VESTNIK CELOVEC ČETRTEK 21. MAR. 1996 Letnik 51 Štev. 12 (2851) Cena 10 žil. Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b. S preiskavo pritisk na Slovence v Italiji Po lanskoletni uvedbi prisilne finančne uprave v Kmečki banki v Gorici je prejšnji četrtek slovensko javnost v italijanskem zamejstvu močno vznemirila nova poteza italijanskih finančnih oblasti. Tokrat je bila na vrsti Tržaška kreditna banka, največji denarni zavod Slovencev v Italiji. V četrtek navsezgodaj zjutraj so finančni stražniki v uniformah in civilu dobesedno obkolili osrednji sedež Tržaške kreditne banke in začeli obširno preiskavo. Do večera so preiskovali prostore banke, zasliševali uslužbence in vodilno osebje ter zaplenili veliko količino dokumentacije. Preiskavo pa so razširili tudi na podjetja, stanovanja in urade nekaterih delničarjev banke. Zahtevali so tudi pregled varnostnih skrinjic TKB, česar pa vodstvo banke ni dovolilo. Nekaj časa se banka celo ni smela povezati z vsedržavnim in mednarodnim bančnim elektronskim omrežjem. Kako obširna je bila akcija financarjev, pove že podatek, da so pregledali celo muzejsko Kraško hišo v Repnju, nekaj preiskav pa so opravili tudi v filialah TKB v Gorici, Čedadu, Vidmu, Padovi, Vicenzi in celo v Milanu. Preiskava naj bi bila usmerjena proti desetim sedanjim in prejšnjim članom sveta banke, ki so obtoženi poneverbe proračunov v letih 1992 do 1995, vendar so preiskovalci krog pregledanih razširili na preko 30 oseb. Sprožila sta jo tržaška namestnika državnega tožilca, nalog zanjo pa sta podpisala že 28. februarja. Prav dejstvo, da so finančne oblasti z obsežno, uniformirano in javno akcijo (službene avtomobile so parkirali kar na pločniku) demonstrirale svojo oblast in tako tudi v največji možni meri krimi-nalizirale banko in njene sodelavce, povrh tega pa še samo en dan pred skupščino delničarjev banke, kaže na načrtni pritisk. Banko je bilo namreč potrebno dokapitalizirati, finančna preiskava pa naj bi preplašila slovenske delničarje in tako bi banka izgubila večinski slovenski delež in s tem tudi slovenski karakter. Na srečo se ustrahovanje ni obneslo in že naslednji dan se je v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu zbralo veliko število slovenskih delničarjev, ki so razveseljivo sklenili z lastnimi sredstvi dokapitalizirati banko in s tem zavrnili vse poskuse zlorabljanja preiskovalne akcije. J. R. Zeleni predlagajo švicarski modelja Avstrijo Sarközy zavrača Smollej Na minuli seji razširjenega odbora Narodnega sveta je v zadevi sosveta Karel Smolle trdil, da so socialisti »predsedniku najmanjšega sosveta« zagrozili, da bo ob službo, če ne bo podprl njihove politike v sosvetu. Ta predsednik je Rudolf Sarközi, predsedujoči romskemu sosvetu. Ko gaje Slovenski vestnik soočal s to trditvijo, je Sarközi dejal, da je to nezaslišana laž. Njegova stranka, to je SPÖ, da ga nikdar ni v neko zadevo silila ali prisilila. Romi da so jasno proti etnični zbornici, ker se zaradi zgodovinskih izkušenj ne pustijo preštevati, in proti lastnemu manjšinskemu mandatu, so pa za državni ukrep, za krepitev sosveta in za posodobitev zakona o narodnih skupnostih. To daje povedal Smolleju, ki sedaj očitno stvar po svoje obrača. Sarközi je poudaril, da ne potrebuje kot posrednika Smolleja in njegov center, če se v zadevi Romov pogovarja s kanclerjem Vranitzkim ali dunajskim županom Häuplom. Franc Wakounig Petje v gradu Prav prijetno kulturno popoldne je preteklo nedeljo pripravilo SPD »Zvezda« v Hodišah. V občinskem gradu so zadovoljnim poslušalcem prepevali domači oktet (slika), Bratje Smrtnik in vokalna skupina VOX iz Pliberka. SYNTHESIS 4 NA KOROŠKEM Gostovanje vrhunskih harmonikarjev Najbrž se mnogi obiskovalci kulturnih prireditev spomnijo kvalitetnega nastopa harmonikarskega orkestra Synthesis 4 tržaške Glasbene matice na osrednjem koncertu Slovenske prosvetne zveze pred dvema letoma v celovškem domu glasbe. Takrat nas je tako navdušil, da smo s ploskanjem izsilili kar nekaj dodatnih skladb. Tokrat bo orkester gostoval samostojno z dvema koncertoma, in sicer v soboto, 23. marca ob 19.30 v avli ljudske šole v Bilčovsu in v nedeljo, 24. marca, ob 18. uri v kulturnem domu »Danica« v Sentprimožu. Orkester je sestavljen iz glasbenikov štirih oddelkov Glasbene matice, nastal pa je na pobudo dirigenta Claudia Furlana. V teku 18-letne-ga delovanja je za svojo kvaliteto osvojil mnoga mednarodna priznanja, kot zadnja odlika pa ga krasi Grand Prix na evropskem tekmovanju leta 1994 v Franciji. Na koncertih na Koroškem bo igral mednarodni kvalitetni program in z njim nedvomno zadovoljil še tako zahtevno glasbeno občinstvo. Naj torej velja naše priporočilo za obisk! Odločitev Švicarjev, da se v zvezni ustavi zakorenini določilo, da je država zadolžena za razvoj in ohranitev jezikovnih manjšin, je manjšinska glasnica Zelenih Terezija Stojsič imenovala mejnik v evropski manjšinski politiki, ki vliva upanja tudi manjšinam v Avstriji. Švicarji so namreč v nedeljo 10. marca z veliko večino glasovali za nov in obsežen jezikovni zaščitni ustavni zakon, ki bo koristil predvsem Retoroma-nom v kantonu Grižun/Grau-biinden. Odločitev Švice, da se priznava k svoji jezikovni in kulturni pest- rosti in k zaščiti manjšin, naj bi tudi za Avstrijo bila povod, da o tem razmišlja. Avstrija slej ko prej ne pozna samostojne odločitve republike za jezikovno in kulturno pestrost in za aktivno ohranjevanje teh vrednot. Zato se bojo Zeleni po švicarskem modelu zavzeli za jezikovni člen v avstrijski ustavi, in sicer v obliki posebnega državnega ukrepa (Staatszielbestim-mung). Stojsičeva je poudarila, da mora pravilna manjšinska politika pozitivno sprejeti razlike v jezikih in kulturi, kajti manjšine so del celote. Šele, ko bo večina prevzela in sprejela skrb za zanje, bojo manjšinam sovražne sile zgubile svoj vpliv. Stoletno sožitje in skupni razvoj ljudi različnih kultur, jezikov in ver sta Avstriji vtisnila svoj pečat, ki je prav zaradi svoje jezikovne in kulturne pestrosti nekaj posebnega. Avstrija bi morala na to bogastvo biti ponosna. Teroristični napadi na manjšine pa so pokazali, da temu ni tako. Švicarsko odločitev je pozdravil tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm kot usmerjajočo za manjšinsko zaščito. Franc Wakounig SftmHSiS 4 Koncert sobota, 23. 3 96 • 19.30 avla ljudske šole Bilčovs nedelja, 24. 3. 96 • 18.00 kulturni dom »Danica« Šentprimož vabijo SPZ, SPD »Bilka« in SPD »Danica« 2 21. marec 1996_______________Politika____________________SLOVENSKI VESTNIK Pismo A. Khola (VP) pomirilo Narodni svet Olipov maneverski prostorje vse manjši Konflikti so v glavah Nemški pregovor pravi, da kdor seje veter, bo žel vihar. Temu geslu se je očitno zapisalo vodstvo »novega« Narodnega sveta, kakor je dramatično pokazala seja razširjenega odbora, ki se visokoleteče imenuje »zbor narodnih predstavnikov«. Narodni svet slej ko prej ostro odklanja dialog z Zvezo slovenskih organizacij in je noče priznati kot enakopravno osrednjo organizacijo in zastopnico koroških Slovencev in se je zapisal konfliktu kot sredstvu reševanja manjšinskih vprašanj. Vse to pa je za prihodnost najslabša in najbolj nevarna izbira. Predsednik Olip in njegovo moštvo sta docela pod pritiskom in v kleščah stare garde okoli Grilca, Wa-rascha, Pippa in Smolleja, ki z vsemi sredstvi in za ceno stalnega konflikta tudi v narodni skupnosti stremi za popolno oblastjo nad njo. Sramotenje predstavnikov ZSO in verbalni napadi so docela v okviru te nasilniške logike. Zveza slovenskih organizacij je kljub tem napadom in prav zato, ker moramo najti pot iz te zavožene situacije, za enakopraven in odkrit dialog na ravni medsebojnega priznavanja. Le peščica je v petek podprla dialog in spravo znotraj narodne skupnosti. Molčali pa so tisti odborniki, ki se tako radi sklicujejo na svoje krščanstvo in bi jim kot komentatorjem v cerkvenih medijih sprava, sožitje, dialog in podobne vrednote morale biti nad vse pri srcu. Taka drža nikakor ne preseneča, saj je NSKS prav pod veroučiteljskim predsedovanjem zajadral v najbolj nestrpno vodovje. wafra Prejšnji petek, 15. marca, je zasedal razširjeni odbor Narodnega sveta, zbor narodnih predstavnikov. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila razprava o tem, ali bo Narodni svet zapustil sosvet. Naj kar na začetku pojasnimo: NSKS bo ostal v sosvetu za slovensko narodno skupnost, ker mu je v pismu z dne 15. marca vodja poslanskega kluba ÖVP Andreas Khol zatrdil, da je njegova in Kostelkova pobuda za večjo težo sosveta zaradi ustavnih in poslovnih razlogov propadla in tudi ne bo več vložena. Pri tem pa je treba vedeti, da ta osnutek nikoli ni bil vložen v parlamentu (to je ali Khol ali pa Olip zavestno zamolčal), zaradi česar je Kholo-vo opiranje na ustavna in poslovna določila malce nenavadno. Khol se v tem pismu izrecno sklicuje na koalicijski dogovor vlade, v katerem med drugim piše, da bojo sosveti deležni vse podpore. Kot je Olip dejal, je Narodnemu svetu predvsem s podporo slovenskih krščanskih demokratov uspelo intervenirati pri Kholu. Ne glede na to pismo, ki ga je NSKS prejel nekaj ur pred sejo razširjenega odbora, je predsednik Olip v svojem poročilu krivdo za razpravo o možnem izstopu NSKS iz sosveta zvalil na Zvezo slovenskih organizacij in stranki SP in F, ki da v novi koaliciji pomagata državi, da bi s tako imenovanim predlogom Khola in Kostelke mogla podržaviti manjšinsko politiko in tako absolutno pokoriti manjšinske zastopnike. Olip je ZSO predvsem očital, da je proti etničnim konfliktom, s tem pa za asimilacijo in da se zadovoljuje s tako imenovanim ustavnim določilom (Staatszielbestim-mung), ki da ni nič drugega kot »lepe besede brez obvezujočih dejanj«, »okostje brez mesa«, ki v bistvu »problemov sploh ne rešuje«. Kajti »etnični konflikti nastanejo povsod tam, kjer se zavzemaš za svojo pravico. Sicer pa se asimiliraj!« je pribil Olip. V zelo žolčno razpravo so v bistvu posegli samo stari in biv- ši vodilni kadri NSKS, od novih oz. mladih odbornikov skorajda ni bilo odmeva, Olip pa je skušal kvečjemu moderirati. Tudi v tej razpravi je bila ZSO glavni grešnik, med drugim so ji očitali kolaboracijo z državo, da je nova Robakova skupina na Koroškem, daje samo opozicija in ne več osrednja organizacija, kajti to da je samo NSKS, nekateri odborniki pa so se spustili daleč pod nivo olike in medčloveških odnosov. Seveda so v takšni klimi potonila stališča in mnenja, da je državni ukrep sprejemljiv in potreben. Samo peščica odbornikov se je zavzela za dialog z ZSO in za to, da NSKS tudi samokritično oceni svojo doslejšnjo politiko, kajti še vedno sta ZSO in NSKS priznani osrednji organizaciji in zastopnici koroških Slovcencev. Nekateri od pogumnih so bili za to svoje zavzemanje za notranje-manjšinski dialog deležni surovih in verbalno agresivnih pripomb svojih (so)predstavnikov, moderatorju pa se ni zdelo potrebno, da bi take posege skušal preprečiti, kaj šele, da bi jih zavrnil. Na seji je bila tudi razprava o finančnem stanju organizacije. NSKS je preteklo leto zaključil z dobrim milijonom primanjkljaja in sedaj je napovedano varčevanje. Franc Wakounig PROTI NEUSKLAJENEMU VARČEVANJU Največja študentska demonstracija vseh časov Študentje na cestah tudi v Celovcu. Prejšnji četrtek, 14. marca, je skoraj tisoč univerzitetnih študentov, med njimi tudi asistenti in profesorji, in dijakov srednjih šol šlo na cesto v Celovcu. Ker ves varčevalni paket smrdi do neba, so pred deželno vlado pripeljali voz gnoja, s krsto pa so nakazali, da univerzam in izobraževanju v Avstriji grozi konec. Čeprav (ali prav zato, ker) zvezna vlada zatrjuje, da varčevalnega paketa ne namerava več odpirati, se protesti študentk in študentov po vsej Avstriji nadaljujejo. Prejšnji teden se je stavki priključila še največja avstrijska univerza -glavna dunajska, na kateri je okrog 60.000 študirajočih. Stavkajo pa ne le študentje, temveč tudi univerzitetni učitelji, saj je odbor profesorjev in univerzitetnih sodelavcev (Dienststellenausschuß) v četrtek sklenil, da do nadaljnjega na dunajski univerzi ne bo nobenih predavanj. Študentje pa stavke ne razumejo kot počitnice, saj so medtem speljali že marsikatero domiselno akcijo. Največja predavalnica, t. i. Audi max (Auditorium maximum), je noč in dan zasedena s stalnim programom - zborovanja, dokumentacija protestnih akcij na videu, lastne radijske oddaje, koncerti itd. Da ne bi postalo komu dolgčas, prihaja razen tega vedno znova do zasedbe glavnih cest okrog univerze pod geslom: »Moramo sprožiti kaos v mestu, da bo vlada videla, da mislimo resno in pa, da vidi prebivalstvo, da se nekaj dogaja.