Številka 24.
Pešivtiaa pSačana v goSovanl.
V Ljobljani, dne 16. junija 1921.
jB3Bicei3i.mmtamKMmxmmBammmamtaw&eBXiKirxi*3z.rrTrrr :f~&-vzaxm;a ost
III. leto.
GSasSio Osrednje Zveze javnih nameščeacav ia upokojencev zz za Sgoveaijo v Ljijbijani. = Cena jsosamean© štev. 2 §C 50 vin.
,NAS GLAS* izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 10G'—
Polletna naročnina........K 501—
Četrtletna naročnina .... K 25’— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi -----------^ po ceniku. ==========
Uredništvo: Ljubljana. Rimaba ceyi.. štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako ee ne priloži znamk. Dopise v latiuici in cirilici .'prejema !e podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
UpravniStvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj sa pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
ČANEC (Ptuj):
Šole in šolniki.
»Naš Glas« je prinesel že več člankov. tikajočih se šolstva. Marsikdo je rekel: kaj je »Naš Glas« postal šolski list? Ali nimamo dovolj drugih brig. kakor da se v našem glasilu pričkamo, ali naj se Še Poučuje grščina ali ne? Drugi zopet so Pritrjevali g. F. R. češ. nam je treba modernih. praktičnih šol; zopet drugi so pri-trjevail gg. ravn. Vajdi in prof. Bračunu. Kdo ima prav? Vsi trije; toda nobeden ne obravnava snovi izčrpno, ampak vsak £ ene izmed možnih neštetih strani. S tega stališča ima prav. To neizčrpno obravnavanje je treba poudariti, da ne bo nesporazumljenj v vrstah čitateljev-star-šev, ki stavijo svoje nade v šole.
Dopisov g. F. B. ne moremo vzet! dobesedno, sicer bi ga ne smeli smatrati . za resnega. On pač hoče reči. naj sd otroci za časa dolgotrajnih srednješolskih študij naučijo tudi olike, naj se jim tudi obrazloži, kako bi se dale izrabiti naše bogate vodne sile in kako sicer dvigniti blagostanje naše domovine, nadalje kake so posledice, če država ne prizna vojnega posojila, o pomenu agrarne reforme Ud. itd. In tu mu bo moral vsalkdo pritrditi: prav imaš. A vsem v tolažbo bodi Povedano, da tega učni načrt za srednje šole ne samo ne izključuje, nego vse to celo predvideva. C e g. F. B. resno zavrača teoretični pouk. s tem pač kaže. da o Poučevanju, razlaganju nima poima. Svetoval bi mu. da eksperimentira le malo Pri svojih otrOkih in uvidel bo svojo zmoto. Kako daleč ima iti teoretični pouk. to ie vprašanje, ki ga ne bo rešil in ki ga naj p« rešuje »Naš Glas«; to skuša rešiti po svoji najboljši moči vsak. ki je Vprežen v ta jarem. Stara stvar pa je. da je kritizirati lahko, ustvarjati težko. Vse tako pri-uubljene fraze o »modernih« metodah, ki Pii neveščaki tako radi stresajo povsod ‘z rokavov, o metodah, po katerih se učenec nauči živ jezik v štirih letih perfektno. so le izrodki domišljije, kakor sploh Vse koketiranje s tozadevnimi uredbami ‘velikih narodov«. Resnica ie. da takih metod ni in da so francoske in druge šole ravno take kakor naše ali pa še slabše. G. Y B- in vsem pa naj bo tudi povedano, da srednja šola ne vzgaja samo inžener->ev. nego mora pripravljati za vse stanove; zato seveda ni vse. kar nudi, za vse. ker mora nuditi splošno izobrazbo. ua bi bil kateri predmet obsojen, da otroke mori drugi pa, da jih oživlja, kar menda misli g. F. B.. je neutemeljeno; jfre vedno le za profesorja, ki uči. profesor mora...; imel sem profesorja, pri ka-erem sem se baš v grških urah naučil ^koristnih stvari
Će pravi g. prof. Bračun, da pripravlja srednja šola za univerzo, preplaši s tem marsikaterega očeta, ki ibo rekel: moj Bog. moj sin ne bo naprej študiral! Ali naj ga vzamem iz srednje šole in dam v meščansko? Mnogi gredo namreč v srednjo šolo napravit nekaj razredov, »da bodo imeli kaj v glavi«. Njim v tolažbo bodi povedano, da ravnajo prav. To pač delajo načeloma sinovi »velikih narodov« in sadovi so dobri. Srednja Sola mora nuditi in nudi nebroj koristnega tudi tem. Meščanske šole, ki sedaj vstajajo kakor gobe po dežju, pač niso nobeno nadomestilo za vzgojo, ki jo hočejo nuditi starši svojim otrokom s tem. da iih pošljejo za nekaj let v srednje šole.
