K
ЖАШПГКО









Tržič 32" letu 1926—7 ob pro^lasit-sri tz mesto.
I i
Srečno novo leto!
Blagoslovljeno, milosti polno, srečno novo leto! To želi vsem župljanom Glasnik naše župnije.
Bogato na zdravju, bogato na uspehih v delu, bogato na čisti ljubezni, polno miru in srčne sreče!
Leto 1927 bo pač važen mejnik v zgodovini Tržiča, ki se je z letom 1926 poslovil od trškega naslova in si nadel mestni pridevek. Ni sicer bogve kako imeniten ta dogodek, vendar dogodek je pa le in ta letnica se bo v zgodovini Tržiča pogosto imenovala; prepričan sem, da bodo čez 100 let tržiški zanamci 100 letnico proglasitve Tržiča mestom bolj slovesno praznovali, kakor se bo praznovala proglasitev sama. In ko bodo takrat čez 100 let gledali nazaj v stoletno mestno zgodovino, se bodo pač tudi vprašali o tem, ali je bil tačas Tržič srečen ali ne. Ali bo v Tržiču v prihodnjih generacijah sreča doma ali ne? Če gledamo vse tržiško življenje, to vrvenje in hitenje, to ropotanje kladivov po fužinah, brenčanje strojev po električnih centralah, brnenje vreten po predilnici, monotono pesem pisalnih strojev po pisarnah, če opazujemo usnjarske gladilnike in stiskalnice v njih delu. če poslušamo čevljarska kladiva, povsod nam brenči ista pesem človeškega rodu: »Za srečo, za srečo hitimo, si boljšo bodočnost gradimo.«
Tržič je v zadnjih letih v obrtnem in industrijskem oziru naredil velik korak naprej, povsod se opaža živahno vrvenje in hotenje in pričakovati je, da bo na tem polju Tržič še zelo napredoval. Ali bo pa ta napredek prinesel srečo src? Zadnjih 100 let je doba napredka v zgodovini človeškega rodu. Tehnika si je osvojila zemljo in zrak, industrija je dosegla sijajne uspehe, na vseh pridobitnih poljih je človeštvo doseglo napredek, o katerem pred 100 leti nihče niti sanjati ni mogel. Pa smo sedaj bolj srečni, kot so bili oni, ki tega napredka niso videli? Ne, nismo! Ves ta razvoj ni prinesel sreče človeškemu srcu. To priznavajo danes vsi! Človek je bil brez tega napredka bolj srečen kakor danes. Toliko nezadovoljnosti kot danes je bilo še malokdaj v zgodovini človeškega rodu! To je jasen dokaz, da sreče človeškega srca ne ustvarja samo materijalni napredek, denar, cvetoča industrija in obrt.
Koliko strtih srca, koliko nesrečnih družin, koliko nezadovoljnih milijonov šteje današnja doba! Narod se dviga proti narodu, stan proti stanu, država proti državi; v krvavih vojnah, v štrajkili in mezdnih bojih, v politiki in gospodarski konkurenci si človeštvo uničuje pridobitve dolgoletnega truda in napredka. Milijoni gledajo z nezadovoljnostjo na one, ki kaj imajo, tu in tam bruhne na dan nezadovoljnost v silnih socialnih revolucijah, milijone rok se dviga, da odnese lastnino onim. ki j^o imajo, a ne samo da odnese ampak tudi da brezmiselno uniči, ne da bi kdo imel kaj koristi od tega. To je neprestana slika na odru svetovnega gledališča zadnjih 100 let. Narodi hrurne v nekem stalnem nemiru in ne vedo kako in kam. Miru in sreče ni!
Zakaj ne? Kaj manjka človeštvu, da ne more doseči niti one sreče, ki bi jo lahko doseglo? Kaj je vzrok, da narodi sami sebi uničujejo življenje, mir in srečo?
Znameniti poljski pisatelj Adam Mickiewicz je svoj čas. svojemu nesrečnemu narodu povedal odgovor na to.vprašanje v sledeči primeri:
»Na morju so plule velike bojne ladje in' mala ribiška ladjica. In nastopilo je viharno jesensko vreme. Pri takem vremenu je tem varnejša ladja, čim večja je, a čim manjša, tem bolj nesigurna.
In govorili so ljudje na obali: »Srečni mornarji na veliki ladji! Gorje pa onim na malem čolnu v jesenskem viharju!«
Toda ljudje na obali niso videli, da so se mornarji na veliki ladji opijanili, da so revoltirali in razbili vse instrumente, s katerimi je opazoval krmar zvezde; niso videli, da so ti mornarji razbili celo magnetno iglo. Pa vendar se je zdelo, da so te ladje ravnotako mogočne, kakor prej.
Toda. ko so se skrile v temni noči zvezde in ker niso imeli več kompasa, so se velike ladje izgubile in potopile.
Mala ribiška ladja pa je gledala na nebo in na magnetno iglo in se ni izgubila. Dospela je na obrežje in se v viharju razbila, a mornarji so se rešili in ohranili kompas in bodo stesali novo ladjo.
In pokazalo se je. da je moč in velikost ladij dobra, da jim ;:a ta nič ne koristi, če ni zvezd in ne kompasa.
In zvezda našega romanja je nebeška vera in kompas pa ljubezen do domovine.	|
Zvezda sveti vsem in kompas kaže vedno proti severu. | A kljub temu je mogoče jadrati s to iglo povsod na vzhodu ' in na zapadu. brez te pa se ladja razbije tudi na severnem | morju.	I
Tako plava ladja poljskega romanja z vero in ljubeznijo | na morje, brez vere in ljubezni pa se bodo izgubili tudi hrabri i in mogočni in bodo doživeli le pogin.«
Take nauke je dajal Mickiewicz svojemu narodu, potem ko je v Rimu I. 1829. sam dobil zopet izgubljeno vero nazaj — Ce ni v življenju posameznika ali pa v življenju naroda kompasa žive vere, se gotovo razbije čoln sreče. Ce ni vere. če ni Boga. če ni življenja po veri. potem tudi ni več zakonov. ki bi vezali v vesti, potem se med narode zarije korupcija, brezvestnost; trenotni dobiček je načelo, po katerem se uravnava vse delo in tako se rodi krivica na krivico, gineva javna morala, morala med uradništvom, morala med delav-stvxm in industrijskimi krogi, morala med trgovci, propada morala med vladajočimi in podložnimi in tako polagoma razpada in propada človeška družba.
Propad človeške družbe, ki je izgubila kompas vere prav nazorno popisuje prerok Miliej tako-le: »Izginil je sveti iz (J(.žele in ni ga poštenega med ljudmi; vsi na kri prežijo, slednji svojega brata v smrt lovi. Hudo svojih rok imenujejo f'obro; poglavar hoče krivico in sodnik — ki bi moral deliti pravico — gleda le na plačilo in podkupnino in mU uslre^e. Veliki govori po želji svoje duše in dela zmešnjavo ' v i'ežtli. Najboljši med njimi je kakor robidovje in pošteni je kakor trjije v ])lotti tudi najboljši so malo vredni. Napo-> euani dan kazni se bliža in kazen kmalu pride. Nikar ne verjemite prijatelju; pred njo. ki spi v tvojem naročju obvaruj \'rata svojih ust. Sin dela sramoto svojemu očetu, hči se dviga zoper svojo mater, sinaha zoper svojo taščo; in so-\: ažniki človekovi so njegovi domači--Narodi bodo gledali in bodo osraiiiočeni z vso svojo močjo -------.«
Spolne bolezni, razbiti zakoni, osramočena dekleta, za-pušCcr.e nezakonske sirote, nesrečne ljubezni, samomori, polne Icinišnice ostudnih bolezni, razdvojenost src, naveličanost življenja, vse to so pojavi modernega življenja, dobe največjega napredka, ker manjka tehnični, industrijski in gospodarski kulturi — duše, duše — zvezd in kompasa - vere.
»Diem perdidi — dan sem izgubil« je govoril paganski cesar l it koncem takega dne, ko ni ničesar dobrega storil-»Diem perdidi, dan sem izgubil, življenje sem izgubil, zastonj sem se trudil,« bi moral i)riznati oni vek in oni čkivek, ki je l)ri delu za vsakdanji kruh in za dobrine tega sveta pozabil na eno, kar je |)redvsem potrebno —. Kaj vendar pomaga i vse to človeku, če bi tudi ves svet pridobil, pa če bi sreče i srca ne našel, če končno celo pogubi svojo dušo?! Tako živ- j Ijenje je sama izguba! Ves trud, vse delo, ves napredek ji-' zastonj! Nobene vrednosti nima, to vse so same ničle. ■ Mnogo sreče v novem letu. mnogo sreče v novi dobi' '• A pred vsem, da bi sami ne razbijali kompasa, tiste igle, k' i kaže pot k pravi sreči kompasa vere! I)a bi po veri vs" | delo in ves trud teknil vsem v srečo srca tu, a pred vsem j neminljivo večno srečo — To je novoletno najiskrenejše voščilo Glasnika naše župnije.
Za srečo, za srečo hitimo.
Si boljšo bodočnost gradimo!
Luč vere nam bodi vodnica,
Prihotn.'ega \ ika Kralji(;:i!	, ;
F
Silvestrova pridiga.
listi čas je rekel Jezus svojim učencem: »Vaša ledja naj bodo opasana in ^svetilke v vaših rokah naj bodo prižgane in vi bodite podobni ljudem, ki čakajo svojega gospoda, kdaj se vrne z ženitnine, da mu takoj odpro, ko pride in potrka. Blagor tistim služabnikom, ki jih gospod, ko pride, najde ču-eče; resnično povem vam, da se bo opasal, jih posadil k mizi, pristopil ter jim stregel! In če pride ob 10. ali ob 12. uri in jih tako najde; — blagor tistim služabnikom! To pa vedite, da bi, ko bi vedel hišni gospodar, katero uro tat pride, gotovo čnl in ne pustil podkopati svoje hiš«. Tudi vi bodite pripravljeni, zakaj ob uri, ko ne mislite, bo prišel Sin človekov. Luk. 12, 35—40.
Novoletna pridiga sv. Pavla.
Preljubi! Prikazala se je milost Boga, našega Zveli-čarja vsem ljudem, ki nas uči, da se od povejmo hudobiji in posvetnim željam, ter trezno, pravično in bogaboječe živimo na tem svetu, pričakujoč blaženega upanja in častiljivega prihoda velikega Boga, našega Zveličarja, Jezusa Kristusa, ki je dal sam sebe za nas, da bi nas rešil vse krivice, in si očistil izvoljeno ljudstvo, vneto za dobra dela. Tit. 2, 11—15.
Jožef Pollak.
Katoliška inteligenca v Ameriki.
Ako poročam o verskem življenju in mišljenju katoličanov v Ameriki, mislim pri tem le na katoličane Zjedinjenili Držav in Kanade, ne pa katoličanov v Meksiki in Južni Ameriki. Kar pa nameravam povedati o Zjedinjenili Državah, to velja v polni veri tudi o katoličanih Australije in Novo Zelandije, torej v obče o katoličanih, ki so po narodnosti Irci, po jeziku pa Angleži.
Irski narod je zelo naroden, a vsled raznih razmer in preganjanja je pozabil svoj materni jezik, ki je bil jezik starih Keltov, nikdar pa ni pozabil svoje vere. Akoravno večina Ircev ne zna svojega starega irskega jezika, se vendar svoje narodnosti silno zavedajo.
(iod sv. Patrika, apostola Irske, se obhaja povsod z največjo slovesnostjo kot versko cerkveni in narodni praznik. Do solz sem bil večkrat ginjen na praznik sv. Patrika, ko sem videl in opazoval, kako so Irci, akoravno že sicer pravi Amerikanci, praznovali god tega svetnika, ki jim je prinesel pravo vero in jih rešil teme paganstva.
Kakšno pa je versko življenje v Ameriki, kakšno zlasti med inteligenco? Da odgovorim na to vprašanje korektno, je treba pogledati amerikansko šolstvo in šolsko naobrazbo v obče.
Vsak otrok se mora šolati do svojega spolnjenega šestnajstega leta. Imajo osem razredov navadne šole in potem tri leta višje šole. Ako je otrok le količkaj nadarjen, napravi drugi in tretji razred v enem letu in s spolnjenim šestnajstim letom izvrši lahko višje šole, ki odgovarjajo nekako nižji gimnaziji pri nas. Torej smemo skorej vsakega amerikanca, ki je izvršil tc višje šiole, imenovati vsaj sred,no naobražene-ga. Za šole skrbe posamezne države in ako je v kaki naselbini vsaj sedem šolskih otrok, mora občina sezidati šolo, plačati učitelja in vse šolske knjige. V slučaju, da so otroci oddaljeni in bi ne kazalo' graditi šole, si pomagajo s tem, da najamejo velik avtomobil, ki otroke po hišah pobira, iih vodi v šolo in iz šole. Kar pri nas v Evropi potratimo za vojaštvo, se tam porabi za šole.
Med pravo inteligenco pa štejem one, ki so poleg višje šole obiskali kak College (reci Koliž). Tukaj traia šolanje zopet 4 leta in odtod vodi potem pot na univerzo.
Kjer je prava izobrazba, tam jc tudi vera in vernost. Iz hrazl a p.i ni prava, ko se naol razujj Ic razum, marveč z razumom se mora izobraževati tudi srce.
Ker j a pa v Ameriki cerkev in sicer vsaka cerkev po-
polnoma ločena od države, zato se država ne zmeni za izobrazbo srca, ali z drugimi besedami povedano, ne zmeni se za versko izobrazbo, kar bi bilo itak pri tolikih veroizpove-danjih težka stvar.
Dovoljuje torej država verske šole. Tako imamo n. pr. katoličani dvojno breme, mi plačujemo davke za državne ali javne šole in vrhu tega vzdržujemo in podpiramo svoje lastne katohške šole, katerim država brez vsake obveznosti od strani cerkve dovoljuje pravico javnosti, ne da bi država poduk nadzorovala ali poučne knjige pregledovala. Zadosti je, da so učitelji in učiteljice od države potrjeni.
Ali uspevajo katoliške šole, ki so skoraj vse v rokah redovnikov in še bolj redovnic? Vsaka fara skoraj ima svojo lastno šolo. Ob koncu šolskega leta se vrše javne tekme in večinoma zmagujejo otroci katoliških farnih šol. Spominjam se, da so se vršile take tekme tudi v Washingtonu (boljši otroci v kraju tekmujejo v okraju, boljši celega okraja v glavnem mestu države in najboljši otroci države se k glavni tekmi pošljejo na državne stroške v glavno mesto Zjedinjenih držav) in pri teh tekmah podelile so se tri nagrade. Prvo in tretjo nagrado so nepristranski sodniki, ki niso bili katoličani, prisodili otrokom, ki so se šolali v farnih katoliških šolah. — Ali smo katoličani potem res taki nazadnjaki?
Predlansko leto je neka država razpisala nagrade za »essay«, ki naj obravnava »patriotizem«, ljubezen do domovine in zopet sta dobili med tremi dve učenki katoliških šol * nagrado. Ali ni to dokaza zadosti, da res verske šole goje ljubezen do domovine in uče otroke prave požrtvovalnosti, ko jc domoviTia v potrebi. Akoravno je v Zjedinjenih državah le nekako 17% katoličanov, se je za čas svetovne vojne prostovoljno zglasilo toliko katoličanov in sicer dobrih katoličanov, da je bilo v vojski 40%, v mornarici pa celo 60% katoliških mož in fantov. Večina teh pa se je šolala v šolah redovnic.
