I z h a j a : 10. in 25. dan vsakega meseca. Dopisi naj se izvolijo frankirati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsako pot. V e I j a : za celo leto 1 goldinar, po pošti prejeman 1 gld. 24 kr. Denar naj se pošilja pod napisom : Upravni,štvu „Mira“ v Celovcu. Leto IX. Prvi shod katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem bo na lepo nedeljo dné 8. junija 1890 pri na Stražišču Mizo Zakamna pri Celovcu, Spored : 1. Pozdrav predsednika. 2. Razgovor o letošnjih volitvah za deželni zbor. 3. Poučni govor o živinoreji. 4. Prosta zabava, govori in petje. Povabljeni so posebno slovenski volilci iz Celovške in Borovske sodnije; dobro došli pa so tudi ndrodni volilci iz drugih volilnih okrajev. Odbor. Govor poslanca Kluna o koroških razmerah. (Po stenografičnem zapisniku.) „Kar zadeva šole na Koroškem, sem o njih že v prejšnjih letih tako nadrobno govoril, da bi ne imel nič več dostaviti, ko bi ne bilo treba povedati, da so se razmere od tistega časa še shujšale, ker se tisti, ki se poganjajo za tirjatve slovenskega ljudstva, še huje preganjajo, ko prej. Ravno predvčerajšnim ste slišali interpelacijo, ktera pové, da je bil deželni poslanec Einspieler postavljen pod policijsko nadzorstvo. (Čujte, čujte! na desni.) To se je bralo tudi v različnih listih. Jaz pa nisem mogel verjeti, da bi gospod ministerski predsednik pri svojih obilnih opravilih našel čas, pečati se z ubogim župnikom na Koroškem, in tega tudi danes ne verujem. Sicer pa dotični poslanec po tej naredbi ne more biti posebno razžaljen, kajti ker je preteklo od tega že poldrugo Rto in mu ukljub policijskemu nadzorstvu niso mogli nič blizo, je to najboljši dokaz za njegovo zvestobo do cesarja. (Res je! na desni.) Povem vam še drug izgled: Nek srednješolski profesor je o počitnicah na deželi pri nekem shodu Ciril-Metodove podružnice govoril o verski šoli in da bi imel materni jezik biti učni jezik v šolah. Štev. 10. Ker je pa koroški list „Freie Stimmen“ o tem tako poročal, kakor bi bil profesor ljudi hujskal, so brž poslali žandarje in menda tudi preiskovalnega sodnika v podjunsko dolino (Čujte! na desni), da bi od ljudi zvedeli, kaj je ta profesor govoril. Preteklo je pol leta, in profesorju niso mogli nič očitati, pa vendar je bil poklican pred gosp. deželnega predsednikar in tam je moral dati častno besedo, da na tak)4\borih ne bo več govoril. Nasprotno pa je gov^sir nek nemški profesor pri žalostinkah za nemškirm cesarjem Viljemom I. Ne bom se spuščal v tohrafj je govoril ; le to omenim, da ga za-volj tega oRiče ni grajal in nihče mu ni prepovedal, govoriti še midalje pri takih shodih. Dné 20. februarja pa je neki učitelj govoril v nemško-liberalnem smislu pri shodu „bauernbunda“, in žel je pohvalo gosp. deželnega predsednika, ki je bil tudi pri tistem shodu. Nič pa se ni slišalo, da bi mu bil kdo rekel, naj take govore zanaprej opusti. (Posl. Šuklje: To je enaka niera!) Tega pa nisem povedal, da bi koga počrnil, ampak le, da vam pokažem, kako imajo na Koroškem drugo mero za Nemce in drugo za Slovence. (Tako je! na desni.) V koroškem deželnem zboru so se gospodje poslanci močno hudovali čez to, da se nekoroški poslanci predrznejo, govoriti o koroških šolskih razmerah. Rad verjamem, da jih to jezi, kajti ti gospodje bi bili najrajši sami med seboj, da bi jih nobeden ne dramil iz njih samotnega pokoja. (Tako je! na desni.) Prvi korak do poboljšanja je to, da človek samega sebe spozna. Koroški gospodje pa ne spoznajo samih sebe, ker v enomer trdijo in trobijo, da koroški Slovenci nemajo nobenega uzroka ali povoda, da bi se pritoževali, ker jih nobeden ne stiska in okrajšuje. Mi smo pa z veljavnimi pismi dokazali, da so koroške šole nepostavne. Gospodje, vi ste slišali gosp. generalnega govornika naše stranke (Šukljeja), ki vam je povedal, kako trpinčijo občino Št. Jakob v Rožni dolini in kaj se je vse počelo z njeno prošnjo za slovensko šolo. Dovolite mi, da še en par takili izgledov naštejem. Občina Tolstivrh je dné 7. aprila 1888 prosila za slovenski učni jezik na šoli v Kotljah. Pa še le 28. decembra 1889, tedaj v 20. mesecih, je dobila odgovor, pa tak, da stvar še zmirom ni rešena. Deželni šolski sovet se ni oziral na pravo zrno tiste prošnje, ki jo je odposlala občina Tolsti Vrh (namreč za šolo v Kotljah); ampak ker nekteri otroci te občine obiskujejo šole v Cernečah in Guštanju, ki spadajo pod občine Libeliče in Guštanj , prašal je ti dve občini, aii ste zadovoljni, da se na šolah v Cernečah in Guštanju upelje slovenski učni jezik. Y Celovcu 25. maja 1890. (Posl. Šuklje: Tedaj ne v Kotljah!) O Kotljah deželni šolski sovet nifi ni spregovoril. Nemško-liberalna občinska zastopa v Libeličah in Guštanju sta seveda odgovorila, da mora na šolah v Cernečah in Guštanju ostati nemški učni jezik. Gledé teh šol pa občina Tolsti Vrh za slovenski učni jezik še prosila ni. Slednjič je občina Tolsti Vrh dobila odgovor, da so se občine Libeliče in Guštanj, kakor tudi koroški deželni odbor, kterega so morali seveda tudi prašati, izrekli zoper njeno prošnjo, naj tedaj občina pove, ali hoče še ostati pri svoji prošnji ali ne. Občinski odbor Tolstega Vrha se je vnovič zbral dné 10. februarja t. 1. in je 12. februarja zopet odposlal svojo prošnjo na deželni šolski sovet s pristavkom, da on po § 6. šolske postave po pravici tirja slovenski učni jezik za šolo v Kotljah in za šolo v Cernečah, ktero obiskuje 47 otrok iz občine Tolsti Vrh in le 22 otrok iz občine Libeliče ; gledé šole v Guštanju pa želi le to, da bi se tam naredil slovensk razred, da otroci ne pozabijo čisto svojega maternega jezika in da se v tistem vsaj nekoliko izučijo. Kdo ve, kako dolgo bo občina čakala odgovora na to drugo prošnjo?! Povem še drug izgled: Krajni šolski sovet v Globasnici je imel 4. avgusta sejo, da bi se posvetoval o prošnji za slovenski učni jezik na ta-mošnji šoli. Prisotni učitelj pa je znal stvar tako obračati, da ljudje na zadnje niso vedeli za kaj se gre, in da so podpisali zapisnik, v kterem je stalo ravno nasprotno od tega, kar so mislili skleniti; podpisali so namreč izjavo, da so s sedanjimi šolskimi uredbami in nemškim učnim jezikom popolnoma zadovoljni. Ko so možje zvedeli, kako so bili goljufani, pisali so načelniku krajnega šolskega soveta in tirjali, naj skliče dne 17. novembra 1889 novo sejo, da to prekličejo, kar so podpisali dné 4. avgusta, ker takrat niso vedeli, kaj so podpisali, in da se pridružijo prošnji občinskega odbora od dné 1. septembra 1889 za slovenski učni jezik. Podobne prošnje so poslale deželnemu šolskemu sovetu tudi druge občine, pa on z njimi tako ravna, kakor v Št. Jakobu in Tolstem