ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 663 
K diskusiji so se javili tudi trije tigrovci. Vlastja Simončič, predvojni sef jugo­
slovanske vojne obveščevalne službe za italijanske fortifikacije proti Jugoslaviji, je 
Zelena osebno poznal in z njim sodeloval. V TIGR je bil organiziran v trojki z u p e ­
tom Koscem in Franjom Kokoljem, svakom (oba bivša orjunaša). Potrdil je vse kar je 
bilo o Zelenu na posvetovanju rečenega, zlasti opis njegovega značaja dr..lrstenjaKa 
in dr. Rejčeve, ter govoril o metodah njihovega dela. Upokojeni igralec tržaškega gle­
dališča Danilo Turk Joco je poleg svojih biografskih podatkov govoril o povezavah 
TIGR s RPI. Knjiga njegovih spominov je v pripravah za tisk. Alojz Zidar pa je po­
stregel s podatki o TIGR na Ilirskobistriškem, katerega mreža je po krajši prekinitvi 
oživela po napadu na Jugoslavijo in so se nanjo naslonili prvi partizani poslani iz 
Ljubljanske pokrajine. Nadaljnja diskusija je pojasnjevala še nekatere detajle, stali­
šča, predvsem do vohunske dejavnosti TIGR. пчч-in /-> • 
Tako referati kot diskusija so potrdili nedvomno povezanost TIGR z Orjuno, 
drugačno vlogo Orjune na Primorskem in ob meji kot v notranjosti Jugoslavije ter ti-
grovsko obveščevalno-vohunsko dejavnost za jugoslovansko vojsko. Po besedah dr. K.a-
cinove se zlasti spominskemu gradivu navkljub, ki je največkrat enostransko in pri­
stransko, zgodovinar s pritegnitvijo vseh vrst virov sooči z vso kompleksnostjo giDa­
nja, ki je bilo politično, propagandno, teroristično in obveščevalno hkrati. 
Referati bodo najverjetneje objavljeni v Primorskih srečanjih, razen pregleda 
dr Kacinove, ki bo zaradi dolžine verjetno objavljen v nadaljevanjih v pnlogi Pri­
morskih novic Erazmu. Magnetofonske trakove celega srečanja hram Arhiv 1NZ v 
L j u b l j a n i - E r v i n D o l e n c 
KRŠCANSKOSOCIALNO (SOCIALISTIČNO) GIBANJE NA PRIMORSKEM 
Sveta Gora pri Gorici, 25. oktobra 1991 
Zgodovinsko društvo za severno Primorsko in Goriški muzej Nova Gorica sta sku­
paj s Frančiškanskim samostanom na Sveti Gori v prostorih samostana pripravila 
strokovno srečanje z gornjim naslovom. Gre že za tretjo prireditev _obeh organizator­
jev na istem mestu. Prva je bila: 1989 ob 450-letnici Svete Gore (referati so izsh 1990 
v publikaciji Sveta Gora 1539-1989, Gorica 1990), druga: lansko leto o Joži Lovrenčicu 
(referati so pripravljeni za tisk). Täko lahko govorimo, če ze ne o tradiciji pa vsaj o 
poizkusu, da to postane. Tako : kot prvi dve srečanji je bilo tudi letošnje v bistvu zelo 
aktualno. Na eni strani je treba zaradi novih političnih sil v našem življenju ponovno 
pregledati zgodovinske korenine, na katere bi se te rade navezale, na drugi pa gre za 
obletnico znamenite enciklike papeža Leona XIII., Rerum novarum, ki j eze lo odme­
vala tudi pri nas. Organizatorji so k sodelovanju privabili nekaj najvidnejših strokov­
njakov z obeh strani meje. Čeprav sta bila med udeleženci iz Italije kar dva Slovenca, 
ni nobenega vzroka, da ne bi prireditve označili kot mednarodno. V časih, ko se »na­
cionalne« znanosti borijo za svoj prostor v zboru upravičencev pri državni blagajni 
v hudi konkurenci različnih, običajno izredno agresivnih tekmecev ni nobenega vzro­
ka za skromnost. Ti bi namreč iz take in še zlasti tako uspele prireditve napravili me­
dijski dogodek prve vrste. „ . 