Verskim šolam, ali z drugim besedami redovnicam se imamo zahvaliti, da je vera tudi med Inteligenco tako živa.
Pravi katoličani in pravi amerikanci so, ako so katoličani, res katoličani ne le zato, ker je njih ime zapisano v krstni knjigi, marveč, ker so v življenju in mišljenju popolnoma katoliški.
Izjemo delajo le privandranci, Italijani, Hrvati, Cehi in žalibog tudi mnogo Slovencev.
Ako stopiš v nedeljah v cerkev, ne boš videl prav nič več žen in deklet, kakor pa mož in fantov. Nič več nižjih kot višjih slojev, ako je ta razhka v Ameriki sploh prikladna.
Za vsaki prvi petek v mesecu pristopijo k sv. obhajilu možje in fantje, bankirji in zdravniki prav tako pogosto, kot navadne ženice. Na božič in na veliko noč pristopi cela fara k sv. obhajilu.
Poleg tega pa imajo posamezne katoliške moške organizacije, kakor n. pr. Društvo katoliških »borštnarjev«, zlasti pa Kolumbovih vitezev dvakrat na leto skupno sv. obhajilo. Društvo Kolumbovih vitezov je tajna katoliška organizacija, v katero spada vsa katohška inteligenca in šteje nad en milijon članov. To društvo je sila veliko dobrega storilo za katoliški ugled in za pravi patriotizem v javnosti, zlasti tudi za športno izobrazbo mladine.
Kolumbovi vitezi so pripomogli, da se je izdala krasna katoliška enciklopedija, ki obsega, ako se ne motim, 16 velikih knjig v foliantni obliki po 800 strani vsaka. Vsaka knjiga je bogato ilustrirana.
Moški in sicer tudi inteligenca, pokleknejo brez izjeme s kolenom do tal, ko pridejo v cerkev in pobožno molijo iz knjižic ali pa rožni venec. Ne spominjam se, da bi koga iz moških dobil brez rožnega venca.
Petki in postni dnevi se tako strogo drže, da so celo jedilni vozovi pri železnicah primorani servirati v petkih postne jedi za katoličane, ker si niti misliti ne moremo, da bi katoličan v petkih jedel meso.
V New Yorku je pri tiskarnah sila veliko katolLških čr-kostavcev, ki morajo tiskati jutranje izdaje listov do druge ure po polnoči. Ob 2. uri rano zjutraj se btre v par cerkvah
v New Yorku in v eni cerkvi v Chicagi, Filadelfiji in Bostonu sv. maša za črkostavce in vsak sedež v cerkvi je zaseden.
V	New Yorku, v cerkvi sv. Križa na bogati eesti Broadway župnikuje znani Rev. Duffy, ki je bil kot vojaški duhovnik za čas zadnje vojske za generalom Pershingom najpopularnejša oseba. V tej cerkvi je liga gledaliških igralcev in igralk (Catholic actors society), število udov je nad 600, in vsi ti redno prihajajo k sv. maši v nedeljah in sprejemajo sv. zakramente po večkrat na leto in vrhu tega opravijo v velikonočnem času duhovne vaje.
V	zopet drugi cerkvi v New Yorku delajo istotako katoliški ognjegasci in v večjih cerkvah pa katoliški policaji. Vsem tem deli velikonočno- skupno sv. obhajilo kardinal Hayes, ki predseduje potem tudi banketu, ki se servira v JVuštveni dvorani kot zajuterk po sv. obhajilu.
V	daljni Montani, kjer sem zadnjih 11 let deloval jaz, so v mestu, v katerem sem prebival, največje bakrotopilnice na svetu, (ilavni akcijonar je multimilijonar Ryan. Temu možu je kakor vsakemu amerikancu čas denar »tirne rs money«, to je čas je denar. Večkrat je naneslo, da ni mogel dospeti do službe božje do mesta Great Falls, tedaj je vedno en'Xiiu izmed nas, ki smo opravljali službo božjo v okolici, brzojavil, naj počakamo s sv. mašo, da pride njegov avtomobil in za to čakanje nas je vedno bogato nagradil.
V	vsakem večjem mestu sem poznal po več katoliških ^ zdravnikov. V mestu, kjer sem bival, sem imel prijatelja, ki je veljal za najboljšega zdravnika, za katerega za gotovo vem. da je za čas najinega znanja vsaj trikrat opravil pobož-nost 9 prvih petkov.
V	Chicagi je pred par leti umrl svetovno znani operater Dr. Murphey, ki je bil več let vsak dan pri sv. obhajilu. Tudi v velikem mestu Seattle in Portland na obali Tihega morja, kjer imajo sestre, katerim sem bil jaz duhovni oče, velike bolnišnice, so zdravniki, ki imajo sloves po celi državi in prejemajo vsak dan sv. obhajilo. Katoliški zdravniki in zobozdravniki tako spoštujejo katoliške duhovnike in redovnice, da izvrše, ako potreba nanese, tudi najtežavnejše operacije popolnoma zastonj.
Park rat sem bil v 16 letih bolan in vsak zdravnik, tudi protestantski, me je zdravil brezplačno. Ne omenjam tega .odi par dolarjev, ki sem jih prihranil, marveč radi tega, da se spozna mišljenje katoliške inteligence.
Omenil sem zgoraj katoliškega zdravnika, ki je oprav-I al pobožnost prvih petkov, liili smo nekoč v veseli družbi, zgodilo se je. ('a je neki drugoverec iz šale napravil opazko o katoliški cerkvi, to pa je zdravnika tako pogrelo, da je takoj vrgel rez sebe suknjo in se zakadil na zabavljača, tako da smo imeli dosti opravila, da smo napravili mir.
Vere se nihče ne sramuje. Odpadnikov je jako malo. večinoma le гагЧ nesrečne ljubezni, da sklenejo s kako ločenko '/aken, ki se po cerkvenih postavah skleniti ne more. Reuki so ti slučaji in še med njimi mi niti eden ni znana, da bi se taki nesrečni odpadniki znašali nad cerkvijo, še manj pa da bi zabavljali.
. Moj lastni škof je bil strasten abstinent in je neusmiljeno preganjal tudi poprej, ko je bila pijača dovoljena, gostilne in gostilničarje. Kljub temu pa tudi eden ni izostal iz cerkve in ko se je gradila nova stolnica razen enega samega (in še ta ni bil pravi amerikanec) niti eden ni odrekel pomoči.
Cerkev je ločena od države, zato je katoličanov dolžnost, da sami na lastne stroške grade in zdržujejo šole in cerkve, duhovnike, učiteljice, seminišča in škofe. Stroški so v nekaterih krajih naravnost ogromni, a še večja je požrtvovalnost. Protestantske kakor katoliške cerkve s« se večinoma zidale na dolg. Marsikaterikrat se je že zgodilo, da je prišla kaka protestanska cerkev na boben, nikdar pa ne katoliška, akoravno so stroški zavoljo šole mnogo večji.
Naj na kratko še omenjam katoliške visoke šole za fante kakor tudi redovniške visoke šole za dekleta, ki so na tako dobrem glasu, da so obiskovane v najobilnejši meri tudi oJ protestantske mladine.
Izgojujejo se izvrstni in globoko verni moj'je. Da nas
katoličanov protestanaje ne ljubijo in da iz strankarskih ozi-rov svoje silijo v ospredje je umevno. Torej morajo katoliški možje, ako pridejo do visoke stopnje, biti res pravi, globoko izobraženi možje.
Vsaka država ima svoje vrhovno sodišče, za vse države pa je najvišje sodišče v Washingtonu. Služba je dosmrtna in je radi tega mnogokrat bolj zaželjena kot predsedniško mesto. Vrhovnih sodnikov je 7. Med njimi so bili pa pred tremi leti trije katoličani, eden izmed njih je predlansko leto umrl. Vsi trije res veliki možje so hodili redno vsako nedeljo k sv. maši, eden izmed njih je hodil vsak dan k sv. obhajilu, dva druga pa mesečno.
Živel sem v daljnem zapadu. torej v krajih, kjer je še vse bolj novo in tudi versko življenje še ni tako razvito kakor n. pr. v New YorkUvki se lahko imenuje najbolj katoliško mesto na svetu. Ko bi bolje poznal New York, bi- še več spodbudnega lahko povedal.
Vsako politično zborovanje se prične z molitvijo, katero opravi duhovnik katere že koli vere. Brez Boga se ne dela. Se celo srebrni dolarji imajo napis »in (lod wu trust« v Boga mi zaupamo. Pred volitvami, ko se stavijo kandidatje za kongres in senat, obhajati obe veliki stranki svoje velike konvencije. Vsake; teh konvencij je otvoril zadnjič eden izmed amerikanskih kardinalov z molitvijo, sestavljeno primerno konvenciji.
Pravi in resnično inteligentni možje se ne izogibajo vere. Njim cerkev ni nikaka stafaža v povzdigo krsta, poroke ali pogreba. Njim je terkev mati. za katero so pripravljeni tudi žrtvovati in ako bi prišlo do kakega preganjanja so pripravljeni tudi za cerkev trpeti. Amerikanski mož in mladenič se ne izogiba svojega duhovnega pastirja, rad zahaja v njegovo družbo, se čuti v njegovi družbi domačega in poče-šCenega.
Kolikorat sem videl univerzitetne dijake', ki so prihajali domov na i'očitnice. prva pot ':'.omov k materi in očetu, druga p i v župnišče in v šolo k sestri, ki jih je nekdaj učila, katero ne pozabijo nikdar in ji dopisujejo večkrat do njene smrti.
Ti ljudje so izobraženi, so se precej učili in marsikaj skusili. Kaj pa pri nas? Ali je naša izobrazba bolj temeljita in naša skušnja večja? Ali mi ne potrebujemo Boga in cerkve? Ali mi nimamo nobenih obveznosti in dolžnosti? Ali smo res možje, zvesti svojim načelom in svojemu notranjemu prepričanju, ako živimo in ravnamo drugače kakor ame-rikanska inteligenca?
Dekliške zgodbe nesreče.
I.
Bilo je kakor je sploh v pisarnah med uradnimi urami. Pisalni stroji so enakomerno peli svojo drobno pesem: tak-tak-tak- tak. Sef oddelka je zamišljen sedel pri pisalni mizi ill študiral svoj akt.
Vrata se odpro in z uradno vljudnostjo vstopi in pozdravi pismonoša. Vse oči se obrnejo proti njemu. Debel paket pisem na firmo je razložil na mizo. nato pa je vzel v roke še drobno pismo in zaklicali »dospodiča N. N.! Se za vas tu nekaj!л
(iospodična N. N. je veselo razburjena segla po pismu, odpre ga -s bere, obledi in se zgrudi z glasnim jokom na svojo mizo. V pisarni nastane mučna tišina, (iospod šef vstane od mize in se ji prijazno približa rekoč: »Kaj pa se je vendar zgodilo tako strašnega?« Odgovor je bil še glasnejši jok in nema gesta na pismo. Predstojnik vzame pismo in bere: »Cenjena gospodična! Oprostite, danes ne morem z vami ven. ker je piišla moja nevesta —. Poklon! Udani I. I.« Sef odloži pismi, in zateglo pravi; »A to je! No celo leto že hodite z njim, pa ga Se niste vprašali, če ima nevesto —?!«
II.
Bila je učenka na šoli. kjer sem učil. Prezgodnja Ij"-I ezcn maloveren in lahkoživ zaljubljenec . f tara pc-
sem: Oče in mati so jo karali, katehet svaril, a seve vse skup ni nič pomagalo! In šlo je svojo pot! Čez par let pa prinese profesor v konferenčno sobo časopis z notico: Medicinec K. L. in njegova mlada žena I. sta se na Dunaju v hotelu za-siiupila. »No, saj smo ji pravili, da ne bo sreče«, se je ogla-i,il tovariš z J mizo —.
III.	""""
Bilo je med svetovno vojno v malem mestu za fronto. Mal oddelek vojakov je vodil proti mestu mlad,' nadebuden poveljnik. Nasproti pa jim pride prav čedno dekle dolgih rmenili las, visoke rasti in prijetnega lica. Ko jo mladi po-\ eljnik zagleda, za prvi lup ostrmi in si takoj reče v srcu: ~-io bo pa moja žena«. In začelo se 'je znanje od strani fanta - pošteno z dobrim namenom. In dekle je vračalo Jjubezen za ljubezen. Mladi mož pa je kmalu opaz<il, da hodijo v vas ŠL drugi fantje in da ima tudi za druge preprijazne besede iijegoNa izvoljenka. Svarilo ni dosti pomagalo. Iz fronte so piiliajala pisma raznih praporščakov in poročnikov in naš iant je kmalu spoznal, da njegova izvoljenka ne nosi v sebi čistega studenca ljubezni. Napravil je energičen konec, odšel je na fronto in pretrgal vse vezi. Za njim na fronto pa so prihajala topla pisma, polna strastne ljubezni, a naš fant je bil .nož. od.ijovoril ji je le to: »Kno devo le bom ljubil eni zvest (;stal a ta bo le mene ljubila —!« In naš fant je prišel iz fronte z C pet v Ljubljano in lepotica, izza fronte za njim. Na cesti ga sreča in, kakor da bi ne bilo ničesar, pohiti proti njemu: on pa z vljudno gesto prime za klobuk in pravi: »(oprostite gospodična, ne poznam vas« in gre dalje svojo pot. Гако je izgubila ženina - rnihjonarja.
IV.	.
Umirala je v najboljših letili življenja in zapuščala za seboj nedoraslo in nepreskrbljeno nezakonsko deco. Bila je svoj čas med najlepšimi dekleti svojega kraja in imela je vedno polno trabantov, ki so se sukali okrog nje. To ji' je silno ugajalo. V \ cseli družN, na veselicah, na izletih — nikjer je ni manjkalo v družbi mladih fantov, povsod razigrana, povsod zabavna. In prišla je na pot izgubljenih deklet, padala lil padala jc \ edno globokeje, zaljubljenci in priliznenci, so se odmaknili in ostala je na sredi v sramoti sama s posledicami greha. In v lem življenju je dobila kal bolezni, ki jo je položil v prezgonnji g!ob. Imela je še to srečo, da je lepo prejela sv. /.akrameiUe za umirajoče in spravljena z Bogom odšla iz sve-ia prevar in gielia. In ko je duhovnik hotel oditi iz sobe, ga PvkliCe še enkiat nazaj in mu s solzami v očeh govori: »Prosim vas, povejte vsem dekletom, naj se varujejo plesa, ta je kriv vse moje nesreče in moje smrti —f!«
V.
Pri|)cljiiii so jo v ljubljansko bolnico. Zvijala sc je v sil-iiili krčili. Zdravnik ni nioKcI ugotoviti, kaj ji je in ona v svojem ; iraliu ni upala povedati, kaj je storila. Ponoči se je umirila. Ko pa Zjutraj poKleda bolniška strežnica na njeno posteljo. opazi, ua mirno leži z odprtimi ustmi in s steklenimi očmi mrtva. Pod posteljo pa najdejo skrit zavitek, sad ијпека Kreli;.. Pila je strup, ki ji ка je prinesel njen ljubljenec, da bi se otresla sramote in s tem je umorila sebe in nedolžno lil te. V Ljubljano je prišla iz dežele, čedno in brhko dekle in dobila službo v Kostilni kot natakarica. Kmalu je začela znanje z mladim fantom, ki ji je obljubljal zakon in srečo. Ko pa je Krch rodil sad. ji je pa mesto zakona in sreče pri-iiesil — strupa in smrt.
VI.—XVII.