Vrhu, ali pa jih pusti ležati. In vendar si je upal deželni šolski nadzornik koroški v seji deželnega zbora dné 4. nov. 1889 trditi, da je deželni šolski sovet hotel ustreči tudi najskrajnejšim željam in občine vprašal, ali želijo več slovenskega pouka, da se pa nobena občina ni za to oglasila! Ako se kaj tacega trdi v javni seji deželnega zbora, potem se že vse neha! Naj bi gospod nadzornik vendar pregledal shrambe deželnega šolskega soveta, morda vendar v kakem kotu najde zgubljene prošnje! Ker pa že deželni šolski sovet tako stanovitno trdi, da se na Koroškem tirjajo le nemške šole, potem se ni čuditi, da kedar učiteljske službe razpisuje, tudi za take šole, v ktere hodijo le slovenski otroci, ne tirja, da bi morali prosilci slovensko znati. To je moral priznati celo šolski nadzornik sam pri omenjeni seji. Izgovarjal pa se je, da tega, kar se samo po sebi razume, ni treba posebej poudarjati, in da se v Št. Jakob, ali Sveče, ali Slov. Plajberg, kjer nemških otrok ni, ne bo pošiljal nemški učitelj. Rekel je tudi, da se tu formalna napaka pri razpisu služb lahko popravi, kedar se služba odda, in da se lahko oglasi tudi krajni šolski sovet, kterega beseda se vedno v poštev jemlje. Štvar pa ni tako nedolžna, kakor pravi šolski nadzornik. Moglo bi se mu verjeti, če bi se p/i nobenem razpisu ne tirjalo znanje slovenščine. Ce pa berem v ,,Celovčanki" od 10. nov. 1889 (bere): „Razpisujejo se učiteljske službe v Št. Jakobu v Rožni dolini, v Lipi nad Vrbo in v Podgorjah, z dostavkom, da se za službo v Št. Jakobu tirja znanje slovenščine." in če nadalje berem v „Celovčanki“ od 5. junija 1889, da so razpisane učiteljske službe v Št. Janžu, v Gosinji vesi, v Poračah in v Rožni Bistrici, in se slovenščina tirja samo za službo v Št. Janžu in Gosinji vesi, za ostali dve šoli pa ne, čeravno imate tudi slovenske otroke (dr. Steimvender: Ni res!), potem gospoda moja, nam ne bote zamerili, če izgovoru g. šolskega nadzornika ne zaupamo prav, in da tudi ne verjamemo, da se ta napaka pri razpisu popravi pri oddaji službe. Lahko se zgodi, da se za tako službo noben prosilec ne oglasi, ki bi slovensko znal, ker se slovenščina tudi ne tirja, in deželni šolski nadzornik ima potem izgovor, da se ni oglasil noben pripraven prosilec, da se je tedaj morala služba Nemcu dati. Koliko ozira pa se jemlje na ugovore krajnih šolskih sovetov, o tem sem vam lani naštel nekaj izgledov, in odveč bi bilo, jih zopet ponavljati. Sicer pa omenim, da še skor mogoče ni, za vse šole, v ktere hodijo slovenski otroci, dobiti učiteljev, ki bi slovensko znali, ker je učiteljska pripravnica koroška tako uravnana, da za slovenščino še izprašanega učitelja nema (Cujte ! .na desni), in ker se na Koroškem stanovitno za to skrbi, da se slovenski učitelji „iz službenih ozirov" prestavijo v nemške kraje, na nemške šole. (Posl. dr. Vitezič: čujte! čujte!) Da bi se obrnilo na bolje, treba bi bilo, sekiro zamahniti na korenico, to je, učiteljsko pripravnico tako urediti, da bi iz-gojevala učitelje za nemške in za slovenske šole. Dokler pa tega ni, ne moremo verjeti, da merodajni gospodje resnico govorijo, kedar nam obetajo, da se hočejo ozirati na želje slovenskega ljudstva. (Prav res! na desni.) Pri takih razmerah in pri takem pritisku na slovensko ljudstvo se ni čuditi, da se je med njim rodila že misel, ali bi ne kazalo, organizovati pasiven upor, to je, otroke tako dolgo nič v šolo pošiljati, dokler je pouk nemšk. To bi bil obžalovanja vreden korak, ki se ne more odobriti; ljudje bi se sami spravili v hude stiske. Zato smo mi zmirom zato, naj ljudje iščejo pobolj-ška in spremembe na postavnem potu. Potem pa morajo tisti gospodje, kterim je oblast čez šole dana, nasproti koroškim Slovencem tudi pravični biti. Če pa vidimo, da gosp. deželni predsednik koroški gosp. poslancu Einspielerju, ki je govoril o koroškem šolstvu in sicer, kakor je deželni predsednik sam priznal, zmerno in dostojno, ni mogel nič obljubiti, da se bodo dotične želje uva-ževale in napake odpravile, — ampak ga je le zavrnil z besedami (bere): „da globoko obžaluje, da ravno en poslanec, ki bi moral biti po svojem poklicu apostelj miru, vedno govori o zatiranju, nerednosti in brezobzirnosti nasproti njegovim rojakom, ne da bi to dokazal ali kaj priznanja (opore) našel med ljudstvom samim," (Čujte! čujte! — posl. dr. Vitezič: To je pravica ! To je sramota za naš vek ! — Podpredsednik zvoni in reče : Prosim, ne motite govornika! — Poslanec Klun nadaljuje:) potem se je čuditi, kako je zamogel deželni predsednik pri tolikih dokazih, kar se jih je že na dan spravilo in smo jih slišali glede zatiranja koroških Slovencev, tako malo častno napasti deželnega poslanca, ki je storil le svojo dolžnost. Še bolj se je čuditi, če g. deželni predsednik misli, da ho na tak način pospeševal ndrodni mir na Koroškem in da ho ta mir, kakor je rekel, z združenimi močmi tudi dosegel. Kako bo to naredil (posl. dr. Stein-wender : Prav dobro gre !), tega navadna pamet ne more razumeti. Če se želje slovenskega ljudstva po viši omiki v koroškem deželnem zboru in v časnikih vedno le pobijajo in zasmehujejo ; če se tistim, ki se za slovensko ljudstvo potegujejo, tako godi, kakor sem prej omenil; potem se pač ne more govoriti o ndrodnem miru, in če se na Koroškem vendar zmirom govori o tem miru, potem se mi tako zdi, kakor tisti Turek, ki je ujetemu kristjanu počasi glavo rezal in ga pri tem tolažil: „Ne boj se, brate, nič hudega ni, ne godi se ti nobena krivica !“ Gospoda moja, na Koroškem je res mir, toda kakšen? Slovenci smejo davke plačevati in svoje sinove v vojake dajati (Tako je! na desni), pa za svoje otroke tirjati slovenskih šol, tega ne smejo (Kes je ! na desni), kajti oni tam nemajo pravice do obstanka!“ (Tako je! na desni.) * * * Gospod učni minister baron Gautsch je poslancu Klunu odgovarjal in glede Koroške rekel, da hoče pozvedeti, če je vse tako, kakor je poslanec Klun tožil, in da bo že kaj storil, če najde, da so pritožbe opravičene. To je pa tako omahljiva obljuba, da je ne moremo dosti v račun jemati. Pri kom bo minister pozvedoval? Kakor vselej, pri oblastnijah, to je pri deželnem šolskem sovetu, pri deželnem odboru, pri deželni vladi. Tam mu bodo odgovorili, „da je vse v najlepšem redu, in da Slovenci nemajo najmanjše pravice do pritožbe itd.