kulturno - politično glasilo-
svetovnih in domačih dogodkov
10. leto/Številka 29
v telovcu, dne 17. julija 1958
Kje je vir bolezni?
Zadnji teden minulega šolskega leta so poskusili v Pliberku, Vovbrah in tudi diu-god vprizoriti šolsko stavko. Deloma se je stvar posrečila, ker so celo državni in občinski krogi odvračali otroke od šolskega obiska. Kaj je otroku ljubše? Počitnice ali šola? Vsekakor počitnice!
Če pa pregledamo dejansko stanje, moramo z velikim začudenjem motriti zadržanje Volkspartei, ki je v šolski pododbot parlamenta poslala tajnika trgovske zbornice dr. VVeissmanna, kot da bi hotela s tem reči, da je šolsko vprašanje po njenem mnenju zadeva šilingov in ne kulturno vprašanje. Mi poznamo prav dobro tudi druge pripadnike Volkspartei, ki ne soglašajo z dr. VVeissmannom in so celo veseli dejstva, da je ta VVeissmann doživel s svojim šovinizmom polom in mu ni preostalo drugega, kot da je odstopil kot predsednik tega odbora.
§ 2 člena 7 državne pogodbe jasno pravi: treba je »šolske načrte pregledati ter ustanoviti poseben oddelek solske nadzorne oblasti”. Če bi prosvetno ministrstvo ali zvezna vlada ustanovila ta poseben oddelek šolske nadzorne oblasti, tedaj bi bile šolske stavke odveč, ker bi se s tem vprašanjem pečali šolniki in ne upravniki Šilingov in tudi ne takozvani »poznavalci” razmer, ki sedijo na okrajnih glavarstvih.
Kakor je prosvetni minister dr. Heinrich Drimmel leta 1957 z dekretom ustanovil posebno srednjo šolo, — ki je med tem že z delom dokazala svojo življenjsko sposobnost, — tako bi bil moral z dekretom ustanoviti tudi posebni šolski oddelek z nalogo, da uredi šolske probleme na jezikovno mešanem ozemlju. Mi dobro vemo, da je bila to tudi dejanska namera gospoda ministra, da pa je bil prisiljen v drugo smer. Mi tudi dobro vemo, da je v ozadju oseba, ki na eni strani zagovarja neizbrisno znamenje sv. krsta, ki nalaga kristjanom tudi dolžnosti, na drugi strani pa zagovarja »Eltern-recht” brez vsakega pridržka. Če so starši pri sv. krstu po botrih dali izjavo in sprejeli nase jasno določene obveznosti, tedaj ta njihova obveza drži tudi vnaprej in nimajo v tem pogledu več proste izbire, marveč so dolžni, da kot katoličani izpolnjujejo svoje obveznosti.
Isto velja za slovenske starše. Če so oni otroka spravili na svet, tedaj so postavili s tem dejstvo, ki je neoporekljivo in drži za vse slučaje, ker v naravi ni mogoče, da bi slovenski oče in slovenska mati rodila — nemškega otroka.
Gospod »šolski strokovnjak” dr. Mayrho-fer sešteva učne ure za »posiljeno nemško mladino. Ta gospod naj bi vendar enkrat seštel ure, ki so jih zgubili slovenski otroci v monarhiji, v prvi in drugi republiki, ko ni bilo slovenskega pouka. To vse gospoda poslanca velikovškega okraja ne zanima. Nemška gloriola mu je nad vse. Kako se godi Slovencem, ni važno, On gre tako daleč, da istoveti pogodbo med delodajalcem in delojemalcem z šolsko obveznostjo, katero predpisuje državni šolski zakon iz leta 1869. šolska zadeva ni zadeva kolektivne 'pogodbe, marveč je ustavni zakon naše države in bi ga moral poznati tudi gospod velikovški podglavar.
Poznamo nadučitelja ali če hočete šolskega direktorja, ki je staršem, kateri so zadržali otroke doma, poslal posebno pismo, da izjavijo, ali je otrok ostal doma zatatli »štrajka”, potem ne bo kaznovan; če pa je ostal doma zaradi dela, pa ima računati s kaznijo.
Da bo slika popolna, pa je treba še omeniti izjavo glasila socialistične stranke z dne 9. julija, ki zagotavlja, da ne bo zasledovan nihče, ki se je udeležil šolskega štrajka. Zamolči pa, da bo kaznovan tisti kmet, ki je pridržal otroka doma zaiadi nujnega kmečkega dela.
Pri vsej zamotanosti šolskega problema
Ameriške čete so se izkrcale v Libanonu
Okrog pol dveh popoldne so se minuli torek pred Beirutom, prestolnico Libanona ob Sredozemskem morju, pojavili obrisi mogočnih boljnih ladij. Bile so edinice ameriške 6. flote, ki stalno križari v Sredozemskem morju in je bila zadnje dni zaradi dogodkov v Libanonu v stalni pripravljenosti. Kmalu so se od težke križarke „Essex” odtrgale skupine brzih motornih čolnov, ki so bili polni do zob oboroženih vojakov. Ko so čolni trčili na plitko obalo, so vojaki poskakali na suho. Sledil je drugi, tretji in četrti vyl. Kmalu je bilo 5000 z lahkim in srednjim orožjem opremljenih »pomorskih strelcev” (Marines), ameriških elitnih čet, na suhem.
Prebivalce Libanona je privabil nenavadni prizor. Izkrcanje se je izvršilo popolnoma v miru, nekateri Libanonci so došlim celo mahali z robci. Samo neki muslimanski kavarnar je jezno vihtel dolg kuhinjski nož in kričal, da bo vsem Amerikancem razparal trebuhe. Nekaj ameriških vojakov je opazovalo ta prizor iz bližine nekaj metrov z žvečilnim gumijem v ustih. Njihovi trebuhi so ostali celi.
Ameriške čete so zasedle mednarodno letališče v bližini Beiruta ter se utaborile na prostem. Zaenkrat se še niso podale v mesto. Druga kolona vojakov se pa je napotila proti pristaniškem mestu Tripoli, kjer še vedno divjajo boji med' uporniki in vladi zvestimi četami predsednika Chamouna.
V Washingtonu pa je predsednik Eisen-bower izjavil, da ga je libanonska vlada zaprosila za vojaško pomoč. Ameriška vlada je na podlagi obstoječih prijateljskih pogodb med obema državama (znana »Tru-
manova doktrina”) želji ustregla, da zaščiti življenje in premoženje svojih državljanov v Libanonu. Naglasil je, d'a izkrcanje ameriških čet v Libanonu ni »vojno dejanje” in da se bodo čete umaknile čim bo v deželi zopet zavladal red in mir.
V New Yorku se je sestal Varnostni svet Združenih narodov, da razpravlja o položaju v Libanonu. Zaradi nasprotovanja sovjetskega zastopnika SobOleva svet ni mogel sprejeti nobenega sklepa. Zato je bila na koncu seja odgodfena.
Izkrcanje v Libanonu je odgovor Amerike na državni udar v Iraku, o katerem poročamo spodaj. Cevovodi nafte vodijo iz Iraka preko Libanona k Sredozemskemu morju. Libanon je ostal po državnem udaru edina postojanka Zapada. Amerika je s tem korakom pokazala Sovjetom, ki vretje arabskega nacionalizma izkoriščajo za svojo »hladno vojno” proti Zapadu, dh je mera potrpežljivosti polna.
Državni udar v Iraku
V Bagdadu, prestolnici Iraka, se je v noči od minule nedelje na ponedeljek odigrala krvava drama. Skupina oficirjev, ki se je pod vodstvom generala Abdela Keri-ma Kassena z vojaki obkolila kraljevsko palačo, da odstavi kralja. Straža jih ni pustila noter. Hrup je zbudil iz spanja prestolonaslednika princa Abdul lllaha, ki je zahtevo upornikov odklonil. Začelo se je streljanje in to je bil znak za splošni upor. Množice so navalile na britansko poslaništvo in ga požgale.
Državne meje zaprte
Uporni vojaški oddelki so med' tem zasedli vsa javna poslopja v prestolnici ter radijsko postajo. Vse telefonske in telegrafske zveze z inozemstvom so bile pretrgane.
Bagdadski radio se je proglasil za »Radio republike Irak” in oddaja večkrat nasprotujoče si novice. Usoda kralja Feisala II. je negotova, ministrski predsednik Nuri paša, dolgoletni prijatelj Angležev, je baje bil ubit.
Irak je dežela z bogato zgodovino, ki sega nazaj v temo predzgodovinskih časov. Po bajkah in legendah je bila ondi zibelka človeštva. Baje se je nekje med rekama Euf-ratom in Tigrisom nahajal svetopisemski raj, v katerem sta živela prva človeka pred izvirnim grehom. Tam sta stali nekoč veliki mesti Ninive in Babilon, kamor so bili odvedli Jude v sužnost. Zadnja leta preučujejo strokovnjaki razvaline mesta Ur, ki je najstarejša naselbina na svetu. Kjer se danes širijo razvaline, pokrite z odejo puščavskega peska, je preti 6000 leti bilo cvetoče mesto.
pa ne vidimo izhoda ne v Elternrechtu in ne v glasovanju vseh volilnih upravičencev, ki pogosto nimajo niti otrok na šolah. Reda na šolah z dvojezičnim poukom ne bo tako dolgo, dokler ne bo prosvetno ministrstvo z odredbo ustanovilo ustreznega posebnega oddelka nadzorne šolske oblasti. To bo s strokovnega vidika reševalo vprašanje, ki ne more in ne sme biti vprašanje OeVP in ne SPOe, marveč avstrijsko državno vprašanje, ki ga je tudi v smislu resolucije kongresa Mednarodne unije evropskih manjšin moč reševati le ob sodelovanju prizadete manjšine.
Irak ima površino 171.000 kvadratnih milj in približno 5 milijonov prebivalcev. Največje bogastvo Iraka je petrolej, kajti v njegovih tleh se nahajajo ležišča tega »tekočega zlata” naše dobe, ki sodijo med največja na svetu. Izkoriščajo jih angleške petrolejske družbe. Skoraj polovico potreb Evrope po tekočem gorivu so v zadnjih letih krili iz iraških vrelcev, od katerih vodijo cevovodi preko Sirije in Libanona v pristanišči Bania in Tripoli ob Sredozemskem morju.
Iraška vlada je iz dohodkov vrelcev (polovico dobička pripada njej) mogla znatno dvigniti šolsko raven v državi, gradila je ceste, podvzela je velika izsuševalna dela.
Državni udar v Iraku je prišel precej nepričakovano in je posebno v Londonu izzval pravcat preplah. Delnice iraške petrolejske družbe so na londonski borzi utrpele hudo izgubo na vrednosti, kajti računati je s skorajšnjim podržavljenjem.
Nasser je bil ..presenefeir?
Udair v Iraku je sad idej, ki jih širi egiptovski predsednik Nasser. Tega so dogodki v Iraku presenetili, ko je preživljal svoj dopust na otoku Brioni na Jadranu kot gost maršala Tita. V naglici je moral pospraviti kovčke in oditi domov. Kot prvo dejanje je uporniška vlada v Bagdadu priznala Nasserjevo »Zedinjeno arabsko republiko”, vendar je bil Nasserjev odgovor prijateljem v Bagdadu čuda zadržan. Izgle-da, da so se njegovi učenci zganili ob nepravem času in da so bili bolj vneti, kot je sedaj učitelju prav. Sedaj bo moral seveda plavati s tokoni dogodkov, ki pa je precej negotov.
Upor v Iraku je hud udarec za Zapad, kajti s tem je padel eden izmed vogelnih kamnov Bagdadskega pakta, ki je družil Turčijo, Irak, Iran in Pakistan v obrambno zavezništvo, kot podaljšek Atlantskega pakta na Srednjem vzhodu.
Z državnim udarom v Iraku je arabski nacionalizem dosegel novo zmago. Srednji vzhod pa je zajel nemir, ki ga bo Sovjetska zveza mogla izkoriščati za intrige proti Zapadu. Ogenj, ki ga je arabski nacionalizem Nasser ja razpihal, pa ogroža svetovni mir.
-KRATKE VESTI-
DOSMRTNO JEČO ZA MORILCA DVEH OTROK je izreklo sodišče v Kap-fenbergu proti 54-letnemu Albumi Voglu, ki je na tamošnjem Grajskem griču dne 22. oktobra 1956 z nožem umoril 8-letno Urško in 5-letnega Klausa, otroka urarja Seiberta. Proces vproti Voglu je zbudil veliko zanimanje po vsej Avstriji, kajti njegovo dejanje spada med najogabnejša grozodejstva povojnega časa.
UPOR JE IZBRUHNIL V KITAJSKI PROVINCI SINKIANG, ki šteje 5 milijonov prebivalcev, od katerih je le 10% Kitajcev. Večino tvorijo Mongoli. Ta pokrajina meji na Tibet in Sovjetsko zvezo. Komunistični kitajski listi so prebivalce Sinki-anga obdolžili »nacionalističnega revizionizma”, ker so zahtevali lastno državo. Osrednje oblasti v Pekingu so tudi med’ komunističnimi funkcionarji, ki so baje v velikem številu tudi zapadli tej »zmoti”, izvedle temeljito in obsežno »čistko”. Upor je bil v krvi zadušen.
V RIMU IN FLORENCI SO PREPOVEDALI VOŽNJO z motornimi dvokolesi (rolerji itd.) ponoči. Oblasti so ukrep utemeljile s tem, da ta vozila povzročajo preveč hrupa, ki moti številne tujce na obisku v Italiji pri njihovem nočnem spancu.
