í SEMANARIO YUGOESLAVO A aparece los sábados Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaré 964. D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES 5. JANUARJA 1934 Štev. 64 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH kriminalno izdajstvo Besede, ki smo jih zapisali kot na 3lov tem vrsticam, niso zraslo na naši &redÍCÍ' marveč smo jih vzeli iz "Gla- ' ''a sekcije Arg. kom. stranke", 1 9k i ' Sc tiska na razmnoževalnem stroju skrivoma razpečava ali razpo- b' 'ia nekaterim našim ljudem, i? I' izvod poslednje številke je pri-° sl»fiajn0 v naše roke, pa smo ime- Pfiiiko ugotoviti, da so se nepozna- l"suni vprav nesramno obregnili "a5 list ter mu očitajo, da je "iz-l^r<)Cl1 sodruga A. Kralja v.. Mussolü-ohV*™ kremplje"; , \\ 0,,°čajo, da jo bil A. Kralj aktiven 0:"" •'•gotaj navedene stranke, da ga , pol'cija iskala že par let ter ga Prijela (ker ga ji je.ovadil... I Vl Ust!) in izgnala v Italijo, od I °der je bir prišel. '' nikakor naš namen, da bi iz na L 1 s,olpcev odgovarjali kateremukoli •"°nitimemu pisunu, ki se obnaša ka 1 P°balin, kateri pljune nate z ok- a' ko stopaš po cesti, pa se brž skri- V «01)0, da ga ne moreš videti in L sji, v politiko, pa nnj si bo bela, rdeča at'1 katerekoli druge bar- Nno, f°iieti(i, 316 ni' '^'i smo v svef iskat kruha in miru, Pa sitnosti in zdražb. In samo sit-""sti in druge neprilike si ustvarja-F"°> ako se. vmešavamo v argentinske ¡ "'itične zadeve, na katere sploh niti N¡vat¡ pot ne moremo, ker nimamo ,lenaturalizirani priseljenci — no- | (iIlitl Političnih pravic, ki bi nam to <>m y <-°čale. Zakaj naj si torej koplje-na glavo nepotrebne skrbi, riski-lastni mir in mir svojih družin poleg tega še prepire med 't&k redke izseljenske vrste?! otročje smešno je, akta si pn' ski • -išl'ia. (,a nioramo mi, sloven kdo ski eff notj dom vplivati kakorkoli na razvoj Argentinije, ko nas vendar komaj 15 na vsakih aii j; lici Pride 'o.ono „ . Prebivalcev dežele, v kateri ži-sK1' vUao! Slueaj i. zgoraj navedenega "sodruga" jjcl|kain pravo luč «a tiče, ki ribarijo v Nu mesto da bi svojim so- 11 Jen'kom odprli oči ter jih s tem cfC'1 §Í] j neprilik, katerim se meda iz-¡uo- ™stnvr • j. aviJa]o spričo sedanjih pravnih i» , n - ta": 1 Policijskih prilik v Argcntiniji, me e 'i ljudem pesek v oči, da bi ne mo- H? v'('eti • K' .f , kje so njihove koristi in 1 ^ Hm preti nevarnost. I 'akaj niso ti "prijatelji našega de-*Ca" - Po pravici povedali, da je pri . lskat sodruga Kralja, v spremstvu a1 'iRiv, „ 1 agentov, njegov bivši "sodrug" "Vi kom- Stanke", ki je nekoč !Č"' z njim "deloval" (tudi po Pa a sedaj v službi čisto dru 1 $ tle organizacije!? , j¡''»i bili Minister Laval dnjih dneh lahko vsakdo čital v dnevnikih, izgleda namreč, da se je Laval odločil za potovanje v Rim šele tedaj, ko so diploma-tje v Rimu in Parizu že skrbno pripravili tla za sporazum, odstranili vse važnejše ovire ter tako zagotovili uspeh sestanka. To delo diplomatov ni bilo baš lahko; v poslednjem hipu so nastopile hude težkoče, radi katerih so v gotovih krogih že napovedovali, da so se prehodna pogajanja za sedaj izjalovila ter da Laval za enkrat še ne pojde v Rim. Sporazum glede raznih afriških vprašanj je bil razmeroma nim sosedom takoj po sklenitvi dogovorov. Kakšen bo ta dokaz prijateljstva do Jugoslovanov, če bodo Italijani izpolnili svojo obljubo? V čem bo ta dokaz obstojal? Sigurnega odgovora na to vprašanje seveida ne moremo dati, pač pa je dovoljeno, da o njeni ueibamo. Vsak, kdor dobro pozna zgodovino odnošajev med Italijo in Jugoslaviio, prav jasno ve, da iz dveh razlogov ti odnošaji niso bili najboljši in da tudi nikoli dobri ne bodo, ako. se ta razloga ne odpravita: 1. italijanski, tudi poluradnini in u-radnim potom negovani polile' po vzhodni jadranski obali; 2. nečloveško zatiranje Slovencev in Hrvatov, ki žive v mejah italijanske kraljevine. Ker italijanski ministrski predsednik prav gotovo dobro pozna razloge jugoslovanskega nerazpoloženja napram Italiji, nerazpoloženja, ki je samo na-raravna reakcija proti dogodkom in razmeram v Julijski krajini ter tudi reakcija na italijanska izzivanja glede Dalmacije pač tudi prav dobro ve, kakšen bi moral hiti tisti rijegov "gesto di amicizia" in katera sta glavna predpogoja za mirno sožitje obeh narodov ob Jadranu: sožitje, ki bi bilo koristno v interesu in pa tudi v interesu narod nega gospodarstva obeh držav. Ali se je Musolini odločil, da prepove Italijanom sanjati o Dalmaciji, in ali je sklenil, da temeljito spremeni svojo politiko napram jugoslovanski narod ni manjšini? Nočemo reči, da je to nemogoče, dasi prav dobro vemo, da ho vsak naš človek na to vprašanje odgovoril z velikim nezaupanjem In v takšnem slučaju je možno, da se je Mussolini sedaj odločil, da ubere drugačno pot. Marseilleski atentat, od katerega so sovražniki Jugoslavije pri čakovali izpolnitev svojih prikritih in neprikritih želja, ni obrodil sadov, ki so jih predvide- Franccski poslanik v Rimu M. Cham-fcrun, ki ^ v Riinu pripravljal tla isa sporazum vali marveč je Jugoslovane le še bolj strnil ter njihovo narodno državo okrepil. — Od te ugotovitve, pa do spoznan ja, da je treba računati z Jugoslavijo kot s trajnim geografskim in etnografskim dejstvom ter da je-treba temu primerno preurediti svojo politiko ne more biti tako dolka pot pri Mussolinijú, o katerem pravijo, da jc mož naglih odločitev. Hoteli smo tu zapisati le nekatere misli, ki se nam porajajo v zvezi z Lavalovim potovanjem v Rim ter z njegovimi tamošnji mi razgovori; preuranjeno pa bi bilo, ako bi hoteli napovedovati, kakšne spremembe je dovoljeno pričakovati v Evropi in posebno v odnošajih med Italijo in Jugoslavijo z ozirom na pred-stoječi italTjansko-francoski spo razum. & * ★ TV * brzojavka dr. mačka knezu pavlu Dr. Vladimir Maček, voditelj Hrvat ske seljačke stranke, ki je bil obsojen na tri leta ječe, a ga je knez namestnik Pavlo pomilostil na predlog vlade, je poslal iz Zagreba kraljevemu namestniku brzojavko, v kateri pravi med drugim: '¡ Ujiam in sem prepričan, da jc amnestija prvi dokaz dobre