C£NA LIR 25 PoStnina plačana — Sped. abbon, post. — II sr. GOSPODARSTVO Trgovina ♦ financa ♦ industrija ♦ obrt ♦ kmetijstvo Teto vii. št. 159 _pivi ek, 23. oktobra 1953 trst, ul. geppa 9 - telef. 89-33 Naša koža za orehe Italijani v skrbeh za izvoz v Jugoslavijo H Ameriško-angleški sklep o izročitvi tone A Italiji je pretresel vso Evropo, Pravzaprav vesi svet. O temi pričajo Judi borzna poročila; saj so cene nekaterih važnih surovin poskočile prav P°d vtisom tega sklepa. Da je ta sklep Pretresel nas Tržačane, ki so nam pro~ “Pii kožo in do skrajnosti razsrdil jugoslovanske narode, ki jim ameriško-aPgleški sklep ne reže samo v njihov gmotne koristi, temveč tudi v živi or-ganizem njihovih teles, je pač razum-Pvo Kje pa je vzrok, da so ob tak-snem vprašanju, ki je spričo splošnega mednarodnega trenja in krvavih "Ogodkov po svetu razmeroma manj Pomembno, tvzpliamtejll demokratični duhovi po vsem svetu? Kje je vzrok, da so celo racionalni politiki kakor s° Francozi (Guy Mollet) jn hladni Ahgleži (Dalton in dr.) označili ome-Pjeni anglosaški sklep za norost? Zakaj je šel ta sklep do mozga tudi Iju-dpm po vsem svetu, ki niso osebno Prav nič prizadeti pri tržaškem vprašanju? Zato ker je vsem tistim, ki so res 'askrbijeni zaradi miru in ki vroče želijo, da bi svet končno izplaval iz 'Pračnega ozračja hladnih vojn in prijel mirno ustvarjati izven tovarn to-,>0v, vojaških letal in atomske bombe ~~ Pokazal, kako trhla je vsa povojna žgradba mednarodne ureditve. Pokapal je, da je vprašanje »mir ali vojna« v rokash političnih diletantov, ki ne žnajo nitij zdaleč preračunaj posie-dič, ki jih utegnejo meti njjhove pre-Pagljene poteze. Pravilno je neki Tržačan (ne Slovenec) označil njihovo Politično nesposobnost, ko je dejal, da J^ak slovenski kmet z Banjščice ali zadnji čistilec čevljev v beograjskih Predmestjih politično bolj zdravo mi-sli kakor ljudje, ki so z zadnjim sklepom o Trstu brez nujne potrebe po-štaviii na kocko evropski ali celo sve-tovni mir! Prav s takšno lahkoto, kakor so leja 1948, komaj 6 mesecev po uveljav-Jlonju mirovne pogodbe z Italijo, s rojno izjavo zadali prvi udarec stavki mednarodnega miru, ki so ji s pariškimi mirovnimi pogodbami postavili komaj prvi kamen, so zdaj udarili Proti Organizaciji Združenih narodov, y imenu katere so upravljali cono A j P za katero z druge strani trošijo mi-ujarde. Kako naj potem OZN zagotovi mir v svetu in pripomore k mir-Peniu reševanju mednarodnih sporov? Kako so to mogli storiti? Ker nji-hovegai dela ne vodijo več načela. Mr. jHevenson, bivši predsedniški kandidat demokratične stranke v ZDA, je Po svojem dolgem potovanju po svetu izjavil, da so si ZDA pridobivale pri-iPtelje in narode v svetu, dokler je na njihovem praporu blestela ideja tosnične demokracije, a zdaj zgubljajo Pa ugledu, ker ne prodirajo s prepri-c®vanjem, temveč s silo. Daleč za nami so že časi, ko se je Pied prvo svetovno vojno prav iz A-Pierike dvignili odrešilni glas prot. v*ilsona o samoodločbi narodov! Ze psmo leto so v Trstu visoki ameriški 'P angleški funkcionarji, politični svetovalci in preiskovalci javnega mne-Pja. Ameriški in angleški diplomati Patančno vedo, kaj mislijo Tržačani — Poparjencst po Trstu na dan objave sklepa z dne 8. oktobra je to pač do-yptj pokazala. Prav dobro vedo, kakšno gospodarsko vlogo sta Trstu do-očiia njegova naravna lega in zgodo-vmski razvoj; vedo prav dobro, kako bilo s Trstom pod Italijo in vendar 86 niso zmenili ne za želje Tržačanov ®e za gospodarske naloge tržaške lu-pc. Kako cinično zveni njihova urad-®P ugotovitev, da so z omenjenim skle-P°m hoteli končno ustvariti podlago za mir ob Jadranu! V resnici vzbuja Pjihov korak videz, da so hoteli od-Pfeti pC; Sovjetska zveza dobavlja sama potrebno jeklo ladjedelnicam Nedavno so bila pogajanja v ZSSR in Holandijo za gradnjo 25 trgovinskih ladij. Finska je morala do leta 1950 izročiti ZSSR na račun vojne odškodnine 571 ladij s skupno tonažo 550 brt. Zdaj gradijo na Finskem1 24 ladij s tonažo 27.615 brt na sovjetski račun. V zadnjem času je tudi Zahodna Nemčija prejela nekaj naročil od Sovjetske zveze. Sovjetska zveza namerava dvigniti tonažo svoje trgovinske mornarice do Protestirane menice v coni A V mesecu avgustu je bilo v angio-ameriski coni STO proiestiranih za 108.280.186 lir menic in čekov, in sicer je biilo za 44,715.786 menic ’ spreje-tiii in neplačanih, za 57,272.352 lir nesprejetih trat in za 6,292.068 lir neplačanih čekov. V primeri z mesecem julijem je vrednost protesiiranih menic nekoliko nazadovala; tedaj je znašala 123,121.874, in sicer je ,bi!o za 52,296.938 lir proiestiranih menic, 68,638.924 nesprejetih trat ter za 2,187.012 neplačanih čekov. leta 1955 na 4 milijone brt, medtem ko bi morala ta 1. 1960 doseči 5 milijonov brt. Sovjetski zvezi primanjkujejo zlasti petrolejske ladje in ladje s hladilnimi napravami. Takšne ladje gradijo v zadnjem' času za Sovjetsko zvezo zlasti na Madžarskem in Češkoslovaškem, poleg tega tudi na Danskem in Švedskem. Danci se zdaj pogajajo z Rusi za gradnjo dveh petrolejskih ladij po 13.000 ton. NaOrti Izraela Iz Hamburga poročajo, da se Izraelci pogajajo z ladjedelnico Deutsche Werlt AG - Hamburg. Gre za gradnjo 2 tovornih ladij s tonažo po 8000 ton. Plovna družba »Amercan Israeli Shi ping Co New York« namerava naročiti dve potniški ladji, ki bosta vzdrževali promet med New Torkom: in Izraelom. Tonaža teh ladij naj bi znašala 8000 brt, vsaka bi lahko vzela na krov 200-250 potnikov. Poleg tega se Izraelci pogajajo z zahodnonemškimi ladjedelnicami za gradnjo 40.000 brt trgovinskega ladjevja. Dalje nameravajo naročiti tudi 1 dok. Te ladje, naročene v Nemčiji, bi stale 60 milijonov nemških mark. Financiranje bi se izvršilo v o-kviru nemško-izraelskega sporazuma za poravnavo škode, ki jo jč povzročila Zidom Hitlerjeva vladavina. Končno poročajo, da namerava izraelsko plovno podjetje »El Yam« kupiti 2 petrolejski ladji po 18,000 ton nosilnosti in 2 tovorni ladji p 11.000 ton nosilnosti. Tudi nakup teh dveh ladij bi se izvršil v okviru nemško-izraelske pogodbe o poravnavi škode za preganjanje Judov. JUGOSLOVANSKA MORNARICA V ITALIJANSKIH PRISTANIŠČIH V ladijskem- prometu v italijanskih pristaniščih leta 1952 je med tujimi mornaricami zavzela prvo mesto angle- ška mornarica, ki je izkrcala 3,159.175 ton blaga (3,570.952 ton v letu 1937}; angleške ladje so v italijanskih pristaniščih vkrcale v lanskem letu 1,334.94'i (1. 1937 samo 211.010 ton). Za angleško mornarico je bila prva ameriška; ameriške ladje so lansko leto izkrcale v italijanskih pristaniščih 3,194.505 ton (115.109 1. 1937), vkrcale pa so 560.321 ton (94.878 ton 1. 1937). Nemške ladje so v italijanskih pristaniščih izkrcale 210.774 ton, vkrcale pa 55.650 ton. Jugoslovanska trgovinska mornarica je izkrcala v italijanskih pristaniščih 49,930 (leta 1937 709.584 ton), medtem ko je vkrcala 43.727 ton (1. 1937 12.189 ton). Po drugi svetovni vojni je jugoslovanska mornarica vpeljala predvsem stalne pomorske proge, medtem ko se je pred vojno omejevala bolj na prosto plovbo. RAZVOJ NEMŠKE MORNARICE Po podatkih Lloydovega registra je obsegala nemška mornarica 1. julija 1953 1,64 milijona brt, in sicer 1.413 parnikov in motornih ladij. Pred vojno (1. avgusta 1939) so Nemci imeli 1.289 ladij s skupno tonažo 3,955.100 bruto registrskih ton (od tega je bilo 397 motornih ladij s skupno tonažo 996.700), 1. januarja 1951 891 ladij s tonažo 528.200 (599 motornih ladij s tonažo 172,9 brt), 1. januarja 1953 1.272 ladij s tonažo 1.440.200 (966 motornih ladij s tonažo 831.800) in 1. julija 1953 1.413 ladij s tonažo 1,635.500 (1.099 motornih ladij s tonažo 1 milijon 67.800). Zanimivo je, da čedalje bolj narašča tonaža motornih ladij; te so leta 1939 dosegle komaj 25,2% vsega ladjevja, danes pa obsegajo že 65,3%. Parnikov je torej čedalje manj. Velikih ladij Nemci danes pravzaprav še nimajo. To se vidi, ako primerjamo število ladij s skupno tonažo pred vojno in danes. ;> o a\ :* r n/ /aiutnnisču. Mednarodna trgovina Tržaški lesni trg Pri cenah na tržaškem lesnem trgu ni bilo opaziti posebnih sprememb. Avstrijski izvoz čez Trbiž v Italijo je v primeri s prejšnjimi meseci popustil. Avstrijci se pritožujejo, da italijanski kupci odlašajo s plačili. Avstrijski les (jelove deske) vrste 0 III stane fco Trbiž neocarinjen 23— 23.500 lir kub. meter, vrsta III 20.000 (nekatere kupčije so bile sklenjene tudi po 21.000). Vrsta II-IV 18.500— 19.000; tramovje 13.000—13.500. Za jugoslovanski les se navajajo naslednje minimalne cene: vrsta I-III neocarinjeno fco vagon Sežana 24.000, vrsta III-IV 19.000 neocarinjeno, tramovje 13.500. Izvozne cene za blago, pripravljeno v Trstu, ponudba 38— 38,50 dolarja (za običajno blago vrste Levant), 35,50—36 dolarja za blago na centimeter fob. CSR ponuja blago v tranzitu fob Trst po 37,50—38 za kub. meter. Bližnji vzhod sicer povprašuje po blagu, vendar noče plačati zahtevanih cen. Rajši kupuje rumunski les po 39,50— 40 dolarjev cif. ODPRAVLJENE OMEJITVE ZA UVOZ V JUGOSLAVIJO V Jugoslaviji bodo odpravljene vse dosedanje uvozne omejitve; uvoz bodo poslej urejali samo s sistemom koeficientov. Prepovedan je izovz starega železa, železne rude, železnih odpadkov, lesa za pridobivanje tanina in še nekaterih drugih surovin. ZVIŠANJE CARIN NA UVOZ ŽIVINE V ITALIJO Italijanska vlada je sklenila povišati carino na uvoz žive živine od 11% na 16% in zaklane živine na 18%. Ukrep je bil takoj uveljavljen in velja do 31. julija 1954. Objavljen je bil v italijanskih listih 9. oktobra. Vlada je hotela s tem preprečiti nazadovanje cen v Italiji pred zimo, ko navadno pričnejo bolj klati živino. Cene goveje živine v Italiji so padle za 30% po IT. polletju 1952, cene prašičev za 50%. Pri cenah na drobno to nazadovanje ni prišlo do izraza. UVOZ ZAJCEV V ŠVICO PREPOVEDAN Zaradi zajčje kuge, ki jo je nehote povzročil neki francoski zdravnik, ki je pričel moriti nadležne zajce na svojem posestvu z nekim ameriškim; strupom (o tem je »Gospodarstvo« že poročalo), je Švica prepovedala uvoz zajcev iz Francije in sosednih držav. V Švici je danes okoli 1 milijon 250 tisoč zajcev. Prepovedan je tudi uvoz zajčjih kož. ELEKTRIFIKACIJA AVSTR. DELA TRBISKE PROGE Na progi Beljak-Podklošter-Trbiž so te dni uvedli električni promet. Upo-stavljena je bila zveza električnega obrata na progi Beljak-špital-Salz-burg, ki je bila že prej elektrificirana; elektrificirana je bila že prej tudi proga iz Trbiža v Italijo. Danes je elektrificiranega 22% vsega avstrijskega električnega omrežja. Prihodnje leto bodo pričeli z elektrifikacijo proge Beljak-Celovec in Beljak-Pod-rožčica (proti Jesenicam). Električni pogon je mnogo cenejši kakor parni. Stroški za prevoz tovornega blaga na elektrificiram progi BeljakDunaj čez Salzbug so nižji kakor za prevoz na neelektrificirani progi iz Beljaka čez Med 30. septembrom ih 12. oktobrom se je ladijski promet skozi tržaško pristanišče gibal takole; TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE »Otranto« je priplula iz Carigrada s 590 t blaga in se vrnila s 75.0 t. »Tu-riddu«- je prispela iz Benetk prazna in odplula v Bandirmo natovorjena z lesom, »Rosalba« je prispela iz. Gedde s 118 t in je odplula v Port Sudan natovorjena. »Palmaiola« je pripeljala iz Piombina 2220 t jekla in odbrala v Croton s 1000 ton jekla. »Aspra« je pripeljala iz Baniasa 12.154 t mineralnega Olja in je odplula v Meno el Ahmadi prazna. »Alfonso Pellegrino« je priplula iz Carigrada s 47 t in se vrnila s 460 t. »Beatrice« je priplula iz Genove prazna in odplula v Latta-kijo natovorjena. »Messapia« je priplula iz Hajfe s 74 t in odplula v Lar-nako z 213 t. »Esperia« je prispela iz Bejruta s 383 t in se vrnila s 688 t. PRIPLULE SO: »Corallina« iz Benetk prazna, »Silvano« iz Ravenne prazna, »Africa« iz Capetovvna s 315 t, »Sme-ralda« iz Tripolisa z 12.470 t mineralnega olja, »Chiogigia« iz Bejruta z 2244 t, »Maria Cosulich« iz Kazablanke s 367 t, »Ernesto S.