LETO XXXVIII. Številka 6 Cena 8.— šil. (200 din) Četrtek, 6. februarja 1986
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Letošnji prireditvi ob Slovenskem kulturnem prazniku sta bili na Koroškem v znamenju prerano umrlega pesnika, pisatelja in kulturnika Valentina Polanška.
Včeraj sta Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza priredili v celovškem ORF-teatru prvič skupno Prešernovo proslavo. Slavnostni govornik je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev, Tone Partljič. Mdr. je nastopil Obirski ženski oktet (slika), ki ga je Valentin Polenšek ustanovil in vodil do svoje smrti. Že v soboto sta SPD „Zarja“ in SPD „Obir“ priredili v Železni Kapli proslavo v spomin Valentina Polanška. (Beri str. 71819)
Frakcijski vodja „Südtiroler Volkspartei“ se odzval vabilu KEL:
...obisk v znamenju
solidarnosti z vami!“
Včeraj so vodja deželnozborske frakcije „Südtiroler Volkspartei“, dr. Hubert Frasnelli, predsednik KEL, Karel Smolle in predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov, mestni svetnik Fric Kumer, priredili skupno tiskovno konferenco. Odmev na tiskovno konferenco je bil velik. Več o obisku dr. Frasnellija lahko
berete tudi na straneh 4/5.
V	torek, 4. in v sredo, 5. februarja se je na povabilo Koroške enotne liste mudil vodja frakcije Südtiroler Volkspartei in njen deželnozborski poslanec v južnotirolskem deželnem zboru dr. Hubert Frasnelli, na obisku pri koroških Slovencih. Med drugim se je srečal z našimi občinskimi odborniki, obiskal občino Globasnico, Strokovno šolo za ženske poklice in otroški vrtec v Št. Petru, se pogovarjal z učitelji in zastopniki univerze o šolstvu, se udeležil Prešernove proslave ter sprejema, ki sta mu-ga priredili obe osrednji organizaciji koroških Slovencev.
V	sredo dopoldan je dr. Frasnelli skupno s predsednikom KEL, Karlom Smolle-tom in predsednikom KSOO, Fricem Kumrom imel zelo odmevno tiskovno konferenco.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Politika
STRAN r\ ČETRTEK,
^ 6. februarja 1986
STRAN q ČETRTEK,
O 6. februarja 1986
Politika
Tednikov
komentar
PIŠE RUDI VOUK
To, kar je večina koroških Slovencev storila že pred leti, danes dela marsikateri Avstrijec: požvižga se na obe veliki avstrijski stranki (in se sramuje za to malo rjavo).
Načrt je od skorajda že tedenskih škandalov, le težko še verjame v demokratičnost socialdemokracije, ljudske stranke pa tako in tako ni možno razumeti, saj nobeden ne ve, kaj pravzaprav hoče.
Vendar: da socialisti ne trpijo kritičnih glav, da je
lo kakšno knjižico? Seveda, tažko je najti alternativo.
Z ALÖ in VGÖ zaenkrat ni bilo nič. Je že res, kjer se dva kregata, se trije smejijo. Uspelo jima je sicer nekaj zelo važnega, aktualizirali sta problem onesnaženega okolja. Toda le zaradi tega še dolgo nisi v parlamentu. Druge stranke so se malomarno lotile iste problematike; in če celo Kronen Zeitung postane zelena, potem ne veš, če bi se naj smejal ali jezil.
Z upanjem po novem ve-
Ne samo dva meseca prej!
VOEST zašpekulirala nekaj milijard, da politiki, namesto da bi razmislili o nadaljnji vzdržljivosti direktorja CA, raje sprašujejo po nezvestem uradniku, ki je dal „profilu" dokumente v zadevi Androsch, da smo verjetno spet enkrat prodali cel kup orožja tja, kamor bi ne smeli, da ORF ni za poročanje, temveč za proporc, vse to in še marsikaj drugega je le povod za razmišljanje proč od velestrank.
Kup tisočakov, visok kot Peca — toliko je zaigrala VOEST, ali točen potek političnih intrig, le težko si predstavljamo take stvari. Zelo dobro pa zato vem, da tudi tam gre le za pravo knjižico, rdečo ali črno, čisto tako, kot pri nas doma: sosedov Hanzej je dobil delovno mesto, ker je imel ta pravo, in gospod učitelj ni postal ravnatelj, ker je imel ta napačno knjižico. Kvalifikacija ni važna.
Kdor nima nič proti — dobro. Kdor pa se ne strinja s tem, ta se mora vprašati, če ni on sam eden izmed nosilcev našega dvostrankarskega sistema. Jezimo se že, ampak pri volitvah delamo križec enkrat tu, enkrat tam, morda imamo ce-
tru ne bi bilo nič, če bi se jeseni lanskega leta ne tvorila nova skupina, ki ni stranka: Ljudska iniciativa parlament. So to nekdanji alternativci in zeleni, od drugih strank razočarani, pa cel kup „prominence“ z Nenningom in Voggenhu-berjem na vrhu. Izgledi za uspeh pri volitvah v parlament naslednje leto so dobri.
Pri zadnjih volitvah se je KEL odločila za skupno kandidaturo z ALÖ. Po volitvah je sodelovanje začelo popuščati, danes ga skorajda sploh ni več. Skoda, alternativci so dosledno podpirali koroške Slovence. Prepričan sem, da bi tudi Ljudska iniciativa parlament podpirala naše zadeve. Ne vem pa, če nas bojo sami prišli prosit za dovoljenje.
Letos maja so volitve zveznega predsednika. Poleg Kurtov in „kandidata" bo kandidirala tudi Freda Meisner Blau.
Koroški Slovenci nismo nobena izjema. Tudi za nas velja, da se moramo odločati vedno spet — in ne samo dva meseca pred volitvami.
Morda Deutschnannu tudi ni za denar naših slovenskih kmetov?
„Zdi se mi, da koroške razmere niso take, da bi naša družba akceptirala slovensko stran v Kärntner Bauer“ — s temi besedami je podprl direktor urada Kmetijske zbornice dipl. inž. Gröblacher, stališče predsednika Kmetijske zbornice, Deutschmanna, ki je prej ko slej mnenja, da je pač na Koroškem „Amtssprache: deutsch“. „Zaradi tega nikoli ne bo prišlo do tega, da bi Slovenci dobili svojo stran v strokovnem časopisu.“ Do takih in podobnih izjav je prišlo na zadnji tiskovni konferenci Kmetijske zbornice, ki je bila v ponedeljek, 3. februarja.
Seveda smo predsednika Kmetijske zbornice ponovno opozorili na dejstvo, da financira „Kärntner Bauer“ med drugim vsak kmet s svojim prispevkom, ki ga letno plačuje za zbornico (Kammerumlage). Nasprotno od članov „Landjugend“, ki ima tedensko svojo stran v omenjenem časopisu, pa plačujejo tudi slovenski kmetje ta prispevek za zbornico. Prav zaradi tega bi bila mnogo bolj upravičena slovenska stran kot pa stran „po-deželjske mladine“, ki izkorišča to stran v glavnem za poročanje o svojih političnih aktivnostih.
Radovedni smo, ali se bi strinjal Deutschmann s tem, da bi mu dali vsi slovenski kmetje v omenjeni zadevi sledeči odgovor: namreč, da enostavno ne bi več plačevali prispevka za zbornico. Že dosti jasno je pokazal, da mu ni za koroške Slovence, še manj za njihove upravičene želje — morda mu tudi ni za njihov denar? Skusiti bi bilo treba!
Na tiskovni konferenci je Deutschmann med drugim omenil tudi škandal zlorabe medikamentov pri živini in je dejal, da ne more biti govora o škandalu, kot so o tem poročali časopisi, ker meso, v ka-
Osrednji	Bio.enoe,
Franc Wedenig osrednji tajnik
terem so bili ostanki medikamentov, ni prišlo na trg. Nadalje je opozoril na to, da ima Avstrija najbolj strog zakon tako glede medikamentov, glede živil jn tudi glede krmil za živino. Če bi bilo možno kontrolirati po tako strogem zakonu tudi vsa živila, ki jih importira-mo, bi bilo verjetno kar precej manj importov.
Diskusija je poleg tega tek-
la še o trenutnih pogajanjih glede tržne ureditve na mlečnem sektorju. Čeprav pogajanja še niso zaključena lahko pričakujemo, da bodo mlekarne v prihodnje vsakemu kmetu skrajšale kontingent za pribl. 4—5%, poleg tega pa kmetje najbrž čakajo bolj ostre kontrole pri prodaji mleka od kmetije.
Heidi Stingler
Obisk ljubljanske televizije
Ob robu povedano
Spričevalo
Diskusija v Dobrli vasi v sredo, 29. januarja 1986. Deželnemu glavarju Leopoldu Wagnerju je zmanjkalo argumentacije. Torej je po starem totalitarnem receptu stegnil roko v koš neresnic in podtikavanj, v prepri-čanju, če to pride od njega, najvišjega predstavnika deželne oblasti, bojo to poslušalci in vsi drugi že verjeli.
Wagner je očital celovškemu univerzitetnemu profesorju Petru Gstettnerju neresnico, da je bil komunist in revolucionarni marksist.
Prvič to ne bi bil noben zločin. Drugič pa naj bo pri °čitkih, predvsem pri neresničnih, Wagner kar se da previden. On se je namreč javno bahal, da je bil „ein hochrangiger Fiitter-Junge“, ze višji führer v führerjevi mladini.
Kdor ima maslo na glavi...
Ahasver
V ponedeljek, 3. 2. 86, sta tajnika NSKS in ZSO, Franc Wedenig ter dr. Sturm, sprejela delegacijo RTV Ljubljana pod vodstvom Borisa Berganta. Pogovor je tekel predvsem o močnejšem sodelovanju med ljubljansko televizijo in našo narodno skupnostjo.
Željka Jegliča (leva vrsta: drugi z leve) sta sprejela dr. Grilc in
dipl. inž. Wieser. Zraven Jegliča: generalni konzul Miklavčič.
Željko Jeglič na obisku na Koroškem
V četrtek, 30. januarja se je na nastopnem obisku pri obeh osrednjih organizacijah koroških Slovencev mudil novi predsednik Komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja pri Republiški konferenci SZDL Slovenije, gospod Željko Jeglič. Na novem sedežu ZSO sta Jegliča, ki v tej funkciji nasleduje Štefana Cigoja (Štefan Cigoj je novi jugoslovanski veleposlanik pri Sveti Stolici v Vatikanu), pozdravila predsednika NSKS in ZSO, dr. Grilc in dipl. inž. Wieser. Seznanila sta ga s položajem slovenske narodne skupnosti na Koroškem in z dejavniki, ki vplivajo na njen vsesplošni razvoj.
Jeglič, ki je svojčas opravljal konzularne posle v Celovcu, je dejal, da nasproti vsem trditvam in izjavam koroških in zveznih politikov (med drugim zunanjega ministra Leopolda Gratza) člen 7 ADP ni izpolnjen. Naloga, zadolžen je za zadeve zamejskih Slovencev, mu je srčna zadeva. Sploh pa sta zavzemanje za zamejske Slovence izraz stalne politične volje Slovenije in je dejal, da svojo nalogo pojmuje kot koordinator in posredovalec stikov med Slovenijo in zamejskimi rojaki in da bo iskal tudi stik z družbenimi strukturami dežel, v katerih zamejci živijo.