volje, da se hrvatska skupnost pravilno reorganizirala ter da se njene upravičene želje upoštevajo". DOGODKI V RUSIJI Proces proti Nikojajevu in 13 drugim zarotnikom, ki so bili zapleteni v umor sovjetskega voditelja Kirova, se Vsa italijanska politika pos- Je zaključil preteklo soboto. Na podla-lednjih dolgih let napram Jup-o- Ki doloCb kazenskega zakonika in pa lahek,; ker je búa Francija že pri slaviji ni bila usmerjena v prav- JS^SSS" JfK pravljena nuditi Italijanom ne-1 cu prijateljskega ah pa vsaj mir vseh štirinajst obtožencev obsojenih nega sožitja, marveč je bila V na smrt. Obsodbe so se takoj izvršile, svojem bistvu nepretrgano izzi- Tekom procesa se je izkazalo, da so japonci so odpoveda li washingtonsko pogodbo Japonska vlada je odpovedala wa-shingtonsko pogodbo o omejitvi po-monskega oboroževanja. S tem je dana možnost, da se bo v doglednem času pričelo veliko tekmovanje v pomor sketn oboroževanj,u, ker bodo posebno Združene države hotele ohraniti na morju ono premoč, ki jim je bila doslej pogodbeno zagotovljena. Zanimivo jc, da je vrhovni poveljnik scveroameriške mornarice napovedal, da se bodo vršili sredi t. 1. pomorski manevri v tako velikem obsegu, kakor jih doslej še ni bilo v A-nieriki. RAZNE VESTI Anglija in Irska, ki sta bili začeli medsebojno gospodarsko vojno, sta sc sedaj pobotali. Irci so morali obljubiti, ida bodo kupovati premog samo na Angleškem, Angleži pa so se obvezali, da bodo nakupovali proizvode irskih živinorejcev. V Albaniji je baje izbruhnil upor in je bit proti kralju Zogu izvršen atentat, drobci bombe so kralja baje lahko ranili. Tako poročajo iz Aten, vendar pa albanska vlada trdi, da so vesti i'/.-unišljene. Ruski delavci so nabrali 350.000 zlatih rublov za svoje španske tovariše, ki so jih oblasti spravile v ječe zaradi zadnje vstaje proti Lcrrauxovi vladi. 16 dalavcev jc utonilo, ko se je na xeki Tajo, na Portugalskem, prevrnil čoln, v katerem so sc nahajali. Več žen ponesrečenih mož je z brega prisostvovalo strašni nesreči. Veliko "čiščenje" se je pričelo baje v vrstah nemških nacionalnih socialistov. Po vesteh, ki prihajajo iz Nem čije, a jih berlinske oblasti deloma zanikajo, je bilo v zadnjem času aretiranih okrog :').OOQ nacijeveov. Proti» hitlerjevski krogi, širijo celo vesti, da se je sedaj ponovil 30. junija ter da je bilo innovo nacionalnih socialistov postrel'janih. Nemška vlada pa te vesli odločno demontira. Proces proti R. Hauptmannu, ki j» osumljen, da je ugrabil in umoril I.indberghovega sinčka, se je pričel v sredo v Flemingtonu. Državni toži-telj je zbral mnogo dokazov, ki govore proti Hauptmannu, ter bo zahteval smrtno kazen za obtoženca. Paragvajci so začeli z novo ofenzivo proti utrdbam v bližini kraja Villa Montes. Prve napade so Bolivijci sicer zadržali, a vprašanje je, ali bodo ud)1 irif gre morali povedati, ako se rcs za koristi in za zaščito delav ve,- cev! šnjf) pa tega ne povedo, marveč sku b0 nihče izmed članov stare garde, ki Pomiloščenje dr. Mačka, ter naglaša-dili, Paveliču in njegovi ustaški fio vno«tavili sovjetski režim v Rusiji, i", da se bo s tem doseglo popolno po mirjenjc tudi onih elementov, ki za organizaciji, od katere so priča- "l8?™ drug?Ra na *™t. 1 r 1 " t 1 v.,. I-isti popolnoma odobravam obsod- kovali da bo pomagala zrušiti ,)0 in praviio, da ie zarotnikf, zadela Jugoslavijo. samo zaslužena kazen, •fr * ti * dnja leta niso bili zadovoljni z notranjimi prilikami v Jugoslaviji. Ameriška senatna \ komisija, ki raziskuje kupčije ¡0- V ' borcževalnih agen lov in družb. J.L. iSorzano, novi ipredsednik Bolivije mogli dal'je časa vztrajati v svojih sedanjih postojankan, ki so jih za silo utrdili po hudem porazu pri Balli-vianu. Novo gibanje za zbližan je med Fran cijo in Nemčijo se je začelo na pobudo bivših bojevnikov obeh držav. Berlinska vlada podpira ta prizadevanja; . tako je sklepati po izjavah Goebbelsa, ministra za propagando, in drugih nacijevsikih veljakov, pa tudi iz napovedi, da bo Hitler črtal iz nove izdaje svoje knjige "Mein Kampf" vse one stavke, v katerih se je bil obregnil ob Francoze. Iz ječe so izpustili gen. Xoernerja, poveljnika avstrijekega republikanskega Schutzbuncla, ki ga je bila policija aretirala pred 11 meseci. Priseči je moral1, da se ne bo več vmešaval v politiko. Novo sredstvo proti otroški paralizi so izsledili v Severni Ameriki. Gre se za serum, ki ga dobivajo iz možganov hiiši, ki bolehajo na možganskem vnetju. Dosedanji poskusi so so baje že dobro obnesli. 170 milijonov irankov bodo morale plačati zavarovalnice Francoski juž-no-atlantišiki pomorskoplovni družbi za "Atlantique", orjaško ladjo, ki je postala žrtev požara. Tako je odločilo francosko prizivno sodišče. Stran 2 NOVI LIST ARGENTINSKE VESTI 2 ¿ g» Nova mirovna sodišča S 1. januarja je stopil v veljavo zakon, ki je določil nova pravila za poslovanje mirovnih sodišč (Juzgados de Paz) v glavnem mestu republike. V to svrho so razdelili Buenos Aires v štiri okraje, katerih vsak bo štel 10 mirovnih sodišč in eno fiskalno sodiš če. Mirovni sodniki razsojajo, v prvi in štanci, v civilnih in trgovskih tožbah, v katerih se ne gre za več ko 2.000 pesov; od tega splošnega pravila so izvzeti nekateri posebni slučaji, tako na pr. vsi spori, ki se nanašajo na družinsko pravo in ki morajo priti pred navadna sodišča. V področje mi rovnih sodišč spadajo tudi tožbe, nanašajoče se na deložacijo (izgon iz stanovanja), ako med najemnikom in hišnim gospodarjem ni pisane pogodbe in ako najemnina ne znaša več ko 300 pesov mesečno. Prav tako odloča mirovno sodišče tudi o sporih med delodajalci in delavci, ki se nanašajo na plače, katere ne presegajo 10 dnevno ali pa $ 300 mesečno. Če se v tožbi ne gre več ko za 200 pesov, je postopanje brezplačno; za več ko 200 pesov znaša pa kolek $ 1.50. V prvem slučaju (manj ko 200 pesov) se tožba predloži ustmeno, toženega mora sodnik pozvati k sebi tekom desetih dni in razsodbo mora izreči 24 ur po zaslišanju. V tem slučaju ni dovoljen priziv proti sodnikovim ukrepom in razsodbam. V drugem slučaju (več ko 200 pesov vrednosti) se