DVE TRETJINI PREDVOJNEGA ZLATA SE JE VRNILO zopet v zakladnice Avstrijske narodne Banke. Ob prihodu nacistov leta 1938 je Avstrijska narodna banka morala izročiti »rajhu” vse svoje zlato. Ob koncu vojne so ga potem zavezniki našli po raznih skrivališčih in posebna mednarodna komisija ga je potem počasi vračala prvotnim lastnikom. Že pred leti je Avstrija dobila znaten predujem na njej pripadajoči delež, na seji zadnjega ministrskega sveta pa je finančni minister dr. Ka-mitz sporočil, da je prejel še nadaljnjih 6150 kg čistega zlata.
OBESIL SE JE V ZAPORU v Bonnu bivši SS-ovski podčastnik Martin Knittler, ki bi se moral zagovarjati pred sodiščem zaradi umora 11.000 jetnikov v koncentracijskem taborišču Sachsenhausen. V Kairu so egiptovske oblasti aretirale bivšega SS-ov-skega zdravnika dr. Eiseleja, ki ga zahtevajo nemške oblasti zaradi tisočih umorov v koncentracijskem taborišču Buchemvald, kjer je »prakticiral” med zadnjo vojno.
KROKODILJE SOLZE SO TOČILI bivši pripadniki očldelkov SS, ki so se zbrali v Lengu na Vestrafalskem. Pred 2000 poslušalci je tam bivši general „Waffen-SS” Kurt Mayer izjavil, da njega prevzema »pekoč sram” zaradi dejanj Sommerja in drugih SS-ovskih rabljev med vojno. V isti sapi je trdil, da so SS-ovci nedolžni pri ustanovitvi tretjega rajha, nacizma in vojne, ter zahteval, da bonnska vlada končno ukine vse diskriminacije proti bivšim pripadnikom teh oddelkov, ki so se s svojimi grozodejstvi vtisnili v spomin vseh v minuli vojni po Nemcih zasedenih evropskih narodov.
NOVI JUGOSLOVANSKI GENERALNI KONZUL v Celovcu g. Boris Trampuž je nastopil minuli teden svoje službeno mesto in je obsikal deželnega glavarja g. F. Wedeniga ter druge predstavnike oblasti.
PROIZVODNJA DEŽNIKOV V ZA-PADNI NEMČIJI je leta 1957 presegla 8,5 milijonov komadov in se je povečala za 20% v primeru z letom 1956. Povečano deževje v vseh letnih časih je povzročilo to svojevrstno konjunkturo. V severnem Porenju si je vsaka tretja ženska lani kupila nov dežnik.
PREPIR V JUGOSLOVANSKI KRALJEVSKI HIŠI. Princesa Julijana Karad-jorjevič, ki živi v Buenos Airesu (Argentina) bo nastopila v nekem filmu v vlogi .deklice, ki je propadla. Zaradi te vloge, ki jo je 18-letna princesa že prevzela, vlada veliko nezadovoljstvo v družini bivšega kralja Petra, čigar nečakinja je novopečena filmska igralka. Menijo, da vloga ni primerna za članico kraljevskega rodu ... ?
Politični teden
Po svetu ...
Hruščev je rohnel v Berlinu
Zadnje mesece bi lahko označili kot dobo komunističnih kongresov. Ena za drugo so imele komunistične stranke satelitskih držav v Vzhodni Evropi svoje kongrese, ki so v glavnem privesek 20. kongresa boljše-viSke stranke v Moskvi. V primeri s časom Stalinove vlade imajo ti kongresi to novost, da jih obiskujejo najvišji predstavniki sovjetske zveze, dočim se Stalinu ni zdelo potrebno, da bi se zaradi tega zganil s Kremlja.
Tako so bili zapovrsti kongresi čehoslo-vaške, bolgarske in sedaj še vzhodnonemške komunistične stranke., Hruščev je prišel na kongres bolgarske komunistične stranke v Sofiji in zadnji teden je prišel sam v Vzhodni Berlin. Znamenje, da so se časi spremenili in da gospodarji v Moskvi nimajo več tako trdno vajeti v rokah, ko nekoč njihov veliki mojster.	•
Tudi v Berlinu so padale zelo ostre izjave na račun jugoslovanskih revizionistov. Izgleda, da je Moskvo sestanek Tita, egiptovskega predsednika Nasserja in grškega zunanjega ministra Averoffa zelo razdražil. Bil je naravnost klofuta Moskvi, ki je hotela s svojo silovito propagandno kampanjo proti jugoslovanskim veljakom dbseči njih izolacijo v mednarodni politiki. Ta nakana je popolnoma spodletela.
Nasser je še pred kratkim bil v Moskvi, kjer so ga častili kot svojega velikega prijatelja in mu marsikaj lepega obljubili, vendar konkretnih števil o posojilih ni objavila ne sovjetska in ne egiptovska vlada.
Nasser na razpotju
Da pa nekaj med prijatelji ob Nilu in ob Moskvi (reki, ki teče skozi sovjetsko prestolnico), ni v redu, pa so nekateri bistrejši opazovalci egiptovske politike že zaslutili. Egiptovski zastopniki v komisiji za ureditev odškodnine za podržavljeni sueški kanal so nenadoma postali bolj dostopni za argumente predstavnikov nekdanje lastnice tega kanala in tako je po prej skoraj breziz-glednih pogajanjih bilo moč naenkrat presenetljivo hitro urediti vse težave. Egipt se je obvezal, da plača nekdanjim lastnikom odškodnino. Pogodba je ž& podpisana. Izbile svarilen zgled tudi za Nasserja. On po odpovedi dolarskega posojila za gradnjo Assuanskega jeza ni mogel dobiti rubljev za ta svoj življenski načrt. Na Bližnjem vzhodu sicer vre, kot kažejo dogodki v Libanonu in v Iraku (več na prvi strani), Nasser ima povsod gotovo svoje prste vmes, vendar izgleda, da je mož spoznal nevarnost prevelike gospodarske odvisnosti od Sovjetske zveze in zato si gradi sedaj prav s pomočjo pogodbe o Sueškem prekopu zlate mostove proti Zapadu.
Dulles pri De Gaullu
v „atomski klub”, ki ga doslej tvorijo tri posestnice atomske bombe, to je Amerika, Sovjetska zveza in Velika Britanija. Francoski znanstveniki so teoretično že prišli tako daleč, da bi mogli zgraditi atomsko bombo. Ta bi pa seveda ogromno stala. Sedaj je De Ganile zahteval od ameriškega zunanjega ministra Dullesa, ki ga je obiskal v Parizu, da naj da Amerika Franciji že kar gotove atomske bombe ali pa vsaj najvažnejše sestavne dele. Če pa jih ne daste, je pristavil, jih bomo pašami izdelali. Se razume, da bomo potem tudi v zunanji politiki morali hoditi bolj svoja pota .. .” Namig je bil jasen, vendar mu Dulles ni mogel ustreči.
Atomski učenjaki se pa posvetujejo že tretji teden
Zadeva ima nekaj tragikomičnega na sebi, kajti tudi v primeru, da bi Francozi res spravili skupaj atomsko bombo, bi bila v primeri z mnogo bolj razvitimi ameriškimi in sovjetskimi modeli toliko vredna kot recimo puška iz napoleonskih časov v II. svetovni vojni. Pojavlja se zato vprašanje ali ima smisla trositi denar za orožje, ki bi bilo že ob svojem nastanku že zastarelo. Po drugi strani pa je težko pričakovati od Amerike, da bi kar naenkrat začela deliti atomske bombe, nad' katerimi potem ne bi imela več nobene kontrole. To prav posebno v času, ko v Ženevi za zaprtimi vrati atomski znanstveniki Vzhoda in Zapada razmotri-vajo, kako bi našli učinkovita sredstva za kontrolo atomskih poskusov, ki bi naj končno dovedli k ustavitvi atomskega obrože-vanja.
... in pri nas v Avstriji
Parlament je odšel na počitnice, koroška
šolska odredba pa je ostala v veljavi
Minuli teden se je državni zbor na Dunaju sestal na zadnja zasedanja pred počitnicami. V naglici so izglasovali nekaj manj važnih zakonov, kajti gospodom poslancem se je mudilo bodisi na morje, bodisi v hribe, d'a se odpočijejo od dela, to je prerekanj. O obeh predlogih za ukinitev dvojezičnega šolstva na Koroškem in sicer tako glede peticije socialističnih poslancev za pooblastilo koroške deželne vlade da spremeni” šolsko uredbo iz leta 1945, ka-OeVP, da naj prosvetno ministrstvo to kor tudi glede predloga poslancev koroške uredbo kratkomalo odpravi, pa sploh niso utegnili razpravljati.
Ta zadeva je očitno tako zapletena, da osrednji vodstvi obeh strank na Dunaju svojim koroškim gorečnikom nista dovolili nobene prenagljene debate. Rezultat je ta, da je parlament odšel na počitnice, dvojezična šolska uredba na južnem Koroškem pa ostane v veljavi kljub vsem stavkam in rovarjenju koroških šovinistov vseh
strank. V jeseni, ko se bo parlament znova sestal, bodo pa otroci že znova hodili v šole in bo tako prepozno za izdajo novega zakona, vsaj za tekoče šolsko leto. Tako bo spet prišel do veljave stari, pregovor, da v Avstriji ..provizorične” odredbe — ostanejo najdalj časa v veljavi. Deželna vlada, ki je leta 1945 izdala šolsko uredbo, je tudi imela naslov ,,provizorična”, pa je po svoji sestavi do danes tudi ostala enaka.
Poletna vročina pa je menda le nekoliko vplivala na razpoloženje poslancev. Za slovo so še nekoliko eden drugega ozmerjali za korupcioniste, tako da lahko vsak verjame komur hoče.
Električni tok bo dražji
Kljub tem prepirom v zbornični dvorani pa koalicija deluje naprej. O najvažnejših vprašanjih sta si obe koalicijski stranki v glavnem edini, čeprav zaenkrat še za kulisami.
Tako je bil te dni brez posebnega ropota pokopan znani škandal .Transfines’, glede katerega je bilo kazensko postopanje ustavljeno, na drugi strani pa je pričakovati, da si bo vlada tudi pri raziskovanju nerednosti pri železarnah VOEST v Linzu vzela toliko časa, da bodo ljudje med tem pozabili, zakaj je pravzaprav šlo.
Dosežen pa je bil tud1! sporazum v mnogo važnejših zadevah, ki prizadevajo vsakogar izmed nas na najobčutljivejšem mestu, to je pri denarnici. Tako je bilo sklenjeno povišanje cen električnega toka in sicer kar za okrog 12 odstotkov.
Do tega sporazuma je prišlo iz notranje in zunanjepolitičnih razlogov. Avstrija se že dalj časa bori za ameriška posojila za izgradnjo elektrarn, ki bi naj izkoriščale avstrijske vodne sile. Nove elektrarne bodo ne le zadovoljevale rastoče domače potrebe, temveč bi izvoz energije prinašal tudi tako zelo zaželjene devize. Gradnja teh elektrarn pa je možna samo z ameriškim kapitalom. Ta pa Avstriji noče dati posojila, ker je sedanja cena električnega toka menda prenizka in so zato podjetja bolj skromno donosna. Zato so ameriški bankirji postavili za pogoj slehernega posojila zvišanje cen električnega toka, kar, bi povečalo donosnost elektrarn in s tem dobitke njihovega kapitala. Značilno je, da so bili tudi socialisti za zvišanje cen električne energije; enostavno zategadelj, ker spad'ajo elektrarne v njihov resor — namreč nied podržavljena podjetja in jim je torej kot ,,podjetnikom” vsako zvišanje dohodkov dobrodošlo. Pravijo, da so elektrarne prav zaradi nizkih cen toka niso imele dovolj dohodkov in zato tudi niso mogle iz lastnih sredstev finansirati novih investicij.
Se razume, da OeVP na te koncesije socialistom ni kar tako pristala, ampak si je izgovorila protiusluge, ki so pa doslej samo delno vidne. Med temi je treba omeniti dejstvo, da so socialisti pustili najemniški zakon glede novozgrajenih stanovanj, ki je bil terminiran, mirno izteči. Tako so sedaj lastniki novih, oziroma obnovljenih poslopij tudi s krediti „Wiederaufbaufonda” svobodni pri oddaji praznih stanovanj.
Na zapadu pa se državniki trudijo, da zalimajo razpoke, ki so nastale v atlantskem zavezništvu. Jedro vseh težav je Francija, ki preživlja zadnje dejanje svoje kolonialne tragedije, obenem pa tudi globoko notranjo krizo, kajti mnogo je še Francozov, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da Francija ni več svetovna velesila. General De Gaulle poskuša svoj položaj utrditi na eni strani z mogočnimi besedami, ki bi naj potolažile tiste Francoze, ki s srcem še .vise na slavni preteklosti, na drugi strani s previdno, realistično politiko poskuša rešiti kar se pač rešiti da. V razdobju enega meseca se je že vdrugič podal v Alžir. Tam je hodil od mesta do mesta in poudarjeno prijazno govoril z Arabci, se rokoval z muslimani, dočim je namenoma ignoriral radikalne Francoze, ki bi radi še naprej ostali gospodarji in imeli Arabce le za ceneno delovno silo. Tako zaenkrat povzročajo De Gaullu največ skrbi prav tisti, ki so ga spravili na oblast. Svojih glavnih nalog: pomiritev Alžira ter sporazuma z uporniki na eni strani ter ozdravitev bolnega francoskega političnega sistema, se pa še sploh ni mogel lotiti. Časa pa ima samo šest mesecev, razen ako mu v jeseni parlament termina ne podaljša.