OkroK iZ nezakonskih otrok bo v 1. 1926. v naši župniji; dvaiiaj.sf dekliških zKodb nesreče in когја, žalosti in bridkosti, dvanajst pridi« o posledicah KrešneKa znanja, lahkomiselnosti ii. lahkovernosti. A mimo teh pridiK in svarilnih ZKledov korakajo druKc in si zapirajo oči, da bi ne videle svarila iti si zaniaše ušesa, da bi ne slišale pridixe.
Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša, kdor ima oči za Kledanje, naj xleda in spozna sebi v svarilo in srečo.
Fantovske zgodbe.
1.
Nekoč sem šel v takozvani Mannschaftszimmer — sobo za moštvo v vojašnici. Nekateri fantje so sedeli pri mizi in pisali svoje dnevnike. »Pokažite mi no. kaj imate,« pravim mlademu frajtarju iz Češke. In pokaže mi lično spominsko knjigo. Na prvii strani je naslikal grob s spomenikom, ki je bil sestavljen iz samih vojnih znakov, na kamnu ob vzglavju groba pa je napisal besede; »Tukaj počiva cvet moje mladosti --.« Pogledal sem ga v oči. on pa je v zadregi umaknil
svoj pogled--! Ah. zakaj si ga pokopal?!
11.
Polkovni hornist je ravno odtrobil svojo turobno pesem; »straaadam. stradam, stradam, stradam, stradam tako, da
se sinil Bogu---« in klical še zadnje vojake domov v
vojašnico. Pri vratih vojašnice je bil raport. »tagšarži« so poročali ravnokar, da je pri koinpanijah vse v redu in vse doma, kar poči oster strel na drugi strani vojašnice, kjer je ob dvorišču ob polju stal stražnik na straži. Vsi hitimo tja pogledat, kaj je. Stražnika ni bilo na mestu. Ko iščemo okrog, zagledamo ga v pšenici in tam je ležal vznak, bos na eni nogi. s katero je sprožil strel, na njem puška, iz prs pa mu je iz srca curjal vrelec krvi. Bil je že mrtev. In fantje so praviti; »Z dekletom sta imela nastop, prišel je prepozno domov, dobil je zapor, pa se je vstrelil.« Drugi dan je prišel na pogreb oče. stara kmetiška korenina tam iz dolenjske strani. Stal je na hodniku in nemo zrl pred sebe, okrog njega pa so stali vojaki in ga skušali tolažiti, on pa je odgovoril: »Vse drugo ni nič. samo kaj bo z njegovo nesrečno dušo —. Ah. moj sin, zakaj si mi to staril!«
Dr. med. Hermann Paul I pripoveduje v svoji knjigi: »Malte delne Jugend rein« sledečo zgodbo: Ko sem bil v svojem prvem semestru na univerzi I. 1887. v Freiburgu na nekem patritotičnem akademskem komerzu. sem se pozno v noč vračal z veselice s- svojim jednako starim tovarišem ju-rlstom roko v roki.
Moje misli so bile še vse pri utisili akademske prireditve, tu sem opazil, da se pri tovarišu vedno bolj javljajo posledice preveč zaužitega alkohola.
Začel se je v raznih frivolnih izrazih izražati o drugem spolu. In ko sva končno prišla do stanovanja, je naenkrat začel govoriti s pijanim glasom: »Pojdi, greva v zloglasno hišo, jaz imam danes silno poželjenje po ženskah —.« Svaril sem ga pred tem, a moj tovariš se ni dal pregovoriti, odšel je sam svojo pot---.
Žele čez deset let mi je pravil o doživljajih tiste noči in o strašnih posledicah greha. Obiskal sem ga 1. 1897. v Berlinu. Po končanih juridičnih študijah je vstopil v veliko banko kot pravni svetovalec v službo. Poročil se je in postal je oče otroka, ki nosi strašen pečat greha svojega očeta. On sam je bil bolan na duši in telesu. Pekoča vest ga je vedno grizla in mu očitala, da je kot spolno bolan poročil mlado, cvetoče dekle, in jo napravil nesrečno za celo življenje, da je postal oče otroka, za katerega bi bilo bolje, da je takoj po rojstvu umrl. Pripovedoval mi je, da je že več let bolan na očeh. Da ga v zadnjem času neprestano tišči v glavi, zdravnik mu je rekel, da je bolezen prešla iz oči na možgane.
V oni noči v Freiburgu, ko sem ga svaril pred grehom, je dobil strašno bolezen. Le enkrat se je v življenju izpozabil in postal nesrečen za celo življenje. Uničil je sebe in svojo družino.
Povest mojega prijatelja me je globoko pretresla. Bilo je zadnjič, da sem ga videl, po dveh mesecih ga je že krila črna zemlja.
Ф
Trgovina z dekleti.
Po naših mestih vsako leto izgine nekaj deklet in noben človek ne ve, kam so šle, to so žrtve trgovine z dekleti!
Popolnoma brezvestni ljudje zbirajo lepša dekleta pod raznimi pretvezami. Obetajo jim lepo službo in plačo kje v Zagrebu ali Beogradu, zgodi se tudi, da se tak trgovec z dekleti s katero zaroči ali jo celo poroči, potem jo zvabi od doma, morda skrivaj brez vednosti staršev in jo odpelje v kako večje mesto. Tam dekleta zapro in jo na skrivne načine odplavijo dailje v Beograd, v Carigrad ali kako drugo orientalsko mesto, kjer postane sužnja strasti po zloglasnih hišah, da se nikdar več ne more rešiti ven. Po raznih zloglasnih hišah po Balkanu, v Turčiji in na orientu je polno takih izgubljenih sirot, za katere ni potem nobene rešitve, ker njihovi gospodarji znajo preprečiti vsak beg.
Dekleta resno svarimo, naj ne hodijo v službo od doma na jug, če nimajo tam kakih sorodnikov ali prav zanesljive družine, ki jo osebno prav dobro poznajo. Nevarnost za dekleta je v južnih mestih silno vehka. Plača še ni vse. Morda res tam katera več zasluži, pa tudi več potroši in morda manj prihrani kakor doma v skromnih razmerah. Pa končno, če bi tudi milijone zaslužila, kaj ji pomaga, če pa uniči svoje življenje, svojo dušo in svojo čast.
V Ljubljani mi je nekoč povedala neka mlada uradnica, da jo je kar na cesti ustavil nekak gosposki človek in ji ponujal lepo službo v Zagrebu, če gre z njim. Dekle je postalo pozorno in mi je zadevo povedalo še isti dan. Takoj to sporočimo policiji, ki je dotičnika aretirala in izkazalo se je, da je bil trgovec z dekleti.
Vsaka dekle mora biti previdna v občevanju s tujimi ljudmi, če človeka dobro ne pozna, mu ne sme nikdar zaupati. Taki trgovci so silno premeteni in znajo mladega deklet^ premotiti na silno rafinirane načine.
Nekoč je izginila mlada dekle. Staršem je s poti pisala, naj se nikar ne boje za njo, doletela jo je velika sreča, katere jim pa še ne sme pojasniti in da jim v kratkem kaj več piše — A to je bilo zadnje pismo! Reva je mislila, da gre v naročaj sreči, pa je izginila v brezdnu nesreče.
Starši in dekleta — pazite, pazite!
Oznanila za mesec januar.
1.	Novo leto, praznik Obrezovanja Gospodovega. Ob 66., 8. in 10. sv. maša z blagoslovom, ob 10. z leviti. Med 10. sv. mašo bo darovanje za fante in dekleta. Pop. ob 2.30 pete litanije M. B.
2.	Nedelja imena Jezusovega, prva nedelja v mesecu, zjutraj skupno obhajilo fantov in mož. Ta dan in vso osmino se morejo prejeti popolni odpustki, ki se lahko naklonijo tudi vernim dušam v vicah. Pogoji: prejem sv. zakramentov, navzočnost pri sv. maši in molitev v papežev namen. Pop. ob 2. ura molitve in pete litanije presv. Srca Jezusovega. Po litanijah je shod za 3. red.
5.	ViKilija sv. Treh Kraljev, po jutranji sv. maši blagoslov vode.
6.	RazKlašenje Gospodovo ali sv. Trije Kralji. Ob 6. in 10. sv. maša z dvema blagoslovoma, ob 8. z enim blagoslovom. ob 10. slovesna peta sv. maša z leviti. Pop. ob 2. bodo slovesne pete litanije. Ta dan se v pušco nabira za afrikan-ske misjone.
7.	Prvi petek v mesecu, ob 6. sv. maša z blagoslovom.
9. Prva nedelja po Razgl. Gospodovem, praznik sv. Družine, po pridigi pri prvi sv. maši se moli posvečenje družin sveti družini. Pop. shod za dekliško Marijino družbo.
11. Cerkveni računi. Letna pristojbina za vsako klop znaša Din 15.
16. Druga ned. po Kazgl. Gosp. Popoldan shod za žensko Marijino družbo. Od pol dveh do dveh je ura molitve za dekliško Mar. družbo.
21. Sv. Neža, patrona tukajšne Marijine družbe, ob 6. orglana sv. maša za dekliško Marijino družbo.
23. Tretja ned. po Razgl. Gospodovem.
30. Četrta ned. po Razgl. Gosp. Zjutraj skupno sv. obhajilo za dekliško Marijino družbo.
Darovanje za sveče bo v nedeljo 16. jan. za šentansko sosesko, 23. za Dolino, 30. pa za Tržič in Bistrico.
Mesečna spoved za dečke v petek 31. dec., za deklice v soboto dne 29. jan. in drugi dan sv. obhajilo.
Tržič mesto.
Nd' državni praznik ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo 1. decembra 1926 je pO'dpisal Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander 1. dekret, s katerim'se Tržič proglaša za mesto.
Vsekakor je to zanimiv dogodek v zgodovini Tržiča. Sicer so minili tisti časi, ko so imela mesta posebne politične pravice, vendar pa je ostala še vedno zgodovinska tradicija, da se važnejši kraji imenujejo mesta. In s tem. ko se je imenoval Tržič mestom, se je pač priznalo, da to ni kak brezpomemben kraj, ampak, da igra primerno vlogo v državnem gospodarskem in kulturnem življenju.
Tržič nekateri imenujejo jugoslovanski Manchester, to je izrazito industrijski kraj v državi, kakor noben drugi.
Toliko in tako raznovrstne obrti in industrije, kakor v Tržiču, je pač ni nikjer v naši domovini. In to je značilno za Tržič.
Pa tudi po svoji velikosti presega že mnogo mest, zdi se, da po številu prebivalstva celo Kranj, da ne primerjamo drugih manjših mest po državi.
Koristi posebne ne bomo imeli od tega razen državni uradniki, ki bodo dobivali večje doklade pri svoji plači. Prazna pa je misel, da bi vsled tega postali večji davki. Davke za vso državo plačujemo vsi enako, krajevne potrebe pa vsaka občina sama krije, kakor pač more, pa naj bo mestna ali vaška.
Vsekakor moramo pozdravljati ta dogodek, ker od njega bomo imeli pač le korist, gotovo pa ne nikakć škode. Naslov tudi še danes v svetu nekaj vetja in industrijski m obrtni Kraji morajo tudi to stran upoštevati.
Naj bi Tržič kot mesto še bolje napredoval v verskem, kulturnem in gospodarskem oziru —. da bo zavzemal častno mesto med drugimi mesti naše domovine.
Tržiški župani.
Pollak Gašper od leta 1851 do I860. Pod njim so je dvorazredna ljudska šola razširila v štirirazredno.
(j I o 1)0 z liri i k Anton od leta 1861 do 1866. Velik prijatelj šolske mladine je nmogo storil za povzdigo šole.
S C h e 1 e s n ik e r Anton od 1867 do 1873 in zopet od 1877 do 1881. Je bil dobro izurjen v sodnijskih zadevah in je z svojim svetom mnogo pomagal ljudstvu.
M ally Leopold od 1874 do 1876. je postavil železni most čez Bistrico na poti proti cerkvi.
Raitharek Fried rich od 1885 do 1888.
M ally Karel B. od 1882 do 1884. dalje od 1897 do 1903. Pod njem se je zgradil občinski vodovod.
G 1 o b o č n i k L. Anton od 1889 do 1896. Ustanovitelj požarne brambe. Vzbog mirnega vedenja in pametnega postopanja obče priljubljen. Le neradi so sprejeli tržani njegovo opetovano izraženo željo po odklonitvi županjske časti.
A h a č i č F r a n C K. od 1913 do leta 1921. Prvi slovenski župan v Tržiču, je v vojskinem času nmogo storil za dobro aprovizadjo trga.
Lončar Ivan od 1921 nepretrgoma do danes.
Predilnica in tkalnica Ed. Glanzmann & And. Gassner.
v vsem gospodarskem in socialnem življenju v Tržiču predomiriira danes Predilnica in tkalnica Ed. Glanzmann & And. Gassner. To podjetje je med največjimi podjetij v naši državi, v Tržiču samem pa zavzema tako odločilno mesto, da lahko danes trdimo, da je od te tvrdke odvisen gospodarski obstoj Tržiča. Če se zamislimo v položaj, da bi naenkrat predilnica in tkalnica prenehala z delom! Kaj bi nastalo s tem trenutkom v Tržiču!? Morda bi se moralo polovico prebivalstva izseliti in iskati drugod zaslužka, obrt in trgovina oi opešala, mesnice, trgovine, razne delavnice bi se zapirale — Tržič bi postal mrtvo mesto brez življenja, v katerega bi se naselila revščina in obup. Če v takem kraju propade le ena mala obrt z 20 delavci, se to pozna že vsem gospodarskem življenju, če bi pa propadla industrija, v kateri je
zaposlcnili ena četrtina vsega prebivalstva, bi to pomenilo propast vsega kraja.
Zato je pač primerno, da ob trenutku, ko Tržič prehaja v novo dobo in se postavlja v vrsto mest, prinese naš list nekoliko y.gouoviu'! tega podjetja in pojasni njegov pomen.
Tržič je v obrtnem in industrijskem oziru stal stoletja na prvem mestu v Sloveniji. Sicer so splošne gospodarske razmero večkrat v zgodovini Tržiča uničile to ali drugo panogo industrije ali oiirti, a Tržič se je vedno znal prilagoditi novim razmeram in na razvalinah starih podjetij so se dvigala nova.
/železna industrija je najstarejša v Tržiču in je pač ustvarila temelje tržiškemu blagostanju. '1'ežave pri nabavljanju surovega železa, prenos prevoza koroških železnih izdelkov za Italijo iz Ijuiieljske ceste na 1'redil in Pontebo pa je bil povod, da jc začela železna industrija pešati in da so se iipeljale druge obrti v trg. Najprej se je razvila usnjarska obrt, kasneje čevljarska. Ni pa manjkalo tudi poizkusov, da bi se nekdanja železna industrija zopet poživila in tako je Ra-; dečki ustanovil \ začetku pretkiega stoletja na Slapu i)ri Tr-I ziču plavž ill je poizkusil pridobivati železno rudo v tržiSki j okolici. Toda ti! goi/kusi se v sle d nereirtabilnosti niso obnesli.
Leta 1885. pa se je začela za razpadajoča posestva maršala Radeckega jn pa tudi za Tržič nova doba. Nekdanji Ra-deckijev grad, njegove fužine, delavske hiše, skladišča, vodne sile in razna posestva je takrat kupila nova 13. maja 1885 ustanovljena družba, ki se je imenovala »Bombaževa predilnica in tkalnica Tržič, Glanzmann & Wachter«. Na velikem in pustem travniku, ki je bil bolj podoben pašniku, na katerem so rastle vrbe in grmovje, je začela graditi predilnico in tkalnico. Obrat se je pričel s 5000 predilnimi vreteni in s 160 tkalninii stroji. Duša vsega podjetja je bil še danes živeči in vodeči .solastnik Ed. Glanzmann.
