■ lit ■ vsaki petek. Glasilo jugoslov. soc. demokracije. Naročnina znaša: Za avstro-ogrske kraje za colo leto 5 44 K, za pol leta 2'72 K, za četrt leta 1‘36 K. — Za Nenvijo za celo leto 5'96 K, za pol leta 298 K, za četrt leta 1'49 K. — Za Ameriko za celo leio 7'28 K. — Po- samezne številke stanejo 10 vin. — Reklamacije so poštnine proste, franklrana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Štev. 31. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1906. Leto IX. NASLOVA: Za dopive, rokop:se za list: Uredništvo •Rdečega Prapora , Ljubljana. — Za denarne po-šiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnižtvo - Bdečega Prapora , Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1. Na delo! Volilno preosnovo je smatrati zn gotovo stvar. Odkar je državnozborski odsek sprejel razdelitev mandatov med posamezne narode in dežele, je rešeno najbolj kočljivo vprašanje četudi ne v splošno zadovoljnost, vendar tako. da preti tej stvari ni pričakovati več resnrg,i in nervoznega odpora. Da imajo sovrežniki volilne reforme, ki so večinoma identični s sovražniki splošne in enake volilne pravice, že vedno svoje tajno upanje, je seveda nedvomno; tako so se n. pr. sedaj oklenili «pluralnega sistema*, s katerim mislijo delati zgago. Ali take intrige pomenijo sedaj jako malo. Resno misleči ljudje morajo računali z volilno reformo, kakršna je, kajti spletka-renje desperadov ne more in ne sme biti faktor v računih resnih političarjev. Kadar pa se ima gotovo dejstvo pred seboj, je treba po njem uravnati delo. Tarnanje nad krivicami, ki jih vsebuje volilna reforma — katerih tudi mi nismo nikoli prezirali -- ni sedaj samo neplodno, temveč je naravnost škodljivo za bodočnost. Kdor izgublja sedaj čas z brezuspešnimi rekrirninacijami. bode to bridko obžaloval takrat, ko nastopijo dogodki, za katere se ob samem negativnem kritiziranju ni pripravil. Da se bode pri prihodnjih državnozborskih volitvah volilo po novem volilnem redu, to je v sedanjem momentu dejstvo, iz katerega mora vsaka, za življenje sposobna stranka izvajati potrebne konsekvence. Kakšne so po- Listek. \ Haas Kirchstelger: Vod spovednim pečatom. I avtorjevim dovoljenjem poslovenil E. Kristan. Dalje. Začetkoma so se mu kmetje pač smejali, pozneje pa sta šla dva z njim, zadnjič jih je bilo že trideset in ker je imel gori kaj lepo pridigo o ljubem Bogu in o lepem svetu, o ljubezni in o človeškem dostojanstvu, ni šel letos nihče več k Mariji Pomagaj, temveč mnogo se jih je že sedaj veselilo, da se bodo zopet s svojim župnikom lahko udeležili gorskega romanja. Župnik bi seveda rajši šel sam na hrib, veselilo ga je pa vendar, da so začeli kmetje manjkljivosti volilnega reda, kje dela temu ali onemu narodu, razredu, sloju i. t. d. krivico, to je za trenotek samo akademično vprašanje, važno pa je, kaj je na podlagi novega reda storiti. Sodalno-demckratična stranka se je bojevala za princip. Hotela je pred vsem volilni red, ki omogc či politični boj. To je 7. operatem državnozborskega odseka doseženo in stranki je sedaj naloga, da se pripravi za boj. Državnozborsko zasedanje se približuje koncu. Kdaj bode parlament zaključen, kdaj se izvrše nove volitv^V pač še ni znano, vendar je gotovo, da čas ni več daleč. Da, tako kratek je čas. da je treba porabiti vsaki trenotpk, ako hočemo izvršiti vse naloge, ki izvirajo iz nove situacije. Za stranko so se izpranenile razmere predvsem v organizatoričnem oziru. Peta kurija, ki je bila podlaga/nase politične organizacije, odpada in na. njeno mesto pridejo novi volilni okraji, po Scuterili je treba preurediti organizacijo. To je velevažna naloga, ki daje našim zaupnikom mnogo velikega in malega dela, a treba se ga je polotiti takoj, da bode reorganizacija pravočasno izvršena. V tej smeri se ne sme zamuditi niti trenotka, kajti to samo po sebi važno delo je vendar samo priprava, kateri mora potem nemudoma slediti konkretno delo: Izpopolnitev organizacije v detalju, priprava natančnega pregleda in agitacija. Volilna reforma je pač za socialno demokracijo na Slovenskem zelo neugodna. To pa ne sme nikogar odvrniti od potrebnega dela. Izgovor, da v tem ali onem okraju socialni demokratje itak ne morejo zmagati, je popolnoma nedopusten, kajti z vztrajnim, energičnim delom se lahko izboljša vsako situacijo in noben položaj ni absolutno ob- tudi tam uvidevati lepoto sveta, kjer ni bilo ničesar več za samoljubje. In cela narava, nebotične gore in slap, temni gozd in šumeči gorski potok — vsi so bili kaplani župnika Hercoga, ki so mu pomagali moliti ; le naučiti je moral svoje kmete svetega jezika, s katerim govori priroda srcem. Dokler izsili kmet po davno podedovani navadi zemlji le toliko, da se varuje lakote, dokler je suženj svoje grude, je njegov razgled omejen, pa ne more svobodno dvigati glave. Hercog pa je pokazal kmetom, da niso sužnji tal, temveč da je zemlja dobra mati, ki bogato hrani svoje otroke, ako prosijo mater razumno in z dobro voljo. Zato nosijo kmetje že svobodneje glave in gledajo s povsem drugimi očmi v svet; zato se jim je že zbudil*smisel za lepoto v prirodi, ker jih je naučil ljubezni in razuma za poljedelsko gospodarstvo. upati sicer pa morajo sodrugi tam, kjer prav nič ne upajo na zmago, v|‘Oštevati, da ni dosega mandata edini cilj volilne .borbe. Najvažnejši del je borba sama po sebi. V njej se jasne pojmi. Tu nastopajo nasprotniki, razvije se agitacija, vnemajo se bistvene debate, ostre se politični nazori, politična izobrazba se povzdiguje in stranki, kateri je politična treznost in zrelost glavni pogoj, je to samo v korist. Socialna demokracija ima na Slovenskem zlasti v klerikalizmu hudega in močnega nasprotnika, ki bode porabil vsa sredstva, da učvrsti svojo posest. Trdnjava takega sovražnika ne pade pri prvem naskoku; zato se pa ne sme odlašati naskokov, tudi če se dobro ve, da bodo prvi brez uspeha. Sicer pa je pridobitev vsakega posameznega glasu že uspeh. Drevo, ki naj enkrat rodi sadove, je treba pravočasno zasaditi. In za slovensko socialno demokracijo je sedaj čas. Nasprotniki se že pripravljajo, pripraviti se moramo tudi mi. Bilo bi napačno, ako bi s<; sodrugi vdajali fantastičnim iluzijam, še slabše pa bi bilo, če bi se poglobili v top pesimizem. Težave so res velike, zato je treba energično poprijeti, ali položaj jugoslovanske socialne demokratične stranke so je vendar hvala pridnemu, vsestranskemu delu vidno izboljšal in če vsi sodrugi še nekoliko pomnože svojo marljivost, tedaj prav lahko častno izidemo iz boja, ki nas čaka. Marsikaj flam je zlasti tekom zadnjega leta pokazalo, da se socialna demokracija na Slovenskem lahko razvije. Kar