Ameriška vlada z veliko zaskrbljenostjo gleda na razvoj v Franciji, kajti od tega ali bo Francija dobila trdno vlado, je odvisna moč in udarnost atlantskega zavezništva. V zunanji politiki De Gaulle ni skromen. Hoče imeti več besede pri poveljstvu atlantskih vojaških sil in hoče tudi stopiti
Razstava slovenske gotike v Celovcu
Minulo soboto je bila v Umetniškem domu v Celovcu slovesno odprta razstava slovenskih gotskih fresk iz 14. do 16. stoletja. Na stenah glavne dvorane in stranskih soban je bilo razobešenih 42 strokovnjaško izdelanih kopij fresk (slik na zid j iz različnih cerkva na Slovenskem. Kot je direktor Narodne Galerije v Ljubljani dr. Dobida omenil v svojem uvodnem govoru k prvem vodstvu po razstavi, predstavljajo razstavljene slike le skromen izrez iz obstoječega slikovnega materiala, ki se nahaja v Narodni galeriji. Razstavljene slike govorijo svojo lastno govorico, ki jo razume vsak, laik in strokovnjak. Podajajo prepričljiv izrez iz slovenskega življenja in verskega čustvovanja pred stoletji. Obenem so priča o slovenskem kulturnem ustvarjanju, ki je že takrat šlo vštric z razvojem evropske kulture. Velika večina fresk namreč presega okvir kmečkega rokodelstva in zgolj versko-poučne slikarije, ki bi naj takrat branja neveščemu ljudstvu ponazarjala verske resnice kot nekaka biblia pauperum. Treba jih je uvrstiti med slikarske umetnine. Njih nastanek na Slovenskem pa priča, da je že takrat to ljudstvo bilo ne le globoko verno, ampak imelo tudi prirojen smisel za umetnost. Ge vzamemo za primer podobo „Pogub-Ijene device”, ki sc je na odprti zunanji steni cerkve ohranila nepopačena celih 500 let, spoznamo kako globoko spoštovanje pred cerkvijo in umetnostjo so imeli naši davni prednike Poglejmo samo danes na zidove po mestih, kjer mrgolijo raznovrstni napisi, podpisi, povezana srčeca in drugi znaki, ki
dokazujejo pravilnost pregovora, da kjer osel leži, tam dlako pusti.
Večina fresk izvira iz malih, samotnih cerkvic, daleč vstran od prometnih poti in modernega napredka, bodisi po skritih, odročnih dolinicah, bodisi po gorskih cerkvicah. Preživela so stoletja, vojske, kuge, lakote, turške napade, nastanek in propad držav, revolucije in preobrate. Ako gledaš te stroge gotske linije, ki so jih domači slovenski umetniki prevzeli deloma od severnih deloma od za-padnih sosedov, opaziš, da je v njih vendar nekaj svojstvenega, nekaj našega.
Obrazi kmetov pri pridigi, rojstvo Jezusa v kmečki izbi, ki je podano prav tako kot da bi sc rodil otrok kakega slovenskega tlačana, podobe raznih legend, svetnikov in svetnic, vse to govori o poetični domišljiji ljudstva, čigar vsakdanje življenje je globoko zakoreninjeno v veri. Obenem pa te podobe preveva posebna milina in mehkoba, značilna za slovensko dušo. Zato so slovenske freske iz srednjega veka nekaj edinstvenega, samoniklega v evropski kulturni zgodovini in je prav, da so ljubeče roke strokovnjakov kot so prof. Stele, dr. Dobida in njuni sodelavci rešile pozabe in propada ter jih zbrala v osrednji slovenski umetnostni galeriji v Ljubljani.
Prav posebno pa je bilo umestno, da je ta razstava prišla v Celovec, kjer priča o bratstvu med narodi, bolj zgovorno kot še tako lepe besede. Seveda tistim, ki imajo oči in hočejo videti.
Zgodilo se je po polnoči v Velikovcu
Iz pljuska - povodenj
Velikovec je prijazno, majhno, tudi podnevi precej zaspano mestece. V začetku junija; pa je nenadoma oživelo, ker so se v njem zbrale godbe na pihala z vse Avstrije. Godci so marljivo pihali dva d'ni v svoje instrumente, družbo na raznih slovesnostih so jim pa delale skupine ženskih narodnih noš iz raznih krajev Avstrije.
Tistih nekaj gostiln s tujskimi sobami v mestu pa tega ljudskega navala ni zmoglo ter je zmanjkalo prenočišč. Zato se je veli-kovški župan obrnil tudi na čč. šolske sestre v Št. Rupertu, da bi naj dale na razpolago šolske prostore za prenočišča. Prijazne in gostoljubne čč. sestre, — tako jih pozna vsakdo, ki se je pri njih že zglasil, pa naj si bo domačin in tujec, brez razlike na jezik, katerega govori — so tudi topot nudile gostoljubno streho skupini ženskih narodnih noš iz gornje Avstrije. Sestavljale so jo gospe in gospodične raznih starosti. Že prvi večer so se pozno po polnoči vrnile domov, ker so razna praznovanja tako dolgo trajala. čč. sestre pa po hišnem redu zgodaj vstajajo in nato podnevi težko delajo. Zato so goste prosile, da bi naj po možnosti prišle naslednjo noč nekoliko prej, vsaj pred polnočjo v hišo. Obljubile so. Naslednjo noč je neko dekle zbudil iz spanja nenavaden hrup. Videč, da je ura že preko polnoči in v prepričanju, da so vse narodne noše iz Gornje Avstrije že zdavno doma v smislu dogovora, vzela vrč vode in ga zlila skozi okno. Mislila je, da so hrup povzročili kaki fantje iz okolice, ki od časa do časa prihajajo kalit nočni mir iz razlogov, ki s politiko nimajo nič opraviti.
Mrzli curek pa je oblil praznično razpoložene dame, ki so takrat prišle dtanov in jim je sestra ravno odpirala vrata.
To je bilo vse. Koroško časopisje pa je pisalo vse drugače. En dnevnik govori o ,,cvetki nacionalistične gonje” (Kleine Zei-tung), drugi pa že kar o sramotnem dejanju” (Karntner Nachrichtefi), tretji pa strogo zahteva ^pojasnila” in kazen (Volkszei-tung). Vse to zaradi pljuska hladne vode po polnoči v Velikovcu.
V	tej zvezi pa nam prihaja v spomin še en dogodek. Pred' kratkim je bila v neki šoli nastanjena skupina deklet. Ponoči so jih fantje prihajali večkrat klicat. Šolski sluga, v skrbi za nočni mir in spanec svojih varovank, se je oborožil s puško v upanju, da bo strelno orožje bolj vplivalo na kalil-ce miru kot zgolj besede. Res je orožje naperil proti fantom v nočni temi, toda v preveliki razburjenosti je nehote pritisnil na petelina. Bum — puška poči, fantič pade, v prša zadet. Odpeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovili težko rano. Vse časopisje je o tem dogodku tako pisalo kot se je dogodil, namreč kot o nesrečnem slučaju. Zgodil se je v Lienzu tam gori v nemških krajih.
V	Velikovcu je takoj drugo jutro č. sestra prednica nesporazum pojasnila gospodu županu; celo orožniki so se za^zadevo zanimali. Eden je tudi prišel v šolo in o zadevi uradno poizvedoval, smo slišali. Vendar nihče ni bil aretiran in da nihče ne bo sojen, ker se pač ni zgodilo nobeno po zakonu kazgivo dejanje, je ugotovila oblast.
In vse uradne ugotovitve ter pojasnila prizadetim časopisom niso nič zalegla. Niti eden ni prinesel po verodostojni osebi zaprošenega popravka. Sedaj molčijo, kot so molčali o napadu v Nonči vesi, kjer je bila motena verska prireditev in težko ranjena ena oseba ter sta storilca zato bila pred sodiščem celo obsojena. Molčijo tudi, da so bili v noči na nedeljo, dne 13. maja v Že-linjah podrti mlaji in raztrgani napisi, ki bi naj večali slovesnost nove maše sina domače fare, edinega novomašnika iz Želinj v dolgih 25 letih. Taka dejanja zanje menda niso cvetke nacionalistične gonje, taka dejanja tudi niso sramotna in sploh niso potrebna pojasnila.
Razstavo je slovesno odprl deželni glavar g. Ferdinand VVedenig ob navzočnosti najodličnejših predstavnikov koroškega javnega življenja ter uradnih zastopnikov Ljudske republike Slovenije s predsednikom sveta za kulturo Rorisom Kocjančičem na čelu. Slovesnosti, ki je zaradi obiska številnih uglednih osebnosti zadohila tudi pomen družabno političnega dogodka, sta se udeležila tudi jugoslovanski generalni konzul v Celovcu g. Trampuž, in italijanski vicekonzul dr. Itonoldi.
Vsem našim bralcem razstavo toplo priporočamo. Odprta je vsak dan do 3. avgusta.	a. 1.
.Jezikovni teror" na južnem Koroškem
Zadnji teden pred koncem šolskega leta 1957-58 je proglasilo ..Združenje staršev na pliberškili šolah” stavko proti dvoje/itne-mu pouku. Omenjeno društvo se je v posebnem ..proglasu” obrnilo na starše vsega dvojezičnega ozemlja, da naj to stavko podprejo.
Sicer smo o tej stavki že poročali, vendar se nam zdi potrebno, da še enkrat osvetlimo dogodke, ki so se odigravali v zvezi s tem oči vidno naročenim ..izbruhom ljudske nevolje”.
Dejstva govore
Ugotavljamo:
1.	Združenja staršev so v normalnem slučaju od učiteljstva in šolskih oblasti zaželene ustanove, katerih cilj naj bi bila tesna povezava šole z domačo hišo in podpora učiteljstvu pri vzgoji otrok. O vmešavanju staršev v zadeve pouka samega pa na podlagi veljavnih zakonov ne more biti govora. Združenja staršev prirejajo posvetovalne večere s predavanji vzgojnega značaja ter dostikrat podpirajo svoje šole tudi gmotno, bodisi z učnimi knjigami, učnimi pripomočki za revnejše otroke, knjižnicami, učili itd.
Pliberško združenje staršev pa še do danes ni imelo zborovanja ali seje, na kateri ne bi bila edina točka dnevnega reda gonja proti Slovencem in rovarjenje proti dvojezičnemu šolstvu. Glavni govornik na teh zasedanjih pa je bil skoraj vedno dr. Mayrhofer. O kakšnem predavanju vzgojnega pomena ali o kakšni gmotni pomoči šolam še do danes ni bilo slišati.
Torej se za nedolžnim imenom »Združenje staršev” skrivajo vse drugačni elementi in vse drugačni nameni, kot to ime samo razodeva.
2.	V tem Združenju staršev komandirajo privandranci. Njegov predsednik je priseljeni sudetski Nemec, sekundirajo mu prav tako privandrani Nedvvedi, Hlebetzi in drugi, ki so se šele pred kratkim priselili v Pliberk in okolico. Trezni domačini so porinjeni v ozadje in se sej tega društva ne udeležujejo več. Da bi se prerekali s temi ustvarjalci nemira, se jim zdi prenevarno. Kdor bi se upal imeti drugačno mnenje kot oni, temu bi pač po najnovejšem receptu ministra Grafa za reševanje manjšinskih vprašanj nedvomno pokazali preko meje.
3.	Ni torej čudno, da je bilo zborovanje pri Niemecu, na katerem je bil sklenjen šolski štrajk, obiskano le od dobrega ducata staršev, če odštejemo vse one, kateri po pravilih ne morejo biti člani tega združenja. Pliberške šole pa štejejo preko 300 otrok. Torej bi prišlo na vsakega nezadovoljneža okrog 30 šoloobveznih otrok. Res rekord bogastva na otrocih! Ali?? Mogoče pa le samo zgovoren primer nasilja peščice šovinistov nad množico treznih staršev?
4.	Govornik na tem zborovanju je bil seveda zopet dr. Mayrhofer. Z visoko matematiko je dokazoval staršem, koliko ur je
za njihove otroke zaradi pouka slovenščine proč vrženih. To njegovo gledanje na pouk drugega deželnega jezika hkrati nazorno pokaže njegovo nadutost in vero v večvrednost nemštva in manjvrednost slovenščine. Verjetno si je rešil te nazore še iz pred nedavnim potekle dobe nemškega nadčloveka.
Ugotovili smo, da nobena druga stranka ni poslala govornikov ali funkcionarjev na to zborovanje. Iz tega dejstva jasno, sledi, kdo je hotel štrajk imeti in kdo nosi zanj odgovornost, če se je OeVP pozneje hotela odgovornosti izmakniti in je Volkszeilung pisala o »nadstrankarskem izbruhu ljudske nevolje”, potem je to laž. »Volkszeitung" je bila edini in prvi list, ki je že dan navrh z mastnimi črkami poročala o zborovanju in propagirala štrajk. Tudi v naslednjih dneh so izključno pristaši OeVP skupno z enim samim članom FPOe skrbeli na svoj način, da so ostale pliberške šole prazne.
