Poštnina plačana v gotovini.
Leto IX. — Štev. 2.	V Ljubljani, dne 11, januarja 1953.
Posamezna številka 10 din
Nedeljski dogodki
GORENJSKA
OLIMPIADA
ZALOKAR PRVI
Ljubljana vpije po skakalnici © Ob „gaugah" na Mostecu se je zbralo nad 1000 gledalcev, kar kaže veliko zanimanje
Ljubljana, 11. jan. Prva skakalna iekma v Ljubljani je privabila veliko število gledalcev. Tekmovanje, ki ga je organiziral na Mo-< stecu ljubljanski Krim, ni bilo sicer najbolje pripravljeno, ioda
doseglo je svoj namen.
Na startu se je zbralo nad 50 tekmovalcev, predvsem mladincev, ki se, kot smo videli, vedno bolj navdušujejo za to smučarsko panogo. Razen skokov Zalokarja, Roglja, Ražbor-ška. Braza, Franka in še nekaterili mladincev, nismo videli kdove kakšno izredno kvaliteto, zato pa smo toliko bolj zadovoljni z množico gledalcev, ki so ves čas pozorno spremljali skok vsakega posameznika, čeprav se je morda samo »popeljal« čez most. Najlepše je skakal Zalokar Smolo sta imela Rogel j in Raz-boršek, ki sta že na doskoku podrsala in tako izpadla iz konkurence. Pri mladincih so se odlikovali Podlogar, Braz in Borštnar, vsi z lepim slogom in primerno daljavo. Skakalnica je bila sicer urejena, vendar je celotna njen.i konstrukcija precej neprikladna za skoke, zlasti na še iztek, ki je bil pravzaprav zaradi svoje nerodnosti kamen spotike številnih gledalcev. V bodoče mora biti takšno tekmovanje boljše urejeno, čeprav so nas slabe snežne razmere zadnja leta že kar nekako navadile na skromnejša smučarska tekmovanja.
.Še nekaj misli se nam ob današnjem tekmovanju vsiljuje. Toliko je
Tudi v Dolu so smučali
Dol pri LJ, 11. jan. »Partizane iz Dola te priredil danes dopoldne društveno prveu-atvo v tekih v idealnih snežnih razmerah. Nastopilo je veliko šolske mladine, tekmovanje članov pa je bilo okrnjeno, ker so trije najboljši tekmovalci nastopili na meddruštvenih tekmah »Ilirije« v Ljubljani. Rezultati: člani: Pirš Lojze 28:57, 2. Vidmar Franc 29:14,
3.	Morela Janez 33:42; mladinci: 1. Modrijan Ivan 13:45, 2. Tekavc Dare 14:10, 3. Levičnih Karl 15:10; pionirji: 1. Flere Miro 6:36, 2. Vreček Miro 6:40, 3. Šimenc Franc 7:10. Tekmovalni krog je bil dolg 900 m, tako da so ga člani pretekli desetkrat, mladinci petkrat, pionirji pa dvakrat. Tekmovanje sta dobro vodila Kuhar Jože in Morela Ante.
Smuk Ante
bilo že govorjenja, da moramo v Ljubljani dobiti skakalnico, ki bo lepo urejena in ki bo nudila tudi Ljubljančanom dovolj užitka. Govora je bilo, da bo na Galetovem zgrajena 60-metrska skakalnica, toda kot vidimo, ostane vedno samo pri besedah. Današnja priredi.ev je dovolj velik dokaz, da se Ljubljana navdušuje nad smučarskimi skoki in da nujno potrebujemo skakalnico, kjer bodo Lahko imeli tudi prireditve z mednarodno udeležbo. To želijo naši skakalci, predvsem pa Ljubljančani, ki bodo vsako takšno skakalno prireditev obiskali v velikem številu.
Rezultati: člani: 1. Zalokar (E)
29.5,	27.5 m, 2. Paškulin (K) 27.5, 27.5, 3. Borštnar (Z) 26.5, 27.5 m. 4. Bačar (K) 24.5, 27 m, 5. Čuden (K)) 25, 25.5, starejši mladinci: 1. Podlogar (K) 28, 28 m, 2. Braz (E) 27..5, 27.5 m, 3.. Borštnar (Ž) 27.5, 26.5 m, 4. Babnik (E) 26, 27.5 m, 5. Škrjanc (Ž)
26.5,	27.5 m; mlajši mladinci: 1. Gorjanc 29, 29 m, 2. Korenčan 26.5, 26 m, 3. Rojina 25, 25.5 m itd.
Lipar M.
Prvenstvo Zagreba v alpski kombinaciji
Zagreb, 11. jan. Na »Slemenu pri Zagrebu je danes okrog 30 tekmovalcev nastopilo v tekmovanju za prvenstvo Zagreba v alpski kombinaciji. V slalomu in smuku je zmagal Markulin.
129 smučarjev v Celju
Celje, 11. jan. Danes sta PD Celje in »Partizani celjskega okrožja organizirala smučarski dan, kjer je bilo na startu 129 tekmovalcev. Tekmovali so v tekih in v veleslalomu. Med tekmovalci PD Celje jo bil najboljši Cetina Janko, sledijo pa mu Cetina Peter, Stoklas in Uršič. Pri članicah je osvojila prvo mesto Zabukovec, med mladinkami pa Vidic. Med tekmovalci »Partizana« se je znova odlikoval Cetina Janko, pri mladincih
KLUBSKO PEVEHSTMO mariborskih društev v slalomu
občinska za ta šport
TaujŠck, pri mladinkah pa Kovačeva. Popoldne so bili tudi teki. Člani so stavtali na 6 km dolgi progi, zmagal pa je Cetina Peter pred Dolinškom, Urbajsem itd. Pri mladincih je bil najboljši Grabncr, sledijo Ko-šutnik. Sturlej, Suša itd. Tudi ženske so sc pomerile v teku na 3 km. Zmagala je Bclc-jeva pred Kovačevo.	Jug
Magušar zmepl v Kranju
v slalomu
Kranj, 11. jan. Na Joštu nad Kranjem so danes tekmovali v odprtem prvenstvu Kranja v slalomu. 62 tekmovalcev se jc pomerilo na 250-metrski progi. Rezultati: člani: 1. Magušar (E) 55.0, 2. Remec (Prešeren) 1:0\ 1, 3. Gu-stinčar (Krim) 1:03.4; članice: 1. Zupančič (Udarnik) 1:13.3, 2. Oblak (Udarnik) 1:18.3,
3.	Jamnik (U) 1:27.0; starejši mladinci: 1. An-drijaševič (Projektor) 1:05.4,	2. Šumi (U)
1:07.6, 3. Primožič (Projektor) 1:08.4; mlajši mladinci: 1. Jamnik (U) 1:07.5, 2. Rakovič (U) 1:11.9, 3. Jemec (Bled) 1:16.4.
Prvič po osvoboditvi
Naš počasni hlapon je končno le prisopihal do Bohinja. Zavore so zategnjeno zacvilile, potniki so se usuli iz vagonov in se hitro razkropili na vse konce, kot bi hoteli nadoknadili tiste ure, ki so šle v izgubo na dolgi vožnji.
Stopil sem iz postajne veže na cesto. Kam sedaj? Kje iskati Bredo?
Na cesti, ki pelje v Bistrico, se je po klancu smučalo deset ali petnajst fantov. Sijajna misel, ti bodo vedeli!
Zavijem bliže in pobaram prvega:
»Fant, ali poznaš tovarišico Micu-liničevo?«
Dvoje oči me je premerilo napol radovedno, napol nezaupljivo: »A Bredo?«
Funkcionarji obeh mariborskih smučarskih klubov, Železničarja in Branika, so si oddahnili. Končno vendar! Prejšnjo nedeljo jim je namreč vreme onemogočilo izvedbo klubskega prvenstva o slalomu. Tokrat pa so imeli srečo.
PA ZAKAJ, PA ZATO...
Ta pesmica me je sprejela v soboto zvečer, ko sem odprl vrata v kočo ob žičnici na Pohorju. Tu sc je zbrala številna smučarska družina Branika, da se pripravi na klubsko prvenstvo v slalomu. Želczničarii so se nastanili v Uranovi koči. Oba kluba sta namreč sklenila izvesti klubsko prvenstvo skupno.
ZANIMIVE BORBE
. Start je bil ob 13.30. Proga je bila izvrstno trasirana (dol ',ia 540 m z višinsko razliko 280 m i 32 vr_tci). Vsi tekmovalci, ki jih je bilo skunaj 45, so vozili na isti progi. Člani in članice so jo morali prevoziti dvakrat, mladin-i pa enkrat. Najzanimivejše je brez dvoma tekmovanje v slalomu, kjer so se sestali »asi« kot brata Sevčnikarja in Cizej. Slednji je pripravil veliko presenečenje z
zmago nad Sevčnikarjem Jožetom. Med članicami je bila posebno nesrečna Centrihova, ki^ je v prvem teku dosegla najboljši čas, v drugem teku pa se ji je odpela smučka in je tako izgubila prvenstvo. Tehnični rezultati:
SK Železničar — člani: 1. Pezdiček 131.8, 2. Legvart 138.9, 3. Kovač 142.8; SK Branik — mlajši mladinci: 1. Rosina Aleš 80.2, starejši mladinci: 1. Šober Dušan 66.7, 2. Verdenik 82.6, 3. Gaube 84.0, člani: 1. Sevčnikar I. 119.1 (v prvem teku 58.1 absolutno najboljši čas dneva), 2. Cizej 123.4, 3. Sevčnikar Jože 126.5; članice: 1. Sinkovič 176.7, 2. Železnik 178.3, 3. Centrih 180.2, 4. Štefancc (Enotnost — kot gost) 201.5.
NOVA MERILNA NAPRAVA
Ob tej priložnosti so preizkusili novost za časomcrilce, ki so štopali na svetlobni signal. Električni aparat je uredil funkcionar Železničarja tov. Hcrič. Naprava je odlično delovala in se je bodo posl užili tudi na državnem prvenstvu, ki bo letos na Pohorju. Organizacija tekme, ki je bila v rokah rutiniranih športnih delavcev Purkcljea, Čopa, Kožuha, Senice, Plečka in Urbaneka ter drugih, je bila seveda brezhibna.	E. B.
Posnemanja vredno!
RnnQH35ZHaea
»Seveda, Bredo Miculiničevo.«
»Poznam jo,« sem dobil odgovor v najčistejši bohinjščini.
»Ali veš, kje bi jo lahko sedaj dobil?«
Da je verjetno v šoli, mi je odgovoril mladi smučar.
Sedaj sem si ga jaz malo natančneje ogledal. Vitko, nekoliko suhljato postavico je ogrinjal precej oguljen suknjič in tu pa tam zakrpane hlače. Kakšnih trinajst let mu bo, sem pomislil. Na nogah je imel kar lepe smuči, videti so bile skoraj nove, čevlji pa so bili navadni »kve-drovci«. Se dobro, da ima to; morda bo kdaj imel celo lepljene smuči s kandaharjem, kdove? Sicer pa tudi Polda in Mulej najbrž nista drugače začela. Kaj pa veš, če tudi v tem dečku ne tiče kakšne Mulej e ve, Pol-dove ali Smolejeve vrline?
»Ali bi mi pokazal pot?«
Brez besed je mali zavil proti vasi. Pozneje pa se mu je le razvezal jezik, ko sem še in še silil vanj z vprašanji. Marsikaj mi je povedal, tako da sem že pred prihodom k Bredi vedel skoraj vse bohinjske »novice«: da je Breda šla nagovarjat starše na dom, naj kupijo otrokom smuči, da ni šlo brez odpora in da je zaradi tega nastala kar majhna »revolucija«, da pa je v tej revoluciji le zmagala Breda, ker ima danes po njeni zaslugi okoli dvesto fantov smuči, čeprav jih je še skoraj tristo brez njih.
Partizansko društvo Narodni dom v Ljubljani je pred nekaj dnevi pristopilo k organiziranim smučarskim tečajem za pionirje, pionirke in cicibane. Vsako popoldne se zbere v Tivoliju polno »drobiža«, tako da imajo smučarski učitelji Kajzer, Hrovatin Bojan in Dušan, Kerševan ter Uršič kar dovolj dela. Seveda *’es ni lahka naloga »ukrotiti« okoli razigranih cicibanov, ki komaj čakajo, kaj jim bodo njihovi učitelji Pokazali novega. Marsikdo pri tem
* * *
sicer z nosom poboža sneg, toda to
nikogar ne moti, saj so vsi dobre vo- Na klancu, nedaleč od gimnazije, lje in polni navdušenja, vsi bi radi je bilo precej temnih pik. Moj »ka-čez noč postali Muleji, Stefeti, Pol- žipot« mi je povedal, da ima sedaj de . . .	Breda telovadbo s četrtim razredom
Staršem svetujemo, naj pridejo gimnazije, pogledat, koliko veselja in zdravja Po strmini se je pravkar spustil vžijejo otroki pri takšni telovadbi, smučar. Nekoliko počasi gre, toda društvom, ki pa se še niso zdramila, njegove kretnje so mehke in elastič-pa priporočamo, da krepko primejo ne, precizno krmari sem in tja, kot za delo in nudijo mladini to, kar si bi zrasel na smučeh, želi: koristnega in zdravega razve- »Presneto dobro jo reže«, sem si drila v prirodi na smučeh.	mislil, ko je neznanec na koncu str-
Takšna fantastično sliko je dobil fotoreporter, ko je slikal 23-lctno češko drsalko Jerino Nekolovo v Bournemouthu (Anglija), Mlada športnica, ki je že pred leti pobegnila pred sovjetskim terorjem v tujino, si je okoli zapestja, komolcev, kolen in gležnjev pritrdila prav majhne električne svetilke. In ko je zavrtela pirueto, je okoli uje nastala takšna mreža svetlih krivulj, kakršno vidite na sliki.
vsa mladina „NOR!“
za smučanjem
mine bliskovito švignil navzdol in se z ostro kristijanijo ustavil kot ukopan.
Napel sem oči. Ali me vid vara? I, seveda, saj res, to ie Breda.
Z Bredo sva stara znanca in stari prijatelji se po dolgi ločitvi, navadno radi pogovarjajo. Toda danes je Breda moja vprašanja poslušala le z enim ušesom, videl sem, da je bila z očmi in srcem pri svojih fantih. Njenim očem ni ušla nobena napaka. Tudi tistim, ki so že kar dobro peljali, je vedno kaj popravila in tudi sama pokazala, kako je prav.
* * *
Smučarski liki so bili za danes končani. Breda je hudomušno pogledala izpod čela na zadihane, rdečelične fante:
pobralo čedne denarce, za cesto iz Bohinjske Bistrice do Zlatoroga pa ni dosti storilo, čeprav je za vzdrževanje cest »zadolženo« podjetje »Slovenijaceste«. Tudi o prometnih zvezah sva govorila ,ki jih bo treba izboljšati, zedinila sva se tudi v tem, da naša propaganda vse usmerja samo v Planico in Kranjsko goro, Bohinj pa zanemarja. Res je sicer, da ima Kranjska gora žičnico in morda nekoliko lepše hotele. Zato pa tereni v Bohinju niso nič manj privlačni in primerni tudi za najbolj razvajene smučarje. Treba bi bilo le nekoliko dobre volje in pomoči, posekati nekaj drevja za standardno smuk ali slalom progo, pa bi tudi znani »S« na Bukovniku kmalu dobil pošteno konkurenco...
* * *
»Gremo še na skakalnico?«
Pravcato indijansko tuljenje je bilo edini odgovor in edino potrdilo. Kaj hitro je bila vsa druščina pri majhni, improvizirani 10-metereki skakalnici.
Pred kakšnimi tridesetimi leti je v Bohinju na prvih smučarskih tekmah nek naš tekmovalec skočil 9 m daleč. Takrat so se stare, pobožne mamice križale od groze in zmajevale z glavo, češ, ta pa res ne more biti pri zdravi. Danes pa že Breda skoči vsaj toliko, pa tudi precej več. Ko so bohinjski fantje videli njen prvi skok, so rekli: »Če je ženska skočila, bomo pa še mi.« In so res skoraj vsi. Dva med njimi sta že cela »Poldovca«. Nehote sem pomislil, koliko takšnih »Poldovcev« bi lahko bilo pri nas, če bi vsi imeli toliko veselja pri vzgoji mladine kot ga ima Breda.
Na senožetih, pa zgoraj nad Dobravo ,je danes vse živo smučarjev. Vsa mladina se pripravlja za tekme, ki bodo v bližnjih dneh. Preteklo nedeljo je bilo na smučarskem dnevu v Bohinju skoraj sto tekmovalcev. Danes je mladina čisto »nora« na smučanje. Breda, ki je pred letom dni prišla v Bohinj, je zrevolucioni-rala Bohinjčane in postavila prejšnje mrtvilo na glavo. Tista dva ali trije požrtvovalni organizatorji, ki so se prej čutili osamljene, so sedaj našli v njej dobro oporo in vsi skupaj so se z novim poletom zagrizli v delo. V kratkem bodo stali pred težko nalogo: državno prvenstvo v smučarskih tekih bo namreč letos v Bohinju. Na ta dogodek se danes v Bohinju že vsi veselijo, saj bo prav gotovo veliko pomenil za tamkajšnjo mladino, ko bo videla na startu vse naše »kanone« — od Kordeža in Hlebanje do Pavčiča, Angele Korde-
■—.... _
V današnji številki:
TRENING 3X DNEVNO
Preden sem se poslovil od Bohinja, sem obiskal predsednika partizanskega društva tovariša Tomažiča, ki je bil svoje čase s Tomažem Godcem, Muraucem, Andoljškom in drugimi med najmarljivejšimi organizatorji smučanja v teh predelih. Marsikaj mi je povedal o razvoju smučanja in turizma v bohinjskem kotu. Hudoval se je nad nekaterimi organizacijami, ki Bohinj samo kritizirajo, kadar pa je treba pomagati, takrat pa ni nikogar, ki bi dejansko priskočil na pomoč, ali pa vsaj svetoval. Pri tem je imel v mislih avtobusno podjetje SAP, ki je poleti
= SVETOVNI REKORD
zeve, Jakopičeve in drugih. »Progo bomo tako pripravili, da bodo tudi najbolj razvajeni smučarji'prišli na svoj račun,« je dejal predsednik »Partizana« tov, Tomažič ...
