LETO XXII. — številka 19 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sobota, 8. 3. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Dd 1. januarja 1958 kot poltednik. Dd 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Dd 1. januarja 1964 kot poltednik In sicer ob sredah in sobotah Vse slavje, vsa priznanja, vsi spomini v enem samem dnevu — ob dnevu žena — so premalo. Za breme, ki ga nosijo žene, jim poklonimo šopek ali nekaj obledelih fraz, namesto, da bi jim poklonili leto in se trudili, da bi jim omogočili resnično enakopravnost. Ali ni nekam nenavadno, da je tako malo žena v vodstvih naših družbenopolitičnih organizacij, v naših skupščinah. Ali ni obenem tudi res, da imamo pri nas izredno veliko število zaposlenih žena. Ne glede na proklamirane pravice in enakopravnost, le-te vendarle ni moč zagotoviti dokler pretežna večina samo sodeluje v proizvodnem procesu, v znatno manjši meri pa jim je praktično omogočeno, da vplivajo na razdeljevanje ustvarjenih dobrin. Ni moč mimo dejstva, da je delo naših samoupravnih teles, skupščin, organizacij brez zena nekam okrnjeno — nepopolno. Vrtimo se v krogu. Javno opozarjamo na neustrezne strukture, hkrati Pa vemo, da tega ni moč v celoti premostiti, dokler nimamo urejenega otroškega varstva, popolnejšega vzgojnega sistema in rešenih še mnogo drugih enako pomembnih problemov. Tako pa nadomestimo, ali vsaj mislimo, da smo nadomestili (vse tlsto, kar med letom zaradi resničnih protislovij našega časa nismo mogli rešiti; ali tudi nismo utegnili; ali pa se nam je zdelo premalo pomembno; QH ■..) s šopkom rož in darilom. Enakopravnosti ni v proklamacijah, ampak v dejanjih. Zato ni dovolj dan. Zato, da bi odpravili vsaj tista osnovna nasprotja, ki danes ženi ne omogočajo njene popolne uveljavitve. RAZSTAVA IN PRODAJA KRANJ POHIŠTVA V DELAVSKEM DOMU V KRANJU OD 13.—23. MARCA 1969 ODPRTA VSAK DAN OD 8.—19. URE Vabimo vas na ogled prvovrstnih izdelkov tovarn pohištva: % MEBLO — Nova Gorica # MARLES — Maribor % BREST — Cerknica # STIL — Koper « JAVOR — Pivka # POHIŠTVENA INDUSTRIJA — Idrija # MOB1LIA — Osijek # IZTOK — Miren pri Gorici # GARANT — Polzela # TAPO — Ljubljana in drugih BOGATA IZBIRA spalnic, dnevnih sob, kuhinjske opreme, kavčev, foteljev, stolov, kotnih klopi, kuhinjskih miz in raznovrstne druge stanovanjske opreme. POTROŠNIŠKA POSOJILA BREZ -------------- POROKOV BREZPLAČNA MONTAŽA DOSTAVA NA DOM KONKURENČNE CENE Za obisk in nakup se priporoča Kokra — Dekor, Kranj, Koroška 35 Miro Oman je s poletom 135 m krstil velikanko Nov uspeh Planice V četrtek, 6. marca, ob 24.21 je prvi človek poletel s smučmi prek mostička nove 150-metrske velikanke pod Poncami. Polet je zelo lepo uspel, tako da so bili prisotni strokovnjaki navdušeni nad novim dosežkom Planice. 32-letni Miro Oman je svojo nalogo odlično izvedel, lepo poletel, mirno doskočil, skratka, njegov let je bil skoraj brezhiben. Njegova prva dolžina s 135 metri daje upanje, da bomo v času planiške prireditve res videli velike dosežke svetovnih mojstrov. Skupaj s strokovnjaki in konstruktorjem ing. Vlado-tom Goriškom pa je bil izredno vesel tega krsta seveda tudi Miro Oman. »Vsi so me spraševali pred skokom, če imam tremo. Na to še pomislil nisem, ko sem se odpravljal na vrh zaletišča nove velikanke. Priznali pa moram, da sem postal nekoliko nervozen, ker sem predolgo čakal, skoraj eno uro na vrhu zaleta, da so organizatorji dokončno v redu pripravili napravo za preizkušnjo. Skoraj sem že obupal in si mislil, da danes ne bo nič s poskusom. Končno pa so mi dali dovoljenje za prvi polet.« % Kakšne občutke si imel med prvim poletom? »Pri odskoku me je prineslo zelo visoko v zrak, skoraj deset metrov nad snežno površino, nato pa sem letel v liniji, ki mi najbolj prija. Skratka, počutil sem se kot med poletom na najboljših skakalnicah sveta. Prehod v iztek je izreden, pravzaprav ga še čutil nisem. Le ko sem (Nadalj. na 32. str.) Ali ste se že odločili, kfe boste preživeli prvomajske praznike? Svetuje vam CREINA Kranj, Koroška 4, tel. 21-022 EcREinn turistično P r o me t n o Po d je t je r\J JI Začela se bo krvodajalska akcija Kmalu se bo na celotnem območju kranjske občine pričela krvodajalska akcija. Te dni zaključujejo z zbiranjem prijav občanov — krvodajalcev aktivisti in sodelavci Rdečega križa na podeželskem območju. Na mestnem območju pa bodo predvidoma zaključili do 14. marca 1969. PROGRAM odvzemalnih dni v občini Kranj 18., 19., 20., 21., 25., 26., 27., 23. marca, L, 2., 3., 4. aprila 1969, dopolnilna krvodajalska akcija pa bo še 17. Julija 1%). Delovni načrt za občino Kranj predvideva 2400 odvzemov. Da bi dosegli to šlevilo, je potrebno zbrati 2800—3000 prijav. Po doslej /branili podatkih iz osnovnih organizacij so dobri izgledi. Vsi krvodajalci bedo pravočasno prejeli pismena povabila o dnevu in uri cdhodov za njih posebej naročenih avtobusov, ki jih bodo pripeljali na odvzem krvi v Ljubljano in nazaj. Vsak občan je pred odvzemom krvi temeljito zdravniško pregledan in le, če je zdrav, lahko daruje kri. Kmetje—krvodajalci imajo odslej veliko ugodnost, in sicer, da v primeru bolezni, ko jim je potrebna kri — transfuzija, krvi ne plačajo, vendar le, če se ugotovi, da so, ko so bili zdravi, tudi sami darovali kri. Ta ugodnost velja tudi za njihove ožje svojce. Poleg tega so na dan odvzema tudi temeljito zdravniško pregledani, in to brezplačno. Vsi krvodajalci — tudi tisti, ki bodo eventualno odklonjeni zaradi nepopolnega zdravja, prejmejo na Zavodu SRS za transfuzijo krvi v Ljubljani izdatni zahvalni obrok hrane. Občani, ki bodo letos darovali prvič kri, bodo prejeli krvodajalsko izkaznico. To velja tudi za krvodajalce-kmete in prav ta jim bo glavni dokument v primeru, da bodo sami potrebovali kri. Če nam bo v tej krvodajalski akciji uspelo stoodstotno izpolniti krvodajalski program, potem lah'ko mirno trdimo, da smo izpolnili našo humano in državljansko dolžnost. Dovolj bo krvi za vsakodnevno porabo v medicini in tudi nekaj rezerve za predelavo v suho krvno plazmo. Le-te pa na žalost najbolj primanjkuje. V Sloveniji letno porabimo nekaj nad 20.000 litrov krvi. To ni malo, za to je potrebno nad 70.000 krvodajalcev, če ste morda še včeraj stali ob strani iz kakršnih koli vzrokov, sedaj je čas, da se tudi vi vpišete v seznam prostovoljnih krvodajalcev. Vsi zdravi občani stari od 18. pa tja do 60. leta starosti obeh spolov so lahko krvodajalci. Prav gotovo je tudi dejstvo, da v tem časovnem razmahu 40—50 let bo prej ko slej vsak občan potreboval najmanj enkrat v taki ali drugačni obliki tudi sam pomoč — kri, transfuzijo ali pa krvno plazmo. Sodelujmo in pomagajmo drugim ko smo' zdravi, da bomo tudi sami deležni take pomoči, ko jo bomo potrebovali. Vsem ženam — krvodajalkam, vsem aktivistkam in članicam odborov Rdečega križa za 8. marec, mednarodni dan vseh žena, iskreno čestitamo in jim želimo trdnega zdravja. i Občinski odbor Rdečega križa KRANJ Jeseniški komunisti o železarni Občinska konferenca ZKS na Jesenicah je na svoji seji v torek obravnavala vzroke za težaven položaj jeseniške železarne. Seje so se udeležili tudi podpredsednik IS Vinico Hafner, sekretar CK ZKS ing. Andrej Marine in sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Martin Košir. Tako sekretar občinskega komiteja Pavel Lotrič kot direktor železarne magister ing. Peter Kune sta podrobno obrazložila vzroke za sedanji težak položaj tega jeseniškega kolektiva. Pavel Lotrič je med drugim dejal, da sedanja situacija ne pomeni samo gospodarskega problema, temveč tudi politični problem. Dokončno Je treba povedati, ali črno metalurgijo potrebujemo ali ne. Ravno tako je prav, da tako jeseniški kot vsi slovenski žele-zarji zahtevajo enakopraven po'o'aj posameznih gospodarskih vej. Pavel Lotrič je že poudaril, da je treba zavrniti vse tiste trditve, da je samo železarski kolektiv kriv za neugoden položaj same železarne. Udeleženci so v razpravi poudarjali, da so na težaven položaj jeseniške železarne opozarjali pristojne organe že dalj časa, vendar vse donedavna je bilo le malo odziva. Medtem ko je občinska skupščina že sklenila pomagati železarni, pa bodo na republiških organih o položaju železarstva konkretno razpravljali prihodnji teden, čeprav zvezna administracija še ni dokončno odioča'a o položaju našega železarstva, pa lahko že danes trdimo, da si jeseniški železarji pravzaprav ne morejo obetali nobenih olajšav zveznega pomeša. Sam kolektiv si ha vse načine prizadeva čimbclje izkoristiti vse svoje proizvodne možnosti, vendar se prav zaradi nezadostnega zanimanja pristojnih organov za njihov težak položaj vseh loteva ma-lodušje in nemir. Komunisti so na koncu poudarili, da železarna zaradi stalne nelikvidnosti in pomanjkanja obratnih sredstev 15. marca lahko ostane brez denarja za osebne dohedke. Kaj bi to pomenilo za jeseniške železarje, si nihče ne upa prerokovati. Udeleženci razširjene seje občinske konference ZKS na Jesenicah so v svojih zaključkih poudarili, da podpirajo vsa prizadevanja samoupravnih organov železarne, celotnega kolektiva in družbenopolitičnih organizacij občine za čimhitrejšo rešitev težkega položaja slovenskega železarstva. Komuniste v železarni pa so zadolžili, da Še naprej vodijo kolektiv pri iskanju rešitev iz težkega položaja. -vig pravili so bogat program letnice ustanovitve VOS na Gorenjskem. Oddolžiti se nameravajo tudi Janku Mlakarju s spominsko razstavo. Letos nameravajo v Kranju odkriti tudi več spominskih obeležij in sicer: Ivu Slavcu-Joklu (v Pševem), družini Siškovih (v Stražišču) in na Brniku (12 padlim borcem tega področja). Občinski odbor in Gorenjski muzej bosta izdala tudi zbornik spomenikov. V tem zborniku bodo fotografij* vseh spomenikov, spomin* skih plošč in drugih obeležij iz zgodovine delavskega giba«-nja in NOB na območji! Kranja. Na področju kulturno umetniških dejavnosti bodo pripravili letos glasbene revije (Kranj, Stražišče, Cerklje, Predoslje, Gorice, Zalog). Krajevna društva bodo pri» redila več proslav in gledaliških prireditev. Posebno skrb bodo termi . jubileju posvetile tudf šole* i mladinske in pa športne or* ! ganizacije. Program, o kate-| rem so govorili, je bogat, in j težko bi o njem napisali vse, pa tudi naš cilj ni tak. Kolikor popoln že je, je pomanjkljiv. Široko razvejana dejavnost na terenu in v delovnih organizacijah ga bo morala še dopolniti. Pripravni so V četrtek se je sestal v Kranju odbor za proslavljanje 50-letnice ZK, SKOJ in Sindikatov. Razpravljali so o programu praznovanja. Letošnje praznovanje, kot so poudarjali, mora imeti delovni značaj. Osnovni smisel praznovanja ni v obujanju spominov na revolucionarno preteklost, ampak mobilizacija sil za uresničevanje zastavljenih ciljčv. Osnovna ugotovitev, ki jo velja povzeti, je, da so vse družbenopolitične in društvene organizacije, še posebej pa kulturne in druge institucije zastavile izredno obsežen program. Tako so se na odboru danes dogovorili, 'da bo osrednja akademija 25. aprila v Kranju Za program te prireditve bodo poskrbeli: — Prešernovo gledališče, Glasbena šola in Gorenjski muzej. 25. aprila bodo pripravili srečanje starih gorenjskih revolucionarjev, septembra pa bo ob obletnici kranjske tekstilne stavke v Preddvoru proslava združena s piknikom. Posebej skrbno so se na letošnji jubilej pripravile nekatere institucije in organizacije. Tako bodo na področju muzejske in spominske dejavnosti v Mestni hiši odprli (18. aprila) razstavo o razvoju in delovanju KPJ, sindikatov in SKOJ. Prav tako nameravajo pripraviti razstavo del (socialna tematika) Ljuba Ravnikarja in spominsko razstavo v počastitev ob- Žene so prve Letošnje proslave 8. marca, dneva žena, so nekatere delovne organizacije v Kranju že uspešno uskladile s 50. obletnico KPJ, SKOJ in sindikatov Jugoslavije. To še posebno velja za Kmetijsko živilski kombinat, za trgovsko podjetje Živila, za Industrijo bombažnih izdelkov na Primskovem, za teren Kokri-co in nekatere druge. V njihovem programu bodo izvajali razne recitacije in pesmi po posebnem scenariju, ki je prirejen prav za ta dogodek. V KžK bodo s takim kulturnim izvajanjem prikazali glavne obrise dolgega boja kranjske žene za njene pravice in enakopravnost v družbi. Tako so žene prve, ki bodo svoj praznik proslavljale v okviru obsežnega programa vseh družbenih, kultur-no-umetniških, telesnovzgoj-nih in drugih organizacij v tej občini v počastitev tega letošnjega jubileja. K. M. Na občinski kandidacijski konferenci, ki je bila v torek popoldne v Radovljici, so delegati za kandidata za socialno-zdravstveni zbor izvolili ■tudi dr. Rusa Boruta. Tako sta v radovljiški občini kandidata za soci-alno-zdravstveni zbor republiške skupščine Sve-tozar Pezdič, upravnik podružnice KZSZ Radovljica in dr. Rus Borut, zdravnik v ambulanti Bled - ZD Jesenice (dosedanji poslanec socialno zdravstvenega zbora republiške skupščine). \ MISLITE PRAVOČASNO NA STANOVANJE! Zato VMNJtfjft pri ki vam odobri na podlag! privarčevanega denarja po 2% obrestni meri. Poleg tega lahko pri ŽREBANJU zadanete lep dobitek. db vj i s S' i zdaj kaže kar dobro. Tako imajo prijavljenih že nekaj gostov iz Zahodne Nemčije, pričakujejo pa tudi stalne goste iz Hola nd i je. »Želimo pa si tudi, da bi na Bledu zgradili depandanso s sto ležišči. Za gradnjo bi potrebovali okrog 250 milijonov starih dinarjev. Zato bomo takoj, ko bo sprejet urbanistični načrt, zaprosili za kredit in se potem odioiili za gradnjo.