DELAVSKA POLITIKA IZHAJA, DVAKRAT TEDENSKO, OB SREDAH IN SOBOTAH’ Naročnina v Jugoslaviji znaSa mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—» — Uredništvo in uprava: Maribor, Raška cesta 5, poštni predaj 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din J mali oglasi, ki služijo v sociala* namene delavstvu iu nameščencem, vsaka beseda Din 0-50 Štev. 28 * Maribor, sreda, dne 6. aprila 1938 * Leto XIII Dvojna igra vatikanske hierarhije Navidezni spori radi poslanice avstrijskih škofov. Vatikanska hierarhija je v zelo neljubem položaju radi poslanice avstrijskih škofov vernikom in pisma, katero je pisal dunajski škof, kardinal dr. Innitzer namestniku »fiihrer-ja« dr. Biircklu. V svoji poslanici so povdarili škofje, da je priključitev Avstrije Nemčiji volja božje previdnosti in da se naj verniki opredele za narodni socializem. Kardinal Innitzer je ta poziv škofov podčrtal v svojem pismu dr. Biircklu in ga zaključil namesto s »hvaljen bodi Jezus Kristus« s »Heil Hitler!« Katoliški svet je ostrmel spričo tega, zlasti, ko se ve, v kakšnem položaju je katoliška cerkev v Nemčiji in se na podlagi govora Goringa na Dunaju, ki je napovedal izločitev cerkve iz političnega življenja, vidi, da bo cerkev v Avstriji delila usodo cerkve v Nemčiji. Za vatikansko hierarhijo je bilo v tem položaju nujno potrebno: prvič, da odvrne od sebe sum, kakor da bi bila s poslanico avstrijskih škofov v zvezi, drugič, da da duška čustvom orotinacistično razpoloženih katolikov in tretjič, da na razumljiv način pove nemškemu nacizmu, da naj njenih izjav, ki so posledica zadrege, ne smatra kot resne in naperjene proti sebi. j . Kako je vatikanska hierarhija to izvedla? Kot vedno v takem položaju — sijajno! Najprvo je vatikansko glasilo »Osservatore Romano« izjavilo, da poslanica avstrijskih škofov ni bila sestavljena v sporazumu s papežem in da je papež tudi ni naknadno odobril. V vatikanskem radio pa se je oglasil zelo ostro neki jezuitski pater proti zahtevi nemškega nacizma po izločitvi cerkve iz političnega življenja in proti temu, da bi se pastirji priključili zmagovitim mogočnikom, med tem, ko navadni verniki silo trpe. Toda časi, ko je veljala Kristusova zapoved »Vaša beseda bodi samo da, da in ne, ne,« so minuli. Še je zvenela beseda vatikanskega radia v ušesih vernih poslušalcev, ko se je Vatikan oglasil v drugič k besedi. To pot je obsodil izvajanja ijezuit-skega patra, ki je imel prej omenjeni govor v vatikanskem radio, češ, da to ni oficielno mnenje Vatikana in še dodal, da se kaj takega, kot se je zgodilo to pot, ne bo več ponovilo. Potem je kardinal dr. Innitzer napisal še drugo pismo Biircklu, v katerem pravi, da je škofovska poslanica nastala spontano in da je glas škofov, glas nemške krvne skupnosti, njih težnja pa, da pride do pomirtjenja in pobotanja med cerkvijo, državo in stranko. Na podlagi teh dejstev lahko trdimo: Vatikan je ne samo vedel za poslanico avstrijskih škofov, ampak jo je celo želel, v nadi, da pride na ta način do pomirjenja z nacizmom, ki ne more odpustiti cerkvi, da mu ije v Nemčiji, precenjujoč svojo moč, kljubovala. Za nameček, da se oddolži nacizmu, ker je pustil zabavljati jezuitskega patra po radio v pomirjene razburjenega katoliškega sveta, ie pa naložil dr. Innitzerju, da še en- F rancos le k a opozicija I VI Reakcija brusi svoje kremplje Noben francoski državnik zadnjih let se ni toliko zavedal velike odgovornosti kot predsednik vlade, kakor Leon Blum. Socialistični voditelj Blum je drugič predsednik vlade. V najkritičnejšem položaju je prevzel predsedstvo vlade, vedoč, da potrebuje Francija notranjega reda in miru in pa tudi, da si mora popraviti svoj ugled in vpliv v mednarodni politiki. Socialist Blum mora delati za to, da s,e sestavi v Franciji vlada narodnega sporazuma, ki naj obsega zastopnike vseh strank. To združenje sil je potrebno v notranji in zunanji politiki Francije. Francoska opozicija pa odklanja to veliko zamisel, ker se ji zde kapitalistični interesi važnejši, kakor politika miru, u-gleda in konsolidacije doma in v mednarodni politiki. Za sestavo koncentracijske vlade so> se izrekli samo majhna skupina katoliških demokratov in posamezne osebnosti. Vse druge skupine zavračajo Blumov predlog in sodelovanje z ljudsko fronto. »Ne izključujte socialistov in komunistov iz narodne skupnosti«, je rekel Blum, »ker se hočejo tudi oni v slučaju vojne boriti z vami in u-mreti z vami in vi jih potrebujete, če hočete osigurati narodno obrambo. Ne dvomite v moj dober namen. Poznam nevarnost, ki preti Franciji. Če opustite to priliko, ne veste, če api talisftS icne H I in Jsl i erese se še kdaj vrne. Ali morda ne ustvarjate s tem nepremostljiv prepad med proletarskima strankama in vami?