mora tožba predložiti pismeno. Toženi ima šest dni časa, da odgovori in na njegove navedbe mora tožitelj spet odgovoriti tekom treh dni. Ako ni nadaljnjih ugovorov proglasi sodnik zadevo za pojasnje- . no. Če ni priziva, izreče sodnik razsodbo po preteku 24 ur. Čas za apela-cijo je 10 dni. Pri razpravi ne more biti zaslišanih več ko pet prič. Postopanje glede izgona iz stanovanje je enostavno. Ko je bila vložena tožba, pokliče sodnik obe stranici k ustnemu razgovoru, in sicer tekom 5 dni. Če se toženi ne predstavi, sme sodnik izreči razsodbo tekom 48 ur. če so toženi predstavi in potrdi tožite ljeve navedbe, se zgodi isto. Če se izkaže, da se v hiši nahajajo tudi pod- ¡ HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo »6 lepe zračne sobe z zdravo tn domačo hrano od $ 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom ln rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA POZOR! Slov. babica dip!- v iPragi in Bs. Airesu, specializirana v porodniških in vseh ženskih boleznih s 25 letno prakso se priporoča slov. ženskam, ki se čutijo bolne. — Prvi pregled brezplačen. — Sprejema od 7—-21 in ob nedeljah od 8—20 ure. Sprejema tudi porodnice v oskrbo. FILOMENA BENEŠ-BILKOVA LIMA 1217 U. T. 23—3389 TE0D0LIND0 RODRIGUEZ VALERIJ GODINA Mozaiki vseh vrst — Imitacije marmorja — Zastopstvo cementa "San Martin" Konstrukcije, preuredbe in popravila zgradb. — Zdravstvene in elektriške naprave Gradbeni material AÑASCO 2763 UT.59 Paternal 1925 najemniki, jih mora sodišče obvestiti o postopanju, prav tako tudi glede dekreta o deložaciji, a podnajemniki se ne «apletajo v proces. V izvršenem postopanju je treba plačati dolžno najemnino tekom 48 ur. Če dolžnik ne plača in če ni vložil nobenega ugovora, se po treh dneh izvrši eksekucija (remate). Dovoljene so samo naslednje izjeme: nepristojnost sodnika, odsotnosti tožitelja, toženega ali pa njihovih nastopnikov, dejstvo, da je pri kakšnem drugem pristojnem sodišču postopanje v teku, nepravilnosti ali pa neuparabnost naslova, na katerem temelji eksekucija. Tožitelj lahko zahteva predhodno zasego (embargo ). V takšnem slučaju pa se mora postopanje začeti tekom 8 dni, ker se sicer zasega razveljavi. Razprave so javne, v posebnih slučajih pa se lahko vrše pri zaprtih pro štorih. Državni poračun Na seji, ki je trajala od četrtka do petka celih 19 ur, je poslanska zbornica odobrila državni proračun, ki ,ga je predložila zbornična budžetna komisija, ker „ga finančni minister ni bil pripravil. Zbornica je uvedla nekatere spremembe in zvišala razne izdatke tako, da so v celoti narastli na okroglih 941 milijonov pesov. Predvideni državni dohodki za leto 1935 zna šajo 80 milijonov manj, nego izdatki. Nova cementna tovarna Iz Mendoze poročajo, da bo neka ve lika, industrijska družba začela graditi veliko cementno tovarno pri La Hullera, ob progi pacifiške železnice, ki se odcepi proti San Juanu. Stroški za gradnjo bodo znašali tri milijone pesov in računajo, da bo cementarna začela delovati že avgusta meseca. Proizvajaja bo 3000 ton cementa mesečno, šest km dolga žična železnica ibo vezala tovarno z vrhom Cerro de la Cal. iPri gradnji bo zaposlenih 300 delavcev, ko bo tovarna obratovala, bo na našlo v njej zaslužka kakšnih 500 oseb. Volitve v pokr. Bueno» Aires V pokrajini Buenos Aires so se vršilo v nedeljo, v nekaterih kraiih. del ne volitve. Udeležba je bila pičla — komaj 42 od sto. Radikali niso šli na volišča. Radikali bodo spet volili V notranjem političnem življenju argentinske republike se je izvršil te dni važen dogodek. Delegati radikal-ske stranke so se zbrali na zhorova-njo v glavnem mestu ter so po .dolgih razpravah sklenili razveljaviti sklen, sprejet na konvenciji v Santa Fe, glasom katerega se noben radikal ni smel udeležiti volitev. Radikalska stranka vstopa s tem spet v normalno nolitično živlienie. iz kntereira se je bila umaknila, ko ie Uriburuieva vlada razveliavila volitve v pokrniini Tíñenos Aires, nri katerih i=o bili rndiknli dobili veliko večino. in ko sedania vlada ni hotela nonrnviti te krivice, ki io je bila pri-'adeiala stranki diktatura. Usoda ladje "Cachalote" Po novih brezuspešnih iskanjih, izvršenih v ustju reke Río de La Plata ter na odprtem morju ,je podjetje Gar della zgubilo že sleherno upanje, da bi se našla kakšna sled pogrešane ribiške ladje "Cachalote", ki je izginila tekom zadnjega hudega viharja. Na žalost je sedaj že toliko kot gotovo, da-,pogrešan i h 16 mož posadke, med katerimi je bil tudi en Jugoslovan, ne bo več nazaj. Slovo od starega leta Slovenci v Buenos Airesu so se poslovili od starega leta na prireditvah tukajšnjih treh društev. — "Prosveta" in "Ljudski oder" sta bila najela vsak svojo dvorano, "Tabor" pa je priredil Silvestrov večer v društvenih prostorih. V tem poslednje imenovanem dru štvu sta se uprizorili šala "Junaki", ki so jo igrali člani društva iz mest nega okraja "Parque Patricios", in pa enodejanka "Damoklejev meč". Igrici, ki jima je namen samo zabavati, sta izzvali nepretrgan smeh in ustvarili med prisotnimi veselo raz-no'o-^enie. Pevski zbor je zapel več pesmi, od katerih je moral eno ponoviti na željo občinstva. Prosta zabava, ki je sledila sporedu, se je zaključila šele ob zgodnjih jutranjih urah. "Jadranski kalendar" Prejeli smo iz Zagreba "Jadranski kalendar" za leto 1935, ki ga je izdal konsorcij emigrantskega glasila "Istra", uredil pa Tone Peruško. Koledar je izborno urejen in vsebuje zanimive prispevke odličnih hrvatskih in slovenskih sotrudnikov, nanaSajo-če se na Istro in slovenske kraje, ki so ostali pod Italijo. Badi tega bo prav gotovo zanimal tudi mnoge naše tukajšnje izseljence. Koledar si lahko nabavi vsakdo, ker je cena naravnost neverjetno nizka. "Jadranski kalendar" obsega preko dvesto strani, ima lepo večbarvno platnico ter je opremljen z mnogimi risbami in slikami, pa stane samo 10 dinarjev, torej približno en peso. Naroča se pri: Upravi "Istre", Masai-ykova ulica 28, II., Zagreb. Prav toplo ga priporočamo. Ne pozabite, da se je uredništvo Novega lista preselilo in da morate odslej naslavljati pisma tako le: Dr. Kjiuder (Novi list), Lambaré 964, D. 6, Buenos Aires. SLOVENSKA MAŠA V nedeljo 6. in 13. januarja, najbrže pa tudi vse nedelje v tem mesecu, bo na Paternalu, Avalo* 250, ob 10 uri dopoldne sv. maša s slov. pridigo. Popoldne ob \ uri pa krščanski nauk in litanije z blagoslovom. Jutri popoldne to v ul. Paz Soldán 4924 prireditev s prav nizko vstopnino. Pol bo ¡zbor "Tabora", ponove se dve igrici, ki sta želi ¡na iSilvestrovem večeru salve smeha, in igral bo društveni orkester. Začetek lob 5. popoldne — pa točno! .. Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE. Cenjenim slovenskim rojakom se priporoča BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPELIN" 25 de MAYO 722 U. T. 31-3977 II Izvrstna godba od 3. pop. do 1. po polnoči \ ODPRTO PODNEVI IN PONOČI Pivo iz sodov in v steklenicah — Quilmes chop $ 0.25 Samo pristna pijača Menjavanje denarja po vsakodnevnem tečaju m Rubel - svojevrstna valuta Pod tem naslovom je objavil "Prager Tagrblatt" koncem novembra zanimiv članek izpod peresa B. Oldena, ki opisuje svoje vtise s potovanja po Rusiji. Ker bo članek gotovo zanimal naše čitatelje, ga podajamo v prevodu. Človek iz zapadne Evrope, ki potuje za počitnice v Moskvo, zanima pred vsem, kaj dobi na meji za svoje čsl. krone, funte ali franke. Odgovor je prav lahek. Prav nič ne dobi, oziroma tako malo, da je toliko kakor nič. Nje gove bankovce preračunajo v zlato in dajo tnu toliko papirnih rublov, kolikor bi mu šlo zlatih. Na sto švicarskih frankov pride približno štirideset rublov in toliko stane v jedilnem vozu 'dobra večerja z nekoliko vodke. Potnik, ki hoče pametno zamenjati svoi denar, morn iti na "črno borzo". Tam utegne dobiti za en dolar od trideset, do šestdeset rublov in, morda, še šest do osem mesecev zapora: ven dar nn na meii človek nima prilike za takšne maninulaciie. Ker za ve-Čerio ne nlnčaš rad celih slo frankov, ne moreš v brzovlaku. 110 nošteni noti. nrnv -nJč ¡o«H. nko si nisi nrei na-^nvil' iodilnih bonov v "Tntouristu". v nnnm vr>f;°m mestu pa naideš "Vnliitni Hotel" in "Torersinovo" nrn-dnin'nn. kior nn min™ človek z ruhli. na tudi ko hi bil miliionar. knniti 110- Seznam darovalcev za „Božičnico" I. D. , Jabor Za .nabavo darov, ki so se razdelili med 150 otrok na "Božičnici", ki jo je priredilo Izseljensko društvo "Tabor" dne 25. decembra 1934, so prispevali naslednji zasebniki in podjetja tako le: G. Miguel Mihanovié $ 25, The First Nacional Bank of Boston $ 20; po 10 pesov so darovali: Dr. Mišetic, ,Sohr, Banco Germánico; po 5 pesov: Kačič, Dabinovič, Novinc, A. Velyanovsky, dr. Veljanovié, V. Sulčič, Fr. Kurin-čič, J. O. Tošlcovič, M. Prodanov, Ban co .Holandés Unido, A. Gobic, A. Czar, F. Eisenbauer in S. Groser; po 3 pese: I. Močnik in "Expreso Gorizia"; po 2 pesa: V. Gološin, F. Milharčič, N. N., A. Bojanovič, Mijo Ilič, S. Mozetič, J. Flor, A. Vuga, Faganel & Bo-gelj, "Pizeria Paternal" — lastnik g. Mezgec; po 1 peso: Iva Brumat, N. N., Foto "Sava", N. N. N. Peric, N. N., Leopold Ušaj, Filomena Beneš-Bilko-va, Angela Mezgec. V km pno: $ 180. Darovali so v blagu: Tvrdka Adhemar, Ltda.: fl belih šol skih predpasnikov za deklice; Tvrdka Jakobo Peuser: 60 škatljie barvenih svinčnikov in 20 škatelj za šolske potrebščine. Pečenko Josip: šolske zvezke, svin čnike, gumice, držala in peresa. Rozalija Zorn: Blago za dve oble-kci. * Društvo je nabavilo poleg sladkarije, robcev in igrač, še po več kosov maje, gumijastih črevljev, srajc, otroških oblekic, hlač, kombinejev, šolskih predpasnikov in blago za dekliške obleke. Vsetn darovalcem se društvo "Tabor" ponovno najiskreneje zahvaljuje tudi v imenu obdarovanih otrok, našim rojakom pa priporoča, .naj pri nakupih in drukih poslih upoštevajo tvrdke in podjetja, ki so tudi pripomogla, da je "Božičnica" tako lepo I uspela. Odbor "Tabora" bene jedi in nobenega drugega pred meta, potnik s tujo valuto pa živi tam prav dobro in po ceni; «a tnal denar kupi, kar mu srce poželi, od svinčnika pa ido dragocenega kožuha; ljubeznivo in točno ga postrežajo. Še pred nedavnim je bil "Torgsin" za večino Rusov zaprt paradiž in povpraševanje po tujih valutah je bilo radi tega veliko. Prostega trga ni bilo — in samo v "Torgsinu" si mogel dobiti kruha in mesa, ne da bi ti bilo treba čakati v dolgi vrsti; samo tam si dobil milo, ki se lepo peni v vodi; samo tatn si mogel kupiti svilene nogavice. Danes pa je mnogo velikih valutnih bogatašev (povečini so zastopniki za-padnih tvrdk), ki se dušijo v zlatu, a se ponižujejo za ruble, kajti na prostem trgu dobiš v izobilju najboljšega, svežega .mesa, kruha, masla, sadja in kavkaškega vina, dočim dobiš v "Toursinu" samo inozemsko blago, torej: zmnznje maso, maslo v kon-servi, pomaranče iz Palestine in drago burgundsko vino. Samo za en dra goceni predmet vem, ki je za sedaj še rezerviran "Torgsinu": pražena kava. Vse drugo kupiš z rubli prav tako ali pa še bolje, ako posetiš eno izmed .brezštevilnih trgovin in specializiranih prodajalen, ki so državna podjetja in katerih lepo okrašena in tudi ponoči 'razsvetljena okna prav kapitalistično izgledajo. Funt sirovega masla stane osem ru blov; kokoš deset; kilogram kavijarja trideset; st^klénica vina šestnajst; šlcatlja cigaret tri; moška srajca iz bombaževine dvajset, hlačke i« utnet ne svile štiri in dvajset; pár črevljev sto dvajset — tu je rubel podoben naši čsl. kroni, njegova vrednost je med to krono in med francoskim frankom. List pa, ki stane pri nas eno krono, stane tam samo deset kopejk, prav toliko stane tudi strašno .dolga vožnja v tramvaju; tu ima kopejka izenada vprav vrednost; prav tako na pošti in v brzojavnem uradu. Brzojavljati v inozemstvo je naravnost omamal-jajoča sreča. Tudi v dopisovanju ni treba štediti; nikoli nisem poslal pisma drugače, nego po zračni pošti, kajti: kdo bo gledal na pol rubia, ako ga je stalo kosilo v restavraciji tri-dset. rublov! Za božjo voljo — trideset rublov! Brzojavljanja, čitanja listov in voženj v tramvaju se nikakor nisem mogel nasititi. Koliko pa človek zasluži, ako more dati za kosilo celih trideset