« A. Ž. Preurejena kuhinja Gostinskega šolskega centra hotel Krim na Bledu, kjer imajo te dni dva tečaja: za poklic natakarja in polkvalificirancga kuharja. — Foto: F. Perdan Tečaji za poklic natakarja V Gostinskom šolskem centru hotel Krim na Bledu lrtlaio te din i dva tečaja za Pridobitev kvalifikacije za Poklic natakarja in za strežbo- Oba tečaja bosta trajala do konca marca, ko bo 30 obiskovalcev z Bleda, okolice Tržiča in tudi iz Kranjske go-re delalo še zaključni izpit. Zadnje čase tovrstni in dru-ga"i tečaji v Gostinskem šolskem centru hotel Krim niso redki. Tako so minuli teden pripravili poseben te-?aj za Veletrgovino špeceri-Wi kini jeseni pa tečaj za po-*llc natakarja za bohinjske hotele. Gostinski šolski center pri-Prav'ietnin znane slikarke Kathe Kollvvitzove, slavne prav zaradi mojstrskega upodabljanja tovrstne motivike. Razstavljeno p'auivo bodo z dodajanjem novih dokumentov sčasoma še lzPopolniii. V prostorih, kjer so odprli novo zbirko, namera-VaJo ob prazniku prirejati razne manifestacije. Vsebinsko pripravo razstave sta vodili Mira Mivc in Zorka * fibušonova, oblikovno ureditev ter organizacijo pa je prevzel *-°izc Gostiša. Naj omenimo še izvajalca del: to je podjetje Zarja — elektro obrat Kamnik. Obenem z novo zbirko so v galeriji Gorenjskega muzeja °dprli razstavo likovnih del akademske slikarke Dore Plc-Steniak-Slana. I. G. Na razpis z naslovom PARTIZANSKA ZGODBA se je odzvalo 253 učencev in dijakov Uspelo tekmovanje mladih mojstrov peresa Eno izmed tekmovanj v okviru spominskih prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« je bil letos tudi nagradni razpis za pismene naloge učencev vseh osnovnih, srednjih in strokovnih šol na Gorenjskem, ki so mu dali naslov PARTIZANSKA ZGODBA. Učenci in dijaki naj bi v svojih prispevkih obdelali resnične dogodke iz NOB. Tričlanska komisija, v kateri so bili pisatelj Lojze Zupane, akademski slikar in bivši partizan Ive šubic ter ravnatelj šolskega centra za kovinarsko in avlomehansko stroko v škofji Loki Peter Finžgar, je do 15. februarja prejela 253 zgodb. Na razpis se je odzvalo 14 šol, naloge dijakov in učencev dveh zavodov pa so prispele prepozno. Od članov komisije smo zvedeli, da je tekmovanje preseglo vsa pričakovanja. Takšen uspeh pripisujejo zlasti posrečeni izbiri roka, saj so mladi udeleženci med zimskimi počitnicami imeli dovolj časa za obisk preživelih borcev in za pisanje. Lojze Zupane jc prebral in ocenil vseh 253 nalog. Člani komisije so potem razdelili nagrade: 2 prvi (šole — udeleženke opozarjamo na spremembo — razpis je prvotno določal 3 prve, 5 drugih in 15 knjižnih nagrad) po 100 novih din, 6 drugih po 50 novih din ter 19 knjižnih nagrad. Eden glavnih kriterijev pri ocenjevanju zgodb je bila originalnost, pa tudi samostojnost. In kdo so nagrajenci? Po 100 novih din bosta prejela Jože Osrcdkar, učenec 8.b razreda osnovne šole Tone Čufar, Jesenice ter Ivo Kržišnik, dijak 3. razreda gimnazije v Škofji Loki. Drugo nagrado, torej po 50 novih din, prejmejo Jasna Ke-ber in Bojan Klinar (8. razred os. š. Tone čufar, Jesenice), Barbara Fajon (7. razred os. š. Lucij an Seijak, Kranj,) Polonca Golmajer (4. razred os. š. Radovljica, oddelek Mošnje), Gorazd Koblar (7. razred os. š. Pre-žihov Voranc, Jesenice) in Vcljko Jan (5. razred os. š. škofja Loka). Knjižne nagrade je komisija prisodila naslednjim mladim piscem: Nevenki Brank, Jolandi Malovrh in Tomažu Lundru (vsi z os. š. škofja Loka), Franci ju Rihteršiču iz posebne osnovne šole Škofja Loka, Tei Vengust, Sabini Zupan in Zdenki Giičar (os. š. Prežihov Voranc, Jesenice), Snežani Oder in Rezki Lipovec z osnovne šole Tone Cufar, Jesenice, Dušanu Man-dcljcu in Vojku Svetini, učencema osnovne šole Bled, Tatjani Voglar, Stanku Po-točami in Miri Papler (os. š. Radovljica), Majdi Beton z osnovne šole Predosje, Bredi Kosec, učenki osnovne šole Železniki, Nadi Ahčin in Sre-ču Bogataju (os. š. Trirta), tor Ivanu Berniku, dijaku gimnazije v Škofji Loki. Vse nagrajence obveščamo, da bo slavnostna podelitev nagrad 11. marca ob 12. uri v poročni dvorani stavbe skupščine občine Škofja Lo- ka. Ob navzočnosti predsednika občine škofja Loka Zdravka Krvine, članov razpisne komisije in pisatelja Toneta Svetine bo nagrade izročil predsednik odbora za praznovanje prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« Ivan Franko — Iztok. Ob tej priliki nameravajo tudi prebrati najboljše naloge, Lojze Zupane bo povedal eno od svojih partizanskih zgodb, tovariši Franko, Svetina in Šubic pa pripovedovali kratke zgodbe iz NOB. Akcije, kot jc bilo omenjeno tekmovanje, so nedvomno zelo koristne. Skoda ker jih je tako malo. Upajmo, da bo razpis z naslovom PARTIZANSKA ZGODBA poslal eno od tradicionalnih tekmo-vanj v okviru vsakoletnih prireditev »Po stezah partizanske Jelovice«. Pomanjkljive udeležbe ss zares ni bati. O tem najbolj zgovorno priča letošnji odziv — 253 ofiMcev s štirinajstih šol. I. Gazel j Zimske Šolske igre SRS 1969 V soboto, 1.3.1969, je bilo na smučiščih Kranjske gore republiško prvenstvo učencev osnovnih in srednjih šol v veleslalomu. Prireditev je bila, lahko zapišemo, elitna manifestacija šolske telesne vzgoje, na kateri so se pomerile ekipe s področij Zavodov za prosvetno pedagoško službo v naši republiki ter je zbrala preko 200 pionirjev, pionirk, mladincev in mladink Zaključno slovesnost ob razglasitvi rezultatov je s svojim nagovorom in s čestitkami zmagovalcem še posebej razgibal republiški sekretar za prosveto in kulturo tovariš Tomo Marlclanc. Tekmovanje jc organiziral Zavod za prosvetno pedagoško službo v Kranju z izdatno pomočjo Smučarskega kluba Radovljica. Najboljše posameznike pa jc nagradila tovarna Elan s smučmi in smučarskimi palicami. Rezultati tekmovanja: Mladinci: 1. Harnold Pavel 2. Maninger Ljubo 3. Bernik Tomaž 4. Lcskošek Franc 5. štraus Cene Ekipno: Maribor Maribor Kranj Ljubljana Kranj Mladinke: Maribor Kranj Ljubljana 3:05,0 3:06,1 3:09,9 Ekipno: Pionirji: Ekipno: 1. Žuraj Draga 2. Gazvoda Sonja 3. Cizcj Tanja 4. Kramar Maja 5. Ben Jelka 1. Ljubljana 2. Celje 3. Kranj L Gorišek Dušan 2. Mcghč Jo.-e 3. Vovk Bojan 4. Križaj Marjan 5. Jekler Sašo Celje Ljubljana Maribor Ljubljana Ljubljana 10,6 15,0 3: 3: 3:46,5 Kranj Kranj Kranj Kranj Kranj Kranj Ljubljana Maribor 1:52,4 2:04,1 2:04,2 Pionirke: 1. Pikon Barbara 2. Jocif Jelka 3.-4. Oitzel Edit Grilc Metka 5. Mikeš Barbara Ekipno: Kranj Kranj Kranj Kranj Kranj 59,0 59,5 59,8 1:00,4 1:01,5 57,8 1:02.'.) 1:03.0 LOM 1:04,5 3'9 3 .5 38.0 38 6 38,7 39,7 42,0 43.0 43 0 43,2 Kranj Maribor Celje 2:03,7 2:18,9 2:28,4 Akademski slikar 11© d n i Ime akademskega slikarja Kamila Legata ni znano samo v Tržiču, kjer danes stanuje in poučuje likovno vzgojo na Bračičevi osnovni šoli. Poznajo ga zlasti v Kropi, kjer se je rodil in preživljal svoje otroštvo, prav gotovo pa je znan tudi širšemu gorenjskemu krogu ljubiteljev slikarske umetnosti. Pravzaprav ee:n se prvič srečal z njim po naključju. Prijatelj, ki ima svoj glasbeni ansambel, mi je na neki prireditvi dejal: »Naj vaju seznanim. To je edini umetnik v našem ansamblu — akademski slikar Kamilo Legat«. Tako sem torej spoznal slikarja, ki svoj čopič in palete včasih nadomesti s kontrabasom. Nekaj dni po prvem srečanju sem ga zaprosil za razgovor, na katerega je rade volje pristal. Obiskal sem ga na njegovem domu na Ravnah pri Tržiču, ali na »fabr-ki«, kot pravijo Tržičani. Njegova sinova Andraž in Primož — kasneje sta mi prav po moško zaupala, da večkrat delata očku »konku- renco« —, sta ravno pisala domači nalogi. Priznam, da mi v začetku vprašanja niso šla kaj prida od rok, vendar mi je Kamilo s svojim neposrednim in obširnim pripovedovanjem pomagal, da sem slikarstvo spoznal malo bolj, kot pa ga zahteva navadno novinarsko izpraševanje. Kamilo Legat se je rodil pred 34 leti v Kropi. Najprej je študiral na šoli za umetno obrt, potem pa na višji pedagoški šoli v Ljubljani. Ko se je zaposlil, je nadaljeval svoj študij na slikarski akademiji, kjer je jeseni 1966 diplomiral slikarstvo pri profesorju Stupici. KOVAŠKI SVET JE ŠE PRECEJ NEOBDELAN Že v začetku najinega razgovora so me pritegnile nekatere slike, obešene po stenah v dnevni sobi. Največ jih je bilo s kovaško — kroparsko tematiko. »Poleg obveznega Studijskega slikanja na akademiji, sem se že takrat dosti dajal s kovaškim svetom, kd je še precej neobdelan. Zanj sem se odločil tudi zato, ker sem se v tem svetu rodil in rastel. Svet kovaštva ni tako barvit in bi ga lahko obdelal v jedkanici ali litografiji. Prepričan sem pa, da če bi se odločil za nekakšen surrcalizem v barvah, bi izgubil vzdušje kroparskega vigenjca.« »Za kaj vam pravzaprav gre pri vašem predstavljanju motivov iz kroparskega kovaštva?« »2e od madih nog sem se spoznaval s kovaštvom in legendami okrog njega. Pri današnjem ustvarjanju mi ne gre samo za realističen prikaz neke motivike, temveč hočem nekaj več. Delo mora po mojem mnenju izražati vzdušje tega kovaštva — kovači, ogenj, žeblji morajo dihati iz dela.« »Kateri motiv iz tega sveta bi vam bil na sliki najljubši?« RAZSTAVI V KROPI IN TRŽIČU Kamilo Legat je sodeloval tudi na nekaterih razstavah. Tako so njegova dela visela v razstavnih prostorih Krope, Tržiča, Kranja, Bleda, Jesenic, škofje Loke, skupaj z Megličem, Batistom in Pre-mrlom pa jc razstavljal tudi v tržiškem pobratenem mestu Sainte Marie aux Mineš. »Če ne bi bilo z aranžiranjem razstav toliko stroškov, bi gotovo več razstavljal. Če hočeš imeti kolikor toliko dobro razstavo, potem te aranžerstvo stane rudi do dvesto starih tisočakov. Skratka, slikarstvo ni poceni posel in jaz samo od njega ne bi mogel živeti. Drage so barve, dosti stanejo okviri, ki po ocenah slikarskih krogov precej pomagajo k polnemu izrazu neke slike.« »Doklej sva govorila bolj o motivih, katerih se lotevate zartscu »Že nekaj časa si prizadevam, da bi naslikal kovačevo tihožitje s kladivom, kleščami, žeblji in ognjem. Si predstavljate kovača, ožarje-nega od ognja, ki meče naj in na predmete okoli njega čudovite podobe. Mislim, da bi bilo najbolj primerno naslikati ta odsev ognja. To bi bilo najbolj učinkovito in verjetno tudi najtežje.« SLIKARSTVO JE DOBRO ALI SLABO Najin pogovor je prešel tudi na moderne slikarske smeri. Z nekim posebnim navdušenjem sem zapisal naslednjo njegovo misel. »Zame slikarstvo ni moderno ali nemoderno, temveč obstaja samo dobro in slabo slikarstvo.« »Ali gre pri vašem ustvarjanju samo za kroparsko tematiko?« »Ne, lotevam se tudi slikanja pejsažev. Lani sem na razstavi predstavil motive iz Savske in Bistriške doline.« »Kaj menite o odnosu slikar - vzornik?« »Veste, da sem odkrit, če imaš vzornika, potem je igra izgubljena. Že kot študent sem se večkrat srečaval z vernimi originali dobrih slikarjev. Po moje so vzorniki za nekega ustvarjalca dobrodošlice takrat, če jim pri svojem delu preveč slepo ne sledi.« v svojih delih. Kako bi sebe opredelili kot slikarja?« »Opredeljevati samega sebe je največkrat zelo težavna naloga. Zase menim, da delam še na osnovi predmetnega slikarstva, na drugi strani pa se skušam iznebiti pretiranega akademizma. Skušam si torej ustvariti neki samosvoj likovni izraz, tega pa ne bom mogel doseči s slikanjem pejsažev, temveč le z nekim prikazom sveta, v katerem sem rastel, prikazom sveta kovačev in žebljev, ki danes jemlje slovo. Precej bi mi pomenilo, če bi moja dela predstavljala nekakšno oddol žitev Kropi. Bistva, ki danes še dajejo nekaj na tradicijo, pomenijo zame glavni vir ustvarjanja.« PREMALO UR LIKOVNE VZGOJE OTROK »V Tržiču že nekaj let poučujete likovno vzgojo. Kaj menite o likovni vzgoji kot šolskem predmetu?« »Po mojem mnenju je likovna vzgoja tak predmet, ki si ga ne moremo zamišljati brez individualnega dela. Sam način izražanja posameznih otroških teženj jc že tu precej subjektiven. Učni program predpisuje le eno uro likovnega pouka tedensko. V tej edini uri praktič' no ne moreš nič narediti. Opažam namreč, da ima prei cej otrok smisel za to alj ono obliko likovnega izraža) nja, vendar je za nadaljnjo spodbujanje in rast ta'.entov premalo časa.« »Za hip se pomudiva še pri vašem glasbenem udejstvova« nju. Kaj vam pomeni glas-ba?« »Igranje v ansamblu je zame bolj minus kot plus, ker mi vzame že tako skopo odmerjen čas za slikanje. Š2 kot srednješolec sem hodil v glasbeno šolo. Takrat sem igral trobento, danes pa kontrabas. Veste, dobro je, če igraš le za svojo rekreacijo/ kajti drugače gre preveč časa. Če na eni, strani ugotavljajo, da učiteljski poklic zahteva celega človeka, potom najbrž slikarstvo ni dosti manj zahtevno. Nikoli ne najdem tistega časa, da bi neko stvar izpeljal do zadovoljivega konca.« Potem, ko sva končala »uradni« del najinega pogovora, me je povabil še v svoj atelje v tržiškem muzeju. V malo večji hladni sobi je po stenah viselo polno njegovih] del, na stojalu pa nedokončana slika kovaškega ognjišča — ješe. To Je torej Kamilo Legat, ki mu tema in patina železa ter časa pomenita vir njegovega ustvarjanja. Železo, ogenj, tema, vigenjc, Kropa — to so glavni motivi njegovih del. Vili Guček Rtsrass same GORENJSKI MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostnozgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava keramike Marije Orthaber. V Baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled stalna muzejska zbirka: Slovenska žena v revoluciji in v II. nadstropju razstava Domača obrt na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v Galeriji pa slikarska razstava Viljema Jakopina. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Spomladanska smuka na Krvavcu 7-DNEVNI PENZION V DOMU NA KRVAVCU IN NEOMEJENO ŠTEVILO VOŽENJ NA ŽIČNICAH SAMO 350,00 N din Prijava in informacije: CREINA, turistična poslovalnica Kranj, Koroška 4 — telefon 21-022 PGD Krvavec, Koroška, telefon 21-903 ECREinn turistično p r o m e t n o p o d j e t j e Te dni po svetu mm BEJRUT, 1. marca — Sirska vojska pod vodstvom obrambnega ministra generala Asada je strmoglavila režim predsednika Atasija. Po nekaterih poročilih bo vodja novega režima general Asad * sestavil koalicijsko vlado iz vseh elementov zmerne levice in nekaterih Si rij cev v izgnanstvu. CAPE KENNEDY, 3. marca — Na tem vesoljskem oporišču so uspešno izstrelili ameriško vesoljsko ladjo Apollo 9. Trije ameriški vesoljci naj bi med desetdnevnim poletom okrog Zemlje prvič preizkusili Lunin trajekt, s katerim nameravajo pristati na Luni sredi letošnjega leta. WASIIINGTON, 3. marca -Ameriški predsednik Richard Nixon je po vrnitvi z osemdnevne turneje po Zahodni Evropi dejal, tla ima vtis, da Zahodna Evropa spet zaupa v ZDA. To zaupanje naj bi Po njegovem mnenju pomagalo do zbližanja Zahoda s Sovjetsko zvezo. JERUZALEM, 4. marca — Po smrta premiera Eškola so se v Izraelu razširila ugibanja, kdo naj bo novi premier. Bivša izraelska zunanja ministrica Golda Meir je Že sprejela kandidaturo za izraelskega premiera. KAKANJ, 4. marca — V rudniku Kakanj je zasul« Šest rudarjev, od katerih so trije podlegli poškodbam. ZAHODNI BERLIN, 5. marca — Kljub vsem zapletom ln pričakovanjem, da bo prišlo do nove berlinske krize, Je Zahodni Nemčiji le uspelo sklicati zasedanja svojega parlamenta — Bunde-staga v Zahodnem Berlinu. Na seji Bundcstaga so za novega predsednika izvolili Gustava Heiinemana. PEKING, 6. marca — Poten, ko je prišlo na sovjetsko - kitajski meji do obmejnega incidenta med sovjetskimi in kitajskimi graničar j i, so se po vsej Kitajski začele Množične protisovjetske demonstracije, v katerih sodeluje tudi po več milijonov ljudi. Po neuradnih podatkih do incidenta prišlo, ker so ^tajski graničarji s strojnimi puškami streljali na dva sovjetska oficirja, ki sta pregledovala otok Demanski na mejni reki Usuri. BEJRUT, 6. marca — Po državnem udaru v Siriji se Politična kriza zaostruje in Preti nevarnost, da položaja ne bo mogoče več nadzorovati. Partijsko in državno vodstvo je začelo bojkotirati sklepe vodje udara generala Asada in vse kaže na proti-Ofenzivo, Ljudže Ameriški predsednik Richard Nixon se je v nedeljo vrnil z obiska v zahodni Evropi, ki Je trajal de3et dni. Obiskal je po vrsti Bruselj, London, Bonn, Berlin, Rim, Pariz in nato še — neuradno — papeža. Pri političnem ocenjevanju njegove poti — zn dokončne ccene je še prezgodaj — je treba upoštevati, kaj si je N?xon obetal od te poti in s kakšnimi nameni je šel na pot. Predvsem so vsi politični opazovalci govorili, da Nixon ze!o zgodaj po prihodu v Belo hišo cdhaja v Evropo. Skratka, da ca mu zelo mudi. Predsednik jc sam povedal, kako glada na obisk: »kot na prvi korak... k poživitvi anisrlčko-cvropske skupnosti«. Izrekel pa je tudi stavek, ki pojasnjuje marsikaj: »Končano je obdobje konfrontacije, zdaj je prišlo obdobje pogajanj.