Poleg novega sedeža ZSO si je Jeglič ogledal tudi oba dvojezična vrtca, Mohorjevo knjigarno in Našo knjigo ter Modestov in Mladinski dom.
Freda Meissner - Blau kandidira
ISflSISS	..

Kot četrti kandidat in kot edina ženska bo kandidirala ko postopanje, znano je, da za mesto zveznega predsednika tudi Freda Meissner- podpira kandidatur° Frede Blau. Ugledna kandidatka je zbudila pozornost predvsem s svojim angažmajem za zaščito okolja in narave, predvsem v zadevi Hainburg.
Zna se zgoditi, da bo Meissner-Blau precej nagovorila volilce predvsem iz ekoloških, alternativnih in kritičnih krogov in da maja noben kandidat obeh velikih strank ne bo dobil absolutnega števila glasov. Potemtakem bi bil potreben 2. volilni postopek, Waldheim in Steyrer pa bi se morala še posebno intenzivno boriti za kritične glasove.
V posebni tiskovni izjavi pozdravlja Alternativna lista
Koroške (ALK), kandidaturo Frede Meissner-Blau. Ta kandidatura, tako v tiskovni izjavi ALK, je koroško S PO očitno tako prestrašila, da se njen deželni tajnik dr. Ambrozy sedaj zateka samo še k difami-rajočim in nevzdržnim trditvam kot v KTZ 25. januarja, kje Ambrozy mdr. trdi, da je Meissner-Blau kandidatka komunistov. ALK zato poziva dr. Ambrozija, da v smislu poštene volilne kampanje opusti ta-
Meissner-Blau vrsta ljudi, o katerih lahko mirne duše trdimo, da so v zadnjih letih marsikaj prispevali k pozitivnemu premiku na posameznih družbenih področjih.
GIMNAZIJSKI PLES — DOPOLNILO
V zadnji številki NT smo v poročilu o Gimnazijskem plesu opustili informacijo, da je ravnatelj Slovenske gimnazije pozdravil tudi dvornega svetnika dr. Pavla Apovnika, ki se je udeležil prireditve v zastopstvu deželnega glavarja L. Wagnerja.
Vljudno se oproščamo!
Obisk dr. Frasnellija
...obisk v znamenju
solidarnosti z vami! “
(Nadaljevanje s 1. strani)
Uvodoma je dr. Frasnelli na tiskovni konferenci dejal, da je Avstrija očetnjava oz. matica južnih Tirolcev in brez njene pomoči nikoli ne bi dosegli tako visoke ravni avtonomnosti. Zato južni Tirolci Avstrije tudi nikoli ne „bojo odpustili iz odgovornosti, ki jo ima za nas“.
Zelo izostren čut da imajo južni Tirolci za položaj drugih manjšin, posebno tistih, ki živijo v Avstriji. To je tudi izraz temeljne solidarnosti z manjšinami, ki je skupno s politično moralo vzrok, da na eni strani južni Tirolci ne morejo od Italije zahtevati izpolnitev vseh določil avtonomnega statuta, na drugi pa bi molčali ob dejstvu, kako se godi manjšinam v Av-striji.
Koroške Slovence je obiskal zato, da bi se sam prepričal o našem položaju. Spoznal je, da nas tarejo mnoge skrbi. Kljub velikim razlikam, bodisi v številčnosti obeh narodnih skupnosti oz. v njunem različnem zgodovinskem razvoju pa obe narodni skupnosti druži usoda manjšinstva in boj proti nacizmu in fašizmu.
Odklonil je prakso nekaterih južnotirolskih predstavnikov, ki
so na Koroškem sicer obiskali protimanjšinske sile, ne pa koroških Slovencev. „Če smo južni Tirolci že na obisku na Koroškem, moramo načrtno obiskati tudi koroške Slovence. To velja tudi za uradna vabila, kajti Slovenci so integralni del Koroške.“
Čeprav še vsa določila avtonomnega statuta niso izpeljana, pa se, tako Frasnelli, „južni Tirolci in Italija lahko postavimo s tem, kar smo dosegli“. Seveda pa to tudi pomeni, da izgublja v prid enakopravnosti narodne skupnosti italijansko prebivalstvo vrsto privilegijev. In prav pri tej točki se manjšini sovražni elementi najbolj producirajo. Nacionalistične sile so na južnem Tirolu znane, saj nastopajo pri volitvah. Zato pa so italijanske demokratične stranke precej očiščene teh elementov, kar pozitivno vpliva tudi na pogajanja za rešitev avtonomnega statuta.
V tej zvezi je Karel Smolle dejal, da bi tudi za Koroško bilo dobro in koristno, če bi manjšini nasprotne sile kandidirale in se ne skrivale pod okriljem strank. Pozval je koroški hajmatdinst, naj končno kandidira, da bo vsakdo uvidel, kako močan dejansko je.
Srečanje z občinskimi odborniki
V torek zvečer je predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Fric Kumer povabil dr. Frasnellija na razgovor s samostojnimi občinskimi odborniki podjunskih občin. Razgovora v gostišču Juenna se je udeležila večina odbornikov, med drugim predsednik NSKS dr. Grilc, globaš-ki podžupan Janez Hudi in zbornični svetnik Ignac Domej.
Na začetku je Karel Smolle dejal, da je namen večera, da se srečajo in pogovarjajo manjšinci in prizadeti tudi o komunalnopolitičnih problemih pod vidikom celotne narodnostne politike. Fric Kumer je na kratko predstavil zgodovinski razvoj samostojnega političnega artikuliranja koroških-Slovencev in dejal, da kandidi-
ramo zato, ker je samopomoč najboljša pomoč. Minule občinske volitve so okrepile optimizem in potrebo po samopomoči. Vsakodnevna politična praksa pa dokazuje, kako težak je boj za najmanjšo enakopravnost naše narodne skupnosti tudi v občinah.
(Dalje na 7. strani)
STRAN A ČETRTEK,	STRAN p- ČETRTEK,
6. februarja 1986	________6. februarja 1986
Z dr. Frasnf m, frakcijsko vio
južnotirolskVI»,
se je pogoipl Franc Wak^Q
OST
:
c:



..Upam, da bo Avftiia sprejela konstruktivne predloaemroških Slovencev“
Dr Hubert.Frasnelli, frakcijski vodja Južnotirolsk ljudske stranke — Südtiroler Volkspartei je na svojed obisku pri koroških Slovencih — povabila ga je Koro ška enotna lista — nedvoumno poudaril, da so v zve2 z šolskim vprašanjem najbolj legitimirani predstavnih manjšine; da izdelajo ukrepe, ki so potrebni za zaščit narodne skupnosti. „To mora vlada sprejeti“, tak Frasnelli, ki je nadalje poudaril važnost in pomembnos ■samostojne politične strukture vsake narodne skupno sti. Vrhu tega je izjavil, da pri vseh izvedbenih odloki! avtonomnega statuta Južne Tirolske italijanska vlad* do zdaj nikdar ni ukrepala proti volji Južnih Tirolcev t Ladincev.
Predsednik NSKS dr. Grilc pozdravlja dr. Frasnellija.
Naš tednik: Smemo Vaš obisk pri koroških Slovencih ocenjevati kot izraz solidarnosti med manjšinami?
Frasnelli: Moje bivanje na Koroškem je sad podijske diskusije, ki je bila lani decembra na Dunaju in na kateri smo primerjalno osvetlili položaj južnih Tirolcev in koroških Slovencev. Tedaj sem izrazil željo, da na kraju samem spoznam položaj koroških Slovencev.
V torek, 4. februarja, sem imel zanimive razgovore v Centru narodnih skupnosti na Dunaju ter v Celovcu, kjer sem se pogovarjal s predstavniki slovenske narodne skupnosti in zastopniki obeh večinskih strank. Reči moram, da sem jasno čul velike skrbi zastopnikov Slovencev in bi v tej zvezi rad ugotovil, da je namen mojega obiska tudi izraziti temeljno solidarnost, ki jo imam načelno kot zastopnik manjšine z drugimi manjšinami.
Naš tednik: Velja ta načelna solidarnost tudi za narodne skupnosti, ki živijo v Italiji, na primer za Slovence ali Aostan-ce?
Frasnelli: Sam sem bil 4 leta v rimskem parlamentu in
sem intenzivno sodeloval z z no> arnpak moramo stvari sa-stopnikom Aostancem. Nafm' načrtovati dolgoročno. Pri stranka je na rimski ravni vi vsem pa moramo paziti, da ne žila zakonski osnutek iborno asimilirani in moramo izboljšanje zaščite manjšin, narodni skupnosti zagotoviti nimajo posebnih zaščitnih d Vsesplošni razvoj na politič-ločil. To pove tudi jasno, fnenT gospodarskem, kultur-SVP ne gleda egoistično	in etničnem področju,
položaj manjšin v Italiji in d< Naš tednik: Vrnimo se na god.	Koroško. Kaj pravite o načrtih
Naš tednik: V primerjavi v zvezi z dvojezičnim šolst-drugimi manjšinami je vaš pvo^?
ložaj zavidljiv. Kako ga Frasnelli: Naša stranka je sploh ocenjujete?	mnenja, da so manjšina oz.
Frasnelli: 2. avtonomni st[Veni Predstavniki najbolj legi-tut iz leta 1972 pomeni veli^lmirani> da izdelajo ukrepe, ki izboljšanje našega položaja So Potrebni za zaščito narod-tudi velik kvalitetni skok skupnosti. To mora vlada mokratične Italije. D0tsPreiefi- Vlada v Rimu v zvezi „smrtnega marša“ južnih Tif(Z.jrami nikoli ni izdala izvedbe-cev je danes preteklost. Odfnjh odlokov, ki niso bili v sota pa je še vrsta pomembf1^.35^ z nami. Koroški Sloven-vprašanj, kot enakopravn0^1 nai aktualizirajo tisto reši-nemškega jezika z italijanskuev,_ki odgovarja njihovim spe-pri sodiščih, na policiji al' lf'cnim zahtevam in analogno javni upravi. Vprašanja, ki s. JjNstvu, da je demokratična za nas načelna! A tu že teČ«'l.ailJa sprejela naše predloge pozitivni razgovori, kar je ttJ,A ™?rem Predstavljati, da bo sad obiska kanclerja Sino^ striia sprejela konstruktivne za pri ministrskem predsed[Predloge koroških Sloven-ku Craxiju. Manjšina pa v
mora vselej zavedati, da !jrai ,s tednik: ... in jih realizi-čelno grozi nevarnost asih1' a-cije. Zato ne zadošča, da h rasnelli: Upam, da! obstoj zagotovimo kratkof0 as tednik: Kako ste do se-
daj južni Tirolci vozili z lastno stranko?