Mlado podjetje pa se je moralo v začetku boriti s silnimi težavami. Manjkala je za tako podjetje nujno potrebna železniška zveza, 17 km daleč je bilo treba z vozovi pripeljati
iz Kranj.i premoK, bombaž iii zopet tia voziti na kolodvor gotovo blago. To vse je obrat silno podražilo. Treba je bilo pridobiti izvežbaniii moči za to tako delikatno industrijo, ob-jcdnem pa domače in nove izvežbati. Vstrajnosti vodstva se je posrečilo rešiti to težavno nalogo. Podjetje je odločilno vplivalo, da se je zgradila tržiška železnica, brez katere bi l)il Tržič danes le dobra vas, pridobilo je izvežbanih stro-kovniii delavnih moči in izvežbalo štab domačega delavstva.
Komaj pa se je podjetje dobro ustanovilo in utrdilo, že ga je doletela velika nesreča. Leta 189L je velik del tovarne pogorel m tako je bil za celo leto ustavljen obrat.
V istem letu IXVI je vstopil v tvrdko nov družabnik gospod Andrej (iassner st., ki je poleg g. Kd. Glanzmanna drugi soustanovitelj modernega Tržiča. Lahko mirno rečemo, da sta ta dva gospoda znova ustanovila Tržič, ki se ima v prvi vrsti njima zahvaliti za velik del svojega razmaha. Gospod Andrej (iassner je vstopil v tvrdko dne 1. junija 1891. in bil v njej do .)() julija 1919 kot solastnik in sovoditelj te komanditne družbe. V družbi sta se našla dva izredna industrijska in ob-jeduem trgovska talenta. Tvrdka Glanzmann je že prej zalagala iiiKoslovanske i)okrajine z manufakturnim blagom, go-spoil Gassner p.t je vstopil kot zastopnik ene svetovno zna-
iiili industrijskili'družin. Obe družini, obe sferi, dve energiji, dva talenta, dve osebnosti s svetovnimi zvezami sta se združila v enem podjetju in mu ust\'arila soliden temelj.
Ni namen tega članka natačno popisavati postanek in razvoj predilnice in tkalnice, pokazati hočemo predvsem le pomen tega podjctj;i za ves Tržič in okolico na kulturno go-spodarsKem polju.
Omenili smo že, da je tvrdka odločujoče vplivala, da se je zgradila tržiska železnica. Brez predilnice bi najbrž ne bilo nikdar železnice in Tržič bi ne bil nikdar to, kar je danes.
'i'vrdka je zgradila mogočne in moderne električne centrale in elektrificirala skoro \ se vodne sile Mošenika. Dve električni centrali ima izven tovarne in eno v tovarni sami. Res je prišla skoro vsa vodna sila v privatno posest, a od te privatne posesti živi večina Tržiča. Če bi ne bilo predilnice, bi Mošenik še danes mirno tekel in ne prinašal nikomur ni-kakega dobička. Tvrdka pa je dosegla iz Mošenika že dose-daj 3500 KS '— konjskih sil, to je pač zlata valuta, ki ne koristi samo tovarni sami, ampak vsej okolici.
Tovarna ^arna se neprestano razširja in modernizira. Na novo se je zgradila in uredila moderna belihiica; tkalnica in predilnica se neprestano izpopolnujeta. danes ima tovarna 614 tkalniii strojev, 20.244 vreten in 2058 sukalnili vreten. Okrog iOOO delavskih moči in 25 uradnikov je zaposlenih v njej, vsi ti in njihove družine jedo kruh. ki bi ga ne imeli na domačili tleli, ko bi ne bilo tega podjetja, iz Indije, Male Azije in Amerike uvaža sirovi 'bombaž in ga predela letno okrog 8000 (osem tisoč) hal ali približno l.SOO.OCK) kg (poldrug milijon kilogramov). Iz tega se producira 'okrog 220.000 zavitkov prediva, poleg tega letno ca 5 milijopov metrov blaga. Bdilnica more na dan obeliti okrog 12.000 m blaga. Vse to pomenja velikanski obrat, v katerega se steka vse polno ekonomskih niti-, %vez, poslov in obrti. Ključavničarji, elektrotehniki, meiianiki, kovači, zidarji in polno drugih obrtnikov zaposluje v svojem obratu tvrdka sama in polno zunanjili najde tu izdaten zaslužek.
Res je: kapitalisti so jo ustanovili in jo tudi vodijo Ln izvrstno vodijo. Slovenski industrijski krogi iTi se morali iti sem učit, kako je treba trezno kalkulirati, neumorno delati in vztrajati v delu, če se hoče doseči uspeh. Koliko naših t\ rdk propade ravno' vsied tega, ker ni trezne kalkulacije, resnega in smotrenega dela. Res je — kapitalisti so, a če bi teh kapitalistov ne bilo, bi danes stotine družin ne imele kruha. Priznati moramo resnico, da v predilnici ni deloval samo mrtev kapital, ampak je imelo podjetje in njegovi gospodarji poleg skrbi za svojo korist'tudi vJliko ni iskreno umevanje za človekoljubje, -za dobrobit "svojih uslužbencev. Vse karitativne naprave v Tržiču je predilnica v \ eliki meri vedno podiiirala. Za svoje delavstvo sezidala in kupila mnogo stanovanjskih hiš, katerih danes poseduje 6,3 s približno 250 stanovanji, v katerih stanuje 1100 stano\'alcev, od katerih jih je zaposlenih v tovarni ca 580.
Zgradila je dekliški dom, kjer stanuje 120 deklet, kar je velika dobrota za žensko dela\ sko mladino.
Meščanske šole bi ne bilo, ko bi ne bilo predilnice. Sod-nije, davkarije in tako velike pošte bi ne bilo več v Tržiču, ko bi ne bilo predilnice. Tako vidimo, da je danes napredek Tržiča v velik meri odvisen od obstoja i.fi naiiredka predilnice in tkalnice, l-'esnica je: \ gospodarskem in političnem življenju pogosto pride do diferenc med raznimi faktorji, temu se skoro ne da izogniti, saj obstoji skoro vsa človeška zgodovina v neprestanem boju. Morda kdaj tu ali tam nastanejo kake difirence, pride do kakih mezdnih ali drugih bojev, a Tržič se ho moral vedno zavedati, da je njegova gospodarska in kulturna eksistenca \ veliki meri navezana na predilnico. S to morajo računati vsi faktorji, ki delujejo na gospodarskem, kulturnem ali političnem polju. V interesu Tržiča in vse okolice je, da predilnica in tkalnica na|)reduje in da je njeno vodstvo vedno v takih rokah, ki bodo upoštevale, kakor do-sedaj, poleg svojega tudi splckšni dobrobit.
Karel Pire:
Tržič v 19. stoletju.
Politične in kulturne razmere.
Nad neplemiškimi osebami so do leta 1809 izvrševala civilno sodstvo patrimonijalna sodišča, katerih je bilo v deželi 644. Od teh je dejansko izvrševalo sodstvo le 377, na druga pa se je delegiralo 267 sodišč.
Taka gospodstva (dominiji) so bili v našem kotu a) v Tržiču, b) posestvo Golnik in Duplje, c) župna cerkev v Tržiču, d) župna cerkev v Kovorju. e) župnišče v Kovorju. Od teii je menda samo tržiška graščina izvrševala sodstvo.
Državno politično upravo je pa vodil gubernij v Ljubljani.
V upravne svrhe je bila dežela razdeljena izza 1749. I. v tri okrožja: gorenjsko s sedežem v Ljubljani, dolenjsko v Novem mestu, notranjsko v Postojni. Ti okrožni uradi so bile srednje inštance. Kot politično oblastvo prve inštance pa so se vedno bolj in bolj razvijali komisarijati nabornih okrajev (Werbebezirks-Kommissariat). ki so dobili v daljnem razvoju važno vlogo. Njih postanek sega nazaj \' čase Marije Terezije. Po patentu z 22 .aprila 1780. 1. je bila Kranjska razdeljena v 38 nabornih distriktov, ki so bili združeni v 18 kantonov. Četrti kanton je tvorilo g o s p o d s t v o Tržič (Tržič, Kovor, Križe, Preddvor. Jezersko. Šenčur, Šmartno pri Kranju, Naklo).
Francozi so po njih prihodu v deželo 1. 1812. uvedli v deželi svoje sodstvo. Odpravili so patrimonijalno in uvedli vseskoz^ državno sodstvo, zakar so razdelili deželo v 23 kantonov, koder so sodili mirovni sodniki v manjših civilnih sporih. V večjih pa je sodil, s kompetenco za celo pokrajino, tribunal v Ljubljani.
Politično upravne posle so upravljale merije, subdele-gacije in intendanca.
Ko so zapustili Francozi deželo, je prišla uprava popolnoma v razsul, intendanca, subdelegacija in merije so poslovale samo v toliko, da so zadostile armadnim potrebam.
Vestna uredba sodne in politične uprave je vzela mnogo časa. Zato je pa temeljitost, s katero se je delalo na tem pre-osnavljanju še danes vzgiedna. Delo je bilo šele 1. 1817. do^ končano.
GUlsoiii glavnega izkaza iz leta 1SI7 je tvorilo gosi) o d s t v o I ržič, lastnik podniaršal .ložef grof i^adetzky. okrajno gosposko št. 14. in sicer:
1.	Glavna občina Trižič (z 2884 prebivalci). Podobčina I ržič. Sv. An a. Sv. Katarina, 15 i s t r i c a (z vasmi Bistrica, Popovo, lirezje, Brdo), Kovor (Kovor. Hudo, Hušica, Loka, Vadiče, Visoče).
2.	G 1 a v 11 a obči n a L o k a (1596 prebivalcev) Z v i r-če (Zvirče), Duplje (Zgornje in Spodnje Diii)lje, Za draga). Ziganja vas (Sebenje, Breg), Se nič no (Senično. Golnik, Zgornje Vetenije, Spodnje Vetenije, Novake), Križe (Pristava, Retnje, Gozd). Skupaj 4489 prebivalcev.
Ker morajo imeti okrajne gos|)oske svoje podrejene organe, so se uvedli v večjih občinah župani ((ieineinderichter). v podobčinah pa podžupani (Richter).
Zupani so bili prosti občinske tlake in dajat\'C pripregc ter vojaške nastanitve.
Razen tega je izvolila vsaka občina dva odbornika iz svoje srede. Vendar pa uredba ni imela do 1849. leta iiikakil' inštrukcij.
Prvotna uredba uprave pa v Tržiču ni ostala dolgo ne-spremenjena, kajti okrajna gosposka v Tržiču je radi pre-majhnili dohodkov zahtevala |)riklopitev občine Naklo od ve-lesovskega okraja. Ker se tej zahtevi ni ugodilo, je .loi^-t-'^ baron Dietrich, posestnik tržiške graščine, septembra 1828. '• odpovedal upravo okr. gosp. v 'l'ržiču. Trdil je, da je imel" tržiško gospodstvo od leta 1820 do 1827 pri upravi 9122 ,18 kr. izgube.
Dne 22. avgusta 1829 se je združil tržiški okraj z Г'''
dovijiškiiii. V Tržiču je bil ekspoiiiran le eii uradnik, ki je opravljal enostavne posle, zlasti vojaške.
Leta I8-l(). pa se je ustanovil zopet okrajni koniisarijat , tretjega razreda v Tržiču. Pri okrajnih komisarijatih tretjega razreda so bili takrat zaposljeni: a) Okranji komisar, hkrati sodnik s plačo 6ПП sid.. b) davkar s plačo 500 gld., c) en aktuar s plačo 500 sld.. d) Z pisarja z letno plačo 300 odnosno 250 Kld.. e) en sodni sluga z letno plačo 200 gld. in oblačilnim prispevkom 25 Kld.. f) en pomožni sluga s plačo 144 gld. in cblačilnini prispevkom 15 gld.
Leta 1849 ie bilo konec komisarijatev, kajti § 100 marčne ustave predpisuje: sodstvo in uprava naj se ločita in bodita ločeni. Ustanovilo se je v Tržiču okrajno sodišče, katero še danes obstoji.
Sicer se je v zadnjem času nmogo govorilo, da se bo ta urad ukinil, kar se pa bržkone ne bo nikoli zgodilo in sicer iz razlogov, kakor so že obstojali leta 1826. ko se je povdar-jalo na merodajnem mestu, da mora tržiška gosposka obstati. ker je radi obmejne lege ob zelo obiskani glavni cesti in radi precejšne industrije v Tržiču — tu so fužine za kose. pilarne. usnjarija in tovarna nogavic — tukaj potreben. (Glej dr. Janko Fclec »Kraljestvo Ilirija«.)
Citatelji bi gotovo radi vedeli, kako se je ta uprava v Tržiču obnesla. Žal o tej zadevi nismo mogli izslediti nika-kih zabilježk.
Izza Francoske invazije vemo. da so Francozi takoj po zasedbi Tržiča napravili ondi glavno mitnico in postavili kot nntničarja ter obenem mera Danijela pl. .labornik. za adjunkta pa Ignacija Ceme. .labornik je bil velik prijatelj Francozov, kar je pozneje v marsičem trgu v napot hodilo. Avstrijci so ostro pazili na .labornika in so v resnici izsledili, da na skri-vem pisari z nekim francoskim generalom. Avgusta 1813 je prijahalo v Tržič 6 ulancev in 10 lovcev, ki so .labornika prijeli. med ('va konja privezali in čez Ljubelj v (iradec odvedli. Kaj se je z njim ondi zgodilo ni znano.
Fnako nimamo nikakili podatkov o tačasnih županih, ki so jih imenovali pri nas Marktrichter. Fdini. ki se kot taki omenjajo so Jernej Mally. tržki predstojnik in tržki sodnik. Rajmund Jabornik pleni. Altenfels (1. 1815), dalje Gašper Mali, ki je vodil delo pri znižanju klanca pod cerkvijo. Kar smo pa že, svojčas omenili. (Župni arhiv VII 12, št. 7.)
Sodstva v tržiški graščini niso izvrševali graščinski lastniki nikoli sami. posluževali so se vedno le svojih oskrb-inkov. Tudi imen teh nismo mogli nikjer izslediti. Fdino kar vemo je to. da je bil I. 1815 |)ooblaščenec graščaka Radetzky-ja c. k. major pl. llenritzi. ter I. 1817 podoskrbnik J os. Kocijančič.
iVen-estitev okrajne gosposke iz Tržiča v Radoljvo je pa imela to dobro, d.a se je začetkom 30 let pretečenega stoletja zgradila okrajna cesta, ki veže omenjena dva kraja. Poprej namreč ni bilo vožne ceste čez Kotrnico proti Bistrici in dalje, kakor zdaj. Ljudje so hodili po slabi, komaj za prenašanje tovorov pripravni pešpoti.
Kar se tiče političnega življenja, se o njem po odhodu Francozov pa tja do konca šestdesetih let ne more govoriti. Tržičani so prihajali z svetom v dotik na sejmih, katere so daleč na okoli pridno obiskovali. S Kranjčani in Horovljičani so bili vedno v prijateljstvu, iz Kroparjev so se norčevali, s Kamničani pa stalno prepirali. Nazivali so jih bahače in ošab-neže. če po pravici ali ne, lega ne vemo.
/lužili so tudi pesem na Kamničane. od katere se je žal na iireperelem od moljev prejedenem papirju le nekaj kitic ohranilo. Naj navedemo le prvo:
Beži Ljubljana, Gradec se skri,
Dunaj še Kamniku, glilie nič ni.
