Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 1 Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 2 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Tema tedna: Kmetijska problematika Zgornje Savinjske doline .......................................... 4 Neurje v dolini: Gasilci zasilno prekrili več kot 450 objektov in odstranili preko 2.000 dreves ..... 6 Veter prestavil kozolec: Pod ostanki kozolca ostala kmetijska mehanizacija ............................. 8 Kmetijska zadruga Šaleška dolina: Več kot zadovoljivi rezultali letošnjega poslovanja ................................................. 9 Glasbena šola Nazarje: Božični nastop plesnega oddleka ...................... 12 Nasveti: Veter v gozdovih naredil velikansko škodo – kako naprej? ....................... 31 Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka- lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 51, 22. december 2017 . Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj- ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav- ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90- 791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www. savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik (TG) (MU) (BR) Ker država komplicira, naj denar dajo občine? Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja je organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, njeno pos- lanstvo pa je učinkovita, hitra in natančna tehnič- na izvedba ukrepov kmetijske politike, kar pomeni podporo ohranjanju in razvoju podeželja v Sloveni- ji ter krepitvi kmetijskih trgov. Agencija je zadolže- na za pravočasno in zakonito izvedbo plačil kme- tovalcem in drugim upravičencem iz sredstev dr- žavnega proračuna in sredstev evropskih skladov. Na spletni strani agencije je v sklopu njene predstavitve mogoče med drugim prebrati, da je »akreditirana za izvajanje najzahtevnejših postop- kov pri dodeljevanju finančnih sredstev na področju kmetijstva, živilskopredelovalne industrije in razvo- ja podeželja. Izvaja ukrepe neposrednih plačil, ukre- pe razvoja podeželja in ukrepe kmetijskih trgov. Te- meljito preverja administrativno in vsebinsko ustre- znost prispelih vlog in zahtevkov. Pri obravnavi vlog izvaja vrsto kontrol, na osnovi katerih obračuna pla- čila oziroma določa zneske za izplačilo v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo.« Sodeč po mnenjih, ki so bila izrečena na medob- činskem posvetu na temo kmetijstva, ki je predmet tokratne teme tedna, bi lahko zaključili, da je od zgo- raj navedenega poudarek na »temeljito preverja« in »izvaja vrsto kontrol«, kajti kako si sicer drugače razlagati izjave direktorja celjskega kmetijsko goz- darskega zavoda, ki je med drugim opozoril na pre- tirano birokracijo pri dodeljevanju in kontroli porabe državnih in evropskih sredstev kmetom. Če je predstavnik kmetijsko gozdarske zborni- ce, torej stanovske organizacije fizičnih in prav- nih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in gozdar- stvom, takšnega mnenja, potem mora biti nekaj res narobe. Že samo podatek, da se od približno 70 tisoč kmetijskih gospodarstev na razpise prija- vlja le okrog 1.800 kmetij, terja odgovor na vpra- šanje, kaj je razlog temu. Morda bi se moral kdo od 271 zaposlenih na agenciji nad to številko res- no zamisliti. Očitno imamo še na enem področju situacijo, ko določena skupina zainteresiranih državljanov, v tem primeru so to kmetje, pritiska na občine, naj jim pomagajo. Nekatere izmed občin to tudi izdat- no počnejo, je pa očitno, da so prakse zelo različne, kar je razumljivo, ker področje ni sistemsko ureje- no. Ampak ali je prav, da bi morale občine več de- narja namenjati za kmetijstvo, ker so državni raz- pisi preveč komplicirani? In ali je prav, da je višina teh sredstev odvisna od tega, koliko kmetov sedi v katerem od občinskih svetov? Morda pretežko vprašanje za praznični čas, ko iščemo mir in spokojnost v krogu tistih, ki nam naj- več pomenijo. Uživajte praznike in počitnice, pred iztekom leta se »beremo« še enkrat. Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 4 Tema tedna, Aktualno SPLOŠNA AMBULANTA NA LJUBNEM OB SAVINJI PREDANA NAMENU Prenovljeni prostori bodo v zadovoljstvo vsem uporabnikom Trak sta v družbi prisotnih zaposlenih in obiskovalcev prerezala župan Franjo Naraločnik in direktorica zavoda Darja Es. V petek, 15. decembra, je bi- lo v prenovljeni ambulanti v lju- benskem zdravstvenem domu ži- vahno. Ko so odšli še zadnji paci- enti, so se v prostorih začeli zbirati domačini, izvajalci del in zaposle- ni v Javnem zavodu Zgornjesavinj- ski zdravstveni dom Nazarje. Prišel je dan, da prenovljena ambulan- ta tudi uradno zaživi. Prisotne sta ob tej priložnosti nagovorila župan Franjo Naraločnik in direktorica za- voda Darja Es, ki sta prerezala trak ob odprtju prenovljenih prostorov. Prostori ambulante so sedaj večji, saj so zmanjšali čakalnico. V njih imata sedaj svoj kotiček tu- se lotili notranjosti. Delo bo sedaj prijetnejše za zaposlene, s tem pa se bodo bolje počutili tudi bolniki. Esova je izrazila zadovoljstvo nad prenovo in pohvalila dobro sode- lovanje z ljubensko občino. Meni- la je, da bodo prenovljeni prosto- ri v zadovoljstvo vsem uporabni- kom. Dogodka se je udeležil tudi direktor podjetja KLS Mirko Stra- šek in tako izkazal podporo tako občini, ki je financirala prenovo, kot zdravstvenemu zavodu, kate- remu rad pomaga. Za popestritev dogodka je na kitaro zaigrala Za- la Gluk. Tekst in foto: Štefka Sem di zdravnica Irena Roščić in sestra Maja Naraločnik. Prostori so opre- mljeni z novo opremo. Župan Naraločnik je povedal, da je bil po prenovi zunanjosti zdravstvenega doma že čas, da so KMETIJSKA PROBLEMATIKA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Srž težav v neživljenjskih državnih razpisih in pikolovski birokraciji Kljub zimi, letnemu času, v ka- terem s kmetijstvom povezane de- javnosti še najbolj počivajo, zgor- njesavinjski kmetje niso uspava- ni. Tudi v okviru Kmetijsko gozdar- ske zbornice Slovenije (KGZS) se ukvarjajo s problemi, ki otežujejo njihovo gospodarjenje na kmeti- jah, ki so v naši dolini v dveh tretji- nah gorske. V začetku decembra je mozirska območna izpostava (OI) pri KGZS izvedla zadnjo letošnjo sejo in nanjo povabila predstav- nike vseh zgornjesavinjskih občin. O DODELJEVANJU POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA Kmetijstvo na območju, ki ga pokriva mozirska OI, je zaradi pre- težno gorate lege naših kmetij že v osnovi v težavni situaciji, poleg te- ga investicijskih sredstev za njihov razvoj skorajda ni. Na to je na ome- njeni seji opozorila Štefka Goltnik, tajnica OI, sicer koordinatorka na mozirski izpostavi Kmetijsko goz- darskega zavoda (KGZ) Celje. Osrednja točka seje, ki je sledi- la pozdravnemu nagovoru pred- sednika IO Ivana Rihterja, je bila predstavitev dodeljevanja pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva v vseh sedmih občinah na obmo- čju OI Mozirje. Seje so se udeležili ljubenski župan Franjo Naraločnik, nazarski župan Matej Pečovnik, iz Solčave predstavnica občine Ber- narda Prodnik, mozirsko občino je zastopal Jaka Vačovnik. Pred- stavnikov ostalih občin ni bilo, so pa posredovali podatke o namen- skih sredstvih za kmetijstvo. Seje se je udeležil tudi Stanko Jamnik, direktor KGZ Celje in vodja OE Slo- venj Gradec. NAJVIŠJI ODSTOTEK SREDSTEV KMETOM NAMENIJO LUČE, MOZIRJE PA NIČ Kot je bilo razvidno iz poda- nih podatkov, največ sredstev za kmetijstvo nameni Občina Luče, ki je v lanskem letu kme- tom namenila dva odstotka pro- računskih sredstev oziroma 65 tisoč evrov, enak znesek name- ravajo kmetijcem nameniti tudi naslednji dve leti. Najmanj na- menskih sredstev, pravzaprav nič, kmetijstvu namenja Obči- na Mozirje. Vačovnik je pri tem povedal, da je mozirski občinski odbor za go- spodarstvo mnenja, da ima kme- tijsko ministrstvo veliko razpisov, na katere se lahko kmetje prijavi- jo. Iz tega razloga sredstev za so- financiranje investicij na kmetijah ne namenjajo, sicer pa po bese- dah Vačovnika vsem zainteresi- ranim pomagajo pri nakupu čis- tilnih naprav, ureditvi vodovodov ipd. Na to izjavo se je kritično od- zval direktor Jamnik, ki je dejal, da denar za podeželje, iz katerega se črpajo sredstva za čistilne napra- Predstavniki zgornjesavinjskih občin, ki so se udeležili seje, so poudarili, da sredstev kmetijstvu ne bodo nižali ter da bodo tudi v nadalje prisluhnili potrebam kmetov. V slovenskem prostoru so kmetijski razpisi zelo zahtevni in naravnani tako, da se na te razpise prijavlja okrog 1.800 kmetij, in to vedno iste. Zaradi neprimerno pripravljenih razpisov zgornjesavinjsko območje s svojimi kmetijami skorajda ne more kandidirati na teh razpisih. Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 5 Tema tedna, Aktualno, Oglasi OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Svetniki potrdili dokument za sanacijo nevarnega plazu Območje občine Rečica ob Sa- vinji je zelo plazovito in tako pre- bivalci kot občinska uprava se pogosto srečujejo s potrebami po sanacijah plazov in usadov. Ti dostikrat ogrožajo cestno in drugo javno infrastrukturo, vča- sih pa tudi stanovanjske objek- te. O sanaciji enega večjih pla- zov, ki se je pojavil letos spomla- di, je razpravljal na novembrski seji rečiški občinski svet, ki je potrdil s strani občinske uprave predlagani dokument identifika- cije izvedbe projekta, tako ime- novani DIIP. OGROŽENI TUDI STANOVANJSKI OBJEKTI Kot sta povedala župan Vinko Jeraj in strokovni sodelavec ob- činske uprave Rok Jamnikar, je po močnem deževju 27. aprila na ces- ti Žeronice-Tišler-Poljane prišlo do večjih posedkov in drsenja tal. Dr- senje tal je posledica odtekanja podzemnih voda, ki ponikajo in ko naletijo na glineno laporno plast, povzročijo drsenje vrhnjih slojev zemljine. Odlomni rob plazu se je poja- vil tudi vzdolž osi tamkajšnje ces- te. Naslednji pomiki bodo imeli za posledico celoviti zdrs pobočja in s tem še večje poškodbe na cesti. Zdrsne lahko tudi območje tamkaj- šnjih hiš, je pojasnil Jamnikar. SANACIJA LE V PRIMERU ODOBRENIH SREDSTEV S STRANI DRŽAVE Na podlagi projektne dokumen- tacije je bila izdelana ocena sana- cije, ki skupaj z DDV znaša nekaj manj kot 375 tisoč evrov. Občina je prijavila sanacijo plazu za sofi- nanciranje na ministrstvo za oko- lje in prostor ter na ministrstvo za obrambo. Odobritev sredstev pri- čakujejo v letu 2018. Pri tem mora občina iz svojega proračuna pokri- vati tako imenovane neupravičene stroške, kot so med drugim davek na dodano vrednost in pridobiva- nje potrebne dokumentacije, geo- detske meritve, strokovni nadzor … Na občino bi tako odpadlo nekaj čez 21 odstotkov celotne sanacije ali približno 79 tisoč evrov. Kot je poudaril župan Jeraj, bo DIIP prip- ravljen, da se dela lahko začne- jo. Vsekakor pa bo občina sanaci- jo zmogla le ob pogoju sofinanci- ranja s strani ministrstev. Marija Lebar ve ter drugo podobno, ni denar za kmetijstvo, kot si očitno razlagajo na Občini Mozirje. KMETE JE O RAZPISIH POTREBNO OBVEŠČATI NA PRAVI NAČIN Ostale občine sredstev kmetij- stvu ne bodo nižale, v večini ob- čin komisije za kmetijstvo sprem- ljajo pobude za višanje sredstev in v primeru izkazanih potreb primer- no odreagirajo. Prisotna župana sta pri tem izpostavila obveščanje kme- tov o razpisih. Na Ljubnem obvesti- la o tovrstnih dejavnostih pošiljajo na domove, v Nazarjah pa so po le- tošnji izkušnji ugotovili, da je obja- va razpisov le na spletni strani obči- ne premalo opazna, zato so kmete o razpisu obveščali še naknadno pre- ko elektronske pošte. OBČINSKI RAZPISI SO POTREBNI Prisotni predstavniki kmetov in občin so pozorno prisluhnili mne- Stanko Jamnik, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje pri KGZS: »Naš zavod deluje na območju štiridesetih občin in praksa gle- de namenjanja sredstev za kme- tijstvo je zelo različna. Glede na podatke, ki jih lahko primerjamo z ostalimi občinami, se zgornjesa- vinjske občine nahajajo v nekem povprečju. Ene kmetom name- nijo več sredstev, druge pa vsaj formalno sredstev za kmetijstvo sploh ne namenjajo. Menim, da je pri tem zelo po- membna vloga odborov oziroma komisij, imenovanih s strani občinskih svetov. Tudi tu je praksa zelo različna. Ponekod so v te odbore vključe- ni tako stroka kot kmetje, nekaj je tudi predstavnikov občinskih svetov, drugje so ti odbori sestavljeni zgolj politično. Dolgoročno je zelo pomembno, da se kmetje začnejo veliko bolj iz- postavljati tudi v občinskih komisijah. Da se tudi ta prenos informacij na nek način zagotovi, bi bilo dobro, da bi tudi naši strokovnjaki, terenski kmetijski svetovalci, aktivno sodelovali na občinskih sejah. To bi imelo tako za kmete kot za kmetijsko svetovalno službo dolgoročno korist.