih je začel pitati Mark Avfidij Lurkon v času zad-

na Aristotela in kaže na tesno povezanost antičnega človeka s čebelami,

nje vojne z morskimi razbojniki in od takrat je imel iz tega vira

na njihov izjemen pomen in na občudovanje njihove koristnosti in nji-

60.000 sestercijev dobička.122

hovega načina delovanja. Nekaj odlomkov:123

11 Med vsemi temi <živalskimi vrstami> pa so na prvem mestu če-

Enajsta knjiga

bele in upravičeno so deležne prav posebnega občudovanja, kaj-

ti iz tega rodu <živali> so edine, ki so bile ustvarjene zaradi lju-

di. Nabirajo različne vrste medu, ta najslajši, najbolj prefinjen in

V enajsti knjigi se je Plinij posvetil dvema osrednjima tematikama.

najbolj zdravilen sok, izdelujejo satovja in vosek, ki je v rabi za

V prvem delu enajste knjige je nadaljeval svoj oris živalskega sveta s nešteto stvari v življenju, so zelo marljive, opravljajo svoja dela,

predstavitvijo njegovih najmanjših predstavnikov: žuželk. Njihove

imajo državo, se zasebno posvetujejo o vseh zadevah, kot roji

predstavitve pa ni začel z največjo, ampak se je odločil za načelo »od naj-

imajo voditelje in, kar je najbolj izjemno, drugače kot druge <žu-

pomembnejše k manj pomembnim«. Čisto na začetku je opisal vrste

želke> imajo svoje navade. […]124 14 […] na plano pridejo, da op-

žuželk, dihanje žuželk in njihova telesa, potem pa je daleč najobšir-ravljajo svoja dela in naloge in noben dan ne gre v nič ob počit-

nejši opis namenil tistim, ki so s človekom najbolj povezane: čebelam.

ku, če le dopuščajo vremenske razmere. Najprej gradijo satovja

Predstavil je ureditev čebel in njihove izdelke, trote, med, vrste medu,

in tvorijo vosek, to je izdelujejo bivališča in celice, nato ustvarijo

zarod, zatem izdelujejo med, vosek iz cvetov, čebelji vosek iz ka-

pljic dreves, ki izločajo lepljivo snov, in sicer iz soka, gumija in

naznanjale prihodnost s svojim letom. – Opisan je navadni pav ( Pavo cristatus) iz družine poljskih kur ( Phasianidae) v redu kur ( Galliformes), ki izvira iz Indije; Rimljani so ga cenili zaradi njegovega perja in tudi kot kulinarično specialiteto.

123 Plinij Starejši, Naravoslovje 11, 11–70.

121 Komentar: Opis lastnosti je Plinij oprl na Aristotela ( HA 6, 9, 564 a 25 in nasl.; HA 6, 9, 564 a 32

124 Komentar: Čebeljih vrst je več tisoč; vrsta, ki jo Plinij opisuje, je najbrž italijanska čebela, ime-in nasl.).

novana tudi ligurska čebela ( Apis mellifera ligustica), iz družine pravih čebel ( Apidae) v redu 122 Komentar: Rimski govornik Kvint Hortenzij Hortal (114–50 pr. Kr.) je bil Ciceronov starejši so-kožekrilcev ( Hymenoptera). – Navedba, da »imajo državo«, nakazuje, da so antični pisci strogo dobnik in pogosto nasprotnik na sodnih procesih, sicer znan po razkošnem življenju. – Mark hierarhičnemu načinu življenja čebel pripisovali tudi politično ureditev. Tudi v sodobnem Avfidij Lurkon je bil ljudski tribun l. 60 pr. Kr. – Vojna z morskimi razbojniki je potekala v letih čebelarstvu pri čebelah, ki živijo v velikih urejenih skupnostih, govorimo o državotvornih ali 67–66 pr. Kr.; Gnej Pompej je tedaj v treh mesecih povsem porazil pirate in zaščitil plovbo po socialnih čebelah; mednje spadajo vse medonosne čebele, čmrlji in nekatere južnoameriške Sredozemlju pred njimi.

neželate čebele.

60

smole vrbe, bresta in trsta. […] 20 Njihovo delo je organizirano zato čebelja zalega brez njega ne more nastati, druge čebele pa ga

takole. Podnevi je pri vratih kakor v vojaškem taboru postavljena

spremljajo tako, kakor ženske spremljajo moške, ne kakor kralja.

stalna straža, <ponoči> počivajo do jutra, dokler jih ena čebela ne

[…] 50 Zarod se povsem razvije v petinštiridesetih dneh. V neka-

zbudi z dvakratnim ali trikratnim brenčanjem kot s kako troben-

terih satih se izvali tako imenovani izrojeni zarod, otrdela gmo-

to. Tedaj vse priletijo na plano, če je le pričakovati, da bo dan lep.

ta grenkega voska, kadar čebele ne izvalijo zaroda zaradi bolezni

Vnaprej namreč predvidijo vetrove in deževja in tedaj ostanejo

ali lenobe ali naravne neplodnosti; gre za spontani splav čebel.126

doma v panju; tako imajo <čebelarji> to znamenje za vnaprejšnjo

Takoj ko se mladice izvalijo, po določeni ureditvi delajo skupaj s

napoved vremenskih razmer. Ko roj odleti na delo, ene z nogami

svojimi materami in mladega kralja spremlja roj vrstnikov. […]127

prinašajo cvetni prah, druge vodo v golši in kapljice na puhastih

53 Navadno ljudstvo, ki ga obkroža, mu je prav osupljivo pokor-

dlačicah po vsem telesu. 21 Mlajše med njimi gredo iz panja na

no. Ko stopa v sprevodu, gre skupaj z njim ves roj in se trumoma

delo in zbirajo zgoraj omenjene sestavine, starejše pa ostajajo v

nagnete okoli njega, ga obdaja in ščiti ter ne dovoli, da bi ga kdo

panju. Tiste, ki znašajo skupaj cvetni prah, si s sprednjimi noga-

videl. Preostali čas, ko ljudstvo dela, sam nadzira dela v notranjo-

mi obložijo stegna zadnjih nog, ki so prav zato po naravi hrapava,

sti <panja>, videti je kot spodbujevalec, sam pa je dela oproščen.

sprednje noge si obložijo z rilčkom ter se povsem otovorjene in

Ob njem je nekaj telesnih stražarjev in liktorjev, ki so stalni va-

upognjene pod bremenom vrnejo nazaj. Sprejmejo jih po tri ali

ruhi njegove veljave. 54 Ven iz panja odide samo, ko se namerava

štiri čebele, ki jih razbremenijo tovora. 22 Tudi notri v panju so

roj seliti. To je mogoče ugotoviti že dosti prej, saj nekaj dni v not-

naloge razdeljene: ene gradijo, druge gladijo, tretje oskrbujejo z

ranjosti <panja> kar buči od brenčanja, kar je znamenje, da so če-

gradivom, četrte iz tega, kar je bilo prineseno, pripravljajo hrano;

bele pripravljene in da izbirajo ugoden dan. […] 59 Obstajajo tudi

ne hranijo se namreč ločeno, da ne bi prišlo do neenakosti pri

poljske čebele in gozdne čebele, ki so sršatega videza, dosti bolj

delu, hrani in času. Pri gradnji začnejo pri oboku panja in izpe-

so razdražljive, toda odlične in marljive delavke. Domače čebe-

ljujejo splet <celic> kakor od prve niti na statvah ter okoli vsakega le so dveh vrst: najboljše so kratke, pisane in čokato zaokrožene,

posameznega dela naredijo po dve poti, da po enih prihajajo, po

slabše pa so dolge in podobne osam, najslabše med njimi so celo

drugih pa odhajajo. […] 46 Na kakšen način se čebele razmnožu-

jejo, je še vedno predmet vnetih razprav med učenjaki ter teme-

pojav imenujemo rojenje, z njim pa stara matica zasnuje nov panj oz. novo čebeljo kolonijo.

ljitih raziskav. Parjenja čebel namreč niso videli še nikoli. Večina

Mlada matica odleti na t. i. svatbeni let, na katerem jo oplodi en ali več trotov; semenčeca shra-

<učenjakov> meni, da se zarod oblikuje v ustih čebel z ustreznim

njuje v poseben semenski mešiček, z njimi pa po vrnitvi oplodi jajčeca. Matice dnevno izležejo tudi več kot 1000 jajčec; spol zaroda določa matica.

in načrtnim sestavljanjem cvetov; nekateri <menijo>, da nasta-

126 Komentar: Navedba, da »se zarod povsem razvije v petinštiridesetih dneh«, ne drži. Ko matica nejo s parjenjem ene same čebele, ki jo v vsakem roju imenujejo

izleže jajčeca, se iz njih v treh dneh izvalijo ličinke, te se po petih ali šestih dneh zabubijo, bube kralj;125 ta naj bi bil edini samec in izjemno velik, da ne obnemore;

pa se v odraslo žival razvijejo v dvanajstih dneh. Razvoj torej traja skupaj 21 dni. – Kaj naj bi bil

»izrojeni zarod (oz. »spontani splav«) čebel«, ni znano; morda gre za gnilobo čebelje zalege ( Pestis apium), ki jo povzroča sporogena bakterija Bacillus larvae, pri njej pa okužene ličinke gnijejo 125 Komentar: V antiki so menili, da panj vodi čebelji kralj; danes vemo, da je to kraljica ali matica.

in odmrejo, ali pa za pohlevno gnilobo čebelje zalege, imenovano tudi evropska gniloba, ki jo Matica se razvije, če oplojena jajčeca in nato mladice dobijo posebno hrano, ki jo imenujemo povzroča bakterija Melissococcus pluton.

matični mleček. Ko se izleže mlada matica, ki se razvije v petnajstih dneh v posebnih ogro-127 Komentar: Odlomke o razmnoževanju čebel Plinij povzema po Aristotelu. Prim. Aristotel, HA mnih celicah, imenovanih matičnjaki, stara matica panj zapusti, spremlja pa jo del delavk; 5, 21, 553 a 1 in nasl.

61

dlakave. […] 60 Narava je dala čebelam želo, pritrjeno na trebuh, 181 Druge živali imajo srce sredi prsi, samo pri človeku leži pod

in sicer za en sam pik. Nekateri domnevajo, da čebele potem, ko

levo prsno bradavico in s svojo stožčasto konico moli naprej.

ga zasadijo, takoj poginejo, drugi pa menijo, da samo v primeru,

Samo pri ribah gleda proti gobcu. Po navedbah je srce prvo, ki se

ko ga zasadijo tako močno, da mu sledi še del drobovja, toda po-

razvije pri zarodkih, nato se razvijejo možgani, tako kot se naj-

tem postanejo troti, ne proizvajajo več medu, in ker so njihove

pozneje razvijejo oči, toda te najprej odmrejo, srce pa nazadnje.

moči oslabljene, ne morejo več škodovati in obenem tudi ne mo-

Srce ima izjemno toploto. Vsekakor utripa in se premika v not-

rejo več biti koristne. […]128

ranjosti kot drugo živo bitje, prekrito z zelo mehko in močno ko-

žno ovojnico ter zaščiteno z zidom reber in prsi, da <na varnem>

Drugi del 11. knjige je Plinij posvetil primerjalni anatomiji, v njem pa je ustvari glavni temeljni vzrok in počelo življenja. 182 Srce v svo-opisal lastnosti in opise živali po telesnih delih; te je včasih opisal sa-

ji notranjosti duhu in krvi daje prvo bivališče v vijugasti votli-

mostojno, včasih primerjalno: čop, greben, rog, glava, dlake, kosti gla-

ni, ki je pri velikih živalih trojna, pri nobeni živali pa ni manj ve, možgani, ušesa, obraz, čelo, obrvi, oči, vid, zenica, trepalnice, lica, kot dvojna. Tam prebiva um. Iz tega vira tečeta dve veliki žili v

ličnice, nosnice, usta, ustnice, brada, čeljusti, zobje, jezik, mandlji, je-sprednji in zadnji del <telesa> in se razcepita na celo vrsto vej ter ziček, poklopec, sapnik, požiralnik, tilnik, vrat, hrbtenica, grlo, žrelo,

po drugih manjših žilah vsem telesnim udom dovajata življenj-

želodec, srce, kri, duša, drobovje, pljuča, jetra, žolč, prepona, trebuh, sko pomembno kri. Srce je izmed notranjih organov edino, ki ga

tanko črevo, debelo črevo, péča, vranica, ledvice, prsi, rebra, mehur, ne prizadenejo bolezni, ki ne podaljšuje življenjskih muk, in ob

lakotnici, opne, maternica, rodila, tolšča, loj, mozeg, kosti, hrbtenica,

poškodbi nemudoma prinese smrt. Četudi so drugi <notranji or-

hrustanec, kite, žile, kri, znoj, koža, lasje, dojke, mleko, sesanje, mle-

gani> prizadeti, življenjska moč v srcu ostaja še naprej. 183 Za ne-

zivo, siri, sirišče, živila iz mleka, udje, roke, prsti, nohti, kolena, krčne umne veljajo tiste živali, ki imajo trdo in togo srce, za drzne tiste,

žile, hoja, noge, goleni, kopita, noge ptic, predstavil pa je tudi nekaj ki imajo majhno srce, za plašne tiste, ki imajo zelo veliko srce.

posebnosti živalskega in človeškega sveta: pritlikavce, spolovila, dvo-

Sorazmerno največje srce pa imajo miši, zajec, osel, jelen, panter,

spolnike, moda, repe, glasove živali, dodatne ude, dihanje, prehrano podlasice, hijene ter vse plašne ali zaradi strahu zlobne živali. V

in telesno težo. Primer: odlomki iz opisa srca, ki ga je v celoti oprl na

Paflagoniji imajo jerebice po dve srci. V srcu konj in volov se vča-

Aristotelova dela:129

sih najdejo kosti.130 […] 185 Menda naj bi se nekateri ljudje rodili

s kosmatim srcem in da jih ni pogumnejših in dejavnejših ljudi,

kot na primer Aristomen iz Mesenije, ki je ubil tristo Lakedaj-

moncev. Ko je bil sam ranjen in ujet, je iz soteske, v kateri je bil

128 Komentar: Čebela ob piku izloči ok. 0,1 mg čebeljega strupa ali apitoksina. Želo, ki je v zadku, je zgrajeno iz dveh bodalc, ki imata devet ali deset nazaj obrnjenih kaveljcev, in žlebiča, po 130 Komentar: Paflagonija je antično ime za gorato pokrajino v severni Mali Aziji med Bitinijo, katerem strup pride v želo iz strupnega mešička; ta je obdan z mišicami, ki strup črpajo v želo, Galatijo, reko Halis (zdaj Kızılırmak) in Pontom (zdaj Črno morje). – Kosti ali koščenih delov vanj pa ga izloča strupna žleza. Ob spopadu z drugimi čebelami lahko čebele preživijo, ker želo v srcu ni. Plinij morda namiguje na aterosklerozo ali poapnenje žil (oblika arterioskleroze), ostane nepoškodovano, saj se odbija od hitinastih obročkov na zadku. Če pičijo v mehko pod-bolezensko spremembo, pri kateri se v notranji vezivni plasti žil (tuniki) srčne aorte, arterij, lago, npr. v kožo človeka, pa poginejo, ker ga ne morejo izvleči, saj ostane želo zaradi kaveljcev včasih tudi ven, ter v srčnih zaklopkah zaradi kopičenja lipidov (holesterola in drugih maščob) zapičeno, skupaj z želom pa se iztrgajo tudi mišice žela in zadnji del prebavnega trakta.

naredijo obloge (ateromske lehe, plaki, ateromi), ki povzročijo otrdevanje žil in izgubo elastič-

129 Plinij Starejši, Naravoslovje 11, 181–187.

nosti ter ovirajo pretok krvi skoznje.

62

kamnolom, prvič pobegnil skozi jamo, pri tem pa je sledil poti, Najpogubnejše v slehernem življenjskem slogu pa je tisto, s čimer

po kateri so prihajale lisice. Ko so ga vnovič ujeli, se je, ko so stra-

se pretirava, vendar pa še prav posebej za telo, in koristneje je to,

žarji zaspali, skotalil do ognja ter si ožgal jermene, pa tudi telo.

kar ga kakorkoli že obremenjuje, zmanjšati.

Ko je bil ujet tretjič, so mu Lakedajmonci še živemu odprli prsni

koš in našli kosmato srce. […]131

Na koncu je zapisal, da je v 11. knjigi predstavljenih 2700 dejstev, poročil in opažanj.

Da je Plinij lahko aktualen tudi danes, pa kaže sklep 11. knjige, v katerem govori o človekovi prehrani in telesni teži:132

Antična Plinijeva poimenovanja živali v vseh štirih knjigah o živalih se

pogosto razlikujejo od sodobnih poimenovanj. Pogosto je težko določiti,

282 Za človeka je najkoristnejša preprosta hrana; kopičenje različ-

za katero živalsko vrsto ali podvrsto gre; zato so postale Plinijeve knjige nih okusov je škodljivo in z začinjanjem še pogubnejše. Pri hra-o živalstvu dragoceno gradivo za raziskave s področja zgodovine biolo-

ni pa so vse ostre, trpke, neobičajne, raznolike, količinsko pretira-

gije. Pri njihovem določanju si lahko pomagamo tudi z obsežno refe-

ne in hlastno zaužite sestavine težko prebavljive, in sicer se poleti

renčno literaturo.133

prebavljajo težje kot pozimi in v starosti težje kot v mladosti. Blju-

vanja, ki si jih je človek izmislil kot zdravila za težko prebavljanje, ohlajajo telesa in škodujejo najbolj očem in zobem. 283 Preba-

vljanje med spanjem je koristnejše za debelost kot pa za krepkost;

Sedma knjiga

zato je bolje, da atleti hrano prebavljajo na sprehodu. Hrana se go-

tovo najbolje presnavlja, če smo budni. Telesa se redijo ob slad-

Pri knjigah o biologiji ostaja odprto vprašanje sedme knjige, ki jo nava-

kih in mastnih jedeh in pijačah, hujšajo pa ob suhih in pustih je-

dno označujemo kot knjigo o antropologiji, a ne v sodobnem pomenu.

deh, pa tudi ob hladnih jedeh in ob žeji. Nekatere živali in tudi

Gre za nauk o človeku v najširšem smislu besede, ki ga Plinij umesti drobnica v Afriki pijejo vsak četrti dan. Za človeka sedemdnevni

pred oris živalskega sveta kot živo bitje najvišje vrste.134 Pod močnim post sploh ni usoden in zanesljivo je, da je večina vzdržala več kot

vplivom stoiške filozofije je človeku kot bitju, ki ga odlikuje razum in

enajst dni. Bolezen, da je vedno lačen in da se nenasitno nažira,

se po njem bistveno razlikuje od drugih živih bitij, pripisal osrednji je med živimi bitji značilna samo za človeka. 284 Nekatere jedi

že ob majhni zaužiti količini utešijo lakoto in žejo ter ohranjajo

133 Npr. Lenz 1856, 1966; Hehn 18701, 19118, 1963; Keller 1887; Keller 1909–1913, 1963; Steier 1913; Ha-moči, kot na primer maslo, sir iz kobiljega mleka in sladki koren.

ussleiter 1935; Calvet/Cruppi 1955; Bloch 1963; Bacigalupo 1965; Toynbee 1973, 1996; Dierauer 1977; Lloyd-Jones 1980; Bodson 1984; Anderson 1985; Centre A. Piganiol 1995; Cassin/Labar-rière 1997; Atherton 1998; Bodson 1998; Dierauer 1999; Peters 1998; Lorenz 2000; Dumont 2001; Collins 2002; Pohlke/Pohlke 2002; Giebel 2003; Bodson 2005; Kalof 2007; Kron 2008; Moser 131 Komentar: Aristomen iz Mesenije je bil legendarni mesenijski junak, simbol odpora proti 2013; Campbell 2014; Kitchell 2014; Lewis/Llewellyn-Jones 2018.

Spartancem, ki ga povezujejo z 2. mesensko vojno (sredi 7. stol. pr. Kr.), pa tudi z mesenskim 134 Strokovnjaki glede vprašanja, ali Plinij uvršča človeka med živali, niso neenotnega mnenja.

uporom ok. l. 490 pr. Kr. Po številnih uspehih je bil poražen in nato se je še enajst let upiral v Kot primer: angleška filologinja in priznana strokovnjakinja za Plinija Mary Beagon, ki je leta trdnjavi na gori Ejra (ali Hira), vmes pa je dvakrat zbežal iz ujetništva. Po izročilu naj bi pobil 2005 izdala prevod Plinijeve 7. knjige in ga opremila z izjemnim komentarjem, je svojo knjigo vsaj tristo Lakedajmoncev in za vsakih sto pobitih je menda opravil posebno daritev.

naslovila The Elder Pliny On the Human Animal – »Plinij starejši o človeški živali«. Gl. Beagon 132 Plinij Starejši, Naravoslovje 11, 282–184.

2005.

63

položaj v vesolju in ga postavil daleč pred druga bitja, pri tem pa se je danosti, tako da ena izkoriščajo svojo urnost, druga hitro lete-oprl predvsem na Platona, Aristotela, Cicerona in Lukrecija. Da je res nje, tretja plavanje, da pa človek ne zna ničesar, če se ne nauči: ne

tako, dokazujejo uvodni paragrafi v 7. knjigo, ki pa so obenem opomin

govoriti ne hoditi ne jesti, skratka, po naravnem nagonu ne zna

bralcem na človekove slabosti in krhkost njegovega bivanja:135

ničesar drugega kot jokati! Zato je bilo veliko takih, ki so menili,

da je najbolje ne roditi se ali pa kar najhitreje umreti. 5 Človek

1 [...] Prvo mesto bomo upravičeno dodelili človeku, saj se zdi,

je edino živo bitje, ki mu je dana zmožnost žalovanja, edini, ki

da je velika narava vse drugo ustvarila prav zaradi njega, čeprav

mu je dana razkošnost, in to na brezštevilne možne načine in za

za svoje tako izdatne darove terja kruto plačilo, tako da ni mo-

vse posamezne telesne ude, edini, ki mu je dana častihlepnost,

goče zanesljivo presoditi, ali je bila človeku bolj dobra mati ali

edini, ki mu je dana pohlepnost, edini, ki mu je dana neizmerna

bolj kruta mačeha. 2 Kot prvo ga je kot edinega med vsemi živimi

sla po življenju, edini, ki mu je dana praznovernost, edini, ki mu

bitji oblekla v tuja oblačila. Drugim je dodelila pokrivala v raz-

je dana skrb za pogreb in celo za to, kaj bo v prihodnje po nje-

ličnih oblikah: lupine, skorje, kože, trne, dlake, ščetine, kocine,

govi smrti. Nobenemu živemu bitju ni dano krhkejše življenje,

puh, perje, luske in runa; tudi drevesna debla je pred mrazom in

nobenemu večje poželenje po vseh stvareh, nobenemu bolj zbe-

vročino zaščitila z lubjem, včasih celo z dvojnim: le človeka ob

gan strah, nobenemu hujši bes. Končno druga živa bitja zgledno

dnevu rojstva golega odvrže na gola tla, da takoj veka in joka, in

sobivajo s pripadniki iste vrste; vidimo, da se zbirajo skupaj in

nobenega drugega od tako številnih živih bitij ne spravi v solze,

da <družno> nastopajo proti pripadnikom druge vrste: levi svoje

in to takoj na samem začetku življenja! Toda, pri Herkulu, nobe-

divjosti ne usmerjajo drug proti drugemu, kače ne pikajo drugih

no dete se ne more zasmejati pred štiridesetim dnevom, a še ta

kač, pa tudi morske pošasti in ribe se znesejo samo nad drugimi

smeh je prezgoden in zelo bežen.136 [...] 4 Prvo upanje na moč in

vodnimi vrstami. Toda, pri Herkulu, človek je največ hudega de-

prvi podarjeni mu čas <življenja> dela človeka podobnega štiri-

ležen od sočloveka. 7 [...] Človeških narečij je toliko, toliko je jezi-

nožcem.137 Kdaj začne hoditi? Kdaj začne govoriti? Kdaj so usta

kov in toliko je načinov izražanja, da se kdo iz inozemstva tujcu

dovolj močna, da uživa hrano? Kako dolgo utripa njegovo tême,

skoraj ne zdi človek! 8 Dalje: čeprav naš obraz in izraz na njem

ki kaže na to, da je med vsemi živimi bitji najbolj nebogljen?138 Že

sestavlja deset ali malo več delov,139 ob toliko tisočih ljudeh ne

so tu obolenja in toliko zdravil, ki so jih iznašli proti boleznim,

obstajata dve povsem enaki obličji, in te raznolikosti bi nobena

pa tudi ta so včasih proti novim tegobam povsem neučinkovita.

umetnost ne mogla poustvariti, tudi če bi poskušala na majh-

In dejstvo je, da druga živa bitja nagonsko čutijo svoje naravne

nem številu primerkov. Sam pa kljub temu za večino navedenih

dejstev ne bom dal zagotovila, da so resnična, ampak bom raje

135 Plinij Starejši, Naravoslovje 7, 1–8.

odgovornost za to prenesel na strokovne pisce, na katere se bom

136 Komentar: Prim. Aristotel, HA 7, 16, 587 b 6; GA 5, 1, 779 a.

137 Komentar: Plinij aludira na dejstvo, da otrok hodi najprej po vseh štirih.

139 Komentar: Navedba, da »naš obraz in izraz na njem sestavlja deset ali malo več delov«, ne 138 Komentar: Mišljene so mečave ali fontanele, območja iz mehkega vezivnega tkiva med plošča-drži. Človekovo okostje sestavlja 206 (oz. 208) kosti, od katerih je 170 parnih in 36 neparnih; timi lobanjskimi kostmi pri novorojenčku in dojenčku, ki omogočajo, da se lobanja pri poro-ob rojstvu jih je 308, vendar se pozneje povežejo in zrastejo. Lobanjo sestavlja 22 kosti: 14 v du lažje prilagodi porodni poti; zakostenijo v drugem letu življenja. Prim. tudi Naravoslovje 11, obraznem predelu in 8 v možganskem, ter vsaj 67 različnih mišic. Plinij obraz opisuje v 11.

134.

knjigi (§ 136–159). Prim. tudi Aristotel, HA 1, 491 b 9–493 a 4; PA 2, 657 a 25–28; 662 b 23.

64

skliceval pri vseh dvomljivih primerih: nikar omalovažujoče ne Priene; Diofan iz Nikaje; Diofan, ki je naredil izvlečke iz Dionizija; Dion zavrnimo tega, da sledimo grškim piscem, ki so se tem temam

iz Kolofona; Dionizij, ki je prevedel Magona; Duris; Empedokles; Epigen

posvečali precej temeljiteje in so jih raziskovali že dosti prej.

z Rodosa; Erazistrat; Evagon s Tasosa; Evant; Evdoks; Evfronij iz Aten;

Femonoa; Filarh; Filemon; Filisk, ki je pisal o čebelarstvu; Filist; Hajreas iz Aten; Hegezias iz Maroneje; Hegezias; Hegezidem; Heraklid Pontski;

Plinijevi viri za knjige o živalstvu

Herodot; Herofil; Heziod; Hipokrat; Homer; Kalimah; kralj Arhelaj; kralj

Atal; kralj Filometor (= kralj Atal); kralj Hieron; kralj Juba; Ksenofont; Ktezias; Lizimah, ki je pisal o poljedeljstvu; Menander iz Herakleje; Me-Kaj pa Plinijevi viri za knjige o živalstvu? V 1. knjigi, ki je namenjena

nander iz Priene; pesnik Menekrat; Menekrat; Neheps; Neoptolem, ki je

predstavitvi vsebine preostalih 36 knjig, na koncu vsebine vsake knjige

pisal o čebelarstvu; Nikander; Onezikrit; Petoziris; Polibij; stoik Pozejdo-Plinij navaja tudi svoje vire, tako domače (rimske) pisce kot tuje, ki so

nij; Skopas, ki je pisal o olimpijskih zmagovalcih; Sudin; Temizon; Te-

bili že večkrat predmet specializiranih obravnav.

ofrast; Trazil; Tukidid.140

Pri pisanju knjig o živalih so njegovi rimski viri: Klavdijeva žena Agripina; V prvi skupini piscev, ki jih je Plinij uporabljal kot vir, so znane oseb-Akti; Akvila Julij, ki je pisal o etruščanskem nauku; Alfij Flav; Antistij Labe-nosti, ki ne potrebujejo posebne predstavitve, saj so pomembna imena

on; Askonij Pedijan; Azinij Polion; Ciceron; Dekulon; Domicij Kalvin; Elij

grške in rimske književnosti in znanosti, kot na primer Aristotel, Aj-Stilon; Emilij Macer; Fabij Piktor; Fabijan; Fenestela; Higin; Horacij; Katon shil, Asklepiad, Diodor iz Sirakuz (= Diodor Sicilski), Empedokles, He-Cenzor; Kolumela; Kornelij Celz; Kornelij Nepot; Kornelij Valerijan; Kre-

raklid Pontski, Heziod, Hipokrat, Homer, Kalimah, Ksenodont, Polibij,

mucij; Licinij Mucijan; Lucij Pizon; Lucilij; Mamilij Sura; Manilij; Mark Va-Teofrast, Tukidid, Ciceron, Horacij, Katon Starejši (Cenzor), Kolumela,

ron; Mazurij Sabin; Mecenat; Melis; Mesala Korvin; Mesala Ruf; Metel Sci-

Celz, Nepot, Varon, Nepot, Mela, Seneka, Livij, Lukrecij, Vergilij in drugi.

pion; mimograf Laberij; Nepot; Nigidij Figul; Opij; Pomponij Mela; Procilij; Sazerna; Seboz; Seneka; Skrofa; Tarkvicij, ki je pisal o etruščanskem nau-Druga skupina so manj znani pisci z različnih področij, kot so na primer:

ku; Tit Livij; Tit Lukrecij; Trebij Niger; Trog; Turanij Gracil; Umbricij Me-lior, ki je pisal o etruščanskem nauku; Valerij Maksim; Vergilij; Verij Flak.

– Julij Akvila, sicer neznani rimski pisec, ki je pisal o etruščanskem

nauku ( disciplina Etrusca);141

Med tujimi pisci so kot viri navedeni: Agatokles s Hiosa; Ajshil; Ajshrion, ki je pisal o poljedelstvu; Aleksander Polihistor; Amfiloh iz Aten; Anakre-140 Gl. Plinij Starejši, Naravoslovje 1. knjiga, vsebina knjig 8–11; Plinij/Hriberšek 2012: 32–50; Plinij/

ont; Anaksipolis s Tasosa; Androtion, ki je pisal o poljedelstvu; Antigon

Hriberšek 2015: 281–284; Plinij/Hriberšek 2016: 37–40, 147–151, 259–263.

iz Kime; Antipater; Apolodor, ki je pisal o strupenih živalih; Apolodor z

141 Etruščani, še zlasti njihovi svečeniki haruspeksi (oz. haruspiki), so imeli obsežno enciklope-Lemnosa; Apolonid; Apolonij iz Pergamona; Arhitas iz Tarenta; Arhitas;

dično znanje s področja različnih ved (botanika, astronomija, meteorologija, arhitektura idr.), še zlasti teologije in verskih običajev; razen redkih pisanih etruščanskih virov njihovo vednost Aristander iz Aten; Aristeas; Aristofan iz Mileta; Aristomah, ki je pisal o poznamo iz besedil latinskih piscev. Vse plati javnega in zasebnega življenja Etruščanov je čebelarstvu; Aristotel; Asklepiad; Bajton; Bakhij iz Mileta; Bojos, ki je pi-uravnaval zakonik verskih običajev; Rimljani so to univerzalno vedenje, močno prežeto z mis-sala o preobrazbah v ptice; naravoslovec Demetrij; Demokrit; Diodor iz

ticizmom, poimenovali »etruščanski nauk« ( disciplina Etrusca). Gl. Thulin 1905–1909; Thulin 1907; Bouché-Leclercq 1963; Pallottino 1988; Grummond 2006.

65

– Alfij Flav, rimski pesnik, retor in deklamator s konca avgustejskega

– Nikander iz Kolofona, helenistični didaktični pesnik in avtor stro-

obdobja (konec 1. stol. pr. Kr., začetek 1. stol. po Kr.), čigar pesniški in kovnih priročnikov, iz 2. stol. pr. Kr., od čigar obsežnega opusa sta

deklamatorski opus je izgubljen, tudi naslovi njegovih del;

se ohranili deli Zdravila proti pikom strupenih živali (ali Strupene živali

– Gaj Melis, rimski pesnik iz avgustejskega obdobja, Mecenatov

ali Živali s strupenim pikom) v 958 heksametrih in Protistrupi v 630

osvobojenec, ki mu je Avgust zaupal vodenje knjižnice v Okta-

heksametrih, med neohranjenimi deli s področja naravoslovja pa

vijinem stebrišču ( porticus Octaviae), avtor 150 knjig zabavnih viri omenjajo: Georgike, Preobrazbe, Zbir postopkov za zdravljenje, Lov anekdot ( Ineptiae), ki so se delno ohranile v Makrobijevem delu

[s psi], Čebelarstvo, O kamnih in Pesnitev o kačah; Saturnalije;

– Sudin, kaldejski astronom iz 3. stol. pr. Kr., ki se je s pergamonskim

– Manilij, rimski pisec iz 2./1. stol. pr. Kr., ki je v svojem delu (delo je kraljem Atalom I. bojeval poti Galatijcem; omenjajo ga različni an-izgubljeno, naslov ni znan) pisal tudi o ptiču feniksu, in je morda

tični pisci, napisal pa je tudi delo o okrasnih kamnih.

istoveten s senatorjem Lucijem Manilijem iz istega obdobja, piscem

epigramov, mitološke pesnitve o Latoni, dela z naslovom Sveto pravo

Kot tretjo skupino piscev lahko izpostavimo nekaj kronanih glav, kot so

in potopisa;

na primer:

– Apolodor iz Aleksandrije, grški zdravnik in naravoslovec iz 3. stol.

pr. Kr., avtor neohranjenega, menda ilustriranega dela O strupenih

– kapadokijski kralj Arhelaj Sisin, ki ga je l. 36 pr. Kr. po odstavitvi in živalih in dela O strupih, ki velja za utemeljitelja toksikologije oz.

usmrtitvi tedanjega kapadokijskega kralja Ariarta X. na prestol pos-

iologije;

tavil triumvir Mark Antonij po zaslugi Arhelajeve matere Glafire, si-

– Agatokles iz Kizika (po nekaterih virih iz Babilona), grški zgodovi-

cer Antonijeve priležnice. Oktavijan je njegovo kraljestvo razširil z

nar iz 5. ali 4. stol. pr. Kr., avtor zgodovine rodnega mesta z naslo-

deli Kilikije in Male Armenije. Ko je cesar Tiberij hotel kapadokij-

vom O Kiziku v vsaj treh knjigah;

sko kraljestvo spremeniti v provinco, je Arhelaja povabil v Rim in ga

– Antipater iz Tarza, grški filozof iz 2. stol. pr. Kr., učenec Diogena

pod pretvezo, da kuje upor, dal vreči v zapor, kjer je umrl l. 17, Kapa-

iz Selevkeje in njegov naslednik kot vodja stoe, avtor številnih

dokija pa je postala rimska provinca. Napisal je neohranjeno horo-

del filozofske vsebine, pa tudi s področja naravoslovja ( O svetu, O

grafsko delo, po poročilih antičnih virov pa naj bi napisal tudi deli

živalih);

O kamnih in O rekah.142

– Diofan iz Nikaje, grški pisec iz 1. stol. pr. Kr., avtor šest knjig obse-

– pergamonski kralj Atal III. Filometor, sin Atala II. Filadelfa, rojen l.

gajočega izvlečka iz grškega prevoda poljedelskega strokovnega

171 pr. Kr. V Rim je prišel star 18 let; tu je bil lepo sprejet in kmalu si priročnika kartažanskega avtorja Magona iz 2. stol. pr. Kr. (delo o je nabral veliko poznanstev in prijateljev. Po očetovi smrti je pri 33

plantažnem poljedelstvu in vseh drugih področjih kmetovanja in

letih prevzel oblast; o obdobju njegove vladavine (vladal je v letih

poljedelstva je obsegalo 28 knjig), ki ga je l. 88 pr. Kr. naredil Kasij

138–133) je malo znanega. V nekaterih virih je opisan kot posebnež,

Dionizij;

ki si je s tiransko okrutnostjo nakopal sovraštvo tako prijateljev kot

– Filisk s Tasosa, grški pisec dela O čebelarstvu z vzdevkom »Divji«;

– Neant iz Kizika, grški zgodovinar iz 3. stol. pr. Kr., pisec zgodovinskih del (

142 Susemihl 1891: 700–701; Wilcken/Berger 1895; Sullivan 1980; Bowman/Champlin/Lintott Grška zgodovina, O Atalih) in biografskega dela O slavnih možeh; 1996: passim; Schottky 1996.

66

sovražnikov, po drugih virih pa naj se sploh ne bi zanimal za politi-zapisniki, uradni listi, ki so jih v Rimu uvedli okoli l. 131 pr. Kr. in so z ko in svojo državo, ampak se je amatersko ukvarjal z literarnimi in

njimi sprva javnost obveščali o pravnih postopkih in rezultatih sodnih

umetnostnimi študijami, z vrtnarstvom, kmetovanjem in botaniko.

obravnav, kmalu pa tudi o pomembnih dogodkih, porokah, rojstvih

Umrl je l. 133, star 38 let in v oporoki je kraljestvo zapustil rimskemu

ipd. V Rimu je bilo več vrst tovrstnih uradnih listov: dnevni akti ( acta ljudstvu.143

diurna, acta publica, acta urbana, acta urbis, acta rerum urbanarum, acta

– sirakužanski kralj Hieron II. (269–216 pr. Kr.), ki je napisal (neohra-

populi), nekakšni dnevni časniki v Rimu in provincah, ki so poleg no-njeno) delo o poljedelstvu oz. pravilnik za poljedelstvo, ki se danes

vic s področja politike in uprave poročali tudi o dogodkih iz vsakdanje-

omenja in navaja kot lex Hieronica ali leges Hieronicae. Omenjajo ga ga življenja ter o nenavadnih in čudežnih dogodkih; senatne odredbe,

Varon, Plinij in Kolumela. V času 1. punske vojne se je z Rimom po-

odločitve rimskega senata ( acta senatus, commentarii senatus, acta pa-vezal proti Kartagini. Kot vladar je veljal za pravičnega in blagega;

trum), zapiski senatnih sej, ki so jih hranili v posebnih depozitorijih obdobje njegove vladavine je bilo zlato obdobje Sirakuz.144

javnih knjižnic in dostop do njih je bil mogoč le s posebnim dovolje-

– mavretanski kralj Juba II. (50 pr. Kr.–23 po Kr.), ki je slovel po svoji učenjem; sodna poročila ( acta forensia), ki so se delila na državna (zakoni, nosti. Ukvarjal se je z zgodovinskimi študijami, kulturno zgodovino

plebisciti, edikti) in zasebna (obvestila o izidih sodnih procesov); voja-

različnih ljudstev, zgodovino gledališča in slikarstva, z botaniko in

ška poročila ( acta militaria) o legijah, njihovih nalogah, številu vojakov, farmakologijo. Bil je avtor številnih kompilatorskih strokovnih del

stroških …; cesarska poročila ( acta principis); acta ordinis, tudi commen-z naštetih področij, v njih pa je povzemal številne najpomembnejše

tarius cottidianus, uradniški razglasi v mestih zunaj Rima; triumfalni grške in latinske pisce. Razen nekaj fragmentov so njegova dela iz-akti ( acta triumphorum), knjižni in epigrafski razglasi in poročila ce-gubljena, med njimi O Arabiji za Gaja Cezarja; O Asircih; O evforbiju; O

sarjev ob triumfih. Svoje akte so imele tudi lokalne politične in sodne

kmetovanju; O propadanju govora; O slikarstvu ali O slikarjih; Podobno-oblasti.146

sti ali O podobnostih v vsaj 15 knjigah (kulturna zgodovina različnih ljudstev); Raziskave narave; Rimska zgodovina ali Rimske starožitnosti; V peto skupino lahko uvrstimo pisce, ki so na meji legendarnega, kot so

Spis o Libiji = O Afriki; Spis o ugrizih strupenih živali; Zgodovina gledali-na primer:

šča ali O gledališču.145

– grški pesnik in čudodelnik Aristeas s Prokoneza iz 6. stol. pr. Kr.; V četrto skupino virov lahko uvrstimo različno arhivsko in doku-njegove dogodivščine so bile popisane v epu Arimaspeja ali O Ari-mentarno gradivo. Lep primer tega so Akti ( Acta), tj. poročila, zapiski, maspih, fantastičnem potopisu, ohranjenem pod njegovim imenom, v katerega je vpletel raziskovalna poročila, etnografske opise

in pravljice o neznanih ljudstvih;147

143 Wilcken 1896; Hopp 1977; Macshane 1964; Hansen 19712; Allen 1983; Schalles 1985; Kosmetatou 2005; Snowdon 2005; Mackoviak 2007.

– Bojos ali Bojo, domnevno stara duhovnica v Delfih in pesnica iz 144 Lenschau 1913; Stauffenberg 1933; Berve 1959; Carcopino 19652 (19141); Berve 1967: I, 462–471; II, neznanega obdobja, soproga mitičnega atenskega kralja Aktaja in

733–735; Sensi Sestito 1977; Meister 1998; Lehmler 2005; Dreher 2014.

145 Jacoby 1916; Gsell 1913-1928; Braund 1984: 16, 35, 45, 78–79, 94–95, 108, 110, 115–116, 120–121, 124, 143, 154; Ritter 1987: 137–142; Fündling 1998; Camacho Rojo 2000; Coltelloni-Trannoy 2002; 146 Kubitschek 1893; Kolb 2003; Acta Senatus 2017.

Roller 2003; Roller 2004; Landwehr 2007; Daoud 2014.

147 Tournier 1863; Dodds 1951: 141, 162; Bowra 1956; Bolton 1962; Fränkel 2006; Bidez 2007: 25.

67

mati epskega pesnika Palajfata; pod njenim imenom sta v antiki Na področju poznavanja živalskega sveta pa Plinij največ dolguje Aristo-krožili dve pesnitvi: himna na čast Apolonu in pesnitev z naslovom

telu, ki je bil njegov glavni vir za knjige o živalstvu. Brez Aristotelovega Ornitogonija ali Preobrazbe v ptice;148

dela in dognanj na področju biologije bi bilo Plinijevo vedenje o favni

– Femonoa, mitološka Apolonova hči in njegova prva svečenica v

antičnega sveta in o anatomiji živali in človeka znatno okrnjeno, manj

preročišču v Delfih, ki v izročilu velja za iznajditeljico heksametra,

uporabno in precej manj referenčno. To sam prizna v 8. knjigi:151

menda pa naj bi napisala tudi razpravo o vzreji ptic;149

– Neheps(o) in Petoziris (ali Petosirid), najbrž izmišljeni imeni, ki 44 Aristotel, mož, za katerega menim, da ga moram kot avtori-sta postali običajni naslov anonimnega grškega astrološkega pri-

teto navesti najprej, ker bom večinoma upošteval njegove ugoto-

ročnika, nastalega med letoma 150 in 120 pr. Kr. (Nehepso je pred-

vitve, poroča drugače. Kralj Aleksander Veliki, ki si je goreče želel

stavljen kot kralj, Petoziris kot svečenik), v katerem so bili v mistič-

spoznati lastnosti živali, je to raziskavo zaupal Aristotelu, vrhun-

no-religiozni preobleki predstavljeni različni nauki astrološkega

skemu strokovnjaku na vseh področjih znanosti; in tako je nekaj

sistema (gibanje planetov, njihov vpliv na usodo ljudi, napovedo-

tisoč ljudi na območju celotne Azije in Grčije, in sicer vsi, ki so vanje usode iz položaja in gibanja zvezd). Sicer pa je obstajal tudi

se preživljali z lovom na živali, z lovom na ptice in z ribolovom,

zgodovinski Petoziris, s pravim imenom Ankhefenkhons, ki je bil

ter vsi oskrbniki zverinjakov, čred, panjev, ribnikov in preletalnic,

veliki duhovnik v Thotu pri Hermopolisu; živel je v 2. polovici 4.

dobilo ukaz, naj ubogajo njegova navodila, da mož ne bi izpustil

stol. pr. Kr.150

kakega, kjerkoli že rojenega živega bitja. Aristotel je od njih dobil

natančna poročila in po njih napisal tistih znamenitih skoraj pet-

V zadnjo, šesto skupino piscev lahko uvrstimo tiste, ki so bodisi (skoraj)

deset knjig o živalih. Ta moj zgoščeni povzetek njegovih knjig z

anonimni ali omenjeni samo pri Pliniju ter običajno še pri Marku Te-

dodatkom dejstev, ki jih Aristotel še ni poznal, naj, prosim, bralci

renciju Varonu in pri Kolumeli: njihova dela so večinoma neohranjena,

naklonjeno sprejmejo, ko se v njem trudim na kratko preleteti vsa

če že, potem samo fragmentarno, pri večini pa poznamo samo naslove.

dela narave in tisto, kar je najslavnejši izmed vseh kraljev najbolj

Gre predvsem za grške pisce, ki so pisali o poljedelstvu in o kmetovanju.

želel vedeti.152

To so: Agatokles s Hiosa, Ajshrion, Anaksipolis s Tasosa, Androtion, An-

tigon iz Kime v Mali Aziji, Apolodor z Lemnosa, Apolonij iz Pergamona,

Arhitas, Aristofan iz Mileta, Bakhij iz Mileta, Diodor iz Priene, Epigen z

Rodosa, Evagon s Tasosa, Hegezias iz Maroneje, Lizimah (sicer tudi far-

macevt), Menander iz Herakleje in Menander iz Priene.

151 Plinij Starejši, Naravoslovje 8, 44.

152 Biograf in paradoksograf Antigon iz Karista (Wilamowitz-Moellendorff 1881) je v svojem delu o znamenitih filozofih z naslovom Življenja filozofov zapisal, da naj bi Aristotel napisal 70 knjig 148 Knaack 1880: 1–12 ( De Boei Ornithogonia); Knaack 1897; Selzer 1997.

o zoologiji. Od teh se jih je ohranilo dvajset: Nauk o živalstvu (10 knjig), O razmnoževanju živali (5 knjig), O delih živali (4 knjige) in O gibanju živali (1 knjiga). Plinijevo poročilo o Aristotelovem 149 Knaack 1880; Lafaye 1904; Voigt 1957; Kappel 2000.

zbiranju gradiva za knjige o živalstvu je eno redkih pričevanj o tem, verjetno prvem tako ob-150 Riess 1890; Riess 1891–1893; Darmstadt 1916; Lefebvre 1923–1924; Kroll 1935; Kroll 1937; Gundel sežnem in načrtnem evropsko-azijsko-afriškem znanstvenem projektu, v katerega je vključil 1966; Lichtheim 1980: 44–54; Nakaten 1982; Pingree 1981.

tudi svojega nekdanjega učenca Aleksandra.

68

SKLEP

čil kot novicium opus »delo, ki je čista novost«.157 Ta novost je bila vsebinska vsestranskost Naravoslovja, saj je v njem zajel vse glavne naravoslovne

»Téma je narava, to je življenje.« Tako je v uvodu v Naravoslovje Plinij vede, zato je lahko nečak v omenjenem pismu Makru, v katerem je navedel

pojasnil namen svojega obsežnega dela,153 v katerem je predstavil na

tudi vsa ujčeva dela, zapisal: »Sedemintrideset knjig Naravoslovja, obsežno tisoče dejstev in stvarnih podatkov s področja naravoslovnih ved. Z

delo, učeno in prav tako raznoliko kot narava sama.«158 Plinij je vedel, da njim je proslavil radodarnost narave, izjemnost in čudesa, ni pa spre-utegnejo poznavalci v delu odkriti številne pomanjkljivosti in da se lahko

gledal niti njenih temnih plati, kot so spački, pokveke, bolezni, boleči-

znajde pod plazom kritik, zato se je pred tem že vnaprej zavaroval s tem, ko ne, škodljivci, golazen, strupi in podobno.154 Stvarne podatke je pogos-je v uvodu zapisal: »Sam odkrito priznam, da bi bilo mogoče mojim knji-

to, kadar se mu je zdelo potrebno, nadgradil s posebnimi vsebinskimi

gam marsikaj dodati, in to ne samo tem, ampak vsem, ki sem jih izdal.«159

sklopi (zgodovina medicine, magija, zgodovina antične umetnosti …),

z osebnimi razmišljanji in digresijami, med katerimi izstopajo od-

Čeprav ga uvrščamo med antična enciklopedična dela, je Naravoslovje

lomki, v katerih je razmišljal o moralnih vrednotah svojega časa in enciklopedija zgolj v določenem smislu, saj je podobno drugim tovr-njihovem izginjanju ter o uničujočem vplivu bogastva in razkošja na

stnim antičnim delom, ki pa jih je zaradi svoje celovitosti in dejstva, da

rimsko družbo; rad je izpostavil kmečki stan, v katerem je videl ne-je ohranjeno v celoti, preseglo. Bi Naravoslovje lahko označili kot » En-posredno vez s preteklostjo, ki je v njegovih predstavah pogosto idea-

cyclopedia Britannica« antičnega sveta, kot ga včasih označuje strokovna lizirana, prav tako pa je v nižjih slojih videl utelešenje starih rimskih

literatura? Le deloma, ker ga ne moremo enačiti z modernimi enciklo-

vrednot: preprostosti in povezanosti z naravo in z zemljo ( simplicitas in pedijami, saj so njegova ureditev, taksonomija in referenčni obseg znat-rusticitas), torej naravo.155 Kljub temu mu senzacionalizem, neverjetne no drugačni; drugače kot večina sodobnih enciklopedij je Naravoslovje

zgodbe in pojavi, etnografske, geografske in moralistične digresije in

delo enega pisca in snov v njem ni razporejena po abecednem zapored-

ekskurzi niso tuji.

ju, ampak gre za zbir cele vrste obsežnih predstavitev (esejev) s področ-

ja naravoslovnih (aplikativnih) ved. Prej bi ga lahko označili za naravo-

Nobenega dvoma ni, da je Plinij za branje virov in njihovo sistematično

slovni priročnik, v katerem se Plinij izkaže ne kot izvirni pisec, ampak

ekscerpiranje potreboval ogromno časa; koliko let je bilo vloženih v pisa-

kot marljiv zbiralec znanja iz že obstoječih virov.

nje Naravoslovja, lahko zgolj ugibamo. O njegovi izjemni delovni vnemi pri opravljanju službenih dolžnosti, pičlem spancu, ki si ga je privoščil,

Naravoslovje je ob Plinijevi smrti menda ostalo neredigirano in nekaj vsesplošnem odrekanju, izkoriščanju slehernega prostega časa za branje

časa še ni bilo razširjeno. V nekaj desetletjih pa je postalo prava uspešni-in raziskovanje ter številnih prečutih nočeh poroča njegov nečak Plinij ca in je našlo svoje mesto v vseh pomembnejših javnih in zasebnih knji-Mlajši v pismu Bebiju Makru.156 Svoje Naravoslovje je Plinij v uvodu ozna-

žnicah. Dokaz o njegovi popularnosti pozneje so tudi ohranjeni rokopi-

sni prepisi: teh je več kot 200, 130 jih je ohranjenih v celoti. Vprašanje pa 153 Plinij Starejši, Naravoslovje 1, 13, uvod.

154 König–Winkler, 1979, 53.

157 Plinij Starejši, Naravoslovje 1, 1, uvod.

155 Citroni Marchetti, 1992, 3249–3260; Carey, 2003, 15.

158 Plinij Mlajši, Pisma 3, 5, 6.

156 Plinij Mlajši, Pisma 3, 5, 7–20.

159 Plinij Starejši, Naravoslovje 1, 28 uvod.

69

je, ali je Naravoslovje do nas prišlo v taki obliki, kot ga je zapisal Plinij, saj ANDERSON, John Kinlich (1961): Ancient Greek Horsemanship. Berkeley: Uni-so ga prepisovalci in uporabniki pogosto popravljali in celo dopolnje-

versity of California Press.

vali, kar je izdajateljem pri pripravi kritičnih izdaj besedila povzročalo

ANDERSON, John Kinlich (1985): Hunting in the Ancient Greek World. Berkeley: nemalo težav, saj so morali pri obravnavi rokopisov tehtno določiti in

University of California Press.

izločiti poznejše vrivke, dopolnila in popravke.160

ANDRÉ, Jaques (1967): Les noms d’oiseaux en latin. Pariz: Klincksieck.

ANRW – Aufstieg und Niedergang der römischen Welt

To je kratek vpogled v nekatere segmente Plinijevega Naravoslovja, ki je APOSTOLIDES, Nicolas C. (1883): La pêche en Grèce: ichthyologie, migrations, en-najobsežnejše v celoti ohranjeno prozno delo, kar nam jih je zapustila

gins et manières de pêche, produits, statistique et législation. Atene: Typograp-rimska antika. O Plinijevem Naravoslovju v poznejših obdobjih do po-hie de Perris frères.

znega novega veka, o njegovi odmevnosti in razširjenosti bi bilo mogoče

ARNAR, Anna Sigrídur (1990): Encyclopedism from Pliny to Borges. Chicago: Uni-povedati ogromno v celi seriji monografskih del;161 njegov vpliv je pred-

versity of Chicago Library.

met intenzivnih raziskav na področju zgodovine znanosti predvsem v

ARNOTT, William Geoffrey (2007): Birds in the Ancient World from A to Z. Lon-zadnjih petdesetih letih. A o tem ob drugi priložnosti.

don, New York: Routledge.

ASH, Rhiannon (2007): The Wonderful World of Mucianus. V: Bulletin of the Institute of Classical Studies, let. 5 (suppl. 100), str. 1–17.

VIRI IN LITERATURA

ATHERTON, Catherine (izd.) (1998): Monsters and Monstrosity in Classical Antiquity. Bari: Levante (Nottingham classical literature studies, 6).

AUBERT, Jean-Jacques (1994): Business Managers in Ancient Rome. A Social and ACTA SENATUS (2017). B. Studien und Materialien. Wiesbaden: Franz Steiner.

Economic Study of Institores, 200 B.C. – A.D. 250, Leiden, New York, Köln: Brill ALBRECHT, Michael von/SCHMELING, Gareth L. (1997): A History of Roman Li-

(Columbia Studies in The Classical Tradition, 21).

terature: From Livius Andronicus to Boethius: With Special Regard to Its Influen-BACIGALUPO, Maria Vittoria (1965): Il problema degli animali nel pensiero antico.

ce on World Literature. Leiden: Brill.

Torino: Edizioni di filosofia.

ALBRECHT, Michael von (2012): Geschichte der römischen Literatur von Androni-BALDWIN, Barry (1995): Pliny the Elder and Mucianus. V: Emerita, let. 63, št. 2, cus bis Boëthius. Dritte, verbesserte und erweiterte Auflage. Berlin, Boston: str. 291–301.

Walter de Gruyter.

BALDWIN, Barry (1995): The Composition of Pliny’s Natural History. V: Symbo-ALLEN, Reginald E. (1983): The Attalid Kingdom. A Constitutional History. Oxford: lae Osloenses let. 70, str. 72–81.

Clarendon Press.

BARANSKI, Anton (1886): Geschichte der Thierzucht und Thiermedicin im Altert-AMAT, Jacqueline (2002): Les animaux familiers dans la Rome antique. Pariz: Les hum. Dunaj: Braumüller, 1886 (1. ponatis: Hildesheim: Georg Olms, 1971; 2.

Belles Lettres.

ponatis 1997).

BARTSCH, Shadi/FREUDENBURG, Kirk/LITTLEWOOD, Cedric (2017): The Cambrid-ge Companion to The Age of Nero. Cambridge, Cambridge University Press.

160 Brunhölzl, 1995, 21; von Albrecht–Schmeling, 1997, 1271.

BEAGON, Mary (1992): Roman Nature: The Thought of Pliny the Elder. Oxford: Ox-161 Za natančnejše orise in specializirano literaturo o poznejšem odmevu Plinijevega Naravo-ford University Press (Oxford Classical Monographs).

slovja gl. Chibnall, 1955, 57–78; Eastwood 1986; French 1986; Healy, 1999, 380–392.

70

BEAGON, Mary (2005): The Elder Pliny on the Human Animal. Natural History (Supplément au Bulletin de l’Association des Professeurs de Langues An-Book 7. Prevod s spremno besedo in komentarjem Mary Beagon.Oxford: ciennes de l’Académie de Lille, 15).

Clarendon Press (Clarendon Ancient History Series).

BODSON, Liliane (1997): Le témoignage de Pline l’Ancien sur la conception ro-BEAGON, Mary (2007): Situating Nature’s Wonders in Pliny’s Natural History.

maine de l’animal. V: CASSIN, Barbara/LABARRIÈRE, Jean-Louis (izd.): V: BISPHAM, Edward/ROWE, Greg (izd.): Vita Vigilia Est: Essays in Honour of L’animal dans l’antiquité. Pariz: Vrin (Bibliothèque d‘histoire de la philoso-Barbara Levick. London: Institute of Classical Studies, School of Advanced phie), str. 325–354.

Study, University of London, (Bulletin of the Institute of Classical Studies, BODSON, Liliane (1998): Ancient Greek Views on the Exotic Animal. V: Arctos 100), str. 19–40.

let. 32, str. 61–85.

BEAGON, Mary (2011): The Curious Eye of the Elder Pliny. V: GIBSON, Roy K./

BODSON, Liliane (2005): Naming the Exotic Animals in Ancient Greek and MORELLO, Ruth (ur.): Pliny the Elder: Themes and Contexts. Leiden: Brill, str.

Latin. V: MINELLI, Alessandro/ORTALLI, Gherardo/SANGA, Glauco

71–88.

(izd.): Animal Names. Benetke: Istituto veneto di scienze, lettere ed arti, str.

BERVE, Helmut (1967): Die Tyrannis bei den Griechen. Erster Band: Darstellung.

453–480.

Drugi zvezek: Anmerkung. München: C. H. Beck’sche Verlagsbuchhandlung.

BODSON, Liliane (2012): Introduction au système de nomination des serpents

BERVE, Helmut (1959): König Hieron II. München: Verlag der Bayerischen Aka-en grec ancien, l’ophionyme dipsas et ses synonymes. V: Anthropozoologica demie der Wissenschaften (Abhandlungen der Bayerischen Akademie der

let. 47, št. 1, str. 73–155.

Wissenschaften, phil.-hist. Klasse, Neue Folge, 47).

BOLTON, James David Pennington (1962): Aristeas of Proconnesus. Oxford: Cla-BESSONE, Luigi (1969): Sulla morte di Plinio il Vecchio. V: Rivista di studi classici rendon Press.

let. 17, str. 166–179.

BORST, Arno (1994): Das Buch der Naturgeschichte. Plinius und seine Leser im Zeit-BIDEZ, Joseph/CUMONT, Franz (2007): Les Mages Hellénisés. Zoroastre, Ostanès et alter des Pergaments. Heidelberg: Winter (Abhandlungen der Heidelberger Hystaspe d‘après la tradition grecque. Pariz: Les Belles Lettres.

Akademie der Wissenschaften. Philosophisch-historische Klasse, 1994/2).

BLOCH, Raymond 1963: Les prodiges dans l’antiquité classique, Grèce, Etrurie et BOUCHÉ-LECLERCQ, Auguste (1963): Histoire de la divination dans l’Antiquité.

Rome. Pariz: Presses universitaires de France.

Bruxelles: Culture et Civilisation.

BODSON, Liliane (1984): La zoologie antique. Choix de textes grecs et latins. Traduits, BOWMAN, Alan K./CHAMPLIN, Edward/LINTOTT, Andrew (izd.) (1996): The annotés, illustrés, deux fascicules. Liège: Université de Liège (Supplément Cambridge Ancient History. Vol. 10: The Augustan Empire, 43 BC-AD 69. Cambrid-au Bulletin de l’ Association régionale des Enseignants de Langues Anci-

ge, Cambridge University Press (The Cambridge Ancient History, 10).

ennes de l’Académie de Besançon (A.R.E.L.A.B.), 21).

BOWRA, Cecile Maurice (1956): A Fragment of the Arimaspea. V: Classical Quar-BODSON, Liliane (1986a): Aspects of Pliny’s zoology. V: FRENCH, Roger/GRE-

terly let. 6, št. 1–2, str. 1–10.

ENAWAY, Frank (izd.): Science in the Early Roman Empire: Pliny the Elder, his BRAUND, David (1984): Rome and the Friendly King: The Character of Client King-Sources and Influence. London in Sydney: Croom Helm, str. 98–110.

ship. Croom Helm, London, Canberra: St. Martin‘s Press.

BODSON, Liliane (1986b): La zoologie romaine d’après les Histoires Naturelles BRENDEL, Otto: Die Schafzucht im alten Griechenland. Doktorska disertacija de Pline. V: Helmantica let. 37, str. 107–117.

(Hessische Ludwigs-Universität zu Giessen). Würzburg: Triltisch 1934.

BODSON, Liliane (1991): Les oiseaux dans l’antiquité gréco-romaine: choix de textes BREWER, Douglas/CLARK, Terence/PHILIPS, Adrian (2001): Dogs in Antiquity.

avec introduction, traduction, commentaires et passages parallèles. [s. n.]: [s. l.]

Anubis to Cerberus. The Origins of Domestic Dog. Warminster: Aris & Philips.

71

BRINGMANN, Klaus (1996): Alexandros [18]. DNP 1, str. 477–478.

CAPROTTI, Erminio (1982): Animali fantastici, fantasie zoologiche e loro realta BRUNHÖLZL, Franz (1995): Plinius I. Plinius der Ältere im Mittelalter. LdM 7, in Plinio. V: Plinio e la natura. Atti del ciclo di conferenze sugli aspetti naturalisti-str. 21–22.

ci dell’opera pliniana: atti della giornata di studi su Plinio e l‘erboristeria, Como, BURR, Viktor (1955): Tiberius Iulius Alexander, Bonn: T. Habelt.

1 luglio 1979: Plinio: valori bibliografici. Como: Camera di commercio, indu-BUXTON, Richard W. B. (2014): Wolves and Werewolves in Greek Thought.

stria, artigianato e agricoltura di Coma: New Press, str. 39–61.

V: BREMMER, Jan N. (izd.): Interpretations of Greek Mythology. Abingdon, CARCOPINO, Jérôme 19652 (19141): La loi de Hiéron et les romains. Rim, Pariz: L’Er-Oxon, New York: Routledge (Routledge Revivals), str. 60–79.

ma di Bretschneider; Editions E. de Boccard.

CALDWELL, Thomas Francis: The Career of Licinius Mucianus. Disertacija. Mel-CAREY Sorcha (2003): Pliny’s Catalogue of Culture: Art and Empire in the Natural bourne, School of Historical and Philosophical Studies, 2015.

History. Oxford: Oxford University Press.

CALVET, Jean/CRUPPI, Marcel (1955): Le bestiaire de l’antiquité classique. Pariz: CARROLL-SPILLECKE, Maureen (2001): Romans, Celts & Germans. The German Lanore.

Provinces of Rome. Stroud, Gloucestershire: Tempus Publishing.

CAMACHO ROJO, José María/FUENTES GONZÁLEZ, Pedro Pablo (2000): Iuba

CASSIN, Barbara/LABARRIÈRE, Jean-Louis (izd.) (1997): L’animal dans l’antiquité.

(Juba) II de Maurétanie. V: GOULET, Richard (izd.): Dictionnaire des philoso-Pariz: Vrin (Bibliothèque d‘histoire de la philosophie).

phes antiques. III. d‘Eccélos à Juvénal. Pariz: CNRS Éditions, str. 940–954.

CENTRE de Recherches A. PIGANIOL (izd.) (1995): Homme et animal dans l’an-CAMILLE, Jullian (1908–1926): Histoire de la Gaule. 8 zv. Pariz: Hachette.

tiquité romaine: actes du colloque de Nantes 1991. Tours: Centre de Recherches CAMINO CARRASCO, Marina (2013): Los monstruos marinos en Plinio el Vie-A. Piganiol.

jo. V: GULLÓN ABAO, Alberto/MORGADO GARCÍA, Arturo/RODRÍGUEZ

CHEVALLIER, Raymond (1985): Römische Provence. Die Provinz Gallia Nar-MORENO, José Joaquín (izd.): El mar en la historia y en la cultura. Cádiz: Ser-bonensis. Luzern, Herrsching: Atlantis-Verlag (Edition Antike Welt, 2).

vicio de Publicaciones de la Universidad de Cádiz (Monografías ; Serie Hi-

CHIBNALL, Marjorie (1975): Pliny‘s Natural History and the Middle Ages. V: DO-storia y Arte), str. 145–158.

REY, Thomas Alan (izd.): Empire and Aftermath: Silver Latin II. London: Rou-CAMPBELL, Gordon Lindsay (2014): The Oxford Handbook of Animals in Classical tledge & K. Paul, str. 57–78.

Thought and Life. Oxford: Oxford University Press.

CHILVER, Guy Edward Farquhar (1941): Cisalpine Gaul: Social and Economic His-CAPPONI, Filippo (1979): Ornithologia latina. Genova: Università di Genova, tory from 49 BC to the Death of Trajan. Oxford, Clarendon Press.

Facoltà di lettere, Istituto di filologia classica e medievale (Pubblicazioni CHOMEL, Claude (1900): Histoire du cheval dans l’antiquité et son rôle dans la civili-dell‘Istituto di filologia classica e medievale, 58).

sation. Pariz: Lecaplain et Vidal.

CAPPONI, Filippo (1985): Le fonti del X libro della “Naturalis historia” di Plinio. Ge-CHRIST, Karl (20096): Geschichte der römischen Kaiserzeit. München: C. H. Beck.

nova: Università di Genova, Facoltà di lettere, Istituto di filologia classica e CHRISTOL, Michel (2010): Une histoire provinciale. La Gaule narbonnaise de la fin medioevale (Pubblicazioni dell‘Istituto di filologia classica e medioevale du iie siècle av. J.-C. au iiie siècle après J.-C. . Pariz: Publications de la Sorbonne.

dell’Universita di Genova, 85).

CIG – Corpus Inscriptionum Graecarum. Ed. August Böckh, Berlin, 1825–1877.

CAPPONI, Filippo (1990): Natura aquatilium (Plin. nat. hist. IX). Genova: Uni-CIL – Corpus Inscriptionum Latinarum. Ed. Theodor Mommsen. Berlin 1862–.

versità di Genova, Facoltà di lettere, Dipartimento di archeologia, filologia CITRONI MARCHETTI, Sandra (1991): Plinio il Vecchio e la tradizione del moralis-classica e loro tradizioni (Pubblicazioni del Dipartimento di archeologia,

mo romano. Pisa: Giardini (Biblioteca di „Materiali e discussioni per l‘ana-filologia classica e loro tradizioni, nuoca ser. 131).

lisi dei testi classici“, 9).

72

CITRONI MARCHETTI, Sandra (1992): Filosofia e ideologia nella ‚Naturalis his-DELLA CORTE, Francesco (1946): Enciclopedisti Latini. Genova: Stefano, str.

toria‘ di Plinio. V: ANRW Teil II: Principat, Band 36: Philosophie, Wissenschaf-9–107 (ponatis v: DELLA CORTE, Francesco (1978): Opuscula. Genova: Isti-ten, Technik, 5. Teilband: Philosophie (Einzelne Autoren; Doxographica), Berlin–

tuto di Filologia Classica e Medievale (Tilgher) 1978 (Pubblicazioni dell‘ Is-New York, str. 3249–3306.

tituto di filologia classica dell‘ Università di Genova, 50); leta 1989 izide kot COLLINS, Billie Jean (izd.) (2002): A History of the Animal World in the Ancient posebna publikacija).

Near East. Leiden: Brill.

DESSE, Jean/DESSE-BERSET, Nathalie (2000): Salaisons de poissons marins

COLLISON, Robert Lewis (1966): Encyclopaedias: Their History Throughout the aux marges orientales du monde gréco-romain: Contributions de l’archéo-Ages. New York in London 1966.

zoologie. V: Mélanges de l’École Française de Rome, Antitquité, let. 112, št. 1, str.

COLTELLONI-TRANNOY, Michèle (2002): Le royaume de Maurétanie sous Juba 119–134.

II et Ptolémée (25 av. J.- C.-40 ap. J.-C.). Pariz: CNRS ÉDITIONS, 2002 (Etudes DETLEFSEN, Detlef (1901): Die Quellenschriften. Insbesondere die Lateini-d‘Antiquités africaines).

schen, in Buch 10 der Nat. Hist. des Plinius. V: Hermes, let. 36, št. 1, str. 1–27.

CONTE, Gian Biagio (2010): Zgodovina latinske književnosti. Od začetkov do padca DIERAUER, Urs (1999): Das Verhältnis von Mensch und Tier im griechisch-rö-

rimskega cesarstva, Ljubljana, Modrijan.

mischen Denken. V: MÜNCH, Paul/WALZ, Rainer (izd.): Tiere und Men-CONTE, Gian Biagio (1994): The Inventory of the World: Form of Nature and Enschen. Geschichte und Aktualität eines prekären Verhältnisses. Paderborn: F.

cyclopaedic Project in the HN of Pliny the Elder. V: Genres and Readers. Pre-Schöningh, str. 37–85.

vedel Glenn W. Most. Baltimore: John Hopkins University Press, str. 67–104.

DIERAUER, Urs (1977): Tier und Mensch im Denken der Antike: Studien zur Tier-COTTA RAMOSINO, Laura (2004): Plinio il Vecchio e la tradizione storica di Roma psychologie, Anthropologie und Ethik. Amsterdam: B. R. Grüner (Studien zur nella Naturalis Historia. Alessandria: Edizioni dell‘Orso (Studi di storia gre-antiken Philosophie, 6).

ca e romana, 9).

DNP – Der neue Pauly

COTTE, Jules (1944): Poissons et animaux aquatiques au temps de Pline. Commentai-DODDS, Eric Robertson (1951): The Greeks and the Irational. Berkeley, Los Ange-re sur le livre IX de l’histoire naturelle de Pline. Pariz: P. Lechevalier.

les, London: University of California Press (Sather Classical Lectures volu-DANNEMANN, Friedrich (1921): Plinius und seine Naturgeschichte in ihrer Bedeu-me, 25).

tung für die Gegenwart. Jena: E. Diederichs, 1921.

DOODY, Aude (2001): Finding facts in Pliny’s encyclopaedia: the summarium of DAOUD, Zakya (2014): Juba II roi, savant et mécène, Rabat, Art-Dif Edition.

the Natural History. V: Ramus, let. 30, str. 1–22.

DARMSTADT, Carolus (1916): De Nechepsonis-Petosiridis Isagoge quaestiones se-DOODY, Aude (2010): Pliny’s Encyclopaedia: The Reception of the Natural History.

lectae. Leipzig: Teubner.

Cambridge, New York: Cambridge University Press.

DÉCRET, François/FANTAR, Muhammad (2008): L’Afrique du Nord dans DRACK, Walter/FELLMANN, Rudolf (1988): Die Römer in der Schweiz, Stuttgart, l’antiqui té. histoire et civilisation des Origines au ve siècle, Pariz: Payot (Bibli-Jona: Theiss, Raggi-Verlag (SG, Schweiz).

othèque historique Payot).

DREHER, Martin,/ MÜLLER Martin (2014): Die Könige von Syrakus. V: EHLING,

DELLA CASA, A. (1982): Plinio grammatico. V: Plinio il Vecchio sotto il profilo sto-Kay/WEBER, Gregor (izd.): Hellenistische Königreiche. Darmstadt: von Za-rico e letterario: Atti del convegno di Como, 5/6/7 ottobre 1979 [e] atti della Tavola bern, str. 123–128.

rotonda nella ricorrenza centenaria della morte di Plinio il Vecchio, Bologna, 16

DUMONT, Jacques (2001): Les animaux dans l’Antiquité grecque. Pariz: L’Harmattan.

dicembre 1979. Como, Banca Briantea, str. 109–115.

DUPUY, J.-P.: Le cheval dans l’antiquité. Thèse. Toulouse, 1960.

73

EASTWOOD, B. S. (2002), Plinian Astronomy in the Middle Ages and the Re-FURGER, Andres/ISLER-KERÉNYI, Cornelia/JACOMET, Stefanie/RUS-

naissance. V: EASTWOOD, Bruce Stansfield): The revival of planetary astro-SENBERGER, Christian /SCHIBLER, Jörg (2001): Die Schweiz zur Zeit der nomy in Carolingian and post-Carolingian Europe. London in Sydney 1986, Römer. Multikulturelles Kräftespiel im 1. bis 5. Jahrhundert. Zürich, Neue str. 197–251.

Zürcher Zeitung (Archäologie und Kulturgeschichte der Schweiz, 3).

ECK, Werner (1997): P. Clodius Thrasea Paetus. V: DNP 3, st. 41–42.

GalSTErEr, Hartmut (1976): Herrschaft und Verwaltung im republikanischen Ita-ECK, Werner/TOMASZ, Giaro (1999): Licinius II 14 (C. L. Mucianus). V: DNP 7, st.

lien. Die Beziehungen Roms zu den Gemeinden vom Latinerfrieden 338 v. Chr. bis 176–177.

zum Bundesgenissenkrieg 91 v. Chr. München: Beck (Münchener Beiträge zur EICHINGER, Wolfgang (2005): Der Bär und seine Darstellung in der Antike. Ham-Papyrusforschung und antiken Rechtsgeschichte, 68).

burg: Dr. Kovač.

GIACOPINI, Lucina/MARCHESINI BELELLI, Barbara; RUSTICO, Letizia (1994):

ELVER, Karl-Ludwig (2001): Pompeius I 8. V: DNP 10, st. 110.

L’Itticoltura nell’Antichità. Rim: Istituto Grafico Editoriale Romano.

ERDKAMP, Paul (2007): A Companion to the Roman Army. Malden (MA); Oxford GIEBEL, M.: Tiere in der Antike. Von Fabelwesen, Opfertieren und treuen Beglei-

(UK); Chichester (UK): Wiley-Blackwell (Blackwell Companions to the An-

tern. Theiss, Stuttgart 2003.

cient World).

GOODMAN, Martin (2003): The Roman World 44 BC–AD 180. London, New York: FAORO, Davide (2015): Praefectus, procurator, praeses: genesi delle cariche presidiali Routledge.

equestri nell‘Alto Impero Romano, Firenze: Le Monnier università.

GOULET, Richard (2016): Thrasea Paetus (P. Clodius). V: GOULET, Richard FERDIÈRE, Alain (2005): Les Gaules (provinces des Gaules et Germaine, provinces (izd.): Dictionnaire des philosophes antiques 6, str. 1142–1146.

Alpines). IIe siècle av.-Ve siècle ap. J.-C. , Pariz: Armand Colin.

GRANT, Michael (1970): Nero. London: Weidenfeld and Nicholson.

FIELDS, Nic (2009): The Roman Army of the Principate 27 BC-AD 117. Oxford; New GRASSI, Maria Teresa (1995): La romanizzazione degli Insubri. Celti e Romani in York: Osprey Publishing.

Transpadana attraverso la documentazione storica ed archeologica, Milano: FÖGEN, Thorsten (2007): Pliny the Elder’s Animals: Some Remarks on the Nar-Edizioni ET Milano.

rative Structure of Nat. hist. 8–11. V: Hermes, let. 135, str. 184–198.

GRISÉ, Yolande (1980): L‘Illustre Morte de Pline le Naturaliste. V: Revue des Etu-FRÄNKEL, Hermann (2006): Dichtung und Philosophie des frühen Griechentums.

des Latines, let. 58, str. 338–343.

5. izdaja. München: C. H. Beck, str. 277–279.

GROS, Pierre (2008): Gallia Narbonensis. Eine römische Provinz in Südfrankreich.

FRENCH, Roger/GREENAWAY, Frank (1986): Science in the Early Roman Empi-

Mainz: Phillipp von Zabern (Orbis Provinciarum; Zaberns Bildbände zur

re: Pliny the Elder, his Sources and Influence, London, Sydney: Croom Helm, Archäologie; Sonderbände der Antiken Welt).

1986.

GSELL, Stéphane (1913-1928): Histoire Ancienne de l‘Afrique du Nord. 8 zv. Pariz: FRENCH, Roger (1986): Pliny and Renaissance Medicine. V: FRENCH, Ro-Hachette.

ger/GREENAWAY, Frank (1986): Science in the Early Roman Empire: Pliny

GUASPARRI, Andrea (2008): Biologia e Nomenclatura in Plinio. V: Annali Online the Elder, his Sources and Influence, London, Sydney: Croom Helm, str.

di Ferrare – Lettere let. 3, št. 1, str. 111–123.

252–281.

GUNDEL, Wilhelm/GUNDEL, Hans Georg (1966): Astrologoumena. Die astrologi-FRENCH, Roger (1994): Ancient Natural History: Histories of Nature. London; New sche Literatur in der Antike und ihre Geschichte. Wiesbaden: Steiner Verlag.

York: Routledge (Sciences in Antiquity).

HA – Historia animalium = Aristotel, Nauk o živalih

FÜNDLING, Jorg (1998): Juba [2]. V: DNP 5, st. 1185–1186.

74

HANSEN, Esther V. (19712): The Attalids of Pergamum. Ithaca: Cornell University HRIBERŠEK, Matej (ur.)/AUBELJ, Bronislava (ur.)/GERM, Tine/MAHNIČ, Ka-Press (Cornell Studies in Classical Philology, 29).

tja/OSVALD, Monika/MELINA, Graziella (2010c): Plinij Starejši in antična HATT, Jean-Jacques (1959): Histoire de la Gaule romaine (120 avant J.-C.-451 après umetnost: razprave. 1. izd. Ljubljana: Modrijan.

J.-C.). Colonisation ou colonialisme? Préface de Jérôme Carcopino. Pariz: HRIBERŠEK, Matej (2013): Po Plinijevem nebu in zemlji: komentar h knjigam 1–6

Payot.

Plinijevega Naravoslovja. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

HAUSSLEITER, Johannes (1935): Der Vegetarismus in der Antike. Berlin, Alfred HRIBERŠEK, Matej (2019): Od Komuma do Stabij: biografski oris rimskega en-Töpelmann.

ciklopedista Plinija Starejšega. V: Monitor ISH: revija za humanistične in druž-

HEALY, John F. (1988): The Language and Style of Pliny the Elder. V: BOLDRINI, bene znanosti, let. 21, št. 2, str. 7–54.

Sandro (ur.): Filologia e Forme Letterarie: Studi offerti a Francesco della Corte.

HRR – Historicorum Romanorum Reliquiae, ed. H. Peter, Leipzig, 1870–1906.

Urbino, Università degli studi di Urbino, str. 1–24.

HUBAUX, Jean/LEROY, Maxime (1939): Le mythe du phénix dans les littératures HEALY, John F. (1999): Pliny The Elder on Science and Technology, Oxford, Oxford grecque et latine. Liège, Pariz: E. Droz (Bibliothèque de la Faculté de Philoso-University Press.

phie et Lettres de l‘Université de Liège, Fascicule LXXXII).

HEHN, Victor (1870, 1911, 1963): Kulturpflanzen und Haustiere in ihrem Über-HUGONIOT, Christophe (2006): Rome en Afrique. De la chute de Carthage aux gang aus Asien nach Griechenland und Italien sowie in das übrige Europa.

débuts de la conquête arabe. Pariz: Flammarion.

Berlin 18701, 19118 (ponatis Darmstadt 1963).

HULL, Denison Bingham (1964): Hounds and Hunting in Ancient Greece. Chicago: HOPP, Joachim (1977): Untersuchungen zur Geschichte der letzten Attaliden.

University of Chicago Press.

München: C. H. Beck (Vestigia. Beiträge zur alten Geschichte, 25).

HYLAND, Ann (1990): Equus. The Horse in the Roman World. New Haven: Yale HÖRNSCHEMEYER, Aloys (1929): Die Pferdezucht im klassischen Altertum. Diser-University Press.

tacija. Gießen: Philosophische Fakultät der Hessischen Ludwigs-Universi-

IGRRP – Inscriptiones Graecae ad Res Romanas Pertinentes, ed. R. Cagnat, Pariz, tät zu Gießen; Lingen-Ems (R. van Acken).

1901–1927.

HP – Historia plantarum = Teofrast, Nauk o rastlinah

JACOBY, Felix (1916): Iuba 2. V: RE 9,2, st. 2384–2395.

HRIBERŠEK, Matej (2007): Plinij Starejši in njegovo Naravoslovje. V: Ars & Hu-JOUBERT, Claude-Jacques (1958): Le chien dans le monde antique. Disertacija. Tou-manitas: revija za umetnost in humanistiko let. 1, št. 1, str. 9–36.

louse: Impr. Soubiron.

HRIBERŠEK, Matej (2009): Plinij Starejši in njegovo Naravoslovje. V: PLINIJ, KALOF, L. (izd.) (2007): A Cultural History of Animals in Antiquity. Oxford: Berg Cecilij Sekund/HRIBERŠEK, Matej (2009): Naravoslovje: izbrana poglavja. 1.

Publishers.

izd. Ljubljana: Modrijan.

KAPPEL, Lutz (2000): Phemonoe. V: DNP 9, st. 766.

HRIBERŠEK, Matej (2010a). Drobci o Pliniju (Crusta Pliniana). V: KEBER, Kata-KELLER, Otto (1909–1913, 1963): Die antike Tierwelt. 2 zvezka. Verlag von Wilhelm rina (ur.)/VIDMAR, Luka (ur.). Historični seminar 8. Ljubljana: Založba ZRC, Engelmann, Leipzig 1909–1913 (ponatis Hildesheim 1963).

ZRC SAZU, str. 21–42.

KELLER, Otto (1887): Thiere des classischen Alterthums in culturgeschichtlicher Be-HRIBERŠEK, Matej (2010b): Quaestiones Plinianae: Plinij in njegovi grški vzori.

ziehung. Innsbruck: Verlag der Wagner‘schen Universitäts-Buchhandlung.

V: GROŠELJ, Nada (ur.): Grčija skozi rimske oči v dobi cesarstva: tematska števil-KEPPIE, Lawrence (2005): The Making of Roman Army. From Republic to Empire, ka ob trideseti obletnici smrti Milana Grošlja. Ljubljana: Znanstvena založba London: Routledge.

Filozofske fakultete, Keria, let. 12, št. 1. str. 65–83.

75

KITCHELL, Kenneth F. Jr. (2014): Animals in the Ancient World from A to Z. Lon-LACROIX, Léon (1937): Noms de poissons et noms d’oiseaux en grec ancien. V: don, New York: Routledge.

L’Antiquité classique 6, str. 265–302.

KLEE, Margot (2013): Germania Superior. Eine römische Provinz in Frankreich, LAFAYE, Georges (1904): Les Métamorphoses d‘Ovide et leurs modèles grecs. Pariz: Deut schland und der Schweiz. Regensburg: Friedrich Pustet.

Félix Alcan.

KLEIJN-EIJKELESTAM, Gerda de (2013): C. Licinius Mucianus, Vespasian’s Co-

LAMMERT, Friedrich (1931): Die römische Taktik zu Beginn der Kaiserzeit und die

-ruler in Rome. V: Mnemosyne, let. 66, št. 3, str. 433–459.

Geschichtschreibung. Leipzig: Dieterich‘sche Verlagsbuchhandlung (Philo-KNAACK, Georg (1897): Boio. V: RE 3,1, st. 633–634.

logus Supplement, 22/23).

KNAACK, Georg (1880): Analecta Alexandrino-Romana. Disertacija. Greifswald: LANDWEHR, Christa (2007): Les portraits de Juba II, roi de Maurétanie, et de Universität Greifswald, , 1–12 ( De Boei Ornithogonia).

Ptolémée, son fils et successeur. V: Revue Archéologique let. 43, št. 1, str. 65–110.

KOLB, Anne (2003): Wege der Übermittlung politischer Inhalte im Alltag Roms.

LdM – Lexikon des Mittelalters

V: WEBER, Gregor/ZIMMERMANN, Martin (izd.): Propaganda - Selbstdar-

LE BOHEC, Yann (20132): Histoire d l’Afrique romaine. 146 avant J.-C. - 439 après J.-C., stellung - Repräsentation im römischen Kaiserreich des 1. Jhs. n. Chr. Wiesba-Pariz, Picard (Antiquité/Synthèses, 9).

den: Franz Steiner, str. 127–144 (Historia Einzelschriften 164).

LEFEBVRE, Gustave (1923–1924): Le tombeau de Petosiris. 3 zv. Kairo: Imprimerie KOŁODKO, Piotr (2012): The Powers and Significance of the Prefect of the ‚Vigi-de l‘Institut français d‘archéologie orientale.

les‘ (‚praefectus vigilum‘) in Ancient Rome. V: Zestyty Prawnicze, let. 12, št. 4, LEHMLER, Caroline (2005): Syrakus unter Agathokles und Hieron II. Die Verbin-str. 199–214.

dung von Kultur und Macht in einer hellenistischen Metropole. Frankfurt ob KÖNIG, Roderich/WINKLER, Gerhard (1979): Plinius der Ältere. Leben und Werk Majni: Verlag Antike.

eines antiken Naturforschers. Anläßlich der Wiederkehr seines Todes beim Aus-LEITNER, Helmut (1972): Zoologische Terminologie beim älteren Plinius. H. A.

bruch des Vesuv am 25. August n. Chr. München: Heimeran Verlag.

Gerstenberg, Hildesheim.

KÖNIG, Roderich/WINKLER, Gerhard (izd.) (1973–1996): C. Plinius der Ältere: Na-LENSCHAU, Thomas (1913): Hieron 13. V: RE 8,2, st. 1503–1511.

turkunde. München: Tusculum.

LENZ, Harald Othmar (1856, 1966): Zoologie der alten Griechen und Römer. Deutsch KOSMETATOU, Elizabeth (2005): The Attalids of Pergamon. V: ERSKINE, Andrew

in Auszügen aus deren Schriften nebst Anmerkungen. Gotha: Becker‘sche Bu-

(izd.): A Companion to the Hellenistic World. Oxford: Blackwell, str. 159–174.

chhandlung, 1856 (ponatis Wiesbaden, Sändig, 1966).

KROLL, Wilhelm (1935): Nechepso. V: RE 16,2, st. 2160–2167.

LEWIS, Sian/LLEWELLYN-JONES, Lloyd (2018): The Culture of Animals in Antiqu-KROLL, Wilhelm (1937): Petosiris. V: RE 19,1, st. 1165.

ity. A Sourcebook with Commentaries. London, New York: Routledge.

KROLL, Wilhelm (1951): Plinius der Ältere. V: RE 21, st. 271–439.

LICHTHEIM Miriam (1980): Ancient Egyptian Literature. Volume III: The Late Peri-KRON, Geoffrey (2008): Animal Husbandry, Hunting, Fishing and Pisciculture. V: od. Berkeley: University of California Press.

OLESON, John Peter (izd.): The Oxford Handbook of Engineering and Technology LINDNER, Kurt (1973): Beiträge zu Vogelfang und Falknerei im Altertum. Berlin, in the Classical World. Oxford, New York: Oxford University Press, str. 176–222.

New York: De Gruyter.

KRÜGER, Julian (2012): Nero. Der römische Kaiser und seine Zeit. Köln, Weimar, LLOYD-JONES, Hugh (1980): Mythical Beasts. London: Duckworth.

Dunaj: Böhlau Verlag.

LORENZ, Günther (2000): Tiere im Leben der alten Kulturen. Schriftlose Kulturen, KUBITSCHEK, Wilhelm (1893): Acta 4. V: RE 1,1, st. 287–290.

Alter Orient, Ägypten, Griechenland und Rom. Dunaj: Böhlau.

76

LUNCZER, Clemens: Vögel in der Griechischen Antike: Eine Untersuchung über MÜLLER, Johann (1883): Der Stil des aelteren Plinius. Innsbruck: Verlag der Kenntnisse und Wahrnehmung der Antiken Vögelwelt. Disertacija. Heidelberg: Wagner‘schen Universitaets-Buchhandlung.

Philosophische Fakultät der Ruprecht-Karls-Universität Heidelberg, 2009.

MÜNZER, Friedrich (1897): Beiträge zur Quellenkritik der Naturgeschichte des Pli-MACKOVIAK, Karin (2007): Les testaments royaux hellénistiques et l‘impéria-

nius. Berlin: Weidmannsche Buchhandlung.

lisme romain: deux cultures politiques dans la marche de l‘histoire. V: Dia-MURPHY, Trevor Morgan (2004): Pliny the Elder‘s Natural History. The Empire in logues d‘histoire ancienne let. 33, št. 1, str. 23–46.

the Encyclopedia, Oxford: Oxford University Press.

MACSHANE, Robert Burnham (1964): The Foreign Policy of the Attalids of Pergamum.

NAKATEN, Susanne (1982): Petosiris. V: Lexikon der Ägyptologie 4, st. 995–998.

Urbana: University of Illinois Press (Illinois studies in the social sciences, 53).

OGIS – Orientis Graeci Inscriptiones Selectae. Ed. Wilhelm Dittenberger. Leipzig MAIER, Bernhard (2012): Geschichte und Kultur der Kelten, München, C. H. Beck 1903–1905.

(Handbuch der Altertumswissenschaft, 3, 10).

OLIVEIRA, Francisco de (1992): Les idées politiques et morales de Pline l’Ancien. Coimbra: MALITZ, Jürgen (1999): Nero. München, Beck (C.H. Beck Wissen in der Beck’schen Instituto Nacional de Investigaçào Cientifica (Estudos de Cultura Clássica, 5).

Reihe, 2105).

PA – Partes animalium = Aristotel, Deli živali

MANTON, Lennox E. (1988): Roman North Africa. London: Seaby (B. T. Batsford).

PALLOTTINO, Massimo (1988): Etruskologie: Geschichte und Kultur der Etrusker. 7.

MAXFIELD, Valerie A. (1981): The Military Decorations of the Roman Army. Berke-izdaja. Basel: Springer.

ley, Los Angeles: University of California Press.

PETERS, Joris (1998): Römische Tierhaltung und Tierzucht: Eine Synthese aus ar-MAXWELL-STUART, Peter G.: Studies in the Career of Pliny the Elder and the Com-chäozoologischer Untersuchung und schriftlich-bildlicher Überlieferung. Rah-position of his ‚Naturalis historia‘. Disertacija. St. Andrews: University of St.

den/Westfalen: Verlag Marie Leidorf (Passauer Universitätsschriften zur Andrews, 1995.

Archäologie, 5).

MAYER GRUBER, Irwin (2006): Tiberius Iulius Alexander. V: Encyclopedia Juda-PEURIÈRE, Yves (2003): La pêche et les poissons dans la littérature latine. Vol. 1: Des origi-ica 19, str. 716–717.

nes à la fin de la période augustéenne. Bruselj: Latomus (Collection Latomus, 278).

McDERMOTT, William Coffman (1938): The Ape in Antiquity. Baltimore: Johns PEYRE, Christian (1979): La Cisalpine Gauloise du IIIe au Ier siècle avant J.-C. Pariz: Hopkins Press.

Presses de l‘école normale supérieure (Études d‘histoire et archéologie, 1).

MEISTER, Klaus (1998): Hieron [2]. V: DNP 5, st. 544–545.

PFLAUM, Hans-Georg (1960–1961, 1982): Les carrières procuratoriennes équestres MERLEN, Rene Henry Albert (1971): De canibus. Dog and Hound in Antiquity. Lonsous le Haut-Empire romain. 4 zv. Pariz: P. Geuthner, 1960–1961 (Bibliothèque don: J.A. Allen & Co. Ltd.

archéologique et historique (Institut Français d‘Archéologie de Beyrouth,

MOMMSEN, Theodor (1872): Corpus inscriptionum Latinarum: Inscriptiones Galli-57); Supplement, Pariz: P. Geuthner, 1982 (Bibliothèque archéologique et ae Cisalpinae Latinae. Pars prior: Inscriptiones regionis Italiae decimae compre-historique (Institut Français d‘Archéologie du Proche-Orient-Damas-

hendens. Consilio et auctoritate Academiae litterarum regiae Borussicae

-Amman, 112).

edidit Theodorus Mommsen. Berlini G. Reimer.

PIGEAUD, Jackie; OROZ RETA, José (izd.) (1987): Pline l’Ancien: Témoin de son MOSER, Benjamin: The Roman Ethnozoological Tradition: Identifying Exotic Ani-temps. Conventus Pliniani Internationalis, Namneti 22-26 Oct. 1985 habiti. Sa-mals in Pliny’s Natural History. Disertacija. London, Ontario: The University lamanca–Nantes: Universidad Pontificia de Salamanca (Bibliotheca Sala-of Western Ontario, 2013.

manticensis, Estudios, 87).

77

PINGREE, David (1981): Petosiris. V: GILLISPIE, Charles Coulston 8izd.): The Di-Patmos Verlag GmbH & Co. KG, Artemis & Winkler; Buch XI: Zoologie: In-ctionary of Scientific Bibliography 10, str. 547–549.

sekten. Vegleichende Anatomie. (1990) Herausgegeben und übersetzt von PINKSTER, Harm (2005): The language of Pliny the Elder. V: REINHARDT, To-Roderich König in Zusammenarbeit mit Joachim Hopp. München, Züri-

bias/LAPIDGE, Michael/ADAMS, James Noel (izd.): Aspects of the Language ch: Artemis Verlag.

of Latin Prose. Oxford: Oxford University Press (Proceedings of the British PLINIUS Caius Caecilius Secundus/KASTEN, Helmut (izd.) (2011): Briefe. Epistu-Academy, 129), str. 239–256.

larum libri decem. Lateinisch-deutsch. Ed. Helmut Kasten. 8. Aufage. Düs-PLINE l‘Ancien (20032): Histoire naturelle. Livre VIII. Texte établi, traduit et seldorf, Zürich: Patmos Verlag GmbH & Co.

commenté par Alfred Ernout. Pariz: Les Belles Lettres; Livre IX. Texte établi, PLINIUS, Caius Secundus/Mayhoff, Karl (2002): Naturalis historia. Libri XXXVII.

traduit et commenté par E. de Saint-Denis. Pariz: Les Belles Lettres; Livre Post Ludovici Iani obitum recognovit et scripturae discrepantia adiecta X. Texte établi, traduit et commenté par E. de Saint-Denis. Pariz: Les Belles edidit Karl Mayhoff. Vol. II. Libri VII–XV. Editio stereotypa editionis prioris Lettres; Livre XI. Texte établi, traduit et commenté par A. Ernout et le Dr. R.

(MCMIX). München, Leipzig: K. G. Saur.

Pépin. Pariz: Les Belles Lettres.

PLINY (1967): Natural History with an English Translation in Ten Volumes. Volume III : Libri PLINIJ, Cecilij Sekund/HRIBERŠEK, Matej (2009): Naravoslovje: izbrana poglavja.

VIII–XI. By H. Rackham, M.A., Fellow of Christ‘s College, Cambridge. Cambridge 1. izd. Ljubljana: Modrijan.

(Massachusets), London: Harvard University Press, William Heinemann LTD.

PLINIJ, Cecilij Sekund/HRIBERŠEK, Matej (2012): Naravoslovje. 1, Kozmologija in POHLKE, Annette/POHLKE, Reinhard (2002): Im Labyrinth des Minotauros. Un-geografija : knjige 1–6. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

geheuer der Antike. Düsseldorf, Zürich: Artemis & Winkler.

PLINIJ, Cecilij Sekund/HRIBERŠEK, Matej (2015): Naravoslovje. 2, Antropologija POLLARD, John (1977): Birds in Greek Life and Myth. London: Thames and Hudson.

in zoologija: knjigi 7 in 8. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

RAINBIRD, John S.: The Vigiles of Rome. Disertacija. Durham: Durham Universi-PLINIJ, Cecilij Sekund/HRIBERŠEK, Matej (2016): Naravoslovje. 3, Zoologija ty, 1976.

in primerjalna anatomija: knjige 9-11. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC

RAINBIRD, John S. (1986): The Fire Stations of Imperial Rome. V: Papers of the SAZU.

British School at Rome, let. 54, str. 147–169.

PLINIO Gaio Secundo (2010 (1983)): Storia naturale. II: Antropologia e zoologia. Li-RAMOSINO, Laura Cotta (2004): Plinio il Vecchio e la tradizione storica di Roma nel-bri 7–11. Traduzioni e note di Alberto Borghini, Elena Giannarelli, Arnaldo la Naturalis Historia. Alessandria: Edizioni dell‘Orso (Studi di storia greca e Marcone, Giuliano Ranucci. Edizione diretta da Gian Biagio Conte con la

romana, 9).

collaborazione di Alessandro Barchiesi e Giuliano Ranucci. Torino: Giulio

RAVEN, Susan (19933): Rome in Africa. London, New York: Routledge.

Einaudi editore s.p.a.

RE – Pauly–Wissowa, Realencyclopädie der classischen Altertumswissenschaft PLINIUS C. Secundus der Ältere (1979, 1990, 1996, 2007): Naturkunde. Lateini-REYNOLDS, Joyce (1986): The Elder Pliny and his Times. V: FRENCH, Roger/

sch–deutsch. Herausgegeben und übersetzt von Roderich König in Zu-GREENAWAY, Frank (1986): Science in the Early Roman Empire: Pliny the El-sammenarbeit mit Gerhard Winkler. Sammlung Tusculum. Buch VII:

der, his Sources and Influence, London, Sydney: Croom Helm, str. 1–10.

Anthropologie. (1996) Zürich, Düsseldorf: Artemis & Winkler Verlag; Buch REYNOLDS, Paul Kenneth Baillie (1926, 1996): The vigiles of Imperial Rome. Lon-VIII: Zoologie: Landtiere. (2007) Zürich, Düsseldorf: Artemis & Winkler Ver-don: Oxford University Press, 1926; Chicago: Ares Pub, 1996.

lag; Buch IX: Zoologie: Wassertiere. (1979) München: Heimeran Verlag; Buch RIBBECK, Otto (1892): Geschichte der Römischen Dichtung. III: Dichtung der Kaiser-X: Zoologie: Vogel. Weitere Einzelheiten aus dem Tierreich. (2007) Düsseldorf: herrschaft, Stuttgart, J. G. Cotta‘schen Buchhandlung Nachfolger.

78

RIBBECK, Otto (1897): Scaenicae Romanorum poesis fragmenta. Tertiis curis. Vol.

SADDINGTON, Denis (1996): The relationship between holding office in a mu-

I.: Tragicorum fragmenta, Leipzig (Lipsiae), B. G. Teubner.

nicipium or colonia and the militia equestris in the early principate. V: RIESS, Ernst: Nechepsonis et Petosiridis fragmenta magica. Disertacija. Bonn: Ca-Athenaeum, let. 84, str. 157–181.

rol Georg, 1890.

SAHRHAGE, Dietrich (2002): Die Schätze Neptuns. Eine Kulturgeschichte der Fi-RIESS, Ernst (1891–1893): Nechepsonis et Petosiridis fragmenta magica. V: CRUSIUS, scherei im Römischen Reich. Frankfurt am Main: Peter Lang AG.

Otto (izd.): Philologus. Zeitschrift für das classische Alterthum. Sechster Supplement-SAINT-DENIS, Eugène de (1947): Le vocabulaire des animaux marins en latin band. Göttingen: Dieterich‘sche Verlags-Buchhandlung, str. 325–394.

classique. Pariz: C. Klincksieck.

RINK, Annette (1997): Mensch und Vogel bei römischen Naturschriftstellern und SALLMANN, Klaus Günther (1971): Die Geographie des älteren Plinius in ihrem Dichtern. Untersucht insbesondere bei Plinius, Älian und Ovid. Frankfurt ob Verhältnis zu Varro. Versuch einer Quellenanalyse, Berlin; New York: Walter de Majni, New York: Peter Lang (Europäische Hochschulschriften. Reihe XV:

Gruyter.

Klassische Sprachen und Literaturen. Bd. 71).

SALLMANN, Klaus Günther (2000): Plinius [1] P. Secundus, C. (der Ältere). V:

RITTER, Hans Werner (1987): Rom und Numidien. Untersuchungen zur rechtlichen DNP 9, st. 1135–1141.

Stellung abhängiger Könige. Lüneburg: AL.BE.CH.-Verlag, str. 137–142.

SANTILLO FRIZELL, Barbro (izd.) (2004): Pecus: Man and Animal in Antiquity.

RIVET, Albert Lionel Frederick (1988): Gallia Narbonensis. With a chapter on Alpes Proceedings of the Conference at the Swedish Institute in Rome, September 9-12, Maritimae. Southern France in Roman times. London: B. T. Batsford (The pro-2002. Rome: The Swedish Institute in Rome (The Swedish Institute in vinces of the Roman Empire).

Rome. Projects and Seminars, 1).

ROBERT, Fritz (1911): Les noms des oiseaux en grec ancien. Étude sémantique. Neu-SCHÄFER, C. (1998): Spitzenmanagement in Republik und Kaiserzeit. Die Prokura-châtel: Attinger.

toren von Privatpersonen im Imperium Romanum vom 2. Jahrhundert v. Chr. bis ROBINSON, Olivia F. (1992): Ancient Rome. City Planning and Administration, Lon-zum 3. Jahrhundert n. Chr., St. Katharinen, Scripta Mercaturae-Verlag.

don, New York: Routledge.

SCHALLES, Hans-Joachim (1985): Untersuchungen zur Kulturpolitik der perga-ROLLER, Duane W. (2003): The World of Juba II and Kleopatra Selene. Royal Scho-menischen Herrscher im 3. Jahrhundert vor Christus. Tübingen: Verlag Ernst larship on Rome‘s African Frontier. London, New York: Routledge (Routledge Wasmuth (Istanbuler Forschungen; 36).

Classical Monographs).

SCHOLZ, H.: Der Hund in der griechisch-römischen Magie und Religion. Disertacija.

ROLLER, Duane W. (2004): Scholarly Kings. The Writings of Juba II of Mauretania, Berlin: Trilsch & Huther, 1937.

Archelaos of Kappadokia, Herod the Great, and the Emperor Claudius. Chicago: SCHOTTKY, Martin (1996): Archelaos Sisines Philopatris. V: DNP 1, st. 986.

Ares Publishers.

SCULLARD, Howard Hayes (1974): The Elephant in the Greek and Roman World. It-RONCAGLIA, Carolynn E. (2018): Northern Italy in the Roman World. From the haca, New York: Cornell University Press.

Bronze Age to Late Antiquity. Baltimore: Johns Hopkins University Press.

SELZER, Christoph (1997): Boios. V: DNP 2, st. 732.

RUDICH, Vasily (2005): Political Dissidence Under Nero. The Price of Dissimulation, SENSI SESTITO, Giovanna de (1977): Gerone II: un monarca ellenistico in Sicilia.

London; New York, Routledge, Taylor & Francis.

Palermo: Editrice Sophia (Kleio; 1).

SABLAYROLLES, Robert (1996): Libertinus miles. Les cohortes de vigiles. Rome: SERBAT, Guy (1986): Pline l’ Ancien. État présent des études sur sa vie, son oe-

École française de Rome (Collection de l‘École française de Rome, 224).

uvre et son influence. V: ANRW 2,32,4, str. 2069–2200.

79

SHERWIN-WHITE, Adrian-Nicolas (1966): The Letters of Pliny - A Historical and SUSEMIHL, Franz: Geschichte der griechischen Litteratur in der Alexandri-Social Commentary. Oxford: Oxford University Press.

nerzeit. Erster Band. Leipzig: B. G. Teubner, 1891, 700–701.

ShErWin-WhiTE, Adrian-Nicolas (1973): The Roman Citizenship, Oxford, Ox-SYME, Ronald (1969): Pliny the Procurator. V: Harvard Studies in Classical Philo-ford University Press.

logy, let. 73, str. 201–236.

SHOTTER, David (2016): Nero. London: Routledge.

SYME, Ronald (1979–1991): The Roman Papers of Sir Ronald Syme. Ed. A. R. Birley.

SIGURDSONN, Haraldur/CASHDOLLAR, Stanford; SPARKS, Stephen R. J. (1982):

7 zv. Oxford: Clarendon Press.

The Eruption od Vesuvius in A. D. 79: Reconstruction from Historical and Vol-SYME, Ronald (1984): Roman Papers III. Uredil Antohy R. Birley. Oxford: Claren-canological Evidence. V: American Journal of Archeology, let. 86, št. 1, str. 39–51.

don Press.

SNOWDON, Michael: An Unexpected Province: A History of The Early Years of the THOMPSON, D’Arcy Wentworth (1947): A Glossary of Greek Fishes. London: Ox-Roman Province of Asia from 133 B.C. to 128 B.C. Disertacija. Hamilton, Onta-ford University Press (St. Andrews University Publications, 45).

rio: McMaster University, 2005.

THOMPSON, D’Arcy Wentworth (1895, 1926, 1966): A Glossary of Greek Birds.

SOUTHERN, Pat (2006): The Roman Army. A Social and Institutional History. Santa Oxford: Clarendon Press, 1895; London: Oxford University Press, 1936 (A

Barbara, Denver, Oxford: ABC-CLIO.

new edition with illustrations); Hildesheim: G. Olms, 1966 (Reprograf.

SOUTHERN, Pat (2013): Domitian: tragic tyrant. London, New York: Routledge.

Nachdruck).

STAUFFENBERG, Alexander Schenk Graf von: Hieron II. von Syrakus. Stuttgart: THOMSON GRUMMOND, Nancy de/ SIMON, Erika (izd.) (2006): The Religion of Kohlhammer, 1933.

the Etruscans. Austin: University of Texas Press.

STEIER, August (1913): Der Tierbestand in der Naturgeschichte des Plinius. Ein Bei-THULIN, Carl O. (1905–1909, 1968): Die etruskische Disziplin. I–III. Göteborg: trag zur Geschichte der Zoologie. Wissenschaftlich Beilage zum Jahresberi-Wald. Zachrissons boktryckeri A.-B., 1905–1909 (ponatis: Darmstadt: Wis-

cht des k. alten Gymnasiums in Würzburg für das Studienjahr 1912/13.

senschaftliche Buchgesellschaft, 1968)

Würzburg: Kgl. Unversitätsdruckerei H. Sturtz A. G., str. 3–47.

THULIN, Carl O. (1907): Etrusca disciplina. V: RE 6,1, st. 725–730.

STEIER, August (1913): Aristoteles und Plinius. Studien zur Geschichte der Zoologie.

TOURNIER, Édouard: De Aristea Proconnesio et Arimaspeo poemate. Disertacija.

Würzburg: C. Kabitzsch.

Lutetiae Parisiorum: A. Durand, 1863.

STEIN, Arthur (1950): Die Praefekten von Aegypten in der römischen Kaiserzeit.

TOYNBEE, Jocelyn M. C. (1973, 1996): Animals in Roman Life and Art. London: Bern: A. Francke (Dissertationes Bernenses, 1).

Thames & Hudson, 1973 (ponatis Baltimore and London: Johns Hopkins

STRÖMBERG, Reinhold (1943): Studien zur Etymologie und Bildung der Griechi-University Press, 1996).

schen Fischnamen. Göteborg: Elanders Boktryckeri Aktiebolag (Göteborgs TUFI, Sergio Rinaldi (2012): Archeologia delle province romane. Rim: Carocci högskolas årsskrift 49,2).

editore.

STRUNK, Thomas E. (2010): Saving the life of a foolish poet: Tacitus on Marcus TURNER, Eric Gardner (1954): Tiberius Iulius Alexander. V: Journal of Roman Lepidus, Thrasea Paetus, and political action under the principate. V: Syl-Studies let. 44, str. 54–64.

lecta Classica, let. 21, str. 119–139.

VEGETTI, Mario (1982): Zoologia e antropologia in Plinio. V: Plinio il Vecchio sotto SULLIVAN, Richard D. (1980): The Dynasty of Cappadocia. ANRW 7,2, str.

il profilo storico e letterario: Atti del convegno di Como, 5/6/7 ottobre 1979 [e] atti 1147–1161.

della Tavola rotonda nella ricorrenza centenaria della morte di Plinio il Vecchio, Bologna, 16 dicembre 1979. Como, Banca Briantea, str., 117-131.

80

viTTinGhoFF, Friedrich (1951): Römische Kolonisation und Bürgerrechtspolitik unter Caesar und Augustus, Wiesbaden, in Kommission b. Franz Steiner (Akademie der Wissenschaften und der Literatur, Abhandlungen der Geistes- und sozialwiss. Klasse, 14)

VOIGT, Felix A. (1957): Phemonoe. V: RE 19,2, st. 1957.

WALLA, Marialuise: Der Vogel Phoenix in der antiken Literatur und der Dichtung des Laktanz. Disertacija. Dunaj: Universität Wien, Verlag Notring, 1969.

WILAMOWITZ-MOELLENDORFF, Ulrich von (1881): Antigonos von Karystos.

Berlin: Weidmannsche Buchhandlung (Philologische Untersuchungen; 4).

WILCKEN, Ulrich/BERGER, Ernst Hugo (1895): Archelaos 15. RE 2,1, st. 451–452.

WILCKEN, Ulrich (1896): Attalos 11. V: RE 2,2, st. 2175–2177.

WILLIAMS, J. H. C. (2001): Beyond the Rubicon. Romans and Gauls in Republican Italy. Oxford: Oxford University Press (Oxford Classical Monographs).

WINKELSTERN, Karl: Die Schweinezucht im klassischen Altertum. Disertacija. Gi-eßen: Ludwigs-Universität zu Giessen, R. Noske, 1933.

ZEISSIG, Karl: Die Rinderzucht im alten Griechenland. Disertacija. Gießen: Verlag Konrad Triltsch, 1934.

ZIRKLE, Conway (1967): The Death of C. Plinius Secundus AD 23–79. V: Isis, let.

58, str. 553–559.

81

ŽIVAL V RIMSKEM

PRAVU

Marko Kambič

UVOD

Z 11. stoletjem so Justinijanovo kodifikacijo začeli preučevati in rimsko

pravo poučevati. Na podlagi povečini kazuističnih rimskih pravnih vi-

Rimsko pravo

rov je pravna znanost ustvarjala in razvijala sistem, ki je odločilno zaz-

namoval pravni razvoj. Rimsko pravo je skupaj s kanonskim pravom

Rimsko pravo je v širokem pomenu pravo rimske družbe, v ožjem pa

postalo prvo resnično evropsko pravo, to je pravo, ki se je uporabljalo na

pravo rimske države, ki je nastajalo več kot tisoč let. Njegovemu razvoju

tleh celotne krščanske Evrope. Proces ponovne uporabe rimskega pra-

lahko glede na ohranjenost virov sledimo od sredine petega stoletja pr.

va, kot ga je opredelila pravna znanost, imenujemo recepcija rimskega

Kr., ko je bil izdan Zakonik XII plošč, prva in edina v Rimu nastala kodi-

prava. Na njeni podlagi so iz rimskopravne korenine zrasli nacionalni

fikacija, pa vse do prve polovice šestega stoletja, ko je njegovo organsko

pravni redi, rimsko pravo pa je postalo temelj sodobnega, predvsem ci-

rast, povezano z rimsko družbo, zaključil bizantinski cesar Justinijan I.

vilnega prava kontinentalne Evrope in (predvsem nekdaj kolonialnih)

z epohalno uzakonitvijo rimskega prava, po njem imenovano Justinija-

držav po svetu, popolnoma pa se mu ni moglo ogniti niti anglo-ameri-

nova kodifikacija. Z njo si je upravičeno prislužil vzdevek največji kodi-

ško pravo ( common law) . 2

fikator v človeški zgodovini. Kodifikacija je v treh delih vsebovala zbirko cesarskih konstitucij ( Codex), zbirko odlomkov iz spisov rimskih juristov Rimsko pravo je prek recepcije v srednjem in novem veku zaznamovalo

( Digesta) in pravni učbenik, ki je imel veljavo zakonika ( Institutiones). Ce-tudi sodobno pravno ureditev, povezano z živalmi.3

sar jo je pozneje dopolnjeval še z novimi zakoni ( Novellae).1

Po propadu Zahodnega rimskega cesarstva je skupaj z zatonom antič-

ne družbe v precejšnjo pozabo utonilo tudi rimsko pravo, ponovno pa

Animalia

je zaživelo ob vzniku drugega tisočletja. Vzroke za njegovo srednjeve-

ško renesanso najdemo v izboljšanju ekonomskih in kulturnih razmer

Rimljani so bili utilitaristi, tako kot skorajda ves človeški rod do dana-

ter odkritju celotnega rokopisa Digest, v katerem so bili ohranjeni bise-

šnjih dni. Prepričani so bili, da je svet ustvarjen zato, da služi človeku, ri rimske pravne misli. Novo zanimanje je rimsko pravo zbudilo v prvi

kar je veljalo tudi za živali. Takšno naziranje je razumljivo z vidika zgo-

vrsti iz praktičnih razlogov, saj so v njem našli izjemno kvalitetne odgo-

dnje rimske agrarne in avtarkične družbe, kjer je bilo preživetje posa-

vore na izzive hitro razvijajoče se družbe, ki so bili v mnogočem enaki

meznika in skupnosti praviloma neposredno odvisno od tistega, kar so

tistim v antičnem Rimu. Ponovno uporabo so rimskemu pravu zagota-

pridelali, vzgojili ali ujeli.

vljale izjemno racionalne in logične rešitve pravnih vprašanj, izhajajoče

iz ideje pravičnosti, zato se ga je prijel vzdevek » ratio scripta«. S pomočjo Skladno s tem je imela žival v rimskem pravu položaj stvari. Šte-prefinjene dedukcije in vestnega tehtanja argumentov so stremele k do-

li so jo za premičen premoženjski predmet, podvržen človekovi ob-

seganju čim pravičnejše rešitve konkretnega primera.

lasti. Kot taka ni uživala pravne zaščite. Pravno zavarovana je bila le z

2

Podrobneje o recepciji z lit. gl.: Kambič 2007: 13–34.

1

O razvoju rimskega prava z lit. gl. monografijo: Manthe 2016.

3

Prikaz recepcije na tem področju bi presegel namen in omejitev dolžine pričujočega prispevka.

83

TEMELJNE KATEGORIJE

vidika premoženjskega interesa njenega lastnika. Omeniti moramo,

da so bili na pravnem področju z živaljo izenačeni ljudje brez osebne

svobode, ki jim pravo ni priznavalo subjektivitete. Čeprav so ti ljudje v

Osnovna rimska delitev živali, ki kaže na njihovo utilitaristično misel-

Rimu kot največji antični sužnjelastniški družbi predstavljali ekonom-

nost, je premoženjskopravno razločevanje živali na divje, udomačene

sko zelo pomemben del prebivalstva, so imeli status stvari, to je položaj

in domače.

brezpravnega objekta. Kljub temu so v nasprotju z živalmi vsaj formal-

no uživali določeno zaščito pred samovoljnim, ekscesno krutim ravna-

njem lastnikov.4

Divje in udomačene živali

Pravni položaj živali pa moramo, tako kot pri sužnjih, razločevati od dejanskega položaja. Ta je bil odvisen od konkretnih življenjskih okoli-Kot divjo so opredeljevali tisto žival, ki je prosto živela v svojem naravnem ščin. Človekova narava se od rimskih časov ni dosti spremenila in pred-okolju. Ker ni imela lastnika, si jo je vsakdo lahko prilastil z lovom ali ri-stavljamo si lahko, da so mnoge živali, denimo hišni ljubljenčki ali pa

bolovom, to je s tem, da jo je vzel v posest z namenom, da na njej pridobi

dragoceni dirkalni konji, živeli bolje od mnogih sužnjev in celo od svo-

lastninsko pravico.7 Šlo je za tipičen primer okupacije kot načina pridobi-

bodnih ljudi, na drugi strani pa so bile živali izpostavljene izjemni kru-

tve lastninske pravice na nikogaršnji stvari.8 Lastnik zemljišča, na primer tosti in zlorabam, na primer pri igrah v areni.5

gozda, v katerem so se prosto nahajale divje živali, ni bil njihov lastnik in je lov lahko preprečil zgolj tako, da je drugim prepovedal vstop na svoje

Rimski miselni svet je bil nasploh prežet s pojavnostjo živali, ne samo v

zemljišče.9 Pravila, ki so se v rimskem pravu razvila v povezavi z okupacijo pravu, ampak tudi na primer v mitologiji, simboliki, likovni in besedni

divje živali, lahko štejemo za zametke lovskega prava.

umetnosti.6 Naj omenimo zgolj simbol volkulje, ki naj bi z dojenjem re-

šila Romula in Rema.

Ujeta divja žival je bila predmet lastninske pravice, dokler ni ponovno

dobila svoje naravne prostosti. Če je divja žival ušla ali pa je bila izpušče-na, je zopet postala stvar brez lastnika (tj. nikogaršnja stvar), ki jo je bilo mogoče okupirati.10

Za udomačeno pa je štela tista divja žival, ki je imela navado, da se je

4

Gl. npr.: Gai, 1, 53; C. 7, 6, 1, 3. Upravičeno skeptično piše o učinkovitosti zaščite sužnjev Watson vračala k lastniku ( animus revertendi). Kljub temu, da se je prosto gibala (1997: 1–6), ki v sklepu ugotavlja: »What I hope I have shown, especially from the sketch of v svojem naravnem okolju, je lastnik na njej obdržal lastninsko pravico

Roman slave law, is that when animals are regarded as property, adequate legal protection is impossible.«

5

Med drugim so živali v areni izkoriščali za krvnike. O obsodbi na smrt z divjimi zvermi ( ad 7

Gai. D. 41, 1, 1, 1.

bestias) in njeni javni izvršitvi gl.: Ebner 2012, predvsem 249–257. O specifični kazni poena cullei, pri kateri so storilca skupaj s psom, petelinom, kačo in opico zašili v vrečo ter jo vrgli v vodo gl.: 8

Gai. D. 41, 1, 3 pr. Nekaj zanimivih konkretnih primerov gl. pri: Finkenauer 2011: 30–44.

Kranjc 2021: 5–40.

9

Gai. D. 41, 1, 3, 1.

6

Gl. npr. monografijo: Toynbe 2012.

10 Gai. D. 41, 1, 3, 2.

84

USMRTITEV ALI POŠKODOVANJE

toliko časa, dokler te navade ni opustila. Takrat je zopet postala niko-

garšnja stvar in s tem predmet okupacije.11 Če si je udomačeno žival kdo

TUJE ŽIVALI

protipravno prilastil, je lastniku odgovarjal za tatvino.

Domače živali

Lex Aquilia

Domače živali so tiste, ki jih je človek skozi generacije tako udomačil,

Kot smo že ugotovili, rimsko pravo ni ščitilo živali same, ampak lastni-

da ne morejo pridobiti naravne prostosti. Običajno imajo lastnika in od

kov premoženjski interes na živali kot premični stvari.15 Če je torej kdo

divjih živali naj bi se praviloma razlikovale po svoji krotki naravi.12 La-

neupravičeno usmrtil ali poškodoval tujo žival, je s tem lastniku povzro-

stnik je na domači živali ohranjal lastninsko pravico, tudi kadar se je iz-

čil premoženjsko izgubo, ki mu jo je bil dolžan povrniti. Najpomembnej-

gubila ali pobegnila, vse dokler je ni obravnaval kot zavržene.13

ši rimski predpis, ki ureja omenjeno področje, je zakon lex Aquilia de damno, sprejet leta 287 pr. Kr.16 Zakon naj bi razveljavil prejšnje določbe, Med domačimi živalmi je imela poseben pravni položaj vprežna in to-ki so urejale problematiko uničenja oziroma poškodovanja tuje stvari. S

vorna živina, predvsem govedo, konji in osli, od katerih so bili v zgo-pomočjo rimske klasične jurisprudence je pomembno zaznamoval na-

dnjem obdobju Rimljani zaradi agrarnega gospodarstva življenjsko od-

daljnji razvoj odškodninskega prava.17

visni, saj so jih potrebovali v procesu pridelave hrane. Te živali so bile

poleg sužnjev in italskih zemljišč uvrščene v posebno skupino stvari, imenovano res mancipi, kar je pomenilo, da se je mogla lastninska pravica po rimskem civilnem pravu na njih prenašati zgolj na strogo obličen

Usmrtitev

način z mancipatio ali in iure cessio.14 Obličnosti naj bi po eni strani opo-zorile odsvojitelja na resnost posledic prenosa lastninske pravice, saj je

Po prvem poglavju akvilijskega zakona je moral tisti, ki je protipravno

z njim lahko ogrozil svoj obstoj, po drugi strani pa naj bi zagotovile pu-

in krivdno usmrtil tujega sužnja oziroma sužnjo ali štirinožno domačo

bliciteto, oziroma dokaz, da je do prenosa prišlo. Čeprav se je rimska čredno žival, plačati lastniku najvišjo vrednost, ki jo je ta stvar imela v družba v stoletijih korenito spremenila, s čimer je delitev na res manci-letu, preden je bila usmrčena.18 Za štirinožne domače čredne živali ( qu-pi in na ostale stvari ( res nec mancipi) postala obsoletna, jo je formalno odpravil šele cesar Justinijan I.

15 K varovanju lastnikovega interesa spada na primer tudi dolžnost prodajalca (po ediktu kurul-skih edilov), da napove določene dejanske pomanjkljivosti živine, ali rimska ureditev pridobivanja plodov na živalskih mladičih, česar na tem mestu ne obravnavamo.

11

Gai. D. 41, 1, 1, 5.

16 O zakonu gl. podrobneje: Kambič 1994: 167–184.

12 Prim.: Just. Inst. 4, 9 pr.; Ulp. D. 9, 1, 1, 10–12.

17 Gl.: Kambič 1996: 121-151.

13 Gai. D. 41, 1, 5, 6.

18 Gai. D. 9, 2, 2 pr. Hkratna enaka obravnava sužnjev in živali jasno kaže na položaj sužnjev v 14 Gai. Inst. 2, 14a–20. Opis obeh institutov glej pri: Kranjc 2017: 398–401.

rimskem pravu.

85

adrupes pecus) so šteli na primer vole, konje, mule, osle, pa tudi ovce in polagoma prešla v naprednejšo obliko gospodarstva, določila akvilijske-koze. Rimski klasični jurist Gaj piše, da akvilijski zakon ne zajema psa,

ga zakona niso več ustrezala novim razmeram. Pojavljalo se je vedno več

niti divjih živali, kot so medvedi, levi in panterji. Za predmet varstva pa primerov, ko oškodovanec z obsodbo storilca na najvišjo tržno vrednost

šteje slone in kamele, čeprav po naravi niso domače živali in jih zakon

stvari v zadnjem letu ne bi dobil v celoti povrnjene škode, ki jo je utrpel.

izvirno ni zajemal.19 Tovrstna, za rimske juriste značilna širitvena inter-

Zato je jurisprudenca začela zakon interpretirati v skladu s potrebami

pretacija, je izraz dejanskih potreb v obdobju po izdaji zakona.20 Sloni

časa. Počasi je začela presojati širše okoliščine posameznega primera in

in kamele so bile namreč značilne tovorne oziroma transportne živali v

s tem priznavati dejansko škodo, ki je z usmrtitvijo nastala lastniku. To

deželah, ki so jih Rimljani osvojili v punskih vojnah.

praktično gledano pomeni, da pravniki pri vrednotenju škode niso upo-

števali samo tržne cene usmrčene živali, ampak tudi premoženjsko iz-

Kot določa prvo poglavje, je moral storilec oškodovancu na podlagi tož-

gubo, ki je glede na konkretne okoliščine presegala njeno ceno. Zaradi

be actio legis Aquiliae plačati toliko, kolikor je bila stvar največ vredna v škodnega dogodka je namreč lastnik lahko utrpel še nadaljnje zmanjša-zadnjem letu. To pomeni, da je moral storilec plačati najvišjo vrednost,

nje premoženja, na primer stroške ali dolžnost plačila pogodbene kazni,

ki jo je imela žival v letu pred škodnim dogodkom, čeprav v trenutku,

ali pa se njegovo premoženje ni povečalo tako, kot bi lahko pričakovali,

preden je bila usmrčena, morda ni bila več toliko vredna. Smisel take

če do usmrtitve ne bi prišlo. Klasični jurist Pavel je iz posameznih pri-

ureditve nam osvetlijo družbenoekonomske razmere v obdobju, ko je

merov že ustvaril splošno pravilo, da se v akvilijskem zakonu kot ško-

bil zakon sprejet. Vrednost večine sužnjev in črednih domačih živali je

da šteje tisto premoženje, ki bi ga lastnik lahko imel, če do škodnega takrat nihala znotraj enoletnih ciklov, saj so imeli spomladi ali poleti,

dogodka ne bi prišlo, kot tudi premoženje, ki ga je bil zaradi škodnega

ko so se poljska opravila razmahnila, višjo vrednost kot pozimi, ko jih je

dogodka prisiljeni potrošiti.21 Klasični pravniki so torej pri vrednotenju

bilo treba v glavnem samo preživljati. Njihova cena je torej znotraj leta

škode po prvem poglavju akvilijskega zakona že upoštevali tožnikov in-

oscilirala glede na letni čas. S tem, ko je zakon določil, da mora storilec teres.22 To se kaže tudi v primeru tako imenovane izredne cene. Slednja

plačati najvišjo vrednost živali v preteklem letu, je zaščitil lastnika pred izraža vrednost stvari glede na dejstvo, da sestavlja uničena stvar z de-vplivom tovrstnega nihanja cen. Prvo poglavje tako ni upoštevalo samo

lom oškodovančevega premoženja celoto. Če se uničena stvar in ostali

škode, neposredno nastale v trenutku usmrtitve, ampak je omogočalo

del vsak zase objektivno ocenita, lahko dosežeta nižjo skupno ceno, ka-

širše vrednotenje premoženjske izgube, kar daje slutiti, da je zakon že

kor če sta ocenjena skupaj. V tem smislu je izredna cena, kot ugotavlja-

izvirno upošteval določen, sicer ozko omejen lastnikov interes, ki ga lah-

jo že rimski juristi, tržna cena uničene stvari, povečana za zmanjšanje

ko prikažemo kot razliko med najvišjo vrednostjo živali v zadnjem letu

vrednosti okrnjene celote.23 Če je bil na primer usmrčen konj iz četve-

njenega življenja in vrednostjo v trenutku pred usmrtitvijo. Glede na rovprege, je moral storilec poleg njegove vrednosti lastniku povrniti še

družbene in gospodarske razmere v času sprejema zakona je bil s tem

toliko, za kolikor se je zaradi tega zmanjšala vrednost ostalih živali.24

seveda priznan le najbolj pogost in očiten interes. Ko je rimska družba

21 Paul. D. 9, 2, 33 pr.

19 Gai. D. 9, 2, 2, 2. Prim. Just. Inst. 4, 3, 1, kjer so z argumentom, da se pasejo v čredah, varstvu pridruženi tudi prašiči.

22 Ulp. D. 9, 2, 21, 2; Paul. D. 9, 2, 22 pr.; Jav. D. 9, 2, 37, 1; Paul. D. 9, 2, 55.

20 Gaj je deloval v drugem stoletju po Kr., to je dobrih štiristo let po sprejemu omenjenega 23 Paul. D. 2, 9, 22, 1. Prim. Gai Inst. 3, 12.

zakona.

24 Ibid. Podrobneje o določanju odškodnine po prvem poglavju z lit. gl.: Kambič 1994: 173–177.

86

Poškodovanje

škodo povzročila tuja žival. Ureditvi je skupno zavedanje rimskih juri-

stov, da žival nima razuma in da bo zato za posledico odgovarjal njen

Kadar je kdo žival samo poškodoval, je odgovarjal po tretjem poglavju

lastnik ali imetnik.27

akvilijskega zakona, ki je enako urejalo tudi poškodovanje sužnja oziro-

ma uničenje ali poškodovanje druge stvari. V tem primeru je moral sto-

Lastnik je za povzročeno škodo običajno odgovarjal na podlagi zakona

rilec na podlagi tožbe actio legis Aquiliae plačati škodo, ki se je pokazala v lex Aquilia, seveda kadar so bili izpolnjeni predpisani znaki dejanja, v tridesetih dneh po škodnem dogodku.25 Taka ureditev je omogočala, da

prvi vrsti lastnikova krivda, na primer, če je zdražil konja, da je brcnil, ali se je odškodnina tudi po tretjem poglavju določila pravično, saj je višino

če je naščuval psa.28 Poleg naklepa je lastnik živali odgovarjal tudi za ma-izgube z vsemi posledicami skoraj nemogoče oceniti že v trenutku na-

lomarnost, kamor so rimski pravniki prištevali slabotnost in nespret-

stanka škode, ker se slednje praviloma pokažejo šele pozneje. Težka rana

nost. Tako sta na primer po akvilijskem zakonu odgovarjala vodnik mul

se včasih hitro in dobro zaceli, na videz nepomembna poškodba pa ima

in jezdec, ki zaradi neizkušenosti ali slabotnosti nista mogla nadzorova-

lahko hude posledice. Zaradi tega je tudi nemogoče vnaprej zanesljivo

ti živali, ki je povzročila škodo.29

ugotoviti stroške zdravljenja in morebitno drugo škodo. Omenjena ure-

ditev je tako že v osnovi dajala možnost za upoštevanje oškodovanče-

Poleg akvilijskega zakona so Rimljani poznali tudi posebno ureditev do-

vega interesa. Tožbeni zahtevek ni obsegal samo škode, izračunane na

ločenih situacij, kjer je kot povzročiteljica škode nastopala žival.30

podlagi vprašanja, za koliko se je zmanjšala vrednost poškodovane ži-

vali, ampak so se vrednotile tudi nadaljnje posledice poškodbe in s tem

Še iz Zakonika XII plošč se je v obdobje rimskega klasičnega prava ohra-

premoženjska izguba glede na okoliščine posameznega primera. Izho-

nila tožba actio de pastu pecoris, s katero je mogel odškodnino zahtevati dišče za upoštevanje interesa je bilo že po sami zakonski dikciji široko,

lastnik zemljišča, ki ga je popasla tuja živina.31 O vsebini tožbe ni zanes-vendar so v začetku kot interes najverjetneje priznavali le vrednost po-

ljivih in enoznačnih virov.32

škodbe in stroške zdravljenja, ne pa izgubljenega dobička.26

Iz omenjenega zakonika naj bi izvirala tudi tožba actio de pauperie, ki je prihajala v poštev takrat, ko je človeka ali tujo stvar poškodovala

ŽIVAL KOT POVZROČITELJICA

ŠKODE

27 Gl. npr.: Ulp. D. 9, 1, 1, 3: »[…] nec enim potest animal iniuria fecisse, quod sensu caret. «. Smiselno enako: Just. Inst. 4, 9 pr.

28 Ulp. D. 9, 1, 1, 5; Proc. pri Ulp. 9, 2, 11, 5.

29 Gai. D. 9, 2, 8, 1; Gai. D. 50, 17, 132. Krivda je utemeljena na prepričanju, da bi se subjekt moral in Rimsko pravo, ki je bilo po svoji naravi usmerjeno k zaščiti lastnine in

mogel zavedati, da določenim okoliščinam ne bo kos.

lastnikovega premoženjskega interesa, je urejalo različne situacije, ko je

30 Opis ureditve odgovornosti za škodo, ki jo je drugemu povzročila žival, osredotočen na posamezna obdobja rimskega pravnega razvoja, gl. pri: Jackson 1978: 122–143.

31 V času Zakonika XII plošč, ko je bila rimska družba izrazito agrarna, je imelo popasenje tujega 25 Ulp. D. 9, 2, 27, 5.

polja lahko usodne posledice za lastnika.

26 Podrobneje o določanju odškodnine po tretjem poglavju z lit. gl.: Kambič 1994: 177–181.

32 Ulp. D. 19, 5, 14, 3.

87

štirinožna domača žival, ki je bila razdražena proti svoji, sicer krotki na-glede na dejstvo, ali je bila žival prosta ali zaprta oziroma privezana.41

ravi, pod pogojem, da je ni razdražil oškodovanec sam ali druga žival.33

Najverjetneje je bil lahko tožen vsak, ki mu je bila zaupana skrb za žival, Tudi ta tožba se je uporabljala še v poznejših obdobjih rimskega prav-torej ne zgolj njen lastnik. Če je žival usmrtila svobodnega človeka, je

nega razvoja.34 Z interpretacijo so jo razširili na primere, ko so škodo edikt predpisoval kazen v znesku 200 zlatnikov, če ga je zgolj poškodo-povzročile ostale živali razen divjih.35 Lastnik je za posledico odgovarjal vala, je moral sodnik oškodovancu dosoditi pravičen znesek odškodni-objektivno, to je ne glede na svojo krivdo. Obsojeni storilec je bil oško-

ne, kadar pa je žival poškodovala tuje premoženje, se je morala obsodba

dovancu zavezan alternativno, plačati mu je moral odškodnino ali izro-

glasiti na dvojni znesek škode.42

čiti žival.36 Ker so šteli, da škoda sledi »glavi« povzročitelja, to je živali, je zanjo odgovarjal tisti, ki je bil lastnik živali v času uvedbe sodnega postopka, in ne tisti, ki je bil njen lastnik v trenutku škodnega dogodka.37

Iz istega razloga je oškodovanec izgubil možnost tožbe, če je žival umrla

SKLEP

pred uvedbo sodnega postopka.38

V Rimu je imela žival status premoženjskega predmeta in je bila kot taka

Podobno naj bi urejal odškodninsko odgovornost lastnikov psov pose-

brez pravne zaščite. Rimsko pravo pa je skrbno varovalo tako premo-ben zakon Lex Pesolania de cane, o katerem ni ohranjenih podrobnejših ženjski interes lastnika živali kot interes tistega, ki bi mu žival povzro-virov.39

čila škodo.

Prav tako ni dosti znanega o ediktu De feris, ki sta ga izdala kurulska Rimsko premoženjsko oz. odškodninsko pravo je prek recepcije ned-edila, interpretativno razširila pa klasična jurisprudenca.40 Edikt je vomno zaznamovalo pravni razvoj in s tem sodobno pravo tudi glede

vzpostavljal objektivno odgovornost tistega, ki je imel na javni cesti ali

ureditve, povezane z živaljo.43 Ni pa bilo ključno pri opredelitvi živali kot v njeni bližini divjo žival, kadar je slednja povzročila škodo, in sicer ne premične stvari. Prispevalo je zgolj pravni koncept, ki je bil sprejet zato, ker se ni razlikoval od prevladujočih srednjeveških in poznejših ustalje-33 Ulp. D. 9, 1, 1 pr.; Ulp. D. 9, 1, 1, 6 in 8; Paul. D. 9, 1, 2, 1.

nih dojemanj ter praktičnih pogledov na žival. Preteči je moralo veliko

34 Podrobneje o tožbi in njenem razvoju gl. npr. monografijo: Polojac 2003.

časa in vloženih je moralo biti mnogo naporov, da se je začel ta kon-35 Ulp. D. 9, 1, 1, 2; Gai. D. 9, 2, 2; Paul. D. 9, 1, 4; Ulp. D. 9, 1, 1, 10.

cept v novejši zakonodaji vsaj simbolično spreminjati. Do spremembe

36 D. 9, 1, 1 pr. Noksalni značaj tožbe naj bi kazal, da so v najzgodnejšem rimskem deliktnem je prišlo dokaj pozno, kljub mnogim plemenitim idejam in pozivom v

pravu živali pripisovali neke vrste subjektiviteto. Šteli naj bi namreč, da mora biti kot povzro-preteklosti, da je žival bitje, ki čuti, in je zato z njo treba spoštljivo ravnati čiteljica škode kaznovana, zato jo je lastnik moral prepustiti oškodovancu. Gl.: Zimmermann 1996: 1099–1100. O pripisovanju človeških lastnosti živalim (antropomorfizmu) v pravni zgo-ter zagotavljati njeno dobrobit.

dovini gl. kratko: Polojac 2012: 141–143.

37 Ulp. D. 9, 1, 1, 12: »[…] noxa caput sequitur […]«.

38 Ulp. D. 9, 9, 1, 13; Jav. D. 9, 2, 37, 1.

39 Paul. Sent. 1, 15, 1.

41 Paul. D. 21, 1, 41. Več o tem gl.: Zimmermann 1996: 1104–1107.

40 Kurulska edila sta bila rimska magistrata, med drugim zadolžena za policijski nadzor na jav-42 Ulp. D. 21, 1, 42; Just. Inst. 4, 9, 1.

nih cestah.

43 Gl. npr.: Wise 1996: 516–539.

88

Leta 2002 sprejeti Slovenski stvarnopravni zakonik je na primer počival JUHART, Miha (2016): Žival kot stvar v civilnem pravu. V: Pravnik, 71/9–10, str.

na ustaljeni pravni doktrini, ki je žival dojemala kot stvar. Nova ureditev 743–757.

je bila uvedena leta 2020 z dodatkom 15.a člena, ki se glasi: »(1) Živali niso Justinijanove Institucije: KRANJC, Janez (2012): Ljulbjana: GV Založba.

stvari, ampak čuteča živa bitja.44 Njihovo zaščito urejajo posebni zakoni.

KAMBIČ, Marko (1994): Določanje odškodnine za protipravno povzročeno ško-

(2) Zanje se uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo premičnine, če

do po zakonu lex Aquilia. V: Zbornik znanstvenih razprav, 54, str. 167–184.

zakon ne določa drugače.« Formalno je torej le prišlo do preboja starega

KAMBIČ, Marko (1996): Izključitev protipravnosti in krivde pri deliktu da-koncepta, pot do dejanske spremembe prevladujočih nazorov in do pri-

mnum iniuria datum kot podlaga današnjemu pravu. V: Zbornik znanstve-

lagoditve zakonodaje pa bo, tudi glede na sicer logični in potrebni drugi

nih razprav, 56, str. 121–151.

odstavek omenjenega člena, verjetno še dolga.45

KAMBIČ, Marko (2007):. Recepcija rimskega dednega prava na Slovenskem s posebnim ozirom na dedni red Karla VI. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

KRANJC, Janez (2017): Rimsko pravo, 3. pregledana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: VIRI IN LITERATURA

IUS Software, GV Založba.

KRANJC, Janez (2021): Parricidium and the penalty of the sack. V: KRALJIĆ, Suzana/KOROŠEC, Damjan/ÜNVER, Yener (ur.): Selected aspects of human life Codex Iustinianus: recognovit KRUEGER, Paul (1900): Ed. 7. Berolini: Apud in civil and criminal law. Maribor: University of Maribor, University Press, Weidmannos.

str. 5–40.

Digesta Iustiniani: recognovit MOMMSEN, Thomas, retractavit KRUEGER, Paul MANTHE, Ulrich (2019): Geschichte des römischen Rechts, 6., durchgesehene und (1928): Ed. 15. Berolini: Apud Weidmannos.

aktualisierte Auflage. München: C. H. Beck.

EBNER Cristoph (2012): Die Konzeption der Arenastrafen im römischen MICHEL, Margot/KUHNE, Daniela/HANNI, Julia (ur.) (2012): Animal Law – Tier Strafrecht. V: Zeitschrift der Savigny-Stiftung für Rechtsgeschichte: Romanisti-und Recht: Developments and Perspectives in the 21st Century, Entwicklungen sche Abteilung, 129/1, str. 245–258.

und Perspektiven im 21. Jahrhundert. Zürich, St Gallen: Dike Verlag AG.

FINKENAUER, Thomas (2011): On Stolen Swine, Fished Fisherman, and Drow-

Pogodba o delovanju Evropske unije (26. 10. 2012): Uradni list Evropske unije C

ned Dogs. V: Roman Legal Tradition, 7, str. 30–44.

326/47.

Institutiones Iustiniani: recognovit KRUEGER Paul (1928): Ed. 15. Berolini: Apud POLOJAC, Milena (2003): Actio de Pauperie and Liability for Damage Caused by ani-Weidmannos.

mals in Roman Law. Belgrade: Dosije.

Iulii Pauli Sententiae ad filium: ROMAC, Ante (1989): Zagreb: Latina et Graeca.

POLOJAC, Milena (2012): Actio de Pauperie: Anthropomorphism and Rationa-

JACKSON, Bernard S. (1978): Liability for Animals in Roman Law: An Historical lism. V: Fundamina 18/2, str. 119–144.

Sketch. V: The Cambridge Law Journal, 37/1, str. 122–143.

Stvarnopravni zakonik: Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20.

The Institutes of Gaius: (with the Latin Text of Seckel and Kuebler): GORDON, Willi-44 Prim.: Pogodba o delovanju Evropske unije (2012), člen 13: »Pri oblikovanju in izvajanju politik am M./ROBINSON, Olivia F. (1988): London: Duckworth.

Unije […] Unija in države članice v celoti upoštevajo zahteve po dobrem počutju živali kot ču-TOYNBEE, Jocelyn M. C. (2013): Animals in Roman Life and Art. London: Pen & tečih bitij […]«.

Sword Books Ltd.

45 O nekaterih vidikih sodobnega slovenskega civilnega prava gl.: Juhart (2016), 743–757; o per-spektivah v širšem okviru pa zbornik: Margot/Kuhne/Hanni (2012).

89

WATSON, Alan (1997): Rights of Slaves and Other Owned-Animals. V: Animal Law Review, 1/3, str. 1–6.

WISE, Steven M. (1996): The Legal Thinghood of Nonhuman Animals. V: Boston College Environmental Affairs Law Review, 23/3, str. 471–546.

ZIMMERMANN, Reinhard (1996): The Law of Obligations, Roman Foundations of the Civilian Tradition. Oxford: Oxford University Press.

90

RAZVOJ

ŽIVINOZDRAVSTVA OD

SKROMNIH ZAČETKOV

DO MODERNE ZNANOSTI

Andrej Pengov



PREDZGODOVINSKO OBDOBJE

so samice s teleti, ki jih obdajajo mlade živali, in nato odrasli samci. Ob robu so stare, oslabele ali poškodovane živali. Povsem običajno je, da je-

Življenje naših prednikov je bilo dolga desettisočletja neločljivo pove-

lenjad na teh selitvah spremlja večje število volkov, ki imajo poseben,

zano z naravo. V hladnem, neprijaznem podnebju in ob pičli vegetaci-

razmeram prilagojen način lova, zato da ob čim manjši porabi moči do-

ji je bilo njihovo preživetje od samih začetkov odvisno od različnih ži-

sežejo želeni uspeh. To pomeni, da določeno število volkov z vodjo tropa

valskih vrst, s katerimi so si delili bivalno okolje. Ob zeliščih in sadežih, na čelu najprej obkroži in izloči izbrano, praviloma oslabelo žival, ki jo

ki so jih ljudje nabirali po travnikih in gozdovih, so živali predstavlja-

nato brez pretiranega truda in nevarnosti pokonča.

le nepogrešljiv vir hrane. Pomen, ki so ga imele živali v tistem času za

ljudi, se najlepše odraža v stenskih poslikavah, ki jih najdemo na vseh

celinah. Nedavna odkritja v jamah južne Španije so s pomočjo sodob-

nih tehnik datiranja pokazala, da so najstarejše upodobitve nastale že



60.000 let pred našim štetjem, kar pomeni, da so delo neandertalcev.

Dejstvo je, da gre pri teh poslikavah – ne glede na to, ali so v jamah po

Evropi in Aziji ali pa skalah v Ameriki, Afriki in Avstraliji – večinoma za upodobitve živali. Če si jih nekoliko pobliže ogledamo, nam hitro postane jasno, da takratnim ljudem živali niso bile pomembne le pri lovu

in prehrani, ampak so občudovali tudi njihovo lepoto, moč, hitrost, po-

gum in iznajdljivost. Človek v tem času tudi ni bil na vrhu prehranske

piramide, kjer so bile velike zveri, v naših krajih predvsem volk. Znano

je, da volkovi od svojega plena zaužijejo predvsem drobovino, ki vsebuje

največ hranljivih snovi, vitaminov in mineralov, medtem ko mišice, se

pravi meso, ostane za majhne zveri, mrhovinarje in v tem obdobju tudi

za človeka.

Mnoge upodobitve prikazujejo lovce, ki so na različne načine poskušali

posnemati živali. Pri nekaterih indijanskih plemenih so se možje, ko so

odšli lovit jelenjad ali bizone, oblekli v volčje kožuhe, da bi si tako pri-Slika 1: Volkovi pri lovu

dobili njihove lovske veščine. Z orožjem, ki je bilo na voljo kamenodob-

nim lovcem, je bilo težko pa tudi nevarno upleniti veliko divjad. Tudi

Tak način lova tudi ne vznemirja preostale črede, ki mirno nadaljuje danes lahko v predelih, kjer okolje divjim živalim še omogoča priroje-svojo pot. Z opazovanjem živali so se ljudje postopoma naučili učinko-

ne življenjske in prehranske navade, opazujemo velike črede jelenjadi,

vitih načinov lova, seveda pa so želeli, da bi si pri tem zagotovili tudi po-ki glede na letni čas in vegetacijo spomladi potujejo proti severu, jeseni

moč volkov. Zato prvi poskusi udomačitve volka prav gotovo segajo že

pa proti jugu. Črede so vedno sestavljene po enakem vzorcu. V sredini

v zgodnejše obdobje kamene dobe, vsaj 50.000 let pred našim štetjem.

93





V primerjavi z drugimi vrstami domačih živali so bili volkovi, pozneje

pa psi, primerni spremljevalci človeka že v času pred uvedbo poljedel-

stva in stalne naselitve. Za pse seveda niso bila potrebna ustrezna zave-

tišča ali obore, pa tudi hrano so si delili z ljudmi.

Slika 3: Volk ali pes? Najdba iz Sibirije, ca. 18.000 let pred našim štetjem Ko se je podnebje približno pred 12.000 leti, po koncu zadnje ledene dobe, začelo postopoma spreminjati, so na določenih področjih nastale

razmere, primerne za razvoj poljedelstva in pozneje tudi udomačeva-

nje živali. Idealna kombinacija ugodnega podnebja, prisotnosti samo-

rodnih vrst žita in stročnic ter tudi prednikov današnjih domačih živali

se je najprej vzpostavila na področju t. i. rodovitnega polmeseca. To je

ozemlje današnje južne Turčije, Sirije in porečja Evfrata in Tigrisa, ki ga na zahodu in severu obdajajo gorske verige. V razdobju med 10.000 in

Slika 2: Lov na bizone

8000 let pred našim štetjem so tu udomačili drobnico, tj. ovce in koze,

katerih prednika sta divja ovca ( Ovis orientalis) in divja koza ( Capra ae-Naši predniki so na svojih pohodih občasno zagotovo naleteli na za-gagrus). Sledilo je govedo, katerega prednika sta tur ( Bos primigenius) in puščene volčje mladiče, ki so jih skušali udomačiti. Sprva se je pogos-prašič ( Sus scrofa). Konji so bili udomačeni precej pozneje, najprej verje-to dogajalo, da so se te živali, ko so odrasle, ponovno pridružile svojim

tno pri ljudstvih, ki so naseljevala stepe današnje Ukrajine in južne Ru-

vrstnikom v divjini. Postopno pa so ljudje tudi s križanjem primernih

sije. Prednik konja naj bi bil tarpan ( Equus ferus ferus), ki je do začetka 20.

osebkov uspeli volkove za stalno navezati na človeka.

stoletja živel na tem področju.