Prelepa vas Kamnik! glilie ti ni.
Mesto b' ti rekel, se greha boji.
1'ravili so tudi, če se Kamničana vpraša, kaj je danes kosil, bo točno odgovoril: »Piške sem obiral.« A na suknjiču se ga močnik drži.
Sicer se pa tržičani niso baviii s politiko. Dali so v nedeljah in ob Veliki noči Boku, kar je božjega, cesarju pa zahtevane fronke, v ostalem jim je bila pa obrt in trgovina vse. Hodili so daleč na okrcg po sejmih, tudi na Koroško, koder je Lilo treba nemško govoriti. Zato so svoje otroke že v domači šoli navajali nemškega jezika in jih čestokrat še pošiljali (л1 doma, da so se v tujini bolj izurili v nemščini. Sinovi boljših hiš so prebili po več let na Nemškem. Zato ni čudno, da so bili na pridobljene vednosti ponosni. Navzlic tem se je pa redko kdaj pripetilo, da bi bil kak tržičan pozabil na svoj rojstni kraj. Lokalni patriotizem je bil vedno velik in tudi domačega narečja se niso nikoli sramovali.
Po tem je umevno, da niso simpatizirali z novodobneži, ko se je pričela prebuda slovenskega naroda, prirejali tabori in ustanavljale čitalnice.
Ceriiu vse to? V kofeliavzu imamo dovolj čtiva: Neue freie Presse, Laibacher Zeitung, Miinchener fliegende Blatter in pa Kikiriki so popolnoma zadoščale, da hi le te temeljito prebirali! Za punce je pa tudi zadosti preskrbljeno, če se dva ali trikrat na leto na koncertu Liedertafel-a do dobrega na-plešejo. Kaj te novotarije! Mi smo dobri Kranjci, ki hočemo z vsakomur v miru živeti.
Le nekaj malo jih je bilo, ki so se ogrevali za slovensko ,;tvar. Predvsem kolar Vojteh Kurnik, ki je živel takorekoč od pesnitve. Vedno so mu rojili verzi in stihi po glavi in kar na oblance v delavnici je pisal svoje umotvore.
Njegov brat Pcrtunat je pa spravljal popisane oblanice in iz njih v tihi noči prepisaval bratove poezije, pa še mnoKo drazega lepega, kar je po knjigah čital, ali pa prilično kod slišal.
Tretji je bil mlad učitelj Ivan Tomšič. Rad se je sukal po premožnih hišah okrog deklet in opeval njih "krasote; in zlagal njim na čast razne pesnitve. Kna taka se je ohranila v,izvirniku še do danes,
cvltlicl:.
Polen veselja sem, ko vidim
Vas cvetlice zale.
Vendar niste še najKorše
krasotice male.
Ljubeznjive, lepolične Polne ste vonjave.
Kras najlepši, dika biser
Zemeljske narave.
Vse te lepe, ljube, zale krasne vse in mile.
Vendar še tak krasne niste K o s 1 a v j a n s k e Vil e.
Ivan 'Tomšič, Tržič meseca maja 1864.
Rad je prekrščaval stare svetnice v razne Modroslave in Bogomile, Nančkam napo\ edal boj in jih na vsak način hotel izpodriniti z Anicami, Micke in Mojce pa z Mmkami.
Četrti v zvezi je bil »Gromov Andrejček«, ali, kakor se je podpisa val: Mrabroslav Perne, učiteljiščnik. Tudi on je jahal pegaza, vendar pa ni tolikanj dražil tržičanov, kot prva dva, ker jo je z svojimi stihi zakrožil večkrat tudi po nemško.
Navzlic vsem je bil pa on od vseh največji rodoljub, ker je delal vse skrajno nesebično. On v pravem pomenu besede ni vedel zjutraj, kaj bo jedel, s čem se bo oblačil. Bil je dijak brez vsakih dohodkov, odvisen (к1 milodarov dobrotnikov. Pa kaj naj govorimo! Hvo Vam kaj sam o sebi peva:
NLMILA OSODA.
Dolga so miinila leta Kar nesreča se razcveta Britkega življenja mi.
Kdaj boš vendar zapustila Me prijateljca nemila? Sad mi tvoj srce mori.
Kje so tvoje ure sladke? Dneva ne povejo pratke, Večna žalost je tvoj dom! Srce tužno mi obliva Rana tvoja vedno žrva — Kdaj prelomil spone bom?
s sponami si oklenila K vedni tugi me pribila Zdaj ko še pomlad živii!
Solzno se oko ozira Tje, kjer sreča vsa izvira.
Dokler zadnjikrat zaspi.
Če omenimo še g. Šimeca. rodom Ceha. ki ni delal verzov, temveč ure popravljal, smo našteli vse rodoljube tedajne dobe. Vsih pet je imelo obilo dobre volje, a prazen mošnjiček in zato ni čuda, da so zastojn iskali privržencev. To je idealiste močno jezilo in ker tniso z dobra ničesar opravili, so se lotili zasramovanja tržiškili purgarjev. Nazivali so jih »Cini-bre«.
Kakor je iz zgodovine znano, so Rimljani leta 113 premagali germansko pleme Cimbrov pri Noreji, ki je baje stala na Gosposvetskem polju pri Celovcu. Šaljivci so temu zgodovinskemu dogodku pridejali, da so bitko preživeči germani pobegnili iz bojnega polja čez gore in se nastanili v Tržiču tako, da so tržičarii potomci Germanov oziroma Cimbrov. A ni ostalo le pri tem!
Zamik je obelodanil sramotilno pesem na Tržičane, ki se je hitro raznesla po celi Sloveniji. Nekaj kitic mi je ostalo v spominu, vsaj smo jo tudi v Tržiču radi peli, kar znači, da ni zadela prehudo v meso.
Tržičani sami so cigani!
(:To so sami izdajalci tičjerepci mišjeglavci •ludeževi posnemvavci.:)
Dežman laja, on sr hvalo daja!
To so sami —r —
Znjim Pogačnik dela nemški jabčnik.
To so sami----"
1'ud Klofutar velik je nemškutar.
To so sami--
Pa Globočnik meša nemški močnik.
To so sami --------
Vsak Tržičan težko bo zveličan.
10 so samf — —
Menda zadostuje toliko sicer še dolge pesmi. V boljše poznanje pripomnimo, da je pod imenom Klofutar mišljen Ijuliljanskii prošt Lenard K., tržiški rojak.
Na ta pamflet niso ostali i)rizadeti krogi mirni. Neki O : Ri Kr ;.. t je odgovoril s pesmijo, ki nam je pri rokah. V njej se dobro razodeva tedajno tržiško mišljenje, zato jo ponatisnemo.
TKRŽICANI.
Prcdpcv:
»Pust Toržičaiic sniclum!
Skoz tri; hail liiizakluii.«
Laži v novicah stresal »Kinraz«' neki perlavit. Od Ljubcla sem priplesal.
Rojen Kmonijancc zavit!
Olci pi) čudnemu kopiti, Pesem slanioreže naprav, S to se umi prikupiti? Solabarda — le anxav. —
Bistre niave in razumne Jest Teržičane poznani, Izdajavce in neumne Te pridelke pesnik dam. Tičjerepce, miSjoKlavce, Mi damo za pesmico, K' pride čmo povedat prave, Se poslati v Tristarco. —
Kranjc z nam' k nemSkutar jedel. Nov rojen Slovene pa ne, Kaj, Teržičani — lio pa zvedel III dobil kar tačnio к.ге!
Vsak popotnik pod I.jubelom V Teržič bo dar dobil, lil sprejet bo t ud z veseljain Ce Marijo bo častil. —
Mi svetnike za liatroiie I olkajn imamo že let,
In scer .liide", чџе nemškone; K njih časti želimo -- pret.
Toraj lahk bo izveličan l';)d I-jiibeloiii prebivavc.
Star in mlad usak Teržičan Verli svetcev spoStovavc.
Jezik k' prednik govorili Ncnišk' in kransk' pri nas doma, Da li' se ini poslovenili, Ak Slovene noben štima. —
Dober bo še nemški močnik K' boš brez cvenka k nam prišel, Če ка kuha tud Globočnik Gladen tvoj želodec ogrel. —
Smer Slovenja naj sc baha, Fsage nje se najdlo dno. S leloh;." poslal jim praha Kaa imeli godovno.
Mi še jedli bomo klime,
Hlač. slovencam nebmo dal. Zbegane pa buzaklune. V 1 rmanijo^ kmal poslal! -
Vrag uzel bo izdajavce Vse brez hlač in brez nosu, Vidli bomo mišjoglavce, Kar "Hs kranjskiga rodu.
DoiK ne bote sarboritli Kmal vam zgonček bo zapel, Kar Teržičanom iičitli. Azmodej' vas bo uzel.
o : Ri : K
, . . t.
' Se i)crc nazaj vZarnik«.
Sv. Jožef ill Andrej sta prišla iz judovske dežele in ne kakor Slovenci trdijo iz Nemčije.
No. v tistem času so liila vsa prerekanja več ali manj r::ino šale, ki bi se bile s časom Kotwvo omilile, če ne bi' Mla \ lada porabila uKodne prilike in si napravila iz Tržiča močno a^itacijsko postojanko.
Poslali so v Tržič za sodnika aristokrata barona Aicliel-burga, ki je s finim nastopom tržičane očaral. Kmalo za njim pa je prišel za.!(rizen nemški liberalec Eisner, ki je s popivanjem in sramotilnim govorjenjem in smelim obnašanjem vso tržiško gospodo poluijšal. Se dolgo po njegovem odhodu so .gospe tarnale in tožile, da od EIsnerjevili časov niso njihovi možje nič več to, kar so bili nekdaj.
Volilni red za deželni odbor je vlada na rafiniran način tako prikrojila, da sta mesta Kamnik in Radovljica tvorila s Tržičem en volilni okraj z voliščem v Tržiču.
Kdor le količkaj pozna volilno praktiko, bo previdel, da so se s tem volitve Kamničanom neizrečno otežkočile, zato je ta neenaka mera povzročevala, da so vsakokratne volitve potekale zelo viharno.
Staro sovraštvo med Kamnikom in Tržičom je dobilo novega duška, in navada je nastala, da kamničanje, prišedši na volitve v Tržič, niti svojih konj izpregli niso. Kar na trgu so obstali, dokler niso oddali svojih glasov, potem pa hajdi v :(ranj, koder so imeli naročeno kosilo. Bali so se namreč, da l e bi prišlo do kakih pretepov in bi ne bili na vse zadnje prav liošteno batinani. Vendar pa kaj tacega tržičanom uiti na misel ni prihajalo, dasi je nuilarija na vse kriplje kričala in vsakovrstne neslanosti uganjala napram kanmiškim volilcem.
Naj si bodi to že kakor hoče, dejstvo je, da so bili tržičani boljši, kakor so bili na glasu in prav po nepotrebnem razbobnani daleč naokrog kot največji nemškutarji.
Ce upoštevamo tedanje kulturne in gospodarske razmere. :,e ne bomo čudili, če je nekako vsa tržiška javnost stala bolj pod nemškim vplivom. Industrija je bila vsa v nem-likih rokah, uradništvo je moralo biti bolj nemško orientirano, šcla večinoma nemška, učiteljstvo sicer slovensko, pa se je reredko ženiralo svojega materinskega jezika, da je ueki učitelj celo odsvetoval tovarnarju, da bi se njegov sin učil slo-\ enščino. Da pa ta »kranjsko-nemški« mentalitet ni bil tako globoko zasidran v dušah kaže pač to, da so se mnogi po prevratu tako hitro preorientirali in iz nekdanjih »krajijcev« postali navdušeni — .1 ugoslovani. Ljudje so pač večinoma otroci socialnih in gospodarskih razmer svoje dobe. Idealnih značajev, ki bi se borili za narodnost le iz idealnih ozlrov med industrijskimi in obrtnimi krogi ne vzraste |)ač posebno mnogo. ker so ravno ti krogi tako odvisni od razmer in vse via • dajoče družbe.
•' »•Niesswurz« za neumne ljudi, da se zmodrijo. ^ Tomanovo dc^.clo.
Velik ImdiC.
Dr. Koz m a Aliačič:
Voiteh Kurnik.
Letos obhajamo stoletnico rojstva našega prvega trži-škega pesnika. Vojteh Kiirnik je bil sicer po poklicu priprost kolar, ker mu usoda žalibog ni naklonila, da bi bil zamogel študirati in se povzpeti do višjega duševnega razmaha. Njegova pesniška navdahnjenost in talenti pa so ga kljub temu vse njegovo življenje z vso silo vlekli h knjigam, katerih je izredno veliko načital in mu potiskali tudi pero v roke. da nam je ustvaril nebroj pesmi, od katerih se pa niso vse ohranile.
Njegovi duševni proizvodi danes sicer nimajo bogve kakšne literarne vrednosti. Kljub temu se moramo Slovenci čutiti dolžne, hraniti mu časten spomin, ker je v tedanji dobi poleg peščice vnetih rodoljubov on s svojim nastopom in vzpodbudo mnogo pripomogel v prebujenje naše novejše književnosti.
Vojteh Kurnik se je rodil 9. avgusta 1826 pri Rodarju v Tržiču. Kdo od vas ne pozna te idilične hišice pri mostu sv. .laneza z lesenim hodnikom, raz katerega se vspenjajo celo pomlad in poletje viseči rdeči nageljni in dehteč rožmarin. Tu je prebil mladi Vojteh svoja prva mladostna leta. Ko je dovršil domačo šolo ga je njegov oče kolarski mojster Luka K. peljal po tedanji navadi v Celovec učit očetovega rckodelstva. Tu je obiskaval nedeljsko obrtno šolo ter imel za učitelja znanega profesorja Ahaceija, ki je nabiral slovenske narodne pesmi. Učitelj je kmalu spoznal izredno nadarjenost svojega učenca, mu izposojeval knjige in vzbudil prvi v njem ljubezen do domače vezane besede.
Ko se je izučil in doslužil vojake se je vrnil zopet v Tržič, kjer se je nastanil kot pomočnik pri svojemu bratu For-tunatu Kurniku, ki je med tem po očetovi smrti prevzel domačijo. 'l'udi Fortunat Kurnik je bil zelo znanja želen mož. Imel je krasno zbirko knjig, pri katerih je pogosto vse noči presedel. Svojega brata pesnika je zelo ljubil, ga vsestransko podpiral ter ima največ zaslug^ da se niso vse Kurnikove pesmi pogubile. Fortunat Kurnik je vzel za drugo ženo .30 let mlajšo Nežo, sedanjo gazdarico pri Rod ar ju in je oče g. Luka in gdč. Mici. katera sta mi dala o Vojtehu Kurniku največ podatkov in ki nameravata še sama priobčiti razne zanimilve spomine po ranjkem stricu pesniku.
Mladega Vojteha je gnalo srce večkrat po svetu, a vselej se je zoiKit vrnil nazaj v svojo nepozabno tržiško dolino, katero je ljubil in takole ovekovečil:
TERŽlSKA DOLINA.
L
II.
Visoko na skalo Vrli Čicovce Krem,
V	dolino se zalo Tržiško ozrem.
Ne morem se zderžat Moram zaiikat Na kraju Kot v raju To pesmico začnem.
III.
Na sredi Tržiča ,le sveti Andrej,
Vrli zalega griča Svet .ložef, še prej: Odtod se vidi doli. Po trgu in okoli,
V	planine,
Ravnine
Cez Bistrico naprej.