« Desnica je ob največji tišini poslušala besede s. Bluma, ki so napravile mogočen utis. Poslanci in senatorji so dali priznanje zgodovinskemu govoru Bluma. In opozicija je že oklevala, pozneje pa je sporazum zopet odklonila. Leon Blum je skoraj pred dvemi leti zbudil Francijo iz sanj in je postal milijonom ljudi simbol, danes pa je zopet na čelu francoske vlade. — V juliju 1937 je ta mož podlegel navalu finančne sile. Rekli smo' takrat, da Blum zopet pride, ker ga zahtevata narod in dežela. Blum ne predseduje danes vladi, ki bi jo želel sam, niti vladi, ki jo zahteva čas. Ponu-dena je bila desnici prilika, da v narodni slogi pomaga prebroditi krizo. Ker to ni bilo mopgoče, mora ljudska fronta voziti tovor dalje ter nastopiti čvrsta in krepka kakor iz početka svojega delovanja. Za poraz naj se desnica zahvali svoji trmi. Blumova vlada ne mara biti nova izdaja prve vlade. Sama priznava: Socialistični eksperimenti, kakor bi bili potrebni, zahtevajo drugačen čas kakor je današnji, in zaraditega so Blum in njegovi sodelavci morali posvetiti svojo glavno pozornost temu, da bi se glas Francije v svetu čul in spoštoval. Francoski socialisti ponosno dvigajo zastavo pravega rodoljubja, zastavo velikih tradicij, Glavna naloga njih vlade je čuvanje dostojanstva) Francije, čuvanje splošnočloveških pravic. V težkih trenutkih so prevzeli socialisti glavni del odgovornosti v državi ter naznanjajo vsemi} svetu, kako velika je njih odločnost in s kolikim herojstvom so prepojeni. Tak je problem francoskih socialistov v sedanjem trenutku. Reakcija utegne ovirati človekoljubno njih delo, preprečiti ga pa ne bo mogla, ker je francoski socialist kulturen človek. Blumova vlada zahteva finanina pooblastila ker je treba urediti državne finance in ker z ozirom na prekaren vojaški položaj potrebujejo kreditov za oboroževanje. Ako ji zbornica in senat teh pooblastil ne dasta, bo to samo nov do- kaz, da so jima kapitalistični interesi, interes spekulacije in bogatenja na račun francoske republike več, kot pa varnost domovine, njena moč na znotraj in njena obrambna sila na-zven. Socialistični shod s. dr. Topalovlta v Saralevu Govoril je pred natrpano polno dvorano v »Delavskem domu«. Dne 24. marca se je vršilo veliko socialistično zborovanje v Sarajevu. Na shodu, kateremu je predsedoval s. Sreten Jakšič, je govoril s. dr. Živko Topalovič o notranjem političnem položaju, politiki meščanskih strank in zahtevah socialističnega delavstva. Nijegova izvajanja so pre- kinjali poslušalci z živahnim ploskanjem. Shod je tudi sicer zapustil najgloblji vtis, kajti izvajanja s. Topalo-viča so bila izredno zanimiva in poučna, dočim se na prireditvah meščanskih strank čuje redkokdaj kaj stvarnega, ampak samo osebna hvala ali pa grdenje nasprotnikov. Kitajci pode Japonce proti Šangaju. Okroglo 100 km od Šangaja proti zapadu so se vodili pred dobrim tednom težki boji med Japonci in Kitajci. Kitajci so na tem delu fronte z uspešnimi napadi prisilili Japonce na umik proti Šangaju in so osvojili do- slej okoli 20 km ozemlja. Kitajska ofenziva pa še traja in povzroča Japoncem mnogo izgub, pa tudi skrbi. Stanje na kitajskem bojišču ne daje upanja, da bi Japonci mogli sko-ro zaključiti to vojno. krat piše fiihrerjevemu namestniku in v tem pismu, ne samo znova potrdi veljavnost škofovske poslanice, ampak tudi prizna teorijo krvne skupnosti, tkzv. rasno teorijo nemškega nacizma, kot združljivo s katolicizmom in vero, kar je do danes cerkev prerekala. Kratko povedano: Vatikan proži roko. Na nacizmu je, da je ne odbije in si s tem zagotovi najboljšega pomočnika in sodelavca. Vse, kar se je te dni odigralo na pozornici vatikanske hierarhije, ni nikakršna babilonska zmeda, ampak preračunana dvojna igra. Zgodovina se ponavlja, toda v obratnem zmislu: rimski cesar Konstantin je sprejel krščanski križ kot simbol rimske države in rekel: in hoc signo vinces! (v tem znamenju boš zmagali) Danes pa se katoliška cerkev v Nemčiji podreja poganskemu kljukastemu križu, simbolu nove nemške države, pripravljena, jo podpirati na njenem osvajalnem pohodu. Hala antanta in uvidevnost Romunije Za združenje vseh članic Male zveze pri