« Istočasno se na raznih lokacijah vrstijo predavanja (npr. v podzemski železnici) gledališke predstave, kabareti, ki se vsi tičejo nesmiselnega varčevanja na izobraževalnem področju. Da mislijo študentje resno, so pokazali predvsem v četrtek, ko je vlada doživela največjo študentsko demonstracijo vseh časov v Avstriji. Samo na Dunaju se je zbralo okoli 40.000 študentk in študentov, po vsej Avstriji pa je bilo na cestah nad 50.000 mladih (6.000 v Gradcu, 5.000 v Linzu, 1.000 v Celovcu). Detajl ob robu: najljubše početje demonstrantov je bilo štetje od 1 do 32 - toliko semestrov (t. j. 16 let) je namreč študiral finančni minister Klima. Vseeno pri pogovorih zastopnikov Visokošolske zveze (ÖH) z ministri Klimo, Ditzom, Scholtnom in Bartensteinom po demonstraciji ni prišlo do nika- kršnih rezultatov, češ potem lahko pridejo še druge skupine in zahtevajo dodatne izjeme. Prav v tem pa je smisel protestov, kot je rekla predsednica ÖH Agnes Berlakovich: »Moramo doseči, da se nam pridružijo še druge prizadete skupine, kajti naš cilj ni odpreti varčevalni paket in doseči izjemo za študente, varčevalni paket namreč odklanjamo v celoti.« V tem smislu je bila dan na-vrh naslednja demonstracija »Platforme proti obremenjeval-nemu paketu«, pri kateri sodelujejo razen ÖH še zastopniki brezposelnih, ženske organizacije, zveza upokojencev idr. Demonstracije se je po podatkih organizatorjev udeležilo sicer »samo« 25.000 ljudi, zato pa so bile parole radikalnejše: »Ne bomo varčevali kot v Evropi, temveč se bomo borili kot v Franciji.« Radikalnejša pa je bila tudi oblika protesta - po uradnem zaključku demonstracije jo je nekaj tisoč ljudi spontano nadaljevalo križem po mestu tja do polnoči. Pri tem je žal prišlo do dveh incidentov, pri katerih je bilo več demonstrantov ranjenih in aretiranih. Študentski protestni val pa vse bolj zbuja tudi pozornost v inozemstvu, predvsem seveda med študentskimi kolegi. Tako je mdr. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani v petek ÖH poslala solidarnostno izjavo, v kateri pravi dobesedno, da »urejanje problemov slabo upravljanih državnih financ na ramenih študentov«, kakršno opažajo po vsej Evropi, »ogroža naj višjo stopnjo demokracije, utelešeno v socialni državi.« Joži W utte PROGRAM INTERREG Obmejno sodelovanje med Koroško in Slovenijo Mag. Rainhard Schimmer (levo) in dipl. ing. Peter Fercher Vse tri pospeševalne iniciative (cilj 5 b, Leader - o teh programih smo že poročali - in Interreg) temeljijo na osnovi programov, nastali pa so v sodelovanju z deželnimi in zveznimi ustanovami, sklenjene pa so bile s pristojnimi organi EU. Z njihovo uresničitvijo pa hočejo zagotoviti krepitev gospodarstva v manj razvitih obmejnih regijah Iniciativa INTERREG Evropske zveze v tem primeru podpira in pospešuje prekmej-no sodelovanje s ciljem gospodarske krepitve teh regij. Na Koroškem obstajata dva INTERREG programa: 1) Koroška - Slovenija (1995-1999), za ta program je na voljo skupno 100 milijonov šilingov (dežela, zveza in EU) 2) Koroška - Italija (1995-1999), 30 milijonov šilingov. V pogovoru z vodjo oddelka za prostorsko načrtovanje pri deželni vladi dipl. inž. Petrom Fercherjem in koordinatorjem mag. Reinhardom Schinnerjem za naš list sta oba ugotovila, da EU po pristopu Avstrije nudi nove možnosti sodelovanja na različnih ravneh med obema sosednjima državama. Medtem ko je bilo v preteklosti veliko govora o kontaktnem komiteju (ustanovljenem na začetku 80 let), zadnjič se je sestal meseca februarja v Ljubljani v zvezi z INTERREG programi in Alpe-Jadran (sodelovanje med Slovenijo, Italijo in Koroško) stopa zdaj v ospredje iniciativa INTERREG program za obmejno sodelovanje med Slovenijo in Koroško. Nadvse pomembni se jima zdijo politični kontakti na vladni ravni, ki že dolgo obstajajo iz omenjenega sodelovanja iz preteklosti. Kot zastopnika strokovne ravni pa bosta poskrbela in sta tudi odgovorna za pomoč pri konkretnih programih, projektih, ki pa jih morajo odobriti politični dejavniki na obeh straneh. Pospeševalni kriteriji pa so že točno določeni in tudi sredstva so zagotovljena. Izrecno pa sta poudarila da brez iniciativnosti in prizadevnosti v obmejnih regijah ne bo šlo, to je tako rekoč osnovni pogoj za uspešno delo. Projekti O projektih, ki jih interesenti vložijo pri deželni vladi, oddelek 20 (deželno prostorsko načrtovanje), Wulfengasse 13-15, Celovec, potem razpravljajo v delovnih skupinah na obeh straneh, na Koroškem in v Sloveniji. Slovenija pa ima posebna sredstva, ki jih prispeva EU za uresničitev teh skupnih projektov. Interreg predstavlja okvirni program, k sodelovanju pa so bili povabljeni vsi predstavniki obmejnih občin in tudi manjšinskih političnih in gospodarskih organizacij na Koroškem. Po besedah Petra Fercherja so predstavniki SGZ v intenzivnem kontaktu z raznimi njihovimi institucijami. Načrti v okviru INTERREG 21. marca bo pod predsedstvom Koroške prvi uradni sestanek o izpeljavi INTERREG programov skupaj z komisijo EU, deželnimi in zveznimi ustanovami ter predstavniki Slovenije. Prve podpore za Avstrijo pa pričakujejo od EU ob koncu tega meseca. Koroška je izdelala oz. predložila nekaj projektov in konceptov (ideje) in sicer med dru- gim naslednje: 1) Ustanovitev inovacijskega centra v Podkloštru s težiščem na recyclingu, energetska tehnika in tehnika za varstvo okolja; cilj tega programa naj bi bilo sodelovanje z različnimi podjetji na tromeji. 2) Adaptacija struktur in izmenjava tehnologije za mala in srednjevelika podjetja. Obstoječe organizacije »Koroški inovacijski center« in Koroška tehnološka dežela naj intenzivirata stike s podobnimi inštitucijami v Sloveniji, Kranju za načrtovanje skupnih projektov. 3) Izdelava skupnega turi-stično-razvojnega koncepta v Karavankah (varstvo okolja, kmetijstvo). 4) Naravovarstveni programi: izmenjava know-howa, sodelovanje in skupno trženje gorskega turizma. Za to leto na Koroškem načrtujejo: ■ usklajevanje projektov iz Slovenije z zgoraj omenjenimi projektnimi željami Koroške v okviru slovenskega Phare-Cross-Border-Cooperation programa ■ informacijska dejavnost o možnostih INTERREG pospeševanja in uresničevanja v sodelovanju predstavnikov interesnih skupnostih in pomembnih institucij ■ načrtovanje projektov na naši strani in iskanje partnerjev na slovenski strani za projekte na področju turizma, kmetijstva, varstva okolja in sodelovanje z malimi in srednjimi podjetji in vzpostavitev delovnih skupin med Slovenijo in Koroško za konkretne projekte ■ vsebinska in organizacijska harmonizacija koroških in slovenskih organov Interesenti oz. projektne osebe in skupnosti se lahko za informacije obrnejo na oddelek 20 pri deželni vladi: INTERREG koordinacija, mag. Reinhard Schinner, Wulfengasse 13-15, Celovec, tel. 0463/536-32007 Pripravil Mirko Štukelj CELOVEC Kmetijska zbornica z novimi cilji Pretekli teden so predstavniki Koroške kmetijske zbornice, predsednik Wutscher in direktor Gröblacher, informirali medije o ciljih za bodoče delovanje te kmečke organizacije. Razprava o novem delovnem programu je trajala več kot eno leto, vključeni pa so bili sodelavci, funkcionarji in strokovnjaki, zedinili pa so se na 10 »zapovedi«, ki sestavljajo novo osnovo za učinkovitejše delovanje inštitucije. Veliko pomembnost bodo posvetili strokovni pristojnosti, sodelovanju z včlanjenimi kmeti in kmeticami ter izobraževanju. Razumljivo pa je, da so načrtovane spremembe dolgotrajne in da bodo morali sodelavci in funkcionarji vložiti veliko truda pri uresničevanju teh »zapovedi«. Kmetijska zbornica kot strešna organizacija pa se bo v bodoče predstavila z novim in modernim identifikacijskim znakom (logo). Poleg osrednjega novega znaka pa so zaželeni še drugi znaki različnih organizacij in iniciativ, ki naj bi opozorili na enotnost in raznolikost kmetijske zbornice. V preteklosti so se nekate- re iniciative osamosvojile, kar nasploh ni negativno. Z novim predstavitvenim znakom pa nameravajo dokumentirati sodelovanje, raznolikost in enotnost v eni veliki in skupni organizaciji. V okviru Cl-projekta (Corporate Identity) bodo izdali in formacijsko brošuro za članstvo kmetijske zbornice, organizirali bodo stalno izobraževanje sodelovalcev in funkcionaijev v smislu Cl-projekta in povprašali člane/članice o težiščih in glavnih nalogah znotraj kmetijske zbornice. Nadalje nameravajo opraviti potrebno sanacijska dela na poslopju Museumgasse 5. m. š. SEJEM GASTRONOMIJE V CELOVCU Predstavitev Posočja Na zdravje! Ob priliki sejma gastronomije v Celovcu sta priredila Generalni konzulat RS in Slovenska gospodarska zbornica, Severna Primorska sprejem, katerega so se udeležili visoki predstavniki avstrijskih in slovenskih gospodarskih in političnih organizacij. Sprejema so se med drugim odzvali predsednik Avstrijske in koroške gospodarske zbornice Leopold Maderthaner in Karl Koffler, predsednik celovškega sejma Walter Dermuth in direktor dr. Pawlik, gen. kon- zul Jože Jeraj, predsednika NSKS Nanti Olip in ZSO dr. Marjan Sturm, predstavniki koroško slovenskega gospodarstva in mnogi drugi. Udeleženci so ob vrhunskih vinih iz Brd in suhomesnih specialitet MIP imeli priložnost za pogovore o različnih političnih, gospodarskih in drugih temah. Ob sprejemu pa se je predstavilo Posočje, ki vabi goste v prelepo pokrajino z neštetimi možnostmi za aktiven dopust. m. š. JAVNA DVOJEZIČNA LJUDSKA ŠOLA 24 V CELOVCU VPISOVANJE za šolsko leto 1996/97 23. marca 1996, od 8. do 12. ure Prinesite s seboj: rojstni list in potrdilo o državljanstvu staršev ali otroka. Možne so tudi prijave k neobveznim vajam: ■ zborovsko petje ■ instrumentalna glasba (ORFF-instrumenti) ■ gledališka igra ■ telovadba ■ italijanščina ■ zdrava prehrana Šola je v neposredni bližini Mladinskega doma in Slovenske gimnazije. Mladinski dom dodatno nudi varstvo za Vašega otroka in glasbeno izobrazbo v okviru Glasbene šole Podrobnejše informacije pri vodstvu šole (tel. 537-411) Brigita Hambrusch, l. r., ravnateljica PROTI CENTRALNIM KANALIZACIJAM V kanalu se je zamašilo 3h EU D£2£NTMEN KLE^KLARANLAGiEN ;fÜ . r-"*- * I ' J' — w 1 j 1 t 1 y Zagovorniki decentralnih naprav za čiščenje odplak so prejšnjo sredo, 13. marca z demonstracijo pred deželno vlado ter navrh v pogovoru s pristojno deželno svetnico Elisabeth Sicklovo skušali opozoriti na perečo problematiko gradnje centralnih velekanalov na podeželju. Demonstracijo je organizirala deželna platforma za decentralne naprave za čiščenje odplak. Rezultat skoraj poldrugo uro trajajočega pogovora