Mateja Perovšek, dr. Vanja Riccarda Kiswarday Položaj otrok v zasebnih vrtcih glede pravice do strokovne pomoči Pr ejeto 08.04.2022 / Spr ejeto 03.06.2022 Znanstveni članek UDK 373.2-018.1:376 KLJUČNE BESEDE: inkluzija, zakonodaja, zasebni vrtec, dodatna str okovna pomoč, družine otr ok s po- sebnimi potrebami POVZETEK – Izbira vrtca bi morala biti svobodna in avtonomna odločitev vsakega od staršev . Starši otr oka s posebnimi potrebami so pri izbiri vrtca še posebej pozorni, saj iščejo najboljšo r ešitev za svojega otr o- ka – spodbujajoče, spr ejemajoče in razumevajoče okolje, okolje, v kater em se bo njihov otr ok optimal- no razvijal. Poleg spr ejetosti otr oka med sovrstniki in zaposlenimi so staršem pomembni tudi strokovnost zaposlenih, njihova zavzetost za dobr o otr oka ter po- vezanost in sodelovanje str okovnih delavcev z družino in zunanjimi institucijami. S povezanostjo in dobro ko- munikacijo, tako znotraj vrtca kot tudi med vrtcem in starši, se ustvarja večje zaupanje in zagotavlja prije- tnejše in spodbudnejše učno okolje za otr oka s poseb- nimi potrebami. V prispevku izpostavljamo vprašanje inkluzivnosti sistema in fleksibilnosti zakonodaje, saj se starši otr ok s posebnimi potr ebami v praksi soočajo s številnimi ovirami. Received 08.04.2022 / Accepted 03.06.2022 Scientific paper UDC 373.2-018.1:376 KEYWORDS: inclusion, legislation, private kinder- garten, additional pr ofessional assistance, families of childr en with SEN ABSTRACT – The choice of kinder garten should be a fr ee and autonomous decision made by each par- ent. Par ents of special-needs childr en ar e especially cautious when selecting a kinder garten because they want the best solution for their child – a stimulating, welcoming, and understanding envir onment in which their child will develop optimally . In addition to ac- cepting a child among peers and employees, par ents value the pr ofessionalism of employees, their commit- ment to the well-being of the child, and the connection and cooperation of pr ofessionals with the family and with external institutions. Connection and good com- munication within the kinder garten, as well as between the kinder garten and par ents, foster gr eater trust and pr ovide a mor e pleasant and stimulating learning en- vir onment for a special-needs child. The paper raises the issue of the system’ s inclusiveness and the flexibility of legislation, as par ents of special-needs childr en face numer ous challenges in practice. 1 Uvod Izbira vrtca za starše ni preprosta, saj si želijo poiskati najvarnejše okolje in okolje, ki bo čim bolj spodbudno za zdrav razvoj otroka. Ta naloga je še pomembnejša, hkrati pa kompleksna in občutljiva za starše otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju otrok s PP), ki za optimalni razvoj potrebujejo nekoliko prilagojeno okolje in specializi- rano strokovno pomoč. Nekatere posebne potrebe so vidne in prepoznane že ob rojstvu oziroma pred vstopom v vrtec, spet druge se lahko pojavijo ali prepoznavajo tudi kasne- je, ko je otrok že vključen v vrtec. Vzgojitelji predšolskih otrok so strokovno usposobljeni za vzpostavljanje optimal- nega učnega okolja ter uporabo različnih učnih metod in strategij, ki spodbujajo misel- no in gibalno aktivnost otrok od dopolnjenega 11. meseca do vstopa v šolo. Prav tako so usposobljeni, da pri spodbujanju uspešnega učenja upoštevajo otrokove razvojne 18 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (2, 2022) značilnosti in individualne razlike ter da učinkovito izvajajo individualizacijo in dife- renciacijo vzgojno-izobraževalnega dela. Imajo osnovna znanja za prepoznavanje od- stopanj v razvoju otroka v zgodnjem obdobju, za odkrivanje otrokovih posebnih potreb z ustrezno uporabo različnih načinov spremljanja in preverjanja napredka otrok. V so- delovanju z drugimi strokovnjaki vzgojitelji načrtujejo in izvajajo prilagoditve, podpo- ro in pomoč ter podajajo konstruktivne povratne informacije vodstvu vrtca in staršem otrok (Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, 2018). Na podlagi opazovanja in spremljanja ter sprotnega beleženja otrokove aktivnosti preko različnih vnaprej pri- pravljenih dejavnosti in uporabe različnih didaktičnih sredstev ter kratkih zapisov o opazovanju otroka vzgojitelj starše povabi na pogovorne urice, kjer jim predstavi svoja opažanja ter jim predlaga in svetuje, kaj storiti v nadaljevanju. Na tej točki je pomembno, da se ne izgubi zaupanja staršev tako v institucijo kot tudi v vzgojitelja; nasprotno, saj je prav vzgojitelj tisti, ki je lahko pomembna opora staršem pri vzgoji in učenju, ker dobro pozna otroka in pedagoške strategije za spodbu- janje zgodnjega učenja. Hmelak (2017, str. 4) meni, da mora biti sodelovanje vzajemno. Bolj kot starši in vzgojitelj sodelujejo, bolje vzgojitelj pozna pričakovanja staršev in jih lahko po potrebi upošteva. Dobro razvite prilagoditvene spretnosti omogočajo večjo umirjenost in uglašenost z okoljem ter se povezujejo z večjo stopnjo posameznikove neodvisnosti in samostojnosti (Kiswarday in Rejc, 2019). Predstavlja pa tudi priložnost za raziskovanje in oblikovanje novih učinkovitih načinov poučevanja ter s tem za dvig kakovosti v vzgoji in izobraže- vanju (Kiswarday in Štemberger, 2017, str. 4). Za vse otroke, še posebej za otroke s PP, je zelo pomembno, da se razvijajo v okolju, kjer se dobro počutijo. Vsakršna menjava okolja, v katerem otrok preživi veliko časa, je tvegana, saj lahko predstavlja tako otroku kot družini velik stres in zahteva ponovno prilagajanje novim okoliščinam. Obdobje zgodnjega razvoja je zelo intenzivno in lahko se zgodi, da se zaradi spremembe okolja posledično pri otroku pojavijo neželeni odzivi na vseh razvojnih področjih. Pa ven- dar obstoječa zakonodaja v primerih, ko se posebne potrebe ugotovijo pri otroku, ki je vključen v zasebni vrtec brez koncesije, od staršev pričakuje prav to, saj v teh vrtcih ne omogoča sistemskega izvajanja dodatne strokovne pomoči (v nadaljevanju DSP). 