rublov? j Najnižje plače znašajo približno }00 , rublov; ravnatelj tovarne ki vodi dva | jset tisoč oseb, zasluži približno 400; . inžener, ki velja za specialista, uteg- | ne zaslužiti do tisoč; tajnica, ki obvia da tri jezike, a mora biti že prav iz-borna moč, bo zaslužila kakšnih 250; za eno predavanje v radiu sem dobil j 150 rublov. Bil sem pa v neki nemški viničarski vasi (v Luksemburgu nri Tiflisu), v kateri je vsak povprečni delavec, kot član vaške kolektive, zaslužil v letu 1933 svojih 10.000 rublov i poleg prostega stanovanja in poleg o-nega, kar je v obilici prejel v blagu. Toliko, kolikor trije visokošolski profesorji! Boliši delavci pa so prišli celo do lfi.000 rublov! Luksembtirg pa se haio lahko skrije pred nemško vasjo Helenental, med Tiflisom in Ba-kumom. Da ima Stalin samo 30.000 rublov letnih dohodkov, vam pove vsak Rus velikim ponosom. (Konec v prih. štev.) "JUGOSLOVANSKO NA RODNO GIBANJE" Iz Beoigrada poročajo, da po našle nje narodne organizacije v JugoslaV ji sklenile združiti svoje sile za sk11 no gibanje, ki bi se nazivalo "Ju? slovansko narodne gibanje": BojevB1 ki iz Slovenije, "Jugoslovanska AM j a", ki je delovala pred vsem na H' vatskem in Dalmaciji, organizaci) bosanske omladine "Zbor" ter ' 'Ze® Ijoradnički podmladak" iz Srbije. To novo gibanje bi vodil bivši P^ vosodni minister Ljotič, namen pa ' mu bili delovati za stanovsko uredi1 države. DINAR NE BO DEVALU IRAN Beograjska vlada je odločno za»1 kala vesti, ki so se širile v inozettf tvu, da namerava izvesti inflacij1 Vlada pravi v svojem komunikeju, ^ so te vesti ne samo neutemeljen imarveč naravnost smešne, ko je dar vrednost vseh državnih papirj8 na trgu zrastl'a, kar je pač zgovotf dokaz, da ne grozi nikaka inflacija. ITALIJANI PRODIRAJO 1 ABESINIJO Incident, med Italijo in Abesinijo f kakor še ni rešen, marveč postoja ' še bolj nevaren, ako odgovarjajo $ stvom vesti, ki zatrjujejo, da prodih jo italijanske kolonijalne čete P' Gerlogubiju v abesinsko ozemlje '' da vojaškim oddelkom pomagajo fi ki in letala. Abesinija je poslala Zvezi narod" novo noto, v kateri pravi, da so se " meji izvršili novi krvavi spopadi P krivdi Italijanov, ki polagoma, vztrajno prodirajo v Etiopijo. __ - DROBNE VEST! Stavko so proglasili poštni'urad®1 ki v Riu de Janeiro, Sao Paulu '' raznih drugih braziljskih držav»11 ker je finančni minister odklonil zt konski predlog o zvišanju plač. Sta1 kujočim so se priključili tudi uslu' benci državnega brzojava. Radi Str») ka je razdeljevanje pisem popolno!*1' zastalo. Nove skupine Izseljencev bodo 10 rale zapustiti Francijo, ker je franC ska vlada sklenila omejiti zaposli" tujih delavskih sil. Manuel Azana, bivši španski mi"' stnski predsednik, ki so ga aretii-8' povodom zadnjih nemirov na Šp8l"; akern, je bil pretekle dni izpuščen 1,1 svobodo. V Asturiji pa so ječe šer f NOVI LIST Í i? < H? SLOVENCI DOMA IN DRUGOD » | VESTI IZ DOMOVINE ] SMRT V PLAMENIH v viničarji g. Fluherja v Polički vasi j""' St. Ilju je izbruhnil velik požar, je zahteval življenje dveh nedolž-n'h otrok. Že je bila vsa hiša v plamenih, ko so zaradi nesreče zbe-Sani ljudje zapazili, da sinov viniča-Kristla ni nikjer. Kmalu so sprevi-üeli. da sta dečka v hiši zgorela. To ^'ašno resnico sta potrdili zogleneli ['UPU nesrečnih dečkov, ki so ju na-slednjega dne potegnili izpod ruševin na usodnem pogorišču. Požar, o kate-reni ni znano, kako je nastal, je po-vzročil okrog 30.000 Din. materijalne škodo. SAMOMOR Veliko senzacijo je izzval v Bačkem a'ku blizu Novega Sada samomor 0Sate£a ekonoma Bartazara Arasa. V Ponodeljelk zjutraj se je ustrelil in ob-na postelji mrtev. V poslovilnem m®mu pravi, ga gre v smrt, ker dvo-. ° Zvestobi svoje žene. Vse svoje niinrioženje je zapustil sinu, ženi pa peči, ko se je z njenega vrha odkrušil kos ometa, .Skozi luknjo je švignil plamen in hipoma je bila otrokova o-bleka v ognju. Nesrečni otročiček je zadobil po vsem telesu tako hude o-pe'kline, da jim je kmalu podlegal vkljub takojšnji zdravniški pomoči. Strašen zločin V obmejni vasi . Sv. Kungoti, na Štajerskem, so našli na skednju gostilničarja Celcerja, truplo mladega krošnjarja, ki je imel dolgo in ostro bodalo zabodeno v srce. Orožniki so uvedli preiskavo ter ugotovili naslednje: Prejšnji večer sta prišla v Cel-cerjevo gostilno dva Hrvata, ki sta kot krošnjarja prodajala soho robo. Po večerji sta šla spat na skedenj, prej pa sta morala gostilničarju izročiti p oslovski knjižici. Tovariš umorjenega je prišel zjutraj k Celcerju in zahteval obe obrtni knjižici, češ da se njegov tovariš umiva. Nato je izginil brez sledu, na skednju pa so našli 1 njegovega tovariša umorjenega. Pobeglega krošnjarja, ki je po vsej priliki morilec, iščejo sedaj orožniki. I važen izum 8t. ata Kličko v Slavonskem Brodu 0? .'krnila napravo za avtomatsko P'ranje in zapiranje železniških za-J0rn>c. Josip Kličko, ki je šofer, je n 'mil to napravo že leta 1932 ter jo j0nUdi! prometnemu ministrstvu, da J? Preizkusi. Eksperimenti so se dobro ftesli in brata sta izum še izpopolni . v zadnjih dvoh letih. Železniška za- vlak1'?8, 60 6ama zapre' ko 8e bliža 'no M*" Se oclpre> ko ie vlak šel mi* nudii belK'is'ko podjetje je že podlim ¿z,,mit0liema 100.000 frankov za • ki bo preprečil nebroj nesreč, vA0t1plošno »vede. avo!;,ko so potrošili nvstrijskl hitlerjev kaksno i trB°vci lahko pretočijo jevcij j^0'2'00 za avstrijskimi hitler-Pustiii ' 60 zadnje dni novembra za-v fíem¡?€st° ter nastopili potovanje se zatekli Avstrijski begunci, ki so CI Ueiii Upor pu íüjaiuviju- štirih mo v j'uliju- so namreč tekom nesecev potrošili v Varaždinu Jugoslavijo po izjalovlje- okr j f ( lih por • • mili.i°nov dinarjev, ki so j'd.