LOVENEC PRVI SLOVENSKI UST E AMERIKI Geslo: Za vero, in narod — S* pravico in resnico: — od boja 3a maget GLASILO SLOV. EATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA! S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH, (Official Organ of four, Slovenian Organizations), JIAJITAXEJBI IH WAJBOLJ PRILJUBI-JEW BLOVENSD LIST! S ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH« stev. (no.) 208 CHICAGO, ILL., TOREK, 25. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 25, 1938 LETNIK (VOL). XLVIL Nevarnost obstoji, da utegne Ogrska z oboroženo silo nastopiti proti Čehoslovaški. — Propaganda ogrskih narodnih socijalistov proti vladi in proti Čehoslova-ski. — Upanje, da bo Hitler posredoval za mirno poravnavo. — . - ; Budapesta, Ogrska. — Poganja med ogrsko in čeho-^lovaško vlado sicer niso doce-a ukinjena, vendar pa, koli-r se more soditi iz doseda-"jlh Rezultatov, je dvomljivo, a bi prinesli kake uspehe in ^ato je nevarnost, da se bodo a(^žari skušali pri poravnanju spora poslužiti oborožene večja kot kdaj prej. Nevarnost obstoji zlasti ed tega, ker so močne sile godnih socijalistov v notranj-1111 Madžarske na intenziv-'6!1\delu v propagandi proti di, jn p0(j pritiskom u-egne biti vlada prisiljena, da * Vstopom proti Čehoslovaški ®11'i to uporniško nezadovolj-• Narodni socijalisti nam- NOV NAČRT ZA PALESTINO Načrt za razdelitev v tri pokrajine zavržen. Jeruzalem, Palestina. —Med tem; ko je Anglija poslala novo vojaško ojačenje v Palestino, da zaduši uporniško gibanje med Arabci, pa govore poročila, da bodo Angleži kljub temu napravili diplomaticen umik napram Arabcem, in sicer v toliko, da bodo ukinili nadaljnje priseljevanje Judov \ deželo. Obenem bo tudi zavržen prejšnji načrt, po katerem bi se imela Palestina raz-ref Vi-deliti v tri dele, in namerava (lil °citajo vladi, da je zamu- Anglija vsaj še nekaj let obdržati splošne vrhovno kontrolo nad vsem ozemljem. g . Pravi trenotek, ko ni te- ? Jj ko je bilo splošno razko- Joanje Cehoslovaške v teku, f časno z nemško in poljsko „'^0 vkorakala pko in da jim je bilo v mi- fednom Je bila Mrs. Ida Tadd v Cehoslo-^ — .aocu.a ozemlje, o erem trdijo Madžari, da je "jino.v( tovniv, ^ Pogodbah po krivici vze-Kako daleč je že napredova-je a notranja propaganda, se ^videlo zadnjo nedeljo iz gorile --P— RADIO JO REŠIL PRED SAMOUMOROM Chicago, 111. — Pred do"brim VPr,LCni> demonstracij, ki so se |ež ^estih in v katerih so ude-s6db.ci kričali po takojšnji zada / 0ZemlJa, o katerem trdijo, Pretežno madžarsko. v]a(| egne se torej zgoditi, da bo %n V l esn'ci posegla po skraj-V "ledstvu, po orožju, in, ka-t)oS]aleu^adna poročila trdijo, je tij^^.^hoslovaški ponovni ul- at, ln sicer, da ima ta do te 'je, vZapl,stiti zahtevano ozem-da b0°n^r Pa »obstoja upanje, ^flil-f11^0 C'° P°ravnave brez v w ' toda zgodilo se bo to ■ Vl vrsti 2lasti Hitier*. Viftl na posredovanje Zanimivo je, da Cehoma j Zlasti Pa še Slovaška biv§eL da na tega svojega s°vražnika zdaj kot na l^'1, ^ščitnika, od katerega h v. «JQ, rl #» .* t i -i in istočasno tudi ^ed J ' da jo bo obvaroval C ^džari fesnici v6 tl'di, da je Hitler v 0, ta ''očal fN < U Mo Chi ŽENE Ž; •V- na tem, da v svojem domu v Do Kalb zavžije strup, s katerim se je hotela končati, češ, da so bile domače razm'ere take,da jih ni mogla več vzdržati, dela pa ni mogla dobiti. V zadnjem tmnotku pred nameravanim usodnim činom pa je slišala na radio, ko je neka mlada mati prosila za delo, da bo mogla vzdrževati svojega otroka. Ta apel je izpremenil njene misli: "Ako ta ženska lahko vzdrži, bom tudi jaz!" .in je vrgla strup proč. Zadnji petek je Mrs. Tadd na istem radio programu povedala svoj doživljaj. Prejela je takoj več ponudb za delo. To kažte, da ni nikdar pametno obupati v kakem težkem položaju. -o- la guardia kritizira lehmanovo mlač-nost Hyde Park, N.' Y. — New-yorški župan La Guardia je prišel zadnji petek semkaj na konferenco s predsednikom ^ Iz ^ diplomatskih , Rfc0sevelt(/m in po razgovoru s'3 je napram časnikarjem izrazil, da bo pri volitvah nasprotoval ponovni izvolitvi go-vernerja Lehmana, ako ta ne bo jasno prišel na plan z izjavo,da je naklonjen New dealu. Doslej se je Lehman, ki kandidira na demokratski listi, takih izjav izogibal. -o-— uspehi japonske Hongkong. — Brez vsakih posebnih bojev se je japonski armadi, ki prodira od juga,posrečilo zadnji petek zavzeti mesto Kanton. To mesto ji .bo služilo kot izhodišče za nadaljnje prodiranje. Z! "astopil in da je pri-ehoslovaški, naj odda 2aht(iV;i Oclstotkov tega, kar p. ljubimca svoje oproščen M Cff' In- — Po petdne\ 1 °bravnavi, ki se je St petek. ora ?®tila 31 letnega Rud. ,'peri je sedel na sedel s j« i*10- Zaradi umora, ki i^ie *JVrSil nad ljubimcem SU 1 se GROŽNJA KARDINALU Hitler mora biti celo nad Kristusom, zahtevajo naziji. Hamburg, Nemčija. — Ob nekem nazijskem zborovanju v tukajšnjem mestu zadnji petek je imel govor tudi minister za »propagando,P. J.*Goebbels, pri čemer je izrazil svarilo dunajskemu kardinalu Innitzer-ju, češ, da naj pazi na svoje korake in svoje besede, ter 1 naj se ogiba vsake politike. Goebbels pravi, da so bili naziji razjarjeni vsled tega, ker so se katoličani na javnem trgu na Dunaju upali klicati: "Kristus je naš Fiihrer!" in to ob času, ko je Hitlerjeva ar'ma-da zasedala sudetske. dežele. — Naziji torej očividno postavljajo Hitlerja celo nad Boga. • -o- MESTO SI BO MORALO ZGRADITI JEČO Disney, Okla. — To malo mestece se je doslej ponašalo s tem, da nima nobene ječe, kar bržkone pri marsikomu napravilo vtis, da ni v mestu ni-kakih kršilcev postav. To pa ni res, marveč mesto si je pomagalo na druge načine, ki pa so dišali po barbarizmu, in jih bo moralo zato odpraviti. Jetnike so na'mreč privezovali k drevesu, ali jih vklepali v verige, ali jih mučili na druge podobne načine. Posegle pa so zdaj vmes državne oblasti in ukazale, da se mora to prakti-ciranje nehati. -o- ORGEL NI MOGEL SLIŠATI Chicago, 111. — Wm. Hoepp-ner,ki živi na 3326 N. Whipple st., ni mogel poslušati orgel, ki so igrale v cerkvi, katera leži poleg njegove hiše. Tako ie k odprtemu oknu postavil radio in ga odprl, da je iz njega rjulo na ves glas, češ, da bo ljud'am v cerkvi "dal okusiti njih lastne medicine". Prišel je vsled tega na sodišče in sodnik se z njegovimi "medicinami" ni strinjal ter ga je obsodil na $50 globe. ZAHTEVA MONARHIJO ZA FRANCIJO Pariz, Francija. — Comte de Paris, 30 letni sin vojvoda Guise, ki se še vedno smatra legalnim kraljem Francije, se ie zadnji pettek s privatnim aeroplanom vtihotapil iz Belgije na Francosko in tukaj je odločno povdaril, da se ima v državi zopet upcstaviti monarhija. Domneva se, da je to začetek njegove tozadevne propagande. Oba, oče in sin, sta v pregnanstvu in ne smeta stopiti na francoska tla. PO KALSVETU — Dunaj. — Cerkveni krogi so se pretekli petek izrazili, da je bilo tekom zadnjih dni v raznih dunajskih distriktih napadenih več katoliških cerkva in župnij od mladih nazijev. Tako so v neki cerkvi razbili dva kipa. — New Orleans, La. — Tekom evharističnega kongresa, ki se je vršil, kakor že poro-čano, zadnji teden, je prispelo v to mesto do 300,000 roPiar-jev.iz raznih kraifv., X četrtek se je vršila veličastna zaključna procesija. — Lucerne, Švica. — Papež Pij XI. in ne Mussolini bo zapisan v zgodovini kot največji Italijan sedanjih časov. Ta izjava je prišla ne od kakega katoličana, mar\*eč od Juda, namreč pisatelja H. Bernstei-na, ki jo je podal v nekem tukajšnjem katoliškem časopisu. — Richmond. — Veliko delo, ki ga vrši drpštvo sv. Vin-cenca Pavlanskega, je opisal njega predsednik, Gillespie, na nedavni letni seji. Tekom enega leta je društvo porabilo okrog treh milijonov dolarjev v dobrodelne svrhe, s čimler je nudilo pomoč 379,087 