Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/52 zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J3-0394 Naslov projekta KARVEDIOL ALI BISOPROLOL PRI BOLNIKIH S SRČNIM POPUŠČANJEM IN KRONIČNO OBSTRUKTIVNO PLJUČNO BOLEZNIJO:INVESTIGATOR INITIATED Vodja projekta 22680 Mitja Lainščak Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 2.322 Cenovni razred C Trajanje projekta 02.2008 - 01.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 1613 Bolnišnica Golnik, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo Raziskovalne organizacije -soizvajalke 312 Univerzitetni klinični center Ljubljana 1326 Itis, Implantibilna Tehnologija in Senzorji, proizvodno, trgovsko, storitveno in raziskovalno podjetje, d.o.o. Ljubljana Družbenoekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) 1.1. Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 13.03 Naziv Medicinske vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) 2. Sofinancerji2 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 V letu 2010 smo opravili analizo rezultatov raziskave. Šlo je za randomizirano dvojno slepo raziskavo, v kateri smo primerjali prenosljivost bisoprolola in karvedilola pri starejših bolnikih s srčnim popuščanjem s posebnim poudarkom na bolnikih s sočasno kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Ugotovili smo, da je shema titracije do ciljnega odmerka, ki je svetovana v smernicah za zdravljenje srčnega popuščanja zelo zahtevna in intenzivna ter da ni popolnoma uporabna za delo v klinični praksi. Med dvema farmakološko različnima beta blokatorjema ni bilo razlik v primarnem cilju raziskave, smo pa ugotovili nekatere razlike, ki so povezane z načinom delovanja. Bisoprolol, ki je kardioselektivni beta blokator, je bolj znižal srčno frekvenco, in bradikardija je bila glavni razlog za prekinitev svetovane sheme titracije. Neselektivni beta blokator karvedilol, ki poleg beta1 receptorjev blokira tudi beta 2 in alfa receptorje, je povzročil več pljučno specifičnih neželjenih učinkov (poslabšanje obstrukcije, kašelj, piskanje). Hkrati je pomembno znižal parametre pljučne funkcije, kar je bilo še posebej izrazito pri bolnikih s sočasno kronično obstruktivno boleznijo. Izmed sekundarnih ugotovitev raziskave velja posebej omeniti večje znižanje koncentraciej hemoglobina ob zdravljenju s karvedilolom, kar lahko ima klinično pomemben učinek. Natančna analiza je trenutno v teku. Rezultati raziskave so bili predstavljeni na več kongresih Heart Failure Association, European Society of Cardiology, American College of Cardiology, American Heart Association ter na nacionalnih kongresih. Članek o zasnovi raziskave je bil objavljen leta 2008. Članek o primarnih rezultatih raziskave je sprejet v tisk v reviji Eur J Heart Fail, ki ima najvišji faktor vpliva med specializiranimi revijami na področju srčnega popuščanja. Članek o učinku karvedilola v primerjavi z bisoprololom pri bolnikih s sočasnim srčnim popuščanjem in kronično obstruktivno pljučno boleznijo je bil sprejet v tisk v reviji Respiratory Medicine. Članki več sekundarnih analiz so trenutno v recenziji. Najbolj pomembne sekundarne analize zajemajo področje genetike, samoocene zdravja, natriuretičnih peptidov in atrijske fibrilacije. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Raziskava je zaključena. Statistična analiza primarnega izhoda je zaključena. Večina sekundarnih statističnih analiz je zaključena. Izkazalo se je, da so bolniki dobro prenašali oba beta blokatorja, tako karvedilol kot tudi bisoprolol. Z zdravljenjem smo morali prenehati pri 11% bolnikov. Titracija do ciljnega odmerka po predvideni shemi titracije je bila možna pri 25% in 24% bolnikov, ki so prejemali karvedilol in bisoprolol. Pri bolnikih s sočasno kronično obstruktivno pljučno boleznijo smo ugotovili, da karvedilol bolj pogosto povzroča težave z dihali in da pomembno bolj zniža rezultate pljučne funkcije. Telesna teža bolnikov se med spremljanjem ni pomembno spremenila, pri čemer ni bilo razlik med bisoprololom in karvedilolom. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Ni prišlo do sprememb. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Titracija ciljnega odmerka bisoprolol vs. karvedilol pri starejših bolnikih s srčnim popuščanjem ANG Titration to target dose of bisoprolol vs. carvedilol in elderly patients with heart failure Opis SLO Pri bolnikih s srčnim popuščanjem uporabljamo številne beta blokatorje z različnim farmakokinetičnim profilom. V naši randomizirani, dvojno slepi raziskavi smo želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike v prenosljivosti med bisoprololom in karvedilolom pri starejših bolnikih s srčnim popuščanjem. Ugotovili smo, da ni razlike v celokupni prenosljivosti. Bisoprolol je bolj znižal srčno frekvenco medtem, ko je karvedilol bolj vplival na izvid pljučne funkcije. Zaključili smo, da ni bilo razlik v celokupni prenosljivosti, medtem ko smo opazili nekatere razlike pri srčni frekvenci in pljučni funkciji. ANG Various beta-blockers with different pharmacokinetic profile are used in heart failure. There is no comparison of tolerability between beta blockers. This study aimed to investigate tolerability of bisoprolol and carvedilol in elderly patients with heart failure. In a randomized, double blind trial we found no difference in tolerability. Bisoprolol induced more pronounced heart rate reduction whereas carvedilol reduced pulmonary function tests. We conclude there is no difference in overall tolerability yet there were some differences between bisoprolol and carvedilol. Objavljeno v Dungen HD, Apostolovic S, Inkrot S, Tahirovic E, Topper A, Mehrhof F, Prettin C, Putnikovic B, Neskovic AN, Krotin M, Sakac D, Lainscak M, Edelmann F, Wachter R, Rau T, Eschenhagen T, Doehner W, Anker SD, Waagstein F, Herrmann-Lingen C, Gelbrich G, Dietz R Titration to target dose of bisoprolol vs. carvedilol in elderly patients with heart failure: the CIBIS-ELD trial. Eur J Heart Fail. 2011 Mar 23. [Epub ahead of print] Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI -ID 0 2. Naslov SLO Beta blokatorji in pljučna funkcija pri starejših bolnikih s srčnim popuščanjem ANG Beta blockers and pulmonary function in elderly patients with heart failure insight from the CIBIS-ELD analysis Opis SLO Srčno popuščanje in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) sta pogosto istočasno prisotni in povzročata nezadostno uporabo beta blokatorjev. V tej raziskavi smo določali pljučno funkcijo ob izhodišču in po 12 tednih. Pri bolnikih s KOPB bisoprolol in karvedilol nista povzročila značilnih sprememb v FEV1 (B: +69ml, -17ml do 155ml, p=0.11; C: -137ml -288ml do 15ml, p=0.08) vendar je bila razlika med njima (200ml, 26ml to 373ml, p=0.03) Bisoprolol je imel ugodnejši pljučni varnostni profil kot karvedilol. ANG Heart failure and chronic obstructive pulmonary disease (COPD) frequently coexist and are associated with beta blocker under use. This study determined pulmonary function at baseline and final visit after 12 weeks. In patients with COPD bisoprolol and karvedilol did not induce significant changes in FEV1 (B: +69ml, -17ml to 155ml, p=0.11; C: -137ml -288ml to 15ml, p=0.08) but the difference between beta blockers was significant (200ml, 26ml to 373ml, p=0.03) Bisoprolol had a better pulmonary safety profile in elderly patients with HF. Objavljeno v Mitja Lainscak,1, 2 Hans-Dirk Dungen,3 Gotz Gelbrich,4 Simone Inkrot,3 Thomas Rau,5 Frank Edelmann,6 Wolfram Doehner,2 Aleksandar Neskovic,7 Svetlana Apostolovic,8 Stefan D. Anker2 Eur J Heart Fail Suppl 2010, vol. 9, suppl. 