1 • 
1 
/ 
1 
1 
1 
1 
/ 
1 
/ 
' ) 
1 , . 
/ 
/' 
. 
/ 
STROKOVNA REVIJA 
Gozdarski veslnlk 
SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT 
SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY 
L E T O 1981 • L E T N 1 K XXXIX o S T E V 1 L KA 1 
p. 1- 48 
Ljubljana, januar 1981 
VSEBINA 
Mag. 
Janez Pogačnik 
Cveto Vel ikonja 13 
IN HAL T - CONTENTS 
Urejanje gozdov in prostora v Za-
hodni Nemčij i 
Forsteinrichtung und Raumge-
staltung ln Westdeutschland 
Forest inventory and space shap-
ing in West Germany 
Združevanje kmetov lastnikov ~oz­
dcv v temeljno organizac ijo koope-
rantov za gozdarstvo 
Associat ion of !armes-forest owners 
in the fundamental cooperative or-
ganizatlon in forestry 
Dr. Amer Krivec 20 Perspektive razvoja v tehnološkoor-
ganizacijskem kompleksu zasebnega 
sektorja gozdarstva 
Marja Zorn 30 
Lado Eleršek 34 
Uredništvo 39 
40 
42 
44 
45 
Ti sk CGP Delo LJu.blj ana 
The deve lopment perspectives ol 
the private forestry secto r in the 
technological organization complex 
Aktualne raziskave - Gozdarski 
knj ižn ični sistem v Sloveniji 
Kontejnerska proizvodnja sadik na 
Finskem in semenarstvo na ~ved­
skem 
Propozic ije Gozdarskega vestnika 
Strokovni obiski 
Iz domače in tu je prakse 
Književnost 
Zapis na bukvi 
Gozdarski vestnik Izdaja 
Zveza Inženirjev ln tehnikov 
gozdarstva in lesarstva 
SR Slovenije 
Uredniški svet: 
Marjan Trebežnik, predsednik 
mgr. Boštjan Anko 
Bran ko Breznik 
Janez Cernač 
Razka Debevc 
Hubert Dolinšek 
Viljem Garmuš 
dr. Franc Gašperšič 
Marjan Hladnik 
Marko Kmecl 
Vitomil Miku l etič 
mrg. Fran jo Urleb 
Uredniški odbor; 
mgr. Boštjan Anka 
dr. Janez Božič 
Branko Breznik 
Marko Kmecl 
dr. Amer Krivec 
dr. Dušan Ml inšek 
dr. Iztok Winkler 
Odgovorni urednik 
Editor ln chief 
Marko Kmecl, dipl. Inž. gozd. oec. 
Uredništvo in uprava 
Editors' address 
YU 61000 Ljubljana 
Erjavčeva cesta 15 
liro račun - Cur. acc. 
50101-678-48407 
Letno izide 10 števi lk 
1 O issues per year 
Letna naročn i na 210 d in 
Za ustanove in podjetja 700 din 
za študente 100 din in 
za inozemstvo 420 din 
Ustanovitelj ici revije sta Zveza 
inženirjev ln tehnikov gozdarstva 
in lesarstva Slovenije ter Samo-
upravna interesna skupnost za 
gozdarstvo Slovenije. 
Poleg njiju denarno podpira Iz-
hajanje revi je tudi Raziskovalna 
skupnost Slovenije. 
Po mnenju republiškega sekre-
tariata za prosveto ln kulturo 
(št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za 
GV ni treba plačat i temeljnega 
davka od prometa proizvodov. 
UDK 634.0.61 (430) +634.0.911 (430) 
UREJANJE GOZDOV IN PROSTORA 
V ZAHODNI NEMčiJI 
Janez Po g a č n i k (Kranj)* 
Pogačnik, J.: Urejanje gozdov in prostora v Zahodni Nemčiji. 
Gozdarski vestnik, 39, 1981, 1, str. 1-12. V slovenščini s povzetkom v nem-
ščini. 
Sestavek opisuje zapažanja s specializacije v Zahodni Nemčiji. Avtor 
podrobneje opisuje nekatere strokovne posebnosti s področja urejanja 
gozdov in okvirnega gozdarskega planiranja. Ceprav je urejanje gozdov 
zadeva vsake posamezne zvezne dežele, pa imajo vse enak znanstveni 
in metodološki pristop. Delo poteka v faznem zaporedju in to: postavitev 
cilja, ugotavljanje stanja, prognoza razvoja in neposredno planiranje raz-
voja z usmeritvami. 
Obvezno okvirno gozdarsko planiranje mora usmerjati razvoj vseh 
funkcij gozda z varovanjem, vzdrževanjem in zboljšanjem strukture gozdov. 
Na ta način se vključuje v razreševanje problematike bivanja in okolja. 
(Kartiranje gozdnih funkcij in planiranje gozdnogospodarskih ukrepov). 
Pogačnik, J.: Forest inventory and space shaping in West Ger-
many. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 1, pag. 1-12. ln Slovene with summary 
in German. 
The article describes the course of special training in the sphere of 
forest informatics and forest inventory in West Germany. The aulhor gives 
some details concerning professional specialties from the areas of forest 
invenlory and basic forest planning. The characteristic feature is the fixa-
lion ol the forest inventory lo an individual federal unit, all the federal 
units having the same scientific and methodological approach. The work 
has the tollowing successive stages: fixation of the objective, establishing 
of the initial situation, prognosis of the development, and the direct 
planning combined with guidelines. 
The obligatory basic forest planning l1as to give guidelines for the 
development of all forest functions by protection, maintaining and improve-
ment ol the forest structures. Thus it becomes a functional part within the 
problems to be solved concerning the life within the environment (mapping 
of forest functions and planning of forest menagement measures). 
1. Uvod 
Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v dogovarjanju z nemškimi 
oblastmi organiziral desetdnevno specializacijo s področja gozdarske informatike 
in urejanja gozdov za pet slovenskih strokovnih delavcev, ki delajo na tem 
področju. 
* Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Kranj, 64000 Kranj, YU 
1 
Osnovni namen specializacije je bil, da udeleženci spoznajo, v kakšni meri 
se je gozdarska informatika in urejanje gozdov razvila v Zahodni Nemčiji in to 
stanje primerjajo s stanjem in usmeritvami v Sloveniji. To pa naj bi pomagalo 
pri usmeritvi in dopolnitvi urejanja gozdov in gozdarske informatike v SR Sloveniji 
v povezan in bolj enoten sistem. 
2. Opis nekaterih strokovnih značilnosti za področje urejanja gozdov 
2.1. Urejanje go:zdov 
Stanje urejanja gozdov smo spoznali v štirih deželah Zahodne Nemčije (Bayern, 
Baden-Wurttenberg, Hessen in Nordrhein-Westfalen). Značilno je, da je urejanje 
gozdov vezano na določeno deželo, vendar tudi med njimi ni osnovnih razlik; 
enak je znanstveni in metodološki pristop: posamezni plani (sestoj) in skupni 
plani (n. pr. obrat). Posamezna vprašanja pri sestavi in tudi način, kako rešujejo 
določena vprašanja, so po deželah nekolil<o različna. Vsi pa izhajajo iz naslednjih 
težišč: karte funkcij gozdov, karte integralne rastiščne osnove, kontrole gospo-
darjenja. 
Metodološko postopajo v faznem zaporedju kot pri nas, in to: 
1. postavitev cilja, 
2. ugotavljanje stanja, 
3. prognoza razvoja, 
4. neposredno planiranje - usmeritve. 
2.1.1. Postavitev cilja 
Na cilj vplivajo lastnik, privatnik, občina, dežela, zato ga morajo definirati v 
skladu z zahtevami in v okviru zakonskih določil. V cilj vključujejo gospodarske 
komponente poleg naturalnih, in sicer v okviru samostojnega področja urejanja 
gozdov (po dr. Speidlu). 
2.1.2. Ugotavljanje stanja 
Pri ugotavljanju stanja in obnovi podatkov je značilno, da v osnovi še vedno 
vse gradijo na starostnih razredih in na osnovnih drevesnih vrstah v sestojih 
ter donosnih tablicah, kakor tudi vzorčnem ugotavljanju vhodnih podatkov za 
izračun podatkov. Uporabljajo popisne liste, ki so pripravljeni za avtomatsko 
obdelavo podatkov. Popisni listi se po deželah nekoliko razlikujejo, vendar imajo 
v osnovi na enem listu združene enote: za prostorske opredelitve, rastišča, se-
stoje in stanje ter za planiranje. Na listu imajo priključene ključe vsaj za glavne 
podatke, če že ne za večino, ali pa je to ločeno na posebnem listu. 
Nekateri podatki se vnašajo iz osnov, drugi se določijo na terenu. Navadno 
je tudi za paleto ukrepov določen poseben ključ, ki se lahko še individualno 
dopolni. 
Navedem naj nekatere zanimive rešitve: 
pri opisu oblike sestaja se poslužujejo ključa z enojnimi ali dvojnimi števili, 
tako da v vsakem primeru s tremi mesti definirajo obliko sestaja; 
da se oceni 0/o sortimentov in višina poseka na hektar ali posek na povr-
šini mladovja; 
da pri gojitvenih delih označijo prioriteto 1-3 in enkratni ali dvakratni poseg 
na isto površino; 
da za"sestoj določijo več vrst ciljev, vsakemu pa dodajo rang. 
2 
Prehod mestnega jedra {Freiburg) v negovano naravno okolico. Foto J. Pogačnik 
2.1.3. Prognoza 
Pri napovedi razvoja je potrebno ugotoviti ne samo razvoj naturalnih kazalcev 
(površin, zalog, prirastka), pač pa tudi razpoložljiva sredstva, stanje v okolju, 
stroške, delavce itd. Upoštevati je potrebno, s kakšno intenzivnostjo želimo go-
spodariti in glede na vse to predvideti variantne možnosti razvoja sestojev. 
2.1.4. Vsebina ureditvenega načrta 
Iz vsebine ureditvenega načrtovanja bi navedel le nekaj osnovnih značilnosti. 
Predhodno naj omenim, da je urejanje obvezno za državne gozdove in gozdove 
družb in da je v glavnem urejevalna doba dolga 20 let. Menijo sicer, da je ta 
doba predolga in da bi jo bilo potrebno skrajšati na 10 let (vsaj revizijo etata 
in sprememba karte). 
Privatnik doplača za ureditveni načrt k stroškom urejanja glede na velikost 
posestva. Zato dobi načrt in tri barvne karte v merilu 1 : 10.000 ali 1 : 5000 ali 
vsaj dve črno-beli karti. Pri urejevalni službi združuje ponekod ena sama oseba 
dela na rastiščnem kartiranju in kartiranju gozdnih funkcij, ugotavljanju stanja 
površin in sestojev in analizi donosov. Drugod pa spet ločujejo rastiščno karti-
ranje in kartiranje gozdnih funkcij. Delo se odvija v sekcijah z intenzivno vklju-
čitvijo terenskih delavcev. Centralne službe nosijo težo usmerjanja in zaključnih 
pogovorov pri sestavi plana. Napravijo mrežni plan, v katerem so vključeni vsi 
sodelujoči glede na delovna mesta in zaporedje del. 
Osnovni deli ureditvenega načrta so: 
pomožni popis ni listi; 
osnovne karte; 
tabele popisov sestojev; 
3 
izhodne tabele; 
splošni tekst. 
Značilno je, da se praviloma kot sestavni del načrtov izdelujejo (tiskajo) 
štiri vrste barvnih kart: 
karte gozdnih funkcij; 
sestojne in gospodarske karte (vrste gospodarjenja in dobni razredi po 
gosp. drevesnih vrstah): 
karte rastiščnih tipov (navodila za rastiščno kartiranje); 
ciljne (gospodarske) karte (po ciljni drevesni vrsti); 
Tabele popisov sestojev izpiše računalnik - opise rastišč, sestojev in ukre-
pov tudi verbalno. Izhodne tabele površin, stanja lesnih fondov in ukrepov dife-
rencirajo glede na starostne razrede in drevesne vrste. Etat prikazujejo v neto 
količinah in plan donosov je najpomembnejši del usmeritev v načrtu. Opisni 
del je v skrajšani obliki in vsebuje tudi osnovne podatke iz tabel. 
Pri vzorčnih merjenjih se poslužujejo ortogonalne mreže z relativnimi koordi-
natami za posamezne točke. 
Osnovna mreža je 200 x 200m. ln jo določajo glede na izhodiščno .točko. 
Po določeni smeri se izbere ploskev. Velikost ploskve je različna glede na 
debeli no drevja, in sicer v naslednjih odnosih, ki so prikazani v tabeli: 
debelina drevja 
pod 15 cm 
nad 15 do 30 cm 
nad 30 cm 
adius ploskve 
3,15 m 
6,31 m 
12,62 m 
površina ploskve 
Iz sredine ploskve se s pomočjo merskega traku (ali optično) izmerijo prsni 
premeri v smeri polmera ploskve na cm, natančno in ločeno po drevesnih vrstah, 
določi podsloj, nagib terena in ostali podatki. Pri mladju je površina samo 1 m2• 
Do višine 1,3 m določajo le vrsto drevja in število, debelina se ceni do 7 cm 
premera, nad 7 cm se meri. Na vsaki ploskvi se vzame tudi po eno srednje 
drevo vsake drevesne vrste za določitev višine in prirastka in navadno še eno 
debelejše drevo. Za ploskev se izračuna lesna zaloga, boniteta, prirastek, ciljna 
gospodarska vrsta itd. 
Za samo zbiranje podatkov pri urejanju gozdov in za spremljanje del je 
pomembna naturalna kontrola gospodarjenja in finančno planiranje ter kontrola 
stroškov. 
Naturalno kotrolo izvajajo letno (čeprav ne poteka povsem enotna evidenca), 
in sicer pri osnovnih podatkih poseka (m3), opravljenih obnovitvenih, negovalnih 
in varstvenih delih in to za posamezno opisno enoto in določeno skupino (npr. 
po vrsti donosov, drevesni vrsti ali starostnem razredu); realizacijo primerjajo 
s planom. Podatke dobi tudi inšpekcija. Odstopanja obrazložijo prav tako pri 
zaključku urejevalne dobe in ni posledic v obliki sankcij. 
Finančno planiranje v privatnem gozdu ima namen: 
zagotoviti kapital; 
obdržati plačilne sposobnosti v obdobju. 
V državnih gozdovih pa še: 
preizkušnja, če tehnični in gospodarski ukrepi posameznih planov vodijo 
k primarnemu skupnemu planu; 
določi!i stroške obratovanja. 
4 
Karte der Wa!dfunkt1onen Stan do rtstypenkarte 
Ureditvene gozdnogospodarske karte-izseki, ki Jih pripravljajo za področja z visoko 
razvitimi socialnimi funkcijami gozdov 
3.2. Odnos okvirnega gozdarskega planiranja do ostalih vrst planiranja 
Okvirni gozdarski plani morajo biti izdelani po zvezni in deželni zakonodaji 
na treh različnih ravneh. V navedenem pregledu je prikazana medsebojna pove-
zanost okvirnega gozdarskega planiranja z ostalimi planiranji na vseh treh 
ravneh. Primer velja za deželo Baden-WGrttenberg, vendar je podoben odnos 
tudi v drugih sedmih deželah, le da se vrste planov nekoliko razlikujejo. 
Pregled okvirnega gozdarskega planiranja po nivojih 
1. nivo: dežele 
Prostorsko planiranje Gozdarstvo Kmetijstvo Varstvo narave in deželno planiranje in nega krajine 
deželni razvojni plan gozdarski okvirni okvirni plan okvirni krajinski 
plan za deželo agrarne strukture program 
2. nivo: regije 
regionalni plan gozdarski okvirni okvirno planiranje okvirni krajinski 
plani za regijo agrarne strukture plani 
3. nivo: območje (okraj, 
zveza občin ali občina) gozdarski okvirni prvi plani razvoja krajinski plani 
plani uporabe tal plani za območje zemljišč 
Plani vseh nivojev tvorijo zaključen planski sistem. Gozdarski okvirni plani 
na nižjih ravneh (kot tudi plani ostalih planiranj) se napajajo iz informacij planov 
višjega nivoja, tako da ugotovljene probleme, cilje in ukrepe poglabljajo, raz-
členjujejo in razvijajo. Gozdarsko okvirno planiranje, ki ima napisana izhodišča 
v skupnem planu, tj. izdelku prostorskega plana, mora biti porok, da se upo-
števajo funkcije gozdov pri planiranju ukrepov širšega javnega pomena. To 
velja predvsem za programe in plane s področja prostorskega in kmetijskega 
planiranja ter planiranja gradenj, a tudi za plane in ukrepe drugih institucij, 
ki jih gozd neposredno ali posredno dotika (npr. planiranje agrarne strukture, 
krajinsko planiranje, planiranje rekreacije in prometa). 
3.3. Izdelava okvirnega gozdarskega plana 
Predmet okvirnega gozdarskega plana so funkcije gozda in od njih odvisna 
struktura gozda. Vse funkcije so medsebojno odvisne (sestavljajo tri osnovne 
kategorije: uporabne in varovalne funkcije gozda ter funkcije za oddih ali re-
kreacijo in jih je potrebno obravnavati kot celoto. Med elemente gozdne struk-
ture vključujejo naravne in socialnoekonomske dejavnike. Navodila za okvirno 
gozdarsko planiranje (Leitfaden zur forstlichen Rahmenplanung - FRP, Mun-
chen 1977) dajejo sistematično in v skrajšani obliki osnovno vsebino, dajejo 
pa tudi postopek in tehnične elemente za enotno opremo kart ter ključne no-
merične podatke o stanju in strukturi gozdov (pripravljeni obrazci za AOP na 
obrazcih A, B in C). Osnovna poglavja navodil so: 
Uvod, s katerim opredelujejo vsebino in naloge okvirnega planiranja gozdnih 
funkcij in gozdno strukturo, nivoje planiranja, planski in časovni okvir, a tudi 
odnos do ~ozd arskih in negozdarskih planiranj; 
8 
Terensko usklajevanje fotokarte. Foto J. Pogačnik 
planski proces, ki se začne s postavitvijo cilja, zbiranjem podatkov in raz-
delitvijo na planske okvire. Sledi presoja podatkov in sam postopek planiranja; 
razčlenitev planov tj. tekstnega dela in kart (karte gozdnih funkcij in karte 
ukrepov); 
zakonske posledice za gozdove različnih lastništev; 
priloge kot pripomočki pri planiranju. 
3.4. Kartiranje gozdnih funkcij 
Zaradi primerjave z začetim delom v Sloveniji pri vrednotenju gozdnih funk-
cij navajam kot primer osnovno vsebino karte ))zaščite površin« za Hessen. Na 
njej so označene naslednje osnove: 
Raba površin, kot so gozdovi, dragocene kmetijske površine, primerne za 
posebne kulture, obraste površine s sadovnjaki, vinogradi, resave s posameznimi 
drevesi ali grmi, travniki in pašniki, vrtovi, parki, hmeljišča. 
Površine, ki so povezane z zakonsko obveznostjo (1+11 in 111 stopnje), kot so: 
zaščitena vodna območja, poplavna območja, zaščitna območja zdravilnih vrel-
cev, vodna zajetja, varovalni gozd ob avtocestah, varovalna območja z naravno 
in kulturno dediščino, območje gozdov za rekreacijo (že zakonsko izločena) 
in naravni parki. 