med Sicklovo in zastopniki platforme je bil v bistvu zelo medel: Sicklova je ostala na svoji poziciji, da zanjo v Podjuni pridejo v poštev samo velekanal in centralne čistilne naprave ob Dravi, zastopniki platforme pa so menili, da jih deželna svetnica ne jemlje resno in da bo dežela odločala v smislu gradbenega lobija. V bistvu da ni veliko skupnih točk med platformo in deželno politiko v zadevi kanala in odplak, o katerih se bi še mogli pogovarjati. Obe strani pa novih pogovorov nista izključili. F. W. POZORNOST STAROAVSTRIJCEM Zematto obiskal Kanalčane Koroški deželni glavar s predsednikom Kulturnega društva Karlom Laggerjem (desno) Pretekli teden je koroška delegacija z dež. glavarjem Zernat-tom na čelu obiskala novi dom Kulturnega društva Kanalčanov v nekdanji ljudski šoli »Grünwald«. S finančno pomočjo Koroške in raznih organizacij (Rotary club Spittal ob Dravi, podjetje Willroider iz Beljaka in drugih) je tamkajšnje KD obnovilo to staro poslopje. KD je bilo ustanovljeno leta 1978 in šteje približno 100 članov. Zernatto je pozdravil stike s Staroavstrijci v Kanalski dolini in jim obljubil pomoč pri njihovem delovanju. Predsednik KD Karl Lagger se je zahvalil za koroško pomoč in poudaril, da je glavni cilj njihove organiza- cije ohranitev kulture in jezika. Po izjavi učiteljice sedaj živi v večjezični kanalski dolini nekaj tisoč nemško govorečih (dvojezičnih) prebivalcev. Ob obisku pri KD se je Zernatto srečal tudi s trbižkim županom Carlom Toniuttijem in ga seznanil z načrtom skupne organizacije zimskih olimpijskih iger leta 2006 na tromeji. Nadalje je izrazil željo za tesnejšim gospodarskim sodelovanjem, ki je lahko koristno za obe strani. Župana je povabil na obisk na Koroško. V EU obstaja velika možnost za prek-mejno sodelovanje v okviru INTER REG pospeševanja, je zaključil Zernatto. Župan Toni- utti je izrazil željo po nadaljnjem mirnem in plodnem sožitju vseh treh narodnosti v Kanalski dolini. Delegacija je nato obiskala požarno hrambo v Žabnicah (Seifnitz, Camporosso), kjer so člani gasilskega društva pripadniki vseh treh narodnosti. Poveljnik in člani obvladajo vse tri jezike, kar naj bi bil tudi zgled za našo delegacijo. Resnici na ljubo pa je treba povedati, daje na gasilskem domu poleg italijanskega in nemškega manjkal še slovenski napis. Vsekakor pa je odprtost in znanje vseh treh pri članih kulturnega društva in požarne hrambe zelo razveseljivo. m. š. NEŽIKA NOVAK Križev pot kot umetniško* duhovni izziv Pokrito stopnišče, ki pelje k božjepotni cerkvi Marija v Trnju v Železni Kapli, je od nedelje, 17. marca 1996, naprej hkrati galerija in kraj meditacije: tu je namreč razobešen in vabi na ogled ter k razmišljanju umetniško in izpovedno edinstven križev pot Nežike Novak. Trpljenjsko umetnino je blagoslovil celovški škof Kapellari skupaj z župnikom Zundrom, prepevala sta oba cerkvena zbora (slovenski in nemški), v obeh deželnih jezikih je bila opravljena tudi pobožnost križevega pota. Precej Kapelčanov z županom Petrom Haderlapom na čelu in okoliških krajanov se je v nedeljo popoldne udeležilo odkritja in blagoslovitve križevega pota, ki ga je Nežika Novak napravila na izrecno pobudo in željo župnika Zundra. Preden se je lotila velikega dela, je dolgo meditirala o smislu in pomenu križevega pota, o njegovi izpovedi in sporočilu za današnji in jutrišnji dan. Sad tega črpanja iz duhovne globine je delo, ki gledalcu in premišljevalcu odpira nove razsežnosti, zorne kote in poglede na svet, na medsebojne globalne odvisnosti in prisile, na trpljenje ter na končni, transcedenčni cilj našega bitja. Nežika je postaje napravila iz gline in jih zelo decentno ko-lorirala. Vsaka postaja zase je umetniško dovršena in izpovedno izjemno bogata samostojna enota, unikatna umetnina, ki pa enako stopnicam stremi k vrhu, h celovitosti križevega pota in njegove duhovne skrivnosti. Za veliko noč pa bosta umetnica in župnik, Nežika Novak in Poldej Zunder, na vrhu stopnišča pritrdila še petnajsto vstajenjsko postajo in s tem zaokrožila ta pomembni umetniški cikel, s katerim se lahko od nedelje naprej ponaša Železna Kapla. Škof Kapellari se je posebej zahvalil umetnici Nežiki Novak, za čudoviti križev pot, ter župniku Poldeju Zundru, ki se zaveda pomena plodne napetosti med umetnostjo in liturgijo. Franc Wakounig GOSTOVANJE IZ LJUBLJANE Koncert »Orkestra Mandolina« Na pobudo Kluba koroških Slovencev v Ljubljani in po posredovanju Slovenske prosvetne zveze v Celovcu je po sobotnem koncertu v Žitari vasi tudi SPD »Jepa-Baško jezero« v Ločah v nedeljo, 17. t. m., v farni cerkvi priredilo koncert »Orkestra Mandolina« iz Ljubljane. Ta bi si upravičeno zaslužil precej več občinstva, toda čas po maši, dodatno še z polurno »zamudo« ni bil ravno posrečeno izbran ob teh vendarle dokaj mrzlih dnevih. Vse pa, ki so vztrajali, je »Orkester Mandolina« poplačal z bogatim kulturnim užitkom. Glasbena skupina deluje že nad 40 let pod okriljem kulturnoumetniškega društva Stadion v Ljubljani in repertoar zelo pomlajenega orkestra pod vodstvom Dušana Nedoviča sega od klasične glasbe preko zakladnice priredb ljudske glasbe do večno zelenih melodij. In prav vse te glasbene zvrsti so se nizale po pozdravnih besedah podpredsednika Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Bineta Otorepeca kot pisan venec po loški cerkvi. Venčku narodnih Giuda Učakarja Vesela dežela je sledila kancona za mandolino in orkester v g-duru s solistko Tanjo Pirc. Adagio v g-molu Thomasa Albinonija je na orglah spremljal Marko Nemanič ter solist na violini Zdravko Pleše. Antonia Vivaldija Koncert za blokflavto in orkester v a-molu je dopolnjevala solistka Ana Resnik. Občutno je bila podana tudi Giovana Santorija fantazija Sanjarjenje. Od’narodnih motivov je omeniti Tomaža Habeta Pastirče mlado ter melodijo Urbana Kodra iz filma Cvetje v jeseni. Ob napolitanskih kanconah Santa Lucija ter O sole mio se je predstavil odlični solist Marjan Zgonc, ki je s svojim polnim tenorjem napolnil božji hram. Posebno dovršen povdarek na ritmiki je bilo slišati ob Rumbi Dietra Kleiderja. Koncert je zaključila Romanca in ples s harmonikarskim solistom Žarkom Vojinovičem Paula Walthersa. Pravi užitek je bilo poslušati melodije, ki sojih pričarali mladi umetniki na svojih glasbilih pod veščo in občuteno roko dirigenta. Posebno priznanje velja vsem solistom, saj so njihovi prispevki zgovorno pričali o visoki kakovosti Orkestra Mandolina. F. Č. SPD ŠENTJANŽ S slavnostno akademijo, razstavo fotografij iz društvenega delovanja in s predstavitvijo dokumentarne brošure »Na poti skozi čas« je SPD »Šentjanž« preteklo soboto, 16. marca, v k&k-centru praznovalo 90-let-nico svojega obstoja. Sicer bi pa lahko praznovali tudi višji jubilej, kajti prvo prosvetno društvo je bilo ustanovljeno že precej prej. Slavnostna prireditev je bila zelo dobro obiskana, med gosti so bili predsednik Slovenske prosvetne zveze Gustav Brum-nik, bistriški župan Gradeneg-ger, podpredsednica Zveze slovenskih organizacij Sonja Wakounig, zastopnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Vojko Stopar, tajnik SPZ Janko Malle, konzul R Slovenije Anton Novak, vodja manjšinskega šolskega oddelka Tomaž Ogris ter predsedniki in zastopniki sosednjih društev. Simboli preživetja Simbolike o trdoživosti in življenjski volji Slovenev v Šentjanžu in s tem njihovega društva ni manjkalo: V preddverju dvorane v k&k-centru sta bila razpeta zastor, ki so ga domačini rešili pred nacisti, in s tem pred uničenjem, in »prospekt«, to je velika pokrajinska slika, ki je vseskozi visela v Tišlarje-vi dvorani in je sedaj našla častno mesto v centru. In na ogled sta bila tudi dva zapisnika, ki ju je prav tako uspelo skriti pred nacisti, in s tem ohraniti poznejšim rodovom, tudi sedanjemu. In še simbolni kamenček: tamburaši deloma igrajo še na instrumentih prvih šentjanških tamburašev. Prireditev je bila živ in veren odraz delovanja društva skozi devet desetletij tega tako Že 90 let na poti skozi čas ■r Jjgä W /3SSU? ilSm I ' ' |B«j I »tL jg m Ffe-gir Množičen obisk na prireditvi ob obletnici - priznanje delovanju društva razburkanega in usodnega stoletja. Kot prvi so nastopili tamburaši, ki so že četrti rod v nizu šentjanškega tamburaškega orkestra. V prvem delu so zaigrali klasični program, drugega pa so namenili sodobnim skladbam in pesmim drugih narodov. Mladi predsednik Martin Moschitz je v svojem nagovoru dejal, da društvo črpa svojo moč tudi iz preteklosti, da lahko s ponosom gradi na izkušnjah prednikov. Društvo je vseh 90 let bilo aktivno, včasih bolj, potem spet manj. Moschitz je vprašal, kakšna bi bila jezikovna in kulturna podoba Šentjanža, če se tedaj nekateri vaščani ne bi sestali in ne bi ustanovili kulturnega društva. Skrb za jezik in kulturo je živa tudi danes. Zato, tako Moschitz, »ne smemo biti vase zaljubljeni, ampak hočemo sodelovati z vsemi, ki so odprti tudi do nas«. Naglasil je, da skuša SPD »Šentjanž« ustvariti pogoje za svobodno kulturno življenje, pri čemer mu zelo koristi k&k-center, kjer je prostora za vsakogar in mu nudijo izobrazbo v kulturi. Z mislijo »Čim bolj nam bo uspelo uresničevati kulturo sožitja na dvojezičnem ozemlju, tem bolj bomo kos vsakemu nacionalizmu, ki v zaskrbljivi meri onemogoča normalno pogovorno kulturo med ljudmi različnih verskih, političnih in narodnih pripadnosti« je Moschitz zaključil. Dobri sosedje Šentjanško društvo ni delovalo in živelo v kokonu vaške idile, ampak je zmeraj bilo v koroškem okviru pomemben del skupnega slovenskega kulturnega prostora, bilo je živo povezano predvsem s sosednjimi društvi. V soboto je v imenu SPD »Bilka« zapel slavljencu bilčovški moški zbor pod vodstvom Mirka Lauseggerja, Franci Krušic pa je predsedniku Martinu Moschitzu izročil spominsko darilo. V imenu sosedne »Kočne« iz Sveč je to prijetno nalogo imel Matevž Wakounig, kije posebej naglasil uspešno mladinsko delo v Šentjanžu. Devetdesetletnica kulturnega društva je tudi velika čast za občino in za strešno organizacijo, v katero je vključeno. V imenu SPZ je društvu čestital za visoki jubilej predsednik SPZ Gustav Brumnik. Poudaril je, daje prav skrb za slovensko besedo in kulturo botrovala ustanovitvi društva, danes pa kultura sožitja dobiva vse večji pomen. Društvo lahko z zanosom gre izzivom 21. stoletja naproti. Bistriški župan Gradenegger je posebej naglasil vztrajnost in pogum društvenikov, da so kljub plebiscitnim homatijam, pritisku v prvi republiki in uničevalnim ukrepom nacistov ostali zvesti slovenski besedi in kulturi, in da šentjanško društvo danes sodi med nosilne kul- turne dejavnike v občini. Kot priznanje je društvu iz občinske blagajne dal 10.000 šilingov. Vojko Stopar, predstavnik ZKOS je društvu predvsem čestital za mladinsko delo in za pestro brošuro. Brošura Vestno zbiranje podlag, gradiva in dokumentacijskega materiala je za vsako društvo bistvenega pomena. Fotografski utrinki iz preteklosti, ki jih je z diapozitivi in informativnim spremnim besedilom predvajal Hanzi Weiss, ter predstavitev brošure »Na poti skozi čas«, opravil prof. Stefan Pinter, sta nazorno potrdila, da v Šentjanžu s preteklostjo in z razvojem niso skregani. Največje darilo sebi in vasi pa je društvo pripravilo z brošuro »»Na poti skozi čas«, ki stajo izdala SPD »Šentjanž« in Slovenska prosvetna zveza, uredil Štefan Pinter, založila in tiskala pa Drava, Meta Domej in Vida Obid pa sta jo lektorirali. V njej ni samo bogat in fotografsko (odgovoren Hanzi Weiss) nadvse zanimiv pregled nad društvenim delom, o ^rvih treh slovenskih društvih v Šentjanžu (dr. Avguštin Malle), o