“ Tako se bomo spet obrisali! Le eno besedo je minister rekel, ki je vredna, dajo zapišemo: Kekel je, da so koroške šole ured-jene še po učnem načrtu iz leta 1875. med tem ko velja v drugih deželah učni načrt po šolski postavi iz leta 1883. Ta načrt se bo tudi za Koroško še letos upeljal. — Videti hočemo, kaj se bo spremenilo; veliko upanja pa nemarno. Kaj nam poročajo prijatelji naši? Iz Celovca. (Deputacija pri mil. gosp. knezoškofu.) Ker je občni zbor našega političnega društva tako sklenil, podaK so se dne 8. maja gg- župnik )Vieser, župan M. Štih, posestnik M. Prosekar, posestnik L. Zablačan in urednik Filip Haderlap kot deputacija k mil. gosp. knezoškofu dr. Jožefu Kahnu. Bili so prijazno sprejeti. Gosp. župnik Wieser je mil. g. knezoškofa nagovoril in izročil adreso v zadevi verske šole, kakor jo je občni zbor sklenil. Mil. g. knezoškof so odgovorili v daljšem govoru in poudarjali, da je verska šola splošna potreba in da bi na svetu ne Pilo toliko prekucij, ko bi bili ljudje krščansko iz- rojeni. Zahvalili so se za izraz verske zvestobe in obljubili, adreso predložiti visokočastitim cerkvenim knezom v gosposki zbornici. Slednjič so deputa-ciji podelili apostolski blagoslov. Iz Celovca. (Prva odborov a seja) našega političnega društva je bila dné 8. maja. Razgovor je bil najprej o političnih shodih za prihodnje volitve. Prvi shod se je določil za lepo nedeljo 8. junija pri Postržišniku na Stražišču blizo Za-kamna pri Celovcu. Drugi shodi bodo potem sledili-zaporedoma; in sicer se bode vršil eden pri „Mi-klavcu“ v Zitarski občini ; drugi v Velikovški okolici, morda pri „Durnwirthu“ ; tretji v Šmihelu poleg Pliberka pri Šercerju, četrti v Glinjah v Spodnjem Rožu itd. Kaj gotovega se o teh shodih še ni sklenilo razim prvega pri Postržišniku. Tisti je sklenjen in povabljeni so v prvi vrsti volilci iz občin Vetrinje, Hodiše, Žihpolje in Žrelec. Upamo pa, da bo prišlo tudi mnogo Rožanov od onkraj Drave. — Na predlog nekega rodoljuba se odbor posvetuje, ali bi kazalo, napraviti prošnjo na deželno vlado, naj ona skrbi, da se najde slovenski živino-zdravnik, ki bi imel poučne govore po slovenskih krajih o živinozdravilstvu. Omenja se tudi neka okrožnica deželne vlade do okrajnih glavarstev, ki poživlja živinozdravnike, naj imajo take govore. Toda Slovencem s tem ni ustreženo, ker živino-zdravniki koroški, razim enega, slovensko ne znajo. Toraj bi bila prošnja na mestu, naj ima govore za Slovence po vseh okrajih tisti živinozdravnik, ki slovensko zna. Vendar pa bo treba zgoraj omenjeno okrožnico v prošnji citirati, zato se sklene, naj si odbor prej priskrbi prepis tiste okrožnice. — Razgovor je bil potem, ali bi ne kazalo, napraviti z nemškimi konservativci kompromis za deželne volitve, ker le tako bi bilo mogoče, enega ali dru-zega slovenskih kandidatov v zbor spraviti bodisi v Celovškem, Beljaškem ali Št. Mohorskem volilnem okraju. Ugovarjalo se je, da od strani nemških konservativcev ni dosti pomoči pričakovati. Slednjič se je za Celovški okraj (Borovlje, Celovec, Trg) sklenilo, da se naj počaka na izid prvotnih volitev. Ako nam nemški konservativci pripeljejo vsaj 10 do 15 volilnih mož, potem se podamo v kompromis in bo eden naših kandidatov odstopil. — Tajnik je tudi poročal, da je pisal na vse strani zavolj zaupnih mož, in da se jih je že nekaj oglasilo. Ostali rodoljubi so pa prošeni, naj kmalu odgovorijo. Iz Celovca. (Agitacije nasprotnikov.) Izpod Uršelske gore smo prejeli dopis, ki bi sicer zaslužil, da ga v koš vržemo, ker dopisnik ni imel poguma, svojega imena naznaniti. Vendar pa vidimo iz celega dopisa, da je bil dotični dopisnik podpihan od naših nasprotnikov, in ker je verjetno, da se take besede trosijo tudi drugodi, treba jim je vendar nasproti stopiti. Neimenovani dopisnik pravi, da je „Mir“ sicer poučen list, da pa vendar včasih nemir dela. Če to hočemo, potem vsak političen list nemir dela. Kajti vsak političen list hoče to doseči, kar se mu pravično zdi in za kar se njegova stranka poteguje. Taka pisava pa se nasprotnikom ne dopade in oni so uzne mirjeni. Vsak, ki krivico dela, bi najrajši videl, ko bi ga nobeden ne svaril; ako ga pa kdo svariata kali njegov mir. Tudi sodnije kalijo mir nepoštenih ljudi, ker jih na odgovor kličejo. Tako so Farizeji tudi Kristusu očitali, da mir kali in ljudstvo zapeljuje. Kdor pravico ljubi iu se za-njo poteguje, temu ne uide, da včasih ob tega ali druzega zadene, kteri krivico zagovarja. Dopisnik pravi nadalje, da to ni prav, da žandarji poštene berače preganjajo, ki so v mladih letih pridno delali, zdaj pa ne morejo in so torej milodara vredni. Kmalo pa obrne reč tako, kakor bi bila tega kriva slovenska stranka (!) in pravi, da je rajni prof. And. Einspieler rekel, da se morajo vsi berači odpraviti. Tukaj se vidi liberalno podpihovanje. Kajni gosp. Einspieler niso mogli kaj tacega reči, ker je nemogoče, in z nemogočnimi stvarmi se niso nikoli pečali. Mi sami mislimo, da se stari hlapci, ki ne morejo več delati in kruha prosijo, ne smejo med vlačugarje šteti. Postavo zoper vlačugarje so pa liberalci naredili, ne pa mi Slovenci. Dopisnik se tudi pritožuje, da je neki žandar nekega posestnika, ki je vrečo (Žakelj) čez ramo nosil, za vlačugarja spoznal in k županu gnal. To res ni prav, če žandar kmeta od vlačugarja ne zna razločiti in mu napravlja nepotrebno pot in zamudo. Pa tega vendar nismo mi Slovenci krivi ! Sploh čutimo v poslednjem času neko ostro sapo zoper našo stranko in naša dva poslanca. Kdo to sapo dela, ni treba dolgo prašati. Če kmetom kaka reč ni po volji, brž se zlaže liberalni agitator: „To je Einspieler naredil!"*) In če kje želijo kak most ali kak jez pri vodi. ali se pritožijo zoper kako postavo, brž pravijo ti agitatorji „bauernbunda“ in liberalcev: „Einspieler in Muri bi bila to lahko dosegla ali zabranila, pa se ne zmenita za svoje vo-lilce!“ S takimi lažmi se slepijo nevedni volilci! Pametni volilci pa vejo, da je v deželnem zboru 36 poslancev, in da kaka reč obvelja, je treba za to 19 poslancev; Einspieler in Muri sta pa samo dva glasa, torej ne moreta nič skleniti in nič za-braniti. Dostikrat sta že kaj modrega in dobrega nasvetovala, pa nemško-liberalna gospoda ju ne posluša in naredi po svoji glavi, kakor jej bolje kaže. Ne pustite se torej slepiti s tako neumnimi in predrznimi lažmi! Od Žile. „Mir“ je v svoji zadnji številki že omenil, da je bil letni zbor naše podružnice mnogo-brojno obiskan. Prišlo pa bi bilo mnogo več ljudij, ako bi ne bila tisti dan na Bistrici javna dražba po nekem umrlem posestniku in v Crešnjah godba s plesom, ki Zilanom 'nad vse dopade, da skoro že poskočijo od veselja, ko slišijo kaj o „raju“, t. j. plesu. Nekdo je rekel, da bi Zilani in zlasti Zi-lanke celò iz nebes šli, ako bi mogli zunaj plesati. Mi pa, ktere pete več ne srbé, smo se na zboru prav dobro imeli, in marsikdo pravi, da je bilo prav lepo. G. Jožef Katnik je v kratkih, jeder-natih besedah udeležnike pozdravil in zborovanje odprl. Nato