Površine s posebnimi varovalnimi funkcijami l. in Il. stopnje, ki še nimajo 
zakonske zaščite, kot so: površine, pomembne zaradi zaščite vode, gozdovi s 
klimatsko, estetsko in imisijsko funkcijo, gozd s funkcijo varovanja tal, odprte 
površine, pomembne za klimo, za zaščito določene vrste in biotopov, rekreacijo 
ali krajinsko podobo. 
9 
Površina z rekreacijsko funkcijo l. in 11. stopnje, gozd za razvedrilo s poseb-
nimi oznakami letoviških krajev, ciljnih točk in razgledišč, pa tudi že urejenih 
ali planiranih parkirišč v gozdu, zaščitnih lop, igrišč, počivališč, kampingov, 
kurišč, športnih naprav, kopališč, živalskih vrtov. 
Karta je tiskana na topografski karti v merilu 1 : 50.000 z enotno grafiko v 
različnih barvah. Izdelala jo je služba za gozdarsko urejanje v Giessnu in de-
iovna skupnost za zboljšanje agrarne strukture v Hessnu. V podobni obliki smo 
na vsem območju srečevali že tiskane karte gozdnih funkcij (tudi v izvlečkih za 
seznanjanje javnosti). S temi problemi se sistematično ukvarjajo od 1974. leta. 
Po dobrih štirih letih dela je prišlo do tiskanih izdelkov. 
Pri delu upoštevajo navodila za kartiranje gozdnih funkcij (Leitfaden zur 
Kartierung der Schutz- und Erholungsfunktionen des Waldes - WFK, Munchen 
1974). Navodila sistematično urejajo varovalne funkcije gozda, funkcije gozda za 
oddih (rekreacijo), prostrana varovalna območja in površine, ki paj ostanejo 
kot gozd. Vsako od navednih področij (vsem funkcijam gozda) d~finirajo, raz-
členjujejo delovanje gozda, opišejo kriterije za razmejevanje-~ in opredelijo 
opozorilo za ravnanje z gozdom; navajajo tudi zakonske osnove in literaturo. 
Navodila vsebujejo v skrajšani obliki možne konfliktne cilje med različnimi 
funkcijami gozda, razpoložljivo literaturo in v dodatku: 
pregledno tabelo labilnih oblik s kriteriji za razmejitev, 
dodatek za razmejitev oddaljenosti pri varovalnem gozdu proti hrupu, 
priporočila za grafični prikaz različnih gozdnih funkcij. 
4. Zaključne misli 
V prispevku je v grobem zajeta vsebina informacij, ki so nam jih posredovali 
v ZRN. Množica informacij z vso literaturo , ki smo jo prejeli, pa je namreč 
preobsežna, da bi jo ta sestavek zajel v vseh podrobnostih . L:elel pa bi poudariti 
naslednje ugotovitve: 
1. Da je urejanje gozdov centralizirano in zelo enotno na enakih strokovnih 
in metodoloških osnovah, čeprav so specifične razlike vključene za vsako de-
želo. To omogoča sistematično, racionalno ter kvalitetno delo ter razdelitev 
delovnih opravil (centralno računalniško obračunavanje podatkov in vodenje 
naturalne kontrole, računalniški izpisi tabelarnega dela načrta, centralno tiskanje 
kart). 
2. Da je uzakonjena gozdarsko okvirno planiranje v sistem, ki je zaključen z 
ostalimi planiranji, ki ima namen ohranjevanja, vzdrževanja in razvijanja vseh 
funkcij gozda pri urejanju prostora. To planiranje opredeljuje gozdarsko politiko 
in strokovna navodila in pripomočke gozdnogospodarskemu načrtovanju . 
3. Da so v urejanju gozdov vključene v veliki meri tudi splošno koristne 
funkcije gozdov in tudi neposredni tehnični in ekonomski pogoji dela v 
gozdarstvu. 
4. Da na področju fotogrametrije niso dosegli le strokovno znanstvenih do-
sežkov, pač pa so tudi že izkušnje te tehnike uporabljali kot koristen pripomoček 
pri rednem urejanju gozdov, ugotavljanju specifičnih problemov v prostoru in 
pri inventurnem popisu gozdov in prostora. 
5. Da smo spoznali posamezne podrobnosti, ki so povezane v zaključenem 
sistemu pri delno različnih prijemih urejanja gozdov v posameznih deželah; 
10 
Objekt na področju, ki je izločen za rekreativne namene v okolici Bonna. Foto J. Pogačnik 
najustreznejše rešitve v posameznih členih so lahko koristna pomoč pri obli-
kovanju enotnega sistema gozdarske informatike in novega pravilnika o ure-
janju gozdov. 
6. Da bi v največji meri lahko črpali njihove rešitve s področja urejanja 
gozdov, ki smo jih spoznali v Giessnu in Siegburgu, saj zahteva tudi sprejeti 
sodobni koncept gozdnega gospodarjenja v Sloveniji v največji meri celovito 
gozdnogospodarsko načrtovanje, vključeno v širši družbeni prostor. 
Literatura 
Arbeitskreis Zustandserlassung der Arbeitsgemeinschalt Forsleinrichtung - Arbeitsgruppe Landes-
pllege: Le1tfaden zur Kartierung der Schutz und Erholungsfunktionen des Waldes , Munchen. 1974 . 
Arbeitskreis Zustandserlassung der Arbeitsgemeinschall Forsteinrichlung - Arbeitsgruppe Landes-
pflege: Leitfaden zur torstlichen Rahmenplanung, Munchen. 1977. 
Arbeitskreis Standortskartierung in der Arbeitsgemeinschaft Forsteinrichlung : Forstl ic he Standorls-
aufnahme, 3 ed . Landwirlschartsverlag GmbH Munster-Hiltrup, 1978. 
Henne, A .: Forsteinrichtung als betriebswirtschaltliche Planung und Kontrolle. Sauerlanders Verlag. 
Frankfurt am Mein, 1973. 
Hildebrandl, G.: Remote Sensi ng in Forestry. Frei burg. 1976 
FORSTEINRICHTUNG UND RAUMGESTALTUNG IN WESTDEUTSCHLAND 
Zusammentassung 
Das Zi el eines Fachbesuches einer Grup pe von slowenischen Forstleuten in West-
deutschland im Jahre 1980 war die lnformierung uber die Forsteinrichtung in vier 
Bundeslandern (Bayern, Baden-Wi.irttenberg, Hessen, Nordrhein). 
1 1 
Seitens zahlreicher anerkannter Fachleute in Munchen, NOrnberg, Freiburg, Giessen, 
Bonn und Siegburg wurden umfangreiche und zahlreiche lnformationen aus dem Gebiet 
der Forsteinrichtung, der forstlichen Informatik, Anwendung der Fotogrametrie und der 
Kartierung der Waldfunktionen gewonnen. Es wurde eine Menge an gedrucktem und 
Kartenmaterial vorgestellt sowie zahlreiche praktische Demonstrationen der Gelande und 
Buroarbeit als auch der auf wissenschaftlichem und fachlichem Gebiet erreichten Resuttate 
vorgefllhrt. Die Westdeutschen Erfahrungen werden als nutzlicher Behelf bei der 
Gestaltung einer einheitlichen forstlichen Informatik und bei der Umgestaltung der 
Forsteinrichtingsregelungen in Slowenien dienen konnen. Dazu wurden sich die in Giessen 
und Siegburg gewonnenen Erfahrungen am besten eignen. 
FOr Westdeutschland ist es charakteristisch, dass die Forsteinrichtung an ein bestimmtes 
Bundesland gebunden ist, wobei jedoch zwischen den Landern kein wesentlicher 
Unterschied besteht, da der wissenschaftliche und methodologische Zutritt Gberall gleich 
ist. Die Forsteinrichtung ist fUr die Staatswalder und Korporationswalder pflichtmassig. 
Die Einrichtungsperioden dauern in der Regel 20 Jahre, es wird aber gerechnet, dass die 
Revision der Etate und Karten alle zehn Jahre unumganglich ist. Beim Forsteinrichtungs-
dienst sind mancherorts die Standortskartierung, die Waldfunktionenkartierung, die Er-
fassung des FH:ichen- und Bestandeszustandes sowie Ertragungsanalyse in einer Person 
vereinigt. Atle Mittarbeiter sind in die Arbeiten einbezogen auf Grund eines Netzplanes. 
Die Forsteinrichtung verlauft nach folgenden Phasen: Zielsetzung, Feststellung des 
Anfangzustandes, Entwicklungsprognose, unmittelbarer Entwicklungsplan mit Richtlinien. 
Oberall bedient man sich der Schwerpunkte, wie der Karte der Waldfunktionen, der 
integralen Standsortkarten und der Bewirtschaftungskontrolle. 
Es bestehen einige interessante fachliche Charakteristiken indem die Datenerhebung, 
Analyse und Auswertung aufgrund von Altersklassen und Hauptbaumarten mit Hilfe von 
Ertragstafeln und Probeflachen erfolgen. Die Datenerhebungslisten unterscheiden sich 
untereinander einigermassen nach einzelnen Landern, werden jedoch mit Hilfe verschiede-
ner SchiOssel zur zentralen automatischen Bearbeitung geeignet gestaltet. Grundlegende 
Arbeitsbehelfe stellen gute Katasterkarten und Photokarten dar. Der lnhalt der einzelnen 
Plane ist Obersichtlich dargestellt. Zwecks Datenerhebung und Plandurchflirungskontrolle 
sind die naturelle Bewirtschaftungskontrolle, finanzielle Planung und die Kostenkontrolle 
von Bedeutung. 
Die forstliche Photogrammetrie wird bei der Ermittlung des Wald- und Raumzustandes 
herangezogen, aber auch bei der regelmassigen Forsteinrichtung, wo damit eine wesent-
liche Rationalisierung der Arbeiten erreicht wird, und bei der Behandlung spezifischer 
Raumprobleme (lmmissionen, Meliorationen, durchfUhrungforstlicher Massnahmen, Ele-
mentarkatastrophen usw.). 
Das Forstwesen findet seine Rolle bei der Raumgestaltung durch die obligate forstliche 
Rahmenplanung, Damit wird die Problematik der menschlichen Umwelt hinsichtlich der 
Sicherung der Forstwirtschaftlichen Flachen und deren wirtschaftlichen Moglichkeiten 
gelost, sowie auch hinsichtlich der Besserung des okologischen Einflusses der Walder 
auf die Umwelt und dessen Wertes fUr die Erholung. Die forstliche Raumplanung muss 
die Aufrechterhaltung und Entwicklung aller Waldfunktionen bel der Raumgestaltung 
verburgen. 
12 
UDK 634.0.923.4:634.0.924 
ZDRUžEVANJE KMETOV LASTNIKOV GOZDOV 
V TEMELJNO ORGANIZACIJO KOOPERANTOV 
ZA GOZDARSTVO 
Cveto Ve 1 i k on j a (Ljubljana)* 
Ve 1 ikon ja. C.: Združevanje kmetov lastnikov gozdov v temeljno 
organizacijo kooperantov za gozdarstvo. Go.zdarski vestnik, 39, 1981, 1, str. 
13-19. V slovenščini. 
Avtor obravnava možnosti vključevanja kmetov lastnikov gozdov v za· 
družne organizacije na osnovi zakonskih predpisov. 
Obravnava tudi možnost dopolnilne zaposlitve kmetov v gozdni proiz-
vodnji pri temeljnih organizacijah kooperantov v gozdarstvu. 
Ve 1 ikon ja, C.: Association of farmes-forest owners in the funda-
mental cooperative organization in forestry. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 
1, pag. 13-19. ln Slovene. 
The authors deels with the possibilities of including rarmers-forest 
owners in cooperative organizations using the existent juridical regulations. 
He deals also with the possibilities for the additional engaging of farmers 
in the forest production with the fundamental cooperative organizations in 
forestry. 
Načela o združevanju kmetov 
Nova zvezna in slovenska ustava, zlasti pa še zakon o združenem delu, dolo-
čajo okvirne norme o združevanju kmetov. Eno od osnovnih načel zadružništva, 
ki ga ustava in zakon o združenem delu uveljavljata, je popolna prostovoljnost 
združevanja. Po novi zvezni in slovenski ustavi kmetje lahko združujejo svoje 
delo in delovna sredstva v kmetijskih zadrugah (KZ) in drugih oblikah združeva-
nja kmetov ali pa jih lahko združujejo z organizacijami združenega dela (OZD). 
Zakon o združenem delu (ZZD) ponavlja in jasno opredeljuje to načelo, po kate-
rem kmetje svobodno odločajo o obsegu, trajanju in raznovrstnosti združevanja 
svojega dela, zemljišča, delovnih sredstev oziroma drugih sredstev glede na 
sporazumno določene potrebe skupne proizvodnje, uresničevanja drugih njihovih 
ekonomskih interesov in uresničevanje drugih ciljev njihovega združevanja. 
Zakon o združevanju kmetov (ZZD) prilagaja načela in norme ustave in za-
kona o združenem delu na slovenske razmere. Tako razvija načelo prostovolj-
nosti, ko v skladu z zakonom o združenem delu določa, da imajo kmetje pra-
vico] ne pa dolžnost~ da organizirajo temeljno zadružna organizacijo (TZO) v 
sestavu kmetijske zadruge (KZ) ali temeljno organizacijo kooperantov (TOK) 
v sestavu gozdarske delovne organizacije, čeprav so dani vsi pogoji za orga-
niziranje take organizacije. Delavci pa imajo po ustavnih določilih pravico in 
dolžnost~ če obstoje trije znani pogoji {320. člen ZZD), da organizirajo temeljno 
organizacijo združenega dela (TOZD}. Zakon o združevanju kmetov določa, 
da se tudi kmetje lastniki gozdov prostovoljno združujejo v temeljno organizacijo 
kooperantov. Nadalje razvija zakon o združevanju kmetov načelo socialne var-
nosti združenih kmetov v vseh oblikah združevanja kmetov v kmetijskih organi-
* C. V., dipl. inž. gozd., Zadružna zveza Slovenije, Miklošičeva ul. 4, 61000 Ljubljana, YU 
13 
zacijah ali drugih organizacijah združenega dela. Tako ima združeni kmet 
pravico do zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja v obsegu 
kot delavec v organizaciji združenega dela, če dosega z združevanjem dela in 
sredstev in iz drugih virov najmanj tolikšen osebni dohodek, kot je z zakonom 
določen najnižji osebni dohodek delavca in plačuje za to zavarovanje ustrezen 
prispevek. To določilo povzema tudi veljavni zakon o gozdovih. 
Združeni kmet - član ali kooperant 
Pojem združeni kmet, ki ga je uvedel zakon o združenem delu, povzema tudi 
zakon o združevanju kmetov. Po določilu ustave in zakona o združenem delu 
postane združeni kmet tisti kmet, ki združi svoje delo, sredstva in zemljo s po-
godbo o trajnejšem sodelovanju in samoupravnimi splošnimi akti TOK. To do-
ločilo povzemata tudi zakon o združevanju kmetov in zakon o gozdovih. 
Združeni kmet se s pismeno pogodbo dogovori z organizacijo združenih 
kmetov ali z drugo organizacijo združenega dela o določeni skupni proizvodnji 
za dobo, ki je daljša od enega leta, deli s to organizacijo dohodek in prevzema 
rizik v obsegu, kot je k dohodku prispeval s svojim delom in sredstvi. Ker je 
bistvena skupna proizvodnja, je pogoj za pridobitev lastnosti združenega kmeta 
združitev dela in sredstev. Po zakonu o združevanju kmetov si lahko pridobi 
lastnost združenega kmeta tudi član kmečkega gospodarstva, če živi in dela na 
tem gospodarstvu, čeprav združuje le svoje delo. 
Pojem združeni kmet je skupni pojem za člana in kooperanta organizacije 
združenih kmetov. 
Razlike med člani in kooperanti 
člani so ustanovitelji zadružne organizacije. Zaradi trajnejšega proizvodnega 
sodelovanja združijo kmetje svoje delo in sredstva ter ustvarijo kmetijsko zadrugo 
ali pa z delavci drugo obliko združenih kmetov (temeljno organizacijo kooperan-
tov, delovno organizacijo kooperantov). 
V tem primeru gre za lastno organizacijo, ker so jo sami ustanovili in zanjo 
tudi jamčijo. 
Kooperanti se na isti način kot člani vežejo na del skupne proizvodnje s 
pogodbo o trajnejšem proizvodnem sodelovanju. Kooperanti nimajo lastne orga-
nizacije, ker jo s statusom kooperanta ne morajo ustanoviti in tudi zanjo ne 
jamčijo. Torej kooperanti ne odločajo o ustanovitvi organizacije, v kateri zdru-
žujejo svoje delo in sredstva niti ne morejo odločati o njenem obstoju, v njeno 
poslovanje pa so vključeni le v tolikšnem obsegu, kolikor so se s pogodbo do-
govorili. Kooperanti lahko s pogodbo o trajnejšem proizvodnem sodelovanju sa-
mo sodelujejo s člani in delavci v zadružni organizaciji na področju kmetijstva in 
gozdarstva. Ustrezno s tem so pravice in dolžnosti v pogodbi in temeljnih samo-
upravnih aktih posebej opredeljene za člane in posebej za kooperante. 
TOK za gozdarstvo 
Po zakonu o združevanju kmetov se kmetje lastniki gozdov prostovoljno 
združujejo v temeljno organizacijo kooperantov (TOK) v sestavi gozdnogospodar-
ske organ_izacije, podobno kot se kmetje na področju kmetijske proizvodnje 
14 
.. 
združujejo v temeljno organizacijo kooperantov, ki je v sestavu kmetijske orga-
nizacije ali druge OZD. 
V zvezi s tem zakon o združevanju kmetov (ZZD) razveljavlja določbo zakona 
o gozdovih o obveznem organiziranju obratov za kooperacija (OK) oziroma 
sedanjih temeljnih organizacij kooperantov (TOK). To se pravi, da je odprav-
ljeno obvezno združevanje kmetov lastnikov gozdov na osnovi lastništva gozdov 
in se v temeljne organizacije kooperantov združujejo le tisti lastniki gozdov, ki 
se za to sami odločijo. Nespremenjene pa so ostale vse druge določbe zakona 
o gozdovih o pravicah in dolžnostih lastnikov gozdov. Pri tem je treba zlasti 
podčrtati določbo, da je gospodarjenje z gozdovi skupno za gozdove v družbeni 
in zasebni lasti. Za gospodarjenje z gozdovi pa se po zakonu o gozdovih šteje 
tudi promet z lesom. Torej mora kmet lastnik gozda, neglede na to ali je združen 
kmet ali ne, oddati ves les, ki napade v njegovem gozdu (razen lesa za ne-
posredno domačo porabo) temeljni organizaciji kooperantov. To določa tudi za-
kon o združevanju kmetov, ki v 44. členu pravi, da za kmeta, ki je lastnik gozda, 
pa ne izkoristi svoje pravice, da postane član ali kooperant temeljne organizacije 
kooperantov na področju gozdarstva, veljajo sklepi te organizacije, sprejeti v 
skladu z zakonom o gozdovih. Glede na to je tudi kmet lastnik gozda, ki se 
ni odločil, da postane član ali kooperant obvezen sodelovat s temeljno organi-
zacijo kooperantov v gozdarstvu, ker je vezan na gozdnogospodarske načrte in 
letne operativne plane te organizacije ter gozdnogospodarsko organizacijo kot 
celoto, ki gospodari z gozdovi na določenem gozdnogospodarskem območju. 