osebam. -o- za učenje ni nikdar prepozno St. Louis, Mo. — Evangelijski pastor F. W. Fischer je končno pričel do spoznanja, da potrebuje več izobrazbe. Mož je prišel iz Nemčije pred 32 leti in ima zdaj 57 let. Njegova starost pa ga ne ovira, ZAVRAČA OBDOLŽBE i _ Kardinal Innitzer zavrnil kot neresnična razna obdolževa-nja nazijev proti njemu. Dunaj. — Zadnjo nedeljo se je po vseh tukajšnjih katoliških cerkvah prečital pastirski list, ki ga je izdal kardinal Innitzer, v katerem je odgovoril na nazijska obdolževanja proti njemu, ki so nedavno vodila celo do dejanskih demonstracij. V listu omenja kardinal, da so avstrijski Škofje podpisali 18. marca znani proglas, s katerim so izrekli svojo vdanost do Nemčije in do Iiiterlja, v najboljši veri in z nam'enom, da se bo moglo priti do prijateljskega sporazuma med cerkvenimi in državnimi oblastmi. Žalibog pa so poznejše odredbe bik takega značaja, da je katoliško ljudstvo čutilo, da Iz Jugoslavije V Sloveniji je devetdeset tekstilnih podjetij, ki zaposlujejo okolu šestnajst tisoe delavcev in delavk, ki pa v veliki večini niso organizirani, kar delavstvu ni posebno v prid. — Smrtna kosa in drugo. Tekstilno delavstvo in njegov stoječa kolektivna pogodba položaj točno izvaja, da bo razširjena Ljubljana, 30. sept. — Tek-; na vsa podjetja oziroma de« 'stilna industrija se pri nas'lavstvo tekstilne industrije v razvila šele po vojni. Vendar imamo že danes v Sloveniji 90 tekstilnih podjetij, ki zaposlujejo okoli 16.000 delavcev in delavk. Položaj tfch delavcev in delavk je v primeru z drugimi strokami skrajno slab. Za te najrevnejše se sedaj posebno zanima naša katoliška strokovna organizacija Zveza združenih delavcev. Dokler mlade in agilne ZZD še ni bilo, so razne druge strokovne organizacije, j tuljak gta vozila" "za "avtobu- zlasti marksistična, s'm'atrale težko gmotno stanje tekstilne Sloveniji ter da si tekstilno de-lvstvo na teh temeljih pribori zboljšano, času in razmei'am primerno kolektivno pogodbo. -o- Huda nesreča Jesenice, 30. sept. — Policijski uradnik Šlemic se je na službenem potovanju vozil z motornim kolesom po Gorenjskem, z njim se je peljal še uradnik iz" Ljubljane. Na o-vinku blizu postaje Gozd-Mar- so jim bile vsiljene. Ta kardi- ga delavstva za dobrodošlo po- prišče za dosego svojih temnih ciljev. Pred dvema letoma so nagnali delavstvo v stavko, ki nalova pripomba se nanaša,kakor se domneva, na odredbe, po katerih so bile razpuščene cerkvene šoie iti ,je bila prisilno uvedena civilna poroka. Dalje je kardinal povdaril, da ni niti z eno besedico napade) Hitlerja v svojem govoru 7. oktobra, še manj pa, da bi bil ščuval h kakemu sovraštvu proti . , , , ,. t v . njena kolektivna pogodba za njemu, ah proti državi, ali pro-1. , , , v. n .. , . \ , . ... , tekstilno stroko za večino pod- som, ki je puščal za seboj oblak prahu in tako zadela v betonski drog. Oba je vrglo z vozila, da sta nezavestna obležala na železniških tračnicah. Na srečo je. kmalu privozil ti nazijski stranki. Naziji so te obdolžitve razširili o nJem, kar je vodilo pozneje do znanega napada na kardinalovo palačo. Končno se je kardinal izrazil, da razumeva zgodovinsko važnost zasedb^ sudetskih pokrajin in je istočasno z drugimi nemškimi kardinali izrazil svojo zahvalo Hitlerju zaradi tega njegovega koraka, ter zaključil, da kot katoličan vestno izpolnjuje svoje dolžnosti do države, toda kot škof je pa zaprisežen tudi k dolžnostim napram cerkvi. da bi ne sledil svojim ambicijam, in tako se je nedavno vpisal na washingtonsko univerzo. Je oženjen in ima tri otrobe. pOI TA VT AVZF.TEM OZEMLTU ^r ^e"10' Edw- Salomonom. V izvršil 22. avgu-ie w0j,asnil0 za oprostitev ^ ravnal po na- a t e r e m se ima ®vetost ameriških do- tj^tno 2avni Pravnik pa je n brazil drugačno "Ak0 t™-C °nit0 Ustl- je razporoka H M,lV[vSrert«tvo." Sikorova Kareta, stara 22 let, lelnft v, porote izrazil, je seznanila s Salomonom v uradu, kjer je bila v službi z njim, in je 9. julija zaradi njega zapustila svojega moža. Zanimivo je, da je med obravnavo Sikorova tašča, mati njegove žene, pričevala za obtoženca, njegova žena pa proti njemu. V spremstvu tankov in strojnic je poljsko vojaštvo vkorakalo v pokrajino Tjcšin, katero je bila Čehoslovaška prisiljena odstopiti Poljski. Slika kaže prizor v mestu Tješinu, prestolici ozemlji z istim imenom. 4 ,7e bila Ž* vnaprej obsojena na,mimo jeseniški teksi, ki je ne-neuspeh in je zato padlo vse jsrečna pobral. To je bila g0. breme neodgovorne socialistič-j tova rešitev Za 0rDa> kajti ko-no-komunistične strokovne po- maj par ,minut za ^ je pri> litike na ramena delavstva. | vozil vlak, ki bi ju gotovo po-Pod vtisom zlomljene stavke { vozji f«ne Newspaper in Amerik Established 1891,, Issued daily, except Snndor, Monday and the day after holiday«. Published by! EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription! For one year--- For half a year _$5,0G . 2.50 _ J.5C For three months--- Chicago, Canada and Europe: For oils year___$5.00 For half a year - 3.00 For three months__,1.75 Single copy____3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo »saj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednn je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov nred-pištvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Politika in volitve način, da se z obdavčenjem kapitala in profita počasi zbira sklade za starostne pokojnine, za druge razne podpore v času brezposelnosti itd. Industrijalci in velefinan-čniki so pač take vrste ljudje, da verujejo v neko gotovost. Verujejo le v jamčene investicije, ki morajo dona-šati dohodke točno po proračunih, drugače jim ne verujejo. Ker tega vsega ni, drže kredite in denar v svojih žakljih in ker kreditov zmanjka, logično temu industrija, ki bi rada obratovala stoji, z njo vred pa stoji tudi milijone brezposelnih na cestah brez vsakega zaslužka in dela. { Tak je položaj. Več aktivnosti bo v deželi pričakovati, če pride večina administraciji naklonjena v Washington. Kajti če pride opozicija v večini, bo to slabo. V vozu bomo imeli dva konja, eden bo vlekel naprej, drugi nazaj. Od takega sodelovanja pa že ve vsak v naprej, kaj ima za pričakovati. tu — so nadaljevali — trpljenje za obstanek je veliko, vendar — kar zadovoljen se počutim med mojimi Indijanci. Dasi je tem, posebno še moškim, neka lenost kar prirojena, gospod Lampe se nič preveč ne pritožuje radi tega. Zopet so nam rekli: Jaz sem le vesel, da me je pridna slovenska mati rodila; res da sem bolj malo znan med Slovenci, vendar čitam pa vedno z veseljem slovensko časopisje, vsaj brez tega bi še znal slovenščino pozabiti. Častiti gospod Lampe govore štiri jezike: slovenskega, angleškega, indijanskega in nemškega. Za kurjavo imajo tam le drva, premoga ni.'