Savinjski vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA. OKRAJEV C E L J A - O K O L I C E IN ŠOŠTANJA
Celje, sobota, 16. maja 1953
LETO VL — STEV. 19 — Cena 8 DIN
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Lredništ.o: Celje, Titov irg 1.
Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. ručVn 620-Т-2Тв
pri NB FLRJ v Cciju. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina 100, polletna 200, celo-
letna 400 din. Izhaja vsako soboto. Poštnin*
plačauu v'gotovim.
15. maj
DAN ZMAGE
Po sklepu Zvezne skupščine FLRJ
lansko leto praznujemo v Jugoslaviji
Dan zmage 15. mxija. Letos ga bomo ob-
hajali na ta dan že drugič. Prejšnja leta
smo praznovali Dan zmage 9. maja, na
►dan, ko so nemške oborožene sile po-
ložile orožje pred združenimi svobodo-
ljubnimi narodi, ki so v štiriletni vojni
potolkli krvavi fašizem.
V tej skupni borbi proti hrutemu
sovražniku delež naše Jugoslavije ni bil
majh-en. S tein, da je bil v naši državi
sprejet zakon, da praznujemo Dan zma-
ge 15. maja in ne 9. maja, je bila po-
trjena zgodovinska resnica, da so mo-
rali narodi Jugoslavije zadnji v Evropi
odložiti orožje proti krvoločnemu na-
sprotniku.
15. maj 1945 je dan, ko so narodi na-
še svobodne države zmagovito končali
svojo bitko proti nasilnim fašistom ter
prijeli spet za plug in kladivo, iz naših
porušenih in požganih domov in tovarn,
uničenih železnic in cest so v teku
osmih let zrasli navi domovi, zrasli no-
vi stџnovanjski bloki, nove tovarne —
novi giganti socialistična Jugoslavije, v
kateri je pred 8 leti prevzelo oblast v
naši državi naše revolucionarno delovno
ljudstvo, v kateri so postali lastniki to^
vam in rudnikov naši preprosti delavci,
kr. so bili nekoč zaničevani, ki pa z
delom svojih pridnih žuljavih rok
ustvarjajo bogastvo. Ti preprosti delav-
ci danes s svojimi delavskimi sveti in
upravnimi odbori, ki so si jih sami iz-
volili, uspešno upravljajo naše tovarne,
naše rudnike in vsa naša druga gospo-
darska podjetja.
Dolga in krvava je bila bitka proti
nasilnemu okupatorju in vsem domačim
izdajalcem, dolga je bila pot obnove-
naše upostošene domovine in sociali-
stične graditve naše države, ki pa se-
veda še ni končana, saj smo šele na
njenem začetku, toda vse, kar smo na-
pravili in ustvarili, smo izvršili z uspe-
hom, ker smo imeli tako državno vod-
stvo, kot ga nima nobena dežela na
svetu. Na čelu z našim ijubljenim tova-
rišem Titom in CK ZKJ smo korakali
vsa leta od zmage do zmage, kljub veli-
kanskim težavam, ki so nam jih delali
Informbiro in ostali naši sovražniki in
nasprotniki, ali pa nam jih je povzročila .
suša in podobne nesreče. Jugoslavija je
v povojnih letih rasla in se gradila, gra-
dila in rasla je pa tudi istočasno naša
hrabra JLA, ki danes zvesto čuva Tiaše_
meje. V teh osmih letih se je lice naše
zemlje v mnogočem popolnoma spreme-
nilo: nastale so in še nastajajo velike
sodobne tovarne, zajeli in ukrotili smo
naše reke, ki nam dajejo električno
energijo, odpiramo nove rudnike, iz ka-
terih črpamo in bomo še pridobivali
naša naravna bogastva, naše prometne
I' žile se večajo, širijo in modernizirajo,
naša vojna in trgovska morv.o.'i^^fi'a kra-
^ÊÊàljujeta na našem Jadranu in na Donavi,
^Bveča in množi se število naših šol, na-
^Blih. gimnazij, naših univerz itd. Krona
vseh naših dosedanjih uspehov in na-
predka so pa delavski sveti v naših
podjetjih, naša socialistična demokra-
^Шаја, naša sproščenost in odločnost de-
lati za svetlejšo prihodnost našega de-
lovnega človeka. Uresničujejo se prero-
ške besede Simona Gregorčiča: »V desni
kladivo, v levi meč, svoj dom si gra-
dimo boreč ...« Pod vodstvom naše ZKJ,
našega maršala Tita in naše hrabre
^mJLAsi gradimo lepše in srečnejše dni.
Naj živi 15. maj — Dan zmage!
9. maj se je uvrstil med najpomemlinejše
celjsl(e l(ulturno - zgodovinske dni
Vsako obdobje v zgodovini človeštva
je pustilo za seboj neminljive spome-
nike, ki pričajo o moči, kulturni stopnji
in političnih težnjah tedanjih dni.
ODKRITJE  SPOMENIKA
PRIMOŽU TRUBARJU
V soboto, dñe 9. maja popoldne ob
17. uri se je v Trubarjevem gaju
zbralo nad 2000 Celjanov, gostov in
mladine. Navzoči so bili visoki pred-
stavniki slovenskih kulturnih institu-
cij, ki so se udeležili otvoritve novega
gledališča in istočasno prisostvovali
tudi odkritju Trubarjevega spomenika.
Navzoče je ix)zdravil v imenu pri-
pravljalnega odbora za odkritje SE>o-
menika tov. Tine Orel. Moški pevski
zbor SKUD Ivan Cankar je zapel v čast
spominu Primoža Trubarja pesem, na
kar je pisatelj tov. Fran Roš sprego-
voril o velikih zaslugah Primoža Tru-
barja za slovensko tiskano besedo.
V imenu MLO je odkrit spomenik
sprejel v varstvo predsednik sveta za
.kulturo in prosveto tov. Anton Aškerc.
V imenu odbora za proslavo štiristo-
letnice slovenske knjige pa se je Ce-
ljanom za spomenik, ki obogatuje vso
Slovenijo z novo oddolžitvijo velikemu
možu zahvalil tov. prof. Mirko Rupel.
Spomenik je delo našega priznanega
akademskega kiparja Borisa Kalina.
Prsni kip je odlit v bron in na pod-'
stavku iz zelenega marmorja. Spomenik
ni samo oddolžitev spomina na velikega
moža, temveč je okras Celju. Tem več-
jo pomembnost bo dobil takrat, ko ba v
neposredni bližini stal Dom »Svobode'<.
KOMEMORACIJA NA GROBOVIH
PIONIRJEV GLEDALIŠČA V CELJU,
REČICI OB SAVINJI IN V LAŠKEM
V sobc'to dopoldne so se člani gleda-
liškega kolektiva odpeljali na okolišlco
pokopališče, kjer so ob prisotnosti svoj-.^
cev tamkaj pokopanih pionirjev celj-
skega gledališča in drugih udeležencev
položili na grobove vence.
V imenu gledališkega kolektiva se je
teh zaslužnih mož spomnil tov. Gustav
Grobelnik, ki je za vsakega posebej na-
štel zasluge pri razvoju slovenske odr-
ske besede v Celju in pri krepitvi slo-
venskega duha v času potujčevalnih
namenov tlačiteljske Avstrije.
Vence so položili na grobove dr. Ste-
fana Kočevarja, dr. Josipa Serneca,
Frana Kapusa in njegove družine, RaC-
ka Salmiča, Vinka Vošnjaka, Stanka
Perca, dr. Josipa Karlovška. Potem so
se vsi skupaj popeljali še na mestno
pokopališče, kjer so položili venec na
grob Milana Košiča.
V Rečico ob Savinji je na grob Šte-
fana Švegla ponesel venec Milan Gom-
bač. Poleg rodbine se je komemoracije
udeležilo precej domačinov.
Na grob Adolfa Saše Pfeiferja v La-
ško pa je nesel venec tov. Janez Drozg.
V Laškem je spominska svečanost bila
skromno obiskana.
SVEČANA OTVORITEV
GLEDALIŠČA
Ob pol sedmi uri zvečer so se odprla
vrata novega gledališča. Istočasno je v
foyeru bila otvoritev razstave sloven-
skih grafikov. Otvorila sta jo tov. An-
ton Aškerc in akad. slikar Riko Debe-
njak. Po ogledu preddverja gledališča
in umetniške razstave in razstave slik
iz dela mestnega gledališča so se go-
stje podali v dvorano, ki je bila do zad-
njega kotička napolnjena.
Pred začetkom predstave je predsed-
nik MLO tov. Riko Jc-nian pozdravil
visoke goste, ki so se udeležili otvorit-
vene predstave.
Bilo je videti, kot da se je vse re-
publiško vodstvo javnega in kulturnega
življenja preselilo ta dan v Celje. Na-
vzoči so navdušeno pozdravili v svoji
sredi častne meščane: člana zvez. izvrš-
nega ^veta tov. Franca Leskoška, tov.
Mico   Slander - Marinko,   generalnega
majorja tov. Petra Stanteta in prof. dr.
Josipa Tominška. Navdušeno so pozdra-
vili predsednika vlade LRS tov. Miho
Marinka, predsednika sveta za kulturo
in prosveto LRS dr. Melika, člana sveta
za kulturo in prosveto LRS tov. Borisa,
Galerija ]
Foto Pelikan
Zihcrla, sekretarja sveta za kulturo in
prosveto LRS ^ tov. Franceta Kimovca,
rektorja Akademije za igralsko umet-
nost prof. dr. Franceta Koblerja, av-
torja drame »Celjski grofje«, dr. Brat-
ka Krefta in še številne visoke goste
iz Ljubljane, Maribora, Ptuja, Šoštanja,
Trbovelj, Gorice, Trsta itd.
V kratkem govoru je predsednik MLO
tov. Jerman Riko izročil novo gledališko
stavbc' gledališkemu kolektivu v last.
V imenu upravnika gledališča, ki je
nastopal, se je predsedniku in po njem
vsem delovnim ljudem mesta Celja za-
hvalil dramaturg gledališča tov. Lojze
Filipič.
Mgr. ph. Fedor Gradišnik, najstarejši gledali-
ški delavec v Celju, sedaj upravnik Mestnega
gledališča v Celju
Ko je zadonel gong in še je dvignil;
zastor, je z obnovljenega odra zadonel;
prvi dialog. Režijska knjiga je hotela,]
da se je prvi oglasil eden najzaslužnej-j
ših amaterjev tov. Avgust Sedej. Občih-;
st,vo je sledilo igri z velikim zanimanjem,;
med odmori pa je občinstvo občudovalo-
novo stavbo in se povoljno izražalo o.
igralskem kolektivu. Med odmori so sel
visciki gostje podpisovali v spominsko-j
knjigo, ki bo kolektivu v trajen spomin
na tako veličasten dogodek.
Po končani predstavi je bil igralski-
kolektiv deležen številnih pozdravov,
daril in šopkov, telegramov, pisem in
čestitk iz vseh krajev Slovenije in celo
iz drugih republik.
Pa ne samo ta dan, tudi naslednje dni
so Celjani prav tako do zadnjega ko-
tička polnili novo gledališko hišo in
slovenska beseda neprestano polni av-
ditorij.
Ni dvoma, da je bil ta dogodek za
Celje tolikšne važnosti, da se ga bo
zgodovina spominjala, kako je delovni
človek s svobodnimi rokami postavil
slovenski odrski besedi svetišče duhov-
nega napredka Slovencev.
Titovi štafeti - naš pozdrav
V torek, 19. maja bodo v dopoldan-
skih urah tisoči pionirjev in mladine
v pisanih vadbenih oblačilih oživeli vse
steze in pota v mestu Celju in njega
okolici. V tradicionalni Titovi štafeti
bodo prenašali v pozdravnih resoluci-
jah želje in čestitke vsega našega ljud-
stva za rojstni dan maršala Tita. Po-
membnosti in priljubljenosti, ki jo uži-
va naš predsednik republike tov. Tito
pri vseh naših ljudeh, še posebej pa pri
mladini, postaja prav Titova štafeta
eden največjih praznikov naše mladine.
Mladina s svojim sodelovanjem v tej
prireditvi daje izraza svoje brezmejne
ljubezni do svojega velikega učitelja.
Zato zavzema Titova štafeta iz leta v
leto večji obseg, ki presega zgolj telo-
vadno ali športno obeležje. Po svojem
pomenu je Titova štafeta mogočna po-
litična manifestacija vsega našega ljud-
stva, ki povezuje našega kmečkega člo-
veka z delavcem v proizvodnji, mladi-
no vseh naših slojev — skratka utrjuje
edinstvo in bratstvo naših ljudi, ki je
ena temeljnih pridobitev v naši druž-
beni ureditvi. Vsi naši ljudje bodisi v
vaseh, šolah, podjetjih in ustanovah se
na dan Titove štafete ob prihodu njenih
tekačev zbližajo bolj kot sicer in v sve-
čanih sprejemih dajejo izraza svoji
brezmejni ljubezni dn voditelja naših
narodov. Številno cvetje, praznično
odete vasi in mesta, mogočne patriotič-
ne manifestacije s prepevanjem naših
slovenskih pesmi — vse to so le zu-
nanji znaki vsega tistega, kar ob pri-
hodu Titove štafete preveva slehernega
našega človeka v njegovi notranjosti.
Na ta način daje naš človek izraza svo-
jemu čustvenemu nastrojénju, ki ga
vselej preveva ob mislih na tistega svo-
jega velikega človeka, ki nam je ustva-
ril našo novo državo in daje utrip ce-
lotnemu našemu novemu življenju. Nič
čudnega ni, če je naš Maršal postal po
svojih velikih delih pri naših narodih
že prava legendarna osebnost.
Ob letošnji Titovi štafeti v imenu
delovnih ljudi Celja in okolice izreka-
mo našemu drßgemu tovarišu Titu za
njegov rojstni, dan naše najtoplejše če-
stitke z željo, da bi še dolgo vrsto let
stal v naši sredi na krmilu vseh naših
narodov. Ob tej priliki lahko potrdimo
našo obljubo, da bomo branili vse revo-
lucionarne pridobitve z enako vztraj-
nostjo in odločnostjo, s kakršno so se
naši narodi skozi mnoga stoletja borili
za svoj obstanek in za svojo bodočnost.
Naše revolucionarne pridobitve pa bo-
mo v mirni dobi branili tudi z neneh-
nim ustvarjanjem na vseh področjih
našega gospodarstva, kulture in pro-
svete s tistimi dobrinami, ki bodo slu-
žile našemu delovnemu človeku za lep-
še in srečnejše življenje. Le na ta način
bomo najlepše počastili letošnji rojstni
dan našega Maršala. Zato dokažimo z
dejanji in z nenehnim delom ob le-
tošnjem prazniku naše mladine in vse-
ga ljudstva našo globoko socialistično
zavest, ki preveva slehernega našega
delovnega človeka.
Te naše misli in želje naj ponesejo
tekači letošnje Titove štafete tov. Titu
v pozdrav!
CELJE V CAST 21. MAJA -
DNEVA JUGOSLOVANSKEGA
VOJNEGA LETALSTVA
v vsehi večjih mestih Jugoslavije,
predvsem pa v Beogradu, pripravljajo
letalska društva v čast Dneva jugoslo-
vanskega vojnega letalstva razne
reditve, predavanja, mitinge itd. V Beo-
gradu pa se poleg največjega mitinga
v državi p>o osvoboditvi začne na ta dan
kongres Letalske zveze Jugoslavije.
Celjski Aeroklub je v čast Dneva ju-
goslovanskega vojnega letalstva pripra-
vil brošuro »Letalstvo v Celju«. V ne-
deljo, dne 17. t. m. pa bo ob 14,30 manjši
miting in obenem otvoritev letalske se-
zone za leto 1953. Na mitingu bodo so-
delovali poleg Celjanov tudi člani aero-
klubov iz Trbovelj, Ljubljane, Šoštanja
in Maribora s svojimi jadralnimi in mo-
tornimi letali. Letalska zveza Slovenije
bo prav tako sodelovala z najnovejšim
športnim motornim letalom »Bonanza«
in z vožnjami, ki bodo izžrelDane na
mitingu.
Aeroklub Celje vabi vse, ki se zani-
majo za napredek letalske tehnike in
tehnike sploh, da si ogledajo podvige
slovenskih pilotov ter padalcev v ne-
deljo na mitingu v Levcu.
R. R.
SVOBODA CELJE — CLAN
SOCIALISTIČNE ZVEZE  DELOVNIH
LJUDI
Na četrtem rednem plenumu celjske-
ga delavskega kultumo-prosvetnega
drvištva »Svoboda« so vsi člani z odo-
bravanjem sprejeli sklep, da se Svoboda
Celje kot društvo včlani v Socialistično
zvezo delovnega ljudstva.
Prav tako so sprejeli člani Zveze bor-
cev prve četrti na občnem zboru sklep,
da se organizacija ZB I. četrti včlani v
Socialistično zvezo delovnega ljudstva.
Celje se pripravlja na proslavo
Tedna matere in otroka
Za proslave Tedna matere in otroka,
ki bo prve dni junija, je v Celju sestav-
ljen poseben odbor, ki je pripravil pro-
gram te proslave. Program je razdeljen
na dva dela. Prvi del vsebuje konkretne
proslave v Tednu, drugi del pa je ča-
sovno razsežnejši in ni omejen na kra-
tek rok, marveč ga bodo izvajali vse
do jeseni. To se pravi, da je Teden ma-
tere in otroka nekak povod za aktivnej-
še delo raznih javnih, prosvetnih in
zdravstvenih ustanov ter organizacij v
tej zvezi.
V Tednu matere in otroka bodo pred
železniško postajo nastopili kotalkarji,
istočasno pa bo nastopila ženska mla-
dina z baletnimi točkami. Priredili bodo
tudi tekmovanje s »skircami«. Tekmo-
vanje bodo vodili celjski fizkulturniki,
nastopala pa bo predšolska mladina.
Tekmovanje bo nagradno. Za pionirje
bo v mestnem gledališču prirejena po-
sebna gledališka predstava, nastopili
bodo tudi pionirji II. osnovne šole.
V tem tednu bo sprejel predsednik
MLO terenske obiskovalke. En dan v
tednu bo predaval dr. Lev Milčinski iz
Ljubljane o »Higieni duševnega življe-
nja v otroški dobi«. Pred tem tednom
bo tudi občni zbor Društva prijateljev
№ladine. Za zaključek tedna bodo pio-
nirji priredili povorko, v nedeljo ob
zaključku tedna pa bodo izleti pionirjev
v bližnjo okolico Celja, ki jih bodo or-
ganizirali terenski odbori.
Podroben spored teh prireditev bomo
objavili pred začetkom tedna.
Širši program predvideva tečaj o
Vzgoji otrok za vse otroške negovalke.
Izvedeni bodo roditeljski sestanki po
■Vseh šolah. Otvorjena bo posvetovalnica
*a otroke v Gaberju in izvršene bodo
Priprave za poslovanje vzgojne in prav-
posvetovalnice v okviru Društva pri-
jateljev mladine. V doglednem času bo
izvršena tudi anketa o zaposlenih in
nezaposlenih ženah, izvršeni bodo zdrav-
stveni pregledi mladine v vseh celjskih
domovih, prav tako tudi pregledi mleč-
nih in dijaških kuhinj. Letos bo organi-
ziran tudi tečaj o praktičnem delu in
nalogah terenskih obiskovalk in končno
bo letos tudi dostojno urejeno otroško
igrišče.
Tako bo v Celju Teden matere in
otroka dostojno proslavljen. Posebno je
treba pohvaliti težnjo, da matere z
otroki ne bodo deležne posebne pozor-
nosti le v Tednu matere in otroka,
marveč bo delo sistematično teklo vse
leto naprej.
Najboljši poverjeniki
»Prešernove družbe"
Tov. Svečnik Lojze^ član odbora »Pre-
šernove družbe« v Celju, je poverjenik
v kolektivu Sekcije za vzdrževanje prog.
V tem kolektivu, ki je močno raztresen
po vsem terenu vzdolž prog, je zapo-
slenih 605 delavcev in 179 nameščencev.
S pomočjo nadzornikov, v največjii meri
pa z lastnim prizadevanjem, je uspel v
tem kolektivu zbrati 302 naročnika za
knjige Prešernove družbe. Od teh je
samo delavcev 235. Izven kolektiva je
dobil 5 naročnikov in zbral 8.500 din
podp>orniškiih prisi>evkov od 13 obrtni-
kov. Poleg tega je v kolektivu zbral 22
naročnikov za knjigo »Maršal Tito —
prispevki za biografijo«.
Posebno velik uspeh pri zbiranju je
imel s tem, da je zbiranje naročnikov
vključil v tekmovalni program na čast
III. kongresu železničarjev. S tem je
pridobil med kolektivom 119 naročni-
kov.
Med celjskimi in okoliškimi železni-
čarji so se najbolj izkazali na sekciji v
Ponikvi, kjer je vseh 74 delavcev in
uslužbencev naročilo Prešernove knjige.
Na drugem mestu so- delavci in name-
ščenci sekcije v Grobelnem.
Tov. Svečnik je mnenja, da je v pod-
jetjih in na terenu še premalo poverje-
nikov in pa, da se nekateri ne zaveda-
jo važnosti teh knjig ravno za delavski
razred, kateremu so te knjige prven-
stveno namenjene. Poleg tega imajo po-
samezni poverjeniki veliko lažje delo,
ker so njih kolektivi strnjeni. »Skoda
bi bilo,« pravi tov. Svečnik, »da bi ta
cenena knjiga, dobra po vsebini, šla
mimo delavskih družin.« Njegovo zado-
voljstvo je v tem, da bo v teh 300 dru-
žinah, kolikor naročnikov je zbral, či-
talo dobre knjige vsaj 900 ljudi. S tem
je za prosveto delovnega človeka že
dosti storjenega.
