LETO II ŠTEV. 34 Hoper, uetefo 2!. avgusta 1953 POSAMEZNA ŠTEVILKA K) DIN Poštnina plačani v gotovini S L Jutri, 22. avgusta bodo svečano «odprli »Idrijski teden«, ki bo trajal ©dočim rodovom, kako se je borilo In kako si je priborilo skupno v borili vseh Jugoslovanov tudi skupno svobodo. Prav gotovo je, da bo »Idrijski teden« prav s to proslavo dosegel svojo najvišjo točko in vrhunec vseh prireditev. Ta spomenik bo stalno opozarjal vse, da se uspehi dosežejo samo v borbi, s trdim delom in da se prav tako doseže socializem le z mednim in zavestnim prizadevanjem slehernega našega državljana, da si boljše življenje lahko zagotovimo le sami, da pa je to odvisno od našega dela, od dviganja naše proizvodnje, od povečanja storilnosti našega dela in z vsestranskim varčevanjem. »idrijski teden« naj prelomi z vsakim drugačnim mnenjem in mišljenjem. Zato morajo biti prireditve temeljit obračun naših dosedanjih uspehov in neuspehov. Teden mora dvigniti vse naše delo, življenje in mišljenje na višjo stopnjo, ki re i>\>7,na oikih lokalrdh interesov, temveč samo in v prvi vrsti interese naše skupne socialistične družbe. To pa zahteva temeljitejše in vsestranske vzgoje našega človeka, dviganje socialistične zavesti in borbo proti vsem nazadnjaškim vplivom Vzhoda in Zahoda. To zahteva temeljito prelomnico v delu vsakega posameznika, kakor tudi v delu naših delovnih kolektivov /in vseh naših organizacij. »Idrijski teden« naj pokaže tudi uspehe našega dosedanjega dela in stopnjo, na kateri se danes nahaja naše gospodarstvo, kulturno in vzgojno delo med našim prebivalstvom. Zato je vsak dan v tednu posebej namenjeni posameznim našim dejavnostim. Tako se bodo zvrstili vsi cicibani, pionirji, mladina, odrasli in upokojenci. Na vrsto bodo prišle vse organizacije: pionirska, mladinska, planinsko društvo, čipkarska zadruga, gasilska četa, turistično društvo, društvo svoboda, Partizan, športno društvo, številne godbe in orkestri. Idrijčanov, ki živt izven Idrije, Zveza borcev in Socialistična zveza delovnega ljudstva v Idriji. Posamezne prireditve in celotna sestava idrijskega tedna pomenijo našo duhovno in materialno pripravljenost za Ukrogiico m prelomnico v našem dosedanjem delu, ki se je doslej izražalo v nepotrebni razbitosti, pogosti malodušnosti, površnosti itd. »Idrijski teden« naj združi vse prebivalstvo v trdno enoto, ki bo v bodoče s poglobljenim in zavestnejšim delom posameznikov in vseh skupaj šla novim uspe-hom nasproti in tako v sklopu naš« širše komunalne skupnosti in celotne naše družbe korakala po poti v socializem. ŽLAHTNA TEKOČINA — ŽIVO SREBRO ŽE SKORO PET STO LET ODTEKA IZ TEMNIH . PODZEMSKIH ROVOV IDRIJSKEGA RUDNIKA V ŠIRNI SVET. PRAV TOLIKO ČASA ŽE BIJEJO IDRIJSKI RUDARJI TRDO BORBO ZA ŽIVLJENJE. SKROMNO, TODA PRIJAZNO-PKIKUFNO MESTO, KI JE ZKASLU INAD PODZEMSKIMI ROVI, NIMA NOBENIH ZGODOVINSKIH ZNAMENITOSTI. IMA PA IZRAZIT ZNAČAJ, KI ZGOVORNO PRIČA O TEŽKIH POGOJIH RASTI IN RAZVOJA. VSI NEKDANJI GOSPODARJI — TUJCI NA NAŠI ZEMLJI — SO IDRIJSKEGA RUDAKJA ZNALI UPORABITI SAMO ZA DELOVNO ORODJE. REZALI SO MU KRUHA PO SVOJI VOLJI IN NA RAČUN NJEGOVEGA DELA — BOGATELI. DANES IDRIJSKI RUDARJI SAMI UPRAVLJAJO SVOJ RUDNIK S 40-CLANSKIM DELAVSKIM SVETOM. ROD ZA RODOM SE JE SKOZI 500 LET BORIL ZA TE PRAVICE. CANKARJEV »HLAPEC JERNEJ« JE TUDI V IDRIJI Z BORBO UVELJAVIL SVOJO PRAVICO. ' V nedeljo bo v Pobegih-Cežarjih javna generalka pevskih zborov in godb, ki se bodo udeležile slavja na Okroglici. To bo največja kulturna prireditev v koprskem okraju na čast 10-letnice ustanovitve primorskih brigad. Nastop lo bo 11 pevskih zborov in 10 godb na pihala. Ob tej priložnosti bo tudi ocenjevanje za izid tekmovanja. * * * štab za pripravo proslav na Okroglici predvideva, da se bo iz postojnskega okraja udeležilo proslave 12.000 ljudi. V zvezi s tem je 1 štab predložil direkciji železnic načrt prevoza. Po tem načrtu bo odpeljalo iz postojnskega okraja 5 posebnih vlakov, vsak približno 1500 liudi. Prvi vlak bo odpeljal že 5. septembra ob 13. uri, in sicer bo odpeljal partizane in skupine, ki bodo sodelovale na proslavi. Dragi vlaki bodo odpeljali ti. septembra zjutraj. Udeleženci proslav, ki so oddaljeni od železn.ških postaj, pa bodo šli na Okroghco z avtobusi, kamioni, vozovi in kolesi, Štab je predlagal, da bi prevoz z vprež-no živino odpadli, ker bi ovirali promet. * * * Direkcija PTT Slovenije je izdelala načrt službe zvez za dan prireditve na Okroglici. V ta namen bodo postavili posebno telefonsko centralo, tri vode za radijske prenose in telefonske govorilnice za javne pogovore. :t 3 * DO 6. SEPTEMBRA BO VEZALA SOŠKO IN VIPAVSKO DOLINO MODERNA AVTOMOBILSKA CESTA Priprave za deseto obletnico ustanovitve primorskih partizanskih brigad, ki bo 5. in 6. septembra na Okroglici, so se odrazile tudi v komunalni dejavnosti na področje Nove Gorice. Predvsem moramo omeniti gradnjo nove avtomobilske ceste, ki bo široka 8 metrov in asfaS-tirana. Ta cesta ne bo omogočala samo direktno zvezo med nekdanjim Solkanom in novim naseljem v Novi Gorici, temveč bo hkrati predstavljala najkrajšo zvezo med šoško in vipavsko dolino. Delavci so sklenili, da se bo imenovala Cesta Borisa Kidriča, kajti prav v dneh, ko so jo začeli graditi, je umrl eden največjih sinov jugoslovanskih narodov. Sklenili so, da bodo v teh dneh še podvojili napore, tako da bo dograjena do dneva zgodovinske obletnice primorskega ljudstva. * Pred kratkim je ljudski odbor mestne občine v Novi Gorici izdal o-dredbo o preimenovanju ulic, cest, poti in trgov na bivšem področju Solkana. Po tej odTedbi so se področja Solkana, Ajševice, Lokev, Pristava, Rožne doline, Stare gore, št. Mavra, Kromberga ini Naselj a v Novi Gorici združila pod skupnim i-menom Nova Gorica. Vsa naselja, razen Solkana so obdržala svoja imena. Preimenovali so tudi večino ulic v bivšem Solkanu. Tako se glavna ulica sedaj imenuje Ulica IX. korpusa, glavni trg pa Trg Jožeta Srebrniča. Združena Nova Gorica ima s priključenimi naselki okrog 6900 prebivalcev, od tega je samo v Novi Gorici in bivšem Solkanu 4700 prebivalcev. Glede na to, da je uresničenje prvotnega načrta izgradnje Nove Gorice zaradi objektivnih gospodarskih težav začasno odpadlo, bo treba predvsem gledati, da se dokončajo že začete gradnje. Predvsem je treba misliti na ometanje stanovanjskih zgradb, ki so že tri leta izpostavljene raznim vremenskim razmeram, asfaltiranje magistrale in dograditev kanalizacije. Prav tako bi bilo treba nujno misliti na zgraditev primerne restavracije. Za ta in še za nekatera druga nujna dela so potrebna denarna sredstva, ki pa predstavljajo seveda najbolj pereč problem. Prav bi bilo da bi tu priskočila na pomoč ljudska oblast s participacijo ali v kakšni drugi obliki. Perspektivo Nove Gorice pa si moramo zamisliti v prihodnosti le na gospodarici osnovi, kajti mesto se bo širilo le spo-redno z izgradnjo raznih gospodarskih objektov. • Mestna občina v Novi Gorici je izdala letos za komunalno dejavnost okrog 4 milijone din. S tem denarjem so med drugim uredili javno kopalnico z 12 tuši in 4 kadmi, obnovili so 6 km cest, ki jih že 10 let n so popravljali, zgradili 280 metrov novih pločnikov, 130 metrov betonske kanalizacije in 820 metrov vodovodnih napeljav. Na ta način sta dobila nujno potrebno vodo dve naselji in sicer Ošljak in Kromberg. Precej so storili tudi na področju zunanjega izgleda mesta. Med drugim so postavili 34 javnih klopi, večje število zabojev za odpadke, uredili vrsto kotičkov in nasadov po bivšem Solkanu, uredili nasade med stanovanjskimi bloki in začeli z urejevanjem centralnega parka v bivšem Solkanu, ki bo obsegal 13.00J Kvadratnih metrov. S področja gradenj naj omenimo gradnjo nove restavracije in preu-rejevanje hotela v bivšem Solkanu, zgraditev moderne kino-dvorane z okrog 400 sedeži, izgradnjo 6-stano-vanjske hiše in izgradnjo stanovanjskega bloka s 24 stanovanj. Prav tako moramo omeniti, da so obnovili celotno postajno poslopje. Nekateri prebivalci menijo, da bi bilo prav, če bi pri upravni zgradbi v Novi Gorici zgradili umetno jezero, kar bi zelo pripomoglo k zunanjemu izgledu mesta. Pogoji so odlični, saj je v bližini naravni dotok vode. 1 Izšla je Renkova knjiga »Vojkov vod«. Vsak jo bo z velikim zanimanjem bral. Pohitite z naročili, da ne boste ostali brez nje. Cena knjigi je 100 din. Dobite jo na upravi Slovenskega Jadrana v Kopru, na okrajnih odborih SilDL v Gorici, Se-/uni, Postojni in Tolminu ter v slovanskih knjigarnah v Trstu in Seslja nu za 100 lir. IZ-tfOP iz. K Ki Z F PREVELIKA PRTLJAGA! že v neki naši prejšnji številki smo napovedali, da je treba na vročih arabskih tteh priCaEcovati v kratkem nekaj novega. Nanjnovej-še vesti pa so to našo domnevo potrdile predvsem glede Perzije. Pisali smo že, kako je perzijski ministrski predsednik in vodja narodne fronte Mossadeg razpisal po vsej Perziji ljudsko glasovanje za razpustitev parlamenta. To pa je seveda hudo razkačilo njegove nasprotnike, predstavnike premožnih slojev prebivalstva s šahom na čelu. Za teh je bil namreč parlament neka trdnjava, s katero so lahko kontrolirali Mossadega. Zaradi tega je bilo pričakovati, da bo opozicija nekaj skuhala. In res, visoki iranski oficirji so s pomočjo šaha skušali izvesti državni udar, ki pa ni uspel. Nameravali so aretirati najvidnejše Mossadegove pristaše in Mossadega samega ter si tako spet zagotoviti neomejeno oblast v državi. Toda Mossadeg, ki je že neštetokrat presenetil svet s svojo odločnostjo dvigniti in popolnoma osvoboditi Perzijo, je udar preprečil. Zarotniki so vsi v zapora, perzijski šali, to je cesar, pa je zbežal iz države ter se zatekel v Rim. Mossadeg je torej sedaj popolen gospodar v državi. On ima proste roke, da si podredi do-sedaj nezanesljivo vojsko, ki je bila pod poveljstvom šali a. Vprašanje pa je sedaj, kako bo rešil perzijsko gospodarsko krizo, ki jo je povzročila angleška blokada? Tako Angleži kot Američani izkoriščajo namreč težak položaj v Perziji, da bi prisilili Mossadega na kapitulacijo. Mossadeg se tega zaveda, toda popustiti noče. Poleg tega je treba omeniti, da skuša tako stanje v anglo-perzij-skem sporu izkoristiti tudi Sovjetska zveza. Sovjeti skušajo namreč ribariti v kalnem ter izvleči od teh nesoglasij čimveč koristi. Zaradi tega je jasno, da dokler bodo ZDA in Velika Britanija imele za Perzij-ce samo gospodarski pritisk, toliko časa bodo tam ugodna tla za politične spletke vsake vrste. Do novih neredov je prišlo zadnji teden tudi v Maroku. Francoske oblasti izvajajo tukaj iz dneva v dan bolj nasilno politiko proti domačemu prebivalstvu. Jasno je, da čimvečji je pritisk, temvečji je tudi odpor. Tako so francoske oblasti skušale odstraniti dosedanjega ma- Najstarejši primorski partizan k Ferjančič o Vojku BEG IZ ITALIJANSKE VOJSKE —LJUDSTVO JE BILO Z NAMI — PRVO SREČANJE Z VOJKOM Promet okrog Nove Gorice je v zadnjih dneh močno narasel. Osebni avtomobili, vse se pomika kamioni, kolesa — proti Okroglici in zopet nazaj. Ogromno stvari je potrebno urediti do 5. septembra in pripravljalni odbor ima s komisijami dela čez glavo. Na cestah okrog Okroglice sem srečal te dni že mnogo starih primorskih borcev. Iz vseh krajev države so prišli, da bi pomagali k čim-večjemu uspehu velikega primorskega praznika. Med njimi je tudi najstarejši primorski partizan — Anton Ferjančič-Zvohko, doma iz Gradišča pri Vipavi. O njem so mi že / mnogi pripovedovali, saj ni kraja na Primorskem, kjer ga ne bi poznali. Imel sem namen, da bi njegova doživetja opisal v daljšem članku, pa žal nisem imel sreče. Vsem tem ljudem, ki danes organizirajo priprave za partizanski praznik na Okroglici, je vsak trenutek dragocen. Toda kljub vsemu je Zvonlco le našel nekaj minut in mi povedal nekaj o svojih spominih iz pretekle vojne. Bilo je spomladi leta 1940. Kakor številne druge Slovence, je tudi mene mobilizirala italijanska vojska. Odvedli so me v Krmin, kjer je bilo že več Slovencev, med nami tudi moj vaščan Pavel Vrčon z Gradišča pri Vipavi. Zaprta med stenami sva premišljevala, kako bi pobegnila iz sovražne italijanske vojske. Namenila sva se, da se bova po pobegu skrivala na Nanosu. Najni načrti takrat niso uspeli, ker naju je čas prehitel. Italijani so nas odvedli v Benevento in nas vključili v tako imenovane »delavske bataljone«. Tu so nas strogo zasstražili karabinjerji in postopali z nami kot z zločinci. To mnenje so razširili tudi med okoliškim prebivalstvom, ki se nas je potem od daleč izogibalo. V decembru istega leta so nas ponovno vključili v redno vojsko. Pred začetkom vojne, v marcu 1941, smo odšli iz Italije na jugoslovansko ozemlje. Italijanski oficirji niso prav nič skrivali strahu pred Jugoslovani in so nas ves čas spraševali, kakšni so Srbi. Odločoli sem se, da se proti svojemu narodu ne bom boril ter ves čas čakal na priložnost, da bi pobegnil. Ta priložnost se mi je ponudila 22. maja 1941. Po begu iz italijanske vojske sem se skrival v važnih krajih Primorske do 28. novembra istega leta. šel le takrat so mi povedali, da partizani zbirajo okrog sebe ljudi, ki se bodo borili za osvoboditev izpod fašističnega jarma. Seveda sem se jim takoj priključil. Med prvimi organizatorji upora na Vipavskem so bili Vojan Rehar, Saša Lemut, Milko Puntar, Peter, Jovo in drugi. Skupaj smo pojasnjevali ljudem, za kakšne cilje se borimo in smo povsod naleteli na zelo ugoden odmev, številni prebivalci so se vključili v organizacijo OF n nam moralno in materialno pomagali. Na ta način so nam delo precej olajšali. Naša partizanska enota je skupaj s terenskimi delavci obiskovala Slovence, ki so prišli iz italijanske vojske na dopust, in jih prepričevala, naj vstopijo v NOV. Mnoge smo prepričali, pri drugih pa smo dosegli vsaj to, da so prenašali naše letake in pozive v italijanske enote. Številni Slovenci, ki so prejeli te pozive, so dezertirali iz italijanske vojske in se vključili v NOV. Med dezerterji je bil tudi Janko Premrl—Vojko. Njega in še nekatere drage tovariše iz Podrage pri Vipavi je povezal v partizanske enote Anton Semenič—Medved. Prvikrat sem se srečal z Vojkom v hiši partizanske matere Marije Kante v Gornji Branici, kjer je bila javka. Kot zavedni Slovenec me je najprej vprašal, kakšna je naša organizacija in kakšne cilje zasleduje. V dvo-urnem razgovoru sem mu vso stvar razložil. še isti dan je Vojko dož.vel ognjeni krst. Naše enote so namreč napadle Štanjel in zaplenile strojnico in precej streliva. Ker je bila hiša Marije Kante precej kompromitirana, so takoj po akciji pr šli v vas Italijani in obkolili to hišo. čeprav so nas iznenaelili, smo imeli srečo in se brez izgub rešili. Vojko ni pokazal nobenega strahu. Zvečer smo se dobili vsi skupaj pri Tigru v Ložah pri Vipavi. Predstavil sem Vojka tovarišem. Takoj jih je zaprosil, da mu izroče zaplenjeno strojnico, da se bo skupaj z drugimi borci boril proti okupatorju. To je bilo moje prvo srečanje s Vojkom, ki je pozneje postal strah in trepet italijanskih fašistov. roškega sultana Ben Jusefa,- ker ni hotel podpisati njihovih tako imenovanih reform. Te reforme imajo namreč edini cilj — uničiti suverenost Maroka. Toda po vseh maroških mestih je prišlo do velikih pre-tifrancoskih demonstracij, zaradi česar je francoski generalni rezident Guillame sprejel, sklep nekaterih profrancoskih maroških verskih poglavarjev, da se sultanu odvzame vsaj versko oblast. Do tega je tudi. prišlo. Razburjenje med prebivalstvom pa se sploh noče poleči. Pričakovati je novih razburi j i vili dogodkov v tej afriški deželi. Medtem, ko se Francija na vse kriplje otepa udarcev, ki jih prejema v Maroku in Indokini, doživlja, tudi v notranjosti sami nadvse težko krizo. Težko rojena nova reakcionarna Lanielova vlada je .napovedala vrsto gospodarskih ukrepov,, ki bi zelo oškodovali predvsem revnejše sloje prebivalstva. Laniel o-pravičuje te ukrepe s potrebo po sanaciji težko obremenjenih francoskih financ. Toda delavci so se temu odločno uprli. Najprej so stopili v stavko poštno-telegrafski uslužbenci, njim pa so sledili še vsi ostali delavci, ki so prisilili svoja sindikalna vodstva, da so proglasila splošno stavko. Laniel je dal poziv, da bo vrgel iz službe vse tiste, ki. bi se ne vrnili na delo. Toda kljub temu pozivu, se stavka še vedno nadaljuje. Stavkujoči delavci in nameščenci se niso zmenili za Lanielov ultimat. Delo v glavnem počiva v vseh državnih sektorjih. Položaj je daleč do normalnosti. Predstavniki raznih strank zahtevajo takojšnje sklicanje parlamenta. Zaradi tega sodijo nekateri, da je Lanielovi vladi usojeno le še zelo kratko življenje. Vendar ima Laniel pVi vseh svojih skrbeh le eno tolažbo in to je, da ni sam. Misli namreč na južnega, soseda Italijo, kjer si tudi že dolgo prizadevajo, da bi sestavih novo vlado. Na vrsti je sedaj bivši finančni minister Pella. Ta je vlado sestavil. Danes pa bo to vlado predstavil zbornici, ki bo glasovala o zaupnici. Bo uspela? Vlado bodo po vsej verjetnosti podprli monarhistd, če ne drugače, vsaj z vzdržanjem glasov. Zaradi .tega bo verjetno dobila zaupnico. Vprašanje pa je, koliko časa. bo zdržala? Opazovalci menijo, da. je tudi ta le »počitniška« vlada, ki bo na prvem naslednjem glasovanju doživela polom. Kaj pa Nemčija? Sovjeti so izročili zapadnim silam novo noto glede rešitve nemškega vprašanja. Sovjetska zveza predlaga sklicanje šti-ristranske konference, ki bi pripravila nemško mirovno pogodbo, obenem pa ustanovitev skupne nemške vlade, ki bi izvedla volitve. V Londonu pravijo, da sovjetska nota ni »bodrilna«, v Washingtonu pa, da zavlačuje sestanek štirih in izvedbo nemških volitev. V splošnem pa prevladuje mnenje, da ima ta nota samo propagandni značaj. Sovjeti skušajo namreč vplivati na bližnje septembrske zapadno-nemške volitve. S to svojo akcijo nameravajo-podpreti social-deniokrate. Res je, da so nemški social-demokrati proti politiki Sovjetske zveze, vendar pa so za nemško zedinjenje. To pa pride danes prav Sovjetom, ki bi z dosego nemškega zedinjenja radi onemogočili, da bi se Zahodna Nemčija oborožila in stopila v zapadno-evropsko obramno skupnost. Od tu torej vse Sovjetske note glede Nemčije. Na koncu naj omenimo še vprašanje Koreje. Boji na fronti so se končali, toda pričeli so se spopadi na diplomatskem polju. Korejsko vprašanje je trenutno pred glavno skupščino Združenih narodov. Tukaj razpravljajo te dni, katere države naj bi se udeležile politične konference glede Koreje. Stališča pa so zelo