Če ni na domačem svetu dovolj drv, se morajo pa kupiti. V času ko smo se me mudile tam, je bil svet zelo suh, potrebovali so dežja. V torek dne 8. novembra bomo imeli v Združenih državah zopet važne volitve. Ameriški volilci bomo izvolili vse poslance za zvezni kongres in eno tretjino zyeznih senatorjev. Kongresniki, ali poslanci, ki zastopajo svoja kongresna okrožja v zveznem kongresu, so izvoljeni od ljudstva vsake dve leti. Senatorji pa so voljeni za dobo šest let, a so voljeni tako, da je vsake dve leti izvoljena ena tretjina senatorjev. * Poleg teh kandidira večje število raznih javnih uradnikov v vsaki državi, v okrajih, mestih, itd. Zelo važne volitve. ŠE MALO O ZLATI MAŠI REV. SIMON LAMPE-TA Chicago, 111. Prav lepo so opisali č. g. Rt. Rev. J. J. Oman slovesnost zlate maše č. g. Rev. Simon Lam peta. Bilo je užitek prebirati njih članek. Tudi v Glasilu KSKJ. smo čitali živjenjepis jubilanta. Ker pa so zlatomaš-niške slavnosti kaj redke še med nami ameriškimi Slovenci, zato se mi ne uvidi preobširno če tudi jaz, ki sem se skupno s Mrs, Z. Petrovič iz Chicaga udeležila te redke slavnosti, ma-Ob času primarnih volitev spomladi in med letom, po- lo opišem utise, ki sve jih dobi-tom katerih so volilci nominirali ali izbirali končne kan-jIe- ko sve se mudile 4. oktobra didate za te jesenske volitve so bile po več krajih dežele _etv . ' mn'D . v •' ,*_ v i . • Nas jubilant, Rev. Simon zelo vroče. Po mnogih državah je bil ta boj za nomma- Lampe so ta dan praznovaU kar cije tako oster, da je segal tja v Belo hišo v Washington. Zakaj? So razlogi. Administraciji, ki izvaja, kakor znano velikanski socialni preobrat ni vse eno, kaki poslanci med Indijanci, in senatorji bodo dospeli po volitvah v Washington. Velik boj je vladal med zagovorniki "New Deala" in njegovimi J ,v„. , . , -i • o • i i j. i • i. i • t • i tranjsema cerkve je bila ozalj- protivniki. So mnogi v demokratski stranki, ki ne SPgl^'šana le z lepoto naravnega je_ nika, ki je nič kolikrat daroval sv. mašo pod milim nebom, v puščavi, kjer ga je le Bog videl in ga varoval pred nesrečami. Kolikokrat tudi, ko je noč pri-_ šla, ni vedel kam bode glavo položil, saj bil je sredi puščave, med še neuljudnimi Indijanci. Besede govornika so šle vsem do srca. dvojni jubilejb: zlatomašniški in petdesetletnico njih obstanka - Vse okrog cerkvice smo videli za ta dan okinčano z drevjem in tudi no- sajo z novotarijami "New Deala" in kritizirajo predsednika in vso administracijo radi tega. Tem z vso paro se-kundirajo republikanci in tako prihajajo ovire na pota, po katerih hodi sedanja administracija.. Tako so nekateri kandidatje ob primarnih volitvah prejeli podporo in priporočilo od strani nekaterih administracijskih uradnikov ' in krika in vika vsled tega ni bilo nič koliko. Zabavlja se še sedaj, da je Roosevelt posegal v državne in lokalne politične boje. Dolžili so ga, da potom raznih načelnikov vladnih ustanov kot WPA itd. diktira volilcem, katere kandidate morajo voliti itd. Vse je mogoče in marsikaj se ob času volitev res dogodi in pripeti. Republikanci in las tni demokratski protivniki administracije in raznih načrtov "New Deala" so pa tudi poskusili vse kar se je dalo, da bi spravili na volilne liste ta^e kandidate, da bi potem v Washingtonu zavirali program "New Deala". Taka je politika. Ti mene, ali jaz tebe. Zdaj 8. novembra bodo končne volitve. Zdaj bo borba med strankami. Primarne volitve so takega značaja, da se izbira kandidate iz lastnih strankinih vrst. Zdaj končne volitve pa takega, da gre boj za zmago med strankami. Zdaj bodo zmagali, oziroma izvoljeni tisti kandidatje, ki bodo prejeli večino glasov. le senskega grmičevja, ki je dajalo v svojih pestrih zelenih, rumenih in rudečih barvah kar izredno lepoto cerkvici. Ob pol 10. pri so pričeli prihajati ljudje v cerkev: č. g> duhovniki, č. sestre, in pa lajiki in izvzemši naju Slovenk, vsi Indijanqi. Ob 10. uri se je začela procesija pomikati iz župnišča v cerkev. Bili so najprej oltarni strežniki, kakih 20 po številu, ki so prišli s svetim Razpelom in gorečimi svečami, takoj za temi so prišli Rt. Rev. John J. Oman, kanonik v slavnostnem oblačilu, sledilo jim še mnogo drugih duhovnikov, prišlo je šest fantov z manjšimi banderami, nato nevesta s tovaršic-ama; nevesta je nosila blazinico, mislim z zlatim križcem. Imela je na glavi tri do štiri jarde dolg pajčolan, katerega sta zadaj nosila dva majhna Indijančka. Za temi so pa prišli č. g. zlatomašnik, Rev. Simon Lampe, ki pa so bili tako čvrsto pokončni in čili, izgledali so bolj ko belolasi gen. Radecki, kot pa 75 letni starček. uvedla tekom zadnjih šest k boljša socialno stanje v cležc pokojnino, za zavarovalnino omeji kolikor mogoče brezp in ^ oci strani in Rooseveltov koni se poca svojega uradovanja, da iz-i. Da poskrbi za starostno proti brezposelnosti in da solnost v deželi. Opozicija lefinančnikov je pač proti ustnjalce\B administraciji iz razlogov, ker z novimi za-i in polagoma razdeljuje bogastvo dežele na Darovala se je slavnostna sv. maša. Imena pridigarja ne o gone dogajajo pogostemu. Povdarjal jo težave misijonar,j a-zlatomaš- TARZAN NEUSTRAŠENI" Od teh letošnjih volitev je mnogo odvisen celoten program sedanje administracije. Za slučaj, da bo izvoljen ^kongres, v katerm bo sedela večina, ki bo prijazna in soglašala z programom "New Deala", tedaj bo administracija lahko izvajala še naprej svoj program. Ako ne in pride v kongresno zbornico večina, ki bo protivna progra-' vem, vendar, povdarjal mu administracije, tedaj bo prihodnje dve leti vladal v [vodnik, da enake slavnosti se ne Washingtonu velik zastoj. Karkoli bo prišlo pred kon-' gres in senat bo samo kreg in prepir. Kritike bo dovolj, kake aktivnosti malo. Treba bo čakati do prihodnjih narodnih volitev leta 1940. Gospodarske razmere v deželi so še vedno slabe. Niso slabe radi tega, da bi manjkalo v deželi denarja. Denarja leži na bilijone po zavodih, samo nihče ga ne spusti v obtok. Kredita ni nobenega. Tisti, ki bi radi obratovali, to so mali in srednji podjetniki, ne dobe kredita od veleza-vodov, kjer držijo denar pod svojim ključem iz razloga, da se ne splača investiranje radi previsokih davkov, radi prenizkih obresti, itd. Ugovarjajo prestrogi vladni kontroli in vsemu. Koncem konca vsled takega postopanja vse stoji v zastoju. Te vrste politika onih, ki kraljujejo nad denarjem in krediti v deželi pa ni ničesar drugega, kakor le opozicija proti vladi, ki hoče na svoje načine, ki jih je Po maši je bil banket, katerega se je udeležila vsa častita duhovščina, približno 50 po številu, častite sestre, in drugi gostje. Mize so bile bogato obložene, tudi jelena ni manjkalo, ki se je meni kaj dopadel. Ob 2. uri so se začele predstave, po mojem mnenju so se Indijanci, vsi, stari in mladi kaj postavili. Dali so tudi dar gospodu zlato-mašniku, za katerega so se č. g. Lampe zahvalili. Tudi so izrekli zahvalo vsem udeležencem in temu je sledila zahvalna pesem v indijanskem narečju. Najbolj se je razlegal glas slavij enca. Videla sem, kako verno so tu č. g. Oman poslušali, a med indijanskim govorom č. g. S. Lam-peta pa naš kanonik, č. g. Oman niti z očmi niso trenili, ne bila bi iznenadena, če so se naš kanonik kaj čipevskega jezika naučili med govorom. Saj pa tudi res gospod Lampe govorijo indijansko narečje kakor jaz slovensko. Videle smo tudi, kako veliko spoštovanje uživajo zlatomašnik pri Indijancih. Na njih zlate maše dan, 4. oktobra,! bilo je to na torek, vendar je ta dan vsa tamkajšna okolica praznovala kot praznik. Tudi iz javnih šol od daleč stran se je pripeljalo dva avtobusa otrok. Kar je tudi obudilo najino pozornost je — ko smo po maši videle bolj priletne Indijanke, ko so se vstopile pred cerkvijo, kakor n. pr. v starem kraju naši moški, imele so tObačnice v. rokah, pipe v ustih in kadile, kakšen da je bil pa tobak, tega pa ne vem. Sicer to jo čisto navada med Indijankami. Pozneje smo tudi videle na cesti Indijanko s pipo v ustih in žago v roki. Občudovala sem tudi otroke, ko so v šoli, katero č. g. Lampe oskrbujejo s pomočjo č. sester. Imajo v šoli čez sto otjrok, za katere se skrbi tudi za hrano in stanovanje. Dekliška stanovanja so kak blok stran od deškega, te so kar pri sestrah. Imajo lepo čas odmerjen za učenje, igranje in tudi za delo. Zadržijo se vsi otroci tako lepo, bile smo tam pet dni, pa je bilo res veselje opazovati te ubogljive otroke; imajo lep red, po dva in dva skupaj, ko gredo k mizi za obed, nič govorenja, le molili so pred jedjo in za vsako stvar, ki so jo želeli imeti z mize, so lepo, uljudno poprosili. — Zjutraj vstajajo ob 6. uri, ob sedmih imajo sv. mašo, med katero molijo rožni venec. Tu sem še posebno opazila, kako lepo