« iz Tržiča prazna, »Mareciharo« iz Genove z 97 t in »Timavo« iz Bombaja z 278 t blaga. ODPLULE' SO: »Angelica« v Alžir prazna, »Leme« v Buenos Aires 'Natovorjena, »Albatros« v Aleksandrijo natovorjena z lesom. »Manuel« na Reko prazna, »Barletta« v Carigrad s 462 t, »Elba« v Piomfoin z 2244 t jekla in »Irma« v Bejrut natovorjena. AMERIŠKE LADJE »Ruth LykeS'« je priplula iz New. Orleansa s 386 t blaga in je odplula v Havano natovorjena. »Eiccellehcy« je priplula iz Baltimora s 505 t blaga in odplula v Tel Aviv s preostalim blagom. »Almeria Lykes« je prispela iz Houstona z 287 t in je odplula v Lizbono z 215 t. »Exbrooke« je odplula v ZDA natovorjena. »Expeditor« je ——a———s—m m »hmth mi'i Celovec in Semmering, čeprav je ta za 130 km krajša. NAJVEČ ČAJA POPIJEJO ANGLEŽI Anglija je danes še vedno največja potrošnica čaja na svetu, njej pa sledijo Združene države. Povprečna potrošnja čaja v Vel Britaniji na osebo znaša 3,6 kg, v Združenih državah pa 3 kg letno. ZJfTVA#? ZBOLJŠANJE ZLATIH REZERV STERLINSKEGA PODROČJA Britansko zakladno ministrstvo je izdalo poročilo, iz katerega je razvidno, da se zlate in dolarske rezerve šterlin-skega področja počasi, a stalno izboljšujejo. Septembrski presežek šterlin-skega področja v zlatu m dolarjih je znašal 17 milijonov dolarjev, pria čemer je upoštevanih 28 milijonov Nolarjev ameriške obrambne pomoči in 15 milijonov dolarjev plačila Evropski plačilni zvezi v poravnavo deset in pol milijona funtov šterlingov primanjkljaja v avgustu. Po začasnih podatkih znaša angleški presežek pri evropski plačilni zvezi v septembru 4,3 milijone funtov šterlingov. ffiapredoranje turizma m Slorenij • •• i Kot slikovita turistična dežela privablja Slovenija s svojimi lepotami vsako leto mnogo domačilh in tujih turistov. Tujce ne privabljajo samo njene lepote, temveč Slovenija ima tudi izredno pomembno zemljepisno lego; saj vodijo najvažnejše ceste in železnice iz severozahodnih in zahodnih dežel v Jugoslavijo prav skozi Slovenijo V naslednjem podajamo podatke Zavoda za statistiko o gibanju turizma v Sloveniji v I. polletju 1953, kakor jih je priobčil »Turistični vestnik« v Ljubljani. Število prijavljenih gostov sicer je bilo 340.802 nočitev domačih gostov v I polletju 1953 (lansko leto 297.263) in 32.044 tujcev (18.872). Iz katerih držav prihajajo “tujci Na to vprašanje odgovarjajo nasled- Leto domači gosti tuji skupno 1950 102.648 5.138 107.786 1951 123.604 5.634 129.038 1952 102.244 8.675 110.913 1953 134.648 16.425 151.073 Po nazadovanju v lanskem lelu se je število gostov letos povzpelo nad 150.000. Porast je velik zlasti pri tujcih. Naraslo je tudi število nočitev, m nji -podatki: Štev. gostov Štev. nočitev Država 1952 1953 1952 1953 Anglija 509 1820 927 3161 Avstrija 1855 3205 4151 6825 Francija 576 497 1429 816 Italija 805 815 2399 1978 Nemčija 1052 4174 2445 7231 Beneluks 294 623 Holandija 629 2330 Belgija 245 476 STO (c. »A«) 1558 1920 3308 3281 Skandinavija 202 335 Švedska 330 470 Danska 266 439 Norveška ' - -■ 36 47 Švica 278 366 493 '629 ZDA 957 1469 1811 2806 Ostale 589 653 861 1552 Skupno 8675 16425 18782 32044 Ko ne bo več Marshallovih pošiljk... Dovoz za Avstrijo že usiha - Splošno nazcdovanje tržaškega prometa V našem zadnjem članku v »Gospodarstvu!« dne 11. septembra smo po statističnih podatkih tržaške trgovinske zbornice prikazali, kako obvladajo tržaški promet po železnici predvsem. Avstrija in druge zaledne države, medtem ko ni znašal delež Italije v obdobju od 1 januarja 1952 do 30. junija 1953 ne pri najnižjem, ne pri najvišjem železniškem prometu niti 20%. Danes si hočemo podrobneje ogledati železniški promet med Trstom in samo Avstrijo, katere delež v tržaškem prometu se je sukal v letu 1952 med 53,23%' in 69,72% pri dovozu v Trst in 65,88 in 88,36 pri iz^oau' iz, Trsta. Statistika, ki jo navamajo, prikazuje razvoj uvoza, iz Avstrije, v Trst v zadnjih treh letih (v stotih); D e t o 1950 1951 1952 lesa 4,084.340 3,301.280 2,306.720 litega železa itd. 1,441.705 amonijevega nitrata papirja in lepenke celuloze 756.036 342.080 950.872 1,133.460 1,106.180 magnezita sladkorne pese aluminija žveplenk fižola lesnih izdelkov in zložljive hiše samotne opeke strojev in aparatov avtomobilov stekla in kristala drugega blaga 689.894 438.680 236.286 78.186 59.422 30.388 22.903 731.985 245.781 410.143 12.470 37.154 13.315 492.070 125.190 339.360 5.230 9.140 18.371 187.059 134.390 17.041 49.396 63.800 15.161 6.482 36.074 26.923 12.213 24.260 18.350 7.730 Skupno 125.016 134.931 87.300 8,214.747 7,088.220 5,061.800 Ti podatki- niso prav nič razveseljivi, saj je dovoz iz Avstrije v Trst ~~ kar pome,ni avstrijski izvoz skozi Trst v čezmorske dežele — v letu 1951 v • primerjavi s, prejšnjim letom padel za 1,126.527 stotov, lani pa še za nadaljnjih 2,026.420 stotov, torej v dveh letih kar za 3,152.947'stotov. Nazadoval je zlasti dovoz lesa. Avstrijski les je namreč zadel na ostro konkurenco romunskega in češkoslovaškega, lesa na Bližnjem vzhodu. Silno je nazadoval •Ifcrcji doVoiz liaznah .drugih artiklov, kakor železa, železnih izdelkov, vžigalic, papirja, aluminija in celuloze; dvignil se je uvoz amonijevega nitrata in nekaterih drugih artiklov, vendar to naraščanje ni moglo odtehtaiti upadanju dovoza navedenih vrst blaga. Letošnja statistika avstrijskega uvoza v Trst za I. polletje kaže nadaljnje poslabšanje; razen okrepitve v februarju je dovoz iz Avstrije padel še do konca junija. V I. polletju 1953 je dosegtl komaj 2,071.620 stotov. Nazadovanje se je nadaljevalo tudi v juliju, šele v avgustu je nastopilo znatno zboljšanje. Tako je v juniju dosegel promet 280.800 stotov; v juliju 363.855, v avgustu pa kor 800.300 stotov. Očitno je bilo torej zboljšanje v avgustu; povečal se je dovoz lesa, celuloze, a-monijevega nitrata (za Južno Korejo) litega železa, magnezita (za ZDA) in nekaterih vrst drugega blaga. Gibanje v nasprotni smeri, to je naraščanje kaže izvoz iz Trsta v Avstrijo, saj je do konca leta 1952 napredoval, kakor vidimo iz spodnjih podatkov. To napredovanje je bilo v zvezi z ameriškimi pošiljkami (v okviru Marshallovega plana) v Avstrijo. Del teh pošiljk je bil namenjen prehrani avstrijskega prebivalstva (žito, moka maščobe, olje, sladkor), del pa za o-bratovanje avstrijske industrije (premog in razni izdelki in podobno), Na- vaiamo podatke o uvozu iz Trsta v Avstrijo v letih 1950, 1951 in 1952 (v stotih); Leto 1950 1951 1952 pšenice 3,181.836 2,939.657 2,968.590 koruze 2,274.527 2,334.367 2,483.800 moke 365.098 82.770 ječmena 262.463 90.68 686.130 ovsa 59.154 28.599 35.180 maščob 250.812 57.586 39.090 riža 128.806 50.935 69.250 sladkorja 677.819 100.443 oljnatih izdelkov 288.910 18.624 98.520 rastlinskega olja 86.118 109.311 premoga 83.050 3,952.490 3,862.550 mineralnih izdelkov 565.980 343.077 112.050 Drugega -blaga 2,209.283 3,274.657 4,758.700 Skupno HCV43&856 13-,3001361K 15,196.630' Splošni statistični podatki za H. 1953 ugotavljajo občutna nazadovanje celotnega tranzita skozi Trst. Uvoz iz čezmorskih dežel je nazadoval, in sicer v prvi vrsti uvoz živeža, premoga in rudninskih izdelkov, namenjenh za Avstrijo. Ameriške pošiljke v Avstrijo se očitno krčijo. Tako vidimo, da je v razdobju od januarja do septembra 1952 dospelo v Trst po morju 6,500.000 stotov premoga in raznih rudnin, v istem času letos pa se. je čezmorski uvoz skrčil na 3,200i.000 stotov, kari (pomenil razliko v slabše za nič manj kot 3,300.000 stotov. Isti pojav je nastopil pri čezmorskem: uvozu živil; v pivih devetih mesecih lani so izkrcali v Trstu 7,330.000 stotov raznega žita, od januarja do septembra letos pa le 4,250.000 stotov. Ker je bil pretežni del živeža namenjen vselej v Avstrijo, pomeni, da je odšlo tja v tem letu. tudi mnogo manj živeža. Celotno znaša znižanje pomorskega uvoza premoga, rud in živeža v tržaško luko že samo v letošnjih pr- ',y odplula v ZDA natovorjena. »Exton« je priplula iz Filadelfije z 96-1 blaga. GRŠKE LADJE »Plotarkis Blessas« je priplula z Reke prazna in odplula v Pirej s 122 t. »Eurimidon« je odplula v Fusan natovorjena z amonijevim nitratom. »Kozani« je odplula v Pirej z 288 t, »An-driana S.« je priplula iz Irakliona z 880 t suhega grozdja. ANGLEŠKE LADJE i »British Princess« je priplula iz Fal-conare prazna in odplula v Lorenzo Margues z 2006 t bencina. »British Prestige« je prispela iz. Falconare prazna. SVEDSKA »Aspen« je pripeljala iz Gdinje 820 t premoga in odplula v Benetke s preostalim tovorom. »Tri-via« je odplula v Itejo prazna TURSKA »Ardahan« je priplula iz Smirne s 16 t in se vrnila s 1779 t. PANAMSKA »Areti S.« je pripeljala iz Kalkute 7520 t blaga. KOSTARISKA »Sousy« je odplula na Reko prazna. ARGENTINSKA »Rio Bermejo« je odplula v Buenos Aires s 510 t. IZRAELSKA »Rimon« je odplula v Tei Aviv s 625 t. HOLANDSKA »Twee Gebroe-der« je prispela iz Amsterdama z 240 t. FINSKA »Pankakoski« je odplula v Brindisi prazna. BOLGARSKA »Kristo Smineski« je odplula v Drač na-tovorjea. JUGOSLOVANSKE LADJE »Kornat« je priplula 6. 10. iz Rotterdama, izkrcala 7.440 ton premoga ter odplula v Raso in Severno Evropo. »Pula« je prispela iz Severne Evrope 8. 10., izkrcala 35 t blaga ter odplula 8. 10. na Reko. »Zagreb« je priplula 16. 10. z Bližnjega vzhoda, izkrcala 190 t blaga, vkrcala 219 t blaga in 250 kub. m lesa ter odplula 17. 10. na Reko in Bližnji vzhod. »Srbija« je priplula 20. 10. iz ZDA čez Genovo in izkrcala 170 ton. Pričakuje se prihod naslednjih ladij: »Užice« 23. 