« To misel je povedal pred obiskom in nekajkrat med njim. Mislil je seveda na pogajanja med ZDA ln Sovjetsko zvezo, ki postajajo čedalje bolj nujna, skoraj neodložljiva. Tudi Moskva je pokazala, da računa na skorajšnja po- gajanja z ZDA. Tik pred Ni-xonovm odhodem v Evropo je prišel v Belo hišo na obisk sovjetski veleposlanik v YVa-shingtcnu Dobrinin. Izvedelo se je, da Je bil enourni pogovor med predsednikom in veleposlanikom »odkrit in izčrpen« in da je bil Dobrinin »izredno prijazen«. Favedal je Nlxonu, da vsi trije sovjetski voditelji — Brežnjev, Kosi gin in Podgorni — čutijo, da SZ in ZDA delijo »veliko odgovornost« za ohranitev miru in da se Sovjetska zveza pcaku5a izogniti nevarnim »konfrontacijam* z ZDA »povsod na svetu«. Dobrinin je tudi poudaril pripravljenost ZS3R, da bi se začela čimprej pogajati o omejevanju oboroževalne tokme, in je povabil predsednika Nixona, naj obišče Sovjetsko zvezo. Datum obiska bi določili pozneje. Nixon je slcar dejal na svoji 2. tiskovni konferenci, da nI pristaš »takojšnjih vrhunskih sestankov«, vendar je pohitel v Evropo prav zato, da bi lahko čimprej šel na tak sestanek. Ni izključeno, da bi ga sklicali še letos. Ameriški predsednik je prišel na obisk v času, ko je bil prepir med Parizom in Londonom zaradi de Gaullo-ve izjave britanskemu veleposlaniku na vrhuncu, ko se jc II POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranega osebnega avtomobila Simca 1300, letnik 1966 s prevoženimi 64.000 km. Začetna cena 7.509,00 N din. Ogled vozila je možen vsak delovni dan na Zavarovalnici Sava, poslovna enota Kranj od 10.—12. ure. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Sava, poslovna enota Kranj, do srede, dne 12. 3.1969 do 12. ure z 10 °/o kavcijo od izklicne cene. OBVEŠČAMO LASTNIKE GOZDOV, DA BODO ZBORI KMETOV NA OBMOČJU GOZDNEGA OBRATA PREDDVOR PO NASLEDNJEM RAZPOREDU: 11/3-1969 v Podbrezjah v Domu kulture ob 18. uri 12/3-1969 v Naklem v prostorih KZ ob 18. uri 13/3-1969 na Jezerskem v KOROTANU ob 18. uri 17/3-1969 v Preddvoru v Prosvetnem domu ob 18. uri 183-1969 v Goricah v Prosvetnem domu ob 18. uri 19/3-1969 v Žabnici v Zadružnem domu ob 18. uri 19 3-1969 v Zg. Bcsnici v Zadružnem domu ob 8. uri 19/3-1969 v Podblici v Gasilskem domu ob 11. uri 20 3-1969 v Šenčurju v Zadružnem domu ob 18. uri 23/3-1969 na šenturški gori v šoli ob 9. uri 26/3-1969 v Cerkljah v Zadružnem domu ob 18. uri GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Gozdni obrat Preddvor berlinska kriza zaostrovala — in se še zaostruje — in ko se na Srednjem vzhodu položaj še vedno slabša. Nixon je svojim zaveznikom zagotovil, da bo upošteval njihove interese na pogajanjih z Moskvo — čemu bi bil sicer prišel v Evropo? —, a jim je tudi povedal, da so ta pogajanja neizogibna. V primerjav] s Kersnedvje-vim obiskom je bil Nixonov obisk bolj »zaprt«. Kennedv je lahko govoril širokim množicam. Takrat niso demonstrirali proti njemu študenti in tudi Vietnama ni bilo v današnjem smislu. N!xon ni govoril množicam in tudi demonstracije so bile. Na te je bil pripravljen, sicer pa je v tem pojledu prekaljen mož: izkusil je dosti hujše demonstracije v Latinski Ameriki. Skratka Nixon nI prišel v zahodno Evropo govoriti množicam ampak njihovim voditeljem. Navsezadnje se tudi ne bo pogajal s sovjetskim ljudstvom, ampak s Kremfjem — ko bo priiel čas za to. Najnovejša berlinska kriza, ki prekipeva prav te dni in še ni končana, utegne postati bolj nevarna, kaker so prvotno mislili. Tik pred izvolitvijo novega zahodnonem-škega predsednika v zahodnem Berlinu —- ko to piše- mo — je sovjetski predstav« nik sporočil, da ne more jamčiti za varnost letalskega prometa med Zvezno republiko in zahodnim Berlinom, če se bodo zahodnonemškl poslanci peljali z letali v mesto. To je resna grožnja, zakaj doslej so Rusi puščali letalski promet pri miru, četudi je na cestah prihajalo do zastojev v prometu zaradi raznih izgovorov in umetno poetavljenih cvir. To najbrž ne pomeni, da bodo potniška letala obletavali sovjetski lovci, čeprav je tudi to mogoče. Najbrž pomeni, da bodo sovjetske postaje na zemlji motile sporazumevanja med piloti in letališči. In to je lahko prav tako nevarno* Nekaj dni je kazalo, da zahodnonemški poslanci mor« da le ne bodo prišli v zahod-* ni Berlin. Baje je Ulbrich< ponujal prebivalcem zahodnega Berlina dovolilnice za obisk sorodnikov v vzhodnem Berlinu. Ta predlog ja zdaj padel v vodo -— po čl« gavi krivdi, še ni popolnoma' jasno. Precej bolj jasno pa' bo postalo, kako daleč si upata ZSSR in Nemška de« mokratična republika v Bew linu, že čez teden dni. in dogodki BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ — 01 VABI K SODELOVANJU: ranega inženirja tekstilne tehnologije — diplomiranega inženirja kemijske tehnologije. Prijave pošljite na naslov BPT TRŽIČ —■ Kadrovsko-družbeni sektor. Rok za sprejemanje prijav velja do zasedbe. Vse eventuclne informacije lahko dobite v kadrov-sko-družbenem sektorju podjetja. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI KMETIJSKI ZADRUGI NAKLO RAZGLAŠA PROSTA DELOVNA MESTA: 1) poljedelskega 2) živinorejca Pogoji: 1. Srednja kmetijska ali višja kmetijska šola s prakso 2. Kvalificiran živinorejec s prakso. Poizkusno delo traja 1 mesec. Nastop delovnega razmerja po dogovoru. Stanovanja zagotovljena. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe v 15 dneh po razpisu na upravo Kmetijske zadruge Naklo. GLAS * 12. STRAN GLAS * 21. STRAN 1 38. Peter se je široko zarezal. »Optimist ste, prav kot otroci, Mr. Flagg. Lisgard ne izkazuje takih uslug!« Fijgg je obialovaje zmajeval z glavo. »Seveda ne, vsekakor pa ...« Na mizi se je oglasil telefon in Nevvali je segel po slušalki. Poslušal je nekaj trenutkov, odložil spet slušalko In dejal: »Vaš voz je tU, Mr. Rae, pravkar mi je javil to Gleason.« »Preden odidete, Mr. Rae, bi vas rad še nekaj vprašal,« se je vtaknil vmes Flagg. »Seveda, prosim!« »V redal:ciji Oraiorja ste prejeli pismo, v katerem vam je nekdo sporoči!, da bo tisti večer Marigold v Meglenem krogu?« »Da, tako je!« »Pismo ste dali GageJu?« Peter je prikimal. CutH J2, da je Flajg vprašal to s posebnim poudarkom. »Cisto tako! Gage ga je hotel vzeti s seboj!« »Tako, hotel je? Zdaj pa ?e zberite in dobro premisli««] Kako pa je reagiral Gage, ko ste mu dali pismo?« Flagg se je sklenil naprej in s poudarkom spraševal dalje. »Je bil razburjen? Ali se vam je zdelo, da je pismo zanj velikega pomena?« Peter je strmei vanj. »Kaj pa mislite s tem?« Flagg se Je skrivnostno smehljal. »No, recimo, ali se vam je zdelo kot da je spoznal pisavo?« Na poročevalčevem obrazu se je pojavila neprikrita osuplost. »To se mi zdi skoraj nemogoče! Odpošiljatelj je po vsej priliki pisavo spremenil.« Napeto je poskušal priklicati si v spomin tisti trenutek v Meglenem krogu. »Tega ne moremo vedeti,« jc pripomnil trezno Flagg in nadaljeval. »Pri nas tu ima vsakdo svoje posebno torišče, na primer Newall svoj spomin za številke in dogodke, Kelly se zanima posebno za odtise nog. Kyle se sp-ozna v bankovcih in Fencil v draguljih. Gagejev konjiček pa so bile pisave. Vael je v delo vse, kar je bilo v zvezi z anonimnimi pismi in nevidnimi ali zastrupljenimi pisalnimi tekočinami, tu je bil mojster. S prostim očesom je spoznal podobnosii, 1.1 jih je bilo treba drugim pokazati pod povečavo na osvetljenem platnu. Mogoče je, da je odkril nekaj v pismu, ki ste mu ga daii.« Peter je na rahlo požvižgal skozi zobe. »Utegnete imeti prav, Mr. Flagg. Razburjen je bil, čeprav se je trudil, da tega ne bi pokazal, vendar se zdaj spomnim, kako so se mu zasvetile oči.« Jasno je videl pred seboj seržanta Gageja, kako nepremično strmi v pisanje, tako da je še njega vznemirilo. Flagg je zadovoljno zagodr-njal. »Kar mislil sem si, da je moralo biti tako,« je dejal prijazno. »Dobro torej, Mr. Rae, zdaj vas pa ne bem več zadrževal. Lahko noč!« Peter je odšel k svojemu vozu, vsScpil in ravno priti-sn'1 na zaganjač, ko je zagledal seržanta Ne»valla, kako hiti proti njemu, da bi ga še ujel, preden se odpelje. »V isto smer moram kot vi i:i zelo bi ml ustregli, če bi me vzeli s seboj. Strašno vreme! Prihodnjič kdaj nr.p.šite kak članek o našem požrtvovalnem delu, ki ga npravJjamo dan in noč v službi celokupno .'.'.« »Premislil bom,« Je dejal Peter. Nevvali se je s svojimi dolgimi nogami skobacal na sedež poleg njega in Peter je peljal po nabrežju do odee-pitve proti Whitcha!Iu, kamor je zavd. Ves čas ni spregovoril besedice, nenadoma pa je presenetil Nevvalla z vprašanjem: »Ali pravzaprav poznate Dargija?« Seržant je počasi okrenil glavo. »Dargija? Lastnika Meglenega kroga? Enkrat aH dvakrat sem ga srečal.« »čisto gotovo je bil Dargi, ki sem ga prej videl,« je dejal Peter. Nesvall ga je gledal postrani. »Radoveden sem, če je res,« je odvrnil. »Mr. Flagg je takoj, ko smo prišli v Scotland Yard, poslal uradnika v Megleni krog, da bi se prepričal o tem, mislim pa, da ne bo mnogo pomagalo.« »Ah, saj tega pa sploh nisem epazil,« je vzkliknil začudeno Peter. »Flagg stori marsikaj, ne da bi kdo kaj Opazil,« ga je poučil Neivall. »Nihče si ne bi mislil, da je to najbolj prebrisan policijski uradnik v vsem Londonu, pa vendar prekaša vse. Morda zaradi nekakšnega šestega čuta, kot se tako reče, ali pa zaradi ogromnih izkušenj — na vsak način je bolj spreten ket so drugi. Zato ga tisti polom z Mac Grathom tudi tako jezi. Pogledal je, ko se je voz ustavil. »Aha, tu torej stanujete?« »Da,« je odvrnil Peter. »Ali vas smem povabiti na majh- no okrepčilo?« Neivall j*^ obžalovanjem odklonil V bilo. »Danes ponoči & službo in za nalogo, k} čaka, moram obdržati j8^ glavo.« Zlezel je iz veza.1 moram! Hvala Vam!« yfl je še nekaj časa gi^^ dolgo, suho postavo, d0*^ se ni izgublia v temi. Ob ,, sednem vogalu je bila ia ki jo Je imel v najemi je zapeljal svoj voz in ** fll f0 nil k svojemu stanov medtem pa napeto raznuSIJl' o razburljivih dogodkih K ajPrj teklega dne. Doma je na. vključil električno P^.i kajti v sobi je bilo zelo V. no, nato Je odšel v kop^ co in se okopal. Vroča vn ga je prevzela, začutil J*, vsem telesu prijetno utf' nost. Nato je posedel še' ure v svoji udobni dnevn*^ bi, s kozarcem whiskyja 1L seboj in sestavljal načrt Q za prihodnji dan. Najp^l še enkrat obiskal ^cp1* Rovveja, nato pa bo =e Dargiju. Lastniku Megl^L kroga ne bo lahko P°^, kaj je iskal tisto uro v |e tersea-parku. Radovede" . bil, ali ga je Dargi sp«£j Najbrže ga Je. Flagg J*^ prav, ko mu je očital uJ" neprevidno ravnanje. Spomini gozdnega delavca Zadnjič sem zapisal, da ko-Pa včasih vrže, se pravi, da se prst z nje vsuje na tla, Pokažejo se polena. Takrat imaš polne roke dela, da jo sPet zasuješ, da ne začne goreti s plamenom. Kaj je vzrok, da se to zgodi? Včasih so za to navajali več vzrokov. Eni so pravili, da je to zato, ker so v kopi smrekova drva; drugi spet so menili, da ck> tega pride zato, ker Je na kopišču kakšna voda ali studenček. Sam se še nisem Prepričal, kaj je temu vzrok. Kopa se je kuhala 8 do 12 dni; to je bilo odvisno od nJcne velikosti. Potem je bilo treba nekaj dni počakati, da se je ohladila, in šefle potem smo začeli štorat, kot so to d^lo imenovali. Morali so biti vsaj trije ljudje, da je šlo to delo hitreje od rok. Eden Je imel večji železni kavelj, nasajen na daljši palici; ta je grebe 1 oglje s kope. Druga dva sta z grabljami grabila °glje na kraj kopišča, da se Je tam popolnoma pohladilo. V tistih časih je bilo v sosednjih vaseh več trgovcev, ki so se ukvarjali s kupčijo z ogljem. Vsak je imel pripravljene tudi vreče za oglje. Prodajali smo ga tistemu, ki je bolje plačal. Če pa je bila kdaj cena slaba, smo ga spravili v kolpern in počakali, ker je bila cena pozimi navadno boljša. Od ene kope je bilo 120 do 150 ali še več vreč oglja, odvisno seveda od velikosti kope. Oglje smo grabili v posebne koše, iz njih pa ga na-sipavali v vreče, te pa je bilo treba na vrhu zašiti z močnejšim sukancem. Tega dela ni nihče posebno rad opravljal, ker si bil ves črn in prašen. Posebno poleti si bil ves moker in črn od vročine in prahu. Še prej — tako je večkrat pripovedoval oče — pa so vse oglje zvozili v Železnike, ker je bil tam še plavž. In še tako jim ga je primanjkovalo, ker takrat še niso toliko kurili s premogom. Furmani in kmetje so imeli za to delo pripravljene velike lesene koše (imenovali so jih kripe), s katerimi so vsak dan hodili v Jelovico po oglje. Na Jelovici so žgalti oglje v glavnem iz smrekovega lesa. Trgovine s smrekovim lesom takrat Še ni bilo. Ko je na Jelovici začelo primanjkovati dela, sem se zaposlil v Bohinjski Bistrici pri firmi »Sava«. To so bili trije lesni trgovci, združeni v nekakšno podjetje. Nakupovali in prodajali so les, imeli so tudi svojo žago v Bohinjski Bistrici itd. Sekali smo v državnih gozdovih. Prvo leto, ko sem tam delal, smo sekali smreke nad vasjo Nemški rovt; kraj, kjer smo delali, so po domače imenovali Strme. Pri tej firmi sem bil zaposlen od leta 1926 do 1929. Bilo nas je 8 delavcev, ki smo delali skupaj, včasih smo rekli v španoviji. Delali smo na akord, ne spominjam pa se več, koliko so nam plačali od prostorninskega metra. Ko smo imeli smreke posekane in hlode zložene, smo se preselili v drug kraj visoko v hrib pod črno prst. Od tam se je prav lepo videlo na Bohinjsko jezero. Tam smo sekali bukov les in ga razžagovali na 4 m dolge hlode. Tudi tam so bili državni gozdovi. Bukovina je bila lepa in debela, le tu pa tam je bila vmes kakšna smreka. Prvo leto smo le sekali in razžagovali. Bik) nas je več kot na prejšnjem de-lovišču. V eni gozdarski koči nas je bilo 20, v drugi pa 12. Večja koča je imela dvoje vrat, na vsaki strani po ena, po sredi pa skozi ognjišče. Ob straneh so bili pogradi. Kadar je gorelo po celem ognjišču, je bilo v bajti vroče; še celo pozimi je bilo v njej dovolj toplo. Od delavcev je bilo tu zaposlenih precej domačinov. Delali smo vso zimo, čeprav je bilo zmrznjenega snega tudi več kot meter na debelo, drevje pa je bilo belo od ivja. Les je bil tako zmrznjen, da je šla žaga le nerada vanj. Še zdaj včasih pomislim, koliko lažje bi bilo tisto delo, če bi takrat imel motorno žago. Takrat sem se v noge nabral revmatizma, da me še zdaj muči. Pri žaganju je bilo namreč z eno nogo treba poklekniti v sneg, drugače ni šlo. Bilo je že spomladi, ko smo imeli eno »partijo« lesa posekanega in razžaganega, potem pa smo začeli pripravljati teren in les za rižo. Speljana je bila po neki grapi med dvema hriboma, kjer ni bilo — razen ob velikih nalivih — nikdar vode. Los za rižo je moral biti raven in srednje debel (v premeru 10 do 20 cm), dolg pa od 6 do 8 m. Za vsak štos riže je bilo potrebnih po 7 hlodov. Vsak hlod je bil na dveh krajih prevrtan in to je bilo treba zbiti skupaj s hrastovimi klini, v nekakšen žleb, po katerem je pozneje lepo drsel pripravljen les v dolino, čez neko grapo smo morali najprej narediti most in nanj smo šele postavili rižo. Na več krajih se je riža prenehala, da je les drsel po zemlji kakih 8 do 10 m, kjer ga je malo zadržalo, potem pa se je riža spet nadaljevala. Ko si šel ob riži iz doline v hrib, si potreboval uro hoda, da si prišel na vrh. Za to pot smo morali imeti še poleti večkrat dereze, zakaj na več krajih je bilo treba iti po samem lesu, ta pa je bil gladek posebno ob deževnem vremenu. Janez Nastran, Rudno (Konec prihodnjič) Gorenjski kraji in ljudje buw, , :v.a..j>j*(.u'.L^4i*^itti.i.l)ll«iicLUCiNlQi^»iriii.e..iUuij»'i aa»u&tt«aaa ■•rt »Uni ----iiiMiii — • »".anriBAAn ■ »UJU*anwwt:aLa..