so se zadržali, nihče se ni nikamor ozrl; tu tudi ni mater, ki bi mi-lovale svoje "bebičke", kako zgodaj da morajo ustajati; vsaj pa ta zgodna ura jim gotovo nič ne škoduje ker so vsi otroci tako čvrsti in zdravi. — Po maši imajo za zajutrek navadno oatmeal, mleko ali kavo. Nikdar v vseh teh dnevih nismo videle, da bi bilo kateremu otroku potreba dvakrat ukazati. Tam so nemške sestre-učiteljice. Vseh je 14 sestra, katerim je vsaki svoje delo odločeno. Štiri so v šoli, tri so v kuhinji, nekaj jih uči deklice šivati in druga ročna dela, ena peče kruh, ena pere, ena pa za vse na okrog dela, kjer je k^j treba. Ta zna rabiti kladivo in tudi "renč"; tudi starejše dekleta-učenke pomagajo pri delu. Toliko število ljudi vzdržavati ni lahka stvar, posebno ker ni gmotijjh dohodkov. Kolekta pri dveh mašah navadno znaša 2-3 dolarje, drugih kolekta pa ni, ker je revščina med indijanskim narodom. Krav imajo mislim kakih 30, in ti presneta reč ti, še te so se nama videle tu bolj pametne kot kje.drugje. Nimajo nič pastirja, pa krave ne gredo nič nikamor v škodo, a zvečer okrog 5. ure pa kar s?ime pridejo domov k štali in tam čakajo da jim pride kdo odpreti. In šmentana stvar, tiste ki so molzne, gredo same v hlev, a druge pa tudi same lušt-no zunaj ostanejo. Imajo 4 konje, prašičev ne vem koliko, 10 telet, 3 jelene, katere so jim Indijanci v dar pripeljali. Videle smo tudi indijansko pokopališče; nekateri Indijanci se še kaj strogo drže svojih šeg. Tu je kaj čudna navada. Napravijo namreč vrh groba malo hišico, kamor sorodniki umrlega nosijo jedila, da bode umrli jedel, da ne bo lačen, kadar gre domov v večno bivališče. Bolnico smo si tudi ogledale. Tu nam je bilo povedano, da nihče Indijancev nič ne plača, ko se nahaja v bolnici v slučaju bolezni. Belokožci pa morajo vse plačati. — Bile smo tudi pri Red Lake, tam kjer so Father Lautižar zmrznili. — Vse po-vsodi pa se vidi, da tod okrog je Indi janec še popoln gospodar, on stori kar hoče, belokožcu pa ni dovoljeno dosti prostosti. Gospod Lampe so nam povedali, da najbolj nesrečni v svojem življenju so bili takrat, ko so pogoreli. Ni jim bilo moči drugega rešiti ko sv. zakramente in svoje življenje. Rekli so: Boga sem dejal na prsi pa sem šel naprej toliko časa, da sem sti učakala še tudi prišel do dobrih ljudi tu, ki so,ali zlato poroko, mi bili pri volji pomagati. Sedaj' Dogodki SUmadp* . Lepo uspeli koncert Cleveland, O. — V nedeljo 16. oktobra je priljubljeni cerkveni pevski zbor "Slovenija fare sv. .Lovrenca priredil v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti prav zanimiv koncert. Občinstvu, ki je dvorano napolnilo, je program nad vse ugajal in so bili prijetno presenečeni nad dovršenostjo pevskih izvajanj ter častitali tako zboru, kakor tudi njegovemu pevovodji, ki je ob enem pesnik in glasbenik, Ivanu Zortna-nu. in tri hčere, sestre. sile pri družinah in Gospoda zlatomašnika sicer nadleguje neka bolezen v nogah, vendar se ne pritožujejo in zaradi njih vesele narave zgle-dajo bolj 30 letni kakor pa 75 letni. Pa glas za peti, kakšnega Završju imajo. Že pozno v večer, na zla-tomašni dan smo slišale oba gospoda z otroci vred peti; kar stene so se stresale in gospod Lampe so se pozneje izrazili, da še nikdar preje kedaj v svojem življenju niso bili tako veseli, kakor na svoje zlate maše dan. Edino kar jim je kazilo drugače perfektno veselje je bilo, ker se njihova rodna, 80 letna sestra Ana, ki živi v.Duluthu, ni mogla zaradi §labega zdravja udeležiti zlate maše. — Kaj naj pa jaz za se rečem? Tudi jaz sem kako vesela in Bogu hvaležna, da me je ohranil pri življenju in zdravju, da sem se na č. g. Lam-peta povabilo mogla odzvati. — Lepe spomine na to redko slav-nost si bom za vedno ohranila v spominu. Dobila sem še druge spominke — darove od indijanskih žena, tudi ti so mi v velikem čislu. H koncu naj pa še enkrat ča-stitave našemu dvojnemu jubilantu, č. g. Lampetu in Vam že-live še mnogo, mnogo čilih, zdravih let med Vašimi, Vam priljubljenimi Indijanci. Živeli še na mnoga leta! Vest iz domovine Southview, Pa. - Tukajšnja rojakinja Frances Vehar je " ' davno prejela iz stare domovi' vest, da ji Je Delnicah «nirl ne žalostno pri — fig brat Ivan Grgovič v starosti o let. Zapušča ženo, tri sinov Ameriki pa tn •J Vile rojenice Milwaukee, Wis. — Vite £ jenice so se pred kratkim og nekaterih slovens*1 ti razveselil^: darilci. Tako so pri dru» Anton Hren Jr. pustile krep^. ga prvorojenca. — Pri drU Mr. in Mrs. Leo Teshner P zdravo hčerko. Poroka Lorain, O. — V tukajšfl1 cerkvi sv. Cirila in Metoda sa se v soboto 15. oktobra pj čila Miss Molly Rozanc m ^ Dean Papp. Nevesta je r0j v Lorainu, ženin pa v youngs" townu, O. — Obilo sreče. Slovenski odvetnik 11»' Pittsburgh, Pa. — Nasab„ selbina je pr;ed kratkim prvega slovenskega odV'9ty® v osebi Mr. Fr. Bolteta, K1..'; dovršil skušnje za odvetni^ poklic. Frank Belte je Mary Earle in Sophia Petrovič I prvega in edinega slovens -o--I zdravnika v Pittsburgh"' J. J. Bolteta. ; iefi RAZNE NOVICE IZ LA SALLE La Salle, 111. Dne 13. oktobra je tukaj umrl rojak Mr. Tdmaž Golo-bicli. Pogreb pokojnega se je vršil v nedeljo 16. oktobra po katoliškem obredu na pokopališče sv. Vincencija. Društvo št. 124, jsKJ. slavi svoj 20 letni obstoj in ob enem 10 letnico J. S. K. Jednote. V ta namen se vrši lepa igra "Županova Micika". Govornik bo sobrat Jenko N. Rogel. Vse se vrši v Slovenskem narodnem domu popoldne ob 2. uri v nedeljo 30. cktobra. Odbor vabi rojake k slavnosti, ker to bo nekaj, česar že davno ni bilo. Dne 16. oktobra sta slavila rojaka Mr. in Mrs. Louis Gni-dovec 17 letnico zakonskega življenja. Vs» jima je želelo, da bi v zdravju in zadovoljno-50 letnico Smrt pobira . jC Strabane, Pa. — Tuk?jVv umrl rojak Andrej S^1' jz starosti 76 let. Doma je Studnega pri Postojni n» ,vei tranjskem. V Ameriki )e 0, imel f*1.. -t 46 let in sicer jo Zapušča dva hčera. sinova m Širite in pripor oc ajte iest 'Amirikanski Slovenec Našo naselbino je obiskal sH jak Mr. J0e Podkraj'"^, Washingtona, ki je brat ' Joe Ku'me. Hvala za Joe! — Naš rojak in "J > Mr. Joe Jenko je d°bJ j^po nov avtomobil, ki PraV ''^Ijn1 gladko drči po cestah-rojaku vso srečo pri aV cioVe"' ski h vožnjah. — Vsem ^ ^ ■em prisrčen pozdrav ^ ^ priporočam, da hi čili na Amerikanskeg« ro-!ca. Slo i/e"' (69) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs MO bolj pu-jcual ,v sonce, t da ga I) oče za se jc v rc^nici ;>ncni mrk, kar je zelo red-■n .tudi v Afriki. — Tarian •t ^acel: "Tenu pada na zemljo, bo vseozivljajoče toplote in lu- — \ :.ako ži\ljenjc na zemlji bo nt'-igog0.ee, vse bo pp^cblo jn umrlo. Samo iaz yam lahko topet vrnem soncc." J ako jc govoril Iar^an,,toda Ivagiin-da se ni hotel podnti. Nrljijr med divjaki je pa naraščal: Kel.jtcri nifd njimi o že vidtMi nekaj pdd6bnega, toda dosedaj je njihov bog jc vedno Niso m pa bili gotovi, če bo zqpga! j-edai in prepodil tcnio, kajti zadnje čase so doživeli že več čudnih reci. zato so poslali m- bolj nemirni. "Ohrani življenje jetnikom," je naenkrat /a» donel krik od spodaj; "pu^ti, naj' nam gozdni vrag zopet da nazaj sonc«." Kagundo se je tutil preMmtf^r,«*. Kljub temu, dr. je sedaj čarovnik /.aslutilj da njftgova moč med I ju d-.' tvom precej zatemnujc, jc hotel ij',rati vlogo /.vitega politika, v^oshi-.il in uklonil se bom volji mojega ljudstva," jo kričal; "toda vedite, d.i sc nisem, jaz, ampal vi ste se uklonili povelju viatru m zahtevah prostost a jetnike!'' 