je zapisnikar, č. g. župnik Vavtižar, mično poročal o delovanju podružnice v preteklem letu. Razvideli smo, da je podružnica vsled smrti ali izseljenja nekaj udov izgubila, a jih vendar še ima nad sto, kar je mnogo, ako pomislimo, koliko hudih nasprotnikov imamo. Potem je g. Ivan Hribar iz Ljubljane, kot zastopnik giavnega vodstva družbe sv. Cirila in Metoda, pozdravil pričujoče in v lepem govoru risal delovanje sv. bratov *) Tako je v Prevaljah neki „bauernbimdar“ rekel, da je poslanec Einspieler vpeljal lovske karte. Kako more on sam kaj skleniti, če mu drugi ne pomagajo?! Uredn. in namen družbe, ki se po njih imenuje. Po vo-litvi načelništva, v ktero so se izvolili zopet skoro vsi prejšnji možje in dva nova: g. Pavel Ra n ter iz čaške in g. Miklavč iz št. jurske fare, je imel g. dr. Jožef V o š n j a k poučen govor, v kterem je prav popularno in dovtipno slikal bedo ljudstva in zlasti kmeta ter nasvetoval kot pripomoček varčnost, delavnost in omiko, ki se dà samo na podlagi materinega jezika doseči in dopolnjevati. Zadnja točka dnevnega reda je bil šaljiv govor o vinu, ki je zbudil mnogo smeha. Po dovršenem zboru smo še dolgo vkup ostali in se pri petju pod vodstvom č. g. župnika Katnik a in napitnicah veselili. Prvi je napil g. Hribar v daljšem, prav lepem govoru duhovnom, kmetom in materam, ki naj vsi složno delajo za vero in narod. G. župnik Lutman je napil zastopnikoma glavnega vodstva, se jima zahvalil, da sta prišla pogledat za Karavanke k bratom na meji in jih prosil, da bi se še prav mnogokrat k nam potrudila, kar je g. dr. Vošnjak v veliko veselje tudi obljubil storiti. Č. gosp. župnik Gregor Einspieler, naš neumorno delavni voditelj in deželni poslanec, je v svoji jedernati napitnici — ne, saj to je bil cel govor — navduševal ljudi, naj ohranijo vse častitljive starine, zlasti sv. vero, domačo, nàrodno nošo in materno besedo, in naj se ne dajo nikomur zapeljati, ker samo v edinosti, v skupnem delovanju, ne pa v razprtijah imamo moč in nado do boljše bodočnosti. Vmes je bral č. g. župnik S t e m b o u prav kratkočasno poročilo o imeniku družbe sv. Mohorja, ktero bi se dalo tudi drugod v veliko veselje brati, zlasti ako bi se nekoliko okrajšalo in morebiti za naše razmere malo spremenilo. — Težko čakamo, da nam slavno načelništvo zopet zbor napove. Kaj bi ne bilo poskusiti, nas-s kako kratko dramatično igro izne-naditi? Prav lahko bi se dala predstavljati. Korajža velja! Le poskusite; že pojde! Ljudje vam bodo prav hvaležni in tudi podružnica si pridobi novih udov. Iz Kàzaz. (Prvi občni zbor podružnice sv. Cirila inMetoda zaPribloves in okolico), ki se je vršil v nedeljo dné 11. maja t. L, se je sijajno obnesel. Sešlo se je okoli dve sto kmetov in mnogo slovenskega ženstva. Počastili so nas odlični gostje, kakor č. g. duh. svetovalec in župnik Jož. Škrbin e c iz Vogerč; g. Ivan Hribar iz Ljubljane kot zastopnik glavne družbe; č. g. Gabron iz Štebna, ki so si za ta shod največ prizadjali; g. Vek. Legat z gospo in hčerko iz Celovca itd. Predsednik podružnice posestnik JožeLipuš p. d. Pižovnik je došle v lepih besedah pozdravil. Potem so govorili č. g. župnik Škrbin e c prav ginljivo, zakaj da se moramo poganjati za verske in slovenske šole. Gosp. Ivan Hribar je zbrane pozdravil v imenu glavne družbe in posebno rotil slovenske matere, naj ostanejo zveste slovenski besedi in stari slovenski šegi. Gosp. Legat je posestnike navduševal za nàrodno idejo in posebno poudarjal, naj ostanejo trdni ob času volitev. Mala gospica Rožica Legatova je deklamovala dve slovenske pesmi ter napravila na navzoče kmete in kmetice mogočen utis. Vmes so podjunski fantje peli prav dobro več slovenskih pesem. Vse je bilo navdušeno za lepšo bodočnost ubogih koroških Slovencev, ki so toliko sto let zdihovali pod pritiskom nemilih jim razmer. Zvečer so se prižgali kresovi in razšli smo se z veselim prepričanjem, da ima slovenščina v Podjunski dolini še močne korenice. Konečno zahvaljujemo se Se vsem udeležencem, posebno pa g. L Hribarju, W je prihitel k nam na Koroško ter se ni ustrašil dolge poti, pa tudi ne velikih stroškov. Slava ! Iz Doba. (Toča!) Strašna nesreča nas je zadela v nedeljo 18. t. m. okoli tretje ure popoludne. Prizadete so po hudi toči Pliberška, Togerška in Švabeška fara. Toča se je vsula brez bliska in grmenja; v malih minutah smo postali popolni siromaki. Uničila je ne samo poljske pridelke, po-klestila sadno drevje, ampak celò travo razorala in strehe raztrgala. Še dva dni potem je na debelo ležala. Prosimo slovenske brate za pomoč ! Treska in hudega vremena varuj nas Bog! Poziv in prošnja! Po tej nesreči uničeni so nekterim našim rojakom vsi poljski pridelki. Prizadeti so kraji, ki so bili že prej od sile revni. Prosimo tedaj vse blage rodoljube, ki premorejo, naj položijo kak majhen dar na oltar krščanske usmiljenosti in domovinske ljubezni do ubogih naših rojakov. Darovi naj se pošiljajo na opravništvo „Mira“. Doslej so darovali : C. g. Jože^ Škrbinec, duh. svet. in župnik v Vogerčah 5 gld. C. g. M. Nessler, provizor na Suhi 1 gld. G. Vek. Legat Vv Celovcu 1 gld. Neimenovan v Celovcu 1 gld. C. g. Pr. Centrih, župnik v Črni 1 gld. C. g. Fr. Treiber, kaplan v Celovcu 1 gld. Iz Krškega. (Slovenskim posojilnicam.) Rad bi sestavil in priobčil pregled o stanju slovenskih posojilnic. V ta namen potrebujem računov teh zavodov od leta 1889. Naši (Krški) posojilnici so sicer došli računi že skoro od vsake slovenske posojilnice, samo od sledečih še ne : Ormož, Šoštanj, Žavec, Slatina, Sevnica, Konjice, Sv. Lenart, Obrtnijsko društvo v Ljubljani, Podbrezje, Ribnica, Slov. Plajberg in Šmihel. Lepo prosim, da bi mi še navedeni p. n. zavodi svoje račune od 1. 1889 poslati blagovolili. V Krškem, 8. maja 1890. Ivan Lapajne. Iz Braslovč. (Javno zahvalo) izreka tržka občina Braslovče slavni zavarovalni banki „S 1 a v i j i“ za v rabo prejeto brizgalnico. Župan : Fr. R o j n i k. Kaj dela politika. Delegacije so sklicane za 4. dan junija; oeški deželni zbor zboruje od 19. maja. Po-slednji^ ima jako važno razpravo, namreč spravo med Čehi in Nemci. Med Čehi se je veselje za spravo čisto razkadilo, odkar so spoznali, da hoče vlada le Nemcem ustrezati, Čehi pa naj bi le povsod odjenjali. Tudi to je žalostno, ker se čedalje bolj vidi, da vlada ne misli na spravo po tistih deželah, kjer Nemci stiskajo Slovane; samo na Češkem se jej je sprava potrebna zdela, ker so bili Nemci od spodaj. Če pa sprava ni taka, da bi bila oba naroda zadovoljna, taka sprava ni resnična, ni odkritosrčna in ne more imeti obstanka. ~~ V državnem zboru je poljedelski minister grof F alk en hay n govoril lepe besede. Rekel je, „da vlada ne bo mogla braniti sedme zapovedi, ako se ne bodo spolnovale in spoštovale tudi druge zapovedi. Ako brezverci spodkopujejo vero v Boga in pokorščino do gosposke, potem tudi bogatini niso varni, da zdivjano ljudstvo čez nje ne pade in jim vse pobere. Vlada nema toliko moči, da bi krotila vse milijone revnega ljudstva, če tisto nema več vere.