94





ZGODNJE CIVILIZACIJE

Če lahko o številnih dogodkih, povezanih z udomačitvijo živali, zaenkrat

samo ugibamo, pa lahko z gotovostjo določimo čas, ko so se ljudje začeli

zanimati za zdravje živali. Ko je človek približno pred 12.000 leti začel

ob psu udomačevati še druge vrste, začenši z drobnico, se je pri živalih

srečeval z boleznimi, ki so vsaj posredno ogrožale tudi njegov obstoj in

napredek. Korenine živinozdravstva gre torej iskati v zelo starih druž-

bah, pri pastirskih plemenih, ki so živela povečini od živinoreje in kate-

rih pripadniki so si pridobili prva znanja in izkustva z zdravljenjem ran

in poškodb, pri lajšanju prebavnih motenj in zagotovo tudi pri porodih.

V obdobju prvih civilizacij, kamor uvrščamo Mezopotamijo (Sumerci,

Babilonci, Asirci), Egipt (staro, srednje, novo kraljestvo) pa tudi zgodnjo antiko (do 5. stoletja pred našim štetjem), so se z zdravljenjem ljudi kot

tudi živali ukvarjali ustrezno izšolani svečeniki.

Slika 4: Tur – Bos primigenius

Na splošno velja, da je bolezen stara kot življenje. Prav tako je razumljivo, da so si ljudje pri različnih zdravstvenih težavah in poškodbah od nekdaj

pomagali glede na trenutne zmožnosti, znanje pa tudi glede na poglede

na vzroke za nastanek bolezni. Manj pa je znano, da si znajo tudi žival na-

gonsko pomagati pri lajšanju različnih bolezenskih tegob. Sem spada na

primer hlajenje poškodovanih ali vnetih delov telesa v mrzli vodi, primer-

ni položaji za razbremenitev posameznih okončin, dihalnih poti ali pa

zaužitje določenih zdravilnih zeli pri prebavnih motnjah. Nekaj od tega

so z opazovanjem živali prav gotovo prevzeli tudi ljudje. Vzroki in posle-

dice določenih bolezenskih pojavov so bili ljudem od nekdaj bolj ali manj

jasni. Številnih okoliščin, zlasti v zvezi z nastankom kužnih bolezni, pa si naši predniki seveda niso znali razložiti in so se zatekali k nadnaravnim

silam, demonom in zlim duhovom. Zdravljenje in preprečevanje bolezni

je bilo posledično skozi celotno zgodovino preplet razumske, izkustvene

medicine na eni strani ter verskih in mističnih dejavnikov na drugi.

Slika 5: Sumerska boginja zdravilstva Gula s svojim »spremljevalcem«

95



Pod vplivom Platona in Aristotela, ki sta človeka videla kot edino ra-ki so se kajpada napajali pri istih, dasi dosti manj okrnjenih antičnih

zumsko, razmišljujoče bitje z dušo, pa so se zdravniki, izšolani na prvih

virih. Tudi obdobje 16. in 17. stoletja, ki naj bi ga oplajala razgibana rene-medicinskih šolah (Kos, Knidos, Rodos), prenehali zanimati za živali, sančna znanost, z izjemo znamenitega dela Carla Ruinija o anatomiji,

katerih zdravljenje so prevzeli oskrbniki, pastirji in njihovi lastniki. To boleznih in zdravljenju konj, za veterinarsko medicino ni prineslo bi-je tudi vzrok, zakaj imamo iz obdobja antike (izjema so dela rimskih hi-

stvenega napredka. Razmere, ki so sprožile odločilen premik v razvoju

piatrov) in srednjega veka tako malo podatkov o boleznih in zdravljenju

naše stroke, so dozorele šele v začetku 18. stoletja.

živali, saj ljudje, ki so se s tem ukvarjali, največkrat niso bili vešči pisanja.

SREDNJI VEK IN RENESANSA

Ko se je po dvanajstih stoletjih leta 476 končalo slavno obdobje rimske-

ga cesarstva, je nastopilo nemirno in kruto, pa vendarle tudi bogato in

ustvarjalno obdobje srednjega veka. Za začetna stoletja te dobe splošne-

ga propada antične civilizacije in kulture sta značilna dva ključna druž-

bena pojava, ki zaznamujeta rojstvo Evrope, in sicer prevlada in postop-

na ustalitev barbarskih zmagovalcev ter nezadržen vzpon krščanske

vere in Cerkve. S propadom večine rimskih ustanov so takrat skoraj pov-

sem ugasnile številne veje antične znanosti, vključno z medicino. Le s

težavo in močno okrnjeno se je antično izročilo ohranjalo v nekaterih

verskih središčih, zlasti v samostanih.

Na razvoj medicine in živinozdravstva v srednjeveški Evropi bržčas ne mo-

remo gledati kot na strnjeno, zaokroženo in enovito dogajanje, pač pa ga

je treba razumeti kot postopno spajanje zelo raznovrstnega podedovanega

znanja in vedenja, krščanskih naukov in poganskih vraž, alkimije in čarov-

ništva, seveda pa tudi resne znanosti in izsledkov treznega raziskovanja.

Kar zadeva našo stroko, lahko rečemo, da so germanska in slovanska ple-

mena dodala bore malo k ostankom starega grškega in rimskega znanja,

ki v bistvu pomeni jedro srednjeveške veterinarske medicine. V velikem

Slika 6: Naslovnica znamenitega dela Carla Ruinija o anatomiji konj

obsegu pa so stroko sooblikovali arabski, judovski in bizantinski zgledi,

(Beneška izdaja, 1618)

96



OBDOBJE VELIKE EPIDEMIJE

Pecorum interitu je najstarejše doslej znano delo z veterinarsko vsebino GOVEJE KUGE

izpod peresa priznanega slovenskega medicinskega strokovnjaka in mu

zavoljo tega v zgodovini slovenskega živinozdravstva pripisujemo po-

seben pomen. Delo je bilo objavljeno v sklopu obsežnega strokovnega

Misli o pomenu temeljitega študija bolezni živine, ki jih je izrekel prispevka Chronologia Medico Practica leta 1713 v Frankfurtu ob Majni.

starosta italijanskih zdravnikov in ugledni profesor Bernardino Ramaz-

zini (1633–1714) v uvodnem predavanju za študente in učitelje Medicin-

ske fakultete v Padovi na začetku študijskega leta, in sicer 9. novembra

1711, so bile verjetno ena prvih spodbud pri negotovem in pogosto ne

dovolj zavzetem preoblikovanju takrat malo cenjene veščine zdravljenja

živali. Leta velikih epidemij goveje kuge v začetku 18. stoletja, ko so številni, predvsem italijanski strokovnjaki objavili izsledke prvih pogloblje-

nih raziskav s področja veterinarstva in ko so izhajali prvi predpisi o zatiranju kužnih bolezni pri živini, lahko namreč štejemo za prelomno

obdobje v zgodovini razvoja veterinarske medicine.

Za nas je zanimivo, da ob velikih evropskih osebnostih humane in ve-

terinarske medicine v tem obdobju srečamo tudi zelo ugledna imena

naših domačih strokovnjakov. Njihovo razmeroma veliko število pa

tudi znanstveni sloves sta gotovo redek, če ne izjemen pojav v zgodo-

vini slovenskega zdravstva in naravoslovnih znanosti nasploh. V dru-

gi polovici 18. stoletja je namreč slovensko veterinarstvo, če lahko tako

poenostavljeno označimo med seboj nepovezana prizadevanja naših

priznanih medicinskih strokovnjakov Marka Antona Plenčiča (1705–

1786), Janeza Mihaela Žagarja (1732–1812), Giovannija Antonija Scopolija

(1723–1788), Baltazarja Hacqueta (1739–1815) ter morda še Antona Muz-

nika (1726–1803), doseglo enega najpomembnejših vrhuncev v svojem

razvoju in se enakopravno pridružilo vsesplošnemu razcvetu evropske-

ga živinozdravstva tistega časa.

18. stoletje pa so zaznamovali še drugi prelomni dogodki, ki so pomembno vplivali na nadaljnji razvoj naše stroke. Spis dr. Marka Gerb-

ca (1658–1718) o veliki epidemiji goveje kuge z naslovom De moderno Slika 7: De moderno Pecorum interitu, Frankfurt ob Majni 1713

97

VIRI IN LITERATURA

Drugi večji izbruh goveje kuge v Avstriji in njenih dednih deželah vključno s Kranjsko beležimo v letih 1729 in 1730. Ob neizogibni škodi

nam je prinesel tudi prvo zbirko navodil za preprečevanje in zdravlje-

BATIS Janez (1996): 200 let veterinarskega izobraževanja na Slovenskem.

nje kužnih bolezni pri živini. 4. julija 1731 je namreč avstrijski cesar Karl Ljubljana, Slovenski veterinarski zbornik 33, str. 7–17.

VI. izdal odlok, ki je v sedmih točkah predpisoval ukrepe ob pojavu ali

JURCA, Jože (1987): Poročilo dr. Marka Gerbca o goveji kugi na Kranj-sumu kužne bolezni pri govedu in drugi živini. Na podlagi tega odloka

skem, 1713. Ljubljana, Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, str.

in poročil graščinskih oskrbnikov, ki so se nanašala na živinsko kugo v

109–138.

letih 1729 in 1730, pa so posamezne dedne dežele avstrijskega cesarstva

JURCA, Jože: Pregled zgodovine živinozdravstva do 18. stoletja. Ljubljana, Ve-in ogrsko kraljestvo izdale lastne uredbe, imenovane Viehordnung (Ži-

terinarska fakulteta, 1997.

vinski red). Po nam dostopnih podatkih so te uredbe v imenu visokih

PENGOV Andrej: Avstrijski živinski red. Ljubljana, Veterinarska fakul-

deželnih knežjih oblasti izšle v Ljubljani, Gradcu in Pragi, z veliko verje-teta, 2010.

tnostjo pa tudi v drugih dednih deželah ter na Ogrskem.

VON DEN DRIESCH Angela/PETERS Joris: Geschichte der Tiermedizin.

Stuttgart, Schattauer, 2003.

Leta 1782 je v okviru ljubljanskega liceja pričel delovati Mediko-kirur-

ški zavod, na katerem so se šolali ranocelniki (Wundarzt). Leta 1795

je bila dodana t. i. Veterinarska stolica, kar zaznamuje začetek veterinarskega šolstva na Slovenskem. V skladu s tedanjo organizacijo

SEZNAM SLIK

zdravstvene službe so bili zdravniki in ranocelniki zadolženi tudi za

veterinarsko dejavnost, in sicer predvsem za preprečevanje in izkore-

Slika 1: https://www.provinz.bz.it/land-forstwirtschaft/fauna-jagd-fi-

ninjanje živalskih kužnih bolezni, nadzor nad živili živalskega izvora

scherei/fauna/wolf-suedtirol/ernaehrung-praedation.asp.

in načeloma tudi za zdravljenje obolelih živali. V letih 1795 do 1806 je

Slika 2: https://smb.museum-digital.de/singleimage?resourcenr=162429.

bil prvi učitelj veterinarstva na ljubljanskem zavodu novomeški zdrav-

Slika 3: https://www.stuttgarter-zeitung.de/gallery.tiere-aus-der-

nik Karel Bernard Kogl.

eiszeit-hund-oder-wolf-mysterioeses.

Slika 4: https://beutelwolf-blog.de/wp-content/uploads/2018/06/

Slednjič smo Slovenci ob koncu 18. stoletja dočakali prvo strokovno Long_horned_european_wild_ox.jpg.

knjigo z veterinarsko vsebino v domačem jeziku. Gre za prevod dela o

Slika 5: https://www.researchgate.net/publication/315629974_Four_

kužnih boleznih pri živini, ki ga je napisal profesor na dunajski visoki

Thousand_Years_of_Concepts_Relating_to_Rabies_in_Animals_

veterinarski šoli Johann Gottlieb Wolstein. Spis je leta 1784 prevedel in v and_Humans_Its_Prevention_and_Its_Cure.

Ljubljani izdal idrijski zdravnik Jožef Ignacij Fanton de Brunn ( Bukuvze Slika 6: https://www.nlm.nih.gov/exhibition/historicalanatomies/Ima-od shvinskih bolesni sa kmeteshke ludy.). S tem pa so bili postavljeni vsi teges/1200_pixels/ruini_ title.jpg.

melji za uspešen nadaljnji razvoj naše stroke na Slovenskem.

Slika 7: https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/CBXWKZ

QOMB3XG2UFHKON4SZFLWGVR7SI.

98

SOKOL V NEMŠKI

POEZIJI VISOKEGA

SREDNJEGA VEKA

Mateja Gaber



UVOD

Lep primer uporabe roga (ki sicer ni naraven, ampak zlat, pa vendar gre

za očitno živalsko konotacijo), sta t. i. zlata rogova iz Gallehusa, ki so ju Ne glede na to, s kakšno vrsto dokumentov, rokopisov ali izročilom se

– prvega leta 1639 in nato drugega leta 1742 – našli v Gallehusu severno

ukvarjamo v medievistiki, skoraj vedno naletimo na živali. Živali so vpe-

od Møgeltønderja na južnem Jutskem (Severna Šlezija). Rogova datira-

te ne samo v besedila in podobe, temveč tudi v arheološke najdbe, ritu-

ta v obdobje 400 n. št., v t. i. germansko železno dobo, in spadata med

alne predmete, družbene predpise, pravo in heraldiko. Vpete so v ustno

najbolj znane danske arheološke najdbe. Na njiju se nahaja zapis v sta-

izročilo, pregovore, folkloro in pesmi. Nobeno drugo obodbje prej v zgo-

ri severnozahodni germanščini, ki je obenem najstarejši zapis v runah.

dovini okcidenta ni tako intenzivno razmišljalo o živalih, jih opazovalo,

Takole pravi: »Ek hlewagastiz holtijaz horna tawido – Jaz, Hlewagastiz

opisovalo in preučevalo, kot je to počel srednji vek. Živali so bile v sred-

(verjetno v pomenu: ta, ki ima slavne goste), Holtijaz (tisti, ki pripada njem veku vseprisotne (prim. Pastoreau 2005: 53).

Holtu), sem napravil ta rog.«2

Živali sprva niso bile del besedila, ampak so zapis besedila omogočale.

Velika paleta živalske prezence v vsakdanjem življenju je bila neločljivo

povezana z njihovim intelektualnim, duhovnim in simboličnim pome-

nom. V svoji prvi literarni vlogi je bila žival podlaga, na katero so zapi-

sovali besedila ali slikali (tudi živalske) podobe – bila je pergament, ko-

ženica, do popularizacije papirja v 14. stoletju najbolj razširjena podlaga za besedila in miniature.1

Zapis ali poslikavo podob so mnogokrat omogočali drugi živalski pred-

meti, kot so denimo rogovi, živalske kosti, slonovina, peresa ali dlake. Od pozne antike do zgodnje renesanse so zapisovalci uporabljali gosja, ra-

čja, labodja ali krokarjeva peresa. Kravji ali bikovi rogovi so bili posodice za črnilo, prav tako školjčne lupine in polžje hišice. Iz slonovine ali drugih kosti so izdelovali ročaje, iz veveričjih, bobrovih, jazbečevih in kunjih dlak čopiče, s pomočjo volčjih zob so polirali pozlate, z mehkimi zajčjimi

tačicami skrbno gladili iluminiran list. Iz nekaterih živali so pridobiva-

li barvne pigmente, iz nekaterih drugih (ali njihovih produktov, denimo

jajc, olja, voska, urina, mleka) sredstva za fiksacijo, lakiranje ali poliranje.

1

Pergament so pretežno izdelovali iz ovčje kože, redkeje tudi iz jelenove ali telečje. Bolj kot je Slika 1: Zlata rogova iz Gallehusa

bila žival mlada, toliko boljša je bila kvaliteta pergamenta. Za srednje veliko knjigo je bilo na primer potrebnih približno petdeset do sto ovčjih kož, ki so morale iti skozi dolgotrajno pro-ceduro, preden so bile nared za besedilo ali poslikavo.

2

Transkripcija: ek χ leu̯aǥastiz χ oltii̯az χ orna tau̯iđō/o˘.

101

Rogova sta doživela zanimivo usodo, saj ju je leta 1802 ukradel zlatar Ni-bil človek sam, zato mu je Bog dal pomoč. Iz prsti je oblikoval vse kopen-

els Heidenreich in ju pretopil. Kmalu po kraji so izdelali repliki, vendar

ske živali ter ptice na nebu in jih privedel pred človeka, da bi videl, kako ti nista iz čistega zlata, kot sta bila izvirna rogova, temveč iz pozlačenega jih bo ta poimenoval. Človek je sicer poimenoval vse živali, toda prave

srebra. Danes ju poznamo le po risbah (gravurah) in opisih iz 17. in 18.

pomoči z njimi ni dobil, saj mu živali niso mogle delati družbe oz. so to

stoletja. Repliki se nahajata v Nacionalnem muzeju v Jellingu.

počele v nezadostni meri. Bog je zato ustvaril še žensko, ki je lahko bila

ustrezna družica. Pomembno je, da so živali človeku podrejene – to se

kaže tudi v privilegiju, da jih človek sme poimenovati.3

Živali v besedilih zgodnjega nemškega

Starovisokonemški Fiziolog opisuje rastline, kamne in živali ter alegorič-

srednjega veka

no opozarja na odrešenje. Izhaja iz prepričanja o resničnosti narave –

fantastične živali in njihove značilnosti so zanj znanstvena resničnost.

Ni zadovoljen z biološkimi dejstvi, ampak se sprašuje o njihovem po-

Ko govorimo o živalih v besedilu, lahko v srednjem veku izpostavimo menu. Zemeljske stvari namreč dobijo pomen le, če so dodeljene edini

tri tradicije: biblično, ki govori o stvarjenju živali, naravoslovno, ki je bila in absolutni vrednoti – Bogu. Fiziologove trditve je mogoče v veliki meri

zbrana v antičnem vedenju o živalih, ter magično, ki jo najdemo v čarov-izpeljati iz antičnega nauka o naravi in egipčanskega verovanja v bogo-

niških urokih in krščanskih blagoslovih (Klinger & Kraß 2017: 10). Vse

ve. Dokumentiramo jih lahko na podlagi številnih antičnih piscev, kot

tri tradicije odražajo predkrščansko oz. pogansko izročilo, ki se je sčaso-

sta denimo Aristotel ( Histora animalium) ter Plinij ( Naturalis historia). Fi-ma preoblikovalo v krščansko, in vse tri tradicije lahko zasledimo tudi v

ziolog, tj. naravoslovec, ponuja veliko opisov živali (izstopajo lev, samo-

nemški literaturi zgodnjega srednjega veka. Biblične zgodbe so doživele

rog in gož), med katerimi pa so tudi sirene, kentavri ipd. (prim. Klinger

različne predelave v Staronemški knjigi stvarjenja ( Die Altdeutsche Genesis),

& Kraß 2017: 16).

antično vedenje se zrcali v Starovisokonemškem fiziologu ( Der althochdeut-sche Physiologus), preostanke germanske magične tradicije pa najdemo Merseburški urok: v staronemških urokih in zagovorih iz 10. in zgodnjega v Merseburških urokih ( Merseburger Zaubersprüche).

11. stoletja naletimo na podobo konja. Najstarejšo najdbo predstavljata

Merseburška uroka v starovisoki nemščini, ki tematizirata čas pred selit-Staronemška knjiga stvarjenja je nastala v drugi polovici 11. stoletja in je vami narodov in posegata v čas predkrščanske germanske mitologije.

predelava biblične Knjige stvarjenja v nemških verzih. V enoviti pripove-Medtem ko je bila formula prvega uroka namenjena rešitvi ujetnika, je

di združuje biblični zgodbi o nastanku sveta.

drugi Merseburški urok poganski blagoslov, ki naj bi pozdravil poškodovano nogo Wotanovega4 žrebeta.

Prva biblična Knjiga stvarjenja govori o stvarjenju sveta v šestih dneh: Bog peti dan ustvari živali vode in neba, šesti dan pa kopenske živali in

3

Jacques Derrida v svojem delu Žival, ki torej sem izpostavi, da Bog v Knjigi stvarjenja naredi člo-

človeka. Hierarhija poteka torej od rib v morju preko ptic na nebu in ko-

veka odgovornega za poimenovanje živali. Tako se vzpostavi meja med tistimi, ki poimenujejo penskih živali do človeka. V drugi biblični Knjigi stvarjenja je zaporedje in imajo dar govora/jezika, ter onimi, ki so poimenovani, in se zaradi svoje nezmožnosti govorice ne morejo pred tem braniti (prim. Derrida 2010: 35–39).

drugačno: Bog je ustvaril človeka pred živalmi, saj ne bi bilo dobro, da bi 4

Wotan (tudi Wodan ali Odin) je najvišji bog v germanski mitologiji.

102



SOKOL V VISOKEM SREDNJEM

Phol ende Uodan uuorun zi holza.

Du uuart demo Balderes uolon sin uuoz birenkict.

VEKU

Thu biguol en Sinhtgunt, Sunna era suister,

thu biguol en Friia, Uolla era suister, thu

biguol en Uuodan, so he uuola conda:

Sose benrenki, sose bluotrenki,

sose lidirenki:

Ben zu bena, bluot zi bluoda,

lid zi geliden, sose gelimida sin!

Phol in Wotan sta šla v gozd.

Takrat si je Balderjev žrebiček izpahnil gleženj.

Nato ga je zaklinjala (hotela pozdraviti z urokom) Sinthgunt, in

Sunna, njena sestra,

nato ga je zaklinjala (hotela pozdraviti z urokom) Frija, in Volla,

njena sestra,

Slika 2: Detajl iz Friderikovega rokopisa O umetnosti lova s pticami

nato ga je zaklinjal (hotel pozdraviti z urokom) Wotan, kot je dob-

ro znal:

V srednjem veku je bil sokol v biološkem smislu veliko manj določen

kot izpah noge, kot izpah (izliv) krvi,

glede na vrsto ujede, kot je to danes (prim. Schulz 2017: 215 ff). Srednje-

kot izpah sklepov:

veška beseda za sokola ( valken) namreč ne pomeni samo sokola v ožjem noga k nogi, kri h krvi,

smislu ( falco), temveč tudi nekatere druge ptice ujede, kot je na primer sklep k slepu, naj bodo kot zlepljeni.5

kragulj ( alietus).6 Da je bil sokol pomemben del pragmatičnih besedil, kaže rokopis dela De arte venandi cum avibus – O umetnosti lova s pticami, Staronemška knjiga stvarjenja, Starovisokonemški fiziolog in Drugi merse-ki je nastal okoli leta 1240 in ga pripisujejo enemu najpomebnejših ce-

burški urok so konstitutiven literarni material zgodnjega srednjega veka, sarjev Svetega rimskega cesarstva Hohenštaufovcu Frideriku II. Razko-ki vključuje živali – iz te tradicije je lahko črpal visoki srednji vek. Ne-

šen rokopis v šestih zvezkih, opremljen z ilustracijami,7 velja za izgub-

katere živali ostajajo vpete v simboliko, kot so jo izkazovale v pretekli,

ljenega. Ohranjena sta dva zvezka, ki ju je kasneje dal izdelati Friderikov zlasti biblični, antični ali poganski tradiciji, nekatere druge pa vstopijo v sin Manfred in se nahajata v Vatikanski knjižnici pod signaturo Cod.

krasni novi svet dvorskega in junaškega epa ter v sprva plahe in enostav-

ne, potem pa vedno bolj sofisticirane stihe srednjevisokonemške lirike

kot novi akterji z novimi simbolnimi pomeni.

6

Tudi danes pod izrazom sokolarstvo ne razumemo samo lova s sokoli, kot to denimo navaja SSKJ; temveč na splošno lov s pticami ujedami, torej tudi s skobcem, kraguljem ipd.

5

Prevedla Mateja Gaber.

7

Domnevamo, da je sam cesar Friderik II. izdelal predloge za ilustracije.

103





Ms. Pal. Lat. 1071 (Willemsen 1991: 231 ff.)8 Seveda je literatura o pticah našel svoje mesto tudi v literarnih besedilih visokega srednjega veka; v

ujedah, njihovi vzreji, vzgoji in zdravljenju obstajala že veliko prej. Že

pripovedni književnosti so sokoli skupaj z nekaterimi drugimi pticami

v zgodnjem srednjem veku (6.–7. stol.) so v sasanidskem Iraku obstajali

ujedami zaradi svoje divjosti, ki zahteva dolgotrajno krotenje in vzgojo,

spisi o sokolarstvu (Driesch in Peters 2003: 101).9

zaradi lepote, hitrosti in visokega leta, svojega hrepenenja po svobodi in

predatorskih lastnosti, ki so jim jih pripisovali, veljali za simbol viteza.

Vse te simbolne pomene povezujemo tudi s sokolovo neustrašno nara-

vo, saj si upa napasti ptice, ki so veliko večje in močnejše od njega – in je v spopadu z močnejšimi pticami tudi uspešen (Germ 2006: 196).

Zelo izrazit primer primerjave sokola z vitezom in obenem takojšnje razlage najdemo že v začetnih verzih nemškega nacionalnega ljudskega

epa Pesmi o Nibelungih (nastala med 1180 in 1210). Potem ko bralec dobi prve informacije o dvoru v Wormsu in treh burgundskih kraljih in njihovih vazalih, mu pesnik predstavi burgundsko princeso Kriemhildo,

idealno podobo lepotice iz ugledne kraljeve rodbine. Kakšno vlogo bo

imela v celotnem epu, razkrijejo njene prve sanje o sokolu:

In disen hôhen êren troumte Kriemhilde,

wie si zuge einen valken, starc schœn und wilde,

Slika 3: Detajl iz Friderikovega

Slika 4: Detajl iz Friderikovega rokopisa

den ir zwêne aren erkrummen. daz si daz muoste sehen,

rokopisa

ir enkunde in dirre werlde leider nimmer geschehen.

O umetnosti lova s pticami

O umetnosti lova s pticami

Den troum si dô sagete ir muoter Uoten.

sinekundesnihtbescheiden bazderguoten:

V srednjeveški dvorski družbi je sokol veljal za prestiž, lovske sokole je

»der valke, den du ziuhest, daz ist ein edel man.

bilo težko dobiti, zaradi dolgotrajnega šolanja in vzgoje pa so bili zelo

in enwelle got behüeten, du muost in schiere vloren hân.«

dragi, zato so imeli visoko materialno vrednost. Ne čudi, da je sokol V slovenskem prevodu Mirka Avsenaka je to videti takole:

8

Ker so vsi Manfredovi dodatki opremljeni z besedami Rex ali Rex Manfridus, je rokopis verjetno nastal po letu 1958, kajti šele 10. avgusta istega leta je bil Manfred v palermski katedrali V tej sreči pa Kriemhilda imela sen je tak:

okronan za kralja Sicilije (Willemsen 1991: 233).

gojila je sokola, srčan je bil, krepak.

9

Eden najbolj znanih traktatov o sokolarstvu Kitab dawari at-tayr izhaja iz 8. stoletja; njegov av-Raztrgata dva orla spred njenih ga oči:

tor je Gitrif ibn Quadama al Gassani, sokolar na dvoru bagdadskega kalifa al-Mahdija (Driesch in Peters 2003: 101).

kaj naj na vsem se svetu še hujšega zgodi?

104



Zaupala te sanje je Uti materi.

prav zaradi njegove veličastne drže primerja z Izoldo – za Gottfrieda ute-

Ta pa po svoji sodbi tako jih razloži:

lešenje ženske lepote. Drzen in ponosen sokolov pogled pa predstavlja

”Tvoj varovanec sokol, to žlahten mlad je mož;

izrazito žensko spogledovanje.

sam bog naj ga ohrani, sicer ob njega boš.”

( Pesem o Nibelungih, str. 6).

Sokola najdevamo pravzaprav tako v pragmatičnih kot tudi pesniških

literarnih vrstah. Mi smo ga iskali v liriki nemškega visokega srednjega

Sokol, ki ga je vzgojila princesa, je seveda Siegfried, orla sta njegova moveka, ki jo v literarni vedi imenujemo minezang.

rilca burgundski kralj Gunther in njegov vazal Hagen von Tronje. Ne preseneča, da je sokol ravno Siegfried, eden najpomembnejših junakov

nemških zgodb iz preteklosti. Njegova nadčloveška moč, ki jo pridobi

z ubojem zmaja, njegova izredna hrabrost in nepopisna lepota – vsi ti

MINEZANG

atributi se pojavijo v Kriemhildinih sanjah o sokolu v popolnoma novi

vlogi: kot projiciranje Kriemhildinih želja, kot idealna podoba, ki jo je

Kriemhilda oblikovala po svojih predstavah in v duhu dvorske etike.

Da se strašna prerokba o Siegriedovi smrti, ki jo sanje simbolizirajo, ne

bi uresničila, se mlada princesa zaobljubi, da bo za vedno ostala brez

partnerja. To se seveda ne zgodi, prerokba se uresniči in Siegfried umre.

Primerjavo s sokolom najdemo tudi v dvorskem romanu Tristan (okoli

1210) Gottfrieda Strasbourškega (Gottfried von Straßburg), kjer pesnik z

veliko živalsko obarvanimi evfemizmi opiše Izoldo.

si [Isot]was an ir gelâze



Njena [Izoldina] drža je bila

Slika 5: Detajl podobe iz Manessejevega rokopisa

ûfreht und offenbaere,



pokončna in neprisiljena,

gelîch dem sperwaere,



kot jo ima kragulj,

Srednjeveška nemška poezija je skupaj z dvorskim epom in junaškim

gestreichet alse ein papegân.

urejena je bila kot papiga.

epom doživela svoj vrhunec v visokem srednjem veku med letoma 1150

si liez ir ougen umbe gân



Z očmi je pogledovala

in 1300. To obdobje imenujemo t. i. štaufovska klasika, saj je rodbina

als der valke ûf dem aste.



kot sokol na veji.

Hohenštaufovcev, začenši s Friderikom I. Barbaroso, njegovim sinom

( Tristan, verzi 10992–10997)

Henrikom VI. in nato vnukom Friderikom II., pomembno zaznamova-

la in oblikovala kulturno podobo tega časa. Novi nosilci kulture so pos-

Gottfried Izoldo najprej primerja s kraguljem. Za sodobnega človeka ni

tali vitezi, nova prizorišča literarne produkcije plemiški dvori ali vite-

kragulj nič manj agresivna plenilska ptica kot sokol, vendar ga pesnik

ška slavja, zato se je za nov tip literarnega ustvarjanja uveljavilo tudi 105

poimenovanje viteška književnost. Ta je bila strogo omejena družbe-obstajala v resničnem svetu, nato pa se je pojavila tudi v književnosti

norazredna književnost, ki je v svoj zaprt kulturni svet vključevala tako

tega obdobja. V minezangu sokol ne predstavlja zgolj statusnega sim-

ustvarjalce te kulture kot tudi prejemnike.

bola, temveč postane nedosegljivi objekt hrepenenja mnogih lirskih

(tako moških kot ženskih) subjektov. Največkrat simbolizira viteza, lah-

Izpostaviti želim ozko, vendar nadvse pomembno področje nemške

ko pa tudi veselje in radost nad življenjem, kot na primer pri Reinmarju

književnosti srednjega veka – liriko. Zaradi osrednje besede, ki postane

Starem.10

bodisi naravna bodisi magična gonilna sila v besedilih, namreč minne, to liriko imenujemo minezang (Minnesang). Minezang etimološko raz-lagamo z besedno zvezo ljubeč spomin, čeprav prištevamo k pesmim

minezanga tudi besedila, ki segajo onkraj ljubečega spomina in ljubez-

SOKOL V IZBRANIH PESMIH

ni, ki je ta spomin ustvarila. Najbolj preprosta razlaga minezanga je, da

KÜRENBERŠKEGA, DIETMARJA

gre za ljubezen, ki jo (praviloma) vitez v pesmih izkazuje nedosegljivi

dami. Ta dama ( frouwe) je ponavadi žena vitezovega fevdalnega gospoVON AISTA IN HEINRICHA VON

da, vitezova gospodarica, ki je neimenovana in je zato lahko obenem sle-

herna dama visokega stanu, ki mora ohraniti svojo držo neosvojljivosti

MÜGELNA

in nedosegljivosti. Pesmi minezanga so resda izpovedi prosilcev ljubez-

ni, ki so najbolj oz. le takrat zadovoljni, kadar so neuslišani – takrat govorimo o t. i. visoki ljubezni do frouwe (hohe minne), a sčasoma so se

Kürenberški: Pesem o sokolu

pesniki začeli od frouwe obračati k običajnim, neplemiškim dekletom

(wîp), pri katerih so se lahko nadejali ljubezenske uresničitve tako v du-

Pesnik Kürenberški, čigar pesmi so ohranjene v Manessejevem rokopi-

hovnem kot tudi v telesnem smislu. Ob tem dekleta niso gledali zviška,

su in Budipeštanskih fragmentih, spadajo v t. i. zgodnji minezang. Sem

temveč so jih s pesmijo povzdignili v sebi enake (Gaber 2023: 92). Večina

prištevamo pesmi, ki so v bavarsko-avstrijskem podonavskem prostoru

pesmi v srednjevisoki nemščini je ohranjena v Manessejevem rokopisu

nastale med letoma 1150 in 1170, ko v nemški pesniški ustvarjalnosti še

oz. t. i. Velikem heidelberškem rokopisu C, ki je nastal na začetku 14. sto-ni provansalskega (trubadurskega) vpliva. Pesem o sokolu je napisana v t.

letja, čeprav pesmi iz rokopisa datirajo dlje v preteklost, vse do sredine

i. nibelunški kitici: gre za 4 rimane dolge verze s cezuro po 3. ali 4. pou-12. stoletja (prim. Walther in Siebert 1988: VIII–XIV).

darjenem zlogu, zato se Kürenberškega omenja tudi kot možnega avtor-

ja nemške nacionalne pesnitve Pesmi o Nibelungih ( Das Nibelungenlied), Posebno vlogo v minezangu ima tudi sokol, zato se mu bom posvetila v

vendar dokazov za to (še) ni (Gaber 2023: 40).

svoji analizi izbranih pesmi srednjeveške ljubezenske lirike ter skušala

predstaviti njegov simbolni pomen. Minezengerji kot Kürenberški, Di-

etmar von Aist in Heinrich von Mügeln so v v svojih pesmih vzpostavili

povezavo med sokolom ter vitezom, damo in ljubeznijo. Takšna poveza-

10 Tako npr. v pesmi Ich waene, mir liebe geschehen wil: zu vröiden swinget sich mîn muot / alse der va med človekom dvorske družbe in plemenito lovsko ptico je dejansko

valke envluge tuot – Jaz vem, da ljubezen k meni hiti: in duša radostna je vsa / kot sokol v letu vrh neba (Gaber 2023: 66–67).

106





ICH ZOCH MIR EINEN VALKEN


Ich zôch mir einen valken mêre danne ein jar.

dô ich in gezamete als ich in wolte han

und ich im sîn gevidere mit golde wol bewant,

er huop sich ûf vil hohe und floug in anderiu lant.

Sît sach ich den valken schone fliegen.

er fuorte an sînem fuoze sîdîne riemen,

und was im sîn gevidere alrot guldîn.

got sende si zesamene die gerne gelîep wéllen sîn!





SEM VZGAJALA SOKOLA


Sem vzgajala sokola več kot leto dni.

Ko sem ga ukrotila, kot mi srce želi,

ozaljšala sem perje, zlato pripela mu k nogam,

povzpel se je visoko in poletel drugam.

Zdaj gledam spet sokola, kako leteti zna.

Nožice mu krasita trakova židana.

In perje rdeče se blešči mu, kot se blešči zlato.

Bog združi naj ljubimca, ki se ljubita srčno.11

Podobno kot v Pesmi o Nibelungih sokol v pesmi simbolizira moškega, verjetno viteza. Glas, ki pripoveduje nekakšno zgodbo o sokolu, je ženski.

Žlahtna dama s pomočjo prispodobe o plemenitem sokolu opisuje svoje

doživetje z ljubim. Začetni verz Ich zôch mir einen valken seveda vedno lahko razumemo dobesedno kot vzrejo sokola, ki je odletel. V prenesenem po-

menu (na metaforični ravni) pa lahko vzrejo sokola enačimo z vzgojo mla-

dega plemiča. V navadi je namreč bilo, da so plemiške sinove pošiljali na

Slika 6: Podoba Kürenberškega v Manessejevem rokopisu

11

Prevedla Mateja Gaber (Gaber 2023: 41).

107





Dietmar von Aist: Gospa vsa samcata je

ugledne dvore, da bi jih vzgojili v viteze. Tako je vzgoja sokola pravzaprav vzgoja mladega oprode oz. njegova pot do viteza v skladu z dvorsko kulturo.

stala

Podobno lahko ozaljšano perje razložimo kot nagrado za uspešno vzgojo,

sokolov polet v svobodo pa odhod mladega viteza drugam. Ženska (ženski

glas) nadaljuje s pripovedovanjem zgodbe in poroča, da je videla leteti soko-

»Pod imenom Dietmar von Aist je v Manessejevem in Weingartnerškem

la v čudovitem letu. Njegove nožice krasijo svileni trakovi, njegovo perje je rokopisu ohranjenih 45 kitic, ki jih lahko povežemo v 17 pesmi. Danes

ozaljšano z zlatom. Trakovi so v književnosti priljubljena prispodoba za lju-velja mnenje, da je Dietmarjevih samo četrtina teh pesmi, kajti pesmi so

bezenske vezi, kar bi lahko pomenilo, da je sokol še vedno vezan na nekda-

si po strukturi in slogu tako različne, da jih težko pripišemo samo ene-

njo ljubljeno gospodarico, ali nasprotno – da se je pustil vezati drugi ljubici.

mu avtorju« (Gaber 2023: 43).

Obenem svileni trakovi v pesmi očitno aludirajo na dvorsko okolje – okolje, kjer je minezang nastajal (Meyer 2002: 424). Zlata bleščava perja je nekoliko nenavadna, saj so srednjeveške vrste sokolov, ki so se v Evropi ohranile do danes, sive, sivo-rjave ali sivo-črne. Resnična lepota lovskega sokola, ki ga je srednjeveško plemstvo zelo cenilo, ni bila v njegovi barvi perja, temveč v njegovih lovskih sposobnostih, v plenilskih veščinah, ki so jih razvijali z na-

črtno vzrejo in urjenjem. Primarni cilj vzgoje je v spremembi sokolove na-

rave in temelji na pedagoškem načelu. Vendar pa cilj procesa usposabljanja

in vzgoje ni izriniti vseh divjih lastnosti, temveč ohraniti sokolovo naravno lovsko sposobnost na visoki ravni in ga – v nasprotju z njegovo naravo –

vezati na človeka (Dörrich C. in Friedrich U. 2003: 34 ff.). Če to prenesemo na viteza, pomeni, da so dvorska vzgoja, izobrazba in minne plemenitega človeka (pre)oblikovali v plemenitega viteza. Zlato bleščeče sokolovo perje se kaže kot odsev njegove plemenite notranjosti, ki jo je pridobil z ustrezno vzgojo. Tako podoba sokola ni zgolj metafora za določenega ljubega/

ljubimca, temveč je obenem simbol za nov ideal moškosti. Z opisom sokola

je Kürenberg zasnoval tako prepričljivo podobo novega moškega (viteške-

ga) ideala, da so še mnogi kasnejši pesniki v prispodobi sokola videli pro-

gramski vzorec.

Slika 7: Podoba Dietmarja von Aista

Slika 8: Podoba Dietmarja von Aista

v Manessejevem rokopisu

v Weingartnerškem rokopisu

108

EZ STUONT EIN FROUWE ALLEINE

Vzorec, ki ga je osnoval Kürenberški, se pri Dietmarju von Aistu

Ez stuont ein frouwe alleine

kaže v (verjetno njegovi) pesmi Gospa vsa samcata je stala, ki bi jo und warte uber heide

glede na motiviko prav tako lahko naslovili Pesem o sokolu. Sokol

und warte ire liebe,

je prispodoba ljubega, ki ni več navzoč. V primerjavi s Kürenber-

so gesach si valken fliegen.

škim, pri katerem se pesem začne s samogovorom ženskega gla-

»sô wol dir, valke, daz du bist!

su, pa Dietmar začne z opisom situacije, ko dama pogleduje čez

du fliugest swar dir liep ist:

grajski zid po resavah. V ospredje stopi narativnost. Šele ko uzre

du erkíusest dir in dem walde

sokola, začne z monologom. Opazna je vporednica med stoječim

einen bóum der dir gevalle.

drevesom, ki si ga sokol izbere po svoji volji, ter stoječim ženskim

alsô hân ouch ich getân:

likom za grajskim obzidjem. Tako drevo kot dama v svoji statič-

ich erkós mir selbe einen man,

ni podobi predstavljata nasprotje svobodnemu sokolu. Situacija

der erwélten mîniu ougen.

se spremeni, ko dama spregovori. Takrat se njena statičnost spre-

daz nîdent schoene frouwen.

meni v svobodo, saj izvemo, da si je sama izbrala svojega ljubega.

owê wan lânt si mir mîn liep?

»Grajska gospa upa, da je svobodna izbira ljubega v sicer zaprti

jô engerte ich ir dekeiner trûtes niet.«

dvorski etiketi mogoča. Tako neukročeni, divji sokol v Dietma-

rjevi pesmi postane simbol svobodne izbire partnerja« (Gaber





GOSPA VSA SAMCATA JE STALA


2023: 44). Toda medtem ko je sokol v svojem letu svoboden, ostaja

Gospa vsa samcata je stala,

ženski lik podrejen družbenemu dogovoru srednjega veka. Svo-

čez resave je pogledovala,

boda ženske je omejena na njene misli in predstave (McDonald

za ljubim je pogled uprla,

1983: 150). Sokolova svoboda je vsekakor primerljiva s svobodo

sokola v letu je uzrla.

ženskega lika, vendar je realizacija ljubezni oz. izbire partnerja pri

»Dobro tebi je, ah, sokol moj!

ženski skorajda nemogoča, kajti jasno je, da v srednjeveški družbi

Lahko letiš, ves svet je tvoj.

12. stoletja ženska ni mogla svobodno izbirati partnerja. Pa vendar

Poiščeš v gozdu, ah, lahko

ostaja sokol v pesmi element, ki ženskemu liku vsaj pomaga arti-

med mnogimi najlepše si drevo.

kulirati svojo željo po svobodni izbiri partnerja, s tem pa njegova Jaz enako sem ravnala.

podoba deluje drugače kot pri Kürenberškem. Morda pa je sokol

Sama sem si ljubega izbrala.

gospa sama, saj je primerjava z njim očitna: Jaz enako sem ravnala.

Ob njem oči so se zalesketale,

/ Sama sem si ljubega izbrala.

zavidajo mi lepotice zale.

Zakaj ljubezni moje ne puste?

Saj sama nočem njihovih, gorje!« 12

12 Prevedla Mateja Gaber (Gaber 2023: 44).

109



Heinrich von Mügeln: Ein frouwe sprach





EIN FROUWE SPRACH


Tretja pesem, ki tematizira sokola, je delo Heinricha von Mügelna (1320–

Ein frouwe sprach: »min falk ist mir entflogen

1372). Heinrichova pesem je nastala skoraj 200 let kasneje kot Pesem o so-so wit in fremde lant.

kolu Kürenberškega in kot taka ne spada v visoki srednji vek, vendar oh-des ich fürcht, den ich lange han gezogen,

ranja vzorec zapuščene grajske gospe, katere sokol je odletel v neznano.

den feßt ein fremde hant.

Skoraj vse Heinrichove pesmi (za zdaj jih poznamo 16), najdemo v ro-

ich han der truwe fessel

kopisu, ki ga že od leta 1798 hrani Univerzitetna knjižnica v Göttingenu,

im gar zu lang gelan.

posamezne pesmi pa je moč najti tudi v nekterih drugih srednjeveških

des brut die afterruwe sam ein nessel

rokopisih. Heinrich von Mügeln je pisal pesmi v tradiciji minezanga ter

min herze sunder wan.

alegorično-religiozne in zgodovinske pesnitve. Priljubljene so bile tudi

njegove basni, v katerih je zgodbe skrčil v kratke pesmi (Gaber 2023: 124).

Ich hoffe doch, das er mir kumet wider,

wie er nu sweimet wit.

wann er verlüst die schell und das gefider

bricht und die winterzit

im drouwet und die beiße

vergat und rist der hag,

so swinget er dann wider in sinen weiße,

wann er nicht fürbaß mag.

Ach, hett ich einen blafuß für den falken:

ab er nicht wer so risch,

doch blib er stan uf mines herzen balken.

was hilfet mich der fisch,

der in des meres grüfte

wart alles angels fri?

mich stüret klein der vogel in der lüfte,

wie edel das er sí.«

Slika 9: Podoba iz dela Der Meide Kranz (Cod. Pal. germ. 14) pesnika Heinricha von Mügelna prikazuje, kako cesar Karel IV. posluša argumente

znanosti in umetnosti o tem, katera od njiju si zasluži prednost.

110

JE PRAVILA GOSPA

V pesmi Heinricha von Mügelna je tako kot pri Dietmarju jasna identi-

teta govorečega subjekta: ženski glas toži po svojem sokolu. Ne moremo

Je pravila gospa: »Moj sokol odletel je

se izogniti primerjavi sokola z viteškim ljubimcem, kot je to primer v

v dežele daleč proč.

zgodnjem minezangu pri Kürenberškem in Dietmarju von Aistu. Mo-

To me plaši: njegà, veselje moje,

tiv okovov spominja na židane trakove pri sokolu Kürenberškega. Zazdaj tujec vzgaja, kot jaz sem ga nekoč.

četna žalost zaradi izgube drage ptice se spremeni v upanje, da se bo

Okove najine zvestobe

ptica vrnila, ko bo čas lova minil. Zdi se, da lirski subject, frouwe, gradi zrahljala sem preveč.

svoje upanje po sokolovi vrnitvi na podlagi njegove pripadnosti in ne

Prepozno kot kopriva pečejo tegobe

na podlagi njegove želje po svobodi. V zadnji kitici vključi alternativo,

v srcu – vse je preč.

da bi bilo morda bolje imeti kakšno drugo, manj plemenito ptico, ki bi

bila bolj domača. V jeziku minezanga bi to pomenilo: »Lieber zu niedrig

In vendar upam, da se vrne k meni

lieben als zu hoch« (Kern 2002: 573). V zadnjih dveh verzih sledi spoz-

od tam, kjer zdaj leti.

nanje, da stalno fizično posedovanje sokola ni mogoče: »[Kajti] odvzeti

Ko glas utihne in perje se mu zlomi v zasneženi

sokolu lastnost, ki ga zaznamuje, namreč hitrost [in svobodo], pomeni

noči, in ko zima mu grozi.

odvzeti mu njegovo bistvo. Podobno je z vitezom: če ne gre v daljne de-

Obdobje lova mine

žele in če se bojuje, potem to ni vitez. Tako je situacija z (občasno) nena-in zadnji listi padejo na tla.

vzočnostjo ljubega nujna, če želi ohraniti atribute, ki ga naredijo viteza«

Takrat poletel v moje bo bližine,

(Gaber 2023: 127). Dobra in pametna dvorska dama mora namreč znati

saj le tukaj je doma.

razumeti, kako zopet pridobiti svojega viteškega ljubimca, če jo je zapus-

til, podobno kot zna sokolar zvabiti nazaj svojega sokola, potem ko je ta

Ah, ko drugo ptico, ne sokola, bi imela,

odletel od njega (prim. Hensel 1903: 634).

ki manj hitra bi bila.

Za vedno v srcu mojem bi sedela.

Riba z dna morja,

SKLEPNE UGOTOVITVE

kdo od nas jo ceni,

ako v past ne ujame se?

Saj ptica v zraku nič mi ne pomeni,

Ena najpomembnejših živali visokega (nemškega) srednjega veka v pra-

tudi plemenita ne.«13

gmatičnem in nato tudi umetniškem smislu je sokol.

V izbranih pesmih srednjeveške nemške lirike avtorjev Kürenberškega,

Dietmarja von Aista in Heinricha von Mügelna je osrednja prispodoba

v besedilu ravno sokol. Ta prispodoba, ki se izkaže kot prispodoba vite-

13 Prevedla Mateja Gaber (Gaber 2023: 126).

škega ljubimca, zadeva neimenovanega ljubimca ter s tem daje možnost

111

slehernemu. Zaradi svoje ubikvitarne prepoznavnosti preide iz metafo-DRIESCH, Angela von den in PETERS, Joris (2003): Geschichte der Tiermedizin.

ričnega v simbolno. Podoba sokola ni univerzalna, ampak specifična in

Stuttgart: Verlag für Medizin und Naturwissenschaften.

jo lahko razložimo z določeno kulturno in literarnozgodovinsko, na-

GABER, Mateja (2023): Minezang. Nemška srednjeveška lirika. Ljubljana: Znan-mreč srednjeveško dvorsko konstelacijo; uvaja popolnoma spremenjen

stvena založba Filozofske fakultete. Univerza v Ljubljani.

ideal moškosti, ki je prežet z notranjimi vrednotami, dvorsko vzgojo in

Germ, Tine (2006): Simbolika živali. Ljubljana: Modrijan, str. 196–199.

žensko ljubeznijo. V tem kontekstu je simbol sokola monokavzalen.

GOTTFRIED VON STRASSBURG (1996): Tristan. Band 2. Stuttgart: Philip Reclam.

Opaziti je vzorec, katerega izhodiščno situacijo je postavil pesnik zgo-

HENSEL, Werner (1906): Die Vögel in der provenzalischen und nordfranzösi-

dnjega minezanga Kürenberški v svoji Pesmi o sokolu. Začetna pastoral-schen Lyrik des Mittelaters. V: Romanische Forschungen 26, 2 zv. Frankfurt na scena uvaja lirski subjekt (v vseh obravnavanih primerih je to jokajoč

ob Majni, str. 584–670. Dostopno na spletu: https://www.proquest. com/

in zapuščen ženski lik, ki toži po oddaljenem sokolu ), ki je investiral

openview/48728220b94952d38041076c3292373b/1?pq-origsite=gscho-

v vzrejo/vzgojo sokola, uspeh investicije pa je negotov; sokol je odletel,

lar&cbl=1817548 (citirano 1. 1. 2023).

morda je izgubljen ali se nahaja pri novi gospodarici. Skoraj enak vzo-

JANKO, Anton (1982): Zweiter Merseburger Zauberspruch. V: Janko, Anton: Alt-rec najdemo pri Dietmarju von Aistu v pesmi Gospa vsa samcata je sta-

deutsche Texte, str. 20. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

la, le da pesnik začetno dramatičnost in odsotnost sokola nadomesti KATEN, Alfred ten: Träume Kriemhilds. Dostopno na spletu:http://www.nibe-z narativnim uvodom; podobno stori Heinrich von Mügeln v pesmi Je

lungenlied-gesellschaft.de/03_beitrag/katen/ten-katen.html (citirano: 31.

pravila gospa. Čeprav gre pri izbranih besedilih za ljubezenske pesmi, je 12. 2022).

sama zgodba o ljubezni nebistvena. Pesnik ne razpravlja o prednostih

KERN, Manfred (2002): Der verhuhnte Falke. Anmerkungen zu einer mögli-in slabostih ljubezenske zveze – pred nami so zgolj žalostne pesmi, ki so

chen Ästhetik der spätmittelalterlichen Liebeslyrik. V: Neophilologus 86, prepravljene s čustvi zapuščenih gospa.

str. 567–586.

KIBELKA, Johannes: Heinrich von Mügeln. V: Neue Deutsche Biographie 8 (1969), str. 417–418. Dostopno na spletu: https://www.deutsche-biographie.de/pnd

VIRI IN LITERATURA

118548417.html#ndbcontent (citirano 31. 12. 2022).

KLINGER, Judith in KRASS, Andreas (2017): Enführung. V: Tiere: Begleiter des Menschen in der Literatur des Mittelalters. Köln: Böhlau Verlag, str. 9–30.

CODEX MANESSE. Dostopno na spletu: https://digi.ub.uni-heidelberg.de/dig-

McDONALD, William (1983): The Falcon in Late-Medieval German Love Poe-lit/ cpg 848 (citirano 31. 12. 2022).

try. V: Fifteenth Century Studies. Vol. 6, (Jan 1, 1983). Stuttgart: Boydell and DAS NIBELUNGENLIED (2016). Stuttgart: reclams Universal-Bibliothek Nr. 642.

Brewer, str.149–170. Dostopno na spletu: https://www.proquest.com/ doc-

DERRIDA, Jacques (2010): Das Tier, das ich also bin. Dunaj: Passagen Verlag, view/1311938420 (vpogled 31. 12. 2022).

str.35–39.

MEYER; Matthias (2002): Von Falken, Trappen, Eulen und Hirschen. Ein lieder-DÖRRICH, Corinna in FRIEDRICH, Udo (2003): Bindung und Trennung – Erzi-

licher Liebeszoo. V: Neophilologus 86, str. 417–435.

ehung und Freiheit. Sprachkunst und Erziehungsdiskurs am Beispiel des

PASTOREAU, Michel (2005): Die Tierwelt. V: DALARUN, Jacques (ur.): Das leu-

Kürenberger Falkenliedes. V: Der Deutschunterricht, 55, str. 30–42.

chtende Mittelalter. Darmstadt: Primus Verlag, str. 53–93.

112

PESEM O NIBELUNGIH (1972): Ljubljana: Mladinska knjiga.

Slika 7: https://en.wikipedia.org/wiki/Dietmar_von_Aist#/media/File:D_v_

SCHULZ, Ronny F. (2017): sô wol dir, valke, daz du bist! – Falken als Begleiter des aist.jpg (citirano 2. 1. 2023).

Menschen im Minnesang. V: KLINGER, Judith in KRASS, Andreas (ur.): Tie-

Slika 8: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/7b/Dietmar_

re: Begleiter des Menschen in der Literatur des Mittelalters. Köln: Böhlau Verlag.

von_Aste.jpg (citirano 2. 1. 2023).

SCHWEIKLE, Günther (1993): Mittelhochdeutsche Minnelyrik I, Frühe Minnelyrik.

Slika 9: https://de.wikipedia.org/wiki/Heinrich_von_M%C3%BCgeln#/media/

Stuttgart: Metzler Verlag.

Datei:Cpg14_Blatt_2v.jpg (citirano 2. 1. 2023).

WALTHER, Ingo F./SIEBERT, Gisela (ur.) (1988): Codex Manesse. Die Miniaturen der Großen Heidelberger Liederhandschrift. Frankfurt ob Majni: Insel Verlag.

WILLEMSEN, Carl Arnold (1991): Kommentar. V: Das Falkenbuch Kaiser Friedrichs II. , Vollständige Wiedergabe des Codes Ms. Pal. Lat. 1071 “De arte venandi cum avibus” der Biblioteca Apostolica Vaticana. Dortmund: Harenberg Kommunikation.

SEZNAM SLIK

Slika1: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/0d/Guldhorne-

ne_DO-10765_original.jpg (citirano 2. 1. 2023).

Slika 2: https://compleatbirder.files.wordpress.com/2015/06/falcons.jpg (citirano 2. 1. 2023).

Slika 3: https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:De_arte_venandi_

cum_avibus#/media/File:De_arte_venandi_cum_avibus1.jpg (citirano 2. 1.

2023).

Slika 4: https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:De_arte_venandi_

cum_avibus#/media/File:Falconry_Book_of_Frederick_II_1240s_detail_

falconers.jpg (citirano 2. 1. 2023).

Slika 5: https://media1.faz.net/ppmedia/aktuell/wissen/3378562017/

1.3606877/top1_page_wide-retina/alles-gut-mit-dame-und-falke.jpg (citi-

rano 2. 1. 2023).

Slika 6: https://en.wikipedia.org/wiki/Der_von_Kürenberg#/media/File:Co-

dex_Manesse_Der_von_Kürenberg.jpg (citirano 2. 1. 2023).

113

RAZVOJ IN STRUKTURA

ODNOSA MED

ČLOVEKOM IN DRUGIMI

ŽIVALMI

Tim Prezelj



VZPOSTAVLJANJE POVEZOVANJA

porabili v celoti, tudi kot vir različnih surovin. Kosti so uporabili za izMED ČLOVEKOM IN OSTALIMI

delavo različnega orodja, kožo pa za oblačila in šotorom podobna za-

vetišča. Tako prav ničesar niso zavrgli (Hesjedal, 1994). Za ustvarjanje ŽIVALMI

omenjenih podob so kot barvilo pogosto uporabljali tudi kri uplenjenih

živali (Domingo in Chieli, 2021).

Človek je že od nekdaj nerazdružljivo povezan z ostalimi živalmi.1 Raz-

Natančna vloga oz. pomen teh upodobitev sicer nista znana. Čeprav so

lične interakcije z živalmi so človeku namreč neposredno zagotavljale

mnenja strokovnjakov precej deljena, jih nekaj še vedno meni, da ima-

preživetje in nadaljnji razvoj vse do danes, torej do kompleksne druž-

jo poslikave obredno konotacijo. Ker je bilo torej človekovo preživetje

be, precej oddaljene od narave, kjer se je sicer začela tudi naša zgodba –

v veliki meri neposredno odvisno od omenjenih živali in ker se je tega

zgodba o človeku ( Homo sapiens sapiens).

očitno zelo dobro zavedal, se teorija o njihovem obrednem čaščenju in

upodabljanju niti ne zdi tako neverjetna (Blum, 2011).

Lovsko-nabiralniške skupnosti

O velikem pomenu, ki so ga imele živali za naše prednike, in dejstvu, da

se je že prazgodovinski človek tega še kako dobro zavedal, pričajo tudi

najstarejše umetniške upodobitve, ki so bile odkrite na jamskih stenah

z različnih koncev sveta.2 Nekatere izmed njih so po zadnjih ugotovi-

tvah stare več kot 45.000 let in najbolj množično upodabljajo prav živali

(Brumm in sod., 2021). Večinoma gre za večje lovne živali, kot so na pri-

mer prašiči, biki, konji in jeleni, ki po velikosti, masi in moči močno presegajo človeka. Za ulov takega plena je bilo torej potrebno veliko truda,

spretnosti in sodelovanja več članov skupine, ki so z ulovom sebi in dru-

gim priskrbeli hrano za več mesecev. Telo ubite živali so naši predniki

Slika 1: Primeri prazgodovinskih jamskih upodobitev različnih živali. A) Svinja bradavičarka ( Sus celebensis), jama Leang Tedongnge, Indonezija, pred ca.

45.500 leti; B) neznana vrsta goveda, jama Lubang Jeriji Saléh, Indonezija, 1

Čeprav tudi človek per se spada med živali, se izraz v pričujočem članku, razen kjer je to ekspli-pred ca. 40.000 leti; C) neznan predstavnik družine Macropodidae (kenguruji citno navedeno drugače, uporablja za ostale živali (nevključujoč človeka) izključno zaradi lažje berljivosti besedila.

in valabiji), Arnhem, Avstralija, pred ca. 9400–6000 leti (Taçon in sod., 2020); 2

Motivno zelo podobne poslikave so odkrili na stenah številnih jam, na primer Lubang Jeriji D) *skupina dolgodlakih nosorogov ( Coelodonta antiquitatis) in **jamska hije-Saleh in Leang Tedongnge v Indoneziji, Khoit Tsenkher v Mongoliji, Ambadevi v Indiji, El na ( Crocuta crocuta spelaea), jama Chauvet-Pont d‘Arc, Francija, pred ca. 30.000

Castillo v Španiji, Kopova v Rusiji, Lascaux v Franciji, Magura v Bolgariji, Khoit Tsenkher v Namibiji, Cueva de las Manos v Argentini, Kimberley v Avstraliji itd.

leti; E) konj »dun« barve, jama Lascaux, Francija, pred ca. 17.000 leti.

115

Domestikacija

ovcam namensko sorodne živali, kot so kokoši (pred ca. 4000 leti), pra-

šiči in govedo (pred ca. 8000 leti). Slednje so ljudje uporabljali tudi kot Živali, ki so jih lovili naši predniki v času nastanka prvih jamskih posli-delovne živali, ki so se prvotno udomačenim živalim pridružile med za-

kav, so bile seveda divje, prostoživeče živali. Tesnejše povezave človeka z dnjimi. Tako so se na primer konji pred približno 5500 leti razvili pred-drugimi živalmi in njihovo udomačevanje je kot posledico podnebnih

vsem kot pomoč pri transportu, oranju in opravljanju drugih vrst dela

spremembe po zadnji ledeni dobi v času zgornjega pleistocena (127.000–

(MacHugh, Larson in Orlando, 2017).

9700 pr. n. š.) pred 21.000 leti najverjetneje sprožil otežen dostop do hrane. Prva žival, ki se je pred več kot 15.000 leti razvila kot plod člove-Razlog za postopen razvoj domačih živali je predvsem v zahtevnem in

kovega udomačevanja oz. tesne povezave z njim, je bil pes ( Canis lupus

dolgotrajnem procesu udomačevanja, ki se odvija na generacijskem ni-

familiaris), in sicer iz svojega volčjega prednika ( Canis lupus) (McHugo, voju.3 Zato je rastlinojede živali, ki se prehranjujejo z divjim rastlinjem, Dover in MacHugh, 2019).

človeku uspelo udomačiti najprej. Šele kasneje so se jim pridružile ra-

stlinojede skupine, ki so bile prehransko odvisne od gojenih kultur, in

Zaradi vmesne ohladitve se je še vedno trajajoča domestikacija ostalih

mesojede živali, za katere je moral človek hrano uloviti, podobno kot je

živali z veliko hitrostjo nadaljevala z začetkom holocena in t. i. neolit-

to počel zase v nomadskih časih lovsko-nabiralniških skupnosti (McHu-

ske oz. prve agrarne revolucije pred približno 11.700 leti, ko so se ustalile go, Dover in MacHugh, 2019).

in stalno naselile prve lovsko-nabiralske skupnosti. Odnos med člove-

kom in posameznimi živalmi se je pričel členiti. Posamezne prej divje,

Tako je človek evolucijske mehanizme izkustveno uporabljal že davno,

prostoživeče živali niso bile več univerzalen vir hrane in surovin. Člove-

preden jih je Charles Darwin (1809–1882) leta 1859 sistematično opisal

kovo izkoriščanje živali je postalo bolj namensko, čeprav je posamezna

v svojem monumentalnem delu O izvoru vrst (ang. On the Origin of Spe-

žival še vedno služila več kot enemu namenu (McHugo, Dover in Mac-

cies). V njem je Darwin zelo dobro pojasnil in poudaril dinamičnost Hugh, 2019).

in plastičnost evolucijskih mehanizmov speciacije,4 med drugim tudi

z raziskavami različnih pasem udomačenih golobov. V ločenem delu

Z načrtnim postopkom umetnega odbiranja je človek razmnoževal in

Variacije živali in rastlin pod vplivom domestikacije je leta 1868 evolucijske gojil predvsem tiste predstavnike posameznih vrst, ki so posedovali najugodnejše lastnosti za določen namen. Pri tem je človek razvoj posa-3

Domestikacija oz. udomačevanje je evolucijski proces, v katerem skozi večgeneracijsko ob-mezne živali usmerjal na vseh nivojih, od anatomskega (npr. velikost),

dobje pride do vzpostavitve odvisnosti nekega organizma od človeka, ki prevzame znatno fiziološkega (npr. prehrana, razmnoževanje in življenjska doba) do ve-stopnjo nadzora nad razmnoževanjem in skrbjo za ta organizem z namenom zagotavljanja predvidljivejše in stabilnejše oskrbe z njegovimi viri (Zeder, 2015). Zato pojma ne gre zamenje-denjskega (npr. značaj) (MacHugh, Larson in Orlando, 2017).

vati s krotenjem živali (ang. taming), ki ne označuje evolucijskega procesa, temveč obvladovanje oz. navajanje posameznega osebka sicer prostoživeče živali, odvzete iz divjine, na bližino človeka.

Psu, ki je človeku sprva pomagal pri lovu in obrambi, je tako kmalu sle-

4

Speciacija je proces nastajanja novih vrst organizmov oz. delitev obstoječe v dve ali več vrst dil razvoj udomačenih koz in ovac (pred ca. 10.000 leti), ki so zagotavlja-

(Gavrilets, 2003). V evolucijski biologiji obravnavamo vrste kot statističen pojav in ne kot bio-le predvsem vir beljakovin (meso in mleko), ter nekatere druge surovi-

loške kategorije oz. tipe. Tak pogled je precej drugačen od splošno bolj uveljavljenega pojmo-ne, kot sta koža in volna. Nekoliko kasneje so se razvile druge, kozam in

vanja vrste kot skupine posameznih organizmov, ki jo predstavlja tipski modelni posameznik z vsemi lastnostmi te vrste (De Queiroz, 2007).

116

mehanizme, ki omogočajo postopno prilagajanje in razvoj udomačenih porabili glavnino časa in energije. Z domestikacijo in razvojem različ-

živali spremembam družbe in njenim potrebam (ang. The Variation of

nih domačih živali pa si je človek lahko s precej manj truda pridelal pre-

Animals and Plants Under Domestication), tudi podrobneje razčlenil. Zato sežke zelo bogate hrane. To je posledično vodilo v rast gostote prebival-nekatere živali danes služijo čisto drugemu namenu kot prvotno v času

stva in domačih živali, katerih pestrost in število sta prav tako naraščala svojega razvoja.

(MacHugh, Larson in Orlando, 2017). Tako je danes biomasa prostožive-

čih vretenčarjev v primerjavi z biomaso domačih živali, ki pa so skoraj

Dober primer tega je ravno prva udomačena žival – pes, ki danes le red-

izključno iz razreda sesalcev, vedno manjša in že skoraj zanemarljiva,

ko človeku pomaga pri lovu. Kopica različnih oblik in pasem je bila v

saj po zadnjih izračunih že samo biomasa domačega goveda presega bi-

vmesnem obdobju in je v določeni meri še vedno namenjena zabavi in

omaso vseh prostoživečih sesalcev (Bar-On, Phillips in Milo, 2018).

športu, različnim delovnim nalogam, kot so paša, varovanje različnih dobrin in iskanje oseb ter snovi, danes pa so psi najpogosteje družne

živali v vlogi človekovega družabnika oz. domačega ljubljenčka (Larson

in sod., 2012). Darwin je domestikacijo opisal na konceptualni ravni.

Zoonoze in vstop živali v polje medicine

Da bi proces bolje razumela tudi z genetskega vidika, sta ruska zoologa

Dmitrij Beljajev (1917–1985) in Ljudmila Trut (1933) leta 1952 na novou-

Razvoj novih in vedno večja bližina domačih živali in človeka pa ni pri-

stanovljenem Inštitutu za citologijo in genetiko v Novosibirsku v Rusiji

nesla zgolj napredka in koristi za človeka, temveč ustvarja tudi nove vzpostavila še vedno trajajoč eksperiment udomačevanja srebrne lisice

ekološke niše, z njimi pa priložnost za razvoj patogenih mikrobov, ki ( Vulpes vulpes).5 V za evolucijo izjemno kratkem obdobju zgolj nekaj de-povzročajo različne zoonoze.6 Čeprav natančnega vzroka za hiter upad

setletij oz. generacij jima je žival res uspelo relativno uspešno udomačiti populacije na zahodu Evrazije pred 5000–6000 leti ne poznamo, je naj-

(MacHugh, Larson in Orlando, 2017). Po zaslugi njunega eksperimenta

verjetneje razlog prav epidemija zoonoze – kuge. Bolezen povzroča bak-

domestikacijo danes bolje razumemo tudi na empirični in molekular-

terija Yersinia pestis, katere rezervoar so glodalci, najpogosteje podgane nobiološki ravni.

(Rascovan in sod., 2019).

Čeprav se zdi, da je bil predvsem človek tisti, ki je bolj ali manj načrtno Čeprav ta živalska skupina ni posebej priljubljena, je človek njihove udo-krojil usodo in razvoj posameznih živali, je domestikacija živali močno

mačene predstavnike (predvsem miši in podgane) posebej v zadnjem

zaznamovala tudi naš kulturno-evolucijski razvoj. Skupaj s še nekaj dru-

času s pridom uporabljal tudi za pridobivanje bazičnega znanja in ra-

gimi dejavniki je omogočila prvo večjo rast človeške populacije in njen

zvoj orodij za preprečevanje podobnih izbruhov epidemičnih bolezni.

kulturni razcvet. Pred prvo agrarno revolucijo so namreč prav količina,

hranilna vrednost in dostopnost hrane omejevale kulturni razvoj in ve-

likost človeške populacije, saj so naši predniki za lov in nabiralništvo

6

Zoonoze so bolezni, nastale kot posledica okužbe s patogeni (bakterijami, virusi, glivami oz.

zajedavci), ki jih prenašajo živali in lahko okužijo druge vrste živali, vključno s človekom. Na-

čini prenosa so lahko različni, na primer z blatom in drugimi izločki, mesom, neposrednim stikom ali preko drugih živali (vektorjev). Večina okuženih živali prenašalk (rezervoarja) ne 5

Srebrna lisica je variacija oz. subpopulacija navadne lisice ( Vulpes vulpes) z melanizmom oz.

zboli za hudo obliko bolezni, po prenosu patogena na drugo žival ali človeka pa se lahko razvi-preseženim izražanjem melanina, ki žival posledično obarva črno (Kukekova in sod., 2012).

je huda, dolgotrajna bolezen ali pa nastopi celo smrt (Avšič - Županc, 2010).

117

Da pri tem nismo (bili) posebej uspešni, priča že samo zadnja velika epi-po ugrizu steklega psa rešil skoraj gotove smrti. Tudi v tem primeru so

demija še ene zoonoze COVID-19. Začetki uporabe živali v laboratorij-

ključno vlogo pri razvoju odigrale živali. Steklino namreč povzroča vi-

ske oz. medicinske namene sicer segajo precelj dlje v preteklost. Prvo

rus Rabies lyssavirus, ki ga je Pasteur gojil v zajcih, ga s sušenjem priza-operacijo na verjetno sicer mrtvi kravi so po zadnjih podatkih opravili

detega centralnoživčnega tkiva oslabil in nato z njim inokuliral v telo

že v neolitski dobi pred 3400–3000 leti, domnevno kot vajo za kasnejši

dečka. S tem je človeštvo dobilo orodje za obvladovanje sicer smrtonos-

prenos postopka na človeka (Ramirez Rozzi in Froment, 2018). Tudi kas-

ne bolezni, ki pa je kljub temu v svetu še vedno prisotna (Shwartz, 2001).

neje, vsaj od antične Grčije, so živali pogosto (neprostovoljno) sodelo-

vale pri različnih medicinskih in drugih znanstvenih poskusih človeka

Edina bolezen, ki jo je človeku zaenkrat uspelo dokončno izkoreniniti8

(Hajar, 2011).

predvsem na račun množičnega cepljenja, so prav črne koze. Med drugi-

mi je eden od razlogov, da nam je to sploh lahko uspelo, tudi odsotnost

Bolj neposredno pa naj bi jih za preprečevanje širjenja nalezljivih živalskega rezervoarja, saj je človek edini znan gostitelj virusa variole povzročiteljev bolezni pričeli izkoriščati po letu 1796, ko je angleški (Henderson, 2011). Ta edinstven zgodovinski primer je tudi eden redkih,

zdravnik Edwar Jenner (1749–1823) iznašel prvo cepivo proti črnim ko-

kjer se je zgodba odvijala v nasprotno smer. Že Jenner je namreč kot ek-

zam, ki jih povzroča virus variole ( Poxvirus hominis). Njemu soroden vi-sperimentalni objekt takoj uporabil človeka, žival (v njegovem primeru

rus vakcinije ( Vaccinia virus) namreč pri govedu povzroča podobno bole-krava) pa je zagotovila prvotni, naravni vir sredstva, torej zoonozo, s ka-

zen govejih koz. Jenner je med svojim delom kot zdravnik na angleškem

tero se je človek spopadel z boleznijo, ki jo je izkoreninil, ker si njene-

podeželju opazil, da mlekarice ne zbolevajo za črnimi kozami. Cepljenje

ga povzročitelja ni neposredno »delil« s še vsaj eno drugo živalsko vrsto

se je pri njih zgodilo popolnoma naravno, saj so se zaradi svojega dela

(Henderson, 2011). Simbolno je kravji doprinos k temu uspehu človeštva

pri molži okužile z virusom vakcinije, ki je virusu variole dovolj podo-

ovekovečen tudi v izrazu za cepljenje – vakcinacija,9 ki izvira iz latinske ben, da obramba, ki jo naš imunski sistem razvije ob okužbi, učinko-besede za kravo vacca in ga je vpeljal že sam Edward Jenner (Gross in vito ščiti tudi proti razvoju črnih koz, hkrati pa pri človeku ne povzro-Sepkowitz, 1998). V veliki večini ostalih primerov pa človek živali sebič-

ča smrtonosne oblike bolezni. Svojo hipotezo je Jenner dokazal v danes

no žrtvuje in jih ne zgolj neškodljivo izkoristi na povsem naraven način,

že slovitem eksperimentu, ko je osemletnega dečka Jamessa Phippsa

kot se je to zgodilo v opisanem primeru odkritja vakcinacije.

(1788–1853) najprej inokuliral7 z izločkom gnojnega mehurčka (pustule)

s kravjimi kozami okužene mlekarice Sarah Nelmes, dva meseca zatem

pa še z virusom variole, in deček ni zbolel (Gross in Sepkowitz, 1998).

Prvo cepivo proti zoonozi in šele drugo po vrsti pa je ob pomoči svo-

jega kolega Émila Rouxa (1853–1933) na podoben način leta 1885 razvil

8

Bolezen črnih koz in z njo virus variole je svetovna zdravstvena organizacija (WHO) 8. maja Louis Pasteur (1822–1895). Z njim je devetletnega dečka Josepha Meistra

1980 razglasila za dokončno izkoreninjeno. Vzorce virusa so uničili tudi v vseh laboratorijih po svetu, z dvema izjemama: Center za nadzorovanje in preprečevanje bolezni (CDC) v Atlanti v ZDA in Državni center za virologijo in biotehnologijo (VECTOR) v Koltsovem v Rusiji.

9

Pred odkritjem vakcinacije so kot preventivno metodo zaščite pred črnimi kozami na Kitaj-7

Inokulacija oz. v omenjenem kontekstu preprosto kar cepljenje, označuje aplikacijo oslablje-skem že v 15. stoletju uporabljali variolacijo, kjer gre za neposreden prenos kužnine črnih koz nih ali mrtvih organizmov oz. njihovih delov v zdravo osebo, z namenom preprečevanja na-z bolne na zdravo osebo skozi kožo. Zaradi homolognega prenosa virusa variole je bil posto-lezljivih bolezni (Slovenski medicinski slovar).

pek nevarnejši od vakcinacije, ki ga je nato tudi precej hitro nadomestila (Leung, 2011).

118

KLASIFIKACIJA ŽIVALI Z VIDIKA

Linnaeusom (1707–1778) na čelu so pričeli organizme proučevati in jih

ČLOVEKOVEGA ODNOSA DO NJIH

razvrščati v sistem bolj metodično.12 Posamezne živali kot tudi druge takrat znane organizme so združevali v vrste, te pa v višje sistematske

enote13 sprva na podlagi podobnosti in takrat uveljavljene cerkvene dok-

Kako smo torej prešli iz relativno konstruktivnega sobivanja z žival-trine (Hennig, 1999).14

mi, ko je bil človek sprva celo v podrejenem položaju, v stanje popolne

družbene odtujenosti od narave, živali pa obravnavamo izključno kot

Po zgledu starozaveznega odlomka »Gospod Bog je izoblikoval iz zem-

sredstvo za dosego lastnih interesov?

lje vse živali na polju in vse ptice pod nebom ter jih pripeljal k človeku, da bi videl, kakšna imena jim bo dal, in da bi vsako živo bitje imelo tisto Enoznačnega odgovora na to vprašanje seveda ni, toda določeni zgodo-ime, ki bi mu ga dal človek« (1 Mz 2,19) so imele posamezne živalske sku-

vinski dejavniki so pri tem odigrali pomembnejšo vlogo. Čeprav je bila

pine sicer že prej svoja ljudska imena. Šele hitrejši globalen razvoj nara-

zahodna družba že prej do neke mere antropocentrična,10 se je v tem voslovne misli pa je omogočil enotno znanstveno poimenovanje, ki ga

kontekstu zgodil preobrat z vzponom monoteističnih religij, predvsem

je leta 1753 Linnaeus uveljavil v delu Species plantarum in mu vztrajno krščanstva po milanskem ediktu leta 313 (Brown, 2006). Že stara zave-sledimo še danes. Po načelu dvočlenskega poimenovanja oz. t. i. binar-

za opisuje, da je Bog ustvaril človeka po svoji podobi in mu naročil, naj

ne nomenklature je ime vsake vrste sestavljeno iz zaporedja dveh latin-

gospoduje vsem živalim na zemlji.11 Misel se nato v različnih oblikah skih pridevnikov,15 podobno kot ima vsak človek ime in priimek. Tako

večkrat ponovi, posamezne živali pa so v Svetem pismu vedno postavlje-se antropocentrizem morda najizraziteje odraža prav v poimenovanju

ne v izrazito podrejen, mestoma pa tudi negativen ali v primeru kače

različnih živali. To je pomensko pogosto zaznamovano s pridevniki, ki

celo demoniziran položaj. S tem je bila hierarhija zelo jasno začrtana in

odražajo človekov odnos do posamezne živali, kot so na primer vulgaris

je ključno zaznamovala razvoj človekovega oz. družbenega odnosa do

(navaden), domesticus (domač) in utilensis (uporaben) (Ohl, 2018).

živali in narave na splošno (Kemmerer, 2012).

Skladno z dokaj neposredno interpretacijo Svetega pisma je bil sprva v 12 Linnaeus je v svojem delu Bibliotheca Botanica razlikoval med t. i. »metodisti«, ki so se poleg središču družbenega dogajanja Bog, ki ga je na tem mestu z vzponom

opisovanja ukvarjali tudi z razvrščanjem organizmov v sistem, in »zbiralci«, ki organizme le humanizma v 14. in 15. stoletju nadomestil človek. Družbena ureditev

opisujejo, ne pa tudi razvrščajo (Linnaeus, 1736).

je tako tudi formalno postala docela antropocentrična, kar se ne nazad-

13 V preteklosti so organizme razvrščali predvsem na podlagi podobnosti, danes pa je v ospredju na sorodnosti utemeljen znanstven (biološki) sistem. Ta ima ustrezne sistematske enote, med nje odraža tudi v zgodovinskem razvoju naravoslovne misli, ki je takrat

katerimi je osnovna vrsta, ki ji višjeredno sledijo še rod, družina, red, razred, deblo, kraljestvo, prodrla bolj v ospredje in dokončno prevladala v času industrijske revo-domena in končno življenje (Godec in sod., 2015).

lucije ob koncu 19. stoletja (Patton, 2014). Različni naravoslovci s Carlom 14 V 17. in 18. stoletju je bilo še vedno v veljavi kreacionistično prepričanje, da je vesolje, zemljo, človeštvo in ostalo življenje oz. njihove dele v prvotni obliki ustvarila višja sila (Bog). Pri tem se biblični kreacionizem opira predvsem na začetne svetopisemske odlomke, ki opisujejo nasta-10 Antropocentrizem je filozofski nazor, ki opredeljuje človekovo večvrednost in nadrejenost nek sveta in človeštva (1 Mz 1,1–2,3).

naravi.

15 Skladno s splošnim dogovorom znanstveno oz. latinsko ime vseh bioloških vrst tvorimo s 11

Bog je rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost! Gospoduje naj ribam kombinacijo rodovnega pridevnika npr. Canis, ki mu sledi vrstni pridevnik oz. t. i. označevalec morja in pticam neba, živini in vsej zemlji ter vsej laznini, ki se plazi po zemlji!« (1 Mz 1,26).

vrste, npr. lupus, s čimer dobimo celotno vrstno ime npr. Canis lupus.

119

Z uveljavitvijo evolucijske teorije ob koncu 19. stoletja je razvrščanje or-na t. i. problem vrste (ang. species problem)17 (Mayr, 1942). Ta je z vidika ganizmov na podlagi podobnosti izrinil nov paradigmatski okvir filoge-odnosa človeka do drugih vrst skupaj z antropocentrizmom med dru-

nije, temelječ na sorodstvenih povezavah med organizmi in njihovi raz-

gim prispeval še k razvoju specizma,18 ki sčasoma postaja vedno izrazi-

vitosti. Ravno slednji koncept je tudi najbolj problematičen, saj je človek tejši, kar se kaže tudi na področju naravovarstva in opredeljevanja biot-sam postavil kriterije za njegovo oceno oz. vrednotenje, in sicer tako, da

ske pestrosti (Ryder, 2004). Biološko gledano smo namreč vsi organizmi

se je posledično kot najrazvitejše bitje sam ustoličil na vrhu tega siste-

enakovredni, ker opravljamo svojo edinstveno vlogo v ekosistemu, za ma (Hennig, 1999). Zato se kljub sicer drastičnemu konceptualnemu na-stabilnost katerega pa je ključna predvsem biotska pestrost. Ta pa v so-

predku umestitve človeka v razvojno polje živali nismo prav dosti od-

dobni tehnološki družbi še vedno ni razumljena kot vrednota, kar se ne

daljili od izvorne antropocentrično naravnane biblične podobe človeka

nazadnje odraža tudi v našem odnosu do živali in narave na splošno

kot t. i. »krone stvarstva« s pravico po gospodovanju nad ostalimi žival-

(Bradley, 2020).

mi. Še več, do neke mere lahko celo trdimo, da sta abstraktna narava in

predstavitev razvojnega nauka prispevala k poslabšanju položaja živali

Skladno z lestvico vrednot, ki jih kot posamezniki zagovarjamo, delu-

in še okrepila njihovo izkoriščanje. Sistem biološke klasifikacije namreč

jemo in živimo v družbi, ki na podlagi dogovora sprejema zakone in še vedno temelji na različnih modelih, kot je na primer prikazovanje s t.

pravni red kot realizacijo moralnih in etičnih norm skupnosti (Honore,

i. drevesom življenja, ki priča o izrazito hierarhičnem sistemu vredno-

1993). Na tej podlagi lahko z vidika človekovega odnosa do drugih živali

tenja posameznih živali.

te v grobem razdelimo v štiri osnovne kategorije: prostoživeče,19 družne, rejne in laboratorijske živali.

Na to kaže tudi sam koncept združevanja posameznih organizmov v bi-

ološke vrste. Čeprav je že Linnaeus z uvedbo dvočlenskega poimenova-

nja formaliziral koncept vrste kot osnovne sistematske enote, ta še do

danes ni jasen. Zaradi velike raznolikosti življenja na Zemlji zaenkrat

še nikomur ni uspelo razviti uporabnega poenotenega koncepta. Zato

jih je trenutno v veljavi več kot 30, ki se ločeno uporabljajo za različ-

17 Sodoben pomen problema vrste (ang. species problem) se uporablja predvsem za vrsto vpra-ne skupine organizmov (Richards, 2015). Eden najbolj poznanih in v ži-

šanj, ki se porajajo in ostajajo nerazrešena ob poskusih opredelitve koncepta biološke vrste.

valskem kraljestvu uveljavljenih je biološko-izolativni koncept,16 ki ga je Čeprav se je že Darwin spraševal o tem, kako dobro so vrste sploh lahko definirane glede na to, da se nenehno spreminjajo, so izraz na prehodu iz 19. v 20. stoletje uporabljali v drugem leta 1942 vpeljal Ernst Mayr (1904–2005), ki je tudi prvi resneje opozoril

kontekstu kot danes, in sicer predvsem za opredeljevanje mehanizmov nastanka novih vrst oz. življenjskih oblik.

18 Specizem je diskriminacija na podlagi biološke vrste. Izraz je skoval britanski psiholog Richard D. Ryder leta 1973 in označuje predsodke do drugih bioloških vrst. V smislu odnosa med 16 Biološko-izolativni koncept vrsto definira kot skupino populacij, ki so se dejansko ali poten-diskriminatorji in diskriminiranci je termin analogen rasizmu, seksizmu ipd.

cialno sposobne medsebojno ploditi. Koncept odpove pri organizmih, ki se razmnožujejo 19 Čeprav se izraza pogosto uporabljata kot sopomenki, se v prispevku dosledno držim besedne nespolno, poleg tega pa ne ločuje med teoretično možnostjo medsebojne ploditve in dejansko zveze prostoživeče in ne divje živali, saj je slednja precej čustveno zaznamovana. Opredelitev do-verjetnostjo pretoka genov med populacijami, izsledki poskusov ploditve v umetnih pogojih ločene živali kot divje je namreč zgolj naša lastna antropocentrična oznaka, ki z naravo same pa ne odražajo nujno naravnega stanja.

živali nima nič skupnega.

120



Slika 2: A) Etični sistemi glede na subjekte, ki so v njihovem središču, katerega širino predstavlja površina posameznega kroga (prirejeno po Rülke in sod., 2020).

B) Konceptualna razdelitev živali glede na njihov formalni status v družbi oz. odnos s človekom v štiri osnovne skupine. Puščici nakazujeta smer in hitrost (dolži-na puščice) razvoja skupin oz. domestikacije iz izvorne skupine prostoživečih živali. Človek različne živali v njihovi stvarni (črna) ali simbolni (bela) obliki izkori-

šča za zadovoljevanje različnih potreb, od katerih so navedene le nekatere najosnovnejše.

121

Prostoživeče živali

Družne živali

Prostoživeče živali predstavljajo izvorno in najbolj pestro živalsko skupi-

S človekom najtesneje povezane so gotovo družne živali ali, kot jih po-

no, ki je na začetku človeku neposredno zagotavljala preživetje. Danes pa

gosteje imenujemo, hišni ljubljenčki, ki so se tako prilagodili na priso-

jo pogosto vidimo bolj kot breme, čeprav je še vedno ključna za ohranja-

tnost človeka, da so od njegove oskrbe skoraj popolnoma odvisni. Na

nje stabilnosti ekosistema. Človekov odnos do prostoživečih živali je tako

to kaže tudi njihov družbeni položaj, ki je pogosto skrajno počlovečen.

izrazito specističen, saj so v tem izjemno pestrem naboru nekatere živa-

V številnih primerih so enakovredni družinski člani in jih včasih celo

li deležne nesorazmerno več naše pozornosti od drugih. Populacije go-

nadomeščajo. Imajo tudi svoje zdravstveno varstvo, primerljivo človeš-

spodarsko pomembnejših živali20 budno spremljamo in jih na različne

kemu, specializirane trgovine, salone in druge storitvene dejavnosti ter

načine reguliramo, medtem ko za druge niti ne vemo, da obstajajo. Pred-

družabne aktivnosti. Čeprav je vrstna pestrost družnih živali v primer-

vsem zaradi antropogenih posegov v okolje je vedno bolj pereča tudi dru-

javi s prostoživečo skupino zanemarljiva, smo ljudje z umetnim odbi-

ga skrajnost tega problema – ogrožene živali, ki jim preti izumrtje. Z vidiranjem ustvarili številne zelo raznolike pasme teh nekaj vrst (Bradley,

ka naravovarstva se namreč v zaščito in varovanje nekaterih, predvsem

2020). Med njimi izstopata predvsem domači pes ( Canis lupus familiaris) človeku bližnjih skupin živali (npr. sesalcev), vlaga veliko napora in virov, in domača mačka ( Felis silvestris catus), pri katerih so se morda najprej medtem ko pri posameznih vrstah drugih številčnejših in pestrejših sku-pokazala tudi človekova evgenična21 nagnjenja.

pin (npr. žuželke) niti ne opazimo, da so izumrle (Bradley, 2020).

Število mešancev,22 ki so največkrat nezaželena posledica nenačrtovane Ta nekritičen odnos do prostoživečih živali se lepo kaže tudi v umetnih

vzreje, verjetno presega število čistopasemskih živali. Zanje namreč veljajo okoljih, kjer jih danes opazujemo bolj kot v divjini. Žive skoncentriramo

strogi kriteriji za pridobitev rodovnika, z njim pa tudi dovoljenja, da jih la-v živalske vrtove, nagačene pa predstavljamo v muzejih, s čimer se prvo-

stnik razkazuje na razstavah. Sodniki živali ocenjujejo predvsem na podlagi tna vloga prostoživečih živali v ekosistemu zreducira na estetski vidik

estetskih kriterijev, ki veljajo za posamezno pasmo. Estetsko vrednost vrstne uživanja v pestrosti naravnih oblik. Pri tem pa so nekatere predvsem pestrosti, ki je ne znamo videti v skupini prostoživečih živalih, smo si torej z večje in bolj vpadljive, vendar nič pomembnejše skupine, mnogo bolj iz-umetnim odbiranjem ustvarili kar sami. Pomemben vzrok tega absurdnega

postavljene od drugih, večina pa jih niti ni predstavljenih. Izpod soja ža-

nasprotja je verjetno tudi naša potreba po nadzoru. Podoba posamezne pa-

rometov poleg večine prostoživečih izpadejo tudi domala vse udomače-

sme in njihov celokupen nabor je na koncu namreč tak, kakršnega si je za-

ne živali. V tem oziru je zato edinstven ameriški Center za postnaravno

mislil človek. Čeprav se torej zdi, da so družne živali v primerjavi z ostalimi v zgodovino (ang. Center for postnatural hisotry; v Pittsburghu v ZDA), kjer privilegiranem položaju, je v ozadju ponovno predvsem človekova antropo-so predstavljene izključno neprostoživeče živali (in druge oblike življe-

centrična drža do živali kot sredstva za zadovoljevanje lastnih potreb.

nja), ki jih je predvsem za uresničevanje lastnih ciljev tako ali drugače

ustvaril človek in zato brez njega verjetno ne bi nikoli obstajale.

21 Evgenika je družbena filozofija, ki zagovarja izboljševanje človeških dednih lastnosti z različ-

nimi oblikami posegov. Leta 1883 je pojem prvi uporabil sir Francis Galton, ki ga je navdahnilo Darwinovo delo O izvoru vrst oz. predvsem poglavja o umetnem odbiranju.

20 Med gospodarsko pomembne štejemo predvsem divjad, zveri in različne škodljivce, kot so 22 Mešanci oz. nečistopasemske živali so potomci dveh čistopasemskih živali različnih pasem, npr. hrošči zalubniki (Scolitinae).

čistopasemske živali in mešanca oz. dveh mešancev.

122

Rejne živali

Laboratorijske živali

Čeprav gre podobno kot pri družnih živalih za skupino, kjer je medvr-

Laboratorijske živali so verjetno najmlajša in v primerjavi z ostalimi stna pestrost v primerjavi z znotrajvrstno zelo majhna, je njihov druž-

tudi zelo specifična skupina, ki je dokaj raznolika, vendar pa daleč naj-

beni položaj diametralno nasproten od prej opisanega pri družnih živa-

večji delež predstavljajo glodalci (miši in podgane). Njihovo varstvo in

lih. Človek jih namreč ne obravnava kot samostojna enakovredna bitja

pogoji za delo z njimi so celo strožje regulirani kot pri družnih živalih,

z lastnimi potrebami, temveč jih industrijsko goji kot vir različnih dob-

vendar predvsem zaradi človekove lastne varnosti in koristi. Družben

rin (Grandin, 2010). Tako danes po zadnjih ocenah biomasa rejnih živa-

odnos do te skupine je zelo podoben kot pri rejnih živalih, le da jih na-

li predstavlja kar 62 % biomase sesalcev oz. 4 % biomase vseh živali na

mesto kot vir surovin izkoriščamo kot orodje za pridobivanje znanja in

Zemlji, kar je v kontekstu majhne vrstne pestrosti ogromno. Neupošte-

informacij, ki na koncu koristi predvsem nam. To dokazuje tudi skrajno

vajoč predstavnike rejnih živali, biomasa ljudi in ostalih živali iz razre-

objektiven znanstveni pristop obravnave živali, čeprav je na tem podro-

da sesalcev, kamor z nekaj izjemami23 uvrščamo vse rejne živali, pred-

čju v 60. letih 20. stoletja led prebila že znamenita primatologinja Jane

stavlja zgolj 2,8 % celokupne živalske biomase na Zemlji (Ritchie, 2019).

Goodall (1934). S tem ko je šimpanzom, ki jih je opazovala v tanzanij-

skem narodnem parku Gombe, namesto številk nadala imena, je požela

Čeprav rejne živali obstajajo izključno zaradi človeka in za njegove pot-

val kritik mednarodne znanstvene skupnosti (Benson, 2016).

rebe, so še vedno enakovreden del ekosistema in čuteča bitja z lastnimi

potrebami. V tem kontekstu je zanimivo stališče ameriške znanstvenice

Čeprav to ni več tako kontroverzno, pa živali, ki sodelujejo v poskusih,

in zagovornice humanega ravnanja z rejnimi živalmi Temple Grandin

večinoma24 še vedno nimajo svojih imen, ampak zgolj evidenčne šte-

(1947). Ta rešitve namreč ne vidi v popolnem odrekanju živilom in iz-

vilke. Vedno več avtorjev se v znanstvenih prispevkih z navedbo rezul-

delkom živalskega izvora, torej veganstvu ali vegetarijanstvu, in meni,

tatov, pri katerih so sodelovale živali, tem na splošno zahvali, a njihov

da tovrstni ukrepi rejnim živalim niso v korist. Zato ne nasprotuje niti

prispevek še vedno ni ustrezno prepoznan. Trenutno obstaja zgolj en

reji in zakolu rejnih živali, saj te obstajajo zgolj zaradi človeka in je nji-sam znanstveni prispevek, katerega samostojni avtor je žival, in štirje z

hovo osnovno poslanstvo zagotavljanje virov zanj, vendar pa je zato nji-

živalskim soavtorstvom – vendar tudi v teh primerih ne zaradi svojega

hova dobrobit tudi izključno naša odgovornost. To pomeni, da je člove-

doprinosa k temi, temveč večinoma zgolj zaradi nesoglasij med človeš-

kova dolžnost, da rejnim živalim zagotavlja ustrezne bivanjske pogoje,

kimi avtorji (Erren, 2017). Glede na to, da številne laboratorijske živali za humano smrt in ne nazadnje spoštljiv odnos do njihovih proizvodov

znanost neprostovoljno naredijo verjetno več od znanstvenikov, bi mo-

(Grandin, 2010).

ral biti njihov doprinos pri posamezni objavi ustrezno ovrednoten tudi

z avtorstvom prispevka in ne zgolj zahvalo v njem.

24 Ena od znamenitih izjem je prvi sesalec, ki so ga uspešno klonirali iz telesne celice – ovca 23 V velikem porastu je na primer tudi marikultura oz. gojenje rib, ki jih s tem prav tako uvrščaDolly, poimenovana v čast ameriški country pevki Dolly Parton. Ob skotitvi je sicer najprej mo med rejne živali.

dobila kodno ime »6LL3«, ime Dolly pa je nato predlagal živinorejec, ki je pomagal pri skotitvi.

123

ZAKLJUČEK

BLUM, H. P. (2011): The psychological birth of art: A psychoanalytic approach to prehistoric cave art. V: International Forum of Psychoanalysis, let. 20, št. 4, Skozi relativno dolgo zgodovino človeštva smo si ljudje uspeli podredi-str. 196–204.

ti živali, pri čemer je skupni imenovalec našega izkoriščanja večinoma

BRADLEY, A./MENNIE, N./BIBBY, P. A./CASSADAY, H. J. (2020): Some animals

ekonomske narave. Živali danes obravnavamo bodisi kot uslužbence

are more equal than others: Validation of a new scale to measure how atti-

ali pa celo zgolj materialno sredstvo zadovoljevanja lastnih potreb. V ta

tudes to animals depend on species and human purpose of use. V: PLOS

namen smo v relativno kratkem času ustvarili celo vojsko specializira-

ONE, let. 15, št. 1.

nih živali iz sicer vrstno zelo ozkega nabora. S tem pa si človek, ki sicer BROWN, P. R. L. (2006): Vzpon zahodnega krščanstva: Zmagoslavje in raznoličnost, predstavlja zgolj 0,01 % biomase na Zemlji, prisvoji nesorazmeren delež

200–1000 n. š. Ljubljana: Založba /*cf.

naravnih virov, od katerih je odvisna tudi izjemno raznolika skupina BRUMM, A./OKTAVIANA, A. A./BURHAN, B./HAKIM, B./LEBE, R./ZHAO, J./

živali (in ostalih organizmov), ki zanje tudi zaradi obilice domesticira-

SULISTYARTO, P. H./RIRIMASSE, M./ADHITYATAMA, S./SUMANTRI, I./

nih oblik življena težko tekmuje. Tako jih vedno več izpade iz tekme, s

AUBERT, M. (2021): Oldest cave art found in Sulawesi. V: Science Advances, čimer se naglo zmanjšuje biotska pestrost. To pa negativno vpliva na let. 7, št. 3.

celoten sistem, torej tudi na človeka. Velika biotska pestrost je namreč

DE QUEIROZ, K. (2007): Species Concepts and Species Delimitation. V: Systema-zagotovilo za stabilnost okolja, saj vsak organizem opravlja svojo vlogo

tic Biology, let. 7, št. 6, str. 879–886.

v ekosistemu.

DOMINGO, I./CHIELI, A. (2021): Characterizing the pigments and paints of prehistoric artists. V: Archaeological and Anthropological Sciences, let. 13, št. 11, str. 196.

Zato je naš trenutni odnos do ostalih živali in življenja na splošno ško-

ERREN, T. C./GROß, J. V./WILD, U./LEWIS, P./SHAW, D. M. (2017): Crediting ani-dljiv, če ne celo poguben tudi za nas ljudi. Kmalu ga bomo morali spre-

mals in scientific literature. V: EMBO Reports, let 18, št. 1, str. 18–20.

meniti in živali namesto kot sredstvo pričeti obravnavati kot enakovre-

GAVRILETS, S. (2003): Perspective: models of speciation: what have we learned dna bitja, pri čemer pa je ključno, da se učimo predvsem od in ne zgolj o in 40 years? V: Evolution, let. 57, št. 10, str. 2197–2215.

njih, kar prevladuje tudi na znanstvenem področju.

GODEC, G./GLAŽAR, S. A./GRUBELNIK, L./ZMAZEK, B./GRUBELNIK, V./MU-

ŠINOVIČ ZADRAVEC, T. (2015): Naravoslovje 6: I-učbenik za naravoslovje v 6.

Razredu osnovne šole. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

VIRI IN LITERATURA

GRANDIN, T. (2010): Improving animal welfare: A practical approach. Wallingfort: CAB International.

GROSS, C. P./SEPKOWITZ, K. A. (1998): The myth of the medical breakthrough: BAR-ON, Y. M./PHILLIPS, R./MILO, R. (2018): The biomass distribution on Smallpox, vaccination, and Jenner reconsidered. V: International Journal of Earth. V: Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of Infectious Diseases, let. 3, št. 1, str. 54–60.

America, let. 115, št. 25, str. 6506–6511.

HAJAR, R. (2011): Animal Testing and Medicine. V: Heart Views : The Official Jour-BENSON, E. S. (2016): Naming the Ethological Subject. V: Science in Context, let.

nal of the Gulf Heart Association, let. 12, št. 1, str. 42.

29, št. 1, str. 107–128.

HENDERSON, D. A. (2011): The eradication of smallpox – An overview of the

past, present, and future. V: Vaccine, let. 29, D7–D9.

124

HENNIG, W. (1999): Phylogenetic systematics. Illinois: University of Illinois Press.

OFMCap, br M. N. (b. d.). BIBLIJA.net—Sveto pismo za vsakogar. https://www.bibli-HESJEDAL, A. (1994): The hunters’ rock art in Northern Norway. Problems of

ja.net (citirano 5. 4. 2023).

chronology and interpretation. V: Norwegian Archaeological Review, let. 27, OHL, M. (2018): The Art of Naming. Cambridge: The MIT Press.

št. 1, str. 1–14.

PATTON, L. (2014): Philosophy, science, and history: A guide and reader. Oxfordshi-HONORÉ, T. (1993): The Dependence of Morality On Law†. V: Oxford Journal of re: Routledge, Taylor & Francis Group.

Legal Studies, let. 13, št. 1, str. 1–17.

Ramirez Rozzi, F., & Froment, A. (2018). Earliest Animal Cranial Surgery: From KEMMERER, L. (2012): Animals and world religions. Oxford: Oxford University Cow to Man in the Neolithic. Scientific Reports, 8, 5536.

Press.

Rascovan, N., Sjögren, K.-G., Kristiansen, K., Nielsen, R., Willerslev, E., Desnu-KRUMPAK, Katja: Pasji potrošniki – družne živali v potrošni družbi. Diplomsko es, C., & Rasmussen, S. (2019). Emergence and Spread of Basal Lineages of delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2010.

Yersinia pestis during the Neolithic Decline. Cell, 176(1), 295-305.

KUKEKOVA, A. V./TEMNYKH, S. V./JOHNSON, J. L./TRUT, L. N./ACLAND, G. M.

Richards, R. A. (2015). The species problem: A philsophical analysis (prva mehka iz-

(2012): Genetics of behavior in the silver fox. V: Mammalian Genome, let. 23, daja). Cambridge University Press.

št. 1–2, str. 164–177.

Ritchie, H. (2019, zima). Humans make up just 0.01% of Earth’s life – what’s the rest?

LARSON, G./KARLSSON, E. K./PERRI, A./WEBSTER, M. T./HO, S. Y. W./

Our World in Data.

PETERS, J./STAHL, P. W./PIPER, P. J./LINGAAS, F./FREDHOLM, M./

RÜLKE, J./RIECKMANN, M./NZAU, J. M./TEUCHER, M. (2020): How Ecocen-

COMSTOCK, K. E./MODIANO, J. F./SCHELLING, C./AGOULNIK, A. I./LE-

trism and Anthropocentrism Influence Human–Environment Relation-

EGWATER, P. A./DOBNEY, K./VIGNE, J.-D./VILÀ, C./ANDERSSON, L./LIN-

ships in a Kenyan Biodiversity Hotspot. V: Sustainability, let. 12, št. 19, art. 19.

DBLAD-TOH, K. (2012): Rethinking dog domestication by integrating gene-

RYDER, R. D. (2004): Speciesism revisited. V: Think, let. 2, št. 6, str. 83–92.

tics, archeology, and biogeography. V: Proceedings of the National Academy of SCHWARTZ, M. (2001): The life and works of Louis Pasteur. V: Journal of Applied Sciences, let. 109, št. 23, str. 8878–8883.

Microbiology, let. 91, št. 4, str. 597–601.

LEUNG, A. K. C. (2011): “Variolation” and Vaccination in Late Imperial China, Smallpox. (b. d.). https://www.who.int/health-topics/smallpox#tab=tab_1 (citira-Ca 1570–1911. V: PLOTKIN, S. A. (ur.): History of Vaccine Development. Berlin: no 29. 3. 2023).

Springer, str. 5–12.

TAÇON, P. S. C./MAY, S. K./LAMILAMI, R./MCKEAGUE, F./JOHNSTON, I. G./

LINNAEUS, C. (1736): Bibliotheca botanica. Amsterdam.

JALANDONI, A./WESLEY, D./SANZ, I. D./BRADY, L. M./WRIGHT, D./GOL-

MACHUGH, D. E./LARSON, G./ORLANDO, L. (2017): Taming the Past: Ancient

DHAHN, J. (2020): Maliwawa figures—A previously undescribed Arnhem

DNA and the Study of Animal Domestication. V: Annual Review of Animal

Land rock art style. V: Australian Archaeology, let. 86, št. 3, str. 208–225.

Biosciences, let. 5, št. 1, str. 329–351.

Termania—Slovenski medicinski slovar—Vakcinácija. (b. d.). https://www.termania.

MAYR, E. (1999): Systematics and the origin of species, from the viewpoint of a zoolo-net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5543405/vakcinacija?query=-

gist. Harvard: Harvard University Press.

vakcinacija&SearchIn=All (citirano 29. 3. 2023)

MCHUGO, G. P./DOVER, M. J./MACHUGH, D. E. (2019): Unlocking the origins

ZEDER, M. A. (2015): Core questions in domestication research. V: Proceedings of and biology of domestic animals using ancient DNA and paleogenomics.

the National Academy of Sciences of the United States of America, let. 112, št. 11, V: BMC Biology, let. 17, str. 98.

str. 3191–3198.

125

SEZNAM SLIK

Slika 1A: AUBERT, M./SETIAWAN, P./OKTAVIANA, A. A./BRUMM, A./SU-

LISTYARTO, P. H./SAPTOMO, E. W./ISTIAWAN, B./MA’RIFAT, T. A./

WAHYUONO, V. N./ATMOKO, F. T./ZHAO, J.-X./HUNTLEY, J./TAÇON, P. S.

C./HOWARD, D. L./BRAND, H. E. A. (2018): Palaeolithic cave art in Borneo.

V: Nature, let. 564, št. 7735, str. 254–257. https://www.nationalgeographic.

com/science/article/45500-year-old-pig-painting-worlds-oldest-animal-

-art (citirano 24. 7. 2023).

Slika 1B: BRUMM, A./OKTAVIANA, A. A./BURHAN, B./HAKIM, B./LEBE, R./

ZHAO, J./SULISTYARTO, P. H./RIRIMASSE, M./ADHITYATAMA, S./SU-

MANTRI, I./AUBERT, M. (2021): Oldest cave art found in Sulawesi. V: Science Advances, let. 7, št. 3. https://en.wikipedia.org/wiki/Lubang_Jeriji_Saléh#/

media/File:Lubang_Jeriji_Saléh_cave_painting_of_Bull.jpg (citirano 24. 7.

2023).

Slika 1C: TAÇON, P. S. C./MAY, S. K./LAMILAMI, R./MCKEAGUE, F./JOHNSTON, I. G./JALANDONI, A./WESLEY, D./SANZ, I. D./BRADY, L. M./

WRIGHT, D./GOLDHAHN, J. (2020): Maliwawa figures—A previously un-

described Arnhem Land rock art style. V: Australian Archaeology, let. 86, št.

3, str. 208–225. https://www.theguardian.com/artanddesign/2020/oct/01/

arnhem-lands-maliwawa-rock-art-a-remarkable-glimpse-into-indigenou-

s-life-10000-years-ago (citirano 24. 7. 2023).

Slika 1D*: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slikarstvo#/media/Slika:Rhinos_Chau-vet_Cave.jpg (citirano 24. 7. 2023).

Slika 1D**: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:20,000_Year_Old_Cave_

Paintings_Hyena.png (citirano 24. 7. 2023).

Slika 1E: https://www.nationalgeographic.com/history/article/acoustic-caves-

-rock-art-language-origin-spd (citirano 24. 7. 2023).

126

PO SLEDEH ŽIVINOZDRAVSTVA

IN ZDRAVSTVENIH NADLOG

GOVEDA NA KRANJSKEM IN

ŠTAJERSKEM V 17. STOLETJU

Tadej Pavković

Naravo človekovega sobivanja z udomačenimi živalmi lahko deloma druge vrste tiskov iz 17. stoletja, ki obravnavajo te teme, kot so denimo

uzremo skozi prizmo zgodovine vednosti o zdravju in zdravstveni os-

recepti za pripravo zdravil za živino, ki so, podobno kot že omenjeni pri-krbi domačih živali.1 V prispevku se posvečamo posameznim vidikom

ročniki, temeljili na delih antičnih avtorjev.5

živinozdravstva na Kranjskem in Štajerskem v 17. stoletju, torej v času

pred ustanovitvijo prvih veterinarskih šol in pred institucionalizacijo Skrb za zdravstveno stanje goveda je opisal tudi na Kranjskem delujoči

veterinarske medicinske znanosti.2 Na osnovi interpretacije admini-

zdravnik in živinozdravnik Balthasar Hacquet. V svojih delih je v drugi

strativnih dokumentov sedmih zemljiških gospostev so v članku pred-

polovici 18. stoletja navedel številne nadloge, ki so pestile lokalno gove-

stavljeni živalske bolezni, kupovanje zdravil, ki so jih uporabljali v živi-do. V skladu s tradicijo tridelne delitve naravne zgodovine je opisal posa-

nozdravstvu, in načini zdravljenja živali s kupljenimi zdravili.

mezne rastline in mineralne snovi, s katerimi so se občasno zastrupljale

živali na paši, in živali, ki so zastrupljale živino. Čeprav obravnavo za-

Primere živinozdravniške vednosti in bržčas tudi praks na Kranjskem

strupitev zasledimo šele v 18. stoletju, smemo domneve o tovrstnih teža-

in Štajerskem v 17. stoletju je mogoče zaslediti v raznih tiskanih publi-

vah pričakovati tudi v 17. stoletju (Jurca 2003: 75–79 & Zwitter 2020: 62).

kacijah obravnavanega časa. Raziskovalci zgodovine živinozdravstva na

Mnoge od teh nadlog smo našli tudi v delih, nastalih v obravnavanem

nemško govorečih območjih so doslej največ pozornosti namenili pri-

času (Hohberg 1682: 279). Ob tem, da je pašna živinoreja v splošnem za-

ročnikom za umno gospodarjenje (Hausväterliteratur) (von den Driesch & gotavljala visoko kakovost življenja živine – Hacquetov sodobnik Scopo-Peters 2003: 110), ki so v obravnavanem obdobju vsebino v znatni meri

li je pisal o hitrejšem razvoju živali, ki so se pasle na svežih alpskih zeleh črpali iz antičnih predlog ter lokalnih znanj in domnev (Zwitter 2020:

(Jurca 2018: 25–26) – se je živina na Kranjskem v 18. stoletju in v nekate-

73).3 O razširjenosti priročnikov in vsaj delnem poznavanju njihove vse-rih primerih bržkone tudi prej zastrupljala z jesenskim podleskom ( Co-

bine priča prisotnost del v nekaterih knjižnicah in knjižnih zbirkah ze-

lchicum autumnale L . ), črno in belo čmeriko ( Veratrum album L., Veratrum mljiških gospostev na Kranjskem ter izjemoma ohranjeni izpiski iz teh

nigrum L.), preobjedo ( Aconitum sp.) in veliko trobeliko ( Cicuta virosa L.) del (ibid. 73–76).4 V kranjskih gospoščinskih fondih je sicer najti tudi pa tudi z drugimi, manj poznanimi zelmi. Živino so na paši v nesrečnih

primerih poškodovale kače, na močvirnatih pašnikih se je širil vranični

1

Članek temelji na poglavju o živinozdravstvu v magistrskem delu Govedo na Kranjskem, Ko-prisad (antraks) (Jurca 2003: 77–79 & Zwitter 2020: 62).

roškem in Štajerskem v 16. ter 17. stoletju, ki sem ga zagovarjal leta 2021. Delo je bilo nagrajeno s Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani.

2

O ustanavljanju veterinarksih šol v Evropi in na Slovenskem glej Stefančič, Razvoj veterinarstva, Del poškodb živine je bil posledica obsežnih delovnih obremenitev. O

str. 93–94 . Za kritično vrednotenje običajno podanih razlogov za ustanovitev šol v literaturi specifičnih kostnih deformacijah, ki so v obravnavanem času nastale glej Engelken, Hünniger, Windelen, Einleitung, str. 14.

pri domačih živalih, pričajo arheozoološke analize kostnih ostankov.

3

Glej na primer pogoste navedbe antičnih avtorjev kmetijskih priročnikov, kot sta Columella in Palladinus, v Hohbergovi Georgici curiosi, Bd. I, str. 355 . V istem delu najdemo tudi zapis Med arheološkim izkopavanjem pri dvorcu Grinfels na Ravnah na Ko-recepta za pripravo zdravila proti kašlju, vodenici, kozam ali zlatenici ovac, ki ga je avtorju roškem je bil najden par govejih prstnic, ki so bile datirane v čas med 13.

priporočil neki grof Frantz Benedict Perchtold (Hohberg, Georgica curiosa, Bd. II, str. 297).

4

SI AS 746, Cistercijanski samostan in gospostvo Kostanjevica: fasc. 4: Inventarium deß Löbli-chen Gotshauß bey unser lieben Frauen Brun vor Landtstraß, 9. november 1708, str. 38. Britovšek ležene številne izdaje knjižnih del z agrarnimi vsebinami izpod peresa antičnih avtorjev, kot na splošno ugotavlja, da sta obe knjigi Hohbergovega dela navedeni v graščinskih inventarjih sta Palladij in Columella, pa tudi sodobnih priročnikov za umno gospodarjenje (Zwitter, Eine na Kranjskem, iz opombe pa ni jasno, ali se navedba nanaša tudi na Kostanjevico (Britovšek, Wissensgeschichte der Wiesen, str. 73).

Razkroj, str. 105). V zapuščinskih inventarjih kranjskega plemstva iz 16. in 17. stoletja so zabe-5

Glej SI AS 764, Gospostvo Ortnek: fasc. 5, Zdravstvene zadeve: Rezept, 1683.

129

in 16. stoletjem, na katerih je prišlo do razvoja kostnih deformacij. To-100) – ter obsežni kužnost in smrtnost.6 Tovrstne publikacije predsta-

vrstne eksostoze so se lahko pri živalih razvile po večletnemu izpostav-

vljajo stanje in nevarnost prenosljivih bolezni ter so spodbujale uskla-

ljanju fizičnemu stresu, ki je bil prisoten pri vleki za delo na polju ali v jeno in urejeno delovanje za lajšanje posledic – vsebina bi lahko (prek

transportu (Toškan 2016: 189).

posrednikov) najverjetneje že v 17. stoletju dosegla tudi podložno prebi-

valstvo. O metodah zdravljenja živine na podložniških kmetijah v času

Nemajhen izziv pri proučevanju zgodovine živinoreje v zgodnjem no-

pred 18. stoletjem smo sicer slabo poučeni (Zwitter 2014: 215). Največ po-

vem veku predstavlja zanesljiva identifikacija posameznih bolezni.

zornosti ljudskemu živinozdravstvu je na Slovenskem doslej posvetil ve-Omembe živinske kuge ( Viehseuche), v čemer so kasnejši avtorji večino-terinar Milan Dolenc, ki je zdravljenju živali preko tiskanih publikacij

ma prepoznali specifično bolezen, ki jo povzroča virus goveje kuge ( Rin-sledil od druge polovice 18. stoletja (Dolenc 1981).

derpest morbilivirus), moramo v obravnavanem času razumeti kot krovni izraz za širši nabor simptomatsko podobnih bolezni. Diagnosticiranje

Velik del gradiva o živinozdravstvu v 17. stoletju je razpršen v administrativ-bolezni je še dolgo predstavljalo izziv. Zaradi podobnosti simptomov so

nih virih posameznih zemljiških gospostev, ki so v računskih knjigah ob-

govejo kugo še v 19. stoletju zamenjevali z vraničnim prisadom oziro-

časno zabeležili nakup zdravil iz ene ali več učinkovin za nego in zdravlje-ma antraksom (Spinage 2003: 9, 18, 37–38, 54, 57–58, 85–86). V času pred

nje živine ter plačila za posamezne živinozdravniške storitve. Postopki razširitvijo standardizirane taksonomije predstavlja izziv tudi identifi-uporabe snovi v posameznih hlevih in njihova učinkovitost iz virov – ra-

kacija dokumentiranih strupenih rastlin oziroma njihovih učinkovin v

zen v posameznih primerih – niso poznani. Iz zbranega tudi ni bilo mo-

zgodovinskih virih (Felius et al. 2011: 662).

goče razbrati, ali so v primeru nakupa zapisanih učinkovin gospostva pri

lekarnarjih res kupovala posamezne učinkovine ali zdravilne pripravke, ka-

Primeri s Kranjske dokazujejo, da so v deželi v poznem 17. stoletju kro-

terih osnovo (ne pa vse sestavine) predstavljajo dokumentirane snovi. Tako

žile tiskovine, ki so bile namenjene ozaveščanju prebivalstva o zdravlje-

sta denimo zemljiški gospostvi Podčetrtek (Windischlandsberg) in Harten-

nju posameznih živinskih prenosljivih bolezni. V fondih zemljiškega

štajn (Hartenstein) v letih 1641 in 1642 pri Ludviku Havestinu, apotekarju v gospostva Ortnek smo našli recept za pripravke, ki naj bi učinkovali zo-Celju, za živino kupili blagoslovljeno vodo, lovor, miro,7 asant (asafoetida),8

per živinsko bolezen ( Viehkrankheit). Publikacija je bila leta 1683 natisnje-na v Mayerjevi tiskarni v Ljubljani in opisuje izbruhe bolezni v Švici, od

koder naj bi se bolezen razširila po Svetem rimskemu cesarstvu nem-

ške narodnosti, vključno z avstrijskimi deželami. Kljub splošnosti po-

6

SI AS 764, Gospostvo Ortnek: fasc. 5, Zdravstvene zadeve: Rezept, 1683.

imenovanja bolezni ( Viehkrankheit, v prevodu »živinska bolezen«) je na 7

Miro so na podlagi zanimanja renesančne botanike za proučevanje del antičnih botanikov v podlagi podanih informacij mogoče sklepati, da je šlo za zdravila zoper

Evropi ponovno odkrili sredi 16. stoletja (Palmer, Medical botany, str. 152; za priporočilo dela se zahvaljujem Žigu Zwittru). Njeno rabo v živinozdravstvu goveda lahko zasledimo vsaj že v govejo kugo, ki jo povzroča virus goveje kuge ( Rinderpest morbillivirus).

različnih receptih ob koncu 17. stoletja. Hohberg najverjetneje proti goveji kugi poleg mire in Ključno informacijo pri doslednejši identifikaciji bolezni v publikaciji

drugih snovi priporoča tudi tu omenjena asant in kafro. Vse skupaj naj bi zmleli in dali na rezi-no kruha. Kot uporabno sredstvo za živinozdravstvo miro najdemo v najrazličnejših receptih, sta predstavljala navedba pustošenja bolezni v Švici leta 1682, saj je jas-glej Hohberg, Georgica curiosa, str. 279–284, 286–287.

no, da je tam tedaj pustošila goveja kuga, ter seznam simptomov – ru-

8

Gre za posušen sok iz korenin rastlin iz rodu silj ali iz rodu koromačnica ( Ferula; Goebel, meni čiri in rumen izcedek pod jezikom okužene živali (Spinage 2003:

Reichmann (ur.), Frühneuhochdeutsches Wörterbuch; Martinčič, Mala flora Slovenije, str. 404–

406).

130

kafro9 in žveplo.10 Podobno so novembra 1694 v gospostvu Negova (Neggau) umno gospodarjenje Georgica curiosa, ki je svetoval, naj z njo namažejo del kupili dva lota11 oziroma približno 35 g kafre, en lot asanta ( asafoetida), dva tkanine in ga živalim zavežejo okoli vratu (Hohberg 1682: 283).14 Strupe-lota jalove mire ( galt mihre), dva lota živinske mire ( vich mihre), 12 lotov živin-no kovino so za živino v 17. stoletju kupili tudi v gospostvu Gornji Grad

skega mitridata ( vich metritat)12 in en lot salepa.13 Žveplo, ki smo ga srečali že (Oberburg) (Zwitter 2014: 215). Podobno je živo srebro 12. januarja 1695

v gospostvih Podčetrtek in Hartenštajn, ter smodnik pa so za zdravljenje ži-za bolno telico na pristavi Stänz ob Ščavnici15 kupila gospoščina Negova,

vine v 17. stoletju kupili tudi v gospostvu Gornji Grad (Zwitter 2014: 215). Pri-vendar pa sredstvo najverjetneje ni doseglo želenega učinka, saj lahko

mer rabe smodnika v živinozdravstvene namene lahko zasledimo v delu

še na isti strani računske knjige preberemo tri dni mlajši zapis o plačilu

o širjenju goveje kuge iz leta 1721, ki je vsebovalo tudi nekatere nasvete za 15 krajcarjev za odiranje kože telice na isti pristavi.16 Decembra 1670 smo zdravljenje bolezni. Vroclavski zdravnik Johann Kanold je v delu zapisal, da v računski knjigi gospoščine Negova zasledili tudi zapis o nakupu stolče-lahko sicer »na različnih krajih najdemo raznolika zdravila v boju zoper živinsko nega zlata ( geschlagenes Gold) in kadila za kravo.17 V računskih knjigah kugo«. Kot alternativo pripravku iz antimona (Hepar Antimonii), zaradi kate-gospostva Gornja Radgona pa smo v dveh obračunskih letih zasledili

rega naj bi krave občasno izvrgle plod, je za breje živali priporočil zmes ena-tudi nakup kamnov »turške soli« ( türggisches Salz)18 za živino.19

kovrednih delov bakrovega (II) acetata, žvepla, kafre in najverjetneje železovega (III) oksida ( Rothstein), iz česar je bilo v skladu z nasvetom treba z moko V gospostvu Gornji Grad so za zdravljenje živine v 17. stoletju kupili in kisom oblikovati kroglico, s katero je priporočil nahraniti kravo, nato pa olivno olje (Zwitter 2014: 215). V več računskih knjigah gospoščine Gorje svetoval še zmes česna, petroleja, smodnika in masla (Kanold 1721: 40).

nja Radgona (Oberradkersburg) smo zasledili nakup mešanice smole

in olja ( Pächöll) za zdravljenje živine;20 smola bi utegnila predstavljati V živinozdravstvene namene so očitno uporabljali tudi nekatere druge kovine ali pripravke iz njih. Gospostvi Podčetrtek in Hartenštajn sta

14 V gospoščini Gornja Radgona smo decembra 1667 zasledili tudi nakup živega srebra za svinje za živino, ki naj bi jo napadle uši, kupili živo srebro. To tekočo kovino

(glej StLa, Herrschaft Oberradkersburg: K-19 H112: Oberradkersburg Pflegersraittung, 1. 7. 1667–30.

je kot sredstvo proti ušem priporočil tudi Hohberg, avtor priročnika za 6. 1668, str. 85). Iz vira ni jasno, zakaj so ga kupili, vendar pa Hohberg živo srebro navaja tudi kot uspešno sredstvo proti ušem pri svinjah. Hohberg, Georgica curiosa, Bd. II, str. 314.

15 Obstoj negovske pristave ob Ščavnici je v literaturi znan (Horvat, Negova, str. 20, 37, 66, 104).

Po ugotovitvah Ivana Frasa, zgodovinarja in nekdanjega arhivista v Pokrajinskem arhivu Ma-9

Gre za nekakšen pripravek iz kafrovca ( Cinnamomum Camphora). Učinkovine iz kafrovca imajo ribor, se je ta pristava verjetno nahajala v Spodnji Ščavnici, ki leži severno od gradu Negova.

sicer lokalne protibolečinske učinke, v večjih koncentracijah pa na koži povzročajo rdečico, razdraženost ali vnetje. Za priporočilo dela se zahvaljujem Žigu Zwittru. Vogl-Lukasser et al., Za pomoč se zahvaljujem arhivistki v Pokrajinskem arhivu Maribor Mojci Horvat, ki mi je Lokales Erfahrungswissen über Pflanzenarten, str. 151.

posredovala Frasovo določitev lokacije pristave.

10 SI AS 768, Gospostva Podčetrtek, Hartenštain in Olimlje: fasc. 5: Računska knjiga, 1641/1642.

16 SI PAM 1856, Gospoščina Negova: šk. 146/5: Obračuni, 12. 7. 1694–12. 2. 1695.

11

Lot graškega funta je znašal približno 17,5 g. Maso smo preračunali v skladu z naslednjo formu-17 SI PAM 1856, Gospoščina Negova: šk. 144/1: Obračuni, 1. 11. 1670–31. 10. 1671, str. 14.

lo: 1 graški funt = 32 lotov = približno 0,56 kg. Če so v gospostvu Negova v obravnavanem času 18 Ni nam uspelo najti razlage, kaj naj bi bila turška sol, gotovo pa ne gre za kuhinjsko sol (NaCl), uporabljali graški funt, ni znano. Na Štajerskem je bilo kljub poizkusom vpeljave enotne utežne temveč za drug mineral z osmanskih ozemelj ali pa za natrijev klorid, ki so mu primešali še mere še v drugi polovici 17. stoletja v rabi več različnih utežnih mer (glej Baravalle, Zur Geschichte druge snovi.

des Grazer Maßes, str. 49–54, 76–78; Baravalle, Zur Geschichte der Steirischen Maße, str. 12–23).

19 V letu 1668/1669 so kupili dva kamna »turške soli« in še dva v letu 1670/1671. StLa, Herrschaft 12 Pripravek iz številnih zdravilnih rastlin naj bi uporabljali proti zastrupitvam in drugim bo-Oberradkersburg: K-19 H114: Schlüßraittung, 1. 7. 1670–16. 7. 1671; str. 121. StLa, Herrschaft Ober-leznim. Mitridat se imenuje po antičnem pontskem kralju Mitridatu VI. Evpatorju, ki naj bi radkersburg: K-19 H112: Pflegersraittung, 1. 7. 1667– 30. 6. 1668, str. 65.

zvarek izumil (Goebel, Reichmann (ur.), Frühneuhochdeutsches Wörterbuch).

20 StLa, Herrschafft Oberradkersburg: K-20 H115: Jahrsrechnung, 16. 7. 1671–16. 7. 1672, str. 67; StLa, 13 SI PAM 1856, Gospoščina Negova: šk. 146/5: Obračuni, 12. 7. 1694–12. 2. 1695.

Herrschafft Oberradkersburg: K-20 H116: Jahrsrechnung, 16. 7. 1672–16. 7. 1673, str. 69.

131

neobdelano smolo, vendar to ni edina od možnosti – morda je šlo za olje izdelovalo samo, morda pa so te živali uporabljali na drugačen na-terpentin,21 izključiti pa ne moremo niti katrana. V neznanih količinah

čin. Po Valvasorjevih informacijah so škorpijone lovili v okolici Tržiča

je tovrstno olje za živino kupovala tudi gospoščina Negova.22 V Georgici na Zgornjem in Šentjerneja na Spodnjem Kranjskem ter jih prodajali

curiosi lahko zasledimo rabo smolnega olja v številne kurativne name-na Združeno Nizozemsko, v Anglijo in Francijo (Zwitter 2014a: 635 & ne, ki vključujejo negovanje zunanjih poškodb goveda. Poškodovana ko-Beguš 2018: 58–59).

pita naj bi zdravili z nanosom tega sredstva na mesto poškodbe, kar naj

bi spodbudilo celjenje (Hohberg 1682: 283). Praksa zdravljenja živalskih

Zemljiška gospostva so za živinsko preskrbo kupovala in uporablja-

poškodb, tudi poškodb kopit, s smolo je bila razširjena na Vzhodnem

la tudi druge snovi, z resničnimi ali domnevnimi zdravilnimi učin-

Tirolskem na začetku 21. stoletja, kjer so smolo uporabljali tudi kot pod-

ki (Hohberg 1682: 280–281). Pomembne so bile denimo zeli in med.

lago izboroma nosilko zdravilnih učinkovin (Vogl_Lukasser et al. 2006:

Gospoščina Gornja Radgona je v obračunskem letu 1667/68 za živali na

95, 114).

pristavi kupila 13,4 kg26 svišča ( Gentiana), nato pa še kokoševec ( Vince-toxicum) in jaščarico ( Peucedanum ostruthium), obojega skupaj 6,4 kg.27

V živinozdravstvu so uporabljali tudi sredstva živalskega izvora.

Prvega februarja 1669 so 12,3 kg svišča kupili za govedo in osle.28 Priču-

Gospoščina Gornja Radgona je v obračunskem letu 1671/72 za zdravlje-

joči arhivski zapisi omogočajo določanje rastlin zgolj do ravni rodu. Vr-

nje živine ( zur Vich Arznei) kupila 150 škorpijonov,23 v letu 1672/73 z is-sta svišča, in sicer rumeni svišč ( Gentiana lutea L.) , je bila sicer pogosto tim namenom še sto škorpijonov24 in nato v letu 1673/74 še sto.25 Kako

omenjena kot zdravilo za živali v raziskavi, ki je proučevala poznavanje

in katere bolezni naj bi zdravili s škorpijoni oziroma s škorpijonovim

in rabo rastlin v ljudskem živinozdravstvu na Vzhodnem Tirolskem. V

oljem, ni znano. Znano je, da so iz tekočine, ki jo škorpijoni izločijo ob

raziskavo zajeti kmetje so še v času študije leta 2006 uporabljali rumeni

piku, v obravnavanem času izdelovali vsaj protistrup (Zwitter 2014a: 635

svišč za zdravljenje želodčnih težav domačih živali (Vogl-Lukasser et al.

& Beguš 2018: 58–59). Ponekod na Zgornjem in Spodnjem Kranjskem

2006: 129). Ali so tudi v Gornji Radgoni kupovali ravno rumeni svišč in

so v 17. stoletju kupčevali s » škorpijoni, iz katerih so v lekarnah izdelovali ali so ga uporabljali za zdravljenje želodčnih težav, na podlagi zapisane-

škorpijonovo olje« (Beguš 2018: 58–59). Gospostvo bi lahko škorpijonovo ga ni bilo mogoče ugotoviti.

21 Omembo izdelave in prodaje terpentina je bilo v 16. stoletju mogoče zaslediti v mestu Juden-26 Gospostvo Gornja Radgona je v tem času uporabljalo graško utežno mero (1 funt = 0,56 kg). Po burg. Kot je ugotovil Ferdinand Tremel, naj bi tedaj nabirali macesnovo smolo in jo izvažali kot terpentin (Tremel,

dekretu, ki je izšel 19. januarja 1667 in je določal uporabo graških mer na celotnem območju Handel der Stadt Judenburg, str. 120; za priporočilo dela se zahvaljujem Žigi Zwittru). Terpentin naj bi sicer uporabljali tudi v človeški medicini. Kot omenja tiskani Štajerske, je štajerski deželni glavar na terenu preveril sledenje določbam dekreta. Gospostvo poduk (Unterricht), naj bi ga uporabljali pri izdelavi obliža, ki naj bi ga namestili na mesto Gornja Radgona je v tem času potrdilo rabo graških mer (Baravalle, Zur Geschichte der Stei-ugriza steklega psa. SI AS Gospostvo Krumperk 748: fasc. 6, Zdravstveni predpisi na splošno: rischen Maße, str. 13).

Unterricht, 3. 2. 1750.

27 StLa, Herrschaft Oberradkersburg: K-19 H112: Oberradkersburg Pflegersraittung. 1. 7. 1667–30. 6.

22 SI PAM 1856, Gospoščina Negova: šk. 144/2: Obračuni, 1. 11. 1671–31. 10. 1672, str. 39.

1668, str. 80. Pri Hohbergu smo našli recept za pripravek iz kokoševca, komarčka ( Foeniculum) in rastline repik ( Agrimonia) ali njene korenine, ki naj bi ga živini dali piti ob pomanjkanju 23 StLa, Herrschaft Oberradkersburg: K-20 H115: Jahrsrechnung, 16. 7. 1671–16. 7. 1672, str. 64.

teka ( wann das Rindviehe nicht zunehmen will). S to tekočino naj bi spirali tudi rane, ki so jih 24 StLa, Herrschaft Oberradkersburg: K-20 H116: Raitbuch. 16. 7. 1672–16. 7. 1673, str. 69.

govedu z ugrizi povzročali stekli psi. Hohberg, Georgica curiosa, Bd. II, str. 283.

25 StLa, Herrschaft Oberradkersburg: K-20 H117: Verwaltungs Jahrsraittung Herrschaft Radkher-28 StLa, Herrschaft Oberradkersburg: K-19 H113: Oberradkersburg Pflegersraittung. 1. 7. 1668–30. 6.

spurg, 16. 7. 1673–16. 7. 1674, str. 103.

1669, str. 96.

132

Na naslednji strani računske knjige gospoščine Gornja Radgona bere-izrazu, ki nakazuje na fizični poseg na očesu – morda ne smemo razu-

mo še o nakupu 1,7 kg »praškov iz dobrih korenin vseh vrst« ( Pulvers, von meti v smislu kirurškega posega, temveč morda raje kot zdravljenje z

allerley guetten Würzen) za govejo živino, ki naj bi jih pomešali med hra-urokom. Med prebivalstvom na Koroškem, Kranjskem, Štajerskem in v

no za dobro zdravje ( fir das Rintvich so ihnen zu preservattis).29 V Hohber-Istri je bilo namreč še v 20. stoletju razširjeno zdravljenje – sicer človeš-

govem priročniku za umno gospodarjenje lahko v poglavju o skrbi za

kega – ječmena na očesu z zaklinjanjem in oponašanjem gibov za žetje s

zdravje goveda zasledimo recepte za pripravo raznolikih praškov iz raz-

srpom ali nožem, s čimer naj bi poželi očesni ječmen in ozdravili oko.35

ličnih mešanic zmletih rastlin in drugih snovi, ki naj bi jih volom dajali

vsaj enkrat tedensko, in sicer zjutraj. V primeru bolezni naj bi jim takšne V računski knjigi gospostev Podčetrtek in Hartenštajn za leto 1641/42

mešanice dajali od dva do trikrat tedensko (Hohberg 1682: 279–280).

so razdelek posvetili dokumentiranju zmanjšanja števila gospoščinskih

živali, iz katerega smo razbrali nekaj navedb o bolezni, o tedanjem zdra-

V obračunskem letu 1670/1671 so v gospoščini Negova za živino kupili

vljenju in ravnanju z bolno živino. Bolne živali so sprva skušali zdraviti, tudi tobak,30 morda kot odvajalo.31 Ista gospoščina je decembra 1676 za

kadar pa se je zdravljenje izkazalo za neuspešno, so žival pokončali. Če

živino kupila 1,7 kg medu za čiščenje ustnih votlin in plačala za čiščenje

so imeli meso za užitno, so ga nasolili ali prekadili, meso bolnih živali

ustnih votlin 24 živali.32 Uporabo medu smo zasledili tudi v Receptu proti pa večkrat podarili svojim služabnikom ali revežem. Tako je 29. decem-

živinski bolezni – živini naj bi vsako jutro pregledovali jezik in usta; če bi bra 1641 stari kravi mlekarici gospostev Podčetrtek in Hartenštajn otekel

opazili rumene lise ali rane, bi morali tkivo do krvi drgniti s srebrnim ali vrat in ker jim otekline ni uspelo omiliti, so kravo zaklali, meso pa na-

železnim strgalom, odrgnjeno površino pa najprej natreti s soljo, nato

solili in namenili služinčadi. Zapis 11. januarja naslednje leto sporoča,

očistiti s kisom in nazadnje namazati z medom.33

da je tri dni prej, torej 8. januarja 1642, na pristavi zbolel dveletni vol, ki je nehal odvajati blato in vodo. Ko se njegovo zdravstveno stanje kljub

V zgodovinskih virih lahko zasledimo tudi dvoumne zapise o zdravlje-

zdravilom ni izboljšalo, so ga zaklali, meso pa pokadili ter namenili za

nju živali, ki nakazujejo na kirurške posege ali na zdravljenje z uroki.

osebje pristave. Nekoliko pozneje, 18. februarja 1642, naj bi se zmešalo Oslu na gospoščini Gornja Radgona naj bi v letu 1671 zrasel nekakšen

( zerrükt oder thänisch werden) dveletnemu ali triletnemu voliču, ki so ga izrastek oz. ječmen na očesu ( ein grosse Wörzen auf dem Aug gewaxen), ki po neuspelih poskusih zdravljenja zaklali in porabili za hišne potrebe.36

mu ga je uspešno odstranil ( abgeschniten = odrezal) in pozdravil ( gehielet) Gospoščina Negova je v kratkem poročilu o preminuli živini za leto 1725

neki Pauernschmitt.34 Opisanega zdravljenja očesnega ječmena – kljub

navedla zakol dveh slabih in bolehnih krav, katerih meso so razdelili med reveže.37 Pri arheološkem izkopavanja v Šentvidu pri Stični so našli

29 StLa, Herrschaft Oberradkersburg: K-19 H113: Oberradkersburg Pflegersraittung. 1. 7. 1668–30. 6.

1669, str. 97.

35 Za interpretacijo zdravljenja z zaklinjanjem se zahvaljujem Žigi Zwittru. Glej npr. Möderndor-30 SI PAM 1856, Gospoščina Negova: šk. 144/1: Obračuni, 1. 11. 1670–31. 11. 1671, str. 24.

fer, Ljudska medicina pri Slovencih, str. 366; Košir, Möderndorfer, Ljudska medicina med koroškimi Slovenci, str. 29.

31 Jurca omenja odvajalni učinek tobaka, ki naj bi ga v 18. stoletju uporabljali v živinozdravstvu (Jurca, Hacquet, str. 78).

36 SI AS 768, Gospostva Podčetrtek: Hartenštain in Olimlje, fasc. 5: Računska knjiga 1641/1642.

32 SI PAM 1856, Gospoščina Negova: šk. 144/5: Obračun, 1. 11. 1675–31. 10. 1676.

37 SI PAM 1856, Gospostvo Negova: šk. 146/9: Ich endts benanter attestire hiemit, 27. 8. 1728. Poročilo je sicer poudarilo, da v obravnavanem letu ni poginilo več kot 17 teličkov, skoraj kot bi se oskrb-33 SI AS 764, Gospostvo Ortnek: fasc. 5, Zdravstvene zadeve: Rezept, 1683.

nik s tem pohvalil, kar bi lahko nakazovalo na splošno atmosfero v zgodnjem 18. stoletju ob 34 StLa, Herrschafft Oberradkersburg: K-20 H115: Jährsrechnung, 16. 7. 1671–16. 7. 1672, str. 70.

nenehnem pustošenju goveje kuge (glej npr. Spinage, Cattle Plague, str. 115–116).

133

SKLEP

skoraj celotna skeleta dveh krav, ki sta bili zakopani, in sicer najverjetne-je konec 17. stoletja. Kravi sta bili pred zakopom zgolj odrti in zakopani

skupaj z vsem mesom, ki torej ni bilo uporabljeno za hrano, kar naka-

V skladu s potrebami po ohranjanju delovne in proizvodne sposobnos-

zuje na odpoved mesu in zakop živali zaradi bolezni (Porenta et al. 2015:

ti domačih živali so na Kranjskem in Štajerskem v 17. stoletju trgova-

359–360). V nekoliko poznejšem obdobju silovitih izbruhov goveje kuge

li s snovmi živalskega, rastlinskega in mineralnega izvora, ki so jih so-

v Evropi na začetku 18. stoletja so številni zdravniki in tudi na Kranj-

dobniki uporabljali za zdravljenje domačih živali. Zdravila iz ene ali več

skem izdani Avstrijski živinski red priporočali zakop za boleznijo poginu-učinkovin so kupovali in uporabljali preventivno in kurativno.

lih živali, da bi zmanjšali možnosti nadaljnjega širjenja bolezni s trupel

na živo govedo.38

Zapisi nakupov zdravil za živali so pogosto redkobesedni in nam le red-

ko odstirajo vpogled v zdravstveno stanje bitij, ki so jim bila namenje-

Omejevanje širjenja živinskih bolezni je vključevalo tudi omejitve giba-

na kupljena zdravila, ali nam približajo načine zdravljenja s kupljenimi

nja živali, ki so jih predpisale lokalne ali regionalne oblasti. Glavarstvo snovmi. Kombinacija računskih virov in sočasnih priročnikov za umno

Bovec je 24. maja 1686 zaradi strahu pred razširitvijo kužne bolezni pre-

gospodarjenje nudi mnogo boljše uvide v načine zdravljenja kot vsak od

povedalo dogon drobnice iz Kranjske in Koroške, vključno s tisto iz Trbi-

teh tipov virov sam. Brez podatkov, ki jih vsebujejo računske knjige, na-

ža (Tarviss), Kokovega (Koggau, Coccau) in Rateč (Racchia, Ratschach)

mreč ne bi mogli niti slutiti, ali so načine zdravljenja, ki so jih priporočater drugih krajev, na pašo v Bovško glavarstvo. 39 Belopeški urbar iz leta

li priročniki za umno gospodarjenje, dejansko izvajali. V veliko pomoč

1636 dokazuje, da so si eno izmed planin na Trenti, ki jih je Anton Melik

pri interpretaciji redkobesednih zapisov o zgodovini živinozdravstva v

štel med bovške planine, bovški podložniki delili s kranjskogorskimi in

arhivskih virih so se izkazala tudi etnološka dela, ki so popisovala ljud-

koreniškimi podložniki.40 Ob pritožbah Mathesa Pentaza, da so njegove

ske zdravstvene prakse na Slovenskem sredi 20. stoletja. Brez opore v

živali zdrave, so prepoved ponovili in dodali, da prehod z govedom ali

arhivskih virih ti podatki ne bi dajali vpogledov v živinozdravstvo 17.

konji ni prepovedan, ter tako nakazali, da je tedaj razsajala bolezen, ki se stoletja.

je verjetno širila zgolj med drobnico.41

VIRI IN LITERATURA

38 Kanold je v svojem delu o pustošenju goveje kuge leta 1721 priporočal, naj se »poginule živine Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana:

ne vrže v vodo niti naj se je ne pusti na prostem, temveč naj se jo globoko zakoplje in potrese z SI AS 746, Cistercijanski samostan in državno gospostvo Kostanjevica:

živim apnom« (Kanold, Kurtze Jahr-Historie, str. 40).

39 AT-KLA 445-C-29.29.3.2, Herrschaft und Kloster Arnoldstein: Fremde Herrschaften und Domi-

− fascikel 4.

nien, Flitsch: Verbot, dass die Thörler das Kleinvieh in die Alpen treiben, 24. 5. 1686, folij 15.

SI AS 748, Gospostvo Krumperk:

40 Za priporočilo obeh del se zahvaljujem Žigi Zwittru (Melik, Planine v Juliskih Alpah, str. 188–189;

− fascikel 6.

Mlinar, Belopeški urbar, str. 39).

SI AS 764, Gospostvo Ortnek:

41 AT-KLA 445-C-29.29.3.2, Herrschaft und Kloster Arnoldstein: Fremde Herrschaften und Domi-nien, Flitsch: Verbot, dass die Thörler das Kleinvieh in die Alpen treiben, 24. 5. 1686, folij 15.

− fascikel 5.

134

SI AS 768, Gospostva Podčetrtek, Hartenštajn in Olimlje:

in der Frühen Neuzeit. Göttingen: Universitätsverlag Göttingen, str.

− fascikel 5.

9–20.

FELIUS, Marleen, KOOLMEES, Peter A., THEUNISSEN, Bert (2011): On the Bre-

Kärntner Landesarchiv, Celovec:

eds of Cattle – Historic and Current Classifications. V: Diversity, letn. 3, AT-KLA-445, Kloster und Herrschaft Arnoldstein.

št. 4, str. 660–692.

GOEBEL, Ulrich, REICHMANN, Oskar (ur.) (1989–2014): Frühneuhochdeutsches Pokrajinski arhiv Maribor:

Wörterbuch. Berlin, New York: W. de Gruyter.

SI PAM 1856, Zemljiško gospostvo Negova:

HOHBERG, Wolfgang Helmhard (1695). Georgica curiosa aucta, das ist: Umstän-

− škatla 144,

dlicher Bericht und klarer Unterricht von dem Adelichen Land- und Feld-Le-

− škatla 146.

ben, auf alle in Teutschland übliche Land- und Haus-Wirthschafften gerich-tet ... und in zweyen absonderlichen Theilen ... vorgestellet. Nürnberg: Martin Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec:

Endtner.

https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5KHUYA9-

Stla, Herrschaft Oberradkersburg:

(citirano 10. 6. 2023).

− Karton 19,

HORVAT, Mojca (2022): Gospostvo Negova, kot ga slikajo arhivski viri. Maribor: Po-

− Karton 20.

krajinski arhiv Maribor. (Spletni dostop: http://www.pokarh-mb.si/sl/

gospostvo-negova-kot-ga-slikajo-arhivski-viri)

BARAVALLE, Robert (1929): Zur Geschichte des Grazer Maßes. V: Zeitscrift des JURCA, Jože (2003): Balthasar Hacquet in veterinarstvo. V: Hacquetia, letn. 2, št.

Historischen Vereines für Steiermark, letn. 25, str. 10–78.

2, str. 75–84.

BARAVALLE, Robert (1935): Zur Geschichte der Steirischen Maße. V: Zeitscrift JURCA, Jože (2018): J. A. Scopoli in živinozdravstvo. Ljubljana: Veterinarska fakul-des Historischen Vereines für Steiermark, letn. 29, str. 9–98.

teta 2018.

BEGUŠ, Ines (2018): Integriranje dohodkov v kmečki ekonomiji v zgodnjem KANOLD, Johann (1721): Kurtze Jahr = historie von den Seuchen des Viehes. Budisin: novem veku: historiografski pregled po slovenskih pokrajinah. V: Pa-Richter.

njek, Aleksander, Lazarević, Žarko (ur.), Preživetje in podjetnost: Integri-KOŠIR, Pavel, MÖDERNDORFER, Vinko (1927): Ljudska medicina med koroški-

rana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: mi Slovenci. V: Časopis za zgodovino in narodopisje, letn. 22, snopič 1/2, Založba Univerze na Primorskem, str. 51–74.

str. 9–32.

BRITOVŠEK, Marijan (1964): Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskem.

MARTINČIČ, Andrej (ur.) (2007): Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic Ljubljana: Slovenska matica.

in semenk, 4. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

DOLENC, Milan (1981): Ljudsko veterinarstvo v zvezi z govejo kugo . V: Časopis za MELIK, Anton (1950): Planine v Julijskih Alpah. Ljubljana: Slovenska akademije zgodovino in narodopisje, letn. 52, št. 2, str. 294–302.

znanosti in umetnosti.

ENGELKEN, Katharina, HÜNNIGER, Dominik, WINDELEN, Steffi (2007):

MLINAR, Janez (2018): Uvodna študija. V: Urbarji belopeškega gospostva. Ljublja-Einleitung. Forschungsstand und Forschungsperspektiven. V: EN-na: založba ZRC.

GELKEN, Katharina, HÜNNIGER, Dominik, WINDELEN, Steffi. (ur.),

MÖDERNDORFER, Vinko (1964): Ljudska medicina pri Slovencih. Ljubljana: Slo-Beten, Impfen, Sammeln: Zur Viehseuchen – und Schädlingsbekämpfung

venska akademija znanosti in umetnosti.

135

PALMER, Richard (1985): Medical Botany in northern Italy in the Renaissance.

ZWITTER, Žiga (2020): Eine Wissensgeschichte der Wiesen und Weiden im Sü-

V: Journal of the Royal Society of Medicine, letn. 78, št. 2, str. 149–157.

dosten der Alpen im 16. und im frühen 17. Jahrhundert. V: Mitteilun-PORENTA, Sašo, ŠTULAR, Benjamin, TOŠKAN, Borut, MILEUSNIĆ, Zrinka,

gen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, letn. 128, št. 1, str.

DIRJEC, Janez (2015): Poznosrednjeveško in zgodnjenovoveško najdi-

49–82.

šče Župnijski dom v Šentvidu pri Stični. Analiza lončenine in živalskih

ostankov Stična. V: Arheološki vestnik, letn. 66, str. 333–397.

SPINAGE, Clive A. (2003): Cattle Plague: A History. New York: Kluwer Academic/

Plenum publishers.

TOŠKAN, Borut (2016): Povej mi, kaj ješ, in povedal ti bom, kdo si: Živalski ostanki iz poznosrednjeveškega in zgodnjenovoveškega dvorca Grinfels .

V: DJURA JELENKO, Saša, SAPAČ, Igor, TOŠKAN, Borut, MIHELIČ Anja

(ur.), Dvorec Grinfels: katalog občasne razstave. Slovenj Gradec: Koroški pokrajinski muzej, str. 180−194.

TREMEL, Ferdinand (1947): Der Handel der Stadt Judenburg im 16. Jahrhundert.

V: Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark, letn. 38, str. 95−164.

VOGL-LUKASSER, Brigitte, VOGL, Christian R., BIZAJ, Martina, GRASSER, Su-

sanne, BERTSCH, Christian (2006): Lokales Erfahrungswissen über Pflan-

zenarten, aus Wildsammlung mit Verwendung in der Fütterung und als Hau-

smittel in der Volksheilkunde bei landwirtschaftlichen Nutztieren in Osttirol.