* * *
Bohinj danes živi... Če pa nočemo, da bo to novo življenje zamrlo, je treba tem ljudem včasih kaj konkretno pomagati, jim povedati, kaj ne velja ,če ne drugega, jim je treba dati dober svet. Predvsem pa naj to življenje podprejo krajevne oblasti in podjetja, saj bo to v njihovo lastno korist.
T E L O V A D B A
Vsem partizanskim društvom
Pionirjem so slovesno
Začetek decembra 1952. Na seji uprave in vaditeljskega zbora je bilo sklenjeno, da bo društvo pripravilo ob koncu leta malo zakusko za svoje telovadce. Ob tej priliki bo podelilo vsem telovadcem društvene legitimacije, proslavilo p diod pionirjev v mladinske in prehod mladincev v Kanske vrste ter nagradilo boljše vodnike.
28. decembra. Že navsezgodaj so stali pred telovadnico mali pionirji in kljub mrazu potrpežljivo čakali. Končno je le prišel napovedani čas, ko so se vrata telovadnice odprla in so vodniki postrojili svoje oddelke. Obrtniška godba na pihala je zaigrala himno, mladi telovadci pa so jo s petjem spremljali. Nato je
Vsem okrožnim in okrninlm odborom
Zveza za telesno vzgojo v Sloveniji organizira od 29. do 51. jan. 1955 v Ljubljani tečaj za ritmiko. V tečaj se sprejmejo tovarišice, ki imajo veselje za ritmiko, predvsem vodnice članic, mladink in pionirk ter tekmovalke v vajah na orodju, kakor tudi pomočnice vodnic ali članice vaditeljskih zborov, ki bodo sposobne predelano gradivo prenašati na druge telovadke. Društvene uprave naj izberejo res sposobne tovarišice, ki so se že odlikovale s požrtvovalnim vzgojiteljskim delom v društvu. Prijave pošljite na Zvezo za telesno vzgojo v Sloveniji, Liko-zarjeva ulica 12 do 18. januarja 1955 z naslednjimi podatki: 1. ime in priimek, 2. rojstni podatki, 5. društvo in funkcije v društvu, 4. kratek opis dosedanjega dela. Na podlagi prijav boste pravočasno obveščeni o sprejemu prijavljenih tovarišic. Vse tovarišice se morajo javiti na Zvezi v sredo 28. jan. t. 1. med 19. in 20 uro, kjer bodo prejele nadaljnja navodila. Tečaj začne naslednji dan ob 8. uri v Telovadnem domu na Viču. Stroške prevoza plača društvo, prehrano pa Zveza.
POPRAVEK
V	svoji 68. številki z dne 14. decembra 1952 je »Polet« priobčil poročilo o občnem zboru AZS z naslovom »Atletiko v šole, Partizan in JLA«. Med drugimi je bil tudi stavek:
»Nekateri so ostro grajali trditve tov. Trčka, ki jih je objavil v Ljudski pravici, češ »da šport ni telesna vzgoja« in da »šport nima s telesno vzgojo v socialistični državi prav nič skupnega« ter da gredo poti Partizana in športnih organizacij daleč vsaksebi.«
Iz tega, da so bile tu debelo tiskane besede »šport nima s telesno vzgojo v socialistični državi prav nič skupnega« v narekovajih, se lahko sklepa, da sem jih rabil jaz.
V	mojem članku »Vzgoja v športnih društvih in v Partizanu« (tak naslov mu je dalo uredništvu) v Ljudski pravici z dne 29. novembra 1952 (in ki je njega prvi del izšel v Ljudski pravici z dne 22. dec. 1952 z naslovom »Kako je z vzgojo v naših društvih Partizan«) takih besedi ni, marveč govori tisti odstavek bistveno drugače:
Mnogi. .. tudi to delo (namreč delo večine športnih društev) kratko malo imenujejo telesno vzgojo. Tem moramo povedati, da »šport«, čeprav seve ni nekoristen, ni telesna vzgoja, ampak je telovadba s posebnimi nameni, ker mu manjkajo bistvene lastnosti telesne vzgoje. Zato se partizanska društva ne smejo po njem zgledovati; partizanski cilj je čisto drugačen, zato so tudi pota druga.«	Trček Stanko
razdelili legitimacije
tovariš načelnik skupaj z ostalim vaditeljskim zborom in upravo želel vsem telovadcem srečno in uspehov polno novo leto. Poudaril je pomen telovadbe ne samo v telovadnici, temveč tudi pri premagovanju naših vsakodnevnih nalog. Pohvalil je najbolj vnete telovadce in nagradil s trenerkami najbolj pridne in prizadevne vodnike. Telovadci so vse besede pozorno poslušali. Malim pionirkam so se od navdušenja svetile oči, ko je njihova vodnica sprejemala nagrado. Nato sta načelnik in načelnica slovesno razdelila vsem mladim telovadcem društvene legitimacije. Še preje jih je načelnik opozoril, naj čuvajo legitimacije in naj bodo nanje ponosni. Ti slovesni trenutki so pionirje tako prevzeli, da je bila pionirka, ki se je zahvaljevala svojim vaditeljicam, vsa solzna. Ob koračnicah, ki jih je po končani prireditvi zaigrala godba na pihala, pa so se vsi razigrali in naveselili. Nato so posedli okrog miz, kjer so jih članice pogostile.
Prireditev je uspela. Z navdušenjem so odhajali telovadci in vest, da deset dni ne bo telovadbe, ker bo telovadnica zasedena, jih je močno potrla. Take prireditve spodbujajo človeka k vnetejšemu delu in to bi radi storili tudi naši telovadci. Toda žal, deset dni bodo morali počivati. Nehote se vprašujem, ali bo kdaj tako urejeno, da bomo lahko nemoteno telovadili.
Stanovnik Mimi
Gradbeni odbor Zveze »Partizan« f sporoča vsem partizanskim društvom, ki so vložila prošnje za investicijsko pomoč v letu 1953, da jih bo Zveza pravočasno obvestila, ko bo pristopila k razdeljevanju te pomoči.
Zato prosimo, da ne pošiljajo urgenc glede investicijske pomoči, ker s tem samo otežkočajo delo gradbenemu odboru, ki je predvsem zaposlen s tem, da pripravlja predloge za pravilno razdelitev. Poleg tega pa od nadrejenih oblasti še nismo prejeli obvestila, v koliko bo ta pomoč nudena. Poudarjamo pa, da se morajo društva tudi v lastnem delokrogu lotiti zbiranja finančnih sredstev za investicije. Vsa društva, ki še niso poslala popolnih elaboratov, kot je bilo zahtevano, pa naj to store najkasneje do 31. januarja 1953.
Društva, ki so v letu 1952 prejela investicijsko pomoč, pa morajo nemunoma poslati svoja zaključna obračunska poročila.
Gradbeni odbor »Partizana«
VSEM OKROŽJEM IN OKRAJEM
Obveščamo vse okrožne in okrajne odbore »Partizana«, naj izvedejo svoja prvenstva v smučanju najkasneje do 25. t. m. ter nato prijavijo svoje tekmovalce za republiško prvenstvo »Partizana« po objavljenem razpisu.
IZ VARAŽDINA
Te dni se je pričel v Varaždinu prvi tečaj za atletske sodnike, ki se ga udeležuje 15 prijavljencev. Tečaj organizira atletski klub Sloboda.
Dijaki varaždinske gimnazije bodo v kratkem odšli na smučanje v Slovenijo. Potrebna denarna sredstva so si pridobili na ta način, da so v času poletnih počitnic pridno delali v raznih varaždinskih podjetjih. Na smučanju bodo imeli tudi tečaj pod strokovnim vodstvom.
Tudi v Kopru Je največ zanimanja
Tudi v Kopru in okolici dobiva športno življenje poleg gospodarskega in kulturnega življenja vsak dan trdnejše in širše temelje. Naš dopisnik je nedavno obiskal sekretarja športnih zvez v Kopru tov. Živca ter v daljšem razgovoru z njim izvedel marsikaj zanimivega.
Šport je bil pod Italijo na deželi skoraj nepoznan, le v mestih ga je gojil ozek krog tistih, ki so hlapčevali fašizmu. Danes naše organizacije seveda stremijo, da bi šport zanesle tudi v no-trajnost, v vaške predele, ki so v tem pogledu še močno zaostali. Seveda nastaja pri tem mnogo težav, ki so podobne kakor v ostalih krajih Slovenije (pomanjkanje strokovnjakov, prostorov, rekvizitov itd.), le da so te težave v tem delu Primorske še mnogo občutnejše. Kljub temu pa se že danes kažejo znaki napredka; zlasti nekatere panoge se prav hitro širijo.
Najbolj razširjena in priljubljena panoga je seveda — kakor po večini krajev — nogomet. Imajo 9 nogometnih klubov, ki tekmujejo v svoji ligi, razen tega pa je tu še »Izola«, ki nastopa v republiški ligi. Na zanimivejše tekme se v Kopru zbere kaj hitro 1009 gledalcev, velikokrat pa tudi več. Poleg nogometa se močno uveljavlja tudi košarka, ki je na precej lepi stopnji. Najkvalitetnejši je klub Aurora (Koper), ki Ima okoli 50 Igralcev. Mnogo zaslug za dvig te panoge si je pridobil v Ljubljani dobro poznani atlet In košarkar Olivieri, ki se sedaj trudi, da bi v Kopru še bolj dvignil ta šport. Košarka je Igra, ki ima v teh krajih še veliko bodočnost, saj prav zaradi svoje dinamičnosti nekako »leži« južnjaškemu temperamentu tamkajšnjega prebivalstva.
Zelo kvalitetno, vendar manj razširjeno, je v Kopru in okolišu kolesarstvo in veslanje. Kolesarji imajo v svoji sredi nekaj zelo nadarjenih moči, predvsem mladinskega prvaka FLRJ Brajnika, pa tudi Apolonio, Paulicci, Hervatin in mnogi drugi so nam znani iz raznih po-
zci nogomet
membnih kolesarskih prireditev. Isto velja za veslanje. Veslaški klub »Isola« je prav gotovo eden najboljših v naši državi. Lani je na državnem prvenstvu osvojil 2. mesto in večkrat častno nastopal v tujini (v Avstriji). Klub ima v svojih vrstah nekaj odličnih strokovnjakov, ki bodo lahko to panogo še bolj razvili, tako kvalitetno kot v širino. Veslači Izole so zelo ponosni na svoje delo in uspehe; naj mi ne zamerijo, če izdam še to skrivnost, da se letos ne nameravajo zadovoljiti z drugim mestom, ampak po tihem računajo na zmago. Ce bodo vztrajni in resni pri delu kot so bili doslej, jim bo to morda res uspelo.
Ostale športne panoge niso tako razvite kot preje omenjene. Atletika bolj životari, tudi z boksom, tenisom, namiznim tenisom in drugimi panogami ni dosti uspeha. Zanimivo je tudi, da v Kopru in obmorskih mestih ni dosti slišati o plavalcih. Zadnje mesece se je pričela precej širiti tudi organizacija »Partizan«, posebno pa je treba pohvaliti strelce, ki Imajo nad 1500 članov in so najbolj množična športna organizacija v tem predelu.
Podjetja in tamkajšnji lokalni politični forumi so dokaj naklonjeni športu, vendar bi morale naše republiške organizacije in oblasti tem krajem posvetiti več pozornosti In jim nuditi izdatnejšo pomoč, če ne drugače, vsaj v kadrih in organizaciji (tečaji, več tekmovanj, obiski, in sploh skrbeti za tesnejše stike. Upoštevati je namreč treba, da se v Kopru in okolišu ne borijo samo z velikimi objektivnimi težavami (malo industrije), ampak tudi z ostanki reakcije, ki je najnevarnejša zlasti med klerom. Duhovščina na vse načine poskuša, da bi privabila mladino v svoje vrste. Tako so n. pr. salezijanci v Piranu pridobivali mladino na ta način, da so ji nudili najrazličnejše možnosti udejstvovanja v športnih panogah in celo kvartanje.
Službene objave
NOVI TEKOČI RAČUNI POSAMEZNIH
Športnih organizacij
Zveza športov Slovenije 602-T-117 Planinska zveza Slovenije 602-T-120 Planinska zveza Slovenije, Glavni odbor 602-T-121
Zveza za konjski šport Slovenije 602-T-108 Atletska zveza Slovenije 602-T-lll Boks zveza Slovenije 602-T-105 Zveza za drsanje in hokej na ledu Slovenije 604-656-4179 Odbor za hokej na travi 602-T-116 Kegljaška zveza Slovenije 602-T-106 Kolesarska zveza Slovenije 6G2-T-103 Košarkarska zveza Slovenije 602-T-99 Namiznoteniška zveza Slovenije 602-T-112 Nogometna zveza Slovenije 602-T-93 Zveza nogometnih sodnikov 602-T-115 Odbojkarska zveza Slovenije 602-T-100 Plavalna zveza Slovenije 602-T-101 Rokometna zveza Slovenije 602-T-107 Sabi jaška zveza Slovenije 602-T-109 Smučarska zveza Slovenije 604-T-171 Teniška zveza Slovenije 602-T-102 Težkoatletska zveza Slovenije 602-T-113 Veslaška zveza Slovenije 602-T-114
Objave Strelske zveze Slovenije
Strelska zveza Slovenije sporoča vsem strelskim družinam, da lahko izvršijo redno registracijo samo pri Strelski zvezi Slovenije. Zato morajo v najkrajšem času vse strelske družine, ki še niso registrirane pri SZS, narediti prijavo. Na podlagi dobljenega potrdila o registraciji pri SZS se bodo šele lahko prijavile pri okrajnih poverjeništvih za notranje zadeve. Enak postopek velja tudi za vse novoustanovljene družine.
Na osnovi sklepa posveta pri Strelski zvezi Jugoslavije bodo odslej dalje dobivale strelske družine municijo le, če bodo vrnile prazne tulce (naboje), seveda v nekem razmerju z oddanimi tulci.
io szs
Važno za vse klube in sodnike!
Izvršna odbora NZS in ZNSS sta nedavno sprejela sklep, da bodo vse važnejše službene vesti objavljene v tedniku »Polet«. S tem bo odpadlo pošiljanje raznih okrožnic in ostalih objav po pošti. Zato opozarjamo vse klube in sekcije ter sodnike, da se obvezno naročijo na »Polet« in ne vračajo izvodov, ki bodo dostavljeni na njihov naslov. Sklep velja od 1. januarja t. 1. dalje.
IO NZS in IO ZNSS
DISCIPLINSKA KAZEN
Disciplinski odbor Zveze nogometnih sodnikov Slovenije je zaradi prekrška po ČL 28 pravil nogometnih sodnikov Jugoslavije kaznoval nogometnega sodnika tov. Erlicha Emila s prepovedjo sojenja za dobo enega meseca. Kazen stopi v veljavo 11. januarja 1953.	DO ZNSS
Iz disciplinskega sodišča
DS pri NZS je na svojem sestanku dne 8. I. izreklo naslednjo kazen:
Eler Ivan, član Korotana, se zaradi prestopka iz čl. 20 (psovanje sodnika na prvenstveni tekmi Gregorčič : Korotan dne 9. XI. 1952 na Jesenicah) kaznuje po čl. 13 DP NZJ s prepovedjo igranja za dobo dveh mesecev. Kazen mu poteče
9.	I. 1953, pri čemer se upošteva v čas prestajanja kazni suspenz od 9. XI. 1952.
Registracije
Registracijska komisija je na svoji seji dne 8. I. 1953 registrirala naslednje igralce:
Projektor Kranj:
Perkovič Maks, bivši član Korotana Kranj ima po čl. 20 pravico nastopa na prijateljskih tekmah od 8. II., na prvenstvenih tekmah pa od 8. V. 1953 dalje. Zavrne se registracija Bleje Miha, ker nima potrdila o zdravniškem pregledu.
Železničar Maribor
Kanič Slavko, bivši član Kvarncrja Reka ima po čl. 20 pravico nastopa na prijateljskih tekmah od 8. II. 1953, na prvenstvenih pa od 8. V. 1953.
Občni zbor NK Domžale bo v nedeljo, 18. t. m. ob 10. uri dop. v kinodvorani v Domžalah. Za člane in nogometaše obvezno! Redni treningi nogometašev NK Domžale so vsak četrtek ob 20. uri pod vodstvom tov. Lesjaka.
ŠD SVOBODA — VIČ, nogometni klub. Članstvo in simpatizerje kluba obveščamo, da bo občni zbor v sredo, 14. t. m. ob 19. uri v prostorih »Lj. tehnike«, Lepi pot 6. (nasproti Tobačne tovarne). Vabljeni zastopniki nog. klubov v Ljubljani. Letos spomladi pričnemo z gradnjo športnega stadiona ob Gerbičevi ulici. Pridite in podprite nas!	Odbor
NOGOMETNIM SODNIKOM
Odbor nogometnih sodnikov Ljubljana sporoča, tečajnikom sodniškega tečaja, da se bo slednji pričel 21. t. m. ob 19. uri v istih prostorih kot doslej, kjer se bo nadaljevalo predavanje nogometnih pravil.
DISCIPLINSKI ODBOR BZS JE KAZNOVAL:
1.	BK Železničar — Maribor na povračilo dolga BZS v znesku 1295 din in njegovega predsednika Belino Ivana s pismenim opominom po čl. 37 DP pri BSJ zaradi nepravilnih podatkov in finančnega oškodovanja BZS.
2.	Mijatoviča Nedeljka, člana BK Branik, s prepovedjo nastopanja za 3 mesece na podlagi čl. 42 DP BSJ zaradi nastopa za BK Železničar brez predpisanega odobren j a. Kazen mu poteče 24. II. 1953.