Frasnelli: Preživetje vsake narodne skupnosti je odvisno od volje, da preživi. Južni Tirolci imamo to voljo in jo udejanjamo v zavesti, da samo krepka in složna politična stranka, ki smo ji dali učinkovito formulo „zbirne stranke“, to more storiti. Politična stranka more uporabiti vse demokratične možnosti, ki so političnim strankam na voljo v demokratični družbi. Za nas je „conditio sine qua non“, da je učinkovita manjšinska zaščita možna samo v krepki in složni politični stranki. Rimski pregovor pravi „divide et impera“ (vladaj in deli). In če si ogledam zgodovino in razvoj manjšin v Evropi, potem moram reči, da je vsaka manjšina, ki se je odpovedala slogi, odvrgla svoj ščit. To so nasprotniki vselej izrabili v njeno škodo.
Naš tednik: Strnjenost in sloga sta torej vaša moč?
Frasnelli: Ta strnjenost je bila, je in bo tudi v prihodnje tisti politični instrument, da v Italiji, kjer smo manjšina, učinkovito zastopamo interese naše narodne skupnosti.
Obisk dr. Frasnellija
Frasnelli obiskal Center narodnosti v Avstriji
Pretekli ponedeljek je obiskal Informacijski center avstrijskih narodnosti vodja frakcije južno-tirolske ljudske stranke (SVP) dr. Hubert Frasnelli. V okviru posebne seje kuratorija so zastopniki organizacij, ki so vključene v Informacijski center ter predsednik koordinacijskega odbora dr. Franci Zwitter obrazložil južnotirolskemu politiku položaj narodnostnih manjšin v Avstriji ter ga seznanili z aktualnimi zahtevami v manjšinskem vprašanju. Soglasno so poudarili potrebo po izmenjavi mnenj med manjšinami tudi preko državnih meja.
Frasnelli je ugotovil, da je zlasti mlajša generacija med južnimi Tirolci premalo seznanjena s problemi avstrijskih narodnostnih manjšin. Po njegovih besedah zahteva politična morala od južnih Tirolcev, da so le-ti nasproti manjšinam zelo sensibilni, kar pa v preteklosti v pogovorih med južnimi Tirolci in zvezno vlado ni prišlo dosti do izraza. Jasno se je Frasnelli distanciral od stikov, ki jih zdržujejo nekatere osebnosti južnih Tirolcev tudi iz vrst njegove frakcije do desničarskih organizacij predvsem na Koroškem do KHD. Frasnelli se je izrazil solidarnega z zahtevami
avstrijskih manjšin po uresničitvi člena 7 avstrijske državne pogodbe in poudaril, da so južni Tirolci le s trdovratnostjo dosegli to, kar imajo ter da mislijo to pot tudi nadaljevati.
Ob priložnosti tega obiska je Informacijski center avstrijskih narodnosti naslovil pismo na italijanskega ministrskega predsednika Craxija v katerem ga poziva, da italijanska vlada čim prej izpolni še odprte točke k uvedbi avtonomije južnih Tirolcev ter v naslednjem roku predloži parlamentu zakonski osnutek italijanske vlade o splošni zaščiti slovenske manjšine v Italiji.
Frakcijski vodja „Südtiroler Volkspartei“ dr. Frasnelli je včeraj obiskal mdr. otroški vrtec in strokovno šolo za ženske poklice v pogovoru s sr. Karmelo.
Rož, Podjuna, Žila
Občni zbor kulturnega društva „Peter Markovič“
V soboto, 25. januarja, je bil v domači gostilni pri Kosi na Ravnah 3. občni zbor kulturnega društva „Peter Markovič“ iz Rožeka. Občnega zbora sta se udeležila tudi zastopnika Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze. Vodstvo večera je prevzel tokrat predsednik SPZ — Tomaž Ogris.
Po volitvah glavnega odbora smo videli, da se ni veliko kaj spremenilo — za predsednika kulturnega društva smo potrdili dipl. inž. Franca Kattniga.
Nato smo načrtovali še program za leto 1986: v soboto, 8. februarja bo v taberni pri Kosi na Ravnah pustni ples, na katerega ste prisrčno vabljeni. V okviru Rožanskega izobraževalnega tedna bomo imeli 5. marca v osnovni šoli predavanje o „izkopaninah na Bregu“ blizu Rožeka — predaval bo dr. Glaser iz Celovca. Prav tako bo prišla gostovat lutkovna skupina z Dunaja z „Božansko komedijo“. 10. maja pa
se bomo peljali na izlet v Hall-statt.
Na kratko še želje odbornikov glede programa: bliža se post in bil je predlog, da bi priredili filmski večer s filmom „Boj na požiralniku“. V društvu pa smo vključeni tudi mi mladi in naša želja jej da pride gostovat Andrej Šifrer iz Slovenije. Poleg njega pa bi povabili tudi neko pop-skupino s Koroške.
Na koncu občnega zbora sta nam zastopnika obeh osrednjih organizacij — Herbert Seher in Tomaž Ogris — zaželela uspeha pri nadaljnjem kulturno-političnem delu v Ro-žeku. Dorica Lepuschitz
Srečanje lovcev v Tinjah
Pri streljanju na tarčo je zasedel 1. mesto Konrad Mandel iz Libuč. Župnik Franc Božič in Jože Kopeinig mu iskreno čestitata.
V	nedeljo popoldne so se zbrali naši lovci na svojem tradicionalnem srečanju v Tinjah. Lepo število „jagrov“ se je zbralo, da bi poleg strokovnih predavanj v družabnosti preživeli lep popoldan.
Na sporedu so bili zanimivi strokovni filmi, ki so bili za vsakega lovca pa tudi kmeta poučni.
Župnik Ciril Demšar pa je v lepi meditaciji — stanovskem nauku za lovce — nakazal lepoto božjega stvarstva in spoštovanje le-tega.
V	daljšem referatu je predsednik koroških lovcev, dr. Anderluh, obravnaval zimsko krmljenje divjačine in opozoril na njegove prednosti in tudi nevarnosti.
Sledilo je streljanje na tarčo, ki
so ga že vsi težko pričakovali. Kot bi izračunali, so imeli najboljši štirje strelci enako število točk, tako, da so morali še enkrat streljati. Prvo mesto je zasedel Mandel Konrad iz Libuč, drugi je postal Danijel Brumnik z Obirske-ga, tretji pa je bil Pepej Bradach iz Šmihela.
Ob bogati tinjski lovski večerji so se od streljanja izmučeni lovci zopet okrepčali. Med večerjo pa je nastopil lovski zbor iz Železne Kaple, ki ga vodi Jožko Wrulich.
Po večerji pa so naši lovci ob dobri kapljici še dolgo posedeli in v lovskem strokovnem jeziku — lovski latinščini — povedali še marsikatero smešno zgodbo.
J. P.
Maks Žvižgač v Šmarjeti
V soboto, 25. januarja, je doživeli lep kulturni užitek na povabilo katoliške pros- in živo podano igro. Maks vete v Šmarjeti v Rožu, go- Žvižgač, ki ga je igral Mar-stovala v farnem domu tin Dovjak, je nakazal mar-igralska skupina KPD iz Sel sikateri vzgojni problem v z igro Maks Žvižgač. Igra naših družinah. Veliko se Selanov je potegnila kljub lahko naučimo od te igre, pustnemu času za šmarješ- ki so jo mladi selski igralci ke razmere izredno veliko dobro podali. Upamo, da bo ljudi, tako da je bila farna v Šmarjeti še več takih po-dvorana polna. Staro in dobnih gostovanj, ki dviga-mlado in tudi otroci, ki so jo kulturno in narodno za-kljub večerni uri prišli, so vest.
ČESTITAMO
Marija Wutti iz Dul pri Šmohorju v Zilski dolini je pretekli teden praznovala 55. življenjski jubilej. Čestitkam se pridružuje tudi
Foltej in Cita Šumnik iz Črgovič pri Šmihelu te dni obhajata svojo srebrno poroko. Ob visokem jubileju jima iskreno čestita tudi NT.
Jože in Erna Partl, pd. Črnkova na Bistrici pri Šmihelu, sta obhajala srebrno poroko. Iskreno čestitamo.
Marija Grilc, pd. Tončeva mama iz Šentjurja pri Pliberku, je obhajala svoj 86. rojstni dan. iskreno čestitamo.
Mariji Brežjakovi, pd. Ši-manovi mami s Plaznice, naše najboljše želje ob njenem 60. rojstnem dnevu.
Antonija in Feliks Wieser iz Slovenjega Plajberka sta obhajala 35-letnico poroke. Naše iskrene čestitke.
★
Genovefa in Jurij Lesjak iz Hudega kraja na Djekšah sta te dni praznovala zlato poroko. Ob tem lepem jubileju jima iskreno čestita tudi uredništvo NT.
*
Dori Sticker iz Loč ob Baškem jezeru vse najboljše ob njenem 70. rojstnem dnevu.
Matilda Boltežar iz Obir-ske bo v kratkem obhajala
svojo 85-letnico. Ob njenem visokem življenjskem jubileju ji želimo vse najboljše, predvsem zdravja in božjega blagoslova.
Pavia Apovnik pd. Zdov-čeva mama iz Šenčnega kraja pri Pliberku je te dni praznovala svoj 84 rojstni dan. Naš Tednik ji k temu visokemu življenjskemu jubileju iskreno čestita in ji kliče še na mnoga leta.
*
Agnes Fračko pd. Skrijar-jeva mama iz Večne vasi praznuje te dni svoj 80 rojstni dan. Skrijarjevi mami želimo vse najboljše, predvsem zdravja in božjega blagoslova.
*
Vincenc Ogris, po domače Šošlc v Podnu praznuje svojo 60-letnico. Šošlc sodi med stebre narodnega življenja in kjer je le bilo mogoče, je deloval v korist naše narodne skupnosti. Vincenc Ogris je vselej bil zagovornik samostojnega političnega nastopanja pri volitvah. Zvestemu bralcu Našega tednika iskreno čestita uredništvo, čestitkam pa se pridružuje tudi VS Borovlje.
*
Našemu sodelavcu Francu Rehsmanu želimo ob njegovem 58. rojstnem dnevu vse najboljše, predvsem zdravja in božjega blagoslova.
*
Iskreno čestitamo mag. Veri, profesorici na Slovenski gimnaziji, in dr. Francu Wuttiju, zdravniku v Borovljah in članu predsedstva NSKS, ob rojstvu prvorojenca Danijela. Otroku želimo vso srečo.
Rož, Podjuna, Žila
Boroveljska Glasbena šola se je predstavila
V sredo, 29. januarja zvečer se je pri Bundru v Borovljah predstavila novoustanovljena Glasbena šola v okviru SRD „Borovlje“. Predsednik društva, Melhijor Verdel, je pozdravil starše in številne prijatelje učencev, obenem pa povabil starše, da se pogovorijo z učiteljema oz. se prepričajo o napredovanju šolarjev. Prof. Varl je uvodoma spregovoril o glasbi in o velikem pomenu glasbene vzgoje. Nužej Tolma-jer pa je navzočim nakazal položaj Glasbene šole.
