Poštnina plačana v gotovln*.
Posamezna itevilka stane 1*25 Din«
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina pcsobej — Oglasi po ceniku.
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedež uredniStva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije
Štev. 25.
Ljubljana, dne SO. junija 1024.
II. leto.
IP"Giacomo Matteotti. |
Zločinski italijanski fašizem, ki je priplaval do oblasti po reki najplemenitejše italijanske krvi, se je z zadnjim strahovitim umorom razgalil pred celim svetom. Živinsko ubojstvo našega sodr. Matteoltija ni edini in najgrši zločin, ki so ga v zadnjih letih zakrivili Mussolini in njegovi krvoločneži. 0 ne! Dolga je vrsta mučenikov, ki so poginili pod bodali 'in samokresi fašistovskih tolovajev. In če se je končno javno mnenje lazpaljene Evrope ogorčeno dvignilo proti banditom in njihovemu vrednemu poglavarju, je temu vzrok zgolj dejstvo, da je način umora in osebnost žrtve, morala končno vzbuditi pri vseh civiliziranih narodih zavest, da vlada po nepojmljivem naklučju usode proti vsem naravnim zakonom človeškega razvoja, nad pretežnim delom demokratične in napredne Italije oni del barbarske Italije, ki je bil doslej vedno potisnjen v ozadje. Zakaj iz mesarskih Mussolinijevih rok je kapala plemeniia kri italijanskih najboijsin borcev že mnogo prej, že takrat, ko je s pomočjo policije in kapitalističnega denarja razganja] delavske shode in pobijal vse vprek, mlade in stare sodruge, može in žene ter s to prakso nadaljeval še potem, ko je dosegel oblast in postal vsemogočen. Danes pa izjavlja ta nasilni uskok, da bodo krivci kaznovani. Kaznovati bi moral samega sebe, ker je leta dni pustil nekaznovane notorične ubijalce, o katerih je vsa javnost vedela, da so imeli na vesti na tucate umorov ki so jih, kakor so javno priznavali, izvrševali po »višjem ukazu«. On je ščitil zločince ter v parlamentu in izven njega jpvno in ponovno grozil opoziciji, da kar ni pokončal ob pohodu na Rim, lahko pokonča sedaj. Kdo naj se čudi, da so se nato našli ljudje, ki so njegovim željam ustregli z dejanji, ko so zlasti videli, da se znani morilci svobodno sprehajajo po slavnih italijanskih mestih? Naravno, da niti italijanska niti zunanja javnost ne more verjeti v iskrenost sedanjih Mussolinijevih izjav. Zgodilo se je prav to, kar je bilo po vsem njego vem dosedanjem dejanju in nehanju neizbežno. Evropska javnost ve prav dobro, kdo je glavni krivec Matteottije-vega ugrabljenja in umora.
Mussolinija in njegove pajdaše čaka strašna sodba.
Umorjeni sodr. Matteotti je bil eden najboljših in najvrednejših članov italijanskega delavskega pokreta in socialistične internacionale sploh. Italijansko socialistično gibanje, ki je dalo skupni stvari toliko sijajnih mož, je ponosno kazalo na svojega voditelja in poslanca Matteottija kot na poosebljeno sintezo vseh vrlin in vseh nad izmučenega in vendar nepremagljivega itajlijanskega socialističnega delavstva. Sin bogate obitelji, docent na bolonjski univerzi, vsestranski temeljiti pisatelj univerzalne izobrazbe, imel je pred seboj krasno bodočnost. Odpovedal se je vsemu ter se požrtvovalen, delaven, neustrašen postavil ves v službo socialistične
stranke,'postal kmalu njen tajnik in
Peska. Demokrati so pričeli veliko go-	To postopanje demokratov torej ab-
njo proti Pesku, dokler je ta resigniral	solutno ni v	skladu	z interesi ljubljan-
na izvolitev. Opozicionalne stranke so	skih volilcev.
se nato zedinile na kandidaturo s. dr.	*
Periča, ter ga izvolile županom. Demo-	\ soboto one 14. junija je sklical
glavni organizator. V boju proti fašistom	^ralj ^so dali miru. Upravnega odbora	župan	s.	dr.	Perič	zadnjo	sejo, da	preje bil dostojen, a nepopustljiv. Stari,	Mestne hranilnice pa sploh niso niti se-	eita	odlok	pokrajinske	uprave	glede
osiveli borec Filippo Turatti se je o	daj pripustili k izvrševanju mandatov,	razpusta	občinskega	sveta.	Seja	občin-
njem pravilno izrazil: »Bil je naš naj-	ter končno razpustili občinski svet z ni-	skega	sveta se	je izrekla	ob	tej	priliki
vrednejši človek, naravno, da so si iz-	čevimi razlogi, o katerih smo govorili
brali ravno njega za žrtev.«	že takrat.
Sedaj iščejo njegovo truplo; tako Ljubljana je imela dotlej splošno in vsaj pravi Mussolini in njegova poli-	mako volilno pravico s proporčnim si-
cija. Verjetnejše pa je, da so njegovo	stemom, ki je najbolj pravična. Ker so
truplo že našli, pa ga poskrili, da ne	pa bili demokrati v Ljubljani stranka,
bi konsternirana javnost izvedela, kako	ki je dobila pri volitvah največ glasov,
so ga častiti epigoni fašistične kulture	so demokrati ljubljanske volilce oro-
in civilizacije pomoru.. - pa pravimo,	pali splošne volilne pravice ter napra-
da tudi tako skrivanje ne more rešiti	vili za Ljubljano volilni red, po kate-
Mussolinijevega jrežima. Truplo umor-	rem naj bi dobila demokratska stranka
jenega druga je italijanska javnost že	kot najmočnejša polovico vseh mandatov
našla; vidi ga povsod; po vseh trgih in	in potem še od druge polovice po pro-
ulicah Italije, ki je bila in ostane od	porcu.
Garibaldija, od Mazzinija in ne bo ni-	Ljubljanski volilci	so bili na jasnem,
koli od Mussolinija; vse poštene duše	da	je to rop volilne	pravice in nasil-
poštene Italije vidijo ob vsaki uri in po-	stvo, zaradi tega so se opozicionalne
vsod neizbrisno postavo dvaindvajset-	stranke domenile že pred volitvami, da
krat prestreljenega, sedemkrat z boda-	nastopijo s skupno kandidatno listo po
lom ranjenega, trikrat s topim orodjem	razmerju prej dobljenih glasov, ker
po glavi udarjenega Matteottija; vidijo	drugače ne bi mogli parirati tega naga, kako stopa z izbitim desnim očesom	silstva.
in s svojim velikim krvavečim srcem	In tako je dobila	skupna lista tudi
med nje, tih in miren, kakor duh večne	po	novem krivičnem	volilnem redu ve-
pravice!	čino ter je bil za	župana zopet izvoljen
Vidimo ga vsi, ki vemo, da ni še	s. dr. Perič v protest proti razpustu ob-
nikoli bodalo dvignilo naroda k luči in	tinskega sveta in proti oropanju splošne
moči, ki vemo, da nista tema in barba-	hi enake volilne pravice, za katero so
rižem nikoli trajno premagala plemeni-	se zlasti prej socialisti bojevali deset-
test in razum.	letja.
