LISTEK. Kako naj širi šola med narod smisel za snago? Peter MedveščeK. (Dalje.) Hišna opra?a, ki je in tudi mora biti pri kmetu preprosta, bodi snažna. Snaga bišne oprare je kaj cena in lahka. Malo vode, malo peska, malo sode in v par urah je vse pohišje t glavnem delu naših stanovanj — v biši v ožjem pomenu besede, ali v kubinji in izbi precej snažno. Večina tega dela morejo opraviti deklice, snaga kuhinjske oprave pa sodi ua vsak način v njib področje pod nadzorstvo gospodinje ali nje namestnice. Deklice, ako sn jim zbudi smisel za snago, kaj rade opravljajo tak posel, kakor tudi rade perejo. To pa sodi v področje našib koleginj, ki se ne smejo ogibati tudi preprostih kmetiških hiš. 0 tem pa kasneje. Zapustimo notranje prostore, kjer je večkrat pravo pravcato smetišče, ne da bi vprašali za dovoljenje vstopa v spalnico — družinsko svetišče — kjer je večkrat še večja nesnaga nego v prrib prostorib. Priznati pa moramo pohvalno, da se je obrnila tudi ta snaga, mnogo na bolje. Spalnice odgovaijajo zvečine svojemu namenu, le bolj poredkoma so še zalege vsakovrstnemu mrčesu, ki izpreminja počivališče — v mučilnico. Smisel za snago je dosegel tudi tu najskrirnejše prostore in požene nasnago čimprej. Da je kubinja in izba večkrat tako nesnažna, je kriva nje leža v pritličju v dotiki z droriščem, gnojiščem in blevom. Prisrčna je zarea taka uredba naših kmetiških stacovanj, a z ozirom ua snago je Dajnesrečnejša. Kokoši, ki ne spadajo r hišo našo, se ne dajo odpoditi s praga. One vedo, da od tu prihaja gospcdinja s polnim periščem. Prešič, ako pride iz Lleva, jo udari naravnost v bišo klicat gospodinjo ali deklo. Tudi krava in vol ne gresta vedno naravnost po svoji potf, am- pak se oglašata pred hišo in celo vanjo bi šla, ako bi ne bil za hrbtom takoj gonjačev bič. In pri takih okolščinah ni mogoče misiiti na snago pred hišo, dokler ne bo imel naš kmet ločenega vhoda v svoje stanovanje od vboda v bleve svoje živine. 4. Snaga javnih prostorov: ulic, poti, cest, trgov itd. Kakor ni bilo nekdaj smisla za snago v hiši in dvoriščih, okolo hiš, ravnotako je bilo po javnih prostorih pravo torišče nesnage. Malo po malem se napreduje tudi v tem pogledu. V starem veku se je cedil po obljubljeni deželi Kanaan med in mleko, tako se je po naši domovini razlivaia gnojnica. Pred kmetiškimi hišami na dvorišču je bilo gnojišče, ki se je od DJega odtekala gnojnica posebno ob deževju po rasi in poteh. Vsa dobrota gnoja je odbajala z gaojišč ali v zrak kot puh ali kot gnojnica po poteb ali na bližnja, nižja zemljišča, ali celo r potoke in reke in po teb v morje, kjer leži bogastvo naših kmetij za redno izgubljeno za človeštvo. Eoliko se je že govorilo, učilo, pisalo o vrednosti gnojnice za kmetijstvo ; žal, da preveč zaman. Precejšen napredek je že opaziti, a vedno le še premajhen. Pred leti sem bil pri tovarišu-prijatelju. Ogledoval sem njegov bujni rastoS sadovnjak. Zakaj ni bil tudi sosedov tak? Na tovarišev sadovnjak se je izcejala gnojnica od celega sela; zato sem rekel prijatelju. Dokler bodo tvoji sosedje nemarni glede goojnice, toliko časa boš imel ti lep sadovnjak na njihov račua. V takih slučajih prihaja nevednost rečine t prid posameznikom, katerih zemljišče ima ugodno nižjo ležo. V takih slučajih ni škoda tolika, kolikršna je sicer, ako se izteka goojniea po poteh y potoke. Glede snage v vaseh, po katerih se marsikje cedi gnojnica, ni govora, zakaj s poti pribaja nesnaga tudi v stanovanja. Še nekaj bi rad opozoril pri tej priliki. Lep pogled r pribodnjost našega kmetijstva nam daje dejstvo, da rapidno raste nabava umetnib gnojil v nekaterib delih naše dežele, posebno Vipavskega. Za več tisočakov prihaja umetnih gnojil v posamezne občine, Prar! Koliko pa je vredna gnojnica, ki gre iz teh občin v igubo? Ne pretiravam, ako trdim, da izbaja v izgubo vsaj tolika vrednost z goojnico in izhlapevaujem gnoja zaradi neurejenih gnojišč. In zakaj tako? Snaga je temu kriva! Cudno, a vendar resnično. Naš kmet ima še precej smisla za SDago; ko pa se z gnojnico ne da lahko opraviti brez onesnaženja, zato kmet nima rad opravka z njo. Poleg tega pa pride v poštev neprijeten duh gnojnice. Obojega ni pri umetnih gnojilih. Te se prodajajo v taki obliki, da se z njo kmet ne onesnaži, a tudi nosu ni neprijetna. Tako postopanje pa nasprotuje umnemu gospodarstvu. Našemu kmetu bo treba naprav, da bo izkoriščal gnojnico na način, ki mu bo približno tako prijeten kakor je oni z umetnimi gnojili; da ne bo žaljen niti njegov smisel za snago niti njegov nos. Sklepam s trditvijo, da se je smisel za snago med našim narodom precej razširil iu da gojim upanje, da bo vedno večji tako, da prihodnji rod doživi, da bo glede snage zadovoljiv. (Dalje.)