IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
V Ijubljanskem mestnem potniškem prometu se vse pogosteje vozimo z avtobusi Avtomontaže, ki jih delavci te deiovne organizarije delajo v kooperaciji z zahodnonemško firmo MAN. V Avtomontaži so lani izdelali 1.040 avtobu-sov, letos pa jih bodo 1.300. S prodajo svojih vozil v Avto-montaži nima|o težav, saj je povpraševanje zelo veliko. Polovico svoje proizvodnje izvozijo v Egipt, na Poljsko, Švedsko in v Jordanijo, dnigo polovico pa prodajo doma. A vtobus za mestni promet, po katerem je tudi največje pov-praševanje, stane 2,6 milijona dinarjev, prodali pa bi jih lahko tudi trikrat več, vendar
proizvodnje ne morejo pove-čati kar čez noč. Zaradi vse večjega obsega mestnega potniškega prometa in zaradi večje racionalnosti bodo v prihodnjih dveh letih za mestni promet izdelovali samo zglobne avtobuse. V Avtomontaži so se tudi obve-zali, da bodo Viatorju prodali toliko vozil, kolikorjih je le-ta sposoben kupiti. To pa za letos pomeni 30 zglobnih av-tobusov.
Maja letos bo sozd Astra proslavila 30-letnico obstoja. Takrat je pričel z delom Indu-strijski servis za tekstil, usnje in gumo pod operativnim upravnim vodstvom takrat-ne glavne direkcije indu-strijskih servisov LR Sloveni-je. Ime Astra je ta servis dobil leto dni kasneje. Iz prvotnega preskrbovalca industrijskih, rudarskih, obrtnih in komu-nalnih podjetij se je Astra ra-' zvila v veletrgovinoz usnjem, gumijevimi lzdelki in tehnič-nim tekstiiom. Leta 1952 je
bilo v Astri zaposlenih le 33 delavcev, sedaj pa jih je že čez 1.800 v vseh republikah, saj ima Aštra 13 predstavništev in šest skladišč, v planu pa imajo gradnjo še treh. Iz leta v leto postaja Astra večja in močnejša tako, da bodo letos dosegli čez 500 milijonov di-narjev   celotnega   prihodka.
Lani so prevoziii vlaki na območju ŽG Ljubljana za 1,6 % več kilometrov kot leto dni poprej, pri čemer so se zmanjšale zamude potniških vlakov za 1,6%, v tovornem prometu pa so se povečale za 10,5%. Vseh izrednosti in motenj železniškega prometa
je bilo za 7,5 % več kot v letu 1979, trčenj in naletov vlakov pa je bilo enako kot leto pred tem. Glede na modemizacijo prog in vgrajevanje avtostop -naprav je pričakovati, da bo varnost železniškega prometa v prihodnje še boljša.
V zadnjih letih se llirija-Vedrog vse bolj uveljavija v tujini. Tako so v letu 1979 izvozili za 2,7 milijona dolar-jev blaga, leta 1980 je izvoz znašal 4,1 milijona dolarjev, za letos pa načrtujejo izvoz blaga v višini 5,7 milijona do-larjev, kar praktično pomeni, da bodo v obdobju dveh lel izvoz podvojili. In v čem je ključ uspeha v lliriji-Vedrog? Predvsem v prilagajanju za-htevatn tujega trga in v naslo-nitvi na svojo tehnologijo. Asortimenta. blaga, name-njenega za izvoz, ne izdelu-jejo več po tujih recepturah in kupljenih licencah, temveč so plod večletnega dela njiho-vega raziskovalnega labora-torija.                           C.P.