2 Raziskava in zakonske določbe V prispevku smo naše zanimanje usmerili predvsem na neugoden položaj, v ka- terem se znajdejo starši otrok, pri katerih se PP ugotovijo kasneje in imajo otroka že vključenega v zasebni vrtec, ki mu na lokalni ravni ni bila podeljena koncesija. Namen raziskave je prikazati diskriminatorni položaj staršev otrok s PP pri svobo- dni izbiri vrtca, cilj pa, da bi bila DSP financirana s strani države ali lokalne skupnosti ne glede na položaj in izbiro vrtca. Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja: □ Kako zakonodaja opredeljuje vključevanje otrok s PP v zasebne vrtce? V okviru tega vprašanja nas zanimajo tudi pravice in možnosti za zagotavljanje izvajanja DSP. □ Kako starši otrok s PP doživljajo takšno ureditev in kako se odzovejo? 19 Per ovš ek, dr . Riccar da Kis war day: Položaj otr ok v zasebnih vrtcih glede pravice do... □ Kako se odzovejo vrtci in vzgojitelji? □ V kolikšni meri bo izvajanje Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s PP izboljšalo položaj otrok s PP v zasebnih vrtcih brez koncesije z vidika upravi- čenosti do sistemskega izvajanja DSP? V nadaljevanju podajamo ugotovitve, ki smo jih pridobili s študijem zakonodaje in s pogovori z odgovornimi institucijami, starši otrok s PP in strokovnimi delavci vrtcev. Zakonska podlaga vzgoje in izobraževanja pr edšolskih otr ok s PP Za predšolsko obdobje je trenutno v veljavi Zakon o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju besedila: ZOPOPP), ki je bil sprejet leta 2017, v veljavi pa je od leta 2019. Opredeljuje otroke s PP v predšolskem obdobju, in sicer kot otroke z razvojnimi zaostanki, otroke s primanjkljaji, ovirami oziroma mo- tnjami na telesnem, spoznavnem, zaznavnem, socialno-čustvenem, sporazumevalnem področju ter otroke z dolgotrajnimi boleznimi. Izpostavi tudi otroke z rizičnimi dejav- niki v predšolskem obdobju, saj potrebujejo zgodnjo obravnavo zaradi opaženih rizič- nih dejavnikov za razvojne primanjkljaje, zaostanke, ovire oziroma motnje, ki bi lahko vplivali na kasnejši otrokov razvoj. ZOPOPP (Uradni list RS, št. 41/17) v drugem odstavku 6. člena določa, da storitve zgodnje obravnave na predlog centra za zgodnjo obravnavo izvajajo v okviru javne mreže tudi javni vrtci in drugi vzgojno-izobraževalni zavodi, socialnovarstveni zavodi, centri za socialno delo, centri za duševno zdravje in svetovalni centri. Skladno s prvim odstavkom 11. člena Zakona o financiranju vzgoje in izobraževa- nja (Uradni list RS, št. 23/96; v nadaljevanju: ZOFVI) je za opravljanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja organizirana javna mreža, ki jo sestavljajo javni vrtci in šole, zasebni vrtci in šole ter zasebniki, ki imajo koncesijo. Javno mrežo sestavljajo javni vrtci in šole, zasebni vrtci in šole ter zasebniki, ki imajo podeljeno koncesijo (11. člen ZOFVI). Sklepamo lahko, da je država s spreje- mom tovrstne zakonodaje prepustila lokalni skupnosti odločanje o tem, kako in pod katerimi pogoji bo zasebni vrtec v občini deloval. Predšolsko vzgojo otrok s PP v vrtcih ureja več zakonov, in sicer Zakon o orga- nizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 25/17 – ZVaj; v nadaljevanju: ZOFVI), Zakon o vrtcih (Ura- dni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17; v nadaljevanju: ZVrt) in Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 41/17). ZOFVI (2007) ureja pogoje za opravljanje ter določa način upravljanja in financiranja na vseh področjih vzgoje in izobraževanja, medtem ko ZVrt (1996) ureja predšolsko vzgojo, ki poteka v javnih in zasebnih vrtcih (naloge vrtcev, cilji in načela, vrsta možnih programov v vrtcih, financiranje, pogoji za izobrazbo stro- kovnih delavcev, delovna obveznost vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja, zbiranje in varstvo osebnih podatkov v vrtcu ipd.). Posamezna vprašanja podrobneje urejajo pod- zakonski predpisi. 20 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (2, 2022) Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok s PP sta opredeljena tudi v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju (Ministrstvo za šolstvo in šport, 2011) v poglavju Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. V besedilu zasledimo razvoj vzgoje in izobraževanja otrok s PP, načela vzgoje in izobraževanja otrok s PP, analizo stanja v na- šem prostoru in predlog rešitev in izboljšav na področju vzgoje in izobraževanja otrok s PP. Za področje predšolske vzgoje avtorji navajajo, da je še posebej težavna zgodnja diferencialna diagnostika, zato lahko sklepamo, da se je z Zakonom o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (2017) uveljavil pojem rizični otro- ci oziroma otroci s tveganji v razvoju, ker je v zgodnjem obdobju težko zanesljivo in veljavno napovedati, kako se bodo težave v razvoju razvile. Zgodnja obravnava otrok s PP zahteva celovit, meddisciplinarni in medresorski pristop na področju diagnostike, pomoči in svetovanja družini ter strokovnim delavcem vrtca, spremljanja in evalvacije učinkov pomoči (Ministrstvo za šolstvo in šport, 2011). Pogled staršev na vključevanje otr ok s PP v zasebne vrtce br ez koncesije Temeljne pravice otrok in s tem tudi pravice otrok s PP so opredeljene v Deklaraciji o človekovih pravicah (1948), v Konvenciji o otrokovih pravicah (KOP, 1989), v dekla- raciji Izobraževanje za vse (1990), Salamanški deklaraciji (1994) idr. V kontekstu otrok z razvojnimi težavami bi lahko v ospredje postavili vsaj šest pravic Konvencije o otrokovih pravicah, in sicer pravico do posebne skrbi v primeru prizadetosti, pravico do izobraževanja in enakih možnosti, pravico do uživanja lastne kulture in jezika, pravico do igre in razvedrila, primernega otrokovi starosti, pravico do zaščite pred ekonomskim izkoriščanjem in pravico do ravnanja v skladu z razvijanjem občutka za dostojanstvo in vrednost (KOP, 1989). Konvencija o otrokovih pravicah daje vsem otrokom enake pravice in bi jih morale države podpisnice spoštovati. Otroku, ki je vključen v programe predšolske vzgoje, je treba zagotoviti pogoje za optimalni razvoj ne glede na to, katero vzgojno-varstveno ustanovo obiskuje – javno, zasebno ali za- sebno brez koncesije. V primeru, da je otrok vključen v