Ob težki uri bodo občutili mrzlo Sedaj razpuščeni občinski svet je pokojni in tihi dih povsod in nikjer	imel mir, dokler niso prišli v vlado zo-	bil	prepovedan	pod	pretvezo,	da	se	na
vidne Matteottijeve sence tudi nosilci	pet demokrati. Zapreke so mu pač de-	shodu	ne	sme	govoriti	o	trboveljskem
sedanjega italijanskega režima. Nihče lali demokrati pri gospodarskih vpraša- dogodku, kar pa je uno izključeno, ker ne bo tedaj vprašal po njihovem	spo-	njih in s tem, da	so se pritoževali proti " **	1’°"
minu in po njihovem truplu:	vsem socialnim ustanovam, ki jih je ho-
Ta ura ni več daleč, slavni	mesarji,	tel občinski svet	oživotvoriti. In sedaj,
proti pritožbi zaradi razpusta občinskega sveta, ker sedanjemu režimu ne zaupa ter dasi razpust ni utemeljen in zakonit, vendar pritožba ne bi imela druge posledice, kakor da bi se zadeva vlekla eno ali dve leti in bi tako imeli demokrati lep izgovor, da ne razpišejo novih volitev v zakonitem roku, dokler ni pritožba rešena.
Po seji občinskega sveta, katere se demokrati in narodni socialci niso udeležili, so občinski svetovalci z županom na čelu zapustili mestni magistrat ter korakali proti Unionski dvorani, kjer je bil napovedan protestni shod. Pred magistratom pa je bila kopa policijske straže peš in na konjih ter večji oddelek žandarmerije. Izprevod se je pomikal po Stritarjevi ulici, čez Frančiškanski most in po Marijinem trgu. Na Marijinem trgu pa je policija zajahala v izprevod in razganjala udeležence. Občinstvo je prirejalo županu in občinskemu svetu ves čas burne ovacije, katerim je napravil konec po eni uri nepotrebni nastop poliejie in žandarmerije.
vjLuast je protestni shod prepovedala šele ob 6. uri zvečer tako, da občinstvo o prepovedi ni ničesar vedelo. Shod je
sta razpust občinskega sveta ljubljanskega in pa nasilje v Trbovljah vzročno tako v tesni zvezi, da ju ni mogoče ločiti.
kah glavnice, ki so tam naložene.
organizacij.
Obilnske volitve.
t • u x * ____*.	rjnrio	ko je Pašid demokrate milostno sprejel čiti.
•i locee h\ p	danes	v svoie okrilje, so zopet inscenirali raz- Za prepoved protestnega shoda to-
vasemu sporni_l	S ,. .	-	pust občinskega sveta ter upravnega rej tudi ni bilo nobenega vzroka, mar-
proklet, Dante, Galilej, Mazzini m z	MegfJ	hranilni(.e	8	veC	je	to	dejanje	zopet le nov čin nasilnemu vsi junaki misli in >oi e	Jz	{ega ^ |asnQ razvidno dvoje: 1. da stva, ki se vrste kakor zločini hudodel-
in bodo pozdravljeni	m	agos °v'J	>	demokrati ne marajo demokratizma in	ca, ki sl zadrgava vrv okolu vratu,
dokler bo človeški uh po>-	eno	socialne komunalne politike in 2. da	Sodbo o vseh teh dogodkih si na-
vstvarja .	hočejo biti sami gospodarji v Mestni	pravijo čitatelji lahko sami; sami tudi
Italijanski fašizem	se	bliža koncu,	z	hranilnici ter jz]corig^ti po svojih ban-	lahko spoznajo, da nam je treba močnih
njim tudi vsi drugi fašizmi. listi, ki se ogrevajo za razne diktature, bodo kmalu spoznali, da je le v demokraciji in svobodi možnost napredka in pozitivnega socialističnega udejstvovanja.
Spoznali bodo tudi, da so v časih težke preizkušnje, ostali vztrajno na svojem bojnem mestu in junaško umrli prav tisti, ki niso smatrali za merilo revolucionarneoa uverjenja in hotenja radikalne geste in groba žuganja.
Giacomo Matteotti, naš drug, je postal s svojo tragično potjo v večnost — simbol te dobe. Tudi mi imamo svoje žrtve, tudi pri nas se uvajajo iste metode. Toda njegova smrt je vse maščevala in izbrisala. Da! Ker vzdramila je naenkrat spečo zavest poštenega sveta in ga dvignila k boljšemu. Ostalo pride.
Sprejmi, Matteotti, kjerkoli že počivaš, žarečo krizantemo našega spomina in naše zaobljube!	Fort.
Boj proti ropu volilne pravice in svobode.
Že zadnjič smo poročali, kako brez zakonite podlage je bil razpuščen ljubljanski občinski svet. V tem oziru naj ta korak opravičujejo demokrati kakor hočejo, z lažmi in obrekovanjem se dejstev ne da utajiti. Izvršilo se je na-silstvo režima, ki ga mora obsojati vsa poštena javnost.
Da dobimo jasen pregled o nasil-stvu demokratov, se ozrimo kratko na razvoj boja za ljubljansko občino.
V nedeljo in ponedeljek' so volile občine v Sloveniji nove občinske odbore. Tudi socialistični proletariat je umevno posegel v volilni boj.
Lahko rečemo: socialistični proletariat je z uspehom, z lepim napredkom zaključil ta volilni boj.
Pristaviti pa moramo tudi takoj: vse tam je dosegel socialistični proletariat lepe uspehe, kjer enotnega nastopa socialistov ni nihče zaviral in nihče zadržal.
Predno govorimo podrobneje o poteku volitev, poživljamo sodruge, poživljamo delavce: primerjajte f,izide volitev v občinah, kjer so se delavci zavedali, da je interes delavskega razre la vsem delavcem skupen in primerjajte izide volilev v onih občinah, v katerih so šli delavci razdvojeni, razbiti v volitve.
Enotnega nastopa delavcev v > bčin-skih volitvah se je objestna buržuazija bala, razprtije, prepirov v delavskih vrstah pa srčno in oholo veselila.
Naj bo ta izkušnja, ki smo jo doži-
Pri prvih volitvah po preobratu so demokrati prvič izgubili absolutno večino v ljubljanskem občinskem svetu, ki so jo prej imeli skoro štirideset let.
Dobili so 18 oziroma 19 mandatov, do-čim so imele opozicionalne stranke (so-	veli pri teh volitvah nauk, glasen in
cialisti, klerikalci in narodni socialci)	nujnega upoštevanja vreden nauk: Pro-
vse druge mandate. Demokratom se ni letarci vseh dežel, združite se! hotela prodati nobena druga stranka,	Ce pogledamo številčne rezultate	v
ker so bile vse site režima, pa so se ze-	posameznih občinah, vidimo, da so so-
dinile na županskega kandidata g. A.	cialistični glasovi lepo narasli. Narasli
pa so le tam, kjer so delavci vedeli, da je treba voditi borbo proti meščanskim strankam, proti onim, ki zastopajo iu-rese podjetnikov, trgovcev in špekulantov.
V onih občinah je dosegel delavski razred lepe in zadovoljne rezultate, v katerih delavci vedo, da ni v dobrobit delavskega razreda, če vodi delavec borbo proti svojim sotrpinom, pitati svojim sodelavcem, ki so prav tako lačni, prav tako raztrgani in prav tako izročeni na milost in nemilost izkoriščanju in odiranju s strani podjetnikov, poset-nikov.
In delavci, ki so valili v občinah Vič, Ježica, Šmartno pod Šmarno goro in drugod, so se gornje neizpodbitne resnice zavedali. Zato so želi uspeh, dosegli napredek, ki mora koristiti delavskemu razredu.