« nju direktorja Jamnika, da so ob- činska sredstva, namenjena kme- tijstvu, zelo pomembna. Tudi zaradi tega, ker na sredstva iz državnih in evropskih kmetijskih razpisov lah- ko računa le malo kmetov. Sklice- vanje Občine Mozirje, da je za kme- tijstvo odprtih veliko državnih raz- pisov, je zato problematično. Kot je dejal Jamnik, so v slovenskem pro- storu kmetijski razpisi zelo zahtev- ni in naravnani tako, da se na te razpise prijavlja okrog 1.800 kme- tij, in to vedno iste. Zato je pouda- ril, da so občinski razpisi potrebni in dobrodošli. VLAGATELJE NAPAKE LAHKO DRAGO STANEJO Jamnik je nadalje izpostavil dej- stvo, da zaradi, po njegovem mne- nju, neprimerno pripravljenih raz- pisov, zgornjesavinjsko območje s svojimi kmetijami skorajda ne mo- re kandidirati na teh razpisih. Kri- tično je izpostavil tudi razpis za mlade prevzemnike kmetij, ki kljub opozorilom kmetijske zbornice ni izšel v obliki naklonjeni mladim prevzemnikom. Poleg tega agencija za kme- tijske trge in razvoj podeželja pri obravnavi prijav in kasnejših po- ročil kmete skorajda lovi na ve- jice in pike, zato je na mestu zaskrbljenost, da bi bil čez leta marsikateri kmet, ki nima večjih izkušenj z razpisi, primoran vra- čati prejeti denar. To lahko prive- de tudi do hudih eksistencialnih stisk teh kmetov. Predstavniki kmetov in člani OI so se s povedanim strinjali, saj je po njihovem mnenju Jamnik v svoji izjavi dobro opisal srž problemati- ke zgornjesavinjskega kmetijstva. Tekst in foto: Tatiana Golob Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 6 Organizacije, Ljudje in dogodki Pomoč po ujmi potrebna čim prej Zaradi velike škode, ki jo je zadnja ujma povzročila tudi na širšem območju Zgornje Savinjske doline, so poslanci v postopek državnega zbora vložili predlog zakona o interventnih ukrepih za odpravo posle- dic ujme. Ker je treba oškodovancem čim prej pomagati, so predlagali, da se sredstva za odpravo posledic ujme zagotovijo v državnem prora- čunu in da se kot vir uporabijo tudi sredstva iz solidarnostnega sklada EU. Cilj predloženega zakona je, da se čim prej začnejo obnavljati tako gospodarska infrastruktura kot gozdovi, vključene pa so tudi obnove posledic poplav in plazov ter povrnitev škode upravičencem. TG PRI INTERVENCIJAH V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI SODELOVALO VEČ KOT 400 GASILCEV Prekrili več kot 450 objektov in odstranili preko 2.000 dreves Poveljnik GZ ZSD Slavko Bric: »Naloga gasilcev je, da nudijo začetno najnujnejšo pomoč pri reševanju in zaščiti življenj in premoženja. Tudi tokrat so to nalogo naši člani več kot uspešno izpolnili.« (Foto: Marija Lebar) V prvem odpravljanju posledic vremenske ujme, ki je naše kraje zajela v ponedeljek, 11. decembra, so poleg ostalih pristojnih služb sodelovali tudi gasilci. Ti so opra- vili pomembno delo zlasti v zače- tni pomoči ogroženim prebivalcem in njihovemu imetju ter infrastruk- turi. Zgornjesavinjskim kolegom so prišli na pomoč tudi gasilci iz sose- dnjih gasilskih zvez. ZARE SO ZAKON Že prvi dan je našim gasilcem na pomoč priskočilo 52 operativ- cev iz Gasilske zveze Šaleške do- line in 19 iz Gasilske zveze Žalec. Ob začasni odsotnosti povelj- nika Slavka Brica je sodelova- nje teh gasilcev na posameznih lokacijah koordiniral in usmer- jal namestnik poveljnika Gasil- ske zveze Zgornje Savinjske doli- vsem ustrezno opremo. Tako na primer ognjevarne in težke delov- ne gasilske obleke niso najbolj pri- merne za plezanje na strehe. Pri tem je potrebno misliti zlasti na varnost – tako prebivalcev kot ga- silcev, dodaja Bric. AKTIVIRAN DRŽAVNI NAČRT Tokratno orkansko neurje je za- jelo dobršen del države in pustilo ogromne gmotne posledice, ki še niso dokončno ocenjene. Škode so velike na javni infrastrukturi, na in- dividualni lastnini, oškodovani so lastniki gozdov. Uprava za zaščito in reševanje je pristopila k ukrepom državnega načrta za aktiviranje sil in sredstev zaščite in reševanja, s katerim se določijo način in postopki aktivira- nja sil in sredstev za zaščito, reše- vanje in pomoč ter potrebe po po- moči. Gasilci in lokalne skupnosti lah- ko zato pričakujejo, da bodo dobi- li refundirana sredstva, porabljena za interventno ukrepanje v narav- ni nesreči. Marija Lebar ne Boštjan Cigale. Ta je med dru- gim povedal, kako pomembno je bilo, da so dobro delovale radij- ske zveze, ki jih uporabljajo ga- silci in se kratko imenujejo ZARE. Po Cigaletov besedah so te zveze zakon. Če bi poleg ostalih komu- nikacij odpovedale še te, bi bi- lo potrebno pomoč za zveze po- iskati pri radioamaterjih. OPRAVLJENIH VEČ KOT TRI TISOČ UR V intervencijah je sodelovalo okoli 180 gasilcev iz sosednjih ga- silskih zvez. V torek so namreč k delu priskočili še člani iz GZ Pre- bold. Seveda pa so večino dela op- ravili domači gasilci. Ti so bili ak- tivirani v vseh petnajstih zgor- njesavinjskih društvih. Tako je po besedah poveljnika GZ ZSD Slav- ka Brica po doslej dostopnih po- datkih, ki so jih zbrali na zvezi, v intervencijah sodelovalo skup- no preko 400 gasilcev, ki so op- ravili več kot 3.000 ur dela. Pri tem so zasilno prekrili več kot 450 objektov in odstranili preko 2.000 dreves. SAMO NUJNA ZAČETNA POMOČ Kot pravi Bric, gasilci vedno ra- di priskočijo v nesreči, vendar so dolžni nuditi le nujno začetno po- moč, da se obvaruje življenje ali premoženje. Za ukrepanje in koor- dinacijo pomoči so v občinah za- dolženi štabi civilne zaščite. Ti ak- tivirajo pogodbene sodelavce po- sameznih strok, ki so usposoblje- ni, imajo ustrezno znanje in pred- V intervencijah je sodelovalo skupno preko 400 gasilcev, ki so opravili več kot 3.000 ur dela. (Fotodokumentacija PGD Okonina) Občino Gornji Grad je po neurju obiskala ministrica za obrambo Andreja Katič (v sredini). Župan Stanko Ogradi (drugi z desne) s sodelavci jo je seznanil s povzročeno škodo in težavnim stanjem na območju občine. (Fotodokumentacija občine) Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 7 Ljudje in dogodki, Politika VEČER Z MILANOM BRGLEZOM Pogovor stekel tudi o lokalnih težavah V ponedeljek je na Ljubem ob Savinji potekal večer s predse- dnikom državnega zbora Milanom Brglezom. Spregovoril je o svo- jem delu pred prihodom v politiko in kako se je z vstopom v Stranko modernega centra začela njegova politična pot. Še vedno je njegovo priljubljeno področje mednarodna politika, kar je predaval na fakulte- ti za družbene vede. V drugem delu pogovora je od- govarjal na vprašanja, povezana s tretjo razvojno osjo, poplavno var- nostjo in o lokalnih temah. Poka- zal je veliko zanimanja za Zgor- njo Savinjsko dolino tako v zve- zi z nedavnimi vremenskimi te- žavami kot glede turizma, demo- grafske slike, delovnih mest in še česa. Več o tem boste lahko preb- rali v naslednji številki Savinjskih novic. ŠS LOGARSKA DOLINA UJETA V PRIMEŽ NEURJA V viharju je od sveta odrezana ostala tudi mamica z dojenčkom Pravo dramo so v katastrofal- nem ponedeljkovem dnevu, 11. de- cembra, doživljali v hotelu Plesnik v Logarski dolini, kjer so bili za- posleni in gosti. Po vsej dolini je, čeprav naj bi bila zavarovana z vi- sokimi gorami, pustošil vihar. Po- drto drevje je povsem zatrpalo ceste. Zmanjkalo je elektrike, tele- fonski signali niso delovali, skrat- ka, bili so povsem odrezani od zu- nanjega sveta. VIHAR RAZBIL CELO ZAPRTA VRATA Kot je povedala direktorica ho- tela Nina Plesnik, so imeli v po- nedeljek zjutraj delovni sesta- nek, kjer so se pogovarjali o na- črtovanih dogodkih in številnih gostih, ki so se najavili ob pri- hajajočih praznikih. »Za veter se sprva nismo dosti menili, potem pa se je začelo zares. S strehe je vihar odtrgal kritino, polomil je polkna, sunek je bil tako močan, da je celo razbil leseni del enih od vrat, ki so bila zaprta. Poleg viharnih sunkov je škodo povzro- čil dež, ki je lil in je zaradi odtr- gane strehe namočil tudi notra- nje prostore.« NAJVEČJA SKRB OTROCI V hotelu imajo lastni agregat in zasilno preskrbo z elektriko, vsee- no pa niso delovali telefoni in ra- dijski signali, tako da niso mogli zvedeti, kako je z njihovimi in otro- ki nekaterih prebivalcev Logarske doline, ki so bili v tem času v šo- li v Solčavi. V hotelu so prenočevali gostje, pri njih je bilo nekaj delavcev Elek- tra, z njimi vred je ostala ujeta tudi mamica z dojenčkom – njihova za- poslena na porodniški, ki je prišla na obisk. Vodstvo je bilo v skrbeh tudi zaradi tega, ker so imeli za sre- do napovedan prihod gostov iz tu- jine, zato so jih želeli obvestiti o ne- urju in njegovih posledicah. Kako rešiti nastalo situacijo? OSTALI ODREZANI OD SVETA, A SE NISO VDALI Mamo in dojenčka je bilo pot- rebno spraviti domov, prav tako so domači morali v šolo po svoja ot- roka v upanju, da je z njima vse v redu. Ceste ni bilo mogoče očisti- ti, saj se je podrto drevje nagrma- dilo v ogromnih količinah. »Neka- ko smo se po zapuščeni stari po- ti skozi gozd in preko Krznarjevih peči po slalomsko prebili iz doli- ne,« se spominja težavne poti Ni- na Plesnik. UČENCI SO STARŠE VARNO POČAKALI V ŠOLI Na srečo je bilo z otroki v solčavski podružnični šoli vse v re- du. Kot je povedala ravnateljica OŠ Luče Andreja Urh, so v Solčavi pos- krbeli za dežurno učiteljico. V šoli je namreč ostalo več otrok, saj jih šolski kombi zaradi neprevoznih cest ni mogel peljati domov. Uči- teljica je dežurala vse do poznega popoldneva, ko so starši oziroma sorodniki varno odpeljali še zad- nje učence. CESTE SPROŠČENE ŠELE V ČETRTEK Kljub neutrudnemu delu in pri- zadevanjem vseh pristojnih služb so gasilci cesto v Logarsko dolino kolikor toliko usposobili za promet šele minuli četrtek. Gostje iz tujine, ki jih je vodstvo hotela obvestilo o vremske ujmi, so kljub temu v sre- do prišli v hotel, kot je bilo predvi- deno že od začetka. Elektro Celje je hotelu dosta- vil zmogljiv agregat in tako lah- ko nemoteno izvajajo svojo dejav- nost skupaj z novostjo, ki jo ponu- jajo – to je velnes s programom ajurvede. PRAZNOVANJE OSTANE Kljub veliki škodi, ki so jo utrpe- li na objektu, bodo v hotelu Plesnik izvedli vse načrtovane praznične aktivnosti. Že nekaj let zaradi ne- gotovih vremenskih razmer ne pri- rejajo silvestrovanja na prostem. Bo pa zato bolj veselo skozi vse praznične dni v notranjosti hotela. Po besedah Nine Plesnik imajo, ta- ko kot tudi ostali ponudniki v doli- ni, večino svojih zmogljivosti že re- zerviranih oziroma razprodanih. Marija Lebar Nina Plesnik: »S strehe je vihar odtrgal kritino, polomil je polkna, sunek je bil tako močan, da je celo razbil leseni del enih od vrat, ki so bila zaprta.« (Foto: Jože Miklavc) Iz hotela Plesnik so odšli po otroke v Solčavo po zapuščeni stari poti skozi gozd in se po slalomsko prebili iz doline. (Fotodokumentacija hotela) Telefoni niso delovali, signala ni bilo, tako da prebivalci Logarske doline niso mogli zvedeti, kako je z njihovimi otroki, ki so bili času divjanja vetra v šoli v Solčavi. Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 8 Ljudje in dogodki, Gospodarstvo ODELO SLOVENIJA Prejeli nagrado za mednarodno podjetje leta Predstavniki preboldske tovarne Odelo, podjetja za razvoj, proizvo- dnjo in trženje avtomobilskih de- lov, so se v minulih dneh udeležili podelitve nagrad nemškega inšti- tuta TPM, kjer je bila slovenskemu podjetju podeljena nagrada TPM podjetje leta 2017 v kategoriji med- narodnih podjetij. Mednarodni TPM Inštitut so v Odelu Slovenija prepričali z dosle- dnim izvajanjem TPM metode, ki je povezana s proaktivnim in na- tančnim vzdrževanjem tovarne in strojev, navdušeni so bili tudi nad dobrim ekipnim vzdušjem. Vsi pro- izvodni timi so uspešno prestali presojo s strani predstavnikov in- štituta in celo presegli zahtevane kriterije. TPM Institut je svetovalno pod- jetje, ki skrbi za izboljšanje skupne produktivnosti v proizvodnji. Le- ta 1990 ga je ustanovil Edward H. Hartmann, ki je razvil sistem sve- tovanja podjetjem, imenovan tudi Hartmannova metoda. Po njej in- štitut podjetjem ponuja različne seminarje in usposabljanja za dvig produktivnosti in vzdrževanje proi- zvodne opreme. Primož Vajdl ORKANSKI SUNEK VETRA DVIGNIL KOZOLEC Pod ostanki kozolca ostala kmetijska mehanizacija Orkanski sunek vetra je dvignil kozolec in ga prestavil nekaj metrov nižje. (Foto: Martina Ugovšek) Na kmetiji Spodnji Jamnik v Florjanu pri Gornjem Gradu je v ponedeljek, 11. decembra, or- kanski sunek vetra dobesedno dvignil kozolec in ga prestavil nekaj metrov nižje. Kritina je le- tela naokoli, kmetijska meha- nizacija je ostala pod razbiti- nami kozolca. Kmalu po nesre- či so kmetijo obiskali gasilci, žu- pan Stanko Ogradi in predstavni- ki civilne zaščite, ki so si ogleda- li škodo, prav gotovo pa bodo tu- di ponudili pomoč pri odpravlja- nju posledic. VETER NAJPREJ PODIRAL DREVESA Gospodar manjše kmetije Fran- ci Ugovšek je lahko le gledal, kakšno moč je imel sunek vetra. STROJI OSTALI POD KOZOLCEM »Ponedeljkovo popoldne je bi- lo neverjetno. Otroci niso mogli do- mov s šole in službe, drevesa so le- žala preko ceste, pokanje se je sli- šalo še dolgo v noč,« je dejal Ugov- šek in dodal, da bodo les poskušali uporabiti za prenovo kašče, kozolca pa ne bodo več postavljali, čeprav je bil sedanji star štirideset let. »Postavili bomo zidano strojno lopo, ki bo bolj varna. Ena takšna izkušnja je čisto dovolj. Pod kozol- cem je teža njegovega ostrešja in kritine zmečkala prikolico za seno in živino ter nekaj manjših strojev, kako pa je z žago pantovko, kakšna je škoda na njej, pa še ne vemo, saj potrebujemo »hijapa«, da ostreš- je dvigne, da ne bo še več škode.« Štefka Sem Bučanja, pokanja lesa in škripa- nja kovine pod kozolcem, teh zvo- kov ne bo nikoli pozabil. Že kakšni dve uri pred tem je začelo poka- ti tudi v gozdu, kjer je kot za ša- lo podiralo smreke. »Kakšnih 300 kubičnih metrov lesa je podrlo. Za kmetijo, ki ima le deset hektarjev gozda, je to velik zalogaj,« je po- vedal gospodar. ODLAGALIŠČE PODHOM Novi šotor bo preprečeval raznašanje odpadkov Postavljanje šotora nad delom odlagališča (Fotodokumentacija PUP Saubermacher) Podjetje PUP Saubermacher, ki za pet zgornjesavinjskih občin kot koncesionar opravlja javno gospo- darsko službo zbiranja, ravnanja in odlaganja komunalnih odpadkov, je v teh dneh na odlagališču Pod- hom izvedlo pomembno investici- jo. Nad prostorom, kjer zbirajo me- šano embalažo in mešane komu- nalne odpadke, so zgradili šotor. Investicija bo veljala okoli 40 tisoč evrov. VETER IN PTICE RAZNAŠALI ODPADKE S to potezo bo preprečeno ra- znašanje odpadkov v okolico bodi- si zaradi vetra ali zaradi ptic – zlasti krokarjev, ki se na tem območju za- držujejo v velikih jatah in med dru- gim delajo veliko škodo tudi bliž- njim kmetijam. Čeprav je okoli od- lagališča nameščena visoka žična ograja, doslej tega raznašanja ni bilo mogoče povsem preprečiti in po vsakem vetru je bilo na okoliš- kih travniških in gozdnih površinah polno odpadkov. STENE IZ MREŽE ZA ZRAČENJE Šotor nad prostorom za odlaga- nje je visok 8,5 metra in velikosti 18 x 7 ,5 metra. Nosilne stene so nareje- ne iz pocinkane kovinske konstruk- cije in mrežastega materiala, kar bo zagotavljalo zračenje odloženih od- padkov. Strešni del bo pokrit s po- njavo, da bo preprečeno namakanje in vlaženje z meteornimi padavina- mi. Na vhodu je nameščena premič- na mrežasta zavesa, da bo omogo- čen transport in manipuliranje z od- loženim materialom. Marija Lebar Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 9 Gospodarstvo, Oglasi KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Več kot zadovoljivi rezultati letošnjega poslovanja V medijih lahko večkrat zasle- dimo, da je ta ali ona kmetijska zadruga šla v stečaj. S tem izgub- ljajo tako okoliški kmetje kot os- talo prebivalstvo, ki se je oskrbo- valo v zadružnih trgovinah. Ravno nasprotno pa velja za Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina z njeni- mi poslovnimi enotami. Z majhni- mi koraki, a vztrajno stopajo po poti zastavljenih razvojnih ciljev in dosegajo vidne rezultate. O enajstmesečnem poslovanju in o novostih v zadrugi je spregovoril direktor Ivan Drev. POMOČ OŠKODOVANIM PREBIVALCEM V zadnjem neurju so v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina zaznali pot- rebe prizadetih prebivalcev. Cene agregatov za proizvodnjo električ- ne energije, ki so jih imeli na zalogi v prodajalnah, so znižali za 50 od- stotkov. Tudi sicer bodo svojim čla- nom, ki jim je zadnji vihar poško- doval ostrešja oziroma gospodar- ske objekte, priskočili na pomoč, pravi Drev. V tokratni ujmi, kot že marsik- daj doslej, je bila velika potreba po ponjavah za začasno prekrivanje streh. »V dogovoru z gasilci imamo ponjave za prekrivanje streh stalno na zalogi, da je mogoče interven- tno pomagati ljudem,« pojasnjuje naš sogovornik. ODLIČNI ENAJSTMESEČNI RE ZULTATI Osnovno poslanstvo zadruge je odkup tržnih viškov svojih čla- nov pa tudi drugih kmetovalcev in preskrba repromateriala za- nje. Letošnje leto je bilo na po- dročju odkupa za zadrugo zelo uspešno. Ivan Drev pravi: »Lah- ko rečem, da je zadružna eno- ta, ki odkupuje govejo živino, po- slovala nad pričakovanji. Pri od- kupu ekološkega mesa smo gle- de na lansko leto dosegli indeks 127, porasel pa je tudi odkup os- tale živine ter mleka, in sicer sko- raj za četrtino, natančneje za 23 odstotkov.« REALNEJŠE ODKUPNE CENE MLEKA Odkup mleka je porasel količin- sko, po padcu v prejšnjih letih pa so se odkupne cene ustalile. »Vsi skupaj si lahko želimo le, da bi ta- ko stanje na trgu mleka trajalo čim dlje in da ga ne bi ponovno desta- bilizirale razne nepredvidene na- ravne, gospodarske ali politične okoliščine, kakršen je bil embar- go prodaje med drugim mleka in mlečnih izdelkov na ruski trg,« pra- vi direktor. MLEKARNA V POPOLNI ZADRUŽNI LASTI Eden izmed lastnikov Mlekarne Celeia v Arji vasi se je odločil svoj lastniški delež prodati in zadruge, med njimi tudi šaleška, ki so solas- tnice, so se dogovorile, da bodo ta delež odkupile. Tako bo mlekarna postala v celoti last zadrug. »Cilj zadrug je, da bodo do- segali tukajšnji mleko in mlečni proizvodni, ki so kontrolirani gle- de kakovosti in so brez prime- si gensko spremenjenih organiz- mov, najvišjo tržno ceno v Slove- niji. Ti izdelki se že prodajajo pod znamko Izbrana kakovost Slove- nije. Slovenski potrošnik posta- ja vse bolj osveščen, zato je she- ma Izbrana kakovost Slovenije po našem mnenju odlična odločitev, za katero smo si dolgo prizadeva- li tudi v zadrugah.« PRIDELALI NAGRAJEN SOK Na enoti Turn v sadovnjakih ja- bolk, ki jih pridelujejo po načelih integrirane pridelave, količino pri- delka že nekaj let krojijo neugod- ne vremenske razmere. Tudi le- tos jih je prizadela spomladanska pozeba. Nekaj pridelka je kljub te- mu bilo in na Radgonskem sejmu so razstavili novost – jabolčni sok z aronijo, za katerega so prejeli zla- to priznanje. Zadruga vsako leto za izdelke iz lastnih jabolk, kot so krh- lji in čips različnih okusov, prejema najvišje ocene in priznanja tudi na razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Pri pridelavi jabolk načrtujejo v ka- kovosti ponudbe prestopiti še na viš- ji nivo. Prihodnje leto bodo usposobi- li tri hektare zemljišč za ekološko pri- delavo jabolk, v prihodnosti še nadalj- nje tri hektare. Za ustrezno tehnologi- jo pridelave pa bodo šli v investicijo za nadgradnjo strojnega parka. ŠIRITEV STORITVENE DEJAVNOSTI Že nekaj let imajo v prodajnem centru v Šoštanju na voljo servis za motorne žage in malo meha- nizacijo, kot so različne kosilni- ce. Na terenu pripravljajo demon- stracije SIP-ovih strojev za spravi- lo suhe krme. Kupcu pa pri njem doma pripravijo prikaz delovanja kupljenega stroja, tako imenova- ni zagon. V prihodnje bodo servisne pro- store v Šoštanju razširili in z mobil- no delavnico še nadgradili ponud- bo servisnih storitev na domu. USPEŠNA TRGOVINSKA DEJAVNOST Direktor pravi, da so v zadrugi ponosni na svoje trgovine, še po- sebej na trgovsko prodajni center SAŠA v Nazarjah. Tako za kmetij- ske kot za gospodinjske potrebe kupec tukaj najde vse, kar potre- buje. Že kar v začetku prihodnje- ga leta bodo na novo dopolnili se- zonsko izbiro semenskega mate- riala in vrtičkarski program. Eko- loške dobrote izpod kozolca so že uveljavljena ponudba, po kateri kupci radi posegajo. Dobro deluje tudi trgovina v Lu- čah, kjer so nedavno zaposlili no- vega vodjo. Usklajeno sodelova- nje vseh zaposlenih – v zadru- gi jih je trenutno 68 – in zasledo- vanje postavljenih ciljev je ključ- nega pomena za poslovno uspeš- nost in zadovoljstvo, še dodaja Ivan Drev. Marija Lebar Direktor Ivan Drev: »Uspešno poslovanje je rezultat dobrega sodelovanja vseh deležnikov v zadrugi.« (Foto: Marija Lebar) ZAHVALA Ob vremenski ujmi, ki se je razbesnela v ponedeljek, 11. 12. 2017, se zahvaljujemo vsem gasilcem, krovcema Fale, Dušanu Lanišku in Milki ter vsem sosedom za hitro in ne- sebično pomoč pri odpravljanju posledic. Še enkrat iskrena hvala. Mihela in Miran Kladnik, Tirosek 40a in Francka Rihter, Tirosek 40, Gornji Grad Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 10 njevanju je sodelovalo 151 čebelarjev iz osmih držav s kar 225 vzorci medu. Podrižnik je bil priznanja zelo vesel. Tudi on pravi, da količinskih rekordov letošnja čebelar- ska letina pri nas ni prinesla, zato pa je bila to- liko bolj kakovostna. Da pri svojem čebelarjenju upošteva vse sodobne metode in spoznanja, ne gre dvomiti, saj je poleg tega, da je že več man- datov predsednik ČD Kokarje in podpredsednik ČZ SAŠA, tudi certificiran terenski čebelarski svetovalec, senzorični preizkuševalec in preda- vatelj pri ČZS. Veliko truda v sodelovanju z men- torico Branko Nareks vlaga tudi v predajanje znanja mladim generacijam, ki obiskujejo čebe- larski krožek na osnovi šoli v Nazarjah. VSA POZORNOST KAKOVOSTI S čebelarstvom se Podrižnik ukvarja 18 let. Čebelnjak ima na območju ČD Kokarje, trenu- tno ima 50 čebeljih družin v različnih panjskih sistemih. »Kakovost medu in zadovoljstvo po- trošnika mi veliko pomenita, zato namenjam te- mu precej pozornosti. Sem uporabnik sistema SMGO (slovenski med z zaščiteno geografsko označbo), ki je pod nadzorom pristojne evrop- ske institucije. Senzorične lastnosti svojega me- du tudi redno preverjam na raznih ocenjevanjih medov. V svoji zbirki imam kar nekaj, predvsem zlatih priznanj, tudi s svetovnega ocenjevanja medov,« pojasnjuje Podrižnik. Marija Lebar Organizacije NAGRAJENA ČEBELARJA JANKO PODKRIŽNIK IN FRANC PODRIŽNIK Prvak slovenskih medov je doma v Zgornji Savinjski dolini V začetku meseca so v čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici razglasili rezultate letoš- njega ocenjevanja najboljših medov v senzorič- nih lastnostih. Prvo mesto si je prislužil gozdni med čebelarja Janka Podkrižnika iz Radmirja, si- cer člana Čebelarske družine (ČD) Gornji Grad. Ta med je postal zmagoviti šampion na medna- rodnem ocenjevanju v Semiču, kjer se je vrhun- sko odrezal z zlatim priznanjem tudi med Franca Podrižnika, predsednika ČD Kokarje. NAJBOLJŠI V SENZORIKI Ocenjevanje na Čebelarski zvezi Sloveni- je (ČZS) je potekalo v štirih kategorijah, in si- cer gozdni, cvetlični, kostanjev in smrekov med. Najbolje ocenjeni gozdni med v Sloveniji so pri- delali Janko Podkrižnik iz Radmirja in njegove čebele. Priznanja je čebelarjem na slovesnosti podelil predsednik ČZS Boštjan Noč. Komisija je medove ocenjevala glede na sen- zorične lastnosti, to je ugotavljanje lastnos- ti posameznega medu. Pri tem se izmeri elek- trična prevodnost medu, laboratorijsko se izde- la analiza sestavin, ugotavlja se vsebnost cve- tnega prahu. Z organoleptično oziroma senzo- rično analizo se ocenjuje konsistenco, barvo in aromo medu. NE ČEBELAR, KAKOVOST MEDU KROJI NARAVA Kot pravi Podkrižnik, je bil vrhunskih nazi- vov izredno vesel. »Kaj takega se zgodi samo enkrat v življenju!