Uvodni referat je imel Janko Prunk. Izpostavil je nekatera ključna dejstva in po­
sebnosti krščanskosocialnega gibanja na Slovenskem. Opozoril je na nekatere razlike 
med deželami, hkrati pa opozoril, da pri opisovanju deleža posameznih oseb ne smemo 
Dozabiti na Krekove sodelavce. Med te nedvomno sodita A. Kalan in I. Sustersič ter 
še nekateri Nekoliko več se je zadržal tudi pri dogajanju v medvojnem času, čas pa 
mu je preprečil da bi prisotne seznanil z nekaterimi novimi gledanji na »utopitev« v 
OF in na usodo ključnih oseb. Na njegova izvajanja se je lepo navezal referat Feruc-
cia Tassina ki je spregovoril o krščanskosocialnem gibanju pri sosednjih Furlamh in 
Italijanih Poslušalce je presenetilo že avtorjevo opisovanje italijanske historiografije 
o tem vprašanju, ki ga je predolgo puščalo ob strani. Krščanskosocialno gibanje je ita­
lijanski nacionalizem označil kot avstrijakantstvo in temu se je vrsta histonkov pod­
redila Situacija se popravlja šele v zadnjih desetletjih. Povsem očitno pa je, da giba­
nje ni bilo tako močno kot pri Slovencih, še več, pri njih se je celo vzorovalo in šte­
vilni Slovenci so v njem tudi aktivno sodelovali. Nekatere navzoče je dobesedno pre­
tresla usoda dveh poglavitnih organizatorjev: L. Faidutti je moral umreti v daljni 
tujini, G. Bugatto pa v hudi revščini. Očitno zna biti »katoliška« Italija prav ne-
Branko Marušič se je precej zadržal pri opisovanju tistih političnih potez na Go­
riškem, ki so po njegovem vplivale na nekatere specifičnosti političnega življenja na 
Goriškem Izpostavil je Antona Gragorčiča, ki je onemogočal razmah gibanja. Opozoril 
je na drugačen potek dogodkov na Tržaškem ter se mimogrede dotaknil še Istre. S tem 
664 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . i 
Ü-n° reševal praktično edino pomanjkljivost simpozija, saj se predvideni referent 
zaradi dogajanja na Hrvaškem prireditve ni mogel udeležiti in je bila v zadnjem letu 
»•sporna« dežela dejansko premalo prisotna. Marušičev referat sta glede Goriške lepo 
dopolnila Peter Stres in Marko Vuk. Prvi je opisal pisanje časopisa Novi čas in neko-
Ì T - 0 ! 1 * 0 ? i П е з ® p r e d s t a v i l novostrujarje, ki so stali za njim, drugi pa je opisal življe-
" ì fx JLv ° s y ° j e S a skrega očeta Antona Vuka, ki je bil eden vidnejših funkcionarjev 
krsčanskosocialnega gibanja na Goriškem. Ker je vrsto podrobnosti iz političnega de-
S a
a v zgodnejših letih nedvomno načrtno pustil ob strani, bo udeležencem stro­
kovnega srečanja nedvomno ostala v spominu oblika in način političnega obračuna 
£,ncl m f0™*11]1 Y0.'111- Ce bi bili ciniki, bi lahko rekli, da je imel srečo, da so ga de-
ft^w£! J 6 , n ] - a S a t u d i P ° l i t i 6 n o P u s t i l i Pri življenju, res pa so bile že službe in 
™3 c^it'i Ì S f u m U ì l h P r e P u s t i l i . žalitev za starega antifašista in demokrata. Človek bi 
wno Е Г Г £ - °J i e m . , r , e k l i t i s t i v e r b a l n i akrobati, ki so dokazovali upravičenost vse­
bine in način izvedbe dolomitske izjave. 
Izvrstna referata sta prispevala tudi Tomaž Simčič in Marko Tavčar. Prvi ie spre­
govoril o krščanskem socializmu na Tržaškem, ki kljub velikim prizadevanjem posa­
meznih duhovnikov in celo naklonjenosti škofa Nagla ni mogel pognati korenin. Vzrok 
za tak razvoj je videl v specifičnih tržaških socialnih razmerah, saj so podoben ne-
S* - d ? - z i v e l 1 ^ 1 " a r i a n i . Tavčar nam je predstavil Virgilija Sčeka in s tem del 
š č a S S f 3 a t Ì S t Ì h S l o v e n c e v > k i * h * v e č i n a n aše povojne historiografije pu-
ЈГВП^ЊМЈ!?^
 k - r i V ^ e ?¥£• d 0 i z r a z a v i z redn<> koncentriranem referatu Milice 
h i Ä o w ' v 1 6 V 1 ^ 4 s l l š y ° . n a s i šolarji in dijaki (pa študentje?) o Lojzetu Bra-
^ T ™ b l s e . l a h k o vprašali tudi za nekatere Slovence liberalnih nazorov, pa za 
za k a t e r ^ f r h ^ n ^ W K ™ S 8 8 ^ 1 , 1 6 5 Т ^ ^ z a č e l »agio pridobivati na aktualnosti, 
« k , ^ n J J ]. e p m * r b f l B o " 8 Mlakar, ki je spregovoril o goriški sredini. Ta politična 
skupina, ki so jo sestavljali ljudje liberalnih in krščanskosocialnih nazorov, je bila za-
^ г » ^ ° ^ 1 Ш ? / ^ П ! a v t o l ? t e t e . M J u b številčni šibkosti tako pomembna, da je motila obe 
? ~ ? j n p Č n l s l o v . e n s k l S l h v z a d n i i vojni. Obe bi se je z velikim veseljem rešili 
E S - S l * - m i i m ( > nje Pa nista mogli. Drago Legiša je prispeval referat o povojnem 
v l ^ h f n S l n f m g r a n j u na Primorskem. Za tiste, ki smo živeli v prepričanju, da 
s t l n ^ Ä - f 1%?%? ZŽl0t
 г а 2
4
с е Р ^ е п а slovenska levica, je bila vrsta prebranih dej-
n Z S o i - 4 o d k n t j e : Regra ta zaradi opisovanja procesov, ki še niso zaključeni, in 
S ? ^ S ? J časovne distance sicer ni mogoče šteti med klasično zgodovinske, vendar 
v n n i fc^LVtredn° * n e z m a n J s u J e - G o t o v o P 3 Je, da bo njegova objava vzbudila šte­vilne komentarje in ugovore. 
A^Z% Z , g o r a j ?™.°. m ì m ogrede povedali, da smo prisostvovali dobri in uspeli prire-
ditvi. Za konec lahko dodamo tudi: zelo pogumni, saj se avtorji niso izogibali kočljivih 
& w „ T ^ l d e Z ™то1т^ navrgli téme, ki se bo jih treba kar hitro lotiti, če ne 
želimo gledati drugih v, hrbet: osebnost in delo prof. L. Ehrlicha, S. Vuk, ljubljanska 
s t m k ^ ; - ; ^ ! ^ * c d a V H U b l j a , n 3 Primanjkuje poguma ali pa vlada samovšečnost 
™ £ L i. K f h Posameznikov, ki vedrijo in oblačijo v njej. Doslej se je vse skri­
valo za »tabu« temami. Pa poslej ? . 
S t a n e G r a n d a