Ta večer je sedem dijakov pokazalo na harmoniko (uči prof. Majda Golob) in kitari
(učitelj prof. Andrej Varl), da so prvi uspehi že tu. Za šolo, ki deluje šele prvo leto, je večer bil velikega pomena, saj so se tako dijaki, kot učitelji in starši mogli prepričati, da je dosedanje delo bilo dobro opravljeno.
To je potrdilo tudi dobro vzdušje, ki je zavladalo v društveni dvorani pri Bundru.
SPD „Borovlje“ pa prijatelje klasične glasbe vabi na edinstveni večer, ki bo 21. februarja v mali dvorani boroveljske mesto^ hiše. Koncert klasične glsbe bojo oblikovali domači pevci in instrumentalisti.
„Kralj Matjaž
V nedeljo, 26. januarja, je imel MoPZ „Kralj Matjaž“ v prostorih pliberške Posojilnice svoj redni občni zbor. Navzoče je pozdravil predsednik dr. Matevž Grilc, podpredsednik in duša libuškega društva, Jurij Mandl, pa je lahko poročal o številnih in deloma izredno uspešnih prireditvah, ki jih je „Kralj Matjaž“ organiziral ali pri njih sodeloval. Skoraj 50 teh prireditev v zadnjih treh letih priča o brez dvoma zelo agilnem delovanju libuškega kulturnega društva.
Sprva so se člani oz. udeleženci občnega zbora spomnili članov, ki so se v zadnjih treh letih za vedno poslovili od nas. To so: Johan Buchas, Elizabeta Gross, Gitka Ižep, Marija Kotnik in Herman Kušej. Vsi so bili pravi prijatelji „MoPZ“ Kralj Matjaž ter so društvo širokogrudno podpirali. Naj se jim na tem mestu za to še enkrat iskreno zahvalimo.
če smo že pri članih: doslej je naraslo število vpisanih „Matjaževcev“ na 200. Za majhen kraj Libuče in njegovo okolico brez dvoma velik uspeh. Sploh pa, če pomislimo, da so z libuškim društvom povezani med drugim ljudje, ki bi drugače prav nobenega stika ne imeli z domačo — slovensko besedo in kulturo.
občni zbor
Tega ne dokazujejo samo koncerti pevskega zobra „Kralj Matjaž“, temveč tudi razne druge prireditve, predvsem družabnega značaja. Naj v tej zvezi omenimo kresovanja Cirila in Metoda, vaška večera, akcijo „za lepe Libuče“ in pustnijo na (vsekakor nevarni) progi „Moger-Streif“ in svinjsko sodbo „Pri Herbertu“. Tudi prihodnjo nedeljo bomo spet priredili pustno smučarsko tekmo pri Mogru ter svinjsko sodbo in Vas na to prireditev že danes prav prisrčno vabimo.
Udeleženci občnega zbora so se še posebno zahvalili pevovodji Hanesu Košutniku. Saj je Hanes najvažnejši steber zbora, zbor pa spet najvažnejši steber „Kralja Matjaža". V tej zvezi naj omenimo, da zbor ne sodeluje samo pri posameznih koncertih, temveč da si danes brez „Kralja Matjaža“ tudi ne moremo predstavljati cerkvenega petja v Libučah.
Novi odbor MoPZ „Kralj Matjaž“: dr. Grilc (predsednik), Jurij Mandl (podpredsednik), Jurij Perč (tajnik), Reinhold Terbuch (nam. tajnika), Fric Satschen (blagajnik), Anton Jop (namestnik), Hanes Košutnik (zborovodja), Franc Lienhard (namestnik), Franc Grilc in Karl Kulmesch (preglednika).
Polanškova proslava SRD „Zarja“ in SRD „Obir“
Letošnja proslava v Železni Kapli ob slovenskem kulturnem prazniku, katero sta skupno priredila SRD „Zarja“ in SRD „Obir“, je bila posvečena lani umrlemu kulturnemu delavcu in pisatelju Valentinu Polanšku.
Navzoče je uvodoma pozdravil predsednik SPD „Obir“ dr. Avgust Brumnik, mešani pevski zbor SPD „Zarja“ pe je z izbranimi pesmimi olepšal slovesnost.
Slavnostni govornik, pesnik Slavko Jug, ki je bil tudi Polanškov osebni prijatelj, je v svojem govoru orisal lik osebnosti Valentina Polanška. Poudaril je, kako ga je občudoval na enem od zadnjih srečanj v Mariboru, s kakšno močno voljo in ljubeznijo se je zavzemal za slovenski narod na Koroškem.
Najrajši je na takšnih srečanjih govoril le o Koroški. Nato je govornik prebral še nekaj svojih pesmic.
Člani kapelške igralske skupine pa so v vsebinsko globo-
kih besedah recitirali odlomke iz del Valentina Polanška.
Višek proslave pa je bil gotovo nastop njegovega zbora, Obirskega ženskega okteta, ki ga sedaj vodi njegova žena Angela. Občuteno so Obirčan-ke zapele njegove najljubše pesmi, nekatere pa so bile namenjene prav njemu.
Miha Travnik in Franci Sa-dolšek pa sta opisala njegovo življenjsko pot in brala iz njegove bogate zakladnice. Zadnjega svojega velikega dela, knjige „Sla po svobodi“, pa ni več dočakal.
S to prireditvijo so se Kapelčani na dostojen način spomnili svojega domačina — pesnika, pisatelja, skladatelja in pevca Valentina Polanška.
J. P.
Kot vsako leto, so tudi letos na predvečer Svečnice v Železni Kapli obhajali stari običaj „Ante Pante“. V dolgem sprevodu so otroci pa tudi odrasli nesli umetniško izdelane cerkvice z lučkami preko trga do grajskega mostu. Tam so jih izročili valovom Bele, da bi bili Kapelčani po stari zaobljubi obvarovani vsake poplave.
Srečanje z obč. odborniki
(Nadaljevanje s 4. strani)
Dr. Frasnelli je dejal, da imajo južni Tirolci trenutno še srečo, da so večina v svoji deželi. Zgodovinski oris pa je pokazal, da so tudi južni Tirolci v svoji zgodovini nasedli krivim prerokom, ki so jih potem zločinsko prodali, kot na primer nacisti. Da so danes avtonomni, pa je sad boja za to avtonomnost ter spoznanje Italije, da je dobro tako.
Toda brez samozavesti ne gre, a to bo treba na južnem Tirolskem v določeni meri in v
določenih vprašanjih preveriti ■in s tem italijanskemu prebivalstvu olajšati sprejem avtonomije.
Južni Tirolci pa se vse bolj zavedajo, da nimajo alternative za enotnost, „če se bomo zdvojili, bo po nas!“ Kljub vsemu, kar so že dosegli, se južni Tirolci niso otresli strahu pred asimilacijo.
Optimalno pa bi bilo, če bi uspehi, ki so jih dosegli, bili pozitivni tudi za koroške Slovence. To bi bil optimalni in konkretni odsev medmanjšin-ske solidarnosti.
Prešernova proslava 1986
STRAN q ČETRTEK,
6. februarja 1986
Prešernova proslava 1986
Te dni Slovenci povsod po svetu praznujejo naš kulturni praznik, ki je posvečen spominu Franceta Prešerna, velikana naše in svetovne književnosti. Mesec februar pa je tudi mednarodni mesec knjige, in seveda so obema pomembnima datumoma tudi pri Mohorjevi založbi, najstarejši slovenski in drugi najstarejši avstrijski založbi sploh namenili posebno pozornost.
Mohorjevo založbo zadnja leta vodi dipl. inž: Franc Kattnig, ki je kot dolgoletni predsednik kluba Mladje in kot vodja Slovenskega informacijskega centra (SIC) pri Narodnem svetu koroških Slovencev dodobra spoznal trdi kruh založnika. Kattnigu je kljub določenim oviram uspelo postaviti založniško dejavnost Mohorjeve družbe na nove temelje. Z njim se je pogovarjal Franc Wakounig.
„Hočemo se na poseben način pokloniti spominu Franceta Prešerna“
Naš tednik: Čuti je, da bo Mohorjeva založba oba pomembna datuma praznovala na poseben način. Nam lahko poveste, kaj pripravljate?
Kattnig: Zaradi povezav Mohorjeve po vsem svetu smo mesec knjige morali razširiti na dva meseca, na februar in marec, ker pošta dolgo hodi. Predvsem pa smo za ta dva datuma pripravili dve akciji: prva je širjenje „dober kup“ knjige, ker so že ustanovitelji Mohorjeve družbe sklenili, da bojo slovenskemu narodu dali „dober kup“ knjige. Sedaj, danes, ne širimo samo svojih knjig, ampak tudi izdelke drugih založb. V ta namen smo pripravili tudi obširen katalog knjig, ki jih nudimo bralcem po svetu.
Druga akcija pa je, da prav sedaj pripravljamo izdajo in
predstavitev raznih knjih. Prav posebno pa me veseli, da se bomo na poseben način poklonili spominu Franceta Prešerna, kar je v vzročni zvezi s slovenskim kulturnim praznikom. Pripravljamo namreč izdajo Prešernovega Sonetnega venca v slovensko-nemški in slovensko-esperantski izdaji. Ilustriral ju je naš rojak, akademski slikar Valentin Oman. Sonetni venec je v nemščino prevedel dr. Klaus Detlef Olof s celovške univerze, v esperanto pa Tone Logar iz Ljubljane. Venec bomo izdali še v slov.-italijanski, slov.—španski in slov.-francoski varianti. Te izdaje še pripravljamo, ker je prevode, ki so že tu, treba še preveriti.
Naš tednik: Kdaj boste Sonetni venec predstavili?
Kattnig: 18. 2. v Celovcu, pozneje pa v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi.
Naš tednik: Boste ob tej priložnosti posegli tudi v širši zamejski prostor?
Kattnig: Tiskamo že povest Vinka Beličiča, tržaškega rojaka, in pesniško zbirko našega mladega koroškega pesnika Janka Ferka. Naslov njegove zbirke je „Napisi na zid zemlje“ in jo bomo predstavili v Celovcu. Prekoračili pa bomo ob tej priložnosti tudi ožji zamejski prostor in se podali v kraje, kjer živijo in delajo Slovenci. Izdali bomo pesniško zbirko Antona Slaviča, ki živi v Stuttgartu v ZRN. Njegovo zbirko je ilustriral Folti Čertov iz Sel.
Beličičevo povest in Slaviče-vo zbirko bomo predstavili tudi v Trstu. Menim, da je to kar lepa bera za dejavnosti naše založbe. Tudi glede na slovenski kulturni praznik in mesec knjige.
Prešernova proslava 1986 posveana Valentinu Polanšku
Odraz enotne vrije do življenja
Letošnja Prešernova pf>lava, ki sta jo prvič organizirali naši obe osrednji Hturni organizaciji skupno, je bila včeraj zvečer, v sno, 5. 2. v velikem javnem studiu ORF v Celovcu.