V VELENJSKEM RUDNIKU JE ZA-
SEDAL NOVOIZVOLJENI DELAVSKI
SVET
Dne 6. maja je v Velenjskem rudni-
ku zasedal novoizvoljeni delavski svet,
ki je razpravljal o problemih v pretek-
lem letu. Poročila so bila izčrpana in
zadovoljiva, saj se je delavstvo
strinjalo z razrešmico starega delavske-
ga sveta, ki je imel dosti uspehov pa
tudi nekaj napak.
Za predsednika novega delavskega
sveta je bil izvoljen tov. Ivan Krajne.
Izvolili so 8 članov v upravni odbor.,
stran 2
»Savinjski vestnik«, dne 16. maja 1953
Stev. 19
Pogled po svetu
Malokomu je danes, 9. maja, pHšel
na misel tisti presrečni trenutek izpred
osmih let, ko smo obenem z drugimi
narodi pozdravili konec druge svetovne
vojne, ko smo po strahotah, ki smo jih
pod fašistično okupacijo prebili, sveto
verjeli? »Nikoli več nobene vojne! Zma-
gale so tiste sile, ki bodo narode po-
vedle v trajen mir, v blagor in blago-
stanje.« Kako grenko razočaranje smo
doživeli v kratkem! Vsem je končno
jasno, da je vsaka vojna — da jo obe
strani proglasita za pravično, tega smo
se že nekako privadili — objektivno zlo
za človeštvo. Vsem je jasno, vsem je
bilo kruto jasno tedaj, ko je v prvih
letih po vojni prvič v zgodovini roka
pravice posegla vsaj po glavnih kriv-
cih, vojnih zločincih, vendar to ni na-
ravnalo človeških dejanj na tisto pot,
ki drži k miru, sodelovanju in slogi.
Kljub vseobči govorni akciji za mir v
letošnji pomladi narodi zažigajo bogate
hekatombe vojnemu bogu, človeška bla-
ginja pa usiha vedno bolj, kajti obo-
roževalna tekma, ki spremlja militari-
stično propagando, diplomatske intrige
in cele organizacije, neté ogenj sovra-
štva med narodi. Dva najmočnejša
partnerja, ZDA in SZ, sta kljub zad-
njim mirovnim poskusom vedno bolj
vsaksebi. Ne prvi ne drugi nima v sebi
moči, da bi formalno zmago nad fa-
šizmom zaključil s pošteno rrürovno
poniLdbo na Koreji, v Indokini, v Nem-
čiji in v Avstriji. Oba partnerja sta do
zob oborožena, vse njihovo gospodar-
stvo je napreženo v hrumeči bojni voz,
ki drvi in gazi po šibkih narodih, kolo-
nijah in satelitih. Človeška zgodovina
ne pomni tako orjaškega spopada med
seboj, ki bi se tako neodločno — kljub
zmagi nad napadalcem — fašizmom —
končal. Bolje, da žalostno obletnico pu-
stimo ob strani z željo, da bi nam Parke
za prihodnji 9. maj napredle kaj lep-
šega, pomirljivejšega!
Ce že presojamo sichern dan svetovrii
položaj samo s tega žalostnega stališča,
potem ne moremo mimo Trsta, ki ga
demokrščanska propaganda te dni spre-
minja v svoj volilni adut. Trst, ena naj-
lepših luk na svetu. Trst, ki bi lahko
služil blaginji vse srednje in južne
Evrope, če bi si narodi segli v roke in
namesto za kanone, bombnike in kri-
žarke delali za višji življenjski stan-
dard! Trst, izhodišče za vse napade iz
Apeninskega polotoka v Podonavje, ta
Trst premagana Italija terja zase brez
pogajanj in snubi k tripartitni izjavi
zadnje čase celo SZ, djibro vedoč, da
bi se SZ težko izognila katerikoli ak-
ciji, ki bi utegnila škoditi naši državi.
Trst ostaja na planetu jabolko razdora,
ne samo med Italijo in Jugoslavijo^ Trst
je svetovni problem.
Koreja in njen Pan Mun Jom govori
sicer v vojaškem jeziku, a prav tisto,
kar se drugod govori v diplomatski go-
vorici. Pan Mun Jom je »kaleidoskop«
—• nič kaj prelesten — v katerem se
ogleduje današnja podoba sveta. Vojno
na Koreji je bilo lahko sprožiti, tudi
opustošiti jo ni bilo ravno težavno vo-
jaško, konsolidiranje front je nasprot-
nikoma, Severnim in Južnim Korejcem
uspelo, toda končati vojno, to pa ne gre
od rok. Nesreča prihaja vedno s senč-
nim, vozom, v hišo, po bilki pa'iz hiše. A
tu, v Pan Mun Jomu doslej še ene bilke
niso vrgli iz šotorov za premirje. Imeli
so jo že na vratih, pa so se v zadnjem
hipu ob vprašanju ujetnikov premislili.
Ne samo po krivdi Severnih Korejcev.
Ne, tudi v Ameriki je močna tista stran,
Ici govori za ostro politiko v Aziji.
Ta stran — Dulles je eden tistih, gro-
zi z japonsko karto, češ, če ne bomo
zavzeli do osvobodilnih vojn v Aziji
odločnega kolonialističnega stališča, bo
Japonska s Formozo vred brez vred-
nosti za ameriški imperij. Zato teče
dolarski veletok na Formozo in -na Ja-
ponsko — iti tudi za pravilno usmer-
janje notranje politike — zato ogro-
žanje Burme po vojakih s Formoze,
zato je Indokina proglašena za obramb-
ni teritorij Amerike,
Povečana vojaška pomoč Franciji, za
njo ne bo imela haska. Francija je po-
novno doživela neuspeh, ki ji ga kljub
njenim kolonialnim apostolom a là
Paul Claudel niti ne privoščimo, saj gre
za državo, ki bi morala v Evropi spričo
napete situacije imeti kolikor toliko
proste roke, gospodarsko ravnovesje in
ugledno armado, ne tako, kakršna se
kaže v Indokini: njena armada je tam
v stalni defenzivi pred dobro urejeno
in vodeno Ho Si Minhovo. Da materna
dežela presoja položaj v Indokini dru-
gače kakor kolonialistična visoka bur-
žuazija, znamenitih francoskih 200 fa-
milij, so jasno pokazale tudi občinske
volitve v Franciji, pri katerih so po-
goreli degolisti, pridobili pa socialisti.
Domišljavi francoski duce de Gaulle
se je umaknil iz politike z izjavo, ki
nas povsem spominja na lisico in kislo
grozdje. Da je pridobil filistrski Pinay,
nas sicer ne veseli preveč, vsekakor pa
bolj, kakor če bi pridobili avanturisti
z leve in desne.
Isto razpoloženje se opaža v Angliji,
kjer se krepe laburisti. Kljub toliko-
krat poudarjeni angleški splendidni
izolaciji se Angleži živo zanimajo za
vsa vojna žarišča in neprikrito izražajo
svojo nejevoljo nad vsemi ameriškimi
potezami, ki kažejo makartistični, ne-
pomirljiv duh. Evropa, ki je stala proti
fašizmu, ki je v osvobodilnem boju kr-
vavela, je za mir, za iskreno prizade-
vanje, da бг prišlo do sodelovanja med
narodi.
Mestne takse, sprostitev poslovnih
prostorov in sklada za vzdrževanje hiš
Na zadnji seji je obravnaval Mestni
ljudski odbor osnutek odloka za mest-
ne takse. Odloka za sprostitev poslov-
nih prostorov in sklada za vzdrževa-
nje hiš pa sta morala biti odgođena za-
radi preobilice dnevnega reda do pri-
hodnjega zasedanja, ker je trajala seja
ves dopoldan in popoldne. Tako bodo
vsi trije odloki sprejeti na prihodnjem
zasedanju.
Mestne takse
Mestnemu ljudskemu oiboru so bile
predložene naslednje takse: za prire-
janje veselic 20.000 din, za zaseg ploč-
nikov 100 din za kv. m, za stojnice in
kioske 3.000 din letno, za pse čuvaje
500 din letno, za lovske 1000 din in za
luksuzne 2000 din, za bar 20.000 din, za
artistične prireditve 1000 din, za pro-
metna vozila 2000, 15.000 in 20.000 din,
za obrtno dovoljenje 8000 din, za regi-
stracijo od 16.000 do 30.000 din, za god-
bo 4000 din mesečno, za ples 3000 din
mesečno, taksa za podaljšanje obrato-
valnega časa 500 din za uro in turistiič-
na taksa 20 din za vsako nočnino ter
po 30 din na vloge ter 50 din na od-
ločbo.
V obliki mestnega prometnega davka
pa se bodo morale plačevati javne da-
jatve za vino 5% od prodajne cene, na
kino vstropnice 5% od prodajne cene,
dalje na loterdjo, igre na srečo, ofertal-
ne licitacije, prodajo nepremičnin itd.
Ljudski odborniki so se s tem pred-
logom strinjali, pripomnili pa so, da hi
morala biti taksa za bar in vino višja,
nižje pa takse za konjsko vprego, lahka
motoma vozila in lovske pse. Svet za
gospodarstvo bo ta osnutek in pripom-
be ponovno obravnavan, nakar bo odlok
predložen Mestnemu ljudskemu odboru
v potrditev.
Sprostitev poslovnih prostorov
Nedavno je Zvezni izvršni svet odlo-
čil, da se sproste admnistrativnega raz-
deljevanja vsi poslovni prostori, katere
uporabljaflo /gospodarska )podjetija in
gospodarske ustanove. Vse odnose ure-
jata odslej najemodajalec in najemo-
jemalec sama s pismeno pogodbo, ka-
tera se mora evidentirati na Oddelku
za gospodarstvo in komunalo Mestnega
ljudskega odbora. Višina najemnine je
prosta ter se bo ravnala po ponudbi in
povpraševanju. Vsi najemodajalci in
najemojemalci bodo morali skleniti no-
ve pismene pogodbe o najemnini. Osnu-
tek dopušča državnim organom le naj-
nujnejše posege v te odnose, tako lahko
odredi, da mora najemodajalec skleniti
najemno pogodbo za poslovne prostore,
ki so nezasedeni in slično. Povišana
najemnina se bo v celoti odvajala v
sklad za vzdrževanje hiš.
Sprostitev sklada za vzdrževanje hiš
Zvezni izvršni svet je prav tako od-
redil, da se sme pričeti uporabljati
sklad za vzdrževanje zgradb, ki je na-
stal lansko leto, ko so bile povišane
najemnine. Tudi to vprašanje bodo re-
šili Odloki mestnih in okrajnih ljudskih
odborov. Osnutek odloka mestnega ljud-
skega odbora predvideva, da bodo smeli
odslej uporabljati upravni organi in
lastniki hiš 75% tega sklada za vzdrže-
valna dela, 25% pa bo uporabljal MLO
za komunalne potrebe mesta. Seveda
bodo morali hišni lastniki predložiti v
potrditev račune in dokumentacijo, če
so gradbena dela res izvršena. Prav ta-
ko bodo laiiko s 75% delom sklada krili
že najeto posojalo hišni lastniki. Dr-
žavni orgnni, ki upravljajo zgradbe, bo-
do to letno obračunavali. Dalje predvi-
deva odlok še nekaj tehničnih navodil
za izvajanje.
Vsi trije odloki bodo predloženi Mest-
nemu ljudskemu odboru v potrditev na
prihodnji seji, ki bo predvidoma v za-
četku junija, nakar se bodo pričeli iz-
vajati. Vran.
Kdai in kje ho stal spomenik
padlih borcev v Celju
Pred nekaj dnevi so imeli člani Zveze
borcev prve četrti občni zbor. Predsed-
nik organizacije tov. Tekavc Mirko je v
svojem poročilu nanizal vse glavne do-
godke doma in po svetu, tajnik organi-
zacije tov. Riva Otmar pa je podal letni
obračun organizacije.
Uspehi, ki jih je organizacija med
letom dosegla, niso bili majhni. Zlasti v
predkongresnem tekmovanju za VI. kon-
gres ZKJ so dosegli prav lepe uspehe.
Pomanjkljivost v delu odbora je bila v
tem, da so delali največ odbornikii sami,
niso pa znali zainteresirati tudi ostalo
članstvo, ki je več ali manj stalo ob
strani, mnogi med njimi se pa niti mno-
žičnih sestankov niso udeleževali. Orga-
nizacija je skrbela na svojem terenu
tudi za otroke padlih borcev in t.-.lcev,
za vojne invalide ter za demobilizirane
borce. V anketi, ki jo je v ta namen
priredila ter z osebnim obiskom so ugo-
tovili, da ni nobeden od teh socialno
ogrožen.
Po daljši razpravi, s katero so dopol-
nili letno poročilo, so sprejeli nekaj ko-
ristnih sklepov za bodoče delo ter iz-
volili nov odbor, katerega naloga je, da
bodo delo letos še izboljšali.
Glavna skrb odbora bo, da bo delo,
ki ga je doslej opravljal le odbor, skušal
prenesti med ostale člane ter da bo bolj
kot je bil doslej povezan z ostalimi
množiičnimi organizacijami.
Med razpravo so izrazili željo, da bi
naj spomenik padlim borcem in talcem
v Celju končno le enkrat postavili. Zna-
no je, da je MO ZB v ta namen zbral že
prilično vsoto denarja, da je bil raz-
pisan natečaj za idejne osnutke ter da
je bilo že govora, kateri kipar bo spo-
menik izgotovil. Nekateri so bili mne-
nja, da naj bi spomenik stal v parku,
drugi zoipet na Trgu mučenikov, največ
pa jih je bilo za to, da je za spomenik
najbolj prikladen prostor na Šlandro-
vem trgu, kjer je že grobnica herojev.
Navzoči so predlagali, naj bi delegati
na občnem zboru Mestnega odbora ZB
odločno zahtevali, da se spomenik pad-
lim borcem postavi še letos. V tefn pri-
meru bodo meščani prav radi prispevali
svoj delež pri ponovni nabiralni akciji.
M vrsikdo bi že do sedaj več prispeval,
če bi videl, da se je z gradnjo spomenika
dejansko že pričelo.
Celjani si tega spomenika že dolgo
želimo. ЛИ se bomo res zadnji oddolžili
našim najboljšim, ki so darovali svoja
življenja za našo svc-bodo, ko vendar
vemo, da ima spomenik skoraj že mar-
sikatera slovenska vas.
Slavnostno zborovanje
Mestnega odbora Rdečega križa Celje
v proslavo 8. maja, dneva Mednarod-
nega Rdečega križa in v počastitev spo-
mina 125. obletnice rojstva ustanovite-
lja Rdečega križa Henrya Dunanta, je
priredil Mestni odbor Rdečega križa
slavnostno zborovanje v dvorani Sin-
dikalnega doma, ki so jo bili odbornüci
in člani vseh terenskih organizacij Rde-
čega križa r.n mnogi člani protiletalske
zaščite dodobra napolnili. Zborovanje
je odprl predsednk Mestnega odbora
Rdečega križa tov. Godler in nato ob-
širno poročal o življenju in delovanju
Henrya Dunanta ter o razvoju organi--
zaoije Rdečega križa.
Tov. dr. Podpečan je govoril o asa-
naci jd. in higieni mesta Celja. Navajal
je razne nedostatke in pomanjkljivosti,
ki so v kvar čistoči mesta in zdravju
prebivalcev. Vendar pa je zdravstvo v
mestu Celju kljub vsemu temu še do-
kaj zadovoljivo.
Tov. dr. Lovšin je govoril o zdrav-
stveni problematiki. S številnimi stati-
stičnimi podatki je predočil, kako
ogromna ekonomska škoda gre v stoti-
ne mjilijonov — se povzroča samo na
področju mesta Celja z obolenji in raz-
nimii poškodbami, na^alimi deloma po
nesreči, deloma zaradi neprevidnosti.
Znatno število obratnih nesreč gre na
rovaš nezadostnih varnostnih ukrepov,
tu pa tam na račun nepravilne razpo-
reditve delavcev in nepazljivosti. Mno-
gi nevestni prebivalci pa skušajo često
izrabljati zdravstveno pomoč, s čimer
• povečujejo izdatke v zdravstvene svrhe.
Kot tretji je spregovoril tov. dr. Bav-
dek o organizaciji borbe proti tuberku-
lozi. Iz njegovega poročila se je po-
snelo, da je naša država glede obolenj
na tuberkulzi in glede smrtnih prime-
rov daleč za drugimi evropskimi drža-
vami. Tako država, kakor tudi Rdeči
križ vlagata v borbi proti jetiki sicer
velike napore, toda strahovito opusto-
šenje v drugi svetovni vojni je krivo,
da niso doslej doseženi večji uspehi.
Vsi trije govorniki so zaključili svoja
poročila z ugotovit\njo, da se zboljša-
nje higenskih in zdravstvenih razmer
ne da doseči, ako se ljudje sami ne za-
nimajo za to, ako dosledno ne spoštu-
jejo vseh v javnem interesu izdanih
predpisov. -vd-
KDO BI HOTEL STATI OB STRANI?
■ Nihče, komur je pri srcu lepša in
boljša bodočnost njegovega naroda, ne
bo stal ob strani boja, ki se bije s tu-
berkulozo, to najhujšo napadalko ljud-
skega zdravja. Sodelujmo zato v proti-
tuberkuloznem tednu od 10. do 17. maja
vsi v tej borbi.
—vd—
'Vsem delovnim ljudem okraja Šoštanj
Slovenski narod se je združil v Osvobodilno fronto v najtežjih
dneh, kar jih je preživljal. Po uspešno izvojevani nacionalni in socialni
svobodi, je v času najtežjih gospodarskih naporov s svojo enotnostjo,
povezan z vsemi narodi Jugoslavije, preprečil vse nakane temnih sil,
hi so mu ogrožale težko priborjeno pravico, da o svoji usodi odloča sam.
Uspehi dosedanjega socialističnega razvoja in težnja pripadnikov
fronte, da je treba socializem in demokracijo dalje razvijati, je omo-
gočila, da sta IV. kongres LFJ in IV. kongres OF — Socialistične zveze
delovnega ljudstva jasno začrtala pot naše rmdaljnje socialistične
graditve.
Stanje, doseženo z decentralizacijo in demokratizacijo upravljanja
države, gospodarstva in vsega javnega življenja, omogoča uveljavljanje
iniciative vsakega posameznika, če je to v interesu skupnega napredka.
Zato postaja naš nadaljnji razvoj na vseh področjih vedno bolj odvisen
od zavesti in sodelovanja vsakega posameznika — pripadnika Sociali-
stične zveze.
Z udejstvovanjem v Socialistični zvezi prispevamo k utrjevanju
in uresničevanju njenih osnovnih načel:
borba za enakopravnost vseh narodov in borba za mir;
za neodvisno močno socialistično republiko Jugoslavijo;
za ohranitev in utrditev bratstva in enotnosti jugoslovanskih
narodov na podlagi enakopravnosti;
za čim popolnejšo delavsko upravljanje podjetij, čim večjo pro-
duktivnost in uspeh, ki je vir blagostanja;
za utrjevanje kmetijskega zadružništva kot osnove za dvig kme-
tijstva in ustvarjanja socialističnih odnosov na vasi, ob doslednem
uveljavljanju načel prostovoljnosti in demokratičnosti;
za vedno širšo socialistično demokracijo v neposrednem sodelo-
vanju volivcev pri upravljanju občine, okraja in države;
za kulturno-prosvetni dvig delovnih ljudi;
za stopnjevanje pravic delovnega človeka ter proti izkoriščanju
človeka v kakršnikoli obliki;
za spoštovanje in čuvanje vseh naših skupnih interesov.
Da postane Socialistična zveza v vsakem kraju, občini in okraju
v polni meri zveza vseh, ki streme za napredkom, da postane tribuna
naprednega javnega mišljenja, da se lahko uveljavi v borbi za na-
predek proti vsem oviram
poziva
okrajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Šoštanj vse
članstvo Socialistične zveze, da ob volitvah v odbore Socialistične
zveze, ki bodo meseca maja t. 1., izvoli v odbore najboljše, najspo-
sobnejše in borbi za socializem predane člane. -Od odborov bo odvisno,
kako bo v posameznem kraju, občini, Socialistična zveza odigravala
svojo zgodovinsko pomembno vlogo; ,
poziva vse odbore Socialistične zveze, da takoj omogočijo i^sem
delovnim ljudem, ki še stoje izven organizacije, predvsem zaradi orga-
nizacijskih slabosti odborov, da se vključijo v Socialistično zvezo;
poziva vse članstvo, da se udeleži v čim večjem številu volitev
novih odborov ter da s svojim udejstvovanjem v Socialistični zvezi
pripomore, da bo vsebina dela vsake organizacije čim lepši prispevek
k uresničevanju skupnih ciljev delovnih ljudi Jugoslavije;
priporoča vsemu članstvu, da se čimbolje seznani z vsebino
IV. kongresa SZDL Slovenije.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Za okrajni odbor SZDL Šoštanj
Sekretar: Predsednik:
Tekavec Jože Zen Jakob
DELO ORGANIZACIJE SZDL NA DOLGEM POLJU
V anketi so izrazili zanimanje za
vzgojna vprašanja — na razgovor o
vgoji otrok pa niso prišli
v razpravljanju o vsebini in načinu
dela je odbor osnovne organizacije So-
cialistične zveze Dolgega polja sklenil
razpisati anketo predavanj in to tako,
da je v anketi poleg nekaterih skupin
predavanj predlagal določene teme. An-
keta, ki je bila zaključena pred kratkim,
je v glavnem uspela. Njen rezultat je
pokazal, da frontovce Dolgega polja naj-
bolj zanimajo zdravstvena in vzgojna
vprašanja; pa tudi teme iz politične
ekonomije in celo iz športa so dobile
veliko število glasov. Vsega je bilo od-
danih nekaj nad 60 izpolnjenih anket-
nih pol.