Srednje šole v Sloveniji stoje še na evropski višini; nočem pa s tem reči. da se na njih ne bo dalo marsikaj izboljšati: to bo cilj poklicanih faktorjev, dokler bodo obstale šole in reševanja teh velevaž-nih problemov bodo polnila strokovne revije. — »Naš Glas« pa mora zanimati druga plat tega vprašanja, ki je z dobrino srednjih šol v tesni zvezi: gmotni položni naših srednješolskih profesorjev. Ali je ta »Našemu Glasu«, ali je ta davkepla-čujočemu slovenskemu ljudstvu znan? Gmotno stanje profesorjev bo pač dobro. Stan. ki ima vršiti tako velevažno nalogo. ki ustvarja vso našo inteligenco, vse naše stanove in ki s tem vodi narod. In to zlasti še v današnjih časih, ko se ustvarjajo nove kulturne smernice, ko Je človeštvo prenasičeno od destruktivnih teženj, stan, ki mora. mora, mora. ta stan je brezdvomno dobro situiran. »Osem tisoč kron imate na mesec,« ml ie rekla neka oseba, »saj ima major čez pet tisoč,« in podoben odgovor dobiš povsod.
Logika teh ljudi pač je: predštudije drage, , dolgotrajne in težavne in prepotrebne. stan sam eminentne važnosti, ki je bil v vseh državah dobro situiran, je na dobrem tudi sedaj, sai so jim še po vrhu izenačili plače pred meseci in potem so poročali vbogljivi pol. listi, da je učni minister obljubil — in nedavno zopet, da so se prof. regulirale draginjske doklade, skfatka — profesorji ne vedo kam z denarjem. To pravi logika ljudi. A tem pravim : pustite vsa logiko, vse »samoobsebi-umljivo« in poslušajte...!
Zadostuje naj nekaj dat. kako je plačan človek, ki naj bo najizobraženejši, čigar stan zahteva, da je dovršil celo srednjo šolo. da je stradal, premagoval, stremel in dovršil dolgotrajne trudapolne visokošolske študije, ki mora vedno študirati. ki naj posveča vse svoje moči vzgoji celotnega naroda, ki naj bo okusno oblečen. kar spada med eminentno vzgojna sredstva (prof. z raztrganimi hlačami!). Povem, da ima profesor z vsemi študija-
mi. solidno izšolan, z vsemi izpiti, ki je krvavel tudi celo svetovno vojno, skozi tri leta svoje službe 2400 kron letno manj prejemkov kakor dvanajst let mlajši učitelj- začetnik brez izpita, ki ima vrhutega še prosto stanovanje in ev. kurjavo in veliko cenejšo in tečnejšo hrano na deželt. Učitelj iste starosti pa. ki je med tem že vsa leta služboval, pa presega profeorfc v prejemkih okroglo za štirinajsttisoč kron letno, in tako naprej.1
Poznam slučaj, ki je principijelnega pomena, da bo imel dijak, ki je padel v gimnaziji v petih predmetih in ki ie šel na učiteljišče, ob nastopu službe Večje prejemke kakor njegov profesor, ki ga je vrgel. Še več. nad tristo učiteljic v Sloveniji je na dopustu in vleče večje prejemke kakor nad dvesto službujočih vseh slov. prof. skupaj. In še * na nekaterih srednjih šolah poučujejo sedaj telovadbo ljudskošolski učitelji brez strok, izpita - - če napravijo ti ta izpit in postanejo definitivni. se jim zmanjšajo prejemki —
Pa poreče kdo, saj imajo svoje društvo. kai to ne dela? Delovanja profesorskega društva tu ne ventiliram, mislim pa. da država sama naj ne uveljavlja principa: če boš mimo garal, te ne bom videla. če boš pa grozil, te bom poplačala.
L. G.
Pustolovci v Mežici.
Nedavno smo v Članku »Miessthal, verzage nicht!« poročali o tem. kako se uničuje tukajšnji rudnik radi visotke carine in kako Nemci to izkoriščajo v svoje namene. Z načrti so bili tako gotovi, da ie neki odslovljen uradnik napovedoval svoj zopetni povratek % 14 dneh. In res je prišla sredi maja v Mežico družbica »Angležev« ter zahtevala od svetnika Si-helka, naj jej rudnik izroči, ker ga je baje kupila od Unije. Tukajšnji Nemci in nem-čurčki so bili že kar omamljeni od veselja. Saj so vedeli, da bi nova družba vpeljala zopet stare razmere. Gosp. svetnik kot zaveden Ceh se pa ni dal ugnati v kozji rog; brzojavil je v Ljubljano, odkoder so mu odgovorili, da o izročitvi ni govora; zastopnik Angležev pa je trdil da ima dovoljenje iz Beograda. Brzojavi in pisma so bežala sem pa tje. medtem pa so se jeli Angleži udomačevati. Napovedovali so banket za približno 40 oseb. zatrjevali, da spoštujejo razmere in državo, da bodo delali v korist podjetju in delavcev, le tega niso rekli, v katero bla-
x) Izrečno naglašam. da to ni napad na učiteljstvo, ker jim vse to od srca privoščimo!