3.	Laloviča Dušana, člana BK Železničar — Maribor, s prepovedjo nastopanja za dobo 5 mesecev po čl. 42 DP BSJ zaradi nastopa za BK Železničar v času, ko je bil še član BK Branik, brez predpisanega odobrenja. Kazen mu poteče 24. aprila 1953.
4.	Prijava proti Laloviču Dušanu, članu BK Železničar — Maribor zaradi kršenja amaterizma in Karamanu Milenku, bivšemu sekretarju BK Branik, zaradi dajanja lažnih podatkov, se predaja v postopek amaterskemu razsodišču pri ZSS.
OBČNI ZBOR NARODNEGA DOMA
Redni občni zbor »Partizana« — Narodni dom, Ljubljana, bo v ponedeljek, 12. t. m. ob 19. v Narodnem domu.
Sestopanje iieiih klobov v inozemst vi
PARTIZAN V ITALIJI
Beograd — Košarkarska ekipa Partizana iz Beograda je bila povabljena na letošnji turnir za pokalno prvenstvo Bologne. Turnir bo 11. in 12. februarja v Bologni. Na tem turnirju bodo po vsej verjetnosti tekmovali Partizan iz Beograda, Virtus iz Bologne, najboljša ekipa Francije ter moštvo ameriških študentov iz Švice.
... IN MLADOST V ŠVICI
Zagreb — Prav tako pa je dobila povabilo tudi ekipa zagrebške Mladosti, ki je lani zmagala v zahodnem delu tekmovanja zvezne lige, od švicarske ekipe Jonksion, da bi 28., 29. in 30. jan. gostovala v Ženevi. Povratno srečanje bi bilo v Zagrebu marca ali aprila.
Pokalno prvenstvo Slovenije
Dne 24. in 25. t. m. bo v Ljubljani košarkarsko pokalno prvenstvo Slovenije za moške ekipe, za katerega se je doslej prijavilo že 6 ekip, in sicer ASK in Železničar iz Ljubljane, Železničar iz Celja, Svoboda iz Trbovelj ter Branik in Železničar iz Maribora. Tekmovanje bo v Šiški v dvorani telovadnega doma »Partizan« v Zgornji šiški.
1
V preteku številki našega lista smo obljubili bralcem, da bomo začeli priobčevati spomine »letečega Kranjčan — Ludvika Stariča. Obljuba dela dolg, mi pa dolgov ne maramo, zato danes začenjamo. Prav pa je, da Vas prej nekoliko seznanimo, kdo je sploh »leteči Kranjec«.
»Leteči Kranjec« je prav tako navaden zemljan kot mi, ime pa mu je Ludvik Starič. Luč sveta je zagledal v Mirni peči na Dolenjskem leta 1906. Čeprav je bil kmečki sin, je čutil veliko veselje do vsega, kar se je vrtelo okoli motorjev in avtomobilov. Zato se je tudi šel učit za avtomehanika. Svoje življenjsko pot je začel kot strojnik v Mirni peči. In že je bil poklican k vojakom, kjer pa je, kot sam pripoveduje, kljub svoji veliki želji dolgo časa le od daleč gledal, kako tfrčijo« aoioni po zraku. Po odsluženju kadrovskega roka je l, 1931 nastopil službo šoferja pri bivšem veletrgovcu Savniku v Kranju. To leto je zanj pomembno, saj je dneve in noči preživel ob misli, kako bi se uveljavil, kako bi postal pravi, pravcati motorist. Stedil je, da si je lahko končno kupil motor, z njim pa je dosegel tudi svoj prvi uspeh. Toda najbolje je, da se »popeljemo« z njim po poti njegovih uspehov.
Piva dirka
Tilia noč je... Zapeljivo tiplje luna s svojimi motnimi žarki skozi okno skromne izbice. V njej pa nemirno koraka sem in tja mlad fant. .Ne zmeni se za toplo, zvezdnato noč; sem in tja si nervozno pomane roke in s hlastno kretnjo popravi goste rjave kodre.
»Ali sem vse pripravil? Da mi le ne bi motor odpovedal!? Ne smem doživeti razočaranja! Jutri ali nikoli!«
Tisoč misli roji po glavi mlademu Savnikovemu šoferju, Ludviku Stariču. Precej dni in noči je že žrtvoval svojemu ljubljencu, jeklenemu konju. Nedavno ga je kupil s težkimi žrtvami; od ust si je pritrgoval, da je zbral potreben denar. In jutri bodo prišli pričakovani veliki dogodki. Nek notranji glas mu pravi, da bo uspel, s svojim novim BSA.
Nihče ga nikoli ni opazil, ko je ves ponižen, naskrivaj, ure in ure potrpežljivo pripravljal svoj motor. Na koledarju je računal in črtal dneve, ki so ga še ločili od cestne dirke v Naklem. Njegov prvi nastop bo to... In zbrani bodo sami priznani dirkači. Zanj se pač nihče ne bo zmenil!
Manjkalo je le še nekaj minut do treh popoldne. Med množico ,ki se je lepe junijske nedelje leta 1951 zbirala v Naklem,-Je vrvelo. Motoklub »Ilirija« iz Ljubljane je organiziral cestne krožne motorne dirke na progi Naklo—Tržič in nazaj. Udeležbo so obljubili znani dirkači: Šiška, Kušar, Trampuž, Miklavčič...
Radovedneži se drenjajo okrog tekmovalcev, mehaniki še zadnjikrat pred startom pregledujejo motorje in polnijo rezervoarje s pogonskim gorivom.
»Nekam tesno mi je danes,« se obrne visok, temnopolt moški z dirkaško čelado na glavi k sosedu. »Nekaj posebnega se bo zgodilo.«
»Kaj neki? Saj veš, kako bo! Ali so asi, oni bodo, kot zmeraj, pobrali vse piskre!«
Razgovor prekine močan ropot motorjev. Prvi tekmovalci se že zbirajo ob startnem mestu; na njihovih obrazili je skrajna napetost. Še nekaj sekund in jekleni konji bodo zapeli ...
»Dirkači na start!« se zasliši iz zvočnika. Reditelji s težavo zadržujejo radovedneže, ki hočejo po svoje pomagati.
»Pripravljeni... pozor...«
Starter zamahne z zastavico. Kot bi jih odpihnil veter se požene skupina dirkačev na progo... Izginejo v daljavi, le oblak prahu kaže sled za njimi...
Ni se še dobro poleglo glasno razpravljanje o tem. kdo bo prvi, že se izza ovinka zasliši močno brnenje motorja, ki se bliža z veliko brzino. Preteklo je dobre četrt ure, odkar so dirkači odpeljali. Začudenje med množico narašča, saj ni nihče pričakoval, da se bodo vrnili v tako kratkem času. Vse se gnete k cilju: sodniki drže v rokah pripravljene štoperice...
»Številka 25 — čas 19 minut in 54 sekund.« In že pridrvi skozi cilj prvi vozač. Gledalci ga navdušeno pozdravljajo. Ne dolgo za njim privozijo še ostali, razen dveh, ki sta zaradi okvar ostala na progi. Zmagovalcu obesijo okrog vratu lovorjev venec, fotografi si s težavo utirajo pot skozi množico. Na startu pa se medtem že pripravlja skupina dirkačev z motorji kategorije 550 ccm. Še močnejši so na pogled od onih, ki so se pravkar vrnili; oblečeni so v usnjene obleke in dobro zavarovani s čeladami. Takoj je videti, da to niso nedeljski izletniki.
»Kot bi jih iz kanona izstrelil,« zamrmra nekdo, pa jih ni bilo več.
Zasliši se tresk, ,na cesti se dvigne prah... Nedaleč od starta brnita na tleli dva motorja. Vozača pobirajo, reševalci ju nakladajo na nosila.
Dva sta se zaletela,« pove reditelj. Toda dogodek je hifro pozabljen, preveč so se ljudje zatopili v potek dirke, kjer je nastopal tudi znani Janko Šiška iz Ljubljane.
»Ali bo prvi?«
»O tem sploh ni debate!«
Razgovor postaja vse bolj živahen.. Star poznavalec motornih dirk razlaga svojo učenost, tam blizu cilja že stavijo na zmago tega ali onega dirkača. Vmes pa udari glas iz zvočnika:
»Bliža se številka tri!«
Tuljenje motorja prihaja vse bliže . . . Zmagovalec druge skupine je na cilju.
»Je to mogoče? Samo trinajst minut...? Živio Šiška!«, zavre med gledalci, v daljavi pa se pojavljajo ostali dirkači. Tam stoji možak, ki je stavil na svojega ljubljenca. Nekam kislo se drži; pogorel je. Mož ni pomislil, da dirka v tej skupini eden najboljših slovenskih dirkačev, zmagovalec mnogih dirk — Janko Šiška.
Pogovor med gledalci pa se je brž zasukal v drugo smer. Na sporedu je zadnja, najbolj zanimiva dirka dneva. Na startu se zbirajo sami preizkušeni »asi«. Dirkali bodo z motorji 500 ccm. Tam stoji Šiška, zraven Jeglič, Miklavčič in drugi.
»Glej ga, glej! Kaj se pa Savnikov šofer štuli med te gade?«
»Ali ga ne vidiš? Dirkal bo.«
?!?...	""	(Dalje prihodnjič)
1610 športnikov v IT klubih
Mariborski Branik ii prav gotovo ne samo eno naj večjih športnih društev v Sloveniji, ampak tudi v državi, saj šteje v 17 klubih 1600 aktivnih športnikov. Pred občnim zborom društva, ki bo 25. januarja, je naš dopisnik obiskal agilnega sekretarja tov. Orla, da bi mu kaj
Po lasih krajih
BOHINJ. Preteklo nedeljo so bile v Bohinju tekme v smučarskih tekih s startom in ciljem pri hotelu Jezero. Sodelovalo je 90 tekmovalcev. Člani so tekmovali na 10 km dolgi progi, mladinci in mladinke na 4 km, pionirji pa na 1500 m. Med člani je zmagal Prešeren Anton (47:14), pri mladincih Rozman (26:29), med mladinkami Medja (35:00), pri pionirjih pa Gregorič (10:30). Tekem so se udeležili tudi člani državne reprezentance, ki so bili na treningu v Bohinju. Zmagal je Pavčič Janez (36:18) pred Kandaretom (36:40) in Kordežem Gašperjem (37:05).
ŠOŠTANJ. Pred nekaj dnevi je bil v Šoštanju zaključen tečaj smučarjev Usnjarja, ki jih je učil naš olimpijec Janko Štete, kako se postane smučarski »as«. Podnevi so trenirali pri planinskem domu tovarne usnja v Št. Vidu, zvečer pa poslušali predavanja in zanimivosti z olimpijskih iger, ki jih je živahno pripovedoval tov. Štete.	"n
ZAGORJE. Več let je že minilo, odkar so zagorski športniki dobili obsežno zemljišče in načrte za gradnjo velikega stadiona. Zal pa ti načrti tudi lani niso bili uresničeni. Zanimanje s strani športnikov je bilo veliko, vendar iniciativni odbor ni znal izkoristiti zadostnih finančnih sredstev in podpore tamkajšnje oblasti. Nedelavnost odbora lahko opravičuje le »namig«, da se bo verjetno na tem prostoru gradila tovarna.
Nov razmah športnega življenja v Zagorju in zopetni »namig«, da v Zagorju ne bo tovarne, je potisnil v ospredje gradnjo stadiona, pa tudi športnega doma se bodo lotili Zagorjani, saj jim je ta dom nujno potreben. Na nedavni društveni seji je upravni odbor razrešil iniciativni odbor za gradnjo stadiona, ki razen dveh članov, ni zaslužil pohvale za sedanje delo. Iz svoje srede je imenoval nov odbor s predsednikom Vrečarjem na čelu. Naloge novega odbora prav gotovo ne bodo lahke. Veliko bo predvsem finančnih težav. Vendar društvo upa na pomoč vseh delovnih kolektivov.
Sum
več povedal o nekaterih važnih spremembah, ki jih pripravlja društvo za občni zbor. Tov. Orel je med ostalim povedal naslednje:
»Našemu članstvu nameravamo na občnem zboru društva predložiti načrt o reorganizaciji dela. Dočim je bilo letos vse administrativno in finančno poslovanje klubov centralizirano, nameravamo v letu 1953 vse klube osamosvojiti. S tem jim bo omogočeno živahnejše delovanje in večji organizacijski razmah. Upravni odbor društva se bo zato mogel posvetiti bolj ustvarjanju delovnih pogojev, gradbenim zadevam, ustvaritvi finančne baze itd. Da pa bo povezanost s klubi boljša, bodo vsi predsedniki klubov člani društvenega upravnega odbora in bodo tako direktno sodelovali v delu društva. Vsak klub bo moral dobiti tako dober odbor, ki bo res požrtvovalno skrbel za vsestranski napredek svojega članstva. Jasno pa je, da bo upravni odbor društva skušal s subvencijami podpreti predvsem one klube, ki nimajo možnosti vzdrževati se sami. Dal bo svojo pomoč za namestitev trenerjev, stremel bo za dokončno izgradnjo stadiona, čolnarne v Brester-nici ter zimskošportnega centra na Pohorju. Pričakujemo, da bo ljudska oblast tudi letos s tako velikim razumevanjem podprla društvo, da omogoči mladini in delovnemu ljudstvu čim pestrejše udejstvovanje v vseh panogah športa. Apelirali pa bomo tudi na delavske svete podjetij, da društvu finančno pomagajo pri naporih, saj si je zagotovilo za smoter razširiti šport med vse plasti prebivalstva Maribora. Jasno pa je, da bo upravni odbor društva budno bdel nad posameznimi klubi, da bodo delali res na zdravi športni osnovi ter svoje članstvo vzgajali v pravilni strokovni ter moralnopolitični smeri.
Posebno pozornost bomo posvečali vzgoji mladine. Naš cilj ni rekorderstvo, želimo le, da si v naših vrstah mladina krepi telo in duha tako, da bo kos vsem nalogam, ki jih postavlja pred njo razvoj socializma v naši domovini. S sorodnimi športnimi društvi in organizacijo »Partizan« pa želimo najtesnejše povezave in prijateljskega sožitja pri reševanju vseh problemov.«	E. B.
Naročajte se na
„POLET"
. 'V o
Strelci, v boj za Poletov pokal
V	zadnjih letih, predvsem pa lani, je strelstvo v naši republiki doseglo velik razmah, saj se je razširilo skoraj v vse delovne kolektive in v sleherno vas, po številu Članstva pa je strelska organizacija druga največja športna formacija v Sloveniji.
Strelski šport pa ima še posebno vrednost pri krepitvi obrambne moči naše domovine in daje naši mladini dobro osnovo za obvladanje vojaške spretnosti, predvsem glede ravnanja z orožjem.
Marsikje pa je strelstvo takorekoč še v povojih. Posamezne strelske družine šele iščejo pravih prijemov v utrjevanju svojih organizacijskih oblik in se borijo s problemi, kako ustvariti čimboljše pogoje za razvoj strelskega športa.
Ni dvoma torej, da igra važno vlogo pri tem njihovem prizadevanju tudi popularizacija med širokimi plastmi našega ljudstva. In kdo je bolj poklican pomagati, če ne naš tisk, predvsem športno časopisje.
V	cilju, da se torej ustvari res zdravo tekmovanje in čim tesnejša povezava med strelskimi družinami, obenem pa, da bi vzpodbudili naše strelce k čim vztrajnejšemu delu, se je uredništvo »Poleta«, v sporazumu s funkcionarji Izvršnega odbora Strelske zveze, odločilo razpisati tekmovanje za prehodni pokal.
Razpis
Tekmovanje se začne letos 12. januarja 1953 in bo trajalo do 22. julija 1953, obnavljalo pa se bo vsako leto od 23. julija dalje.
Strelska družina, ki bo pokal osvojila trikrat po vrsti ali petkrat v presledkih, ga bo obdržala v trajni lasti. Pokal bo podeljen vsako leto na Dan vstaje slovenskega naroda — 22. julija.
Kdo bo končni zmagovalec vsakoletnega tekmovanja, bo na osnovi poslanih poročil in ocenjevalnega pravilnika določila posebna komisija, sestavljena iz članov izvršnega odbora SZS in uredništva »Poleta«.
TEKMOVALNI PROGRAM OBSEGA NASLEDNJE TOČKE:
1.	Dvig množičnosti v strelskih organizacijah
a)	koliko bo vsaka strelska družina pridobila novih članov, žena, mladincev in pionirjev — izraženo v odstotkih z ozirom na stanje članstva dne 31. decembra 1952.
••'-■A ;
b)	redno pobiranje, odnosno plačevanje Članarine.
2.	Dvig kvalitete in strokovno-politična vzgoja
a)	obiski rednih vaj,
b)	rezultati, doseženi na družinskih in ostalih tekmovanjih,
c)	strokovni tečaji,
d)	predavanja.
3.	Notranja organizacijska utrditev strelskih družin
a)	delavnost odborov,
b)	skrb in čuvanje rekvizitov (orožje,
tarče, strelske naprave itd.),
c)	evidenca orožja in registracija pri notranji upravi,
d)	sodelovanje z množičnimi organizacijami,
e)	redno dostavljanje poročil o delu.
4 Organizacija strelskih tekmovanj
Katera družina bo priredila več tekmovanj (družinskih, meddružinskih) ali sodelovala na več tekmovanjih.
5.	Dopisovanje v časopise
Katera družina bo poslala več zanimivih člankov o svojem delu in razvoju, iz katerih bodo lahko drugi dobili koristna izkustva.
5. Naročništvo na »Polet«
Katera družina bo zbrala med svojimi člani več stalnih naročnikov na »Polet«. Izvršni odbor Strelske zveze Slovenije je sklenil poleg razpisanega pokala nagraditi najboljših pet družin v tem tekmovanju s praktičnimi nagradami (z orožjem) v skupni vrednosti 200.000 din.