ponovnih začetkih (Štefan Pinter) in o tamburaših (Ivana Ste-faner-Weiss/Anja Šlemic) ter razmišljanje o preživetju (Hanzi Weiss), ampak tudi povzetek zapisov Florjana Lapuša, ki je kot kulturnik in zadružnik bil pomembna osebnost koroških Slovencev. Povzetek je pripravila njegova vnukinja prof. Vera Wutti-Incko. Brošura je namreč prava informacijska borza o zgodovini, razvoju ne samo društva, ampak celega kraja. Franc Wakounig Predsedstvo občnega zbora ŠOLSKA REVIJA MLADI ROD Delovno v novo triletje Na predvečer Jožefovega so se v Mohorjevi hiši v Čelovcu zbrali predvsem šolniki, počastili pa sojih tudi številni gostje iz koroških šolskih oblasti in slovenskih narodnopolitičnih in kulturnih organizacij. Po treh letih so pregledali delo Društva Šolski list Mladi rod in se dogovorili za naprej. Predsednik Tomaž Ogris je pozdravil predsednika Zveze slovenskih organizacij dr. Marjana Sturma, oba tajnika osrednjih kulturnih or- ganizacih, Janka Malleja in Nužeja Tolmajerja, nekdanjega vodjo manjšinskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu dr. Valentina Inzka in še posebej deželnega šolskega inšpektorja Albina Palasserja, ki je načeloval tudi skupini okrajnih šolskih inšpektorjev, ter še druge goste. V svojem poročilu je z zadovoljstvom ugotovil, da društvo v popolnosti uresničuje delovni program, saj redno izdaja šol- sko revijo Mladi rod, in se ob tem zahvalil številnim učite-ljem-sodelavcem, še posebej pa tistim, ki za revijo skrbijo v uredniškem odboru. Za dolgö-letno zvestobo se je z rožami zahvalil Dorli Hammerschall, ki se umika iz uredniškega odbora. Društvo je lani sodelovalo tudi na mladinskem sejmu otroške in mladinske knjige, prav tako bo tudi letos, pripravlja pa tudi izdajo slikopisov, ki so izšli v Mladem rodu. Glavni urednik in blagajnik Hanzi Millonig je podal delovno poročilo, katerega je revija izpolnila v celoti, le pri financah ji je v preteklem letu zmanjkalo kar 170 tisoč šilingov. Pri tem je apeliral na predsednika Sturma, da sosvet z razumevanjem obravnava prošnjo za finančno podporo. Kot urednik se je zahvalil sodelavcem, Dorli Hammerschal pa je z blokom in pisalom zavezal za nadaljnje sodelovanje. Po poročilu vodje preglednikov Danila Prušnika, ki je pohvalil vestno in pregledno knjigovodsko delo blagajnika Pesmar Jani Kovačič Milloniga, je bila soglasno izglasovana razrešnica staremu odboru, inšpektor za dvojezično šolstvo dr. Teodor Domej pa je vodil izvolitev novega odbora. Tudi pri tem je šlo kot po maslu. Za predsednika je bil ponovno izvoljen vodja manjšinskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu Tomaž Ogris, v ožjem odboru pa so še Herman Germ, Milica Hrobath in seveda urednik Hanzi Millonig. Od gostov je v imenu inšpektorjev občni zbor pozdravil Albin Palasser, poudaril pomen te šolske revije in odboru zaželel še mnogo uspehov. Po končanem uradnem zasedanju je obiskovalce razvedril in navdušil slovenski kantavtor Jani Kovačič s svojimi znanimi in manj znanimi pesmimi, med katere je uvrstil tudi tiste s pedagoško razvedrilno vsebino. Jože Rovšek PETER HANDKE Eine winterliche Reise zu den Flüssen Donau, Save, Morawa und Drina oder Gerechtigkeit für Serbien (Zimsko potovanje k rekam ... ali pravičnost za Srbijo) Po predsinočnjem branju v Gradcu, sinočnjem v ORF Theatru v Celovcu in pred nocojšnjem v Ljubljani iz »potovanjskega zapisa« Petra Handkeja pod nemškim naslovom »Eine winterliche Reise zu den Flüssen Donau, Save, Morawa und Drina oder Gerechtigkeit für Serbien (po slovensko: Zimsko potovanje k Donavi, Savi, Moravi in Drini ali pravičnost za Srbijo) objavljamo recenzijski esej o Handkejevem besedilu izpod peresa slavistke na Dunaju dr. Katje Sturm-Schnabl. Pisatelj Peter Handke Že ko je Peter Handke napisal o »sanjaču o deveti deželi« je le malokdo izmed tistih, ki se oglašajo po medijih, hotel razumeti, da gre za umetniško besedilo, besedno umetnost, pesniško oznanilo in pesem ža-lostinko zaradi izgube človekovih vrednot kot so to kulturna širina, model kulturnega sožitja, integralne enote v večji celoti, ki je ljudem dobre volje pomenil uresničenje kulturnega sožitja, medsebojne izmenjave in oplajanja. Handkejevo besedilo o sanjaču je in je vedno bilo poetično, besedna umetnost, katero je mogoče meriti in razumeti le z literarnimi sredstvi. Razpoznati občeveljavno idejo in pesniško oznanilo, motiviko, stilska sredstva in njihovo funkcijo pa zagotovo ni mogoče z vnašanjem zunajlite-ramih argumentov. Zato so bili tudi takoimenovani »odgovori« in kritike na to Handkejevo besedilo zgrešeni, kajti sklicevali so se na politične, ekonomske argumente ali celo na nesposobnost politikov in njihove spletke, so se torej gibali na čisto drugi ravni, tako da umet- niške dimenzije besedila sploh dojeti niso mogli. Sedaj je Handke napisal novo besedilo, ki je spet - ker je umetnik, čisti umetnik -zgolj besedna umetnost in iskanje čiste resnice. In proti njemu so se z razkačeno zlohotnostjo vrgli kritiki, po eni strani tisti žurnalisti, katere je v svojem besedilu razkrinkal, po drugi pa celo pisatelji, ki pač izkoriščajo priložnost, da se lahko spravijo na kolega, ki je se je povzdignil na umetniški Olimp, hodi svojo pot in se ne ozira na družbo, ker se je že zdavnaj osvobodil njenih spon. Toliko žolčne zlobe kritikov je svoj čas doživljal samo še Ivan Cankar in odgovoriti je hotel svojim kritikom z besedilom »Bela krizantema. Mojim recenzentom«. In ker je bil Ivan Cankar umetnik, čisti umetnik, je tudi iz tega njegovega odgovora nastalo umetniško besedilo - besedna umetnost. In glej, imena tistih kritikov so splavala v pozabo, vendar Cankarjevo besedilo je ostalo živo in njegovo občeveljavno izročilo velja tudi za Handkejeve kritike tam, kjer pravi: »... pisana procesija vas je - kdo bi vas preštel, kdo bi vam vedel imena? Komur se je zazdelo, se je z vami podil za menoj. ... Ta mi je kričal: ‘ Veha, na desno kreni! ’ Drugi me je učil: ‘Na levo se drži neroda! ’ Družila pa vas je neomejena vera, da moja pot ni prava, da sem bil vedoma ali nevedoma izgrešil ravno cesto. ... Procesija je šla za menoj, kakor gre drhal za uklenjenim ciganom. Nič več ni bilo lepih naukov, nič več milobnih svaril. Kolikor sem poslušal, sem slišal zasmeh in zmerjanje, natolcevanje in kvanto. Prej ste mi gledali v srce, zdaj samo še na suknjo. Prej se je glasila iz vaših besed pamet ali nespamet, zdaj govori iz njih sovraštvo, kakor ga je še vselej bil deležen človek, ki hodi sam in po svoje. ... Resnično, domovina, nisem te ljubil kakor cmerav otrok, ki se drži matere za krilo; tudi te nisem ljubil kakor solznomehkobni vzdihovalec, ki ti kadi v lice sladke dišave, da te skele uboge oči; ljubil sem te s spoznanjem; videl sem te vso, v nadlogah in v grehih, v sramoti in v zmotah, v ponižanju in v bridkosti; zato sem z žalostjo in srdom v srcu ljubil tvojo oskrunjeno lepoto, ljubil jo stokrat globlje in stokrat višje od vseh tvojih trubadurjev! Moje delo je knjiga ljubezni - odpri jo, domovina, da boš videla, kdo ti je pravičen sin! < Dal sem ti, kar sem imel; če je bilo veliko ali malo - Bog je delil, Bog razsodi! Dal sem ti svoje srce in svoj razum, svojo fantazijo in svojo besedo, dal sem ti svoje življenje - kaj bi ti še dal? ... Lahko trdim, daje Handke-jeva knjiga »Eine winterliche Reise zu den Flüssen Donau, Save, Morawa und Drina oder Gerechtigkeit für Serbien«, njegovo delo ljubezni in upanja, knjiga, ki hoče odpreti pot v bodočnost. (»Wer wird diese Geschichte einmal anders schreiben, und sei es auch bloß in Nuancen - die freilich viel dazutun könnten, die Völker aus ihrer gegenseitigen Bilderstarre zu erlösen?« piše na koncu 1. dela). Besedilo je sestavljeno iz štirih delov: 1. Vor der Reise. 2. Der Reise erster Teil: Zu den Flüssen Donau, Save und Morawa. 3. Der Reise zweiter Teil. 4. Epilog. Knjiga obsega 134 strani in vsebuje zemljevid Srbije, iz katerega je razviden itinerarij potovanja. Pripovedovalec govori v prvi osebi in je avtor sam. Jezik je navidezno hladen in trezen, poročevalski, v resnici pa vsaka beseda pred- stavlja - kakor zlati kamenček priobčiti dekompozicijo člo-bizantinskega mozaika, postav- veških in narodnih vrednot in ljen v točno določenem naklo- meril vrednotenja in šele na nu in položaju na svoje mesto - umetniški ravni je mogoče done samo del, ampak tudi celoto jeti, do kake mere se blati in samo. In Handke se izraža pre- tepta človekovo dostojanstvo, cizno, beseda pomeni to, kar dostojanstvo, ki naj bi bilo de-naj pomeni, in nič drugega, nič javnik kulturizacije in kulture približnega: Fastjahrzehnt, človeka. (fast)ergriffen, gemordschatzt, V prvem delu - Vor der kollektive Vereinzelung, Vor- Reise - pripoveduje, kako in ausbild, keinmal, scheinsachli- zakaj se je odločil za potovanje che Gründlichkeit, Schulstüt- v Srbijo. Ko predstavlja svoja zungslitanei - da navedem le dva popotna tovariša, Srba, ži-nekaj malo primerov. Po mo- veča v Nemčiji oz. Avstriji, jem mnenju noben nemški pi- najdemo v kratkih potezah satelj, razen morebiti Robert njihove biografije vse karakte-Musil, ni z nemškim pesniškim ristike usode »zaznamovanih« jezikom ravnal s tolikšno spošt- (eden je spremenil srbski pri-ljivostjo in pa ga hkrati podre- imek, drugi je obmolčal). Pred dil s takim mojstrstvom svoje- odhodom si pripovedovalec/av-mu pesniškemu hotenju, kot to tor ogleda še film Emira Kustu-dela Peter Handke. V strogo or- rice »Underground«. To mu je ganizirane stavčne sekvence priložnost, da na kratko in vnaša informacije, včasih v ob- zgoščeno poda svojo sodbo o liki vprašanj, ki prisilijo bralca njegovih filmih »Dom za k asociativnemu in logičnemu obešanje« (nastal še pred raz-sklepu. Jezik mu je sredstvo, padom Jugoslavije in »Arizona preko katerega oblikuje svoje Dream« (nastal že v Ameriki), pesniško oznanilo in prav zato Zaključil pa, da je »Under-pretvarja besedo za besedo v ground« od vseh najboljši (v »jezikovno umetnino«. Vsebina Cannesu je dobil Zlato palmo in oblika se izenačita, pesniško 1995): »Endlich war aus der oznanilo deluje istočasno verti- bloßen Erzählfertigkeit eine Er-kalno in horizontalno. Šele zählwucht geworden, indem umetniška dimenzija zmore nämlich ein Talent zum Träu- Peter Handke Eine winterliche Reise zu den Flüssen Donau, Save, Morawa und Drina oder Gerechtigkeit für Serbien Suhrkamp Kjiga Petra Handkeja v izdaji založbe Suhrkamp men, ein gewaltiges, sich verbunden hat mit einem handgreiflichen Stück Welt und auch Geschichte - dem einstigen Jugoslawien, welches des jungen Kusturica Heimat gewesen war.