Kmetje lastniki gozdov se lahko združujejo v temeljno organizacijo koope-
rantov za gozdarstvo kot člani ali kot kooperanti. Združujejo se na osnovi 
pismene izjave o pristopu k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela in 
sredstev članov in delavcev v temeljno organizacijo kooperantov {TOK) za goz-
darstvo in s podpisom pogodbe o trajnejšem proizvodnem sodelovanju. Ker 
kooperanti ne morejo ustanoviti svoje zadružne organizacije, je nujno, da je v 
TOK določeno število članov. Pri tem nas ne sme zavajati zakonsko določeno 
ime te oblike združevanja TOK (temeljna organizacija kooperantov). Neglede 
na naziv organizacije obstaja možnost, da se kmetje lastniki gozdov zdužujejo 
v TOK za gozdarstvo kot člani in kot kooperanti ali pa samo kot člani. če se 
kmetje odločijo, da se bodo združevali v TOK kot člani in kot kooperanti, 
morajo v samoupravnem sporazumu in v ostalih samoupravnih aktih opredeliti 
pravice in dolžnosti za člane in za kooperante zaradi različnega ustanovitvenega 
razmerja s TOK. V praksi se zaradi nebistvenih razlik v pravicah in dolžnostih 
kmetje lastniki gozdov odločajo predvsem za člane. 
Zaradi skupnega gospodarjenja z gozdovi v družbeni in zasebni lasti, so vsi 
lastniki gozdov vezani na tisto temeljno organizacijo kooperantov za gozdarstvo, 
ki gospodari na območju, na katerem imajo svoje gozdove. Zato se kmetje 
lahko združujejo le v tistih TOK, ki gospodarijo z njihovimi gozdovi. Ne morejo 
pa se kmetje združevati v drugih TOK, kot je to možno na področju kmetijstva. 
Pogodbena proizvodnja 
Po zakonu o gozdovih daje v promet TOK za gospodarstvo ves les iz za-
sebnih gozdov, ki je namenjen za tržno proizvodnjo. To se pravi, da bo ne 
glede na prostovoljno včlanjevanje kmetov lastnikov gozdov v TOK tudi v bo-
doče ta organizacija zajemala celotno tržno proizvodnjo lesa. Zaradi uvedbe 
prostovoljnega članstva vsi tržni proizvajalci, zlasti tisti z manjšimi tržnimi pre-
sežki, ne bodo hoteli postati člani ali kooperanti TOK, ker za članstvo ne bodo 
15 
zainteresirani. Takih kmetov lastnikov gozdov pa je zaradi razdrobljenosti gozd-
ne posesti po številu zelo veliko. Ugotavljamo, da postajajo člani in se s po-
godbo o trajnejšem proizvodnem sodelovanju vežejo na TOK predvsem tisti 
kmetje lastniki gozdov, ki imajo letno nad 20m3 lesa za tržno proizvodnjo. To 
so tisti kmetje, ki jim dohodek iz gozda pomeni pomemben vir dohodka na 
kmetiji. 
Tabela i 
število tržnih proizvajalcev po obsegu tržne proizvodnje v letu 1977 število vseh 
lastnikov 
gozdov 
21.294 
45% 
106.470 
iO% 
12.730 
27 °/o 
nad 20m3 
12.807 
28% 
Skupaj 
46.83"1 
100% 
Obseg celotne tržne proizvodnje po skupinah glede na višino letne 
proizvodnje posameznih proizvajalcev v letu 1977 
190.950 
iB 0/o 
nad 20m3 
748.700 
72% 
Skupaj 
1,046.120 
100% 
250.345 
Tabela 2 
S predpostavka, da se bodo na osnovi pogodbe o trajnejšem sodelovanju 
včlanili v TOK le tisti kmetje lastniki gozdov, ki imajo obseg letne tržne pro-
izvodnje večji od 20m3 lesa, lahko sklepamo, da se bo včlani lo v TOK za 
gozdarstvo v Sloveniji od 12.000 do 13.000 ali skoraj 30 °/o (tabela 1) vseh 
tržnih proizvajalcev. To predstavlja le dobrih 5°/o vseh lastnikov gozdov. Okrog 
70 °/o celotne tržne proizvodnje (tebela 2) bi v tem primeru dosegli iz pogodbene 
proizvodnje. Po izkušnjah iz preteklega obdobja, ko so bili vsi kmetje lastniki 
gozdov po zakonu o gozdovih obvezni člani obrata za kooperacija OK (se 
danji TOK), je veljalo, da so se vključevali v samoupravne tokove in tvorno 
sodelovali pri gospodarjenju le tisti kmetje lastniki gozdov, katerim predstavlja 
dohodek iz gozda pomemben del celotnih denarnih prejemkov na kmetiji. Glede 
na to lahko pričakujemo, da bo število članov pogodbenih proizvajalcev še. 
nekoliko nižje. 
Pogodbe o trajnejšem proizvodnem sodelovanju niso dovolj obvezujoče, ker 
v mnogih primerih nekatere obveznosti niso dovolj opredeljene. Na splošno lahko 
ugotovimo, da člani izpolnjujejo obveznosti iz pogodbe, če jim je dohodek iz 
gozdarstva ekonomsko pomemben. Samo ekonomski interes namreč ustvarja 
ustrezno pripravljenost za izpolnitev pogodbenih obveznosti. V nasprotnem 
primeru pa se odnosi med TOK in kmeti lastniki gozdov zreducirajo samo 
na oddajo lesa gozdnogospodarski organizaciji, k čemer jih zavezuje zakon 
o gozdovih. 
Pogodba ima neprimerno večjo veljavo, ko člani iz pogodbene tržne proiz-
. vodnje uveljavljajo popolno pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zava-
rovanje, kot ga imajo delavci v združenem delu. Taki člani pogostokrat pre-
vzemajo v skladu z zakonom o gozdovih poleg del pri poseku in izdelavi lesa 
za tržno ~roizvodnjo tudi druga dela v gozdu (gozdnogojitvena dela in dela 
16 
pri vzdrževanju gozdnih komunikacij). V takih primerih je kmetu pogodba 
o trajnejšem proizvodnem sodelovanju osnova za uveljavitev pravic do popol-
nega zavarovanja. TOK pa prevzema za takega člana obveznosti plačila pri-
spevkov samoupravnim interesnim skupnostim. Pogodba o trajnejšem proizvod-
nem sodelovanju vsebuje tudi pogoje za pokojninsko in invalidsko ter zdrav-
stveno zavarovanje. Vse pravice in dolžnosti so v taki pogodbi za obe strani 
trdno opredeljene, kar zagotavlja zanesljivost tržne proizvodnje in hkrati 
omogoča članom večjo socialno varnost S stopnjo večje socialne varnosti 
združenih kmetov se namreč večajo obveznosti tako kmeta kot tudi organi-
zacije, ki so predvsem proizvodne in finančne narave. Takšna povezanost 
med kmetom in organizacijo zaostruje odgovornost obeh v pogledu izpolnje-
vanja obveznosti iz samoupravnih sporazumov in pogodb o trajnejšem proiz-
vodnem sodelovanju. Prav to tudi bistveno prispeva k stabilnejšemu in več­
jemu obsegu proizvodnje. 
Možnosti dopolnilnega dela kmetov v gozdarski dejavnosti 
V začetku tekočega srednjeročnega obdobja se je lesna tržna proizvodnja 
iz zasebnih gozdov nekoliko povečala, v zadnjih dveh letih pa je ostala na isti 
višini. Tudi v bodoče ne moremo pričakovati, da bodo kmetje več sekali. V ne-
katerih gozdnogospodarskih območjih kmetje sečnjo celo znižujejo. Zato lahko 
ocenjujemo, da se bo delež lesa za tržno proizvodnjo, ki ga kmetje sami pri-
dobivajo v lastnih gozdovih, še zmanjšal. To dejstvo in pa predviden povečan 
obseg tržne proizvodnje lesa ter v zvezi s tem tudi povečan obseg gozdno-
gojitvenih del v naslednjem srednjeročnem obdobju postavlja TOK v zelo težak 
položaj. Ker so TOK po zakonu o gozdovih obvezne realizirati vse predpisane 
etate, bodo morale organizirati pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih z lastnimi 
delavci. To pa bo narekovaJa večje potrebe po gozdnih delavcih, ki jih v zadnjih 
časih vedno bolj primanjkuje. Zaradi tega bodo morale TOK poiskati vse mož-
nosti, da bodo kos povečanim planskim obveznostim. Pri tem bi predvsem 
veljalo opozoriti na določene presežke delovne sile v kmetijstvu. ~e zlasti v 
hribovskih in gorskih predelih, kjer dohodek od kmetijstva in prodaje lesa ne 
zagotavlja ustrezne življenjske ravni vsem članom kmečkega gospodarstva 
in terja dodatno kmetovo zaposlitev. Namesto, da si kmetje iz teh predelov 
iščejo zaposlitev v dolini {nekateri se po določenem času tudi preselijo bliže 
delovnemu mestu) bi bilo prav, da se jim omogoči dodatna zaposlitev v bližini 
njihove kmetije. 
Dela, ki jih opravljajo kmetje v gozdarski dejavnosti, so v pretežni meri 
omejena le na posek in izdelavo ter spravilo lesa v lastnem gozdu. Pri vseh 
ostalih delih, kot so gozdnogojitvena dela in vzdrževanje gozdnih komunikacij. 
za katere se letno vlagajo dokajšna sredstva, kmetje niso dovolj vključeni. 
Prav tako je možen dodatni vir zaslužka v gozdovih drugih lastnikov in v druž-
benih gozdovih. Z dopolnilnim delom v gozdu je možno doseči dvojno korist: 
zaposlitev prepotrebne domače delovne sile po eni strani, po drugi strani pa 
je s takim zaposlovanjem omogočen dodatni vir zaslužka tistim kmetijam, ka-
terim sama kmetijska dejavnost ne daje dovolj dohodka za njihov življenjski 
obstoj. 
Na Tolminskem gozdnogospodarskem območju, kjer so organizirano pristopili 
k reševanju tega problema, so bili doseženi že dokaj dobri rezultati. Značilno je, 
da se je oblika dopolnilnega zaposlovanja kmetov v gozdarstvu na področju 
najbolj uveljavila v tistih hribovskih predelih, kjer je stalno odseljevanje in 
i7 
dnevno odhajanje na delo v dolino najvecJe. Rezultati takega načina zaposlo-
vanja se kažejo v tem, da je v zadnjih nekaj letih že več primerov, ko so 
kmetje zapustili redno zaposlitev v dolini. 
Prednost vseh možnih oblik dopolnilnega dela v gozdarski dejavnosti je v 
tem, da kmetje odločajo o svojem delovnem času, medtem ko pri redni za-
poslitvi, tega ne morejo. Razpoložljivi delovni čas dopolnjujejo ter usklajujejo 
z deli na kmetiji in v gozdu; tudi izkoristek strojnega parka je večji. Vse to pa 
tudi bistveno pripomore k večji produktivnosti kmetije kot celote. 
Dosežki na področju Tolmina, kjer že nekaj let uvajajo kmete lastnike gozdov 
v vsa dela v gozdu so zelo spodbudni in kažejo, da je to izvedljivo. Iz razpolož-
ljivih podatkov je razvidno, da so v gozdnogospodarskem območju Tolmin v letu 
1979 kmetje sami opravili 80 °/o vseh gozdnogojitven ih del, medtem ko je slo-
vensko poprečje le 33 °/o. Prav tako so na tem območju dosegli dobre uspehe 
pri opravljanju del v gozdovih drugih lastnikov, saj so s tako ~obliko dela v 
letu 1979 opravili 30 °/o celotne blagovne proizvodnje. Prav gotovo je tudi to 
bistveno pripomoglo k uresničevanju tekočega srednjeročnega programa na 
tem območju. 
Na podlagi večjega dohodka iz tako organizirane proizvodnje, se je na 
območju Tolmina kar 64 združenih kmetov odločilo za zdravstveno, pokojninsko 
in invalidsko zavarovanje v enakem obsegu, kot ga uživajo delavci v združe-
nem delu. To število je 55 °/o vseh (116) tako zavarovanih kmetov na območju 
Slovenije. 
Z večjim uveljavljanjem gozdarstva kot dopolnilne dejavnosti kmetov, se ni 
povečala samo proizvodnja gozdnih sortimentov oziroma izboljšala socialna 
varnost združenih kmetov. Člani TOK odgovorno izpolnjujejo svoje proizvodne 
obveznosti in tvorno sodelujejo pri odločanju o skupnem gospodarjenju z goz-
dovi, s čimer je dosežena tudi zgledna raven samoupravnih družbenoekonomskih 
odnosov v TOK. 
Intenzivnejše uvajanje združenih kmetov v redno organizirano delo v gozdo-
vih pa zahteva vse tesnejšo povezanost med kmetijskimi in gozdarskimi zadruž-
nimi organizacijami, kar zakon o združevanju kmetov tudi sicer obvezuje 
(43. člen). 
Socialna varnost združenih kmetov 
Dejstvo je, da je socialna varnost kmetov neposredno odvisna od njihovega 
ekonomskega položaja, ki izvira iz dohodka in produktivnosti dela, saj je do-
sežen dohodek kmetije osnova za pokrivanje osebne, skupne in splošne porabe. 
Zato je bistveni in osnovni pogoj, da zadružne organizacije usmerjajo proizvod-
njo združenih kmetov v tiste oblike, ki omogočajo večje učinke in s tem tudi 
večji dohodek kmetijam, kar je osnova za večjo socialno varnost kmetov. To 
pa pomeni tudi krepitev nadaljnjega razvoja samoupravnih in družbenoekonom-
skih odnosov v kmetijstvu in gozdarstvu. 
Izhodišče za uresničitev tega načela je pravilno ovrednotenje dela združenih 
kmetov. Tako bo za enako opravljeno delo pripadalo združenemu kmetu tolikšno 
plačilo kot znaša brutto osebni dohodek delavca v gozdnogospodarski organi-
zaciji ter nadomestilo za vložena lastna sredstva. 
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje združenih kmetov je enotno urejeno 
v republiškem merilu. še vedno pa ni ustrezno rešeno zdravstveno varstvo 
združenih kmetov. Kljub temu, da zakon o združevanju kmetov razločno opre-
deljuje možnost višjega zdravstvenega varstva, vse regionalne zdravstvene 
18 
skupnosti tega določila ne izvajajo. Samo regionalna zdravstvena skupnost 
Ljubljana in Koper zagotavljata pravice, da se združeni kmetje zavarujejo v ena-
kem obsegu kot delavci v združenem delu. Na ostalem področju Slovenije pa 
te pravice združenim kmetom niso zagotovljene. Posledica takega stanja je, 
da je od 52.000 aktivnih združenih kmetov v Sloveniji popolno pokojninsko in 
invalidsko zavarovanih le 2930, popolno zdravstveno zavarovanih pa samo 506. 
Glede na pomen, ki ga ima zdravstveno zavarovanje v sistemu socialne varnosti 
ter upoštevajoč vzajemno pogojenost ekonomskega napredka in večje socialne 
varnosti združenih kmetov, bi bilo primerno, da bi družbeni dogovor o temeljih 
plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 izrecno opredelil tudi možnost zdrav-
stvenega varstva združenih kmetov v enakem obsegu, kot ga imajo delavci 
v združenem delu. To bi tudi bistveno pripomoglo pri uspešnem uresničevanju 
nalog naslednjega srednjeročnega programa na področju kmetijstva in goz-
darstva. 
Ugotovitve 
1. Bistven pogoj za urejene medsebojne odnose združenih kmetov in de-
lavcev v gozdarskih temeljnih organizacijah kooperantov (TOK) so pismene 
pogodbe o trajnejšem proizvodnem sodelovanju, sklenjene v skladu s samo-
upravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev. 
2. Nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in dosega-
nje večjih oziroma boljših proizvodnih rezultatov v gozdarskih TOK sta nepo-
sredno medsebojno odvisna procesa. čim uspešneje uresničujejo združeni 
kmetje v gozdarskih TOK svoje ekonomske ter socialne interese, tem večji in 
tudi stabilnejši je obseg proizvodnje v zasebnem gozdu. 
3. Predvidene planske obveznosti gozdarskih TOK bodo v naslednjem srednje-
ročnem obdobju zahtevale znatno večje vključevanje združenih kmetov v go-
spodarjenju z gozdovi. Veliko neizkoriščenih možnosti za to je na področju 
gozdnogojitvenih opravil, vzdrževanja gozdnih komunikacij pa tudi dela v 
gozdovih drugih. Poleg tega bi uveljavljanje gozdarstva kot dopolnilne dejav-
nosti kmetov, pomembno prispevalo tudi k uresničevanju drugih družbenih ciljev 
{ohranjevanje poseljenosti hribovskih in planinskih predelov, produktivna raba 
kmetijskih površin v teh predelih in pod.). 
4. Večji dohodek združenih kmetov iz trajnejšega proizvodnega sodelovanja 
v TOK je podlaga za njihovo vključevanje v širši obseg zdravstvenega, pokoj-
ninskega in invalidskega zavarovanja. Na ta način se izenačujejo pravice in 
obveznosti združenih kmetov s pravicami in obveznostmi delavcev, kar še do-
datno zagotavlja odgovorno izpopolnjevanje proizvodnih obveznosti tal<o na 
strani združenega kmeta kot na strani organizacije. 
19 
UDK 634.0.923.4 
PERSPEKTIVE RAZVOJA 
V TEHNOLOšKOORGANIZACIJSKEM KOMPLEKSU 
ZASEBNEGA SEKTORJA GOZDARSTVA 
Amer Kri vec (Ljubljana)* 
Kri vec, A.: Perspektive razvoja v tehnološkoorganizacijskem kom· 
pleksu zasebnega sektorja gozdarstva. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 1, str. 
20-29. V slovenščini. 
Zasebni sektor zaostaja v tehničnotehnološkoorganizacijskem smislu 
za družbenim sektorjem. Nujna je vrsta ukrepov, in to od priprave dela, 
sečnospravilnih načrtov, šolanja kadrov, izdelave priključkov in opreme 
za traktorje, izgradnje prometnic, predvsem vlak in drugega za pospešitev 
pridobivanja lesa v zasebnem sektorju. 
K r i v e c , A.: The development perspectives of the private torestry 
sector in the technological organization cornplex. Gozdarski vestnik, 39, 
1981, 1, pag. 20-29. ln Slovene. 
The private sector in forestry lags behind the social sector as to its 
technical-technological organization. A number of measures have becorne 
urgent. namely the work preparation, Jogging and skidding plans, stuff 
training, elaboration of connection parts and equipment for tractors, con-
struction of transport lines especially skidding roads to promote wood 
production within the private sector. 
1. Sedanje stanje 
Mirno lahko trdimo, da stagnira delo na tehnično-tehnološkem področju: to 
velja za družbeni sektor gozdarstva in prav tako za zasebni. Res je tudi, da 
povečujemo stopnjo mehaniziranosti v vseh fazah pridobivanja gozdno lesnih 
sortimentov, in to predvsem zaradi večjega števila tehničnih sredstev in vedno 
večje udeležbe strojev v zasebnem sektorju. 