skupnemu delu Novi romunski zunanji minister Petrescu Comnen je pozdravil brzojavno čehoslovaškega zunanjega ministra dr. Krofto ob svojem imenovanju. Minister Comnen izjavlja, da se veseli, da bo mogel podpreti delovanje dveh bratskih prijateljskih narodov v okviru male antante, da ta vrši svojo misijo. Dr. Krofta mu je v svoji zahvali obljubil vso pomoč, da se združijo vse članice male antante k sodelovanju. Pred pogodbo med Anglijo In Italijo Podpisana bo 2. maja Poročajo, da pogajanja za sredozemski pakt med Anglijo in Italijo ugodno potekajo ter da bo pogodba 2. maja t. 1. že podpisana. Nejasno je, kakšne koncesije nudi Anglija Italiji v tem sporazumu. Verjetno je, da te-ritorijalne koncesije, da s tem oslabi’ os Rim—Berlin.______________________ Tovorni vlak je zavozil v cestno električno železnico pri Zemunu, dne 3. t. m. Nesreča se je zgodila na križišču tramvajske in železniške proge. 20 oseb je bilo ranjenih, neki inže-njer je poškodbam podlegel. Na aragonsko-katalonskem bojišču se še vedno razvija nacistična ofenziva, ki ima namen, da na eni strani pritiska preko Leride v smeri proti Barceloni, na drugi strani pa od Alcaniza proti Tortozi, t. j. proti morju. Sploh je za naciste najvažnejši cilj, dostop do morja pri Tortozi, ker bi na ta način presekali zvezo med Katalonijo in ostalo Španijo. V koliko se jim bo to posrečilo ali ne posrečilo, bodo pokazali dogodki prihodnjih dni. Ofenziva nacistov se razvija tudi v Pirenejih, kjer pa ima sporeden namen: vezati sile in preprečiti, da bi s severa Katalonije odšle čete na pomoč proti osrednjemu katalonskemu bojišču. Razvoj dogodkov na katalonskem bojišču potrjuje domnevo, da uspehi nacistov ne gredo samo na rovaš njihove udarne sile, ampak predvsem na rovaš ali neenotnosti Kataloncev ali pa njihove vojaške nesposobnosti. Volitve v narodno skupščino. — Že dalje časa šušljajo o volitvah v narodno skupščino, ker poteče poslovna doba narodne skupščine. Nimamo pa še ne političnih zakonov in tudi ne volilnega zakona, ker je po mnenju nekaterih sedanji zakon preveč liberalen. Naše stališče je znano. Tudi v zmislu merodajnih obljub, da bo nova politična zakonodaja demokratična in svobodna, pričakujemo najširšo svobodno zakonodajo in splošno, tajno proporčno volilno pravico za narodno skupščino in druge korporacije. O petdesetletnici bolniškega in nezgodnega zavarovanja, ki je ena najvažnejših pridobitev delavskega razrednega boja in svobodnih strokovnih organizacij ter socialne demokracije, bomo v prihodnji številki prinesli daljšo razpravo. V Beogradu pridno grade. V letu 1937. je bilo zgrajenih v Beogradu 118 pritličnih, 87 enonadstropnih in 115 večnadstropnih hiš, to je skupaj 320 hiš. — Ali se grade hiše po drugih mestih tudi vsaj v tem razmerju? V Ljubljani in Mariboru imamo na primer še kopo barak in veliko pomanjkanje srednjih in malih stanovanj, a gradi se na leto le malo novih hiš. Taka fe naSa moč združeni pr Proti nam so se morali združiti i JRZ i JNS s prirepkom NSZ, da so lahko dosegli svoj namen. Tako močni smo socialisti, da morajo nasprotniki sneti krinko in pokazati svoj pravi razredni značaj. Pa kljub temu si niso bili sigurni, dasi je bilo treba reči javno, kdo je za koga. Obrekovanje je bilo glavno agitacijsko geslo. Rekli so, da znamo socialisti delati same dolgove, rudnik da bo moral plačati te dolgove in zato znižati mezde. Kakor je hudič Kristusu obljubljal kraljestvo, ako bi padel pred njim na kolena in ga molil, tako so obljubljali združeni nasprotniki brezposelnim delo in zaslužek. In kakor se grozi brumnim dušam z večnim pogubljenjem, tako so revnim penzijonistom grozili, da bodo šli iz rudniških stanovanj v Žerjavu v Prevalje ali pa, da bodo vsaj dobili slabša stanovanja. Gospodje okoli NSZ so se izkazali kot pravi priganjači tistih, ki v občinski politiki zagovarjajo izključno le rudniški kapital in trde, da s tem vrše najbolj patrijotično in nacionalno delo. Reči moramo, da so se rudarji dobro izkazali. O malokaterem smo se zmotili. Tudi dosti kmetov je bilo z nami in lepo število obrtnikov. Med obrtniki se je pa »izkazal« predsednik obrtniškega društva Kohlenbrand, ki je sprva rekel, da gre z delavci, potem pa je preokrenil. Nekaj časa je zatrjeval, da hoče biti nevtralen. Tega mu njegovi tovariši niso toliko zamerili, ko pa so zvedeli, da se je zapisal na nasprotno stran, so bili pa pokonci. Kajti, rudarji so vendar tisti, od katerih obrtniki žive. Rudarji pa s takimi, ki trdijo: saj sem z vami, ko pride do odločitve, pa izskočijo, nočejo imeti oprav- 1 lf ! 