Spričo tolikšnega zanimanja zlasti za
vzgojn§ in zdravstvena vprašanja je
odbor terenske organizacije Socialistične
zveze pripravil že 8. maja prvo preda-
vanje. Prof. Ivo ovarc se je povabilu
rad odzval. Svoji temi pa je dal naslov
»Razgovor o vzgoji otrok«. To predava-
nje je bilo razgovor v pravem pomenu
besede. V glavnem sta ga vodila preda-
vatelj ter tov. Grgič; pozneje pa so vanj
posegli še drugi. »Razgovor« je nadvse
uspel, saj ga je vodil strokovnjak, ki
mu naj bo tudi na tem mestu izrečena
topla zahvala! .
Žal pa je prvo predavanje vrglo slabo
luč na frontovce Dolgega polja. Čeprav
ima ta teren okoli 400 volivcev, se je
predavanja ali če hočete tudi množične-
ga sestanka terenske organizacije So-
cialistične zveze udeležilo le nekaj nad
40 poslušalcev, med katerimi so močno
prevladovale žene. Človek je nehote
dobil vtis, da se vzgojna vprašanja ne
tičejo večine ljudi, zlasti pa ne moških.
Ta odziv tudi ni bil v skladu z rezulta-
tom ankete, katere edini namen je bil
v tem, da terenski odbor SZ vskladi
svoje delo po želji večine članov!
—ič
Celishi zbor proizvajalcev \e odločil • • •
Kom.unalne potrebe mesta Celja so
tako velike, da jih mesto komaj zma-
guje. In kadar se MLO znajde v kakem
težkem položaju, vedno potrka na vrata
naših podjetij, ki jih v novi demoki-a-
tični obliki zastopa zbor proizvajalcev.
Tako se je zgodilo tudi v četrtek, dne
7. maja, ko sta mestni zbor in zbor pro-
izvajalcev sklepala o mestnem družbe-
nem planu za leto 1953. Po sprejetem
sklepu bo Celje v tem letu razpolagalo
z vsoto 405,416.000 dinarjev. Ta vsota se
deli na ožji mestni proračun v znesku
229,381.000 din in na investicije v znesku
176,035.000 dinarjev. Tudi to še ni vse.
Ko je mestni zbor začel razpravljati še
o enem najbolj perečih vprašanj, to je
o sredstvih za nujno adaptacijo voja-
škega skladišča za Vajensko šolo, je
zbor sklenil podpreti tudi to akcijo.
Z globokim umevanjem in s svojo po-
žrtvovalno širokogrudnostjo je zbor
proizvajalcev mesta Celja sklenil zbrati
denarna sredstva za to doslej zapostav-
ljeno prosvetno ustanovo v znesku 18
milijonov dinarjev.
Le s pomočjo zbora proizvajalcev bo
sedaj mogoče do jeseni spraviti Vajensko
šolo pc-d lastno streho. Vsi, ki se zave-
damo velike koristi za vzgojo mladine
in njeno strokovno izobrazbo, smo za ta
velikodušni sklep nadvse hvaležni. J. K.
Kakor je bilo objavljeno v »Ljudski pravici« štev. 16 od 25. aprila
bo s 1. junijem 1953 začela »Ljudska pravica« dnevno izhajati kot slo-
venska izdaja »Borbe«.
Na obširnih 12 do 16 straneh bo prinašala poleg zanimivih'in
poučnih vesti iz inozemstim, kjer ima »Borba« svoje dopisnike in so-
delavce, tudi obširna poročila iz življenja in dela v Sloveniji in ostalih
pokrajinah Jugoslavije.
Mesečna naročnina bo veljala 250 dinarjev, posamezna številka
pa 10 dinarjev.
USTANOVE, URADI, GOSPODARSKA PODJETJA IN POSA-
MEZNIKI, NAROČAJTE NOVO »LJUDSKO PRAVICO« V UPRAVI,
LJUBLJANA, KOPITARJEVA ULICA 2, POSTNI PREDAL 42 ALI V
CELJU PRI TOVARIŠU MAVRIC PETRU, CANKARJEVA 5-II.
Stev. 19
»Savinjski vestnik«. dne 16. maja 1953
Stoan 3
Slavnostna predstava Krekovih Celjskih grofov
v novem Mestnem gledališču (9. V. 1953)
Končno se je celjskim gledališčnikom
odprl novi gledališki hram! Koliko žr-
tev je terjala mogočna, z izbranim oku-
som opremljena stavba, koliko pričako-
vanja, upov in želja si je vzidalo v
častitljive zidove enega najbolj zani-
mivih celjskih kulturnih spomenikov!
Dostojno in resno občutje je prevevalo
njegove koridorje in foyer ta majski
sobotni večer, ko so se tu zbirali gostje
iz v:ie Slovenije, gradbeni kolektiv, naj-
različnejši predstivniki društev, usta-
nov, predvsem pa podjetij, ki so za-
služna za zgraditev veličastne kulturne
ustanove. Otvoritev so počastili pred-
stavniki najvišjih oblasti v republiki
in državi in dali s tem pravi akcent tej
strani celjske kronike: ne moremo. si
misliti socializma brez prave, globoko
človečanske kulture, ne moremo si mi-
sliti, da bi celjska kronika zapisala to
otvoritev v kakem drugem družbenem
okviru kakor ravno v socialističnem.
Zato je umetniško vodstvo storilo prav,
da je za otvoritveno proslavo izbralo
ravno Kreftove Celjske grofe, ne zaradi
kakih puhlih lokalno patriotskih po-
gledov na starodavni grad nad mestom,
marveč zaradi tega, ker je Kreftova
drama v slovenski dramatiki odprla no-
va pota in nove razglede, take, ki so
preko literature in gledališke umet-
nosti pripravljali današnji čas. Dobro
se spominjam tistih časov in vem, kaj
so Kreftova dela in Kreftove režije v
ljubljanskem gledališču pomenile za na-
še takratne kulturno politične razmere.
Čeprav se nekateri nagibljejo k mne-
nju, da je to Kreftovo delo bolj plod
erudicije in znanstvenega dela kakor
pa umetniške tvornosti, je vendarle res,
da je ta drama napisana ne za branje,
ampak za oder in da ho odru tudi osta-
la. Tako imenovano gledališko znanje,
literarno-zgodovinska empirija . je za
odrski uspeh vsekakor važnejša kakor
psihologija pesniškega ustvarjanja (Dil-
they^ G. Freytag), saj zakoni umetnosti
in posebej dramatske umetnosti niso
nič drugega kakor življenjski pogoji
umetnosti. Dramatsko teorijo bi torej
lahko enačili z nekakšno dramatsko
umetnostno fiziologijo.
Take in podobne misli se vsiljujejo
človeku posebno, ko odzvenevajo v
njem »razprave« prvega dejanja, ko se
mu zdi, da značaji še ne stoje pred
nami, da glede na utrjene zakonitosti
drame manjka dejanju to in ono. Ta-
koj prvo dejanje pa je kljub temu pri-
tegnilo naše zanimanje in to je za dra-
mo preizkušnja. Osebe, ki se na odru
pogovarjajo, so z resnobno igro vzbu-
dile vtis, da se je pisatelj, oblikujoč
obširno in zapleteno zgodovinsko snov,
»pogovarjal z duhovi časa« (Goethe) in
jih znal preustvariti na gledališke de-
ske. Marksistično gledanje na zgodo-
vino je pisatelju pokazalo krajšo in
lažjo pot do objektivne zgodovinske
resnice, da je posegel v »drobovje«
dogajanja z besedo in dejanje prikazal
kot posledico značajev in tako imeno-
vane zgodovinske nujnosti, ki so jo
nekateri teoretiki zamenjavali z usodo
'in zamerjali n. pr. Ibsenu, da je de-
janje gradil bolj iz značajev kakor pa
iz usode, iz naključja. Takoj prvo de-
janje je pokazalo umetniške kvalitete
in kulturno zgodovinski, politični po-
men Kreftove drame, pokazalo pa tudi,
da je predstava pod vodstvom režiserke
Baranovičeve res temeljito in, skrbno
pripravljena. Posebej je treba .podčr-
tati prav to, saj se je gledališko delo
za to predstavo vršilo v skrajno težkih
razmerah, ob demontaži starega in ob
montiranju novega odra. Trden, spre-
ten in vešč režijski prijem, smotrna
dramaturška obdelava, disciplinirana
in mestoma izredno ponotranjena igra,
vse to je dalo slavnostni predstavi ne-
pozabni vtis. Spominjam se prve pred-
stave Celjskih grofov po osvoboditvi,
ko je tedanje Okrožno ljudsko gleda-
lišče odprlo z njimi svojo drugo se-
Lojze Filipič, dramaturg
in umetniški vodja
zono. Tedaj se mi je zapisalo, da si
celjsko gledališče odpira pot iz dile-
tantske improvizacije. Mislim, da je
prav, če po šestih letih ob tej slav-
nostni predstavi zapišem: celjsko gle-
dališče že nekaj časa hodi po tej poti
in nikoli več ne more kreniti v stare
kolesnice. Izkazalo se je, da je bilo pri-
zadevanje za poklicni teater v Celju
objektivno utemeljeno. Naj že bo usoda
ostalih novih slovenskih gledališč ka-
kršnakoli, poklicno gledališče v Celju
more, mora in sme ostati. Za to govori
poleg vseh drugih razlogov predvsem
umetniški nivo, ki ga je s Celjskimi
grofi doseglo.
Hermana je igral upravnik gledališča
sam, Fedor Gradišnik. Bila je zanj,
spričo njegovega življenjskega dela za
celjsko gledališče, v resnici slavnostna
vloga. Če je v drami glavno značaj,
potem je Gradišnikov Herman dober.
Značaj je tisto, iz česar izvirajo de-
janje in ideja. Volja po moči in oblasti,
ki jo predstavlja Hermanova osebnost,
je last njegovega značaja, v njem živi
svoje polno in usodepolno življenje,
medtem ko v njegovem sinu in vnuku
ne na tak način, čeprav so vsi trije za-
stopniki propadajočega fevdalnega raz-
reda. Ce bi Kreft hotel pisati čisto, za-
vestno idejno dramo, bi se delo na odru
ne držalo. Takih propagandnih idejnih
dram se človek hitro naveliča. Pred leti
sta dva francoska psihologa (Binet in
Henri) z anketo med francoskimi dra-
matiki skušala dokazati, da je resnična
in neobhodno potrebna primarnost zna-
čaja v drami. »Imam idejo« hi pome-
nilo toliko kot »imam človeka!« Res,
postaviti Hermana z vsemi njegovimi
naklepi, načrti, z njegovo razredno go-
sposko moralo, pomeni že tudi razvijati
pozitivno idejo, ki živi v Pravdaču in
njegovih somišljenikih. Razume se, ta-
ko postavljen Herman nedvomno izvira
iz tendenčnega kompleksa, iz moralne
sfere dramatika. In tako ga je postavil
Gradišnik z zrelo življenjsko in igral-
sko izkušnjo, z močnimi zunanjimi po-
udarki, ki pa niso bili pretirani. Fri-
derika je podal Sotler, ljubljanski gost,
nedvomno talentiran igralec, s krasnim
organom in velikim igralskim regi-
strom. Dal je Frideriku meso in kri,
kar o Cukovem Frideriku pred leti ne
bi mogli reči. Družinski konflikt v Celj-
ski rodbini (čeprav te vrste konflikta
Aristotel v Poetiki ne našteva, ga lahko
štejemo za tipičen družinski konflikt,
ki je dramatiki v vseh časih v tej ali
oni varianti na razpolago) je z njegovo
igro dobil svojo psihološko in socio-
loško osvetlitev. Ulrika je igral Škof.
Na videz lahka vloga, ki pa vendarle
terja poglobitev. Božičeva je z Barbaro
zadovoljivo rešila svojo nalogo, morda
z nekoliko preveč vnanje naperjeno,
naivno zapeljivostjo.
Vrečkova je z Veroniko ogrkla v obeh
dejanjih. V Vrečkovi raste celjskemu
gledališču vodilna igralka, ki bi ji bilo
treba posvetiti čim večjo pozornost.
Največji igralski uspeh pa je s svojim
Pravdačem požel Grobelnik s svojo
mirno, za zgodovinsko dramo kar pre-
več realistično igro. Vendar se je iz-
kazala ta rešitev za boljšo kakor pa
stilno pridvignjen, afektiran retorični
patos, ki ga je seveda s polno upravi-
čenostjo privzel ljubljanski gost Lojze
Drenovec s svojim Piccolominijem. Go-
vorniški duel v tretjem dejanju ob-
enem z vso razporeditvijo prostora, z
linijami, ki so rezale oder in z dra-
matičnostjo, ki so jo znali ustvariti po-
leg duelantov vsi ostali igralci, je bil
najboljši del predstave. K umetniški
moči predstave je pripomogel tudi Bre-
zigerjev Jost, mračna osebnost, senca
Hermanova, ki jo je Breziger suve-
reno podal. Oba patra sta bila zado-
voljivo podana, vendar z manjšo in-
tenziteto, kot bi bilo želeti. Mladega
je igral Božič, starega Sedej. Podgor-
Balbina Battelino-Baranovi-
čeva, režiser*
škov orožar, Vernikov padar, Zorkov
trgovec in Novakov sodnik so se pri-
merno vključili v seriozno igro ostalih.
K nivoju predstave je prispevala tudi
inscenacija ing. Miloša Hohnjeca. Ustre-
zala je drami, temeljila na praktični
osnovi, računajoč prav taliko s psiho-
logijo publike kakor z osnovnimi za-
konitostmi dramatske umetnosti, ki pa
so seveda spet psihološke narave. Ka-
kor glede vse dramaturgije, velja tudi
za inscenacijo Harlanova ugotovitev,
da je najbolj zanesljiva tista, ki izhaja
iz empirične psihologije. Tudi kostu-
merka Jarčeva je dala predstavi pri-
meren slavnostni sijaj, pohvaliti pa je
treba spričo razmer tudi vse delo teh-
ničnega osebja.
Celje je z 9. majem doživelo v svoji
zgodovini nadvse pomemben dogodek.
Cim dalj bomo od njega, tem holj bo
njegov pomen rasel v skladu s sadovi,
ki jih ho kulturno-umetniško delo ro-
dilo v najlepšem slovenskem gledali-
škem poslopju. Slava in hvala vsem, ki
so kakor koli pripomogli k temu, da
to poslopje danes stoji in dela, celj-
skemu gledališkemu življenju pa na-
predek in uspeh.
Tine Orel
Od 20. do 26. julija bo v Celju
okrožni festival „Svobod"
Čeprav slabo leto dela kulturno pro-
svetnega društva še ne more biti merilo
uspešne ali neuspešne poti, lahko trdi-
mo, da je celjska »Svoboda« od svoje
ustanovitve pa doslej že ix>stavila so-
lidne temelje za nadaljnje uspešno delo
na polju kulturno-prosvetnega izobra-
ževanja delovnega človeka. Prehojena
pot ni bila lahka. Težave, zlasti okoli
ureditve primernih prostorov, so bile
dolgo časa trd oreh. Sedaj je dvorana
pri »Jugoslovanu« lepo opremljena, lep
prostor pa je nastal tudi v Domu Parti-
zana Gaberje, kjer je »Svoboda« dobila
del pritličja. V prvih mesecih dela se je
pokazalo tudi to, da je imel upravni
odbor »Svobode« nesrečno (nehote) roko
pri izbiri nekaterih tovarišev za vodje
sekcij. Le-ti so po nekaj mesečnem delu
sekcijo (dramatsko) razpustili, ker so
videli, da se v njej udejstvujejo pre-
prosti ljudje, ne pa veliki umetniki.
Tudi ta ovira je sedaj odstranjena. Dra-
matska sekcija, v kateri je okoli 50
članov, dela pod vodstvom mladega re-
žiserja Travnerja. Ce so v začetku na-
stopile v delu te sekcije bolj subjektivne
težave, pa se sedaj igralci borijo s po-
manjkanjem osnovnega prostora, ki jim
je za razvoj nujno potreben. Ta prostor
je oder in dvorana. Morda jim bo sreča
ali bolje rečeno razumevanje odgovor-
nih funkcionarjev naklonjeno tako, da
bodo dobili izpraznjeno dvorano starega
gledališča v Stanetovi ulici?!
Poleg dramatske sekcije so v celjski
»Svobodi« delavni še moški in ženski
pevski zbor ter godbena sekcija. Ženski
zbor šteje 42 članic, od katerih jih redno
obiskuje vaje okoli 36. Moški zbor šteje
'48 članov, od katerih je le 35 stalnih
pevcev. Pri obeh zborih je edina ovira
za redno obiskovanje vaj različnost de-
lovnega časa članov. Najmlajša izmed
sekcij je šahovska, ki pa je imela že pri
ustanovitvi pred približno mesecem dni
50 članov. Vse kaže, da bosta v kratkem
ustanovi j ena.se tamburaški zbor in zbor
fanfar. V »Svobodo« pa se bodo vklju-
čili tudi pionirji iz Gaber j a, ki se zlasti
zanimajo za šah, knjižnico, p>evski zbor
ter dramatsko sekcijo.
Večina sekcij »Svobode« iz Celja je
s svojimi nastopi že dokazala življenj-
sko sposobnost. Uspešnost dela pa bodo
potrdili tudi na letošnjem okrožnem
festivalu desetih »Svobod« celjskega ba-
zena. Po prvem sklepu bo okrožni fe-
stival v Celju od 20. do 26. julija. Poleg
rednih nastopov posameznih sekcij vseh
»Svobod« celjskega okrožja v domačih
krajih bodo v dnevih festivala te sekcije
gostovale tudi v Celju. Zadnji dan festi-
vala pa se bodo v Celju zbrali člani
vseh »Svobod«. V dopoldanskih urah
nameravajo pripraviti šahovski brzo-
turnir ter koncert vseh godb na pihala
na najrazličnejših delih mesta. Popoldne
pa naj bi bil na Glaziji nastop združenih
pevskih zborov in godb na pihala.   |
—^ic
V Celju bodo postavili
spomenilc Antonu Aškercu
Na zadnji seji novo ustanovljenega«
Kluba celjskih kulturnih delavcev so
člani med drugim razpravljali tudi o
postavitvi spomenika slovenskemu epi-
ku Anto'rfll Aškercu, ki ga Celje lahko
prišteva med rojake, saj izhaja iz bližnje
celjske okolice.
Klub je sklenil prevzeti iniciativo za
postavitev tega spomenika, ki naj bi bil
odkrit najpozneje do leta 1955. Sestav-
ljen bo poseben pripravljalni odbor, ki
bo začel takoj z delom, da ne bo po-
zneje zadržkov. Odbor Kluba bo pri-
pravil vse potrebno za razpis nagradne-
ga natečaja za osnutek spomenika.
Tako bo v doglednem času Celje pri-
dobilo nov spomenik, ki bo dokaz naše
zahvalnosti možu, ki je veliko daroval
slovenskemu narodu in proslavil s svo-
jimi deli tudi našo ožjo domovino.
Nekaj misli ob priiild Iconcerta mladinsicega
pevsl(ega zbora SKUD „Frante Prešeren" v Celju
v aprilu je koncertiral v dvorani Na-
rodnega doma pevski mladinski zbor
II. gimnazije, ki deluje pod okriljem
SKUD »France Prešeren«. Zbor šteje
90 pevcev, starih od 11 do 15 let, polo-
vica teh so sami novinci prvošolci7 ki
bodo šele čez leto postali odločujoče
jedro zbora. Program je obsegal dvajset
umetnih ,in ljudskih pesmi lirične in
epske vsebine. Glede na kulturno izva-
janje skladb lahko zbor poleg upravi-
čeno pohvalne kritike prenese tudi ob-
jektivno oceno. Dirigent Jurče Vreze je
znal vcepiti mladim pevcem zavestno
disciplino, zbuditi v njih občutje in do-
živetje odpetih skladb z njemu lastno
sposobnostjo ter nuditi poslušalcem iz-
redni estetski užitek. Tudi interpretacija
kaže, da je dirigent pravilno pojmoval
značaj posameznih pesmi. Le pri ša-
Ijivkah bi bilo želeti, da se segavi ton
bolj poudari, kajti tako doseže pesem
zahtevani učinek.
V prvem delu so žele mnogo prizna-
nja ritmično E>oudarjene Naša pesem,
Komandant Stane in Teloh. V drugem
in tretjem delu pa so najprisrčneje in
glc'boko' občuteno zapeli nežne ljudske
pesmi: Je pa davi, Venite rože moje,
Ena tička ter Pirnikovo Uspavanko, v
kateri je prav čisto in ljubko odpela
solo mala Mar j anca.
Posrečena izbira solistov je nudila
potreben užitek, kajti solisti so poživeli
pesem ali pa ji vtisnili zaželeno noto.