Prepričani smo, da se bodo v to plemenito in koristno borbo vključile prav vse strelske družine v Sloveniji, saj bodo s tem najbolj dokazale svoj pravi cilj, razširiti strelstvo vsepovsod, kjer so za to dani pogoji. Istočasno pozivamo vse strelce, da o poteku tekmovanja in o življenju naših strelskih družin sploh pišejo, da se bo tudi široka javnost začela čimbolj zanimati za strelstvo. Naše geslo naj bo:
Cim več članstva v strelske vrste!
»Uredništvo »Poleta« in Strelska zveza Slovenije
Obvestilo vsem družinam
Vse strelske družine v Sloveniji obveščamo, da je tednik »Polet« od 1. jan. 1953 dalje službeno glasilo naše strelske organizacije in bodo
odslej v »Poletu« objavljena vsa naša strelska obvestila, pa tudi rubrika strelstva bo znatno razširjena za priobčenje propagandnih člankov iz področja strelstva. Zato je vsaj po en izvod »Poleta« dolžna naročiti vsaka strelska družina, priporočamo pa tudi članstvu, da se nanj naroči. Za mesec januar 1955 bo naročnino vsem družinam poravnala Strelska zveza Slovenije, od februarja dalje pa morajo naročnino poravnati družine same. Celoletna naročnina znaša 400 din, polletna pa 200 din.
IO ^Strelske zveze Slovenije
Bodimo buditi!
Nedavno je imela strelska družina gojencev Internata TSŠ v Ljubljani svoje strelske vaje. Ob tej priliki je član te družine, Koren Vlado, dijak III. letnika elektrotehničnega oddelka, doma iz Kočevja, streljal v Titovo sliko. Kljub opozorilu dežurnega vodje je to še nadaljeval in mimogrede dal še neumestno opazko, da je pač vseeno kam strelja. Vsi tovariši so njegovo dejanje obsojali in ga na takoj sklicanem sestanku izključili iz svojih vrst. Prav tako je bil izključen iz šole in internata.
Brez dvoma kaže ta primer, da je treba biti buden prav v vseh naših športnih organizacijah in je strelska družina Internata TSŠ vsekakor pravilno postopala.
Terenski odbor OF Poljane je pretekli teden podaril svoji strelski družini »Staneta Žagarja« novo zračno puško za zasluge, ki jih ima ta družina pri razvoju strelstva na terenu Poljane. Predaja puške je bila izvršena ob prisotnosti članstva vse strelske družine in z nagovori predsednika družine tov. Šege Leopolda in predsednika terenskega odbora OF.
V O
SE NEKAJ O
Gorski reševalni službi
Pregled lanske atletske sezone v Sloveniji
Kvaliteta je nazadovala
Na lanski skupščini Atletske zveze Slovenije smo povsem pogrešali tehnično poročilo, iz katerega bi bili razvidni uspehi in neuspehi kvalitetne atletike v Sloveniji v lanski sezoni. Zato bom z nekaterimi podatki skušal ugotoviti stanje slovenske atletike po zaključku lanske sezone.
Marsikdo, kdor je pazljivo zasledoval lansko atletsko sezono, pa mu niso na razpolago statistični podatki ob zaključku iste, sl je mogoče ustvaril napačno mnenje, da je slovenska atletika napredovala. Doseženih je bilo sicer precej novih slovenskih rekordov In odličnih rezultatov, reprezentanca Slovenije je dokaj visoko premagala ekipo Hrvatske, toda kljub temu moramo ugotoviti, da je ostala kvaliteta slovenske atletike približno na isti stopnji kot predlani: Doslej se je slovenska atletika 'še vsako leto od osvoboditve precej dvignila, predlani je dosegla svoj višek, lani pa stagnira. Tu mislim na absolutno vrednost rezultatov, kajti relativno, v odnosu do vse jugoslovanske atletike, smo lani tudi še napredovali, kar pomeni, da je v letu 1952 vrednost jugoslovanske atletike nekoliko padla. Zanimiv je pregled, koliko odstotkov- mest v desetoricah najboljših jugoslovanskih atletov zavzemajo v posameznih letih atleti in atletinje iz Slovenije:
Leto:	moški:	ženske:	skupaj;
1945	13,92 «/«	27,50 «/o	18, 4 B/o
1946	15,66 »/e	46,62 e/o	26,22 '/e
1947	12,18 «/o	38,85 e/.	21,28 •/#
1946	11,02 e/.	34,41 «/o	19,	*/o
1949	12,76 «/,	27,75 «/o	17,86 "/o
195!)	13,34 o/o	25,53 e/„	17,48 "/e
1951	19,14 «/o	31,08 o/.	23,18 */t
3952	20.80 %	33,00 o/„	24,32 ‘A
Kljub relativnemu napredku pa moramo ugotoviti majhen padec v absolutnem merilu. Skupna vrednost vseh rezultatov v desetoricah zastopanih atletov je znašala lani 203.375 točk, letos pa 201.670 točk po finskih tabelah. Povprečki deseteric so lani v 12 disciplinah boljši, v 16 disciplinah pa slabši kot predlani, v eni disciplini pa je lanski povpreček enak predlanskemu.
Iz lanskih desetoric lahko izvemo še precej zanimivega, če jih natančneje pregledamo. Posamezne atletske organizacije so takole zastopane v lestvicah: Kladiva r 103, Odred 92, Železničar — Maribor 44, Železničar — Ljubljana 37, Svoboda 18, Litija 9, Branik 6, Novo mesto 5, Kamnik 2, Črnomelj, Domžale, Poljčane. Kočevje in Gregorčič po enkrat. Od 98 atletov je 19 mladincev skupine D (19,38", o) in 10 mladincev skupine G (10,2 "Jo), skupaj torej 29 mladln. (29.40 %). Med 52 atletinjami je IG mladink (30.77 "It). Skupaj je torej od 150 v desetoricah zastopanih atletov oz. atletinj 45 mladincev oz. mladink, to je točno 30 "A.
100 m:
10.8	Lorger K
11.2	VVagner O Pokorn J. O
11.3	Čelik K Kopše K Šoba ZL
11.4	Petauer K Furlan ZL
11.5	Požun 2M
11.6	Černe O Zupančič K Belšak O
povpreček desetorlce 1939	11.47
1951	11.37
1952	11.30
V teku na 100 m opažamo malenkosten napredek v primeru s preteklim letom. Vendar pa stanje še vedno ni zadovoljivo zlasti zato, ker večina sprinterjev ni sigurna v svojih rezultatih. Po več letih smo vendarle dobili zopet tekače pod 11 sekund. Ze predlanski rezultati Lorgerja so kazali, da bo ta »začarana« meja kmalu premagana. Lorger je bil v svojih rezultatih tudi precej ustaljen in znaša njegov najslabši rezultat 11,1. Z resnim treningom bo rezultat lahko še Izboljšal. VVagner in Pokorn sta od predlani mnogo napredovala, vendar sta bila v rezultatih dokaj nesigurna. Oba sta trenirala precej neredno, zato mislim, da bi lahko še precej napredovala. VVagner starta dokaj slabo. Čelik in Šoba sta se lepo razvila In imata lepe perspektive. Zanimivo je, da je večina sprinterjev zelo mlada in ima zato še lepe možnosti razvoja. Kopše teče že precej dolgo, toda lani je dosegel svoj naj slabši čas. Petauer je med stometraši najstarejši, a se še vedno drži v ospredju. Od ostalih sta prava šprinterja le še Furlan in Caj-hen. Furlan bi moral mnogo resneje trenirati; če bi hotel doseči boljše rezultate. Cajhen je začel šele lani in kot popoln začetnik mnogo obeta, saj je zelo malo treniral. Zupančič in Belšak s svojo slabo osnovno hitrostjo kot štiristometraša nimata mnogo ižgledov, verjetno se bosta oba čez nekaj let popolnoma posvetila zaprekam oz. 800 m. Černe je imel lani zaradi poškodbe nereden trening in ni mogel ponoviti predlanskih rezultatov. V desetoric! popolnoma pogrešamo Žerjava, Mljača in Hribarja. Škoda, da so zapustili atletiko, saj bi imeli, zlasti slednja, lahko še lepe uspehe.
200 m:
22.6	Lorger K
23.3	Furlan ZL
23.4	Zupančič K
23.6	Čelik K
23.8	Borštnar ZL Belšak O
23.9	Šoba ŽL
24.0	Rožman o
Petauer K Koman ZL Pokorn S. O Pokorn J. o Hrovatin 2M
1939	23.91
1951	23.49
1952	23.64
Tek na 200 m je treba posebej trenirati! Ni dovolj, če ima nekdo dober rezultat na 100 m, pa že misli, da mu tudi na 200 m ne bo težko. Večina naših šprin-terjev se za tek na 200 m posebej ne pri-
pravlja, zato so rezultati na 200 m slabši od onih na 100 m. Zanimivo je, da imamo na lestvici, ki je precej slabša od
1.	1951, mnogo atletov, ki niso izraziti šprinterjl, kar je ponoven dokaz za gornjo trditev, Lorger je dosegel’sicer nov slovenski rekord, toda dokler ne bo bolj vzdržljiv (letos je tekel 400 m 55.2), ne moremo pričakovati posebnega izboljšanja rezultata. Furlanu 200 m zelo odgovarja, saj ima med šprinterji najmanjšo razliko med dvakratnim časom na 100 m in dejanskim časom na 200 m. Zupančič je dosegel svoj vsakoletni rezultat, lepo pa je napredoval Čelik. Zelo nadarjen na 200 in 400 m je Pokorn S., ki je svoj rezultat dosegel skoraj brez treninga, žal pa je zaradi odhoda v JLA trening prekinil. O ostalih nima mnogo smisla pisati tu, ker so večinoma specialisti v drugih disciplinah. Močno sta lani nazadovala Hrovatin in Petauer. Našim tekačem na 200 m pa ne manjka le vzdržljivosti, tudi starta in teka v krivini ne obvladajo dobro, zato še enkrat: trening!
400 m:
50.8	Bardutzky S
50.9	Belšak O
51.0	Zupančič K
51.9	Kopitar M. K Požun ZM
52.1	Olivierl O
52.4	Koman ZL
52.6	Hanc K
Urbajs K
53.4	Rožman O
1939	53.09
1951	51.81
1952	51.”7
Razveseljiv je napredek Bardutzkega in Belšaka, ki sta od predlani ogromno napredovala in prekinila absolutno premoč Zupančiča, ki je trajala več let. Oba pa sta bila v svojih rezultatih dokaj nestalna in je bil Zupančič, čeprav je od 1. 1951 mnogo nazadoval, še vedno naš najsigurnejši šllristometraš. Zupančiča so letos ovirale predvsem večkratne poškodbe.. Belšak in Bardutzky pa nimata dovolj osnovne hitrosti. Ce ne bosta izboljšala svojih rezultatov na 100 m in zlasti 200 m, nimata ravno velikih perspektiv za nadaljnji razvoj. V lanski lestvici opazimo, da je precej naših štiri-stometrašev nazadovalo (Kopitar, Požun, Olivierl, Rožman). Požun se bo moral odločiti ali za 400 m ali za skok v daljino, ti dve disciplini na noben način ne gresta skupaj. Olivierl je zelo malo treniral in z njim ne moremo več dosti računati. Najbolj je lani napredoval Koman, kar je plod izredno marljivega dela v zadnjih letih. Zanimivo je, da je Koman začel kot tekač na 1500 m, sedaj pa je že celo tudi v deseterici na 200 m. Urbajs bi bil gotovo lahko boljši, če bi se tej progi bolj posvetil. Rožman bi bil verjetno lahko boljši, če bi več nastopal, V lestvici pogrešamo Hribarja in Rotarja, oba zelo talentirana, škoda da nista več aktivna. Perspektive v teku na 400 m niso ravno najboljše, danes pravzaprav nimamo mladinca, za katerega bi lahko rekli: ta bo dober štiristometraš (dalje).
Na polemike okoli perečih problemov naše GRS se je prejšnji teden oglasil tudi znani tržiški alpinist in gorski reševalec ter do nedavna inštruktor za alpinizem pri PZS, Marjan Perko. Ker se njegovo obširno pisanje v mnogem strinja z izjavami inž. F. Avčina katere smo priobčili v prejšnji številki, prinašamo danes v izvlečku samo nekatere odstavke.
Sedaj, ko je toliko opevana GRS v razsulu, se lahko vprašamo, kako je to mogoče? Ali je res temi. kriv le članek tov. Keršiča? Zakaj izstop reševalcev gornjesavske doline?
Ne bom posegel v kritiko tov. Keršiča o reševanju poslednjega ponesrečenca, ker se z njim ne strinjam in se tudi ni strinjal celoten zbor reševalcev v Ljubljani. Pozitivna pa je njegova kritika v vseh drugih odstavkih in bi ob dobri volji ljubljanskih ter jeseniških reševalcev lahko mnogo doprinesla k uspehu zbora. Nesloga pa je onemogočila sleherni sporazum, niti intervencija dr. Breclja in predsedstva ni zalegla. Vprašamo se lahko, zakaj ta nesloga?
V kroniki reševanja je bilo veliko lepih in dobrih primerov, nekaj pa tudi slabih. Prav je, da slabe strani kritiziramo, saj konstruktivna kritika vedno pomaga k napredku. Nekatere napake vodje GRS pa so bile tako velike, da jih tudi ljubljanski in podeželski krog reševalcev ni mogel mirno prezreti. Večkrat se je zahtevalo kaznovanje in tudi odstranitev, vendar PZS ni nikoli odločno posegla vmes. Nasprotno, znala je kaznovati ljudi za nesrečo v Jalovcu, Kokrškem sedlu itd. — človeka, v katerega je bil uprt pogled vsakega alpinista in reševalca, pa je neobjektivno zagovarjala. Kljub temu, da so se nepravilnosti v GRS vedno bolj množile, i i ostalo vse pri' starem: obtoženi je vedno znova ostal sodnik. Vodstvo GRS bi moralo biti skrajno objektivno. Ce je bila kdaj iznesena kritika o reševalcih gorenjskega kota, bi se moralo dati objektivno mnenje, ne pa, da je potegnilo z njimi. To je seveda posploševalo lokalna trenja med bazami odnosno postajami. Zbori reševalcev niso nikoli pokazali prave slike, saj je to tudi potrdil zadnji zbor reševalcev. Centrala GRS, ki je bila izvoljena na zboru reševalcev, in v kateri je zastopano večje število članov, se ni nikoli sestala. Zakaj? Zakaj naj vodi reševalce en sam človek in še to z z napakami? Zakaj se je metalo iz vrst GRS marljive celjske, mariborske, tržiške in druge reševalce? Kje je oprema, ki je bila lahkomiselno razdeljena med reševalce in bi še
danes lahko bila po omaricah na reševalnih postajah, kot je to primer pri gasilcih? Zakaj naj bi bili reševalci steber slovenskega alpinizma, nekaki nadalpinisti? Zakaj le omejeno število reševalcev (po seznamu jih je okoli 70), ki v povprečju zaostajajo v plezalnih sposobnostih od povprečja aktivnih alpinistov? Strinjam se s tov. Krušicem, da dober plezalec še ni dober reševalec. Vendar sem mnenja, da tudi »dober reševalec« ne koristi dosti, če lahko samo brezmočno opazuje ponesrečenca v katerikoli steni. Sam si želim, da bi imel v našo GRS zaupanje, vendar ne vem, zakaj se alpinistom brani kritika, saj vendar tudi oni plezajo, in hodijo v hribe, kjer se lahko ponesrečijo. V mislih imam besede pokojnega Ivana Bučarja, ki je ob reševanju izpod triglavske stene dejal: »Ce bi bil Čopov Jože tukaj, potem bi bilo dobro!« Zakaj ob vsaki kritiki na Jesenicah organizirajo sestanke reševalcev, na katerih se ljudje prepričujejo, da vračajo legitimacije in izstopajo iz GRS? Ali tov. Krušic in Medja ne uvidita, so jima dali vsi forumi polno priznanje? Zakaj stopati za hrbet dveh nedolžnih? Če je izstopanje spontano, je stvar drugačna. Če je pa bilo organizirano, je povzročitelj dvakratni krivec. Tov. Belač je v svojem članku dal svoje mnenje, nikjer pa ni rečeno, da je to mnenje javnosti. Zbor reševalcev je njegova naziranja glede reševanja izpodbil. Če tov. Keršič ni hotel preklicati svojega mnenja, pa zaradi tega šeni bilo potrebno s strani Jesenic razbiti zbora.
Ali naj se zaradi osebne užaljenosti razrešijo teh plemenitih obveznosti vsi reševalci? Kje je tista visoka zavest, kje so etični ideali naših gornikov? GRS mora biti daleč nad nesoglasji posameznikov. Potrebna je enotnost, tovarištvo in harmonija v skupnem cilju: ponesrečencem v gorah čimprej in čim uspešneje pomagati. Ljubljančani naj prenehajo v Jesenicah gledati »šo-drovce«, Jeseničani pa naj nehajo z »ljubljanskimi srajcami«. PZS pa naj dobro premisli, kakšna bi bila najboljša oblika organizacije GRS; na vsak način naj jo vodi telo, sestavljeno iz načelnikov močnejših reševalnih postaj, ter zelo, zelo objektivno vodstvo. Perko Marjan
Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Odgovorni urednik Igor Prešern. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Liko-zarjeva ul. 12. — Poštni predal 377. — Telefonske številke med tednom 23-009, ob nedeljah pa 22-331 do 88 in 21-558, 21-063 in 20-628. — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-81. — Celotna naročnina znaša din 400, polletna din 200.
131 hkvn=svetovni roko
28. decembra je postavil v Troyesu Gilbert Eozon nov svetovni rekord na 100 m hrbtno v času 1:03,3 in s tem zaključil v letu 1952 serijo svetovnih rekordov. Bozon je že lani enkrat izenačil svetovni rekord na tej progi, ki ga je dotlej držal Američan Allan Stack z 1:03,6. Z zadnjim uspehom pa je Bozon sam prevzel naslov svetovnega rekorderja na 100 m hrbtno.