(Povezava:

https://boku.ac.at/fileadmin/data/H03000/H93000/

H93300/Personen/Vogl/1272_VOGL_Wildsammlung03042006.pdf)

VON DEN DRIESCH, Angela, PETERS, Joris (2003): Geschichte der Tiermedizin: 5000 Jahre Tierheilkunde. Stuttgart, New York: Schattauer.

ZWITTER, Žiga (2014): Agrarna zgodovina podložnikov dveh gospostev med Podjuno in Menino v 16. in 17. stoletju. V: MIHELIČ, Darja (ur.): Vizija raziskav slovenske gospodarske in družbene zgodovine. Ljubljana: Založba ZRC, str. 207–229.

ZWITTER, Žiga (2014): Okolje na Kranjskem v 17. stoletju po Slavi vojvodine Kranjske. V: WEISS, Janez (ur.): Studia Valvasoriana: zbornik spremnih študij ob prvem integralnem prevodu Die Ehre Deß Hertzogthums Crain v slovenski jezik. Ljubljana: Zavod Dežela Kranjska, str. 611–702.

136

MASKA (KOZA) IN

KOLEDOVANJE V ROMUNSKIH

OBIČAJIH

Florin Cioban, Ioana Jieanu

UVOD

KOLEDOVANJE S »KOZO«

Romunsko koledovanje je večplastna predstava, saj pri njenem nastaja-

Mimične igre, v katerih je glavni rekvizit živalska maska, so razširjene

nju sodeluje več jezikov: besede, glasba, gibi, ples in umetniške uprizo-

po vsem svetu in so zelo raznolike; tudi v Srednji in Vzhodni Evropi jih

ritve. Vsi ti komunikacijski sistemi prispevajo k predstavi sočasno, drug

pogosto srečamo. Proučevanje mask in njihovega odnosa z mimičnimi

za drugim, ali pa se med seboj izmenjujejo.

igrami, ljudskim gledališčem in ljudskimi običaji so bile predmet mno-

gih raziskav, med katerimi jih je bilo nekaj tudi interdisciplinarnih. Ob-

Tradicionalnemu koledovanju dajejo sinkretičen značaj večdelni ele-

čudovanja vredna bibliografija je dokaz, da je to področje vertikalno in

menti, ki drug drugega pogojujejo in nase medsebojno vplivajo, skupaj

horizontalno temeljito raziskano (Buhociu 1979, Crețu 1980, Bârlea 1981,

pa ustvarijo celoto na ravni makrostrukture: božične pesmi, glasbila, Micle 1996). Ena izmed bolj razširjenih mask je koza, povezana z likom, plesi, maske, preobleke. Prenos sporočila se lahko v polnosti zgodi le,

imenovanim »rourita« oz. »slepec«, čigar obstoj v Evropi je izpričan že v

če se našteti elementi pojavijo skupaj. Zato je ločitev oziroma izolacija

antiki.

določenih mikrostruktur od celote z namenom njihovega proučevanja

mogoča le v teoriji; posamezni elementi dejansko tvorijo nedeljivo celo-

Mircea Eliade (1992: 69) opozarja na povezavo z antiko in na to, kako to. Povsem logično je, da enako pozornost kot maskam in preoblekam,

vztrajna je v romunski kulturi legenda o lovu na vola in njegovem žrtvo-

ki imajo očiten dramski značaj, posvetimo tudi elementom, ki pravza-

vanju, kar je del preizkusa junaštva z mnogimi pomeni: je iniciacijski ri-

prav v svojem bistvu niso dramski, pač pa lirski ali pripovedni; nekateri

tual, povezan z Mitrinim misterijem ali pa z abstinenco lokalne oblasti

k sporočilu prispevajo manj, drugi več, le skupaj pa dajo koledovanju

oz. s kolonizacijo neznane dežele (ustanovitvena žrtev); vsi ti pomeni so

pridih spektakla.

izpričani tako na Madžarskem kot tudi v starem Orientu, na Meditera-

nu in na območju Romunije.

Vas postane velik oder, ki ima pri razvoju karnevala več vlog, je oder, na

katerem skupina mladih fantov odigra svoje vloge. Slednji pa so le glav-

Obredi, miti in legende z dako-romanskega območja so del lovske kul-

ni kolektivni igralec v širšem sociodramatskem dogajanju, v katerem na

ture, toda podobno kot pri sosednjih narodih lahko »lovska ideologija

različne načine nastopa množica moških, žensk ter domišljijskih bitij.

postane pastoralna ideologija«, pojasnjuje Mircea Eliade (1980: 164), ki z

V celotni vasi, v kateri se dogajanje odvija, pa vas ni le oder, temveč vča-obrednim lovom in žrtvovanjem zveri poveže druge romunske običaje

sih tudi občinstvo, igralec, režiser ali dramatik. Vaščani se običajno za-

predkrščanskega izvora, kot je na primer obred »cervulum facere« (Eli-

vedajo, da ustvarjajo predstavo oz. karnevalsko uprizoritev in da v njej

ade 1980: 37), ki soobstaja z obrednim preoblačenjem v kozo ali pa ga ta

igrajo.

nadomesti.

Lovski motiv, ki ga je navdahnil najstarejši poklic, se je v primitivnih

skupnostih izrazil v obliki nastopov z dramskim značajem, v katerih se je čudodelni značaj združil z elementi ljudskih predstav. Hkrati z razvojem pastirstva in kmetijstva na karpatsko-donavskem območju so se

139

predstave z maskami preusmerile h kmečkim praznikom, kar pojasni, kar izvira iz antične koze ( turca) oz. brezaie. Sčasoma v kostum oblečeni zakaj je živalska maska tako zelo razširjena predvsem v času zimskih

lik dobi človeške lastnosti in podoba veselega starca, ki spremlja žival

praznikov, saj označuje začetek novega obdobja rasti in razvoja.

oz. ptico, predstavlja nemi lik. Ko lik prevzame človeške lastnosti, pos-

tane njegova nema podoba komična. Lik je manj prisoten v romunskih

V karpatsko-donavskih deželah predstavlja podoba živali, ki jo dosežemo

moških ljudskih plesih, sčasoma pa izgine.

tako, da se preoblečemo vanjo in uprizorimo nemo predstavo, prizore iz

življenja živali, ki živijo na teh področjih: v gorah – jelena, v hribih – koze Kozino telo je sestavljeno iz delov več živali: je štorklja z jelenjimi rogovi in konja, v dolini – lisice, volka, štorklje, v pokrajini Dobrudža – kamele.

ali jelen s štorkljinim kljunom, hkrati pa je podobna drugim pticam oz.

rogatim živalim. Koza ( turca) iz Transilvanije, še posebej iz Bihorja, ne Dramska podoba koze se razlikuje od vseh omenjenih mask iz mimič-

predstavlja resnične živali in je nikoli ne uprizarjajo izven obdobja kole-

nih iger; v nasprotju z njimi predstavlja mitološko žival, ki je ločena dovanja; koza iz Moldavije in brezaia sta izgubili svoj koledniški značaj, od resničnosti in po navadi predstavlja abstrakten simbol za plodnost

njuna vloga se je omejila na mimične in komične kretnje. Kar zadeva

zemlje. Podoba koze predstavlja mitološko žival, ki so jo poznale vse sta-

likovno podobo maske in kontekst, v katerem se pojavlja, ter repertoar

re kulture na območju sredozemske kotline, predstavlja dobro zname-

koledniških pesmi, je predstava s kozo zelo podobna tisti z jelenom.

nje, je vesela maska, ki se pojavlja v času novoletnih obredov. Do neke

mere je podobna podobi divjega kozla, Traghelafa, »zveri, ki ne obstaja«.

Nekateri motivi, kot je na primer lov na jelena ali kragulja, se pogosto

Večplastni značaj mask so navdahnili obrazi določenih ženskih božan-

pojavljajo v obeh oblikah koledovanja (s kozo in z jelenom); zanimivo

stev: telica je istočasno ženska in božanstvo, v gledališču je upodobljena

je, da tema koze manjka v repertoarju koledovanja s kozo, prisotna je le

v obliki rože, ki je sposobna tako oplajati kot tudi nositi plod. Na začet-

v Kozini pesmi, kratkem besedilu, ki je podobno duhovitim distihom, ki ku je bil demon, ki ga je predstavljala, verjetno povezan z zdravjem vseh,

jih koledovalci vzklikajo med plesom. Dejstvo, da podobni motivi obsta-

nato pa je z razvojem pastirstva in kmetijstva telica prevzela vlogo bo-

jajo tako v pesmih o kozi kot jelenu, kažejo na skupen izvor.

žanstva »rodovitnosti polj in živine ter postala božanstvo univerzalne

plodnosti« (Caraman 1934: 84).

Prve informacije o uporabi mask izvirajo iz 5. stoletja in so se ohranile

zahvaljujoč cerkvenim oblastem, ki obreda cervulum oz. vitulum facere niso odobravale in so ga stigmatizirale. Enak sovražen odnos Cerkve do

Značilnosti koledovanja s kozo

ljudskih obredov z maskami in preoblekami se bo stoletja kasneje odra-

zil v določenih odredbah in razglasih.

Dokumentarni viri o kozi izvirajo iz 18. stoletja in kozo predstavljajo v

Kljub ukrepom, ki so jih sprejeli, so se zgoraj omenjeni običaji uspeli ob-

vlogi preprostega teatralnega plesa, ki ga plešeta dva lika: koza ( turca) in držati do današnjih dni. Ponovni pojav običajev iz lokalne folklorne zak-starec ( blojul) ali moški, ki nosi pisana oblačila in je našemljen v žival, ladnice se je morda zgodil ravno zaradi nestrpne vpeljave teh odredb, še

največkrat v ptico ( brezaie). Najprej je bil v kostum oblečen lik starca vi-posebej ker bi boj, ki so ga kalvinisti začeli proti vraževerju, lahko razume-deti kot štorklja in je predstavljal fantazijsko podobo živalskega idola,

li kot denacionalizacijski boj proti romunskemu narodu v Transilvaniji.

140

Obredna pojedina

Kozino spremstvo sestavljajo še dva ali trije pevci, njihovo petje usklajuje duhovnik. Vsi se po obrazu namažejo s sajami in se oblečejo v razcapa-V opisu koze ( turca) je posebna pozornost namenjena pojedini in kozini na oblačila; nosijo ponošene klobuke, okrašene z gosjimi peresi. Ta nabor

miloščini, ki je sama po sebi spektakularen dogodek. Pojedina je skupen

likov se ne razlikuje dosti od tistega v Banatu, kjer je prav tako prisoten obed, h kateremu dekleta povabijo na tretji dan božiča.

duhovnik, oblečen v dolgo črno oblačilo, pojavi se tudi cigan, oblečen v

razcapana oblačila in s počrnjenim obrazom, rogati hudič z železnimi vi-

Koza sedi za mizo med dvema dekletoma; poleg vsakega dekleta sedi

lami in zajčjimi ušesi, dolgim črnim repom, ter izvidnik oz. dudar.

fant, sedijo torej v parih. Koza večkrat zapleše ples, ki je po njej dobil

ime: pred obedom, med obedom in na koncu. Ko je pojedina priprav-

ljena, si koza sname masko in jo z obrazom navzdol položi na mizo, da

si je ne bi nadel hudič. Na prvi dan novega leta se ples preseli na uli-

Zgradba igre

ce in koza umre, pravzaprav jo na križišču ustreli eden izmed fantov v

skupini. Čeprav gre za pogreb pogana, sledi prizor pogreba z duhovni-Skladno s sodobnimi metodami lahko poudarimo tridelno zgradbo ko-

kom, pogrebci itd. »Mrtva« koza oz. moški, ki nosi masko, si masko sna-

ledovanja s kozo, ki je tudi na splošno tipična za koledovanje in jo lahko

me. Sledi kozina miloščina oz. skupen obred, na katerem so prisotni isti

razdelimo na: 1) koledovanje; 2) kozin ples; 3) ples z dekleti v hiši. Tudi ljudje kot na pojedini, le da tokrat dekleta fantom postrežejo hrano, ki

kozin ples je sestavljen iz treh delov: a) kozin ples, b) pogovor med va-

so jo prinesla.

škim županom in policisti ali pogajanje o ceni koze ter nesporazum, ki

mu sledi usmrtitev koze in njeno vstajenje od mrtvih (preden vstane, se

Koledovanje s kozo je tesno povezano s koledovanjem v božičnem ob-

zgodi razposajen pogovor); c) nadaljevanje plesa s še večjim veseljem.

dobju. Besedilo koledniških pesmi ima večinoma versko vsebino, toda

Običaj kot celota je sestavljen iz treh delov:

poudarek ni na veri, temveč kozinem plesu. Cerkvene oblasti so namreč

prepovedale običaj koledovanja s kozo, ne pa tudi pesmi.

1) oblačenje koze in pevske vaje za pesmi, ki jih pojejo pri kozini hiši ali na večernih družabnih prireditvah;

2) koledovanje samo, tj. koledovanje od hiše do hiše in

Liki v kozji igri

3) poroka na koncu predstave, ki je v marsičem podobna pravi poroki.

Enaka tridelna zgradba je značilna za repertoar koledniških pesmi, ki

Mlad fant, ki lahko tudi hodi (pleše), nosi kozjo masko. Obleče se v rdeča

jih lahko glede na temo razdelimo v tri glavne skupine: laične pesmi,

oblačila, na glavi ima lisičjo kožo, rdeče blago in rumene zvončke. Da bi

apokrifne pesmi in cerkvene pesmi.

bil videti lepo, je okrašen z več vrstami trakov in vrvic. Maska ima oči,

palico, ki je pritrjena na glavo. Kozo spremljajo bobnar, dudar s koso in

trije drugi fantje, ki se s kozo izmenjujejo.

141

Simbolika likov

navidezno toga, je dejansko zelo elastična, saj soobstajata upoštevanje

načrta in improvizacija, kar zagotavlja, da je sporočilo sprejeto in da je

Pri kozi so v skladu s tradicijo poudarjeni njeni satanistični simboli, ki

predstava uspešna. Ta kompleksna oblika ljudske predstave zahteva, da

jih lahko opazimo v nizu podrobnosti na preobleki, v kozinem obnaša-

pozorno analiziramo vse njene sestavne dele, kar sledi v nadaljevanju.

nju in kretnjah, ki so del njenega plesa: zajčji kožuh ima stare satani-

stične pomene, obleko se šiva na nedeljo, obvezna je nemost človeka v

V skupinah godcev iz Bihorja in drugih delov Ardeala je glavni lik koza,

kozji preobleki, obenem pa tudi najboljši igralci koze ne gredo v cerkev,

ki je vodja procesije oz. svojega spremstva, je »vaška županja« oz. »žu-

da bi prejeli evharistijo (določeni običaji to sicer zahtevajo pred in po

panja«, a vlogo vodje ima bolj z zemeljskega kot s hierarhičnega vidika.

praznikih).

Zdi se, da je skupino fantov dolgo nazaj spremljala le ena maska (koza);

Teatralni značaj ni omejen le na predstavo z maskami, pač pa ga lahko

to vsaj trdijo dokumentarni viri v zvezi s kozo (turca), ki se nanašajo na

zaznamo na vseh ravneh in v vseh trenutkih karnevala. Pojedina se ime-

najzgodnejšo stopnjo običaja, druge maske iz spremstva, komične oz.

nuje tudi poroka, zato v okrožju Bihor dve osebi pri koledovanju s kozo groteskne karnevalske maske, ki se v nekaterih krajih na jugu okrožja

vabita goste na poroko, dva fanta z dolgim jezikom in hitrimi nogami

Bihor pojavljajo občasno, pa so novejši pojav.

hodita od hiše do hiše in ljudi vabita na zabavo. Povabljeni pa so le tisti, ki so v svojo hišo sprejeli kozo. Fanta sta oblečena v lepa oblačila, no-Lesena glava maske je bila prekrita z lisičjim oz. zajčjim kožuhom z bi-

sita klobuke, okrašene s peresi, torej znamenje, da sta gosta na poroki.

kovimi oz. ovnovimi rogovi na vrhu glave, povezanimi z vrsto ogrlic, Njuno povabilo na zabavo je enako uradno kot povabilo na poroko. Po-zvoncev, zajčjih ušes, ter je imela dolg gobec s premično spodnjo čeleg teh značilnosti koza iz Bihorja vsebuje dramske prvine, ki so močno

ljustjo. V vseh predstavah, ki so podobne predstavi s kozo in brezaio, je prežete z namigi, zaradi česar je to najbolj spektakularen običaj v času

osrednji element živalska glava z ropotajočim lesenim gobcem, ki ga zimskih praznikov.

premika fant. Glava maske je narejena tako iz elementov, ki jih je nav-

dahnila lokalna favna, kot tudi elementov, ki pripadajo določenim mi-

Ob pozorni analizi se koledovanje s kozo razkrije kot resnična predsta-

tičnim podobam, zato je maska večplastna, ima večpomenski značaj in

va, saj vsebuje vse elemente dramske igre: uprizarjajo jo na podlagi res-

lahko pomeni karkoli.

ničnega scenarija, ki izvira iz tradicije, ki se je ohranila vse do danes.

Tako kot pri vsaki gledališki igri tudi tu prizori vsebujejo dramatične Na isto masko lahko na podlagi etnografske skupine, v katero spada, gle-trenutke, predstava je sestavljena iz konflikta, zapleta in razpleta, v njej damo kot na boga, demona, svetnika, junaka, ali pa le na teatralno ma-nastopa veliko število likov s točno določenimi vlogami – umetniško sko, ki je popolnoma desakralizirana, sekularizirana in katere namen je

ali praktično in organizatorsko, lahko imajo glavno vlogo ali pa stran-

le zabavati gledalce.

sko oz. epizodično vlogo, vsebuje glasbeno spremljavo, številno aktivno občinstvo, ki je močno vpleteno v razvoj ljudske predstave, režiser-

ja, ki daje navodila neposredno ali pa iz ozadja, ter obširno prizorišče

na prostem oz. na dvorišču gostitelja. Celotna zgradba predstave, ki je

142



Kozina maska

v sakralno sfero. Zato se je koza na začetku pojavljala kot nenavaden in

osamljen lik, ki je drugačen od skupine, saj je v svojem bistvu v konflik-

Kozina glava je prekrita z rdečim blagom oz. z rdečim blagom z belimi pi-

tnem odnosu s skupino (spremstvom in gledalci); zgodi se torej situaci-

kami. Blago je veliko in tako dolgo, da sega do prstov na nogah, imenuje

ja, ki zmanjšuje vlogo scenarista, saj sta mu zaplet in konflikt že ponu-

se obleka. Okrašeno je z zajčjimi repi ter barvnimi papirnatimi trakovi, ki jena. Opazimo lahko, da se ljudska domišljija ne omeji le na ta zaplet,

spominjajo na večbarvne trakove iz blaga, ki so krasili maske v antiki in se kajti medtem ko se igra odvija, si igralci izmislijo še druge zaplete: krajo tudi kasneje pojavljali na nekaterih maskah v srednji in zahodni Evropi.

koze in plačevanje odkupnine zanjo, določene ovire in preizkušnje, ki

jih mora koza premagati.

V nekaterih krajih kozina obleka ni rdeča, temveč je narejena iz ovčje

oz. kozje krznene krpanke, rdeča barva ostane na glavi, zgornji čeljusti

Ker gre za zahtevno vlogo, koze ne more igrati vsak fant v vasi, prav tako

koze ter na ustnem nebu in jeziku. Starejši opis kozine maske, ki izvi-

mora biti več igralcev, ki so pripravljeni prevzeti vlogo igralca koze, ko

ra približno iz leta 1872, jo opisuje kot masko s štorkljino glavo in te-se ta utrudi. Nekateri igralci koze so bili zaradi svojega mojstrstva slavni lesom, prekritim z odejo iz večbarvne tkanine. To pomeni, da je bila v

tudi v sosednjih vaseh in njihova slava je trajala več generacij. Poleg tega, najzgodnejši fazi kozina maska narejena doma, kot je bilo to v navadi, iz

da je moral biti igralec koze dober plesalec in da je moral biti vzdržljiv, je tkanin, tkanih na statvah. Šele kasneje so se z razvojem tekstilne indu-moral tudi zelo dobro poznati vaščane, tj. gostitelje, pri katerih je kole-

strije pričele uporabljati tkanine, izdelane v tovarnah.

doval, in vedeti, kako jih prepričati, da mu dajo denar.

Kozina maska je bila narejena na tradicionalni način, saj so ljudje upo-

števali določena pravila, ki jih je narekovalo ljudsko izročilo. Okrasitev

maske je od vaških deklet zahtevala, da uporabijo veliko domišljije, k

okrasitvi pa so prispevali tudi drugi ljudje, ki so bili za to izurjeni. Pri šivanju kozine maske in mask drugih stranskih likov, ki jih bomo omenili, so bili uporabljeni naslednji materiali: les, ovčja ali kozja koža, ljudske tkanine ali rdeča tkanina, barvni papir, različni dodatki, ličila, saje za počrnitev obraza, moka, pepel, itn.

Koza igra nemo vlogo, odsotnost govorjenega jezika se nadomesti s ple-

som in pantomimo, ki sta zelo izrazna in imata pomene, ki so se iz sta-

rih magičnih pomenov plodnosti in rodovitnosti razvili v pomen, ki ga

ples in pantomima izražata danes, in ima spektakularni značaj.

Koza zaradi svoje demonske narave spada v posvetno sfero, drugače

kot koledniki, ki s svojim obnašanjem in repertoarjem pesmi spadajo

Slika 1: Kozina maska

143

Stranski liki

vrnitve oz. je to bil primeren trenutek za spektakularne karnevale (Eli-

ade XXXX). V epu se je pripovedni čas ohranil kot artefakt, karnevalska

Število kozinih godcev in tistih, ki nosijo maske, se iz kraja v kraj raz-

predstava pa je uporabila masko. Posledica tega ni bila le živahnost, pač

likuje. Stranski liki imajo različna imena, ki jih je navdahnila lokalna

pa tudi senzacionalnost sprevoda. S pomočjo maske postane prisotnost

administrativna hierarhija, imajo mnogo vlog in se pojavljajo tudi pri

totema-junaka otipljiva in se dogaja v sedanjosti.

drugih vrstah koledovanj. To so na primer: vaški župan, blagajnik, nata-

kar, policisti, trobentač, bobnarji, pevci, skupina godcev in drugi nena-

Pri koledovanju s kozo se načina ne izključujeta, temveč soobstajata kot

vadni liki.

sinkretična celota v popolni harmoniji: predstava z maskami se meša z

zgodbami, opisna poezija in poezija koledniških pesmi sta združeni v

Pri koledovanju s kozo prevzame vaški župan kozino odgovornost, je etnografsko celoto. Tako na ravni celote kot tudi na ravni njenih sestav-vodja godcev, sprejema darila in recitira poročne pesmi in je resnični

nih delov lahko opazimo, da so prvine natančno organizirane, določe-

režiser predstave. Njegova preobleka je sestavljena iz tradicionalnega ne s tradicijo in usklajene v skladu s sintagmatično in paradigmatično

prazničnega kostuma z znamenji, ki ga ločujejo od ostalih: tribarvni osjo.

KAJ? ob nogi in tribarvni pas.

Prizori predstave

SCENARIJ ČLOVEŠKO-ŽIVALSKEGA

KARNEVALA

Enako tridelno zgradbo lahko opazimo na ravni vsakega sestavnega

dela običaja. Prvi del običaja je stopnja priprave. Drugi pomemben del

običaja je t. i. koledovanje s kozo, ki se dogaja v skladu z znanim scenari-Karneval temelji na natančni organizaciji, prizori si sledijo v pravilnem

jem, ki ga določa tradicija, a je tudi odprt za novosti in improvizacije, ki zaporedju, dogajanje je napeto in v skladu s tradicionalnim vzorcem, ki

se zgodijo ob vsaki ponovitvi običaja, kar vodi v veliko raznolikost ob-

ni nespremenljiv ali neobčutljiv za novosti. Ta je elastičen in odprt za

lik. Tako igralci kot tudi gledalci sodelujejo pri uresničevanju scenarija; spremembe, saj tradicija in inovacije sobivajo v skladu z načelom »boja

igrajo v igri, ki je vsem znana in hkrati polna nepredvidljivih prvin.

nasprotij«. To protislovje obstaja med različnimi koncepti in obenem na ravni vsakega posameznega koncepta. Tovrstna koncepta sta, med

Koza se med hojo obnaša nenavadno: z gobcem ugrizne ljudi, nekomu

drugim, obred in mit, ki sta se na določeni točki ločila, ker se je eden od izprazni žepe, v splošno zabavo prisotnih prestraši nekaj otrok. Eden njiju (obred) nagibal k posodabljanju, drugi (mit) pa se je nagibal k ohra-izmed fantov v množici na kozino glavo vrže krog in tako odgovori na

njanju starih vzorcev, kar je imelo kasneje vpliv na umetniški običaj, saj

izziv, drugi fant pa pred kozo postavi snežaka, ki ga ta po pozornem pre-

so se na eni strani razvile ljudske predstave, na drugi strani pa t. i. zgod-učevanju podre s kljunom in potem išče tistega, ki je snežaka naredil;

ba. Ko so ljudje sanjarili o tem, da je prisotnost junaka, prednika, totema ljudje ga izdajo in lov se začne. Tako se je spontano rodilo bistvo zapleta mogoča, so pozabili na pripovedni čas, to dejstvo pa je ustvarilo iluzijo

oz. močnega dramatičnega konflikta, ki je včasih nepozaben in odmeva

144

še v čas po praznikih. Najbolj dramatičen trenutek koledniškega spre-Kozin ples, zlasti pa simulacija kozine usmrtitve predstavljata prinašal-

voda je ustrelitev koze. Nenadoma jo ustrelijo s pištolo in koza obleži

ca veselih praznikov. Obe dejanji zahtevajo in nagradijo ljudje, ki so pri-

mrtva. Glasbeniki pojejo žalostinke, potem pa čez nekaj trenutkov koza

sotni v hiši gostitelja, pa tudi mimoidoči na ulici. Tudi to funkcijo danes skoči v zrak, spet stopi na noge, kljun premika v ritmu glasbe ter poska-redko srečamo, umaknila se je zabavnemu delu predstave, ki je postal

kuje gor in dol, kolikor le more, da trese zvonce in okraske. Tako na va-

vodilen.

ški ulici koza mnogokrat zaporedoma umre in ponovno oživi; isti prizor

ponovi v vsaki hiši.

Teatralna plat karnevalske skupine, katere del je koledovanje s kozo, je primarna, kajti sestavne prvine so v svojem bistvu teatralne: pesem,

Spet drugič pa koza ne vstane s tal, dokler ne pride lik duhovnika, ki ima

ples, vpitje in kričanje (v vsaki hiši, na ulici, ob vsakem prazniku, sredi pridigo, in dokler je ne objokujejo pogrebci. Med potjo pevci pojejo ve-vasi), tradicionalna folklorna znamenja veselja in sreče.

sele in zabavne pesmi ter tako sprevodu dajo značaj, ki je specifičen za

poročne sprevode.

Uprizoritvi treh sekvenc kozinega plesa sledi ples z dekleti, ki ima dvoj-

no funkcijo: pozdravljanje praznikov in zabava (to drugo se zgodi na V tem veselem vzdušju vsesplošne sreče se začne kozin ples, ki je pose-uprizorjeni poroki).

ben ples s kratkimi, odrezanimi gibi, prestopanjem na mestu, pri kate-

rem uporablja koza tudi leseno nogo; ples je zelo težek zaradi maske (ki

je težka in ni dovolj zračna, temveč topla in zadušljiva) in zaradi pokr-

čenega položaja, številnih skokov, upogibanja, obračanja in ritmičnega

»Bulciugul« ali poroka

ropotanja z lesenim kljunom. Ples je edinstven, izključno obreden in ga

ne uprizarjajo v drugih okoliščinah.

Kozina poroka (miloščina) je zadnje dejanje scenarija, najpomembnejši

trenutek celotnega praznika, in je nekakšna svečana predstava, ki veči-

Koza ( turca) je ves čas predstave povsem nema in z ljudmi v svojem noma temelji na istem scenariju. Potem ko na prvi dan novega leta (vča-spremstvu komunicira le z znaki. Nemost je ostanek iz antike in spomi-

sih prve tri dni) tisti, ki vabijo ljudi na poroko (pozvačini), uradno povanja na nekatere ezoterične kulture.

bijo ljudi, tako kot je to običajno pri poroki, se v hiši gostitelja (zadnje čase je to kulturni dom) zgodi kozina poroka. Izraz poroka, sopomen-Z melodičnega vidika se instrumentalni repertoar kozine predstave ne

ka za »bulciug« vsebuje simbolična pomena plodnosti in rodovitnosti. Z

pojavi v plesnem repertoarju in ima točno določene tone z nekaterimi

vidika zgradbe se v dogajanju na poroki ponovi scenarij s koledovanja:

prvinami, ki so specifične za repertoar z drugih ljudskih področij.

koledniške pesmi, ovacije, kozin ples, kozina smrt in odstranitev maske

ter nato zabava.

Poleg deritualizacije običaja in osvobajanja od nadvlade mita nemost

maske v sebi ne skriva nobene skrivnostnosti in ne vzbuja strahu; če Zadnji del zabave je prehod z obrednega v vsakodnevni plan, v katerem

igralec koze ostaja nem, je to zato, ker želi poskrbeti za še več zabave.

se skupnost ponovno združi ob koncu praznikov.

145

Zgradba pojedine na koncu poroke ima drugačne značilnosti kot kole-kulture in želijo obogatiti repertoar svojih nastopov, morajo razumeti

dovanje, in jo določijo okoliščine in trenutek, v katerem se ta zadnji pri-

kodo in besedišče vsakega običaja. Videti ju morajo kot sporazumevalno

zor celotne predstave zgodi. Vrhunec »bulciuga« se zgodi, ko si igralec

dejanje, ki ga tisti znotraj neke kulture (tj. ljudje v tradicionalni družbi) koze ( turcaş) sname masko in razkrije svojo pravo identiteto; to je tudi dobro poznajo. Pa vendar, tudi če poznamo običaje, ker smo del druž-

zaključno dejanje, ki sporoča, da se je obredni svečani praznik končal

be, lahko to predstavlja določene težave, saj so običaji sporazumevalna

tako za skupino fantov kot tudi za celotno vas.

dejanja z večplastnim, polivalentnim značajem in ponujajo veliko mož-

nosti za interpretacijo, zaradi česar so se sčasoma razvile njihove različ-

ne vloge. Običaji so osnovani na določenih prepričanjih in predstavah,

Skupina igralcev in skupnost

a so se vedno razvijali postopoma: od empiričnega znanja, pridobljene-

ga z izkušnjami, do prevlade magičnih, verskih prepričanj in vraževerja,

ter nato do običaja z obrednim namenom in na koncu spektakla. Mir-

Odnos med skupino in skupnostjo je podoben odnosu med igralci in

cea Eliade (XXXX) je razložil, da so v jugo-vzhodni Evropi miti, obredi

občinstvom, a se od njega v nekaj značilnostih tudi razlikuje; določa ga

in stare predstave pomenili velik upor pritiskom Cerkve. Temu Mihai

bližji in bolj oseben odnos med skupino in vaško družbo. Skupina je Pop (1976: 98) dodaja: »Res je, naša folklora je zelo dobro ohranila mno-enota celotne skupnosti, kajti vsaka hiša je v pomanjšanem merilu pro-

ge mite in stare običaje.« Do nedavnega je človek iz tradicionalnih vasi

jekcija iste skupnosti. Skupina med tradicionalnimi prazniki poskrbi za

živel v svetu mitov z antičnim izvorom. A ta svet mitov je zanj pridobil

zabavo in spektakel, hkrati pa je tudi nosilka sporočil iz preteklosti in

nov pomen. Življenje s tem svetom je razpoznavni znak ljudi v teh kra-

vzpostavlja dobro življenje, red in solidarnost med ljudmi ter vsakemu

jih in predstavlja nekaj bistvenih značilnosti njihove kulture. Našim va-

izmed njih želi uspeha in zdravja. Odnos med skupino in skupnostjo

ščanom je uspelo, da so iz lokalne tradicionalne kulture, s katero so stari je zgrajen po načelu, na katerem so v preteklosti temeljile naše vaške

miti popolnoma združeni, ustvarili razpoznavni znak svojega lokalnega

skupnosti: vsi za enega in eden za vse. Očitno je torej, zakaj razdalja med značaja, na katerega so ponosni in si ga tudi močno želijo ohraniti. To

skupino in vaščani ni enaka, kot je tista med igralci in občinstvom; to

je izjemen način za ohranitev etnične narave njihovega lastnega naro-

razdaljo skušajo režiserji v sodobnem gledališču zmanjšati z različnimi

dnega jaza.

metodami.

V preteklosti so imeli miti obredni pomen, danes pa so pridobili nov

nacionalni pomen, ki močno poudarja njihovo sekularno vrednost.

ZAKLJUČEK

Miti so se pojavili iz potrebe po uravnavanju odnosa med človekom in

naravo oz. odnosa med človekom in družbo, potrebe po urejanju člove-

kovega življenja s pomočjo običajev iz dobro organiziranega in kohe-

Da bi pravilno ponovno ovrednotili običaje, moramo podrobno poznati

rentnega sistema, ki mu, z besedami sodobne antropologije, vlada »lo-

njihovo slovnico. To pomeni, da z razčlembo in sistematizacijo prese-

gika občutljivosti«. Z izrazom logika občutljivosti Claude Levi-Strauss žemo to, kar nam je ponujeno empirično, pomeni, da določimo njiho-

(1970: 11) pojmuje »tisto lastnost občutljive logike, da ne doseže meta-

vo zgradbo in odkrijemo njihov pomen. Vsi tisti, ki delajo na področju

jezikovne ravni, poznavanje človekovega osebnega znanja«. Ljudje v

146

tradicionalnih kulturah imajo dobro in jasno izoblikovano poznavanje sveta, a ga še niso pretvorili v teorije. Kar zadeva področje znanja, ga dojemajo na enak način kot svoj materni jezik, ki ga poznajo do potan-kosti, ne da bi teoretično poznali njegovo »slovnico«. Za to situacijo Levi-

-Strauss uporabi izraz »posredno«, ki je nasprotje izraza »neposredno«,

s katerim označuje teoretično znanje jezika.

VIRI IN LITERATURA

BÂRLEA, Ovidiu (1981): Folclorul românesc. I. Bukarešta: Minerva.

BUHOCIU, Octavian (1979): Folclorul de iarnă, ziorile şi poezia păstorească, Bucureşti: Minerva.

CARAMAN, Petru (1931): Substratul mitologic al sărbătorilor de iarnă la români şi slavi, Iaşi: Institutul de Arte Grafice „Presa bună“.

CREȚU, Vasile (1980): Ethosul folcloric - sistem deschis, Temišvar: Facla, Timişoara.

ELIADE, Mircea (1980): De la Zalmoxis la Genghis-Han a Ghenghis-Han, București: Editura Științifică și Enciclopedică.

ELIADE, Mircea (1992): Istoria credințelor și ideilor religioase, București: Editura Științifică., p 69

MICLE, Aneta (1996): Mimic şi dramatic în folclorul bihorean, Oradea: Biblioteca Revistei Familia.

POP, Mihai (1976): Obiceiuri tradiționale românești, București: Institutul de Cer-cetări etnologice și dialectologice.

STRAUSS, Claude Levi (1970): Gândirea sălbatică, București: Editura Științifică.

SEZNAM SLIK

Slika 1: https://mariustuca.ro/obiceiuri-si-traditii/traditii-si-superstitii-ce-

-semnifica-obiceiul-mersului-cu-capra-51472.html (citirano 25. 7. 2023).

147

PODOBNOSTI IN RAZLIKE

V ZGRADBI UDOMAČENIH

ŽIVALI IN ČLOVEKA

Jana Brankovič

ZAKAJ UDOMAČITEV ŽIVALI?

preživetja človeka s pomočjo poljščin privabil prostoživeče živali, da

so našle prednosti v življenju blizu človeka ali celo v njegovih bivališ-

Skozi človeško zgodovino so razvoj civilizacij spremljali poskusi

čih. Tedanjemu človeku kompetitivni način prehranjevanja glodav-

udomačitve različnih živali za raznovrstne namene: od osnovnih

cev ni ugajal, saj mu je zmanjševal in uničeval pridelek. Obenem pa

človekovih potreb za preživetje, kot so prehrana (meso, mleko, jajca,

je sprevidel koristi bližine plenilcev teh glodavcev, tj. mačk, ter jih čebele), transport, vlek in bojevanje (konj, govedo) ali za zaščito sebe

poskušal ohraniti v svoji bližini in udomačiti. Skozi daljše obdobje

in pridelka (psi, mačke), do različnih surovin in dekorativnih mate-

ločenega življenja in razmnoževanja osebkov, ki so ustrezali človeku

rialov (maščoba, vosek, peresa), ljubiteljskih in družabnih namenov,

in njegovim potrebam, je prišlo do genetskega razlikovanja od div-

zabave in športa (psi, konji, osli, golobi, mačke, morski prašički). Tudi

je mačke, kar je privedlo tudi do sprememb v fenotipu oz. izgledu v Sloveniji izkopanine in analiza kostnih ostankov kažejo, da so bili

(Zabavnik Piano 2018). Vseeno se izgled, predvsem pa temperament

že v pradavnini na našem področju konji uporabljeni kot vprežna in

»klasične« mačke, križanke, nista bistveno spremenila od začetka

jezdna žival, govedo, prašič in drobnica pa za prehrano (govedo tudi

udomačevanja, tako kot je to bolj značilno za psa (Spadafori in Pion

kot delovna živina). Najdene so bile tudi posamezne pasje kosti in 2011). Naši predniki so torej potrebovali žival za zaščito poljščin. Ob

zobje (Toškan in Dirjec 2010). V sodobnem času je odmevna uporaba

modernejšem načinu življenja v večjih mestih in bolj antropocen-

živali v poskusne namene v biomedicinskih raziskavah. Ne glede na

tričnem načinu razmišljanja se je današnja funkcija mačke predru-

namen udomačitve človek, antropocentrično bitje, posledično (ne)

gačila. Namesto zaščitne funkcije je ta vrsta živali, kljub svoji napol

načrtno s pomočjo vzreje in selekcije vpliva na značilnosti živalskih

ukročeni biti, ponekod dobila predvsem družabni pomen, počlove-

vrst, spreminja njihov izgled, delovanje, obnašanje in proizvodne

čen statusni simbol, ki nima več nekdanje povezave z naravo in pre-

lastnosti.

ganjanjem glodavcev. Povezava s človekom je bližja in načina bivanja

obeh vrst se še kako medsebojno prepletata tako v etičnem kot prak-

Pri prostoživečih živalih naravna selekcija na daljši rok skrbi, da te-

tičnem smislu. Nove perspektive in pristopi k medsebojnemu odno-

lesni ustroj ustreza načinu življenja živali, načinu prehranjevanja in

su niso vidni samo pri mačkah (plenilcu). Tudi v pogledu na glodavce

hierarhiji v prehranski verigi. Pri udomačitvi pa se živali (tudi rastli-

se je dandanes, v času hitrega razvoja in pomembnosti raziskovalnih

ne) preko več generacij postopoma udomačijo iz divjega prednika.

spoznanj, človeška miselnost do neke mere predrugačila za dosego

Večinoma gre za prilagoditev človekovim pogojem v njihovem (ume-

novih ciljev in spoznanj. Hiter reprodukcijski obrat glodavcev, dobra

tnem) okolju in ujetništvu. Današnje prostoživeče in lastniške mač-

prilagodljivost novim razmeram, enostavnost vzreje in majhnost ži-

ke na primer uvrščamo v vrsto domače mačke ( Felis catus), ki verjetno vali, torej vse, kar je človeku nekoč predstavljalo težave, pomeni zdaj

izvira iz divjega prednika – evropske divje mačke ( Felis silvestris) ali v spremenjenem kontekstu prednosti pri uporabi teh vrst za ekspe-afriške divje mačke ( Felis lybica). Udomačevanje oz. sobivanje s člove-rimentalne namene, saj se jih danes glede na njihovo poreklo in ge-

kom naj bi se začelo pred približno 10.000 leti z začetki poljedelstva,

netsko ozadje kontrolirano vzreja v posebnih centrih za laboratorij-

ki je povečalo populacijo glodavcev v bližini človeka in s tem priva-

ske živali.

bilo prednika domačih mačk (Zabavnik Piano 2018). Smiselno se je

spraševati in ugotavljati, kako je spremenjen oz. izpopolnjen način

149





Dejavniki, kot so reja v sorodstvu, genetski premik v manjših popu-

lacijah (kot je npr. ujetništvo), človekova selekcija na določene želene

lastnosti pri proizvodnji, reprodukciji, plodnosti, mirnosti, krotkos-

ti in ne nazadnje »naravna selekcija« v ujetništvu, vplivajo na spre-

membo in razvoj izgleda domačih živali. Razen slednje ti dejavniki

večinoma izhajajo iz namena prilagoditve človekovim potrebam in

njegovemu načinu življenja ter razmišljanja. Kot poročajo strokov-

njaki, je z udomačitvijo živali prišlo tudi do preoblikovanja obnaša-

nja živali na socialnem in čustvenem področju, da so te postale po-

zornejše in bolj krotke do človeka, bolj materinske do mladičev ter

manj agresivne v primerjavi z divjimi sorodniki (Kaiser, Hennessy

Slika 1: Predstavnik pasme

Slika 2: Kitajski čopasti pes

in Sachser 2015, Zipser, Schleking in Kaiser 2014). Verjetno je bilo to

irski volčji hrt

v začetku pri udomačevanju bolj pomembno kot spremenjen izgled.

Ker so spremembe v stresnem odzivu in posledično obnašanju pri-

sotne že v zgodnjih fazah življenja udomačenih živali, tj. po odstavi-

tvi in v puberteti, jih lahko pripišemo genetskemu razlikovanju, ki izvira iz človekove selekcije in morda vplivov okolja v pred- in peri-ANATOMSKA PRIMERJAVA MED

natalni fazi (Kaiser, Hennessy in Sachser 2015, Zipser, Schleking in

VRSTAMI DOMAČIH ŽIVALI IN

Kaiser 2014). Vsekakor pa proces udomačevanja, kot smo že omeni-

li, vedno spremljajo tudi spremembe v morfologiji (obliki, zgradbi)

ČLOVEKOM

živali. Razlike pri nekaterih značilnostih, kot so velikost odrasle ži-

vali ali barva in dolžina dlake, so precej bolj izrazite pri predstavni-

kih udomačenih živalskih vrst kot pri njihovih divjih prednikih, kar

Zgradba in delovanje telesa človeka in domačih živali (v tem poglavju

zlahka opazimo pri različnih pasmah psov, od nemške doge in irske-

se osredotočamo na skeletnomišični sistem najpogostejših štirinožnih

ga volčjega hrta do mehiških golih psov ali kitajskih čopastih psov,

domačih vrst, kot so konj, govedo, koza, ovca, prašič, pes in mačka) sta si čivav ter pomerancev (Sliki 1 in 2).

med seboj v marsičem precej podobna, saj vse vrste spadajo v razred se-

salcev. Obenem pa med njimi opazimo razlike, značilne prilagoditvi po-

Razlike v velikosti živali, barvi kože in kožuha ter odlakanosti so med

trebam posamezne vrste. V zadnjem času moderne dobe, ko vedno več

pasmami psov lahko precejšnje in so pri udomačenih živalih v veliki ljudi živi v mestih in manj na podeželju, opažamo fenomen spreminja-meri posledica človekove načrtne selekcije določenih lastnosti in s tem

nja izgleda ljubiteljskih živali in njihovega načina življenja glede na vi-

vpliva človeka na izgled, delovanje in obnašanje živali.

dez in izgled živali in ne več glede na namen in funkcionalnost, za kate-

ro je bila posamezna vrsta živali ali pasma razvita. V nadaljevanju bomo

predstavili nekatere anatomske razlike v zunanji zgradbi, predvsem

150

skeletnemu sistemu, pri rejnih (konj, govedo, prašič) in ljubiteljskih do-zatilničnega in temenskega dela lobanje pri človeku (Bruner 2007),

mačih živalih (pes in mačka) ter človekom ter primere podobnosti med

prav tako je razmerje med obraznim in možganskim delom pri mački

vrstami, ki so nastale predvsem zaradi človekovega (ne)načrtnega vklju-

v prid slednjemu.

čevanja v njihovo vzrejo. Na podlagi teh primerov bomo poskusili osve-

tliti potrebo sodobnega človeka po vplivanju na izgled živali in ustvarja-

Ne glede na opisano so variacije med različnimi pasmami znotraj posa-

nju teh »po podobi človeka oziroma človeških mladičkov«.

mezne živalske vrste najbolj očitne ravno na glavi in so večinoma nasta-

le s selektivno vzrejo preferenc ljubiteljev posameznih pasem, kar smo

Telo domačih živali iz razreda sesalcev delimo na glavo, vrat, trup, rep

omenili že uvodoma (Dyce, Sack in Wensing 2010). Pasemske razlike

ter sprednje in zadnje okončine. Že na videz lahko opazimo razlike med

se pri odraslih živalih kažejo v različnih oblikah lobanje, kar je večino-

lihoprstimi kopitarji (konj, osel), sodoprstimi kopitarji oz. parkljarji (go-ma povezano z razmerjem dolžine obraznega dela glede na možganski

vedo, ovca, koza, prašič) ter psi in mačkami iz reda zveri, ki so nastale

del, predvsem pri psih in mačkah, a tudi drugih domačih živalih, kot

zaradi načina gibanja, prehranjevanja in odnosa plen – plenilec. Razlike

so kopitarji in kunci (Heck, Wilson, Evin 2018, Dyce, Sack in Wensing

so navzven očitne predvsem na področju glave in zobovja, okončin ter

2010, Erjavec, Kovačič, Nemec Svete 2020, Meola 2013). Glede na dolži-

dolžine repa. Tudi zgradba prebavil, predvsem želodca, obsežnost tan-

no obraznega dela lobanje ločimo tri tipe dolžin glave: dolihocefalične,

kega, slepega in debelega črevesja, čutil in spolnih organov kaže na vr-

brahicefalične in mezocefalične (Sl. 3A). Večina živali in pasem pripada

stne specifike in prilagojenost naravnim pogojem.

mezocefaličnemu tipu, kjer je dolžina lobanje usklajena s širino in je

primerljiva divjim prednikom udomačenih vrst (Sl. 3C). Pri dolihocefa-

ličnih pasmah je obrazni del nesorazmerno podaljšan v dolgo in ozko

Glava

obliko glave (dolgoglavost), kot je to na primer pri hrtih in škotskemu

ovčarju. Podaljšan obrazni del pogosto spremlja brahignatizem ali pod-

grizavost (nepravilen ugriz), ko je zgornja čeljust sorazmerno daljša od

Na glavi ločimo obrazni in možganski del. Kosti obraznega dela loba-

spodnje čeljusti, kar lahko predstavlja tudi težave pri jemanju hrane.

nje obdajajo nosno votlino skupaj s spodnjo čeljustnico in jezičnico

Lični lok na lobanji je manj izrazit, prirastišče za najmočnejšo žvekalno

ustno votlino. V primerjavi s človekom je lobanja domačih sesalcev iz-

mišico pri mesojedih pa je izrazitejše.

razito podolgovata predvsem na račun obraznega dela, tj. bolj obsežne

nosne in ustne votline, ki je pri konju, prežvekovalcih in psu večji od

možganskega dela. V nosni votlini se nahajajo nosne školjke, katerih

koščeno ogrodje je prekrito z nosno sluznico in ki se iz stranskih sten

bočijo v votlino. Tudi možganski del lobanje, ki varuje možgane in za-

četne dele možganskih živcev do izstopa iz lobanje, je vrstno specifično oblikovan s podolgovatim svodom in nanj skorajda pravokotno

položeno tilnično ploskvijo lobanjske votline. Mačka se s svojim za-

obljenim možganskim delom lobanje najbolj približa kroglasti obliki

151



nosni votlini so spremenjene nosne školjke (tako kost kot sluznica), trdo nebo je zadebeljeno, mehko nebo je predolgo in predebelo, v grlu

in žrelu se pojavljajo gube sluznice. Vse te spremembe pogosto povzro-

čajo težave in različne klinične slike. Kadar gre za skupek tipičnih kli-

ničnih znakov, to imenujemo brahicefalični sindrom, pri katerem sta

najbolj prizadeta dihalni in prebavni sistem (Erjavec, Kovačič, Nemec

Svete 2020). Podobno poročajo tudi pri mačkah (Gleason, Phillips,

McCoy 2022).

Brahicefalija je fenomen, ki ga je ustvaril človek z leti načrtovane se-

lekcije. V preteklosti naj bi bil brahicefaličen fenotip zaželen in selek-

cioniran zaradi prednosti pri bojih (boljša moč ugriza), danes pa pred-

stavlja pomembno vizualno značilnost (Ekenstedt, Crosse, Risselada

Slika 3.: Primerjava glav dveh pasem psov: (A) francoski buldog je predstavnik 2020). Z intenzivnim vplivom človeka na vzrejo takšnih živali opaža-brahicefalične pasme (levo) in labradorec predstavnik mezocefalične pasme

mo porast števila predstavnikov pasem psov, mačk, konjev, celo kun-

(desno), (B) lobanja psa brahicefaličnega tipa in (C) lobanja psa mezocefalične-cev, za katere je značilno krajšanje gobca oz. zgornje čeljusti ali obraza

ga tipa. Skrajšanje obraznega dela lobanje, spremenjeno razmerje do spodnje na splošno. V priročniku za zdravje in dobro počutje psov brahicefalič-

čeljustnice in s tem drugačen ugriz pri brahicefaličnem tipu so očitni.

nih pasem Lep, lepši, bolan v uvodu omenjajo, da naj bi tak obraz živali človeka spominjal na otroka ali na mladičke živali, kar se ljudem zdi

Nasprotno pa je pri brahicefaličnem tipu (Sliki 3A in 3B), npr. pri ljubko in prisrčno, in za kar je potrebno lepo skrbeti in zaščititi (Er-mopsih, buldogih, čivavi, obrazni del (pre)kratek, svod lobanjske votli-

javec et al., 2020). Na Sliki 4 vidimo predstavnika pasme mops iz leta

ne na možganskem delu pa konveksno oblikovan, kar naredi celotno

1915 in leta 2015 (Erjavec, Kovačič, Nemec Svete 2020); do sprememb

lobanjo široko in okroglo z neizrazitim prirastiščem za glavno žvekal-

v izgledu je prišlo predvsem na glavi, in sicer v izrazu na obraznem

ko (kratkoglavost). Ker spodnja čeljustnica ni skrajšana, pogosto pride

delu. Zakaj je človeku v sodobnem času tako pomemben izgled živali,

do nepravilnega ugriza v obliki prognatizma, ko spodnja čeljust sega

da zavoljo tega zanemari zdravstveni vidik, potrebe in interese živali?

pred zgornjo čeljust. Pri teh živalih je prišlo do sprememb (skrajšanja

Družne živali, ki so bile nekoč namenjene čuvanju premoženja, lovu,

in preoblikovanja) lobanje (Sl. 2B), posledično pa tudi do sprememb v

v manjši meri pa tudi družbi, so v sodobnem urban(iziran)em svetu

zobovju zgornje čeljusti ter zunanjih in notranjih okolnih tkivih, kot

postale predvsem živali za družbo človeku. Za druženje v naročju, na

so na primer koža, mehko nebo in nosne školjke. Številne kožne gube

kavču, v košari kolesa, nahrbtniku in na izletu. Novim navadam in po-

na obrazu (»prevelika« koža za zmanjšano lobanjo) in bolj izpostavlje-

trebam sta se morala prilagoditi tudi izgled (velikost, teža, obrazne po-

ne oči lahko vodijo v zdravstvene težave na koži, ušesih in očeh (Eken-

teze) in manj značaj (osebnost) živali.

stedt, Crosse, Risselada 2020, Erjavec, Kovačič, Nemec Svete 2020, Me-

ola 2013). Pri vhodu v nosno votlino se pojavljata zoženi nosnici, v 152



Webbink 2007) in lenivec (podred Folivora) s šestimi, osmimi ali deveti-mi vratnimi vretenci (Varela-Lasheras, Bakker, van der Mije 2011). Tudi

osnovna oblika posameznega vretenca (prvo in drugo vretence se med

seboj in od preostalih pet precej razlikujeta) se med vrstami ne razliku-

je preveč. Največjo podobnost človeškim vratnim vretencem pripisujejo

prašiču, kar je pomembno pri izbiri živalskega modela oz. eksperimen-

talne živali pri translacijskih kliničnih raziskavah na človeški hrbtenici

(Sheng, Xu, Wang 2016).

Ostale skupine vretenc se glede na vrsto živalui po številu razlikujejo.

Pri prašiču število tako prsnih kot ledvenih vretenc variira tudi znotraj vrste. Število prsnih vretenc, in posledično tudi parov reber, se giblje med 13 in 18, število ledvenih pa med 5 in 7, kar skupaj za obe skupini

vretenc pomeni od 20 do 25 vretenc na žival. Ker gre za rejno žival, na-

menjeno proizvodnji mesa in mesnih izdelkov, je selekcija živali vodila

v smeri podaljšanja njihovih teles, kar je imelo za posledico tudi večjo

količino mišičnine na posamezno žival. Tako so že sredi prejšnjega sto-

Slika 4. : Predstavnika pasme mops iz leta 1915 (levo) in 2015 (desno). Spre-letja ugotovili, da ima prašič z večjim številom vretenc, kar se je izkazalo membe v izgledu so najbolj očitne na glavi, kjer skrajšan gobec na račun kraj-za dedno, daljši trup in manj maščobe, kar pomeni, da število (prsnih

ših kosti v obraznem delu lobanje naredi značilen bolj »raven« obraz.

in ledvenih) vretenc korelira z dolžino telesa (Tohara 1967). Tako daljši

trup kot manjša zamaščenost sta bili želeni lastnosti in sta predstavljali

boljši izkoristek v prašičjereji. Ne pozabimo – s stališča človeka tu ne gre Telesno deblo (vrat, trup, rep)

za ljubiteljske živali, temveč proizvodne, kjer je človekova perspektiva predvsem ekonomika reje (izgled živali ni oz. je manj pomemben)! Vseeno se pretirano »podaljševanje telesa« za boljšo proizvodnjo na posame-

Hrbtenico sestavljajo vretenca, ki jih delimo v vratno, prsno, ledveno, zno žival ni izkazalo za vsestransko, saj so se začele pojavljati slabosti, križno in repno skupino (Slika 5). Število vratnih vretenc pri sesalcih,

ki jih prej niso opazili (Tohara 1967). Stranski učinki (ekstremne) selek-

vključno s človekom, je praktično enotno, in sicer sedem ne glede na cije na določeno lastnost se pojavijo z zamikom, šele ob zadostni vzreji

različne dolžine vratu. Primerjajmo samo dolžino vratu mačke, žirafe

takšnih živali, a je treba to spremljati, upoštevati in pristop do takšne

in človeka. Vse tri vrste imajo enako število vratnih vretenc, le da so pri vzreje prilagoditi dobrobiti živali. Od domačih sesalcev imajo sicer vsi

žirafi ustrezno precej večja. Tako dolžina vratu pri sesalcih ni pokazatelj šest ledvenih vretenc, razen mačke in psa, ki jih imata sedem. Človek

števila vretenc (drugače kot pri perutnini). Izjemi sta morska krava (red

ima pet ledvenih vretenc, kar predstavlja krajši abdominalni del.

Sirenia), rastlinojedi vodni sesalec s šestimi vretenci (Buchholtz, Booth, 153



Ohta 2014). Psi in mačke imajo ponavadi od 20 do 23 repnih vretenc. Pri

določenih pasmah psov in mačk so rejci s selekcijo živali vplivali na dolži-no repa zaradi preventivnih (poškodbe pri delovnih pasmah, kot so lovske,

pastirske ali terierske), terapevtskih in kozmetičnih namenov (izgled, le-

potni standardi). Tako so se izoblikovale kratkorepe (t. i. »bobtail«) pasme, pri katerih ima določen odstotek predstavnikov te pasme krajši rep. Število repnih vretenc pri posamezniku takšne pasme je lahko zelo različno,

nekatere živali imajo le malo skrajšan rep, medtem ko se druge skotijo

praktično brez njega. Ker gre pri večini teh pasem psov za avtosomni do-

minatni način dedovanja te mutacije, je približno 50 % možnosti za krat-

korepega mladiča pri obeh starših s krajšim repom (Hytönen, Grall, Hé-

dan 2008). Drugi način krajšega repa je umetno skrajševanje repov pri živi

živali, t. i. kupiranje, ki je poznano še iz rimskih časov, pa tudi kasneje iz 17. in 18. stoletja. Zaradi pasemskih standardov se je pri nekaterih pasmah psov uveljavilo kupiranje repov in uhljev pri mladičih, kar je v Sloveniji

prepovedano od leta 2007 z Zakonom o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3, UL RS

38/13 z dopolnitvami). V izogib kupiranju repov je genetik in rejec bokser-

jev Dr. Bruce Cattanach leta 1992 v Veliki Britaniji s križanjem kratkorepe bokserke s kratkorepim valižanskim ovčarjem razvil linijo kratkorepih (bobtail) bokserjev z dominantnim genom za to lastnost (Melis, Pertoldi,

Ludington 2022, Cattanach 1996).

Slika 5.: Skelet konja. Označene so skupine vretenc.

Tudi pri ovcah in prašičih najdemo različne dolžine repov. Pri dolgo-

repih ovcah je ponavadi prisotnih od 16 do 18 repnih vretenc (tudi do

Pri repnih vretencih domačih živali je zgodba bolj kompleksna, saj se 24), pri kratkorepih pa nekje med 8 in 10 vretenc, tudi manj (Dýrmunds-lahko pojavljajo v različnem številu, tudi znotraj vrste in celo znotraj pason in Niżnikowski 2010). Kupiranje repov pri jagnjetih je tradicionalen

sme, prirojeno ali pridobljeno. Pri večjih rejnih živalih je v repu, ki visi za in rutinski postopek v nekaterih državah, kot so Velika Britanija, Nova

presredkom ob telesu živali, med 15 in 20 repnih vretenc. Pri določenih

Zelandija in Avstralija, saj menijo, da kupiranje zmanjšuje zamazanost

vrstah domačih živali (mačke, psi, ovce) se nekatere živali skotijo s kraj-

presredka s fecesom in (posledično) pojav mijaz, tj. okužb z razvojnimi

šimi ali celo zelo kratkimi repi. Pri psih in mačkah je postavitev repa bolj ličinkami nekaterih vrst muh v okolici repa, ali zaradi izgleda živali (De-raznolika, saj poleg sodelovanja pri lokomociji (Hickman 1979) podpira

partment for Environment, Food and Rural Affairs 2008, Australian Ve-

delovanje mišičnine zgornjega dela zadnje okončine in pomaga pri ko-

terinary Association 2016). Pri prašičih, ki imajo v osnovi do 23 repnih

munikaciji med živalmi ter izražanju razpoloženja (Hasegawa, Ohtani, vretenc, se v rejah opravlja krajšanje repov za preprečevanje grizenja in

154



žvečenja repov med živalmi (Thodberg, Herskin, Jensen 2018). Rutinsko

v vse smeri, kroženje), kot je to pri mišičnih in posledično slabo v stran

krajšanje repov se še vedno izvaja v večini držav članic EU, tudi v Slove-

gibljivih sprednjih okončinah predvsem rejnih živali.

niji v več rejah. Izbruh grizenja repov povzroči veliko ekonomsko škodo,

saj lahko vodi do poškodovane kože, skrajšanega repa ali izgube repa z

grdo globinsko rano z vnetjem in širjenjem okužbe v zadnjem delu tele-

sa (Golinar Oven 2018).

Človek ima štiri ali pet repnih vretenc, ostanek repa, poimenovan trtica,

ki se ga pravzaprav večinoma ne opazi. S perpektive človeka se morda

zdi, da rep pri živalih ni nujno potreben in nima večje funkcije, vendar

je takšno razmišljanje preveč antropocentrično. S pomočjo znanstvenih

dognanj (Hickman 1979, Hasegawa, Ohtani, Ohta 2014, Scollo, Abbas,

Contiero 2023) in perspektiv različnih deležnikov (Berkshire 2019, Ka-

kanis, Marinou, Sossidou 2023) je treba pri smernicah vzreje tako proi-

zvodnih kot družnih živali (in pasem) ter naknadnih posegih na živalih

poleg človeškega in ekonomskega vidika upoštevati tudi etični ter zdra-

vstveni vidik glede na potrebe živali.

Slika 6.: Oblika prsnega koša pri različnih pasmah psov: mali italijanski hrt s stisnjenim prsnim košem od strani in vitkim telesom (levo) in mops z razšir-Prsni koš omejujejo prsna vretenca z rebri, katerih večina se stika na prsni-jenim sodčkastim prsnim košem (desno).

ci in tako tvori koščeno ogrodje, ki varuje organe v prsni votlini. Pri doma-

čih živalih je koš stisnjen od strani. Najbolj je to opazno pri kopitarjih, kjer temu sledi tudi oblika prsnice. Pri ostalih živalih je prsnica sploščena podobno kot pri človeku. Poleg tega pa se oblika prsnega koša izrazito raz-Okončine

likuje tudi med različnimi pasmami psov (manj očitno tudi pri mačkah),

kar je posledica selekcijske vzreje. Pri hrtih je prsni koš izrazito stisnjen Sprednji okončini (t. i. prsni par okončin) domačih živali predvsem nosi-od strani, kar jim omogoča hitrejše in okretnejše gibanje, intenzivnejše

ta dobro polovico teže telesa in sodelujeta pri gibih, kot so plezanje, hoja premikanje okončin ter vitek izgled. Prsni koš človeka je bolj sploščen od

v klanec ali vleka tovora, izjemoma pri premikanju trupa. Trup potiska-

spredaj proti zadnjemu delu. Pri mopsih in buldogih se je prsni koš raz-

ta naprej predvsem zadnji okončini z odrivanjem od tal, ki ga sprednji

širil v obliko sodčka (Dyce, Sack, Wensing 2010), kar (vključno s kratkimi

okončini prestrezata (Dyce, Sack, Wensing 2010). Poleg tega imamo v okončinami) daje videz »luštkane klobase« in onemogoča okretnejše gi-koščenem obroču sprednje okončine pri človeku razvito ključnico, ki s

banje, v nekaterih primerih pa tudi plavanje oz. plovnost živali (Slika 6).

svojima sklepoma s prsnico in še posebej s plečnico omogoča gibanje

Razlike v obliki prsnega koša med živalmi in človekom so prilagoditve na-

ramen v vse smeri (npr. zmigovanje z rameni »ne vem«). Pri štirinož-

činu gibanja in stoji, saj pri človeku ni omejitve v gibljivosti rok (obračanje nih domačih živalih je ključnica močno zreducirana ali preobražena v

155

vezivni trak. Koščene nefunkcionalne ostanke ključnice, ki se nahajajo t. i. sindroma karpalnega kanala, dandanes pogoste težave (npr. prisilen

v mišici brez povezave z ostalimi kostmi, najdemo pri mački (tipno tudi

dolgotrajen in preveč iztegnjen položaj zapestja in dlani pri tipkanju)

preko kože), redko pri psu (Rojas in Montenegro 1995). Redukcija ključ-

(Middleton in Anakwe 2014).

nice naj bi bila prilagoditev na večjo gibljivost ramenskega sklepa v sme-

ri upogiba in iztega ter zmanjšano gibljivost sklepa vstran, kar je vodilo

Mačka ima od vseh udomačenih živali najbolj podobno šapo in sto-

v daljši, a omejen korak naprej-nazaj (Jenkins Jr. 1974). Takemu načinu

palo človeški dlani in stopalu. Na sprednji okončini ima razvitih vseh

gibanja se je prilagodila tudi plečnica kot edina razvita kost plečnega pet prstov, na zadnji večinoma samo štiri (manjka prvi prst). Prste na

obroča, ki ima pri konju in govedu razvit obsežen hrustanec, ki pove-

šapi in stopalu lahko odmika in priteguje med sabo do določene mere

ča površino za pritrditev mišic, ki povezujejo okončino s trupom. Zara-

(predvsem prvi oz. drugi in peti prst), kot je to omogočeno človeku pri

di dveh odsotnih kosti plečnega obroča pri domačih sesalcih (ključnice

vseh prstih. S tem in z rotacijo šape navznoter si pomaga pri lovu, ple-

in krokarnice) se sprednja okončina prožno pripenja na telesno deblo

zanju v višino, kopanju, igranju. Pomembna značilnost mačk je, da lah-

samo z mišicami. Večina teh mišic sodeluje pri aktivnem premikanju

ko kremplje popolnoma umakne v kožo prstov na šapi in stopalu, kar ji

okončine (plečnice in nadlahtnice) predvsem naprej in nazaj, pri psu in

omogočajo posebna oblika kosti in sklepa ter dodatna vez med spodnji-

mački tudi pri odmikanju in primikanju okončine k trupu. Plečni sklep

ma dvema prstnicama na vsakem prstu. To omogoča mački neslišno

bi po obliki sicer lahko omogočal premikanje okončine v vse smeri, tako

premikanje, pri plezanju in plenjenju pa lahko v hipu iztegne prste in

kot pri človeku, vendar okolne mišice preprečujejo takšne odmike od sočasno potisne vse kremplje na površino (Dyce, Sack, Wensing 2010).

trupa. Nekaj mišic (tj. nazobčane in prsne mišice) deluje kot oprta za te-

Ta prednost plenilca iz narave po drugi strani že desetletja povzroča lesno deblo, to pomeni, da nosijo in prestrezajo trup, česar pri človeku

preglavice lastnikom notranjih mačk, saj mačke uporabljajo kremplje

zaradi vzravnane stoje ne poznamo (Dyce, Sack, Wensing 2010).

za praskanje (pogosto po pohištvu). Zato se je pred časom v več drža-

vah uveljavila praksa odstranjevanja krempljev oz. zadnje prstnice mač-

Razlike med štirinožnimi domačimi živalmi so prisotne predvsem v

kam (Landsberg 1991). To je zdaj prepovedano v več kot 42 državah sve-

spodnjem delu tako sprednje kot zadnje okončine. Zaradi ekstremne

ta, vključno s Slovenijo od leta 1999 (ZZZiv, UL RS 98/99). Mačka in pes

redukcije prstov pri kopitarjih na enega in pri prežvekovalcih na dva hodita po konici prstov in imata za blažitev hoje (poleg krempljev) na

je prišlo do sprememb že v kosteh podlakti in meč. Zaradi zmanševa-

spodnji strani šape in stopala razvite neodlakane blazinice iz porože-

nja števila prstov tudi rotacija spodnjega dela okončine okoli svoje osi

nele kože.

(navzven/navznoter) ni bila več smiselna in potrebna, zato je pri kopi-

tarjih in prežvekovalcih ena od dveh kosti podlakti in meč (komolčni-

Konj ima na vsaki okončini razvit samo tretji prst ter nad njim eno funk-

ca in mečnica) začela krneti do nefunkcionalnosti. Zapestni sklep pri cionalno dlančnico oz. stopalnico, kar je pri divjih prednikih pomenilo

štirinožcih ni tako obremenjen kot pri modernemu človeku, saj se pri

podaljšanje okončine, daljši korak in večje hitrosti, to pa je nadalje pred-

živalih lahko sklep iztegne do največ osi okončine. Pri človeku lahko za-

stavljalo adaptacijo na tek dolgih razdalj preko puščav in obširnih rav-

pestni sklep premikamo in rotiramo v vse smeri. Pri nepravilni ali pre-

nic (Cooper, Sears, Uygur 2014). Na spodnji prstnici prsta imajo razvito

tirani uporabi lahko preobremenimo zapestje in kite oz. njihove ovoj-

roževino v obliki kopita, ki je v kontaktu s tlemi. Če konja primerjamo s

nice v zapestnem kanalu, kar pogosto privede do bolečin in okvar oz.

človekom, ki hodi po dveh nogah in se večinoma s celimi stopali dotika

156

tal, domače živali opirajo vso težo na kremplje, parklje in kopita. Hoja Poleg opisanih sprememb v skeletnomišičnem sistemu človek neza-konja teže 700 kg in več po enem prstu oz. konici prsta bi nekako koreli-

vedno vpliva tudi na predrugačenje drugih organskih sistemov pri do-

rala s hojo človeka po konici nohta na palcu.

mačih živalih, npr. prebavnega sistema. Vsaka živalska vrsta je s svoji-

mi deli, zgradbo in obliko prebavil od zobovja do kolona prilagojena Kot smo že omenili, je naloga zadnjih okončin potiskanje trupa naprej,

določeni vrsti in načinu prehrane oz. prehranskim zahtevam, ki so ji kar omogoča toga povezava v sklepu med medenico (del zadnje okon-bili izpostavljeni doslej. V današnjem času, ko tudi druge večje živalske

čine) in križnico (del hrbtenice oz. trupa) ter med levo in desno kolčni-

vrste (npr. osel) postajajo vedno bolj pogosti ljubljenčki, prihaja do zdra-co v medenični hrustančni zrasti. Oblika kolčnega sklepa pri živalih je

vstvenih težav zaradi neustrezne prehrane. Lastniki želijo živalim nu-

bolj »zaprta«, kar pri rejnih živalih (podobno kot na sprednji okončini)

diti najboljše pogoje, živalski organizem tega v preteklosti ni bil vajen,

skupaj z močnimi mišicami na področju zadnjice omejuje in zmanjšu-

zato prihaja do težav v zobovju in do prebavnih motenj zaradi predob-

je gibljivost zadnjih okončin v stran. Dodatni deli nekaterih stegenskih

re, a hkrati neustrezne prehranske oskrbe za posamezno živalsko vrsto

mišic, ki so prisotni samo pri konju, pomenijo večjo odrivno moč, saj

(Burden in Bell 2019).

pomagajo iztegovati kolčni sklep (Payne, Hutchinson, Robilliard 2005).

Poleg tega so nekatere mišice na goleni pri kopitarjih preobražene v kitne vrvi in kombinacija teh mišic-vezi ob zatiku pogačice ob stegne-nico omogoča konju dolgotrajno stojo s fiksirano zadnjo okončino z SKLEP

manjšim naporom (Dyce, Sack, Wensing 2010).

Večino razlik med domačimi živalskimi vrstami (in človekom) je ustva-

Omenjene prilagoditve in razlike na okončinah med živalskimi vrstami

rila narava z naravno selekcijo. Te razlike so nastale v dolgem časovnem

so posledica naravne selekcije. V soodvisnosti človeškega in živalskega

razponu zaradi različnih fizioloških potreb divjih živali v naravnem sveta pa znotraj predvsem družnih vrst domačih živali opažamo razlike

okolju. Določene značilnosti pa je povzročil človek z načrtno selekcijo

med pasmami tudi na okončinah, ki so sprva nastale kot posledica na-

ob sobivanju z živaljo. Večinoma ne gre za prilagoditev in optimizacijo

ključne mutacije. Te telesne spremembe (»napake« z vidika narave) so

fizioloških potreb živali v naravnem okolju, temveč prilagoditev člove-

ugajale človeku, da je takšne posameznike izbral pri nadaljnjem razvo-

kovim potrebam v njegovem okolju. Pri rejnih živalih smo opazili, da se

ju pasme. Primer so miniaturne pasme pri vseh vrstah domačih živa-

je selekcija usmerila v proizvodne lastnosti. Pri ljubiteljskih, predvsem

li. Sprednje okončine so se pri jazbečarju zaradi spremenjene oblike in

družnih živalih pa umetna selekcija ustvarja in preoblikuje zlasti videz

medsebojnega položaja krajših in bolj zvitih kosti značilno oblikovale v

živali. Včasih celo do te mere, da zanemari osnovne življenjske potrebe

obliki črke »X«, zadnje pa v obliki črke »O«. Dodatno je svoje dolgo telo

(npr. dihanje, premikanje) in s tem poveča možnost oz. pojavnost zdra-

»klobasaste oblike« ta lovski pes dobival skozi stoletja s strogo in načr-

vstvenih težav živali. Zakaj si ljudje želimo preoblikovati živali, ki nam

tno selekcijo, saj se je daljši in nižji pes lažje splazil v najmanjšo jazbino delajo družbo, s katerimi sobivamo in preživljamo prosti čas, da bodo

in lisičino (Klever 1991). Dandanes so pritlikavi psi pridobili na prilju-

bolj podobne človeku in ne več služile namenu in funkcionalnosti, za

bljenosti zaradi svojega izgleda in majhnosti in se vzrejajo večinoma za

katero so bile razvite? Odgovor lahko poiščemo v sodobni informacij-

družbo ljudem, so psi za človekovo naročje.

sko-tehnološko-potrošniški dobi, kjer je poudarek na individualizmu

157

in izstopanju. Predrugačil se je namen selekcije živali, ki daje prednost welfare of lambs. Department for Environment, Food & Rural Affairs, UK

vizualnosti pred funkcionalnostjo. V sodobni družbi, kjer prevladujejo

government. https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uplo-

zunanji videz in hipna zadovoljstva, je človek to miselnost antropocen-

ads/system/uploads/attachment_data/file/325125/FAWC_report_on_the_

trično prenesel tudi na svojo okolico (avtomobili, jahte, vile, družne ži-

implications_of_castration_and_tail_docking_for_the_welfare_of_lambs.

vali …), čeprav se, morda samo na videz, proti temu borimo tudi s pristopi, pdf (citirano 14. 04. 2023).

ki naj bi bili pravičnejši do živali, njihovih potreb in interesov.

DYCE, Keith M./SACK, Wolfgang Ö./WENSING, Cees J. G. (2010): Textbook of Veterinary Anatomy. St. Louis, Missouri: Saunders, Elsevier.

DÝRMUNDSSON, Ólafur R./NIŻNIKOWSKI, Roman (2010): North European

VIRI IN LITERATURA

short-tailed breeds of sheep: a review. V: Animal, št. 4 (8), str. 1275–1282.

EKENSTEDT, Kari J./CROSSE, Kat R./RISSELADA, Marije (2020): Canine Bra-

chycephaly: Anatomy, Pathology, Genetics and Welfare. V: J Comp Pathol, Australian Veterinary Association (2016): Tail docking and castration of lambs and št. 176, str. 109–115.

sheep. https://www.ava.com.au/policy-advocacy/policies/sheep-and-goat-ERJAVEC, Vladimira/KOVAČIČ, Pšenica/NEMEC SVETE, Alenka in sod. (2020):

-health-and-welfare/tail-docking-and-castration-of-lambs-and-sheep/ (ci-

Lep, lepši, bolan: zdravstvene težave in zdravljenje psov brahicefaličnih pasem.

tirano 14. 04. 2023).

Ljubljana: Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani.

BERKSHIRE, Duncan (2019): Tail docking and tail biting in pigs. V: Veterinary GLEASON, Hadley E./PHILLIPS, Heidi/MCCOY, Annette M. (2022): Influence Record, št. 184, str. 505-505.

of feline brachycephaly on respiratory, gastrointestinal, sleep, and activity BRUNER, Emiliano (2007): Cranial shape and size variation in human evoluti-abnormalities. V: Vet Surg, št. 52 (3), št. 435–445.

on: structural and functional perspectives. V: Child‘s Nervous System, št. 23, GOLINAR OVEN, Irena (2018): Kupiranje repov pri prašičih in manipulativni

str. 1357–1365.

material. V: Kmetovalec : glasilo c. kr. Kmetijske družbe vojvodstva kranjskega, BUCHHOLTZ, Emily A./BOOTH, Amy C./WEBBINK, Katherine E. (2007): Ver-

št. 86, str. 15–20.

tebral anatomy in the Florida manatee, Trichechus manatus latirostris: a HASEGAWA, Masashi/OHTANI, Nobuyo/OHTA, Mitsuaki (2014): Dogs‘ Body Lan-developmental and evolutionary analysis. V: Anat Rec (Hoboken), št. 290, str.

guage Relevant to Learning Achievement. Animals (Basel), št. 4 (1), str. 45–58.

624–37.

HECK, Laura/WILSON, Laura A. B./EVIN, Allowen in sod. (2018): Shape varia-

BURDEN, Faith A./BELL, Nicola (2019): Donkey Nutrition and Malnutrition. V: tion and modularity of skull and teeth in domesticated horses and wild

Vet Clin North Am Equine Pract, št. 35 (3), str. 469–479.

equids. V: Front Zool, št. 15, str. 14.

CATTANACH, Bruce M. (1996): Genetics can be fun - Part 1. http://www.steynmere.

HICKMAN, Graham C. (1979): The mammalian tail: a review of functions. V: co.uk/ARTICLES1.html (citirano 14. 04. 2023).

Mammal Review, št. 9, str. 143–157.

COOPER, Kimberly L./SEARS, Karen E./UYGUR, Aysu in sod. (2014): Patterning

HYTÖNEN, Marjo K./GRALL, Anais/HÉDAN, Benoit in sod. (2008): Ancestral

and post-patterning modes of evolutionary digit loss in mammals. V: Na-

T-Box Mutation Is Present in Many, but Not All, Short-Tailed Dog Breeds.

ture, št. 511 (7507), str. 41–45.

V: Journal of Heredity, št. 100, str. 236–240.

DEPARTMENT FOR ENVIRONMENT, FOOD AND RURAL AFFAIRS (2008):

JENKINS JR., Farish A. (1974): The movement of the shoulder in claviculate and FAWC report on the implications of castration and tail docking for the aclaviculate mammals. V: Journal of Morphology, št. 144 (1), str. 71–83.

158

KAISER, Sylvia/HENNESSY, Michael B./SACHSER, Norbert (2015): Domesti-TOHARA, Saburo (1967): Pig Improvement with Special Reference to the Num-

cation affects the structure, development and stability of biobehavioural

ber of Vertebrae - Variation of the Number of Vertebrae in Pigs. V: Jarq-japan profiles. V: Front Zool, št. 12 (Suppl 1), št. S19.

Agricultural Research Quarterly, št. 2, str. 29–34.

KAKANIS, Michail/MARINOU, Katerina/SOSSIDOU, Evangelia N (2023): Greek

TOŠKAN, Borut/DIRJEC, Janez (2010): Ekonomska specializacija in socialna di-Pig Farmers‘ Perceptions and Experiences of Tail Biting and Tail Docking.

ferenciacija v poznobronastem in zgodnježeleznodobnem Ormožu: arhe-

V: Animals (Basel), št. 13 (4), str. 672.

ozoološki pogled. V: DULAR, Janez et al. (ur.): Ormož: utrjeno naselje iz pozne KLEVER, Ulrich (1991): Velika knjiga o psih. Ljubljana: Dedal.

bronaste in starejše železne dobe. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, LANDSBERG, Gary M. (1991): Feline scratching and destruction and the effects Založba ZRC, str. 99–212.

of declawing. V: Vet Clin North Am Small Anim Pract, št. 21 (2), str. 265–79.

VARELA-LASHERAS, Irma/BAKKER, Alexander J./VAN DER MIJE, Steven D in

MELIS, Claudia/PERTOLDI, Cino/LUDINGTON, William Basil in sod. (2022): sod. (2011): Breaking evolutionary and pleiotropic constraints in mammals:

Genetic Rescue of the Highly Inbred Norwegian Lundehund. V: Genes (Ba-

On sloths, manatees and homeotic mutations. V: Evodevo, št. 2, str. 11.

sel), št. 13 (1), str. 163.

ZABAVNIK PIANO, Jelka (2018): Uvod. V: Genetika in genomika domače mačke.

MEOLA, Stacy D (2013): Brachycephalic airway syndrome. V: Top Companion Ljubljana: eBesede.

Anim Med, št. 28 (3), str. 91–96.

ZIPSER, Benjamin/SCHLEKING, Anja/KAISER, Sylvia in sod. (2014): Effects of do-MIDDLETON, Scott D/ANAKWE, Raymond E (2014): Carpal tunnel syndrome.

mestication on biobehavioural profiles: a comparison of domestic guinea V: BMJ, št. 349, str. g6437.

pigs and wild cavies from early to late adolescence. V: Front Zool, št. 11 (1), str. 30.

PAYNE, Rachel C./HUTCHINSON, John R./ROBILLIARD, Justine J. in sod.

(2005): Functional specialisation of pelvic limb anatomy in horses (Equus

caballus). V: J Anat, št. 206 (6), str. 557–74.

ROJAS, Mariana A./MONTENEGRO, M. Angelica (1995): An anatomical and SEZNAM SLIK

embryological study of the clavicle in cats (Felis domestus) and sheep (Ovis aries) during the prenatal period. V: Acta Anat (Basel), št. 154 (2), str. 128–34.

Slika 1: https://stock.adobe.com/search?k=%22levriero%20irlandese%22 (citi-SCOLLO, Annalisa/ABBAS, Mustansar/CONTIERO, Barbara in sod. (2023): Un-

rano 23. 7. 2023).

docked Tails, Mycoplasma-like Lesions and Gastric Ulcers in Slaughtering

Slika 2: https://suanho.com/____impro/1/onewebmedia/6.jpg?etag=%2268692

Pigs: What Connection? V: Animals (Basel), št. 13 (2), str. 305.

-639d9af7%22&sourceContentType=image%2Fjpeg&ignoreAspectRatio-

SHENG, Sun-Ren/XU, Hua-Zi/WANG, Yong-Li in sod. (2016): Comparison of

&resize=486%2B371&quality=85 (citirano 23. 7. 2023).

Cervical Spine Anatomy in Calves, Pigs and Humans. V: PLoS One, št. 11 (2), Slika 3A: Erik Lam - stock.adobe.com (citirano 14. 7. 2023).

str. e0148610.

Sliki 3B in 3C: lastni vir.

SPADAFORI, Gina/PION, Paul D (2011): Cats for Dummies. Hoboken: Wiley.

Slika 4: ERJAVEC, Vladimira/KOVAČIČ, Pšenica/NEMEC SVETE, Alenka in THODBERG, Karen/HERSKIN, Mette S./JENSEN, T in sod. (2018): The effect of

sod. (2020): Lep, lepši, bolan: zdravstvene težave in zdravljenje psov brahicefalič-

docking length on the risk of tail biting, tail-directed behaviour, aggressi-nih pasem. Ljubljana: Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani.

on and activity level of growing pigs kept under commercial conditions. V:

Slika 5: prirejeno po willierossin - stock.adobe.com (citirano 14. 7. 2023).

Animal, št. 12, str. 2609–2618.

Slika 6: jagodka - stock.adobe.com (citirani 14. 7. 2023).

159

VIRUSNE BOLEZNI:

NAČINI ŠIRJENJA VIRUSA

AFRIŠKE PRAŠIČJE KUGE IN

BIOVARNOSTNI UKREPI

Irena Golinar Oven

Povezovanje ljudi, živali in okolja, je ustvarilo novo dinamiko, v kateri je leta 2013 v Belorusijo in Ukrajino. Leta 2014 so okužbo z virusom APK

zdravje vsake skupine neločljivo povezano z drugo. Urbanizacija, gosta

prvič ugotovili tudi v državah Evropske unije (EU): v Litvi, Latviji, Esto-

naselitev in običajno revna primestna naselja, družbeni pretresi, letal-

niji in na Poljskem (Bellini, Rutili in Guberti 2016). Od leta 2014 pa do

ska potovanja, trgovina na dolge razdalje, tehnološki razvoj, spremenje-

danes, so o izbruhih bolezni pri domačih in divjih prašičih poročali še v

na pokrajina zaradi naselitve ali kmetijstva in podnebne spremembe

drugih evropskih državah: Romuniji, Bolgariji, Ukrajini, Moldaviji, Ma-

omogočajo nove poti širjenja bolezni pri živalih in ljudeh ter vodijo v

džarski, Češki republiki, Slovaški, Nemčiji, Grčiji, Srbiji, Italiji, Severni pojav novih kot tudi že pozabljenih bolezni (Weiss in McMichael 2004).

Makedoniji, Bosni in Hercegovini in Hrvaški.

Ena od teh bolezni je afriška prašičja kuga (APK), ki je še pred nedavnim

Leta 2018 so o bolezni prvič poročali tudi na Kitajskem, od koder se je

veljala za eksotično bolezen prašičev, zdaj pa že nekaj let kroži po Evro-

razširila v številne azijske države ter v Dominikansko republiko in na

pi. Afriško prašičjo kugo so pri domačih prašičih prvič opazili leta 1906

Haiti.

v Keniji, ko se je virus prenesel z avtohtonih vrst prostoživečih prašičev

na domače prašiče. Prvič so jo opisali leta 1921 (Montgomery 2021) kot

Tabela 1. Število izbruhov in primerov APK pri domačih in divjih prašičih v akutno hemoragično bolezen, ki pri domačih prašičih povzroči 100-od-različnih regijah sveta od januarja 2021 do 16. marca 2023 (OIE 2023).

stoten pogin. Kasneje so bolezen odkrili v osrednji in zahodni Afriki,

vendar je bila omejena na države podsaharske Afrike, kjer je odtlej ves

IZBRUHI

PRIMERI

čas endemično prisotna (Gallardo, De la Torre Reoyo in Fernandez-Pi-

Domači prašiči

Divji prašiči

Domači prašiči Divji prašiči

nero 2015; Penrith, Vosloo in Jori 2013).

Afrika

190

0

18.632

0

Amerika

278

0

9977

0

Leta 1957 so o APK poročali tudi izven Afrike, in sicer se je bolezen iz

Azija

491

1282

30.641

1965

zahodne Afrike razširila na Portugalsko. Po dveh letih zatišja se je bo-

Evropa

2603

13.688

824.677

23.175

lezen leta 1960 na Portugalskem ponovno pojavila in se kmalu razširila

Oceanija

0

0

0

0

na Iberski polotok in druge evropske države, kot so Francija (1964), Italija SKUPAJ

3562

14.970

883.927

25.140

(1967, 1969, 1983), Malta (1978), Belgija (1985) in Nizozemska (1986). Bolezen se je razširila tudi v Ameriko, največ primerov so ugotovili na Kubi

(1971, 1980), v Braziliji (1978), Dominikanski republiki (1978) in na Haiti-ju (1979). V vseh teh državah je bila APK uspešno izkoreninjena, razen v

JAVNO ZDRAVJE

Italiji na otoku Sardinija (Gallardo, De la Torre Reoyo in Fernandez-Pi-

nero 2015).

Virus APK ne ogroža zdravja ljudi, vendar pa ima velik socialni in eko-

nomski vpliv na trgovanje s prašiči, prašičjim mesom in mesnimi izdel-

Kar nekaj let o APK v Evropi niso poročali, dokler se leta 2007 virus APK

ki ter tudi na prehransko varnost, zlasti v državah, kjer prašiči predsta-

iz jugovzhodnega dela Afrike ni vnesel v Gruzijo. Iz Gruzije se je virus

vljajo pomemben vir proteinov (Sánchez-Vizcaíno, Laddomada in Arias

razširil v Armenijo in Azerbajdžan, nato v države Ruske federacije in 2019).

161

ETIOLOGIJA

OBSTOJNOST IN POTI PRENOSA

VIRUSA APK

Virus APK spada med velike (200 nm) viruse DNK z ovojnico. Je edini

predstavnik družine Asfarviridae, rodu Asfivirus (Sánchez-Vizcaíno, Laddomada in Arias 2019). Virus APK lahko razvrstimo v 24 genotipov na

Domači prašiči, okuženi z virulentnimi izolati APK, lahko začnejo izlo-

osnovi gena B646L. Vseh 24 genotipov se nahaja v podsaharski Afriki.

čati virus že v inkubacijski dobi, pred pojavom kliničnih znamenj. Po

Pred letom 2006 so bili evropski izolati in izolati iz zahodne hemisfere

nastopu kliničnih znamenj se virus APK izloča v velikih količinah v raz-

omejeni na genotip I iz zahodne Afrike, leta 2007 pa se je na področju

ličnih izločkih, vključno z nosnim, očesnim in genitalnim izcedkom, s

Kavkaza in Evrope pojavil nov genotip, genotip II, ki je prispel iz jugo-

krvjo, slino, blatom in urinom (Sánchez-Vizcaíno, Laddomada in Arias

vzhodne Afrike (Qu, Ge in Zhang 2022).

2019).

Virus APK je v okolju zelo obstojen, saj lahko v kontaminiranem bok-

GOSTITELJI VIRUSA APK

su ostane kužen še 3 dni, v prašičjih iztrebkih od 3 do 8 dni, odvisno

od zunanje temperature. Iz krvi in seruma lahko virus APK izoliramo

še 18 mesecev, če ju skladiščimo pri 4 ºC. Virus APK lahko vztraja tedne

Naravni gostitelji virusa so divji in domači prašiči. Pri evropskem div-

in mesece v surovem ali zamrznjenem svinjskem mesu; v izdelkih, kot

jem prašiču ( Sus scrofa) so pri okužbi z virusom APK klinična znamenja je npr. parmska šunka, je virus sposoben okužbe do 300 dni. V kolikor

in procent smrtnosti podobni kot pri okužbi domačih prašičev. Afriške

so mesni proizvodi segreti na 70 ºC, virus APK ni več sposoben okužbe

avtohtone vrste prostoživečih prašičev (rečni prašič, bradavičasti prašič

(Sánchez-Vizcaíno, Laddomada in Arias 2019; Mazur-Panasiuk, Żmud-

in gozdni prašič) služijo kot rezervoarji virusa APK. Pri njih se pri okuž-

zki in Woźniakowski 2019; Gallardo, De la Torre Reoyo in Fernandez-

bi z virusom APK običajno pojavi le subklinična oblika bolezni; te živali

-Pinero 2015). Zaradi dolge obstojnosti virusa v mesu in mesnih izdel-

ne kažejo kliničnih znamenj niti ne poginejo zaradi okužbe z virusom

kih in tudi na predmetih in oblačilih, ki pridejo v stik z virusom, imajo

(Sánchez-Vizcaíno, Laddomada in Arias 2019; Gallardo, De la Torre Re-

ljudje in transport veliko vlogo pri širjenju APK v sosednje države ali

oyo in Fernandez-Pinero 2015).

celo na druge kontinente. Leta 2007 je na primer izbruh APK povzročilo

nepravilno odstranjevanje ostankov hrane iz ladje, ki je priplula iz Afri-

Tudi mehki klopi iz rodu Ornithodoros spp. služijo kot rezervoarji in vek-ke, na nezavarovano smetišče, do katerega so lahko dostopali prašiči. Na

torji (prenašalci) virusa APK: Ornithodoros moubata, ki je prisoten v Afri-podoben način se je virus APK vnesel tudi na Portugalsko (1957), Kubo

ki, in Ornithodoros erraticus, ki ga najdemo na Iberskem polotoku (EFSA (1971), v Brazilijo (1978) in Belgijo (1985). Poleg človeškega faktorja lahko 2010).

pomembno vlogo pri ohranjanju virusa v naravi predstavljajo tudi trup-

la divjih prašičev, poginulih zaradi okužbe z virusom APK (Mazur-Pana-

siuk, Żmudzki in Woźniakowski 2019).

162

Številne epidemiološke študije so pokazale, da se virus APK lahko širi z območja in subkutani edemi se pojavljajo predvsem na področju ušes,

neposrednim in posrednim stikom. Pri neposrednem stiku gre običaj-

prsnega koša, trebuha in nog. Pri kronični obliki klinična znamenja po-

no za stik med bolnim in zdravim domačim ali divjim prašičem. Prašiči

gosto niso značilna za okužbo z virusom APK. Pogoste so sekundarne

se okužijo preko ustne in nosne poti, na področjih s klopi iz rodu Or-

bakterijske okužbe, zato se lahko pojavljajo tudi respiratorna klinična

nithodoros spp. pa tudi preko klopovih ugrizov.

znamenja. Telesna temperatura je rahlo povišana. Poleg pikčastih krva-

vitev po koži se lahko pojavijo tudi ulkusi in nekroze. Sklepi so boleči,

Pri posrednem stiku se okužba najpogosteje prenaša preko kontamini-

otečeni, pogosto v kombinaciji z rdečino kože ali nekrozami. Kronična

ranih pomij oz. prašičjega mesa in mesnih izdelkov, preko kontamini-

oblika bolezni je bila opisana v Evropi, ko je bil virus APK endemično

ranega orodja, opreme, obleke, obutve, transportnih sredstev, krme in

prisoten na Iberskem polotoku (Sánchez-Vizcaíno, Laddomada in Arias

nastilja (Sánchez-Vizcaíno, Laddomada in Arias 2019; Mazur-Panasiuk,

2019; Gallardo, De la Torre Reoyo in Fernandez-Pinero 2015).

Żmudzki in Woźniakowski 2019), s katerimi pridejo prašiči v stik.

BIOVARNOSTNI UKREPI

KLINIČNA ZNAMENJA BOLEZNI

Za APK ni zdravila, poleg tega znanstveniki poskušajo že vsaj 50 let iz-

delati učinkovito cepivo zoper APK. Kljub znatnemu napredku v tej

Klinična znamenja pri okužbi z virusom APK so odvisna od virulen-

smeri pa trenutno v Evropi komercialno cepivo še ni na voljo (Gallardo,

ce virusa, količine virusa in poti okužbe. Bolj virulentni virusi povzro-

De la Torre Reoyo in Fernandez-Pinero 2015; Teklue, Sun in Abid 2020).

čajo težjo klinično obliko in višjo smrtnost. Zelo virulentni virusi npr.

povzročajo perakutno in akutno obliko bolezni in 90- do 100-odstotno

Poznavanje bolezni in epidemiološke informacije so ključnega pome-

smrtnost obolelih živali (Sánchez-Vizcaíno, Laddomada in Arias 2019).

na za nadzor APK na prizadetih območjih. Pomembne so informaci-

Pri akutni obliki imajo prašiči povišano telesno temperaturo, so neješči,

je o vrsti gostiteljev, njihovi lokaciji in potencialni vlogi, ki jo imajo pri apatični, večinoma ležijo in se držijo skupaj, imajo modrikaste sluzni-prenosu in širjenju virusa APK, informacije o virusu, ki kroži na dolo-

ce in rdeče-vijolična, različno velika področja na koži, lahko so prisotne

čenem območju, in njegovih bioloških značilnostih, informacije o kli-

tudi pikčaste krvavitve, predvsem na področju ušes in bokov. Rdečina

nični sliki, ki se pojavlja pri okuženih gostiteljih, kot tudi informacije o kože se največkrat pojavlja po uhljih, repu, nogah, trebuhu in zadnjem

okoljskih, družbenih in kulturnih značilnostih na področju, kjer je pri-

delu telesa prašičev. Prašiči se lahko nekoordinirano gibljejo, imajo krče

sotna bolezen. Zelo pomembno je opredeliti dejavnike tveganja za vnos

in mišični tremor. Nekatere živali bruhajo, nekatere imajo lahko krva-

in širjenje virusa APK na določenem področju, saj se le tako lahko prip-

vo drisko. Možen je tudi krvav izcedek iz nosnic. Breje svinje lahko zvr-

ravijo učinkoviti ukrepi za nadzor bolezni (Gallardo, De la Torre Reoyo

žejo. Smrt nastopi v 5 do 7 dneh. Subakutna oblika ima nekoliko daljši

in Fernandez-Pinero 2015).

potek (od 20 do 30 dni). Zanjo je značilno izmenično pojavljanje povi-

šane telesne temperature, pojavi se tudi boleča hoja zaradi oteklih skle-

pov. Spremembe na koži so bolj blage kot pri akutni obliki; nekrotična

163

Ko se je APK leta 2007 prvič pojavila v vzhodni Evropi, so članice EU

bolezni med živalmi, ampak tudi z živali na ljudi in z ljudi na živali. Ta

začele s preventivnimi ukrepi, ki so temeljili predvsem na poostrenem

celostni pristop je znan kot koncept Eno zdravje, kjer je zdravje ljudi ne-

monitoringu, da se okužene živali čim prej odkrijejo. S širjenjem bolez-

ločljivo povezano z zdravjem živali in okoljem (Erlacher-Vindel 2018).

ni so se ti preventivni ukrepi zaostrili s poudarkom na razkuževanju prevoznih sredstev, poostrenem nadzoru na mejnih prehodih, z uki-Zaradi vedno večjih potreb po učinkoviti in trajnostni živinoreji ter nitvijo živinskih sejmov, izobraževanjem rejcev in veterinarjev o sami

hkrati zaradi globalnih zahtev po zmanjšani porabi protimikrobnih

bolezni in o pomenu biovarnostnih ukrepov. Povečalo se je tudi števi-

zdravil v živinoreji se je pomembnost preprečevanja živalskih bolezni

lo diagnostičnih preiskav tako pri domačih kot tudi pri divjih prašičih,

močno povečala (Laanen, Persoons in Ribbens 2013), s tem pa se je pove-

oblikovali so se t. i. varovalni pasovi, namenjeni zmanjševanju gostote

čal tudi pomen biovarnosti.

divjih prašičev, da bi čim manj teh živali prehajalo meje; v nekaterih pri-

merih so na visoko tveganih področjih za APK, predvsem pri dvoriščnih

Biovarnostne ukrepe se lahko uspešno kombinira tudi z drugimi pre-

rejah, celo preventivno zaklali prašiče (Gallardo, De la Torre Reoyo in

ventivnimi ukrepi, kot sta cepljenje živali in uporaba prehranskih do-

Fernandez-Pinero 2015).

datkov. Z izvajanjem teh ukrepov se lahko zmanjša število zdravljenj v

čredi živali in s tem poraba antibiotikov.

V Sloveniji APK obravnavata Pravilnik o boleznih živali, na podlagi katerega bolezen spada med obvezno prijavljive bolezni, in Pravilnik za ugoPrašiči so občutljivi na celo vrsto endemičnih in epidemičnih bolezni,

tavljanje, preprečevanje in zatiranje afriške prašičje kuge. Pripravljen je tudi vključno z zoonozami. Te bolezni vplivajo na zdravje prašičev, njihovo

Načrt ukrepov ob pojavu afriške prašičje kuge v Sloveniji, ki ga je izdelala dobrobit in produktivnost ter povzročajo gospodarsko škodo, zato je skupina strokovnjakov z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo

izvajanje biovarnostnih ukrepov zelo pomembno (Dewulf, Postma in

rastlin, Veterinarske fakultete in Nacionalnega veterinarskega inštituta.

Vanbeselaere 2018). Kar nekaj raziskav je dokazalo pozitivne učinke bio-

Načrt ukrepov je dostopen tudi na spletu. Od leta 2014 pa izvajamo tudi

varnosti na proizvodnjo in donosnost farme (Postma, Bachans in Colli-

pasivni monitoring na prisotnost virusa APK.

neau 2016; Collineau, Rojo-Gimeno in Léger 2017).

Trenutno v Sloveniji APK ni, zato so biovarnostni ukrepi bistvenega pomena.

Biovarnost in prenos povzročiteljev

Biovarnost je definirana kot kombinacija različnih ukrepov, s katerimi

zmanjšamo tveganje za vnos in širjenje povzročiteljev bolezni v sku-bolezni

pini živali (Barceló in Marco 1998; Amass in Clarc 1999). Biovarnostni

ukrepi se lahko izvajajo na ravni države, regije, črede in tudi pri posame-

Vsaka reja prašičev naj bi imela napisan svoj načrt biovarnostnih ukre-

znih živalih. Pomembni so za ohranjanje zdravja živali in posledično za

pov, saj se reje med seboj razlikujejo (Chappell, Klopfenstein in Hurnik

proizvodnjo hrane, varnost hrane in biotsko raznovrstnost. Načela bio-

2010).

varnosti so potrebna ne samo za preprečevanje širjenja povzročiteljev

164

Biovarnost lahko razdelimo na:

se ves čas dodajajo nove živali. Vendar se je v moderni proizvodnji pra-

-

zunanjo biovarnost oz. preprečevanje vnosa povzročiteljev bolezni

šičev težko izogniti vnosu novih živali ali merjaščevega semena, če želi

v rejo;

biti farma v koraku z genetskim napredkom. V tem primeru se priporo-

-

notranjo biovarnost oz. preprečevanje širjenja povzročiteljev bolez-

ča karantena za novo prispele živali.

ni v reji

(Dewulf, Postma in Vanbeselaere 2018).

Karantena je kritična komponenta zunanje biovarnosti, s katero se lah-

ko ubranimo vnosa povzročitelja bolezni. Prava karantena se mora na-

hajati na drugi lokaciji kot ostala čreda. V literaturi navajajo, da če to ni Zunanja biovarnost

možno, naj bo objekt s svojim vhodom oddaljen več kot 120 metrov od

črede. Novo nabavljene živali morajo biti v karanteni najmanj 30 dni

ali celo več, odvisno od bolezni. Živali se v karanteni pregleduje dnevno

S pomočjo zunanje biovarnosti preprečujemo vnos novih bolezni v rejo.

za morebitnimi kliničnimi znamenji. Po prihodu v karanteno in nekaj

Posamezen povzročitelj velikokrat zahteva posebne ukrepe, pogosto pa

dni pred zaključkom karantene se priporoča, da se živalim vzame kri in

lahko že z enim ukrepom preprečimo vstop mnogim povzročiteljem

pogleda na protitelesa ali povzročitelja bolezni, ki ga rejec ne želi v svoji bolezni.

čredi. Izolacija živali nam omogoča tudi aklimatizacijo živali in vakcina-

cijo, preden se jih vključi v plemensko čredo (Amass in Baysinger 2006;

Prašiči se okužijo z direktnim kontaktom okužene živali ali nekim dru-

Dewulf, Postma in Vanbeselaere 2018).

gim biološkim vektorjem ali indirektno z živalskimi proizvodi, oku-

ženim materialom ali kontaminiranim okoljem (Amass in Baysinger

Povzročitelje bolezni lahko mehanično prenašajo tudi transportna

2006). Cilj biovarnosti je, da prepreči te različne poti prenosa okužbe.

sredstva s prevozom živih živali, kadavrov, gnoja in gnojevke. Pred vsa-

ko novo vožnjo morajo biti transportna sredstva očiščena, razkužena ter

Okuženi merjasci lahko povzročitelja izločajo tudi s semenom (Pitkin,

posušena (po sušenju vozila mora miniti več kot 8 ur) (Ménard 2008).

Otake in Dee 2011). Zato je zelo pomembno, da rejci kupujejo seme mer-

Transportna sredstva praviloma ne smejo na dvorišče reje. Rampa za

jascev, ki so podvrženi rednemu monitoringu.

nalaganje prašičev naj bi bila speljana tako, da tovornjaku ni treba zape-

ljati na dvorišče. Na večjih farmah se priporoča, da se prevozna sredstva

Vnos novih živali ali genetskega materiala (npr. semena merjascev) je uporabljajo ves čas na istih lokacijah (znotraj enega proizvodnega sis-velikokrat vzrok za izbruh bolezni v čredi. Pred nakupom živih živali se

tema oz. farme). Znotraj večjih farm se tudi priporoča razdelitev prevo-

je treba pozanimati o trenutnem zdravstvenem stanju reje, v kateri se

znih poti na »čiste« in »nečiste«. »Nečiste« prevozne poti so namenjene

bodo živali kupile; živali se kupujejo samo pri rejcih s poznanim in za

obiskovalcem, dobaviteljem, potrošnikom in odvozu kadavrov, gnoja in

kupca sprejemljivim zdravstvenim statusom. Rejci bi se morali izogi-gnojnice. »Čiste« poti so namenjene predvsem prevozu živali, vendar le

bati kupovanju novih živali oziroma zmanjšati število virov oz. rej, kjer

na čistih in razkuženih prevoznih sredstvih (Dewulf, Postma in Vanbe-

kupujejo živali, kot tudi samo frekvenco vnosa novih živali. V »zaprti selaere 2018).

čredi« je manjše tveganje za vnos novih bolezni, drugače kot v čredi, kjer

165

Prašiči največkrat poginejo zaradi okužbe s povzročitelji bolezni, zato prašiči vsaj 24 ur. Nekatere farme so ta čas raztegnile na 48 ali 72 ur. Na trupla poginjenih živali predstavljajo vir okužbe za druge živali. Zato se

večjih farmah se morajo vsi zaposleni in obiskovalci pred vstopom in

priporoča, da se poginjene živali čim prej odstrani iz hleva v dobro izo-

izstopom na farmo obvezno stuširati. Ne glede na velikost farme ali reje

liran in ohlajen prostor, kamor druge živali ne morejo. Prostor za kada-

je treba pred vstopom obleči čisto obleko (lahko tudi za enkratno upo-

vre mora biti lociran tako, da prevoznim sredstvom ni treba zapeljati

rabo, ki jo potem zavržemo), čiste škornje oz. obujke in si umiti ter raz-

na dvorišče reje oz. farme. Ko higienska služba kadavre odpelje, je tre-

kužiti roke (Amass in Baysinger 2006; Dewulf, Postma in Vanbeselaere

ba prostor temeljito očistiti in razkužiti. Ljudje, ki prenašajo kadavre, 2018). Priporoča se, da ima veterinar, ki skrbi za rejo, pri rejcu spravlje-morajo imeti na rokah rokavice za enkratno uporabo. Tako skrbijo za

no svojo obleko in obutev, ki jo uporablja izključno na tej reji. Obleka se lastno varnost in povzročiteljem preprečujejo širjenje bolezni (Dewulf,

mora redno prati, prav tako je treba redno čistiti in razkuževati škornje.

Postma in Vanbeselaere 2018).

Veliko povzročiteljev bolezni se lahko na farmo prenese direktno ali in-

K vnosu povzročiteljev bolezni v rejo pripomore tudi krmljenje pomij,

direktno preko glodavcev, ptic, mačk, psov in insektov – ti lahko pred-

čeprav je tovrstno krmljenje v EU prepovedano že vrsto let. Je pa ta način

stavljajo rezervoar za povzročitelje bolezni v reji; glodavci in ptiči včasih krmljenja dokazano povezan z različnimi izbruhi kužnih bolezni. Tudi

poškodujejo opremo in stavbe, kjer so nastanjene živali, ali kontami-voda, ki jo pijejo prašiči, je lahko vzrok za izbruh bolezni, zlasti če voda nirajo krmo, če imajo dostop do nje. Zato je zelo pomembno, da ima ne priteka iz vodovodnega omrežja, ampak iz drugih virov (npr. povr-vsaka reja pripravljen načrt deratizacije, ki ga pripravijo strokovnjaki šinska voda, voda iz vodnjakov). Taka voda se lahko kontaminira že na

(Dewulf, Postma in Vanbeselaere 2018). Vstop pticam in insektom v rejo

mestu črpanja, v zbiralnikih ali v ceveh, zato se priporoča pregled kvali-

se prepreči z uporabo mrež na oknih oz. na površinah, dostopnim in-

tete vode vsaj enkrat na leto, skupaj s sistematičnim čiščenjem vodnih

sektom, ki se morajo redno čistiti; priporoča se tudi uporaba insektici-

cevi, da se prepreči nastanek biofilma (Pitkin, Otake in Dee 2011; Dewulf,

dov, vab, košenje trave in odstranjevanje stoječih voda v okolici objektov

Postma in Vanbeselaere 2018).

(Chappell, Klopfenstein in Hurnik 2010). Tudi psi in mačke lahko služi-

jo kot mehanski vektorji za prenos povzročiteljev bolezni, zato uporaba

Pazljivi moramo biti tudi pri vnosu orodja in opreme v rejo, saj sta lahko

psov in mačk za lovljenje miši in podgan ni primerna (Dewulf, Postma

kontaminirana s povzročitelji bolezni, zlasti če sta bila v stiku s prašiči in Vanbeselaere 2018).

iz drugih rej. Vse orodje in oprema morata biti pred vnosom v rejo očiš-

čena in razkužena (Dewulf, Postma in Vanbeselaere 2018).

Pomembno vlogo pri prenosu bolezni v rejo ima tudi lokacija reje oz.

bližina in velikost drugih rej v soseski. Da bi se reje izognile nezažele-

Velikokrat smo krivci za vnos bolezni v rejo ljudje sami. Sorodniki, za-

nim obiskom tako vozil, ljudi in živali, je treba okoli reje postaviti og-

posleni, kupci, veterinarji idr. lahko povzročitelja prenesemo na čevljih,

rajo. Če pa so sosednje reje preblizu (manj kot 2 km), je možen prenos

obleki, telesu. Največkrat se to zgodi, če smo bili najprej v stiku z bolni-povzročiteljev bolezni tudi po zraku. Nekatere raziskave so pokazale, da

mi, nato pa z zdravimi prašiči, ne da bi se potem preoblekli in preobuli.

so imele reje, locirane znotraj 2 km, statistično značilno več respirator-

Povzročitelji bolezni so običajno v izločkih obolelih živali, ki se prenesenih težav (Rose in Madec 2002). Prenos nekaterih povzročiteljev bolezni

jo na čevlje in obleko. Zato je priporočljivo, da obiskovalci niso v stiku s z aerosolom je mogoč predvsem na ravnih področjih z veliko gostoto

166

prašičev, pri nizki temperaturi ozračja, visoki vlažnosti, majhni hitrosti evtanazirati, jih je treba izolirati v poseben, bolnišnični boks (Dewulf,

vetra in pri slabši osončenosti (Ménard 2008; Pitkin, Otake in Dee 2011).

Postma in Vanbeselaere 2018). Dober bolnišnični boks bi moral biti v Dokazali so, da filtracija zraka, ki prihaja v objekt z nastanjenimi žival-svojem prostoru z ločenim vhodom. Zaposleni, ki vstopajo v tak pros-

mi, v kombinaciji z biovarnostnimi ukrepi uspešno preprečuje vstop

tor, se morajo pred tem preobleči, preobuti, si umiti roke; najprimer-

številnim povzročiteljem, ki se prenašajo z aerosolom (Dewulf, Postma

nejši obisk bolnišničnega boksa je ob koncu izmene zaposlenega. Ko in Vanbeselaere 2018).

so enkrat prašiči nastanjeni v tem prostoru, se ne smejo več vrniti med

sovrstnike, saj vedno obstaja možnost širjenja povzročiteljev bolezni na

Pomembno vlogo pri vnosu bolezni na farmo imajo tudi divji prašiči,

zdrave živali (Backhans, Sjölund in Lindberg 2015; Dewulf, Postma in zlasti v povezavi z APK. Divji prašiči lahko vnesejo virus APK v rejo z

Vanbeselaere 2018).

direktnim ali indirektnim stikom. Na področjih z visoko gostoto divjih

prašičev je treba ta stik preprečiti, kar lahko rejci naredijo s postavitvijo V rejah prašičev se iste igle pogosto uporabljajo za več živali; včasih jih ograje, ki mora v globino segati vsaj 30 do 40 cm. Čeprav se domači pra-zamenjajo šele, ko postanejo tope. Takšne igle se s pogosto uporabo in

šiči zadržujejo le znotraj objektov farme, divji prašiči ne smejo dostopa-

skladiščenjem velikokrat kontaminirajo s številnimi mikroorganizmi,

ti v bližino farme, da se izognemo indirektnemu prenosu okužbe (npr.

prisotnimi v okolju. Z injiciranjem bolnih prašičev se poveča možnost

prenos povzročiteljev preko aerosola, preko vektorjev, preko stika s kon-

širjenja povzročiteljev bolezni, če to isto iglo uporabimo še pri drugih ži-taminirano krmo) (Dewulf, Postma in Vanbeselaere 2018).

valih. Idealno bi bilo, da bi se igle menjale za vsako žival, če pa to ni mož-

no, se morajo igle menjati za vsako skupino prašičev ali vsako gnezdo

pujskov. Tudi vsa druga oprema, ki se uporablja pri posegih pri pujskih

Notranja biovarnost

(npr. pri kastraciji), mora biti očiščena in razkužena, preden se uporabi

za naslednjega pujska (Dewulf, Postma in Vanbeselaere 2018).

Namen notranje biovarnosti je zmanjšati tveganje za širjenje povzroči-

Preden se svinjo prestavi v porodni boks, ji je treba odpraviti zajedavce

teljev bolezni med prašiči v sami reji. Notranja biovarnost pomeni tudi

in jo umiti. Tako se prepreči prenos različnih klic iz svinje na pujske.

izvajanje ukrepov, ki zmanjšujejo posledice okužbe v reji.

Iz biovarnostnega stališča prestavljanje pujskov k drugim svinjam ni V primeru slabše rasti nekaterih pujskov znotraj skupine je zelo po-priporočljivo zaradi širjenja povzročiteljev okužb na različne skupine membno, da se take pujske ne prestavi k mlajšim živalim, saj obstaja

pujskov. Če se prestavljanju pujskov ni možno izogniti, se mora to zgo-

velika verjetnost, da počasneje rastoči pujski trpijo za eno ali več infek-

diti v 48 urah po rojstvu pujskov.

cijskih okužb. S premestitvijo teh pujskov v mlajšo skupino obstaja več-

ja verjetnost, da se bodo povzročitelji okužb prenesli na mlajše pujske.

Zaželeno je, da imajo farme uveden sistem » vse noter – vse ven« (angl.:

Kasneje bodo ti mlajši pujski predstavljali nov vir okužbe za druge ži-

all in-all out – AIAO). To pomeni, da so isto stari prašiči razdeljeni po

vali. Za slabo rastoče pujske, ki v rasti verjetno ne bodo dohiteli svo-posameznih ločenih prostorih. Celoten prostor se po izselitvi živali jih vrstnikov, se priporoča evtanazija; v kolikor rejec takih živali ne želi izprazni, očisti, razkuži in pusti prazen nekaj dni pred naselitvijo novih

167

prašičev. S čiščenjem se odstranijo organske nečistoče, z razkuževa-njegov obstoj v naravi oz. na okuženih območjih. Virus APK je v popu-

njem in sušenjem prostorov pa se zmanjša in/ali uniči povzročitelje bo-

laciji divjega prašiča v Evropi že postal endemičen, zato je bolezen tež-

lezni. Ta ukrep je pomemben za vsako starostno kategorijo prašičev, saj

ko izkoreniniti (Nurmoja, Mõtus in Kristian 2020). Poleg biovarnostnih

so mnoge bolezni vezane na kategorijo.

ukrepov pa ne smemo pozabiti niti na osveščanje rejcev prašičev, veteri-

narjev in laične javnosti o APK.

Visoka gostota prašičev v posameznem prostoru oz. prenaseljenost

povzroča pri prašičih stres in tako poveča občutljivost prašičev za okuž-

bo in povečano izločanje povzročiteljev bolezni. Različne raziskave so

dokazale povezavo med pojavom respiratornih in prebavnih bolezni,

VIRI IN LITERATURA

nižjimi prirasti ter prenaseljenostjo.

AMASS, Sandra/BAYSINGER, Angela (2006): Swine Disease Transmission and

Na večjih farmah so zaposleni razvrščeni po posameznih oddelkih in

Prevention. V: STRAW, Barbara E/ZIMMERMAN, Jeffery J./D‘ALLAIRE, Syl-

ne smejo prehajati v drug oddelek oz. objekt ali pa morajo pri prehodu

vie et al. (ur.): Diseases of Swine. 9. izdaja. Aimes: Blackwall Publishing, str.

med posameznimi objekti menjati zaščitna oblačila, obutev in rokavice.

1075–1098.

Pred vsakim oddelkom oz. objektom je tudi razkuževalna bariera, kjer

AMASS, Sandra F./CLARC, Kirk L. (1999): Biosecurity considerations for pork se mora raztopina menjavati dnevno. V manjših rejah, kjer za prašiče

production units. V: Journal of Swine health and production, let. 7, str. 217-228.

skrbi samo ena oseba, je pomembna tudi smer gibanja opravil. Najprej

BACKHANS, Annette/SJÖLUND, Marie/LINDBERG, Ann in sod. (2015): Biose-

je treba obiskati najmlajše živali, nato breje svinje, nato starejše staro-

curity level and health mangment practices in 60 Swedish farrow to finish

stne skupine, živali v karanteni in bolne živali in na koncu prostor za

herds. V: Acta Veterinaria Scandinavica, let. 57, str. 14.

kadavre (Dewulf, Postma in Vanbeselaere 2018).

BARCELÓ, José/MARCO Enric (1998): On-farm biosecurity. V: Proceedings of the 15th IPVS Congress. Birmingham, Velika Britanija, str. 129–133.

BELLINI, Silvia/RUTILI, Domenico/GUBERTI, Vittorio (2016): Preventive mea-

ZAKLJUČEK

sures aimed at minimizing the risk of African swine fever virus spread in

pig farming systems. V: Acta Veterinaria Scandinavica, let. 58, str. 82.

CHAPPELL, Brad/KLOPFENSTEIN, Christian/HURNIK, Daniel in sod. (2010):

V Sloveniji trenutno ni prisotne APK, zato je še toliko bolj pomembno,

National swine farm-level biosecurity standard. https://www.cpc-ccp.com/

da upoštevamo biovarnostne ukrepe. Smo tranzitna država, skozi kate-

uploads/userfiles/files/National_Swine_Farm-Level_Biosecurity_Stan-

ro vsak dan potujejo potniki in tovorna vozila, velikokrat iz držav, kjer je dard%5B1%5D.pdf (citirano: 2. 3. 2023).

virus APK prisoten. Ti, predvsem preko mesa in mesnih izdelkov, pred-

COLLINEAU, Lucie/ROJO-GIMENO, Cristina/LÉGER, Anais in sod. (2017):

stavljajo potencialno tveganje za vnos virusa v Slovenijo. Tveganje za Herd-specific interventions to reduce antimicrobial usage in pig producti-vnos virusa APK v našo državo prav tako predstavljajo divji prašiči. Po-

on without jeopardising technical and economical performance. V: Preven-pulacija divjih prašičev se v zadnjem desetletju v Evropi in tudi pri nas

tive Veterinary Medicine, let. 144, str. 167–178.

stalno povečuje, kar je eden izmed glavnih razlogov za širjenje virusa in

168

DEWULF, Jeroen/POSTMA, Merel/VANBESELAERE, Bo in sod. (2018): Trans-PITKIN, Andrea/OTAKE, Satoshi/DEE, Scott (2011): Biosecurity protocols fort he mission of pig diseases and biosecurity in pig production. V: DEWULF, Je-prevention of spread of porcine reproductive and respiratory syndrom virus. Uni-roen/VAN IMMERSEEL, Filip (ur.): Biosecurity in animal production and vete-versity of Minnesota College of Veterinary Medicine: Swine disease eradi-

rinary medicine. Leuven: Uitgeverij Acco, str. 296-328.

cation center. https://www.aasv.org/aasv/PRRSV_BiosecurityManual.pdf

EUROPEAN FOOD SAFETY AUTHORITY (2010): Scientific opinion on African

(citirano: 2. 3. 2023).

swine fever. V: EFSA Journal, let. 8, str. 1–149.

POSTMA, Merel/BACHANS, Annette/COLLINEAU, Lucie in sod. (2016): The bi-

ERLACHER-VINDEL, Elisabeth (2018): Preface on biosecurity in animal produ-

osecurity status andi ts associations with production and management in

ction and veterinary medicine. V: DEWULF, Jeroen/VAN IMMERSEEL, Fi-

farrow-to-finish pig herds. V: Animals, let. 10, str. 478–489.

lip (ur.): Biosecurity in animal production and veterinary medicine. Leuven: Ui-QU, Hailong/GE, Shengqiang/ZHANG, Yongqiang in sod. (2022): A systematic

tgeverij Acco, str. 25–26.

review of genotypes and serogroups of African swine fever virus. V: Virus GALLARDO, Carmen/DE LA TORRE REOYO, Ana/ FERNANDEZ-PINERO, Jovi-Genes, let. 58, str. 77–78.

ta in sod. (2015): African swine fever: a global view of current chalenge. V: ROSE, Nicolas/MADEC, François (2002): Occurrence of respiratory disease Porcine Health Management, let. 1, str. 21.

outbreaks in fattening pigs: Relation with the features of a densely and LAANEN, Maria/PERSOONS, Davy/RIBBENS, Stefaan in sod. (2013): Relation-a sparsely populated pig area in France. V: Veterinary Research, let. 33, str.

ship between biosecurity and production/antimicrobial treatment chara-

179–190.

cteristics in pig herds. V: Veterinary Journal, let. 198, str. 508–512.

SÁNCHEZ-VIZCAINO, José M./LADDOMADA, Alberto/ARIAS, Marisa L. (2019):

MAZUR-PANASIUK, Natalia/ŻMUDZKI, Jacek/WOŹNIAKOWSKI, Grzegorz

African Swine Fever Virus. V: ZIMMERMAN, Jeffrey J./KARRIKER, Locke

(2019): African swine fever virus-persistence in different environmental A./RAMIREZ, Alejandro in sod. (ur.): Diseases of Swine. 11. izdaja. Hoboken: conditions and the possibility of its indirect transmission. V: Journal of Ve-John Wiley & Sons, str. 443–452.

terinary Research, let. 63, str. 303–310.

TEKLUE, Teshale/SUN, Yuan/ABID, Muhammad in sod. (2020): Current status

MÉNARD, Julie (2008): Canadian PRRS Eradikation: A dream or a future reali-

and evolving approaches to African swine fever vaccine development. V:

ty? V: Advences in Pork Production, let. 13, str. 77–82.

Transboundary and Emerging Diseases, let. 67, str. 529–542.

MONTGOMERY, Eustace R. (1921): On a form of swine fever occurring in British WEISS, Robin A./MCMICHAEL/Anthony J. (2004): Social and environmental

east Africa (Kenya colony). V: Journal of comparative pathology and therapeu-risk in the emergence of infectious diseases. V: Nature Medicine Supple-tics, let. 34, str. 159–190.

memnt. let. 10, str. 70–76.

NURMOJA, Imbi/MÕTUS, Kerli/KRISTIAN, Maarja in sod. (2020).

WORLD ORGANIZATION FOR ANIMAL HEALTH (2023): Disease data collection.

Epidemiological

https://www.woah.org/app/uploads/2023/03/asf-report30.pdf (citirano: 3.

analysis of the 2015–2017 African swine fever outbreaks in Estonia. V: Preventive 4. 2023).

Veterinary Medicine, 181: 104556.

PENRITH, Mary-Louise/VOSLOO, Wilna/JORI, Ferran in sod. (2013): African swine fever virus eradication in Africa. V: Virus Rerearch, let. 173, str.

228–246.

169

ODNOS TISKA DO ŽIVALI V

19. IN V ZAČETKU

20. STOLETJA

Marija Mojca Peternel

UVOD

te problematike želeli doseči že pri otrocih, kar bi na dolgi rok zagotovo

imelo pozitivne posledice. V celoti gledano gre za prebujanje odgovor-

Ne škoduj naravi, ki te razveseljuje s svojo lepoto.

nosti in zavesti predvsem pri tistih ljudeh, ki do narave niso imeli nobe-

Ne onesnažuj narave z odvrženimi papirji, razbitim steklom, plo-

nega odnosa.

čevinkami in drugimi odpadki.

Ne kali miru v naravi s hrupom in norčevanjem.

Celovit pregled časopisnih objav v obravnavanem času, v katerih se živa-

Ne podiraj ali izkopavaj rastlin s koreninami in gomolji.

li pojavljajo kot glavni protagonisti, bi še bolj presegel dovoljene okvire Ne trgaj ali lomi vej dreves ali grmovnic.

tega zapisa, zato so v nadaljevanju izbrani le drobci oziroma po subjek-

Ne uporabljaj lubja debel in balvanov za pisanje.

tivnem izboru najzanimivejši zapisi tiska, ki je izhajal na območju mo-

Ne trgaj cvetja za spomin v ogromnih količinah, razen toliko, ko-

narhije, v kateri so takrat živeli tudi Slovenci. Namen prispevka je v prvi likor je primerno.

vrsti prikazati publicistični odnos do te tematike v 19. in začetku 20. sto-Ne zbiraj rastlin, žuželk in drugih naravnih teles, če se z njimi ne

letja, hkrati pa naj bi zapisano postalo izhodišče za bodoča, morda bolj

želiš resno ukvarjati; ne kradi ptičjih jajc.

sistematična raziskovanja časopisnih virov.

Ne ubijaj kuščarjev, mlakaric, žab in drugih živali.

Spodbujaj otroke in nevedne odrasle k spoštovanju narave. (N. A.

V prispevku smo se omejili na objave periodičnega tiska do prve svetov-

1912b: nepaginirano)

ne vojne, ki je po pričakovanjih v ospredje pozornosti objav postavila

človeka. V obdobju velike morije je razumljiv velik upad novic o živalih

in naravi, v prej imenovanem časopisu na primer je število člankov pri

Čeravno uvodnih deset zapovedi pri sodobnem bralcu zaradi sicer pre-

vnosu iskalnega niza »varovanje okolja« padlo iz 45 leta 1913 na šest v

cej aktualne problematike verjetno ne vzbuja velike pozornosti, pa po-

letu 1915.2

polnoma drugačno dimenzijo dobijo ob pogledu na datum njihove ob-

jave. Zahteve je namreč pred dobrimi 100 leti objavil Münchner neueste

Množico publicističnih objav smo poskusili razdeliti v tri večje skupine.

Nachrichten.1 Visoka starost objave in vsebinska atraktivnost sta glavna V prvo smo uvrstili dopise z različnimi vrstami precej suhoparnih šte-razloga, zakaj smo časopisni kolaž novic o živalih začeli prav z njimi.

vilčnih podatkov o živalih. V drugo spadajo pozivi in opozorila bralcem

Kot vidimo, so zapovedi celostne, saj človeka pozivajo k zaščiti vse na-

v odnosu do narave in posledično do živali, pogosto povezani z ustanav-

rave, tako živali kot rastlin. Pri takratni bralni publiki so želeli prebu-

ljanjem društev za zaščito živali, ki so jih v drugi polovici devetnajstega diti zavest o drugačnem odnosu do narave in do vseh živih bitij ter jo

stoletja množično ustanavljali. Tretja skupina je najobširnejša, a hkra-

spodbuditi k sistematičnemu ravnanju z odpadki. V zapovedih vidimo

ti najbolj barvita. V njej so novice, razvrščene glede na živalsko vrsto,

ne le prepovedi, temveč tudi rešitve, saj so ponotranjeno razumevanje

posebni del predstavljajo divji lov, sodni procesi in druge, za današnji

čas tudi nekolikanj nenavadne zanimivosti. Ob tem gre še zapisati, da je

1

Münchner neueste Nachrichten je izhajal od leta 1887–1945 pri založbi Knorr Knorr & Hirth. V: Katalog für die Bibliotheken der Universit’aten heildelberg, Heidi, https://katalog.ub.uni-hei-2

Münchner Neueste Nachrichten: https://www.digitale-sammlungen.de/de/view/bsb00131249_

delberg.de/cgi-bin/titel.cgi?katkey=1278999 (citirano: 12. 12. 2022).

00469_u001?q=Naturschutz (citirano: 12. 7. 2022).

171

bilo včasih zapise o živalih težko ločiti od zapisov o naravi, saj je šlo za opazovati z vlaka v bližini Klosterneuburga. Po mnenju neimenovanega

precejšnjo vsebinsko prepletenost.

avtorja so potniki lahko uživali v »domišljavem sprehajanju dolgoklju-

našev« v tamkajšnji loki (N. A. 1908: 8).

Poleg daljših zapisov o živalih si omembo zagotovo zaslužijo tudi nema-

loštevilni oglasi, povezani z njimi, ki bi prav tako lahko bili v središču

V to skupino so bila zaradi številčnih podatkov uvrščena poročila o lo-

bodočih raziskav.

vskem izplenu. Novice o tem so prinašali dunajski Wiener Allgemeine Zeitung 6 (N. A. 1883: 2), Salonblatt 7 (N. A. 1870: nepaginirano, N. A. 1898b: 14–15),

v takratnem slovenskem prostoru pa osrednji ljubljanski časopis Laiba-

POROČILA

cher Zietung.8 V njem tako lahko beremo o izplenu štirih jelenov v cesarski poletni rezidenci Bad Ischl (N. A. 1895b: 1419). Lova so se poleg cesarja udeležili ugledni grofi: kmetijski minister, grof Falkenhayn,9 belgijski grof in Poročila o živalih so bila v primerjavi z ostalimi novicami vsebinsko precej bodoči predsednik mednarodnega olimpijskega odbora (Krüger/Pfeiffer

dolgočasna, kar je bilo v nasprotju s širokim izborom časopisov, ki so jih

2012: 120-145) Henri de Baillet Latour,10 grof in general Bigot de Saint Qu-tiskali. Kljub pričakovanju, da bomo tovrstne novice našli predvsem v bolj

entin11 ter grof in generaladjutant Eduard Paar.12

strokovnih listih, kot je denimo Oesterreichische Forst-Zeitung 3 (N. A. 1886: 173), je bil spekter časopisov precej pisan. Tako na primer izvemo, kako je z Naj v zvezi z lovsko trofejo navedemo še nenavaden ulov v občini Těrlic-jeleni na Škotskem v objavi dunajskega Humorista,4 ki je s svojim podnas-ko v okrožju Karviná v moravsko-šlezijski regiji današnje Češke. Lastniku

lovom » eine Zeitschrift für Scherz und Ernst, Kunst, Theater, Geselligkeit und Sitte« izkazoval popolnoma drug interes časopisa kot za živali, namreč za 6

Wiener Allgemeine Zeitung – časopis je izhajal med leti 1880–1934 in je imel številne priloge. V

zabavo, umetnost, gledališče ipd. Precej suhoparen zapis brez komentar-

obravnavanem obdobju: Roman-Beilage, Zeitung für Volapük, Österreichischer Lloyd: Handlesblatt jev ali mnenj se je nanašal zgolj na navajanje dejstev o številu živali v preder Wiener Allgemeinen Zeitung. V: Österreichische Nationalbibliothek: ONB. http://anno.onb.

ac.at (citirano: 18. 11. 2022).

teklosti in geografskem območju njihovih bivališč (N. A. 1840: 720).

7

Wiener Salonblatt – izhaja na Dunaju med leti 1870–1938, in sicer najprej dnevno, nato na dva tedna. V: Österreichische Nationalbibliothek: ONB. http://anno.onb.ac.at (citirano: 8. 11. 2022).

Podobne zapise je najti tudi v dnevnikih. Neues Wiener Journal5 je na pri-8

Laibacher Zeitung – izhajal je med leti 1784–1918, njegov založnik je bil Ignaz Alois Edler v. Klemer v kratki novici poročal o jati 60 do 70 štorkelj, ki jih je bilo mogoče inmayr in je bil največji in najbolj vpliven časnik v Ljubljani v 18. in 19. stoletju. Digitalna knji-

žnica Slovenije. Ljubljana: NUK. https://www.dlib.si (citirano: 8. 11. 2022).

9

Julius Graf von Falkenhayn (* 20. 2. 1829 Dunaj; † 12. 1. 1899 Dunaj), politik, minister za kmetij-3

Oesterreichische Forst-Zeitung – časopis je izhajal na Dunaju pod tem naslovom v obodobju stvo (N. A. 1957: str. 285).

1883–1895, na začetku kot tednik, pozneje kot mesečnik. Med 1883–1894 je nosil podnaslov 10 Graf Henri de Baillet-Latour (* 1. 3. 1876 Brüssel; † 6. 1. 1942 Brüssel). International Olimpic Illustrirte Zeitung für Forstwirtschaft u. Holzhandel, Jagd und Fischerei. V: Österreichische Natio-Comittee, https://olympics.com/ioc/news/henri-de-baillet-latour-the-unknown-president (ci-nalbibliothek: ONB. http://anno.onb.ac.at (citirano: 21. 12. 2022).

tirano: 8. 11. 2022).

4

Der Humorist – časopis je izhajal na Dunaju v obdobju 1837–1862, in sicer z različnimi podna-11

Anatol Graf von Bigot de Saint-Quentin, (* 7. 3. 1849 Dunaj; † 11. 9. 1932 Jadova, Romunija), ge-slovi in tudi pogostnost izhajanja je bil različna. V: Österreichische Nationalbibliotek: ONB.

neral. https://web.archive.org/web/20131004215757/http://www.oesta.gv.at/DocView.axd?Co-http://anno.onb.ac.at (citirano: 8. 12. 2022).

bId=23130 (citirano: 8. 11. 2022).

5

Neues Wiener Journal – je izhajal med 1893–1939 na Dunaju, na začetku dnevno, nato dvakrat 12 Eduard Graf von Paar (* 5. 12. 1837 Dunaj; † 1. 2. 1919 Dunaj), generalni pribočnik. (Broucek 1978: dnevno. V: Österreichische Nationalbibliothek: ONB. http://anno.onb.ac.at (citirano: 8. 11. 2022).

275 – 276).

172

žitnega polja je uspel lov ogromnih ptic ujed iz družine kraguljev. Razpon 15 let po znamenitem govoru škotskega lorda Thomasa Erskina14 v lon-kril t. i. brkatih serov je bil namreč kar 2,8 metra (N. A. 1895a: 1196).

donskem parlamentu o človekovih grozodejstvih nad živalmi je bilo

leta 1824 v Angliji ustanovljeno prvo društvo proti mučenju živali Royal Bralna publika se je kljub navidezno suhoparnim navajanjem dejstev

Society for the Prevention of Cruelty to Animals 15, ali kot ga je v svojem delu lahko iz zapisov marsikaj naučila. Pri tem ne mislimo zgolj na podatke

imenoval znameniti dunajski revolucionar leta 1848, sicer Radovljičan

o vrstah živali, ampak tudi na širši družbeno politični kontekst.

in eden prvih naših piscev o skrbi za živali, Anton Füster (1808–1881)16

» Königliche Gesellschaft zur Verhütung der Grausamkeit gegen Thiere unter dem besonderen Schutze Ihrer Majestät der Königin« (Fister 1846: 43).

POZIVI IN OPOZORILA

Prvo društvo proti mučenju živali Tierschutz-Verein na nemških tleh je 24. julija 1839 nastalo v Nürnbergu, istega leta tudi v Dresdnu, leta 1842

Pozive za zaščito živali v obliki samostojnih člankov ali med vrstica-pa je bilo društvo ustanovljeno v Münchnu (Fister 1846: 44). Slednje je

mi drugih je bilo v tisku zaslediti že zelo zgodaj. Salzburški Intelligen-bilo za takratni slovenski prostor precej pomembno, saj so se na njego-

zblatt13 je denimo že leta 1803 pod naslovom Schonung der Tiere aus Ach-vo pobudo začela ustanavljati društva v takratni Avstriji. Prvo na njenih

tung für Menschen – ein Zug der Gesetzgebung des 16ten Jahrhunderts (N. A.

tleh je z imenom Görzer Verein gegen Thierquelerei nastalo v Gorici, nato 1803: 107 – 108) predstavil zakonodajo iz 16. stoletja. Prepoved streljanja še v Pešti, Linzu in Salzburgu (Fister 1846: 47) in leta 1862 v Gradcu (N.

na čaplje, štorklje in klavžarje je takrat veljala za vse družbene stanove, A. 1863: nepaginirano).17 Glavno vlogo pri ustanovitvi goriškega društva

torej tudi plemiče in duhovnike. Kot ugotavlja nepodpisani avtor, so se

je imel pesnik, alpinist in duhovnik Valentin Stanič.18 Že leta 1845 se je

dve stoletji pozneje od omenjenih ptic posamično pojavljale le še čaplje

priključil Društvu zoper trpinčenje živali v Münchnu in je 14. februarja

in klavžarji, medtem ko so se štorklje popolnoma izselile. Pisec se reto-

1846 sam ustanovil podobno društvo v Gorici, za katerega je tudi sestavil

rično sprašuje, ali morda razlog ne tiči v izsuševanju bližnjega močvirja

v 20. letih 16. stoletja, urbanizaciji tamkajšnjega območja oziroma splo-

14 Thomas Erskine, 1. Baron Erskine (*10. 1. 1750 Edinburgh; †17. 11. 1823 Almondell, West Lothi-

šnem povečanju kultivacije tal na tem območju. Na še danes precej ak-

an), britanski politik škotskega rodu. Britanica, https://www.britannica.com/summary/Tho-tualna vprašanja bi z gotovostjo lahko dali pozitivne odgovore.

mas-Erskine-1st-Baron-Erskine (citirano 21. 12. 2022).

15 Royal Society for the Prevention of Cruelty to Animals, https://www.rspca.org.uk/whatwedo/

whoweare/history (citirano 6. 8. 2022).

Pozivi o zaščiti živali so pogosto sovpadali z ustanavljanjem društev za

16 Anton Füster (*5. 1. 1808, Radovljica; †12. 3. 1881, Dunaj), duhovnik, politik, filozof, šolnik. Slo-zaščito živali. Spremenjeno dojemanje narave, ki ga je prinesla roman-

venska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni cen-tika (Mlinar 2018: 180 – 181), je konec 18. stoletja, še zlasti pa v prvi poloter SAZU, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi193714/ (citirano: 6. 8. 2022).

vici 19. stoletja, posledično izoblikovalo tudi drugačen pogled na živali.

17 Grazer Zeitung – časopis je izhajal v obdobju 1795–1938 v Gradcu, sprva dnevno razen nedelje, pozneje tedensko. V: Österreichische Nationalbibliotek: ONB. http://anno.onb.ac.at (citirano: 8. 12. 2022).

13 Inteligenzblatt von Salzburg – časopis, ki je izhajal v obdobju 1784–1848 v Salzburgu. Več o časo-18 Valentin Stanič (*12. 2. 1774, Bodrež (Kanal); †29. 4. 1847, Gorica, Furlanija - Julijska krajina).

pisu gl. IRMGARD Walter (1945): Das Salzburger Intelligenzblatt 1784–1848. Ein Zeit-und Kultur-Slovenska biografija. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znan-spiegel. Ein Beitrag zur Geschichte Salzburgs und zur Geschichte der Intelligenzblätter im stvenoraziskovalni center SAZU, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi602064/ (citi-allgemeinen, geisteswiss. Doktorska disertacija. Salzburg: Universität Salzburg.

rano: 6. 8. 2022).

173

in izdal statut (Stanič 1846). Goriško društvo ni bilo le prvo v avstrijskem popolnoma odvisna od zaščite dobrih ljudi.« Avtor je apeliral tako na

prostoru, ampak je zbudilo pozornost celo v Franciji in Nemčiji.19

policijo kot na sočutne someščane, naj vendarle pripomorejo k ustano-

vitvi le enega močnega društva za zaščito živali, ki se bo polnomočno

Slab mesec po ustanovitvi goriškega je v začetku marca 1846 tudi na Du-

borilo poti mučenju (N. A. 1902: 4).

naju nastalo društvo proti mučenju živali (N. A. 1846: 479),20 ki je od leta 1853 izdajalo svoj časopis Tierfreund.21 Soustanovitelj in predsednik je Besedilo neimenovanega »prijatelja časopisa« Der Bote aus dem Waldvier-bil Ignaz Franz Castelli,22 dramatik, pesnik in nasploh precej aktivna tel 23 se je prav tako nanašalo na ptice. Prispevek Der Sperling und die Thi-osebnost v takratnem avstrijskem in nemškem prostoru. V društvu je

erschützer (Geras 1896: nepaginirano) odraža avtorjevo skrb zaradi manj-poleg precejšnje angažiranosti na področju zaščite živali deloval kot pi-

šega števila lastovk, teh »zelo uporabnih zatiralcev insektov«. Razlog za

sec ter izdajatelj in sodelavec različne periodike.

to ne vidi toliko v Italijanih, za katere so lastovke ob jesenskih selitvah malodane glavna jed, ampak v vrabcih, ki se naselijo v lastovičja gnezda.

Na Kranjskem so se prizadevanja proti mučenju in za zaščito živali zače-

Po njegovem mnenju se je število vrabcev zaradi številnih opozoril za

la že v 40. letih 19. stoletja, a je bilo društvo za varstvo živali ustanovljeno njihovo zaščito močno povečalo. Avtorju se tovrstna prizadevanja sicer

šele v začetku 20. stoletja. Z uradnim imenom Kranjsko društvo za varstvo zdijo upravičena, a v tej situaciji niso primerna, saj vrabci ne uničuje-

živali je bilo ustanovljeno šele 23. oktobra 1902 (Rendla 2004: 59). Priza-jo insektov. Nesprejemljivo se mu zdi, da jih nekateri naravovarstveni-

devanja za skrbno ravnanje z živalmi so bila znana tudi v štajerskem

ki celo krmijo. Avtor je prispevek zaključil z idejo, da si vsak, ki uničuje delu takratnega slovenskega prostora. Nek mariborski »penzionist« in

vrabce, zasluži naziv »pametnega zaščitnika živali«. Dopis je želel opo-

ljubitelj živali je v odzivu na objavljen prispevek v zvezi z mučenjem zoriti na smiselnost nekaterih zakonov oziroma na njihove vsebinske

vlečnih živali ta problem razširil na živali, s katerimi se človek hrani.

prilagoditve dejanskim razmeram.

Izpostavil je pogosta trpinčenja domačih živali, kot na primer pretepa-

nje s koli ali druge oblike zlorab. »Človek se pred slabim ravnanjem za-

Pozivi k zaščiti živali so zadevali praktično vse živalske vrste, torej tudi varuje s svojo pravico, brezpravna žival pa je po Odrešenikovem zgledu

vodne. Linzer Volksblatt24 je povzel članek s pomenljivim naslovom Ausrottung der Seehunde? (N. A. 1909: 6). Gre za prizadevanje Švedske, Nemčije in drugih baltskih držav, ki so v tem delu morja želele iztre-19 Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni biti tjulnje. Novica je pravzaprav apel za vse ljubitelje narave, druž-

center SAZU, http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi602064/#slovenski-biografski-leksikon (citirano: 12. 8. 2022).

be in društva, da nastopijo »proti temu novemu posilstvu naše že tako

20 Wiener Zeitung – v obodobju 1852–1857 tudi s podnaslovom Österreichisch-kaiserliche Wiener Zeitung; tudi Kaiserlich-königlich privilegirte Wiener-Zeitung je izhajal najprej dvakrat, nato trikrat tedensko in po letu 1848 dnevno na Dunaju v obdobju 1703–2003. V: Österreichische Nati-23 Der Bote aus dem Waldviertel – v obodbju 1878–1922 je časopis izhajal s podnaslovom: Organ des onalbibliotek: ONB. http://anno.onb.ac.at (citirano: 8. 12. 2022).

deutschen Verfassungstreuen Partei, in sicer dvakrat tedensko do leta 1919 do konca izhajanja 21 Tierfreund – izhajal je v obodbju 1852–2020 in je bil glasilo dunajskega Tierschutzverein. V: leta 1922 samo še tedensko. V: Österreichische Nationalbibliotek: ONB. http://anno.onb.ac.at Österreichische Nationalbibliotek: https://anno.onb.ac.at/info/wtv_info.html (citirano: 8. 11.

(citirano: 8. 11. 2022).

2022).

24 Linzer Volksblatt je izhajal v obdobju 1869–1974, in sicer različno pogosto in z različnimi prilo-22 Vinzenz Ignaz Castelli (*6. 3. 1781 Dunaj; † 5. 2. 1862 Dunaj), pesnik, dramatik. (Gugitz 1957: 172–

gami. V obdobju 1869–1906 je imel podnaslov Für Stadt und Land. V: Österreichische National-173).

bibliothek: ONB. http://anno.onb.ac.at (citirano: 8. 12. 2022).

174

opustošene narave«. Razlogi za nasilje nad tjulnji so bile pritožbe tam-nepodpisanega avtorja je namenjen oblastnim organom, naj podobno

kajšnjih ribičev, češ da naj bi jim ti uničevali lov. Neznani avtor nava-

kot v severni Ameriki ali Avstraliji vendarle sprejmejo zakon, s katerimi

ja nemškega zoologa Alfreda Nehringa,25 ki naj bi dokazal, da tjulnji ne

bi prepovedali lov na ptice, katerih peresa krasijo damske klobuke. Izko-

škodijo ribištvu v taki meri, da bi bilo njihovo iztrebljenje upravičeno.

riščanje naravnih bogastev se piscu zdi povsem nesprejemljivo. Moralni

imperativ prihodnjim generacijam je namreč videl v prvi vrsti v ohra-

Skrb za živali je bila tudi tema časopisa, namenjenega predvsem gospo-

njanju naravnih lepot, ki so jih zapustili predniki. Pisec je navajal vrsto dinjam Das Blatt der Hausfrau – Oesterreichisch-ungarische Zeitung für die živali po vsem svetu, ki so zaradi mode (krzna) postale žrtve civilizacije.

Angelegenheiten des Haushaltes sowie für Mode, Kindergarderobe, Wäsche, Posebno zaščito je zahteval za ptice, ki so za človeštvo po njegovem iz-und Handarbeiten.26 Avtor, ki je znan le po začetnicah R. Z., se je v svojih redno pomembne, saj pripomorejo k uravnavanju klimatskih razmer.

razmišljanjih spraševal po vzrokih za mučenje zlatih ribic. Ugotavljal je

namreč, da več milijonov teh »prečudovitih« živali podleže barbarske-

Objav in zapisov v zvezi z živalmi ali naravo nasploh ne najdemo zgolj v

mu ravnanju. Namesto da bi živali negovali in jih ob koncu življenja »po

časopisih, ki so bili že v svojem osnovnem poslanstvu namenjeni nara-

pravilih pospremili k večnemu počitku«, so ribice pogosto zadavljene,

vi. Na Kranjskem je bil od leta 1895 to zagotovo Planinski vestnik, ki je že izstradane ali razjedene od parazitov. Razloge za to vidi zlasti v neprev zgodnjih številkah konkretno pozival k obzirnemu ravnanju z naravo.

mišljenem ravnanju ljudi, pri čemer je glavni krivec pomanjkljiva iz-Turiste, torej takratne gorohodce, je vabil k upoštevanju njihovih dolž-

obrazba. Trpinčenje živali bo po njegovem trajalo toliko časa, dokler v

nosti, ki vključujejo primerno ravnanje z naravo (Wölfing: 1895: 150–151).

šoli ne bodo vpeljevali in poučevali tovrstnih tem. Po kritičnem uvodu

avtor v nadaljevanju bralke pouči o pravilnem ravnanju in negovanju

Tudi v povsem običajnih dnevnih časnikih, torej nestrokovnih časopi-

zlate ribice (R. Z. 1902: 409).

sih, lahko najdemo pozive za varovanju okolja. Nek S. je v prispevku Naturschutz poleg odnosa do celotne narave posebej izpostavil skrb za živa-Apeli za zaščito živali so se torej pojavljali v pestrem naboru takratnega

li (S. 1909: 2). Motile so ga nevzdržne razmere, v katerih prebivajo žabe,

tiska, a kot smo videli, tudi imena člankov niso bila enoznačna. Kot po-

kače ali kuščarji, ki jih otroci (in tudi odrasli) na sprehodih v naravi uja-trditev tega naj omenimo zapis s precej nenavadnim naslovom, ki bi ga

mejo in prinesejo domov. Tam kmalu umrejo ali precej trpijo, saj živi-

lahko prevedli kot Damska prelestnost in umor ptic ( Frauenputz und Vogel-jo v izrazito neprimernih okoliščinah. Naloga oblasti naj bi bila v prvi

mord) 27 (N. A. 1912a: 10) , in je bil objavljen v Rosenheimer Anzeiger. Poziv vrsti »omejiti tovrstne športne dejavnosti«. Problem bi bilo po njegovem

možno rešiti v sodelovanju s šolskimi oblastmi. Slednje naj bi skupaj z

25 Alfred Nehring (*29. 1. 1845 Gandersheim; †29. 9. 1904 Berlin-Charlottenburg), profesor, zoolog društvi za zaščito narave poskrbele za ozaveščanje in konkretne akcije.

in paleontolog (Hevers 1996: 437–438).