Tako je zbor z letošnjim prvim na-
stopom v Celju in gostovanjem v Bra-
slovčah dokazal, da mu najbrž od Ma-
ribora do Ljubljane ni enakega, da
spada med elitne zbore te vrste ter
zasluži vso pozornost občinstva. Ze pri-
znanemu pevovodji in resnemu umet-
niku Jurčetu Vrežetu so dolžni zbor,
starši, zavod in organizacija, katere na-
raščaj so ti pevci, vso hvalo. Odličen
obisk ter prisrčen aplavz tako v Celju
kot v Braslovčah je dokaz, da občinstvo
ljubi tako glasbo.
Potrebno bi bilo, kot se je to nekoč že
godilo, da bi obiskali koncerte tega
zbora vodje mladinskih zborov z našega
podeželja. Tako bi se lahko dvignila
kvaliteta naše mladinske pesmi, ki je v
poslednjih d vehi ali treh letih — kakor
je čutiti — močno padla.
S. B.
KuUurne vestì
v ansamblu, ki igra prvo delo v no-
vem celjskem gledališču, je tudi ljub-
ljanski gost Bert Sottler, ki nastopa v
vlogi grofa Friderika. Obiskovalci kina
se ga bodo gotovo spominjali iz sloven-
skega filma »Svet na Kajžarju«, kjç>r je
nastopal v vlogi muzikanta Tjošta, ki je
bila ena izmed glavnih vlog.
*
Na nedavni razstavi celjskih upodab"-
Ijajočih umetnikov in samoukov v pa-
lači Mestne hranilnice je bilo prodanih
za okoli 30.000 din slik. To je prvi pri-
mer, da so po osvoboditvi celjski ama-
terji prodali toliko svojih stvaritev. Ob-
enem to dokazuje tudi rast čuta za
umetnost pri občinstvu, kar daje slutiti,
da bodo počasi razni zmazki izgubili
svojo »vrednost« in da bodo ljudje raje
krasili stanovanja, urade in javne pro-^
store s pravimi, originalnimi umetni-
škimi slikami.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Slovenski gledališki festival v Celiu
Torek 19. maja:
Slovensko narodno gledališče za Svobodno
tržaško ozemlje Trst
ob 15,-^0 — Jimes-Goetz: jDEDINJA« — popol-
danski festivalski abonma, izven in za šole
ob 20 — Jimes-Goetz:  >DEDINJ/V — večerni
festivalski abonma in izven
Sreda 20. maja:
Mestno gledališče Celje
ob 20 - Molière: .NAMIŠLJENI BOLNIK. -
abonma za delovne kolektive (izjemoma na-
mesto sobote)
Četrtek 21. maja:
Gledališče za Slovensko Primorje Postojna       '
ob 15,50 - Klabund:  >KROG S KREDO. -
popoldanski festivalski abonma, izven in za
šole
ob 20 - Klabund: ^KROG S KREDO« - ve-
černi festivalski abonma in izven
Petek 22. maja:
Mestno gledališče Celje
ob 20 - Molière: >NAM1SLJEN1 BOLNIK. -
IV. abonma (izjemoma namesto torka)
Sobota 23. maja:
Prešernovo gledališče Kranj
ob ПЛО — Maksim Gorki: »NA DNU« —
popoldanski festivalski abonma, izven in za
šole
ob 20 — Maksim Gorki: >NA DNU« — večerni
festivalski abonma in izven
Nedelja 24. maja:
Opera Slovenskega narodnega gledališča
Ljubljana
ob 16 — Koncert opernih arij — izven abonmaja
ob 20 - Puccini: iMADAME BLTERFLY« -
izven abonmaja
Ponedeljek 25. maja:
Opera Slovenskega narodnega gledališča
Ljubljana
ob 16 — Dvorak: »RUSALKA« — izven abonin.
Torek 26. maja:
Mestno gledališče Ljubljana
ob 15.30 — Fuget: »SREČNI DNEVI. — popol-
danski festivalski abonma, izven in za šole
ob 20 — Puget: »SREČNI DNEVI. — večerni
festivalski abonma in izven
Sreda 27. maja:
Mestno gledališče Celje
ob 20 - Molière: »NAMIŠLJENI BOLNIK. -
izven abonmaja
Četrtek 28. maja:
Drama — Slovensko narodno gledališče Maribor
ob  15.50 — Budak:  »METEŽ. — popoldanski
festivalski abonma, izven in za šole
ob 20 — Budak: »METEŽ« — večerni festival-
ski abonma in izven
Petek 29. maja:
Mestno gledališče Celje
ob 20 - Bratko Kreft: »CELJSKI GROFJE. -
izven abonmaja
Sobota 50. maja:
Drama Slovenskega narodnega gledališča
Ljubljana
ob 15,30 — Linhart: »MATIČEK SE ZENI. -
popoldanski festivalski abonma, izven in za
šole
ob 20 — Linhart: »MATIČEK SE ŽENI« —
večerni festivalski abonma in izven
Nedelja 31. maja:
Mestno gledališče Celje
ob 15,30 — Bratko Kreft: »CELJSKI GROFJE<
popoldanska predstava izven abonmaja
Abonente IV. abonmaja in abonmaja za delov-
ne kolektive opozarjamo, da imajo predstavo
»Namišljenega bolnika« izjemoma ob drugih
dnevih kot običajno. Opozarjamo tudi na to, da
se predstava »Rusalke. izjemoma prične v po-
nedeljek 16. maja ob 16. uri.
Vse operne predstave so izven abonmaja.
Prednost pri nabavi vstopnic za operne pred-
stave imajo abonenti gledališkega festivala in
stalni abonenti celjskega gledališča.
Prodaja vstopnic za vse navedene predstave
(tudi za operne), kakor tudi naknadno vpiso-
vanje abonmaja za festival se prične v soboto,
dne 16. maja ob 16. uri pri gledališki blagajni
v novi hiši na Slandrovem trgu in traja vsak
dan od 16. do 18. ure. ob nedeljah in praznikih
pa od 10.30 do 12. ure in dve uri pred pričetkom
tekočih predstav.
Ob smrti dr. Antona Dolarja
Tik preden je dosegel svojo 78-letnico,
je moral umreti dr. Anton Dolar dne
4. maja 1953. Bil je narodni in kulturni
delavec tako v Celju, kakor v Mariboru,
zato je potrebno, da ga ohranimo v spo-
minu pač v obeh mestih njegovega de-
lovanja. — Rojen je bil 9. maja 1875 v
Hotinji vasi pri Mariboru, gimnazijo je
študiral v Mariboru, klasično filologijo
pa na Dunaju. Po promociji leta 1901 je
služboval eno leto najprej na mariborski
gimnaziji, nato je prišel na slovensko
paralelko v Celje za osem let, nakar se
je zopet povrnil v Maribor, kjer je ostal,
do" svoje upokQjitve. Njegovi učenci se
ga vedno z ljubeznijo spominjajo kot
znanstveno temeljitega, dobrohotnega in
značajnega učitelja. Poleg tega je bil
ves čas zvest spremljevalec tako sloven-
ske literature in vnet podpornik narod-
nega gibanja v najnevarnejših časih.
Ze na univerzi se je seznanil s pisate-
ljem Ivanom Cankarjem, zasledoval
vedno njegove ustvaritve in večinoma
o njih tudi poročal v Ljubljanskem
Zvonu. V Triglavskih listih je leta 1933
priobču tudi nekaj njegovih pisem. V
Celju je urejal od leta 1905 do 1912
celjski almanah Ilustrirani narodni ko-
ledar in po svojih zvezah pridobil skoraj
vse takratne i>esnike in pisatelje za so-
trudnike tega almanaha. Po prvi sve-
tovni vojni je šel z Maistrom reševat
Koroško. Ob zasedbi Slovenije so Nemci
Dolarja takoj pregnali, bomba je razbila
njegov mariborski dom, da je živel po
osvo'boditvi kar naprej kot izgnanec pri
svoji hčeri v Zagrebu, kjer ga je do-
hitela smrt. Njegov pogreb v Mariboru,
kam^r so ga prepeljali v rodbinski grob,
je pokazal, da še niso pozabljene nje-
gove zasluge kot učitelja, pisatelja, ko-
roškega in Maistrovega borca, predvsem
pa velikega značajnega in plemenitega
človeka, kakor je ugotovil v svojem po-
slovilnem govoru na grobu njegov pro-
fesorski tovariš K. Tribnik Dolar se je
vrnil v slovensko zemljo, za katero se
je boril in po njej hrepenel ves čas.
Dr. P. St.
KULTURNO-PROSVETNE NOVICE
IZ PREBOLDA
Zadnjo nedeljo v aprilu je priredila
šola v Prosvetnem domu lepo akade-
mijo, na kateri so bili slovesno sprejeti
v organizacijo najmlajši pionirčki. Pro-
gram J e bil pester in prav dobro podan.
Po akademiji je bil na šoli roditeljski
sestanek, ki je bu zelo dobro obiskan,
kar kaže, da se zanimanje za vzgojna
vprašanja med starši vedno bolj dviga
in širi. Sklicatelj je nazorno prikazal s
primeri iz svoje prakse, kako potrebno
je, da se združimo vsi, ki nam je na;
skrbi dobrobit našega mladega rodu. Ne
samo dom in šola, temveč prav vsi brez
izjeme smo poklicani, da vzgojimo raz-
gledanega, zdravega, vedrega, discipli-
niranega, etično visoko stoječega člo-
veka, ki se bo zavedal svojih pravic in
svojih dolžnosti do družbe, katere član
je in ki bo v nji jutri soodločal. Nakazal
je tudi celo kopico perečih vprašanj, ki
jih bo treba začeti čimprej reševati.
Eno med najvažnejšimi je skrb za
partizanske sirote, ki jih imamo samo
na območju naše občine nič manj kot
79, nadalje vprašanje otroškega vrtca,
za deco zaE>oslenih mater in še mnogo
drugih. Starši — več kot 150 jih je bilo
navzočih — so soglasno sklenili, da se
naj ustanovi društvo prijateljev mladine
in so že tudi izvoUli odbor.
Istega dne je bila na šoli tudi filate-
listična razstava, ki jo je priredil pionir-
ski odred nižje gimnazije in ki je tudi
lepo uspela. Znamke širijo duševno ob-
zorje mladine, poleg tega pa so tudL
most od naroda do naroda.
Na šoli deluje, sicer bolj skromno,
fptokrožek Ljudske tehnike. Te dni je
bil zaključen tečaj esperantskega jezika.
Priprave za okrajni mladinski festi-
val, ki bo v Preboldu ob koncu junija,
so tudi v polnem teku.
Za ureditev pokopališča žrtev faši-
stičnega terorja na Rabu je mladina
nižje gimnazije doslej zbrala čez 1000
dinarjev. Zbirka še ni končana.
stran 4
»Savinjski vestnik«, dne 16. maja 1953
Stev. It-
Odgovor tov. Jelovšku v Laškem na
vse njegove članke
Tovariš Jelovšek Edo, tajnik Olepše-
valnega društva Laško je napisal več
zaporednih člankov v Savinjskem vest-
niku o nezdravih gospodarskih razme-
rah v Zdravilišču Laško. V zadnjih šte-
vilkah pa tudi o raznih komunalnih in
gospodarskih vprašanjih samega mesta.
V člankih je sem ter tja koga pohvalil,
še več grajal, nekatere stvari, ki bi bile
potrebne daljše razprave, je obšel na
kratko ali pa molče mimo, pa še kakšen
gospodarski račun za nameček itd. Do
tu je vse v redu.
Kot osnovo v odgovoru bi navedel, da
se s tezo, da pride Zdravilišče pod
upravo MLO Laško, v celoti strinjam.
Strinjam se tudi delno z iznešenim, kaj
bi bilo v Laškem potrebno napraviti,
dasi je vse to več ali manj zidanje v
oblake zaradi težkih finančnih prilik,
kar je tov. Jelovšku dobro znano. Zato
bi bilo morda dobro, da bi tov. Jelovšek
napisal članek, kje vzeti za najpotreb-
nejšo ureditev Laškega okoli 400 mi-
lijonov dinarjev. Za takšen članek bi
mu bil MLO Laško iz srca hvaležen.
^ Ne strinjam pa se z načinom pisanja
in neobjektivnostjo, ki veje iz vseh
člankov. Po daljšem opazovanju in še
prav posebno po dveurni razpravi s tov.
J. E. sem prišel do zaključa, da vsi
članki ne težijo za tem, da preide Zdra-
vilišče pod drugo obliko delovanja,
ampak da imajo globlji, če hočete po-
litični značaj. Tov. J. je namreč, morda
slučajno, vzel za glavne krivce vseh
nepravilnosti, bodisi direktno ali in-
direktno, izključno samo člane Zveze
komunistov. To tudi za dejanja, ki jih
je izvršil že okupator. Po mojem pa ne
more biti to slučaj, če kritizira upravo
Zdravilišča in gre pri tem za princip
kritike posameznikov, »pomotoma« pa
izpusti direktorja Zdravilišča, ki je v
prvi vrsti odgovoren za vso dejavnost
nekega podjetja ali ustanove, prav po-
sebno pa tam, kjer še ni delavskih sve-
tov in upravnih odborov. Besno pa se
v našem primeru zaletava v upravnika
in pomočnika upravnika, čeprav so po
značaju organizacije zdravilišča vseka-
kor podrejeni organi. Na to vprašanje
tov. J. v osebnem razgovoru ni znal dati
pojasnila. V informacijo navajam, da
sta upravnik in pomočnik upravnika
člana ZK, medtem ko direktor ni in se
politično ni nikoli izpostavljal. Sicer je
splošno znano, da ima upravnik močne
diktatorske tendence in se osebno z nje-
govo personalno politiko v celoti ne
strinjam, vendar navedeno ne more za-
nikati dejstva, da je podrejen direktor-
ju, da ne govorim dalje še o pomočniku
upravnika, ki v tej dokaj čudni orga-
nizacijski obliki uprave Zdravilišča ne
pride dosti do besede. Toda v svojih
člankih tov. J., kar se nepravilnosti tiče,
daje veliko vlogo prav pomočniku
upravnika, je nekakšen kamen spotike,
ki ogromno stane in obremenjuje usta-
novo brez vsake koristi. V infonnacijo
navajam še to, da je pomočnik uprav-
nika član ZK od leta 1939, borec in no-
silec spomenice 1941, težki invalid,
osebno skromen in predan.
Daleč sem od tega, da bi zagovarjal
kogar koli iz uprave Zdravilišča za ne-
pravilnosti, ki so se res dogajale, še
prav posebno pa daleč od tega, da bi za-
govarjal člane ZK. Toda vsi nastopajoči
v člankih tov. J., ki se tičejo tudi osta-
lih nepravilnosti in gospodarskih vpra-
šanj samega Laškega so prikazani po
sledeči formuli: ljudje, ki so se med
vojno in po vojni politično eksponirali,
so prikazani vedno kot negativni ele-
menti, ljudje, ki pa se niso prikazali ni-
koli na politični pozornici, izpadejo v
Jelovškovih člankih vedno kot družbi
najbolj koristni ljudje. Da se vsej za-
devi lažje verjame, so članki podkrep-
ljeni s silno sumljivimi gospodarskimi
računi, z namenom, da bi zadevo pri-
kazal javnosti čim bolj prepričljivo, kar
pa ni prepričljivo za ostrega opazoval-
ca zakulisnih teženj.
Ne zanikam, da so slabi prijemi, sla-
ba taktika političnih forumov v La-
škem marsikoga odbijali, kar izjavlja
tudi tov. J. toda popolnoma opravičlji-
vo to ne more biti, in se s svojo nede-
lavnostjo pri marsikomu vidi, da so jim
takšni propusti ali napake političnih
forumov zelo prav prišli in so posamez-
niki za takšno metodo dela kar hvaležni.
Iz vseh člankov se vidi, da ima tov.
Jelovšek izredno razvit čut za opazo-
vanja. Toda, če se je spotaknil ob vse
nepravilnosti, zakaj se ni spotaknil v
svojih člankih na levi breg Savinje v
smeri Pivovarne? Po zaslugi Sumečnika
in Pačnika je postalo tam pravo cigan-
sko naselje. (Sicer je to omenil v zad-
nji številki S. V., vendar izredno milo
in prizanesljivo govori o tem, kot o
stvari začasnega značaja.) Morda kri-
tika na omenjena ni zaradi tega intere-
santna, ker ju nikoli nismo videli na
politični pozornici. Zakaj tu tov. J. ne
zastavi svoje avtoritete kot tajnik Olep-
ševalnega društva, za katerega se tako
rad skriva.
Tov. J. je verjetno sam prišel do za-
ključka, da njegovi članki in gospodar-
ski računi le niso na mestu in bi lahko
postali sumljivi. Njegova taktika in
strategija pa ga je rešila z enim član-
kom vseh skrbi: udrihaj, ustvarjaj ne-
razpoloženje, prikazuj stvari, ki so za
enkrat neizvedljive, potem pa žrtvuj
enega in se skrij za njegov hrbet. V tem
primeru imam pred očmi članek, ki ga
je pisal tov. J. o meni, češ poglejte ni-
sem takšen, tudi komuniste pohvalim.
Ce je tov. J. res toliko do ureditve.
Laškega, zakaj ni sam zavihal rokavov
(ne mislim samo na fizično delo). Ce
bi se vseh 800 laških volivcev postavilo
na isto stališče, kot se je postavil tov.
J., in sicer samo neusmiljeno bičati le-
vo in desno, medtem ko je sam stal z
rokami v žepih ob strani, potem bi bilo
Laško še vedno takšno kot leta 1945,
če pa bi se že kaj napravilo, bi bilo po-
trebno ljudi uvoziti od drugod. Hočem
povedati, da bi moral v prvi vrsti on
sam nekaj napraviti, sam se vključiti v
tiste vrste, kjer se iskreno trudijo, ne-
kaj ustvariti. Mislim, da bi bil za tov.
J. že čas, da bi našel vsebino dela za
skupnost. Ce pa ima izključno žilco za
pisanje, zakaj ni pisal n. pr. za časa
obveznih oddaj o slabih oddajah, o sla-
bem plačevanju davkov, o plačevanju
ljudskega posojila, zakaj ne napiše član-
ka o veličastni proslavi okritja spome-
nika Dušanu Poženelu, zakaj ne napiše
članka o letošnji zelo uspeli prvomaj-
ski proslavi. Za slednja dva primera
smo bili prepričani, da bo nekaj na-
pisal, ker je stal ob strani in se ni
udeležil niti žalnega sprevoda za Du-
šanom Poženelom, niti parade ob prvo-
majski proslavi, ampak je opazoval vse
od strani.
Ni namen mojega članka, da bi du-
šil kritiko. Kritika je zaželena, korist-
na, toda naj bo objektivna, dobrona-
merna, naj ne prikazuje stvari, ki so
trenutno neizvedljive, dasi se Mestni
odbor Laško najresneje prizadeva rešiti
ta sicer v vseh večjih krajih težak ko-
munalni problem.
Z dokazi bi lahko odgovoril na vsak
članek tov. J., a zdi se mi, da s samim
brezplodnim filozofiranjem ne bomo
postavili Laškega na tisti nivo, ki mu
pripada. Treba je dela, trdega dela in
sodelovanja z volivci, v čigar imenu
tov. J. tako rad nastopa, dasi ga ni
nihče za to pooblastil. Odgovoriti se
mi je zdelo potrebno le toliko, da bi
laški javnosti natočili res čistega vina.
Taktika, ki jo je zavzel tov. Jelovšek v
svojih člankih, pa se z domačimi bese-
dami imenuje: izkoriščanje demokra-
cije in ribarjenje v kalnem.
Politični forumi v Laškem se naj ob
tej ugotovitvi resno zamislijo.
Vodovnik Ivan,
predsednk MLO, Laško
GLEDE SOCIALISTIČNIH ODNOSOV so
v nekaterih trgovinah SC v ff španski vasV'
Trenutna kriza oziroma pomanjkanje
moke, olja in podobnih življenjskih po-
trebščin je ponovno potrdila žalostno
dejstvo, da našemu trgovskemu kadru
manjka še dosti do pravih socialističnih
odnosov do potrošnikov.
Ker so se zaradi tega trenutnega po-
manjkanja pojavile spet čakajoče vrste
žena pred trgovinami in pokarnami.
smo se zanimali za poslovanje teh pro-
dajaln. Skoraj brez izjeme v vsaki po-
slovalnici je spet bujno zacvetelo pro-
tekcionaštvo, postrežba na lepo oči, po
zvezah itd. Medtem ko preproste de-
lavske žene potrpežljivo ali manj po-
trp>ežljivo čakajo pred vrati trgovin in
večina njih dobiva enake, suhe, brez-
brižne odgovore, »zmanjkalo je«, pro-
dajalci v odmorih, pred ali po delovnem
času zavijajo posebne zavitke življenj-
skih potrebščin za privilegirance »bolj-
ših« družin, ki jim še na misel ne pride,
da bi se z ostalimi vred po-stavili v vrste.
Medtem, ko preproste, neznane ženice
odganjajo z »nimamo«, se na drugi
strani lakajsko priklanjajo, češ, »gospa,
za vas smo vse pripravili«.       ^
Tako je na primer žena v poslovalnici
»Rimski dvor« hotela kupiti vsaj četrt
litra bučnega olja. Prodajalka jo zavrne,
češ, nimamo. V tem trenutku in v isti
sapi je druga prodajalka neki drugi ženi
vzela steklenico z besedami: »Samo za
vas, gospa, še imamo, potem pa ne bo
več.«
Čeprav je izboljšanje te situacije v
najbližji bodočnosti zagotovljeno, bi bilo
vendar prav, če bi odgovorni organi
formirali letečo kontrolo, ki bi vse tako
pripravljene zavoje v skladiščih spet
enostavno razvezala, krivce pa posta-
vila pred častno sodišče trgovinske
zbornice.