deljena, Zapadne sile zagovarjajo stališče, da bi se politične konference morale udeležiti v glavnem samo države, ki imajo svoje čete na Koreji, Sovjeti pa zahtevajo tudi udeležbo Kitajske in Severne Koreje, Sovjetski predlog pa je b:l zavrnjen. Zasedanje glede Koreje .se še nadaljuje. O tem več prihodnjič. k Jugoslovansko gospodarstvo dobiva vse trdnejše osnove Vse prebivalstvo tolminskega o-kraja so to dni intenzivno pripravlja na proslavo desetletnice ustanovitve primorskih partizanskih brigad na O kroglici. Po vseh vaseh so imeli že posebne sestanke Socialistične zveze, na katerih so se pomenili o pripravah za O kroglico, o krasrtvi vasi itd. Povsod so bile tudi soje občinskih odborov, na katerih so sklenili, da bodo na čast zgodovinskega praznika Primorske organizirali svečane akademije po občinah, ponekod pa tudi politična zborovanja. V Grahovem nameravajo organizirati dve taki zborovanji, v Cerknem pa celo štiri. Na teh zborovanjih bodo obravnavali političen položaj doma in po svetu ter naloge prebivalstva o izgradnji socializma. Okrajni štab za proslavo na Okroglici predvideva, da se bo udeležilo proslave okrog 20.000 ljudi, to je polovico prebvalstva okraja. Večina udeležencev bo potovala z vlaki do Mosta na Soči, do tu pa s kamioni in avtobusi. S prvimi vlaki se bodo odpeljali bivši borci partizanskih brigad. Računajo, da se bo u-deležilo proslave na Okrog lici o krog 4.000 bivših borcev NOV s Tolminskega. Mod najvažnejšimi prireditvami na Tolminskem pred praznikom Primorske je vsekakor Idrijski teden, ki ne bo začel 23. avgusta in se bo zaključil z odkritjem spomenika padlim borcem v Idriji. Omeniti moramo tudi gostovanje Tolminskega gledališča po raznih kraj'h Primorske. Gledališče bo gostovalo 8 dni pred proslavo s partizansko igro »Vida S ta S a«. Za proslavo na Okrogl.ci se skrbno pripravljajo tudi pevski zbori tolminskega okraja. Nastopilo bo 7 pevskih zborov s 360 pevci. Tolminski flzkulturniki p;: bodo sodelo- vali v okviru telovadne akademije na Okroglicl. Po zadnjih podatkih potekajo priprave za proslavo na Okroglici najbolje na področjih Grahovega, Bovca in Idrije. Samo iz Idrije se bo udeležilo proslave okrog 3.000 ljudi. OBČINA IIERPEL.IE Pred dnevi so bili množični sestanki SZDL po vseh vaseh na območju občine, v zvezi proslave 10. obletnice priključitve Primorske In u-stanovitve brigad IX. korpusa. Po vseh tistih vaseh, kjer so bili ljudje od strani odborov SZDL dobro seznanjeni o namenu te proslave, je bilo tudi prijav v velikem šte-vilu. Izjema je vas Prešnica vsled slabe obrazložitve in nezanimanja od strani odbora SZDL in se ni nihče prijavil. Odboru SZDL v Prcšnicd je bil ponovno pojasnjen namen te proslave, ravno tako so bili člani v sleherni hišici seznanjeni, nakar se jih je prijavilo kar 57. V območju občine se je prijavilo 97 borcev in NOB, da se priključijo v eno izmed brigad. Ti borci nestrpno pričakujejo 5. in 0. septembra, da si tako med seboj zbujajo spomine iz pretekle NOB, Po sklepu predstavnikov množičnih organizacij z dne 12. 8. 53.. je določena popolnoma okrasitev ter postavitev slavolokov in napisov. Z ozirom na to, da nas čas prehiteva, je dolžnost slehernega našega državljana, da sodeluje za čim boljšo pripravo, s tem da se odzove klicu SZDL in obišče 5. in 6. septembra Okroglico. To bo ponovni izraz strnjenostl primorskega ljudstva tako kot za čnsa NOB, ko smo se z ramo ob rami borili in končno izgnali tujca iz naše prelepe primorske zemlje. H. K. B. Igralska skupina IX, korpusa je odšla na Primorsko Popravljeni in dopolnjeni progrem kulturnih prireditev v okraju Koper vokviru proslave X. obletnice primorskih brigad 21. VIII. V Kopru: nastopa pevski zbor iz Rovinja. 22. VIII. V Šmarjah: nastopa Ko- per z igro »Težka ura«. 23. VIII. V Piranu: nastopa pevski pevski zbor iz Rovinja. V Cežarjih-Pobegih: javna generalka vseh pevskih zborov in godb (okrajna prireditev). V Borštu: nastopajo Kr-kavce z igro »Domen«. V Krkavcah: nastopa Koper z igro »Težka ura«. V Sečovljah: nastopa Boršt z Igro »Zel(na vrvica«. 29. VIII. V Bertokih: prenos po- smrtnih ostankov padlih borcev. V Borštu: Koncert tambu-raškega zbora iz Celja. V Kopru: koncert Mladinske godbe iz Trbovelj V Škofijah: koncert Invalidskega pevskega zbora iz 31 Ljubljane. 30. VIII. V Ospu: nastopajo zbori Iz Ospa in Kopra ter god- 1 ba iz Ospa. V Dekanih: nastopajo zbo- ri iz Dekanov, Tinjana, Ospa in S. Antona ter godba iz Cežarjev. V Izoli: nastopajo zbori iz Izole in Kort, godba iz Izole in Tamburaškl zbor iz Celja. (Svečanosti v zvezi z preimenovanjem u-hce Borisu Kidriču in odkritjem spominske plošče). V Novi vasi: nastopa Koper z igro »Težka ura« in Mladmska godba iz Trbovelj. (Okrajna prireditev ob priliki izročitve kulturnega doma). V Šmarjah: nastopa Invalidski pevski zbor iz Ljubljane. V Kortah: nastopajo Škofije z igro »Okence«. V Loparju: nastopajo zbori iz S. Antona in Cežarjev in godba iz Cežarjev. VIII. V Marezigah: nastopa i-gralska skupina IX. korpusa. IX. Pri Sv. Antonu : nastopa i- graiska skupina IX. korpusa. Na jugoslovanskem notranjem tržišču zadnje čase opažamo stalno padanje cen. Iz vseh republik prihajajo vesti o nižanju cc.11 raznim kmetijskim pridelkom, električni e-r.ergiji, premogu, prevoznim cenam na železnicah, Itd. To zelo ugodno vpliva na gospodarstvo, ki s tem dobiva vedno trdnejše temelje. De-lovni človek z zadovoljstvom spremlja razne ukrepe ljudske oblasti, saj ti pomenijo zanj dviganje življenjske ravni in na drugi strani dviganje njegove realne plače. Za skupnost, za državo pa je to dokaz stabilizacije tržišča ln gospodarske krepitve. Poglejmo, kateri predmeti so danes vse bolj dosegljivi delovnemu človeku. Občutno so padle cene sko-ro vsem poljskim pridelkom, nekateri so celo za 40 odstotkov bolj poceni kot lansko leto. Ceno kruhu, ki je vsakdanja osnovna hrana na mizah vsake družine v mestu, na deželi in v tovarni, so že večkrat znižali. Znatno so se pocenili tudi drugi kmetijski pridelki, kot krompir, sadje, sočivje itd. K temu je pripomoglo ugodno vreme in dež, ki ga je letos dovolj po vsej državi. Vzporedno s tem je oblast sprejela več ukrepov, ki pomenijo neposredno nižanje cen industrijskim proizvodom, ali pa bodo imeli za to nujne posledice. Predvsem pride tu v poštev nižanje cen premogu in električni energiji. V vseh republikah je cena električne energije padla od 25 do 30 odstotkov. To bo omogočilo znižanje proizvodnih stroškov v proizvajalnih podjetjih in znižanje stroškov razsvetljave in kurjave v gaspodarstvu. Pomembni so ukrepi o znižanju davka na prometu proizvodov, zni-; nje stopenj akumulacije in skladov za izdelke živilske industrije in stekleno embalažo, regres za sladkor in belo pločevino, uporabljeno za stopenj akumulacije in skladov v izdelke živilske industrije, znižanje tekstilni industriji ter znižanje že-ležniških prevoznih tarif za izdelke živilske industrije. Z vsem tem se bodo pocenili važni predmeti šiioke potrošnje, kot so: tekstil, premog, razne vrste živil, konzerv, mur melade, likerjev itd. Omeniti moramo tudi ukrep za dodelitev premoga državnim uslužbencem nižjih plačilnih skupin. Vse to ni nekakšen slučajni pojav prehodnega značaja, temveč je u-speh vsega dosedanjega dela in naporov vse od osvoboditve. Številni Spomenik padlim v Loški dolini objekti, ki so jih začeli graditi po končani vojni, so že dograjeni in /C dajejo svoje sadove. Delavsko samoupravljanje kaže stvarne uspehe svojega delovanja. Do izraza prihaja in se razvija naširša samolnicia-tiva, speče in skrite s:le, ki bi sicer ostale neizkoriščene, stopajo v o-spredje. Lahko trdimo, da napori jugoslovanskega delovnega človeka niso bili zaman. Res je, da to še ne pomeni, da se bosta v kratkem začela cediti med in mleko, ker bo treba še veliko objektov dograditi in začeti z gradnjo novih. Je pa dovolj zgovorna primerjava s stanjem tržišč v državi letos in prvih povojnih let. Jugoslovanski delavec, lahko vse bolj mirno gleda v bodočnost, ker ve, da se ta proces postopnega izboljšanja več ne more ustaviti in se tudi ustavil ne bo. PADLI BORCI IZ LOŠKE DOLINE V nedeljo je bilo v Loški dolini slovesno odkritje spomenika padlim borcem in žrtvam fažizma tega predela. Na hribu Ulaki nad Starim trgom pri Rakeku stoji zdaj prekrasen trinajst metrov visok spo- menik — zgovorna priča velikanskega doprinosa narodnoosvobodilni borbi, ki ga je ta predel dal. Štiri sto dvajset Imen vpije s spomenika vsem fašistom svoje sovraštvo v obraz, živo priča vsem svojim, kako je treba ljubiti svobodo in domovino! Veličastno epopejo predstavljajo ta imena, zapisana s srčno krvjo lastnega naroda! Ta jih je v svoji hvaležnosti otel pozabe in jih ohranil v živem spominu vsem našim znancem. Slavnosti ob odkritju spomenika so prisostvovali tudi visoki gostje iz Ljubljane. Bili so tovariši Miha Marinko, Marijan Brecelj, Janko Rudolf, Janez Hribar in drugi. Odkritja so se udeležili tudi mnogi okrajni funkcionarji s tovarišem lerčičem na čelu. Slavnostni govor Matevžem Hacetom in Mirom Je-je imel tovariš Hribar Janez, ki je zbrani množici nekaj tisoč ljudi o-risal zgodovino notranjskih borb za našo svobodo. Spomenik učinkuje zelo monu-mentalno. Načrte zanj je napravil arhitekt Glanc, velik relief, ki kaže dogajanja iz NOB, pa je izdelal a-kademski kipar Boris Kalin. Rastko Bradaškja PROSLAVA NA OKROGLICI vosp^edias EdLraiBffiKMji©} re® P'©sf©|irask©siiii Na Postojnskem se živahno pripravljajo na velike slavnosti ob priliki velikega praznika Primorske. Po vsem okraju zbirajo prijave za udeležbo na tej veliki primorski manifestaciji. Samo iz postojnskega okraja bo šlo tja okrog 12.000 ljudi -- vsak četrti prebivalec. Obenem s popisovanjem vseh primorskih borcev stavljajo nove predloge za odlikovanja, da bodo tako popravljeni dosedanji morebitni primeri, ko borci še niso dobili zadostnega priznanja za njihov delež v borbi. Takih primerov je precej, zlasti med borci prekomorskih brigad, ki so po svojem formiranju napravile junaško pot skozi bosenske o-ienzive, Sandžak, Srbijo, sodelovale v borbah za osvoboditev Beograda ter nato v sklopu naše Prve ar-mije prebile sremsko fronto in v o-gromnem naletu potisnile vso fašistično zalego čez meje naše domovine. Ni mnogo preživelih borcev te velike poti, zato jim je treba dati priznanje, ki so si ga zaslužili. 30. avgusta se bodo v Postojni sestali skoraj vsi borci prekomorskih brigad postojnskega okraja, prišle pa bodo tudi manjše skupine teh iz drugih primorskih okrajev. Ob deveti dopoldne bodo imeli zbor pred železniško postajo, od koder bodo skupaj z ostalimi borci odšli na Vilharjev trg pred .spomenik padlih borcev. Tu bo majhna svečanost, nato se bodo udeležili odkritja dveh spominskih plošč — na vojaškem pokopališču in na Ravbarkomandi. Za tem pa bo za Sovičem partizan- ski tabor, kjer si bodo udeleženci po partizansko postregli z golažem iz kotla. Nato bodo posedli skupaj in prorešetali glavne cilje zborovanja — rekonstrukcije in sestavo komandnega kadra prekomorskih brigad, da bodo 5. in 6. septembra na Okroglici zlahka našli vsak svoj prostor in vse ostalo. Eden glavnih organizatorjev prekomorskih brigad, ki ima tudi največje zasluge za njihovo formiranje, je tovariš.ca Vida Tomšičeva, ki bo prav verjetno tudi prišla na predhodni zbor prekomorcev v Postojno 30. avgusta. Prišel pa bo gotovo tudi dr. France Hočevar, predsednik Vrhovnega sodišča LRS, ki je bil komisar v Prvi prekomorski. Popisovanje borcev iz prekomorskih brigad je v glavnem končano. Morda je še kje kakšen osamljen primer, ki ni registriran, kar pa ni krivda organizatorjev. Potrebno je, da se vsi naši ljudje sami zanimajo, če so v resnici prav vsi naši borci vključeni v to veliko manifestacijo naše moči in našega deleža v osvobodilni borbi. Ko pregledujemo naša pprizade-vanja za člmvečji uspeh te proslave, moramo ugotoviti nekaj pomanjkljivosti. Videti je, da je bilo vse delo prepuščeno samo postavljenim štabom, da pa množične organizacije z Zvezo borcev vred niso napravile ničesar ali zelo malo. Tako se v mnogih krajih in občinah ni zdelo vredno pretresti Zvezi borcev postavljenih predlogov za odlikovanja, dasi bi to bila prvenstveno njena naloga. Vsemu svetu moramo dokazati, da je šesti september praznik primorskega ljudstva v Titovi Jugoslaviji. Naj ne bo ta dan vasice v Slovenskem Primorju, ki bi ne ime-v zastavah in zelenju! Tudi ljudje, ia svojih mlajev, ki bi ne bila vsa ki se ne bodo mogli udeležiti slavja na Okroglici, naj doma čutijo, da Primorska slavi svoj praznik! Rastko Bradaškja ZVEZE BORCEV, ZBERITE SLIKE PADLIH! Pri štabu okraja Koper za proslavo 10-letnlce ustanovitve primorskih brigad, je bila sestavljena posebna komisija, ki ima nalogo, da zbere vse fotografije vseh padlih borcev in aktivistov, ki so se borili v vrstah narodnoosvobodilne vojske proti okupatorju. Vse fotografije, ki jih imajo še v rokah domači ali svojci padlih, naj bi bile dane na razpolago domači ali občinski zvezi borcev, da jih da povečati in potem izvirnike vrne domačim. Nekatere Zveze borcev so že lani zbrale slike padlih borcev, tako na primer v Šmarjah in so ob volitvah opozarjale volivce na velik doprinos za svobodo. Te slike bodo služile za ureditev posebnega spominskega almanaha, ki bo ostal kot živ dokument upora in pripravljenosti na največje žrtve našega naroda, üfEmS© i© timikifo m&ž Gospodarski svet okrajnega ljudskega odbora je na svoji zadnji seji razpravljal o izdelavi investicijskega plana za leto 1954. Podjetja in občinski odbori so že dostavili gospodarskemu svetu svoje predloge, do septembra pa bodo dostavile še predloge za proračune za prihodnje leto. Gospodarski svet je imenoval komisijo, ki bo razpravljala o osnutkih in izdelala skupen predlog investicijskega načrta. ZA POSTAVITEV SPOMENIKA ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM BORCEM V KOPRU Komisija za postavitev spomenika padlim borcem v Kopru je razpisala natečaj za izdelavo osnutka rapre-zentativnega spomenika. Natečaja se lahko udeležijo umetniki iz Ljudske repubiike S'overuje. Komisija je bila imenovana v o-kviru proslav lO-je^-iice ustanovitve primorskih brigad za Koper. Odbor je do s* daj prej .il že okrog pol milijona dinarjev prostovoljnih pr-spevk-.lv za spomen.k. SPLOVITEV TR ANSPORTNE LADJE V PIRANU V ladjedelnici v Piranu so te dni splovili novo transportno ladjo z imenom »Boris Kidrič.« Ladjo so izdelali za »Ex-Ampeleo« v Izoli. DOBRA LETINA PARADIŽNIKA NA KOPRSKEM Letos je v koprskem okraju izredno dobra letina paradižnika. Zadružna podjetja dnevno izvažajo na desetine ton paradižnika v Jugoslavijo in v inozemstvo. Samo splošna kmetijska zadruga v Berto-kih je v enem tednu prodala v inozemstvo nad 20 vagonov paradižnikov. Podjetje »Pruktus« je izvozilo v Jugoslavijo 504 tone, v Trst 590 ton paradižnikov, v paradižnikovo mezgo pa je do sedaj predelalo 614 ton paradižnikov. AVTOBUSNA NESREČA V nedeljo okoli 19. ure se je na cesti med Kozino in Črnim kalom pripetila prometna nesreča, ki k sreči ni zahtevala nobene človeške žrtve. Avtobus, ki vozi na progi Ajdovščina—Koper se je naenkrat prevrnil pod cesto. Pri nezgodi je bilo ranjenih sedem potnikov, od teh trije težje, ki so bili takoj prepeljani v bolnico v Izolo. Ostali štirje ranjenci pa so se lahko vrnili po zdravniški,pomoči na domove. Sodijo, da je vzrok nesreče prehitra vožnja. RAZVOJ ZDRAVSTVENE SLUŽBE V KOPRSKEM OKRAJU V prvem polletju so v vseli ambulantah koprskega okraja izvršili nad 36 ti.soe ¡zdravniških pregledov. Lani se je zdravilo v ivseh bolnicah okraja 5600 oseb, ki so bile 108 tisoč dni v zdravniški oskrbi. Te številke kažejo, da istrsko ljudstvo rado išče pcftnoči, kadarkoli jo potrebuje. Po novih jugoslovanskih zakonih je za vse prebivalce, ne glede na to ali so zavarovani ali ne, zagotovljeno brezplačno zdravljenje 23 bolezni, brezplačna je zdravniška pomoč pri porodih in zdravljenje otrok do 3. leta starosti. Za brezplačno zdravljenje je v okrajnem proračunu določenih 20 milijonov dinarjev. Veliki so bili napori ljudske oblasti za ureditev bolnic in ambulant. Dane.s je na Koprskem 12 splošnih ambulant, 3 proti tuberkulozni di-panzerji, pediatrična ambulanta, 8 otroških posvetovalnic, 8 posvetovalnic za nosčc matere, žene, 6 zobnih ambulant, Interna, infekcijska in o-troška kirurška bolnica ter porodniški oddelek. Bolnikom je na razpolago 11 zdravnikov-speeialistov. Lepe uspehe so dosegli tudi letos. V kratkem bo dokončna adaptacija dela koprske bolnice v porodniški oddelek. Svet za zdravstvo je za ta dela investiral 3 milijone dinarjev. Jeseni bodo začeli v ¿Kopru graditi tnov moderen protituberknlozni dispanzer. V zdravilišču v Ankaranu je pred kratkim začel delovati moderen rentgenski aparat. S prvim septembrom bo v Kopru in Izoli •uvedena celodnevna ambulantnska služba. Sečovlje bodo dobile novo ambulanto. Piran pa zobno ambulanto. V daljši perspektivi predvidevajo združiti specialistično zdravniške službe v Kopru, kjer bodo uredili posebne ambulante. Zdravstveni dom pa bo v kratkem prevzel v upravo dn združil v Kopru okulisticno, der- matološko in stomatološko specialistično službo. To bo v veliko olajšavo tistim bolnikom, ki potrebujejo po več specialnih pregledov. PRIPRAVE ZA TRGATEV NA KOPRSKEM Letina grozdja na Koprskem dobro kaže. Tudi če je spomladi v nekaterih vaseh kot v Ankaranu, Dekanih, Škofijah, Bertokih in bližnjih zaselkih napravila toča občutno škodo, se to v splošnem ne bo poznalo. Celoten pridelek do sedaj kaže dobro. Podjetje »Vino« v škocjanu je že kontraluralo pet vagonov grozdja. To je komaj začetek, ker je do trgatve še nekaj tednov. Pri kontrahi-ranju so nekateri vinogradniki že prejeli akontacije. Vinska klet se je letos dobro pripravila za sprejemanje grozdja. Povečala je svojo zmogljivost za 50 vagonov grozdja. Sedaj znaša zmogljivost kleti 280 vagonov. Nabavila je tudi nov stroj za avtomatično polnjenje steklenic. Stroj bo lahko v eni uri napolnil 250 steklenic in stane 7 milijonov dinarjev. V jeseni bodo istrska vina prvič zastopana na vsakoletni mednarodni vinski razstavi v Montpelieru v P'ranciji. ZBOR PROIVAJALCEV V KOPRU Zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora v Kopru je na zadnji soji potrdil zaključne račune za leto 1952 podjetja. »Edilit« iz 1-zole, tovarne mila »Salvetti« iz Pirana, tovarne »Delanglade« v Kopru in Mestnega trgovskega podjetja v Kopru. Do sedaj je zbor proz-vajalcev