če hočemo opredeliti dejavnike, ki naj bi vplivali na razvoj v zasebnem 
sektorju gozdarstva, moramo v prvi vrsti ugotoviti sedanje stanje. Pri tem ni 
mogoče popolnoma izolirano vzeti zasebno posest, ker vsebuje vrsto vplivnih 
dejavnikov, ki se prepletajo z družbenim sektorjem. 
1.1. Razdrobljenost gozdne posesti 
Menim, da spada na prvo mesto kot izjemen in težek problem zelo velika 
razdrobljenost v zasebnem sektorju. Dejstvo je namreč, da je poprečna velikost 
posesti v Sloveniji okoli 3,0 ha in da ima večina posestnikov, to je 86 °/o ali po 
številu okoli 215.000 (od 253.000), komaj 1,5 ha gozda. Velikost posamezne par-
cele je majhna in po različnih analizah bi lahko sklepali, da ima posamezen 
posestnik gozd vsaj na dveh ločenih parcelah (19). To pomeni, da je najmanj 
500.000 parcel manjših od 1 ha. Teh 215.000 lastnikov poseka v desetih etatih 
38,5 m3 po posamezniku in to na najmanj dveh ločenih parcelah, kar znaša 
manj kot 20m3 po parceli. 
Ostalih 14 °/o zasebnikov pa ima poprečno 12,03 ha gozda in seka v desetih 
letih (etat) okoli 300m3 po lastništvu. 
* Prof., dr. A. K., dipl. inž. gozd., VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze 
Edvarda Ksudelja Ljubljana, Večna pot 83, 61000 LJubljana, YU 
20 
Smo v zelo težkem položaju, saj v Evropi skoraj ni primera takšni razdroblje-
nosti. Da bi bila zadeva še težja, imamo z zakonom zavarovano zasebno lastnino 
na eni strani, na drugi pa miniaturnost parcel, ki zelo otežujejo racionalno delo. 
Poglejmo, kakšen je položaj drugod po svetu. 
1.11 Zasebna gozdna posest v nekaterih evropskih deželah 
Upoštevali bomo le nekaj primerov oz. dežel, ki imajo v grobem podobno 
strukturo kot mi. Sem štejemo v prvi vrsti Avstrijo. 
a) V Avstriji je okoli 200.000 gozdnih posestnikov in je večina gozdnih 
površin v zasebni lasti (13). Poprečna velikost zasebnega posestva je ok. 1~.58 ha. 
Zanimivo in za nas primerljivo je dejstvo, da ima 71 °/o lastnikov majhno 
gozdno posest, ki znaša 1,73 ha gozda po posamezniku (pri nas ima 86 °/o 
zasebnikov poprečno o k. 1,5 ha po lastniku). Pri približno 94 °/o vseh posestnikov 
odpade na posameznika 3,58 ha (pri nas poprečno ok. 3,0 ha gozda). Kot vidimo, 
je gozdna posest tudi v Avstriji zelo razdrobljena, ker ima 94 °/o posestnikov 
komaj nekaj hektarjev gozda; okoli 6 °/o privatnikov ima 3/4 vseh gozdnih površin 
in na posameznika odpade 150 ha. Le 0,03 °/o (81 posestnikov) ima skoraj 20 °/o 
od celotne površine gozdov, ker je posestvo veliko približno 7.500 ha. 
b) Na Finskem je okoli 370.000 zasebnikov, ki imajo 11,2 milj. ha gozdov 
v zasebni lasti {15). Malo manj kot polovico {43,5 °/o) vseh lastnikov ima za 
finske razmere malo gozda, ne presega 50 ha gozdne površine. če vzamemo, 
da je lesna zaloga na Finskem relativno majhna, v poprečju ne presega 
100m3/ha, da je les droban (0,30 m3 drevo) itd., je to res relativno malo. 
c) Zanimivo je, da je npr. v švici le okoli 30 °/o vseh gozdov v privatni 
lasti (večinoma kmečki), ostalih 70 °/o pa je lastništvo komune, raznih korporacij 
in države. Skoraj vsak kmet ima traktor in večina ga občasno uporablja v gozdu. 
1.2. Tehnična sredstva in tehnologiJa dela 
Iz anket, s katerimi zasledujemo razvoj tehnike tudi v zasebnem sektorju 
gozdarstva že 14 let, lahko trdimo, da je skokovito naraščalo število strojev (17). 
Ocenjujemo, da je pri zasebnikih okoli 31.000 motornih žag {v družbenem sek-
torju pa okoli 3.900). Motorna žaga je moda. Kmet jo uporablja za različna 
opravila in redkokateri kmet seka les brez motorke. 
V zasebni lasti je okoli 45.000 traktorjev, od teh jih okoli 13.000 občasno 
uporabljajo za delo v gozdu. V družbenem jih je komaj okoli 330. Približno 1000 
traktorjev je opremljenih z vitli, predvsem enobobenskimi. Stopnjo mehanizira-
nosti je težko določiti. Ni natančne evidence. Sodimo pa, da spravijo s trak-
torji, ki so pri privatni kih skoraj edina mehanizacija, okoli 60-70 °/o vsega lesa. 
Ostalo odpade na ročno in animalno spravilo. 
Velike težave imamo z adaptiranjem traktorjev za delo v gozdu. Poleg 1000 
opremljenih traktorjev z vitli imajo zasebniki še različno drugo zasilno opremo 
in priključke. Traktorji so različnih znamk in velikosti. Prav ta raznolikost 
onemogoča unifikacijo priključkov in opreme. Ljudje si pomagajo na razne na-
čine. Veliko izdelujejo razni privatni mehaniki, kovači in dr. Lotijo se celo 
traktorskih vitlov. 
Glede razvojne stopnje lahko trdimo, da zasebni sektor močno zaostaja za 
družbenim. Ocenjujemo, da za skoraj eno tehnološko dobo. V veljavi je še 
sortimentni način izdelave in do spremembe je dejansko prišlo le v delovnih 
sredstvih. Namesto živali sedaj uporabljajo traktorje. Vse drugo je ostalo kot 
pred desetletji. V družbenem sektorju je medtem že uveljavljeno usmerjeno 
21 
podiranje in poldebelni način izdelave ter nakladanje in prevoz daljših sorti-
mentov. Skoraj obvezna je priprava dela, preučevanje in vrednotenje dela itd. 
V zasebnem sektorju je vse to v zametkih. 
Osnovni pogoj za povečevanje produktivnosti v spravilu in prevozu lesa 
je primerna mreža prometnic. Na splošno imamo premalo gozdnih cest, seveda 
je slabše v zasebnem sektorju. Pri nas odpade 11-12 m/ha cest, kar je komaj 
50 °/o od tistega, kar imajo v gozdarsko naprednih deželah Evrope. V švici npr. 
imajo 29m/ha, leta 2000 pa naj bi jih imeli 40 m/ha (11). V ZR Nemčiji je sedaj 
v Schwarzwaldu celo 50 m/ha, na Bavarskem na splošno okoli 30m/ha, v 
bavarskih Alpah pa okoli 15m/ha (7). V Avstriji računajo, da mora biti za 
optimalno delo okoli 35-45 m/ha cest (5). Res je, da določene dežele načrtujejo 
več cest kot vlak, ker računajo s krajšim spravilom in v naštetih alpskih deželah 
tudi z uporabo različnih žičnic, s katerimi bi premostili razdalje med cestami. 
Zanimiva je primerjava tehničnih sredstev in tehnologije dela z nekaterimi 
alpskimi deželami. V Avstriji ima npr. 80 °/o vseh traktorjev v zasebni lasti opremo 
in priključke za spravilo lesa (pri nas pa komaj okoli 10 °/o; upoštevali smo le 
traktorje opremljene z vitJi). še vedno prevladuje sortimentni način izdelave, ki 
obsega sedaj okoli 65 °/o. V Avstriji olupijo strojno večino lesa izven gozda, to 
naj bi v bližnji bodočnosti povečali na 70-75 °/o (10). V Nemčiji spravljajo zlasti 
dolgi les s traktorji. Les olupijo že 50 °/o s stroji (7). V švici (11) je na splošno 
okoli: 18 °/o nemehaniziranega spravila (13 °/o ročno in 5°/o s konji); 
18 °/o spravila z žičnimi žerjavi (12 °/o z žičnimi žerjavi na srednje razdalje 
in 6 °/o na krajše razdalje); 
47 °/o spravila s traktorji (28 °/o z univerzalnimi adaptivnimi traktorji in 19 °/o 
z gozdarskimi traktorji); 
17 °/o spravila s traktorjem, ki je opremljen z večbobenskim vitlom. 
Priprava dela je obvezna za večino omenjenih dežel. Gre predvsem za 
makro pripravo, ki je opredeljena v desetletnem planu. Vsakoletno pa izdelajo 
detajlno načrtovanje. Podobno je tudi v Nemčiji in švici. 
Lahko rečemo, da imajo omenjene alpske dežele veliko več tehničnih sred-
stev, opremljenih za delo v gozdu, da uporabljajo v dobri meri sodobno tehno-
logijo in da gre zasebni sektor precej v korak z razvojem. 
1.3. Kadri 
Za Slovenijo lahko rečemo, da imamo kvaliteto strokovnih kadrov neenako-
merno razporejena. Pri snovanju TOK smo enostransko razporejali kadre, kot 
da bi bilo delo v zasebnem sektorju lažje. Praksa je pokazala ravno nasprotno. 
Poleg strokovnosti je tu še zelo veliko družbenopolitičnega dela in reševanja 
raznih socialnih in drugih vprašanj. 
Izobraževanje strokovnih kadrov ne teče vzporedno z razvojem in potrebami. 
Verjetno so razlike npr. v pripravi dela v zasebnem in družbenem sektorju. Za 
družbeni sektor smo pripravili vrsto različnih seminarjev in tečajev, za zasebni 
pa zelo malo. Ta odnos je resnično mačehovski. 
Vprašujemo se, kako je s šolanjem osnovnih kadrov-zasebnikov. Saj ni 
mogoče pričakovati kakršnegakoli napredka v tehnologiji, varnosti pri delu itd., 
če ne bodo ljudje izobraženi. Jasno je, da je to težko. V švici na primer je 
bilo še leta 1965 okoli 73 °/o vseh delavcev brez kakršnekoli strokovne izobrazbe, 
že leta 1975 je to število padlo na okoli 57 °/o (11 ). 
Zaostajanje v zasebnem sektorju lahko torej pripišemo v dobri meri tudi 
kadrom, predvsem njihovi strokovnosti. Prav tako je premalo skrbi za pospešeno 
izobraževa.nje osnovnih kadrov zasebnih lastnikov gozdov. 
22 
2. Nekateri primer~ razvoja tehnologije v Evropi 
Zanima nas, kakšen je trenutni razvoj tehnologije v Evropi in kakšne so 
perspektive zanj. 
Na splošno lahko ugotovimo, da je tudi Srednja Evropa na pragu uporabe 
avtomatizacije pri pridobivanju lesa. To pomeni, da gre doba popolne mehani-
zacije (to, kar imamo mi v družbenem sektorju) že počasi v zaton. 
Evropski prostor bi v grobem lahko razdelili v dve kategoriji; v ravninski in 
hriboviti oz. gorski svet. Zastavlja se vprašanje, ali je možno nadaljnje izpo-
polnjevanje v Evropi in na kakšen način. Dosežki nekaterih dežel v Evropi kažejo, 
da je to možno in v gozdarstvo s precejšnjim tempom uvajajo avtomatizacijo. 
Lahko že govorimo o modelih oz. sistemih (3), ki jih opredeljujemo ločeno za 
ravninski in ločeno za hriboviti oz. gorski svet. Pri avtomatizaciji je bistveno, 
da je izdelava lesa v dolgem. Celotni proizvodni proces pridobivanja lesa je 
treba mehanizirati tako, da opravimo več del z enim strojem. Gre za naslednja 
opravila: sečnjo, obvejevanje, lupljenje, merjenje, krojenje, prerezovanje, zbiranje 
vlačenje, nakladanje, vožnjo, skladiščenje, sortiranje, itd. 
Moderni stroji lahko združujejo določena dela, npr.: 
a) stroji za sečnjo in odlaganje lesa (ne ročne motorne žage), 
b) stroji za sečnjo in nošenje (zbiranje) lesa, 
c) stroji za obvejevanje in prerezovanje ali ovejevanje in lupljenje ter prere-
zevanje lesa (stroji za izdelavo lesa »processorji«), 
d) stroji za sečnjo, obvejevanje in prerezovanje (stroji za sečnjo in izdelavo 
»harvesterjicc), 
e) stroji za prevoz lesa po vlakah, zgibne polprikolice »forwarderji((. 
Vse te stroje je možno uporabljati v raznih kombinacijah glede na njihovo 
velikost oz. kapaciteto. Navajamo nekatere delovne načine v ravninskem oz. 
hribovitem svetu. 
2.1. Način dela v ravninskem svetu 
Lahko ga imenujemo tudi mehanizacija na delovišču, nekateri to označujejo 
kot švedski model (3). V resnici pa gre za mnogo širšo uporabo različnih več­
namenskih strojev na samem sečišču. Poleg švedske jih intenzivno uporablja 
tudi Finska, Madžarska in nekatere vzhodne dežele Evrope. V določenih eno-
stavnejših oblikah pa tudi v ravninskem svetu zahodne Nemčije, Francije, Danske 
in drugje. 
a) Ta delovni način je najbolj izrazit na švedskem in Madžarskem. Razlika 
med njima je v tem, da uporabljajo švedi težke, Madžari pa lažje stroje. (Sl. 1}. 
Na švedskem je ta stopnja mehaniziranosti najvišja. Posredujemo nekaj 
podatkov iz leta 1979: 
40 °/o sečnje lesa opravijo stroji (ostalo še vedno z ročno motorno žago), 
- 70 °/o vsega posekanega lesa oklestijo in prerežejo strojno, 
- 95 °/o vsega posekanega lesa spravijo od panja do kamionske ceste z 
zg:bnimi polprikolicami (le 5°/o vlačijo po tleh}, 
- 100 °/o lesa spravijo iz gozda neolupljenega, 
- 13 °/o lesa naredijo s stroji za sečnjo in izdelavo »harvesterji«. 
Ta način dela je možen le na golosečnjah in zato je na švedskem okoli 75 °/o 
golosečenj. To tudi pomeni, da na okoli 3/4 vseh delovišč delajo z avtomatizacijo. 
Ostala četrtina zajema privatnike, ki imajo manjše površine in sami opravijo 
sečnjo in spravilo z enostavnejšimi stroji. 
Velik problem predstavlja mehanizirana redčenje. Zanimivo je, da je v 
redčehju letvenjaka okoli 60 °/o ročnega zbiranja lesa (od panja do vlake). 
23 
SVEDSKI MODEL 
!1 rr~ 
\\~~ 
\ \ '' 
CMS 
podiranje 
kleščenje 
merjenje 
prežagovanje 
sortiranje 
/upy·enje 
Risba : B. KOŠIR 
Sl.1. Način dela v ravninskem svetu, imenujejo ga tudi švedski model. Večino dela sečnje in 
izdelave opravijo v gozdu pri panju. 
Vlačenje po vlaki do kamionske ceste pa je tudi tu mehanizirana z zgibniml 
polprikolicami. 
b) Na Madžarskem so tudi prešli na avtomatizacijo na delovišču. Tu razli-
kujemo golosečnje, kot na švedskem, in tudi redčenja, zlasti v plantažnih 
nasadih topole in akacije. V golosečnjah hrasta uporabljajo težjo mehanizacijo, 
ki je podobna švedski in tinski, je pa kanadskega izvora. Za redčenje v plan-
tažah uporabljajo prav tako kanadske stroje, a manjše in zelo okretne. Celoten 
les, bodisi pri redčenjih v plantažah ali golosečnjah, obdelajo na samem delo-
višču ali ob kamionski cesti. 
2.2. Način dela v hribovitem oz. gorskem svetu 
V hribovitem svetu nikakor ni mogoče koncentrirati strojev na delovišču, in 
sicer zaradi konfiguracije terena. Teren je strm, kotanjast, skalovit, skratka zelo 
razgiban. Večnamenski stroji se enostavno ne morejo premikati po takem terenu. 
V hribovitem svetu se stroji premikajo praviloma po različnih prometnicah, le v 
ekstremnih terenih uporabljamo žičnice. Iz tega sledi, da večnamenske stroje lah-
ko uporabljamo le na krajih, kjer lahko koncentriramo večjo količino posekanega 
lesa. Zato lahko govorimo o koncentraciji lesa ob kamionski cesti na koncu 
spravila ali pa na centralnih mehaniziranih skladiščih (CMS) na koncu delovnega 
procesa pridobivanja lesa. Tako razlikujejo avtomatizacijo ob kamionski cesti 
in mehanizacijo na CMS. 
a) Mehanizacija ob kamionski cesti. (Sl. 2) Imenujejo jo tudi avstrijski model 
dela, ker je najbolj razvita v Avstriji, pa čeprav ne zavzema takšnega obsega kot 
ravninski sistem na švedskem. Pri tem gre predvsem za to, da večino poseka-
nega lesa dodelajo ob kamionski cesti. Sečnja poteka le z motornimi žagami 
(100 °/o), kleščenje pa 98 °/o z motorno žago v gozdu. Posekan les vlačijo s 
traktorji (adaptiranimi, gozdarskimi in z zgibniki, pa z žičnicami za kratke raz-
dalje) do kamionske ceste. Ob kamionski cesti uporabijo večnamenske stroje, ki 
les olupijo, razrežejo in sortirajo. Izdelane sortimente naložijo in prepeljejo 
do uporabnika. 
Pri tem načinu dela gre za to, da so vsi stroji mobilni in prirejeni za manjšo 
količino lesa (nekaj 1000 m3). 
V Avstriji so razvili obvejevalno lupilni stroj »limbac<(, ki ima gibljivo klatno 
cirkularno žago za prerezovanje. Celo Meyr Mehnhof ima lastno konstruiran 
večnamenski stroj. Prav tako je iz Avstrije posebno adaptiran večnamenski 
stroj OSA. Kockum. 
Podobno dodelava ob kamionski cesti imajo tudi drugod, zlasti v zahodni 
Nemčiji. 
b) Mehanizacija na CMS. {Sl. 3) To mehanizacijo označujejo kot model Baden-
Wurttemberg {3). Pri tem načinu gre za sečnjo z motorno žago in spravilo 
celih debel v skorji in delno z vejami do kamionske ceste z različnimi traktorji 
ali celo z žičnicami. Prevoz tega nedodelanega lesa opravijo s kamioni za 
prevoz dolgega lesa (verjetno s polprikolicami). Kamioni imajo ob straneh 
gostejše ročice oz. stranice. Jasno je, da gre na takšen kamion manj lesa in je 
njegova nosilnost manj izkoriščena. Zato omejujejo razdaljo prevoza. Iz tega 
sledi, da mora obstajati tudi neki prostorni sistem izgradnje CMS. V Baden-
WOrttembergu imajo v ta namen zgrajene za iglavce 3 CMS za hlodovina in 3 
CMS za drobni les, nekaj pa jih je še v izgradnji. Na CMS drevesa oklestijo, 
olupijo, prerežejo, izmerijo in sortirajo. Notranji transport opravljajo s portalnimi 
žerjavi ali s čeljustniki. 