Uredništvo pa se bo potrudilo nabrati
tudi nekaj poimenskih »grešnikov«, ki
na račun trenutnega pomanjkanja ve-
čajo svoj ugled ali petolizništvo prT
raznih družinah, od katerih si obetajo
kdo ve česa.
_ J. K.
ALI DOBE KRUH SAMO
► IZVOLJENI?
Zadnje čase imamo v Celju čudno gonjo za
vsakdanjim kruhom. Ce ga dobiš, imaš obču-
tek, da si bil na tomboli. Dobro razumem, da
so zaradi posledic suše nastopile težave, ne
moremo pa razumeti načina, po katerem deli
kruh pekarna blizu »Branibora«.
Kot skromen delavec sem vstopil v lokal in
po daljšem čakanju opazil, da pekarnar ne deli
kruha kar po vrsti, temveč odbira posameznike
iz celotne skupine čakajočih (menda tiste, ki
so njegove stalne stranke).
Videl sem dalje, da so nekateri dobili kar
7 kg, sam pa nisem mogel dobiti niti pol kg
kruha. Neki deček je zahteval kar 11 kg kruha.
Dal mu je 7 kg, za ostale 4 kg pa mu je na-
ročil, naj pride kasneje. Ali se še vedno de-
limo v boljše in manj vredne? Ali mora biti
umazani delavec res zadnji?
Prav dobro razumem čas, v katerem živimo,
želim pa. da bi tudi po prodajalnah zavladal
čut enakopravnosti in socialne čutečnosti.    -ek
ZAKLJUČEK LIKOVNE RAZSTA-
VE V CELJU
Likovno razstavo v palači Ljudske
posojilnice je obiskalo precejšnje šte-
vilo ljudi. Zlasti se je izkazal kolektiv
TOPER, ki je kupil 190 vstopnic. Mno-
ge slike na tej razstavi so bile proda-
ne. Končni izid žrebanja je bil nasled-
nji. Slike dobijo imetnika teh številk:
445, 080, 911, 470 in 002. Dobitniki naj
slike dvignejo pri tov. Zdolšek Marjanu
v Cankarjevi 7-II med 10. in 12. uro.
Iz Slovenskih Konjic
Po vseh sindikalnih podružnicah na
Ix>dročju KSS Slovenske Konjice bodo
v tem mesecu sestanki sindikalnih od-
borov in članstva, na katerih bodo ob-
ravnavali tudi volitve "V vaške in ob-
činske odbore ZSDL. Odborniki bodo
članstvu objasnili pomen teh volitev,
prav tako pa tudi {»trebo po tem, da
bodo delavci čim bolj sodelovali pri
volitvah. Pri tej nalogi bodo pomagali
tudi odborniki sindikalnega sveta, ki so
to vprašanje obravnavali na svoji zad-
nji seji.
Pred dobrim mesecem ustanovljeno
občinsko gradbeno podjetje v Sloven-
skih Konjicah zaposluje sedaj že okoli
120 delavcev. Blizu polovica od teh je
zaposlenih v Konjicah pri gradnji sta-
novanjskih blokov tovarne usnja in ne-
katerih drugih delih v tovarni, ostali
pa delajo v Slov. Bistrici in v Oplotnici
ter na dograditvi ceste Oplotnica —
Slov. Bistrica. Vodstvo podjetja pred-
videva prevzem gradnje ceste na Po-
horju, s čemer bo lahko zaposlilo še
nekaj ljudi iz okolice. Ustanovili bodo
na gradbiščih samostojne sindikalne
podružnice, nakar bodo izvolili svoj
prvi delavski svet.
Pevski zbor in še nekatere druge sku-
pine KUD »Svoboda« iz Slov. Konjic so
9. in 10. maja imeli v Banji Luki v Bosni
več prireditev ter na ta način vrnili
lanskoletni obisk nekaterih skupin iz
Banje Luke. Brez dvoma tudi med-
sebojni obiski močno utrjujejo kulturne
vezi med posameznimi kraji in republi-
kami.
*
Odborniki sindikalnega sveta v Slov.
Konjicah so na svojem zadnjem se-
stanku razpravljali tudi o zaposlitvi no-
vih delavcev in o odpuščanju ter o
delovni disciplini v podjetjih. Pri tem
so ugotovili, da nekatere sindikalne po-
družnice ne sodelujejo v dovoljni meri
pri odpuščanju delovne sile. Podobni
primeri se dogajajo tudi pri sprejema-
nju novih delavcev, kjer bi prav gotovo
sindikalne podružnice lahko pomagale,
da bi se prvenstveno zaposlili taki, ki
nimajo nobenih sredstev za preživljanje.
L. V.
Iz Šmarinega oh Paki
OBČINSKI ODBOR SZDL NA DELU
Zaradi volitev v nove vaške, občinske
in окџајпе odbore SZDL je sklical naš
občinski odbor pretekli ponedeljek
skupno sejo vseh odbornikov množičnih
organizacij, da so se pogovorili o pri-
pravah za volitve, ki bodo za naš okraj
dne 25. maja. Navzoč je bil tudi tov.
Tekavec, ki je zastopal okrajni odbor
SZDL ter podal navzočim nekaj navo-
dil in politično poročilo. Razpravljali so
tudi o Titovi štafeti in rojstnem dnevu
maršala Tita, katerega nameravamo
slovesno proslaviti.
Vsi vaški odbori so sklenili, da bodo
do 21. maja na svojih zborih izbrali po-
trebno število kandidatov v vaške, ob-
činske in okrajne odbore. Upamo, da se
bodo volitve izvršile v najlepšem redu
in ob številni   udeležbi   vseh   članov
MOČNA SLANA JE NAPRAVILA
OGROMNO ŠKODO
Po toplih pomladanskih dneh je na-
stopila zadnje dni močna ohladitev, ki
je povzročila snežne padavine v naših
planinah. Mozirske planine in Dobrov-
Ije je pobelil sneg skoraj do podnožja.
Zaradi tega je naše nižinske kraje za-
jela uničujoča slana, ki je bila zlasti
močna v noči od nedelje na ponedeljek.
Uničua je vso koščičasto sadje, ki je
letos obetalo obilen pridelek. Tudi hru-
ške so pozeble. Uničeni pa so tudi vsi
vinogradi in orehi, katerih je v našem
območju mnogo. Cez par dni bomo vi-
deli, kake posledice bodo na jablanah,
ki SÓ to leto cvetele tako, da je izgledal
naš kraj kot en sam cvetoči vrt. Upaj-
mo, da bo vsaj pri žitu več sreče!
Lovci nam pišejo ...
Malodane vse organizacije in društva
se poslužujejo »Savinjskega vestnika«
in čas je, da tudi lovci kaj napišemo.
Vemo, da naše pisanje ne bo interesant-
no za vse bralce, so pa stvari, ki jih je
treba objaviti in z njimi seznaniti tudi
široko javnost.
Pojem lovskega športa pri naših lju-
deh še vedno ni zbistren. To bi sklepali
iz dejstva, da nas gledajo kot »strelce«
zajcev in kot ljudi, ki iščejo zgolj hasek
od lova. Temu seveda ni tako. Prav se-
daj v spomladanskem času imamo lovci
mnogo skrbi za pravilno zaščito divjadi,
nekoliko več skrbi kot pozimi, ko je
treba prehraniti nebogljeno srnjad, fa-
zane in jerebice, za katere vemo, da se
jih sleherni ljubitelj narave iskreno raz-
veseli. V spomladanskem času imamo
lovci opravka z zaščito divjadi pred
ujedami in drugimi škodljivci, tudi
vrane in srake 'moramo uničevati in
naše statistike kažejo, da je delo v tej
smeri bilo zelo pozitivno. Upamo, da se
bomo dodobra lahko o pomenu lovstva
pogovorili tudi z našim kmetom, ki vča-
sih ne kaže zavezništva z nami, menda
največ zaradi zajca, ki mu nezavarovano
drevo pozimi ogloda. Toda želja je, da
to škodo vendarle primerjamo tudi s
koristmi, ki jih lovstvo prinaša. Menda
ne bo odveč, podčrtati važnost, da lovci
zatiramo ujede, vrane in srake (tudi
masovno zastrupljevanje ob pomladan-
ski setvi), da vzrejamo fazane in jere-
bice, te ski'omne koristne živalce, ki se
kažejo le tu pa tam po polju, in je nekaj
primerov, ko smo lovci morali ugotoviti
protizakonito početje.
Največ spora pa menda predstavljajo'
psi in mačke. Klateči se psi in mačke
v gozdovih prav gotovo niso koristni
lovu. Res je, da imamo tudi mi lovci
pse, ki so čistopasemski in primerno
dresirani za lov, vendar jih v času lovo-
pusta ne jemljemo v gozd, v času, ko
tudi divjad mora imeti svojo posebno
zaščito, da je ne iztrebimo in s tem do
kraja uničimo. Naša dolžnost je, da prav
po tem vprašanju seznanimo široko jav-
nost, ki včasih nevede dela škodo lov-
stvu. Predvsem lahko brez štetja ugoto-
vimo na prvi pogled, da menda še ni-
koli ni bilo toliko psov kot jih je sedaj.
Tudi po dva do tri pse ima ena sama
h4ša, ne kot čuvaje, ne morda kot pse-
čistopasemske in dresirane, kar tako
brez pomena so. Mogoče je pred vojno
bila taksa čisto dober ukrep in kazalo
bi tudi sedaj uvesti primerne takse na
pse. Tudi bi bilo dobro pogledati, ali so
psi »čuvaji« dejansko v »službi«, ker
največkrat najdeš te pse proti večeru
ali ponoči na prostem, kjer se podijo
v večjih skupinah, te napadejo celo na
cesti ali te vznemirjajo z neznosnim
lajanjem in skakanjem, če se pelješ s
kolesom itd. Temu bodo prav gotovo
pritrdili tudi tisti, ki niso lovci. Za nas
lovce pa so taki psi še posebej nevarni.
Sedaj v spomladanskem času najdemo
pse na polju in v gozdovih, kjer stikajo
za mladimi zajčki in tudi vztrajnega
fazana na gnezdu se loti. Lastniki psov,
ki gredo na izlete, puščajo brezskrbno
svoje pse na polje ali v gozd in morda
sami ne vedo, kolikšno škodo je v nekaj
minutah pes napravil. Naloga nas lov-
cev je, da klateče pse položimo na dla-
ko in se pri tem ne vprašamo za last-
nika ne za pasmo in ne za lepoto psa,
ki dela v lovskem revirju škodo. To
velja tudi za lovskega psa, če je last-
niku ušel ter dela škodo. Posebno bi ta
ugotovitev veljala za nedeljske izlet-
nike, ki jemljejo pse s seboj in jih
puščajo v lovišče. Zato prosimo vse
lastnike psov, da naše opozorilo upošte-
vajo.
Želimo, da se po tem našem pismu
oglasijo tudi prijatelji narave in lova,
da nam pomagajo s tovrstno agitacijo
prav tako zaščititi divjad, mi pa se
bomo s konkretnejšimi primeri še ogla-
sili.
Lovska družina Celje.
Esperanto je jezik, ki odpravlja
podrejenost manjših narodov...
Pretekli teden je bil v Celju gene-
ralni sekretar svetovnih esperantskih
kongresov, g. profesor Mason Stuttard
s soprogo. Na našo srečo je bil deževen
dan, da gosta nista mogla v okolico,
da bi si ogledala naravne krasote naše
ožje domovine ter smo ju lahko pova-
bili na razgovor.
Ob čašici wiskija, znani angleški »na-
cionalni« pijači, smo bili kmalu v pri-
jetnem razgovoru in g. Mason Stuttard
je bil voljan ustreči naši novinarski ra-
dovednosti.
Predvsem nas je zanimal razvoj in
namen esperantskega pokreta, rado-
vedni pa smo bili kaj vse bo prinesel
kongres, ki bo od 25. julija do 1. av-
gusta v Zagrebu.
Gospod Mason Stuttard, ki kot ge-
neralni sekretar esperantskih kongre-
sov, kot esperantistični publicist, knji-
ževnik in poet prebije vsako leto v
drugi državi, nam je vedel marsikaj
razložiti.
Esperantski kongresi so vsakoletna
■manifestacija pokreta. Letošnji kongres
Ђо v Zagrebu pod pokroviteljstvom
•predsednika hrvaške vlade tov. Vladi-
mirja Bakariča. Prijavljenih je že nad
1300 delegatov iz 27 držav. Vsak kon-
gres deli svoje delo na troje najvaž-
nejših področij kot so znanost, litera-
tura in radio. Poleg tega vzporedno z
delom kongresa deluje esperantistična
univerza, kjer predavajo najvidnejši
učenjaki in znanstveniki iz svojih pod-
ročij delovanja in tako posredujejo v
esperantskem jeziku svoje teze. Na le-
tošnjem kongresu v Zagrebu bodo pre-
davali številni profesorji in doktorji o
najnovejših zasledkih znanosti, sezna-
njali bodo delegate s svojimi državami,
njih kulturi, navadah in običajih. Tako
bo profesor Privat Neuschatel iz Svice
govoril o federaciji Svice, prof. Osborn
iz Anglije o razvoju angleškega naroda
na angleških otokih, prof. Tancer (Ju-
goslavija) bo predaval o jugoslovanski
agronomiji, slepi prof. Musela iz Rima
bo predaval o Danteju, docent Paul
Thorsen o poeziji pri Eskimih, docent
Rosesetti iz Anglije o angleških slikar-
jih 15. in 16. stoletja, dalje prof. Ga-
ston Waringnam iz Pariza o umetnosti
prevajanja in docent Dinwoodil o per-
spektivi esperantske poezije. Poleg teh
bodo na kongresu govorili našt preda-
vatelji o jugoslovanski kulturi, zgodo-
vini, umetnosti, literaturi in muziki.
Kongres je za nas posebne važnosti,
ker se doslej na Balkanu še ni vršil.
Tako bodo številni delegati prišli do
resničnega spoznanja in slike naše dr-
žave.
Na vprašanje, kako je ocenil razvoj
esperantizma pri nas, je prof. Stuttard
odgovoril, da je esperantski pokret pri
nas v zaostanku zavoljo tega, ker ima-
mo mnogo dela z obnovo, pač pa ob-
stoji v Jugoslaviji dostojna podlaga za
uspešen razvoj mednarodnega jezika.
»Prav zaradi tega«, je dejal g. Stut-
tard, »ker je Jugoslavija manjša država,
ki pa vse bolj dobiva na ugledu in ki
postaja iz dneva v dan pomembnejša
p svetu, je prikrajšana zaradi tega, ker
se more v cilju sporazumevanja z zu-
nanjim svetom jugoslovanska javnost
posluževati tujih jezikov. Esperanto pa
odpravlja podrejenost v tem pogledu.«
Vprašali smo ga, kje je esperanto
najbolj razvit. Odgovoril nam je, da v
Angliji, takoj za njo pa je Holandija.
Močno je mednarodni jezik razvit tudi
na Japonskem, to pa bolj zaradi tega,
ker se nihče noče učiti japonskega je-
zika in so tako prisiljeni uporabljati ta
jezik v svrho sporazumevanja s svetom.
Tam govori esperanto večina ljudi z
višjo izobrazbo.
V nekaterih državah so začeli espe-
ranto s pridom uporabljati. Ponekod
turistična društva delajo pravcate do-
bičke na račun esperanta. V esperantu
izdajajo prospekte, kažipote, brošure
itd.
V JUGOSLAVIJI BOSTE DOSEGLI
VELIK RAZVOJ V ENI GENERACIJI
Ko smo ga v pogovoru vprašali o vti-
sih, je g. Mason Stuttard dejfd, da
lahko Jugoslovani dosežemo velikanski
napredek v razmeroma zelo kratkem
času, ker v izgradnji preskakujemo ce-
lo Zapad in gradimo to kar je najboljše
v svetu. Dejal je, da je v tekstilni to-
varni v Mariboru videl stroje, kakršnih
doma, v največjem centru angleške
tekstilne industrije, ni videl. Pripomnil
je, da smo v Jugoslaviji na dosti kul-
turnejši stopnji, kot so bili na Zapadu
v času razvoja industrije pred kakimi
25 leti. Do tega spoznanja sicer ne pri-
de tujec, ki samo bežno potuje skozi
Jugoslavijo. On sam pa, ki je v naši
državi že nekaj mesecev, je o tem po-
polnoma prepričan. »Vi preskakujete
vse napake, ki jih je Zapad v svojem
razvoju storil. Zato Jugoslavija lahko
doseže Zapad v eni sami generaciji. Po-
goj zato je seveda trajen mir. »Dejal
je, da je že davno izgubil in odvrgel
mišljenje^ o balkanizmu, ki kaj rado
postavlja na Zapadu Jugoslavijo v na-
pačno luč.
»ŽIVLJENJEPIS TITA« JE G. MASON
STUTTARD  PREVEDEL V 32 DNEH
Do kongresa v Zagrebu bosta izšli
dve knjigi v esperantskem jeziku. Pr-
va bo nosila naslov »Jugoslavija in nje-
ni narodi«, druga pa je znana Dedije-
rova »Biografija tovariša Tita«. Le-to
je g. Mason Stuttard med bivanjem v
Jugoslaviji prevedel iz angleščine espe-
rantski jezik v 32 dneh, čeprav vsebuje
175.000 besed. Kljub temu, da je pre-
vajalec znan književnik v ^esperant-
skem jeziku in da je v prevajanju ter
književniškem delu doma, je ta primer
kaj očiten dokaz uporabnosti esperant-
skega jezika.
V nadaljnjem razgovoru smo spoznali
življenjsko moč tega umetno stvorje-
nega jezika. V esperantu je tiskanih
veliko število knjig, bodisi prevodov
klasikov, ali pa orginalnih sestavkov
v tem jeziku. Na svetu izhaja veliko
število esperantskih časopisov, mnoge
radijske postaje oddajajo v esperantu
posebne oddaje in končno, gibanje teži
za tem, da bodo drugo leto v Montevi-
deu v Južni Ameriki po vsej verjet-
nosti sprožili uvedbo esperanta za
uradno priznan mednarodni jezik.
G. Stuttard si je s svojo ženo ogledal
tudi naše novo Mestno gledališče. Vse
ga je zanimalo: kaj je sedaj novega v
naši drami, koliko ona res ilustnra živ-
ljenje in današnjo stvarnost. Posebno
je treba omeniti začuđenost, katero je
izrazil s temi besedami. »Slično mesto
v Angliji se ne more ponašati s tako
modernim gledališčem. Sicer so v ve-
likih mestih moderna in velika gleda-
lišča, vendar moderna pred 20.  leti.
V okviru Esperantskega društva je
g. Stuttard imel zanimivo predavanje
o razvoju Mednarodnega Esperantskega
združenja in mednarodnih kongresih,
katero je poslušalo preko 30 članov
društva. Ogledal si je tudi rimske iz-
kopanine v Šempetru in bil gost občine
Prebold.
Na g. Stuttarda je Celje napravilo
močan vtis s svojim tempom izgradnje.
Z željo, da bi na prihodnjih obiskih
v Celju lahko govoril s čim večjim šte-
vilom Celjanov, se je gost poslovil od
Celja in nadaljeval krožno potovanje
po Sloveniji in Hrvatski.
stev. Ift:
»Savinjski vestnik«, dne 16. maja 1953
Stran 5
iZ CELJA
Jezik očistite peg
Te dni sem moral poklicati za neka
popravila pri vodovodu instalaterja,
prisluhnil sem razgovoru pomočnika in
vajenca ter objasnjevanju, kaj in kako
je vse treba popraviti. Podajam, kolikor
sem si mogel zapomniti, ves pogovor:
Z vaserlajtngo je zdaj pač povsod
kfret! Vidite, tule v šperhanu so kvinti
čisto znucani. Bo pač treba novega ven-
tila, pa nove dihtunge. —
Ali imaš ves verkcajg tu? Daj mi sem
flahcange! Tule primi s cvikcangami,
pa ta pleh kar ajnfah odtrgaj! Kje imaš
letkolbn? Najprej odšraufaj tole stango,
mule! Tole bova pa morala auštemat.
Ampak tole bi bilo pa najbolje, da vam
najprej šlosar nanovo zašvasa. — Fajn
bi bilo, če bi potem tu okoli z oljnato
farbo prefarbali; to ni taka kunšt, da le
najprej ajnlosa.
No, sem si mislil, zdaj manjka samo
ge mojega nečaka, ki se uči tišlarskega
poklica in mora baje vedno kake tiš-
plate hoblat, pa šperplate limat, haustor
preštrihflt — pa se vso »Nemščino brez
učitelja« v pol ure perfektno naučiš.
Pred vojno — se spominjam — so v
obrtno-nadaijevalni šoli uporabljali vse
tehnične izraze, tako za orodja, kot za
rokovanje in delo, v lepo očiščeni slo-
venščini; in tako vajenci kot tudi po-
močniki in mojstri so se jim hitro pri-
vadili ter jih uporabljali. Danes pa
čuješ to nagnusno žlobudro v marsi-
katerem podjetju!
Kje je krivda?!
Apeliram na naše mojstre in pomoč-
nike ter tudi na učitelje v strokovnih
razredih, da posvetijo tej zadevi vso
pozornost in navajajo svoje sodelavce
in vajence, da se te spakedranke izri-
nejo iz naših ^elavnic in podjetij, da
nas ne bo treba biti sram pred samim
seboj. Saj imamo vendar za vsak pred-
met v vseh strokah prav lepe slovenske
izraze (če se ne motim, je pri tej ter-
minologiji sodeloval v največji meri
naš VI. Levstik). Menim, da z nekoliko
dobre volje to pač ne bo pretežko.