pa je mogoče, to je dolžnost, izvršiti. In zato pozivamo so-druge na delo. Predvsem naj se obstoječe organizacije polotijo dela; poleg tega pa naj tudi vsak posamezni sodrug stori svojo dolžnost. Sedaj je čas, ko mora res vsak zavedni Kadar pa ima človek odprte oči in čuteče srce za lepote v prirodi, postane dober. Kdor ne pohodi nobene cvetke objestno, ne stopa niti svojemu bližnjemu na prste. Ko je privedel svoje kmete tako daleč, da so ljubili Boga kot ljubečega gospoda prirode, so nahajale tudi njegove pridige o tem Bogu v cerkvi rodovitna srca. Pot po tratah v naravi vodi mnogo hitreje k Bogu, kakor pot po temnih globelih pekla. Pravi svetniki božji dosežejo mnogo večjo visokost na svobodnih hribih, kakor v mračnih' samostanskih celicah. Take so bile župnikove misli, ko je zopet sedel gore na planinski trati pa gledal v mirno dolino, dočim je doli v vasi strankarska strast pridigala sovraštvo. A sedaj se je moral shod že bližati koncu. Zato se je spustil župnik počasi zopet navzdol. Ni dolgo korakal po cesti proti vasi, ko se sodrug postati agitator v svojem krogu. Noben izgovor sedaj ne sme veljati. Priložnosti za delo ima vsakdo. Samo lenuhi trdijo, da ne morejo storiti ničesar, za lenobo pa ni prostora v sociaino-domokratični stranki. Tudi znana fraza, da se «pri nas» ne da ničesar narediti, je neresnična in nedopustna. Za resnico se povsod lahko dela in doseže uspehov; seveda je tu ali tam treba več truda, tega pa se ne sme ustrašiti socialni demokrat. Pečeni golobi ne letajo po zraku; zato vendar ne bode nihče trdil, da ne kažo nič druzega, kakor lakote poginiti. Uspehi ne pridejo sami, zato je treba delati, da se jih doseže. Na delo, socialisti! Podvojite svojo moč in svojo pridnost! Ako imate resno voljo, lahko dosežete krasen uspeh. Ne dovolite, A a bi se lahko reklo, da se nasprotniki norčujejo iz vas, ker ste pasli lonobo in ker niste imeli dosti poguma. Socialisti, na delo! Boji v Ljubljani. Shod, ki ga je sklical izvrševalni odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke v nedeljo na gostilniški vrt Hafnerjeve (Gos-sove) pivovarne, se je izvrstno obnesel. Udeležba je bila za ljubljanske razmere zelo velika; na obsežnem vrtu že pol ure pred začetkom shoda ni bilo več dobiti sedeža, pri vhodu, na prostorih med mizami in ob krajih pa je bilo vse natlačeno. Ako se ceni prav nizko, se lahko pravi, da se je udeležilo shoda več kakor 1500 ljudi. Izvrševalni odbor jugoslovanske sccialno-demokratične stranke pač ni imel potrebe, sklicati ta shod v svojem interesu. Ali politične razmere v Ljubljani so postale tako nejasne in surove, da bi inor&la trpeti vsa javnost v političnem smislu velikan-ko škodo, ako bi se razvijale dalje v tisti smeri, ki so jo označili nekateri dogodki zadnjih časov. Izvrševalni odbor jo sklical shod v interesu naroda sploh, ker je socialno-demokratični stranki vse na tem ležeče, da se na Slovenskem pač vname politični boj, toda civiliziran boj, v katerem se deluje z argumenti, ne pa s pustim krikom in s pestmi. Kdorkoli ima v politiki povedati kaj, mora imeti priložnosti, da izrazi svoje mnenje. Socialna demokracija nima povoda, da bi se bala takega boja, ne sme pa se ga bati sploh nobena stranka, ki se hoče opirati na kaj druzega, kakor na surovo silo. Shod je torej hotel prSSvsem dati priložnost gospodoma drju. Tavčarju in drju. Trillerju, da pojasnita svoje stališče glede volilne reforme, ker sta hotela to že dvakrat prej storiti, pa vsled znanih dogodkov v «Mestnem domu* nista mogla. Tega seveda izvrševalni odbor ni nameraval omenjenima gospodoma na ljubo, — saj je naše antipodično stališče v vprašanju volilne reforme dosti znano — temveč zaradi tega, ker zahteva politična lojalnost, da se sliši tudi je že prikazal voz z društvenimi govorniki. Sedaj pa so sedeli štirje na njem. Četrti je bil mlinarski mojster Gros. Nihče izmed vseh ni pozdravil župnika, pa se tudi njemu ni zdelo potrebno, da bi prvi pozdravljal ljudi, ki so sedeli pri njegovi mizi. Veselilo ga je, da ga niso pozdravili, ker mu je bilo to dokaz, da se jim ni posrečilo, razdreti miru v njegovi župniji. Bili so pa po pravici hudi na župnika. Ako je prišel cerkovnik še pravočasno na shod, bi bil prišel lahko tudi župnik. Ali župnik pač ni tako dober, pobožen katoličan, kakor cerkovnik. Zato je bila drugi dan ob tem času v škofovi črni knjigi cela litanija o gospojinskem župniku, ali ne sveta. Dalje prih. nasprotno stran in pa tudi zato. k;r hoče stranka porabiti vsa sredstva, da pride slovensko politično življenje v kulturen tir. Gospoda dr. T a v č a r in dr. T r i 1 - 1 e r pa nista bila edina povabljenca. Izvrševalni odbor je naznanil, da dobi na shodu vsakdo besedo in sicer zastopniki vseh strank pred zastopnikom socialne demokracije Bila je torej izborna priložnost, da bi se bila jojasnila vsa stališča in ker take prilike še ni bilo v Ljubljani, je bila pravzaprav dolžnost vsake stranke, da jo porabi. Pokazalo pa se je, da pri slovenskih strankah ni ve-iko nagnenja do takega stvarnega dela. Liberalna stranka ni bila oficielno zastopana; gospod dr. T a v č a r je naglašal, da razlaga le svoje osebno stališče in tako se danes sploh še ne ve, na kakšnem stališču stoji liberalna stranka. Klerikalci pa tudi niso de-signirali nobenega govornika, s čemur pri razsodnih ljudeh niso mnogo profilirali. Stališče klerikalcev je sploh čudno. Po graških listih so naznanjali, da razbijejo tudi ta shod. V »Slovencu* pa so objavili nekako izjavo »krščanskih socialcev», katerih sploh ni, da jim je že vse jasno. Prvič ne verujemo, da bi to bilo res. Drugič pa bi bilo to tem bolje. Naj bi bili prišli s svojo jasnostjo na shod. S svojim čudnim postopanjem pa so le utrdili sum. da se sami marsičesa boje v vprašanju volilne reforme, da ;im stvarne debate ne gredo v račun in da jih zanimajo samo taki shodi, na katerih pričakujejo rabuk. Shod je otvoril sodrug Vičič, ki je jozdravil navzoče in povedal namen. Potem e bil iz/oljen brez ugovora za predsednika sodrug K o r d e 1 i č , za podpredsednika sodrug Vičič, za zapisnikarja sodrug M e -nart. Pri tej priložnosti omenjamo, da je na shodih, ki jih sklicuje socialna demokracija, od nekdaj navada, da voli večina pred-sedništvo. Ker veljajo na civiliziranih shodih v vsakem oziru parlamentarična načela, se posnema tudi v tem parlamenlarični usus. Na liberalnih shodih v «Mestnem domu» se ni ravnalo tako; ker pa socialni demokratje niso hoteli zaradi tega razbijati shodov, se je poskušalo, sumničiti nas na nelojalen način. Ali socialni demokratje so hoteli v »Mestnem domu» slišati svoje nasprotnike in tega se ne doseže, ako