25 
AVS-rRIJSKI MODEL 
podiranje 
kleščenje 
lupljenje 
merjenje 
prežagovanJe.:::::::: · · 
POTROSNIK 
Risba : B.KO~IR 
Sl. 2. Mehani:Zacija ob kamionski cesti ali avstrijski model, kjer les mehanizirana lupijo, 
merijo, prežagajo in sortirajo. 
Na osnovi vsega, kar smo povedali, se zastavlja vprašanje, kateri od teh 
načinov bi bit primeren za Srednjo Evropo. Na splošno ocenjujejo, da pride 
švedski način dela zelo redko v poštev in da imata perspektivo oba druga 
opisana načina. Do teh sklepov prihajajo iz več vzrokov. Tako zahteva švedski 
način velike golosečnje, kar se ne ujema s koncepcijo gospodarjenja v Srednji 
Evropi. Na splošno lahko rečemo, da je gozd v Srednji Evropi razdrobljen v 
manjše površine. švedski način daje premajhno izbiro sortimentov, evropska 
lesna industrija pa zahteva zelo raznolike sortimente. Zato prideta za Evropo v 
poštev druga dva načina, in to ob kamionski cesti in na CMS. Prednosti teh 
dveh načinov: 
glede na konfiguracijo terenov in način gospodarjenja sta oba možna, 
oba zahtevata visoke investicije, vendar manjše kot švedski način, 
na splošno uporabljajo manjše in lažje stroje kot pri švedskem načinu, 
niso potrebne golosečnje, ali pa v daleč manjšem obsegu, 
pri avstrijskem načinu je koncentracija lesa lahko veliko manjša {nekaj 
1000 m3). 
Slabe strani: pri obeh načinih spravljamo cela debla ali drevesa z vejami 
vred, zato prihaja do večjih poškodb sestaja, podmladka in tal, zlasti v času 
soka, 
slaba stran avstrijskega sistema je ta, da je skoraj vedno ob cesti premalo 
prostora in je omejena količina sortimentov oz. sortiranja lesa, 
ob cesti ostaja veliko odpadkov, lubja in vej in vprašanje je, kam z njimi, 
prevoz dreves z vejami vred do CMS je dražji, kamioni so manj izkoriščeni 
in morajo biti za ta način posebej prirejeni, 
razporeditev CMS mora biti prilagojena razdalji prevoza surovega lesa in 
tudi dodelanega lesa porabnikom, 
na CMS se prav tako nabirajo odpadki lubja in vej in zaenl<rat ne poznamo 
ekonomičnega načina njihove uporabe, 
problem velike razdrobljenosti privatne posesti lahko tudi otežuje ta način 
dela. 
Na splošno lahko rečemo, da bo verjetno prišlo do še večjega in intenzivnej-
šega uvajanja teh in podobnih sistemov in da smo na pragu nove tehnološke 
dobe. 
3 Perspektive in naloge 
Mehanizacija je odločilen dejavnik v racionalizaciji pridobivanja lesa. Toda 
ne za vsako ceno. Gre za res kvalitetno racionalizacijo. V prvi vrsti gre za 
pravilno izbiro tehničnih sredstev in za tehnologijo dela, torej za izboljšanje 
delovnih metod. Vprašati se moramo, kaj lahko storimo danes in kaj moramo 
načrtovati v naslednjih petih ali celo desetih letih. Na. vsak način moramo 
uveljaviti principe in metode, ki jih že imamo v družbenem sektorju, to je 
popolno mehanizacijo, kar pomeni: 
a) Upoštevati pripravo dela. Izdelati metode, prilagoditi sedanje ali obliko-
vati izvirne načine priprave dela. Izdelati sečno-spravilne načrte, ki naj bi 
upoštevali vse značilnosti zasebnega sektorja. Sestavljeni naj bodo iz kart in 
drugih elementov (tekstnih, tabelarnih itd.). 
b) Izvesti koncentracijo dela. Nikakor ni možno parcelno gospodarjenje. 
Nujno je združevanje posameznih parcel v neko smiselno celoto in narediti 
program za večjo površino in količino lesa. 
c) Na povečani pripravljeni površini,. je mogoče racionalno načrtovati pro-
metnice, predvsem vlake. Tu nikakor ni mogoče upoštevati parcelnih meja, 
27 
BADEN -WURTTEtv1BERSKI MODE_ . 
~~ podiranje 
~~ -
~~ 
Ctv1S 
kleščenje 
lupljenje 
merjenje 
prežagovanje 
sortiranje 
Risba : B. KOŠIR 
Sl. 3. Mehanizacija na CMS. Skoraj vsa dela (razen podiranja) opravijo na CMS. 
marveč principe racionalne razporeditve glavnih in pomožnih vlak za celotno 
površino. 
d) Treba je predvideti zadostna finančna sredstva za izdelavo vlak. Ta 
vlaganja so prioritetna. Poleg cest so vlake nujen splet povezav vseh delov 
gozda. Osnovno izhodišče za racionalno gospodarjenje so vlake in seveda 
finančna sredstva za izdelavo prometnic. 
e) Poskrbeti, da ima zasebni sektor zadostno število primernih tehničnih 
sredstev (traktorjev in drugo). Oblike nabave in uporabe traktorjev so odvisne 
od terenskih, družbenosocialnih razmer, od angažiranja strokovnih kadrov itd. 
L:elimo, da so to proizvodni kooperanti. Jasno je, da so možne še druge oblike. 
Ne gre samo za traktorje, ampak tudi za opremo in priključke. Imamo zelo 
veliko število traktorjev v zasebnem sektorju, vprašanje pa je, kako jih adapti-
rati za delo v gozdu. Potreben je pregled, kateri traktorji so najbolj množično 
zastopani in predvsem zanimivi za sodelovanje z gozdarstvom. Najti je treba 
podjetje ali privatnike, ki bi izdelovali primerne priključke in opremo za adap-
tacijo kmetijskih traktorjev za spravilo lesa. 
f) Izdelovati moramo izobraževalne programe in seveda organizirati izobra-
ževanje najosnovnejših kadrov-zasebnikov. Ti programi morajo biti diferen-
cirani glede na udeležbo in angažiranje posameznega lastnika oz. kooperanta. 
Za tistega, ki bi sodeloval npr. pol leta pri gozdnem delu, je izobrazba obsežnejša 
kot za tistega, ki bi sodeloval le nekaj tednov. Torej pri izobraževanju je potrebna 
smotrna kategorizacija. 
g) Problemi okrog zasebnega sektorja so tako resni, da je treba zastaviti 
raziskovalno nalogo ali celo več nalog, ki bi obravnavale zadevne problematiko. 
Literatura 
Allgemeine Forstzeitung 1972/7 - naslovna stran. 
Bobek, H.: Die Rechtlage bei uberbetrieblicher Zusammenarbeit, AFZG 1972/7. 
Dietz, P.: Rationalisierung der Holzernte - Aspekte der Mechanisierung in der mitteleuropaischen 
Forstwirtschaft, Vortri\g im Rahmen der Forst-u. Holzwirtschaft, Kolloquien an der ETH Zu, 1979. 
Donaubauer, M.: Mensch und Maschine im Bauernwald und in Forstbetrieben, 11. lntern. Sym-
posium, Celovec 1980. 
Donaubauer, M.: Forsttechnik in den Osterreichischen Klein- u. Mittelbetrieben, 11. Inter. Sym-
posium, Celovec 1960. 
Frauenho/z, 0.: Arbeitsverfahren und Arbeitsablaufe bei der Holzernte in kleinerem Betrieb, AFZG 
1972/7. 
GuglhOr, W.: Forsttechnik in Gebirgstorstbetrieben Deutschlands, 11. Inter. Symposium, Celovec 1980. 
Holzwieser, 0.: Forsttechnik in den Osterreichischen Grossbetrieben, 11. Inter. Symposium, Ce· 
lovec 1980. 
Krivec, A.: Specifične razmere v zasebnem sektorju gozdarstva v Sloveniji in možnosti sodobnega 
pridobivanja lesa, Zb. gozd. in les. L. 14, št. 2, Ljubljana 1976. 
Mayr, R.: Ausblick auf die Entwicklung der Forstlechnik der 80-er Jahre, 11. Int. Symposium, Ce-
lovec 1980. 
Mohr, C.: Entwicklung der Forsttechnik in der Schweiz, 11. Inter. Symposium, Celovec 1980. 
Pesta/, E.: Grundlagen der Mechanisierung im Bauernwald, Praktische Landlechnik 1972/11-12 
in 13-14. 
Pesta/, E.: Die Forsttechnische Entwicklung der Siebzigerjahre, 11. Inter. Symposium, Celovec 1980. 
Pesta/, E.: Schwachholzernte im Bauernwald. Holzrundschau 607/608 Mai 1972. 
Rantakorpi, H.: Holzernte nach der "leichten Linie" in finnischen Privatwaldern, AFZT 1971/40. 
Rebu/a, E.: Tehnologije in gospodarnost pridobivanja drobnih sortimentov listavcev iz redčenj. ZIT 
Slovenije - knjiga referatov s posvetovanja na Bledu 1979. 
Remic, C.: Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem l. 1976 in 1978, Stro-
kovna in znanstvena dela, št. 53, IGLG pri BF v Ljubljani. 
Schonauer, H.: Das Waldwegenetz ats Voraussetzung einer zeitgemassen Mechanisierung, AFZG 1972/2. 
Winkler, /.: Zasebni gozdovi v SR Sloveniji kot ekonomska baza lastnikov in kot objekt gospodarske 
politike, Dizertacija Ljubljana, 1974. 
Winkler, 1.: Povečanje proizvodnje drobnega lesa kot ena strateških nalog v prihodnjem srednje-
ročnem obdobju, ZIT Slovenije, knjiga referatov s posvetovanja na Bledu 1979. 
29 
AKTUALNE R A Z S K A V E 
Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljublj,ana 
GOZDARSKI I{NJižNičNI SISTEM V SLOVENIJI 
Izhodišča 
Dandanes imajo knjižnice in posebne INDOK dejavnosti pomembno nalogo 
v vzgojnoizobraževalnem sistemu in odločujoče sodelujejo pri rasti nacionalne 
znanstveno-raziskovalne misli. Pomembno vplivajo na rast gospodarskega in 
družbenega napredka in na oblikovanje individualne človekove osebnosti. 
Hiter gospodarski in družbeni razvoj terja hitro in sprotno izobraževanje; 
torej racionalno zajemanje znanja. Zato je nujno, da so informacije o naj-
novejših znanstvenoraziskovalnih delih nenehno dostopne najširšemu krogu 
uporabnikov, da se informacijski pogoji nenehno izboljšujejo in da se infor-
macije uslrlajujejo ter povezujejo. To je mogoče doseči le ob dobro razviti in 
živo delujoči informacijski mreži, katere pomembna oblika je knjižničarstvo. 
Analiza in problem 
Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo in VTOZD za gozdarstvo BF si 
prizadevata proučiti stanje ltnjižnic v sistemu strokovnega informiranja v 
gozdarstvu Slovenije. Hkrati analizirata in proučujeta obliko povezovanja 
terenskih knjižnic s specialno (osrednjo) gozdarsko knjižnico v sistem z 
maksimalnim informacijskim učinkom. 
V ta namen je bilo v decembru lani na IGLG v Ljubljani prvo posveto-
vanje gozdarskih knjižničarjev iz vse Slovenije. na katerem so strokovnjaki 
te osrednje knjižnice razgrnili osnove sodobnega knjižničarstva. na katerih 
naj bi v bodoče zgradili učinkovit strokovnoinformacijski sistem v našem 
gozdarstvu. 
Terenske knjižnice 
Z anketo po gozdnih gospodarstvih so bili zbrani najvažnejši podatki o 
terenskih knjižnicah. 
Iz razpredelnice je razvidno. da imajo posamezne terenske knjižnice 
sorazmerno veliko knjig, kar 11.303, kar je skoraj toliko, kot jih ima speci-
alna knjižnica. Tudi revij je precej. Nekatere izmed knjižnic so dobro 
urejene, saj imajo inventarno knjigo in kataloge (Kočevje, Maribor. GSC 
Postojna. Postojna, Brežice in Nazarje), kar je bistveni del dobro organizirane 
knjižnice. 
Ugotovljeno je bilo, da sta urejenost posameznih knjižic in intenziteta 
izposojanja izredno različni. V fondih knjig so tudi desetkratne razlike. 
Naročanje revij je pri večini skromno, pri nekaterih pa takšno (visoko), da 
mu težko verjamemo. Dalje je zanimivo, da od 15 anketiranih knjižnic, 6 
nima nobenega pregleda (inventarne knjige) o knjižničnem inventarju. Se-
dem knjižnic, torej niti polovica, ima abecedni katalog, medtem ko ima 
stvarni katalog le ena knjižnica. 
Zlasti podatki o inventarni knjigi in katalogih pričajo, da ni vzpostav-
ljenega sist:ma, ki bi strokovnjaltu omogočal, da prek avtorja ali naslova 
30 
AKTUALNE R A Z S K A V E 
Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljublj.ana 
Nekateri podatki o terenskih gozdarskih knjižnicah 
KNJIGE REVIJE 
~~ 
KATALOGI 
TERENSKA 
KNJI~NICA stro- 1 sploš-~ stro- 1 sploš-~ abe-~ stvar-
kovne ne kovne ne ced- ni 
1 GG BLED ni razčlenjeno 870 ni razčlenjeno 62 1 
2 LESNA Sl. Gradec ni razčlenjeno 1078 ni razčlenjeno 14 1 
3 GG Nazarje ni razčlenjeno 236 ni razčlenjeno 7 1 1 
4 GG Kočevje 536 156 692 7 7 1 1 
5 GG Maribor ni razčlenjeno 592 ni razčlenjeno 25 1 1 
6 GG Brežice 266 228 494 ni razčlenjeno 11 1 1 
7 GG Ljubljana 
8 Gozd. šol. center 
Postojna 740 2200 2940 ni razčlenj eno 6 1 1 
9 GG Novo mesto ni razčlenjeno 250 ni razčlenjeno 
10 GG Postojna DSSS ni razčlenjeno 1130 ni razčlenjeno 16 1 1 
11 Soško GG Tolmin ni razčlenjeno 900 ni razčlenjeno 6 1 
12 ABC Pomurka GLG ni razčlenjeno 394 ni razčlenjeno 6 1 
13 Zavod za pogoz. 
Krasa ni razčlenjeno 200 2 2 
14 GG Celje ni razčlenjeno 577 ni razčlenjeno 7 
15 GG Kranj ni razčlenjeno 950 3 3 1 
Skupaj 11303 168 9 7 1 
knjige, najde islrano temo oziroma področje (katalogi). Iskalec mora torej 
poznati vse podatke o neki knjigi, da bi jo našel preko inventarne knjige. 
Ugotovitve, ki so pomembne za usmerjeno akcijo specialne gozdarske 
knjižnice s ciljem, da bi terenske knjižnice v optimalnem obsegu opravljale 
svojo funkcijo so: 
Knjižni fond je zelo različen; ponel{Od tudi bogat. 
- Skromno število naročenih strokovnih revij, ki so najhitrejša in naj-
bolj pristopna oblika transfera znanja. 
- Pomanjkljiva evi den čna oprema, ni katalogov, ki bi omogočali iskalcu 
hiter dostop do ustreznega teksta. 
- Knjižničarsko delo po gozdnih gospodarstvih je prepuščeno volonter-
jem, ki poleg svoje redne delovne zadolžitve, pač vodijo še knjižnico. 
Osnovni knjižnični elementi in njihove funkcije pri terenskih knjižnicah 
Inventarna knjiga 
Vsaka knjižnica mora imeti inventarno knjigo. V njej so skrajšani biblio-
grafski opisi knjig in revij: 
-avtor, 
- naslov lrnjige, 
- datum prejema, 
- na kakšen način je prispela v knjižnico (nakup, darilo, zamenjava). 
31 
AKTUALNE R A Z S K A V E 
Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljublj.ana 
Inventarno knjigo vadimo po letih. Tiskana je kot obrazec DZS 1, la (velik 
ali majhen format. 
Vanjo vpisujemo knjige sproti. kakor prihajajo; torej kronološki princip. 
Katalogi 
Abecedno-imenski katalog (AlK) 
To je popis knjig na karticah, ki je urejen po abecedi priimkov avtorjev 
oziroma stvarnih naslovov, če je avtor neznan. Abecedni katalog je nujen, ker 
lahko v njem poiščemo knjigo po abecedi avtorjev, kar po inventarni knjigi 
ne moremo. AIK je listni katalog, pisan na listke mednarodnega formata 
12,5 x 7,5, DZS o br. 1,3a. 
Katalogno kartico izpolnimo s podatki iz knjige in sicer po enotnih 
pravilih: 
- značnica, priimek in ime avtorja 
- stvarni naslov knjige, 
- podnaslov, 
avtor knjige, 
- kraj izdaje, 
-založba, 
-letnica 
- število strani + priloge, 
- višina knjige v centimetrih. 
Namesto tako izpolnjene katalogne kartice je možen tudi skrajšan biblio-
grafski opis, ki pa ga bomo uporabili le v izjemnih primerih. 
Stvarni (sistematski) katalog 
Stvarni ali sistematski katalog omogoča, da si v njem poiščemo literaturo 
z določeno temo o določenem predmetu. Knjižne enote z gozdarsko tematiko 
razvrstimo po oxfordski klasifikaciji za gozdarstvo ( ODC), ostalo pa po 
UDK razdelitvi. 
Revije 
Revije so razvrscene v kartoteki periodike (DZS obr. 1,77) in sicer po 
abecedi naslovov revij. 
Izposojanje 
Knjige naj bi izposojaH s knjižnimi listki (DZS obr. 1,2). Vsaka knjiga 
ima svoj knjižni listek, ki naj bo shranjen v žepku na tretji strani platnic. 
če si želi bralec izposoditi knjigo, ga vpišemo na knjižni listek, listek pa 
vložimo v kartoteko po zaporedni inventarni številki. Poleg tega ima vsak 
bralec svoj >>bralčev list« (DZS o br. 1,7), na katerega vpišemo inventarno 
številko knjige, ki si jo je bralec izposodil, naslov knjige in datum izposoje. 
Oprema knjige 
Vsaka knjižnica opremi knjige z žigom (na hrbtni strani naslovne strani 
v knjigi), pod žig pa zapiše in ven tarna številko. In ven tarna številko zapiše · 
tudi na prvo stran ovitka. Razen tega ima vsaka knjiga na tretji strani žepek 
za knjižni listek. 
32 
AKTUALNE R A Z S K A V E 
Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljublj.ana 
Postavljanje lmjig 
Knjige postavljamo po razredih oxfordske klasifikacije. Znotraj razredov 
jih razvrščamo kronološko, tako da so najnovejše knjige najzadnejše. 
Posebne zbirke 
Doma izdelane elaborate (ureditveni, gojitveni itd.), ki so v tipkopisu, 
vadimo posebej. Evidenca je le kronološka. 