1 ■11 i v Kataloniji Katalonci so se več kot polovico vojne zadržali na fronti čisto pasivno. Že takrat je bila izrečena domneva, da je pasivnost Kataloncev posledica notranjih sporov. Sicer so Katalonci radi povdarjali svojo neodvisnost, niso pa kazali mnogo razumevanja za prigovarjanje španske vlade, da je treba neodvisnost braniti. Nesreča je hotela, da so se takoj nato razvili ostri spori med anarhisti in komuisti, ki so se v Španiji pojavili v večjem številu šele med vojno. Prišlo je do odkritih medsebojnih bojev in pobojev, ki so vodili do tega, da sO anarhisti iz maščevanja odpovedali na fronti. To je, kar kvari položaj republikanske armade v Kataloniji. Ofenziva na Guadalajari Med tem so republikanci začeli na guadalajarski fronti ofenzivo, ki ima za cilj prodiranje proti severu, t. j. v etapno ozemlje nacističnih ar- svetu Kammmmmmmmmmasmmammmmem Guverner narodne banke dr. Radosavljevič je odpotoval v poslovnih stvareh v Pariz in London. Prav! Naj se le pomeni tam o naši gospodarski politiki. Stzvbmci za novo kolektivno pogodbo, V sredo, dne 6. aprila bodo v Ljubljani pogajanja za novo kolektivno pogodbo. Gre predvsem za mezde. — V gibanju so stavbinci tudi drugod. — V Petrogradu so sklenili novo kolektivno pogodbo. Mezde se gibljejo med Din 4 in Din 6.50, za nedeljsko in nočno delo je določena 100 odst. doklada. Hitler je pričel plebiscitno propagando v Avstriji v Gradcu. V nede-i ljo je bil Hitler v Gradcu. V dvorani tovarne za železniške vozove v Eg^ genbergu pri Gradcu je imel svoj prvi plebiscitni govor v Avstriji. Poudarjal je samo Veliko Nemčijo in se zahvaljeval sosednjim državam, da niso vtikale svojega nosu v okupacijo Avstrije. Z okupacijo Avstrije je utrdil Hitler — mir. Obenem je pa zagrozil, da nemške vojske daneš ne more premagati nobena sila sveta. — V pondeljek je govoril Hitler v Celovcu in je imenoval Koroško biser Nemčije, kjer bodo prenehale krivice, ki so se godile Slovencem. Črni — da morajo »ti nam! ka. Drug tak obrtnik, ki je nekoč škilil k socialistom, si je najel agitatorko v osebi svoje žene. Ta je obdelovala predvsem pomočnika, da mu bo kupila srajco, ako bo prav naredil. Toni si je izprosil srajco 38. numere in je potem storil kot se splača storiti za to, da človek dobi srajco. V resnici bo treba izvajati načelo: svoji k svojim! Kdor ni z nami je proti nam. Rudarji moramo podpirati izključno tiste obrtnike, ki so z nami tudi takrat, ko je treba kaj riskirati. Tu je doslednost na mestu. Po svojih močeh pa moramo pomagati tudi tistim kmetom, ki so to pot šli roko v roki z nami. Mi smo ponosni na naš uspeh in nikomur izmed nas se ni treba sramovati družbe, v kateri je bil to pot. Drugače naši nasprotniki. Ti sedaj nočejo drug o drugem ničesar vedeti, ker jih je sram in jim je nerodno pred slovensko javnostjo. Kajti ta javnost sodi o taki druščini drugače, kot pa bi bilo to gospodom ljubo. JRZ pravi: Turk je naš, »Jutro« računa po svoje in NSZ seveda tudi. »Jutro« niti ne upa povedati, kako je v resnici bilo. Gospodje bi bili veseli, ko bi mogli reči kdo je bil za koga. Toda kako boš ričet ločil v njegove prvotne sestavine? Rudarji, kmetje in obrtniki, res smo lahko veseli, da nismo čepeli v sračjem gnezdu, v katerem so valili naši nasprotniki! Tiskovni sklad. Za tiskovni sklad sp darovali neimenovani iz Sevnice din 8 in Škerl Ivan din 12. Iskrena hvala. Posnemajte 1 Ofenziva republikancev na Guadalajari mad, ki operirajo v Kataloniji. Ako bi se ta ofenziva, ki jo vodi znani general Miaja, posrečila, bi bili uspehi nacistov v Kataloniji na mah ogroženi in njihove armade prisiljene k umiku. Lahko pa se zgodi vsaj to, da bodo nacisti prisiljeni odpoklicati del svojih sil na ta del fronte, bo s tem vsaj zastala njihova ofenziva v Kataloniji. Silno bombardiranje Madrida Kako zelo vznemirja ofenziva generala Miaje naciste, se vidi iz tega, da so te dni grozovito bombardirali Madrid, hoteč prisiliti republikansko vojno vodstvo, da se posveti obrambi Madrida in preneha z ofenzivo v pokrajini Guadalajari. Izgleda pa, da smatra general Miaja fronto pri Madridu za stabilizirano, ker traja njegova ofenziva proti severu dalje in se dokaj uspešno razvija. Oblni zbor časnikarskega združenja ljubljanske sekcije v Mariboru. Preteklo nedeljo, dne 23. aprila se je vršil v Mariboru občni zbor ljubljanske sekcije »Jugoslovenskega novinarskega udruženja«, ki se ga je udeležilo okoli 70 časnikarjev. C' eni zbor so pozdravili zastopniki oblasti in župan. Razprava na občnem zboru se je likala največ socialno političnih vprašanj, časnikarskega zavarovanja in samopomoči. Zlasti se je vsestransko obravnavalo vprašanje zgradbe »Novinarskega doma« v Ljubljani, ki bo v kratkem pozitivno rešeno. Novinarji so bili opoldne gostje mestne občine, popoldne pa so prebili v vinarski šoli. Na občnem zboru je bila izvoljena dosedanja uprava s predsednikom Stankom Virantom in tajnikom Tonetom Gmajnerjem. Parlamentarne volitve v Egiptu. V Egiptu so imeli volitve v parlament. Zmagala je vladna stranka z veliko večino. Na glavnih voliščih je »delala red« policija. Pri volitvah so se kregali in tepli ter je bilo več oseb ubitih. Imeli so torej vroče volitve. Prejšnja vladina stranka, ki je vodila volitve na enak način je bila to pot poražena. V ogledalu - . ' , * . T<\ ■ * -I * • O shodu nemškega ministrskega predsednika Goringa v Grazu — s ' •••> ’• •• ,s je napisal »Slovenec« nad vse laskavo poročilo; tako-le piše: »... moraš ga opazovati, kadar govori množicam, potem razumeš skrivnost njegovega uspeha. GSring je videti v resnici kot prava dobričina. Neprestano se smehlja, iz oči in nasmeha mu odseva sama dobra volja, s šaljivo besedo in duhovitimi domislicami pa zna svoje govore tako zabeliti, da ga je užitek poslušati. Njegov nastop v Gradcu je bil za vse Gradčane prava senzacija in danes je poleg Hitlerja najbolj popularna osebnost v Gradcu... tudi pri dosedanjih najhujših nasprotnikih nacizma, med graškimi socialnimi demokrati, saj si je graško delavstvo... v prvem naskpku osvojil.« — Ni čudno, saj si je Goring osvojil celo dunajskega kardinala in škofa dr. Innitzerja, kateremu so se najbrž zlasti dopadli duhoviti domisleki GOringovi na dunajskem shodu, ko je govoril o »die Schwarzen« in naganjal župnike in kaplane ven iz politike, v cerkev, pri čemer je svoja izvajanja v resnici »zabelil, da ga je bilo užitek poslušati«, kot pravi »Slovenec«. « 1 ’-n ‘. Namesto, da »Slovenec« inter- pretira občutke graških socijalnih demokratov, naj raje razlaga občutke in zadržanje tistih gospodov, ki imajo obrnjene svoje oči in ušesa, prav tako kot »Slovenec«, v Rim in ki kot božji namestniki dajejo vzgled vernikom ter so poklicani, da jih vodijo na njihovi poti skozi življenje v večno zveličanje. Iz naravoslovja je znano, da so neke vrste živali, ki čudovito hitro prilagode svojo barvo okolici. Ne dvomimo, da bi »Slovenec« odkril svoje simpatije za rumeno barvo, čim bi prišli Kitajci. To bi storil tem lažje, ker je v dolgi dobi svojega življenja že enkrat poveličeval kombinacijo črno-rumene barve. Industrijci izzivajo delavstvo Kaj zahtevajo slovenski industrije! Dne 22. t. m. je imela Zveza in-dustrijcev svoje redno letno zborovanje. V svojih resolucijah se zveza pritožuje, da se jo premalo vpošteva pri reševanju važnih gospodarskih vprašanj, kljub temu, da se je pokazalo tako sodelovanje povoljno. Pritožuje se tudi proti preobdavčeno-sti ter zahteva ureditev prometnega davka pri uvažanju strojev, konfekcije itd. Ena resolucija zahteva ureditev samoupravnih financ ter se izreka proti občinskim trošarinam na surovine in pomočke produkcije. Na obutev naj se odredi skupna banovinska trošarina. Nadalje: državna trošarina, zlasti na pogonsko elektriko naj se opusti. Izvoznikom naj se prepušča vsa kupnina (devize). V potrebi naj se dajo izvoznikom primerne premije. Glede nalaganja rezervnih fondov v državnih papirjih naj se prej zaslišijo industrijske korporacije,, ker so podjetja večinoma zadolžena in ne morejo nalagati rezerv v državne papirje. V gospodarskih zakonih in v rudarskem zakonu in v zakonu o elektrotehničnem gospodarstvu naj se zasigura načelo pridobljenih pravic. Zaradi občutnega povečanja socialnih bremen naše gospodarstvo ne bi moglo prenesti nadaljnje zvišanje nevarnostnih razredov, ki so nameravani v zavarovanju preti nezgodam. V kolikor je sanacija socialnega zavarovanja potrebna, naj se to vpošteva pri odmeri rent v nezgodnem zavarovanju. Končno zveza pozivljc vlado, da čimprej izvede izpremembo oitih socialnih določb obrtnega zakona, ki zaradi nejasnosti povzročajo različne razlage in spore ter motnje dobrih odnošajev nied podjetniki in delojemalci. Svoj čas smo že poročali o zahtevah delodajalcev glede socialnopolitične zakonodaje in ugotovili, da podjetniki