- 1 za hrano> obleko, obutev Denar so baje prejemali 'iz Nem- H evadna nesreča povzročila smrt otroka N, a Pšati, pri Dolu, se je pripetila navadna nesreča, katere žrtev je po I dveletni sinček posestnika Ivana c^s<^£a>_Tonček po imenu. Sedel je na Za zaščito domačega dela Dne 2. decembra se je vršilo v Ljubljani veliko zborovanje obrtnikov, ki zahtevajo, naj se domače delo in domači izdelki zaščitijo pred tujo konkurenco. Zborovalci so ugotovili, da je izvoz jugoslovanskega blaga močno padel, ker so mu tuje države zaprle svoje meje z visokimi uvoznimi carinami, inozemski izdelki pa se uvažajo v Jugoslavijo in uničujejo domačo o-brt. Preko 30.000 tujcev je danes eapo slenih v Jugoslaviji in odjedajo domačim delavcem in uradnikom letno nad eno milijardo dinarjev zaslužka. MOŽA JE ZASTRUPILA Josip Husak iz Sente, premožen kmet, se je pred leti oženil z lepo Etelo Jablonsko. Za mlado in lepo ženo so se pa k malu začeli zanimati tudi Husakovi sosedje in zgodilo se je, da se je Etela zagledala v Mihajla I-Lusaka, sorodnika svojega moža. Fant jo je pogostoma obiskoval, nekega dne pa ga je mož zasačil; spoprijela sta se in je fant zbil možu dva zoba. E-tela je znala kmalu potolažiti moževo jezo, ljubčku pa se le ni hotela odpovedati. V začetku maja so imeli Husakovi domačo zabavo in na večerjo je bil povabljen tudi Mihajlo. Proti jutru.je gospodar začel tožiti, da mu je slabo, in legel je k počitku. Zjutraj so ga morali odpeljati k zdravniku, ki mu pa ni mogel več pomagati; črez dva dni je Josip umrl. Ljiudje so začeli govoriti, da Husak ni umrl naravne smrti, in oblasti so uvedle preiskavo, ki je sedaj ugotovila, da je bil mož zastrupljen. Areti-ilra so Etelo, ki je pri zasliševanju priznala, da je moža zastrupila, ker je hotela nemoteno živeti z Mihajlom. VESTI S PRIMORSKEGA Aretacije na Proseku Nekaj fantov s Proseka in bližnje okolice se je bilo odpravilo 18. novembra na izlet v Vipavsko dolino. V veseli družbi so prepevali slovenske pesmi, ko jih je slišal neki fozdni čuvaj, fašist, ki je brž poročal v Gorico, da je skupina slovenskih izletnikov prišla delat "protidržavno propagande" na Vipavsko. Oblasti so uvedle preiskavo ter po nekaj dneh aretirale nekega fanta iz Barkovelj, čigar ime doslej še ni znano. Tržaška kvestura je potom te aretacije izvedela še za imena ostalih fantov ter je 25. novembra zjutraj aretirala naslednje mladeniče: Cibica Milka, starega 25 let, cerkvenega pevovodje pri Sv. Križu, Škabarja Josipa, 29 let, posestnika, Furlana Karla, 32 let, vrtnarja, Miliča Alojza, 23 let, mizarja, Miliča Antona, 25 let, posestnika, Lukšo Franca, 24 let, brivca, Pirjevca Karla, 24 let, mehanika, Bukavca Viktorja, 27 let, zidarja, vsi s Proseka; Begenta Joška, 32 let, pomorščaka, s Kontovelja. Prijetih je bilo torej vsega deset fan tov, katerih starši so v velikiR skrbeh za njihovo usodo, ker dobro vedo, kak šnih metod se poslužujejo italijanske oblasti napram našim ljudem. Po ječi — konfinacija Stanko Cok, iz Londerja pri Trstu, je bil svoj čas obsojen na deset let zapora. Ker so mu, radi amnestije, kazen nekoliko znižali, so ga izpustili iz ječe ter ga poslali v Trst. Tržaška Kvestura pa ga ni poslala domov, marveč ga je pridržala v zaporih. Oblasti so se obrnile do sorodnikov ter jih vprašale, ali so pripravljeni sprejeti Čoka v svojo hišo. Ko so dobile povoljni odgovor, so nastopile z drugo zahtevo. Hoteíe so, naj bi sorodniki prevzeli jamstvo, da Stanko Čok ne bo zbežal preko meje. Tega jamstva pa sorodniki nisa mogli dati, ko jim niti ni bilo dovoljeno, da bi se s Stankom dogovorili ter od njega izvedeli, kaj in kako misli. Badi tega je bil Čok obsojen na tri leta konfinacije, ki jo pokrajinska komisija utemeljuje z navedbo, da prizadeti nima kam iti... Težka nesreča Na stuni cesti pri Razdrtem se je dogodila 3. decembra težka nesreča. Tovorni avto neke italijanske tvrdke je zdrvel po cesti navzdol, ker so se mu utrgale zavore. Ustavil se je šele, ko je zadel v neko steno. Nesrečno naključje je hotelo, da se je tam nahajala v tistem trenotku Marija Mis-lej, stara 38 let in doma iz šent Vida nad Vipavo. Vozilo jo je tako stisnilo, da je bila v hipu mrtva. Aretacije radi protifašističnih letakov Dne 18. novembra so bili mnogi kraji v Vipavski dolini, v Brdih in na Krasu posuti z letaki, ki so pozivali ljud stvo k zadnjemu in največjemu odporu proti fašizmu, ker da pride kmalu dan osvoboditve. Nekatere ceste so bile naravnost posute z njimi tako, da so imeli razni policijski oddelki mnogo posla, preden se jim je posrečilo zabrisati sledove te drzne protifašistične propagande. Oblasti so izvršile nebroj aretacij. Več ur so bili zaprti tudi pisatelj Fran ce Bevk, odvetnik dr. Pavlica in Lojze Bratuž iz Gorice ter dr. Abram iz Tupelč na Krasu. Dr. Pavlina so izpustili šele črez dva dni. S temi dogodki so najbrž v zvezi vesti, ki jih vsebujejo pisma, prihajajoča iz raznih krajev Julijske krajine, v katerih naši ljudje zatrjujejo, da pričakujejo važne dogodke v najbližji bodočnosti. Arnaldovo drevesce z jugoslo vansko zastavo Iz Šempasa poročajo: Še tisto noč, ko se je raznesla po naši deželi vest o marsejski tragediji, sta zaplapolali na Arnaldovm drevesu črna in jugoslovanska zastava. O-gorčenje oblasti je bilo strašno. Zmi-sliti so si morali posebno maščevanje. Drugega dne so, po obsežnih preiskavah in aretacijah, sneli fašisti zastavi in ju vrgli na cesto. Tako je morala šolska mladina večina slovenska, s par ital. priseljenci, teptati ti dve zastavi. Toda to ni ostalo nemaščevano. Še predno se je obrnila noč., ni .bilo o arnaldovem drevesu ne duha ne sluha. Iz zemlje je štrlel le še izriti štor, a okoli njega posekano deblo in polomljeno vejevje. Svojemu ogorčenju fašisti ni so mogli najti izhoda. Vas je zgledala, kot v času vojne, pusta in prazna. Po cestah so krožili gor in dol le uniformirane!, ljudje pa so se raje držali doma in niso sili med sršene. Aretirali so mnogo domačinov,, a obdržali so jih le nekaj. So to večinoma fantje, ki jih ob vseh takih prilikah polovijo in pozaprejo. Toda tudi ti so izkazali svojo neprizadetost. Avstrijski kancelar Schuschnigg na komemoraciji bitke pri Lienzu it * it * it * Naše ljudi v Črnem vrhu še vedno zapirajo Koncem novembra so policijske ob- it it it it it it Italijanski duhovnik v Slavini Na zahtevo fašističnih oblasti je tržaški škofijski urad poslal v Slavino italijanskega kaplana, dasi je Slavina lasti izvršile nove aretacije v Črnem popolnoma