Kajno se bo stekal dobiček. Njihov zastopnik je govoril perfektno slovenski in nje-rov govor je bil celo ponatisnjen; Angleži namreč ne zbadajo tujerodcev z jezikovnimi šikanami. kakor delajo koroško-nemški todelni. temveč se sami uče jezika, zato pa poberejo dobiček in ga spravijo iz dežele.
Na sklicevanje o dovoljenju iz Beograda je seveda rudnik povprašal tudi v Beograd. Odgovorili so, da o kaki predaji ni govoriti. Tako se je nehal angleški polet v Jugoslavijo, in g. svetnik jim je dobro povedal, rekoč, naj ne mislijo, da so v Transvvaalu; njih manever je bil navadna pustolovščina, precej podobna pustolovščini onih banketarjev. ki so se dali povabiti in so se veselili novega gospodarja, nadejajo se, da pride, dolina zopet v roke Nemcev. — Angleži so jo urno popihali z avtomobilom tja, odkoder so prišli (le na meji so imeli nekaj sitnosti); banketarjem pa zahtevamo pomoč 6d naše vlade, ki naj ukrene tako. da bodo Že enkrat izginili iz naše doline oni temni elementi, ki brezdelno in prav dobro žive o špionaži in hujskanju posebno ob takih prilikah.
Politična oblast, kie si?
Da nismo imeli g. Sihelke, bi bili »domačini Korošci z navadnim banketom izdali rudnik, kakor so izdali nešteto naših koristi v coni A in B, a povrhu še sprejemali jugoslovanski kruh in denar. Tako izgleda praktična stran prislovice: Koroška Korošcem!
Svinčenik pa je dosegel še nov uspeh! Carina na svinec je popolnoma odpadla. in največ svinca gre v neko tovarno v Celovec. Tudi iz tega razvidimo popolnoma nepravilno mnenje nekaterih politikov, ki hočejo v naših krajih vpošte-vati le jezik, ne pa tudi gospodarskih razmer. v katere je dežela zapletena. Dokler nimamo lastnih tovarn, v katere bomo vozili svinec, mu moramo pustiti pot preko meje v inozemske tovarne, ali pa reklamirajmo dotično ozemlje zase: šele ko smo si sami industrijo osamosvojili, se nam ni treba brigati za tuje odjemalce.
Veseli nas. da je vlada tako hitro upoštevala naš glas o carinskem uničevanju Mežiškega rudnika, ki smo ga povzdignili pred nekaj tedni v zgoraj citiranem članku. Bilo je le v njeno in javno korist; mi pa smo zadovoljni z našim uspehom; tako se je zadeva za vse dobro končala!
A. BARAC.
„Duševni delavci44.
V rušenju starih vrednost je naziv »duševni delavci« samo še epiteton, ki si ga dajaje oni, ki sicer nimajo ničesar, — poslednji pajčolan, ki si ga v instinktivni obrambi idevajo preko oči oni ljudje, ki bi se jim drugače v vsej nagoti pokazal njih pravi položaj: zapuščenost, beda. prezir ~nih, ki imajo vse, in nezaupanje onih. ki očejo sebi s svojo fizično močjo pribo-iti častnejše mesto v družbi. V vztrajni, idkriti in podzemski borbi izmed kapitala in dela ostajajo »duševni delavci« v sredini, med kladivom in nakloni, prenašajoč udarce z jedne in z druge strani, preplašeni, nemi. brez orijentacije, obračajoči se zdaj na to, zdaj na ono stran, puščajoči, da jih vrtinec dogodkov vleče sam naprej, resignirano, fatalistično pričakujoči v vseobčem polomu ali spas ali konec.
Oblastva so polna ljudi, ki pišejo: uradi, ministrstva, kancelarije dajejo dela tisočim uradnikov, jadnih, nezadovoljnih, mrkih; po šolah ponavljajo druge legije
dan na dan, uro za uro večno isto pesem o konjunktivih, elementih, sinusih — pesem dolgočasno in žalostno, ki ji več ne znajo niti cilja niti smisla. In vsakega prvega v mesecu čaka s knjižicami, s plačilnimi polami itd. cela nepregledna vojska slabovoljnih, spačenih in osiromaše-lih ljudi, da sprejme majcen del od onega, kar je država s poslednjimi močmi na-| brala iz neznatnih davščin, nestalnih carin in drugih dajatev ter taks. Vsaki če-j trti. peti mesec, komaj sopeč pod bremenom izdatkov, napenja država svoj dih, da zmaga »izvanreden dodatek«, ki je velik oo svoji vsoti, od katerega pa dobi posa-j meznik tako malo, da deluje tak »doda-! tek« kot klofuta, kakor roganje, kakor j žalitev. In vsako pot se ustvarja nova guba na čelu in vsako pot se skloni glava še nižje k tlom in vsako pot je ena iluzija manje —• ostaja samo kot poslednji ostanek izgubljenega boja stalni epiteton i »duševnega delavca« in tužni in grenki ponos -- »pa smo vendarle nekaj več od ostalih«. In nič drugega.