V občini Celje-okolica pa je posameznikom uspelo, da so enotnost delavskega razreda razbili, cepili, onemogočili skupen nastop in omogočili, da bodo sedaj vodile občino meščanske, reakcionarne, kapitalistične stranke. Dosegli so, da občina Celje-okolica ne bo več rdeča, ne bo več socialistična!
Vzgled v občini Celje-okolica je trpek, je žalosten. Vendar pa ne klonimo! Zavedajmo se, da bo tudi v tej ob-
čini ravno ta rezultat skoro pokazal: le v alogi je moč in v enotnosti napredek delavskega razreda. Bernot je v celjski okoliški občini odgovoren za to žalostno bilanco. Nas pa sedaj tudi ne sme zavesti ta žalostna izkušnja v morebitno osebno blatenje. Izid volitev sam je zadostno oblatil vse, ki so zakrivili in povzročili razdvojenost.
Naša naloga mora biti namreč: naprej, krepko naprej I Z delom, medsebojnim spoznavanjem bomo dosegli, da bo pri prihodnjih volitvah rezultat še lepši in da bodo rdeče vse one občine, v katerih živi in prebiva socialistični proletariat.	,
Sodruge pa, ki so izvoljeni v občinske odbore, čakajo težke naloge. Vsaj bodo morali voditi boj proti vsem zastopnikom in vsem zagovornikom meščanskega razreda. Vsak napredek v občini v prid delavskega razreda bo zahteval trdega, hudega boja. Vsi ostali pa se mo-
Politični
Z Urade državotvornosti.
Tam v belem Belgradu imajo vlado, ki jo podpirajo tudi slovenski demokrati. Kriče pa kakor žerjavi, da so oni in vlada državotvorni ter da je njih namen in sveta naloga izvesti ustavo. Tako kriče, delajo drugače. Namesto, da bi izvedli ustavo, iščejo zločincev in sporov, konfliktov in uganjajo terorizem, o katerem mora reči zdrav razum, da je nasilen, nezakonit in zavraten. Doslej ima javnost tak občutek. Namesto dela policijsko špijoniranje in preganjanje na vse strani, kar ne pomeni vpostavitve reda v državi, marveč vpo-stavitev reakcije, zbujanje nezaupanja v državno oblast ter odpornost, ki nima z izvedbo ustave nič opravka in izvedbe tudi ne ovira. Toda po Činih, ki se izvršujejo, morenio sklepati le eno, da gre pri vsej politiki le za oblast, za maščevanje in za ekspropriacijo. To pa ni narodna državotvorna poUtika. Taka politika pomeni začetek konca in predhodnico reakcionarnega udarca, ki mora zadeti povzročitelje nasilstev in krivic najbolj. Zdi se nam, da so demokratski zavezniki v Belgradu o delovanju te stranke ptovsem krivo informirani ali pa nimajo interesa na prečanskih pokrajinah. Vsekakor pa vsaj deloma tudi radikalci poznajo položaj ter se za-raditega neprestano otresajo svojih zaveznikov.
*
Radič je šel v Rusijo. Kaj dela tam, ne vemo, dasi poročajo režimski Usti, da snuje komunistično kmetiško internacionalo. Radič je sicer demagog in bo prej ati slej končal s svojo otročje neumno politiko, toda poročilom našega režimskega časopisja pa udi ne moremo vsega verovati, ker vemo, kako zna delati »senzacije«, kadar hoče udariti. Radič je pač shujskal kmetiško ljudstvo na Hrvatskem, toda mož je spravljiv, ko pride njegov čas in to, kar potrebuje. Kriči že, kriči, grize pa malo.
Ribitlian v Ljubljani.
Matevž Drenove je stara ribniška korenina. Ob mleku in koruznih žgancih je učakal sedemdeset let in odkar se je bil vrnil iz Laškega, kjer je pod očetom Radeekijem prelival svojo junaško kri, je le redkokedaj pogledal čez domači plot. Kot trden kmet se je počutil najbolj srečnega doma, kjer se mu je na celem svetu zdelo še najbolj »llištnu«. Dolgčas mu ni bilo nikdar in kadar bi mu postalo, tedaj se je za spremembo sprl s svojo staro, ki je znala zelo dobro brati levite. Imel je Matevž pet hčera in tri sinove in vse je srečno poženi! in pomožil. Dostikrat je dejal svoji Neži, da ni pričakoval kdo-vekaj sreče v svetem zakonu, kajti riič kaj mu ni bila Neža všeč takrat, ko sta se po poroki peljala na Brezje, da se priporočita Materi Božji za srečo pri živini in otrocih. In zakaj mu ni bila všeč? Zato, ker se je tako čemerno držala, da ji je moral obljubiti en srebrni goldinar, če mu pove, kaj misli. Pa je rekla mrha negraužna, de naj urejdnu tistu, kar misli an guldinar. Polej mu je pa povajdala, de je mislila ne njaga.«
Ljubi Bog pa je Matevžev zakon vseeno blagoslovil in mu dal obilo sreče
moramo zavedati, da bodo naši sodrugi v občinskih odborih in zastopih vodili boj proti meščanskim strankam uspešno le tedaj, če jih bomo podpirali, če jih bomo bodriti in jim stati enotni in složni ob strani.
Posedujoči razred pripravlja vedno nove napade na delavski razred. Preko vseh nasprotij, preko vseh osebnih napadov moramo imeti pred očmi interes delavskega razreda. Edini smo v vseh vprašanjih, ki se tičejo občin in delavskega razreda, bodimo tudi edini v boju, da izvojujejmo potom občine za delavski razred kar največ pravici
Zato naj odslej sodrugi razmišljajo, kaj mora delati socilist v občini, pa naj blatenje, prerekanje prepuste onim, ki jih bo zdravo delavsko gibanje samo izločilo. V ozdravljenje, v rdeč veletok usmerimo delo, usmerimo svoje poglede. Veselje do dela, uspešno delo bo posledica take usmeritve!
pregled.
V	Jugoslaviji se je močno razpasel nacionalni in plemenski šovinizem, dasi zanj ni potrebe. Potrebuje ga le bur-žuazija, zato da ubija napredek in ljudi močnih idej. Zato je pa ta šovinizem zločinski.
Politični položaj.
Napovedjnna rekonstrukcija ministrskega kabineta se še ni izvršila. Je pač težko, zadostiti željam posameznikov, ki žive v fiksni ideji, da so za državne pošlo ve primerni in za »važne dneve« neobhoduo potrebni. Zato se je Pašič z obiskom na Bledu zamudil in kljub zamedi ne bo predložil tiovih ministrskih kandidatov. Minister Kojič, na katerega je posijalo ravno sedaj precej gorko solnce, in o katerem vedo povedati precej »čedne«, sicer pa za današnje čase prav nič presenetljive korupcijske afere, še 'vedno trdno sedi in krmari v smeri proti konsolidaciji!
Nagromadene vladne posle bodo reševati v posebnih ministrskih odborih. V te odbore bodo prenesti vse spore, ki so kljub zanikavanju v vladnih krogih precej ostri. Tam hodo 'glasovali, se kavsali in kompromisarili. Vsak vladni : akt bo zato sad »preudarne« politike in produkt temeljitega študija.
Opozicija, ki jo še vedno predstavljata Davidovič in Korošec, pa seje in seje. Izdani tedenski bulletini napovedujejo skorajšnje ozdravljjenje političnih razmer, obenem pa prikazujejo v vladni večini hudo infekcijo, ki jo povzročata nasilje in močna roka. Obe meščanski krili pa sta postavili za se prav dobre prognoze. Opozicija obeča vsem zvestim, da se bo skoro sestal parlament, Pašič-Prebičevič bosta de-misionirala in po padcu tega kabineta se bo sestavila nova koncentracijska vlada pod vodstvom radikalov, pa brez Pašiča, brez njegovih ožjih pristašev in brez Pribičeviča. Pač pa bi se v tej
pri živini, a pri otrocih še več. Vsem petim hčeram je napravil tako balo, da je ribniška dolina še ni videla take.