10. iz Turčije natovorjena s kromom in ostalim blagom, »Zadar« 2.3. 10. iz Severne Evrope, »Slovenija« 24. 10. iz ZDA, »Topusko« 25. 10. iz ZDA, »Livno« 25. 10. iz Turčije, »Ri-jeka« 28. 10. iz Severne Evrope in »Skopje« 6. 11. z Bližnjega vzhoda. »GOSPODARSTVO44 Izhaja vsak drugi . petek. — UREDNI STVO. in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9. tel. 89-33. — CENA; posamezna številka lir 25; za Jugoslavijo din 15, za cono B din 10. — NAROČNINA; za STO in Italijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-7084; za Jugos]avijo letna 360 din, polletna 180 din, čekovni račun pri Komunalni banki: ADIT 6-90603-7 Ljubljana; za cono B letna 260 din, polletna 14o din, naročnine se polagajo pri Centru tiska — Koper; ostalo inozemstvo 2 dolarja. — OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za Inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Berce Odgov. urednic dr' Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphls« SILVIO SERIH Import » ExporCs T R I E S T E VIA MADONNA DEL MARE 4 - IEL. 80-80 Število turistov iz cone »A« Svobodnega tržaškega ozemlja je letos precej napredovalo v primeri z lanskim letom, vendar je število nočitev bilo manjše. Med ostalimi tujimi turisti so na prvem mestu Nemci, kjer so bili lani Avstrijci. Tl so danes na drugem mestu. Tretje mesto zavzamejo turisti s Svobodnega tržaškega ozemlja, medtem ko so se Angleži povzpeli na 4. mesto. Za njimi pridejo Američani in Holandci, katerih število je naraslo razmeroma najbolj. Padlo je število nočitev Italijanov. Največ gostov domačih in tujih je sprejela Ljubljana, 25.536 domačih in 9744 tujih. Poleg Ljubljane je naveč tujcev obiskalo Bled (2896), mato Maribor (945) ( Kranjsko goro (254), Celje (221), Bohinj 146, Rogaško Slatino (94), Šmarješke toplice (78) itd. Kakor omenjeno, veljajo vsi ti podatki za 1. polletje 1953. Verjetno se bo slika za naslednje mesece letošnje sezone, ki je bila zaradi slabega vremena v začetku neugodna še zboljšala v primeri s položajem v lanskem letu. vih devetih mesecih okrog 6,380.000 stotov. Tega položaj? ne more spremeniti rahel dvig čezmorskega uvoza tako imenovanega raznega blaga, ki je v prvih 9 mesecih 1. 1952 znašal 1.720.000 stotov, letos v istem razdobju pat 1.760.000 stotov. Promet skozi tržaško prosto luko je bil v prvih devetih mesecih 1953 za 616.000 ton manjši kakor v istem času lanskega leta. Zmanjšanje';1 je nastopilo prav pri dovozu po morju, ki je padel od 1,570.000 ton na 930.000 ton; izvoz po morju je za malenkost naraste], in sicer od 496.000 na 520.000 ton. Nazadovanje dovoza je v zvezi prav z nazadovanjem ameriških pošiljk v Avstrijo SOCIElA PRODOTTI EDIH AFFINI Soc. a r. I. Orad in skladišče Trsi, ul. F. Severo 23 Telefon 63-53 Stavbni material: Opeka - Krovne plošče razne vrste - Korci domače in jugoslovanske proizvodnje - Obločne plošče bele in barvane - Podne plošče - Keramični zdrob - Živo in gašeno apno - Soški pesek in gramoz . Amiantne in cementne cevi NA DROBNO — NA DEBELO GOSTILNA FURLAN Repentabor št. 19 Telef. 820 Točimo prvovrstna domača, vipavska in istrska vina in kraški teran = Prvovrstna kuhinja - Točna postrežba ANELLS “ TRST, ul. Udine 32-Tel. 51-75 Velika zaloga radiosprejemnikov, radio-elektro materiala, električnih štedilnikov ter šivalnih strojev priznanih znamk! Lastna specializirana radiotehni-čna delavnica. Sprejemamo vsakršna popravila. oMi Sirielni obročki Batni svornjaki za vse viste motorjev za avtomobile, motocikle, za plovbo ter motorje industrijskih in poljedelskih strojev Pooblaščeni zastopnik; TUFANI dott. GIUSEPPE Trst — Ul. Gatteri št. 38 Tel. št. 94-273 - E X P O R T - IMPORT Ali ste ie poskrbeli za novo obutev svojim otrokom ob no' vem šolskem letu ? TREVISAN JOSIP TRST - ULICA VASARI10 - Tel.69-661 IMA VERIKO IZBIRO NAJNOVEJŠIH MODELOV . MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH ČEVLJEV PO UGODNIH CENAH Prodaja tudi na obroke Postrežba točna Dr. Branko Mikuletič je preselil svojo pisarno iz ul. Imbriani 4 v RIVA GRUMULA 6/1 Telefon 20-302 Trgovina z lesom na drobno in na debelo MOŽE VLADIMIR Skladišče in pisarna: Trst - Ulica Boccaccio št. 21 - Tel. 31-496 Bogata izbira desk mehkega in trdega lesa, vezanih plošč in furnirja. Cene ugodne! Cene ugodne! GEOHIETRR izdeluje načrte za hiše in vile, zemljeknjižne (tavolare) in katastrske mape ter meri in preverja zemljišča - Urnik pisarne od 17. do 19. TRSI-Ul. Coronso 1/l!l soba 14 - M 59-fiO Urnik v sobotah od 8 do 12 (hezjilaciie ivt-lahmacije Ui tetunicHi ncuueti F. SPADARO SPEDITERSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GOEGA ŠTEV. 2 TEL. 57-83 in 31-0-87 SCAL0 LEGNAMI - SERVOLA TEL. 96'8-47 SCAL0 LEGNAMI - PR0SECC0 PONTEBBA VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 Poštni predal 184 Tetegr.; SPADSPEDIT Mehanična delavnica in prodaja motornih vozil Tassan Bruno TRST - ut Udine 61 - Telefon 75-12 Vam nudi po ugodnih cenah motorje,,MOSQUITO", motocikle , GANNA", dvokolesa priznanih znamk ter pribor za ..VESPE'- in ..LAMBRETTE" KAROSERIJA Mario Gregorat Trst, ulica F. Severo 12 Telefon št. 60-67 Hitra izvršitev naročit in takojšnja dostava Cene ugodne Uvozno in izvozno podjetje H. MERI TRST Ul. XXX Ottobre 8, tel. 29-812 Uvažamo in izvažamo predvsem pliitovine ter vse vrste lesa Teleg. KAPI IMPEXPORT UVOZ - IZVOZ Uuaan: l.zuam: lu/Kiuje: les,"drva tekstile, koloniale stavbni material in stroje vse vrste kompenzacij TRST, ul. Battisti 23 - Telefon št. 44-208 Telegr.: IMPEXPORT - TRIESTE CUSCINETT1 A SFERE ED A R U L L I Utensileria - Strumenti di inisura Orodje — Aparati za merjenje Kroglični in valjčni ležaji fpea. Gostilna .. €* Ulfft&O* CAROUCU ♦/ Postrežemo Ham z najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom EXPRESS TRADING CORP. E X P O R T - IMPORT 27-18 40lh Avenue, Long Island Cify I. N. Y. Telephone STiiwell 6-9083 pošilja preko svojega zastopstva v Trstu „R U N E X I M“ Ulica GKega 2 - Tel. 28-363 vsakovrstne IMRJLUE PAKETE. = Ako imate svojce v Ameriki, pišite jim, naj se poslužujejo naše tvrdke. Tako boste najhitreje in točno postreženi Zaloga istrskih Skladišče in uradi: TIR ST, TtTT,. 1D3EIL TIRICONIFO ŠT. 3 T IE IL, IE IE O N ŠT IE V. S3=<37r© in vipavskih vin ter hraškega terana IV J\v DOMUJ: T IE IL,. ŠT. 41.13 sap SIOBŽ. TRST -ULICA F A B I O FILZI * T. I * / I. - TCLtFON ST. I » • • SPOCARSKEGA ZDRUZENIA Hiknli ledni nenoimc r Kakor znano, so bili 1. avgusta uveljavljeni novi predpisi o kolkovnih Pristojbinah. Od tega dne veljajo tu-^i nove tarife teh pristojbin. Ker se C!ani obračajo na tajništvo za pojasnila zlasti v pogledu kolkovnih pri-st°jbin na pobotnice, prinašamo tu najvažnejše določbe in izmere pristojbin; V smislu novih predpisov in priložite tarife velja za redno pobotnico Vsaka pismena izjava, čeprav je le v °bliki zaznambe ali natisnjena z ži-Som ter ni podpisana, ki je bila izstavljena zaradi popolne ali delne Ugasnitve denarne obveznosti, ter vsa ba izjava ali priznanje o izvršenem Plačilu iz katerega koli naslova in to v denarju ali s plačilnim sredstvom, bi nadomešča denar. Redne pobotnice v gornjem smislu, bot so na pr. potrdila, note, računi, fakture, seznami in podobno do zne-sba 1.000 lir so proste vsake kolkovne Pristojbine. Na redne pobotnice od 1.000 do 1 [milijon lir se plačuje kolkovna pristojbina v izmeri 2 liri za vsakih tisoč lir. Na redne pobotnice iznad 1.000.000, se plačuje stalna kolkovna pristojbina v znesku 2.000 lir. Na redne pobotnice v zadevi poslov, za katere se plačuje davek na poslovni promet v pavšalnem dogovorjenem letnem znesku (IGE in abbonamento) ali se ta davek plačuje »una tantum«, se kolkovna pristojbina plačuje v izmeri 1 Ure na vsakih tisoč lir do naj-v*č 10 Ur. Ista tarifa se uporablja tudi na redne pobotnice za plačila, v pogledu katerih je bil davek na poslovni promet že plačan posebej na kakem drugem dokumentu (fakturi) ter so glavni podatki tega dokumenta preneseni na redno pobotnico. Poleg že omenjene oprostitve kolkovne pristojbine na redne pobotnice do 1000 lir niso podvrženi kolkovnim pristojbinam še sledeče pobotnice; pobotnice za plačila telefonskih pristojbin, za dobavo električne struje, plina in vode, inozemske fakture, na katere je bil plačan davek na poslov- ni promet ob uvozu in ocarinjenju blaga na dokumentu o prometu blaga med industrijskim ali trgovski mpod-jetjem in njegovimi filijalkami, sedeži, skladišči in podobno. PREDPISI ZA OBNOVITEV OBRTNE DOVOLILNICE V primeru zamenjave lastnika javnega obrata (krčme, gostilne, bari itd.) v primeru kupoprodaje, nasledstva in podobno, mora obrtnik, ki sprejme obrat, zaprositi oblasti za izdajo nove obrtne dovolilnice na svoje ime in plačati za omenjeno dovolilnico določeno takso. Ker so obrtne dovolilnice veljavne do 31. decembra vsakega leta, je novi obrtnik dolžan plačati samo takso za novo leto, ako se prenos obrata na njegovo ime izvrši ob koncu leta. Ako pa se zamenjava izvrši v teku leta, mora novi gospodar plačati takso za obrtno dovolilnico od dne izdaje obrtne dovolilnice na njegovo ime do kon ca leta in ob koncu leta še takso za obnovitev obrtne dovolilnice za naslednje leto. °KOLI 11 MILIJONOV DOLARJEV Vzdrževanje ameriške in angleške v°jske v Trstu je stalo okoli 11,5 milijona dolarjev (7 milijard 187 milijonov Ur). Ta denar so Američani in Angleži vsako leto izročili italijanski narodni banki (Banca dTtalia), ki jim ie za to izplačala Ure. Po odhodu ame-r'ške in angleške vojske zgubi tržaško gospodarstvo tudi ta dohodek. 450 ANGLEŠKIH DRUŽIN Ro navedbi angleških listov je bilo V Trstu 450 angleških družin. 