Jugoslavija s svojimi izdatki, ki so : tako nerazmerno veliki napram dohodkom. je s svojimi financami podobna vozu. ki teče po brezeestju: težek je ta voz, razmajan, slabih osi, brez pravega cilja, na srečo z neverjetno možnostjo, da na vsak korak zopet obtiči, neroden, neokreten. polomljen. S tem vozom bi lahko mahoma obtičala nekega prvega dne v mesecu vsa ta kaotična, gladna, izlizana vojska, potrta, ubita, brezmočna. In ž njim vred bi morda izginila na veke tudi iluzija, ki v največ slučajih le zabranja pogled na bistvo stvari in ki je največkrat le brezznačajna beseda, za katero ni ničesar realnega.
Kaj pa pomenja pravzaprav ta epiteton »duševni delavci« v dobi, ko se s ciničnim. suverenskim posmehom vozijo mimo nas v avtomobilih ljudje, ki nič ne delajo in nič ne veljajo, in ko po barih zelenci zapravljajo v eni noči toliko, kolikor znaša cela mesečna plača sivih doktorjev? — V največ slučajih — kakor rečeno — pomenja ta pridevek bledo tolažbo z majhnim, zelo majhnim smislom, a s toliko ničemernostjo, da ob nji izginja gotovo vse ostalo. Ta ničemernost Je nezavedna, večkrat nevidljiva, gotovo vedno brez individualne krivde — zadnji ostanek časa, ki poteka. Veke in veke so vzgajali ljudi s prikrito ali odkrito mislijo. da je človeka dostojno samo ono delo. s katerim se rok ne umaže. In skozi stoletja in stoletja je drla masa ambicijozmih ljudi v kancelije, v urade, v šole brez ljubezni za posel, brez želje za stvaranjem. s to edino mislijo, da bodo nekaj — več od drugih. Toda prišel ie čas, ki ruši red stvari, prišel je naglo in nepričakovano in vsa ta masa vidi danes svojo nagoto, vidi strahoto svojega položaja, vidi in zbegana zaman vprašuje: »A kako to...?«
Delo je produktivno ali neproduktivno. delo s srcem, dušo in delo brez volje, po naročilu; delo, ki ima vrednost samo po sebi, in delo, ki služi le vzdrževanju nekega sistema; delo, ki je komponenta v vseobčem napredovanju člo-večanstva, in delo. ki je le za kruh, za obleko, nadležna potreba življenja. Vsako drugo ocenjevanje dela pomenja prikrivanje istine. Tudi ocenjevanje duševnega dela spada pod te občne kriterije dela. Čemu dvigati na neki višji pijedestal največji del birokratskih poslov, ko za te posle ni treba mnogo znanja, niti mnogo misli, ko večino teh poslov spretneje vrše izvežbani pisarji in diurnisti, negoli dovršeni pravniki? Čemu iskati poseben, lepši naziv za posel človeka,
j čegar glava je lahko nepregledno skladi-! šče znanja vsake vrste, a čegar vsakdan-| sko delo je pusto prebiranje po različnih i predalih tega skladišča, mehanično, hladno. mrtvo? Čemu postavljati razliko med prebiranjem in zlaganjem aktov po uradih. registraturah, arhivih, med mehaničnim ponavljanjem gramatikalnih pravh. statističnega materijala, zgodovinskih dogodkov po normalkah, gimnazijah in vseučiliščih — ter med zlaganjem kamena, opeke, betona po tunelih, na zgradbah, na nasipih? V pogledu porabe energije, v pogledu sodelovanja srca. uma — je prvi in drugi posel enako važen ali nevažen, a v pogledu koristi — železnice, tuneli, hiše ostanejo, medtem ko od papirja ostane končno le zadušljiv prah. a od največ-jega dela mehanično pridobljenega šolskega znanja edino žalostni spomin na mrtvi balast, s katerim si je človek moral v mladosti polniti glavo. Današnji položaj večine »duševnih delavcev« je 1* logična, četudi nezavedna posledica te ocene.
Nerazmerna večina birokratskih poslov nima absolutno nikake vrednosti sam
■	zase. nima nikake zasebne svrhe ter bi ! jih sploh ne bilo potreba v drugačni ure-j ditvi življenja. Strahoviti formalizem, ki j s svojo pezo tlači človeka pri vsakem i koraku, ki ga veže, mu jemlje diha. ta | formalizem se je rodil, samo da se more j vzdržati neštevilo nepotrebnih poklicev.
■	Za te poklice so se oglasili oni. ki sicer
i nočejo delati samostalno, ki jim je ves j namen življenja, da temu težkemu, kom-i pliciranemu, tisočglavemu stroju omogočajo funkcijo. No. zdi se. da se je začel stroj majati in razpadati, da se premika vedno težje, ker ga utruja lastna težina in onih, ki so na njem. In vsi oni. ki žive od njega in so začutili nevarnost, kriče zdaj. včasih bojazljivo, včasih osorno: »Tudi mi moramo živeti! Tudi mi zahtevamo svoje pravice! Drugače se stroj ustavi!« — Toda stroj — stroj ni življenje, in morda ne bo prav nobene škode, ako se ustavi.	(Konec prih.)