«a.4J«u,fi:a«»a«b>..'jfc MlMHai Baaa»aaaaaaaaaM*Mw "■HIUIIIIIIUI BBBBnBSBjisgMPaBaaanaBaflBaa^ ■aaBaauaaaa! BBaaaaaBBBBEaBBaai v« M BBBBBBBBBBBBB&UBBaBBOaAaBBBBfiSBBBUilaBBBBBBaBBBBBBBBa ait>aB?«n*«aatm>»BfBB*«Maraa*Baeia«aaaiBBaaanaaBaxi:ivaercae0af**BaMa^ 33BaBio2iBMB»E«BaS5B^ BBBUBI.fcf-.r -«* govor* »Neumno, prekleto neumno je vse s^/ne jar^1 Ja^°o. »človeka zasužnji država z vojaščino, *nu ^fl 'n Čl0vTi "mforme in vojaških zakonov, mu vzame pravico oQ Kove svobode, ga goni v klavnico, da kolje in se pusti klati za tiste, ki vladajo in ki si laste človekovo svobodo, zganjajo nad človekom nasilje, kadar se jim zahoče, človek pa nima niti toliko poguma, da bi se jim enkrat za vselej postavil po robu, a še manj, da bi sam segel po puški in si poslal kroglo pod brado, da bi jim vsaj na ta način dopovedal, da jih prezira in da hoče biti svoj gospodar. To je edina svoboda, ki si jo lahko v tem vojaškem in prekletem suienjskem življenju privošči, pa mora še to edino voljo do svoje svobode plačati s svojo smrtjo, če hoče, da jo dokaže. Pa mu tu zmanjka poguma, kakor mu ga zmanjka, kadar bi rad iztrgal svobodo iz rok tistih, ki si jo laste kot pravico vladanja nad drugimi. Ljudje smo slabiči in zato bodo nad nami vselej ljudje, ki se nas bodo lahko lastili in nam delili usodo.« »Ne razumem vas,« pravi Bajberle, ki je bil pri svojih mislih in ni poslušal Jakoba. Toda Jakob mu svojih misli ne razlaga, pa tudi sam pozabi nanje ob korakih, ki jih je slišati na hodniku. »Koraki? Hm, bliža se konec,« zamrmra. »Slišite?« zašepeta Bajberle. Jakob samo prikima, potem pa se popolnoma instinktivno umakne za Bajberlom med pograde in sc zrineta pod slamnjače. Nekaj otroškega je v tem, se zavedata oba, saj se hočeta skriti kakor otroka, ki bi rada ušla kazni, ki ju čaka in ki ji ne bosta mogla uteči, saj ju bodo prej ali slej našli. Ta hip ne slutita, da je ta skrivalnica njuna rešitev. To so ure smrtnega strahu, ki bi jih človek privoščil samo še cesarju in drugim, zaradi katerih je moral doživeti vse strahote vojne in zaradi njih izgubiti več kakor sedem let dragocenega življenja, če všteješ poleg vojne še leta vojaščine. Za človeka kakor Jakob pomeni to tri leta izgubljene mladosti in še dobra štiri leta moških let, saj je ob izbruhu vojne že izpolnil trideseto leto. Zdaj gre že v petintrideseto, pa je še vedno samec. Moral bi biti že zdavnaj oženjen, pa se mu je v času, ko je bil pri vojakih, dekle, ki jo je ljubil, spridilo in odšlo v. svet za lahkim zaslužkom. Ni je več videl. Samo slišal je še o njej, da je v Egiptu, v Aleksandriji, v neki javni hiši, kjer se je prav tisto leto, ko se je poročila Šte-fanka, začela prodajati mornarjem. Ni bila edina iz domačih krajev, ki je šla to pot. Fantje, ki so vedeli za njegovo ljubezen, so mu govorili, naj bo zadovoljen, ker ga je zapustila, saj že prej, ko jc bila doma, ni bila prida. Nekateri so se celo bahali, da so spali z njo. Jakob pa jim ni verjel. Za svojo nesrečno ljubezen jc krivil vojaščino. Ne bi mislil na bolečo, a naposled vendarle pozabljeno ljubezen, ko bi prav ta hip ne mislil na celo verigo nesreč in nevarnosti, ki mu jih je povzročila vojska. In te nesreče še vedno ni konec Ni še konec teh dolgih ur pod ušivo slamnjačo na pogradu, pod katero se je skril podobno kakor Bajberle v praznem upanju, da ju ne bodo našli. V upanju, ki je še vedno prazno, čeprav so neznani vojaki že zdavnaj odnesli mrtve in že zdavnaj nehali rogoviliti po sobi, ne da bi brskali po pogradih. Tudi kričanja s šolskega dvorišča ni več slišati, komand, s katerimi so uvrščali in šikanirali razorožene upornike, dokler niso na komando zatopotali koraki, po katerih si lahko uganil, da je odkorakal razoroženi uporniški regiment, dvorišče pa so napolnili kmalu potem novi glasovi, po katerih si lahko sklepal, da so na dvorišču novi vojaki. Nato so utihnili tudi ti, tišina pa je še bolj napela sluh obeh preganjancev. 2e celo uro ali celo več boleče pritiska na bobnič, zveni in pozvanja, zdaj kot telefonski zvonec, zdaj zamolklo kakor oddaljeno zvonenje mrtvaškega navčka, ki ni tako neprijetno in razburljivo, kakor visoko brnenje telefonskega zvonca, ki bi moglo biti resnično in v sami stavbi. Tako se igra tišina z napetim sluhom preganjanih ljudi, ujetih v prostor, iz katerega ni mogoče pobegniti in v katerem človek lahko samo čaka, kdaj bodo vnovič vstopili preganjalci, čeprav nehoteni, in začeli vleči slamnjače s pogradov ali pa jih postiljati in pri tem presenečeni odkrili dva še neraaorožena upornika — vojaka z znaki že razoroženega in nezavidljivo usodo pričakujočega uporniškega regimenta. »Tako se bo zgodilo. Brez dvoma, še pred večerom se bo zgodilo.« Tega se zavedata oba. V njunih možganih ni nobenega upanja, da bosta ušla usodi upornikov, ki so bili za uporništvo in druge vojaške »zločine« že obsojeni, a potem pomiloščeni. Oba sta zapravila cesarsko »milost«. Bajberlu bodo prejšnjo zaporniško kazen poostrili v smrt z ustrelitvijo, a Jakobu v smrt na vešalih ali pod rabljevo sekiro, kar je pravzaprav vseeno, ker smrt je smrt, le oblika je drugačna in za oči živih ljudi bolj ali manj strašna. In onadva sta živa. še vedno živa. Njuni čuti še vedno zaznavajo bolečino in zato tudi predstavo o manj strašni ali bolj strašni smrti. Bajberle pozna to občutje iz trenutkov, ko je čakal na sodbo. Zdaj so ti trenutki vnovič prisotni, le da sedaj ne bo olajšanja kakor februarja, ko so mu prebrali, da je obsojen na deset let stroge vojaške ječe s postom in trdim ležiščem. Zato ta smrtni strah, ki mu ledeni žile prav tako kakor Jakobu, ki to občutje pOžna še mnogo bolj kakor Bajberle. Jakob si o svojem koncu ne more delati nobenih iluzij. Zanj ui nobene poti več, razen poti, na katero ga bodo pospremili med bajoneti pred zid, čim ga bodo odkrili in prijeli. Pfešeren lovenke Zapis ob današnjem prazniku, dneva žena Prijazno, čeprav prav nič namerno naključje je hotelo, da smo v naših poslednjih zapisih pokramljali o Prešernovi hčerki Erneslini, danes pa damo besedo lahko njej sami — kot nehoten brid-kolep prispevek pesnikovega otroka k današnjim slovesnostim. Bilo je 8. februarja leta 1903. Takrat »se je ponovilo že četrto leto čez petdeset, kar je preminul Prešcre.i, ljubljnec-pcsnik slovenski.« Slovenski Narod, vodilni list tedanjih naprednjak ov, je v svoji številki z dne 28. februarja poročal o »predavanju gospodične Erncstine Jelov-škove v Splošnem ženskem društvu v Ljubljeni.« »POJO KRANJ?C LEPOTO MOJE STRUNE...« Uvodne misli Ernestinine-ga govora bi se dalo strniti v ugotovitev, da so bili pesniki že od nekdaj ljubljenci ženstva. »Da tudi v tem pogledu Slovenke niso izjeme, svedočd današnji večer,« prirejen v Čast in spomin pesniku Prešernu, njenemu očetu. Sicer pa poslušajmo Emo-stino! Njen jezik ima resda malo starinsko patino, toda njene misli (o nezakonskih materah, o potrebi izobrazbe za ženske) pa so docela sodobne. Enainštiridesetletna Ernestina je govorila: Velečislane slušateljice! Ne pričakujte, prosim, cd mene kake učene razprave o Prešernu. Položiti hočem le roko na srce in govoriti o Prešernu, kakršen živi v moji duši, kakor umevam pesnitve njegove. Govorim z vami, kot govori mati z ljubljeno hčerko o edini ljubezni svoji. Ljubiti bi morale Slovenke Prešerna še posebno. Poezije njegove bi morala imeti ali vsaj poznati vsaka Slovenka. Saj, kolikor poznam jaz pesnikov slovenskih, ni nobeden njih opeval Slovenk v tako lepih in čutečih pesmih. Da se pa Prešeren klanja predvsem ženski lepoti, se ni Čuditi. Saj na umetnika vpliva vse, kar je lepo in blago, še z dokaj večjo silo, kot na navadnega človeka. In koga ne veseli gledati mlademu dekletu v zorno lice, v nedolžno, milo oko, v katerem sc zrcali lepota stvarstva. In kaj šele pesnik, umetnik, s svojim mehkim srcem, s svojo rahločutečo dušo! Da, da, lepota je zmagovita! Ali to le za nekaj časa. Ako se -ne združuje z njo blago, plemenito srce in bistri duh, ni lepo dekle več boginja, tem-vei.,lpu«fl»pa.^stvar in pesnik je izgubil svojo vero vanjo. V sonetu: »Cel čas so blagih sapic pogreš'vale« se boji pesnik, da Julija in druge zale Slovenke, ki nemški govore, bodo njegove pesmi, ker s Parnasa so očetne dežele, morebiti zaničevale. Pesnik želi torej od zalih Slovenk, vsaj toliko domoljubja, da bi ne zaničevale njegovih pesmi zato, ker so domače. No, kaj takega se utegne pripetiti še dandanašnji, da se ima kaj domačega za manj vredno, samo zato, ker ni tuje. Nasprotno se pa spet ne more odobravati, če hvali kdo kar vse vprek, bodisi dobro ali ne, samo zato, ker jc domače. Že zato ne, ker hkrati s tem vrednost pravega umetnika, katerih imamo mi Slovenci, čeravno ne na izbiro. Torej ne zaničujmo, kar je domače, samo za>to, ker je naše. Koliko vrstnih umetnikov smo že pregnali s takim ravnanjem med tujce, kjer so si stekli slavo in lep zaslužek, in marsikateri je hctč pozabil, kje se je porodil, kje je njegov rod, kje negova domovina. A klanjamo se tudi tujemu umetniku spošiljivo. Saj prerzvodi č'oveške;ja duha so mednarodni. Kar .je napisal nedosegljivi, veliki Lev Tolstoj, Rus, je postalo že last vseh izobraženih narodov. Kdo ne posna ime Sienkie-vvieza, Poljaka? Ves dzobra-ž&n svet občuduje nesmrtn? umotvore Italijanov. Shakespearove drame so že last vseh narodov. Kdo ne čita s strastjo proizvodov slovitih francoskih književnikov? Kdo ne pozna sesebno v nas, nemških pisatelje/ in pisateljic sedanje in prejšnje dobe. Da, klanjamo se, občudujoč vse kar je vzvišeno, kar je lepo. Toda kar je naše, ljubimo s podvojeno močjo. Lepe, da krasne so tuje pesmi. Ali pesem slovonska je milejša, slajša, sega v srce kakor nobena, saj je zapeta v dragem materinem jeziku. Toda, vrnimo se k Prešernu! Koliko plemenitega sočutja z bolestjo in bedo ubogega dekleta izraža pesnitev »Zapuščena«! In »Nezakonska mati«! Pesem, tako preprosta, zajeta iz vsakdanjega življenja in vendar tako pretresljiva, govori kot cela knjiga; zgodba življenja ubogega, zapeljanega dekleta in njenega otroka. In kako je rešil pesnik to vprašanje? Vzklila je s porodom deteta v njenem srcu ljubezen materinska. Oj ti zlato dete, ti sveto srce materinsko! Ti sprejmeš človeka, ko zagleda svet in ga ne zapustiš, dokler ti ne otrpne v smrti to zlato, zvesto materinsko srce! Vselej, kadar čitam Prešernovo »Nezakonsko mater« se mi vsiljujejo vsemogoče misli. Kaj je hotel, kaj je mislil takrat pesnik, ko jo je napisal. Ker poznam njegove nazore v tej stvari, in posebej njegovo plemenito človekoljubje, in ker ta pesem ne bo nikdar zastarela, naj spregovorim o njej nekaj besed. Kdaj se je rodilo prvo nezakonsko dete? Takrat ko se je vpeljal zakon! Kdaj se bo rodilo zadnje? Kadar ne bo plula več vroča kri po žilah človeka! »Kaj pa je tebe treba bUć, dete ljubo, dete lepć, meni, mladi deklici, neporočeni materi?« Slišala sem nekoč iz ust take revice: »Kako sem se čutila nesrečno, preden se mi je porodilo dete, nameravala sem ga dati kam v rejo, da grem zopet v službo. A ko se mi je rodil otroček, in sem mu gledala v očesci, v ti ljubi, nedolžni očesci, se mi je odprlo srce. Ne, ne dam ga od sebe v tuje roke! Rajši opravljam najtežja dela, če treba, noč in dan. Oj, ti sveto, oj ti blaženo srce materino! Toda, kjer je veliko svetlobe, tam je tudi senca. Na misel mi hodijo ene sirote, katere se nazivljejo z imenom »rejeneki«. Rejenček! kolika beda, kolika zapušče-nost, koliko gorja pomeni beseda »rejenček«. Kdo mu je mati? Cesto je ne pozna. Tujo ženo kliče s tem sladkim, i svetim imenom. Tujko prosi kruha. Tujka mu streže, kadar je bolan. Ce je dobrosrčna ter nima lastnih otrok, ali če je dobro plačana, ga Še morebiti ljubi tudi kaj takega sem že videla. Toda to so le slučaji. In kdo bode zahteval od tujke ljubezen, če je že mati nirna. Kako more mati izročiti svoje dete negotovi usodi; .ga izročiti ljudem, kateri se večinoma le polakemnijo teh borih krajcarjev, ki se jim plačajo zato, da nadomeščajo starše — mater? Videla sem take rejenčke, kako so bili zapuščeni, vsakomur odveč, slabo hranjeni in umirali že v najnežnejši dobi. Ali to še ni najhuje. — Kaj pa nam pripoveduje sodna statistika? Da je največ nezakonskih otrok, ki že mladoletni posedajo po zatoh-nih klopeh. — In kdo je temu kriv? Otrok, mar zato, ker se je rodil izven zakona? —O, kriva je le mati, pahnila je nedolžno bitje od svojega srca med tujce. Gorje mu, kdor ni poznal nikdar svoje matere, nikdar ni gledal v milo obličje; na komur ni nikdar počivalo oko prave matere. Gorje mu! Kako more iskati pri tujki, kar mu je odrekla mati: ljubezen in vzgojo. Zavrača se mi lahko, da so večinoma krive razmere, da mlada nezakonska mati odloči, razstati se z detetom. Razmere, da. da. razmerel Predsodki! Postavi se nad razmere, le malo poguma je treba, tistega plemenitega: grešila sem, tu je pokora! »AV te je treba bilo aV ne, Vedno presrčno ljubim te.* Ženska, ki postane mati, je dolžna vzgojili otroka svojega v poštenega človeka, človeški družbi korislncga. In v zahvalo ji bo spoštovanje poštenih, pametnih ljudi; v zahvalo ji bo spoštovanje neomejeno vdana ljubezen otroka! In zaradi takega vestnega, poštenega ravnanja bodo izginili predsodki, kakor slana na soncu. — In ako prav gleda ta ali oni malo tako od zgoraj; čista vest, da izpolnjuješ svojo dolžnost in ljubezen do otroka, odško-duje vse to preziranje. Kako vendar more mati zatajiti svoje srce, utešiti vest, vedeč, da nje dete živi revmo, zapuščeno! Ej, saj se pripeti včasih še kaj hujšega, človeku nedoumnega, da mati uniči dete svoje! Toda, tiho, tiho o tem! Da je Prešeren bil, vsaj za svojo osebo, tudi za napredek žonslva, za njega boljšo, višjo izobrazbo, nam bodi dokaz, da jc on sam poučeval Lujizo Pesjakovo-Crobathovo, hčer dr. Crobatha, kakor nam pripoveduje sama v svojem spisa »Iz mojega detin-stva«. Naj navedem doslovno tu nekaj odstavkov, ker nam označuje kako fino, ljubeznivo, taktno ter dobrosrčno je občeval Prešeren z mladim dekletom. (Lujiza je imela tedaj štirinajst let.) »Rasla sem in skoraj znala čitati. Dovoljeno mi bodi j povedali: pismena rnoja dela i so mu bila takoj od začetka po volji. Zelo je gledal na čedno, čisto pisavo. Hodila sem v neki dekliški zavod. Jednoč, vrnivši se iz učilnice, me je srečal ljubeznivi mož na stopnicah in izpraše-val po navadi svoji o tem in onem. Vedela nisem, če so j mu odgovori moji bili povše-či ali ne, kajti zamišljeno me je dolgo gledal in molčal. Že sem se hotela posloviti od njega, ko me je prijel za roko in peljal k očetu.« »Prijatelj, daj, naj poučujem hčerkico tvojo, dejal je živahno, večjega veselja mi ne moreš napraviti.« »Prerad je dovolil oče moj in čas opoldne je bil določen pouku. Ure, ko bi si bil imel odpočivati od truda in dela, je posvetil plemeniti mož izobraževanju mladega dekleta. In kako gorko, kako resno se je trudil s tem, kar je prostovoljno prevzel! Nikdar se ni ohladil v vnetosti svoji, nikoli ni zamudil ure, bodisi delavnik ali praznik, bilo mu je vsejedno in proti meni sc je vedel s tako izborno nežnostjo, s tako — čestiti j ivo bi skoraj rekla — vljudnostjo, da sem se, četudi otrok, sama pred seboj Čutila povzdigovana.