zasebni vrtec brez koncesije, v katerem se dobro počuti, je sprejet med vrstniki, in da starši zaupajo instituciji, bi lahko vsako premestitev otroka v drugo ustanovo smatrali kot kratenje otrokove pravice do dostojanstva in vrednosti. Starši otroka s težavami v razvoju se v fazi odločanja o premestitvi otroka iz javne- ga vrtca v zasebni vrtec brez koncesije poglobljeno informirajo o prednostih in slabostih premestitve glede na otrokove potrebe. Najbolj relevantni kazalci kakovosti, ki bodisi neposredno bodisi posredno v medsebojni interakciji zagotavljajo pogoje za otrokov razvoj in učenje v kontekstu vrtca, so strukturni in procesni. Med strukturne kazalce štejemo število otrok v oddelku, razmerje otroci – odrasli in izobrazbo strokovnih de- lavcev ter njihovo usposobljenost. Med procesne kazalce spadajo socialna interakcija med otrokom in vzgojiteljem, raba govora v različnih govornih položajih, otrokovo počutje in vključenost ter vzgojiteljeva odzivnost in občutljivost (Marjanovič Umek, 2004). Ugotovili smo, da se starši o izbiri vrtca odločajo ne glede na predlog multidi- sciplinarnega tima in se jih seznani s pristopi, z možnostmi pomoči in načinom dela v zasebnem vrtcu brez koncesije. Dr. Sonja Čotar Konrad (2018) ugotavlja, da je potreb- no upoštevati dejstvo, da je danes družina preko predšolskega otroka skorajda osem ur 21 Per ovš ek, dr . Riccar da Kis war day: Položaj otr ok v zasebnih vrtcih glede pravice do... na dan vpeta v delovanje vrtca kot prostora sekundarne socializacije, in tudi meni, da se družina pri svoji funkcionalnosti prej kot slej sreča z vprašanjem pripadnosti vrtcu oz. stopnje, do katere se mora in želi prilagoditi zahtevam vzgojno-izobraževalne instituci- je. Prav pri tem dejstvu pa se je izkazalo, da so starši med drugim pripravljeni prevzeti tudi stroške izvajanja DSP. Zasebni vrtci brez podeljene koncesije se aktivno vključijo v sodelovanje z izva- jalci DSP in sodelujejo pri obravnavah s soglasjem staršev tudi s strokovnjaki zunanjih institucij, kot so logoped, nevrofiziater, specialni pedagog …, ter pridobljene informa- cije na obravnavah prenesejo v delo (individualno ali pa skupinsko) v samem vrtcu. S tem se tako ustvari tudi posebno močna vez med vrtcem, družino, otrokom in različ- nimi izvajalci DSP, s čimer se lahko zagotovi tudi uspešno napredovanje otroka s PP. Vsekakor pa so zasebni vrtci brez podeljene koncesije tukaj tudi v prednosti, saj imajo zaradi zakonsko določene večje kvadrature igralne površine na otroka številčno manjše skupine otrok. Delo zasebnega vrtca br ez koncesije z otr okom s PP Po slovenski zakonodaji lahko vrtec ustanovijo tako občina, ki je ustanoviteljica javnih zavodov, kot zasebniki, naj si bodo pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveni- ji ali pa fizične osebe s slovenskim državljanstvom. Ne glede na to, kdo je ustanovitelj, mora spoštovati Zakon o vrtcih s pripadajočimi pravilniki. S pogledom na ustanavljanje zasebnih vrtcev pri nas in v tujini (primer bi lahko bile Finska, Kanada, Avstrija) se ne glede na to, da je zakonodaja o ustanovitvi jasna in popolnoma enaka za vse ustanovitelje, na točki izpolnjevanja pogojev za vpis v razvid pri nas zasebni vrtci delijo v dve različni kategoriji, in sicer: □ zasebni vrtci, ki jim lokalna skupnost podeli koncesijo, in □ zasebni vrtci, ki jim lokalna skupnost ne podeli koncesije. V tujini te prakse delitve zasebnih vrtcev ne poznajo in so zasebni vrtci v vseh po- gledih izenačeni z javnimi vrtci, če izpolnjujejo zakonske predpise. Bela knjiga (Ministrstvo za šolstvo in šport, 2011) v poglavju Zasebne šole in vrtci pravi, da je zasebno šolstvo po letu 1996 formalno in pravno urejeno, čeprav so zasebne šole obstajale tudi pred tem obdobjem, a se v njih ni izvajal javno veljavni program in pridobljena izobrazba strokovnim delavcem ni bila priznana. Po letu 1996 so bili tako zasebne šole kot vrtci finančno podprti in ustanovljeni z namenom, da se izpolni 26. člen splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki pravi, da imajo starši pravico do izbire vrste izobrazbe za svojega otroka. Podobno je zapisano tudi v 54. členu Ustave Republike Slovenije (1997), ki pravi, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Zasebni vrtci v Sloveniji se vpišejo v razvid pri pristojnem ministrstvu in s tem izkažejo izpolnjevanje vseh zakonskih zahtev za delovanje zasebnega vrtca (34. člen ZOFVI, Uradni list RS, št.12/96). Po vpisu v razvid vrtec zaprosi pristojno ministrstvo za izdajo odločbe o pravici financiranja iz javnih sredstev. Ena od prilog vloge, ki je obvezna, je tudi izjava vrtca, da je dostopen vsem otrokom pod enakimi pogoji. Sicer so zasebni vrtci s koncesijo 22 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (2, 2022) ali brez nje pod enakimi pogoji dostopni vsem otrokom, vendar glede na ločevanje za- sebnih vrtcev v dve skupini s strani lokalne skupnosti (odločanje o podelitvi koncesije) tega v realnosti ne morejo izvesti oziroma jim zakonodaja tega ne dopušča. Čeprav tudi Zakon o vrtcih (2005) v 9. členu predvideva, da imajo starši pravico izbrati programe predšolske vzgoje za svoje otroke v javnem ali zasebnem vrtcu, se na tej točki izpostavi težava staršev, ki imajo predšolskega otroka s PP, ki ga želijo vključiti v zasebni vrtec brez koncesije. Položaj otr ok s PP v zasebnih vrtcih br ez koncesije po spr ejetju Zakona o celostni zgodnji obravnavi pr edšolskih otr ok s posebnimi potr ebami Z ZOPOPP (2017) se ureja celostna obravnava otrok s PP in otrok s tveganimi dejavniki v predšolskem obdobju. Celostna zgodnja obravnava obsega obravnavo tako otroka s PP kot njegove celotne družine (1. člen ZOPOPP, 2017). Zakon v 3. in 4. členu navaja, da so otroci s PP v predšolskem obdobju otroci z razvojnimi zaostanki, s primanjkljaji, z ovirami oziroma motnjami na telesnem, spoznavnem, zaznavnem, socialno-čustvenem, sporazumevalnem področju ter z dolgotrajnimi boleznimi. Otroci s tveganimi dejavniki v predšolskem obdobju so otroci, pri katerih obstajajo rizični de- javniki za razvojne primanjkljaje, zaostanke, ovire oziroma motnje in bi lahko vplivali na kasnejši otrokov razvoj. Otroci s tveganimi dejavniki in otroci s PP so lahko v predšolskem obdobju prepo- znani v okviru družine, v zdravstvenem sistemu v okviru izvajanja preventivnega zdra- vstvenega varstva na primarni ravni oziroma pregledov znotraj tega okvira in drugih obravnav v vrtcu, v vzgojno-izobraževalnem zavodu, socialnovarstvenem zavodu ali v okviru storitev centrov za socialno delo (5. člen ZOPOPP, 2017). Osebni zdravnik, dru- gi zdravnik specialist, ki otroka obravnava, ali zdravnik specialist pediater v porodni- šnici priporoči staršem obisk v centru za zgodnjo obravnavo (9. člen ZOPOPP, 2017). 