se razbije shod. Vzeli so pa tudi v poštev, da zborovalni zakon ne določa ničesar glede predsedništva in volitev se temelji samo na navadi. Ako bi kdo sklical shod, pa bi ga vodil sam, ne da bi se sploh volilo kakšno predsedništvo, pa se mu tudi ne bi moglo očitati ničesar s stališča zakona. Ge torej socialisti, hoteči v abnormalnih razmerah omogočiti zborovanje, kon-cedirajo predsedništvo manjšini, je nedopustno, odvračati pozornost od lastne surovosti s tem, da se obrekuje socialiste. Ge bi bila pri nas splošna politična omika na višji stopnji, nego je ib zlasti če bi bilo med političnimi nasprotniki dosti tolerance, pa bi nam bilo vseeno, ako se na shodih sploh ne bi volilo predsedništvo. Toliko mimogrede. Sodrug K o r d e 1 i č je naznanil, da gospod dr. Triller ni prišel, ker je moral odpotovati in je dal prvo besedo gosp. drju. Tavčarju. Govornik je najprej omenil, da je prišel na shod zlasti zato, ker se mu je odsvetovalo, češ, da bodo zopet rabuke. Smatra se na shodu kot gosta in zato noče predolgo izrabljati potrpežljivosti zborovalcev. Odkar je v zrelih letih, je njegov vodilni nazor, da je klerikalizem škodljiv slovenskemu narodu in s tega stališča presoja vse. Ko je prišla volilna reforma na dnevni red, se je vprašal, kakšne bodo njene posledice v tem oziru. Odsekov operat je po Šušteršičevem uplivu tak, da pride z njegovo pomočjo reakcija na površje. V narodnem oziru je Slovencem škodljiv, ker prikrajšuje obmejne Slovence, koroške naravnost davi. Volilno reformo, ki obsega vse kaj druzega, kakor splošno in enako volilno pravico, so izdelali Nemci — izključno v svojo korist. Narodno-napredni stranki sg polaga vr/ okoli vratu in ne more se od njih zahtevati, da bi poljubovali to vr?-Bilo bi bolje, ako bi se poskušali po etapah približati splošni in enaki volilni pravici. Po njegovom mnenju bi socialni demokritje storili bolje, ako bi zahtevali, da se odpravi kurijo veleposestnikov, pelo pa da se tako reformira. da bi imeli v njej samo tisti volilno pravico, ki ne volijo v nobenem drugem razredu. Sodrug K o r d e 1i č je pozval eventualne druge govornike, naj se oglasijo za besedo. Ker se pa ni oglasil nihče, je dal besedo sodrugu E. Kristanu. Ta je omenil predvsem, da so vsi pomisleki gospoda drjau Tavčarja socialnim demokratom že znani. Nihče izmed nas ne vidi v volilni reformi ideal. Ali kljub vsem napakam jo akceptiramo, ker je v sedanjih razmerah še najboljša, ki jo moremo dobiti. Obžalovati pa je, da se ni oglasil noben klerikalec za besedi, kajti marsikaj bi potrebovalo pojasnila. Nikakor še ni dokazano, da bi bili slovenski poslanci res vse storili, kar se je dalo storiti. Cidno je n. pr., da se nikjer ne sliši, kaj so storili, ko je bil porušen slovensko-italijanski kompromis ter so dobili Italijani devetnajsti mandat. Mogoče je, da res ni bilo mogoče dobiti kompenzacije, ne da bi se bilo spravilo volilno reformo sploh v nevarnost; ali vsekakor bi bilo treba pojasniti to. Taki momenti poka-zujejo, da Šušteršičeva batnrija ni preveč utemeljena. Itak nihče ne veruje, da bi se klerikalci, ki hočejo povsod le gospodariti, iz prepričanja potegovali za splošno volilno pravico. Pri nas jim je sedaj koristna, pa jo zato zagovarjajo. Ali socialna demokracija ne more vpraševati, zakaj podpira kdo njene zahteve. Strah pred klerikalizmom pa je tudi preveliR. Naša klerikalna stranka ni tako konsolidirana, kakor se dela: marsikatero veliko disharmonijo pnkriva samo z glasnim kričanjem. Polna ie že elementov, ki so vse kaj druzega, kakor klerikalni, pa se drže stranke le iz interesov. Ne bo se ji pa vzelo tal s tarnanjem nad volilno reformo, ki je pač te fait accompli, temveč z d e 1 o m. V pomanjkanju dela tiči največji greh liberalcev. Ne gre se zato, ali je potreben obstanek dosedanje narodno - napredne stranke, temveč vprašanje je, ali je med klerikalizmom in med socialno demokracijo kaj političnih elementov in če so organizirani, odnosno pripravni za organizacijo, da bi se moglo v političnem življenju računati z njimi, kajti z dosedanjo liberalno stranko se ne more, ker sama v sebi ni edina in ker nima njena politika nobene določene stalne smeri. Ako hoče napredno meščanstvo politično živeti, tedaj je bolj dalekovidno, da akceptira volilno reformo, pa da se mesto neplodne negacije pripravi na delo. Socialna demokracija pa ostane na svojem dovolj preciziranem stališču in bode, če bi bilo treba, branila reformo proti vsakemu napadu. Ker se nihče več ni oglasil za besedo, je sodrug K o r d e 1 i č zaključil shod. Jugoslovanska socialno - demokratična stranka je storila svojo dolžnost. Bilo je res že treba, da se spravi ljubljansko politično življenje v drug tir in če imajo druge stranke resno voljo, tedaj pridemo kljub naj večjim nasprotstvom lahko do politične civilizacije-Kdor hoče, bode vedel, kaj mu je storit*' Socialna demokracija se ne bode dala poriniti s te poti in ve, da deluje tako ne le v svojem lastnem interesu, temveč na korist celega naroda in njegovega resničnega napredka. Socialni pregled. Udom zavarovalnice za nezgode v Trstu so naznanja, da so delavski zastopniki v zavarovalnici sodrugi J. Mervič, L. S p *' zal, P. Pendella in L. Urbanc vsaki večer v »Delavskem domu*, ulica Bo-schetto 5, II. nadstropje, in dajejo vsakeniu« ki ima opravka z zavarovalnico, potrebna p°' jasnila. __________ Priloga »Rdečemu praporu" št. 31. Politični odsevi. Na Hrvatskem so se pomaknile reči zadnji čas vendar nekoliko naprej. Pretečeni teden je bila končno imenovana nova vlada, kateri ostane, kakor znano po kompromisu s koalirano opozicijo ban grof Pejačevic čelu. Oddelni predstojnik za notranje zadeve poslane Vladimir pl. Nikolič, pred-stojništvo oddelka za pravosodje prevzame B a d a j, pouk in bogočastje pa dr. ** P j c. S tem je definitivno rešeno eno najbolj kočljivih vprašanj, katero so skušali Pristaši starega KLuenovskega režima prepresti še v zadnjih dneh z nizkotnimi intrigami. Sedaj še ni znano, kdaj bode sklican sabor, kateremu ima nova vlada predložiti ustavne ikonske reforme, med katerimi so najvaž-Pejše tiskovna svoboda, neodvisnost sodnikov J*1 pa volilna preosnova. Na poslednjo pa “ode treba najbrže še nekoliko čakati, kajti J ogrskem parlamentu, ki mu je volilna reforma stavljena za glavno, skoraj edino nalogo, ni doslej še sledu o njej. Na Ogrskem se kažejo zanimive prikazni. Pretečeni teden je bila dopolnilna volitev za državni zbor v sedmem volilnem okraju v Budimpešti. Bil je pač nenavaden prizor, da sta kandidirala drug proti drugemu dva kandidata — ene stranke. Neodvišnjaki so ofi-cielno kandidirali . starega Barabasa, na svojo pest