Predlog zakona
o državnih uradnikih, poduradnlkili h* službeni kih.
(Dalje.)
Čl. 68. Drž. službenik preneha biti:
1.	kdor je z razsodbo disciplin, sodišča obsojen na izgubo službe:
2.	kdor je z razsodbo rednega sodišča obsojen na kazen večjo od šest mesecev zapora ali vobče na kazen za brez-častno delo;
3.	kdor postane umstveno ali fizično nesposoben za službo, kar se dokaže s komisijsko preiskavo treh državnih zdravnikov na zahtevo pristojnega ministrstva ali dotičnoga službenika:
4.	kdor pride pod vaništvo. skrbstvo ali v konkurz:
5.	kdor se je udal pijanstvu:
6.	kdor se po sodišču proglasi za pre-šestnika;
7.	kdor izstopi iz državljanstva;
8.	za kogar se dokaže, da ie služ n dobil na temelju neveljavnih dokumenm ali da je zamolčal merodajne okorno* ’
9.	kdor je brez dovoljnoga °lPra^‘ nia ostavil službo ali se ni javil na nost tekom 15 dni:
10.	kdor bi bil trikrat zapored ah se krat tekom službovanja slabo očem
Ocenjevanje službenikov.
Čl. 69. Ocenjevanje službenikov je pismeno in obvezno, a vrši sra koncem vsakega leta po priključenih podatkih od strani neposrednjcga starešine posebna ocenjevalna komisija.
Sestava in delo komisij za vsaki resor- posebej se odredi s posebnimi predpisi. Minister ocenja šefe. ki so mu podrejeni neposredno.
Čl. 70. Ocena se mora tekom mesec dni javiti službeniku. Službenik ima pravico pritožbe proti oceni na administrativno sodišče v roku 30 dni po prlobčenju.
Čl. 71. Za vsakega službenika se v dotičnem uradu (»nadleštvu«) napravi in Piše službeniški list po predpisanem formularju; vanj se vpisujejo vsako leto vsi važni osebni podatki, ki se tičejo službenega razmerja in napredovanja v službi, kakor natančno onredeljenie osebnosti, ocene sposobnosti in dela. potek službe, vedenje, odsotnosti, kazni, odlikovanja, napredovanja, odpusti, posebne zasluge, obiteljske razmere itd. Službenik da takoj ob nastopu službe vse one podatke, za katere je osebno pozvan, da jih poda In lavlja tudi event. kasnejše premembe vedno pravočasno starešini.
Čl. 78. Odsotnost zaradi nadaljnega ali novega strokovnega študija se dovoli, ako zahteva to državna potreba na temelju izjave strokovnega sveta. Ta odsotnost pa sme trajati najdalje 2 leti z vsemi uradniškimi pravicami.
Čl. 79. V slučaju daljše, zdravniško potrjene in uradno naznanjene bolezni ima službenik pravico na vse prejemke najdalje za 12 mesecev od dneva, ko je pfenehal prihajati na službo. V slučaju še daljšega bolehanja lahko pristojna oblast dovoli, da dobiva službenik nadalje polovico svojih prejemkov, toda najdalje še za 12 mesecev. Po preteku tega roka preneha služba.
čas. prebit na okrevanju se računa v bolovanje, a trajanje mu mora biti vnaprej odobreno s pristojno rešitvijo.
Čl. 80. Uslužbenka na porodu se smatra na bolovanju in sicer mesec dni pred porodom in mesec dni po porodu. Ta čas se ne računa v maksimum dobe za bolovanje (čl. 79.)
Čl. 81. »Nadležnost« in postopek po dopustu, odsotnosti in bolovanju se uredi z zakoni o ureditvi poedinih centralnih držav, uprav. (??)
Dodatki za stanarinske noložaie.
Čl. 72. Oblastva. pozvana, da vodijo račune o stanju osebnih odnosov državnih službenikov. vodijo poleg službeniških listov tudi rang-listo (sic!). odločeno po službenih granah ali strokah. Posamezne rang-liste se koncem vsakega leta zaključijo in pošljejo vsem onim oblastvom. pri katerih so dotični uradniki, a šefi poedinih oblastev pošljejo te liste na vpogled ysakemu poedinemu uradniku. Ti na imajo pravico tekom 14 dni se pritožiti pristojni instanci, če bi z »rangom« * ne bili zadovoljni.
Ul. 73. »Rang« državnih službenikov se odreja po dobi. prebiti v eni in isti peri iodski povišici. Pri tem se čas. ki iz upravičenih razlogov ni vračunjen za periiodsko povišico., ne jemlje v račun. V poliko pa bi to uvrščanje v rang me bilo izvedljivo, so merodajne za rang tele okolnosti;
1.	kategorija (čl. 15.). 2. priznani čas za pokojnino in 3. leta starosti.