Ukrepi za izpopolnitev gozdarskega knjižničnega sistema v Sloveniji 
Sistem gozdarskih strokovnih knjižnic v Sloveniji tvorijo knjižnice po 
gozdnih gospodarstvih, knjižnica na Gozdarskem šolskem centru v Po-
stojni (terenske knjižnice) in knjižnica na Inštitutu za gozdno in lesno 
gospodarstvo v Ljubljani (specialna knjižnica). Vse bogastvo strokovnih in 
drugih informacij tega sistema bo izrabljene le v primeru dobre organizi-
ranosti vsake knjižnice posebej, kakor tudi od >>informacijske uglašenosti« 
vsega sistema. Le-ta mora zagotoviti najkrajša in najhitrejša pot, po kateri 
pride bralec do ustrezne strokovne informacije oziroma do ustrezne knjige 
ali revije. Zato bo: 
Specialna gozdarska knjižnica bo v letu 1981 nudila terenskim knjižni-
cam direktno pomoč pri urejanju njihovega 'knjižnega fonda (razvrščanje 
po oxfordski klasifikaciji in pri sestavljanju katalogov). 
Po želji bo za gozdna gospodarstva pripravila kratka posvetovanja za 
gozdnogospodarske strokovnjake o zgradbi in uporabi oxfordske oziroma 
UDK klasifikacije. 
štirikrat letno bo izdajala OBVESTILA (seznam novih knjig), v katerih 
bodo posebej označene knjige, ki bodo primerne za terenske knjižnice. 
Obvestila bodo pripravljena tako, da bodo terenske knjižnice vanje lahko 
vpisale tudi svoje nove knjige, ki jih bodo nabavili v času med izidom dveh 
številk Obvestil. 
Specialna knjižnica bo izposojala terenskim knjige, ki jih le-te ne bodo 
, imele ter po želji pripravljala kopije člankov iz revij. 
Terenske knjižnice bodo pošiljale katalogne kartice svojih novih knjig 
(štirikrat letno) v specialno knjižnico na Inštitut za gozdno in lesno gospo-
darstvo v Ljubljano. 
Enkrat letno bodo poslale specialni sezname revij. 
V začetku leta 1981 bodo poslale kopije kartic (kataloge) ali inventarne 
knjige o svojih zbirkah. 
Iz tega gradiva bo specialna gozdarska knjižnica v Ljubljani zbrala in 
vodila skupni katalog za vse knjige terenskih knjižnic. 
Ta povezava in sprotno vzdrževan sistem bo omogočal vsem gozdarjem 
v Sloveniji, da v najkrajšem času dobijo informacije ali literaturo, ki jo 
potrebujejo za svoje strokovno delo in izpopolnjevanje. 
Marja Zorn. dipl. inž. goz. 
33 
UDK 634.0.232.329.6(480) +634.0.232.31 (485) 
KONTEJNERSKA PROIZVODNJA SADIK NA FINSKEM 
IN SEMENARSTVO NA šVEDSKEM 
Finska 
Spomladi leta 1980 je organiziral OOUR šumarstva i primarne prerade drveta 
>>STOLOV!« - šiK )>JASEN« Kraljevo, ogled proizvodnje gozdnih sadik na Finskem, 
pri podjetju ENSO-GUTZEIT OSAKEYHTIO-FOREST DIVIZION-IMATRA z name-
nom, da bi vpeljali njihov kontejnerski sistem Enso tube-pot kot dopolnilno 
proizvodnjo sadik v drevesnici »Ribnica(<. Poročilo o ogledu je podal ing. Miloš 
Jevtič iz SOUR ,>Jugodrvokombinat<<, ki ga posredujem v skrajšani obliki. 
Za Finsko, ki leži na severnem delu Evrope, med 60° in 70° je značilna hladna 
klima s srednjimi letnimi temperaturami od 5 od 7° C. Letna količina padavin 
znaša na jugu okoli 700 mm/m 2, na severu pa pod 400 mm/m 2 • Dežela je pretežno 
ravninsko-gričevnata in znana po številnih jezerih, vlažnem zraku in zamočvirjenih 
}kislih tleh. Gozdovi merijo 19 mio ha ter omogočajo letni posek od 47 do 
52 mio m3 oblovine. Privatnih gozdov je tri četrtine. Razmerje drevesnih vrst je: 
rdečega bora 60 °/o, smreke 30 °/o, breze 10 °/o, vendar je v južnem delu dežele, 
kjer je ·intenzivnejše gospodarjenje, delež smreke dokaj večji. Pogozduje jo, 
razen z domačimi drevesnimi vrstami, še s sibirskim macesnom (Larix sibirica) 
in zavitolistnim barom, ki je doma v zahodni Ameriki (Pinus contorta), ki raste 
bistveno hitreje od domačega bora. 
Dolgoročni plan predvideva velika pogozdovanja neobrastlih površin, obnovo 
malodonosnih gozdov, drenaže ·zamočvirjenih površin, gnojenje iz aviona (letno 
ca 200.000 ha), pospeševanje hitreje rastočih drevesnih vrst in uporabo kva-
litetnega semena iz plus dreves oziroma iz semenskih plantaž. V gozdovih že 
izvajajo intenzivna redčenja, ki so popolnoma mehanizirana. Letno redčijo na 
površini 500.000 ha z intenziteto 30-50 m3/ha in to v sestojih, kjer je lesna 
zaloga le 70-130 m3/ha. Letno pogozdijo 250.000 ha golosekov. Golosečnja 
površinsko ni omejena, te lastnik gozda je dolžan vsaj v 3 letih po sečnji goli-
čavo pogozditi. Privatni lastniki pa so dolžni pred pričetkom sečnje položiti 
denar potreben za pogozdovanje. 
Pri izkoriščanju gozdov vse bolj uporabljajo težko mehanizacijo. )>Gozdni 
kombajni« {>>procesorji«) opravijo sečnjo, obvejevanje, lupljenje in razžagovanje 
debeL Letni učinek takega stroja znaša kar 35.000 m3• V zvezi z tem pa je, 
skokovito padlo število delavcev zaposlenih pri izkoriščanju gozdov in sicer 
od 150.000 v letu 1960 na 20.000 v letu 1979! 
Finska klima in konfiguracija terena dopuščata velike golosečnje, ki zahte-
vajo velika pogozdovanja in veliko proizvodnjo sadik. Od vseh uporabljenih sadik 
je dobra polovica kontejnerskih. Le-te uporabljajo največ v severnem in delno 
v srednjem delu dežele, kjer je taina vegetacija manj »agresivna«. Klasične 
sadike, z golo korenino, dominirajo torej v južnem delu in deloma v srednjem 
delu države. (švedska in Kanada uporablja 40 °/o kontejnerskih sadik, Grčija 
9 °/o, Francija 6 °/o, CSSR 3 °/o). V svetu proizvajajo danes zelo številne bolj ali 
manj izpopolnjene kontejnerske sisteme (med katerimi so tudi neprimerni modeli, 
katerih uporaba je na švedskem celo prepovedana). Glede na velikost lahko 
kontejnerje.razvrstimo: 
34 
Plastični rastlinjak v finski gozdni drevesnici. Foto l. Smolej 
Majhne kontejnerje (30-100 cm3), ki so primerni za hladno klimo s kratko 
vegetacijsko dobo, kjer je konkurenčna pritalna vegetacija slabo razvita (sev. 
deli skandinavskih dežel). 
- Velike kontejnerje (1000-2000 cm3), ki jih uporabljajo v mediteranski in 
semiaridni klimi, kjer je močna konkurenca avtohtone vegetacije ali pa veliko 
pomanjkanje padavin (Izrael, Afrika). 
- Srednje kontejnerje (180-430 cm 3), ki se kot prehodna oblika prvih in dru-
gih, uporabljajo v vmesnem podnebju, kjer le v manjši meri dopolnjujejo klasično 
sadiko (Francija, Nemčija, češka, Grčija). 
Jugoslovanski gozdarski strokovnjaki so na Finskem namenili največjo 
pozornost ogledu I<Ontejnerjev Enso tube-pot, ki jih proizvaja Enso-Gutzeit, ker 
so smatrali, da bo ta tip kontejnerja primeren tudi za naše razmere. Firma 
Enso-Gutzeit spada med največja finska podjetja. Zaposluje 15.000 delavcev in 
ima 344.000 ha svojih gozdov, kjer posekajo letno 1 mio m3 oblovine. Letno 
proizvedejo 10 mio gozdnih sadik v svojih drevesnicah, ki merijo 27 ha; in sicer 
11 °/o klasičnih sadik, 50 °/o enso tube-pot (v papirnatih tulcih), 30 °/o enso 
pot-tray (v lončkih iz trde plastike) in 9 °/o v paperpotu (papirnate satovje). 
Enso tube-pot kontejnerji so izdelani iz plastificiranega papirja, napolnjeni so 
s substratom (šoto) in imajo v prečnem prerezu obliko vodne kapljice, kar je 
pomembno za pravilen razvoj korenin. Pri kontejnerjih, ki imajo okrogel prerez 
in so brez reber, se namreč korenine špiralno zavijajo po obodu, kar jih 
škodljivo trajno deformira. Zleb (stisnjeni del kapljice) v enso kontejnerjih pa 
35 
korenine usmerja navzdol in preprečuje njihovo zavijanje. Standardne višine teh 
kontejnerjev so 9,5 cm (250 cm3), 25 cm (600 cm 3} in 40 cm. Nižji se na Finskem 
uporabljajo za vzgojo dveletnih sadik iglavcev razen macesna, srednje visoki za 
vzgojo triletne smreke in dvoletnega macesna, najvišji za vzgojo dveletnih bre-
zovih sadik. Seveda pa bi lahko izdelali tudi vmesne dimenzije, v kolikor bi se 
v naših razmerah to pokazalo koristno. Hvalevredno je, da Finci, v želji vzgojiti 
čim višje sadike ne pretiravajo z gnojenjem, temveč si prizadevajo vzgojiti 
sadike z močneje razvitimi koreninami. Po njihovih merilih mora imeti sadika, 
ki je namenjena pogozdovanju, razmerje med debeline koreninskega vratu 
izraženo v mm in višino izraženo v cm, približno 1 : 5. 
Gozdarski strokovnjaki, ki so si ogledali opisane kontejnerske sadike sma-
trajo, da bi jih lahko tudi pri nas uspešno uporabljali pri pogozdovanju ekološko 
zahtevnejših zemljišč kot so goličave Ibarske klisure in podobno. Prednost pri 
takšni obliki vzgoje imajo črni in rdeči bor, manj kavkaška jelka in atlantska 
cedra, le na najvišjih osojnih legah smreka in macesen. Vsaj v simboličnih 
količinah pa bo potrebno vzgojiti listavce kot so graden, srebrna lipa, divja 
češnja, gorski javor idr. Enoletne iglavce bi vzgajali v kontejnerjih višine 9,5 cm 
(pri nas je hitrejša rast kot na Finskem}, dveletne iglavce in enoletne listavce pa 
v kontejnerjih višine 16 (25} cm. Računajo, da bi pri nas vzgojene 1 letne sadike 
v 9,5 cm kontejnerjih stale 1,5 din in 2,5 din sadike vzgojene v 16 cm kontej-
nerjih. Cena klasično vzgojene sadike rdečega bora 2+1 pa znaša v Srbiji 
2,0 din. 
Priprav~ tal na večjem goloseku, ki so tipični za Svedsko in Finsko. Foto l. Smolej 
36 
švedska 
švedska ima kljub severni legi, na račun toplega Golfskega toka, toplejše 
in vlažnejše podnebje, na drugi strani pa se čuti tudi vpliv kontinentalnega 
podnebja iz SSSR. V večjem delu države so zmerne padavine, okoli 600 mm; 
srednje junijske temperature so 14 do 17°, januarske od + 1 do -14° C. Obstaja 
vel ika razlika med gozdovi sev. in j už. dela dežele. Medtem ko znaša poprečni 
volumski prirastek na jugu 8m3/ha. Gozdov imajo 23,5 mio ha. Prevladujeta 
smreka in rdeči bor, precej manj pa je breze in drugih drevesnih vrst. Tako 
kot Finci tudi švedi v zadnjem času pri sadnji v večji meri zamenjujejo rdeči 
bor z zavitolistnim barom (Pinus contorta), ki je doma v zahodni Ameriki., 
Zanimivo je, da sekajo nekoliko več kot prirašča, s čimer žele obnoviti pre-
stare sestoje. Državnih gozdov imajo 1/t., drobnoposestniških 1/2, 1/4 gozdov pa 
pripada velikim družbam. Letno pogozdijo 180.000 ha gozdov, poleg tega pa 
posadijo vsako leto še 5.000 ha opuščenih kmetijskih zemljišč. 40 °/o pogozdo-
vanj opravijo s kontejnerskimi sadikami (pretežno rdeči bor), ostala s klasičnimi 
sadikami. 
Iz kmetijstva so v gozdarstvo prenesli izkušnje selekcionirane vzgoje seme-
na. Imajo tudi lastne semenske sestoje v ZDA, Angliji, Franciji, Nemčiji idr. 
Skoraj polovico semena pa v zadnjem času pridelajo v semenskih plantažah 
(850 ha; r. bor 500 ha, smreke 350 ha). Visoko selekcionirano seme iz semenskih 
plantaž pa je tudi dokaj drago, saj je udeleženo pri ceni sadike z 25 °/o. (Ju-
goslavija ima danes Je 36 ha semenskih plantaž). Seme nabirajo z lestvami, 
hidravličnimi dvigali in s posebnimi vibracijskimi stroji s katerimi tresejo debla. 
Seme osušijo na 6 °/o vlažnosti. S »kalibriranjem•• seme ločijo na 5 frakcij 
glede na velikost in težo. Najdebelejša frakcija se kot najboljša uporablja za kon-
tejnerske sadike, predzadnja frakcija se uporablja le izjemoma, zadnja frakcija 
pa je praktično neuporabna. S sortiranjem semena dosežejo večjo enotnost 
sadik. Pred setvijo seme »pilirajo«, to je, zrna obdajo s plaščem iz inertne snovi, 
pesticidov, mikoriznih gliv in mineralnih gnojil. Tako povečano seme se lažje 
seje, poleg tega pa je zaščiteno pred pticami, gledalci, insekti in glivami; mi-
korizne glive in mineralna gnojila pa omogočajo boljšo rast. 
Da bi smreko oplemenitili, razmnožujejo klanski material s potaknjenci v 
peščenemu substratu v rastlinjaku in ga selekcionirajo. Cepljenje opuščajo. Pri-
delovanje smrekovih sadik iz potaknjencev je v začetni fazi in pričakujejo, da bo 
z uporabo raznih stimulatorjev ta način postal pomembnejši. Letno porabijo na 
švedskem 440 mio sadik, ki jih v glavnem pridelajo doma. V drevesničarstvu 
je značilna visoka produktivnost. Učinek delavca je pri ročnem presajevanju 
sadik v graben 500 sadik/uro in pri strojnem presajevanju v večjih drevesnicah 
2.000 sadik/uro. Izvajajo tudi rigorozna klasiranje sadik po velikosti pri presaja-
vanju (pikiranju) v drevesnici in imajo tako na gredicah pred izkopom približno 
enako velike sadike. Večina drevesnic je opremljena s hladilnicami za sadike. 
Sejanke in sadike izkopavajo v drevesnicah navadno aprila ter jih hranijo v hla-
dilnicah pri temperaturi 0° C do srede junija, ko se konča sezona pikiranja in 
pogozdovanja. 
Na manj produktivnih zemljiščih, kjer ni bujnega plevela se uveljavlja kon-
tejnerska sadika. Proizvodnja teh sadik, kakor sadnja z njimi, je dokaj meha-
nizirana. Razširjeni so sistemi: »Multitop« (Kopparforst<<) kontejnerji iz trde 
plastike, »Paperpots(( papirnati lončki, »Seed plate« stisnjene šotine ploščice 
s semenom, ki služijo za direktno setev v gozdu in »Groving plate« ter 
>•Multicomp<<, podobne prejšnjim, le da v njih vzgoje 1-letne semenke v dre-
37 
vesnici in šele nato z njimi pogozdujejo. Začetna rast sejank v kontejnerjih traja 
v rastlinjaku 2 meseca, nato rastejo na prostem. Predvsem mora sadika enako-
merno in usklajeno razvijati podzemni in nadzemni del, slednji pa mora do zime 
oleseneti. Obstaja tudi nevarnost, da se korenine v kontejnerju zavijejo, kar ima 
lahko za posledico, da se začne sadika nekaj let po sadnji sušiti. Značilna je 
Shematični prikaz dela tekočega traku za izdelava Ensa tube-pat kontejnerjev 
priprava tal pred sadnjo, ki jo opravijo ročno ali strojno v pasovih oziroma 
krpicah. 
Na koncu poročila je dodana misel, da velja izkoristiti švedske izkušnje pri 
osnovanju semenskih plantaž in izboru semena tudi pri nas. Pri nas sicer trošimo 
veliko sredstev za uvoz tuje tehnologije proizvodnje kontejnerskih sadik, vendar 
se premalo pobrigamo za kvalitetno seme. Poročevalec meni, da je zadnji čas, 
da se v SR Srbiji izločijo in meliorirajo semenski sestoji. Poleg tega, da ne-
kritično posnemamo kontejnersko proizvodnjo sadik (ki so seveda primerne le za 
določena rastišča in za določene drevesne vrste), pa bolehamo tudi za pretirano 
fertilizacijo v želji vzgojiti )•galofag« sadike, ki pa navadno niti ne olesenijo. 
Lada Eleršek 
38 
PROPOZICIJE GOZDARSKEGA VESTNIKA 
Zapisane propozicije naj bi upoštevali vsi, ki pišejo v našo revijo. Obsegajo 
vsebinske, jezikovne in tehnične normative, ki bodo zagotavljali uresničitev oblikov-
nega in vsebinskega programa GV, ki ju je sprejel uredniški svet. 
Vsebina 
GV ponuja svoj prostor vsem tistim, ki pišejo o strokovnih gozdarskih zadevah, 
o teoretskih in praktičnih spoznanjih gozdarskih strokovnjakov ter strokoynjakov 
z drugih področij, ki so v zvezi z gozdarstvom. 
GV čuti posebno dolžnost, da pomaga v svet vsem novim spoznanjem in zahteA 
vam, ki jih ima gozdarstvo kot razširjena, interdisciplinarna panoga v procesu 
družbenega in gospodarskega razvoja. Varstvo okolja, racionalne uporaba prostora, 
rekreativni in kulturni pomen gozdov, varovalni pomen gozdov, vzgoja javnosti itd., 
to je le nekaj teh dejavnosti. 
Urednik ali recenzent GV lahko vsebino prispevka popravi (recenzira), vendar 
le do meje vsebinske prvotnosti. 
Jezik 
GV je slovenska gozdarska revija. Kriterij za izražanje je slovenski pravopis. 
Slovnica stavkov mora biti v skladu s slovensko knjižno (učno) slovnico. če imamo 
slovensko besedo in če je ta povrhu še lepša od tuje, jo bomo uporabljali. Zaželeno 
je, da že pisec sam odda svoj prispevek v pregled kakemu slavistu (ker gozdarji 
nismo slovničarji). Urednik ali jezikovni strokovnjak lahko sestavek slovnično in 
izrazoslovno popravi (korektura). 
Obseg, diagrami, slike, roki 
Vsi rokopisi naj bodo tipkani po eni strani, oziroma poslani v obliki. ki je za 
tiskarno sprejemljiva (z roko pisani sestavki niso). Razmik med vrsticami mora biti 
dovolj širok za morebitno korekturo (30 vrstic na eni strani). 