Menil je, da bi povsem zadostovali akvariji in terariji, ki bi bili postavlje-26 Das Blatt der Hausfrau – podnaslov časopisa je bil Oesterreichisch-ungarische Zeitung für die An-ni v vsaki šoli in bi jih bilo mogoče obiskovati.

gelegenheiten des Haushaltes sowie für Mode, Kindergarderobe, Wäsche, und Handarbeiten. Časopis je izhajal v obdobju 1890–1921. V: Österreichische Nationalbibliothek: ONB. V: http://anno.onb.

ac.at (citirano: 8. 11. 2022).

Tudi Schutz der Alpen! v Laibacher Zeitung je pozival k varovanju okolja 27 Rosenheimer Anzeiger – s podnaslovom Tagblatt für Stadt und Land; (mit amtlichen Mitteilungen) (N. A. 1895f: 1453). Gre sicer za objavo v nemškem časopisu, ki je bil na-je izhajal v obdobju 1864 – 1945, in sicer šestkrat tedensko. Bayerische Staatsbibliothek BSB, https://opacplus.bsb-muenchen.de/title/BV005484931(citirano: 10. 12. 2022).

menjen predvsem meščanom in ga večinoma niso brali na podeželju.

175

Če pa vemo, da so bili takratni gorohodci večinoma prav iz vrst meščan-neznanja, za kar je bilo krivo tudi šolstvo. Nadalje so bila omenjena ne-

stva, ki so imeli za to prostočasno dejavnost poleg zanimanja in časa zakonita dejanja, s katerimi so posamezniki izvabljali denar od neved-tudi materialne možnosti, je dopis naslavljal pravo ciljno publiko. Povod

nih ljudi. Morske pse so namreč ujeli, nagačili in jih nato v morju kazali

za pisanje so bile vedno pogostejše pripombe članov nemškega Alpenve-

ljudem, pri čemer so jim za oglede mastno zaračunavali (N. A. 1872a: 1 – 2).

reina o slabem stanju vzpetega sveta, ki so ga vse številčnejši gorohodci V drugem delu so podrobno opisane njihove biološke značilnosti, način

puščali za seboj. Množično razbijanje praznih steklenic je povzročilo, razmnoževanja itd. (N. A. 1872b: 1 – 2)

da so bila tla gorskih vrhov in njihove okolice dobesedno tlakovana s

črepinjami. Problem so bili tudi ostanki »provijanta« – hrane, in sicer

Celovški Klagenfurter Zeitung29 je bil pogosto pozoren na morske pse v Ja-

številne prazne pločevinke, ribje konzerve, odpadli papir, jajčne lupine

dranskem morju, morda tudi v želji, da bi turiste zadržal na obalah tam-

ter pomarančni olupki.

kajšnjih jezer. Leta 1874 so na grozo številnih kopalcev in mestnih oblasti, ki so za njihov ulov morali razpisati visoke nagrade, opazili večje število morskih psov v Tirenskem in Jadranskem morju. Vojaka, ki se je ko-

POTPURI

pal severno od toskanskega mesta Viarregio, je napadel morski pes. Hudo

poškodovano truplo je morje naplavilo na obalo, kjer so ga pokopali z vo-

jaškimi častmi (N. A. 1874b: 1226). Dobesedno isto novico je dan prej najti Morski psi

tudi v ljubljanskem Laibacher Tagblatt (N. A. 1874a: nepaginirano), kar kaže (publicistično) povezanost tega prostora, uredniško poznavanje drugih takratnih časopisov in ne nazadnje tudi način pridobivanja novic.

Morski psi so zlasti v drugi polovici 19. stoletja kar pogosto nastopali kot glavni akterji novic, tudi v tisku takratnega slovenskega prostora.

O lovu na morske pse sredi 19. stoletja poroča zanimivo besedilo zgo-

Laibacher Tagblatt28 je poročal o številnih primerkih v Tržaškem zali-raj omenjenega celovškega časopisa. Leta 1850 je precej znani lovec na

vu, zato je tamkajšnji mestni svet sklenil, da bo od vlade zahteval, naj

morske pse iz Vera Cruza, mišičast in telesno neizmerno krepak Manoël

razpiše nagrade za usmrtitev teh nevarnih »nebodigatreba« (N. A. 1869:

z majhne barke za vabo v morje metal ribe. Ko je zagledal plen, je med

nepaginirano).

zobe vtaknil ostri nož in golih prsih ter kratkih hlač skočil v morje. Da

bi pritegnil pozornost morskega psa, je v velikem loku plaval okoli nje-

Zaradi vse očitnejših pojavov morskih psov je omenjeni časopis v ob-

ga, nato legel na hrbet in popolnoma mirno čakal plen. V trenutku, ko

liki feljtona bralce poučil o tem plenilcu. V njegovem prvem delu je je morski pes priplaval mimo, se je Manoël bliskovito potopil pod žival

bila predstavitev živali kot vrste, saj je bilo med ljudmi opaziti veliko in jo zabodel v trebuh. Neznani avtor opozarja, da se vsi primeri lova ne

končajo srečno, zato je treba biti skrajno pazljiv (N. A. 1878: 942).

28 Laibacher Tagblatt – časopis je izhajal dnevno v obdobju 1868–1880 kot glasilo nemške ustavne stranke. Širil je germanizacijske težnje in nemškutarstvo. V njem se sicer omenjata slovenska literatura in ideja, da bi Slovenci zbrali svoje ljudsko blago, vendar je tega zelo malo. Časnik 29 Klagenfurter Zeitung je izhajal v Celovcu najprej dnevno, nato dvakrat in končno trikrat te-je nadalje izhajal pod naslovom Laibacher Wochenblatt. Digitalna knjižnica Slovenije, https://

densko v obdobju 1784–1951. V: Österreichische Nationalbibliothek: ONB. http://anno.onb.

www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-1T4VMNNN (citirano, 21. 12. 2022).

ac.at (citirano: 18. 11. 2022).

176

V zvezi z morskimi psi je pozornost zbudila novica humoristično-sati-vprašanj, se že uvodoma zastavlja glavno vprašanje, in sicer o vplivu

ričnega časopisa Der Floh 30 z Dunaja. Sredi julija 1894 je namreč objavil aktualne pomorske vojne med Rusijo in Japonsko leta 1904 na tam

kar štiri kratke novice iz Trsta, povezane z istim dogodkom. Prva je po-

živeče morske pse. Neimenovani avtor ugotavlja, da morski psi radi ročala o pojavu dveh morskih psov v Jadranu, ki sta požrla šest- in osem-sledijo ladjam, ki skozi Sueški kanal plujejo v Evropo. Zaradi vse po-

letna fantka, medtem ko so se drugi kopalci v paniki razbežali. Nasled-

gostejšega prometa skozi Suez se je tudi število morskih psov v Jadra-

nji dan so novico delno demantirali, saj naj bi morski pes v resnici požrl

nu in Sredozemlju v primerjavi s preteklostjo precej povečalo. Tako le enega fantka. Dva dni po opisanem dogodku se je pojavilo obvestilo,

so od srede junija do septembra 1904 v Istri ulovili tri, v Kvarnerju pa

da objavljena novica k sreči ne drži. In da so kopalci bolj pomirjeni. Tretenega morskega psa. Da bi se izognili dilemam, pisec predlaga redno

ji dan po dogodku pa se je dokončno izkazalo, da sta morska psa v resni-

štetje živali. S tem bi namreč lahko ugotovili, ali gre za stalno narašča-

ci bila dva ogromna donavska krapa, ki sta na poti skozi Dardanele pre-

nje števila ali zgolj za izjemne pojave. Ob koncu zapisa se sprašuje, ali

ko Sredozemlja zašla v Jadransko morje. Dva dečka sta ju ujela, »spekla

vendarle ne bi bilo treba na najnižjem mestu Sueškega kanalu nasta-

in zaužila, kopalci pa so bili pomirjeni« (N. A. 1894: 29). Vidimo, da je viti past za te človeku nevarne živali (N. A. 1904: 2106). Razmišljanja uredništvo prvotni zapis z dodatnimi objavami poskušalo popraviti ozina to temo so se v okviru omenjene vojne nadaljevala tudi naslednje

roma ga napraviti verodostojnega. Čeprav gre za satirični časopis, gre v

leto. V prispevku Krieg und Haifische lahko preberemo, da se je število tem primeru za prizadevanje po objavi preverjenih informacij. Hkrati je

morskih psov na Jadranu kot posledica zgoraj omenjene vojne precej

to lep prikaz, kako je nedolžen dogodek lahko predmet manipulacije in

povečalo, saj so v razmaku nekaj dni opazili kar tri primerke. Po mne-

popolnoma izkrivljene stvarnosti. Se pa ob vsem tem vendarle še vedno

nju ribičev so morski psi zaradi položenih min v Rumenem morju in

zastavlja vprašanje o verodostojnosti zapisanega, saj krapi kot tipične

sibirskih vodah enostavno zbežali in se podali v mirnejše vode. Ponov-

sladkovodne živali verjetno v morski vodi ne bi preživeli.

no je bil izpostavljen Sueški kanal, ki naj za živali ne bi predstavljal nobene ovire. Morski psi sledijo večjim ladjam zaradi hrane, ki jo v ogro-

Novice o morskih psih najdemo tudi v zagrebškem Agramer Zeitung. Iz mnih količinah spuščajo v morje. Ko priplavajo do Gibraltarja, jim je

reškega pristanišča so poročali o petmetrskih živalih in neimenovani hrana na voljo v morju: različne ploščate ribe, tune ter druge ribe. Od

avtor se sprašuje o dolžini najdaljših morskih psov (N. A. 1898: 4).

tam sicer niso več odvisni od ladijskih odplak, a po drugi strani njihov

lov povzroča škodo tamkajšnjim ribičem (N. A. 1905: 1356).

Novice o živalih so se lahko povezovale s širšimi družbeno-politični-

mi dogodki. Tako so morski psi močno občutili posledice vojne med

Japonsko in Rusijo v letih 1904–1905.31 Že omenjeni celovški časo-

pis je s tem v zvezi razmišljal o morskih psih, ki so se vse pogoste-Volkovi

je pojavlja tudi v Jadranskem morju. V besedilu, polnem retoričnih Ob branju časopisov zagotovo izstopa dejstvo, da so bili volkovi precej pogosto osrednja tema feljtonov. Za primer navedimo časopis Der 30 Der Floh – časopis je izhajal tedensko ob nedeljah v obdobju 1869–1919. V: Österreichische Nationalbibliothek: ONB. http://anno.onb.ac.at (citirano: 18. 11. 2022).

31 O vojni gl. NIKOLAJEV, Vekoslav (1904): Rusko-japonska vojska. V Ljubljani: A. Turk.

177

Adler,32 ki je leta 1839 v omenjeni rubriki bralce seznanjal z volkovi in veliko volkov tudi v predmestju, saj je enega nedolgo tega srečal nek

lovom nanje v Ameriki (N. A. 1839: 48). V isti rubriki je Süddeutsche Post33

mladi sekač dreves. Ker na volka ni mogel tako hitro vreči sekire, ga

bralcem od srede junija do konca avgusta 1877 prinašal pravljico z nas-

je zagrabil za ušesa, ga pritisnil k tlom in mu pregriznil grlo. Pogumni

lovom Das wilde Thier,34 ki se je dogajala v Franciji v 18. stoletju. Gre za mladenič je bil za to dejanje znatno nagrajen (N. A. 1896a: 6).

znano francosko zgodbo Bête du Gévaudan (Bourret 2010), po kateri je bil že leta 1967 in nato 2003 posnet film z istim naslovom.35 Zgodba je doži-Zapisi o volkovih so bili prav tako pogosti v tisku takratnega sloven-

vela različne priredbe tudi leta 2001 v filmu z naslovom Volčja bratovšči-skega prostora. Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen 36 je v na ( Le Pacte des loups), v kateri se resničnost prepleta z mitološkim. Zgod-rubriki feljtona kar dvakrat objavil Das Gericht der Wölfe, prvič leta 1831.

ba se dogaja v redko poseljeni francoski provinci v Centralnem masivu,

Središče dogajanja je bila opatija v osrednjefrancoski regiji Auvergne,

kjer so bili volkovi dejansko precej razširjeni in so tamkajšnjemu življu

ki so jo zlasti pozimi pogosto oblegali volkovi. Potem ko se je njihovo

povzročali tudi v resnici precej preglavic. V zgodbi je podrobno opisan

število precej povečalo, je tamkajšnji opat sklenil z lovci v soseščini lov na Velikega volka, ki naj bi ubil kar 250 ljudi (Glasl 2018) in lovu na dogovor, da bodo območje očistili teh živali. Po poročilu se je deset ali

katerega se je udeležilo več kot 20.000 lovcev (N. A. 1877a: 2 – 3).

dvanajst lovcev sicer odpravilo na lov, a so ga zaradi velike količine no-

vozapadlega snega morali odpovedati. Na večer prihoda lovcev v opa-

Zanimiva je novica zagrebškega Agramer Zeitung o dveh volkovih, ki tijo je glasno tuljenje napovedovalo približevanje ogromnega krdela

ju je lakota prignala v mesto Sofijo. Čeprav so se meščani tovrstnega

volkov. Njihovo število je bilo precej večje zato, ker je na dvorišču iz-

obiska še spominjali iz minulega leta, sta jih strel in tekanje žandar-

ven staje ležal mrtev konj. Ko so se volkovi približali prav do obzidja

jev sredi noči po ulici vendarle presenetila. Vse se je odvilo v trenutku,

opatije, je eden izmed izkušenejših lovcev naredil prebrisan obramb-

a zgodba se je začela, ko je nek moški pritekel k na vogalu stoječemu

ni načrt. Velika železna vrata na dvorišče so morali na stežaj odpreti,

žandarju. V ihti mu je razložil, da ga zasledujeta dva volkova, žandar je

na njihove konce pa namestiti žico tako, da jih je bilo z enim sunkom

sprožil alarm in stekel do vhoda na nek vrt, kjer sta stala volkova. Šele

moč hitro zapreti. Vse oborožene je pozval, naj se namestijo na okna,

ko je žandar začel streljati, sta zverini pobegnili. Ker volkov niso mogli

pogasili so luči in v tišini čakali. Po tri četrt ure se je na vratih dvorišča izslediti, so domnevali, da sta mesto zapustila. Po pisanju časopisa je

prikazal volk, ki se je ozirajoč naokoli počasi približeval na tleh leže-

čemu konju. Bil je izvidnica, kajti potem ko ga je ovohal, se je od njega

oddaljil in se kmalu vrnil z 22 volkovi. Ko so bile vse živali na dvorišču, 32 Der Adler – časopis je izhajal v obdobju 1838–1844 na Dunaju. V: Österreichische Nationalbibliothek: ONB. http://anno.onb.ac.at (citirano: 8. 12. 2022).

so vrata na hitro zaprli in lovci so začeli streljati. Volkovi so se znašli v 33 Süddeutsche Post – s podnaslovom unabhängiges demokratisches Organ und allgemeine deutsche brezizhodnem položaju in opatija je bila rešena (N. A. 1831: 8). Očitno je

Arbeiterzeitung je izhajal v Münchnu v obdobju 1869–1884. Bayerische StaatsBibliothek BSB, bila volčja novica verodostojnih prič tako zanimiva, da jo je isti časopis

https://opacplus.bsb-muenchen.de/title/BV005484931(citirano: 20. 12. 2022).

ponovno objavil več kot deset let pozneje (N. A. 1842: 32).

34 N. A. (1877) Das wilde Thier. V: Süddeutsche Post let. 9 (17. junij), št. 48, str. 2 – 3, (21. junij), št. 49, str.

2 – 3, (24. junij), št. 50, str, 2 – 3, (28. junij), št. 51, str. 2-3, (5. julij), št. 53, str. 2 – 3, (15. julij), št. 56, str.

2–3, (26. julij), št. 52, str. 3, (29. julij), št. 53, str. 2 – 3, (2. avgust), št. 54, str. 2-3, (12. avgust), št. 55, str.

2 – 3, (16. avgust), št. 56, str. 2–3, (19. avgust), št. 66, str. 2 – 3, (23. avgust), št. 67, str. 2 – 3, (26. avgust), št.

36 Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen – časopis je tedensko izhajal v Ljubljani v 68, str. 2 – 3, (30. avgust), 69, št. 69, str. 2.

obodobju 1815–1849, nasledil ga je Illyrisches Blatt. V: Österreichische Nationalbibliothek: ONB.

35 Internet Movie Database , https://www.imdb.com/title/tt00352224/reference (citirano 12. 8. 2022) .

http://anno.onb.ac.at (citirano: 18. 11. 2022).

178

Divji lov in sodni procesi

Mizar Brandsttäter je v zaključnem govoru povedal, da je v stik z ome-

njenima dunajskima trgovcema prišel slučajno, na obisku bolnega

Kljub zakonskim prepovedim lova je znanih precej primerov divjega lova,

sina v dunajski bolnici. Kmalu se je v Mürzzuschlagu razvedelo, da sr-

ki so jih obravnavala sodišča. Lov je bil v takratnem slovenskem prostoru

nje meso prinaša dobiček, zato so se po njegovih besedah povsem pro-

namreč privilegij premožnih lovskih zakupnikov in veleposestnikov, po

stovoljno javili mnogi, da mu ga priskrbijo. Njegovo izpoved so v celoti

večini Nemcev. Loviti je torej smel le vrhnji družbeni sloj, preprost človek zanikali soobtoženi, kajti ne samo da jih je v posel prisilil, pri lovu je

je smel v lovišče le kot lovski čuvaj, gonjač ali kot nosač oprtnika in uple-pogosto uporabljal strelno orožje. Glavni akter te zgodbe mizar Bran-

njene divjadi. Divji lov je bil strogo prepovedan, kazni zanj so bile visoke, dstättter je bil obtožen na tri leta stroge ječe. Ostali udeleženci so do-a ga ni bilo mogoče preprečiti (Lovšin 1961: 34–35).

bili različno dolgo kazen v strogi ali navadni ječi, nekaterim je bil od-

merjen tudi dan posta. Za dobavo ene srne je obtoženi denimo dobil

Graški Tagespost37 je poročal o zajetju obsežne združbe divjih lovcev na tri dni stroge ječe in dan postenja (N. A.1866: nepagirano).

območju severovzhoda avstrijske Štajerske v kraju Mürzzuschlag. Tra-

jalo je kar pol leta, da je zadeva prišla na sodišče, saj so nekatere divje Divji lov pa se je dogajal tudi tostran Karavank, zlasti znani so bili lovci v lovce ujeli šele s pomočjo tiralice. Na preiskovalnem sodišču Bruck an

Trenti. Trentar je bil namreč rojen lovec in mu je bilo veselje do lova tako der Mur se je pred petčlanskim sodniškim kolegijem odvila razprava,

rekoč prirojeno. Zanj je veljalo, da ne bi zapustil svojega območja, pa naj ki jo je imenovani časopis povzel (N. A. 1866: nepaginirano). Vse sku-bi bilo še tako hudo: »Morda bi šel, pa bi mi morali pustiti puško in lov,

paj se je začelo 26. junija 1865, ko je gozdni tehnik na železniški postaji drugače ne« (Abram 1907: 135). To je opazil tudi Kugy, ki je za tamkajšnje

Mürzzuschlag odkril dve vreči srnjadi, namenjeni na Dunaj. Kot poši-

lovce zapisal, da so nekateri po cele tedne lovili po tujih revirjih in kup-ljatelj je bil naveden doslej še nekaznovan mizar Johann Brandstätter.

čevali s plenom. Prebrisani in drzni Trentarji so bili prav moreča nadlo-

Po takojšnji sodni preiskavi se je izkazalo, da je omenjeni mizar od av-

ga žandarjem, saj toliko divjih izbruhov strasti kot v Trenti Kugy ni vi-

gusta 1863 do junija 1865 najprej ponoči, potem pa brez zadržkov tudi

del še nikjer (Lovšin 1961: 129). A tudi drugod po alpskem svetu »raubšic«

podnevi poslal skupno 107 kosov srnjadi dvema dunajskima trgovce-

in sušenje divjadi celo v cerkvenih zvonikih ni bilo nekaj neobičajnega.

ma z divjadjo, Walentinu Güntherju in Franzu Schottu. Mizar 107 ko-

Precej dela sta imela tako deželno sodišče kot policija. Ljubljanska je na

sov divjadi ni mogel zanikati in je priznal, da se je v ta namen povezal

primer že dlje časa sumila nekega kmeta, da v mestu prodaja divjad po

s tamkajšnjimi kmeti, kmečkimi sinovi in gozdarskimi hlapci. Ti so izjemno nizkih cenah. Osumljenca so ujeli ravno, ko je v restavraciji Juž-

kradli divjadi na območju gospostev, mizar pa jim je za funt mesa pla-

ne železnice želel prodati srno. Policiji je kmet najprej pobegnil, a so ga čal 13 ali 14 kron, medtem ko je sam od imenovanih dunajskih trgov-popoldan istega dne ulovili in zaprli. Anton Anzelc z Iga je po poročanju

cev za funt dobil 20kr. Mizar je ovadil vse »dobavitelje«, ki so bili veči-

časopisa v dveh letih v Ljubljani prodal več kot 40 srn in številne zajce

noma že kaznovani zaradi divjega lova. Med njimi je bil tudi vojak na

(N. A. 1895c: 1221).

dopustu, ki je zaradi nedovoljenega posla moral pred vojaško sodišče.

Sodišča so morala rešiti tudi vprašanje odškodnine, povezane z divjimi

živalmi. Upravno sodišče na Dunaju se je namreč konec stoletja moralo

37 Tagespost je graški časopis, ki je dnevno izhajal v obdobju 1856–1945. V: Österreichische Nationalbibliothek: ONB. http://anno.onb.ac.at (citirano: 8. 11. 2022).

ukvarjati s precej zanimivim vprašanjem, in sicer, ali veverice spadajo

179

k lovni divjadi ali ne. Gre za posledico dve leti stare pritožbe, ko so se Iz osrednjega nemškega časopisa takratnega slovenskega prostora omeje na okrajno sodišče obrnili gostilničar G. in še 12 drugih lastnikov ze-

nimo še dve novici, od blizu in daleč. Prva se nanaša na peteline, ki so v

mljišč s prošnjo, naj sodišče odobri odškodnino, ki so jo na drevesih v

Ameriki nadomeščali pse pri varovanju živali. Kot je zapisano, so se ovce

njihovih gozdovih napravile veverice. Medtem ko je sodišče prošnjo za-

precej bale dvonožnih pastirjev, ki so jih bili prinesli s Kanarskih otokov vrnilo, sta mestna občina in kot zadnja instanca kmetijsko ministrstvo

(N. A. 1895d: 1301).

odločila drugače. Proti tej odločitvi je lovsko vodstvo podalo pritožbo na

upravno sodišče, češ da veverice niso primerne za lov in tudi ne spadajo

Druga novica se je zgodila v Karnijskih Alpah, kjer je medved na obho-

k lovni divjadi, saj njihov lov ne prinaša dobička. Po poročanju časopisa

du napadel dva orožnika. Zver je bila sicer ubita, a tudi orožnika sta utr-

je bila po dolgotrajnem posvetovanju pritožba zavrnjena kot neuteme-

pela hude poškodbe. Eden je obležal mrtev in skalpiran, drugi težko po-

ljena (N. A. 1898a: 21).

škodovan (N. A. 1895e: 1439).

Nesreče

SKLEP

Branje časopisov z začetka 20. stoletja daje občutek vsebinsko še bolj pe-

V naslovu zastavljeno vprašanje bi po vsem zapisanem imelo precej

strih novic, v katerih nastopajo živali in ki so služile bolj kot tema za

enoznačen in kratek odgovor. Odnos tiska do živali je bil v 19. in v začet-

pogovor. Dunajski Neues Wiener Journal je poleti 1908 poročal o spopa-ku 20. stoletja izrazito pozitiven. Razlog za to je v vsesplošnem spreme-

du vola in tigra v francoskem Marseillu, in sicer na predstavi v nekem

njenem odnosu do narave, katerega posledice so se kazale predvsem v

zasebnem vrtu. Bik je enega od tigrov zbil na tla, tako da se je ta tresoč

ustanavljanju društev za varovanje okolja in proti mučenju živali. Prav

umaknil, drugi, tudi lažje ranjen se je pritlehnil k tlom. Dogodek je bil

slednje je bilo po zgledu münchenskega društva in po zaslugi vsestran-

prekinjen, publika nezadovoljna in organizator ji je moral obljubiti na-

skega Valentina Staniča kot prvo na takratnih avstrijskih tleh že leta daljevanje predstave v kratkem času (N. A. 1908: 8).

1846 ustanovljeno v Gorici.

O nenavadni nesreči, ki se je pripetila na Južnem Moravskem na Češkem,

Akcije omenjenih društev in splošnih prizadevanj za varovanje okolja

v mestu Znojmu ( Znaim), je poročal tudi Laibacher Zeitung. Pri raztovarja-in s tem tudi živali odraža poplava časopisnih objav tako v obliki razno-

nju na tamkajšnji tovorni železniški postaji se je eden od uslužbencev iz

vrstnih novic kot v različnih pozivih. Še zlasti pogosti in vsebinsko ra-

radovednosti približal kletki, v kateri so bili opice in leopard. Slednji se znovrstni so bili na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Ker so časopisi zrcalo

je nenadoma pognal k rešetki in je s taco udaril nesrečnika v obraz tako

časa, v katerem izhajajo, je bilo pričakovati, da je prva svetovna vojna

močno, da je izgubil oko. Po poročanju ljubljanskega časopisa je šlo za na-

preusmerila njihovo pozornost v popolnoma druga dogajanja in so bile

silno žival, saj je že dan prej na podoben način poškodovala obraz strojne-

novice, povezane z naravo in živalmi daleč v ozadju.

mu kurjaču na železniški postaji Ziersdorf (N. A.1896c: 1323).

180

Spekter časopisov 19. in iz začetka 20. stoletja, ki so bralcem prinašali predstavljajo izvrsten, predvsem pa raznovrsten vir za proučevanje raz-novice o živalih, je bil pester. Poleg pričakovanih strokovnih časopisov

ličnih področij človeške in v tem primeru tudi živalske zgodovine.

lahko novice o živalih najdemo v številnih drugih časopisih: v dnevnih,

satiričnih, humorističnih in takih, namenjenih damam.

Tako kot je bil barvit spekter časopisov, je bila pestra vsebinska plat obja-VIRI IN LITERATURA

vljenega. V obilici raznolikosti zapisov smo jih na podlagi subjektivnih

kriterijev uvrstili v posamezne skupine. Ugotovitve, ki so skupne vsem

ABRAM, Josip (1907): Opis Trente. V: Planinski Vestnik, 1907, let. 13, št. 9, str.

objavam, bi lahko povzeli v nekaj mislih. Zagotovo gre najprej izposta-

135.

viti poučni vidik, saj je bralna publika izvedela veliko o konkretnih ži-

BOURRET, Jean-Claude (2010): Le secret de la bête de Gévaudan. Pariz: Editions du valskih vrstah, njihovem geografskem območju ipd. Obenem se zdi, da

Signe.

so bile novice o divjih zvereh in morskih psih tudi del kratkočasja, pus-

BROUCEK Peter (1978): Paar, Eduard Gf. von. V: Österreichisches Biographisches tolovstva, skratka stvari, ki so vzbujale pozornost, napetost, razburjanje

Lexikon. Dunaj: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaf-in so ponujale teme za pogovore.

ten, zv. 7, str. 275 – 276.

FISTER, Anton (1846): Der Verein wider Thierquälerei. Dunaj: gedruckt bei den P.

Posredno se je z besedili širil tudi družbenopolitični in gospodarski kon-

P. Mechitharisten.

tekst, pozabiti pa ne gre še zgodovinskega in literarnega, ki je bil prisoten GERAS (1896b): Der Sperling und die Thierschützer. V: Der Bote aus dem Wald-predvsem v feljtonih. Hkrati povzemanje novic po drugih časopisih kaže

viertel, let. 19 (15. maj), št. 442, nepaginirano.

na poznavanje takratnega tiska mnogih urednikov, ki so si prizadevali za

GLASL, Sofia (2018): Vor 250 Jahren hat ein Untier in Südfrankreich angeblikritičnost oziroma verodostojnost objavljenega. Ne nazadnje pa je nava-

ch einhundert Menschen getötet. War der vermeintliche Riesenwolf ein

janje drugih časopisov v tisku takratnega slovenskega prostora odraz nje-

Löwe? V: Süddeutsche Zeitung, 27. 4. 2018. https://www.sueddeutsche.de/pa-gove vpetosti in povezanosti v geografsko precej široko območje.

norama/dem-geheimnis-auf-der-spur-die-bestie-von-gevaudan-1.3957377

(citirano: 21. 12. 2022).

Podobno kot časopisni spekter je bil prav tako precej barvit seznam GUGITZ, Gustav (1957): Castelli, Vinzenz Ignaz Franz . V: Neue Deutsche Biograp-glavnih protagonistov. Med njimi najdemo majhna, velika, malo bolj in

hie. zv. 3, Berlin: Duncker & Humblot, str. 172–173.

malo manj nevarna bitja, ptice, veverice, pa tudi morske pse, volkove itd.

HEVERS, Jürgen (1996): Nehring, Carl Wilhelm Alfred, Prof. Dr . V: Horst-Rüdiger Jarck, Günter Scheel (Hrsg.): Braunschweigisches Biographisches Lexikon

Vsebinsko več kot 100 let stare novice pogosto asociirajo na sodobne to-

– 19. und 20. Jahrhundert. Hannover: Hahnsche Buchhandlung, str. 437–438.

vrstne članke, ki bi jih ob manjših stilističnih in morfoloških popravkih

https://katalog.ub.uni-heidelberg.de/cgi-bin/titel.cgi?katkey=1278999 (citirano: lahko ponatiskovali v novodobnem časopisju.

12. 12. 2022).

https://olympics.com/ioc/news/henri-de-baillet-latour-the-unknown-presi-

Kratek pregled tiska v 19. in začetku 20. stoletja predstavlja izhodišče dent (citirano: 8. 11. 2022).

za nadaljnja raziskovanja, saj lahko časopisi sodobnemu raziskovalcu

https://opacplus.bsb-muenchen.de/title/BV005484931(citirano: 10. 12. 2022).

181

https://www.britannica.com/summary/Thomas-Erskine-1st-Baron-Erskine N. A. (1866): Aus dem Gerichtssaale, Leoben, Wildschlacht im Großen. V: Tage-

(citirano: 21. 12. 2022).

spost, (7. febrauar), št. 30 nepaginirano.

https://www.dlib.si (citirano: 8. 11. 2022).

N. A. (1869): Haifische in Treister Hafen. V: Laibacher Tagblatt (11. junij), št. 130, https://www.imdb.com/title/tt00352224/reference (citirano 12. 8. 2022) .

nepaginirano.

https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi193714/ (citirano: 6. 8. 2022).

N. A. (1870): An die Leser. Wiener Salonblatt, (1. maj), št. 8–9, nepaginirano, N. A. (1872a): Haifische. V: Laibacher Tagblatt, (25. junij), št. 143, str. 1 – 2.

IRMGARD Walter: Das Salzburger Intelligenzblatt. 1784–1848. Ein Zeit-und KulturN. A. (1872b): Haifische. V: Laibacher Tagblatt, (27. junij), št. 145, str. 1 – 2.

spiegel. Ein Beitrag zur Geschichte Salzburgs und zur Geschichte der In-

N. A. (1874a): Haifische. V: Laibacher Tagblatt (7. avgust), št. 178, nepaginirao telligenzblätter im allgemeinen. Doktorska disertacija. Salzburg: Universi-N. A. (1874b): Haifische. V: Klagenfurter Zeitung (8. avgust), št. 179, str. 1226

tät Salzburg 1945.

N. A. (1877): Das wilde Thier. Süddeutsche Post, let. 9 (2. avgust), št. 54, str. 2 – 3.

KRÜGER Arnd/ PFEIFFER Rolf (2012): Theodor Lewald und die Instrumenta-

N. A. (1878): Gefahrvolle Jagd,« Klagenfurter Zeitung (25. maj), št. 120, str. 942.

lisierung von Leibesübungen und Sport. V: WICK Uwe/HÖFER Andreas

N. A. (1883): Jagdbeute in der Schorfhaide. V: Wiener Allgemeine Zeitung (12. no-

(ur.): Willibald Gebhardt und seine Nachfolger (Schriftenreihe des Willibald vember), št. 1332, str. 2.

Gebhardt Instituts zv. 14). Aachen: Meyer & Meyer, str. 120–145.

N. A. (1886): Die Bärenjagd in Rußland. V: Oesterreichische Forst-Zeitung, let. 4 (9.

LOVŠIN, Evgen (1961): Gorski vodniki v Julijskih Alpah. Ljubljana: Planinska julij), št. 28, str. 173.

založba.

N. A. (1895a): Seltene Jagdbeute. V: Laibacher Zeitung, let. 114 (18. junij), št. 137, str.

MLINAR, Janez (2018): V senci gora. Oblikovanje Zgornjesavske doline kot turi-1196.

stične destinacije. V: Triglav 240. Ljubljana: Založba ZRC, str. 179 – 185.

N. A. (1895b): Hofjagd. Laibacher Zeitung, let. 114 (19. junij), št. 163, str. 1419.

N. A. (1803): Schonung der Tiere aus Achtung für Menschen c ein Zug der Ge-

N. A. (1895c): Ein ertappter Wilddieb. V: Laibacher Zeitung, let. 114 (21. junij), št.

setzgebung des 16ten Jahrhunderts. V: Inteligenzblatt von Salzburg, (12. febru-140, str. 1221.

ar), str. 107 – 108.

N. A. (1895d): Hähne als Hirte. V: Laibacher Zeitung, let. 114 (8. julij), št. 149, str. 1301.

N. A. (1831): Das Gericht der Wölfe; von glubwürdigen Augenzeugen. V: Laiba-N. A. (1895e): Kampf mit einem Bären. V: Laibacher Zeitung, let. 114 (22. julij), št.

cher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen (8. januar), št. 2, str. 8.

165, str. 1439.

N. A. (1840): Die Hirsche in Schottland. V: Der Humorist, let. 4 (5. september), št.

N. A. (1895f): Schutz der Alpen! V: Laibacher Zeitung, let. 114 (24. julij), št. 167, str.

179, str. 720.

1453.

N. A. (1842): Das Gericht der Wölfe; von glubwürdigen Augenzeugen. V: Laiba-N. A. (1896a): Wölfe in Sophia. V: Agramer Zeitung, let. 71 (3. januar), št. 2, str. 6.

cher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen (24. februar) št. 8, str. 32.

N. A. (1896c): Von einem Leoparden verletzt. V: Laibacher Zeitung, let. 115 (8. julij), N. A. (1846): Aufforderung , Wiener Zeitung, (2. marec), št. 61, str. 479.

št. 154, str. 1323.

N. A. (1846): Tierquälerei, Wiener Zeitung, (10. febraur), št. 41, str. 316.

N. A. (1898a): Die Eichhörnchen in der Wildschadenersatzfrage. V: Österreichi-N. A. (1863): Einladung. V: Grazer Zeitung, (25. februar), 1863, št. 45, nepaginirano.

sche Forst-Zeitung, let. 16 (21. januar), št. 3, str. 21.

N. A. (1866): Aus dem Gerichtssaale, Leoben, Wildschlacht im Großen. V: TageN. A. (1898b): Hotjagden im Salzkammergut. V: Wiener Salonblatt let. 29 (5. no-spost, (7. febrauar), št. 30 nepaginirano.

vember), št. 45, str. 14–15.

182

N. A. (1902): Für den Tierschutz in Marburg. V: Marburger Zeitung, let. 41 (30. avgust), št. 104, str. 4.

N. A. (1908): Ein aufregender Tierkampf. V: Neues Wiener Journal let. 16 (20. avgust), št. 5326, str. 8.

N. A. (1909): Ausrottung der Seehunde? V: Linzener Volksblatt, let. 61, (21. januar), št. 16, str. 6.

N. A. (1912a): Frauenputz und Vogelmord. V: Rosenheimer Anzeiger: Tagblatt für Stadt und Land; (mit amtlichen Mitteilungen), let. 58 (14. januar), št. 10, str. 10.

N. A. (1912b): Zehn Gebote zum Naturschutz. V: Münchener Neueste Nachrichten: volkswirtschaftliche, alpine und Sportzeitung, let. 65 (25. september), št. 490, nepaginirano.

N. A. (1957): Julius Graf von Falkenhayn V: WURZBACH, Constant von, Österreichisches Biographisches Lexikon, zv. 1., str. 285.

NIKOLAJEV, Vekoslav (1904) Rusko-japonska vojska. V Ljubljani: A. Turk.

ONB. http://anno.onb.ac.at (citirano: 8. 12. 2022).

Österreichisches Biographisches Lexikon (1957). Dunaj: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften. zv. 1. str. 285.

R. Z., (1902): Haustiere. Der Goldfisch. V: Das Blatt der Hausfrau, let. 13, št. 17, str.

409.

RENDLA, Marta (2004): Kranjsko društvo za zaščito živali 1902–1915. V: Zgodovina za vse, let. 11 št. 1, str. 59–83.

S. (1909): Naturschutz. V: Münchner neueste Nachrichten. let. 62 (4. junij), št. 257, str. 2.

STANIČ, Valentin (1846): Statuten des Görzer Vereins wider Thierquälerei. Görz: V.

Stanič.

WÖLFING, L (1895): Nekaj o turistiki. V: Planinski vestnik, let. 1 (25. oktober), št.

10, str. 150 – 151.

183

KNJIŽNICE KOT JAVNI

PROSTORI V SOBIVANJU

Z ŽIVALMI

Katarina Švab

UVOD

vključevanjem živali v svoje programe in storitve ali v prostore knjižnic

SDG uresničuje 5 ciljev: zdravje in dobro počutje, kakovostno izobraV prizadevanju za zeleni in trajnostni razvoj družbe, katere središčni ževanje, podnebni ukrepi ter življenje v vodi in na kopnem. Na večino

cilj je kakovostno bivanje človeka znotraj ekosistema, vedno večjo vlogo

SDG se navezuje t. i. koncept zelenih knjižnic, ki spodbuja ozaveščanje

dajemo tudi živalstvu. Število hišnih ljubljenčkov se po svetu povečuje,

o pomenu varovanja okolja in dejavnosti za aktivnosti bolj trajnostnega

kljub temu pa je zaznati malo razprav, ki bi izpostavljale prisotnost ži-

načina življenja. Zelene strehe knjižnic in vrtovi, ki privabljajo čebele in vali v javnih prostorih. Med te spadajo tudi splošne knjižnice, ki so po-druge žuželke, tako skrbijo za večjo biotsko raznovrstnost, v okviru tega

membne za lokalno skupnost in okolje ter so kot javna služba dostopne

koncepta pa se javnost izobražuje o ohranjanju biotske raznovrstnosti

vsem članom lokalne skupnosti. Pri izgradnji svoje zbirke so knjižnice

na lokalni in nacionalni ravni in skrbi za dobrobit živali. Splošne knji-

vključevale tudi raznoliko in bogato gradivo o živalstvu. Bogastvo tega

žnice stremijo k temu, da bi v svoje delovanje vključevale trajnostni vi-

gradiva se izraža tako z zgodovinsko vrednostjo kot tudi številčno. V

dik s t. i. konceptom zelenih knjižnic (Kebe in Podjavoršek, 2019; Zdravje

preteklosti so bile v knjižnicah zaradi zatiranja glodalcev prisotne tudi

in Korotaj 2019).

mačke. Četudi večina knjižnic vstopa živalim v svoje prostore razen iz-

jemam ne dovoljuje, je opaziti veliko naklonjenost do prisotnosti živa-

Človek je od živali eksistencialno odvisen, poleg tega pa imajo živali po-

li. Mnoge raziskave potrjujejo pozitivne učinke živali na človeka, pred-

zitiven vpliv na človekovo počutje. Eksplicitno opazovanje odnosa med

vsem boljše počutje uporabnikov.

živaljo in človekom je povezano z neposrednimi učinki na človekovo fi-

ziologijo ali z blaženjem človekovih odgovorov na stres (Marinšek in Tu-

Prispevek navaja raziskave, ki se ukvarjajo z vplivom, ki ga imajo različ-

šak, 2007). Kot druge oblike izpostavljenosti stika z živalmi se navajata

ne živali na uporabnike knjižnic, ter analizo storitev in dejavnosti, ki jih še implicitno opazovanje ter neposredna interakcija ali dotikanje. Pri-knjižnice že izvajajo in pri čemer sodelujejo tudi živali. Predstavljeni so sotnost živali se tako iz zasebnih prostorov širi v javne inštitucije, kjer načini in oblike interakcije med človekom in živalmi v javnih prostorih

se ugotavlja terapevtski in družabni vidik, kot je na primer prisotnost

knjižnic v Sloveniji in tujini ter prednosti in slabosti prisotnosti živa-

živali na delovnih mestih (Foreman et al. 2017). Ob izkazanih pozitivnih

li v splošnih knjižnicah. Ob tem opozorimo na smernice, ki jih mora-

učinkih pa je treba izpostaviti tudi izzive in ukrepe za dobrobit teh živali jo knjiž nice sprejeti, da bi zagotovile varnost ter dobro počutje živali in ter vseh zaposlenih, uporabnikov ali obiskovalcev (Foreman et al., 2017).

uporabnikov knjižnic. Le tako se lahko ohrani spoštljiv odnos do narave

in živali prisotnosti živali v javnih prostorih.

Človek je v določenih lastnostih živalih prepoznal veliko koristi in jih

je izbral za svoje pomočnike. Z ustreznim pristopom in šolanjem živali

lahko te pomagajo ljudem na različne načine. Dandanes so živali ne-

PREGLED LITERATURE

pogrešljiv človekov spremljevalec kot družabnik ali kot pes vodnik, te-

rapevtski pes ali mačka, pes za reševanje ljudi, pes kot varuh itd. Živali

zelo pogosto sodelujejo pri različnih vrstah terapij in nudijo pomoč pri

Splošne knjižnice so se zavezale, da bodo uresničevale cilje trajno-psihičnem, mentalnem in fizičnem razvoju posameznika ali pomaga-

stnega razvoja (SDG – Sustainable Development goals) (IFLA, 2022). Z

jo pri izboljšanju telesnega in duševnega zdravja (Marinšek in Tušak

185

ŽIVALI V KNJIŽNICAH

2007). Osredotočenost na žival pomaga posameznikom premagova-

ti ovire fizične ali psihološke narave, s katerimi se soočajo v vsakdanjem življenju (Ilič 2013). Žival ne nadomešča človeka, ni predmet igre

V zavesti današnjega človeka so knjižnice še vedno prepoznane kot pro-

ali prikazovanja trikov, ki jih žival obvlada, prav tako ni nadomestilo za

stori branja in tišine ter so do nedavnega veljale za prostore, ki so bili

varstvo otrok. Najpogosteje se za terapijo z živalmi uporabljajo psi in

bolj kot intelektualni dejavnosti namenjeni branju. Zgodovinski podat-

konji, pa tudi mačke, hrčki, morski prašički, zajci, nekatere ptice ali pla-ki pa kažejo, da so knjižnice v preteklih stoletjih imele stalno naselje-

zilci in celo ribe. Dejavnost se običajno izvaja individualno, pri čemer

ne živali, vendar ne zaradi dejavnosti in storitev, povezanih z uporab-

je družabništvo med uporabnikom in živaljo lahko v ospredju ali pa niki, temveč z vidika varovanja gradiva. Samostanske knjižnice so v je v ospredju delo s strokovno osebo. Ilič (2013) loči med dejavnostmi,

srednjem veku imele mačke, da so varovale dragocene rokopisne knjige

pri katerih cilji niso natančno določeni in se učinki ne spremljajo (v pred različnimi vrstami glodalcev. Tudi ruska cesarica Elizabeta I. je leta programu sodelujeta uporabnik in terapevtski par, prisotnost strokov-1745 s cesarskim ukazom naselila mačke po celotnem dvoru, vključno

ne osebe ni nujno prisotna), ter dejavnostmi, kjer so cilji jasno zastav-

s knjižnico, da bi preprečile škodo glodalcev na knjigah. V 19. stoletju je ljeni in se beleži napredek (terapija se izvaja s pomočjo živali, t. i. Ani-britanska vlada finančno podpirala tiste knjižnice, v katerih so živele mal Assisted Therapy (AAT), pri tem pa je prisotna strokovna oseba).

mačke (Wikipedia 2023). Živali nimajo več varovalne funkcije, še vedno

Dejavnosti se tako izvajajo v javnih ali drugih zasebnih inštitucijah, kot

pa v nekaterih delih sveta namesto vozil knjige tovorijo živali ter tako

so bolnišnice, zdravstveni domovi, rehabilitacijski centri, psihiatrične

omogočajo mobilno knjižničarstvo (IFLA 2010). Obenem prispevajo k

bolnišnice, domovi za ostarele in šolske institucije (Barba 1995, Brieckel

bolj domačemu in sproščenemu vzdušju, sodelujejo pri različnih dejav-

1979, Voelker 1995 v Marinšek Tušak 2007, Novak 2020; Trampuš 2014).

nostih ter so del marketinga in promocije. Različne živali, med katerimi

Terapevtske živali sodelujejo tudi v slovenskih bolnišnicah, domovih

prevladujejo psi, mačke, ribe in plazilci, v knjižnicah občasno stanujejo

za ostarele, šolah, varstveno-delovnih zavodih itd., vendar pa Marinšek

ali jih zgolj obiščejo. Leta 2009 je po do takrat zbranih podatkih v knji-

in Tušek (2007) med njimi ne navajata knjižnic. V zadnjem desetletju

žnicah živelo 809 mačk, prevladujejo pa ameriške knjižnice (Iron Frog

pa so pogostejši obiskovalci slovenskih knjižnic prav psi, saj v okviru

Production 2009). Najbolj znan knjižnični maček je bil Dewey v splošni

terapevtskega para izvajajo različne dejavnosti (Kos 2016; Mačkić 2020).

knjižnici v ZDA, ki je v knjižnici živel 19 let (Myron, 2009). Po nekaterih Terapevtski pes seveda nima enakega statusa kot pes vodnik, vendar ocenah naj bi dandanes tako v splošnih kot visokošolskih knjižnicah

obstaja pobuda, da bi se zakonodaja spremenila tudi na tem področju.

po svetu še vedno živelo okrog 300 mačk (Iron Frog Production 2009;

Štiri prostovoljske organizacije so namreč 1. aprila 2023 pripravile in OEDb 2023). V naši neposredni bližini, v Mestni knjižnici Crikvenica,

izdale izvirni slovenski standard za delo in posredovanje s pomočjo te-

živi maček Cesar Edgar, mačka pa imajo tudi v visokošolski knjižnici Fi-

rapevtskih psov SIST 1192. Namen standarda je osnova za pripravo za-

lozofske fakultete v Osijeku. V letu 1997 je bil o mačkah v knjižnicah po-

konodaje s področja posredovanja s pomočjo psov in dati terapevtskim

snet dokumentarni film Puss in Books: Adventures of the Library Cat. Šte-psom (posledično tudi vodnikom) enako veljavo kot drugim delovnim

vilo mačkov pa naj bi se manjšalo zaradi uporabnikov, ki imajo težave

psom (Lampič 2023; Pet 2023).

z alergijami. Ponekod imajo zato mačka le v prostorih, ki so namenjeni

zaposlenim in ne uporabnikom (Ford 2017).

186

Prisotnost živali knjižničarje vzpodbuja k razmišljanju in novim pristo-Otrokom, ki imajo težave z branjem, splošne knjižnice ponujajo de-

pom za knjižnične storitve. Zaradi njih in z njimi se pripravljajo in od-

javnost branja s psom. Na ta način svojim bralcem ponujajo pomoč in

vijajo raznovrstni strokovni in družabni dogodki, kot so npr. program

vzpodbudo za branje in ne nujno učenje pravilnega branja. Pomembna

R.E.A.D., programi za spodbujanje branja ali dogodki za ozaveščanje o

je motivacija otrok, zato da dobijo vzpodbudo in zgled, da je branje lah-

pomenu živali, hkrati pa se načrtujejo in oblikujejo inovativni pristopi.

ko tudi zabavno (Kokot Bujanović 2015). Slabši bralci se lahko pri branju

srečujejo z nizko samopodobo, težko izberejo primerno gradivo, lahko

imajo težave tudi pri pisanju, nanje pa lahko vplivajo tudi nekateri drugi

Pomembnost vključevanja živali v

socialni dejavniki (Kos 2016).

knjižnice

Ena najbolj znanih storitev, ki jih knjižnice ponujajo otrokom za spod-

bujanje branja, je program R.E.A.D (Reading Education Assistance Dog,

slov.: pes kot pomočnik pri učenju branja), zasnovan za otroke s težava-

Prisotnost živih živali v knjižnicah ima veliko prednosti tako za zaposle-

mi pri branju. Ameriška organizacija Intermountain Therapy Animals

ne kot tudi za uporabnike, obenem pa prisotnost živali prinaša izzive in

je program R.E.A.D. prvič izvedla v splošni knjižnici Salt Lake City leta

težave, s katerimi se soočajo vodstvo knjižnice in zaposleno osebje.

1999. Kasneje je bil program prenesen tudi v šolske ustanove ter se je

razširil po tujih knjižnicah. Danes je to licenčni program organizacije

Prisotnost živali vpliva na počutje uporabnika in spodbuja motivacijo za

Intermountain Therapy Animals iz ZDA, ki ga izvajajo različna društva

najrazličnejše dejavnosti (učenje, branje, športne aktivnosti). Različne in organizacije. V Sloveniji so program prvi začeli izvajati Ambasadorji

raziskave potrjujejo, da se uporabnikom, ki imajo stik z živaljo, zmanj-

nasmeha, kasneje društvo Tačke pomagačke, ki je program poimeno-

ša občutek stresa in tesnobe, saj jih živali pomirjajo (Marinšek in Tušak

valo Beremo s tačkami (Tačke pomagačke 2023), Zavod za posredovanje 2007), posledično pa se izboljša socialna interakcija ter se spodbudi in-s pomočjo psov PET (2023) pa program imenuje Berem za PET. Terapija terakcija z neznanimi ljudmi, saj živali postanejo stična točka pogovora.

poteka tako, da knjižničar skupaj z vodnikom terapevtskega psa izbe-

re knjigo, ki jo nato otrok bere psu v mirnem kotičku knjižnice. Bralno

V prvi vrsti je potrebna odločitev vodstva knjižnice, da se v programe

uro izvajajo terapevtski psi s svojimi vodniki, ki so za ta program ustre-

knjižnic vključijo tudi živali ali da živali postanejo začasno ali stalno na-zno usposobljeni. Časovno je branje omejeno na pol ure in poteka v ti-

seljene v knjižnicah.

hem in mirnem prostoru. V tem procesu starši ne sodelujejo, zato da

otroci ne bi čutili kakršnegakoli pritiska. Knjižničarji in starši pri izvajanju programa opažajo, da otroku z bralnimi težavami prisotnost psa

Dejavnosti živali v knjižnicah

pomeni dodatno vzpodbudo (Kos 2016). Poleg tega so se bralne kompe-

tence otrok, ki so se udeleževali programa READ v knjižnici, iz sreča-

nja v srečanje izboljševale. To se je odražalo z manjšo uporabo prsta pri

Programi, kjer je prisotna žival, so zelo koristni za otroke, osebe s poseb-branju, boljšem povezovanju besed, upoštevanjem slovničnih ločil in

nimi potrebami (Kazikowski 2018), študente in starejše osebe.

načinom branja. Program je imel vpliv tudi na komunikativnost otrok,

187

na njihovo bralno motivacijo in interes. Starši so izrazili, da je opazen tematsko obarvani z vsebinami, ki se navezujejo na zdravje, prehrano

napredek otrok, poleg tega pa otroku omogočajo tudi druženje z živa-

in dobro počutje živali, ali pa dogodek tematsko ni vezan na omenjene

ljo, ki si je večina ne more privoščiti (Kos 2016). Vloga knjižničarjev je

vsebine, temveč knjižnica zgolj omogoča, da uporabniki pripeljejo s se-

pri izvajanju programa R.E.A.D. omejena bolj na administrativno delo:

boj svoje hišne ljubljenčke.

promocijo programa, zbiranje prijav in izbiro primernega gradiva; po-

leg tega taka dejavnost ne predstavlja finančne obremenitve za knjižni-

V obdobju priprave na izpite študenti občutijo veliko stresa (Preuß et co. Aktivnosti s pomočjo živali izvajajo različne organizacije in društva,

al. 2010) in da bi omilili stresne priprave na izpite, se uporabljajo različ-

ki pa svojih programov nimajo nujno licenciranih. Tako imajo Ambasa-

ni pristopi za pomoč, kot so denimo joga, samohipnoza in meditacije

dorji nasmeha dejavnost za spodbujanje branja, ki jo imenujejo Beremo

(Baker et al., 2016). V izpitnih obdobjih zaradi ugodnih pogojev študi-

z nasmehom.

ja študenti pogosteje uporabljajo knjižnične prostore. V mnogih viso-

košolskih knjižnicah uporabnikom omogočajo stik tako z živimi žival-

Prisotnost živali pomaga tudi pri vzpostavljanju odnosov med knjižni-

mi, največ z registriranimi terapevtskimi psi (Turner 2012; Christensen

čarji in uporabniki (Kazikowski 2018). Knjižnice v sodelovanju z lokal-

2013; Haggerty in Mueller 2017; ALA – IRRT International Relations Con-

nimi kmetijskimi podjetji postajajo izobraževalna središča za učenje o

nections 2023), kot tudi z živalskimi roboti (Edwards et al. , 2020). Rezul-

živalih, kot je npr. valilnica piščancev v Worthingtonu v Ohiu, ki je dnev-

tati raziskav potrjujejo, da se študentom ob prisotnosti živali zmanjšajo

no privabila okrog 265 obiskovalcev, predvsem otrok, ki so za izvaljene

stres, anksioznost in depresija (Barker et al. 2016; Cole, Gawlinski, Ste-

mladiče predlagali nad 1400 imen (Kazikowski 2018). S tovrstnimi ak-

ers in Kotlerman 2007; Crossman in Kazdin 2015; Edwards et al. 2020;

tivnostmi se krepita ne samo izobraževanje in bralna pismenost, tem-

Hoffmann et al. 2009). Ob tem Huggerty in Mueller (2017) poudarita, naj

več tudi občutek za empatijo do živali.

imajo knjižnice napisane osnovne smernice za zagotavljanje varnosti

živali, vodnikov in vseh udeležencev v programu. To ne velja samo za

V okviru svojih programov knjižnice uporabljajo igrifikacijo, v katero urejenost živali, temveč tudi za skrb za higieno, predvsem rok udeležen-vključujejo dobrodelnost, ki je povezana z živalmi. Otroci so za vsako

cev pred in po stiku z živalmi.

prebrano knjigo v poletnem bralnem programu prejeli ponarejene zlat-

nike, s katerimi so lahko glasovali, katero žival naj se kupi revni družini v Keniji. Sredstva za nakup živali so donirali prijatelji knjižnic, lokalna podjetja, cerkvene ali druge organizacije. Nekateri knjižničarji v sodelo-Smernice glede prisotnosti živali v

vanju z zavetišči za zapuščene živali spodbujajo mlade, da pišejo različ-

nih uradnim inštitucijam za večjo zaščito živali in zavetišč (Kazikowski

knjižnici

2018). S tem mladi pridobijo kompetence za sestavljanje in pisanje tovr-

stnih dopisov.

Ifline smernice za osebe z disleksijo (2014) navajajo primer dobre prakse

dejavnosti programa R.E.A.D., vendar pa v drugih smernicah ne najde-

Splošne knjižnice za lastnike hišnih ljubljenčkov organizirajo posebne

mo, da bi knjižnice omenjale prisotnost živali v svojih prostorih. Zatorej

dogodke in večere v knjižnici (Roberts 2018). Tovrstni večeri so včasih

je še posebej pomembno, da knjižnice same oblikujejo smernice glede

188

vključevanja živali v knjižnične prostore. Čeprav znanstvene raziskave vrtnarjenaja in urejanja zelenjavnega vrta knjižnice. S tem se posredno

izpostavljajo predvsem pozitivne vplive, je treba upoštevati in predvide-

povečuje tudi biotska raznovrstnost kraja. V letu 2021 ni bilo projekti tudi negativne posledice. Prisotnost živali bi lahko negativno vplivala

tov, ki bi vključevali živali, v letu 2022 pa je bilo več izbranih projektov, na ljudi, ki so alergični na živalsko dlako, in izzvala težave pri povzro-med katerimi so knjižnice vključile čebele (Avstralija), korale (Tajvan),

čanju poškodb na inventarju ali motenj pri izvajanju knjižničnih stori-

terapevtsko mačko, ki je spodbujala učenje angleščine (Češka), ter dru-

tev. Toliko več pozornosti pa je treba nameniti odločitvi, kadar knjižnica

ge živali (ZDA), ki so fizično in virtualno skrbele za zmanjšanje stresa

postane stalni ali začasni dom kakšnega hišnega ljubljenčka (prehra-

študentov med izpitnim obdobjem (ALA-IRRT International Relations

na, higiena, veterinarski pregledi in cepljenja, dodatni stroški, ustrezna

Connections 2023).

obveščenost uporabnikov o prisotnosti živali, zavarovanje za poškodbe

...). Če knjižničarji sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotavljanje varnosti,

zdravja in dobrega počutja živali ter obiskovalcev, lahko žive živali, kot

so psi, mačke, ptice ali ribe, prispevajo k prijetnemu vzdušju v knjižnici

ŽIVALI V SLOVENSKIH SPLOŠNIH

in pomagajo pri spodbujanju zanimanja za živali in naravo. Mnogokrat

KNJIŽNICAH

se fotografije živali v knjižnici uporabljajo zgolj za promocijo na druž-

benih omrežjih, čeprav posnetki nastanejo v času zaprtosti knjižnice (Ford 2017; Trs 2023).

Slovenske knjižnice hranijo gradivo, ki vsebuje znanje o živalih v stro-

kovnih, poljudnih in leposlovnih delih. Gradiva, ki bi opisovalo pomen

živali za slovenske knjižnice in njihove storitve, pa je malo. Med zak-Nagrade za najboljše storitve knjižnic po ljučnimi deli študentov bibliotekarstva, informacijske znanosti in knji-garstva se zgolj dve deli posvečata tematiki živali v knjižnicah. Pred-svetu

stavljena sta programa R.E.A.D. (Kos 2016) in Branje s tačkami (Mačkić

2020). Prav tako v zbirki Pisnih nalog za bibliotekarski izpit, ki obsega

129 pisnih nalog knjižničarjev, ne najdemo tematike o živalih v knjižni-

American Library Association od leta 2019 podeljuje nagrade knjižni-

cah, čeprav zbirka vsebuje aktualne tematike s področja knjižničarstva

cam za najinovativnejše storitve in dobre prakse. Med nagrajenci pro-

v Sloveniji. Veliko je tematik, ki opisujejo spodbujanje bralne pismeno-

jektov so bili tudi projekti, ki so vključevali živali kot del svojih inovasti predšolskih in šolskih otrok (npr. Čatorič 2019; Kavšek 2020), ventivnih pristopov. V letu 2019 je bil nagrajen projekt, ki je bil namenjen

dar vključevanje živali pri tem ni omenjeno in posebej poudarjeno. Kot

študentom, da se jim zagotovi spodbudno in prijetno akademsko oko-

razlog bi lahko navedli, da v predstavljenih knjižnicah nimajo progra-

lje, pri čemer so vključili terapevtske pse (ALA-IRRT International Rela-

mov in dejavnosti, pri katerih bi sodelovale živali, prav tako ne sodelu-

tions Connections 2023). Leta 2020 sta bila nagrajena projekta knjižni-

jejo z društvoma Ambasadorji nasmeha ali Tačke pomagačke. Naspro-

ce Bailey v ZDA, ki je organizirala knjižnico semen, da bi uporabniki ta

tno pa anketirani šolski knjižničarji navajajo, da je lahko ena izmed semena posejali na svojih vrtovih, ter projekt knjižnice Biblioteca dis-dejavnosti za spodbujanje branja v šolskih knjižnicah tudi vključevanje

tricte 2 v Kataloniji, kjer so promovirali knjižnično gradivo s področja

psa (Blažon 2020). Klavdija Šek Škafar (2019) navaja, da imajo dislektiki

189

Vstop in bivanje živali v knjižnicah

možnost vključevanja v program Branje s tačkami v knjižnicah treh kra-

jev: v Novem mestu, Ljubljani in Kopru.

Splošne knjižnice imajo v svojih pravilnikih kot npr. Pravilniku o splo-

Zgodovina sodelovanja knjižnic z živalmi je povezana z ustanovitvi-

šnih pogojih poslovanja knjižnice ali v hišnem redu, običajno navede-

jo društev in zavodov s terapevtskimi pari (prostovoljec in pes) ter ve-

no, da uporabniki ne vstopajo v spremstvu domačih živali, razen ko gre

čanjem števila njihovih članov. Društvo Ambasadorji nasmeha je bilo

za opremljene vodniške pse. Vstop vodniškim psom v javne prostore je

ustanovljeno leta 2005, dve leti kasneje pa Društvo Tačke pomagačke.

omogočen na podlagi Zakona o zaščiti živali (2013), ki v 13. členu nava-

Slednje s 67 aktivnimi terapevtskimi pari izvaja šest programov v 140

ja, da imajo psi vodiči slepih in psi pomočniki invalidov skupaj s svojim

različnih institucijah: izobraževalnih ustanovah, bolnišnicah, domovih

skrbnikom dovoljen vstop na vsa javna mesta in v sredstva javnega pre-

starejših občanov, varstveno-delovnih centrih in 17 slovenskih splošnih

voza. Poleg tega tem psom na javnih mestih in v sredstvih javnega pre-

knjižnicah. Licenco R.E.A.D.® ima 39 terapevtskih parov (Tačke Poma-voza ni treba imeti nagobčnika (ZZZiv 2013). Podane so bile tudi pobude,

gačke 2023). Tudi Ambasadorji nasmeha obiskujejo večje število enot

da bi se ta člen razširil na terapevtske pse. Društva, ki izvajajo dejavnosti knjižnic.

s terapevtskimi živalmi, kot sta npr. Tačke pomagačke in Ambasador-

ji nasmeha, morajo opravljati določene preizkuse in izobraževanja za

terapevtske pare, da lahko izvajajo program v različnih inštitucijah. Pri

Analiza dejavnosti v knjižnicah, pri

vstopanju v javne inštitucije morajo upoštevati pravila in imeti ustrezna

potrdila oz. dokazila. Vendar pa to ne velja za lastnike domačih živali,

katerih so prisotne živali

čeprav je na podlagi opazovanj in izkušenj opaziti občasno popustljivost

slovenskih knjižničarjev, ki uporabnikom dovolijo vstop v knjižnico s

kužkom, če ga lastnik nosi v rokah ali ga ima v torbici. Nekateri knjižni-

V Sloveniji delujejo različni tipi knjižnic, med katerimi je sicer največ

čarji menijo (npr. Marrall, 2016), da je treba imeti v knjižnici smernice

šolskih, največje število članov pa imajo splošne knjižnice, v katere je

glede prisotnosti živali v knjižnici, tudi o terapevtskih živalih, ki imajo bilo leta 2021 vključenih 19 % vsega prebivalstva v Sloveniji (BibSist).

drugačno vlogo kot hišni ljubljenčki. Priprava tovrstnih smernic je zah-

Z analizo smo želeli preveriti, ali knjižnice omogočajo živalim vstop v

tevna, vendar bi odpravila težave pri ugotavljanju, ali je žival terapevtska svoje prostore in ali imajo lahko živali v knjižnici tudi svoje bivališče;

ali zgolj hišni ljubljenček, ter odnos do uporabnikov, ki imajo alergije na komu torej ponujajo storitve za uporabnike, kjer je prisotna žival, in v

živali ali se jih bojijo. Slovenske splošne knjižnice se pri pravilih in hikakšnem formatu; na kakšen način splošne knjižnice organizirajo pri-

šnem redu naslanjajo na Zakon o zaščiti živali, nikjer pa ni bilo mogoče

reditve o živalih oz. z njimi povezane tematike. Da bi odgovorili na zas-

zaslediti, da bi katera knjižnica oblikovala smernice glede živali.

tavljena raziskovalna vprašanja, smo z različnimi pristopi analizirali dejavnosti knjižnice; z osebnim obiskom knjižnic in analizo spletnih V slovenskih splošnih knjižnicah ne živi veliko živali. Začasno ali za strani smo preverili stanje v slovenskih splošnih knjižnicah.

neko določeno obdobje živijo mačji mladiči, kot sta npr. Miran in Ivan

Oranžni v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto (Manetti, 2017). Uporabni-

ki so svojo naklonjenost izražali s komentiranjem in všečkanjem objave

190

na Facebook strani knjižnice Mirana Jarca Novo mesto (217 všečkov in 7

živalske pravljice in zgodbice za otroke. Na knjižničnih razstavah otroci

komentarjev). Priložnostno kakšna žival obišče knjižnico ali bibliobus

in odrasli razstavljajo likovna dela z živalskimi motivi. Na knjižničnih

in takrat knjižničarji objavijo fotografijo. V Knjižnici Pavla Golie Treb-

prireditvah se obravnavajo tematike za osveščanje o hišnih ljubljenčkih

nje in Mestni knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani imajo v svojih pro-

ali pa konkretno o pasjih mladičkih (Knjižnica Grosuplje 2023).

storih akvarij z ribami.

ZAKLJUČEK

Storitve za uporabnike ob prisotnosti

živali

Živali vplivajo na dobro počutje uporabnikov v knjižnici, mnogi progra-

mi, ki vključujejo prisotnost živali, predvsem branje psu, vzpodbujajo

dvig bralne pismenosti in motivacijo za učenje o živalih ter vzpodbujajo

Splošne knjižnice vedno pogosteje omogočajo storitve in prireditve, na

večjo socializacijo otrok. Terapevtski psi so zelo pomembni za otroke, a

katerih so prisotne tudi živali. Tako v 17 slovenskih splošnih knjižnic re-

tudi za uporabnike s posebnimi potrebami, starejše in študente v izpi-

dno ali občasno prihajajo terapevtski pari v okviru društva Tačke poma-

tnem obdobju. Slovenske knjižnice dejavnosti ž živalmi že izvajajo, ima-

gačke, potekajo pa tudi predstavitve društva Tačke pomagačke. V dveh

jo pa veliko priložnosti tudi za vpeljavo novih storitev in prireditev, na

knjižnicah izvajajo dejavnosti Ambasadorji nasmeha. Program je na-

katerih bi lahko bolj izpostavili socialni in izobraževalni vidik druženja

menjen predvsem otrokom, ki imajo težave z branjem, pogostost izvaja-

lastnikov hišnih ljubljenčkov. Obstaja velika paleta različnih delavnic,

nja pa je od enkrat tedensko do enkrat mesečno.

kjer udeleženci ustvarjajo o živalih in/ali z živalmi.

Tačkov festival vsako leto v juniju pripravlja Knjižnica Litija v sodelo-

Knjižnice lahko sodelujejo z organizacijami v lokalni skupnosti, ki skrbi-

vanju z drugimi lokalnimi organizacijami in je namenjen druženju lju-

jo za dobrobit živali, ter skupaj z njimi organizirajo dogodke. Takšno so-

biteljev psov, gledališča, ustvarjalnosti in radovednosti (Knjižnica Litija 2023).

delovanje prispeva k večji povezanosti lokalne skupnosti in obenem k

Knjižnice v sodelovanju z različnimi društvi organizirajo delavnice o eksotičnih večji ozaveščenosti o pomenu ohranjanja živalskih vrst in narave. Knji-

živalih (Knjižnica Pavla Golie Trebnje 2023).

žnice kot javni prostori bodo v prihodnosti zagotovo še bolj odprte za

vstopanje različnih živali ter z njimi povezanih dogodkov.

Prireditve z živalsko tematiko

V knjižnicah pripravljajo literarne in izobraževalne dogodke, delavnice,

razstave in pravljične urice, ki vsebinsko vključujejo živali. Literarni dogodki so vezani na tematiko živali v knjigah, pravljične urice vključujejo

191

SEZNAM LITERATURE

patients with major depression. V: European Journal of Integrative Medicine, š. 1, str. 145–148.

ALA–IRRT International Relations Connections. https://sites.google.com/view/

IFLA (2010): Mobile Library Guidelines, IFLA Professional Report No. 123. https://

icc-programs/2022-photo-gallery?authuser=0 (citirano: 4. 4. 2023).

www.ifla.org/wp-content/uploads/2019/05/assets/hq/publications/pro-

BIBSIST. https://bibsist.nuk.uni-lj.si/statisticni-podatki-o-knjiznicah (citirano: fessional-report/123.pdf (citirano: 10. 3. 2023).

10. 3. 2023).

IFLA

(2022):

Statement on Evidence for Sustainable Development.

BLAŽON, Cilka (2020): Dejavnosti šolskih knjižnic za spodbujanje branja. Pisna na-https://repository.ifla.org/handle/123456789/2191 (citirano: 25. 3. 2023)

loga za bibliotekarski izpit. Ljubljana.

ILIČ, Nina (2013): Terapija s pomočjo živali – kaj je to in kako jo lahko uporabim. Lju-CHRISTENSEN, Jen (2013): Therapy dogs: »Perfect medicine« to help students survive bljana: Lunba.

finals. https://edition.cnn.com/2013/12/19/health/students-therapy-dogs/

IRON

FROG

PRODUCTION,

2009.

https://web.archive.org/

index.html (citirano: 13. 3. 2023).

web/20120503220335/http://www.ironfrog.com/catsmap.html (citirano:

COLE, K. M., GAWLINSKI, A., STEERS, N. in KOTLERMAN, J. (2007). Animal-

25. 3. 2023).

-assisted therapy in patients hospitalized with heart failure. V: American KAVŠEK, Judita (2020): Spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture. Pisna na-Journal of Critical Care, št. 16, str. 575–585.

loga za bibliotekarski izpit. Ljubljana.

CROSSMAN, Molly. K. in KAZDIN, Alan. E. (2015): Animal visitation programs

KEBE, Naja in Neža PODJAVORŠEK (2019). Z zelenimi knjižnicami do zelene

in colleges and universities: An efficient model for reducing student stress.

prihodnosti: pregled stanja v Sloveniji in po svetu. V: Knjižnica, letn. 63, št.

V: A. Fine (ur..): Handbook on animal-assisted therapy: Theoretical foundations 1/2, str. 283–305.

and guidelines for practice. Burlington, MA: Academic, str. 333–337.

KNJIŽNICA GROSUPLJE. https://www.gro.sik.si/dogodki/pasja-akademija-pas-

ČATORIČ, Doroteja (2019): Vloga splošne knjižnice pri razvoju predbralne pismeno-ji-mladicek-grosuplje/ (citirano: 10. 4. 2023).

sti predšolskih otrok. Pisna naloga za bibliotekarski izpit. Ljubljana.

KNJIŽNICA PAVLA GOLIE TREBNJE. Delavnica spoznavanja eksotičnih živali.

EDWARDS, Autum., EDWARDS, Chad, ABENDSCHEIN, Bryan, ESPINOSA, Juli-

https://www.tre.sik.si/dogodki/12846/ (citirano: 10. 4. 2023)

ana, SCHERGER, Jonathan. in VANDER MEER, Patricia (2022): Using robot

KOKOT BUJANOVIĆ, Hana (2015): Terapevtski psi dodali branju novo dimenzi-

animal companions in the academic library to mitigate student stress. V:

jo. V: Sledi tačk pomagačk, št. 8, str. 24–25.

Library Hi Tech, letn. 40, št. 4, str. 878–893.

KOS, Mojca: READ program – pes kot pomočnik pri branju. Diplomsko delo. Lju-FORD, Anne (2017): Library Cats Leave Some Sneezing, Others Feline Fine. V: bljana: Filozofska fakulteta, 2016.

American Libraries, letn. 48, št. 1-2, str. 18–21.

LAMPIČ, Mojca (2023): Izvirni slovenski standard SIST 1192 terapevtski psi.

FOREMAN, Anne M., GLENN, Margaret K., MEADE, B. Jean in WIRTH, Oliver

https://www.sist.si/aktualno-main/izvirni-slovenski-standard-sist-

(2017): Dogs in the workplace: A review of the benefits and potential chal-

-1192-terapevtski-psi.html (citirano 10. 4. 2023).

lenges. V: International journal of environmental research and public health, MAČKIĆ, Daša: Branje s tačkami: oblika branja z živalmi pri otrocih z bralnimi težaletn. 14, št. 5, str. 498.

vami. Diplomski seminar. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2020.

HOFFMANN, Andreas. O., LEE, Ah. Hyung, WERTENAUER, Florian, RICKEN,

MANETTI, Ester (2017): Knjižnične mačke. https://blog.cobiss.si/2017/11/30/

Roland, JANSEN, J. Joanna, GALLINAT, Juergen. in LANG, Undine. E. (2009):

knjiznicne-macke/?fbclid=IwAR1E0pIOBwFy0zO2BTH0rOrFZd16ztro

Dog-assisted intervention significantly reduces anxiety in hospitalized HwUqUoHdDvye5h6Ob5VxHTsyZtY (citirano 25. 3. 2023).

192

MARRALL, Rebecca. M. in BARRY, Trott (2016): Assistance Animals in the Library How One Academic Library Developed Best Practices. V: Reference & User Services Quarterly, letn. 56, št.1, str. 8–13.

MYRON, Vicki (2009): Puss books: How one cat transformed a whole town. Do-

stopno na: https://www.dailymail.co.uk/home/you/article-1141182/Puss-

-books-How-cat-transformed-town.html (citirano: 13. 3. 2023).

NOVAK, Lina: Terapevtski pes kot pomočnik v šolski svetovalni službi. Magistrsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2020.

OEDb (2023): A Quick Guide to Library Cats. https://oedb.org/ilibrarian/quick-

-guide-library-cats/ (citirano: 10. 3. 2023).

PET – pasja enota terapevtov, Zavod za posredovanje s pomočjo psov (2023): Šti-ri prostovoljske organizacije pripravile prvi izvirni slovenski standard za delo in posredovanje s pomočjo terapevtskih psov. https://www.zavod-pet.

si/novice/?newsid=642dd0fe0a1c9 (citirano: 10. 4. 2023)

PREUß, Diana, SCHOOFS, Daniela, SCHLOTZ, Wolff in WOLF, Oliver T. (2010):

The stressed student: Influence of written examinations and oral presen-

tations on salivary cortisol concentrations in university students. Stress. V: The International Journal on the Biology of Stress, št.13, str. 221–229.

ROBERTS, Ann (2018): Designing Adult Services: Strategies for Better Serving Your Community. Libraries Unlimited, an imprint of ABC-CLIO.

ŠEK ŠKAFAR, Klaudija (2019): Uporabniki s posebnimi potrebami v splošnih knji-

žnicah. Pisna naloga za bibliotekarski izpit. Ljubljana.

TAČKE POMAGAČKE, 2023. https://www.tackepomagacke.si/terapevtski_pro-

grami/beremo_s_tackami_read/ (citirano: 14. 3. 2023).

TRAMPUŠ, Mojca (2014). Tačke v šoli : terapevtski pes - učiteljev pomočnik in šolarjev sopotnik. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

TURNER, Dorie. (2012): Colleges turn to dogs to break the stress of final exams, lift spirits. https://www.mprnews.org/story/2012/05/12/dogs-on-campus (citirano: 14. 3. 2023)

WIKIPEDIA. https://en.wikipedia.org/wiki/Library_cat (citirano: 10. 4. 2023) ZDRAVJE, Ana in KOROTAJ, Marijana (2019): Koncept zelenih knjižnic in prva

primera njegove vpeljave pri nas. V: Knjižnica, letn. 63, št. 1/2, str. 307–343.

193

KAJ JE DALJŠE, KO SE VLEČE,

JARA KAČA ALI KURJA ČREVA

OZIROMA KAM IN KDAJ PRIDE

PO POLŽJE PIKL POLŽ? NEKAJ

DROBCEV O ŽIVALSKOSTI V

JEZIKU

Darko Čuden

UVOD

KJE VSE NAM ŽIVALI PRIDEJO

PRAV?

Vsi primeri v tem prispevku so napaberkovani iz poimenovanj živali iz

domačih in tujih logov, po pričakovanju seveda prevladujejo prve, zgolj

peščica jih je iz mitologij, ne glede na jezikovne zvrsti in vse vrste časov-Zgolj za pokušino in v dokaz, da ni področja, ko živali ne bi nastopa-

nih, terminoloških in slogovnih zaznamovanosti.

le v neizmernih (pod)sistemih spoznanj o sebi in svetu: – igre: žab(i)ce metat(i), kozo klamf zbijat(i), – dojenčkov razvoj: kravce past(i), – kitajski Razsežnosti živalskega v jeziku so, tudi zaradi znanstvenih spoznanj, horoskop: podgana, bik, tiger, zajec, zmaj, kača, konj, koza, opica, petelin, nedoumljive. Živalim pripisujemo doslej neznana čustva. So koze opti-pes, prašič, – nagrade: zlati lev / medved, zlata ptica / sova, – orožje: leopard, mistične ali pesimistične in ali se podgane smejijo? Pogledi na prehra-gepard, črni panter, mamba, – vzdevki za ljubljanske stavbe: črna vdova, njevalne navade, klavnice, živalske vrtove, cirkuse, množično rejo se ob-kanarček, močerad, – pohištvo: danski naslanjač labod, slovenski smet-račajo na glavo. So živali čuteča bitja? Tudi to pušča v jeziku močne sledi.

njak žaba, – avtomobili: hrošč, žaba, jaguar, – športne ekipe: risi, biki, kenguruji, kiviji, – figure pri skladnostnem plavanju: barakuda, čaplja, fla-Ob teh živalskih sledeh v jeziku se porajajo številna enciklopedična mingo, jelenček, mečarica, ostriga, ščuka, jegulja, – jogijski položaji: kuščar, vprašanja. Kdo ali kaj je ruski medved, kitajski zmaj, morski volk in veli-kobilica, vrana, krokodil, kamela, – telesne okvare in bolezni: kurje prsi, ka riba, je kozja bradica manjšalnica od kozje brade, sta krava molznica in zajčja ustnica, opičje koze, svinjska kuga, mišja mrzlica, – vojaške operaci-molzna krava ista krava, kaj so kačje ride, je metuljev sindrom in sindrom je med 2. svetovno vojno: Kobra, Tiger, Zmaj, Cerberus, Črni petelin, Mo-metulja eno in isto, kakšen je pogled z ribje, ptičje in žabje perspektive, sta dra lisica, Morski lev, Severni jelen, Hydra, Konjičkov skok, – spolni položaj č in š v kljunač/kljunaš zatipkana in ali keltski/ azijski/ papirnati/ brezzobi in genitalije: po pasje, tič(ek), miška; – športno orodje: koza, konj, – špor-tiger zmorejo bivati v isti kletki? Vemo, da so beli sloni nasedle investi-tna društva: Orli in Sokoli, Mojstranške veverice, Jamski močeradi, – skavt-cije in da je tehnološka gazela povezana z gazeljo rastjo? Kakšen je borzni ski rodovi: Rod odporne želve, sivega volka, bistriških gamsov, jezerske ščuke, učinek volovskega biča? Še kdo ve, kje je oslovska klop? Kaj ali kdo je zeleni snežniških ruševcev, – taborniške starostne skupine: murenčki, medvedki, volk? Kaj imata skupnega (če?) pasja radost in pasja procesija? Razume-

čebelice, – skavtske starostne skupine: bobri in bobrovke, volčiči in volku-mo leksem pripeljati kaj levu skozi gobec in kako in sploh zakaj gre/bi šla lje, – ansambli: Čuki, Krimski lisjaki, Mladi levi, Bele vrane, Gadi, – logoped-kamela skozi šivankino uho? Zakaj prijaha princ na belem konju, ne pa na ski pripomoček: riba, raca, rak! – zdravljice in napitnice kot poziv k hi-vrancu? In kaj je rak rana? Razumeti in dojeti vse tovrstne živalskojezi-trejšemu pitju: Sraka ima dolgi rep, lepo pisan perje, pazi, Janez/Lojzka ti, kovne razsežnosti je brez dvoma misija nemogoče.

da te ne poserje! – v slovensko politično zgodovino zapisani opomini in spodbude: Ne boš ti meni afne guncal! / Dejmo, miška! – slovensko časni-karstvo: Brencelj. In tako v neskončni nedogled!

195

ŽIVALSTVO V PRIPOVEDI O

romanu Gavžen hrib (2005: 20)1 opiše hudiča, ki je prispodoba sovraž-

STVARJENJU NA KRATKO

nika, kot stvor s samimi živalskimi atributi: »Pa peklenšek, kakšen je!

Na pol ko žaba, na pol ko zmaj. Pa še ko kozel. Ni čisto pol na pol. Ze-

len, z nazobčanim puklastim hrbtom, ko kuščar. Na zadnjih nogah, ko-

Stvarjenje sveta iz prve Mojzesove knjige

pitastih. Z govejim čopastim repom do tal, z rogovi in kozjo brado in žabjim gobcem. «

Rekel je tudi Bog: Naj rodé vode laznino živečo, in perutnino nad zemljo pod trdino neba. In ustvaril je Bog velike some in vsako živo in gibajoče se bitje, katero so bile rodile vodé po njih vrstah, in vse

ptice po njih plemenih. In videl je Bog, da je bilo dobro. In blagos-Leksikalni vidiki živalskih poimenovanj v

lovil jih je, rekoč: Rastite in množite se in napolnite vode morja, in

jeziku

ptice naj se namnožé nad zemljo. In bil je večer in bilo je jutro, peti dan. […] In videl je Bog, da je bilo dobro. In reče: Naredimo človeka po svoji podobi in sličnosti: in gospoduj ribam morja in pticam Teoretično je mogoče iz vsakega živalskega samostalnika izpeljati pri-neba, in zverinam, in vsej zemlji, in vsej laznini, ki se giblje na zem-devnik: svinjski, kurji, ušiv, čebelji, gazelji. Večpomenskost se kaže v: črviv,

lji […] (Lampe, Mz 1,3–31).

črvov, črvast; kačji, kačast; mačje, mačkasto. Snoj ustvarja srnjačje in gams-je trofeje, škrjančjo radost, ščinkavičje petje, jelenje upognjen vrat, golob-Na premici živalskih srečevanj z ljudmi in človeških z živalskimi bi se

jo slutnjo, kanjaste žvižge, ujedji nos, Vuga pa sovjeoke more, mulje s teze,

lahko ustavljali na vsakem koraku, a ošvrknimo tu le nekaj trkov, ki so

skljusanega konja, pod gmotne skale zajeguljeno reko, od cestnih leščerb

nas, če tem pripovedim verjamemo, v dobrem in/ali slabem zaznamo-

kresničkaste vasi . SSKJ navaja bivolje mleko (ta prevladuje tudi v interne-vali in katerih pečat čutimo še dandanašnji. Za slednje so bržkone krive

tnih zadetkih), kar da misliti, da bi bilo v skladu z naravo laktacije pra-

rajska reptilka, strokovnjakinja za pomologijo, ki je človeštvo na vekov vilneje bivoličje/( bivoličino?) in tudi osličje/( osličino? ), ne pa oslovo mleko, veke ugnala v kozji rog, in egiptovske nadloge iz 2. Mojzesove knjige: žabe,

vprašanje pa je, kako se na to odziva jezik?

komarji, muhe in kobilice. Jezus s petimi ječmenovimi hlebci in dvema ri-bama nahrani pet tisoč mož, potem ko se rodi v betlehemski štalci, kjer v Ustrezno se izpeljujejo načinovna določila: pasje/ ušivo se počutiti, črvas-novorojenčka sopeta krav(ic)a in vol(iček), okrog se pase na trope ovac, na to/ jeguljasto/ kačasto se viti, čukasto/ sršenasto gledati, medvedje godrnjati, kamelah pa že z bogatimi darovi jezdijo trije modreci z Jutrovega.

levje se boriti. Pri Snoju se nekaj hobotničasto, kobrasto širi, sutana frfo-ta netopirsko, muha je prašičje tolsta, pri Vugu pa se kokošje krili in čoha

In ker se vse naše bitje in žitje očitno suče okrog dobrega in zlega in če šimpanzje.

preskočimo precejšnje metre na človeški in živalski premici, ni čud-no, da Jože Snoj z izrazito samosvojo, nikogar posnemajočo pisavo v 1

V tem prispevku so vsi leposlovni zgledi vzeti iz romanov Jožeta Snoja Gavžen hrib (2005) in Saša Vuga Kobariško zrcalo (2007) , oba prežeta z vojno tematiko. Strani ne navajam in zglede večinoma skladenjsko poenostavljam.

196

Skoraj vse omenjene enobesedne lekseme zamenjujejo prislovna dolo-

čebelica, čebelji, čebelar, čebelarka, čebelarstvo, čebelarjenje, čebelarski, čebel-

čila s predlogom po in s pripono -je: po ribje odpirati usta, po kačje se zvi-njak, čebelariti, čebelolik.

jati, po mačje, po medvedje, po opičje, po pasje, po polžje. Pri Snoju se nekaj oglaša pol po kravje, pol po kozje in odvija po jazbečarsko, po vrabíčje, tudi Dvobesedni živalski leksemi so a) konkretni: polšja mast, jelenje rogovje,

z živalsko nadpomenskostjo: po živalje, po plazilsko, pri Vugu se dlan od-kurja obara, gosja jetra, kravje vime, žabji mrest, račja zel in b) abstraktni, pri pira po žabje, gumi pa žveči po kravje.

katerih metaforičnost niha med prvo in drugo sestavino ali med obema:

bolšji trg, gosji red, knjižni molj, krokodilje solze, labodji spev, levji delež, mala Uslovarjeni dvobesedni leksemi s prvo živalsko sestavino in rodilni-riba, medvedja usluga, lastniška hobotnica, rdeči petelin. Nekateri se berejo škim prilastkom v dokaj zamejeni glagolski okolici so: črv dvoma (gloda),

dvojno: ribja kost (srt + tekstilni vzorec), nočna ptica (ptica + jutranji člo-golob miru (vzleti), hobotnica laži (se širi), (znajti se) v krempljih smrti ali vek), muha enodnevnica (muha + domislek kratkega veka).

(poleteti) na perutih domišljije.

Živalska poimenovanja ali njihove pomenske sestavine se odlikujejo po

Nekaj je akronimov: Sova = Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, večpomenskosti, nastali z metaforičnim prenosom: kljun in rep (letalo, Zmaj (delni akronim (morda z zadnjim j-jem?) = projekt ureditve zmo-ladja), petelin (orožje), črv in hrošč (računalništvo), zebra, žerjav, muha (jabol-gljivih mestnih avtobusnih linij, KRT = računalniški kognitivni trening, ko, orožje, modna muha). Po navadi gre za prenos z živali na predmet(nost), Srna = izmišljena skrivna organizacija Slovenska reakcionistično-nihi-redkeje na človeka: (računalniški) krt. Pri slednjem pridejo v poštev seve-listična agencija.2

da vsa živalska poimenovanja, uporabna za psovke, a tudi tista, ki morda

niso tako brezobzirno nesramna, ki pa vseeno izkazujejo neko značajsko

Pri nekaterih glagolih je razvidna živalska podstava: črvičiti, muhariti,

posebnost: kača, podlasica, zajec. Morda so posebnost slovenščine samo-ježiti se, nasršeniti se, osirati, peteliniti se, prelisičiti, psovati, racati, ribariti,

množinski samostalniki tipa gosenice, lisice in manjšalnice: krokodilček svinjati, teliti, ožrebiti se, pri drugih pomenska sestavina: kopitljati, pičiti,

(spenjanje), metuljček (modni dodatek, nož na vzmet), lisička (goba), del-plahutati, plaziti se, plezati, prhutati, rojiti, regljati, tudi metaforični ( pri/ od) finček (plavanje). Za manjšalnice zgolj dve ponazoritvi: ježek je slaščica, la-hlačati in Vugov razpetelinjal se je pod nebo kot nekakšen predpotopni feniks sna navijalka, žival ( morski ježek), frizura, goba, rastlina, podstavek za nati-ter znameniti izmislek igralca Jurija Součka in odpujsala sta domov.

kanje cvetja, zajček je poskusni, svetlobni refleks, rastlina, goba, znane so (Playbojeve) zajčice, tudi tip dilda si je prislužil to ime.

Slovenščina je živalsko gibka predvsem na račun izpeljave in zlaganja:

bikoborba, dvoživkarstvo, fazanerija, jelenjad, jeguljast, konjereja, kozjebra-dec, močeradov, močeradovec, muholovec, ostrižnjak, perjad, pajčevina, papagajščina, ptičnica, ribiškogojitven, sipolov, slonokoščen, čukast, žabarija, Psovke in zmerljivke

perutninarski. Besedotvorni nabor se od živali do živali seveda spreminja. Tako je v primerjavi z bolha ali uš gotovo bogatejši pri čebela: čebela, Glagol psovati se pojavlja že v besedilih slovenskih protestantskih piscev. V sodobnem jeziku bi pričakovali večji nabor žaljivih nadiralno/

2

Delo, 27. 2. 2023, str. 7.

zmerljivih obrazcev, vendar je slovenska paleta sorazmerno skromna,

197

omejena je v glavnem (najbrž razumljivo) na živali iz domačih logov kot: Izjemna moč psovke pasji sin! oz. kletvice jebal ti pas/ pes mater!

trot, prasec, konj, prasica, kuzla, krava, koza, osel in še kaj, potem pa žival-izhaja kar iz trojne degradacije naslovljenca: 1. sprememba v in-

ski nabor kar usiha. Očitno je za psovanje primernejše izrazje drugih

fanta, 2. sprememba v živalsko bitje, 3. slab moralni standard

človeških danosti, denimo spolnosti in izločanja: kurba, kur(a)c, pička, staršev, ki so prakticirali sodomijo. K temu pa velja prišteti še pizda, rit, drek, gnoj.

factum, da govorec poseduje vednost o poreklu, celo spočetju sogovorca.

Zdi se, da vlogo psovk skoraj pogosteje opravljajo pridevniki na desni:

krava kretenska, zahojena, butasta, šavsnjena, prismojena, baba šojasta, kroV leposlovju se nabor živalskih psovk in zmerljivk razpira domala v

ta nemarna, vol zarukan, zabit, prfuknjen, zajeban, ubrisan. Ti pridevniki so nedogled. Čeprav v Vugovem in Snojevem vojnem romanu ne gre za

v skladu z namenom psovanja zaznamovani bolj ali manj vulgarno, tudi

neposredni nadiralni stik psujočega s psovanim, pač pa za notranji pokrajinsko/narečno, generacijsko in najbrž tudi povsem družinsko/

monolog, najdemo pri prvem: Hajd, petelinček farovški, boš že še kikiri-rodbinsko.

kal!, pri drugem pa: ksiht podganji, runkelj prašičji, klobasarji prašičevski,

klobasar bikovski, junci, prasssice hudičeve, prasec farški, svinja stremuška,

Psovanje pa paradoksalno zlahka preide v svoje nasprotje, namreč ljub-

psi beli.

kovalnost, prisrčnost, dobronamerno opozorilo. Značilen skladenjski

vzorec je: ti si (mi) pa tudi (en) lisjak/lisica (pregnana), opica, koštrun, šoja,

čuk. SSKJ navaja dvobesedne lekseme, v katerih ima desni prilastek isto podstavo: žaba žabasta, koza kozasta, uš ušiva. Jezikovno mumificirana je Enostavčna minimalna besedila

tudi: Tiho, uš!

Nežmah (1997: 137–138) je imel sorodnika duhovnika, ki da je preklinjal

Minimalna enostavčna besedila zajemajo celo pahljačo jezikovnih po-

takole:

javov. Mednje spadajo frazemi tipa Tudi slepa kura zrno najde. Najprej

kravca, poj pa štalca. Riba smrdi pri glavi. Tresla se je gora, rodila se je miš.

' da bi te koklja brcnila!' Duhoven je izrekal protislovje: na dobesedni Podarjenemu konju se ne gleda v zobe. Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.

ravni je resda želel neprijetnežu brco, toda pripisal jo je koklji, se

V sili še hudič muhe žre. Ogenj, rit in kače niso za igrače.

pravi bitju, ki po zakonih narave sploh nima dispozicij, da bi brc-

nila človeka. Brcniti je torej lastnost, ki je ne moremo pripisati ko-

Prepoznavno avtorski so: Na vrhu gore smo vsi snežni leopardi (Hunter S.

koši. […] Duhovnova kletev črpa svoj naboj iz protislovja med ob-

Thompson). – Veličino naroda lahko sodimo po tem, kako ravna z živalmi

liko in vsebino. Kletev ti sicer želi žal dejanje, to je brco, ki pa je

(Mahatma Gandhi). – Če preganjaš dva zajca, ne ujameš nobenega (Konfu-s strani koklje praktično neizvedljiva. Skratka, zakolne, ne da bi

cij). France Prešeren je prijatelja Matija Čopa opisal: V Ljubljani je dihur, zaklel.

ki noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da najmanjše fige. Primero s sicer negativno zaznamovanim dihurjem pa Prešeren osmisli povsem drugače.

in (prav tam):

Filozof in kulturni teoretik Aleš Mendiževec trdi, da: ne človek človeku 198

Primerjalni frazemi

volk – še prej je človek samemu sebi kamela. Izhajaje iz ponarodele Plavto-ve misli iz komedije Osli Mendiževec pojasnjuje:3

V družbi stavčnih frazemov tipa Laže, kot pes teče in Maš tko zmečkano Da življenje teče po zakonitostih, podobnih metu kocke, da je človek

srajco, kot da bi jo krav(i) iz rit(i) potegnil je nepregledna množica z glagol-bitje, ki se steguje po svobodi, a je hkrati na to svobodo obsojen. To po-

sko vezljivostjo pogojenih stavčnočlenskih. V prvo skupino spadajo pri-

meni, da ga zamejuje ogromna količina dogodkov, ki jih je nemogoče

devniške primerjave, vezane na glagol biti z veznikom ko ali kot (tudi z že vse vzeti nase (kot kamela), zato nam je postavljena meja, ki jo postavlja

rahlo zastarelim, v glavnem na starejše leposlovje vezanim kakor): len ko koncept naključja.

prasica/ fuks, priden kot mravlja/ mravljica, trmast kot vol, moker kot cucek, krotek/ pohleven kot jagnje, tih kot miška, debel kot slon, jezen kot gad, uren V aforizmih Žarka Petana kipi od živali: Petelin in kokoš sta živela v miru, kot podlasica, zdrav ko dren/ riba, v drugo pa glagoli, ki ob sebi zahteva-dokler ni prišel še en petelin. / Harem je še za tako močnega bika pretežak ja-jo načinovni prislov: gledati kot vol v nova vrata, priti zadnji kot pasja jajca, rem. / Levinje največkrat poberejo levje deleže. / Humorist je pes, ki laja, satirik krasti kot sraka, ploditi se kot zajci, smrdeti kot dihur, spati kot polh, napiti se pa pes, ki grize. » Ne streljajte kozlov! « so koze milo prosile, zaman.

ko krava, dreti se kot sraka, napihovati se kot žaba, našemiti se kot pav, prežati kot jastreb.

Od narodnih pregovorov kar buhti: Če bi lahko z udarci kogarkoli spameto-vali, bi bili bivoli najpametnejši. (indijanski) / Zebra vzame svoje proge s seboj, V leposlovju primere letijo v nebo. Snoj pravi, da se guncaš ko goska in kamorkoli gre. (masajski) / Vladarji so kot kače: v lasti imajo strup in zdravilo.

zaganjaš naprej ko pes na keten. Pri Vugu od primer prekipeva: Zrak je (kurdski).

prasketal kot s cvretja drobcenih sardel. / Kmalu jih je avtobus požrl kot postrv rakce. / Koža je postajala mehurjasta kot žabji mrest. / Židje so Na tej domala neizčrpni paleti enostavčnosti so še4 vraže: Če na pepel-v nos kot obupan los. / V zrcalu je brnelo kot od muh na muholovki. / Z

nico pometemo stanovanje in smeti odnesemo na križišče, ne bo bolh pri hiši;

mene dol je padla kot nažrt, nabrekel klop. / Vratne žile so se mu nape-izštevanke in šaljivke: An ban, pet podgan, štiri miši, v uh me piši, vija vaja le kot deževniki po dežni ujmi. / Z nabreklih vek so ji kot tičji lim visele ven! / Bog dej srečo, kravo rdečo, pet prašičkov, kdor bo bel, tega bo mesar ujel;

solze. / Zbledelo steno so žlahtnili moški udki na pozor, […] mojega je

koprnenke: Pikapolon(i)ca, zleti v nebo in mi prinesi zlato kolo; nedolžne ra-portretirala kot novoletnega prašička z deteljico na cilindru. Izstopa dvoj-zuzdanke: Marička šla v koprive scat, v rit jo pičil močerad; srhljivke: Speštal na primera v enem stavku: Kot sardele tik pred peko so hiteli dol kot ribe te bom kot črva! / Boš ti že še ježa jebal! ; verzi iz spominskih knjig: Metulj-v sak.

ček pozdravček po zraku leti, tam se ustavi, kjer Mici živi; in besednih šaljivk tipa: temu nisem ne kos ne škorec in dihal sem na vse kriplje, škrge in škržate in Pri slednjem pisatelju so opazna tudi preoblikovanja pregovorov (razen

satirične šuligojevske5 tvorjenke v članku o partizanih in domobrancinih.

če niso taka že v njegovem jezikovnem okolju!): Kot da smo skupaj čmrlje pasli! In pregovor z nadpomenskim ( kača) in podpomenskim ( gad) živalskim poimenovanjem: Če ubiješ kačo, pridejo k pogrebu trije gadi.

3

Delo, 7. 3. 2023, str. 13.

4

Razvrščanje je v veliki meri domislek avtorja prispevka.

5

Boris Šuligoj, Delov novinar, prejemnik nagrade za življenjsko delo.

199

Pestro zgradbo izkazujejo ne glede na tipološko razvrščanje leksemi s Omenjene živalskopomenske sestavine so pomembne pri tvorjenju

podvojenim živalskim poimenovanjem: ne tič ne miš, bolje vrabec v roki bralstvu privlačnih besedil. Domala vsi zgornji primeri vstopajo v fra-kot golob na strehi, tresti se kot pes na kuzli, vrana vrani oči ne izkljuva, je blo zemsko metaforične zgradbe in izotopične verige, kar nazorno prikazu-tko, kokr da b’ slepca med kure vrgu, igra mačke z mišjo, imeti se rad kot pes jeta novički iz rumenega tiska z naslovom a) Medo se je udomačil in b) in mačka, lisica lisjak sta pila tobak, […] čuk sedi na veji, sova na vereji […] .

Veselje v živalskem vrtu6 (v tem člančiču buhti od družinskih razmerij): Odličen primer trojnega živalskega poimenovanja je Vugov Zaradi bolh

na psu še mačka ne zamijavka!

a) Kmalu zatem, ko je slišal obvestila, da se po soseski sprehaja medved, je doživel presenečanje: kosmatinec je ermal pred vhodnimi vrati njegovega doma! Možakarja s Floride je o nenapovedanem

Na živalskost vezani pojmovni sklopi

obiskovalcu obvestil sosed, menda pa ves hrup v okolici in radove-

dni pogledi skozi okna niso niti najmanj zmotili. Ko si je odpočil,

je počasi odhlačal po stopnicah navzdol in se po ulici vrnil v bližnji Nespremenljivke spodnjega tipa (ki pa seveda niso edine) tvorijo po-gozd, strah med prebivalci, da bi se kosmatinec utegnil vrniti, pa je mensko zgradbo živalskega leksema, pri čemer določljivost živalske

seveda neizmeren (Slovenske novice 7. 12. 2022, str. 32).

vrste ni vedno enoznačna:

b) Iz živalskega vrta Columbus v Ohiu so sporočili, da so se razveselili prvega opičjega mladiča mandrila. Gre za opice iz afriškega de-a) bivališča: brlog, čebelnjak, fazanerija, gnezdo, golobnjak, hlev, jazbina, ko-

ževnega gozda, za katere je značilno, da se samci zelo razlikujejo od bilarna, konjušnica, kurnik, lisičina, mlaka, mravljišče, netopirnica, osir, ostri-

samic. Mama mladička, ki še nima imena, Hasina, je skotila prvič, žnjak, pašnik, ribogojnica, svinjak, termitnjak, tolmun, zajčnik, zverinjak; b) njen izbranec Mosi, oče mladička, pa je imel potomca že v prejšnjem deli telesa: čekan, grba, greben, griva, klešče, kljun, kopito, kožuh, krak, krem-

živalskem vrtu. Podmladka se je razveselila vsa opičja družina, tudi pelj, lovka, lupina, luska, luskina, okel, oklep, perje, perut, plavut, rilec, rog,

starejši bratec Bernard in mladičeva teta Malaika. Z opičjim mladi-

roža, smrček, šapa, ščetina, škrge, trobec, vamp, vim e , vreča, želo; c) združbe:

čem se ukvarja tudi slednja (Slovenske novice 22. 6. 2023, str. 32).

čreda, jata, krdelo, roj, trop; č) faza v razvoju in izdelek: buba, kokon, mrest,

pajčevina, slina, zapredek; d) oprema: podkev, uzda, vajeti, jarem, ostroge, se-Snoj v Gavžen hribu neprekosljivo opisuje a) smrtonosnost orožja in b) ču-dlo, brzda; e) oglašanje: brenčati, brlizgati, grčati, hrzati, kavdrati, kikirikati,

dež, ki se je in se ni zgodil v skoraj petstranski enostavčni od živalskih me-kruliti, kvakati, lajati, mijavkati, mukati, rjoveti, regljati, rezgetati, rigati, ruka-tafor prekipavajoči pripovedi, ki hudo spominja na južno- in srednjeameri-

ti, sikati, tuliti. Spet se oblikuje dolg niz ptičjega oglašanja: cvrkutati, čiri-

ški magični realizem in na sanjsko-moraste svetove Hieronymusa Boscha:

kati, čivkati, gruliti, hukati, krakati, kukati, skovikati, ščebetati, ukati, vreščati,

žgoleti, žvrgoleti. Ujede, tako vedo lovci, ornitologi, taborniki, gozdarji in a) Poglejte, kakšno ribo sem pri vas ravno dobro spravil pod streho (po-drugi ljubitelji živali, žvižgajo, gagajo, kričijo, vreščijo, cvilijo, piskajo, revska-kaže na brzostrelko). […] Kakšno ribo! […] In veste, da zna prepevat.

jo. Pri Snoju kanje fjukajo, sinice cingljajo, brglez brlizga, detel pivka, pri Takole poje: tralala, ta ta ta. […] Takole ji stisneš tale ribji mehur ali

Vugu pa tleska.

6

Vse okrepil D. Č.

200

kaj že ima v trebuhu, tako ji ofnaš gobček, potlej jo je treba pa samo rumenokljuni viharnik, modrojezični skink, sivoprsi jež; osebnoimenski: malo požgečkat po petelinčku, pa kikirika, da jo je veselje poslušat.

Grantova gazela, Davidov jelen, Hildebrandtov škorec.

b) Petsto let se v treh dolinah, v njihovem teku in steku, kjer je že takrat stal trg, ni zgodil noben čudež – dogajalo se je,7 da se včasih strašnej-Tip 2: živalski samostalnik + ujemalna samostalniška občnoimenska

še ne bi moglo – […] dogajalo se je torej, da bi se glasneje in jasneje ne izpeljanka :

moglo, ampak zgodilo se ni, […] da se bo, […] ni se, potemtakem, zgodilo, čebela ubijalka, kača jajčarica, kokoš nesnica, kuna zlatica, orel belorepec, osa da bi svinja v svinjaku zakrulila Hvaljen bodi Jezus Kristus, da bi se

brenčalka, pes čuvaj, rak jelševec, svinja bradavičarka, mačka cibetovka, žaba roj čebel med veliko mašo obesil na monštranco, […] da bi se krava

ozkoustka, želva rdečevratka. Nekateri živalski nizi tvorijo v primerjavi z na pašniku napihnila v oblak, […] da bi se graščine spremenile v svi-drugimi bogat nabor: ptica gnezdilka / pevka / selivka / ujeda / roparica, njake, graščinskim pa lulki v svinjske rilce, […] da bi gluhonemim v

tudi s ptičjo podpomenko: labod grbec, sokol selec, sova uharica.

silnem napenjanju za besedo pogledale ribe iz ust, nosa, oči in ušes,

da bi se v listnjakih zaredili klopi, […] da bi se fajmošter drsal po riti

okrog cerkve ko pes, ki mu glista na pol ven gleda.

Živalskost v rastlinskem svetu

ŽIVALI V ŽIVALSKEM,

Enobesednih leksemov je sorazmerno malo: košutnik. Dvobesedne lekseme spet v grobem delimo na dvoje:

RASTLINSKEM IN GOBJEM SVETU

Tip 1: neživalski pridevnik + živalska samostalniška izpeljanka:

Bogat tovrstni niz tvorijo leksemi z navadni: navadni čapljevec / gadovec /

Živalskost

svinjak / srakoperec / zmajevec, navadna pijavčnica. Druge pridevniške sestavine so (med drugimi) še: g orski jelenovec, alpska orlica itd.

Nekatere živali so se jezikovno iz ene prelevile v druge: ptičar, jazbe-

čar, sršenar, srebrna ribica, kačar, kobilar. Pri dvobesednih leksemih Tip 2: živalski pridevnik + neživalsko samostalniško jedro:

prepoznavamo:

Ti leksemi so v botaničnem izrazju najbrž najštevilčnejši: kačji jezik, konjska kumina, kozja brada, kukavičja lučka, mačja zel, orlova praprot, pasji Tip 1: neživalski pridevnik + živalski samostalnik:

zob, žabje ločje, kurja črevca.

Pridevnik je motivno a) zemljepisni: bovška / drežniška / solčavska ovca, kraški ovčar, soška postrv, komodoški varan, indijski slon; telestnolastno-V botanični terminologiji se pojavljajo tudi več kot dvobesedni (največ-

stni, pogosto v povezavi z barvo: vijeroga koza, črnopeta antilopa, be-krat tribesedni) leksemi z živalsko pridevniško sestavino, denimo: čistilna loroki gibon, rdečevrati kenguru, rjavoglavi srakoper, rubinastogrli kolibri,

kozja češnja, kobulasto ptičje mleko, poletni zajčji mak. Rekorderke v številu živalskih sestavin pa so (če jedro oko štejemo za pomensko sestavino ži-7

Poševni zapis že v originalu.

valskega leksema): čebeljeliko / čmrljeliko / muholiko in osjeliko mačje oko.

201

Kje se v gobi/glivi skriva žival?

naklonjenost. Novinarju Borisu Šuligoju se ob tej priliki zapisuje rahlo

ujedljiva hudomušnica, uperjena v tvorce nove jezikovne stvarnosti:

Enobesednih leksemov je v mikološki terminologiji malo: kravjača. Je-drne netvorjenke so oslovsko uho, rdeča griva, ovčje vime. Dvobesedni le-Nomen est omen. Če ime prime, prime. Tu ni pomoči. Ne vem, kaj

ksemi se spet v grobem delijo na:

je rekel profesor Toporišič, ampak po tej slovnični bravuri sta ris in

risa dobila še neskončen seznam zasledovalcev. Mednje so se brez

Tip 1: neživalski pridevnik + živalska samostalniška izpeljanka:

pomislekov uvrstili še naslednji pari: kos in kosa, jež in ježa, čuk in

dišeča polževka, bukov ostrigar, švicarski polžar, rumeni ježek, rjavi ježevec,

čuka, gams in gamsa pa kit in kita, jelen in jelena, bik in bika, slon

navadna lisička, divji lisičkovec, zleknjena školjkarica, zelena golobica.

in slona ter seveda pes in pêsa … Bilo je tudi nekaj nasprotnih pri-

merov: srna in srn, pa krava in krav, recimo. (Delo, 18. 3. 2014, str.1)

Tip 2: živalski pridevnik + neživalska samostalniška izpeljanka:

golobičja kolobarnica, jelenova ščitovka, krokodilja kolobarnica, ovčarska lu-Slovenščina pozna kar nekaj besedotvornih (in tudi skladenjskih) vzor-

pljivka, ovčji mesnatovec, papagajska vlažnica, pasji klinček, tigrasta strnjen-cev, kako iz moških oblik tvoriti ženske (tega je več) in obratno (tega je

ka, svinjski goban.

manj). Pri enobesednih leksemih se ponujajo vsaj tri možnosti: a) samostojna leksema: konj : kobila, petelin : koklja/ kokoš, bik : krava; b) leksema z V niz mikoloških poimenovanj, v katerih je prva, še večkrat pa jedrna

isto podstavo in vzporedno moško in žensko pripono: koz-a : koz-el, žab-a:

sestavina, izpeljana iz pomenske sestavine živalskega leksema, kot deni-

žab-ec, mač-ek : mač-ka, lis-ica : lis-jak, c) precej bogata paleta priponskih mo ščetina, lovka, luskina, rožiček, smrček, spadajo: ščetinasti luknjičar, veli-možnosti (v glavnem spet enosmernih iz moških v ženske): volk : vol-

ki lovkar, topolov luskinar, lepljivi rožički, koničasti smrček.

k ulja, tiger : tigr ica, rak : rak ovica, lev : lev inja, medved : medved ka. Zdi se, da so izpeljanke najtežje pri generičnem ženskem spolu: mravlja, čebela,

kača, muha, riba, krota. Leposlovje kljub temu s svojim poslanstvom iz-OD ČLOVEŠKO MOŠKO-ŽENSKEGA

najdeva številne izhodne poti.

K ŽIVALSKIM SAMCEM IN SAMICAM ZA EN MIŠJI / SLONJI KORAK

Ob naseljevanju risov v naše kraje je treba (kdo bi si mislil?) poimenova-

NAPREJ IZ OTROŠKE IGRE

ti tudi samice. Včasih sta zadostovali moška generična oblika ali v nuji

risja samica, ženska predstavnica risov in morda še kaj, povsem po nepo-KRALJICA, KOLIKO JE URA?

trebnem pa slonji samec in slonja samica, ker sta že zdavnaj uslovarjena slon in slonica. Med prvimi predlogi se je pojavila risa. Ob pojavu kakršne koli nove jezikovne oblike je pričakovati določen odpor, zmajevanje z To poglavje se tesno navezuje na prejšnje, saj po vzporednosti s človeško

glavo, tudi posmeh jezikovnih uporabnikov, morda pa tudi takojšnjo

moško-ženskim oziroma žensko-moškim svetom urejamo te stvari tudi

202

po živalsko. To dokazujejo že otroške (a ne izključno) ljudske in umetne je, spet, krivica! – N1: Hehe, veš kaj si: noja! / Noja s kupa gnoja! – N2: in ponarodele pesmice: Metuljček cekinček, ti potepinček, kje si pa bil / Pete-Ti pa kar tiho, brat nojíč, / ki si kot kura in pol ptič! – N3: Ha, mogoče linček je zapel, je skočil gor na hlev / Sinička se je usedla gor na drobno vejico /

si pa nojka, / nojka, ki se rada jokca! – N2: Molči, molči, brat noják, / ki Lisička je prav zvita zver.

si en majhen, butast spak.

Tu se poraja vprašanje, kako iz živalskega samca narediti sinčka in iz

V slovenščini je nekaj glagolov in/ali glagolnikov z manjšalno žival-samice hčerkico. Možnosti je kar nekaj, slovenščina je tu v primerjavi

sko podstavo: kengurujčkanje (= pestovanje golega novorojenčka na z drugimi jeziki kar gibka. V matematičnem zapisu sledi nekaj zgledov,

goli koži), martinčkati se/ martinčkanje (= brezskrbno se izpostavljati nekaj pa seveda vedno ostaja v domeni leposlovja in obče domišljije: sončnim žarkom), muckati se/ muckanje (= ljubkovati se), golobčkati se osel : oslica = osliček : oslič(i)ca/ oslička, lev : levinja = levček : levčica, orel : or-

(= poljubljati se, ljubkovati se), na goloba nanašajoči se kljunčkati (se).

lica = orlič : orlička, zmaj : zmajka (morda po vzorcu zajklja tudi zmajklja?) Pred časom se je na svetovnem spletu pojavilo netopirčkanje – zabav-

= zmajček/ zmajčič : zmajčica / ( zmajkljica?), želva : želvak = želvica : želvaček, no , a nevarno početje, ko se z nogami obesiš za ograjo, vrata, zid, vrv in volk : volkulja = volčič/ volkec : volčica/ volkuljica, kameleon : kameleonka =

podobno in visiš z glavo navzdol ter tako spominjaš na netopirja. Ta

kameleonček : kameleončica.

»športni« modni pojav se je izkazal za muho enodnevnico, podobno

kot čukanje ( = owling), ko čemiš na vse mogočih mestih in zabodeno Aleš Berger je spisal satirično igrico v verzih Noji nad Triglavom, v njej buljiš predse kot čuk.

je prizorček (2011: 7–9), ko se nojevska babica prereka z nojevskim sorodstvom:

Babica pred vrati kolibe: Not, nojevčka8 in ti, tamala, tudi! / V kolibo, da ŽIVALSKA POIMENOVANJA KOT

ostane še za jutri! / Je treba šparat, smo na revni grudi. – N1: Ej, babica, SESTAVINA ANTROPONIMOV

ne se preveč sekirat … – N3: Povej, a kmalu bo večerja? – N2: A bo spet slama, me pa res zanima … – Babica: Joj, požeruhi, kdaj ste vendar siti!

/ Kaj niste dosti trave pomulili? – N3: Eh, zmerom bašemo se s pusto Krstno ime

travo! – N1: In dosti lepša raste čez ograjo. – N2: Kamor pa mi ne moremo čez pašo! – N1: Ker na ograji je bodeča žica … – N2: Ne smemo čez, Krstnih živalskih imen je malo. Lev (z morebitnimi, tudi ženskimi va-to je krivica! – Babica: Zdaj pa že tiho, mularija! / In ti, tamala, če boš riantami?) je nemara eden najredkejših. Lenarčič (2012) med krstnimi

še regljala … – N2: Regljajo žabe, jaz pa nisem žaba. / Sicer živela bi v imeni navaja »klena« slovenska imena: Golob, Golobica, Jelen, Kresni-tisti mlaki! – Babica: Seveda nisi, bog nas varji. / No, kaj pa si; povej, kot ca, Pika Polonca, Polonica, Srna, Volk, Vran. V Kebrovem Leksikonu imen se spodobi. – N2: Rojena in vzgojena sem med noji, / ampak ne vem: (2008) teh imen ne zasledimo.

sem nojevka? Nojíca? / Besede prave nima naša govorica, / in tudi to 8

Okrepljeno in poševno poudaril D. Č. Poševnica zaznamuje prehod med verzoma.

203

Priimek

značaja poleg La Divina imenovali tudi Tigrica. Skladatelj Vinko Vodopivec se je podpisoval z Ambrozij Sraka in Srakar.

Povsem drugačna podoba pa se kaže na priimkovnem področju. Upošte-

vaje zgolj priimke, ki se pokrivajo z občnoimenskimi živalskimi poime-

Imenske parafraze se v slovenščini kažejo v različnih metajezikovnih novanji, ne pa tudi variantne zapise tipa Lesjak/ Lisjak, Šk(o)rjan(e)c, Pajk/

oblikah: Aleš Lanišek Žaba, kakor ga pravzaprav vsi kličejo / Karel Destov-Pajek, Ščinkovec/ Šinkovec in izpeljank iz Sova kot Sovan, Sovič, Sovin(e)c, nik, s partizanskim imenom Kajuh / Henrik I. Nemški, imenovan Ptičar9 /

Sovinek, se na paleti znajdevajo priimki, ki odslikavajo značilne telesne Erwin Rommel, znan tudi kot puščavski lisjak (v slovenščini tudi puščavska ali značajske lastnosti nosilca: Čuk, Golob, Grlica, Jereb, Jež, Kos, Kragulj,

lisica!). Da so tovrstna imenovanja zlahka nalezljiva, kaže primer Mira-Kunc, Kozel, Lisjak, Lišček, Medved, Mravlja, Orel, Volk, Petelin, Strnad, Vrana Stanovnika, rednega udeleženca najtežje avtomobilistične in mo-

bec, Zajc, Žerjav, Zverina, Žerjav itd.

toristične preizkušnje na svetu Reli Pariz–Dakar: S puščavskim lisjakom smo se pogovarjali / Včeraj je bila za puščavskim lisjakom razburljiva noč.

Kaj pa vzdevki in psevdonimi?

Trije slovenski narodni heroji imajo v imenu živalski vzdevek: Andrej Cetinski - Lev, Dušan Mravljak - Mrož in Ivan Skvarča - Modras. Mitski pog-lavarji prerijskih Indijancev so bili med drugim Mala vrana, Nori konj, Vzdevek gre v tem prispevku razumeti kot fiksni del antroponima, ki Sedeči bik, Velika ptica, Veliki orel. Vranja noga je izjavil naslednje: Kaj je živ-osebo označuje po neki telesni, značajski ali morda še kakšni posebno-

ljenje? Je blisk kresničke v noči. Je dih bizona pozimi. Je majhna senca, ki teče sti. Je pa ta reč silno izmuzljiva, ker sta zapis in tudi motivnost nedoreče-po travi in se izgubi v sončnem zahodu.

na oziroma pogosto skrivnostna. Frane Milčinski - Ježek in Jože Pengov

denimo sta sredi tridesetih let s satiričnimi kupleti na Radiu Ljubljana

blestela kot »Jožek in Ježek«. Karel Destovnik - Kajuh je pisal pod številnimi psevdonimi, kot Kajuhov Tonč se je prvič podpisal konec leta 1942 v KAJ PA, ČE OBRNEMO PLOŠČO?

Naši ženi. Ime izhaja iz ljudskega poimenovanja kanje in kanjuha. Kajuh, sprva skrivno, je torej postalo partizansko in umetniško ime.

V človeške predstave o predmetnosti in pojavnosti sveta in vesolja pa

ne vpletamo le živalskih elementov, tudi živali nosijo in dobivajo člo-

Med vzdevke, ki sicer niso sestavina antroponima, so pa njegova paraf-

veška imena. Ne vse, seveda, gotovo pa tiste, ki nekako izstopajo iz žival-

raza, štejemo v slovenščini največkrat dvobesedne lekseme tipa pariški

skega povprečja, ki so nam čustveno blizu, ki so predmet znanstvenega

vrabček za Edith Piaf in goriški slavček za Simona Gregorčiča. Iz živalske-raziskovanja, ki so »najboljše« po velikosti/majhnosti, starosti, hitrosti/

ga sveta so za pesnike in pevce (spet!) najprikladnejša ptičja poimenova-

počasnosti, anatomskih anomalijah itd. Iz risank poznamo pujsa Melki-

nja, v slovenščini pogosto kot subtilne manjšalnice. V slovenskem glas-

jada in Pipija, pujso Pepo, kravico Katko, backa Jona itd. V živalskem vrtu benem prostoru zasledimo denimo štajerski slavček za Damjana Murka

in idrijski slavček za Žiga Laknerja, edinega slovenskega kontratenori-sta. Temperamentno sopranistko Mario Callas so zaradi vzkipljivega

9

Saškega vojvoda in kralja vzhodnofrankovskega cesarstva se je oprijel ljudski vzdevek der Vogler (tudi der Falker).

204

denimo, pa v stanovanju in na kmetiji, v cirkusu in najbrž še kje so živali Komisije pa kljub omenjeni zadrtosti ubirajo zanimive poimenoval-v glavnem poimenovane; v živalskem vrtu ribe morda ravno ne, najbrž

ne poti. V biološko nomenklaturo vključujejo razen znanstvenikov in

pa še tako majcena ribica v domačem akvariju.

najditeljev tudi slavne športnike, igralce, pisatelje, glasbenike, filozofe, politike, vojskovodje itd. Za pokušino le nekaj zgledov: Heteropoda da-Ime Slovenije ponašata v svet južnomeriška ptiča nanduja Nande in vidbowie, Eufonaria borisbeckeri, Campsicnemius charliechaplini, Baeturia Nina, legendarni ameriški svizec Phil napoveduje potek zime, hobotni-laurell in B. hardyi, Plato, Shakespearia, Sappho, Mozartella beethoveni, Fer-ca Paul je napovedala izid nemške reprezentance na svetovnem prven-

nandocrambus chopinellus, Avalanchurus simoni in A. garfunkeli, Agra ka-stvu v nogometu, italijanski paleontologi so hadrozavra poimenovali

tewinsletae, Agra schwarzeneggeri, Confucius, Dalailama, Marxella itd.

Antonio, najditelja človečnjakinje vrste avstralopitek sta okostju nadela ime Lucy. Prava medijska zvezda je postal medved(ek) Knut, ki je obno-Zanimivo je tudi, da so iz vsega živalskega stvarstva po njih poimeno-

rel nemško in občo svetovno javnost. Za najstarejšo želvo oz. želvaka na

vani hrošči, pajki, molji, muhe, ose, komarji, čemur zaradi neprijetnega

svetu velja Jonathan, ki naj bi ga pred 190 leti pripeljali s Sejšelov in zdaj videza, nadležnosti in nevarnosti radi rečemo golazen, mrčes. Vendar

živi na otoku Sveta Helena v družbi z želvami velikankami Emmo, Da-pa so bili nacisti znani po tem, da so imeli fanatično radi žuželke10 in

vidom in Fredom. Najstarejša dvoglava želva, atrakcija prirodoslovnega (paradoksalno) zveri. Firer se je Scheiblu za izkazano čast menda oseb-muzeja v Ženevi, je 25-letni Janus, imenovan po rimskem bogu z dvema no zahvalil.

obrazoma . Vrtčevski otroci so v okolici Grosuplja junija našli prvo dokumentirano človeško ribico in jo po deklici, ki jo je prva zagledala, po-V času pisanja tega članka so na Filozofski fakulteti na seznamu preda-

imenovali Julija.

vateljev naslednji živalski priimki (v obliki zlahka prepoznavni kot obč-

na živalska imena, ne pa tudi kot variantni zapis, izpeljanka ali dvomna

Slovenija se lahko pohvali s Hitlerjevim brezokcem, neznatnim endemit-etimološka razlaga): Čuk, Golob, Jelen, Jež, Kalin, Komar, Kos, Koštrun, Ko-skim hroščkom s sila neugodnim imenom Anophtalmus hitleri. Hrošč-

zorog, Maček, Orel, Oven, Petelin, Sova, Žižek in dvojni priimek Orel Kos, na ka je v prvi polovici 20. stoletja našel slovenski naravoslovec Vladimir

Univerzi tudi sicer še Kalin (-) Golob. Slikar, ki ga v filmu Vesna igra Frane Kodrič in ga prodal zbiralcu Oskarju Scheiblu. Slednji ga je sprva kanil

Milčinski (-) Ježek, zmerja razposajene študente s pavijani, orangutani in po najditelju poimenovati kodrici. Ker pa je bil velik Hitlerjev oboževa-neandertalci. V opusu slovenskega dramskega in filmskega ustvarjalca

lec, ga je leta 1937 poimenoval Anophthalmus hitleri. Hitlerjev brezokec Miha Baloha so filmi z živalskimi naslovi: Ko pride lev, Grajski biki, Buje-je ogrožena in zavarovana vrsta, trgovanje z njim je prepovedano. Ker

nje podgan, Lov na jelene.

na črnem trgu dosega znatne vsote, nekateri predlagajo spremembo

imena, da bi zbiralce nacističnih memorabilij odvrnilo od tovrstne-

V tem prispevku že večkrat omenjeni risi ( Lynx lynx), naseljeni na Sloga mešetarjenja. Ker pa je taksonomska tradicija v entomološki stro-

vensko, so krščeni po slovensko ali redkeje prinesejo svoje (hrvaško, ki skrajno zadrta, velja ime originalno odkrite vrste za dokončno in nespremenljivo, tudi če gre za eno najzloglasnejših imen v človeški zgodovini.

10 Tudi kultni Volkswagnov družinski avto, ki so ga razvili po Hitlerjevem ukazu, je ponosno nosil naziv Käfer, torej hrošč.

205

romunsko, slovaško …) ime s seboj. Slovenska imena jim najpogosteje Le v kakšni vlogi se v SD vrača Pahor: kot trojanski konj ali slon v trgovino s dodeljujejo lovske družine (tudi posamezni lovci) in šolarji. V naših goz-porcelanom?

dnatih logih se potepajo (ali so se) samci Alojzij, Emil, Flori, Ljubo, Meri,

Josip, Andrej, Tris, Zois, Lukaš in samice: Aida, Lenka, Julija, Pandora. V pro-Fotografija in karikatura pogosto povesta več kot besede, kot trdi sloven-

jektu Life Aqualutra so znanstveniki v Prekmurju spremljali vidre ( Lutra ski pregovor, da e na slika pove več kot tisoč besed. Pregovor je treba vze-lutra) z imeni Dirk, Cvetko, Bine, Cene, Pučko, Božek, Oto, Čuftek, Rene, Zlato ti z rezervo . Oboje, namreč slika in beseda, imata pri zaznavanju pred-in Angelca, Katka, Kunigunda, Krasna, Jagoda, Meta, Rezi, Suzi in Lili. Razi-metnosti in pojmovnosti sveta in vesolja prednosti in slabosti. Slikovno/

skovalci slovenskega društva Morigenos so leta 2020 opazili delfina, ki

filmski svet nam ju pogosto pričara neposredneje, besedni pa nam domi-

je preplaval več kot 2000 kilometrov, očitno je svetovni rekorder v plava-

šljijsko zapolnjuje prostorskost, časovnost in vse mogoče vzročnosti in nju na dolge proge, imenovali so ga Prešeren.

dobre in zle posledičnosti človekovega bitja in žitja. Po eni strani taka

ali drugačna likovna podoba pogosto izžareva, česar jezik ne more, po

drugi pa tudi podoba mnogokrat ne more nadomestiti besede. Pri zgo-

BESEDILO V SLIKI OZIROMA SLIKA raj omenjeni Marii Callas nam njenega vzdevka Tigrica beseda najbrž ne zna pričarati tako, kot jo fotografija, pri Gini Lollobrigida in Sophii

V BESEDILU

Loren pa spričo bujnega oprsja in prijaznega nasmeha/smehljaja težko

razumemo, kaj si igralski konkurentki mislita druga o drugi. Bojda sta

se žalili in prerekali. Sophia naj bi nekoč izjavila, da ima večje prsi kot Bralci s(m)o najbrž radovednega daru, včasih pa nam pronicljivost

Gina, nakar ji je ta oporekla, da sta si tako različni kot vrhunski dirkalni tudi zašepa. Brez enciklopedičnega znanja smo pogosto goli in bosi konj in koza. Ona da je številka 1.

( Pleši, pleši, črni kos, kak bom plesal, če sem bos!) . Domala sleherno besedilo v slovenskem časopisju ne glede na svojskost (rumenih ali dru-

Karikatura je bržkone najkrajša metaforična slikovna besedilna vrsta.

gačnih barv) se napaja iz jezikovne/leposlovne skrinje, zaznamovane

Spominja na japonski haiku. Opremljena z zgolj stavkom ali z vzklikom

z živalskimi metaforami: Kajti kako razumemo iz Andersenove pra-

ali sploh z ničimer, marsikdaj pove več, kot bi zmoglo besedilo. Mora pa jo vljice poslovenjeni frazem svinjski biseri v članku z naslovom Drsališče bralec dojeti, če je obče družbeno čuječ in jezikovno občutljiv in omikan,

Aleya sky je pravi biser izjemne rabe slovenskega jezika? Že zgolj naslovi privlači pa seveda avtorjeva likovna pisava. Vse živalske karikature v tem

in podnaslovi časopisnih člankov uvajajo v vsebino, pogojeno seve-

prispevku so družbeno zaznamovane v najširšem pomenu: političnem,

da z bralčevo v prej omenjenih poglavjih (izven)jezikovno vednostjo:

gospodarskem, kulturnem, socialnem, športnem itd. Prometni znaki z

S lovenske orlice že takoj razpele krila / Pogajalski tiger še pohlevna mačka recimo slovensko vidro in avstralskim krokodilom so v glavnem slikovne

/ Toninov zajec v Janševem gozdu / Risi pred lovom pokazali ostre kremplje besedilne vrste, včasih tudi s pičlim besednim svarilom pred dvojnim na-

/ Novi kremplji papirnatega tigra / Pred desetletjem so okrog Slovenije že sprotujočim se sporočilom: Pozor, vidre, ne povozi jih, škoda jih je! in Pozor, plavali krvoločni morski psi globalnih finančnih skladov / Če Anže Logar ne pazi, da te krokodili ne požrejo, škoda te je.

bo izvoljen za predsednika države, bo zelo hitro slekel kožo ovčke in jo zamenjal za volčjo kožo / Juventus: nekdanji paradni konj Italije vse grši raček /

206

VIRI IN LITERATURA

BERGER, Aleš (2011): Noji nad Triglavom. Radovljica: Didakta.

KEBER, Janez (2008): Leksikon imen. Celjska Mohorjeva družba: Celje.

KEBER, Janez (2021): Leksikon priimkov. Celjska Mohorjeva družba: Celje.

LAMPE, Frančišek (1894): Zgodbe Svetega pisma. Družba sv. Mohorja: Celovec.

LENARČIČ, Simon (2012): Vse o imenih v Sloveniji. Modrijan: Ljubljana.

METERC, Matej (2017): Paremiološki optimum. ZRC SAZU: Ljubljana.

NEŽMAH, Bernard (1997): Kletvice in psovke. Nova revija: Ljubljana.

PETAN, Žarko (1989): Aforizmi od A do Ž. Cankarjeva založba: Ljubljana.

PETAN, Žarko (2006): Kdor išče, ga najdejo. Celjska Mohorjeva družba: Celje.

VUGA, Saša (2007): Kobariško zrcalo. Slovenska matica: Ljubljana.

207

PREZENTACIJE ŽIVALI

PRI POUKU NEMŠČINE

V OSNOVNI ŠOLI

Andreja Retelj

UVOD

Ker imajo živali pomembno mesto v otrokovem in mladostniškem

vsakdanu, nas je zanimalo, kako živali spoznavajo učenci v drugi in tret-

Živali pomembno zaznamujejo svet malčkov, otrok in mladostnikov.

ji triadi pri pouku nemščine. Prispevek prinaša analizo dveh učnih na-

Malčki in mlajši otroci spoznavajo žive živali v domačem okolju, žival-

črtov za nemščino v osnovni šoli ter analizo izbranih učbenikov z vidika

skem vrtu, njihove podobe pa pri vsakodnevni igri preko igrač, slikanic

prisotnosti učne vsebine in uresničevanja učnih ciljev preko živalskih

in risank. Živali imajo v otroškem svetu običajno človeške lastnosti, stik

tem. Na podlagi ugotovitev analize učbenikov prispevek zaključujemo z

z živalmi – pravimi, plišastimi ali v obliki knjižnih junakov – pa otrokom

možnostmi za obogatitev pouka nemščine, ki omogoča doseganje višje

predstavlja tolažbo, zavetje, možnost identifikacije, pa tudi prva stere-

jezikovne kompetence in kompleksnejša vsebinska znanja.

otipna razlikovanja med dobrim in zlim. Hudobni, požrešni volkovi,

kradljive srake, nežne mucke, ljubki kužki, zvite lisice spremljajo otro-

ke skozi vizualne medije že od malih nog. Pozitiven odnos do živali se

ŽIVALI V UČNIH NAČRTIH ZA

nadaljuje pri starejših otrocih, ki si pogosto zaželijo hišnega ljubljenč-

ka, kakor tudi pri mladostnikih, ki v pubertetniškem obdobju velikokrat

NEMŠČINO V OSNOVNI ŠOLI

ravno v živali najdejo »sogovornika« in zvestega spremljevalca .

Nemščina se v osnovni šoli poučuje v različnih organizacijskih oblikah,

Poimenovanja živali in posnemanja živalskih glasov sodijo poleg poi-

kot prvi ali drugi tuji jezik, kot obvezni ali izbirni predmet. Kljub temu, menovanj bližnjih oseb in predmetov med prve besede, ki se jih nau-da učni načrti za nemščino niso dokument, ki bi natančno predpisoval

čijo malčki (Jelenc et al. 2021). V slovenščini so to lahko npr. besede hov posamezne podrobne vsebine, načine in oblike dela, vseeno predstavlja-hov, mijav, kokodak, pes, krava, žaba (Marjanovič Umek, Fekonja 2019,

jo zavezujoče ogrodje in smernice za doseganje učnih ciljev in kompe-

str. 7). Podobno je tudi v nemščini, kjer je beseda pes (nem. Hund) četrta tenc pri pouku nemščine. Pod drobnogled smo vzeli dva učna načrta, in

najbolj pogosta usvojena beseda (Weinert in Grimm 2008). Na seznamu

sicer učni načrt za nemščino od 4. do 9. razreda kot prvi tuji jezik (Kač et osnovnega besedišča, ki vsebuje 533 nemških besed (Baark et al. 2019) in

al. 2016) in učni načrt za nemščino kot neobvezni izbirni predmet od 4.

ga morajo znati zapisati nemški prvošolčki, je tudi 38 besed, ki so pove-

do 9. razreda (Pevec Semec et al. 2013). V učnih načrtih smo ugotavljali,

zane z živalmi.1 Večinoma gre za samostalnike za poimenovanja živali,

ali je tema živali eksplicitno omenjena in kakšni so predvideni učni do-

npr. der Affe, die Eule, der Fisch ... deset besed pa predstavljajo glagoli, ki sežki učencev ter ali učni načrti implicitno nakazujejo, da bi temo lah-se nanašajo na oblike gibanja živali, npr. brummen, fliegen, krabbeln, ali z ko vključili v pouk. V nadaljevanju prikazujemo ugotovitve analize dveh

živalmi povezanimi glagoli, kot npr. füttern, laufen, reiten, fressen.

učnih načrtov.

V učnem načrtu za prvi tuji jezik od 4. do 9. razreda (Kač et al. 2016) je

tema živali implicitno in eksplicitno prisotna. Učni načrt na področju

1

Zvezna republika Nemčija nima enotnega šolskega sistema, zato pristojno ministrstvo za šolstvo vsake zvezne dežele ureja pravilnike, priporočila, usmeritve itd. Omenjen seznam be-bralnega razumevanja v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju pri-

sedišča izhaja iz zvezne dežele Nordrhein-Westfalen in je v celoti dosegljiv na spletu: poroča branje rim, pesmi, preprostih ugank, v tretjem vzgojno-izobra-https://www.schulentwicklung.nrw.de/cms/grundwortschatz-nrw/grundwortschatz/wortfil-ter/index.html (citirano: 21. 2. 2023). Podobne sezname najdemo tudi za druge zvezne dežele.

ževalnem obdobju pa poleg besedil, vezanih na vsakdanje življenje, tudi

209

krajša literarna besedila (Kač et al. 2016, str. 14). Če učitelj upošteva pri-opišejo žival (ibid.: str. 10–11). Živali so lahko prisotne v obliki govorjenih poročila stroke, potem v pouk nemščine kot prvega tujega jezika vnaša

in pisnih vhodnih besedilih, saj se tako v drugi kot v tretji triadi živali tudi besedila, ki so povezana z živalmi, saj so te del otrokovega vsakda-omenja kot primer opisovalnega besedila. Poleg splošnih besedil nudijo

njega življenja. Opisi živali so eksplicitno navedeni tudi kot vrste bese-

priložnost za vključevanje teme živali tudi literarna besedila. Pri razvi-

dil, ki se priporočajo v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju (ibid.:

janju branja npr. v 5. razredu sta omenjena strip in slikanica. Učitelji in str. 18). Tudi na področju slušnega in slušno-vidnega razumevanja velja

učiteljice imajo po svoji presoji možnost izbrati besedilo, kjer se pojav-

podobno. Na področju govornega sporočanja in govornega sporazume-

ljajo živali. Živali so lahko prisotne tudi v slikovnem gradivu, ki služi kot vanja lahko v učnem načrtu najdemo prostor za temo živali, in sicer v

iztočnica za krajša govorjena beseda.

obliki kratkih govornih besedil o znani temi, v jezikovnem odzivanju na

njihov izkušenjski svet, petju in govorjenju izvirnih besedil v nemščini.

Tudi med predlaganimi vsebinami, preko katerih učenci spoznavajo

Opis živali je eksplicitno omenjen kot eno izmed govorjenih besedil v

tuji jezik, najdemo živali v tematskem sklopu Moje ožje okolje. Enako

drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju (ibid: str. 18). Pri zmožnosti

kot v učnem načrtu za prvi jezik tudi tukaj živali predstavljajo eno iz-

pisnega izražanja so živali eksplicitno omenjene, in sicer se od učencev

med tem za medpredmetno povezovanje nemščine z drugimi predme-

pričakuje, da v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju »samostojno

ti. Tudi ta učni načrt predvideva vključevanje teme živali za doseganje

strukturirano opišejo vsebine, ki so jim blizu (družina, prijatelji, živali, splošnih sporazumevalnih ciljev v tujem jeziku.

slavne osebe)« (ibid.: str. 15).

Učni načrt priporoča razvijanje sporazumevalne zmožnosti v nemšči-

ni in medkulturne zmožnosti v okviru tem oziroma tematskih sklopov.

ŽIVALI V IZBRANIH UČBENIKIH ZA

Tema živali se skupaj z rastlinami pojavi kot del tematskih sklopov Moje

NEMŠČINO V OSNOVNI ŠOLI

okolje in Naravno okolje v drugem in ponovno v tretjem vzgojno-izobra-

ževalnem obdobju. Živali pa so omenjene tudi kot ena izmed možnosti za

medpredmetno povezovanje pouka nemščine z drugimi predmeti.

Čeprav predstavljajo učni načrti najpomembnejše dokumente, ki oprede-

ljujejo poučevanje nemščine v šoli, pa nam ne nudijo natančne slike o tem,

Ker je nemščina za večino učencev drugi tuji jezik, smo v pregled vklju-

v kakšnem obsegu ali sploh živali tudi dobijo svoj prostor pri pouku nem-

čili tudi učni načrt za neobvezni izbirni predmet od 4. do 9. razreda, ki

ščine. Nekoliko boljšo predstavo o obravnavanju živali pri pouku nemščine

obsega 414 ur (Pevec Semec 2013). Prvič so živali eksplicitno omenjene

lahko dobimo z analizo učbenikov, saj na podlagi domačih in tujih raziskav

med operativnimi cilji tvorbenih dejavnosti, kjer učni načrt predvide-

učbeniki predstavljajo enega najpomembnejših vsebinskih in metodičnih

va, da učenci tvorijo zelo preprosta pisna in govorjena besedila, pri če-

usmerjevalcev pouka (prim. npr. Skela 2008, Tomlinson 2010).

mer opišejo tudi žival (ibid.: str. 7). V preglednici primerov dejavnosti,

s katerimi se lahko dosega operativne cilje in standarde znanja, so ži-

V analizo smo vključili šest učbenikov različnih založb, ki se lahko upo-

vali navedene kot primer govorne dejavnosti v 5. in v 9. razredu, kjer se

rabljajo od 4. do 9. razreda osnovne šole: Prima 1, Prima 2, Planet 1, Logi-predvideva, da učenci in učenke govorijo o svojih ljubljenčkih oziroma

sch A1, Der grüne Max Neu 1, Magnet A1. Izvedena je bila po naslednjih 210

korakih: 1. identifikacija teme, 2. prisotnost in vloga slikovnega gradiva, izrazov. Skozi bralno razumevanje in otroško statistično upodobitev se

3. doseganje učnih ciljev lekcij ali delov lekcij o živalih, 4. tipologija na-učenci seznanijo s pogostostjo hišnih ljubljenčkov v Nemčiji, na podla-

log. V nadaljevanju predstavljamo ugotovitve za vsak učbenik posebej.

gi katerih lahko nato izvedejo samostojno anketo v razredu. V kolikor

se učenci zgledujejo po vhodnem besedilu, bodo spoznali zgolj kakšno

novo poimenovanje za žival, saj je cilj naloge pravzaprav navajanje šte-

Učbenik Der grüne Max Neu 1

vilk. Zadnja naloga, vezana na živali, temelji na elementih dramske pe-

dagogike; učenci v skupinah izdelajo lutke na paličici in pripravijo svojo

živalsko predstavo. Ta naloga omogoča veliko ustvarjalnosti in aktivne

Učbenik Der grüne Max Neu 1 nekateri učitelji uporabljajo pri izvajanju rabe raznolikega jezika, a je časovno precej obsežna, kar ima lahko za

nemščine kot neobvezni izbirni predmet v 4. razredu. Zeleni Max je de-

posledico, da je učitelji sploh ne izvajajo ali pa zgolj v okrnjeni obliki.

ževnik zelene barve, ki učence spremlja skozi celoten učbenik in ima vlo-

go zabavljača in motivatorja. Živali so v tem učbeniku obravnavane kot

V preostalem slikovnem gradivu tega učbenika je, z izjemo zelenega de-

del tematskega sklopa Moja družina in jaz. Živalim so namenjene: lekci-

ževnika, zelo malo upodobitev živali. V drugih lekcijah učbenika najde-

ja 22 z naslovom Hund, Katze, Fische ... , lekcija 23 Fütter – baden – pflegen in mo pet ilustracij živali, pri čemer so živali v dveh primerih povezane z

delno lekcija 24 Habt ihr Familie in ...? ter dodatek k lekciji, ki predstavlja besedilnim delom, pri preostalih pa imajo samo funkcijo popestritve.

nekakšno preverjanje znanja na igriv način. Prvo besedilo, s katerim se

Nadalje najdemo pet fotografij z živalmi; psa pri navedbi učnih ciljev,

učenci srečajo, je živalska izkaznica s podatki o psu in vzorčnimi stavki,

delfine ob oglasnem besedilu, policijskega psa kot spremljevalca poli-

ki jih uporabijo za govorno predstavitev. Temu sledijo vzorčni stavki za

cista v lekciji s poklici, velikonočnega zajčka v lekciji o velikonočnih obi-pisno predstavitev. Preko slušnega posnetka učenci spoznajo šest samo-

čajih in pojoča ptička v lekciji o pomladi. V vseh primerih je ob fotogra-

stalnikov za hišne ljubljenčke. Besedišče nato nadgradijo z nadaljnjimi

fiji prisotno kratko besedilo. V enem primeru so živali uporabljene kot

posnetki, kjer prepoznavajo slušne podobe besed. Izhodiščno besedilo v

način za posredovanje učnih strategij za učenje besedišča, kjer je na pri-

obliki elektronskega sporočila, ki ima značilnosti slikopisa, je edino be-

meru domačih živali, živali na kmetiji in prostoživečih živali prikazano,

sedilo, ki poleg splošnih besed prinaša tudi nekaj živalske terminologi-

da si lahko nove besede zapomnimo hitreje, če se jih učimo tako, da jih

je, npr . Katzenklo sauber machen, Fressnapf reinigen. To besedišče se nato združimo v skupine.

utrjuje v nalogi dopolnjevanja, kjer učenci preko slikovnega gradiva pre-

poznajo dejavnosti. Rešitve preverijo preko slušnega posnetka, s čimer

vizualno podobo besed dopolnijo s slušno. V preostalih dveh nalogah

učenci usvojeno besedišče aktivno uporabljajo pri govornem sporoča-

Učbenik Magnet 1

nju, vendar nalogi zasledujeta slovnični cilj, in sicer zanikanje povedi.

Dodatek k lekciji, imenovan Kleine Reime, učence seznani z dvanajsti-V učbeniku Magnet 1, ki je potrjen učbenik za poučevanje nemščine kot mi živalskimi glasovi in njihovimi poimenovanji v nemščini. Čeprav je

drugi tuji jezik v 7. in 8. razredu, se učenci z živalmi prvič srečajo pri obrav-ideja zelo zanimiva, pa nismo prepričani, da bodo učenci te besede res

navi abecede. Ob poslušanju posnetka in opazovanju ilustracij ter zapisa-

usvojili, saj gre za izolirano nalogo, ki ne omogoča aktivne rabe novih

nih besed spoznajo štiri živali, in sicer slona, ribo, leva in ponija. Zaradi 211

Učbenik Planet 1

podobnosti z angleščino si učenci te besede verjetno hitro zapomnijo.

Izbrane živali so torej predstavljene kot internacionalne besede, ki se jih zlahka naučimo. Z živalmi se učenci nato srečajo v lekciji 3C Wir gehören Učbenik Planet 1 je potrjen učbenik za poučevanje nemščine kot drugi auch zur Familie, kjer naučijo poimenovati osem živali; psa, zlato ribico, tuji jezik v 7. in 8. razredu. Učbenik obravnava živali v lekciji 15 z naslo-zajca, želvo, mačko, hrčka, kanarčka in konja. Glavni cilj te lekcije je spo-vom So viele Tiere, v lekciji 16 Unser Zoo in v učbeniškem dodatku Zum znavanje trdilnih in nikalnih stavkov, živali pa imajo samo posredno vlo-Schluss. V drugih lekcijah ne v besedilnem ne v slikovnem delu živali go. Skozi naloge učenci deloma razvijajo leksikalno zmožnost, a še to le v

skorajda ni. Najdemo lahko le muco, ki spremlja dve fonetični nalogi,

izolirani obliki. V tem učbeniku ni slikovnega gradiva z živalmi.

gorilo na promocijskem plakatu za živalski vrt, ilustracijo pujska kot simbola sreče, miško in slona kot ponazoritev primerjave velik – majhen in ilustracijo ob glagolu reiten. Na enem mestu najdemo ob dialogu Učbenik Logisch A1

tudi ilustracijo dečka in konja, ki pojasnjuje frazo den Hund ausführen iz spremljajočega besedila. Ob predstavitvi določene osebe se pojavi tudi

fotografija konja, vendar njena vloga ni čisto jasna.

