Pavel Keller: 24. nadaljevanje. ,,SKrivno§lei sludencc Roman. • - Poslovenil dr. Ivan Dornilč. Njene ustnice je izpreletela grenka bolečina. »Da,« je rekla, »pet ali tšestkrat mi je poIjubil roko, ko je prišel in odšel. In sedaj odhajam, ti pa mi ne smeš poljubiti roke.« »Ostani, Ema, ostani! Tega ne strpim!« . »Česa ne strpiš?« • " »Tega ¦— tega žalovanja za drugim.« 7'.:', Molčala je nekaj časa, nato pa je rekla: ^' »Povedala ti bom nekaj verzov, ki so sicer zelo otožni, pa vendar zelo re&nični: ~" . Srce človekovo, ponosno, ' ;^ >• ] ¦_.!,;.¦"¦";¦' kaj šepetajo ti ciprese? " ', : 1 Stojimo prav na ozkem robu, :'"-. ." t in komaj, da srce je v grobu, < '.'¦'"' v ; spomin nanj veter že odnese. "' Tega srca ne pozabim, ne letos, ne pozneje nikoli; svojih oči ne bom obračala od njegovega groba, kakor je bil prosil v pesmi, s katero se j« poslovil od mene. Če tega ne razumeš, če tegq nočeš, ne morem postati tvoja žena.« Odšla je, on pa je ostal v gluhi bolečini in osramočen. . - ,, ' Drugič zopet ji je rekel: »Ema, sedaj morava premisliti vse in dognati, predno postaneva mož in žena. Toliko bistvenih stvari se je izpremenilo v najinem življenju. Ti si sedaj l>ogata; jaz pa sem reven ka-* kor prej. Kako naj se to vjema?« »Težko bo, res,« je tiho rekla. »Ti ničesa? nočeš sprejeti od mene.« s & ¦. ; »Ne.« ¦ ' »Že zato ne, ker imam vse od drugega, zq komer nosim to žalno obleko?« »Da! Glej, Ema, ti me smatraš za malenkost. nega, malomeščansko mislečega človeka, za ne. spametnega. Toda star sem sedemindvajset let', Ali je človek s temi leti brez Ijubosumja, brea strasti, čisto umirjen že in pameten? Nemšiki pesnik Friderik Hebbel je rekel: »Stvari so, katerih noben mož ne premaga.« Rahlo se mu je nasmehnila. ¦ »V njegovi drami »Magdalena« so zapisane le besede. Ali me imaš za Magdaleno?« Sko.il je s stola in jo pograbil za roke. »Ti si bila vedno svetnica.« Molčala sta nekaj časa. Nato je izpregovoril: »0 tvoji čistosti sem tako prepričan kakor o sončni luči. Vem pa, da ne nosiš te žalne obleke samo za dobrotnikom, ki ti je zapustil denar, za človekom, ki te je rešil velike stiske, samo iz hvaležnosti, temve. da je pri tem še nekaj globljega, duševnega.« »Res! V tem se ne motiš. Nisem podedovala po njem le denarja in premoženja, ampak tudi dragoceno razodetje, duševno volilo velike cene. y rokah imam sedaj vse, kar je napisal, vse tiskano in kar je ostalo v rokopisu. Bilo je kraljegtvo lepote, (ki je živel v njej. Zato sem mu postavila spomenik v svojem srcu, in prcd ta spomenik bom vedno polagala vence in nihče mi ne bo mogel zabraniti tega.« Sedel je tiho, nato je vstal. »Prosim, pojdiva v park. Tukaj je zelo soparno.« Šla sta počasi pod starimi dreve3i. Začel je: »Ema, nekaj važnega te moram vprašati in od tvojega odgovora bo odvisno vse. Če bi sedaj še živel — oni drugi — in tudi jaz bi živel, katerega izmed naju bi vzela?« Nasmehnila se je. »Zelo mlad si še, res, Karel! Seveda bi vzela tcbe! To je biJa žo izza mlada moja želja.« Vzdihnil je. »Toda okrog mene ni takega kraljestva lepote.« Odgovorila mu je prijazno: »Ne, kraljestvo okrog tebe je zdravniška veda. In to kra.jestvo je tudi preCudno lepo. Tvoji podložniki so tisti, ki si jih rešil bolečin, ki si jih iztrgal smrti, živi ljudje, ne podobe iz sanj.« Ves sreCen jo je hotel objeti. Ona pa ga je odrinila. »Ne, tako dolgo ne, dokler nosim to obleko! To leto je rajnkega.