200 dru-zin je že odšlo iz Trsta. Odpotovalo je Precej tudi ameriških družin. Civilni uradniki pri ameriški in angleški vojski V smislu mirovne pogodbe je v Tr-stu 10.000 ameriških in 10.000 angleških vojakov. Po uradnih poročiUh je kilo leta 1950 pri ameriški in angleški Vo)ski zaposlenih 1.541 ameriških in n^igleških civilistov, in sicer 945 Ame-Nčanov in 596 Angležev. Ameriško zunanje ministrstvo in ministrstvo za ^°jsko sta imeli 85 uradnikov, angleško zunanje ministrstvo in ministrstvo 2a vojsko pa 89 uradnikov. Težko je ngotoviti število domačih civilnih na-hieščencev in delavcev, ki so delaU pri ameriški vojski; angleška vojska ima Prav malo civilnih nameščencev. V ^adnjem času so že mnogi bili odpu-?eeni. Na tisoče tržaških družin, ki so žvele posredno ali neposredno od zasedbenih čet, bo ostalo brez kruha, brezposelnih bo ostalo seveda tudi mnogo uradnikov zavezniške vojaške uPrave, ako pridejo na njihova mesta uradniki iz Italije. tiskarske stavke Dne 14. oktobra so stavkali stavci Založništva tržaškega tiska pri Sv. Jakobu; zaradi tega nista naslednjega dne izšla »Primorski dnevnik« in »Cor riere di Trieste«. V soboto, 17. X. so stavkali v tiskarni lista »Giornale di Trieste«. Naslednjega dne list ni izšel. PROTI nabrežinskim Kamnarjem Uprava nabrežinskega kamnoloma »Cave Romane« ni hotela izplačati tedenskih plač osebju, ki je 10. X. stavkalo proti priključitvi cone A k Ita-dji. Zaradi tega je v podjetju izbruhnila stavka. bilanca Jadranskih ladjedelnic Dne 30. septembra je bil v Trstu občni zbor Združenih jadranskih ladjedelnic (CRDA). Udeležilo se ga je D delničarjev, ki imajo v rokah 2 ml-Bjona 838.969 delnic (vseh delnic je 3 milijone). Dobiček je znašal 13Q milijonov 865.715 lir. Upravni odbor je sklenil izplačati 4% dividende na delniško glavnico 3 milijard. primanjkljaj italije pri evropski plačilni zvezi Primanjkljaj Italije pri Evropski pla čilni zvezi je septembra znašal 24 mili-lonov 301.000 dolarjev (septembri 1952 ".663.000). KER SO PADLI ZA ZAVEZNIŠKO STVAR Število slovenskih otrok na osnovnih šolah se drži v zadnjih dveh letih na dosedanji višini. Napredka ni, ker se še vedno čutijo posledice osvobodilne borbe na strani zaveznikov, ki je stala slovenski narod zlasti na Primorskem toliko življenj; seveda se hkrati čedalje bolj uveljavlja tudi pritisk delodajalcev, zlasti občinskih in drugih javnih podjetij na starše, naj ne vpisujejo svojih otrok v slovenske šole. Italijanski prosvetni uradniki, ki so jih poslali iz Rima ZVU v Trstu po lanskem londonskem1 sporazumu, so v novem šol- skem letu ukinili 10 slovenskih razredov v samem mestu in okolici, češ da ni dovolj otrok. Storili so to, čeprav bi po takšnem merilu morali zapreti tudi več italijanskih razredov; teh pa niso. Protestom staršev in domačih tržaških organizacij se je pridružila tudi jugoslovanska vlada, v imenu katere je protestiral pri gen. Wintertonu opolno-močeni minister Zemljak. Vpis na univerze v FLRJ svoboden Uradni list FLRJ (2. sept.) je priobčil odlok Zveznega izvršnega sveta, ki daje absolventom srednjih šol pravico do vpisa na fakultete. Po temi odloku ima vsak dijak, ki je končal srednjo šolo, za splošno izobrazbo (gimnazijo) in opravil višji tečajni izpit, pravico vpisati se na katero koli fakulteto v državi brez vsakršne omejitve. „lUdisio“ presenetil male ljudi »Cassa di Risparmio« je te dni presenetila »aldizijance« (male ljudi, ki so gradili hišic« z državnim posojilom) z opozorilom, da morajo v najkrajšem času plačati 4% obresti za prejeta posojila. Ker se sukajo posojila med 2,5 in 3 milijoni lir, bi morali koristniki takoj plačati povprečno oko li 100.000 lir. Kje naj jih vzamejo danes nameščenci in delavci, ki so že itak polni dolgov prav zaradi zidave? Oddelek za javna dela ZVU je odlašal in odlašal s kolavdacijo zgrajenih hiš in tako onemogočil pričetek amortizacije posojil z mesečnimi odplačili, ki znašajo povprečno 8.000—13.000 lir. Na plačevanje mesečnih obrokov so bili koristniki pripravljeni, toda nikakor ne na takojšnje odplačilo vseh obresti. Ta zahteva jih je toliko bolj presenetila, ker so jim poprej prav na banki razlagali, da bo denar, ki je bil koristnikom zadržan do končne kolav-dacije (5%) vračunan v obresti. Zdaj pa je treba obresti plačati takoj in čakati na zadržani denar do kolavdaci-je. To ravnanje ni v skladu s pogodbo med koristnikom in banko, ki je bila sklenjena po nalogu državne upra ve; prav tako je v očitnem nasprotju z Aldisijevim zakonom. Političnih beguncev ni več V tržaških begunskih taboriščih — pri Sv. Savi, Jezuitih in na Opčinah — je te dni izredno živo. Taborišče »pri Jezuitih« izpraznjujejo in selijo begunce k Sv. 9avi pod Skednjem. Pravijo, da bodo »Jezuite« zopet iz-premenili v jetninišco, čeprav ni poslopje prav nič higienično, saj nima niti dvorišča. V tržaških begunskih taboriščih je danes okoli 4000 ljudi, in sicer največ pri Sv. Savi (doslej nad 2000); na Opčinah je nastanjenih okoli 700 ljudi, ostali begunci pa životarijo pri Jezuitih. Doslej je odšlo v svet skozi tržaška'taborišča okoli 11.000 ljudi. Splošno vlada glede izseljevanja iz tržaških taborišč zastoj, ker nočejo tuje države sprejeti niti toliko priseljencev, za kolikor so se obvezale v mednarodnih dogovorih. V taborišča prihajajo še vedno begunci, vendar pa samo mladina, ki jo žene v svet želja po dogodivščinah, a v resnici ne ljubi dela. Beguncev iz političnih razlogov ni več Mladoletni begunci se pogosto zglasijo brez osebnih listin, da bi laže preslepili upravo taborišč glede vzroka izselitve in glede svojih namenov. Vzrok odhoda z doma so pogosto družinski spori. Begunci pripovedujejo o nekem Bolgaru, ki se je trikrat poročil na podlagi potvorjenih osebnih listin. V begunskih taboriščih se je razvila notranja trgovina. Nekateri trgovci-begunci SO’ namreč odprli neke vrste kantin in za to vložili večje vsote denarja, zdaj se bojijo, da bodo prišli ob ta denar, ako se taborišča likvidirajo. Doslej je upravo taborišč vodil nek angleški major. Pri osrednji u-pravi je bilo zaposlenih tudi nekaj Slovencev, sama taborišča pa vodijo predvsem Rusi. ODPRAVLJENE PODMORSKE OVIRE Plovba med spodaj navedenimi točkami, ki je bila prepovedana zaradi podmorskih zaprek, je zdaj spet prosta, ker zaprek ni več. Omenjeno področje leži med naslednjimi točkami; 45 st. 11’ 10” sev. šir. 2 st. 25’ 28” vz. d. 45 st. 12’ 22” sev. šir. 12 st. 25’ 28” vz. d 45 st. 2’ 15” sev. šir. 12 st. 32’ 10” vz. d. 45 st. 3’ 22” sev. šir. 12 st. 35’ 22” vz. d. NAD 3000 METROV FOD MORJEM Belgijec Avgust Piccard in njegov sin Jakob sta se blizu otoka Ponze v posebnem čolnu spustila 3150 m globoko. XXVII ® BASATNIM VETROM VZDOLŽ Kanarskega toka Ko so se prvi žarki vzhajajočega 5°nca dotaknili jader, so ta bila moč-n° napeta v svežem pasatu, ki nas je Bnal natančno v smeri našega cilja, oddaljili smo se namreč že toliko od Kanarskih otokov, da smo za seboj Pastili področje nestalnih vetrov, ki Va povzroča omenjeno otočje v sicer 'zrazitem predelu pasata. Poleg tega Sjno že bili v območju Kanarskega mor skega loka, ki s hitrostjo 30 milj na aan dere nalik reki vzdolž zahodne a)riške obale. . 2 močnim vetrom in tokom v krmo ?e »Genova« veselo poskakovala na Ki-očno valovitem morju in se s hitrost 1° 9 vozlov na uro borila z valovi na Poti proti otočju Zelenega rta, naši zadnji postaji, s katere naj bi se spu-s‘iR čez Ocean v Novi svet. Pasatni veter je pomorščaku naj-‘iubši prijatelj, še posebno, ako piha v krmo njegove ladje. Veje vedno iz !-Ve smeri ter se ne zaganja v sunkih kot kraška burja in, kar je najvažnsj-*s, razburka morje prav toliko, da na brodu ni preveč dolgočasno. Poleg teh dobrih lastnosti pa opravlja še druga koristna dela. Prve njegove žrtve so Ptuhe in ves ostali krilati mrčes, ki je v Pristanišču dobil zaklonišče na lad-iK neusmiljeno pomete z njimi čez krov ladje. Očisti tudi zatohlo ozračje, bsuši vlago in prepodi vročino; to so trije glavni činitelji utrujenosti. Dovolj je, da mornarji razpno jadra, utrdijo povezje na palubi ter prepuste ladjo vešči krmarjevi roki, ki jo bo ure m dneve vodila v isti smeri, ne da bi bilo potrebno nategniti ali popustili niti eno vrv. V takih razmerah se je »Genova« znašla 10. julija, dva dni po odhodu s Kanarskih otokov. Vsi njeni »prebi-vnici« so uživali lepote plovbe, ki ji je nešteto pisateljev v svojih romanih zaman poskušalo podafi pravo sliko. -Morje jih je dotlej že dobro preizkusi0, da bi jih to veselo poskakovanje in tekmovanje z deročimi valovi še vznemirjalo. Te obeh novodošlecev tega dne ni bilo na spregled. Za njiju je bil to Vrvi dan na razburkanem morju. Medtem ko se je Tom sprehajal po Palubi kot pravi mornar, je Pepček bljuval ostanke banan v svojem zaklonišču v shrambi za vrvi. Iste težave je imel njegov gospodar Gomez a^safFo ? I VU A l 1 UOVENUEGA rOMOU C'A na svojem ležišču v podpalubju. Namesto nežnega tenorja, so iz njegovih ust prihajali čudni glasovi, podobni Tomovemu zavijanju ob polni luni. Ker za morsko bolezen ni zdravil, nam ni preostalo drugega kot počakati, da se oba bolnika privadita na ta nov način življenja. Pepčku je to kaj kmalu uspelo, zato je pa Gomez nekam na dolgo vlekel svoje zdravljenje. Privadil se je sicer na neprestano pozibavanje in še to samo do določene mere. Cim je poskakovanje ladje preseglo Gomezovo mejo vzdržljivosti, ga že nismo več srečavali na palubi in včasih so potekli celi dnevi, ko se je zopet pokazal. Doslej smo moč vetra in morskega valovanja presojali po že omenjeni Beaufortovi lestvici, ki je več kot pol stoletja znana vsem pomorščakom. Odkar pa smo dobili na brod našega Gomeza, smo po daljšem opazovanju njegovega obnašanja v različno valovitem morju, sestavili novo lestvico, ki smo jo njemu in njegovemu trpljenju v spomin imenovali Gomezovo lestvico. Res prava škoda, da jo hidrografski uradi niso hoteli prisvojiti. »Genova« je medtem puščala za seboj široko, penečo se brazdo in vsak dan se je rdeč križec, ki je na pomorskem zemljevidu označeval njen opoldanski položaj, pomaknil za 200 milj proti jugu. Čeprav smo pluli na običajni progi potniških ladij, ki plovejo od Gibraltarja mimo otočja Zelenega rta v Južno Ameriko, nismo na naši petdnevni plovbi zagledali niti ene ladje. Edine spremljevalke so nam bile številne ribe, od požrešnih somov do morskih lastovk, ki smo jih tu prvič zagledali. Pogosto so nam iz nasprotne strani pridrvele sopihajoče jate delfinov in se izgubile v naši brazdi. Ta pojav je potrjeval naše račune, da plovemo natančno v Kanarskem morskem toku. Delfini so si plavajoč nasproti toku iskali hrane, ki jim jo je ta prinašal iz morskih globin. Radovedni kuhar Lojze iz Ogleja se ni mogel načuditi morskim lastovkam, ki so se ob boku ladje zaganja- le iz morja, preletele nekaj metrov in se zopet izgubile v peneči morski površini. Ure in ure je slonel ob ograji in premišljal, kako bi si lahko od blizu ogledal te zanimive živalce. Njegove želje so se uresničile že naslednjo noč. Privabljene od luči na ladji, so se kar same zaganjale na krov in zjutraj si je radovedni Lojze že lahko od blizu ogledal te ribe-ptice. Končale so seveda vse v njegovi ponvi in opoldne nas je že presenetil s svežo ribjo pečenko. Meso teh čudnih letalcev je sicer okusno, ima pa toliko kosti in mišičevja, da je treba precej potrpljenja, preden jih očistiš , za en grižljaj. Takoj smo jih seveda črtali z našega jedilnega lista; še pomislili nismo, da nam bodo te samomorilke prav kmalu prava slaščica, ko nam bo dva dni pred ameriško celino zmanjkalo hrane. V tem sladkem brezdelju in miru sem se dva dni pred prihodom na naš cilj spravil k proučevanju priročnikov, ki so opisovali otočje, kamor je naša »Genova« s tako vnemo hitela. Otočje Zelenega r{a (Cap Verde) leži približno 850 milj od Kanarskih otokov, ki zavzemajo 1.557 kvadratnih milj površine in štejejo 175.000 prebivalcev. Čeprav ležijo mnogo bolj globoko v Oceanu kot Kanarski otoki, je na njih Afrika pustila svoj popoln pečat. Dočim na prvih le s težavo najdeš črnca, si lahko srečen, ako na otokih Zelenega rta naletiš na belca. Razlagamo si to lahko takole: Ko so prve kastiljanske ladje pristale na Kanarskih otokih, so mornarji, ki so se izkrcali, naleteli na prebivalce popolnoma bele polti. Od kod so ti ljudje prišli, nam zgodovina ni pustila nikakega izročila. Važno je, da so ti tam že dolgo živeli in, ker so bili zdrav rod, vzdržali v boju z morjem in divjimi zvermi v notranjosti otokov. Razmnožili so se v taki meri, da španskim osvajalcem ni bilo treba voziti črncev z afriške obale, aa oi jim pomagali pri gradnji pristanišča in trdnjav ter pri obdelovanju zemlje, kot se je to dogajalo v drugih španskih kolonijah. V tem KO Sl K POOKJAU Težko je danes reči, po kakšni poti se bo zaključil nevarni spor, ki je nastal zaradi tržaškega vprašanja. Jugoslavija je zahtevala sklicanje četverne konference (ZDAt Anglije, Jugoslavije in Italije) brez vsakršnih obvez (kakor prihod italijanske civilne uprave ali celo vojaštva), medtem ko bi bila Italija pripravljena na pogajanja šele ko bi ji zvezniki izročili vsaj civilni upravo. Italija obljublja Slovencem pravice na letakih, ki jih trosijo po mestu in okolici. Slovencem je še zdaj v spominu sloviti lepak gen. Petiti di Roreto, ki je po italijanski zasedbi 1. 