42 let borbe
Prvi svetovni rekorder je bil Belgijec Weckesser, ki je leta 1910 preplaval to progo v času 1:20,8. Do prve svetovne vojne se je meja svetovnega rekorda znižala na 1:15,6. Temu je sledil 10-letni premor in v tem času se je pojavil hrbtni crawl, kajti dotlej so plavali hrbtno še v tako imenovanem »germania« slogu, pri katerem so bili vsi gibi plavalca simetrični in skladni. Lestvica svetovnih rekordov se je razvijala takole:
1:20,8 VVeckesser (Belgija	1910	25	m
1:18,8 Barony (Madžarska)	1911	33 m
1:18,4 Schiele (Nemčija)	1912	25	m
1:15,6 Fahr (Nemčija)	1912	25	m
1:14,8 Kealoha (ZDA)	1922	100	m
1:12,6 Kealoha (ZDA)	1922	25	y
1:12,4 Kealoha (ZDA)	1924	100	m
1:11,4 Kealoha (ZD ' )	1926 25 y
1:11,2 Laufer	(ZDA)	1926	100	m
1:10,2 Kouse	(ZDA.)	1927	25 y
1:09,0 Kojae (ZDA) .	1928 50 m
1:08,2 Kojac	(ZDA)	1928	50	m
1:07,4 van den VVeghe (ZDA) 1934 25 y 1:07,0 Kiefer	(ZDA)	1935	25 y
1:06,2 Kiefer	(ZDA)	1935	25	m
1:04,9 Kiefer	(ZDA)	1935	25	m
1:04,8 Kiefer	(ZDA)	1936	25 y
1:04,0 Stack (ZDA)	1948	25	m
1:03,6 Stack (ZDA)	1949	25	m
1:03,3 Bozon (Francija)	1952	25	m
Po prvi svetovni vojni so prevzeli vodstvo Američani in ga obdržali vse do lanske sezone, ko je njihovo neprekinjeno premoč pretrgal Gilbert Bozon. Prvi, ki je preplaval 100 m hrbtno pod 1:10,0 je bil Georg Kojac, Američan poljskega porekla. Bil je pred Kiefer jem absoluten gospodar v hrbtnem plavanju. Svoj rekordni uspeh je dosegel na olimpiadi v Amsterdamu 1928 v 50 m bazenu, kar daje rezultatu še toliko večjo vrednost. Kojac je bil velik in močan plavalec in tudi najvidnejši predstavnik stare ameriške »sedeče« tehnike hrbtnega plavanja.
Adolf Kiefer je novo ime, ki je zasenčilo vse ostale prednike v tej disciplini. Kiefer je napravil pravo revolucijo v tem slogu, saj je staro Kojacevo tehniko tako izboljšal, da je še danes pravi šolski primer vsem hrbtnim plavalcem na svetu. Njegovi gibi so bili tako skladni in naravno popolni, da so njegovo plavanje pričeli imenovati »pesem gibov«. Izmed vseh svojih sodobnikov je naj-globje prodrl v tajnosti gibanja vodnega elementa.
Zopet je vojna pretrgala delo v športnih arenah in s tem borbo za najvišje naslove. Sele londonska olimpiada je dala »novega« Kieferja v osebi Allana S tačka. Tudi Kieferjevo ime so polagoma brisali iz seznamov svetovnih rekorderjev. Na njegovo mesto je stopil zopet Amerikanec. Kazalo je že, da bo ostala ta tradicija, ki so si jo pridobili Američani v hrbtnem plavanju, nepremagljiva. Toda
Franciia,.velesila"
Francozi so do druge svetovne vojne dali že mnogo slavnih imen v plavalnem športu. Med najpomembnejše sta spadala predvsem Jean Taris, večkratni svetovni rekorder v crawlu, in Jacques Cartonnet,
prav tako večkratni svetovni rekorder v prsnem slogu. V hrbtnem plavanju pa se Francozi niso mogli izkopati iz ravni povprečnih plavalcev.
Prvi, ki je pretrgal to zaostalost, je bil Lucien Zinas. V letih med drugo svetovno vojno je postal vodilni evropski plavalec tega sloga. Za njim je prišla cela vrsta novih plavalcev, med katerimi je bila najpomembnejša družina Valle-rey. Štirje bratje — Guy (1:10,0), Jehan (1:10,2), Michel (1:10,1) in Georg (1:04,9), so skupno z Janyjem ponesli slavo Francije zopet tja, kjer je bila za časa Ta-risa in Cartonneta. Toda s tem še ni bil končan priliv novih moči. Vsako leto se je pojavil nov plavalec, ki je dosegel odlične uspehe. Pirroley je postavil nove evropske rekorde na 200 in 400 m hrbtno, njegov čas na 100 m pa je znašal 1:08,1. In končno je prišel Bozon. Vendar tudi Bozon ni zadnje ime med francoskimi hrbtaši, ki bi vzbujalo upe med strokovnjaki: trde, da ima Bozon že naslednika v leto mlajšemu Violasu, ki je letos preplaval to progo v času 1:07,6.
S 15 leti 1:03.2
Gilbert Bozon je vzbudil pozornost proti koncu sezone 1950, ko je kot 15-letni deček z rezultatom 1:08,2 postavil nov francoski mladinski rekord. Od tega časa dalje je ime Bozon predstavljalo
vedno večjo nevarnost za najboljše plavalce hrbtnega sloga na svetu. Spominjamo se še prvih njegovih dvoboiev z našim rekorderjem šk»n^to v	m
pri nas doma v Zagrebu in Ljubljani. Takrat — to je b .j .
si bila z Bozonom nekako en.______	. a
tekmeca in njun dvoboj v Jugoslaviji je končal 1:1. Toda ko sta se lani v začetku sezone ponovno srečala v Parizu, je moral Škanata uvideti, da ima opravka s plavalcem najvišjih kvalitet, in da gre Bozonov vzpon z izredno naglico navzgor.
Spominjam se, ko so v letu 1951 gostovali v Ljubljani francoski plavalci, da sem med njimi opazil dečka, za katerega sem resno podvomil, če res spada k ekipi francoskih reprezentantov. Bil je majhen, droban, belopolt in črnolas dečko, ki pa je s svojo pojavo vzbujal vtis nežnosti in izredne mehkobe v celotnem telesnem gibanju. Vsi sklepi so pri njem izgledali, kot bi bili zlomljeni, saj so do-sezali izredno mero abnormalne prožnosti in upogljivosti. Toda njegovo gibanje v vodi mi je povedalo vse. Gilbert Bozon je že takrat kazal izredne možnosti razvoja.
Danes Boz-on še nima 18 let (rojen je 18. marca 1935). Visok je le 1.76 m ter ima 70 kg. Njegova pljuča so na spirometru zabeležila 61 zraka. V mirovanju mu puls bije G5-krat na minuto, ob maksimalni obremenitvi pa 135-krat. Pet minut po največjem naporu se mu puls umiri že na 90 udarcev na minuto. Njegovi pogoji za trening niso najboljši, ker je ves dan zaposlen. Svoj trening si je zato razdelil na tri dnevne »obroke«, in sicer: od 7—8 zjutraj gimnastika,
med 12. in 14. uro preplava 1.500 m v lahkem tempu, menjajoč vse stile plavanja. Posebno pozornost polaga delu nog in vežbanju startov. Od 7. do 8. zvečer opravi tretji del treninga, ki obstoja iz Sprintov na krajše proge.
Bozon je na lanski olimpiadi v Helsinkih osvojil srebrno medaljo. Po finalni tekmi je izjavil: »Zgodilo se je to, kar sem pričakoval. Mlad sem še in manjka mi rutine. Bil sem preveč razburjen, v zadnjih 15 metrih mi je zmanjkalo moči za zmagoviti finiš.«
»Toda za 17-letnega mladeniča je drugo mesto na olimpiadi več kot odličen uspeh. Bodočnost kljub vsemu pripada Gilbertu!« je dodal njegov trener.
M. P.
Še dobri rezultati madžarskih plavalcev
Na plavalnem tekmovanju v Budimpešti so bili doseženi naslednji rezultati: 200 m prosto: Ddmotor 2:13.8, (mladinski rekord), 100 m hrbtno: Nyeki 1:12.0, 100 m metuljček: Tumpek 1:11.2; ženske 100 m prosto: Gerard 1:08.6, 100 m hrbtno: Hu-nyadi 1:17.3, 200 m prsno: Serfozo 3:05.4, 100 m metuljček: Littomeritzky 1:22.8.
Južnoafriški plavalci so dosegli tudi dva nova rekorda. Duncan je plaval 220 y prosto 2:14.8, Lith 100 y prosto 53.9.
V Leningradu sta dosegla mladinca Smirnov in Rimali 1:10.2 oz. 1:11.4 na 100 m hrbtno.
Norvežan Olsen je spet izboljšal norveški rekord na 400 m prosto na 4:58.5. Tuda štafeta 4 X 200 m prosto je dosegla z 9:33.4 nov rekord.
BOITEUX najboljši
ipoJttKik. faancije.
Francoski novinarji so izbrali za najboljšega športnika Francije v letu 1952 evropskega rekorderja v plavanju Boi-teuxa. Največ glasov so dobili naslednji športniki: 1. Boiteux 106, 2. D’Orlola (sabljanje) 99, 3. Mimoun (atletika) 90, Bozon 79, 5. Salles in Mercler (veslanje) 54, 6. Bonifaci (nogomet) 49, 7. Prat (rugby) 49, 8. J. D’Oriola (jahanje) 40, 9. Brousse (rugby) 28, 10. Du Bief (umetno drsanje) 22.
538 vodilnih ameriških športnih strokovnjakov in novinarjev je izbiralo najboljšega ameriškega športnika amaterja,
ki je dobil vsako leto nagrado Jamesa Buren 13 točk.
Sullivana. Letos je dobil največ glasov olimpijski zmagovalec v steeple-ehaseu Horace Aschenfelter, in sicer 1112. Za njim so bili najuspešnejši dr. Lee (skoki v vodo) 882, Whitfield (atletika) 613, Davis (dviganje uteži) 450, Mc Cormick (skoki v vodo) 419, Kurland (košarka) 356, Davis (atletika) 296, Moore (atletika) 275, Lee (skoki v vodo) 242, Yong atletika) 115.
V Parizu je v kolesarski dirki »Amerikanki« na 100 km zmagal par Terruzzi — Plattner (Italija—Švica) v času 2;05:19 in 28 točk pred Francozoma Carrara — Senfftleben in Švicarjema Koblet — Von
Dirka s smrti o
Pred dobrim tednom dni se je v Arlbergu -sprožila ogromna lavina. Sedem smučarjev, ki so se iz Koln-ske koče podali proti vrhu Pezid-kopf, je vodil nek znan alpinist. Po približno dveh in pol urah hoje, ko bi morali prečiti neko zelo strmo pobočje, je prišlo do nesreče. Z vrha se je odlomil ogromen plaz in se je z blazno naglico bližal smučarjem. Šest jih je takoj opazilo bližajočo se nevarnost in so se bliskovito pognali v dolino. Nastala je v pravem pomenu besede blazna dirka s smrtjo. Smučarji so na vrat na nos drveli v doiino, dokler niso srečno prispeli do koče. Tu so takoj formirali reševalno skupino, ki je šla iskat zadnjega od ekipe, ki se ni utegnil rešiti. Vendar je bilo snega preveč, da bi mogli kaj opraviti. Šele naslednji dan so posebni oddelki orožnikov našli truplo nekega arhitekta iz Dresdena, ki je hotel s svojimi prijatelji preživeti v Tirolah osemdnevni dopust.
V
Kadar sta dva zaljubljena, pane moreta skupaj, takrat ju vsi pomilujemo in se nehote spomnimo na zgodbo o Romeu in Juliji. Tako nekako se je tudi gotliloznanemu kolesarju in predlanskem zmagovalcu na »Tour de France« Ilugu Koblctu ter njegovi zaročenki Waltraut Haas, slavni filmski igralki, ki je pred kratkim končala svoj 13. film. Ko je Waltraut igrala na Dunaju, je Hugo dirkal v Parizu. Ko je ona snemala v Bazlu, j Hugo pritiskal na pedale po miinchenskem dirkališču. Slednjič pa jima je usoda le postala bolj naklonjena: pri šestdnevnih kolesarskih dirkah v Berlinu se je Koblet smehljal na dirkališču, Waltraut pa v filmskih ateljejih v Spandauu blizu Berlina. V izločilnih dirkah je Koblet sicer izpadel, vendar pa po izrazu njegovega lica ne bi mogli sklepati, da ga je ta poraz močno potrl. Če pa pogledamo še njegov lepi vis-a vis, potem ni težko uganiti, kaj je Iluga spravilo spet v dobro voljo.
J
Zakaj Helga ni šla na slinipiaiio
Selc pred kratkim so iz Bremena prišla podrobnejša pojasnila, zakaj 17-letna Helga Cordes iz Bremena ni smela na letošnje olimpijske igre v Helsinkih. Iz enostavnega razloga, ker nt ženska — ampak moški. Najbolj žalostno pri tem pa je to, da se je Helga vse do nedavna imela za ženasko in bi takšna tudi rada ostala, dokler ji ni zdravnik povedal, da je v zmoti.
Čedno dekle se je rodila kot trojčica, njeni sestri sta popolnoma normalni. Pred 2 leti se je Helga vpisala v nek rokometni klub in je že leta 1951 na mladinskem prvenstvu prekosila vse svoje vrstnice.
Lani so jo določili v olimpijsko moštvo. Nekega dne je Helga na treningu tako nesrečno pagla na prsi, da so bili vsi prepričani, da se je težko poškodovala.
Čeprav je takoj lahkotno skočila pokonci In nadaljevala s treningom, so jo sklenili poslati lc športnemu zdravniku. Ta pa je na njeno največje presenečenje ugotovil, da kaže Helga tako znake ženskega, kakor moškega spola, dasi so slednji prevladovali. Izpreminjanje iz deklice v dečka pa pri njej ni šlo potom operacije ali raznih hormonskih kur, marveč samo od sebe.
Ko je Helga slišala zdravnikove besede, je planila v krčevit jok. Seveda so jo takoj odpeljali k staršem, ki imajo kmetijo blizu Bremena, vse njene rekorde pa so razveljavili in jo tudi črtali iz seznama olimpijskih kandidatinj. Zdravnik pravi, da »gospod« Cordes sedaj prestaja težko duševno krizo, vendar je upati, da bo zaradi svoje močne fizične konstitucije kmalu prebolel vse te nevšečnosti in postal »gospodar« svoje duševnosti.
»LE POČAKAJ, MARCIANO TI BO ŽE POSVETIL!«
Bivši svetovni prvak težke kategorije Ezzard Charles je trenutno na »bojnem pohodu« z devizo »en bumbum« (iz boksarskega jezika prestavljeno: knock out) vsak mesec, da bi si zopet osvojil naslov prvaka. V svoji zadnji borbi je premagal v Bostonu Franka Buforda, ki je bil s svojimi 92 kg kar 7 kg težji od njega. Charles je zmagal s k. o. v 7. rundi, toda odločilni udarec je bil tako lahek, da se gledalci kar niso mogli dovolj načuditi, ko se je Buford počasi sesedel, kakor »da bi izpustili zrak«. Po borbi pa so gledalci, ki že med borbo niso bili zadovoljni, ker je bila preveč mlačna, uprizorili pravcat škandal, zahtevali denar nazaj in kričali Charlesu: »Le počakaj, Marciano ti bo že pokazal! Časopisi poročajo, da se je po tej »Pirovi zmagi« kaj hitro izgubil v slačilnico.
Naročajte se na »POLET"
14 držav na svetovnem prvenstvu v hokeju
V Ziirichu in Baslu bo od 6,—15. marca svetovno in evropsko prvenstvo v hokeju na ledu. Za to prvenstvo so se doslej začasno prijavile zveze 14 držav, končni rok prijav pa je do konca januarja, tako da lahko računamo, da bo na svetovnem prvenstvu nastopilo navedeno število držav, ki bodo razdeljene v dvve skupini. V skupini A (za naslov prvaka) bodo nastopile Švedska, ČSR, Nemčija, Poljska, Norveška, Finska in Švica. V skupini B (brez borbe za naslov prvaka) pa bodo igrale Italija, Francija, Nizozemska, Avstralija, Jugoslavija, Belgija in Anglija.
Sodelovanje na prvenstvu so odklonile zveze Danske, Južne Afrike, Avstralije, ZDA in Kanade, dočim ZSSR sploh ni poslala svojega odgovora. Kakor je že znano, so Američani in Kanadčani za svoj nastop skupno postavili pogoj, da prireditelj prevzame vse stroške njihovega potovanja in preskrbe, kar so Švicarji razumljivo odklonili in v svojem protipredlogu ponudili le prevzem stroškov za potovanje obeh moštev z letalom iz New Yorka oziroma Montzeala do Zuricha in nazaj. Vendar Američani tega predloga niso sprejeli, tako da bo letošnje svetovno prvenstvo v hokeju na ledu brez ZDA in Kanade, če v najkrajšem času ne pride do kakšnega spora-
Takole je Bozon starta! k novemu svetovnemu rekordu ...
IfULfJA premagala FEAiOlO v hokeju 7:3
V	Chamonixu je reprezentanca Italije v hokeju na ledu premagala ekipo Francije s 7:3 (0:1, 2:2, 5:0).
Med tednom je bilo odigranih več mednarodnih tekem v hokeju na ledu. V Plznu je norveška reprezentanca premagala drugo moštvo CSR s 6:3, v Varšavi pa Poljska Finsko s 4:2. Rezultati nekaterih najvažnejših mednarodnih srečanj med klubi pa so naslednji: Young Sprin-ters : Preussen Krefeld 5:1, Riesersee : Wiener EV 17:1, Bad Nauheim : HC Haag 2:4.
V	Stockholmu je v finalu Ahearnovega pokala angleško profesionalno moštvo Harringay Races premagalo reprezentanco Švedske s 3:1.