« »Od dne do dne se mi je večala ukaželjnost. Nepotr-pežljivo sem pričakovala prvega udarca dvanajste ure. ki me je rešil šolske klopi in brezsapno sem pritekla k učitelju, kateri me je vsikdar sprejel z jednakim vesekem. Kakšno zadostilo zame in tudi zanj, ko sem znala ue.Lai-ko ponavljati, kar mi je povedal včeraj, ko sem dostojno odgovarjala na izpraševanje njegovo! Čestokrat jc bil ljubi, nepozabljivi cee moj priča teh lepih ur, radostno je poskušal in z jedno roko potem stiskal prijatelju desnico in z drugo ljubkovaje gladil žareče lice moje.« Še marsikaj bi vam imela povedati o Prešernu, a za danes bodi dovolj! Zaključujem naj torej! Leta 1844, ko se je Prešernu še enkrat ponovil up v boljšo bodočnost, up, da se mu posredi dobiti samostojno mesto m tako uresničiti srčne želje svoje in nje, s katero so ga vezale »nerazrušljive vezi«, — kakor jc opetovano sam poudarjal — in svojemu otroku in njegovi materi ustanoviti dom poleg sebe, je gledal v duhu tudi vzhajajoče sonce svobode narodov, zapel je prav iz dna plemenitega svojega srca še enkrat veselo: Spesnil je svojo »Zdravico«! To pesnitev se sme smatrati za oporoko pesnikov. Bolj in bolj se mu je mračilo življenje in vesel ni bil nikoli več, nič več ni zaupal sreči. — V »Zdravici« pa se je še enkrat spomnil Slovenk, še enkrat je povedal, kako čisla hčere svojega rodu in kaj pričakuje od njih za lepšo, boljšo bodočnost ljubljenega naroda svojega . Naj vam zakličem v slovo s Prešernom: Bog živi vas, Slovetxkei prelepe, žlahtne rožice! Ni take je mladenke, ko naše je krvi dekli, naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikov! PISATELJSKI DAR Res ni pravilo, toda zgodi pa se le večkrat, da so otroci velikih pesnikov in pisateljev tudi sami nadarjeni za literarno delo. Določen dar za pisanje je nedvomno nosila v sobi tudi Prešernova hčerka Ernestina. Že 1. 1875. je pričela pisati spomine na očeta — torej takoj po materini smrti, ki ji je pač mogla največ povedati o Prešernu. Predrugačoni in skrajšani so ti »Spomini na Prešerna« izšli v samostojni knjigi (147 strani) 1. 1903. (Le kdaj utegnemo dobiti v knjižni obliki prevod neskrajšanih in ne-prirejenih Ernestininih spominov? Izvirnik je ohranjen!) Mimo teh Spominov je Ernestina napisala in objavila v Ljubljanskem Zvonu troje novel (Prešeren — človek, 1883; V samotni uri, 1900; Dan v Vrbi 1902). PredavaU pa je o Prešernu dvakrat-Enega od teh govorov danes objavljamo. Naj ta zapis nadomesti š°" pek, ki bi ga danes rad dal gorenjskemu prcšernoljubive-mu ženstvu. Črtomir Zorcc SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Razglas Obveščamo javnost, zlasti strokovnjake s področja projektiranja, da javno razgrinjamo osnutke idejnega projekta a) osnovne šole Begunje, b) osnovne šole Bled, c) osnovne šole Bohinjska Bistrica, d) osnovne šole Lesce, e) osnovne šole Radovljica. Dokumentacija, ki obsega tudi makete, je razstavljena v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica (I. nadstropje, soba 14), kjer lahko posamezniki in organizacije dajo svoje pripombe in predloge. Razgrnitev traja od 4. 3.1969 do 4. 4.1969. Ogled je možen vsak delavnik od 7. do 15. ure (ob sredah od 7. do 17. ure). VABLJENI! POZOR POZOR — POZOR — POZOR - POZOR — POZOR Magacin Mađotto - Fužine (800 m od mejnega prehoda Rateče v Italiji — na desni strani ceste) VAM NUDI V VELIKI IZBIRI Z NAJNOVEJŠIMI VZORCI, IZREDNO KVALITETO IN PO NIZKIH CENAH — damske jutranjke, kompete in kostime, — perilo za otroke, ženske in moške, — visoke in nizke čevlje. Postrežemo vam tudi z vsemi gospodinjskimi stroji in pripomočki. OBIŠČITE NAS IN PREPRIČAJTE SE POZOR — POZOR — POZOR — POZOR — POZOR — POZOR TOVARNA OBUTVENIH STROJEV IN OPREME Kranj v delovno razmerje več 1. K V strojnih ključavničarjev 2. KV strugarfev POGOJI: Kvalifikacija in večletna praksa. Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja do vključno 25. marca 1969. Vsem materam, ki so v vojni izgubile sinove Življenjske . Izpod snega je pokukala drobna okrogla glanca. Ko jo je ogrelo toplo pomladansko sonce, je ra2prla lističe in začela zares živeti. Veter je ponesel njen pozdrav preko travnikov in polj; to je 11 vzklik veselja — vzklik življenja. Tisoč, milijon takih popkov pokuka izpod Bnega, se razpoči in zaživi — in tudi živi. . Takrat, ko je prvič ročice razprl, takrat si v radosti plašno vztrepetala: Samo da mi ne bi, da ne bi umrl! te ^° SO besede rnatere, sloneče nad zibko, v ka-d*1 Je ves njen up, vse njeno veselje, njena mla-liuK x~~ ma^ck. Trepetajoče mu govori mati str if • b?sede- Po licin J* tečejo solze strahu; svet *° *Q za C*ete' stran prec* trdim resničnim 8led°m' ^ali nima takm skrtn- z velikimi očmi no r V Svet' sku^a razpoznati vse njegove skrivni- Nenadoma, ko kane topla materina solza je tn^gov obraz, milo zajoka. V mokrih biserih lr«iUc^ on okusil grenko rožo, ki raste ob poteh, bo odslej hodil. takrat, ko na prsih je tvojih še spal, J?*™t si mu nežno v solzah šepetala: kmalu iz tebe cel fant bo postal. Mizarski skobelni stroj kombiniran nujno iščemo in kupimo. Ponudbe poslati na VZGOJNI ZAVOD KAMNA GORICA Izdaja in tiska CP »Go renjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva ln uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1 135. - Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 N din, cena za eno številko 0,50 N din. Mali oglasi: beseda 1 N din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Delavski svet Komunalnega podjetja Radovljica RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO n • računi o vod je Kandidat mora imeti Stanovanja ni na raz- srednjo ekonomsko šo- polago. lo z najmanj 10-letno prakso na vodilnem de- Plača po pravilniku o lovnem mestu v finanč- delitvi osebnih dohod- ni stroki. Ponudb« kov. sprejema uprava pod- jetja do 15. marca 1959. Nastop službe takoj ali leta. po dogovoru. Prvovrstne ženske nogavice Nelynka iz uvoza po ceni 4,30 ND NAPRODAJ V PRODAJALNAH I*7 Veletrgovskega podjetja KOKRA - KRANJ KRANJ Iz deteta se je razvil lep otrok. Bil je prav tak kot ostali. Jokal se je in smejal, igraje je tekal naokoli, bil priden in včasih nagajivo neubogljiv. Iz njega je dihala mladost; kjerkoli je hodil, povsod je prinašal le radost in smeh. Ročice, ki so sprva poznale le drobne igračke, so kmalu prijele za svinčnik, zvezek, knjigo. Tako ljubljeno svobodo gibanja mu je skrajšala šola. Vendar ni obupal; tudi tu je našel prijatelje in zabavo. Obgrizen svinčnik, strgani zvezki, knjiga brez platnic so bili neme priče njegove velike upornosti. Kmalu je moral tudi doma prijeti za delo. Saj ni bilo tako hudo, vendar ni nič kaj rad pustil igro in smeh ter odšel v trgovino kupovat in materi pomagat. Da, materi, tej trhli stvarci, ki je vedno ljubeče gledala nanj, mu vedno pomagala, storila zanj vse. In Ona je nekega dne zbolela. Kako hudo je postalo življenje odtlej za oba! Kot dva viharnika sta preživela tudi ta leta in od tedaj dalje je lahko mati z upravičenim ponosom gledala na sina. Kdo ji je stregel v letih njene mučne bolezni, kdo ji je vedno pomagal in ji lajšal bolečine?! Tako je bolezen, kruta sebična stvar, opravila tudi dobro delo —- zlila je dvoje ljubečih src v nerazdružno celoto. Postal je tak fant, da bi gore premikal, nikdar se ni klicu svobode izmikal. Tako si mu segla poslednjič v roko in v tebi je tlelo: Da! Vrnil se bo! Tedaj se je začela vojna. Za vse zavedne ljudi je bil najvažnejši klic — klic svobode. In njen sin je bil med prvimi. Roke kot lopate, telo kot hrast — bil je pravi sin svoje zemlje, zemlje, za katero se je šel borit. Takrat ni vedel, da je od doma odšel tudi — umret. Na pragu je stala mati, od trdega dela upognjena ženica. Iz nagubanega obraza so kot drobne lučke gorele njene smele, a žalostne oči. Ni jokala. Le nič kaj jasno ni videla odhajajočega sina. Puška, smrt, zemlja, svoboda... vse ji je plesalo pred očmi. Vrtelo se je in se strnilo v nekaj temnega. Vedela je: njen sin je odšel za vedno; ostala bo sama. Zdaj veter raznaša besede njegove, prisluhni natanko, da čuješ glasove: Lepo je, veš mama, lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti. Tik preden je vzšlo sonce svobode, je ugasnila materina zadnja svetla zvezda — njen sin. Padel je za plemenito stvar. A vendar je bilo materi hudo, zelo hudo. še danes hodi na grob; svojemu sinu prinaša cvetlice, nežne poljube svojega srca. Ob grobu postoji za dolgo časa in premišljuje: o tem, kako drugačen bi bil zanjo svet, če bi On še živel. Če bi pel, delal, vasoval. Zdi se ji, da bi radost, smeh in ljubezen napolnili ves svet. Cvetlice, drevje, ptice — vse bi bilo zanjo bolj vedro, bolj živo. Tako pa je na zemljo legel mrak. O, sin, ko si odšel s puško iskat svobodo, nisi pomislil na mater. Vendar te Ona ni pozabila; spominjala se te je vsak dan, vselej. In, ko je umrlo tvoje srce, je ugasnilo tudi njeno. Tako neizmerna je bila njena ljubezen. I. Krumpak GLA.S * 24. stran S ŠOLSKIH KLOPI SOBOTA — 8. marca 1969 Lojze Zupane: Lisica in petelin Ob gozdu je slala majhna vas, v njej so živeli kmetje, ki so redili kokoši. Kokoši so nesle jajca in valile piščance. Tako bi vsak pametnjak mislil, da so kmetje imeli vsak dan več kokoši v kurnikih, pa je bilo prav narobe: vsak dan jih je bilo manj, ker je lisica odnašala kokoši v bližnji gozd in jih žrla v temni lisičini. Nekega dne pa se je tatica namahnila na prebrisanega petelina. Pograbila ga je za vrat in ga mimo vaških njiv nesla pro-tni gozdu. Na njivah pa so prav tedaj kmetice ple-le korenje. Ko so zagledale lisico s petelinom v gobcu, so zagnale vik in krik: »Glejte jo, glejte, lisico tatico, ki je ukradla petelina!« Lisico je žensko vreščanje pognalo, da je še hitreje tekla. Komaj je dospela na rob gozda, je petelin zagolčal: »Nikar tako ne hiti, botrica, saj ti bo od naglice počilo srce! Ne poslušaj klepetavih žensk! Med vsakim zrnjem se najdejo pleve, za- to se jim ne pusti žaliti! Če bi me ne odnesla ti, bi me zaklala gospodinja.« Lisici jc bila petelinova modrost všeč, zato je spustila svojo žrtev iz gobca, se obrnila k ženskam in jim odgovorila: »Kaj pa vreščite? Saj same niste nič boljše. Če bi ga ne odnesla jaz, bi ga zaklala gospodinja. Kar se rodi, za smrt zori! Smrt pa je slepa, zato ne izbira!« Medtem ko se je lisica prepirala z ženskami, pa je petelin vzprhutnib s kreljutmi in skočil na drevo. »Kikiriki!« jc zapel. »Lepa beseda nikomur ne preseda! Lepo si govorila, a od lepih besedi, se nihče ne zredi! Ko si me pograbila za vrat, si se smejala, a kdor se tuji nesreči smeji, se kmalu svoji solzi! Zakaj nisi raje molčala, če jezik veliko govori, rada glava bodi!« Tako se je lisica lačna in osramočena zapodila v svoj brlog, peteHn pa se je živ Ln zdrav vrnil v kurnik. 8. MAREC, DAM ŽE M A Vsako leto 8. marca slavimo praznik slovenske žene ln matere. To je tudi mednarodni praznik žena, ki se je po zadnji vojni posebno razvil in dobil nov, velik pomen. Ta dan bodo praznovale naše mamice. Spomnimo sc nanje, za njihove dobrote, ki jih nudijo svojim otrokom, Jih obdarujmo vsaj s skromnim šopkom. Med vojno so stopile iz svojih domov, iz tople domače kuhinje, in se pridružile možem ter fantom v borbi za svobodo domovine. Nič več niso manjvredne, nič več zapostavljene. Spremenilo se jc dolgoletno mnenje, da je žena na svetu le za to, da podpira tri vogle pri hiši. Danes so svobodne, iste pravice in dolžnosti kot njihovi možje imajo, zato so vredne spoštovanja in priznanja. Česar naše mamice ne zmorejo s svojo telesno močjo, to naredijo s srcem, s toplo besedo, z materinsko dobroto in z nesebičnim darovanjem za nas otroke. Koliko žena, katerih imen nismo in jih ne bomo prebrali v časopisih ali knjigah, čeprav bi zaslužile, da se jim postavi spomenik, živi po naših vaseh! Če so znale vzgojiti otroke, ki so bili pripravljeni darovati življenje za domovino, so vredne prav toliko spoštovanja, kot največji heroji. Niso živele zastonj. Zaradi njih je danes na svetu mnogo lepše in boljše kot nekoč. Kondi Pižon, 4. a razred osn. šola Matija Valjavec, Preddvor ZADNJIKRAT NA SANEH Teden dni pred pustnim torkom smo imeli športni dan na Možjanci. Nekateri smo vzeli s seboj sanke, drugi pa smuči. Z mojimi sanmi se je vozila tudi prijateljica. Ko še nisva prehodili pol poti, sem jo začela nagovarjati: »Sedaj pa se že pel j iva!« Toda ona mi je vedno odgovorila: »Če sva prišli do sem, bova šli tudi do vrha.« Na vrhu svu bili med prvimi. Najprej je bilo na vrsti tekmovanje. Nisem se ga udeležila, ker sem vedela, da bi vozila slabo. Ko nas je že pošteno zeblo, smo prišli na vrsto tisti, ki nismo hoteli tekmovati. Nazaj v dolino je šlo zelo hitro. Ker sva se bali, da se ne bi prevrnili, sva morali pošteno zavirati. Samo nekaj minut sva vozili in že so se prikazale prve hiše in za njimi gruča otrok. Vožnjo sva ponovili še enkrat, toda tokrat nisva šle od vrha, ker so me že poštene bo lele noge. Dragica Buko mik, 7. a m os. 8. Malija Voljstic, Preddvor Dragi mladi bralci! V rubriki S šolskih klopi vam bomo odslej dalje vsakič predstavili po eno žival, bodisi takšno, ki jo bolj slabo poznate, pa tudi tiste, ki se potikajo po naših gozdovih. Risbe so delo našega novega sodelavca Janeza Pleste-njaka. Ustvaril jih je med svojim romanjem po Evropi, med obiski v največjih živalskih vrtovih stare celine (Hamburg, Frankfurt, Stockholm, Zagreb, Beograd itd.). Za uvod smo izbrali leva oziroma levji par, saj se te zveri drži naziv kralj živali in ji zato moramo dati prednost. Lev sodi v družino mačk. živi v Afriki, na travnatih stepah in savanah, kjer si spričo obilice gazel, antilop in drugih kopitarjev zlahka najde plen. Lovi posamič ali v skupinah, svojo žrtev pa pokonča z udarcem šape, v kateri se skriva strašna moč. Uslužbenci kenijskega rezervata so bili nekoč priča prizoru, ko je lev z več kot sto kilogramov težkim plenom v gobcu lahkotno preskočil skoraj dva metra visoko oviro. V primeru z drugimi mačkami kralj živali ni krvoločen. Ubija le, kadar ga k temu sili prazen želodec, sicer pa rad lenari na soncu. Je zelo družabna zver. Navadno sc giblje v skupinah, sestavljenih iz samca, več samic in tropa mladičev. Doseže skoraj 3 metre v doližno. Vrat in pleča samcev pokriva bujna griva, levinje pa so gole. (ig) S AH V zadnjem nadaljevanju ste spoznali siciljansko obrambo. Oglejte si, kako je bivši svetovni prvak Euwe dobil partijo s črnimi figurami: mm. %7l *r~s, ^—~ ~~ Pozicija po 7. partiji črne- 0 — 0 a7 — a6 Dd8 — c7 Sc6 — a5 Sa5 — c4 c6 — c5 d6 : e5 Lc8 — e6 Tf8 — d8 Le7 — b4 Lb4 — f8 Kg8 — h8 Ta8 — c8 Dc7 — c6 Sc4 : b2 Dc7 : c2 Dc2 : b2 Db2 : al če beli vzame damo, je po T : dl t , hitro matiran. ga 8. Lcl — e3 9. Ddl — d2 iti. 12 - - f4 11. Le2 — f 3 12. Dd2 — 12 13. Le3 — cl 14. f4 : c5 15. Sd4 — b3 16. Kgl — hI 17. a2 - - a4 18. Sc3 — a2 19. Df2 - g3 20. Sa2 — c3 21. Sc3 — dl 22. Lcl - g5 23. Sdl : b2 24. Lf3 — dl 25. Tfl : f6 »Ko jaz v gomili črni bom počival « Mladi smo! Naša srca so polna hrepenenja in upanja, vsakdo si želi, da bi v življenju nekaj dosegel, se dvignil nad sivo množico poprečne-Žev. A le redkim posameznikom to uspe. Prešeren je bil zelo dober človek in prav zato vsak dan bolj razočaran nad realnostjo Življenja. Vendar je bil dovolj močan in ni klonil, vedno je ostal zvest samemu sebi. Bil je velikan med Slovenci, ki ni znal le jemati, ampak tudi dajati. Vsakdo izmed nas bi moral biti takšen, če beremo Prešernove verze, se v nas nehote nekaj Zgane. Tudi najpreprostejši človek zasluti veličino in neusahljivo moč, ki veje iz njih. Ko je še živel, so ga poniževali, toda vedel je, da piše za ljudi, ki bodo prišli za njim za tiste, ki bodo živeli življenje, o kakršnem jc on le sanjal. Vsak dan hodimo mimo Prešernovega groba, mimo kraja, kjer počiva ta biser Slovencev. Ne zavedamo se, da je to pravzaprav svet delček slovenske zemlje, ki bi ga moral vsakdo spoštovati. Na njegovem grobu sem velikokrat opazila umetno cvetje. Toda — ali ni to greh? Prešeren na svojem grobu ne potrebuje umetnega cvetja. Preveč ie liubil naravo, tisto pravo, nepotvorjeno in nepokvarjeno. Pravzaprav si je sam postavil spomenik. Nihče od nas ne bo imel takšnega, kajti njegoviii stvaritev ne dosega nihče. Brez Pre- šerna bi v naši kulturi zevala ogromna vrzel. Nada Klemene, 8. c razred os. š. Simon Jenko, Kranj Padla sz7 na drusem programu — 21.20 Pevski Parnas -~ 22.00 Koncertnnti na našii odrih — 23.25 Ffntastična prodi'nlna — baletna suita — 00.05 Iz slovenske poezije S&EDA — 12. marca 8.08 Glasbena matineja -— 8.55 Pisan svet pravljic in z?odb — 9.10 Iz glasbenih šol — 9.30 Z majhnimi an-srmbli zabavne glasbe — 9.45 Nekaj narodnih — 10.03 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dnn — 12.10 Odmevi iz Skandinavskega sveta — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Prinoročajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.