3 2 os. dobite v knjigi Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba. krotisku na finem papirju. KNJIGA STANE V NOVI IZDAJI Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. NaroČite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec' 1849 W. Cermak Rd.f Chicago, HI. Nedeljski kotieek J. M. Trunk. PETA NEDELJA V OKTOBRU "Človeku je namenj . „ umreti". Umrješ, to je dojeno, gotovo, brez vsakega W>ma; kako umrješ, o tem ne vež Prav ničesar. Kdaj umrješ? Koliko let boš p štel? Ali si že prekoračil Povico, tri četrtne, devet dese- tin svojega življenja? ."Ne ve-(Matej, J ne dneva, ne ure 25, 13). Kje umrješ? Doma? ^ V cerkvi? V veseli družbi? česar Na ee- samem, zapuščen, sam? Ni-r ne veš o tem. ri katerem opravilu umrješ? molityi? Pri delu? Med igro? Či? tf m dnevu ali v temni n0" Ko Wiš ali ko spiš? Morda j —o cul AU spiš? S1m-t zasači sredi greha? Vse Je negotovo. ik,°oTrješ? Ali boš prej kem llovite smrti? Pri ka-* požaru ? Morda odkod pa- ien?mASe ubiješ? Ali boš umor" Wt- - b°Š prej" sPreJ'el sveto Va? Ali umrješ brez njih? UmrJ'eš nanagloma, ali se en-1boš dolgo s smrtjo boril? "Nagle in neprevidene smrti varuj nas, Gospod." Vse to je tako prikrito, da. niti najmanjšega o tem ne izveš. Poln si življenja, v cvetu svojih moči, tisočero načrtov imaš, važno mesto zavzemaš, a obdaja te smrt, obkoljen si od nje od vseh strani. Kolikor toliko veš zopet le eno: Smrt te bo prehitela, zadela tam, kjer je boš najmanj pričakoval. Sv. pismo pravi: "Gleji pridem kakor tat" (Skriv. razod. 16, 15). "O polnoči 'pa nastane hrup, glej, ženin gre" (Matej, 25, 6). Ali ne umrje velika večina ljudi tedaj, kadar menijo, da so še daleč od smrti ? Kaj dosledno iz tega sledi? Ne zadostuje, da se pripraviš ali pripravljaš na smrt. Pripravljen moraš biti vedno, vsikdar, vsak trenutek. Ako nisi, si vsak trenutek v strašni nevarnosti. 7 . Židje v Trstu viiaanimiv° statistiko sta obja-]j8t pred kratkim dva uplivna VJf1 Sicer fašistično glasilo lo„ Aevere" in tržaški "Popo-h t Z!dih v Trstu- Zanimivo tous pis.anje zlasti glede na nnijeve ukrepe proti ži- VStvU Italiji, ki so bili iz-skoro ob istem času. Iz c'anka je razvidno, da so 1 so pred Mussolinijevo ™eclbn 6 v. ftoVa 0 uživali cast in spo- na: mah, postali ne-kftJfni- Članek se glasi ne- 'Ik le: liod ft° Opravimo kratek spreleti^0 tržaškem obzorju, na-Dtev|a Povs°d na absolutno Hi l0vanje židovskega ele- % očetove strani je bil Pivsi tržaški podeštat b ^i ima za ženo du- Hedn-,dinj°; Žid je p0d" tah { Pokrajinskega sve- Hed°racij (Se8're); 2id -ie Zvez - industrijcev Vi^tti);žid je tudi rek- lnive cl erze (Udina) in dobr-N«So . akademskega senata Np; peV; žida gta tudi Qba • Vih !d"ika Združenih ja-J V* djedelnic (Modiano je posl. in Žid je tudi }■• te družbe (Sacerdo. i-qk'1 do včeraj v židov-ateifhp(lvrayer). Židje so u'iifinG , ,ance Cooperative ce v/ (Cohen) ravnatelj ■V^ionale del S Z: Ustnika \ ,/Wttei Lavoro Banca Giu-d; Pooblaščeni ' Wstva Ban ca Triestina 0 Risparmio (Mata- HS- EU ec'ito in % j« ,c,i Hi«! ateri načelniki Ci k !frmio Triestine. % glavni zdravnik Trža Xtil** (Castiglioni), San v6tll' Profesor, ki ni >o ?11 ta«istični stranki in VdnJ kot antifašist. jJ^Vfio ■ niu P°Veruje svo- QmC*tc»*tvo židovfikim Hi,' *Woh °d katerih neka-ti ? 8tr''J180 vpisani v faši-Iti K S1 ^ veljajo za an-))., Sca^r0 80 llldi odvetni-r,:°fnmerciale Italia- (J^ rp, % hd* rio'sti»a in Združe-ladjedelnic ^ri V, „p0al- (Giunta). %S zl ? ^alia in ). 11. I. YHih pati PO židovskih V^iki" -,ano je- da 80 Oov n, tri cell-line na-Assicurazioni Sk ZiJllUn»one Adriatica r^veko oni rano v Trstu gromna večina), ki so privan-drali v Trst pred eno ali največ dvema generacijama iz nemških dežel, iz Poljske, O-grske in od drugod. O tem pričajo njihovi eksotični priimki, ki so jih spričo površnega in lahkega pristanka oblasti v veliko primerih znali poitali-jančiti, pri čemur so si često-krat prilastili slavna imena ita- nekdanjo strugo Tako so se znali priseljeni židje prilagoditi razmeram in se udinjati politiki, od katere so imeli ogromne koristi. To dovolj jasno pokazuje premeteno žilavost židovstva, ki z o-zirom na koristoljubje, vsaj na zunaj pozabi na svoje pokole-nje, da začne novo življenje, od katerega ima glavne koristi nazadnje le — židovstvo. -o- jt Nesreča na cesti Mune. — Na cesti ki jo delajo med Munami in Starim' se-lom, sta se težko ponesrečila Ivan Ovčarič in Josip Butko-vič, ki sta že delj časa zaposlena pri gradnji te ceste. Delodajalec je nekega dne oba. poslal izprazniti neko mino, ki še ni bila eksplodirala. Ko sta mino očistila do polovice, se je mina nenadno užgala in je oba hudo razmesarila po vsem životu, zlasti zgornji del. Butko-viču je tudi izbilo desno oko. -o- Trnovsko cerkev popravljajo Trnovo. — Vaško cerkev sv. Trojice v Trnovem, ki je za žel. progo, nameravajo popraviti. Cerkev je bila vsa povojna leta zelo zanemarjena. Ob prihodu Italijanov, so jo zasedli vojaki, ki so imeli v njej tudi nekaj časa skladišča sira in drugih živil. Cerkev sv. Trojice je trnovska vaška cerkev in samo podružnica farne cerkve sv. Petra. Trnovčani so se že neštetokrat zavzemali za temeljito popravilo in obnovo male cerkvice in zgleda, da so sedaj to tudi dosegli. -o- IGRALKA SE VRNILA KRATKE NOVICE Regulacija Mirne. Kakor znano, so pričeli zadnja leta v okviru gradnje velikega istrskega vodovoda meliorirati tudi vso spodnjo dolino Mirne od Motovunske šume do izliva reke v morje. Te dni so napeljali reko blizu Buzeta v njeno Filmska igralka Greta Garbo, ko se je nedavno vrnila iz Evrope, kjer je preživela deset mesecev počitnic. 85.000 tonami. bo dobila Jugoslavija v Trstu vojne matične ladje "Roma" s svobodno cono za transport blaga. Nadejajo se, da bo s prometom, ki bo s t/3 m nastal, precej poživela skoraj mrtva tržaška luka, zlasti pa da bo vsaj deloma nadoknadena izguba Avstrije. Iz ladjedelnic Sv. Marka pri Trstu bodo v kratkem spustili v morje dve veliki ladji za prevoz petroleja ali bencina, ki imata po 8700 reg. ton. V Tržiču pa čaka na splavitev par podmornic, dočim bodo pričeli Velik požar. V Trstu je nastal velik požar, ki je domala uničil skladišče livarne in me-haniških delavnic tvrdke Tre-visini & Co. Skladišče je bilo polno Ifesenih modelov in kalupov ter raznega orodja. Požar, ki je nastal iz doslej še ne-dognanih razlogov, je trajal vso noč in gasilci so sosednje poslopje, v katerem je bila velika mizarska delavnica tvrdke De Toni, spričo močnega vetra lijanskih in katoliških družin. Seml'e spadajo Arnsteini,Gold-schmiedi (sedaj Orefici) ,Gold-bergerji (sedaj Montuori), Kohnerji, Luftschitzi (sedaj Ludovisi!!!), Weiszi (sedaj Albani!!),-Hechti, Krebsi (sedaj Crespi), Sternergi (sedaj Montaldi), Klugmanni, Wind-spachi (sedaj V i n s i), Schwefelbergi (sedaj Sulfina), Prochazka, Tolmai-nerji (sedaj Tolomei), Blau (sedaj Bellaudi), Schonsteini (sedaj Belsasso), itd. itd. Vsi ti židje se pod krinko Italijanov izdajajo za fašiste in patriote najčistejše vode, medlem ko so v svojem srcu vedno ostali Poljaki, Madžari ali Nemci, predvsem pa vedno Židje" Clankar pravi, da naved'eni seznam ni popoln da se pa lahko vsak čas ugotovi in overovi, ter da mora služiti kot podlaga za izvajanja odredb, ki se bodo še izdajale. "Popolo di Trieste" od svoje strani ugotavlja še posebej, da je v Trstu na državnih šolah najmanj 50 židovskih učiteljev in najm'anj 500 židovskih šolskih otrok. Na Banjški planoti so v bližini Levpe tržaški jamarji odkrili veliko prepadno jamo. Po pripravah, ki so trajale že vee tednov, so" se srtdi neke kraške doline spustili v jamo in priplezali v globino 285 metrov. Stene jame, ki se na dnu nekoliko razširi, so gladke in skoraj navpične. * Vojašnica sv. Marka v Gorici bo, kakor poroča "Gazzetti-no", povečana. Goriška mestna občina, ki je dolžna staviti erarju na razpolago zemljišča in poslopja za vojašnice, namerava v to svrho nakupiti še večje zemljišče v neposredni soseščini vojašnice. G o r iš k i mestni svet je na svoji seji ta nakup že odobril. V