1918 obljubil Slovencem več pravic, kakor so jih imeli pod Avstrijo. Pravice jim je obljubljal tudi italijanski kralj v svojih govorih v parlamentu. Kaj je ostalo od vseh teh obljub, nam je pokazala 25-letna izkušnja. Najnovejši primer predstavlja usoda Slovencev na Goriškem in Beneškem, čeprav imajo v rokah mirovno pogodbo. Zato je treba na pogajanjih zahtevati za Slovence, ki bi ostali pod italijansko upravo, povsem jasas obveze, ki bi morale biti zavarovane z jamstvi (recipročnostjo ali kako drugače). Italijanske obveze morajo biti podrobno določene (specificirane) s splošnimi frazami o enakopravnosti Slovencev na gospodarskem in kulturnem področju se ne moremo zadovoljiti. Treba je n. primer zapisati. Italijanska uprava bo poravnala Slovencem vso škodo, ki so jo pretrpeli zaradi fašističnega divjanja in ki znaša toliko in toliko milijard; vrnila jim bo zaplenjene denarne zavode' Slovenci bodo lahko svobodno ustanavljali denarne zavode, podjetja ter se svobodno uveljavljali v vseh poklicih. Podobno je treba natančno določiti pravice na kulturnem področju, sicer ne bo iz vsega nič. ITALIJANSKI LIST o poparjenosti v Trstu V rimskem ilustriranem tedniku »Incom« (24. X.) najdemo dragoceno priznanje glede poparjenosti, ki je zavladala v Trstu, ko je 8. oktobra gen. Winterton po radiu napovedal prihod italijanskih čet v Trst. To priznanje je prav zgodovinsko, ker vsebuje nov dokaz, da hočejo Angleži in Američani izročiti Trst Italiji proti volji večine tržaškega prebivalstva. Rimski časopis piše, da so bili tuji časnikarji (iz Francije, Anglije in iz Amerike) presenečeni, ko so Tržačani ob IVintertonovi napovedi ostali hladni, namesto da bi od veselja planili na ulice in manifestirali za Italijo. V resnici so bili tako poparjeni, da se niso upali niti govoriti o tem dogodku. Med tem ko so po Italiji ljudje navdušeno komentirali anglo-ameriški sklep o izročitvi Trsta Italiji in so si zamišljali sv. Justa ogrnjenega v italijanske zastave in Glavni trg (Flazza Unit&) prenatrpan z navdušeno množico, »so bile prve ure italijanskega Trsta žalostne«. »Vest o zavezniškem sklepu — stoji v časopisu pod fotografijo, ki kaže tržaške študente s trikoloro — ni izzvala med Tržačani tistega navdušenja, ki so ga mnogi pričakovali«. Vnovčimo menico ! Na sestanku treh italijanskih poslanikov v Parizu, Londonu in Washing-tonu je bilo pred meseci posvetovanje o taktiki, ki naj jo uberejo za rešitev tržaškega vprašanja. Quaroni, državni podtajnik, je na sestanku dejal: ->Ita-lijani se morajo prepričati, da je Trst rešila samo trojna izjava (Amerike, Anglije in Francije iz leta 1948j in da je ta prej darilo kakor menica. Za večne čase se ne moremo ustaviti pri tem vprašanju. Pričnimo inkasirati od te menice, kolikor se da, In potem bomo videli.«« (»Incom«, Rim). OBNOVITEV BEOGRAJSKEGA VI LESEJMA V Beogradu nam ravajo obnoviti letni mednarocV tlesejem. Nova uprava je razposlala zadevno okrožnico na velika podjetja v Evropi in na Bližnjem vzhodu, da bi poizvedela za njihovo mnenje glede strukture bodočega sejma. Velesejem bodo obnovili že leta 1954. primeru so kolonizatorji našli na odkritih otokih do olj delovne sile, ki so si jo zlahka podvrgli, saj je ta zaradi osamljen* ga položaja živela v popolnoma primitivnih razmerah in se je prav rada prepustila gospostvu naroda, ki je bil v vsakem pogledu v neprimerni nadmoči. Spanci so poleg tega kmalu spoznali, da je zemlja na teh otokih zelo rodovitna in da posebno ugodno podnebje obeta tem krajem sijajno bodočnost, pa so se zato tudi oni tam prav radi naseljevali. Na pusti obali so kmalu zrasla mesta in pristanišča; tako so Kanarski otoki že v prvih sto letih po odkritju postali pravzaprav sestavni del Španije. Na popolnoma drugačne razmere so naleteli portugalski pomorščaki, ko so skoraj sto let kasneje odkrili otočje Zelenega rta. To so bili neobljudeni otoki vulkanskega izvora, na ka-terih 'ie še vedno bruhal vulkan. V tesnih dolinah med strmimi pobočji otrdele lave je bilo le malo rodovitne zemlje. Ker ležijo mnogo južneje od Kanarskih otokov, je podnebje na njih skoraj nevzdržno za belce, še posebno zaradi zelo redkih padavin in pomanjkanja pitne vode. Portugalci so jih spremenili. v svoja pomorska oporišča in na važnih ..očkah zgradili močne trdnjave, ki so branile vstop v zalive kamor sa se lahko zatekale v varno zavetje njihove trgovske in vojne ladje na svojih potovanjih čez Ocean. Za gradnjo teh trdnjav so ponosni portugalski vojščaki pripeljali z bližnje afriške obale črne sužnje, ki so jim delali zastonj. Tako so se začela mešati med seboj razna plemena in zato se danes zaman trudiš, da bi opredelil pravo poreklo sedanjih prebivalcev. Pogosto opaziš na istem obrazu značilen širok nos Senegalcev med izbuljenimi ličnicami, ki so značilnost Dahdmejcev in nenavadno nizko čelo plemena Bobo. Konec 19. stoletja so Portugalci zapustili svoje trdnjave; v stiski za hrano so se črnci lotili ribolova in poljedelstva. V teku več stoletij portugalskega gospodarstva so sužnji postali svobodni. Danes so ti otoki portugalska kolonija, ki jo Portugalci posrečeno upravljajo, tako da bi se marsikatera kolonialna država lahko učila na tem otočju zdrave strpnosti in medsebojnega razumevanja. K. P. S^TBINK! MANJ RAZPOROK V NEMČIJI V Zahdni Nemčiji so objavili podatke o uradnih razporokah leta 1951. Ti podatki kažejo, da padajo razporoke. Leta 1950 je bilo na 10.000 prebivalcev 15,7 razporok, leta 1951, še 11,6. Največ zakonskih parov se je razdrlo v Berlinu (35,7), v Hamburgu (25, leta 1950 32,7) in v Bremenu 17,2 (leta 1950 22,0) na 10.000 prebivalcev. Najmanj razporok je bilo v deželi Rheinland-Phalz, toda tudi število razporok v tej deželi (7,7 na 10.000' prebivalcev) je bilo še vedno večje kakor v predvojni Nemčiji, ko je leta 1939 doseglo 7,4. Leta 1951 je bilo 56.861 razprav za ločitev. Pri 24.623 obravnavah je nastopil kot tožitelj mož, pri 32.000 žena in pri 238 državni tožilec. V 24.539 primerih je bil proglašen za krivega mož, v 7595 primerih pa žena. 36,4% razdrtih zakonov je bilo brez otrok. Polovica ločenih zakonov je bilo sklenjenih v zadnjih desetih letih, največ leta 1947 in leta 1948. UVOZ AMERIŠKIH KNJIG V JUGOSLAVIJO Pogodbe za izvoz ameriških knjig in revij po načrtu »Information Media Guaranty Program«, po katerem država nudi investicijska jamstva za tisk ali razširjanje informtivnih del o Združenih državah v tujini, so v zadnjih 12 mesecih znašale 6 milijonov dolarjev. To pomeni, da prihaja sedaj iz Združenih držav več ameriških knjig in revij v šest evropskih držav, Izrael in na Formozo. Od evropskih držav je uvozila v preteklem letu največ ameriškega tiska Nizozemska (za 786.000 dolarjev). Na drugem mestu je zvezna republika Nemčija, Jugoslavija Pa takoj za njo na tretjem. Francija, Avstrija in Norveška si sledijo zaporedoma za Jugoslavijo, ki je v preteklem letu dosegla najvišji povišek, sto odstotkov. URNIK AVTOBUSOV „Auiovi@ Carsiche" ODHOD IZ TRSTA V BAZOVICO; PADRICE, GROPADO, TREBČE: 7.30, 9.30, 11.00, 13.20, 14.00, 17.10, 18.00, 19.10, 20.00; 8.30, 10.00, 11.00, 12.30, 14.30, 15.00, 16.00, 17.00, 18.30, 19.00, 19.45, 20.30, 22.30, ODHOD IZ TREBČ V GROPADO, PADRICE. BAZOVICO, TRST: 6.00, 6.45, 7.20, 8.20, 10.15, 11.45, 14.20, 15.15, 18.00, 19.05; 6.30, 9.15, 10.45, 11.45, 13.45, 15.15, 15.40, 16.45, 17.45, 19.00, 19.30, 20.30, 21.50. ODHOD IZ TRSTA V DOLINO; Avtobusi za Prebeneg so označeni z * 6.30, 7.20, 10.15 *, 12.00, 13.00 *, 15.00, 16.30, 17.00 «, 18.00, 18.30, 19.15, 20.40; 9.00, 10.30, 12.30 *, 14.30, 16.00, 17.00, 18.10, 19.30, 20.35, 22.00. ODHOD IZ DOLINE V TRST: 6.00 *, 6.30, 7.00, 8.00, 11.15 *, 13.30, 15.30 *, 18.00«, 20.00; 6.30 *, 9.45, 11.00, 14.00 *', 15.00, 17.30, 18.00, 19.GO, 20.10, 21.30. ODHOD IZ TRSTA V RICMANJE: 7.30, 10.30, 12.15, 13.30, '18.00, 19.15; 9.30, 14.00, 16.15, 19.30, 22.45. ODHOD IZ RICMANJ ZA TRST: 6.00, 8.00, 11.00, 12.45, 15.00, 18.30; 6.30, 10.00, 14.30, 16.30, 20.00, ODHOD IZ TRSTA V MACKOVLJE PREKO DOLINE; 11.00, 13.30; 13.00, 22.30, ODHOD IZ MACKOVELJ V TRST: 7.10, 12.00, 14.20; 13.45. ODHOD IZ TRSTA NA PESEK: 7.45, 13.10; 7.45, 13.10. ODHOD S PESKA V TRST: 8.20, 13.50; 8.20, 13.50. ODHOD IZ TRSTA V FERNECE: 14.30; 10.00, 13.10. ODHOD IZ FERNEC V TRST: 6.30, 15.10; 10.40, 13.15. N. B.: Ležeči tisk označuje avtobuse, ki vozijo ob nedeljah in praznikih. „La Carsica" Odhodi: Iz TRSTA v SAMATORCO (skozi Gabrovec) ob delavnikih: 13.15, 19.30; ob ne-leljah: 10.00; v SALES (skozi Gabrovec) tb delavnikih: 7.30, 10.00, 11.30, 13.15, (7.30, 19.30; ob nedeljah: 10.00 (12.40 s "roseka), 14.00, 18.30, 21.00; SKLADIŠČE .Prosek) ob delavinkih: 7.30, 10.00 (v lepnič in Briščke), 16.30. Iz SAMATORCE v TRST ob delavnikih; ».30, 15.00; ob nedeljah: 5.50, 11.00; Iz SADEŽA v TRST ob delavnikih: 5.40, 6.35, I. 50, 11.10, 15.10, 18.10; ob nedeljah: 6.05, II. 05, 19.10, 21.40; iz LESNEGA SKLADIŠČA v TRST ob delavnikih: 5.50 (iz Rep-liča), 16.55; ob nedeljah: (iz Repniča) 1.45, 10.50. J d h o d i: Iz TRSTA v VELIKI REPEN ob delav-likih: 10.00 (skozi Ferneče), 12.30 (skeli Ferneče in Repnič), 10.00 (skozi Rep-lič); ob nedeljah: 10.00, 16.30, 18.30, 20.30; 1EPENTABOR: ob nedeljah 8.30, 10.00, 12.20 (skozi Ferneče), 14.00, 16.30, 18.30, 10.30 (skozi Ferneče). Iz VEL. REPNA v TRST ob delavnikih: 1.00, 11.05 (skozi Ferneče), 14.00 (skozi Ferneče), 19.30; ob nedeljah: 6.30, 12.25, 17.25, 19.15, 21.30; Iz REPENTABRA v TRST ob nedeljah: 6.35, 12.30, 1305 (sko-!i Ferneče), 17.30, 19.20, 21.35 (skozi Fer-leče), od 3. maja do 27. sept. ob 9.10, 10.30, Odhodi: Iz TRSTA v CEROVLJE ob delavnikih: E30, 15.00; ob nedeljah: 15.00, 20.30; v VABREZINO ob delavnikih: 7.30 (sana-orij, do trga), ob 9.00, 11.30, 12.30 (v ^raprot), 13.15, 15.00 (sanatorij), 17.30 ido trga), 19.00 (v Sempolaj), 20.30 (sa-latorij); ob nedeljah: 8.30 (trg), 10.00 (v vlavhinje), sanatorij: 12.20, 13.15, 15.00, 16.30 (trg), 17.30 (Sv. Križ), 20.30, 22.30, 13.40. Iz CEROVELJ v TRST ob delavnikih: 1.30, 16.45; ob nedeljah: 16.20, 21.25; iz PRAPROTI ob delavnikih: 6.00, 14.00; Iz 5EMPOLAJA ob delavnikih: 6.05, 8.45, i7.00; ob nedeljah; 16.35, 21.40; 'z NABREZINE-TRG ob delavnikih: 7.05, ,1.50, 9.45, 12.35, 14.15, 17.10, 18.15; ob nedeljah: 7.55, 9.15, 14.05, 16.45, 18.00, 23.05, 00.10. »Odhodi: Iz TRSTA na PROSEK ob delavnikih: 6.30, 6.55, 7.30, 9.00, 10.00, 11.30, 12.30, 13.15, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 10.00, 19.30, 10.30, 23.30; ob nedeljah: 6.30, 8.30, 10.00, 12.20, 13.15, 14.00, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.00, 22.30, 23.40; s PROSE- KA v TRST ob delavnikih: 5.15, 6.00, 6.30, f.00, 7.20, 8.10, 9.10, 10.00, 11.00, 11.30, 11.40, 12.50, 14.00, 14.30, 15.30, 17.05, 17.25, 18.00, 18.30, 19.00, 20.00, 21.20, 00.15; ob ledeljafc: 6.00, 6.30, 7.00, 8.10, 9 25, 11.00, 11.30, 12.35, 12.50, 13.25, 14.20, 15.50, 17.00; »7.50, 18.15, 19.00, 19.30, 19.40, 20.00, 21.00; !2.00, 23.20, 00.20. TOVARNA SODAVICE in zastopnik piva DREHER Za naročila pokličite nas na našo telefonsko Štev. 2S-505 Se priporoča Frankovič Leopold NABREŽINA ŠT. 73 DIREKCIJA- RIJEKA Telegrami: 1UGOLINI1A - Tel. 26-51, 26.62, 26-63 (poldne) 26-61 VZDRŽUJE REDMl POTNIŠKO OLAKOVNI PROMET IZ JADRANA U: SEVEBNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7 DNI TURČIJO IN GRČIJO 7 DNI B L IŽ N J I V Z H 0 D „ 7 DNI SEVERNO AMERIKO „ 10 DNI Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D-A D RI A„ Aganzia Marittima di V. B0RT0LUZZI Telegrami: „N0RD-ADRIA“ - Trieste - Tel.: 76-13, 29-8-29 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi štev. 1 Poslužujte se pri Vaših potovanjih v inozemstvo (Švica - Avstrija - Jugoslavija itd. j TURISTIČNE PISARNE M. V. S. E. T. UFFICIO VIAGGI SVIZZERO IRIESTINO TRST, ulica Fabio Filzi it. 5, tel. St. 55-19 Informacije < hotelske rezervacije . turistične individualne in kolektivne vize ŠOLSKO LETO SE 3E PRIČELO! STARSIl 'Predno boste nakupovali za otroke, oglejte si nar šo zalogo najlepših modelov moških, ženskih in otroških čevljev CALZOLERIA FIORENTINA Soc.ar. I. TRIESTE - VIA E. TARABOCCHIA 2 - TEL 94-534 ^efcfiauc ZALOGA PRVOVRSTNIH LIKERJEV SIRUPOV IN ŽGANJA SPECIALITETA KREMA MARŠALA IN SLIVOVKA TRST - ULICA XIDIAS ŠT. 6 - TELEFONO 96-3-32 Sprejemamo vsa naročila in dostavljamo na dom z lastnim prevoznim sredstvom. Postrežba točna r Cene ugodne PROJEKTIRA-NJE-MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV IN VO-DOVODNIH INŠTALACIJ KLEPARSTVO 'V AVTOFODJETJE STAR Tovorni prevozi Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi Meli atnlcrtia delarvnlca AVTO €r A RAŽ A - TRST ULICA MORERI 7 TURIST RESTAVRACIJA in kopališče SV. NIKOLAJ (ANKARAN) Prvovrstna hrana in vsakovrstne pijače - Weekend hišiče, krasna plaža drevored, športno igrišče, bar, itd. H $ H NI 0 S) < S) Ni a N« H Ni < 0 <#>< JN N &=> O P3 IS3 n t>3 PS-§ M £3 r—v »-• H Sr OB ~. a 53 n a 5 § na n pa £- —Z o ca «3 (->■) O «1 o m e=5 H 2. fD o s 01 o u * esa c-i Cfl c/a TRŽNI PREGLED Tržaški trcj KAVA TRST. Brazilska vlada je izdala u-krep, po katerem je vsak trgovec> ki izvozi za dolar kave, deležen nagrade 5 kruzejrov. To. je povzročilo padanje cene kave na viru proizvodnje. Brazilska kava v dolarjih za 50 kg foto: Rio N. Y. 5 51-52; Rio N. Y. 3 53; Santos Superior 60-62; Santos extra prime erivello 18 66; Victoria 5 good to large bean 50; srednjeameriška kaiva, v dolarjih za 50 kg foto: Haiti naravna XXX 63,25; Salvador 65; Kostarika 69; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif: Gim-ma 420; Moka Hodeidah 1 474; alriška kava, v šilingih za cwt cif; Uganda prana in prečiščena 367; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif: Bali Robusta 10-12% 374. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista v lirah za kg netto ponovno pretehtano blago: brazilska: Rio N. Y. 5 1255; Rio N. Y. 3 1275; Santos ISuperior 1370; Santos extra prime erivello 18 1410; Victoria 5 good to large bean 1215; srednjeameriška: Haiti naravna 1400; Salvador 1420; Kostarika 1520; arabska; Gimma 1265; Moka Hodeidah 1 1355; afriška; Uganda prana In prečiščena 1210; indonezijska; Bali Robusta 10-12% nečistoče 1190, KAKAO TRST. Cene na viru proizvodnje so bolj zmerne. Accra good fermented new crop 280/6 šilinga za 50 kg cif Trst proti vkrcanju v oktobru-decem-bru, 270/6 proti vkrcanju v novembru-januarju, 269 proti vkrcanju v decem-bru-februarju, 265/6 proti vkrcanju v januarju-marcu, 263/6 proti vkrcanju v februarju-aprilu, 260 proti vkrcanju v marcu-maju; Grenada new crop za 50 kg fob Trst 269/270 šilingov proti vkrcanju v novemforui-januarju; Cey-lon EiA 1 za cwt cif Trst 330 šilingov proti takojšnjemu vkrcanju; Cejdon Al 330; Ceylon BI 305; Ceylon EB1 305; Ceylon A1B1 mešan 317/6; Cejlon BB1 285; Ceylon Smalls 255/6; Ceyloni Standard 20 308; Ceylon B2 270; Ecuador za 50 kg cif Trst 440; Samoa new crop grade 1 278, grade 2 269. Živina za rejo: telički 340-400; teleta 6-12 mesecev 240-260; junice I. vrste 240-260; voli I. 230-250, II. 210-230; krave I. 120-160.000 glava, II. 70-100.000; prašički za rejo 12 kg 200-220, 18-20 kg 200-220; suhi prašiči 30-40 kg 230-250; 70-80 kg 230-250. KRMA VICENZA. Za stot fco proizvodnja; majsko seno z namakanega travnika 2500-2800; majsko seno z nenamakane-ga travnika 2000-2300; otava z namakanega travnika 2500-2800, otava z ne-namakanega travnika 1800-2200; detelja prve košnje 1800-2000; slama 6000-800 lir stot, stlačena slama 900-1100. MEECNI IZDELKI MILAN. Cene za kg fco sirarna: Lombardsko maslo iz smetane 760-770; emilijsko maslo 760-770; čajno maslo 840-850; emilijski sir proizv. 1951 1000-1040, proizv. 1952 860-910; svež 520-540; sbrinz 470^490; emmenthal 510-540; provolone 530-560; gorgonzola 320-340; italico 430-450; taleggio 310-340. MED ROVIGO. Med krajevne proizvodnje 300-330 lir kg; med v vazah 350-360. PERUTNINA MILAN. Race žive 425-475, zaklane 525-600; zajci živi 280-330, zaklani s kožo 380-420, zaklani brez kože 420-470: pegatke žive 600-675, zaklane 900-925; kokoši, žive 475-550, inozemske žive kokoši 450-475; zaklane kokoši italijanske 750-800; inozemske zmrznjene kokoši 475-500; gosi žive 325-350, zaklane 350-375; golobi živi 650-675, zaklani 800-850; lombardski piščanci živi 700-750; piščanci živi I 675-750, II, 525-600; piščanci zaklani’I. 1000-1100, II. 850-900; inozemski zmrznjeni piščanci 700-725; purani živi 500-525; pure žive 550-650; sveža italijanska jajca I. 37-37,50 lir komad; inozemska sveža jajca 29,50-3.0,50. VINO VICENZA. Cene v lirah za hi: Clinton 9-10 stop, 5500-6000, 10-11 stop. 6000 -6500, 11-12 stop. 6500-7200; črno vino krajevne proizvodnje 9-10 stop. 5500-6000, 10-11 stop. 6000-6600, 11-12 stop, 6600-7300; belo vino krajevne proizvodnje 9-10 stop. 5700-6200, 10-11 stop. 6200-6800, 11-12 stop. 6900-7500, TREVISO. Clinton 10-11 stop. 7000-7500; Raboso 10-11 stop. 7400-7900; Merlot in Cabarnet 11-12 stop, 8100-8600. OLJE FIRENZE. Za kg fco proizvodnja: olivno olje extra pod 1 stop. kisi. 440-450, do največ 1,5% kisi. 430-440, do največ 2,5% kisi. 420-430, do največ 4% 415-420; dvakrat rafinirano tipa »A« 450-460, tipa »B« 365-375; semensko o-ije 350-355; olje iz zemeljskih lešnikov 380-390. VREČE ROVIGO,. Vreče iz jute 120x70 cm 700-750 g 265-270 lir kg. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Za kg čiste teže na trgu na debelo: česen suh 200-240 lir; karčoli 50-60 lir komad; korenje 50-70; cvetača v zabojih 40-60; ohrovt 30-40; cikorija 40-60; čebula 30-45; fižol v stročju 220-280; solata endivija 80-110; krompir 24r42; rumene paprike 70-140; paradižniki 45-75; petršilj 80-110; zelena 50-70; špinača 80-120; buče 29-32. Kostanj 35-70; kaki 35(-70; jabolka navadna 35-70, Delicious I. 110-130, II. 60-90; Jonathan 80-130; Renette I. 100-180, H. 50-80; hruške navadne 30-70; Kaiser I. 140-180, II. 80-100; William I. 110-130; grozdje belo 90-110; črno1 grozdje sabella 45-70; limone 140-160; smokve 115-160; lešniki 250; orehi navadni 130-160, Sorrento 230-250; bosanske češplje 30/40 480, 50/60 420; suho grozdje 230 lir kg. KONOPLJA Konoplja je v Carmagnoli kvotirala 1.880—2.000 lir kg, obdelana mešana konoplja 5.800—7.800, vrvi 3.100—3.300 lir za kg. MEDNARODNA TRŽIŠČA SLADKOR TRST. Na tržaškem trgu ponujajo sladkor po nekoliko nižjih cenah. S Formoze ponujajo sladkor v kristalu po 41 funtov šterlingov za tono cif Trst za kompleten tovor. Cehi so pripravljeni skleniti 1 kupčije po 40/10 funta šterlinga za 1000 kg fob Trst. Nekaj kupčij je bilo sklenjenih z madžarskim sladkorjem:, in sicer po 113 dolarjev za metrsko tono. V prosti luki stane sladkor 85 lir kg fco vagon odhod. Italijanski trcy Po večtedenski negotovosti so cene mnogim proizvodom začele padati. itai;ijanslc]a vitatip je povišala ican-no na uvoz živine. Poleg tega je vlada sprejeta ukrepe Za zaščito proizvodnje olja. Na potek tržišč vplivajo poleg navedenih dejstev tudi razni drugi činiteiji sezonskega značaja, kakor n. pr. nižja proizvodnja masla v zimskih mesecih, bližajoča se doba klanja prašičev itd. V Severni Italiji je cena mehki pšenici precej šibka. Cena koruze in ne-oluščenega riža je nekoliko padla. Nizke so tudi cene klavne živine. Nazadovanje cen se nadaljuje na mnogih tržiščih. Po olivnem olju ni skoraj nikakršnega povpraševanja. Cena masla nekoliko, niha. Paradižnikova mezga, katere cena je v zadnjem času nenehno napredovala, se je zdaj ustalila. Vino je ohranilo visoke kvotacije, vendar je (število (sklenjenih kupčij omejeno. Trg z vinskim grozdjem je manj živahen. ŽITARICE PADOVA. Za stot fco kamion brez davkov: Mehka pšenica: fina 6850-7000, dobra 6650-6750, običajna 6450-6500; koruza: marano 5500-5600; ameriška hibridna 46004700; bela 4800-4900; rumena 3900-4000; oves 4400-4600; neolušče-ni ječmen 500U-52C0; rž 5850-6050; inozemski, ovesi 4300-4400; inozemski ječmen 3900-4000; inozemska rž 3850-3950, Moka, za, stot fco mlin; brez davkov: moka iz mehke pšenice tipa »00« 9350-9500, tipa »0« 8500-8650; tipa »1« 8200-8300; tipa »2« 8000-8100; pšenični otrobi 3300-3350; pšenični zdrob (greš) iz moke tipa »0« 11.000-11.100; iz moke tipa »L« 10I.50CH0.600; koruzna moka: bela 5900-6000; rumena 6000-6200; koruzni otrobi, 3500-3700. MANTOVA. Neoluščeni riž: srednje kakovosti F6 6800-7000; vialone nano 6800-7000; vialone nero fin 8000-8200; extra R. B in Sesia 7300-7500; Arborio 740CL7600. Oluščeni riž: srednje vrste P6 11.800-12.000; vialone nano 12.000-13.000; vialone nero 14.200-14.500; ex-tra R. B. in Sesia 12.800-13.000; Arborio 14.100-14.300. ŽIVINA VICENZA. Za kg žive teže fco trg: klavna živina: teleta 430-460; telički 360-400; junice I. 240-270, II. 210-230; uvoženi voli I. 290-300; voli italijanski I vrste 270-280; II. 210-230; krave I. 230-260. II. 170-1 SO, III. 80-110; biki I. 240-260, 11. 