5.	Ker so se pobudniki stavke bali, da bi njihove nakane ne uspele, so zagnali v prihodnjih dneh silovito ustno propagando. Tisti dan, ko se je ta stavka začela so zasedli važnejše poti in ceste in zavračali otroke, ki so bili namenjeni v šolo. Te straže so patruljirale na mostu (uslužbenka mestne občine!), pri trgovini Ferra in drugod. Nek posebno goreč gospod pa se je zjutraj podal celo v razrede ljudske šole in pognal otroke, ki so bili tam zbrani, domov.
..Elternrecht" - pretveza za nasilje nad starši
Res čeden predokus smo dobili, kaj nam cveti, če se uresniči »Elternrecht” in če pride do kakšnega glasovanja. Ugotovili smo, da se oko postave za te dogodke ni zanimalo. Nasprotno pa so varnostni organi takoj reagirali na absurdne in izmišljene o-vadbe o »tajnih” posvetovanjih Slovencev, kako naj bi se štrajk razbil. Izgleda, da so bile gotove hiše v Pliberku pod1 stalno kontrolo.
Na ta način so organizatorji'kmalu mogli javiti svojim centralam, da je štrajk u-spel v ljudski šoli 96 odst., v glavni šoli pa celo 98 odst. Gotovo so bili v Velikovcu in Celovcu jako veseli, saj drugače takih rezultatov niso več vajeni in smo jih zadnjikrat dosegli pred dobrimi 20 leti.
Ustna propaganda, laži, češ da ni pouka, moralni pritisk na trgovstvo, obrtnike in delavce in dejansko zavračanje otrok na šolskih poteh, vse to je tako pomagalo ustvariti videz »ljudske nevolje”. Ali je bilo temu res tako??
6.	Oglejmo si za primer tistih 98 odst. stavkajočih na meščanski šoli: To šolo obiskujejo otroci celega sodnega okraja Pliberk, otroci deseterih izvenpliberških šol. Delež pliberškili otrok na tej šoli znaša okrog 35 odst. Skoraj vsaka družina iz okolice pa ima poleg enega ali kvečjemu dveh otrok na meščanski šoli po več otrok v domači ljudski šoli. V nobeni teh šol pa ni prišlo do stavke. To nam najbolj' zgovorno dokaže, da so starši iz strahu obdržali glavne šolarje doma, da so pa njihove brate in sestre poslali v domačo ljudsko šolo,
ker so vedeli, da tam ne bo straž in pritiska in zapisovanja otrok.
Da v nobeni šoli nikoli niso vsi otroci vsak dan pri pouku, da posebno večji šolarji radi dela, drugi zopet radi obolelosti in podobnih družinskih razlogov manjkajo, to gorečnežev pri izračunavanju njihovih 98 ost. sploh ni motilo. V šolskem okolišu Šmihelu je razsajala takrat Škrlatica tako močno, da so morali šolo zapreti. Pa glej čudno igro slučaja, bolezen se je menda prijela samo ljudskih šolarjev in prav nobenega izmed tistih, ki hodijo v glavno šolo v Pliberku. Tam so vsi odsotni — štrajkalil?
7.	Učiteljstvo vsega sodnega okraja se je vsaj na zunaj korektno zadržalo. Edino na neki šoli prav blizu Pliberka si je gospod upravitelj izmislil sledeče: Vse otroke, ki so I. julija v šoli manjkali, je čedno napisal na listo. To listo je poslal staršem in jih podL učil takole: »Če ste obdržali otroka doma zaradi dela, morate računati s kaznijo. Če pa na listo zapišete, da vaš otrok štrajka, potem se vam kazni ni treba bati!” - Res jasen namig s kolom — a ostal je brezuspešen. Da je pa ta namig bil v danih razmerah res v prid tistim, ki so iz kakršnegakoli — vselej protizakonitega — razloga pridržali otroke doma, je tudi mogoče samo na Koroškem, kjer pač veljajo dvojna merila.
Podobno kot v Pliberku, so posamezniki skušali po vsem dvojezičnem ozemlju doseči vsaj delno šolsko stavko. Treznosti staršev je pripisati, da se ta akcija skoraj nikjer ni uresničila. Navedli smo v zadnjih številkah dosti imen in dogodkov; radovedni smo, če bodo uradni organi tudi tukaj na mestu in krivce primerno kaznovali. Ne moremo še verjeti, da smo na Koroškem že tako daleč, da imajo šovinisti proste roke za teroriziranje ne samo Slovencev, ampak tudi drugih, razsodnih dežela-nov.
Vsi ti dogodki okoli šolskega štrajka so nam novo potrdilo, da bi takozvana »pravica staršev” pomenila dejansko samo nekakšno oprostilno listino za vse današnje in včerajšnje sovražnike Slovencev, da bi ta »pravica” v praksi postala samo legalizirano sredstvo za zatiranje našega narodnega življa v rokah nepoboljšljivih elementov. Bila bi dejansko v naših krajih najlepše sredstvo za teroriziranje vseh, kateri si resnično želijo miru v deželi in dobrega sožitja z narodom sosedom.
Da se je postavil na čeloTem akcijam o-krajni podglavar in deželni poslanec dr. Mayrhofer, pa more tega učenega gospoda v očeh vsakega poštenjaka samo ponižati. Pomirjevalna in posredovalna gesta bi seveda zahtevala malo več junaštva, a bi moža v njegovem položaju bolj dičila. Sicer pa itak že žanje, kar je sejal. Če bi bil položaj res takšen, kot ga on vedno slika doma in na Dunaju, potem bi »zatirani in terorizirani” narod na dvojezičnem ozemlju vendar pri vsaki priliki volil njega, »prvoborca za popolno enakopravnost Nemcev, Slovencev in od njega iznajdenih in ustvarjenih Vindišarjev”. Ljudstvo pa je njegovih nakan in domišljij sito in ni slučaj, da OVeP v Avstriji sicer pri glasovih napreduje, prav v »njegovem okraju” pa od 'volitev do volitev nazaduje. Prav njegova osebna zasluga je, da je spravil mnogo, mnogo poštenih, krščanskih kmetov in drugih v tabor, ki njihovemu življu in njihovim nazorom nikakor ne odgovarja. Tudi ta bridka resnica je morala biti enkrat odkrito in javno povedana.
Če dr. Mayrhofer v teh dneh odkrito pregleda, kaj je zraslo iz semena sovraštva in šovinizma, katerega je sejal že dolga leta, bi ga moralo postati sram in strah pred duhovi, ki jih je priklical na dan. Njegova stvar bo, kako se jih bo iznebil.
Katolicizem v Avstriji
V Avstriji je kakih 90 odstotkov vsega prebivalstva katoliškega. Zdaj velja vedeti, če je to stanje zgolj posledica stare verske tradicije, ali pa so avstrijski katoličani, državljani industrijsko razvijajoče se dežele z močnim socialističnim izročilom, zavestno prilagodili zunanje oblike sodobne družbe in življenja veri. Z drugimi besedami, treba se je vprašati, ali je spričo demokracije, sindikalizma in povojnih družbenih odnošajev vpliv Cerkve večji, kakor je bil, ali pa se je zmanjšal. To vprašanje je temeljno važno pri prebivalstvu države, ki daje skoraj polovico svojih glasov socialistični stranki. Ob zadnjem katoliškem shodu na Dunaju je avstrijski zavod za raziskovanje javnega mnenja izvedel povpraševanje o sedanjem vplivu Cerkve. Odgovori na splošno kažejo, da se ta vpliv v Avstriji veča. 44 odst. povprašanih-je odgovorilo tako, 25 odst. sodi, da se cerkveni vpliv manjša, 12 odst. meni, da ne napreduje, a tudi ne nazaduje, 18 odst. pa ni izreklo nobene sodbe.
Zanimiva razlika v odgovorih se pokaže, če jih presojamo po posameznih stanovih. 50 odst. uradnikov, uslužbencev in zastopnikov svobodnih poklicev je prepričanih, da se- vpliv Cerkve veča. Pri kmetih znaša ta odstotek 45 odst. To je zanimivo, saj kaže, da se vpliv vere v življenju bolj opazi pri meščanstvu in pri razumnikih, kakor pa pri krpetih, ki so že po naravi bolj konservativni, in ima že od ^nekdaj Cerkev med kmeti velik vpliv. Prav to vzbuja sodbo, da je dejansko uveljavljanje katoliške miselnosti v današnji avstrijski družbi močnejše od golega izročila, zaradi katerega je vera bolj ali manj nekaj statičnega.
Na splošno je povprečno 44 odst. Avstrijcev mnenja, da cerkveni vpliv v današnjem življenju še vedno narašča, 25 odst. pa jih meni, da se manjša. K temu stanju nedvomno dosti' pomaga stališče cerkvenih oblasti in duhovščine, ki je posebno občutljiva za zahteve ljudstva ter skuša oblike življenja v sodobni tehnični družbi spravljati v sklad s krščanskim naukom.
FRAN ERJAVEC, Pariz:	1Jb
koroški Slovenci
III.	del.
Ti so bili posebno razširjeni v južni Nemčiji, kjer so tudi preplašeni knezi trepetali za svoje majave krone, zanesli so" pa odkrito revolucionarne ideje tudi v habsburške dežele. Najočitnejše so nastopali na Ogrskem. Tam jožefinski germanizatorični centralizem ni vzbudil le ogorčenega odpora plemstva, temveč je zanetil naravnost smešni nacionalistični šovinizem. V tem nacionalističnem taboru sta se pa že zgodaj pokazali dve smeri, reakcionarna plemiška in prosvetljenska meščanska. Iz-prva sta stali obe pod močnim francoskim kulturnim vplivom, toda francoska revolucija je pognala iz čisto sebičnih stanovskih razlogov večino plemstva že s svojimi prvimi koraki v reakcionarni tabor (navzlic temu so pa dovolili cesarju ob kronanju pri vsem svojem širokoustenju komaj 5000 rekrutov in 1000 konj), dočim je zapisalo maloštevilno prosvetljensko meščanstvo (med tem je bilo pa le malo tudi madžarskega rodu) na svoj prapor Rousseau-jevo »Družabno pogodbo in »pravice človeka” revolucionarne konstituante. Duša te skupine je bil pomadžarjeni in pokatoličeni Srb I. Martino-v i č. On je bil izprva frančiškan, nato profesor filozofije v Lvovu, a cesar Leopold ga je radi njegove obsežne izobrazbe imenoval celo za cesaiskega svetnika in ga nagradil / neko bogato opatijo. Bil je poslan z nekim diplomatskim poslanstvom tudi k francoskemu kralju L u do vik u XVI., vrnil se je pa ves navdušen za revolucijo in postal vprav strastni agitator zanjo. Cesarski
svetnik in celo veliki župan nekega komitata je postal tudi publicist H a j n o c z y , ki se je bil razvil v pravega občudovalca jakobincev v francoskem konventu. še bolj prežet z demokratičnimi in svobodomiselnimi idejami francoskih revolucionarjev, obenem pa tudi odločen zarotnik je postal častnik L a c z k o v i c z, a četrti je bil F. S z e n t m r j a y . Ti so si razdelili Ogrsko v štiri propagandna okrožja in njim se je pridružilo potem še precej drugih vročekrvnežev. Ustanovili so tajno zarotniško družbo in ognjevito širili jakobinska načela (izdali so' celo nekak »katekizem” v tem smislu). Toda že poleti 1. 1794 so bili izdani in dne 20. V. 1795 v Budimpešti obglavljeni. Teh je bilo okoli 50, nekateri so izvršili še pred aretacijo samomore, drugi manj obremenjeni so pa napolnili ječe.
Podobno zarotniško družbo so odkrili približno v istem času tudi na Dunaju. To je vodil mestni stotnik Hebenstreit. Njega je izdal njegov sluga, ki je skrit v omari prisluškoval nekemu sestanku zarotnikov. Glede na to tudi ni mogel spoznati ostalih udeležencev sestanka. Vršil se je velik veleizdajriiški proces proti celi skupini osumljencev (baronu R i e d 1 u , Prandstet-t e r j u i. dr.), a ker drugim niso mogli ničesar dokazati, je bil obešen samo Hebenstreit. Odkritje obeh zarot pa ni sprožilo le neusmiljenega preganjanja vseh »jakobincev” (tako so namreč začeli pri nas tedaj splošno nazivati vse prijatelje francoske revolucije) in vseh bolj ali manj tajnih družb, temveč tudi vseli sumljivih in končno celo sploh vseh vidnejših prosvetljencev po vsej državi. Koroški publicist P i pit z, ki je tudi popisal dunajski »jakobinski proces” v posebni brošuri, pravi, da je bilo tudi na Koroškem, Kranjskem in Štajerskem zaprtih polno ljudi, ki so bili obdolženi revolu-
cionarnih nazorov ter zvez z dunajskimi »jakobinci” in ki so imeli baje nalogo zanetiti revolucionarni plamen tudi po naših deželah.