Gorici nameravajo v ulici Montecucco zgraditi novo šolsko poslopje. Mestna občina bo v ta namen najela posojila 450.000 lir. Jugoslovanska svobodna cona v tržaški luki. V Trstu so z velikim veseljem sprejeli vest, ki pa do sedaj še ni od nikjer službeno potrjena, po kateri NI SE SMEL IZKRCATI z gradnjo največje italijanske' le s težavo obvarovali'ognja. TO m ONO IZ DOMOVINE va silno narastla, prestopila bregove in njeni valovi so podrli želfezni brezniški most ter ga gnali proti Mariboru. Takrat sta na dravski brvi utonila stražnik Ivan Munda in njegov tovariš, ki sta s plame-nicaJrrii v rokah naznanjala prihod odtrganega železnega mostu. Z motorjem se ubil Nekega dne se je peljal me-, hanik in trgovec Franc Sirec iz Ptuja v Juršinec in odpeljal popravljeni motor lastniku. Da bi Širc ne hodil domov, se je ponudil gospodar motorja, da ga odpelje v Ptuj. Ko sta pri-vozila do ovinka pri Ga!berni-ku, je cesto preletela kokoš, kateri se je hotel voznik izogniti. Zadel je pri tem v velik kup gramoza, da sta oba padla po tleh. Vozniku in motorju se ni pripetilo nič posebnega. Širc je pa obležal nezavesten in jie potem v ptujski bolnici podlegel poškodbam. ->o-- Žrtev petarde Ko se je 54 letni gostilničar, trgovec z živili in posestnik Josip. Čretnik iz Nove vasi pri št. Juriju ob južni železnici vračal iz Št. Jurija domov, je na cesti zažgal petardo. Petarda je pa prehitro eksplodirala in, Čretniku odtrgala dva prsta 'na levi roki. Nerreča pri delu Iz Loga nad Škofjo Loko je bil pripeljan v ljubljansko bolnico gozdni delavec Janez Riipar. Zaposlen je bil v gozdu, kjer je padlo nanj večje drevo in ga močno poškodovalo. Dva splavarja je rešil Na Savi pri Zagrebu sta dva slovenska splavarja po nesreči padla v vodo. Počela sta pla-Vati za splavom in kmalu pričela omahovati. To je videl ° š član društva savskih čuvarjev Branko Buinac, ki se je ravno pripravljali, {da se poroči z najmlajšo sestro Frana Gospo-dariča, kopališkega oskrbnika. Branko ni pcmišljal, skočil je v čoln, rešil oba splavarja in ju spravil na splav, potem je mirno odšel po nevesto in jo odvedel v cerkev k poroki. —-o- Planinsko kočo sta oplenila Orožniki so aretirali očeta in sina Miloša Šmidhoferja.ker sla vlomila v planinsko kočo pri Sv. Primožu na Veliki Kopi na Pohorju. Odnesla sta jestvine in posteljnin ter driu ge predmeie v skupni vrednosti nad 4000 dinarjev. --o- Kragulja so ujeli Gospodinje v litijskem okraju so bile zadnje čase v velikih skrbeh, ker je neki kragulj le preveč pogostoma obiskoval dvorišča in odnašal kure. Nekega dne se je zakadil na dvorišče pri Templjevih na Velikem vrhu in vpričo domačih, zasadil kilemlje v veliko mastno kokoš ter jo odnesel v bliž- nji gozd. Domači so mu jo pa zagodli na ta način, da so drugo kokoš■ zaklali, vrat in peruti lepo nastavili na past, da je izgledalo, kot bi se kokoš sprehajala po travniku. Kragulj je drugi dan res priletel in sle pognal v namišljeno kokoš. Komaj jo je kavsnii v vrat, že ga je skrita past zagrabila za nogo. Živega kragulja so oddali v šolski zoo v Litijo. -o- Zanimiv jubilej Letošnjo jesen je minilo 35 let, odkar je silna poplava divjala po Dravskem polju. Poplava ki jo prištevajo m>ed največje dravske poplave, je bila leta 1903. Takrat je Dra- Avto ga je podrl Neki avto je v Zgornji Šiški podrl 3-5 letnega sprevodnika cestne železnice Frana Dra-šlerja, stanujočega na Viču. Drašlerja so morali odpeljati v bolnico, ker je dobil pri tem hude notranje poškodbe. --o- Smrtna nesreča V celjski bolnici je podlegel hudim poškodbam 30 letni posestniški sin Karel Zupančič iz Ojstriške vasi pri Št. Juriju ob Taboru. Nekega večera se je peljal s kolesom v Št. Jurij in med potjo treščil z vso silo v nekega drugega kolesarja. Oba sta padla, toda drugi kolesar se ni tako močno poškodoval. Zupančič je pa obležal nezavesten na cesti s prebito lobanjo. Takega so pripeljali v bolnišnico, kjer je po nekaj dneh izdihnil. V vasi se je ustrelil 35 Matij aševič,učitelj le. Matijaševič je let vršil učiteljsko predpisanih kvalifikacij, spričevala je bil sam ponaredil in ko mu je sedaj grozilo da ba vsa stvar razkr;ita, ga je pognalo v obup. Kmetje navalili na cementno tovarno Že nekaj let se vodi spor med občino Sučurcem in tovarno cementa "Dalmacijo". Občina namreč zahteva odpust delavcev in uradnikov, ki ne spadajo v občino Kaštel Suču-rac. Tovarna je deloma to zahtevo sprejela in nekaj delavcev odpustila, vendar jih je še precej ostalo. Kmetje s tem niso zadovoljni in so zasedli tovarno. Kmetje s0 v velikih kolonah prikorakali v tovarno,da bi delavce prisilili k odhodu. Nastal je velik pretep in so bili pri tem ranjeni trije delavci. Oblastva so pa kmalu napravila red in sedaj se vrše pogajanja mirnim potom. --o-- Povožen Ljubljanski mestni reševalci so pripeljali v bolnico 42 let-niega tesarskega , pomočnika Peregrina Kosmatina iz Turnš pri Dobu, okraj Domžale, katerega je pri Količevem neki motociklist podrl na tal in ga nevarno poškodoval. -o- Potomka slavne rcdourir.e v ubožnici V Mestni ubožnici Marijin dom v Vinkovcih živi 70 let stara\ Matilda Bidenhof. Njen stari oče je bil Mihajlo Zrinj-ski, iz rodu slavne hrvatske ro-dovine Zrinjskih. Društvo sv. Vida štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1938. Predsednik: Leopold Kushian, 6411 St. Clair Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, > 1093 E. 64th Str. Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr. J. F. Seliskar, Jr. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:00 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 1:30. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 23. v mesecu. Društvo sv. Jožefa štev. S3, KSKJ., Waukegan, 111. 36 leto pri K. S. K. Jednoti. Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do SS. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta. Skupna društvena imetja znašajo nad $16,000.00. Skupno število članstva 484 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dob^od sledečega odbora: Math Slana, ml., preds. Mike Opeka, blag. Joseph Zore, tajnik John Str'achsy, angleški pisatelj, ki 66 je nf4avno pripeljal z ladjo v (in tell je O- New York, a so mu ameriške oblasti preprečile izstop, češ, da je komunist. Zanesljivo — m o d e r no -ZOBOZDRAVNIŠTVO DR. JAMES W. MALLY -:- SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 6411 St. Clair Avenue (Slovenski Narodni Dom) CLEVELAND, OHIO 300 svetih maš letno v življenju m po smrti, so deležni Člani "Masne zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 2Sc.j.i vsako osejbo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA ■ < za afriške^miiijone, 3624 W. Pine Boulevard, St. Louis, Mo. ■auaaAija^jj—jt'ifcitwmj ■ .Is.■.