« Pravi, da čebelar s pravilni- mi posegi v čebelje družine in s skrbnim gos- podarjenjem ter negovanjem medu lahko veli- ko vpliva na pridelek. A po njegovem ima naj- večji vpliv na kakovost in vrsto medu vendarle narava s pestrostjo rastlinstva in vremenskimi spremembami. »Letos nisem ravnal nič drugače kot druga le- ta, a okoliščine v naravi so se poklopile in moje čebele, za katere skrbim po najboljših močeh, so v okoliških gozdovih lahko nabrale medičino, ki je v panjih dozorela do vrhunske kakovosti,« razlaga. A šampiona iz Semiča in slovenskega prvaka ni moč več kupiti. »Količinsko letošnja letina ni bila najbolj obilna. Nagrajeni med, ko- likor ga še imam, hranim za družino, sorodnike in prijatelje,« pojasnjuje Janko, ki je priznanje za svoj med prejel tudi na letošnjem Radgonskem sejmu. V NAČRTU ŠIRITEV ČEBELARSTVA Grosova domačija, kjer je doma Janko Pod- križnik, je obdana z gozdovi in čebelarstvo je na njej že tradicija. Še kot majhen deček je pri čebelarskih opravilih pomagal svojemu dedu. V starem, tipičnem slovenskem čebelnjaku, ki ga je obnovil, so še zdaj doma njegove čebele, tam je nastal slovenski šampion. Trenutno gospodari z več kot štiridesetimi družinami, v načrtu ima postaviti nov, večji če- belnjak. Večji prostor bi omogočal širitev dejav- nosti tudi z dodatno čebelarsko ponudbo, kot je na primer apiterapija. ZLATO PRIZNANJE IZ SEMIČA ZA KOKARSKI MED Franc Podrižnik iz Kokarij se je z mednaro- dnega ocenjevanja v Semiču, ki je bilo konec letošnjega oktobra, vrnil z zlatim priznanjem za gozdni med. Zlato je vredno še toliko več, ker je bila konkurenca v Semiču res huda. Na oce- Janko Podkrižnik z le nekaterimi letošnjimi priznanj za svoj med, na katera je posebej ponosen. (Foto: Marija Lebar) Franc Podrižnik je svoji beri priznanj dodal še zlato iz Semiča. (Foto: Franc Šmerc) Janko Podkrižnik: »Letos nisem ravnal nič drugače kot druga leta, a okoliščine v naravi so se poklopile in moje čebele so v okoliških gozdovih lahko nabrale medičino, ki je v panjih dozorela do vrhunske kakovosti.« Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 11 Kultura, Ljudje in dogodki, Čestitke POGOVOR Z DR. IVANOM JANEZOM ŠTUHECEM V MOZIRSKI GALERIJI Pogledi na slovensko stvarnost predstavljeni v novi knjigi esejev Slovenski filozof in moralni teolog dr. Ivan Janez Štuhec (desno) se je predstavil kot poznavalec slovenske družbene stvarnosti. V sredo, 29. novembra, je v ga- leriji mozirskega kulturnega do- ma tekel pogovor z dr. Ivanom Ja- nezom Štuhecem ob izidu njegove zbirke esejev Slovenija brez Patrie in Zvonov. Pogovor, ki ga je organi- ziral Občinski odbor Slovenske de- mokratske stranke, vodil pa Mar- ko Rakun, je privabil številno ob- činstvo. POZVAL K PRENOVI POLITIČNEGA SISTEMA Štuhec je predavatelj osnovne moralne teologije in družbenega nauka Cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani in njeni enoti v Maribo- ru. Od leta 1997 je strokovni direk- tor Zavoda Antona Martina Slom- ška. Tokratni pogovor je bil pove- zan z zbirko esejev, ki je nedavno izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. V njej so objavljeni komentarji, ki teresiranosti mladine za demokratič- no udejstvovanje na volitvah. Kritič- no je govoril o slovenskem pravnem sistemu, katerega rešujejo odločitve ustavnega sodišča. O AFERI ZVON 1 IN ZVON 2 Največ zanimanja je poželo pog- lavje knjige o aferi Zvon 1 in Zvon 2, kjer je avtor pojasnil ozadje afe- re ter kritično ost namenil tudi ta- kratnim vodilnim v mariborski ško- fiji, ki so dovolili, da se je vse sku- paj zgodilo. Uvod v večer sta pripravili Moj- ca in Katja Brezovnik, ki sestavlja- ta Duo Opala. Ob koncu se je go- stu zahvalil predsednik Občinske- ga odbora SDS Jožef Jelen. Izreče- ne misli so spodbudile živahno raz- pravo, ki se je nadaljevala tudi po koncu uradnega dela prireditve. Tekst in foto: Roman Mežnar so bili v različnih slovenskih me- dijih objavljeni med letoma 2010 in 2017, prinašajo pa razmislek o ak- tualnem družbeno-političnem do- gajanju in o odzivih Cerkve na njih. Avtor knjige je med pogovorom iz- razil svoj pogled na politične afere v Sloveniji, ošvrknil pomanjkanje dr- žavotvorne miselnosti in neizdelano državno identiteto. Prepričan je, da v naši državi ne moremo govoriti o demokraciji, in pozval k prenovi po- litičnega sistema, ki je v trenutni ob- liki pred nevarnostjo zdrsa v totalita- rizem. Govora je bilo tudi o pomanj- kljivem šolskem sistemu ter nezain- OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE Ta veseli dan kulture obeležili s predstavitvijo teleščkom prijazne kuharice O knjigi Teleškom prijazen futr to-go se je z avtorico knjige Tino Golob (desno) pogovarjala Tatiana Golob. (Foto: Roman Mežnar) V mozirski knjižnici so predsta- vili knjigo domačinke Tine Golob, ki je izdala knjigo Teleščkom prija- zen futr to-go. S tem so se pridru- žili vseslovenskemu dnevu Ta ve- seli dan kulture, s katerim kulturne ustanove obeležijo Prešernov roj- stni dan. Z avtorico se je o moder- ni in všečni knjigi pogovarjala knji- žničarka Tatiana Golob. Avtoričina podjetniška pot, katere rezultat je predstavljena knjiga, se je začela z njenim študijem agronomi- je. Takrat se je srečala z zdravilnimi rastlinami, ki so postale njena pre- okupacija. Odločila se je za podjetni- ško pot in oblikovanje lastne blagov- ne znamke Herbika. Pridobljeno zna- nje je zbrala v kuharici, v kateri je iz- bor 30 receptov, s katerimi je želela predvsem spodbuditi prehranjeva- nje, ki dobro dene telesu. Še veliko receptov ima na zalogi, saj je prepri- čana, da ljudje zaužijemo (pre)veli- ko količino predelane, nežive hrane in po drugi strani premalo preproste, zdrave, sezonske, lokalne žive hrane, ki nas obdaja. Ugotovila je, da knjige ni tako težko izdati, idejo za izdajo v sa- mozaložbi pa je imela v mislih od vsega začetka. Poudarila je, da je celotna podoba knjige nastajala s pomočjo čudovite ekipe, v kateri so bili pretežno domačini. Avtorica se trenutno posveča načrtu, da iz- da knjigo v angleščini, namenjeno tujim trgom, hkrati se pripravlja na nove izzive. O učinku receptov iz knjige so se obiskovalci predstavi- tve lahko prepričali na lastna usta, saj je pripravila pokušino nekaterih izmed obrokov, opisanih v knjigi. Roman Mežnar Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 12 Kultura MEŠANI PEVSKI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV IN INVALIDOV MOZIRJE Mozirski pevci v goste povabili Šmihelčane Združena zbora sta prepletla glasove iz doline s tistimi, ki prihajajo spod Golt. (Foto: Ciril M. Sem) Predsednica Društva upokojencev Mozirje Marija Franko se je pevcem zahvalila za prijeten kulturni dogodek. (Foto: Ciril M. Sem) Na odru domačega kulturnega doma so na- stopili člani Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev in invalidov Mozirje. Kot gost veče- ra se je predstavil še Mešani pevski zbor iz Šmi- hela. Ubranega petja in z njim veselega vzdušja tako ni manjkalo. Voditeljica večera Janja Irman Kolar je spre- govorila o Francetu Prešernu in njegovi Zdra- vici, ki jo je odrecitiral Roman Čretnik starejši. BOŽIČNI NASTOP PLESNEGA ODDELKA GLASBENE ŠOLE NAZARJE Kdaj bodo končno spet počitnice? Običajno šolarji nestrpno čakajo počitnice. Učenke plesnega oddelka Glasbene šole Nazarje pa so v domiselnih točkah svoja najljubša počitniška opravila kar odplesale. (Foto: Barbara Rozoničnik) Dvorana Doma kulture Nazarje je bila pol- na radovednih obiskovalcev, ki so komaj čaka- li, da se prične božični nastop plesnega oddel- ka Glasbene šole Nazarje. Preko 50 učenk dveh plesnih pripravnic in 6. razredov baleta je pod mentorstvom Tanje Pečenko pripravilo osem plesnih točk s skupnim naslovom Počitnice. IGRA, PROSTI ČAS IN BREZDELJE Pečenkova je pri snovanju predstave izha- jala iz deklet in upodobila njihove želje. »Živo se spominjam iskrivih oči in spočitih obrazov ob začetku šole, ko so učenke vzneseno pri- povedovale o poletnih dogodivščinah. Že čez kakšen teden pa popolno nasprotje, obrazi so postali dolgi in zaskrbljeni,« je povedala. Ob začetku prazničnega decembra je Pečen- kova, ki je poskrbela za koreografijo in pripravo nastopa, izpostavila, kaj v življenju res šteje, da delo ni vse in da si moramo tudi takrat, ko ni po- čitnic, vzeti čas zase in za bližnje. Učenke so ji pomagale pri oblikovanju nasto- pa s predlogi, kaj najraje počnejo med počitni- cami, in se predstavile s točkami, ki so govori- le o igri, darilih, potovanjih, igri na snegu ... Ob koncu predstave so plesalke v barvitih opravah še enkrat zavzele oder ob velikem finalu, gledal- ci pa so vsako točko posebej nagradili z dolgim aplavzom. DAN PO BOŽIČNEM NASTOPU ŠE NA BALETNO REVIJO Gledalcem so učenke 4., 5. in 6. razreda prip- ravile še eno presenečenje. Božični nastop so uvodoma izkoristile za generalko, saj so se dan po predstavi udeležile Revije klasično baletnih šol in društev RS v Semiču na Dolenjskem s toč- ko Piflarke in tudi tam požele veliko pohval. Barbara Rozoničnik Pevski zbor je pod vodstvom prof. Matjaža Žele- znika nato odpel par zimzelenih, tudi v priredbi svojega zborovodje. ZDRUŽENA ZBORA PREPLETLA GLASOVE Drugi del večera je pripadel gostom iz Šmihela, kjer že leta deluje mešani pevski zbor, ki ga vodi prof. Toni Acman. Slednji je pri nekaterih pesmih tudi sedel za klavir in poskrbel za spremljavo. Prešernovo balado Povodni mož je obudi- la Alenka Žagar, pesem Pevcu pa je odrecitira- la voditeljica večera. Za naslednje pesmi sta se zbora združila in prepletla glasove iz doline s tis- timi, ki prihajajo spod Golt. Pred koncem je zbra- ne pozdravila, pevcem pa se zahvalila za prije- ten kulturni dogodek, predsednica Društva upo- kojencev Mozirje Marija Franko. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 13 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Lučki planinci ob 25-letnici zgradili novo kočo na Loki Leto 1978 je bilo za planince jubilejno le- to. Praznovali smo 200-letnico prvega pristopa na Triglav, 30-letnico Planinske zveze Sloveni- je, 115-letnico rojstva Frana Kocbeka, ki je 33 let vodil Savinjsko podružnico Slovenskega planin- skega društva (od ustanovitve do prenosa v Ce- lje) in 25-letnico Planinskega društva Luče. Lu- čani so omenjeni jubilej obeležili z otvoritvijo nove koče na Loki pod Raduho, na dan otvori- tve, 10. septembra, pa je na Raduhi potekal 10. dan slovenskih planincev. PRVI KOČI NA LOKI POD RADUHO Prva koča na Loki pod Raduho je bila zgrajena leta 1903 in je služila za potrebe planšarstva in lo- vstva. Raduha tedaj še ni bila tako poznana širše- mu krogu planincev. Prvotna koča je kmalu pogo- rela, gozdna uprava s sedežem v Nazarjah pa je še pred vojno zgradila novo, ki je nudila streho ne samo planšarjem in lovcem, ampak tudi vse več- jemu številu planincev. Tudi to kočo je doletela podobna usoda kot prvo, bila je žrtev vojne vihre. TUDI TRETJO KOČO UNIČIL POŽAR Leta 1947 je gozdna uprava zgradila novo ko- čo in jo takoj za tem dodelila v upravljanje Pla- ninskemu društvu Celje. Leta 1954 so jo od Ce- ljanov v upravljanje prevzeli planinci iz Luč. Skrbno so jo vzdrževali in skrbeli za ponudbo, zato je sčasoma postala zelo priljubljena. Obisk se je povečeval in objekt je bilo treba poveča- ti. 7 . septembra 1975 so razširjeno kočo svečano otvorili, toda že leto kasneje so jo, tako kot njeni predhodnici, uničili ognjeni zublji. Izguba je bila velika, saj je veljala za številko ena med kočami na slovenski transverzalni po- ti. Oddaljena šest ur hoje od koče na Smrekovcu je predstavljala zelo pomemben člen v tej tran- sverzali, poleg tega je bila Raduha poleg Trigla- va edina v Sloveniji vključena v jugoslovansko planinsko transverzalo, kar je dajalo koči na Lo- ki še poseben pomen. Primerna je bila za spre- jem raznih skupin, kot so bili taborniki in učen- ci šole v naravi, saj je njena okolica omogočala igranje športnih in družabnih iger. NOVA KOČA NAJLEPŠA NA SLOVENSKEM V Planinskem društvu Luče so si zadali cilj, da ob 25. obletnici delovanja društva odprejo vrata nove koče, ki bo najlepša in najsodobnejša te vrste na Slovenskem. Po požaru so zgradili ces- to do Loke, kar je omogočilo lažji transport grad- benega materiala do lokacije gradnje, angažira- li pa se niso samo planinci, temveč tudi gozdarji in kmetje. Že leta 1977 je bilo na gradbišču opra- vljenih več kot 5.000 prostovoljnih delovnih ur. Pomoč je prihajala od domala vseh sloven- skih planinskih društev, posebno zagnana pa so bila društva s celjskega območja. Poma- gale so tudi delovne organizacije. Številni lju- bitelji planin so osebno sodelovali pri grad- nji in tudi v letu 1978 je bilo opravljenih več kot 5.000 ur prostovoljnega dela. Koča je bila odprta 10. septembra 1978 v sklopu praznova- nja praznika tedanje Občine Mozirje, Planin- sko društvo Luče pa je ob jubileju prejelo ob- činsko nagrado. Novozgrajena koča na Loki pod Raduho leta 1978 (fotodokumentacija Savinjskih novic) Martin Aubreht (fotodokumentacija Savinjskih novic) Spomini borcev za severno mejo: Martin Aubreht Leta 1978 sem ob 60-letnici bojev za Koroško zabeležil spomine dveh Maistrovih borcev. Prvi je bil Martin Aubreht, ki je v Mozirje prišel leta 1925, rojen pa je bil v Žalcu. Kot vojak je preživljal težke trenutke svo- je mladosti na italijanski fronti. Po zlomu sta- re Avstrije se je napotil domov, kjer je sosedov sin Perovšek kmalu pričel z zbiranjem fantov in mož za boj pod zastavo generala Maistra. V celjski gaberski kasarni so se zbrali za tran- sport na Koroško. Pot jih je vodila do Dravogra- da, od koder so opravljali redne oglede Labot- ske doline. Doživeli so razne krutosti nemško-avstrijske soldateske in se končno premaknili do Velikov- ca, kjer so večji del Savinjčanov vključili v 2. če- to. Četovodja je bil Jože Repenšek z Rečice. Au- brehta so dodelili v šolo za zveze, tako je pos- tal telefonist. Spominjal se je, da so bile težave predvsem s prebivalstvom, ki ni bilo vselej nak- lonjeno slovenskim vojakom. Bili so zagrizeni nemški nacionalisti, ki so ob umiku iz Velikovca na naše vojake streljali ali jih polivali s kropom. Spominjal se je tudi, kako so jih nasprotniki napadli s težkim orožjem in so se morali umi- kati preko velikovškega mostu, pri tem je bilo veliko ranjenih. Bilo jih je malo, pa še preskr- ba je bila slaba, kar je pripisal takratni vladi v Ljubljani. V stari Jugoslaviji so se dolgo borili za pravi- ce, ki so jim pripadale kot prostovoljcem, ker ta- kratna država očitno ni priznavala njihovega bo- ja za severno mejo. Po drugi svetovni vojni so v novi državi dobili ustrezen položaj, bili so tu- di odlikovani. Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 14 Kultura, Organizacije OBMOČNO ZDRUŽENJE RK ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Med Zgornjesavinjčane v stiski 365 paketov V Sloveniji je lani več kot četrt milijona ljudi živelo pod pragom revščine in dobri polovici med nji- mi organizacija Rdečega križa (RK) Slovenije pomaga vsaj nekaj dni v mesecu olajšati s prehranskimi paketi in higienskimi pripomočki, ki jih Območno združenje RK Zgor- nje Savinjske doline (OZ) razdelju- je tudi Zgornjesavinjčanom. December je za socialno šib- kejše ljudi še toliko težji. Praznič- no obilje okoli njih jih opominja na težke življenjske razmere. V OZ bo- do ta mesec v naši dolini razdelili 365 prehrambnih paketov in pral- nih praškov. Dvajset starostnikov in družin, ki so v finančni stiski, pa bo poleg običajnih paketov preje- lo še izdelke, ki so jih prostovoljci RK pridno zbirali v akciji »Zbiram hrano. Lahko prispevaš?« v Mer- catorju. V lanskem letu je organizaci- ja RK Slovenije med ljudi v stiski razdelila več kot 3.200 ton hrane in čistil, a kot opozarjajo, bi ljud- je potrebovali še vsaj enkrat toli- ko pomoči. TG KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Izdelovali adventne venčke Izdelovanje adventnih venčkov je med študenti že tradicionalno. (Foto: Matic Retko) V Klubu zgornjesavinjskih štu- dentov so pripravili delavnico izde- lovanja adventnih venčkov. Zbra- li so se v mali dvorani kulturnega doma na Ljubnem ob Savinji, kjer so iz naravnih materialov in okra- skov izdelali različne venčke. De- lavnica je že tradicionalna, udele- žujejo pa se je ne le študentje, tem- več tudi drugi krajani. ŠS TADEJ GOLOB GOST VEČERA SLOVENSKE BESEDE NA REČICI OB SAVINJI Kot pisatelj nase opozoril z romanom Svinjske nogice Tadej Golob je ob zaključku večera pisal posvetila v knjigo Jezero. KUD Utrip je v Medgen borzi na Rečici ob Savinji pripravil Ve- čer slovenske besede. Na njem so predstavili kresnikovega nagrajen- ca leta 2010 Tadeja Goloba. S pisa- teljem, novinarjem in alpinistom se je pogovarjala Ana Lamut. V pogo- voru z gostom se je dotaknila ta- ko njegovega novinarskega dela kot pisateljevanja. Golob je namreč kresnika pred sedmimi leti dobil za roman Svinjske nogice, letos pa je bil za omenjeno nagrado nomini- ran za delo Jezero. V času študija je delal v špor- tnem programu nacionalne televi- zije. Po študiju je bil urednik raz- ličnih revij in avtor številnih inter- vjujev za Playboy. Na osnovi teh so nastale biografije o Petru Vilfanu, Goranu Dragiču, Zoranu Predinu in številnih drugih. V čas alpinističnih podvigov pa vsekakor sodi vzpon družbene lestvice z zmedenim živ- ljenjem, v katerega se bralec lah- ko vživi, in poudaril, da gre za »so- čen« jezik, kratki stavki pa dajo do- gajanju še poseben ritem. Za kriminalko Jezero je pove- dal, da je želel napisati knjigo, ki bo brana in prodajana. A pisanje je bilo trdo delo in garanje, saj se je moral seznaniti z delom različnih strokovnjakov, ki v realnem svetu raziskujejo umore. Golob tudi ogromno bere. »Že zaradi novinarskega dela moram brati, saj tako bogatim besedni zaklad,« je izpostavil ob zaključku pogovora. Tekst in foto: Marija Šukalo na Everest z Davom Karničarjem, ki ga je predstavil v knjigi. Kot pisatelj je nase opozoril z ro- manom Svinjske nogice. Po njego- vih besedah gre za junaka z dna TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Tudi letos žive jaslice v kamnolomu v Dol-Suhi V Turističnem društvu Rečica ob Savinji z veliko vneme in tru- da pripravljajo vse potrebno za iz- vedbo živih jaslic v opuščenem ka- mnolomu v Dol-Suhi. Nedavni or- kanski veter je namreč povzro- čil nekaj škode tudi na prizorišču, vendar v društvu zagotavljajo, da bo na božič vse pripravljeno za podoživljanje božične skrivnosti. Uprizoritvi Jezusovega rojstva bos- ta ob 17 . in 18.30 uri. V turističnem društvu skuša- jo s postavitvijo živih jaslic oh- raniti pomen in prenesti sporo- čilo o povezanosti družine v ča- su božičnih praznikov. Prav tako skušajo pokazati, da jaslice niso le kup figur, ki jih na hitro »zme- čemo« skupaj, ampak da ob pos- tavljanju razmišljamo o Jezuso- vem rojstvu, božji ljubezni in da- ru družine. Tudi zato se bodo v ponedeljek, 25. decembra, pred obiskovalci v soju zvezd in bakel zvrstili prizori največkrat uprizor- jene zgodbe božične noči. »Igral- ce« bo spremljal vokalni sestav, skupno pa bo v postavitvi živih jaslic sodelovalo skoraj trideset posameznikov. Marija Šukalo Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 15 Iz občin, Gospodarstvo, Organizacije OBČINA REČICA OB SAVINJI Sproščeno in prijetno druženje z najmlajšimi občani V letu dni od zadnjega sprejema družin z novorojenčki se je v občini Rečica ob Savinji rodilo 18 malčkov. (Foto: Marija Lebar) V letu, kolikor je minilo od zadnjega spreje- ma družin z novorojenčki, se je v občini Rečica ob Savinji rodilo 18 malčkov. Zanje in za njihove družine sta župan in občinska uprava v sodelo- vanju z vrtcem pripravila sprejem. Za uvod so poskrbele vzgojiteljice in otroci iz vrtca s prikupnim nastopom. Župan Vinko Jeraj je dejal, da tako vesel dogodek, kot je srečanje z najmlajšimi občani, lepo sodi v veseli in pra- znovanjem namenjeni december. Družine, kate- rim so se rodili novi člani, so to veselje dožive- le že prej. »Želim vam, da bi uživali zadovoljstvo in veselje še naprej, vašim najmlajšim, ki smo jim danes namenili simbolična darila, pa tako jaz kot vsi ostali člani naše skupnosti želimo kar najlepše otroštvo in mladost, ki naj ju uživajo v krogu družine.« Mateja Glušič, ravnateljica JVIZ Mozirje, ka- mor sodi rečiški vrtec, kjer je potekala prire- ditev, je predstavila, kako deluje vrtec, ki so si ga starši nato ogledali. Ravnatelj Osnovne šole Rečica ob Savinji Peter Podgoršek je med dru- gim dejal, da čas, ko bodo tokratni novorojenč- ki prestopili šolski prag, ni tako oddaljen, kot je mogoče videti na prvi pogled, in prav tako izra- zil najboljše želje. Marija Lebar VRTNARSTVO SKORNŠEK MOZIRJE Dekoracija praznične mize Udeleženke delavnice so s priznanim cvetličarskim mojstrom Simonom Ogrizkom spoznavale pravila in ideje za okrasitev praznične mize. V prostorih Vrtnarstva Skornšek se je zbra- lo lepo število gospodinj. Na delavnici so s pri- znanim cvetličarskim mojstrom Simonom Og- rizkom spoznavale pravila in ideje za okrasitev praznične mize. Večer se začele z željo, da vsaka izdela njej lastno praznično dekoracijo. Udeleženke so se najprej sprehodile po trgovini in si ogledale ek- skluzivne materiale, ki so jim bili na voljo. Vod- ja delavnice se je z vsako najprej pogovoril, da je izvedel, kakšne barve prevladujejo v njenem domu, kateri so zanjo primerni materiali, kje bo izdelek dobil svoj prostor. Ob predlogu, kako začeti, se je vsaka udele- ženka lotila dela po svoje. Zlaganje, lepljenje, povijanje, kombiniranje različnih materialov so bili postopki, ki so jih uporabljale. Nastajali so unikatni aranžmaji, na katere so bile na koncu zelo ponosne. Benjamin Kanjir PROJEKT DRUŠTVA PARAPLEGIKOV »KAR ME OVIRA – ME MOTIVIRA« Zbiranje sredstev za kombi Za morebitna vprašanja so predstavniki društva na voljo na telefonskih številkah 041 495 521 ali 03 541 19 93 ter po elektronski pošti: dce.paraplegik@guest.arnes.com. Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske, invalidska, nevladna in neprofitna organizacija s sedežem v Celju ima v teku projekt Kar me ovi- ra – me motivira. Z akcijo želijo zbrati finančna sredstva za nakup prilagojenega kombi vozila za prevoz invalidov. Po besedah predsednika Janeza Hudeja, so se najprej obrnili na gospodarstvo in občine. Med drugimi sta projekt podprli solčavska in gornjegrajska občina, ostale v dolini pa so pod- poro napovedale. V tem tednu se obračajo tudi na občane, ki bodo v prazničnih dneh na dom prejeli prošnje za finančno pomoč društvu. Brez prilagojenega vozila je delovanje društva zelo omejeno, člani na invalidskih vozičkih ne morejo izvajati opravil, ki so zdravim osebam sa- moumevne – prevoz k zdravniku, na rehabilitaci- je, športna udejstvovanja, izobraževanja … Barbara Rozoničnik Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 16 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 17 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 18 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 19 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 20 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 21 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 22 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 23 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 24 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 25 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 26 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 27 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 28 Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 29 Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 30 Oglasi Vsi na praznik športa v naši dolini! Tako kot zadnji mesec v letu gredo h koncu obširne priprave na izbor športnikov leta 2017 naše doline in širše ter izvedbo prireditve, ki bi lahko bila lepo darilo poslovnim partnerjem, družinskim članom, športnikom ter drugim. Naj- več o vsem lahko pove Ivo Milovanovič, ki si že skoraj pol leta prizadeva, da bi bila letošnja pri- reditev nadgradnja prvi, lanskoletni slovesni razglasitvi: »Kot smo načrtovali, je vsak od sodelavcev opravil svoje, žirija se je sestala h končni odlo- čitvi 21. decembra, številčno glasovanje s kupo- ni Savinjskih novic poteka redno, še več glasov smo prejeli na spletni strani, glasovanje pa se zaključuje. Kot je videti, se bo za nekatere nomi- nirance izteklo zelo na tesno. Pomembno je, da si občani pravočasno preskrbijo vstopnice, ki so na voljo v vseh knjižnicah v dolini, ostale pa bo- do naprodaj še uro pred pričetkom prireditve v športni dvorani v Mozirju.« ŠPORTNIK LETA POVEZUJE ŠPORT IN VSO DOLINO Z zadnjo v seriji nadaljevanj predstavitev športov, športnikov, pogledov na naše športni- ke in njihove dosežke, o katerih v Savinjskih no- vicah redno poročamo, smo se povezali s štu- dentko magistrskega študija sociologije v Lju- bljani in aktivno športnico 24-letno Darjo Brglez iz Radmirja. Kot ena najboljših odbojkaric pri OK KLS Ljub- no je povedala: »Po osnovnem študiju sociolo- gije nadaljujem magistrski študij na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Okrog 13 let igram odbojko na Ljubnem, kjer sem pričela trenira- ti na svojo željo, starša pa sta me vedno podpi- rala pri tem. Kmalu sem spoznala, da je odboj- ka izjemen šport in da mi je v življenju športno udejstvovanje prineslo veliko veselja, predvsem zavedanje, da se je za svoje cilje potrebno trudi- ti in pri njih vztrajati.« NOVICE POMEMBEN ČLEN PROJEKTA Kot je še dejala, ji je zasnova prireditve sku- paj z izborom dobro poznana in vse zapisano podrobno spremlja. Še posebej zanimivo zanjo je letos, ko je v izboru tudi njihova ekipa. Menila je, da je že ideja za takšen dogodek odlična, ker se s tem promovira šport v dolini. »Ob tem imamo tudi bralci in bralke Savinj- skih novic ter ostali možnost izraziti svoje mne- nje o tem, kdo je bil zelo uspešen in najbolj pre- pričljiv, že sama nominacija pa je priznanje za šport in športnike. Prireditev je lep, izjemen za- ključek športnega leta, kjer se lahko športniki in športnice med seboj družimo in z najboljšimi podoživimo in slavimo svoje uspehe.« Ljubenske odbojkarice so v sezoni 2016/2017 zabeležile največji uspeh in se s prvim mestom v 3. državni ligi uspele uvrstiti v 2. državno ligo vzhod, kjer zdaj nastopajo. Brglezova je poveda- la, da so vsi v klubu ponosni na dosežek in si že- lijo nizati uspehe tudi v prihodnje. PRIREDITEV ŽE NASLEDNJI TEDEN Naj za zaključek ponovimo: Na slavnostni podelitvi nazivov naj športnice in športniki le- ta 2017 bodo poleg njih na odru blesteli učenci pevskega zbora OŠ Nazarje, dva doktorja, Moj- ca Bitenc in Uroš Kuzman, »old« glasbena sku- pina Ave in z Andrejem Šifrerjem še »Za prijate- lje si je treba čas vzet', se poveselit' …«. Poročilo s prireditve, ki bo 28. decembra, sledi v prvi šte- vilki Savinjskih novic v letu 2018. Jože Miklavc Darja Brglez, odbojkarica OK KLS Ljubno (fotodokumentacija DB) Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 31 Nasveti MARIJAN DENŠA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Veter v gozdovih naredil velikansko škodo – kako naprej? Orkanski veter je 11. in 12. de- cembra naredil velikansko škodo v gozdovih. Po prvih podatkih je bi- lo v Sloveniji zaradi vetroloma po- škodovanih najmanj 500.000 m3 gozdnega drevja, od tega v nazar- skem območju več kot 100.000 m3. Večina poškodovanega drevja, to je smreke, kar 90.000 m3 je v Zgor- nji Savinjski dolini. Opozarjamo, da so to šele prve ocene, saj je dostop do večine goz- dov še nemogoč zaradi s polom- ljenimi drevesi zatrpanimi gozdni- mi cestami, v višjih legah pa zaradi snega. Iz izkušenj predvidevamo, da bodo končne številke precej, morda tudi nekajkrat višje od prvih ocen. Že po nekaj dneh smo oce- no v območju povečali na 150.000, na državnem nivoju pa presega 1,3 milijona m3 poškodovanega drev- ja. Razmah podlubnikov, ki sledi ta- kim ujmam, lahko končno količino poseka zaradi vetrolomov podvoji ali celo potroji. Večina naših goz- dov je smrekovih, in tu ima smre- kov lubadar svoj dom. Najobsežnejše poškodbe so v zgornjem delu doline. Ponekod so prizadeta obširna pobočja, podira- lo je cele sestoje, v tem primeru je drevje predvsem izruvano in »po- loženo«. Kjer so drevesa predvsem polomljena in prelomljena ter je veter prvovrstno hlodovino razvre- dnotil v les za sekance, bodo ško- de zaradi razvrednotenega lesa na enoto mere, torej kubični meter le- sa, še veliko večje. Posebej hu- do in nevarno je tudi to, da je ve- ter lomastil v strmem in težko pre- hodnem terenu. Tam bo poleg že tako težkega in nevarnega poseka in spravila polomljenega lesa tudi velika nevarnost zdrsa tako delav- cev kot drevja in erozije. V GOZDOVIH JE TRENUTNO ZELO NEVARNO Zaradi slabih vremenskih pogo- jev (veter, megla, dež, sneg) je gi- banje v poškodovanih gozdovih težko in zelo nevarno. V gozdovih so obvisela nagnjena drevesa, ki se lahko nepričakovano zrušijo, v krošnjah je ostalo veliko vej, ki ob morebitnem padcu povzročijo tež- ke poškodbe. Zato odsvetujemo obisk teh gozdov. Nevarno bo tu- di tedaj, ko se bodo izvajala sana- cijska dela. Trenutno imajo lastni- ki veliko dela z zagotavljanjem pre- voznosti do domačij ter s sanacijo bivalnih in gospodarskih poslopij in infrastrukture, zato sečnje v ses- tojih praktično še niso začeli. Obseg vetroloma je prevelik, da bi lahko revirni gozdarji v krat- kem času pregledali vse gozdove in ocenili obseg poškodb, kaj šele opravili odkazilo drevja za posek. Lastniki gozdov lahko začnejo sa- nacijo brez predhodnega odkazila, vendar po predhodnem obvestilu revirnemu gozdarju. Sporočijo mu lokacijo (parcelo) in ocenjeno koli- čino poškodovanega drevja. Mnogi lastniki so dobro uspo- sobljeni in opremljeni za de- lo v gozdu, vendar so vešči pred- vsem »normalne« sečnje, od kate- re se posek poškodovanega drev- ja močno razlikuje. Pri vsakem dre- vesu pretijo različne nevarnosti, ki jih je težko predvideti. Delo bo iz- redno nevarno, zato naj se ga lotijo res samo najbolj usposobljeni. Pri tem ne smejo nikakor pozabiti na zlato pravila dela v gozdu – v goz- du nikoli ne delam sam! Več o ne- varnostih in pravilnem delu najde- te na spletni strani Zavoda za goz- dove Slovenije. Lastniki, ki dela niso vešči, naj si za sanacijo raje najamejo stro- kovno usposobljenega izvajalca. Tudi seznam registriranih izvajal- cev del v gozdovih najdete na na- ši spletni strani. Podobno velja za tiste lastnike, ki so dela sicer vešči, vendar jim je veter poškodoval to- liko gozda, da ga do spomladi sa- mi ne bi uspeli sanirati. Tudi ti naj si poiščejo zanesljive, usposoblje- ne in registrirane izvajalce. Žal iz- vajalcev za sanacijo ni dovolj, na pomoč iz tujine bo težko računati, ker so ujme tudi v drugih državah. Zato priporočamo lastnikom, zlasti tistim z manjšim obsegom škode, povezovanje in združevanje pri na- jemu izvajalcev. Kjer terenske razmere omogo- čajo, svetujemo strojno sečnjo, ki je varnejša in hitrejša od klasične, povrh tega so izkoristki lesa pri po- drtem drevju veliko večji. POSEBNI SESTANKI Z LASTNIKI ZARADI UJME Zaradi resnosti položaja in čim- bolj uspešne sanacije bomo na ZGS, OE Nazarje z lastniki gozdov, izvajal- ci del, odkupovalci lesa in lokalni- mi skupnostmi pripravili tri informa- tivne sestanke. Za območje občin Luče in Solčava bo srečanje v četr- tek, 4. januarja. Naslednji dan, v pe- tek, 5. januarja, bo srečanje v Gor- njem Gradu za Gornji Grad in Ljubno ter v torek, 9. januarja, v Nazarjah za ostale oškodovance. Vsa srečanja se bodo začela ob 10. uri, o lokacijah vas bomo obvestili naknadno. Tovrstno srečanje se je izkazalo za uspešno po vetrolomu na Črniv- cu, zato računamo na velik odziv tako lastnikov kot izvajalcev. Prip- ravili bomo seznam izvajalcev in se potrudili zbrati čim več informacij in navodil, kako ravnati v spreme- njenih pogojih gospodarjenja. NEVARNOST ŠIRJENJA SMREKOVEGA LUBADARJA BO VELIKA To je že tretja obsežna ujma v območju v zadnjem desetletju. Ve- lik obseg poškodb bo zahteval od lastnikov velike napore. Poseben problem je to, da je večina poško- dovanega drevja smreka, kar po- meni veliko nevarnost širjenje smrekovega lubadarja. Zato mo- ra biti sanacija končana do pomla- di, preden lubadar roji. Pomemben je tudi dobro in dosledno opravljen gozdni red tako na velikih žariščih kot tudi v parcelah, kjer je poško- dovanih le nekaj dreves. Prav vsi lastniki so odgovorni za svoje delo sebi in drugim, torej svojemu goz- du in ostalim gozdovom v dolini. Smreka je najpomembnejša drevesna vrsta Zgornje Savinske doline in v primeru, da sanacija ne bo pravočasna in uspešna, se lah- ko smrekov lubadar zaredi v taki meri, da jo bo v nekaj letih povsem zdesetkal. Že po nekaj dneh smo oceno v našem območju povečali na 150.000, na državnem nivoju pa presega 1,3 milijona m3 poškodovanega drevja. (Foto: Marijan Denša) Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 32 Šport, Organizacije, Voščila, Oglasi KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Izpad v pokalu ni vplival na predstave v prvenstvu ob koncu leta Košarkarji Nazarij uspešno zaključujejo kole- darsko leto. Prvi decembrski torek so sicer izgu- bili povratno srečanje 4. kola pokala Spar proti Šentjurju, vendar so »jezo« stresli nad ljubljan- skimi Jančami in jih premagali na njihovem igri- šču. Tokrat so prvič v sezoni zmagali z manj kot 20 točkami razlike. Na zadnji prvenstveni tekmi v letošnjem letu so zadržali zmagovit niz in pre- magali Krško z 68:62. V ŠENTJURJU PORAZ Na prvem pokalnem srečanju v Nazarjah so v dveh četrtinah povsem enakovredno igrali pro- ti Šentjurju, ki sodi v sam vrh slovenske klub- ske košarke. Povratno srečanje pokala Spar je bilo v Šentjurju, kjer domačini niso podcenjevali nasprotnika. Pokazali so, zakaj sodijo med naj- boljša moštva v državi in prepričljivo zmagali s 115:65. V GABRJAH PRI JANČAH ZMAGA Zatem je Zgornjesavinjčane čakalo gostova- nje v 7. kolu prvenstva pri