potrdil zaključne račune že 35-ih gospodarskih podjetij. Glede Mestnega gospodarskega podjetja r Kopru, ki izkazuje deficit, je zbor proizvalajcev sklenil podvzeti ukrepe za sanacijo, ker meni, da deficit ni upravičen. TRŽAČANI DIRKAJO SKOZI SEŽANO »Lambretta« je čudovit izum mo-totehnike. Ko so se pojavili prvi vzorci tega najnovejšega prevoznega sredstva v Sežani in drugod na Krasu, smo stvar občudovali in si morda celo vzbujali željo, da bi ne bilo napak imeti takle >xsainodrč« na dveh pritiklavih kolesih v želvastem oklepu. Danes pa nam ta motorizirana novotarija že preseda, zlasti ob nedeljah, ko tržaški izletniki že v zgodnjih jutranjih urah uprizarjajo s »polnim gasoro« skozi Sežano vratolomne dirke in s peklenskim tru-ščem in ropotom prirejajo miroljubnim Scžancem vznemirljive budnice. Ko se ob nedeljah pozno ponoči po policijski uri odpravljajo domov, spremlja rjovenje motorjev še kričanje teh čudnih svatov, ki s svojim divjaškim vednjem kratijo počitek in spanje sežanskemu prebivalstvu. Nedavno je sežanska okrajna skupščina izdala odlok o javnem redu in miru. Opozarjamo organe LM, da ta odlok ne predvideva nobenih izjem za brezobzirne tržaške motorizirane izletnike. Sežana je sedež o-kraja in kulturno mesto s kulturnim prebivalstvom, nc pa culukafrska naselbina, kjer med huronskim vpitjem in direndajem uprizarjajo Iju-dožrske orgije. Z. J. PLANINSKA RAZSTAVA V TRENTI V okviru proslave 60-Ietnice planinstva je tolminsko planinsko društvo organiziralo v Trenti lepo planinsko razstavo, ikjer so razstavljeni poleg planinskih ¡fotografij 'tudi stari trentarski predmeti. Številni fotografi. med temi Jaka Čop, Smolcj. Brl-lej. Vidmar, Čer v in Ravnik razstavljajo lepe planinske motive. Med najpomembnejšimi razstavljenimi stvarmi so dela dr. Julija Ku->gyja o Julijskih Alpah v nemškem jeziku iz leta 1871. Razstavljen je tudi Baumbaeliov »Zlatorog«..ki jo akademskemu slikarju Rudiju Kogoju dal pobudo za ustvaritev nekaterih lepih del. Na razstavi je relief Tolminske, ki ga je izdelal tov. Fili iz Tolmina. Zanimivost je pretopi jen o žolezo nekdanjih trentarskih fužinarjev in mali zvon, vlit leta 1717. iNa razstavi je tudi fotografija Antona Tožbarja — »Mcdvcdarja« in Andreja Koma-ca, prvega gorskega vodnika, njegove plezalne vrvi in celo njegova zibelka. V miniaturi je prikazal vzpon v snegu in v kopnem. Razstavljena jo tudi maketa hotela, ki ga bodo še gradili v Trenti. Mnogi stari trentarski predmeti pričajo v revščini, ki je nekdaj vladala v tem kraju. Ti spadajo danes edino še v muzej, katerega bodo ustanovili v Trenti. Razstavo, k; je odprta vsak dan do konca meseca avgusta, je do sedaj ogledalo okrom 1200 ljudi. Roja Kako smo preživeli 11. avgusta se je vrnila iz Avstrije prva počitniška kolonija, ki jo je organizirala Počitniška zveza Slovenije in Svet za zdravstvo in socialno politiko skupno z avstrijskimi socialisti O življenju v koloniji bi v naslednjem rad povedal nekaj vtisov. Polni radovednosti, kaj bomo novega in lepega doživeli, smo prispeli v Stcinlvurg, deset kilometrov od Gradca. Na zidu smo zagledali napis: Zdravo! To je bilo naše prvo presenečenje. Sprejeli so nas zelo gostoljubno. Takoj se je iz naših grl oglasila slovenska pesem, državna zastava pa je skupno z avstrijsko zaplapolala na drogu. Prve. dni smo si ogledali okolico Ljudje so nas radovedno spraševali o Jugoslaviji in o naših razmerah ter pripovedovali svoje težave. Skupno z inami je letovala tudi avstrijska deca in tov. Anton Ivapun se je takoj lotil dela in naučil malo nekaj slovenskih pesmic, tako: Sijaj sijaj sončeee, Na juriš in dru- Temeljito smo si ogledali Graz Obiskali smo tovarno motornih koles Puch. V tovarni dela okrog 900 'delavcev, kar je razmeroma z velikostjo tovarne, malo. V tovarni delajo v dveh izmenah in dnevno izdelajo do 130 motornih koles. Vsake četrt ure eno motorno kolo. Vse delo je nreje-no na tekoči trak. Obiskali smo tudi velika pivovarno Puntigain-Rcingkaus Bicr, ki je približno osemkrat večja od ljubljanske Union. Tu so nam prijazno razkazali ves proces predelave in nastajanja piva. .Pokazali so nam kleti z velikanskimi sodi in nam na koncu postregli z njihovim pivom in hrenovkami. Nekaj dni pred odhodom v domovino smo si ogledali še tovarno vagonov in električnih lokomotiv v Gradcu. Vse delo poteka na tekočem traku Redkokdaj slišimo, da bi dijaki hvalili kakega profesorja. Dijak navadno pripisuje vse svoje neuspehe profesorjem, češ da so oni krivi slabih ocen. Ako se znajdeš med postojnskimi dijaki, slišiš, kako se pogovarjajo o prof. Sušteršiču, da je najboljši profesor na postojnski gimnaziji. To jim lahko potrdimo. Profesor Sušteršič je prišel na postojnsko gimnazijo v šolskem letu 1952/53. Že na zunaj je bilo videti, da je učen mož. 2e prvo uro pouka so dijaki spoznali vsestransko izobrazbo, delavnost in prizadevnost novega profesorja. Ko je poučeval matematiko in fizizko, so bili z njegovo razlago zelo zadovoljni. Kdor je le kaj študiral, ni čutil pri učenju nikakih težkoč. Razen šolskih stvari je povedal tudi marsikaj za življenje koristnih ukov. Mladino hoče vsestransko izobraziti. Profesor Sušteršič je tudi dober organizator, že takoj ob prihodu je videl, da je šolski kabinet prazen. Brez priprav je težko učiti in delati, denarja za nabavo pa ni bilo. Znašel se je in predlagal, da bi priredili no- počitnice v Avstriji in izdelajo dnevno 4 do 6 vagonov in eno lokomotivo na mesec. V koloniji smo dostojno praznovali tudi 22. juli, Dan vstaje slovenskega naroda. Ob tabornem ognju smo pozno v noč'prepevali partizanske pesmi. Tritedensko letovanje v Avstriji je lepo poteklo. Spoznali smo avstrijsko deželo, ljudi in razmere. Zahvaljujemo se Počitniški zvezi in upamo, da bo organizirala še več takih kolonij. S tem bo omogočila njenim članor>-spoznavanje tujine in hkratu pripomogla h krepitvi mednarodnega sodelovanja med našo državo in tujino. H. J. dijak VRTOJBA V petek zvečer so v Vrtojbi na pobudo osnovne organizacije Zveze komunistov sklicali sestanek vseh predstavnikov množičnih organizacij in se pomenili o pripravah v zvezi s proslavo na Okroglici. Sklenili so, da bodo na čast proslave na Okroglici okrasih vse hiše z zastavami in zelenjem ter postavili tri slavoloke na najvidnejših mestih v vasi. Na tem sestanku so tudi določili vaški praznik, ki bo odslej vsako leto 27. oktobra. Tega dne leta 1942 je namreč padel prvi partizan iz te vasi Emil Bizjak—Jurij. V renški gmajni ga je ofbkolilo 40 karabinirjev. Med borbo so ga pozvali k predaji in on jim je navidez pritrdil. Ko je prišel sovražnik v neposredno bližino je zagnal med karabinjerje bombo, z zadnjo kroglo, ki mu je ostala v puški, pa se je sam ustrelil. Na koncu sestanka je predsednik občinskega LO Šempeter pri Gorici Jože Cučič predlagal, naj bi formirali poseben odsek pri KZ v Vrtojbi, ki bi skrbel za obdelovanje zemlje splošnega ljudskega premoženja. V zvezi s tem so sklenili, da se bo upravni odbor Kmetijske zadruge Vrtojba pojačal s tremi člani. Zemlja splošnega ljudskega premoženja je bila zadnje čase precej zanemarjena in se bo mogla zadruga resno zavedati, da se to vprašanje uredi. ŠEMPETER V vsej občini se skrbno pripravljajo na proslave desetletnice ustanovitve primorskih partizanskih brigad, V zvezi s tem se je zlasti povečala aktivnost raznih kulturno-pro-svetnih, športnih in drugih organi-zac:j. Pred kratkim so gasilci priredili vaje, združene s kulturno prireditvijo in plesom. Med najbolj agilnimi vasmi v občini je Vogrsko. Tam so imeli že več sestankov v zvezi s pripravami za proslavo .na Okroglici. Na čast velikega praznika so že začeli popravljali ceste, v kratkem pa bodo začeli urejevati in krasiti vas. Številni prebivalci sodelujejo tudi pri urejevanju prireditvenega prostora na Okroglici. gcmetno tekmo med dijaki in profesorji. Prosil je dijake, naj mu pomagajo in so mu vsi radi priskočili na pomoč. Ves dobiček je šel za šolski kabinet. Prostor pred gimnazijo je bil ves zaraščen s travo in plevelom. S pomočjo dijakov je uredil gredice, prinesel iz Ljubljane rož, ki so jih dijakinje nasadile. Sedaj je okolica gimnaznje veliko bolj privlačna. Vemo, da ima še več vrlin, toda se ne ponaša z njimi. Svoje znanje stresa tam, kjer je potrebno. Dijaki upamo, da mu bomo postali vsaj malo podobni. M. P. Najstarejša živeča člana pevskega društva »Skala«, v Kubedit Gospod Clemrieratt ASilee obiska! Postojnsko jamo Prejšnji petek okoli II. ure je prispel v Postojno g. Clement Attlee v spremstvu predsednika Izvršnega sve-ta LRS tovariša Mihe ¡Marinka in članov IzA-ršnega sveta dr. Marijana Breclja ina Borisa Ziherla. Pred vhodom v jamo so visokega gosta pozdravili sekratar OK. ZKS tov. Matevž Hace, predsednik OLO Miro JelarSič in predsednik Mestnega LO Basa. ki mu je izročil lepo spominsko darilo: kapnik na lepem podstavku in album s slikami Postojnske jame. Gosta sta pozdravila tudi pionir in pionirka v narodnih nošah, ki sta mu poklonila vsak en šopek rdečih slovenskih nageljev. Sprejema se je udeležilo okrog 200 Postojnčanov in drugih gostov. Po ogledu jame je g. Attlee nadaljeval pot proti Ljubljani. Ib OB ROBU RAZSTAVE POSTOJNSKIH UMETNIKOV V .»Bulletinu« št. 1. in 2, ki ga izdaja InSti|tiiit ¡za likovno umetnost Jugoslovanske Akademije v Zagrebu, sem bral imena podjetij LR Hrvatske, katera so odkupila dela hrvatskih umetnikov-slikarjev in kiparjev. V reviji so navedena dela in tudi cena. To je vsekakor vredno posnemanja in bi bilo tudi pri nas na Postojnskem prav, tla bi se upravni odbori raznih podjetij in Kmetijskih zadrug pozanimali in odkupili dela naših umetnikov, ki so bila na razstavi Postojnskega tedna. iNe moremo reči, da so v tem pokazali razumevanje, kulturno in velikodušnost. Premalo je povedati, da je slika lepa, krasna in podobno. S tem umetniku ne pomagamo dosti. Treba ga je podpreti materialno z odkupom njegovih del. Lilija Bogomil ZDRAVSTVENA PROSVETA V POSTOJNSKEM OKRAJU V mescih april, maj in junij je bilo 86 zdravstvenih predavanj in sicer aprila 48, maja 23 dn junija 15. Teh predavanj se je udeležilo v aprilu 3.520 ljudi, v maju 1.876 in v juniju 518. Vsi so bili zelo zadovoljni, ker so jim predavatelji pojasnili marsikaj, česar dotlej niso vedeli. Poučne zdravstvene filme pa smo predvajali aprila v osmih krajih; gledalo jih je 1.278 ljudi, v maju pa v petih krajih, kjer je bilo 927 glodalcev. Okrajni odbor RKS pripravlja za j esen zopet taka predavanj a in predvajanje poučnih zdravstvenih filmov v oddaljenih vaseh. Lilija Bogomil Napisi na slovenskih hišah v Brdih, s katerimi sn ljudje iz.-ažali svojo voljo, so danes polpretekla zgodovina Vsi taborniki na Okroalico ! L-^n.^if,...,.^.! 'fwU . >rrarr—. ■■■! ■'■•n.»-rrniq.-gTg.:Kv-...-.i" :jrr— ■ ... -11, -jt. --'.¡A m. t .T- l v---.Zidj-zrra idrijski partizani ne počivajo Zveza borcc-v mesta Idrije bo v «Idrijskem tednu« odkrila spomenik padlim borcem. Spomenik bo stal Krmii preurejenega Trga maršala Tita. Že lani je Zveza borcev odkrila na pokopališču le.p spomenik vsem lastim borcem, ki so tam pokopani. Ne bi bilo prav, če bi ob tej priložnosti 'ne povedali nekaj o delovanju idrijskih partizanov. .Ko je v veliki zimi 1951 sneg poškodoval eno izmed lesenih barak v partizanski tiskarni «Slovenija«, so bili takoj pripravljeni, da priskočijo na pomoč. Naredili so pri obnovi barake 810 prostovoljnih ur. Pri urejevanju grobišča na Vojšici lani 1200 prostovoljnih ur, letos pa pomagajo vse nedelje pri gradnji igrobnice in so prispevali že 3240 ur. V Idriji živi še bivši Vojkov- sobo-ree Gabrijel Mavri, ki je vstopil v partizane 19. II. 1942. Bil je 23. partizan Vojkove čete. Sodeloval je skupno iz Vojkom pri več akcijah, tako na Marofu, v Črnem vrhu pri akciji na »appun t a t ovega prašiča« in ■drugih. Zanimiv je njegov odhod ir partizane. Sam pripoveduje: 'jiS tovarišem Ivanom Kokošarjem sva nesla meso italijanskim, gozdnim «miličnikom, ki so bili takrat v Idrijski Beli. Pa jo že tako naneslo, da miličniki tistega mesa niso videli. »Zgrešila« sva pot in ga odnesla partizanom, ki so bili takrat v bližini hiše Julcta Vipavca. Potem sva ostala kar s partizani. Tovariš Kokošar je padel, jaz pa sem napravil vsega 37 mesecev partizanstva.« »Kako je bilo v Vojkovi četi«, sem vprašal tovariša Mavrija. »Dokler je bil Vojko živ, je bilo res lopo ¡biti partizan. Vsi partizani so silili le v njegovo četo«. NAJLEPŠI RiIBOLOVSKI REVIR V SLOVENIJI V Idriji obstaja Ribiško društvo, k; šteje okoli 40 članov. Mogoče se bo komu čudno zdelo, vendar jc res, da ti člani skrbno čuvajo svoj lovski revir, ki začenja pri izviru Idrijce ob »Divjem jezeru« in se konča v Tribuši. V neposredni okolici izvira Idrijce še rase kranjski jeglič, ki jc sicer, velika redkost. Nikjer drugod v Sloveniji ni voda tako čista in ribji lov tako bogat kot ravno v Idrijci, Zgodilo se jc že, da so člani tega društva ujeli 8 in pol kg težko postrv. Ce gledaš z visečega mostu '(»cigu-most« ga imenujejo ildrijčani), ki je pripel na Debelo skalo, v vodo, kmalu opaziš v čisti vodi velike postrvi, ki se nastavljajo proti toku in lovijo. Marsikateremu ljubitelju sladkega in mehkega ribjega mesa se pri tem cedijo sline. Če bi smel spustiti trnek ... Pevski zbor in orkester vipavskega garnizona JLA sta konceriirala v Sežani Za uvod v proslavo ustanovitve primorskih brigad in priključitve Slovenskega Primorja k Federativni ljmdske republiki Jugoslaviji jc .v soboto dne 15. it. m. nastopil v kinematografski dvoran; v Sežani pevski zbor vipavskega garnizona JLA z orkestrom. Poslušalce, ki zavoljo slabe obveščenosti, žaL niso napolnili dvo-Tane, je prijetno iznenadil bogat repertoar, s katerim so se nam predstavili naši vrli vojaki. Dvajset članov moškega pevskega zbora, večinoma Srbov, je zapelo najprej Danonovo »Pesem o Tit!u«, nato Simonittijevo »Le vkup, le okup uboga gmajna«, Gobčcvo »Pesem o svobodi«, Hajdri-hovo »Morje Adrijansko«, Mokranj-čevo »Druga rukovet«, Zajčevo »U boj!« ter Lolkovo »Šaljivo ipesc.m«. Dirigent je bil tov. Babič, ki je v ci-vilu dirigent beograjske opere. Ves navedeni pevski program je ■zbor izvajal z izredno rutino in discipliniranostjo ter popolnoma na pamet- Če upoštevamo, da so bile v program uvrščene skladbe, ki zahtevajo nadpovprečna pevsko izurjenost, moramo priznati, da je vipavski vojaški pevski zbor v polni meri izpolnil svojo nalogo. Tudi najbolj razvajeno glasbeno uho so mogle zadovoljiti s precizno izvedeno pevsko bravuro pesmi zbora, zlasti v dinamič ni gravitaciji in naravnost presenetljivem pianis&imu. Glasovno je zbor lepo ubran in ga odlikuje izredna svežina. S ponosom in užitkom smo poslušali pevce v vojaških unifor-mah, pod katerimi smo spoznali toliko čustvenosti in srčne kulture, kar je plemenit dokaz, da naša narodna vojska vzgaja borce ne samo v vojaški disciplini in borbenosti, marveč tudi v etičnem oziru. Godalni orkester v polni zasedbi je izvajal pod taktirko kapetana tov. Nemeta venček slovenskih narodnih pesmi ter operni putpuri iz Rigolet-ta in Aide. Orkester nam je ustvaril aluzijo, da poslušamo izvajanje pravega opernega orkestralnega ansambla. Člani toga orkestra so poslušalcem prepričljivo dokazali, da tudi vojaška godba stremi za čistim umetniškim izxaaiom, ki zahteva precizno in občuteno interpretacijo, člani orkestra obvladajo svoje in-Rtnuuvmte in se s sigurnostjo podre-j a jo dirigentovi taktirki. Pevski zbor in orkester sta nam nudila dveurni umetniški užitek, ka- kršnega v Sežani že davno nismo doživeli. Hvaležni poslušalci so pcvco in godci; nagradili z navdušenim aplavzom, ki se kar ni hotel poleči. Prav tako sta bila deležna lepega priznanja .publike člana folklorna skupine vipavskega .garnizona, ki sta ob spremljevanju harmonike izvedla virLuozen ritmični srbski narodni ples. Harmonikaš-solist pa nam jc za nameček pred zaveso odigral in odpel še nekaj srbskih narodnih pesmi. Y takih nastopili prihaja povezava med našo narodno vojsko in ljudstvom nedvomno do najidealnejšega izraza. Hkrati pa je nastop umetniške skupine vipavskega garnizona JLA spodbuda, kako naj se primorsko ljudstvo ¡pfripravi na proslavo svojega največjega praznika. Žvan Jasa KOBARID 16. septembra bodo Kobaridčani žc drugič praznovali svoj občinski praznik. Za ta dan imajo v načrtu številne ¡kulturne in zabavne prireditve ter veliki sejem, na katerega bodo povabili vsa trgovska in druga podjetja okraja. Občinski ljudski odbor je lani določil dva občinska praznika in sicer 27. april iv spomin na ustanovitev OF Slovenije in 16. september v spomin na tako imenovano »Kobariško republiko«, ko je bilo v letu 1943 to ozemlje skoraj dva meseca popolnoma osvobojeno. BOVEC V kratkem bodo dogradili novo cesto iz Bovca v vas Bavšico, ki je oddaljena od Bovca okrog 5 km. Ta vas je bila precej zapuščena in so ji cesto obljubljali že pod Arvstrijo in Italijo. Njihovv potrebe je razumela šele ljudska oblast. Turistična se-zona v Bovcu je v polnem razmahu. Vsi prostori so za-sndeni in številni turisti se navdušujejo nad lepotami soške doline in njenih planin. Nekateri med njimi so že tretje leto zaporedoma obiskali te kraje. Dnevno prihajajo skozi Bovec tudi tuji turisti, ki prirejajo izlete v planine. V dneh od 4. do 6. soptembra bodo taborniki iz vse Slovenije in drugih republik priredili svoj I. zlet na Okroglico pri Gorici, kjer bo proslava obletnice priključitve Primor-ske k Jugoslaviji ter desetletnica ustanovitve primorskih brigad. Ob tej .priliki bo Starešinska uprava razvila zastavo «druženja, v katero bodo zastopniki rodov pribili spominske žebljičke. I. zlet tabornikov Slovenije bo potekal približno po sledečem sporedu : PRIHOD POSAMEZNIH SKUPIN V PETEK, t. IX. POPOLDNE IN V SOBOTO DOPOLDNE. V soboto bo razširjena seja Starešinskega sveta ZTS, katere se bodo udeležili vsi staroste enot, načelniki in člani uprav. V soboto zvečer bo slavnostni taborni ogenj s programom. Vsaka enota bo pripravila po dve točki resnega ali šaljivega značaja. Ob tej priliki bodo razvili tudi zastavo ZTS. _VjNBDEJ JO DOPOLDNE SE BODO VSI TABORNIKI UDELEŽILI PROSLAVE, POPOLPN E PA BO RAZHOD. Na zlc.tu se bo zbralo okoli 300 tabornikov, med njimi tudi postojnski Kraški viharniki, ki bodo postavili svoje šotore in naredili pravi tabor S seboj bodo prinesli svoje zastave in prapore. S tem, da se bodo udeležili proslave, bodo pokazali, da Združenje tabornikov Slovenije s svojim delom vzgaja in plemeniti svoje člane v