6. in 7. člen ZOPOPP (2017) predvidevata, da timsko usklajene storitve zgodnje obrav- nave na predlog centra za zgodnjo obravnavo izvajajo centri za zgodnjo obravnavo, porodnišnice ali druge zdravstvene ustanove, v okviru javne mreže tudi javni vrtci in drugi vzgojno-izobraževalni zavodi, socialnovarstveni zavodi, centri za socialno delo, centri za duševno zdravje, svetovalni centri in drugi zavodi oziroma ustanove, lahko tudi na domu. Iz ZOPOPP (2017) je razvidno (kakor tudi iz 11. člena ZOFVI), da se na področju zgodnje obravnave v Sloveniji še vedno ne upoštevajo načela Združenih narodov, te- meljnih otrokovih pravic (KOP, 1989) in evropskih smernic inkluzije oseb s PP glede pravic staršev otrok s PP in pravic otrok s PP. Za opravljanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja je organizirana javna mreža, ki jo sestavljajo javni vrtci in šole, zasebni vrtci in šole ter zasebniki, ki imajo koncesijo. Iz navedenega sledi, da zasebni vrtci brez koncesije v primeru zgodnje obravnave predšolskih otrok s PP ne predsta- vljajo javne mreže, kar pomeni, da otroci s PP, ki so vključeni v zasebne vrtce brez koncesije, niso upravičeni do pravice do prilagojenega izvajanja in DSP v njihovem matičnem vrtcu. Izvajanje DSP v zasebnih vrtcih brez koncesije se ni sistemsko uredilo z ZOPOPP, ki se v praksi uporablja šele od leta 2019, zato otroci s PP v zasebnih vrtcih brez podeljene koncesije nimajo pravice do DSP. 23 Per ovš ek, dr . Riccar da Kis war day: Položaj otr ok v zasebnih vrtcih glede pravice do... 3 Razprava Delež otrok, vključenih v zasebno predšolsko vzgojo, je v Sloveniji med najnižjimi med državami EU-27. V Sloveniji je bil v letu 2009 delež otrok, starih tri leta in več, vključenih v zasebne oblike predšolske vzgoje, v skupnem številu otrok, vključenih v predšolsko vzgojo, 2,1 %, kar je precej nižje od povprečja EU-27 (27,7 %) (Čelebič, 2012). Ad (1): Bela knjiga (1995) je bila povod za sprejetje dveh novih zakonov. Istega leta je bil sprejet Zakon o osnovni šoli (ZOsn, 1995), leto kasneje Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, 1996), štiri leta kasneje pa je bil sprejet tudi Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP, 2000). Namen sprejetja vseh treh zakonov je bil zmanjševanje ločenih oblik šolanja in vpeljava inkluzivnih oblik šolanja. Ključne spremembe, ki so jih prinesli novi zakoni, so bile: □ ZUOPP je skupinam otrok s PP dodal dve novi, in sicer skupino otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in dolgotrajno bolne otro- ke, kasneje, leta 2011, še skupino otrok z avtističnimi motnjami; □ z uvedbo DSP v redne šole in vrtce je bila otrokom s PP priznana prilago- ditev učnega okolja in pravica do DSP; □ možnost prehajanja med programi vrtca in programi šole. Ne glede na to, da je država leta 2000 sprejela ZUOPP, pa ni poskrbela za možnost izvajanja vseh z zakonom predpisanih aktivnosti: □ pomanjkljivo je zagotavljanje vseh pogojev za izobraževanje otrok s PP zaradi nezadostne izobraženosti strokovnih delavcev, □ pomanjkljivo je spremljanje, analiziranje in evalviranje izvajanja vzgoje in izobraževanja otrok s PP, □ specializirane šole so ostale brez načrtnega posodabljanja in posledično brez otrok in zaposlenih (Rovšek, 2008). ZVrt (1996) je eden temeljnih dokumentov za izvajanje vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok, tudi tistih s PP. Opredelitev teh najdemo le v peščici členov zakona s pripadajočimi pravilniki. “Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu so otroci, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov za predšolske otroke z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe za predšolske otroke. Ti otroci so ne glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje opredeljeni v tem zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.” (8. člen, ZVrt, 1996). Skladno z 29. členom istega zakona je zagotovljeno pridobivanje finančnih sredstev iz državnega proračuna za oddelke predšolske vzgoje v zavodih za vzgojo in izobra- ževanje otrok s PP, katerih ustanovitelj je država. Slednje pomeni, da niti javnim niti zasebnim vrtcem niso zagotovljena finančna sredstva iz državnega proračuna za vzgojo in izobraževanje predšolskih otrok s PP. Zagotavljanje predšolske vzgoje je ena izmed temeljnih nalog občin, zato vrtce ustanavljajo in financirajo občine. Javnim vrtcem sredstva za izvajanje programov predšolske vzgoje za otroke s PP zagotavlja občina, kar pa ne velja za zasebne vrtce brez koncesije – ne glede na to, da imajo vključenega otroka s PP s stalnim prebivališčem v občini. Strošek zagotavljanja stalnega ali začasne- ga spremljevalca je bodisi strošek zasebnega vrtca brez koncesije bodisi starša. 