210-230, koštruni I. 180-200, II 140-160; prašiči 160 kg in več 290-310, ICO kg in več 270-290. CHICAGO 22;IX 6/X 20/X Pšenica (stot. dol. za bušel) . 190 V, 190 Vs 194 ‘/s Koruza (stot. dol. za bušel) . . 147 V* 142 Vz 146’/8 NEVV YORK Baker (stot. dol. za fupt) . . . 30.— 30.— 30,- Cin (stot. dol. za funt) . . . 81.25 82.75 81,— Svinec (stot. dol. za funt) . . . 13.50 '13.50 13.50 Cink (stot. dol. za funt) . . . 11.50 — 10,— Aluminij (stot. dol. za funt) . . . 21.60 21.50 21.50 Nikelj (stot. dol. za funt) . . . 60,- 60.- 60.- Bombaž (stot. dol. za funt) . . . 33.70 33.35 33.55 Živo srebro .dol. za steklenico . . . 187.- 178.— 186,— LONDON Baker (f. šter. za d. tono) Cin (f. šter. za d. tono) . . . 617 V* 612 242'/2 625.— Cink (f. šter. za d. tono) . . . 70,— 78.3/4 78- Svinec (f. šter. za d. tono) . . . 91.— 91.3/4 93 — SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 ka) . . . . . . 255.90 252 283,- Po poročilih iz New Yorka je politična napetost zaradi Trsta vplivala tudi na razvoj cen na mednarodnih tržiščih. K temu je tudi pripomogla izjava predsednika Eisenhowerja, ki je vzbudila domnevo, da bo republikanska vlada prenehala z deflacionistično politiko glede cen ameriških kmetijskih pridelkov. V tednu do 16. oktobra so napredovale cene žita, bombaža, kave in kakava. Čvrste so, bile cene volne, svinca, cinka, bakra in cina. ŽITARICE Na trgu v Chicagu so cene pšenice in koruze napredovale v tednu do 16. oktobra, in sicer pšenica od 192 1/4 na 194 5/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembru, koruza od 143 7/8 na 145 1/4 dolarja za bušel proti izročitvi v decembru. Razširila se je vesi, da nameravajo ameriške oblasti močno zaščititi ceno pšenice za notranjo porabo, medtem ko ne bodo vzdrževale cene za izvoz in za domačo krmo. V Madridu se je sestal mednarodni odbor za pšenico. V. Britanija ni pristopila k mednarodnemu sporazumu, pač pa bo 1. decembra na novo odprla terminsko kupčijo za pšenico v Liverpoolu. V Londonu bodo odprli terminsko kupčijo za koruzo in ječmen verjetno že 15. novembra. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorju je v New Yorku ostala neizpremenjena pri 3,18 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Cena kave je napredovala v tednu do 16. oktobra od 57,75 na 58 stotinke dolarja. Prav tako je zabeležil napredovanje kakao, in sicer od 33,50 na 34,85 stotinke dolarja za funt. VLAKNA Med tkaninami je napredovala cena bombaža, verjetno na podlagi rezultata ankete med proizvjalci bombaža. Ti so namreč mnenja, da bi bilo treba v prihodnjem letu omejiti setev bombaža, tako da bi pridelali samo 10 milijonov bal. Splošno vlada mnenje, da cena bombaža ne bo več nazadovala izpod sedanje. V Aleksandriji je vrsta Karnak good napredovala od 59,65 na 60,19 talarja za kantar, asbmouni good pa od 52,48 na 52,92. Prav tako je poskočila cena volne, ker se je povečalo povpraševanje ameriških industrijcev. V New Yorku je cena v tednu do 16. oktobra napredovala od 151,5 na 152,5 proti takojšnji izročitvi. V Londonu za vrsto 64’sB od 151 1/2 na 152 1/2. penija za funt — ponudba kupca in na 153 — ponudba prodajalca. V Franclji (Roiubaix) je cena poskočila od 1450 na 1455 frankov za 100 kg. KAVČUK Cena kavčuka v New Yorku je za malenkost nazadovala, in sicer od 20,80 na 20,25 proti izročitvi v decembru; prav tako v Londonu za vrsto R.S.S. od 17 3/8 na 16 3/4 penija za funt - cena kupca in od 17 5/8 na 17 - cena prodajalca. Cene pisanih kovin so napredovale; to velja zlasti glede bakra in cina. Razširil se je glas, da bodo Američani prekinili pogajanja s Čilom glede nabave bakra. Cena svinca in cinka se ni izpre-menila, medtem ko je cena starega železa, k ije že 9 tednov nazadovala, pričela napredovati. Antimon Laredo Te-xas je ostal neizpremenjen pri 34,50 stotinke dolarja za funt. Lito železo je v New Yorku stalo 16. oktobra 56,76 dolarja za tono (neizpremenjena nasproti prejšnjemu tednu), Buffalo 56,50 (neizpr.) in staro železo 22,33 (teden poprej 31,56) dolarja za tono; živo srebro neizpremenjeno pri 186 dolarjev za steklenico. V Londonu je stal baker v terminski kupčiji 224 (teden poprej 220), proti takojšnji izročitvi 240 (235), svinec proti izročitvi v oktobru 92 1/4 (teden poprej 0) funta šterlinga za tono. — Kovine na nemškem trgu: baker 17. okt. 281,00 nemških mark za 1000 kg cin 16. okt. 734,00, svinec 17. okt. 12545, cink 92,70 DM. ZA SVOBODNO CENO PREMOGA Danec D Spierenburg, član Visoke oblasti, je na nekem delavskem zborovanju izjavil, da je treba čimprej odpraviti razne diskriminacije, ki jih je uvedla Visoka oblast v posameznih državah glede premoga; treba je zopet omogočiti konkurenco in svobodno u-stvarjanje cen, ker je sedanja kontrola z raznimi izjemami predraga. Govornik je zahteval zlasti svobodno u-stvarjanje cen premoga, dodal pa je, da zaradi nastopajoče zime ne bo mogoče tega izvesti tako hitro. VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 7.10.53 19.10.53 Min. Maks. Funt šterling 6.475 6,500 6.450 6.525 8.10.53 20.10.53 Min. Maks. Napoleon 5.500 5.575 5.500 5.575 Dolar 627.50 629 027,50 632 Južna železnica 1.367 1.335 1.335 1.385 Francoski frank 158.50 159 157,50 159 Splošne zavarov. 13.525 13.250 13.250 13.610 Švicarski frank 146,50 147.— 146,50 147,50 Assicuratrice 3 550 3.520 3.520 3,550 Funt št. papir 1.660 1.650 1.650 1.670 Riun. Adr. Sic. 5.750 5.650 5.650 5.750 Avstrijski šiling 23.75 23,90 23.70 24 Jerolimič 4.900 4.900 Zlato 742 743 742 745 »Istra-Trst« 830 830 — — »Lošinj« 8.000 8.000 — BANKOVCI V CURIHU Martinolič 4.150 4.150 — — It), oktobra 1953 Prem ud a 7.750 8.000 7,750 8.000 ZDA (1 dol.) 4,2872 Belgija (100 fr.) 8,40 Tripkovič 10.450 10.450 — — Anglija (1 f.št.) 11,18 Holand. (100 fi.) 110,3/s Openski tramvaj 1.720 1.720 — — Francija (100 fr.) 1,0879 Švedska (100 kr.) 73,- Terni 205 200 200 205 Italija (100 lir) 0,68 Izrael (1 . f.št.) 1,70 ILVA . 289 281 281 289 Avstrija (100 š.) 16,30 Španija (100 pez.) 9,98 Zdr. jadr. ladjedel. 497 442 440 497 Cehoslov. Argent (100 pez.) 18,95 Ampelea 800 800 — — Nemč. (100 DM) 98,60 Egipt (1 f.št.) 9,90 Arrigoni 1.000 1.000 — — KMEČKE ZVEZE 3t.OE.Ž.TRST - ULICA FABiO FILZi ŠT. 1 O I. - T E L E F O N Š T. 5 4-58 Zavarovanje proti nezgodam v poljedelstvu KAKO RAČUNAJO ZMANJŠANJE DELOVNE SPOSOBNOSTI V našem Vestniku smo že pojasnili, da obsega zavarovanje proti nezgo-datmi bodisi poljedelske delavce, bodisi polovinarje zakupnike ter lastnike, ki neposredno obdelujejo svojo zemljo. Zavarovani so tudi družinski člani poslednjih, če opravljajo običajna kmečka dela. Doba zavarovanja traja od 12 do 65 let. Povedali smo tudi, da se dajatve v denarju za primer nesreče delijo v dve kategoriji. V primeru začasne onemoglosti izplačujejo določene dnevnice^ vendar pripadajo te dnevnice samo najetim delavcem, ne pa lastnikom, zemljiškim zakupnikom itd. V primeru nezgode, ki je povzročila trajno onemoglost ali smrt, pa pri-padaj odškodnina vsem brez izjeme, seveda če se je nezgoda zgodila na delu ali zaradi dela. Pravica do odškodnine odnosno do pokojnine pripada ponesrečenemu pod pogojem, da se je trajna delovna sposobnost znižala vsaj za 15 odstotkov. Ce ponesrečenemu ne priznajo vsaj 15% trajne invalidnosti, mu ne dodelijo nikakršne podpore ali odiškodnine, razen dnevne podpore za morebitno začasno nesposobnost, do katere pa imajo pravico, kakor že poudarjeno, samo najeti delavci. Pravilno pa je, da se v pravočasnem roku prijavi vsako nezgodo tudi če je ta lahke narave in to zaradi morebitnih komplikacij. Industrijski delavci imajo pravico do pokojnine že pri 10-odstotnem znižanju trajne delovne sposobnosti. Pravila določujejo posamezne odstotke zmanjšane delovne sposobnosti zaradi poškodbe posameznih udov ali telesnih organov. V naslednjem navajamo nekatere, odstotke delanezmožnosti zaradi zgube ali neuporabnosti glavnih udov ali organov: zguba desne roke 85% zguba leve roke 80% zguba desnega lakta 70% zguba levega lakta 65% zguba celega desnega palca 30% zguba celega levega palca 25% zguba desnega kazalca 20% zguba levega kazalca 15% zguba mezinca ali srednjega prsta 12% popolna oglušitev na eni strani 20% oslepitev na enem očesu 35% Pokojnine in odškodnine se zaračunavajo na podlagi kompliciranih lestvic. V tem pogledu je pripomniti, da dosedanja odmera pokojnin ne ustreza današnjim potrebam in da so te pokojnine mnogo nižje kakor v industrijskem sektorju. S tem smo v glavnem izčrpali najvažnejša vprašanja, ki so v zvezi z nezgodami pri kmečkem delu. Ob drugi priliki bomo razložili, kako se odmerjajo in plačujejo prispevki za zavarovanje. KMET M VRTMR KONEC OKTOBRA Na njivi in na polju. Pobrati moramo še zadnjo koruzo in požeti tudi ajdo, preden nastopijo lahko hujši mrazovi in deževje. Na njivi pustimo samo še korenje, peso in repo ter zelje in ohrovt, katerim slana in mrzli vetrovi ne morejo toliko škodovati Prazno zemljo hitro preorjemo in sejemo vanjo mešanico zelene krme, da nam bo v zgodnji pomladi nadomestila pomanjkanje sena. Tudi za sorte pšenice »Mentana« jn »Tevere«, ki pH nas še najbolje uspevata, moramo pripraviti zemljo. Za setev teh rastlin preorji zemljo vsaj 25 cm globoko, jo dobro razdrobi z brano ter jo pognoji z ustreznimi umetnimi gnojili. Na vrtu. Poveži endivijo, da bo v notranjosM zibi Vdela ;n, postala bolj mehka. Pobiraj gomoljastozeleno in drugo vrtnino, da je ne slana poškoduje. Ohrovtu, cvetači in brokljem potrosi vnovič čilskega solitra, da se bodo rastline močno razrasle še pred nastopom mrazov. Pripravi si čimveč hlevskega gnoja in komposta za zimsko splošno kopanje vrta. Na dobro pripravljeno zemljo lahko seješ še špinačo in solato rezivko ter sadiš česen in čebulo. V vinogradu. Preorji in prekoplji v vinogradu vsako drugo vrsto in sej vanjo mešanico zelene krme ali pa in-karnatno deteljo, da boš pridelal za spomladi obilico zelene krme za svojo živino, ko je najteže dobiti