V učbeniku Logisch A1, potrjenem učbeniku za poučevanje nemšči-ne kot drugega tujega jezika v 7. in 8. razredu, so živalim namenjene V primerjavi z drugimi učbeniki je v Planetu 1 živalim namenjen neko-samo štiri naloge. V prvi nalogi učenci spoznajo šest nemških besed za

liko večji poudarek. Fotografije devetih živali, ki imajo nekoliko nena-

živali in ugotavljajo, česa omenjene živali ne znajo. Poleg samostalni-

vadne navade, učence na šaljiv način popeljejo v lekcijo. Preko izjav v

kov torej učenci spoznajo tudi glagole fliegen, bellen, fressen, laufen, sin-oblačkih se učenci seznanijo s poimenovanjem živali. Pomenski vidik

gen, s pomočjo katerih opišejo dejavnosti. Dve nalogi sta zasnovani kot besed nato takoj v nadaljevanju dopolnijo s slovničnim, saj samostalni-možganska nevihta in sta namenjeni širjenju besedišča na temo živa-

ke glede na spol razvrščajo v tri stoplce. Najdemo tudi naloge z elementi

li ter predvidevata zbiranje besedišča s pomočjo slovarja. Ti dve nalogi

dramske pedagogike, preko katerih učenci utrjujejo izgovarjavo, pomen

predstavljata dobro izhodišče za ciljno poglabljanje in širjenje besediš-

in slušno podobo besede. Preko pisnega besedila, dialoga med družin-

ča, a je dejanska izvedba precej vprašljiva. Zadnja naloga pa je projektno

skimi člani, učenci ozavestijo obveznosti, ki jih prinašajo domače živali,

naravnana; učenci naj bi napisali predstavitev živali po predlogi in jo

in nato s pomočjo vzorčnih stavkov sami pripovedujejo. Preko slušne-

nato ustno predstavili. Učenci besedišče na temo živali sicer spoznava-

ga posnetka učenci spoznajo posamezne živali iz zavetišča in poglobijo

jo in uporabljajo v kontekstu, to pomeni, da spoznajo samostalnik in

besedišče na področju barv. Slušni posnetek o živali na posodo pa omo-

pripadajoč glagol, kar jim omogoča aktivno rabo besedišča, a le v zelo

goča tudi diskusijo v razredu in s tem aktivno ter samostojno rabo be-

omejenem obsegu. V preostalem delu učbenika imajo živali samo po-

sedišča. V tej lekciji se učenci spoznajo tudi z oglasnimi besedili, saj bestransko vlogo, saj se pojavijo le na dveh fotografijah, nekaj ilustraci-rejo oglase za male živali. V 16. lekciji se učenci takoj na začetku srečajo jah v vlogi popestritve besedila in enem piktogramu z zapisom Keine s slušnim besedilom, ki sicer vsebuje besedišče na temo živali, a je na-Hunde!. V enem primeru ilustracija čebele spremlja fonetično vajo, kjer menjeno uvajanju slovnične strukture – sestavljenemu pretekliku. Tudi

učenci spoznavajo izgovorjavo glasu /s/, v nekem drugem primeru pa se

v daljšem besedilu z naslovom Die Eltern kommen zasledimo omembo

živali pojavijo v rimani pesmi.

živali, a imajo tudi pri tem bralnem razumevanju živali le postransko

212

vlogo, enako velja za slušno nalogo z naslovom Tierchaos, kjer učenci Papagei, Fisch, Pferd uporabljene za posredovanje učnih strategij za uče-prepoznavajo glagol sein. Veliko obeta kratko besedilo o pravilni skrbi za nje spola ( die, der, das) v nemščini. Na vsebinski ravni je živalim name-pse in mačke, ki učence opremi z besediščem in jih spodbudi k razmi-

njen precejšen del, celoten modul 5, torej tri lekcije tematizirajo živali. V

sleku o načinu skrbi za druge živali. Žal pa je tudi ob tej nalogi obarvan

lekciji Im Zoo učenci spoznajo poimenovanja za divje in eksotične živali, slovnični kvadratek s pravili za rabo zaimka man, ki lahko nalogi spre-pri čemer je velika pozornost namenjena tudi pravilnemu zapisu in iz-

meni težišče in jo spremeni v slovnično nalogo. Enako velja za nadalj-

govorjavi. Poleg samostalnikov učenci spoznajo tudi 11 glagolov, s kate-

nja besedila o živalih, kjer so modro obarvani svojilni zaimki. Nekaj več

rimi opišejo gibanje živali, ter pridevnike za barve, ki jih uporabijo pri

ustvarjalnosti najdemo v dodatku Zum Schluss, kjer učenci spoznajo ne-opisovanju živali. V lekciji Pass auf, Anna! besedišče ponovijo in nadgra-kaj vicev o živalih, pri razumevanju pa jim pomagajo sličice z živalskimi

dijo. Dodanih je še nekaj samostalnikov, poudarek pa je na pridevnikih

podobami. Edina naloga, ki posreduje tudi nekaj informacij o domačih

in glagolih, ki učence opolnomočijo za natančnejše opise živali v zadnji

živalih, je naloga Haustiere in Deutschland, ki vsebuje preprost statističen nalogi te lekcije. V lekciji Tiere auf dem Bauernhof učenci že v prvi nalogi prikaz in spodbudi učence k izvajanju ankete v razredu in primerjavi

spoznajo 11 domačih živali in nato še šest glagolov za opisovanje žival-

podatkov o številu in pogostosti domačih ljubljenčkov.

skega oglašanja. To besedišče nato v nadaljnjih nalogah uporabljajo za

opise živali in za spoznavanje ter utrjevanje prvega in četrtega samos-

talniškega sklona. V eni nalogi spoznajo tudi poimenovanja za bivališ-

Učbenik Prima 1

ča npr. Hühnerstall, Hundehütte, Stall. Na koncu lekcije skozi izhodiščno bralno besedilo, ki je namenjeno bralnemu razumevanju, spoznajo zna-

čilnosti besedilne vrste za opis živali, ki ga nato uporabijo v zadnji pro-

Učbenik Prima 1 je namenjen mlajšim učencem nemščine, potrjen je za jektno naravnani nalogi, v kateri narišejo in predstavijo poljubno do-poučevanje nemščine v 4. razredu, zato ni presenetljivo, da nastopajo

mačo žival in tako aktivno uporabijo celotno besedišče omenjenih treh

živali v večjem obsegu kot v drugih učbenikih. Kužek Rex in papiga Lori

lekcij.

predstavljata integralni del učbenika, saj poleg štirih otrok nastopata v

večjem številu stripov, ki se pojavljajo kot izhodiščno bralno in slušno

besedilo na začetku vsake lekcije. V vseh teh lekcijah sta nato pes ali pa-

piga kot leksikalna enota vključena v naloge, ki sledijo doseganju raz-

Učbenik Prima 2

ličnih učnih ciljev. V slikovnem gradivu se živali kot živa bitja in igrače pojavljajo skozi celoten učbenik v obliki slik in ilustracij ob besedilih in V učbeniku Prima 2, ki se uporablja pri nemščini kot drugi tuji jezik v 5.

nalogah. Prvič se učenci srečajo z živalmi že na začetnih straneh učbe-

razredu in predstavlja nadaljevanje učbenika Prima 1, živalim ni name-nika, kjer spoznajo besedi Katze in Krokodil kot primera internacional-njena nobena posebna lekcija. So pa živali v celotnem učbeniku priso-

nih besed oziroma besed, ki si jih zaradi podobnosti z angleščino lažje

tne v stripovskih besedilih na začetku lekcij kot ilustracije za podporo

zapomnijo. Drugič se preko ilustracij živali učenci naučijo različnih ob-

učenja različnih jezikovnih struktur, npr. stopnjevanje pridevnika, in za

lik gibanja s ciljem pravilne rabe glagolov v 3. osebi ednine v trdilnih in širjenje besedišča pri različnih temah, npr. pri učenju prostočasnih de-nikalnih stavkih. Prav tako so že znane besede za živali npr. Hund, Katze, javnostih ali bolezni. V enem malce daljšem bralnem besedilu se miška

213

pojavi kot glavna junakinja zgodbice. Za učbenik Prima 2 je značilno živali, ki predstavljajo pomemben del otroškega in mladinskega vsak-vključevanje živali za doseganje različnih jezikovnih ciljev, zlasti slov-

dana, omogočilo doseganje višjih in kompleksnejših znanj o živalih ter

ničnih, vsebinske nadgradnje pa v tem učbeniku ni.

tudi višje jezikovne kompetence na področju živalskega sveta. Ta znanja

in jezikovne kompetence pa bi posledično lahko prispevale h kakovo-

Analiza izbranih učbenikov je pokazala, da so živali v učbenike vklju-

stnejšemu povezovanju tujega jezika z drugimi predmeti in k dejanski

čene. Ker učbeniki sledijo komunikacijskemu pristopu, je ta tematika

rabi tujega jezika za podporo učenju raznolikih in kognitivno zahtev-

obravnavana zgolj na splošno, glavni cilj pa sta poznavanje in raba na-

nejših vsebin.

josnovnejšega besedišča za namene splošne komunikacije. Učenci v

osnovni šoli se naučijo poimenovati nekaj osnovnih živali ter spoznajo

nekaj glagolov, ki označujemo premikanje ali živalske glasove. Ob tem

spoznajo tudi nekaj pridevnikov, s katerimi določene živali opišejo. Ži-

MOŽNOSTI ZA NADGRADNJO IN

vali se torej obravnavajo izključno v skladu s splošnimi sporazumeval-

OBOGATITEV PRI POUČEVANJU

nimi cilji jezikovnega pouka, kar pomeni, da učenci uresničujejo zgolj

naslednje učne cilje: poimenujejo živali ter jih na kratko ustno in pisno

OBRAVNAVANE TEMATIKE

predstavijo. Besedišče spoznavajo izolirano kot posamezne besede, ki jih v nalogah nato ustrezno razvrščajo k slikam ali jih povezujejo. Redkeje se pojavljajo naloge, kjer bi učenci vadili zapis besed. Določen del

Da bi si učenci lahko pri pouku nemščine pridobili nekoliko komple-

besedišča se pojavi v kontekstu, ki pa običajno ni namenjen poglobljeni

ksnejše besedišče s področja živalskega sveta in ga znali tudi pravilno

obravnavi živali, spoznavanju specifičnega vokabularja ali pridobivanju

uporabljati, bi bilo nabor učbeniških besedil smiselno dopolniti s po-

novih informacij, ki bi pomenile obogatitev znanja, temveč spoznava-

ljudno-strokovnimi besedili, primernimi za mlajše bralce. Pri pripravi,

nju, vadenju in urjenju zlasti slovničnih pravil, ki jih lekcije postavljajo v izvedbi in evalvaciji takih učnih ur tujega jezika učitelja vodijo načela

ospredje. Vhodna besedila, ki tematizirajo živali, so tako slušna kot bral-

mehkega vsebinskega in jezikovno integriranega pristopa, imenovane-

na. V slikovnem delu v večini učbenikov najdemo ilustracije in fotogra-

ga tudi Soft CLIL (Lipavic Oštir, Lipovec 2018). Drugače kor pri komuni-

fije živali, največ pa jih je v lekcijah, ki živali obravnavajo. Običajno ima-kacijskem pristopu je pri pristopu CLIL v ospredju istočasno vsebinsko

jo podporno vlogo pri razumevanju besed in besedil, včasih pa tudi zgolj

in jezikovno učenje. Cilj tovrstnega učenja ni učenje jezika izključno za

popestritveno. Le manjši delež nalog v učbenikih zasleduje cilje drugih,

namene splošne komunikacije ali učenje o jeziku, ampak postane je-

alternativnejših pristopov, npr. dramskega pristopa ali značilnosti CLIL

zik sredstvo za učenje raznolikih vsebin. Veliko vlogo pri pristopu CLIL

(vsebinsko in jezikovno obogatenega učenja jezika), s čimer se lahko imajo polavtentična ali avtentična besedila. Za obravnavo živali pri po-preseže osnovne cilje pouka komunikacijskega pristopa. Ugotovitve, ki

uku nemščine lahko široko paleto tovrstnih besedil učitelji in učiteljice

izhajajo iz analize učbenikov, so sicer v skladu z značilnostmi komuni-

najdejo npr. v otroškem živalskem leksikonu spletnega mladinska ča-

kacijskega pristopa, ki predstavlja trenutno najbolj razširjen pristop po-

sopisa Geolino. 2 Vsi članki o živalih so napisani po podobnem vzorcu, učevanja tujih jezikov, a hkrati kažejo na zamujeno priložnost v osnovnošolskem poučevanju nemščine, saj bi bolj specifično obravnavanje

2

Otroški leksikon živali: https://www.geo.de/geolino/tierlexikon/ (citirano 25. 1. 2023).

214



kar učitelju omogoča, da učence ustrezno pripravi na delo z avtentični-

tudi hitro naučili in ustrezno uporabili. Poleg spoznavanja s termino-

mi besedili, učencem pa omogoča lažjo orientacijo po samem besedilu

logijo in ustrezno rabo tujega jezika imajo tovrstna besedila tudi viso-

kakor tudi pomoč pri razumevanju besedila. Nekatera besedila vsebuje-

ko informativno vrednost, saj vsebujejo resnične in zanimive podatke o

jo na koncu kratko alinejsko predstavitev posamezne živali (Steckbrief), živalih, ki jih marsikdo ne pozna. Te predstavitve imajo lahko tudi velik

ki jo lahko učitelji uporabijo kot uvodno besedilo, saj učencem omogo-

motivacijski učinek, saj učencem pokažejo, da so se sposobni spoprijeti

ča, da z minimalnim besediščem, ki so ga usvojili pri pouku, skoraj v

z avtentičnimi besedili. V nadaljevanju lahko učenci v manjših skupi-

celoti razumejo predstavljene informacije, sicer pa o vsebini lahko tudi

nah preberejo posamezna spletna besedila o različnih živalih, poišče-

sklepajo iz podanih podatkov (Slika 1).

jo v njih zanimive podatke, izdelajo podobne alinejske predstavitve ali

bolj kompleksne interaktivne predstavitve plakate ipd. Izdelke, ki so jih

učenci pripravili pri nemščini, lahko nato nadalje obravnavajo npr. pri

pouku narave, slovenščine in drugih predmetih, kjer vsak učitelj doda

še kakšen element iz učnega načrta svojega predmeta. Metoda CLIL se

tako izkaže kot izjemno učinkovita povezovalna metoda učenja vsebin

in jezika, saj je z njo možno posredovati kompleksno znanje, ki ga učen-

ci ravno zaradi povezovanja predmetov dojemajo celostno in ne razdro-

bljeno, kot je to v šoli običajno.

ZAKLJUČEK

V prispevku smo ugotovili, da tako učni načrt za nemščino kot prvi tuji

jezik kot tudi učni načrt nemščine kot drugi tuji jezik v osnovni šoli Slika 1: Primer alinejske predstavitve živali

temo živali vključujeta v operativne in vsebinske cilje pouka. Ker so učni

načrti po svoji naravi zelo splošni in ne predpisujejo, kako naj učitelji in S pomočjo vzorčnih stavkov z novimi strokovnimi besedami in frazami

učiteljice nemščine v praksi cilje operacionalizirajo in kako naj vsebine

ter učiteljevo podporo učenci besedišče nadgradijo, tako da lahko živa-

obravnavajo, smo analizirali tudi nekaj učbenikov za nemščino, ki pred-

li natančno in terminološko ustno predstavijo. Učenci za predstavitev

stavljajo pomembno vodilo pouka v praksi in pogosto tudi kar izved-

potrebujejo besedišče kot npr. Das Tier heißt / Sein wissentschtlicher Name beno plat učnih načrtov. Iz analize učbenikov izhaja, da se tema živali

ist … / Das Tier gehört .../ ist verbreitet / wiegt/ itd. Čeprav je besedišče visoko sicer pojavlja, vendar ne preseže splošnih komunikacijsko naravnanih

nad pričakovano ravnjo učenja nemščine v osnovni šoli, pa je pri delu s

ciljev pouka tujega jezika, in sicer splošnega opisa živali (velikost, barva), takimi avtentičnimi besedili nepogrešljivo. Ker je smiselno integrirano

predstavitve svoje najljubše živali (ime, starost, barva). Živali so obrav-

v vsebino, ki je učencem zanimiva in jim predstavlja izziv, se ga bodo

navane zgolj na ravni poznavanja poimenovanj samostalnikov, ki jih

215

ponekod dopolnjujejo še pogostejši glagoli. Tako slušna kot pisna bese-KAČ, Liljana/VOLČANŠEK Susanne/RAMŠAK Suzana (2016): Učni načrt. Pro-

dila so brez informativnih in vsebinsko zahtevnejših sporočil ter imajo

gram osnovna šola. Nemščina. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, v ospredju razumevanje splošnega jezika. Enako velja za vaje in naloge,

znanost in šport, Zavod za RS za šolstvo.

ki utrjujejo predvsem pomenske vidike besede in občasno rabo v konte-

KOITHAN, Ute/SCHERLING, Theo/SCHURIG, Cordula/FLEER, Sarah/HILA,

kstu. Da bi učenci živali obravnavali na jezikovno ustrezni ravni, a hkra-

Anna, KOENIG/Michael, PADRÓS, Alicia (2013) Logisch A1. München: Klett ti višji kognitivni ravni, bi bilo nujno treba pouk obogatiti z elementi

Langenscheidt.

vsebinsko in jezikovno integriranega učenja, ki smo ga izbrali kot eno

KOPP, Gabriele/ BÜTTNER, Siegried (2004): Planet 1. München:Hueber Verlag.

izmed možnosti za obogatitev pouka nemščine in ga prikazali s prak-

KRULAK-KEMPISTY, Elżbieta/ REITZIG, Lidia /ENDT, Ernst (2017) Der grüne tičnim primerom. Eno izmed možnosti za pogovor o živalih in sobiva-Max Neu 1. Stuttgart: Ernst Klett Sprachen.

njem s človekom pa predstavljajo tudi literarna besedila, npr. slikanice,

LIPAVIC OŠTIR, Alja/LIPOVEC, Alenka (2018): Problemorientierter Soft-CLIL An-basni, kratke zgodbe, ki jih pri pouku tujega jezika prav tako skorajda ni.

satz. Dunaj: LIT Verlag.

MARJANOVIČ UMEK, Ljubica/FEKONJA Urška (2019): Zgodnji govorni razvoj:

Da bi lahko ustvarili celostno podobo o vključevanju živali v pouk nem-

Varovalni in dejavniki tveganja v družinskem okolju. V: Javno zdravje 02, str.

ščine in razvijanju tujejezikovnih in drugih kompetenc, bi bilo treba v

1–13.

nadaljevanju predstavljeno analizo učnih načrtov in učbenikov dopol-

MOTTA, Giorgio (2010): Magnet 1-slovenska izdaja. Ljubljana: Rokus Klett niti z vključitvijo učiteljev in učiteljic nemščine v osnovni šoli. Učitelji in PEVEC SEMEC Katica/KAČ, Liljana/Šečerov, Neva/CAJHEN, Simona/LESNI-učiteljice se pri pouku namreč avtonomno odločajo o vključevanju vse-

ČAR, Barbara/OŠTIR LIPAVIC, Alja/STRMČNIK, Liliane (2013): Program

bin, metod in oblik dela, zavezani so le doseganju ciljev in kompetenc,

osnovna šola. Drugi tuji jezik v 4. do 9. razredu. Neobvezni izbirni pred-

predpisanih z učnim načrtom, ob tem pa v pouk lahko vključujejo svoja

met. Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, lastna in druga obstoječa učna gradiva.

Zavod RS za šolstvo.

RETELJ, Andreja/KRAJNC, Irena/TRILER, Barbara/MALEŽIČ, Marinka/DEŽ-

MAN, Jelka/KOSTAJNŠEK POŠTRAK, Gertruda (2019): PRIMA 1: Učbenik za

VIRI IN LITERATURA

nemščino kot 2. tuji jezik v 4. razredu osnovne šole. Ljubljana: DZS.

RETELJ, Andreja/KRAJNC, Irena/TRILER, Barbara/MALEŽIČ, Marinka/

KOSTAJNŠEK POŠTRAK, Gertruda (2018): PRIMA 2: Učno gradivo za zače-

BAARK, Claudia/HÜTTIS-GRAFF, Petra/LÜDTKE, Ulricke/STITZIGER, Ulri-

tno učenje nemščine. Ljubljana: DZS.

ch/TEICHMAN, Tatjana (2019): Hinweise und Materialien für einen syste-SKELA, Janez (2008): Vrednotenje učbenikov v angleškem jeziku z vidika ko-

matischen Rechtschreibunterricht in der Primarstufe in NRW – Handrei-gnitivne teorije učenja. V: SKELA, Janez (ur.), Učenje in poučevanje tujih je-chungen. Düsseldorf: Ministerium für Schule und Bildung des Landes zikov na Slovenskem: pregled sodobne teorije in prakse. Ljubljana: Tangram.

Nordrheim-Westfalen.

(str.154–178).

JELENC, Nika/SUŠA, Nuša/GROLEGER SRŠEN, Katja (2021): Prvih pet besed TOMLINSON, Brian (2010): What do teachers think about EFL coursebooks? Mo-slovenskih dojenčkov in malčkov v pričakovanem razvoju. V: Rehabilitaci-dern English Teacher 19.4, (str. 5–9).

ja, XX/2, str.13–21.

216

WEINERT, Sabine/GRIMM, Hannelore (2008): Sprachentwicklung. V: OER-TER, Rolf/ MONTADA, Leo (ur.), Entwicklungspsychologie. Weinheim: Beltz.

(str. 502–534).

SEZNAM SLIK

Slika 1: https://www.geo.de/geolino/tierlexikon/21198-rtkl-tierlexikon-adelie-pinguin, (25. 1. 2023).

217

O KURAH BREZ GLAVE,

POČENIH MAČKIH IN DRUGIH

ŽIVALSKIH FRAZEMIH V

OTROŠKI IN MLADINSKI

LITERATURI

Urška Valenčič Arh

UVOD

nekatere frazeme z živalsko sestavino v članku Biblične stalne zveze v slovarju slovenskega knjižnega jezika in v slovenskem jeziku (2000). V slo-Svet okoli sebe ter materialne in duhovne dobrine človek interpretira

venski frazeologiji imajo frazemi z živalmi v sestavinski zgradbi raz-

in poimenuje z jezikovnimi sredstvi, ki sestavljajo jezikovno sliko sve-

lična poimenovanja. Kržišnik (2014: 243) uporablja izraz zoonim za ta v neki skupnosti. Med izraze, s katerimi oblikuje sliko realnosti, spa-frazeme, v katerih se pojavi žival kot zoonimna komponenta. Jemec To-da tudi frazeologija in znotraj nje živalska frazeologija. Frazemi so jezi-

mazin (2014: 431) in Stramljič Breznik (2014: 24) sta vpeljali pojem žikovne enote, ki jih opredeljujejo definicijske lastnosti: večbesednost ter

valski frazemi. Jakop je raziskovala pragmatične frazeme z animalistično strukturna in pomenska ustaljenost. Ustaljenost v določeni skupnosti

sestavino (2014: 154), Valenčič Arh (2014: 459) pa se je posvetila diahro-pomeni, da so frazemi uslovarjeni v mentalnem kolektivnem spominu

ni raziskavi frazema z živalsko sestavino slon v frazemu slon v trgovini s in jih »zgolj« reproduciramo v vsakdanji rabi. Frazemi imajo sposob-porcelanom. Koletnik in Nikolovski (2020) sta analizirala primerjalne nost odslikavati vrednotenje, ki velja v jezikovni skupnosti. Kržišnik frazeme z zoonimnimi sestavinami. V pričujočem prispevku bomo upo-

(2005: 70) meni, da so frazemi med jezikovnimi sredstvi »najprimer-rabljali izraz »frazemi z živalsko sestavino« ali »živalski frazemi« za nejša sredstva za izražanje kulturnega temelja«, ker imajo izrazno po-frazeme, ki v sestavinski zgradbi vsebujejo poimenovanje za živali, del

dobo (besednozvezno) in sekundarno znakovnost, saj so sestavljeni iz

živali ali živalsko bivališče.

besednih, torej pomenonosnih znakov. Obenem se v jeziku najpogoste-

je ustalijo tisti figurativni izrazi, ki se povezujejo s konvencionalizirani-mi, nacionalnimi vzorci, stereotipi (prim. Kržišnik 2008: 33). Temeljna

lastnost frazemov je konotativnost, s katero posredujemo pragmatično

OPIS ANALIZIRANEGA GRADIVA IN

informacijo glede na kulturne predstave in tradicijo (prim. Stramljič METODOLOGIJE

Breznik 2014: 26 po Ristić 2004: 22–23). Konotacije so pogoste za dolo-

čene skupine besed, na primer za poimenovanja živali. V konotativnih

semih so kolektivno pripisane lastnosti živalim, ki postanejo izhodišče

Za izdelavo obsežnega nabora smo pregledali izbrane otroške in mla-

za poimenovanja. Poimenovanja z živalmi lahko imajo negativno, slab-

dinske romane, ki omogočajo spremljanje rabe frazeologije v sodob-

šalno konotacijo, npr. neumnost v frazemu neumen kakor konj, kot tudi nem jezikovnem gradivu. Izbrali smo štirinajst romanov: Sence poletja pozitivno vrednotenje njihovih živalskih lastnosti, npr. krepost in moč

(Janja Vidmar, 2000), Veselo poletje (Evgen Jurič, 2002), Oh, ta kriza! (Nej-v primerjalnem frazemu močan kot konj ali dobro počutje in zdravje v ka Omahen, 2002), Punčka v ogledalu (Marinka Fritz - Kunc, 2003), Modri frazemu zdrav kot konj (prim. Keber 2011: 362).

pulover (Marinka Fritz - Kunc, 2003), Dražen in jaz (Franjo Frančič, 2004), Kamen v žepu (Tatjana Kokalj 2005), Poletje na okenski polici (Irena Veliko-Z živalskim svetom v stalnih besednih zvezah se je v slovenski frazeo-

nja, 2006), Pink (Janja Vidmar, 2008), Car brez zaklada (Slavko Pregl 2009), logiji podrobno ukvarjal Janez Keber v delih Slovenske živali v prispodo-Normalna družina ... Pa kaj še! (Irena Velikonja, 2011), Enajstnik (Nataša bah 1, 2 (1996, 1998), v katerih z etnolingvističnega in kontrastivnega Konc Lorenzutti, 2012), Lica kot češnje (Nataša Konc Lorenzutti, 2014) in vidika obravnava poimenovanja, motivacijo nastanka, metaforiko in

Avtobus ob treh (Nataša Konc Lorenzutti, 2018).

simboliko v frazemih z živalsko sestavino. Erika Kržišnik izpostavlja

219

Slovenski mladinski prozaisti opisujejo tegobe otroštva in odrašča-Nabor frazemov z živalsko sestavino smo pridobili s sistematičnim iz-

nja, s katerimi se soočajo literarni liki. Temeljni motiv v vseh delih je

pisom iz literarnih del. Vse frazeme smo vnesli v ločeno preglednico

realistično dogajanje med odraščajočimi najstniki, ki nakazuje, da je

(Excel). V naslednji fazi smo preverjali vzorčne primere glede na usta-

zgodba ponovljiva tudi v bralčevem življenju, zato se bralec brez težav

ljenost v zgradbi in pomenu. Analizirali smo izrazno podobo frazemov

poistoveti s tematiko, dogajanjem in reševanjem opisanih težav. Rea-

in razmerje med frazeološkimi sestavinami. Označili smo uslovarjene

listična literatura ima v robinzonskem obdobju bralnega razvoja po-

in priložnostne tvorbe. Leksikaliziranost smo preverjali v Slovarju slomembno vlogo, »saj mladi bralec preraste pravljično fazo, v realistični

venskih frazemov (Keber 2011). Proces frazeologizacije neustaljenih be-prozi pa šele postopoma prehaja k razumevanju daljših besedil« (Ha-

sednih zvez smo primerjali v korpusu pisne standardne slovenščine

ramija 2005: 6).

Gigafida 2.0 (https://viri.cjvt.si/gigafida). Tako smo določili, ali imajo priložnostni frazemi sobesedilno funkcijo v izbranem besedilu ali pa

Mladinska književnost je podvrsta književnosti, ki se od ostalih loči po

morda (že) prehajajo v splošni nabor frazemov v slovenščini. Korpus

obstoju, zgradbi, bistvu in vrednotah. Pojem »mladinska književnost« je

Gigafida 2.0 je zaradi svoje velikosti primeren za ugotavljanje prisotno-po Blažić (2014: 7) nadpomenka za dve področji: za področje literarne-

sti frazemov v pisnih virih sodobne slovenščine. Frazeme smo iskali s

ga ustvarjanja za otroke (od rojstva do približno 12. leta) in mladostnike

preprostimi iskalnimi pogoji, oprtimi na posamezne leme. Pridoblje-

(od 12. do 18. leta) ter za »književnost, ki je sčasoma postala primerna za ni rezultati so služili kot podlaga za kvantitativni vidik rabe, s katerim

mlade bralce, čeprav je bila prvotno napisana za odrasle in ima status

smo želeli zaznati dinamiko rabe frazemov v umetnostnem besedilu.

klasike«. V Mali literarni teoriji Matjaž Kmecl opredeljuje otroško/mladinsko literaturo kot »posebn(o) književnost za posebnega (otroškega)

bralca; to pomeni, da so vse njene prvine prilagojene sprejemnim zmo-

gljivostim in zanimanju mladega, otroškega bralca« (Kmecl 1976: 311).

ANALIZA GRADIVA

Slovenska mladinska književnost, ki jo Blažić (2013: 71) uvršča v obdobje

po letu 1980, postane po letu 2010 »vitalen del slovenske književnosti, ki

V celotnem korpusu otroške in mladinske literature je bilo 1685 fraze-

ima manjši, a zato bolj fleksibilen literarni sistem ter je polje svobode«

mov, od tega je bilo v izhodišču analize 165 frazemov z živalmi poveza-

(ibid.: 74). Zanjo je značilno pisanje, v katerem izstopajo izvirnost, dominih leksikalnih sestavin.

selnost ter besedotvorna inovativnost. Mednje spadajo tudi frazemi kot

ekspresivne stalne besedne zveze, ki se v umetnostnih besedilih pojav-

ljajo v svoji čisti obliki, zbujajo bralčevo pozornost, bogatijo vsebino in so privlačni za branje. Literarno delo ponuja najkakovostnejšo izrabo

stilističnih možnosti, ki jih frazeologija ponuja (Palm 1989: 314). Chris-

tophe (1997: 28) meni, da je frazeologija v besedilu prikaz tako vitalnosti kot tudi konvencionalnosti nekega jezika. Raba frazemov je odvisna od

pisateljeve kreativne ustvarjalnosti ter pripravljenosti, do kolikšne mere

bo izkoristil potencial, ki ga frazeologija nudi na različnih ravneh.

220





Tabela 1: Živali v sestavinski zgradbi, ki so se pojavile vsaj dvakrat

Slika 1: Pojavitev frazemov

Kot je razvidno iz prikaza na Sliki 1, so frazemi z živalsko sestavino predstavljali kar 10 odstotkov vseh frazemov. Podatek potrjuje ugotovitev, da so živali v leksikalni zapolnitvi frazeoloških enot med najpogo-

V Tabeli 1 predstavljamo število pojavitev živali v frazeološki zgradbi,

steje ponavljajočimi se sestavinami – poleg somatizmov, t. i. poimenova-

ki so se pojavile več kot enkrat. Naslednje živali so bile del frazeološke

nja delov telesa (prim. Kržišnik 2009: 151).

zgradbe le enkrat: klop, čebela, hijena, hrošč, jastreb, komar, krt, opica, osa, ovca, pajek, papiga, pavijan, pes, polh, polž, povodni konj, udav, vešča, zajec, Strukturno-semantična analiza zbranega gradiva razkrije bogat nabor

žaba, žerjav. Izsledki analize kažejo, da neposredno izražene živalske se-frazemov z živalskimi sestavinami. Vključili smo frazeme, ki imajo v se-

stavine v zgradbi frazemov večinoma sestavljajo domače živali, npr. pes, stavinski zgradbi neposredno izraženo poimenovanje za živali (npr. zar-maček, muha, konj, koza, mula, kura, krava. Domače živali najproduktiv-deti kot kuhan rak), in glagole (npr. zastriči z ušesi), pridevnike, prislove (npr.

neje motivirajo slovensko živalsko frazeologijo, saj so od nekdaj stalne

kurja polt) kot tudi sestavine, ki so posredno povezane z živalmi, npr. pasti človekove spremljevalke (prim. Jakop 2014: 156). V manjšem obsegu so

komu v kremplje, držati gobec, in živalska bivališča, npr. vreti kot v mravljiš-

se pojavile tudi druge živali, ki živijo v slovenskem okolju, npr. ris, volk, ču. V analizo smo zajeli tudi frazeološke neologizme in modifikacije, npr.

kača, molj, pajek, mravlja, polž, osa, riba, rak, klop, črv, in živali, ki živijo v vpiti kot pavijan (< kričati kot pavijan), in preverili njihovo funkcijo besedne oddaljenih krajih, npr. slon, hijena, lev, udav, žerjav, opica. Ostale sestavi-igre v sobesedilu. S semantičnega vidika so frazemi z živalskimi sestavi-

ne iz živalskega sveta so bila bivališča, deli živali in glagoli. V gradivu nami v našem gradivu popolnoma motivirani, npr. metuljčki v trebuhu –

smo upoštevali tudi nekatera poimenovanja, kot npr. cucek za psa, ki so

‚biti zaljubljen‘, in delno motivirani, npr. rdeč kot kuhan rak – ‚zelo rdeč‘.

zaznamovana in predstavljajo leksikalizirane živalske metafore.

221



V prispevku predstavljamo zanimivejše rezultate korpusne analize. Gle-

(Kržišnik 2008: 39). Fink - Arsovski (2002:12) loči dve osnovni struktu-

de na pomenski in oblikovni vidik smo izbrali (1) primerjalne frazeme

ri: tridelno A+B+C in dvodelno B+C. A predstavlja tertium comparationes, kot najpogostejšo skupino frazemov z živalsko sestavino in (2) pragma-B je v obeh strukturah primerjalni veznik (v slovenskih frazemih tega

tične frazeme. V nadaljevanju smo izpostavili (3) prenovitveno rabo in

tipa kot, kakor in ko), C pa je primerjalna beseda ( comparatum), npr. polh (4) psa kot najpogostejšo sestavino v živalskih frazemih.

v primerjalnem frazemu spati kot polh (prim. Burger 2015: 56). Sestavine v A-delu najpogosteje nastopajo v svojem slovarskem pomenu, kar pomeni, da je frazeološki pomen transparenten in največkrat delno moti-

Primerjalni frazemi

viran oz. idiomatičen. Kržišnik (2014: 245–246) glede redkejše rabe dvo-

delnih struktur, npr. kot miška, navaja, da je pri dvodelnih strukturah pogostejša variantnost in s tem tudi spreminjanje kategorialnega po-Skupina frazemov, ki se v izbranem gradivu najpogosteje pojavlja (39 %),

mena (pridevniški: pohleven kot miška; prislovni: kot miška sem se splazi-so primerjalni frazemi ali komparacije. Kržišnik (2014: 243) imenuje pri-

la). Predstavili bomo ilustrativne primere za tridelno in dvodelno zgrad-merjalne frazeme tudi primerjalne jezikovne izraze. Z njihovo rabo ro-

bo ter priložnostno, inovativno besedno zvezo.

jeni govorci izražajo svoj »odnos do okolja in življenjskih okoliščin«, s

katerimi so obdani.

(1)

Najhuje, kar se je moji mami v zvezi z mano zgodilo, je bilo, da me

enkrat v osmem razredu ni bilo domov s popoldanskega krožka

tisto minuto, ko me je pričakovala, ampak sem prišla celo uro po-

zneje. Takrat je letala po stanovanju kot kura brez glave in mi oči-tala, da sem ji za najmanj pet let skrajšala življenje, da jo je skoraj

kap in da je že skoraj poklicala policijo (Velikonja 2006: 119).

S primerjalnim frazemom kot kura brez glave je v sobesedilu ponazorjena reakcija mame, ki se je zaradi skrbi znašla v neprijetnem položaju.

Občutek strahu, tesnobe in nemira jo je pahnil v neobičajno in zbega-

no ravnanje. Pomenska analiza primerjalnega frazema z uslovarjeno

dvodelno strukturo kot kura brez glave v sobesedilnem okolju kaže, da se frazem nanaša na izražanje brezglavega, paničnega, neorganizira-nega ravnanja. Motivacijsko izhodišče se, kot pravi Keber (2011: 439),



nanaša na položaj, ko kuri odsekajo glavo, jo spustijo na tla in kura vča-

Slika 2: Pojavitev primerjalnih frazemov z živalsko sestavino

sih steče nekaj korakov, nato se zgrudi. Leksem kura je v primerjavi z drugimi sinonimnimi poimenovanji, npr. kokoš, kokoška, putka, koklja, Primerjalni frazemi zrcalijo tudi »fizične in psihične lastnosti človeka

najbolj frazemotvoren in najpogostejša sestavina v frazeoloških zgrad-

in temeljijo na povezovanju z živalmi, rastlinami, naravnimi pojavi«

bah (prim. Stramljič Breznik 2014: 25). Poleg osnovnega označevalnega

222

pomena predstavljajo predvsem konotativni semi osnovo za prenese-giblje v trgovini s porcelanom, sloni na nasprotju med živalskim velika-

ne pomene in frazeme. Leksemu ‚kura‘ so kolektivno pripisane nega-

nom in krhkimi izdelki iz porcelana. Nerodno obnašanje je v metafo-

tivne lastnosti, npr. izgubljenost, zmedenost, brezciljnost in od njih je

ričnih opisih povezano tudi z drugimi velikimi živalmi, npr. bik, krava,

odvisna konotacija frazema. V nadaljevanju nas je zanimala raba kon-

konj (prim. Valenčič Arh 2014: 461). Pri dvodelnih strukturah primerjal-

tekstualnih glagolov v povezavi s primerjalnim frazemom. V Gigafidi

nih frazemov, ki so redkejše od tridelnih, je pogostejša variantnost, zato

2.0 smo z iskanjem »kot kura brez glave« dobili 55 zadetkov z najpogo-nas je zanimala raba v sodobnih besedilih. Fakultativne glagolske sesta-

stejšimi kolokatorji, ki so glagoli premikanja, npr. tekati, letati, skakati, vine smo preverili v Gigafidi 2.0 in ugotovili, da so najpogostejši glagoli hoditi, kar potrjuje, da se je ohranila slikovna podoba iz prvotne moti-obnašati se, biti, vesti, lomastiti, ravnati, ki ubesedujejo vedenje. Našli smo vacije v domačem okolju.

tudi zvezo počutiti se kot slon v trgovini s porcelanom, ki opisuje neprijetno čustveno stanje.

(2)

K nam je prišla Maja in začela očeta vleči pokonci. Upiral se je z

vsemi štirimi, pa ni nič pomagalo. Neusmiljeno ga je odvlekla v

(3)

Janca se je ravno odločila, da bo dala slovo kratkotrajnemu in

množico in ga prisilila, da jo je prijel okoli pasu in naredil nekaj

muč nemu življenju in se prepustila naročju tihe, bele svetlobe na

korakov. Moj oče je plesal! Sicer kot slon v trgovini s porcelanom, am-koncu predora, ko jo je težkega bremena zbite množice odrešila

pak vendarle (Omahen 2002: 357).

močna topla Mirčeva roka. Za njim je stal Tomi in se režal kot pečen

maček (Vidmar 2008: 132).

V primerjalnem frazemu v zgledu (2) z dvodelno strukturo nastopa slon, ki motivacijsko ni bil povezan s slovenskim okoljem. Prvoosebni pripo-

(4)

Potem je le povedala: »Triindvajset ali tam nekje.« Skoraj bi me

vedovalec izraža svoje začudenje nad očetom, ki se je pustil prepričati v

kap! To je že povsem odrasel človek, Neža pa gre takole afne gun-

ples, četudi je bil pri tem okoren. Okornost in nerodnost je slikovito po-

cat okrog njega. Normalno, da se mu zdi vse skupaj trapasto. In

nazoril z rabo primerjalnega frazema. Frazem kot slon v trgovini s porcela-zdaj bo šla k njemu in se mu servirala na pladnju. Če je dovolj pri-

nom namiguje na to, da je bil frazem v slovenščino prevzet iz drugih je-mitiven, bo zgrabil priložnost in jo pustil v blatu; če pa ima vsaj

zikov, saj slona v slovenskem prostoru niso poznali.1 Kot navaja Valenčič

trohico pameti v glavi, se ji bo režal kot pečen maček in jo tudi priza-Arh (2014: 460), so slonu v prvih zapisih v slovenščini prisojali pozitiv-

del. Pri vsem skupaj nisem mogla storiti ničesar, ker je bila Neža

ne lastnosti, npr. ljubezen do mladičev, zvestobo, sramežljivost idr. Da-

tako zaljubljena, da so se ji možgani popolnoma zmehčali in pos-

nes slonu zaradi teže in velikosti pripisujemo nerodnost, nespretnost in

tali neuporabni za kakršno koli trezno razmišljanje. Upala sem,

okornost. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2 je leksemu slon dodan da me ljubezen ne bo nikoli udarila tako močno, da bi se vrgla

metaforični pomenski opis ‚velik, neroden človek‘. Struktura v prenese-

morskemu psu naravnost v žrelo (Velikonja 2006: 85).

nem pomenu predstavlja slikovito primerjavo. Predstava o slonu, ki se

Redki frazemi se v korpusu ponovijo, med njimi so npr. biti na psu, biti tiho kot miška, besen kot ris. Tudi primerjalni frazem režati se kot pečen 1

Keber (2011: 868) omenja tri različice: brez glagolske sestavine kot slon v trgovini s porcelanom ter maček se je v analizi pojavil dvakrat v uslovarjeni obliki. Pri večini tri-dve variantni glagolski sestavini obnašati se/vesti se kot slon v trgovini s porcelanom.

delnih primerjalnih frazemov je prvi A-del nedesemantiziran in C-del

223

potencira pomen prvega dela. Zgleda (3) in (4) kažeta na to, da sestavine zapolnitev v C-delu, ki se lahko sčasoma ustali kot varianta. Drugače kot

v C-delu kot pečen maček v slovenščini v frazemu režati se kot pečen ma-ustaljene frazeme jih opredeljuje dejstvo, da v besedilu nastajajo spro-

ček potencirajo pomen glagola ‚režati se‘ z dodatnim pomenom ‚zelo‘ in ti in jih bralec ne prikliče iz spomina, temveč si jih vsakokrat predsta-semantičnim dodatkom ‚posmehovati se‘. V zgledu (3) je literarni lik iz-

vlja kot »novo« besedno zvezo. Njihov nastanek povezujemo z jezikovno

razil svoj porogljiv odnos do prizora, kar ga postavi v negativno luč. Pri

sliko, kakor se odraža v neki skupnosti, in pripisovanjem lastnosti ene

naslednjem zgledu (4) je v sobesedilu, ki sledi primerjalnemu frazemu

stvari kaki drugi stvari.

se ji bo režal kot pečen maček, neposredno naveden pomenski opis »in jo tudi prizadel«. Oba zgleda kažeta negativen, odklonilen odnos do sočlo-Priložnostne zapolnitve so bile vzete iz vsakdanjega življenja in bralcem

veka. Po Kebru (2011: 495) gre za izvirno slovenski primerjalni frazem.

znanih situacij, npr. sliniti se kot bernardinec, zavzeti kaj kot krdelo muh Povod za smeh je bila verjetno zamenjava zajca z mačkom ali pa je prišlo

kupček marmelade, cepniti v posteljo kot dve pijani muhi, spustiti se nad koga do sestavine povsem po naključju, kot je to običajno za mnoge frazeme,

kot ptica ujeda. Nekatere so v procesu ustaljenosti, npr. kot vešče okoli ce-v katerih nastopajo živali iz domačega okolja (Keber 1996: 211).

stne svetilke, saj primerjava v Gigafidi 2.0 potrjuje pojavitve v sobesedilu.

Značilnost povodnega konja, ki lahko odpre usta največ med vsemi vre-

Poleg ustaljene rabe primerjalnih frazemov kaže gradivo tudi priložno-

tenčarji in zato dolgo zadrži dih, je motivirala npr. nastanek priložno-

stne zveze z živalskimi sestavinami, ki so morebiti v vlogi potencialnih

stne zveze v analiziranem korpusu zazehati kot povodni konj (prim. Jurič frazemov, npr. imeti časa kot komarjev.

2002: 112).3

(5)

En mesec časa sem imel … En mesec, da naberem rastline, jih po-

sušim in izdelam herbarij. Štiri nedelje, štiri ponedeljke, štiri tor-

ke, štiri srede in tako naprej … Oh, časa na pretek, sem si mislil!

Pragmatični frazemi

Časa kot komarjev, sem si pravil! Lahko naredim enajst herbarijev,

ne samo enega (Konc Lorenzutti 2012: 59).

Pragmatični frazemi so skupina frazemov, ki so zaradi svojih obliko-slovno-skladenjskih posebnosti »shranjeni v spominu maternih govor-

Metaforična besedna zveza imeti časa kot komarjev v pomenu ‚imeti veli-cev v obliki, ki je v veliki oziroma največji možni meri prekrivna z rabo v ko časa‘ namiguje na dejstvo, da je komarjev veliko. Motivacijska razlaga

besedilu in/ali okoliščinah sporazumevanja« (Jakop 2003: 112). Zaradi te

za primerjalno besedo ( comparatum) je del realnosti in povezana s člo-posebnosti jih uporabljamo v komunikaciji kot stavčne frazeme ali stav-

vekovim okoljem.2 Te jezikovne strukture so rezultat kreativne jezikov-

čne povedi. Pragmatični frazemi nimajo denotativnega pomena v smis-

ne igre ali frazeološke prenovitve ( vreti kot v mravljišču < vrveti kot v mra-lu poimenovanja predmetnosti, lastnosti, dogajanja idr., temveč op-

vljišču) z ohranjeno primarno semantiko v A-delu in ustvarjalno ad hoc ravljajo podobne skladenjske funkcije kot členki in medmeti. V jeziku ti

frazemi izvršijo pragmatično funkcijo, kar pomeni, da govorec z njihovo

2

Komarju je pripisana lastnost ‚biti nadležen‘ v primerah nadležen kot komar. V Gigafidi 2.0 je v treh zgledih poudarjena ‚nadležnost‘ v opisu nekoga, ki s svojim pojavljanjem povzroča slabo 3

Motivacijo potrjujejo zadetki v Gigafidi 2.0 sopihati kot povodni konj, hlastati za zrakom kot povod-voljo .

ni konj.

224

rabo opravi določeno ekspresivno govorno dejanje. S frazemom Koza stresla vsebino predala, vse skupaj zvila in odnesla pod grm v atri-neumna! govorec izrazi svoje nezadovoljstvo ali nejevoljo. Zato je treba ju. »Alo, zamorček, na delo! Nosi kramo ven pred hišo in lepo mol-pri pomenskem opisu pragmatičnih frazemov upoštevati pragmatične

či. Če boš priden, boš v celem dnevu zaslužil desetkrat manj kot

kategorije, kot so govorčev namen, govorčeva strategija, odnos med go-

jaz z eno porcijo. Priden, Lenart, priden. Bom gledala!« je rekla in

vorcem in naslovnikom, okoliščine sporazumevanja in druge (prim. Ja-

sedla v zaprašen fotelj. »No, dajmo!« » Koza blesava!« je pomislil Le-kop: 2003: 118).

nart (Pregl 2009: 56).

V analiziranem korpusu se živalske sestavine največkrat pojavijo v pra-

(9)

Potem jo je zagrabil še enkrat in ji s krvoločnim sijem v očeh dejal:

gmatičnih frazemih, ki izražajo negativen odnos do naslovnika. Gre za

»Da te ne vidim več v svoji bližini, ti krava trapasta! Da se ne bi več čustveno grobe in žaljive besede ali besedne zveze, za katere imamo v

slinila okrog mene! Marš!« in jo je porinil iz stranišča (Velikonja

slovenščini izraz psovka, ki ga je domnevno, kot navaja Snoj (1997: 513) 2006: 104).

motivirala primerjalna struktura obravnavati koga kot psa, in pragmatič-

ni frazem reči komu, da je pes. V ilustrativnih primerih bomo najprej iz-Analiza je pokazala ponavljanje leksema koza v sestavinski zgradbi.

postavili psovke, v katerih se ponavlja sestavina koza, dodali zgled s se-Skladenjski vzorec z živalsko sestavino v samostalniški podredni struk-

stavino krava ter pokazali zgled, v katerem pragmatični frazem izraža turi je pokazal pridevniški prilastek na desni, npr. koza trapasta, koza pozitiven odnos do naslovnika.

neumna, koza blesava, ki je, kot poudarja Jakop (2014: 157), v slovenski skladnji anomalna struktura. Pomensko-funkcijska analiza razkriva, da

(6)

»Viski je kriv, da očka izgubi kontrolo nad seboj, in nič drugega!«

pragmatični frazemi v zgledih (6) do (9) odslikavajo negativno vredno-

odgovorim, kar že dolgo vem. Mama to pred nama s Klasom sme-

tenje in izražajo zelo negativen odnos do naslovnika. Literarni liki so

šno skriva. »Še dobro, da te ni slišal! ... Pozabljaš, kako te ima očka

neprijetno razpoloženi, nezadovoljni, jezni. V zgledih (6), (7) in (8) pred-rad!« mi oponese skrb, ki sem je po njenem deležna. » Koza neum-

stavlja beseda koza jedrno sestavino, ki ima z oznako ‚slabšalno‘ uslo-na!« izrečem, kar ne morem ujeti nazaj. Opravičujem se ter znova

varjeni konotativni pomen ‚neumna, domišljava ženska‘. Variantnost

in znova ponavljam, naj mi oprosti. Preveč sem se spozabila nad

pridevniških sestavin neumna, trapasta, blesava intenzivira negativno njo (Fritz - Kunc 2003: 53–54).

vrednotenje. Podobno funkcijo ima tudi pridevnik trapasta v zgledu (9) z jedrno sestavino krava. Preverili smo rabo v Gigafida 2.0 in ugotovili, da (7)

»Vito!« zakličem in stečem, da bi ga dohitela. »Skoraj nič ne jem in

ima največ zadetkov besedna zveza koza neumna (17 konkordanc). Zveza zato sem postala omotična!« priznam, česar nisem hotela. » Koza

koza stara se pojavi sedemkrat in že nakazuje variantnost v sestavinski trapasta!« reče, česar od tako umirjenega prijatelja ne bi pričako-zgradbi . Koza blesava se pojavi samo enkrat, kar pomeni, da leksem ‚ble-vala. Razjezila sem ga. »Briga me!« odvrnem nazaj. Drug drugemu

sava‘ sčasoma morda prehaja v rabo. Pragmatični frazem krava trapasta

sva se odtujila (Fritz - Kunc 2003: 54).

ima v pisnem korpusu Gigafida štiri zadetke med leti 2001 in 2010.

(8)

»Tako velik, pa še tak bebec!« Stopila je do kuhinje, iz omare pod

(10) »Prav iščeta s Klasom, da me izzoveta!« mrmra oče, ker sem obsta-

umivalnikom izvlekla veliko prazno črno vrečo za smeti, vanjo

la kot okamenela. Ne premaknem se, dokler ne prične zapirati

225

garažnih vrat. »Ti je muca pojedla jezik?« hoče, da spregovorim. Ni v razred, se je med učence in učenke v hipu naselila mrzla tiši-mi do zbliževanja, kajti odločila sem se, da ga bom ignorirala (Fritz -

na. Najbrž je vsem zaledenela kri v žilah. »Pa kaj vpijete kot pavi-

Kunc 2003: 58).

jani?!« je zatulil med nas. »Kako se obnaša v šoli?« je glas še za

spoznanje povzdignil, da smo vsi zlezli skoraj pod klopi (Veliko-

Na dveh mestih se pojavi pragmatični frazem z živalsko sestavino, ki iz-

nja 2011: 11).

raža pozivno govorno dejanje, ko želi govorec vplivati na naslovnika, naj

opravi neko dejanje. V zgledu (10) želi oče vplivati na to, da bi junakinja V zgledu (11) je najprej uporabljen leksikaliziran primerjalni frazem be-spregovorila, in jo bodri s stavčnim frazemom Ti je muca pojedla jezik? v sen kot ris, nato v besedilu sledi prenovitev. Pri primeri vpiti kot pavijan je pomenu ‚a si obmolknil; zakaj ne govoriš (vprašanje molčečemu otro-zamenjana samostalniška sestavina, ki ponazarja vedenje afriške opice

ku)‘ (prim. Keber 2011: 556). Po Kebrovi (ibid.: 496) razlagi temelji frazem s podaljšanim gobcem.4 Fran Erjavec v delu Domače in tuje živali v podona šaljivi domnevi, da je tistemu, ki molči, mačka pojedla jezik.

bah pripisuje pavijanu divjost, jeznoritost, potuhnjenost in nesramnost:

»Razkačeni divjajo kakor besni, vse se jih boji, vse se jim izogiblje, leo-

pard si upa le na posamezne in celo lev jih pusti na miru, samo kač se

Prenovitveni postopki

strašno boje, pred njimi trepečejo« (Erjavec 1995: 244).

(12)

»Nočem večerje! Nočem večerje! Nočem večerje! Daj mi jo NA-

Prenavljanje je kreativni postopek z različnimi prenovitvenimi posegi.

ZAJ!« Tokrat je vpil še glasneje. Iz roke sem mu hotela potegniti

Večsestavinskost frazemov in ustaljenost frazeoloških sestavin omogo-

žlico, pa se je je oprijel z obema rokama in jo vlekel k sebi. Nekaj

čata poigravanje in izrabo semantične potence, ki je sestavljena iz treh

časa sva se cukala, seveda je on pri tem vpil kot žerjav. Končno sem ravni. Prvo pomensko raven predstavlja prosta besedna zveza, drugo

obupala in popustila (Omahen 2008: 103).

frazeološka besedna zveza in tretjo razmerje med obema pomenoma

(Kržišnik 2006: 260). V izbranem korpusu ni bilo veliko prenovitev med

Leksikalizirana primera kričati kot žerjav v zgledu (12) izpostavlja glas-frazemi z živalskimi sestavinami. Najpogostejše so bile zamenjave ali

nost kot lastnost »velike ptice z dolgim vratom, dolgimi nogami in nava-

substitucije posameznih sestavin brez dodatnih razlag, npr. besen kot dno sivim perjem« (SSKJ2). Sobesedilna okolica v zgledu v premem go-volk (< besen kot ris).

voru kaže na glasno vpitje literarnega lika. Prvoosebna pripovedovalka

pri opisu njegovega ravnanja uporabi besedno zvezo »vpiti kot žerjav« in

Analiza kaže, da so samostalniške sestavine največkrat prenovljene pri

pri tem zamenja sestavino kričati z glagolom vpiti. Primerjava v Gigafidi pomenskem opisu za izražanje nejevolje z zelo glasnim govorjenjem ali

2.0 ni potrdila razširjenosti zgledov v (11) in (12), zato menimo, da gre za vpitjem. V slovenščini imamo ustaljene frazeme dreti se/kričati/vpiti kot priložnostno rabo.

sraka, dreti se kot šoja z živalmi iz domačega okolja.

(11)

Čez nekaj minut se je Notica vrnila – z Ivanom Groznim. Najraje

bi se udrl v zemljo. Ivan Grozni je bil besen kot ris. Ko je vstopil 4

V SSKJ2 je naveden primerjalni frazem kričati kakor pavijan.

226

Primer prenovitve ustaljenega frazema kot pes na kost v pomenu ‚hlastno, Frazem režati se kot pečen maček se je, kot smo zapisali, v korpusu pojavil hitro, popadljivo‘ v zgledu (13) je zanimiv z dveh vidikov: zamenjava se-dvakrat v osnovni obliki. V sobesedilni prenovitvi frazem predstavlja-

stavin in metajezikovni komentar v sobesedilu.

mo v zgledu (14). Inovativna raba omenjenega frazema ni redka. Že Ke-

ber (2011: 495) je navedel zanimive sestavine v C-delu iz gradiva za SSKJ: (13)

Mogoče ga sploh ne bo in je v to, da se dobimo, privolil le iz vljudnosti

» se je režal, kakor leseni pes; se je režal kot pečen lisjak; režiš se kot opica; se je ali da bi se naju znebil, v resnici pa niti v sanjah ni mislil priti dol in režal kot stara aktovka; se režiš kakor razsušeno korito«. Preverili smo sesta-kar koli početi z nama. To sem povedala Neži, pa je le zapihala vame

vinsko zgradbo v sodobnem jeziku v Gigafidi 2.0. Zadetki so pokazali pri-in mi rekla, naj ne blebetam neumnosti. »Očitno se dolgočasi in moj

mere režati se kot utrgan, režati se ko pečen lisjak, režati se ko kreten.5

predlog je pograbil kot maček kost,« je domišljavo rekla. Nisem mogla iz svoje kože in sem zasikala, da mački ne obirajo kosti. Res me moti,

Pri rabi oblike režala sva se kot počena mačka v pomenu ‚močno, glasno da tako rada uporablja pregovore in razne fraze, vendar se nikoli ne

se smejati‘ opazimo sestavinsko ( počen < pečen) in besedotvorno ( mačka potrudi, da bi jih uporabila pravilno (Velikonja 2006: 55).

< maček) prenovitev ter pomenski premik, ki temelji na sobesedilu. Literarna lika sta se glasno krohotala svojim pogruntavščinam, a obenem

Prenovitveni postopek eliptičnega izpusta sestavine na in postopek le-prikrivala tesnoben občutek zaradi dejstva, da je bil oče v bolnišnici na

ksikalne substitucije ali zamenjave leksemov maček < pes prizadeneta zdravljenju. Opazili smo povezavo s frazemom kot počen lonec v pome-sestavinsko zgradbo uslovarjenega frazema kot pes na kost. Metajezikov-nu ‚nerazločen, skrhan‘, ki se pojavlja v povezavi z glasom. Sobesedilna

ni komentar (»Nisem mogla iz svoje kože in sem zasikala, da mački ne

in križanjska prenovitev ali kontaminacija dveh frazemov prizadene se-

obirajo kosti.«), ki ga Burger (1982: 89) v svoji prvi tipologiji modifikacij stavinsko in tudi skladenjsko povezovalnost. V tem kontekstu je zelo os-prišteva med prenovitvene postopke, razkrije pragmatično komunika-

mišljena in dosega humorni učinek.

tivno funkcijo z namenom, da usmeri bralca k nefrazeološki vrsti bra-

nja in dobesedni interpretaciji. Literarni lik v nadaljevanju neposred-

no pojasni rabo in vrsto besednih zvez (»uporablja pregovore in razne

fraze«) ter pojasni odnos sogovornice do njih (»se nikoli ne potrudi, da

bi jih uporabila pravilno«). Z metajezikovnim komentarjem avtor rabo

frazeologije zavestno izpostavi, poudari, dodatno interpretira in aktivi-

ra bralčevo frazeološko kompetenco.

(14)

Vso pot do smetnjakov sva si potem izmišljala besedne akrobacije:

»Glej, nebo se zbira na oblakih!« »Ohladje se je ozračilo.« »Čelo mi

lije s potu.« »Zdaj pa je le malo zahribalo od piha.« Režala sva se kot počena mačka. Bolj ko se je bližal odhod v bolnišnico, večje neumnosti sem klatil (Konc Lorenzutti 2018: 119).

5

V pomenu, da je kdo ‚nervozen‘, obstaja tudi zveza režati se kot lobanja.

227



Živalski frazemi s sestavino pes

(15)

Zdelo se mi je, da sem se ji kar zasmilil, ker nisem bil posvečen v

skrivnostni svet starejših dveh. »Revček!« je dodala. »Oh, nehaj ga

no lomit!« se je oči znesel še nad njo. »Če je pa res, ubožček ubogi,

tako sam. Onadva sta že velika,« me je vzela mami v bran. »Tudi

Grega je že velik,« jo je oči postavil na realna tla. »Prav nič mu ne

koristi, če ga zavijaš v vato in delaš z njim kot z dojenčkom.« Mami

so očijeve trde besede privabile nekaj solz v oči. Kar čudno se mi je

zdelo, da se je obnašala tako čustveno. Oči je namreč kar pogosto

takole besnel, kadar se nismo obnašali čisto po njegovih pričako-

vanjih, pa je mami po navadi vedno zamahnila z roko, češ, se bo

že unesel. Včasih je celo dodala, da pes, ki laja, ne grize – in potem je bil oči še bolj jezen, mami pa se je nasmihala za njegovim hrbtom

(Velikonja 2011: 50).

V pregovoru Pes, ki laja, ne grize, se pojavita dve lastnosti psa. Prva značilna lastnost je lajanje, kadar se pes oglaša s kratkimi, odseka-Slika 3: Pojavitev živalskih frazemov s sestavino pes

nimi glasovi. Druga lastnost je grizenje, kadar zasadi zobe v kaj. Pes

običajno človeka najprej povoha, nato prijazno pomaha z repom in s

Najpogosteje (15 %) je bila v frazemih posredno ali neposredno izražena

tem daje znak, da človeka ne bo ugriznil. Poleg dobesednega pome-

živalska sestavina pes (sl. 3). V analizo smo zajeli frazeme, ki so nepo-na ima pregovor tudi frazeološko branje v pomenu ‚človek, ki veliko

sredno poimenovali žival, npr. biti na psu, kot tudi frazeme, v katerih je govori ali grozi, ne naredi hudega‘ (Keber 1996: 291). V izbranem kor-bila živalska sestavina posredno oz. motivacijsko povezana s psom, npr.

pusu se pregovor pojavi dvakrat. V frazeološkem pomenu v zgledu stisniti rep med noge.

(15) mama uporabi pregovor v frazeološkem pomenu, ker želi ublažiti

očetove ostre besede in omiliti njihov vpliv na vse prisotne. Prego-Pes velja za najstarejšo domačo in človeku najbližjo žival, zato je bogato vor v osnovni obliki je razmeroma pogost, v Gigafida 2.0 smo našli 33

zastopan v frazemih in pregovorih (prim. Keber 1996: 286–287). Konota-

konkordanc.

tivnost je lastnost frazemov, ki izraža vrednotenje tega, kar s frazemom

poimenujemo. Frazemi s sestavino pes imajo pozitivne kot tudi negativ-

(16)

Peter vstane in povabi Laro, naj gre z njim malo na sprehod do

ne motivirajoče seme, od katerih je odvisna konotacija celotnega fraze-

vzpetine nad zalivom. Z Vasilijem se pomenljivo spogledava, jas-

ma. V stalnih besednih zvezah se pogosto kaže podoba bede, ponižanja

no je, kam pes taco moli. Lara krotko vstane, vse gre kot po mas-

in nečloveškosti, a tudi zvestobe, vdanosti, pozornosti in nevtralne last-

lu. Skupaj odideta. Z Vasilijem gledava za njima (Konc Lorenzutti

nosti, npr. lajanje ali grizenje.

2014: 142).

228

Še bolj frekventen je frazem vedeti, kam pes taco moli v pomenu ‚vedeti, zapustil. V najstniških letih poskuša razumeti očetovo dejanje. Zdaj se

kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja koga‘ (prim. Keber 1996: 292).

boji, da bo zaradi vsakdanjih težav pri vzgoji dojenčka zopet zapustil Besedilni korpus v Gigafidi 2.0 kaže 352 konkordanc s sestavinami kam družino in na tem mestu je avtorica uporabila frazem stisniti rep med pes taco moli. Keber (2011) povezuje etimološko razlago z jezikom lovcev.

noge v pomenu ‚umakniti se, zbežati, vdati se‘. Frazem je motivirala pas-Pri iskanju divjadi sledijo psu, ki išče v smeri, kamor ga vodi nos po sle-

ja navada, da pes v primeru nevarnosti iz strahu zvije rep med noge in

di. V zgledu (16) prvoosebni pripovedovalec z rabo frazema izrazi, da ve,

zbeži. Pogostno rabo potrjuje rezultat 306 konkordanc v Gigafidi 2.0.

kaj se pravzaprav skriva za Petrovim povabilom na sprehod. To poudari

tudi opis »se pomenljivo spogledava«.

ZAKLJUČEK

(17)

Oči se je popolnoma zatopil v spomine. »Pa vidiš, da ni tako eno-

stavno imeti dojenčka. Samo previjanje, jokanje, hranjenje …

Stvari, ki človeka zdolgočasijo. Saj ne, da ne bi imel rad otroka,

Z opravljeno analizo frazeološkega gradiva v izbranem korpusu smo

ampak res komaj čakam, da malo zraste!« Zdelo se mi je, da iz

ugotovili, da je frazeologija opazen element v slovenskih otroških in njega govori čisti obup. »Pa saj bo zrasla,« sem rekla. »Ja, seveda

mladinskih romanih. Frazemi z živalsko sestavino predstavljajo dese-

bo,« je rekel oči, »ampak do takrat se lahko marsikaj zgodi. Saj

todstotni delež med 1685 analiziranimi frazemi v 14 romanih. Živali so

vidiš, kako je. Z živci sva čisto na psu. Maša je že vsa histerična«

s svojo podobo in lastnostmi od nekdaj nudile osnovo za preslikavo na

(Velikonja 2006: 71).

človeka, zato je v jeziku nastalo veliko stalnih besednih zvez. V frazeo-

logiji izstopajo njihove značilnosti, medsebojni odnosi kot tudi vloga Slabšalno konotacijo ima frazem biti na psu, ki ga je motiviral nespošto-

živali kot spremljevalke človeku. Avtorji izrabljajo zmožnosti, ki jih po-

van položaj psa v okolju (Keber 1996: 290). Pomensko se nanaša na ma-

nuja frazeologija z zaznamovalnimi in sozaznamovalnimi pomenski-

terialno ali finančno težek položaj ali da je nekaj na zelo nizki stopnji. V

mi sestavinami. Frazemi s sestavinami iz živalskega sveta imajo izrazito

zgledu (17) je oče z živci na psu zaradi dela z dojenčkom. Opis »zdelo se mi izrazno podobo, kar lahko bralcu omogoča lažje razumevanje. Telesne

je, da iz njega govori čisti obup« deluje kot katafora in vnaprej vpeljuje

značilnosti in lastnosti živali v frazeologiji označujejo človekova čustva, parafrazo oz. pomen frazema. Biti na psu se v korpusu pojavi štirikrat, v značaj, lastnosti, vedenjske vzorce, medčloveški značaj idr. Skozi ana-Gigafidi 2.0 ima 288 konkordanc.

lizo živalske sestavine v frazeološki zgradbi in z vidika motivacije smo

v korpusu zasledili različne pomenske skupine, ki izražajo osebno-

(18)

Odvrtela se mi je slika, kako bo tudi tokrat stisnil rep med noge (Vestne lastnosti človeka ( siva miška, zvest kot pes), videz ( debel kot pujs) ter likonja 2006: 73).

čustva, občutenja ( besen kot ris, stisniti rep med noge) in ki tudi ubesedujejo vedenjske vzorce ( iz muhe delati slona), dejanja ( ponavljati kot papiga) Čeprav sta oče in mama prvoosebne pripovedovalke v romanu Poletje na

in stanja ( tiho kot miška). Najpogostejše živalske sestavine so iz doma-okenski polici (Velikonja 2006) ločena, ima dekle dobre stike z očetom in čega okolja, npr. pes, kar potrjuje interakcijo med jezikom in poimeno-njegovo novo družino. Pogosto ga pogreša, ker je mama zelo stroga, saj

vanjem realnosti. Glede na vrsto frazema sta prevladovala dva frazeo-

jo skrbi zanjo. Z njo je namreč zanosila »po nesreči« in oče ju je kmalu

loška tipa: primerjalni frazemi in pragmatični frazemi. Pri obeh je bila

229

opazna variantnost v sestavinski zgradbi. Vpetost v literarno besedilo so JAKOP, Nataša (2014): Živali v pragmatičnih frazemih: na primeru slovenšči-avtorji začinili s prenovitvenimi postopki, kot so substitucija posame-

ne. V: VIDOVIĆ BOLT, Ivana (ur.): Životinje u frazeološkom ruhu [Elektronski znih sestavin ali metakomentar. Na ta način so v sobesedilnem okolju

vir]: zbornik radova s međunarodnoga znanstvenog skupa Animalistički frazemi kreativno izkoristili frazeološki potencial.

u slavenskim jezicima održanog 21. i 22. III. 2014. na Filozofskom fakultetu Sveučilišta u Zagrebu. http://www.animalisticki-frazemi.eu/images/frazemi/

zbornik_radova/Jakop%20za%20WEB.pdf (citirano: 14. 1. 2023).

VIRI IN LITERATURA

JEMEC TOMAZIN, Mateja (2014): Kdaj je dobro postati trmast kot vol? Živalski frazemi v pravnih strokovnih besedilih. V: VIDOVIĆ BOLT, Ivana (ur.):

Životinje u frazeološkom ruhu [Elektronski vir]: zbornik radova s međunarodno-BLAŽIĆ, Milena Mileva (2013): Jezik v sodobni slovenski mladinski književnosti ga znanstvenog skupa Animalistički frazemi u slavenskim jezicima održanog 1980–2010. V: ŽELE, A. (ur.): Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opre-21. i 22. III. 2014. na Filozofskom fakultetu Sveučilišta u Zagrebu. http://www.

delitve). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 71–76.

animalisticki-frazemi.eu/images/frazemi/zbornik_radova/Tomazin%20

BLAŽIĆ, Milena Mileva (2014): Branja mladinske književnosti: izbor člankov in raz-za%20WEB.pdf (citirano: 14.1. 2023).

prav. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

JURIČ Evgen (2002): Veselo poletje. Ljubljana: Karantanija.

BURGER, Harald/BUHOFER, Annelies/SIALM, Ambros (1982): Handbuch der KEBER, Janez (1996): Živali v prispodobah 1. Celje: Mohorjeva družba.

Phraseologie. Berlin, New York: Walter de Gruyter.

KEBER, Janez (1998): Živali v prispodobah 2. Celje: Mohorjeva družba.

BURGER, Harald (2015): Phraseologie: eine Einführung am Beispiel des Deutschen.

KEBER, Janez (2011): Slovar slovenskih frazemov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC

Berlin: E. Schmidt Verlag.

SAZU.

CHRISTOPHE, Alain (1997): Literarischer Phrasemgebrauch in Stefan Zweigs

KMECL, Matjaž (1976): Mala literarna teorija. Ljubljana: Borec.

Schachnovelle. Gréciano, Gertrud in Rothkegel, Annely (ur.): Phraseme in KOKALJ, Tatjana (2005): Kamen v žepu. Ljubljana: Genija.

Kontext und Kontrast. Bochum: Norbert Brockmeyer, str. 17–30.

KOLETNIK, Mihaela/NIKOLOVSKI, Gjoko (2020): Primerjalni frazemi z zoo-ERJAVEC, Fran (1995): Domače in tuje živali v podobah. Ljubljana: Mladinska knjiga.

nimnimi sestavinami v prekmurskem narečju in makedonščini.V: Slavia

FINK-ARSOVSKI, Željka (2002): Poredbena frazeologija: Pogled izvana i iznutra. Za-Centralis, let. 13, št. 2. str. 83–99. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DO-greb: Filozofski fakultet.

C-IS80RFSR (citirano: 6. 5. 2023).

FRANČIČ Franjo (2004): Dražen in jaz. Ljubljana: Karantanija.

KONC LORENZUTTI, Nataša (2012): Enajstnik. Ljubljana: Mladinska knjiga.

FRITZ-KUNC, Marinka (2003): Punčka v ogledalu. Ljubljana: Karantanija.

KONC LORENZUTTI, Nataša (2014): Lica kot češnje. Ljubljana: Mladinska knjiga.

FRITZ-KUNC, Marinka (2003): Modri pulover. Grosuplje: Partner.

KONC LORENZUTTI, Nataša (2018): Avtobus ob treh. Dob pri Domžalah: Miš.

HARAMIJA, Dragica (2005). Mladinska proza Slavka Pregla. V: Otrok in knjiga, KORPUS PISNE STANDARDNE SLOVENŠČINE Gigafida 2.0. https://viri.cjvt.si/

let. 32, št. 64, str. 5–14. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6IHVI-

gigafida (citirano 20. 6. 2023).

0HE (citirano: 12. 12. 2022).

KRŽIŠNIK, Erika (2000): Biblične stalne besedne zveze v Slovarju slovenskega JAKOP, Nataša (2003): Pragmatični frazemi v Slovarju slovenskega knjižnega

knjižnega jezika in v slovenskem jeziku. V: TOPORIŠIČ, Jože (ur.): Razprave/

jezika. V: Jezikoslovni zapiski, let. 9, št. 2, str. 111–127. http://www.dlib.si/?UR-Dissertationes XVII. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

N=URN:NBN:SI:doc-BWMBB0YI (citirano: 7. 11. 2022).

Razred za filološke in literarne vede, str. 67–79.

230

KRŽIŠNIK, Erika (2005): Frazeologija v luči kulture. V: STABEJ, Marko (ur.): STRAMLJIČ BREZNIK, Irena (2014): Zakaj se Slovenci neradi istovetimo s svojo Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Zbornik predavanj 41. se-kokoško? V: VIDOVIĆ BOLT, Ivana (ur.): Životinje u frazeološkom ruhu [Elek-minarja slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Center za sloven-tronski vir]: zbornik radova s međunarodnoga znanstvenog skupa Animalistič-

ščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, ki frazemi u slavenskim jezicima održanog 21. i 22. III. 2014. na Filozofskom fa-str. 67–81.

kultetu Sveučilišta u Zagrebu. http://www.animalisticki-frazemi.eu/images/

KRŽIŠNIK, Erika (2006): Izraba semantične potence frazemov. V: Slavistična frazemi/zbornik_radova/Breznik%20za%20WEB.pdf (citirano: 12. 1. 2023).

revija, let. 54, posebna številka, str. 259–279. http://www.dlib.si/?URN=UR-VALENČIČ ARH, Urška (2014): Kdo je v trgovini s porcelanom? Analiza ži-N:NBN:SI:DOC-OI80BALA (citirano: 14. 11. 2022).

valskih sestavin v frazemu z diahronega vidika. V: VIDOVIĆ BOLT, Ivana

KRŽIŠNIK, Erika (2008): Viri za kulturološko interpretacijo frazeoloških enot.

(ur.): Životinje u frazeološkom ruhu [Elektronski vir]: zbornik radova s međunaroV: Jezik in slovstvo, let. 56, št. 1, str. 33–47.

dnoga znanstvenog skupa Animalistički frazemi u slavenskim jezicima održanog KRŽIŠNIK, Erika (2009): Telo in frazeologija. V: PEZDIRC BARTOL, Mateja (ur.): 21. i 22. III. 2014. na Filozofskom fakultetu Sveučilišta u Zagrebu. http://www.

Telo v slovenskem jeziku, literaturi, kulturi: zbornik predavanj / 45. seminar slo-animalisticki-frazemi.eu/images/frazemi/zbornik_radova/Valencic_za_

venskega jezika, literature in kulture, 22. 6.-10. 7. 2009. Ljubljana: Znanstvena WEB.pdf (citirano: 12. 1. 2023).

založba Filozofske fakultete, str. 151–168.

VELIKONJA, Irena (2006): Poletje na okenski polici. Ljubljana: DZS.

KRŽIŠNIK, Erika (2014): Zoonimi v slovenskih frazeoloških primerah. V: VELIKONJA, Irena (2011): Normalna družina ... Pa kaj še! Ljubljana: Založba VIDOVIĆ BOLT, Ivana (ur.): Životinje u frazeološkom ruhu [Elektronski vir]: zbor-Mladika.

nik radova s međunarodnoga znanstvenog skupa Animalistički frazemi u slaven-VIDMAR, Janja (2000): Sence poletja. Ljubljana: Mladinska knjiga.

skim jezicima održanog 21. i 22. III. 2014. na Filozofskom fakultetu Sveučilišta u VIDMAR, Janja Vidmar (2008): Pink. Radovljica: Didakta.

Zagrebu. http://www.animalisticki-frazemi.eu/images/frazemi/zbornik_ra-VIDMAR, Janja (2003): Punce za znoret. Ljubljana: Karantanija.

dova/Krzisnik%20za%20WEB.pdf (citirano: 12. 1. 2023).

OMAHEN, Nejka (2002): Oh, ta kriza! Ljubljana: Karantanija.

PALM, Christine (1989): Die konnotative Potenz usueller und okkasioneller Phraseologismen und anderer festgeprägter Konstruktionen in Christa

Wolfs Roman Kindheitsmuster. V: GRÉCIANO, Gertrud (ur.): Europhras 88.

Phraséologie Contrastive. Strassbourg: Collection Recherches Germaniques 2, str.

313–326.

RISTIĆ, Stana (2004): Ekspresivna leksika u srpskom jeziku: teorijske osnove i normativno-kulturološki aspekti. Beograd: Institut za srpski jezik SANU.

PREGL, Slavko Pregl (2009): Car brez zaklada. Novo mesto: Založba Goga.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 2 (2014). Druga, dopolnjena in deloma pre-novljena izdaja. Spletna verzija. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. http://www.fran.si (citirano: 6. 4. 2023).

SNOJ, Marko (1997): Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga.

231

OD EZOPA DO TREH BOTER

LISIČIC – ŽIVALI V PRAVLJICAH,

BASNIH, VEZENINAH,

TAPISERIJAH IN ŠE KJE

Milena Mileva Blažić

UVOD

O TEORIJI PRAVLJIC

V sklopu projekta Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si

Ko govorimo o teoriji pravljic, zagotovo naletimo na imensko zvezo treh

ti! s temo Človek, žival se je Pedagoška fakulteta Univerze v Lju-

utemeljiteljev pravljičnih klasifikacij Aarne-Thompson-Uther. V litera-

bljani povezala z Akademijo za likovno umetnost in oblikova-

turi uporabljamo akronim ATU – akronim je mednarodna oznaka za

nje (smer Ilustracija) ter decembra 2022 začela z aktivnostjo, ki je

klasificiran indeks pravljičnih tipov, kajti Aarne, Thompson in Uther so

vključevala živalske rezijanske pravljice. Pedagoška fakulteta je

indeksirali ljudske pravljice po vrstah. Med različnimi teorijami pravljic

pripravila kratek uvod v rezijanske pravljice, k sodelovanju smo

je zagotovo med najpomembnejšimi folkloristična ali geografsko-zgo-

pritegnili tudi pravljičarko Luigio Negro iz Muzeja rezijanskih lju-

dovinska, ki jo je začel finski folklorist Antti Aarne, ki ugotavlja, da so di. Pod mentorstvom doc. Suzi Bricelj z ALUO in dr. Milene Mile-

(ljudske) pravljice bolj kot katerakoli druga literarna vrsta ljudskega pes-ve Blažić s Pedagoške fakultete so študenti in študentke ilustrirali

ništva mednarodne in se zelo enostavno selijo iz ene pokrajine v drugo.

nekatere pravljice iz zbirke Zverinice iz Rezije. V rezijanskih pravlji-Jezikovna meja, ki mnogokrat otežuje migracijo literarne produkcije, v

cah pogosto naletimo na lik lisice, zato bomo ob koncu izpostavili

zelo majhni meri ovira širjenje pravljičnih ali basenskih motivov v ne-

pravljico Tri botre lisičice.

vezani besedi. Tako so lahko iste pravljice znane pri več narodih, neka-

tere celo skoraj povsod (prim. Aarne 1910).

Skoraj vsi narodi imajo v svoji literarni zapuščini pripovedke, pravljice

ali basni z živalsko vsebino. Po navadi gre za izmišljene zgodbe o živalih, V literarnozgodovinskem procesu [pa] so se ohranili le tisti mo-ki so največkrat poosebljene, kar pomeni, da ima vsaka žival svojo zna-

tivi, ki so ponovljivi (variantnost), relevantni (pomembni) ali za-

čilno lastnost, ki jo določa. Pogosto se za temi lastnostmi skrivajo člo-

pomnljivi (zgradba). Relevantne so postale t. i. literarne univerza-

vekove hibe ali (značajske) napake. Živali pa so svoje mesto našle tudi v

lije, kar pomeni, da so pomembne v različnih kulturah, in sicer

spremljajočih likovnih upodobitvah bodisi kot ilustracije k besedilu, ve-

tako, da se prilagajajo (asimilirajo) novi kulturi (Blažić 2022).

zenini, tapiseriji in panjski končnici bodisi v samostojnih likovnih upo-

dobitvah, ki aludirajo na pravljično ali basensko izhodišče. V prispevku

Aarne se ukvarja tudi z živalskimi pravljicami, pri čemer živali glede bom predstavila najpomembnejše teorije pravljic in izbrani primer najna njihovo pojavnost razdeli v posamezne skupine, npr. gozdne živali,

zgodnješe Ezopove basni o stvaritvi sveta (antično zgodbo o Prometeju)

domače živali, ptice, ribe ipd. (ibid.). S podobno tipizacijo je nadaljeval ter obenem izpostavila rezijansko pravljico Tri botre lisičice iz zbirke re-ameriški folklorist Stith Thompson,1 leta 2004 pa jo je nadgradil ger-zijanskih pravljic Zverinice iz Rezije.

manist Hans-Jörg Uther. Utherjeva klasifikacija je izhodiščna teorija za

vse, ki preučujejo pravljice. Uther pravljice razdeli na sedem glavnih ti-

pov. V Utherjevem mednarodnem tipnem indeksu (ATU) so naslednje

vrste pravljic: 1. živalske pravljice, 2. čudežne pravljice, 3. verske pravljice, 1

Dostopno na: https://ia800408.us.archive.org/30/items/Thompson2016MotifIndex/Thompson_2016_Motif-Index.pdf (citirano 10. 4. 2023).

233

4. novelistične pravljice, 5. pravljice o neumnem ogru, 6. šaljive zgodbe pravljic in predlaga, da se jih pri naslednjih izdajah Utherjevega tipnega

in 7. pravljične formule.

indeksa uvrsti v tipni indeks.

Z Utherjem je sodelovala tudi etnologinja in umetnostna zgodovinarka

Monika Kropej Telban in izdelala Tipni indeks slovenskih ljudskih pravljic.

Živalske pravljice in basni (Kropej Telban 2015). Monika Kropej Telban je ZAČETKI – EZOP

prvo knjigo v slovenskem tipnem indeksu, tako kot tudi Uther, namenila

slovenskim ljudskim pravljicam o živalih. To so pravljice, ki jih je Uther

V monografiji Gustava Schwaba Najlepše antične pripovedke že takoj na obravnaval v poglavju o živalskih zgodbah, v okviru katerih je posebno

začetku (Metamorfoze in manjše zgodbe) naletimo na zgodbo o Pro-

poglavje, skoraj ena tretjina, namenjeno domiselnemu lisjaku (angl. cle-meteju. Gre za antično zgodbo o stvarjenju sveta. Prometej, potomec

ver fox, nem . Reinecke Fuchs), katerega pojavnost sega v srednji vek. Av-starega božanskega rodu, ki ga je Zevs pahnil s prestola, se napoti na

torica je obravnavala 151 tipov živalskih pravljic in/ali basni. Čeprav sta zemljo, da iz nebeškega semena, ki dremlje v njej, naredi lik po podobi

obe literarni vrsti zgrajeni izključno na domišljiji, pri čemer ne upošte-

bogov: »Zato vzame ilovice, jo namoči v vodi iz reke, jo zgnete in nare-

vata naravnih zakonov in v veliki meri poosebljata tako živali in rastli-

di iz nje lik po podobi bogov, gospodarjev sveta. Da bi to kepo ilovice

ne kot stvari, pa med pravljico z živalsko tematiko in basnijo obstajajo

oživil, si sposodi pri vsaki živalski duši dobre in slabe lastnosti in jih

nekatere razlike. Medtem ko je denimo živalska pravljica daljša in pou-

zapre v človekove prsi« (Schwab 1967).3 Jedro Schwabovih zgodb pred-

čna, je basen krajša, poučna in z obveznim naukom. Največ je pravljic, v

stavljajo Homerjeva Iliada (8.–7. stoletje pr. n. št.) in nekateri drugi grški katerih nastopajo poosebljene živali, npr. lisica, volk, ptiči (različne vrste in rimski viri.

ptičev), medved, osel, pes, mačka, zajec, konj, lev, miš, koza idr. Tipni indeks se začenja prav z živalskimi pravljicami, saj gre za obsežen korpus,

Zgodbo o Prometeju in zlitju človeškega ter živalskega je v 7. stoletju pr. n.

ki je tudi v sodobni slovenski mladinski književnosti danes najrazvitej-

št. povzel tudi starogrški basnopisec Ezop. Ezopovih basni je 584 ( Perry

ša zvrst kratke sodobne pravljice. V njih – tako kot v pravljicah – nastopa 240).4 V slovenščino so prevedene le nekatere Ezopove basni, hkrati pa

žival kot poosebljeni literarni lik (Kropej Telban 2015). Postavi se vpraša-so tudi nekakovostno prirejene. Prve objave Ezopovih basni je objavil

nje, ali poosebljeni živalski liki pomenijo več svobode ali samocenzuro

oz. infantilizacijo otrok. Včasih so se basnopisci zaščitili, ko so kritizira-mleko, 6.*ATU *219H* Mačka ni vredna kruha, 7. *ATU *244* Od kdaj je vran črn, 8. *ATU *283C*

li družbo in so namesto ljudi uporabili živalske like, da jih ljudje ne bi

Deklica in piskrček (Mojca Pokrajculja), 9. *ATU *298* Tekma v moči, 10. *ATU *31 Drozg pomaga lisici splezati iz jame, 11. *ATU *56** Lisica in orel,12. *ATU *62* Lisica pridiga kokošim, 13.*ATU

preganjali.

*62B* Veliki plenilci obsojajo majhnega, 14. *ATU *63A Lisica lovi z repom, 15. *ATU 111A* Koza se izmakne, da pade volk v prepad, 16. *ATU 71* Kos in Marec 17. *ATU 89* Medved zaman čaka Značilnost tipnega indeksa slovenskih živalskih pravljic je, da Monika

na sadove.

3

Prevod Najlepših pripovedk klasičnega in starega veka Gustava Schwaba, ki so prvič izšle leta 1837, Kropej Telban označi in utemelji 172 od 151 izvirnih slovenskih ljudskih

smo Slovenci v primerjavi z drugimi narodi dobili dokaj pozno, šele leta 1961 v prevodu Franca Bradača.Omenjeni citat je iz novejšega, dopolnjenega prevoda Jožeta Dolenca.

4

Dostopno na: https://www.theoi.com/Titan/TitanPrometheus.html. Perryjev indeks je kazalo 2

1. *ATU *140* Bik stisne medveda ob drevo 2. *ATU *15A Zakaj ima zajec kratek rep? / 3. *ATU *191*

basni v ezopski tradiciji. Prim. Perry: Loeb Classical Library, zv. 436. Cambridge: Harvard Uni-

Živali pokopavajo lovca, 4. *ATU *202A Oven in bik, 5. *ATU *219G* Pes je klas izprosil, maček versity Press.

234

Valetnin Vodnik leta 1790, potem leta 1814 Janez Nepomuk Primic. V Vrt-Prometheus and the Creation of Man Prometej in nastanek človeka

cu 5 lahko leta 1901 zasledimo osem Basni o levu,6 potem pa so od leta 1932 objavljali predvsem posamezne basni, npr. Kdo leti najvišje, Lakomni pes, Lev in miška, Lisica in orel, Lisica in štorklja, Osel in pes, Ostareli lev, Volk Following Zeus‘s orders, Prometheus Prometej je po Zevsovih ukazih

in jagnje in Zajec in želva.

fashioned humans and animals. oblikoval ljudi in živali. Ko je Zevs When Zeus saw that the animals far videl, da je živali veliko več kot ljudi, Vodnikov učenec Janez Nepomuk Primic je denimo prepesnil okoli

outnumbered the humans, he or- je Prometeju ukazal, naj zmanjša

150 Ezopovih basni. Urban Jarnik je leta 1814 iz latinščine in nemščine

dered Prometheus to reduce the num- število živali tako, da jih spremeni prevedel in objavil 32 basni v knjižici Sber lepih ukov sa slovensko mla-ber of the animals by turning them v ljudi. Prometej je storil, kar mu je dino. Poimenoval jih je Basni, ktere se Esopu perpishejo (XI. poglavje, str.

into people. Prometheus did as he was bilo naročeno, in tako so ljudje, ki 7–86) ter Druge Esopove basni (XII. poglavje, str. 88–100). Peter Dajnko je told, and as a result those people who so bili prvotno živali, imeli človeško leta 1824 prevedel 20 Ezopovih basni, leto pozneje pa je 40 Ezopovih

were originally animals have a human telo, a živalsko dušo.

basni poslovenil Franc Metelko. Veljavnejšo pesniško obliko so dali body but the soul of an animal. (Ezop/

Ezopovim basnim Miroslav Vilhar, Simon Jenko in Josip Stritar (Kro-

Gibbs 2002).

pej Telban 2015: 29).

Ena izmed najbolj zanimivih Ezopovih basni je basen o Prometeju in

človeku (Perry 240), ki zopet prinaša antični motiv Prometeja. V angleš-

Ezopove basni so izhodiščno gradivo za literarno zgodovino, četudi so

čino je basen iz stare grščine prevedla Laura Gibbs ( Zeus and Promethe-

nastajale v letih 620–564 pr. n. št. V basnih najposteje nastopajo živali,

us/ Zevs in Prometej).

navedene v preglednici, ki so simboli za ljudi in njihove pozitivne ali

negativne značilnosti. Nastopajo tudi bogovi (Zevs idr.), mitski junaki (Prometej idr.) in ljudje, ki so najpogosteje predstavljeni s poklici, ki jih opravljajo (človek, pastir, potnik, slepec, starec, zdravnik idr.). V Ezopovih basnih, v angleščino jih je prevedenih 515, so najpogostejše nasled-

nje živali v tabeli. Številka v desnem stolpcu pomeni pojavnost živali v

besedilu.

5

Vrtec (prvotno Vertec) je časopis s podobami za slovensko mladost, ki je izhajal med letoma 1871–1945.Povezan je bil zlasti z zunajšolskimi interesi. Ustanovitelj in prvi izdajatelj revije je bil Ivan Tomšič.

6

Basni o levu. Vertec (1871), letnik 31, številka 3. URN:NBN:SI:DOC-Z9Y5RP0K from http://

www.dlib.si.

235

1. lev

425

1. kača

114

s prevezovanjem. Lanena vezenina je dolga okrog 70 m, visoka 50 cm in

2. lisjak [lisica]

372

2. krokar

113

tehta 350 kg. Na njej so upodobljeni – uvezeni – dogodki do leta 1066, ko

je Viljem, normanski vojvoda, izzval angleškega kralja Harolda II., kar

3. volk

308

3. lev

425

se je končalo z bitko pri Hastingsu. Vezenina je narejena iz bombažnih,

4. pes

285

4. lisjak [lisica]

372

konopljinih, lanenih in volnenih niti.7 Na vezenini potekata likovno in

verbalno besedilo (napisi v latinščini), ki opisujeta izvezene prizore, a

5. opica

263

5. miš

153

večina dogodkov je prikazana samo vizualno.

6. ptica

202

6. opica

263

Vezenina ima 58 prizorov in latinske naslove. Med številnimi scenami

7. orel

165

7. orel

165

lahko zaznamo: 626 ljudi, 731 živali, od tega 202 konja in 55 psov, poleg

tega še veliko ladij, dreves in drugih objektov.

8. miš

153

8. ovca

131

9. žival/i

141

9. pes

285

Osrednji motivi na Vezenini iz Bayeuxa so posvečeni bojem, kar je osrednji neprekinjeni vizualni tekst, prizor za prizorom se niza v tehniki kadri-10. ovca

131

10. ptica

202

ranja. Zanimiv je tudi podtekst, ki je na zgodnjem in spodnjem robu kot

11. kača

114

11. volk

308

neke vrste opomba in je posvečen komentarjem. V Vezenini iz Bayeuxa lahko najdemo nekatere motive iz Ezopovih basni, kot so denimo Lisica

12. krokar

113

12. žival/i

141

in krokar, Volk in žerjav, Volk in deček ter Volk in jagnje.

Nekatere motive Ezopovih basni ali živali lahko najdemo tudi v eni iz-

Interpretacija osmih Ezopovih basni na Vezenini iz Bayeuxa je predmed najimenitnejših srednjeveških vezenin, t. i. Vezenini iz Bayeuxa.

met znanstvenega preučevanja, imenovani Aesopica (Carson Pastan

2014).

VEZENINA IZ BAYEUXA

Perry jih razdeli sledeče:

1. Bitch and Puppies (Psica in mladički)

Vezenina iz Bayeuxa iz leta 1066 ima tudi naslov Tapiserija kraljice Matil-2. Fox and Crow (Lisica in krokar /Vrana in lisica) – (Perry 124) – ATU

de in je od leta 2006 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dedišči-57

ne. Vizualno besedilo Vezenine iz Bayeuxa pripoveduje o osvajanju Angli-3. Frog, Mouse, Kite [Miš, žaba in zmaj] – (Perry 384)

je med letoma 1064 in 1066 oz. o tem, kako je normanski vojvoda Viljem

4. Goat Who Sang [Koza, ki je pela] – (Perry 680)

Osvajalec zavzel Anglijo in postal njen kralj. Vezenina je bila na tanko,

5. Lion’s Share [Kako je lev razdelil plen] – (Perry 339)

precej enakomerno laneno tkanino izdelana z iglo. Sestavljena je iz de-

vetih enakih širin blaga, ki so neenakomerno dolge in so bile sestavljene

7

Dostopno na: https://zh.unesco.org/sites/default/files/44francebayeuxen.pdf.

236





6. Wolf and Crane [Volk in žerjav] – (Perry 156)

7. Wolf and Lamb [Volk in jagnje] – (Perry 155) – ATU

8. Lion King and Wolf King [Levji in volčji kralj] – (Perry 514).

Motivi Ezopove basni Lisica in vrana na vezenini iz Bayeuxa:

Slika 2: Lisica in vrana, detajl, Vezenina iz Bayeuxa

Iz poznega srednjega veka je znanih šest tapiserij, kjer prav tako nasto-

pajo liki iz (tudi fantazijskega) živalskega sveta. Gre za delo Dama s samorogom. V omenjenih tapiserijah najdemo živalske like, kot smo jih zasledili pri Ezopu, toda že naslov tapiserij da vedeti, da se živalim pridružuje še fantazijsko bitje samorog.

DAMA S SAMOROGOM

Šest tapiserij je bilo izdelanih med letoma 1475 in 1525. Na rdečem ozad-

Slika 1: Prizor iz Vezenine iz Bayeuxa, levo spodaj motiv iz Ezopove basni

ju je najverjetneje upodobljenih pet čutov: dotik, okus, vonj, sluh in vid.

Lisica in vrana

Kot šesta upodobitev nastopi À mon seul désir / moja edina želja, ki lahko aludira na sklicevanje na svobodno voljo v kontekstu dvorske ljubezni.

237





Ženska z okrasnim pokrivalom in sofisticiranimi oblačili se namreč

odreka posvetnim užitkom. Gre za tapiserije v slogu mille-fleurs (tisoč cvetov); zanje je značilno obilje flore in favne oz. rastlin (borovci, cvetje, hrast, pomaranče, ostrožnik) in (miroljubne) živali (čaplja, opica, pes, zajec). Med resničnimi živalmi se nahajata fantazijska žival samorog ter

lev, ki ga sicer najdemo v grbu družine Le Viste iz Lyona – naročnik ta-

piserij.8 Kompozicija tapiserij mille-fleur je zelo nasičena s cvetličnimi, a tudi živalskimi podobami, detajli so zelo natančni.

Tapiserije iz svile in volne so visoke od 311 do 377 cm, široke od 290 do

473 cm. Nahajajo se v pariškem muzeju Musée de Cluny.

Slika 4: Detajl, Dama s samorogom

Dama s samorogom na podobi v roki drži zrcalo, poleg nje je pravljična

žival – samorog, živalski lik leva, potem so tu še lisica, zajci, pes idr. Tapiserije so bile navdih za nekatere umetnike in umetnice, ki so na pod-

lagi podob ustvarili številna literarna in glasbena dela. Med njimi naj

izpostavim Rainerja Mario Rilkeja, ki je v času svojega bivanja v Parizu,

ko je pisal monografijo o kiparju Augustu Rodinu, videl tapiserije Dama s samorogom in o njih tudi pisal (Edinger 1948: 166–168). Rilke na tapiserije aludira v svojih Sonetih na Orfeja, ki jih je v slovenščino prevedel Kajetan Kovič.

Slika 3: La Vue – Videti, Dama s samorogom

8

Dostopno na: https://www.musee-moyenage.fr/en/ (citirano 23. 7. 2023).

238





Soneti na Orfeja, IV

O ta žival, ki je v resnici ni.

A iz nevednosti so veselili

se njene hoje, drže in oči

in neutrudoma so jo ljubili.

Res ni bila. In vendar je postala

čista žival. In dali so ji čas.

In je počasi glavo vzdigovala

in ni je silil prav noben ukaz,

da mora biti. Niso je z ržjo,

le z možnostjo, da je, so jo hranili.

To je živali takšno moč,

Slika 5: Ilustracija Sneguljčice

Slika 6: Ilustracija Sneguljčice

da je iztisnila iz čela rog.

Marlenke Stupice

Marlenke Stupice

K devici je prišla in je odtlej

bila v zrcalu in bila je v njej

Podobe živali, kot jih že od Ezopa naprej srečujemo v različnih medijih

umetnosti, pa želim ob koncu izpostaviti v eni najlepših živalskih pra-

(Rilke 2005: 266–267).

vljic Tri botre lisičice, ki spadajo v zbirko rezijanskih pravljic Zverinice iz Rezije. Zdi se namreč, da je prav lisica eden najpogostejših in vsepriso-tnih živalskih književnih likov v pravljicah.

Tapiserija La vue – Videti je bila verjetno vizualna inspiracija za ilustracijo Sneguljčice Marlenke Stupice iz leta 1956.

ZVERINICE IZ REZIJE: TRI BOTRE

LISIČICE

Pravljica Tri botre lisičice je ena izmed 60 pravljic, objavljenih v zbirki rezijanskih pravljic Zverinice iz Rezije. Leta 1973 jih je zapisal etnolog, Milko Matičetov, ki je bil tudi urednik zbirke. Gre za zbirko živalskih pravljic, 239





najpogosteje nastopa lisica, sledijo ji volk, rusica (rdeča mravlja), grdi-

So bile tri lisičice in so bile vse tri botrice in so imele vsaka svojo

na (domišljijska žival), skakelj in še nekatere druge živali (miš, mačka,

vilo. Prva jo je imela na Brajdi, druga sredi Loga in tretja gori na

petelin, zajec, žaba). Najbolj znana živalska pravljica, predvsem zaradi

koncu Loga (Štefan iz Mlina/Matičetov 1976: 47).

ilustracij Ančke Gošnik Godec iz leta 1976, je pravljica Tri botre lisičice, ki ima že v naslovu kolektivnega junaka – tri botre lisičice, ki so antropo-

„Ah, to niso kokoši, draga moja botrica! To tukaj mi je naslikal bo-

morfizirane (govorijo in živijo kot ljudje, vozijo se z avtomobili, jedo, piter skakelj. Le pojdita naprej!“ (Štefan iz Mlina/Matičetov 1976: 60).

jejo ipd.).9 Zanimiv je lik skaklja – edini moški literarni lik, ki ima netradicionalno vlogo, kajti streže likom lisic. Pravljica je avtorska, saj jo je Tedaj sta prišli naprej in so prišle v salon. Tam notri v salonu so

pripovedoval Štefan iz Mlina oz. Podklanca in ne vsebuje drugih in/ali

bili taki lepi fotelji, da je kar vid jemalo in je bilo lepo in poslikano

podobnih variant.10 Milko Matičetov je Tri botre lisičice označil s številko z vsemi vrstami živali po stenah: kokoši, petelini, race, so bile celo

ATU 41, 3, 4. Enako klasifikacijo je uporabila tudi avtorica Tipnega inde-

čamurče - vse je bilo! In se je zdelo, da je živo! (Štefan iz Mlina/

ksa slovenskih živalskih pravljic (Kropej Telban 2015).

Matičetov 1976: 64).

Slika 7: Naslovnica Treh boter lisičic

Slika 8: Tri botre lisičice

9

Pravljica Tri botre lisičice je poleg nekaterih drugih živalskih pravljic leta 1992 izšla tudi v zbirki Slovenske ljudske pravljice. Objavljena pa je bila tudi v zbirki Cicibanov vrtiljak.

10 Stefano di Florino, tudi Štífen Taw Mlínu.

240



Čeprav literarna zgodovina to pravljico umešča med – ljudske, je sam M.

»Nato sem zrl, da se lisica vleče

Matičetov zapisal, da je to avtorska pravljica (asfalt, avtomobil, fotelj, garaža, pod sveti voz, mršava [...]« (ibid.: 421).

kopalnica, liker, park, salon, zavora, zvonec ipd. so denimo sodobne prvine, ki jih Matičetov imenuje »Tri supermoderne lisičice«) (Matičetov, 2013: 22).

Dante lisico oz. lisjaka v Vicah (32. spev) postavlja zelo visoko, omenja

Pravljico Tri botre lisičice je Matičetovu povedal Štefan Mlinar [Štefan taw napad treh živali: orla, lisice in zmaja.

Mlínu] (Matičetov, 2013: 230) in je izbrana ravno zaradi izjemnih ilustracij Ančke Gošnik Godec, ki se intertekstualno in intrakonično navezujejo na

V večini evropskih jezikov je lisica moškega spola, v slovenskem jeziku

srednjeveške tapiserije. Intertekstualnost na srednjeveške tapiserije se po-pa je ženskega (Kropej 2005 in 2007 42–43). O tem piše Alojzij Bolhar v

javlja v besedilu in v izbranih ilustracijah: »Je pritisnila, je zazvonilo, vrata Slovenskih basnih in živalskih pravljicah (Bolhar 1985, 48–49).

so se res odprla in pred njo je bil lep hodnik: eno samo morje, povsod ribi-ce, naslikane11 po tleh. In ona je mislila, da je prava voda, da so prave ribe. Se V času epidemije covida-19 (od 12. 3. 2020) je akademski slikar Črtomir

je bala iti naprej po hodniku, da bi ne utonila« (Mlinar 1976: 49).

Frelih na socialnih omrežjih začel objavljati risbe (155 risb) o aktualnih

družbenih dogodkih. Glavna lika sta poosebljena lisjak in lisica z duho-

vitimi komentarji. Na osnovi umetnikove knjige Lisice je glasbenik Jani Literarni lik lisjaka

Kovačič ustvaril glasbeni video z naslovom Lisičja polka, ki ga je oblikovala Pšenica Kovačič12 z risbami iz Frelihove knjige. Lisica je našla svoje Literarni lik lisjaka označuje iznadljivo osebo oz. arhetip prebrisanca mesto tudi v projektu Evropske noči raziskovalcev – Humanistika, to si ti!, (Ferber 2007: 72–73) od Odiseja do danes. Celo v Bibliji v Visoki pesmi nale-kjer so študentke in študenti ALUO ilustrirali izbrane pravljice iz dela

timo na lik lisice (2,15). Tudi pri Danteju je omenjen lisjak, ki simbolizira he-Zverinice iz Rezije.

rezijo (Dante 1994: 421); v XXVII. spevu piše – Spreobrnjeni lisjak (ibid.: 165).

»Ko še meso in kost je imelo lice,

dar rodne matere, se mi na čelo

ni vtisnil leva v zgled, temveč lisice« (Dante 1994: 168).

Dante večkrat omenja lik lisice, npr.

»Da bi do greha z njim prišla, lisica

privzela si je tuj obraz [...]« (ibid.: 185).

»[L]isice najde, toli premetene,

da ni možgan, ki te bi pretentali« (ibid.: 302).

Slika 9: Lisica na plakatni ilustraciji z razstave, avtorica Zala N. Doupona 11

Podčrtala M. M. Blažić.

12 Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=Nk-5Hhu0Fzo (citirano 15. 4. 2023).

241

VIRI IN LITERATURA

KROPEJ, Monika (2007). Lisica.V: Traditiones (Ljubljana), letnik 36, številka 2, str.

115–142. http://www.dlib.si.

ANTTI, Aarne (1910): Verzeichnis der Märchentypen. Helsinki: Druckerei der KROPEJ TELBAN, Monika (2015): Tipni indeks slovenskih ljudskih pravljic. Živalske Finnischen Literaturgesellschaft.

pravljice in basni. Ljubljana: Založba ZRC.

BLAŽIĆ, Milena Mileva (2020): Biblija, Grimmove pravljice in Chanel N° 5. V: MATIČETOV, Milko (1976): Tri botre lisičice. Ljubljana: Mladinska knjiga.

GABER, Mateja (ur.): Fenomen Chanel. Od korzeta do male črne obleke ali kako PERRY, Ben Edwin (1965): Loeb classical library, zvezek 436. Cambridge: Harvard je Gabrielle Chanel osvobodila žensko. Ljubljana: Znanstvena založba Filozof-University Press.

ske fakultete.

PRIMIC, Janez Nepomuk (1814): Sbér lépih ukov sa slovensko mladíno. Celovec: BOLHAR, Alojzij: Slovenske basni in živalske pravljice. Ljubljana 1985, str. 48–49.

Joanes Leon. Dostopno na spletu: https://sl.wikipedia.org/w/index.php?-

CARSON PASTAN, Elisabeth/REIMER, Stephen R./GILBERT, Kate (2014): The

title=Slika:Urban_Jarnik_-_Sbér_lépih_ukov_sa_Şlovensko_mlad%C3%A-

Bayeux Tapestry and Its Context: A Reassessment. Woodbridge, Suffolk: Boy-Dno.pdf&page=3 (citirano 10. 4. 2023).

del Press.

RILKE, Rainer Maria/KOVIČ, Kajetan (prev.) (2005): Pesmi. Ljubljana: Cankar-DANTE, Alighieri (1994): Božanska komedija. Ljubljana: Mihelač.

jeva založba.

EDINGER, Dora (1948): Rilke and the Tapestries of the Lady with the Unicorn.

SCHWAB, Gustav (1967): Najlepše antične pripovedke. Ljubljana: Mladinska The Metropolitan Museum of Art Bulletin, 6/6. New York: The Metropolitan knjiga.

Museum of Art, str. 166–168. https://www.jstor.org/stable/3257286 (citira-

ŠTEFAN IZ MLINA/MATIČETOV, Milko (1976): Tri botre lisičice. Zapis po ustnem no 11. 4. 2023).

izročilu.

EZOP/GIBBS, Laura (2002): Aesop’s Fables. Fable 515. Oxford: Oxford University THOMPSON Stith (1955–1958): Motif-Index of Folk-Literature: A Classification of Press.

Narrative Elements in Folktales, Ballads, Myths, Fables, Mediaeval Romances, https://www.musee-moyenage.fr/en/ (citirano 10. 4. 2023).

Exempla, Fabliaux, Jest-Books, and Local Legends. Bloomington, Indiana.

https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Vp+2%2C15&id13=1&pos=0&set=2&l=sl Dostopno tudi na spletu: https://ia800408.us.archive.org/30/items/Tho-

(citirano 15. 4. 2023).

mpson2016MotifIndex/Thompson_2016_Motif-Index.pdf (citirano 10. 4.

FERBER, Michael (2007): Dictionary of Literary symbols. Cambridge: Cambridge 2023).

University Press.

UTHER, Hans-Jörg (2004): The Types of international folktales: a calssification and FRELIH, Črtomir (2020): Lisice. Ljubljana: Zveza društev slovenskih likovnih bibliography, based on the system of Antti Aarne and Stith Thompson. Helsinki: umetnikov.

Suomalainen Tiedeakatemia?Academica Scientiarum Fennica.

https://zh.unesco.org/sites/default/files/44francebayeuxen.pdf (citirano 10. 4.

UTHER, Hans-Jörg (2010): Enzyklopedie des Märchens. Handwörterbuch zur histo-2023).

rischen und vergleichenden Erzählforschung. 5/2–3. Berlin, New York: Walter https://www.theoi.com/Titan/TitanPrometheus.html (citirano 18. 4. 2023).

de Gruyter.

https://www.youtube.com/watch?v=Nk-5Hhu0Fzo (citirano 15. 4. 2023).

YAPP, William Brunsdon (1987): Animals in medieval art: The Bayeux Tapestry KOVAČIČ, Jani/FRELIH, Črtomir/KOVAČIČ, Pšenica (2021): Lisice. Dostopna na as an example. V: Journal of Medieval History, 13, str. 15–73.

spletu:

242

SEZNAM SLIK

Slika 1: https://www.english-heritage.org.uk/siteassets/home/visit/places-to-

-visit/st-augustines-abbey/history-and-stories/canterbury-tale/fox_crow.

jpg?w=640&mode=none&scale=downscale&quality=60&anchor=&Web-siteVersion=20220831140117 (citirano 11. 4. 2023).

Slika 2: https://www.bayeuxmuseum.com/en/the-bayeux-tapestry/ (citirano

11. 4. 2023).

Slika 3: h t t p s : / / c o n t e n t . a p i . n e w s / v 3 / i m a g e s / b i n /

fb6d5e62e1a3d90915f49ffbb35d22aa?width=

2048 (citirano 11. 4. 2023).

Slika 4: https://www.musee-moyenage.fr/en/collection/the-lady-and-the-uni-

corn.html (citirano 11. 4. 2023).

Slika 5: https://centerilustracije.si/wp-content/uploads/2022/01/sneguljci-ca_03A-scaled.jpg (citirano 15. 4. 2023).

Slika 6: https://www.dnevnik.si/i/orig/2018/12/22/1149883.jpg (citirano 15. 4.

2023).

Slika 7: https://www.mladinska-knjiga.si/sites/www.mladinska.com/files/

images/Tri%20botre%20lisicice.jpg (citirano 18. 4. 2023)

Slika 8: https://www.primorski.eu/binrepository/768x512/0c79/768d432/

none/11104/PLYU/imagen-bratuz-mostr-16_321775_20211006175115.jpg

(citirano 18. 4. 2023).

Slika 9: Lisica na plakatni ilustraciji z razstave, avtorica Zala N. Doupona.

243

KNJIŽEVNOST KOT

MORALNI OPOMIN –

ŽIVALSKE ZGODBE MARIE

VON EBNER-ESCHENBACH

Irena Samide

»Če hočete, da vam bodo mačke priznale govorniški dar, se morate nau-bistvom« (Andreas Salomé 1851: 66). Hotela je postati ženski Shakespeare

čiti mijavkati.«1, 2 Tako bi lahko morda parafrazirali enega številnih afo-19. stoletja (Strigl 2016: 14), nato pa se je zadovoljila s proznimi žanri, nove-rizmov najvidnejše avstrijske avtorice 19. stoletja, baronice Marie von Eb-

lami, pripovedmi in romani, od katerih so najbolj znani Božena, Das Gemener-Eschenbach, ki je svoje komprimirane prebliske leta 1880 z velikim

indekind [ Občinski otrok] ter Lotti, die Uhrmacherin [ Lotti, urarka], pri čemer uspehom izdala tudi v samostojni knjižici (Strigl 2016: 242). Zlasti zaradi pa se je lotevala tudi tabuiziranih tem: posilstva, utesnjenosti ženske v na kompatibilnosti z digitalnimi formati doživlja žanr aforizmov danes pra-videz popolnem zakonu, samomora, marsičesa, kar je v klerikalni Avstriji

vo renesanso, kar vsaj malo pomaga tudi avtorici, za katero se je še leta

naletelo na odkrito ali prikrito neodobravanje. In prav v vseh svojih delih 2015 zdelo, da celo v Avstriji že začenja toniti v pozabo (Moritz 2015). V

izkazuje socialni čut in daje glas tistim, ki ga v družbi nimajo: ljudem na slovenščino ni žal prevedeno niti eno njeno besedilo, zato je pri nas ma-robu družbe, otrokom, kmetom, delavcem, živalim. Sodobniki niso mogli

lone neznana,3 pa četudi njeni aforizmi, med katerimi je mdr. tudi znani:

prezreti njenega izvrstnega opazovalnega daru, pripovedne moči in smisla

»Pametna ženska ima milijone naravnih sovražnikov – vse neumne moš-

za dramatičnost, pa tudi ne njenega etičnega zamaha, ki ji je ob prelomu

ke« (Ebner-Eschenbach 1893: 28), nikakor niso edini razlog, da si jo pobli-

stoletja 1900 prinesel etiketo nesporne moralne avtoritete (Strigl 2016: 15).

že ogledamo. Dejstvo, da se njene letnice rojstva in smrti (1830–1916) pov-

Slavili so jo kot vodilno prozno avtorico tistega časa, leta 1899 ji je avstrijski sem ujemajo z letnicami avstrijskega vladarja Franca Jožefa I., nekako ne

cesar podelil najvišje avstrijsko odlikovanje, častni križ za umetnost in lite-more biti zgolj naključje. Marie von Ebner-Eschenbach je prava pričeval-

raturo, leta 1900 pa je kot prva ženska dobila tudi častni doktorat Univerze ka 19. stoletja, razpeta med različnimi političnimi, kulturnimi in literarna Dunaju – to je bilo le tri leta po tem, ko je ta (pa še to ne prav na široko) nimi gibanji: pozdravila je meščansko revolucijo, bila pa je zgrožena nad

odprla vrata tudi študentkam (Kramberger et al. 2018: 6).

njeno brutalnostjo (Strigl: 14); želela si je ustavnih reform, po drugi strani je verjela v moč in pomen monarhije; ostro je kritizirala plemištvo, obe-

Če so v ospredju intenzivnejših znanstvenoraziskovalnih prizadevanj

nem pa verjela v njegovo častno poslanstvo. Bila je aristokratinja, pa ven-

zadnjih let (Strigl 2016; Piok et al. 2018) poleg dramskih del predvsem

darle velja za eno glavnih predstavnic avstrijskega meščanskega realizma,

njena biografija ter vpetost v prijateljske in kolegialne mreže, se priču-

marsikatera tematika in način, kako se je je lotila, pa jo pripelje tudi do joči prispevek osredotoča na avtoričine živalske zgodbe in opozarja na

vrat naturalizma. Podpirala je borke za žensko emancipacijo, toda javno

kritično noto, s katero se avtorica loteva tradicionalnega, močno hierar-

se k njim ni hotela prištevati – podobno kot denimo Lou Andreas Salomé

hično ustrojenega razmerja med človekom in živaljo. S tem se prispevek

(1861–1937), še ena markantna osebnost s preloma stoletja, s katero sta umešča na široko področje t. i. živalskih študij,4 kar Ulrike Tanzer v svo-se večkrat srečali: Lou je bila očarana nad njeno karizmo in »temeljnim

4

Za termine animal studies, human-animal studies, cultural animal studies ter critical animal studies 1

Prispevek je nastal v sklopu raziskovalnega programa Medkulturne literarnovedne študije, št.

terminologija v slovenščini še ni povsem ustaljena. Medtem ko Čeh Steger (2012: 206) uporablja P6-0265, ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz dr-termin »animalistične študije« in ga po njej povzemajo tudi nekatere druge raziskovalke, npr.

žavnega proračuna.

Badalič (2022), zlasti kadar je govora o kritičnih animalističnih študijah, pa se denimo Kernev Štrajn (2007: 50) in Harlamov (2016: 78) odločata za »živalske študije«, ki ga uporabljam tudi 2

V izvirniku: »Die Katzen halten keinen für eloquent, der nicht miauen kann« (Ebner-sama, po analogiji kulturnih, postkolonialnih, medijskih in drugih študij. Tehtnico za tako odloči-Eschenbach 1893: 75).

tev je dokončno prevesil vpogled v Slovar sopomenk sodobne slovenščine (https://viri.cjvt.si/), 3

Podobno usodo je v Sloveniji doživel še en veliki avstrijski avtor nacionalnega pomena, Franz kjer je pri izrazu »animalističen« uradno sicer dodana zgolj sopomenka »živalski«, uporabniki Grillparzer (prim. Samide 2014), ki mu je Eschenbach posvetila tudi knjigo Meine Erinnerungen pa so nato predlagali še »zverinski«, »prvinski«, »bestialen« in »poživinjen« (citirano 15. 6. 2023), an Grillparzer [ Moji spomini na Grillparzerja].

kar priča o tem, da ima izraz »animalističen« na splošno vendarle bolj negativno konotacijo.

245



ŽIVALI KOT LITERARNI

jem pregledu dosedanjih raziskav o avtorici izpostavlja tudi kot enega

pomembnih dezideratov (Tanzer 2018: 226–227).

PROTAGONISTI

Ko je leta 1974 anonimni avtor pod psevdonimom Charles Phineas v

znanstvenem članku ironično napovedal, da bo kmalu prišel čas, ko bo

zgodovina skrbi za hišne ljubljenčke postala ena najpriljubljenejših tem

zgodovinske vede (1974: 383), je hotel s tem zgolj potožiti, kako zelo ab-

surdni so najnovejši trendi, med katere spadata denimo tudi zgodovina

spolov in vsakdanjega življenja – in da zato ne bi bilo nič čudnega, če bi

tudi domače živali postale legitimni objekti raziskovanja. Za kako verodostojno se je izkazala njegova ironična napoved, pričajo študije, ki

se v zadnjih desetletjih z resnim teoretskim razmislekom posvečajo ži-

valim, njihovi vlogi v zgodovini, družbi, umetnosti in znanosti, odnosu

med človekom in živaljo, seveda pa tudi številnim širšim vprašanjem s

področja etike, ekologije, pravic živali ipd. Prav z ekokritiko so morda

tudi najtesneje povezane, obenem pa pripadajo, tako »kot večina mo-dernih teoretskih smeri […] posthumanistični teoretični (in etični) drži«

(Harlamov 2016: 78). Kot ugotavlja Neva Šlibar v pričujočem zborniku

(Šlibar 2023), so živalske študije tudi na področju literarne vede v vzpo-

nu in segajo precej dlje in globlje od preučevanja vloge, ki jo igrajo hi-

šni ljubljenčki oz. živali družabnice, kot bi morda lahko poimenovali v

angleščini že uveljavljen izraz companion animal (Serpell 2010: 133–135; Haraway 2003, 2008), tj. živali, ki jih imamo bolj iz emocionalnih, socialnih in rekreativnih kot iz ekonomskih razlogov. Danes tako opažamo,

da v literarnih delih mrgoli najrazličnejših živali, da pa jih je bila velika večina doslej povsem spregledanih (Borgards 2016: VII) in jim le redko

pripade vloga protagonistov (Šlibar 2023: 255).

Tudi zato se bomo v pričujočem prispevku posvetili trem zgodbam Ma-

rie von Ebner-Eschenbach, v katerih imajo živali glavno in naslovno vlo-

Slika 1: Karl von Blaas: Marie Freifrau von Ebner-Eschenbach v starosti 43 let go: Ščinkavec, Špicinja in Krambambuli. Zaradi njihove priljubljenosti med (1873)

(večinoma avstrijskim) bralstvom so vse tri pripovedi, ki so sicer prvotno

246

izšle v treh različnih zbirkah,5 bile že leta 1931 prvič izdane v samostojni korakom« (Š: 155–156) skozi režo vrat. Mladega ščinkavca je deklica si-knjižici z naslovom Živalske zgodbe, ki je do danes doživela že ničkoliko cer poprej morala rešiti izpod šape domačega psa Luxa in čeprav na

novih izdaj. S svojo za tisti čas nikakor ne samoumevno senzibilnostjo za

začetku zgodbe sočno ozmerja tudi njega, ki se, »nesrečnež« (Š: 152), stiske in strahove vseh živih bitij je Ebner-Eschenbach nenehno opozar-preveč vneto posveti padlemu ptičku in ga ob tem morda nevede tudi

jala na krivice v družbi, seveda pa njenega pogleda ne moremo povsem

poškoduje, to v ničemer ne skazi njunega ljubečega odnosa. Ta se mdr.

izvzeti iz časa in prostora, v katerem je živela, in ga zato tudi ne more-

kaže v Luxovi zaupljivi gesti, ko ji na ramo položi smrček, in njegovem

mo meriti zgolj z današnjimi vatli. Njena perspektiva je tako večinoma

»nasmešku« (Š: 153), ki ga sproži Pia z (na videz močno) brco, s katero

še vedno antropocentrična, tj. vezana na človekovo perspektivo zaznava-

ga odžene proč. Posledica avtoričinega antropocentričnega pristopa,

nja živali,6 kar se ne kaže le pri obravnavi glavnih živalskih junakov, tem-podkrepljenega s subjektivno izkušnjo, je, da tudi ona vzpostavlja hi-

več tudi v nekaterih drugih, bolj mimobežnih elementih. Če bi tako deni-

erarhijo živalskega kraljestva – kar pa je ne nazadnje tudi v sozvočju

mo po uvodnem aforizmu, ki izvrstno opisuje dominanten in samosvoj

s paradigmo njenega (in ne le njenega) časa: človek je udomačil živali

značaj mačk, sklepali, da je bila Marie von Ebner-Eschenbach ljubiteljica

zato, da mu pomagajo preživeti, ga spremljajo pri lovu in športu ali pa

mačk, bi se zmotili. Kot otrok se jih je celo bolestno bala, trpela je za t. i.

so vsaj njegovi zvesti družabniki (Bauer 1997: 131; Zelinger 2018); vse ži-

ailurofobijo, ki se je pri pogledu na mačke izrazila v telesnih simptomih,

vali, ki teh kriterijev ne izpolnjujejo, tako tudi ne morejo biti na isti hi-kot so kurja polt, ledenomrzle roke, tresavica po vsem telesu (Strigl 2016: erarhični prečki. Dovolj zgovorno je že samo dejstvo, da je maček zgolj

256), pa tudi pozneje do njih nikoli ni razvila kakšne posebne simpatije.

»zver« (Š: 155), pes pa ima svoje unikatno – in obenem zelo simbolično

V popotnih pismih iz Rima, ki so izhajali v visokonakladnem nemškem

– ime, Lux (tj. luč, svetloba), povsem različne so tudi njune primarne

družinskem listu Gartenlaube, se tako denimo priduša, da uživajo mačke značajske lastnosti: pes je »nevzgojen« (Š: 152), ob tem tudi naiven, ne-nesorazmerno velike privilegije, sploh v primerjavi z osli in konji: »V vsem veden in igriv, vendar brez zlih namenov, medtem ko maček potuhnje-Rimu še nisem videla nobenega veselega osla in nobene žalostne mačke!«

no preži na priložnost, ko bo lahko planil na ptička v dekličinih rokah.

(Ebner-Eschenbach 1996: 520)

Toda v središču zgodbe nista ne maček in ne pes, temveč ptiček, ščin-

Tudi v miniaturi Ščinkavec 7 se deklica Pia, ki se bori za življenje ptička, kavec. Deklica Pia, ki jo domača kuharica prepriča, da ptička zaradi po-padlega iz gnezda, le s težavo otrese domače črne mačke, »zverine«, ki se

škodbe čaka zanesljiva smrt, se s težkim srcem odloči, da mu bo vsaj

kot »žametna kača« na svojih »elastičnih tacah« prikrade »z neslišnim

enkrat omogočila tisto, kar mu pomeni največ: letenje. Tako ga odnese

na grajski stolp, kjer ga pogumno spusti v zrak. Suspenz, ki ga z učin-

5

Krambambuli je izšla leta 1883 v zbirki Dorf- und Schloßgeschichten [ Vaške in grajske zgodbe], Der kovitimi pripovednimi sredstvi in filmskim pripovedovanjem, ki gradi

Fink [ Ščinkavec] leta 1897 v zbirki Alte Schule [ Stara šola], Die Spitzin [ Špicinja] pa leta 1901 v zbir-na kratkih scenah, nazornih prostorskih opisih in stopnjevanju drama-

ki Aus Spätherbsttagen [ Iz poznojesenskih dni].

tičnosti, vešče pričara avtorica, je popoln: Namesto pričakovanega brid-

6

O treh osrednjih ovirah, s katerimi je soočen »vsak poskus mimetičnega prikaza živalskega pogleda na svet«, antropocentričnostjo, antropomorfičnostjo in nepoznavanjem živalskih nakega padca ščinkavček namreč poleti – in to naravnost v naročje svoje

činov zaznave, govori v svojem prispevku tudi Neva Šlibar (Šlibar 2023: 255).

ščebetajoče mame, ki ga že zaskrbljeno išče. Bližajoča se katastrofa, ki

7

Vse tri živalske zgodbe navajam po izdaji iz leta 1983 (Ebner-Eschenbach 1983) in jih označu-jo je borba z nevarno mačjo zverino le še dodatno podžgala, se hipo-jem z okrajšavami Š ( Ščinkavec), ŠP ( Špicinja) ter K ( Krambambuli), vsakokrat z ustrezno oznako strani.

ma prelevi v (priznajmo, nekoliko kičast) romantičen razplet: »Rešen je

247

pred teboj, pred vsemi svojimi sovražniki, pri svoji mami je,« deklica še zgodbi še posebej izpostavljeno, nebogljena žival, na milost in nemilost

zabrusi hišnemu mačku. In to še ni vse: Ob snidenju mame in ptička se

prepuščena nedoumljivi krutosti in brezobzirnosti človeških bitij: nje-

Pia zave, da je ptiček zdaj srečnejši od nje, ki je mamo izgubila že zelo

ne mladičke s slastjo in huronskim krohotom utapljajo v reki, njo brca-

zgodaj: »Kako je to, že dolgo ni vedela … Takrat je bila še tako majhna …

jo in pohabijo. Provi, ki pri vsem tem voljno sodeluje, pokaže prve znake

toda kako čudovito mora biti to za ptička – in za otroka.« (Š: 159) S po-

sočutja šele v trenutku, ko mu umirajoča psica – sam ji je zadal smrtne

močjo doživljenega govora,8 ki pričara večjo avtentičnost in verodostoj-

rane – zaupa svojega komaj rojenega mladička. Njena slepa zaupljivost

nost, tako avtorica zgodbo pripelje do še enega emocionalnega vrhunca,

ga tako slednjič privede do tega, da izreče stavek, ki mu dotlej še nikoli

v katerem opozori na pomen materinske ljubezni. S tem pa Ščinkavec ni ni šel iz ust: bogato sovaščanko prosi za mleko, ki bo nahranilo neboglje-več le zgodba o deklici, ki reši ranjenega ptička, in tudi ne le zgodba o

nega mladička. Psičkina brezpogojna ljubezen, vdanost in vera v dobro

ljubečem odnosu med deklico in psom, temveč obenem zgodba o mate-

– lastnosti, ki jih v svojem življenju še ni izkusil in so mu zato povsem

rinski ljubezni in odsotnosti te. Avtorica, ki sama ni imela otrok, je sicer tuje – sprožijo pri Proviju samospoznanje in prikličejo njegov prvi socivečkrat poudarjala, da je povezava med umetnikom in njegovim delom

alni vzgib: »To je bil prelom v človeškem srcu in človeški usodi« (ŠP: 150), večja, kot je biološka vez med materjo in otrokom (Strigl: 110), po drugi

avtorica optimistično zaključi zgodbo.

strani pa v njenih zgodbah pogosto nastopajo sirote ali polsirote, tako

da se ne moremo otresti občutka, da je tudi tako predelovala izgubo svo-

Ebner-Eschenbach je pri opisovanju tako Provijevega življenja in do-je mame: »Moja sestra Friederike je bila stara 14 mesecev, jaz pa 14 dni,

življanja kot vedenja psičke izrazito nesentimentalna: drugega za dru-

ko je najina mama umrla,« začne svojo avtobiografijo Moja otroška leta

gim niza stvarne opise (zunanjega) dogajanja, vzdržuje se komentarjev z

(Ebner-Eschenbach 1961: 12). Težko bi našli bolj učinkovit, bolj pretres-

vsevedne perspektive. Zaveda se, da z golim moraliziranjem pri bralcih

ljiv začetek neke knjige.

ne bi dosegla takega učinka, kot ga prav s tem jedrnatim, skorajda fak-

tografskim opisovanjem krutega odnosa do živali. Pri slikanju psičkine

Tudi v zgodbi Špicinja ima poleg psičke pasme špic glavno vlogo fant po perspektive ji tako ne gre primarno za dejanski vpogled v njeno notra-imenu Provi, ki je odraščal kot sirota, najdenček in nebodigatreba, in nje doživljanje, saj to ostaja ves čas statično in površinsko, toliko bolj

je zato – drugače kot deklica Pia, ki prihaja iz urejenega in zaščitenega

prepričljiva (in kritična) pa je zato pri opisovanju človeške narave, ilu-

plemiškega okolja – v boju za golo preživetje razvil skrajno neobčutlji-

striranju človekovega odzivanja in v končni fazi spreminjanja.

vost. Prav psička ga nazadnje s svojo pasjo naivnostjo in dobroto sled-

njič pripelje nazaj v družbo in sproži pri njem kanček človečnosti. Fant

Drugače, precej bolj kompleksno, je pasja narava prikazana v njeni zago-

namreč odrašča v silno surovem okolju, v katerem velja zgolj sila udar-

tovo najbolj znani živalski zgodbi Krambambuli, ki je bila v 20. stoletju v ca, moči, prevlade nad šibkejšim – pa naj bo to otrok, žena ali pa, kar je v avstrijskih gimnazijah pogosto na seznamih obveznega čtiva, do propada Avstro-Ogrske so jo tako prebirali tudi nekateri slovenski gimnazijci.9

8

Vzporedno s terminom doživljeni govor (nem. erlebte Rede) predlaga Alojzija Zupan Sosič (Zupan Sosič 2015: 187–189) po analogiji s francosko, angleško, hrvaško in srbsko literarno vedo tudi 9

V letnih poročilih klasičnih gimnazij v Ljubljani, Mariboru in Celovcu je Marie von Ebner-izraza » prosti odvisni govor« oz. » polpremi govor«, v svojem članku pa poleg tega zelo nazorno

-Eschenbach poimensko omenjena šestkrat (Samide 2012: 211), zgodba Krambambuli pa se po-pojasnjuje razlike med monologom, notranjim monologom, doživljenim govorom in tokom javi leta 1916 v izvestju ljubljanske klasične gimnazije. Dijaki 8., tj. maturitetnega razreda, so zavesti.

pri pouku nemščine pisali spis z naslovom Die Psychologie der Tierseele in Ebner-Eschenbachs 248

V nenavadnem naslovu, ki pri slovenskem bralcu ne vzbudi nobene aso-se Krambambuli nazadnje odloči za svojega nekdanjega gospodarja in z

ciacije, se sicer razkriva v nemškem prostoru še danes znana alkoholna

ljubečim skokom posredno povzroči njegovo smrt. Hopp njegovo deja-

pijača intenzivne rdeče barve iz izvlečka brinovih jagod, v zgodbi pa je 12

nje tolmači kot izdajo. Sam mu sicer ne zmore zadati milostnega strela,

steklenic te pijače dovolj, da je divji lovec, zlikovec in vagabund, ki ga va-vendar se mu brez pomisleka odreče in ga nažene proč. Pes vdano sprej-

ščani poznajo pod vzdevkom Rumeni, na začetku zgodbe pripravljen re-

me naloženo usodo, se nekaj časa sicer še potika okoli Hoppove hiše,

virskemu lovcu Hoppu prepustiti svojega istoimenskega psa; ta je sodeč

vendar mu lovec neusmiljeno zapira okna in vrata. Ko Hopp obžaluje

po opisu popolna reinkarnacija predstave o plemenitem lovskem psu.

svoje dejanje, je že prepozno: pes se, sestradan in premražen, z zadnjimi

Po dveh mesecih brutalne dresure lovcu uspe streti Krambambulijevo

močmi privleče do hišnih vrat in umre.

prvobitno navezanost, pes sprejme Hoppa za novega gospodarja in pos-

tane torišče in ponos njegovega življenja. Uglajenega psa cenijo tudi v

Perspektiva, v kateri Ebner-Eschenbach slika pasji značaj, se precej raz-

bližnji in daljni okolici, tako da si ga grofica – še vedno smo v poznofev-

likuje od idilično-didaktičnih podob, kakršne je ponujalo družinsko

dalni družbi – izprosi za rojstnodnevno darilo soprogu. Hopp, prepričan

časopisje 19. stoletja. Tu nikakor ne gre za (zgolj) ganljivo sentimental-

v pasjo lojalnost, ji ga na videz dobrohotno odstopi, vendar pes nikakor

no pripoved, temveč za tragično zgodbo, ki za protagonista postavlja ni pripravljen še enkrat zamenjati gospodarja: po večtedenskem neu-lovskega psa. Pes – brez krivde kriv – se namreč dejansko znajde v tra-

spešnem obvladovanju njegove upornosti ga obupani grof slednjič pusti

gičnem konfliktu, saj prave rešitve zanj ni. Če bi se postavil na stran tre-zbežati nazaj k Hoppu. Ta mimobežni pripetljaj ni le dokaz pasje zves-

nutnega gospodarja, bi se izneveril svojemu osnovnemu instinktu, ki od

tobe, temveč tudi izvrstno pokaže, kako so pse v tistem času obravnavali

njega zahteva absolutno zvestobo. V trenutku, ko se – z vidika trenutne-

kot stvar, kot osebno lastnino, ki jo lahko po mili volji posojaš ali podar-ga gospodarja in t. i. civilizirane družbe – odloči napačno, tj. sledi svoje-jaš. Kmalu zatem postreže zgodba z novim, tokrat usodnejšim zapletom.

mu prvinskemu nagonu in se postavi na stran prvega gospodarja, ne da

Ker so se v gozdovih preveč udomačili divji lovci, se Hoppov nadrejeni,

bi se ob tem oziral na njegovo mesto na družbeni hierarhični lestvici,

grajski nadgozdar, odloči za stroge ukrepe. Pri tem brez kakršnegakoli

podpiše svoj poraz.

občutka do sočloveka brezkompromisno fizično brutalno obračunava z

vsemi, ki so na družbeni lestvici pod njim: tako z otroki, ki si skušajo z

Ebner-Eschenbach ob tem z novimi, modernejšimi pripovednimi po-

rabutanjem potolažiti lakoto, kot z ženskami, ki nabirajo dračje za zimo.

stopki, tu velja omeniti zlasti njene dramaturško zelo izpiljene prizore

Ker se ob tem loti tudi ljubice Rumenega, se mu ta nazadnje prav tako

ter veščo uporabo doživljenega govora, ne slika le specifičnosti živalske

brutalno maščuje in ga umori. V tem trenutku se zgodba dramatično

narave, temveč subtilno kritizira tudi visoko družbo. Ob pozornejšem

zaostri: Hopp in Rumeni, ki ga je Hopp tik pred tem razkrinkal kot mo-

pogledu se namreč razkrije, da v zgodbi ne gre za črno-belo slikanje rilca, si stopita naproti v dvoboju na življenje in smrt. V pretresljivi, dra-dobrega in zla. Moralno izrazito sporen je najprej Hoppov nadrejeni, maturško in pripovedno sijajno izpeljani dilemi, v kateri se znajde pes,

nadgozdar, ki bi moral glede na svoj družbeni status poosebljati odgo-

vornost, preudarnost in pravičnost: v silni želji po discipliniranju div-

jih lovcev gre mnogo predaleč, saj neusmiljeno kaznuje vse vaščane, Krambambuli [ Psihologija živalske duše v Krambambuliju Marie von Ebner-Eschenbach] . Zasluge za ki si drznejo minimalno prestopiti meje dovoljenega, zato so simpati-tak naslov je imel profesor nemščine Johann/Janez Krajec, ki so ga zaradi številnih mobiliza-cij na gimnazijo prerazporedili z idrijske realke ( Jahresbericht 1916: 11 in 21).

je bralca, pa tudi pripovedovalca, pri njegovem umoru vsekakor bolj na

249

SKLEP

strani Rumenega. Tudi pasje odločitve za prvotnega gospodarja bralec

ne more obsojati: pes ne moralizira in se ne ozira na njegov družbeni

status, na status izobčenca, temveč mu zgolj izkaže svojo nagonsko pri-

»Ko govorijo ljudje o živalih, govorijo o sebi. Ko ljudje, medtem ko go-

padnost in zvestobo, s tem pa tudi v bralcu (nehote?) sproži vprašanje

vorijo o živalih, govorijo o ljudeh, postanejo neprevidni. Zato je ta tema

moralne dileme. Rumenega družba tretira kot zlikovca, obstranca, ki ne

s sociološkega vidika tako zanimiva,« pravi Silvia Bovenschen (1983: 6).

spoštuje ustaljenih norm in družbenih pravil, Hoppova moralna vred-

In prav to velja tudi za živalske zgodbe Marie von Ebner-Eschenbach.

nost pa je na prvi pogled nesporna: ima jasen družbeni status, ve, kaj je

Čeprav so naslovni junaki zgodb živali in je dogajanje osredotočeno na-

prav in kaj narobe, spoštuje svojega nadrejenega in s psom je vzpostavil

nje, gre v njenih zgodbah primarno vendarle za ljudi: v revirskem lovcu

ljubeč odnos. Pa vendar: ta ljubeč odnos je nastal šele po dveh mesecih

Hoppu, na videz brezčutnem Proviju in deklici Pii so živali premaknile

brutalne dresure, krute vzgoje s krepelom, bodečo ovratnico in verigo.

srce in/ali vest, sprožile v njih še nikoli doživeta ali že zdavnaj pozablje-Tudi njegovega počlovečenja psa do te mere, da ob tem povsem zane-

na čustva in tako pripomogle k njihovemu moralnemu izboljšanju – ali

mari svojo ženo, mu bržkone ne moremo šteti v prid – še zlasti ne zato,

vsaj postavile nastavke zanj. Avtorica, ki je bila kljub svojim naprednim

ker ne poprej in ne po domnevni veleizdaji niti za trenutek ne podvomi

idejam, realističnim, včasih tudi naturalističnim opisom dogajanja in

o nečloveških metodah, s katerimi psu dokazuje, kdo je tu gospodar. Ali

izostrenemu socialnemu čutu ujeta v poznofevdalni aristokratski milje

ne kaže s takim odnosom do psa, da se moralno morda ne razlikuje prav 19. stoletja, se sicer ni zavzemala za strukturne ali revolucionarne druž-

dosti od Rumenega? Na začetku zgodbe pripovedovalec »prizna«, da se

bene spremembe in zato kritiki ni izpostavljala družbenega reda kot ta-

vagabund od psa nikakor ni ločil »z lahkim srcem«, temveč s »tresočimi

kega, temveč moralnost in značaj njegovih protagonistov.

rokami« (K: 118). Hopp po drugi strani pa v resnici nikoli ne spozna – in

prizna – svoje zmote glede ravnanja s psom; za njim zgolj resignirano

S svojimi presunljivimi živalskimi zgodbami o zvestem Krambam-

žaluje in se spominja »najboljših trenutkov« svojega življenja (K: 134).

buliju, nesrečni psički in nebogljenem ščinkavcu je Marie von Ebner-

S tem ko Hopp psu povsem neracionalno očita, da je paktiral z moril-

-Eschenbach tako posegla v stoletja samoumevno hierarhijo med člove-

cem (K: 131), je tako zelo ujet v svojo antropocentrično podobo sveta, da

kom-gospodarjem in živaljo, ki mu je prepuščena na milost in nemilost,

nikakor ni sposoben razumeti psa v njegovem vedenju – pa čeprav sam

in s tem postavila pod vprašaj dolgoletne ustaljene vrednostne vzorce.

verjame, da ga ima rad. Toda ta t. i. ljubezen je prav zaradi njegovega ego-Kljub temu, da v svojih zgodbah daje eksplicitno glas tudi živalim, pa sta

ističnega razumevanja narave ljubezni obsojena na propad. Do Kram-

njeno pripovedovanje in opisovanje še vedno (nehote) zavezana antro-

bambulija čuti neko naivno slo po posedovanju, prevladi, brez refleksije,

pocentrizmu, saj je vse obnašanje živali interpretirano s človekove per-

kaj se v psu dogaja. Dejanska tema zgodbe so tako oblastni odnosi v neki

spektive. Po drugi strani pa je, zlasti v zgodbi Krambambuli, že opaziti kri-

še vedno fevdalni družbi (Bauer 1997: 139–141). Edini zares lojalen, poš-

tiko antropomorfizacije, kakršna je razvidna iz odnosa med revirskim

ten in ‘človeški’ v tej zgodbi je pes – in prav on postane žrtev.

lovcem Hoppom in njegovim psom. Tako lahko v njenih zgodbah vidi-

mo tudi že korak na poti do večje ozaveščenosti, kritičnega razmisleka

in temeljno drugačnega pogleda na medsebojno povezanost, vplivanje

in sooblikovanje človeka in živali, na kar opozarjajo sodobne živalske

študije. Predvsem pa je pomemben njen etični in moralni postulat, ki

250

mu je bila zavezana tako v življenju kot pisanju: trdno je bila namreč HARAWAY, Donna (2003): The Companion Species Manifesto. Dogs, People, and Si-prepričana, da lahko k izboljšanju družbe prispeva prav vsak posame-

gnificant Otherness. Chicago: Prickly Paradigm Press.

znik, ki se obrne vase in kritično pretrese način svojega delovanja in HARAWAY, Donna (2008): When Species Meet. Minneapolis: University of mišljenja, prisluhne šibkejšim in podeli glas vsem živim bitjem.

Minnesota Press.

HARLAMOV, Aljoša (2016): Podobe živali v poeziji Daneta Zajca: hibridizacija ter razpad subjekta njegovega jezika. V: Jezik in slovstvo, let. 61, št. 1, str. 77–87.

VIRI IN LITERATURA

JAHRESBERICHT des k. k. I. Staatsgymnasiums zu Laibach (1916). Laibach: Verlag des k. k. I. Staatsgymnasiums.

KERNEV ŠTRAJN, Jelka (2007): O možnosti ekokritiškega pogleda na tematiza-

ANDREAS-SALOMÉ, Lou (1951): Lebensrückblick. Grundriß einiger Lebenserinne-cijo »ne-človeške subjektivnosti« v literaturi. V: Primerjalna književnost, let.

rungen. Wiesbaden: Insel.

30, št. 1, str. 39–54.

BADALIČ, Tanja (2022): »Tistega dne sem sklenil, da postanem rešitelj ka-KRAMBERGER, Petra/SAMIDE, Irena/ŽIGON, Tanja (2018): Statt einer Einlei-

narčkov«: Reprezentacije nečloveških živali v noveli Jonko Mateja Bora.

tung: Über die Frauen, die sich getraut haben, ihren Träumen zu folgen. V:

V: Jezik in slovstvo, let. 67, št. 1–2, str. 125–137.

KRAMBERGER, Petra/SAMIDE, Irena/ŽIGON, Tanja (ur.): Frauen, die stu-BAUER, Werner M. (1997): Falsche Analogie. Vermenschlichung und Säkulari-

dieren, sind gefährlich. Ausgewählte Poträts slowenischer Frauen der Intelligenz.

sation in den Tiergeschichten der Marie von Ebner-Eschenbach. V: STREL-

Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, KA, Joseph, P. (ur.): Des Mitleids tiefe Liebesfähigkeit: zum Werk der Marie von str. 5–11.

Ebner-Eschenbach. Dunaj: Lang, str. 121–143.

MORITZ, Rainer (2015): Der Adel der Seelen. Unbefangenheit und Weltläu-BORGARDS, Roland (2016): Vorwort. V: BORGARDS, Roland (ur.): Tiere. Kul-figkeit: Ein Plädoyer für Marie von Ebner-Eschenbach. V: Die Welt, let. 70

turwissenschaftliches Handbuch. Stuttgart: Metzler, str. VII–VIII.

(30. oktober). https://www.welt.de/148272076 (citirano: 15. 06. 2023).

BOVENSCHEN, Silvia (1983): Tierische Spekulationen. Bemerkungen zu den PHINEAS, Charles (psevd.) (1974): Household Pets and Urban Alienation. V: Jou-kulturellen Mustern der Tier-Projektionen. V: Neue Rundschau, let. 94, št.

rnal of Social History, let. 7, št. 3, str. 338–343.

1, str. 5–28.

PIOK, Maria/TANZER, Ulrike/WALDNER, Kyra (2018): Marie von Ebner-Eschen-

ČEH STEGER, Jožica (2012): Ekologizacija literarne vede in ekokritika. V: Sla-bach. Schriftstellerin zwischen den Welten. Innsbruck: Innsbruck University vistična revija, let. 60, št. 2, str. 199–212.

Press.

EBNER-ESCHENBACH, Marie von (1893): Gesammelte Schriften. 1. Band. Aphoris-SAMIDE, Irena (2014): Der gymnasiale Lektürekanon in Slowenien in der Zeit

men, Parabeln, Märchen und Gedichte. Berlin: Paetel.

der Habsburger Monarchie: Aufstieg und Fall von Franz Grillparzer. V: Pri-EBNER-ESCHENBACH, Marie von (1983): Novellen und Tiergeschichten. Steyr: merjalna književnost, letn. 37, št. 1, str. 87–107.

Wilhelm Ennsthaler.

SERPELL, James (2010): Companion Animals. V: BEKOFF, Marc (ur.): Encyclo-EBNER-ESCHENBACH, Marie von (1996): Tagebücher V. 1898–1905. Kritische pedia of Animal Rights and Animal Welfare. Zv. 1. Santa Barbara/Denver/Ox-Texte und Deutungen. Tübingen: Niemeyer.

ford: Greenwood Press.

EBNER-ESCHENBACH, Marie von (1961): Meine Kinderjahre. Biographische SOSIČ ZUPAN, Alojzija (2015): Govor v sodobnem slovenskem romanu. V: Slavi-Skizzen. München: Nymphenburger Verlagshandlung.

stična revija, let. 63, št. 2, str. 183–195.

251

STRIGL, DANIELA (2016): Berühmt sein ist nichts. Marie von Ebner-Eschenbach.

Eine Biographie. Dunaj: Residenz Verlag.

ŠLIBAR, Neva (2023): Pisati ptice. K opolnomočenju živali v sodobnem nem-

škem romanu? V: JERŠE, Sašo/GABER, Mateja (ur.): Človek, žival. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 255–264.

TANZER, Ulrike (2018): Zum Stand der Ebner-Eschenbach-Forschung. V: PIOK,

Maria/TANZER Ulrike/WALDNER, Kyra (ur.): Marie von Ebner-Eschenbach.

Schriftstellerin zwischen den Welten. Innsbruck: Innsbruck University Press, str. 220–228.

ZELINGER, Amir (2018): Menschen und Haustiere im Deutschen Kaiserreich: Eine Beziehungsgeschichte. Bielefeld: Transcript.

SEZNAM SLIK

Slika 1: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Blaas_–_Marie_von_Ebner-

-Eschenbach.jpg (citirano 23. 7. 2023).