Tržiška dolina Velika res ni, le vendar edina (jorenjske strani Obdana je z gorami. IVevidena z vodami, Zavctna, —
Prijetna
Ko vsa zazeleni.
IV.
Krog hudega grada Obzidje leži,
Oa burja napada. Ves križem leži. Na levem pa brežiču Svet Jurij na konjiču S krepostjo Srčnostjo
K tlom lintvrna drži.
V.
Z Bohinja sem gleda Mogočni Triglav,
Krog njega je čeda (jora in dobrav.
V	ozadju Kokovnica Štoržičeva ženica. In Dobja Grmovje
In Kamnik gologlav.
VII.
Ko sohice priseje Čez Brčovi rot ,.>e toplo ogreje. Kar pride nasprot, Begunjščica kraljica .le Stolova družica,
V	škrlatu in zlatu Naznanja solnčni vzhod.
IX.
S Šeiitanske doline Šumi Mošenik,
Skoz Vinke, pečine Brez dolgih spodtik, On goni stope, mline, Valiavke in fužine. Usnjarjev,
Kosarjev
Neutrudni pomočnik.
XI.
Mogočni na Brežcah (irad Neuhaus stoji,
V	Balosu na Blekah Po taktu grmi.
Razlega se rožlanje. Tolčenje in klepanje Vse giblje.
Se ziblje.
Malik od skal bobni.
XIII.
Kot led so studenci,
Iz hribov teko.
Po kleteh v senci
le vince sladko.
Kar zdravo je, vse dela.
Ko bliža se nedelja,
Se upeha.
Vse neha.
Ker delo je težko.
VI.
Košuta na Koroško In Kranjsko stran meji. Ljul^eij se pa moško Francozom v pest smeji. Pod njim so jo skupili Ne bodo pozabili Ne bitve Moritve
In kje Ljubelj stoji.
VIII.
Ve kaj se godilo Prihodnji bo čas,
Bo dež, bo snežilo.
Vedro ali mraz. Nje pratika ne laže! .le skrita.
Zavita,
Ni daleč dež od nas.
X.
Na desni iz Potov Pa Bistrica vre,
Studence vsili kotov Med potjo požre.
Na oglu pod Tržičom Se druži z Mošenikom, Zdaj ročna.
In močna
V naročje Save gre.
XII.
K' baiidera na barkah Mi kože vise.
Visoko na strehah Vseh farb se suše. I\un platna spet vihrajo Z vetram se igrajo. So bele.
Višnjeve,
Kar odri jih drže.
XIV.
Tiliotno postane Sobotni večer,
Kar nič se ne gane Ne stresa se čer.
Samo voda šumenje. Se sliši in vršenje. Ni duha.
Ni sluha,
O rožlanju več nikjer.
Okrog leta 1859. se je Kurnik vendar za vedno poslovil iz Tržiča. Njegov prijatelj, ljubijaiičan Matija Hribar ga je namreč toliko časa pregovarjal, da se je konečno res udinjal pri njemu. Ko pa je mojster Hribar že kmalu nato umrl, prevzel je Kurnik njegovo stolarsko rokodelstvo, s katerim se je v Ljubljani borno preživel do svoje smrti leta 1886.
V Ljubljani si je kmalu poiskal ženico rodom iz Žalca, a ko mu je ta čez par let umrla, izbral si je drugo v Prevaljah na Koroškem. Bog mu je dal 9 otrok, od katerih živi edino še ga. Parval, poročena Milior v Ljubljani.
Kurnikovih pesmi je veliko število, da se zazdi, kot da bi bil vsaki prosti čas porabil za pesništvo. Največ njegovih del, katerim se pa pozna zlasti Vodnikov upliv, je bilo priob-čenih v »Novicah«, »Slov. Bčeli«, »Danici«, »Šolskem prijatelju« itd. in sicer v letili 1854--1870. S posebno pozornostjo .i€ nabiral tudi pregovore, katerih je samo za časa svojega bivanja v Ljubljani nabral nad 80(K).
Kot je bil Vojteh Kurnik originalen v svojemu izražanju, tako originalen je bil tudi način njegove pesniške koncepcije. Sredi med delom se je naenkrat zamislil, pozabil na kladvo in pričel pisati dolge kitice na gladke deske. So mu bile rime všeč, jih je prilično prepisal na listič papirja, če pa ni bil zadovoljen s svojo zamislijo, pa je verza brez usmiljenja po-oblal in oblance vrgel v smetišče. Ker pa so ga'ljudje in posebno njegov brat Fortunat, ki je vse bratove pesmi skrbno zbiral, pri tem poslu kmalu zalotili, so na skrivaj vse smetišče prebrskali in tako oteli marsikatero okroglo, katera nam bi sicer nikdar ne bila ohranjena.
Ker naj bodo današnji članki posvečeni predvsem proslavi Tržiča, vas danes seznanjam samo z onimi Kurnikovimi pesmicami, ki opevajo Tržič in njegovo najbližjo okolico. Za naprej pa bodo postopama prišle na vrsto tudi še druge njegove zanimive pesmice in pregovori.
Za nas Tržičane imajo itak Kurnikove zbirke še posebno vrednost. Ni namreč kota v Tržiču, ne hriba in ne potoka, ne rokodelstva in druge zanimivosti, katere naš pesnik ne bi opeval — in ni navade in šege, ne slabosti in lastnosti tržiške, ki bi se je ne bil v svojih pesmih dotaknil, tako da zgodovinar, ki bi hotel naslikati Tržič v luči, kakor je bil pred 50 leti, ne bo smel prezreti našega Kurnika.
Vse zbirke njegove so pa tudi eno samo zrcalo one pristne, marljive in neizprijene duše pravega starega tržiča-na, polne voljnosti, šaljivosti, dovtipa in velike ljubezni do rodnega gnezda — onega tržičana, katerega nam je sam naslikal v eni svojih najbolj popularnih pesmi:
ZADOVOLJNI TRŽIČAN.
I.
Sem Tržičan Daleč poznan Delam in pojem Rad sem šteman. Mi diši jed,
Kaša podmet, ŽKanci in krapi. Tudi trajet.
III.
Vname se ples, •laz sem že vmes, Sučem dekleta Bistrih očes.
Kdor me pozna. Rad .me ima,
Bodi drugod. Ali doma.
Štrukle rad jem, Vince pijem, K mamki bržanki Najrajši grem.
Kjer diši kljun. Furman, kapun. Srna, bržole — Nisem begun.
IV.
Kot gnjezdo tič Ljubim Tržič,
Kjer se zdeluje. Kosa, mešič Da sem le zdrav. Vse mi gre prav, Bog daj da -srečno Smrt hi prestal!
Št. Ančanoni pa je naslednjo pesmico pokadil:
RO I ARSKI FANT. I.	II.
Rotarski fant sem jest.
Znam se povsod obnest.
Da mi ga para ni.
Tega sem s' svest.
Na trgu voz naložim Pokam glasno za njim,
Hijo! Moti!
Vedno kričim.
III.
Stiščim voz na Ljubelj,
Hej! sem pa spet vesel,'
Svoje blago oddam,
Kar sem ga imel.
Živino izprežem zdaj.
Dam ji zobat kaj.
Hitro preložim.
In že nazaj ž njim.
Dva močna konjča imam, I-den fuks, eden bram. Ko pod Ljubeljem sem. Vole njarmam.
Tolčeni jih, sam tišini. Skoraj da nisem hin,
Hijo! Hoti!
Vedno kriičm.
IV.
Kar jest vem, da živim, • Radosten vedno sini. Četudi dostikrat , Kaj pretrpini!
Delam rad! pojem rad! Pijem posebno rad.
Kdo bi mar žaloval. Dokler je mlad!
V.
Tukaj poglejte me,
Pera zavihane,
črnega škarjevca.
Kak mi stoje!
Kdcr jih želi imet.
Naj jim gre sam na sled Jaz s' jih ne pstim vzet. Za celi ta svet.
VI.
Močen sem, zdrav in čvrst, Ljubco na vsaki prst.
Če bi nezvest bil,
Znal bi natvezt.
Dečve vse u me reže. Drugim pa preč beže. Jaz pa imam, izvoljeno že.
Ko so nato tudi Bistričani zahtevali svojo pesem od njega, se k temu dolgo ni mogel pripraviti. Ko so pa nekoč prišli kar na dom ponj in ga s silo vlekli h Mešlinarju — da jim zapoje — jo je pri vinu takole zakrožil:
BISTKRŠKA.
1.
Sem Bistričan, Vozim v Kranj, Vsaki pondeljek In tržni dan. Kolkor dobim. Vse naložim. Da za nedeljo Kaj ulovim.
(iauziie pa konj.
Dober patron Sv. Jurij mi druzga, dal bo zastonj.
Kar le kaplja Doli eerlja.
Pijem od kraja De kaj velja.
V.
Bistrčani!
II.
Moj konj use je Kot s trte je De se sam čudim, Ino ljudje.
Hijo! Hoti!
Birta želi Bajsa priganjam, Da se poti.
IV.
Skuja se groš. Pijem na roš.
Kdor nič dolžan ni Miga je mož!
Pride pomlad Hočem orat.
Brano in seme Moram iskat.
Takih nič ni!
Daleč okoli.
Kakor smo mi!
Pesek pri nas Rata vsak čas Tega bogata Naša je vas!
I a pesem je učinkovala bojevitejše na zbrane kot sama Mišlinarjeva (iadova peč. Zavrelo je v Bistričanih, že so stegnili pesti in prekmalu bi mu bila slaba predla, da ni kriknil;
Meglica pred menoj!
Meglica za menoj!
in hitro izginil iz gostilne.
Karel Pire:
Spomini no zimski In odventnl čas.
Ljuba jesen, kako krasna si bila. polna bogatih sadežev in raznega veselja! Kako radostno smo pohiteli nedeljo za nedeljo ven iz Tržiča na žegnanje, ali kakor tukaj pravijo, na semenj, bobe pobirat. V Križali, pod Ljubeljem, pri sv. Ani, na Brezjah, pri sv. Neži, v Lomu, pri sv. Katarini, povsod nas je bilo dosti, dokler niso Bi^tričanje naredili hrupu komec in spravili sejmarsko kuhalnico za leto dni na varno v hram. Z njo se je poslavljala od nas tudi jesen. Nič ni pomagalo tnžno slovojemanje, sv. IJršla je »dur za ušla«, zima je prikimala in naredila konec veselačenju |)o prosti naravi.
Sv. Miklavž, ta sivi starček je že teden dni prishižkoval po voglih in kotih, ter potrkaval zvečer na duri, da smo raz-grajački hipoma vtilmili in se plaho spogledovali. Zaka'j tudi ne? Vsaj je bil dobri svetnik kedaj vse bolj strog, kakor dan-
danes. Ni se zado\'oljil z lepim iiaKovorom pred množico (/irok. zbranih v kaki dvorani. (Jj .ne! Hodil je od liiše do hiše, od družine do družine in tu vpričo starišev in zvedavih sosedov izpraševal vest maliii nepridipravov. Taka očitna spoved vpričo dclKojezikasteKa parklja nam ni bila nič kaj povelji. vsaj ni bilo prav nič posebnega, da je kak obsojenček prišel \' dejansko dotiko s črnim kosmatinom, ki ga je prav poštene premikastil in »pocajnal«. Spominjam se, da je bil nekoč ta peklenski grdun pri sosedovih tako krut. da so še od-rašeni za poba prosili, klicaje: »Dovolj, dovolj, gospod Mi-kk:vž, dovolj, ima fc polne hlače!«
A ves direndaj je bil hitro pozabljen, ko so se odprla vrata sjscdne sobe in smo zagledali na krožnikih darilca, ki nam jih je pustil ondi dobri sv. Nikolaj. Prosim pa, ne mislite, da nas je obsipal z bonbončki, čokolado in drugo sladkarijo. Oj, ne! par pesti orehov, kuhanega kostanja, lectarskega konjiča ali pa punčko, nekaj peres, svinčnikov in šolskih zvezkov, t J je bilo vse. Poredneži pa še tega niso dobili. Veseli so morali biti, če so našli na krožniku poleg neizogibne les-kovke malce repice in korenjčka.
Zdaj je pa zadosti šale, prenehajte otroci z burkami! Adventn.i čas, resen čas! treba je pripravljati pot Gospodu, zato pa zarana iz gorke postelje v cerkev.
'Svojčas je bila zima dokaj strožja kot dandanes. Spominjam se leta, ko je na Vsih svetih sneg meter visoko ,zapa-del in šele pustne dni prihodnjega leta začel misliti na odhod. Pa zeblo je. da danes o tem nimamo niti pojma.
Umevno je, da smo se pri takih okoliščinah le težko izmotali iz gorkih (idej. a doma ostati in zamuditi krasne zor-nice, za vse na svetu ne! Kaj nam mari, če smo do kolena sneg ga;.;'i, ali se nam je strupena burja zajedala v rudeča lica in ojitro rezala v ušesa. Hiteli smo po temnem klancu naprej in nismo se vstavili preje, dokler nismo dospeli na pokopališče za cerkvijo, koder se nam je nudil diven pogled.
Gosta megla se je vlekla iz potoka po celi doHnici. da ni i):lo moč razločiti niti ene stvari. Kar se prikaže na skrajnem koncu Slapa majhna svitla pičica. Nji se pridružijo druge — tri — štiri — deset ali pa še več. Od minute do minute se večajo. dokler ne stoji vsa cesta v ognjeni svetlobi, ki rdeče-žareče cdsvita od sneženega Kamnika. Lomljani so in Dolin-čanje. ki z gorečimi ba kija m i hite k zjutranji službi božji. Kakor hitro se je prikazala, tako hitro je tudi izginila ta čarobna razsvetljava in šele, ko je zadnja baklja šumeče v snegu vgasnila, smo pohiteli v sveti hram.
Cerkev polno vernikov obdaja polumrak. Le na vsaki strani tal ernirklja na velikem altarju žari po petero velikih, različno 1 arvanih oblastih svetilk. Bela, rdeča, rumena, tno-dra in ztlena barva se menjavajo. Kakor so nam pojasnili, po-menjalo je teh |)etero hičic petero delov sveta, kojih prebivalci željno pričakujejo Odrešenika.
Prav prikladno temu dušnemu razpoloženju je iz kora mogočno zadonelo: »Ror-ate coeli desuper. et iiiibes pluant •lustuni. aperiatur terra et germinet Salvatorem.« — kosite nebesa od zgoraj in oblaki naj deže Pravičnega, odpri se zemlja in rodi Izveličarja. Za tem pa so tiho zapeli »svtto, sveto, nadvse sveto«. Ljudstvo je popadalo na kolena in molilo na altarju izpostavljenega evharističnega Odrešenika. Lepo je bilo, tako lepo, da so se mi ti prizori globoko vtisnili v dušo za vselej.
Dasi je trajala pobožnost cel mesec, je vs,e le prehitro minilo. Približal se je zadnji dan adventa, ko se spominja cerkev Adama in Mve.
To nam pa kratkomalo ni šlo v glavo, kaj ima s paradiža pregnani s svojo kratkokrilo, dolgolaso tovarišico opraviti v |)ratiki. Seveda, kako naj otroci doumejo vso veličastno tragiko skesanega in spokorjenega človeka?
A tudi časa nam ni preostajalo tisti dan za tako premišljevanje, ko se je vsevprek po hiši snažilo, peklo pecivo in pripravljalo za praznike. Sicer se pri vsem vrvenju nismo z drugim udcjstvovali, kak; r z gledanjem, a to smo opravili ten-elj t:, di kler ; e niso pričele postavljati popoldan jaslice.