Prireditev je bila v celoti posvečena spominu lani umrlega pesnika, pisatelja, zborovodje, kulturnega delavca, komunalnega politika, Valentina Polanska. Slavnostni govor je imel Tone Partljič, predsednik Društva slovenskih pisateljev In v svojem govoru je m. dr. sledeče orisal lik pokojnika: „Polanšek je pesnik, za kakršne smo v Sloveniji mislili, da so že ,izumrli1. To je ljudski pesnik, ljudski tribun, prosvet-Ijitelj in razsvetljitelj, zborovodja in režiser, borec za nacionalne pravice, politični delavec, organizator narodnega življenja itd. Zato je bil njegov pogreb podoben vseljudskemu taboru, zato se je na njegovih zadušnicah pelo in ne molilo, zato se je vila kača ljudi iz vasi visoko gor na Obir. Berem, da so pred 80 leti pokopali na tak način na Primorskem Gregorčiča ...“
In „Polanšek se nikoli ni drenjal navzgor. Svoje pesniško poslanstvo je razumel kot izpoved in dolžnost; literarni predali, mesta v zgodovini, to ga ni zanimalo. Morda se bo kdaj kak literarni strokovnjak obregnil, da je to nekoliko preveč preprosta lirika, da je raz-svetljiteljska ... Toda eno drži, bil je pravi pesnik, še bolj po Prešernovo ,pevec“ in da je vedno ,dobro v srcu mislil“.“ Spored Prešernove proslave so oblikovali Roman Verdel in Janez Gregorič z dvema Scheidlerjevima sonatama, na-
dalje recitatorska skupina obeh dijaških domov, torej Modestovega doma in Mladinskega doma. Recitale je skupino naučila Sonja Ban, mešani pevski zbor SPD „Zarja“ iz Železne Kaple, ki ga vodi Joško Wrulich, sestri Velik, ki sta zapeli dve Polanškovi in eno svojo pesem ter seveda Obirski ženski oktet SPD „Obir“ na Obirskem, ki ga je Polanšek ustanovil in dolga leta vodil.
Med častnimi gosti, ki so se Prešernove proslave udeležili so bili: predsednik NSKS dr.
Matevž Grilc, predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser, frakcijski vodja SVP v južnotirol-skem deželnem zboru dr. Hubert Frasnelli, predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Fric Kumer, predsednik KEL Karel Smolle, generalni konzul SFRJ v Celovcu Borut Miklavčič, predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Osterman in drugi vidni predstavniki našega kulturnega in gospodarskega življenja.
Letošnja Prešernova proslava, posvečena Valentinu Polanšku, je bila živ odraz enotne volje po preživetju, enotne volje po oblikovanju velikih skupnih, za našo narodno skupnost pomembnih spominov in datumov, in tudi oddol-žitev spominu tako Franceta Prešerna kot Valentina Polan-ška.
Franc Wakounig
Lansko leto smo imeli na Koroškem ob Prešernovem dnevu kar dve uspeli proslavi za Slovenski kulturni praznik. V teatru ORF je Krščanska kulturna zveza priredila večer slovenske umetne pesmi na besedila koroških avtorjev, in v Mladinskem domu je na povabilo Slovenske prosvetne zveze koncertiral imenitni Slovenski oktet. Še bolj kot prejšnja leta se je po teh ločenih proslavah slišala kritika, da bi se vsaj ob tako centralnem kulturnem dogodku, kot je Prešernov dan, morali znajti v skupni akciji obe naši osrednji kulturni organizaciji.
za samoumevno. Šele v času predsedništva dr. Prun-ča so se začele stvari premikati in je prišlo do rednih koordinacijskih sej. In to linijo sta obe kulturni centrali dosledno nadaljevali in izgrajevali.
Pomemben korak v tej smeri se mi še danes zdi dogovor med KKZ in SPZ ob vljudnostnem obisku po prvi izvolitvi Valentina Polanška za predsednika SPZ pri Krščanski kulturni zvezi, ko smo se zedinili na to, da bi bilo umestno, institucionalizirati koordinacijo in se redno srečavati in posvetovati o skupnih
Kulturni praznik
in naša koroška enotnost
f\ritika je padla na rodovitna tla in brez komplikacij se je bilo možno letos zmeniti za skupno proslavo. To tem laže, ker je SPZ predlagala, da bi prireditev posvetili spominu lani umrlega Valentina Polanška.
Naj ob tej priložnosti ponovim, kar sem že večkrat iz globokega prepričanja povedal o osebi bivšega predsednika SPZ: gotovo nismo bili vedno istega mnenja in smo marsikatero stvar različno ocenjevali, vendar je bilo vedno in ob vsakem problemu možno, priti do nekega skupnega imenovalca. Odprtost in tolerantnost takih mož kot je bil Valentin Polanšek šele omogočajo uresničevanje našega specifično koroškega enotnega kulturnega prostora.
Marsikomu, ki se tu in tam pritožuje, da je premalo kooperacije med KKZ in SPZ, verjetno ni znano, da pred dvajsetimi leti ni bilo niti sence takega sodelovanja, kot ga imamo danes in posvetovati o skupnih
akcijah vsaj dvakrat na leto. Da se je to sodelovanje med tem razširilo na različna področja, da je, po sicer hudih porodnih krčih, rodilo naš največji skupni projekt, Glasbeno šolo, in odpira vedno spet nove možnosti plodnega dialoga in skupnega nastopanja, je gotovo v veliki meri tudi zasluga Valentina Polanška, ki je ob številnih priložnostih in z raznimi iniciativami dokazal svojo integrativno osebnost.
Sicer se zavedamo, da je prav iz vsebinskih razlogov v marsičem dvojnost v kulturni politiki neizogibna in izraz našega pluralizma, vendar se trudijo funkcionarji v centralah, ravno tako kot prosvetni delavci v prosvetnih društvih, da nas različna gledanja pri skupnem delu čim manj ovirajo in najdemo možnosti čim bolj bogatega sodelovanja.
Skupna Prešernova proslava ob kulturnem prazniku 1986 je med drugim za to zgovoren dokaz.
Dr. Janko Zerzer
Prireditve/Objave
PRIREDITVE
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu
OBJAVA
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1986/87 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta,"V času od 10. do 28. 2. 1986, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 16.00 ure, ob petkih do 13.00 ure. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Sprejemne izpite bo treba delati prijavljenemu učencu le v izjemnih primerih in sicer iz slovenščine, nemščine in matematike. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: sreda, 2. julija 1986.
3.	Konec maja 1986 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
4.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
5.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence, Prof.-Janežič-PI. 1, 9020 Klagenfurt/ Celovec.
RAVNATELJ: dr. Reginald Vospernik I. r.
VAŽNA INFORMACIJA VELIKO VABILO
Združenje staršev na zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu ter domača kulturna društva iz Pliberka in širše okolice prirejajo
Važen informativ! sestanek
Vabimo Vas starše ter demokrate, ki imajo šoloobvezne otroke za glavno šolo ali za gimnazijo, nadalje vse prijatelje študirajoče mladine in mladino samo.
ČAS: sobota, 15. 2. 1986, ob 19. uri Kraj: Posojilnica Pliberk
Ravno v letu, katerega so Združeni narodi proglasili za leto mladine, hočemo biti mladini pri izbiri študija in poklica v posebni meri prijateljski partner.
Če je Vam Vaša in naša mladina, njena in naša bodočnost pri srcu, če želite za mir v naši skupni domovini kaj prispevati, potem pridite!
Svidenja se veselijo prireditelji ter Andrej Sturm, predsednik Združenja staršev na Zvezni gimnaziji
za Slovence v Celovcu.
Kot vsako leto, so tudi letos na predvečer Svečnice v Železni Kapli obhajali stari običaj „Ante Pante“. V dolgem sprevodu so otroci pa tudi odrasli nesli umetniško izdelane cerkvice z lučkami preko trga do grajskega mostu. Tam so jih izročili valovom Bele, da bi bili Kapelčani po stari zaoobljubi obvarovani vsake
poplave.
•	Rebrca
DNEVI ZA OTROKE Prireditelj: Katoliška otroška mladina
Čas: od nedelje, 9. februarja, ob 15. uri, do torka, 11. februarja 1986, ob 16. uri Kraj: Mladinski center Rebrca Cena: 300,— za 2 polpenziona Prijave: 0 42 22 /51 11 66 51 10 55
•	Radiše
OTROŠKI PUSTNI PLES Prireditelj: SPD „Radiše“ na Radišah
Čas: v nedeljo, 9. februarja 1986, ob 14.30 uri Kraj: Kulturni dom na Radišah, maske so zaželene
• Sele
PUSTNA PRIREDITEV Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo „Planina“ Sele Čas: v nedeljo, 9. 2. 86 Ob 14. uri igra „NAJEMNIKI“ igrajo domači igralci; režija Franci Končan
Nastopa tudi Vrtnikov ansambel
Ob 19. uri DRUŽABNO SREČANJE. Za ples igra ansambel „Jurček“. Bogata tombola in razna presenečenja
• Brnca
„ZDRAVNIK PO SILI“ — komedija v 3 dejanjih Prireditelj: SPD „Dobrač“ na Brnci
Čas: v soboto, 15. februarja 1986, ob 19.30 uri Kraj: Kulturni dom na Brnci Predstavili se bodo domači igralci
•	Bilčovs
TEMELJI ZAKONSKE IN DRUŽINSKE SREČE — Tečaj za zakonce
Prireditelj: Referat za družine in Katoliška prosveta Čas: v nedeljo, 16. februarja 1986, od 8.30 (skupen zajtrk) do 16. ure
Kraj: v župnišču oz. v mežnariji v Bilčovsu
•	Obirsko
1. SMUK NA OBIRSKEM Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem
Čas: v nedeljo, 16. februarja 1986, ob 13. uri Kraj: pri Cimpaserju Tekmovalo se bo v šestih skupinah
Trening samo v soboto, 15. februarja 1986, od 14. do 16. ure! Razglasitev nagrad pri Kovaču
• Pliberk
PUSTOVANJE
Prireditelj: KM-Pliberk
Čas: v nedeljo, 9. februarja
1986, ob 15. uri
Kraj: farna dvorana v Pliberku
• Celovec
LETEČA ŽABA
Čas: nedelja, 9. februarja 86,
ob 15.30 uri
Kraj: Pri Joklnu/Bierjokl
Igrajo: lutkarji KPD Šmihel pri
Pliberku
•	Rožek
PUSTNA PRIREDITEV Prireditelj: KD „Peter Markovič“ v Rožeku
Čas: 8. februar 1986, ob 20. uri Kraj: pri „Kosi“ na Ravnah Za ples igra „Trio Drava“
•	Škocijan
LETEČA ŽABA
Prireditelj: Otroški zbor Škocijan
Čas: 8. februar 1986, ob 14. uri Kraj: dvorana pod cerkvijo v Škocijanu
Igrajo: Lutkarji KPD Šmihel pri Pliberku
•	Velikovec
VESELI POPOLDAN Prireditelj: PD „Lipa“ v Velikovcu
Čas: v soboto, 8. februarja, ob 14.30 uri
Kraj: v Gospodinjski šoli v Št. Rupertu
Na sporedu (e tudi lutkovna igra LETEČA ŽABA
• Št. Primož
OTROŠKI PUSTNI PLES Prireditelj: SPD „Danica“
Čas: v nedeljo, 9. februarja, ob 14. uri
Kraj: v Kulturnem domu v Št. Primožu
• Škofiče
REDNI OBČNI ZBOR Prireditelj: SPD „Edinost“ v Škofičah
Čas: v soboto, 15. februarja 1986, ob 19.30 uri Kraj: v otroškem vrtcu v Papra-čah pri Škofičah
• Dobrla vas
„LUCIJA“ - IGRA V DVEH DELIH (PREMIERA)
Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi
Čas: v nedeljo, 16. februarja 1986, ob 14.30 uri Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi
• Galicija
TEMELJI ZAKONSKE IN DRUŽINSKE SREČE — Tečaj za zakonce
Prireditelj: Referat za družine in Katoliška prosveta Čas: v soboto, 15. februarja, od 9. do 17. ure Kraj: v župnišču v Galiciji Referenta: dr. Metka Klevišar, zdravnica iz Ljubljane, dr. Marjan Šef, zdravnik iz Ljubljane
Kultura/domače vesti
Objava
Po odloku Deželnega šolskega sveta je na dvojezični Strokovni šoli za ženske poklice zavoda šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu
VPISOVANJE DEKLET IN FANTOV V
1. razred 3-letne strokovne šole za ženske poklice in v 1-letno gospodinjsko šolo od 10. do 28. februarja 1986.