Med prvimi so seveda prišle na vrsto f r a m a s o n -ske lože, ki so ostale od tedaj (1794) v Avstriji prepovedane prav do konca prve svetovne vojne. Toda večina lož je čutila sovražni jim veter že takoj z nastopom cesarja Franca II. in se je sama razšla še pred uradno prepovedjo. Pridno so po vseh deželah vohali tudi za vsemi drugimi tajnimi zarotniškimi družbami, pred katerimi so imeli cesar in njegovi svetovalci vprav peklenski strah. Posebno so se bali mogočne »k a r b o n a r i j e , ki je imela baje svojo skupino tudi na Dunaju in morda še v kakem drugem našem primorskem mestu, čeprav je bila vlada zlasti o tej italijanski zarotniški organizaciji po svojih ovaduhih podrobno poučena, je policijski režim vendarle slutil zarotnike in revolucionarje povsod in tudi po Koroškem so pred njo svarili z javnimi razglasi. Ta je bil nabit po slovenskih občinah celo v slovenščini. O kakih drugih, naravnost revolucionarnih tajnih organizacijah v avstrijskih deželah nimamo poročil, razen o skupinah poljskih rodoljubov v Galiciji, ki so stremeli za osvoboditvijo in zopetnim združenjem Poljske. Jasno je pa, da so obstojale po vseh večjih mestih družbe in skupine prosvetljencev, ki so bolj ali manj simpatizirale s svobodnjaškimi načeli francoske revolucije, a direktni »jakobinci” so bili le posamezniki. Toda za režim so bila nevarna že navadna telovadna, dijaška (»burševska”) i. dr. združenja ter celo taka, ki so izražala le kake verske težnje, ki niso bile strogo v skladu z jože-finskimi cerkvenimi nauki in jih je zato neusmiljeno zatiral.	(Dalje prihodnjič)
P * | * S * /\ * N * O * B * R * /\ * N * J * E
Fridolin Žolna:
VOJNA LEGENDA
(Nadaljevanje in konec)
(„Maj£ica ibožja, ako znaš Boga, veruj mi, siromak sem, tužna mi bosanska majka! Ali sem pošten človek, tako ti Boga! Pa sem i tebi vsak čas dajal čast in slavo. Drugi so uncuti, bogme, tebe psujejo, Majčica božja! Evo mene Lovra Joviča, jaz te ne psujem nikdar, razim ako bi bil pijan, hvala Bogu! Pa kako bom pijan jaz jadni človek, ko nimam ni za luk pare v žepu. Majčica božja, pomozi mi! Znaš, kaj ti pravim — oni biserni džerdan mi lahko daš z vrata. Lepa si, bogme, i brez džerdana, lepa kakor rdeče jabolko na zeleni grani. Ne misli, da te varam, nego je istina! In tako mi vere, nikomur ne bodem nič povedal. Zakaj ako bi povedal, vsi uncuti bi prišli in bi tudi hoteli. Pa te uncuti kolnejo in psujejo pijani in trezni. Jaz pa te ne bom niti pijan, ako Bog da.”
Take molitve še ni bila čula cerkev trsat-ska. In ni bilo tačas druge žive duše v cerkvi.
IV.
Še isti dan so ga imeli, prijeli so ga, ko je pri zlatarju na Corsu prodajal biserno ogr-Ije s čudodelne podobe na Trsatu.
Vojaška patrolja ga je gnala v zapore; bili so zelo ogorčeni in so ga suvali s puškinimi kopiti: „Budalo bosansko, da gre in na Corsu prodaja dragoceni džerdan!”
Še bolj je bil ogorčen vojaški sodnik, ko mu je moj Lovro Jovič razlagal stvar. „Znaš, gospodine poglaviti, lahko mi veruješ, da džerdana nisem ukral,” — in se je zaklel, naj pri tej priči oslepi in onemi, strela ga naj ubije in zemlja požre, če je laž njegova beseda. Nego mu je džerdan podarila milost Majke božje. Siromak je in se ji je poklonil pa se ga je usmilila. S svojima lastnima svetima rokama si je odpela in snela džerdan z belega vratu in mu ga dala; „Evo, brate! V dobrem zdravju da mi ga uživaš! Uncut oni, kateri bi ti ga zavidal!” In se je zaklel: na Veliki petek naj jč meso rodnega sina, alko ni vse tako res. In je to najhujša kletev, kar jih zmore ponosna Bosna.
Vojaški sodnik ni bil naše vere, njegovemu nosu ni dišal bosenski človek, ljutila ga je opravičba jadnega Lovra. Ali ni mogel drugače in 'je nenavadni dogodek sporočil generalu.
General pa je bil stara poštena grča, vojaki so mu bili kakor deca in poznal je in čislal vojake iz Bosne. Poslušal je sodnika pa je mežikal z desnim očesom — tako je imel navado — in je dejal:
„Mladi prijatelj, stvar ni tako preprosta, kakor mislite. Mož se zagovarja s čudežem. Čudeži spadajo v resor svete Cerkve. Treba, da slišimo, kaj poreče Prevzvišenost.” Ljubil pa ni Prevzvišenosti, ker je sumil, da
Prevzvišenost pošilja na Dunaj tajna poročila.
Sešla sta se in general je Prevzvišenemu razložil izredni dogodek. Prevzvišeni se je ljudomilo smejal in je mižal — zoprno mu je bilo gledati generalsko mežikanje z desnim očesom.
Pa ko je general končal, se je Prev/više-nost zamaknila v sklenjene prste svojih belih rok in je izjavila počasi in s preudarkom: Po naukih svete Cerkve da so se čudeži godili in ni ovire, da se še gode. Objektivno da tedaj ni nemogoče, kar pripoveduje mož. Vendar ni običajno in je zato komaj verjetno, da bi bila Mati božja na tak neposreden in tako rekoč v imovino Cerkve posegajoč način izkazala svojo milost. Materi božji da je na razpolago dovolj dru-
gih, korektnejših potov: dobitek v loteriji, nenadna dediščina ...
„Prevzvišenost,” ga je prekinil general, ,,pa če mož ne stavi v loterijo in če nima bogatih sorodnikov — kako naj zadene, kako naj deduje?”
„Pri Bogu ni nič nemogoče!” je dejala Prevzvišenost s povzdignjenim glasom.
V.
General je ukazal, da se džerdan vrne cerkvi in Lovro Jovič s prvim transportom 'pošlje na fronto: če mu bo tudi tam Majka božja enako mila, dobro zanj!
V dnevnem povelju pa je dal razglasiti moštvu: Pod najstrožjo kaznijo je moštvu prepovedano in naj se nikar ne predrzne, da bi prosilo Mater božjo trsatsko za katerokoli dragocenost, ki jih ima na sebi. Niti ne sme pod najstrožjo kaznijo moštvo sprejeti takega darila, pa da bi mu ga ponujala Mati božja trsatska i sama od sebe in brez prošnje.
Elin Pelin:
NEPOUČENA
Odmor. Zunaj tekajo otroci, ženo hrup in vpijejo. Ta živi in veseli otroški živžav sili skozi odprto okno v učiteljsko sobo hkrati z nežno in utrujeno svetlobo jesenskega sonca in jo dela živahno.
Mladi učitelji in učiteljice sede na raznih koncih sobe vsak pri svojem delu. U-pravitelj se sprehaja in kadi, poglobljen v globoke misli.
Nova učiteljica Pena Stojanova, ki je prišla pred kakimi desetimi dnevi, niti še ne ve, kaj bi počela. Zdaj sede za mizo, zdaj zopet vstane in odpre omarico, zdaj se zopet ustavi pred odprtim oknom in gleda vasico, ki se od tamkaj skoraj vsa vidi.
Po ulicah leno hodijo ljudje, postarani, neobriti, dobrodušni, zagorelih obrazov in z rokami v žepih in ubogi kakor sužnji, potem se pa izgubljajo nekam za podrte ograje umazanih dvorišč. Iz dimnikov se mirno kadi in beli dim se dviguje v tankih oblačkih proti nebu. Po dvoriščih hodijo ženske s prezgodaj ostarelimi obrazi.
Penko Stojanovo zanima vse. Pred podobo te tuje vasice stoji kakor pred nečim neznanim in si vse pozorno ogleduje.
„V kakšnem kraju delam prve korake v samostojno življenje,” si misli in se smehlja sama sebi. — Zadovoljno se smehlja, zato ker je sed'aj zares brez skrbi, ker se je postavila na lastne noge po tolikem trpljenju, po tolikem učenju, po tolikih težavah, ki so sedaj pri kraju.
Prvič je v službi. Ko je končala učiteljišče, se je odločno zavzela in, hvala Bogu, tudi dobila službo. V vasi sicer, toda nič ne de, tudi v vasi žive ljudje. Preprosti, in čeprav so preprosti, ljudje so.
Penka Stojanova se je zopet nasmehnila, nasmehnila se je, potem se je pa namrščila. Njen lepi, mladi obraz se je zvijačno namrdnil. Stegnila je roko, vzela z mize ročno torbico, jo odprla in začela šteti denar. Dve sto levov*, to je bilo vse, kar ji je ostalo. In Bog ve kdaj bo dobila plačo. Včeraj' je dala predsedniku šolskega odbora, svojemu zagovorniku, dve sto levov, da jih zapije s svojimi tovariši. Toliko je hotel človek, ona pa je obljubila. Samo teh dve sto levov ji je še ostalo. Varčevala bo, pa bo že videla, doklej ji bo zadostovalo.
Njen lepi obraz se je znova zvijačno namrdnil in se namrščil.
Tisti trenutek je nekdo potrkal na vrata. Vstopil je otrok, zasopel in poten, ki ga ni poznala.
»Pismo za upravitelja.”
Upravitelj, ki je pisal za mizo, je vstal in vzel pismo.
„Od kod je?”
„Od upravitelja iz Coperkova.”
Upravitelj je urno razrezal kuverto, odprl, prebral in poskočil.
»Gospoda, nadzornik prihaja,” se je ozrl po učiteljih.
Učitelji so se nagloma zbrali okrog listka, ki ga je upravitelj držal v rokah.
„V čeperkovu je bil in se odpravil k nam. Bodite pripravljeni, vsak trenutek nas lahko preseneti.”
;,Slutil sem,” je dejal eden izmed starejših učiteljev. »Pred tremi, štirimi dnevi sem prejel zadnjo številko njegovega mladinske-
*) Denar v Bolgariji. Tam se namreč godi ta zgodlia.
ga lista. Iz tega sem sklepal, da bo šel pregledovat šole.”
»V resnici gre pobirat naročnino,” je spregovorila ena izmed učiteljic. »Moj Bog, stežka se mi je posrečilo dva otroka naročiti na list. Kdaj bom dobila denar, pa sama ne vem.”
»Kaj pa vi, gospodična Stojanova, ste nabrala kaj naročnikov?”
»Na kaj?” vpraša Penka Stojanova.
»Na mladinski list ,živ-žav’, ki ga urejuje in izdaja šolski nadzornik.”
»Nisem ... saj nisem vedela!” je mirno odgovorila Penka.
»Prav bi bilo, če bi pridobili kakega naročnika. Veste, ljudje gledajo na to. Nadzornik se prav posebno zanima. Na piko vas lahko vzame. Pa se boste morali opravičevati.”
»Saj sem takorekoč včeraj prišla sem. No vega lista še nisem imela v rokah ...”
Zunaj se je oglasil šolski zvonec in naznanil začetek pouka. — četrta ura. Upravitelj je stopil na hodnik in začel vpiti na otroke, naj bodo tiho. Vpitje je kmalu prenehalo, učitelji so odšli vsak v svoj razred in začeli s poukom.
Penka Stojanova je bila raztresena. Razmišljala je o nadzorniku in njegovem listu. Razlagala je novo bet ilo iz bolgarščine. Pa ni šlo. Stopila je izza katedra, se začela sprehajati med klopmi, potem je obstala pred tablo in vzela v roke kredo.
Takrat so se vrata široko odprla in upravitelj je pripeljal v sobo majhnega, zavaljenega gospoda z okroglim, rdečim obrazom in z malce na stran potisnjenim ovratnikom in ovratnico.
Upravitelj je odšel.
Penka Stojanova je vsa zbegana, zardela in preplašena rekla otrokom, naj sedejo, ponudila nadzorniku stol in poučevala naprej. Rada bi bila mirna, pa ni mogla najti moči v sebi. Čutila je, da se ji vse izmika in da ne more obvladati tvarine, o kateri govori in da ne more vzbuditi zanimanja niti pri otrocih, ki so se jim zaradi prisotnosti tujega človeka stiskala srca.
Od' časa do časa se je učiteljica obrnila proti nadzorniku in takrat je opazila na njegovem obrazu nekaj posmehljivega.
Vstal je, se ji približal in ji šepetaje dejal:
»Gospodična, vi ste zmedeni ali pa se niste dobro pripravili. Ko ste pisali...”
Učiteljica se je še bolj zmedla. Nič ni slišala, v ušesih ji je brnelo. Zadnje besede pa je razumela popolnoma narobe. Zdelo se ji je, da ji je nadzornik dejal nekaj o naročnini na list. Kakor stroj je hitro odgovorila:
»Sem, sem... nekaj sem jih dobila...”
»Kaj?” je spregovoril nadzornik nekam začudeno.
»Nekaj naročnikov sem nabrala,” je šepetaje in vsa zasopla spregovorila učiteljica.
(Konec na 6. strani)
JULES VERNE:
Potovanje na
Teksas je bil sedaj prikrajšan za veliko trgovsko središče, za železnice in za pomembno naraščanje prebivalstva. Vse te prednosti so prešle na ničvredni floridski polotok, to pregrado, ki je menda po naključju padla med valove zaliva in Atlantskega oceana. In tako je bil odslej tudi Bar-bicane deležen mržnje Teksačanov. Tako so ga zasovražili, kakor generala Santa An-no. Kljub divjemu zaletu v trgovino, pa novi prebivalci Tampe niso pozabili na zanimiva dela »Topniškega kluba”. Nasprotno, navduševali so se za najmanjše podrobnosti podjetja in za vsak udarec rovače. Iz mesta v Stone’s Hill in nazaj so .neprestano rojile cele procesije romarjev.