In. rešen vseh posvetnih skrbi, je Matevž s svojo staro lepo ^Užival svoj mirni kot, a kmetijo mu je vodil najstarejši sin Jože.
Lepega dne pa je prišlo Matevžu neko pisanje iz Ljubljane. Pismonoša je dejal, da je od sodnije in da bo moral Matevž v Ljubljano, kako in kaj in zakaj, je pač postranska stvar. Glavno je, da se je moral Matevž na svoja stara leta napraviti na pot v Ljubljano, katere že dvajset let ni videl.
In nasul si je Matevž polno malho kuhanega hrvaškega fižola, odrezal dobršen krajec lcruha in vzel k temu še eno zelenko domače slivovke ter se tako obložen napotil.
Ko je izstopil na dolenjskem kolodvoru iz vlaka, jo je udaril peš proti mestu. Ogledoval je lepe hiše ob cesti, a na dolenjskem mostu je celo pljunil v Grubarjev prekop. Zadovoljno je kimal z glavo in se držal na smeh. Oči-vidno mu je bilo všeč kar po vrsti vse, kar je videl.
Šel je lepo počasi dalje in jo slednjič pri mahal na mestni trg. Da se je moral med Matevženim pohodom v me-
koncentraciji skoncentriraj! Ljuba Da-vidpvič Korošec in Mehmed Spaho. Politika močne roke pa zagotavlja svoje pristaše, da so sedaj šele prvi dnevi udejstvovanja in da bo to trajalo tako dolgo, da bodo vsi volilci, če tudi s sjlo, )prišli do prepričanja: državno edinsivo in pa Pnuičeviceva politika je eno in isto.
Opozicija, kakor tudi vladne stranke pa imajo še vedno eno »dodimo« točko. Dnevnice. Eni kot drugi bi jih radi dobivati. Za mesec junij so jih tudi že dobiti. Sedaj pa noče nihče priznati, da si dnevnic žeti. Izgleda pa, da bo opozicija očitek samostojnih demokratov, češ, da ona zahteva dnevnice, mirno požrla in eventualno izplačanih dnevnic za prihodnje mesece ne bo vrnil niti njen, niti samostojnih demokratov ati radikalov poslanec.
Intervencije. Kakor drugi, imajo tu-naši mnistri lepo nalogo, da intervenirajo povsod, kjer to zahteva interes države in interes ljudstva. Vendar pa vrše naši ministri tudi take intervencije, ki niso vedno v interesu ljudstva. Sedaj napoveduje minister vojne in mornarice intervencijo v Albaniji, če bi se tamošnje prilike razvijale tudi še naprej v neprilog naši državi. Umetno bo izdana in z umetnima sredstvi opravičena ta intervencija. Na drugi strani pa dela tudi finančni minister svoje intervencije. Ena intervencija je veljala najetju posojila, druga intervencija pa naj bi ozdravila padavico našega dinarja. Da bo dinar ozdravel, zahtevajo meščanski časopisi denarnih injekcij na borzah, zahtevajo za dinarjevo padavico umetnih zdravil. Zakaj ne bi raje pogledati, kje tiči vzrok, da trese dinar mrzlica, da ga meče padavica in da rasejo cene sladkorju, kavi, olju, manufakturi. Intervencije, ki jih 'vrši vojni minister, naj delovno ljudstvo prepove, obenem pa z volilno kroglico da smrtno injekcijo tistim strankam, ki so krive sedanjih nevzdržnh gospodarskih razmer.
Paraliziranje. Ljuba Davidovič je napravil za letošnje poletje posebno potovalno maršruto. Iz Beograda v Zagreb, od tam na Sušak in naprej v Dalmacijo in Bosno. Davidovič hoče obvestiti svoje pristaše o položaju in še bolj zmanjšati že itak majhno število Pribičevičevih pristašev. Davidovič je imel sestanek v Zagrebu, imel shod na Sušaku. Da paralizira Davidovičevo akcijo, so pisati režimski tisti, se je odpravil tudi Pribičevič v Zagreb. Značilno je eno: Jutro in njemu enako časopisje se je strašno zgražalo nad tem, da ni priredil Davidovič v Zagrebu javnega zborovanja. Pa tudi Pribičevič se je omejil na »sestanek« in ni iskal zam nice pri volilcih. V zagrebškem govoru je Pribičevič ponovno naglašal, da je koncentracijska vlada samo pobožna želja opozicije in njenih predstavnikov. Državna potreba zahteva, da se vlada sedaj brez parlamenta in brez parlamentarne večine, tako je Pribičevič govoril. Ker gradi Pribičevič svojo politiko
sto dvakrat ustaviti tramvaj, da se je imel Matevž čas umakniti, o tem ne bomo govorili. Na Mestnem trgu pa je ča-Icalo Matevža veliko presenečenje. Videl je pred neko staro hišo, ki je podobna cerkvici sv. Ožbolta v Ribniški fari, celo kompanijo vojakov, ki so stali postavljeni v lepo vrsto. Pospešil je svoj trudni korak in zagledal kakih 10 teh vojakov na konjih. Obstal je začuden in strmel v iskre konje in resne jezdece. Odščipnil je založaj krulia in ga potisnil med zobe. Ker je bil obstal nekako sredi ceste in s tem oviral splošen promet na utici, se mu je kmalu približal eden tistih vojakov in ga prijazno nagovoril:
»No, oče, kaj bomo kar tu obstali?«
»Ne vajm, kaku mislte. Jest b’že raj vidu, de b’ se anu malu premeknil’, b’ usaj vidu, kuku kaj »selcirajo.«
»Nisem vas vprašal, oče, če bodo ti-le tu obstati. Vi morate naprej, ati nazaj, tu ne smete ostati.«
Matevž je raztegnil usta najpoprej v nasmeh, a takoj nato se mu je zresnilo lice in že je imel na jeziku par krepkih, da bi jih zabrusil vojaku. V tistem trenutku pa je prišel mimo nekdo, ki je dregnil Matevža s komolcem in mu prijateljsko svetoval:
na taka načela, smo socialisti njegovi neizprosni nasprotniki. Socialisti želimo, da se delovno ljudstvo organizira in organizirano vodi svojo politično in socialno borbo brez nasilja, brez terorja, da se ustanovi volja večine in po volji večine se mora vladati in upravljati družba in država.