'Го je bilo težavno delo! Vsaj še Bok vsem vstrečti n,e more, kaj pa otroci. Končno je bilo vse pripravljeno. Zmračilo se je, s kadilom smo pokadili in z blagoslovljeno, vodo poškropili celo hišo in molili rcžnivenec. Potem pa je napočila praznična tišina — sveti večer. Mati so prižgali lučico, mi smo obkolili jaslice in na tihem začeli prepevati božičnice. Vedno bolj so naraščali glasovi, dokler se ni razlegalo petje po vsi soseski.
1.	Ustanite vas prosim, karkoli vas še spi,
poglejte kaj v Betlehem ljudstva hiti.
Pravkar sem jaz slišal, uro dvanajsto bit.
Se mora kaj novga v mestu godit.
2.	Mesija nam rojen, oh vesela noč.
Skoz Njega prejmemo vsi skupaj pomoč.
Pravli so preroki, že davno nekdaj.
Da ima On priti, za gvišno je zdaj.
Л. Za ofer ponudjo, kar uboštvo njih da.
To gvišno pred Bogom veliko velja.
Preprosti pastirci tam v štalci stoje.
Od čuda velicga roke gor drže.
4. To dete previdi dno našga srca,
Ta brumno, ta čisto, leto On štima.
Tako Kristjani storimo tud mi,
Darujmo pripR:sto, iz čiste vesti.
Hitro so potekale ure in predno smo se zavedli, je jel vabiti veliki zvon k polnočnici.
Ulice so bile živahno obljudene. Na jasnem nebu je sijala mila luna, zvezdice so prijazno migljale, potok dobrovolj-no šumljal, vrhova Kokovnice in Kamnika sta tiho-mirno štrlela proti nebu, skratka ljudi in naravo je obdajal v sljutni nebeške radosti, sladak mir — — vse je vzajemno slavilo (jospoda. HiteH smo proti božjem hramu. Vendar pa nismo opustili nobeno leto, da bi ne postali na mostu, poslinili kazalca in ga kviško držaje ugotovili jeli veje veter od severa, juga ali zapaca, kajti gospod učitelj Debeljak n^ je često-krat zatrjeval, kakoršen veter piha Sveti večer ob polnoči, takšen prevladuje prihodnjega pol leta.
Cemu bi se tudi z vetrom ukvarjali, požurimo se raji, da pridemo preje v cerkev. Kako krasno je bilo ondi. Vam ne bom na dolgo in široko razkladal, pojdite sami tja, pa se bote prepričali, pa pobožno molite, kot smo tudi mi moliti pričeli. Žal se nas je okrog evangelija polastil nekak nemir, ki' je naraščal vedno bolj in bolj.
Nekdaj je bila namreč navada, da je organist g. Debeljak vsako leto za Božič uglasbil čisto novo, prav tržiškim razmeram prikladno božično pesem, zato nam radovednost ni dala mirovati.
Komaj se je darovanje pričelo, so se nežno pritajeno, kakor iz nebes, oglasile gosli izvajaje malo predigro. Kmalo je posegla vmes primadona, »Curežova .lolianica« z solo spevom v ljubko zvenečem glasu. Bilo je kakor da bi srebrne cvanc-garce razsipala. Ne dolgo na to se ji pridruži baritonist »Brenckov Cena«, da skupno v duetu prekrasno oznanjata veselo vest o novorojenem detetu.
Vzradoščeni nad tako novico pač niso mogli mirni ostati tudi drugi pevci in piskag. Krepko je nastopil zato vmes ves mešan zbor, nase pritegnil flavto in klarinet, Tomba je pritisnil z svojim bombardonom, zabobnele so pavke in nastalo je žinganje, da so se šipe v oknih tresle. Naravno, da je pri takih okoliščinah staro in mlado pozabilo na vse, na kraj in na sveto daritev. Šele zvonček nas je moral opomniti, da se bliža povzdigovanje.
Mi mali smo še posebno pazno, z odprtimi ustmi poslušali. Same ušesa so nas bila, kajti pri nas ni šlo samo za užitek, hoteli smo se priučiti v najkrajšem času novi melodiji, da jo ponesemo zmagoslavno domov pred jaslice. In zares, preden so pesem v tretjič pri večernicah odpeli, je bila melodija :'aš i! 2\ ečer smo Гe ^amestojno nastopili pred jaslicami in ])roizvaj;!li novo božično, točno posnemovaje pevce in muzi-
kalite tako vs t rajno, da so jo druRi dan že mati pri ognjišču žvižgali.
Kakor božični dan, tako preprosto, veselo, domače smo preživeli tudi Štefanov in Šentjanž£v dan v krogu domačih, ne meneč se za celi svet. Šele nedolžni otročiči so prinesli »Pa>-metvo«, pojedli smo zadnje mrvice potic ter se neradi lotili šolskih nalog in učenja.
Preostajal nam je le še Silvestrov večer in pa novo leto, katera pa nisem posebno vzljubil. Preresna sta mi bila. Tista voščilas ki sem jih vsepovsodi slišal: »Da bi zdravi in veseli še danes leto dočakali« so spominjala preveč na smrt. Nika-kakor, da bi mislil jaz umreti, pač pa sem se tresel za svojce in to me je mučno dirnilo.
Druzega januarja je moj rojstni dan. V družini ga nismo praznovali, tudi obdarovan nisem bil, kakor je zdaj v navadi. Samo rekli so mi, da imam ž6 toliko in toliko let, pa sem še vedno do skrajne meje neumen. »Kaj meniš«, so vprašali, »kedaj te bo pamet srečala?« Buljil sem predse in nisem našel odgovora. Kako tudi? Več kot šestdesetkrat se je že vrnil ta dan, a še vedno čakam na tisti znameniti trenutek.
Gospodična Marija Kurnik nam je v svoji prijaznosti ra-devolje stavila na razpolago debelo knjigo, v katero je vpisa-val nje rajni oče gospod Fortumat Kurnik z velikim trudom nebroj pesnitev. Med njimi smo našli na str. 7 eno z napisom: »Božična 1827«. Toraj bo prav letos minulo 100 let, od kar se je v prvič v Tržiču pela. V proslavo Tega skromnega jubileja podajamo pesem, ne da bi na pisavi kaj popravili. Ni nam znano ali je izvirno tržiška, ali je tušem od drugod prinešena. Za našo domnevo govori, ker je končnica »I« vedno nadomeščena z »H«, kar je pristno tržiško.
BOŽIČNA 1827.
1.	Peršla je lepa sveta noč, čas božje milosti,
Bog nam je skazal svojo moč, v naše revnosti.
Poslal je sinka svojga, odrešet pogubljeniga,
Claveka za volj Grehav letga poverbanga.
2.	Angelce prov lepo necoj na nebo pojejo.
Oni pojejo med seboj, veselo glorio.
Necoj je rojen odrešenik, On je naš pomočnik.
Vesle se o grešnek moj. Vesel Glorio zpoi.
3.	Kir pastirce to slišijo, se grozno vesele. Oni endrujga kličejo, dete videt žele.
Hitro oni h štalce teko, videt dete lepo,
Kir oni v štalco pridejo, dete tam vidio.
4.	Kir rojen je Mesia nam, tam v štalce on leži, Angelce pa pojejo tam, de pubeč lože spi.
Maria tam per njem kleči, in roke gor derži,
Jožef tud per njemo stoji, se grozno veseli.
5.	U smile se o Jezus zdej, mi tebe prosmo use.
Kadar bode življenja krej, na nas ti spomni se. Takrat ti na pozab na nas, te prosmo use na gla%. Častil te bomo mi vselej, sedej in na vekomej.
Kaj moraš vedeti?
Kadar greš za krstnega botra princsi li krstu seboj družinski list otrokovega očeta ali pri nezakonskih materah krstni list nezakonske matere. Starši naj si pred krstom oskrbe družinski list in nezakonske matere krstni list. To je potrebno radi pravilnega vpisa v krstno knjigo. V naši župniji smo že ugotovili polno slučajev, da so bili nekateri pri krstu napak vpisani, ker so botri ali babica povedali napačno ali pokvarjeno ime in ko so dotični dorasli, so imeli velike težave radi napačne pisave imena. Pred kratkem smo imeli zopet tak slučaj. Pred kakimi 33 leti je babica prinesla h krstu ne/akrnskega ctroka in pomotoma povedala ime stare : atere irc^to imena prave matere, pa še to ime je povedala
napačno. Dotični ima sedaj tri napačna imena: pokvarjeno ime stare matere, nepravilno pisano ime svoje matere, pri vojakih so mu dali pa še obe ti dve pokvarjeni imeni skupno. Njegovi otroci so nekateri vpisani na njegovo pravo ime, drugi na napačno in tako je v vsej družini velikanska zmeda v imenih. Da se kaj takega ne zgodi, naj ima vsaka družina svoj družinski list, kjer ima vse pravilno vpisano in kjer so vsi važni družinski podatki. Tako vsaj starši lahko povedo otrokom, kdaj so bili rojeni. Lahko rečemo, da polovica ne-\ jst ne ve, kdaj so bile rojene, ker jim starši tega niso mogli povedati. Ce je mogoče, naj babica prej pove, kdaj bo krst, da ne bo treba morda čakati gospodov. Vsak boter naj zna očenaš in apostolsko vero, ki jo moli z duhovnikom pri krstu. Z otrokom se pride najprej v zakristijo, kjer se vpiše v krstno knjigo. Nato gredo k krstnemu kamnu, tam vpraša duhovnik: »Kako naj bo ime temu otroku?« Botri povedo tu ime otroka. Natot vpraša duhovnik: »N. kaj želiš od. cerkve božje?« Botri odgovore: »Vero.« Krstitelj položi štolo na otroka in mu reče: »Pojdi v cerkev božjo, da boš s Kristusom deležen večnega življenja.« Nato stoje molijo duhovnik in botri skupaj apostolsko vero. Po tej pokleknejo in skupno molijo očenaš. Ko duhovnik vpraša: »N. (ime otrokovo), se odpoveš hudiču?«, odgovore botri: »se odpovem«. Ko duhovnik pravi: »In vsem njegovemu dejanju«, odgovore botri: »se odpovem«. In na vprašanje: »in vsemu njegovemu napuhu«, odgovore zopet botri: »se odpovem«. Nato mazili duhovnik otroka s svetim oljem in vpraša: »N. Veruješ v Boga Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje?« Botri odgovore: »Verujem.« Duhovnik: »Veruješ v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega. Gospoda našega, kateri je rojen bil in je trpel?« Botri: »Verujem.« Duhovnik: »Veruješ v Svetega Duha, sveto katoliško cerkev, občestvo svetnikov, odpuščanje grehov, vstajenje mesa in večno življenje?« Botri: »Verujem.« Duhovnik: N. Hočeš krščen biti?« Botri: »Hočem.« Nato se izvrši obred svetega krsta.
Prosimo, da otrok ne zavezujete preveč pod vratom in na hrbtu, ker je potem potrebno maziljenje silno težavno in nerodno. Boter sme biti tudi samo eden. Glede botrov ima cerkveni zakonik sledeče predpise: Da sme biti kdo boter, mora biti krščen, katolik, vsaj že 14 let star, ne izključen iz cerkve in ne na slabem glasu vsled kakega zločina ah očitnega greha, znati mora vsaj najpotrebnejše nauke svete vere, držati mora otroka med krstom ali se ga med obredom vsaj dotikat z roko. Nekatoliki torej nikakor ne morejo biti botri! Po cerkvenem zakoniku moramo župniki skrbeti, da se otrokom dajejo pri krstu krščanska imena. Starši naj torej izbero ime kakega katoliškega svetnika, nikakor pa lie imena kake rastline, živali ali kakega pagana ali krivoverca.
Ce je nevarnost, da bi otrok umrl predno bi ga mogli prinesti v cerkev k krstu, so ga dolžni starši krstiti doma. Krsti naj tisti, ki bolje zna. Krsti se v sili tako-le: Otrok se oblije po glavi z vodo, med oblivanjem se izgovore besede: Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Oblivati se mora med izgovarjanjem besedila. Ce bi prej ali kasneje oblil kot govoril, bi krst ne bil veljaven. Oblije se lahko otrok z navadno vodo ali pa z blagoslovljeno.
Kadar se nameravaš poročiti. Ce si rojen v isti župniji, kjer se boš poročil, potem ni treba prinesti seboj v župnišče nobene listine. Ce pa nisii rojen tam, kjer stanuješ, moraš prinesti k župniku svojega stanovališča krstni in samski list, ki ju dobiš v tisti župniji, kjer si bil rojen. Ženini in neveste naj prihajajo k izprašev a n ju le o b torkih in sicer ob 5. zvečer. Ce je nevesta v kaki drugi župniji, se ženin zglasi v domači župniji in prinese s seboj potrebne listine, ki jih potem župnik pošlje na župni urad, kjer stanuje nevesta. V smislu cerkvenega in državnega zakona se morata zaročenca pred poroko 3-krat okli-cati, če je kak vzrok za to, podelita cerkvena in državna oblast spregled ''veh ali enega (.klica. Za ta spregled se morajo plačati razne takse in koleki. Ker se višina kolkov določa p.) tem, koliko kdo plačuje-c'avka, mora vsak, ki želi na|)ravili
prošnjo za spregled oklicev, prinesti seboj tudi potrdilo tii-kajšnesa davčnega urada, koliko plačuje davka od posesti ali I,hrti. Potrdilo mora biti za ženine in nevesto, če sta oba v domači župniji, 'l'o potrdilo mora biti kolkovano s kolkom 2!) Din. Poroka se redno ne sme vršiti takoj po oklicih, ampak šele tri dni po zadnjih oklicih. Nekateri žive že leta \' znanju in dobro vedo, kdaj se bodo poročili, pa pridejo zadnji trenutek in liočejo imeti \ par dneh vse opravljeno: oklice in poreko. Zato opozarjam, da — če ni posebnesa vzroka — nc sme hiti poroke pred tremi dne\ i po zadnjih oklicih. Vsak naj torej ob pravem času pride v župno pisarno Klede sestave zapisnika in izpraševanja. Če je kak zadržek, se mora dobiti prej izpreKled od zadržka, potem šele se smejo \ ršiti oklici. Zakonski zadržki so bili pojasnjeni v Cerkvenem Glasniku 1. 1925. Pred poroko je treba prejeti sv. zakramente. IPri poroki morata hiti navzoči dve priči, ki morata biti katoliške vere. Pri poroki stoji ženin na nevestini desnici. Pred poroko ima poročujoči duhovnik kratek nagovor, ki ка ženin in nevesta poslušata stoje. Nato vpraša duhovnik najprej ženina: »Ker pa mora biti ta sveta zaveza po postavi s prosto in resnično voljo sklenjena, vas vprašam krščanski ženin N., a ko hočete vzeti to tukaj pričujočo nevesto M. za ivojo pravo ženo po postavi naše svete matere katoliške cerk\ e, recite hočem.« Ženin odgovori: »Hočem.« In nato vpraša župnik nevesto: »Ravnotako vprašam vas, krščanska nevesta M., ako hočete tejca tukaj pričujočega ženina N. vzeti za svojega pravega moža po postavi naše svete matere katoliške cerkve, recite hočem.« Nato odgovori nevesta: »Hočem.« Poročujoči duhovnik nato pravi: »K večjemu potrjenju tega svetega dela dajta drug drugemu prstana zaročitve in roke.« Ženin naj ima pripravljene poročne prstane, ki jih izroči cerkovniku na krožnik. Nato si ženin in nevesta podasta desne roke. Ko držita novoporočenco sklenjene roke, govori duhovnk: »Sklenitev rok pomeni, da zdaj pred Bogom in krščansko družbo sveto potrdita, eden drugega ne zapustiti, čeprav vama l5og nadlogo pošlje, temveč vedno ljubeznjivo in eden drugemu pomagajoč vedno skupaj ostati, dokler vaju ne ho smrt ločila.« Nato duhovnik s štolo ovije sklenjeni roki ženina ni neveste in govori po latinsko: »Jaz vaju združim v zakon v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« Nato pa poškropi z blagoslovljeno vodo roke poročencev. Za tem blagoslovi duhovnik poročne prstane. Ženin in nevesta stojita. Nato dobita blagoslovljene prstane, ženin natakne prst jn nevesti in nevesta ženinu na prstanec leve roke. Potem reče duhovnik: »Sprejmita prstan, kateri naj vaju vedno opo-nnnja, da zakonsko zvestobo, ki si jo zdaj drug drugemu obljubita, do smrti natanko držita. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.« Nato se obrne duhovnik proti altar ju in prosi blagoslova za novoporočenca, ki sedaj p o k I e k n e-t a na stopnice altarja. Po molitvi se duhovnik obrne proti poročencema in ju blagoslovi z blagoslovljeno vodo. S tem je obred poroke končan.