“ To so pač resnične besede, pa čudno je to, da ravno bogatini, ki se imajo brezverske druhali najbolj bati, imajo sami najmenj vere in še s tisočaki podpirajo take liste, ki trosijo nevero med ljudstvo. Oni si tedaj sami svoj grob kopljejo. — Dr. S molk a, predsednik državnega zbora, je zbolel. Mož je že star in težko, da bi še kedaj predsedoval. — Dolenjsko železnico je državni zbor potrdil. Kakor se kaže, bodo pa Kranjci še drugo železnico dobili. Od vseh strani prihajajo na Dunaj prošnje za železnico iz Divače v Loko. Tako prošnjo so izročili tamošnji prebivalci, potem Celovčani in nedavno tudi Graška kup-čijska zbornica. Poslednja prosi tudi za to, naj se razširi tržaška luka (pristanišče). — Svitli cesar so prevzeli pokroviteljstvo za razstavo v Pragi, ki bo prihodnje leto. — Delavci bodo počasi vendar nekaj dosegli. V Filadelfiji v severni Ameriki se je tesarjem, kterih je tam 2000, že privolilo, da bodo le po osem ur na dan delali. V Londonu se je zbralo 300.000 delavcev in so tirjali osemurni delavnik. Nekteri rokodelci, kakor tesarji, kovači, fužinski delavci in taki se res v osmih urah dovolj utrudijo ; za vse rokodelce pa to ne bo šlo. Na pr. krojači imajo le v gotovih časih dosti dela, včasih pa nič. če bodo pa še v dobrem času le osem ur delali, koliko bodo pa naredili? Ako kdo obleko hitro potrebuje (na pr. za ženitovanje, potovanje itd.), pomočniki pa ne bodo hoteli čez uro delati, potem pojde tisti človek k Judu in si bo kupil storjeno obleko, krojaški mojster pa se bo pod nosom obrisal. Vse se pač ne dà po enem kopitu urezati. Na Francoskem se je začelo prijateljem generala Boulangerja na slabo obračati. V Parizu so pri mestnih volitvah čisto propadli. Ljudje mu zamerijo, da je zbežal iz dežele, ko ga je oblast lovila, če je nedolžen, pravijo, čemu se sodnije boji? — Na Nemškem je zdaj zbran državni zbor. Cesar je v svojem nagovoru poudarjal, da on le mir želi, in da se vojske ni bati. Čudno pa se s tem ujema, da bo Nemčija spet pomnožila svojo vojsko, zlasti topničarstvo za 70 baterij ; pomnožila pa se bo tudi pehota in konjiča. O miru govorijo, za vojsko se pa pripravljajo. — Angleški list „Times" hoče vedeti, da bo ruski car svojo politiko premenil. Zvezati se hoče z Nemčijo, ker se na francosko vlado in nje obstanek ni zanašati. Mi seveda ne vemo, koliko je na tem resnice ; res je pa, odkar je Bizmark odstopil, prenehalo tudi zabavljanje nemških listov zoper Rusijo. Zdaj pojde Viljem v kratkem na Rusko, in mogoče, da se oba cesarja porazumeta. — V nemški gosposki zbornici je grof Pfeil ostro govoril zoper Jude. Rekel je, da preveč Judov študira, nazadnje bomo same Jude za gospode imeli. Zbornica je njegovim besedam pritrdila. — Na Laškem se prvi minister Krispi močno maje, padel pa še ni. Gospodarske stvari. Koroška gozdna in vodna postava. (Sklenjena v deželnem zboru in razglašena 1. marca 1885. Dež. zak. št. 13., str. 43.) (Konec.) IV. Poraba rek in potov za gonjo lesa. § 16. Za tiste vode, po kterih se večkrat les in drva splavljajo, daje deželna vlada po dogovoru z deželnim odborom v meji obstoječih postav potrebne sploSne ukaze, ter se pri tem ozira posebno na to, da se ne poškodujejo bregovi, mostovi, brambe in vodne stavbe, kedar bi prišla visoka voda. V. Kazni in konečne določbe. § 17. Kdor to postavo ali uradne ukaze, ki se na to postavo naslanjajo, prestopi, se bo kaznoval ali po kazenskem zakonu, ali pa mu okrajno glavarstvo prisodi globo od 5 do 200 gld., ali pa zapor od 1 do 40 dni. Kazen se sme tudi s tem poostriti, da se kaznjivemu posestniku odvzame, ves ali en del tistega lesa, kar ga je protipostavno že posekal, zravnal ali že iz gozda spravil. Če se je vsled prestopka naredila velika škoda ali nevarnost za javne koristi, sme se globa povišati do 500 gld., zapor pa do treh mesecev, in lahko se izreče, da posestnik zgubi les, kar ga je že posekal, in po vrhu se mu vzame še pravica, dalje sekati in les iz gozda spravljati. Če bi kaz-njivi posestnik ne imel s čim plačati, spremeni se globa v zapor, tako da mora za vsakih 5 gld. 24 ur sedeti, pa ne čez tri mesece. Globe in denar , ki se skupi za zapadli les, pridejo v deželni kulturni zaklad. Zraven globe (denarne kazni) mora krivec plačati tudi škodo, ki jo je naredil pri svojem nepo-stavnem ravnanju, če se cela reč ne izroči civilni sodniji. Proti odloku politične oblasti je prizadetemu odprta pravna pot priziva (pritožbe). §. 18. Zastara pa preiskava in kazen za prestopke ter postave, če je minulo že šest mesecev od časa tega kaznjivega dejanja, pa krivec ni bil o tem še zaslišan. Dolžnosti pa, ki izvirajo iz te postave, ne zastarajo nikoli. § 19. O prizivih (pritožbah) zoper odloke in kazni okrajnih glavarjev v zadevi te postave raz-sojuje v drugi vrsti deželna vlada, v tretji vrsti poljedelsko ministerstvo. če so pa s kaznijo združene razsodbe zastran odškodnine za storjeno škodo, potem v tretji vrsti razsojuje ministerstvo notranjih zadev v porazumljenju s poljedelskim ministerstvom. Priziv (pritožba) se mora uložiti ustmeno ali pismeno v 14. dneh pri okr. glavarstvu. Če deželna vlada kazen potrdi ali olajša, potem ni več pritožbe na više mesto. § 20. Če je oblast na podlagi te postave kaj prepovedala, se prepoved s tem ne pretrga, ako kdo pritožbo uloži. Če pa oblast kako delo zapove, in se dotični pritoži, preložena je navadno dolžnost do tega dela, dokler se ne reši pritožba. Če je pa kaka nevarnost, sme oblast uklub pritožbi zaukazati, da se delo precej izvrši. § 21. Ta postava pa ne velja za take kraje, kjer so taki hudourniki, ki so uradno prišteti tistim hudournikom, o kterih velja postava od 30. junija 1884, drž. zak. štev. 117. Ta postava ima svoje posebne kazni in globe. §. 