Bezek.   ^
epidemija gostiln
Na objavljen članek pod gornjim na-
slovom bi tudi jaz odgoHprila v imenu
vseh celjskih žen in mater, katere imajo
može pijance, da bi oblasti odločno pre-
povedale izdajati gostilničarjem alko-
holne pijače na kredit, ker s tem po-
večajo dnevno pijančevanje in spore v
družini. Dobička željni gostilničarji iz-
dajajo pijačo za več tisoč dinarjev me-
sečno na . kredit in ob izplačilu nese
mož oziroma oče denar namesto domov
družini, v gostilno tako, da se to pač
vedno nadaljuje. Ker izdajajo pijačo na
kredit vse privatne gostilne, mi ni po-
trebno priobčiti posamezna imena.
Ce bi se ta prepoved izvršila, vam
bodo hvaležne vse prizadete matere in
žene z otroki.
-Hik
v Čigavo škodo se je »zmotil«
Nedavno sem šel v »Koper«. Zahotelo
se mii je hrenovke z gorčico. Račun za
hrenovko in gorčico je znašal, z žemljo
vred, 38 din.
Drugi dan sem šel v bife A. Petek.
Naročil sem hrenovko z gorčico, pa sem
dobil hrenovko z žličko hrena in rezi-
no kruha. Poleg tega sem kupil še Ibar
cigareto (eno) in položil na mizo ban-
kovec 50 din. Sam šef mi je vrnil en
(1) dinar. Pri tem sem si seveda mislil,
da sem prejšnji dan natakarici pri »Ko-
pru« premalo plačal, ali pa danes ko-
vača preveč. Vsekakor na hrenovke ne
bom šel več kmalu!
KULTURNA RAZGIBANOST
V MEDLOGU
Z »majhno« zamudo objavljamo »za-
mujen« članek o proslavi 27. aprila v
Medlogu. Notica naj bo dokaz, da v
Medlogu prosvetno življenje dobro na-
preduje.
Nastopili so mladinci z zbornima re-
citacijama, ki jih je vodil tov. France
Mirniik. Clanica Mestnega gledališča
Marija Goršičeva pa je z recitacijami
Borovega ciklusa Nininih pesmi ganila
poslušalce.
Pesem »Domovini« naše mlade do-
mače pesnice Anje Mačkove je reciti-
ral Jože Maček. Nastopil je pevski zbor
SKUD »France Prešeren«, tov. Joštova
pa je za to priliko napisala partizanski
skeč »Korajža velja«, ki so ga z uspe-
hom igrali članii domačega IZUD »Mi-
loš Zidanšek«.
IZ SPODNJE HUDINJE
Tudi pri nas smo uspešno proslavili
12. obletnico OF. O značaju tega dne
je govoril predsednik SZDL tov. Novak,
nato je tudi predsednik ZB tov. Spat
obširno poročal o pomenu OF.
Nastopil je zbor hudinjskih pionirjev.
S pesmijo »Gozdič je že zelen« se je
spomnu na preminulega Borisa Kidriča.
Sledile so še druge pevske in recitacij-
ske točke. Navzoči so bili s proslavo
zelo zadovoljni.
Tribuna
OLEPŠEVALNEGA  DRUŠTVA V CELJU
TRIBUNA NI  ZADOVOLJNA S  PA-
VILJONOM PRED POSTAJO
Mislim namreč na paviljon, kjer je
bil pred vojno moderno urejen turi-
stični urad, danes ga pa uporablja pod-
jetje Avtobusni promet za svojo bile-
tarnico. Vrata so v slabem stanju, cela
zunanjost kliče po osvežitvi, na pavi-
Ijončku je neokusno izdelan vozni red
in še tabla, ki naznanja službenim pot-
nikom, da je za njih kosilo v Ojstrici.
(To je bilo pred tremi leti, ko so dobili
potniki na službeni nalog kosilo za
35 din.) Isti napis obvešča, da velja sin-
dikalni popust le v »Evropi« in hotelu
Dom pod Tovstom, čeprav nudijo ta po-
pust letos poleg omenjenih dveh; obra-
tov še Ojstrica in Pošta.
Pogled v notranjost tudi ni najlepši
— v važnem prostoru v kleti paviljonč-
ka, pa spet ne gori luč.
PRIREDITVE  OLEPŠEVALNEGA
DRUŠTVA
V želji, da poživi družabno življenje
v Celju, je sklenil propagandni odbor
Olepševalnega društva, da bo odslej
prirejal poleg tradicionalne maškarade
še šest prireditev, od teh tri zabavnega
in tri umetniškega značaja. Zabavne
prireditve bodo izvedli orkestri Feryja
Souvana in Bojana Adamiča iz Ljub-
ljane ter Zlatka Cernjula iz Zagreba.
Kot prvi bo nastopil dne 1. junija an-
sambel Feryja Souvana z izbranim re-
vijskim programom. Na umetniških
prireditvah pa bomo čuli vodilne člane
ljubljanske, zagrebške in beograjske
opere. Kot prva bosta nastopila na oper-
nem večeru naša dobra znanca prvak
beograjske opere Rudolf Franci in pr-
vak ljubljanske opere Ladko Korošec.
Ta prireditev bo v prvi polovici me-
seca julija.
TURISTICNO-GOSPODARSKI ADRE-
SAR CELJA IN OKOLICE
Propagandni odbor Olepševalnega
društva je sklenil izdati turistično-go-
spodarski adresar Celja. Adresar bo ob-
segal vse turistične in zgodovinske po-
datke o Celju in okolici, prav tako pa
« sezname vseh gospodarskih podjetij s
potrebnimi podatki ter opisi podjetij.
Adresarju bosta priloženi turistična
karta celjskega bazena in načrt mesta
Celja. V ožji uredniški odbor, ki ga bo
vodil predsednik propagandnega odbo-
ra Olepševalnega društva, so bili na
zadnji seji glavnega odbora Olepševal-
nega društva izvoljeni predstavniki tr-
govskih, gostinskih in obrtnih zbornic
Celje-mesta in okolice ter Planinsliega
društva Celje in nekateni znani kultur-
ni delavci.
VLJUDNA PROŠNJA IN SKROMEN
NASVET
Kadar koli prideš ob deževnem vre-
nienu v Celje, vedno te na kolodvoru
na pločniku ob ograji pričakajo široke
luže. Res je, lužam se ob dežju v sploš-
nem ni mogoče ogniti, toda te luže so
prav pri obojih vratih v ograji in vsak-
do, ki gre k vlaku, mora stopiti vanje.
Mislim, da bi se dalo temu opomoči.
Ce ni mogoče vsega pločnika do tira
tlakovati, bi to bilo mogoče vsaj pri
Vratih, saj ne bi bilo potrebno več
kakor nekako 1 kvadratni meter. Pot-
"^iki, ki pogosto zajemajo vodo v čevlje,
bi bili za to zelo hvaležni.
PRAV NIC NE MISLIJO  .
Mestno gledališče so pravkar do kraja
^metali in mu dali res prav lepo pro-
^^Ije. Smotrno je na steni v Vodnikovi
^'lici nameščena omarica za oglase. Clo-
bi mislil, da pač zato, da bi oglasov
lepili na steno, kar jo kvari in pušča
^acke. Pa je delno tako. Se preden se
vse dobro posušilo, se je pojavil
omarice oglas, ali bolje opozorUo
častnim gostom pri otvoritveni sloves-
nosti, da naj iščejo pojasnila v pisarni
»Putnika«. Bil je pribit na steno. Res,
jokal bi nad takim početjem!
IZOBESITE ZASTAVE,
SNEMITE ZASTAVE!
Zastave izobešamo ob raznih prilikah,
da pokažemo ali veselje ali žalost nad
nekim dogodkom, pa tudi počaščen je.
Torej prav gotovo nekaj nevsakdanjega.
Letos se nam je zvrstilo drugo za dru-
gim, posebno v aprilu in maju. Pri tem
pa vedno pretiravamo s podaljševanjem
izvešanja. Tako so ob prazniku OF dne
27. aprila obvisele (izobešene že 25. IV.)
vse zastave do 1. maja, nekatere pa so
visele še 6. maja, torej pet dni po slo-
vesnosti. Tako zavlačevanje zmanjšuje
slovesnost, kajti vse vsakdanje postane
neslovesno. Mislim, da bi v tem oziru
moral biti ustaljen nek red, recimo okoli
20. ure pred slovesnim dnem (ali naj-
kasneje do 6. ure na slovesni dan) za-
stave izobesiti, najkasneje do 6. ure po
slovesnem dnevu zastave sneti. Od zadaj
»prednjačita« dva kolektiva na Titovem
trgu. Da razne izložbe praznujejo po
več tednov »1. maj«, ni da bi govoril. Saj
nič ne zaleže!
BELA KRPA NA ČRNEM FRAKU
Ce stojite (sedeti še ne morete, ker so
klopi še na počitnicah) ob cvetlični gre-
di na Trgu svobode in opazujete okolico,
se vam pokažejo samo lepo obnovljena
pročelja, med njimi pročelje stare pa-
lače sodišča. Na sodiščnih oljnih so že
tudi namestili zabojčke s cvetjem, toda
prav zaradi tega še bolj sili v oči ne-
' všečna površnost pri namestitvi obeh
napisnih tablic, ki ne govori o lepotnem
čutu tistega, ki jih je namestil. Tablici
sta pritrjeni na lesenih z mavcem za-
litih vložkih, toda tako površno, da beli
robovi na zelenem zidu kar bodejo v
oči in zapuščajo vtis, da je nekdo za-
krpal nove nedeljske črne hlače z balo
krpo. Nekoliko zelene barve je menda
še ostalo ob popravilu poslopja, da bi
prepleskali te vsiljive madeže. — Po-
dobno, samo manj vpadljivo je s tablico
na vogalu poslopja OLO.
KAJ PA CVETLICE?
»Kjer so rože na oknih, tam so de-
kleta pri hiši,« pravijo na Gorenjskem.
Kdor bi sodil po tem, tai moral ugoto-
viti, da je v Celju salamensko malo
deklet. Hodite po ulicah in ne najdete
deset oken, kjer bi bilo cvetje. Je že res,
.da vsako okno ni primerno za postav-
ljanje zabojčkov in lončkov, toda to so
le izjeme. Balkoni zijajo prazni, čeprav
naravnost vpijejo po cvetju in okrasju
in so prav gotovo zato tudi zidani, tako
n. pr. na palači Sekcije za vzdrževanje
proge, na palačah Pokojninskega zavoda
(pomislite^ 15 balkonov!), dolgo vogalno
pročelje Mestne hranilnice, krasni bal-
koni pri Narodni banki — ako' bi vpra-
šali arhitekta, ki je delal načrte za to
palačo, bi nam gotovo zatrdil, da je
mislil, da bodo služili za okras s cvet-
jem. Pri bivšem mestnem odbo-ru na
trgu V. kongresa so bile vedno najlepše
cvetlice, letos do sedaj samevajo zaboj-
čki še prazni... Pa toliko pripravnih
oken — in vse prazno! Res je, da so
zabojčki dandanes dragi, zato so pa
lončki še kar za primerno ceno, tudi
cene cvetlic niso pretirane. Ob priliki,
ko pridete v Ljubljano, si tam oglejte
okras hiš in palač, pa boste rekli, da je
res krasota, kako vse kipi od pisanega
cvetja. Tudi Maribor v tem oziru ne
zaostaja. Zakaj ne bi mogli tega doseči
vsaj delno tudi v Celju? Olepševalno
društvo bi morebiti tudi v tem oziru
lahko vplivalo vsaj na svoje člane. Tudi
v parku so dozdaj gredice samo izrav-
nane, toda gole.
IZ SOĐJVE l>\ORXf^E
OKRAJNO SODIŠČE
V našem poročilu o obsodbi Drnovšek Adolfa
zaradi neplačevanja preživnine je pomotoma
izostalo, da je bil Drnovšek obsojen na 1 mesec
zapora, kazen pa so mu pogojno odložili za do-
bo treh let. — Zdovc Mihael in Zdovc Marija
iz Celja sta septembra 1952 v Strazici pri Fran-
kolovem tolkla z mlatilnim čepom po glavi Ko-
sec Ljudmilo. Košečeva je pri tem utrpela pre-
tres možganov in dobila še druge poškodbe.
Zdovc Mihael in Zdovc Marija sta bila obsojena
vsak na 6 mesecev zapora. — Kovač Jakob in
Medved Alojzija z Dolge gore pri Ponikvi, sta
v zvezi z neko kazensko obravnavo pri sodišča
v Slov. Bistrici iznašala, da je sodšče pristran-
sko, da ni pravice itd.'Obsojena sta bila Kovač
Jakob nn 2 meseca zapora. Medved Alojzija na
14 dni zapora. Medved Alojziji se kazen odloži
za dobo enega leta. — Nadž Tomo iz Laškega
je v baraki frontne brigade v »Ojstrici« vzel
Janežiču Evgenu 5,200 din gotovine in še nekaj
drugih stvari. Obsojen je bil na 1 mesec in
15 dni zapora. — Žuža Vladimir iz Šešč, je vo-
zil iz Šešč proti Grižam tovorni avtomobil, last
rudnika Zabukovca. Na avtomobilu je bilo 18
delavcev. Žiiža ni bil vešč vožnje z motornimi
vozili. Z avtomobilom je zavozil v cestni jarek,
kjer se je avtomobil prevrnil in poškodoval.
Tudi delavci, ki so se nahajali na avtomobilu.
Sij dobili lažje poškodbe. Žuža je bil obsojen na
5**mesecev zapora, pogojno za dobo treh let. —
Horvat Alojz je izpod kozolca ekonomije MLO
Celje ukradel ročni voziček, vreden okrog 12.000
din in ga prodal Zidanšek Matiji v Ločah pri
Šmartnem v Rož. dolini za 2500 din in 10 litrov
vina. Kazen 5 mesece zapora. — Derviševič Ka-
zimir je v gostilni »Ojstrica« v Celju ukradel
Regoršek Zinki ženski plašč, vreden okrog 6000
dinarjev. Obsojen je bil na 2 meseca zapora. —
Haler Alojz iz Celja si je od Dobovičnik Jo-
žefe izposodil ročni voziček, vreden okrog 3500
din. Vozička pa ni vrnil, temveč ga je prodal
za IIOO din. Obsojen je bil na 1 mesec zapora.
— Posedi Valentin je na zadružni njivi v Cretu
kradel solato in čebulo. KDZ v Cretu je bila
oškodovana za okrog 5090 din. Posedi je h'ú
obsojen na 1 mesec zapora in povračilo škode
5000 din KDZ. — Mlinaric Nikola je 15. 2. 1955
odnesel od bencinske črpalke »Avtobusni pro-
met« Celje obešanko, vredno 650 din. Konec de-
cembra 1952 je odnesel iz avtobusa, last tega
podjetja, ki je bil pred garažo v Celju, eno
uro, vredno SOOO din. Obsojen je bil na 5 mesece
in 10 dni zapora. — 2500 din bo plačal Odep
Ladislav, ker je 15. 1. 1955 v Železarni v što-
rah vzel med prevozom iz železniškega vagona
5 aluminijastih plošč v vrednosti 1516 din. —
Лгеско Ivan iz Štor je 18. 10. 1952 ponoči vozil
osebni avtomobil iz štor proti Teharju. Bil je
vinjen in je vozil tako neprevidno, da se je
zaletel v vprego voznika Ivana Rozmana iz
Celja. Skupna povzročena škoda na avtomo-
bilu in vpregi znaša okrog 10.000 din. Vrečko
je bil obsojen na 5 mesece zapora, pogojno za
dobo dveh let. — Vozlič Martin je 50.10. 1951 na
stopnišču kavarne »Dom« v Celju napadel in
pretepel Zvonka Leskovška. Istega dne in na
istem mestu je tekel za Zvonkom Leskovškom
v kavarno. Pri tem je s pestjo udaril pb ste-i
klenih vratih in razbil tri šipe. vredne 1000 diitj
ter poškodoval pohištvo in godbene instrumente..
Dne 8. 8. 1952 je na svojem stanovanju v Celju]
v prepiru s pestjo udaril po obrazu Alojza-
Rojea. Vročo kri si bo Vozlič kladil 6 mesecev-
za retetkami. V tej kazni je vračunana še nekai
neprestana, pogojna kazen. Podjetju »Dom« pa;
mora poravnati nastalo škodo. — Dregarič Fra-'
njo je v Košnici pri Celju s trdim predmetom
udaril po glavi Toman Martina. Od udarca
Toman utrpel pretres možganov. Ob istem času
je Martinu Tomanu ukradel srebrno moško za-
pestno uro, vredno okrog 12.000 din. Dregarič
je bil obsojen na 5 mesecev zapora. — Geiaj-
ner Franc je 18. 9. 1950 vozil z vprežnim vo-
zom, na katerem je bilo 6 oseb, po cesti v smeri
Tinsko—Loka pri Žusmu. Vozil je malomarno.
Pri srečanju z avtobusom, v katerem je bilo
35 potnikov, ni zavaroval svojega plašljivega
konja. Konj se je splašil in skočil z desne
strani na sredo ceste. Šofer avtobusa je bil pri-
siljen umaknti se na skrajni desni rob ceste.
Avtobus se je pogreznil v zemljo tako, da se
je prevrnil po bregu na streho, s seboj pa po-
tegnil tudi konja, ki mu je bila zlomljena no-
ga. Konj je bil last KDZ Loka pri Zusmu, zaradi
česar je KDZ bila oškodovana za 10.000 din, na
avtobusu pa je znašala škoda 25.000 din. Po
naključju je bilo le nekaj potnikov lažje po-
škodovanih. Gmajner je bil obsojen na 5 me-
sece zapora, pogojno za dobo dveh let. KDZ
Loka pri Zusmu mora plačati 10.000 din, avto-
busnemu podjetju pa 25.000 din. — Perger Franc
je ukradel Muršič Tereziji v Pondorju pri Ta-v
boru moško obleko, last njenega sina, vredno
okrog 4000 din. Kazen 21 dni zapora. — Pavlic
Anton iz Sp. Hudinje pri Celju je -1. 6. 1919
sklenil zakon pri matičnem uradu v Poljčanah
z Ljudmilo, roj. Rebernak, razvezano Pinterič,
z njo živel v zakonski zvezi nad eno leto dni.
Dne 15. decembra 1951 pa je pri matičnem ura-
du v Škofji vasi sklenil zakon z Marijo, roj.
Spolenak, razvezano Vovk, s katero je živel v
zakonski skupnosti kljub temu, da je v zakonu
že od 28. 9. 1915 s Terezijo Pavlic, roj. Gošnjak,
s katero je sklenil zakon v Gradcu v Avstriji.
Pavlic Anton je bil zaradi kaznivega dejanja
dvojnega zakona obsojen na 1 leto zapora. -
Cerinšek Anton je kot poslovodja Krajevne
mesnice v Škofji vasi pri poslovanju nemarno
ravnal. Ni skrbel, da bi bilo meso pravilno
vskladiščeno, kar je imelo za posledico, da se
je pokvarilo najmanj 25 kg salame. 30 kg go-
vejega mesa, nekaj črev in telečjih glav, v
skupni vrednosti okrog 25.000 din. Plačal bo
10.000 din. Golnf Pavla je januarja letos vzela
Mlakar Frančiški v Gregorčičevi ulici v Celju
iz ročne torbice 3600 din gotovine. Obsojena je
bila na 3 mesece zapora. — Drevenšek Franc,
župnik v Brezah, je v namenu, da bi se delno
izognil plačilu davka, prijavil za leto 1919, 1950
in 1951 OLO Celje-okolica ob priliki revizije
manjše cerkvene dohodke in tudi svoje lastne
dohodke, kakor so v resnici bili. Obsojen je
bil na plačilo 12.000 din. — Jost Jože je od
18. 11. do 10. 12. 1952 pravil odgovornim usluž-
bencem Tovarne tehtnic v Celju, da potrebuje
za sebe material, naveden v dveh računih To-
varne tehtnic, zaradi česar je ta material do-
bil. Dejansko je pa material uporabil za popra-
vilo jarmenika za žago KZ Višnja vas in za iz-
delavo 15 listov za isto žago in s tem oškodoval
Tovarno tehtnic v Celju za neplačano amorti-
zacijo, obratno in upravno režijo v neugotovlje-
nem znesku. V času od 21. 11. do 16. 12. 1952
je predložil odgovornim funkcionarjem KZ
Višnja vas račun z dne 21. 11. 1952 za izdelavo
15 listov za žago in račun za popravilo jarme-
nika za žago v skupnem znesku 50.029 din, kot
da bi navedena dela toliko stala, dejansko pa
bi za ta dela morala zaračunati le 22.180 din,
sprejeto razliko v znesku 9.849 din pa je deloma
zadržal zase. 18.000 din pa je dal Kislinger
Stanku, ki je ta dela v glavnem izvršil. Jost
Jože je bil zaradi goljufije obsojen na 7 mese-
cev zapora. — Rošer Alojz je 25. 1. 1953 svojega
očeta Rošer Blaža v Koroški vasi vrgel na zem-
ljo in brcal z nogami. Obsojen je bil na 1 me-
jesec zapora, pogojno za dobo enega leta.