Novi predsednik francoske republike. Kongres je izvolil s 515 glasovi Doumergueja za predsednika francoske republike. Izvolitev Doumergueja je žalostna posledica razdvojenosti levičarskih strank. Ker je levica senata vztrajala, da se izvoli Doumergue in so zanj glasovale tudi desničarske stranke, je ostal Painleve s 309 glasovi v manjšini. S tem je končal politično važni boj za predsedniško mesto. Značilno in zanimivo pa je, . da je dosegel Doumergue predsedniško mesto le s pomočjo desničarskih strank, to je onih strank, ki so doživele ob volitvah občuten poraz. Za Doumergueja ni glasovala levica, ki je bila zmagovalka v zadnjem volilnem boju. Vsa levica je volila Painleve ja. Predsednik francoske republike je sedaj človek, ki stoji v odkritem nasprotju z narodovo voljo. Narodova volja je z zadnjimi skupšinskimi volitvami dosegla, da je padel Millerand, ni pa bila dovolj močna, da bi postal njen kandidat predsednik francoske republike. — Dasi Doumergue ni povsem v rokah soldateske, težke industrije, bančnega kapitala in duhovne gospode, vendar je tudi on kot predsednik senata v polnem obsegu sledil Poincarejevi zunanji politiki. Francoski sodrugi so z vso silo zastopali stališče, da mora priti tudi v osebi predsednika republike do izraza zmaga, izvojevgjia 11. maja. Niso sicer zahtevati predsedniškega mesta zase, pač pa so zahtevali, da pridejo do veljave le resnični demokrati in prijatelji miru. Zato so volili Painleveja. Morda bodo te volitve povzročile, da bo francoska demokracija pričela s temeljito revizijo francoske ustave, ki je že od leta 1875 v veljavi.
Komunistične stranke v Evropi.
Na strankinem zboru ruskih komunistov je govoril Radek o komunističnih strankah v Evropi. V svojem govoru je izvajal:	Položaj komunističnega gibanja
v Evropi ni tako ugoden, kakor ga slikajo. Na Angleškem je komunistična stranka majhna propagandistična skupina. Tudi v Franciji je komunistična stranka kljub trenotnim uspehom veliko
slabša kot pa socia,.—  ajvažnejše
pa je, da se pravilno oceni razmerje moči v Nemčiji. Res je, da je utrpela nemška socialna demokracija pri zadnjih volitvah težke izgube. Vendar pa se rezultatov zadnjih volitev ne sme in ne more primerjati z volitvami leta 1920, ker je od takrat nastopila popolna pregrupacija političnih strank. Nemška socialna demokracija — tako je rekel Radek — je še vedno velika delavska stranka, ki je sedaj še bolj močna, ko je zgubila malomeščanski privesek. Posebno pa je Radek nastopil proti trditvam, da je komunistična stranka naj-
»Oče, le pomaknite jo raje naprej, kajti danes bo v Ljubljani še komedija. Mestni očetje imajo namreč tu-le gori posvetovanje, kako bi odstavili vlado.«
»Kaku ste rekli? Praute de b’ vlado
odstavii. Ze božjo voljo, polej boda pa še strelali.«
»Tudi, če ne bo šlo drugače. Veste oče, Ljubljani hočejo vzeti župana, na smrt ga hočejo obsoditi.«
»O, svela pomagavka, Buh se usmili, kaga j pa zegrajšu?«
»Prav ničesar ni zagrešil in Ljubljančani ga imamo radi. Ne trpijo ga pa tisti gospodje, ki so na vladi, zato so mu pisali predvčerajšnjim, da ne sme biti več župan.«
»Kaj vsega ne povajste. Pa zakaj so tile sudatje ljat.«
»To niso vojaki, oče, to so žandarji in policaji.«
»Sej je use anu, tiilku se prec vidi, de jahat ne znajo. Paglejte jih, kuku se ne kojnih držijo. Adn se ie kar za grivo prjev, de b’ dol’ ne trajšču. Prmojveri, smo bli pod Radecketam pa že use dr-gačni. Kaga je pa le unu, k’ imajo pu-licaji u rokah?«
»Oče, to je pa penderek.«
močnejša proletarska stranka v Nemčiji.
V	nadaljnem govoru je napadal tudi najnovejše predstavnike komunističnega gibanja v Nemčiji, o katerih je rekel, da so nekateri še leta 1918 pisarili članke, s katerimi so slavili in poveličevali Viljema II. Ker je Radek tako govoril, ga niso več volili niti v strankino vodstvo ruske komunistične stranke, niti v oksekutivo komunistične internacionale. K Radekovemu govoru dostavljamo: Naj si naši sodrugi dobro zapomnijo Rade-kova izvajanja. Da bodo vedeli zavrniti gobezdače in razbijače, ki pripovedujejo:	vse je naše, samo Jesenice se še
upirajo itd. — Pa tudi pri naših neza-visnih imamo precej takih korifej, ki so še leta 1918 pljuvale na socialistična, marksistična načela.
Opozicija proti Mussoliniju. Matteotti-jev bestijalni umor je strnil vse opozi-
cionalne stranke izvzemši komuniste. Dočim hoče ostala opozicija ostati v svoji borbi izključno na parlamentarnih tleh, so iz enotnega bloka izstopili komunisti, ki zahtevajo splošno stavko. Ostala opozicija je tudi odklonila, da bi vsi opozicionalni poslanci v znak protesta odložili poslanske mandate. Uni-tarska socialistična stranka je podala posebno izjavo, v kateri pravi, da odgovornost za ziucin na poslancu Matteot-tiju ne zadeva šamo neposrednih krivcev, temveč tudi vlado kot tako. Ker bi se pa moglo zgoditi ,uu bi fašistovska stranka izrabila nastop opozicije v svoje posebne namene, opozarja stranka vse svoje pristaše, naj se vzdrže vsega, kar bi se moglo izrabiti, pač pa se naj pripravljajo na odrešitev države od diktature, ki jo tlači in onečašča.
Tedenske vesti,
Zadnja seja ljubljanskega občinskega sveta. Na zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta se je sklepalo o tem, ali naj se zoper razpust občinskega sveta vloži pritožba na ministrstvo ali ne. Razlogi razpustitvenega odloka so tako jalovi, da naravnost izzivajo odgovor in pritožbo. Taka pritožba bi pa bila sedanjemu režimu samo dobrodošla, ker bi lahko rešitev pritožbe zavlačeval skozi mesece in leta, med tem pa bi lahko absolutistično gospodaril mi ljubljanskem magistratu. Ker pa mora vsaka resnično demokratična stranka zahtevati, da se ljubljanskemu mestu čimpreje vrne redna občinska uprava, se je obciusm svet odpovedal pravici pritožbe in je ne bo vlagal. — Odgovor naj da vladi ljubljanski voli-lec! Po ljubljanskem mestnem statutu morajo biti volitve razpisane v štirih tednih. Paziti hočemo, da se bo vlada držala zakonitih rokov. Če zahteva od nas, da se držimo zakonov, jih mora v prvi vrsti ona sama spoštovati.
Zadnja seja upravnega odboru mestne hranilnice ljubljanske se je vršila v torek. — Upravni odbor je imel sklepati o tem, ali naj se zoper razpust pritoži na ministrstvo. Ker so razlogi odloka o razpustu tako ničevi, da mora njihovo neutemeljenost razvide ti vsakdo, komur strankarska strast še ni popolnoma zmešala vse logike, je upravni odbor brez debate in soglasno sklenil, da vloži pritožbo in s tem ponudi centralni vladi priliko, da pokaže, kaj ceni višje, ali zakonitost ali partizanstvo.