-0 Pet minut za EP — 14.35 Naši noslušaler čestitalo in pozdravljajo — 14.55 Krrditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15. 20 Glasbeni intermezzo — 16.00 Vsak dan za vasi — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci —- 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni vrtiljak labavnih zvokov Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Drobne skladbe z velikimi orkestri — 20.05 Ogledalo našega časa — 20.30 Radijska kinoteka — 21.20 Bachove sonate za violino — 22.20 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK 13. marca 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Iz zakladnice resne glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12 00 Na današnji dan •— 12.10 Odlomki iz opere Matiia Gubec — 12.30 Kmetijski nasveti -— 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.25 Operne melodije 14.45 Mehurčki — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital pianistke Majde Lampičeve — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov sinfonični koncert •— 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.00 Aktualnosti doma tu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Komorno-glasbeni večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 Izbrali smo vam — 15.00 Melodije po pošti —. 20.05 Naš intervju — 20.15 V tričetrtinskem taktu z velikimi orkestri «- 20.30 Pričevanja o g'nsbi — 20.40 Lahka glasba — 21.20 Orkestrski prizori iz VVagnerjevih oper — 23.45 Iz druge knjige Dubu-ssvjevih preludijev — 00.05 Iz slovenske poezije PETEK — 14. marca 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Morda vam bo všeč — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz Dvorakovih Moravskih večerov m 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez polja in potoke —• 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen koncert lahke glasbe — 14.35 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 človek in zdravje — 17.14 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in pol svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Bredo Kodcla — 20.00 Naši amaterski zbori tekmujejo — 20.33 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko nož s priljubljenimi pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih zvokih — 20.05 Radijska igra — 21.20 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 22.05 Koncertni večeri v Baden—Badnu — 23.10 Polnočni divertimento — 00.05 Iz slovenske poezije t* ****************** DPD Svoboda Prtmskovo priredi v nedeljo, 9. marca 1959 ob 18. uri v Zadružnem domu na Primskovem veseloigro VDOVA ROŠLINKA Prodaja vstopnic 2 uri pred predstavo pri blagaj ni. Vabljeni ******************** GRADITELJI DRUŽINSKIH HIŠ POMLAD SE BLIŽA IN PRAV JE, DA SI PRAVOČASNO PRESKRBITE NAČRT. STROKOVNI NASVET IN VSE VRSTE TIPSKIH NAČRTOV ENODRUŽINSKIH, DVOJČKOV IN VRSTNIH HIŠ DOBITE V NAJKRAJŠEM ČASU PRI PROJEKTIVNEM PODJETJU KRANJ, Cesta JLA 6/1 (nebotičnik). i«aaaaaaiaatiBfn*aaaaaaa - -xcai---- iiiiMinmmiuuuiiiiiHiiiuiinu •«**4a«aBM adavaaa1 S1SSSS8SS saaaaaaaa »»aaaa»»a*» ■ ŽITOPROMET SEMTA SKLADIŠČE KRANJ TAVČARJEVA 31 Tel.: 22-053 (bivši Exoterm) Odprli smo veliko skladišč« v Kranju. Na lalogi imamo vse vrst« mole«, testenine BAČ-VANKA SENTA, vse vrst« »-vinske mok«, koruzo in ostalo žitarice. Prevoz izvršujemo i lastnimi prevoznimi sredstvi. CENE SO UGODNE S Televizija L I SOBOTA — 8. marca 9.35 T V v šoli (RTV Zag-greb) — 15.50 Mladinska igra, P7.00 Svetovno hokejsko prvenstvo Jugoslavija : Norveška, 19.15 Nova obdobja Jugoslavije, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Zabavno glasbena oddaja švedske televizije, 21.25 Rezervirano za smeh, 22.00 Maščevalci — angleški serijski film, 22.50 Atletika v dvorani, 23.50 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 16.45 Kronika (RTV Zagreb) — 17.00 Atletika v dvorani (RTV Beograd) — 19.45 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 9. marca 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.25 Poročila, 9.30 Po domače z Zadovoljnimi Kranjci (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Propagandna oddaja, 10.50 Filmska matineja, 11.10 Daktari - serijski film, 12.00 Svetovno hokejsko prvenstvo Poljska : ZRN, 14.35 TV kažipot, 14.55 Ljubezen živali, 16.20 Novi ansambli - nove melodije (RTV Ljubljana) — 17.30 Atletika v dvorani (RTV Beograd) — 18.00 Svetovno hokejsko prvenstvo Jugoslavija : DRN, 20.15 Informativna oddaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Samci - humoreska (RTV Beograd) — 21.20 Videofon (RTV Zagreb) — 21.35 Spored JRT, 22.00 Atletika v dvorani (RTV Ljubljana) 23.00 Poročila in polet vesoljske ladje Apollo 9 (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV 'dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK - 10. marca 935 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.45 Kulturna panorama v madžarščini (RTV Beograd) — 17.25 'Švedska otroška oddaja, [18.00 Po Sloveniji, 18.25 Zunalije trgovinska menjava (RTV Ljubljana) — 18.50 Šlager sezone (RTV Beograd) — 19.20 To je bila ena stara slika -reportaža, 19.45 Cikćak, 20.00 ,t'V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 TV drama, 21.30 III. simfonija, 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 TV novice (RTV Beograd) — 17.45 TV vrtec, 18.00 Mali svet, 18.20 Znanost in mi (RTV Zagreb) — 18.50 šlager sezone, 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 11. marca 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.40 TV v šoli, 15.15 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.05 Francoščina (RTV Beograd) — 16.35 Kurir Gregec (RTV Ljubljana) — 16.55 Prenos slavnostnega zasedanja IX. kongresa ZKJ (RTV Beograd) — 18.40 Skrivnosti narave - film, 19.05 Kratek film, 19.25 Torkov večer s Komornim zborom RTV Ljubljana, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Govor predsednika Tita na slovesnem zasedanju IX. kongresa, 21.30 3-2-1, 21.35 Priti in ostati - Jugoslovanski film, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 18.30 Informativna oddaja, 18.40 Telesport, 19.15 Mladinska oddaja, 19.45 Propagandna oddaja, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 12. marca 8.55 Prenos s plenarnega zasedanja IX. kongresa ZKJ (RTV Beograd) — 17.45 Pri-možev dnevnik, 18.30 Pisani trak, 18.45 Sodobna prehrana, 19.05 Gospodinjski pripomočki, 19.15 Baletna lepljenka (RTV Ljubljana) — 19.45 T V prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik, 20.20 Govor predsednika Tita na plenarnem zasedanju (RTV Beograd) — 21.20 3-2-1, 21.30 Tast po sili — predstava Mestnega gledališča v Gorici, 23.05 Glasbena medigra (RTV Ljubljana) — 23.15 Poročilo o delu IX. kongresa ZKJ (RTV Beograd) — 23.45 Poročila (RTV Ljubljana) -Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 10 slavnih, 18.30 Po Aziji (RTV Zagreb) —- 19.00 Enciklopedija (RTV Beograd) — 19.15 Baletna lepljenka (RTV Ljubljana) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 13. marca 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 17.03 Poročilo o delu IX. kongresa ZKJ (RTV Beograd) £ 17.45 Pravljica, 18.00 Zapojte z nami, 18.15 Po Sloveniji (RTV Ljubljana) — 18.45, Hu; moreska (RTV Beograd) $■? 19.45 Cikcak, 20.00 TV 'dnevnik, 20.30 3-2 1, 20.35 Lučka -zgodba, 21.05 Pronrestafsim-fonija (RTV Ljubljana)'^ 21.25 Poročilo o delu IX? kongresa ZKJ (RTV Beograd)'1|-22.25 VVojeck - serijski film, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 T V dnevnik (RTV Za?reb) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 14. marca 9.35 TV v šoli (RTV Zag-reb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 15.55 Kongres ZKJ (RTV Beograd) — 18.05 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.00 Svet na zaslonu, 19.30 Naš globus, 19.50 Cikcik, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.35 Veš, vem -quiz (RTV Zagreb) 22.00 Vojna in Eric Kurtz - TV film (RTV Ljubljana) — 22.50 Poročilo o delu IX. kongresa ZKJ (RTV Beograd) — 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb) — 18.15 Glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.00 Panorama, 19.50 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V Kino k_Jk Kranj CENTER 8. marca amer. franc. barv. CS film GORI PARIZ? ob 16. in 19. uri, premiera angl. barv. CS filma UPORNIKI ob 22. uri 9. marca amsr. film STAN-LIO IN OLIO ob 9.30, angl. barv. CS film UPORNIKI ob 13. uri, amer.-franc. barv. CS film GORI PARIZ? ob 15. in 18. uri, premiera danskega filma ODKRITJE LJUBEZNI cb 21. uri 10. marca angl. barv CS UPORNIKI ob 16., 18. in 20. uri. 11. marca angl. barv. CS UPORNIKI ob 16., 18. in 20. uri. Kranj STORžIč 8. marca amor. barv. film DESET ZAPOVEDI, I. DEL ob 16. uri, amer. barv. film DESET ZAPOVEDI, II. DEL ob 18. uri, angl, barv. CS film DOLGOTRAJNI DVOBOJ ob 20. uri 9. marca amer. barv. CS film DOLGOTRAJNI DVOBOJ ob 14., 18. in 29. uri, amer. film STANLIO IN OLIO ob 16. uri 10. marca amer. film STANLIO IN OLIO ob 16. uri, amer. barv. film DESET ZAPOVEDI I. DEL ob 18. uri, arher. barv. film DESET ZAPOVEDI II. DEL ob 20. uri 11. marca amer. franc. barv. CS film GORI PARIZ? ob 16. in 19. uri Stražišče SVOBODA 8. marca amer. barv. film DESET ZAPOVEDI, I. DEL 6£> 18. uri, amer. barv. film DESET ZAPOVEDI, II. DEL bb 20. uri JB 9. marca amer. barv. film DESET ZAPOVEDI I. DEL ob 14. "in 18. uri, arher. barv. film DESET ZAPOVEDI II. DEL ob 16.' in 20. uri . > Cerklje KRVAVEC 8. marca amer. barv. CS film KAKO UKRADEŠ MILIJON DOLARJEV? ob 19.30 9. marca amer. barv. CS film KAKO UKRADEŠ MILIJON DOLARJEV? ob 16. in 19. uri Kamnik DOM 8. marca amer. barv. film SLAVNI FANTJE ob 18. in 20. uri 9. marca amer. barv. film SLAVNI FANTJE ob 15. in 17. uri Kamnik DUPLICA 9. marca amer. barv. film DESET ZAPOVEDI, I. DEL ob 15., 17. in 19. uri škofja Loka SORA 8. marca amer. italij. barv. CS film DOBER, GRD, SLAB ob 17. in 20. uri 9. marca amer. italij. barv. CS film DOBER, GRD, SLAB ob 14., 17. in 20. uri 10. marca italij. špan. film VRNITEV RINGA ob 18. uri 11. marca italij. špan. film VRNITEV RINGA ob 20. uri Radovljica 8. marca slov barv. film KEKČEVE UKANE ob 10. in 16. uri, italij. barv. film AGENT SIGMA TRI ob 18. uri, franc. amer. barv. film PET FANTOV ZA SINGA-PUR ob 20. uri 9. marca slov. barv. film KEKČEVE UKANE ob 10. uri, italij. barv. film MLADENIČ, KI JE ZNAL LJUBITI ob 14. uri, italij. barv. ; film AGENT SIGMA TRI ob 16. uri, franc. amer. barv. i film PET FANTOV ZA SIN- | GAPUR ob 18. uri, franc. ! belg. barv. film ZLATA MLADOST ob 20. uri I 10. marca slov. barv. film KEKČEVE UKANE ob 16. in 18. uri, franc. belg. barv. film j ZLATA MLADOST ob 20. uri i 11. marca franc. belg. barv. film ZLATA MLADOST ob 20. } uri I Je^nice RADIO 8.-9. marca sovj. barv. CS film VO.NA IN MIR, II. DEL 10. marca amer. film NE-ZNANEC IZ ALKATRAZA 11. rmrca italij. barv. CS film PUSTOLOVŠČINE ŠTI-RIDESETLETNIKA Jesenice PLAVŽ 8. -9. marca italij barv. CS film PUSTOLOVŠČINE ŠTI-RIDESETLETNIKA 10.—11. marca sovj. barv. CS film VOJNA IN MIR, II. DEL Žirovnica 9. marca sovj. barv. CS film VOJNA IN MIR, I. DEL I j Dovje-Mojstrana 8. marca amer. barv. film i PRIVATNI DETEKTIV 9. marca nem- špan. barv. CS film ZLATA BOGINJA i RIA DONA Kranjska gora 8. marca sovj. barv. CS i film VOJNA IN MIR, I. DEL 9. marca jugoslov film [ OPERACIJA BEOGRAD Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 9. marca, ob 10. uri za IZVEN — URA PRAVLJIC PONEDELJEK — 10. marca, ob 19. uri VEČER OPERNIH ARIJ TOREK — 11. marca, ob 19.30 za red PREMIERSKI Javoršek: MANEVRI gostuje SNG Drama iz Ljubljane ■ Loi erija ' ■. i> • Srečke s so zadele končnicami Ndin 40 10 1 1910 200 3860 200 44600 500 99660 1.000 11 30 4641 200 J; 16031 1.000 ; 93661 500 417511 10.030 2 4 02122 504 87562 2.004 033 50 66103 2.000 79883 500 124 100 5044 200 97044 500 164884 100.000 481094 10.000 «63174 10.000 45 20 55 10 18305 500 36895 1.000 553475 10.000 754765 10.000 46 10 1896 200 071866 50.000 133946 10.010 7 4 01447 504 58757 504 632877 10.004 78 20 06698 500 316748 10.0C0 476448 10.000 39 10 61029 500 281429 10.090 ItfliMMMiM iHI IfiirTnri Prodam ŠTEDILNIK. nov električni Zevnik Albin, Ljubljanska c. 38, Kranj 880 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem četrtič teletila. Mla-,1 kar, Žirovnica 16 902 Prodam v Sp. Gorjah TRAVNIK 595 m2 in pri Zvar, novem jezu GOZD 3028 m\ Kocjančič, Podhom 25, Zg.; Gorje 903 Prodam PRAŠIČA, 40 - 60 kg težkega Ln brejo KRAVO. Zalog 48, Cerklje 904 Predam 1000 kg drobnega KROMPIRJA saški in OBRAČALNIK. Golob, Polica 2, Naklo 905 Prodam PRAŠIČKE, 7 tednov stare. Rupa 5, Kranj 905 Prodam 6 PRAŠIČKOV in dve SLAMOREZNK:i. Babni vrt 2, Golnik 907 Prodam 2 leti starega KONJA. Drulovka 21, Kranj 903 Prodam lepo kompletno SPALNICO z vložki. Kos, St. Žagarja 12/1, Kranj 939 Prodam otroJko POSTELJICO, športni VOZIČEK in KOŠEK. Novak, Cradmkova 1, Krr.