252

PISATI PTICE –

K OPOLNOMOČENJU

ŽIVALI V SODOBNEM

NEMŠKEM ROMANU

Neva Šlibar

Z ŽIVALSKE PERSPEKTIVE

(ibid.) in narativno povezovalna sredstva, se živali kot protagonisti po-

javljajo bolj redko, seveda z izjemo basni, pravljic, otroške literature1 in Konj, in ne človek, recimo otrok ali norec, v ikoničnem spisu o Umetnosti fantazijskih žanrov, kjer prevladujejo izmišljene živalske mešanice. Še

kot postopku Viktorja Šklovskega eksemplificira proces »ostranenie«, po-redkejša je pripoved z živalske perspektive, saj gre za kompleksno, pro-

tujevanja zaznave kot osnovne funkcije umetnosti. Teorem, ki ga je Šklo-

tislovno narativno strategijo, podobno govoru z otroškega, norčevskega,

vski v okviru ruskega formalizma postavil že pred več kot sto leti, ima

starčevskega ali nasploh tujega vidika. Vsak poskus mimetičnega prika-

ikoničen pomen, ker je temeljnik modernega razumevanja umetnosti

za živalskega pogleda na svet je neobhodno soočen s tremi ovirami: an-

in v njej literature. Odmevni stavek se glasi: »Namen umetnosti je dati

tropocentričnostjo, antropomorfičnostjo in nepoznavanjem živalskih

občutek stvari, stvar videti, ne pa spoznati; postopek umetnosti je po-

načinov zaznave. Prvo past – katerikoli govor o živalih, za živali, v ime-

stopek ‚potujevanja‘ stvari in postopek z oteženo obliko, ki povečuje te-

nu živali je vezan na človeka, njegovo zaznavo, njegov komunikacijski

žavnost in dolžino dojemanja, saj je zaznavni proces namenjen same-

svet – so živalske študije identificirale kot osrednji izziv, ki mu različni mu sebi in mora trajati« (Šklovski 2010: 13). »Rešiti stvar iz avtomatizma

pristopi k sodobnemu odnosu človeka in živali skušajo biti kos. Druga

dojemanja,« nadaljuje Šklovski, »je v umetnosti mogoče na različne na-

past oz. ovira je transformacija oziroma adaptacija na človeško. Tretja

čine« (ibid.: 14). Daljši citat ponazarja eno izmed možnosti, vzeto iz Tol-

bo v prihodnosti verjetno v večji meri obvladljiva, toda trenutno še ni.

stojeve kratke pripovedi Platnomer, zgodbe šekastega skopljenca, ki mu Enosmerna dvotirnost govora s potujenih perspektiv izhaja iz dvojnega

pisatelj, sicer v zelo počlovečeni obliki, daje glas. Eno najbolj izpostavlje-pretvarjanja, tradicionalno fikcionalnega in potujenega zornega kota. Iz

nih mest besedila, v katerem se konj Platnomer čudi človeškemu svetu

protislovja uporabe človeških mentalnih predstav in komunikacijskih

in tako potuji ljudem samoumevno zaznavo, obravnava recimo pojem

sredstev za izražanje živalskih zaznav, občutij in »razmišljanj« lahko na-

lastnine. »Tedaj mi pa nikakor ni šlo v glavo, kaj naj bi pomenilo to, da

stanejo lomi, razpoke, reže v recepciji, kar se kaže v pripovedni nepre-

so rekli, da je človek moj lastnik. Besedi moj konj, nanašajoči se name, na pričljivosti. Lahko pa iz njih nastane dodatna potujitev. Dober primer

živega konja, sta se mi zdeli tako čudni kakor besede: moj svet, moj zrak, take dvotirnosti najdemo pri japonsko-nemški pisateljici Yoko Tawada,

moja voda« (ibid.: 15). Čudenje živali ob človeških običajih in razumeva-ki ji je tujost blizu že zaradi resničnega kulturnega razhajanja. V njenju sveta je tu speto z ironijo in kritiko. Živali so od nekdaj, predvsem v nem romanu Etide v snegu dve generaciji severnih medvedk pripovedu-basnih v ljudskem izročilu, poosebljale ljudske slabosti in napake. Bile

jeta o svojih migracijskih izkušnjah kot prvoosebni pripovedovalki, po-

so, kot povzema Roland Borgards, » – in so še vedno – prispodobe za kre-

sredno pa so posredovane zaznave in misli vnuka Knuta, realnega in posti in pregrehe, pravico in krivico, modrost in neumnost« (Borgards

zelo priljubljenega mladička Berlinskega zoološkega vrta.2 Fokalizaci-2016: 226). Človeško, kajpak. Prav ta usmeritev na človeka po mnenju so-

dobnih študij o odnosu med človekom in živalmi (Human-Animal-Stu-

dies) ustvarja past in izziv.

1

Sto let mineva od publikacije »življenjske zgodbe iz gozda« Bambi, ki jo je napisal avstrijski pisatelj in lovec Felix Salten. Pet let kasneje je bila knjiga prevedena v angleščino, nato pa je leta 1942 Walt Disney produciral animirani film, ki je v olepšani in poenostavljeni obliki obšel svet.

Čeprav je književnost ob podrobnejšem pregledu polna živalskih bitij,

V tem kontekstu velja omeniti Mačka Murija Svetlane Makarovič, knjigo, ki je zaznamovala ki sicer v pretežni meri opravljajo bolj obstranske funkcije v pripoved-otroštvo številnih generacij, žal le v nacionalnem kontekstu.

nih svetovih, recimo kot simboli, motivi, indeksi, »diegetične živali«

2

Ker je bil Knut ljubljenček obiskovalcev in se je o njem razvil hype, mu je posvečen vpis v Wi-kipedijo.

255

KORPUS O PTICAH IN TEORETSKI

ja na Knutovo percepcijo normalizira tok pripovedi, medtem ko delu-

je govor babice-medvedke, recimo na začetku romana, kljub retrospek-

PRISTOPI

tivnosti nenavadno že zaradi uporabe tujk: »Potem sem pomolila svojo

zadnjico proti nebu. Sedaj sem bila lunin krajec, bila sem še premlada,

da bi si predstavljala nevarnost. Brez pomislekov sem svoj anus odprla

Zaradi omejenega prostora in raznolikosti tem v literarnem odnosu

kozmosu in ga čutila v svojem črevesju« (Tawada 2014: 5).3

med človekom in živalmi se bom omejila le na eno živalsko vrsto, na

ptice, ker sem premike pri obravnavi ptic opazila v nemški prozi zadnjih

Kljub jasnemu počlovečenju živalskega govora, posebno v premem

petnajstih let. Korpus, ki v pomembnejši vlogi tematizira ptice, ni ravno

govoru, so avtorji, ne le Tolstoj, že v 19. stoletju vpeljali različna stilna obsežen;5 osredotočila se bom na tri pristope, ki jih izražajo naslednji

sredstva, da bi z njimi označili posebnosti specifičnega živalskega sveta,

romani: Getrud Leutenegger Matutin, Esther Kinsky Hain in Uwe Timm na primer E. T. A. Hoffmann v Življenjskih nazorih mačka Murra. Dovr-Vogelweide. Pri njih je posebej opazno postopno odmikanje od antropo-

šeno kritiko in eksistenčno zagonetnost, ki prehaja mejo antropocen-

centrične in antropomorfične osredinjenosti.

tričnosti v posthumani, zooformni smeri, izražajo morda najbolj znana

besedila z zornega kota živali, namreč Kafkove živalske zgodbe, recimo

Kot živalska vrsta, ki je po vsem svetu razširjena »zaradi svojih izstopa-

Poročilo za akademijo, Raziskave psa, V rovu, Pevka Josefina in ljudstvo miši, jočih lastnosti, ki jih vsaj v taki kombinaciji nimajo nobene druge živali, Mala basen ter seveda Preobrazba (1915–1924) . Posebno inovativna je bila so ptice spodbudile pripovedno in simbole ustvarjajočo domišljijo« (En-Virginia Woolf v prepletanju pasje in človeške biografije; Flush (1932) pri-zyklopädie 14 2015: 273). Pomen ptice za človekov imaginarij je strnjen v

poveduje življenje kokeršpanjela, zelo posredno pa njegove lastnice, za-

dejstvu, »da je leteče bitje, ki pripada elementu zraka in svetlobe, simbol gonetne viktorijanske pesnice Elisabeth Barrett Browning. V tej ironični

prostosti in gibanj, ki prehajajo meje in ovire, in zaradi tega projekcij-

in igrivi mojstrovini, ki se ne izogiba težavnim temam, kot je kritika so-

sko platno za človekova hrepenenja« (ibid.: 274). Temu se pridružujejo

cialnih razlik in ekonomske bede, je živalska perspektiva vnesena preko

še druge lastnosti: lahkotnost in brezskrbnost bivanja, pogled od zgoraj

drugačnega zaznavanja sveta psa Flusha, namreč preko vonja, sluha in

(ptičja perspektiva), ki omogoča pregled in uvid v tok sveta (ibid.: 276) ter instinktivnih reminiscenc (Prim. Braidotti 2006: 103).

vedenje o prihodnosti, vez z nezemeljskimi bitji, duhovi in bogovi, ka-

terih sli so lahko, ter, ne nazadnje, dar petja. V kulturnem imaginariju v

Kljub dominantni vlogi potujevanja in kritike človeškega sveta lahko v

zvezi s pticami nedvomno prevladujejo pozitivna pričakovanja. Redke

teh znanih literarnih besedilih4 diagnosticiramo poskuse ubesedenja

specifične živalske zaznave in s tem tudi prve korake k opolnomočenju

5

Moj korpus, ki vsebuje le fikcionalna, literarno kvalitetna dela, obsega naslednje knjige: Amsèl: kot cilju sodobnih »živalskih« študij. S poskusi ubeseditve živalske per-Wiedersehen in Tanger (2016); Balàka: Tauben von Brünn (2019); De Cesco: Das Erbe der Vogelmen-schen (2020); Hahn: Aus und davon (2020); Hettche: Die Pfaueninsel (2014); Kinsky: Hain (2018); spektive so bili narejeni prvi koraki v želeno smer.

Leutenegger: Matutin (2008); Kronauer: Das Schöne, Schäbige, Schwankende (2019); Nadj Abon-ji: Tauben fliegen auf (2010); Röckel: Der Vogelgott (2018); Scheuer: Die Sprache der Vögel (2015); Timm: Vogelweide (2013); Timm: Ikarien (2017). Hudournik/i ( Der/Die Mauersegler) so naslovljeni kar štirje romani naslednjih avtorjev: Zeidler (2007), Poschenrieder (2015), Schreiber (2021) in 3

Prevod N. Š.; v nadaljevanju velja tudi za vse ne posebej označene prevode.

baskovski avtor Aramburu (2021). Izključujem torej otroško, poljudnoznanstveno literaturo 4

Svetovno znani avtorji, ki so pisali o živalih ali vnašali živalsko perspektivo, so npr. tudi Flau-ter eseje, kar je delno problematično, ker privilegira sodobno pisanje o naravi (nature writing) bert, Melville, London in Coetzee.

predvsem zadnjo zvrst, kombinirano z avtobiografskimi doživetji.

256

izjeme, kjer so ptice nevarne ali simboli zloveščega, recimo v Hitchcock-njegova responzivnost. Rosi Braidotti, katere teorija v večji meri izhaja iz ovem filmu Ptice, praviloma delujejo kot posebni efekti obrata pomen-razmišljanj Deleuza in Guattarija (zlasti 10. poglavje knjige Tisoč platojev), skega okvira. Diferenciacijo ptic na posamezne ptičje vrste poznamo že

nas pa nagovarja, da opustimo habitualizirane zaznave in antropocen-iz antike, posebno plodovita je bila v književnosti srednjega veka, toda

trično razmišljanje, sprejmemo našo nomadično, tj. neenotno, hibridno,

tudi tu je razlikovanje delovalo preko posebno markantnih lastnosti po-

torej posthumano subjektivnost in se kreativno podamo v sprejemanje

samezne ptičje vrste, ki se je usidrala v kolektivno zavest, recimo orla,

zoe, spregledane in podcenjene življenske energije, ki nas soustvarja. Na kukavice, slavčka, lastovice, sove ipd. (ibid.: 273).

tak način pa lahko najdemo tudi pot k »postajanju žival«, izraz, ki sta ga

ustvarila Deleuze in Guattari (Braidotti 2006: 37, 41, 42, 96).

Praviloma in tradicionalno so se literarnovedne razprave živali v knji-

ževnih besedilih lotevale imaginološko; pristop preko zgodovine in pre-

pletanja motivov je prinesel dragocene uvide, vendar je – očitek kultu-

roloških živalskih študij – primarno usmerjen na človeka in njegove IMENA IN ORNITOLOGI – RAZDALJA

doživljajske ter miselne svetove (Borgards 2016: 228, 233). Pod plastmi

KOT SPOŠTOVANJE DRUGAČNOSTI

metaforičnih, simboličnih in alegoričnih pomenov se živali »domestici-

rajo«, izgubijo svojo prvotno »materialnost«, obravnavane so kot objekti,

odvzema se jim glas, tako rekoč izginejo (McHugh 2009: 24). Opolnomo-

Na tem zahtevnem teoretskem ozadju velja uvodoma izpostaviti ne-

čenje (živali) lahko poteka preko ponovne vzpostavitve telesnosti – tako

kaj skupnih značilnosti celotnega korpusa: ptice igrajo v njem sicer po-

živalske kot živalskosti v človeku, in seveda, kar nas pripelje ponovno k

membno, ne pa osrednjo vlogo, morda z izjemo romana Matutin. Ne začetku: preko potujenega pogleda, zrenja nase z vidika »drugega«.

najdemo poskusov, da bi se pripovedovanje približalo neki »ptičji per-

spektivi«, tako v konvencionalnem smislu preglednosti sveta kot tudi v

Prav vez z alteriteto poudarjajo Derrida, Haraway in Žižek v svojem ko-

eksperimentiranju z govorom s ptičjega zornega kota. Avtorji in avtorice

mentarju na Derridajev tekst Žival, ki torej sem (več sledi): »Katera žival?«

se ptičji tematiki približujejo tiho, pazljivo in z nevsiljivimi sredstvi, kot se sprašuje Derrida in odgovori »[d]ruga« (Derrida 2011: 20).6 Donna Ha-da jih ne bi želeli preplašiti. Ptice v nobenem od del korpusa niso obrav-

raway pa si v svojem manifestu za sobivanje ljudi in živali postavlja nalo-

navane kot »tovariške živali«, kot »companion species« v smislu Donne

go, kako usvajati tako politiko in etiko, ki bi omogočali, da uspeva »signi-Haraway (2016: 21). Koraki, ki se oddaljujejo od antropocentričnosti, so

fikantna drugačnost« (Haraway 2016: 9), medtem ko Slavoj Žižek drugost

se v tem korpusu izkazali kot previdni, redkokdaj očitni, marsikdaj pa

vnaša že v naslov »Živalski pogled drugega« (Žižek 2011: 5). Ker se Derrida-tudi ambivalentni.

jevo razmišljanje ključno vrti tudi okrog živalskega »odgovarjanja« (Der-

rida 2010: 175–201), se v tem kontekstu in z ustrezno diferenciacijo ponu-

Ob branju najprej zaznamo pogostost imen ptičjih vrst in družin, ki jih

jata tako Waldenfelsova fenomenologija tujosti in drugačnosti kot tudi

pripovedni opazovalci vešče registrirajo in pogosto navajajo tudi njiho-

ve značilnosti in načine bivanja. Ta poglobljeni, (poljudno)znanstveni in-

teres povzema nek vedno bolj razširjen družbeni pojav, ki signalizira za-

6

Tu se pojavi težava s prevodom v slovenščino; nemški prevod se ji je ognil z navedbo »Das/Der andere ( láutre)« (Derrida 2010: 20).

nimanje za estetske in bivanjske, ne več izključno izkoriščevalne vidike

257

človeka v odnosu do narave. Opazovanje ptic (birding ali bird watc hing), egetični« (Borgards 2016:262) signali za določeno okolje: v Timmovem

naravovarstveno gibanje neprofesionalnih ljubiteljev,7 se je razvilo ob romanu označujejo galebi, školjkarice, čigre, različne vrste morskih koncu 19. stoletja predvsem v anglosaškem in nordijskem svetu tudi kot

gosi, sov ipd. prazninski prostor »ptičjega pašnika«, v dobesednem pre-

odgovor na tisočletni lov na ptice kot hrano in razvedrilo (ptice v kletkah).8

vodu naslova romana ( Vogelweide). Otok Scharhörn, eksklava Hamburga Nadomestilo ga je s sicer nič manj kompetitivnim športom ali hobijem,

ob Vatskem morju, je geotop in nacionalni park, ki je pod strogim nara-

ki pa pticam zagotavlja obstoj in se je ponekod povezal tudi s civilno zna-

vovarstvenim nadzorom. S svojimi plitvinami, ravninami, nenaselje-

nostjo štetja ptičje populacije. Kot modni pojav se je razširil pred kakim

nostjo (tam sme živeti le ptičji paznik, čigar delo za nekaj mesecev prev-

desetletjem, posebno izkazal se je med pandemijo, kar so zaznali in zabe-

zame protagonist Eschenbach) in oddaljenostjo od civilizacije deluje ležili recimo tako v New York Timesu kot na Harvardovi univerzi. Med-kot projekcijsko platno za pogovore protagonista s svojimi »duhovi«, ži-

tem ko članek v New York Timesu poudarja predvsem kompenzacijske

vimi in mrtvimi prijatelji in sovražniki (Timm 2013: 9–10). V izrazitem

funkcije »ptičarjenja« in individualno porast čuječnosti (Fortin 2020), je

nasprotju je z mestom Hamburgom, kjer je junak vodil uspešno, materi-

drugi osredinjen na medsebojno povezanost ptičarjev, ki z ustreznimi di-

alno brezskrbno, toda izredno hektično življenje do svojega finančnega

gitalnimi orodji soustvarjajo ptičji atlas in spremljajo tudi neobičajna do-in čustvenega zloma.

gajanju v zraku (Glotzer 2021). Zato ne čudi, da so v romanih viri znanja

o pticah prav ptičarji ali ornitologi, ki so posebno pozitivno naravnani.9

Vogelweide je literarno ambiciozen roman o (heterospolni) ljubezni različnih oblik, o zakonu, poželenju, sli, partnerstvu, materinstvu, zaupanju, Poimenovanje v teh literarnih kontekstih deluje proti posploševanjem

izdaji in prijateljstvu. Objekt plastenja diskurzov in pomenov niso ptice,

in metaforizacijam; poudarja stvarni obstoj posameznih ptic, njihovo

temveč ljudje in njihovi medsebojni odnosi, pri čemer povezuje Timm

»materialnost«. Prevlada funkcija diferenciacije v smeri individualiza-

tako diahrono kot sinhrono os; na diahroni osi preko posrednega in ne-

cije in ne dominacije poimenovanja, kot to ugotavlja postkolonialna te-

posrednega citiranja literarnih predlogov.11 Srednjeveško pojmovanje lju-

orija.10 V fikcionalnih besedilih zelo konkretne živali delujejo kot »di-bezni – tako dvorne kot tudi ljudske – nakazuje že naslov, saj je Walther

von der Vogelweide najbolj cenjen nemški lirik tistega časa, Eschenbach

kot priimek glavnega junaka pa evocira Wolframa von Eschenbacha, pis-

7

Od leta 1979 deluje DOPPS, Društvo za opazovanje in preučevanje ptic v Sloveniji, ki je največja naravovarstvena nevladna organizacija v Sloveniji.

ca Parcifala in drugih dvorskih epov, preko njega pa poteka vez do Richar-8

To med drugim tematizira Gertrud Leutenegger v romanu Matutin.

da Wagnerja, posebno njegovega Tannhäuserja. Konstelacija figur – dva 9

Prav Eschenbachov angleški prijatelj, s katerim ga veže globoko prijateljstvo, je tak zaupnik, ki zadovoljna para, ki se kljub temu znajdeta v navzkrižni ljubezni – citira

mu s poslušanjem njegovih problemov pomaga in stoji ob strani. Podobno figuro uporablja Goethejeve Izbirne sorodnosti. 12 Na sinhroni osi vnaša druga nit dogajanja, Timm tudi v kasnejšem romanu Ikarien.

10 Problem imenovanja je teoretično zahteven in kompleksen. To nakazuje Derrida, ko po eni strani kritizira abstraktno pojmovanje živali oz. človeka kot rodovnega bitja: »To je tako, kot da bi poleg posameznih podvrsti začela obstajati vrsta kot takšna. Morda živali tako vidijo 11

Znana literarna kritičarka Sandra Kegel kritizira ob tem romanu prav Timmovo preveliko am-

človeka, morda je to razlog njihove zbeganosti« (Žižek 2011: 8). Po drugi strani pa opozarja, bicijo: meni, da se Timmov pogled na razburkana srca ne izide, »ker je avtorju konstrukcija izhajajoč iz Benjamina, na občutek »prikrajšanja, osiromašenja, pomanjkanja«, ki je »velika zgodbe v napoto. Ker mu ne uspe, da bi svoje ideje o ljubezni, moči in želji napolnil z življen-bolečina narave« (Derrida 2011: 41). Ta bolečina ne izhaja »le iz nezmožnosti govorjenja« (ibid.: jem« (Kegel 2013).

42), temveč je »žalost, katere izvor je tako vedno ta pasivnost biti imenovan, ta nemožnost pri-12 Sandra Kegel še doda: »Z veseljem bi se odpovedali Keatsu in Goetheju, Luthru in Luhmannu, lastitve lastnega imena« (ibid.).

če bi zato dobili več Uwa Timma v originalu (ibid.).

258

namreč Eschenbachova dejavnost zbiratelja in analitika realnih ljube-svojo navezavo na Waldena in pred tem Emersona in Thoreauja. Mor-

zenskih zgodb za optimizacijo partnerskih portalov, dodaten niz pojavov.

da je ta navidezna abstinenca povezana z veliko daljšo, že v antiki zna-

Nasproti trendu komodifikacije ljubezni, ki jo protagonist odklanja, delu-

no raznolikostjo v pisanju o naravi: od bukoličnih, pastoralnih žanrov,

jejo opisi posameznih ptic in obnašanja pri parjenju (redkega togotnika:

preko poezije narave do ekokritičnih besedil.15 Književnost v nemščini

Timm 2013: 159–162 in golobov: ibid.: 307) kot tolažilna protiutež. Avtor

ima posebno dolgo, plodno in raznoliko tradicijo literarnega odnosa do

jih povzema po dveh do danes referenčnih knjigah, Brehma in Buffona. V

narave že od srednjega veka preko Klopstocka, Goetheja, Hölderlina, Ei-

smislu razmišljanja o medsebojnem učinkovanju zapisov in zaznavanja

chendorffa, Stifterja do Rilkeja, Trakla, Kirsch in Seilerja, če omenim le

živali, kar Borgards imenuje »poetizacija« (Borgards 2016: 231–233), ugota-

nekaj najvidnejših primerov. Vsaj od modernizma se seveda avtorji in

vlja Eschenbach: »Ta natančen pogled, ki si išče prav tako natančen jezik,

avtorice izogibajo vsakršnemu sentimentalizmu idiličnosti, ki ga pove-

ta pa ponovno izostruje pogled, bi bil lahko vzor za opisovanje želje [po

zujemo z opisi neokrnjene narave in harmoničnim sobivanjem, in se

ljubezni]« (Timm 2013: 162). Kljub spoštljivi razdalji med ptičjim in člo-

odločajo za kritične, potujene pristope. Jezikovni dvom moderne je bi-

veškim svetom, njegovemu poznavanju posameznih ptic zaradi svojega

stveno vplival na strožje kriterije literarnosti, tako da izključuje poljud-prijatljstva s ptičarjem in njegovi funkciji začasnega čuvaja, torej zaščit-ne bestselerje.16 S tega izhodišča je jasno, da potrebuje žanr redefinicijo nika ptic, omenjena izjava nakazuje, kako ponotranjena je človeška avto-

(Dürbeck/Kanz 2020); ne glede na to lahko k žanru prištejemo Judith

referenčnost. Tradicionalna kulturna kodiranost prodre predvsem v opi-

Schalansky, Gertrude Leutenegger, Brigitte Kronauer, Lutza Seilerja in

sih sokola, s katerim se protagonist v svoji vlogi kot izobčenec in samotar vsekakor tudi Esther Kinsky.17

poistoveti (ibid.: 286, 288, 289, 290, 292, 307, 308, 335) in samopoveliča.13

Zadnja stavka se glasita: »Kasneje je šel preko sipine. Sokola ni bilo več na Svojo knjigo Hain je Esther Kinsky podnaslovila »Geländeroman«, kar spregled« (ibid.: 335).

bi lahko prevedli kot »roman terena«, torej z neobičajno, novo žanrsko

oznako, ki naznanja, da ne bo govora o milih in priljubljenih pokraji-

nah italijanskih turističnih reklam ali o deželi, kjer po Goetheju »cve-

NA TERENU – SPOMINSKI DISKURZ tijo limone«, torej o t. i. loci amoeni, temveč prav nasprotno. Pojem pokrajine prikliče ne le obsežnejši in skladnejši pogled na del ozemlja, IN »DEMOKRATIČNA« PISAVA

temveč poudarja tako vizualno dimenzijo kot tudi specifične lastnos-ti določenega območja. Teren pa konotira manjši »svet«, zemljišče, na

T. i. pisanje narave ali »nature writing« v evropskih literaturah, z izjemo 15 Prvotno se je k žanru pisanja narave prištevalo le dokumentarno literaturo; anglofonska lite-britanske književnosti, kjer je v zadnjih letih s svojimi knjigami zaslo-

ratura razlikuje manj ostro dokumentarno stvarna besedila in literarna. Prim. Dürbeck/Kanz vel/a recimo Helen MacDonald,14 ne uspeva na isti način kot v ZDA s

2020, ki kompleksno predstavita problematiko.

16 Po prvotni svetovni uspešnici niza Peter Wohlleben knjige o drevesih in gozdovih drugo za drugo. Zaradi vprašljive tako strokovne kot stilne kvalitete ter zaradi povsem enoznačnega 13 Kot poudarja Mateja Gaber v svoji razpravi v pričujoči publikaciji, so sokoli v srednjem veku počlovečenja rastlin ga tu ne bomo upoštevali.

zaradi številnih kvalitet »veljali za simbol viteza« (Gaber: 2023: 104).

17 Tudi Marcel Beyer in Ulrike Draesner in nekateri drugi avtorji in avtorice se pojavljajo v kon-14 Uspešnici sta postali knjigi H is for Hawk (2014) in Vesper Flights (2020). Poudarek na pticah te-tekstu pisanja narave. Poudariti je treba, da le pri redkih, tudi zgoraj navedenih, ta žanr prevla-melji tudi na dokumentarcih o pticah, ki jih je nebinarna oseba MacDonald ustvaril/a za BBC.

duje v njihovem opusu.

259

katerem taktilna, s hojo povezana dimenzija in geološka sestavljenost Ta osrednja tema se v strukturo knjige vtke z raznobarvnimi motivnimi

prevladujeta. Trije »tereni«, ki jih obišče in kjer kratek čas biva prvoo-

in pomenskimi nitmi, ki so med seboj rahlo prepletene in tvorijo ume-

sebna pripovedovalka, Olevano blizu Rima, Chiavenna med švicarskim

telno predivo z odprtimi konci. Bralčeva ali bralkina domišljija lahko

Grischunom in Ticinom ter nazadnje Comacchio v Padanski delti, so

niti povzame in vprede v lasten čutni, miselni in jezikovni svet, ne toliko zaznamovani s človekovimi pogosto nasilnimi ali brezobzirnimi pose-z identifikacijo, temveč s posnemanjem avtoričinega natančnega in po-

gi v naravo in obratno, prikrivanjem človekovih sledi z zaraščanjem. So

tujenega pogleda na običajno, vsakodnevno, znano, vendar spregleda-

pretežno kraji, ki jih pisateljica strnjeno označi tako: »tu in tam redek

no. Tujost se pojavi tudi jezikovno, preko nenavadnih, toda nevsiljivih

gozdiček18 na kosu zemlje, ki se izmika uporabnosti, ali pa goščava, ki jo

jezikovnih povezav, recimo sestavljenk, posebno pa s pomočjo vnosa

dopuščajo, ker skriva propadajoče. Ničesar, kar ne bi bilo večkrat opeča-

abstraktnih pojmov za opise naravnih in stvarnih pojavov. Prav ta ne-

teno, vedno lebdeče med izbrisom in sledjo« (Kinsky 2018: 202).

navadni literarni postopek napelje k vtisu, da teži pisava Esther Kinsky

k enakovrednosti vseh elementov, k neke vrste literarni »demokratič-

Knjige Esther Kinsky nimajo običajne pripovedne dogajalne osi, tem-

nosti«,19 ki vključuje pojavnosti materialne, rastlinske, živalske, duhov-

več so sestavljene iz opisov vsakdanjih opravil in opažanj, vtisov, misli

ne in ustvarjalne »narave«, prostorskih in časovnih dimenzij, stvarnega,

in spominov, ki se pogosto porajajo ob sprehodih, obiskih krajev in re-

imaginarnega in potencialnega. Če besedilo doživimo s takega vidika,

miniscencah na literarna dela, filme ali slike. V romanu Hain spominski presega domet pisanja narave in uresničuje pričakovanja in zahteve

diskurz, v prvem delu na pripovedovalkinega pred kratkim preminule-

Rosi Braidotti ne le po prehodnosti identitet, temveč po usmerjenosti

ga življenjskega sopotnika, v drugem na očeta oz. na njegovo ljubezen

na nomadično etiko, ki temelji na enakosti preko meja zvrsti (Braidotti

do Italije in Etruščanov in posledično na družinske počitnice blizu et-

2006: 41).

ruščanskih nekropol, ne ustvari zaokroženih podob mrtvih. Žalovanje

in spominjanje je fragmentarno, se nepričakovano vname ob banalnih

Kaj pa ptice? Ptice tvorijo izpostavljeno, toda enakovredno pomensko

opravilih ali mislih, si izbira neobičajne, posredne oblike. Tako vsako-

mrežo,20 ki s svojimi prazninami21 ustvarja zračnost, nekakšno »ne-

dnevni sprehod na olevansko pokopališče, kjer spremlja spreminjanje

besno« odprtost besedila. Seveda delujejo glede na opisane »terene«

narave ter prihode in odhode svojcev, za protagonistko postane redni

enostavno tudi kot diegetične živali. V začetku pojavljanja, v poglav-

obred za povezavo z mrtvimi. Svojo žalost projicira na dve pokojnici, ka-

ju Dnevi kosa (Amseltage – giorni della merla), so recimo pokopališča

terih življenje si pričara v domišljiji. Prav pogostost pojavljanja pojma

označena kot ptičji kraji (ibid.: 36). Naslov poglavja se nanaša na »zad-

pokopališče in uvodni spomin, ki deluje kot neke vrste prolog, naznani

nje dneve v januarju, v Italiji baje najhladnejše v celem letu« (Kinsky

temo knjige, namreč prepletenost živih in mrtvih, žive in mrtve mate-

2018: 38), ki pa prav zato napovedujejo zgodnjo pomlad in so vezani

rije, rasti in spreminjanja ter propadanja, človekovih sledi in ponovno

prilaščanje »terenov« s strani narave.

19 Demokratičnost v smislu enakopravnosti oz. enakovrednosti, svobodi do samoodločanja in povezanosti raznolikih elementov in ne v političnem smislu vladavine ljudstva.

20 Enakovredno, recimo kot kontrast mreži zavrženega, odpadkov in smeti, ki so vedno tudi sledi 18 Beseda der Hain označuje gozdiček, vendar ima vzvišeno in poetično konotacijo, recimo Göt-

človeškega.

terhain in Friedenshain, kar označuje pokopališče. Od tod verjetno odločitev avtorice za tak na-21 Prim. str. 252: »Sem sedaj videla male bele čaplje na vodnem robu jarka, bele in neprizadete, slov.

naročene, da čuvajo praznino.«

260

V PASTI – PTIČJI PASIJON IN

na antične in ljudske legende ter so ponekod še obeleženi s posebnimi

obredi. V Rimu in Ferrari, kjer se pripovedovalka sprehaja po neizho-

PRIPOVEDNI PREOBRAT

jenih poteh, prevladujejo seveda golobi in vrane, ki so si sovražni, na

solinah v Comacchiu22 so flamingi. Redno omembo ptic v kontekstu

pokopališč lahko povežemo s številnimi starodavnimi predstavami

Okoljevarstveniki že desetletja opozarjajo, da za zmanjševanje ali celo

ptic in duš, ptic, ki prinašajo sporočila pokojnih, ptic kot sredstva pre-

izumrtje marsikatere ptičje vrste ne smemo kriviti le klimatskih in rokovanja, ptic kot vez med naravnim in transcendentalnim ipd. Te

okoljskih sprememb, posebno uporabo gnojil in pesticidov, na kar je po-

številne pomenske razsežnosti ostajajo v domeni bralčeve in bralčine

sredno opozorila Gertrud Leutenegger že sredi 80. let prejšnjega stole-

interpretacije, povezava z mrtvimi pa je jasno nakazana v naslednjem

tja,23 temveč prakse, ki obstajajo še danes, predvsem v sredozemskih de-

odstavku: »Neodločeno sem stala malo oddaljena od malega pokopali-

želah, južno od Alp, in sicer različni načini lovljenja in uničevanja ptic

šča in ponovno videla dve čaplji, ki sta sedeli na kablu, razpetem med

(selivk) in celo ptic pevk, ki se prodajajo kot posebna poslastica, čeprav

dvema stebroma. Sta bili znaka ali sta sami čakali na znak? Vsekakor

je to seveda prepovedano.24 Že Esther Kinsky omenja, sicer bolj mimo-

sta dajali vtis, da sta na pravem mestu, v spodobni razdalji na straži

grede, še vedno prakticirano streljanje in lovljenje ptic v nekaterih ita-

kot varuha mrtvim in kot neopazno spremstvo zbora žalujočih« (ibid.:

lijanskih krajih (prim. ibid. 88, 113–114, 182–183, 207–208).25 S svojim ro-215, prim. tudi 252). S povezavo čapelj in znakov (prim. ibid.: 117, 257 –

manom Matutin nam Gertrude Leutenegger predoči vse pasti in zasede, flamingi) se avtorica nanaša na moto romana (in njegov naslov) izpod

zvijače in okrutnosti, ki jih je človek sposoben, da bi ulovil in ustrelil čim peresa Ludwiga Wittgensteina, ki se sprašuje, ali bi bilo smiselno brati

večje število ptic. V nasprotju z ostalimi literarnimi obdelavami mojega

razpored dreves kot skrivni jezik.

korpusa postavlja švicarska pisateljica ptice v ospredje svoje pripovedi

in skuša postaviti spomenik neštetim milijonom žrtev na precej nena-

Posebno čutno, glasovno razsežnost roman pridobi z natančnim poi-

vaden način.

menovanjem petja in glasov, ki jih posamezne vrste ptic proizvajajo (prim. Timm 2013: 208). Protagonistka pogosto sliši in prepozna ptičje

Priklicati pozabljeno v spomin, rešiti potlačeno iz pozabe in ju vnesti v

oglašanje, ptic pa ne more locirati. Smrt deluje, kot navaja prolog, po-

kolektivni kulturni spomin, je vsekakor ena izmed funkcij književnosti.

dobno, z vzajemnim učinkovanjem prisotnosti in odsotnosti: »Odsot-

nosti ni moč misliti, dokler obstaja prisotnost. Za žalujoče svojce je svet določen z odsotnostjo« (ibid.: 12).

23 V romanu Kontinent iz leta 1985 pripovedujejo prebivalci neke vasi na jugu Švice, kjer imajo številne vinograde, da so bile ptice kolateralna škoda uničevanja nedovoljenih vinskih trt z rastlinskimi strupi. Prim. Vesna Kondrič - Horvat 2002: 207.

24 O tem dejstvu poročajo okoljevarstvene spletne strani, predvsem je ogorčenost velika nad dolgo mrežo ob egipčanski obali (prim. https://www.voliere.ch/vogelmord-in-aegypten/ (citirano 25. 5. 2023).

25 Kakšno škodo ptičji populaciji povzroča ta praksa, sta ugotavljala avtorja Ennulat in Drawer v knjigi Tierschutzpraxis (Stuttgart: Fischer) že leta 1977 in se nanašala na podatke Evropske komisije (gl. 277). Zadnje evropsko poročilo o stanju varstva ptic najdemo na spletni strani 22 Na str. 228–229, 231 besedilo omenja strunjanske soline in piranski muzej z opisom pridobi-https://eur-lex.europa.eu/legal-content/DE/TXT/PDF/?uri=CELEX:52020DC0635&from=CS

vanja soli.

(citirano 27. 5. 2023).

261

Kar je praviloma posvečeno ljudem in dogodkom, je v romanu Matutin tudi o njihovih življenjskih navadah – ostajajo štiri figure dvoumne in

kar dvojno namenjeno pticam in barbarskemu odnosu človeka do njih,

večznačne, tri tudi nimajo imen. Njihova življenja so tako nedoumljiva

ki traja že od železne dobe. Lesena kopija kamnitega stolpa za lovljenje

kot so ptičja za nas ljudi.

ptic,26 zgrajena na splavu in privezana na obalo priljubljenega turistič-

nega mesta nekje ob južnošvicarskih jezerih, naj bi opozarjala na napra-

Matutin, podobno kot roman Hain, nima vidne dogajalne osi kljub te-ve, ki so služile privabljanju ptic selivk, da se od dolge poti odpočijejo in meljni nalogi, da pripoveduje o ptičjem stolpu, ki jo protagonistka po

tako končajo v mrežah. Prvoosebna pripovedovalka se ob prihodu v sta-

delcih izpeljuje dan za dnem. Dnevniški kroniki podobno linearnost

ro domovino javi za kustosinjo, da bi trideset dni neprenehoma bivala

rahljajo druge odprte pripovedne strukture; poleg poročanja in opazo-

v stolpu in zainteresirane obiskovalce poučila, kako so delovale lovilne

vanja ter sanjskih sekvenc se pripovedovalkina drža izraža v negotovos-

naprave. Zainteresirani se morajo obvezati, da preživijo noč v stolpu, saj

tih, spraševanju same sebe, različno jasnih spominih, kot so denimo je bil čas lovljenja v zgodnjih jutranjih urah, ko so na nebu postale vidne tisti na otroška leta, ki so bolj izčrpno pripovedovani, in taki, ki ostaja-jate ptic. Od tod tudi naslov »matutin« (vigilija ali nočni oficij), ki ozna-jo prikrito nedoločeni, recimo spomini na neko strastno ljubezen, ki je

čuje nočno oz. zgodnjejutranjo molitev prvih kristjanov ali menihov kot

povezana z določenim hotelom in vilo v mestu (ter rumeno barvo). Ta

priprava na verski praznik. S ptičje perspektive zveni ta naslov ne le iro-

mesta so lahko označena s prehodom jaza na nek neznan dvojinski mi

nično, temveč cinično.

(prim. Leutenegger 2008: 53, 56, 68, 161, 210) in na občasen nagovor ne-

kega ti, ki ostaja zagonetna figura.

Pripovedovalki se čez nekaj brezdelnih dni pridruži skrivnostna mla-

da ženska Viktoria, s katero se junakinja po pravilih spomenika ne sme

Povezanost med bolj ali manj jasno orisanimi spominskimi fragmen-

pogovarjati o poreklu ali drugih osebnih zadevah. Kljub temu iz njenih

ti nastane preko kopičenja in prepletanja motivnih in pomenskih

bornih izjav ugotovi, da gre za migrantko iz neke latinskoameriške dr-

plasti. Z njimi avtorica s tiho ironijo ne obremenjuje ptic, temveč pri-

žave, kjer je kot otrok v babičini vasi doživela krute borbe kondorjev in

kazane figure – tudi protagonistko – ki se izkažejo kot uporniške, ker s

bikov. Predstavnik mestnega sveta, ki se zelo zavzema za spomenik, pri-

svojo fluidno konsistenco, s svojo nedoločenostjo in spremenljivostjo

naša protagonistki borno hrano, krožnik polente, ker želi ponazoriti, motijo družbeni red in se mu izmuznejo, do določene mere celo me-kako revno so ljudje živeli v preteklih časih in si predvidoma zato tudi

stni uslužbenec in navidezni birokrat. Druga moška figura, arhitekt,

nalovili ptice. Kot četrta ambivalentna figura deluje arhitekt umetniške-

se mestoma spremeni v ambivalentnega moškega iz protagonistki-

ga projekta, mož v dolgem črnem plašču in klobuku, ki zalezuje objekt

nega življenja in spominja na ogromno vrano (prim. ibid.: 24–25, 59,

in ga naposled tudi odpelje. V nasprotju z natančnimi opisi (iz poseb-

77, 149). Pravilom mesta oporeka, ker se pojavlja na mestih, kjer naj

ne dokumentacije) prefinjenih, a skrajno krutih metod lova na ptice ne bi smel biti, posebno v bližini stolpa. Viktoria je ilegalno priselje-in vrste ptic, ki se jih je lovilo za specifične namene – marsikaj izvemo

na in mora postati nevidna, da bi ostala; njene laži so del migrant-ske preživetvene prakse. Pripovedovalka pa se upre pravilom stolpa,

26 Čeprav je narava številne stolpe prekrila, nekateri so se zrušili – lov na ptice so namreč so ker dovoli Viktorii, da redno prenočuje pri njej in ne sprejema drugih

prepovedali v drugi polovici 19. stoletja – in so pozabljeni, so posamezne obnovili v muzealne obiskovalcev.

namene in si jih je mogoče ogledati. Prim. https://www.ticinoweekend.ch/mendrisio/scudel-late-muggiotal-roccolo-vogelfaenger-turm/ (citirano 25. 5. 2023).

262

SKLEPNE MISLI

Medtem ko služijo ptice v tradicionalnih narativih kot sredstvo za pri-

kaz človeške eksistence v vseh raznolikih bivanjskih in imaginarnih oblikah, izpelje Gertrud Leutenegger v svoji pripovedi preobrat: ne da

Pričakovanja, povezana s funkcijami literature, ki naj bi jih izpolnjeva-

bi eksplicitno izpostavila namero, lahko roman beremo kot projekcijo

la danes, v agresivnem postindustrijskem času, so visoka: poleg uvodo-

ptičjih »občutij« na pripovedne figure oziroma na prehodnost med figu-

ma omenjene dezavtomatizacije zaznave in vnašanjem pogleda dru-

rami in pticami, ki pa nikakor ne zapade v past istovetenja. Otroški spo-

gega naj bi literatura s svojo kreativnostjo nakazala možnosti in poti mini na katoliške obrede ob obhajanju Jezusovega pasijona, ki povezuje

drugačnega pojmovanja, doživljanja sveta in delovanja v njem. Tega se

motiviko neskončnega trpljenja, smrti in rešenja (ibid.: 62–65, 86, 118) so zavedajo tudi tu omenjeni filozofi in filozofinje, saj pogosto navajajo prenosljivi na ptičji martirij. Povsem resni opisi, ki se ne ognejo niti naj-primere prav iz književnosti. Literarna besedila služijo, po Latouru, ar-

manjši krutosti, obarvajo človekovo življenje ironično groteskno, tudi hiviranju dogajanja v stičnih conah med ljudmi in živalmi, na nazorne

tam, ko teče beseda o občutkih brezdanjosti, pomanjkanja orientacije in

načine inscenirajo sedanje dogajanje in snujejo prihodnje alternative

razpada. Želja po nevidnosti in prehajanju v stvarni svet, ki ju pripove-

(Borgards 2016: 239–240). Gledano z vidika ciljev in teoretičnih postavk

dovalka vadi v otroštvu (ibid.: 30, 58, 67, 83), upornost in izvirno izogiba-

človeških in živalskih študij, udejanjajo tri predstavljena besedila zah-

nje pritisku družbenih redov, neke vrste rezilientnost, ki jo živijo osre-

teve po premikih na različne načine in v različnem obsegu. Potrdila so

dnje figure romana, deluje kot nadomestek in upanje za preživetje ptic.

se moja predvidevanja, da se odprta pisava po vzoru écriture féminine, ki Prav odprtost do drugega, ki jo v knjigi predstavlja predvsem ponosna

vnaša prehodnost in večznačnost tako v posamezne elemente pripove-

migrantka Viktoria, in protagonistkin odnos do nje, medsebojna naklo-

dnega sveta (figure, prostor, čas, dogajanje) kot tudi v strukturne prvi-

njenost in soodvisnost, dajejo upanje za rast človekovih zmožnosti em-

ne (menjava pripovedovalnih pozicij, ironija, simbolne mreže), obnese,

patije, zavedanje o sogradnji skupne identitete, premagovanju posame-

ker med drugim spodbuja aktivno recepcijo, torej vključuje osmišljanje

znikove osamljenosti in končno tudi višjo prehodnost med vrstami.

s strani bralk in bralcev. Ptice so sicer po Borgardsu, ki termin prevza-

me od D. Haraway, obravnavane kot »materialno-semiotične mešanice«

Roman se prične s morastimi sanjami pripovedovalke: »Zapustiti mo-

(ibid.: 235, 237), toda njihovo sobivanje s človekom je v treh romanih raz-

ram zemljo, vrtinčasti vihar me vleče v zrak! Gozdovi, jezera, hribi se

lično močno poudarjeno, od spoštljive razdalje do občutka sočutja in

potapljajo pod mano, počasi, neprenehno. Stegnjena v letu se ne morem

odgovornosti za njihov spomin. Vsem trem romanom uspe ptice osvo-

braniti, veter buči po mojem telesu do končin prstov. Kar bi bilo lahko

boditi iz tradicionalnih simbolnih mrež in poudariti njihovo konkretno

krasno, ta polet v neizmerljive zračne prostore, zakaj me zdaj navdaja

materialnost oz. telesnost.

z grozo?« (ibid.: 7) Zaključi pa se s čarobno »metamorfozo« stolpa v pti-

co: »Premika se! […] Ni dvoma, stolp se na svoji ploščadi pomika počasi

Timmov roman ostaja v okvirih dihotomičnega prikazovanja sveta z

ven na jezero, vleče ga motorni čoln. […] Stolp tako hitro drsi po jezeru

diferencijacijami po spolu, razredu, prostoru (mesto/podeželje), do-

navzgor, kot če bi mu zrasla krila. Komaj še vidim motorni čoln, zdaj se

življanju časa in razlikovanjem med »kulturo« in naravo, kar je v toku

približuje pasu megle nad vodo, že se je vanj potopil in izginil s stolpom

pripovedi podvrženo ironizaciji in kritiki. Polarizacije povezujejo sicer

vred« (ibid._ 215–216).

tradicionalna veziva, kot so ljubezen, prijateljstvo, umetnost, naklonje-

nost, spolnost ipd., toda ti ne uspejo kompenzirati razdorov in protislovij, 263

ki jih ustvarjajo poznokapitalistični, globalizirani in komodificirani ži-BREDNICH, Rolf Wilhelm (ur). et al. (1977–2015): Enzyklopädie des Märchens: vljenjski slogi. Roman Esther Kinsky nakazuje smer možnih sprememb

Hand buch zur historischen und vergleichenden Erzählforschung. Berlin: de tako, da reducira človekovo vlogo in jo izenači s pomenom »narave«, ži-Gruyter.

vali, rastlinja in predvsem »zemlje«. Z vnašanjem spominskega diskur-

DERRIDA, Jacques (2010): Das Tier, das ich also bin. Dunaj: Passagen Verlag.

za in teme minljivosti ilustrira vzajemno učinkovanje človeka in narave,

DERRIDA, Jacques (2011): Žival, ki torej sem (več sledi). V: Problemi, 1–2, 17–46.

torej kako si narava kot enakovredni akter ponovno pribori terene, v ka-

DÜRBECK, Gabriele/KANZ, Christine (2020): Gibt es ein deutschsprachiges tere so posegli ljudje. Gertrud Leutenegger tematizira odnos med ljud-Nature Writing? Gebrochene Traditionen und transnationale Bezüge. V:

mi in pticami na najbolj prodoren in prepričljiv način, saj je v romanu,

DÜRBECH, Gabriele/KANZ, Christine (ur.): Deutschsprachiges Nature Wri-kot menim, celo nakazana možnost menjave vlog subjekta in objekta,

ting von Goethe bis zur Gegenwart. Berlin: Metzler, str. 1–37.

ker je naloga protagonistke, da ohranja spomin na kruto usodo ptic. Ro-

GABER, Mateja (2023): Sokoli v nemški poeziji visokega srednjega veka. V: JER-man je osredinjen na ptice, ne le kot žrtve človeškega nasilja. Človeko-

ŠE, Sašo/GABER, Mateja (ur.): Človek, žival. Ljubljana: Znanstvena založba vo dogajanje s svojo fragmentaričnostjo, nedorečenostjo in ironijo slu-Filozofske fakultete UL, str. 101–113.

ži bolj kot spremljevalni in dopolnjevalni program glavnega dogajanja.

GLOTZER, Paige: Pandemic Birding as Positive Change. V: histecon (Center for Vsekakor pa oba romana, ki sta ju napisali pisateljici, učinkujeta tudi History and Economics, Harvard University), februar 2021. https://histecon.

preko svoje strukturne fluidnosti in jezikovne kreativnosti. Obravnava-

fas.harvard.edu/climate-loss/birding/index.html (citirano 9. 5. 2023).

na besedila signalizirajo prve korake na poti spreminjanja literarnega

HARAWAY, Donna (2016): Das Manifest für Gefährten. Wenn Spezies sich begegnen odnosa na relaciji človek – žival v sodobnem nemškem romanopisju in

– Hunde, Menschen und signifikante Andersartigkeit. Berlin: Merv.

spodbujajo zanimanje za vse prihodnje ustvarjalne rešitve in koncepte.

KEGEL, Sandra (2013): Was kostet ein Kilo Begehren? Uwe Timm Vogelweide. V: FAZ – Frankfurter Allgemeine Zeitung, 16. 8. 2013.

MCHUGH, Susan (2009): Animal Farmś Lessons for Literary (and) Animal VIRI IN LITERATURA

Studies. V: Humanimalia https://Humanimalia. A journal of human and animal interface studies 1/1 2009, str. 24–39. http://www.org/article/downlo-ad/10115/10564/16754 (citirano 7. 5. 2023).

BIES, Werner (2015): Vogel. V: BREDNICH, Rolf Wilhelm/RANKE, Kurt/BO-FORTIN, Jayce (2020): The Birds are not on Lockdown, and More People are DEN, Doris (ur.): Enzyklopädie des Märchens. Handwörterbuch zur historischen Watching them. V: The New York Times, 29. 5. 2020. https://www.nytimes.

und vergleichenden Erzählforschung. Band 14, Berlin, Boston: de Gruyter, str.

com/2020/05/29/science/bird-watching-coronavirus.html (citirano 9. 5.

273–282.

2023).

BORGARDS, Roland (2016): 3 Tiere und Literatur. V: BORGARDS, Roland (ur.):

ŠKLOVSKI, Viktor (2010): Umetnost kot postopek. V: ŠKLOVSKI, Viktor: Teorija Kulturwissenschaftliches Handbuch. Stuttgart: Metzler, str. 225–245.

proze. Koper: Hyperion str. 5–29.

BORGARDS, Roland (ur.) (2016): Tiere. Kulturwissenschaftliches Handbuch. Stutt-TAWADA, Yoko (2014): Etuden im Schnee. Tšbingen: Konkursbuch.

gart: Metzler.

ŽIŽEK, Slavoj (2011): Živalski pogled drugega. V: Problemi 2011, 1–2, 5–16.

BRAIDOTTI, Rosi (2006): Transpositions. On Nomadic Ethics. Cambridge: Polity.

264

ŽIVALI IN ŽIVALSKOST

V SODOBNI UMETNOSTI

Uršula Berlot Pompe

UVOD

MODERNA IN POSTMODERNA

ŽIVAL

Odnos ljudi do živali in pomeni, ki jih pripisujemo pojmu »živalskosti«,

so se zgodovinsko gledano spreminjali in nihali od pozitivnih razme-

rij empatije in občudovanja živali do negativnega, odklonilnega stra-Zgodovinsko gledano so bile podobe živali prisotne v umetnosti od nje-

hu pred živalskim divjim, nečloveškim in iracionalnim. Tudi sodobna

nih začetkov. V jamskih poslikavah so služile magičnim, ritualnim na-

družba poraja ambivalentnosti v odnosu do živali, do katerih se obna-

menom upodobitve, v antičnih mitologijah se pogosto predstavljajo kot

šamo empatično in zaščitniško (sobivanje, vzgoja, varovanje), medtem

metafore in emblemi psihofizičnih moči (Ezopove basni), v srednjeve-

ko druge barbarsko izkoriščamo v živilski in tekstilni industriji, v bio-

ški ikonografiji in bestiarijih simbolizirajo ali poosebljajo biblične like.

tehnoloških ali genetskih eksperimentih. Občudujemo nečloveško in-

Z novim vekom in vzponom renesančnega naturalizma in simbolizma

teligentnost živali, a jih hkrati brez zadržkov eliminiramo v situaciji, ko v umetnosti nastopajo živali kot prikriti simboli (Cohen 2008) in prev-predstavljajo oviro našim utilitarnim, tehnološko progresivnim ciljem.

zemajo vloge ali pomene, ki so zavezani pripovednemu kontekstu. V ro-

V času posthumanističnih kritik antropocentričnega odnosa do sveta se

mantični umetnosti nastopajo živali kot metafore navdušenja nad ek-

porajajo nove oblike umetnosti, ki v različnih medijih kritično vredno-

sotičnim, živalskim »drugim«, primarnim in divjim (Delacroix) ali kot

tijo mehanizme dualističnega pojmovanja živali in ljudi, opozarjajo na

akterji določenega antropomorfizma (Géricault).

problem laboratorijskih eksperimentov, vzreje živali in onesnaževanje v

živilski industriji ter osvetljujejo mejne vidike bioetike, bioinženiringa

John Berger opaža: »Do 19. stoletja je bil antropomorfizem sestavni del

in genetskih eksperimentov. Sodobna umetnost se ukvarja s pojavi stra-

odnosa med človekom in živaljo in je izražal njuno bližino. Antropo-hu in destruktivnimi emocijami do živali, izraža sočutje in spoštovanje

morfizem je bil ostanek nenehne uporabe živalske metafore. V zadnjih

do njih ali tematizira metaforične, poetične, simbolne ali groteskne vi-

dveh stoletjih so živali postopoma izginile. Danes živimo brez njih«

dike našega razmerja do živali. V polju sodobne umetnosti nastaja vrsta

(Berger 2015: 21). Podobe živali ob začetku 19. stoletja odražajo družbe-

družbeno kritičnih del, ki zrcalijo probleme današnjega časa in hkrati

ne premene v obdobju industrijske revolucije, ki živali in živalskost (ali

vizionarsko raziskujejo možnosti novih oblik sobivanja in komunikaci-

naravo v širšem smislu) pojmuje kot »drugačna« in drugorazredna bitja,

je z drugimi, nečloveškimi živimi bitji.

saj ne premorejo znanja, modrosti in moralne plemenitosti.1 »Obrav-

navanje živali je bilo v romantičnem slikarstvu 19. stoletja že priznanje

njihovega bližajočega se izginotja. Slike prikazujejo živali, ki se umikajo v divjino, ki je obstajala le (še) v domišljiji« (ibid.: 33).

1

Berger opozarja, da so bile v prvih obdobjih industrijske revolucije živali še uporabljene kot stroji, medtem ko je v 20. stoletju »motor z notranjim zgorevanjem izpodrinil vprežne živali na ulicah in v tovarnah« (Berger 2015: 24). V postindustrijskih družbah se živali uporablja predvsem kot material, surovino ali konfekcijsko blago (meso, koža) v prehrambeni in tekstilni industriji, kot so bile tudi »skoraj vse sodobne tehnike socialnega pogojevanja najprej uveljavljene s poskusi na živalih« (ibid.: 26).

267

Toda če sta bili simbolika in metaforika živali do devetnajstega stoletja tudi sliko z naslovom Srna čuti. Kako neskončno subtilnejša mora

relativno stabilni v posredovanju pomena, pa podobe živali v moderni

biti slikarjeva občutljivost, da to naslika! (Chipp 1968: 178)

umetnosti 20. stoletja pogosto služijo različnim formalnim dekonstruk-

cijam same slikarske reprezentacije. Žival (kot tudi figura) se v moderni

Premik zornega kota, kot ga opisuje Franz Marc, predpostavi fluidno, de-

umetnosti podreja imperativu abstrakcije in strategijam avantgardnih

stabilizirano percepcijo subjekta, ki v prepoznanju enakovrednosti živa-

formalizmov, ki jih povzema znana modernistična izjava Maurica Deni-

li negira antropocentrično vzvišenost nad živalskim, naravnim svetom.

sa: »Dobro si je zapomniti, da je slika – preden postane bojni konj, gola

ženska ali neka anekdota – v bistvu ravna površina, prekrita z barvami,

Steve Baker v delu Postmoderna žival (2000) primerja modernistično sestavljenimi v določenem zaporedju« (Chipp 1968: 94).

skulpturo Henrya Moora Sheep Piece/Delo z ovcami (1971–1972) in postmoderni video performans Edwine Ashton Sheep (1997) ter osvetli, kaj je bi-Lahko rečemo, da moderne živali v nekem smislu ni, saj postane žival v

stvenega pri premiku od moderne k postmoderni senzibilnosti do živali.

modernističnih slikah formalno sredstvo izrekanja avtonomnosti same

Abstrahirana Moorova skulptura (ki je pravzaprav dobila ime naknadno,

slike, ki ni več medij reprezentacije, ampak formalistično eksperimen-

ko je v postavitvi na travniku s senco privabljala okoliške ovce) je abstrak-talno orodje za izražanje gibanja (futurizem), subjektivne percepcije in

tna forma, ki z naslovom, torej domišljijsko, zbuja živalske asociacije in

relativnosti prostora-časa (kubizem), slika postane abstrahirana forma,

manifestira Moorovo izjavo, da »v resnici lahko vidim živali v čemer koli«

ki uteleša inteligibilni uvid v notranje bistvo pojavnega (abstrakcija) ali (Moore v Baker 2000: 22). Ob tem Baker ugotavlja: »Za Moora je ovca ved-pa reprezentira ponotranjeno umetnikovo videnje in občutenje (ekspre-

no zunaj, stvar, ki je povsem ločena od njega samega. [...] Moorovo delo ne sionizem). Videz živali torej v modernistični sliki ne izraža biti ali iden-govori o živalski identiteti: umetnik si zagotavlja lastno identiteto z ohra-titete neke živali, ampak bistvo same slike kot strategije samonanašajo-

njanjem distance do živali« (Baker 2000: 24). V nasprotju s tem pa video

če prezentacije in identitete, ki je kvečjemu na strani umetnika.

Sheep/Ovce Edwine Ashton, ki humorno in ironično prikazuje umetnico, preoblečeno v kostum ovce, medtem ko stresa slabe ovčje šale, »govori o

Alternative tovrstnim tendencam najdemo v umetnosti nadrealizma in

problematizirani identiteti, o nerodnih povezavah človeka in živali, ki se

v določenih tehnikah »najdenega predmeta« ( objet trouvé), posebno poe-zdijo značilne za večino postmoderne umetnosti« (ibid.). Umetnica je do-

tično, skoraj »proto-postmoderno« držo pa izraža besedilo Franza Mar-

besedno »obtičala v ovci«, ohranila je sicer deformiran človeški glas, ki ni ca iz leta 1911 z naslovom Kako konj vidi svet? Marc se tu sprašuje: poskušal posnemati, ampak je deloval potujitveno in nelagodno, kot da

gre za proces »postati-žival« v posebnem deleuzovskem smislu.

Ali obstaja bolj skrivnostna ideja za umetnika, kot da si predsta-

vlja, kako se narava zrcali v očeh živali? Kako vidi svet konj, kako

Idejo nelagodne in hkrati humorne metamorfozne hibridnosti, za-

orel, srna ali pes? Umeščanje živali v krajine, kot jih vidijo ljudje,

suk identitet med živaljo in človekom, prikazujejo tudi nekatera druga

je revna konvencija; namesto tega bi morali razmišljati o duši ži-

dela umetnice. V videu Thermits/Termiti (2009) lahko opazujemo ume-

vali, da bi razbrali njen način videnja ... Srna je tista, ki čuti, zato

tnico in dva prijatelja, kako zamaskirani v odbijajoče, nerodno izdela-

mora biti pokrajina »podobna srni«. To je njen predikat. [...] Lahko

ne figure uničevalnih žuželk demolirajo umetniški studio. Čeprav se bi naslikal sliko z naslovom Srna. [...] Morda bom želel naslikati

zdi performans smešen in preprost, pa v poziciji do živalskega izraža

268



POSTATI ŽIVAL

tipični postmoderni ironični cinizem, ki na zabaven način postavlja resno vprašanje o tem, kako misliti živali in živalskost z vidika živali in posredno rekonstruirati razmerja v družbenem in bivanjskem smislu.2

Gilles Deleuze in Félix Guattari sta s konceptom »postati- ali postajati-ži-Oziroma, kot se sprašuje Oksana Timofeeva, »kako misliti obstoj živali,

val« ( devenir-animal) poskušala opredeliti ustvarjalni vidik kompleksne-ki sama dozdevno ne misli« in ob splošno sprejetem konsenzu, »da se

ga odnosa do živali. Ta koncept sta vpeljala najprej v delu Kafka (1975) in ne moremo ukvarjati z živalskostjo kot tako, pač pa zgolj s človeško kon-nato podrobneje v knjigi Tisoč platojev: kapitalizem in shizofrenija/Milles strukcijo živalskosti« (Timofeeva 2019: 13).

plateaux: Capitalisme et schisophrénie (1980).

Pojem »postati« ( devenir) sicer uporabita v različnih konstelacijah (postati-manjšina, postati-ženska, postati-molekularno in postati-nečlovek),

skupni označevalni pomeni naštetih besednih zvez pa so poudarjeno

izmikanje razmišljanju v okviru identitet, subjektivitet in individualnosti: »poživaljenje ne dopušča ničesar, kar bi kazalo na dvojnost subjekta izjavljanja in subjekta izjave, ampak uresničuje en sam in isti proces, [...] ki nadomesti subjektiviteto« (Deleuze in Guattari 1995: 50). V

transformativnem procesu poživaljenja (»postati žival«) je umetnik, (na

primer pisatelj, kot pišeta v Kafki) »človek, ki eksperimentira, neha biti človek, da bi postal opica, ali hrošč, ali pes, ali mravlja, se poživali, se raz-

človeči« (ibid.: 13). Vendar te transformacije ali poživaljenja ne smemo

razumeti v metaforičnem, simbolnem ali alegoričnem smislu.

Postati žival pomeni natančno to, gibati se, zarisati smer bega v

vsem njenem pozitivnem smislu, prestopiti prag, doseči neko

Slika 1: Edwina Ashton, Jordan McKenzie, Aaron Williamson, GalleryThermits trajno intenziteto, ki je pomembna sama zaradi sebe, najti svet

Galerija Termiti, 2009

čiste intenzitete, v katerem razpadejo vse forme in pomeni, ozna-

čevalci in označenci, v dobro ne-oblikovani snovi, deteritorializi-

2

Performans Thermits/Termiti (Dogodek št. 2, Gallery Thermits, Jordan McKenzie, Edwina Ash-ranim tokovom, znakom brez pomena. Kafkove živali se nikoli ne

ton in Aaron Williamson v Studio 1.1 v Londonu, rezidenca umetnika, 2009) je z dejanjem destrukcije interierja, ki so ga izvedli zamaskirani »termiti«, apeliral tudi na problematiko navezujejo na mitologijo in ne vodijo k arhetipom, ampak so skla-muzejev, ki se soočajo s problemi hrambe oziroma skladiščenja in zavarovanja umetniških dne samo z doseženimi stopnjami poživaljenja, s conami osvobo-del. Pripis k videu pravi: »Moderno galerijo je treba opozoriti, da je bilo v zgodovini nešteto jenih intenzitet (ibid.: 20).

umetniških predmetov in slik uničenih, ker so jih požrli molji, lesni črvi in termiti ter njim podobni požrešni uničevalci. Kot je pred kratkim ugotovil Britanski muzej (British Museum), se priporoča sklenitev finančnega zavarovanja pred takimi primeri, vendar to lahko stane več, Deleuze in Guattari nasprotujeta metafori zaradi njene antropocen-kot je umetnina vredna.« Jordan McKenzie, Edwina Ashton in Aaron Williamson v Studiu 1.1

»Gallery Thermits«. https://www.youtube.com/watch?v=OoMed4JdfuI (citirano 22. 2. 2023).

tričnosti, njene težnje po primerjanju živali s človekom in zavračanju

269



drugačnosti. »Postajanje ni korespondenca med odnosi. Vendar tudi ne

V luči koncepta preobrazbe in manifestacij procesa postati žival v sodobni gre za podobnost, imitacijo ali, v skrajnem, za identifikacijo. [...] Postaja-umetnosti lahko osvetlimo interdisciplinarno delo Matthewa Barneyja.

nje se ne zgodi v domišljiji. [...] Postajanja-žival niso niti sanje niti fanta-Barney podvrže telo procesom hibridizacije, metamorfoze in transforma-

zije. So popolnoma resnična« (Deleuze in Guattari 1987: 237–238).

cije; liki v njegovih večmedijskih projektih sodelujejo v kompleksnih sis-

temih mitologije in obredih. V seriji filmov in instalacij Drawing Restraint/

Podoba je to gibanje samo, obstaja kot postajanje: človek postaja

Omejitev risanja (1987–danes) razume telo kot biološko orodje za ustvar-pes in pes se počloveči, človek postaja opica ali hrošč in narobe.

janje enigmatičnih zgodb personalizirane mitologije. V filmu Drawing Nismo več v položaju, [...] ko na primer beseda pes zaznamuje ži-Restraint 9 (2005) igrata Barney in Björk dva lika, ki izvajata ceremonijo val in ko se v metaforični rabi nanaša na kaj drugega. [...] Kafka na-obrednega pitja čaja v podpalubju ploveče ladje. Med dolgim prizorom

merno uniči vsako metaforo, vsako simboliko, vsak pomen, vsako

se »gosta« ladje zaljubita in zaročita ter se v procesu fizične in čustvene označevanje. Metamorfoza je nasprotje metafore [...] Ne gre za po-preobrazbe proti koncu filma spremenita v kita (izvrtata si dihalne luknje

dobnost med vedenjem neke živali ali človeka. [...] Ni več ne člo-

z obrednimi noži na lastnih vratovih, preoblikujeta noge in odplavata v

veka ne živali, saj se s prepletom tokov in z nenehnim vračanjem

odprto morje). Upodobitev kitov, ki se nanaša tudi na vprašanja okolje-

intenzitet vzajemno deteritorializirata. Gre za postajanje (pre-

varstva, je v tem primeru primarno podvržena simbolnemu potencialu

obražanje), ki, nasprotno, zaobsega kar največjo razliko (Deleuze

transformacije, metamorfoze in obredne magičnosti.

in Guattari 1995: 32).

Avtorja predlagata, naj odnos med človekom in živaljo mislimo kot

»ustvarjalno zavezništvo« (Deleuze in Guattari 1987: 238), torej kot speci-

fično obliko zveze, ki jo na nek način opiše metafora o razmerju orhide-

je in ose (večkrat ponovljena v delu Tisoč platojev, tudi v Kafki): Orhideja se deteritorializira tako, da napravi podobo, kalk ose; vendar pa se osa reteritorializira na tej podobi. Osa se kljub temu dete-

ritorializira tako, da tudi sama postane del v procesu reprodukcije

orhideje; vendar pa ta reteritorializira orhidejo tako, da prenaša pe-

lod. Osa in orhideja sestavljata rizom, kolikor sta heterogeni. Lahko

bi rekli, da orhideja posnema oso, katere podobo reproducira po-

mensko (mimesis, mimetičnost, prevara itd.) (Deleuze in Guattari

2000: 20–21). Prav tako se na primer tudi za orhidejo zdi, da repro-

ducira podobo ose, v resnici pa se v njeni podobi deteritorializira

tako, da se združi z orhidejo: gre za polastitev kodiranega drobca in

Slika 2: Mathew Barney, Drawing Restraint 9, sekvenca iz filma,

ne za reprodukcijo podobe (Deleuze in Guattari 1995: 21).

zaslonska slika, 2005

270





Tudi v seriji petih celovečernih filmov z naslovom The Cremaster Cycle/



Cikel Kremaster (1994–2002) se pojavljajo živali, živalsko-človeški hibridi in monstruozna bitja, ki so presenetljivo in na nenavaden način zapeljiva. Živali nastopajo kot mitološka in simbolna bitja, katerih spremenljive

oblike so podvržene različnim procesom hibridizacije in metamorfoze.

Naslov projekta Kremaster se nanaša na mišico, ki dviguje in spušča te-stise v odzivu na temperaturo, zunanjo stimulacijo ali strah in vzbuja

aluzije na položaj reproduktivnih organov med embrionalnim proce-

som spolne diferenciacije. Umetnik nastopa v vlogi satira, ki v različnih

inscenacijah in interakcijah z drugimi, hibridnimi in živalskimi bitji ustvarja misteriozne, domišljijske pripovedi. Transformacije živali, hi-bridov in ljudi niso metaforične ali simbolne narave, ampak vzpostav-

ljajo nehierarhična razmerja nenavadnih zvez, zavezništev in neverbal-

nih komunikacij.

Slika 4: Mathew Barny, The Cremaster Cycle: Cremaster 4, 1995

Slika 3: Mathew Barney, The Cremaster Cycle: Cremaster 4, 1995

271



Umetnica Kiki Smith v risbah in kipih pogosto govori o medsebojni du-

Za razumevanje transformativnega procesa poživaljenja je treba osvetli-

hovni in fizični povezanosti človeka in naravnega sveta. Človeka spoštljivo ti razliko med reprezentacijo živalske oblike in konceptom postajati-ži-zbližuje z živaljo na biološkem in mitološkem nivoju, s čimer izraža med-

val. Deleuze in Guattari poudarjata, da kadar umetniki z živalsko obliko

sebojno duhovno povezanost naravnega in človeškega sveta. Kiparsko

le posnemajo ali iščejo identiteto živali z varne razdalje, zgrešijo bistvo delo Born/Rojena (2002) vzpostavlja fiktiven odnos med človekom in živa-procesa postajati-žival. Menita, da zgolj posnemanje nima nič skupnega

ljo, saj spominja na krvoločnost grških mitov ali predpostavlja hipoteze o

z intenzivno in temeljito izkušnjo postati-žival. Baker dodaja, da »kljub

reinkarnaciji. Kip prikazuje odraslo žensko v naravni velikosti, ki jo roje-vztrajanju na poziciji, da postajanje ‘nikoli ni posnemanje’, lahko ume-

va majhna srna; zdi se, da zavrača racionalnost in sugerira razmišljanja o

tniško ‘posnemanje’ živali kljub temu občasno subverzivno vzpostavi

možnih oblikah živalskih potez v človeški naravi. Kljub temu, da umetnica

lastno pravilno razmerje do postati-žival« (Baker 2000: 139).

pogosto poudarja, da s svojimi deli ne želi didaktično vsiljevati pomenov,

pa lahko delo beremo v smeri poudarjanja povezanosti z naravnim sve-

Umetnost, ki se ukvarja s podobami živali, je torej v nenehni preizkušnji,

tom, ki se posredno dotika tudi ekološke ali naravovarstvene problema-

da zapade tradicionalnemu pojmovanju živali, ki temelji na identiteti in

tike. Ogrožanje narave (ki jo simbolizira srna) je tudi destruktivno samo-

je nasprotna dejanju postati-žival. Tej pasti se lahko izogne posredno ogrožanje, saj med nami in naravo obstaja biološka, organska vez.

z razumevanjem razlike med figuralnim in figurativnim, o kateri piše

Deleuze v delu Francis Bacon: Logique de la sensation/Francis Bacon: Logika občutja (1981). Tu namreč Deleuze poudarja, da Bacon v svojem delu ne slika likov oziroma figurativnega, ampak zasleduje figure. Figure druga-

če kot liki ne pomenijo razmerja med predmetom zunaj slike in figure

na sliki, ki naj bi ta predmet ponazarjala, ampak se slika nanaša samo

sama nase, govori o sami sebi (Baker 2000: 139–140).

Baconove »figuralne« figure imajo torej, kot ugotavlja Baker, vsaj tri sku-

pne stvari s konceptom postati-žival:

Ker niso liki, nimajo lastnosti subjekta. V preprosto neumnem ob-

stoju ne ciljajo na vzpostavljanje pomenov, referenc ali interpre-

tacij. In najpomembneje, ker te figure niso niti liki niti reprezen-

tacije, [...] ne reprezentirajo neke oblike predmeta, ki bi obstajal zunaj Baconove umetnosti. [...] V tem pogledu se ponuja nekakšen

odgovor na vprašanje, kako bi lahko postmoderni umetnik žival

predstavil v celotni in prepoznavni obliki, [...] ne da bi se zatekel k

neustvarjalnemu razmišljanju o identiteti (ibid.: 141).

Slika 5: Kiki Smith: Born/Rojena, 2002

272



V postmodernem oziroma deleuzovskem smislu se je treba izogniti ten-

dencam, da bi umetniško ustvarjena živalska oblika ustrezala nekemu

konkretnemu, resničnemu živalskemu subjektu. Prav tako je treba pre-

seči preprosto dihotomijo med živaljo kot reprezentacijo – ki nam da

zunanjo idejo o tem, kaj je žival kot objekt – in živaljo kot predstavnico

– ki obsega figuracijo svojega interesa kot subjekta (denimo v gibanju za

osvoboditev živali) (Timofeeva 2019: 14) – in poiskati tretjo pot.

Ruski umetnik Oleg Kulik se je v provokativnem perfomansu I bite Ame-

rica and America bites me/ Grizem Ameriko in Amerika grize mene (1997, Stockholm), nanašal na legendarni performans Josepha Beuysa I like America and America likes me/Rad imam Ameriko in Amerika ima rada mene (1974), v katerem je umetnik preživel teden v družbi z divjim ko-jotom v newyorški galeriji Renéja Blocka. Beuys je imel le pastirsko pa-

lico in ogrinjalo iz filca za zaščito. Med trajanjem njunega sobivanja je

udomačil divjo žival, ki se je v nekem trenutku krotko stisnila v njego-

vo naročje. Beuysovo delo je naravnano politično, lahko ga razumemo

kot proces celjenja ran, pomiritve nasprotij med novim in starim sve-

tom, med zgodovino in sedanjostjo. Interakcija z živaljo je umetniku pomenila sredstvo za obravnavanje nepredelane ameriške zgodovinske

travme v odnosu priseljencev do ameriških Indijancev, poskus bratenja

Slika 6: Oleg Kulik v performansu I bite America and America bites me/ Grizem različnih ras ali negiranja razlik med živaljo in človekom, naravo in kul-Ameriko in Amerika grize mene, performans, 1997

turo. Oleg Kulik pa je v svojem performansu obrnil vlogi umetnika in

živali in odigral obe vlogi, tako umetnika kot živali hkrati. Umetnik je

V referenci na opisani deli je slovenska umetnica Maja Smrekar s

sam postal »nenadzorovani drugi«, ki je podvržen socialnim in politič-

projektom K-9 topologija (2014–2017), katere del je tudi performans nim nepravičnostim. Med kontroverznim grizenjem in primitivnim po-Jaz lovim naravo, kultura pa mene (2014, Bourges) raziskovala vzpored-snemanjem pasjega laježa manifestira drugo, animalično plat človeka

no evolucijo razmerja med človekom, volkom in psom. Poudarila je,

in uporabi žival kot kulturno analogijo.

da je presenetljivo dejstvo znanstvenih izsledkov o tej relaciji v tem,

»da človek ni udomačil volka oziroma pozneje psa, temveč sta ti vrsti

vzajemno udomačevali druga drugo« (Smrekar 2018). V seriji inter-

disciplinarnih del projekta K-9 topologija je raziskovala tudi možne prihodnje oblike sobivanja psa in človeka, ki jih je radikalizirala v per-formansih dojenja lastne psičke ( Hibridna družina, 2017) ali na primer 273



v biotehnološkem eksperimentu genetske manipulacije hibridne ce-

Gorila, zaljubljena v lasten odsev, posnema mit Narcisa in izraža paro-

lice, ki udejanji možni preplet pasjega in človeškega na molekulardijo na pogosto narcisoidnost umetnikov.

nem nivoju.

POSTMODERNA ŽIVAL

V postmoderni umetnosti, ki tematizira žival in živalskost, postane ključno vprašanje vprašanje o razmerju med obliko in vsebino, torej pomenom:

Žival, reducirana na meso, v pomembnem smislu ni več žival – je

zgolj material, tako rekoč zamenljiv s človeškim mesom – in zato

bolj malo pojasni fascinacijo postmoderne umetnosti nad živaljo.

Da bi torej postmoderna žival učinkovala, mora biti posebna obli-

ka živali še vedno prepoznavna. Ta prepoznavnost oblike, ne glede

na to, kako začasna je, ima tako estetsko kot etično razsežnost do-

ločenega pomena (Baker 2000: 95).

V številnih primerih umetnosti v 90. letih prejšnjega stoletja, ki na pri-

Slika 7: Maja Smrekar, Jaz lovim naravo, kultura pa mene, performans, 2014

mer uporabljajo nagačene, plišaste ali umetno ustvarjene oblike živa-

li, najdemo še zmeraj določeno stopnjo modernistične težnje po fra-Video performans Angusa Fairhursta (1966–2008) A cheap & Ill-fitting Go-gmentaciji, včasih deformaciji ali zmaličenju, vendar nikoli do stopnje,

rilla suit (1995) na humoren in dobeseden način obravnava vprašanje ži-ko telo kot oblika ne bi bilo več prepoznavno. V ohranjanju oblike in valskosti v človeku. Umetnik, preoblečen v gorilo, poskakuje v prostoru,

eksperimentu z materiali ter kontekstom se ta dela upirajo redukciji na

dokler kosi kostuma ne popadajo na tla. Gorila tu predstavlja emblem

nediferencirano telo. Ključna razlika glede na tradicionalne ali moder-

zamaskiranega mačizma, ki v postopku razkrivanja razgali ranljivega,

ne umetnine na temo živali je v spremembi pomena, ne toliko oblike. Iz

majhnega in slabotnega človeka v notranjosti. Tudi serijo bronastih ki-

postmoderne estetske izkušnje je izločen ali razveljavljen določen po-

parskih del The Birth of Consistency/Rojstvo doslednosti (2004) lahko razu-men – simbolika, metaforika, antropomorfizem; žival je torej izvzeta iz

memo kot kritično parodijo človekove potlačitve lastne živalskosti. Kipi

antropocentrične projekcije človeka, še vedno pa obdrži obliko. Z ohra-

prikazujejo gorile v absurdnih, humanoidnih scenarijih. Gorila, ki je iz-

njanjem oblike žival ohranja tudi svojo drugost in poziva k sprejemanju

delana stilizirano in formalno poenostavljeno, je ujeta med občudova-

in spoštovanju te živalske drugačnosti, nečloveškosti (ibid.: 96).

njem lastnega odseva na (umetno ustvarjeni) simulaciji vodne gladine.

274



Živalska telesa v Rauschenbergovem Monogramu ali v delu Ursus Ma-ritimus/Polarni medved Marca Diona (tudi živa telesa razstavljenih konj Janisa Kounellisa) nas soočijo z jasno prepoznavno živalsko formo, iz-delano v nenavadnih materialih in postavljeno v nepričakovanem kon-

tekstu, ki razveljavi njihov pomen (za človeka), ohrani pa obliko. Zaradi

tega neskladja doživljamo ta dela pogosto kot čudna, nenavadna ( un-canny). Ta občutek nam vzbuja kip polarnega medveda Marka Diona, ki je obtičal v plitvem bazenu katrana; pokrit s kozjim krznom nas navdaja

z nelagodjem med prepoznanjem živali in občutkom njene simulirane

»umetelnosti« (artificielnosti), doživljanjem razlik med živim in neživim, naravnim in umetnim.

Tudi v delu Monogram (1955–1959) Roberta Rauschenberga lahko prepo-

znamo zgodnjo obliko postmoderne živali. Kontekst postavitve nagače-

ne koze v polje slike in heterogeni materiali, ki jih je v asemblažu upora-

bil (nagačena angorska koza s poslikanim nosom in ušesi, pnevmatika,

pobarvan les, teniška žogica, kolaž in časopisni papir), spodbujajo do-

mišljijo in delujejo, kot da je z živaljo nekaj narobe, navkljub dejstvu, da se je umetnik ves čas ukvarjal z občutkom celovitosti koze. Prav nenava-Slika 8: John Isaacs , Say It Isn’t So / Reci, da ni tako, 1994, čebelji vosek, smola, dna združitev taksidermičnih, industrijskih in slikarskih postopkov je

steklena vlakna, blago, plastika, steklo, usnje, jeklo, sintetične ščetine, ustvarila nenavadno hibridno naravo celote, ki spodbuja k racionalne-204 x 129 x 132 cm

mu razmisleku in domišljiji, medtem ko uporabljeni materiali ustvarja-

jo tudi močno estetsko senzorično izkušnjo.

Tudi skulptura Rabbit/Zajec (1986, nerjaveče jeklo) Jeffa Koonsa deluje kot popartistična ironija na sodobno družbo in kulturo. Estetika votlih,

Nenavaden in humoren učinek zaradi poigravanja z materiali, konteks-

napihljivih igrač v kombinaciji s tradicionalno tehniko (jeklo) deluje tom in človeško-živalsko hibridizacijo vzbuja tudi delo Johna Isaacsa Say it perverzno in provokativno naslavlja problem votlosti, praznosti in arbi-isn’t so/Reci, da ni tako (1994, mešani mediji: čebelji vosek, smola iz steklenih trarnosti sodobne umetnosti, politike in družbe potrošništva. Podobno

vlaken, blago, plastika, steklo, usnje, jeklo, sintetične ščetine). Kip nenavad-delujejo tudi plišaste živali v instalacijah Mika Kellya, kjer v delu Dialo-nega znanstvenika v beli halji nam s provokativno držo rok s privzdignje-

gue/Dialog (1991/1996, odeja, plišaste živali, CD predvajalnik, CD) med-nim sredincem naznanja »Spelji se!«, obenem zaradi glave, podobne pra-

ved in zajček teoretično polemizirata o lastnem statusu in eksistenci.

šiču ali kakšni drugi domači živali (dejansko naj bi šlo za povečan voščeni Ugotavljata, da so domače plišaste živali še posebej perverzne in v svoji

odlitek glave zamrznjenega piščanca) ne deluje nevarno, ampak kot ko-

specifičnosti grde, ter med drugim zaključita, da »najbolj zafrkneš neko-

mični in parodični posmeh racionalni, vzvišeni človeški figuri.

ga, če mu daš telo« (Baker 2000: 95).

275



Hirstova dela, ki raziskujejo razmerja med človekom in živaljo, so sen-

zacionalistična, provokativna in pogosto cinična. Združujejo učinke

klavnice in preciznega seciranja, hkrati zbujajo radovednost in odpor.

Suspenzija živali v tekočini ustvarja iluzijo življenja in govori o krhkos-

ti fizičnega obstoja, obenem tudi raziskuje naše strahove pred smrtjo

in minljivostjo ( vanitas). Delo In a Thousand Years/Čez tisoč let (1990) na primer predstavlja veliko stekleno dvodelno vitrino z gnijočo glavo goveda, ki predstavlja hrano črvom. Poudarjena sta pomen naravnega kro-

ženja in biološka transformacija, saj se ličinke postopoma spremenijo v

muhe, ki v prehodu skozi perforacije v predelni steni neogibno poginejo

v zaprtem prostoru. Delo govori o življenju, želji po svobodi in neizogib-

ni frustraciji te želje, ki se konča s smrtjo.

POSTHUMANIZEM IN KRITIKA

Slika 9: Damien Hirst, Mother and Child (Divided)/Mati in otrok (ločena), 1993

ANTROPOCENA

Poseben primer umetniških del, ki izražajo dvoumnost v ohranjanju

oblike in asociacije na nediferencirano, splošno meso, so serije del s pre-

Teoretski diskurzi postmodernizma, poststrukturalizma in feminiz-

pariranimi živalmi v formaldehidu Damiena Hirsta ( Mother and Child

ma so v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja kritično pretresali pojme

Divided (1993); Some Comfort Gained from the Acceptance of the Inherent kartezijanske subjektivnosti, racionalnosti, samoosrediščenosti in hoLies in Everything (1996)). Opazovanje teh del sproža posebno neprijetno mogenosti. Tako estetika modernizma kot etične in filozofske vredno-napetost, saj niha med videnjem oblike živali in doživetjem mesa kot

te humanizma so v težnji po homogenizaciji, razumnosti in sistemati-

mrtve tvarine. Hirst sicer pravi, da so v teh delih »živali postale meso, da zaciji negirali ali potlačili nedoslednosti, nečistosti in različnosti. Prav so abstrahirane« (Hirst v Baker 2000: 97), vendar je ključna dvoumna,

telo, utelešena percepcija in koncepti razsrediščene, pomnožene, krhke

tanka meja med živalsko formo, ki navdaja z močnimi čustvi (empati-

subjektivnosti so postali osrednje teme novih filozofskih diskurzov, ki

jo v primeru ovčje matere in jagnjem ali strahom v primeru morskega

razmišljajo o razcepljeni osebnosti (Lacan), o vidiku živalskega v ljudeh

psa) in videnjem mrtvega kosa mesa. V teh primerih je poudarjena tudi

(Derrida, L’Animal que donc je suis/Žival, ki torej sem, 2006), razpadu meta sprememba prostorskega konteksta; Hirst pravi: »Ko se gledalec dovolj

pripovedi in resnice (Lyotard) ali vzpostavljajo nove koncepte, kot so »telo približa morskemu psu, dobi občutek, kako bi bilo biti z njim v vodi. [...]

brez organov«, »postati-žival« (Deleuze), ki s poudarjanjem pojma »razlike«

Ko si v vodi z morskim psom, si izven svojega elementa, [...] si v galeriji učinkovito nastopajo proti identiteti, reprezentaciji in homogenizaciji.

in hkrati zunaj svojega elementa« (ibid.).

276

Radikalizacijo tovrstnih razmišljanj izpeljejo besedila avtorjev, ki jih da-manipulacija razkrije kot intrinzično pasivne v svoji biti. [...] Te nes uvrščamo v teoretski okvir posthumanizma (Ihab Hassan, Margrit

nove discipline mišljenja na različne načine pojmujejo neljudi,

Shildrick, Donna Haraway, Francisco Varela in Humberto Maturana,

bodisi živali ali predmete, kot akterje v proizvodnji znanja. Ta

Warren McCullouch, Peter Sloterdijk, Evan Thompson, Timothy Mor-

obrat pomeni preseganje zahodne tradicije znanstvenega materi-

ton idr.). Ti diskurzi so kritični do antropocentrizma in liberalnega hu-

alizma in njegove redukcije objektov na fizične mikrokomponen-

manizma ter razmišljajo o novem položaju človeka, možnih oblikah hi-

te. Končni cilj postane oblikovanje in sprejemanje antireduktiv-

bridnosti identitet, fluidnosti subjektivitet in kritiki instrumentalnega

nih strategij, ki nas lahko osvobodijo primata človekove zavesti v

uma v posthumanistični krajini (Dominko 2013).

epistemologiji (Aloi 2018: 75–76)

Cyborg manifesto/Kiborški manifest (1985) Donne Haraway poziva k osvo-Z razvojem novih znanosti in visokih tehnologij, kibernetike, geneti-boditvi od antropocentričnih vrednot, družbeni integraciji kiborga, ki

ke, biotehnoloških in nevroznanstvenih raziskav postane tradicional-

ni le hibridna mešanica človeka in stroja, ampak mešanica organskega,

no pojmovanje človeka obsoletno in podvrženo kritičnim pretresanjem

biološkega, tehnološkega, mitskega in političnega.

tudi na področju humanističnih ved. Medtem ko posthumanizem raz-

mišlja o osnovnih postulatih (post)človeškega stanja v tehnološko na-

Posthumanistični kritični diskurzi razmišljajo o drugem, drugačnem,

predni družbi, se transhumanizem ukvarja z vizijo transhumanega

različnem, torej nečloveškem kot enakovrednem in v novih formulaci-

umetnega bitja, ki ustreza kibernetično-biotehnološki in tehnofilski

jah subjektivnosti nastopajo proti identifikaciji in identiteti (človeški viziji tehnološke nadgraditve človeških in drugih bitij. V umetnosti, ali živalski) ter so pogosto na strani monstruoznega in iracionalnega.

oblikovanju, arhitekturi, znanosti in humanistiki nastaja vrsta novih, Ob tem je pomembno, da se »izognemu temu, da bi žival, kot primerek

interdisciplinarnih metodologij in hibridnih umetniško-znanstvenih

nečloveka, samodejno označili za pošastno«. Pošastnost namreč »naka-raziskovalnih pristopov, ki pričajo o intenzivnih in pospešenih trans-

zuje na transgresijo človekove identitete in ne na njeno alternativo« (Ba-

formacijah človeka v času globalne spremembe družbene paradigme.

ker 2000: 100–101).

Te transformacije ne zajemajo le tehnološkega, znanstvenega in huma-

nističnega področja človekovega delovanja, temveč tudi eksistenčne, on-

Z vidika novega razmišljanja o statusu živali ali predmetnega sveta tološke in epistemološke sfere. Ko Giorgio Agamben (v referenci na Be-se pojavljajo nekatere analogije med sodobnimi študijami o živalih, njamina) razmišlja o odnosu modernega človeka do narave, poudari, da

posthumanizmom, ekologijo in sodobno filozofijo objektno usmerjene

je bistvo tega odnosa prav tehnika:

ontologije (Graham Harman, Quentin Meillassoux, Timothy Morton,

Levi Bryant). Giovanni Aloi ugotavlja:

Seveda ne tehnika, zamišljena, kakor navadno je, kot človekovo

obvladovanje narave. [...] Kaj pomeni »obvladovanje razmerja med

Harmanovo pojmovanje ljudi kot tudi drugih objektov decentri-

naravo in človeštvom«? Da niti človek ne sme obvladovati narave

ra filozofski subjekt. Objektno usmerjena ontologija tako prese-

in ne narava človeka. In da nobeden od njiju ne sme biti neki tretji

ga koncept reprezentacije kot mesta, v katerem se predmeti zdi-

pojem, ki bi predstavljal njuno dialektično sintezo. [...] Antropolo-

jo podrejeni ljudem, kjer figurirajo kot entitete, ki jih le človekova

ški stroj [...] se je tako rekoč ustavil, je v mirujočem položaju, in v

277



vzajemnem odlogu dveh pojmov se nekaj, za kar morda še nima-

genetske kopije ali fiktivne transgenske substance, vendar v vzpostavi-

mo imen in kar ni več ne žival ne človek, naseli med naravo in člo-

tvi konteksta domačnosti vzbudijo empatijo. Instalacije, kjer hibridizi-

veštvo [...] (Agamben 2011: 87–88).

rane stvore obkrožajo otroci ali kjer so mutirane oblike uporabljene kot

otroške igrače ( Still life with stem cells/Tihožitje z zarodnimi celicami, 2002), Transformativni potenciali tovrstnih konceptov se zrcalijo tudi v so-predlagajo nove načine sobivanja in integracije nečloveških, umetnih dobni umetnosti, ki v uporabi umetne inteligence, robotike in bioteh-bitij v vsakdanjost.

noloških ali genetskih strategij, ustvarjajo hibridna umetniška dela, ki

pogosto povsem spremenijo postopke, metode in forme umetniških

del in njihovega doživljanja. Estetski potenciali tovrstnih del se pogos-

to umikajo etičnim, ekološkim, (bio)politčnim in družbeno kritičnim

vprašanjem, ki pretresajo tako pojem človeškega in tehnološkega, kot tudi koncept naravnega, organskega in živalskega.

Sodobna umetniška dela tematizirajo žival in živalskost v formalno raz-

nolikih, interdisciplinarnih medijih ter pogosto sprožajo ne le vpraša-

nja o novem, enakovrednem razmerju med človekom in živaljo, ampak

tudi o širših družbenih problematikah na področju etike, prava in ži-

valskih pravic, naravovarstvenih tem, vprašanj prehranjevalnih politik,

živinoreje ali laboratorijskega izkoriščanja živali v medicinske in indu-

strijske namene. V sodobni umetnosti nastajajo dela, ki raziskujejo rob

človeškega stanja ali nečloveškost – točko, kjer postane telo hibridno, fragmentirano, se raztaplja ali izginja. Takšna telesa delujejo monstruo-zno, saj v odmiku od norme ne ustrezajo našim okvirom racionalnosti;

delujejo čudno, groteskno – grozljivo in hkrati smešno – zaradi nesklad-

nosti z okoljem gledalca navdajajo z občutki nelagodja in odtujenosti.

Pogosto odsevajo tudi anksioznost glede nenadzorovanih posledic gen-

skega inženiringa in biotehnologije ali strah pred kontaminacijo, hibri-

dizacijo in organsko metamorfozo.

Slika 10: sili Still Life With Stem Cells/ Tihožitje z matičnimi celicami, silikon, Kiparska dela avstralske umetnice Patricie Piccinini ( The Long Awai-poliuretan, usnje, človeški lasje, Beneški bienale 2003

ted/Dolgo pričakovan, 2008, The Young Family/Mlada družina, 2002) izra-

žajo navdušenje nad genetiko, kloniranjem in prihodnostjo transge-

Tudi hiperrealistične in visceralne skulpture Johna Isaacsa izraža-

nike. Njeni kipi lahko sprva delujejo kot srhljive mutacije, regresivne jo določeno nezaupanje in cinizem do znanstvenega in tehnološkega

278

»napredka«. Deli, kot sta Bad Miracle/Ponesrečen čudež (2002) ali The Unse-nove biološke oblike in osvetljuje nove vidike ali možnosti uporabe or-

en Structure/Nevidna struktura (2003), delujeta kot rezultat nepredvidlji-ganskega v umetnosti z uporabo biotehnologije, laboratorijskih postop-

vih mutacij nekega znanstvenega eksperimenta. Umetnik osvetljuje ira-

kov ter genetskega inženiringa. S postopki kloniranja, gojenja novih cionalnosti v jedru znanstvene logike, točko, ko se znanost razvija v polje tkiv, manipulacijami bakterij in drugih živih organizmov bioumetnost

disfunkcionalnosti in nepredvidljivosti. Tudi grotesknost v delih bratov

raziskuje etične, politične, socialne in estetske potenciale širjenja za-Jaka in Dinosa Chapmana izhaja iz postopkov deformiranja in nasilja

znavnih in kognitivnih zmožnosti razumevanja razlik in podobnosti

nad človeško obliko. Delo Zygotic Acceleration, Biogenetic, De-Sublimated med organskim in anorganskim, umetnim in naravnim (SymbioticA/

Libidinal Model/Zigotska pospešitev, biogenetski, de-subliminarni libidinal-TC&A, Marta de Menezes, Ann Hamilton, Ted Purvues, Maja Smrekar,

ni model (1995) predstavlja monstruozni hibridni stvor, ki izraža kritiko Polona Tratnik).

problemov genetskega inženiringa, vrednot kapitalističnega konzume-

rizma, sodobne popularne kulture in senzacionalizma medijev.

Pionirji genetske umetnosti (Georges Gessert, Eduardo Kac, Joe Davis,

Suzanne Anker) so v začetku 90. let prejšnjega stoletja na podlagi vklju-

Nestabilne, fragmentirane in razlomljene oblike kipov Davida Altmej-

čitve genetskih manipulacij in bioinženiringa vzpostavili novo ekspe-

da ( The Settlers, 2005) združujejo mitski potencial transformacije, znan-rimentalno umetniško smer, ki se nadgrajuje v sodobni umetnosti z

stveno jasnost in biološko nepredvidljivost. Njegovi kipi kombinirajo uporabo biotehnoloških postopkov v interdisciplinarnih povezovanjih

navidez naključno izbrane materiale in predmete, kot so krzno, svetle-

umetnosti in znanosti. Umetniško delo Alba – GFP Bunny/Alba – GFP zaj-

če, s kristali inkrustrirane ali zrcalne površine, taksodermične ponared-

ček (2000) je eno najbolj razvpitih del transgenske umetnosti Eduarda ke živali, tkanine in perilo, ogledala, plastično cvetje ali ponarejen nakit.

Kaca, ki temelji na prenosu naravnih ali sintetičnih genov v drug orga-

Dela so obenem zapeljiva in odbijajoča, saj estetsko privlačne materiale

nizem ter ustvari spemembo genetskega materiala enega organizma z

združujejo z odbijajočimi in sugerirajo enakost med družbeno stigma-

dodajanjem sintetiziranega ali transplantiranega genetskega materiala

tiziranimi procesi dekompozicije, smrti in propada ter pozitivnimi obli-

nekega drugega organizma. Laboratorijska stvaritev zeleno fluorescen-

kami življenjske rasti, razraščanja ali regeneracije. Tenzije hibridnosti

tnega zajčka je temeljila na prenosu proteina za fluorescentno zeleno

med človekom, živaljo in anorgansko materijo (kristali, fraktalna raz-barvo iz meduze v gensko zasnovo zajčka, zaradi katerega je njegova raščanja) delujejo poetično in futuristično.

dlaka pod UV-svetlobo žarela zeleno.

V liniji posthumanističnih kritik sodobne družbe, etike in politike ži-

Kacovo transgensko delo Genesis/Geneza (1999) je zasnovano na biblič-

valskega ali organskega sveta se genetska in biotehnološka umetnost nem odlomku o stvarjenju človeka po božji podobi, ki ima oblast nad

(bioumetnost) uveljavljata kot učinkoviti orodji za transformacije okos-

vsemi drugimi bitji na zemlji. Stavek, ki izraža ohol, vzvišen antropo-

tenelih in tradicionalističnih družbenih razumevanj živali, narave in centrični pogled na svet, je umetnik spremenil v Morsejevo abecedo in

kulture. Jeremy Rifkin je konec 90. let 20. stoletja opozoril, da se je in-

jo vkodiral v DNK-parno osnovo nespecificirane bakterije, ki jo je nato

dustrijska doba iztekla v novo obdobje biotehnološke revolucije, ki jo

gojil v petrijevki. Petrijevka je bila pod škatlo izpostavljena ultravijoli-usmerjajo bioinženiring, genetika in informacijske tehnologije (Rifkin

čni svetlobi (UV), ki so jo lahko aktivirali spletni gledalci – ki so projekt 2001). Biotehnološka umetnost deluje na nivoju molekularnega, razvija

spremljali preko kamere – in s tem vplivali na rast, mutacije in življenje

279

bakterij. Tako je umetnik vzvišeno pozicijo človeka degradiral v genet-ne more več sloneti na tradicionalnih principih preprostega eskapizma

sko osnovo banalnih in nepomembnih bakterij, s katerimi po volji ma-

(»Nazaj k naravi!«) ali okoljevarstvenega in zaščitniškega aktivizma, ki še nipulirajo gledalci.

zmeraj perfidno temelji na vzvišeni poziciji človeka – ki najbolje presoja

in ve, kaj je najbolje tudi za druge – in ki vse prepogosto temelji primar-

Tudi portugalska umetnica Marta de Menezes ustvarja umetniška dela

no na sebičnih vzgibih samozaščite (zaščita živali, katerih izginotje bi

z uporabo živali. V projektu Nature/Narava (2000) z živimi metulji ni di-ogrozilo obstoj človeške vrste, kot so čebele, opice, ptice, črvi in ribe). V

rektno posegala v genetski material žuželk, vendar se je ukvarjala s po-

prihodnje bi bilo morda bolje sprevrniti logiko prilagajanja in kultivira-

dobnimi tematikami, kot se denimo genetska umetnost. V procesu po-

nja živalskega (naravnega) človeškemu ter iskati nove oblike sobivanja,

seganja v razvojne mehanizme metuljev je spremenila vzorec na enem

ki temeljijo predvsem na prilagajanju ljudi potrebam narave in živali.

metuljevem krilu in ustvarila umetno, še ne obstoječo morfološko po-

Namesto nasilnega spreminjanja živali (genetskega, mikrobiološkega

sebnost. Z ustvarjeno asimetrijo je opozorila na podobnosti in razlike

ali vzgojnega, npr. učenja živali naših jezikov, ki so tega sposobne, zato, med naravnim ter umetno spremenjenim organizmom. Zastavila je

da lahko komunicirajo z nami) je morda nastopil čas, ko je treba slediti

vprašanje o pomenu in družbeni integraciji umetno ustvarjenih živih

sintagmi, »spreminjaj sebe in spreminjal boš svet«. Ali, kot se je nedav-

bitij v prihodnosti in hipotezo o novi obliki umetnosti, ki je hkrati tudi

no izrazil Lev Kreft, »človek ima še ogromno nerazvitih potencialov«3 in

življenje, o umetnini, ki dobesedno živi in umira.

smiselno bi bilo odkriti še neraziskane oblike razumevanja, empatije ali

skrbi do živali in narave ter ustvariti nove oblike sobivanja in sporazu-

mevanja z drugimi živimi, nečloveškimi bitji.

SKLEP

Sodobna hibridna umetnost, ki posega v različne znanstvene domene –

LITERATURA

genetiko, biotehnologijo, mikrobiologijo, nevroznanost ali na področje

tehnologije materialov – se poleg zanimivih in zapletenih vprašanj v do-

AGAMBEN, Giorgio (2011): Odprto: človek in žival. Ljubljana: Študentska založba.

meni umetniške reprezentacije sooča z vrsto etičnih, ekoloških, filozof-

ALOI, Giovanni (2018): Speculative Taxidermy: Natural History, Animal Surfaces, skih in političnih dilem v odnosu do realnosti, zlasti do določitve mej

And Art In The Anthropocene. New York: Columbia University Press.

človekovih posegov v fizikalno biološko realnost. Živali in živalskost se

BAKER, Steve (2000): Postmodern Animal. London: Reaction Books.

v interdisciplinarnih oblikah sodobne umetnosti ne pojavljajo pogos-

BERGER, John (2015 [1980]): About Looking. London: Bloomsbury Publishing.

to v obliki metafor in simbolov, ampak kot aktivni, živi akterji umetni-

COHEN, Simona (2008): Animals as Disguised Symbols in Renaissance Art. Leiden, škega dogodka, ki v temelju vzpostavlja dialoško enakovrednost živali s

Boston: Brill.

človekom.

Kritika antropocentričnega razumevanja živali in narave torej danes, v

kontekstu globalne ekološke krize in tehnološko preobražene realnosti,

3

Lev Kreft na okrogli mizi Človek # Žival, ki je potekala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, 24. 2. 2023.

280

DELEUZE, Gilles/GUATTARI, Félix (1995): Kafka: za manjšinjsko književnost. Lju-Slika 3: https://www.theguardian.com/artanddesign/2015/jul/14/matthew-

bljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.

barney-cremaster-cycle-art-film (citirano 20. 8. 2023).

DELEUZE, Gilles/GUATTARI, Félix (1987): A Thousand Plateaus. Capitalism and Slika 4: https://www.theguardian.com/artanddesign/2015/jul/14/matthew-Schizophrenia. Minneapolis, London: University of Minnesota Press.

-barney-cremaster-cycle-art-film (citirano 20. 8. 2023).

DELEUZE, Gilles (2000). Micelij. Koper: Hyperion.

Slika 5: blob:https://ocula.com/141dec20-b676-4d1e-bfb6-28ef6169682b (citira-DELEUZE, Gilles (2008): Logika občutja. Razprava. Koper: Hyperion.

no 20. 8. 2023).

DERRIDA, Jacques (2006): L’Animal que donc je suis. Pariz: Éditions Galilée.

Slika 6: https://deitch-1bea9.kxcdn.com/content/6-archive/1-deitch-projects/

DOMINKO, Tanja (2013): Posthumanizem in posthumano: poskus definicije. V:

1-exhibitions/19970412-i-bite-america-and-america-bites-me/6.o.kulik.

Primerjalna književnost (letn. 36, št. 3, 2013, str. 85–97, [236]). Ljubljana: Slo-ibiteamerica3.jpg?width=1500&quality=100 (citirano 20. 8. 2023).

vensko društvo za primerjalno književnost. https://ojs-gr.zrc-sazu.si/pri-Celoten posnetek performansa je dostopen na spletu: https://www.deitch.

merjalna_knjizevnost/article/view/6252 (citirano: 8. 3. 2023).

com/archive/deitch-projects/exhibitions/i-bite-america-and-america-bi-

GRUDEN, Aleksandra Saška/SMREKAR, Maja (2018): Maja Smrekar: Ugotates-me (citirano 20. 8. 2023).

vljam, da je prav naša živalskost tista, ki nas dela najbolj človeške (intervju, 3.

Slika 7: https://images.squarespace-cdn.com/content/v1/5c326f997c9327ed-

program Radia Slovenije, Ars, 28. marec 2018, MMC RTV SLO, Radio Slove-

b6347bf8/1547908448225-ZDZ12H85NXD2G17Q4XDI/02_I+HUNT+NATU-

nija). https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/maja-smrekar-ugotavljam-da-

RE+AND+CULTURE+HUNTS+ME.jpg?format=750w (citirano 20. 8. 2023).

-je-prav-nasa-zivalskost-tista-ki-nas-dela-najbolj-cloveske/450270 (citiraSlika 8: http://www.johnisaacs.net/images/works_big/works_1994/JI_01_94.

no: 8. 3. 2023).

jpg (citirano 20. 8. 2023).

HARAWAY, Donna Jeanne (1999): Opice, kiborgi in ženske: reinvencija narave. Lju-Slika 9: https://media.tate.org.uk/art/images/work/T/T12/T12751_10.jpg (citi-bljana: ŠOU, Študentska založba.

rano 20. 8. 2023).

RIFKIN, Jeremy (2001): Stoletje biotehnologije. Kako bo trgovina z geni spremenila Slika 10: https://images.roslynoxley9.com.au/i8/Ie/885aa166-c007-4781-b098-svet. Ljubljana: Krtina.

b7150e5955bb/hero-960.jpg (citirano 20. 8. 2023).

TIMOFEEVA, Oksana (2019): Zgodovina živali. Ljubljana: Maska.

SEZNAM SLIK

Slika 1: https://i.ytimg.com/vi/OoMed4JdfuI/0.jpg (citirano 20. 8. 2023), video performans je dostopen na https://www.youtube.com/watch?v=OoMed4JdfuI (citirano 20. 8. 2023).

Slika 2: https://numero.twic.pics/images/flexible_grid/100/drawing-restraint-

-9-matthew-barney-bjork-numero-magazine.jpg. (citirano 20. 8. 2023).

281

ČLOVEK IN PES NA DELOVNEM

MESTU – POGLED NA

ČLOVEKOVE PSIHOLOŠKE

POTREBE, MOTIVACIJO IN

VEDENJE

Eva Boštjančič in Maša Černilec

ZAKAJ SMO V ŽIVLJENJU TAKO

zaslužili toliko, da si bomo lahko kupili tisto, kar si želimo. Nekateri

MOTIVIRANI

motivi so zunanji, kar pomeni, da prihajajo iz okolja; ko aktivnost op-

ravimo zato, da nekaj pridobimo, zaslužimo oziroma da se izognemo

kazni. Notranji motivi oz. notranje želje pa se oblikujejo v nas samih;

Človek je res zanimivo bitje – že ko se rodi, išče vire, da bi potešil svoje to so želje, da nekaj naredimo ali dosežemo zaradi nas samih. Ko zas-primarne potrebe (npr. potrebo po hrani, potrebo po dotiku, po varnos-

tavljeni cilj dosežemo in je s tem notranji motiv zadovoljen, smo lahko

ti). Z odraščanjem nas motivirajo prijazna beseda staršev, igra v družbi

bolj zadovoljni, srečni, sproščeni. In zato so notranji motivi bolj zaže-

najboljšega prijatelja, ogled dolgo pričakovanega filma. Ko odrastemo,

leni kot zunanji.

si določene potrebe oblikujemo ali zastavimo kar sami. Tako si neka-

teri želijo akademske izobrazbe, drugi imajo cilj vsaj enkrat v življenju

preteči maraton, tretji pa ves svoj prosti čas namenjajo družini. Neka-

teri cilji so tako močni, da bi zanje storili prav vse. Nekateri, kot je na PES JE ČLOVEKOV NAJBOLJŠI

primer tretjič pristopiti k izpitu nezanimivega predmeta, pa so taki, da

PRIJATELJ IN ŠE MARSIKAJ

bi jih najraje ignorirali ali prosili nekoga drugega, da to opravi namesto

nas. Poznamo pa tudi take cilje, ki nam jih postavljajo drugi – v otroštvu

DRUGEGA

in mladosti so bili to najpogosteje naši starši, ki so denimo pričakovali,

da čim hitreje zaključimo šolanje in se zaposlimo, danes nam zunanja

pričakovanja in cilje prepogosto narekujejo objave vplivnežev na druž-

Pes izhaja iz družine sesalcev in spada med zveri. Danes ga najpogosteje

benih omrežjih (npr. kako biti vedno nasmejana in spočita mama novo-

srečamo kot udomačenega psa. V preteklosti so imeli psi predvsem vlo-

rojenčka ali kako odlično izpeljati razgovor za službo). A kaj se skriva za go čuvaja in spremljevalca. Danes pa psa pogostokrat označimo kot naj-vsemi temi potrebami in motivi?

boljšega prijatelja, ki lastniku nudi socialno oporo in pozitivno vpliva

na njegovo počutje (King et al. 2011; Wagner in Pina e Cunha 2021). A to

Ljudje smo zelo aktivna bitja. Te aktivnosti pa ne nastanejo same od

ni njegova edina vloga. Terapevtski psi lahko pomagajo otrokom pri ra-sebe. Gre za motivacijski proces ali kar motivacijsko spiralo, ki se zač-

zvoju bralnih navad (npr. Tačke pomagačke), mladostnikom pri prema-

ne s prepoznano potrebo, ki je lahko fiziološka ali psihološka – lah-govanju anksioznosti, v rehabilitacijskih centrih sodelujejo pri telesnih

ko smo lačni, lahko osamljeni, morda nimamo ustrezne izobrazbe ali

in delovnih terapijah, starostnikom krajšajo čas in zmanjšujejo obču-

pa nimamo dovolj denarja, da bi si kupili tisto, kar si želimo. Potreba

tek osamljenosti. Delovni psi iščejo izgubljene osebe, rešujejo ponesre-ustvari neravnovesje v našem organizmu, ki ga občutimo kot napetost

čence, varujejo čredo pred plenilci, pomagajo policistom v kriznih situ-

ali neugodje. In ker se ne želimo počutiti slabo, se zaznana potreba acijah idr. Psi pomočniki pa npr. pomagajo gibalno oviranim osebam

preoblikuje v motiv. Motiv predstavlja gonilno silo, ki nas vzpodbudi,

pri odpiranju vrat ali prižiganju in ugašanju luči, slepim pri gibanju v

da nekaj storimo – gremo v kuhinjo in si natočimo kozarec vode, pok-

prometu ter seveda pri vseh drugih aktivnostih, da lahko živijo čim bolj

ličemo prijateljico za klepet, se vpišemo na magistrski študij psihote-

samostojno.

rapije ali med oglasi za delo iščemo zaposlitev, s katero bomo lahko

283

S prelomom v 21. tisočletje je organizacija Pet Sitters International predsta-pri zadovoljevanju človekovih psiholoških potreb. Ob prisotnosti psa so

vila projekt Take Your Dog to Work Day® (Pet Sitters International, b.d.).

posameznikove potrebe bolje zadovoljene, kar je tudi cilj takšnih pobud

Sodelujoče delovne organizacije so zaposlene spodbudile, da na dogovor-

v delovnih organizacijah. Pri tem je treba ločevati med pasivno in aktiv-jeni dan na delovno mesto pripeljejo svojega psa. Namen projekta je bil

no vlogo psa na delovnem mestu. Ko je pes v pasivni vlogi, zaposlenega prikazati povezanost med psi in ljudmi ter promovirati posvojitve psov.

le spremlja na delovno mesto in mu tam dela družbo. V tem prispevku

Praksa se je močno razširila in tako danes psa najdemo tudi v marsikateri

za pasivno vlogo psa uporabljamo izraz pes spremljevalec (ang. compa-

slovenski organizaciji. Njegova vloga v delovni organizaciji je bolj pasiv-

nion dog). Ko pa je pes v aktivni vlogi, je posebej usposobljen, da posa-na – kot pes spremljevalec, ki posredno vpliva na dobro počutje lastnika mezniku nudi pomoč pri uresničevanju pomembnih življenjskih ciljev

ter bolj odprto (Hall et al. 2017; Rice 2019; Wagner in Pina e Cunha 2021) in tako pri delu kot na drugih življenjskih področjih. V tem prispevku za

pogostejšo komunikacijo med zaposlenimi. Pes spremljevalec lahko de-

aktivno vlogo psa uporabljamo izraz pes pomočnik (ang. assistance dog) luje tudi kot »ledolomilec« (spodbudi začetek komunikacije), tudi kadar

kot nadredni izraz za pse, ki pomagajo gibalno oviranim osebam, sle-

zaposleni komunicira s strankami (Wagner in Pina e Cunha 2021). V or-

pim in slabovidnim osebam, gluhim osebam ipd.

ganizacijah, ki dovoljujejo dovod psa na delovno mesto, zaposleni poro-

čajo o višji stopnji socialne povezanosti (Wagner in Pina e Cunha 2021),

Prisotnost psa na delovnem mestu ima lahko številne pozitivne posle-

večji sproščenosti, umirjenosti in dobrem počutju (Pevec Koršič 2021). V

dice na produktivnost zaposlenega, ki se posledično odraža tudi v uspe-

prvi slovenski eksploratorni raziskavi na to temo je 62,5 % udeležencev

hu delovne organizacije. Zaposlenim nudi pomoč pri opravljanju raz-

ocenilo, da prisotnost psa ugodno vpliva na zaposlene tudi v stresnih si-

nolikih delovnih nalog. Prisotnost psa je lahko motivacijski dejavnik,

tuacijah (Boštjančič in Smolkovič 2012). Lastniki psov znotraj iste orga-

zaradi katerega zaposleni dlje časa vztraja in se bolj osredotoča na delo.

nizacije so si pogosteje v oporo in skupaj prakticirajo različne aktivnosti: Ta vidik je še pomembnejši takrat, ko ima pes pri delu aktivno vlogo. Psi

gredo skupaj na kosilo in celo skrbijo za psa, če mora nekdo na službeno

pomočniki posameznikom namreč omogočajo, da so pri delu bolj ne-

potovanje. Takšne aktivnosti lahko vplivajo na višje zadovoljstvo z delom

odvisni in da učinkoviteje izpolnjujejo raznovrstne vsakodnevne aktiv-

(Hall in Mills 2019), večjo delovno zavzetost (Hall in Mills 2019), večjo ornosti, povezane z delom ali v prostem času (Sachs-Ericsson et al. 2002;

ganizacijsko pripadnost (Wagner in Pina e Cunha 2021) ter nižjo namero

Salmon in Pachana 2022; Whitmarsh 2005; Wiggett-Barnard in Steel

zaposlenih za menjavo zaposlitve (Rice 2019).

2008). Vloga psa pri zadovoljevanju potrebe po samostojnosti je torej ključnega pomena. Pes na delovnem mestu omogoča tudi zadovoljevanje potrebe po učinkovitosti. Zaposleni so ob prisotnosti svojega psa KO PES ZADOVOLJUJE ČLOVEKOVE namreč bolj učinkoviti in bolje opravljajo delovne naloge (Foreman et al. 2017; Hall et al. 2017).

POTREBE NA DELOVNEM MESTU

Poleg zadovoljevanja potreb, ki so ključne za uspeh organizacije, pes iz-

boljša tudi posameznikovo splošno počutje in zdravje. Pes na delovnem

Zaradi ugodnih izidov vedno več delovnih organizacij omogoča, da za-

mestu na primer zadovoljuje potrebo po gibanju. Zaposleni, ki s seboj posleni na delo pripeljejo svojega psa. Pes ima namreč pomembno vlogo

na delo pripeljejo psa spremljevalca, si zaradi psa med delom lahko 284

vzamejo čas za sprehod in se tako razgibajo (Hall et al. 2017; Wagner in obenem predstavlja edini element druženja pri delu na daljavo (Scholtz

Pina e Cunha: 2021). Posameznikom, ki uporabljajo psa pomočnika, pa

2022). Poleg tega pes na delovnem mestu pripomore tudi k večji social-

pes predstavlja pomoč pri gibanju in tako neposredno zadovoljuje njiho-

ni integraciji. Posamezniki, ki na delovno mesto pripeljajo psa, imajo vo potrebo po mobilnosti (Deverell et al. 2019; Salmon in Pachan: 2022; pogostejše pozitivne socialne interakcije s sodelavci, saj pes lahko pri-Whitmarsh: 2005). Z gibanjem in mobilnostjo se povezuje tudi potre-

pomore k pogostejšim pogovorom med sodelavci ter med zaposlenimi

ba po zdravju. Številne raziskave so pokazale, da imajo lastniki psov v in strankami (Foreman et al. 2017; Wagner in Pina e Cunha 2021). Lastni-splošnem manj zdravstvenih težav in se tudi zaznavajo kot bolj zdrave

ki psov poročajo o večjem številu prijateljstev na delovnem mestu kot

(Hall et al. 2017; McIver et al. 2020; Sachs-Ericsson et al. 2002; Whitmar-

nelastniki (Hall in Mills 2019). O večji socialni integraciji poročajo tudi sh 2005), med možnimi vzroki za to pa se omenjajo pogostejši spreho-lastniki psov pomočnikov; ko jih spremlja pes, se pri njih pogosteje us-

di in božanje živali. Pri obeh skupinah pes zadovoljuje tudi potrebo po

tavijo sodelavci in z njimi začnejo pogovor (Deverell et al. 2019; Hall et al.

varnosti. Lastniki psov se lahko počutijo bolj varno, ko jih pes spremlja 2017; Lane et al. 1998; Wiggett-Barnard in Steel 2008).

na poti na delo. To še posebej velja za posameznike, ki uporabljajo psa

pomočnika. Pes jim namreč omogoča varovanje pred nezgodami in ne-

Vloga psa pri zadovoljevanju psiholoških potreb na delovnem mestu je

prijetnimi situacijami, ko delajo ali potujejo na delo (Deverell et al. 2019; torej pomembna, a zaenkrat še ni dovolj raziskana. Zato smo se odločili,

Sachs-Ericsson et al. 2002; Whitmarsh 2005; Wong 2006). Vse omenje-

da izvedemo raziskavo v slovenskem okolju in preučimo, kako in v ko-

ne posledice prisotnosti psov na delovnem mestu posameznikom omo-

likšni meri pes zadovoljuje potrebe zaposlenih, povezane z delom. Pri

gočajo, da pri delu zadovoljujejo tudi potrebo po samozavesti. Občutki tem sta nas vodili dve raziskovalni vprašanji:

učinkovitosti, neodvisnosti in varnosti namreč pripomorejo k doživlja-

nju poklicne kompetentnosti in samozavesti pri delu.

1) Katere psihološke potrebe človeka zadovoljuje pes na delovnem

mestu in v kolikšni meri jih zadovoljuje?

Poglejmo še socialni vidik prisotnosti psa na delovnem mestu. Študije

2) Ali se zadovoljevanje potreb razlikuje pri pasivni (pes spremljeva-

kažejo, da ima pes pomembno vlogo tudi pri doživljanju bližine, dru-

lec) in aktivni (pes pomočnik) vlogi psa na delovnem mestu?

žabnosti in sproščenosti. Pes na delovnem mestu je v veliko pomoč pri

spopadanju s stresom, saj so zaposleni ob prisotnosti psa bolj sproščeni.

To so pokazale tudi številne mere telesnih odzivov ob doživljanju stresa

(Foreman et al. 2017; Hall et al. 2017). Pes ob stresnih dogodkih zaposle-

KAKO SMO RAZISKAVO IZVEDLI

nemu nudi socialno oporo in tako nadomesti oporo dobrega prijatelja, družinskega člana ali drugega zaupnika. Nekatere raziskave nakazujejo,

V raziskavo smo vključili ljudi, ki jih pes pri delu spremlja v aktivni ali da je socialna opora psa učinkovitejša od opore družinskega člana, mor-pasivni vlogi. V končnem vzorcu je sodelovalo 15 lastnikov psa pomoč-

da zato, ker psi lastnike brezpogojno sprejemajo in jih ne obsojajo (Fo-

nika in 41 lastnikov, ki psa pripeljejo s seboj na delo (skupaj 56 lastnikov reman et al. 2017; Kwong in Bartholomew 2011). Pes na delovnem mestu

psov). Starostni razpon udeležencev je bil od 20 do 69 let, sodelovalo pa

prav tako omogoča zadovoljevanje potrebe po druženju. Zaposlene-je 13 moških in 43 žensk.

mu lahko dela družbo, ko mora določene delovne naloge opraviti sam,

285

Za potrebe raziskave smo oblikovali vprašalnik iz treh vsebinskih sklo-lastnike psov spremljevalcev in lastnike psov pomočnikov. V nadaljepov. V prvem sklopu smo od udeležencev pridobili demografske podat-

vanju bomo opisali rezultate analize ter jih dopolnili z osebnimi raz-ke. V drugem sklopu smo s pomočjo trditev preverili, v kolikšni meri

mišljanji udeležencev, ki so jih zapisali pri dveh odprtih vprašanjih ob

pes zadovoljuje različne psihološke potrebe udeležencev. Trditve smo

koncu spletnega vprašalnika.

oblikovali sami na podlagi literature o vlogi psa pri zadovoljevanju člo-

veških potreb (Whitmarsh 2005; Wiggett-Barnard in Steel 2008; Wong

Tabela 1: Zadovoljenost psiholoških potreb pri lastnikih psov spremljevalcev in 2006). Zadovoljenost posamezne potrebe so udeleženci ocenjevali na

pomočnikov

7-stopenjski ocenjevalni lestvici. V tretjem sklopu smo uporabili sa-moocenjevalno Lestvico zadovoljenosti temeljnih psiholoških potreb



Pes spremljevalec



Pes pomočnik

(BPNS; Gagné 2003), ki ima 21 postavk o zadovoljenosti treh temeljnih



M

SD



M

SD

psiholoških potreb: avtonomnost, kompetentnost in povezanost. Za ko-

nec smo vsem udeležencem zastavili še dve vprašanji odprtega tipa: Kaj

Druženje

4,78

2,12



6,07

0,85

vam pomeni družba psa na delovnem mestu? O čem razmišljate, ko po-

Gibanje

5,80

1,67



5,60

1,25

mislite na svojega psa in svoje delovno mesto?

Opora

5,17

1,86



5,67

1,19

Vprašalnik smo postavili v spletno obliko in ga za privabljanje udele-

Pomoč

5,22

1,93



6,13

1,09

žencev, ki na delovno mesto pripeljejo psa v pasivni vlogi, delili na Face-

booku, LinkedInu in v različnih interesnih spletnih skupinah (npr. pas-

Samostojnost

3,90

1,99



5,53

1,75

jeljubci, HRM in the new world). Zbiranje udeležencev, ki uporabljajo

psa pomočnika, je potekalo preko organizacij, ki se ukvarjajo s šolanjem

Samozavest

4,39

2,22



5,87

1,02

psov ali so v stiku z uporabniki psov. Predstavniki organizacij in drugi

Socialna integracija

5,63

1,68



6,40

0,88

kontakti so naš vprašalnik posredovali uporabnikom psov. Izpolnjeva-

nje je potekalo preko spleta ali pogovora po telefonu, če so tako želeli

Sproščenost

5,29

2,00



5,87

1,02

udeleženci ankete (zaradi določene oviranosti).

Učinkovitost

4,93

1,66



5,27

1,44

Varnost

4,05

2,35



5,93

1,00

KAKŠNA JE VLOGA PSA NA

Zdravje

5,78

1,54



5,53

1,20

DELOVNEM MESTU

Lastniki psov spremljevalcev poročajo, da imajo najbolj zadovoljeno

V Tabeli 1 so prikazane aritmetične sredine in standardne deviacije potrebo po gibanju (Tabela 1). Udeleženci so se v največji meri strinja-glede zadovoljenosti osnovnih psiholoških potreb, in sicer posebej za

li s trditvijo, da jim pes na delovnem mestu omogoča, da si pogosteje

286

vzamejo čas za sprehod. Udeleženka je še zapisala: » Ne mudi se mi domov, grožnje zanj in kadar meni skrb zanj ne bi predstavljala ovire

da ga sprehodim, saj ga vmes na hitro peljem ven. Nimam slabe vesti, da je pri opravljanju svojih nalog – posamezni izleti, športni dnevi ali

sam, ko sem odsotna. Pomirjujoče vpliva name. « Tudi udeleženci tujih raz-kakšna srečanja za starše obravnavanih mladostnikov.

iskav so pogostejšo fizično aktivnost zaznali kot prednost prisotnosti psov pri delu (Hall et al. 2017). Zaposleni se verjetno v vedno večji meri

Dovod psa na delovno mesto pa lahko pomaga tudi pri oblikovanju bolj

zavedajo, da pretežno sedeči delovniki predstavljajo veliko obremenitev

sproščene delovne klime: » Cela firma zaživi, ko pripeljem svojo prijazno za telo in grožnjo zdravemu načinu življenja. Skladno s tem zaznava-psičko v službo. « Kot poroča lastnik psa, lahko medosebni odnosi posta-jo tudi pomembno vlogo psa pri zadovoljevanju potrebe po gibanju in

nejo bolj prijetni, sproščeni: » Bolj sproščeno delovno okolje, poskrbljeno za pogostejših odmorih med delom. Sklepamo lahko, da bo ta vloga psa

gibanje s sprehodi, več komunikacije s sodelavci, večja opaznost oz. morda več pri delu v prihodnosti postajala le še pomembnejša. Na drugem mestu

pozornosti od sodelavcev. «

je zadovoljenost potrebe po zdravju oz. dobrem počutju. Devet udele-

žencev je tudi pri odprtem vprašanju izpostavilo, da prisotnost psa na

Pes pa lahko na delovnem mestu predstavlja tudi:

delovnem mestu vpliva na njihovo dobro počutje. Ob delu so bolj spro-

ščeni, psa omenjajo celo v povezavi z antistresno terapijo in tolažbo v

– breme:

težkih trenutkih: » Vedno ko pride do težkega trenutka, je tam zraven mene. «

Udeleženci so v zelo veliki meri poročali, da se v prisotnosti psa na de-

Dejansko sem nedavno razmišljala, kako bi se odzvala okolica, če bi na

lovnem mestu v splošnem počutijo bolje, kar se nanaša na samooceno

delovno mesto pripeljala psa. Mislim, da bi bil to distraktor, ki bi onemo-zdravja in splošnega počutja. Ta ugotovitev je skladna s številnimi ugo-

gočil normalno delo, saj bi se vsi ukvarjali le s psom. Tudi oba s psom bi tovitvami v strokovni literaturi, da pes v splošnem pripomore k boljšebila najbrž raztresena, posebej jaz, ker bi me skrbelo, kako se pes počuti.

mu zdravju in počutju svojega lastnika (McIver et al. 2020). Na tretjem

Ni namreč treniran na veliko socialnih interakcij, skoraj zagotovo bi bil mestu je zadovoljenost potrebe po socialni integraciji. Udeleženci so prestrašen in negotov. Morala bi ga miriti, kar pomeni, da bi bila midva poročali, da v prisotnosti psa sodelavci pogosto začnejo pogovor z nji-v večjem stresu, ostale pa bi njegova prisotnost najbrž dekoncentrirala.

mi. Ta ugotovitev je bila že večkrat omenjena v literaturi s tega področja, kajti psi lahko izboljšajo vzdušje na delovnem mestu in povečajo števi-

– odgovornost, obveznost: » Obveznost, ker je treba tudi na delovnem mestu lo interakcij med sodelavci (Foreman et al. 2017; Hall et al. 2017). Naša

poskrbeti za psa. Po drugi strani pa ni skrbi, da bo s psom kaj narobe, ko je sam udeleženka pa na primer izkoristi prisotnost psa tudi v bolj zahtevnih

doma« ali

delovnih situacijah:

– mejo med službenim in zasebnim življenjem: » Pomeni mi opomnik, da

Pes predstavlja vir brezpogojne ljubezni in kot tak pozitivno vpli-

obstaja tudi življenje izven dela in da pravzaprav delam za to, da lepo živimo va tako name kot večino ljudi, s katerimi je v stiku, na odrasle in

(ožje v gospodinjstvu in širše kot družba). «

mladostnike. Je dodatna pozitivna izkušnja za mladostnike kot

orodje za boljše odnose z njimi. Ga pa vzamem v službo le tak-

rat, kadar ocenim, da vedenje mladostnikov ne bo predstavljalo

287

Razmišljanje o dovodu psa na delovno mesto je povezano tudi z organi-Pomoč psa pri posameznikih, ki so slepi, slabovidni ali gibalno ovirani, je zacijsko kulturo. To prednost lahko izpostavijo delodajalci, ko ustvarja-torej pomembna tako v vsakodnevnem življenju kot pri delu. Visoko za-

jo bolj odprto in fleksibilno blagovno znamko delodajalca. Zaposleni to

dovoljni udeleženci so poročali tudi o potrebi po druženju. Tudi odgovori cenijo, kot je denimo zapisala ena od udeleženk ankete: » V prvi vrsti mi na odprto vprašanje kažejo predvsem na zadovoljitev potrebe po druže-to, da lahko vzamem psa na delovno mesto, sporoča, da delodajalec prisluhne nju ter premagovanju osamljenosti. Kar 10 udeležencev od 15 sodelujočih,

potrebam zaposlenih. Drugače pa omogoča fleksibilnost za dneve, ko vem, da ki so odgovorili na odprto vprašanje, je omenilo, da jim pes pomočnik po-se bom v pisarni zadržala dlje časa in mi je v uteho, da kuža ni sam doma. «

meni družbo: » Pomeni mi družbo, saj je vedno ob meni. « In: » Ko pa pomislim na svojo štirinožno prijateljico, je kot bi pomislil na družinskega člana. « Eden Da je vključitev psov na delovno mesto eden od načinov, po katerem izmed njih je tako opisal odnos človek – pes: » Predvsem je prijetna družba, ki delodajalci opozorijo na svojo sproščenost in fleksibilnost, je opozorila

me vedno spravi v dobro voljo. « Zadovoljevanje potrebe po druženju je tudi tudi strokovna literatura (Wagner in Pina e Cunha 2021).

ena izmed glavnih koristi psa pomočnika, ki jo avtorji omenjajo v litera-

turi (Deverell et al. 2019; Kwong in Bartholomew 2011; Whitmarsh 2005;

Tabela 1 prikazuje tudi zadovoljenost psiholoških potreb pri posamezni-

Wiggett-Barnard in Steel 2008), udeleženec naše raziskave pa odnos do

kih, ki uporabljajo psa pomočnika. Pri tej skupini pes v največji meri svojega psa opiše še: »Dela mi družbo, razveseli me. Ob psu sem bolj sproščen. «

zadovoljuje potrebo po socialni integraciji, saj so se udeleženci moč-

no strinjali, da zaradi psa sodelavci pogosteje začnejo pogovor z njimi.

Ugotovitev je skladna z rezultati prehodnih raziskav, da pes pomočnik

spodbuja in olajša interakcijo z drugimi ljudmi (Whitmarsh 2005; Wig-

ALI PSI SPREMLJEVALCI

gett-Barnard in Steel 2008). Na drugem mestu je zadovoljenost potrebe

ZADOVOLJUJEJO DRUGE POTREBE

po pomoči. Udeleženci so odgovarjali, da jim pes nudi praktično pomoč pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, zaradi česar jih opravljajo bolj

KOT PSI POMOČNIKI

učinkovito. Udeleženec zapiše: » Mi je v pomoč pri odpiranju ali zapiranju vrat, pobiranju različnih stvari …« In oseba z gibalno oviranostjo poroča: Preverili smo tudi, ali se vloga psa pri zadovoljevanju potreb razlikuje pri Zjutraj mi prinese nogavice, prinese hlače. To bi bilo za v film,

lastnikih psov spremljevalcev (pes v pasivni vlogi) in pri lastnikih psov po-kako midve živiva. Zvečer me pomaga sleči, zjutraj mi pokaže,

močnikov (pes v aktivni vlogi). Statistično značilne razlike med skupinama

kaj potrebujem za odhod, mi prinese rokavice. Greva po oprav-

so se pokazale pri zadovoljenosti potreb po pomoči ( t = –2,17, p = 0,036), sakih, rada pa ima priboljške. Malo greva na travo, tekat, včasih gre-

mostojnosti ( t = –2,90, p = 0,007), samozavesti ( t = –3,32, p = 0,002), varnosti ( t va iskat burek. Poleti me pelje na sladoled, ve, kako sladoled diši,

= –4,12, p < 0,001), socialni integraciji ( t = –2,16, p = 0,036) in druženju ( t = –3,17, točno ve, kje je vanilija. Greva na sprehod na Špico, v Trnovo, Ti-p = 0,003). Lastniki psov pomočnikov so se bolj strinjali s trditvami, da jim voli, po stari Ljubljani, na vožnjo z barko, s turističnim avtobu-pes nudi pomoč pri vsakodnevnih opravkih, da so ob prisotnosti psa pri

som, v hribe …

delu bolj samostojni, da so bolj samozavestni in da jim pes pri delu omogo-

ča občutke varnosti. Kot primer navajamo mnenje udeleženca:

288

To je težko opisati z besedami, ker gre za druge vrste zaznav, ob-zadovoljene, nekoliko višje ocenjujejo vlogo psa pri zadovoljevanju po-

čutij in občutkov, ki so lahko bolj razviti zaradi narave nevrološke

treb. Vloga psa je morda še posebej pomembna pri tistih posameznikih,

oškodovanosti. Meni psička pomočnica prinaša predvsem umir-

ki so manj zadovoljni z uspešnostjo na različnih življenjskih področjih

jenost, neke vrste varnost s konstantno prisotnostjo, stabilnost,

in čutijo, da so v splošnem manj kompetentni, avtonomni in povezani

veselje in brezpogojno ljubezen.

z drugimi.

To nakazuje, da psi v aktivni in pasivni vlogi deloma zadovoljujejo raz-

Nekateri udeleženci so opozorili tudi na vrednote (vrednostne katego-

lične psihološke potrebe. Pes v aktivni vlogi pogosteje nudi pomoč, rije, h katerim si prizadevamo in ki nam predstavljajo neke vrste cilje

omogoča varnost in samostojnost, na ta način pa omogoča zadovolje-

oziroma ideale) (Musek 1993), ki si jih prikličejo ob omembi psa na de-

vanje potreb, ki so pri lastnikih psa pomočnika verjetno bolj izražene.

lovnem mestu. Najpogosteje omenjajo zadovoljstvo, mir, umirjenost,

Analiza odgovorov je pokazala, da so bile nekatere trditve (npr. o varnos-

toplino, radost in veselje.

ti in samostojnosti) bolj prilagojene aktivni kot pasivni vlogi psa. Zani-

mivo je, da so se razlike med skupinama pokazale tudi v nekaterih pot-

rebah, vezanih na stike z drugimi. Skupina, ki uporablja psa pomočnika,

je poročala o pomembnejši vlogi psa pri socialni integraciji, druženju

OMEJITVE IN NADALJNJE

in premagovanju osamljenosti. V odprtem odgovoru je le eden izmed

RAZISKOVANJE

njih omenil vlogo psa na delovnem mestu ( »S psom vodičem se na delov-

nem mestu počutim bolj neodvisen, suveren in tudi bolje sprejet. « ), drugi so ob pisanju imeli v mislih vlogo psa v življenju na splošno. To nakazuje, da

Naša raziskava ima določene omejitve, ki jih moramo upoštevati pri raz-

ta skupina močno ceni koristi psa pri socialnem vključevanju, celo bolj

lagi rezultatov. Najprej naj omenimo neuravnoteženo število lastnikov

kot druga skupina udeležencev. Pri drugih psiholoških potrebah razlike

psov spremljevalcev in lastnikov psov pomočnikov v našem vzorcu. Po-

med skupinama niso pomembne.

leg tega smo udeležence zbirali priložnostno, preko deljenja vprašalni-

ka na socialnih omrežjih. Verjetno je, da so se vabilu odzvali predvsem

Preverili smo še, kako se zadovoljenost potreb s pomočjo psa povezu-

posamezniki, ki imajo s prisotnostjo psa na delovnem mestu pozitivne

je z zadovoljenostjo treh temeljnih psiholoških potreb: avtonomnosti,

izkušnje. Zaradi tega morda nismo zbrali velikega števila mnenj, ki bi

kompetentnosti in povezanosti. V splošnem so se pokazale negativne,

osvetlila negativne vidike preučevanega pojava. Iskanje udeležencev, ki

vendar nizke korelacije med zadovoljenostjo temeljnih psiholoških po-

uporabljajo psa pomočnika, je sicer potekalo bolj ciljno, vendar so se treb in našimi trditvami. Kompetentnost se je statistično značilno in vabilu v večji meri odzvali tisti, ki uporabljajo splet in jim izpolnjevanje negativno povezovala z zadovoljevanjem potrebe po samozavesti ( r =

vprašalnika ni predstavljalo prevelike ovire.

–0,29; p = 0,033), ostale korelacije pa niso bile statistično značilne. Posameznikom, ki slabše obvladujejo svoje okolje, imajo manj dosežkov in

Našo raziskavo bi lahko v prihodnje razširili tako, da bi poleg zaznanih

so manj uspešni, pes daje boljši občutek samozavesti. Tudi ostali rezul-

prednosti in koristi pri zadovoljevanju psiholoških potreb preučili tudi za-tati nakazujejo, da posamezniki, pri katerih so psihološke potrebe manj

znave slabosti, s katerimi se povezuje prisotnost psov na delovnem mestu.

289

To so sicer že storili v tujini (npr. Foreman et al.: 2017; Wagner in Pina e izpostavljajo kot aktivnega udeleženca v vsakdanjem življenju, ki pogos-Cunha: 2021) in tudi naši udeleženci so omenili posamezne slabosti, ven-

to pomaga tudi pri premagovanju osamljenosti in večji samostojnosti.

dar bi lahko zaznana tveganja in slabosti bolj sistematično preučili še v

slovenskem okolju. Poleg tega bi lahko dodatno raziskali, v katerih pano-

S tem poglavjem oz. s pričujočimi ugotovitvami pa zgodba o vlogi psa še

gah se ta praksa najpogosteje pojavlja. Zanimivo bi bilo analizirati, kakšne ni zaključena. Tako praktiki kot raziskovalci vsak dan spoznavamo nova

so značilnosti slovenskih delovnih organizacij in njihovih vodij, ki spod-

področja in nove možnosti, kako še bolj integrirati psa v naša življenja.

bujajo prisotnost psa na delovnem mestu, in v čem se njihova organizacij-

Ob boljšem poznavanju pasjega vedenja in odzivanja se kažejo tudi pri-

ska kultura oz. stil vodenja razlikuje od drugih organizacij oz. vodij.

ložnosti, kje vse lahko »uporabimo« njegov mehek in topel kožuh, ved-

no dobro razpoloženje, pregovorno vdanost in zvestobo, hitro učljivost,

nenehno odzivnost ter pripravljenost za akcijo.

SKLEPNE MISLI

»S psom ima življenje večji smisel, « je zapisal eden izmed sodelujočih v VIRI IN LITERATURA

naši raziskavi. Danes ima pes različne vloge v družbi in njegovo biva-

nje z nami je bolj smiselno kot v preteklosti. Nekateri ga doživljajo kot

BOŠTJANČIČ, Eva/SMOLKOVIČ, Iris (2012): Vloga psa na delovnem mestu – re-

spremljevalca skozi življenje, drugi z njim lažje in bolje živijo. Pes tako zultati prve slovenske eksploratorne raziskave. V: HRM, let. 10, št. 50, str.

nevede zadovoljuje številne človekove potrebe. Ob njem se človek lahko

15–30.

počuti bolj varno, mirno, zadovoljno in samozavestno. Pes je lahko tudi

DEVERELL, Lil/BRADLEY, Jane/FOOTE, Paula/BOWDEN, Melinda/MEYER,

najboljša družba, ki nas motivira za gibanje, druženje in ki v nas prebu-

Denny (2019): Measuring the benefits of guide dog mobility with the Ori-

di pozitivna čustva.

entation and Mobility Outcomes (OMO) tool. V: Anthrozoös, let. 32 (7. november), št. 6, str. 741–755.

Pes ima pomembno vlogo tudi kot pomočnik. Na cesti takšne pse naj-

FOREMAN, Anne M./GLENN, Margaret K./MEADE, Jean B./WIRTH, Oliver

pogosteje vidimo, ko spremljajo osebe z gibalno oviranostjo ali slabo-

(2017): Dogs in the workplace: A review of the benefits and potential chal-

vidnostjo, v različnih ustanovah so pogosto del terapevtskega procesa.

lenges. V: International Journal of Environmental Research and Public Health, V naši raziskavi smo analizirali, kakšna je vloga psa v delovnem okolju,

let. 14 (8. maj), št. 5, str. 498.

ko pride pes na delovno mesto kot spremljevalec ali kot pomočnik. Ve-

GAGNÉ, Marylene (2003): Autonomy support and need satisfaction in the mo-

čina sodelujočih se strinja, da pes zadovoljuje številne psihološke pot-

tivation and well-being of gymnasts. V: Journal of Applied Sport Psychology, rebe in da v delovno okolje prinaša več sproščenosti, spontanosti in solet. 15, št. 4, str. 372–390.

cialnih interakcij. Seveda se pogled na vloge psa med zaposlenimi in HALL, Sophie/MACMICHAEL, Jessica/TURNER, Amy/MILLS, Daniel (2017): A

zaposlenimi, ki uporabljajo psa pomočnika, razlikuje. Prvi poudarjajo

survey of the impact of owning a service dog on quality of life for individu-nekatere njegove pasivne vloge (npr. nudenje družbe, sprostitev, spo-als with physical and hearing disability: A pilot study. V: Health and Quality padanje s stresom) ter vpliv na bolj prijetno delovno vzdušje, drugi ga

of Life Outcomes, let. 15 (29. marec), št. 1, str. 1–9.

290

HALL, Sophie/MILLS, Daniel (2019): Taking dogs into the office: A novel stra-SCHOLTZ, Salome Elizabeth (2022): Remote-workers and their furry co-wor-tegy for promoting work engagement, commitment and quality of life. V:

kers: A multimethod exploration of new avenues for work-related exhaus-

Frontiers in Veterinary Science, let. 7 (7. maj), št. 6, str. 138.

tion and job satisfaction. V: Social Sciences, let. 1 (31. oktober), št. 11, str. 501.

HALL, Sophie/WRIGHT, Hannah/MCCUNE, Sandra/ZULCH, Helen/MILLS,

WAGNER, Elisa/PINA E CUNHA, Miguel (2021): Dogs at the workplace: A mul-

Daniel (2017): Perception of dogs in the workplace: The pros and the cons.

tiple case study. V: Animal, let. 1 (5. januar), št. 1, str. 89.

V: Anthrozoös, let. 30 (16. maj), št. 2, str. 291–305.

WHITMARSH, Lorraine (2005): The benefits of guide dog ownership. V: Visual KING, Tammie/MARSTON, Linda/BENNET, Pauleen (2012): Breeding dogs for

Impairment Research, let. 7 (13. julij), št. 1, str. 27–42.

beauty and behaviour: Why scientists need to do more to develop valid

WIGGETT-BARNARD, Cindy/STEEL, Henry (2008): The experience of owning a

and reliable behaviour assessments for dogs kept as companions. V: Appli-guide dog. V: Disability and Rehabilitation, let. 30 (7. julij), št. 14, str. 1014–1026.

ed Animal Behaviour Science, let. 37 (februar), št. 1–2, str. 1–12.

WONG, Mei Lin: Perceptions of guide dog users on their dogs‘ impact on their lives.

KWONG, Marilyn J./BARTHOLOMEW, Kim (2011): »Not just a dog«: An atta-Doktorska disertacija. Oregon: Pacific University, 2006.

chment perspective on relationships with assistance dogs. V: Attachment & Human Development, let. 13 (15. avgust), št. 5, str. 421–436.

LANE, Dick R./MCNICHOLAS, June/COLLIS, Glynn M. (1998): Dogs for the di-

sabled: Benefits to recipients and welfare of the dog. V: Applied Animal Behaviour Science, let. 59 (avgust), št. 1–3, str. 49–60.

MCIVER, Sara/HALL, Sophie/MILLS, Daniel S. (2020): The impact of owning a

guide dog on



owners’ quality of life: A longitudinal study.

V: Anthrozoös, let. 33 (7. januar), št. 1, str.



103–117.

MUSEK, Janek (1993): Osebnost in vrednote. Ljubljana: Educy.

PET SITTERS INTERNATIONAL. https://www.petsit.com/take-your-dog-to-

-work-day-history (citirano 9. 2. 2023).

PEVEC KORŠIČ, Nel: Zaznani vpliv prisotnosti psa v pisarni na doživljanje delovnega okolja.

Diplomsko delo. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za

matematiko, naravoslovje in

informacijske tehnologije, 2021.

RICE, Jennifer: Dogs in the workplace: The emotional, social and physical benefits to employees. Magistrsko delo. Ohio: Xavier University, 2019.

SACHS-ERICSSON, Natalie/HANSEN, Nancy K./FITZGERALD, Shirley (2002):

Benefits of assistance dogs: A review. V: Rehabilitation Psychology, let. 47, št.

3, str. 251–277.

SALMON, Amanda J./PACHANA, Nancy A. (2022): A systematic review of the

effect of assistance dog ownership on practical support, health, and well-

being: Implications for older adults. V: Clinical Gerontologist, str. 1–26.

291

TEŽAVE PRAVNEGA

POLOŽAJA

NEČLOVEŠKIH ŽIVALI

Priscila Gulič Pirnat

UVOD

v okviru zahodnega pojmovanja. Nobenega dvoma ni, da so živali živa

bitja, ki naseljujejo naš planet, vendar so na juridični ravni obravnavane

Trenutni pravni položaj nečloveških živali je izrazito nepravičen zaradi

kot objekti, stvari, lastnina. Koncept naravnega suženjstva, kjer žival »po zgodovinske antropocentrične moralne pristranskosti. Zahodna moral-naravi pripada drugemu«, predpostavlja odsotnost duše v najglobljem

na paradigma, ki temelji na rimskem in kanoničnem pravu ter tradi-

smislu, zato je naloga gospodarja, da živalim gospoduje.2 Povedano dru-

ciji common law 1 (Novak 2021: 480–493), podeljuje pravno pomemben gače, dolžnost ljudi je, da upravlja z njihovimi telesi, saj ljudje na nek

moralni status samo ljudem, ki jim zagotavlja enako temeljno moralno

način predstavljamo njihovo dušo, kar po analogiji s suženjstvom in ra-

zaščito, medtem ko živali degradira na osnovno raven instrumentalne

sizmom zelo spominja na diskriminacijo do druge biološke vrste, ime-

vrednosti za doseganje človeških ciljev, kar se odraža v moralno-prav-

novano specizem, kjer predpostavljamo, da so živali manjvredna bitja

nem skoraj ničelnem statusu živali. Vzpostavljeni mehanizmi varovanja

že samo zato, ker so drugačna od človeka. Drugačnost, številčnost in he-

njihove integritete so zreducirani na minimum in so namenjeni pred-

terogenost drugih bioloških vrst je reducirana na totalizacijo pod ime-

vsem preprečevanju nepotrebne človeške okrutnosti do njih. Nečloveške

nom »žival«, kar predstavlja nasilen izbris kompleksne mnogoterosti

živali so v moralni skupnosti zasedle mesto, ki jim ga je namenil človek,

na skupni imenovalec, ki se v pravu kaže kot redukcija živali na status

in natančno to pozicijo odnosa bi morali ponovno premisliti, dekon-objekta, lastnine, stvari. Odnos med ljudmi in živalmi se zadnjih štiri ti-

struirati sleherno jasno in načelno razlikovanje med ljudmi in »živaljo«,

soč let praktično ni spreminjal, ena izmed konstant odnosa je prav člo-

kot nam je poznano iz zgodovine filozofije od Aristotela, Descartesa, vekovo lastništvo nad živalmi, ki je bilo zaznano že v stari Mezopotamiji

Kanta, Heideggra do Levinasa, ter se vprašati, kaj nam pravzaprav daje

(Kelch 2012: 30) in v rimskem pravu, v katerem so živali kategorizirane

pravico misliti, da samo ljudje govorimo, se odzivamo, doživljamo stva-

kot stvari, ki si jih lahko lastimo, in ki je imelo velik vpliv na izgradnjo ri »kot takšne«, vzpostavljamo odnos do smrti itd. Po Derridaju bistvo

sodobnih pravnih sistemov, predvsem tistih, ki temeljijo na rimskih naivnega vpraševanja, ki spodkopava temelje filozofskih propozicij, ki

pravnih konceptih (Fasel in Butler 2023: 10).

so stoletja veljale za samoumevne, ni v odpravi vrzeli, ki loči človeka od

živali, ampak v tem, da se odpovemo vseobsegajoči kategoriji »živali«

Nekje od sedemdesetih let prejšnjega stoletja3 se filozofska etika osre-

(Derrida 2011: 17–46). Tudi Alasdair MacIntyre (2006: 55–58) vidi proble-

dotoča na pomen živalskih subjektnosti in spoznanje, da so živali več

matičnost umeščanja in obravnavanja nečloveških živali kot neke ho-

kot zgolj objekti človekovega izkoriščanja, da imajo lastno vrednost in

mogene skupine, in sicer v povezavi z znano Heideggerjevo umestitvijo

zavest ter so zmožne čutiti in doživljati bolečino. S tem se odpira vpra-

celotnega kraljestva živali v kategorijo, ki je »revna s svetom«, zato jo je šanje o njihovih pravicah in položaju v družbi ter o tem, kako jih lahko

kot tako označil za »retorično pretiravanje« (Kozina 2021: 11). Skozi priz-

vključimo v naša razmišljanja in prakse. Razpravljanje o pravicah živa-

mo sodobne zahodne »racionalne« misli, njeni Drugi ne morejo nasto-

li je kompleksno z več vidikov, podobno kot je razpravljanje o človeko-

piti drugače kot primitivi, tujci, sužnji, »živali« itd. (Gulič Pirnat 2015: 23).

vih pravicah, in enostavnih odgovorov ne gre pričakovati. Univerzalna

Distinkcija, ki se zdi za našo razpravo pomembna, zadeva položaj živali

2

Asimilacijo sužnja z živaljo na juridični ravni najdemo v Platonovih Zakonih, 6. knj. in Aristo-telovi Politiki, 1. knj. Kategorialno ločnico med človekom in živaljo vzpostavi Descartes v Medi-1

Dober prikaz zgodovine prava tudi v: HAGE, Jaap/WALTERMANN, Antonia/AKKERMANS, tacijah.