Iz zaledja
ZA ZBOLJŠANJE DELOVNIH POGO-
JEV ŠE NISMO STORILI DOVOLJ
Borba proti obratnim nezgodam in
borba za zboljšanje zdravstvenega sta-
nja tudi v letošnjem prvem četrtletju
ne kaže nekih večjih uspehov, kar do-
kazujejo naslednji podatki:
Do konca meseca letošnjega leta je
bilo na področju okraja Celje-okolica
316 delovnih in 24- nezgod izven dela,
zaradi česar je bilo izgubljenih 4444
delovnih dni. Ce računamo povprečni
dnevni zaslužek na 280 din in povpreč-
no stopnjo akumulacije 420, potem smo
samo zaradi nezgod v prvih treh me-
secih utrpeli izgubo na narodnem do-
hodku v znesku 5,226.144 dinarjev. Za-
radi obolenj, ki-jih je bilo 2899 prime-
roa^ smo izgubili v istem času 29,692 de-
lovnih dni ali izgubo dela, ki bi ga
opravilo 400 delavcev v času treh me-
secev. Finančno pa predstavljala izpad
teh delovnih dni izgubo na narodnem
dohodku znesek 34,817.792 dinarjev ali
skupno z nezgodami 40,043.000 dinarjev,
kar predstavlja 14% celotnega našega
okrajnega proračuna za letošnje leto.
Po naših podjetjih bo potrebno za
zboljšanje delovnih pogojev storiti še
mnogo. Celoten delovni kolektiv bo
moral skrbeti za to plat izpolnjevanja
družbenih obveznosti. Nikdar ne sme-
mo pozabiti, da imamo pri urejevanju
teh pogojev pred seboj človeka in ne
stroj ali kak drug material, ki ga lahko
nadomestimo ali popravimo kakor sa-
mi želimo.
Gornji podatki nam tudi z gospodar-
skega vidika narekujejo več skrbi in
več oblik borbe za dosego boljših uspe-
hov.
IZ STRMCA    .
NOVA CESTA NAJ SLUZi VSEM,
NE LE POSAMEZNIKOM
Nedavno je bil v tem kraju sestanek
kmetov, da bi določili, kje naj bi tekla
nova cesta. Na sestanku pa je takoj na-
stal spor. Dva večja kmeta sta odlo-
čilno vplivala na ostale kmete iz Raz-
delja, češ cesta naj vodi mimo njunih
hiš. Toda ostali kmetje so spoznali nju-
ne koristoželjne namene, ker pa so pre-
boj eči, se zaradi vpliva obeh veljakov
niso upali nobene reči. Le štirje na-
predni kmetje so odločno nadaljevali
borbo za pravičnejšo rešitev tega vpra-
šanja. Končno so sklenili tako, da pre-
pustijo inženirjem in komisiji, da le-ta
določi traso nove ceste.
Vendar je treba o tem javno sprego-
voriti. Po mnenju prvih naj bi cesta vo-
dila iz Razdelja mimo kmetij obeh
omenjenih kmetov, le-ta pa bi služila
ostalim kmetom le za sezonske vožnje.
Mnenje ostalih kmetov iz Novak, Sveči-
ne in Straže ter 4 kmetov iz Strmca pa
je, da naj cesta pelje iz Strmca mimo
Gasilskega doma in da se spoji z novo
cesto iz Frankolovega. Tako bi cesta
povezala strnjena naselja in center po-
litičnega in kulturnega življenja z No-
vakami. Stražo ter skratka z vsem se-
vernim delom občine. V tem primeru
bi ugodili kmetom v hribovitih predelih
in jim tako uslišali njihovo dolgoletno
željo.
Prepričan sem, da bo korist druge
variante prodrla pri odločanju, vendar
pa je treba, da kmetje rečejo svojo be-
sedo, kajti žalostno je, da bi se ljudje
bali reči pravo besedo, če gre za cesto,
samo zaradi tega, ker bi se neki mogoč-
neži pač jezili. G. F.
IZ PONIKVE PRI GROBELNEM
V času žalovanja za preminulim Bo-
risom Kidričem so tukajšnji fantje
»šrangali« neko poroko in dobili pre-
cej denarja. Nato so veseljačili v go-
stilni Zdolšek Otilije, plesali, pili in se
na koncu stepli z noži.
No, žalostna je tukajšnja mladinska
organizacija, da se njeni člani tako ob-
našajo, tem bolj žalostno pa je, da go-
stilničarka postavlja svojo osebno ko-
rist pred vsenarodno žalost. Pretepači
bodo kaznovani, prav tako gostilničar-
ka, ker je imela lokal odprt čez do-
voljeni odpiralni čas.
IZ GOMILSKEGA
Občinski pašnik je zadpji čas postal
kamen spotike. Nekateri vaški mogoč-
neži ga hočejo obdržati v svojih rokah,
čeprav je po zakonu o agrarni reformi
prešel v ljudsko imovino. Zanj ne pla-
čujejo davkov! Na tajnih sestankih ro-
varijo, posebno tov. Praznik Karel in
prodajalnica KZ je postala barikada /.a
napade na pionirje telovadce. Toda ali
bo res »Partizan« moral plačati kme-
tom odškodnino? Tak je bil namreč
sklep enega izmed sestankov, ki so ga
sklicali vaški veljaki. In komu plačati? ,
Kmetom?
Cas je, da dopovemo tistim, ki dviga-
jo glave, da hočemo zdravo in čvrsto
mladino. A. Ž.
iz šmartnega v rožni dolini
svetla luč bo posvetila tudi
v Najtemnejši kot
v št. 16 »Savinjskega vestnika« ste
pod tem naslovom brali članek tov. T. I.,
člana SZDL Šmartno v Rožni dolini, Iii
je med ostalim dejal tudi tole: »Pri
obeh (Dimec Ceciliji in Stožir Karlu)
je bilo v Šmartnem prvo zatočišče par-
tizanov ...«
Drzna in neresnična trditev tov. T. I.
je kakor vse poštene Smarcane močno
prizadela tudi našo organizacijo. K iz-
javi pripominjamo naslednje:
V težkih dneh naše preteklosti, ko je«
bila Rožna dolina v najtežjem položaju,
ko so trpeli naši ljudje v ječah in tabo-
riščih, ko so umirali naši sinovi v krva-
vih borbah z zatiralci in uničevalci slo-
venskega naroda, bi bila lahko Dimec
Cecilija in Stožir Karel v marsičem po-
magala svojim trpečim rojakom, saj sta
imela pri nemških oblasteh močno za-
slombo. Ena sama beseda bi lahko re-
šila marsikaterega težkih muk, da, celo
smrti.
Vendar jima je bilo to preveč storiti
za svoje ljudi, za svoj kraj, čeprav je
šlo za življenja naših najboljših sinov.
Močno smo razočarani nad tov. T. I.,
našim funkcionarjem in čudimo se, da
je mogel z neodpustljivo lažjo zatemniti
zaslužna dela in nepozabne izgube mno-
gih Šmarčanov in postaviti na njihovo
mesto ravno opozicionalca.
Občinski odbor ZB
Šmartno v Rožni dolini
To dejstvo je dovolj jasen dokaz, da
tovarišu T. I. resnica ne pomeni mnogo.
Zato mislim, da bi bilo odveč izgubljati
besede pri reševanju ostalih opazk nje-
govega članka. Naj pravičnejšo sodbo o
obravnavanih vprašanjih pa si bomo
ustvarili, če bomo vprašali ljudi, kate-
rim je stvar dobro poznana. To zrcalo
pravičnosti bo pokazalo jasno in ob-
jektivno sliko vseh na videz zamotanih
vprašanj.
K. S.
iz pilštanja
Tukajšnja ljudska prosveta je upri-
zorila Nušičevo komedijo »Navaden člo-
vek« ob veliki udeležbi občinstva. V
Glavni vlogi visokošolca Damjanoviča
je Drago Jazbec potrdil, da mu lahko
tudi v bodoče zaupajo odgovorne vloge.
Osrednja oseba igre je bila Hedvika
Pungartnik, ki je igrala tako prepriče-
valno, da je občinstvo ves čas doga-
janj naravnost živelo z njo. Cetrtošolec
Branko Centrih se je kot Dušan izkazal
iskrenega tovariša in sošolca. Bosio Hu-
go je star igralec, zato je tudi dostojno
predstavil trgovca Arso. Njegovo ženo
Marijo nam je predočila Slaviica Beli-
na kot vzorno gostiteljico s prikupnim
nastopom, naravno in domače. Trgovca
Milica je privedel na oder Joško Gu-
benšek, ki je spravil gledalce večkrat
v smeh. V manjših vlogah so prispevali
k uspehu Adela Rauter, Marica Bosio
in Mirko Kovačič.
Nastopila je po večini mladina. Ob-
činstvo je bilo ne le z igralci, temveč
posebno še z ^feebino igre prav zado-
voljno.
stran бј
»Savinjski vestnik«, dne 16. maja 19531
Stev. 19'
Ob postavitvi spomenika zfttam
tasizma na Rabu
Na predelu, kjer je rastla koruza in
pšenica, na planoti med nizkimi rab-
skimi griči, od koder je bilo komaj mo-
goče videti košček morja in nekaj Vele-
bita, tam — to je okrog 4 km severno
od mesta Raba — je začela julija 1942
kositi smrt. Prvi intemiranci so si mo-
rali šele pripravljati svoje novo prebi-
vališče. Od julija pa do oktobra in tu pa
tam tudi kasneje so privažale ladje nove
internirance iz Ljubljane, največ pa z
dolenjskega, notranjskega in čabran-
skega okraja. Vsega skupaj je bilo tam
največ okrog 11.000 ljudi, ki so živeli
pod šotori, v začetku na goli zemlji,
kasneje na slami, ki pa je kmalu zgnila,
brez zadostne odeje, ob skrajno pičli
hrani in trdem delu.
Ko so z ladjami internirance pripe-
ljali na Rab — večinoma ponoči — so
jih pod močno stražo pognali proti ta-
borišču po trdi, z gramozom posuti cesti,
ki so jo Italijani zgradili prav za ta-
borišče. V taborišču se je začelo štetje,
ki je trajalo za 500 ljudi tudi po 3 ure.
Nikakor niso mogli natančno prešteti
množice, ki so jo privedli v taborišče.
Internirancem so seveda pobrali vse,
zlasti so stikali za žepnimi noži. Do
zob oborožena vojska se je bala celo
takega orožja. Proti nemočnemu pa je
seveda kazala vso nadutost strahopet-
nih ljudi kadar so v prernoči. Brez-
delje, v Katerem so interniranci živeli
sprva, so prenašali težko zlasti naši
kmečki ljudje. A kmalu so jih začeli
v skupinah pošiljati na delo. Priprav-
jati je bilo treba novo taborišče — zi-
dane barake za Žide, ki so prišli na
Rab maja 1943. Ob napornem delu,
mrazu, mučenju (vezanju na kole) in
skrajno pomanjkljivi prehrani (kruha
je bilo 8 do 10 dkg na dan, opoldne in
zvečer pa neke vrste juha z žlico ma-
karonov) se je začelo umiranje, ki ga
je pospeševala skrajna nesnaga, vlaga,
odprta stranišča, pozimi mraz in ar-
made uši. Vsega tega se ljudstvo ni
moglo rešiti, zlasti še, ker je bila voda
za pranje in umivanje odprta le dva-
krat na dan po dve uri — in množica
1 7000 ljudi je bilo v največjem tabo-
rišču) se ni mogla razvrstiti. Nujno so
se morale razpasti bolezni, zlasti griža, '
ki so še pospeševale umiranje do
skrajnosti sestradanih ljudi. Zaradi la-
kote so ljudje začeli otekati po obrazu,
kar je bilo že znak, da za tistega ni
več rešitve. Vendar so se interniranci
2 do 3 mesece otepali smrti. Oktobra
pa se je začelo. Tedaj so obležali. Ne-
kaj so jih odposlali v neke vrste am-
bulante, nato pa večinoma na pokopa-
lišče, kjer so jih morali pokopavati
lastni ljudje. Težko je reči, koliko na
dan, povprečno gotovo po 50, saj jih
je n.pr. samo na starega leta dan 1942
umrlo 98. Od vsega števila žrtev jih je
pomrlo čez 90% v treh mesecih. Toda
Italijani so bili brezčutni, na delo so
gnali zopet druge, pakete pa, ki so jih
pošiljali svojci internirancem, so za-
drževali  ter jih kradli.  Izredno  po-
kvarjenost pa so kazali tudi italijanski
civilisti podjetniki, ki so dobili veli-
kanske vsote za gradnje velikih stavb
v bližini taborišč, za to delo pa so upo-
rabljali prav internirance, ne da bi
jim dajali za to delo kako posebno od-
škodnino. Krivda zaradi tolikih smrti
ne samo na Rabu, ampak tudi v drugih
italijanskih taboriščih ni torej samo
krivda italijanske vojske, ampak ko-
lektivna krivda vsega fašističnega si-
stema v Italiji.
Kljub vsemu obupu pa so začeli in-
terniranci misliti tudi na odpor. Ze v
decembru 1942 so osnovali organizacijo
OF. Začeli so razmnoževati ilegalno li-
teraturo, svoje časopise in podobna.
Pri tem pa so seveda, kakor tudi s
prehrano, kolikor so mogli, pomagali
tudi domačini z Raba. Tako so dobili
interniranci zvezo z osvobojenim ozem-
ljem. Ze 7. septembra 1943 so se ogla-
sile partizanske pesmi v taborišču, dne
9. septembra, ob kapitulaciji Italije, pa
so bile že demonstracije v taborišču.
Komando je prevzel Glavni odbor OF.
Interniranci so dosegli prost odhod.
Organizirali so bataljon rabske brigade,
ki je zasedel vse bunkerje okoli tabo-
rišča in postavil straže tudi pred tabo-
riščem. Italijani so odhajali na kami-
onih. Tedaj so se naši brez orožja po-
stavili pred kamione in Italijani so
morali predati orožje. Razorožili pa so
jih tudi na Rabu. Tam so aretirali šest
oficirjev, med njimi glavnega krivca
tolikih žrtev rabske tragedije, koman-
danta taborišča polkovnika Vincenca
Cuiulia. Ta si, je kasneje v Crikvenici,
kamor so ga prepeljali, prerezal žile,
boječ se ljudskega sodišča. Pokopali so
fía pred pokopališče rabskih žrtev, tako
da stoji v jami pokoncu, da mu hodijo
obiskovalci pokopališča po glavi. Inter-
niranci so odšli z ladjami do Crikvenice
in Bakra, kjer so se pridružili kot rab-
ska brigada partizanom.
Za desetletnico razpustitve taborišča
bo letos septembra meseca velika pro-
slava. Tam bodo svečanosti v spomin
rabskim žrtvam. Zveza borcev bo po-
stavila spomenik vsem žrtvam italijan-
skega fašizma, ki bo vsemu našemu
ljudstvu tudi opomin ne samo za se-
danjost, ko spet dviga italijanski ire-
dentizem svojo glavo, ampak tudi za
prihodnost. V tabqriscu pal bodo uredili
narodni park.
Ugotoviti pa je treba prej vse žrtve,
saj ime marsikoga, ki je podlegel na
Babu, še ni znano. Zato prosimo, naj
vsakdo, ki kaj ve o kateri koli umrli
osebi na Rabu ali ob prevozu z Raba,
to sporoči Mestnemu odboru Zveze bor-
cev v Celju. Okrog 10Ö0 imen je objavil
že Slovenski poročevalec.
Končno poziva Mestni odbor Zveze
borcev vsa podjetja, da po svojih mo-
čeh podprejo to vsenarodno akcijo za
postavitev dostojnega spomenika žrtvam
italijanskega fašizma. Denarne prispev-
ke sprejema Mestni odbor Zveze borcev
v Celju,
IZ KOZJEGA
V tem letu je bil v Kozjem prvič dvo-
mesečni tečaj .PLZ, ki ga je obiskovalo
30 tečajnikov. Tečajniki so predavanja
marljivo obiskovan, kar se jim je zaradi
kvalitetnih predavanj obilo poplačalo.
Usp>eh se je pokazal tudi pri izpitih, ko
je 29 tečajnikov zadovoljivo opravilo
izpite, med temi 4 z odličnim uspehom,
le eden se izpitu ni odzval in bo moral
zato tečaj ponovno obiskovati. Kakor so
predavatelji vložili v predavanja obilo
truda, tako je še posebno pohvaliti
okrajnega poveljnika OGZ Celje-okolica
tov. Smoleta, ki je en večer praktično
prikazal delovanje ročnih gasilnih apa-
ratov in gašenje v sredi trga. Tako se
je tudi v Kozjem delo PLZ premaknilo
z mrtve točke.
Gasilsko društvo v Kozjem je doživelo
velik razmah, ne samo po številu član-
stva, temveč tudi po delovanju. Saj vi-
dimo vsako nedeljo dopoldne pravo
vrvenje gasilcev in gasilk na športnem
igrišču, kjer vadijo kar štiri desetine.
Dokler vadijo eni z orodjem, vadijo
drugi redovne vaje — strojeve pravilo
in obratno. Razveseljivo dejstvo je, da
e tukaj zraven predvsem mladina in
ženske. Priznati moramo, da gre vsem
zadovoljivo od rok in da razpolaga
Kozje z izvrstno organiziranim gasil-
skim društvom. Saj se je to tudi videlo
nri nedavnem gozdnem požaru v bližini
Kozjega, ko je bil požar v dobrih dveh
urah pogašen. Želimo samo to, da bi
društvo na tej poti vztrajalo, vsem pri-
padnikom društva pa naj bodo te vrsti-
ce v pohvalo in obenem v vzpodbudo k
še nadaljnjemu marljivemu udejstvo-
vanju.
Kaj dela „Svoboda" v Šoštanju
Čeprav v zadnjem času »Svoboda« v
Šoštanju ni imela kakšnih večjih pri-
reditev, je bilo vseeno opaziti, da njene
sekcije marljivo delajo in da si upravni
odbor prizadeva, da bi bilo delovanje
društva na primerni višini in dovolj
razgibano.
Posebno agilna je v zadnjem času
godbena sekcija. Godba na pihala je go-
stovala v Ljubnem ob Savinji, Rečici
ob Savinji in Slovenskih Konjicah, kjer
je priredila samostojne koncerte s ce-
lovečernim programom. Obisk koncerta
je bil najslabši v Ljubnem ob Savinji,
dočim je koncert v Slovenskih Konji-
cah nadvse pričakovanje dobro uspel.
Dvorana je bila polna hvaležnega ob-
činstva, ki je z navdušenjem sprem-
ljalo izvajanje. Po koncertu so Konji-
čani organizirali zabavo. Godba na pi-
hala je tudi v Šoštanju priredila na
trgu pred spomenikom padlih borcev
koncert, in sicer na predvečer odkritja
spomenika. Godba je v zadnjem času
sodelovala tudi pri raznih manifestaci-
jah ter je nastopila tudi na Koroškem
partizanskem srečanju v Mežici.
Dramatska sekcija je v zadnjem času
igrala v Šoštanju »Dobrega vojaka
Svejka«, v Šmartnem ob Paki pa je
gostovala z »Okencem«. Skoda je, da
zaradi tehničnih ovir ni bilo mogoče
uprizoriti več kot trikrat »Dobrega vo-
jaka Svejka«, ker je še bilo precej lju-
di, posebno okoličanov, ki bi to igro
radi videli. Upamo, da bomo v jeseni
v lastnem domu imeli še priliko videti
to igro. »Okence« je našlo v Smartnem
ob Paki hvaležno občinstvo, ki si želi
še več takšnih gostovanj.
Pevska sekcija je nastopala na raznih
proslavah in akademijah, pripravlja pa
se za svoj drugi samostojni koncert v
tem letu. Posebna skupina pevske sek-
cije — mo"ški zbor v Lokovici — je pri-
redil 26. aprila v zadružnem domu v
Lokovici samostojen koncert. Dvorana
je bila nabito polna, vsi ljudje še vanjo
niso mogli. To je zelo pohvalno za pre-
bivalstvo te vasi, ki čuti veliko zani-
manje do lepega petja in si bi sosedni
Šoštanjčani nje lahko vzeli za vzgled.
Dne 19. aprUa je v Šoštanju gosto-
val moški pevski zbor »Slava Klavora«
iz Maribora. Maloštevilno občinstvo, ki
je prišlo na koncept, je.z navdušenjem
sledilo izvajanju in močan aplavz po
.vsaki pesmi je dokaz, da so pevci osvo-
jili srca poslušalcev! Precej pesmi je
moral zbor na zahtevo poslušalcev po-
navljati. Upamo, da bomo ta zbor v
Šoštanju še slišali in da bo takrat dvo-
rana nabito polna.
Velika naloga stoji pred vodstvom
»Svobode«. V letošnjem letu se bo pre-
uredil in adaptiral bivši prosvetni dom,
v katerem bo »Svoboda« našla svoje
nove prostore. S tem bo rešen velik
problem, ne bo pcîtrebno več prositi za
dvorane in plačevati visoke stroške,
hkrati pa bodo dani pogoji za še uspeš-
nejše delovanje društva.
D. J.
Novosti tehnike fn
izumi v svetu
KONSERVIRANJE MESA
Z OBŽAREVANJEM
Ameriška vojna mornarica bo začela
uporabljati nov način konserviranja
mesa. Nov postopek ohrani meso s ka-
todnim obžarevanjem sveže 60 dni in še
ialje. Po izjavi živilskih strokovnjakov
pomeni ta nov način velik korak naprej,
verjetno največji dogodek od časa, ko
so sploh izumili konserviranje živil.