V	zadnjem kolu hokejskega prvenstva Nemčije so bili doseženi naslednji rezultati: Rosenheim : Dusseldorfer EG 5:0, Bad Tolz : Diisseldorfer EG 3:8, Fiis-sen : EV Krefeld 12:2. — Lestvica: EV Krefenld 10, Fussen 9, Riesersee 9.
V	hokejskem prvenstvu Švice so bili pretekli teden doseženi naslednji rezultati: Grasshoppers : Ziiricher SC 4:3, Basel : Arosa 0:4, Ziiricher SC : Young Sprinters 4:7, SC Bern : Grasshoppers 0:3, Arosa : Lausanne 10:1, Davos : Basel 7:4. — Lestvica: Arosa 12 (6 iger), Young Sprinters 10 (7), Grasshopers 8 (7), Davos 6 (5).
V	Stockhhlmu je reprezentanca Švedske v hokeju na ledu premagala angle-ško-kanadsko profesionalno moštvo iz Londona Earls Court Rangers nepričakovano visoko 14:4 (5:2, 5:2, 4:0).
V	Gortini je tamkajšnji klub premagal avstrijsko moštvo Leoben v hokeju na ledu 8:1 (1:0, 3:1, 4:0), v Ortlsei pa je drugo avstrijsko hokejsko moštvo SV Villaeh izgubilo proti tamkajšnjemu klubu 4:5 (1:0,1:3, 2:2), nato pa še v Auroncu proti domačinaom 1:4 (1:2, 0:0, 0:2).
Najboljši BOKSARJI SVETA
Ameriška revija »Ring Magazin« je objavila lestvice najboljših boksarjev na svetu po posameznih kategorijah. Od 86 boksarjev v teh lestvicah Je 49 boksarjev iz ZDA in 23 boksarjev iz vse Evrope in to pretežno v lažjih kategorijah.
Mušja kategorija: prvak Shiral (Japonska); 1. Tuli (J. Afrika), 2. Marino (Havaji), 3. Allen (Anglija), 4. Cairney (Škotska), 5. Herman (Škotska), 6. Gardner (Anglija), 7. Pearce (Anglija), 8. Hancock (Avstralija), 9. Martin (Španija), 10. Čampo (Filipini).
Petelinja kategorija: prvak Carruthers (Avstralija); 1. Towell (J. Afrika), 2. Sna-deyron (Francija), 3. Sneyers (Belg.), 4. Gault (ZDA), 5. Cohen (Fr.), 6. Zuddas (I), 7. Annaloro (I), 8. Kecnan (Škotska), 3. tVilliams Anglija), 10. Ojeda (Mehika).
Peresna kategorija:	prvak Saddler
(ZDA); 1. Famochon (Fr.),	2. Collins,
3.	Pep, 4. Basset (vsi ZDA), 5. Romero (panija), 6. Davis, 7. Flanagan, 8. Smith 9. Rilley, 10. Chavez (vsi ZDA).
Lahka kategorija: prvak Carter (ZDA); 1. Gonzales (ZDA), 2. Salas (Mehika), 3. Aranjo, 4. King, 5. Atkins (vsi ZDA), 6. Zulueta (Kuba), 7. De Marco (ZDA), 8. Johnson (Anglija), 9. Johansen (Dan.), 10. Chavez (ZDA).
Pollahka kategorija: prvak Cavilan (Kuba);' 1. Dykes, 2. Bratton, 3. Turner, 4. Miceli, 5. Davey, 6. Graham, 7. Aragon,
8.	Womber, 9. Dawson (vsi ZDA).
Srednja kategorija:	brez prvaka; 1.
Turpin (Angl.), 2. Olson (Havaji) 3. Hu-mez (Fr.), 4. Durando, 5. Castellani, 6. Sala, 7. Hayes, 8. Hairston (vsi ZDA), 9. Angelo (J. Afrika), 10. Laurent (Fr.).
Poltežka kategorija:	prvak Moore
(ZDA); 1. Maxim, 2. Johson, 3. Matthervs (vsi ZDA), 4. Pompee (Trinidad), 5. Nar-dico, 6. Harrison, 7. Slade, 8. Johnson,
9.	L«. Motta (vsi ZDA), 10. Turpin (Angl).
Težka kategorija:	prvak Marciano
(ZDA); 1. Walcott. 2. Charles, 3. Layne,
4.	La Starza, 5. Bivins, 6. Henvy, 7. Wal-lace (vsi ZDA), 8. Williams (Angl.), 9. Neuhaus (Nemčija), 10. Sys (Belgija).
HRABRI ZAJEC
Redkokdaj je kakšen boksar med celo borbo tako bežal, kakor Šved Johansson v finalu olimpijskega turnirja v Helsinkih. Kakor je znano, je bil Šved zaradi te svoje »bojazljivosti« diskvalificiran in ni dobil srebrne medajle. Komaj pol leta po tem neprijetnem dogodku pa so Jo-lianssona na Švedskem že viharno slavili. Po svojem prestopu v profesionalce je med drugimi premagal tudi francoskega boksarja Massona s k. o. v 4. rundi in
govorijo že o tem, da bo boksal s Cockel-lom in Olekom.
Švedska knjiga o olimpijskih igrah pa takole zagovarja »junaško« zadržanje Jo-hanssona v Helsinkih: »Olimpijska obsodba je bila preveč brutalna. Boks je vendar plemenita umetnost samoobrambe in Johansson je bil mnenja, da je bil v tem primeru zajčji beg najplemenitejša obramba.«
Osem let je moral čakati
Vodilni boksarski strokovnjaki so že v 1. 1945 smatrali Arhia Moorea, ameriškega črnca, ki je pred kratkim osvojil naslov svetovnega prvaka, za najboljšega boksarja v pol-težki kategoriji na svetu. Toda dosedanji prvaki so se spretno izmikali srečanja z Moorom. To je precej dolgo uspevalo Lesnevichu.Millsu in tudi Maximu. Pred pol leta se je Moore obrnil direktno na komisarja za boks države New York, Roberta Christenberryja, naj mu vendaru omogoči borbo za naslov prvaka. Kljub temu pa je moral čakati še polnih šest mesecev in se je Maxim boril najprej še z Robinsonom. Nazadnje pa je prišel medvedje močni črnec iz San Diega v Kaliforniji le do težko pričakovanega srečanja. Šele ko so Maximu zagrozili, da mu bodo brez borbe odvzeli naslov, je bil pripravljen boksati se z Mooreom. Sama borba je potrdila, kar so trdili strokovnjaki že več let: Moore je brez prave konkurence in odločno najboljši v svoji kategoriji. Čeprav je že več let med najboljšimi v svoji kategoriji, je imel Moore doslej razmeroma zelo majhne dohodke od boksa (pribl. 12.000 dolarjev letno) Sedaj pa, ko je postal svetovni prvak, se bodo gotovo tudi njegovi dohodki precej zvečali. Moore je po poklicu restavrater in je njegova restavracija v San Diegu zlasti znana po pečenih piškah, ki jih sam pripravlja. V svojem prostem času pa se Moore ukvarja največ z modnim risanjem.
Na veliki sliakalnici v Innsbrucku je bilo pretekli torek mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih. Nastopili so najboljši skakalci Norveške, Švedske, Švice, Zahodne Nemčije, Jugoslavije in Avstrije. V tej ostri konkurenci je naš Polda zavzel osmo mesto (201.5 točk — 67.5, 70.5) ter pustil za seboj Finca Laurena, Nemca Weilerja, Švicarja Schneiderja in še vrsto drugih znanih skakalcev. Zmagal je Bradi, ki je dosegel 214 točk s skokoma 72 in 73 m. Takoj za njim je bil norveški mladinski prvak Doelplads, ki je
bil stilno boljši, le da sta bila njegova skoka nekoliko krajša 71 in 71 metrov. Pred Poldo so še Šved Ber-quist, Norvežan Naes, Nemec Ho-henleitner, Šved Holmstrom in Nemec Brutscher.
ZALOKAR IN ROGELJ USPEŠNA V FRANCIJI
Po tekmah v Chamonixu, kjer je Rogelj dosegel tretje mesto, Zalokar pa zaradi padca zapravil prvo, so se naši skakalci Rogelj, Zalokar, Adle-šič in Razboršek udeležili še tekmovanj v Megeve in v Les Contamines.
V Kongsbergu na Norveškem je bilo pred kratkim na znani ilannibalbaken tekmovanje v smučarskih skokih, na katerem je nepričakovano zmagal 22-letni Asbjorn Langas. Zanimivost tega tekmovanja je bila v tem, da sta 3. oziroma
10.	mesto zasedla Erling Kroken in As-geir Doelplads, ki sta na raznih tekmovanjih v Srednji Rvropi te dni osvojila prva mesta. Tako je Doelplads zmagal na velikem tekmovanju v Garmisch-Par-tenkirchenu, Kroken pa je bil nekaj dni nalo prvi na tekmovanju v Oberstdorfu. To nam kaže, kako ogromno število izrednih skakalcev imajo Norvežani, ko dva med njimi, ki sta na Norveškem šele na 8. oziroma 10. mestu, osvajata na tekmovanjih v Srednji Evropi z gotovostjo prva mesta. Na omenjenem tekmovanju v Kongsbergu pa so 'nekateri prej znani skakalci in dobitniki olimpijskih kolajn precej zaostali: Georg Thra-ne ;a bil 15., Petter Hugsted 16., Asbjorn Ruud pa šele 21. Izenačenost konkurence na tem tekmovanju vidimo tudi po tem, da je bila razlika v točkah med prvimi
Kongres FIS bo v Innsbrucku
Predsednik mednarodne smučarske zveze FIS Švicar Marc Hodler je bil te dni v Innsbrucku, kjer naj bi v dogovoru v Avstrijci pripravil vse- potrebno za prihodnji kongres organizacije, ki bo tam od 1.—7. junija letos. Pričakujejo,
da bo na kongres prispelo približno 120 delegatov in 34 držav. Najvažnejši sklepi kongresa bodo vsebovali revizijo mednarodnega tekmovalnega pravilnika, pravilnik o amaterskem statutu in spored prihodnjega svetovnega prvenstva, ki bo leta 1954 na Švedskem.
OLIMPIJSKI ZMAGOVALEC PREMAGAN
Na tekmovanju v smučarskih skokih v Linnerudu je 23-letni Samuelsten, ki se je šele pred enim letom vrnil iz ZDA, premagal s skokoma 50.5 in 52 m in 227.2 točke olimpijskega zmagovalca Arnfinna Bergmana, ki je skočil 50 in 52 m ter dosegel 224.1 točke.
V Ortiseu (Italija) so bile prve večje mednarodne tekme v smuku in slalomu v letošnji sezoni. V smuku so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Schuster (A) 1:57.0, 2. Mathis (Fr) 1:51.9, 3. Duvillard (Fr) 1:53.4, 4. David (I) 1:53.4, 5. Rieder (A) 1:55.1, 6. Nogler (I) 1:55.2. V slalomu pa so se razvrstili tekmovalci takole: 1. in 2. Gluck (I) in Schuster (A) 1:24.3, 3. Rieder (A) 1:24.6, 4. David (I) 1:25.6,
5.	Berthet (Fr) 1:25.9, 6. Vuarnet (Fr) 1:27.2.
V	kombinaciji je zmagal Schuster (A) pred Davidom (I), Riederjem (A), Gluc-kom (I), Nogler jem (I) in Berthetom (Fr).
V	slalomu za ženske je zmagala Švicarka Laugel z 1:38.5 pred Italijanko Grossru-batscher (I).
izde i u je
„1 S T I H I Č“
Prodaja
aSLOVEHSJASPORP Ljubljana
SMUČARSKE MAŽE ZA VSAKEGA SMUČARJA
Si prihrani trud pri vzpenjanju! ti poveča užitek pri smuku! ščiti smuči pred obrabo! je ekonomičen!
Je poceni!
za tekmovalce in turiste! vedno in povsod!
't

f7h&dL
»OlimpiBda« gorenjskih smučarjev je zamišljena kot množična revija naše mladine, istočasno pa preizkušnja organizatorjev gorenjske smučarske podzveze. Organizacija je pripravljena, sneg je tu, treba je le mladine, da bo vzela smuči in odšla 17. in 18. januarja v Kranj.
V soboto, 17. jan. bo ob 10. uri smuk za člane in starejše mladince, ob 14. pa smuk za članice, mladinke in mlajše mladince. Ob 10. uri bodo člani tekli na 15 km, starejši mladinci pa na 5 km. Ob
olimpiado«
11.	bodo pionirji in pionirke startali na 500 m, ob 14. uri pa članice na 8 km, mladinke in mlajši mladinci pa na 3 km.
V nedeljo, 18. jan. bo ob 10. uri slalom za člane in starejše mladince, ob 12. pa za članice, mladinke in mlajše mladince, ob 15. pa bodo skakali člani in mladinci. Prijave sprejema »Turistični urad« Kranj do 16. jan., žrebanje bo isti dan. Pravico nastopa imajo vsi organizirani in neorganizirani smučarji in člani »Partizana«.
V Megeve je zmagal Rogelj, sledil mu je Zalokar, medtem ko je Adle-šič zasedel 7, Razboršek pa 9. mesto. Sodelovalo je 25 tekmovalcev iz Francije in Švice.
Na 50-metrski skakalnici v Les Contamines pa sta Rogelj in Zalokar zamenjala mesti, tako da je bil Zalokar prvi, Rogelj drugi, Adlešič četrti in Razboršek sedmi. Na vseh teh tekmah so se Jugoslovani, člani ljubljanske »Enotnosti«, odlikovali z izredno lepim slogom in navdušili večtisočglavo množico gledalcev.
W
V Srai manj
Iz Francije so se skakalci ljubljanske ^Enotnosti« napotili v Švico, kjer so natopili na dveh tekmah: v Engclbergu blizu Luzerna in pa v turističnem Andermatu. V Engelbergu so imeli naši skakalci veliko smolo. Najprej se je na treningu težje poškodoval Adlešič, kar je zelo slabo vplivalo na ostale naše smučarje, na samih tekmah pa sta Zalokar in Rogelj zaradi padcev izostala v borbi za boljše mesto. Le Razboršku je uspelo z njegovo tradicionalno sigurnostjo doseči častno peto mesto. Rezultati: 1. Andreas Dascher (Švica) 63 in 65.3 m, 5. Razboršek 52 in 55 m. Dascher je skakal v krasnem slogu.
V Andermatu, kjer je veliko zimskošportno središče in kjer je prav te dni kopica Američanov in Angležev, je bila skakalna prireditev ob lepem sončnem vremenu. Na teh tekmah sta se izkazala Zalokar in Rogelj,\ki sta zelo lepo skakala in sigurno pristajala. Razboršek se je posebno pri drugem skoku izvrstno znašel. Zmagal je znova Dascher. Zalokar pa je imel za njim najdaljše skoke in je tudi zasedel drugo mesto. Rogelj je bil zaradi nesporazuma s starterjem in švicarskim skakalcem Stumpfom ob večjo daljavo, tako da ga je Stumpf premagal za 0.5 točke in sc uvrstil šele na četrto mesto. Razboršek Ivo je bil deseti, Adlešič pa ni mogel nastopiti zaradi težje poškodbe še iz Engclberga.
Merčeva eaaisla, štafeta n šesta
Grindelroald 11. jan. V Grindelwaldu v Švici so bile v soboto velike smučarske tekme, kjer so nastopile tudi Jugoslovanke v teku na 10 km. Kot je bilo pričakovati, so imele odločujočo besedo tekmovalke iz nordijskih držav. Najhitrejša Jugoslovanka je bila Jakopičeva, ki se je uvrstila na 11. mesto. Rezultati: 1. Sahlberg (Šved) 42:49,
2.Hietamies (Fin) 42:49, 3. Edstrom (Š) 43;35,
4.	Mahi (F) 43:46, 5. Rantanen (F) 44:03, 8. Gchring (Ne) 46:54, 10. Romanin (I) 49:48, 11. Jakopič (Jug.) 50:49 itd.
Veliko zanimanje je vladalo tudi za štafetni tek na 3X6 km. Zmagala je štafeta Finske, ki ji sledijo Švedska, Italija, Nemčija, Švica, Jugoslavija in Francija.
Ženske so nastopile še v smuku. Zmagala je Italijanka Marchelli pred rojakinjo Minuz-zo. Avstrijka Mahringer pa je bila šele šesta.
V slalomu je bila naša znanka Trude Klecker najboljša pred Schmidtovo (Fr) in Minuzzo (I). Velika borba je bila med moškimi v veleslalomu. Proga je bila dolga Čez 1300 m. Zmagal je znani Avstrijec Mol-terer pred Švicarjem Perrenom in Francozom Oreillerjem.
Tudi Schopf ponesrečen
Avstrijci imajo letos s svojimi vrhunskimi alpskimi smučarji izredno smolo. Sedaj si je namreč zlomil nogo še Egon Schopf, malo za tem, ko je zmagal na tekmovanju v Seefeldu.
JUGOSLAVIJA : BELGIJA 5 : 0 Bruselj, 11, jan. Sinoči je bilo tukaj reprezentančno srečanje med Jugoslavijo in Belgijo v namiznem tenisu. Zmagala je Jugoslavija, ki so jo zastopali Vilirn Harangozo, Dolinar in Vogrinc, brez izgube seta, s končnim rezultatom 5 • 0. Nato so naši igralci nastopili še v nekaterih ekshibicijskih tekmah, katere so tudi odločili v svojo korist, tako da je bil končni rezultat srečanja 9 : 0 v našo korist.
1 N»A AVI Z N 1 T ENI5
Na mednarodnem prvenstvu Francije v namiznem tenisu, ki je bilo te dni v Parizu, so poleg mnogih internacionalnih mojstrov, sodelovali tudi Jugoslovani Dolinar, Harangozo, Vogrinc in Gabrič.