24 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (2, 2022) Nadalje je vrtec dolžan, tako javni kot zasebni, da skladno s 7. členom Pravilnika o zbiranju in varstvu osebnih podatkov (2004) in 46. členom ZVrt (2017) vodi evidenco otrok, ki potrebujejo svetovanje oziroma pomoč. Nikjer ni navedeno, pod katerimi po- goji se otroke s PP sprejme v zasebni vrtec. Ad (2): Čeprav Zakon o vrtcih (2005) v 9. členu predvideva, da imajo starši pravico izbrati programe predšolske vzgoje za svoje otroke v javnem in zasebnem vrtcu, se na tej točki izpostavi težavo staršev, ki imajo predšolskega otroka s PP, ki ga želijo vključiti v zasebni vrtec brez koncesije. Bela knjiga (2011) kot temeljni dokument vzgoje in izobraževanja na državni ravni utemeljuje zasebne vrtce kot obogatitev prostora predšolske vzgoje. Zasebni vrtci so ve- likokrat bolj inkluzivno naravnani, v kar so primorani za svoj obstoj. Ob kakovostnem delu na področju vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok zasebni vrtci brez koncesije iščejo možnosti, da v okviru obstoječe zakonodaje lahko zagotovijo tako staršem kot otrokom s PP varno in spodbudno učno okolje. Družbeni trend je inkluzivnost in za zagotavljanje temeljnih pravic otrokom s PP bi bilo smotrno vpeljati popravke oziroma nove smernice v slovensko zakonodajo s področja vzgoje in izobraževanja otrok s PP. Samo s tovrstnimi spremembami bomo resnično stremeli k bolj inkluzivno naravnani družbi in s tem zagotavljali, da otrokom s PP ne bodo kratene pravice, ki so jim dane s Konvencijo o otrokovih pravicah. Kot pravi Drobnič (2018), je inkluzija kultura življenja v določeni skupnosti, torej vnaša lastne osebne prvine. Prav tako je pojem inkluzija najtesneje povezan prav s populacijo oseb s PP ter njihovim vključevanjem v izobraževanje. Starši otrok s PP se pogosto srečujejo z različnimi strokovnjaki. Evropska agencija za izobraževanje oseb s PP in inkluzivno izobraževanje je izdelala pregled evropske situacije na področju zgodnje obravnave, v katerem navaja timsko delo in interdiscipli- narno sodelovanje članov tima, vključno z otrokovimi starši kot izjemno pomembnega dejavnika (Košiček idr., 2009). Veliko stresa povzročajo staršem otrok s PP različne specifične situacije – zah- tevnejša raven skrbi za otroka in njegove potrebe, težave s pridobivanjem pravice do storitev zgodnje obravnave, inkluzivni vzgojno-izobraževalni proces itd. (Pećnik idr., 2015, v Repalust, 2017). Pri tem pa ne gre zanemariti dejstva, da je uspešnost inkluzije v vzgoji in izobraževanju – med drugim – močno pogojena tudi s kompetencami stro- kovnih delavcev. V predšolskem obdobju je tako vzgojitelj tisti, ki pomembno vpliva na uresničevanje inkluzije v predšolskem obdobju (Kiswarday in Štemberger, 2017, str. 2). Raziskava o izkušnjah staršev glede storitev zgodnje obravnave, narejena v Kanadi, temelji na modelu, kjer so starši v vlogi izvajalca zgodnje obravnave, strokovnjak pa je vir informacij (Pighnini idr., 2014). Rezultati raziskave so pokazali, da je staršem izjemno pomembno razumevanje s strani strokovnjakov, saj jih je to spodbudilo, da laže govorijo o otrokovih razvojnih, izobraževalnih in zdravstvenih potrebah. Prav tako so izpostavili, da je zelo zaželeno in tudi učinkovito, da strokovnjak pride na dom in dela z otrokom ter ostalimi člani družine, saj tako spozna vsakodnevno rutino in jo lahko smiselno prilagodi in olajša, poveča se razumevanje otrokovih potreb in izboljša med- sebojna interakcija v družini (prav tam). V raziskavi o potrebah staršev iz ranljivih skupin (vanje sodijo tudi starši otrok s PP), narejene na Hrvaškem, se je pokazal problem slabe informiranosti staršev o njiho- 25 Per ovš ek, dr . Riccar da Kis war day: Položaj otr ok v zasebnih vrtcih glede pravice do... vih pravicah in virih pomoči, ki jim pripadajo. Posledično postanejo starši frustrirani ter informacije glede otrokovega napredovanja iščejo na spletu ali pri drugih starših s podobnimi izkušnjami (Pećnik idr., v Repalust, 2017). Nezadovoljstvo se pojavlja tudi na področju zdravstva in socialne skrbi, saj starši pravijo: □ da jim niso zagotovljene ustrezne informacije, □ da strokovnjaki ne reagirajo pravočasno, □ da so sistemi med seboj slabo povezani in □ da strokovnjaki v zdravstvu ne kažejo zadostne ravni empatije (prav tam). Starši otroka s težavami v razvoju se v fazi odločanja o premestitvi otroka iz jav- nega v zasebni vrtec brez koncesije poglobljeno informirajo o prednostih in slabostih premestitve glede na otrokove potrebe. Najbolj relevantni kazalci kakovosti, ki bodisi neposredno bodisi posredno v medsebojni interakciji zagotavljajo pogoje za otrokov razvoj in učenje v kontekstu vrtca, so strukturni in procesni. Med strukturne kazalce štejemo število otrok v oddelku, razmerje med otroki in odraslimi, izobrazbo strokovnih delavcev ter njihovo usposobljenost. Ugotovili smo, da se starši o izbiri vrtca odločajo ne glede na predlog multidisciplinarnega tima in da se jih seznani s pristopi, možnostmi pomoči in načinom dela v zasebnem vrtcu brez koncesije. Izkazalo se je, da so med drugim pripravljeni prevzeti tudi stroške izvajanja DSP. Ad (3): Zgodnja obravnava je področje, v katerem sta transdisciplinarnost in in- terdisciplinarnost zaželena modela timskega dela s ciljem družini in otroku čim hitreje zagotoviti ustrezne storitve in primerno podporo. Del sistema, ki je aktivno vključen v zgodnjo obravnavo, je tudi vrtec oz. so vzgojitelji, ki z otrokom preživijo veliko časa, zato morajo pridobiti ustrezne spretnosti in znanja za delo z otrokom s PP. Tega se še posebej zavedajo zasebni vrtci, ki v svojem delovanju poleg programov predšolske vzgoje staršem otrok s PP nudijo tudi dodatne storitve (npr. spremljanje otroka na tera- pije). Tovrstno povezovanje z zunanjimi institucijami je namenjeno dodatni edukaciji vzgojiteljev in odpiranju možnosti za vpeljavo segmentov terapevtskih dejavnosti v vrtčevsko rutino. Ad (4): Menimo, da so obstoječi slovenski predpisi, ki opredeljujejo vzgojo in izobraževanje predšolskih otrok s PP, zastareli in neinkluzivno naravnani. Pravica do vzgoje in izobraževanja ter dodatnih potrebnih storitev za pomoč in podporo pri razvo- ju otrok, pri katerih se sumi na razvojne posebnosti, bi morala biti sistemsko urejena, podobno kot v Kanadi ali na Finskem, kjer odločitev staršev glede izbire vrtca ne vpliva na otrokove pravice do DSP. V Sloveniji imajo zasebni vrtci brez podeljene koncesije tudi vključene otroke s PP zaradi ustrezne organizacije in kakovosti dela, kar potrjujejo tudi odločitve staršev, ki svoje otroke raje pustijo v znanem okolju. Tudi na podlagi smernic Evropske agencije, kako naj ravnajo države, ki si prizadevajo vzpostavljati inkluzivno družbo, izhaja, da je treba zagotoviti vsem otrokom možnost smiselnega in visokokakovostnega izobraževanja v okviru svoje lokalne skupnosti, skupaj s prijatelji in vrstniki. Slednje pomeni, da mora biti zakonodaja, ki usmerja sisteme inkluzivnega izobraževanja, podprta s temeljno obvezo po zagotavljanju pravice vsakega učenca do priložnosti za inkluzivno in pravično izobraževanje. Zato bi morali v Sloveniji za omo- gočanje zagotavljanja pravice do enakosti in pravice do dostopnosti zgodnje obravnave in DSP spremeniti tudi zakonodajo in predpise. 