zahtevajo, da se obrtni zakon — postavi na glavo, to je. črtajo vse ugodnosti, ki jih muli obrtni zakon ali sicer v mali meri novejša zakonodaja. Ta resolucija je navidez sicer silno »blagohotna«, vendar je pa načrt o reviziji socialno - politične zakonodaje, ki se ga indnstriici predložili ministrom naravnost predrzna insinuacija, ki mu ne bodo delavci in nameščenci brez prav odločnega odpora prikimali. Nova posvetovanja združene opozicije V Beogradu se zopet vrše posvetovanja med voditelji opozicije iz Hrvaške in Srbije, ki hočejo pripraviti sklicanje širše konference ter dati skupnemu odboru navodila za nadaljnje politične akcije. Nezadovoljni gospodarski krogi Beograjska industrijska zbornica se pritožuje. Dne 19. t. m. je imela beograjska industrijska zbornica sejo, na kateri so se pritoževali gospodje proti propagandi proti domači industriji. (Poročevalec sicer pravi, da so mislili na srbske kmetiške kroge.) Nam se zdi, da ta propaganda ne izhaja toliko iz domačih vrst, kakor iz drugih vzrokov. Predvsem moramo povdariti, da jugoslovanska industrija silno izžema konzumente. Ta je en vzrok. Drugi vzrok pa je, da se na široko odpirajo vrata tujemu imperialističnemu kapitalizmu, ki hoče najti pri nas čimboljši trg. Odtod prihaja ta »izprememba« v konjunkturi domače industrije. ___ Ob 10-letnici „Cankarjeve družbe46 bo izdala ,Cankarjeva družba“ najlepše knjige. Doseči pa moramo tudi n a j v i š j e število članov. A e delamo reklame za češko blago ker vsakdo ve, da je čeiko blago najboljše in brez konkurence. Reklama pa je potrebna zato, da cenj. občinstvo ve, kje smo; zato vsi v cešbi magazin s ar ibor Ulica 10. oktobra (pri glavni policiji) kjer dobite veliko izbiro za ženske in moške plašče, obleke, kostume In hubertuse po tovarniških cenah, Vsakdo se lahko brezobvezno prepriča! Tudi krojaške potrebščine po najnižjih cenah ! 7s nasiU Ucaiev Trbovlje Proč s takimi! Nekemu podjetju v Trbovljah se zdi, ■da še premalo izkorišča delavce. Ni dosti, da mora delavstvo pri tem podjetju garati za mizerno plačo, delati nadure brez vsake doklade in sploh živeti v najhujši bedi: ir. želi to podjetje še hujšega zla nad delavstvom. Tako je podvodja tega podjetja v družbi .znanih, trboveljskih obrtnikov vzklikal »fiih-rerju« in zmerjal delavstvo z barabami, katere, da je treba postaviti pod diktaturo in jim dati kovača (menda na teden) ter malo žreti. ' Za danes poročamo suha dejstva; zdi se nam pa, da bomo primorani zahtevati od TPD, da bo odslovila človeka, ki na račun delavstva bogati in uganja še druge stvari pred očmi trboveljske javnosti. Zagorje ob Savi Ne izzivajte rudarjev! Obratno vodstvo rudnika Kisovec pri Zagorju je s 1. aprilom t. 1. odpovedalo službo 12 rudarjem. Odpuščeni so skoro samo starejši kopači z večjimi družinami, ki nijnajo izgleda, da bi se mogli preživljati izven rudnika. Zelo značilno in od Trboveljske premogokopne družbe skrajno nesocijalno je to, da je tiste kmetske delavce, ki so bili v jeseni začasno sprejeti v delo, obdržala, dočim je svoje stalne delavce, ki delajo pri njej že od 15 do 33 let vrgla na cesto. Obratno vodstvo se sklicuje na to, da je bilo v to primorano, ker da nima kod zaposliti teh ljudi. Baje dela neka posestnica velike ovire pri prodaji zemljišča, ki ga rabi 1 PD, ako hoče odpreti nove rove. Bilo kakor bilo, TPD nima prav, da tako postopa z delavci, tista posestnica pa tudi ne, ki misli, da mora radi njenega egoizma priti ob zaslužek do 200 rudarjev. Kako silno so rudarji ogorčeni vsled tega, priča dejstvo, da so že v petek demonstrirale žene, v soboto in nedeljo pa vse delavstvo zagorskega rudnika. Enodušna zahteva vseh zagorskih rudarjev je: odpust rudarjev se mora preklicati in dotična posestnica mora za primerno kupnino odstopiti potrebno zemljišče TPD, da bo lahko odprla nove rove! Ne izzvaJte rudarjev! Slivnica Občni zbor »Vzajemnosti« bo v nedeljo, dne 10. aprila popoldan ob 3. uri v gostilni Kosič, Hotinja vas—Slivnica. Ljubljana Ljubljanski proračun in trošarina na premog. Finančni minister je odobril ljubljanski proračun za leto 1938-39. Minister je v proračunu črtal stoodstotno zvišanje trošarine na premog, ki jo je sklenila večina občinskega sveta, ker bi pomenila znatno obremenitev ljubljanskih konzumentov. Maribor Slovenska Bistrica Članski sestanek kovinarjev bo v nedeljo, dne 10. marca ob 9. uri dop. v gostilni > a~ i • u , ,. , - v - --- —, — K. A. Verhovšek v Zg. Bistrici. Na sestati- ? ' a bl ob nedeljah VS£*J v Rušah sta Zaupniški tečaj. Danes, v torek dne 5. aprila t. 1. ob 7. zvečer se nadaljuje predavanje s, dr. Avg. Reismana o zaščiti delavstva lmed službeno pogodbo. Vsak delavec ali delavka, ki se zanima za svoje pdavice, je dobrodošel. Predavanja se vrše vsak torek v dvorani Delavske zbornice, II. nadstropje. O zakonu v obrambo države v Čehoslo-vaški bo predaval pri podružnici »Vzajemnosti« to. sredo, dne 6. aprila t. 1. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice s. dr. Avg. Relsman. Ves svet se zanima dandanes, kaj bo z usodo Čehoslovaške republike po priključitvi Avstrije k Nemčiji? Vsakogar mora torej zanimati zakon, ki ga je Cehoslo-vaška nedavno izdala v obrambo svoje države, da se pravočasno pripravi za even-tuelni napad. Protidržavna propaganda nemških na-cijev na naši severni meji je v polnem razmahu. 2e parkrat so bili sedaj raztroseni in nalepljeni hektografirani letaki protidr-žavne vsebine v velikih množinah po cestah in telegrafskih drogovih i' okolici Maribora. Jasno je, da te letake širijo gotovi nacistično usmerjeni »lojalni« državljani nemške narodne manjšine oz. renegati. Glase se ti letaki, ki izzivajo našo potrpežljivost takole: »Ceščena si Marija, je angeljski glas, zdaj čičem zadnja ura bije, Hitler prid’ po nas!« S takimi elementi je treba napraviti tem,eljit obračun: ali jih zapreti ali pa jim vzeti državljanstvo in postaviti preko meje! Nevarna gneča v vlaku. Nedeljski opoldanski vlak s Koroške je pripeljal na stotine ^udeležencev na tombolo Rdečega križa. Ze na Fali je bil vlak poln potnikov. Celo prtljažni voz je bil domala čisto zaseden. V Rušah je prišlo na vlak še nai-manj par sto ljudi, tako, da so bili ljudje stlačeni v vagonih kot sardine ter so stali tudi po stopnjiščih in prehodih med vagoni. V Bistrici so navalili še novi potniki in potem zopet v Limbušu, da je izgledal vlak, kot bi se bil obesil nanj roj čebel. Lahko govorimo o sreči, da se ni kaj pripetilo. In vendar bi se bilo dalo temu odpomoči, ako bi bil pri nas promet smotrenejše organiziran. Vlak je imel 75 minut zamude. Ko so n. pr. na postajah v Sv. Lovrencu in v Rušah videli, kakšen naval se obeta, bi bilo zadoščalo kratko sporočilo in v Dravogradu bi bili lahko pripeli nekaj voz več kot jih je običajno, pa bi bila stvar v redu. Toda oči-vidn.o je treba za tako inici.iativo posebnih navodil. Tu opisani slučaj naj bi napotil železniško upravo, da taka navodila da, oz. ku bo govora o nalogah strokovne organizacije in položaju kovinarjev v tovarni. Sestanek bo zelo važen in vabimo organizirano delavstvo, da pride. Meiica Občni zbor podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije bo v nedeljo, dne 10. aprila s pričetkom ob 9. uri dop. pri Toffu. Dnevni red običajen. Pridite, da slišite poročila in si izvolite nov odbori Vabimo tudi tiste, ki nameravajo pristopiti. Odbor. Ptuj Zopet predavanje o Čeiioslovaški. Zadnje predavanje češkega konzula g. Minov-skyja je vzbudilo tudi med našim delavstvom splošno zanimanje za Čehoslovaško republiko in njen demokratičen, nam bratski narod. Zato je naprosila podružnica »Vzajemnosti« s. dr. Reismana, da bo predaval to nedeljo, dne 10. aprila t. I. ob pol 10. uri v dvorani »Vzajemnosti« o zakonu, ki določa obrambo bratske države. Slišali bomo torej nove zanimivosti, ki jih drugače ne zvemo niti iz časopisov. lo po par vagonov v rezervi. Mariborsko gledališče Parmovo opereto »Nepravi nečak« ali »Postrešček št. 13« igrajo v spomin 80. obletnice rojstva umrlega slovenskega skladatelja Parme. Opereta je bila nekoliko predelana. Parmovi romantično karakterizirani glasbi je bilo spretno vrinjenih več vložkov, ki jih je uglasbil kapelnik Jiranek in ki so v veliki meri dvignili zabavno operetno razpoloženje na odru in v gledalcih. Režija v spretnih rokah Jos. Povheta in Jos. Jiranka je bila na dostojni višini in je zadela pravo operetno karakterizacijo. Kapelnik Jiranek je to pot tudi vodil orkester ter pokazal svoje mnogostranske glasbene zmožnosti. Naslovno vlogo je prav dobro odigral Edo Verdonik; tudi ostali številni igralci so prispevali k dobri izvedbi. Belizar Sancin, Jelka Igličeva ter Elza Barbičeva so pa tudi v pevskem oziru prav lepo uspeli. Opereta je bila toplo sprejeta ter je žela mnogo priznanja. e_ AH si ie poravna! naročnina? Ako de ne, izpolni svojo dolžnosti ZDRAVJE potom zdravih nog proti spomladi dobre KARO-čevlje Predobjava! V soboto, dne 