-nj 910 Prodani KRAVO, 8 mesecev brejo, dobro mlekarico. Kar-'tnik, Brezje 17 911 Frodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 8, Cerklje 912 Predam težko KRAVO s teletom. Zalog 39, Cerklje 913 Poceni prodam enodelno OKNO z roleto in balkonska VRATA z dvodelnim oknom z roleto. Praprotna polica 23, Cerklje 914 Prodam KRAVO, ki bo v začetku aprila tretjič teleti-la. Sp. Besnica 32 915 Prodam 804itrski KOTEL za žganjekuho (prekucnik). Godešič 96, škofja Loka • 916 Prodam delovnega VOLA. Zerjavka 4 pri Trbojah 917 Prodam PRAŠIČKE. T%. Brnik 15, Cerklje 913 Prodam montažno BARAKO, primerno za vikend. Naslov v oglasnem oddelku 919 Prodam težko kravo s teletom Voglje 74, Šenčur 920 Prodam plastični ČOLN ELAN 0-13 s prikolico. Lahko tudi posamezno. Stingl, Kranj, Kajuhova 28 921 Prodam brejo KRAVO ali zamenjam za slamo reznico s puhalnikom. Jurček, Blatna Brezovica 9, Vrhnika 922 Prodam KRAVO, ki bo v začetku aprila tretjič teletih. Porenta, Breg ob Savj 3, Kranj 923 Prodam PRAŠIČKE, 7 tednov stare. Sp. Bela 9, Preddvor 924 Prodam PEČ gorenje. Re-lja. Samski dom, Planina 2, Kranj 925 Prodam nekaj kmečkega ORODJA, SLAMOREZNICO motorno, PLUGE , SENO, SLAMO, VOZ in KRTAČE za volno. Šimenc, Češnjevk 10, Cerklje 926 Prodam motorno KOSILNICO valpadana, skoraj novo. Šetina Janez, Zbilje 38, Medvode 927 ' Prodam 1000 kg REPE. Mo-še 37, Smlednik 928 jasr * * jar * Aammr * jam * AMD PODNART da je prlčetek tečaja za voznika ABC kategorije v nedeljo, 9.3.1969 ob 8. uri v domu AMD. Prodam za gotovino ali ček rabljeno dnevno sobo, furnirano hruška — javor, TV in RADIO sprejemnik ter GRAMOFON. Ogled po 17. uri. ZakoLnik, Kranj, Zlato polje 10 929 Prodam malega KONJA in VOZ. šuma 32, Žabnica 930 Prodam KRAVO, dobro mlckarico sivko, ki bo v kratkem teletila. Mrak Ciril, Ko-krica 2, Kranj 931 Prodam MERJASCA, 70 kg težkega, črno beli s kratko glavo. Kosel, Mišače 11 pri Otočah 932 Prodam krmilno PESO in 400 kg jedilne KOLERABE. Dvorje 43, Cerklje 933 Prodam tri večje PRAŠIČE. Pšata 13, Cerklje 934 Prodam 7 mladih PRAŠIČKOV. Zalog 8, Cerklje 935 Prodam zazidljivo PARCELO v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 936 Prodam malo rabljeno športno moško KOLO. Ho ter može 44, Preddvor 937 Ugodno prodam italijansko katalitično PEČ — plinsko z električnim vžigom lucea col-ged in MAGNETOFON tele-funken, 4-stesni. Kranj, Huje, Cesta talcev 12 938 Prodam betonsko OGRAJO. Valenta, Gorenjesavska 60, Kranj 939 Prodam mertelnovo KOSILNICO za traktor zetor in KONJA, s:arega 12 let, sposoben za vsako delo, po ugodni ceni. Šenčur 235 940 Prodam KONJA, 6 let starega ali 10 let in ZREBETA, 9 mesecev. Ilovka 3, Kranj 941 Prodam KUHINJSKO OPRAVO in ŠTEDILNIK na drva. Naslov v oglasnem oddelku 942 Prodam PESO in REPO. Šenčur 278 943 Prodam plemensko OVCO. Možjanca 6, Preddvor 944 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Luže 9, Šenčur 545 P. o dam težko KRAVO dobro mlekarico, ki bo v kratkem te!eti:a, KONJA, 10 let starega, sposobnega za vsa dela in 3 m3 suhih DESK 30, 50 mm. Kokrica 1, Kranj 946 Prodam dve KRAVI, ki bosta teletiii ena marca, druga maja. Sp. Brnik 68, Cerklje 497 Prodam mizarsko STISKALNICO z železnimi vijaki. Krevs mizar, Smledniška 64, Kranj — Čirče 948 Prodam GRAHORO in črno DETELJO. Prebačevo 27, Kranj 949 Prodam semenski KROMPIR saški in igor in kupim 300 kilogramsko TEHTNICO. Sr. vas 45, Šenčur 950 Prodam KONJA, 4 leta starega. Dvorje 7, Cerklje 951 Prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK. Kajuhova 10, Kranj 952 Prodam 400 kosov OPEKE monta 12, BANKINE, in PUNTE. Vidmar, Kranj, St. Žagarja 48 953 Prodam električni LONEC za perilo, emajliran LIJAK z menjalno pipo. Kranj, Jezerska c. 42 954 Ugodno prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK nemški in PLINSKI ŠTEDILNIK. Prijatelj, Tomšičeva 26, Kranj 955 Prodam otroško POSTELJICO. Brito-f 133, Kranj 956 Prodam nov — z garancijo — električni LONEC za perilo in ŠTEDILNIK eka. Jenko Anton, Trboje 63, Smlednik 957 Prodam PLOKE za cdranje in KRAVO po izbiri. Oljše-vek 22, Preddvor 953 Prodam trode'no OMARO, KAVČ, MIZO s STOLI. Šk. Loka, Kidričeva 19 959 Prodam SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku 994 Predam KRAVO, dobro mlekarico, s teletom ali brez — fri/.iko. Zevnik Franc, Ljubljanska c. 38, Kranj — Ore-hek 887 aoma vozila Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1966. Zalog 62, Cerklje 950 Prodam SPAČKA, dobro ohranjen, letnik 1965. Naslov v oglasnem oddelku 961 Prodam OPEL REKORD v veznem stanju. Cerklje 144 962 Prodam motor JAVA 175 cem, dobro ohranjen. Kranj —. Stražišče, Trojarjeva 30 963 Prodam FIAT 750. šutna 34, Žabnica 964 Prodam italijansko LAM-BRETO 150 cem, letnik 1956. Radovljica, žel. postaja 9 965 Prodam AVTO hanomag 2 toni. Valjavec Milan, Kovor 70, Tržič . 966 Iščem GARAŽO na območju Vodovodnega stolpa, v bližini zdravstvenega doma ali nebotičnika. Ponudbe poslati pod »Vzamem v najem ali kupim« 967 Ugodio prodam MOTOR panonija 250 cem z nekaj re-zervn'mi deli. Tomšičeva 7 (hišnik), Kranj 968 FIAT 1300, dobro ohranjen, iz prve reke, kupim. Naslov v oglasnem oddelku 995 Kupim suhe smrekove DESKE 1 m3 20 mm. Podreča 11, Medvode 969 Kupim diatonično HARMONIKO BE ES AS ali KON-TRA BAS. Bernik, ševlje 3, pošta Selca 970 Na Bledu ali okolici kupim gradbeno PARCELO ali skoraj novo stanovanjsko III- ŠO. Naslov v oglasnem odd. podružnice Jesenice 971 Kupim suhe BUTARE. Pe-karija Šenčur 854 Kupim SLAMO. Naslov v oglasnem oddelku 972 Kupim namizni VRTALNI STROJ na tri prestave, lahko z eno- ali trofaznim motorjem. Naslov v oglasnem oddelku 973 Ku>jim smrekove DESKE 25, 59 mm. Jarc, Smledniška 62, Kranj — čirče 974 Kupim dva PRAŠIČA, 60 — 80 kg težkega. Potočnik Viktor, Bistrica 10, Duplje 975 Kupim takoj za gotovino MALO HIŠICO ali enosobno stanovanje v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 976 Zaposlitve Zaposlim dva MIZARJA za pohištveno in stavbeno delo. Jarc, Kranj, Smledniška 62 977 Sprejmem DEKLE za dopoldansko va»-* • o otrok. Jezerska ceri« 124F, Kranj 973 Iščem mlajšo UPOKOJENKO za verstvo lO-messčnsga otroka v dopoldanskem času. Ke.-dež, Oprešnikova 56, Kranj 979 IŠČEM KVALIFICIRANO KUHARICO. Restavracija Deteljica, Bistrica — Tržič 1005 Sncsoben MIZARSKI POMOČNIK dobi delo v Kranju takoj ali po dogovoru. Možno nadurno delo. Ponudbe poslati pod 450 — 500 863 Sprejmem kvalificiranega ali priučenega PARKETARJA. Pišite Florjančič Mirko, šk. i Loka, Groharjevo naselje 8 980 j Dekle, staro 24 let, vajena I gospodinjskih del, gre k do-j bri družini za pomočnico, i raj raje v Kranju. Nastop 1. april. Nasiov v ojiasnem odd. 981 VAJENCA sprejmem takoj. TAPETNIŠTVO RAUTAR SREČKO, Lesce 982 Iščem dobrosrčno mamico, da bi varovala 9-mesečno punčko v dopoldanskem času. Klemcnčič, Prešernova 12, Kranj 983 Iščem moškega ali žensko, ki bi pomagala na kmetiji. Dam hrano in stanovanje. Šenčur 197 984 Instruiram MATEMATIKO in nemščino za višje razrede osnovne šole. Vida Hribar, Vodopivčeva 8, Kranj 985 Iščemo vestno, natančno in pošteno žensko za pomoč za pospravljanje stanovanja —-1 ^< tedensko. Naslov v oglasnem oddelku 986 Stanovanja Mlada intelektualka išče neopremljeno SOBO v Kranju ali okolici. Plača vnaprej. Ponudbe poslati pod »neopremljeno« 9G7 Sprejmem na stanovanje pošteno DEKLE. Naslov v oglasnem oddelku 9SS Iščem opremljeno SOBO v Kranju ali okolici. Hodnik, C. JLA 7, Kranj C39 Oddam SOBO za pomoč v gospodinjstvu k eni osebi. Naslov v oglasnem oddelku 990 Nujno potrebujem večjo SOBO, opremljeno ali neopremljeno za dobo enega leta. Naslov v oglasnem oddelku 991 Oddam opremljeno SOBO v Kranju. Informacije dobite pri vratarju tovarne Kovinar, Kranj 992 Zamenjam enosobno stanovanje v središču Kranja zdi večjega, lahko tudi okolica Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 993 liive (>i > GOSTIŠČE pri JANČETU iz Sr. vasi priredi v soboto in nedeljo ZABAVO s plesom. Igrajo trije MUŠKETIRJI ia trio FRENKY. Vabljeni! 995 Gostilna BOHINC Milje priredi ZABAVO za dan žena. Vabljeni! 997 GOSTILNA ZARJA Trboja vabi v nedeljo na zabavo s pleaom. Igral bo TRIO RE-HAR. Vabljeni! 993 BIFE oddam zaradi bolezni, na novo opremljen za 100.000 N din, najemnina 5 JO novih din na lepi prometni točki. Ponudbe poslati pod »BIFE« 999 GOSTILNO na Gorenjskem dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku 1000 JENKOV MLIN zopet ob-ratuje. Dvorje 58, Cerklje 1091 Obveščam cenjene stranke, da je v Kranju odprt nov KOZMETIČNI SALON, v ka^ terem nudim NEGO OBRA-' ZA, LASIŠČA, MANIKIRANJA in EPILACIJO (trajno električno izžiganje dlak) z najnovejšimi kozmetičnimi aparati. Salon je odprt do nadaljnega vsak dan od 9. — 12. ure in od 13. — 18. ure. Naročila sprejemam tudi po telefonu 21-724. Priporoča se KOZMETIČNI SALON JANKA, KRANJ, Reginčeva 8 1002 Vzamem v najem ali kupim LOKAL v središču Kranja. Ponudbe poslati pod »takoj« 1003 Izgubljeno V Kranju sem izgubila rjavo DENARNICO. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na naslov osebne' izkaznice. Denar naj obdrži 1004 Srečanje z alpinistom Poldetom Talerjem, prvim dobitnikom Zlatega klina Fant, ki se je rokoval s smrtjo Sestanek med Poldetom in menoj je pravzaprav organiziral znanec, od katerega sem prvič slišal za plezalne podvige tega fanta. Prav njemu gre zahvala, da uspehi našega današnjega Intervjuvanca ne bodo ostali čteto brez odmeva. Poldetu Ta-lerju so namreč pred dnevi na občnem zboru Alpinističnega odseka Kranj, katerega član je, podelili Zlati klin, »vreden« 150 točk. Vam to kaj pove? če niste ravno ljubitelj gora, če niste alpinist, bržkone prav malo. Zato naj razložim, da so vse plezalne smeri ocenjene po veljavnih mednarodnih normah z največ 6 in najmanj 1 točko, odvisno od težavnostne stopnje. In Polde je prvi zmagovalec tekmovanja za zlato odličje, ki se ga udeležujejo vsi kranjski alpinisti. 47 plezalnih iur mu je navrglo kar 185 točk. »Povej no kaj več o teh tvojih vzponih. Številke niso kaj prida zgovorne,« sem silil v molčečega, že na prvi pogled skromnega sobesed-nika. Ta se je malce zamislil, potlej pa le povedal: »Najbolj so mi ostale v spominu tri težke smeri, od kateri h je vsaka vredna po 6 točk; stena Dedca in Rumena zajeda v Koglu v Kamniških planinah ter čopov steber. Razen tega Imam za seboj tudi nekaj prvenstvenih vzponov, med njimi enega zimskega, in sicer smer Zajc-Šolar v Koglu, ki sem jo premagal skupaj s pokojnima alpinistoma Urošem škerljem in Tomom Križnarjem (obadva sta se smrtno ponesrečila julija 1967 v široki peči).« Polde Taler je »vzel devi-štvo« tudi skalnati pečini v Kranjski rinki nad Jezerskim ter odkril novo smer v Koroški rinki, ki so jo prav po njem imenovali škofjeloška. No, drznosti in spretnosti temu 25-letnemu fantu, ki pleza še'e dobra tri leta, očitno me manjka. »Kako da sem zašel med alpiniste? Ne vem točno. Bilo jc leta 1965. Takrat sem se lz Sorice, mojega rojstnega kraja, preselil v Škofjo Loko. Kot planinca so me gore mikale že prej, ampak resnično plezati sem začel šele po vpisu v Alpinistični odsek Kranj,« je Polde potešil mojo radovednost. PEKEL V ČOPOVEM STEBRU Natakar v lokalu, kjer sva sedela s Talerjem, je prinesel novo pijačo. Ampak nobena roka ni segla za kozarcem. Poldeta so prevzeli spomini, pripovedoval je o dogodkih v Čopovem stebru, kjer bi on in mladi, takrat 15-letni Zvone Andrejčič, skorajda postala žrtvi razbesne-le narave. »Ko sva vstopila v steno, je bilo nebo jasno, skorajda brez oblačka. Prav nič ni kazalo na poslabšanje vremena. Bil sem odlično fizično pripravljen, v formi, kot se temu reče in tudi Zvone je imel moči na pretek. Naglo sva napredovala, prišla sva že 300 metrov pod vrh, tedaj pa so ozračje mahoma za-trpali težki deževni oblaki. Že hip kasneje se je vlilo. Sodra! Prek še pravkar suhih pečin so drli slapovi vc- j de, tako da nisva mogla ne j naprej, ne nazaj. Ves preostali del dneva in vso noč sva zdela pod manjšim skalnim previsom — brez hrane ter brez primernih oblačil. Neurje ni in ni hotelo ponehati, nočni hlad pa nama je razjedal kosti. Več kot norost bi bilo še naprej čakati, zato sva ob 7.30 zjutraj krenila dalje. Kar šlo je, čeprav so nama udje od mraza otrdeli in kljub temu, da se naju je lotevala slabost. Tik pod vrhom — plezal sem prvi — sva zaradi goste megle zgrešila smer. Zmanjkalo je klinov, nI bilo več kam stopiti, se česarkoli oprijeti. Celi potoki deževnice so lili prek mene, odnašajoč s seboj še zadnje ostanke toplote. Odločil sem se za umik, toda v najbolj kritičnem trenutku sta roki zatajili in omahnil sem 15 metrov globoko. Klin, edini, ki sva ga našla tamkaj in na katerega sva že poprej pritrdila vrv, ja zdržal. To me je rešilo, sicer bi letel do dna, tisoč metrov daleč!« Uporna dvojica pa se ni vdala. Po dolgotrajnem plezanju sta Polde in Zvone končno le premagala steber. 21.30 so kazali kazalci njunih ur, ko je vrh »padel«. Z zadnjimi ostanki energije (»Koča mi je plesala pred očmi,« pravi Taler) sta se prebila do Kredarice. Rokovanje s smrtjo se je torej srečno končalo. ALPINIZEM — ŠPORT BREZ PUBLIKE Poslušal sem in si zapisoval, hkrati pa razmišljal, kaj neki sili alpiniste, da znova in znova rinejo v nevarnost ter postavljajo svoja življenja na kocko. Je to strast, želja po tveganju, ali morda kaj drugega? Kot bi uganil, s čim se gnjavim, je Polde začel pripovedovati. »Vedno, kadar visim kje v steni, ko ne morem ne naprej in ne nazaj, ko mi zmanjkuje moči, si rečem, da vse skupaj ni vredno truda. Ampak na vrhu malodu-& je in slaba volja izgineta. Človeka prevzame občutek zadovoljstva, navdušen postane, uspel vzpon je nekakšno zadoščenje, najlepše plačilo za vložene napore. Alpinist — v nasprotju z drugimi športniki — nima publike, ki bi mu ob koncu ploskala. Okus po zmagi je prihranjen samo njemu oziroma peščici njegovih sotrudnikov, ki so se ure in ure družno potili in naprezali — čeprav za nekaj, česar navadni smrtniki ne poznajo.« Gore kličejo, gore vabijo. Kdor enkrat spozna njih čar, se jim le stežka ubrani. Nevarne so, toda pogumnim in močnim, takšnim kot je Polde Taler, nazadnje odkrijejo svoje skrivnosti. Ob slovesu me je prijazni sobesednik poprosil, naj se v njegovem imenu zahvalim upravi Slikopleskarstva iz škofje Loke, kjer je zaposlen in kjer so vedno z razumevanjem spremljali njegova alpinistična prizadevanja. Brez tega, sem zvedel, bi Zlati klin, ki je ves čas najinega pomenka ležal na mizi, še dolgo ne bil njegova last. I. Guzelj Kmečka oheet 1969 10 parov iz desetih rzav Ljubljana bo od 28. do 31. maja že peto leto zapored prizorišče turistično folklorne prireditve — kmečke ohce-ti 1969, ki jo vsako leto prirejajo ljubljanska gostinska in hotelska podjetja. Čeprav so biili vsi lanski obiskovaloi te prireditve enotnega mnenja, da je ohcet uspela, pa organizatorji lotos pričakujejo še večji uspeh. Tako računajo, da bo v svatovski povorki, ki se bo vila od gospodarskega razstavišča do magistrata in nato v dvorano Tivoli, sodelovalo nič manj kot 2500 narodnih noš, deset narodnozabavnih ansamblov, 12 folklornih skupin, od tega 8 iz tujine in tri godbe na pihala. Na letošnji prireditvi se bodo v stari ljubljanski mestni hiši poročili mladoporočenci iz desetih držav: Jugoslavije (Slovenije), Italije, Avstrije, Nizozemske, Švedske, Danske, Tunisa, Češkoslovaške in kot novost letošnje prireditve še poročna para iz Zahodne Nemčije in Sovjetske zveze. V dvorani Tivoli, kjer bo svečana svatovska pojedina, bo okoli 3500 gostov, od tega najmanj 1000 v narodnih nošah. Posebna novost letošnjega svatovanja bo tudi v tem, da bo vsak gost, ki se ga bo udeležil, lahko za spomin na prireditev odnesel lesen krož nik, čašo, pravi slovenski pi pec in leseno žlico. Vsi t predmeti bodo označeni s po sebnim znakom prireditve. Poleg številnih gospodar skih organizacij se za letošnjo kmečko ohcet zanimaj c zlasti novinarji. Zanimivo je, da je že lansko prireditci spremljalo kar 141 posebnih poročevalcev iz desetih držav. Zlasti tuji tisk je lansko kmečko ohcet ocenil precej laskavo, saj je na primer švedski Ekspressen Stock-holm zapisal, da se je v Ljubljani rodila prireditev evropskega formata, zahodnonem-ški Spiegel pa je poudaril: »Politiki naj si v Ljubljani ogledajo, kako se združujeta Vzhod in Zahod.