pa je kandidiral neodvišnjak E o t v 6 s kot opozicionalec in je tudi zmagal. Dasi se prišteva Košutovi stranki, vendar n_e vstopi v njen klub, da more delati opozicijo vladi, katere član je tudi Košut. Ali *dor bi iz tega sklepal, da obstoje v neodvisni stranki velika načelna nasprotja, bi se zelo motil. Cela stvar je pravzaprav lisjaška Poteza neodvisne stranke. Oficielno ne smejo Košulovci zahtevati ničesar, kar ni določeno v kompromisu med krono in koalicijo. Oficielno more biti neodvisna stranka »lojalna*. Za neoficielne, »neodvisne neodvišnjake» pa flinia nobene odgovornosti in zato hoče ustvari umetno radikalno krilo, ki ni vezano na 'i»č in ki lahko zahteva najbolj eksaltirane stvari. Sicer je bila to pri Madjarih stara Navada. Včasi se taka taktika obnese, ali — *ončno poči vsaki vrč in paorda se bodo' Ko-šutovci ravno s to premodro modrostjo še Pošteno urezali. Angleška poslanska zbornica je sprejela P>oiačun, ki zmanjšuje začetkoma projektirane ‘zdatke za zgradbo novih bojnih ladij. Ministrski predsednik Campbell B a n n e r-f11 a n n je sam odločno zagovarjal to znižanje ln je dejal, da mora tekmovanje držav v obtoževanju prenehati in Anglija mora pokazati dobro voljo v tej smeri. Tako na Angleškem. Pr| nas pa zahteva katoličan Šušteršič, 11 aj se izmeče še več denarja za nove bojne šinekle. Interparlamentarna mirovna konferenca fe je 23. m. m. sešla v Londonu. To je zbor zastopnikov raznih parlamentov, ki si je iz-“ral nalogo, delovati na to, da ne izbruhne Nobena vojna, ne da bi bila preporna zadeva P°prej predložena razsodišču, s čemur upajo nekateri preprečiti vojne sploh. Letošnja konferenca je zanimiva zato, ker so se je prvi- udeležili zastopniki ruske dume, ki pa so v Londonu dobili poročilo, da je duma raz-Pu&čena, vsled čegar so sklenili, da se vrnejo * Peterburg. Konferenca je ruske poslance ‘Jvahno pozdravila. Ministrski predsednik | a ni p b e 1 1 Bannermann se jih je Posebej spomnil v svojem pozdravnem go-v°ru ter je dejal, da mora duma zopet oži Mi, čeprav je ravnokar razpuščena. Zaklica »Duma je mrtva, živela duma!» Demonstrativno ploskanje cele konference je sledilo ern besedam. ^omače stvari. a.. . Župan gospod Hribar je odšel na po-‘niee, občinski svet ima ferije; občinsko v*J®nje sploh počiva. Nič nismo nevoščljivi. Dobro vemo, da je človek, ki je delal, potreben počitka in če se prav ne more trditi, da bi se bili gospodje občinski svetovalci preveč trudili, vendar radi vpoštevamo, da si žele pri sedanji temperaturi vsaki živci ohladila. Niti na to se nočemo pozivati, da ogromna večina človeštva nikoli ne sme misliti na počitek in da je za delavca naravnost za delavca nesreča, ako nima dela. Gospodom očetom mesta želimo prav iskreno, naj Di se dobro odpočili po razn li hladoviščih, naj bi se naužili po planinskih gozdovih in na morskih obrežjih svežega zraka, naj bi se temeljito pokrepčali in naj bi se povrnili v jjubljano prerojeni in zmožni za novo delo. Vaj uživajo svoje počitnice, kakor jim je naj-Dolj prijetno. Ali kakor se povrnejo, naj pridejo z zavednostjo, da počitnice ne trajajo celo leto in da glavni namen ljudi, ki so spre-eli javno službo, ni počitek, temveč delo. n po počitnicah naj začno z delom, z n o-v i m delom, kajti dosedanje ni bilo vredno piškavega oreha. Kadar je v Ljubljani kakšna slovesna pri-ika, tedaj slišimo toliko slavospevov, da bi mislil človek, ki veruje več ušesom kakor očem, da tekmuje Ljubljana že danes s Prago, z Monakovom, z Draždani in da bode kmalu začela konkurirati s svetovnimi mesti. Ce pa prelista človek zapisnike občinskih sej enega eta, tedaj išče zaman dokumente, ki bi podkrepili tiste ditirambe. Iz teh protokolov dobi Človek vtisk, da je ta bela, tako krasno se razvijajoča, napredujoča Ljubljana kakšno za-cotno filistrsko gnezdo brez temperamentnega značaja; nikjer ne najde tistih velikih misli, >rez katerih ni ne velikih načrtov, ne velikega dela, nikjer ne najde krepke iniciative, nikjer duha komunalne vzajemnosti, nikjer crepkega stremljenja, ki hoče in ve kaj hoče in se ne ustraši nobenih zaprek. Same malenkosti, seveda potrebne malenkosti, izpolnjujejo zapisnike; te malenkosti pa teko po znani leni struji, po davno izriti strugi. Kdor zasliši pri taki priliki slučajno ponosni epi-teton »slovenska metropola*, mu mora zveneti ta beseda v ušesih kakor superlativ ironija. Treba je torej novega dela. Gospodje naj se dobro spočijejo, da bodo sposobni zanj. Da pa bodemo na jasnem, naj povemo, kaj zahteva delavstvo v p r v i vrsti od spo--čitega občinskega sveta. Gospodje nas razumejo. Občinske volilne reforme se ne sme več zavlačiti. Gospodje se ne smejo pritoževati, da se zahteva od njih kaj nemogočega. Zadeva je že dosti stara in naravnost sramota je, da še ni rešena. Potrpežljivosti je bilo med delavci dovolj; ali vsaka stvar mora imeti konec in končno bi bila sramota za delavce, ako bi se dali še dalje vlačiti za nos. Sedaj smo slišali že vse izgovore, ki so jih megli izmisliti izven-redni možgani privilegiranih občinskih svetnikov. Novih variacij ne potrebujemo več, kajti vse, s čemur se hoče opravičiti zavlačevanje, je samo izgovor, prazen, ničev, v vsej navi-hanosti neumen izgovor. Tiskarna, prevod, odsek, deželni zbor, obstrukcija, to vse je »za opsjeniti prostotu*. Stvar je, da je gospod župan pred mnogimi leti obljubil volilno reformo in da je danes še ni v občinskem svetu. Gospod župan se blagovoli sedaj loviti za posamezne besede. On ni dal depu-taciji delavcev »take* častne besede, ampak •drugačno*. Nam se ne ljubi, cepiti dlak. Kaj je dejal gospod župan pri eni priložno-nosti, ni glavno. Volilne reforme ni obljubil enkrat, temveč tolikokrat, da je že težko prešteti vse obljube. S takimi izgovori, kakor smo jih slišali zadnjič v občinskem svetu, bi pa lahko obljubovali še deset let in še dvajset let bi lahko zavlačevali. Besed je do vol, in sedtg zahtevamo z vso odločnostjo dejanja. Državnozborska volilna reforma je takorekoč fait accompli in sedaj mora priti občinska na dnevni red. Gospodje naj si nič ne belijo glave, ali bode deželni zbor zboroval ali ne; za to jim nihče ne nalaga odgovornosti. Siore naj le svojo dolžnost, pa bode prav. Za grehe drugih se bode govorilo že z drugimi. Torej sladke počitnice, potem pa — resnost! Velikansko zanimanje za državne interese kaže ljubljanski uradni list. Volilna rebrna je najvažneje vprašanje države; vlada, ci stoji in pada s to reformo, je zasnovana in sestavljena predvsem z ozirom na reformo, ^.ogično bi moralo biti to lorej tudi najvažnejše žurnalistično vprašanje za časopise te vlade. Ljubljanski oficiozus pa poroča o zadnji, najvažnejši seji odseka za volilno reformo, ki je bila dne 21. julija, v svoji številki z dne — 24. julija! To je smisel za aktualnost! Sicer pa je žurnalistična paznost in natančnost tega lista sploh vzorna! »Laibacherica* izhaja v Ljubljani. Kar je v Ljubljani političnega, je stalo zadnji čas vse pod vtiskom shodov, ki so se vršili zaradi volilne reforme. 