NAŠA TRIBUNA "Kmečki glas" o kmetijskih investicijah V številki z dnc 11. januarja 195? je ob-javil iKmečki glas«, glasilo Glavne za-druine zveze Slovenije, uoodnik z naslonom tZakaj 7iiso bili lani izkoriščeni kmetijski skladi?*. Gre za malerijo, za katero se naša jaonost po pravici zelo zanima in o kateri je 7c bilo precej napisanega. Dotikamn se tega članka zato, ker se nam. zdi, da omenjeni unodnik na postav-Ijeno vprašanie skoraj ne odgovarja, med-iem ko objaolja ncke sfvari nepopolno, ali pa jih napačno iolmači. Kaj preiDzaprav pram >Kmečki glast? Med drugim trdi, da so sredstva name-njena za razvoj kmetijstva v letu 193? nezadostna. da bi morali srraditi tovarne nmetnih gnojil. namesto da uvažamo za rlrage devize umetna gnt>iila iz inozem-stva, da bi tnorali dati večja sredstva za osuševanje in namakalna dela in več vla-gati v preprečevanje erozije in za boljše izkorišranje zelo rodovitne zemlje trav-nikov in .pašnikov. Precej čudna stvar je, da »Kmečki glasc kot zadružni list v svojem članku z nobe-no besedo ne omenja nalog in vloge za-družnih organizacij pri tako važnem po-slu, kakor so investicije v kmetijstvu, temveč samo ugotavlja, da se ne bi zgo-' dila »nobena gospodarska naoaka. če bi vee investirali v kmeti.fstvo,ir, da bi morali dati ve5 svobode kmetijskim organizaoi-jatn in izenačiti stopnjo prispevkov inve-stitorjev itd. (Nadaljevanje na 13. strani) NASA SKUPNOST stran 11 24. II. 1957 •*•¦'• (Nadaljevanje z 11. strani) Moramo pa reči, da bo teiko najti koga, ki ne bi sogLašai, da niso srcdstva, ki jih. sedaj vlagamo v kmetijstvo, še zadostna. Vsi soglašamo, da je naše kmetijstvo spo-sobno aibsorbirati tudi še večja sredstva. Gre pa za to, kako bomo izkoristili vsa ta »redstva, pa da bo to nc samo v inte-resu pospeševanja napredka kmetijsiva in povečanja kmetijske proizvodnje, tcm-več prav tako v intcresu socialistične preobrazbe vasi. Zdi se na.ni, da jc v oine-. njenem uvodniku ta poslednji moment preveč zapostavljen. Točno je, da sred-stva, namenjeaa kmetijstvu še niso za-dostna, da so pred nami zelo vclike na-loge na področju melioracij, namakanj in sploh bonifikacije zemljišč ter na pod-ločju boja proti eroziji itd. Toda, tu je vprašanje, kakŠne so naše objcktivne ma-terialne možnosli in ali nc bi povzročila dodelitev na primer ene milijardc več kmetijstvu na drugi strani obilno škodo. To, kar je skupnost laliko izločila za kmetijstvo, je izločila v družbenem planu. KaT je niogla napraviti z angažiranjem dodatnih sredstev iz inozemstva, je na-pravila. Točno je, da za letošnje leto iii določcna gradnja uovih tovarn umctuili gnojil. V nesigiiMiost pa tu ni mogoče iti. Načrti so tu in kolikor bodo srcdstva za-gotovljena, bodo realizirani. Treba je pri-pomniti, da se navadno pozablja na izred-no velika sredstva (letos so se dvignila od laaskih 18.860 milijonov na 19.500 niilijo-nov), ki jih investiraino v kmetijstvo v obliki regresa. Sredstva splošnega inve-sticijskega sklada so bila povečaiia od 15.8 na 22.5 niilijarde, znatno pa bodo povečani tudi okrajni in republiški skjadi za investicije v kmetijsivu kakor tudi sredstva v skladih za pospeševanje kme-tijstva. Skupna druž.bena srcdstva za knietijstvo znašajo okrog TO milijard. Te-me-ljno vprašanje sedaj je, kako izkori-stiti raz.položljiva srcdstva, da bi dosegli najugodnejše rezultate v najkrajšem času 3ie pozabljajoč pri tem, kar je razum-Ijivo, niti na dolgoroone nalogc. V tem sklopu je potrebiio stvarno videti tudi to, ali so vsi veljavni instrunienti najprimer-nejši. Morda pa je še prej in še bolj treba videti, ali so pripravljeni vsi činitelji, ki naj ta velika družbena sredstva upora-bijo in anga/.irajo ol) njili tudi maksimum lolcalnih srcds-tcr. Mcd iemi činitelji so najra/nejši Jjudski