NOVO USPEŠNO CEPIVO PROTI
GRIPI
Znanstveniki pittsburške univerze so
odkrili novo cepivo proti gripi, ki dva-
kratno podaljša dobo imunosti skoro
proti vsem znanim virusom te bolezni.
Dosedanja cepiva so delovala le eno le-
to. Dr. Jonas Salk, ki je odkril tudi no-
vo cepivo''pro'li. trem vrstam otroške
paralize, je predložil novo cepivo proti
gripi zvezi ameriških zdravnikov. Ena-
ko kakor proti otroški paralizi so tudi
tu dr. Salk in njegovi sodelavci odkrili,
da emulziranje ubitih virusov z mine-
ralnim oljem poveča imunizacijsko moč
cepiva.
Telesna uzúoia in šport
Omrežje Titove štafete v Celju
v Celju so že izvršene vse priprave za veli-
časten potek Titove štafete. Vse množične orga-
nizacije pripravljajo pozdravne resolucije, ki
jih bo dne 19. maja ponesla v štafeti mladina
Celja do bivšega poslopja MLO Celje. V dobrih
50 minutah bodo v Celju in bližnjih vaseh, ki
spadajo pod MLO, pretekli pionirji in mladina
na desetine kilometrov. Proge bodo potekale:
od Dobrove na Novo vas, Dolgo polje do bivše-
ga poslopja MLO. Nadalje od Medlega preko
Babnega in Lave na bivši MLO. Tretja proga
od Zgornje Iludinje na Spodnjo Hudinjo in od
tod po Mariborski cesti do Prešernove ulice
pred magistrat. Četrta proga bo potekala od
Zagrada na Polule, Breg in na bivši MLO. Peta
proga iz Creta na Zavodno in od tod do bivšega
MLO. Šesta proga od Levca do Petrička. Lise in
na bivši MLO. Sedma proga iz Miklavškega
hriba na bivši MLO, osma proga iz Starega
gradu do bivšega MLO, deveta iz Jožefovcga
hriba pred bivši MLO, deseta iz Golovca pred
bivši MLO, enajsta iz Celjske koče pred bivši
MLO in še vse lokalne proge iz sedežev teren-
skih odborov množičnih organizacij v samem
mestu. Šolska mladina bo prinesla svoje pozdra-
ve z sedežev svojih šol, društva Partizana in
športna društva pa prav tako iz sedežev svojih
društev — iz telovadnic in zelenih igrišč. Šport-
nlki-delavci bodo ponesli pozdrave v štafeti iz
vsakega svojega podjetja in tovarne, v večjih
podjetjih in tovarnah pa bo štafetna palica
krožila kar po obratih med samim delom, tako
da bo v tej štafeti kar na svojem delovnem
mestu sodelovalo veliko število našega delavstva.
Vse te lokalne štafete se bodo združile ob 8,21
pred bivšim poslopjem MLO Celje, kjer bo sve-
čana predaja palic s pozdravnimi resolucijami
maršalu Titu tekačem iz glavne proge, ki bodo
prišli pred bivši MLO točno ob 8,26. Vse tekače
Titove štafete bo pozdravila naša šolska mladina
in številni prebivalci Celja. Na manifestacijskem
mitingu bodo spregovorili zastopniki naše oblasti
in družbenih organizacij. Na glavni progi, ki
poteka z Železnih dveri preko Konjic v Celje
in od tod dalje proti Ljubljani, bodo celjski
športniki in partizanovei pričakali prihod štafete
že v Vojniku. Iz Vojnika do Celja bo spremljala
Titovo štafeto ekipa atletov Kladivarja. ki se
pripravlja na partizanski mali maraton. Ta par-
tizanski mali maraton bo letos prirejen v rojstni
vasi tovariša Tita v Kumrovcu prav na njegov
rojstni dan. Atleti Kladivarja — izključno de-
lavci iz celjske Cinkarne — si hočejo že v
Titovi štafeti s tekom na progi 10 km, kolikor
znaša razdalja od Vojnika do Celja, pridobiti
potrebnih sil za poznejše tekmovanje v Kum-
rovcu, kjer jih čaka »le« 25 do 50 km! Tekači
Partizana Celje-mesto bodo po 20-minutnem po-
stanku ponesli štafetno palico ob 8,46 naprej
proti Zidanemu mostu, kjer jo bodo pri Tre-
marjih izročili Laščanom.
Spodobilo bi se. da se Celje na ta dan odene
v praznično oblačilo — državne in slovenske
zastave s proletarskimi naj poživijo naše mesto,
poleg tega pa olepšajo izgled mesta okusne iz-
ložbe s propagandnim mater4llom za rojstni dan
tovariša Tita. Šolska mladina bo brez dvoma
pričakala tekače Titove štafete s cvetjem.
Praznično Celje bo dvignilo tudi že itak praz-
nično razpoloženje naše mladine, ki nestrpno
pričakuje tega dne, da bo ponesla svoj pozdrav
svojemu Titu.
Program nastopa
celjskih srednjfft šol
1. Igre — pionirji in pionirke Ï. razredov.
2. Vaje oblikovanja — pionirji II. in III. razr.
3. Pionirska  štafeta  8 X 50  m —  tekmovanje
med I. in II. gimnazijo.
i. Ritmične raznoterosti — pionirke II. in III.
razredov.
5. Vaje na orodju — bradlja — vzorna vrsta
mladincev vseh šol.
6. Proste vaje — mladinke.
7. Tek na 400 m — nastop najboljših atletov
Kladivarja.
8. Prikaz športnih iger.
9. Proste vnje — mladinke.
10. Prikaz atletike.
11. Parterna gimnastika — nastopa vzorna vrsta
mladincev iz vseh šol.
12. Proste vafe — mladinci.
13. Švedska štafeta 400 X 500 X 200 X 100 m -
tekmovanje mladinskih reprezentanc vseh
celjskih šol.
14. Plesna sestava »Polka« — mladinke.
Nastop se bo pričel v nedeljo, dne i7. maja
točno ob 14. uri na stadionu Borisa Kidriča. —
V vseh točkah programa nastopa 5000 pionirjev
in mladine celjskih šol. V vmesnih točkah bodo
nastopili še v atletskih disciplinah najboljši
atleti Kladivarja.
Rokometna
reprezentanca Jugoslavije
v Celju
v sredo, 20. maja ob 17.30 bo na Gla-
ziji rokometna tekma med reprezen-
tanco Jugoslavije in rokometaši 2SD
Celje. Reprezentanca bo odigrala to
tekmo pred odhodom na Švedsko in
Norveško, zato bo to zadnja preizkušnja.
Rokometaši ZSD Celje, ki se na to sre-
čanje pridno pripravljajo, se bodo po-
trudili in vložili v igro vse svoje zna-
nje, da dosežejo čim častne j ši rezultat.
Lanskoletna tekma med reprezentanco
Jugoslavije in domačini je še marsi-
kakemu Celjanu v spominu! Bila je
res lepa borba. Zato v sredo vsi na
Glazijo, z bodrenjem boste pomagali
domačemu moštvu v igri proti izbra-
nemu moštvu!
Razgibana špprtna nedelja v Celju
Zadnja nedelja je bila izredno bogata po
športnih dogodkih na domačih tleh.
Atleti Kladivarja so priredili »Revijo jugoslo-
vanske atlefike«, svoj prvi javni nastop, združen
s svečanostjo proglasitve atletskega stadiona v
»Stadion Borisa Kidriča«. Kljub neugodnemu
vremenu so številni gledalci prisostvovali tej
svečanosti, zatem pa samemu tekmovanju. Atleti
Lorger, Knezova in Zupančič so na domu Kladi-
varja odkrili spominsko ploščo pokojnemu Bo-
risu Kidriču, mlada atleta Slamnikova in Vipotnik
pa sta položila k plošči dva lovorjeva venca.
Vsi navzoči so z enominutnim molkom počastili
spomin Borisa Kidriča.
Po tej svečanosti, ki sta" ji prisostvovala med
drugimi tudi član Izvršnega sveta FLRJ Franc
Leskošek in generalmajor Peter Stante, se je
pričelo zanimivo tekmovanje, na katerem je so-
delovalo 164 atletov in atletinj iz 10 društev.
Celjani so postavili za »uvod v atletsko sezono«
preko 100 svojih članov.
Brez presenečenj tudi na tem tekmovanju ni
šlo. Šentjurčan Urbajs, član Kladivarja, je v
teku na 400 m čez ovire pustil za seboj vse kan-
didate za državno prvenstvo, med njimi.reno-
miranega Raduloviča in Kopitarja. Gole je kar
v začetku sezone pričel postavljati rekorde . . .
Tokrat je bil uspešen v krogli z novim sloven-
skim rekordom 14.28 m! Mladinec Borštnar iz
Ljubljane je postavil nov slovenski mladinski
rekord v skoku v daljino s 6,75. To bi bila bi-
lanca novih rekordov tega tekmovanja. Izredno
hladno vreme je onemogočilo ostalim atletom
doseči kvalitetnejših rezultatov. Lorger je tek-
moval v treh disciplinah in v vseh je odnesel
prepričevalno zmago z rezultati, ki so prav
dobri. Nad izvrstnim rezultatom 6,81 m v daljino
je bil najbolj presenečen celo Zagore kot zma-
govalec sam. Vsega le 5 cm slabše od sloven-
skega rekorda! Tudi Majcnova je več kot zado-
voljna s 5,55 m v skoku v daljino — saj se
zadnje čase s Knezovo močno trudi, da bi pri-
dobila »izgubljeno« hitrost, ki je predpogoj za
vrhunske rezultate v tej disciplini. Knezova je
ob začetku sezone pokazala, da je »počasna« —
novi kilogrami, pridobljeni preko zime, jo ovi-
rajo. Od tod njeni slabši rezutlati v daljino in
na zaprekah. Rehabilitirala se je pri skoku v
višino — saj 145 cm predstavlja za pričetek lep
rezultat. Medveševa nazaduje v metu diska,
vzroke nazadovanja pa je iskati v premajhnem
udeleževanju treningov. Zelo uspešni so bili
številni mladi atleti, ki bodo v bližnji bodočno-
sti lahko zamenjali starejšo »gardo«. Stožir,
Vipotnik, Cepin, Cajhen, Gajšek in mladinke
Slamnikova, Cepinova, Kovačeva, Tončičeva z
Belejevo poleg mladinca Celika in Videtiča —
vsi imenovani obetajo izredno mnogo v atlet-
skem športu.
Podrobnejši rezultati so bili objavljeni že v
našem dnevnem časopisju, zato jih ne bomo
ponavljali.
Nogometaši Kladivarja so že v 3. kolu slovjMi-
ske lige zapravili vse svoje sijajne izglede za
osvojitev prvega mesta v vzhodni slovenski ligi.
Neodločen rezultat, izražen visoko s 4 : 4«^ proti
Nafti na domačih tleh predstavlja hladen tuš za
vse nogometaše in ljubitelje te igre v našem
mestu. Kladivar je v tem srečanju močno za-
tajil. Vse gledalce je presenečala ralačnost do-
mačinov, zlasti pa še mladih igralcev, ki niso
pokazali niti najmanjše borbenosti. Kot da ne
gre za važne točke . . . Kljub vodstvu z 2 : O za
Kladivar je nasprotnik prav po zaslugi izredne
požrtvovalnosti slehernega igralca dosegel iz-
enačenje, nato pa v drugem polčasu že vodstvo
s 4 : 2! Ko je bitka izgledala že za izgubljeno,
je po zaslugi Dobrajca Kladivar dosegel v zad-
njih minutah še dva gola in s tem potrebno
točko. Mariborski Železničar je zopet zaradi
znatno boljšega količnika v golih z enakim šte-
vilom točk kot Kladivar prišel na čelo tabele
in prepričani smo lahko, da ga bodo nogometaši
Kladivarja s tega mesta le težko izpodrinilil
Danes Celjani na »tihem« še upajo, da bo tudi
Železničar imel težak posel v Lendavi — žoga
je pač okrogla! — nadalje pa jim ne preostane
drugega kot žilava borba za dosego boljšega ko-
ličnika v goldiferenci. To izboljšanje pa zahteva
odločnih strelcev in napadalcev, ki jih pa žal
zadnje čase pri Kladivarju močno pogrešamo.
Presenečenja so še možna, počakajmo še na
izide v prihodnjih kolih . . .
V rokometu so Celjani pridobili nadaljnje
točke v obeh delih slovenske lige. Svoboda II
iz Ljubljane je borbo predala kar s 6 : O brez
igre, prvo moštvo pa je premagalo Partizana iz
Velenje s 26 : 3.
' Nogometaši ŽŠD Celja so premagali na doma-
čih tleh Rudarja z Velenja s 3 : O (1 : 0).
Na okrajnem prvenstvu društev Partizana v
odbojki je nastopilo v Celju 9 ekip. Pri članih
so postali prvaki TVD Partizan Celje-Gaberje,
pri mladincih TVD Partizan Šempeter, pri čla-
nicah pa TVD Partizan Celje-Gaberje, mediem
ko se tekmovanja ni udeležila niti ena vrsta
mladink.
ŠAH
ŠAHOVSKI DVOBOJ V ŽALCU
^îiпulo nedeljo je v Žalcu gostoval šahovski
aktiv celjske bolnice. V dvoboju s šahovsko
sekcijo iSvobode« v Žalcu je na osmih deskah
dosepol lepo zmago z rezultatom 5 : 3. Posamezni
reziihati: dr. Ccrin — Rozman remi, Vučkovič —
Kučer Jože 0:1. mr. ph. Posavec — Marovt 1:0,
dr. Brezigar — dr. Brie 1 : O, Kocmur — Ranzinger
1 : O, dr. Toplak — Černelič remi, Rednak —
Aubreht 0:1 in Eisenbacher — Štorman 1 : 0.
OBJAVE IN OGLASI
OBJAVA
V četrtek, dne 21. V. 1955 ob 8. uri bo v Klubu
ljudskih poslancev v Celju, Jurčičeva ulica 6,
"V. skupna seja Mestnega zbora in Zbora proiz-
vajalcev MLO Celje. Na dnevnem redu so poro-
čila predsednika Sveta, za prosveto in kulturo-
in predsednika Sveta za ljudsko zdravstvo in
socialno politiko o delu in problematiki njihovih
svetov in odborov.
Nadalje bodo kompleksno razpravljali o sta-
novanjskem fondu, zlasti o reorganizaciji sta-
novanjskega urada, o sprejetju odlokov o delitvi
sredstev sklada za vzdrževanje hiš in o dajanju
poslovnih prostorov v najem. ^
Končno bodo razpravljali o odloku za uvedbo
mestnih taks.
Seja je javna. Vabimo zato državljane, da se
seje udeleže. Zlasti vabimo ravnatelje podjetij
in ustanov, predsednike delavskih svetov in
predsednike upravnih odborov podjetij.
Odbornikom obeh zborov bodo dostavljeni in-
dividualni pozvi.
IZPLAČEVANJE OTROŠKIH DOKLAD
V želji, da se čimprej reši vprašanje izdaje
odločb zar otroške doklnde, vabi Zavod za so-
cialno zavarovanje za mesto in okraj v Celju
vodstva podjetij in ustanov, da takoj predlo-
žijo za vse upravičence še manjkajoče doku-
mente.
Naša želja je, da pridejo zastopniki podjetij
osebno na naš zavod, da v medsebojnem raz-
govoru rešimo to vprašanje. Večini upravičen-
cev itak izplačujejo dodatke, za one pa, kate-
rim dodatkov ne izplačujejo, naj podjetja^ ob
priliki obiska predložijo sezname, da rešimo
najprej tako imenovane »sporne primere«, kajti
v »nespornih primerih« se dodatki itak izplaču-
jejo. V kolikor ne pridejoi zastopniki podjetij
osebno, naj predložijo vsaj sezname tako ime-
novanih »spornih primerov«, da bomo takoj iz-
dali odločbe za te primere, da bodo upravičenci
čimprej dobili izplačane otroške dodatke. Lažje
je namreč čakati na formalno odločbo, če de-
nar že dobivaš, kakor pa na denar.
V primeru, da se podjetja temu našemu po-
zivu ne bodo odzvala, odklanjamo odgovornost
za vsako nepravočasno izplačilo doklad.
V primeru nejasnosti se zglasite pri tukaj-
šnjem zavodu ali pa nas pokličite telefonsko na
štev. 20-26.
Zavod za socialno zavarovanje
za mesto in okraj v Celju
OBJAVA
Učiteljsko društvo za Celje-mesto in okolico
bo zborovalo dne 16. maja v kavarni Dom v
Celju. Pričetek ob 9; uri.
Vabimo člane, da se zbora polnoštevilno ude-
leže!
OBVESTILO
Obveščamo vse šoferje, ki posedujejo šoferske
knjižice, da se bo vršil višji strokovni tečaj.
Pričetek tečaja dne 18. maja (v ponedeljek)
ob 18. uri v dvorani »Betona«, Ljubljanska cesta.
Interesenti naj se javijo dne 18. t. m. od 17. do
18. ure v dvorani »Betona«. Na zamudnike se ne
bomo ozirali.
Odbor združenja šoferjev
in mehanikov, Celje
RAZPIS SLUŽBE
Ljudski odbor mestne občine Laško razpisuje
mesto verziranega računovodje — bilancista za
svoja gospodarska podjetja. Pismene ponudbe
z navedbo dosedanjega službovanja je poslati
na LO mestne občine Laško.
OLEPŠEVALNO DRUŠTVO CELJE
sprejme takoj sposobnega plakaterja. — Samo
postranski zaslužek. Zaslužek dober. — Ponudbe
na Olepševalno društvo Celje.
MESTNA GOSPODARSKA USTANOVA »SNAGA«
obvešča občinstvo, da je novo zgrajeno javno
stranišče ob Mariborski cesti predano v uporabo.
OGLAS
Obrtniška nabavno-prodajna zadruga v Ce-
lju, Tomščev trg. proda zaradi likvidacije dva
pulta, police in tri tehtnice (tisočkilogramske
s pomičnimi uteži, petsto- in dvestokilogramsko
decimalno tehtnico).
POZOR
Obveščamo vse odjemalce električne energije
široke potrošnje področja MLO Celje, Vojnik
in Šentjur, da bo zaradi vzdrževalnih del v ne-
deljo 17. maja 1955 prekinitev dobave električne
energije od 6. do 15. ure.
Iz varnostnih razlogov je smatrati, da so
elektronaprave pod napetostjo.
Elektro Celje,
Tehnična izpostava Celje-mesto
POSREDOVALNA PISARNA LJUBLJANA
zastopnik Pukl Filip, Celje, Ljubljanska cesta 6,
prodaja in kupuje hiše, posestva, parcele, avto-
mobile in razne stroje.
PERFEKTNO STROJEPISKO sprejmemo takoj
(veščo prepisovanja tehničnih elaboratov). —.
Pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve
in svojeručno pisan življenjepis je poslati upravi
lista pod »Gradbena stroka«.
PRODAM nov kavč in mizo s stoli, kmečki
stil. Naslov v upravi.
PRODAM skoraj novo črno kamgarn obleko.
Vprašati v ekspeditu Celjske tiskarne.
PRODAM škropilnico (»Lorber«) za hmelj in
sadno drevje. Naslov v upravi lista.
UGODNO PRODAM skoraj nov šivalni stroj,
šiva naprej in nazaj. Naslov v upravi lista.
NAPRODAJ dvovprežni voz, kultivator
^Senior« in obsipalnik, vse v dobrem stanju.
Informacije: Borštner, Vojnik št. 92.
ZAMENJAM tako j. veliko sobo s posebnim vho-
dom v centru tudi za manjšo v centru ali v
bližini. Naslov v upravi lista.
UPOKOJENEC z lastnim inventarjem želi pri-
družiti se k dobri družini ali upokojenki z željo,
biti drug drugemu v pomoč. Ponudbe na upravo
lista.
STAREJŠA TOVARIŠICA išče prazno ali
opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. _
POROČNI PRSTAN sem zbgubil na Slandro-
vem trgu. Najditelja lepo prosim, da ga vrne
proti nagradi v Celjsko tiskarno.
IZGUBILA SEM v sredo žensko ročno uro od
brvi do Gozdne restavracije. Vrniti proti na-
gradi na upravo lista.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Dne 17. maja 1933: tov. dr. Cerin Josip, Celje,
Cankarjeva ulica 9.
Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od
sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
KONCERT
pevskega zbora I. gimnazije bo v soboto, dno
16. maja v Narodnem domu. Začetek točno ob 20.
Dirigent prof. Egon Kunej.
PREKLIC
Preklicujem izrečeno izjavo, da je v letu 1945
hotel dati naš sosed g. Kordiš Anton ustreliti
mojega moža.
Rednak Ana, Teharje
PREKLIC
Izjavljam, da sem govorila neTesnične vesti po
telefonu o svojem sinu Karlu in se mu zahva-
ljujem, da me ni sodno zasledoval.
Jančič Terezija, Teharje
KINO
KINO ŽALEC
Od 16. do 17. V. : >MAJA V TENCICI< -
nemški film
Od 20. do 21. V.: »SANJALA SEM O RAJU<
italijanski film
Od 23. do 24. V.: »BONIFACIJ MESEČNIK« -
francoski film
KINO UNION, CELJE
Od 15. do 21. V. : »PREPOVEDANE IGRE< -
francoski film
Od 22. do 28. V.: »ODLOČITEV PRED ZORO«
ameriški film
KINO DOM, CELJE
Od 15. do 21. V.: »SKRIVNI ROV« -
angleški film
Od 22. do 28. V. : »SRCE« — italijanski fila.