« Iz tega stavka je razvidno, kako Handke prečisti jezik v strnjeno minimalno obliko, katero napolni s celo vrsto informacij in kako postaneta oblika in vsebina neraz-družljivi: V prvem delu stavka nakaže, da se je Kusturica kot umetnik razvil in tudi da je dosegel sedaj vrhunec, ki se zrcali v besedi »... wucht«, potem označi Kusturičen specifičen umetniški prijem, da namreč zna spojiti sanje z resničnostjo in zgodovino, »Talent« stopnjuje za pozicijo »eine gewaltige«, nakar v dodanem stavku omeni, da gre za zgodovino Jugoslavije, ter na koncu -označeno z glagolom v pred-pretekliku - zajame vso tragedijo izgube domovine, ne samo Kusturičine, temveč nasploh, kajti besedo »Heimat« pusti brez člena, s čemer jo osvobodi vsake vezanosti in ji s tem omogoči vseobčo razsežnost. Sedaj nas pripovedovalec/avtor sooči z neupravičeno negativno kritiko, katere je bil film deležen v časopisih Le Monde in Frankfurter Allgemeine Zeitung. Ker se v Le Monde pojavi dodatno še nestrokovna kritika izpod peresa neke vojne dopisnice, ki je znana po svojih Srbom žolčno-sovražnih poročilih, postane jasno, da je film ožigosan samo zato, ker se Kusturica noče odreči svojemu jugoslovanstvu, kulturni plura-liteti, ki mu je omogočila Vzpon na prednje mesto svetovne filmske umetnosti. Iz tega dalje razvije svoje gledanje na vlogo medijev, posebno še televizije, ki so manipulirali informacije tako, da so enostransko vso krivdo vnaprej pripisali Srbom in s tem diabolizirali ves narod. Tako najdemo v tem prvem delu še celo vrsto subtilnih analiz pogledov in dvomov in tu in tam vedno besedo o Sloveniji. Drugo poglavje »Der Reise erster Teil: Zu den Flüssen Donau, Save und Morawa« se začne ob poletu iz Züricha, pripovedovalec/avtor si kupi Langenscheidtov slovar: nova izdaja 1992, nova obdelava (kroatisch) - prof. dr. Reinhard Lauer: prav on, ki je v FAZ od tistega leta naprej ves srbski narod in njegove pesnike dolžil neke nevarne mitologizacije. Dalje se srečujemo z raznimi situacijami vsakodnevnega življenja (Lebenswelt). Življenje, kakršnega pripovedovalec dojema na ulicah z gručami ljudi, ki čakajo na avtobuse in tramvaje, na promenadi, ker se mu zdijo moški nekako opeharjeni za nekaj, z držo molčečnosti, zavestnosti, pozornosti; beograjska megla, cestni pometač o polnoči, Miloševičev let v Dayton po televiziji, sprehod s prijateljem, ki se sam čuti odtujenega v rojstnem mestu, sprehod ob Donavi, ki deluje puščobno brez ladijskega prometa (embargo). Izlet na jug, mimo Smedereva v Porodin, skozi vasi in mimo pokopališč, kjer se živi ljudje hranijo na dan mrtvih, prodajalci bencina (romunskega), prekupčevanja na trgih brez potrošniškega pritiska, starši prijatelja na kmetiji. Drugi izlet v znameniti samostan Studenica v društvu Milorada Paviča (avtorja Ha-zarskega rečnika), ki je član kraljevskega veča, njemu pove pripovedovalec/avtor, da je njegov slovenski ded na Koroškem leta 1920 glasoval za kraljevino Jugoslavijo. Potem v Beogradu srečanje s pisateljem Draganom Velikičem, ocena njegovih knjig, ki so izšle pri založbi Wieser. V neki večji družbi srbski sobesednik izbruhne in srbske mogotce obtožuje za vso bedo, ki so jo povzročili srbskemu narodu, od zatiranja Albancev na Kosovu do republike Krajine. Pripovedovalcu/avtorju tak izbruh v trenutku, ko se v Daytonu vendarle obeta mir, niti ni prijeten. Iz vseh teh slik in pričevanj pa ob koncu dobimo zelo močne vtise naroda, ki živi pod embargom, izoliran od ostalega sveta, zaznamovan, ki se brani kolektivnih obtožb z dostajanstveno kolektivno posamičnostjo. 3. Der Reise zweiter Teil. Zadnji del potovanja, z avtom preko Valjeva čez Debelo Brdo v Bajino Bašto je sprva opis avtomobilske zimske pustolovščine. Drugega srbskega prijatelja bivša žena (z osemnajstletno hčerko) živi v tem majhnem mestecu ob reki Drini, ki razmejuje Srbijo in Bosno. Pripovedovalec/avtor nam posreduje njena pričevanja o tugi za muslimanskimi prijatelji, kako zamira beseda med njimi samimi, o masovnem pokolu v Srebrenici, kateremu je bilo stotero manjših in majhnih med srbskimi in muslimanskimi vasmi za zgled; posreduje nam obupano mnenje mestnega bibliotekarja, ki ne more biti ne Srb, ne Hrvat, ne Madžar in ne Nemec, in postaja vedno bolj Jugoslovan; srbski prijatelj pa, ki je nemški kruh (»Deutsch-brotesser«), mu ugovarja rekoč: »Ob das Leben in Deutschland für mich Serben jetzt mörderisch ist? Tatsache ist, daß sich Deutschland zu einem schönen, reichen, paradiesischen Land emporgearbeitet hat. Die Welt als Maschine. Das Gekläff der Hunde auf den Straßen gleich dem Kreischen der Maschinen in den Fabrikhallen. In den Selbstbedienungsläden ist es, als würdest du Schrauben kaufen, keine Milch. In den Schlächterläden, als würdest du Nägel kaufen, keinen Schinken. In den Apotheken, als würdest du Hämmer kaufen, kein Aspirin«. Ob tej pasaži sem se nenadoma spomnila Vorančevega opisa predvojne Nemčije v povesti »Če Žila noj Drava nazaj potačo«. Naključje ali pa duševna sorodnost pisatelja iz koroških Kotelj in iz koroškega Grebinja? In tako glasi Vor-ančevo besedilo: »Življenje, ki ga diha ta dežela v svoji pristnosti, je mehko, valovito, kakor gladina teh skrivnostnih jezer; resignacija počiva nad njim, izpod te resignacije pa vriska gladki asfalt, in že desetletja drči v ogromni vrtinec pren-asičene energije milijonskih mest, Kruppovih tovarn, nedosegljivih knjižnih naklad, stoodstotne kulture Bismarckovih kvadratnih bitij, kubičnih možganov, znorelih dinastij, oboževanih monarhov, pozabljenih Liebknechtov, ki prekipeva in pljuska do Karavank...« Nadaljnja razmišljanja nam posreduje pripovedovalec/avtor iz ust starejše žene, bivše partizanske bolničarke, o socialnih razlikah v stari Jugoslaviji, o južnoslovanski skupnosti, o tem, kako pogreša Bosance muslimane, ki so dobavljali sadje. Potem se pripovedovalec/avtor spomni Slovenije, katero si je nekdaj peš osvojil, ki se mu je sedaj kot na novo osnovana republika odtujila, češ da je vse usmerjeno v germano-fonijo, kako se predsednik države, nekdanji funkcionar, nemškim gospodarskim delegacijam uslužno klanja, kot neki natakar ali skoraj lakaj. Po radiu pa plitva folklorna ali pa klasična glasba, nič več nekdanje polifonije. V razmišljanju se vrača v Srbijo, kjer ni izgubil domovine, ampak doživel na-brušeno kristalno vsakodnevni-co naroda, ki ga je svet izobčil, v obrambi krivice pa se je le ta posamičil in šel v lastni domovini V nekako diasporo. Pripovedovalec/avtor si ponovno zaželi potovanje med tak narod, s takim dostojanstvom, tokrat brez spremstva in k nogam. Četrti del, epilog nekako povzema vse misli, vtise tega potovanja in jih razvija z asociacijami v preteklost in bodočnost. V Bajini Bašti na kolodvoru je bil videl zastarele napise Beograd, Srebrenica, Tuzla. Razmišlja, kako je moglo priti do tisočerega pokola v Srebrenici, razmišlja o Andricu in o njegovem »Mostu na Drini«. Potem pa se vrne nazaj k poročanju in poročevalcem o Bosni in vojni; dopušča tistih nekaj dopisnikov, ki resnično poročajo v tesni povezavi z ljudmi in s prostorom dogajanj. Vsem tistim pa, ki sedijo na nekih vzvišenih stolčkih v inozemstvu in od tam uganjajo demagogijo, ne prizanaša; ostro in jasno analizira njihova poročila in tekste, ter jih razkrinkava. Tudi pesniku Josefu Brodskemu, bivšemu sovjetskemu disidentu, ne, ki daje v Nex York Timesu brusil rjasti nož proti Srbom; prav tako ne prizanese nemškemu pisatelju Petru Schneiderju, ki se je zavzemal za NATO. Razmišlja o zgodovinskem in sedanjem odnosu Nemčije in Avstrije do Jugoslavije in iz tolikaj raznoraznih razmišljanj se mu izcimi misel na nekaj, kar bi še moglo vsebovati potencialno možnost združevanja in objemnosti in to naj bi bili skupni spomini otroštva, ki so neobremenjeni in bi mogli več doprinesti k pomiritvi celotnega prostora kot zabičevanje glavnih faktov, iz skupnih spominov naj bi se porodilo novo drugo otroštvo - to je Handkejeva vizija človečnosti in miru na prostoru Jugoslavije. Epitat se konča s poslovilnim pismom moža partizanske bolničarke iz Bajine Bašte, ki leta 1992 ni več prenesel izdaje, kaosa, razsula in se je sam ustrelil. Handkejevo besedilo je, in to je treba vedno podčrtati, besedna umetnost, pesniški tekst. Dogajanja v Jugoslaviji sprejema z umetniško senzibilnostjo, s svojo umetniško besedo in umetniškim hotenjem želi prispevati k razvoju pozitivnih energij. Njegova umetniška beseda pa deluje na tistega, ki je sposoben, dajo dojame preko svojih čutil, svojega razuma in asociacij itd., kajti Handkejeva klaviatura je bogata, presenetljiva in kompaktno zlita v precizen, nedvoumen in enoznačen jezik, katerega je treba globinsko razumeti. Katja Sturm-Schnabl (Dunaj) Peter Handke: Eine winterliche Reise zu den Flüssen Donau, Save, Morawa und Drina oder Gerechtigkeit für Serbien. Suhrkamp 1996, ATS 184,- (prevod v slov. bo izšel v založbi Wieser; knjigo dobite v Dravi - Naši knjigi.) Utrinki »slovenski dnevi« -kulturni program ponedeljek, 25. 3. v Inštitutu za umetnostno zgodovino - otvoritev razstave Christian Bretter - instalacija, Andreas Krištof - objekt, Dušan Fišer - slike. torek, 26. 3. 20.00 Inštitut za umetnostno zgodovino -knjižnica; branja: Josefa Prelog, Florijan Lipuš, Jani Oswald sreda, 27. 3. 9.30 Inštitut za slavistiko - literarna matineja: Maja Haderlap 19.00 v Lechkirche - koncert: M. Hendler; kompozicija, J. Musger - bas 20.00 Peinlichgasse 14 - vernisaža Andreja Brumna-Čopa 20.00 v avli KFU - Plesni teater Ikarus - »Tri plesne zgodbe« 21.30 v avli KFU - Examination group - jazz četrtek, 28.3. 20.00 v avli KFU zaključni koncert & fešta; igra Wiener Tschuschenkapelle GLOBASNICA S pasijonom v kulturni teden Statično-dostojanstveno so se igralci gibali po odru Pred 24 leti so v Globasnici udejanili za takratni čas pogumno zamisel, ki se je malo prej porodila v glavah nekaterih krajevnih kulturnikov: izvedli so svoj kulturni teden. Med tem je skoraj četrt stoletja steklo »dovta po Dravi« in kulturni teden je zrasel v pomembno stalnico slovenskokoroškega kulturnega ustvarjanja in izobraževalnih ponudb. Letošnji kulturni teden so Globašani pričeli z uprizoritvijo »Škofjeloškega pasijona« v režiji domačega župnika Petra Stickra. Preden pa so nastopajoči, igralci in pevci, prišli na oder, je bilo treba še opraviti otvoritveno formalnost z nagovorom društvenega predsednika Bernarda Sadovnika in gostov, med njimi slovenskega državnega tajnika Petra Venclja in župana Alberta Sadjaka. Zatem je tema za trenutek presekala svečani mrak, takoj navrh pa so pramen svetlobe, ki je prisijal skozi vrata pevske sobe, in pevci, ki so pojoč stopali v dvorano, naznanili začetek pasijona, čigar izvirnik sega v sedemnajsto stoletje. Režiser Peter Sticker je predstavo zasnoval statično in močno liturgično, odrske scene Jezusovega trpljenja so bile domala do potankosti podobne klasičnim upodobitvam pasijonskega misterija, edini večji premiki so bili dovoljeni zboru, ki so ga sestavljali globaški in štebenski cerkveni in prosvetni zbori pod vodstvom Nadice Srienc, Janeza Petjaka in Stanka Polzerja. Posebna privlačnost glo-baške inačice Škofjeloškega pasijona so bile podjunske pasijonske pesmi, ki jih je zbral mag. Bertej Logar. Bile so zelo smiselno in posrečeno vpletene v potek igre. Pasijon bojo Globašani ponovili še prihodnjo soboto in nedeljo ter na cvetno nedeljo. Franc Wakounig Organizatorke Kontaktne leče Natalija Piter, Angela Wieser in Veronika Boschitz KONTAKTNA LEČA Danes že drugi večer Sinoči se je v prostorih »kla-genfurter ensemble« v nekdanjem ljudskem domu na Siid-bahngiirtlu 24 začela letošnja serija prireditev Kontaktne leče, ki jo dokaj samostojno prirejajo dijaki slovenske gimnazije v Celovcu. Kot so povedale organizatorke Natalja Pin-ter, Angela Wieser in Veronika Moschitz, so letošnjo »lečo« slovenski gimnazijci pripravili samostojno brez sodelovanja dijakov drugih celovških srednjih šol, upajo pa, da bo kljub temu dosegla svoj namen, ta pa je navezovanje stikov in druženje s celovško mladino in pri tem razgrajevanje nesmiselnih predsodkov v smislu boljšega razumevanja in sožitja mladih. Komite Kontaktne leče je pripravil zelo zanimiv program, ki je v bistvu osnovan na mednarodni solidarnosti, zavestno pa se vključuje tudi v svetovni dan proti rasizmu 21. marca. Prav njemu je posvečen današnji četrtkov spored z nastopi kabaretistke Irene S. iz Štajerske, ki bo ob 19.30 nastopila s »kravjo zgodbo« »Lm a poor lonesome cow«, za njo pa bo ob pol devetih igrala rap skupina Mc Sultan & The Kadayifs. Člani te skupine so iz sedmih držav, pojejo pa v petih jezikih. Prava mednarodna poslastica torej! Večer bo zaključila skupina Garbage Enemy iz Ljubljane s koncertom ob 22. uri. Jutrišnji spored (petek, 22. 