duhu tradicij in pridobitev naše narodnoosvobodilne borbe. IZ ČRNEGA VRHA BO ODŠLO NA OKROGLICO NAD 600 LJUDI V občini Črni vrh nad Idrijo se pridno pripravljajo za proslavo desete obletnice ustanovitve primorskih • brigad. Po vseh vaških odborih so že imeli sestanke SZDL, na katerih so razpravljali o udeležbi na Okrog- ttotel Nonos v Idriji SEŽANA V pripravah za partizanski praznik na Okroglici so prebivalci Sežane doživeli preteklo soboto lepo presenečenje. Obiskala jih je kulturno-umetniška skupina enote JLA iz Vipavo m jim pripravila zanimiv celovečerni program. Goste je pozdravil v imenu mestnega odbora SZDL prof. Pertot. Na sporedu so bile recitacije, zborne pesmi, solospevi in operna glasba. Prebivalci, ki so do zadnjega kotička napolnili kinodvorano, so z navdušenim odobravanjem spremljali izvajanja pripadnikov naše Armade. SEŽANSKI SINDIKAT GOSTINCEV NA POČITNICAH Sindikalno delo v sežanski organizaciji gostinskih uslužbencev jc prešlo mrtvilo. Kljub naporom novo izvoljenemu odboru sindikalne podružnice zopet ni uspelo sklicati članskega sestanka, na katerem bi so bili morali pogovorili o važnih načelnih in tekočih vprašanjih. __ Sežanski sindikat gostincev šteje 59 članov, ki so zaposleni v raznih gostinskih obratih v Sežani. Redki so med njimi, ki pravilno pojmujejo ■pomen sindikalne organizacije vobče. Premalo so zavedajo, da jc njihova sindikalna organizacija tisto telo, preko katerega morejo uspešno uveljavljati svoje pravice v službenem razmerju. Po navodilih višjih sindikalnih forumov morajo sindikalne organizacije delovati popolnoma samostojno, se pravi brez vsakršnih avtoritativnih podrejenosti upravnim organom ustanov ali podjetij. Sindikati morajo biti popolnoma nepristranski čuvarji zak-onitosti v službenem razmerju svojih članov. Istočasno so dolžni, vršili vsestransko politično in strokovno vzgojno delo med članstvom. V ta namen sindikati razpolagajo z različnimi sredstvi, med katera spadajo politična in strokovna predavanja, tečaji, sindikalni tisk itd. V naših gostinskih podjetjih izvajamo temeljito reorganizacijo, ki ima svoj poudarek zlasti na strokovnosti uslužbencev. Č-as in razvoj naše gostinske mreže v celoti zahteva predvsem v zvezi z rastočim tujskim prometom v naša gostinska podjetja strokovno usposobljen kader od hotelskega vratarja in sobarice, do ku- hinjskega postrežnoga osebja. Vprašanje izpopolnitve strokovnosti in nadaljnje zaposlitve sedanjih uslužbencev v gostinstvu rešujejo pristojni državni organi v povezavi s sindikati. Zato je v interesu vsakega člana sindikata, da se za to vprašanje živo zanima in da osebno sodeluje pri reševanju teh vprašanj. To je samo nekaj splošnih pripomb k škodljivemu mrtvilu in ne-zainteresiranosti ter pomanjkanju sindikalne zavesti v sežanskem sindikatu gostincev, ki naj se končno zganejo in tesneje povežejo s svojo stanovsko organizacijo. Ž. J. lic.i in o krasitvi vasi. Računajo, da se bo iz Občine Črni vrh udeležilo proslave nad 600 ljudi. V okviru prireditev pred praznikom na Okroglici je nedavno obiskalo (imi vrh komorno gledališče iz Ljubljane, ki je predvajalo veseloigro »Sestrična iz Varšave.« Prihodnji teden bodo sklicali v Črnem vrhu in Godoviču zbora volivcev, na katerih se bodo razgovar-jali v pripravah za Okroglico in o splošnem političnem in gospodarskem položaju v občini. Govorili bodo tudi o slavnih dneh osvobodilne borbe. V Črnem vrhu bodo postavili na čast 5. in 6. septembra tri slavoloke, nadaljnje tri pa bodo postavili v drugih vaseh občine. Okrasili bodo tudi vse hiše. Pri krasitvi vasi bodo zlasti sodelovale žene in mladina. NA VRHU VRŠIČA BODO POSTAVILI VELIK SLAVOLOK Tudi v bovški občini so priprave za praznik Primorske na Okroglici v pobiem razmahu. Takoj po formiranju občinskega štaba in komisij so bili izredni sestanki SZDL po ;vseh vaseh, na katerih so se pogovorili o pripravah. Prebivalci so med drugim sklenili, da bodo do 6. septembra očistili in okrasili vse vasi na področju občine, v vseli vaseh ob glavni cesti pa bodo postavili slavoloke. Največji slavolok pa bodo 'postavili na Vršiču .in ga opremili z velikim napisom —- datumom priključitve Slovenskega Primorja in Istre k Jugoslaviji. Po zadnjih podatkih računajo, da se bo z Bovškega udeležilo proslave na Okroglici okrog 2.800 ljudi. Posebna komisija zbira podatke o borcih, ki so se borili na tem ozemlju, hkrati pa pripravljajo tudi predloge za odlikovanja posameznih partizanov in aktivistov. ŠVICARSKI REZERVNI OFICIRJI SO OBISKALI PARTIZANSKE KRAJE NA PRIMORSKEM Skupina 45 švicarskih rezervnih oficirjev, ki je z dvema avtobusoma prispela v Jugoslavijo, se je v spremstvu višjih jugoslovanskih oficirjev ogledala številna mesta partizanskih borb na Krasu, Tolminskem in Goriškem. Obiskali so med drugim bolnico »Franjo«, Črni vrh. Komen, Lokve in še nekatere druge kraje. Namen njihovega obiska je bil, da se seznanijo s partizansko taktiko, zlasti glede na podobnost tukajšnjega terena z njihovim. Zanimali so se za organizacijo IX. korpusa, za partizanasko zaledje in za organizacijo sanitetne službe. Preteklo sredo so med' drugim obiskali tudi Tolmin, kjer so jim predstavniki oblasti in političnih organizacij priredili večerjo. Planinsko društvo Sežana je najmlajše na Primorskem in sploh v Sloveniji, sa.j bo 20. novembra slavilo šele prvo obletnico ustanovitve. Društvo ima danes že( 126 članov, ki so v glavnem iz Sežane, Duto-velj in Tomaja. Premalo so zastopani kraji kot: Komen, Divača, Herpelje, in Podgrad. Planinci iz je v Planinskem društvu zastopana Štanjela so vključeni v Planinsko društvo Nova Gorica. Vse premalo mladina, saj je med člani le pet mladincev izpod 18 let. V bodoče bo treba to popraviti in privabiti čimveč mladine v društvo. Društvo bo moralo misliti tudi na ustanovitev raznih sekcij kot fotografske in drugih. Nekaj mesecev je obstojala jamarska sekcija, ki pa se je razšla, še preden je prav zaživela. Sklenili so, da se jamarska sekcija pridruži turističnemu društvu. Planinsko društvo je do sedaj organiziralo tri množične, lepo uspele planinske izlete na SLavnli, Nanos in na Caven. Poleg teh pa še več manjših skupinskih izletov na Vremščico, Trstelj, Mangart in ob priliki 60-letnice planinstva Slovenije v Vrata. Člani društva so markirali poti na Vremščico, (iz Gornjih Ležeč in Vrem), na Slavnik (iz Podgorja in Prešnice) in delno na Razsušico (iz Golca in Slavnika). Pot iz &lavnika na Ruzsušico so šele v grobem tra-sirali, vendar jo bodo v bližnji bodočnosti uredili. Za vse markacije ima največ zaslug požrtvovalni Ivan Potočnik, profesor na nižji gimnaziji v Tomaju. Na vrhu Slavnika in Vremščice so postavili skrinjico s spominsko knjigo, a jo je med nevihto v maju strela uničila. Dne 5. julija je odšla delovna skupina društva na vrh in znova postavila skrinjico na mesto. Za zavarovanje je namestila ttidi strelovod. 2e dosedanji vpisi v spominsko knjigo dokazujejo, da je Slavnik priljubljena planinska izletniška točka v Slovenski Istri. Društvo namerava zato postaviti na njem majhno planinsko kočo in se resno u-kvarja z mislijo, kako priti do potrebnih sredstev. Za izvedbo te zamisli, naj bi priskočila na pomoč bljižnja Planinska društva iz Trsta, Kopra, Buzeta, Ilirske Bistrice, Pivke Planinska zveza Slovenije in druga podjetja in ustanove. Ze so v ta namen prispevala okrajna podjetja v Sežani: »Preskrba« 5000 din, Okrajni LO 12.000 din, Kmetijska zadruga 5000 din in trgovsko podjetje »Tabor« 2000 din. Skupno 24.000 din. Vsem darovalcem se Planinsko društvo najlepše zahvaljuje. K. C- Idrija — mesto rudarjev, mesto živega srebra, mesto čipkaric, mesto vrtov in rož, mesto veselih in zdravega humorja polnih rudarjev — upokojencev ... Imam vtis, da se v naših časopisih preporedkoma spomnimo tega mesta, skritega v dolini visokih, z gozdovi poraslih grebenov. Res je, da je Idrija nekako odmaknjena od vseh važnejših prometnih križišč in si prebivalci le želijo, da bi jih povezala železnica z ostalimi kraji. I-drija je s svetom povezana le z e-no cesto, ki vodi preko Godoviča v Ljubljano in druga v Ajdovščino, obe se v Godoviču združita v eno. Iz Godoviča se cesta spušča v ostrih ovinkih »Po Zali« skozi senco gozdov in skalovja proti mestu. Potnik se mora. čuditi, ko se mu ob sestopu iz gozdov naenkrat odpre dolina »Pod Rot.ejo.« Vtis se mu vzbuja in radovednost ga žene, kaj bo zagledal tam za prvim ovinkom. Le za hip se ustavimo »Pod Ro-tejo.« Lepa, nova stavba ostro riše svojo svežo belino na temno zelenje gozdov. Pred hišo začenja slikovita pot »Po ključih,« ki se v cik-cakastih ovinkih vzpenja po grebenu na čmovsko planoto. Ob tej poti je več znamenj, kjer je domač u-metnik narisal s svojim preprostim znanjem primere smrti, od strele zadetega človeka ali pa ponesrečenega lovca. Pod hišo se pne čez Idrijco, ki se prav tu izmota iz tesne gozdne grape, lepa viseča brv, ki vodi na drugi breg, kjer je še vidna italijanska trdnjava s stražarnico v ospredju. Trdnjavo bo kmalu preraslo grmovje in srobotje, stražarnico pa naj bi podrli, da ne bo več skrunila tihe lepote tega kraja. Tu se začenja tudi pot »po Beli,« ki se konča v Idrijski Beli »Pri Šinkovcu.« Na tej poti je kraj »V rajdi«, kjer je bil smrtno ranjen naTodni heroj Janko Premrl-Vojko. V dolini, ki se vedno bolj odpira, je ob poti večja kmetija, takoj nato pa se prikaže — rudarsko mesto Idrija. Pred križiščem cest Idrija— Most na Soči se moramo ustaviti, ker po ozkem tiru pravkar vleče mala rudniška lokomotiva dolgo vrsto, z rudo naloženih vagončkov iz drobtinice v žgalnico »Na Brusovšeh.« Na desni, visoko v hribu je velik dimnik. Pod dimnikom ne rase nič in je hrib v precej širokem krožnem pasu proti vznožju prava puščava in golo kamenje. Med bujnim zelenjem gozdov napravlja to čuden vtis. Zakaj? Dim, ki ima tu prost izhod, je nasičen z živosrebrno paro, ki je strupena. Prav ta para zamori vse rastlinstvo pod dimnikom. V mestu utriplje življenje v moč-nem ritmu, že navsezgodaj zjutraj srečuješ skupine radarjev v značilnih rudarskih oblekah, ki s karbi-dovkami za pasom ali v jokali hitijo na delo v jamo. V nad 450 letih so idrijski rudarji »zlezli« 355 metrov globoko pod zemljo — že sedem metrov pod morsko gladino. Kramp v začetku, nato pa motor na stisnjeni non.« Kaj, kanon? Pa ne tisti ia nekdanjih srednjeveških časov? Le počasi z radovednostjo, vse o svojem času. V podzemlju nekdanjega hotela »Didič«, danes »Nanos«, je Tako bo izgledal center mesta po zaključenih delih zrak (kompresor), sta odkrušila že milijone ton živosrebrne rude. Idrijski rudarji so tu dobesedno uresničili pregovor: Pridni najde pod vsakim kamnom krajcar. A niso našli le krajcarja — našli so zaposlitev, našli so življenje ... Idrijski rudar. Kdo ga ne pozna, tega posebnega človeka, ki ga odlikuje izredna družabnost, vljudnost in šaljivost? Ce si ga le enkrat slišal govoriti v tasti značilni idrijski govorici, ga ne boš več pozabil. V razgovoru rad vpleta med stavke značilno idrijsko pritrdilnico: Jel* de« — jeli da. S to pritrdilnico hoče obdržati tvojo pozornost, če opazi, da mu za hip nisi sledil. Res pa je, da ni nikoli dolgočasen. Kaj naj zapišem o iznajdljivosti idrijskih rudarjev pri dajanju i-men gostilnam in važnejšim krajem v mestu? če bi rad kar hitro prišel »na oni svet«, se kar napoti v gostilno »V nebesih.« Tam se ti ne bo slabo g0d;J0 in boš še nadalje ostal — živ in zdrav zemljaa — tudi če ga boš kozarec več kot je mera. Ugibal sem, odkod so le privlekli to ime, in sem prišel do zaključka, da najbrže po brhkih natakaricah. No, kdor je brez greha, vrzi prvi kamen .. / Dalje imajo v Idriji kraj z imenom: »Na zemlji,« Ce so že nebesa, zakaj ne bi bila navzoča tudi zemlja? Saj to dvoje vendar »paše« skupaj, še naprej se vrstijo zanimivosti. Tako imajo nekje tudi »ka- prvnica. in obednica, Id so ji nadeli ime »kanon.« Sicer mi ni kljub vsemu vrtanju uspelo zvedeti, kako je prišlo do tega imena, vendar mislim, da nisem daleč od resnice, če povem, da se ga je včasih tu notri kdo tako naleze!, da je bil »kot kanon.« Idrijčani imajo radi razne prispodobe, ki v majhnem posnemajo naravo. Na produ ob Idrijci so zasadili majhen gozdiček in mu dali ime »V mejci.« Tako imajo pri roki -- gozd, kjer člani ribiškega društva podnevu lovijo ribe. Nisem mogel zvedeti, če ob dnevu nasprotni luči tudi kaj lovijo. Kraj je lep in privlačen... Priljubljeno sprehajališče je pot ob »Rakah,« Tu pa zares tvegaš, da te iznenada ugrizne — ne rak — pač pa lepa idrijska »zjala«, ki ti nepričakovano pritisne tako zaželen, vroč poljub. To seveda, če »zjala« opazi, da si boječ in nimaš »iniciative.« Kdo pa naj bi ji to zameril? še eno za zaključek. Po celodnevnem letanju od človeka do človeka in iskanju, sem bil zvečer pošteno lačen in utrujen. Kam na večerjo? sem premišljeval. Odločil sem se za »Nebesa«, ker sem prej slišal same dobre glasove. Vstopil sem v ne ravno preveč — pobožno ozračje gostilniškega prostora. Hitro je bila peri mizi brdka natakarica (kye pa naj bodo brdke, če ne v nebesih) in vprašala, kaj želim. »Večerjo bi rad,« je bil odgovor. Hitro mi je ponudila — P.P. P. Prav zares. Ce že vse govori, bere in se puli za P.P., zakaj bi torej tega ne imeilii še v »Nebesih«? No, jaz pa nikakor nisem bil pri volji, da bi za večerjo grizel P. P., zato moram povedati, da sem nazadnje le dobil: — Pašto, Paradajz in Peso. — Odšel sem zadovoljen naravnost v posteljo, kjer se mi je potem sanjalo, da mii je — nebeška natakarica — (kakšno zadoščenje!) na krožniku prinesla namesto pa-šte — P.P. Ogarev Med narodnoosvobodilno borbo so Idrijo večkrat bombardirali. Popolnoma so porušili 30 zgradb, delno pa še več. Med temi je bila tudi cerkev, ki je stala prav sredi glavnega trga. Po osvoboditvi je nastalo vprašanje, kako bi čimprej obnovili vse porušeno in poškodovano. O tem so se oglašali razni glasovi, več jih je bilo tudi za obnovitev cerkve. Regulacijski načrt mesta, ki so ga kmalu izdelali, pa je predvideval temeljito spremembo glavnega centra mesta. Po tem naj bi bile popolnoma odstranjene tudi ruševine csr-kve in bi na tem mestu ne gradili nobene druge stavbe. Mesto samo bi s tem veliko pridobilo na lepoti, glavni trg pa hi res dobil snaoajmest-nega trga. Našli so se ljudje, ki so nasprotovali taki preureditvi in jim ni šlo v njihove »pobožne« načrte, da cerkve ne bo več tam. ^Zmagala pa je pri tem večina ljudi, ki je zahtevala tako ureditev mesta, da bo prav za vse. Treba je poudariti, da Italija v vseh 25 letih okupacije ni v Idriji zgradila ničesar, kar bi bilo v korist ljudstvu. Le'v višini nad Kalva-rijo je zgradila velikansko vojašnico, ki je danes delno — ruševina. Tako je mestni ljudski odbor stal pred nujnim vprašanjem: kako bi čimprej vsaj nekaj napravil za olepšavo mesta, zgraditev stanovanjskih poslopij, preskrbo vode in drugo. Niti ena ulica v mestu ni bila asfaltirana, vodovodne napeljave skrajno zanemarjene. Novi gospodarski sistem je dal ljudem v vodstvu občine možnost, da so lahko začeli z raznimi deli. Začeli so že lani in nadaljujejo letos. Napravili bodo popolnoma novo kanalizacijo, novo vodovodno omrežje, razširili in preuredili glavno cesto in trg. Sredi trga bodo postavili spomenik padlim borcem, ki Spomenik bodo slovesno odkrili v ga je izdelal umetnik' Tone Kralj. sobot(>, 29. avgusta. Spomenik bo stal 2,865.000 din. Denar za spomenik je dobila Zveza borcev v mestu z zbiranjem prispevkov, tombolami in rasnimi prireditvami. Rudnik je v ta namen prispeval en milijon dinarjev. Spomenik bo predstavljal rudarja z ženo, ki odhaja v partizane. Odkritja spomenika se bodo udeležili tudi nekdanji borci Vojkove brigade in še iz drugih brigad. i Glavna cesta, ki pelje od mosta čez Nikovo pri hotelu »Soča« na glavni trg, je že tlakovana s kvadratnimi kamnitimi ploščami, prav tako glavni trg. Tako pri cesti kot trgu so izvršili izravnave. Trg, ki je precej visel, je sedaj skoro popolnoma raven. Vsa ta dela bodo stala ckoli 16 milijonov dinarjev. Začeli so tudi z deli za splošno popravo in obnovo vodovodnih napeljav v mestu. V glavnem bodo u-reaili in zamenjali vse vodovodne cevi. Za letošnja popravila vodovodne napeljave so določili 7 milijonov dinarjev. Za popolno preureditev vodovoda pa okoli 80 milijonov dinarjev. Dela bodo nadaljevali več let. šale ko bo vse to končano, bo i-mela Idrija res dobro pitno vodo za vse potrebe prebivalcev. ritit o o o V. Filač: Rudar s svetilko (s 'foto razstave v Postojni) Odkar je znani škafar, ki mu zgodovina ni zabeležila imena, natočil pred skoro pet sto leti v škaf tisto srebrno tekočino, ki je vzbudila toliko pozornosti — in to po vsej pravici — je Idrija preživela cela stoletja zgodovine. To zgodovino so v prvi vrsti pisali rudarji s krampi v podzemskih rovih, ki so jih kopali vedno globlje in vedno širše v zemljo. Pri tem delu so jih včasih presenečale tudi večje nesreče. Vnema® so se podzemski plini, udirali so se rovi, nastajale so eksplozije. V podzemskih temi, kjer je vča^ sih živo srebro kar samo pritekalo na dan, je kruto gospodarila smrt. Ob takih priložnostih je mesto trepetalo za življenja svojih sinov, ki so v globinah zemlje skrbeli za kruh sto in sto družinam. človek — rudar je tako vodil trdo borbo z naravo in ostal vedno zmagovalec. Življenje je zahtevalo trdnih in odpornih borcev. Tudi če so podzemske plasti še tako skrivale svoje srebrno bogastvo (v pravljicah so ga čuvali škrati), ga je idrijski rudar polagoma, a vztrajno trgal iz objema teme. O tisti skrivnostni, srebmosvetli tekočini ne bom pisal, ker jo pozna vsak otrok. Povem samo, da je trenutna cena na notranjem trgu 2700 d n za kilogram živega srebra. Cena živemu srebru pa je odvisna od političnih dogodkov v svetu. Zakaj ? se bo marsikdo začudil, živo srebro je izrazito strateški prodzvod in ga u-porabljajo vse države. Živo srebro prodajajo v jeklenkah, ki tehtajo 34,5 kg. Ta mera se je uveljavila tudi na svetovnem trgu. Vse živo srebro prodajajo danes sproti in rudnik ruma nobenih zalog. Največ so do sedaj kupovale ZDA, sedaj pa stopajo v ospredje tudi evropske države Anglija, Francija, Švica, švedska in zadnje čase tudi Zahodna Nemčija. Zanimivo je, da je rudnik prejel zadnjo ponudbo celo iz Japonske. Vsekakor se ni treba bati konkurence, ker vedno povprašujejo po živem srebru tiste tovame, ki potrebujejo posebno čisto živo shebro. V tem pa idrijskega živega srebra ne more prekositi nobena druga država, ker znaša čistoča 99,9 odstotka. V tem je idrijski rudnik edini na svetu. Danes zaposluje idrijski rudnik 1013 ljudi. Povprečen zaslužek ru- darja je 10.200 dinarjev. Rudarji so porazdeljeni na visokokvalificrrane, kvalificirane in polkvalificirane delavce. Kvalifikacijo v glavnem pri- ....."