■ ■ ■ j*ijj.L!tf mi'V Tc«k, 25. oktobra 1938 •AMERIKANSKI SLOVENEC t Sfmn 4 rAMERIKANSKI SLOVENEC' Torek, 25. oktobra 1938 Tovarna novega človeka POSLOVENIL LEOPOLD STANEK Tamara je mislila na svoje življenje s Fedjo: na njegove pridige, na njegov bledi, asketski obraz, na robati način njegovega občevanja z njo, na to, da ni bil prav nikdar nežen z njo. Zgrabilo jo je in z divjo silo je zahrepenela, da bi jo ljubkovali, da bi bila žena z vsem svojim bistvom, da bi se smela priviti ... a ne k Fed ji, ne, za božjo voljo, ne on!... In zopet je stala pred njo podoba profesorja in iz njegovih oči se je lesketala skrivnost ljubezni . . . Dejal ji je, da ona ne ve, kaj je ljubezen, in prav je imel. Tisto s Fedjo je bilo vse prej kot ljubzeen! A to zdaj, to je bila ljubezen! To je bila ljubezen, ki jo je klicala, naj pozabi na vse, naj vse potopi in se zaveda samo enega, edinega . . . Spet je začela Tamara hoditi sem in tja' po sobi in z njo so hodile njegove oči . . . Nikoli! Kako grozna beseda! Nikoli ne bo smela občutiti njegove nežnosti? Nikoli ne bo smela gledati v njegove oči tako kot on v njene? Nikdar naj se njune ustnice ne dotaknejo? Nikdar se ne bo smela priviti k njemu, krepko, prav krepko? .. . Ne, nikdar! Zakaj druga žena je vmes! In Tamara nima pravice, da bi ji vzela moža, nima pravice, da bi mu kratko malo rekla: Ljubim te!.., Zunaj pred oknom je začel pokrivati zemljo večerni mrak. Mehko, nežno je vlival v srca tisto rahlo melanholijo, tisto tiho žalost za izgubljenim, ki nikdar ni bilo' in zaradi česar se je človeško srce vedno mučilo ... Tamara je stopila k svoji sliki. Dolgo je stala pred njo in premišljevala, potem pa je tiho dejala sama pri sebi: "Kako je že rekel v svojem zadnjem predavanju: nesrečno ljubezen moramo izpremeniti v kakršnokoli delavnost, v ustvarjanje, potem pa prinese človekova nesreča srečo človeštvu. Kako lepo je moči to povedati, kako težko je to izvesti! On je to zmogel; vsa ta leta je v svojih pesmih, v svojih knjigah dajal ljudem zaklade svojega srca. Zakaj sem jaz tako brez moči, zakaj se ne morem obdržati v tem viharju, ki divja preko mene? Zakaj ne morem prenesti misli, da ga ne smem več videti? Zakaj se tako bojim'noči, ki lega na zemljo, samote, ki me hoče objeti? Saj sem bila vendar že tako dolgo sama! In vse življenje je vendar še pred menoj! Koliko ljudi me je že hotelo ljubiti, a šla sem mimo njih! Zakaj ne morem pustiti njega?" Stemnilo se je skoraj popolnoma. Dan je minil. Bil je kratek. In vendar, kako neskončno dolgo so se zavlekle njegove ure! Jutri pa je zopet dan, drug za drugim bodo prihajali dnevi. Vsi bodo brez njega, brez njegovih pogledov, brez njegovih nežnih besed . . . Zakaj to hrepenenje po njem, po enem samem dotiku z njim, po enem samem pogledu iz njegovih velikih, sivih oči? Počasi je šla Tamara k svoji postelji. Oblečena je legla, zagrebla glavo globoko v blazine in ostala nepremična. Nobenega uda ni premaknila; toda vročično budne so se podile misli v njenih možganih. Že dolgo je bila trda noč; s tihimi koraki se je plazila po ulicah in zrla s svojim temnim očesom v okna k ljudem, mla- I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, < CHICAGO, ILLINOIS 1 —— ZANIMIVE ŠTEVILKE dim in starim, srečnim in nesrečnim; veselje in žalost je pokrila s svojo črno tančico . . . A Tamari noč ni prinesla rešitve. Šele proti jutru se je pogreznila v topo, težko spanje kot v smrt . . . XI. Doktor Krasnov je prijavil v "Tovarni novega človeka" predavanje z naslovom: "Spolna vzdržnost." Dvorana je bila nabito polna, kajti predmet je vzbudil pri vseh kar največje zanimanje. Doktor Krasnov je bil zelo razburjen, ker si je bil na jasnem, da bi mogli njegova načela v nekih okoliščinah razlagati kot protirevolucionarna, a da bi prišel na Solovke, za to ni imel veselja; njegova znanstvena dela so ga preveč priklepala. Ampak — molčati tudi ni mogel !• "Tovariši!" je začel. "Ali zaupate besedi Ljenina, ki je vendar naš največji učitelj?" "Da, da, da!" so zavpili vsi navzočni. "No, potem vam takoj povem, da je bil tovariš Ljenin proti teoriji 'kozarca vode'!" Obrazi poslušalcev so se podaljšali, razočaranje in nezaupanje si bral v njihovih potezah. Saj vendar v vsej sovjetski ideologiji ni bilo ničesar, kar bi se jim zdelo bolj domače in bolj trdno kot ravno teorija "kozarca, vode". "To nam ni znano!" so zavpili nekateri. "No, pa poslušajte, tovariši!" je rekel doktor Krasnov s slovesnim glasom in pričel brati: "Večkrat se mi pač dozdeva, da tako zvano novo spolno življenje mladine in često tudi odraslih ni nič drugega kot iz-rodek navadne javne hiše. Seveda poznajo znamenito teorijo, da je v komunistični družbi prav tako preprosto in brez pomena zadovoljiti svoj spolni nagon kot izpiti kozarec vode. Ta teorija o 'kozarcu vode' je našo mladino podivjala." Doktor Krasnov je nekaj trenutkov molčal, potem pa je nadaljeval še glasneje kot poprej in poudarjal vsako posamezno besedo: "Nikakor nimam te teorije za marksistično in razen tega je družbi kvarna!" Nastala je grobna tišina. Poslušalci so gledali doktorja Krasnova, čigar besede so učinkovale kot bomba, ki se razpoči. "Tovariši!" je dejal zdaj doktor Krasnov, "če že živite po teoriji 'kozarca vode', zakaj pa niste nikdar pomislili na te Ljeninove besede?" "Čujemo jih prvič!" je bilo slišati od vseh strani. "Tako, potem vam pa preberem še nekaj, kar je rekla tovarišica Pasinkova pri posvetovanju o novih družinsko-pravnih osnutkih:1 t 'Neka norma je potrebna. Resnično, moški in ženske so izgubili svojo oporo in so postali že preveč svobodni. Mislim, da je potrebno orr\ejiti prostost med spoli. Marsikateri moški ima dvajset žena — z eno živi teden dni, z drugo dva. Vsaka pa ima z njim otroka. To so nemogoče razmere. Kako moremo takemu možu naložiti odgovornost za vzdrževanje vseh teh otrok? Morali bi mu potegniti kožo s telesa. Zaradi tega so vsi otroci brezdomci in vrženi na cesto .. ." Holandski zoologi so si vzeli toliko časa, da so pretehtali pomen različnih živalskih vrst. Če jih presojamo glede na velikost, so menda toplokrvni sesalci v prvi vrsti. A glede na njih število so komaj omembe vr'adni. V Evropi živi komaj 90 vrst raznih sesalcev, medtem ko jih je na vsem svetu približno 4000. Če se ozremo na ptiče, je razmerje skoraj isto. Na svetu je 14.000 raznih vrst ptičev, od teh ,je 500 vrst v Evropi. Tudi rib je 14.000 razvrsti, v Evropi največ 300. Od mesojedcev poznamo 5000 vrst, med njfmi 2000 vrst žab in krastač. Če vse imenovanj živali seštejemo, dobimo okroglo število 40.000 živalskih vrst, ki imajo kosti in večidel tudi hrbtenico. Nas navadne ljudi bo gotovo osupnilo, če zvemo,da je dvakrat več imoluskov, to je živali ki spadajo v skupino polžev in o-strig, ki nimajo kosti in živijo v trdih skorjah. Velikansko je število protocoj, ki jih je moči videti le skozi drobnogled. Doklej poznamo 20.000 vrst pro-itocoj, pa jih je bržkone še en-{krat toliko. Črvov je 16.000 vrst. Nato sledijo razne korale in gobe, ki jih je 4000 do 5000 vrst. Celo rakovic je 20.000 raznih vrst. Če dalje omenimo še 15.000 vrst pajkov, smo že pri žuželkah. Žuželke pa potolčejo vse rekorde,saj jih je 600.000 različnih vrst. Pri tem je treba pomisliti, da poznamo doslej le še malo vrst žuželk in zato m'oremo reči, da je na svetu več ko 1 milijon vrst žuželk. Ni čuda, če pravijo, da bodo nekoč žuželke zagospodarile na svetu! Pisana p olj m U—JMJi /t—CT J. M. TnmJt Is M. Klarich in sin GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS (Pooblaščeni in zavarovani pogodbeniki in stavbeniki) 3121 S. Parnell Ave. CHICAGO, ILL. Tel. CALumet 6509 Prevzemamo vseh vrst stavbinskih del, novih hiš, trgovin, tovarn, šol, itd., kakor tudi razna popravila in modernizacije starih hiš. Osebno nadzorujemo vse naše delavce in vse naše delo popolnoma garantiramo za kakovost in solid-nost. — Nasvete, proračune in načrte dajemo na zahtevo brezplačno. Naše cene so zmerne, a naše IME je vaša garancija. P. S.: Danes je čas, da gradite! Zakaj bi plačevali najemnino — ko morete z istim denarjem odplačevati novo hišo. Vse informacije na zahtevo. S3 ^Jn7frrff«ifiic3iiifiiiiiiuc3iiiiifiiiiiic3iiiiviiiiiiic3viiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiic3iiiriiiiiiiicaiiiiiiii ^ — a SLOVENSKI MOLITVENIM I S praktični za starejše in mlajše, ki jih ima v zalogi Knjigarna "Amerikanski Slovenec": DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem mašne molitve in vse drugo. Stane rudeča obreza, v platno vezan .................................-....................... 85c = Lepo vezan, zlata obreza ......................................................................$1.25 | MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven za može in žene, stane rudeča obreza........................................... 