1, maj 2010, str. s1 (74) Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI -ID 0 3. Naslov SLO Srčno popuščanje in kronično obstruktivne pljučne bolezni: Two for tea or tea for two? ANG Heart failure and chronic obstructive pulmonary disease: Two for tea or tea for two? Opis SLO Kombinacija kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) in srčnega popuščanje (SP) pogosta vendar le redko prepoznana v klinični praksi. Zaradi skupnih simptomov in znakov je diagnostika zanemarjena in bolezen ni ugotovljena. Kljub trdnim dokazom za uporabo beta blokatorjev In dokazov o varnosti ter prenosljivosti je njihova uporaba v klinični praksi nezadostna. Rutinska raba spirometrije in ultrazvočne preiskave srca pri bolnikih s KOPB in SP je zato upravičena. ANG Combination of chronic obstructive pulmonary disease (COPD) and heart failure (HF) is common yet it is unacceptably rarely recognized. Due to similar clinical manifestations comorbidity is frequently not considered and appropriate diagnostic tests are not performed. Despite clear evidence of cardioselective beta-blockade safety and tolerability in COPD patients, beta-blockers remain grossly underprescribed and underdosed. Routine spirometry and echocardiography in HF and COPD patients, respectively, is therefore warranted to improve current clinical practice. Objavljeno v SUSKOVIC, Stanislav, KOSNIK, Mitja, LAINSCAK, Mitja. Heart failure and chronic obstructive pulmonary disease : two for tea or tea for two? World J Cardiol 2010;2:305-307. Tipologija 1.03 Kratki znanstveni prispevek COBISS.SI -ID 27578841 4. Naslov SLO Breme kronične obstruktivne pljučne bolezni pri bolnikih hospitaliziranih s srčnim popuščanjem ANG Beta-blocker tolerability in elderly patients with heart failure: the Cardiac Insufficiency Bisoprolol Study in Elderly (CIBIS-ELD) trial Opis SLO Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je tako kot srčno popuščanje velik problem javnega zdravstva v industrializiranih državah. Naš cilj je bil ugotoviti razširjenost in klinični vpliv KOPB med bolniki hospitaliziranimi zaradi srčnega popuščanja v bolnišnici, ki oskrbuje populacijo 125.000 ljudi. Ugotovili smo, da je KOPB je pogosta pri hospitaliziranih bolnikih s srčnim popuščanjem. Beta-blokatorji se večinoma premalo uporabljajo, kar je verjetno glavni razlog za umrljivost pri bolnikih z sočasno kroničnim srčnim popuščanjem in KOPB. ANG Like chronic heart failure, chronic obstructive pulmonary disease (COPD) is an enormous public health problem in industrialized countries. Our aim was to determine the prevalence and clinical impact of COPD among patients hospitalized for heart failure in a community hospital serving a population of 125,000 people. : COPD is frequent among hospitalized patients with heart failure. Beta-blockers are largely underused, which is probably a major reason for the higher mortality observed in patients with concomitant chronic heart failure and COPD. Objavljeno v LAINSCAK, Mitja, HODOSCEK-MAJC, Lea, DUNGEN, Hans-Dirk, RAUCHHAUS, Mathias, DOEHNER, Wolfram, ANKER, Stefan D., VON HAEHLING, Stephan. The burden of chronic obstructive pulmonary disease in patients hospitalized with heart failure. Wien. Klin. Wochenschr., 2009, 121 (9-10), str. 309-313 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI -ID 25697497 5. Naslov SLO Nevrohormonalna aktivacija in vnetje pri kronični kardiopulmonalni bolezni: kratek sistematični pregled ANG Neurohormonal activation and inflammation in chronic cardiopulmonary disease: a brief systematic review Opis SLO Kronična kardiopulmonalna bolezen običajno inducira in vzdržuje prekomerno aktivacijo več filogenetsko starih prilagoditvenih in obrambnih mehanizmov. V kroničnih bolezenskih stanjih so ti mehanizmi activirani za daljše obdobje. Sčasoma pride do nepopravljive škodePrelomne raziskave kroničnega srčnega popuščanja so zagotovile trdne dokaze za prognostično korist nevrohormonskih antagonistov. Vedno več je retrospektivnih in epidemioloških podatkov o njihovem ugodnem vplivu pri kronični obstruktivni pljučni bolezni in v prihodnosti bi se lahko vključila nova področja (npr. rak in ožilja). ANG Chronic cardiopulmonary disease typically induces and maintains (over) activation of several phylogenetically old adaptational and defensive mechanisms. In chronic disease conditions, however, those mechanisms are kept activated for longer