..............i." ' ../'--v: : :-. ï:'il'i^vív ■ '; ■ ■ '-iSO: v i" '■ ' V-Síí^li " >yS < V , \ s „v v V s . ^ >s -o ^ ^JNMHH * v iwJi mÊÊMŒËÊgM v 11 v : ■.....SMS ........¿MS: Dimnik vrh Golice dobivajo s prakso na delu, s tečaji in izpiti. V rudniku dela danes 160 delavcev, ki imajo za sabo 35 let zaposlitve, niso pa še izpolnili 55 let starosti, zato jih uprava še ne more upokojiti Vprašanje modernizacije rudnika je eno najbolj perečih. Vse rudniške naprave so skrajno zastarele. S prvimi deli za modernizacijo so začeli letos. V prihodnjih dveh letih pa bodo napravah glavno modernizacijo. Rudniški delavski svet šteje 40 članov. Ob volitvah so rudarji sami predlagali še 20 svojih ljudi h kandidatni listi. Na volitvah je propadlo nekaj vodilnih ljudi, ki si med rudarji niso znali pridobiti zaupanja. Večkrat se postavi vprašanje: koliko časa bo idrijski rudnik še dajal iz svojih Skritih podzemskih shramb živosrebrno rudo? Nekateri so mnenja, da bodo te zaloge kmalu izčrpane, drugi pa pravijo, da so neizčrpne. Tu je treba najti pravo osnovo. Vsi znaki kažejo, da lahko računamo z vso gotovostjo na dobo nadaljnjih 80 let. Gotovo pa bodo raziskovanja prinesla še kaj novega v tem pogledu. Naj bo kakorkoli, idrijski rudar lahko mimo nadaljuje s svojim delom. Doba 80 let je vsekakor dolga in ni izključeno, da ne bi raziskovalci odkrili v tem času kaj novega v skrivnostnih podzemskih skladih. Žrvosrebrni studenec še ne bo usahnil. Človek — rudar ne bo odnehal. Če se je že preril v globino 14 obzorij in bo letos odprl še 15 obzorje, je to znak, da bo še kopal, da bo še iskal nadaljnjih sledov za žilami živega srebra, če presega dolžina do sedaj odprtih obzomih prog 50 kilometrov — kar je uspeh skoro 500-letnega dela človeka — bodo to dolžino še podaljšali. Še se bodo rudarji pozdravljali z njihovim značilnim pozdravom: »Srečno.« V IDRIJI JE NAD 500 ČLANOV PLANINSKEGA DRUŠTVA Idrijski rudar ima rad naravo. Po napornem kopanju v temi podzemlja si zaželi svežega zraka in razvedrila. V vročih poletnih mesecih si rad privošči »luftanje« (zračenje) na višinah, ki obkrožajo mesto. Dopust pa rad preživi čim bliže svojemu delovnemu mestu, na Vojskem, v Sebreljah, na Ledinah, na čmovr-ški planoti. Poleg vsega pa ne zanemarja planinstva. Zadnjega planinskega slavja v Vratih se je udeležilo največje število planinceve prav iz Idrije. Lani so Idrijski planinci zgradili kočo na Javorniku, letos pa pripravljajo material za gradnjo koče na I-IIeviških planinah nad C-ekovni-kom, v višini 907 metrov nad morjem. Hleviške planine so že od ne- so že 800 metrov poti. za dovoz gradiva. Na Jelenku, ki je privlačna turistična točka, imajo zavetišče. Tu je zelo bogata planinska flora. V do-glednem času nameravajo zgraditi planinsko kočo tudi na Sivki, ki je priljubljena smučarska točka. Kljub temu, da je planinstvo že stara tradicija Idrijčanov, mladina še ni občutila potrebe množičnega sodelovanja. Pri prostovoljnih akcijah je opaziti le starejše planince in prav tako pri izletih. Podpis idrijskih planincev srečamo v vseh vpisnih knjigah po kočah Julijskih Alp. Skupaj z »Idrijskim tednom« praznuje idrijsko Planinsko društvo tu- Pe. ejiicj ob ¡\ikavi kdaj priljubljena enodnevna izletniška točka idrijskih rudarjev. V »Idrijskem tednu« bodo položili temeljni kamen. Letos so napravili o-koll 2000 prostovoljnih ur. Zgradili Prvi udarci za novo planinsko kočo Hleviških planinah di 50-letnico ustanovitve. Ob tej priložnosti bo izšel poseben izvod ci-klostiliranega časopisa o razvoju planinstva. Društvo bo poleg tega priredilo tudi planinsko razstavo. člani idrijskega Planinskega društva so skrbno markirali vse gorske poti. Sodelovali bodo tudi pri markaciji posebne jubilejne trans-vrezale za 60-letnico slovenskega planinarstva. Ta transverzala se začenja na Pohorju, gre čez Kamniške planine, Savinjske in Julijske Alpe. Na Idrijskem bo potekala po vseh važnejših grebenih, znanih iz NOB. Zadnje čase so našli tudi vpisno knjigo z Javornika, ki so jo tja položili leta 1876. Prvi se je takrat v to knjigo vpisal znani planinec Kadilnik in prilepil tudi svojo fotografijo. To je dokaz zanimanja za planinstvo na Idrijskem. Želeti je le, da bi tudi mladina sledila zgledom 'nekdanjih in sedanjih planincev in si v gorah krepila zdravje, duha in telo. S pripravami za gradnjo dveh velikih stanovanjskih hiš so že začeli. Ti bosta imeli 25 družinskih stanovanj in pet modernih trgovskih lokalov v pritličju. Za dovršitev teh dveh hiš bo potrebnih 75 milijonov dinarjev. Predvidevajo, da bodo dokončali gradnjo leta 1954. Pri obnavljanju zunanjega lica mesta pomagajo tudi lastniki hiš sami, ki upoštevajo vse odredbe S3 £3 GRADBENO PODJETJE »ZIDGRAD« JE V PETIH LETIH IN POL ZGRADILO ZA 195 MILIJONOV DIN OBJEKTOV Leta 1947 so v Idriji ustanovili gradbeno podjetje »Zidgrad«. Ustanovitev so nujno narekovale potrebe mesta in podeželja, ki je vehko trpelo zaradi večkratnih bombardiranj in požigov. Ob ustanovitvi je imelo podjetje le 16 delavcev, 17 m- ^mmmm^mm91 «II • & ill • « pf i a $ •< f^'í-^'^^^a^fv.....- -y../, j •4S Ss Urejevanje Titovega trga Mestnega LO. Mesto bo tako v nekaj letih popolnoma spremenilo zunanje lice. Na vogalu Trga maršala Tita bo zraisel velik kulturni dom, ki bo skupno z novo stanovanjsko hišo na nasprotni strani, spomenikom padlim borcem občine Idrija sredi trga in že obstoječim poslopjem poslopjem mestne občine in z nekaterimi drugimi poslopji tvoril lepo, harmonično celoto. Pri. vseh teh velikih delih je v veliko pomoč delovni kolektiv rudnika. Njegova zasluga je, da bo mesto rudarjev dobilo tisti prijetni zunanji obraz, da ga bo vesel meščan in tujec, ki ga bo pot zanesla v Idrijo. krampov in 15 lopat. To je bila vsa »mehanizacij a«, s katero se jef podjetje zagrizlo v ruševine. Odločna volja delavcev in vodstva je premagovala neštevilne ovire, ki jih je bilo vsah dan več. Danes je podjetje tehnično opremljeno z večjim številom mehaničnih mešalcev in dvigal in ima lastna prevozna sredstva. Za upravne potrebe je zgradilo poslopje in skladišče za stroje in gradbeni material. Skupno zaposluje danes 204 delavcev in nameščencev, ki imajo stalno zaposlitev. Podjetje je v teh letih zgradilo stanovanjsko hišo v Rožni ulici za 12 družin, centralno mlekarno v Cerknem, upravno zgradbo občin- skega LO v Spodnji Idriji, dva velika moderna zadružna hleva v Ledinah in na Vojskem, mizarsko delavnico v Idriji, strojnico pri jašku «Delo» in drugo strojnico pri jašlai »Lnzago« — obe industrijski zgradbi Ti sta dve pomembni industrijski zgradbi, ki jih radnik potrebuje, ker se vedno bolj modernizira. Za" ublažitev stanovanjske krize je podjetje »Zidgrad« povzelo od gradbenega podjetja »Primorje« dovršitev štirih stanovanjskih blokov v Idriji in Spodnji Idriji, ki imajo skupno 32 družinskih stanovanj. Nadalje je podjetje zgradilo štiri trafopostaje in sicer: v Godoviču, v Spodnji Idriji, v Dolah in na Tratah. Tako je od svoje strani pripomoglo pri elektrifikaciji podeželja. Ni pa s tem še izčrpana gradbena dejavnost podjetja. V Idriji je preuredilo nekdanje rudniško gledališče — ki so ga Italijani spremenili v konjski hlev!!! — res, nosilci ctva-tisočletne kulture! Sedaj je v tem poslopju kinodvorana, zunanjost poslopja so ohranili. V zaključni fazi je Dom učencev v gospodarstvu. Poleg drugih večjih del je podjetje zgradilo tudi most na glavni cesti, Idrija — Most na Soči v Pirhovem klancu pri Zelinu in na cesti Reka — Bukovo. Obnovilo je nekdanje italijanske vojašnice v Cerknem in jih preuredilo za potrebe Elektrogospodarske šole. Poleg naštetih del je podjetje izvršilo še številne adaptacije in popravila šol v Ledinah, Gorah, Godoviču, Črnem vrhu in gimnazije v Cerknem, zdravstvenega doma isto-tam in še na več stanovanjskih poslopjih v mestu in na deželi. Sedaj gradi večjo trgovsko hišo v mestu, 12. stanovanjski blok in moderno mehanično delavnico rudnika »Na Brusovšeh«. V mestu samem bo zgradilo tudi moderno javno stranišče, ki ga je Idrija do sedaj res pogrešala. Vsa dejavnost podjetja bo vidna na razstavi v »Idrijskem tednu«. Približna vrednost vseh novogradenj in adaptacij, ki jih je podjetje izvršilo od svoje ustanovitve do danes, je 195 milijonov dinarjev. Samo lani je zgradilo za 45 milijonov din vrednosti. (Nadaljevanje) V dobo italijanske okupacije med obema svetovnima vojnama spadajo tudi pomembne arheološke najdbe v sprednjem delu glavnega rova nad požiralnikom Lokve. Te obsegajo kamenite, koščene, steklene, bronaste in železne predmete od novoka-mene preko rimske dobe globoko v srednji vek. Pri izkopavanjih so naleteli na velike kupe zoglenelega žita, primerke rimskega denarja, o-stanke davno izumrlega jamskega živalstva in na nekaj dobro ohranjenih grobov iz rimskih časov. To potrjuje, da je bila jama spričo svoje odlične lege v neposredni bližini stalno tekočega potoka obljudena od prazgodovinskih časov. V srednjem veku so vhod umetno zazidali in spremenili sprednji del jam v grajski hlev. 2e sredi 19, stoletja je obstojala v Jamskem gradu spominska knjiga, kamor so se vpisovali obiskovalci. Zal je taka knjiga ohranjena le za dobo od 1896 do 1907. Knjiga ima nemški napis in je vanjo dolgo uvodno besedo v nemškem jeziku prispeval Ivan plem. Kalchberg, Tu je okoli 5000 podpisov, iz česar sledi, aa je v tem času grad letno obiskalo povprečno 500 ljudi. V knjigi najdemo podpisnike iz vsega sveta, vendar daleč prevladujejo slovenski podpisi. Posebno zanimivi so podpisi mnogih naših javnih delavcev iz najrazličnejših področij udejstvo-vanja. L. 1897. je grad obiskali pastojmafci tiskar R. šeber in tri dni za njim Hinko Dolenec, ki v pripovednih spisih opeva posebnosti svojega rodnega notranjskega sveta. Leta 1898 srečamo v knjigi podpise naprednega politika, zaslužnega ljubljanskega župana in sokolskega delavca Petra Grasselija, komponista Frana Serafina Vilharja, Miroslavovega sina, ki je uglasbil nekaj najlepših Prešernovih umotvorov, domačega znanstvenika Ferda Seidla, ki je proučeval naše potrese, podnebje, alpsko rastlinstvo ter geološko preteklost naše domovine in Viljema Puticka, ki je vse svoje življenje posvetil raziskovanju vodnih razmer na notranjskih kraških poljih. Z teh nekaj imen kaže, da so končno tudi Slovenci dobili svoje znanstvenike, ki so začeli proučevati posebnosti našega krasa. Sprva so bili to redki poedinci, 1, 1910 pa sledi končno organizirano delo v okviru Društva za raziskovanje jam, Id so ga takrat ustanovili v Ljubljani. Preden pa so pričeli z raziskovanjem Postojne in Pred jame, je izbruhnila prva svetovna vojna, ki ji je sledila rapalska državna meja. šele politična osvoboditev Slovenskega Primorja je odprla ta del naše domovine domačim znanstveni- kom. Postojnska jama je prešla dokončno v naše roke in jo hkrati z drugimi turistično pomembnimi jamami upravljajo odbor za Kraške jame Slovenije, s sedežem v Postojni. Tu so ustanovili v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti Zavod za raziskovanje krasa, ki usmerja terensko raziskovalno delo. Ker je dobila Postojna posebno podružnico Društva za raziskovanje jam, so tako vse tri ustanove plodno navezane na medsebojno pomoč-, medtem ko se nekaterih večjih raziskovalnih akcij udeležujejo tudi razne ustanove v Ljubljani Naš skupni program nemalo izpolnjuje Predjama kot turistično in raziskovalno področje. Z novo cesto iz Bukovja do gradu je postala Predjama dostopna avtobusnemu prometu. Grad vzorno oskrbujejo in so ga spremenili v muzej. 3 a 1 mÊMliÊiiï&mm Veseli izletniki vrh Nanosa MARJA ICONOP-NICKA : sg f _ ^ _ i 1 ( :':J 1 f!, s 1 ; i .....•■■■Ill ttttxuœftl KisUiftîfcfMB mt-lùiàA-.Vtfâi 1 _] : - ■■-.-■ ...i 1 '"--' •.'•" 'r:':';'--vl BMB —— B imHBBBi (Iz zbirke »Z normandijske obale«.) Od sobotne večerne ali ponočne morske plime do po-nedeljske nočne ali jutranje oseke ostajajo v naselju same ženske. . Seveda pa ni zaradi tega v naselju nikakega brezvla-dja. Uprava hiše, rodbinske zadeve, zlasti pa denarne, so že tako v ženskih rokah, Normandijska ribičevka je odločna, v vsem izkušena, previdna in denarja željna. Otroke ljubi bolj kot moža, denar pa je pri mnogih ženah nad kakršnokoli ljubeznijo. Zadostuje, da pogledamo ozka, stisnjena normandijska usta, pa spoznamo, da denar v njenih rokah piska. Otroke odpravi doma z marsičem: s krompirjem ali fižolom z vrta; s tem pa, kar zasluži mož, tolaži svoje oči vso nedeljo, v ponedeljek pa odnese zaslužek v denarni zavod in ga naloži na rento. Renta, varčevanje na deželi, je največja strast Norman-dijke. žrtvuje ji večjo polovico življenja, posvečenega marsikaterim vrstam skrbi in neredko težkemu delu. Ceno moža in vrednost zakonske sreče računajo, samoumevno, po dobičku iz lova. Tu ne pravijo: »Moj mož je dober človek« niti »Moj mož me ljubi«, temveč: »Moj mož zasluži, moj mož prinaša domov toliko in toliko«, če prinaša mnogo denarja, ga ji zavidajo vse sosede kot dobro donosen kapital. »Zasluži« — to ni samo največja pohvala, temveč tudi temelj ljubesni in mera časti. To ve vsak mož. Ce prinaša malo denarja, je revež, ker čuti, da ga ne čaka nič prijetnega, komaj se vleče iz pristanišča domov; če pa ga prinaša mnogo, ga kar peče pod poplati. Da bo imel »poivrade«, , )■ bi mogel staviti z gotovostjo. 2e moj sinko pet Mar. povpraša: Kje je ata? in mamici vzbudi spomin na padlega soldata. liutk^fri cUa&iž Ameriška akademija znanosti in umetnosti je sprejela za svoje člane tudi naslednje pisatelje: Pearl S. Buck, Thomas Marin, Carl Mil-les, Douglas Moore in Frank Llyd VVright. m V japonščini bodo izdali literarno delo francoskega pisatelja Ro-maina Rollanda. — Afreda Neu-manna roman »Der Tettfel« (Hudič) je bil preveden v 23 jezikov. MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL V EDINBURGU Za mednarodni filmski festival v Edinburgu, ki bo od 23. avgusta do 13. septembra, so doslej, prijavili že nad 2fl0 filmov iz 24 držav, mc.d katerimi so zastopane skoro vse zahodnoevropske države. Na sporedu je program umetniških, poskusnih in znanstvenih filmov ter dva programa me/dnarodnih filmov za otroke. V okviru festivala bosta dve mednarodni filmski konferenci, ena o odnosu televizije do filma, druga pa o vlopi filma v javnem zdravstvu. Pod okriljem festivala bo tudi polmeseč-ni tečaj o umetnosti in zgodovini filma, na katerem bodo predavale svetovnomianc osebnosti iz filmskega sveta. (Nadaljevanje s 7. strani) Uhani se zibljejo, velike, okrogle broše se lesketajo, svileni predpasniki šelestijo, lica pa žare od ponosa in sreče. To je zmagoviti pohod mater. Ko so otroke nadojile, vzgojile in nasitile, glej, zdaj je tu radost! Ce sta. v rodbini dva sinova, je eden, prvorojenec, mornar, drugi pa ribič. Sele tretji se oprime obrti ali pa gre za duhovnika. Tako jemlje morje večji del potomstva, zemlja pa komaj tretjino. So pa tudi matere, ki prejemajo davek od dveh sinov z daljnega morja. Normandiji ne gro-Ei zmanjšanje prebivalstva, prerokovano celi Franciji. V tem zdravem podnebju se rodi iz zakoncev, koprnečih drug po drugem, dovolj o-trok, zlasti fantov. Naša gospa Toutaint je edina sestra sedmih bratov, spečih po večini že na dnu daljnih morij, hkrati pa, mati sedmih sinov, izmed katerih je prvorojenec mornar. Zato pripada tudi ona tej procesiji, keT prejema za svojega sina Jakoba pet frankov. Hodi pokonci, vitka, izravnana. V" postavi in v obrazu ima nekaj rimskega. Njen profil s pravo antično ilinijo ozkega čela, lahno zakrivljenega nosa, tenkih ustnic in močno poudarjene brade, bi lahko vlili v kovance, črna praznična obleka veča izrazitost njenega rjavega tipa. K blagajni gre naravnost iz mornariškega urada Renta raste. Zvezdoslovci pripravljajo now atlas nek Odkrili so milijarde novih zvezd - Palomar središče raziskava nj Observatorij Falomar v bližini Pa-sadene v Kaliforniji nam nudi celotno pregledno sliko neba in doslej že popolnoma neznane podrobnosti vsemirja. Ta vsemirska mapa, za katere sestavo bodo rabili štiri leta in ki so jih izdelali do polovice, bo zajela na 1.870 fotografskih posnetkih več kot tri četrtine celotnega neba — vse, kar je vidno s Palomarja — in to mnogo bolj jasno in podrobno kot kadarkoli v preteklosti. Pred-tem so fotografirali komaj en odstotek neizmerno oddaljenih delov neba. Zdaj fotografirajo predele, ki so oddaljeni od zemlje 350 milijonov svetlobnih let. Novo mapiranje vsemirja sta omogočila dva nova teleskopa, ki so ju pred nedavnim postavili v palomarskem observator-riju. Novi Schmiatov teleskop obsega teko širok kot, da lahko zajame na en posnetek takšen kos neba kot je ploskev Velikega voza. Vsaka teh slik zaznamuje vsa vidna nebesna telesa do razdalje 2.000 tri-se imenuje »Veliki Schmidt« po svojem, v Estonski rojenem konstruk-lijonov milj od zemlje. Teleskop, ki torju, uporabljajo skupno s palo-jnarskim orjaškim 508-centimetr-skim refleksnim teleskopom, ki je največji na svetu in ki lahko prodre trikrat tako daleč kot »Veliki Schmidt«. Ker pa ta 508-centime-Irski teleskop lahko naenkrat fotografira samo tako velik del neba, kot ga zavzema četrtina obsega polne lune, ni pripraven za mapiranje celotnega nebesnega svoda. Vendar ga uporabljajo za fotografiranje posebno zanimivih stvari, ki so jih odkrili na slikah Schmidtovega teleskopa. Te nove fotografije so odkrile milijone novih zvezd v Rimski cesti in računajo, da je zdaj v njenem ozvezdju nad 200.000,000.000 zvezd. Dalje so na novih posnetkih odkrili mnogo novih zvezdnih meglic ali ozvezdij, katerih imajo posamezna na milijone zvezd in zavzemajo prav take ploskve kot Rimska .cesta. Tisoči teh novih meglic so vidni na eni sami fotografiji in tako so zdaj ugotovili, da je na stotine milijonov takih ozvezdij razpršenih v silnih razdaljih po vsem znanem vsemirju. Te oddaljene zvezdne meglice se zbirajo v obliki ogromnih rojev. Novi pregled vesoljstva je že do zdaj odkril približno tisoč takih rojev, ki so precej enakomerno porazdeljeni po vseh delih neba. V vsakem takem roju je več tisoč milijonov zvezd. Predno so začeli sestavljati novo mapo neba na Palomarju, niso astronomi poznali niti 50 takih rojev ozvezdij. Ta odkritja bodo v veliki meri razširila astronomsko znanje o ob- segu in ustroju vesoljnega sveta. Možnost ugotavljanja in štetja zvezdnih meglic v vseh smereh vsemirja bo ustvarila popolnejšo sliko celotnega vesoljstva. Študije na podlagi novih fotografskih posnetkov bodo pomagale, da bodo lahko izračunali, kako velik je vesoljni svet, in ugotovili, če je ustroj vesoljstva enak v vseh smereh zunaj zemlje, ce ima dokončne meje ali če se razteza še dalje od prostora, ki ka lahko doseže najmogočnejši teleskop. Znanstveniki Palomanskega observatorija upajo, da bodo našli odgo- zvezd. Nekatere zvezde so morda stare kot vesoljstvo samo, druge pa imajo zelo kratko življenjsko dobo. Tega vsega astronomi do zdaj še ne vedo. Nadaljnji nerešen problem je vrok ogromnih eksplozij zvezd, ki jih astronomi od časa do časa vidijo prav tako v Rimski cesti kot v ozvezdjih, ki ležijo daleč za Rimsko cesto. Ko bo predmetni pregled dovršen, nameravajo natisniti fotografije v Atlasu neba, ki bo na razpolago observatorijem, šolam in astronomom po vsem svetu. Ker razpolaga dru- " mm " * 1 ■ iMMi ^MMs M «¡lliW grflf^ÄiiiM ilffiü VvH Pgiifl ipMll SsE-ií-íí lííí'-íí'íííji;; ........ 