3ovsod se je govorilo o njih, vse čfisopisje je pisalo o njih, a «Laibacherica» kakor da ni niti vedela, da so se vršili! Uradni list sicer ima vsak dan prostora za cele kolone notis a la «Hochzeitsreisen», »Kindermund*, »Der Gipfel des Vegetarismus», za vesti največjega zanimanja ga pa nima. In tako glasilo morajo vzdrževati državljani! . Katoliški shod» je šedaj stalna rubrika v »Slovencu* in jasno je, da ga hočejo rimski nazadnjaki porabiti, za velikansko klerikalno demonstracijo v Ljubljani. Vse verstvo, ves dnevni red je samo maska za nameravano demonstracijo političnega značaja. ♦Slovenec* hoče inuti zastave na ljubljanskih hišah — na čast klerikalizmu; pevce loče imeti, da bi peli glorijo — klerikalizmu; sprevode pripravlja po Ljubljani — za povzdigovanje klerikalizma. V Ljubljani, ki še ni dosti klerikalna, naj se izvrši velika komedija z amerikansko reklamo, s hrupom in opajanjem, namen pa je, anektirati Ljubljano in jo pretvoriti v centrum absolutnega klerikalizma v Slovencih. Naravnost smešno je, če garnirajo aranžerji svoje «razprave» s predavanji o predmetih kakor je 11. pr. higiena. Od kdaj pa je higiena katoliški predmet? Mar je čisti zrak katoliškega značaja? Ali se more omejevati jetiko na katoliški podlagi? Klerikalci, ki branijo sedanjo podlago človeške družbe z vso strastjo, imajo najmanj pravice, postavljati se kot pionirje v rečeh, ki zahtevajo kričeč preosnovo človeške družbe. Toda klerikalci vedo, kako je treba igrati komedije. Taki detalji naj obude mnenje, da je »katoličanstvo* — čitaj klerikalizem — v resnih skrbeh za blagor ljudstva in so tako sredstvo, da se napelje vodo na klerikalni mlin. Ako Ljubljana mirno prenese tako brezobrazno osvajanje, tedaj ne zasluži nič druzega, kakor da res utone v klerikalnem blatnem morju. Vendar pa ne verujemo, da bi bilo prišlo glavno mesto naše dežele in središče naroda že tako na psa. Ali kadar se klerikalci pripravljajo, da bi dokazali svoje, je naloga Ljubljane, da dokaže svoje. Klerikalci hočejo demonstrirati svetil klerikalni značaj slovenskega naroda in njegovega glavnega mesta. Ljubljana ima demonstrirati svetu svoj protiklerikalni značaj. Zato ni treba nobene surovosti, ni treba kršiti nobene svobode, ali pokazati se je treba — tako, da izgine vsaki dvom. Ge bi bil katoliški shod zbor čisto verskega značaja, ne bi izprego-vorili niti besed ce. To pa more verjeti le slaboumnež. Komur je količkaj na tem ležeče, da klerikalna demonstracija ne naredi tistega vtiska in ne doseže tistega namena, o katerem sanjajo sovražniki vsake svobode, vsake kulture, vsakega napredka, vsake emancipacije, bode razumel, da mu nalaga parada »črne vojske* dolžnost, katere se ne sme iznebiti za nobeno ceno. Kar hoče živeti, se mora rešiti klerikalne more. «Slovenec* je pravzaprav z nedeljskim shodom pri Hafnerju zelo nezadovoljen, kar mu seveda radi verujemo. Zasluži pa zaradi njegove naivnosti vendar pomilovanje. Ce je klerikalno glasilo kdaj mislilo, da se bodo socialni demokratje lovili na njegove ■limanice, je pokazalo tako kratkovidnost, ki je v političnem življenju naravnost pregrešna. A menda je res mislil kaj podobnega, čeravno je socialno - demokratična stranka pri vsaki priliki jasno povedala, da je loči od klerikalcev tak prepad, ki ga ni mogoče zasuti ali premostiti niti z najbolj demokratičnimi deklamacijami naših Rimljanov. Med nami in med liberalci je veliko nasprotstvo; tudi med klerikalci in med liberalci so nasprotstva. Ali račun, da bi morala biti vsled tega edinost med nami in med klerikalci, je zelo napačen. In če so naši »krščani* nastopili za volilno reformo, nam je to všeč, ali s to taktiko se vendar ne da izbrisati dejstva, da je klerikalizem sovražnik socializma, sovražnik kulture, sovražnik napredka in da je vsled tega socialni demokraciji dolžnost, bojevati se z vsemi močmi proti klerikalizmu in pojasnjevati narodu njegovo bistvo in njegove namene. «Slo-venec*, ki je včasi objavljal socialno-demo-kratične govore zelo obširno in v obliki, ki je imela prečat brezpogojnega priznanja, reproducira nedeljni Kristanov govor nenavadno ostrižen, spremlja ga skoraj vsaki stavek s svojimi plitvimi opazkami. Omeniti je, da bi bili storili klerikalci veliko bolje, ako bi se bili kar na shodu oglasili za besedo. Ali to je njih lastna stvar. Le toliko bodi povedano, da je smešno, čc sedaj razglašajo, da se zato niso udeležili shoda, ker jim je glede volilne reforme vse jasno. Zakaj pa so se potem udeleževali liberalnih shodov? Bodi jasno! Volilna reforma je bila klerikalcem samo pretveza. Porabiti so jo hoteli samo v svoje strankarske namene in liberalnih shodov niso hodili razbijat, da bi varovali volilno reformo, temveč da bi nasuli svetu peska v oči, češ, tudi Ljubljana je že katoliška. Ravno tako tudi nameravani »katoliški shod* nima druzega namena. Kaj mislijo klerikalci, da so socialni demokralje res tako bedasti, pa bi služili klerikalcem kot redstvo za take namene? Ste se pač opekli! «Slovenec» se v svojih opazkah togoti pa pravi, naj se sodi «Slov. ljudsko stranko® po njenem delovanju. To je že prav. Pa kaj misli «Slovenec», da bode s tako frazo preslepil socialiste, da še prav ne bi videli njih delovanja? Ravno delovanje te stranke dokazuje njeno politično sleparstvo, ki je prav posebno ilustrirano z lansko prekrstitvijo. Stranka se je poprej imenovala «Katoliško-narodna*; ko je izbacnila katoličanstvo iz svojega naslova, je hotela provocirati mnenje, da ni klerikalna. In to je hinavščina, kajti stranka ni danes nič manj klerikalna, kakor je bila lani, njeno delovanje je konsekventno klerikalno in po tem je sodimo. Kaj hoče torej še? Pod njenimi avspicijami se prirejajo «katoliški shodi», njeno politiko influen-cirajo pastirski listi, cerkev je integralen del njene politike; in vse to naj bi socialni demokratje prezrli, le zato, ker je Šušteršič sodeloval pri volilni reformi in je storil, kar je mogel, da bi jo prikrojil klerikalnim potrebam? »Slovenčeva* neumnost pa dosega svoj vrhunec tam, kjer pravi škofovski list: «So-cialno-demokratični delavci pa prav store, da v toliko poslušajo Kristana, da pri prihodnjih volitvah volijo samo naše kandidate.