ljubljanskih Jančah, ki je vedno neugoden nasprotnik. Srečanje so začeli slabo in gostiteljem dovolili kar 32 točk v prvi četrtini. Hitro so strnili vrste in bolje zaigra- li v obrambi, v napadu pa je izstopal Lovro Blat- nik, ki je dosegel kar 29 točk. V preostalih četr- tinah so bili boljši nasprotnik in slavili 83:98, kar je njihova najnižja zmaga v sezoni, na vseh pre- ostalih tekmah so slavili z razliko preko 20 točk. IN ŠE ENA V KRŠKEM Zadnja tekma je bila minulo soboto v Kr- škem. Krčani trenutno z zgolj eno zmago zase- dajo predzadnje mesto na lestvici, moštvi pa sta se v tej sezoni pomerili že v prvem krogu, kjer so Nazarčani slavili z 82:60. Tokrat je pot do zmage bila težja, kot smo bili navajeni v le- tošnji sezoni. Nazarčani so za novo zmago mo- rali garati do konca tekme in unovčiti svojo ka- kovost za že sedmo zmago na osmih tekmah v tej sezoni. Z novo zmago so se utrdili na drugem mes- tu skupine vzhod v 3. SKL. V nadaljevanju sezo- ne bodo potrebovali še več zmag za zanesljivo uvrstitev v ligo za prvaka. Sedaj sledi zasluženi počitek do 6. januarja, ko bo v Nazarjah derbi za prvo mesto proti Slovanu. Roman Mežnar POHODNIŠKA SEKCIJA DRUŠTVA UPOKOJENCEV REČICA OB SAVINJI Z decembrskim pohodom zaključili leto Člani pohodniške sekcije rečiškega upokojenskega društva so se podali do Mozirskega gaja. (Foto: Marija Šukalo) Pohodniška sekcija Društva upokojencev Re- čica ob Savinji je prvo decembrsko sredo prip- ravila zadnji rekreativni pohod v tem letu. Tok- rat jih je pot vodila z rečiškega trga do Blat, od tam so se ob Mozirnici spustili do Dohterjeve- ga izvira in pot nadaljevali do Mozirja ter naprej v Mozirski gaj. Nato so krenili po desnem bre- gu Savinje preko Nazarij in Prihove do rečiške- ga rondoja. Po besedah predsednice rečiškega planin- skega društva Olge Berložnik so s tovrstnimi druženji pričeli v aprilu in vsak mesec spozna- vali tako zadrečko kot savinjsko stran naše do- line. Med drugim so se podali na Lipo in Negoj- nico, raziskali območje nad Bočno, bili pri sve- tem Joštu, na Radegundi, Dobrovljah in neka- terih drugih pobočjih naše doline. Pri tem so si ogledali prenekatero znamenitost, se družili in uživali v razgledih. »Poti so bile primerne za vsakogar, saj so trajale najdlje tri ure, hoje je bilo seveda manj, ker smo vmes pogosto počivali ali si privošči- li kavo. Tako se nam je lahko pridružil vsak, ki lahko hodi po ravnem, ker vzponov praktično ni bilo veliko,« je povedala Berložnikova, ki ra- čuna, da bodo z aktivnostmi nadaljevali v pri- hodnjem letu. Marija Šukalo Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 33 Šport, Oglasi SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE V HINTERZARTNU Slovenke ekipno na petem mestu V nemškem Hinterzartnu je v soboto poteka- la premierna ekipna tekma za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske. Kljub slabo prip- ravljeni skakalnici so Urša Bogataj, Nika Križnar, Špela Rogelj in Ema Klinec Sloveniji priskakale 5. mesto. Zmagale so Japonke pred Francozinja- mi in Rusinjami. Dan pozneje so slovenske orlice nastopile še na posamični tekmi. Ema Klinec je osvojila 10., Urša Bogataj 11., Nika Križnar 13. in Špela Rogelj 19. mesto. Prvo mesto si je priskakala Norvežanka Ma- ren Lundby, za njo je pristala Nemka Katharina Althaus. tretje mesto pa si je prislužila Japonka Sara Takanashi. Svetovni pokal za dekleta se bo nadaljeval v začetku januarja v romunskem Rašnovu. Konec januarja pa se bodo dekleta pomerile na Ljub- nem ob Savinji, kjer organizatorji že pripravlja- jo vse potrebno za nemoten potek tekmovanja. Marija Šukalo SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Timi Zajc ponovno med trideseterico Za Timija Zajca se je komisija na izboru Mladi upi 2017 odločila, da bo prejemnik finančnih sredstev, ki mu bodo pomagale na športni poti. Pretekli vikend so se tekme svetovnega po- kala v smučarskih skokih odvijale v švicarskem Engelbergu. Med svetovno elito je priložnost po- novno dobil član SSK Ljubno BTC Timi Zajc. Na sobotni tekmi je osvojil 24. mesto, na nedeljsko tekmo pa se ni uvrstil, saj je kvalifikacije zaklju- čil tik za uvrščenimi na tekmo. Timi je pri svojih 17-tih letih navdušil tudi ko- misijo na izboru Mladi upi 2017 . Mladi skakalec je namreč prejemnik finančnih sredstev, ki mu bo- do pomagale na športni poti. Finančna sredstva je prejelo 13 nadarjenih posameznikov z različ- nih področij, med njimi tudi športa. Od tega jih je dvanajst zbrala komisija, eden kandidatov pa je prejel sredstva na osnovi največ zbranih gla- sov ljudi. Štefka Sem ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Kazalo je na veliko presenečenje Ki pa se ni zgodilo. Mozirske odbojkarice so namreč v preteklem krogu 2. DOL vzhod na par- ketu domače športne dvorane gostile prve s tekmovalne lestvice, ekipo Nova KBM Branik ll. Slednja je doslej nepremagana. Niz zmag pa Mariborčanke v Mozirju niso prekinile. PREMAGALE MARIBORČANKE, A SAMO V PRVI IGRI Domače odbojkarice so začele sanjsko. Odli- čen servis, še boljša igra na mreži, odličen blok. Vse troje je botrovalo hitremu koncu prve igre, ki so jo dobile s 25:16. Seveda so gostje spozna- le, da bo treba v igro za boljši rezultat vložiti več truda. In so ga. Drugo igro so dobile s 25:18. Želja domačink, da bi v tretji igri tehtnico zopet obrni- le sebi v prid, ni bila dovolj. Gostje so pravočas- no odgovarjale na napade in s trdno igro brani- le mrežo. Mozirjanke so v tretji igri dosegle še točko manj in v zadnji še eno manj. Skupno to- rej 3:1 za Maribor. PREMAGALE PREVALJČANKE V VSEH VIDIKIH To soboto so Mozirjanke gostovale v Prevaljah pri ekipi, ki je neposredna tekmica za osvojitev petega mesta na prvenstveni lestvici. To mes- to namreč v prihodnji tekmovalni sezoni vodi di- rektno v novo, 1. DOL b žensko ligo. Pred tekmo so bile Prevaljčanke na petem, Mozirjanke pa s tremi točkami manj na šestem mestu. Gostje so zato vedele, kaj jim je naredi- ti, da se ta razmak ne bi povečal. Prva igra je bi- la zelo izenačena. Nobena ekipa si ni priigrala prednosti, veliko je bilo taktiziranja in živčnos- ti. Na koncu je gostjam le uspelo in igro so dobi- le s 27:25, torej na razliko. Tokrat v drugi igri Mo- zirjanke niso popustile, začele so bolj napadal- no in še natančneje merile v polje nasprotnic. Slednje so se dolgo branile, kljub temu pa mora- le na koncu priznati premoč gostij. 25:21 za Mo- zirje. Tretja igra je bila še lažja. Gostjam iz Mozir- ja je uspevalo domala vse. Trener Damijan Hab- jan je bil zadovoljen z igro in z glasnim odobra- vanjem sprejemal točko za točko. Vse do konč- nih 25:16 in skupno 3:0 v nizih za OK Mozirje. Ekipi sta sedaj točkovno poravnani, zaradi manjšega števila izgubljenih nizov pa so Mozir- janke mesto višje. Benjamin Kanjir ZAHVALA Ob vremenski ujmi, ki se je razbesnela v ponedeljek, 11. 12. 2017, se najlepše zahvaljujem vsem gasilcem, civilni zaščiti in sosedom za nesebično pomoč. Iskrena hvala vsem! Jože Ročnik, Ter 65, Ljubno ob Savinji Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 34 Kronika, Pisma bralcev IZ POLICIJSKE BELEŽNICE (Ne)humano delovanje Občine Luče, odgovor županu Veseli me, da ste mi na moj čla- nek v SN odgovorili, saj do sedaj od vas še nisem prejela nobenega odgovora na moje dopise v pove- zavi z izgradnjo Športne dvorane. Vaš odgovor je napisan v vašem slogu in všečen za vaše podporni- ke, mnogim drugim, predvsem pri- zadetim občanom pa ne. Da bodo bralci SN lažje razumeli bistvo na- šega pisanja, bi vas rada spomnila na dva ključna problema: 1. Šolsko igrišče - meni ste že večkrat očitali zakaj sem zgradila hišo (za katero imam vsa dovolje- nja) ob šolskem igrišču, pa naj vam odgovorim, da zato, ker sem tukaj doma in niti v sanjah nisem pri- čakovala toliko nagajanja od vaše občinske oblasti. Za športno igri- šče pa imam dokumentacijo, ki iz- kazuje, da je bilo zgrajeno na črno, pa čeprav, kot trdite, je bilo zgraje- no z udarniškim delom zagnanih domačih športnikov. Lepo in prav, le da odgovorni nikoli niste znali in hoteli naredi- ti sprejemljivega obratovanja igri- šča in nikoli niste spoštovali pri- pomb nas bližnjih sosedov, ki nas je vrvež na igrišču neprestano mo- til. V arhivu osnovne šole in mojem osebnem arhivu obstajajo dokazi, ki pričajo, da problem obstaja od izgradnje igrišča dalje. Vsi vemo, da šola potrebuje igri- šče, nesprejemljivo pa je, da niti šola, niti Občina niste bili v stanju določiti urnika uporabe igrišča, ki bi lahko bil v pogodu vseh, nas so- sedov in šole. Popolnoma druga- če bi uporaba igrišča bila spreje- ta, če bi igrišče bilo odprto v času šolskega pouka in v izjemnih pri- reditvah, vi pa ste dovolili in pripe- ljali še nogometno ligo v sam cen- ter vasi tako, da je nabijanje žoge in kričanje na igrišču za nas bližnje prebivalce postalo neznosno. Ker omenjate, da ste hoteli pris- luhniti težavam pri sobivanju, lah- ko povem, da je v vašemu pisa- nju kar nekaj neresnice glede pro- tihrupne ograje saj ta ni izvedena v skladu Odločbe št.351-141/99-00- 12 z dne 02.6.2000 od UE Mozirje, ne drži pa tudi vaša trditev, da med svetniki in krajani ni bilo posluha za prestavitev nogometnega igri- šča izven naselja. Obstajata dve peticiji (ena od krajanov, druga od mladih; podpisnika sta bila med drugimi tudi svetnika gospod Šiljar Andrej in Ribič Jernej) in zapisniki, ki lahko vašo izjavo demantirajo. V namen izgradnje novega no- gometnega igrišča izven vasi je bi- la kupljena Hočevarjeva njiva, lo- kacijo je podprla tudi stroka in iz- delana je bila Strokovna podla- ga Športno rekreacijskega cen- tra Luče, a jo je kasneje občinska oblast ovrgla s pojasnilom, da že imamo preveč športnih površin in bi z gradnjo novih nastal problem vzdrževanja in upravljanja objekta (zapisnik občinske seje 3.12.2014). 2. Predvidena izgradnja Športne dvorane – če bi prišlo do realizaci- je sem prva stranka v postopku in soglasodajalec (najbližji in najbolj prizadeti mejaš), zato sem vas kot odgovorno osebo in občinske svet- nike večkrat pisno opozorila, da bo tako velik objekt športne dvorane zasenčil naše celotno imetje. Vi in vaši strokovnjaki mi določate sa- mo eno uro sonca na dan, s čimer bi nam bile kršene človekove pra- vice, ki nam jih jamči Ustava RS in sedaj ne morete razumeti, zakaj se upiram. Na edinem skupnem sestan- ku, ki je bil na pobudo Občine skli- can kar na šolskem igrišču dne 3.5.2017, smo vsi mejaši (razen Aj- nik Franca) bili proti umestitvi ta- ko ogromnega objekta v že tako strnjen in omejen prostor, neka- teri so izrazili željo, da bi radi sa- mi predstavili svoje poglede in po- misleke na ta projekt tudi občin- skim svetnikom, a žal je vse osta- lo pri vaši (županovi) neizpolnjeni obljubi … Ste pa zato večkrat pris- luhnili potrebam športnikov iz Sol- čave in Mozirja. Mene opozarjate, da upravlja- te z denarjem vseh občanov Luč, a za večmilijonsko investicijo ste se s svetniki odločili brez javne raz- prave, brez pisnega stališča vod- stva šole, brez predhodnih ustrez- nih ekonomskih analiz (finaciranje, vzdrževanje, upravljanje) in brez upoštevanja Strokovne podlage za strategijo razvoja občine Luče. Moj dom – to je cca 600 m2 stav- bnega zemljišča, dve hiši v dobrem stanju s pripadajočimi objekti ste ocenili tako, da je primerljivo vred- nosti 2-sobnega stanovanja v Mo- zirju. S tajnikom sta izjavila, da mo- jega ugovora zoper vašo cenitev niti prebrala nista … Porušiti želite dobro staro šol- sko telovadnico (ki jo lahko obno- vite z novo opremo), da boste zgra- dili novo, ki bo dovolj velika za vse vaše vrhunske športnike??? Grad- njo dvorane opravičujete zara- di potreb otrok iz vrtca (zapisnik 3.12.2014), čeprav bi ti mnogo bolj potrebovali nov vrtec. Tudi upokojencem, ki so že večkrat izrazili