Že je kazalo, da se bo na dan poskusa zbralo na milijone gledalcev, kajti prihajali so z vseh vetrov in se zgrinjali na ozkem polotoku. Evropa se je izseljevala v Ameriko.
Priznati pa je treba, da si številni izletniki doslej niso bogve kako napasli radovednosti. Mnogi so se veselili, d'a bodo videli ulivanje, zadovoljiti pa so se morali z oblaki dima. Za lačne oči je to malo, ampak Barbicane ni pustil nikogar blizu. Pošteno so kleli, zabavljali in godrnjali; predsednika so grajali in mu očitali samodrštvo, češ da ravna pravi Amerikanec drugače.
Okrog ograde Stone’s Hilla je včasih že nevarno završalo. Toda, kakor vemo, je Barbicane neomajno vztrajal pri svojem sklepu.
Odkar pa je bil top Columbiad izdelan, ni bilo več mogoče zapirati vrat; nevljudno in celo neumno bi bilo dražiti občinstvo. Zato je Barbicane odprl vrata na stežaj, toda njegov praktični duh je znal iz radovednosti množic kovati lepe denarce.
Že ogled ogromnega topa Columbiada je bil nekaj posebnega; vožnja na dno cevi pa je bila za Amerikance višek zemeljske sreče. Zato ni bilo radovedneža, ki si ne bi privoščil izleta v notranjost tega kovinskega prepada. Posebno dvigalo s parnim pogonom je streglo radovednosti občinstva. Ljudje so kar besneli; ženske, otroci in starčki, vsi so hoteli spoznati do dna vse skrivnosti ogromnega topa. Vstopnina je znašala 5 dolarjev za osebo; kljub tej visoki ceni se je v dveh mesecih pred poskusom nabralo v blagajni »Topniškega kluba” 500.()0() dolarjev. Ni mi treba poudarjati, da so se člani kluba najprej pogreznili na dno topa. To prednost je slavno društvo zaslužilo. Slovesnost so priredili 25. septembra. Svečano okrašeno dvigalo je spustilo v globino deset zaslužnih članov slavnega kluba; med njimi so bili: oredsednik Barbicane, J. T. Maston, major Elphiston, general Morgan, polkovnik Blomsberry in inženir Murchison. Na dnu dolge cevi je bilo še tako vroče, da so se kar dušili in vendar — so se tajali od veselja in blažene sr.eče. Na kamnito kocko, topov temelj, so pogr-
nili za deset ljudi in električni žaromet jo je zalil z bleščečo svetlobo. Na mizo so pristajala kakor z neba zapovrstjo številna izbrana jedila, ki so jih izdatno zalivali z najboljšim francoskim vinom, vrednim sijajne pojedine 900 čevljev pod zemljo.
Gostija je postajala zelo živahna in celo hrupna; izmenjavali so številne zdravice, pili so na zdravje zemeljske oble in njenega satelita, na zdravje »Topniškega kluba”, Zedinjenih držav, lune, Eebe, Diane, Se-lene, kraljice noči in na zdravje miroljubne krogle — kurirke v vsemirje. Živio klici so doneli po akustični cevi na vrh, kjer so jih zračni valovi spremenili v pravo bobnenje in grmenje. Okrog Stone’s Hilla zbrana množica pa se je s srcem in grlom pridružila kričanju desetih svatov na dnu orjaškega topa Columbiada.
J. T. Maston se ni imel več v oblasti in ni vedel, kaj bi počel. Težko bi bilo ugotoviti, če je bolj kričal ali bolj mahal z rokami in več pil ali več jedel. Vsekakor pa ne bi dal svojega prostora za celo kraljestvo — ne, tudi če bi top takoj nabasali in sprožili in bi ga razneslo v koščkih v vse-mirje.
Sedem najstvo poglavje BRZOJAVKA
Velika dela »Topniškega kluba” so bila tako rekoč že pri kraju in vendar sta: morala miniti še dva meseca, preden naj bi krogla odletela na luno. Dva meseca, ki sta se zdela nestrpnemu človeštvu po celem svetu dolga kakor več let! Dotlej so časo-
pisi objavljali najmanjše podrobnosti priprav in bralci so poročila pohlepno požirali; zdaj pa se je bilo treba bati, da bodo obroki senzacionalne paše občutno zmanjšani in vsakogar je plašila misel, da bo prikrajšan za svoj delež vsakdanjega razburjenja.
Pa se je zgodilo drugače. Popolnoma nepričakovan dogodek — sila nenavaden, neverjeten in malodane čudežen je znova raz-palii duhove, hrepeneče za silnimi doživetji in pahnil ves svet v vrtinec skrajne napetosti.
Dne 30. septembra ob 3.47 uri zvečer je prispela na naslov predsednika Barbicana brzojavka, oddana po prekomorskem kablu Irska — Tene Neuve — ameriška obala.
Predsednik Barbicane je odprl ovojnico, prebral brzojavko in čeprav se je imel vedno v oblasti, so se mu pri tistih dvajsetih besedah oči zameglile in ustnice pobledele.
Takole se je glasila brzojavka, ki je spravljena zdaj v arhivih »Topniškega kluba”:
Francija, Pariz
30. septembra ob 4.00 zjutraj Barbicane, Tampa, Florida Združene države
»Nadomestite okroglo granato s pod'ol-gastim, stožčastim izstrelkom. Notri bom potoval jaz. Pridem s parnikom »Atlanta”.
Michel Ardan.” (Dalje prihodnjič)
BISTRICA NA ZILJI
Tudi pri nas je nekatere starše prevzel strah, da bi otroci utegnili znati preveč, če bi razen nemškega jezika tudi v šoli svoje domače slovensko narečje izpilili in ugla-dili v pismeni slovenski jezik. Zato smo v zadnjem šolskem tednu stavkali; a ne, polnoštevilno. V mnogih starših je še živel zdravi čut, ki pove, da je to nesmiselno in za njihove otroke škodljivo početje. Bilo pa bi prišlo še več otrok v šolo, če jih nekateri gorečniki za slabo stvar ne bi zavračali na poti v šolo. To službo je prevzel na Bistrici carinik Scharf, človek, ki stalno ščuva proti Slovencem in ima svoje sestanke v ta namen na cesti, v gostilni in s posebno marljivostjo v okolišu šole ali v šolski konferenčni sobi. Je menda pripadnik Avstrijske ljudske stranke, nadučiteljska dvojica pa je po milosti socialistične stranke to, kar je. Pa med obema strankama je sijajna harmonija, če gre za gonjo proti Slovencem ali proti odločnemu nastopu na verskem polju in po katoliških načelih. Svet ni slep in ne gluh za to, kaj stikanje glav med temi pajdaši pomeni. Na njih sadovih jih boste spoznali. Stavko in sovraštvo zanesimo še med otroke! — Če je to vzgojno
pravilno, potem je otroku na prosto dano, če se hoče učiti računstva, pisanja, branja, prirodopisja itd., potem bo otrok odločal, česa se noče učiti in iz katerega predmeta se mu ne sme dati red v spričevalo. Potem bo otrok, ki se vso leto ni hotel učiti, pod pritiskom nasilnih staršev prisilil učitelje, da mu morajo dati dober red. Potem bo tudi otrok, kakor njegovi vzgojitelji, bral iz satansko navdahnjenih strankarskih časopisov in ne iz svetega pisma, kaj naj dela.
Le po tej poti naprej naprej! Vzgojitelji, do kam hočete po tej zmotni poti svoje otroke pripeljati? štrajkali ste proti svojemu rodnemu jeziku. Strajk proti svetosti nedelje tudi ni več neznan. Štrajk proti zveličanju svoje lastne duše in duš vaših otrok pa je pogosto sad vseh prejšnjih!
Otona mala na (Jždinfak
Pred 50 leti je na Želinjah, tihi planinski vasici, sredi šumečih, zelenih gozdov, bila nova maša. Prvič je takrat pristopil k oltarju sedaj že pokojni častiti gospod Leopold Kassl. Pred 25 leti je daroval tu svojo prvo nekrvavo žrtev č. g. Poš. Minulo nedeljo pa je pristopil znova k oltarju potomec Kasslovc družine, č. g. Leopold Kassl, ki ga je rine 6. julija 1958 posvetil za mašnika prevzv. dr. Kostner, škof krški, v celovški stolnici.
Sprejem z mlaji
Na predvečer so Želinje slovesno sprejele svojega novomašnika. V imenu fare ga je pozdravil domači dušni pastir č. g. Stefan iz šmarjete, ob navzočnosti krščanskih faranov. Visoki mlaji so se dvigali v nebo kot znaki žive vere tistih, ki čutijo, d'a je novo-mašnik velika čast in milost božja za družino, v kateri se je rodil, pa tudi za faro, v kateri je zrastel.
Toda ko se je naredil nov dan, Gospodov dan, so mlaji ležali požagani, cvetje raztreseno in napisi večjidel pbtrgani. Satan, gospodar teme, je bil ponoči na delu, njegovi služabniki so pod plaščem noči šli podirati mlaje in trgati napise; bali so se sonca in ljudi, kajti zavedali so se sramote, ki jo de-lajo.
Zlikovci so mogli sicer podreti mlaje, ne pa pravega krščanstva v srcih. Ob slovesu od doma je spregovoril novomašniku č. g. dr. Pavle Zablatnik, ki ga je spoznal še kot malega šolarčka. Že takrat ga je odlikovala prisrčna pobožnost ter velika ljubezen do božjega oltarja, kateremu je rad služil kot ministrant. Bili so časi, ko sta kriz Kristusov in slovenska beseda bili pregnani iz šol in preganjani. Nato je novomašnikov oče podelil svoj blagoslov, tudi v imenu matere, ki jo je Bog pred tremi leti poklical k sebi.
Dve prisrčni deklamaciji sta novomašniku izrekla dva izmed najmlajših želinjskih faranov; vmes pa je godba iz Kamna pod vodstvom č. g. dr. Cigana zaigrala nekaj slavnostnih pesmi, pevski zbor z Obirskega pa je pod vodstvom č. g. Holmarja še piav posebej povzdignil slovesnost.
Nato se je razvrstila dolga procesija in se po zložni poti preko livad napotila proti bližnji cerkvi. Brezove veje ob poti so bile sicer izruvane in podrte, toda zato se je v molitvi rožnega venca dvigala k nebu prava krščanska ljubezen.
Novomašnikova piva daritev pod stoletno lipo
Pri cerkvi je bil pod košato,, stoletno lipo bil pripravljen oltar pred milim nebom. Tudi tukaj je sledilo nekaj ljubkih deklamacij, nato jra je spregovoril slavnostni pridigar č. g. župnik Hohnar..
Po odhodu č. g. dr. Zablatnika je bil prišel č. g. Hohnar v Želinje za dušnega pastirja. Med drugimi šolarji je že našel pridnega ministranta in nadarjenega učenca iz Kaslove hiše. Takrat je bil verouk izgnan iz šole in so ga g. župnik poučevali v cerkvi — seveda za tiste, ki so hoteli priti. Med temi je bil redno tudi današnji novo-mašnik. Pa ni bil sam, za vsako roko je vodil še enega bratca. Prava prispodoba križa, je vzkliknil govornik. Ko je šolar dora-ščal, je v njem dozorevala misel na duhov-ski stan. Odšel je na gimnazijo na Plešivec in tam dobro napredoval. Ko je č. g. Hol-mar materi razodel željo mladega študenta, da postane duhovnik se je zgrozila, če kateri poklic ni imel nobene ugodne bodočnosti, je bil to duhovski. Mati, čeprav
sama globoko pobožna in Bogu vdana, je v svoji ljubezni predočila otroku, kaj ga čaka. Ne da bi ga hotela siliti vstran od oltarja, ampak samo da bo vedel, kakšen križ s to odločitvijo prevzema nase. Ostal je trden in gotovo je bila mati te njegove odločitve v srcu najbolj vesela. Težko je čakala na sinovo posvetitev, toda Bog je hotel, da jo je dočakala v nebesih.
Duhovnikovo poslanstvo
Nato je pridigar govoril o duhovniškem poklicu, ki ni tak kot drugi. Namen posvetnega poklica je v tem, da tistemu, ki si ga izbere, nudi življenjsko eksistenco, včasih bogastvo, morda tudi slavo in čast. Duhovski poklic pa je služba Kristusu, služba njegovi družini na zemlji. Duhovnikova dolžnost je, da ljudstvo vodi po pravi poti v večnost. Ni tudi to poklic, ki si ga lahko izbereš, ampak je treba, d'a te Stvarnik izbere za službo, da se odpoveš svetu in se ves posvetiš njemu. Zato je nova maša tako velik praznik. Je dokaz, da ima Bog, Stvarnik vesoljstva tudi v času atomskih bomb in nesluitenih življenjskih ugodnosti, še moč, da pokliče k sebi mladega človeka, ki se odpove vsem ugodnostim življenja ter si izbere križ.
V nemškem nagovoru je nato č. g. Hol-mar naznačil bistvo krščanstva, čigar prva in največja zapoved je ljubezen. Nove maše, posebno tam, kjer so redke, so slovesna priložnost za obnovitev farne skupnosti v medsebojhi bratski ljubezni. Ta praznik so hoteli nekateri omadeževati s tem, da so porušili mlaje in potrgali napise. To so dejanja sovraštva, sovraštva med1 brati v isti fari, sovraštva med dvema narodoma v isti deželi. Ljudje, ki so to storili, zatorej niso kristjani, kajti njihovo sovraštvo ni vredno kristjana. Vem, da jih danes ni tukaj, je dejal pridigar, a kljub temu je treba to dejanje obsoditi. Je svetoskrunstvo Gospodovega dne in Gospodove daritve!