3.) bo začel temnopolti igralec Frank Oladeine, v Avstriji živeči Nigerijec, s scenskim branjem, ob 20.30 bo na vrsti mednarodno sestavljena skupina Tin Tin Reggae Band iz Gradca, katere člani so iz Nigerije, Hrvaške in Avstrije, igrajo pa svoje kompozicije v stilu reggae. Tudi zaključni nastop bo mednaroden. Skupino Black Soul Reggae Band sestavljajo glasbeniki iz Afrike, Avstrije, Španije in Sri Lanke, šteje pa med najboljše glasbene skupine te vrste. Prvi večer Kontaktne leče je torej mimo. Kljub temu, da je dovolj znana, obisk obeh preostalih priporočamo. Resda je program prirejen predvsem mladim, kdo od nas pa prizna, da je že starejši. Vstopnice za ves program pa stanejo samo en stotak! J. R. PRIREDITEV PRI JOKLNU Odlična predstavitev šestošolcev Prejšnji četrtek so se v zgornjih prostorih kulturne taberne pri Joklnu v Celovcu predstavili dijaki obeh šestih razredov slovenske gimnazije v Celovcu z likovno razstavo svojih del z naslovom Človeški liki, ti in jaz. Podnaslov te prireditve Performance & zgodilo se bo - happening: teksti 6. a in 6. b; liki, video glasba, ples, luč, eat-art, besedila 5. do 8. razreda pa že sama po sebi nakazujejo in narekujejo vsebinsko širino te prireditve. Pohvalno je. da je nastala po ponudbi in ob sodelovanju vodje kulturne taberne Tonča Sturma, delo z dijaki pa je vodila njihova likovna pedagoginja Zorka Loiskandl-Weiss. Kot je sama dejala, soji pri tem pomagali tudi drugi pedagogi, posebej pa je omenila profesorice Kampuševo, Zikulnigovo. Gallo-bovo in Mallejevo. V vseskupnem programu je bila to prava mini akademija, saj je vsebovala razstavljene človeške like (prave inštalacije), skeč, glasbo, ples in pa nekaj prav odličnih tekstov dijakov, ki so izražali svoje angažirano razmišljanje v smislu humanizma in enakopravnosti ljudi. Treba je tudi omeniti, da so se prireditve množično udeležili dijaki, starši, člani profesorskega zbora in ostalo občinstvo, tako da so bili Joklnovi prostori kar premajhni. J. R. CELOVŠKA UNIVERZA Nizozemske impresije Nad vhodom v prvem nadstropju celovške univerze sedaj krasijo stene (do 12. aprila) akvareli koroškega umetnika Šimona Veratschniga. Potovanja v razne evropske države umetnika vedno znova inspirirajo k novim stvaritvam. Nizozemske impresije, ki jih predstavlja v univerzitetni galeriji, so izraz naravne in kulturne raznolikosti našega sveta. Umetnik je na potovanju obiskal muzeje, med drugim svetovno znanega Van Goghovega, razstave, mesta, pristanišče Rotterdam, kanale, reke, prostrane nizozemske pokrajine, velike tulipanove nasade, mline ... V svojih številnih akvarelih prevladujejo svelle in tople barve, se zrcalijo osebni vtisi in študije starih nizozemskih mojstrov, skratka vsa pestrost in raznolikost nizozemskih pokrajin. m. š. Piše Joži Wutte 2. Samoiniciativa zaželena Kot sem že prejšnjikrat napisal, sva bila v Beogradu gosta iniciative »Zdravo da ste«. Te iniciative podrobneje ne želim predstavljati, saj sem o njej v Slovenskem vestniku pisal že dne 21. decembra lani. Naj omenim le toliko, da gre za skupino ljudi - večinoma psihologov in pedagovov, ki beguncem v srbskih begunskih taboriščih nudijo psihološko pomoč ter se prizadevajo za njihovo socialno integracijo. Beograjska skupina, ki šteje približno 40 sodelavk in sodelavcev, skrbi za okoliške begunske centre, podobne skupine pa so po vsej Srbiji in Črni gori. Sodelavci so v glavnem zaposleni drugje in to svojo humanitarno poslanstvo opravljajo v svojem prostem času. Ko sva bila v Beogradu, sva se jim pridružila pri dveh večernih obiskih v centrih in si ogledala, kako poteka njihovo delo. Bila sva priči slabim pogojem za delo. Sicer imajo podporo UNHCR komisariata OZN za begunce, a ta je prenizka, saj je že problem dobiti prevozno sredstvo za pot do centrov. Na razpolago imajo avto UNHCR, ta pa je bil prav ob našem obisku v popravilu in do zadnjega nismo vedeli, kako bomo prišli do beguncev. Končno je avto vendarle še prišel v pravem času in devet se nas je skobacalo vanj, čeprav ima le štiri sedeže. A nekako je le šlo in namestili smo se vsaj toliko udobno, da smo imeli dovolj zraka za prepevanje. Pri tem pa repertoar ni bil omejen le na srbske pesmi, temveč so bile vmes tudi hrvaške, slovenske in celo eno romsko je bilo slišati -pač pravi jugoslovanski koncert. Če ne bi vedel, da se peljemo v begunski center bi bil to pravi izlet. A takoj po prihodu v center nas je realnost spet postavila na trdna tla. Bili smo v centru Krnjača na robu Beograda. To je bivše romsko naselje, torej barake, v katerih zdaj po 50 do 70 beguncev živi v 16 oz. 18 sobah. A prišli smo zaman - ni bilo ključa za družabni prostor, kjer naj bi delali s skupino otrok. Toda tega so pri »Zdravo da ste« že navajeni, to se zgodi večkrat. Sprašujem se, le kakšen je ta portir, ki niti ne ve, kje so ključi prostorov. No ja, vsaj malo smo se lahko pogovarjali z otroki. In ko so ti opazili, da imam fotografski aparat, se je začel pravi živžav. »Čiko, sada mene!« (Stric, zdaj mene!) so kričali navzkriž. Moral sem ubogati do zadnjega posnetka. Da le ne streljajo! Drugi večer smo imeli več sreče. Bili smo v begunskem centru Šuplja stena, ki leži nekoliko zunaj Beograda. Taje v Pozabljeni južni bratje Odkar je pred petimi leti razpadla Jugoslavija in sta bratstvo in enotnost le še zgodovinska pojma, se v avstrijskem časopisju precej piše o državah naslednicah, seveda z različno intenzivnostjo. Piše se o bratomorni vojni, njenih vzrokih in perspektivah za mirno rešitev konfliktov; predvsem v slovenskih časopisih na Koroškem pa bolj o novoodkriti »matični domovini« Sloveniji, ki da je uresničila svoj tisočletni sen. S tem pa je tudi že konec. Tam nekje ob Drini se horizont avstrijskih novinarjev navadno konča. Da tudi onkraj te reke živijo še ljudje, se če-sto pozablja. Prav to dejstvo je v meni zbudilo zanimanje za južni del nekdanje Jugoslavije, za Srbijo in Makedonijo. Čiko, kad ceš opet doči /Stric, kdaj spet prideš? počitniških bungalovih sredi gozda. Do prve naselbine je pol ure hoda. Sicer vozi avtobus, a nanj se ni mogoče zanesti. Pogosto se pripeti, da otroci, katere bi moral avtobus peljati v šolo, zaman čakajo v mrazu in jim naposled ne preostane drugega, kot da se napotijo peš. »Sem bi rada prišla kdaj na dopust za dva, tri tedne. A če živiš tu štiri leta, je za znoreti«, pravi starejša gospa, kateri ozka in ledena steza od ceste do bungalova dela velike težave. Kljub vsemu so ljudje v bungalovih imeli še srečo, kajti na robu naseljuje nekoliko večja hiša, v kateri pa je zaradi pomanjkanja prostora natrpanih trikrat preveč ljudi. Vsi skupaj (ljudje vseh starosti) imajo en sam družabni prostor, ki jim služi za jedilnico, televizijsko sobo, igrišče za otroke itd. Pozimi, ko se večinoma zadržujejo v hiši, je to prava muka. Edina alternativa družabnemu prostoru je lastna soba, kjer pa tudi ni mogoče biti sam. V tem prostoru je bil napovedan program iniciative »Zdravo da ste«, a počakati smo morali do konca neke televizijske nadaljevanke, ki jo mnogi želijo gledati. Nato poteka v isti sobi delo z dvema delovnima skupinama - z eno za otroke, z drugo za odrasle. Vzdušje v sobi je zastrašujoče. Večinoma molčimo in se spogledujemo, iz strahu, da ne bi bila izrečena napačna beseda. Gospa srednjih let, ki sedi poleg mene, pripoveduje. »Pred štirimi leti sem prišla iz Dubrovnika. Tam sem rada pela. Odkar sem tukaj, nisem zapela niti ene pesmi. Enostavno ne morem. Edino, kar še imam, so cigarete in kava. A dobro je, da le ne streljajo!« Pred kratkim je preko »Zdravo da ste« imela možnost opraviti tečaj pletenja. Odtlej plete šale, ki se spet preko »Zdravo da ste« prodajajo. »Delam dan in noč. Pravo veselje mi je, ko vidim, da lahko nekaj delam.« V sobi je bilo okrog 50 ljudi. Otroci, ki so svoj program hitro zaključili, so že spet vreščali in se podili. Tu pa tam je kateri dobil klofuto od očeta in ob tem planil v jok. Tudi otroci med sabo so se sprli in se stepli za vsako malenkost. Agresije je bilo na pretek in tudi sicer je bilo razpoloženje obupno. Ob tem nisem bil sposoben slikati, pa čeprav sem nameraval dokumentirati delo »Zdravo da ste«. In ko smo se vračali, ni bilo sledu od prejšnje dobre volje, predvsem pa ne pri nama z Jožetom, ki tega nisva vajena. Beg intelektualcev Poleg »Zdravo da ste« je še precej alternativnih organizacij in iniciativ, vse pa imajo isti problem: pomanjkanje ljudi. Čutiti je namreč, daje Beograd v zadnjih letih zapustilo veliko intelektualcev. Govori se o približno 300 tisočih, vendar ni natančnih številk. To pomanjkanje se kaže v izobraževanju, na univerzah (predvsem pri študiju tujih jezikov, saj so skoraj vsi, ki vsaj malo razumejo nemško ali angleško, odšli); vidi pa se tudi v tem, da je vsak, ki sodeluje pri kaki alternativni organizaciji, hkrati še pri najmanj dveh drugih. Dober primer za to je Antiratni centar (protivojni center), dokaj znana organizacija, ki je aktivna na vseh mogočih področjih, tudi politično. Vsi njegovi sodelavci pa so angažirani tudi v drugih organizacijah, bodisi v študent- skih, bodisi v ženskih, mirovnih ipd. Zaradi takega prepletanja se seveda večina pozna med seboj in tudi sodelovanje med organizacijami je dobro. Skupno vsem tem pa je tudi, da so precej ogorčeni nad politiko. Zlasti to velja za študentske organizacije, ki so se ji povsem odpovedale, in to ne brez razloga. Tega je treba iskati v letu 1990. Takrat so se začeli študentski protesti, ki so dosegli višek leta 1992 v splošnem študentskem štrajku s političnimi zahtevami, katerih najvažnejša je bila odstop predsednika. Vlada je takrat grobo zatrla proteste s policijo in vojsko, aktiviste študentskih organizacij pa diskreditirala kot aparatčike opozicijskih strank. Glavno študentsko organizacijo, Savez študenata Srbije, je spravila pod svoj vpliv, ostale pa so se (ne)prostovoljno poslovile od politike in se odtlej angažirajo le še na študentskem področju za izboljšanje socialnega standarda študentov ter drugih univerzitetnih zadev. To pa je tudi nadvse potrebno, saj so študentje v katastrofalnem položaju: podpore so minimalne, premalo je mest v študentskih domovih (in so predraga); težave se začnejo že pri samem vpisu, saj so kriteriji sprejemnih izpitov skrajno restriktivni in povzročajo, da se mnogo študentov ne more vpisati redno, temveč le kot samoplačniki. Kot pove že ime, morajo ti vse plačevati iz lastnega žepa, tudi šolnino. Dodatno pa jim sedi za vratom stalen strah pred vpoklicem v vojsko. Marko je vesel, da se je doslej služenju vojaškega roka lahko izognil iz »zdravstvenih« razlogov. Njegov oče je bil v Vukovarju, zato si lahko predstavlja, kakšna muka je to. Almir-Mičo iz Novega Pa-zarja je manj optimističen. Srečala sva ga v Skopju, ko je bil na poti v Istanbul (Carigrad), da si tam poišče delo in predvsem da se izogne vojski. Prej je bil v Avstriji, a so ga oblasti izgnale in mu za nedoločen čas prepovedale vstop. PRIREDITVE ČETRTEK, 21. 3. TINJE, v Domu 19.30 Koncertni večer: Marko Fink. Pri klavirju Nataša Valant GRADEC, v klubskih prostorih KSŠŠG 20.15 Tangovečer PETEK, 22. 3. TINJE, v Domu 19.30 Poslanstvo žene v današnji cerkvi; predava: prof. dr. Monika Nemetschek ŠENTJAKOB, v farni dvorani - SPD »Rož« 19.30 Koncert skupine Malin Head, mušic from Scotland & Ireland. Večerna blagajna 120 šil., predprodaja 100 šil. ŠENTJANŽ, v k & k centru - Slovensko planinsko društvo 19.30 Redni občni zbor Slovenskega planinskega društva; dia-predavanje J. Igerca Islandija - dežela ognja in ledu SOBOTA, 23. 