periods Landmark trials in chronic heart failure have provided robust evidence for prognostic benefit for neurohormonal antagonists. Retrospective and epidemiological data for their beneficial effect in chronic obstructive pulmonary disease begin to accumulate and new fields (e.g. cancer and stroke) could be pending in the future. Objavljeno v DOEHNER, Wolfram, VON HAEHLING, Stephan, ANKER, Stefan D., LAINŠČAK, Mitja. Neurohormonal activation and inflammation in chronic cardiopulmonary disease: a brief systematic review. Wien. Klin. Wochenschr., 2009, 121 (9-10), str. 293-296. Tipologija 1.02 Pregledni znanstveni članek COBISS.SI -ID 25697241 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Član odbora v Heart Failure Association of the European Societey of Cardiology - Patient Care Committee ANG Membership of international boards: Heart Failure Association of the European Societey of Cardiology - Patient Care Committee Poslanstvo združenja je izboljšati organizacijo in multidisciplinarno klinično oskrbo pri obravnavi bolnika, s poudarkom na izboljšanju bolnikovega Opis SLO počutja / kvalitete življenja, zmanjšanje obolevnosti in podaljševanje preživetja bolnika. ANG The committee on patient care aims to improve the organization and content of multidisciplinary clinical care throughout the patient's journey, focussing on patient well-being, reducing morbidity and prolonging survival. Šifra D.03 Članstvo v tujih/mednarodnih odborih/komitejih Objavljeno v http://www.escardio.org/communities/HFA/committees/hfmanagement/Pages/Committee% 20on%20Heart%20Failure%20Management%20Network.aspx LAINŠČAK M, INKROT S, FARKAŠ-LAINŠČAK J, TAHIROVIC E. Self-rated health during beta-blocker titration in elderly patients with heart failure : the CIBIS-ELD analysis. V: ESC Congress 2010, Stockholm 28 Aug. - 1 Sept. Abstracts 2008-2010, (European Heart Journal, Vol. 31, Abstract Supplement). [S. l.]: European Society of Cardiology, 2010, str. 16 [P244]. Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 27385305 2. Naslov SLO Gostujoči urednik revije Wiener Klinische Wochenschrift, 2009. ANG Guest-associated editor, Wiener Klinische Wochenschrift, 2009. Opis SLO Gostujoči urednik mednarodne revije Wiener Klinische Wochenschrift. ANG Guest-associated editor of an international journal Wiener Klinische Wochenschrift. Šifra C.03 Vabljeni urednik revije (guest-associated editor) Objavljeno v Wiener Klinische Wochenschrift. Lainščak, Mitja (gostujoči urednik 2009). Wien; New York: Springer, 1888-. ISSN 0043-5325. Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo COBISS.SI-ID 5473799 3. Naslov SLO Zbornik povzetkov, Slovensko respiratorno društvo, 2009. ANG Book of abstracts, Slovenian Respiratory Society, 2009. Opis SLO Srečanje treh respiratornih društev: Slovenija, Hrvaška, Madžarska; 2009 ; Portorož Zbornik povzetkov. Golnik: Slovensko respiratorno društvo, 2009. 53 str. ISBN 978-961-91900-4-3. ANG Meeting of Three Respiratory Societies: Slovenia, Croatia, Hungary; 2009; Portorož. Book of abstracts : Golnik : Slovenian Respiratory Society, 2009. Šifra C.07 Drugo uredništvo Objavljeno v TRILLER, Nadja (ur.), LAINŠČAK, Mitja (ur.). Zbornik povzetkov = Book of abstracts. Golnik: Slovenian Respiratory Society, 2009. 53 str. ISBN 978961-91900-4-3. Tipologija 2.25 Druge monografije in druga zaključena dela COBISS.SI-ID 245489664 4. Naslov SLO International journal of cardiology ANG International journal of cardiology Opis SLO Urednik revije:"International journal of cardiology", od leta 2009 naprej ANG Editorial Board of an: "International journal of cardiology" Šifra C.04 Uredništvo mednarodne revije Objavljeno v International journal of cardiology. Lainščak, Mitja (urednik 2009-). [Print ed.]