Dopust, odsotnost in bolovanje.
Čl. 74. Državni službenik! razen onih,
. Posebnih zakonih uživalo dopust, imajo vsako leto pravico do odsotnosti zaradi dopusta, ako se temu ne protiv! Kak neizbežen službeni obzir.
Dolžina dopusta je za poduradnike in sluge:
do 15 let službe 15 dni. do 25 let službe 20 dni.
Preko 25 let službe 30 dni:
'za uradnike: do 15 let službe 20 dni. do 25 let službe 30 dni. o rek o 25 let službe 45 dni.
Ul. 75. Ako se dopust iz službenih UnJ[°V”e bi tn0fi:el vobče ali le deloma vabiti v enem letu. se prenese s pra-0 do polovice na prihodnje leto.
741	7b- Razen rednega dopusta (čl.
z ■' ,smc državni službenik zaradi svojih v'f.v d’bh poslov v enem letu Izostati naj-L f;0 dni z vsemi prejemki. na.i 77. Ako izostane drž. službenik r>ac m dni- velia P0*0!- da za ta čas od-?ju ■,0 Prejemki. Ako bi daljša odsotnost inte korist kakemu posebnemu držav. 'csu, prejemki ostanejo.
1e strašen! Ali prevajamo do-no m puščamo termine.
Op. prev.
Čl. 82. Stanarinski položaji (?) v držav, službi so razdeljeni v 5 skupin in sicer:
I.	načelniki oddelkov ministrstev in njim enaki;
II.	šefi odsekov ministrstev in njim enaki;
III.	podšefi ministrstev in njim enaki;
IV.	vsi ostali nižji starešinski položaji.
Čl. 83. Vsem držav, uradnikom, ko so
na starešinskem položaju, pripadajo posebni dodatki po tej skali:
I.	skupina 7200 din. na leto.
II.	skupina 4800 din. na leto.
III.	skupina 2400 din. na leto.
IV.	skupina do iznosa vsakdanske sledeče perijodske povišice njihove odnosno najbližje večje kategorije.
Čl. 84. S posebno uredbo se bede odredilo, kateri drugi položaii raznih službenih vrst odgovarjajo poedinim položajnim skupinam iz čl. 83.
Čl. 85. Uradnik, ki dobi po ustavi ali zakonu izvestni položaj, s tem ne pospeši svojega rednega napredovanja po perijodskih povišicah. (??)
II. Uradniške zajednice.
čl. 86. Vse ekonomsko, socijalno, moralno, intelektuvalno in strokovno Izobraževanje v toku službe državnih shiž-benikov, v kolikor tega sama država po ustavi in tem zakonu ni odredila, se prepušča občnim in strokovnim zajednicam državnih službenikov.
Čl. 87. Zajednice državnih službenikov po predhodnjem členu so občne in strokovne.
Čl. 88. Strokovne zajednice so one, Ki imajo namen zediniti vse osobje ene in iste stroke državnih službenikov brez ozira na mesto službovanja, rang ali plačo. Strokovna zajednica je ena za vso deželo (»zemljo«), za vsako stroko posebej.
čl. 89. Podrobno ustrojstvo zajednic si urede same v duhu in mejah ostalih in tegale zakona, kjer so razložene njih osnovnice.
čl. 90. Namen strokovnih zajednic je študij čisto strokovnih vprašanj občnega značaja kakor tudi odobrenje rezultatov poedinih strokovnih študijev ali neposredno ali s predlaganjem resornemu Strokovnemu svetu ali ministrstvu.
Čl. 91. Strokovna zajednica ima pravico obtožiti svojega člana zaradi samovoljnosti in šikane, prihajajoče s katerekoli strani.
Čl. 92. Namen občnih zajednic je:
a)	študij vseh problemov moralnih, ekonomskih in socijalnih, ki so v tesni zvezi s službeniki;
b)	stvarna priprava vseh onih sklepov. ki se predlagajo ali se spreimo kot rezultat predhodnjih študijev;
c)	izvajanje ideje narodnega edin-stva po vseh slojih našega naroda.
Čl. 93. Občna zajednica vseh državnih službenikov mora imeti svojo nabavljahu) in gospodarsko zadrugo ter svoj časopis. Za svoje člane si ustanovi so-cijalno-ekonomske tečaje. Občna zajednica enega mesta mora imeti svojega zdravnika in svoj dom.
Čl. 94. V breme občnih zajednic pada vzdrževanje svih bolnih članov, v kolikor jim lastni dohodki ne zadoščajo. Isto-tako podpiranje službenikove siročadi do polnoletnosti. V to svrho morajo imeti svoj p o d p o r n i fond.
Čl. 95. Strokovne in občne zajednice so pravne osebe; smejo imeti imovino, smejo biti legatorji in dediči.
(Dalje prih.)
Vestnik.
Nada brez konca in kraja.