'ÉÍÉÉHÍÉÍI ZNAMENITI »HOOVEROV JEZ«, ki zajezuje nad 320 km obse-gajočem gornjem jezeru Mead ogromne količine vode gornjega toka reke Kolorado. Te so navadno spomladi poplavljale velika področja plodne zemlje na južnem zahodu Združenih držav in sosedne Mehike. Z vodo iz gornjega jezera Mead (približno 400 m nad morjem) namakajo tudi 450 km daleč naokrog z umetnimi vodovodi vsa, suši izpostavljena zemljišča vor tudi na razna druga vprašanja, ki jih do zdaj ni bilo mogoče rešiti. Eno takih vprašanj je točen obseg in oblika ozvezdja Rimske ceste, v katerem leži tudi naša zemlja. Nadaljnje vprašanje je točna ugotovitev, v katerem delu tega ogromnega »zvezdnega kroženja« ležita zemlja in sonce. Upajo tudi, da bodo lahko dobili več podatkov o starosti in razvoju štvo za ta raziskovanja z znatnimi denarnimi sredstvi, bo cena tako popolnem znanstvenem delu sorazmerno nizka. Znanstveniki cenijo, da bodo podatki novega pregleda zaposlili a-stronome vsega sveta za pol stoletja ali še dalj. Toliko časa bo trajalo, predno bodo lahko proučili in analizirali vse te nove podatke v vesoljstvu. Danes nalovijo po vsem svetu letno okoli 25 milijonov ton rib, vendar mislijo strokovnjaki, da bi se ta številka lahko še dvignila, zlasti kar zadeva bele ribe. S tem bi bila na razpolago nova velika količina živil z visoko hranilno vrednostjo. Brez velike izgube časa in z malenkostnimi stroški bo mogoče to doseči z odmevnim kotomerom, aparatom, ki je bil zamišljen izprva za olajšanje plovbe, ki ga pa zdaj po vsem svetu uporabljajo za ugotavljanje ribjih vlakov. Z odmevnim kotomerom ali goniometrom so prvič opremili nek ribiški parnik pred 25 leti v angleški luki Hull, Lastniki motornih ribiških ladij za visoko morje so hitro spoznali važnost nove iznajdbe, ki je omogočala ribolov v globokem morju tudi pri najslabšem vremenu. Napredek, ki sta ga kasneje doslegla znanost in tehnika, je povečal natančnost teh aparatov, katerih uporaba se je vedno bolj širila. Leta 1945 so opremili tri ladje z odmevnim goniometrom in s poskusi dognali, da lahko z njim ugotovijo tudi ribje vlake malega obsega. Stalno naraščajoče povpraševanje ribolovne industrije je dovedlo do produkcije odmevnega goniometra na električni pogon, ki je posebno pripraven za obalni ribolov. Naprava je zelo enostavna in jo lahko uporabljajo tudi ladje z najmanjšo tonažo, za uporabljanje ni potrebna posebna spretnost. Odmevni gonio-meter uporabljajo istočasno pri plovbi in za ugotavljanje ribjih vla^-kov. Ribiške ladje lovijo na globokem morju in aparat ne kaže kapitanu samo morske globine, ampak tudi obris morskega dna, da lahko izbere kraje brez skal in čeri, ki bi lahko raztrgale mreže. Po daljši vaji postanejo ribiči tako spretni, da že po zunanjosti morskega dna sklepajo, če je na določenem kraju pričakovati večje količine rib ali ne. Po podatkih, ki jih daje odmevni goniometer, narišejo posebne globinske zemljevide, iz katerih zvedo, kako globoko se nahajajo ribji vlaki: ker je znana hitrost ladje, se lahko tudi s povezavo koitomeTa s kro-nometrom določi velikost ribjega tropa. Tako ne izgubijo ribiči po nepotrebnem časa, ker vržejo mreže v morje samo takrat, če javi odmevni goniometer dovolj velik ribji trop. Zemljevid morskega dna pokaže tudi, če je vlak slanikov dovolj gost, da je upati na dober lov. Uporaba odmevnega goniometra v ribolovu je dovedla tudi do vedno večjega poznavanja raznih ribjih vrst in je s tem v veliki meri prispevala k reševanju problemov, s katerimi so se že dolgo časa trudili znanstveniki in ribiči. Za ribiče je zelo važno, če poznajo vrste rib, ki jih lovijo in ta namen so dosegli z goniometrom, ki zaznanu.ie zvoke, ki jih povzročajo razne vrste rib. Mislijo, da je iskati izvor te razlike zaradi površin, od katerih se odmev odbija. Ugotovili so, da daje vsaka vrsta rib drugačne znake, zlasti oddajajo skuše poseben signal, ki ni podoben znakom nobene druge ribe. Znanstveniki uporabljajo zdaj podmorske fotografske aparate za ugotavljanje in klasificiranje signalov, ki so še do danes neznani če bodo ti poskusi uspešni, bo odmevni goniometer postaj v bodočnosti še važnejši. AMERIŠKA ODPRAVA V BERINGOVEM MORJU Mati narava še vedno lahko reče »ne« tudi najmočnejšemu ledolomil-cu. To sta spoznala ledolomilec »Nonthwind« in oskrbovalna ladja »Burton Island«, ki sta bila lansko zimo na 47-dnevni odpravi v Berin-govem morju. Skušala sta prodreti do severnega dela Bermgovega morja, ker pa jima ni uspelo, ker nista mogla streti velikanskih plavajočih ledenih gora, ki pozimi preprečujejo prehod po morski poti v Nome na Aljaski. Poizkus doseči, Nome z vzhoda so opustili in skušali priti v to mesto skozi Beringova vrata. V tej 40 milj široki ožini sta ladji naleteli na nove zapreke. Namesto trdne, več kot tri in pol metra debele ledene plasti, ki ovira prehod po vzhodni morski poti, je bilo tu toliko manjših, zelo trdih in naglo plavajočih ledenih gora, da so skoro popolnoma zapirale ožino. Čeprav sta ladji z vso silo, ki jo premorejo stroji, lahko počasi, a stalno napredovali skozi ledeno skorjo, jima je tu veliko število ledenih gora, ki so naglo plavale proti jugu, popolnoma zapiralo pot. Britanski film A QUEEN IS CROWNED — Kraljica je kronana, doživlja po vsem svetu presetljiv u-speh. Film je doživel pet dvornih premier, na Holandskem, v Belgiji, na Norveškem, v Grčiji in v Luk-semburgu. Sedaj kroži po svetu ka-kik tisoč kopij tega filma in od vsepovsod poročajo o čudovitem sprejemu. Letos poleti bodo v KuLrtemu odprli mednarodno razstavo »Ex-libri-sov«. S tem bodo gotovo bibliofili dobili nov zagon in že nekaj časa opuščena umetniška panoga ho dobila nove pobude za razvoj. Biblio-filstvo se je tndi pri Slovencih nekoliko razmahnilo v tridesetih letih, vendaT o ex-l ¡brisih nismo veliko pisal!. Prav bi hilo. da bi se tudi tu malo poprijeli. Pri večjih narodih ima bibliofilstvo svoje posebne revije (Nemčija, Italija. Anglija, Francija. Amerika); bibliofilska društva pa so že itudi stara stvar (v Nemčiji: Ex-libris Verein: v Amaliji: Ex-libris Society: ti dve zvezi delujeta že od lota 1891, zveza v Italiji pa je kma-in po ustanovitvi (1912) zamrla. RAFAEL PERHAUC: V n S vr n vloga primorskih Slovencev — — '-,■■>,': ■.:-,!-•. —— mt■ — ■ t.» — ..-■...,■■ .- — _.. _ , .....——— Ta članek sem nameraval napisati že pred časom, da bi tako naša javnost zvedela nekaj več o naših letalcih v Afriki. K temu me je sililo tudi dejstvo, da so nekateri naši tovariši iz brigad nekoliko postrani gledali »Afrikan-ce« in jim niso dali tistega priznanja, ki jim pripada. To je včasih šlo, tako daleč, da jim nekatere organizacije ZB niso hotele izdati članskih izkaznic. Glasovanje za Tita je pokazalo visoko politično zavest »asih rojakov. To glasovanje za novo Jugoslavijo v tujini je bila velika zmaga, ki je pokazala, kam se nagiba naše fjudstv« brez kakršnegakoli pritiska, torej popolnoma de. snokratično. Vsi ti vojaki so bili tam po nalogu našega vrhovnega štaba. Ce ne bi bilo teh, potem bi morali drugi iz (Jomovine, kar bi oslabilo vrste borcev. Sodobno bojevanje pa zahteva dobro organizirano službo v zaledju, ki je prav tako pomembna kot prva frontna linija. Brez zaledja tndi fronta ne bi mogla vzdržati. Zborovanje na Okroglici me je prehitelo in komaj sedaj objavljam članek, ki naj osvetli delo naših letalskih enot v Afriki. Obenem pa naj bo vzpodbuda vsem letalcem iz Afrike, da se udeleže proslave na Okrogliei, kjer se bomo po dolgih letih zopet videli. Boj za Afriko je šel h koncu, pa tudi Sicilijo so že jsavzeli zavezniki. Južna Italija je bila osvobojena, Zavezniki so zajeli tisoče in tisoče italijanskih vojakov, ki so jih z ladjami prepeljali v tuniška in alžirska taborišča. Med njimi je bilo tudi precej primorskih Slovencev, ki so prišli leta 1918 pod Italijo. Vse, kar je bilo na njih italijanskega, je bila sivozelena uniforma, II. zasedanje AVNOJ, 29. XI. 1943 je proglasilo priključitev Primorske in Istre novi Jugoslaviji. Ko so zavezniki zvedeli za ta ukrep, so se v svoji zunanji politiki začeli temu primerno ravnati. Najprej so Slovence oddvojili od italijanskih vojakov in jih premestili v posebna taborišča. Z njimi so mnogo bolje ravnali kot z ostalimi ujetniki. Kmalu pa so se med njimi pojavih častniki kraljevske vojske, ki so prevzeli poveljstvo nad njimi. Obljubljali so jian skorajšnje potovanje v Jugoslavijo, kjer naj bi se borilj zoper fašiste. To so jim govorili prav takrat, ko se je v domovini njihov »minister vojske in mornarice« boril proti partizanom. Toda te resnice niso mogli dolgo skrivati. Zavezniške vojaške misije, ki so prispele v Jugoslavijo in se povezale z glavnim štabom, so svojim vladam sporočale nekaj povsem drugega, kot pa so doslej splošno miislili. Sporočale so, da se Draža Mihajlovič odkrito bori na strani fašistov, ter da so v Jugoslaviji edino partizani tisti, ki se bojujejo proti Nemcem in jim na vseh koncih zadajajo težke udarce. Zavezniške radijske postaje so začele obveščati svet, spočetka precej sramežljivo, potem pa vedno bolj odkrito o herojskem bojevanju partizanov. Kraljevski častniki so se po taboriščih zaman trudili, da bi to vest prikrili. Resnica je prodirala naprej, vesti je oddajal radio, potem pa so se širile od ust do ust kakor plaz, ki ga ni moč ustaviti. Takrat je med Slovenci v Alžiru odigral veliko vlogo ing. Zanko Vanja, Splitčan po rodu, ki je neumorno hodil od taborišča do taborišča in še pred prihodom naše misije sproti obveščal fante o dogodkih v domovini. Počasi je začelo med njimi vreti: vojaki so se začeli upirati kraljevskim častnikom. Tako so bili zavezniki prisiljeni, upoštevati upravičene zahteve teh vojakov in prišlo je do glasovanja: za Tita ali za kralja. Izid glasovanja za kralja je bil v vseh taboriščih porazen. Tako je v Constantinu, kjer je bilo 1.500 Slovencev, glasovalo zanj le 40 vojakov. Prav tak ali pa še manjši je bil odstotek v vseli ostalih taboriščih. O izidu so obvestili tudi vrhovni štab, ki je ukrenil vse potrebno, da se tem vojakom omogoči sodelovanje v NOB. Ze v začetku leta 1944 se je vrhovni štab NOV razgo-varjal s predstavniki angleškega letalstva o formiranju prvih letalskih enot, ki bi imele izključno naše osebje. Uvideli so, da je naša borba zavzela že tako stopnjo, da ji ne zadostuje več samo pešadija, temveč da mora imeti tudi druge rodove vojske. Tako je bil n. pr. postavljen temelj Skupina pilotov iz Afrike PimwSI©© m wmmmm© »Dedek, povej mi pravljico!« pravi mali Tonček. In dedek pripoveduje in nikoli mu ne zmanjka, kot bi bil najdebelejša knjiga pravljic. Ali mislite otroci, da so vse te zgodbe res same pravljice? Ne, niso! Dedek je dolgo živel, hodil po svetu, videl je mnogo stvari, ki se vam Ede kot pravljica. Naj vam povem dogodek iz življenja mojega deda, za katerega sem tudi včasih mislil, da je pravljica. Bilo je pred kakimi petdesetimi leta. Tedaj je bilo v gorah gornjega Posočja veiliko orlov. Danes jih je že zelo malo in redko kdo jih še vidi. V tistih časih pa so ti kralji ptic gospodarili po naših planinah in pastirji so morali biti zelo oprezni -za orlovimi gnezdi, da bi tega roparja uničili. Nekoč so se odpravili trije pastirji in moj ded, ki je gnezdo odkril, da odnesejo mladiča iz gnezda, ko orlice in orla ne bo doma. Naloga ni bila lahka, kajti gnezdo je ležalo na komaj vidni polici sredi vi- i DRAGOTIN KETTE: KiL- moilipi Nad zelenim travnutom je švigala sem ter tja lahkokrila lastovica in si lovila v zraku muh, mušio in drugih žuželk. Kar ugleda po tleh lesti črnega krta. »Ej, to, možiček črni!« mu zašče-beta prezirljivo, »da si pameten kot jaz, ne bi iskal črvov pod zemljo, ampak zgoraj na belem onevu. Glej, koliko jaz pomorim teh kmetičevih sovražnikov, ki mu objedajo listje in sadje. Kaj dobiš tam v zemlji? Skoraj nič!« »Prav, prav,« odgovori lastovki modri krt, »ali tega mi vendarle ne moreš oporekati ,da so skriti in hinavski sovražniki hujši od znanih in očitnih. In glej, talcih iščem jaz. Da, oni so hujši, ker izpodjedajo same korenine, ki so vir življenja.« Kaj je hotela lastovica reči na to odgovor? »Prav praviš, striček!« je dejala in odletela. sokega prepada. Po vrvi se je bilo treba spustiti do gnezda, ukrasti mladiča in splezati po vrvi nazaj. Nalogo je prevzel izkušeni pastir. Vrv so navezali okrog drevesa in počasi spuščali moža v prepad. S seboj je imel sekiro za primer, če bi ga orlica napadla. Vse je šlo v redu, že je hotel odnesti mladiča, ko je priletela mati. Z vso silo se je pognala na čiloveka, ki ji je hotel umoriti mladiča. Vnela se je nečloveška borba. Pastir je udarjal s sekiro levo in desno, tovariši pa so ga počasi vlekli navzgor. Toda nastala je nova nevarnost. V obupnem boju, med plahutanjem kril in napadi orlice je mož neprevidno udar ril s sekiro po vrvi ¡in jo skoraj presekal. V zadnjem trenutku je orlica odnehala in moža so potegnili živega iz globokega prepada. Toda njegovi lasje niso ¡bili več temni kot pred pol ure, ampak so postali popolnoma sivi. Branko rot Na njivi in jaz smo pleli na njivi krompir. Kar naenkrat mi pride pod roko čudna živalca. Nekaj časa jo opazujem, tako zelo je bila podobna pikapolonici, potem pa pokličem mamo. Mama je pogledala in ugotovila, da to mora biti koloradski hrošč. Toda tudi ona ga še nikoli ni videla in zato ga ni poznala. Previdno smo vzeli škatljico vžigalic in spravili vanjo našo »pikapolonico«. Mama jo je nesla pokazat vaščanom, ki so ji povedali, da je to res koloradski hrošč. Od takrat te živalce ne morem več videti, ker vem, koliko, škode povzroči na naših njivah. Pozneje se je pojavil še po drugih krompirjevih nasadih. Imenujejo ga tako zato, ker se je najprej pojavil v A-meriki ob reki Colorado leta 1821, k nam pa ga je prinesel nemški okupator. Letos zopet skrbno čuvamo naše krompirjeve nasade in pazimo, da se ne bi pojavil koloradski hrošč. Če se pojavi, ga bomo takoj zatrli. Napisala BEČAJ IVANKA, uč. V. razr. s Sv. Trojice SPELCA ZORMAN: Ho- & Mdka M^a... »Mama, zakaj moja Metka zajoka, če na trebušček se prevali?« »»Veš, mala moja, vsakdo zastoka, kadar želodček hudo ga boli. Takrat odide k stričku zdravniku, ki mu predpiše sladkorčke in čaj; v posteljo, kot se spodobi bolniku, leže dva dni in — bolezni je kraj.«« Brcdica-mamica Metko obleče, hitro k zdravniku z njo odhiti in v bojazni za punčko trepeče: »Ah, gospod doktor, le joče vse dni!« Bredica - doktor natakne očale — (babica jih pogrešila ne bo!); taka bolezen pač ni samo šala — in zaskrbljeno pokima z glavo: »Dva dni bo hčerkica bolna ležala, poleg sladkorčkov naj pije vroč čaj. Videli boste, da zdrava boi vstala, nič več jokala, kakor je do zdaj!« »Tisočkrat hvala!« še doktorju reče. Bredlca-mamica spet odhiti, skoraj brez sape domov — v kot — priteče, da svojo Metko brž spat položi. »Zdaj ti bom skuhala sladke vodice. (Tam v omari se sladkor dobi — mama ne ve, če ga zmanjka tri žlice!) — Pij, moja revica! Mirno zaspi!« Tiho uspavanko Bredica poje: »Metka bo zdrava ... aja-tutaj ...« in prav globoko še vzdihne: »Hudo je, če je pri hiši tak direndaj!« Srn ud®Š® m^mmizm*]}® Skrite rtSie 1. Da bi se čimprej naučili, greflo na va^e. , r Vedno vesela in vetira Vainda se je danes jokala. -------' 3. Poti samotarjev so vedno samotne, , 4. IiinaSje partizanom mnogokrat kazala pot. 5. »Zarqs, očajia nujno potrebuješ,« jet rekel oče sinu. j 6. Basa Vandica in!'Mirna'|Sta pomagali materi. l • j 7. Premnogi |nora v_ A^neriki težko delati. 8. »Tal kol pa i ni iz smrekovega lesa« je rekel"'Mirko. 9. Ko !so rabili močne ljudi, so poslali tudi po očeta. 10. v mestih] so tla(po hišah iz parketa. 