75c g Zlata obreza ............................................................................................$1.00 | MOLITVENIK ZA AMER. SLOVENCE. Zelo pripraven molitvenik za mlade in odrastle. Vsebuje vse najpotrebnejše molitve, kot vse dele Rožnega venca, božje in cerkvene zapovedi, tri maše, racne molitve, litanije, Križev pot, razne mašne pesmi. Stane: Lično v trdo vezan, zlata obreza............................ 75c 0 Boljša vezava, trde platnice, zlata obreza........................................$1.00 | Fino šagren usnje, vatirane platnice, zlata obreza........................$1.25 = Bele koščene platnice, s krasno sliko na platnicah, zlata obr.....$1.25 i s NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ......................................................................................$1.50 | NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripra- i ven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko, stane rudeča obreza ..;.......................................................................... 95c § Lepša vezava, zlata obreza ................................................................$1.50 g POT K BOGU. Zlata obreza..................................................................$1.50 | Rdeča obreza ......................................................................................... 95c = RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ......................................................................................$1.50 REŠI DUŠO. Platno, zlata obreza, veliki tisk....................................$1.50 Platno, rdeča obreza, veliki tisk ........................................................$1.25 ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike, stane rudeča obreza................................................................................ 75c Lepo vezan, zlata obreza .....................................................................$1.00 SKRBI ZA DUŠO. Zelo priljubljen molitvenik, lično v usnje vezan, vatirane platnice, zlata obreza."..................................................$1.75 SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Najsv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane:' Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato obrezo..............$1.50 Vezan v lino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza................$1.25 Umetno usnje, zlata obreza................................................................5100 VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo...............................................51 50 VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne oblike, Križev pot s podobami, stane rudeča obreza.................... 85c Zlata obreza ........................................................................................jj 25 VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza...................... 65c V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven za starejše ljudi, z primerno žepno bliko, stane rudeša obreza.. 95c Zlata obrera ................................................................................................. Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money Ordru in ga pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, : : Chicago, Illinois •> ...................................................................................................................nunc]..................... Značilno, Važno nikakor ni niti odločilno, ker dogodki grejo preko kakih izjav. Na političnem nebu je bila vročina. Hitler je govoril in Chamberlain je govoril in tudi Mussolini se je postavljal. Prav dva govora poslušal ves svet. Velika razlika je med njima, Hitlerjev govor je navadna politična propaganda diplomatična demagogija, ki se malo razločuje od politike za kako gostilniško mizo. Hitler hodi š,? naprej v čevljah navadnega pleskarja. Chamberlain je bil mojster. Tudi za politiko in diplomacijo je treba trde šole. Anglež Chamberlain jo gledal pred seboj osodo vsega sveta, Hitler je stal le pred nekim omizjem. Tudi Mussolini je govoril. Na zgodovino je ciknil, ker 011 vidi le nekdanji rimski imperij. Zgodovino delajo ljudje, ne pa zgodovina ljudi. Značilni le so ti govori, ko kritični moment prihaja do vrhunca, ampak dogodki imajo svoje korenine drugje in ne odvisijo od kakih govorov, da-si morda govore posluša ves svet. * Sličice. Tisti, ki se ogrevajo za demokracijo, dasi je v praksi ta demokracija prav posebnega kova, kakor jo poznamo v Avstriji pred Dollfusom, in jo vidimo v madridskih in barcelonskih razvalinah in masnih morijah, socialisti toraj, se hudo hudujejo na sedanje državnike, ki so uničili ali pomagali uničiti češko demokracijo, dasi je francoski Deladier s socialisti v najbližjem sorodstvu in mu je parlament razen komunistov dal zaupnico. Z raznimi faloti, malopridneži, podleži..ni pomagano demokraciji, in vsaj češka dem'okra-cija bi morala imeti ali bo morala najti malo drugačne zagovornike, ker ji tudi taki zmirjajoči zagovorniki ne bodo pomagali do življenja, ako bo sploh še kaj demokracije med Čehi. * Ben?š je odstopil, in Hitler bo menda bolj milostljivo postopal, ko bodo Čehi plačevali, če so kakemu nadutemu Nemcu skrivili le las. Morda pričakuje, da mu bodo Čehi. postavili za tako milost še spo-'menik. * Velesile, ki so Čehom odrezale glavo, bodo garantirale nove meje. Ali bo sploh to telo br'JZ glave še moglo živeti? Čudim se le, da Čehi ne pravijo: tu nas imejte, odreži-te in razrežite še te ostanke. Bržkone pa tako ti ostanki 110 bodo mogli živeti, in vsaj za nekaj časa bo veselje pri Nemcih, Mažarih in Poljakih, ki se bodo radovali, da so do bili vsak del mrtvih Čehov. V Varšavi je veselja že radi Tišina na koše. Teto večje bo razočaranje,ko pride tudi Po J ska na vrsto. Slovanstva ne poznajo Poljaki, zato ne zaslug jo, da so. Iz stališča slovan stva so Poljaki res najvecj podleži, in takoj za nji® prl dejc Bolgari. Rusi, bolj pravilno "Rl,sl pravijo, da so zafurali sta diplomati, diplomati,ki so se stare Rusije. Mogoče. Vele« so nastopile, kakor bi sp0^ Rusije ne bilo. Dalje pravijo "Rusi", da bo treba nastop s čistko. To najbolj razun^ Polagoma bodo tudi sami oc' ščeni, diplomatično so že z«.' Rusi so hudi na velesile ^ berejo -levite posebno vero _ nom Francozom. Pre'3 .1. Slovak enOi Francozi so sicer pri zaigrali, pa bo itak vse > ker Slovanov sploh ne Iz slovanskega stališča ^ ničesar ni storila v krizi- - * gom'a pride tudi saniaon,a' vrsto, in si ne bo mogla P ^ gati, ker zdaj v krizi dflL-Slovanom ni nudila iz pomoči razen nekaj ^ besed. Odsihmal drugih SW ^ nov ne bo več. Bolgari so ^ nemškem objemi, Jugos. ^ ima notranje spore, in D ^ zedinjena ničesar ne Vcrae . ■ ciova"1 V vsi svoji zgodovini p „ niso imeli take prilika, k2 fJ so imeli, ko so nastale |f slovanske države, da bi J? strnile v slovansko falan|4 so se, ničesar jih zgodbi' izučila. Drug zoper druč'-^, nastopali, ne drug »a "'l^ije- Ta prilika za slovansko nje se ne povrne več. ^ so znali živeti, bodo ^ K" . * Slovan mirno prenaša, , sedi drugi na tilniku, ^ pride do svobode,pozna pir in — avtonomij0- ^ za življenje, umre. Samo enkrat bo m or ^ tvoj sin ali hči, kar uC.' verstvo o svobodni > , fO itd. in strup bo učink°v bf1 svoje. 1 m 23 LET IZKUŠNJj> Pregleduje oči in predpis . , BRJHN,i.SMFf"l OPTOMETRIS1^ J 801 So. Ashland f ve0 Tel. Canal 0523 ^ Uradne ure vsak da" zjutraj do 8:30 zvece^ sosBomama 'Z I VI IZ v - « trdnel11 m- je krasna knjiga, ki govori o Vglv Brjanov. Zanimiva povest, ki „ znan> pisatelj IVAN MATIČIČ, ki je sPlS "Na krvavih poljanah". ga zanimati. Spisal jo je zna , pr sa1 . fifl«1 1,8