«
Občinske volitve v Mariboru in Celju. V Mariboru se bodo vršile občinske volitve 21. septembra, v mestu Celju pa 28. septembra. — Za Ptuj se bodo volitve razpisale pozneje. V Mariboru so napravili vladni demokrati pakt s klerikalci, to je z onimi, ki so po demokratskem globokem prepričanju državi najbolj nevarni elementi. To je doslednost nacionalne poi.—.v. Želimo samo: dober teki
Ljubljansko dnevno časopisje. Ta
teden je prenehal izhajati »Narodni dnevnik«, ki so ga ustanovili pripadniki radikalne, samostojne kmetske in narodno - socialne stranke, tiskala ga pa je tiskarna Jadranske banke. Časnikarsko podjetje, ki naj bi istočasno zastopalo mišljenje in koristi različnih strank, po našem mnenju sicer ne more imeti daljšega življenja, vendar pa »Narodni dnevnik« ni umrl na tej bolezni, ampak presirigle so mu nit življenja »višje sile« iz Belgrada. — Ne motimo se, če trdimo, da tiče za temi višjimi silami naši demokratje, ki so se na ta način iznebili dnevnika, ki ni trobil v njihov rog. Tudi klerikalni »Slovenec« od zadnjega tedna dalje pravzaprav ni več dnevnik, ker je zaporedoma vsaka druga številka konfiscirana. Vzrok konfiskacijam je, ker več ali manj posrečeno napada sedanji »režim«, ki se sam istoveti z državo. Ker se bo ta praksa nadaljevala, bo »Slovenec« prav storil, ako bo dogovoril z demokrati pameten kompromis, da sme vsaj po dvakrat na teden nemoteno izhajati. Ker so demokratje že poprej kupili »Slov. Narod«, so tako srečno udušili vsak njim proti-ven glas našega dnevnega javnega mišljenja.
Duhovita matematika. »Slovenski Narod« in »Jutro« sta poročala, da so klerikalci izgubili pri zadnjih občinskih volitvah nad 100 odstotkov glasov, demokrati pa jih pridobili nad 120 odstotkov. Klerikalci so torej izgubili vse glasove, kar so jih zadnjič imeli in še nekaj več, tako da v nobeni občini nimajo nobenega glasu; nekaj izgube bodo pa mogli izkazati šele pri prihodnjih volitvah, ker sedaj ni bilo toliko volil-cev, da bi pokrili izgubo. Demokrati so zmagali povsod, tako da so vse občine v njih v rokah. Pa pravite, da demokratska poročila niso vestna in matematično natančna. — Mi pa vemo, da so tudi socialisti pri zadnjih občinskih volitvah dosegli lepe uspehe ter da so se demokrati smešno in konfuzno zlagali.
»Srn s’ prec mislu, de je za en d..., k’ je taku kratku.«
»To imajo policaji sedaj namesto sablje.«
»Jojmene, kiilku se je tajga ne svajt predrgačlu! Pred dvajsetmi lajti usega Jajga naj blii.«
In ni se mogel Matevž načuditi vsemu, kar je videlo njegovo oko. Med tem pa je bila občinska seja končana in mestni svetovalci so odhajali iz hiše, ki je podobna cerkvi sv. Ožbolta. Človek, ki se je bil spustil z Matevžem v razgovor, je naenkrat dvignil klobuk in zaklical: Živijo župani Matevž se je ozrl in vprašal človeka:
»Kateri pa je župan?«
»Tisti je, ki gre prvi, le dobro poglejte!«
»Aha, leuni, srajdne postave, pa kratke, črne moštace ima.«
»Da, da, tisti.«
»Sej je čistu fejst člouk videt, zekaj b’ ne biu za župana, še u Ribnici b’ ga zvolili.«
»Mimo!«, se je začulo v tistem hipu za Matevževim hrbtom. In videl je Matevž, kako so se vojaki postavili v pozor. Motril jih je s strokovnjaškim pogledom starega veterajnarja. Bil pa ni
menda nič kaj zadovoljen, kajti neprestano je nekaj godrnjal, kar se pa ni
čulo.
Vojaška posadila in policaji so krenili proti Frančiškanski cerkvi. Po ulicah so se zbirali ljudje in vzklikali županu in občinskim očetom. Matevž bi se bil v gnječi kmalu izgubil, a na Marijinem trgu so ga tako zmešali, da se je jel prepirat^ s stražnikom, ki ga je nadlegoval, naj ne postaja na ulici.
»Ti krota ti! I kaj je pa tjab marl, če jaz stajim, sedim al’ pa neprej grem!«
»Oče, le naprej, tu ne smete stati!«
»Kaj se je pa neredlu, al’ se pa morda še kej bo. Pa ja ne de b’ kralj pršu u Ljubljano, k je tiilku zmešnjave?«
»Oče, kar naprej, ala!«
In Matevž ni dobil zaželjenega po • jasnila, moral je naprej. Toliko se pa še nikdar v življenju ni čudil, kakor to pot.
Kmalu bi bil pazabil, zakaj je pravzaprav prišel v Ljubljano. Slednjič se j" spomnil tudi na to in ko je opravil, jo je brž ubral proti dolenjskemu kolodvoru, samo da bi bil poprej doma.
Ko ga je Neža vprašala, kako je bilo v Ljubljani, ji je Matevž odgovoril:
»Piisti me pr’ mir.«
Jugoslovansko tiskarno bi bili demokrati radi dobili prav poceni. Razpustiti so hoteli Katoliško tiskovno društvo in za komisarja postaviti dr. Ivana Šušteršiča, ki bi bil sprejel demokrate za člane, kakor so to napravili pri Kazini in jo okupirali. Klerikalci so pa navihani in so tiskarno prodali ljubljanskemu škofu, preden so demokrati izvedli ta načrt.
Zvonimirjev! zvončki. »Naprejev« urednik je podoben neapolitanskemu muzikantu ali tudelsakarju, ki igra obenem na pet inštrumentov in zvončke. Godba je neuglašena; razen zvončkov se sliši le vmes harmoničen piskali bas, sicer pa bingljanje zvončkov, ki ubija poslušalca s svojim železnim rožljanjem kakor zvončki zapuščene kapelice Tončka Zvonimirja. Nepretrgoma ti udarja na ušesa, kakor boben neuglašene bande: lump Korun, lump Koren, lump-lurnp. Svetek lump in Uratnik, lump-lump, lump Čobal in Golouh, lump-lump, Dražil lump in Kopač, lumplump, vsak je lump, ki na tudelsak ne pleše moj. — To je tenor Bemotove politike. Obrekovanje in demagogija mu je socializem, zavijanje resnice in laž pa filozofija v boju za svoje — korito. Pa še z drznim čelom trdi, da to vodi razredni boj, dasi je vse njegovo delo le strup za zdravo pamet!
Surovino. Ko se je vračala pretečeni teden Fakinova mati s pokopališča v Trbovljah, je po potu jokala, ihtela ... Mimo je prišel rudar, ki je ni poznal, pa jo je vprašal: Mati, zakaj jokate? »Kaj bi ne jokala, ko so mi pa sina ubili!« je jokajoča revica odgovorila. Pogovor pa je slišal surovi paznik, ki je Fakinovo mater poznal in rekel je: »Prav je, zakaj pa je prišel v Trbovlje.« Surovine niso ganile materine solze, surovina je hotel mater še bolj užaliti, še bolj razžalostiti. Rudar je paznika zato oklofutal, obenem pa vzel pri obratnem vodstvu svojo knjižico,rekoč: Med takimi surovinami ne bom delal. Odšel je drugam, odšel v svet, da bo srečal boljših ljudi in pripovedoval, kakšne surovine lazijo pri nas okoli. — Strokovne organizacije pa naj razmišljajo, kako se uči paznike olike in dostojnosti.
Fakinova obdukcija. Iz Trbovelj nam pišejo: Fakina so izkopali in ob-ducirali. Dočim pa so o obdukciji umrlih Orjunašev časopisi prinesli obširna obdukcijska poročila, ki so natančno povedala, kako so bili ranjeni, kaj je povzročilo njihovo smrt, je obdukcijsko poročilo o Fakinovem raztelesenju tako, da bi bilo bolje, da bi ne bili motili Fakinovega počitka.