1-----'* Danes boste, dragi dopisniki, pokazali, kako poznate naše reke. V gornjih stavkih je skritih 11 rek. Katere? REŠITEV IZPOPOLN.TEVALKE IN POSETNIC 1. Labin, 2. edino, 3. okras, 4. pismo, 5. Alžir, 6. revno, 7. drozg. Prva in zadnja navpična vrsta: leopard, nosorog. Poklica: avtoprevoznik, uradnica. Danes pa vam bom predstavil dva nova znanca. To sta bratca STANKO in ALDO DERENCIN iz Smihe-hela pod Nanosom. S posebnim zanimanjem prebiram ta pisemca, saj md odkrivajo nove ljudi in kraje. Takole sta napisala: Tudi midva bratca se vam oglašava in bi bila rada v vaši družini. Jaz sem Stanko, sem še ciciban in hodim v prvi razred osnovne šole v naši vasi. Razred sem dovršil z odličnim uspehom. Ker sem bil v šoli tako priden, sem dobil za nagrado knjigo »Pepelka«. Knjigo sem že prcčital in mi je zelo všeč. Tudi drugo leto se bom potrudil, da bom spet dobil kako lepo knjigo. Jaz sem pa drugi bratec, Aldo, sem že pionir, hodim v četrti razred ljudske šole. Tudi jaz sem prejšnje razrede dovršil z odličnim uspehom in sem dobil knjigo kot nagrado za pridnost. Četrti razred pa sem dovršil s prav dobrim uspehom in dobil sem knjigo »Lisička — zvita ptička«. Zdaj bom šel v gimnazijo. Zelo všeč mi je muzika in rad bi se učil harmoniko. Zdaj sva oba bratca doma, pridno nabirava zdravilna zelišča in pomagava na poljn. Stric, ne pozabite na naju in nama kaj kmalu odgovorite. Prav lepo vas pozdravljava. Kako pa bi mogel pozabiti na tako prijazno pisemce, draga moja Stanko in. Aldo, in vama ne odgovoriti? Povedati vama moram, da / me je to vajino pisemce zelo, zelo razveselilo in kar sem že večkrat napisal, in sta gotovo tudi vidva brala, sam ne vem, kdaj sem bolj vesel, ko so oglasijo stari znanci ali ko pišejo novi mali dopisniki. Prav posebno pa me veseli, da sta vidva tako pridna v šoli, saj s tem se res ne more pohvaliti vsakdo! Le tako naprej, dragi moj pionir in ci-cibanček, in postala bosta v življenju vrla človeka. Se veliko nagrad bosta dobila za svojo pridnost v šoli in žela uspehe pozneje v življenju. Tako se bo prav gotovo tudi tebi, Aldo, izpolnila želja in nekoč boš imel tudi hannoniko. Ce pa pošljeta stricu Mihi kak spis ali pravilne rešitve ugank, se mogoče tudi vama nasmehne sreča in vaju zadene žreb. Ce se to zgodi, bosta prejela po pošti darilo strica Mihe. Zdaj pa na delo, pričakujem, da se bosta še kaj oglasila! Zdaj pa moram odgovoriti naši stari znanki BEGAJ JOŽICI iz Cajnarjev in upam, da ni huda, da je tako dolgo čakala na odgovor. Pa poglejmo, kaj nam je pisala: Dragi stric Miha, zelo sem bila vesela, ko sem videla, da sem spet v Jadranu. Se bolj pa sem bila vesela, ko sem videla, da si objavil moje uganke. Morda pridem drugo leto res v kolonijo na morje in ta- krat se bova prav gotovo spoznala, kakor si mi pisal. Tudi jaz to upam, prav gotovo! Drugo leto boš prišla v Koper in takrat se bova skupaj kopala v našem sinjem Jadranu in se pomenila o vseh mogočih stvareh. Do takrat pa si bova še naprej pridno dopisovala. Velja? Pa še ena naša znanka, pridna dopisničarka BOMBAC MAJDA is Cajnarjev je pisala in med drugim pravi takole: Najprej ti sporočam, stric Miha, da sem prejela nagrado, ki si mi jo poslal in ne moreš si misliti, kako sem bila srečna, da sem vendar enkrat med izžrebanimi. Najlepša ti hvala za knjigo! Zdaj, ko je košnja minila, ti bom lahko večkrat pisala. Veliko dela imamo na polju, sonce pa tako greje, da včasih ne moremo delati. Nekaj bi te rada vprašala, pa ne zameri! Nekoč sem ti pisala spis »Kmet in škorec«, pa ga še nisi objavil. AH ti ni bil všeč? Mogoče sem grdo napisala? Prosim, da mi na to odgovoriš. Zdaj pa se ti zahvaljujem za lepe pozdrave in še enkrat za knjigo. Obojega sem bila zelo vesela. Ljuba moja Majda, zakaj neki bi ti zameril? Za lepo in vljudno vprašanje človek ne sme nikoli zameriti, ampak mora nanj prav tako lepo odgovoriti in odkrito povedati. Zato ti odgovarjam, da tvoj spis ni bil objavljen zaradi tega, ker sem imel polno mapo takih spisov in pri vseh čakam na ilustracijo. Tako morajo tudi moji mali dopisniki potrpeti in čaka/ti z menoj vred. Saj veš, da je spis veliko bolj privlačen, če je opremljen s kako risbo. Torej še malo potrpljenja in ugledala boš svojega »Škorca« v našem kotičku. Veseli me, da. si tako pridna in pomagaš doma, saj imaš zdaj počitnice, kmalu pa se bo spet začela šola. Pri vsem tem delu pa ne pozabi na strica in se večkrat oglasi! Skoraj bi nekaj pozabil. Te dni je bila v Kopru ena naših dopisničark, ki je povprašala po meni. Kako hudo mi je bilo, da me ni našla doma! Saj veš, draga deklica, da poleg skrbi, ki jih imam z vami vsemi, me tarejo še druge, ki se jih prav res ne morem otresti. Tako-sem tudi takrat manjkal. Zahvaljujem se Ti za dobro misel, ki si jo imela, ko si po meni vprašala. Piši mi pa v pisemcu kaj več, kako se je to zgodilo. Upam pa, da boš drugič imela več sreče. mornarici že v začetku leta 1942, ko so v Podgori pri Makar-skl formirali floti!j o pomorskih enot. Vse te enote so bile Skromne in sestavljene iz nam dosegljivih in primitivnih sredstev. Za letalstvo pa smo bili primorani, iskati pomoči pri zaveznikih. Aprila 1944 so podpisali pogodbo, po kateri je angleško kraljevsko letalstvo (Royal Air Force — RAF) prispevalo letala za dva letalska polka z vso odgovarjajočo opremo. Osebje polkov (piloti, mehaniki in drugo pomožno osebje) so bili naši borci. Letala naj bi operirala samo nad našim ozemljem, kadar in kjer bi to prilike zahtevale. Naš vrhovni štab pa se je zavezal, da bo dal na razpolago za delo v zavezniških letalskih delavnicah 1500 vojakov. V domovini so se začeli že od spomladi leta 1943 zbirati iz vrst partizanov letalci iz stare Jugoslavije. Prihajali so iz raznih brigad v Dalmacijo, od koder so j in naše mornarske edinice prevažale na otok Vis. Nemci so tedaj imeli celo dalmatinsko obalo v svojih rokah, zato se je vršil ta prevoz tajno in ponoči po skrivnih kanalih. Iz Visa so nadaljevali pot v Bari in dalje v Carovigno, kjer se je do januarja 1944 zbralo nekaj nad 200 borcev-pilotov, izvidnikov in tehnikov. To število je zadostovalo za dva letalska polka. Tej skupini se je pridružilo približno 40 Slovencev iz Primorja, ki so prej služili v italijanskih letalskih formacijah, štiri-mesečno čakanje v Carovignu so ti letalci dobro izkoristili: razdeljeni v pilotsko, izvidniško in mehaničarsko šolo so se temeljito pripravili za bodoče naloge, ki so jih čakale. Takoj po podpisu pogodbe med vrhovnim štabom in RAF se je ta skupina odpeljala iz Taranta v Aleksandrijo. Vožnja v konvoju, sestavljena iz devetih trgovskih ladij in štirih rušilcev, je trajala pet dni. Takoj naslednjega dne po prihodu v Aleksandrijo nas je šestdeset častnikov odpotovalo v Benghasl, kamor smo prispeli v petih dneh. Ostali pa so nam sledili nekaj dni kasneje. V Benghasiju nas je doletelo prijetno presenečenje: na letališču so nas že čakala letala znamke »Hurricane«. Bili so sami novi stroji s petokrakimi zvezdami na krilih. Nihče od nas pa ni prav verjel, da bodo ta letala priletela v borbenih akcijah prav do Trsta. V Benghasiju smo se srečah tudi s primorskimi Slovenci, bivšimi ujetniki v Afriki in Alžiru. Priključilo pa se nam je tucH lepo število letalcev iz kraljevske grupe v Aleksan-driji. Tako sta bila v mesecu maju formirana oba letalska polka. Prvi polk (351. squadron) je imel 25 letal znamke »Hurricane«, drugi polk (352. squadron) pa petindvajset letal tipa »Spitfire«. V vsakem polku je bilo šestedeset letal- cev iz stare Jugoslavije in okrog tri sto primorskih Slovencev kot pomožno osebje. Meseca maj in junij sta bila določena za vežbanje posadk in pomožnega osebja, da bi bilo pozneje kos svojim nalogam. Ko so bili vsi dobro izvežbani, sta oba polka z vsem pripadajočim osebjem in materialom krenila na pot čez Aleksandrijo v Termoli, ki se nahaja med. Foggio in Pescaro. To potovanje je bilo tako dobro organizirano, da so letala že osmi dan po odhodu iz Benghasija pričela z akcijami iz italijanskih letališč. Do konca leta so vršila napade na dalmatinsko obalo in otoke. Januarja 1945« sta se oba polka preselila na Vis. Ko je bila dalmatinska obala očiščena do Zadra, sta se oba polka preselila na letališče Zemunik, ki se nahaja v neposredni bližini Zadra. Nemci pa so bili tedaj še na Velebitu. Piloti teh letal so napravili toliko herojskih podvigov, da bi njihovo opisovanje preseglo prostor tega članka. Naj omenim samo Franja Klusa, ki je blizu Omiša žrtvoval svoje mlado življenje na oltar domovine. Za svoja junaštva-je bil proglašen za narodnega heroja. Letala teh dveh polkov so napadala postojanke od črne gore do Trsta in gonila fašiste, ki so se umikali iz Grčije, Albanije in južnih predelov Jugoslavije. Sovražniku so vračala milo za drago do zadnjega dne druge svetovne vojne, ; * Meseca maja 1943 so zaključili z glasovanjem v Alžiru-Kraljevski častniki so ostali brez vojakov, naši vojaki pa brez častnikov. Za dopolnitev te alžirske skupine je maja. odpotovalo v Alžir deset častnikov iz Benghasija. Potem, ko se je toliko primorskih Slovencev izjavilo za novo Jugoslavijo, ni imel naš vrhovni štab nobenih težav glede pogodbe o delavni sili za angleške letalske delavnice. Vsi ti vojaki so prišli iz Constantine preko taborišča Corsa v Maisorc Blanche. (se nadaljuje) Rafel Perhauc upokojeni major aviacije Kaže, da bodo čipkarice s svojo razstavo ob »Idrijskem tednu« tista privlačna točka, ki bo privab.la marsikaterega obiskovalca. Drugi dan otvoritve, 23. avgusta bo pozdrav gostom, otvoritev čipkarske razstave, ki se je bodo udeležile tudi čipkarice iz Poljanske dol.ne, Zi-rov, Železnikov in drugili krajev. Najboljše in najlepše izdelane čipke bodo nagrajene z denarno nagrado. V fond za nagrade je prispevalo večjo vsoto tudi izvozno podjetje »Dom« v Ljubljani. Ocenjevalno komisijo bodo sestavljale učiteljice čipkarstva. Čipkarskega festivala se bodo u-tieležile čipkarice iz vseh vasi bivšega idrijskega okraja: iz Cerkna, Sebrelj, Šentviške gore, Stopnika, Oblakovega vrha, Vojskega, Dola in Predmeje. Dopoldne bo ogled razstave, popoldne ob dveh pa bodo nastopile s kulturnim sporedom v rudniški. gledališki dvorani. Čipkarice se tega festivala zelo veselijo. Lanska razstava čipk v ži-reh ni imela tistega uspeha, kot so pričakovale, ker je bila izven tradicije. V rudniški gledališki dvorani bo nastopila dramska druži na iz Gorenje vasi v Poljanski dolini s krajšo igro iz življenja čipkaric na vasi. Folklorna skupina iz Ljubljane bo izvedla nekaj narodnih plesov, pevski zbor društva »Svoboda« pa •y s - Ust - »Boličevka« v Rožni uliri čipke rla (( bo zapel nekaj pesmi. Po kulturnem sporedu bodo razglasili izid tekmovanja. Zanimanje za izdelovanje čipk se vedno bolj širi. Zadruga je uspela s tečaji na Dolu, Kovku, Otlici in Predmeji usposobiti večje število domačih deklet in žena v izdelovanju čipk. Sicer je bila v tem kraju čipkarska šola že pod nekdanjo Avstrijo, pa je vojna nekako prekinila delo in zanimanje. Mlada dekleta niso več znala izdelovati čipk. Zdaj zna izdelovati čipke v omenjenih vaseh najmanj 30 deklet in žena. V tako pasivnem kraju, je to lepa pomoč pri gospodarstvu posameznih družin. Tudi v čepovanu je bila taka šola. Ljudje bi bili radi obnovili čip-karstvo in so vodstvo čipkarske zadruge naprosili za pomoč. Zadruga je ustregla, pa je sedaj obisk šole tako slab, (le 10 do 12 učenk obiskuje šolo), da jo bo najbrže treba ukiniti. Tudi kvaliteta izdelkov je zelo slaba. Slišijo se razna mnenja, med drugim, da čipke gredo slabo v promet in da se izplača izdelovanje, ker je cena čipkam prenizka. Velja pa pravilo, da dobri gospodinji pride prav vse, kar zna, če ne danes, pa jutri. Tega pa se mlada dekleta danes vse premalo zavedajo. Več prošenj za ustanovitev čipkarskih tečajev je zadruga prejela še iz oddaljenih krajev Primorske. Tako iz Lokavca in s Krasa, Dobro uspela tečaja sta bila v Kostanjevici na Krasu in v Avčah. Najboljše in najlepše čipke izdelujejo sedaj v Idriji sami, na Voj-skem in v Sebrelj ah. Vsako leto dobijo čipkarice okoli 14. milijonov dinarjev za izdelane čipke. Ta številka je dovolj zgovoren dokaz, da se s pridnostjo vendar nekaj dobi. Na razstavi leta 1949 v Ljubljani je čipkarska zadruga dobila 60.000 din nagrade za kvalitetne čipke, na drugi Tazstavi v Ljubljani pa zlato medaijo. Vse udeleženke festivala si bodo ob tej priložnosti lahko brezplačno ogledale tudi idrijski rudnik živega srebra. ZbmVNIŠKI KOTIČEK O CEPLJENJU PROTI ČRNIM KOZAM že davno so vedeli, da je možna zaščita pred obolenjem za črnimi .■cozami z vcepljenjem majhnih delčkov gnoja iz človeških črnih koz. že starodavni Kitajci so imeli navado, vtikati gnojne kraste kozavega bolnika v nos zdravih ljudi, da jih tako zaščitijo pred ■težjo okužbo, že pred več stoletji so si kirgiške žene v obrambo svoje lepote in zdravja zbadale v telo igle, ki so jih prej pomočile v gnoj kozavega bolnika, saj so vedele, da bo sledeča okužba le lažjega ZTiaCaja. Lady Montague, žena znanega angleškega poslanika v Carigradu, je spoznala važnost tega odkritja in ga prinesla v Anglijo. Po začetnem nezaupanju se je zaščitno cepljenje proti kozam bliskov to razmaknilo skoraj po vsej kulturni Evropi že na koncu 18. stol. Anglež Edward Jenner je veliki zaščitnik vsega človeštva : prav na kcncu 18. stoletja, 20 let po začetku svojih proučevanj, je prvič cepil nekega otroka z gnojem, ki ga je odvzel iz kozavega mehurčka neke kmetice, ki je imela kravje črne koze. Poizkus je popolnoma uspel. Zatem je poizkusi! istega otroka okužiti z gnojem ¿z človeških črnih koz, a te se ga niso prijele, otrok ni zbolel. Nekaj let pozneje so ta postopek poznali in ga sprejeli po vsem kulturnem svetu. To je bila Jen-nerjeva najpopolnejša zmaga nad bičem človeštva, nad črnimi koza-"mi. Ta način zaščitnega cepljenja je danes obvezen za vse otroke v Jugoslaviji in skoraj v vseh e-vropkih deželah. Cepimo tako, da v človekovo telo naravnost vnesemo cepivo ž:-valskega izvora, da vsaj za nekaj časa popolnoma onemogočimo o-kužbo s črnimi kozami ali. da vsaj zelo omilimo potek bolezni, Kmalu po cepljenju vidimo prve pojave: na mestu cepljenja o-pazimo tvorbo majhnih vozličkov v koži, ki jih obdaja živordeč venec. Proti koncu prvega tedna se že napravi v sredini nekoliko vdrt mehurček, v katerem je sprva bistra tekočina, ki postane kasneje motna. Deseti ali dvanajsti dan vnetje preneha in se napravi krasta. Po nadaljnjih desetih do dvanajsta dneh krasta odpade in na mestu ostane značilna kožna brazgotina. Sedem dni po cepljenju ponavadi opazimo lahno vročico, ki doseže celo 39° C. Včasih se zgodi, da si otrok prenese cepivo ali gnojno vsebino mehurčka še drugam po telesu, obrazu, spolovilu in drugod, kjer se ponovi isto dogajanje kot na cepljenem mestu in tudi na teh novih krajih ostane značilna kozava brazgotina. To prenašanje se zgodi zaradi naše neprevidnosti. Otrok se lahko praska po cepljenem mestu .in nato z okuženimi nohti kužn:no prenese drugam. Prav iz tega razloga obvežimo cepljeno nadleht, da preprečimo praskanje in prenos kužnine drugam, morda celo na zdravega mlajšega, še ne cepljenega bratca ali drugega otroka. S cepljenjem dosežemo večinoma popolne, redkoma nepopolno, zaščito pred boleznijo. Popolna zaščita traja kakih 10 let, nakar je pri nevarnosti epidemije potrebno, da se izvrši ponovno zaščitno cepljenje. Pri ponovnem cepljenju prej omenjene kožne in splošne reakcije potekajo hitreje in lažje, čim več časa poteče med prvim in drugim ali še naslednjim zaščitnim cepljenjem, tem močnejša bo reakcija in tem bolj bo podobna oni ob prvem cepljenju. Najprimernejša starost za- cepljenje otrok je v 6. mesecu življenja, ker so v tej starosti komplikacije redke. v,: : , . mm. ...,-rw Poletna obleka, ki jo lahko naredimo i; najrazličnejšega blaga. Posebnost obleke je bogato, zvončasto krilo in moderni rokavni izrez. NEKAJ O LASEII Zdravi in negovani lasje so lepi in s-o največji žensk; okras. Toda lasje lahko, prav tako kot vsak drug organ, oholi jo; vzroki pa so lahko TazliAii: iposledica kake notranje bolezni (slabokrvnost, prestane nalezljive 'bolezni tifusa, influence itd.) ali pa samo slaba nega. Zato poiščite vzroke, če vidite, da so vaši lasje izgubili blesk, da se cepijo in izpadajo. Mogoče vam bo potrebna zdravniška pomoč, morda pa bo zadostovalo le malo več nege lasišča. Napake in malomarnost pri negi las čutimo največ v poznejših letih, ko nam začnejo lasje močno izpadati, ker se redčijo in imamo mnogo prhljaja. Nega las naj bo popolnoma osebna. Ravnati sc moramo po tem, kakšne lase imamo, normalne, zdrave, mastne in pa suhe. ZDRAVLJANJE PREMASTNIH LAS Preveč mastni lasje so poslcdica pretiranega izločanja lojnic in njihove nenormalne funkcije. Ponavadi žene z mastnimi lasmi pogosto umivajo iglavo,,da bi maščobo odstranile. S tem pa ne dosežejo nobenega uspeha. Samo umivanju, brez upora- NOVI AMERLŠKI VELEPOSLANIK V ŠVICI Predsednik ZDA D. ELseirahovver je imenoval za novega ameriškega veleposlanika v Švici tir. Franees E. Wil-lisovo. Dr. Willisova se je rodila 20. maja 1899 v Metropolisu, študirala je v Kaliforniji in v Belgiji. V diplomatsko službo je stopila leta 1927 in je službovala v raznih mestih Amerike in Evrope: v Valparaisu in Santiagu (Čile). Stockholmu. Bruslju, Luxem-ihourgu, Madridu, Londonu in od leta 1951 do zdaj v Helsinkih. GOSPA ROOSEVELTOVA USTANAVLJA ORGANIZACIJO ZA OBVEŠČANJE AMERIČANOV O TEKOČIH IN BODOČIH PROBLEMIH Gospa Franklin Roosevelt je pred dnevi napovedala ustanovitev neodvisne in nestrankarske organizacije, ki naj obvešča ameriški narod o sedanjih in bodočih problemih. Organizacija se bo imenovala »The National Issues Comittcc«. V odboru bodo voditelji verskih, vzgojnih, delavskih, dobrodelnih, bojevniških, kmetijskih in zdravstvenih organizacij. VPRAŠANJE ŽENSKE ENAKOPRAVNOSTI V NOVI EGIPTOVSKI USTAVI V osnutku nove egiptovske ustave stoji na važnem mestu vprašanje ženske enakopravnosti. Osnutek sicer določa, da imia žena iste politične pravice kakor moški, toda zakonodajalec si pridržuje pravico, da s posebnimi določbami odloči, kdaj in koliko bodo ženske te pravice dobile. Proti priznanju volilne pravice in politične enakopravnosti navajajo v Egiptu več razlogov. Večinoma gre za stara in dobro znana dokazovanja o ženski manjvrednosti, o njeni ne-objektivnosti in podobno. V Egiptu je veliko prebivalcev, .zlasti žensk, nepismenih in z ozkim obzorjem, ljudje, k; mislijo samo na vsakdanji boj za kruh, za prgišče riža in skodelico čaja. Zato pravijo v Egiptu, da je treba najprej 'dvigniti kulturno ra- ven žene in ji šele nato dati politične pravice. V jeseni bo ustava dobila dokončno obliko in takrat bodo tudi dokončno uredili to vprašanje. Znana egiptovska književnica in novinarka Amina E1 Said pravi, da se bo izmed vseh načrtov, ki jih pripravlja nova republikanska egiptovska vlada, zavzclla. da. se uresniči listi, ki zahteva odstranitev krivic v položaju žene. Amina E1 Said uživa v javnem in kulturnem živjljenju Egipta velik ugled in je na visokem položaju. V zasebnem življenju je dobra žena in mati. Njeno mnenje je, da mora žena ustrezati predvsem na tem .področju in šele potem se lahko ukvarja s političnem delom. Njen mož je univerzitetni profesor, e-troci so že veliki, hodijo v šolo in so dobri dijaki. Če gledamo življenje egiptovske žene, vidimo dve skrajnosti: na eni strani so maloštevilne intelektualke, na drugi pa neštete kmetice, ki so težnjo žena po enakopravnosti že uresničile v vsakdanjem življenju. V svojem bednem življenju so kmetice popolnoma izenačene z moškim: navsezgodaj skupaj vstaneta, skupaj delata na polju, sadita in sejeta bombažna, žitna in riževa polja v plodnem nilskem blatu pod vročim afriškim soncem. Izčrpana in onemogla od dela sta skupaj izpostavljena istim boleznim in na koncu isti .prezgodnji smrti, kajti Egipe.t nosi še vedno na sebi pečat stoletne zaostalosti iz faraonovih časov. Tako čaka novo republiko težka naloga, da moderne zakone prilagodi stvarnosti svoje dežele. Naraščanje izobraženih in naprednih mož in žena pa bo merilo uspeha novih