. Amsterdam: Elsevier/North-Holland. ISSN 0167-5273. [COBISS.SI-ID 25638912] Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo COBISS.SI-ID 25638912 5. Naslov SLO Golniški simpozij 2010 s področja pulmologije in alergologije z mednarodno udeležbo, Golnik, Bled, 30. september-2. oktober 2010. ANG Golnik symposium of pneumology and allergology with international participation, Golnik, Bled, September 30- October 2, 2010. Opis SLO Seznanitev s stanjem slovenske pulmologije in alergologije v zadnjih letih in stanjem v svetu. Redno poročanje slovenskih o znanstvenih in strokovnih novostih, ki so preizkušene in utečene v delo, v zadnjih nekaj letih. Primerjava stanja v Sloveniji s stanjem v državah s primerljivo stopnjo zdravstvenega varstva. Prenos znanja in izkušenj na zdravnike splošne medicine in na specialiste iz držav jugovzhodne Evrope. Izboljšanje dela, sprejetje novih organizacijskih, diagnostičnih in terapevtskih metod pri delu z bolniki. ANG To present the progress of Slovenian pneumology and allergology in the past few years. To compare the development and situation in these fields in Slovenia to other countries with similar health care systems. Slovenian speakers and European invited speakers can regularly report about new and proven scientific methods. To transmit experience and knowledge to general practitioners and specialists from Southeastern Europe. To improve their work, accept new organizations, implement and adopt new diagnostic and therapeutic methods in their daily work with patients. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Golniški simpozij 2010, Golnik, Bled, 30. september-2. oktober 2010, KOŠNIK, Mitja (ur.). Zbornik. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo, 2010. 6, [10], 51 str., ilustr. Tipologija 2.32 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci COBISS.SI-ID 253023232 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO Rezultati so pokazali, da je beta blokatorje težko titrirati v skladu s priporočili iz smernic. Pokazale so se tudi nekatere razlike v kliničnih učinkih med kardioselektivnimi in kardioneselektivnimi beta blokatorji: prvi so bolj znižali srčno frekvenco, drugi pa so bolj vplivali na pljučno funkcijo. Naši rezultati so v klinični praksi posebej uporabni pri bolnikih z nekaterimi sočasnimi obolenji kot npr s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Pri teh bolnikih je glede na naše rezultate bolj smiselno uporabiti kardioselektivni beta blokator bisoprolol, ker povzroča manj pljučnih neželjenih učinkov in ker ne zniža parametrov pljučne funkcije. ANG Our results demonstrated gap between guideline recommended titration scheme and feasibility in clinical practice. We were also able to show several differences in clinical parameters between compared cardioselective and non-selective beta blockers. Cardioselective beta blockers reduced heart rate whilst non-selective had more pronounced effect on pulmonary function. Our results are particularly applicable for patients with concomitant chronic obstructive pulmonary disease where bisoprolol should be preferred beta blocker. Bisoprolol was associated with less pulmonary side effects and caused no reduction in pulmonary function tests. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Slovenski centri je bila vključena v multicentrično raziskavo. Avtorji iz Slovenije so med soavtorji primarnega članka in bodo med soavtorji večine sekundarnih člankov. V isti skupini potekajo ali so načrtovane nadaljnje raziskave. ANG Slovenia centers were part of multicenter study. Researchers are coauthors of main and secondary publications. Other studies within same study group are either ongoing or are planned. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj | DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost O o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1 1 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Mitja Lainščak in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Golnik 22.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/52 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali...(največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01 0A-B5-69-9B-CB-07-D3-B5-FD-52-61-EE-F2-DC-45-11-34-C7-21-3C