Vodilni članki (s sinopsisom in povzetkom v tujem jeziku) so lahko dolgi do 
20 tipkanih strani. Vsi ostali članki do 12 tipkanih strani. 
Stevilo fotografij. skic, grafikonov· ali drugih risb mora biti vsebini in dolžini 
sestavka primerno. Fotografije naj bodo kvalitetne, grafikoni in skice tehnično 
dovršene izdelani na belem trdem (risalnem) ali paus-papirju. Tabele in skice, graM 
fikoni ter zemljevidi morajo biti sestavljeni v velikosti GV. Lahko so tudi večji, 
vendar v sorazmerju, da pomanjšani pridejo lahko na eno stran GV. ~tirikratne 
povečave ali pomanjšave so lahko še uspešne. 
Za črno-belo fotografijo v reviji morate poslati črno-belo fotografijo, za barvno 
fotografijo v reviji pa rabimo kvalitetno barvno fotografijo, še boljši pa je barvni dia-
pozitiv; najbolje 6 X 6 cm, lahko pa je tudi leica format Dobro je, če je zaradi 
tiskarniške manipulacije v PVC ovitku. Ne uporabljajte slabih filmov. Iz slabih 
diapozitivov ne more nastati dobra barvna slika. 
Urednik da lahko grafikone, skice in druge risbe ponovno izdelati, če smatra, 
da so oblikovno neprimerne - na stroške pisca. (Po pravilniku GV.) 
Rokopisov, skic in fotografij ter drugega gradiva piscem ne vračamo. 
GV izide praviloma 17. v mesecu. Gradivo moramo tiskarni oddati vsakega 
10. v mesecu. (Vendar ne tisti mesec, ko številka izide, temveč prej - torej 
37 dni pred izidom.) 
Vsakdo se lahko zanima, kdaj bo njegov prispevek izšel. 
39 
STROKOVNI OBISKI 
OBISK V DREVESNICAH 
IN SEMENARNAH V čSSR 
Na osnovi protokola o sodelovanju na 
področju gozdarstva med SFRJ in čSSR je 
Jugoslovenski poljoprivredni šumarski cen-
tar, gozdarski oddelek, v dneh od 19. do 
25. oktobra 1980 organiziral študijsko poto-
vanje na češkoslovaško. Namen potovanja 
je bil, da se člani zvezne strokovne komi-
sije za pripravo predlogov za priznavanje 
novih selekcij semena in saditvenega ma-
teriala in drugi, ki delajo pri gozdnem se-
menarstvu, seznanijo s problemi, ki nasto-
pajo s priznavanjem novih sort v gozdar-
stvu, semenskimi sestoji, snovanjem semen-
skih plantaž in proizvodnjo sadik. 
Program študijskega potovanja so sestavili 
strokovnjaki iz čSSR. Obiskali smo nasled-
nje gozdarske inštitucije in poskusne ob-
jekte: Viskumna stanica in Semenarski za-
vod v Liptovsky Hradok, nadalje semenske 
plantaže alpskega macesna Beckov lesna 
sprava Kočovce, Semenarski zavod Tynište, 
Lesni podnik Plzen in Gozdarsko fakulteto 
v Brnu. 
Na vseh teh inštitucijah in prav tako na 
poskusnih objektih smo imeli intenzivne raz-
govore o problemih, ki so nas zanimali. Pri 
tem smo lahko spoznali, kako temeljito de-
lajo na področju gozdnega semenarstva in 
drevesn ičarstva. 
Semensko službo imajo za Slovaško in 
češko samostojno urejeno. V obeh deželah 
so glavni viri za nabiranje storžev (se-
mena): 
- Semenski sestoji, ki jih označujejo s 
šifro 1 A; 
v njih obirajo storže samo s stoječih 
dreves. Takšni sestoji se odlikujejo z ve-
likim številom plus dreves, ki hkrati pred-
stavijajo materialno osnovo za gojenje ve-
getativnih potomcev. Nadaljnja značilnost 
teh sestojev je njihova avtohtonost. V njih 
naberejo okoli 20% vsega semena. 
- Semenski sestoji (kompleksi), ki jih 
označujejo s šifro J 1 B; 
te gozdne sestoje izločajo že pri urejanju 
gozdov. Ustrezne predloge za potrditev se-
stoja kot semenski objekt preveri še stro-
kovnjak z inštituta. V teh sestojih nabirajo 
storže s posekanih dreves. Na ta način 
pridobijo o k. BO% gozdnega semena. Seč-
40 
nje opisanih sestojev opravijo praviloma 
v času obroda. 
Semenarski zavodi so nosilci operativnega 
dela pri nabiranju in dodelavi gozdnega 
semena. Sodelavci inštituta, najčešče spe~ 
cializirani gozdarski strokovnjaki za gozdno 
semenarstvo, sodelujejo pri reševanju stro-
kovnih problemov v zvezi s prizadevanji za 
kakovostno pride!ovanje in dodelava gozd-
nega semena. Tudi sama kadrovska sestava 
npr. Semenarskega zavoda v Liptovsky Hra-
dok, kjer je zaposlenih 57 delavcev, v teh-
ničnem sektorju jih je od tega 17, poleg zelo 
dobro opremljenih laboratorijev, jamči za 
dobre rezultate dela na področju gozdnega 
semenarstva. Podobno kadrovsko sestavo in 
opremljenost smo lahko ugotovili tudi v Se-
menarskem zavodu v Tyništu. 
Na Slovaškem imajo prek 150 ha semenskih 
plantaž alpskega in brdskega macesna ter 
rdečega bora. Vsako leto jih osnujejo še 
okoli 15 ha. Pri tem imajo tudi 4 ha semen-
ske plantaže smreke, vendarle samo višin-
ske provenience. Stroški osnovanja hektarja 
semenske plantaže znašajo ok. 50.000 čeških 
kron. 
Pri pridelovanju gozdnih sadik zavzema 
kontejnerski način vzgoje že precejšnji de-
lež. Uporabljajo predvsem Jiffy lončke in 
Paperpot sistem, ki so ju po lastnih izkuš-
njah dopolnili. Velike uspehe dosegajo z 
gojenjem enoletnih sejank v plastičnih rast-
Hnjakih. Na ta način namreč dosežejo, da 
so sadike do sredine poletja visoke že 
1 O cm in so že sposobne za presajevanje. 
Gozdno drevesničarstvo v čSSR v celoti 
napreduje in se razvija vzporedno z drugimi 
področji gozdarstva. Gozdna sadika je pra-
viloma namenjena dopolnitvi naravne obnove 
gozda, melioracijam in pogozdovanju. 
Udeleženci študijskega potovanja, smo 
lahko ugotovili visoko raven češkoslova­
škega gozdarstva na področju gozdnega 
semenarstva in drevesničarstva. 
Janez Božič 
NAJVEtJE KNJ12NICE 
V SOVJETSKI ZVEZI 
Lanskega leta v oktobru smo bili jugo .. 
slovanski knjižničarji na strokovnem obisku 
v dveh največjih kn;ižnicah v Sovjetski 
zvezi, v Leninovi državni knjižnici v Moskvi 
(Gosudarstvenaja ordena Lenina biblioteka 
SSSR imeni V. l. Lenina in v Saltikovi javni 
knjižnici v Leningradu (Gosudarstvenaja pub-
ličnaja biblioteka imeni M. E. Saltykova 
Sčedrina). 
Leninova knjižnica je nacionalna knjižnica 
SZ in eden izmed najobsežnejših svetovnih 
arhivov. Hrani tiskano literaturo narodov 
Sovjetske zveze, tujo literaturo, rokopisne 
knjige in druge dragocenosti domače in 
svetovne kulture. Je matična knjižnica 
350.000 knjižnic v Sovjetski zvezi. Zaradi 
obsežnosti in vsestranosti je sestavni del 
državnega sistema znanstvenotehničnih in-
formacij. 
Njen začetni fond je bogata zbirka knjig, 
rokopisov, arheološkega in etnografskega 
gradiva, ki ga je zapustil peterburški grof 
Rumjancev (1754-1826) znan državnik in 
kulturnik tedanje dobe. Začetni fond je štel 
100.000 knjižničnih enot in eno čitalnice z 
20 sedeži. Pomembno vlogo pri dopolnje-
vanju fondov so imeli darovi (zapuščine) 
zasebnih knjižnic in denarni prispevki. Z leti 
sta se knjižnična zbirka in število obisko-
valcev zelo povečala. Na osnovi obveznih 
izvodov je zbrana literatura v 91 jezikih na-
rodov SZ, tuja literatura je zbrana z naku-
pom in z mednarodno menjavo. Ima 30 mio 
knjig, revij, kart in not v 247 jezikih. Letno 
jo obišče 2 mio čitalcev, število izposojenih 
knjižničnih enot pa doseže 12 mio letno. 
Dolžina knjižnih polic je 600 km. 
Med zbranim kulturnim bogastvom je tudi 
ena najstarejših ruskih rokopisnih knjig 
Arhangelski evangelij iz leta 1092. Knjižnica 
41 
ima danes 21 čitalnic z 2340 sedeži, dnevno 
pa jo obišče 8000 ljudi. Kvalitetno delo 
zagotavljajo visokokvalificirani knjižničarji. 
katerih je kar dve tretjini od 3000 zaposle-
nih. 
Saltikova knjižnica v Leningradu je naj-
starejša splošno dostopna knjižnica v Rusiji. 
Osnovana je bila 1795. leta, za javnost pa 
je odprta od 1814. leta. 
Imela je pomembno vlogo pri razvoju ru-
ske znanosti in kulture. Hrani velike kulturne 
zaklade preteklosti, saj že od leta 1810 
zbira obvezne izvode izdaj, ki izidejo v Ru-
siji oz. SZ. Danes ima 23 mio knjižničnih 
enot, med katerimi sta najbolj znani zbirka 
redkih knjig in rokopisna zbirka. Naštejmo 
jih nekaj: Zbornik 1076. leta, Lavrentevskaja 
letopis (1377) in Guttenbergova biblija (1452 
do 1455), 7000 Volterjevih knjig je v po-
sebnih omarah, trenutno delajo ponatise 
njegovih unikatov. Hranijo tudi našo črno­
gorsko knjigo Psalter (1495) in knjige iz 
znanostnih področij, ki jih je leta 1704 dal 
natiskati ruski car Peter l. 
Rokopisna zbirka je znan svetovni center, 
saj hrani prek 300.000 raznih rokopisov. 
Med njimi je zbirka Dubrovskega, ki je bil 
prvi upravnik tega oddelka. Zanimivo pot 
ima najstarejša ruska rokopisna knjiga Ostro-
mirovo Evangelija (1056-1057), ki so jo iz-
gubili v garderobi Katarine 11. in so jo našli 
šele leta 1806. Pisar Grigorov, ki je napisal 
ta evangelij za trgovca Ostromirova je na 
koncu dodal: »Čitajte, ne kritizirajte, blago-
slavljajte - amen.•< Menda je zaleglo, kako 
pa danes? 
Marja Zorn 
IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE 
GOJENJE GOZDOV NA EKOLOSKO 
IN EKONOMSKO EKSTREMNIH 
RASTJSCIH 
IUFRO l. - Mednarodno posvetovanje 
v Grčiji 
Gozdarska fakulteta v Solunu in Gozdar-
ski oddelek Biotehniške fakultete v Ljubljani 
sta priredila pod okriljem IUFRO posveto-
vanje o gozdnogojitvenih nalogah na eko-
loško in ekonomsko ekstremnih rastiščih. 
Posvetovanje je bilo v zadnjem tednu sep-
tembra in v prvem tednu oktobra letos. 
Udeležilo se ga je sto strokovnjakov iz 25 
držav. Velik odziv je pripisati že ustaljeni, 
privlačni obliki posvetovanj iz gojenja goz-
dov, ki se domala vsako leto odvijajo ob 
na novo izbranih problemih. To pot je vse-
bina posvetovanja pritegnila tako strokov-
njake iz razvitega sveta kakor tudi iz dežel 
v razvoju. Obravnavanih je bilo 45 proble-
mov, in sicer v obliki referatov. Hkrati je 
bil organiziran ogled na terenu in prikazano 
praktično ravnanje z gozdom na ekstremnih 
rastiščih, kot so gorska rastišča grških 
jelk, gozdovi panjevcev na občutljivih ra-
stiščih in ogozditve grškega krasa. 
Znanstveno razpravljanje o ravnanju z 
gozdom na ekstremnih rastiščih postaja vse 
pomembnejše ob spoznanju, da je človeštvu 
potreben sleherni prostor na zemeljski obli. 
Zaradi neodgovornega ravnanja z gozdovi 
in z zemljo nasploh nenehno povečujemo 
delež ekstremnih rastišč domala na vseh 
kontinentih. Zato zahteva regeneracija ra-
stišč v naravnejše stanje posebne napore 
in skrbno pripravljanje programa. V teh 
programih je težišče v zahtevi, da je po-
trebno regenerirati uničeni prostor s skrom-
nimi sredstvi in to tako, da naravo pospe-
šeno vprežemo v celjenje njenih ran. Grčija 
nudi za ta koncept nekaj odličnih primerov, 
predvsem v območju gozdov panjevcev. Se 
lepši pa je jugoslovanski eksperiment, ki 
traja že trideset let. Z njim smo odpravili 
kozjo pašo in Jugoslavijo spet ozelenili. 
Skoda, da pri tem sistematično ne nada-
ljujemo in načrtno ne spreminjamo nasta-
jajočih gozda~ v gospodarske gozdove. 
Gojenje na ekstremnih rastiščih so pred-
stavili delegati domala s področja vseh 
kontinentov. Prikazali so specifičnosti posa-
meznih fitog_eografskih regij. Kako bogata 
so ekstremna rastišča, kako pestra je tovrst-
na problematika, naj opozori delni pregled 
obravnavane tematike: 
Nekaj referatov je prikazalo in zavzelo 
načelna stališča do reševanja nalog na 
ekstremnih rastiščih in pri tem obravnavalo 
principe praktičnega in znanstvenorazisko-
valnega dela. 
Druga skupina je obravnavala raziskave 
temeljne narave (ekofiziologija) z namenom, 
da opozori gozdarja na razmere in na pro-
cese, ki se na ekstremnih rastiščih doga-
jajo v rastlini oziroma v njeni asociaciji. 
Gre za direktna opozorila, ki narekujejo, 
kakšno sadike vzgajamo za ekstremna ra-
stišča in kako ravnamo s sestojem v ek-
stremnih sredinah. 
Obratno pa so nekateri referati prikazali 
blagodejne posledice vpliva regeneracijskih 
posegov na ekstremna rastišča oziroma 
reakcijo rastišča. 
Posebna pozornost je bila posvečena 
gospodarnosti ravnanja z ekstremnimi ra-
stišči na podlagi med posredno in nepo-
sredno premene mediteranskih grmiš_č. 
Paleto prikazov je še posebej obogatila 
vrsta predavanj, ki so obravnavala specifič­
nosti na različnih kontinentih. Med njimi: 
Procesi naravnega zaraščanja z gozdom na 
peščenih sipinah Atlantika; Dilema gojenja 
gozdov v pacifičnem prostoru goratega dela 
Japonske; Novi pregledi na gojenje gozdov 
v gorah ZDA; Gojenje gozdov na vulkan-
skem pepelu v ZDA; Vračanje gozda na 
krasu Balkana; Gozdnogojitvene izkušnje v 
Skandinaviji kot rastiščno ekstremni ka-
tegoriji; Gozd na severnoevropskih barji~; 
Prikaz gozdnogojitvenih problemov v gorOVJU 
severozahodne Afrike. 
K celoviti osvetlitvi problema pomagajo 
tudi prispevki, ki obravnavajo gojenje goz-
dov na zgornji gozdni meji (v lavinskih 
območjih in v erozijskem območju). Kot 
posebnost omenjamo prispevek o nalogah 
gojenja gozdov v gozdovih, ki so močno 
obremenjeni s človekovo rekreacijsko aktiv-
nostjo. 
42 
Iz tega nepopolnega pregleda je razvidno, 
da je bilo delo v gozdu na ekstremnih 
rastiščih obravnavano kompleksno in z na-
menom da gozdarstvo na tem področju 
ukrene' še kaj več. To delo pa bo uspešno, 
je bilo rečeno na zaključku posvetovanja, 
1 
če bomo v bodoče posvetili več pozornosti 
raziskavam na ekstremnih rastiščih in si s 
tem pridobili dragocene izkušnje tudi za 
gospodarjenje z gozdom v optimalnih po-
gojih. 
Dušan Mlinšek 
NOVI TEHNIČNI NORMATIVI 
ZA UPORABO MOTORNIH ŽAG 
V GOZDARSTVU 
Po zveznih predpisih o standardizaciji je 
bil v letošnji 34. številki Uradnega lista 
SFRJ objavljen pravilnik o tehničnih norma-
tivih za uporabo motornih verižnih žag v 
gozdarstvu. 
Ta pravilnik predpisuje tehnične norma-
tive za motorne verižne žage, ki jih upo-
rabljajo gozdarji za podiranje drevja, za 
izdelavo gozdnih sortimentov in pri delih 
pri gojitvi gozdov. 
Poleg drugih tehničnih normativov so naj-
pomembnejši tile: 
- skupna teža brez letve in verige je 
lahko le do 8,5 kilograma, le izjemoma, 
pri podiranju drevja nad 65 cm debeline, 
je lahko žaga težka do 10 kg; 
- žage morajo imeti ustrezne ročaje, 
avtomatično mazanje verige in letve, vsaka 
mora imeti ščitnik za letvo ter varnostno 
verižno zaporo; 
- glušnik mora biti grajen tako, da je de-
lavec čimmanj izpostavljen škodljivemu de-
lovanju izpušnih plinov; 
- ropot motorne žage pri delu naj ne 
presega 90 dB/A, odvisno od števila ur 
žaganja z motorno žago; 
določene so tudi največje dopustne 
vrednosti vibracij motornih žag, ki so zopet 
v odvisnosti od srednjih frekvenc in vibra-
cijskega pospeška. 
S tem v zvezi so predpisani tudi obvezni 
odmori delavcev, ki delajo z motorno žago. 
V teh odmorih naj bi si delavci odpočili 
roke in ušesa, da bi tako ropot in vibracije 
čimmanj kvarno vplivale na njihovo zdravje. 
Zato je v tem pravilniku predpisano, da 
morajo navodila o uporabi motorne žage 
vsebovati najdaljši dopustni čas izpostavlja-
nja ropotu in vibracijam pri delu z motorno 
žago. 
Seveda bo ostal pravilnik le v Uradnem 
listu, če ga ne bomo vsi, predvsem pa de-
lavci sami, temeljito poznali in se njegovih 
določil tudi držali. 
43 
Za izvajanje določil objavljenega pravil-
nika so zavezani vsi, od nabave, vzdrže-
vanja in uporabe žag do organizatorjev 
proizvodnje in varstva pri delu. 
Franjo Cafnik 
GOZDARSKE RADIJSKE ODDAJE 
V okvir dejavnosti odbora za tisk in pro-
pagando pri Splošnem združenju za gozdar-
stvo Slovenije sodi tudi skrb za radijske 
oddaje iz področja gozdarstva, ki jih uvršča­
jo v program kmetijskih nasvetov (oddaje 
ob 12.30 uri}. 