Poslanski riziko. Zemljoradniki, stari demokrati hodijo sedaj po zaupnice okoli svojih volileev. Radikali, samostojni demokrati pa skrbe za to, da dobe opozicionalni poslanci — krepke in močne nezaupnice. Še več. Poskrbe celo, da dobe opozicijonalci batine, da jih vtikajo v zapore in izganjajo iz njihovih volilnih okrožij. Menda sta bila zemljo-radnika Vujič in Miletič, ki sta prinesla kazat v Beograd vidne znake nevidno inscenirane nezaupnice. Potolčena in pretepena sta šla protestirat z Lazičem k Pašiču, ki se je pa tokrat pošteno razburil. Koncem koncev pa je vlada ugotovila, da gre oči vidno za cel sistem tendencioznega prikazovanja razmer v državi in da je kar dobro in prav, če jih dobe taki ljudje po grbi. — Najbolj pa se demokrati in radikali razburjajo na tem, da kličejo pretepeni, opljuvani in opsovani poslanci kralja na pomoč. Priznavajo pa, da so se razmere med koalicijo in opozicijo tako zaostrile, da je edin izhod: volitve. Če bodo skorajšnje volitve posledica pretepanja, to pretepanje ne bo zastonj. Samo značilno je, da morajo šele pretepanja pokazati, da je demokracija v naši državi pokopana in tudi ona opljuvana. — Tepeni poslanci pa naj se tolažijo s tem, da so dobili za junij itak izplačane dnevnice. Nekaj pa morajo za to le storiti.
Mednarodna konferenca dela. V Ženevi so 16. junija svečano otvorili šesto mednarodno konferenco dela. Konferenci prisostvuje 39 držav, od teh je 29 odposlalo svoje popolne delegacije. Na predlog angleškega delegata Bonfielda je bil izvoljen za predsednika švedski ministrski predsednik s. Branting. Naša vlada ni odredila delegacije. Temu se mi ne čudimo, ker poznamo njene me-
tode. Pa tudi zunanji sevt se ne bo čudil, vsaj sliši o nas vedno le čedne in lepe stvari.
Incident v Sofiji. Naši avanturisti še niso razjasnili vloma v prostore jugoslovanskega konzulata v Celovcu, že pišejo listi, da so neznanci vlomili v stanovanje ^jugoslovanskega vojaškega atašeja v Sofiji. Vlom se za vlomom vrsti vsi pa dajejo nove hrane nacionalnim šovinistom, ki brezglavo zahtevajo osveto in maščevanje. Kaj pa, če so vlomi baš v ta namen inscenirani sami? Kaj pa naj najdejo v stanovanju smrtnega vojaškega atašeja?
Pred stavke nemških železničarjev? Načelstvo nemške železničarske zveze se je posvetovalo o predlogih, ki jih je stavilo prometno ministrstvo v pogledi: zvišanja železničarskih mezd. Načelstvo je predloge prometnega ministrstva odklonilo, stavilo ponovne predloge in je precej izgledov, da se bo mezdno gibanje ugodno zaključilo, ne da bi bilo treba stopiti v stavko.
Stavka grških železničarjev. Ker so stopili železničarji na Grškem v stavko, je vlada militarizirala vse železničarsko osobje. Se vidi, da živimo z Grško v čisto dobrih in prijateljskih odnošajih. Vsaj je celo mogoče, da je Velizar Jankovič slavni minister saobračaja poslal svojim grškim prijateljem celo formular, kako se mjlitarizacije veoma dobro sprovodi. — Seveda pa bodo prišli železničarji tu in tam do spoznanja, da je protiutež militarizacijskim besnenjem raznih Jankovičev edino le močna strokovna organizacija.
Pašičeva brada v nevarnosti. V Nišu so aretirali Bolgara, ki je član bolgarskega anarhističnega udruženja »Ujedi-njeuje ali smrt«. Iz zaseženih spisov pa so naši policajci razvideli, da je bil Bolgar poslan v Jugoslavijo, da bi ubil Pašiča, ja, samega Pašiča. Pa še več. Ko bi ta Bolgar opravil nad Pašičem naloženi mu posel, naj bi šel lepo na stanico, vzel karto do Prage in tam naj bi ubil še bolgarskega ministra Obova. Naša policija je iznajdljiva, Bolgar pa korajžen. Kar dva naenkrat si je izbral. Bog ve, za kaj rabi Pašič zopet atentat?
Prvi znaki okrevanja. Ata Narod se je vendar enkrat vprašal, kaj pravzaprav hoče naše ljudstvo. Na to vprašanje si je tako-le odgovoril:	Alfa	in
Omega ljudskih zahtev je zboljšanje socialnih razmer. Omogočite kmetu mirno in produktivno obdelovanje zemlje, dajte delavcu plačo, ki mu bo zadoščala, da preživi sebe in svojo družino, preskrbite obrtniku trg za ugodno razpečavanje njegovih izdelkov, osigurajte uradništvu stanu primerno življenje in pomagajte industriji in trgovini iz povojne stagnacije, pa odpadejo vsi razlogi nezadavoljnosti. Tako si je odgovoril Narod sam. Ko pa delavstvo zahteva kruha in plače kar zahteva sedaj tudi Narod, tedaj govori ravno Narod najglasneje o državi nevarnih elementih in proslavlja Orjuno za to, da je šla v Trbovlje streljat delavce in umorit rudarja Fakina.
Morda je pa tudi Narod sedaj spoznal, da je red in mir v Jugoslaviji gospodarsko in socialno, ne pa nacionalno vprašanje. In da se zadovoljnost ljudstvu ne bo ustvarjala z bombami in terorjem, marveč z vsestranskim napredkom na gospodarskem in socialnem polju. -	•	,	n
Pa smo le napumpali. Kakor poročajo poučeni časopisi, se je med jugo-slovensko in angleško vlado sklenila pogodba glede posojila 300.000 funtov Jugoslaviji. Posojilo je zajamčeno po tobačnem monopolu. Obrestna mera bo znašala baje samo 9 odstotkov, ne vštevši provizije in druge režije. To se vesele nekateri tega posojila!
Konferenca italijanskih in jugoslovanskih trgovcev. V soboto je bil v Padovi otvorjen sestanek zastopnikov trgovskih zbornic vseh treh Benečij in pa trgovskih zbornic Jugoslavije. Na sestanku so proučevali gospodarski položaj v obeh državah, osobito pa trgovske, prometne, bančne in carinske odnošaje. Po sestanku je bila sprejeta resolucija, v kateri se izraža želja, naj bi obe intere-sirani vladi sklenili čim popolnejšo trgovinsko pogodbo. Za nameček so poslali pozdravno in udanostno brzojavko Mussoliniju in Pašiču.
Stran 4.
>S O C I A L I 3 Tc
Palača generalnega štaba. Ministrski svet je na svoji zadnji seji dovolil innistrstvu vojne in mornarice za gradnjo nove moderne palače za glavni generalni štau v Beogradu kredit v znesku 11 milijonov dinarjev. Pa kredit za gradnjo delavskih stanovanj? Nema bud-žetarne mogučnosti, odgovarja vladna gospoda.