Formularje za vpis lahko dobite že sedaj v šolski pisarni. Izpolnjene tiskovine je treba na šoli oddati najkasneje do 28. februarja 1986. Priložiti morate polletno šolsko obvestilo v originalu ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni ali po telefonu, štev. 0 42 53/343.
Pogoj za sprejem v oba tipa šole je uspešno opravljena 8. šolska stopnja in delno znanje slovenščine.
Za sprejem v 3-letno strokovno šolo pa je poleg tega še potreben pozitivno opravljen pedagoško-psihološki test, ki bo na šoli 4. julija 1986. Za obisk 1-letne gospodinjske šole ta test ni potreben. V šolskem letu 1986/87 bo tudi zvečer po končanem pouku možen prevoz z avtom skozi Rož. Učenkam iz Št. Janža, Sveč in Svetne vasi bo s tem omogočeno, da se v šolo in nazaj lahko vozijo.
Vodstvo šole
Don Boskov praznik v Modestovem domu s škofom dr. Kapellarijem
V petek, 31. januarja, so se v Modestovem domu zbrale dijakinje in dijaki iz obeh Mohorjevih domov in iz Provincialne hiše k obhajanju don Boskovega praznika. Bogoslužje je vodil krški škof dr. Egon Kapellari in zbrane nagovoril z bogatimi mislimi. Člani likovnega krožka v domu so za praznik, ki je bil ob mednarodnem letu miru uglašen na temo miru, pripravili razstavo svojih risb. Škofu so predlagali, naj izbere tri slike, ki mu najbolj ugajajo, kar je z veseljem napravil. Navzoče je navdušila mladinska skupina Prerok s Kodeljevega v Ljubljani.
KMETIJSKO GOSPODINJSKA STROKOVNA ŠOLA V ŠT. RUPERTU PRI VELIKOVCU
Sporoča staršem in dekletom, ki se odločajo za nadaljnje šolanje, da sprejema za šolsko leto 1986/87 učenke v
KMETIJSKO GOSPODINJSKO STROKOVNO ŠOLO!
Na šoli se poučuje v obeh deželnih jezikih.
Ta šola velja tudi za 9. šolsko leto — politehnični letnik.
POGOJ ZA SPREJEM JE
dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V primeru, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom.
V DANIH POGOJIH DOBIJO UČENKE DRŽAVNO PODPORO!
ZA ŠOLO SE LAHKO PRIJAVITE VSAK ČAS!
Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole!
9100 Vökermarkt/Velikovec, Klosterstraße 2.
Tel. 0 42 32 / 38 96
„Babilon“ na šmihelskem odru
Preteklo soboto so Šmihel spet obiskali igralci iz Braslovč (Slovenija). Društvenike iz Braslovč in Šmihela vežejo že večletni stiki, ki se odražajo v izmenjavi raznih prireditev. Tako so v soboto nastopali na šmihelskem odru igralci iz Braslovč s komedijo „Babilon“.
Kader mladih v naraščaju!
KKZ in KDZ sta vabili preteklo nedeljo mladinske gledališke skupine. V kletni dvorani Slomškovega doma so skupine pokazale odlomke iz svojih produkcij za letošnjo sezono. Povabljeni so bili tudi prijatelji-strokovnjaki iz Slovenije, ki že vsa leta spremljajo posamezne skupine, da bi spored popestrili s strokovnimi prispevki o vprašanjih, kot gledališko izražanje, možnost izpovedovanja samega sebe, ali pa k temi „mladi — pobudniki gledališke kulture v svojih okoljih“.
Srečanje mladinskih gledališčnikov je bilo v sproščenem vzdušju, kar ja eden najvažnejših namenov te prireditve. Zelo razveseljivo pa je tudi dejstvo, da se je gledališka dejavnost prav v zadnjih desetih letih zdravo razvila. Na to srečanje smo lahko povabili že kar sedem skupin, to pomeni: nad 60 igralk in igralce, ki delujejo v Celovcu, na Dunaju in v okviru krajevnih društev na podeželju.
Torej se lahko mirne duše obranimo predsodka, češ, da se taka dejavnost omejuje izključno na središče okoli Celovca, medtem ko pa ostalo dvojezično domovino puščamo na cedilu. Dolgoletno delovanje lutkovne skupine „KPD-Smihel“ in novo ustanovljena mladinska skupina v Selah dokazujeta premik naprej v prizadevanju za vsesplošen razmah te dejavnosti po celotnem slovenskem prostoru. Škoda, da se prav zaradi takih in podobnih vprašanj ni udeležil po-
govora skorajda noben društve-nik in starši nastopajočih, ki bi s svojimi prispevki iz vsakdanjega doživljanja kulturne problematike zelo poživili diskusijo.
Povsem zanimiva so bila, pred-
vsem za nastopajoče same, izvajanja Marjana Beline, ki je govoril o gledaljškem izražanju igralca. Kot vsaka zvrst umetnosti, ima seveda tudi gledališče svoje zakonitosti in skrivnosti, ki si jih bomo
morali postopoma prilastiti, če bomo hoteli atraktivnost gledališča razširiti. Poleg tega takorekoč tehničnega znanja pa je predvsem v okviru ljubiteljskega gledališča najbolj pomembna kakovost osebnega pristopa ustvarjalca do take dejavnosti na odru. To istočasno pomeni, da nikoli ne bomo mogli uspeti, če bomo na račun teatra postavljali v ospredje producira-nje in uveljavljanje svoje osebe. Uspešni bomo samo tedaj, če bomo z določeno skrbjo in vztrajnostjo iskali zares pravi odnos do gledališča, ki se bo nenazadnje izkazal v verodostojnih in zanimivih predstavah.
Vsekakor je bil namen dneva dosežen. S tem, da smo se v tako visokem številu zbrali tako igralci kot mentorji in režiserji, smo brez dvoma potrdili voljo za nadaljnje delovanje na področju ljubiteljskega gledališča.
-Za P-
Radio/televizija
STRAN -iq ČETRTEK,
IO 6. februarja 1986
Radio/televizija
1. SPORED
Petek, 7. februarja:
9.00	Poročila — 9.05 Na tubo piha Huber — 9.30 Ruščina —
10.00	Šolska TV — 10.30 K. in K. Feldmaršal — 12.00 Tuzemski report — 13.00 Tuzemski report
—	13.00 Poročila — 14.00 Počitnice za zaljubljene — 15.45 Rdečo-belo-rdeči spored po želji
—	16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Niklaas — 17.30 Jaz, Kristijan Hahn —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi —.19-00 Avstrija danes — 19.30 čas v sliki — 20.15 Ognjeni vihar —
22.25	Poročila — nato šport —
22.55	„Umetnine“ — 0.20 Poročila
Sobota, 8. februarja:
9.00	Poročila — 9.05 Angleščina
—	9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Tarantula —
11.55	Nočni studio — 13.00 Poročila — 14.40 Nobenega strahu pred živalmi — 15.55 Jakob in Elizabeta — 16.00 Muminsovi —
16.25	Obiskovalci — 16.55 Mini-
ZiB — 17.05 Gradbišče — 17.30 Mr. Merlin — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 18.50 Vprašanje kristjana — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki —
19.55	Šport — 20.15 Zabavna oddaja — 21.50 Showtime Rio
—	23.20 Solid gold — 0.05 Poročila
Nedelja, 9. februarja:
11.00	Tiskovna ura —	12.00
Orientacije — 15.00 Vohun — 16.30 Tao Tao — 16.55 Ena, dva ali tri — 17.40 Čeladnik — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času 19.30 čas v sliki — 19.45 Šport — 21.15 Strežniki smrti — 22.35 Šport —
22.55	Jour fixe — 23.55 Poročila
Ponedeljek, 10. februarja:
9.00	Poročila — 9.05 Na tubo piha Huber — 9.30 Prosim k mizi
—	10.00 Šolska TV — 10.30 Nobenega strahu pred živalmi — 11.45 Moja najljubša zgodba —
12.00	Iz parlamenta — 14.00 Pavlus - prvi kristjan — 15.00 Waltonsovi — 15.45 Rdečo-belo-rdeči spored po želji — 16.30
Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB
—	17.05 Calimero — 17.30 Heidi
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija danes_ — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.15 Cagney in La-cey — 22.05 Enota 731 — 23.00 Poročila
Torek, 11. februarja:
9.00	Poročila — 9.05 Na tubo piha Huber — 9.30 Angleščina —
10.00	Šolska TV — 10.30 Vohun
—	12.05 Šport v ponedeljek —
13.00	Poročila — 14.00 Pavlus
—	prvi kristjan — 15.00 Waltonsovi — 15.45 Rdečo-belo-rdeči spored po želji — 16.30 Am, dam des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Čebelica Maja — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Beljaški pust — 22.15 Kdo že rad požira modre fižole — 23.55 Poročila
Sreda, 12. februarja:
9.00	Poročila — 9.05 Na tubo piha Huber — 9.30 Francoščina
—	10.00 Šolska TV — 10.30
Dnevnik podeželskega župnika
—	12.20 Otok žensk — 13.00 Poročila — 14.00 Pavlus - prvi kristjan — 15.00 Waltonsovi — 15.45 Rdečo-belo-rdeči spored po želji — 16.30 Začarni zrakoplov — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Don Kihot — 17.30 Kamen Marka Polo — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Napoleon — 23.25 Poročila
Četrtek, 13. februarja:
9.00 Poročila — 9.05 Na tubi piha Huber — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Optimisti — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 14.00 Pavlus - prvi kristjan — 14.55 „I“ kot informacija — 15.00 Waltonsovi — 15.45 Rdečo-belo-rdeči spored po želji — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Sindbadove pustolovščine
—	17.30 V raju divjih živali — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Hlev muzikantov
—	21.50 Bela vrtnarica — 22.15 Poročila
1. SPORED
Nedelja, 9. februarja:
8.50	Poročila — 8.55 Živ žav —
9.50	Merlin — 10.25 Alpsko smu-
čanje — superveleslalom — 11.20 Domači ansambli — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 13.05 Večni klic — 14.25 Ipavci — 15.35 Mozaik kratkega filma:	Umirajoči gozdovi —
16.00 Poročila — 16.05 Barišni-kov na Broadwayu — 16.55 Beda in plemenitost — 18.25 Slovenija — 19.30 TVD — 20.00 Sivi dom — 21.00 Športni pregled — 21.30 Alpe-Jadran — 22.00 Jazz na Ekranu — 22.35 Poročila
Ponedeljek, 10. februarja:
9.00 TV mozaik — 15.55 TV mozaik-ponovitev — 17.25 Poročila — 17.30 Zaplešimo stroje — 17.50 Lutkomendija —	18.15
Pust na Dravskem polju — 18.45 Risanka — 19.00 Danes — 19.30 TVD I — 20.15 Vihre vojne — 21.10 Aktualno — 21.50 Glasbeni večer — 22.40 TVD II
Torek, 11. februarja:
9.00 TV mozaik — 15.55 TV mozaik-ponovitev — 17.25 Poročila — 17.30 Pustni običaj v Lancovi vasi — 18.00 Periskop
—	18.45 Risanka — 19.00 Danes
—	19.30 TVD I — 20.15 Nihče se ne bo smejal — 21.30 Integrali
—	22.45 TVD II
Sreda, 12. februarja:
9.00 TV mozaik — 15.55 TV mozaik-ponovitev — 17.25 Poročila — 17.30 Avstralske pravljice
—	17.45 Ko se korenin zavemo: Na smrt obsojeni narod — 18.45 Risanka — 19.00 Danes — 19.30 TVD I — 20.15 Film tedna: Tuku-ma — 21.55 Dokumentarec meseca: Presaditev — 22.25 TVD II
Četrtek, 13. februarja:
9.00 TV mozaik — 15.55 TV mozaik-ponovitev — 17.25 Poročila — 17.30 Zgodbe o Poluhcu
—	17.45 Potovanje skozi osončje — 18.15 Mozaik kratkega filma: Smeh in Tam — 18.45 Risanka — 19.00 Danes — 19.30 TVD I — 20.15 Tednik — 21.15 Majhne skrivnosti velikih kuhar-
skih mojstrov — 21.20 Freud — 22.20 TVD II — 23.35 Retrospektiva Jugoslovanskega filma: Jara Gospoda
Petek, 14. februarja:
9.00	TV mozaik — 15.55 TV mozaik-ponovitev — 17.25 Poročila — 17.30 Oživele strani — 17.50 Merlin — 18.15 Oblika za prodajo — 18.45 Risanka —
19.00	Danes — 19.30 TVD I — 20.15 Vojna —- 21.20 Pod krinko
—	22.05 TVD II — 22.20 Vse najboljše, Wanda June
Sobota, 15. februarja:
8.00	Poročila — 8.05 Avstralske pravljice — 8.20 Zaplešimo stroje — 8.35 Oživele strani — 8.55 Lutkomedija — 9.25 Periskop — 10.10 Slovenski ljudski plesi — 10.35 Ščepec širnega sveta — 11.30 Ljudje in zemlja — 12.00 Vojna — 13.00 Poročila — 14.35 Zgodba o potovanju — 16.15 Poročila — 16.20 Fini — 17.00 Košarka — 18.30 Na zvezi — 18.50 Risanka — 19.00 Danes — 19.30 TVD I — 20.15 Pot brez vrnitve
—	22.10 TVD II — 22.25 Zabavnoglasbena oddaja
9 Žvabek
PUSTOVANJE Prereditelj: KPD „Drava“ v Žvabeku
Čas: v soboto, 8. 2. 1986, ob 19.00 uri
Kraj: Farna dvorana v Žvabeku Na sporedu: Žvabeško-Suška kabelska televizija; „unigova“ Mojca pripoveduje; politične, kulturne, športne, verske novice; ansambel Energija
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“.
Tisk:	Mohorjeva/Hermagoras,
Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer'Ring 26,9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
2. SPORED
Petek, 7. februarja:
16.25 Poldark — 17.15 Zemlja živi — 18.00 To je bil operni ples 1986 — 18.30 Kung Fu — 19.15 Kdo nudi več? — 19.30 Čas v sliki —	20.15 Mainz ostane
Mainz — 23.15 Dva — 0.05 Poročila
Sobota, 8. februarja:
15.35 Dvakrat sedem — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Alpe-Jadran magacin — 18.25 Šport — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Znanost aktualna — 20.15 Vodomec — 21.35 Šport — 22.10 Umor — 23.45 The Munsters — 0.10 Poročila
Nedelja, 9. februarja:
9.00	Rožnato rdeči panter —
9.25	How to steal a million —
11.25	Dragocenosti Avstrije —
11.30	Glasbene dragocenosti —
15.00	Športni popoldan — 17.15 Kviz „AS“ — 18.00 Izdelovalec barometrov na čarobnem otoku
—	19.00 Brez nagobčnika —
19.30	Čas v sliki — 19.45 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Nepodkupljivi — 22.15 Dinastija
—	23.00 Filou — 0.35 Poročila
Ponedeljek, 10. februarja:
17.30 Bio tehnologija — 18.00 Lipova cesta — 18.30 Kung Fu
—	19.15 Kdo nudi več? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Soncu nasproti — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šiling — 22.05 S. O. B. — 0.05 Poročila
Torek, 11. februarja:
17.00 Šolska TV — 17.30 Orientacije — 18.00 Dingsda — 18.30 Kung Fu — 19.15 Kdo nudi več?
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Otok žensk — 20.55 Sto mojstrovin — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Cafe Central — nato poročila
Sreda, 12. februarja:
17.00 Jaz sem sam svoj šef — 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Nordijski svet živali — 18.30 Pepelnica umetnikov — 19.15 Kdo nudi več? — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Svetovna zgodovina operete — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Dokumentacija — 22.30 Revščina — 0.05 Poročila
Četrtek, 13. februarja:
17.00 Šport — 17.30 Doživetja in pustolovščine — 18.00 Bocuse a la carte —- 18.30 Kung Fu —
19.15	Kdo nudi več? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tuzemski report — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.50 Club 2
—	nato poročila
9 Rebrca
SEMINAR ZA DRUŽINE — „Naučimo se novo pesmico“ Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Referat za družine pri Katoliškem delovnem odboru
Čas:	sobota, 15. februarja
1986, ob 9.00—18.00 ure Kraj: Mladinski center na Rebrci
Prispevek: kosilo in malica za odrasle šil. 100,—
Kosilo in malica za otroke šil. 50,—
Prijave sprejemata: Krščanska kulturna zveza, Viktringer Ring 26, Celovec, tel.: 0 42 22 /
51 25 28 *23 ali *24 Referat za družine pri Katoliškem delovnem odboru, Viktringer Ring 26, Celovec, tel.: 0 42 22/51 11 66.
Seminar vodijo:
—	prof. Janez BITENC
—	prof. Ida VIRT
—	Branka JURCA
9 Obirsko
PUSTNI PLES
Prireditelj:	SPD „Obir“ na
Obirskem
Čas: v soboto, 8. 2. 1986, ob 20.00 uri
Kraj: v gostilni Kovač na Obirskem igra ansambel „TINETA STARETA“
9 Zvabek PUSTOVANJE ZA OTROKE Prireditelj: KOM-Pliberk-Žvabek-Suha Čas: v soboto, 8. 2. 1986, ob 14.00 uri Kraj: Farna dvorana v Žvabeku Na sporedu: petje — plesi — igre — krapi — Energija Pridite v maskah!	9 Bilčovs REDNI OBČNI ZBOR Slovenskega prosvetnega društva „Bilka“ v Bilčovsu čas: v petek, 7. 2. 1986, ob 19.30 uri Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu
IHI RADIGCELOVEC	
SLOVENKE ODDAJE	
	
Petek, 7. 2. 1986 Dijaki 3. A razreda (Ivica Kampuš) Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu predstavljajo svojo šolo.	Ponedeljek, 10. 2. »Uredniške težave“ — zvočna slika za pustni čas. Torek, 11.2.
	Pust na Koroškem.
Sobota, 8. 2. Duhovni nagovor (žpk. Ciril Demšar); voščila (Danica Ur-schitz). Nedelja, 9. 2. Da vas pust ne bo potrkal! (J-Hudi)	Sreda, 12. 2. Nove knjige v slovenskih založbah v Trstu in Celovcu. Četrtek, 13. 2. Rož-Podjuna-Zila. Petek, 14. 2. Mladinska oddaja.
C			S
PRIPOROČAMO VAM
SLEDEČA FILMA TEDNA
Ljubljanska TV I nedelja,
9. februarja 1986, ob 16.55 uri
Beda in plemenitost
To je pripoved o dveh prijateljih, revnih sostanovalcih, ki jima nekega dne obuboženi Evgenijo predlaga, da bi mu pomagala: zaljubljen je v hčer obogatelega kuharja, toda oče noče slišati o sinovi ljubezni do „plebejke“. Ona dva naj bi se predstavila pri dekletovem očetu v aristokratskih vlogah — kot oče in stric, ki bi zasnubila Gemmo za svojega „sina oziroma nečaka“. Vse poteka po načrtu, ko se pojavi dona Luisella, sicer znanka novopečenih „aristokratov“. Preti prava katastrofa, toda ...
Ljubljanska TV I, torek,
11. februarja 1986, ob 20.15 uri
Nihče se ne bo smejal
Junak drame je Milan, univerzitetni predavatelj na oddelku za umetnostno zgodovino. Pod vplivom okoliščin, lastnega konformizma in konformizma okolja je najprej obljubil, da bo napisal za časopis recenzijo nekega znanstvenega dela, potem pa se je želel obveznosti izogniti. Ker je s tem užalil druge, je nadenj prišla kazen.