Za vsak teden je treba pripraviti vsaj eno 
oddajo, mesečno potrebujemo torej najmanj 
štiri prispevke. Redakcija RTV želi naslove 
avtorjev in prispevkov za tri mesece vnaprej. 
Da bi mogli pripraviti ustrezni program, va-
bimo gozdarske strokovnjake k aktivnemu 
sodelovanju. 
Prispevki naj obsegajo 90-100 tipkanih 
vrstic z dvojnim razmikam. RTV prispevke 
tudi honorira; kvalitetnejše prispevke ob-
javijo tudi v Kmečkem glasu. 
Ko redakcija RTV priglašene prispevke 
razvrsti v program oddaj, dobi vsak avtor 
od RTV pismeno zaprosilo in rok za pred-
ložitev prispevka. 
V lanskem letu (1980} je bilo pripravljenih 
skupaj 48 takšnih oddaj iz gozdarskega 
področja. Pripravili so jih strokovnjaki na-
slednjih gozdnogospodarskih organizacij: 
Gozdno gospodarstvo Bled 
Gozdno gospodarstvo Celje 
Gozdno gospodarstvo Kočevje 
Gozdno gospodarstvo Ljubljana 
Gozdno gospodarstvo Maribor 
Gozdno gospodarstvo Novo mesto 
Gozdno gospodarstvo Postojna 
Soško gozdno gospodarstvo Tolmin 
Semesadike Mengeš 
1 
2 
1 
4 
7 
2 
3 
2 
1 
Agrokombinat Maribor TOZD gozdarstvo 1 
Kmetijski kombinat Radgona 1 
Gozdarski šolski center Postojna 6 
Inštitut za gaz. in les. gospodarstvo 
VTOZD za gozdarstvo BF 
Splošno združenje gozdarstva 
Ostali 
4 
2 
3 
8 
Skupaj 48 
Vabimo vas, da se na to koristno akcijo 
z razumevanjem odzivate. 
Splošno združenje za gozdarstvo 
KNJižEVNOST 
BIBLIOGRAFIJA 
GOZDARSKEGA VESTNIKA 
Gozdarski vestnik. Bibliografija od 1938 
do 1977 (vsebinsko in avtorsko kazalo). Se-
stavila Viktor Preželj in dr. Marjan Zupančič. 
Založil Gozdarski vestnik, uredil Marko 
Kmecl. Ljubljana 1979, 244 strani. 
Leta 1938 je v Mariboru začelo izhajati 
novo glasilo, ki ga še danes poznamo kot 
Gozdarski vestnik. Ustanovil ga je gozdar-
ski inženir Stanko Sotošek, ki je postal tudi 
njegov prvi urednik. K življenju pa ga je 
moral priklicati še dvakrat, po vojni leta 
1946 - pač zaradi molka med njo - drugič, 
leta 1950 pa - ker je glasilo v letu 1949 
izhajalo kot Les - še tretjič. Od tretje 
ustanovitve naprej izhaja Gozdarski vestnik 
neprekinjeno, stopajoč po poti napredka, 
ki ga je pripeljala do današnje zavidljive 
strokovne višine. Bibliografija, ki obsega 
35 letnikov Vestnika, je zgovoren dokaz za 
uspešen razvoj glasila, obenem pa tudi 
zgodovina naše gozdarske vede in organi-
zacije. Uredniški svet Gozdarskega vestnika 
se je odločil, da jo izda ob 40-letnici izha-
janj? revije, izšla pa je v juniju 1980. 
Največji del Bibliografije je seveda v pri-
kazu prispevkov. ki so izšli od 1938 do 1977. 
Prispevki so urejeni po razdelitvi gozdarske 
stroke, kot jo določa oxfordski sistem deci-
malne klasifikacije za gozdarstvo. Za lažje 
delo pri iskanju je ta klasifikacija navedena 
še posebej; predmetno kazalo omogoča 
razvid čisto neizkušenemu uporabniku, k 
lažjemu »Vstopu« pa pripomore tudi kazalo 
po avtorjih. če kaj pogrešamo, so to kveč­
jemu bibliografski podatki za vsak letnik 
posebej, premisliti pa bi tudi veljalo, ali 
44 
ne bi bilo prav vključiti v Bibliografije tudi 
tisti letnik iz leta 1949, ki je bil po imenu 
sicer Les, po vsebini pa tudi Gozdarski 
vestnik. 
Obsežno in zelo pomembno je poglavje 
o razvoju Gozdarskega vestnika, ki ga je 
napisal Marko Kmecl. To je zanimivo braM 
nje, ki v živahni obliki opisuje Vestnikovo 
življenjsko pot. Pisec je znal poiskati naj-
značilnejša obdobja v življenju revije, jih 
ilustrirati s citati ali faksimili, svoj prikaz 
pa je obogatil tudi z vložki, posvečenimi 
prejšnjim urednikom S. Sotošku, M. Brinarju 
in M. Ciglarju. 
Gozdarski inženir Marko Kmecl je tudi seM 
danji urednik revije. Ko jo je leta 1975 pre-
vzel, je bila ta sredi najhujših denarnih 
zadreg. Da jih je premagala, se vidi že po 
sedanji podobi Vestnika, ki se ponaša z 
odličnim papirjem in barvnimi prilogami. 
Vsebina je aktualna, na primerni višini, ni· 
kakor ozko gozdarsko strokovna, temveč za-
nimiva za širši krog. To niti ne preseneča, 
saj je ravno gozdarstvo tista stroka, ki »skrbi 
za tako rekoč zadnji še kolikor toliko na-
ravni del našega življenjskega prostora<•. Ne 
nazadnje velja omeniti tudi značilni slog 
urednikovega pisanja in delovanja, ki ga 
lahko imamo, povejmo po biološko, za 
enega od fenotipov na Slovenskem že 
dobro uveljavljenega genotipa. 
Slovenskim gozdarjem čestitamo k delu, 
s katerim so si nedvomno pridobili ••urejen 
pregled svoje strokovne misli«. 
Tone Wraber 
Recenzija je bila objavljena tudi v Pro-
teusu 43/2 
ZA1PUS 
NA IB tLr IK VU 
Foto: prof. Franjo Rainer 
Trije poganjki - tri desetletja 
Oktobra lani je Soško gozdno gospodar-
stvo Tolmin praznovalo 30 let nove samo-
upravne poti. Delavci tega našega skrajno 
zahodnega gozdnega gospodarstva so upra-
vičeno ponosni na ta jubilej. Njihovo delo 
ni bilo in še danes ni lahko. V povojnem 
obdobju so nosili zahtevno breme: gozdne 
predele in ljudi ob zahodni meji vključiti v 
gospodarski in socialni utrip nove, združene 
domovine. To je bilo z narodnostnega vi-
dika, zahtevno in odgovorno delo. 
Drugi razlog, zaradi katerega tudi še 
danes občudujemo garače v tolminskih in 
idrijskih gozdovih pa so izredno neugodne 
terenske razmere, ki mnogokrat onemogo-
čajo optimalno organizacijo gospodarjenja 
45 
s temi gozdovi. Zares je potrebno mnogo 
samoodpovedovanja, fizičnih in drugih na-
porov, solidarnpsti in razumevanja, da bi 
gozdarji na Tolminskem uspešno izpolnili 
vse naloge, ki jih imajo, da bi dosegli na-
črtovane gospodarske in družbene cilje. 
Debelce s tremi zelenimi vejicami se 
uspešno razrašča. Razrašča se v četrto 
vejico in dalje v drevo, čvrsto utemeljeno 
s strokovnim, samoupravnim ·in družbenim 
delovanjem vseh, ki so zbrani in povezani 
s tem klenim kolektivom. 
Nobenih investicij v gozdarskem 
šolstvu 
Gradivo Republiškega komiteja za vzgojo 
in izobraževanje o izgradnji šolskega pro-
stora, ne predvideva investicij v gozdarskem 
šolstvu. Sestavljalci niso upoštevali dejstva, 
da gozdarji že od leta 1977 namensko zbi-
ramo sredstva za prostore, ki bi zagotovili 
normalen strokovni pedagoški proces. Kaže, 
da bomo morali gozdarji sami še globlje 
seči v žep, da bi uresničili program izgrad-
nje prostorov, kaže namreč, da na skupna 
sredstva ne moremo računati. Tudi podalj-
šanje samoupravnega sporazuma s katerim 
zbiramo ta sredstva, ki se ravnokar izteka 
verjetno ne bo zagotovilo dovolj sredstev 
za realizacijo zastavljenega programa. Kje 
je izhod? 
Mariborčani v Bosni 
člani DIT gozdarstva iz Maribora so si 
v septembru v preteklem letu ogledali ne-
katere gozdnogospodarske objekte na Ro-
maniji in na Gozdnem gospodarstvu Zavido-
vici. Vodili so jih delavci gozdarske fakultete 
iz Sarajeva. Kar so videli je vsestransko 
presenečalo: od intenzivnega prebiralnega 
gospodarjenja do ekstenzivnih posegov na 
ogromnih površinah, kjer je bosanski konji-
ček še vedno odločilno transportno sredstvo. 
Za ceste in vlake ni denarja. Poleg konjič~ 
kov veliko uporabljajo žičnice. ki seveda ne 
dopuščajo razmišljanja o ekološko in bio-
loško primernejši obliki obnove sicer že 
prezrelih bukovih gozdov. Brez vprašanj so 
se spraševali, kako bo tekla nega obnov-
ljenih sestojev na teh ogromnih površinah 
brez cest in vlak. 
Vsekakor pa je bila ekskurzija zelo po-
učna in zanimiva, prava osvežitev po seriji 
ekskurzij po evropskih državah. 
Pomembna strokovna in družbenopolitična 
odločitev v Mariboru 
Leta i963 je zakon o gozdovih SR Slo-
venije predpisal skupno gospodarjenje z 
gozdovi v gozdnogospodarskem območju -
glede na lastništvo - v enotni gozdnogospo-
darski organizaciji. Ker pa je zakon do-
puščal izjeme, to načelo ni bilo v celoti 
uresničeno. 
Zaradi neenotnega gospodarjenja z goz-
dovi niso prizadete le gospodarske funkcije 
gozdov, temveč v ve:iki meri tudi njihove 
varovalne in socialne funkcije. Ob spozna-
vanju družbenega pomena skupnega gospo-
darjenja z gozdovi so medobčinska gospo-
darska zbornica za Podravje in družbeno-
politične organizacije v podravski regiji že 
v preteklem letu začele proces združevanja 
gozdarstva. Prvi rezultat je že znan: pri-
ključitev TOZD gozdarstva Ptuj - Kmetijski 
kombinat Ptuj - v sestav delovne organi-
zacije Gozdno gospodarstvo Maribor. 
Akcijo združevanja gozdarstva v maribor-
skem gozdnogospodarskem območju so na-
daljevali. Prišlo je še do ene združitve, ki 
je za gozdarstvo na tem območju izredno 
pomembna. 
46 
TOZD gozdarstvo pri Agrokombinatu Mari-
bor se je v oktobru 1980 na referendumu 
odločila, da se izloči iz dosedanje organi-
zacije {AK Maribor) in se pridruži Gozd-
nemu gospodarstvu Maribor TOZD gozdar-
stvo Ruše. 
Bolniške in stabilizacija 
Zadnje čase veliko pišemo o takozvanih 
>•bolniških«, to je izostankov z dela zaradi 
bolezni. Kaže, da gre za bolezen naše 
samoupravne družbe, kjer mnoge lumparije 
proglašamo za humanost, zanje vemo in 
nič ne rečemo; hočem reči, da gre za zelo 
neodgovoren pojav, ki tudi gozdarstva ni 
obšel. Primer, ko je na nekem gozdnem 
gospodarstvu v Sloveniji permanentno za-
radi bolezni in >>bolezni« odsotnih kar 61 
delavcev ni izjema. Vzroki sploh niso več 
skrivnost. 30 dni ••bolniške<~, ki gre v breme 
temeljne organizacije in ••humani•( zdravnik, 
ki je pozabil, da tudi družba potrebuje nje-
gov pošten (human} odnos do dela, so 
vzpodbuda nekaterim delavcem, da si jem-
ljejo »bolniško« tudi kadar jim zmanjka časa 
za zasebna opravila. 
Gre za to, da stabilizacije ne bomo do-
segli le za tekočim trakom, z normami in 
podobno, ampak bo potrebno slej kot prej 
pospraviti tudi »podstrešje((' kakor so dejali 
delavci na nekem sestanku, na katerem so 
modrovati o varčevajnu z dinarčki; milijoni, 
so dejali, pa še vedno polzijo skozi prste 
družbeno nenadzorovano (problem bolniških 
izostankov, problem naše filmske industrije, 
problem raznih neproizvodnih investicij, ne-
samoupravno upravljanje z bančnimi sred-
stvi, nedosledni kriteriji za skupno pa tudi 
splošno porabo itd.). 
Verige za traktor IMT 558 
Tovarna Veriga iz Lesc pri Bledu je za-
čela izdelovati nove zapenjalne verige za ta 
traktor. Prototipe so preizkusili na Gozdnem 
gospodarstvu Postojna in ugotovili nekaj 
dobrih lastnosti. Podatki: dolžina 150 cm, 
debelina členkov 7 mm. 
Veriga je za 30 °/o lažja od dosedanje {ki 
jih je prav tako izdelovala Veriga iz Lesc).~ 
Veriga je dobre kakovosti, vendar pa je ne-
koliko prekratka. 
Kakovost verige so preizkusili na trgalnem 
stroju in je vzdržala 6,8 ton. To so bile 
verige, ki so jih pred tem preizkusili na 
Gozdnem gospodarstvu Postojna. 
Verige bodo začeli serijsko izdelovati 
letos; poleg pa bodo pripravili še drsnike 
in verigine zapore. Ker je na preizkusu so-
delovala tudi Agrotehnika pričakujemo, da bo 
le-ta pobudila organizirano naročanje, tako 
bomo lahko gozdarji prihranili marsikakšno 
devize, saj so te verige doslej uvažali za 
drage denarce. 
Obvestilo iz Postojne 
ZASNOVA GOZDARSKIH šTUDIJSKIH DNI 1981 
Tema posvetovanja 
INTENZIVIRANJE IN RACIONALIZIRANJE PRI GOSPODARJENJU Z GOZDOVI 
V SR SLOVENIJI 
Tematika, ki je predmet posvetovanja, ima v današnjem času zelo močan družbeni 
pomen. S tem posvetovanjem se VTOZD za gozdarstvo biotehniške fakultete in Inštitut za 
gozdno ln lesno gospodarstvo v okviru akcijskega programa (Splošno združenje TOZD 
gozdarstva Slovenije) vključujeta pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji v novo 
srednjeročno plansko obdobje in v splošno stabilizacijo našega gospodarstva. 
Smotri posvetovanja 
Spodbuda in mobilizacija gibanja za stabilizacijo in uveljavljanje ciljev novega srednje-
ročnega planskega obdobja. Na sedanji stopnji razvoja pri gospodarjenju z gozdovi 
v SR Sloveniji in pri sedanjem splošnodružbenem položaju je intenziviranje in racio-
naliziranje temeljna naloga pri gospodarjenju z gozdovi. 
Gospodarjenje z gozdovi je v Sloveniji na razpotju, ko je treba odločneje uveljaviti 
kvalitetne elemente razvoja. Veliko je »dozorelega« kar terja smelih rešitev. Imamo vrsto 
možnosti, ki omogočajo smelejši in ofenzivnejši razvoj pri gospodarjenju z gozdovi. 
Ponovno opozorilo na osnovno usmeritev (cilje) pri gospodarjenju z gozdovi v SR 
Sloveniji. 
Vprašanje racionaliziranja v vsej širini in celovitosti. Prikazati je potrebno širok in 
usklajen repertoar možnosti za racionaliziranje, ki ga moramo postaviti na pravo mesto, 
saj prihaja ob enostranskih in kratkoročnih »potezah~< lahko do »kvazi racionalizacij•( 
(špekulacij). 
Opozorilo na ista proizvodna področja pri gospodarjenju z gozdovi, kjer je največ 
»notranjih rezerv«; kako jih je možno aktivirati z racionaliziranjem. S tem bo posredno in 
na zelo kritičen način opravljena temeljita analiza stanja pri gospodarjenju z gozdovi v 
SR Sloveniji. 
Aktiviranje (spodbuda, motiviranja, ustvarjanje delovnega vzdušja) ustvarjalnih sil 
strokovnih kadrov in celotnih delovnih kolektivov pri reševanju ključnih nalog v srednje-
ročnem razvoju. 
Razvijanje in privzgajanje racionalne miselnosti pri gospodarjenju z gozdovi. Racio-
nalnost mora postati trajna oblika dela in ne samo občasna kampanja. 
Referati morajo biti kratki, konkretni ter razumljivo in akcijsko napisani (namenjeni 
mobilizaciji). V referatih ne sme biti težišče na teoretskem razglabljanju. Za specifična 
področja pri gospodarjenju z gozdovi je treba čim bolj konkretno pokazati možnosti, 
kako izboljševati odnos med koristmi in stroški. To mora biti osnovno vodilo vsakemu 
referatu. 
47 
Referati 
1, C a j n k o : Naloge gozdnega gospodarstva v naslednjem srednjeročnem obdobju 
2. G a š p e r š i č : Racionalnost pri gospodarjenju z gozdovi 
3. A n k o : Splošnokoristne funkcije in racionalizacija 
4. G a š p e r š i č : Gozdnogospodarsko načrtovanje kot sredstvo pri raclonaliziranju 
5. M 1 i n š e k : lzraba samodejnosti pri usmerjanju naravnih proizvodnih siJ pomembno 
sredstvo racionaliziranja 
6. R o b i č : Racionalnost in gozdna rastišča 
7. T i t o v š e k : Proizvodna varnost in racionalizacija 
8. M 1 i n š e k : Racionalnost v gojenju gozdov 
9. K o t a r : Racionalnost pri izrabi proizvodnih zmogljivosti lesnih zalog 
1 O. B o ž i č : Racionalizacija pri snovanju novih gozdov 
11. P o g a č n i k : Racionalnost pri izvedbi gozdnogojitvenih del 
12. P e r k o : Odpravljanje težjih motenj pri gospodarjenju z gozdovi 
13. Kri vec: Razvoj v tehnologiji in organizaciji pri pridobivanju lesa in racionalizacija 
14. Rebu 1 a: Organizacija dela učinkovito sredstvo pri racionaliziranju 
15. D o b re : Gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic z vidika racionalnosti 
16. Ve 1 ikon ja s sodelavci: Težišča pri intenziviranju in racionaliziranju gospodarjenja 
z zasebnimi gozdovi 
17. (referent še ni določen) Aktiviranje ustvarjalnih sil strokovnih kadrov, zelo pomemben 
prispevek k racionalizaciji 
18. K or di š: Kvaliteta vodenja in racionalnost pri gospodarjenju z gozdovi 
19. K av č i č : Permanentna spremljava celotnega finančnega poslovanja kot sredstvo 
racionalnega odločanja 
20. A j d i č : Organizacija gozdarstva z vidika racionalnosti 
21. W i n k 1 e r : Raziskovalno in pospeševalna delo ter racionalizacija 
22. G aš per š i č : Zaključki {osnovna težišča za usmeritev racionaliziranja) 
!!as posvetovanja: februar 1981 
Kraj posvetovanja: še ni določen 
Trajanje posvetovanja: 3 dni 
48