7. maja se bo vršila v veliki dvorani pivovarne »Union« običajna delavska akademija, pri kateri bodo sodelovala vsa delavska kulturna društva. Nepotrebne zamude. Že nekaj časa sem imajo osebni vlaki s Koroškega stalno zamude. Rekord v zamudi je imel nedeljski opoldanski vlak, ki je prispel v Maribor z zamudo nič manj kot 75 minut. Ta zamuda gre na račun neurejenih prometnih razmer v nemški Avstriji. Z vlakom, ki je imel toliko zamude so prispeli preko Dravograda v celem — trije potniki. Na naših postajah pa je moralo čakati na stotine potujočega občinstva. Kako pridejo potniki na našem ozemlju do tega, da radi neurejenih razmer pri naših sosedih izgubljajo dragoceni čas s čakanjem in trpe tudi občutno materijelno izgubo? Naša železniške uprava naj bi sporočila našim sosedom, da naši vlaki ne bodo več čakali na zamujene osebne vlake s severa, ampak, da bodo potniki, ki pridejo s temi vlaki potovali dalje pač šele z naslednjim vlakom. Obleke za gospode, trenchcoati, otroški kostumi, prilegajoči se, dobra kakovost. Konfekcija H. J. Turad, Maribor, Aleksandrova cesta 7. Policijska uaredba za čas vpoklica rekrutov, t. j. od 5. do 7. aprila je imetnikom gostilniških in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač rekrutom iti njihovim spremljevalcem. Rekrutom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali v denarju do 500 dinarjev. Veliko tombolo priredi Glasbeno društvo poštnih uslužbencev v Mariboru dne 10. aprila ob 14. uri na Trgu Svobode. Veliko lepih dobitkov. Kdor želi, da se mu nasmehne sreča za praznike, naj ne zamudi te ugodne prilike. Dobitki so na, ogled pri tvrdki »Obnova«, Jurčičeva ulica (Novak). Ceife Mestni svet bo imel redno sejo v petek, dne 8. t. m. ob 18. uri. Na dnevnem redu bodo poročila odsekov. Glavno poročilo bo baje podal socialni odbor, ki ni zasedal, odkar je izšla naredba o minimalnih mezdah. Ker so v Celju že zelo redka podjetja, v katerih se ne bi kršilo socialnih zakonov, bi bilo pač zelo umestno, da bi se malo bolj zanimali za delavsko paro, ki je vsled izkoriščanja že popolnoma otopela in samo čaka prilike, da bi vračala krivcem zob za zob. Sicer pa upamo, da bo 'sedaj malo bolje. ker je slovenski fant začel šofirati. Jesenice Zasedanje skupščine Bratovske skladnice Dne 29. marca t. 1. se je vršla v »Delavskem domu« na Savi redna skupščina jeseniške Bratovske skladnice in to pod vodstvom večletnega znanega in nad vse agilnega ter uvidevnega predsednika g. dr. Maksa Obersnela. Poleg njega so bili navzoči za KID: inž. Petrovčič, Gabriel, Kosmač, skladnični zdravnik dr. Keržan, vsa uprava skladnice z upraviteljem g. Šetincem na čelu ter številni delegati vseh treh klubov SMRJ, JSZ in NSZ, skupno 75 delegatov. Na nasvet g. predsednika je bilo čitano poročilo skladnice točka za točko. Bolniška blagajna j? imela din 348.346.50 čistega prebitka, nezgodna blagajna din 206.715.30 prebitka, pokojninska blagajna din 1,830.793.70 prebitka, podporni sklad 1. za člane din 20.292.— prebitka, sklad za staroupokojence din 8.123.— prebitka, zobozdravstveni sklad 345.162,— prebitka, zobozdrastveni sklad za nameščence din 48.538,— prebitka, lokalni sklad za brezposelne din 150.774.40 prebitka, sklad za brezposelne rudarje in topilniške delavce din 180.773.65 prebitka, tako da je imela krajevna bratovska skladnica v enoletnem delovanju v 9 oddelkih 3,139.518.55 din prebitka. To vzorno poročilo je skupščina vzela soglasno na znanje, izrekla je odboru zaupnico in brez debate odobrila računski zaključek. V pokojninski blagajni je zavarovanih izven kategorije 100, v I kat. 297, v II. 1358, v III. 617, v IV. 841, v V. 418, v VI. 62 delavcev, skupaj je bilo koncem, leta 1937 3693 članov. — Nadaljnje razprave skupščine so potekle v soglasju. Med raznim je s. Mulej Ivan st. vprašal, kaj je z določili novega pravilnika, po katerih so prikrajšani tako ponesrečeni člani, ki kot rekonvalescenti vršijo kakšna zasilna lahka dela, pa se jim zaradi tega znižuje renta in pa pri obvarovanju pravic med brezposelnostjo. Na to vprašanje je odgovoril g. predsednik z dobrim in natančnim pojasnilom, kjer je zlasti ugotovil, da je novi pravilnik izšel 29. dec. 1937, 1. jan. 1938 pa že stopil v veljavo in se prej ni dalo nič napraviti. Tudi on se strinja s s. Mulejem in zlasti opozarja na § 24. odst. 8. ki govori o tem, kdo sklepa o spremembah prayil. Naročal je, da naj se delegati dobro pripravijo na glavno skupščino in naj sta- Kolesa „