seno. Ce ne boš potreboval zelene krme, boš rastline lahko podoral ali podkopal »za zelenišenje«, t. j. zeleno gnojenje vinograda; z zelenišenjem zemlje prihraniš hlevski gnoj, ki daje več dobička na vrtu ali pa na njivi. Ako nameravaš napraviti nov vinograd, ne odlašaj več z odločitvijo in začni takoj s paštnanjem ali rigolanjem zemlje in s pripravo morebitnih zidov. V sadovnjaku. Preveži brez odlašanja lepilne pasove za zimskega pedica in drugi škodljiv mrčes na sadna drevesa zlasti na češnjeva, ki jih ta mrčes najrajši v teh časih napada z odlaganjem jajčic. Za nasad novih in mladih sadnih drevesc prični takoj z izkopavanjem ustreznih jam, da se bo zemlja bolje prezračila in razdrobila še do saditve. Jame naj bodo približno 80 cm globoke in najmanj 1 meter široke ¥ kvadratu. V kleti. Pazi, da bo potekalo kipenje mošta v sodih pravilno in da se ne bo ustavilo vsled morebitne prenizke toplote v kleti. Dokler je mošt v sodih še sladek, naj bo klet razmeroma topla -okrog 18 stopinj Celzija, da bo sladkor v njem popolnoma prekvasil v alkohol še pred zimo. Ce si pa pretočil v sode trdo vino, zlasti črno in to ni več sladko, tedaj skrbi, da se bo klet čimprej ohladila in po možnosti do 10 stopinj Celzija. Mlado vino se bo v hladni kleti prej očistilo in ga boš lahko kmalu pretočil, da ne dobi okusa po drožju (feci). V vinski kleti drži samo vino in vinsko posodo in nikakor ne drugih poljskih pridelkov. Ako zapaziš pri kvašenju mošta ali pri mladem vinu napake, ki jih sam ne znaš odpraviti, obrni .se brez odlašanja na izkušenega kletarja ali na kmetijskega strokovnjaka za nasvet. V hrambi. Preglej vse pridelke, ali so dobro shranjeni in se morda ne kvarijo. Pripravi si ustrezno posodo in prostore za pravilno shrambo zadnjih pridelkov, kakor so zelje, korenje, repa itd. Ob slabem vremenu preberi zopet krompir in ga prezrači, da ne bi v kupu morda začel gniti in preveč kaliti. V vlažni shrambi ne smeš hraniti žita, oziroma moke in raznih semen, ker jih vlaga kaj hitro pokvari. Krompir, peso, repo, zelje itd. pa lahko hraniš bolje v nekoliko vlažnih pozemelj-skih prostorih. Desetletni načrt za jugnslnvansku kmetijstvo Posebne komisije kmetijskih strokovnjakov so pripravile načrt za 10-letni razvoj kmetijstva v Jugoslaviji. Načrt, ki ga bo sedaj proučeval zvezni izvršni svet, bo dan v javno razpravo. Načrt predvideva, da bomo v desetih letih investirali v kmetijstvo o-koli 643 milijard dinarjev, od česar odpade na predelovalno industrijo v kmetijstvu okoli 101 milijarda in na industrijo sredstev za kmetijsko proizvodnjo okoli 52 milijard dinarjev. Največjo pozornost daje načrt razvoju poljedelske proizvodnje, v katero bodo vložili okoli 256 milijard dinarjev. V primerjavi s petletnim povpreč-kom (od leta 1947 do 1951) se bo povečala proizvodnja žita za 45%, industrijskih rastlin za 98%, vrtnin in krompirja za 101% in krimskih rastlin za okoli 200 odstotkov. Tega povečanja proizvodnje ne bodo dosegli s povečanjem. setvenih površin, marveč s povečanjem hektarskih pridelkov, ki jih bedo dvignili z agrotehničnimi u-krepi, s številnimi melioracijskimi deli, mehanizacijo del, večjo uporabo u-melnih gnojil, zaščitnih sredstev itd. Cez deset let bodo namakali okoli 500.000 ha zemljišč, razen tega pa bodo . v tem času uredili v glavnem že dograjeni sistem za izsuševanje in namakanje na površini 560.000 ha. Pomembno mesto v načrtu melioracijskih del zavzema graditev kanala Donava— Tisa—Donava, s katerim bodo pridobili 500.000 h najboljše zemlje. Predvi- devajo, da bodo za melioracijska dela porabili okoli 175 milijard dinarjev. Po načrtu bo jugoslovansko kmetijstvo imelo čez 10 let okoli 40.000 traktorjev, 81.000 sejalnic, 40.000 kosilnic, 4000 kombajnov, 2000 strojev za obiranje koruze itd. To je precej manj kakor v zahodnoevropskih državah, vendar bo kljub temu pomenilo velik napredek. Jugoslavija se bo tako uvrstila med kmetijsko razvite države v Evropi. ZA UNIČEVANJE MRČESA V kratkem bodo v petrolejski čistilnici v Pernisu pri Rotterdamu pričeli postavljati novo napravo za proizvodnjo dveh novih sredstev za uničevanje mrčesa: aldrina in dieldrina, ki sta se odlično uveljavila na vseh mednarodnih trgih. Uporaba teh dveh sredstev za uničevanje mrčesa, kateri so doslej proizvajali le v Združenih državah, je bila zaradi valutnih omejitev v raznih državah le malo razširjena. Nova naprava, ki bo stala nad en milijon dolarjev, bo pričela obratovati v drugi polovici leta 1955. ODKRITJE NOVE RADIOAKTIVNE RUDE V JUŽNI INDIJI Odsek za znanost in industrijske raziskave pri geološkem muzeju v South Kensingtonu je sporočil Britanskemu Preveč trgovin Dr. Dino Saraval piše v »Traffico« dokaj ostro proti izdajanju novih obrtnih dovoljenj za trgovine. Prebivalstvo Trsta je ostalo neizpremenjeno in njegovi dohodki ne naraščajo. Čemu potem toliko novih trgovin? Nekateri domnevajo, da bi večje število trgovin povečalo konkurenco med trgovci in tako povzročilo padec cen; to bi seveda bilo v korist potrošnikov. V resnici pa je razvoj pokazal nasprotno. Novi trgovci skušajo navadno prodajati blago draže. Pisec poziva oblasti, naj samo v izrednih primerih, ko se res pokaže potreba po novi trgovini, podelijo obrtno dovoljenje. PRIZNANA STAVBENO POHIŠTVENA MIZARSKA DELAVNICA in trgovina vseh vrst pohištva SPREJEMAMO N0UA NAROČILA IN POPRA’ VILA NUDIMO PLAČILNE OLAJŠAVE Priporoča se PRAČEK MARTIN Skedenj • ULICA Dl SERV0LA 124 mineraloškemu društvu, da so v južni Indiji odkrili novo rudo, ki je zelo bogata na radioaktivnih prvinah toriju in uranu. Novo rudo so imenovali chera-iit po ehera. tO’ je starem imenu države Travancore, v južni. Indiji, kjer so rudo odkrili. Vzorec nove rude, ki sestoji iz treh do štirih centimetrov velikih koščkov, so že razstavili v geološkem muzeju. Cheralit, ki je temnozelene barve, vsebuje 31% torijevega in 4% uranijevega.oksida. Število brezposelnih je v Nemčiji v prvi polovici septembra naraslo za 1.276 na 969.440. G. M. COLOM & FIGLIO UVOZ - IZVOZ MiUTOVIJirE in IZDELKOV Trst, Utica I. detla Croce 4 ' TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE T 5« H Strela ima svoje muhe Znanstveniki si še niso popolnoma na jasnem, kako pride do strele. Vedo ie, da ni glavni blisk tisti, ki se spresti z neba proti zemlji, temveč blisk, ki gre v obratni smeri. Zato so razpravljali o možnosti, kako bi s pomočjo radarja, letal in kinematografskih aparatov pojasnili to tajnost. Pri vsaki streli je treba razlikovati dve stopnji. Najprej imamo blisk, ki gre od oblaka proti zemlji s hitrostjo kakih 800.000 km na uro. Cim doseže zemljo, se od zemlje proti nebu sproži drugi biisk, ki ima stokrat večjo hitrost od prvega. Približno tristotinko sekunde pozneje se sproži iz oblaka nov blisk in ta postopek se ponavlja. Pri tem pa je brzina bliska iz zemlje mnogo hitrejša od tistega, ki gre proti zemlji. Od vseh strel pride na zemljo le kakih 35 odstotkov. Prof. Imperialnega kolegija v Londonu, Mason, je mnenja, da so električni naboji med nevihtami povezani z delci ledu, ki ga vsebujejo oblaki. POTROŠNJA VINA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH V Združenih državah so prejšnji teden proslavili »te<}en vina« V zvezi s tem je glasnik ameriške vinske industrije izjavil, da vinska potrošnja v Združenih državah narašča in da sedaj popije Američan povprečno 34 litrov vina na leto, kar je seveda zelo malo v primeri s Francijo, kjer odpade na vsakega prebivalca letna potrošnja več kot 1500 litrov. Pač pa se je potrošnja vodke v Združenih državah letos povečala za 50%. IZVOZ ITALIJANSKIH ČEVLJEV. Vrednost izvoza čevljev iz Italije je 1. 1952 dosegla 2,6 milijarde lir (prejšnje leto 2 milijardi). Lansko leto so izvozili okoli 500.000 parov usnjenih čevljev (1. 1951 300.000). TOVARNA ALUMINIJA V CSR Konec avgusta je v Sv. Križu na Slovaškem pričela delno obratovati prva češkoslovaška tovarna aluminija. Spomladi so ustavili delo na gradnji železarskega kombinata vzhodno od Košič, ker se je stavbišče pričelo pogrezati. Zaloga oglja, premoga in drv za kurjavo Mil DROBNO - M DEBELO UVOZ - IZVOZ Vseh vrst trdnega in mehkega rezanega lesa, fur-nirija, vezanih plošč itd. (Prevzemamo jsrevoze vsakovrstnega blaga z fastnsmi prevoznimi sredstvi Urad: TRST ul. Crispi št. 14 Tel. 93=362 Skladišče: ul. delie Milizic 14 - Tel. 96 510 telefonska številka stanovanja 95-918 sferne* * -i* ( kr. 8a He flo: trj, toi Vil roj lir $V( Aei bil til Ve ho »P Tr tia 8. k FABBRIGA ACCUMULATORI -ISrA NAJBOLJŠA BATERIJA Tel. 54670, 53938, 581556, 584920 Poslovalnica:Viale Bligny, 23-Tel. 5.12.07 Torino: Uia Principi D'Acaja 57 - Tel. 7.04.94 ■ Padova P.zza della Stazione N. 1 -Tel. 2.79.54 Bologna Via Amendola N. 2 • Tel. 3.83.03 Roma -Viale Aventino N-88/90/92 Tel. 59.36.97 59.95.22 ■ Napeli Via Ugo Foscolo N. 4 • Tel. 6.07.26 C. C. Milano 238831 C. C. Roma 146198 C. C. Napol! 130488 Elektro-inštalacijsko podjetje V v Trst, Ulica Boccaccio št. 10 Sprejemamo vsa popravila in na-roč i!a za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. štev. 29-322 Se priporočamo! GIUSEPPE MASU MILANO VIA G. e C. VENIM, 81 (gia Via Settembrini, 147) Telefona N. 287-833 IMPORT - EXPORT iu vseh vrst izdelkov Dl Dl V Di P 01 0( It ki Hotel „CEITRAL“ Hotel „D 0 R A“ ,P I R A 1«“ Hotel D Hote! „PART1ZA1\1“ n rr \J X' A U JL in sodobno urejena nočna restavracija in bar ..VESNA" nudijo razne specialitete na žaru, dobro vino, prijetno zabavo ob najboljši m plesnem orkestru. ODPRTO VSAK VEČER 150 MODERNO UREJENIH SOB S TEKOČO VODO, OKUSNA HRANA, DOMAČA VINA Prenotacije za skupine, bankete in posameznike. Telefonirajte naše. 31 in 34 PORTOROŽ 21 ei N ia >n Dl D k; V; Dl T II k v SOSIČ S D S S I MARIO OPČINE, TRG MONTE RE 4 - TEL 21-155 Pro&aeamo plinske, električne in druge štedilnike znamke ,,ZOPPAS“, radio aparate priznanih znamk in električni material ZASTOPSTVO „LI4|UIOASA4< Nabavite ga lahko v Bazovici, Padričah, Trebčah, Konkonelu in Velikem Repnu Prodajamo tudi na obroke « Gene ugodne l - 1 PRODAJA STAVBNEGA MATERIALA Stavbni les - železo -omet - cevi ETERN1T cementne cevi i. t. d. Kupujemo storo železo in kovinske odpadke Prevzem in dostava na dom E. UGUSSI (exMichelU) Trst. ul. deirSsiria 155 (Sv. Ana) TEL. ŠT. 93-459 flddnja avtumobilov v najel11 za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC Trst, BI. Timeus št. 4 - Tel. 90-29® v uradu - Tel. 33-113 doma CENE UGODNE! CENE UGODNf' POPRAVI LA PREDELAVA MARIO KAROSERIJ BEMBIC "BARVANJ E ARTUBO HU SSIAA TAPECIRANJE TRSI, ULCDLOGNA !>f. 48 - TELEFON52-32 MIZARjll ^ke smre-„.lrT„11,,„1 B kove, mace-KMETOvaLU 1 snoveh, trdih PODJETNIKI J lesov, trame in p at k e te nudi najugodneje CALEA Tel. 90441 T R S T Viale Sonnino, 2**