slovenska vas in fara. Fa šistične oblasti so trdile, da je italijanski duhovnik nujno potreben radi priseljenih železničarjev in drugih I-talijanov. vrhu. Tudi te so v zvezi s slovenskimi knjigami, ki so jih našle oblasti tekom hišnih preiskav. Dne 28 novembra so pozvali brzojavno v Gorico ženo že aietiranega Rudolfa Karla iz Lomov. Pozvali bo jo, da naj pride v Gorico v zadevi svo jega moža. Nazaj domov pa se ni vrnila. Med potjo so ji napovedali aretacijo in jo odvedli v zapore. Brzojavko ji je poslala policija sama. Pet o-trok Rudolfa, starih od 5 mesecev do 5 let je ostalo tako čisto brez vareta, brez očeta in matere. Za Rudolfovo ženo so aretirali kmalu Tominca Maksa in Tratnika Franca, bivšega šolskega upravitelja. Opol noči so prišli po Jakoba Hladnika iz Lomov in čevljarja Kavčiča Maksa iz Zadloga. Vilktor Rudolf, bivši paštni upravitelj, ki je bil že aretiran in izpuščen, je bil ponovno odveden v zapore. Kazen prvačkovski godbi Godba v Prvačini ne bo smela nastopati celi dve leti. Tako so odredile oblasti, ker godci niso hoteli svirati na ceremoniji, ki so jo priredili fašisti dne 28. oktobra, povodom obletnice pohoda na Rim. Kaplan Barbiš ni bil konfiniran ★ ★ & ★ Izseljensko društvo „Tabor" vabi cenj. rojakinje in rojake na prireditev, ki se bo vršila jutri, 6. januarja 1935, v društvenih prostorih ul'. Paz Soldán 4924. Začetek od 5. popol. SPORED: ptička", mešan 1. "Le pevaj, pevaj, zbor. 2. "Vsi so prihajali", mešan zbor s so-lospevom za sopran. 3. "JTTNAKI", šala v enem dejanju. 4. "Pevčeva spomladanska", moški zbor. Poročali smo pred nedavnim, da je j 5. "Slovan na dan!", mešan zbor. bil kaplan Rudolf Barbiš, župni upra- vitelj v Bergonu, konfiniran. Vest pa ni bila točna, marveč je g. Barbiš dobil le policijski opomin za dve leti; to pomeni, da ga konfinirajo, ako se jim bo zdelo, da se ne obnaša tako, kakor oni hočejo. Opomin je dobil, ker je dovolil, da ga šolski otroci pozdravljajo v hrvaškem jeziku z besedami "Hvaljen tfsus!", ne pa z riml-janskim pozdravom, kaikor je predpisano. .. Poplave je povzročil tajlun v . mdokini. Več mest je bilo pod vodo. Slika kaže eno izmed ulic v Vinhu, spremenjeno v reko. NENAVADEN REKORD V vasi Dugo Brdo blizu Sarajeva je kuhal kmet Stipica Kapetanovič žganje, ki ga je s svojima prijateljema sproti pil. V šesti dneh so popili nad 100 litrov. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Clínica Médica "SLAVIS" Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želodčnih in srčnih bolezni. SPOLNE BOLEZNI (Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu. Zloglasna Kureta so spravili v ječo Občinski stražnik dolinske občine Ivan Kuret, fašist in ovaduh, da mu ga skoro ni bilo para, je prav dobro znan ne samo v Dolini, marveč tudi daleč na okoli po vseh vaseh. Prizadejal je našemu ljudstvu toliko hudega, kakor malokateri italijanski fašist sam. Iz Ricmanj prihaja vest, da so tega možakarja sedaj spravili v ječo, kjer bo moral presedeti celih petnajst let in bo torej imel dovolj prilike in časa, da razmišlja o svoji črni preteklosti. Kaj je storil tako znamenitega, da so se ga sedaj celo fašisti ustrašili, ni znano. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju Facundo Quiroga 1275. Dock Sud I*************************** Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakem svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles G. "DAMOKLEJEV MEČ", zabavna veseloigra v enem dejanju. Po sporedu ples in prosta zabava. Svira orkester 'Tabora". Vstopnina samo $ 0.50. člani imajo prost vstop. K udeležbi vljudno vabi Odbor. PRIPOROČAJTE Novi list! Zobozdravnika Dra. Dora Stunojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 1723 lllll» Govorimo Jugoslovanske Jezike in spreje mamo od 10. — 12. uro ter od 3. — 7. popoldne ZMERNE CENE OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retiro — 1619 mm. * * * **************************** ROJAKI!! pri živcu \ v znani restavraciji, boste najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lepi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL ¿IVEC paternal Osoiio 5085 Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začenja pri ul. Dorrego 931, vi-Sina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 ir. 2094 krojacnica P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) III KROJACNICA IN TRGOVINA GORICA Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah. Delo in postrežba prvostna. • Priporoča se fran leban Avda. del Campo 1080 U. T. 59-3102 Buenos Aire» KROJAČ Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. Obleke od ? 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10 do 28. Delo prvovrstno. Blago iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—4271. 0000020102020102000102000100020100010000005323482348232323020101000201000001000202010102020101000002010100010123485323235323534823234848232323484823532323235323482348232323482348010102020153010202020223000101020001010200 NOVI LIST r ZA POUK IN ZABAVO NEKAJ O PAPIRJU Pravijo, da je poraba papirja do gotove meje merilo civilizacija pri različ nih narodih. Ako to drži, velja za Ze-dinjene države precej visoka mera civilizacije, ker se računa 175 do 225 fun tov papirja na osebo y enem letu. Izdelava papirja je po velikosti na šestem mestu med vsemi industrijami v Zedinjenih državah. Pred iznajdbo papirja so za pisanje raznih dokumentov rabili pergarnent, to je ustrojene živalske kože. Še poprej so pisali na mehke glinaste ploščice, katere so potem žgali kot opeko. V rimljanski dobi so se posluževali tudi z voskom prevlečenih tablic, na katere so pisali s črtaloin. Stari Egipčani so izdelovali papir iz papirusa, neke močvirsko rastline, ki še zdaj ■ ■ >i. rr,ste, y Nubiji, Etiopiji, v jordanski dpljni in. v Ciciljji. Iznajdba pravega papirja, ki je bil podoben današnjemu, se navadno pri pisuje Kitajcem. Za njimi so bili A-rabci, ki so se najbrž naučili te umetnosti od kakšnega ujetega kitajskega izdelovalca papirja., V Evropo je bila zanešena umetnost izdelovanj® papirja po Mavrih, ki so prišli v