26 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (2, 2022) V Kanadi lahko program podpore zgodnjemu otroštvu (ESC) izvajata javna ali za- sebna institucija, tudi DSP izvajajo tako v javnih kot v zasebnih vrtcih v sodelovanju z drugimi institucijami, ne glede na vrsto in stopnjo otrokovih PP. Financiranje progra- mov je zagotovljeno iz javnih sredstev. Na Finskem so javni in zasebni vrtci izenačeni v vseh pogledih. Alternativni pro- grami javnih in zasebnih vrtcev se financirajo iz javnih sredstev, enako velja tudi za izvajanje DSP, ki jo potrebujejo otroci s PP. Multidisciplinarni pristop poteka podobno kot pri nas. 4 Sklep Možnost vključitve otroka s PP, ki ima pravico do DSP, v zasebne vrtce brez kon- cesije mora ostati avtonomna odločitev staršev. Pri organiziranju sistemov inkluzivnega izobraževanja bi država morala upoštevati operativna načela, ki jih je postavila Evrop- ska agencija za izobraževanje oseb s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraževanje (2017) ter zasebnim vrtcem brez koncesije enakopravno zagotoviti sredstva in strokov- no pomoč in podporo za izvajanje DSP, če je v njihove programe vključen otrok, ki takšno pomoč potrebuje. Mateja Per ovšek, V anja Riccar da Kiswar day , PhD Situation of Children in Private Kindergartens in Terms of Their Right to Professional Assistance Shortly after the child’ s birth, par ents must make an important decision about wher e to place the child at the age of 1 1 months. It is a child’ s first integration into the system of upbringing and education, as well as the child’ s first form of socialisation outside of the family envir onment. This decision is made all the mor e difficult for par ents of spe- cial-needs childr en because they want the best solution for their child and their child’ s development, and for the entir e family; they want to find the safest envir onment and an envir onment that will be as encouraging as possible for the child’ s healthy development. Many important and sensitive pr ocesses occur during the transition fr om the family envir onment to the kinder garten envir onment, so it is critical to cr eate a stable and safe multisensory learning envir onment that compr ehensively pr omotes the child’ s develop- ment at both the individual and social levels during this early development period. Childr en who have certain developmental risk factors and childr en with special needs can be identified within the family , within the health system thr ough the imple- mentation of pr eventive health car e at the primary level or thr ough examinations within this framework, or in a kinder garten or educational institution, a social welfar e insti- tution, or within the services of social work centr es (Article 5 of the Act Regulating the Integrated Early T r eatment of Pr eschool Childr en with Special Needs – ZOPOPP , 2017). The child’ s personal physician, paediatrician, or specialist doctor r ecommends 27 Per ovš ek, dr . Riccar da Kis war day: Položaj otr ok v zasebnih vrtcih glede pravice do... that par ents take their child to an early tr eatment centr e (Article 9 of ZOPOPP , 2017). Accor ding to Articles 6 and 7 of ZOPOPP (2017), team-coor dinated early tr eatment services ar e pr ovided by early tr eatment centr es, maternity hospitals or other health institutions within the public network, as well as by public kinder gartens and other educational institutions, social welfar e institutions, social work centr es, mental health centr es, counselling centr es, and other institutes or institutions; such services can also be pr ovided at home, upon the pr oposal of the early tr eatment centr e. A child with special needs r equir es a rich and stimulating envir onment that is ap- pr opriately adapted to the child’ s characteristics and needs, as well as specialised ad- ditional pr ofessional assistance for optimal development. Some childr en’ s special needs ar e visible and r ecognised even befor e birth or befor e entering kinder garten; others may appear or be r ecognised later , after the child has been enr olled in kinder garten. Kinder garten teachers ar e pr ofessionally trained to cr eate an optimal learning en- vir onment and stimulating conditions, and to use a variety of educational and learning methods and strategies that pr omote childr en’ s mental and physical activity fr om the age of 1 1 months until they enter school. They ar e also trained to consider the child’ s developmental characteristics and their individual differ ences and specificities when pr omoting successful learning, as well as to effectively implement individualised and differ entiated educational work. They have the fundamental skills to detect deviations in a child’ s development at an early stage, and to identify the child’ s specific needs thr ough the appr opriate use of various methods of monitoring and checking the pr ogr ess of childr en. The kinder garten teacher can be an important sour ce of support to par ents in edu- cation and learning because they know the child well and ar e familiar with pedagogical strategies for pr omoting early learning. It is ther efor e critical that the par ents do not lose trust in both the institution and the kinder garten teacher when the child is identified as a child with special needs and r eceives additional pr ofessional assistance. It is critical for all childr en, particularly those with special needs, that they gr ow up in a positive envir onment. Learning r equir es a sense of security , acceptance, and continuity . Any change in the envir onment to which the child is attached and in which they have spent a significant amount of time is risky , as it can