* Človeku bi se res zazdelo, da se morajo nekaterim ljudem pri klerikalcih mehčati možgani. Večje neumnosti, odnosno večjih neumnosti s par besedami sploh ni mogoče zapisati. Prvič Kristan ni dejal ničesar, kar bi bilo »Slovenčevi* trditvi količkaj podobno; drugič bi ga socialno-demokratična stranka takoj desavrirala, ako bi bil dejal kaj podobnega; tretjič je neslano, če daje »Slovenec* socialno-demokratičnim delavcem svete: četrtič bode socialno-demokratična stranka pri volitvah sama najbolje vedela, kaj naj stori; petič niso šli socialni demokratje v boj za volilno reformo, da bi nasitili klerikalno požrešnost po mandatih. Sicer pa je »Slovenčeva* pisava vendar koristna. VsUnjegovi čitatelji vendar ne morejo imeti žaganje v glavi in končno jim mora postati le čudno, da njih glasilo danes nekaj kuje v zvezde, jutri pa vleče v blato. Ge končno »Slovenec*, ki ne more živeti brez fraz, kriči «proč s klečeplaztvom pred liberalci*, je to nauk, ki ga ni treba dajati socialnim demokratom; ali modri »Slovenec* naj tudi ne pričakuje klečeplaztva pred klerikalci. Socialni demokratje imajo svojo lastno pot, po kateri lahko hodijo, ne da bi jim sploh bilo treba plaziti. Zaupni shod liberalcev je bil včeraj v »Mestnem domu*. Po Ljubljani kroži tudi vest, da so bili na ta shod povabljeni socialni demokratje, kar pa ni resnica. Pobratili se še nismo z liberalci in se tudi ne bo treba. Dopisi. Trbovlje. (Volitve za bratovsko sklad-nico.) Dne 15. m. m. so bile tukaj volitve volilnih mož za bratovsko skladnico. Delo naših sodrugov je ostalo vsled terorističnega nastopa priganjačev brez uspeha. 2e več tednov pred volitvami so delali pazniki in uradniki kakor ruski dospotje in so skušali upli-vati na delavce z raznimi grožnjami, hoteč jih prisiliti, da volijo pazniške kandidate. Mnogo delavcev sploh ni šlo volit, ker so jim pazniki žugali, da bodo prestavljeni k sla-bejšemu delu; reklo se je celo: «Kdor ni z nami, si gre lahko iskat dela drugam.* Pri volitvah so se postavili nekateri pazniki v lokal, nekateri pa predenj, da bi lahko opazovali, kako posamezni rudarji volijo in da bi jih potem lahko šikanirali, če bi glasovali za kandidate organizacije. Na eni tretjini šihti se sploh ni razdelilo volilnih listkov, pri drugi tretjini se jih je dalo samo mkaterim, ali pa se jim je usililo volilne listke, na katerih so bili že zapisani štajgerski kandidatje. Te delavce so potem določili za nedeljo na delo in so jih kar gnali od dela k volitvi. Tp postopanje je opazil tudi okrožni rudniški urad. Upati je, da bode rudniški urad v Celju uvažil pritožbo, ki sta jo vložila sodruga Cobal in Sitter v imenu unije rudarjev ter bode naredil konec takemu paševanju ter razveljavil volitve. Že leta imajo nasprotniki bratovsko skladnico v rokah in pravila so uredili popolnoma v svojo korist. Večinoma dobe pazniki celo plačo, po sto kron in več za provizijo, dočim dobe delavci navadno komaj IG kron Gl> vinarjev, komaj tisti, ki so bili po 35 let na delu, dobe 40 kron 80 vinarjev. Pazniki ne plačajo niti za en odstotek več kakor delavci v provizijsko blagajno, torej je to protežiranje paznikov skrajno krivično in je tudi mnogo krivo pasivnosti bratovske skladnico. Ako okrožni rudniški urad ne bi razveljavil volitve, pri katerih so bili delavci tako brutalno terorizirani, bi morala seveda rudarska unija storiti potrebne korake pri višjih instancah. Delavcem, ki so izročeni takemu turškemu gospodarstvu, pa pravimo: Ce se hočete kdaj rešiti, tedaj se pridružite organizaciji! Trst. Novi volilni okraji za Trst so po kompromisu italijanskih in slovenskih poslancev sledeči: Prvi okraj: Staro mesto in sv. Jakob; drugi: Barriera nova, Novo mesto, Greta in Skorklja; tretji: Barriera stara, Kjadru; četrti: Sv. Vid in zgornja Gartola; peti: Ostala predmestja in okolica. Število mandatov se je torej na-pram Hohenlohovemu načrtu znižalo na pet, in sicer manjka sedaj tisti mandat, ki bi bil gotovo pripadel delavstvu. Slovenski mandat je zagotovljen tudi po novem redu. Vsa naporna mešetarija poslanca Bartolijaje imela glavni namen, pripraviti delavstvo ob svoje zastopstvo. Tržaški socialni demokratje pa ne bodo omahovali zaradi tega, temveč pojdejo še z večjo eneržijo v prihodnji volilni boj. Delavski mandat je moral pač italijanske nacionalce hudo peči, ker so se toliko trudili, da so ga odpravili. Izdelali so tako razdelitev volilnih okrajev, da pridejo delavci v vsakem okraju v boj z nacionalci in da bodo povsod majorizirani. Pri nas imenujejo tako razdelitvo »perifarično* in so- drugi, ki poznajo namen take razdelitve ' Italiji, bodo takoj razumeli, da je njen cilj oškodovanje delavstva. O mešetarskem kom-promisu se lahko pravi, da vrana vrani ne izkljuje oči. Društvene vesti. Društvo «Ljudski oder > je raposlalo m slovenske delavce sledeči poziv: V zadnjem času je prišlo tudi med slovenskim delavstvom živahneje gibanje in pr°' i dirati je jelo izpoznanje, da je treba skrbeti« v kolikor mogoče, tudi za izobrazbo. Vse fp nam potrjuje mej drugim tudi velika udeležba delavcev na vseh predavanjih, ki jih je p1'1’ j redilo naše društvo kot začetek velikega deJa j na izobraževalnem polju, ki si ga je začrta*0 v svoj program. Društvo, ki daje danes članom na raz* polago lepo čitalnico in sicer še mlado, a vendar že precej bogato knjižnico, ki šteje že | danes preko 300 zvevkov najboljših slovenski!' j knjig, si je že sedaj . preskrbelo za bodočo sezono sodelovanje raznih slovenskih znan; stvenikov, ki bodo pričeli v prihodnji jeseni svoja poljudna zredavanja. Dne 25. m. m. s0 pričele tudi pevske vaje in se bode poduče* valo tudi teoretiko petja. Obenem pa naznanja društvo, da posreduje odbor tudi za prire" ditev cikla umetniških dramatičnih predstav v prihodnji zimi. In izvršitev te težke naloge, ki jo je društvo prevzelo v prid izobrazbe slovenskega delavstva, potrebuje tudi podpore od strani vseh tistih, katrrim je ležeče na tem, da se' izobrazba razširi v čim večji meri med delavstvo. i Obračamo se torej do vseli slovenski*1 j delavcev, naj pristopijo kol člani našemu drU' štvu, naj se združijo v znamenju znanja 1,1 združeno stopajo po poti, po kateri hočem0 dospeti do veljave, do moči, do cilja. G lan našega društva je lahko vsako, *l plača vpisnino 50 vin. in redni tedenski nesek 20 vin. Glani imajo pravico posluževat* se čitalnice, knjižnice, pevskega poduka 111 se obenem služijo lahko uidi knjižnice izobraževalnega društva nemških delavcev. Uverjeni, da‘najde ta naš poziv odmeva j v vrstah slovenskega delavstva, ki bode, vsto- ^ pivši v naše društvo, pripomoglo k izvršit''1 velikega načrta, ki ga hočemo vresničiti 2 geslom: «V znanju je moč*, beležimo z brat', skim pozdravom , za odbor društva »Ljudski oder<> v Trstu Anton Jernejčič, Ivan Rege0*’ predsednik. tajnik. Uradni prostori v «Delavskem dotnU»' ulica Boschetto 5/1 so odprti vsaki dan ®? 