Med1 sv. mašo so ubrano prepevali obir-ški pevci, č. g. Cigan pa je vodil 'ljudske petje ob zvokih godbe. Ves širni travnik ob idilični cerkvici v Želinjah se je zlil v en6 samo mogočno pesem ljubezni. Sramo-
Spored n&ae male a CJlobamiei
V	soboto dne 19. j ulij d, ob 7. uri zvečer bo sprejem novomašnika.
V	nedeljo ob 7.30 uri zjutraj slovo od doma.
Ob 9. uri nova sveta maša pri Sv. Hemi.
Ob 7. uri zvečer zaključna pobožnost.
V	primeru slabega vremena bo ob 9. uri zjutraj slovo od doma, nato pa
nova sveta maša v farni cerkvi v Globasnici.
tiki nove maše in rušilci mlajev so bili tem bolj, osramočeni.
Po novi maši je č. g. novomašnik v cerkvi delil novomašniški blagoslov.
Asistirali so novomašniku' pri prvem sv. opravilu župnik iz šmarjete č. g. Štefan, č. g. dr. Zablatnik iz Celovca, č. g. Cergoj 'iz St. Lipša ter letošnji novomašnik č. g. Adamič iz Zagorij.
Popoldne pa so se primicijski svatje zbrali v veliki dvorani Narodne šole v Št. Rupertu pri Velikovcu, čč. sestre so jim lepo postregle, gojenke gospodinjske šole so za ta dan prihitele s svojih domov in pripravile gostom lepo in prisrčno akademijo s petjem in rajanjem. Med kosilom so se pa vrstile deklamacije šolarjev iz Obirskega, kamenska godba je podjetno igrala in obir-ški pevci so peli, da jih je bilo veselje poslušati.
Bilo je to pravo narodno slavje, bil je praznik bratov, ki jih povezuje prava in živa krščanska ljubezen.
Novomašniku pa želimo na njegovi živ-Ijenski poti obilo božjega blagoslova in moči, da kljub zaprekam, trnju in težavam doseže končno zmagoslavje, katerega je svojim služabnikom zagotovil On, ki je prav na križu dosegel svojo največjo zmago.
GORJE PRI ZILJI
Kdo je v to lepo pokrajino zanesel ta satanov duh sovraštva, ki jo ima danes v kleščah? Znano nam je, da so v predhitlerjevski dobi bili tu tajni ilegalni slrodi hitlerjan-cev. Ta duh se je tako močno ukoreninil, da človeka, ki vidi globlje, prešinja strah kakor pred hudobcem samim. Zvesto negu-jejoho Hitlerjevo dediščino pripadniki Avstrijske Ijudške stranke, da celč njeni tukajšnji voditelji. Šola in ti voditelji pa so zelo tesno povezani; saj so njihovi ilegalni sestanki tudi to dvoje povezavah. Ni čuda, da je v zadnjem šolskem tednu šolska stavka zorela iz 90-odst. v stoodstotno. Saj so otroci že iz šolskega izleta prišli z novico, da bo sedaj šolska stavka. Pri križu v Drev-Ijah so menda 82-letni Haupmanov oče otroke zavračali, ki so hoteli v šolo. Potem so pa tudi tisti, ki niso soglašali, iz strahu, kaj se jim utegne zgoditi, pridržali svoje otroke doma.
Prepričani smo, da otroci še niso tako zelo pokvarjeni, da bi si to mogli sami izmisliti. Otrok je le nad tem vesel, da se začnejo počitnice osem dni prej. A nekatere matere prav bolj stegnjeno hodijo v opičji zavesti, kaj so in kaj so dosegle.
Za dne 5. julija pa je bila sklicana v občinsko dvorano v Draščah „Elternbespre-chung”.
Besedilo vabila je bilo naslednje:
Einladung
zu der am Samstag, den 5. Juli 1958, um 20 Uhr, im Gemeindesaal inDraschitz stattfindenden
Elternbesprechnung.
G r u n d : Aussprache tiber eine Resolu-tion, um dem Protest gegen den Spracli-zwang Nachdruck zu verleihen. Es werden beide Elternteile hbflichst ersucht, piinkt-lich und sicher zu erscheinen.
Vabila te vsebine so dobile vse zanesljive in morebiti še za stavko pridobljive družine. Žalibog so te zadnje izostale razen malih izjem, katere je bilo strah pri tem zborovanju, kakor da bi bile zašle v peklenske klešče. Značilno za to zborovanje je bilo, da so tisti, ki so vabila raznašali, posebno pritrjevali, da pride nekdo iz Celovca, ki bo vso zadevo razjasnil. Značilno pa je tudi dejstvo, da na vabilih ni bilo nobenega podpisa, kdo vabi.
Župan ni hotel izročiti ključa k občinski dvorani, pa je orožnik z Vrat posredoval.
Vodil je to zarotniško sejo ta, ki ni dal podpisa pod vabilo: g. Ernst Schwenner, pd. Komat v Gorjah. Ta je bil namreč pred dobrim letom odlikovan z naslovom zbornični svetnik Kmetijske zbornice. Tako imenovanje ima navadno za posledico, da malega človeka silno napihne in se čuti po-
VABILO ABSOLVENTKAM GOSPODINJSKIH ŠOL IN VSEM DRUGIM
DEKLETOM
Zveza absolventk gospodinjskih šol bo priredila zadnjo nedeljo v avgustu (31.
8.) skupno romanje na sv. Višarje.
Dekleta oskrbite si potne liste ali kak drug dokument. Prijavite se čim-prej v gospod, šoli v Št. Rupertu ah Št. Jakobu, da bo moč pravočasno urediti vse potrebno glede avtobusa in prenočišča.
Pohitite s prijavami!
Odbor zveze absolventk.
VABILO
Farna mladina iz št. Lipša priredi v ne- . deljo, dne 20. 7. 1958 ob pol 4. uri pop. in 8. uri zvečer pri Škorjancu v Boji vesi igro ,jNEVESTA IZ AMERIKE” in „ZENIN
MIHA”.
Iskreno vabljeni od blizu in daleč!
klicanega k udejstvovanju, ki pade v oči. (Sicer je tudi po postavi orjak.)
Iz Celovca ali iz Beljaka ni bilo govornika. Zato je vse opravil kar pd. Komat. V začetku je rekel udeležencem, da kdor se zborovanja noče udeležiti, lahko zapusti dvorano; toda povedati mora vzrok, zakaj dvorano zapušča.
Med sejo se je’razvnel pravi peklenski bes nad neko družino v Zahomcu. Pripomniti pa je treba, če računamo,, da so zborovali kristjani, da je tista družina v Zahomcu glede krščanstva in krščanskega udejstvovanja vsem, ki so se tam zbrali, daleč naprej.
V privatnem razgovoru je član te družine dobil zagotovilo: Euch werden wir noch ganz und gar ausrotten. Pa je ta odgovoril: Res, vaš oče je v Hitlerjevem času že letal z revolverjem po Zahomcu; ni čuda, da bi vi radi dovršili, kar on še ni mogel. I oliko v pripombo, kakšno sovraštvo ta zborovanj-ska hitlerjanska klika vzgaja.
Na zborovanju je bilo sklenjeno, da se slovenščina v gorjanski šoli odpravi. Pd. Pernat, kmetijski voditelj, se je stegnil v vsej svoji velikosti in rekel: Mi hočemo samo neško šolol Kdor hoče svoje otroke še slovensko učiti, za tiste naj na Bistrici napravijo en tak razred in bodo tja hodili v šolo. Žandar g. Schaubach bi bil pripravljen pristati na to, da bi bila slovenščina od tretjega razreda naprej.
Kaj so udeleženci podpisali in ali se je resolucija prebrala ah ne, piscu še ni znano. Znano mu je pa, da je pd. Komat zagrozil pred podpisovanjem: Kdor ne bo podpisal, k tistemu pridejo na dom, da bo pred dvema pričama podpisal.
Udeležencem, kr so podpisali, da ne bi bili izjema, je bilo kakor bi na tem peklenskem zborovanju svojo dušo prodali samemu vragu.
Uprizorili so to sovražno akcijo — voditelji Avstrijske ljudske stranke in zdi se, da se hoče poslavljajoča se nadučiteljska dvojica s to lepo gesto ovekovečiti v Gorjah.
GLOBASNICA
(Biieroniaiuitt DlLo jnii Kmtlrr — 90-letnik V nedeljo, dne 20. VIL, ko bomo Pod-junčani pohiteli k Sv. Hemi na primicijo novomašnika č. g. Simona Wutteja, bo med nami — če Bog da — tudi biseromašmk č. g. Alojzij Hutter, ki je daroval 1. 1892, torej pred' 66 leti istotam svojo prvo daritev. Le najstarejši Globašani se še spominjajo na to redko slovesnost. 85-letni Podev na primer ve povedati, da je na primiciji njegovega bratranca Lojzeja bilo lepo vreme in vroče, da je slikal pozdravni napis na sprejemna vrata in da ga je nato Gradišnik povabil na mošt, ki je bil pa tako kisel, da jo je že po prvem požirku popihal.
Biseromašnik Alojzij Hutter se je letos maja meseca preselil iz Grebinja v svojo rojstno faro na očetov dom v Globasnici, kjer je 23. junija obhajal svoj devetdeseti rojstni dan. Bralci „Našega tednika” ga poznajo po njegovih spominih iz mladostnih in dijaških let, ki jih je svoj čas priobčeval v našem listu.
Po končanih študijah, ki jih je pričel v Št. Pavlu in nadaljeval na gimnaziji ter bogoslovnem semenišču v Celovcu, ga je škof Kahn posvetil 1892 v duhovnika. Svojo prvo duhovniško službo je vršil kot kaplan v Hodišah. Iz Hodiš je bil poklican na Sv. Višarje, od tam pa v Prevalje. Njegove nadaljnje postaje so bile: Ettendorf, Pliberk, Guštanj, Vobre, Koprivna pri Črni, Gospa Sveta, Timenke in Št. Lipš pri Ženeku, kjer je stopil radi rahlega zdravja v začasni pokoj. Naš biseromašnik je bil ve-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Vu mm mi- IčocteUem
..................................................................................
ga ji je Bog naložil v zadnjih petih letih,
(Nadaljevanje s 5. strani) lik prijatelj narave, posebno gore in gorjanci so mu prirasti! k srcu. Kot vpokojeni župnik je deloval od leta 1910 do leta 1913 v Kortah, nato pa enajst let v rojstnem kraju nepozabnega dr. Valentina Rožiča, pri Sveti Trojici na Gorenjskem. Šele leta 1924 se je vrnil zopet na Koroško, kjer je pet let vodil faro Kazaze, nato Suho in nazadnje Krčanje, kjer je stopil drugič v pokoj. Na vseh teh svojih duhovniških postajah je bil naš jubilant neumoren in vnet delavec v vinogradu Gospodovem.
V Timenicah, kamor je prišel pred 56 leti za provizorja, je bilo še vse slovensko; edino neki učitelj je hotel že takrat odpraviti slovenski veronauk v šoli. Tudi pri Gospe Sveti je pridigal naš jubilant še vsako nedeljo v slovenskem jeziku.
K pvojemu 90-temu rojstnemu dnevu je sprejel naš jubilant, ki je še zdrav in čil, številna voščila, med drugim tudi od pisatelja Meška. Sorodniki so mu zapeli podoknico, med njimi sta mu voščila mali Rudi Sekol in Emica Gregorič v verzih, ki jih je zložila gospa Matilda Košutnikova; zadnje kitice se glasijo takole:
Petdeset let kmalu minilo je, zlatomaSnik postali ste; počastili ste v Trnu Marijo na$o pri Njej zapeli ste veselo zlato mašo.
Ker če polni bili ste kreposti,
Bogu to bilo ni zadosti, dal Vam je novih milosti in še obsul Vas z biseri.
Kakor Vam Bog bil je doslej, naj Vam bo dober še vnaprej!
Ohrani naj Vas še mnoga leta, po smrti pa naj Vam da nebesa sveta!
Eno prosimo še Vas, da k Bogu molite za nas, da enkrat skupaj bili bi veseli, v nebesih Bogu hvalo peli!
LOVANKE
(Poroka)
Naglo, naglo čas beži — to resnico občuti marsikdo že v svoji mladosti. Tako je bilo pri Mariji Germadnik: naglo se je odločila za skupno življenjsko pot. Na praznik svetih apostolov Petra in Pavla sta si obljubila pred1 Bogom zvestobo Friderik Krainz in pd. Metodova Micka, ki je večkrat nastopila pri Farni mladini in pela pri cerkvenem zboru. Obilo sreče in zadovoljstva!
ŽIHPOLJE
(Pogreb skrbne in verne gospodinje)
Dne 25. junija smo pokopali na golšov-skem pokopališču Katarino Bricelj, gospodinjo v žihpoljskem župnišču. Pogreba se je udeležila skoro vsa duhovščina dekanije. Dvanajst duhovnikov je poleg g. dekana Koširja, ki je vodil pogreb, spremljalo Ka-trico na zadnji poti.