Tekmovanje je bilo v znamenju velikih presenečenj, ki so jih povzročili Jugoslovani. Na tem turnirju so naši mojstri znova dokazali visoko mednarodno vrednost v namiznem tenisu in s svojo igro navdušili francosko občinstvo. Vogrinc in Gabrič nista imela večjega uspeha, čeprav sta sl priborila vstop do osmine finala. Zato pa sta bila toliko uspešnejša Harangozo in Dolinar. Prvi, ki je presenetil, je bil Dolinar, ko je v izvrstni igri premagal večkratnega svetovnega prvaka Bergmana z 21:19, 17:21, 21:12 in 21:14. To je že druga zmaga Dolinarja nad Richardsom Bergmanom.
Junak tekmovanja pa je bil Vilim Harangozo. Žreb je določil, da se je moral v četrtfinalu sestati z Dolinarjem, ki ga je premagal po burni igri šele v petih nizih. S tem si je pridobil pravico do
polfinalne igre s Francozom Hagenauer-jem, ki ga je odpravil v treh nizih 21:13, 21:16 in 21:15. V finalni igri se je srečal s češkoslovaškim emigrantom Marinkom, po rodu iz Ljubljane. Naš državni prvak ga je premagal s 3:1 (21:11, 21:12, 12:21 In 21:7) ter sl tako priboril naslov prvaka 17. mednarodnega prvenstva Francije.
Naši igralci so sodelovali tudi v tekmovanju parov, kjer pa so dosegli samo relativen uspeh. Harangozo in Dolinar sta se prerila v polfinale, kjer pa ju je premagal francoski par Roothooft in Laskov z 21:15, 10:21, 22:20 in 21:18.
JUGOSLAVIJA PREMAGALA FRANCIJO
Po mednarodnem 'prvenstvu v Parizu je bilo v Rouenu srečanje Francije in Jugoslavije, v tej igri sta Jugoslovana Dolinar in Harangozo premagala francoska nasprotnika Roothoofta in Laskoya s 4:1. Edino točko za Francijo je priboril Lanskoy v igri z Dolinarjem, ki je zmagal z rezultatom 3:2 (17:21, 17:21, 21:23, 21:15 in 26:24). V igri parov sta se Harangozo in Dolinar revanžirala za poraz v Parizu, ko sta premagala isti par
Roothooft in Lanskoy s 3:0 (21:17, 21:13, 21:8). O vseh teh uspehih so bili francoski časopisi poini hvale o naših igralcih. Francoski list »L’Equipe« je med drugim zapisal: »Harangozo se upravičeno uvršča med šesterico najboljših svetovnih igralcev.«
Namizni tenis v Narodni banki
Preteklo sredo so marljivi namiznoteniški igralci kolektiva Narodne banke 606 priredili dvoboj z ljubljanskim Grafičar-jem, katerega je slednji komaj odločil v svojo korist s 5:4. Marljivi športni delavec Glušič Edi, ki vodi aktiv igralcev v NB, je tudi ta dvoboj brezhibno organiziral.
Precejšnje število mladincev se je udeležilo novoletnega turnirja SD Slavije. Med mladinci je zmagal Sedej Vid, pri pionirjih pa Zajec,
V pretekli številki smo precej pisali o smučarskih učiteljih, ki so se zbrali na Pokljuki, in tudi o tem, ' a ko so marsikoga »povozili«. Učitelji trdijo, da je bila na Pokljuki med ostalimi dokončno »povožena« tudi stara smučarska šola, kar je simbolično prav lepo narisal spretni risar 3ar' (g! - j zgornjo sliko).
Če padeš, se moraš seveda pobrati,
kajti sicer se ti sigurno pripeti ta neprijetnost, da ne moreš ponovno pasti. Smučarski učitelji sicer v učnem načrtu niso imeli pobiranja oz. dviganja s tujo pomočjo, vendar pa so tudi ta »mehanizirani« način praktično preizkusili. Kako je to šlo, vam pr^v lepo kaže nazorna risba.
Nekemu profesorju iz Zagreba st naložili nalogo, naj reši problem »ralicu sa gegenšulterom« ali »ge-gen sa šuiterom«! Baje je profesor ostal dolžan čistega odgovora. Če bi pa hoteli to strašno nalogo praktično rešili, bi poskus najbrže izgleda! takole, kot to kaže spodnja slika.
Tik pred koncem tečaja, je nekdo povprašal: »Tovariši, treba se je od. ločiti! Komu bomo posvetili več naših izkušenj in znanja? Treba bo pokazati, zakaj smo tu, zakaj smo imeli tečaje, zakaj smo sc pustili de-kretirati. Denimo na tehtnico...« In tehtnica se je nagnila — komu v korist, pa itak vidite na sliki.
D B O v» K. A«
Žensko pokalno prvenstvo Slovenije v odbojki
Belezničaz1 pa?v<* h
Ljubljana, 11. jan. Včeraj popoldne je bilo na Taboru žensko pokalno prvenstvo Slovenije v odbojki. Udeležba je bila zelo slaba. Pravico tekmovanja so imele prve štiri ekipe s prvenstva Slovenije, udeležili pa sta se ga samo obe ljubljanski vrsti Železničarja in Krima. Branik je že prej odpovedal sodelovanje, ekipa mariborskega Železničarja pa se po izjavah zastopnika Odbojkarske zveze Slovenije za to tekmovanje sploh ni prijavila. Tako smo za »zaprtimi vrati« lahko prisostvovali' samo ljubljanskemu derbyju med Železničarjem in Krimom.
^ Obe ekipi sta nastopili oslabljeni. Železničar je igral brez Gajškove in Vadnalove, Krim pa brez rutiniranih igralk Kosčeve in Magušarjcve. Kljub temu ua smo videli nekaj odličnih potez na obeh straneh, čeprav ne moremo trditi, da je bila to velika in tehnično dovršena tekma. Obema ekipama se pozna, da ravno nista v treningu, kljub temu, da sta se morda v zadnjem času za to tekmovanje pripravljali. Prvi set so Kri-movke gladko odločile v svojo korist. Odlično razpoloženi Leskovičeva in Mačkova sta zelo dobro tolkli, tako da se jima tudi igralke Železničarja v tem set i niso mogle zoperstaviti. V drugem setu pa so igralke Železničarja pokazale dobro igro ter tudi zmagale, tako da je bilo stanje v setih 1:1. Tudi tretji set se je končal z zmago igralk Železničarja in vsi smo že pričakovali, da bo tudi četrti set igran v premoči Zelezničark. To-
Več hokejskih tekem v Kranjski gori
V Kranjski gori so se zbrali zaradi slabega vremena v ostalih predelih države hokejisti iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Najbolj vneto so se pripravljali igralci Partizana, ki so včeraj odpotovali na turnejo po Italiji. V Kranjski gori je bilo odigranih tudi več tekem, v katerih so pokazali največ znanja igralci Ljubljane in Partizana. Srečanje med Zagrebom in Partizanom se je končalo z zmago Partizana 5:3 (3:0, 1:2, 1:1). Ljubljana je nato premagala v četrtek Zagreb 2:1 <l:o, 1:1, 0:0), v petek pa še zagrebško Mladost s 3:2 (0:0, 3:0, 0:2). Gole za Ljubljano, ki je obakrat nastopila brez Aljančiča, Hafnerja in Janežiča, sta prvi dan dosegla Osredki in dr. Betteto, drugi dan pa Čuček 2 in dr. Betteto 1.
Hokej na Jesenicah
V petek zvečer sta se na Jesenicah pomerila v hokeju domači Gregorčič in Mladost iz Zagreba. Gostje so komaj zmagali 3 : 2 (1 : 0, 0:0, 2 : 2). Zagrebčani so zmagali le z veliko rutino in ker so Jeseničani pokazali preveč egoizma.
da ldjub vodstvu 8:1 in kasneje 11:7. so si igralke Krima opomogle, sc zbrale in tudi zmagale. Stanje v setih je bilo 2:2, ko se je pričela borba za prvo mesto in obenem za naslov pokalnega prvaka. Kar naenkrat je vodil Železničar s 6:0 in se nato počasi bližal petnajsti točki, ki je prinesla obenem z zmago tudi pokal za dobo enega leta. Škoda je, da na tem tekmovanju nismo videli še ostalih dveh, trenutno najboljših ekip v Sloveniji, Branika in mariborskega Železničarja, ker bi bile vse tekme zanimivejše in bi tudi lahko resnično podale sliko, katera izmed štirih ekip je trenutno najboljša v Sloveniji. Končni rezultat tekme je 3:2 (4:15. 16:14, 15:11, 14:16 in 15:8) v korist ljubljanskega Železničarja. V ekipi Železničarja lahko pohvalimo Mikla-vičevo in Steletovo, pri Krimu pa I.eskovičevo ‘in Mačkovo. Sodil je Šinkovec.
Mednarodni tečaj športnih zdravnikov v Podkorenu
Včeraj se je v hotelu Vitranc v Podko renu pričel prvi mednarodi tečaj športnih zdravnikov, katerega se udeležuje 56 zdravnikov iz Avstrije, Zah. Nemčije in naše dr zave.
Slovesen začetek tečaja je bil včeraj zve čer, ko so navzoče pozdravili dr. Danilo Dou-gan, dr. Perušek in predsednik Zveze športov Slovenije tov. Krese. Tečaju prisostvujejo poleg naših strokovnjakov tudi priznani spe cialisti iz tega področja dr. Pr okop iz Dunaja, dr. Hoške iz Kolna in dr. Bloteoogel iz Diisseldorfa. Na programu tečaja je bile včeraj in danes več strokovnih predavanj, inž. Janša pa je pokazal praktično šolo smučanja ter smuk in slalom. Udeleženci si bodo po razpravah ogledali še Planico, nakar bo prvi del tečaja zaključen, drugi del pa bo od 16. do 18. januarja v Ljubljani.
Odlični rezultati ruskih drsalcev
V Alma Ati so dosegli ruski drsalci nekaj odličnih rezultatov: 500 m: Sergejev 43.4, 1500 m: Zilkov 2:17.2, 5000 m: 2il-kov 8:14.9, 10.000 m: Gončarenko 17:27.3.
Na tekmovanju v hitrostnem drsanju v Oslu je zmagal v skupnem plasmaju Aas (Norveška) 79.36 pred Martinsenom (N) 98.30 in Broekmanom (Niz) 98.31. Na 500 m sta bila najuspešnejša Helgesen in Tri-stad (Norv) s 54.1, na 3000 m pa je bil najuspešnejši Aas s 5:06.4 pred Broekmanom s 5:08.5.
Kje bo evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju?
Letošnje evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju bi po sklepu mednarodne drsalne zveze moralo biti na Nizozemskem. Toda prireditelji so zaradi nestalnega vremena sporočili, da bodo šele v nekaj dneh dali dokončen odgovor, v nasprotnem primeru pa bo evropsko prvenstvo v norveškem mestu Hamarju.
G O M E li
Sedaj spanje, potem pa pritožbe
Približno mesec dni je od tega, kar smo o našem listu objavili, da bo Nogometna zveza Slovenije organizirala šesttedenski tečaj za nogometne trenerje. V ta tečaj so bili vabljeni osi oni, ki imajo za to veselje in bi lahko kot bodoči trenerji pomagali pri vzgoji nogometnega naraščaja.
»Dvignimo slovenski nogometD pa postaja menda že res oguljena fraza, kajti prav sedaj, ko bi bilo treba izkoristiti ugodno priložnost — in to je ravno v našem primeru organizacija trenerskega tečaja — ostaja vabilo N Z S osamljeno kot klic vpijočega o puščavi. Nobenih stroškov ne bi imeli niti klubi niti udeleženci tečaja, saj je 10 NZS poskrbel za kritje vseh stroškov. V tečaju bodo predavali najboljši strokovnjaki (trener Bročič, prof. Vlaga, prof. Sturm in drugi) in kljub temu še ni pravega odziva. Vprašali smo sekretarja NZS tov. Lavriča, koliko so prejeli že prijav. Dejal je: »Slabo kaže. Doslej imamo le 14 prijavljenceo, od teh S iz Ljubljane, 4 iz Trbovelj, po 1 iz Zagorja in Ptuja, odzvali se pa niso klubi niti s Primorske, niti iz Gorenjske, Štajerske in Dolenjske. * Kot vidimo, odbori posameznih klubov slabo pojmujejo potrebo po dvigu kvalitete našega nogometa. Vedno je slišati razne pritožbe s terena, češ da nadrejeni športni forumi naši >provinci: prav nič ne pomagajo. Ko pa je pomoč tu, se pa zanjo nihče ne zmeni.
Se je čas! Nogometna zveza Slovenije je prestavila začetek trenerskega tečaja na 1. februar t. I. Zato naj klubi pohitijo s prijavami, ki jih sprejema Zveza samo še nekaj dni.
BOKSARJI NA NOVI POTI
Pred dvema mesecema nam ob izrednem plenumu Boksarske zveze Slovenije ni bilo prijetno, ko smo morali zapisati, da je v slovenskem boksarskem športu še mnogokaj gnilega. Tedaj so res bila potrebna učinkovita zdravila za ozdravljenje nezdravih razmer v vrhovni organizaciji tega športa.
Ali je to resno?
Včeraj smo prejeli od NK Rudar iz Trbovelj naslednji uradni, z žigom in podpisom opremljen dop's, s prošnjo, da ga objavimo. Dopis se glasi dobesedno takole:
>RUDAR SE OSLANJA NA LASTNE MOČI.
Pred dnevi se je ponudil Rudarju nogometaš Štimac, ki je nedavno pristopil k NK. Odredu. Uprava Rudarja je bila mišljenja, da tako dobrega igralca ne more sprejeti it vodilnega slovenskega kluba, ki se bori ta vstop v zvezno ligo in ki je sprejel v svoje vrste igralce slabše kakovosti, ki bi naj tudi pomagali dvigniti slovenski nogometa
Ne vemo, kaj je vodstvo NK Rudar s tem mislilo (za odbor je podpisan tov. Šuštar). Ce se je Štimac resnično ponujal Rudarju, ga je zaradi takega dejanja treba ostro kaznovati (Če se hoče na tak način na več mestih zasigurati) in bo moralo tudi vodstvo Odreda temeljito pomisliti, ali je take špekulante vredno sprejemati v svoje vrste. Povsem neumestno pa je pisanje v drugem delu tega »članka;. Če je to šala, je zares ponesrečena; če pa je dopis resno mišljen, potem je vsega obsojanja vreden.
V času, ko se vsi naši športni forumi trudijo, da bi vzpostavili med klubi in društvi čini boljše medsebojne stike, in s tem pripomogli k resničnemu napredku slovenskega nogometa, udari »kot strela z jasnega; tak izrazit primer neresnosti ali še bolje — odraz zagrizenega kluba.štva, ki seveda ne bo pripomoglo k ozdravljenju odnosov nied našimi klubi. Naš list je vselej obsojal in bo tudi v bodoče obsodil vsako ldubaštvo, razna »kapra n »tv in kakršnokoli ribarjenje v kalnem,
ne oziraje se na to, ali gre za Odred, Branik, Korotan ali pa katerikoli drugi klub. Naši nogometni odborniki pa naj se že enkrat zavedajo, da se je treba boriti za iskrene odnose. Vsak, ki se bo skušal temu upirali, bo doživel obsodbo vsega časopisja, vseh političnih forumov in sploh vse poštene športne javnosti.
Čonč le odpotoval v Južno Ameriko
V	četrtek so nogometaši zagrebškega Dinama odpotovali na enomesečno turnejo po Južni Ameriki. Z njimi bi moral odpotovati tudi bivši igralec zagrebške Lokomotive napadalec čonč, katerega pa je amatersko sodišče Zveze Športa Hrvatskc suspendiralo, Kasneje je sodišče svojo odločitev preklicalo, tako da je Čonč odpotoval s posebnim letalom v petek zjutraj v Frankfurt, kjer se bo pridružil nogometni ekipi Dinama.
NOGOMETNO PRVENSTVO KOPRSKE PODZVEZE
Aurora:Piran 0:0, Buje:Morjan 5:2, Jadran:Izoia 1:0 (!)., Umag:Proleter 0:1, Soline-.Odred JLA 1:1 (!). Vrstni red ekip ob koncu prvega dela tekmovanja je naslednji: Aurora 16, Piran 15, Odred JLA 14, Proleter 12, Izola in Jadran 10, Umag 8 itd.
Mali rokomet na Taboru
V	telovadnici na Taboru je Enotnost 1. premagala Krim II. v malem rokometu 25 : 18, Krim I. pa Enotnost II, 30 : 18. Rokometašice Enotnosti so komaj premagale Krim 16 : 14.
Ko smo danes prisostvovali skupščini Boksarske zveze Slovenije, pa smo se pošteno oddahnili. Kolikšna sprememba v pičlih dveh mesecih! Tako plodne in dobro pripravljene skupščine so redke. Poročila so bila vestno zbrana in primerno samokti-tična, prav tako njim sledeč razgovor, ki so sc ga udeležili prav vsi navzoči delegati. Ker je dosedanji predsednik tov. Juričev malo pred skupščino zaradi službene prezaposlenosti odstopili, je skupščino vodil podpredsednik tov, Pogačnik. Nedeljsko popoldne pa so izrabili še sodniki za rešitev številnih svojih vprašanj. Jz problematike, ki jo je možno izluščiti iz izvajanj, se vitli težnja, da se tudi boks ne le reši iz dosedanje krize, temveč, da z novimi, boljšimi prijemi dela in tudi z nekaterimi novimi ljudmi, pritegne čim več mladine v ta šport. Poseben poudarek je treba dati na trenerski kader, ki bo sposoben pravilno inštruirati začetnike v veščinah boksa. Novo vodstvo Zveze bo že v prihodnjih dneh pričelo s pripravami za trenerski tečaj, ki naj se ga udeleže preizkušeni boksarji.