Bram (ur.), Uvod v pravo, 2. izd., Springer Intl Publishing 2017, str. 4–17.

3

Več o kratki zgodovini etike živali: Grušovnik 2016, str. 155–201.

293

POLOŽAJ ŽIVALI

deklaracija o pravicah živali4 je bila s podporo Unesca sprejeta leta 1978

in ima zgolj moč moralne avtoritete, nima pa pozitivno pravne moči. V

njej so izražena temeljna moralna in pravna načela, ki bi jih morali priz-

Zaščita ali pravice?

nati nečloveškim živalim, strniti pa jih je mogoče v naslednje temeljne

sklope pravic: (1) pravica vseh živali do ohranitve vrste, (2) pravica do ne-Moderno pravo nečloveške živali uvršča v rang objektov in jih podre-

dotakljivosti življenja negospodarskih vrst, (3) pravica do nedotakljivo-

ja režimu, ki velja za stvari, obenem pa jim zaradi njihovih posebnih

sti svobode, ki ustreza vsaki vrsti ali kategoriji živali, (4) pravica do na-sposobnosti (npr. čutečnosti) določa tudi poseben varovalni režim.

stanitve, ki ustreza vsaki vrsti, (5) pravica vseh živali, da jim človek ne Lahko bi trdili, da imajo trenutni pravni položaj objektov v sivi coni,

zadaja nepotrebne bolečine ter ne povzroča trpljenja in škode, (6) pra-

saj nečloveške živali obravnavamo kot stvari (večina zakonodaj), kot vica vseh živali do človekovega skrbništva ob posebnih ekoloških oko-

»ne-stvari« (v nekaterih nacionalnih zakonodajah5 je izrecno nave-

liščinah. Med temeljna merila civiliziranosti in humanosti vsekakor

deno, da živali niso stvari, vendar se jih paradoksalno obravnava kot

spadata tudi sočutje in skrb človeka za soljudi in za druga živa čuteča

stvari) in kot čuteča bitja (ki so obravnavane kot stvari; Pogodba o de-

bitja. Naš sodobni odnos do živali nas pogosto zelo izrazito opozarja na

lovanju EU in nekatere druge države).6 Pogodba o delovanju Evropske

našo duševno/duhovno razklanost. Po eni strani namreč družba mno-

Unije v svojem 13. členu navaja: »Pri oblikovanju in izvajanju politik

gim živalim pripisuje visoko pozitivno vrednost, kar se kaže npr. v veli-

Unije na področju kmetijstva, ribištva, prometa, notranjega trga, razi-

kem številu hišnih ljubljenčkov, v skrbi družbe za ohranitev določenih

skav in tehnološkega razvoja ter vesolja Unija in države članice v celoti

živalskih vrst ter predvsem v težnji po preprečevanju mučenja. Toda po

upoštevajo zahteve dobrega počutja živali kot čutečih bitij, pri čemer

drugi strani ista družba povsem industrijsko, masovno, kruto itd. šte-

spoštujejo zakonodajne ali upravne določbe in ustaljene običaje držav

vilne živali vzreja v skrajno neetičnih in moralno spornih razmerah, članic zlasti glede verskih obredov, kulturnih tradicij in regionalne de-in to zgolj za zakol. Človek še nikoli v zgodovini ni pobijal živali tako

diščine.« Francija je bila prva država v EU, ki je v svoj Civilni zakonik

masovno, načrtno in organizirano kot danes in tu bi zelo težko govori-

zapisala, da »so živali živa bitja, obdarjena s čutečnostjo« (čl. 515–14).

li o kakršnemkoli moralnem napredku. Razlogov za ohranjanje statu-

Zaradi pravne konsistence so besedo »živali« odstranili iz kategorij sa quo živali je gotovo veliko, najverjetneje lahko v prvi vrsti izpostavi-premičnin in nepremičnin (čl. 524 in 528).7 Tudi v slovenskem prav-

mo ekonomske interese, družbene odnose, ki se odražajo tudi v pravu,

nem redu so živali obravnavane kot posebej zaščiteni objekti prava, ki

pomanjkanje politične volje in zavedanja in ne nazadnje tudi pomanj-

jim ga podeljuje Zakon o zaščiti živali8 in Stvarnopravni zakonik, kjer

kanje pravne definicije živalskih subjektnosti, kot bomo lahko videli v

je izrecno navedeno: »1) Živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja. […]

nadaljevanju.

2) Zanje se uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo premičnine […]«

5

Na primer: Avstrija, Nemčija, Švica, Nizozemska, Češka Republika, regija Katalonija.

6

Na primer: Francija, Španija, Slovenija, Nova Zelandija, Kolumbija, mesto Quebec.

7

Več o tem: NEUMANN, Jean-Marc: The legal status of animals in French Civil Code. V: Global 4

Celotno deklaracijo najdemo tu: https://constitutii.files.wordpress.com/2016/06/file-id-607.

Journal of animal law, [S.l.: s.n.], št. 1, 2016, str. 1–13.

pdf (citirano 4. 7. 2023).

8

ZZZiv, št. 10, 1. čl.

294

(SPZ, čl. 15.a). Nova pravna določila, ki vključujejo novo moralno ka-

(a) Da so pripoznane kot živa bitja;

tegorijo, tj. čutečnost živali, so seveda dobrodošla in nakazujejo spre-

(b) Pravico do zdravega in zaščitenega okolja.9

membo v družbenem dojemanju nečloveških živali kot bitij z inheren-

tno vrednostjo, četudi zaenkrat zgolj na simbolni ravni.

Ameriški pravni strokovnjak Cass Sunstein trdi, da bi pravne pravice ži-

vali morali preprosto razumeti kot pravno zaščito živali pred povzroča-

Razpravljanje o pravicah živali tudi ne more mimo teorije volje in teori-

njem bolečine, do katere imajo nečloveške živali moralno pravico. Ker

je interesa. Ti dve teoriji sta začrtali okvir, v katerem se gibljejo tudi vsa živalim ne smemo povzročati nepotrebnega trpljenja, jim drugače ško-poznejša teoretična izvajanja. Teorija volje se osredotoča na to, kako je

dovati, dovoljevati njim škodljivih praks, Sunstein trdi, da živali že ima-

pravica sestavljena. Njeni osrednji prvini sta voljna moč in voljna ob-

jo preproste pravice (Sunstein 2003: 400-401). Kramer (2001: 53–54) je

last, ki ju objektivno pravo zagotavlja subjektu prava in izražata tipič-

prišel do podobnih rezultatov kot Sunstein, vendar po drugi poti, in si-

no voljo. Teorija volje zanemarja interesno plat pravice, prav ta vidik pa

cer preko Hohfeldovega modela pravic.10 Šibka koncepcija pravic, ki sta

je tisti, ki ga poudarja Jheringova teorija interesa. Za Jheringa volja ni

jo avtorja definirala, je predmet številnih kritik. Ena izmed teh pravi, da niti cilj niti gonilna sila pravic. Pojma volje in moči ne moreta odkriti,

šibke pravice ne ščitijo temeljnih interesov živali, kot je interes do ohra-v čem je njihova življenjskost: pravice ne obstajajo zaradi tega, da se z

nitve življenja. Zato se strokovnjaki sprašujejo, ali lahko tu sploh govori-njimi uresničuje ideja abstraktne pravne volje, ampak so tu zaradi tega,

mo o pravicah. Švicarska pravna strokovnjakinja Saskia Stucki razlikuje

da se z njimi varujejo življenjski interesi in potrebe. Korist in ne volja je med preprostimi pravicami in temeljnimi pravicami. Trdi, da živali že

bistvo pravice. Jhering pravi, da je pravica pravno varovani interes oziro-

imajo preproste pravice v okviru obstoječih velferističnih zakonov, ki so

ma interes, ki je pravno zavarovan. Interes je bistvena sestavina pravice

razmeroma šibke, nimajo pa temeljnih pravic, ki bi jih močno ščitile in

in izraža njen praktični cilj, medtem ko je pravno varstvo formalna prvi-

ki bi jih morali razviti v luči de lege ferenda (Stucki 2020: 533–542) . Po-na in je le »varstveni ovoj« vsebine. V pristojnosti zakonodajalca je, da

memben primer, ki zagovarja močno koncepcijo pravic (ne vseh) nečlo-

posamezne interese ovrednoti in presodi, kateri so tako pomembni, da

veških živali, je predlog ustavnih sprememb Finskega združenja za pravne jih je treba tudi pravno zavarovati (Pavčnik 2021: 170–171). Obe teoriji sta pravice živali, ki živali definira kot »čuteče posameznike, katerih temelj-predmet razprav, kar zadeva pravice živali, vendar se zdi, da bi interesna

ne pravice in dobrobit moramo ljudje spoštovati. Vse živali so domnev-

teorija lahko enostavneje razložila, zakaj bi (vsaj nekatere) nečloveške

no čuteče, razen če je mogoče ugotoviti drugače.11

živali lahko imele pravice (Fasel in Butler 2023: 76–83). Če imamo na eni

strani avtorje, ki trdijo, da bi živali v sklopu interesne teorije lahko ime-le pravice, obstajajo na drugi strani avtorji, ki pravijo, da živali že imajo 9

LEY para la Defensa de los Animales contra Actos de Crueldad y maltarto (2015), URL: https://

preproste pravice. Nekatere zakonodaje se nanašajo specifično na živali

faolex.fao.org/docs/pdf/bol146525.pdf (citirano 7. 7. 2023).

kot nosilke pravic. Poglejmo si primer bolivijskega Zakona za zaščito živa-10 Ameriški pravni teoretik Wesley Newcomb Hohfeld (1879–1918) je pronicljivo razpravljal o korelativnosti in nasprotnosti »pravic« in »pravnih dolžnosti«, ki omogočajo možnosti vede-li pred mučenjem in zlorabo (2015), ki v 3. čl. pravi:

nja in ravnanja, in teh možnosti je osem (V: Pavčnik 2021: 177). Za nečloveške živali je posebej pomembna skupina, ki pravico uvršča kot pravovarstveni zahtevek (claim-right) v korelaciji Živali kot subjekti zaščite imajo naslednje pravice:

z dolžnostjo. ZZZiv ljudem nalaga dolžnosti, ki so po Hohfeldovi teoriji vedno v korelaciji s pravicami.

11

Finsko združenje za pravne pravice živali 2020, Razdelek 1 (e-vir).

295

Pravice onkraj koncepta pravne

ko razvije koncept »pravice do dostojanstva«, ki pa temelji na pravni ose-

subjektnosti

bi (Wise 2010: 6). Zdi se, da v skladu z ortodoksnim pogledom na pravo

živali ne morejo postati nosilke močnih oziroma temeljnih pravic, saj

nimajo pravne subjektnosti.

Legal personhood lahko v slovenskem prevodu prevajamo kot pravno sub jektnost ali kot pravno osebnost, pri čemer se prva verzija prevoda zdi Vse pravne pravice bodo predpostavljale status pravne subjektnosti pri

ustreznejša za našo razpravo. Medtem ko legal person navadno prevaja-nečloveških živalih in na tej točki se zdi, da bi bilo treba pravne pravice mo kot pravno osebo.

živali iskati onkraj koncepta pravne subjektnosti. Politični filozof Alas-

dair Cochrane pravi, da dihotomija lastnine in pravne subjektnosti ni

S konceptualizacijo osebe se ukvarjajo številne znanosti, od teologije, fi-

tako kategorialna, kot se morda zdi na prvi pogled. Trdi, da imajo živali

lozofije, psihologije, sociologije do antropologije, ravno tako tudi pravo, lahko pravne pravice, četudi so predmet lastninjenja, saj bi lastništvo

ki pozna različne koncepte osebe in kjer nemalokrat vlada precejšnja

morali razumeti ne kot pravico z absolutno kontrolo nad stvarjo, temveč

zmeda. Da bi razumeli implikacije sodb in obravnavanje živali kot prav-

kot skupek razmerij (oziroma pravnih položajev), ki v večini primerov

nih oseb, je nujno razumeti, kaj je pravna oseba, koncept, ki je prisoten

veljajo za lastnika stvari (Cochrane 2009: 424–427). Do podobnih ugoto-

v skoraj vsaki jurisdikciji. Beseda oseba izhaja iz latinske besede persona vitev prihaja tudi pravni strokovnjak David Favre, ki za nečloveške živali

in je sčasoma začela pomeniti bitje, ki ima pravice in dolžnosti. Obstaja-

predlaga novo kategorijo »živeče lastnine«, poleg že obstoječih treh kate-

ta dve vrsti oseb: prve so pravne osebe kot družbene tvorbe, ki so kot take gorij lastnine (nepremičnina, osebna lastnina in intelektualna lastnina).

pravni subjekti in so zato sposobne, da so nosilke pravic in dolžnosti v

Živali bi v tem smislu imele nekaj pravnih pravic, kot so pravica do oskr-

pravnih razmerjih (Pavčnik 2021: 153). Salmond je pravne osebe opre-

be, bivališča, lastništva, neprizadejanja škode oz. bolečine itn. V te namedelil kot »bitja, ki so resnična ali namišljena, ki so za namen pravnega

ne bi nečloveške živali zastopali pravni skrbniki (Favre 2010: 1022–1034).

sklepanja v večji ali manjši meri obravnavana na enak način kot ljudje«

Visa Kurki raziskuje korelirani razvoj pojmov subjektnosti in pravic ter

(prim. Farrar 2007: 926). Te se razlikujejo od druge vrste pravne osebe,

ugotavlja, da medtem ko so se teorije o pravicah od devetnajstega stole-

imenovane fizična oseba, ki vključujejo vse posameznike, ki so pravni

tja znatno razvijale, je tradicionalna binarnost prava ostala enaka (Kur-

subjekti (Pavčnik 2021: 146). Večina strokovnjakov, ki se ukvarja s prav-

ki 2019: 91). Kurkijeva teorija svežnja (2019) pojasnjuje koncept pravne

nimi pravicami živali, eksplicitno ali implicitno zagovarja vidik, da so

subjektnosti kot skupek različnih pravnih pozicij, ki niso vedno nujno

lahko zgolj pravne osebe oziroma pravni subjekti nosilci pravnih pravic.

sočasno prisotne. V tem smislu pravna subjektnost ni binarni koncept,

To bi lahko pomenilo, da bi nečloveške živali lahko bile nosilke močnih

ampak takšen, ki se kaže v različnih oblikah in stopnjah. Kurki razliku-

pravnih pravic le v primeru, če bi namesto statusa lastnine imele status

je med t. i. pasivno pravno subjektnostjo in t. i. aktivno pravno subjek-

pravne osebe. Največji zagovornik tradicionalnega vidika prava je Gary

tnostjo. Pasivni pravni položaj vključuje, med drugim, temeljno zaščito

Francione, ki trdi, da imajo živali intrinzično vrednost, ki jo moramo

življenja, svobode, telesne celovitosti, sposobnost lastništva, imuniteto

spoštovati, in hkrati dodaja, da je edina pravica, ki jo imajo nečloveške

pred lastnino, pravno veljavo, status žrtve v kazenskem pravu itd. Tre-

živali, da niso obravnavane kot lastnina (Francione 1995: xvi). Podobno

ba je imeti dovolj pasivnih pravnih položajev, da bi nekoga lahko šteli

razmišlja tudi Steven Wise, ki ima v mislih močno različico pravic živali,

za pravno osebo. Nasprotno pa aktivno pravno subjektnost sestavljajo

296

»aktivni« položaji, kot je pravno uveljavljanje pravic, za katere ne pot-so tradicionalne pravne teorije, ki temeljijo na antropocentričnem sve-

rebujemo zastopnika in sposobnost za kazensko in odškodninsko od-

tovnem nazoru, nezadostne za obravnavo živalskih subjektnosti. Vsee-

govornost (ibid.: 138). Kurki je mnenja, da pasivno pravno subjektnost

no pa lahko v prihodnosti pričakujemo večji poudarek na fleksibilnosti

najbolje opisuje pravni položaj dojenčkov in ljudi s hudimi kognitivni-

in prilagodljivosti pravnega sistema, ko gre za vprašanja, ki se nanašajo

mi motnjami, medtem ko aktivno pravno subjektnost najbolje opisu-

na nečloveške entitete. Posthumanizem in druga podobna gibanja na-

je pravni položaj odraslih človeških vršilcev. Kurkijeva rekonceptuali-mreč izpostavljajo vse večji pomen interakcij med ljudmi in drugimi ži-

zacija pravne osebe kaže, da obstajajo alternativni načini razumevanja

vimi bitji ter okoljem, kar bo verjetno pozitivno vplivalo tudi na pravno

pravnih pravic živali, ki niso nujno utemeljene na konceptu pravne sub-

urejanje teh vprašanj v prihodnosti.

jektnosti, in predlaga teoretično preiskavo dogme in razvoj teorij, ki bi

lahko najbolje pojasnile pereča vprašanja 21. stoletja.

VIRI IN LITERATURA

ZAKLJUČEK

COCHRANE, Alasdair (2009): Ownership and justice for animals. V: Utilitas, letn. 21, št. 4, str. 424–442.

Za pravo se zdi, da je na splošno nefleksibilno, ko gre za vprašanja, ki se DERRIDA, Jacques (2011): Žival, ki torej sem (več sledi) . V: Problemi, letn. XLIX, nanašajo na druge nečloveške entitete, kot so živali in okolje. Lahko bi

št. 1–2, str. 17–46.

tudi trdili, da je pravo antropocentrično, kar pomeni, da je osredotočeno

FARRAR, John H. (2007): Salmond and corporate theory. V: Victoria University of na zaščito in promocijo interesov ljudi, ne pa drugih živih bitij ali okolja.

Wellington Law Review, št. 38, str. 925–934.

Ta antropocentrični pristop izhaja iz tradicionalne filozofije, ki je bila

FASEL, Raffael N./BUTLER, Sean C. (2023): Animal Rights Law. Oxford et al.: Hart.

dolgo časa prevladujoča v zahodni kulturi, in izhaja iz predpostavke, da

FAVRE, David (2010): Living property: a new status of animals within the legal so ljudje nadrejeni drugim živim bitjem in da imajo večjo moralno in

system. V: Marquette Law Review, let. 93, št. 3, str. 1021–1071.

pravno vrednost. Poleg tega je pravni sistem zasnovan tako, da zagota-FINSKO združenje za pravne pravice živali (2020): Predlog ustavnih sprememb.

vlja stabilnost in predvidljivost, kar pomeni, da se spremembe v pravu

URL: https://www.elaintenvuoro.fi/english/ (citirano 10. 4. 2023).

sprejemajo počasi in postopoma, zato da se zagotovi njihova ustavnost

FRANCIONE, Gary L. (1995): Animals, property and the law. Philadelphia: Temple in zakonitost. To pomeni, da spremembe v pravu ne morejo biti prenag-University Press.

ljene, temveč morajo biti temeljito premišljene in preučene. Poleg tega FRENCH Civil Code. URL: French Civil Code 2016 | Trans-Lex.org (citirano 8. 4.

se lahko zdi, da je pravni sistem statičen, ker se pogosto preveč osredo-

2023).

toča na formalni vidik prava in ignorira dejansko stanje stvari. Tako lah-

GRUŠOVNIK, Tomaž (2016): Etika živali: o čezvrstni gostoljubnosti. Koper: Annales.

ko na primer zakoni in predpisi postavljajo zahteve in standarde, ki so

GULIČ PIRNAT, Priscila (2015): Filozofske razsežnosti rasizma. Magistrsko delo.

morda dobro premišljeni in oblikovani, vendar se v praksi ne uporablja-

Ljubljana: Filozofska fakulteta.

jo na ustrezen način ali pa se jih krši. To lahko privede do tega, da v pra-KELCH, Thomas G. (2012): A short History of (mostly) Western Animal Law: ksi ne dosežemo ciljev, ki jih zakoni in predpisi določajo. Videli smo, da part 1. V: Animal law, letn. 19, št. 23, str. 23–62.

297

KOZINA, Jože (2021): Vpliv neodgovornih praks živali na človekovo bivanjsko praznino. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

KRAMER, Matthew H. (2001): Do animals and dead people have legal rights? V: Canadian Journal of Law & Jurisprudence, let. 14, št. 1, str. 29–54.

KURKI, Visa A.J. (2019): A Theory of Legal Personhood. Oxford: Oxford University Press.

MACINTYRE, Alasdair C. (2006): Odvisne racionalne živali: zakaj potrebujemo vrli-ne. Ljubljana: Študentska založba.

NOVAK, Aleš (2021): Velike pravne kulture. V: PAVČNIK, Marijan: Teorija prava: prispevek k razumevanju prava, 6. pregledana in dopolnjena izd., Ljubljana: Lexpera, GV Založba, str. 476–514.

PAVČNIK, Marijan (2021): Teorija prava: prispevek k razumevanju prava, 6. pregledana in dopolnjena izd., Ljubljana: Lexpera, GV Založba.

POGODBA o delovanju Evropske Unije (Uradni list EU, C 326/54, 26. 10. 2012).

STUCKI, Saskia (2020): Towards a theory of legal rights: simple and fundamental rights. V: Oxford Journal of legal studies, letn. 40, št. 3, str. 533–560.

SUNSTEIN, Cass R. (2003) The Rights of Animals. V: University of Chicago Law Review, let. 70, št. 387, str. 387–401.

Stvarno-pravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20).

WISE, Steven M. (2010): Legal personhood and the Non-Human Rights Project.

V: Animal Law Review, Lewis & Clark Law School, letn. 17. Št. 1, str. 1–11.

Zakon o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 98/1999 in druge – ZZZiv).

298

ŽIVALI KOT

SODRŽAVLJANI: RAZVOJ

SOCIOLOGIJE ŽIVALI

Roman Kuhar

300

UVOD

na primer s problemi, ki so jih v urbanih okoljih povzročali prostoži-

veči psi, vključno z njihovimi iztrebki (Kolt 2015). Medtem ko sta Tal-

Nobenega dvoma ni, da je bila sociologija kot znanost o družbi, druž-

cott Parsons in George Herbert Mead, vidna akterja teoretske perspekti-

benih institucijah, družbenih skupinah in njihovih interakcijah do ne-

ve funkcionalizma oziroma simboličnega interakcionizma v sociologiji,

davnega strogo antropocentrična. Meja sociološkega zanimanja je bil

oba zanikala možnost, da bi interakcijo živali s človekom lahko pojasni-

prav živalski svet oziroma živali. Te so v marsičem predstavljale pro-

li s teorijo družbenega delovanja (Koop-Monteiro 2021), je Max Weber v

tiutež človeku, čeprav so pomembno soustvarjale njegov družbeni

eni od svojih razprav o vlogi sociologije v znanosti zapisal, da bi bilo s

prostor. Kartezijanska logika, temelječa na jezikovnocentrični predpo-

sociološkega vidika vendarle mogoče raziskovati tudi razmerja med člo-

stavki o živalih, ki da zaradi nezmožnosti govorjenega jezika nimajo vekom in živalmi, saj se te odzivajo na človeške ukaze ali človekovo delo-tudi zmožnosti mišljenja, se je globoko zarezala ne zgolj v sociološko,

vanje v svetu. Čeprav so ti odzivi večinoma mehanični, imajo, poudarja

pač pa v celotno družboslovno in humanistično znanost (Noske 1990).

Weber, svoj pomen in vplivajo na človekovo delovanje, kar zadostuje za

Šele v obdobju zadnjih dvajsetih ali tridesetih let se v sociologiji bolj

sociološko analizo tovrstnih interakcij (Weber 1947).

intenzivno pojavljajo raziskave, ki se ukvarjajo s človeškimi interak-cijami z živalmi in z vlogo živali v našem družbenem okolju. Razvija

Do preloma z antropocentričnim razumevanjem živali kot meje socio-

se nova veja sociologije, ki se ukvarja z relacijami med »človeškimi in

logije je prišlo šele konec dvajsetega stoletja. Takrat se znotraj okoljske nečloveškimi živalmi«. Ta vključuje najrazličnejša področja raziskova-sociologije pojavi nova ekološka paradigma, ki prevprašuje klasično so-

nja, od ukvarjanja z vplivi živali na družbena razmerja med ljudmi in

ciološko tradicijo, temelječo na antropocentričnem razumevanju, da

razumevanja, da imajo tudi živali lahko svoje namene in preference, do

človeška kultura omogoča preseganje naravnih omejitev in da je nalo-

vprašanj družbene konstrukcije živali in živalskega sveta, na primer v

ga človeka upravljanje z naravo, ta pa ima vrednost samo toliko, kolikor

medijskih reprezentacijah. Sociologija živali se ukvarja tudi z vloge kul-

koristi človeku. Ekološka paradigma, nasprotno, temelji na razumeva-

ture, religije in drugih družbenih dejavnikov, ki vplivajo na naše razu-

nju človeštva kot recipročno povezanega z naravo in njenimi okoljskimi

mevanje živali, in z v javnosti najbolj izpostavljenimi vprašanji o pravi-

omejitvami ter poudarja vlogo okoljskih faktorjev in sistemov v družbe-

cah živali in razmerjih med človekovimi pravicami in pravicami živali.

nih procesih ter vpliv družbenih procesov na okolje. Ekološka paradi-

Eno od izhodišč socioloških študij pri obravnavi te teme je ugotovitev,

gma poudarja, da je človeška družba odvisna od okolja in da mora biti

da je mogoče vprašanje zatiranja živali primerjati z zatiranjem, ki ga v

odgovorna do okolja, če želi zagotoviti svoje lastno preživetje in kako-

družbi doživljajo različne marginalizirane skupine, in ga raziskovati s

vost življenja (Catton & Dunlap 1978).

sociološkimi orodji, ki so bila razvita na področjih raziskovanja druž-

benih manjšin, stigmatizacije in družbenega izključevanja (Manning &

Sestavni del tovrstnih paradigmatskih prelomov v sociologiji je bil tudi

Serpell 1994; Peggs 2012).

poziv ameriškega sociologa Cliftona D. Bryanta leta 1979 k vključitvi ži-

valskega sveta v sociološko analizo. V svojem nagovoru na letnem soci-

Vse to ne pomeni, da se vprašanje živali pred tem ni pojavljajo v soci-

ološkem srečanju Southeren Sociological Society je pozval ameriško sociološki znanosti. Čeprav je bilo obrobno, je dejstvo, da so se že nekate-

ološko skupnost, da se začne bolj intenzivno in organizirano ukvarjati s

re prve sociološke študije vsaj posredno ukvarjale z vprašanjem živali,

tako imenovano »zoološko povezavo«. Med drugim je dejal:

301

Sociologi so bili do sedaj malomarni pri obravnavi zoološke kom-z živalmi, ki izpostavlja predvsem izkoriščanje živali. Tega razume kot del ponente v človeških interakcijah in pripadajočih družbenih sis-

širšega sistema dominacije, saj izhaja iz razumevanja, da sta zatiranje in

temih. Že bežen pregled našega jezika in drugega kulturnega in-

izkoriščanje žensk ter zatiranje in izkoriščanje narave tesno povezana in

ventarja razkriva opazen vpliv živali na naše družbeno življenje in

se medsebojno krepita. Nekateri ekofeministi in ekofeministke se pose-

vedenje, ki so ga raziskovalci na področju sociologije v veliki meri

bej osredotočajo na povezano zatiranje živali in žensk, pri čemer ugota-

zanemarili. V zvezi s tem se zdi, da nekaj raziskovalnih smeri pri

vljajo, da je ista logika nadvlade odgovorna tako za zatiranje žensk kot za preučevanju človeškega vedenja, povezanega z živalmi, obeta po-zatiranje živali (Adams 2015; Kheel 2007).

sebno produktivno raziskovanje. [...] Kot sociologi, ki jih zanima

razumevanje človeškega vedenja v vseh njegovih nihanjih, bi bilo

Koop-Monteiro (2021) je trenutne smeri sociološkega ukvarjanja z vpraša-

dobro, če bi v leksikon naše discipline dodali živali in tako svojo

njem živali razdelil v štiri tematske skupine, ki predstavljajo podstat raz-raziskovalno pozornost usmerili v ‚zoološko povezavo‘. V skladu s

vijajoče se sociologije živali. Prvi skupek raziskav se ukvarja z vprašanjem tem bi lahko zaznali povsem nova obzorja vedenjskih povezav in

razmerja med človekom in živalmi ter vplivom tega razmerja na človeško

družbenih vzrokov (Bryant 1979: 399).

družbo, drugi se dotika raziskav, povezanih z družbenimi in ekonomski-

mi učinki živinoreje, tretji sklop, temelječ na analizi omrežij, je namenjen Kljub temu pozivu je bilo potrebnih še dobrih dvajset let, da je »socio-raziskovanju strukturnih povezav med človekom in živalmi, zadnja, četr-

logija živali« postala tudi institucionalizirana. Leta 2002 je Ameriško so-ta smer sociološke analize pa živali razume kot zatirano skupino po vzo-

ciološko združenje ustanovilo sekcijo »Živali in družba« kot eno od svo-ru družbenih manjšin in se ukvarja z vprašanjem pravic živali. Slednje

jih uradnih sekcij (Nibert 2003). Slovensko sociološko društvo take sekcije bo tudi osrednji fokus preostanka naše kratke razprave, v kateri se bomo

nima in zaenkrat tovrstna pobuda v Sloveniji še ni nastala.

ukvarjali predvsem z eno od najodmevnejših političnih teoretskih raz-

prav na tem področju, politično teorijo o pravicah živali, kot sta jo v knjigi Danes v sociologiji obstajajo različne smeri ukvarjanja z živalmi. Ena od

Zootopia razvila Sue Donaldson in Will Kymlicka (2011).

teh so kritične študije živali, ki so interdisciplinarno področje raziskovanja, osredotočeno na odnose med ljudmi in živalmi. Osnovna predpo-

stavka kritičnih študij živali je razumevanje, da je zatiranje živali prepleteno z drugimi oblikami zatiranja, kot so rasizem, seksizem in podobno.

ŽIVALI KOT ZATIRANA SKUPINA

Kritične študije živali zato raziskujejo kompleksno dinamiko strukturnih, institucionalnih in diskurzivnih oblik moči, ki vplivajo na živali, lju-

»Pred približno 10.000 leti se je odnos med ljudmi in divjimi ži-

di in okolje (Khaazal & Almiron 2021). Sociologija živali kot posebna veja valmi spremenil. Domestikacija je ta odnos spremenila v odnos

sociologije se ukvarja s preučevanjem družbene dinamike odnosov med

prevlade in nadzora, saj je človek prevzel vlogo gospodarja. Živali,

ljudmi in živalmi, vključno z načini, kako ljudje uporabljajo, dojemajo in

ki niso bile več divje, so postale lastnina in so veljale za predmete,

obravnavajo živali. Pri tem je posebej pozorna na vlogo kulturnih in druž-

ki jih je moč posedovati in izmenjevati. Danes lahko udomačene

benih dejavnikov pri oblikovanju teh odnosov (Peggs 2012; Sanders 1999).

živali gojimo, nadzorujemo, zlorabljamo ali ubijamo – vse je od-

Omenimo še ekofeminizem kot eno od socioloških perspektiv ukvarjanja

visno od lastnikovih želja« (DeMello 2012: 67–68).

302

Sociološka analiza živali kot zatirane skupine obravnava živali kot mar-

(družbenem) prostoru, pač pa je prepleteno z drugimi oblikami zatira-

ginalizirano in izkoriščano skupino v človeških družbah, podobno kot

nja, kot so rasizem, seksizem, homofobija in podobno. Tu sociologija

se sociologija ukvarja tudi drugimi družbenimi skupinami, najpogoste-

vzpostavi enačaj med nasiljem, diskriminacijo in simbolno manjvre-

je etničnimi, religioznimi in spolnimi manjšinami, ki so bile in še ved-

dnostjo živali ter podobnimi procesi, ki jih doživljajo določene družbe-

no so zatirane in diskriminirane. Ta perspektiva se opira na kritične te-

ne skupine zaradi svoje domnevne manjvrednosti. Koncept, ki opisuje

orije družbene pravičnosti in trdi, da sta nadvlada in izkoriščanje živali

te procese, je specizem (oziroma speciesizem), ki ga je v začetku sedem-

oblika zatiranja, ki jo izvaja človek.

desetih let vpeljal britanski psiholog in zagovornik pravic živali Richard

Ryder. V svojem eseju »Eksperimenti na živalih« (Ryder 1971) poudarja

Zgodovinsko gledano je izvor omenjenega zatiranja proces domestifi-

dvojno moralo tedanjih raziskovalcev na živalih, ki po eni strani ute-kacije, ki je bil, kot ironično ugotavlja Tovey (2003), možen prav zaradi

meljujejo svoje raziskave na podlagi podobnosti med ljudmi in živalmi,

zmožnosti živali, da komunicirajo s človekom. Rečeno drugače, podre-

tovrstne eksperimente pa hkrati moralno opravičujejo na podlagi razlik

janje živali človeku je omogočila prav tista lastnost, ki jo je človek (in s med ljudmi in živalmi. Ryder poudarja, da smo soočeni s povsem ena-tem tudi znanost) v svoji antropocentrični poziciji dolgo časa odrekal

kimi principi delovanja kot v primeru rasizma ali seksizma. Specizem

živalim in jih s tem konstituiral kot odvisne od človeka. Ta proces je in-

je torej oblika diskriminacije, ki jo doživljajo živali zaradi svoje vrste, tenzivni pospešek doživel z industrializacijo. Industrializacija živinore-prav tako kot nekateri ljudje doživljajo rasizem zaradi barve svoje kože

je v 20. stoletju je namreč »živali naredila nevidne, saj so bile čedalje bolj (torej zaradi vrste). Nibert (2003) poudarja, da je specizem pravzaprav

stisnjene v tovarniških farmah brez dostopa javnosti« (Koop-Monteiro

oblika ideologije, ki temelji na družbenih normah in vrednotah, ki oh-

2021: 4). Po mnenju nekaterih marksističnih teoretikov je prav izkori-ranjajo obstoječi družbeni sistem. Ryder (1971) je s tem konceptom po-

ščanje živali postalo model za podobno izkoriščanje in alienacijo člo-

magal postaviti živali v središče razprave o etičnih vprašanjih in spod-

veka v kapitalističnem sistemu. »Ista ‚hladnost‘ in instrumentalnost, ki

budil razpravo o moralni vrednosti in pravicah živali ter o tem, kako se

opravičujeta ravnanje družbe z živalmi (za znanstvene poskuse, zaba-

lahko zmanjša njihovo trpljenje.

vo in zakol), se hitro lahko preneseta na ravnanje z ljudmi« (Gunderson

2014: 290). Tudi feministična in postkolonialna perspektiva v sociologiji

Eno od najbolj prelomnih in odmevnih del, ki jih lahko vsaj deloma

sta vzpostavili podobne povezave med nasiljem nad živalmi in nasiljem

razumemo kot posledico opisanega dogajanja, je knjiga Zoopolis Sue

nad ženskami (Barrett idr. 2020, Kheel 2007) oziroma med zatiranjem

Donaldson in Willa Kymlicke (2011), ki vprašanje pravic živali posta-

živali in zatiranjem nekaterih domorodnih ljudstev (Montford & Taylor

vita v kontekst enega od pomembnejših socioloških in politoloških

2020).

konceptov – koncepta državljanstva – in oblikujeta politično teorijo

pravic živali. V nadaljevanju si bomo najprej pogledali, kakšen po-Sociološka perspektiva, ki živali razume kot zatirano skupino, torej po-

men ima državljanstvo v sociološki teoriji, nato pa, kako bi bilo mo-

udarja dinamiko razmerij moči med ljudmi in živalmi. Ljudje imajo ve-

goče živali vključiti v našo politično skupnost kot sodržavljane. Sled-

liko moč in nadzor nad življenji živali, živali so uporabljene za namene

nje je namreč osnovna ideja zoopolisa, kot jo razvijeta Donaldson in

prehranjevanja, oblačil, zabave in podobno, vse to pa vodi v trpljenje in

Kymlicka.

pogosto tudi smrt živali. Vendar pa zatiranje živali ne nastaja v praznem

303

DRŽAVLJANSTVO V SOCIOLOŠKI

možnost zaposlitve je tista, ki po Marshallovem mnenju vzpostavlja

PERSPEKTIVI

nove neenakosti in jih instrument državljanstva ne preseže. Je pa res,

poudarja Marshall, da je razvoj državljanstva pomagal ublažiti nekatere

negativne učinke družbenega razreda na življenje posameznikov. Z za-

Klasično besedilo na področju sociološke analize državljanstva je delo

gotavljanjem večjega dostopa posameznikov do pravic in zaščite je dr-

britanskega sociologa T. H. Marshalla Citizenship and Social Class (1950), žavljanstvo pripomoglo k zmanjšanju neenakosti in spodbujanju druž-

v katerem Marshall pojasnjuje, da je bil razvoj državljanstva postopen

bene mobilnosti.

proces, ki je trajal več stoletij in je bil tesno povezan z nastankom mo-

dernih nacionalnih držav in razvojem sodobne demokracije. Loči med

Marshallova študija je pozneje doživela vrsto kritik, med drugim tudi fe-

tremi sklopi državljanskih pravic: civilne, politične in socialne pravice.

ministično (Waldby 1994), ki je opozarjala, da Marshallova časovna she-

Civilne pravice, ki so se razvile v 18. stoletju, so ljudjem zagotovile naj-ma podeljevanja pravic od 18. do 20. stoletja drži predvsem za moške, ne

bolj temeljne pravice, kot sta pravica do lastnine in pravica do svobode

pa tudi za ženske. Te so namreč zaradi svoje vloge v družini in pri vzgo-

govora. Politične pravice so bile podeljene v 19. stoletju in so omogočile

ji otrok marsikje prej dobile socialne pravice kot pa politične pravice.

različne oblike politične participacije, vljučno s pravico do volitev in so-Koncept državljanstva se je tako izkazal za spolno pogojen. Podobno ve-

delovanja v procesih vladanja. Socialne pravice so bile podeljene v 20.

lja tudi za številne druge osebne okoliščine, ki so prav tako lahko vpliva-

stoletju in so tesno povezane z nastankom države blaginje. Vključujejo

le na pridobitev, predvsem pa na implementacijo državljanskih pravic.

različne socialne in ekonomske pravice, kot so pravica do izobraževanja,

Če so, na primer, moški v 19. stoletju imeli pravico do biti voljen in voliti, zdravstvenega varstva in socialnega varstva.

vključno s tistimi moškimi, ki so bili istospolno usmerjeni, so ti to pravi-co lahko koristili le, dokler so ta del svoje identite skrivali; kandidirati za Marshall v svoji analizi poudarja, da je koncept državjanstva po-politične položaje kot razkrita istospolno usmerjena oseba je bilo še do

membno spremenil razumevanje »vrednosti« ljudi; če so bile pravice (in

pred parimi desetletji tako rekoč politični samomor. Državljanstvo torej

privilegiji) nekoč, v času fevdalizma, podeljeni glede na družbene stano-

ni zgolj spolno, pač pa tudi seksualno pogojeno, podobno pa velja tudi

ve, državljanstvo izenačuje vse ljudi. »Državljanstvo je status,« pravi, »ki za vprašanje rase, vere in drugih osebnih okoliščin.

je podeljen polnopravnim članom skupnosti. Vsi, ki imajo ta status, so

enakopravni glede na pravice in dolžnosti, s katerimi jim je ta status po-

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je vprašanje državljanstva v so-

deljen« (Marshall 1950: 149). V tem smislu državljanstvo prispeva k ena-

ciološki in politološki znanosti postalo ponovno aktualno, med drugim

kopravnosti, a hkrati, opozarja Marshall, vzpostavlja nove neenakosti,

tudi zaradi pomembnih političnih procesov, ki so se odvijali v tistem

ki so povezane z družbenimi razredi. Po njegovem mnenju je družbeni

času, vključno z globalizacijo in pristopnimi procesi novonastalih držav

razred tesno povezan z dostopom do virov in priložnosti, kar pomeni,

k Evropski uniji. Vse to je sprožilo nova vprašanja o odnosu med drža-

da vsi ne morejo v polnosti izkoristiti oziroma implementirati pravic, ki

vljanom in državo.

so jim sicer podeljene. Pravica do svobode govora, na primer, ne pome-

ni veliko, če posameznik nima ustrezne izobrazbe in ne zna smisleno

V tem času so sociološke raziskave državljanstva začele presegati tra-izražati svojih misli in argumentov. Prav izobrazba in s tem povezana

dicionalno (pasivno, legalistično) razumevanje državljanstva kot zgolj 304

pravnoformalnega statusa in so se začele ukvarjati tudi z načini, kako V Kaliforniji so leta 2008 sprejeli zakon, ki prepoveduje zadrževanje rej-se državljanstvo oblikuje prek družbenih odnosov in praks ter kako se

nih živali v tako majhnih prostorih, da se ne morejo obrniti. Številnih

državljanstvo na novo opredeljuje in spreminja kot odgovor na nove po-

kritik je bila deležna tudi farmacevtska in kozmetična industrija, ki se

litične, gospodarske in družbene izzive. Državljanstvo tako ni bilo več

je v določenem delu odrekla poskusom na živalih. Ne nazadnje imamo

razumljeno zgolj kot pravni ali politični status, temveč tudi kot družbe-

tudi v Sloveniji od leta 1999 Zakon o zaščiti živali, ki kaznuje tiste, ki živa-na in kulturna identiteta, ki jo sooblikujejo že prej omenjeni dejavniki,

li mučijo ali jim namerno povzročajo trpljenje. Kljub vsem tem premi-

kot so spol (Waldby 1994), rasa in etnična pripadnost (Kymlicka 1995),

kom ostaja dejstvo, da v svetu narašča živalska industrija in da se je člo-

spolnost (Plummer 2003, Weeks 1998) in druge okoliščine. Vsi ti ele-veštvo od šestdesetih let prejšnjega stoletja podvojilo, populacija divjih

menti vplivajo tudi na to, kako posamezniki in skupine opredeljujejo in

živali pa zmanjšala za tretjino.

se pogajajo o svoji pripadnosti določeni skupnosti ter kako se občutek

pripadnosti uporablja za oblikovanje političnih identitet in mobilizaci-

Vse te ugotovitve so bile izhodišče razprave Sue Donaldson in Wil-jo političnega delovanja. Yuval-Davis (2011) je to poimenovala »politika

la Kymlicke, ki menita, da so številni prej omenjeni ukrepi neuspešni,

pripadanja«, v kateri se posamezniki in skupine pogajajo o svojem mes-

da pogosto temeljijo zgolj na pomirjanju naše slabe vesti, češ da smo

tu v družbi ter izpodbijajo meje vključevanja in izključevanja. Zahtevajo

»poskrbeli za živali«, in da v resnici potrebujemo politično gibanje za

lahko priznanje in spoštovanje svojih identitet ter se upirajo poskusom

živali, primerljivo z gibanji za državljanske pravice različnih družbenih

njihove marginalizacije ali stigmatizacije. A vse te razprave, ki so se sicer manjšin.

ukvarjale z vprašanjem vključevanja družbenih manjšin, so bile zame-

jene na človeka. Šele razprava Donaldson in Kymlicke (2011) je to raz-

Njuna politična teorija, ki jo razgrneta v Zoopolisu, temelji na ideji, da pravo razširila tudi na vprašanje živali kot bitij, ki sobivajo v določeni

morajo živali postati naši sodržavljani, ker kot živa bitja sobivajo v naši (politični) skupnosti.

politični skupnosti. Pri tem se naslonita na ponovno aktualizirano raz-

pravo o državljanstvu v sociološki in politološki znanosti in teorijo drža-

vljanstva poskušata aplicirati na živali. Njun cilj je preseči tako ekološki ŽIVALI KOT SODRŽAVLJANI

pristop k zaščiti živali, ki se zavzema za zmanjševanje živalske industrije in usmeritev v bolj trajnostno, rastlinsko prehrano, kot pristop t.

i. »velfaristov«, ki poskušajo zmanjšati trpljenje živali s spodbujanjem

Sue Donaldson in Will Kymlicka v Zoopolisu uvodoma priznavata, da bolj humanega ravnanja in boljših življenjskih pogojev živali, vendar se

že od konca 19. stoletja obstajajo različni poskusi zaščite živali, ki bi jih ne zavzemajo nujno za ukinitev živalske industrije. Svojo teorijo gradita

pogojno lahko razumeli kot oblike zaščite, kot jih državljanstvo omo-

na principu temeljnih pravic, za katerega menita, da je najbolj skladen

goča človeku. Leta 1824 je bila, na primer, v Veliki Britaniji ustanovlje-

s principi pravičnostni, kot jih gojijo liberalno-demokratični sistemi, a

na posebna skupina za zaščito živali Society for the Prevention of Cruelty se pri tem ne osredotočata zgolj na negativne, pač pa tudi na pozitivne

to Animals, ki je bila takrat usmerjena predvsem v zaščito vprežnjih ko-pravice. Izhajata iz dveh osnovnih predpostavk:

njev. Pozneje se je tovrstna skrb za živali razširila tudi na druga področ-

ja, na primer prepoved pasjih borb in ponekod tudi prepoved bikoborb.

305

1. Živali imajo pravice tako kot ljudje, pri čemer nimata v mislih zgolj pojmovanje dobrega življenja. Trdita, da če to načelo sprejmemo, bi ga

negativne pravice, kot je pravica, da nisi ubit ali mučen, pač pa tudi

morali razširiti tudi na živali in priznati, da imajo lastne predstave o pozitivne pravice, ki vključujejo pravico do lastnega prostora, do av-tem, kaj je zanje dobro, in da je to treba spoštovati.

tonomije in podobno.

2. Živali na tem svetu niso zato, da bi služile človeku. To vključu-Drugačen politični položaj pripišeta t. i. divjim živalim. Ker te nimajo

je tudi prepoved hranjenja z živalmi. Pri tem sicer opozarjata na potrebe po interakciji z ljudmi, jim ne pripada sodržavljanski status, pač

pomembnost zgodovinskega konteksta; trdita, da so v zgodovini

pa svoboda od človeka. To pomeni, da jim pripada suverenost, njihovo

obstajala obdobja, ko je bilo ubijanje živali sprejemljivo, saj je bil to

lastno področje bivanja, v katerega človek ne posega oziroma poseže le v

edini način za preživetje, danes pa ne moremo več trditi, da je ubi-

primerih, ko bi bila njegova intervencija upravičena zaradi trpljenja ži-

janje živali pogoj za preživetje človeške vrste. To je ne nazadnje vi-

vali, ki ji človek lahko pomaga. Človeška intervencija je torej upravičena

dno tudi iz naraščajoče živalske industrije, ki ne zasleduje cilja pre-

le takrat, ko ta pomeni moralno dejanje.

živetja človeka, pač pa predvsem cilj maksimizacije profita. Avtorja

v knjigi navajata podatek, da je v času izida njune knjige leta 2011

Tretja skupina živali so t. i. »mejne« živali. To so tiste, ki niso udomače-vsako leto zaklanih 56 milijard rejnih živali in da naj bi se ta številka

ne, a hkrati tudi niso del divjine, pač pa živijo blizu človeka (npr. veverice do leta 2050 podvojila.

v parkih, golobi v mestih in podobno). Pri tej kategoriji živali se Donal-

dson in Kymlicka naslonita na politično kategorijo »tujca«, ki vstopi na

Donaldson in Kymlicka poudarjata, da je moralna odgovornost človeka

območje določene politične skupnosti, a ni njen član oziroma ni polno-

skrb za domače živali, saj jih je prav človek vpeljal v našo družbo in bi

pravni državljan. Tako kot imajo ti tujci dovoljenje za bivanje in začasno

bile danes brez sobivanja s človekom obsojene na izumrtje. Prav zaradi

delo v naši politični skupnosti, tako velja tudi za »mejne živali«, da niso tega, menita, jih je treba vključiti tudi v našo družbeno in politično or-suverene, tako kot divje živali, hkrati pa jih ne moremo vključiti v sodr-

ganiziranost, kar pomeni, da jim je treba podeliti sodržavljanski status.

žavljanski status. Njim pripada status denizenstva, ki v politični teoriji

Skladno z njuno politično teorijo sodržavljanski status pripada udoma-

pomeni položaj, v katerem so posameznikom, ki niso državljani države,

čenim živalim, tako rejnim živalim kot tistim, ki z nami bivajo kot »hi-

zagotovljene nekatere pravice in zaščita, vendar ne celoten obseg pravic

šni ljubljenčki«. Sodržavljanski status bi zanje pomenil upoštevanje nji-

in zaščite, ki so na voljo državljanom.

hovih potreb in želja ter vzpostavitev aktivnega sodelovanja z živalmi.

Gre torej za osnovne principe sodržavljanskega bivanja, po katerih se

Donaldson in Kymlicka menita, da je pristop teorije državljanstva k pra-

posameznikova svoboda konča tam, kjer se začne svoboda nekoga dru-

vicam živali tisti, ki bo omogočil preseganje trenutnih dvojnih standar-

gega, torej sočloveka oziroma soživali. Ne nazadnje, kot poudarjata av-

dov, ki jih ljudje gojimo v odnosu do živali: domače ljubljenčke obožuje-

torja, so živali zmožne določene oblike samoomejevanja in moralnega

mo in čuvamo, hkrati pa jemo, lovimo in ubijamo druge živali. Prevzem

delovanja, kot je izkazovanje empatije, zaupanja, reciprocitete, altruiz-

državljanske pozicije v odnosu do živali pa nas zavezuje, da vse živali

ma in podobno. Donaldson in Kymlicka se pri utemeljevanju statusa

obravnavamo enako z vsemi prednostmi in odgovornostmi, ki izhaja-

sodržavljana opirata tudi na koncept političnega liberalizma, ki pravi,

jo iz članstva v politični skupnosti. Državljanski pristop namreč izhaja

da bi morale biti politične institucije nevtralne glede na posameznikovo

iz temeljnega razumevanja o enakosti vseh članov in članic skupnosti.

306

Enaka obravnava, pravita, je stvar pravičnosti, zato je »ljubezen in skrb, (2015) pojasnjuje, da gre pri tem vendarle za ključno razliko: otroci in

ki ju mnogi ljudje namenjajo svojim domačim ljubljenčkom, [...] močna

dementni ljudje pripadajo vrsti, ki je načeloma zmožna samopodobe in

moralna sila, ki jo je treba izkoristiti in razširiti« (Donaldson & Kymlic-zunanjega pogleda, in gre le za bitja, ki imajo začasno ali za stalno ome-

ka 2011: 155).

jeno to zmožnost, medtem ko pri živalih ne gre za časovno omejitev, pač

pa za nekaj, kar izhaja iz narave te vrste.

Razprava Donaldson in Kymlicke je bila deležna več kritik. Nekateri kri-

tiki so omenjali nekonsistentnost tega dela s predhodnimi deli Willa Drugi očitek, ki ga Stein (2015) postavlja Zoopolisu, je neprimernost do-Kymlicke, kot je na primer delo o multikulturnem državljanstvu (Kym-

ločenih primerjav. Meni, da ne moremo primerjati ubijanja med ljudmi

licka 1995), v katerem je avtor zagovarjal pravico staroselskih skupnos-

in ubijanja živali. Če ena skupina ljudi ubije drugo, potem je to pravi-

ti do lova in ribarjenja kot pomembnega dela njihove izvorne kulture

loma utemeljeno na sovraštvu, pri ubijanju živali pa ubijanja ne poga-

(Rodrigues 2015). Drugi kritiki opozarjajo, da je njuna ideja o živalih kot nja sovraštvo, pač pa potreba po prehrani. Meni, da so primerjave med,

sodržavljanih sicer všečna z moralnega in etičnega vidika, v praksi pa

na primer, holokavstom, in gojenjem piščancev pod lučkami ali kla-

težko izvedljiva zaradi političnih, upravnih in ekonomskih razlogov, njem prašičev na prašičjih farmah neutemeljene in da gre za primer-vključujoč finančne interese živalske industrije, pomanjkanje politične

janje neprimerljivega. Stein (2015) zaključuje, da živali niso enakoprav-

volje, in dejstva, da bi v resnici zahtevala revolucijo v vseh vidikih tre-

ni del naše politične skupnosti, to pa ne pomeni, da do njih nimamo

nutnega bivanja (Abbey, 2013). Tretji sklop kritik se osredotoča na kri-

obveznosti in odgovornosti. Te obstajajo iz drugačnih razlogov, v prvi

tični pretres nekaterih teoretskih izhodišč dela. Tine Stein (2015) tako

vrsti iz dejstva, da so živali živa in čuteča bitja, ne pa iz razumevanja, da poudarja, da je osnovna napaka, ki jo v svojem razmišljanju zagrešita

so živali del naše politične skupnosti in bi kot take morale imeti status

Donaldson in Kymlicka, neupoštevanje dejstva, da človek in žival nima-

sodržavljanov.

ta enakega moralnega statusa. Medtem ko je človek zmožen zunanjega,

ekscentričnega pogleda nase in druge, kar je predpogoj za moralno in

avtonomno delovanje, živali tega niso zmožne. Živali so sicer družbena

bitja, saj z nami in med seboj lahko komunicirajo, lahko izražajo tudi

ZAKLJUČEK

določena čustva, niso pa zmožna videti same sebe »od zunaj«, kar tudi

pomeni, da niso zmožne presoje svojih delovanj in svojega obnašanja.

Do nedavnega je bil živalski svet meja sociologije in družboslovja na-

Slednje pa je ključni element moralnega bitja. To, poudarja Stein (2015),

sploh. Sociologija kot mlada znanstvena disciplina, utemeljena v de-sicer ne pomeni, da živali nimajo moralne vrednosti, svoje individual-

vetnajstem stoletju, se je v razpravah prvih sociologov vzpostavila kot

nosti in svojih interesov. To tudi ne pomeni, da do živali kot čutečih bi-

nekakšna zrcalna podoba naravoslovnih ved. Naivnost tovrstnih episte-

tij ljudje nimamo nobenih odgovornosti, pač pa pomeni le to, da jih ne

moloških izhodišč je sicer že zdavnaj presežena, meja med družbenim

moremo – v smislu statusa sodržavljanov – obravnavati enako kot ljudi,

in živalskim svetom pa se šele v zadnjih nekaj letih počasi razkraja in vse ker med njimi obstaja ključna razlika. Temu sicer nekateri oporekajo in

bolj postaja jasno, da so tudi živali, kot del našega družbenega sveta, lah-poudarjajo, da tudi otrok, dementni ljudje in podobno niso zmožni zu-

ko pomemben subjekt/objekt sociološkega in politološkega raziskova-

nanjega pogleda, pa jih zaradi tega ne obravnavamo kot neljudi. Stein

nja. Vzpostavlja se posebna vrsta sociologije – sociologija živali, nekateri 307

govorijo tudi o veganski sociologiji – ki naslavlja vprašanja meje med ži-DEMELLO, Margo (2012): Animals and Society: An Introduction to Human-Animal valskim in družbenim svetom in prevprašuje nekatera trdno zasidrana

Studies. New York: Columbia University Press.

prepričanja o živalih kot tistih, ki naj služijo človeku. Sodobne sociolo-

DONALDSON, Sue/KYMLICKA, Will (2011): Zoopolis: A Political Theory of Animal ške raziskave se tako osredotočajo na različne vidike človekove interak-Rights. Oxford: Oxford University Press.

cije z živalmi. Tudi na osnovi tovrstnega raziskovanja se vse bolj uve-

GUNDERSON, Ryan (2014): The first-generation Frankfurt school on the ani-

ljavlja razumevanje, da živali niso predmeti, temveč živa bitja, ki imajo

mal question: Foundations for a normative sociological animal studies. V:

svoje lastne pravice in vrednost. To se odraža v spreminjajočih se zako-

Sociological Perspectives, 57 (3), str. 285–300.

nih in predpisih, ki živalim zagotavljajo boljšo zaščito, pa tudi v različ-

KHAAZAL, Natalie/ALMIRON, Núria (2021): Like an Animal: Critical Animal Stu-nih kampanjah in pobudah, ki se borijo za pravice živali. Zavedanje o

dies Approaches to Borders, Displacement, and Othering (N. Khaazal & N. Al-vlogi živali v našem življenju narašča in s tem tudi potreba po razume-

miron, ur.). Schöningh: Brill.

vanju in skrbi za živali v družbenih procesih in sistemih. S tem se odpi-

KHEEL, Marti (2007): Nature Ethics: An Ecofeminist Perspective. Lanham: Rowman ra široko področje novih tem raziskovanja, kjer bo sociologija morala

& Littlefield.

odigrati pomembno vlogo. Zato je skrajni čas, da tudi v Sloveniji zač-

KOLT, E. (2015): The Sociology of Human-Animal Interaction and Relationships. H-A-nemo s sistematičnimi postopki institucionalizacije sociologije živali v

nimal. https://networks.h-net.org/node/16560/pages/32228/sociology-hu-

pedagoškem in raziskovalnem prostoru.

man-animal-interaction-and-relationships-clinton-r-sanders.

KOOP-MONTEIRO, Yasmin (2021): Including animals in sociology.V: Current Sociology, 0 (0), str. 1–18. https://doi.org/10.1177/00113921211065492.

VIRI IN LITERATURA

KYMLICKA, Will (1995): Multicultural Citizenship: A Liberal Theory of Minority Rights. Clarendon Press.

MANNING, Aubrey/SERPELL, James (1994): Animals and Human Society: Chan-

ABBEY, Ruth. (2013): Zoopolis (review). V: Philosophy in Review, 33 (6). British Coging Perspectives (A. Manning & J. Serpell, ur.). London: Routledge.

lumbia, Kanada: str. 446–448.

MARSHALL, Thomas Humphrey (1950): Citizenship and Social Class and other ADAMS, Carol J. (2015): The Sexual Politics of Meat: A Feminist-Vegetarian Critical essays. New York: Cambridge University Press.

Theory. London: Bloomsbury Academic.

MONTFORD, Kelly Struthers/TAYLOR, Chloë (2020): Colonialism and Animality: BARRETT, Betty/FITZGERALD, Amy/STEVENSON, Rochelle/CHEUNG, Chi

Anti-colonial Perspectives in Critical Animal Studies. London: Routledge.

(2020): Animal maltreatment as a risk marker of more frequent and seve-

NIBERT, David (2003): Origins of the ASA Section on Animals and Society. V: re forms of intimate partner violence. V: Journal of Interpersonal violence, 35

Sociological Origins, 3 (1), str. 53–58.

(23–24), str. 5131–5156.

NOSKE, Barbara (1990): The Question of Antropocentrism in Anthropology. Fo-BRYANT, Clifton D. (1979): The Zoological Connection: Animal-related human

caal, 13, str. 66–84.

behaviour. V: Social Forces, 58(2), str. 399–421.

PEGGS, Kay (2012): Animals and Sociology. London: Palgrave Macmillan.

CATTON, William R./DUNLAP, Rilley E. (1978): Environmental Sociology: A PLUMMER, Ken (2003): Intimate citizenship: Private decisions and public dialogues.

New Paradigm. V: The American Sociologist, 13 (1), 41–49. https://www.jstor.

Seattle: University of Washington Press.

org/stable/27702311.

308

RODRIGUES, L. C. (2015): Book Review: Political Theory: Zoopolis: A Political Theory of Animal Rights. Political Studies Review, 13 (3).

RYDER, Richard. (1971): Experiments on Animals. V: S. Godlovitch, R. Godlovitch, & J. Harris (ur.), Animals, Men and Morals (str. 41–82). New York: Grove Press.

SANDERS, Clinton R. (1999): Understanding Dogs: Living and Working with Canine Companions. Philadelphia: Temple University Press.

STEIN, Tine (2015): Human rights and animal rights: Differences matter.

Historical Social Research, 40 (4), str. 55–62. https://doi.org/10.12759/

hsr.40.2015.4.55-62.

TOVEY, H. (2003): Theorising Nature and Society in Sociology: The invisibility of Animals. Sociologija Ruralis, 43 (3), str. 196–215.

WALDBY, Sylvia (1994): Is citizneship gendered? Sociology, 28 (2), str. 379–395.

WEBER, Max (1947): The Theory of Social and Economic Organization. New York: Free Press.

WEEKS, J. (1998): The Sexual Citizen. Theory, Culture & Society, 15 (3–4), str. 35–52.

https://doi.org/10.1177/0263276498015003003.

YUVAL-DAVIS, Nira (2011): The Politics of Belonging: Intersectional Contestations.

Newbury Park: Sage Publications.



309

SODRŽAVLJANKA MUCA?

Igor Pribac

Priča smo krepitvi standardov varstva interesov živali: pravno zavezujo-heretični odgovori so za seboj sicer puščali brazde, a te niso načele trd-

čih regulativ, manj zavezujočih smernic ravnanja, ki opredeljujejo dob-

nosti osnovnega okvira.

re prakse, vznikanju kodeksov, sprejetih na lokalni ravni, v političnih skupnostih in tudi v korporacijah, kampanjah, v katerih vodilno vlo-To drži vse do 19. stoletja, ko sta krščanski humanizem pretresli dve go pogosto prevzamejo visoko profilirane in strokovno zelo podkovane

pojmovanji in ga prisilili v iskanje lastne redefinicije – darvinizem in

NVO, ki s svojimi posegi v strokovni in širši javnosti (npr. s peticijami

utilitarizem. Darvinizem je človeka vpel v razvoj živalskih vrst in ga v

ali drugačnimi pozivi) naslavljajo ljudi dobre volje, naj krepijo zavest o

tem procesu dolgega trajanja naredil za eno od vrst. Trditev je bila za

trpljenju živali in dvigujejo standarde zaščite njihovih interesov (Bono,

biblično tradicijo ostre zareze med človekom in živaljo potresna. Člo-

Mori 2011: 13 in nasl.) Krepitev standardov je dejansko izraz te krepitve

vek je za Darwina sicer zadnja etapa v dolgi evoluciji živalskih vrst, a ta zavesti. Vsa ta prizadevanja poganja prepričanje, da skrb za kakovost živ-naknadnost človeka predhodnim živalskim oblikam življenja, ki jo lah-

ljenja živali ni le dejanje dobre volje, ki ga živalim naklanjamo, ker smo

ko označimo tudi kot kompleksnejšo, glede tistega, za kar pri življenju

jim pač naklonjeni, temveč je to dolžno ravnanje – dejanje pravičnosti.

navsezadnje gre – za preživetje – kot taka ne prinaša nobene prednosti,

prej nasprotno, saj zmanjšuje njegovo prilagodljivost. Živalskost člove-

ka je Darwin drugače kot Aristotel vzel povsem zares in ga s tem, ko je

TRADICIONALNO POJMOVANJE

kot vrhovni cilj prizadevanj vsega živega določil preživetje, postavil kot

le enega od tekmovalcev na startni črti dirke, ki se je udeležujejo tudi

ŽIVALI IN BENTHAMOV ZASUK

vsa druga živa bitja. V tej tekmi za preživetje zmagajo najsposobnejši in nikakor ni nujno, da so to vselej najkompleksnejša, razvitejša bitja

(Gould 1991: 185 in nasl.). »Razvitejša« je v tem kontekstu zanj deskriptivObe veliki kulturi, ki sta zaznamovali univerzalne kategorije našega sve-

na oznaka, ki v sebi ne nosi vrednostne sodbe. V spremenjenih razme-

ta – grška in judovsko-krščanska – sta živali, ki sta jim priznavali poseben rah za življenje, ki so deloma posledica prav antropogenih sprememb,

status znotraj bivajočega, videle kot bližnje in hkrati kot jasno razmeje-

se za najsposobnejše preživetja lahko izkažejo katera od manj komple-

ne s človekom. Žival ni podoba Boga, kakor je to človek, in je človeku na

ksnih bitij, ki se lažje prilagodijo na spremenjene razmere.

voljo, pravi Biblija. Aristotel odnos med gospodarjem in sužnjem, nju-

no bližino in njuno ločenost opredeli skozi analogijo odnosa med člo-

Drugo pojmovanje, ki je pustilo trajne brazde v moderni misli, je utilita-

vekom in živaljo: »Reveži imajo namreč vola namesto sužnja« (Aristotel

rizem – razvejana družina moralnih teorij, ki v svoje središče postavlja

2010: 109; gl. tudi 124). Humanizem, ki je v nastajajoči Evropi zrasel iz

korist in se sprašuje, kako jo najbolje prav ustvarjati in razporejati. V mo-grških in judovsko-krščanskih izhodišč, dolgo ni prerasel okvirov od-derni dobi in pod lastnim imenom se je utilitarizem pojavil z utilitari-

govorov na vprašanje razmerja med človekom in živaljo, ki jih je prejel

stičnim hedonizmom Jeremyja Benthama. Hedonizem je kot manjšin-

v svojo zibko že pred tisočletji. Jedro zastavitve odgovora na to vpraša-

ska tradicija preživel prehod iz poznoantičnega epikurejstva v moderno

nje sta bili dve relacijski trditvi: živali se od človeka jasno razlikujejo in dobo. Leta 1789 je Bentham napisal eno najvplivnejših opomb pod črto

so mu podrejene. Renesančni, novoveški, razsvetljenski in romantični

v zgodovini filozofije in z njo živalim odprl vrata v območje bitij z lastno humanizem je redko ponujal odgovore, ki bi ti dve trditvi omajali. Ti moralno vrednostjo.

311

Morda pride dan, ko bo preostali del živalskega stvarstva pridobil zatožno klop, na kateri mora odgovarjati na nadležna vprašanja, ki ma-tiste pravice, ki mu niso mogle biti odvzete drugače kakor s tirani-

jejo njegov status. Osnovni očitek zmernih kritikov ‚lažnega humaniz-

jo. Francozi so že spoznali, da črna barva kože nikakor ni razlog,

ma‘ je njegov ekskluzivizem, bolj artikulirani kritiki temu ekskluziviz-

zaradi katerega bi bil človek prepuščen na milost in nemilost sa-

mu s pomočjo analogije med biološko vrsto ( species) in raso namenijo movolji mučitelja. Morebiti bomo nekega dne uvideli, da so šte-skovanko specizem. Humanistična skupnost je tako soočena z zahtevo

vilo nog, kosmatost kože ali zaključek križnice prav tako nezado-

po reviziji lastnih temeljev in nastanku posthumanistčne transvrstne

stni razlogi, da bi občutljivo bitje prepustili enaki usodi. Kaj je še

skupnosti. Je humanizem mogoče reformirati v posthumanizem tako,

takega, kar naj bi začrtalo neprekoračljivo mejo? Je to sposobnost

da bo ohranil svoje idejno jedro? Je mogoč humanizem, ki ne bi bil mišljenja ali morda govora? Toda odrasel konj ali pes sta nepri-antropocentričen?

merljivo razumnejši in tudi bolj komunikativni živali od dan, te-

den ali celo mesec starega otroka. A vzemimo, da bi ne bila, kaj bi

Bentham v času po razglasitvi ameriške in francoske deklaracije o člo-

to pomenilo? Pravo vprašanje ni, ali lahko mislijo, niti, ali lahko vekovih pravicah, ki sta spodmaknili moralno legitimnost ropanju

govorijo, temveč , ali lahko trpijo. (Bentham 1789: cccix)

osebne svobode posameznikom in družbenim skupinam, a tudi času,

ko je v primeru tujih ras to še veljalo za družbeno povsem sprejemlji-

Sposobnost občutenja neugodja živali druži z ljudmi, ta družna lastnost

vo, jasno vidi vzporednost odnosov med sužnjelastnikom in sužnjem

obojih pa od ljudi zahteva, da živali obravnavajo podobno kot soljudi:

na eni in med človekom in živaljo na drugi strani. Opozori tudi na to,

tako kot prima facie ne smemo povzročati bolečine ljudem, je ne sme-da je moralno upravičenje instrumentalizacije obeh, sužnja in živali,

mo niti nečloveškim živalim (NČŽ). Ta moralna zahteva, ki se opira na

zaznamovano z rasizmom (Gruen 2000: 347–349; McMahan 2005: 526;

načelo pravičnosti, po katerem moramo to, kar je enako, tudi obravna-

Rollin 2001: 411).

vati enako, vsa čuteča živa bitja izvzame iz skladovnice moralno nepo-

membnega bivajočega in jih prestavi v moralno skupnost, ki je dotlej

tudi v svojem najširšem obsegu, ko ji je uspelo premagati vse kulturne

in politične ločnice, zajela le vse ljudi in izključevala vse živali. Moral-

ŽIVALI, HUMANIZEM IN

na skupnost je bila dotlej trdno zamejena z vrstnimi mejami človeške

ČLOVEKOVE PRAVICE

vrste. Humanizem je bil dotlej skoraj soglasno dojet kot ideja biološko

enovrstne moralne skupnosti, Bentham je postavil podlago transvrstni

moralni skupnosti, ki poleg človeka obsega tudi vsa druga čuteča bitja,

Ideja humanizma se je preko naravnopravne tradicije moralno in prav-

saj sposobnost občutenja osebku zagotavlja načelni status upravičenca

no oblikovala v idejo človekovih pravic. Humanistično dignitas, ki jo je do imetja interesov, ki jih morajo moralni akterji pripoznati. S to zah-Pico della Mirandola povzdignil v razlikovalno potezo človeka, s kate-

tevo Bentham na več točkah radikalno izzove humanistično tradicijo.

ro človek pridobi posebno mesto v božjem stvarstvu, je tradicija preko

Humanizem kot spravno sintezo grške in judovsko-krščanske tradici-

Grotija, Hobbsa in Locka pregnetla v pravno formo človekovih pravic je, civilnega in svetega, iz mesta vladajoče ideologije, ki razsoja o spre-

(ČP). Odnose med ljudmi je naravnopravna teorija ČP z zasukom sta-

jemljivosti vseh drugih moralnih idej v javnem prostoru, preseli na rorežimskega pojmovanja družbenih odnosov kot spleta dolžnosti

312

posameznikov in skupin do drugih posameznikov in skupin razumela temveč ogromno populacijo izključenih, prezrtih in instrumentalizira-kot splet pravic, ki si jih ljudje vzajemno priznavajo. Pravice so posta-

nih NČŽ, ki jim ČP ne pripoznajo nikakršnega moralnega statusa in os-

le moralno in pravno prvotne, dolžnosti pa drugotne, izpeljane iz pra-

tanejo bitja brez pravice, da bi imela pravice.

vic in vpeljane le v funkciji njihovega varstva. Te pravice so bile pravno

sredstvo, s katerim se je varovalo posebnost vsakega posameznega člo-

Na ta Benthamov izziv se je razvilo nekaj različnih odgovorov. Tradici-

veka na enak način in v enaki meri, kot se zavaruje posebnost vsakega

onalistični zagovorniki ČP so odgovorili tako, da so očitani jim vrstni

drugega človeka. Človeštvo je postalo moralno egalitaristična skupnost

ekskluzivizem ČP odkrito priznali in s tem tudi njihovo antropocen-individualnih imetnikov enakih izvornih pravic z enako osnovno digni-

tričnost. Ta odgovor je ranljiv za nadaljnje očitke: če to priznamo, ute-

tas, ne glede na vsakršne statusne, premoženjske, biološke, intelektual-meljitev ČP ni več v nekem moralnem kriteriju, ki bi določil vrednosti

ne, kulturne ali verske razlike med njimi. Toda univerzalni egalitarizem

posameznih bitij, ampak v goli moči, ki jo človek preprosto ima in uve-

ČP, ki je v svoji zgodovini nudil oporo v boju proti rasističnim teorijam

ljavlja. Bolj kot sredstvo za ureditev odnosov med ljudmi se v tej luči ČP

hierarhij ras, narodov, kultur in civilizacij, je razmeroma dolgo in mirno

izkažejo za način, kako človek uveljavlja svoje kolektivne vrstne interese

sobival z očitno neenakim obravnavanjem ženske polovice človeštva in

v odnosu do vseh drugih živalskih in rastlinskih vrst, ki naseljujejo ze-

z mnogimi drugimi moralno relevantnimi in zelo razširjenimi oblika-

meljsko biosfero: ČP so medsebojni dogovor vseh genotipno opredelje-

mi neenakosti ljudi na svetu.

nih ljudi o tem, da so na Zemlji člani ekskluzivnega kluba, v katerega

osebki drugih vrst nimajo vstopa.

A za institut ČP, ki računa na postopnost njihovega dejanskega uve-ljavljanja, ta kritika ni usodna, saj eklatantna neskladja sveta z vredno-

Ta odziv na Benthamov izziv ima svoja tveganja. Opustitev moralne ar-

tami ČP predvideva in jih tudi naslavlja z reformnimi ukrepi, ki naj jih

gumentacije v podporo ČP je odpoved iskanju človečnosti v človeškem

postopoma odpravijo: razkorak med realnostjo in moralnim idealom

svetu – tega, kar upravičuje tradicionalno humanistično slavljenje člo-

ne le, da ni usoden za obstoj, trdnost in vplivnost ideala – nasprotno: je

veka. Dostojanstvo, svobodna volja, sposobnost razločevanja dobrega in

prej indeks njegovega dobrega zdravja. Ideale si postavljamo za to, da bi

zlega, samozavedanje – to so klasični odgovori na vprašanje opredelitve

nam kazali pot, po kateri stopati. Samo dobro izbrani nam s svojo odda-

vira človečnega v človeškem. Opustitev razlikovanja med človečnim in

ljenostjo pred realnostjo dolgo dajejo odgovore na naša vprašanja.

človeškim pretrga humanistično dediščino, ki je to iskanje človečnosti

vztrajno negovala – vélika humanistična tradicija nikoli ni bila slavlje-

Bistveno večjo rano je pravnemu humanizmu ČP zadalo Benthamovo

nje genske specifičnosti homo sapiens, to je – nasprotno – počel rasizem.

stališče, da je njihov univerzalizem – tudi v svoji najboljši inačici – ne-

upravičeno in nepopravljivo izključevalen, specističen in sužnjelastni-

Takšno sklicevanje na svojo moč, ki je v odnosu do NČŽ tudi premoč, na

ški do čutečih živali – to je, do mnoštva bitij, katerih število je večkratnik svojo aktualno zmago v darvinistični tekmi za preživetje, človeštvo mo-populacije vseh ljudi na Zemlji. Največja slepa pega človekovih pravic,

ralno razoroži v primeru srečanja s sovražno in tehnološko superiorno

dopoveduje Bentham, ne zadeva vključenih v moralno skupnost, a še

civilizacijo Nezemljanov, ki se je odločila, da nas bo zasužnjila. Moral-

vedno neenako obravnavanih ljudi – zanje bodo ČP na dolgi rok poskr-

no nas utiša tudi ob danes že ne več le hipotetičnem bodočem srečanju

bele in jim pomagale izkoreniniti vzroke njihove diskriminiranosti –, z bitjem umetne inteligence, ki bo svojo spominsko in komputacijsko

313

premoč nad človekom nadgradilo s prvimi stopnjami čutečnosti ali sa-Odločilne razloge za vključitev samozavedajočih se NČŽ živali v transhu-

mozavedanja. S kakšno pravico bomo takemu bitju odrekli pravico, da

mano moralno skupnost je priskrbela analiza t. i. mejnih primerov (Cava-

nas obravnava tako, kakor mi obravnavamo živali, če se odrečemo mo-

lieri 2006: 106). Biološke vrste vključujejo tudi osebke, ki na več načinov ralizaciji ČP? Zavračanje moralizacije odnosov z živalmi za seboj pote-prečijo njihove biološke meje. Domnevne skupne lastnosti vrste so po-

gne tudi zavračanje moralizacije odnosov, v katerih bi se ljudje znašli

gosto preozke, da bi zajele vse lastnosti osebkov določene vrste, ali pre-

v položaju šibkejšega v odnosu z bitji nadčloveških sposobnosti. Ob-

široke, da bi zajele le njih. Izkaže se, da so le posplošitve, ne pa občosti čost pravice močnejšega, ki je moč le, če je premoč, prenesena v pravno

brez izjem. Tako je povsem nesporno, da obstajajo biološki ljudje, katerih

formo, človeštvu odreka vsako pravno podlago, da bi oporekalo legiti-

kognitivne in moralne sposobnosti so tako vrstno podpovprečne, da za-

mnosti lastne podreditve s strani močnejše rase (Cavalieri 2006: 76).

ostajajo za doseženimi vrednostmi nekaterih visoko razvitih sesalcev. Ta

ugotovitev je omajala stališče, da vrstna identiteta človeka zadostuje za

Obetavnejši poskus ohranitve prednosti človekovega moralnega statusa

upravičenje moralnega statusa vseh ljudi kot višjega od statusa vseh NČŽ

pred statusom NČŽ od opustitve moralizacije je zato videti v sprejetju

– zdi se, da sklicevanje na vrstno pripadnost ljudi nekaterim NČŽ nare-

razprave na ravni moralnih argumentov. Obramba izključitve živali iz

di krivico, ko jim vnaprej odreka status, ki ga brez izjeme vnaprej pripiše varstva moralnega imperija ČP lahko npr. skuša nasprotovati Bentha-vsem ljudem. Na ta očitek je sicer mogoče odgovoriti s sklicevanjem na

movemu kriteriju. Ta po njegovem mnenju ni več vrednost, ki jo članu

povprečne vrednosti vseh (ali večine osebkov) posameznih vrst. Vendar

dajeta kognitivna sposobnost, svobodna volja in samozavedanje, in spo-

ta odgovor temeljni očitek tradicionalnemu humanizmu pušča povsem

sobnost razločevanja dobrega in zlega, ampak je to čutečnost. Če opus-

nedotaknjen. Če nekaterim NČŽ, ki kažejo sposobnejšega duha od neka-

timo kartezijansko domnevo, da brezdušne živali ničesar ne občutijo,

terih ljudi, odrekamo, kar dodeljujemo tem ljudem, smo do njih krivič-

ko jim stopamo na rep ali jih prebadamo in režemo, se nam odpre ho-

ni. Analogen argument lahko razvijemo glede (domnevnih) hierarhij (do-

rizont, v katerem moramo primerjati bolečine in trpljenje poleg znotraj

mnevnih) ras in spolov. Na vseh treh ravneh primerjave lahko naletimo

vrste tudi med vrstami.

na pomembna odstopanja od skupinskih povprečij, ki nas v imenu pra-

vičnosti nagibajo k opustitvi kolektivnih opredelitev posameznikov in k

A moralna skupnost ljudi in drugih živali se ne konča pri čutečnosti. Ta

privzemanju moralnega individualizma (Cavalieri 2006: 98) (individual-

žival opremi s hipnimi zaznavami ugodja in neugodja, kar zadostuje za

ni dodelitvi moralnega statusa) ali k inkluzivnim rešitvam.

pripoznanje njihovih interesov in za pridobitev moralnega statusa. Če je

sposobnost čutenja nadgrajena v samozavedanje, tj. v zavedanje bitja, ki

Posebna težava v razpravi o moralnem statusu NČŽ je njihova nezmo-

vse hipne zaznave pripiše sebstvu, ki jih hrani, obuja in uperja v priho-

žnost, da bi delovale moralno, kar pomeni, da ne izpolnjujejo pogoja vza-

dnost, kar lahko pripišemo večini sesalcev in morda tudi nekaterim manj

jemnega ravnanja, ki ga večinoma izpolnjujemo ljudje. Od NČŽ ne more-

razvitim vrstam, lahko te samozavedajoče se NČŽ potrkajo na vrata eks-

mo zahtevati, da ravnajo moralno, niso torej moralni akterji, so pa zato

kluzivističnega kluba človeške vrste. Njihovi interesi niso več povezani

»moralni pacienti« (Cavalieri 2006: 41). Od njih ne moremo pričakovati,

le s fizično bolečino, temveč se bistveno razširijo preko spominov in pri-

da nam bodo dobro vračali z enakim, vendar to ne pomeni, da so zaradi

čakovanj, ki jih generira njihovo nalaganje v sebstvo. Samozavedajoči se

tega manj upravičene do moralnega ravnanja z njimi z naše strani, saj na

osebki NČŽ pridobijo status elementarne osebe (Singer 1999: 55 in nasl.).

moralne paciente naletimo tudi med ljudmi (npr. hudo dementni).

314

POLITIČNI STATUS ŽIVALI

omogoča sooblikovanje zakonov, to pa potegne za seboj zahtevo po tis-

tih sposobnostih in dispozicijah državljanov, ki so za to potrebne, npr.

Povsem novo poglavje v razmišljanjih o statusu živali odpreta Sue Do-

preudarnost in recipročnost. Živali niso edine, ki udejstvovanja ne zmo-

naldson in Will Kymlicka v Zoopolis. A Political theory of Animal Rights rejo, avtorja omenita še otroke, ljudi s posebnimi potrebami in obole-

(2011). Vprašanje, kaj smo dolžni živalim, si lahko zastavimo na dveh le za demenco, ki zaradi tega ne izgubijo državljanstva. Nasprotno: so

ravneh. Vprašamo se lahko, kaj naj storimo kot posamezniki, lahko pa

poskusi državljanskega opolnomočenja ljudi s posebnimi potrebami,

tudi, kaj naj storimo kot politična skupnost. Pri odgovoru na prvo vpra-

ki bi jih bilo mogoče prenesti tudi na odnose z živalmi, vsaj z domači-

šanje se gibljemo na ravni individualne etike. Glede odnosa političnih

mi. Podobno kakor pooblaščeni posamezniki pridobivajo informacije o

skupnosti pa avtorja predlagata, da pravno varstvo, ki ga živali deloma

predstavah dobrega življenja ljudi s posebnimi potrebami, bi jih lahko

že uživajo v zakonskih določbah, nadgradimo z dodelitvijo političnega

skušali pridobivati tudi od živali. Izsledke bi posredovali političnim od-

statusa. Tako kot ljudje, ki uživajo univerzalne človekove pravice ne gle-

ločevalcem, ki bi jih upoštevali pri svojem odločanju. Moralni pacient v

de na to, kje se nahajajo, in posebne pravice v odnosu do države, katere

imenu človečnosti tako postane moralni akter – politični akter (Donald-

državljani so, predlagata, da tudi živalim poleg splošnih pravic, ki izvirason, Kymlicka 2011: 108; Scheck 2012: 232).

jo iz njihove čutečnosti in samozavedujočnosti, dodelimo posebne pra-

vice, ki izvirajo iz njihovega življenja na določenemu teritoriju. NČŽ raz-

Tradicionalna teorija pravic živali razlikuje med udomačenimi in divji-

delita v tri kategorije: nekatere bi pridobile polno državljanstvo, druge bi mi živalmi. Donaldson in Kymlicka poleg tega vpeljeta še tretjo, vmesno

imele status začasnih prebivalcev in tretje bi bile članice svojih lastnih

skupino mejnih živali. Za divje živali, katerih habitat je večinoma ločen

političnih skupnosti, katerih suverenost in teritorij naj bi ljudje spošto-

od človeškega in stikov med obema ni ali pa so redki, si zamislita sta-

vali (Milburn 2016: 184; Ladwig 2015: 282 in nasl.).

tus državljanov lastne suverene države, ki jo pred človekom varuje nače-

lo nevmešavanja. Za »mejne živali«, katerih življenjski prostor se delo-

Spornosti svoje ideje se zavedata in menita, da ima dva korena. Prvi ma prekriva s človeškim (veverice, podgane, kojoti, vrabčki ipd.), vendar

zadeva razumevanje narave in funkcije državljanstva, drugi temelji na

niso povsem odvisne od ljudi, predlagata posebni status začasnih prebi-

napačnem razumevanju narave človeško-živalskih odnosov. Ljudje ži-

valcev ( denizens). Status državljanov pa rezervirata za udomačene živali, vali težko sprejemajo kot imetnike političnih pravic, ker državljanstvo

ki so povsem odvisne od ljudi. Človeštvo je zanje prevzelo odgovornost z

povezujejo s politično dejavnostjo, ki je živali domnevno niso spo-udomačitvijo njihovih prednikov, zato jim mora dodeliti državljanstvo,

sobne (Donaldson, Kymlicka: 33 in nasl.). Vendar je dejavno politično

ki vsebuje vsaj tri aspekte: bivalni prostor, vključitev v ljudstvo in vklju-udejstvovanje le eden – resda pomemben – aspekt državljanstva. Poleg

čitev v politično soodločanje (Donaldson, Kymlicka 2011: 101; Wadiwel

tega aspekta Kymlicka in Donaldson izpostavita še nacionalno pripa-

2013: 751). Za uspešno vključitev živali v družbeno življenje je po nju-

dnost in suverenost ljudstva. Nacionalnost posameznika postavi na

nem mnenju odločilna njihova osnovna socializacija, v kateri pridobijo

neko ozemlje in mu do življenja na njem daje določene pravice, kon-

sposobnosti za interkacijo z osebami drugih vrst. Zagotavljanje pogojev

cept suverenosti ljudstva pa od francoske revolucije dalje vsakemu dr-

za njeno uspešnost je ključnega pomena. Politična torišča živalskih in-

žavljanu daje pravico, da je njegov glas upoštevan v vodenju države.

teresov so: mobilnost in souporaba javnega prostora, dolžnost zaščite,

Državljanstvo kot demokratično politično udejstvovanje državljanom

uporaba izdelkov živalskega izvora, izkoriščanje živalske delovne sile, 315

zdravstvo, reprodukcija in spolni odnosi, diete in politično zastopstvo SINGER, Peter (1999): Practical Ethics. Second Edition. Cambridge: Cambridge (Donaldson, Kymlicka 2011: 111 in nasl.)

University Press.

WADIWEL, Dinesh Joseph (2013): Zoopolis: Challenging our Conceptualisation

of Political Sovereignty Through Animal Sovereignties. V: Dialogue, let. 52, VIRI IN LITERATURA

št. 4, str. 749–758.

ARISTOTEL (2010): Politika. Ljubljana: GV Založba.

BENTHAM, Jeremy (1789): An Introduction to the Principles of Morals and Legislation. London: T. Payne and son at Mews Gat.

BONO, Gabriele/MORI de, Barbara (2011): Il confine superabile. Roma: Carocci editore.

CAVALIERI, Paola (2006): Živalsko vprašanje: za razširjeno teorijo človekovih pravic.

Ljubljana: Krtina.

DONALDSON, Sue/KYMLICKA, Will (2011): Zoopolis. A Political Theory of Animal Rights. Oxford: Oxford University Press.

GOULD, Stephen Jay (1991): Darwinova revolucija. Ljubljana: Krt.

GRUEN, Lori (2000): Animals. V: SINGER, Peter (ur.): A Companion to Ethics. Oxford: Blackwell Publishers Ltd, str. 343–353.

LADWIG, Bernd (2015): Against Wild Animal Sovereignty: An Interest-based Critique of Zoopolis*. V: The Journal of Political Philosophy, let. 23, št. 3, str.

282–301.

McMAHAN, Jeff (2005): Animals. V: FREY, R. G./WELLMAN, Christopher Heath

(ur.): A Companion to Applied Ethics. Oxford: Blackwell Publishers Ltd, str.

525–536.

MILBURN, Josh (2016): Nonhuman animals and sovereignty: On Zoopolis, fai-

led states and institutional relationships with free-living nonhuman ani-

mals. V: WOODHALL, Andrew/TRINDADE da, Gabriel Garmendia, (ur.):

Intervention or Protest: Acting for Nonhuman Animals. Wilmington: Vernon Press, str. 183–212.

SCHECK, Daniel Omar (2012): Sue Donaldson y Will Kymlicka, Zoopolis. A Po-

litical Theory of Animal Rights, Oxford University Press, Oxford/Nueva York, 2011, 329 pp. V: Diánoia, let. LVII, št. 69, str. 231–237.

316

KRITIČNA ANIMALISTIČNA

PEDAGOGIKA –

MEDPRESEČNO

IZOBRAŽEVANJE ZA ETIKO

ŽIVALI

Tomaž Grušovnik, Reingard Spannring, Branislava Vičar

NAMESTO UVODA – O NUJNOSTI

KAP se je kot samostojno teoretsko področje uveljavila predvsem v zad-

KRITIČNE ANIMALISTIČNE

njih dvajsetih letih, v ospredje svojega raziskovanja pa postavlja vpra-

šanje dekonstrukcije nasilnih in izkoriščevalskih odnosov do živali ter

PEDAGOGIKE1

njihovo stalno reprodukcijo s pomočjo vzgojno-izobraževalnega siste-

ma in neformalnih učnih okolij (prim. Nocella et al. 2019). K njenemu

nastanku je pomembno prispeval t. i. živalski obrat (ang. animal turn),

Ob okoljski in podnebni krizi ter naraščajočih družbenih neenakostih

ki pod vprašaj postavlja dualizem človeka in živali in nadpostavljenost

lahko med največje civilizacijske izzive sodobnosti gotovo štejemo člo-

vrste homo sapiens. Interdisciplinarno raziskovalno področje, na kate-vekov odnos do živali. Po statistiki Združenih narodov (prim. Sanders

rem je ta obrat še posebej prisoten, imenujemo kritične animalistične

2020) namreč na letni ravni ubijemo več kot 70 milijard kopenskih ži-

študije ali na kratko kar kritična animalistika. Področje pogosto pove-

vali, te številke pa tudi v Sloveniji niso zanemarljive, saj je bilo pri nas zujemo z ekofeminizmom, politično ekologijo, posthumanizmom, kriv letu 2021 »zaklanih približno 123.000 glav govedi, 311.000 prašičev, tičnimi študijami rase in študijami posebnih potreb, kar nakazuje nje-97.000 ovc, 25.000 koz in 39.886.000 kljunov perutnine« (SURS 2022). Če

gov izrazito medpresečni pristop, utemeljen na strukturni podobnosti

privzamemo, da koljemo nenehno, brez prestanka noč in dan, to pome-

in skupnih vzrokih različnih oblik zatiranja. KAP je tako odmev širše

ni, da v naši državi v povprečju zakoljemo enega piščanca vsakih osem

perspektive kritične animalistike, ki ima s svojim odkritim nasprotova-

desetink sekunde in enega prašiča na manj kot minuto in tri četrt. Če

njem človeškosrediščnemu (antropocentričnemu) in speciesističnemu

imamo ob tem v mislih, da je načelo trajnostnega oziroma vzdržnega

pogledu za cilj osvoboditev živali (Nocella idr. 2014; Sanbonmatsu 2011).

razvoja v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji prepoz-V nadaljevanju orišemo problematiko čezvrstnih odnosov, KAP umesti-

nano kot temelj slovenskega izobraževalnega sistema, pri čemer je iz-

mo na širše teoretsko področje kritične animalistike in kritične pedago-

postavljeno dejstvo, da »človeštvo uničuje okolje, naravo in živa bitja«

gike, navedemo glavne cilje in strategije področja ter prikažemo nekate-

(Krek 2011: 21), postane očitno tudi, da je človekov nevzdržen odnos do

re njegove izzive.

živali pomemben izziv za sodobno pedagogiko. V tem smislu se pričujo-

če besedilo loteva prikaza kritične animalistične pedagogike (KAP) kot

tiste discipline, ki je po mnenju avtoric in avtorja pričujočega besedila

najboljša izhodiščna točka tako za refleksijo vloge vzgojno-izobraževal-

PROBLEMATIKA ČEZVRSTNIH

nega sistema pri oblikovanju čezvrstnih odnosov kot tudi za praktične

DRUŽBENIH ODNOSOV

smernice, kako to stanje spremeniti.

Odnos človeka do živali v sodobnosti v veliki meri določa t. i. živalsko-

1

Besedilo je rezultat znanstveno-raziskovalnega dela v sklopu bilateralnega projekta Kritična

-industrijski kompleks (Noske 1989), ki ga lahko opredelimo kot konglo-

animalistična pedagogika: vzgoja in izobraževanje za trajnostne čezvrstne skupnosti (BI-AT/23-24.015) in projekta avstrijske raziskovalne agencije FWF z oznako I-4342-G. Zahvaljujemo tudi Marvi-merat kapitalističnih interesov ter mehanizirane proizvodnje. Barbara

nu Giehlu in Ruprechtu Mattigu za objavo besedila Zur Dekonstruktion von Bildungsräumen du-Noske denimo pravi, da »primarni impulz za sodobno živalsko proizvo-

rch die Critical Animal Pedagogy: Anti-speziesismus und Tierliebe? , ki je bilo uporabljeno za razvoj pričujočega poglavja.

dnjo ne prihaja od kmetov, potrošnikov ali delavcev bodisi od tu bodisi

319

iz tretjega sveta, pač pa s strani monopolno usmerjenih finančnih in-primerjavi z instrumentalno vrednostjo se notranja ali intrinzična

teresov« (ibid.: 22). Živali so tako v devetdesetih letih prejšnjega stole-vrednost pripisuje tistim bitnostim, ki imajo vrednost izključno zara-

tja z uvedbo indeksa dobrin Goldman-Sachs postale čista finančna ab-

di svojih lastnih, tj. neodnosnih lastnosti. Zaradi tega lahko njihove-

strakcija, saj so skupaj z drugimi kmetijskimi dobrinami del splošne mu obstoju pripišemo tudi določeno dostojanstvenost (prim. Grušov-formule, ki usmerja globalne finančne tokove bank in delniških družb

nik 2021). Človeškosrediščnost je sicer prisotna skozi celotno zahodno

(prim. Nibert 2013: 216). S tem so bile živali vpete v mrežo odnosov med

miselno tradicijo in implicira, da ubijanje, ujetništvo in izrabljanje ne-

kmetovalci, potrošniki, delavci, raziskovalci, razvijalci in političnimi od-

-človeške živali prizadene manj kot človeka, domnevno edino bitje, ki

ločevalci v visoko specializiranem gospodarskem sektorju z vertikalno

lahko konceptualizira svoje trpljenje. S človeškosrediščnostjo je tesno

integriranimi podjetji. Živalsko-industrijski kompleks je s svojo mrežo

povezan speciesizem oziroma »vrstizem«, pojem, ki ga je v etiko živa-

zavezništev (prim. Twine 2012) uspešen pri ščitenju virov, saj porabi mi-

li in kritično animalistiko leta 1970 vpeljal Richard Ryder (prim. Ry-

lijarde dolarjev za vzbujanje videza lastne neobhodnosti in utišanje kri-

der 2010). Pomensko se speciesizem naslanja na rasizem in seksizem,

tikov. Protislovje tega sistema morda še najbolj bije v oči pri njegovem

ki označujeta specifično diskriminacijo oziroma neenako obravnavo

hkratnem spodbujanju sočutja do »domačih ljubljenčkov« in nekaterih

glede na kakšno določeno značilnost osebka, recimo pripadnost spe-

karizmatičnih vrst živali ter sočasni kriminalizaciji empatije aktivistk

cifični rasi ali spolu. Pri speciesizmu je hierarhično razvrščanje bitij in in aktivistov za pravice živali, ki je pogosto namenoma preinterpretira-njihove moralne pomembnosti utemeljeno na konceptu vrste (Vičar

na kot nerazumna histerija (Potter 2011; Sorenson in Matsuoka 2021). V

2020: 10). Kritična animalistika speciesizem razume kot ideologijo, ki

protislovju med realnostjo in idejami, ki jo te transcendirajo, a je hkra-

s svojim osredotočanjem na vrste in rodove posamezne živali pojmuje

ti ne spreminjajo, pač pa ji pripadajo in jo s tem tudi vzdržujejo, saj so

zgolj kot predstavnike vrst in jih s tem prezre kot subjekte. Posledično

vgrajene v »sliko sveta«, lahko vidimo delovanje totalne ideologije, kot jo v svoji institucionalizirani obliki upravičuje njihovo popredmetenje

je razumel Mannheim (1978).

in izkoriščanje, kar predstavlja enega od temeljev produkcijskega nači-

na kapitalizma (prim. Sanbonmatsu 2011). K speciesizmu lahko prište-

Izkoriščanje, ki smo mu priča v živalsko-industrijskem kompleksu,

vamo tudi karnizem kot posebno ideologijo, ki normalizira uživanje

razkriva institucionalne oblike antropocentrizma in speciesizma. An-

mesa. Karnizem, ki človekovo prehranjevanje z mesom interpretira

tropocentrizem ali človeškosrediščnost je vrsta ideologije kot miselne-

kot nekaj »naravnega, normalnega in nujnega« (prim. Joy 2011), ljudem

ga sistema vrednot in pojmov, ki človeka prikazuje kot večvrednega in

ponuja strategije, kako se soočiti s protislovji živalsko-industrijskega

posledično nadrejenega vsem drugim življenjskim oblikam. Zaradi te

kompleksa, kot je denimo prej opisana napetost med sočutjem do ži-

domnevne duhovno-moralne dominantnosti si človek jemlje pravico,

vali na eni strani in njihovo instrumentalizacijo v mesnopredelovalni

da izkorišča naravne vire in jih skupaj z živalmi pojmuje kot sredstva

industriji na drugi. To protislovje namreč sproža napetosti, kar vodi v

za dosego svojih ciljev in zadovoljitev svojih potreb. V tem smislu lah-

kognitivno disonanco, saj »božamo pse, jemo prašiče in nosimo kra-

ko osnovni odnos človeškosrediščne perspektive do ne-človeških živa-

ve« (ibid.). S pomočjo racionalizacijskih tehnik, ki jih ponuja karni-li (pa tudi do vseh drugih živih bitij) opredelimo kot instrumentalen.

zem, lahko to napetost ublažimo in posledično lahko izkoriščanje ži-

Instrumentalno vrednost imajo sicer tiste bitnosti, ki imajo vrednost

vali poteka relativno nemoteno.

zgolj kot orodje ali sredstvo za dosego kakšnega določenega cilja. V

320

TEORETSKI OKVIRI, CILJI IN

legitimira izkoriščevalski odnos ljudi do živali, pri čemer trdi, da so izo-STRATEGIJE KAP

braževalne institucije pomemben del biopolitične pokrajine, ki z režimi

nadzorovanja komodificira življenje in ga spreminja v biopolitični kapi-

tal (prim. Kahn 2010; Pedersen 2010; Nocella et al. 2019).

KAP lahko pojmujemo kot posebno področje kritične animalistike na

eni strani in kritične pedagogike na drugi. Kot nakazuje že poimenova-

KAP tako razkriva dolgo in obsežno tradicijo zlorabe živali in norma-

nje, jo lahko umestimo v kontekst kritične teorije, saj črpa tako iz frank-

lizacije izkoriščevalskih praks v sklopu šolstva, kjer so živali pogosto furtske šole (Sanbonmatsu 2011) in Foucaulta (Shukin 2009; Lloro 2021)

predstavljene kot učni material, predmet znanstvenega preučevanja

kot tudi iz marksizma (Noske 1997), medpresečno pa se navezuje tudi na

in spoznavanja, kot predstavnice vrst (in ne kot individualni subjekti)

postkolonialno teorijo (Armstrong 2002) in ekofeminizem (Adams in

ter ne nazadnje kot hrana v šolskih kantinah. V šoli tako nismo deležni

Donovan 2006). Lahko bi rekli, da je kritična animalistika z »živalskim

zgolj najbolj invazivnih metod preučevanja živali, kot je denimo secira-

obratom« (Müthernich 2000) informirana kritična teorija, pri čemer so

nje, pač pa tudi praks, kot je »z živalmi podprta pedagogika« ali obisko-

v njenih analizah fašizma in kapitalizma osrednje pozornosti deležne

vanje živalskih vrtov ter kmetij (Pedersen 2010), ki normalizirajo idejo,

živali. Jedro kritične teorije je sicer praxis, torej reflektirano delovanje, da so živali človeku na voljo za izkoriščanje bodisi v fizičnem bodisi v

ki ima za cilj spreminjanje družbe. Zato tudi za kritično animalistiko

psihološkem smislu. KAP tako analizira izkoriščanje živali v različnih

velja, da jo zanima predvsem analiza delovanja ideologij, ki omogočajo

učnih okoljih in skuša identificirati tiste prakse in narative, ki učen-izkoriščanje živali. Osnovna postavka kritične animalistike je namreč kam in učencem posredujejo sporočila o domnevno primernem odno-prepričanje, da lahko s pomočjo dekonstrukcije ideologij svet spreme-

su med človekom in ne-človeškimi živalmi. Raziskovalke in raziskovalci

nimo na boljše v smislu, da lahko zasnujemo bolj pravično družbo z na področju KAP zato raziskujejo ločnico med »človekom« in »živaljo« v

manj trpljenja in neenakosti.

otroških vrtcih (Myers 2007), način, kako so živali predstavljene v otro-

ških knjigah, igračah, animacijah ter na družbenih omrežjih (Timmer-

S kritično teorijo je povezana tudi kritična pedagogika; njen glavni na-

man in Ostertag 2011), kakor tudi njihovo prisotnost v pedagoškem pro-

men je razvoj kritične zavesti, ki je sposobna identificirati ideologije in cesu in raziskovanju (Oakley 2009; Pedersen 2011) ter šolskih kantinah

jih tudi uspešno dekonstruirati, kar naj bi imelo za posledico predvsem

(Rowe in Rocha 2015). Zaradi vsega navedenega lahko trdimo, da obsta-

pravičneje urejen svet (Kincheloe 2008: 6). Kritično pedagogiko tako za-

jajo pomembne strukturne podobnosti med živalsko-industrijskim in

nima, kako represivne in odtujujoče prakse v družbi in predvsem v šoli

»šolsko-industrijskim« kompleksom (Picciano in Spring 2013); skupna

legitimirajo in ohranjajo nepravičen družbeni red (McLaren in Kinche-

sta jima nadzor in discipliniranje, saj si z njuno pomočjo zagotovita loe 2007). Za KAP lahko torej trdimo, da po analogiji s kritično pedagogi-poslušnost, produktivnost in učinkovitost.

ko skuša ozaveščati o zgoraj omenjenih ideologijah človeškosrediščnos-

ti, speciesizma in karnizma, ki legitimirajo izkoriščanje živali. Toda KAP

Čeprav se morda zdi, da bi bilo v šolskem prostoru bolje od domnev-

je velikokrat še bolj specifična, saj si zada nalogo odgovarjanja na vpra-

ne znanstvene objektivnosti gojiti ljubezen do živali, pa je KAP kritična

šanje, kako na izkoriščanje živali vpliva produkcija znanja. KAP tako za-

tudi do takšnega pristopa, saj manipuliranje s čustvi pogosto zasledu-

nima, kako šolski sistem proizvaja družbeni narativ, ki vzpostavlja in je pedagoške in ekonomske cilje. Ljubezen do živali je namreč pogosto

321

selektivna, saj velja zgolj za določene vrste živali (prim. Joy 2011), poleg Vendarle pa aplikacija Freirejeve pedagogike na problematiko kritične

tega pa je lahko v obliki čustev, izlitih na »domače ljubljenčke«, vir nove-animalistike ni neproblematična, saj je Pedagogika zatiranih izgrajena na ga izkoriščanja in trpljenja, denimo v obliki vzreje spremljevalnih živali.

izrazito antropocentričnih izhodiščih, ki človeka in njegovo osvobodi-

Hkrati se je treba zavedati, da spremljevalne vrste ostajajo pod neneh-

tev postavljajo v nasprotje s pasivnostjo živali (prim. Kahn 2010; Cor-

nim nadzorom človeka in so pogosto podvržene strogemu disciplinira-

man 2011; Acampora 2021). Kljub temu pa Freirejeva pedagogika vendar-

nju (Spannring in Kompatscher 2019), denimo treningu ali dresuri, kar

le lahko ponudi zanimivo odskočno desko za soočanje z izzivi KAP, in

je ponovno odraz antropocentrične instrumentalne naravnanosti.

sicer predvsem na (morda presenetljivi) točki izobraževanja zatiralcev,

saj se prizadevanja KAP ne nanašajo toliko na osvoboditev živali kot Šolska praksa v skladu s smernicami KAP tako zavzema kritično so-na ozaveščanje njihovih zatiralcev (prim. Gunnarson Dinker in Peder-

očanje s prehranskimi vprašanji in seznanjanje z vegetarijanskimi in

sen 2016: 417). Freire tako postane zanimivo izhodišče za tiste, ki želijo

veganskimi opcijami, uvajanje vegetarijanskega ali veganskega dne-

KAP osvetliti s točke izobraževanja privilegiranih elit in izkoriščevalcev

va, izboljšanje pestrosti ponudbe šolske prehrane, ki omogoča etične (prim. Howard in Gaztambide-Fernández 2010; Allen in Rossatto 2009),

izbire, kakor tudi politični aktivizem (Gunnarson Dinker in Pedersen saj Pedagogika zatiranih večkrat ponovi dejstvo, da izkoriščanje razčlove-2019). V praktičnih učnih okoljih lahko vključujoče izobraževanje razi-

čuje tudi zatiralca, ki zaradi tega – sicer na drugačen način kot zatiralec, šče medpresečno povezanost izkoriščanja živali z drugimi oblikami disa vendarle – potrebuje emancipacijo (prim. Grušovnik 2022).

kriminacije, ki temeljijo na konstrukcijah drugosti (prim. Russell in Se-

menko 2016).

Drug pomemben izziv za KAP je problematika »osvoboditve« živali, saj je

pojem emancipacije in svobode tradicionalno vezan na antropocentrič-

no politično teorijo, ki pojma razume predvsem kot liberalno avtonomi-

NAMESTO ZAKLJUČKA – IZZIVI KAP jo, tj. zmožnost refleksije o dobrem in odločitve o načinih, kako ga doseči.

Kritika »osvoboditve« živali tako poudarja, da od živali ne moremo priča-

kovati pojmovne refleksije in ubeseditve njihovih interesov, zato je govor

Kritične animalistične pedagoginje in pedagogi (prim. Kahn 2010;

o njihovi »osvoboditvi« v tradicionalnem političnem smislu deplasiran

Acampora 2021; Corman 2011) se v svojih analizah pogosto sklicujejo na

(prim. Fox 1978; Cochrane 2012). Možen način, kako se rešiti tega očitka, je Pedagogiko zatiranih Paula Freireja (2019), saj ta nudi dobro izhodišče za po eni strani poudarjanje avtonomnega vršilstva živali (npr. Hribal 2011;

vsak izobraževalni napor, ki ima za svoj cilj osvoboditev zatiranih, to pa

Amir 2021), ki pa ga moramo motriti iz neantropocentrične perspektive,

živali v sodobni potrošniški družbi nedvomno so. Za KAP so tako po-

kar pomeni, da ga moramo razumeti izven okvirov liberalne evropske sebej zanimive Freirejeve analize zatiralskega odnosa pa tudi njegova

politične paradigme. Pojem avtonomije moramo zato opredeliti na širši,

prizadevanja za razvoj protikulture in politični aktivizem. Za KAP so za-

tudi nekonceptualni način: ne nazadnje bi bilo nenavadno trditi, da ži-

nimive tudi Freirejeve analize t. i. »bančnega modela izobraževanja«, ki

valske vrste, ki so sposobne samostojno preživeti v naravi – in to navkljub učenke in učence popredmeti in desubjektivizira, saj je očitno, da so ži-antropogenim pritiskom na njihov habitat – niso zmožne samostojnega

vali v učnih okoljih deležne podobne usode.

življenja. Po drugi strani pa mora KAP res najbrž opustiti tradicionalnej-

šo Freirejevo idejo emancipacije, ki proces osvobajanja še zmeraj misli s

322

stališča zatiralcev, in sicer kot razliko med zatiranimi in osvobojenimi, ki COCHRANE, Alasdair (2012): Animal Rights without Liberation: Applied Ethics and jo je treba preseči s pomočjo intervencije slednjih. Kot v navezavi na peda-Human Obligations. New York: Columbia University Press.

gogiko poudarja Gert Biesta, sklicujoč se na Jacquesa Rancièra, je nevar-

CORMAN, Lauren (2011): Impossible Subjects: The Figure of the Animal in Pau-nost pristopa, ki vnaprej postulira neenakost med tistimi, ki osvobajajo,

lo Freire’s Pedagogy of the Oppressed. V: Canadian Journal of Environmental in onimi, ki morajo biti osvobojeni, v tem, da krivic ne odpravi, ampak jih Education, let. 16, str. 29–45.

pokroviteljsko ohranja (prim. Biesta 2012). KAP torej potrebuje strategijo, DE GIORGIO, Francesco (2016): Animal Subjectivity: Evolving Ethics in Aniki vršilstvo živali vzame zares in ga postulira že vnaprej, in to na način, da mal Studies. V: OLSON, Anna, S./ÁRAÚJO, Sofia M./VIEIRA, Fátima M. (ur.):

živali razume kot »lastnice svojega lastnega izkustva« (De Giorgio 2016).

Food Futures: Ethics, Science & Culture. Wageningen, NL: Wageningen Acade-Brez tega bo namreč ljubezen do živali ostala prazna obljuba, Freirejevi

mic Publishers, str. 169–174

koncepti, kot so dialog, učitelj-učenec in učenec-učitelj ter protikultura, FOX, Michael (1978): »Animal Liberation«: A Critique. V: Ethics, let. 88, št. 2, str.

pa v okviru KAP neizčrpani. Ni torej dovolj, da se KAP osredotoča samo

106–118.

na rejene živali, ampak mora hkrati tudi kritično prevprašati problema-

FREIRE, Paolo (2019): Pedagogika zatiranih. Ljubljana: Krtina.

tični pojem »domačih ljubljenčkov«, ki navkljub vsej ljubezni, ki je izlita GRUŠOVNIK, Tomaž (2021): Osnove okoljske etike. Ljubljana: Pedagoški inšti-nanje – ali pa ravno zaradi nje – ostajajo žrtve speciesističnega in človeš-

tut in Urad za UNESCO. http://www.danfilozofije.net/wpcontent/uplo-

kosrediščnega pogleda na živali.

ads/2021/11/SDF2021_OSNOVE-OKOLJSKE-ETIKE_e-knjizica.pdf (citira-

no 26. 9. 2021).

GRUŠOVNIK, Tomaž (2022): Freirejeva Pedagogika zatiranih petdeset let pozneje.

LITERATURA

V: Andragoška spoznanja, let. 28, št. 2, str. 37–44.

GUNNARSON DINKER, Karin/PEDERSEN, Helena (2016): Critical Animal Pe-

dagogies: Re-Learning our Relations with Animal Others. V: LEES, Helen

ACAMPORA, Ralph (2021): Zoögogy of the Oppressed. V: Journal of Critical AniE./NODDINGS, Nel (ur.): Palgrave International Handbook of Alternative Edu-mal Studies, let. 18, št. 1, str. 4–18.

cation. London, VB: Palgrave Macmillan, str. 415–430.

ADAMS, Carol/DONOVAN, Josephine (2006): Animals and Women. Durham, NC: HOWARD, Adam/GAZTAMBIDE-FERNÁNDEZ, Rubén (2010): Educating Elites:

Duke University Press.

Class Privilege and Educational Advantage. Lanham: Rowman & Littlefield.

ALLEN, Ricky Lee/ROSSATTO, César Augusto (2009): Does Critical Pedagogy

HRIBAL, Jason (2011): Fear of the Animal Planet: The Hidden History of Animal Work with Priviledged Students? V: Teacher Education Quarterly, zv. 36, str.

Resistance. Chico, CA: AK Press.

163–180.

JOY, Melanie (2011): Why We Love Dogs, Eat Pigs and Wear Cows. San Francisco, AMIR, Fahim (2021): Schwein und Zeit. Tiere, Politik, Revolte. Hamburg, D: Edition CA: Corani Press.

Nautilus.

KAHN, Richard (2010): Critical Pedagogy, Ecoliteracy & Planetary Crisis: The Ecope-ARMSTRONG, Philip (2002): The Postcolonial Animal. V: Society & Animals, let.

dagogy Movement. New York, NY: Peter Lang.

10, št. 4, str. 413–419.

KINCHELOE, Joe (2008): Critical Pedagogy Primer. New York: Peter Lang.

BIESTA, Gert (2012): Have Lifelong Learning and Emancipation Still Something KREK, Janez (ur.) (2011): Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji to Say to Each Other? V: Studies in the Education of Adults, let. 44, št. 1, str. 5–20.

2011. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.

323

LLORO, Teresa (2021): Animal Edutainment in a Neoliberal Era. Politics, Pedagogy, ROWE, Bradley/ROCHA, Samuel (2015): “School Lunch is Not a Meal: Posthu-and Practice in the Contemporary Aquarium. New York, NY: Peter Lang.

man Eating as Folk Phenomenology.” V: Educational Studies, let. 51, št. 6, str.

MANNHEIM, Karl (1978): Ideologija i utopija. Beograd: Nolit.

482–496. doi: 10.1080/00131946.2015.1098643.

MCLAREN, Peter/KINCHELOE, Joe (2007): Critical Pedagogy: Where are We Now?

RUSSELL, Constance/SEMENKO, Keri (2016): We Take „Cow“ as a Compliment:

New York, NY: Peter Lang.

Fattening Humane, Environmental, and Social Justice Education. V: Coun-

MÜTHERICH, Birgit (2000): Die Problematik der Mensch-Tier-Beziehung in der So-terpoints, let. 467, str. 211–220.

ziologie: Weber, Marx und die Frankfurter Schule. Münster: LIT.

RYDER, Richard Dudley (2010): Speciesism Again: The Original Leaflet. V: Criti-MYERS, Gene (2007): The significance of Children and Animals: Social Development and cal Society, let. 2, št. 1, str. 2.

Our Connections to Other Species. West Lafayette, IN: Purdue University Press.

SADNERS, Bas (2020): Global Animal Slaughter Statistics & Charts: 2020 Upda-NIBERT, David (2013): Animal Oppression and Human Violence: Domesecration, Ca-te. V: Faunalaytics. https://faunalytics.org/global-animal-slaughter-statisti-pitalism, and Global Conflict. New York, NY: Columbia University Press.

cs-and-charts-2020-update/ (citirano: 7. 5. 2022).

NOCELLA II, Anthony J./SORENSON, John/SOCHA, Kim/MATSUOKA, Atsu-

SANBONMATSU, John (ur.) (2011): Critical Theory and Animal Liberation. Lanko (ur.) (2014): Defining Critical Animal Studies: An Intersectional Social Justice ham, MD: Rowman & Littlefield.

Approach for Liberation. New York, NY: Peter Lang.

SHUKIN, Nicole (2009): Animal Capital: Rendering Life in Biopolitical Times.

NOCELLA II, Anthony J./DREW, Carolyn/GEORGE, Amber E./KETENCI, Si-

Minneapolis: University of Minnesota Press.

nem/LUPINACCI, John/PURDY, Ian/SCHATZ-LESSON, Joe (ur.) (2019):

SORENSON, John/MATSUOKA, Atsuko (2021): Political Economy of Deniali-Education for Total Liberation. Critical Pedagogy and Teaching Against Specie-sm: Addressing the Case of Animal Agriculture. V: GRUŠOVNIK, Tomaž/

sism. New York, NY: Peter Lang.

SPANNRING, Reingard/LYKKE SYSE, Karen (ur.): Environmental and Ani-

NOSKE, Barbara (1997): Beyond Boundaries. Humans and Animals. Montreal: mal Abuse Denial. Averting Our Gaze. Lanham, MD: Lexington, str. 145–167.

Black Rose Books.

SURS – Statistični urad Republike Slovenije: » Zakol živine – 2021«. https://www.

NOSKE, Barbara (1989): Human and Other Animals. London: Pluto Press.

stat.si/StatWeb/News/Index/10417 (citirano 19. 9. 2022).

OAKLEY, Jan (2009): Under the Knife: Animal Dissection as a Contested School TIMMERMAN, Nora/OSTERTAG, Julia (2011): “Too Many Monkeys Jumping in

Science Activity. V: Journal for Activist Science and Technology Education, let.

Their Heads: Animal Lessons within Young Children’s Media.” V: Canadian 1, št. 2, 59–67.

Journal of Environmental Education, zv. 16, str. 59–75.

PEDERSEN, Helena (2010): Animals in Schools: Processes and Strategies in Human-TWINE, Richard (2012): Revealing the ‘Animal-Industrial Complex’: A Concept

-Animal Education. West Lafayette, IN: Purdue University Press.

and Method for Critical Animal Studies. V: Journal for Critical Animal Studi-PEDERSEN, Helena (2011): Counting Affects: Mo(ve)ments of Intensity in Criti-es, let. 10, št. 1, str. 12–39.

cal Avian Education. V: Canadian Journal of Environmental Education, let. 16, VIČAR, Branislava (2020): Pojmovanja živalskih smrti v neantropocentrični str. 14–45.

perspektivi. V: VIČAR, Branislava (ur.): Pojmovanja živalskih smrti: antropo-PICCIANO, Anthony/SPRING, Joel (2013): The Great American Educational-Indu-centrizem in (ne)možne subjektivitete. Koper: Annales ZRS.

strial Complex: Ideology, Technology, and Profit. New York, NY: Routledge.

POTTER, Will (2011): Green Is the New Red: An Insider‘s Account of a Social Movement Under Siege. San Francisco, CA: City Lights Books.

324

VELIKA IN MALA

KREATURA

Jerca Legan

326

UVOD

Na kateri stopnji je torej danes, v 21. stoletju ob globalnem povezovanju

(samo)zavedanje za sobivanje človeka in živali? Se bomo kot človeška vr-

Stoletja nastajajoča ideološka mreža, ki poskuša definirati odnos med

sta še naprej razglašali za superiorno nad živalsko, ali bomo stopili ne-

človekom in živaljo, ter najrazličnejše filozofske dogme o tem, kaj imata

kaj korakov nazaj – sicer napredovali precej korakov navzgor pri razvoju

skupnega velika in mala kreatura – kdo je velika in kdo mala, ne bo niko-

zavesti – in priznali, da zmoremo komplementarnega, enakopravnega,

li zares pojasnjeno – dobiva nova stičišča. Na eni strani imamo ‚velikega

torej svobodnega sobivanja? In naprej. Človek se lahko veliko nauči prav

človeka‘, ki je skozi desettisočletja gradil svoj odnos do narave in žival-

od živali. Upoštevanje naravnih zakonov, urjenje veščin za trajnostno skega sveta, predvsem z namenom, da bi ga izrabljal in si ga prirejal. Na

življenje, stapljanje razumskega z intuitivnim, opuščanje izumetniče-

drugi strani imamo ‚veliko žival‘, ki je preživela milijone let in številne nosti in vračanje k avtentičnosti, prepuščanje nagonskim strastem in

transformacijske dobe planeta Zemlja, a si nikoli ni poskušala podrediti

impulzivni kritični miselnosti namesto moralnemu omejevanju in sle-

narave in nasilno vstopiti v človeški svet.

pemu sledenju zapovedanim pravilom ... medtem ko se živali od človeka

ni treba veliko učiti, saj za svoje delovanje črpa iz narave in nagonskih

Toda lastnosti, ki človeka ob preštevilnih izumih in napredkih ohranja-

vzgibov. Razen če ne gre za njen nov življenjski prostor, kjer jo je človek jo v ravnovesju, izhajajo prav iz narave: avtentičnost, instinkt, nagon, poskušal udomačiti. Med slednje spadajo denimo štirinožni in drugi

moč. Zanje bi moral biti hvaležen in hkrati pustiti drugim živim bitjem,

ljubljenčki, brez katerih bi bil ljudski vsakdan gotovo manj živahen in

torej živalim, da ostajajo tam, kjer so, v svojem naravnem krogotoku, človek veliko bolj nestrpen, prav tako udomačeno govedo in druge vrste

svobodne, s svojimi pravicami in kot relevanten del skupnega obstoja.

sesalcev, ki služijo ruralnim opravilom ali so (ne)pogrešljiv člen v pre-

A žal v premnogih primerih ni tako. Delfini in drugi vodni živelj morajo

hranski verigi. Gre za izgrajeno kompleksnost interakcij in soodvisnosti

sobivati s tonami odpadkov, ki jih človek na različnih koncih sveta pri-

v odnosu človek – žival. Povezanost velike in male kreature je tako skozi

dela in brezsramno odvrže v reke, morja in oceane. Gozdne površine in

zgodovino prišla v nepovrat. Naše poslanstvo in izzivi za prihodnost naj

tam živeča živalska bitja se morajo umikati človeku, ki izsekuje, gradi, se zato (p)ostajajo prednostni, da (so)bivanje spravimo nazaj v ravnovesje.

naseljuje, na najbolj rodovitno ozemlje v bližino vodnih in drugih virov

za preživetje. Kakorkoli se izkazuje (pre)moč človeka nad živaljo, je na

koncu od nje popolnoma odvisen. Po eni strani predstavlja pomemben

element prehranske in predelovalne verige, po drugi strani jo udoma-

VELIKI – MALI

čuje kot sopotnika v svojem življenjskem prostoru, hkrati pa ista živa

bitja skrbijo za naravne procese rasti in regeneracije. Čistijo zrak, ose-

Kdo je veliki in kdo mali? Iščemo odgovor, a do enoznačnega se ne bomo

menjujejo, se razmnožujejo ... Živali (vse vrste) v svojem naravnem oko-

dokopali. V vsakem primeru ne moremo mimo klasične Darwinove evo-

lju in specifičnem biokrogu opravljajo svojo funkcijo, ki je lahko ključna

lucijske teorije, da ni temeljnih razlik med človekom in višje razvitim

za življenje na planetu. Spomino samo na čebele, brez katerih bi človek

primatom v njegovih mentalnih sposobnostih (Darwin 1871), saj sklepa-

izumrl.

mo na njuno edinstvenost in soodvisnost, luščimo njune podobnosti in

razlike. Človekov prednik je žival, medtem ko človek ni prednik živali. V

takšnem kontekstu je žival velika kreatura. Vendar se je človek razvijal v

327

razumsko bitje, ki si je poskušalo živalski svet na vsak način podrediti, Ko upoštevamo utilitaristično teorijo4 in iskanje moralnega ravnanja v

ga skupaj z drugimi naravnimi viri uporabljati za svoj obstoj, preživetje

odnosu človek – žival, ne moremo mimo sodobnika Petra Singerja, glas-

ali luksuz (hrana, oblačila, življenjski prostor). S postopnim poseganjem

nika na področju pravic živali z razpravami o živalih in etiki. Izid nje-

v živalski svet je porušil naravno ravnovesje enakopravnosti, pri čemer

gove knjige Animal Liberation: A New Ethics for Our Treatment of Animals je z močjo (orožjem in strategijami, prehranjevanjem in razmnoževa-leta 1975 je sprožil začetek naraščajočega gibanja tako v ZDA kot v Evro-

njem) živalim odvzel naravno svobodo in prevzel primat velike kreatu-

pi. Singer daje interesom živali enako težo kot interesom ljudi. Njegova

re. Domnevno.

trditev, da je enakost moralna zamisel in ne preprosto dejstvo – »Če po-

sedovanje višje stopnje inteligence ne daje enemu človeku pravice, da

O rešitvah za nastalo zadrego je v 18. stoletju zavzeto razmišljal nemški

drugega uporablja za lastne cilje, kako lahko daje ljudem pravico, da iz-

filozof Karl C. F. Krause,2 ki je trdil, da bi bilo treba omogočiti enakoprav-koriščajo nečloveška bitja?« (Singer 1933) – utrjuje našo tezo o velikem

nost med človekom in živaljo, po moralnem konceptu za spoštovanje

in malem bitju, ki sta v resnici obe veliki in obe mali, odvisno od tega, za človekovih in živalskih pravic, z jasno zaščito slednjih v obliki zakona.

katero sobivanjsko obliko gre. Govori o »načelu enakega upoštevanja in-

Zanj »svoboda ni licenca«, rezervirana za človeško vrsto, zato je povezo-

teresov«, ki ga opisuje tako: »Bistvo načela enakega upoštevanja intere-

val individualno svobodo z globalno odgovornostjo, da se zagotovi svo-

sov je, da v naših moralnih razmišljanjih dajemo enako težo podobnim

boščine za vsako živo bitje na svetu. Tako za človeka kot žival. »Svoboda

interesom, in upoštevamo vse, ki jih naša dejanja lahko prizadenejo.«

je edino dobro in je lahko dosežena le skozi sobivanje in medsebojne

(ibid.) Žival je v tem primeru šibkejša, saj svoj ‚interes‘ uveljavlja skozi odnose, kjer nihče ne posega v svobodo drugega« (Krause in Hastie 1900:

nagon in naravne zakone, medtem ko je človek visoko razvito moralno

82–185). Priznavanje kakršnihkoli etičnih prerogativov človeka nad ži-

bitje, ki bi moralo takšno spoznanje upoštevati.

valmi je torej po njegovem nelegitimna racionalizacija lastnih človeških

interesov. Z njo antropocentrični3 svetovni nazor določi človeka kot ve-

Tudi Tom Regan, sicer Singerjev kritik, živalim priznava enake pravice v

liko kreaturo, ki skozi izključno človeška vrednotenja živalim podeljuje

odnosu do človeka. Njegova prizadevanja obravnavajo povezanost med

moralni ali pravni status. Žival se temu ne more razumsko upreti, pač pa

živalmi in človeško etiko. Regan meni, da imajo živali enak moralni sta-

pokaže svoje ‚zobe‘ v naravnih okoljih, kjer ima nad človekom (neoboro-

tus kot ljudje, ker temelji na njihovih neodtuljivih pravicah. Uvaja kon-

ženim!) še vedno fizično premoč.

cept »inherentne vrednosti« (Regan 1983), ki jo ima vsako živo bitje, do

katerega moramo izkazovati spoštovanje. Da bi izkazali spoštovanje do

takega bitja, ga zato ne moremo uporabiti kot sredstvo za dosego svojih

4

Utilitaristične teorije se ukvarjajo z izbiro dejanja, ki bo prineslo največje dobro za največje 2

Karl Christian Friederich Krause (1781–1832) je bil znan kot panenteist (izv. panentheism), saj je število posameznikov. Pri tem ugotavljamo, ali je neko dejanje moralno pravilno ali ne, sešte-v svojem konceptualizmu sledil F. W. J. Schellingu, ki je razvil filozofijo narave – Naturphilo-jemo skupno količino dobrega, ki bo posledica določenega dejanja, in jo primerjamo s skupno sophie. Njegovo teorijo je nadgradil s koncepti absolutne svobode, kjer slavi obstoj narave in količino škode, ki jo bo povzročilo. To povzroča nekaj inherentnih pomanjkljivosti, na primer, dviguje pomen njene povezanosti s človeštvom.

če na živali gledamo kot na čuteča bitja, ki so sposobna zaznati bolečino in užitek, moramo te 3

Antropocéntričen tudi antropocêntričen -čna -o prid. filoz. ki ima človeka za edini subjekt vsega, dejavnike vključiti pri ugotavljanju, ali je neko dejanje moralno dopustno. Klasični utilitari-kar je: antropocentrični nazor; antropocentrična smer v znanosti; antropocentrično gledanje zem je bil kritiziran, ker ne upošteva inherentnih pravic in spoštovanja posameznikov (člove-

(SSKJ. DZS: Ljubljana, str. 18).

ka in drugih živih vrst), ko ugotavlja, ali je neko dejanje moralno pravilno.

328



ciljev. Kar človek v odnosu do živali konstantno krši. Ob upoštevanju dlje od nje, ko sledi družbeni ukalupljenosti. Na eni strani je žival, ki v interesov, pravic in svobode živih bitij lahko zaključimo, da sta človek

vsakem svojem premiku ravna pristno, v boju za preživetje in parjenje,

in žival izmenično velika in mala kreatura, odvisno od točke pogleda

medtem ko je človek nekakšen družbeni konstrukt, ki je z vrsto vrednot

nanju. V vsakem primeru sta soodvisna in sobivata, kar definira njuno

in nazorov prilagojen določenemu času in prostoru, družbi, ki ga vzgaja

usodno povezanost.

in obkroža.

Oba sta na svoj način svobodna, a hkrati omejena. In prav v tem sta nju-

ni podobnost in povezanost. Človek bi moral za svoj obstoj in uravnove-

šenost upoštevati svoje naravne predispozicije, v kolikor ne želi uničiti

biološke danosti, od katerih je tako zelo odvisen. Tudi njegova svoboda

izvira iz konteksta naravnega, zato bi moral delovati, kot je ugotavljal

Krause: za zaščito, negovanje in podporo naravi (Krause 1892). Po njego-

vem nič v naravi ne sme biti razumljeno kot samoumevno in absolutno

nepomembno. Človek si narave nima pravice lastiti, kot tudi ne živali, ki

so od nekdaj njen del, lahko si jo kvečjemu izposodi, a ob predpostavki,

da ne ruši naravnih zapovedi.

Viden napor vračanja človeka k spontanosti po vzoru živali je tudi t. i.

vzdržnost oziroma trajnostna naravnanost. Z njo narava v človekovem

vsakdanu ni zgolj vir za napajanje in izčrpavanje ter hkrati prostor udo-

bja za popolno svobodo, temveč predvsem vrednota s svojimi zakoni,

notranjo svobodo in absolutnostjo. Krausejevo merilo za razsojanje



nečloveških interesov kot moralno pomembnih je bila raznolika raven

svobode, uresničena v vsej naravi. Daleč od tega, da bi naravo razvrstil

AVTENTIČNOST – KONSTRUKT

kot ločeno od svobode ali kot »kraljestvo čiste nuje« (Krause in Hastie

1900: 229–246). Kot so v njegovih časih utemeljevale bolj konvencional-

ne filozofije, je Krause menil, da so določene oblike svobode zapisane v

Ko želimo primerjati človeka in žival, se kot prvo razločevanje ponudi

naravi sami.

odnos med naravnim, torej spontanim, in umetnim, torej narejenim.

Živalskost je naravna oblika vedenja in ravnanja, medtem kot je človeš-

Da so živali duhovna bitja, nam sporoča Krausejev pogled na hišne ljub-

kost priučena in kultivirana. Čeprav se zgodi preplet, ko človek ravna ljenčke. Kot ugotavlja Krause, » ta bitja čutijo sebe, čutijo ugodje in bo-pristno, (udomačena) žival pa naučeno. Med njima tako ostaja močna

lečino, imajo predstave in fantazijo« (Krause in Hastie 1900). Pri posa-

povezanost, saj je človek bližje naravi, ko sledi svoji avtentičnosti, in meznikih iste vrste priznava njihovo medsebojno razlikovanje; tako kot

329

se denimo ljudje med seboj razlikujejo, se tudi živali razločujejo znotraj vrstami oseb«. Živali se uvrščajo med osebe nižjega statusa, ker ne ka-svoje lastne vrste.

žejo človeške sposobnosti prepoznavanja samopresegajočih pravil in

norm, saj se odločajo glede na končne čutne impulze in mimo razum-

Krausejev koncept osebnosti, ki ga aplicira na žival, odstopa od strogih

skih konceptov. Medtem so ljudje refektivno povezani s svojimi osnov-

meril kantovske moralne filozofije (prim. Korsgaard 2013: 629–48), po ka-

nimi zmožnostmi, tj. sposobni so čutiti svoja čustva, želeti in sklepati

teri se za osebe štejejo le subjekti, ki so se sposobni usmerjati po moral-

svojo voljo, misliti svoje mišljenje. Človek avtonomno kritizira in (pre)

nem zakonu. Pravni sistemi delijo svet na osebe in lastnino, živali obrav-

usmerja samega sebe v skladu z moralnimi zakoni. Po Krausu zato legi-

navajo kot lastnino. Nekateri zagovorniki pravic živali so predlagali, da bi timno obravnavamo človeka kot edino obliko življenja, ki ji pripada svo-

živali obravnavali kot osebe. Druga možnost je uvedba tretje normativne

boda v najvišjem pomenu.

kategorije. To sproža vprašanja o tem, kako so vzpostavljene normativne

kategorije. Korsgaardova trdi, da je Kant vzpostavil normativne kategori-

Gre torej za vključitev in definiranje celotnega človeštva kot zadnje stop-

je z določitvijo, kaj so predpostavke racionalne prakse. Po Kantu razum-

nje razvoja v verigi živih bitij, ki pa naj ne pomeni izključitve drugih ži-na izbira predpostavlja, da so razumna bitja sama sebi namen, razumna

vih bitij zgolj zato, ker pripadajo različnim vrstam. Krausejeva teorija

raba zemeljskih virov pa predpostavlja, da imajo ljudje pravice. Medtem

vztraja pri trditvi: kjer so nam živali enake, jih moramo tudi obravna-

racionalna izbira prav tako predpostavlja, da je treba vsako bitje, za ka-

vati enako. Živali so podobne v telesni avtonomiji, pri nekaterih vrstah

terega so lahko stvari dobre ali slabe, obravnavati kot samo sebi namen,

pa celo v instrumentalni racionalnosti in osnovnem samozavedanju.

in da uporaba virov predpostavlja, da ima vsako bitje, ki je od njih odvis-

Ker te sposobnosti zadoščajo za konstituiranje osebnosti, čeprav nižje

no, pravice. Čeprav se druge živali ne ukvarjajo z razumno prakso, naša

od človeškega tipa, si pripadniki vrst, ki imajo takšne sposobnosti, za-

lastna racionalna praksa zahteva, da jim damo položaj.

služijo, da jih obravnavamo kot pristne subjekte pravic. Živali je treba

zaščititi ne samo zaradi antropocentričnih razlogov, temveč tudi zaradi

Krause je zato ustvaril model za pripisovanje osebnosti, da bi pravi-

notranje vrednosti njihove zmožnosti svobode. Sicer avtentične, ostaja-

ce razširil na vsako življenjsko obliko, s katero sobivamo in ki jo pre-

jo neenakopravne, ker ne morejo doseči najvišje stopnje svobode: samo-

poznavamo »kot sebično bitje, ki se je sposobno povezati s samim

refleksivne in moralne avtonomije, kar na koncu pripišemo človeškemu

seboj v kognitivnih, čustvenih in voljnih dejanjih« (Krause 1892: 14).

samokonstruiranju.

Posledično je izrecno priznal žival ne le kot objekt človeškega prava,

temveč zaradi svoje inherentne sposobnosti samoodločanja tudi kot

subjekt z ustreznimi pravicami: »Pravica obstaja ne glede na živo bitje.

Nihče nima privilegija, nihče ne predvideva pravice drugega, ima pa

INTUICIJA – INSTINKT

vsak svojo pravico. In to velja tudi za najpreprostejše (qui capere valet, capiat! ) živali« (Krause 1892: 114).

Živa bitja se ravnajo po nagonskem instinktu ali po zaznavni intuici-ji. Že pridevniška predpostavka nas izziva, da prvega pripišemo živali,

A Kantovsko razlikovanje s tem ni bilo izvzeto. V Krausejevem razmi-

drugega človeku. A v resnici ni vedno tako. Človek se v svojem delovanju

šljanju se ponovno pojavi kot diskriminacija med »višjimi in nižjimi marsikdaj nasloni na instinkt in nagon, posebej v kriznih situacijah, ko

330

se odziva na dražljaje iz okolja, a nima časa za razumsko razčlenjevanje, odzivanju. Krause je šel še dlje. Meni, da bi ljudje drug z drugim mora-saj gre za samoobrambo ali celo preživetje. Človek se lahko odzove ra-

li ravnati spoštljivo zaradi dostojanstva, ki je neločljivo povezano z nji-

zumsko, lahko nagonsko. Naj spomnimo na poznan skandinavski film,

hovo lastno obliko življenja. Hkrati ščiti živali, ki s človekom sobivajo.

kjer med reakcijo očeta, ki ob sproženju plazu poskuša reševati sebe in

Živali je izrecno priznal ne le kot objekte človeškega prava, ampak za-

mobilni telefon, mama nagonsko rešuje otroke, torej svoje ‚mladiče‘, da

radi njihove inherentne zmožnosti samoodločanja tudi kot subjekte z

pobegnejo pred najhujšim. Poleg (živalskega) nagona je pri človeku pri-

ustreznimi pravicami (Krause 1892: 9–166).

sotna intuicija kot naraven proces, ko nezavedno prepoznava, čuti in predvideva, kaj se bo zgodilo, ter se temu primerno zavestno obnaša.

Krause, ki je svojo etiko izpeljal iz fenomenologije človekove svobode, je

raziskoval, ali je mogoče podobno pridobiti kategorije za moralno vred-

Teorije o tem, ali imajo živali tudi intuicijo kot izraz čustvene inteligen-notenje živalskega življenja. Vsekakor ne moremo vstopiti neposredno v

ce in (raz)uma, so še vedno deljene, saj govorimo o različnih stopnjah

miselni horizont živali. Vendar pa posredno sklepamo, da bi to, kar velja razvoja pri različnih živalskih vrstah. Na tem mestu se ogradimo od to-za naše lastno telo kot fizično entiteto, lahko veljalo tudi za živali. Tako vrstnih zaključkov, saj nas zanima predvsem, kaj se človek lahko nauči

kot ima naše telo zmožnosti za samozavedanje (npr. lastno zaznavanje)

od živali iz instinktivnega dojemanja sveta, ter obratno, kako lahko ži-

in samoodločanje (npr. prostorsko samousmerjanje), ki delujeta neod-

val razvija določeno vrsto intuicije, ki jo priznavamo človeku. Naravne

visno od višjih oblik kognicije, se prav tako zdi, da živali kažejo vključe-entitete svojega statusa ne izrazijo eksplicitno. Ob prizadevanju za razu-

ne oblike samoodločanja (tj. telesne svobode). In predvidevamo, da se

mevanje narave po njenih lastnih zakonitostih ni mogoče doseči zuna-

na svojstvene načine poznajo, čutijo in si prizadevajo ohraniti in izpo-

nje in absolutne perspektive, saj se vedno nahajamo v naravi. Naravo je

polniti svojo samost v skladu s čutnimi cilji (Krause 1892: 172). Instinkt

treba torej reflektirati s človekove perspektive in hkrati s kritičnim za-

in intuicija kot prirojeno teženje k ravnanju oziroma kot neposredno

vedanjem meja, ki jih prav ta prinaša. Druge življenjske oblike moramo in neodvisno zaznavanje ostajata presečna množica med človekom in

obravnavati in spoštovati kot tiste, ki živijo s svojo lastno svobodo, pri

živaljo, saj oba črpata iz narave in hkrati z njima ostajata del naravnega.

tem pa se zavedati, da je, kolikor vemo, človek edino bitje na Zemlji, ki si prizadeva za nepristransko pojmovanje drugih bitij.

Tudi če so bile v filozofiji poznega 18. in zgodnjega 19. stoletja živali spo-STRAST – NAGON

znane za vredne zaščite, so bile običajno obravnavane kot objekti, ne kot

subjekti zakona. Nekateri teoretiki so pokazali, zakaj bi bilo v interesu

Človeka naj bi vodila strast, žival pa nagon. Kaj pa paradigmi človeški

človeštva, da z živalmi ravna spodobno, in utemeljili, da imajo ljudje ob-

nagon in živalska strast? V resnici gre za izrazito podobnost in preple-

veznosti do živali, ne pa tudi živali do ljudi. Krause je takšne teorije z an-tanje obeh stanj, ravnanj, saj temeljita na močnem, z voljo in razumom

tropocentričnim pogledom na naravo zavrnil. Od samega začetka je te-

težko obvladljivem ali neobvladljivem čustvu, pri čemer je prirojenost

orijo o pravicah živali vključil v svojo filozofijo svobode. Za Krauseja so nagonska (spolni nagon, samoohranitev ...). Vendar te razlike še niso za-

človeška bitja osebe, ki so zmožne delovati v trdni povezanosti z naravo.

dostne za hierarhijo živih bitij. Nekateri filozofi v preteklosti zanikajo, Takrat so najbližje tako intuitivnemu kot instinktivnemu zaznavanju in

da bi moral biti človek moralno zaskrbljen zaradi teorij o naravi sveta

331

in ustreznem mestu njegovih prebivalcev, pri čemer so živalske vrste mehanicističen pogled na naravni svet nadomeščal aristotelovsko poj-podrejene človeški.

movanje sveta in je verjel, da je vedenje živali mogoče razložiti z meha-

ničnimi izrazi, pri čemer se lahko uporabi najpreprostejša razlaga.

Aristotel (384–322 pr. n. št.) je bil eden prvih, ki je jasno izrazil tovrstno stališče. Po njegovem med živimi bitji obstaja naravna hierarhija. Med-Medtem za Krauseja živali niso nižja nagonska bitja, človek pa višje tem ko so rastline, živali in ljudje sposobni jemati hrano in rasti, so le ži-

čutno bitje s svojimi strastmi. Živali imajo pravico do svobodnega živ-

vali in ljudje sposobni zavestnega doživljanja. Rastline, ki so manjvred-

ljenja, ki si zasluži zaščito, če (za razliko od plenilcev včasih) ne kršijo ne od živali in ljudi, imajo nalogo, da služijo potrebam živali in ljudi.

pravic na višji ravni (tj. človekovih) (Krause 1892). Katere obveznosti ta

Podobno so ljudje nadrejeni živalim, ker imajo sposobnost uporabe ra-

pravica potemtakem nalaga človeštvu? Vse, kar lahko ljudje vsilijo dru-

zuma za upravljanje s svojim vedenjem, strastmi, medtem ko živali ni-

gim iz svoje vrste (npr. odprava nezakonitega nasilja), tako Krause, se majo te sposobnosti in se morajo zanašati na nagon. Zato je naloga živa-lahko stori za vsako bitje na nižji stopnji svobode. Če smemo z zakonom

li, da služijo človekovim potrebam (Regan in Singer 1989).

omejevati in urejati rabo našega skupnega okolja, potem smemo ome-

jevati tudi življenjski prostor živalim, če so spoštovani njihovi pravični

Sveti Tomaž Akvinski (1225–1274) je trdil, da so bitja, ki so razumna interesi. Ker lahko ljudje reciklirajo lastne organske odpadke (npr. lase,

in sposobna odločati o svojih dejanjih, edina bitja, za katera bi mora-

nohte), imajo pravico, da storijo enako z živalsko drobovino. Prav tako

li skrbeti »zaradi njih samih«. Verjel je, da če bitja ne morejo usmerjati

je menil, da bi bilo mogoče uporabiti živalsko delo »za razumne name-

svojega delovanja, morajo to storiti drugi, zato so le instrumenti. Instru-

ne« in pri tem omejiti naravno svobodo gibanja živali (Krause 1892: 133–

menti obstajajo za ljudi, ki jih uporabljajo. Ker živali ne morejo usmer-

180). Takšna uporaba ne posega samodejno v pravico živali do svobode,

jati svojih dejanj zaradi sebe, obstajajo zaradi ljudi. Ostanki takšnega če služi sprejemljivim ciljem in ne vznemirja živali, saj imamo navado,

pogleda obstajajo v konceptu »prehranjevalne verige«. V verigi nižjih in

da podobno uporabljamo človeško delo (ibid.).

višjih živih bitij pridemo do »najvišje« živali v verigi, tj. človeka.

Živali imajo pravico do dobrega telesnega počutja, odsotnosti bolečin

Immanuel Kant (1724–1804) je razvil moralno teorijo, ki je trdila, da je

in potrebne prehrane, a Krause ni mnenja, da si mora človeštvo neneh-

avtonomija nujna lastnost, da smo ljudje vrsta bitij, katerih interesi se

no prizadevati za zagotavljanje najbolj udobnega obstoja za vsako obli-

neposredno upoštevajo pri moralni oceni dejanj. Moralno dopustna de-

ko življenja na tem planetu. Po njegovem so živali sposobne same pos-

janja uresničujejo posamezniki s pomočjo želje in volje. Razlika med krbeti za svoje dobro počutje, si poiskati hrano, se izogniti bolečini in

človekom in živaljo je, da slednja za razliko od prvega ni sposobna izbi-

podobno. Če pa živali vzamemo iz njihovega prvotnega habitata ali če

rati in ukrepati, zato ni avtonomna in je po Kantu brez vrednosti.

jih omejimo in tako oslabimo njihovo sposobnost samooskrbe, izhaja

iz tega obveznost zagotavljanja vrste primernega ravnanja in prehrane.

Tudi kartezijanske teorije navajajo, da si živali ne zaslužijo neposredne

Krause je upal, da bo na koncu prevladal sklep z »občutkom pravičnosti

skrbi, saj nimajo zavesti, zato ne interesov ali dobrega počutja, ki bi jih do živali«, ki ga »ni mogoče izkoreniniti« iz človeškega uma. Živali imajo

bilo treba upoštevati ob človeških dejanjih. Réne Descartes (1596–1650)

pravice, ki se razlikujejo od pravic ljudi. Vendar njihove pravice niso nič je bil eden prvih, ki je zanikal, da imajo živali zavest. Pisal je v času, ko je šibkejše (ibid.).

332

(PRE)MOČ – (SAMO)ZAVEST

razvoj (samo)zavesti, za katero je žival v osnovi naravno prikrajšana. Ta

se zgodi v fazah, kot meni Krause, skozi različne nivoje, stopnje svobo-

Ob izpeljevanju teorije o sobivanju male in velike kreature – človeka in

de, ki vsebujejo posamezne oblike odgovornosti (Krause 1892: 149–151).

živali – se pojavljajo predvsem najprej moralna in nato ekstistencialna

Življenje človeka se tako začne s »senzorno svobodo«, svobodo občutkov

vprašanja. Ali neenakost med živalmi in ljudmi glede svobode pomeni

in zaznavanja od rojstva naprej, kjer si poišče iztočnice za ustrezno ve-

tudi neenake pravice, izživljanje premoči enega nad drugim? Ali na pri-

denje iz konteksta, navad in običajev. Na naslednji stopnji »racionalne

mer ljudje, ki se ne smejo ubijati zaradi prehrane, smejo jesti živali in

svobode« posamezniki pridobijo večjo neodvisnost v svojem osebnem

kakšno je ob tem človekovo samozavedanje? Kot je bil jasen Krause ko-

vedenju. Če je neuravnotežena, lahko človeka vodi v ekscese in izolacijo.

nec 19. stoletja: »Brez takšnega ubijanja človeštvo na Zemlji ne bi moglo

Skozi »razumno svobodo« kot najvišjo stopnjo človekove svobode pa je

obstajati, razen če bi našli kakšno drugo obliko prehrane« (Krause 1892:

ravnotežje mogoče najti preko etičnih samozavez. Vsem ljudem je tre-

227). Hkrati je opozoril, da utemeljitev ni prepričljiva, saj je imela civili-ba zagotoviti pogoje, potrebne za razvoj najvišje moralne sposobnosti,

zacijsko večina ljudi dostop do vegetarijanske hrane ustrezne količine

samozavedanja; še posebej kadar gre za odnos do narave in živalskega

in kakovosti.

sveta, ki je prav za razvoj (samo)zavesti prirojeno omejen.