Po poroki je v naši župniji darovanje. Poročenca in svatje gredo k darovanju okrog altarja.
1^) poroki pridejo priče v zakristijo, da se vpišejo v poročno knjigo.
Če sta imela novoporočenca že prej kakega otroka, morata to prej povedati župniku in po poroki ali pa vsaj kmalu po poroki, naj prideta v žu|)no pisarno z dvema igricama, da. se nezakonski otrok pozakoni.
Spodobi se, da se župljani poročajo doma v domači župni cerkvi, če pa se želi kdo i)oročiti drugod, mora dobiti od svojega župnika pooblastilo za dotičnega župnika, kamor se želi iti poročiti.
Razkošnih in hrupnih ženi t o van j ne prirejajte, ker se s tem goji le pijančevanje in po nepotrebnem zapravlja denar. Poročni dan naj bo dan poštenega, družinskega veselja.
Razno.
Kip Sv. Terezi,ie Deteta Jezusa ali Male Cvetke je bil
postavljen vis a vis kipu presv. Srca Jezusovega oh vhodu v staro kapelo v soboto dne 4. decembra. S tem je dobil odprti prostor med cerkvijo in staro kapelo prijetno lice, da zgleda :z r.ove kapele kakor kak altar. Treba bo le še nove slike v ozadju, kjer je sedaj slika Dobrega pastirja, pa bo ves pogled in utis res lep. Z obema kipoma je nekako maskiran neprijetni kot, ki ga tvorijo podporni stebri stare kapele in novi ( bok, tako da se sedaj kar izgubi. Kip Male Cvetke je, kakor kip Srca Jezuovega, delo Ivana Pengov, kiparja v Ljubljani, črtane Din 7650. Kip je prav lično delo, ki hvali mojstra. Sv. Terezija drži v roki, ki jo moli proti Kipu Srca Jezusovega, šopek cvetja, z drugo pa napravlja rahlo gesto proti ladji cerkve, kakor da hi s tem priporočala vernike v cerkvi milosti Srca Jezusovega. Na kipu Srca Jezusovega je napis: »Pridite k meni vsi«. Mala Cvetka pa naj bi nekako klicala in vabila k njemu vernike in mu jih priporočala. V stebru pod kipom je vdelana relikvija, nekoliko zemlje iz groba pod krsto Male Cvetke. Naj hi .Mala Cvetka tudi v našo župnijo rosila' obilo svojih cvetov milosti, naj bi bila res zaščitnica naše župnije in voditeljica k — Jezusovemu Srcu.
Opozorilo staršem, (iotovo je še vsem v spominu strašni zločin, ki se je p ruti 7 leti izvršil v kovorskem gozdu nad malo deklico, ki je postala žrtev pohotne propalice. Pred par tedni je podoben zločinec hotel v bližini Tržiča izvršiti naselje nad 4 letno deklico. K sreči so domači ob pravem času pcgriL'šili otroka in ga rešili. Starši pazite na svoje otroke in ne puščajte jih samih hoditi okrog!
Dr. Franc Grivec, Sv. Ciril in Metod, slovanska apostola, je naslov knjigi, ki jo je prejel v razpečavanje župni urad. Knjiga stane 16 Din. Knjigo prav toplo priporočamo! Vsak, kolikor toliko izobražen Slovenec, bi jo moral prebrati. Drugi dan po tem, ko sem knjigo prejel, sem imel priliko govoriti z dvema inteligentoma o razmerah ob času pokristjanjenja Slovencev. Bila sta polna predsodkov proti papežu, kakor da' bi bili papeži podpirali nasilno ponemčevanje Čehov in Slovencev in odobravali izrabljanje evangelija v potujčevalne namene. Slovanski svobodomiselni tisk je našo inteligenco napojil z raznimi zgodovinskimi lažmi in zavijanji resnice. V tej knjgi pa je največji slovanski strokovnjak na tem polju zgodovins.ko pokazal, kako so ravno papeži ščitili slovanska ap ;stola sv. Cirila in Metoda, podpirali njih delo celo proti rovanju slovanskega vladarja; v knjigi se prav lepo vidi, kako so papeži čuvali univerzalnost katoliške vere, ki mora biti za vse narode enako ljubeča mati. Ko so Slovani pustili na cedilu sv. Metoda, se je rimski papež boril za njega z nemškimi vladarji in strogo kaznoval nemške škofe, ki so delali krivico sv. Metodu. Knjigo |)rav toplo priporočam, kdor si je ne more nabaviti, naj jo vsaj prebere, dobi jo lahko v Ljudski knjižnici na posodo.
Pokoini Kospod Andrej Gassner je zapustil v svoji oporoki tudi primerno vsoto za dobro katoliško časopisje. Del tega denarja sta gospoda sinova naklonila tudi našemu Cerkvenemu (ilasniku, s čimur je bilo omogočeno to številko povečati in bolje opremiti. S tem plemenitim činom je blagi pokojnik lepo pokazal, kako globoko je umeval potrebo dobrega katoliškega časopisja. Takih mož hi bilo več potreba današnji dobi!
Oosp. odvetnik dr. Ažnian je po naročilu svojega blago-pokojnega očeta potoni gospodične Texter daroval za reveže v Tržiču KMX) Din. V svoji oporoki je namreč določil gotovo vsoto za res potrebne v 'i'ržiču - rojstnem kraju svoje žene in v svojem rojstnem kraju v Kropi, da bi — kakor piše v svojem testamentu - vedeli, kdaj sta dva trpina iz njihove srede zapustila ta tužni svet in njegove muke.
Planinski dom, reg. zadruga z o. z., se je ustanovil v i r; ičn ta namen, da sezida na Kovcah veliko planinsko kočo. Ta koča ho gotovo zely pomnožila tiiristovski dotok na
Kovce ill tudi v Tržič. Pri tem planinskem domu namerava odbor napraviti tudi malo planinsko kapelico, da bi bila potem tam poleti ob nedeljah večkrat sv. maša. Ideja je prav lepa in župnija bo šla odboru kolikor mogoče na roko, posebno pri napravi in oskrbi kapelice.
Fotografijo Tržiča, ki jo prinašamo na naslovni strani, nam je br-ezplačno prepustil g. fotograf Nadižar, kliše predilnice pa firma, obojim iskrena hvala. Sicer oboje tržičani poznamo, toda slika ima več pomena za prihodnjost, da bodo poznejši rodovi videli, kakšen je bil Tržič ob proglasitvi mestom.
1000 izvodov Cerlivenega Glasnika januarske številke smo dali tiskati. To številko naj bi pač imela vsaka družina iz naše župnije in jo ohranila za spomin. V začetku novega leta se prav iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki tako požrtvovalno razširjate in kupujete naš list, vaši dobrohotnosti še nadalje priporočamo naš Glasnik.
Najdene reči pridržati je ravno tako hudobija, kakor je tatvina. Kadar kak predmet najdeš, ki ima kaj vrednosti in ne moreš sam izslediti lastnika, prinesi stvar v župno pisarno ali pa samo tam naznani, da se oznani. Pogosto se pa zgodi, da kdo kaj v cerkvi pozabi, komaj pa pride iz cerkve, se spomni, da je nekaj pustil v klopi, ko pride nazaj pa predmeta že ni več tam in potem je treba oznanjevati, da se izgubljeno dobi nazaj. Kdor v cerkvi opazi kak pozabljen predmet, ga nima pravice jemati domov. Izgubljeno naj prinese cerkovniku, pri' katerem ljudje vprašajo po izgubljenem. Kdor tu najdeno odnese domov, že pade sum na njega, da si je hotel prisvojiti tuje blago.
Zbirka za poplavijence: Pri darovanju v župni cerkvi se je nabralo za popiavljence Din 2650, Rdeči križ v Tržiču je pa zbral sledeče: V Tržiču Din 4994, v občini Kovor Din 4342, v občini Sv. Katarina Din 1680.05, v občini "Križe Din 1636.95, v občini Sv. Ana Din 770.50. Skupaj je torej nabral Rdeči križ v Tržiču in okolici Din 16.423.50. Poleg tega je prejel še 2 zaboja še precej dobro ohranjene obleke. Župni urad je poslal zbirko poplavljencem potom škofijskega ordinariata. Rdeči križ je izročil Din 3000 po povodiiji močno oškodovanemu mlinarju Pogačniku na Brezovem pri Kovorju, občini Žiri je naravnost poslal Din 1700, oblastnemu odboru Rdečega križa v Ljubljani pa Din 11.533, istemu se je odposlala tudi obleka. Pripravljalni odbor Rdečega križa v Tržiču se vsem darovalcem toplo zahvaljuje za vse obile darove.
Izgubil je neki delavec denarnico z raznimi zanj zelo važnimi dokumenti na poti v Dolini. Najditelj denar, ki je v denarnici, lahko zase ohrani, dokumente pa naj prinese v župno pisarno.
K. I\:
Rajsko pismo.
Prejeli smo in obveščamo sledeče pisanje:
Krtova dežela sv. Barbare dan letos.
(jspud urednik!
De na zamerjo k se nanje obrnemo z a no veliko prošno!
Učeri smo vkup sedel na nebešč pristale, sami tržišč loiiJsmane jen smo se pogovarjale, koko j bo učasli dol na zemlje, kar prleti Krtačova Špeva, k jo oni dobr poznajo, sej jem zmirej liod na ulio trobite. Tok je leteva de soj prton-felne kar čez Kva\o frčale. K je li nam pršva j pa začeva tače rči oli Tržiča prpovdvate, de nismo vedle, a smo man-Kelce, a smo bafce. Ker se sami enkoker na znajdemo, kaj je res, jen kaj ne, kar je ta auša čvekava, pa Neli prosmo, cleb rasodile. Nem še vrjamemo, drujmo pa prov neč. Alston:
1. Aie res. a ni res. dej Tržič mest gratov? — 2. A je res, ani res. de tam poli Lipo. čer je kirkat stava sv. Andreja cirku, zidan zej mesten rotovž z dvema turnčama? — ,1. A js es. a ni res, dej na rotovž velika dvorana, čer imajo to velče gvale soje beronteže? — 4. A je res, ani res, dej u te dvorane prpravljen za purgermajstra pozvačen stov, k je z rdečem žametam futran. — 5. A je res, ani res, de na tmo stovo gspod purgermajster sde. k imajo za an prst debevo zvato četno trikrat okel uratu obešeno. — 6. A je res, a ni res, dej Vandrhovška stala u trženco prenardena, z gvažov-nato streho, not pa hnietice iijeh prdevče predajajo. — 7. A je res, a ni res, de se usakeh 5 melut prpelje od Cegelš čez fabrko notr dol do panhofa iromvaj, tok de živa duša po te pote na hode h nogam. — 8. A je res ani res, dej ga s a preče šole pa do eerkve asfaltirana, pa zgloncana. de se u ta naj svabšem uremen hode koker po mize. tok de to mal frkoline k že po 5 let hvače trgajo po klopeh, še na vedo kaj je bva-to- — 9. A je res a ni res. dej poh pvazam pet metrov širok nasip, toko de se rz poli Pecije pride oh za dej na gliho na most u Spodnjem konco. — 10. A je res. a ni res, dej po celmo mesto preprežen radijo. tok. de če kdo na ponhof čihae. mo pa na fabrč zakličejo: »Boh poniagi!« — 11. A je res a ni res. de imajo mesarje na pvaco toko Ipe mesnice, de se žvina sama ponuja poli nož. sam deb u to gvažovnatem auslogo prongova. —- 12. A je res ani res. dej u gase an pol-birar. k zna ženskam tok fajn gvale štueat. de pride usaka za 10 let mvajš ven koker je pa not pršva. — 13. A je res ani res, dej tam tud ana šporkasa. de več ket kdo gnarja not prnese. več ga ima. — 14. A je res. a ni res, dej per Šetinc u prlem štuko štajromt, de s vsač, kder fronče pvača, žiher u štacun zbere an nov gvant, al pa ane nove rančoše, po vrh pa še an liter vina žiher spije, per ta »Veselmo .loško«. — 15. A je res a ni res, dej pr Šetinco na doriš an fotograf, k tok dobr soj antverh zastop, de vsaka punca k se da oh njega kontrafirat, še t is t let prov gvišen dobi žeiiua. — 16. A je res a ni res, dej na Bolos to črna šova. čer otroeem s trah-tarjam učenost u btiee ulivajo, pa dej tam an prefesar. kje tek brihten. de evo ve. koko so preti 10.000 letme naše pra-prapradede nierkiice pestvale, pa afne guncale. - 17. A je res, a ni res. de so na rotovž ano službo ven spisal, za an ga dolitarja špecijalista, de bo to klepetavm ženskam vsak mesec to predovje jeziče štucov. 18. A je res, a ni res, de so na magistrat pustel use prepire, uso feržmajlit, use trucanje, ves natolcvanje pa uso kajfarijo na aii k p pomeste, pa n an meh na basa te, pokel pa u Bistrico urečte, de zej ves mest ajntrohtleh žvi jen se vse purgarje meh sboj ljubjo je spoštujejo, toko, de se po noče po pvac jen po gasah razlega samo ana angelska štima: »Čast Bogu na višavah jen mir vsem purgarjem u Tržičo k so — dobre volje!«
Imele b še velik za barate, pa se bojmo, deb se jem kej na bržmagal, pa nečnio imet obenga ferdrusa, zato jeh prov Ipo prosmo, de nam kar telegrafiš — telefoiiiš odgovarete: A je res ani res, dej vse to res kar smo Vas gnadlu gspod iiprašale.
Zej se jem pa prov precartaii že naprej zahvalnio de bote tok frajiidleh jen bote dal ano aiitvert oh sebe jen Vas z dna srca pozravljanio v rajo zbrane
nekdanje
Tržišče loiidsmaiie.
Na to smo radevolje odgovorili: Vprašanje: I, II, 1,1, 13. 14: istina; 2, .3,, 7, 9: kar Se ni pa še bo; 4, 5: pohvale vredno; 6: nobelj; 8: oj, Bog daj!; 9: nepotrebno; 10: staro kot Tržič sam; 12, 15: privoščimo; 17: prepotrebno; 18: hvala Bogu!
v
Širite „Cerkveni Glasnik*'.
OdKovurni urednik Matija Skcrbcc.
Za »Ziidnižnii tiskarno« Srečko MaKolič v I.iuhljaiii.