Ljubljana, 11. jan. Včeraj in danes je bil na dvosteznem kegljišču doma Ilirije v Zgornji Šiški pokalni troboj moških ekip v narodnem slogu. Sodelovali so Bratstvo iz Zagreba ter Železničar iu Ilirija iz Ljubljane. Včeraj sta bili na sporedu dve srečanji, ki sta dali naslednje izide: Želczničardlirija 305:295 ter Brat-stvo:Ilirija 325:259. Danes pa se je tekmovanje nadaljevalo s prijateljskim dvobojem ženskih ekip Bratstva in Ilirije, ki je prineslo zaslužen in nepričakovan uspeh mladi ekipi Ilirije. Ilirijanke so namreč tesno podlegle Bratstvu s 1867:1825 podrtimi keglji v tekmi v mednarodnem slogu 6 x 100 lučajev mešano. Nato sta nastopili moški ekipi Železničarja
Med važnimi organizacijskimi vprašanji je bilo dosti govora tudi o slovensko-brvaiski ligi, za katero pa kaže, cla bo za letos ostala le na papirju, llrvatska boksarska zveza namreč nerazumljivo čudno molči na številne pismene predloge s strani slovenske Zveze. Vse kaže, da je zaenkrat hrvatsldm klubom važnejše, da so si zagotovili ugodne nastope v inozemstvu (kot n. pr. Metalne v Nemčiji in Lokomotiva v Belgiji), pa jim domača liga ne diši preveč. Novi odbor bo takoj zahteval končni odgovor, da bi vsaj v začetku februarja začela nameravana liga,
TENIŠKI TURNIR V PARIZU
Na mednarodnem teniškem turnirju v Parizu na pokritih igriščih je danes Američan Paty v finalu posameznikov premagal Francoza Bernarda 6:3, 6:3, 6:8, 6:3, v finalu posameznic pa je Angležinja Part-ridge premagala svojo rojakinjo Mortimcrjevo 4:6, 6:4, 6:4.
V Ziirichu je včeraj reprezentanca Švice premagala angleško profesionalno moštvo Wcmblcy Lions v hokeju na ledu 9:5.
in Bratstva. Železničarji so bili ves čas boljši in so zmagali s končnim rezultatom 332:246; S tem so osvojili prehodni pokal ter postavili nov rekord kegljišča. Med posamezniki so bili najboljši pri Železničarju Likovnik in Dominko, pri Bratstvu Volf in Jugovič, pri Iliriji pa Dolinar in Stanko.
Hajduk bo igral v Argentini
27.	januarja bo iz Rima odletela nogometna ckijia Hajduka v Argentino in Čile, kjer bo odigrala več tekem z najboljšimi argentinskimi klubi. Na pot bo šlo 18 igralcev z vodjo in trenerjem. Kakor smo izvedeli, bodo okrepili Hajduk na tej turneji KlajiČ (Zagreb), Milovanov (Vojvodina), Bobek in Žabec (Partizan) ter Ognjanov (Crvena zvezda).
ker bo sicer treba preurediti način tekmovanja v slovenski ligi.
Skupščina je izrazila priznanje za uspešno delo dosedanjemu predsedniku Juričevu, od trenerjev papred-vsem Lozanoviču, ki trenira mariborski Železničar, Klubom v Trbovljah, Zagorju, Brežicah in Ravnah bo novi odbor nudil čim več potrebne pomoči. Na čelu novoizvoljenega sekretariata je znani predvojni tekmovalec tov. Jleler Ivan, medtem ko 1)0 sodnike vodil tov. Pod-bevšek.	M.
Slaba udeležba na smučarskem teku Ilirije
Ljubljana, 11. jan. Smučarski klub Ilirija je danes organiziral v Zgornji Šiški medklubsko tekmovanje v tekih. Tekme se je udeležilo le 17 tekmovalcev, prireditelja, Krima in Enotnosti iz Ljubljane ter »Partizana« iz Dola. Rezultati: mlajši mladinci (4 tekmovalci) : 1. Jeršič (E) 28:02, 2. Komel (I) 28:24.
3.	Zorc (K) 30:24, 4. Majdič (Dol) 38.-02; starejši mladinci (6): 1. Brezovšek (I) 34:24, 2. Linarčič (T) 36:3!, 3. Kuhar (Dol) 36:35; člani: 1. Grošelj (E) 34:04, 2. Accetto (K) 35:02, 3. Jerman (Dol) 39:31.
Polda 10. v Biscliofsfolenii
Bischofshofen, 11. jan. Rezultati skokov: 1. Naess (No) 228.0 (90.5 in 94.5 m), 2. Bradi (A) 219.6 (87.5 in 91.5 m), 3. Bcrgkvist (S) 216.4, 4. Edcr (N) 210.7, 5. Weiler (N) 209.4,
6.	Holmstrdm (5) 208.6, 7. Doelplads (No)
208.3,	8. Laureu (S) 207.9, 9. Kroken (No)
205.3,	10. Polda (J) 204.3, 11. Steinegger (A) 203.9, 12. Brutscher (N) 201.9. točke. Polda je imel v drugem skoku dolžino 88.5 m. Tekmovanju je prisostvovalo 15.000 gledalcev. V skupnem plasmaju obeh tekmovanj je zmagal Bradi pred Naessom.
Gregorčič : Ljubljana
2 : 2 (1 : I. < : 0. 0 : 1)
Jesenice, tl. jan. Na današnjem nastopu ljubljanskih hokejistov se je zbralo nad 500 gledalcev, ki so bili priča zelo borbene igre. Moštvu Ljubljane je komaj uspelo rešiti neodločen rezultat, saj so bili mladi Jeseničani dolgo v vodstvu. Reprezentanta Aljančič in Pavletič, ki sta steber ljubljanskega moštva, sta izjavila, da sta presenečena nad napredkom in dobro igro Jeseničanov, tako da se na bližnjem državnem prvenstvu lahko zgodi marsikakšno presenečenje. Tekma se je končala 2 : 2 (t : 1, 1 : 0, 0 : 1). V predtekmi sta drugi garnituri Jesenic in Ljubljane kljub velikem prizadevanju obeh moštev igrali brez gola.	štrumbl
Nogometna prvenstva evropskih držav
Jčefižj&či
POKALNI PRVAKI
V Helsinkih so prvikrat merili čase z doslej nedoseženo preciznostjo
Na lanskih olimpijskih igrah v Helsinkih so švicarski časomerilci izročali sodniškemu zboru popolnoma točne rezultate, v katere ni mogel nihče podvomiti, v pravcatem rekordnem času. Komaj 90 sekund p.- i-	ki so .ga
E
MS#??

j .1-	.-jsi uk,i .in Kpju.ii, hi so
ga izdelali v poskusnih laboratorijih svetovno znane švicarske tovarne ur »Omega«. Zgornji del obsega aparate za filmsko snemanje in je pravcata mojstrovina preciznosti. Hitrost, s katero se vrti film, lahko strokovnjaki poljubno uravnavajo in prilagodijo brzini, s katero se premikajo tekmovalci. Vsakega posameznika zase film razločno »vjame* pri prekoračenju ciljne črte, vsi skupaj pa so združeni na eni sliki, ki jo predstavlja časopisni film. S posebnim optičnim sistemom se projecira na film tudi čas, razdeljen v stotinke sekunde, in vse skupaj, t. j. tekmovalci in časovna razpredelnica ostane v filmu. Spodnji del priprave pa obsega kremenčevo uro.
Švicarji merili s posebnimi preciznimi aparati, je sodniška komisija že dobila v roke poseben film (Zeit-film), ki je vseboval točen potek zaključne faze tekmovanja.
Ta precizna aparatura, ki je seveda povsod vzbudila veliko senzacijo, omogoča danes merjenje z znanstveno natančno preciznostjo ter izključuje vsak dvom, ki nastanejo ob što-periai v človeški roki.
Nič nam ne more bolje ilustrirati velikanskega naj redka v merjenju časov in pomena te naprave, kakor samo majhen skok v preteklost. Spomnimo se le 16 let nazaj na ber-
linsko olimpiado, ki se je še danes drži sloves nekakšnih »sijajnih olim-merilo po svojem najboljšem znanju in vesti čase tekmovalcev, podlega-pijskih iger«. Takrat je 12 časome-rilcev — dva do tri na sprinterja — joč pri tem lastnemu razburjenju. Danes — le 16 let pozneje, pa je tu znanstveno konstruirana avtomatična naprava, ki z matematično natančnostjo in največjo preciznostjo točno določi vrstni red in tudi čas vsakega posameznega tekme. alea. Že 90 sekund po tekmovanju so vsi ti podatki trdno shranjeni v sliki.
Ta priprava, ki je razumljivo povsod zbujala občudovanje, mora izpolniti dve nalogi: prvič mora dogodke »videti« in drugič mora s čim večjo preciznostjo obdržati trenutek, v katerem so se ti dogodki razvijali. To pomeni, da mora biti opremljena z uro in očesom«.
Kot merilo časa služi tej napravi posebna kremenčeva ura. V tej uri je tako imenovani »klasični regulator« — pni navadnih urah nihalo ali vzmet — nadomeščen s posebno okroglo ploščo iz kremenčevega kristala. Če pošljemo ob stalno nespremenjeni temperaturi skozi kremen, čev kristal električni tok, začne kristal z veliko natančnostjo nihati. Te nihaje lahko sedaj uporabimo za merjenje časa. Preciznost, ki nastane na ta način, ne dopušča nobenega dvoma, kajti kremenčevo uro in vse te merilne aparate je temeljito preizkušala zvezdama v Neuenburgu. Pokazalo se je, da takšna ura varira na vsakih 24 ur komaj za 1 desetinko sekunde! Če upoštevmo, da ima dan 864.000 desettisočink sekunde, potem je to jasno, da deluje ta ura z nenavadno preciznostjo.
Kot »oko« pa služi tej merilni aparaturi poseben sprejemni aparat, ki je opremljen z navpičnim objektivom v debelini 1 desetinke milimetra. Objektiv je vsemerjen točno na ciljno črto in lahko »vidi« le tisti potek dogodkov, ki se razvijajo na ciljni črti. Film se vrti s takšno hitrostjo, kakor jo imajo tekmovalci. Slednje posname film postopoma pri prekoračenju ciljne črte, istočasno pa so v filmu označeni časi v stotinkah sekundah. Tako nastane slika, kakršno vidite ob strani. Na filmu imamo vse dohodke točno ohra-
. i je ni nihale, običajen fo!o ... ui posnetek na cilju, temveč slika, ki je nastala s kontinuiranim snemanjem dogodkov na ciljni črti, medtem ko so konji dirkali skozi cilj. Spodaj se filmom čas oz. rezultat, razdeljen v stotinke sekunde.
_	Cs'		
	1 :• : ■ :	
Shematični prikaz gornje fotografije. Aparatura je »posnela« v drobcu pol sekunde ali petdeset stotink sekunde vse dogodke na cilju. Navpična črta, ki vodi od konjskega gobca k časovni razpredelnici, nam točno pokaže rezultat vsakega posameznega konja. Prvi konj je torej dosegel čas 1 minuto, 11 sekund in 94 stotink sekunde, drugi 1 minuto 12 sekund in 03 stotinki sekunde, tretji pa 1 minuto, 12 sekund in 05 stotink sekunde. Značilna je na teh slikah neenaka dolžina konj. Cim bolj je žival dolga, tem daljši čas je bila r.a cilju filmana. Na sliki je prvi konj najdaljši, kar pomeni, da je tekel skozi ciij najbolj počasi, ker si Je že preje pridobil dovolj naskoka in mu v cilju ni preostalo več toliko moči kot drugim konjem.
njene, in v kratkem časovnem intervalu pol sekunde. Komaj pa je borba športnikov končana, že izroči časomerilec sodniku točni vrstni red in neovrgljive čase tekmovalcev, na katere že nestrpno čaka ves svet.
To čudovito novo merilno pripravo so izdelali v poiskusnih laboratorijih svetovno znane švicarske tovarne ur »Omega«, vse kinematografske probleme pa je rešila angleška tvrdka »Finish Recording Com-pany«. Že 20 let merijo strokovnjaki »Omege« čase na olimpijskih igrah. Leta 1932 so na olimpijskih igrah v Los Angelesu prvikrat določali čase zmagovalcev s pripravami in urami »Omega«. Seveda ta priprava, ki so jo uporabljali v Helsinkih, ni edina aparatura, katero je 10-članska ekipa strokovnjakov »Omege« vzela s seboj v Helsinki. Merjenje časov namreč določajo posebni mednarodni predpisi, ki so za vsako od 17 športnih disciplin različni. Tako so n. pr. s to precizno pripravo merili veslaške in konjske dirke, atletske in kolesarske tekme istočasno s to pripravo in štopericami, plavalne tekme pa so merili p polavtomatskimi napravami.
Tako ni nič čudnega, da je »Ome-gina« ekipa imela v Helsinkih nič več in in nič manj kot 441 raznih priprav. Vse te časomerilce, števce, štoparice, električne aparate in seveda tudi najnovejšo precizno aparaturo so poprej e preizkusili znanstveniki v zvezdamah Neuenburg in Kew-Teddington. Šele po 7 tednih temeljitega preizkovanja vseh naprav v omenjenih zvezdamah je ekipa lahko odpotovala v Helsinki. Pa tudi tu so specialisti »Omege« noč in dan skrbno bdeli nad svojimi aparati in jih vsak dan znova preizkušali, če delujejo brezhibno.
— m
Sedgman
najboljši teniški igralec
Trener avstralske teniške reprezentance Harry Hopman je objavil svojo lestvico najboljših teniških igralcev v L 1952. Hopmanova lestvica izgleda takole; 1. Sedgman (Avstral), 2. Drobny (Egipt), 3. Seixas (ZDA), 4, Mc Gregor (Avstral), 5. Rose (Avstral), 6. Mulloy (ZDA), 7. Sa-vitt (ZDA), 8. Larsen (ZDA), 9. Sturgess (J. Afrika). 10. Gardini (Italija).
FRANCIJA — 20. kolo: Sochaux : Bor-deaux 8 : 2 (4 : 1), Montpellier s Le Havre 2 : 1, Rennes : Marseille 3 ; 1, Nancy : Meta 1 : 0. Nice : Sete 3 : 2 (3 : 0), Racing : Nimes 2 : 4, Roubax : Lens 0 : 1, Stade Fran-cais : St. Eticnne 2 : 1, Lille : Reims 1 : 1 (1 : 1). — Lestvica: Reims 30, Lille 26, Bor-deaux 25, Nimes 23, Metz, Sochaux, Lens 22, Rennes 21, Stade Franca is 20, Montpellier, Le Ilavre 18. Sete 17, Nice, Nancy 16, Racing 15, Roubaix, St. Eticnne 13 točk.
ITALIJA — 16. kolo: Atalanta : Udinese 5 : 0 (2 : 0), Bologna : Milan 2 : 0 (1 t 0), Fiorentina : Torino 0 : 2 (0 : 0), Interna-zionale : Sampdoria 2 : 1 (l : 1), Ju ventil s : : Lazio 5 : 0 (1 : 0), Napoli : Spal 1 : 0 (l : 0), Pro Patria : Como 2 : 0 (1 : 0), Roma : Novara 4 : 1 (4 : 0), Triestina : Palermo 2 : 1 (1 : 0). — Lestvica: Internazionalc
28,	J u ve n t us 23, Roma, Milan 22, Bologna 20, Lazio 18t Triestina, Napoli 17, Atalanta 16, Torino, Pro Patria, Udinese 14, Fiorentina 13, Spal, Sampdoria 11, Palermo, Novara 10, Como 8 točk.
NEMČIJA — Južna liga:	Eintracht
Frankfurt : VfB Stuttgart 1:0, Ulm : Mtihlburg 0:0, Ftirth : Eintracht Frankfurt 3:0, FSV Frankfurt : Offenbach 1:1, Waldhof : Mtinchen 1860 2:2, Aschaffen-burg : Schvveinfurt 4:0, Kickers Stuttgart : FC Niirnberg 3:0, Augsburg : VfB Stuttgart 1:2, Bayern : Mannheim 4:1. — Lestvica: Eintracht 23, Mtihlburg 20, VfB Stuttgart 19, Frankfurt 19.
Zahodna liga: Mtinster : Katernberg 4:3, Erkenschwick : Sodingen 1:1, FC Koln : Horst Emscher 9:2, Leverkusen : Rotvveiss Essen 2:2, Borussia Dortmund : Aachen 1:0, Schivarzvveiss Essen : Dell-brCtck 1:1, Meiderich : Fortuna 3:1, Schal-ke : Gladbach 2:0. — Lestvica: FC Ktiln
29,	Borussia Dortmund 25, Meiderich 20.
Jugozahodna liga: Kirn : Neuendorf 2:1, Tura : Trier 2:0, Engers : FC Kaiser-slautern 0:2, VVormatia : Matnz 4:0, Pir-masens : Saar 0:1, Speyer : Neukirchen 1:0, VfR Kaiserslautern : Bingen 9:2, FC Saarbrticken : Phtinix 5:0. — Lestvica: Kaiserslautern 28, Neuendorf 26, FC Saar-briicken 26.
Mednarodne tekme vodilnih evropskih moštev: Austria : Puebla (Mexico City) 5:2, Sportlng : Lisabon : Wacker 3:2, Wacker : Belenenses 1:1, GAK : Gote-borg 2:9.
»Kolumbijski cup«
Avstrijski nogometni moštvi Rapid in Austria sta začeli svojo ameriško turnejo. Prvo tekmo za kolumbijski pokal je Rapid v Bogoti Izgubil proti moštvu Deportivo 2:5 (2:3), v drugi tekmi turnirja pa je argentinski prvak River Plate pred 60.000 gledalci premagal domače moštvo Millionarios 3:1. Tudi svojo drugo tekmo za kolumbijski pokal je dunajski Rapid v Bogoti izgubil proti Santa Fe 1:2 (1:0). — Austria pa je nastopila v glavnem mestu Mehike Mexico Cityju in premagala tamkajšnje moštvo Pueblo 5:2 (0:1).
Dunajska Admira je na svojem gostovanju po Turčiji premagala v Ankari tamkajšnje nogometno moštvo Hadjet-tepe 3:0, z reprezentanco ankarske Garnizije pa je igrala neodločeno 1:1.