22. Tej postavi se morajo klanjati tudi pogodbe, ki so bile sklenjene pred razglasom te postave. Izjemo zamore politična oblast pripustiti le za take pogodbe, ki so jej bile naznanjene v treh mesecih, potem, ko je naštela kraje, ki spadajo pod to postavo. (Tiste je naštela dné 27. avgusta 1885. ) § 23. Da se ta postava izvršuje, skrbita poljedelski in minister notranjih zadev. Kaj je novega križem sveta? Na Koroškem. Opozorujemo na prvi shod našega političnega društva, ki bode dné 8. junija pri Postržišniku. (Glej vabilo na prvi strani.) Ko-doljubi, pridite v obilnem številu ! Zaupni možje za politično društvo blagovolijo naj se hitreje oglašati in odgovarjati nadotična pisma. Volitve so blizo; treba je, da se že prej uredimo! Prosimo tudi rodoljube, naj poslušajo in pozvedujejo, s kakimi pregovori in obljubami nasprotniki naše volilce begajo, da jim zamoremo v listu in na shodih nasproti stopiti. — Poštnega sla (pota) je napadel potepuh Kofler pri Skočidolu, da bi ga oropal. Ker pa sel ni nič denarjev imel, ga je potepuh zopet izpustil. Kollerja že imajo. — Stlačilo je nekega delavca v Prevaljah. — Pri Mohličah je delavec Tomaž Zablačan iz Galicije v Dravo padel in utonil. — Ustrelil se je v Celovcu desetnik (korporal) Pichler domačega polka. — Potrjena je postava, da sme mesto Celovec 900.000 gld. na posodo vzeti. Zasipali bodo mestne rove in zidali nove hiše. Tudi klavnico mislijo zidati. — Beljačani bodo tudi 200.000 gld. na posodo vzeli. — Celovški mestni zbor in koroška kupčijska zbornica sta odposlala prošnjo na kupčijsko ministerstvo, naj se zida železnica iz Divače v Loko, in potem naprej čez Tržič in Ljubel v Celovec. — Druga deputacija je šla iz labudske doline na Dunaj prosit, naj se la-budska železnica podaljša do Zeltwega na Štajerskem. — Vreme imamo letos še ugodno, polje lepo kaže; Bog daj boljšo letino, ko lani! — Občina Št. Jakob je izvolila za častna občana č. g. J. Pečnika, župnika v Podgorjah, in č. g. dr. V. Janežiča, višjega vojaško - štabnega zdravnika v Terezinu. ■— VPokrčah snujejo „bauernbundarji“ posojilnico. Kakor se vidi, hočejo povsodi uriniti svoje posojilnice, kjer naših še ni. Naši rodoljubi v Ziljski dolini, Velikovški okolici itd. zdaj nimajo nič več časa zgubiti! Ako brž ne delajo, jih bodo nasprotniki prehiteli. — Točo so imeli na Dholici, v Poračah, v Timenici, Št. Tomažu in na Magdalenski gori. Na Kranjskem. Za kapelico v Kočevju pri Dobrempolju so svitli cesar podarili 100 goldinarjev. — Govori se, da bo vlada že jeseni predložila postavo o izsuševanju ljubljanskega močvirja. Bog daj, da bi' bilo res ! — Glasbena Matica misli letos enkrat napraviti slavnost v spomin slovenskega skladatelja Petelina (Gallusa), ki je pred 300 leti živel v Pragi. — Zdravnik dr. Homan se je preselil iz Trebnega v Brdo. — V Št. Petru na Krasu je burja zvonik razkrila. — Na Blokah dobijo nov, kameniten oltar. — Pri Košani je utonil 24 letni kmetski fant Jože Sever. — Po Dolenjskem je veliko veselje, da je državni zbor potrdil zidanje dolenjske železnice. Vse je hvaležno posl. Šuklje-ju, da se je tako moško potegoval za to refi, dokler je ni dosegel. Tukaj se vidi razloček med nemšku-tarskim in slovenskim poslancem. Včasih so Dolenjci Dežmana volili, ker jim je obljubil železnico. Pa ostalo je le pri obljubi. Zdaj pa volijo slovenske poslance in so železnico res dobili. — Na Bledu je nek poštenjak našel 310 gld. — Na Dolenjskem je nek revni delavec vinograd, ki je 300 goldinarjev vreden, kupil za 10 gld. To pa je prišlo tako: Delavec je gospodarja vprašal, za koliko bi dal vinograd. Posestnik, ki je bogat mož, si je mislil: „saj ti še 10 krajcarjev nimaš v žepu“, zato mu reče: „Tebi ga dam za 10 goldinarjev, če ga precej plačaš!41 Pa bogatin se je opekel. Bilo je sedem prič zraven, delavec seže v žep in našteje posestniku deset rajniš na roko. Kupčija je bila sklenjena. Gospodar se je močno kesal in je kupil vinograd za 100 gld. nazaj, ker je vedel, da pri sodniji nič ne opravi. Na Štajerskem. V občini. Škotija ves pri Celju, kjer so do zdaj kraljevali nemškutarji, so letos Slovenci zmagali. Živio! — V Celju so bili slovesno umeščeni novi opat č. g. Ogradi. — V Ja-renini snujejo bralno društvo. — Nemškutarji v Konjicah so napravili podružnico za „Sudmark11. Slovence hočejo spodrivati in preganjati, naj se tudi Slovenci izogibajo njihovih prodajalnic in gostilnic ! — V gorenji savinjski dolini razsajajo osepnice (koze). — V Celju se je ustrelil privatni uradnik Fr. Krašovec. — V Tepini pri Konjicah je neka hudobna žena s pomočjo svojega ljubimca ubila svojega moža. — Stolni župnik v Mariboru so postali č. g. Bohinc, dozdaj dekan v Braslovčah. — Pri Ormožu se je na mostu razbil plav (fios); eden plavcev je utonil, štirje so se rešili. — Slovenske šole so dobili v Grižah, v Kalobju, Šmartnu, Št. Pavlu in pri Novi cerkvi. — Na Podplatu pri Po-ličanah dobijo pošto. — Utonil je kočar Mat. Železnik pri Slov. Gradcu. — „Deutsche Wacht“ je napadla južno-štajersko hranilnico ; ta je uredniku poslala popravek, pa ta ga je priobčil v skaženi obliki. Hranilnica je tožila ; urednik je bil pri okr. sodniji obsojen, pa se je pritožil na okrožno sodišče in tam je bil oproščen. Hranilnica pa se je pritožila na najvišje sodišče na Dunaju, in tam je bila razsodba celjskega sodišča ovržena. Tako je na zadnje vender le dr. Srnec zmagal. Štajerski Slovenci imajo pač tudi hudo vojsko. Na Primorskem. Usmiljenim sestram v Gorici so svitli cesar podarili 300 gold. za kapelico, ki jo hočejo zidati. — V Pulj so dobili narodnega odvetnika dr. Laginjo. — Doktor zdravilstva je postal g. Defranceschi iz Ajdovščine. — Dr. Svida je postal ravnatelj latinskih šol v Pulju. — V Šte-vanu pri Trstu se je utrgala plast zemlje in pod-sula dva delavca. Enega je brž zadušilo, drugi je težko ranjen. — V Trstu so zaprli 18 letno dekle, ki je umorila svojega novorojenca. Doma je iz Novega mesta. — Delavsko podporno društvo v Trstu ima 973 moških in 193 ženskih udov, ter 18.239 gld. premoženja. — Pri pevski veselici, ki so jo napravili tržaški Slovenci, se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda 507 gold. Vsa čast tržaškim rodoljubom! — Točo so imeli v Iderski, Volčah, Kutah, Brdih, Merniku, na Livku in Vrhovlju. P« drugih deželah. Svitli cesar so podelili nadvojvodi Franc Ferdinandu peš-polk št. 19, nadvojvodi Karol Štefanu peš-polk št. 8, nadvojvodi Evgenu peš-polk št. 41. Nadvojvoda Franc Ferdinand postal je .polkovnik pri huzarskem polku št. 9, nadvojvoda Karol Štefan v Pulji pa kapitan. —■ Na Dunaju, na Češkem, Moravskem in v Šleziji so v velikem strahu pred delavci. Vojaki so povsod razpostavljeni, kjer je dosti tovaren. — V Solnogradu bo volitev novega nadškofa menda 20. maja. — Število volkov v Kusiji se ceni na 170.000. Lani so raztrgali 203 ljudi in brezšte-vila živine in divjačine. — V Inomostu so bili nedavno pretepi med vojaki in civilisti. Poslano. (Za dopise pod tem naslovom ne prevzema uredništvo nikake odgovornosti.) Liberalni časnik „Freie Stimmen“ se je v štev. 36. od 3. t. m. mene spomnil in me s tem-le člankom počastil: („Erbauliflhes aus dem Gailthale.