« Kot lani bo tudi letošnja kmečko ohcet mogoče spremljati tudi na televizijskih zaslonih. Ameriška televizijska družba ABC pa se je s prireditelji že domenila, da bo v svoj barvni televizijski program vključila tudi 30-mi-nutni film o kmečki ohcet i. Ljubljani, Bledu, Bohinju, Postojni in Lipici. Poleg tega bo še posebna ameriško filmska ekipa posnela barvni film o Sloveniji. Vili G. Plesni tečaji ZAČETNKKI pleni tečaj vsak torek in četrtek od 18.30 do 20.30 in nedelj »k i od 8.30 do 10.30. Začetek začetnega nedeljskega tečaja bo v nedeljo, 9. marca. NADALJEVALNI plesni tečaj bo ob sredah, petkih od 18.30 do 20.30 in nedeljah od 10.30 do 12.30. Vpišete se lahko vsak dan od 18. —- 19. ure Delavski dom vhod 4/1. Da se tečaj lahko začne, vpisujemo vse dotlej, dokler se ne prijavi zadostno število interesentov. AMD Kranj RAZPISUJE javno licitacijo za: 1 poltovorni in 1 osebni avto Zastava 750 Licitacija bo v soboto, 8. marca 1969 ob 15. uri v Tomšičevi ulici Pionirska atletska liga Najboljši ekipi iz osnovnih šol L. Seljak iti S. Jenko Novice za Planico 569 Otvoritev nove 150-metrske skakalnice v Planici se bliža z velikimi koraki. Vsi odbori in komisije organizacijskega komiteja imajo v teh dneh polne roke dela. Te dni si je tudi tehnična komisija že razdelila svoje naloge. Medtem pa že prihajajo prve poimenske prijave tekmovalcev iz posameznih dežel. Prve poimenske prijave sta poslali Zvezna republika Nemčija in Poljska. Iz ZRN bodo nastopili na Planici '69 naslednji skakalci: Ohlmever, Ihle in Giinter. Iz Poljske pa bodo prispeli: Pribila, Koczian, Danijel in Zbvnek. Stalni sodelavec organizacijskega komiteja Planica ing. Albin Wedam je napravil tudi plan meritev hitrosti. Iz tega povzemamo, da bodo opravljene naslednje meritve: na mostu pred odskokom, od trenutka odskoka in med letom, pri doskoku, na začetku izteka in na začetku krivine v naletu. Vse te meritve bodo opravljene z elektronskim merilnim sistemom z ustreznim številom foto celic. J. Javornik Na rednem letnem občnem zboru SD Štete Anton-Kostja Tržič se je pred dnevi v strelskem domu na Ravnah zbralo 30 članov. Po pregledu dela v preteklem letu so ugotovili, da so zabeležili nekaj lepih uspehov kljub pomanjkanju finančnih sredstev. V razpravi pa je bilo največ govora o premajhni zainteresiranosti mladih za strelstvo. Da bi rešili ta problem, so se namenili, da bo- Rezultati zadnjega kola: Naglic : Matjašič 1:0, Anža-lič : Djordjević 0:1, Nemet : 2b3l 1:0, Mali : Zap'oinik 1:0, Vojsčić : Krek 1:0, Rabič : Val|avec 1:0. Odložene partije: Rab č : AnželiEč 1:0, Rabič : Mali 0:1, Zaplotnik : Naglic 0:1, Anž> |c : Zaplotnik C:l, Valjavcc : Vojičič 1:0. Končni vrstni red: Nemet *j. Mali 10, Naglic 8, Matjašič 7, Valjavec, Krek in Voji-« 5, Rabič in Djordjević 4,5, .Skoki v Sehenfah TVD Partizan Križe bo Jutri priredil na 30-metr-ski skakalnici v Sebenjah gorenjsko prvenstvo »ilajših in starejših mladincev. Po tekmovanju se bodo pomerili med seboj *e člani gorenjskih smučarskih društev. Prireditelji računajo, da Re bo skakalnih tekem v Sebe-»Jah udeležilo okoli 70 tekmovalcev iz 22 društev klubov. ▼g li eleto do v bodoče na vseh osemletkah v Tržiču organizirali strelske krožke. Pri pridobivanju novih članov pa jim je pomoč obljubila tudi organizacija zveze vojaških vojnih invalidov. Za glavno nalogo v letošnjem letu pa so si zadali nalogo, da bodo popravili strelišče na Cimpru in pre-pleskanje dvorane na Ravnah. Razširili pa bodo tudi program tekmovanj. V novi upravni odbor so izvolili devet članov. —-dh Zaplotnik 3,5, Zbil 2,5 in An-žeiič brez točke. Nemet in Mali vsekakor predstavljata razred zase. Osvojila sta vse možne točke, v medsebojni partiji pa j e zmagal Nemet in s točko prednosti osvojil prvo mesto. Drugo skupino predstavljata Naglic in Matjašič. Igrala sta zelo dobro, vendar jima še vedno manjka izkušenosti. Če bi izkoristila možnosti, ki so se jima nudile v partijah proti Nemetu in Maliju, bi bile razlike pri vrhu tabele minimalne. S svojo uvrstitvijo sta si priborila pravico nastopa na prvenstvu Gorenjske, ki se bo pričelo sredi meseca. Od ostalih je treba pohvaliti Valjavca, medtem ko pa bi Djordjević lahko dosegel več. Zbil se je trudil, poizkušal v vseh partijah igrati na zmago, vendar mu ni in ni šlo. Pa kljub temu je njegov rezultat z ozirom na drugo mesto, ki ga je dosegel na lanskem prvenstvu Gorenjske, mnogo preskromen. Turnir se je končal v predvidenem roku, kar je predvsem zasluga discipliniranih igralcev in sodnika turnirja i Štaearia. V. B. S petim kolom je bilo tekmovanje v zimski pionirski atletski ligi zaključeno. Kranjski atletski delavci in telesnovzgojni učitelji so letos prvič poizkusili s takšno obliko tekmovanja. Med učenci je zanimanje ves čas tekmovanj naraščalo, večina se jih je za nastope vestno pripravljala in zato tudi dobri rezultati niso izostali. V moški konkurenci so učenci iz OŠ L. Seljak tudi v zadnjem kolu dokazali, da so najboljša ekipa, saj so z veliko razliko premagali vrstnike iz Preddvora. Pri učenkah bi tokrat kmalu prišlo do presenečenja, saj je vodeča ekipa Oš S. Jenko pri gostovanju v Šenčurju komaj ušla porazu. V zadnjem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: UČENCI S. Žagar — Cerklje 39 : 16; 20 m: Nosan (Sž) 3,3, Var-maz (Sž) 3,5; višina: Nosan (Sž) 145, Pavlin (Sž) 140; daljina z mesta: Pavlin (Sž) 2.53, Česen (C) 2,52; plezanje po vrvi: Rogelj (Sž) 3.9, Slabe (SŽ) 4.2; met medic':ake: Gril (SZ) 15.01, Stenovec (Sž) 12.85. L. Seljak — Preddvor 36:19 20 m: Studen (LS) 3.2, Fajfar (LS) 3.2; višma: Nunčič (LS) 155, Upelj (P) 140; daljina z mesta: Vratarič (P) 257, Pu-celj (LS) 245; plezanje po vrvi: Studen (LS) 4.0, Nadižar (LS) 4.1; mer mcd'cinke: Nunčič (LS) 15.72, Seč (LS) 15.13. Šenčur — S. Jenko 30 : 25; 20 m: Jakovac (SJ) 3.2, Potočnik (Š) 3.2; višina: Kristane (Š) 155, Serajnik (SJ) 150; daljina z mesta: Kraj.no-vič (SJ) 2.66, Potočnik (Š) 2.55; plezanje po vrvi: Vidmar (š) 3.6, Sitar (š) 4.3; met mediclnke: Golorej (Š) 14.99, Rof (SJ) 14.50. KONČNA LESTVICA: L. Seljak 5 5 0 0 166 :109 10 Šenčur 5 4 0 1 155 :120 8 S. Žagar 5 3 0 2 144 :131 6 I Preddvor 5 2 0 3 122 :153 4 ) S. Jenko 5 1 0 4 127,5:147,5 2 Cerklje 5 0 0 5 100,5:174,5 0 Daaes tekstiliada mi Krvavcu Na smučiščih Krvavca nalnih prireditvah tekstil-ada v veleslalomu, na kateri bo nastopilo 270 članov iz več kot tridesetih tekstilnih podjetij Slovenije. To bo doslej največja udeležba na tradicionalnih prireditvah tekstilcev Slovenije. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri. J. J. UČENKE S. Žagar — Cerklje 33:23; 20 m: Grkman (C) 3.6, Štirn (SŽ) 3.7; višma: Laznik (SŽ) 130, Bobnar (C) 125; daljina z mesta: Laznik (SZ) 2.22, Grobovšck (Sž) 2.06; plezanje po vrvi: Ipavec (C) 5.8, Grkman (C) 5.8; met medi-crnke: Novak (SŽ) 10.37, Krpan (SŽ) 9.20. L. Seljak — Preddvor 39:16; 20 m: Jooif (LS) 3.5, Juvan (LS) 3.5; višina: Lukančič (LS) 125, Osim (LS) 120; daljina z mesta: Hafnar (LS) 209, Koželj (P) 203; plezanje po vrvi: Hafnar (LS)' 8,8, Kavčič (LS) 6.4; met mediclnke: Jccif (LS) 10.96, Lukančič (LS) 10.31. Šenčur -— S. Jenko 27:23; 20 m: Hribar (SJ) 3 5, Sve-telj (Š) 3.5, višina: Klemene (SJ) 135, Grum (SJ) 125; daljina z mesta: Klemene (SJ) 2.36, Rahne (Š) 2.17; plezanje po vrvi: Vidmar (š) 5.4, Jarc (š) 6.0; met medicinke: Kurnik (Š) 12,15, Papler (SJ) 11.25. Delo novega odbora Na kanstituantni seji na novoizvoljenega upravnega odbora športnega društva Jesenice je bil za predsednika društva ponovno izvoljen Karel Frančeškin. Odbor bo imel devetčlanski izvršni odbor, da bi dosegli večjo elastičnost pri delu. člani novega upravnega odbora so bili tudi soglasni, da je bid pretekli občni zbor društva dobro pripravljen; kandidate za odbor je izbrala posebna komisija, ki jo je postavil prejšnji upravni odbor. Zato tudi ni bil na mestu očitek, ki se je pojavil v dnevnem časopisju, da je bil občni zbor slabo pripravljen in da novi upravni odbor ni dobro sestavljen. Z. Felc KONČNA LESTVICA: S. Jenko 5 5 0 0 166,5:10*5 13 L. Seljak 5 4 0 1 160 :115 8 Šenčur 5 3 0 2 149 :126 6 S. Žagar 5 2 0 3 124 :149 4 Cerklje 5 1 0 4 122,5:150,5 2 Preddvor 5 0 0 5 101 :174 0 J. Ponebšek V organizaciji smučarskega kluba Triglav bo v nedeljo, 9. marca, v Nemil j ah letošnje občinsko prvenstvo Kranja v tekih. Start bo ob 9. uri. Tekmovale^ pa se bodo pomerili v vseh starostnih skupinah. J. J. V nedeljo zaključek svetovnega prvenstva v hokeju v Ljubljani Jugoslavija šbo tretja Včeraj so imele ekipe svetovnega in evropskega prvenstva v hokeju na ledu, ki se igra v hali Tivoli že od petka dalje prest dan. Do konca prvenstva sta na sporedu torej samo že dva tekmovalna dneva. V četrtek zvečer j 2 Jugoslavija igrala z Romunijo 4:4 in glede na to ima samo možnost za tretje mesto. Da konca prvenstva morajo Jugoslovani odigrati še dve tekmi. Pomerili se bodo z glavnim favoritom za prvo mesto NDR in Norveško. Strelci za zlato puščico V strelskem domu na Ravnah se je pred dnevi končalo družinsko tekmovanje strelcev SD Štefe Anton Kost j a za Zlato puščico. Nastopilo je 22 strelcev. Normo 210 krogov je presegilo 11 strelcev, ki so si tako pristre-ljali pravico za nastop na ob- činskem prvenstvu. Tekmovanje bo 21. marca v strelskem domu na Ravnali. Rezultati: L Klofut ar 251 krogov od 300 možn'h, 2. M. Rustja 249, 3. Jekovec 242, 4. Zupan 241 krogov itd. —dh Mladinska organizacija Stražišče obvešča, da organizira jezikovne tečaje v švedskega jezika vsak po nedeljek od 19.—21.ure Francoskega jezika vsako sredo od 19. — 21. ure Angleškega jezika vsak petek od 19. — 21. ure Prijave v začetku predavanj. V primeru, če bo dovolj prijav, bodo tečaji še za nemški in italijanski jezik. Prijavite se lahko tudi za matematiko v Mladinskem klubu (krajevna skupnost) Stražišče vsako sredo in petek od 17. — 20. ure. Končano je šahovsko prvenstvo Kranja Prvo mesto za mojstra Ncmeta, odlična igra Malija, Naglica »n Matjašiča, velika razlika na tabeli med drugo — in tretje trasiranim, oziroma četrto — in petoplasiranim in izredno fclab rezultat Zbila so glavne značilnosti pravkar končanega šahovskega prvenstva Kranja. Transturist in Zlatorog združena V sreilo je bil v hclelu Zlatorog v Bohinju referendum o združitvi Zlatoroga z zdru ženim podje jem Transturist v škofji Loki. Včeraj (petek) pa so o tem glasovali tudi člani kolektiva Transturist. V obeh podjetjih so se delavci odločili za združitev. A. Ž. Slovenski sindikati pred volitvami Predsedstvo RS ZSS je na včerajšnji seji predlagalo izmed poslanskih kandidatov za predsednika skupščine SR Slovenije dosedanjega predsednika Sergeja Kraigherja in za predsednika izvršnega sveta skupščine SRS dosedanjega predsednika Staneta Kavčiča. Slovenski sindikati menijo, da je sedanja usmeritev ekonomskega, socialnega in političnega razvoja za Slovenijo in Slovence nujna in da lahko največ prispeva tudi k hitrejšemu razvoju Jugoslavije kot skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. Obisk francoske delegacije V ponedeljek je prispela na petdnevni obisk k slovenskim sindikatom delegacija Konfederacije francoskih demokratičnih delavcev. S predstavniki slovenskih sindikatov se pogovarjajo o socialnem za- varovanju v Jugoslaviji, organizaciji zdravstvene službe in upravljanju v zdravstvu, socialnem zavarovanju itd. Včeraj (petek) so člani delegacije obiskali tudi Kranj. S predstavniki občinskega sindikalnega sveta so se pogovarjali o organizaciji dispanzerske službe in si ogledali kranjsko porodnišnico, obratno ambulanto v Tekstil-indusu in vzgojno-varstveno ustanovo v Stražišču. A. 2. V četrtek se je v Kranju sestal odbor za proslavljanje 50-letnice ZK, SKOJ in sindikatov. Na sestanku so se dogovorili za program praznovanja. — Foto: F. Perdan O pripravah na IX. kongres ZKJ V četrtek je bila v Ljubljani pod predsedstvom Franca Popita razširjena seja CK ZKS, na kateri so obravnavali priprave slovenskih komunistov na IX. kongres ZKJ, poročilo o delu sekretariata in nekatera kadrovska vprašanja. V uvodnem govoru je predsednik CK ZKS Franc Popit poudaril, da morajo biti komunisti v ospredju množičnega samoupravnega gibanja, da morajo nastopati v njem kot oblikovalci in nosilci najbolj naprednih zamisli in akcij. Skupščina že drugič nesklepčna Skupščino komunalne skupnosti za zaposlovanje Kranj so po včerajšnjem sklicu prestavili na drugi teden, ker skupščina sedaj že drugič nI bila sklepčna. Obenem pa je izvršni odbor sklenil, naj bi predlagali vsem gorenjskim skupščinam, naj člane skupščine, ki se ne udeležujejo sej, odpokličejo in na njihovo mesto izvolijo člane, ki bi svojo izvolitev vzeli resneje in bi s tem ne povzročali težav skupščini in jo ovirali pri delu. Vinko Hafner v Kranju V četrtek je bil v Kranju podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner. Popoldne se je v prostorih občinske skupščine s predstavniki kolektiva tovarne Sava skupaj s tovarišem Kinom Simonetijem pogovarjal o odnosih med zvezo in republiko na področju izvoza in uvoza in o nekaterih ekonomskih oziroma gospodarskih vprašanjih. Zvečer pa se je v domu JLA v Kranju s člani krajevne organizacije SZDL Vodovodni stolp pogovarjal o nekaterih problemih pokojninskega sistema. A. Ž. Zbori volivcev v kranjski občini V četrtek popoldne je bila v Kranju 26. seja obeh zborov občinske skupščine. Odborniki so spre j aLi sklep, da j bodo od 16. do 23. marca v I občimi zbori volivcev. Na njih bodo razpravljali oziroma poročali o poteku akcije Leto krajevnih skupnosti, odgovorili na predloge in sklepe zborov volivcev in obravnavali predlog kandidatur ::a odbornike občinske skupščine in za poslance republiške in zvezne skupščine. A. 2. ov uspeh Planice (Nadalj. s 1. strani) doskočil, sem se od začudenja nekoliko preveč vzravnal.« O Tvoje mnenje o velikanki? »Vse priznanje ing. Ladu \ Gorišku. Skakalnica — velikanka je taka kot si jo mi skakalci samo želimo, je sodobne oblike in za sodobno tehniko letenja.« £ Kakšne daljave pričakuješ v času planiškega tedna? >: Mislim, da ce bo dalo z lahkoto poleteti okoli 150 metrov daleč, lahko pa povsem upravičeno pričakujemo od 21. do 23. marca nov svetovni in jugoslovanski rekord v poletih.« Četrtkova preizkušnja je bila torej ob idealnih vremenskih prilikah dostojna tega lepega objekta v planiški dolini. Miro Oman je spet dosegel lep uspeh naše Planice. Vse to pa tudi napoveduje, da bo tudi letošnje tekmovanje v smučarskih poletih kronano z uspehom. . Javornik In še zadnja vest: danes so naši skakalci spet preizkušali 160 metrsko skakalnico. Dosegli so naslednje dolžine: Prelovšek 148, štefančič 138, Eržen 133 (padec), Nahtigal 119, Pečar 118 m. V torek, 11. marca, bo v Kranju medobčinska kandidacijska konferenca, ki bo določila kandidate za poslance družbenopolitičnega zbora in zbora delovnih skupnosti republiške skupščine. Konferenco sestavljajo 15-članske delegacije Domžal, Jesenic, Kamnika, Kranja, Radovljice, škofje Loke in Tržiča. OBIŠČITE SPOMLADANSKI SEJEM V KRANJU OD 12.—21. APRILA 1969 V okviru sejma bo vsak večer ob 18. uri MODNA REVIJA v avli SO-Kranj