Ko spregovorimo o (ne)moči živali in (samo)zavesti človeka, kaj hitro na-

Ker živali niso sposobne samorefleksije in etične svobode, nimajo tistih

letimo na največje razlikovanje med obema. Na eni strani je močna ži-

pravic, ki bi pripadale tej posebni ravni svobode. Pravna podrejenost po

val, saj je narava določila, da preživijo le najmočnejši in najbolj zdravi

njegovem ne nastane zato, ker živali ne morejo zahtevati svojih pravic,

primerki posamezne vrste, ki celoten svoj ciklus živi s pomočjo svojega

kajti tudi otroci, mladoletniki in duševno bolni tega pogosto ne zmore-

instinkta, torej nagona, medtem ko s parjenjem poskrbi za nadaljevanje

jo. Živali imajo drugačne pravice od človekovih, vendar njihove pravi-

vrste. Na drugi strani je človek, ki si je svoj obstoj in moč zagotovil sko-ce niso nič šibkejše. Tako kot pri človeških bitjih, katerih avtonomija je

zi napredek in izume v medicini, si pridelal številne možnosti, metode,

omejena, je za živali potrebno zakonito skrbništvo, da so »zagotovljeni

pripravke in prijeme za ohranjanje zdravja, zdravljenje neozdravljivega,

pogoji za varovanje njihovega živalskega življenja« (Krause 1892: 246).

podaljševanje življenja, razmnoževanje in torej predvsem za preživet-

je človeške vrste. A večinoma omenjenega ne zmore sam, temveč v (ne)

posredni povezanosti z živalmi (testiranje, prehranjevanje, domači ljub-

ljenčki), pri čemer v veliki meri nakazuje svojo premoč, da (vede) kru-

ZAKLJUČEK

to ravna z neškodljivo živaljo in jo izrablja. Medtem ko živali (nevede)

postajajo socialna bitja, s svojim obstojem in medsebojnim odnosom z

Živali so pomembne v človekovem naravnem, psihološkem in kultur-

nevrobiološkimi učinki nudijo celo terapevtsko podporo človeku.

nem življenju, zato so naši odnosi z drugimi vrstami etično in moralno

zapleteni. V načrtovanju prihodnosti sobivanja človeka in živali je tre-

Drugo razlikovanje je (samo)zavest, ki jo je razvijal človek prav ob svo-

ba razmišljati o temeljnem odnosu do živali, etičnosti ravnanja z njimi,

jem postopnem odmikanju od živalske vrste. Človek kot razumsko naj-

učinkih udomačenih živali na zdravje in dobro počutje ljudi ter o vlo-

višje razvita ‚živalska‘ vrsta z rojstvom sicer nima zagotovila za poln gi, ki jo imata etika in kultura v naših interakcijah z drugimi vrstami. S

333



svojimi izhodišči sem poskušala ponazoriti pomemben del obsega od-

Odnos med malo in veliko kreaturo je navidezno enostaven, a ko se nosov med človekom in živaljo, kjer nam pomaga raznolikost razisko-začnemo poglabljati vanj, se nam kažejo različice njunih soodvisnosti.

valnih pristopov. Z izpeljavami bi želela vplivati na uporabnost izsled-

Naletimo na diade veliki – mali, avtentičnost – konstrukt, intuicija – in-

kov za prihodnje aktivne politike v odnosu človek – žival.

stinkt, strast – nagon, (pre)moč – (samo)zavest, s katerimi lahko vedno

znova prevrednotimo, kaj je človeškega in kaj živalskega, kaj dajeta in kaj Kakor hitro človek obravnava žival kot vase zaprto bitje, ki ima samozavest jemljeta drug drugemu. Najpomembnejše je zagotovo spoznanje, da

in samočutje, zahteva, da mora biti do nje pravičen. Ob tem se ne bomo

(zaenkrat) ostajata neločljiva in zato usodno povezana.

dotikali pravic, kot jih izvajajo same živali. Človeštvo namreč ne razume,

da je žival sposobna dojeti zamisel pravičnosti. Kot zaključi Krause: »Člo-

vek bi moral biti varuh vseh živali in se sprijazniti s svojo aktivno vlogo, VIRI IN LITERATURA

da celotno živalsko kraljestvo potrebuje tudi pravno zastopanje« (ibid.)

DARWIN, Charles (1871): The Descent of Man and Selection in Relation to Sex. London: John Murray, Albemarle Street.

KRAUSE, Karl Christian Friedrich (1892): Vorlesungen über Naturrecht oder Philosophie des Rechts und des Staates. Göttingen: Dieterich.

KRAUSE, Karl Christian Friedrich/HASTIE, William (ur.) (1900 ): The Ideal of Humanity and Universal Federation. Edinburg: T. & J. Clark.

KORSGAARD, Christine M. (2013): Kantian Ethics, Animals and the Law. V: Oxford Journal of Legal Studies 33, 4. Oxford: University of Oxford.

REGAN, Tom; SINGER, Peter (ur.) (1989): Animal Rights and Human Obligations.

Englewood Cliffs, New Jersey: Prentice Hall.

REGAN, Tom (1983): The Case for Animal Rights. Berkeley. Berkeley: University of California Press.

SINGER, Peter (1975). Animal Liberation: A New Ethics for Our Treatment of Animals. London, New York: HarperCollins.

SINGER, Peter (1993): Practical Ethics. Cambridge: Cambridge University Press.

SLOVAR slovenskega knjižnega jezika (1995). Ljubljana: DZS.

Sliki sta iz osebnega arhiva avtorice.

334

IŠČI, POKAŽI! –

REŠEVALNI PSI

Dušan Nečak



Pred nekaj tisoč leti je pes postal domača žival in je človeku pomagal

pri delu bodisi kot lovski pes, pes čuvaj ali pastirski pes. Sčasoma pa je

postal še več – junak, ki ima sposobnosti za reševanje človeških življenj,

če ga uporabimo pri iskanju ljudi, pokopanih v ruševinah, izgubljenih v

naravi ali zasutih v snežnih plazovih.

Nekateri psi so postali celo medijski zvezdniki in legende. Kdo ne pozna

filmskih zvezd iz časa med obema vojnama Rin Tin Tina ali iz časa po

drugi svetovni vojni znamenite Lassie. Prav tako legendarni so postali

psi bernardinci, ki jih vsi poznamo kot dobrodušne velikane s sodčkom

ruma, obešenim pod vratom, ki naj bi reševali zasute v snegu v švicar-

sko-italijanskih Alpah. Kljub pretiravanju in mitologizaciji dejavnosti teh psov pa je res, da so jih sredi 17. stoletja v samostanu in hospicu Velikega Svetega Bernarda (Grosser St. Bernhard) v Švici v posebno pasmo

vzredili iz rodu rimskih molosov – velikih, dogam podobnih psov. Nji-

hova temeljna naloga je bila obnemoglim potnikom pomagati najti pot

v hospic, ko so bile poti na prelazu z italijanske na švicarsko stran zasne-

žene. V poročilih samostanskih bratov namreč mnogokrat najdemo za-

pise, ki govorijo, da so njihovi psi našli izgubljene in s snegom zasute

osebe ter jih pripeljali v samostan. Najbolj znan bernardinec je bil zago-

tovo pes Barry, ki naj bi v letih med 1800 in 1912 gotove smrti rešil štirideset ljudi. Poudariti pa je treba, da so bili takratni bernardinci mnogo

lažji in bolj funkcionalno grajeni psi od današnjih težkih in na pogled

okornih psov, ki se jih je zaradi velike količine hrane, ki jo potrebujejo, prijelo tudi ime »mesarski psi«. Prav vsega poročilom seveda ni mogo-

če verjeti, zlasti tistega s sodčkom ruma pod vratom ne, vsekakor pa je

mogoče reči, do pomeni dejavnost teh psov nekakšen nastavek mnogo

kasneje organizirane dejavnosti reševanja s psi.

Slika 1: Bernardinci v akciji

337



Prepričanje, da je mogoče s psi uspešno reševati človeška življenja, se je

potrdilo nekaj desetletij kasneje, vendar je to na žalost povezano z voj-

no. Od leta 1855 so namreč začeli v nemški armadi uporabljati pse v voj-

ne namene. V prvi vrsti je šlo za pse, ki so opravljali kurirsko delo in

pomagali pri prenosu streliva. To sicer ni imelo neposredne povezave

z reševanjem življenj, toda zmanjšalo je dvom, ki je vladal v vojaških krogih glede uporabnosti psov. Začeto delo, kako pse aktivno vključiti v

pomoč človeku, je nadaljeval civilist. To je bil slikar živali Jean Bungartz, ki je začel na široko šolati pse za izsleditev ranjenih vojakov. Leta 1893 je v Aachnu osnoval Nemško zvezo za sanitetne pse (Deutscher Verein für

Sanitätshunde, DVS) (Lorenz 2017). Zveza je bila tesno povezana s prus-

kim vojnim ministrstvom in vodstvom armade, ki je šolanje psov tudi

finančno podpirala. Toda kakšnega vidnejšega napredka v smeri uspo-

sabljanja reševalnih psov vse do prve svetovne vojne ni bilo zaznati. Na

začetku vojne je imelo Bungartzevo »Društvo« na voljo le kakšnih 12 sa-

nitetnih psov in njihovih vodnikov, večinoma ostarelih vojakov, v času

vojne pa se je njihovo število povzpelo na vrtoglavih 4000 in več. Največ

med njimi je bilo airedalskih terierjev, na seznamu sanitetnih psov pa

je bilo mogoče najti tudi druge pasme, med njimi veliko lovskih pasem,

ovčarjev pa tudi mešancev. Njihova dejavnost se je po letu 1915 razširila

na področje iskanja pogrešanih vojakov in mnogo vojakov se lahko za

življenje zahvali prav tem »psom sledarjem«. Samo v nemški armadi je

v času vojne v vlogi čuvajev, kurirjev in sanitetnih psov delovalo več kot

30 000 psov. Preživelo jih je manj kot deset odstotkov (Wegman 1989: 27

in nasl.).

Slika 2: Pasji reševalec v prvi svetovni vojni

338





Čas med obema vojnama je prinesel napredek. Posebej v Nemčiji je to

bil čas razvoja in napredka šolanja in širitve ukvarjanja s t. i. sanitet-nimi psi. Toda šolanje je bilo omejeno le na zasebni sektor in za voja-

ške namene, o pravem šolanju za »civilno« reševanje, kakor ga poznamo

danes, seveda ni bilo mogoče govoriti. V tej smeri so najpomembnej-

ši in največji korak naredili v Švici. Leta 1940 je s sistematičnim šola-

njem psov za reševanje zasutih v snegu – lavinskih psov, začel Švicar Ferdinand Schmutz in o tem je leta 1954 izdal knjigo (Schmutz 1954).

Izkušnje številnih reševalnih akcij pri reševanju zasutih v snežnih lavi-

nah pa je analitično obdelal Melchior Schild s Švicarskega inštituta za

raziskovanje snega in plazov (Eidgenössisches Institut für Schnee- und

Lawinenforschung) iz Weissfluhjocha v Graubündnu blizu Davosa (We-

gmann 1989). Schmutz in Schild tako spadata med pionirje resnega in

sistematičnega ukvarjanja s šolanjem reševalnih psov.

Slika 4: Ens je zadovoljen po uspešno opravljeni vaji.

Druga svetovna vojna je bila v mnogočem hujša od prve. Tudi pri upora-

bi psov. Na vseh frontah in pri vseh vojskujočih se straneh so vojaške ob-

lasti za vojaške namene uporabile okoli 200.000 psov, največ nemških

ovčarjev. Samo na nemški strani je bilo izgubljenih 25.000 psov. Pse so

uporabljali tako kot v prvi svetovni vojni, torej kot sanitetne pse, ki so

preiskovali velike površine in iskali ranjene vojake, novo pa je bilo to, da so jih v goratih predelih uporabljati tudi kot lavinske pse.

Šele v zadnjih letih vojne se je v Angliji rodila ideja, ki je pripeljala do razvoja novega tipa reševalnega psa – psa iskalca v ruševinah (ruševi-narja) oz. psa za pomoč v nesrečah. Začelo se je slučajno. Starejša gos-

pa je opazovala svojega malega psa, ko je ta v ruševini neke hiše zavo-

Slika 3: Lavinski pes je našel ponesrečenca.

hal pokopanega človeka. Ta mali kuža neznane pasme je tako postal

339





prvi reševalni pes – ruševinar. Od oktobra 1944 do konca vojne so nato

Tudi po vojni sposobnosti in uspehi »ruševinarjev« in reševalnih psov

poslali na delo v ruševine veliko psov, zagotovo ne posebno šolanih v

niso bili pozabljeni. Pri njihovem šolanju so v prvih letih po vojni še ta namen in različnih pasem, čeprav so prevladovali nemški ovčarji.

vedno prednjačile Švica, takratna Zvezna republika Nemčija in Angli-

Trije med njimi so se vpisali med legende: Rex, Irma in Psyche, poleg

ja, glavno torišče tega dela pa je iz vojaškega okolja počasi prehajalo v

njih pa še foksterier Beauty. Na sicer ne povsem zanesljivih statistikah

civilne organizacije, največkrat v okvire kinoloških zvez. »Ruševinarje«

naj bi ti psi pomagali najti 170 mrtvih in 35 živih oseb. Za zasluge pri

so vedno bolj začeli uporabljati pri iskanju pogrešanih pri vsakovrstnih

reševanju človeških življenj jih je angleški kralj odlikoval z Viktoriji-

nesrečah – eksplozijah, požarih, strmoglavljenih letalih, železniških nim križcem za živali (ibid.).

in naravnih nesrečah … in seveda predvsem pri reševanju po potresih.

Pse »ruševinarje« najdemo kot uspešne reševalce človeških življenj še

pred ustanovitvijo svetovne, krovne organizacije vodnikov reševalnih

psov IRO (Internationale Rettungshunde Organisation/Interantional

Rescue dog Organisation)1 pri potresih v Furlaniji - Julijski krajini leta

1976, v Romuniji leta 1977, Alžiriji leta 1980 in Armeniji leta 1988.

Slika 6: IRO je bila ustanovljena leta 1993.

Slika 5: Prvi »ruševinarji« pri delu v Angliji 1944

1

Podrobnosti o organizaciji in njeni dejavnosti glej: IRO Chronik 1993–2003, Salzburg 2003.

340



Spoznanje, da je šolanje reševalnega psa nekaj posebnega, kar zaslu-

ži posebno pozornost in ni vezano na nobeno pasmo, ter spoznanje,

da pri psu reševalcu ni pomembna lepota ali ustreznost vzrejnim kri-

terijem, temveč le njegove sposobnostne karakteristike, je znotraj ki-

noloških vrst pripeljalo do odločitve, da se izven krovne kinološke organizacije FCI oblikuje organizacija, specializirana za humanitar-no dejavnost reševanja s psi. Tako je leta 1993 v Stockholmu prišlo do

ustanovnega sestanka IRO. Njen predsednik je postal Avstrijec nem-

škega rodu, dr. Wolfgang Zörner. Slovenci smo se priključili leta 1995,

od leta 1997 do 2014 pa je imel podpisani v njej mesto podpredsednika.

Organizacija ima sedež v Salzburgu, vsi njeni funkcionarji pa v njej de-

lujejo častno, neprofesionalno.

Danes združuje ta svetovna organizacija 86 društev, klubov in drugih

organizacij vodnikov reševalnih psov v 35 državah po svetu od Daljne

Azije do Južne Amerike. Najuspešnejše v tej dejavnosti so evropske or-

ganizacije vodnikov reševalnih psov, še posebej tiste iz centralne Evro-

Slika 7: Za reševalnega psa pasma praviloma ni važna. Najprimernejše pa so

pe. To je obenem organizacija, ki v okviru OZN (OCHA; INSARAG)2

srednje velike pasme.

skrbi za delo z reševalnimi psi ob naravnih nesrečah kjerkoli po svetu.

V IRO so vključena tudi številna slovenska društva vodnikov reševal-

V Sloveniji se je reševalna dejavnost s psi začela razvijati v petdesetih

nih psov. Prvega so leta 1995 sprejeli v članstvo Društvo vodnikov re-

letih, točneje leta 1952 v Tamarju s prvim tečajem za šolanje reševalnih

ševalnih psov Slovenije (DVRPS), sledili pa so mnogi drugi. Ob tem je

psov v snegu. To je bilo glede na mednarodne razmere zgodaj. Tečaji so

treba poudariti, da prav slovenski psi spadajo med najboljše znotraj

potekali v okviru Kinološke zveze Slovenije in Gorske reševalne službe.

te mednarodne organizacije in dosegajo zavidljive rezultate tako na Prvi tečaj za reševalne pse za iskanje v ruševini pa je bil septembra 1977

športnem kot tudi akcijskem področju. Slovenski vodniki in njihovi

na ruševinah podrtih hiš na trasi avtoceste Ljubljana–Vrhnika. Organi-

psi so uspešno sodelovali v mnogih popotresnih reševalnih akcijah,

zirali so ga KZS, Republiški sekretariat notranjih zadev in GRS. S tečaji

kot denimo v Egiptu, Turčiji, Alžiriji … Največ (približno 95 %) resnič-

pa se je nadaljevalo v sedemdesetih in osemdesetih letih.

nih iskalnih akcij pa imamo, tako kot drugod po svetu, na domačem

terenu, ko gre za iskanje pogrešanih v naravi. Število tovrstnih iskal-

Leta 1984 je izšla prva strokovna literatura v slovenskem jeziku ABC ...

nih akcij lahko navedemo s trimestnim številom.

za vodnike reševalnih psov, ki jo je zbral, uredil in obdelal Vlado Gerbec.

Na tem področju je bilo dejavnih in zaslužnih veliko ljudi, ob tej pri-2

Več o tej dejavnosti glej: INSARAG Guidelines, Ženeva 2009.

ložnosti pa bom omenil le najožji izbor tistih, ki so to dejavnost 341



zaznamovali, kajti naštevanje vseh zaslužnih bi zagotovo preseglo da-

našnji namen. Morda ima največ zaslug za organizacijsko-vsebinski

razvoj te dejavnosti že omenjeni funkcionar KZS, mednarodni sodnik

IRO za reševalne pse in predsednik komisije KZS za reševalne pse, Vlado

Gerbec, med posebej specializiranimi inštruktorji za delo z reševalnimi

psi – danes nas je že kar veliko – pa naj omenim gorskega reševalca, vod-

nika reševalnega psa in inštruktorja (DVRPS) Franca Kogovška, avtorja

monografije, namenjene inštruktorjem vodnikov reševalnih psov Prak-

tikum za vodnike reševalnih psov. 3

V Sloveniji smo pse reševalne pse šolali po nacionalnem pravilniku za

šolanje reševalnih psov v okvirih KZS, po ustanovitvi IRO pa smo se vsi

skupaj »podredili« mednarodnemu izpitnemu pravilniku te organizaci-

je – IPO-R.

V Sloveniji in v svetu danes šolamo reševalne pse v različnih discipli-

nah: iskanje v ruševinah, iskanje pogrešanih v naravi, reševanje v vodi,

reševanje v snegu in sledenje. Nekateri v Evropi in Aziji šolajo tudi pse

za iskanje mrtvih oseb. Pri nas tega ne prakticiramo, saj prednjači pra-

vilo čim hitreje najti in pomagati živim. Svojega psa ne naučimo le na-

tančno uporabljati njegovega najbolje razvitega čutila – nosu, ampak Slika 8: Franc Kogovšek in Rita iščeta ponesrečenca v ruševinah (vaja).

mora pes obvladati tudi premagovanje različnih ovir in biti seveda vo-

dljiv na razdaljo. Reševalni pes in njegov vodnik sta tim. Le skupaj lahko

Sredi devetdesetih let, leta 1994, smo se nekateri vodniki reševalnih psov

uspešno opravita svoje delo. Zato šolamo tudi vodnike, ki morajo imeti

po mednarodnem zgledu tudi v Sloveniji odločili, da osnujemo samos-

specialna znanja iz vrvne tehnike, orientacije, prve humane in veteri-

tojno društvo vodnikov reševalnih psov, ki bo delovalo neodvisno od Ki-

narske pomoči, določena znanja iz gradbeništva in oznak INSARAG ter

nološke zveze Slovenije. Tako je najprej nastalo Društvo vodnikov reše-

biti tudi psihofizično stabilni in primerni. Svoje delo v ruševini reševal-

valnih psov Slovenije, ki se je z že obstoječimi in neodvisnimi društvi v

ni psi in njihovi vodniki vedno opravljajo skupaj s člani tehnične reše-

Kranju, Mariboru, Postojni in na Obali povezalo v Zvezo društev in klu-

valne ekipe, pri iskanju v naravi pa pod vodstvom policije sodelujejo z

bov vodnikov reševalnih psov Slovenije. Današnji organizacijski položaj

gasilci, lovci, gorsko reševalno službo in drugimi.

je tako tak, da imamo na Slovenskem dve krovni organizaciji vodnikov

reševalnih psov, tisto, ki deluje v okvirih KZS in se kot članica IRO ime-

nuje Enota reševalnih psov Slovenije (ERPS), in prej omenjeno Zvezo, ka-

3

Dopolnjeno brošuro je v nemškem in angleškem jeziku izdala tudi IRO (soavtorja: Aleksandra Domanjko Petrič in Dušan Nečak).

tere trije člani DVRPS, KVRPK in Burja so člani IRO. Vsi skupaj delujemo

342





VIRI IN LITERATURA

v okvirih Uprave za zaščito in reševanje Ministrstva republike Slovenije

za obrambo, pa tudi v okvirih mestnih in občinskih uprav za zaščito in

reševanje. Na leto imamo skupaj nekaj sto reševalnih akcij iskanja pogre-

HEINES, Wilfried/WEGMANN, Angela (2002): Such und hilf, Hunde retten Men-

šanih v naravi, kakšno akcijo reševanja izpod ruševin, sodelujemo pa tudi

schenleben – Ein Handbuch für die Ausbildung und den Einsatz des Rettun-v mednarodnih akcijah, ki jih sprožata bodisi RS bodisi IRO. Slovenskim

gshundes. Nerdlen/Daun: Kynos.

oblastem in IRO so na voljo člani enot za hitro posredovanje in nekaj de-

INSARAG Guidelines (2009). https://www.insarag.org/methodology/insarag-

set vrhunsko usposobljenih vodnikov reševalnih psov in njihovih psov.

-guidelines/ (citirano 20. 7. 2023).

Vsa ta dejavnost je strogo humanitarna, amaterska in vsi naši psi so za-

IRO Chronik 1993–2003, Salzburg 2003. https://www.iro-dogs.org (citirano 20.

sebni psi, ki so obenem tudi hišni ljubljenčki. Zlato pravilo vodnikov reše-7. 2023).

valnih psov je: »Smo amaterji, ki delujemo kot profesionalci.«

KOGOVŠEK, Franc/Domanjko-Petrič, Aleksandra/NEĆAK, Dušan (2011). Prak-

tikum za vodnike reševalnih psov. Ljubljana: Društvo vodnikov reševalnih psov Slovenije.

LORENZ, J. (2017): »Such verwundt!« – Das Sanitätshundewesen in Deutschland bis 1918. V: Wehrmedizin. https://wehrmed.de/geschichte/such-verwundt-

-das-sanitaetshundewesen-in-deutschland-bis-1918.html (citirano 20. 7.

2023).

SCHMUTZ, Ferdinand (1954): Mein Hund. Ybbs na Donavi: Schmutz.

WEGMANN, Angela (1989): Such und hilf! . Mürlenbach/Eifel: Kynos.

SEZNAM SLIK

Slika 1: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Two_St._Bernard_dogs_fin-d_a_lost_unconscious_figure_in_the_s_Wellcome_V0015200.jpg (citirano

23. 7. 2023).

Slika 2: https://fr.m.wikipedia.org/wiki/Fichier:18_4_15_Les_chiens_sanitaires.

png (citirano 23. 7. 2023).

Slika 5: https://en.wikipedia.org/wiki/Rip_%28dog%29#/media/File:Rip_Dic-

ken_Medal_Dog_IWM_D_5945.jpg (citirano 23. 7. 2023).

Slika 6: https://www.discoverydogs.it/wp-content/uploads/2016/12/LogoIRO-

Discoverydogs-e1481797752845.jpg (citirano 23. 7. 2023).

Slike 3, 4, 7–11 so lastni vir.

Slike 10, 11 in 12: Sledenje odločilno pomaga pri iskanju pogrešane osebe.

343

ZGODBE

Z DRUGE STRANI

Alenka Seliškar

UVOD

Človek, samooklicani gospodar živih bitij na tem planetu. Tisti, ki od-

loča o njihovi usodi; kdaj se bodo rodila, kje in kako bivala, na kakšen

način in kdaj odšla v onostranstvo. Kdo mu je dal to pravico? Bog? Ali si

je Boga le izmislil, da bi lažje upravičil dejanja, s katerimi po svoji meri kroji pravico do življenja soprebivalcem tega planeta?

Živali deli na koristne in nekoristne, nekatere so si prislužile celo ozna-

ko škodljivca. Ko je pred približno 23.000 leti prvi predhodnik domače-

ga psa v Sibiriji (Perri et al. 2021) pričel pobirati ostanke v okolici človekovega prebivališča, je svojo dušo nevede prodal hudiču. Postal je lovski

pomočnik, čuvaj, vojak ali pa družabnik za preživljanje prostega časa.

Človek ni kaj dosti pomišljal, ko ga je za svoje potrebe pričel preobliko-

vati in za ekstremen izgled nekatere pasme psov z vzrejo pripeljal do

tega, da se brez njegove pomoči ne morejo pariti in kotiti, ko pa enkrat

ugledajo luč sveta, je njihovo življenje eno samo trpljenje.

Človeku to ni bilo dovolj. Postopoma si je v procesu domestikacije pri-

lastil duše drugih živalskih vrst in jih pričel zapirati v hleve, kjer jim je zagotovil minimalne bivalne površine za mizerno bivakiranje do ža-lostnega konca na krožniku. Nemalo teh jetnikov nikoli v življenju ne

vidi sonca ali občuti polzenja dežnih kapelj po kožuhu ali perju. Ne vedo, kaj je svoboda.

Zgodbe z druge strani so zasnovane kot diptih; na eni strani se predsta-

vijo domače živali, ki svojo zgodbo o trpljenju, ki jim ga je zadal človek, pripovedujejo v prvi osebi, na drugi strani pa se bralec seznani z dejanji, s katerimi človek grobo posega v njihovo življenje.

345



KASTRACIJA SESNIH PUJSKOV

vznemirjena, vendar zaradi ukleščenosti v košaro ni mogla preveriti,

BREZ ANESTEZIJE IN ANALGEZIJE

kako je z nami. Po dobri uri nas je pričela klicati, naj pridemo na mle-

ko, vendar ne jaz ne moji bratci, kljub lakoti, nismo mogli vstati in smo

zgolj obležali v kotcu. Tako je bilo ves dan. Mama nas je neutrudno kli-

Sesni pujsek, tretji dan

cala in ponujala mleko, mi pa smo tiho ležali pod lučko in v glavi zno-

va in znova podoživljali grozljive trenutke. Kmalu bo noč in še vedno

Današnji dan je bil prav grozen. S sestricami in bratci smo po zajtrku

me močno boli. Upam, da bo jutri bolje. Bom videl. Res ne razumem,

mirno dremali v kotcu pod lučko, ko so pujski na drugi strani hleva

zakaj mi je Človek prizadejal takšno bolečino, saj mu nisem storil prav

nenadoma pričeli kričati. Mama se je takoj vznemirila in vstala, ven-

nič. Tako majhen sem, star sem samo tri dni in življenje je že prava

dar dlje od tega ni prišla, saj je ukleščena v kovinsko košaro, ki ji pre-

mora. Kaj me še čaka?

prečuje premikanje, že odkar smo se skotili pred tremi dnevi. Kričanje

ni in ni pojenjalo in vedno bolj mi je bilo tesno pri srcu. In potem se

je zgodilo. K naši ogradi sta pristopila dva Človeka in eden od njiju je

prav na hitro pograbil mojo sestrico, vendar jo je že po nekaj sekundah

vrnil v ogrado, na hrbet pa ji je narisal rdečo črto. Pomislil sem, da je to morda kakšna igra, saj se sestrici ni zgodilo prav nič hudega, čeprav je

tistih nekaj trenutkov, ko jo je Človek držal v rokah, kričala na ves glas.

Sledil ji je najpogumnejši bratec, ki je radovedno kukal iz kotca. Tokrat

je bilo drugače. Revež je kričal tako glasno, da je skoraj ohripel. Ko ga

je Človek po dobri minuti, ki se je meni zdela prava večnost, vrnil v og-

rado, se je komaj opotekel do kotca in tam okrvavljen obležal v hudih

bolečinah. Še preden sem se zavedel, sem bil na vrsti jaz. Človek me je

zagrabil in ukleščil v naročju. In potem je drugi dvakrat zarezal vame.

Sploh ne morem opisati, kako je bolelo, ko mi je skozi rezni rani iztis-

nil modi in jih odstranil s pomočjo velikih klešč. Upiral sem se na vso

moč in kričal na ves glas, vendar ni nič pomagalo. Po dobri minuti, ko

sem bil že na robu zavesti od neznosne bolečine, mi je na hrbet narisal

črto in me vrnil v ogrado. Z zadnjimi močmi sem se opotekel in stis-

nil k bratcu, ki je ihtel brez glasu. V slabih desetih minutah so bili na

vrsti vsi moji bratci, sestrice pa so nas zgolj prestrašeno opazovale in

dregale z rilčki. Potem so se ulegle poleg nas in zaskrbljeno spremljale

dogajanje v hlevu. Ko sta Človeka opravila s pujski v zadnji ogradi, sta

Slika 1: Kastracija pujska brez uporabe anestezije in analgezije

zapustila hlev in končno je kričanje pojenjalo. Mama je bila še dolgo

346

Človek

Obrazna mimika, s katero izražajo bolečino, je tipična: pripiranje vek,

zategovanje žvekalnih mišic in posledično pomik ustnega kota nazaj,

Kirurška kastracija je postopek, s katerim se samcem odstranita modi z

grbančenje kože na nosnem gredlju in poleganje uhljev ob glavo (Vis-

namenom preprečiti neprijeten vonj in okus mesa spolno zrelih merja-

cardi et al. 2017).

scev in zmanjšati agresivno obnašanje (Burgeon et al. 2021). Pravilnik o

zaščiti rejnih živali določa, da kastracijo pujskov do vključno sedmega

Evropska deklaracija o alternativah kirurške kastracije iz leta 2010 je s 1.

dneva starosti lahko na način, ki ne vključuje trganja tkiva, opravi vete-

1. 2012 predvidela ukinitev kirurške kastracije brez podaljšane analgezi-

rinar ali druga oseba v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo. Pri pra-

je in/ali anestezije. S 1. 1. 2018 naj bi se kirurška kastracija povsem opu-

šičih, ki so starejši od sedmih dni, lahko kastracijo opravi le veterinar

stila in nadomestila z drugimi metodami, to je z zakolom merjaščkov

z uporabo anestezije in dodatne dolgotrajne analgezije. Sesni pujski se

pred spolno zrelostjo ali z imunokastracijo.

v Sloveniji kastrirajo tretji ali četrti dan starosti praviloma brez upora-

be anestezije in analgezije, kar je sicer v skladu z zakonodajo, vendar v

Leta 2020 je bilo v Evropski uniji zaklanih 258 milijonov prašičev obeh

nasprotju z dobrobitjo živali, saj je kastracija zelo boleč kirurški poseg

spolov, od tega je bilo okoli 31,5 % živali kastriranih, 1 % imunokastrira-

(Rault et al. 2011).

nih, 17 % pa je bilo nekastriranih samcev, ki so bili večinoma rejeni do

nižje klavne teže, preden se pojavi neprijeten vonj mesa. Norveška je

Bolečina ni naučen fenomen, za zaznavanje pa ni potrebna predho-

leta 2009 prva prepovedala kirurško kastracijo brez anestezije in anal-

dna izkušnja, saj so pri novorojenčkih s funkcionalno magnetno reso-

gezije, postopoma ji je sledilo več držav, zadnji med njimi sta Nemčija,

nanco potrdili, da se njihovi možgani na boleči dražljaj odzivajo ena-

ki je prepovedala kirurško kastracijo brez anestezije leta 2021, in Fran-

ko kot odrasli ljudje (Goksan et al. 2015). Nekaj dni stari pujski med

cija, ki jo je prepovedala leta 2022 (Van Fereneij 2022). Slovenija kirur-

kastracijo brez anestezije in analgezije izražajo bolečino s t. i. ubežnim

ško kastracijo sesnih pujskov brez anestezije in analgezije še vedno vedenjem, pri čemer se s krčevitim zvijanjem telesa in premiki nog po-dovoljuje, je pa v okviru Uredbe o ukrepu dobrobiti živali iz Programa

skušajo izogniti viru bolečine (Leidig et al. 2009). Pri tem se intenzivno

razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 pričela s

oglašajo oziroma kričijo; frekvenca oglašanja je višja, samo kričanje finančnimi spodbudami rejcev prašičev, ki jih pogojuje med drugim

pa traja dlje kot pri pujskih, ki so zgolj v stresu zaradi manipulacije

tudi z uporabo anestezije oziroma analgezije pri kirurški kastraciji (White et al. 1995; Weary et al. 1998; Taylor et al. 2000; Marx et al. 2003).

sesnih pujskov.

V dneh po kastraciji si pujski poskušajo ublažiti bolečino in srbečico

tako, da z zadnjim delom telesa drsajo po tleh. S spremenjeno držo po-

skušajo razbremeniti boleči del telesa, zato klečijo na zapestjih (Hay et

al. 2003) in se izogibajo sedečemu položaju (Llamas Moya et al. 2008).

Med počivanjem se tresejo in zategujejo telo. So nemirni in z repkom

intenzivno opletajo, kot bi poskušali odgnati muhe (Hay et al. 2003).

Manj pogosto sesajo, manj komunicirajo z materjo in se socialno izo-

lirajo (McGlone et al. 1988; Hay et al. 2003; Llamas Moya et al. 2008).

347



VZREJA ZA EKSTREMEN IZGLED

Spock, francoski buldog, devet mesecev

Moja družina me ima neizmerno rada. Od dne, ko sem zapustil mamo

in svoje tri sestrice in bratca, me obsipajo z ljubeznijo. Rad jih imam in

ne predstavljam si življenja brez njih. Najraje imam Fantka. Vsak dan,

ko se vrne iz šole, greva na sprehod in uganjava norčije. Strašansko uži-

vam v igri z žogico, ki mi jo neumorno meče, dokler se ne naveličam in

obležim od utrujenosti. Zelo rad se igram tudi s prijateljico, ki jo njena

Punčka kliče Princeska. Princeska je mala angleška hrtica. Je prava ma-

nekenka in športnica, vitka, dirka trikrat hitreje kot jaz in nikoli, ampak res nikoli se ne utrudi.

Zadnji mesec sprehodi niso več tako zabavni. Sonce sije močneje in zelo

hitro se utrudim. Pred nekaj dnevi sva se s Princesko igrala manj kot

pet minut, ko sem ostal brez sape in me je za kratek čas celo zmanjkalo.

Ko sem se prebudil, so se nad menoj sklanjali vsi trije: Fantek, Punčka

in Princeska. Fantek je z objokanimi očmi prosil Boga, naj ostanem živ.

Močno me je zanimalo, kdo je ta Bog, ki ima tako veliko moč, vendar

sem se raje osredotočil na dihanje. Z velikim naporom sem vlekel zrak

vase, ampak bolj ko sem se trudil, težje je šlo in vedno bolj sem bil pre-

strašen. Fantek me je pograbil v naročje in tekel vso pot do doma. Na

srečo je bila doma Mama, ki me je hitro odnesla v kopalnico in potopila

v kad s hladno vodo. Po dobrih dvajsetih minutah mi je končno odleglo

in Fantku sem veselo pomigal z repkom. Še se bova igrala, ampak bojim

Slika 2: Primerjava profilov psa brahicefalične pasme in psa z daljšim gobcem se, da bodo ti trenutki sreče vedno krajši. Princeska me je že pred časom

spraševala, kako to, da sem zadihan že po dveh krogih teka, medtem ko

se ona šele ogreva. Žalosten sem, rad bi se igral s Princesko in osrečeval

svojega Fantka. Bojim se, da ne bo nikoli bolje. Zakaj sem se skotil tako

deformiran?

348

Človek

pa dodatno prispevata k vnetju požiralnika, žrela in grla (Dupre et al.

2016).

Ekstremen izgled kratkogobčnih ali brahicefaličnih pasem psov je pos-

ledica selekcije za določen videz, kot so potlačen gobec, okrogla glava ter Zadnji dve desetletji število psov kratkogobčnih pasem, med katerimi

velike in široko razmaknjene oči. Psihologi razlagajo, da ljudi tak obraz

prednjačijo francoski buldogi, žal strmo narašča v razvitih državah in

podzavestno spominja na dojenčka. Dodaten razlog je, da kratkogobčni

tudi v Sloveniji (Packer et al. 2019; Erjavec 2020). Vzrok za povečano pov-

psi v odraslem obdobju ohranjajo obrazne poteze mladiča, zato se la-

praševanje po teh pasmah je iskati v nepremišljeni uporabi njihovih stnikom zdijo ljubki in jih želijo zaščititi in zanje skrbeti (Zebrowitz et podob v oglasih, na oblačilih, embalaži pasje hrane, pojavljanju psov al. 2011; Paul et al. 2023).

na družbenih omrežjih in promoviranju pasem s strani slavnih oseb

in vplivnežev. Lastniki kratkogobčnih psov so pomanjkljivo osveščeni

Med najbolj prizadetimi pasmami so francoski buldog, mops, angleški

in menijo, da so znaki oteženega dihanja, kot je npr. smrčanje, povsem

buldog in bostonski terier (Dupre et al. 2016). Predisponirani so k bolez-

običajni in ne predstavljajo zdravstvenih težav. Z raziskavo, ki so jo leta nim, ki so posledica neprimerne telesne konstitucije. Najpogosteje obo-2019 izvedli v Veliki Britaniji, so ugotovili, da je skoraj 71 % od 2168 an-levajo za boleznimi dihal (Packer et al. 2015A), oči (Packer et al. 2015B), ketiranih lastnikov mopsov, francoskih in angleških buldogov menilo,

kože in hrbtenice (Ryan et al. 2017). Zaradi nezmožnosti vzdrževanja da so njihovi psi v zelo dobrem oziroma odličnem zdravstvenem stanju

normalne telesne temperature s sopenjem so pri višjih zunanjih tem-

(Packer et al. 2019). Žal se lastniki prizadetih psov ne zavedajo številnih peraturah že pri minimalni telesni aktivnosti podvrženi toplotnemu

težav, ki so povezane z visokimi stroški veterinarske oskrbe, čustveno

udaru, ki se večkrat konča s poginom živali v hudih mukah (Packer et al.

prizadetostjo zaradi slabega zdravstvenega stanja ali prezgodnjega po-

2019). Veliko psov kratkogobčnih pasem se ne more več skotiti po narav-

gina živali, zahtevne skrbi za nezdravo žival (izogibanje vročini, vzne-

ni poti in pridejo na svet s carskim rezom. Še bolj absurdno je dejstvo,

mirjenju in fizični aktivnosti) in neizpolnjenih pričakovanj v zvezi z da se njihov rod zaradi nezmožnosti sparitve vse pogosteje nadaljuje s

lastništvom živali.

pomočjo umetne oploditve (O‘Neill et al. 2017).

Vzreja za ekstremen izgled je v nasprotju z etiko in dobrobitjo živali.

Ena od zdravstvenih težav, ki kratkogobčnim psom povzroča trplje-

Zgolj s prepovedjo vzreje kratkogobčnih pasem bi verjetno dosegli le nje, je brahicefalični sindrom. Ti psi potrebujejo kirurški poseg, da nasproten učinek, saj bi se ti psi še vedno vzrejali in na črnem trgu pro-sploh lahko dihajo. Brahicefalični sindrom je skupek kliničnih zna-

dajali kot nepasemski psi. K rešitvi težave morajo pristopiti veterinarji,

kov, ki so posledica anatomskih deformacij kosti glave (zoženi nosni

vzreditelji, kinološka društva, zakonodajalci, raziskovalci in pedagogi, hodniki, spremenjena anatomija žrela), mehkih tkiv (zoženi nosnici,

oglaševalci in slavne osebe. Potencialne lastnike psov je treba ozavestiti, hiperplazija mehkega neba), anomalij grla (otekanje in izvih sluznice,

da s povpraševanjem po kratkogobčnih psih ekstremnega izgleda pod-

kolaps grla), hipoplazije sapnika in kolapsa sapnic. Brahicefaličnemu

pirajo njihovo razmnoževanje in s tem dodatno poslabšujejo razmere.

sindromu se sekundarno pridružijo težave pri požiranju, bruhanje in

Spodbujati je treba vzrejo psov z daljšim gobcem in se vrniti k standar-

regurgitacija. Povečan intratorakalni tlak zaradi napora pri vdihu je

dom, ki so veljali za te pasme, preden jih je človek s sprevrženim pojmo-

glavni razlog za gastroezofagealni refluks, regurgitacija in bruhanje vanjem ljubkega spremenil v invalide.

349



ODVEČNI SPOL

Človek

Pišče, petelinček kokoši nesnice,

Piščanci moškega spola nesnih pasem kokoši rastejo počasneje in ima-

jo manj kvalitetno meso kot pitovni piščanci. Ker je njihova reja manj

prvi dan

ekonomična, jih takoj po izvalitvi usmrtijo z maceracijo v hitro vrtečem

se kovinskem mlinu, v katerem piščance, ki potujejo vanj po tekočem

Pred nekaj urami sem se izvalil. Ni bilo enostavno, napeti sem moral vse

traku, zmeljejo žive. V nekaterih državah piščance usmrtijo z zadušit-

sile, da sem s kljunčkom prebil lupino in pogledal iz jajca. Hudo me je

vijo z ogljikovim dioksidom (Gautron et al. 2021). Po podatkih Evropske

skrbelo, kako bo, ko bom zapustil varno zavetje jajca, vendar sem hitro

komisije je bilo leta 2021 v Evropski uniji 376 milijonov kokoši nesnic,

ugotovil, da nisem sam. Okoli mene se je iz jajc prebijalo kar nekaj pi-

od tega 1,7 milijona v Sloveniji. Ker se iz polovice jajc izvalijo samci, to ščančkov in takoj sem se počutil bolje. Potem so prišle Roke in me skupaj

pomeni, da je bilo usmrčenih podobno število petelinčkov. Ocenjujejo,

z ostalimi prestavile na tekoči trak. Prav hecno je, počasi se peljemo in se da na svetovnem nivoju letno usmrtijo najmanj 7 milijard »odvečnih«

pogovarjamo med seboj, Roke pa neumorno segajo med nas in prestavlja-

enodnevnih petelinčkov nesnih pasem kokoši (de Haas et al. 2021).

jo sestrice na drugo stran. Zdaj smo na traku samo še fantje in na koncu

mojega malega obzorja se trak konča in fantje nenadoma izginejo. Mo-

Zaradi vse večje osveščenosti in pritiska javnosti sta Nemčija in Fran-

ram se pripraviti in razpreti krili, morda bom moral skočiti ali pa poleteti.

cija s 1. 1. 2022 prepovedali maceracijo enodnevnih piščancev, od leta Vedno bližje sem koncu obzorja in zmeraj bolj me je strah. Kaj pa, če ne

2026 pa bo prepovedana tudi v Italiji. Alternativ usmrtitvi enodnevnih

bo šlo? Takole, razprl sem krili in ojoj, pod menoj je čuden krvav stroj, v piščancev je več. Prva je in ovo določanje spola z različnimi invazivnimi katerem je pred sekundo izginil moj bratec. Zdaj sem na vrsti jaz.

in neinvazivnimi metodami in izločitev jajc z moškimi zarodki v zgo-

dnjem embrionalnem razvoju. V Nemčiji so tako januarja 2019 prišla na

police trgovin prva jajca z oznako »no-kill«, ki označujejo jajca kokoši,

vzrejenih z in ovo tehnologijo določanja spola. Druga alternativa usmrtitvi enodnevnih piščancev je preusmeritev na rejo piščancev kombini-

ranih nesno-mesnih pasem, tretja pa reja petelinčkov nesnih pasem za

meso, namenjeno predelavi (de Haas et al. 2021).

V Sloveniji je v skladu z Uredbo Sveta ES št. 1009/2009 maceracija pi-

ščancev, starih do 72 ur, in zarodkov v jajcih (neizvaljena jajca) še vedno dovoljena.

Slika 3: Razvrščanje piščancev glede na spol

350

VIRI IN LITERATURA

MARX, G/HORN, T/THIELEBEIN, Jens et al. (2003): Analysis of pain-related vocalization in young pigs. V: Journal of Sound and Vibration, 266 (3), str.

BURGEON, Clément/DEBLIQUY, Marc/LAHEM, Driss et al. (2021): Past, pre-687–698.

sent, and future trends in boar taint detection. V: Trends in Food Science and McGLONE, John J/HELLMAN, JM (1988): Local and general anesthetic effects on Technology, 112, str. 283–297.

behavior and performance of two- and seven-week-old castrated and un-

de HAAS, Elske N/OLIEMANS, Eva/van GERWEN, Maite AAM (2021): The need

castrated piglets. V: Journal of Animal Science, 66, str. 3049–3058.

for an alternative to culling day-old male layer chicks: A survey on aware-

O‘NEILL, Dan G/O‘SULLIVAN, Aoife M/MANSON, Erin A et al. (2017): Canine

ness, alternatives, and the willingness to pay for alternatives in a selected dystocia in 50 UK first-opinion emergency-care veterinary practices: pre-population of Dutch citizens. V: Frontiers in Veterinary Science, 8, članek valence and risk factors. V: Veterinary Record, 181 (4), str. 88.

662197.

PACKER, Rowena MA/HENDRICKS, Anke/TIVERS, Michael S. et al. (2015A): DUPRE, Gilles/HEIDENREICH, Dorothee (2016): Brachycephalic syndrome. V:

Impact of facial conformation on canine health: Brachycephalic obstructi-

Veterinary Clinics of North America: Small Animal Practice, 46 (4), str. 691–707.

ve airway syndrome. PLoS ONE, 10 (10), str. e0137496.

ERJAVEC, Vladimira (ur.) (2020): Lep, lepši, bolan. Ljubljana: Veterinarska PACKER, Rowena MA/HENDRICKS, Anke/BURN, Charlotte C. (2015B): Impact

fakulteta.

of facial conformation on canine health: Corneal ulceration. V: PLoS ONE, Evropska direktiva o alternativah kirurški kastraciji. https://food.ec.europa.eu/

10 (5), str. e0123827.

system/files/2016-10/aw_prac_farm_pigs_cast-alt_declaration_en.pdf (ci-

PACKER, Rowena MA/O‘NEILL, Dan G/FLETCHER, Francesca et al. (2019): Gre-

tirano 6. 3. 2023).

at expectations, inconvenient truths, and the paradoxes of the dog-owner

GAUTRON, J/REHAULT-GODBERT, S/Van de BRAAK, TGH (2021): Review:

relationship for owners of brachycephalic dogs. V: PLoS ONE, 14 (7), str.

What are the challenges facing the table egg industry in the next decades

e0219918.

and what can be done to address them? V: Animal, 15, članek 100282.

PAUL, Elizabeth S/PACKER, Rowena MA/McGREEVY, Paul D. et al. (2023): That

GOKSAN, Sezgi/HARTLEY, Caroline/EMERY, Faith et al. (2015): fMRI reveals brachycephalic look: Infant-like facial appearance in short-muzzled dog neural activity overlap between adult and infant pain. V: eLife, 4, str. e06356.

breeds. V: Animal Welfare, 32 (e5), str. 1–13.

HAY, Magali/VULIN Adeline/GENIN Stephanie et al. (2003): Assessment of PERRI, Angela R/FEUERBORN, Tatiana R/ FRANTZ, Laurent AF et al. (2021):

pain induced by castration in piglets: behavioral and physiological respon-

Dog domestication and the dual dispersal of people and dogs into the ses over the subsequent 5 days. V: Applied Animal Behaviour Science, 82 (3), Americas. V: Proceedings of the National Academy of Sciences of the United Sta-str. 201–218.

tes of America, 118 (6), str. e2010083118.

LEIDIG, Martin S/HERTRAMPF, Barbara/FAILING, Klaus et al. (2009): Pain and

PRAVILNIK O ZAŠČITI REJNIH ŽIVALI (Uradni list RS, št. 51/10 in 70/10). http://

discomfort in male piglets during surgical castration with and without lo-

www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9926 (citirano 6. 3. 2023).

cal anaesthesia as determined by vocalisation and defence behaviour. V:

RAULT, Jean-Loup/LAY Jr, Donald C/MARCHANT-FORDE, Jeremy N. (2011): Ca-

Applied Animal Behaviour Science, 116, str. 174–178.

stration induced pain in pigs and other livestock. V: Applied Animal Behavi-LLAMAS MOYA, Sara/ BOYLE, Laura A/LYNCH, Patrick Brendan et al. (2008):

our Science, 135 (3), str. 214–225.

Effect of surgical castration on the behavioural and acute phase responses

of 5-day-old piglets. V: Applied Animal Behaviour Science, 111 (1–2), str. 133–145.

351

SEZNAM SLIK

RYAN, Richard/GUTIERREZ-QUINTANA, Rodrigo/ter HAAR, Gert et al. (2017):

Prevalence of thoracic vertebral malformations in French bulldogs, Pugs

and English bulldogs with and without associated neurological deficits. V:

Slika 1: https://uploads-ssl.webflow.com/61ae27119bb68c0e2337a792/6263b-

The Veterinary Journal, 221, str. 25–29.

faae736885aa6e58f17_WAM16076.jpg (citirano 24. 7. 2023).

TAYLOR, Alison A/WEARY Daniel M. (2000): Vocal responses of piglets to ca-

Slika 2: https://res.cloudinary.com/pippa/image/fetch/h_750,w_750,f_auto/

stration: identifying procedural sources of pain. V: Applied Animal Behavio-https://assets.pippa.io/shows/5e41dc55cfffbe8c1012f0a0/1646134409

ur Science, 70, str. 17–26.

639-6cf1be1ef89f6917ec94c5283089f82b.jpeg (citirano 24. 7. 2023).

Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri Slika 3: https://www.euractiv.com/wp-content/uploads/sites/2/2019/11/

usmrtitvi. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CE-

shutterstock_1251423196-800x600.jpg (citirano 24. 7. 2023).

LEX:32009R1099&from=sl (citirano 8. 3. 2023).

Uredba o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2022. http://www.pisrs.si/Pis.web/

pregledPredpisa?id=URED8412 (citirano 6. 3. 2023).

Van FERENEIJ, Jan-Peter (2022): The pig castration situation in the European Union. pig333.com, https://www.pig333.com/articles/the-pig-castration-

-situation-in-the-european-union_18100/ (citirano 6. 3. 2023).

VISCARDI, Abbie V/HUNNIFORD, Michelle/LAWLIS, Penny et al. (2017) Develo-

pment of a piglet grimace scale to evaluate piglet pain using facial expressions following castration and tail docking: A pilot study. V: Frontiers in Veterinary Science, 4, članek 51.

WEARY, Daniel M/BRAITHWAITE, Leah A/FRASER, David (1998): Vocal re-

sponse to pain in piglets. V: Applied Animal Behaviour Science, 56 (2), str.

161–172.

WHITE, RG/DeSHAZER, JA/TRESSLER, CJ. et al. (1995): Vocalization and physi-

ological response of pigs during castration with or without a local anesthetic. V: Journal of Animal Science, 73 (2), str. 381–386.

ZEBROWITZ, Leslie A/WADLINGER, Heather A/LUEVANO, Victor X et al.

(2011): Animal analogies in first impression of faces. V: Social Cognition, 29

(4), str. 486–496.

352



GOJENO ŽIVLJENJE /

FISH FARM

Maja Klarendić

Če bi že morala živeti kot žival

If I had to live as an animal

na živalski farmi,

on an animal farm,

bi si izbrala ribogojnico.

I would choose a fish farm.

Vsaj plavala bi lahko prosto

At least I could swim freely

v vodnih boksih pod modrim nebom,

in water boxes under blue skies,

ter se odločala, s kom bom zaplodila ikre.

and choose who to spawn with.

Ne bi bila kot kaka svinja zaklenjena

I wouldn't be locked up like a sow

v boks, kamor nikoli ne posveti

in a box where nothing

kaj drugega kot neonska svetloba.

but neon light ever shines.

Kamor bi me prišli brez opozorila

Where they would come without warning

oplodit in namnožit s semenom prašiča,

to impregnate me with the semen of some pig

ki mi ni dvoril in mi ni dišal njegov urin,

that did not court me and whose urine did not smell pleasant to me,

da bi mu pustila naskok.

so that I would let him have his way.

Predvsem pa bi upala,

But above all, I would hope

da imajo ribe res samo

that fish truly only have

nekaj sekund spomina.

a few seconds of memory.

Ker ali se je res vredno

For is a farmed life

spominjati gojenega življenja?

really worth remembering?

355



ČLOVEK, ŽIVAL, ČUDEŽ

Sašo Jerše

358

Spremembe podnebja, izsuševanje zemlje, taljenje ledenikov, se-grevanje morij, izumiranje vrst, ponavljajoče se pandemične krize,

Spomni se, otrok, kako skrivnostno / sta spojena narava in zgo-

razdvojenost političnih skupnosti, nadaljevanje starih vojn in raz-

dovina sveta / in kako različna je vzmet duha / pri slehernem

plamtevanje novih, odtujenost družbenih slojev, somrak religij na

ljudstvu na zemlji. / Dobro veš, da smo zemlja tekem in dirk. /

eni strani in verske skrajnosti na drugi, vztrajni premiki političnih Zato tudi razumeš, zakaj so se beli konji / iz Noetove barke zatekli

moči in bolj ali manj prikrite ustavne spremembe etc. etc. etc. Živimo, na naša čista tla, / zakaj so postali naša sveta žival, / zakaj so sto-skratka, v času zares velikih sprememb. Vse te spremembe se odvijajo

pili v legendo zgodovine / in zakaj razburjajo našo prihodnost, /

znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast in, kar

nenehoma nam iščejo obljubljeno deželo / in postajajo zanosno

je novost, umetna inteligenca. Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki

sedlo našega duha.

pred človeštvo in vsakega od nas postavlja nove zares velike izzive in

zares velikanske dileme.

Edvard Kocbek, Lipicanci, odlomek (1969)

Le malokaj bomo pri reševanju naših dilem in soočanju z našimi izzivi

potrebovali bolj kot spoznanja, kakršna nam lahko dajo raziskovalci in

I.

njihove znanosti. A ne znanosti ne raziskovalci ne padajo z neba, prej

bi lahko rekli, da je v obojih nekaj zlodejevskega. Faust je naredil kupči-

jo s hudičem, da bi prišel do spoznanja, in v tej kupčiji je zastavil sebe.

Knjiga, ki jo ima cenjeni bralec pravkar odprto, je svojevrstni véliki fi-

Davno pred tem sta Eva in Adam jedla od drevesa spoznanja, od katere-

nale projekta Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti! , ki je v ga jima je bila prej postregla zapeljiva kača. Kar je sledilo, je zgodovina preteklih dveh letih, tj. v letih 2022 in 2023, potekal pod sloganom Člo-

človeka. Ali rečeno drugače, rečeno z manj metafore, za spoznanja so

vek, žival.

potrebna drzna tveganja in pustiti se je treba zapeljati onkraj zamislji-

vega, treba je biti v polni meri človek. Znanost je torej vsa od človeka in Naš projekt smo začeli, saj se je tako ponujalo samo od sebe, pod oboki

znanstvenik, raziskovalec, je človek, ki mu nič človeškega ne more biti

kobilarne v Lipici, med prekrasnimi konji, z branjem zgoraj pravkar na-

tuje. In nobena noč mu ni ne preveč črna ne preveč gosta, da bi ob nje-

vedenega odlomka iz pesmi Lipicanci Edvarda Kocbeka, v kateri se pesnem koncu ne napočil nov, svetal, svež, lep dan.

nik navdušuje nad tem konjem, biserom živalskega in človeškega sveta.

Pesem je oda lipicancem, oda človeškemu in živalskemu svetu in povze-

Projekt Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti! smo, ki smo ma vse, k čemur se je naš projekt zavezal. Zavezal se je namreč k spozna-sodelovali pri njem, prisrčno imenovali Noč, ki že hoče biti takšen nov, vanju sobivanja in sožitja človeka in živali, njunih soodvisnosti, njunih

svetal in svež lep dan. Noč je združevala znanstvenike, umetnike in raz-nasprotij, pa tudi, v najboljšem primeru, njune lepote in lepote njunega

iskovalce Univerze v Ljubljani ter mnoge njihove kolege in partnerje.

odnosa. V časih zares velikih sprememb, sredi katerih živimo, sta zavest

Namen projekta je bil opozoriti na pomen našega dela ter dileme in iz-

o spoznanju, ki izhaja tudi iz medsebojnega spoznavanja človeka in ži-

zive, s katerimi se pri svojem delu in v svojem življenju srečujemo, obe-

vali, in spoznavanje lepote spoznanja vobče prav posebej pomembna.

nem pa je projekt skušal naša spoznanja približati kar najširšemu krogu

359

javnosti. Raziskave, znanosti in umetnosti, kadar jih spremlja človečnost, tudi o njunih izvornih oddaljenostih ter vse večjih in večjih odtujenos-humanitas, so vendar nekaj navdihujočega in navdušujočega, nekaj lepe- tih, govorijo poglavja te knjige.

ga so, kot je lahko nekaj lepega in s tem navdihujočega in navdušujočega

človek. Humanistika, to si ti!

Posebej lepo in navdušujoče je lahko tudi sobivanje človeškega in žival- II.

skega sveta, ki pa se morata predtem seveda dobro spoznati. Spomnimo

se Kirona, kentavra s podobo pol moža, pol konja, ki je Ahila, Eneja in Ob posebej slovesnih trenutkih naše Noči je vselej zazvenela ena vsem Jazona in mnogo drugih grških junakov učil lepih umetnosti in jim s tem nam gotovo najbolj poznanih evropskih melodij, preludij k Te Deum dajal spoznanja. Spomnimo se še enkrat Edvarda Kocbeka, pesnika, ki se Marca-Antonia Charpentierja. To seveda ni bilo ne naključje ne sam po mu je ob konjih, lipicancih, ki jih je imel za svete živali, rodilo spoznanje, sebi vsiljeni izbor in izbor te melodije naj ne bi presenečal vsaj iz dveh ra-da »nič temnejšega ni od jasne govorice / in nič resničnejšega ni od pe- zlogov. Najprej zato, ker gre za eno najbolj poznanih evropskih melodij, smi, / ki je razum ne more zapopasti.«

še več, smemo reči, za eno najbolj evropskih melodij.

In spomnimo se besed, ki jih je lisica izrekla Malemu princu: »Za zdaj si Charpentierjev Te Deum spada med t. i. vélike versajske motete, grand mo-zame samo majhen deček, čisto tak kot sto drugih majhnih dečkov. In jaz tets versaillais, ki so se v 2. polovici 17. stoletja igrali na dvoru enega najsi-te ne potrebujem. In ti mene še manj. Zato sem samo lisica med sto tisoč jajnejših evropskih vladarjev, francoskega kralja Ludvika XIV., Sončnega drugih lisic. Če pa me udomačiš, bova drug drugega potrebovala. Ti boš kralja. Čeravno je Te Deum pobožna hvalnica Bogu, je njen preludij napi-zame edini na svetu. Jaz bom zate edina na svetu.« Iz take edinosti, iz nav- san kot rondo, eden najkoketnejših evropskih plesov. Charpentierjev Te dušujoče in navdihujoče bližine, rastejo prijateljstva in še prej spoznanja. Deum in njegov preludij, skratka, sta sijajna glasbena miniatura vsega, kar je bila Evropa na vrhuncu svoje baročne slave. Kot metaforo lahko Te V preteklih dveh letih se je Noč posvečala prav tej temi, odnosu med člo- Deum in njegov preludij razumemo kot sijajno podobo tistega najboljše-vekom in živalmi. Medtem ko je v naših časih občutenost človeka zase, ga, kar Evropa lahko je ali bi lahko bila.

za svojega bližnjega in zoprnika tema vsakršnih razdražljivih razprav, je

človekova drža do živali vse prej kot mila. Davno so sicer minili časi, ko je Da je preludij vselej zazvenel ob slovesnih trenutkih naše Noči, ne sme imel človek živali le za lastno korist, in davno je že, kar vemo, da so živali presenečati. Ob Noči, ki hoče biti obet boljšega dne, je namreč človeku, da družbena bitja, ki imajo svoja občutja, svoja veselja in svoje bolečine. A bi se uzrl v nebo in v svoji pobožnosti ali pa onkraj vsakršne pobožnosti, vseeno je naša zavest o tem, da si z živalmi delimo naša življenja in da zaklical: »Te Deum laudamus,« tj. Tebe Boga hvalimo!

imajo zato tudi živali pravico do svojega življenja, vendarle še majhna.

Človek živali ni človek.

Noč, ki hoče biti dan, je namreč en čudež.

In ni pretirana trditev, da kdor misli, da ni žival, ni človek. Blizu smo si, Na stoterih dogodkih je v preteklih dveh letih več kot sto raziskovalcev, ljudje in živali, preblizu, da bi ne sobivali. O bližini človeka in živali pa znanstvenikov in umetnikov šlo na ulice našega mesta, odpiralo vrata 360

svojih inštitutov, kabinetov, laboratorijev in ateljejev, kjer je raznovrstnim spisu O človeštvu v temnih časih – bili so to časi na las podobni našim, časi javnostim, predvsem mladim, razkazovalo svoja raziskovalna, znanstve- vsakršnih kriz, dilem in slabih obetov – razmišljala: na in umetniška zanimanja, svoje dosežke, ter razdajalo svoja spoznanja

o človeku, o živalih, o človeku do živali, o živalih s človekom, o človeku kot Ko beremo, denimo, pri Aristotelu, da je philia, prijateljstvo med živali, o vseh nas, vse to zaradi svojega zanimanja in svoje skrbi za človeka državljani, ena temeljnih zahtev za dosego dobrobiti države, na-in živali iz svoje človečnosti, grško philanthropia, rimsko humanitas.

vadno mislimo, da govori le o odsotnosti sporov med državljani

in o tem, da ne sme biti državljanske vojne. Toda za Grke je srce

Humanistika, to si ti! Ali ni to čudež?

prijateljstva pogovor. Menili so, da državljane lahko le stalni pogo-

vor združi v polis. V pogovoru med državljani se pokaže politična

Tema ni lahka, saj je že človekov odnos do živali vse prej kot enoznačen.

vrednost prijateljstva in prav posebej človečnosti. Takšen pogo-

Človekova žival ni le lisica, ki malemu ali velikemu princu ponuja svo-

vor, drugače kot zaupni pogovori, v katerih posamezniki govori-

je prijateljstvo in se bistvo njunega odnosa ne skriva sramežljivo pred

jo o sebi, ki ga morda spremlja veselje ob prijateljevi navzočnosti,

srcem. Človek je namreč obdan z živalmi, ki si jih je počlovečil, obdan je s se posveča svetu vobče, ki ostane dobesedno ‚nečloveški‘, če ljudje

svojimi ljubljenčki, celo poljubljančki. Obenem za svoje obede vzreja t. i.

o njem ne govorijo. Kajti svet ni človeški le zato, ker ga ustvarjajo

rejne živali, boji se živali, ki mu povzročajo strah in sitnosti, namreč zve-ljudje, in človeški ne postane le zato, ker je v njem slišati človeške

ri, golazni in mrčesa, v svojih laboratorijih drži živali, na katerih zdravju glasove, ampak človeški zares postane šele tedaj, ko postane pred-ohranja in gradi lastno zdravje in varnost, živali, namenjene raznovr-met pogovora. Naj nas stvari sveta še tako prizadenejo, naj nas še

stnim poskusom, medicinskim, tehničnim, vojaškim.

tako pretresejo ali spodbudijo, človeške nam postanejo šele, ko o

njih spregovorimo z našimi prijatelji. Kar ne more postati predmet

Človek, žival je, kot vidimo, vse prej kot lahka tema. Tema ni rondo. In tako pogovora – vzvišene tančine, strašno do skrajnosti ali nedvoumno

se se velja ob njej najprej vprašati, kaj pravzaprav pomeni beseda človek, skrivnostno –, sicer more najti človeškega glasu, da se sliši v svetu,

pa tudi, kaj pomeni beseda žival.

a ni zares človeško. Dogajanje v svetu in v nas naredimo človeško

le, ko se lahko o obojem pogovarjamo, in v naših pogovorih se uči-

Odgovor na vprašanje Kaj je žival? lahko bralci te knjige iščejo med premo biti človek.

biranjem imenitnih poglavij te knjige, ki segajo od antike, zibelke naše

sodobnosti, pa do sodobnih znanosti o življenju, ki so inkubator pri-Grki so človečnost, ki se jo doseže v prijateljskem pogovoru, imeno-

hodnosti, če se bomo le odločili zanjo, tj. če se bomo le dobre volje in

vali philanthrophia, kar pomeni, »ljubezen do človeka«.

najboljših namenov odločili za prihodnost, ki je ne bo brez znanosti, za-

vezanih življenju. Povedano drugače, človek ima prihodnost le, če se bo »Ljubezen do človeka«, lahko nadaljujemo, pa se ne izkazuje in ne izpri-odločil biti človek.

čuje nikakor drugače kakor v pripravljenosti, da delimo svet s svojimi bližnjimi. V tem je vsa človečnost. In temelj človečnosti je spoznanje in

Odgovor na vprašanje Kaj je človek? nam je ponudila politična teoreti- temelj spoznanja je resnicoljubnost. In kdo je bolj zavezan resnicoljub-

čarka Hannah Arendt, ki je pred skoraj sedemdesetimi leti v svojem nosti in spoznanju, ki iz nje izhaja, kakor prav znanstvenik, raziskovalec?

361

V koga gre, ko gre za spoznanje in resnicoljubnost, polagati večje upe, in bodisi bodisi in kjer naj vlada gibki, pregibni, radoživi in veseloživi kakor prav v znanstvenika, raziskovalca? In v koga, ko gre za človečnost?

tako kakor.

Znanost je, resda na zelo različne načine, vsa humanistika. Vsa ima na Posthumanizem se torej odpoveduje antropocentrizmu, zavezuje pa se svojem začetku človeka, njegova zanimanja, potrebe in želje, njegove antropomorfizmu, ki človekove lastnosti prenaša na vse živo stvarstvo in strasti, nagone in zagonetke, in njegova veselja. In tudi na svojih odlič- pri tem stavi na sožitje. Tako piše v svojem posthumanističnem manife-nih vrhuncih ima človekova veselja, kot jih lahko dajo le spoznanja. Ali stu dunajski filozof in umetnik Fahim Amir: drugače, srce znanosti je spoznanje. In srce spoznanja je resnicoljubnost,

srce resnicoljubnosti iskrenost, srce iskrenosti človek. V tem se kaže lju-

Sožitje na drugi strani pomeni »živeti skupaj«, kar ni vedno prijet-

bezen do človeka.

no, nedolžno, lepo in varno. »Živeti skupaj« zahteva razvijanje so-

sesk, ki so nasprotje vase zaprtih skupnosti, kajti sosedov si nismo

In ko se združijo človečnost, resnicoljubnost in spoznanje, tedaj sta zna-

izbrali.

nost in z njo njen svet lahko en sam vesel ples. Tedaj je tudi znanost ron-

do. In rondo je tedaj lahko ves svet. In razpihani so tedaj temni časi. In

Sožitje zahteva, da vnovič premislimo pojem političnega. Beseda

nastopijo lahko tedaj čudoviti časi.

polis se je izvorno nanašala na dvoje: versko ter upravno središče

antične mestne države in skupnost državljanov, ki so se tam zbrali.

Ali ni to čudež? Te Deum laudamus!

Odkar obstaja beseda, se je pojem političnega opredeljeval v smis-

lu zahodnih tradicij politične misli, tj. kot kraj, do katerega nimajo

A da je vse to veliko laže hote rečeno, kot storjeno hoteno želeno, je dokaz dostopa ne rastline ne živali ne sužnji niti ne ženske, »kjer v svo-Hannah Arendt. V nekem pismu svojemu učitelju in prijatelju, filozofu

ji vsevednosti visijo skupaj le svobodni antropodi, medtem ko vsi

Karlu Jaspersu piše: »Počutim se kot žival, do katere ni dostopa. Ne mo-

drugi izmučeni hirajo na obrobjih ali se jih cele poje«.

rem se več dajati, saj me nihče ne želi, takšne kot sem. Vsi vedo o meni

več kot vem sama.« Tako ji je šlo v njenih temnih časih. In tako gre sicer

Obljuba, ki jo daje sožitje, je: polis je brez zidov, njegovi zidovi so človeku v temnih časih.

padli. Naj na njegovih ruševinah zgradimo novo mesto, ki bo za

vse.

Koliko bolj to velja za živali in človeka v odnosu z živalmi? Svoje upe v

tej zvezi smemo polagati, denimo, v posthumanizem, filozofični nazor, Ali ni to čudež? Zadnji verz iz Charpentierjevega Te Deum se glasi: In Te ki, rečeno, kar najbolj na kratko, odpravlja Vitruvijevega človeka, ki ga Domine speravi, non confundar in aeternum, tj. Vate, Gospod, sem zaupal, je ob koncu 15. stoletja narisal Leonardo da Vinci, tj. človeka kot popol- naj ne bom izgubljen na veke. To ni več metafora. To je molitev, ki stavi no merilo vseh stvari. Posthumanizem odpravlja človeka kot središče na človeka, žival, in obenem že slavi ta čudež.

vsega živega stvarstva in za novo merilo postavlja stvarstvo samo, v ka-

terem naj ni hierarhij, kjer naj je vse en sam odprti tek, kjer je razliko-

vanje med naturo in kulturo le priložnostno, kjer sta odpravljena ali ali 362

ŽIVLJENJEPISI

ABSTRACTS

364

Boris A. Novak





Lipizzaners Go to Strasbourg


Življenjepis

The tragicomedy Lipicanci gredo v Strasbourg ( Lipizzaners Go to Strasbourg) Boris A. Novak (rojen leta 1953 v Beogradu) je pesnik, dramatik, ese-is a drama text created in 2003 and 2006. It is an engaging drama text

jist, prevajalec, mladinski pisatelj ter literarni zgodovinar in verzolog.

depicting the history of the Lipizzaners at the Kobilarna Lipica (Lipica

Objavil je 100 knjig, med njimi 30 v tujih jezikih. Po prvencu Stihoži-Stud Farm) and the danger of their disappearance, which they faced at

tje (1977) je napisal še številne pesniške zbirke, med njimi Hči spomina, the turn of the 20th and 21st centuries.

1001 stih, Kronanje, Mojster nespečnosti, Alba, Žarenje, Obredi slovesa, MOM: In this unusual play, the author has interwoven his bitter experiences

Mala Osebna Mitologija in Svoboda je glagol, tragedijo v verzih Kasandra of defending the Lipizzaners against various financial and political deter mnoge pesmi in igre za otroke. Življenjski projekt, v katerem zdru-sires that threatened them not only from abroad, but also and especially

žuje pesniško prakso in teorijo, je pesmarica pesniških oblik, ki jo že from the preposterous local political authorities, who happened to be so

desetletja dopolnjuje – Oblike sveta (1991), Oblike srca (1997) in Oblike duha brutal towards nature and the animal world.

(2016). Novakov opus magnum je ep Vrata nepovrata, 45.000 verzov na 2300 straneh v treh knjigah ( Zemljevidi domotožja, Čas očetov in Bivališča The tragicomedy The Lipizzaners Go to Strasbourg is an unusual hybrid of duš, 2014–17). Objavil je vrsto del s področja primerjalne verzologije, li-genres: it is both imaginative and realistic, poetic and satirical, and its terarne zgodovine in prevodoslovja, med njimi Salto immortale: študije o interweaving of comic and tragic elements justifies its subtitle of trag-prevajanju poezije (2011) in Spomin jezika, jezik spomina: študije o pesniškem icomedy. The synthesis of the poetic and the ethical, the aesthetic and

jeziku (2022). Prevaja poezijo iz desetih jezikov. V sodelovanju z Michae-the political logically dictated the choice of Brecht’s dramaturgy..

lom Bigginsom je prevedel odlomke iz svojega epa v angleščino ( The Do-

The selected excerpt published in this book is accompanied by the au-

ors of No Return: Fragments of an Epic, 2022).

thor’s own dramaturgical commentary, in which he reflects on the crea-

Prejel je vrsto domačih ter mednarodnih nagrad in odlikovanj, med nji-

tion of the text and on his beloved Lipizzaners almost twenty years after

mi Prešernovo nagrado za življenjsko delo (2018). Boris A. Novak je dvojni it was written.

vitez Francoske republike, Vitez reda Akademskih palm (2008) in Vitez reda Keywords: Lipizzaners, tragicomedy, politics, herritage

Umetnosti in Književnosti (2011). Je podpredsednik Mednarodnega PEN, izredni član SAZU, dopisni član Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti in francoske pesniške akademije Mallarmé ter tuji član Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine.

365

Blaž Zabel

ŽIVALI, ETIKA IN NORMATIVNOST V PLATONOVEM DIALOGU GORGIJA

ANIMALS, ETHICS AND NORMATIVITY IN PLATO’S DIALOGUE

Življenjepis





GORGIAS


Blaž Zabel je docent za filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze v Lju-

In the article, I discuss the images of animals in Plato’s dialogue Gorgias.

bljani, kjer vodi vaje s področja etike, filozofske antropologije, ontolgije As I suggest, animal motifs help one understand the ethical theories ad-in drugih predmetov. Raziskovalno se ukvarja z zgodovino idej in zgo-

vocated by Callicles and Socrates in the dialogue, but they also reveal

dovino vednosti, predvsem z zgodovino filologije. Trenutno vodi raz-complex questions about ethical normativity in Plato’s philosophy. To

iskovalni projekt z naslovom Na poti k zgodovini primerjalne književno-this end, I first present the philosophy of Socrates and Callicles. I then

sti v luči globalizacije: Matija Murko in njegovi mednarodni sodelavci (ARIS, discuss animal images and their role in understanding the ethical po-J6-4620).

sitions of the two characters. Finally, I consider the question of ethical

normativity in the dialogue Gorgias.

Keywords: Plato, Gorgias, animal motifs, ethics, normativity 366

Matej Hriberšek

PLINIJEV OPIS ŽIVALSKEGA SVETA IN NJEGOVI VIRI

PLINY’S DESCRIPTION OF THE ANIMAL WORLD AND HIS SOURCES

Življenjepis

Pliny the Elder devoted four books (books 8-11) of his Natural History Matej Hriberšek je izredni profesor za latinski in grški jezik. V času štu-to the presentation of the animals in ancient times, a text which is the

dija se je izpopolnjeval na univerzah v Zürichu, v Tübingenu, v Göttinge-

most extensive extant prose work from Roman antiquity. His division of

nu, na Dunaju in v Gradcu. Bil je odgovorni urednik revije Keria, dve leti the animal world is not based on the principles of modern biology, but

njen glavni urednik, štiri leta tajnik in dve leti podpredsednik Društva

divides animals according to their predominant habitat into terrestrial

za antične in humanistične študije Slovenije, dve leti predsednik naci-

(land) animals, aquatic animals, birds and insects. The description of onalne kurikularne komisije za latinščino in grščino; 12 let je bil član

the ancient fauna follows the presentation of man and his peculiarities

Upravnega odbora Društva slovenskih književnih prevajalcev, v obdob-

in Book 7: Book 8 is devoted to the description of terrestrial (land) ani-

ju 2008–2010 predsednik Upravnega, od 2014 pa je član Nadzornega

mals, Book 9 to aquatic animals, Book 10 to birds and Book 11 to insects.

odbora; v obdobju 2010–2012 je bil predsednik Upravnega odbora Filo-

Pliny then concludes the section on zoology with a comprehensive pres-

zofske fakultete Univerze v Ljubljani, od 2021 je prodekan za študijske

entation of the comparative anatomy of living beings. In the division of

zadeve in informacijski sistem Filozofske fakultete. Leta 2017 je bil go-

the content, he follows the principle “from larger to smaller”, presenting

stujoči profesor na Oddelku za slavistiko Univerze v Gradcu. Osrednja

nature as both creator and creation (or product). In his descriptions of

področja njegovega delovanja so: latinska in grška slovnica, latinska some animals, Pliny particularly emphasises their usefulness to man,

in grška metrika, zgodovina klasične filologije, zgodovina jezikoslovja,

and these passages are of great value for various aspects of historical zgodovina šolstva in pedagogike, srednjeveška in novoveška latinska

research: cultural history, the history of clothing, history of art, etc. In ustvarjalnost, še posebej na Slovenskem. Več kot 10 let je bilo osrednje

his writing he used 139 different domestic and foreign sources, which

področje njegovega dela slovaropisje: bil je glavni in odgovorni urednik

can be divided into six groups. Pliny’s description of the ancient fauna

ter glavni korektor velikega Wiesthalerjevega Latinsko-slovenskega slo-had a profound impact on natural history until the birth of the natural

varja, v letih 2013–2015 pa glavni in odgovorni urednik ter soavtor po-sciences in the modern era.

sodobljenega Grško-slovenskega slovarja Antona Doklerja. Trenutno vodi Keywords: Pliny the Elder, Pliny the Younger, Flavian dynasty, natu-projekt ARRS »Latinske in nemške kronike na Slovenskem«. Objavlja v

ral science, Natural History, history of science, first century AD, Roman različnih znanstvenih in strokovnih revijah in publikacijah; objavil je

magistratures, procuratorship, ancient Germany, Vesuvius

tudi pet monografij. Uveljavljen je kot prevajalec latinske in grške knji-

ževnosti. Za prevod prvih šestih knjig Plinijevega Naravoslovja in obsež-

nega komentarja k njim ter prevod in komentar latinske avtobiografije

Žige Herbersteina Gratae posteritati ( Ljubemu zanamstvu) je leta 2015 prejel Jermanovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev

podeljuje za najboljše prevode s področja humanistike in družboslovja.

367

Marko Kambič

ŽIVAL V RIMSKEM PRAVU





ANIMALS IN ROMAN LAW


Življenjepis

In Roman law animals had the status of a movable thing, subject to the

Marko Kambič je rojen v Ljubljani. Na Pravni fakulteti Univerze v Lju-

unlimited authority of man. Unlike slaves, animals never enjoyed legal

bljani se je zaposlil kmalu po diplomi, kjer je opravil znanstveni magi-

protection in Roman history. However, a particular animal’s status could

sterij in doktorat. Je redni profesor, habilitiran za rimsko pravo in prav-

have differed from its legal position depending on its concrete life cir-

no zgodovino. Podrobneje se je ukvarjal z rimskim odškodninskim,

cumstances. From the point of view of acquisition and retention of prop-

stvarnim, osebnim, dednim in kazenskim pravom ter vprašanjem re-

erty rights with regard to animals, Roman property law distinguished cepcije rimskega prava v srednji in novoveški Evropi ter njegovim vpli-among wild, domesticated and domestic animals. Among domestic an-

vom na sodobno pravo. Posegel je tudi v polpreteklo ustavno zgodovino,

imals, pack and draft animals had a special legal status in the early Ro-

zgodovino samouprave in na področje pravne terminologije. Posebno

man agrarian society. The property interest of the animal’s owner was pozornost je posvetil zgodovini kazenskega prava, kjer se je ukvarjal protected by Roman tort law. If someone unlawfully and culpably killed

predvsem z vprašanjem recepcije rimskega kazenskega postopka, insti-

or injured another person’s animal, thus causing him property loss, he

tutom silobrana in preučevanjem zgodnje novoveških kazenskoprav-

was obliged to pay the damages. The most important Roman norm gov-

nih virov s poudarkom na kazenskem redu za Ljubljano z začetka 16.

erning this area was the lex Aquilia. Roman law also specifically regulated stoletja. Mnoge raziskave niso ostale zgolj na pravnozgodovinskem po-certain situations when somebody’s animal caused property damage ( ac-

dročju, ampak so segle v veljavno pravo z namenom, da bi njihovi rezul-

tio de pastu pecoris, actio de pauperie, lex Pesolania de cane, edictum De feris).

tati pripomogli k reševanju sodobnih pravnih problemov.

What Roman jurists have in common concerning these situations is the

awareness that an animal does not have reason and that a human is re-

sponsible for any damage it causes, regardless of his actual guilt as a rule.

Roman law also marked the development of modern law, regarding

animals. However, it was not decisive in defining animals as movable

things. It merely contributed a legal concept which was adopted because

it did not differ from the prevailing and established practical perception

of animals.

Keywords: legal status of animals, killing of animal, injury to animal, damage, indemnity liability

368

Andrej Pengov

RAZVOJ ŽIVINOZDRAVSTVA OD SKROMNIH ZAČETKOV DO MODERNE

ZNANOSTI

THE DEVELOPMENT OF ANIMAL HEALTH FROM HUMBLE

Življenjepis





BEGINNINGS TO MODERN SCIENCE


Študij veterinarske medicine je zaključil leta 1987 na Veterinarski fa-In this work the evolution of the relationship between humans and kulteti v Ljubljani. Po opravljenem pripravništvu se je zaposlil v Lju-animals from humble beginnings in the stone age to modern times is

bljanskih mlekarnah, leta 1989 pa se je kot mladi raziskovalec vrnil na

briefly discussed. The focus is on the domestication process of different

Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je na Inštitutu za mi-

animal species, from wolves to wild ruminants and the predecessor of

krobiologijo in parazitologijo zaposlen še danes. Od leta 2010 je redni

the modern horse. Furthermore, some of the most outstanding scien-

profesor in nosilec predmeta Mikrobiologija z imunologijo in izbirnih

tists in the history of the Slovene veterinary profession are introduced.

predmetov Zgodovina veterinarske medicine, Mikrobiološki praktikum

Keywords: History, veterinary medicine, domestication, education, ter Organizacija sistemov zdravja. Poklicno se ukvarja predvsem s preu-evolution

čevanjem vnetij mlečne žleze pri molznicah.

369

Mateja Gaber

SOKOL V NEMŠKI POEZIJI VISOKEGA SREDNJEGA VEKA

THE FALCON IN GERMAN POETRY OF THE HIGH MIDDLE AGES

Življenjepis

Animals have a rich history of playing various roles in medieval litera-

Mateja Gaber je lektorica za nemški jezik na Filozofski fakulteti Univer-

ture. At first, animals provided the materials used for creating physical

ze v Ljubljani in od leta 2018 predsednica Akademskega zbora Filozof-

texts, but in time they became part of the texts themselves. The founda-

ske fakultete. Predava nemščino na Oddelku za umetnostno zgodovino

tion of their integration in early medieval texts was biblical, scientific

ter na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Dokto-

and magical. My article presents the lyrical texts of the high medieval

rirala je iz srednjeveške književnosti, ki je tudi sicer predmet njenega

period which include the falcon, regarded as a bird of prestige in the

raziskovalnega dela. Študentski svet Filozofske fakultete ji je že dvakrat

Middle Ages. The sheer size of the book De arte venandi cum avibus by podelil nagrado za nadpovprečno pedagoško delo, prav tako je ob sto-Friderick II, Holy Roman Emperor, shows the value and status these letnici Filozofske fakultete za scenarij slavnostne akademije v Galluso-birds had in medieval society. In the Minnesang love poems of Küren-vi dvorani Cankarjevega doma prejela priznanje Filozofske fakultete za

berg, Dietmar von Aist and Heinrich von Mügeln, the falcon is a symbol

enkratni dosežek. V sklopu projekta Evropske noči raziskovalcev Huma-

of a new, ideal man – a knight who is brave, loving and noble due to

nistika, to si ti! je bila leta 2019 idejna vodja in avtorica multimedijskega proper upbringing and training.

projekta Triadni balet, leto kasneje je v okviru Evropske noči raziskoval-Keywords: Middle Ages, literature, Minnesang, animals, falcon cev organizirala aktivnosti ob 100-letnici parfuma Chanel No. 5 z inter-disciplinarnim projektom Fenomen Chanel. Dr. Mateja Gaber je amba-sadorka aktualnega projekta Evropske noči raziskovalcev Humanistika,

to si ti!, kjer je osrednja tema raziskovanja sobivanje človeka in živali. V

sklopu projekta je prevedla nemško srednjeveško liriko, ki tematizira ži-

vali ( Minezang). Za svoje delo je prejela nagrado prometej znanosti za od-lično komuniciranje za leto 2022. Pred kratkim je izdala tudi svoje prvo

leposlovno delo Svet, kot iz škatlice vzet.

370

Tim Prezelj

RAZVOJ IN STRUKTURA ODNOSA MED ČLOVEKOM IN OSTALIMI ŽIVALMI

THE EVOLUTION AND STRUCTURE OF THE RELATIONSHIP BE-

Življenjepis





TWEEN HUMANS AND OTHER ANIMALS


Tim Prezelj je diplomirani mikrobiolog in magister molekulske in

The relationship between humans and other animals was established at

funkcijske biologije, vzporedno pa je študiral tudi kognitivne znanothe very beginning of human evolution, and has naturally changed over

sti. Študijsko se je veliko izpopolnjeval v tujini, predvsem Nemčiji, Itali-time. In hunter-gatherer societies people hunted wild animals, main-

ji in Avstriji. Raziskovalno se posveča predvsem seksologiji, evolucijski,

ly for food and other raw materials. The process of domestication gave

konceptualni in teoretski biologiji, vizualizaciji podatkov in znanstveni

rise to new animal groups that were entirely dependent on humans and

ilustraciji. Zanima se tudi za umetnostno zgodovino in se trudi povezo-

were no longer a universal source of goods. Man, previously in a subor-

vati naravoslovne znanosti s humanizmom, pri čemer mu poseben iz-

dinate position, thus took greater control over the environment, leading

ziv predstavljajo transdisciplinarna področja in novi metodološki pris-

to the development of today’s complex societies. As part of this process,

topi. Trenutno je kot raziskovalec zaposlen na Medicinski in Pedagoški

animals are primarily treated as a means for people to achieve their fakulteti Univerze v Ljubljani. Na slednji kot asistent sodeluje tudi v pe-own interests, and over time four basic animal groups emerged: (i) the

dagoškem procesu ter se trudi za humanistične vidike naravoslovja nav-

original group of wild animals, which are more often seen in captivity in duševati mlajše generacije.

zoos and stuffed in various museums than in the wild; (ii) social animals, most closely associated with man, whose position is almost humanised;

(iii) farm animals, although abundant, are mostly seen as a mere source of food, and therefore are in the worst position; (iv) and finally, the most recent group is laboratory animals, which are mostly serve as substitutes for man in more invasive experiments. This further increases the alien-ation of humans from their original natural environment. However, the

fact remains that our survival today depends as much on the state of the

environment as it did in the time of our early ancestors.

Keywords: domestication, laboratory animals, domestic animals, wild animals, companion animals

371

Tadej Pavković

PO SLEDEH ŽIVINOZDRAVSTVA IN ZDRAVSTVENIH NADLOG GOVEDA NA

KRANJSKEM IN ŠTAJERSKEM V 17. STOLETJU

TFOLLOWING THE TRACES OF ANIMAL MEDICINE AND THE

Življenjepis

HEALTH PROBLEMS OF CATTLE IN CARNIOLIA AND STYRIA IN

Tadej Pavković je doktorski študent zgodovine na Filozofski fakulteti na





THE 17th CENTURY


Univerzi v Ljubljani, ki je za svoje magistrsko delo o govedu na Kranj-

The article deals with selected topics from the history of livestock med-

skem, Koroškem in Štajerskem v 16. in 17. stoletju prejel univerzitetno

icine in Carniola and Styria in the 17th century through the prism of

Prešernovo nagrado. Na izmenjavah se je študijsko in raziskovalno iz-

the medical treatment of cattle. The results are based on sources from

popolnjeval na Univerzi v Tübingenu, na inštitutu dunajske univerze za

archives of seigneuries – or feudal lords – mainly from account books.

kulturo tal (Universität für Bodenkuktur), Univerzi v Celovcu in Univerzi

These pieces of information were interpreted in the context of contem-

v Gradcu. Tadej Pavković je bil med študijem novinar redakcije za kul-

porary Hausväterliteratur and ethnological publications. Purchases of turo in humanistične vede na Radiu Študent, kjer je pripravljal različne

animal, plant and mineral medicines, and a likely example of a magic

novinarske prispevke, recenzije računalniških iger, leposlovnih del, te-

medical treatment, were identified. Examples illustrate successful and

levizijskih serij in humanističnih publikacij ter daljše oddaje o izbranih

unsuccessful animal medical treatments. Restrictions on animal move-

zgodovinskih temah. Na radiu tu in tam še vedno pripravi kakšno odda-

ments to avoid spreading transmissible diseases were also found.

jo, med letoma 2022 in 2023 je bil zaposlen kot odgovorni urednik Slo-

Keywords: history of veterinary medicine, animal diseases, animal venskega čebelarja, mesečnega glasila Čebelarske zveze Slovenije, ki bral-medical treatment, livestock farming, agricultural history

cem ponuja strokovne vsebine s področja čebelarstva.

372

Florin Cioban in Ioana Jieanu

MASKA (KOZA) IN KOLEDOVANJE V ROMUNSKIH OBIČAJIH

(GOAT) MASKS AND WASSAILING IN ROMANIAN CUSTOMS

from that of the others masks used in games and activities as it represents All over Romania wassailing remains a vast performance, with many and

a fictional beast, the image of a fabulous animal which tends to be an ab-

varied components used in its elaboration – words, music, gestures, dance

stract fertility symbol for the land.

and artistic representations – with each of these communication systems

Keywords: Romanian customs, wassailing, traditional masks, mas-making a contribution at the same time, successively or alternately to a

querade, goat

performance.

Traditional wassailing has a syncretic character, strongly marked by the

Življenjepis

presence of multiple component elements that condition and influence

each other, such as carols, musical instruments, dances, masks, and dis-





Florin Cioban


guises, together creating the whole or macrostructure, and which only to-

Cioban Florin je doktoriral na Univerzi Babes-Bolyai v Cluju Napoci z

gether can ensure the entire and total realisation of the message that is be-doktorsko disertacijo iz folklore in na Univerzi ELTE v Budimpešti iz

ing communicated. Due to this aspect, the separation or isolation of some

filologije. Je avtor številnih knjig, ki so izšle tako v Romuniji kot na Ma-microstructures from the whole, imposed by the necessities of study, is

džarskem in obravnavajo področja poučevanja romunskega jezika in

possible only from a theoretical point of view, as in fact they make an in-

književnosti, književnosti za otroke, literarne folklore in kulturne an-

separable unit. Therefore it is normal to pay the same attention to those

tropologije. Je avtor mnogih znanstvenih člankov v romunskih in evrop-

elements that are actually of no dramatic essence, but of lyrical or narra-

skih revijah. Univerzitetni profesor na Fakulteti za književnost Univerze

tive essence, apart from the masks or disguises, which have an obviously

v Oradei je 12 let delal kot lektor romunskega jezika, književnosti, kultu-

theatrical character. This is because is it only when all these elements are re in civilizacije v Ljubljani in Budimpešti.

united that they give wassailing an air of the spectacular, each contribut-

ing, more or less, to the intended meaning. Masks and their relationship





Ioana Jieanu


with various games and activities that mimic animals and other figures

Ioana Jieanu je lektorica romunskega jezika na Filozofski fakulteti Uni-

have often been studied, with folk theatre and customs the object of many

verze v Ljubljani, kjer trenutno poučuje romunščino za tujce, in docent-

investigations, some of which have an interdisciplinary character.

ka na Univerzi v Ploieștiju (UPG). Svojo raziskovalno dejavnost, ki se One of the most common masks used in this way is “the goat”, a figure re-osredotoča na jezik romunskih preseljevanj, je strnila v doktorski diser-

lated to rourița or “blind man” whose existence has been attested in Europe taciji Romunsko-španske jezikoslovne interference in v svoji postdoktorski since at least early antiquity. The theatrical image of the goat is different študiji Onomastične in jezikovne interference v jeziku migracij.

373

Jana Brankovič

PODOBNOSTI IN RAZLIKE V ZGRADBI UDOMAČENIH ŽIVALI IN ČLOVEKA

SIMILARITIES AND DIFFERENCES IN THE STRUCTURE OF DO-

modern, urban people seem to have to “humanise” the appearances of





MESTICATED ANIMALS AND HUMANS


their pets.

Throughout human history, people have attempted to domesticate dif-

Keywords: anatomy, structure, musculoskeletal system, similarities, ferent types of animals for various purposes. The structure and phys-differences

iology of humans and domestic animals (horses, cattle, goats, sheep,

pigs, dogs, and cats) are somewhat similar, yet differences can be ob-

served due to adaptations to the specific needs of each species, most

Življenjepis

of which are a result of natural selection. The domestication of ani-

mals is always accompanied by distinct changes in morphology, phys-

Jana Brankovič se je rodila v Ljubljani, kjer se je tudi izobraževala. Po

iology, and behaviour caused by the artificial selection of individuals

končani Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani je pridobila naziv for breeding. In the past, the most important traits for this selection

doktor veterinarske medicine. Pred leti je zagovarjala doktorsko diser-

were animal production, reproduction, and attentiveness (character).

tacijo iz veterinarske medicine. Zaposlena je na Veterinarski fakulteti v

Nowadays, as more and more people live in urban areas, increased hu-

Ljubljani, kjer poučuje predmet Anatomija domačih živali. To je njen

man activity in the selection of animals kept as pets can be observed,

prvi prispevek v družboslovni monografiji.

influencing in particular the morphology and lifestyle of companion

animals. The original purpose and functionality for which a particular

species or breed was bred has thus become secondary. In this chapter,

anatomical differences and similarities in morphology, especially in

the musculoskeletal systems, in farm animals and those kept as pets

are presented in relation to humans, with these characteristics caused

or at least influenced by human breeding selection, both planned and

unplanned. Morphological differences caused by human selection –

including between breeds of the same species – are mainly found in

the facial region of the skull in dogs and cats, in the thoracic and ab-

dominal region in pigs and dogs, in tail length in several species, and

in body size. Using examples, we have tried to illustrate the need that

374

Irena Golinar Oven

VIRUSNE BOLEZNI: NAČINI ŠIRJENJA VIRUSA AFRIŠKE PRAŠIČJE KUGE

IN BIOVARNOSTNI UKREPI

VIRAL DISEASES: MODES OF SPREAD OF AFRICAN SWINE

Življenjepis





FEVER VIRUS AND BIOSECURITY MEASURES


Diplomirala je na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Kasneje se je vpisa-

The interconnections among humans, animals and the environment

la na študij biomedicine in uspešno zagovarjala magistrsko delo z nas-

have created a new dynamic in which the health of each of these is in-

lovom Razširjenost prašičje influence na velikih farmah prašičev v Sloveniji, extricably linked. The increase in international traffic, the rapid growth

nekaj let kasneje pa doktorsko disertacijo z naslovom Izdelava in uporaba of the human population, and the expansion of settlement in the land-serološkega profila za ukrepe proti nekaterim povzročiteljem prašičjega respi-scape increase the possibility of microbial transmission between ani-

ratornega bolezenskega kompleksa na veliki farmi prašičev.

mals and humans. Climate change, intensive agriculture, and the de-Zaposlena je na Veterinarski fakultetii Univerze v Ljubljani na Kliniki za

struction of natural habitats allow new ways of disease transmission prežvekovalce in prašiče, ki spada pod okrilje Klinike za reprodukcijo in

in animals and humans and lead to the emergence of new and already

velike živali. Je namestnica vodje Laboratorija za serologijo in asistentka forgotten diseases. For example, African swine fever was considered an

pri predmetih Bolezni in zdravstveno varstvo prašičev, Osnove klinič-

exotic pig disease not so long ago, but it has now been circulating in Eu-

ne diagnostike in Klinična praksa. Sodeluje pri različnih nacionalnih in

rope for several years.

mednarodnih raziskovalnih projektih ter pri različnih izobraževanjih,

Biosecurity is a system of measures to prevent or reduce the risk of dis-

predvsem rejcev in veterinarjev. Je tudi strokovna svetovalka na podro-

ease introduction into livestock. These measures are important for ani-

čju zdravstvenega varstva prašičev (ogledi prašičjih farm, oblikovanje iz-

mal health, preservation of the environment, and protection of human

vedenskih mnenj, laboratorijska diagnostika).

health.

Keywords: pigs, viral diseases, African swine fever, virus transmission, biosecurity

375

Marija Mojca Peternel

ODNOS TISKA DO ŽIVALI V 19. IN V ZAČETKU 20. STOLETJA

THE ATTITUDE OF THE PRESS TOWARDS ANIMALS IN THE 19th

Življenjepis





AND EARLY 20th CENTURIES


Po končanem študiju nemščine in zgodovine je leta 2000 na Oddelku za

The changed attitude towards nature brought about by Romanticism,

zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani končala magistrski

which was reinforced especially in the 19th century, also brought about

študij. Pet let pozneje je na istem oddelku branila doktorsko disertaci-

a different view of animals. In the newspapers that mirrored the times

jo z naslovom Nemški časopisi na Slovenskem v revolucionarnem letu. Od in which they were published, this was evident in the flood of different

leta 2012 docentka za področje slovenske in obče zgodovine 19. stoletja.

publications from a wide and colourful range of journalistic sources.

V središču njenega znanstvenega raziskovanja so predvsem nemški ča-

The content of what was written was quite varied, with appeals to the

sopisi in sodobna zgodovina 19. stoletja.

reading public to protect the environment and animals, as well as edu-

cational and literary texts, or simply news items that aroused attention,

tension, excitement, and offered topics for discussion.

Reading records dating back more than a hundred years often evokes

contemporary articles of this kind, which, with minor stylistic and mor-

phological corrections, could easily be reprinted in today’s newspapers.

Keywords: animals, history, 19th century, newspapers

376

Katarina Švab

KNJIŽNICE KOT JAVNI PROSTORI V SOBIVANJU Z ŽIVALMI

LIBRARIES AS PUBLIC SPACES IN COEXISTENCE WITH ANIMALS

Življenjepis

In the past libraries kept animals, especially cats, to protect valuable Katarina Švab je docentka na Filozofski fakulteti, na Oddelku za biblio-books from rodents. Moreover, research confirms that the presence

tekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Doktorirala je leta 2016

of animals has positive effects on both the well-being of library users

z naslovom doktorske disertacije »Atributi in relacije v bibliografskih in-

(especially children, adolescents, students, and the elderly) and social

formacijskih sistemih«. Leta 2016 je začela delati kot visokošolska knji-

interaction. The aim of this article is to present the ways, forms and žničarka v oddelčni knjižnici in kot asistentka vodila vaje za študente.

frequency of interaction between animals and humans in the public

Od leta 2019 predava predmete, povezane s področjem digitalnih knji-

spaces of Slovenian and foreign public libraries. The analysis of the žnic, izgradnjo knjižničnih zbirk, katalogizacije in splošnih knjižnic.

content of websites and social networks of Slovenian public libraries Njeno raziskovalno področje so knjižnični katalogi, digitalne knjižnice,

has shown that animals are rarely present in Slovenian libraries, and

knjižnični uporabniki, uporabniške izkušnje in storitve v splošnih knji-

there are still many opportunities to develop a greater number of new

žnicah. Aktivno sodeluje v programski skupini ter se aktivno udeležu-

approaches and activities in this regard. In Slovenian public libraries je mednarodnih konferenc in izobraževanj. V soavtorstvu je sodelova-there are rich collections about animals, in 19 libraries there are profes-

la pri učbeniku Organizacija knjižničnih zbirk (2019) ter je (so)avtorica

sional programmes with a therapy dog to encourage children to read,

dvanajstih izvirnih znanstvenih člankov.

but less often are there any forms of training and other professional and

social events about and with animals. Public libraries around the world

have received awards for their activities with animals. Libraries often

keep animals (especially fish and cats), although it is also necessary to

formulate policies that include ethical, safety, health, and other animal

welfare aspects to avoid unpleasant situations. Public libraries thus have

many opportunities to prepare and implement innovative approaches

to strengthen their role in the local community and society at large.

Keywords: libraries, animals, public spaces, library services

377

Darko Čuden

KAJ JE DALJŠE, KO SE VLEČE, JARA KAČA ALI KURJA ČREVA OZIROMA KAM IN

KDAJ PRIDE PO POLŽJE PIKL POLŽ? NEKAJ DROBCEV O ŽIVALSKOSTI V JEZIKU

A FEW TIDBITS ON ANIMALITY IN LANGUAGE

Življenjepis

The subject of the paper is animal names as a starting point for marking

Darko Čuden je kot izredni profesor zaposlen na Oddelku za germani-

the human world under the auspices of the universe. The coexistence

stiko z nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Lju-of humans with animals and vice versa leaves many traces in the lan-

bljani. Njegova znanstveno-raziskovalna in pedagoška dejavnost sega

guage. These are manifested at all linguistic levels, they can be found

na mnoga področja: morfologija, besedotvorje, kontrastivna analiza, se-

in almost all text types and all linguistic genres, regardless of stylistic, mantika, leksikologija, onomastika in slovaropisje. Prevaja iz norvešči-temporal and terminological characteristics. The selection includes an-

ne, danščine, švedščine, nemščine, angleščine (za gledališče pa tudi iz

imal names and their derivatives in phrases in the broadest sense of španščine in portugalščine).

the word, lexicalisation and unclassification, word-forming possibilities in the relationship male : female and adult : non-adult, objectivity

and conceptuality and related transferred meanings, implicit animali-

ty, proper noun environment and the coexistence of texts and pictures.

The range of appearances and exploration of the animal in language seems inexhaustible.

Keywords: animals, language, phraseology, word formation, vocabulary 378

Andreja Retelj

PREZENTACIJE ŽIVALI PRI POUKU NEMŠČINE V OSNOVNI ŠOLI





Andreja Retelj


Življenjepis

Andreja Retelj je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani študirala

THE PRESENTATION OF ANIMALS IN GERMAN AS A FOREIGN

nemščino in se po končanem študiju zaposlila kot učiteljica nemščine





LANGUAGE CLASSES


na Gimnaziji Novo mesto. Leta 2014 je uspešno zaključila doktorski štu-

dij na področju didaktike tujih jezikov. Po doktoratu se je pridružila Od-

delku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske

In this article, we show how German curricula in elementary school fakultete, kjer je najprej kot asistentka in zdaj kot visokošolska učitelji-provide opportunities for the inclusion of animals and how this topic

ca dejavna na področju didaktike nemščine. Njeno pedagoško delo je

is treated in selected textbooks. The analysis of two German elementary

usmerjeno v poučevanje bodočih učiteljev in učiteljic nemščine, med-

school curricula shows that animals are one of the topics that should

tem ko se raziskovalno posveča terciarni didaktiki, vplivu tehnologije

be covered in class and through which reading and speaking skills na učenje in poučevanje tujih jezikov, testiranju jezikovnega znanja, več-

should be developed. The analysis of the selected textbooks shows that

jezičnosti ter poučevanju tujega jezika v različnih starostnih obdobjih.

the focus of the treatment of animals is on general language and com-

V zadnjem času je velik del njenega raziskovanja namenjen vključeva-

munication objectives. In addition to the basic vocabulary for naming

nju otroške literature v pouk nemščine, kjer jo zanimajo zlasti inovativ-

animals that students learn and use, other language objectives are often

ni pristopi pri poučevanju s pomočjo slikanic.

addressed. We conclude the paper with ideas for teaching about animals using methods and approaches not found in textbooks, but which

Andreja Retelj je članica različnih delovnih skupin pri Ministrstvu za iz-

have been shown to be effective in light of recent findings in the field of obraževanje in Zavodu RS za šolstvo ter že več let predsednica Državne

neurodidactics and integrated foreign language learning.

predmetne komisije za nemščino na splošni maturi.

Keywords: animals, teaching German, methods, approaches, textbook

analysis

379

Urška Valenčič Arh

O KURAH BREZ GLAVE, POČENIH MAČKIH IN DRUGIH ŽIVALSKIH

FRAZEMIH V OTROŠKI IN MLADINSKI LITERATURI

ANIMAL PHRASES IN CHILDREN’S AND YOUNG PEOPLE’S

Življenjepis





LITERATURE


Urška Valenčič Arh je diplomski študij nemščine iz prevajanja in tol-The subject of this paper is phraseological units with an animal com-

mačenje zaključila na Univerzi Karla in Franca v Gradcu. Po študiju je

ponent in a selected corpus of Slovenian children’s and young adult lit-

bila aktivna kot prevajalka in tolmačka. Na ljubljanski Filozofski fakul-

erature published between 2000 and 2018. The aim of this paper was

teti je leta 1999 zaključila magistrski študij in leta 2013 doktorski študij.

to investigate which animal phraseological units appear in the selected

Na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko Filo-

corpus, how they are used and how writers have exploited their phra-

zofske fakultete Univerze v Ljubljani se je leta 1996 zaposlila na delov-

seological potential. We were also interested in semantic analysis in nem mestu lektorice. Leta 2015 je bila izvoljena v naziv docentke. Peda-context. Animals have always provided a basis for mapping onto hu-goško in znanstveno je dejavna na področju prevodoslovja, leksikologije

mans through their appearance and characteristics, which is why the

in frazeologije, iz katere je tudi doktorirala. Na mednarodnem področju

language has given rise to a large number of stable phraseological units.

sodeluje pri številnih projektih.

In phraseology, their characteristics and interrelationships are empha-

sised, as well as the role of animals as companions to man.

Keywords: phraseology, comparative phraseological units, pragmatic idiom, modification, portrait, children’s and young adult literature

380

Milena Mileva Blažić

OD EZOPA DO TREH BOTER LISIČIC: ŽIVALI V PRAVLJICAH, BASNIH,

VEZENINAH, TAPISERIJAH IN ŠE KJE

FROM AESOP TO THE THREE GODMOTHERS FOXES – ANIMALS IN

Življenjepis

FAIRY TALES, FABLES, EMBROIDERY, TAPESTRIES AND MORE

Milena Mileva Blažić je redna profesorica na Pedagoški fakulteti Univer-

The article presents the literary characters of man and animals in sci-ze v Ljubljani. Njeno področje znanstvenega raziskovanja je humanisti-

entific literature in the so-called type indexes of animal fairy tales (ATU

ka in znotraj nje literarne vede. Ukvarja se z mladinsko književnostjo,

and Mojca Kropej Telban). Then the same characters are presented in literarno didaktiko, pravljicami in pravljičarkami, medkulturnostjo ter

ancient literature – Aesop’s fables (Prometheus and man, which explains

primerjalno mladinsko književnostjo in slikanicami. Leta 1992 je izdala

the man-animal dichotomy in literary terms). The motif of the fox and

knjigo Kreativno pisanje: priporočnik vesele znanosti od besede do besedila, the crow from Aesop’s fables can be found centuries later in the medieval

nato so v letih 1995, 1996 in 1997 izšli trije delovni zvezki z istim nas-

Bayeaux Tapestry, and many other animals in the six tapestries entitled

lovom. Milena Blažić je vodila številne pedagoške seminarje za učitelje

Lady and the Unicorn. In terms of literary history, the influence of human slovenščine, mentorje literarnih krožkov in knjižničarje v Sloveniji, Ita-and animal characters is emphasised, and vice versa (e.g. the fox). The liji in Avstriji. Bila je sourednica pesniške antologije Peti letni čas: 100 naj character of the fox is also associated with Slovenian youth literature, and pesmi za mlade (2001) in soavtorica dvakrat nagrajenih beril za osnovne indeed the fox and many other animals have appeared continuously in

šole Svet iz besed 7 (druga nagrada na bolonjskem knjižnem sejmu (2003) various media since antiquity, especially in illustrations for texts. Among in prva nagrada na frankfurtskem knjižnem sejmu (2003)). Med letoma

Slovenian fairy tales, I highlight The Three Godmothers Foxes from a 1973

2001 in 2004 je bila nosilka projekta Ciljnega raziskovalnega programa

collection of Rhenish fairy tales, The Beasts of Rezia. The foxes were depict-

(CRP) Razvoj bralnih zmožnosti z bralno značko. Sodeluje v dveh pro-

ed in 2020 by the artist Črt Frelih and then set to music a year later by Jani jektih EU s področja mladinske književnosti in IKT ter je članica dveh

Kovačič ( Fox Polka). The Rhesian beasts were part of the event European znanstvenih združenj: Nordic Network for Children‘s literature in IR-Researchers’ Night – Humanities rock!, which students from the Acade-

SCL (International Research Socitey for Children‘s Literature). Leta 2012

my of Fine Arts and Design of the University of Ljubljana also took part

je prejela Trubarjevo priznanje za ohranjanje kulturne pisne dediščine.

in. Arguments and examples are given to show that artists of the ancient

Leta 2020 je sodelovala pri projektu Evropska noč raziskovalcev – Huma-

and medieval periods, as today, created by copying nature, copying other

nistika, to si ti! in z znanstvenim prispevkom v monografiji Fenomen Cha-people’s works, copying the memory of both, and creating images based

nel skušala odgovoriti na vprašanje: Kaj imajo skupnega Biblija, Grimon written descriptions or imagination.

move pravljice in Chanel N° 5.

Keywords: fairy tale, fable, Aesop, Bayeux Tapestry, Lady and the Unicorn, Three Godmothers Foxes

381

Irena Samide

KNJIŽEVNOST KOT MORALNI OPOMIN – ŽIVALSKE ZGODBE MARIE VON

EBNER-ESCHENBACH

LITERATURE AS A MORAL ADMONITION: ANIMAL STORIES BY

Življenjepis

MARIE VON EBNER-ESCHENBACH

Irena Samide je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani študirala The article discusses the animal stories of Marie von Ebner-Eschenbach

germanistiko in primerjalno književnost, delala nekaj let kot svobod-

(1830–1916), the most important Austrian women writer of the 19th

na prevajalka, učiteljica nemščine in novinarka in se nato zaposlila na

century. In all three stories considered – Krambambuli, The Pomeranian Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko Filozof-and The Finch – animals appear as central protagonists, and the author ske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer danes kot izredna profesorica za

demonstrates her distinct social and ethical sensibility while critical-

književnosti v nemškem jeziku poučuje nemško književnost 19. stole-

ly questioning the hierarchical relationship between humans and ani-

tja, literarno teorijo in literarno didaktiko. Opravila je daljša študijska mals. The narrative perspective is still embedded in the traditional an-in raziskovalna bivanja v Berlinu, Mannheimu, Münchnu in na Dunaju.

thropocentric view of the world, characteristic of the 19th century. At the Raziskovalno se ukvarja zlasti z nemško-slovenskimi vzajemnimi lite-same time, particularly in the story Krambambuli, there is a critique of rarnimi odnosi, zgodovino germanistike in pouka nemščine, nemško

anthropomorphism, paving the way for more contemporary approach-

književnostjo 19. stoletja, študijami spolov in literarno didaktiko. Mdr. je es to the treatment of animals.

članica programske skupine Medkulturne literarnovedne študije in slo-

Keywords: literary animal studies, Marie von Ebner-Eschenbach, ani-

venska koordinatorica mednarodne doktorske šole Mannheim-Ljublja-

mal stories, human-animal, Austrian literature

na-Zadar pod okriljem DAAD (2020–2023). Aktivno je vpeta v oddelčno

in fakultetno upravljanje, tako je bila od leta 2018 do 2021 predstojnica

Oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko, za man-

datno obdobje 2021–2025 pa je bila izvoljena za prodekanjo Filozofske

fakultete. Študentski svet FF ji je v letih 2009 in 2019 podelil priznanji

za nadpovprečno uspešno pedagoško delo, leta 2020 je dobila priznanje

Filozofske fakultete za pedagoško in raziskovalno delo.

382

Neva Šlibar

PISATI PTICE – K OPOLNOMOČENJU ŽIVALI V SODOBNEM NEMŠKEM

ROMANU

TO WRITE ABOUT BIRDS – ANIMAL EMPOWERMENT IN THE CON-

Življenjepis





TEMPORARY GERMAN NOVEL


Neva Šlibar, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani (rojena 1949 v Tr-

The paper focusses on three contemporary novels in German, published

stu), se je šolala in izobraževala na Dunaju, v Ljubljani in Zagrebu; zapo-

in the last fifteen years: Gertrud Leutenegger’s Matutin (2008), Uwe Timm’s slena je bila na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, najprej kot lek-Vogelweide (2013) and Esther Kinsky’s Hain (2018). Analysed from the per-torica za nemški jezik, nato asistentka, docentka in izredna profesorica

spective of the goals and theoretical premises of human-animal studies,

za področja moderne in sodobne nemške književnosti. Od leta 2000 da-

the books use different strategies to help them overcome anthropocentric

lje je bila redna profesorica, v letih 2002–2003 je vodila fakulteto kot deand -morphic positions. The openness of style and meaning used, creating

kanja, od 2004 do 2010 je bila predstojnica Oddelka za germanistiko z

fluidity and polysemy of the narrative worlds as well as the structural ele-nederlandistiko in skandinavistiko. Od leta 2012 je v pokoju.

ments, prove effective, as they stimulate active readings. The birds are treat-Bila je dejavna v sedmih jezikovno- in znanstvenopolitičnih projektih

ed as “material-semiotic” beings (to use the term adopted by Borgards and

EU na področju večjezičnosti. Strokovna in znanstvena težišča so pred-

Haraway), their cohabitation with humans is enacted in different ways,

vsem na naslednjih področjih: sodobne literature v nemškem jeziku,

from a respectful distance to feelings of compassion and responsibility for literarna teorija, feministična literarna veda in literarna didaktika za their memory. All three novels succeed in freeing the birds from tradition-nemščino kot tuji jezik.

al symbolic nets and emphasising their material, bodily, existence.

Keywords: contemporary German novel, birds, human, coexistence, empowerment

383

Uršula Berlot Pompe

ŽIVALI IN ŽIVALSKOST V SODOBNI UMETNOSTI

ANIMALS AND ANIMALISM IN CONTEMPORARY ART

highlight ethical, political or ecological problems of contemporary soci-

Posthumanism, defined by critical upheavals and attempts to overcome

ety, and visually explores the possibilities of new forms of coexistence

a dualistic conception of humans and animals, also gives rise to new ar-

and communication with animals and other nonhuman living beings.

tistic approaches in the field of contemporary art, which draw attention

Keywords: posthumanism, human-animal, contemporary art, anthro-

to the problems of laboratory experiments on animals, animal breeding

pocentrism, bioart

and pollution in the food industry, and shed light on borderline aspects

of bioethics, bioengineering and genetic experiments. In the context of

contemporary art, animals do not appear as passive representations, Življenjepis

metaphors or symbols, but as living actors with transformative ethical,

political and aesthetic potential that change both art and society. The

Uršula Berlot Pompe je vizualna umetnica in umetnostna teoretičarka,

text sheds light on notable differences between modern and postmod-

ki poučuje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v

ern sensibilities towards animals in art and, in reference to the Deleuz-

Ljubljani. Umetniško in raziskovalno se ukvarja s presečišči umetnosti,

ian concept of “becoming-animal”, emphasises the importance of meta-

znanosti in filozofije. Je avtorica monografije o Duchampu in člankov s

morphosis, transformation and becoming in the process of annulment

področja teorije umetnosti.

of a conventional notion of the human. The hybridisations of humans

and animals in the work of Mathew Barney, the ambivalence between

seeing “meat” and an emphatic reaction to Damien Hirst’s animals in

formaldehyde, or the ironic humour or discomfort evoked by grotesque

scenes with stuffed animals in the works of Mike Kelly, all reveal artistic tendencies towards a free, critical and subversive redefinition of the animal, human and cultural. The development of the modern sciences and

high technology, cybernetics, genetics, microbiology and biotechnology

echoes changes in the field of humanities, culture and art, where in the

light of post- or transhumanism and the criticism of anthropocentrism

new definitions of natural, organic, animal and human are born. Con-

temporary visual art reflects anxiety, fear or enthusiasm for genetic and

biotechnological experiments, uses technological and scientific tools to

384

Eva Boštjančič in Maša Černilec

ČLOVEK IN PES NA DELOVNEM MESTU – POGLED NA PSIHOLOŠKE

POTREBE, MOTIVACIJO IN VEDENJE

MAN AND DOG IN THE WORKPLACE – A DIFFERENT PERSPEC- Življenjepis

TIVE ON PSYCHOLOGICAL NEEDS, MOTIVATION AND BEHAVIOUR Eva Boštjančič

Eva Boštjančič je redna profesorica za psihologijo dela in organizacije na

Each individual has needs that drive them toward specific goals. Some Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete (Univerza v Ljubljani). Razi-needs are primary or innate, and others are acquired through develop- skovalno se ukvarja s področjem talentov, medkulturno inteligentnostjo, ment. Meeting and living with animals has many positive benefits for vodenjem v organizacijskem okolju, z vračanjem na delo po izgorelosti humans due to their ability to meet particular human needs. In this oziroma po daljši bolniški odsotnosti idr. Ob tem tudi svetuje, vodi de-chapter, we will review the research on the satisfaction of needs (e.g. so- lavnice, predava zaposlenim v gospodarstvu in javnem sektorju ter ureja cial integration, independence, health) related to coexistence between spletno stran www.psihologijadela.com.

humans and dogs. A dog can appear in different roles in a person’s life – Maša Černilec a companion dog, an assistance dog, or even a working dog. This chapter

will present an overview of current research on the roles of companion Maša Černilec zaključuje magistrski študij psihologije na Filozofski fa-and assistance dogs in the workplace. We will also present the results of kulteti (Univerza v Ljubljani). Psihologijo poučuje na srednji šoli, poleg our research, which aimed to explore to what extent and how a dog can tega pa izvaja delavnice mehkih veščin za različne skupine udeležencev.

meet human needs related to work and the workplace.

Čeprav jo zanimajo različna področja psihologije, se raziskovalno ukvar-

ja predvsem s spolnim vedenjem mladostnikov in mladih na prehodu v

Keywords: dog at work, assistance dog, companion dog, psychological odraslost.

needs, motivation.

385

Priscila Gulič Pirnat

TEŽAVE PRAVNEGA POLOŽAJA NEČLOVEŠKIH ŽIVALI

PROBLEMS OF THE LEGAL STATUS OF NONHUMAN ANIMALS

Življenjepis

The article deals with the problem of bringing totalisation under the Priscila Gulič Pirnat je ustanoviteljica Civilne iniciative za izboljšanje term “animal” to a common denominator, which appears in law as a re- pravne zaščite živali (2010) in aktivno sodeluje z vladnimi organi pri iz-duction to the status of an object, a piece of property, a thing. The current boljšanju pravne zaščite živali v RS. Zelo dejavna je bila pri prepovedi legal status of nonhuman animals as objects is a grey area, and thus we vzreje in lova živali za pridobivanje krzna, kož in perja, uporabe prostoži-treat them as things, as “non-thing” things, and as “sentient” things. We večih živali v cirkuških ipd. predstavah, evtanazije živali v zavetiščih ter examine the position of animals using a variety of theories and discuss pri zagovarjanju inkriminacije malomarnega ravnanja z živalmi. Bila je alternative ways of understanding the legal rights of nonhuman animals članica Sveta za živali, posvetovalnega telesa župana pri Mestni občini that we look beyond legal personhood.

Nova Gorica in je članica švicarskega združenja Global Animal Law. Leta

Keywords: animal law, animal ethics, animal protection, animal legal 2021–2022 je zaključila študijski program AniLex – Pravo živali na Åbo rights, legal personhood

Akademi Univerze na Finskem.

Je doktorska študentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Uni-

verze v Ljubljani, njeno raziskovalno delo se osredotoča na razmerje med etiko živali in pravno zaščito živali. Napisala je več člankov o dobrobiti in pravicah živali ter bila urednica znanstvenih monografij s pod-

ročja prava.

Zaposlena je kot vodja Osrednje humanistične knjižnice na Filozofski fa-

kulteti Univerze v Ljubljani.

386

Roman Kuhar

ŽIVALI KOT SODRŽAVLJANI: RAZVOJ SOCIOLOGIJE ŽIVALI

ANIMALS AS CO-CITIZENS: THE DEVELOPMENT OF ANIMAL

Življenjepis





SOCIOLOGY


Roman Kuhar je sociolog in raziskovalec, redni profesor na Oddelku za

This paper presents contemporary trends in the emerging sociology of sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se animals, where the authors use innovative methodological and episte- ukvarja z vprašanji diskriminacije, človekovih pravic, državljanstva in mological approaches to take existing sociological and political theo- politikami enakosti. Sodeloval je v več domačih in mednarodnih razi-retical concepts and apply them to the question of animals and animal skovalnih projektih in izdal več knjig, med drugimi tudi Anti-gender Cam-coexistence in our society. Particular emphasis is given to the issue of paigns in Europe: Mobilizing against Equality (z D. Paternotte, Rowman & Li-citizenship, as one of the basic principles of establishing equality among ttlefield International, New York, 2017), za katero je prejel nagrado ARRS

human beings, and to the possible application of citizenship to domesti- Odlični v znanosti 2018. Med leti 2017 in 2021 je bil dekan Filozofske fakul-cated animals as fellow members of our political community, to whom, tete UL, trenutno pa je pridruženi urednik pri reviji Social Politics (Oxford as fellow citizens, not only negative but also positive rights are due.

University Press) in predsednik Slovenskega sociološkega društva.

Keywords: animal sociology, citizenship, political theory, critical animal studies

387

Igor Pribac

SODRŽAVLJANKA MUCA?

CO-CITIZEN KITTY?

Življenjepis

Although the moral status of animals is recognised in societies that re- Po študiju filozofije in sociologije je bil zaposlen na Oddelku za filozofi-spect human rights, this remains only partial and insufficient. Equal jo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Med letoma 2011 in 2021 je treatment of equals, and research that has attributed selfhood to many tam predaval kot izredni profesor. Ukvarjal se je z zgodovino politične in animals, demand that we grant them human rights. Since these include socialne misli in filozofije zgodovine. Nato se je njegov interes preselil k political rights, we should recognise some animals as fellow citizens. Do- sodobni normativni politični filozofiji in praktični etiki, zlasti k bioetiki, mestic and industrial animals, with which we humans interact and cre- ki jo je – poleg okoljske etike – tudi zasnoval kot univerzitetni predmet in ate new value, deserve the status of full citizens, others the status of den- jo predaval. Je predlagatelj in urednik prevodov v slovenščino prvih dveh izens, and others, living in remote areas, should be recognised as having referenčnih del s področja etike živali – Živalskega vprašanja Paole Cavali-their own political sovereignty. The article is focused on the first group.

eri (2006) in Praktične etike Petra Singerja (2011). Sodeloval je v slovenski Keywords: moral status of animals, human rights, humanism, animal kampanji proti vivisekciji živali in je soavtor predloga Zakona o pomoči citizenship, Jeremy Bentham.

pri prostovoljnem končanju življenja. Ta želi možnost mile smrti, ki jo

naklanjamo ljubljenim nečloveškim živalim, podeliti tudi človeškim.

388

Tomaž Grušovnik, Reingard Spannring in Branislava Vičar

KRITIČNA ANIMALISTIČNA PEDAGOGIKA – MEDPRESEČNO

IZOBRAŽEVANJE ZA ETIKO ŽIVALI

CRITICAL ANIMAL PEDAGOGY – INTERSECTIONAL TRAINING IN Življenjepis





ANIMAL ETHICS


Tomaž Grušovnik

Along with the environmental and climate crisis and social inequalities, Tomaž Grušovnik je izredni profesor in višji znanstveni sodelavec na Pe-we can consider animal abuse as one of the greatest civilisational chal- dagoški fakulteti Univerze na Primorskem. V slovenščini je objavil osem lenges. According to United Nations statistics, more than seventy billion knjig, med njimi Karantenozofijo (zanjo je prejel nacionalno nagrado pro-land animals are killed annually, and even in a small state like Slovenia metej znanosti) in Midva ne bova rešila sveta! (knjiga je bila nominirana za these numbers are not negligible. If we keep in mind that the principle of Rožančevo nagrado za najboljšo zbirko esejev), souredil pa je tudi zbor-sustainable development is recognised in the related white paper as the nik Environmental and Animal Abuse Denial (Lexington, 2020). Grušovnik foundation of the Slovenian educational system, it becomes obvious that je bil Fulbrightov štipendist (Univerza Nove Mehike, ZDA, 2009), gostu-the human relationship to animals is an important challenge for mod- joči profesor na Univerzi v Oslu (2011) in Univerzi v Tampereju (2022) ter ern pedagogy. For this reason, the proposed chapter sets out to demon- predsednik Slovenskega filozofskega društva (2018–2020).

strate critical animal pedagogy as the discipline which, according to the

authors of the present text, is the best starting point both for reflection Reingard Spannring on the role of the educational system in the development of transspecies Reingard Spannring je študirala sociologijo na Univerzi na Dunaju in relations and for practical guidelines on actual behaviours.

Univerzi v Sussexu. Je predavateljica in raziskovalka na Inštitutu za pe-

Keywords: animal ethics, critical animal studies, critical pedagogy, criti- dagoške znanosti Univerze v Innsbrucku v Avstriji. Njeni glavni razisko-cal animal pedagogy

valni interesi vključujejo kritične animalistične študije, raziskave okolj-

skega izobraževanja in filozofijo izobraževanja.

Branislava Vičar

Branislava Vičar je izredna profesorica za slovenski jezik na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Njeni glavni raziskovalni interesi vključujejo kritično diskurziv-

no analizo, kritične animalistične študije in sociolingvistiko. Uredila je znanstveno monografijo Pojmovanja živalskih smrti: antropocentrizem in (ne)možne subjektivitete (Annales ZRS, 2020). V svojem raziskovalnem delu preučuje razmerje med jezikom in družbenimi procesi, družbenimi

strukturami in družbeno spremembo.

389

Jerca Legan

VELIKA IN MALA KREATURA





CREATURES BIG AND SMALL


Življenjepis

When it comes to the issue of equality and freedom in relation to na- Jerca Legan je doktorirala iz filozofije in teorije vizualne kulture na ture, a dilemma arises as to who is really more privileged. An animal that Univerzi na Primorskem, kjer je tudi poučevala. V letu 2023 zaključuje lives instinctively, is connected to nature in its essence, and thus con- postdoktorski študij mednarodnih odnosov in globalnih politik v Žestantly and instinctively draws from it for its existence? Or a man who nevi. Prihaja iz Novega mesta, a je takoj po gimnazijski maturi odšla na lives rationally, who is not (any longer) connected to nature in its essence študij v Ljubljano in skoraj tri desetletja ustvarjala, bivala in potovala po and only tries to feed himself from its sources through conscious (albeit svetu. Uveljavljala se je kot raziskovalna novinarka in odgovorna uredni-mindless) exploitation? So who is the big and who is the small creature? ca pri tiskanih medijih, reporterka in redaktorica na javni televiziji ter What can they give each other, what can they take away from each other? kot univerzitetna predavateljica, vodja dogodkov in strokovnjakinja za How can they learn from each other? I analysed their similarities (na- strateško komuniciranje v Sloveniji in tujini. Poleg znanstvenih raziskav ture, feelings, intuition, authenticity, power) and differences (physicality, na področju humanistike je ponujala medijsko produkcijo in analize. V

mind, consciousness, abuse).

zadnjem obdobju je začela razvijati trajnostni turizem na Bledu in aktiv-

Anthropology conducts interdisciplinary research on humans, based on neje sodelovati pri avdio-vizualni produkciji kot igralka, scenaristka in the fundamental methodology of participant observation. I reevaluated koproducentka. Je avtorica štirih samostojnih knjig – opus dveh znan-my findings through the perspective of coexistence with nature and the stvenih monografij o družbenih pojavih Razgaljena: Žensko branje v Slo-natural, where I watched the big and small animals that I encountered veniji in Razgaljeni: Medijski fenomen elit v Sloveniji, poročnega priročnika while travelling around the world. With the conclusions presented in Za (p)ravi korak, večjezične pravljice za otroke vseh starosti Drevo/Tree/Ba-this text I primarily want to contribute to reflection on the strategic chal- um/L‘Arbre, po kateri je bila v Parizu narejena gledališka uprizoritev, ter lenges of the future (co)existence between large and small creature(s), be- številnih znanstvenih in strokovnih prispevkov v večavtorskih publika-tween humans and animals, or between animals and humans.

cijah ( Njena (re)kreacija, Plutarhove ženske, Fenomen Chanel...). Hkrati je so-ustvarila serijo knjižnih monografij o slovenski kulturni dediščini ( Ka-Keywords: authenticity, construct, intuition, instinct, (over)power, (self) tarine: Ko spomini oživijo, Oktet Lip Bled: S pesmijo skozi čas, Črna umetnost/

awareness

Black Art) in vrsto drugih večjezičnih knjig ( Ciper, Tepka iz Zasipa ...). Znana je tudi kot angažirana filantropistka in borka za opolnomočenje žensk,

zato je ustanovila mednarodno žensko organizacijo Femmes Sans Fron-

tières Foundation.

390

Dušan Nečak

IŠČI, POKAŽI! – REŠEVALNI PSI

SEARCH, SHOW! – RESCUE DOGS

Življenjepis

This article is about rescue dogs, dogs with abilities that allow them to Dušan Nečak je bil rojen 21. 1. 1948 v Ljubljani. Leta 1971 je diplomiral iz find people buried in rubble, lost in the wild or buried in avalanches. In zgodovine in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, the 17th century St Bernard dogs were bred in Switzerland to help travel- nato pa leta 1978 doktoriral iz sodobne zgodovine. Od leta 1989 je bil re-lers find their way to a hospice. Rescue dogs were used more intensively dni profesor za sodobno zgodovino na Oddelku za zgodovino Filozofske first during the First World War and then during the Second World War. fakultete v Ljubljani. Od leta 2015 zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.

In the 1940s, systematic training of rescue dogs, especially avalanche Večkrat gostujoči profesor na Univerzah na Dunaju, v Celovcu in v Kölnu.

dogs, began, but at the same time dogs also played a role as rescuers from Dvakratni predstojnik Oddelka za zgodovino FF UL, prodekan in dekan debris. Demolition dogs have been used in all kinds of disasters, espe- FF. Šest let je vodil Znanstveni inštitut FF.

cially earthquakes. In the 1990s the Internationale Rettungshunde Organi- Znanstveno se ukvarja predvsem z občo, jugoslovansko in slovensko sosation (IRO) was founded, an organisation specialising in humanitarian dobno zgodovino ter narodnostno problematiko. V tem okviru je zlasti dog rescue. The paper also presents the involvement of Slovenian rescue specialist za povojno zgodovino. Poglobljeno se je ukvarjal tudi z meto-dog handlers’ associations in the IRO and their organisation in the Slo- dološkimi in historiografskimi vprašanji raziskovanja sodobne zgodovi-venian and international environment.

ne. Javno je predstavljal svoje delo na znanstvenih srečanjih domala po

Keywords: rescue dogs, demolition dogs, rescue dogs, avalanche dogs, vsej Evropi, ZDA in Aziji. Razen doma je v prvi vrsti raziskoval v nemško humanitarianism

govorečemu prostoru .

Je avtor, urednik, izdajatelj, soavtor in sourednik več monografij v slo-

venskem, nemškem, ruskem in hrvaškem jeziku. Je nosilec več nagrad

za znanstveno delo, med drugim najvišje slovenske državne nagrade za

vrhunske dosežke v znanosti za leto 1996.

Več kot trideset let je bil vodnik reševalnega psa, predsednik Društva vod-

nikov reševalnih psov Slovenije in 17 let podpredsednik svetovne organi-

zacije vodnikov reševalnih psov IRO.

391

Alenka Seliškar

ZGODBE Z DRUGE STRANI





STORIES FROM THE OTHER SIDE


Življenjepis

Humans are the most invasive species on the planet, subjugating other Alenka Seliškar je profesorica veterinarske anesteziologije na Veterinar-species in a relatively short time. In our egocentrism we have no regard ski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je vodja oddelka za anesteziologijo Kli-for other species, and what seems unacceptable to us seems normal when nike za male živali, bila pa je tudi predstojnica te klinike in vrsto let člani-applied to other animals. The very thought of performing surgery with- ca in predsednica Upravnega odbora Slovenskega združenja veterinarjev out anaesthesia on children sounds like a story from the worst thriller, za male živali.

and yet we do exactly that when we castrate piglets. Similarly, we also Alenka Seliškar je sodna izvedenka za področje veterinarstva, recenzent-engage in the mass killing of day-old chicks, which fate has given only ka v mednarodnih znanstvenih in strokovnih revijah, avtorica številnih a few hours of life simply because they are the wrong gender, and thus znanstvenih in strokovnih člankov ter soavtorica treh univerzitetnih uč-

keeping them alive would not yield enough profit. The comparison to benikov. Leta 2019 je bila za svoje delo nagrajena s priznanjem Odlični v genocide may be unacceptable to many people, but the two acts are more znanosti Agencije za raziskovanje Republike Slovenije.

closely linked than we can admit. Moreover, we turn a blind eye when

selfishness and depraved perceptions of cuteness lead to the breeding of V prostem času vrtnari, obdeluje vinograd in se usposablja v lokalni re-pets with extreme characteristics that would never survive in the wild. stavratorski delavnici, saj je velika ljubiteljica starinskega pohištva.

It is time we realise that we are not alone on this planet, and that the

successful survival of our species depends on coexistence and not on the

exploitation of other animals.

Keywords: animal welfare, piglet castration, brachycephalic dogs, chick culling

392

Maja Klarendić

GOJENO ŽIVLJENJE

Življenjepis

Maja Klarendić je specialistka nevrologije, zaposlena na Kliničnem od-

delku za bolezni živčevja v UKC Ljubljana, asistentka na Inštitutu za zgo-

dovino medicine in asistentka na katedri za nevrologijo ter doktorska

študentka smeri nevroznanost na Medicinski fakulteti. Ukvarja se pred-

vsem z motnjami gibanja, s tega področja opravlja tudi doktorsko diser-

tacijo pod mentorstvom izr. prof. dr. Maje Kojović. Zanima jo fiziološko

in patofiziološko nevrološko ozadje človekovega vedenja, ki se najlažje

preučuje prav preko naše motorike in gibanja. V doktorskem delu pre-

učuje dva motorična fenomena, ki doslej še nista bila dobro opisana ali

preučevana. Že med študijem medicine je študirala tudi na Teološki fa-

kulteti v Ljubljani, po daljšem premoru se je odločila študij dokončati

in namerava diplomirati s področja nevroetike in nevromoralnosti pod

mentorstvom izr. prof. dr. Romana Globokarja. V diplomskem delu se ukvarja z vprašanjem, kakšno filozofsko etično paradigmo pri zastav-ljanju znanstvenih vprašanj s področja nevromoralnosti in nevroetike

uporabljajo znanstveniki in ali se izbire določene filozofske paradigme

zavedajo pri svoji interpretaciji znanstvenih rezultatov.

393

Sašo Jerše

ČLOVEK, ŽIVAL, ČUDEŽ

HUMAN(E), ANIMAL, WONDER

Življenjepis

This book is a kind of grand finale of the European Researchers’ Night Sašo Jerše je profesor za slovensko in občo zgodovino zgodnjega nove-

– Humanities Rock! project, which took place under the slogan Human(e), ga veka ter kulturno zgodovino na Oddelku za zgodovino Filozofske fa-Animal. In the final words of the book the project leader reflects on the kultete v Ljubljani. Je tudi prodekan za znanstvenoraziskovalno delo in project as a whole, its challenges, achievements, benefits and joys. The doktorski študij svoje fakultete ter vodja projekta Evropska noč razisko-project, he writes, was a wonder.

valcev – Humanistika, to si ti!

All of those who participated in the European Researchers’ Night – Hu- V svojih raziskavah se posveča predvsem politični zgodovini in zgodovi-manities Rock! project affectionately call it the Night that wants to be a ni političnih idej v 16. in 17. stoletju, pisal je tudi o slovenski reformaciji new, bright, fresh and beautiful day. This Night brought together scien- in kmečkih uporih na Slovenskem, vse bolj in bolj pa se mora posvečati, tists, artists and researchers from the University of Ljubljana and many kot meni sam, smislu in nesmislu, iz kakršnega raste, kot gre za smisel, of their colleagues from outside this institution. The aim of the project oziroma v kakršnega zapada, ko gre za nesmisel, človek vsakokratne zgo-was to highlight the importance of their work, and the dilemmas and dovinske stvarnosti.

challenges they face in both their professional and personal lives, whi-

le at the same time trying to bring their insights to the widest possible Tem temam, ki segajo od človeške vzhičenosti do groze človeka, sta pos-audience. Research, the sciences and the arts, when accompanied by večeni njegovi zadnji knjigi, Sociodiceja predmoderne – Ustvarjanje družbe-humanity, humanitas, are something profound and inspiring, they are nega smisla v poznem srednjem in zgodnjem novem veku, ki je lani izšla pri something beautiful, just as a human being can be something beautiful, Slovenski matici, in Angelus novus. O sedanji preteklosti. – Prihodnosti, izda-and thus also profound and inspiring.

ni letos pri Založbi Univerze v Ljubljani.

Is this not a wonder? Humanities Rock!

394

IMENSKO KAZALO

396

A

Bryant, Levi 277





E


Gorgija 27, 35

Aarne, Antti 233

Bungartz, Jean 338

Ebner-Eschenbach, Marie von

Gošnik Godec, Ančka 240–241

Agamben, Giorgio 277–278, 280

245–250

Gottfried Strasbourški 105

Agamemnon 31





C


Elizabeta I., ruska cesarica 186

Grandin, Temple 123

Ajshil 30–31, 35, 59, 65

Callas, Maria 204, 206

Elizabeta II., angleška kraljica 24

Gregorčič, Simon 204

Akvinski, Tomaž 332

Castelli, Ignaz Franz 174

Erskin, Thomas 173

Groti, Hugo 312

Altmejd, David 279

Cetinski, Andrej 264

Ezop 233–237, 239, 267

Guattari, Félix 257, 269–270, 272

Amir, Fahim 362

Chapman, Jake in Dinos 279

Günther, Walentin 179

Andersen, Hans Christian 206

Charpentier Marc-Antoine 360, 362





F


Anker, Suzanne 279

Ciceron 64–65

Fairhurst, Angus 274





H


Anzelc, Anton 179

Falkenhayn, Julius Graf von 172

Hacquet, Balthasar 97, 129

Arendt, Hannah 362–362

Č

Frančič, Franjo 219

Hamilton, Ann 279

Aristotel 34, 46, 48–49, 53, 56–62,

Čop, Matija 198

Freire, Paul 322–323

Hamilton, Johann George de 16, 23

64–65

Frelih, Črtomir 241–242

Haraway, Donna 257, 263, 277

Ashton, Edwine 268–269





D


Friderik I., Hohenštaufovec 105

Harman, Graham 277

Avfidij Bas 42

Dajnko, Peter 235

Friderik II., Hohenštaufovec 103, 105

Harold II. 236

Dante 241

Fritz-Kunc, Marinka 219

Hassan, Ihab 277





B


Darwin, Charles 116–117, 311, 327

Füster, Anton 173

Havestin, Ludvik 130

Bacon, Francis 272

Davis, Joe 279

Heidegger, Martin 293

Baloh, Miha 205

Deleuze, Gilles 257, 269–270, 272,





G


Heidenreich, Niels 102

Barney, Mathew 270, 384

276

Gaj Plinij Cecilij Sekund Mlajši 39,

Heinrich von Mügeln 106, 110–113

Barrett Browning, Elisabeth 256

Denise, Maurice 268

42

Henri de Baillet-Latour 172

Beljajev, Dmitrij 117

Derrida, Jacques 257–258, 276, 293

Gaj Plinij Sekund Starejši 39, 41–42

Henrik I., Nemški 204

Bentham, Jeremy 311–313

Descartes, René 293, 332

Gaj Licinij Mucijan 41

Henrik VI., Hohenštaufovec 105

Beuys, Joseph 273

Destovnik, Karel 204

Gandhi, Mahatma 198

Herakles 29–30

Biesta, Gert 323

Dietmar von Aist 106, 108–109,

Gerbec, Marko 97

Hipija Večji 27

Bigot de Saint Quentin, Anatol 172

111–112

Gerbec, Vlado 341–342

Hirst, Damien 276

Björk 270

Dion, Marc 275

Germanik 42, 48

Hobbes, Thomas 312

Braidotti, Rosi 257, 260

Disney, Walt 24

Gessert, Georges 279

Hoffmann, E. T. A. 256

Brandstätter, Johann 179

Dolenc, Milan 130

Goethe, Johann Wolfgang von

Hölderlin, Friedrich 259

Bricelj, Suzi 233

Donaldson, Sue 302–303, 305–307,

258–259

Brunn, Jožef Ignacij Fanton de 98

315–316

Golia, Pavle 191





I


Bryant, Clifton D. 301

Druz Starejši 42

Goodall, Jane 123

Isaacs, John 275, 278

397

J

Kovič, Kajetan 238

Mayr, Ernst 120

Pavel 86

Jarnik, Urban 235

Krause, Karl Christian Friedrich

McCullouch, Warren 277

Pengov, Jože 204

Jaspers, Karl 362

328–334

Mead, George Herbert 301

Pentaz, Mathes 134

Jenko, Simon 235

Kronauer, Brigitte 259

Meillassoux, Quentin 277

Perikles 32

Jenner, Edward 118

Kserks 29

Meister, Joseph 118

Petan, Žarko 199

Jurič, Evgen 219

Kugy, Julij 179

Melik, Anton 134

Phineas, Charles 246

Jurko, Franc 23

Kulik, Oleg 273

Mendživec, Aleš 198

Phipps, James 118

Jurko, Peter 23

Kürenberški 106–113

Menezes, Marta de 279–280

Piaf, Edith 204

Justinijan I. 83

Kymlicka, Will 302–303, 305–308,

Menon 27

Piccinini, Patricia 278

315–316

Milčinski, Fran 204–205

Pindar 29–30





K


Mirandola, Picco 312

Platon 27–28, 31–32, 34–35, 64,

Kac, Eduardo 279





L


Moore, Henry 268

96

Kafka, Franz 270

Lakner, Žiga 204

Morton, Timothy 277

Plenčič, Mark Anton 97

Kalikles 27–35

Lanišek, Aleš 204

Mravljak, Dušan 204

Plinij Mlajši 39, 41–43, 69

Kanold, Johann 131, 134

Leonardo da Vinci 362

Murko, Damjan 204

Plinij Starejši 39

Kant, Immanuel 293, 330, 332

Leutenegger, Gertrude 256–259,

Muznik, Anton 97

Polos 27, 35

Karel II., Habsburški 16, 23

261–264

Pomponij Sekund 39, 41–42, 65

Kelly, Mike 275, 384

Levinas, Emmanuel 293





N


Pregl, Slavko 219

Kinsky, Esther 256, 259–261, 264

Linnaeus, Carl 119–120

Napoleon Bonaparte 24

Prešeren, France 198

Kirsch, Sarah 259

Locke, John 312

Negro, Luigia 233

Primic, Janez Nepomuk 235

Klopstock, Friedrich Gottlieb 259

Lollobrigida, Gina 206

Nehring, Alfred 175

Protagora 27

Kocbek, Edvard 13, 359–360

Loren, Sophia 206

Nelmes, Sarah 118

Purvues, Ted 279

Kodrič, Vladimir 205

Lucij Anej Seneka Mlajši 39

Neron 40, 42, 48

Kogl, Karel Bernard 98

Lukrecij 64–65





R


Kogovšek, Franc 342





O


Ramazzini, Bernardino 97

Kokalj, Tatjana 219





M


Omahen, Nejka 219

Rancièr, Jacques 323

Konc Lorenzutti, Nataša 219

Marc, Franz 268

Rauschenberg, Robert 275

Konfucij 198

Marija Terezija 16, 21, 23





P


Regan, Tom 328

Koons, Jeff 275

Mark Terencij Varon 42

Paar, Eduard 172

Rilke, Rainer Maria 238, 259

Korsgaard, Christine 34, 330

Marshall, T. H. 304

Paemel, Monika van 14, 21, 23

Rommel, Erwin 204

Kounellis, Janis 275

Matičetov, Milko 239–242

Parsons, Talcott 301

Roux, Émile 118

Kovačič, Jani 241

Matilda, Flandrijska 236

Pasteur, Louis 118

Ruini, Carl 96

Kovačič, Pšenica 241

Maturana, Humberto 277

Patton, George S. Jr. 24

398

S

Thompson, Hunter S. 198

Ž

Schalansky, Judith 259

Thompson, Stith 233

Žagar, Janez Mihael 97

Scheibel, Oskar 205

Tiberij 39, 41–42, 48, 51, 66

Žižek, Slavoj 257–258

Schild, Melchior 339

Timm, Uwe 256, 258–259, 263

Schmutz, Ferdinand 339

Tit Klodij Trazea Pet 39

Schott, Franz 179

Tito (Josip Broz) 23, 94

Schwab, Gustav 234

Trakl, Georg 259

Scopoli, Giovanni Antonio 97,

Tratnik, Polona 279

129

Trut, Ljudmila 117

Seiler, Lutz 259

Shakespeare, William 15, 205,





U


245


Üther, Hans-Jörg 233–234

Shildrick, Margrit 277

Singer, Peter 328





V


Skvarča, Ivan 204

Varela, Francisco 277

Sloterdijk, Peter 277

Velikonja, Irena 219

Smith, Kiki 272

Vespazijan 40–43

Smrekar, Maja 273–274, 279

Vidmar, Janja 219

Snoj, Jože 196–200, 225

Vilhar, Miroslav 235

Sokrat 27–29, 32–35

Viljem Osvajalec 236

Stanič, Valentin 173–174, 180

Vodnik, Valentin 235

Stanovnik, Miran 204

Vodopivec, Vinko 204

Stifter, Adalbert 259

Vuga, Saša 196–197, 199

Stritar, Josip 235

Stupica, Marlenka 239





W


Weber, Max 301

Š

Wittgenstein, Ludwig 261

Šedlbauer, Zvone 21

Wolstein, Johann Gottlieb 98

Šklovski, Viktor 255

Woolf, Virginia 256

T





Z


Tawada, Yoko 255–256

Zörner, Wolfgang 341

Thompson, Evan 277

399





ČLOVEK, ŽIVAL

Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://ebooks.uni-lj.si/zalozbaul/

Urednika: Sašo Jerše in Mateja Gaber

DOI: 10.4312/9789612971601

Recenzenta: Katja Vintar Mally in Evgen Benedik

Jezikovni pregled povzetkov: Paul Steed

Jezikovni pregled slovenskih besedil: Špelca Mrvar

Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili

Likovno oblikovanje: Jure Brglez

v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

Tehnični urednik: Jure Preglau

Tiskana knjiga

Prelom: Nana Martinčič

COBISS.SI-ID=163759875

ISBN 978-961-297-161-8

Založila: Založba Univerze v Ljubljani

Za založbo: Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani

E-knjiga

Izdala: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

COBISS.SI-ID=163710467

Za izdajatelja: Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete

ISBN 978-961-297-160-1 (PDF)

Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2023

Prva izdaja.

Naklada: 200 izvodov

Knjiga je nastala v okviru projekta Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti!

(2022/2023), www.humanistika.si

Cena: 30,00 EUR

To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-De-

ljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). /

This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0

International License (except photographs).



Knjiga je izšla s finančno podporo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

Za izražena mnenja in stališča odgovarja samo avtor (ali avtorji) in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Izvajalske agencije za raziskave. Niti Evropska unija niti Izvajalska agencija za raziskave nista odgovorni zanje.