Ne zavidamo nikomur, nasprotno, občudujemo velikodušnost gospodov načelnikov drugih resortov. Tako n. pr. je marsikateri gospodov oficijantov pri sodniji dosegel, kar si je zaslužil in često kar neposredno no položenem izpitu. To je bilo možno, ker so imeli močno oporo pri svojih višjih, ki niso znali samo oceniti Potrebe in sposobnosti svojih pomočnikov, nego so jim dobili tudi vidno priznanje. Pa tudi sicer najdeš domala v vsaki številki »Uradnega lista« pod naslovom »Izpremembe v osebju« imenovanje raznih strok. Kako je to pri nas. pri finančni kontroli? Za časa preobrata je prišlo nekoliko komisarjev od drugod. To nekako opravičuje mnenje, da so s temi vsa mesta zasedena. Toda je tako? Ne. zakaj domala vse. ki imajo izpit za čin' uradnika. celo po dva. carinskega in za uradnika finančne kontrole, se uporablja, da opravljajo službo uradnika ali da so'zaposleni po pisarnah pri oblastih, dodeljeni okrajnim upravam, ali da so zaposleni kot vodje carinskih oddelkov. Kolikor jih ni na takih mestih, so sicer vodje oddel-kov fmančne kontrole, ki predstavljajo največkrat povsem dostojno mesto za čin uradnika, osobito služijo po mestih z velikim okrajem in toliko pridodeljenimi možmi. Kolikor jih je na deželi pri manj pomembnih oddelkih, pa tudi delujejo. Večina broji nad dvajset let službe, vendar je baš naša stvar odvisna od bog ve česa Ravno za nas ni zmisla. ne srca. Pravzaprav pa gre bržkone le za onih par dinarjev, ki bi jih dobili več. To seveda zadostuje za utemeljevanje vse tako velikopotezne ozkosrčnosti kakor bi jo v naši domovini pač nikoli ne pričakovali, čas bi že bil, da storite korak naprej tudi za nas. Apeliramo tem potom s prošnjo osobito na gospoda poslanca profesorja .1. Reisnerja, da blagohotno zastavi svoj vpliv na merodajnem mestu nam v prilog; vse druge činitelje pa prosimo, da ga podpirajo ali sicer blagovoljno ukrenejo kar je potrebno.	Prizadeti.
Zagreb — Ljubljana. Prve dni junija t. 1. sem prišel po opravkih v Zagreb. Ogledal sem si trg na Jelačičevem trgu ter konštatfral sledeče:	Moka št. 0 se
dobi v Zagrebu kg po 15 K. sladkor v kockah po 42 K, meso telečje po 18 do 22 K. goveje po 26 do 32 K, svinjsko po 28 do 34 K. mast po 36 do 40 K. črešnje najboljša kvaliteta po 12—14 K. sočivje.
kakorkoli se že imenuje, vse ceneje kot v Ljubljani. Stanovanja 3 sobe. soba za služkinjo z vso pritiklino mesečno 123 K itd. Z eno besedo, vse ceneje kot v Ljubljani. Pri uvrstitvi v dravinjske razrede pa je uvrščen Zavreb v I.. Ljubljana pa v II. razred dravinjskih doklad. Brez komentarja.
Savez zemljiškoknjižnili uradnikov 'n izprašanih aspirantov kraljevine SHS s sedežem v Zagrebu. Društvo gruntov-ničkih činovnikov za Hrvatsko in Slavonijo v Zagrebu je sklicalo na dne 5. junija 1921 v Zagreb svoj letni občni zbor, na katerega je povabilo tovariše iz vse kraljevine. Slovenci so podali na povabilo takoj pismeno inicijativo, naj bi se ob tej priliki ustanovil »Savez«, ter so stavili vsem tej stroki pripadajočim organizacijam potrebne predloge. — Vabilu se je odzvalo 54 gruntovničarjev iz vseh pokrajin Jugoslavije ter se je na predlog naših odposlancev gg. Spendeta in Zorka enoglasno sklenilo ustanoviti »Savez zemljiškoknjižnih uradnikov in izprašanih aspirantov za kraljevino SHS« Pri takoj nato se vršečih volitvah v pripravljalni odbor so bili izvoljeni: predsednikom gruntovničar I. razreda Vlad. Pšeničnik, podpredsednikom gruntovničar II. razr. Crnkovič, tajnikom gruntovničar II. razr. Jovan Četušič, odbornikoma pa ravnatelj zemljiške knjige Anton Špende in kanclist Anton Zorko. Ker so v Sloveniji zemljiškoknjižni uradniki organizirani v skupnem društvu sodno pisarniških uradnikov, (pride v slednje imenovanem društvu do sicer neljube, a neizogibne cepitve. K društvu zemljiškoknjižnih uradnikov in izprašanih aspirantov bodo imeli pristop vsi vodeči pisarniški uradniki, vsi zemljiškoknjižni uradniki, uradniki sodne pisarne in sodnopisarniški ofici-janti in pomočniki, ki imajo zemljiškoknjižni izpit. Odbor društva sodnopisarnl-ških in zemljiškoknjižnih uradnikov skliče v predpisanem roku izvandredni občni
zbor. pri katerem se zajedno ustanovi društvo Zemljiškoknjižnih uradnikov in izprašanih aspirantov za slovensko ozemlje v kraljevini SHS.