8,—10. ure zvečer, ob nedeljah in praznik' pa od 10.—12. dopoldne. Veselica, ki jo je priredilo tuk. druži'** uslužbencev c. kr. glavnih skladišč pretečen^ nedeljo v Rojanu na velikem prostoru g0' stilne pri Kroni, in ki je bila namenjena prid podpornega sklada za ponesrečene tova* riše, je yspela naravnost impozantno. U(*e. • žilo se je je gotovo kakih 1500 delavcev. so se pri sviranju in petju raznih zborov ^ glasb ter pri užiganju umetalnih ognje'’ 1 pri krasnem ribolovu lepo zabavali. »cS J lični odsek omenjenega društva je lahko P nosen na moralni in materijalni uspeh. _ ? je bil lepo okrašen z raznimi znamenji m svitu benečanskih balončkov je‘nudil kar _ . roben pogled. Bila je to res mednaroi1 ‘ zabava v pravem pomenu besede. Celo . blagoslovljena moža sta ploskala delav ^ himni in marzeljezi. Gospod Juriča — r0^j,j, ski župnik, je celo poklical odbornike ter J naznanil, ker je veselica v dobrodelne ^ mene, da s u s p e n d i r a za to nedeljo^ Černe molitve. Da pa mu Bog ta greh o P ^ sti, je pustil nekoliko zvoniti in je tačas o cerkve s knjigo v rokah molil. Upamo < da se je gospod Juriča prepričal, D pe, takšni »ruvina famiglie*, kakor nas vsako ^eljo pri propovedih slika. Na veselici prihodnjega majnika uparuo ga videti pri nas 111 povemo mu, da se bo lepše zabaval, nego Pr< češčenih članicah Marijine družbe, kamor Pravijo, da šiloma rad zahaja. Podružnica avstrijskih slikarjev in Pleskarjev V Ljubljani priredi v sredo, dne avgusta ob 6. uri zvečer v Veterjevi gostilni, Florjanske ulice 6, društveni shod, na katerem bode referiral zvezni načelnik sodr. *?s- M a a r z Dunaja o potrebi organizacije, slikarji in pleskarji, pridite vsi! Strokovni pregled. , V. mednarodni kongres transportnih delavcev je zboroval pretečeni mesec v Mi-,!*nu. Zastopane so bile sledeče države: Ita-ja (16.000 udov), Avstrija (40.000), Franca (28 500), Švedska (12.000), Nizozemsko * (1200), Nemčija (10.000). Avstrijsko želez-; .farsko organizacijo sta zastopala sodruga £°tnschik z Dunaja in Brodecky iz ^rage. Na dnevnem redu so bila sledeča vPrašanja: 1. Reorganizacija mednarodnega odbora za proučevanje gospodarskega polo-j *aja železničarjev izven mednarodne federa-ClJe ali pa pridruženje železničarskih organi-Zacij k mednarodni federaciji transportnih delavcev? 2. Ali je statistika o plačilnih in delavnih razmerah železničarjev vseh dežel : potrebna? 3. Kako naj izražajo železničarske arganizacije svojo solidarnost napram slabšim organizacijam? — O sklepih bodemo Poročali. Organizacija. ,. Na Dunaju je končan ogromen boj. Stav-ft‘bski delavci, ki so jih hoteli podjetniki tako ^dočno zadeti, da bi se razbila njih organizacija in da se nikoli več, ali pa vsaj zelo dolgo ne bi upali poskusiti ničesar za zbolj-!anJe svojega položaja, so dosegli sijajno Zttlago, podjetniki pa so doživeli izvrsten ?adk. Za stavbinske delavce na Dunaju je '.j1 lj plačilni tarif, ki je veljal do letošnjega eta. Podjetnikom je bilo že davno znano, a bodo zahtevali delavci po preteku tarifnega roka neke priboljške, zlasti dnevno plačo kron. Toda podjetniki ne le da niso name-avali dovoliti ničesar, temveč so mislili, da to priložnost, pri kateri bi lahko delavce |d'av imenitno potlačili. Ko so jim bile predane nove punktacije delavcev, so zahtevali, = aJ odstopijo od svojih zahtev, sicer jih izpro dela. Odklanjali so vsako pogajanje in rav-ah so sploh tako provokatorično, da je bil namen takoj jasen. Iz Nemčije prihajajo dlje časa glasovi od ondotnih kapitalistov, , se podjetniki organizirajo, da ložje odbilo z?hteve delavcev. Organizacija podjetni-jj bila Pač Prav pametna stvar, ako bi * bil namen, povzdigniti industrijo, kolikor . °goče omejiti konkurenco, zlasti umazano ga Vrediti produkcijo. Toda kapitalistične or-krSaci^e .n!rnaj° tega cilja; njih vodje so tej idni in sovražijo delavce kar le moti?'. Pa ne nameravajo nič druzega, kakor cem delavžke organizacije in vzeti delav-stv tn°č za zboljšanje svojega položaja. Sred-ki jih rabijo pri tem, so barbarsko bru-Se na * njih glavno orožje je izprtje in sicer Wv>1Ina b° "jih programu izključevati samo ev. . delavcev, ki sami kaj zahtevajo, temveč btualno cele stroke. Kadar pride iz Nemčije kakšna velika sfci *«*, jo morajo seveda kopirati avstrij-hgniP?djetniki. Tako so hoteli dunajski stav-‘ 5®Kln' b°kazab delavcem zobe. Izprtje je docela0 0.Broinen obseg, kajti vsled ustavljenega teujv^1 s!aybab niso praznovali samo zidarji, ki j ® . bile so v to prisiljene vse tiste stroke, prtih kaJ °Praviti s stavbami. Število iz-Otr0u^e doseglo 50.000; ako sešteje žene in bkroofo^ Inhko pravi, da je bilo prizadetih V?-0?0. ljudi- boj jn°dj®tniki so se dolgo pripravljali na ta bili so popolnoma prepričani, da mo- rajo zmagati. A zmotili so se kruto. Sedem tednov je trajalo izprtje, končno so se morali podjetniki podati. Pokazalo se je zopet, da je delo vendar močneje nego kapital in da je potrebnejše. Podjetniki razpolagajo gotovo z večjimi svotami, kakor delavcu Denar v blagajnah jim pa vendar ne pomaga; hiš ne zidajo, ne belijo, ne urejajo, ne slikajo, ne tapetirajo ne bankovci, ne cekini in brez delavcev obtiči vse. Malokdaj so se izkoriščevalci tako širokoustili, kakor pri tem izprtju; tem večja je bila njihova blamaža, ko so se morali začeti po sedmih tednih pogajati. V dolgem boju so imeli ogromne izgube, pridobili pa niso ničesar, kajti sprejeti so morali vse važnejše zahteve, glede nekaterih manj važnih pa so se morali zavezati, da jih dovolijo od novega leta naprej. Ta boj pa ni značilen samo zaradi iz-venredno velikega uspeha, temveč še bolj zato, ker jasno pokazuje, da potreba delavske organizacije še narašča in da naraščajo ravno tako njene naloge. Ako bi bila organizacija avstrijskega delavstva taka, kakršna je bila pred desetimi leti, ne bi bili zidarji pretili tega boja in položaj bi jih bil potlačil vsaj za deset let. Ali delavska organizacija je napredovala v vsakem oziru in temu, samo temu je pripisati krasno zmago. Naj bi se iz tega učili tudi slovenski delavci ! Tudi pri nas hodijo podjetniki po enakih tirih, kakor na Nemškem, na Dunaju in drugod. Dokaz’ nam je n. pr. ravnanje ljubljanskih mizarskih mojstrov. Proti moči podjetnikov morajo delavci vstvariti svojo moč; proti kapitalu izkoriščevalcev morajo napraviti svoj kapital. Podjetniške organizacije se centralizirajo. Pri zadnji stavki pri Koslerju se je pokazalo, da se organizirajo pivovarniški gospodarji brez ozira na deželne meje in