potrebo po varova- nih stanovanjih ali domu za starej- še v domačem kraju, sedaj ponuja- te športno dvorano, ki je, če se iz- razim po vaše veliko bolj trend. Za- se pa, ker sem že večkrat okusila neiskrenost vaših besed, lahko sa- mo še povem, da v vaš 'spravljiv venček fraz' ob koncu vašega od- govora, ne verjamem več. Angela Žerovnik Luče 38a Luče • VLOM V MRLIŠKO VEŽICO Ljubno ob Savinji: 12. decembra so policisti PP Mozirje prejeli prijavo o vlomu v mrliško vežico na Ljubnem ob Sa- vinji. Neznani storilec je vlomil in iz notranjosti odnesel me- šalno mizo. • VLOM V BRUNARICO Ljubno ob Savinji: Na PP Mozirje so prejeli prijavo o vlomu v brunarico na prireditvenem prostoru v Vrbju na Ljubnem ob Savinji. Patrulja je na kraju ugotovila, da je neznani storilec vlo- mil v brunarico, od koder je odtujil zaenkrat neznano količino predmetov. Policisti za neznanim storilcem še zbirajo obvestila. • VLOMIL V HIŠO IN NIČ ODNESEL Gornji Grad: Mozirski policisti so prejeli še eno prijavo o vlo- mu, tokrat v stanovanjsko hišo v Gornjem Gradu. Patrulja je na kraju ugotovila, da je neznani storilec v hišo vlomil skozi okno na strehi, od koder ni odtujil ničesar. Policisti za neznanim sto- rilcem še zbirajo obvestila. • POSLEDICE NEURJA Zgornji Dol: 15. decembra ob 7 .50 so v Zgornjem Dolu gasilci PGD Nova Štifta pomagali prekriti približno 20 kvadratnih me- trov strešne kritine, ki jo je pred dnevi razkril močan veter. Bočna: 15. decembra ob 14.20 so v Bočni gasilci PGD Bočna izčrpali vodo iz kleti stanovanjske hiše. Luče: 16. decembra ob 14.14 so v Lučah gasilci PGD Luče občanu nudili pomoč pri prekrivanju strehe stanovanjskega objekta. Logarska dolina: 16. decembra od 8.52 so v Logarski dolini gasilci PGD Solčava odpravljali posledice vetroloma. Nudili so pomoč občanom pri prekrivanju streh stanovanjskih objektov, odstranjevanju dreves in sanaciji napeljave vodohrama. • DIMNIŠKI POŽAR Lepa Njiva: 16. decembra ob 9.26 so v Lepi Njivi zagorele sa- je v dimniku stanovanjske hiše. Gasilci PGD Mozirje so pogasili požar, očistili dimnik in prepovedali nadaljnje kurjenje. Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 35 Zahvale, Oglasi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. www.savinjske.com Niti zbogom nisi rekel, niti roko nam podal, tiho in mirno si zaspal, v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka Avguština GRUDNIKA 28. 9. 1924 - 1. 12. 2017 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijate- ljem za vso pomoč, izrečena sožalja, za darovane svete maše, sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njego- vi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Ko življenje tone v noč, še žarek upanja išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata, tasta, brata, strica in prijatelja Martina KAKERJA 16. 11. 1948 - 1. 12. 2017 iz Šmartnega ob Dreti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, stali ob strani, izrekali sožalja, darovali za svete maše, sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali v hišo Očetovo šli. (A.M. Slomšek) ZAHVALA Po hudi bolezni je v 89. letu prestopil prag večnosti dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast Danijel JURJEVEC iz Logarske doline 1 5. 4. 1929 - 7. 12. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. Hvala gospodu župniku p. Karlu Gržanu za opravljen obred svete maše, cerkvenim pevcem iz Solčave, govornici Mateji S. Brlec, ge. Pavli Čas za pomoč v vežici in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvala gre tudi pogrebni službi Morana in delavcem, ki so očistili cesto po ujmi. Posebna zahvala pa pripada dr. Andreji Podlesnik Moličnik in patronažni sestri ge. Verici. Žalujoči: žena Rezika, sin Daniel, hčerki Helena in Elizabeta z družinami Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 36 Za razvedrilo PRIPRAVLJENI NA VSE ŠE ZA NASLEDNJIH 15 LET Marko Atelšek (drugi z leve) na 15-letnici Suške bande: »Vsi te kličejo Dare ali Darko, samo jaz dodajam k imenu oče.« Kapelnik Darko Atelšek: »Pa saj se že na daleč vidi, da sva v Me- sničarjevi žlahti. Včasih sem bil med mlajšimi v glasbenih vodah. Upam, da bom še naslednjih 15 let z vami, da vam pokažem, kako se stvarem streže.« Marko: »A bi to lahko kdaj šlo tudi preko videokonference?« Darko: »Ja, če boste vi nastopali v Spodnjem Dupleku, jaz pa v Pa- rizu, tako ali tako ne bo šlo drugače.« LESENA ROŽA ZA PRAZNIKE Koderkoli gredo naši upokojenci, radi povedo, od kje so in ne po- zabijo dodati, da so potomci vlcerjev, flosarjev, žagmeštrov in iz goz- dnate zelene doline. Na ustvarjalnih delavnicah v Izoli, kjer je potekal forum Zveze društev upokojencev Slovenije, sta nazarske upokojen- ce zastopala Ida in Stane Kotnik. Ona kot izdelovalka lesenih rožic, on kot fotodokumentarist. Na koncu je Ida poklonila rožo možu Sta- netu rekoč: »Tale bo zdržala čez vse praznike, saj je ni treba zalivati.« RAZBURJENJE NI POJENJALO Ko so se starejši, ki so si v Mozirju ogledali komedijo Zaradi sta- novanja, vrnili v mislih pol stoletja nazaj in primerjali današnje biro- kratske zdrahe, so lahko le potrdili, kako je bilo v nagniti komunistič- ni državi lepo v primerjavi z današnjim gnilim kapitalizmom. Mladi brez stanovanj in služb sploh ne vedo, kako je bilo marsikaj bolje, četudi so birokrati tiste čase vse pobrkali, prebukirali in v eno sta- novanje z dekreti nabutali trikrat več stanovalcev, kot je bilo na vo- ljo postelj. A upokojenec že takrat ni razumel, zakaj on nima enakih pravic, saj je imel dekret kot ostalih pet! (Foto: MŠ) (Foto: JM) (Foto: JM) Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 37 Petek, 22. december ob 20.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma OK Mozirje : S volley Sobota, 23. december ob 9.00. Bohačev toplar - tržnica Nazarje Naj zadiši po cimetu in klinčkih, nastop vokalne skupine Sončnice ob 10.00. Župnišče Solčava Delavnica izdelovanja mačje hiške ob 17 .00. Taborniški dom na Lazah nad Kokarjami Prireditev Luč miru iz Betlehema ob 17 .00. Dom planincev v Logarski dolini Tradicionalni pohod z baklami ob 18.00. Kulturni dom Nova Štifta Prireditev Glasbeni večer ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Druženje pod trško lipo – Večer za ljubiteljsko petje ob 19.00. Večnamenska dvorana v Lepi Njivi Prireditev Veseli december Ponedeljek, 25. december ob 17 .00. Alpski vrt na Golteh Obisk Božička ob 17 .00 in 18.30. Dol-Suha Žive jaslice KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 52. številki SN 2017 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Napovednik Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26. Napovednik dogodkov Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 38 Torek, 26. december ob 17 .00. Hotel na Golteh Razstava otroških likovnih del Zimska pravljica na Golteh ob 17 .00. Kulturni dom Bočna Božično-novoletni koncert ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Ponovitev komedije Zaradi stanovanja ob 19.00. Cerkev sv. Lovrenca v Lučah Božični koncert lučkih pevskih sestavov Sreda, 27 . december ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Pravljična Rečica – Sladke radosti ob 17 .00. Kulturna dvorana Luče Delavnica izdelovanje nakita ob 17 .00. Sejmišče v Mozirju 6. nočni tek in pohod Ruth v spomin ob 17 .30. Alpski vrt na Golteh Božično-novoletni koncert Mešanega pevskega zbora Šmartno ob Paki ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Snežek in njegova skrivnost ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Brezplačna svetovalnica za demenco ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Dobrodelna predstava Kadar miši ni doma Četrtek, 28. december ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Pravljična Rečica – Igrajmo se gledališče ob 17 .00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Snežek in njegova skrivnost ob 17 .00. Kulturna dvorana Luče Delavnica polstenja iz nepredene volne ob 17 .30. Alpski vrt na Golteh Božično-novoletni koncert okteta TEŠ ob 18.00. Športna dvorana Mozirje Izbor športnika leta Zgornje Savinjske doline ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Snežek in njegova skrivnost Petek, 29. december ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Pravljična Rečica – Čas za igro Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25. OBVESTILO BRALCEM Obveščamo vas, da za 52. številko Savinjskih novic zaradi praznikov sprejemamo čestitke, zahvale, male oglase in rešitve miselne igre do srede, 27. decembra, do 11. ure. Čestitke, zahvale in male oglase lahko pošljete tudi po elektronski pošti na trzenje@savinjske.com. Pri glavnih vratih v grad Vrbovec in pri vratih v uredništvo pa imamo tudi nabiralni- ka, v katera lahko vržete tovrstno pošto. Uredništvo ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi- la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ŽIVALI – PRODAM Mesnate prašiče, 100 – 170 kg, z možnostjo dostave, prodam; gsm 041/561-893. Prodam prašiče za zakol ali nadaljnjo rejo, možna dostava; gsm 041/637- 241. Prodamo teličko simentalko, staro 8 dni; gsm 051/331-020. Prodam ugodno, bikca čb, 120 kg; gsm 031/759-955. Prodam bikca čb, teža cca 135 kg, ce- na po dogovoru; gsm 031/237-656. Prodam telici RJ in LS, breji 9 in 7 me- secev, pašni, vajeni priveza. Možna menjava. Prodam dve odrasli kozi (burska-na- vadna) in enega mladiča, star 3 me- sece; gsm 041/711-988. Prodam dve telici čb, stari 8 mesecev, ali menjam, tudi brejo; gsm 041/318- 442. Prodam breje krave, rjave pasme; gsm 041/721-205 po 19. uri. Prodam dva bika, simental in limuzin, težka 170 in 200 kg; gsm 031/855-186. Prodam bikca čb, starega 7 dni, gsm 031/805-832. Prodam teličke simentalke po iz- biri, težke 110 - 180 kg, pašne; gsm 031/228-217 . ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopita- nje, in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim telico ali kravo za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520. DRUGO – PRODAM Prodam domačo volno (prejo), sivo in belo, klopka 40 dkg; gsm 070/621- 722. Prodam domače ocvirke; gsm 041/294-462. Ocvirke in svinjsko mast prodam. Ceno poglejte na internetu; gsm 070/708-155. Prodam zimske pnevmatike bridge- stone 215/60/17, 5 mm profila; gsm 040/430-080. Prodam zelo kvalitetne jesenove kla- de za sekanje mesa; gsm 031/800- 852. Rabljeno peč za centralno na drva, 35 kW, prodam; gsm 031/695-208. Ugodno prodam posteljo, dim 200/100, z ležiščem, masiva, bor, sta- ra 1 leto, zaradi neuporabe. Lahko v kompletu ali posamezno, Rečica; gsm 070/870-321. Motorno žago husqvarna CD 480, prodam ali menjam za bale; gsm 031/655-858. DRUGO – PODARIM Podarim še delujočo televizijo; gsm 031/302-124. DRUGO – KUPIM Kupim špeh od domačega prašiča; gsm 031/270-088. VOZILA – PRODAM Prodam traktor fendt 512, vario, tms power, l. 2016, 1.870 delovnih ur, 120 konjev, prednja hidravlika, pred- nji kardan, klima ter ogromno os- tale opreme, cena 68.500 eur; gsm 031/493-660. DRUGO – IŠČEM Prosim, če ima kdo za podarit radio savica z gramofonom. Pa tudi ka- kšnih lego kock bi bil zelo vesel; tel. št. 58-45-458. NEPREMIČNINE Ugodno prodam 87 m2 veliko stano- vanje v Mozirju; gsm 030/284-699. Trosobno stanovanje v Gornjem Gra- du ugodno prodam ali menjam za ne- premičnino; gsm 041/444-769. Manjše stanovanje z lastnim vhodom, okolica Mozirja oddam; gsm 051/230- 764. Hišo na Ljubnem damo v najem ali prodamo; gsm 070/715-424. Kmetijsko zemljišče v Lokah blizu Mozirskega gaja prodam po cca 2,80 eur/m2; gsm 041/ 650-151. OSEBNI STIKI Veren, komunikativen, situiran moš- ki išče življenjsko sopotnico brez po- tomcev; gsm 041/240-403. Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 39 Oglasi Savinjske novice št. 51, 22. december 2017 40 Ljudje in dogodki, Oglasi