Drugi izredni občni zbor »Samopomoči« v Ljubljani. Sklep izrednega občnega zbora z dne 18. maja t. 1.. da stopi zadruga v likvidacijo, ne more postati pra-vokrepen. ker je v oklicu izostala točka o likvidaciji. Zaradi te formalne hibe je tukajšnje sodišče vpis likvidacije odklonilo. Da se ustreže tudi formi, ki zahteva izrečno, da se postavi na dnevni red likvidacija. se vrši izredni občni zbor »Samopomoči < drugič 30. junija t. 1. ob pol 7. zvečer v Mestnem domu v to svr-no. da se znova sklepa o likvidaciji zadruge in da se znova izvolijo likvidatorji.
Za tiskovni sklad »Našega Glasa« so
darovali: Neimenovan v K. 1000 K, gosp. Pirkmajer Miroslav, davčni upravitlej v Slov. Bistrici, nabral 124 K, g. Cerkovnik Janez, davčni oficijal. Maribor, daroval 30 K, g. Roos Albert, višji davčni upravitelj. Tržič, daroval 15 K, g. Eržen Josip. Rogatec, daroval 13 K, g. Dolinšek Ivan. preglednik finančne kontrole, Podčetrtek, daroval 6 K 66 vin. Vsem naša najiskrenejša zahvala.	Uprava.
Društvo sodno - pisarniških In zemljiško . knjižnih uradnikov za slov. ozemlje v Ljubljani sklicuje v smislu § 17 društvenih pravil
izredni občni zbor
na dan 3. julija 1921 ob 14. uri (2. uri) popoldne v dvorano* štev. 28 justične palače z običajnim dnevnim redom.
Najvažnejša točka dnevnega reda bo ustanovitev društva Zemljiškdknjižnih uradnikov za slovensko ozemlje v kra-'jevini SHS s sedežem v Ljubljani.
Pridite vsi!
Izredni občni zbor
»Samopomoči«, gospodarske zadruge jav. nam. in vpok.. r. z. z o. z. za mesto Ljubljano se vrši dne 30. junija t. 1. ob pol 7. zvečer v Mestnem domu v Ljubljani s sledečim dnevnim redom:
1.	Sklepanje o likvidaciji zadruge.
2.	Volitev likvidatorjev.
Ako bi ta obč. zbor ob napovedanem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje z istim dnevnim redom obč. zbor. ki bo sklepčen ob vsaki udeležbi ne glede na število navzočih članov.
Načelstvo.
..................................
Izredni občni zbor
»Samopomoči«, gospodarske zadruge javnih nameščencev in vpokoiencev r. z. ^ o. z. za okraj Črnomelj
se vrši v nedeljo, dne 19. junija 1290 ob J0. uri dopoldne v prostorih okrajnega sodišča.
Dnevni red:
1.	Sklepanje o likvidaciji zadruge.
2.	Volitev likvidatorjev.
3.	Slučajnosti.
Ako ne bi bil ta občni zbor ob navedenem času sklepčen, se vrši pol ure pozneje zbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen ob vsaki udeležbi.
Načelstva
INajstarejša spedlcijska tvrdka v SlovenlJS^g
I R. RANZINGER |
MM ■ ■ H	_H	. ■ ! _ _ ■  ■ ?     —
Ljubljana spedkijska pisarna Ljubljana
Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo-vozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo. ^^^Brzojavi: Ranzinger. 24—2 Interurban telefon 60.
I
I
II
I
lUlill muLim
		BEG. ZADRUGU Z D. J J HUMI		
&		doToljaja javni ni nsloftentem posojila na osebni kredit	&	
¥		preti poroštvo, zaznambi na slnžbene prejemke in		
.. .		zastavi živijenskih polic u daljšo dobo ia proti	“T"	
		malim meselnim odplafilom " 6% obresti.		
		DBMIUIE VLOGE SE OBRESTUJEJO PO		
		4%*		
		Proiaje st raUjijt zali hitro. Zahtevajte prospekt!		
A.Mihelič, Ljubljana
■	Šelenburgova ulica 1.
■	..................
: Trgovina sščetlnastimiiz-

delki. Galanterija in parfumerija. Edina zaloga jugoslovanskih K V A R T kakor tarok,
j marijaš, whist„ primorka*.

iiiisauHi

VELIKA “im™" BOGATA
ZALOGA
IZBIRA
0
1*mi M| s rf
modnega blaga. Srajci, urooveznice(kravate),nogavice i.l.i novejšem brej-
PIMMAMUMl <*- •*
SCHWAB & BIZJAK
LJUBLJANA, Dvorni trg, pod Narodno kavarno^
N a roiai te ir\ širite „Naš <3135»“
Udaj« Osrednja Zveza javnih nameščencev in npokojeneev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makso Daeha. — Tlaka Učiteljska tlakama v Ljubljani-