Rajna Katarina je bila nadvse skrbna gospodinja in izredno pobožna žena. Koliko duhovnikom, ki so prihajali na dekanijske konference in na obisk, je rada postregla! Predvsem pa je bila verna žena. Vsakdanja sv. maša in sv. obhajilo sta ji dajala moč, da je mogla prenašati veliko trpljenje, ki
Sporočilo
Zaradi razdiranja naših žičnic imamo na razpolago večjo količino še dobro uporabnih žičnih vrvi (Seile) v debelini od 14 do 28 mm, ki so naprodaj po ugodnih cenah. Te jeklene žične vrvi so zelo uporabne tudi v kmetijskem gospodarstvu za vzpenjače za prevoz materiala.
Fratelli Romanelli
Holzindustrie, Ettendorf i. Lav., Tel. Lavamund 300
ko jo je mučila zavratna, neozdravljiva bolezen. Samo tega se je vedno bala, da bi ne mogla več hiti kje blizu cerkve in bi tako ne imela 'več priložnosti za vsakdanjo sv. obhajilo. Bog je njene želje uslišal. Samo tri tedne je bila pred smrtjo za stalno navezana na posteljo in to v župnišču, tako da je evharistični Kristus prihajal vsak dan k njej in ji delil milost potrpljenja v hudih bolečinah in jo s svojo milostjo, ki jo On daje v tej nebeški hrani, storil vredno večnega življenja.
Kako lepo so se na njej uresničile besede sv. pisma: ..Dragocena je pred Gospodom smrt njegovih pravičnih.” Naj počiva v miru.
Repi je pri Šmihelu
Pekovo družino je zadela zopet huda nesreča. Točno 9 mesecev po prezgodnji smrti matere, ki je zapustila toliko otrok, je tragično umrla hčerka Rezi Tomitz, ko jo je v soboto, 12. t. m. ubila strela. Umrla je v cvetoči pomladi vesele mladosti, v 18. letu življenja.
Rezi se je izučila pri Krautu v Pliberku, sedaj pa je hotela v službo v Vorarlberg, kjer je že njena sestra. Tako težko je šla od ljubljenega doma kot da bi slutila ne-
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 20. 7.: 7.30 Duhovni nagovor. 7.35 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 21. 7.: 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Za vsakega nekaj. — 18.40 Za ženo in družino. - TOREK, 22. 7.: 14.00 Poročila, objave.
—	Domači zbori pojejo. — SREDA, 23. 7.: 14.00 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 24. 7.: 14.00 Poročila, objave. —' Za razvedrilo igrajo mali ansambli. — PETEK, 25. 7.: 14.00 Poročila, objave. — Slovenske narodne in umetne pesmi.
—	SOBOTA, 26. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Poljedelski stroji, motorne kosilnice, stroji za setev, stroji za trošenje umetnih gnojil, grablje, obračale! za seno, Heuma-Sonnenrad-Uni-versalmaschine, traktorji z vsemi nadomestnimi deli. Vse to vam dobavlja tvrdka
JOHAN LONŠEK
Št. Upi. Tihoja. p. Dobrla ves
STROKOVNA TRGOVINA
za DEŽNA OBLAČILA Ballon-Popeline, loden-plašči za moške, dame in otroke v največji izbiri! Gumijasta oblačila. Vsakovrstna popravila izvršimo takoj.
VAL. TARMANN
KLAGENFURT, Volkermarkter Str. 16
HoitU
Vam nud'
letndtUuM Hadtma^e
PRI NAKUPU PREPROG - PREGRINJAL - BLAGA ZA POHIŠTVO - NAMIZNEGA IN POSTELJNEGA PERILA
OBrnaana
. e limH-ll-HHtt l-l

BEUAK-VILLACH - POSTGASSE 3 - TEL. 47-67
Dvonadstropna hiša sredi Celovca
ugodno naprodaj
Pojasnila v upravi lista pod značko „Mesto"
srečo. Pred odhodom je še v Rinkolah na dan celodnevnega češčenja 9. t. m. prejela svete zakramente, saj je bila vedno verno in pošteno dekle iz zgledne krščanske hiše. Potem je še obiskala sestro v Celovcu in od tam je šla še obiskat prijateljico na Radi-šah. Med potjo jo je na cesti proti Žrelcu iloletela nevihta, stopila je v zavetje pod1 lipo. Tedaj je udarila strela, ki je ubila njo in nekega vojaka, ranila še neko deklico, ki so ji pa še rešili življenje. Morda bi tudi Rezi še rešili, če bi takoj kdo poskusil z umetnim dihanjem.
Kako so jo vsi ljubili, je bilo vidno, ko je ležala doma med cvetjem z belim dekliškim vencem, sama kot nedolžni nežni cvet, bolj podobna speči kot mrtvi. Toliko obi-
skov, toliko molitve in solza! Kako velika množica jo je spremila v Šmihel k zadnjemu počitku, kjer so jo sprejeli č. gg. kaplan Nemec, g. župnik Verhnjak in g. provi/or Zaletel, cerkveni pevci pa so ji zapeli v slovo.
Vsak pogreb je žalosten, posebno pa, ko izročamo zemlji mlado dekle, iztrgano nasilno očetu, bratom in sestram, polno upov in načrtov. Toda Re/i je odšla k svoji materi, tembolj gotovo, ker se je pripravila za na pot — ne v Vorarlberg, ampak v večnost — s svetimi zakramenti. Z živo vero, da je njegova žena in sedaj hčerka odšla k Bogu in da upamo na nasvidenje, je Pekov oče sprejel oba udarca.
Vsej Pekovi družini naše iskreno sožalje!
ZDRAVNIK
SVETUJE
Klimatska zdravilišča
V	sredogorskih zdraviliščih se pogostoma nahajajo tudi zdravilni vrelci z moderno urejenimi kopelmi ter studenci s priročnimi napravami za zajemanje in pitje mineralnih vod. V vodi zdravilnih vrelcev so gotove rudnine in plini ter mnogo prvin v sledovih. Vrh tega imajo mnogi vrelci povišano temperaturo. Ako znaša temperatura pri toplih vrelcih nad 20° C, govorimo o ..naravnih” kopališčih. Rudnine v takih vrelcih imajo posebno lastnost, da niso kar enostavne soli, ampak so raztopljene in razkrojene v z elektriko nabite delčke, v ta-kozvane ione. Na električni razklanosti različnih soli temelji tudi zdravilna vrednost naravnih kopališč, česar ne morejo nuditi umetno pripravljene soli v kadni kopeli pod domačim krovom.
V	enem vrelcu naletimo včasih na do 50 različnih prvin v sledovih. Prvine v sledovih so anorganične prvine, ki so v komaj zaznavnih količinah potrebne za življenje, v nasprotju z rudninami, kakor natrij, magnezij, fosfor, 'kalcij, kalij in žveplo, ki jih potrebuje telo v razmeroma velikih količinah. Med prvine v sledovih štejemo bor, fluor, aluminij, silicij, stroncij, arzen, brom, cin ali kositer, jod, nikelj, cink, titam, va-nalij itd. Človek lahko zboli za boleznimi, ki izvirajo iz pomanjkanja prvin v sledovih. Zanimivo je, da vsebujeta morska voda in med ,največ prvin v sledovih, ki so važne za človeka. Te prvine so solni deleži v j,ako šibki koncentraciji. Čeprav še ne moremo pojasniti učinka tako majhnih sledov kemičnih snovi v vseh podrobnostih, sta pa vendar odvisna značaj vrelca in marsikatera njegova vrlina od prisotnosti takih prvin v sledovih.
Po količini posameznih rudnin v vodi razlikujemo na primer vrelce s kuhinjsko soljo (Kochsalzquellen) — 1 g kuhinjske soli v enem litru vode, — slane vrelce (So-lequellen), če vsebuje 1 liter vode več kot 15 gramov kuhinjske soli. Pri prstenih vrelcih (erdige Quellen) prevladujeta kalcij in magnezij (1 g v 1 litru vode). Vode grenčice (BittterqueUen) imajo poseben okus po Glauberjevi soli t. j. po žveplenokislem natriju (več kot en gram v enem. litru vode). Nadalje najdemo jodove vrelce (1 tisočinka grama joda v enem litru vode), izvirke z železovimi karbonati ali takozvane vode jeklenice (Sta'hlwasser), z najmanj 10 tisočinkami železove soli v 1 litru vode.
Radioaktivni vrelci, na primer v Gastei-nu, vsebujejo radij in torij v obliki soli ali emanacij. Emanacija je razkrojina radija v plinastem stanju, ki so jo vode sprejele v notranjosti zemeljske oble, ko so te vode prišle v dotiko z radioaktivnimi elementi. Sprejemamo jo največ z vdihavanjem, manj v kopelih.
Med plini, ki jih zadržujejo vrelci, igra ogljikova kislina glavno vlogo. Vrelci, bogati na ogljikovi kislini, so izrazite zdravilne kopeli za srčna obolenja. V taki kopeli vdihavamo ogljikovo kislino deloma z /rakom, deloma pa jo sprejemamo skozi kožo. Z ogljikovo kislino spodbujamo funkcijo krvnega obtoka, in sicer na mil, todh zelo učinkovit način. Z ogljikovo kislino nasičena voda je izborno zdravilo za ohlapen želodec. Kot namizna voda je taka slatina osvežujoča in kaj okusna pijača.
(Nadaljevanje s prejšnje številke)
Večtedensko bivanje v zdraviliščih z različnimi kopelmi in uživanje mineralnih vod vpliva jako ugodno in blagodejno na večino notranjih bolezni. Osebe s kroničnimi okvarami prebave, dihalnih, obtočil-nih in sečnih organov, sladkorno bolni, s sklepnim in mišičnim revmatizmom, z zapeko, z živčnimi, krvnimi in kožnimi boleznimi, si vedno izbolljšajo svoje zdravstveno stanje, če že ne ozdravijo docela, ako se pokoravajo odredbam zdraviliških zdravnikov glede pitja zdravilne vode, prehrane, kopeli, ležanja in gibanja.
Kopeli, bodisi v hladni ali topli zdravilni vodi, prhe, kopeli v vodi s prekuhanimi smrečjimi iglami, bivanje v vročem suhem in v vročem vlažnem zraku, odstranijo s povečanim dovajanjem toplote in pri primerni od zdravnika predpisani dieti, iz telesa vse bolezenske snovi in telesne strupe, ki jih je človek sprejel vase z vdihavanjem onečiščenega mestnega zraka, med poklicnim delom, z alkoholom, s kajenjem in z napačno prehrano. Kopeli, pripravljene s svežimi smrečjimi iglami in storži, oživljajo delovanjle ko/e, živcev in dihalnih organov, iti sicer potom smolnate pare in prijetno dišečega eteričnega olja, ki izhla-peva iz take kopeli. Razen tega pa še pomnožijo zdravstveni uspeh masaže, dihalna gimnastika, ekktriziranje, obloge po Kneippu itd., kar izvajajo po zdravnikovem navodilu dobro izšolani in izkušeni kopališki strežniki. Zamaščeni ljudje dosežejo zopet svoji višini in svojemu telesnemu ustroju primerno težo, živčno razrvarii zadobijo zopet svoj duševni notranji in zunanji mir: Sprehodi v po smolili dišečih iglastih ter listnatih gozdovih in drevoredih tračajo zopet nbve Življenjske moči osebam, ki so jih izčrpali raznoliki poklici.
Predno se pa bolnik odloči, katero podnebje in katero zdravilišče mu najbolj prija in od katerega je pričakovati najboljši zdravstveni uspeh, je treba vedno vprašati pristojnega zdravnika. Hišni zdravnik, ki dobro pozna zdravstveno stanje rodbinskih članov, bo mogel dati vselej najboljši zdravniški nasvet. — (Konec)	Dr. G.
NEPOUČENA
(Nadaljevanje s 4. strani)
„Tudi naročnino sem pobrala.” In s katedra je vzela torbico, obrnila otrokom hrbet, stopila pred nadzornika in mu ponudila svojih zadnjih dve sto levov.
Ko je opazil denar, ga je nagloma vzel in ga potisnil v žep hkrati s svojo roko.
„Hvala! ... Čeprav je vse nekam, pa vendar... Hvala!” je dejal nadzornik in obraz mu je zasijal. Vidim, da ste sposobna učiteljica ... Mlada ste še, neizkušena, toda sijajno pripravljena. Pozdravljam vas...”
Nadzornik je segel učiteljici v roko in odšel v drugi razred.
Penka Stojanova je zopet položila na kateder svojo sedaj čisto prazno torbico, sedla na stol in rekla:
„Otroci, odprite zvezke in prepišite prvih pet stavkov iz čitanke.”
Otroci so se vznemirili. Potem so zašu-meli listi1, zaškripala peresa.
Penka Stojanova si je z roko podprla glavo in se zamislila.
HIŠA NAPRODAJ
Enonadstropna nova hiša s kuhinjo, kopalnico, in 6 za lujcc o-premljenih sob, s tekočo vodo, se radi bolezni ugodno proda. Pojasnila daje: Helmut Burger, Zcll-pritsch, Neubau, p. Velden a. W.
Vsa sadna drevesca — jabolčna do 20% cenejša kot drugod — vam dostavi domača drevesnica ing.
Marko Polzcr, pd. Vazar, p. St. Veit i. Jauntal.	ŠIVALNI STROII PLETILNI STROJI GRUNDNER Klagenfurt, Wienerg. 10 nachst der Stadtpfarrkirche /
Sončna očala - Sonnenbrlilen	
	
	
_ 		2.	 ~ 		=^-7-		^	r=
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik—Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri št. Jakobu. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.