Španijo leta 711 in ji gospodarili do leta 1492, Od tam se je ta u-metnost zanesla v ostalo Evropo in druge dele sveta. , V letu 1900 je Francoz Luis Robert iznašel način izdelovania papirja v obliki dolge nepretrgane plahte. Iznajdbo je kupil Anglež Fourdrinier in izgo tovil tozadevni stroj. Isti proces, dasi močno izboljšan, je še danes v rabi. Moderni stroj za izdelovanje papirja izdela v eni minuti 300 palcev širok in 1,'iOO čevljev dolg trak papirja; v 24 urah ga izdejo tak stroj 150 ton. Dandanes se večina papirja izdeluje iz lesa oziroma lesne kaše. Prvotno so ga izdelovali iz cunj, zato je bil pri meroma zelo drag. Izdelovanje papirja požre vsako leto ogromne gozdove drevja. Zato so zadnja leta začeli iskati razna nadomestila za les. Precej dober papir v novejšem času že izdelujejo i z koruzne slame, iz žitne slame in raznih trav. Glavna sirovina za večino papirja pa je še vedno les. Dandanes bi brez papirja skoro ne mogli biti. Rabi se za knjige in liste, r/ ŽENSKI KOTIČEK LJUBEZEN IN DELO Pogosto se vidi, kako postaneta dva človeka, ki sta bila v samskem stanu vesela in družabna, v zakonu kar iznenada drugačna: otožna, brez prejšnjega zanosa, razdražlji-va in zagrenjena. Kako se je moglo to zgoditi, ko sta vendar sklenila zakon v obojestranski ljubezni? Žena ljubi, samo ljubi, mož pa ima razen tega še drugo delo!" V teh pesnikovih besedah je skrit glo bljiv vzrok, zakaj izgine iz tako velikega števila zakonov veselje. Mož hrepeni po delu, žena po ljubezni. Največjo vlogo v moževem življenju ima ustvarjalno delo. Središče ženinega življenja pa sta ljube-"pn in otrok. Res da ve dandanes skoraj vsako mlado dekle, kaj pomeni poklicno delo in kako zavzame vsega človeka. In vendar pozabi na to, ko doživi, kot prava žena, ljubezen in materinstvo. Največja napaka, ki jo zagreši to liko mladih žen, je v tem, da pričakujejo od moža isto, kar same doživljajo, namreč samo ljubezen, ki jim, je pa on ne more dati, že po svojem značaju ne, vsaj trajno. Delo, poklic, gospodarski in duševni interesi morajo zavzeti v njegovem življenju večino časa, če se hoče uveljaviti v življenskem boju in se povspeti tja, kamor hrepeni. Zato ljubeča mlada žena ne sme takoj misliti, da moževa ljubezen do nje popušča, če ni zmeraj le pri njej z vsemi svojimi mislimi in občutji, kakor v času pred izpolnitvijo. On je samo vstavil ljubezen v svoje življenje, da mu bo opora, iz-podbuda in razveselijevalka. In prav ta zavest naj ženo osrečuje in ji jasno pokaže, kako zelo pomembna je postala za moževo življenje. Dvo mi, večno stokanje in očitki: "Ne ljubiš me več kakor prej" pa enako ubijajo njega in njo napravijo nesrečen tisti zakon, ki bi bil lahko, ob količkaj večji uvidevnosti z ženine strani, pravi raj. naj se z otrokom resno pogovori, da bo tovariša, ki ga kvari, pustil. Če čuti otrok do vzgojitelja količkaj ljubezni in spoštovanja, ga bo ubogal. Migljaji za hišne gospodinje Iiaržunaste preproge prav lepo o-čistiš prahu in madežev z ruskim čajem. Kupi 1|4 kg slabše vrste čaja in ga namoči v gorki vodi, preprogo dobro otresi in jo položi na tla, posuj jo z vlažnimi čajnimi listki in z navadno metlo toliko časa pometaj čaj po preprogi, dokler se ti zdi čista. Na ta način bo preproga dobila spet tudi svojo svežo barvo. Lasje se lepo svetijo, če jih vsak dan pridno krtačimo. Nekatere film ske "zvede" so baje delale tako in dosegle lepe uspehe. Testo za gibanico ("štrudelj) mo raš napraviti iz stare, suhe moke. Ako ga zamesiš iz sveže moke, se slabo vleče in se trga. ZA NASE KUHARICE ZA V JUHO Mešaj, da se osmetani, 3 in pol dkg masla, dodaj dva rumenjaka, 2 žlici moke, 2 žlici mleka, nekoliko soli (mešaj najprej 1 rumenjak, 1 žlico mleka, 1 žlico moke, pozneje še ostalo) in nazadnje sneg 2 beljakov. Peci svetlorumeno; ko se je ohladilo, zrezi lepe rezine in pokla-daj v juho. * Napravi sneg dveh beljakov, primešaj polagoma 2 rumenjaka, 2 žlici moke, nekoliko soli ter stopljenega in pohlajenega masla. Speci v zmerni peči, zrezi in devaj v juho. * # ¥ # * # Dragi starši! Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu. ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) Pazi, s kom se otrok druži! Otroci morajo imeti prijatelje. 2e v naravi mladih bitij je, da se oklepajo enako starih. Naloga staršev je, da na ta prijateljstva pazijo. O-troci radi posnemajo drug drugega v dobrem in slabem. Vsak vesten vzgojitelj bo takoj opazil na svojem otroku tuje vplive. Če vidi, da so dobri, naj bo vesel, če so pa slabi, zs zavijanje, za škatlje, za razne posode in tisočere druge izdelke. Iz papirja so seveda tudi bankovci; žal, da •c te vrste papirnih izdelkov med nami najmanj! KROJACNICA LEOPOLD USAJ Vam nudi najboljšo postrežbo. Na izbero imate vsakovrstno- Jilago. Zmerne cene. Diplomirana Krojacnica GARMENBIA 4973 — PATERNAL (Pol kvadre od postaje) J iin u ■ ii SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES (Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene - Vsak rojak je dobrodošel - MALI OGLASI KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal SLAMNIKI OD $ 1.95 DALJE ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Nueva York 37B6 (blizu postaje V. Devoto) UT. 50-0944 PREKOMORSKA POSTA Iz Evrope dospejo 8. Cabo S. Antonio, Mte. Sarmiento in Florida 11. Cte.. Grande, H. Monarch 12. Belvedere 15.Gral. S. Martin Proti Evropi odplovejo I ri ; si Iti ci i. v: Iž( !Vl i ta j V{ Idi i o< k h I V fsk 10. And. Star, Zeelandia in H. Patrio!:!" 11. Cap Norte t te 15. Florida 10. Cte. Grande ROJAKOM V VILLA DEVOTO se priporoča slovenski mlekar JOSIP BREZAVŠČEK Raznaša sveže in pristno mleko na dom. Točna in vestna postrežba. Pje. Nene 1973 — Villa Devoto. Novo vrsto nabrežne igre so izumili v Kariforniji DR. MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Rawson in Sala-Lerry. — Clínica General de Niños. 1 inogasta 5744 UT. Liniers 548 KROJAČ, diplomiran v Bs. Airesu, Vam napravi obleko po najmodernejšem kroju in po najnižji fceni.Rojakom se priporoča: JOSIP F A G A N E L, Soliš 1235 (blizu trga Constitución). fli] ® je