Čevljar - milijarder. Ameriški konzulat v Zagrebu je te dni obvestil čevljarja ~~nrada Miillerja v Vinkovcih, da mu je namenjeno veliko premoženje v Ameriki v vrednosti nad 16 milijonov dolarjev, ako dokaže, da je on v resnici tisti Konrad Muiiller, kateremu so sorodniki v Ameriki zapustili ogromno dedščino. Pač srečen človek. Bog ve, če bo dal naši vladi kak kredit? —
Ciklon v Rusiji. Sredi preteklega tedna je divjala nad Moskvo huda nevihta, ki je polomila mnogo dreves. Po ulici so tekli potoki vode in so ustavili ves promet. Radič je najbrže v miru olepaval naprej svojo mirotvorno čebulo in čovječanski luk. — Republikanske opanke pa za tako vreme niso prikladne. No, najbrže si je nataknil boljševi-ški »Šimi« čevlje.
Ruski lapori. Po poročilih iz Petrograda so ruski zapori sedaj polni dijakov, ki so se uprli odredbam sovjetskih oblastev. Posamezni dijaki so obtoženi kontrarevolucionarne propagande. Lepe razmere.
Vestnik „SvobodeM.
Podružnica Svobode v šiški spreje-jema v glasbenem odseku mladeniče, kateri imajo veselje do glasbe. Poučuje se v torek in petek od 7. do 8. ure zvečer v Zadružnem domu. Stariši, pošljite Vaše fante v interesu njih samih v ta koristni tečaj.
Trbovlje. Sporoča se vsem podružnicam in DTE »Svobode«, da se okrožni izlet v Trbovlje, dne 29. junija t. 1. ne bo vršil vsled prepovedi vseh večjih prireditev od strani oblasti, z ozirom na dogodke 1. junija.
Kdaj se bo izlet vršil, bo to podpisana podružnica potom okrožnic in časopisja podružnicam in DTE sporočila.
Odbor Delavske telovadne in kulturne zveze ,podružnica Trbovlje.
Iz stranke.
Pokrajinsko tajništvo SSJ iin pa uprava ^Socialista« se nahajata v Ljubljani, Vidovdanska cesta 2.
' Pri lej priliki opozarjamo, da pridejo dopisi s pomanjkljivimi naslovi pogosto v neprave roke, kar napravi zmedo in zastanek pri poslovanju.
Naslov za pokrajinsko tajništvo je:
Pokrajinsko tajništvo SSJ, Ljubljana, Vidovdanska cesta 2.
Naslov za uredništvo in upravo pa
je:
Uredništvo in uprava »Socialista«, Ljubljana, Vidovdanska cesta 2.
Za zdrave in za bolne
m za revne in bogate,
Si za gospodo in za kmeta je sladna kava »META«
(ar je dobro, ne mare Uti napieje!
Kajti le v tem slučaju ste gotovi, da porabljate res nekaj dobrega in neškodljivega! Velika muipžina maščobe, vedno enaka dobra kakovost in obilne pene, to so prednosti Zlatorog-mila! Zlatorog se dobi povsod-
Izdajatel j:
Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik:
France Vidmar.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
SOLIDNO
In strokovnjaško izvršuje vsa v stavbeno stroko spadajoča
zidarska in betonska dela
Danijel BatUllno, stavbeno podjetje v Ljubljani Vil (sp vŠiška)
Zahtevajte povsod
.JADRAN*
terpentlnovo čistilo za čevlje, ker je najboljše.
Ako čistite čevlje edino le z »Jadran« kremo, si prihranite mnogo denarja.
Vaši čevlji ne razpokajo, ostanejo mehki in trpežni.
Zahtevajte povsod
vse vrste šolske zvezke v korist slepim.
Izdelava in razpošilja najceneje
Anton Janežič
papirna industrija in knjigoveznica
Ljubljana, Florjanska ul.
Našim rodbinam priporočamo NAŠO DOMAČO izvrstno
Kolinsko cikorijo.
Produktivna zadruga krojačev r. z. z o. z. v Mariboru, Ruška c. 5. Ustanovljena 1.1908.
Izdeluje moške in ženske obleke, ter vseh vrst uniform. Najboljša izdelava v lastnih delavnicah. Velika zaloga različnega tu- in inozemskega volnenega blaga. Solidne cene. Točna postrežba.
101
brez povišanja cen daje moške, ženske in otroške obleke
OJernotogiUlubUono
Mestni trg štev. 5
Obnovite naročnino!
SIDOL
sredstvo za čiščenje kovin
AZUROL
plavilo za perilo
LODIS
krema za čevlje !!Zahtevajte povsod!!
Prva Mariborska delavska pekarna r. z. z o. z. v Mariboru, Tržaška cesta št. 37—38, telefon štev. 324. Ustanovljeno leta 1898. — Moderno in higijensko urejena pekarna priporoča svoje okusno in vedno sveže pecivo v polni teži. Pecivo se dostavlja tudi na dom.
.Vinocet'
tovarna
vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana
nudi •v« •
hi Mimi kis
ii glina lit
Dobiva se v vseh podružnicah Konnzumega društva za Slov.
RazSirjalfe
•Socialista*
Za poletno sezijo!
Priporočamo svojo veliko zalogo raziičnega angleškega in češkega sukna, volnega blaga za možke in ženske obleke, različno perilno blaga, kakor platno, Sifone, cefirje. tiskanino v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene volnene in bombažaste rute za na glavo idt. itd. Opozarjamo tudi na raznovrstne ostanke po zelo znišanih cenah.
A. & E. SKABERNŠ
veletrgovina z manufakturnim blagom
v LJUBLJANI, Mestni trg štev. 10.
Lip, triple set slinita, brinjevec, ttonimit, [iin i. t. L
po najnižjih dnevnih cenah
,ALKO‘
veletrgovina žganja, družba z o. z
LJUBLJANA - KOLIZEJ
:
razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi s FRANČKOV : kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunsj po novi, rjavo-modro-beli etiketi. — Na tej se posebno izti-čejo karakteristični znaki razlikovanja, bi so: irr »Franck« in »kavni mlinček«,
»Pravi : FRANCK : z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu okusu ter svoji izdatnosti in tečnosti.
Ljubljana Komenskega ulica 1
Najboljša banaška moka, pšenica, oves, koruza i. t. d. — Plačujemo vreče po najvišji ceni.
Razširjajte in naročajte »SOCIALISTA"!
lllllll|l^l|l^lllllll^l«lllllllllllllll|l^llllllll!llllllWIIIIIII■lll■lllllllll»lllllilHIIIIIIII»llilWiliMllllHlllllllMl|lllllll,,l|,l,,,l,l,l,1,l,,,:,l,i,l,,,l,1,1,11,1,1,11
PO
a
(ra
M
O
Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina
O
u-
C
IU
ZASTONJ
ne, pač pa po zalo nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska,
kotlarska, kovinostiskarska ter ključavničarska dela in druge predmete pri zadrugi
r. z. z o. z.
splošna kovinska industrija
Telefon štev. 729.
Gaspari & Fanninger, Maribor, Aleksandrova cesta Št. 48
Prva mariborska produktivna zadruga CavljarSkili Izdelkov r. z. z o. z. v Mariboru, Oražnova ulica štev. 4.
Izdelovalnica moških in ženskih čevljev. - Popravila se točno in solidno izvrše.
Itampilie
iz kovine in gumija izdeluje graverski zavod
Sitar & Svetek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 13
iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiit!i!iiiiniii;iiitiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiriiiiiiiii>iiitii>iiiitiiitRv«tiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiit«iKiii,ai||<|l,l,ll',lllll,llll>l,||||||,i
Slekel Sz cLaru.g'-
d. z o. z.
tlsa-li^Ica, pla.too.ein.e^a, Ido. loo32CL"ba.žXLegra< ‘blag'©,
Ljubljana, Dunajska o. 31
Svitavy	W	ien
(Č. S. R.)	(Nem-	Avstr.)
      ...............................