3. ZAHOMC, v ljudski šoli - Regionalni center Šentjakob 19.00 Jezikovne vaje »Jezik živi - slovenščina danes in jutri« predava dr. France Vrbinc BILČOVS, v ljudski šoli - SPD »Bilka« 19.30 Koncert »Synthesis 4« harmonikarskega ansambla iz Trsta NEDELJA, 24. 3. SELE, v farnem domu (po maši) Redni občni zbor »Podpornega društva proti požarnim škodam v Selah« ŽITARA VAS, v ljudski šoli 10.30 Čarobni piskrč (ziljska pravljica); nastopa lutkovna skupina »Pikca« na Zilji MILJE pri Trstu (Muggia) - Club Tre popoli 10.30 Srečanje preko meja v Societa Nautica Pullino, Via Battisti 17. Inf. M. Hudobnik, tel. 0463/54 0 79-22. ZAHOMC, v ljudski šoli - Regionalni center Šentjakob 14.00 Jezikovne vaje »Jezik živi - slovenščina danes in jutri« predava dr. France Vrbinc LOČE, v ljudski šoli - SPD Jepa - Baško jezero« 14.30 Čarobni piskrč (Ziljska pravljica) nastopa lutkovna skupina »Pikca« na Zilji ČETRTEK, 28. 3. ŠENTJANŽ, k & k center 19.00 Predavanje o zdravju »Ernährung und Eßgewohnheiten«; predava Jutta Sorger ŠENTJAKOB, v regionalnem centru 19.00 Knjižne presoje; o petih izbranih knjižnih izdajah se bodo sporekali: Denis Poniž, Horst Ogris, Silvija Borovnik, Barbara Simoniti in Vinko Ošlak. Na sporedu sta tudi dve koroški izdaji: Florjan Lipuš -»Stesnitev« in R. Schneider - »Sestra sna« PETEK, 29. 3. DOBRLA VA - Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) 12.00 Odhod na dvodnevno ekskurzijo V Baden Mürttem-berg. Prijave: dr. Stefan Domej (04235/3367) in KIS (0463/54864) ŠENTJANŽ, k & k center 19.30 Gernot Ragger: »Der Kakerlak« in Felix Mitterer: »Besuchszeit«; gostuje skupina iz Wolfsberga LOČE, v Kulturnem domu - SPD »Jepa-Baško jezero« in DG Latschach 20.00 Predavanje: »Črevesna obolenja in rak«; predava dr. Dušan Schlapper SOBOTA, 30. 3. ŽELEZNA KAPLA, v zadrugi 9-12. - Informacijski dopoldan Strojnega krožka Podjuna NEDELJA, 31. 3. CELOVEC, v Domu glasbe - KKZ 14.30 koncert »Koroška poje« TOREK, 2. 4. ŠMIHEL, v zadrugi - Strojni krožek Podjuna 9-16. - Pregled škropilnic. Prijave na poslovalnico SK Podjuna 04230/692 (Franc Wutte) GLOBAŠKI KULTURNI TEDEN »ŠKOFJELOŠKI PASIJON« v soboto, 23. 3, v nedeljo, 24. 3. in v nedeljo, 31. 3. vsakič ob 19.30 uri v farni dvorani v Globasnici Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Globasnici in Slovensko prosvetno društvo »Edinost« v Štebnu KSŠŠ v Gradcu, Kulturno društvo »Člen 7« in inštitut za slavistiko vabijo na simpozij Tuj sem - tuj ostanem Vse prireditve na inštitutu za slavistiko, Merangasse 70, 1. nadstropje, v Gradcu TOREK, 26. 3. 9.30 otvoritev in predavanja: dr. Maximilian Hendler »Volkslied und Nationalismus«; mag. Tina Bahovec »Vom Ethnos zur Nationalität - am Beispiel der Kärntner Slowenen«; univ. prof. dr. Wolfgang Eismann »Identität, Nation, Multikulturalität« 14.30 pradavanja: dr. Vladimir Wakounig »Minderheitenschulwesen in Kärnten - Zwischen Beschönigung und Wirklichkeit«; dr. Albert F. Reiterer »Kärntens Slowenen. Von der Minderheit zur sozialen Elite«; dr. Vladimir Wakounig »Was bringen Kämpfe um Nationale Identitäten?« SREDA, 27. 3. 9.30 literatura: Maja Haderlap bere iz še neobjavljenih del; dr. Andreas Leben »Fremdheit als Motiv in der kärntnerslowenischen Literatur«; dr. Peter Grzybek »Anmerkungen zur modernen slowenischen Literatur mit besonderer Berücksichtigung des sg. weiblichen Schreibens« 14.30 mag. Christian Promitzer vodi skozi razstavo »Leben an der Grenze. Die Geschichte der Slowenen in der Steiermark«; 15.00 mag. Boris Jesih »Rechtliche Fragen der steirischen Slowenen«; 16.00 dr. Manfred Trümmer »Slavische Steiermark« 17.00 dr. Ludvik Karničar »Die slowenischen Mundarten in Österreich« 9.30 Workshop univ. lek. dr. Cecile Huber in mag. Marija Jurič-Pahor »Die Andere: die Frau - die Fremde« 15.00 univ. prof. dr. Peter Gstettner in mag. Josef Zausnig, workshop, »Vergangenheits(nicht)bewältigung in Kärnten - am Beispiel des Loibl-KZ Nord« 18.00 dr. Herta Maurer-Lausegger z videofilmoma »Der Dialekt unter der Vertatscha. Mühlen und Sägen« ter »Barbara, Luzia, hilf...« MALIN HEAD Ansambel »Malin Head« si je ime sposodil po severno-vzhod-ni pokrajni na Irskem, področju, ki v sebi nosi irske in škotske glasbene korenine. »Malin Head« so je torej zavestno odločil, da nadaljuje to tradicijo, vendar k temu dodaja še elemente drugih glasbenih zvrsti in tradicij. Petek, 22. 3. 96, 19.30 farna dvorana v Šentjakobu. Prireditelj: SPD »ROŽ« Primžova Aleksandra s Plaz-nice - 18. rojstni dan; Tini Malle iz Železne Kaple - rojstni dan; Pepca Trobej s Sela pri Škocijanu - 80. rojstni dan in god; Matilda Sadovnik iz Globasnice - god; Tilka Auprich iz Zagorja - osebni praznik; Fini Schumer iz Rikarje vasi -60. rojstni dan in god; Matilda Boročnik z Ladin pri Svečah -god; Monika Wodiunik iz Pliberka - osebni praznik; Ančka Dlopst iz Večne vasi - 60. rojstni dan; Jožica Sadovnik iz Železne Kaple - dvojni praznik; Joža Čertov - Senčnikov iz Sel -65. rojstni dan; Dam jan Perc iz Škocijana- 11. rojstni dan; Sarah Ogris - Miklavževa iz Bilčovsa - rojstni dan; Folti Kropivnik iz Bilčovsa - 65. rojstni dan; Joža Wrulich iz Glinj - 80. rojstni dan; Mihi Schellander iz Strugarij -rojstni dan; Hilda Suppanz z Bistrice v Rožu - osebni praznik; Ljudmila Ersehen iz Lovank - rojstni dan; Lucija VVertjanz iz Škocijana - rojstni dan; Johann Wutte iz Slovenij - rojstni dan; Pepej Žapelnik iz Libuč - 40. rojstni dan; Vinko Kušej iz Drveše vasi - rojstni dan; Jožica Duller iz Podgore - rojstni dan; Ana Dlopst iz Večne vasi - rojstni dan; Jürgen Ogris iz Šmarjete v Rožu - 20. rosjtni dan; Pepka Tomaž iz Šmarjete pri Pliberku - rojstni dan; Dini Sitter iz Šentjakoba - rojstni dan; Pepca Stornik iz Leš -rojstni dan; Rozina Buchwald iz Nonče vasi - rojstni dan; dr. Franci Serajnik iz Celovca -rojstni dan. Radio Koroška SLOVENSKE ODDAJE Četrtek, 21. 3. 18.10 Rož-Podjuna -Zilja. Petek, 22. 3. 18.10 Kulturna obzorja. Sobota, 23. 3. 18.10 Od pesmi do pesmi - oa srca do srca. Nedelja, 24. 3. 6.30 Dobro jutro na Koroškem -duhovna misel. 18.10 Dogodki in odmevi. Ponedeljek, 25. 3. 18.10 Skupni slovenski kulturni prostor in Evropska unija. Torek, 26. 3. 18.10 Partnerski magazin. Sreda, 27. 3. 18.10 Glasbena sreda. 21.04 Srednjeevropski obzornik. Dober dan, Koroška NEDEUA, 24. 3. 13.30 ORF 2 PONEDELJEK, 25. 3. 16.20 TV SLO 1 S prispevki: ■ Kontaktna leča« - 16. mladinski kulturni festival za odstranitev predsodkov med mladimi in razširitev obzorij. ■ Kljub prizadevanjem za premostitev jezikovnih ovir so slej ko prej redki primeri upoštevanja slovenščine kot poslovnega jezika. ■ Slovensko prosvetno društvo Šentjanž - 90 let: boj za socialne in narodne pravice je vodil dru-štvenike ob ustanovitvi. ■ Magični čar Uršle gore v delih slovenjegraškega umentika Karla Pečka. ■ Gostovanje srednje glasbene in baletne šole Ljubljana na deželnem konservatoriju v Celovcu. ■ II. zvezna nogometna liga: SAK - Braunau SLOVENSKI VESTNIK Uredništvo Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/51 43 00-30,33,34 in 40 faks 0 46 3/51 43 00 71. Uspierjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Uredniki Jože Rovšek, Sonja Wakounig, Franc Wakounig, Mirko Štukelj Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/51 43 00, faks 0 46 3/51 43 00 71 _______________Tisk_______ Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/51 4.3 00 71 SLAVLJENCEM ČESTITA TUDI SLOVENSKI VESTNIK DVORČE NA ZIUI Film »Carmen« V glavnih ulogah Sebastijan Cavazza in Barbara Gračner Preteklo sredo in četrtek je fdm Mladje/KDZ v celovškem alternativnem kinu in v soboto v Dvorčah, skupaj z SPD Zilja, uspešno predstavila najnovejši slovenski film »Carmen«. Film ni utopija ali sanje, temveč stvarnost slovenske družbe po razpadu nekdanje Jugoslavije. Brezposelnost, alkoholizem, mamila, prostitucija, hrepenenje po resnični ljubezni in neurejeni odnosi s starši (oče zavrže lastno hčer Carmen) in z družbo lahko dovedejo vsakega človeka ne samo Carmen, v hude življenjske stiske. Film zelo avtentično - glavni vlogi igrata Barbara Gračner in Sebastijan Cavazza - prikazuje socialno obrobje mlade slovenske države. Skurilnost in pisanost ljudi na družbenem robu režiser Metod Pevec prikaže brez ro-mantiziranja in idealiziranja. Tragični zgodbi mlade žene mu je uspelo dodadti porcijo slovenskega humorja, dialogi pa so živi kot življenje samo. Na predstavitev filma ob je- zikovni meji so prišli pripadniki mlade, srednje in starejše generacije s spodnje Žile. Vsi so bili zelo navdušeni nad kakovostjo tega najnovejšega slovenskega filma, marsikateremu pa se je zdela temati- ka v tem družbenokritičnemu filmu nekoliko tuja in nerazumljiva. Taka zgodba pa se lahko dogaja in se dejansko dogaja tudi pri nas, v Celovcu, na Dunaju, na podeželju in še kje drugje. m. š. SV KRIŽANKA Sonja Wakottnig 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 ■ " ■ 17 18 ■ '9 20 21 22 ■ 23 24 25 26 27 ■ 28 29 ■ 30 31 32 ■ 33 ■ 35 36 37 38 ■ 39 40 ■ * 42 43 ■ 44 45 ■ 46 47 48 49 L ■ 50 ■ k " ■ ■ ■ 53 VODORAVNO: 1. predsednica Zveze slovenskih žena, ki je pred kratkim praznovala okroglo obletnico 15. prostor za igranje v gledališču 16. pojav, ko se kak element pojavlja v različnih oblikah (npr. ogljik kot oglje, diamant in grafit) 17. vrečar, ki živi v Avstraliji 19. potemtakem, zatorej 20. Republika Slovenija 22. del motorja 23. skaljenost 26. italijanski člen 27. ilovica 28. znak za enakost v matematiki 30. veznik, in 32. japonska igra na deski 33. pesem hvalnica 34. prispodoba, opis ali podoba misli v preneseni obliki 37. latinsko »jaz« 39. oseba, ki jo kdo slepo časti 41. motorna naprava navadno v skladiščih za nalaganje tovora 42. okrajšava za »katalizator« 44. obmorska ptica 46. vsebina obravnavanega, tudi mrak 47. šin-tar 55. mamina ali očetova sestra 51. grad na Gorenjskem s priljubljeno restavracijo 52. kralj živali 53. Rdeči križ NAVPIČNO: 1. slovensko ime za zimsko turistično središče na Koroškem, nemško Naßfeld 2. nosilec ideologije 3. v glasbi oznaka za počasi 4. latinsko torej, potemtakem 5. germanski orel 7. grška črka, oznaka za gostoto 8. gorska dolina ob avstr.-italijanski meji, kjer so našli mumificiranega 4000 let starega človeka 9. prodajalec na trgu 10. igra na srečo 11. Kri- stusov učenec 12. Cankar Ivan 13. Henry James 14. angleški plemiški naslov 18. spravljenost v red 21. vodni hlapi, tudi vroče, vlažno vreme 24. kdor nosi očala 25. eden od postopkov pri predelavi lanu ali konoplje 29. predlog, ki označuje položaj predmeta više od kakega drugega 31. gosta juha iz ješprenja 35. gesta, premik telesa 36. raziskovalec podzemeljskih votlin 38. odprtina v steni 40. slovenski pesnik (Mart) 43. pogan 45. bogastvo gozdov 48. okrajšava za »opomba« 49. nadimek angleške princese Diane 50. krajše »tebe« Rešitev iz prejšnje številke VODORAVNO: 1. SIMON GREGORČIČ 14. THALER 15. ŠOLARKA 16. ATRIBUT 18. RJAV 19. NASVIDENJE 21. IRA 23. ASI 24. JA 25. OVEN 26. AMI 29. LOČ 30. KONJ 31. ROKAV 33. ARAMIS 35. DIABETIK 37. ASTA 39. KRONIKA 40. UM NAVPIČNO: I. STANDARD 2. IHTA 3. MARS 4. OLIVA 5. NEBISTVEN 6. GRUDI 7. EŠ 8. GORJAČA 9. OLJE 10. RAA 11. ČRVIVOST 12. IK 13. ČARANJE 17. TE 20. NJORKA 22. REN 25. OKIS 27. MOIK 28. IKAR 29. LAIK 32. ABO 34. MAK 36. TI 38. AU Težave s pravimi temami Piše prof. dr. Zmeda Nedavno srečam na ulici starega znanca - nekdanjega sošolca, zdaj uspešnega zdravnika. »Mater, Zmeda, da si ti .spet nazaj! Kdo bi si mislil, da bo tak specialist na stara leta spet pisal za Slovenski vestnik, kakor v dijaških letih, pa še za vbogajme. No ja, tempora mu-tantur. Ko bi vsaj kaj pametnega pisal, recimo o problemih delavskega razreda, o varčevalnem paketu in privilegijih bone, ne pa se zafrkaval z našo ubogo manjšinsko politiko.