“) Ueber das bedauerliche Treiben des bekannten Pfarrers Dr. Lutmann in Goriach wird uns von verlasslicher Seite berichtet : Dor Pfarrer von Goriach, Herr Dr. Lutmanu, hat heuer aus Anlass der Oster-beichte an alle gròsseren Besitzer seiner Pfarre, von denen er meinte, dass sie die Beichte nodi nicht abgelegt hàtten, Briefe gerichtet, worin er sie zur Osterbeichte aufforderte und dabei in bekamiter Manier ihnen die Holle heiss machte. Audi halt er von Zeit zu Zeit bei verschlossenen Kirchenthuren Predigten nur fiir Jungfrauen und gibt ihnen Belehrungen, die keiu anderes siindhaftes mannliches und weibliches Ohr als nur das des Pfarrers horen darf. Nicht einmal die Mutter ha-bon Zutritt. Und als unlangst z\vei Jungfrauen ausblieben, weil sie die Androhungen des Pfarrers nicht gar zu ernst nahmen, verfluchte er an einem Sonntage in einer allen Glàubigen zuganglichen Predigt die jungen Bursche (slovnica! kje si?) und donnerte von der Kanzel iiber die Men-sehen, dass es ein Scandal war. Das sind die Priester der Liebe und Menschenversbhnung ! — Wirhaben diesen Zeilen, deren Eichtigkeit uns mehrfach bestàtigt wird, nichts hinzu-zufugen.“ — Tudi meni bi ne bilo treba nič drugega omeniti, kakor to, da je ta članek od začetka do konca deloma zlagan, deloma pa tako presneto neumno zavit, da človek lahko spozna hudobnost in duševno zrelost njegovega pisalca in urednika, ki s takimi slovničnimi in logičnimi pokvekami polni predale svojemu listu. Da pa častiti bralci „Mira“ spoznajo, kako resnicoljubni so naši nemškutarji, hočem samo te-le neresnice navesti: 1. Ni res, da sem vsem večini posestnikom, o kterih sem menil, da še niso opravili velikonočne spovedi, pisal, ker pisal sem samo trem kmetom, enemu polukmetu, trem kajžarjem in enemu, ki ničesar nima razun — štirih nezakonskih otrok, kterih dva še živita. Pisal sem jim, ker sem za gotovo vedel, da že mnogo (trije že več kot dvajset) let niso bili pri spovedi in trije med njimi nikdar ne gredo v cerkev; drugi pa storijo to samo vsake kvatre. Ako bi bil g. Dobernik v moji fari, bi bil, če bi bilo treba, tudi njega na velikonočno dolžnost opomnil. 2. Kes, da imam včasih nagovor za ude deviške družbe preblažene Device Marije, a ni res, da se to godi pri zaprtih vratih. Ako dopisnika boli, da ne smejo tudi drugi slišati teh nagovorov, pripravljen sem njemu in onim trem znanim pre-šestnikom in ob enem kolovodjem liberalcev dovoliti, da me smejo vsikdar poslušati, tedaj tudi kedar imam govor pred deviško družbo. Pa žal, da bi bilo moje dovoljenje ali celò povabilo zastonj, ker taki ljudje bežijo pred pridigo, kakor beži pred križem tisti, ki ga slikajo z rožički in repom. 3. Ni res, da sem kdaj devicam „grozil“, tedaj tudi ni res, da ste dve „izostali“ (kje ? ako hočete, da vas razumem) ; pač pa je res, da sem moral meseca novembra eno in meseca marca drugo zavoljo njunega vsem znanega nesramnega obnašanja, ki ni ostalo brez sadu, iz deviške družbe izključiti. 4. Ni res, da sem Bmlade fante preklel1*; resnica pa je, da sem moral n ek ter e fante, ki prav ude deviške družbe dražijo in hočejo jih zapeljati, okregati, kar so tudi zaslužili. To sem storil v praznik Marijinega oznanjenja med navadnimi oznanili, tedaj ni v nedeljo, ni med pridigo. Do- pisniku, ki trdi, da sem fante „preklel“, svetujem, naj pridno posluša pridige in krščanske nauke, potem bo morebiti vedel, kaj se pravi kleti in koga prekleti? — Občudujem g. urednika, da ga ni sram take reči tiskati in skrb za poštenje devic in spolnovanje imenitnih in ostrih zapoved imenovati „obžalovanjavredno“ (bedauerliches Treiben). Ljuba tetka „Preie Stimmen" ! Drznem se spovedati se, da sem brez Vašega dovoljenja v nedeljo 11. t. m. v farni cerkvi in v Strajivesi oznanil, da za krstne botre ne sprejmem tistih, o kterih vem, da ne spolnujejo svoje velikonočne dolžnosti. Vsakdo lahko spozna, da tisti, ki se sam ne zmeni za svoje krščanske dolžnosti, ne more ponujati potrebnega poroštva, da bode krščenee krščanski izrejal, ako bo treba. Ker pa stare tete imajo včasih posebne muhe v glavi in Vi morebiti ne boste z mojim sklepom zadovoljni, hočem se poboljšati — ako izmed meni izročene črede kozli ne bodo več zahajali v zelnik in Vi ne boste več vtikali svojega nosa v stvari, za ktere sem samo Bogu in svojim cerkvenim predstojnikom odgovoren. Preljubeznjiva moja tetka! ne morem se posloviti, da bi Vam ne izrekel svoje srčne zahvale za veliko milost, da ste se me zopet spomnili, ker častno je za vsakega duhovna, ako mu Vi svoje lepe zobe pokažete. Prosim, da bi se me tudi v prihodnjič še kdaj spomnili, ker ni misliti si ne morete, kako močno me veseli, ako me Vi vzamete med svoje čeljusti in Vas jaz v šali malo po lepem nosku krenem. Samo ne jezite se, ker jeza škodi vsakemu, najbolj pa starim tetam, ki z eno nogo že stoje v grobu. Zato za zdaj z Bogom! V Gorjah, dné 13. maja 1890. Matej Lutman, župnik. Poslano. Preiskava in obravnava pred c. k. okrajno sodnijo v Celovcu dné 5. maja je dokazala, da sem bil jaz čisto po nedolžnem obrekovan od nekterih ljudi, da jaz nisem tisti, ki je nektere duhovnike opeharil za nekaj goldinarjev. To naj zvejo vsi sosedi, da ne bo po krivici kak sum na meni obvisel. Vsaki krajcar se da povrniti, zgubljena čast pa težko kedaj. Zato svarim vse lahkomišljene in hudobne jezike : če bi me še kteri sumničil, ga bom precej tožil zavoljo obrekovanja. KupertNusar na Radišah. Slavno uredništvo „Mira“! Podpisana prosita po paragrafu 19 postave za tisk za popravek Vašega dopisa iz Črne „Nemška kultura4' v zadnjem listu št. 9 od 10. maja t. 1. 1. Lažnjivo je, da bi bili gozdarji in učitelji z mir j ali kmeta. 2. Lažnjivo je, da so izrekli, da oni izvoljeni krojač ni nič vreden. 3. Lažnjivo je, da .mi ne damo miru. Tudi tačas (zadnjega dné sušca t. 1.) je le kmet prišel v našo društvo in se nepovabljen vsedel k naši mizi in začel o šoli in volitvi govoriti. 