cause significant str ess for both the child and the family and necessitates r eadjustment to new cir cumstances. The period of early development is very intense, and it is possible that unwanted r esponses in all developmental ar eas occur as a r esult of a change in the envir onment, such as a change in the kinder garten, kinder garten teachers, and peers to which the child is ac- customed. However , wher e specific needs ar e identified in the case of a child enr olled in a private kinder garten without a concession, the existing legislation expects that such a change in the envir onment will be implemented by the par ents, as these kinder gartens do not allow for the systematic implementation of additional pr ofessional assistance. In Slovenia, par ents have the fr eedom to choose wher e to enr ol their childr en, but they ar e constrained by legal pr ovisions that limit the implementation of additional pr ofessional assistance to the network of public kinder gartens, which excludes private kinder gartens that have not been granted a concession by the local community . In the latter case, either the par ents or the kinder garten should bear the costs of implementing additional pr ofessional assistance. W e believe this is discriminatory and contradicts the 28 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (2, 2022) inclusive paradigm, as well as the fact that the state is r equir ed by the Act Regulating the Integrated Early T r eatment of Pr eschool Childr en with Special Needs (2017) to car e for childr en with special needs r egar dless of wher e they ar e enr olled. In accor dance with the first paragraph of Article 1 1 of the Or ganisation and Fi- nancing of Education Act (Official Gazette of the Republic of Slovenia, No. 23/96; her e- inafter: ZOFVI), a public network of public kinder gartens and schools, private kinder- gartens and schools, and private institutions with a concession is or ganised for the pr o- vision of public education services. The public network consists of public kinder gartens and schools, private kinder gartens and schools, and private institutions with a granted concession (Article 1 1 of ZOFVI). W e can conclude that the state leaves it up to the local community to decide how and under what conditions the municipality’ s private kinder- garten will operate. W e believe that the state violates the fundamental rights of childr en (CRC, 1989) and Eur opean guidelines for the inclusion of childr en with special needs and their families, because many childr en ar e included in non-concessional kinder gar- tens befor e they ar e identified as having special needs or because their siblings ar e also enr olled in this kinder garten. In this r egar d, we pr opose a conceptual r eflection on the afor ementioned legislation as well as a br oader expert discussion. W e must emphasise that all kinder gartens, whether public or private, with or with- out a concession, must adher e to the same legal r equir ements. All thr ee gr oups of kin- der gartens ar e also on the list of pr oviders of publicly valid education pr ogrammes of the Ministry of Education, Science and Sport. As a r esult, we believe that systematic pr ovision (and financing) of additional pr ofessional assistance for childr en with special needs, even in the context of private non-concessional kinder gartens, could make a significant contribution to incr easing our society’ s inclusiveness, as it would entail col- laboration among pr oviders of additional pr ofessional assistance, kinder garten teach- ers, and par ents. W e also believe that this will impr ove the upbringing and education of childr en with special needs by pr oviding them with educational continuity and a connection to the social and physical envir onment chosen by par ents within the kinder- gartens in which they ar e alr eady enr olled. The paper pr esents arrangements in Canada and Finland as examples of good practice, wher e par ents of childr en with special needs ar e truly able to choose a kinder- garten fr eely and ar e not r estricted by law to a network of public kinder gartens. Canada also emphasises the importance of close collaboration between pr oviders of additional pr ofessional assistance and par ents in or der to empower par ents to actively engage in and implement certain forms of pr ofessional assistance. In this type of collaborative r elationship with pr ofessionals, par ents can r elax, trust, and openly discuss the child’ s pr oblems and needs, even those that ar e observed at home. Pr ofessionals also pr ovide additional pr ofessional assistance at home in or der to normalise the child’ s life and pr ovide compr ehensive tr eatment, wher e they can pr opose to par ents how to make spe- cific adjustments for their child based on the characteristics and dynamics of the family . Slovenia has one of the lowest rates of childr en enr olled in private pr e-school educa- tion among the EU-27 countries. In 2009, 2.1 % of childr en aged thr ee and up wer e en- r olled in private pr e-school education, which is significantly lower than the EU-27 average of 27.7 % (Čelebič, 2012). Accor ding to data fr om the Statistical Office of the Republic of Slovenia (SURS) for the 2020/21 school year , this shar e is slightly higher , with 5.5 % of childr en enr olled in private kinder gartens, but it is still far below the Eur opean average. 29 Per ovš ek, dr . Riccar da Kis war day: Položaj otr ok v zasebnih vrtcih glede pravice do... Because the implementation of additional pr ofessional assistance is time-limited in the pr eschool period, it is the kinder garten teacher who has a significant influence on making the child feel included. Collaboration among kinder garten teachers, pr ovid- ers of additional pr ofessional assistance, and par ents would allow for the impr ove- ment of conditions for the early development of childr en with special needs, as well as the continued consideration of adjustments in all child-r elevant settings. Kiswar day and Štember ger (2017) emphasise the importance of pr omoting inclusive competencies among pr ofessionals for the success of inclusion in upbringing and education, while Rovšek (2008) emphasises the importance of continuous monitoring, analysis, and evaluation of the implementation of upbringing and education for childr en with special needs, as well as r esponding to the needs of childr en and families in or der to pr ovide them with a sufficiently accessible and quality assistance system. LITERATURA 1. Čelebič, T. (2012). Predšolska raven izobraževanja v Sloveniji in mednarodna primerjava z dr- žavami EU. Dostopno na: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2012/ dz04-12.pdf (pridobljeno 02.12.2020). 