zakonodajalcev in nove republike. be zdravila, ne koristi in ne da nobenega rezultata. Mastne lase morate umivati s ka-transkimi preparati (katransko milo ali tekoči katranski 'preparati). Ko začnete z zdravljenjem, morate prve štiri do pet dni vsak dan naprašiti kožo na glavi z žvcplcnim pudrom. Pri tem pazite, da ostane na laseh čim manj pudra, zato je najbolje, da v ta namen uporabljate čopič. Puder ostane na koži čez noč. zjutraj pa ga izščetkate s trdo krtačo. Od šestega do desetega dne zdravite lase z alkoholnimi preparati. V trgovinah lahko kupite take preparate že pripravljene, toda ceneje je, če si jih pripravite same. V ta namen vzamete 3 grame alkohola. S to zmesjo vsak dan dobro masirate kožo. Enajste,»a ali dvanajstega -dne umijete glavo s katranskim milom. S to terapijo sc vam bodo lasje pozdravili v dveh ali najkasneje treh mesecih. NEGA SUHIH LAS Suhi lasje nimajo potrebnega bleska in prav tako niso lepi kot pre-mastni. Suhi lasje imajo tudi navadno še več prhljaja kot mastni. Posledice pri suhih laseh so podobne kot pri mastnih: cepljenje las, izpadanje in plešavost. Pri negi suhih las uporabljamo maščobe in jih redko umivamo (vsake tri do štiri tedne). Pri umivanju uporabljamo holestrinske preparate, k; jih dobimo v drogeriji ali lekarni. Dobro je, č'e suhe ali mastne lase zračimo z (višinskim soncem in držimo dieto pri prehrani, kot pri negi polti. , O negi .zdravih las vam bomo povedali prihodnjič. Kako bomo okrasile svoj dom Vsaka žena, ki ima snrsel za skladnost in udobnost, ve, kaj pomenijo v stanovanju razne posode in posodice, vaze in figure kot o-krasni predmeti. Vsakokrat z novim navdušenjem razporeja žena po sobah rože in vejice, ki dajejo našemu domu oseben in svež pečat. Dovolj je, da imamo na mizi plitvo, manjšo ali večjo skledico s kratko narezanim cvetjem. Poskušajte enkrat natrpati v to skledico vse mogoče poljsko cvetje in prepričali se bo-te, kako lep videz bo ustvarilo! Splošno pravilo je, da normalno visoki mizi veliko bolje pristoji plitva skledica kot pa visoka, vitka vaza. Posode in vaze so lahko najrazličnejših oblik, zelo lepe so tudi posode iz žganega stekla in iz keramike, ki jih lahko dobimo v trgovinah za domačo obrt. Izdelujejo jih naši strokovnjaki z okusom in smislom za praktičnost. Ko že govorimo o vazah in posodah za rože, moramo omeniti še tiste velike, ki navadno stojijo na tleh v kotu sobe in so že prazne lep okrasni predmet. Te vaze so navadno izdelane v antičnem slogu ali po vzoru orientalskih narodov. Preproste, vsakdanje obleke za gospodinjstvo in pisarno. Kakor vidimo na drugem modelu, ln'\ko nosimo oblrko i bluzo ali brez. Kako vložimo kumarice Majhne, zdrave kumarice očistimo, operemo in dobro nasolimo v pološčeni posodi, kjer jih pustimo pokrite s prtičem čez noč. Drugi dan ,jih zbrišemo, zložimo v kozarce in polijemo s prevretim in ohlajenim kisom. Med kumarice vložimo vršičke zelenega janeža, popra, peh-trana, višnjeve liste, nekaj šalotk in zelenili paprik. Na vrhu kozarca vložimo trtne liste, za rob pa prekrižamo drobne paličice, ki pritiskajo kumarice navzdol. Kozarce nato zavežemo in postavimo na hladen prostor. iPOTNE VESTI KOLESARSKA DIRKA »OD TRIGLAVA DO JADRANA« Kolesarski klub Proleter iz Kopra bo pod pokroviteljstvom »Slovenskega Jadrana« priredil 19. in 20. septembra dvoetapno kolesarsko dirko ,»Od Triglava do Jadrana«. Pravico udeležbe na dirki ima sa-. mo določeno število vozačov iz vsake republike. Posebno so vabljeni na dirko vozači iz Reke, Bule, Nove Gorice ter člani kluba Proleter iz Kopra in Trsta. Vsi vozači morajo imeti amaterske licence za leto 1953' ter morajo biti zdravniško pregledani. Klubi ali zveze morajo poslati prijave najkasneje do 10. septembra 1953. na naslov »Kolesarski klub Proleter« — Koper. EVROPSKO VESLAŠKO PRVENSTVO V Kopenbagmi se je vršilo evropsko veslaško prvenstvo, rna katerem je Jugoslovan Vlašič s svojim skif-foan dosegel prvo mesto. Ta mladi veslač je letos prvič nastopil v tujini in komaj nekaj mesecev je, kar jo prviS stopil v pravi tekmovalui čoln. Njegova zmaga je toliko pomembnejša, ker je nastopil v konkurenci Rusa čukalova, lanskega olimpijskega prvaka. Tudi double- «culi Crvene zvezde je dospel lep uspeli, saj je v budi mednarodni konkurenci dosegel tretje mesto predBelgijo in Dansko-1 o-kal Glandi si je na tem prvenstvu osvojila Rusija s tremi točkami. Jugoslavija je na četrtem ^ točko. V tekmovanju za pokal Mon-tu pa jc na prvem mestu Rusija s 34,5 Jugoslavija pa na šestem s 1-5 točkami. * VATERPOLO JUGOSLAVIJA : ITALIJA V Nimvegenu se je začelo tekmovanje za »italijanski pdkak.Glede na reprezentance, ki sodelujejo na turnirju, lahko imenujemo te tekme evropsko prvenstvo. Tu so se zbrale reprezentance Madžarske, Jugoslavije, Italije, Belgije, Španije in Iloland- eike. . . Jugoslavija se je v prvi tekmi srečala z reprezentanco Italije in jo premaigala z rezultatom 5:3. Madžari so imeli za nasprotnice Belgijce, ki pa jim niso bili kos. Zmagali so Madžari z rezultatom 9:2. V torek 18. t. m. je jugoslovanska reprezentanca v vaterpolu premagala moštvo Madžarske z rezultatom 6 : 5 za Jugoslavijo. Izredno napeto tekmo je gledalo okrog 20.000 ljudi. OGLASI KNEZ Frančiška, roj. 21. sept. 1901 v Saredo štev. 164 — Izola, je iz°nbdla osebno legitimacijo, izda^ no od obč. LO Izola in jo razglaša za neveljavno. FURLANIC Bruno iz Brade št. 86 pri Kopru pozivam vse dolžnike, da čimprej poravnajo svoje dolgove, upnike pa, da se zglasijo zaradi prejemkov na naši upravi. it RATASA Bibjana, roj 13. IX. 1911 v Vangamelu, stanujoča istotam, št. 14, je izgubila osebno legitimacijo, izdano od obč. LO Marezige, in jo razglaša za neveljavno. * GOSTOVANJA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IZ KOPRA v olevirn proslav 10. obletnice ustanovitve primorskih brigad na O kroglici Matej Bor: »Težka ura«, igra v dveh dejanjih V sOboto 22. VIII. ob 20. uri. V Zadružnem domu ŠMARJE (premiera) V nedeljo 23. VIII, ob 20. uri v Prosvetni dvorani KRKAVCE V stredo 26. VIII. ob 19. uri v Zdravilišču ANKARAN V soboto 29. VIII. ob 20, uri v Zadružnem domu ŠKOFIJE V nedeljo 30. VIII. ob 20. uri v Zadružnem domu NOVA VAS (proslava otvoritve doma) Na sporedu bodo tudi recitacije partizanskih pesnikov Kolesarska dirka«po Sloveniji in Hrvaški» končana 16. avgusta so pri/vozili na cilj v Zagreb kolesarji, ki so sodelovali na mednarodni kolesarski dirki po Sloveniji in Hrvatski. Po več kot tisoč kilometrih so končali osmo, to je Zmagovalec dirke po »Sloveniji in Hrvatski« -Reitz (Nemčija) zadnjo etapo doslej naj razburljivejše kolesarske dirke v Jugoslaviji. Do zadnje etape ni nihče mogel reči. kdo bo zmagovalec. Jugoslovana Petroviča, ki je bil eden favoritov za dosego prvega mesta, je trideset kilometrov pred Zagrebom doletela usodna okvara, ki je bila vzrok njegovemu zaostanku. Poslednji spopad dirko je bil neposredno na zagrebških ulicah. Na samem igrišču Zagreba, kjer je bil cilj zadnje, etape in s tem tudi cclot-ne dirke je v izrednem sprintu prvi privozil skozi cilj Jugoslovan Vidali pred Nizozemcem Hoylarsem. Končni rezultati so naslednji: Generalni plasman: 1. Reitz (N) 30:43.35: 2. Petrovič (J) 30:47.09; 3. Van Kerhofe (B) 30:55,59; 6.Delia Santo (STO) 31:00,49. Gc-neralni plasman ekip: 1. Belgija i(Vanderlinden, Jenne, Van Kerhofe); 2. Nemčija (Reitz, Mussfeld, Lov); 3. Jugoslavija 1 (Petrovič, Ročic. Vidali). Generalni plasman za gorsko nagrado: 1. Bonny (Švica), 2. Reitz (,'Nemčija), 3. Petrovič (Jugoslavija). IZOLA - ŽELEZNIČAR (Mrb) 3:1 Pretekli leden so v Mariboru na stadionu ob Tržaški cesti odigrali kvalifikacijsko nogometno tekmo za vsto/p v slovensko-hrvatsko nogometno ligo med domačim Železničarjem in nogometnim klubom iz Izole. Nogometaši Izole,ki so bili to pot prvič v Maribora, so tekmo odločili v svojo korist. Ves tisk se je zelo pohvalno izrazil o moštvu Izole, ki je pokazala pioer enostaven, zato pa nini moglo doseči zmage. Tako je popolnoma razočaralo mariborske ljubitelje nogometa. Za goste je bil trikrat uspešen srednji napadalec Nepase. On je bil tudi glavni nosilec vseh napadalnih akcij Izole. V 85 minuti je za domačine dosegel častni gol Dobnik. Po tem porazu, ki ga je dosegel Že- Najvažncjši sporedi od 22. F/7/, do 28. VIII. 1953 SOBOTA, 22. VIII.: 14.30 Žena in dom; 17.30 S pesmijo iu plesom po Jugoslaviji; P. I. Čajkovski: Simfonija št. 4; 21.00 Z mikrofonom po Primorski; 22.00 Vedra sobota v petju in plesu. — NEDELJA. 23. VIII.: 8.15 Slovenske narodne; 8.30 Za naše kmetovalce; 9.00 Mladinska oddaja: Črni muc vastije ter pogovor s pionirji; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Z mikrofonom po Primorski; 16.15 Org. vesti za partizanski zbor na Okroglici; 17.00 Radijski festival primorskih in tržaških pevskih zborov (tekmovanje; VIII. oddaja); 18.15 Jurina in Franina. — PONEDELJEK, 24. VIII. 14.30 Primorska v plamenih. Spomini partizanskih borce.v; 14.40 I. Slravinški: 1.. 2. in 3. ples iz baleta >Jgra kart«: 17.30 Iz znanih operet; 18.15 Iz opere v opero. — TOREK, 25. VIII. 14.30 Kulturni razgledi; 14.40 Slov. ¿borov-ske skladbe; 17.30 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji; 18.15 Hrvatske samospeve poje tenorist Stjepan Šaj-far; 20.00 U. Giordano: »Andre Chc-nier« (I. in II. dejanje). — SREDA, 26. VIII. 14.30 Partizanski dnevnik: Naši narodni heroji: Gruden Albert-Blisk; 14.40 %ra Stojan Ste-novic s svojo kapelo; 17.30 Ljudske pesmi raznih narodov; 20.00 U. Giordano: Andre Clienier (III. in IV. dejanje); 21.00 S knjižne police: Galsworthy »Moderna komedija«; 21.30 Samospevi slov. skladateljev; 22.00 Plešite z nami. — ČETRTEK, 27. VMI.: 14.30 S p reko-morskimi brigadami v domovino; 17.30 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji; 18.15 Operna in baletna glasba. — PETEK, 28. VIII.: 14.30 Obzornik : Kulturno prosvetno delo med NOB: 17.30 Iz jugoslovanskega orkestralnega repertoarja; 18.15 Ljudske pesmi jugoslovanskih naTodov v priredbi za zbor; 21.00 Slušna igra: Požar v Brdih: 22.00 Plešite z nami. lezničar, ima slednji zelo malo možnosti priti v ligo, kajti povratno tekmo bodo Mariborčani igrali v Izoli. Železničar: Llkmar. Danko, Fišin-ger, Čendak, Stiftar, (Poeajt, Dobnik, Kek, Vidic, Rajniger in Kreč. Izola: Mačkulin, Benvenutti II. Delise, Gruber. Puglise, Zaro 1. Gia-ni Zaro II, Depose, Renvemitti I, UlcisTai. m PR, Srečal sem ta dni v Sežani prijatelja Gustija, ki je takisto navdušen planinec. Pohvalil se je, da je bil prejšnji teden v triglavskih vratih, kj er si j e pridelal soliden nahod. Gusti je vnet organizator planinstva 'na Krasu in mu gre zasluga, da so imeli nedavno v Sežani ljubko urejeno planinsko razstavo, ki so si jo Sežanci lahko ogledah kar z ulice. V vseh oknih sežanske brivnice so bile razsvetljene planinske trofeje. V eno okno je bil stlačen kar ves Triglav, okoli njega pa ponošeni gojzarji, nahrbtniki, čutare, plezalne vrvi in fotografski posnetki drznih sežanskih plezaHcev. Pozanimal sem se, odkod so ti posnetki, ali z Julijskih aJp, ali celo s Himalaja Pa me je Gusti šegavo dregnil pod rebra in povedal, da je vse to narejeno na Krasu. Stopiš, je pojasnjeval, k velikemu kamnu, iztegneš roke peroti njegovemu vrhu, skrčih koleno, popraskaš z desnim gojzarjem po razkavi kameniti gmoti in fotograf ustvari prepričljivo iluzijo drzne plezalne ture nekje pod Mangartom, Ena takih slik je bila obrnjena narobe in se je zdelo, da drzni plezalec brodi ¡po vseh štirih po nekakšnem močvirju, Temu se pravi fotomontaža. Pognal sem proti Storam, tam zar vil na levo in se pripotil v Kazlje. Bila je nedelja. Naletel sem na «o-pasilo«, ki je podobno kranjskemu »žegnanju«. Hip-hura!«, sem vzkliknil, prislonil kolo k najbližji ograji, pograbil prvo plesalko na prostem. Godba na pihala iz Prvačine je i-grala tako poskočne, da še čutil nisem, kako .nI je moja brhka plesalka z nežno nožico mrcvarila kur-ia očesa. Sem jo nežno vprašal, če ima fanta, pa je rekla, kaj me to briga. Prepustil sem jo drugi žrtvi in odšepal v točilnico. Dve sto dinarjev sem plačal za liter terana, petdeset pa sem moral odšteti za kavcijo za steklenico. »Kozarcev nimamo. Vam ga bo že kdo posodil, če ne znate iz steklenice piti«, me je poučil točaj. Menda sem bil nekoflilco obgodr-cjal slabo organizacijo postrežbe in zaokroženo ceno terana. Pa sa mi je prileten možakar zarezal v obr;'az in me poučil, da so to »žegnanske« cene in sploh da naj bom vesel, da sem dobil pristnega terana, novega da itak ne bo, ker ga je pobrala slana. Dedec mi je molel prazno ča-šo pod nos. Nalil sem mu in rekel, naj izpije, ker bi bil rad prišel do kozarca. Pomislite, dovolil je blagi mož, da sem jaz prvi pil, potem šele on. Kmalu sem bil obkrožen od treh, štirih svatov, ki bi bili radi načeli pogovor o davkih. Kako da jih bodo plačali, ko je trta pozebla, jih je skrbelo. Čimbolj sem se skušal otepati, da s temi stvarmi nimam opraviti, bolj so me prepričevali, da na Krasu brez vinskega prideka ni blagostanja. Končno sem jih potolažil s prepričanjem, da bo okrajna davčna oblast gotovo upoštevala pri odmeri davkov škodo, ki so jo .kraški vmognradniki utrpeli za-vottjo slane. »To je beseda!«, se je razvedril mož s kozarcem in me z lopatast jo dlanjo treščil po rami, da sem se kar upognil. Ko smo načeli menda že četrti liter, je nekdo iz družbe potožil, da je v Kazljah in drugod po Krassu še polno ruševin iz vojne, da primanjkuje stanovanj, hlevov, da bi bilo potrebno urediti gnojišča in gnojniščne jame. In kakor da bi hotel simbolično poplak-nlti dragoceno gnojnico, ki se marsikje poceja ka/r po cesti ia med hi- šami, je privihtel odnekod novo steklenico terana. »Sami bi se nekoliko zganili!«, mi je šinilo v glavo. Naglas pa sem povedal: »Možje, na okraju so mi povedali, da je razpisan nagradni natečaj za pospeševanje in izboljšanje vinogradništva, sadjarstva, poljedeljstva in živinoreje. Poprimite... 1« V Senožečah sem videl zamišljene in zaskrbljene obraze. Pravijo, da je .močno zbolelo občinsko in zadružno gospodarstvo. Sušljajo nekaj o nekih vodovodnih ceveh in o pr.-vatnih gradbenih investicijah občinskih in zadružnih funkcionarjev. Okrajna revizijska komisija baje zdaj posluje v Senožečah noč in dan, da bo dognala, za koliko je bila oskrunjena ljudska imovina. Nimam rad takih reči, zato sem jo brž odkuril proti Razdrtemu. < Iztaknil sem masovni sestanek in se preril med zborovalce. Govorili so o organizaciji udeležbe na proslavi ustanovitve primorskih brigad na Okroglici, ki bo 5. in 6. septembra. Nekaj Vojko vili brigadirjev je bilo zraven. Razdrčani nimajo zastav in so zadolžili dve tovarišici, naj to uredita do konca tega meseca. Od Sežane do Postojne ne sme biti lepših mlajev in slavolokov, ka^ kor bodo v Razdrtem, so se zavzeli. Neko svečano razpoloženje me je obšlo, ko sem videl toliko razumevanja in navdušenja za pomen največjega praznika našega Primorja. Pod Nanosom živi zdrav, napreden in svobodoljuben rod. Da bi ne samo Razdrčanom, ampak vsem Notranj-cem, Kroševcem in Primorcem, pa Brkincem in Istranom priprave za veliki praznik osvobojenja kar najlepše uspehe, vsem iskreno želi Vaš B-arba Vane PRICETEK ŠOLSKEGA LETA 1953/54 Ravnateljstvom on upravam vseh šol in vzgojnih ustanov ter vsem občinskim ljudskim odborom v koprskem okraju! Obveščamo, da prične delo v šolskem letu 1953/54 na vseh šolah tukajšnjega okraja .na dan 1. septembra 1953 po tem razporedu: 1. osnovne šole in osemletne šole (n:ž. razr.) 1. septembra redni pouk, 2. srednje in .njim sorodne šole (tudi višji razr. osemletk) 1. — 9. semptembra izpiti, 10. septembra redni pouk. Ravnateljstva in uprave prosvetnih ustanov naj o gornjem ofaveste učno osebje. Občinski ljudski odbori, naj o gornjem obveste prebivalstvo svojega področja na nač'n, ki je v kraju o-bičajen. Tajništvo za prosveto in kulturo OBVESTILO Glasbena šola v Kopni bo v letošnjem letu imela naslednje oddelke: oddelek za klavir, za godala (violino, violončelo in kontrabas), za solopetje, za pihala in teoretične predmete. Vpisovanje se bo vršilo dne 1. in 2. septembra od 8 — 12 ure. Sprejemni izpiti bodo dne 4. in 5. septembra po razporedu, ki bo objavljen na oglasni deski. Popravni in letni izpiti se bado vršili dne 8. in 9. septembra 1953. Pričetek rednega pouka bo 10, septembra 1953. Ravnateljstvo Ladijskega tesarja, mojstra ali kvalificiranega delavca lesne stroke sprejmemo takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Za poročene stanovanje preskrbljeno. Ponudbe z dokumentacijo kvalifikacij in dosedanjo prakso naslovite na: Piranske soline—Portorož. ♦ ' NAROČITE SE NA GOSPODARSKI KOLEDAR ZA 1954 Redakcija »Nove proizvodnje«-, obzornik napredka v tehniki in gospodarstvu v Ljubljani, Gregorčičeva 23, je za leto 1953 izdala »Gospodarski koledar«. Vsi naročniki tega , koledarja so se prepričali, da je gle-• de vsebine, objavljenih tabel, razpredelnic, preglednic napotkov in o-pozoril koristen in potreben, vsake-i mu poslovnemu človeku. Tudi za leto 1954 bomo izdali »Gospodarski koledar«, ki bo najboljši strokovni priročnik in svetovalec. Zato naj bi bil »Gospodarski koledar« na vsaki pisarniški mizi, v vsakem obratu katere kodi stroke in uporabljali naj bi ga vsi naši poslovni ljudje. 2e sedaj opozarjamo na to vsa industrijska, obrtna, trgovska ter gostinska podjetja, ustanoveC zadruge itd. da bi se odločile za oglaševanje v »Gospodarskem koledarju 1954«. Bolj kot kjer koli drugje jim bo oglas v »Gospodarskem koledarju« pripomogel do popularizacije njihove proizvodnje in gospodarske javnosti in pomagal jim bo do gospodarskega uspeha. Cene oglasom so; na celih prvih straneh v velikosti 15 X 22,5 cm . . . 40.000,— din na celih notr. straneh v velikosti 15 X 22,5 cm . . . 30.000,— din na pol strani . . . 18.000 — din na 'A strani . . . 12.000.— din uvrstitev naslova v seznam podjetij ..... 2.000,— din Prednaročniki plačajo za 1 izvod »Gospodarskega koledarja 1954« le........50.— din Naročite torej čimprej pri radak- ^ ciji »Nove proizvodnje«, 'Ljubljanja, Gregorčičeva ulica 23, poštni predal 331, tekoči račun pri JiB 601-T-160: l. oglas, 2, uvrstitev vašega naslova v seznam podjetij, 3. potrebno število izvodov »Gospodarskega koledarja« in nakažite ¡na naš tekoči račun ustrezno vsoto. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Stolfa — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru Letna naročnina 500 din, polletna 25'J in četrtletna 130 din.