2. SPORED
Nedelja, 9. februarja:
13.55	Nogomet — 15.50 Boks — 18.25 Dediščina za prihodnost
—	19.10 Prometni krog — 19.30 TVD — 20.00 Novi Pacifik —
20.55	Včerja, danes, jutri — 21.15 Franz Liszt — 22.1o Stere-ovizija
Ponedeljek, 10. februarja:
8.30	Lutkarski pogovori — 8.45 Oživele strani — 9.00 TV v šoli
—	10.35 Zimski šolski spored —
12.30	Poročila — 17.30 Beograjski TV program — 19.00 Športni grafikon — 19.30 TVD
—	20.00 Pota spoznanj — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.00 Čas knjige
Torek, 11. februarja:
8.30	Brezovica, bela lepotica —
9.00	TV v šoli — 10.35 Zimski šolski spored — 12.30 Poročila
—	17.25 TVD — 17.45 Brezovica, bela lepotica — 18.15 Po sledi znanstvenih odkritij — 18.45 Rumena laguna — 19.30 TVD —
20.00	40 let tamburaškega orkestra — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včerj, danes, jutri — 21.05 Dokumentarna oddaja
Sreda, 12. februarja:
8.30 Benji, ZAX in deček iz vesolja — 9.00 TV v šoli — 10.35 Zimski šolski spored — 12.35 Poročila — 17.25 TVD — 17.45
Benji, ZAX in deček iz vesolja —
18.15	Japonska — 18.45 Pet madrigalov A. Scarlattija — 19.30 TVD — 20.00 Iz koncertnih dvoran — 21.05 Neznana energija
Četrtek, 13. februarja:
8.30 „Fazoni i fore“ — 9.00 TV v šoli — 10.35 Zimski počitniški spred — 12.30 Poročila — 15.25 Vsi na sneg — 16.25 TVD —
16.45	„Fazoni i fore“, — 17.15 Estetika, skalpelni človek —
17.45	Košarka — 19.30 TVD —
20.00	In življenje se nadaljuje — 21.05 Umetniški večer: Jugoslovanski film
Petek, 14. februarja:
8.30 Daj mi krila — 9.00 TV v šoli — 10.35 Zimski šolski spred
—	12.30 Poročila — 17.25 TVD
—	17.45 Daj mi krila — 18.15 Govorimo o zdravju — 18.45 Žrebanje parov za EP v nogometu
—	19.30 TVD — 20.00 Iz koncertnih dvoran — 21.50 Nočni kino: Anatomija neke bolezni
Sobota, 15. februarja:
13.15	Jugoslavija, dober dan —
13.45	Črni žrebec — 15.15 Miti in legende — 15.30 Otroška predstava — 16.30 Faloti —
18.00	Nikola Tesla — 19.00 Na-ronda glasba — 19.30 TVD —
20.00	Glasbeni oder — 20.30 Dokumentarna oddaja — 21.15 Poročila — 21.25 Športna sobota
—	21.45 Glasbeni večer: Rusal-
Pust/razno
Mladina za mladino
Piše: Gabi Gröblacher
V ponedeljek, 27. januarja so gledalci doživeli zares pretresljivo igro „Kričal bi“, ki jo je igrala dramska skupina Koroške dijaške zveze „Oder mladje“. V njej so se spoprijeli z avtoritarnim svetom odraslih in s čisto „normalno“ družbo, skritizirali, napadli in na muho vzeli so Cerkev, vzgojo, učne načrte in učbenike, družino in Slovensko gimnazijo. Videti je bilo dosti osuplih in pobledelih staršev, profesorjev in vzgojiteljev in celo posameznih dijakov, ki so napolnili telovadnico v Slomškovem domu. Dijaki, ki so začudeni občudovali korajžo posameznih sošolcev-igralcev, starši, ki jih je zaradi svojih otrok bilo strah in sram morebitnega slabega glasu in profesorji, ki so deloma frustrirani sledili igri. V dvorani je bila čudna napetost.
Izpovedi posameznih igralcev so bile trde in vedno spet točno namenjene osebam, ki so se pozneje čutile zelo pri-
Igra v premislek
zadete. Očitno so nekateri gledalci menili, da bo diskusija navrh zanje zelo sitna in se je tudi niso udeležili. Možno je pa tudi, da se /e zgoij iz časovne stiske niso udeležili, kar je pri vsem današnjem stresu razumljivo.
Bilo pa bi nepošteno, če bi pri tej igri upoštevali edino samo stališče ^iadine, ki je v važni vzgojni fazi. Menim, da je mnogo siaršev, ki so, kot temu tako lepo pravimo, sodobni in se v raznih situacijah spominjajo s'\/oje mladosti, se seveda ne morejo z vsem popolnoma istovetiti, a to vsaj poskušajo. Kot dijakinja sem prepričana, da so še profesorji, ki se predpisanega učnega načrta ne držijo krčevito in je njihov pouk zato zanimiv in znosen. Profesorji, ki se trudijo za dobre odnose z učenci. A večina učiteljev gre staro in izhojeno pot avtoritarnega poučevanja.
Skupino „oder mladje“ in vse posamezne igralce zelo občudujem, kajti vsi vemo, da je mnogo laže in enostavnejše, če se dijak hlini profesorju kot pa da svoje mnenje odkrito in vztrajno zastopa.
Kdor je zmeraj tiho, tvega manj kot pa tisti, ki kritizira kako ugledno osebo. Zatorej: bravo „Oder mladje“.
Vsak izmed nas, ki na kakršenkoli način nosi odgovornost, te predstave naj ne bi zamudil. Predvsem staršem in profesorjem naj bi bila v premislek. Sploh pa se ne bi smeli zadovoljiti z odgovorom: takšna je pač mladina, se bo že unesla.
Taka izjava nikomur ne koristi.
Razpis delovnega mesta
direktorja notranjega blagovnega oddelka z večletno prak-
—	tTktičnTin'strateško načrtovanje
—	sposobnost za izvajanje funkcij „Controlling“ (vodenje, reguliranje)
—	organizacija nabave in dostave, skladiščenja, prevoza in računovodstva
I	jezikov.
Interesenti se naj pismeno javijo pri
ZVEZI SLOVENSKIH ZADRUG
Paulitschgasse 5-7 9020 Celovec
4
Novi domicil tajnika ZSO, dr. Marjana Sturma: BIRO-KRAD...
Gotovo ste ju takoj spoznali. Na sliki sta bivši trener Selanov Jože Fera in njegov veliki prijatelj Lojze Lach. Oba se že od mladostnih let (slika) izredno dobro razumeta, skupaj sta bila pri SAK in danes vodita delo v nogometnem klubu v Klo-pinju.
Arhivfoto:
M. Fera (anno 1950)
Iščemo	Prošnje za nastavitev
pomočnico v ordinaciji	pošljite na naslov:
Obvezno: znanje obeh	dr. Franc WUTTI
deželnih jezikov	Unterbergnerstraße 19 9170 Borovlje
Nekdanji vratar iz Št. Janža v stopinjah Hansa Krankla:
Mirko Bogata! prvi v hitoaradi slovenskega radia Celovec
Joško Hudi/Rajko Stropnik/poje Mirko Bogotaj
MIRKO
Prvo bart so na OR F me peloli, rekli mama Mirko ime je, tam so zašribali — Gottfried, štue lepo in gosposko je.
Ko z glavarjem prvo bart sem mornvov, djov sem mu — Mirko ime mi je, on pa reku je — zame boš Gottfried štua lepo in koroško je.
Pa če tudi pravo ime so mi vzali, in me poslušalci ne ljubijo,
četudi mi glavar vse dajejo, zavednosti mi dat ne morejo.
Poslušalci na ORF so šribali,
Vaš Gottfried naj le tiho je, jaz Mirko sem jim odgovoru, štue le skurno in grdo je,
ko z glavarjem drugo bart sem mornvov, djov mi je — Gottfried ne jezi se, če že tjabe Slovenci nočejo, glavno, da mene posluša vse.
To gotovo nihče ni vedel. Vodja slovenskega oddelka celovškega radia, Mirko Bogataj, je igral v go-legendarnega nogometnega moštva v Št. Janžu. To veliko senzacijo je Bogataj odkril poslušalcem, 22. januarja 1986, pri kvizu slovenske oddaje. Na žalost pa kandidati kviza tega niso vedeli, in Mirko Bo-
gataj je bil silno, silno užaljen.
Nogometaš Bogataj pa je bil v zadnjem času kot pevec znatno bolj popularen. V hit-paradi slovenskega radia je Mirko Bogataj že drugi mesec s popevko „Mirko“ na prvem mestu, in je s tem nasledil uspešnico Rajka Stropnika „An-zej“, ki jo gotovo vsi po-
znate. Jožko Hudi, ki pre-zentira hit-parado, je bil zelo zadovoljen, saj je smel na zadnjem izboru najbolj priljubljene popevke pozdraviti kar celih 6 (šest) gostov v znani diskoteki v Pliberku. „Če bi izbor priredil ob 24. uri ponoči, bi gotovo lahko pozdravil več poslušalcev“, tako Hudi.
Čeprav nočemo delati
nobene reklame, vas pozivamo, da izpolnite dopisnico „moja popevka meseca je Mirko“ in jo pošljite na neko oddajo celovškega radia (iz razumljivih razlogov nočemo delati reklame).
Vratar Št. Janža Mirko Bogataj je s svojo popevko na prvem mestu
Šport/pust
GAST 85
1. runda k.o.
Naš prvak bo boksal v Globasnici!
Kdor hoče boksati v soboto, 8. 2.1986, pri ŠOŠTARJU proti našemu prvaku leta 1985, si lahko izposodi rokavice brezplačno pri blagajni!
Tisti, ki ga premaga, lahko na naslednjem občnem zboru ZSO kandidira za predsednika. Morebitne stroške za zdravnika krije tovarna OBIR!
Do zdaj v boksu še ni našel nasprotnika, ki bi mu bil lahko kos. Izvrstnemu talentu je lansko leto uspelo že v prvi rundi „strgati“ kar dva nasprotnika v kategoriji „dolg in debel“. Po mnenju številnih gledalcev, (ki so bili od samega začudenja nad njegovim boksarskim talentom presenečeni) mu je v veliko oporo bila njegova levica. Našemu boksarju, ki je glavnopoklicno direktor tovarne „Obir“, želimo tudi veliko uspeha predvsem pri reševanju personalnih problemov. Njegove kolege pa že danes svarimo, da se ne spuščajo z njim v dvoboj.
.til S .0.2 ® ^ Ä ”.2.	=
•S S-5 E
O) .ES N o
52 = ^ o
O. O)
N 03
<2 W 2 0.0
Eääui
sSdöV&Hjbki
VESTNIK
razpisuje ob 40-letnici svojega izhajanja NAGRADO SREČKA WIESERJA za najbolj ažurne dopise O OBLIKAH EKIPSKE ENOTNOSTI.
1.	NAGRADA: 10-dnevni zdravstveni dopust v tovarni „Obir“ v okviru akcije „Dobrodošel gost 85“.
2.	NAGRADA: takojšnja nastavitev kot upravni direktor trgovske družbe „Korotan“.
3.	NAGRADA: Celodnevna vožnja s čolnom po REKI DRAVCI (pod strokovnim vodstvom Hanzija Artača). Doslej smo že prejeli naslednje dopise:
Marjan Sturm: „Akcijska enotnost“; Valentin Inzko — „Načelna enotnost“; Klub slov. študentov na Dunaju — „Nadstrankarska enotnost“; Karel Smolle — „Koroška enotnost“ — Podmornica — „Neenotnost“; Borut Sommeregger — „Freind-ovska enotnost“; Reginald Vospernik — „Transatlantska enotnost“. Nagrajence bo določil SOSVET KOROŠKIH SLOVENCEV (pod vodstvom DR. MATEVŽA GRILCA).
rrn
naš tednik
ŠPORT - ŠPORT ZANIMIV IN AKTUALEN

iflK-pIc/
Igra znani In priljubljeni ansambel
„DOBRI ZNANCI“
|	Kot tolčeš v ringu nasprotnikov nos, |		
uHli.1		od MOHORJEVE | varanjem kos...