2. Čotar Kondar, S. (2018). Vloga vzgojiteljice pri opolnomočenju funkcionalnosti družine pred- šolskega otroka. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 33(1), 70–81. 3. Deklaracija o človekovih pravicah. (2018). Dostopno na: https://www.varuh-rs.si/pravni-teme- lji-cp/ozn-organizacija-zdruzenih-narodov/splosna-deklaracija-clovekovih-pravic/ (pridobljeno 02.12.2020). 4. Drobnič, J. (2018). Inkluzija/integracija oseb s posebnimi potrebami v slovenski bibliografiji. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 33(3–4), 20–35. 5. Evropska agencija za razvoj izobraževanja na področju posebnih potreb. (2005). Zgodnja obravnava v otroštvu: analiza stanja v Evropi: ključni vidiki in priporočila. Dostopno na: https:// www.european-agency.org/sites/default/files/early-childhood-intervention-analysis-of-situati- ons-in-europe-key-aspects-and-recommendations_ECI-SL.pdf (pridobljeno 24.05.2020). 6. Hmelak, M. (2017). Nekateri vidiki starševskih pričakovanj glede vzgojiteljevega dela v vrtcih. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 32(3–4), 3–19. 7. Kiswarday, V . R. in Štemberger, T. (2017). Pomen inkluzivnih kompetenc z vidika bodočih vzgojiteljev predšolskih otrok. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 32(2), 3–17. 8. Kiswarday, V . R. in Rejc, M. (2019). Pripomočki za vzgojitelje za detekcijo otrok z avtizmom v prvem starostnem obdobju (1–3). V: Čotar Konrad, S. (ur.). Vzgoja in izobraževanje predšol- skih otrok prvega starostnega obdobja (str. 189–210). Koper: Založba Univerze na Primorskem. 9. Konvencija o otrokovih pravicah (KOP). (1989). Dostopno na: https://www.unicef.si/projekti- -v-sloveniji/zagovornistvo/konvencija-o-otrokovih-pravicah (pridobljeno 02.12.2020). 10. Košiček, T., Kobetić, D., Stanjčić, Z. idr. (2009). Istraživanje nekih aspekata rane intervencije u djetinstvu. Hrvatska revija za rehabilitacijska istraživanja, 45, 1–14. 11. Marjanovič Umek, L. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. 12. Ministrstvo za šolstvo in šport. (2011). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Mini- strstvo za šolstvo in šport. 13. OECD. (2000). Early Childhood Educationand Care Policy in Finland. Dostopno na: https://www. oecd.org/education/school/2476019.pdf (pridobljeno 24.05.2020). 14. Pighnini, M. J., Goelman, H., Buchanan, M. idr. (2014). Learning from parents’ stories about what works in early intervention. International Journal of Psychology, 49(4), 263–270. 15. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo. (2003). Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in 59/19. Dostopno na: http://www.pisrs. si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRA V5299 (pridobljeno 16.01.2019). 30 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (2, 2022) 16. Pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. (2005). Uradni list RS, št. 75/05, 82/05, 76/08, 77/09, 79/09 – popr., 102/09, 105/10, 92/12 in 27/14. Do- stopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRA V7036 (pridobljeno 24.05.2020). 17. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. (2000). Ura- dni list RS, št. 73/00, 75/05, 33/08, 126/08, 47/10, 47/13, 74/16 in 20/17. Dostopno na: http:// pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRA V3140 (pridobljeno 24.05.2020). 18. Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. (2014). Uradni list RS, št. 27/14, 47/17 in 43/18. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRA V12026 (pridobljeno 24.05.2020). 19. Repalust, M. (2017). Iskustva roditelja djece s teškoćama u razvoju te razvojnim in socijalnim rizicima vezana uz ranu intervenciju u Međimurskoj županiji. (Diplomsko delo). Zagreb: Edu- kacijsko-rehabilitacijski fakultet, Sveučilište u Zagrebu. 20. Rovšek, M. (2008). Otroci s posebnimi potrebami: izobraževanje in vzgoja otrok z motnjami v duševnem razvoju. Nova Gorica: Edenca. 21. Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta. (2018). Kompetence diplomantov programa Pred- šolska vzgoja. Dostopno na: https://www.pef.upr.si/izobrazevanje/dodiplomski_ studij_1%20_ stopnje/predsolska_vzgoja_(vs)/od_2018-2019/ (pridobljeno 24.05.2020). 22. Ustava Republike Slovenije (URS). (1991). Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99 in 75/16 – UZ70a. Dostopno na: http://pisrs.si/Pis.web/pre- gled Predpisa?id=USTA1 (pridobljeno 24.05.2020). 23. Zakon o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP). (2017). Uradni list RS, št. 41/17. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7681 (pridobljeno 24.05.2020). 24. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1). (2011). Uradni list RS, št. 003- 02-7/2011-3. Dostopno na: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5896 (pridobljeno 24.05.2020). 25. Zakon o vrtcih (ZVrt). (1996). Uradni list RS, 100/2005. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis. web/ pregledPredpisa?id=ZAKO447 (pridobljeno 24.05.2020). Mateja Per ovšek (1979), vzgojiteljica v vrtcu Smrkolin, Reber pri Škofljici. Naslov / Addr ess: Reber pri Škofljici 7, 1291 Škofljica, Slovenija / Slovenia T elefon / T elephone: (+386) 041 912 375 E-mail: per ovsek@smrkolin.si Dr . V anja Riccar da Kiswar day (1969), docentka za specialno pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Naslov / Addr ess: V Mur glah 265, 1000 Ljubljana, Slovenija / Slovenia T elefon / T elephone: (+386) 041 261 860 E-mail: vanjariccar da.kiswar day@pef.upr .si