narodnost. Cisto naravno je torej, da morajo tudi delavci centralizirati svoje organizacije, kajti samo v centralizaciji so lahko velike. Kako naj bi bili v kosce razbiti delavci kos združenim podjetnikom? Propaganda naših »krščanskih*, ki zagovarjajo »samostalne* organizacije, je v teh razmerah naravnost zločinska. Hudodelska pa je tudi demagogija z »malimi* doneski. Takozvani mali doneski so v resnici največji, ker so izmetani brez koristi. Boj med delom in kapitalom se po-ostruje od dne do dne. Kdor hoče delavcem dobro, jim mora povedati to in poučiti jih mora, da bodo izpolnjevale organizacije le tedaj lahko svojo nalogo, ako bodo imele poleg vsega druzega tudi močne blagajne. Delavski boj ni šala in s samimi besedami se ga ne more voditi. Brez sredstev ni zmage. Žrtve delavcev se pa izplačajo, kajti dobre organizacije pribore svojim članom e n k r a t toliko, da so s tem naplačani doneski celih let. Slovenski delavci ne zavzemajo prvega mesta v avstrijski organizaciji. Zato pa bode težko najti delavske razmere, ki bi bile tako slabe, kakor na Slovenskem. Proti tej slabosti pa pomaga samo eno zdravilo: Vsi kakoren moč v svojo organizacijo! Iz stranke. Zanpniiki svet tržaške politične organizacije je na zadnji svoji seji dopolnil politični odbor, vsled česar je sestavljen sedaj iz sledečih sodrugov: Predsednik: Jernejčič Fran; tajnik: Petejan Josip; odborniki: Ker-molj Vinko, Štok Jernej, in Regent Ivan. V nadzorstvu so: Jernejčič Anton in Milost Fran. Napredovanje hrvatskih socialnih demokratov se zrcali najbolj v njihovem časopisju. Šele letos so izdatno povečali obliko svojega glasila »Slobodna riječ*, izvrstno urejevanega lista, ki pridobiva od dne do dne več upliva po deželi. Za razvoj stranke, ki deluje v najtežavnejših razmerah, je značilno, da se neprenehoma množi število mest, iz katerih objavlja glasilo dopise, poročila o shodih, o ustanovitvi novih organizacij ?. t. d. S tekočim mesecem pa je zabeležiti nov napredek; stranka je začeta izdajati še drug Ust z naslovom «Napred» v enakem formata kakor «Slobodna riječ*, tako, da bodo izhajale poslej štiri številke na mesec. Tudi svojci revijo so začeli izdajati z naslovom »Razredna borba*. Izhajala bode enkrat na mesec na 12 do 16 kvart straneh. Naročnina za Avstrijo je 1 K 25 vin. na četrt leta; naročila sprejema sodrug Vitomir K orač, Haulikova ulica, štev. 3., Zagreb. V Oseku je ustanovljeno strokovno tajništvo, ker se je tudi po Šlavoniji strokovno gibanje tako razvilo, da je postala ustanovitev potrebna. Dosledno delo hrvatskih socialistov je lahko vzg led slovenskim sodrugom. Raznoterosti. Havliček in klerikalci. Ako »Slovenec* le količkaj sluti, da njegovi »bravci* ne poznajo kakšnega sicer znanega in znamenitega človeka, tedaj ga takoj lasti zase. Tako seje zgodilo zadnjič, ko je trdil, da je bil glaso-viti češki pisatelj «veren katoliški mož*, kar pomeni v »Slovenčevem* žargonu toliko, kakor da je bil klerikalec. S takimi okupacijam i slavnih ljudi mislijo naši katoličani povečati svoj nimbus in obuditi pri svojih čitatelj ih mnenje, da imajo klerikalci po vsem svetu kdove kakšne kapacitete med seboj. Seveda dopovedujejo take reči lahko samo svojim slepim pristašem, ki sami ne vedo ničesar in ki brezpogojno verujejo, kar čenča klerikalna trobilo. Kdor pozna Havličkove spise, se ni-koU ne bode drznil, trditi kaj podobnega, kajti Havliček je v zelo kritičnih časih ne-vsmiljeno in brezobsirno kritiziral klerikalizem; njegova »Krsta sv. Vladimira* n. pr. gotovo ne prebavi noben klerikalec. Ali če je treba še aklatantnega dokaza za to, da klerikalci nimajo najmanje pravice do Havli-čeka, naj se blagovolijo obrniti do praškega državnega pravdništva in do ondotnega deželnega sodišča, pa bodo dobili nedvomno potrdilo. Češka revija «Volna myšlenka* (»Svobodna misel*) je objavila v 4. št. nekoliko Havličkovih epigramov. Državno pravd-ništvo v Pragu je konfisciralo dva taka epigrama in sicer: »Poddvdni masa* in «Co jest Buh*. («Podajanje mase* in »Kaj je Bog*.) Deželno sodišče je v Pragu potrdilo konfiskacijo, češ, da obsegata aforizma dejstvo zločina motenja vere, ker se obseg epigramov »roga Bogu*. Da se olajša klerikalcem delo, bodi povedano, da. ima odlok deželnega sodišča datum 5. julija 1908 in številko Pr. I. 229/6-2. n Skife mk (uf. dlaj. J. dnilkukl ^Minili Kathreinerjfeva Knelppova sladna kava |a H Ktthr.ln.rj.vim )«ft |«»l*v*)»n)» sinusa, v felSdfeah te pscaai, ka. tava) ufcdMddaaltl aa vaška »»»»adkOatval r r*-V,v7^ i Založništvo L. Sehweatner r Ljubijaii pripo- roča nastopne knjige: Cankar Ivan, Cankar Ivan, Cankar Ivan, Cankar Ivan, Cankar Ivan, Cankar Ivan, Cankar Ivan, Cankar Ivan, Cankar Ivan, Vinjete. Bros. K 3'60. eleg. vez: K 4 60. Jakob Ruda. Drama. Broš. K 1-20. Za narodov blagor. Komedija. Bros. 2 K, eleg. vez. 3 K. Knjiga za lahkomiselne ljudi. Bros. K 2-50, eleg. v. K 3 50. Kralj na Betajnovi. Drama. Broš. K 2'—. Erotika. Bros. K 2-—, eleg. ve?.. K 3 20. Hiša Marije Pomočnice. Broš. K 2-—, eleg. vez. K 3 50. Gospa Judit. Broš. K 2*—, eleg. vez. K 3*20. Nina. Br. 2 K, eleg. v. K 3*50. Železničarji, dne 5. avgusta vsi v Nabrežino na vrtno veselico s plesom ki bo na vrtu g. Franca Nemec a. Svira znana godba železniških uslužbencev iz Zidane g a mosta na Štajerskem. Vstopnina k veselici 40 vin., za vsak ples pa 20 vin. — V slučaju slabega vremena se preloži veselica na dan 19. avgusta t. 1. K obilni vdeležbi vabi odbor. Dva mlinarja ra cementno tovarno se takoj sprejmeta proti trajnemu delu. Pismene ponudbe na gospoda Mihaela Rosmaaa, asistenta cementnih tovarn v Kamniku. »Rdeči Prapor41 v Ljubljani v tobakarnah: Blaž, Dunajska cesta; Franzot. drž. kolodvor, Spod. Ši^ka; Kušer, Sv. Petra cesta; Pichler, Kongresni trg št. 3; Svatek, Glavni trg; Šešark, Šelenburgove ulice; Velkavrh, Sv. Jakoba trg; Kleinstein, Jurčifev trg — Jesenicei Mesar Jakob štev. 101. — Trsti Lavrenčič, Piazza Caserma. — Gorioa: Krehelj Peter, Kapucinske ulice čtev. 1. — Reka t Hicnrdo Camera, C.orso 16. Jo 03 £ O. 0—0 Im C © >0 •c S ^ o. v) E ss >o II - o JS r-4 ” -a? c« £ h S :5 H O ► CD m (3 a> ■ mmmmm su. CD s 3 >«a ior)C" preje „Tedesco“ se priporoča cenjenim so-drugom najtopleje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi, Vse pijače poceni. Napitnina je izključena. Prva kooperativistično urejena gostilna * ulici S. Giovanni y Trstu. Izvrstna vina. Dalmatinska vina, direktno od organl*.‘ ranih sodrugov v Daltnacj • Vedno dobra kuhinja. N razpolago »Rdeči Prapor ’ «Arbeiter-Zeitung» in ‘ voratore>. Izdajatelj in odgovorni tuednik Josip Berdajs v Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.