« Žalosten je korakal poleg nje. »Torej se bom le poročil z vdovo — z vdovo po duši!« Nato pa so je zbral. »Govoriva o realnih stvareh. Razumcla boš, da ne morem živeti od tvojega denarja. Ne le radi tega, ker je dediščina po drugem! Od tvojega denarja bi ne hotel živeti tudi, če bi ga imela po očetu, ali če bi ga zadela s srečko. Tega bi ne mogel! Ženo naj redi mož, ne narobe.« »Zakonci naj žive od skupnega premoženja,« je rekla. »Ne,« se je srdil, »za koga drugega to velja, za naju ne. Ti si bogata, jaz pa revež. To se ne vjema. Ne, ne, Ema, imovino morava ločiti! S težkim srccm moram privoliti, da živiš od svojega. Jaz pa bom z matcrjo živel od toga, kar si bom sam pridobil. Na pomoč pa mi prihaja svetel žarek. Že dolgo časa vem, da imamo Colnarji v studencu, ki vre na našem vrtu, dragocen za- klad. Dal sem že pred leti napraviti prvo analizo. Dragocena voda, v kateri so imenitne sestavine in velika radioaktivna moč. Šele sedaj sem dal zopet napraviti novo analizo. Strokovnjaki so se čudili, vpraševali so me, kje je ta studenec. Jaz pa scm jim zamolčal. Toda fcaj tl bo zaklad, če ga no znaš izkoristiti? Kaj pomaga človeku, če najde v žgoči puščavi zlato namesto vode? Dozdaj mi je še vedrio izpodletelo, če sem skušal najti denarnih ljudi, ki bi izkoristili studenec. Podjetnosti pa manjka zafo, ker ni denarja. Toda sedaj se mi zdi, da je vzšla dobra zvezda nad studencem, ki je bil do danes preklet in ki je prinašal samo nesrečo. Našel sem premožnega, sposobnega in, mislim, tudi*poštenega moža, ki se hoče zanimati za to stvar. Če pa naj se ta re5 posreči, je trcba najprej mnogo denarja. In tega en sam nima, tudi moj zaupnik ne. Ustvariti hoče družbo. Moja rodbina naj bi bila kot prava- lastnica udeležena z deležem, ki je mnogo ve.ji, kakor pa sem bil upal. In tako se lahko še vse obrne na _.oljše. Nade so rea prav povoljne.« »In jaz?« je vprašala Ema. »Ali se naj jaz j_e udeležim tvojega podjetja?« »Ti?« je počasi odgovoril. »Glej, to je vendarle podjetje iz spekulacije. Kopališč in zdravilišč imamo že mnogo. Vsako gnezdo, na katero meji malo gozda, se že imenuje »kopališče« ali vsaj »zračno zdravilišče«. Vrlina našega močnega yrelca je dokazana; treba bo poiskati še drugih yrelcev in jih izvrtati; okolica je krasna; vse sami čudoviti predpogoji, da se ustanovi novo kopališče. Toda najprej bo treba vtakniti v podJetje strašansko veliko denarja, žetev pa nas čaka šele čez leta, prav velika žetev, ki prav gotovo pride, toda šele po desetletjih.« »JJa to prav veliko žetev računam,« je mirno rekla Ema, »zato se hočem udeležiti. Moj oče misli, da so lahko tudi na naših tleh vrelci . . .« Pogledal jo je in veselo rekel: »Najbrž! Zelo mogoče! Tak močan vrelec ne Bo sam. Iskali bomo na tvojem posestvu z bajanicami. Če najdemo vrelce, ki bodo kaj obetali, bodo tvojl. In če jih boš hotela priključiti našemu koncernu, bo to tvoj delež.« »Najprej bom dala denar.« »Pomisli, Ema, koliko si morala trpeti, ko z očetom nista imela denarja. Čuvaj ga! Pusti svoj denar na varnem pri svojern zastopniku in v svoji banki.« Na to ni odgovorila. Potem pa je tibo vprašala: »In tvoj oče? Pravzaprav je studenec njegova last.« .. .... ¦' - _^" " Karel je vzdihnil: '¦-. :':-./ ; ¦•: " "¦.-Ł!.. »Moj oče!« Nekaj časa sta šla molče dalje. Pri poti je stala klop. »Sediva, Ema! Kar se tiče mojega očeta, je težko govoriti.« »Nisem te hctela žaliti, ljubi — ne smela bi te vprašati po njem .. .« .. L. . .,; ¦.¦-'^ ¦.'•¦./ Dalje sledi.