« Prmojduš, si mislim, tebi je lahko govoriti, saj ne morem pisati o nečem, kar ljudi ne zanima!« Njemu ni težko kritizirati ljudi moje, od naklonjenosti bralcev odvisne vrste. On ni odvisen od ljudi, temveč oni od njega, za vbogajme pa bolniku verjetno še v vsako odprtino ne pogleda. Problemi delavskega razreda mene -celo kot faliranega akademika -sicer res manj mučijo kot morda njega; varčevalni paket v tem listu nek komentator kot bančnik že tako zadosti hvali, drugi ga kot znanstvenik v imenu delavskega razreda preklinja, jaz in moje muhe pa ga doživljamo na lastnem telesu (bralci Slovenskega vestnika pa celo dvojno - prvič osebno in drugič, ker morajo zdaj prebirati še moje prispevke). Pa ne bom še jaz pisaril o njem. Kaj pa tak od vsakdana odmaknjen zdravnik sploh ve, kaj navadne in nenavadne ljudi, kot so to bralci tega lista, res zanima. On mi bo govoril, o čem naj pišem - o boncah in privilegiranih! Če bi bil jaz pravi novinar, bi kar malo porešerširal, koliko napačnih jajc je dohtar že kaj porezal. No, zdaj me je pa malo zaneslo, brez zamere, tako resno to spet nisem mislil, saj veste, bujna fantazija, oproščam se. Toda nazaj k resnim zade- vam. Seveda bi lahko pisal o nogometnem ali smučarskem prvenstvu, o Hironimu Boschu, dejavnosti ruske mafije v Avstriji, Miloševičevih ali Tudjmano-vih uspehih, ustrahovalnem napredovanju buržoazije v vzhodni Evropi, izredni zanimivosti nekaterih lokalnih televizijskih oddaj, o tem, ali je dobro mešati slivovko 5 pivom, o ceni ekološko ustreznih žajf, o kajenju hašiša v podjunskih mestih, o vprašanju, ali so Albanci bolj kreativni kot Bosanci, o ne-modernosti starocerkveno-slovanščine, o slabostih dvostranske koalicije, o smislu ustanavljanja novih verskih skupnosti, o razlikah med klero-fašisti in nacisti, o neozdravlji-vosti raka, o neizogibnosti vojn nacionalizmu in splošni neumnosti človeka, o grozoti aidsa in o tem, kako uspešno navezovati stike z drugim spolom, in in in. Toda kaj človek češ, ko te pa slovenske teme tako rekoč same od sebe zasledujejo. Z nekoliko zamude na moj intervju sem npr. prejel še en dopis, katerega seveda ne morem pustiti neomenjenega: javili so se sami »dobro obveščeni krogi« iz Ljubljane! Njihov častni predsednik dr. Donut Sonderneger mi med drugim piše: » ... sem dobil vtis, da imate nekoliko političnega talenta, katerega bi vam svetoval izkoristiti. Ce vam v Avstriji kariera ni uspela čisto po želji - ne omagajte! Danes velja: Slovenija - moja dežela neomejenih možnosti. Ze marsikateremu Slovencu s senčne strani Alp je v Sloveniji uspel nepričakovan podvig - bodisi kot prosti sodelavec v diplomatski službi, ministrant pri televizijskih nastopih ministrskih predsednikov in zunanjih ministrov, stalni kandidat za vse mogoče državne službe, svetovalec tajnega urada za protilevičar-ske čistke med Slovenci v zamejstvu ali pa tajnik kluba političnih konvertitov. Javite se, morda ...« Zapeljivo, zapeljivo! Toda kaj veš, v Sloveniji so letos volitve, vse se lahko spremeni, zna se na oblast vrniti celo levica. Zato bom zaenkrat raje delal konkurenco dobro obveščenim krogom kar pri tem listu. Vas pozdravlja prof. Zmeda Pismo bralke MESSNER NA SG? Odgovor na obupani krik iz puščave: »Le kaj je ta nesrečni Messner storil slovenski gimnaziji?« Res bi me zanimal avtor te kolumne. Zanimalo bi me pa tudi, kako da Slovenski vestnik objavi nekaj takega, ko na strani 11 v isti izdaji S.V. napove uprizoritev melodrame »XV nerešeno« v okviru Kontaktne leče. Organizatorji Kontaktne leče so učenci slovenske gimnazije, kdo pa sicer! Kaj pa si J. Messner še želi? Prav bi bilo, če bi končno prenehal s hujskanjem proti slovenski gimnaziji. Pa še nekaj. Rada bi ga pomirila. Na slovenski gimnaziji se dela pošteno in ne malo. Da še pristavim: s takimi objavami bo tudi Slovenski vestnik izgubil simpatije med tistimi, ki se trudijo za slov. mladino na slovenski gimnaziji. Vštsv. prof. mag. Hema Cesnovar SLOVENSKI VESTNIK SPORT Nesrečen poraz Zadnje tekme na Dunaju ligaškega tekmovanja Mario Pihorner - strelec edinega gola Fav AC - SAK 2:1 (0:0) SAK: Preschern, Hrstič, A. Sadjak, Zanki, Eberhard, (85. Hoher), Wuntschek (68. F. Sadjak), M. Sadjak, Susič, Martini, Lippusch, Pihorner Gol za SAK: Mario Pihorner (51) Do 84. minute je SAK kljuboval tretjeuvrščenemu in skoraj bi odnesel točko z Dunaja. Vendar, kot že v tekmah jeseni, priložnosti, ki so jih napadalci imeli, niso izkoristili, na drugi strani pa je nasprotniku po sreči uspel gol in tako so slovenski atletiki zapustili igrišče brez točke. Izhodišče ob začetku tekme ni bilo ničkaj obetavno, saj se Fav AC bori za sam vrh II. zvezne lige in tudi ni slučajno na 3. mestu, SAK pa na koncu lestvice čaka na odrešilne točke. Kljub tej razliki na sami lestvici, pa je nedeljska tekma pokazala, da SAK ni nič slabši in da bi z malo sreče z igrišča lahko odšel tudi kot zmagovalec. Vendar smo podobne tekme doživeli tudi že jeseni. Igralci, ki so se prizadevali in dobro zaigrali, so bili po tekmi razočarani in obupani. Spet je bil ves trud zaman. V prvem polčasu se je nekajkrat izkazal Adi Preschern, ki je pokazal, da je že v dobri formi. Drugi polčas so varovanci trenerja Kirisitsa pričeli bojevito, imeli kar ob začetku izvrstno priložnost (Pihorner), v pro- tinapadu pa je Dunajčanom uspel prvi gol. Že minuto pozneje pa so se veselili Sakov-ci, z njimi tudi številni navijači, ki so se pripeljali na Dunaj. Po lepi akciji in podaji Edija Martinija je Mario Pihorner uspešno zaključil. Nato so se vrstile lepe akcije, pri katerih sta se posebno izkazala Marjan Sadjak in Hermann Lippusch. Oba sta poleg Hrstiča in Alojza Sadjaka, ki sta stebra obrambe, pokazala izredno dobro pripravljenost. Tri minute pred koncem pa je sodnik Meßner izključil Franca Sadjaka, ki je sicer s prekrškom zaustavil nasprotnega igralca, vendar si za to ne bi zaslužil izključitve. Tudi trener Helmut Kirisits je tekmo ocenil za dobro, žal pa rezultat ni bil temu primeren, in dejal, daje SAK igral bolje kot Fav AC, da pa se v tej ligi maščuje vsaka najmanjša napaka. »V tekmi proti Lustenau moramo nadaljevati s tako borbenostjo in paziti, da storimo čim manj napak, potem pa je vse možno.« PRIHODNJA TEKMA: SAK - Lustenau, v nedeljo, 24. 3., ob 15.30 na celovškem stadionu! SMUČANJE Užnik četrti v smuku Šentjanščan Daniel Užnik nadvse uspešno zaključuje letošnjo sezono v alpskem smučanju. V koroškem Innerkremsu je na avstrijskem mladinskem prvenstvu v smuku dosegel 4. mesto, kar je njegova najboljša uvrstitev v tej disciplini. V kombinaciji pa bo po vsej verjetnosti dosegel 2. mesto in s tem srebrno medaljo. V smuku je zmagala korošica Selina Heregger. Prejšnji teden pa je Daniel na slovenskem prvenstvu na Pohorju ob močni avstrijski in slovenski zasedbi, na startu je bil tudi Jure Košir, dosegel v superveleslalomu 4. mesto in bil najboljši Avstrijec. V veleslalomu pa seje uvrstil na 8. mesto. m. S. Akcija iz tekme šolarjev Medtem, ko so mladinci že zaključili ligaško tekmovanje in se uvrstili v play-off, so tudi juniorji in šolarji končali s tekmovanjem. Juniorji sicer le za kratek čas, saj so se tudi oni zasluženo uvrstili med najboljše štiri moštva, ki se bodo v play-offu potegovala za naslov koroškega prvaka. Prav zadnja tekma juniro- jev v Beljaku je bila najrazburljivejša v sezoni. Glavno vlogo na parketu sta igrala sodnika Kuralt in Perin, ki sta se odločila, da bosta tekmo vodila kar po svoje. V prvem polčasu sta pod lupo vzela naše moštvo in mu neštetokrat zapisala »korake«. V dvanajsti minuti so trenerju Reberšaku povsem popustili živci, tako da je zaradi svoje glasnosti dobil dve tehnični napaki in s tem moral zapustiti igrišče. Ker sta pač sodnika imela svoj prav, sta mu odvzela trenersko licenco in ga pregnala tudi s tribune. Tako so prvi polčas igralci ostali sami s trenerjem pred vrati in bili v zaostanku s 34:40. V odmoru so se s trenerjem, ki je smel v garderobo, dogovorili za novo taktiko in se sveže motivirani vrnili na parket. Vendar sta jim račune prekrižala sodnika, ki sta sedaj z vso močjo skušala preprečiti Beljačanom uvrstitev v play- off. Kaznovala sta tudi neprijazne poglede in kdo ve kaj še! Tako so nesrečni Beljačani drugi polčas izgubili s rezultatom 7:59. Končni rezultat seje glasil 93:47 za SAK. Šolarji SAK so v zadnjih dveh igrah zabeležili polovičen uspeh. V predzadnji tekmi so v gosteh presenetljivo, vendar zasluženo premagali ekipo SAK s 53:46. Okrepljeni z izkušenim Lukasom Truppejem, ki zaradi administrativne napake do tedaj ni igral za moštvo šolarjev, so pokazali lepo igro ter učinkovi- tost v napadu in obrambi. V zadnji tekmi na domačem igrišču pa so morali šolarji priznati premoč vrstnikov iz Wolfsberga in so izgubili z 49:35. S tem so tudi zaključili z letošnjim prvenstvom. Kljub negativni bilanci pa so vsi igralci izredno napredovali predvsem na področju tehnike igre ter pokazali veliko srčnost in borbenost. Pred to generacijo je zagotovo odprta pot k uspehom, saj so bili v tej starostni skupini najmlajši. P. S. KOROŠKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO SŠK »Obir« in SŠZ/Carimpex izgubila CELOVEC - V petem kolu končnice koroškega šahovskega prvenstva v prvem razredu-vzhod je ekipa SŠK »Obir« Železna Kapla doživela svoj prvi poraz. Po štirih zaporednih zmagah so Kapelčani tokrat morali priznati premoč ekipi Pošte iz Celovca, ki je zmagala z 2,5 : 5,5. Edino zmago za »Obirčane« je dosegel Harald Wolte, remizirali pa so Dušan Jokovič, Johann Wolte in Wolfgang Moser. Kljub porazu je SSK »Obir« obdržal prvo mesto na lestvici s samo pol točke prednosti pred Pošto. Že drugi poraz v tekočem prvenstvu pa je doživela ekipa Slovenske športne zveze/Carim-pex. Izgubila je proti moštvu Raika Šentvid s 3:5 in s tem komaj še obdržala četrto mesto na lestvici, ki bi na koncu tekmovanja pomenilo tudi obstoj v 1. razredu. Za SŠZ so točkovali: Franci Rulitz in Avgust Vukanič (po l) ter dr. Joži Amrusch in Rupert Reichmann (oba remi). Zmagi obeh drugih ekip Bolj uspešni so bili nastopi drugih ekip obeh slovenskih klu- bov: SŠZ/Posojilnica Celovec je s 4:1 odpravila ekipo BSV Bad Bleiberg, svojo prvo zmago nasploh pa je slavila druga ekipa SŠK »Obir« in sicer 3:2 proti Gospe Sveti. Za SŠZ II so zmagali Ivan Lukan, Borut Živkovič, Tončka Einspieler in mladinec Roman Weber, ki je - skupaj s Simonom Einspielerjem - uspešno odigral svojo prvo prvenstveno tekmo. Za drugo moštvo SŠK »Obir« pa so točkovali: Andreas Ojster, Thomas Soukup (oba po 1) ter Manfred Topar in Desire Blajs (oba remi). I. L. ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 23 Martius - Darga / ZRN 1959 Za idealno postavitev figur je beli žrtvoval trdnjavo na polju hi. Pozicija belemu, kije na potezi, dovoljuje izpeljavo zmagovite kombinacije, ki jo je črni spregledal ob jemanju a b c d e f g h trdnjave. Z malo domišljije vam jo ne bo težko odkriti in uživati ob lepih matnih slikah! Rešitev štev. 22 Beli je po I.Ld5+ pričakoval umik črnega kralja na črno polje / 1 ...Kf8 2.Tf4+! in po zamenjavi trdnjav beli zmaga; na 2...ef4 3.Dh8 mat; na 1 ...Kg7 2.De5:+/, toda črni je na belo diagonalo postavil damo l...Df7! in beli se je ulovil na limanice po 2.Lf7:+, saj je črni odigral še eno presenetljivo potezo 2...Kf8! in beli seje vdal. Pred matom na polju hi ni obrambe!