5. Vprašali smo kmeta samo, zakaj ni same kmete volil, temveč krojača in črevljarja in se potem pritožuje, da kmetje v občnem zboru premalo veljave imajo. črna, 14. maja 1890. Peter Hriberschek, Mat h. Wurzer, šolski vodja. nadgozdar. Štev. 20. Slav. Uredništvo „Mira“ v Celovcu! V št. 9 Vašega časopisa od 10. maja t. 1. je izhajal člen z napisom: „Kako se lovijo podpisi11, kateri govori v neki vlogi čveterih šolskih svetovalcev občine Kotljske. Ker je tisti jako neresničen, zahteva podpisani šolski svet z ozirom na § 19 za sledečo popravo v prihodnji štev. „Mira“ : Ni res, da je tukajšnji učitelj France Samonig, kot tajnik šolskega sveta, upoklical sejo s tremi svetovalci za-tega del, da jim je oznanil obstajo sedanje metode v tukajšnji šoli, temveč je vzrok te seje samo podpisani načelnik, in je omenjeni učitelj le to zapisal, kar se govorilo in potrdilo. Imenovani učitelj je namreč samo Franceta Dvornik-a k sebi poklical zaradi nekih sadnih drevesc. Drugi trije svetovalci, med njimi tudi podpisani načelnik, so imeli z učiteljem v druzih zadevah za govoriti. Pri tej priložnosti je omenil podpisani krajni šolski načelnik vedno utikanje občinskega odbora Tolskega Vrha v naše šolske zadeve in priporočal sedanjo metodo iz prepričanja ne samo za dobro, temveč za izvrstno. Tistih misli je bil tudi Martin Kuhar tistega dne in davno poprej pred pričami. France Dvornik in Janez Janet pa sta izrekla, da sta po svojih otrocih, kateri tukajšno šolo obiskujejo, prepričana o izvrstni metodi učitelja Samoniga, in da njej nobene poprave ne želita. Te izreke so bile po ukazu podpisanega protokolirane, in jih omenjeni trije svetovalci nikoli in nikakor zanikavati ne zamorejo, akoravno so, prisiljeni od tu-kajšnega g. župnika Pogačnika, svoje podpise preklicali. Da se v 6 ali 8 letni šoli tudi besedi ni zgubilo ali pisalo, potrdi lahko visoki c. k. deželni šolski svet, kateri je še tisti dan protokol sprejel. Da učitelj in tajnik šolskega sveta, gospodu župniku (poklican od Martina Kuharja) ugled v dokončani protokol ni dovolil, je razumljivo, ker imenovani župnik niso izvoljen ud šolskega sveta, tedaj v tej reči tudi nobene pravice imajo. Tudi Francetu Dvorniku se ni moglo drugi dan postreči, ker ni bilo prepisa ali koncepta. Iz tega se vidi, da je tukajsni učitelj o tej sklenitvi šolskega sveta brez upliva, in torej je tudi neresno, da je se tistih besed poslužil, katere so se v Miru brale. Ako tisti čveteri svetovalci za Sletno slovensko šolo prosijo in se ob enem prošnji občinskega odbora pridružijo, katera od 51etne slovenske šole govori, gotovo ne vejo kaj delajo. Podpisani šolski svet spozna tudi za laž,' da se bi imel učitelj Samonig v občinske zadeve utikati, kakor je bilo za brati v omenjeni številki Mira, ker je istina, da se imenovani učitelj še pri nobeni volitvi ni vdeležel; da je se pa branil izročiti uradnega pečata, to je za prav spoznal c. k. glavni šolski svet z ukazom od 3. aprila 1890 štev. 49(5 kteri se glasi: „Seje krajnega šolskega sveta se imajo vedno v šolskem poslopju izvršiti in tudi vsi akti in uradni pečat tukaj pod ključem shraniti. Krajni šolski sovet v Kotljah, dne 18. maja 1890. Načelnik: Franc Večko. Duhovniške zadeve v Krškej škofiji. Faro Meiselding je dobil č. g. Jožef Berg-m e i s t e r. V službo so stopili čč. gg. novomašniki : Mart. Krejči za kaplana v Prevaljah; Pav. Six za kaplana v Huttenbergu; Ant. Žak za kaplana v Hodišah; Štef. Bayer za kaplana v Doberli vesi; Jožef Ehleitner za kaplana v Himmelbergu ; Taci. Vakovsky za kaplana v Dravogradu; Rob. K1 i m š za kaplana v Trgu ; Fr. S c h r e i b e r za kaplana v Pusarnici; K. Kirchmaier za kaplana v Železni Kapli ; Primož Matevžič za druzega kaplana v Prevaljah ; Franc Y a c h a za kaplana v Motnici, in Janez Pajdar za kaplana v Zagorici. Prestavljeni so čč. gg.: Ludvik Pirker, kaplan pri sv. Hemi, za^ kanonika v Strassburg ; kaplan Št. Sakelšek iz Železne Kaple v Žabnice; provizor Ign. Witzman iz Št. Lovrenca pri Reichenau v Št. Lovrenc v Lesah; kaplan Jož. Rie d er er iz Trga za provizorja pri sv. Lovrencu pri Reichenau ; kaplan K. vitez Steinberg iz Pusarnice za provizorja ,v Zwickenberg ; kaplan T. S t u f k a iz Mot-nice za provizorja na Dobrač; kaplan Fr. Bub en iz Zagorice vSovodje; kaplan Jak. Kunež iz So-vodja za provizorja v Malthein. Strojno bodo oskrbovali duhovniki pri Devici Mariji na Jezeru. V a 1> i 1 o. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Šteben na Žili in okolico napravi na lepo nedeljo dné 8. junija shod * veselico pri Petnoštrarju v Štebnu ob 4. uri popoludne po tera-le redu : 1. Pozdrav načelnika. 2. Kazni govori in nasveti. 3. Poučni govori. 4. Prosta zabava. Uljudno so vabljeni društveniki in taki, ki mislijo še pristopiti. Odbor. Tiskarna družbe sv. Mohorja se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah. Postranski zaslužek ki vedno raste in mnogo let trpi, si lahko pridobijo spretni in zanesljivi možje (dosluženi orožniki imajo prednost), ki pridejo z ljudstvom mnogo v dotiko. Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: „G. S. 1890, Graz, post. rest.“ Loterijske srečke od 17. maja. Line 46 8 80 31 14 Trst 6 5 10 4 60 Tržno poročilo. Sladko seno . 2 gld. 80 kr. V Celovcu je biren: kislo .... 2\ 10 „ pšenica po . . 5 gld. GO kr. slama . . . 1 „ 90 „ rž meterski cent (100 kil). ječmen . . . 4 „ 90 „ oves .... 2 „ 90 „ Krišen Špeh ki. — gld. GG kr. hejda . . . n n maslo . . . 1 n v turšica . . . 4 n 20 „ mast . . . v 75 „ pšeno . . . — proso . . . Navadni voli 110—104 gld. grah . . . 6 „ — „ pitani voli . 120—190 „ repica . . . 1 * 20 „ junci . . . 60— 80 „ fižol, rudeči . G „ 40 „ krave . . . 60—120 „ Deteljno seme 37 do 41 gld. junice . . . 50- 70 „ 10 sstilog-o tkanega in sploh oblačilnega blaga, kakor sukna, kotenine in razne oblačilne priprave; visokočastito duhovščino opozo-rujem na svojo bogato zalogo črnega tos-kina, perniila in blaga za talarje. Postrežem pošteno in po ceni. — Z dežele naročeno blago se brž po pošti odpošlje. Izgledki (muštri) se pošiljajo zastonj in franko. Z odličnim spoštovanjem J. T.schernita. ■OMiOMOMO«<>nOMIOMOH I I 0 1 0 1 s l I Ì Prečastiti duhovščini in vsim cerkvenim predstojnikom priporočam podpisana svojo bogato zalogo mnogovrstnega blaga, vsakoršno cerkveno obleko, ter tudi izdelane mašne plajšče, pluviale iu dalmatike; bandera, baldahine iu banderčeka pred sv. Kešnjim Telesom. — Dalje imam v zalogi blago in izdelano cerkveno perilo, kakor albe, koretlje, korpo-rale in raznovrstne rutice. Staro cerkveno robo jemljem tudi v zameno ali v popravo in predelovanje, kakor kdo želi; sprejemljem ravno tako vsa dotična vezenja. Imam tudi v zalogi svetiluice, križe, svečnike, monštrance itd. Z častno besedo: sprejemljem ter vestno izvršujem vsako dotično naročilo, in sicer ročno in pošteno, kolikor mogoče po najnižji ceni. Alia Hoftoauer. V Ljubljani, Gledališke ulice štev. 4. ,\aj večji izbor. Trdno Itlago. tovarnar dežnikov in solnònikov v Ljubljani, Mestni trg št. 15 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in solncnikov v kakoršnikoli velikosti in iz vsakovrstnega blaga, najpriprosteje iu tudi najelegantneje izdelane po najnižji ceni. Prekupčevalcem so na zahtevanje obširni ceniki franko na razpolaganje. rt r » s ■5 -t IS *- IS Naj nižja cena. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Raderla p. Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.