M. KOMAC: Pobijanje Ciganov med drugo svetovno vojno v Sloveniji 216  
Miran Komac
Pobijanje Ciganov med drugo 
svetovno vojno v Sloveniji*
*
 Poimenovanje romske populacije na Slovenskem v medvojnem obdobju je bilo cigani, 
z malo za četnico. Tako bo ta pojem uporabljen tudi v našem prispevku, pisan pa bo z veliko 
za četnico – Cigani.
KOMAC Miran, dr., red. prof., znan. svetnik, 
Inštitut za narodnostna vprašanja, SI-1000 
Ljubljana, Erjav čeva 26, miran.komac@inv.si
Pobijanje Ciganov med drugo svetovno vojno 
v Sloveniji
Po okupaciji in razkosanju Dravske banovine 
med štiri sosednje države leta 1941 je sledilo 
obdobje etni čnega čiš čenja, v katerem so se po-
leg pripadnikov ve činskega slovenskega naroda 
znašli tudi pripadniki narodnih manjšin: Nemci, 
Judi in Cigani. V razpravi bo predstavljen geno-
cid nad Cigani. Nadnje so se spravili Italijani, 
Nemci, Madžari in pripadniki slovenskega 
odporniškega gibanja (partizani). Sodelovanje 
partizanov v masakru nad cigansko manjšino 
predstavlja poseben slovenski dodatek h geno-
cidu nad slovenskimi Cigani. 
Klju čne besede: Cigani, porajmos, deportacije 
Ciganov, pobijanje Ciganov, evgenika, genocid, 
druga svetovna vojna, slovensko ozemlje.
Komac, Miran, PhD, Full Professor, Research 
Counsellor, Institute for Ethnic Studies, SI-1000 
Ljubljana, Erjav čeva 26, miran.komac@inv.si 
Mass Killings of Gypsies during World War 
II in Slovenia 
The occupation and division of the Drava Ba-
novina in 1941 among four neighbouring states 
was followed by a period of ethnic cleansing 
perpetrated against members of the Slovene 
nation and against members of national mino-
rities, i.e.  Germans, Jews, and Gypsies. The 
paper sheds light on genocide committed against 
Gypsies. Gypsies were victims of genocide 
perpetrated by Italians, Germans, Hungarians, 
and members of the Slovene resistance move-
ment (partisans). Partisans’ involvement in the 
massacre committed against the Gypsy minority 
represents a special Slovene addition to the 
genocide perpetrated against Slovene Gypsies. 
Keywords: Gypsies, Porajmos, deportations of 
Gypsies, killings of Gypsies, eugenics, genocide, 
World War II, Slovene territory.

Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 1-2 | (163) | 216–239 217
Uvod
Khonik nane sar tu, rajo Devel.
Ker o kamibe e bibahtale Romeske.
Sa o them te merel, a tu Devla đivdin.
E godji te šereste, kana palpale o them keres.
1
Cigani so med nami vse od 14. stoletja. Niso prišli v enem naselitvenem valu 
in niso prišli samo po eni poti. Posebej zaželeni niso bili, ustaliti se jim ni bilo 
dano. Ve činoma so ostali ve čni popotniki. Raziskovalci so to (pogosto) prisiljeno 
nomadstvo predstavili kot tako reko č prirojeno željo po popotništvu, svobodi.
Za slovenske oblasti Cigani niso predstavljali narodno-manjšinskega pro-
blema, zato slovenske oblasti niso čutile potrebe, še manj obveze do ohranjanja 
jezika in kulture Ciganov.
Cigansko vprašanje je bilo predstavljeno kot varnostni problem. In to var-
nostni problem za ve činsko prebivalstvo, ne za Cigane. Klateštvo in potepuštvo 
sta predstavljala, po mnenju tedanjih oblasti, klju čni varnostni problem. Takole je 
zapisano v eni izmed okrožnic V elikega župana ljubljanske oblasti: »Potepuštvo in 
brezdelje sta najve čja opasnost za javno varnost in red. Od potepuštva do zlo čina 
često ni niti en korak in potepuhi dajejo najve č zlo čincev. Radi tega se že samo 
potepuštvo in brezdelje preganja in kaznuje. Znano je, da se mnoge ciganske družine 
tudi sedaj klatijo iz enega kraja v drugi, a kadar jih kaka policijska oblast zasa či v 
svojem podro čju na klatenju in jih za čne navajati, da se na gotovem kraju naselijo, 
trdijo, da so se še na drugem nastanili, a to jim je samo izgovor, da se izognejo 
stalni naselitvi in nadaljujejo potepuško življenje.
Isto tako nadaljuje ve čji del ciganov potepuško življenje z objavami, ki jih 
dobivajo od posameznih politi čnih oblasti pod pretvezo, da gredo v ta ali oni kraj 
radi dela, a njim ni do tega, ker ne prevzamejo nikjer nobenega posla, ampak se 
klatijo iz kraja v kraj, se vdajajo prosja čenju, goljufi ji in tatvini, kar je vse na škodo 
splošne varnosti in v breme oblastvom.
1
 Gospod Bog, vsemogo čni,
 
Usliši prošnjo ubogemu Ciganu,
 
Naj ves svet pomre, samo Ti, Bog, preživi!
 
Ko boš pa naslednji č ustvarjal svet, pa ravnaj po pameti.
 
(Romska narodna pesem, avtor neznan)
 
Povzeto po:  Lujanovi ć. Oblak kožne barve. Cankarjeva založba, 2018 (iz romskega 
jezika v slovenski jezik prevedla Samanta Baranja).

M. KOMAC: Pobijanje Ciganov med drugo svetovno vojno v Sloveniji 218  
Ob priliki zadnjih čestih gozdnih požarov so neke politi čne oblasti dognale, 
da so te požare zanetili cigani, ki so bili nastanjeni v gozdovih.
Da bi se to zabranilo, so se že ve čkrat izdali politi čnim oblastem razni razpisi 
in ob teh prilikah so se priporo čale tudi razne mere s pomo čjo katerih bi se enkrat za 
vselej ostavilo klatenje ciganov, a vseeno se dogaja, da nekatere ciganske družine 
žive v potepuštvu in brezdelju, zapuš čajo svoja stalna bivališ ča in ogrožajo na ta 
na čin varnost oseb in imovine v krajih, kjer se pojavljajo«.
2
Cigani so bili nadloga, ni č ve č kot to! Na dnu slovenske narodne lestvice. 
Cigansko vprašanje je bilo obravnavano kot problematika ne bodi ga treba ljudstvo. 
Pogosto se v arhivskih virih najde tudi pojem ciganska nadloga.
3
Krivi čno bi bilo zapisati, da si slovenske oblasti niso prav ni č prizadevale 
za izboljšanje socialnega položaja Ciganov. Dvig izobrazbene ravni pri Ciganih 
predstavlja izhodiš če urejanja ciganskega vprašanja. »Zgradilo bi se naj posebne 
ciganske šole, kjer bi bili doraš čajo či ciganski otroci ves čas do dovršene šolske 
obveznosti. Nadzorstvo in pouk bi morali prevzeti mladi ljudje, dobri pedagogi, 
ki bi povsem posvetili samo vzgoji ciganskega naraš čaja.
Najugodnejša rešitev bi morda bila, ako bi se vzgojo ciganskega naraš čaja 
poverilo kakšnim rodovnikom, na pr. Salezijancem; saj je Don Bosco ustanovil 
ta red z namenom, da zbira potepuhe in ni čvredneže ter jih vzgaja v dobre člane 
človeške družbe.«
4
Za ciganske otroke, tako za fante in dekleta, naj bi se v prekmurskem srezu 
zgradil vsaj en internat. Ta bi moral imeti še ve čje zemljiš če, »kjer bi se cigane 
učilo umno obdelovati polje, vrtove, navajati jih na živinorejo, izu čilo obrti, i.t.d. 
Mnogi, ki bi po dovršenih šolah prišli iz take šole bi postali vredni in koristni člani 
človeštva ter bi se navadili na delo in na stalnost.
Tudi po kon čani šolski obveznosti bi se naj cigansko mladino obdržalo še 
nekaj let v internatu, da bi obdelovali polje, se nadalje izu čili obrti itd. Pozneje pa 
se jim preskrbelo ali koš ček zemlje, kjer bi iz njih postali kmetovalci, ali pa se jim 
bi sicer posredovala priložnost za kruh in zaslužek«.
5
Pisci predloga ukrepov za rešitev prekmurskega ciganskega vprašanja so 
omenili tudi izobraževanje ciganskih deklet. Takole pravijo: »Še ve čje važnosti pa bi 
bilo vzgoja ženskega ciganskega naraš čaja v sporednem ženskem u čiliš ču, katerega 
bi morala prevzeti kakšna redovnica, ki bi vzgajala ciganke v dobre gospodinje.«
6
Razreševanje romske problematike je temeljilo na viziji enosmerne akultura-
cije, še raje na hotenju po asimilaciji Ciganov . Številnim pripadnikom ve činskega 
naroda je bila blizu misel, da bi se bilo najbolje Ciganov znebiti. Druga svetovna 
vojna se je na številnih koncih Evrope pokazala kot primerno okolje za obra čun z 
2
 Romi na Slovenskem, Okrožnica (U. br. 6270/2, 1928).
3
 PIŠK MS, TE 7, ovoj 7/42. Spomenica in rezolucija o položaju kmetijstva v srezu 
Murska Sobota iz leta 1931, str. 4–5.
4
 PIŠK MS, TE 15, ovoj 15/2 Cigansko vprašanje, str. 1–2.
5
 PIŠK MS, TE 15, ovoj 15/2 Cigansko vprašanje, str. 2.
6
  PIŠK MS, TE 15, ovoj 15/2 Cigansko vprašanje, str. 2. O usodi prekmurskih Ciganov 
gl. še:  Komac. Prekmurski narodnomanjšinski rebus, str. 378–428.

Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 1-2 | (163) 219
lažnivim, tatinskim, delomrznim in malopridnim ljudstvom. Iztrebljanje Ciganov 
je bilo med drugo svetovno vojno vseevropsko po četje.
7
 Temu pojavu se tudi v 
Sloveniji nismo ognili.
Razkosanje Dravske banovine leta 1941 in slovenski Cigani
Morija na evropskih tleh je 6. aprila 1941 dosegla Kraljevino Jugoslavijo. 
Vsega je bilo kmalu konec – Jugoslavija je kapitulirala 17. aprila 1941. Dravska 
banovina je bila razdeljena med štiri sosednje države.
Obračajmo stvari tako ali druga če, fašisti čni režimi sosednjih držav so Slo-
vencem namenili narodni pogin.
8
 Tudi narodnim manjšinam v tedanji Sloveniji 
(Dravski banovini)
9
 se niso obetali ni č kaj prijazni časi.
 Posebnost etni čnega čiščenja na slovenskih tleh (razkosane Dravske bano-
vine) je bila v tem, da so se v mrtvaškem plesu so časno s pripadniki ve činskega, 
slovenskega naroda znašli tudi pripadniki nemške manjšine,
10
 Judi
11
 in Cigani. 
Usoda Ciganov bo predmet našega zanimanja v pri čujo čem prispevku.
Po razkosanju Slovenije leta 1941 so gorenjski Cigani
12
 prišli v nemško 
okupacijsko podro čje, Cigani v okolici Ljubljane, na Dolenskem in v Beli krajini 
so prišli pod italijansko zasedbo, Cigani v Prekmurju pa so pristali v madžarskem 
okupacijskem režimu.
 Razli čna poimenovanja morije nad Cigani
Za (na črtno, sistemati čno) pobijanje Romov (Ciganov) med drugo svetovno 
vojno se polagoma uveljavlja izraz porajmos (porrajmos ali pharrajimos), tudi Baro 
Porajmos. Avtorstvo pojma pripisujejo prof. Ianu Hancocku,
13
 angleško-romskemu 
profesorju. Pojem porajmos (tudi Baro Porrajmos Pharrajimos) bi v slovenski 
jezik lahko prevedli kot (nasilje) uni čenje.
Pojem ima mnogo nasprotnikov (tudi iz vrst romskega življa), saj ima v 
razli čnih romskih jezikih druga čen pomen (na primer posilstvo).
Za genocidno postopanje do Romov (Ciganov) je poznanih še nekaj izrazov:
7
 O usodi Ciganov v evropskih državah je po letu 1990 nastala zajetna zbirka del. Gl. 
npr.:  About, Abakunova. The genocide and persecution.
8
 Gl. npr.: Ferenc in Ferenc (ur.). Okupacijski sistemi; Dežman (ur.) in Filipi č (ur.). Hit-
lerjeva dolga senca.
9
 Gl. npr.:  Komac. Narodne manjšine v Sloveniji, str. 49–81.
10
 Gl. npr.:  Ne ćak. »Nemci« na Slovenskem.
11
 Gl. npr.:  Hajdinjak, Šumi (ur., prev.), Starman (ur.). Slovenski Judje.
12
 Za gorenjske Cigane se v časih uporablja poimenovanje Sinti. V obdobju med obema 
vojnama tega izraza v arhivskem gradivu ne najdemo. V dopisu Policijskega komisariata na 
Jesenicah z dne 16. 9. 1938 se npr. striktno uporablja poimenovanje cigani (z malo za četnico). 
Zato izraza Sinti v našem prispevku ne bomo uporabljali.
13
 Podrobneje Hancock, On the Interpretation, str. 54–57.

M. KOMAC: Pobijanje Ciganov med drugo svetovno vojno v Sloveniji 220  
 – Marcel Courthiade je sestavil pojem samudaripen (množi čno pobijanje). 
Pojem je znan tudi na podro čju nekdanje Jugoslavije.
14
 – Med ruskimi Romi je znan izraz kali traš (črni strah).
 – Romi na podro čju nekdanje Jugoslavije poznajo tudi pojem berša bibahtale 
Romenghere (nesre čna romska leta).
Omeniti je treba še izraze, ki jih za genocid nad Romi uporabljajo slovenski 
Romi. Pojma porajmos ne poznajo.
 – Za Rome v Prekmurju bi bil sprejemljiv izraz romano murdaripe (ubi-
janje Romov). Ta pojem se zdi le malo ustrezen (primeren) dolenjskim 
Romom, zanje bi bilo primerneje uporabljati pojem hine Roma našaldo 
(Romi so bili ubiti).
 –V časih se pojavi tudi prilagojen pojem holokavst – v romskem jeziku se 
zapiše kot Holokosto ali Holokausto, tudi naci holokosto.
 – Ne pozabimo še na Sinte. Sintski pojem za genocid nad Sinti med drugo 
svetovno vojno naj bi bil sintengre holokausta.
15
Dan spomina na porajmos je 2. avgust. Tega dne leta 1944 so nacisti ukinili 
tako imenovano cigansko taboriš če v Auschwitzu in nato v eni sami no či, tako 
imenovani Zigeunernacht (ciganska no č), v plinskih celicah pobili 2897 Romov.
Glede na občutljivost pojma holokavst v povezavi z Romi je nenavadno, da 
je Evropski parlament takrat, ko je dolo čil 2. avgust za spominski dan genocida 
nad Romi (resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. 4. 2015), ta dan opisal kot 
European Roma Holocaust Memorial Day.
16
 Pojem holokavst je vezan na medvojno 
morijo nad Judi.
Mnogi romski aktivisti si prizadevajo, da bi obeleževali še en datum, povezan 
z medvojno morijo nad Cigani, in sicer 16. maj 1944. Imenovali naj bi ga romski 
dan upora  (Roma Resistance Day). Ta dan so nacisti v Auschwitzu najprej izbrali za 
dan, ko naj bi ukinili cigansko taboriš če Auschwitz-Birkenau, sektor BIIe. Pripraviti 
je bilo treba prostor za nove taboriš čnike. Cigane naj bi preprosto pobili. Taboriš če 
je bilo »družinskega tipa«, skupaj so živeli moški, ženske in otroci.
Toda ko so se nacisti približali barakam, v katerih so bili zaprti Cigani, z 
namenom, da jih odvedejo k plinskim celicam, so jih Cigani presenetili. Ukazu, 
naj pridejo iz barak, so se uprli – zabarikadirali so se v barake in oboroženi z 
vsem mogo čim orodjem so se odlo čili drago prodati lastna življenja. Na veliko 
presene čenje in za čudenje taboriš čnikov v drugih barakah so se nacisti umaknili. 
Pomor so prestavili na kasnejši avgustovski dan. Dogodek je postavil okvir za 
prepri čanje, da Cigani niso bili samo žrtve, ki so se pohlevno podali na moriš če, 
ampak so bili tudi uporniki proti nacizmu.
14
 O problematiki poimenovanja genocida nad Romi gl.: Fings, V oices.
15
 Diricchardi - Muzga. Tudi bog je umaknil svoj pogled od Ciganov/Romov.
16
 Obstaja tudi dan spomina/spominjanja na holokavst (Holocaust Remembrance Day), 
ki ga obeležujemo 27. januarja. Na ta dan so leta 1945 enote Rde če armade vstopile v koncen-
tracijsko taboriš če Auschwitz  Birkenau.

Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 1-2 | (163) 221
Štirje pobijalci slovenskih Ciganov
  Po ciganskih ple čih je padalo od vsepovsod. Nad Cigane so se spravili Itali-
jani, Nemci, Madžari in pripadniki slovenskega odporniškega gibanja (partizani). 
Sodelovanje partizanov v masakru nad cigansko manjšino predstavlja poseben 
slovenski dodatek h genocidu nad (slovenskimi) Cigani.
17
  Postavlja se vprašanje, 
kje bi veljalo iskati vzroke za to, da so se na skupnem imenovalcu pobijalci Ciganov 
znašli fašisti, nacisti in pripadniki slovenskega odporniškega gibanja?
Nemška vojska
Nemci naj bi prvega Cigana ubili v prvi polovici aprila 1941, ob prodiranju 
nemške vojske v Belo krajino. »Pod Krvav čjim Vrhom so Nemci naleteli na Rome, 
ki so taborili v steljniku na Lokvah. Cigani so našli vojaško puško z naboji. V 
svojem ciganskem gnezdu so streljali in ravno tedaj je prispela po cesti vojaška 
motorizirana kolona. Ta se je ustavila misle č, da streljajo. Z mitraljezom so vžgali 
po njih in se razpršili, eden od Romov pa je bil ranjen in je obležal v jarku ob 
cesti. Do njega so prišli nemški vojaki in ga takoj ustrelili. Zaradi tega so imeli še 
vaščani Krvav čjega Vrha neprijetnosti, ker so jih Nemci sumili, da so oni streljali 
nanje. Dejstvo je, da je bil na obmo čju ob čine Semi č in celo v Beli krajini prva 
žrtev okupatorja  Rom Pepe Hudorovac s Podrebri.«
18
Nemci so se reševanja ciganskega vprašanja lotili že kmalu po okupaciji, maja 
1941. Prvotna namera Nemcev je bila, da Cigane preprosto izženejo iz Kranjske 
in jih prepustijo Italijanom. Maja leta 1941 je kranjski politi čni komisar Jochum 
izdal Odredbo o izgonu Ciganov, v kateri je dolo čil:
»Orožniškim postajam v okrožju
 Zadeva: ciganska svojat, zatiranje.
Pozivam, da se s seznami popišejo cigani, ki se zadržujejo na obmo čjih posameznih 
postaj, in se tukaj predlož ijo, skupaj z Leermeldungen [sporo čili, da takšnih oseb 
tam naj »ne bi bilo«, op. prev.].
Cigane naj se nato od postaje do postaje pospremi v smeri italijanske meje pri Lju-
bljani in se jih tam na nenadzorovanem mestu neopazno napoti čez mejo. Pri tem naj 
se ciganom naro či, da se ne smejo vrniti na zasedeno obmo čje, ker da bodo morali 
biti v nasprotnem primeru prepeljani v koncentracijsko taboriš če.
Politi čni komisar:
Jochum
Okrožni orožniški poro čnik«.
19
17
 Medvojno obra čunavanje s Cigani je bilo predstavljeno zelo zamejeno in selektivno. 
Prvi poskus celovitega zaobsega problematike predstavlja diplomsko delo Vite Zalar: Romi in 
Sinti na Slovenskem.
18
 Konda. Življenje pod semiško goro, str. 245–246.
19
  Zadeva: ciganska svojat, zatiranje. Dokument dostopen na: http://www.karawanken-
grenze.at/ferenc/index.php?r=documentshow&id=53 (8. 10. 2020).

M. KOMAC: Pobijanje Ciganov med drugo svetovno vojno v Sloveniji 222  
Lahko, da se je namera okrožnega orožniškega poro čnika vsaj deloma 
uresni čila. Okrožni komisar okrožja Logatec je 30. 6. 1941 poro čal Visokemu 
komisariatu za Ljubljansko pokrajino, da se je v tukajšnjem okraju v zadnjem 
času pojavilo precejšnje število Ciganov, »ki so prej bivali na ozemlju Hrvatske, 
odnosno na slovenskem ozemlju, ki je bilo zasedeno po nemški vojski. Hrvatske 
in nemške oblasti so cigane izgnale s svojega ozemlja in zatekli so se naravno v 
kraje, kjer so bili rojeni«.
20
Pavla Štrukelj poro ča o druga čni usodi gorenjskih in koroških Ciganov. Go-
renjski in koroški Cigani so bili »leta 1941 popisani v Begunjah, kjer so bili Cigani 
zaprti in kasneje odpeljani v Srbijo. Popis je zajemal Cigane na Gorenjskem in 
Koroškem; naštetih pa je bilo 107 ljudi.
21
 Podatki so natan čni, navedeni so rojstvi 
datumi in kraji, poklic in pristojnost. Prav tako so zajeta vsa rodbinska imena, ki 
sodijo v to skupino; nekaj posameznikov ima slovenske priimke, ti pa so prišli z 
Dolenjskega«.
22
Transport Ciganov v Srbijo se je res zgodil, in to v dveh valovih. Prvi tran-
sport Ciganov se je zgodil kot dodatek transporta Slovencev iz Gorenjske v Srbijo 
– transport št. 1 (6. 7. 1941), kjer je na koncu natan čnega seznama deportirancev 
pripisana še zadnja zaporedna številka: »Da zu 27 Zigeuner!«
23
 Podoben zapis je 
mogo če najti tudi v seznamu transporta št. IV (9. 7. 1941). Čisto na koncu seznama 
je dodano: »Cigeuner, 27 Personen.«
24
 Tone Ferenc v obsežnem delu Nacisti čna raznarodovalna politika v Sloveniji 
v letih 1941–1945 izgona Ciganov ne omenja.
Kakšna je bila usoda gorenjskih Ciganov v Srbiji, ni znano. So bili deležni 
podobne usode kot preostali slovenski izseljenci? So morda kon čali v kakšnem 
koncentracijskem taboriš ču? Srbske Cigane so zbirali v taboriš ču Sajmište v Be-
ogradu. Ker so bili srbski Cigani v taboriš če pripeljali decembra 1941 in ker je 
bilo tam okoli 500 ciganskih žena z otroki, bi težko govorili o gorenjskih Ciganih.
Transporti izseljenih iz Slovenije so potekali do Slavonskega Broda ter skozi 
Bosno do Ča čka in Aran đelovca v Srbiji. Ti Cigani bi bili bliže taboriš ču Crveni 
krst v Nišu, kjer je prav tako bilo veliko zbirno taboriš če za srbske Cigane. V 
objavljenem spisku interniranih v tem taboriš ču
25
 ni podatkov, ki bi kazali na to, 
da so bili v tem taboriš ču internirani tudi gorenjski Cigani.
Nemci so se romskega vprašanja v Sloveniji dotaknili še enkrat, 2. decembra 
1943. Tedaj so Nemci poslali v Auschwitz transport Romov iz okolice Novega 
mesta. Spisek prispelih in evidentiranih Romov v taboriš če je objavljen v zborniku 
Koncentracijsko taboriš če Auschwitz - Birkenau (Oswiecim Brzezinka), v Sloveniji 
20
 AS, BAN 13-19 (1941). Alto commissariato per na provincia di Lubiana. Capitanato 
distrettuale di Longatico.  Cigansko vprašanje, ureditev. No. 1524/1.
21
 Število popisanih Ciganov (Pavla Štukelj navaja število 107) se ne sklada s seznamom 
popisanih oseb na seznamu zapornikov. Tu je popisanih 63 oseb z oznako »zigeuner«.
22
 Štrukelj. Romi na Slovenskem, str. 61.
23
  AS 1769, Zbirka Okupatorjevi zapori in taboriš ča, t. e. 10, p. e. 157.
24
  AS 1769, Zbirka Okupatorjevi zapori in taboriš ča, t. e. 12, p. e. 160.
25
  Gruden Milentijevi ć, Ozimi ć, Simovi ć, Din či ć i Miti ć. Žrtve lagera Niš. Narodni muzej, 
Niški kulturni centar, Medivest KT, Niš, 2014.

Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 1-2 | (163) 223
objavljenem leta 1982.
26
 O organizaciji tega transporta ne vemo ni č. V Arhivu 
Slovenije podatkov o tem transportu ni. Ni česar ne najdemo niti v Zgodovinskem 
arhivu Ljubljana, enoti za Dolenjsko in Belo krajino.
27
 Nobenih podatkov ne najde-
mo niti v arhivu Policijskega varnostnega zbora. Zato ne vemo, kako so Nemci do 
Ciganov prišli, kdo je Nemcem pri iskanju Ciganov pomagal – če sploh kdo – in 
kako je potekala tehni čna izvedba transporta.
Med romsko populacijo na Dolenjskem krožijo še druge zgodbe o nemškem 
pobijanju Ciganov. Ena izmed njih govori o poboju romske družine iz naselja 
Jablan. Potek dogodkov je opisan v dokumentu Upravne enote Trebnje št. 02003-
16/2003: »Nemci so v Jablanu ubili celo romsko družino /…/. Niso jih spraševali, 
kam bodo šli v internacijo, ampak so pokazali, kakšen je njihov namen, to je, vse 
pobiti. Nekaj Romov je padlo mrtvih, nekaj pa jih je bilo smrtno ranjenih in so še 
dolge dneve umirali. Stranka pove, da je med mrtvimi ostala tudi majhna pun čka 
Žinka. Na begu jo je pokril strankin brat Miha, ki je padel smrtno zadet, ona pa 
je obležala nepoškodovana pod njim. Ker so vsi, ki so zmogli, zbežali naprej, je 
ona ostala sama z mrtveci celo no č, dokler niso prišli civilni prebivalci Jablana 
in jo odpeljali domov. Pobiti so bili na lojtrniku odpeljani in zakopani v jamo na 
pokopališ ču v Mirni pe či brez krste.«
28
V mati čni knjigi umrlih župnije Mirna Pe č je za leto 1943 podatek, »da so 
dne 29. decembra 1943 v gozdu pri Jablanu umrli 4 Romi«.
29
Italijanska vojska
Podro čje, ki so ga zasedli Italijani (okolica Ljubljane, Dolenjska, Bela kraji-
na), je bilo tudi podro čje bivanja slovenskih Ciganov. Primernejše bi bilo zapisati: 
področje tradicionalnega popotovanja dela slovenskih Ciganov.
Okrožni komisar za okrožje Logatec v že omenjenem dopisu (Cigansko vprašanje, 
ureditev. No. 1524/1) med drugim ugotavlja, da ob činske oblasti »/…/ ciganom ne 
priznavajo domovinske pristojnosti kljub temu, da so bili rojeni na ozemlju poedinih 
podrejenih mi ob čin iz razloga, kjer rojstvo na ozemlju poedine ob čine po zakonu o 
ob čini ni merodajno za pridobitev ob činskega članstva, nego so to isto merodajni razni 
drugi vidiki, predvsem pristojnost staršev, odnosno moža najmanj 5 let, odnosno 10 
letno stalno bivanje v ob čini in kon čno šele kraj rojstva. Ugotavljanje domovinstva 
ne bi privedlo do zaželjenega uspeha glede na nestalnost bivanja ciganov in bi bilo 
potrebno ugotavljati domovinstvo o četa, matere dedov, pradedov itd. da bi se na 
ta na čin ugotovilo domovinstvo poedinega cigana. Ker kr. Karabinerji ciganom ne 
dopuš čajo potovanja iz kraja v kraj, se obra čajo na tuk. Okrajno glavarstvo s proš-
26
 Koncentracijsko taboriš če Auschwitz, str. 564–566.
27
 V odgovoru na povpraševanje avtorja M. K. o tem dogodku v Zgodovinskem arhivu 
Ljubljana, Enoti za Dolenjsko in Belo krajino, Novo mesto, z dne 13. 9. 2020, je zapisano: »Žal 
nimamo nobenih podatkov o transportu Romov v taboriš če Auschwitz.«
28
     Upravna enota T rebnje , str . 2.
29
 Upravna enota Trebnje, str. 3.

M. KOMAC: Pobijanje Ciganov med drugo svetovno vojno v Sloveniji 224  
njami, da bi se jim izdalo dovoljenje za kroženje, za ugotovitev domovinstva itd. 
Bavijo se cigani deloma z raznimi rokodelskimi obrti n.pr. brusaškim, popravljanjem 
dežnikov, izdelovanjem kotlov, gotovo pa je, da je med njimi tudi precej takih, ki se 
ne preživljajo na poštev na čin. Vsled bera čenja in prosja čenja so v veliko nadlego 
prebivalstvu. Smatram, da bi bilo ta socialni problem rešiti enotno za vso ljubljansko 
pokrajino in prosim Visoki komisarijat, da to vprašanje vzame v pretres in s posebno 
uredbo enotno uredi njih pristojnost, kakor tudi vprašanje kretanja po ljubljanski 
pokrajini, odnosno njih stalne naselitve in na čin preživljanja«.
30
Italijanski fašizem Judom in Ciganom ni namenil tako tragi čnega konca, vsaj 
na za četku ne, kot so to na črtovali izvesti nemški nacisti. Povsem indiferentni do 
njih pa vseeno niso bili. Namenili so jim omejeno gibanje, bivanje v koncentra-
cijskih taboriš čih. Ta sicer niso bila tako sofi sticirano zgrajena kot nemška, tudi 
uni čevalna niso bila. Kljub temu pa je bilo veliko smrtnih žrtev zaradi bolezni, lakote 
in izjemno slabih bivalnih razmer. Italijanske okupacijske oblasti v Ljubljanski 
pokrajini so že leta 1941 razmišljale o »internaciji Romov, saj da gre za družbeno 
nevarne cigane, ki so vsi slovanskega izvora ter brez defi niranega državljanskega 
statusa, za katere se predlaga internacija v koncentracijskem taboriš ču. Nastali so 
konkretni predlogi za internacijo Romov, ki so se zadrževali na obmo čju vzhodne 
italijanske meje in na okupiranih obmo čjih.«
31
Cigani iz Ljubljanske pokrajine so bili internirani vsaj v treh taboriš čih: v 
najve čji meri v Gonarsu
32
 in Tossicii, nekateri tudi na Rabu. Zdravnik v Gonarsu dr. 
Cordara v svojih spominih zapiše, da so Cigani »bili zelo čisti in niso bili okuženi 
z garjami, ušmi in podobnimi zadevami kakor drugi interniranci. Bili so samo 
žalostni, ker niso smeli naokrog, vendar so se tolažili z igranjem in prepevanjem 
ter so zabavali druge zapornike s svojimi igrami.«
33
Zajetna skupina slovenskih Ciganov je bila internirana tudi v koncentracijskem 
taboriš ču v kraju Tossicia
34
 v južni Italiji; taboriš če so italijanski fašisti namenili 
internaciji Judov (tujih državljanov), Kitajcev
35
 in Ciganov.
Prefekt Terama je 5. avgusta 1942 obvestil italijansko zunanje ministrstvo 
o internaciji ve čje skupine Romov z obmo čja Ljubljane: »78 ciganov, ki so sem 
prispeli 22. julija zjutraj, je bilo nameš čenih v koncentracijsko taboriš če Tossicia. 
Seznam prijetih sledi. Ob tej priložnosti potrjujem tudi, da v provinci ni ve č možnosti 
sprejema drugih ciganov.«
36
Objavljen je spisek 78 oseb (moški, ženske, otroci), ki so bili pripeljani v 
taboriš če Tossicia. V dokumentu je govora o Zingari provenienti da Lubiana (torej 
30
 AS, BAN 13-19 (1941).  Alto commissariato, No. 1524/1.
31
  Toš. Porrajmos, 23. 1. 2015.
32
 Kersevan. Un campo di concentramento.
33
  Memorie Cordaro. Dostopno na: http://porrajmos.it/wp-content/uploads/2013/05/
memorie-cordado 0001.pdf, str. 36 (21. 11. 2018).
34
 V Arhivu Republike Slovenije gradiva o koncentracijskem taboriš ču Tossicia ne hranijo. 
Zato ne moremo pojasniti, zakaj so Italijani internirali Cigane. Tega podatka ne najdemo niti v, 
res da skromnih, virih, objavljenih v Italiji.
35
 O usodi Kitajcev v Italiji v času fašizma glej:  Philip W. L. Kwok: I cinesi in Italia, 1984.
36
  Toš. Porrajmos, 23. 1. 2015.

Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 1-2 | (163) 225
o Ciganih iz Ljubljane), pa tudi o Zingari provenienti dalla Provincia di Lubiana 
(torej o Ciganih iz Ljubljanske pokrajine).
37
Nič pa ne vemo o tem, kako so Italijani prišli do Ciganov. Ker so potovali ali 
bivali strnjeno, jih ni bilo težko najti. Italijani so lahko o njihovi lokaciji povprašali 
kakšnega doma čina, orožnika. V italijansko vojsko so bili vklju čeni tudi Slovenci, 
pripadniki obsežne manjšine v Italiji, ki so gotovo lažje komunicirali z lokalnim 
prebivalstvom. Glede na odnos, ki ga je imelo ve činsko slovensko prebivalstvo do 
Ciganov, je mogo če sklepati, da so jim italijanski vojaki prišli kar prav, da so se rešili 
ciganske nadloge. Koliko Ciganov se je po kapitulaciji Italije vrnilo v Slovenijo, 
ne vemo. Vemo pa, da se jih je nekaj naselilo v okolici Vidma (Udine) v Italiji.
Italijanska internacija Ciganov v italijansko taboriš če na za četku velike itali-
janske poletne ofenzive (16. julij do 4. november 1942) odpira zanimivo vprašanje 
v povezavi s partizanskim pobijanjem Ciganov. Namre č, partizani so trdili, kot 
bomo videli v nadaljevanju, da so Cigane pobili zato, ker so izdajali Italijanom 
podatke o gibanju partizanskih enot. Oziroma, v nekaterih primerih so jih pobili 
na zalogo, da Italijanom ne bi izdajali partizanskih položajev, neko č v prihodnosti. 
Partizansko opravi čevanje pobojev z izdajstvom Ciganov je (morda) na trhlih no-
gah. Bilo bi zelo nenavadno, da bi Italijani odgnali v italijanska taboriš ča dejanske 
ali potencialne informatorje. Naredili bi si neprecenljivo strateško škodo. Zato je 
treba vzroke za partizansko pobijanje Ciganov iskati drugje.
Madžarska vojska
Madžarske okupacijske oblasti so prekmurske Cigane uporabile kot delovno 
silo in tudi za članstvo v vojaških enotah. »Med drugo svetovno vojno je doletelo 
tudi prekmurske Rome prisilno delo na madžarskih poljih. Nekateri so dezertirali, 
tiste, ki so jih prijeli, so ustrelili, nekatere pa deportirali v Nem čijo.«
38
Neodgovorjeno ostaja vprašanje, v katerem taboriš ču so prekmurski Cigani 
bili. Po zagotovilih raziskovalcev prekmurskih Romov gotovo ni bilo v taboriš ču 
Sárvár. »V Sárvár so madžarske oblasti prvenstveno internirali koloniste, za to pa so 
imeli ‚pravno podlago‘ v tem, da so za ‚staroselce‘ smatrali osebe, ki so imeli na dan 
31. oktobra 1918 naslov v Prekmurju in vsi, ki so se naselili po tem, so jih imeli za 
‚prišleke‘. Romi so živeli že v času stare Madžarske v Prekmurju, na podlagi tega jih 
ne bi smeli deportirati v Sárvár. Je pa vprašanje, zakaj in kako so jih deportirali.«
39
V madžarska taboriš ča je bilo odpeljanih najmanj 27 prekmurskih Romov,
40
 
6 Ciganov pa so Madžari ustrelili kot talce 27. 2. 1945 v Turniš ču. To je mogo če 
37
 Zingari provenienti da Lubiana. Campo di Concentramento di Tossicia, Elenco degli 
zingari provenienti dalla provincia di Lubiana internati in questo campo di concentramento. 
Dostopno na: http://porrajmos.it/wp-content/uploads/2013/05/presenze-nel-campo-1942.pdf 
(21. 11. 2018).
38
 Kuzmi č. Holokavst in Prekmurski Romi, str. 74.
39
 Pojasnilo Attile Kovacsa z dne 10. 11. 2020.
40
 Vsi internirani Romi so umrli v koncentracijskih taboriš čih (informacija Darko Rudaš).

M. KOMAC: Pobijanje Ciganov med drugo svetovno vojno v Sloveniji 226  
razbrati iz podatkov, objavljenih v publikaciji Zveze Romov Slovenije z naslovom 
Porajmos.
41
 Navedba, da so bili ustreljeni kot talci, ne drži. Ustreljeni so bili kot 
vojaški obvezniki, ki so se izmikali vojaški službi.
Dogodek opisuje župnik Ivan Jeri č: »Tretji dan po svojem prihodu v Turniš če 
so orožniki zalotili v polanskem logu 6 mladih ciganov, ki se niso odzvali pozivu 
k vojakom. Privlekli so jih v Turniš če. Komandant jih je vseh 6 obsodil na smrt. 
Poklical je okrožnega beležnika, da je pobral od njih podatke za mrliško knjigo. 
Beležnikova žena mi je prišla povedat, da so vsi obsojeni na smrt.«
42
Župnik Jerič tudi zapiše, da so morali madžarski orožniki Cigane »/…/ 
strahotno pretepati. Obraze so imeli vse plave od udarcev, o či vse v krvi, po glavi 
debele otekline, roke polomljene od udarcev, prsti so jim viseli polomljeni kot cunje. 
Obleke so bile vse krvave. Ob tem groznem prizoru so mi solze zalile o či. Ko sem 
jim povedal, da so na smrt obsojeni, se niso dosti zmenili za to. Potem sem jih 
pozval, naj obude kesanje in sem jim dajal odvezo. Po odvezi so jih takoj gnali na 
moriš če. Deset orožnikov jih je spremljalo. Postrojili so jih ob izkopan grob. Šest 
strelov in šest mu čenikov se je zgrudilo v grob. Ker se je eden še v grobu gibal, mu 
je orožnik dal dva strela v glavo. Streli so odmevali ob župnijskem gozdu. Nato 
je nastala grobna tišina, v kateri se je slišal krohot orožnika, ki je vprašal svoje 
zverinske pajdaše: ‚Ste videli, kako so cepale mrcine?‘« 
43
Slovenski Cigani v hrvaških koncentracijskih taboriš čih
O slovenskih Ciganih v hrvaških taboriš čih imamo dve povsem druga čni 
mnenji. Marjan Toš zapiše, da so »Cigane iz zapora v Begunjah vozili tudi v ustaško 
taborišče Jasenovac.«
44
 O slovenskih Ciganih v taboriš ču Jasenovac pa imamo tudi 
zapis dr. Nikole Nikoli ća,
45
 zdravnika v Jasenovcu, ki navaja, da v koncentracijskem 
taboriš ču Jasenovac ni bilo nobenega slovenskega Roma. Ta problemski sklop zato 
kli če po natan čni raziskavi. 
Partizansko gibanje
O partizanskem pobijanju Ciganov (Romov) je mogo če najti zapise tako v 
strokovni kot memoarski literaturi, ki je izšla že pred letom 1990. Zapise o par-
tizanskih pobojih najdemo tako na partizanski
46
 kot na protipartizanski
47
 strani.
Partizani so Cigane zelo kmalu obtožili izdajstva in vohunstva za potrebe 
italijanske vojske. Sledilo je opozorilo štaba 3. grupe odredov. Ta je v drugi številki 
41
 Horvat Muc. Porajmos, str. 29–30.
42
 Jeri č. Moji spomini, str. 234.
43
 Prav tam, str. 234–235.
44
 Toš. Romi – holokavst, str. 71.
45
 Nikoli ć. Taboriš če smrti – Jasenovac.
46
 Poli č. Belokranjski odred; Semi č - Daki. Najboljši so padli I; Strle. Tomši čeva brigada.
47
 Klemen či č, Revolucija pod Krimom.

Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 1-2 | (163) 227
svojega glasila Glas partizanov 22. maja 1942 razglasil: »Zaradi pogostih denunciacij 
s strani Ciganov opozarjamo vse ciganske skupine, da se, dokler traja na slovenskem 
ozemlju vojno stanje, morajo zadrževati izklju čno v svojih domovinskih ob činah. 
Vse terenske organizacije in posebno Narodno zaš čito pa pozivamo, da sodeluje 
pri vra čanju Ciganov v njihove rajone. Po potrebi naj se obrnejo po mo č k najbližji 
partizanski četi. Ciganski skupini, ki bi se temu ukrepu upirala, se odvzamejo konji 
in ostala imovina.«
48
 Toda kdo lahko zagotovi, da je obvestilo doseglo nepismene 
Cigane? Pa tudi, če bi jih, kdo bi jim besedilo lahko prebral?
Glede na vojni čas se zdi, da je partizansko opozorilo blago; kakor da ne bi 
povsem verjeli v cigansko izdajstvo. Prepri čanje o ciganskem izdajstvu je morda bolj 
kot na dejstvih temeljilo na stereotipni predstavi ve činskega prebivalstva o Ciganih.
Ferenc nadaljuje pripoved o partizanskem pobijanju Ciganov z besedami, 
da je »/…/ proletarska udarna četa in dve četi Šercerjevega bataljona 10. maja 
blizu tabora v Gabrju na Ma čkovcu naletela na skupino Romov z dvema paro-
ma konj. Romi so imeli italijansko dovolilnico za prosto gibanje po Ljubljanski 
pokrajini in jih je italijanska obveš čevalna služba uporabljala za vohunske posle. 
Partizani so vseh devet Romov, polovljenih 10. maja, in še enega, ki so ga prijeli 
dva dni pozneje, usmrtili na Ma čkovcu. Ne vemo, kje je Šercerjev bataljon prijel 
in usmrtil še 46 Romov, saj je v glasilu ‚Krim‘ navedel številko 56: ‚Likvidirali 
smo tudi 56- člansko organizirano cigansko vohunsko in roparsko tolpo, ki je že 
dalj časa ustrahovala prebivalstvo na našem ozemlju.‘ Če je pristno poro čilo štaba 
Šercerjevega bataljona 18. maja 1942, /…/ je njegova 1. četa 18. maja ‚likvidirala 
po zaslišanju organizirano cigansko tolpo, ki je štela 42 članov‘. Druga množi čna 
usmrtitev Romov je bila v Beli krajini. Dne 19. julija zgodaj zjutraj je prišla skupina 
belokranjskih partizanov v romsko naselje Kanižarica pri Črnomlju in odpeljala 
61 Romov ter jih usmrtila, baje v Draginji vasi.«
49
Po osamosvojitvi Slovenije so se polagoma razkrili še drugi množi čni poboji. 
Partizanske enote so izvršile vsaj pet pobojev. V strokovni literaturi je mogo če najti 
zapise o petih pobojih: 1. Ma čkovec (Bukovec pri Ma čkovcu na Bloški planoti) 
10. 5. 1942; 2. Iška vas (Benkov travnik, 17. 5. 1942); 3. Sodražica (Boncar pri 
Podklancu) 29. 5. 1942; 4. Horjul (Žažar, 14. 6. 1942 (?)); 5. Kanižarica (odpeljani 
iz naselja 19. 7. 1942, pobiti na Mavrlenu (?)).
 50
48
 Ferenc. Ljudska oblast na Slovenskem, str. 366–367.
49
 Prav tam, str. 367.
50
 Dežman (ur.), Ben čina. Nemo č laži, str. 293–339; Ma ček, Zamol čani genocid, Zaveza 
št. 43; Toš. Romi – holokavst, str. 71; Podbersi č. Žrtve revolucije med Romi, str. 78–94; Studen. 
Neprilagojeni in nevarni, str. 177–180; Možina, Slovenski razkol, str. 120–129; Zalar. Romi in 
Sinti na Slovenskem, 2015; Košir. When violins fell silent, 2019, str. 1–22; Žajdela. Partizani 
klali z noži.

M. KOMAC: Pobijanje Ciganov med drugo svetovno vojno v Sloveniji 228  
1. Ma čkovec (Bukovec pri Ma čkovcu na Bloški planoti), 10. 5. 1942
Strle opiše poboj Ciganov na robu Bloške planote z besedami: »Proletarska 
udarna četa in dve četi bataljona Ljuba Šercerja sta se 10. maja 1942 vra čale z 
Lužarjev, so blizu taboriš ča v Gabrju pri Ma čkovcu naletele na skupino ciganov 
z dvema paroma konj. Cigani so imeli dovolilnico za prosto gibanje po ozemlju 
Ljubljanske pokrajine in so bili na Ma čkovec poslani, da bi vohunili za partizani v 
korist italijanske obveš čevalne službe. To je priznal eden od pobeglih ciganov, ki je 
bil ujet 12. maja. Cigani so s seboj vodili in prodajali par ukradenih konj, ki ju je 
prepoznal Ludvik Praznik – Suljo. Uslugo, da so jim karabinjerji tatvino spregledali, 
so morali cigani pla čati tako, da so se pustili vpre či v škripav italijanski vohunski 
voz, s tem pa so jo pla čali z življenjem. Partizani si v tedanjih razmerah niso smeli 
dovoliti nobene prizanesljivosti, zato so vseh devet ciganov, polovljenih 10. maja, 
in tistega, ki so ga ujeli 12. maja 1942, pokon čali na Ma čkovcu. Prigoda z zajetimi 
cigani je pomembna zategadelj, ker je porodila misel na partizansko konjenico. 
Ciganom odvzete konje so odpeljali v taboriš če Proletarske udarne čete. Ukradeni 
par so Dakijevi borci sicer vrnili lastniku, toda pri kmetih so nabrali ve č konj, ki 
so ostali od bivše jugoslovanske vojske. Z njimi so laže obvladovali obsežen ope-
rativni prostor in hitreje prenašali obveš čevalna poro čila.«
51
Stane Semi č - Daki, 
udeleženec teh dogodkov, je dogajanje opisal in objavil že v 70. letih prejšnjega 
stoletja. Takole pravi: »Ko smo se po dveh dnevih bivanja v Loški dolini vra čali 
proti Ma čkovcu, smo sre čali v Rovtah oziroma v hosti Ma čkovca šest ciganov: tri 
ženske in tri moške. Zdelo se nam je, da vohunijo za nami. Vprašali smo jih, kaj 
počno tukaj. Odgovorili so nam: Semkaj so nas poslali Italijani in zahtevali, da se 
nazaj ne smemo ve č vrniti. To se nam je zdelo res sumljivo. S seboj so vodili tudi 
par zelo lepih konj, ki so ju prodajali.«
52
Raziskovalci partizanskih pobojev so k zapisanemu dodali še nove opise. 
Ivo Žajdela piše, da so »proletarska udarna četa in dve četi Šercerjevega bataljona 
10. maja 1942 blizu tabora v Gabrju na Ma čkovcu naleteli na skupino Romov z 
dvema paroma konj. Obtožili so jih vohunstva in nekje na Ma čkovcu deset pobili 
(…) Takrat so bile v Ma čkovcu pobite romske družine z otroki vred. Streljal jih je 
Zgonc (Mrzlak) iz Sela. Naj ob tem zapišem še to, kar so mi povedali doma čini. 
Kmalu ob vhodu v Ma čkovec z bloške strani, za križiš čem Pragozd, so doma čini 
v dolinici levo od ceste še nekaj časa po vojni videvali na žico obešene kosti 
nesre čnikov, ki so jih tam obesili partizani.«
53
V Poro čilu o ekshumaciji posmrtnih ostankov usmr čenih oseb na obmo čju 
Ma čkovca je o najdbah na tem grobiš ču zapisano: »Na grobiš ču severozahodno od 
Mačkovca (911 m) so bili odkriti posmrtni ostanki 11 žrtev, morda tudi 12. To čnega 
števila se ne da ugotoviti, ker je bil zaradi nepazljivega sondiranja predhodno uni čen 
ves osrednji del grobiš ča (glej skelete 5, 5a in 6; najmanj trije, lahko tudi ve č), 
51
 Strle. Tomši čeva brigada, str. 271; Glej tudi: Ferenc. Ljudska oblast na Slovenskem 
1941–1945, str. 367.
52
 Semi č – Daki, Najboljši so padli I, str. 233.
53
 Žajdela, Partizani klali z noži, str. 43.

Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 1-2 | (163) 229
poškodovani pa so bili tudi skeleti na severnem delu (skeleta 9 in 10). Vsi odkriti 
skeleti pripadajo odraslim osebam, 8 moškim, 1 ženski in 2 domnevnima ženskama. 
Obstaja pa možnost, da so nekatere kosti na uni čenem delu (ženska in domnevno 
ženska okostja, skeleti 5, 5a in 6) pripadale starejšim otrokom ali mladostnikom. 
Moški skelet št. 4 je imel kompliciran zaceljen zlom leve stegnenice, domneven 
vzrok smrti so strelne rane (skelet 3 in 4, pri skeletu 2 pa je bila v predelu vratnih 
vretenc najdena krogla). Zaradi skoraj popolne odsotnosti predmetov ne moremo 
trditi, če je šlo izklju čno za civiliste ali vojake, glede na ženske posmrtne ostanke 
pa lahko trdimo, da so civilisti predstavljali vsaj del žrtev. Med najdbami izstopa 
lasnica in par okrašenih uhanov, ki so bili odkriti ob lobanji moškega skeleta, kar 
lahko nakazuje na romsko poreklo vsaj enega posameznika.«
54
2. Iška vas (Benkov travnik), 17. 5. 1942
Brutalno suhoparno opiše poboje Gestrin: »Kot potencialne ovaduhe, kar je 
med njimi kdo tudi res bil, so v tem času poslali v smrt družine ciganov iz Vrbljen 
in Podpeči. Na Notranjskem so partizanske enote na osvobojenem ozemlju usmrtila 
vsaj okoli 70 Romov.«
55
»Najgrše so naredili s cigani,« navaja Klemen či č, v času poboja župnik na 
Igu: »Pod Krimom, v Vrbljenju in Podpe čju se je zadrževala ve čja družba ciganov. 
Te so komunisti dne 17. maja vse prignali v Iško. Silno vpitje se je slišalo, ko so jih 
gnali. Na Benkovem travniku so postrelili vse: otroke, mlade, stare, moške in ženske. 
V skupnem grobu jih leži 43. Smrkavci so se na njih u čili streljati s strojnico.«
56
Ekshumacija posmrtnih ostankov v Iški vasi med vojno pobitih Ciganov 
leta 2017 je razkrila »/…/ sedem grobov, v katerih je bilo odkritih 53 skeletov, na 
Gornjem Igu pa je bil odkrit še skelet ženske, ki naj bi sprva pobegnila moriji v Iški. 
Trije od odkritih grobov v Iški so vsebovali po en skelet /…/, dva po dva skeleta 
/…/, preostala grobova pa sta bila množi čna, manjši z 12 skeleti /…/ in ve čji s 34 
skeleti pobitih žrtev /…/. V manjšem množi čnem grobu /…/ so bili odkriti tudi 
posmrtni ostanki dveh psov. Del žrtev je bil zagotovo umorjen s strelom v glavo, 
pri preostalih posmrtnih ostankih pa ob ekshumaciji ni bilo opaznih drugih strelnih 
ran. Med žrtvami je bilo 26 odraslih (nad 20 let), dva mladostnika (15–17 let) in 24 
otrok (pod 15 let). Med 26 odraslimi je bilo 14 moških in 12 žensk, med katerimi 
je bila ena na koncu osmega meseca nose čnosti. Ve činoma gre za mlajše ljudi, 
stare med 20 in 30 let. Starejši (nad 40 let) so bili zlasti moški v ‚individualnih‘ 
grobovih ter redki posamezniki v obeh množi čnih grobovih (v glavnem ženske). 
Med 25 otroki je bil eden še nerojen, deset je bilo starih med ena in šest let ter 14 
starih med sedem in 13 let.«
57
54
 Košir, Leben - Seljak, Rupnik, Poro čilo o ekshumaciji, str. 15.
55
 Gestrin. Svet pod Krimom, str. 69.
56
 Klemen či č. Revolucija pod Krimom., str. 80. Gl. tudi: Žajdela. Partizani klali z noži, 
str. 43.
57
 Košir in Leben - Seljak. Grobiš če Romov v Iški, str. 305.

M. KOMAC: Pobijanje Ciganov med drugo svetovno vojno v Sloveniji 230  
V grobiš ču naj ne bi bili pokopani samo Cigani. Teh naj bi bilo skupno »47 
(ena nose čnica), preostalih pet žrtev pa ni bilo romskih družin. V virih se sicer 
pojavljata številki 42 in 43, vsekakor pa je zaradi velikega števila majhnih otrok 
lahko prišlo do napa čnih ocen žrtev.«
58
 
3. Sodražica (Boncar pri Podklancu), 29. 5. 1942
Stane Semi č - Daki se v že omenjenem delu Najboljši so padli še enkrat do-
takne ciganskega vprašanja, ko opiše poboj Ciganov v Sodražici. »Ko smo se potem 
opoldne nasitili, saj smo bili že potrebni izdatnega obroka, smo pri čeli s preiskavo 
ciganov, ki so nas izdali Italijanom. Priznali so, da so povedali Italijanom, da se 
zbiramo pri Sv. Gregorju, in da so od ljudi zvedeli, da se nameravamo polastiti 
Sodražice. Še ve č. Cigani so bili nekaka predhodnica Italijanov. Ko smo se za čeli 
premikati proti Sodražici, so nas opazili in obvestili Italijane, da se bližamo njiho-
vi postojanki v Sodražici. Tako jim je uspelo, da so se pravo časno umaknili. Za 
prevoz ciganov smo uporabili privatni avtobus in lastnik avtobusa je moral pono či 
prepeljati ujete cigane iz dvorane hranilniških prostorov, kjer smo jih imeli zaprte, 
v Boncer hosto. Spremljali so jih motoristi z ro čno strojnico. V Boncerju so jih 
predali našemu vodu, ki je bil na položaju proti bloškim vojašnicam, ki je izvršil 
sodbo nad izdajalci. Tako je kon čala italijanska predhodnica ciganov – izdajalcev 
in odslej se cigani niso ve č pojavljali na našem osvobojenem ozemlju.«
59
 
V  Poro čilu o ekshumaciji posmrtnih ostankov z grobiš ča pod Boncarjem 
pri Podklancu so raziskovalci zapisali. »Na grobiš ču pod Boncarjem (Podklanec) 
[ID 671] je so bili odkriti materialni sledovi poboja iz leta 1942. Najdena je bila 
mikrolokacija eksekucije in štirje lo čeni grobovi, v katerih je bilo pokopanih 20 
žrtev. V vsakem izmed dveh množi čnih grobov je bilo pokopanih po devet žrtev, v 
preostalih dveh grobovih pa po ena. Posmrtni ostanki so pripadali štirim moškim, 
štirim ženskam in enajstim otrokom, starimi med pol in štirinajstimi leti. V preko-
panem grobu (grob št. 3) so bili odkriti le drobci lobanje, ki pa so verjetno pripadali 
Francu Kozini iz Zapotoka, ki je bil prekopan že tekom vojne. Žrtev v grobu št. 4 
je bila morda Ladislav Lesar iz Sodražice. Posmrtni ostanki v grobovih št. 2 in 4 
so bili poškodovani zaradi povojnega prekopavanja ob iskanju lobanj. Glede na 
spolno in starostno strukturo žrtev sta bili v množi čnih grobovih pokopani dve 
romski družini s psoma. Glede na odkrite predmete je razvidno, da so bile žrtve 
oble čene, nekatere pa so bile brez obuval, vendar ni mogo če dokazati, če so jim 
bila le-ta odvzeta ali jih sploh niso imeli. Grobiš če pod Boncarjem tako predstavlja 
že tretje odkrito in ekshumirano grobiš če romskih žrtev na obmo čju Slovenije, ki 
so posledica revolucionarnega nasilja nad civilnim prebivalstvom.«
60
58
 Prav tam, str. 305–306.
59
 Semi č - Daki, Najboljši so padli I, str. 271–272.
60
  Košir, Leben - Seljak, Poro čilo o ekshumaciji, str. 46.

Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 1-2 | (163) 231
4.  Horjul (Žažar), 14. 6. 1942 (?)
Partizanski zlo čin se je zgodil tudi v Horjulu. Po zapisu Janka Ma čka naj bi 
se zgodilo naslednje. »Leta 1941 je bila družina pri kamnolomu v velikem strahu 
pred Nemci. Govorilo se je namre č, da bo meja, ki je bila ob zasedbi potegnjena 
med Lu činami in Šentjoštom, pomaknjena v Horjulsko dolino. Cigani so bili tedaj 
stalno pripravljeni, da bi se hitro umaknili, če bi izvedeli za približevanje Nemcev. 
Toda spomladi 1942 se je pojavila nova nevarnost, na katero prej niso niti pomislili. 
Na Rupah, v gozdu nad Žažarjem, se je utaborila skupina partizanov, ki so kmalu 
dobili ime Horjulska četa in kasneje postali del Dolomitskega odreda. Prav mimo 
kamnoloma na robu Lipalice je vodila njihova pot proti Lesnemu Brdu in naprej 
na znani Klju č. Lahko domnevamo, da so se na taki poti kdaj ustavili tudi v baraki 
in prebivalce opozorili na dolžnost molka.
V no či na 14. junij so prebivalci kamnoloma morda slišali strel in smrtne krike, 
ko so partizani nekaj sto metrov od njih ubili župana Basti ča in njegovo ženo. Potem 
se je slišalo škripanje težko naloženega voza in topot korakov v smeri proti Lesnemu 
Brdu. Naslednjo soboto so nekateri doma čini še videli barako in nekaj njenih prebi-
valcev, čez no č pa je vse izginilo. Namesto barake je bilo le še pogoriš če, malo vstran 
je stal voz, ljudje in konji pa so izginili brez sledu. Potem je od nekod pricurljala 
vest, da so vse stanovalce barake odpeljali v taboriš če na Rupah in jih tam pokon čali. 
Menda je pred tem v baraki poleg ‚tastarega‘ in njegovega sina bilo še dvanajst žensk 
in nekaj otrok. Njihovega groba na Rupah do konca vojne niso odkrili; odkrili niso 
niti grobov nekaterih doma činov, ki so leta 1942 tudi izginili na Rupah. Po vojni so 
postavili obeležje v spomin na partizansko taboriš če, grobovi žrtev pa so do danes 
ostali neozna čeni, čeprav ljudje iz okolice zanje vedo.«
61
Mesto zagrebenih horjulskih Ciganov še ni odkrito.
5.  Kanižarica – odpeljani iz naselja 19. 7. 1942 (pobiti na Mavrlenu?)
Poboj Ciganov iz Kanižarice pri Črnomlju je kultni dogodek na črni listi 
partizanskega obra čunavanja s Cigani. Opisujejo ga avtorji, ki so blizu partizanske-
mu gibanju, pa tudi avtorji druga čne ideološke provenience. Opis Toneta Ferenca 
smo že omenili. Dodajmo še opis Radka Poli ča, ki partizanski zlo čin v Kanižarici 
opiše takole: »V nedeljo, 19. julija 1942, ob pol šestih je prišla skupina partizanov 
v cigansko vasico v Kanižarici pri Črnomlju, zbudila prebivalce in jim velela, naj 
se zberejo na cesti, nakar so jih odpeljali. Devetnajstletni Hudorovac Matija, ki je 
zaslutil, da se jim najbrž ne piše ni č dobrega, je zbežal. Partizan, ki se je pognal za 
njim, je streljal nanj in ga zadel v levo roko in desno lice. Fant je vseeno pribežal 
v Črnomelj; spravili so ga brž v italijansko vojaško bolnišnico, hkrati pa je izpo-
vedal, kaj se je zgodilo v Kanižarici. Okoli poldneva se je tja odpravila mo čnejša 
vojaška patrulja s karabinjerji – z njimi je bil tudi »ciganski poglavar« Jure, ki se 
61
 Maček, Zamol čani genocid. Zaveza 43.

M. KOMAC: Pobijanje Ciganov med drugo svetovno vojno v Sloveniji 232  
je že nekaj časa udinjal Italijanom v Črnomlju kot špicelj in ovaduh najslabše vrste 
in se pri tem prav gotovo okoriš čal z nekaterimi svojimi sovaš čani iz Kanižarice, 
pa je prav to spodbujalo naraš čajo či gnev krajevnih partizanov in aktivistov ter 
tamkajšnjih štabov, odborov in komitejev do vse ‚ciganske zalege‘ – in ugotovila, 
da so partizani odpeljali po cesti proti Kanižarici 61 oseb obeh spolov.«
62
Janko Ma ček predstavlja dogajanje v Kanižarici iz drugega kota. »Nekateri 
prizori te nedeljske procesije so se ljudem Dragovanje vasi še posebno vtisnili v 
spomin. Starejša Ciganka, vaš čani so jo poznali kot Andrej čko, je verjetno omagala 
in blizu križiš ča med gozdno potjo in cesto izstopila iz kolone. Partizan je stopil za 
njo in jo kar tam ustrelil. Prišel je dobliški mežnar in mrtvo Andrej čko odpeljal na 
dobliško pokopališ če. – V sprevodu je stopala tudi mlajša ženska, ki je bila nose ča 
in je v rokah nosila komaj eno leto starega otroka. Ko so šli skozi vas, je dobila 
porodne kr če in ni mogla ve č hoditi. Stražar je nameril puško, da bi jo ustrelil, ona 
pa ga je na kolenih prosila, naj jo zaradi otrok pusti pri življenju. Njeni prošnji se 
ni mogel upreti. Rekel ji je, naj izgine, nekajkrat ustrelil v zrak in se uvrstil nazaj 
v kolono. Žena je zbrala mo či in odtavala od tam. Nekje na poti do Črnomlja, ki je 
od tam oddaljen približno pet kilometrov, je rodila in z dvema otrokoma v naro čju 
prišla v mesto. – Pretresljiv je bil pogled na ženske z otroki v naro čju, drugi otroci 
pa so se mamic držali za krilo in jokali. Kako pretresljiv je šele bil prizor dva dni 
kasneje, ko so te mamice in otroke pobijali. Nenavadna je bila tudi slika zvezanih 
moških, ki so na ramah nosili zaklane kozli čke.«
63
Dodajmo še zapis Tadeje Tominšek Čehuli ć: »Latentna, a vedno bolj odkrita 
nasprotja med tamkajšnjo partizansko enoto in kanižarskimi Romi, so vrh dosegla 
19. julija 1942, ko je partizanska skupina pri Mavrlenu postrelila ve č romskih družin, 
naselje pa požgala. Po podatkih iz raziskave Inštituta za novejšo zgodovino gre za vsaj 
41 oseb, a po podatkih iz dokumenta italijanskih karabinjerjev, ki navajajo pri čanje 
pobeglega Matije Hudorovca, vsaj 61. Do obra čuna z njimi je prišlo, ker naj bi vaški 
starosta z nekaterimi drugimi sovaš čani zaradi lastnih koristi opravljal ovaduško službo 
za italijanske okupacijske oblasti. Italijanski komisar za Belo krajino jih je tedaj res 
ozna čeval za ‚disciplinirane in lojalne‘, a naj ne bi bilo drugih dokazov o ovaduštvu 
posameznikov. V partizanske vrste naj bi vneslo preplah zlasti dejstvo, da je ušel iz 
kleške čete na italijansko postojanko eden od kanižarskih Romov in nato sodeloval 
v italijanskih akcijah. Sicer naj bi se ta romska skupnost že dlje časa zavedala, da 
je trn v peti tamkajšnjim partizanom, zato naj bi se zatekla pod italijansko zaš čito. 
Italijanske okupacijske sile so nato omenjenega Matijo Hudorovca kmalu zatem, ko 
jim je poro čal o poboju, internirale na Rab in je tam slabega pol leta kasneje umrl.«
64
Koliko oseb je dejansko kon čalo v grobu, ne vemo. Njihovo število bo znano 
tedaj, ko bo odkrito tudi to grobiš če. Dosedanje iskanje posmrtnih ostankov Ciganov 
iz Kanižarice je bilo neuspešno. Zanimivo je, da Romi v Beli krajini v povojnem 
obdobju niso nikoli omenjali, kaj šele, da bi problematizirali problematiko pobi-
janja Ciganov. Je pa spomin na to dogajanje ostal vedno živ. Prekrit s strahom, 
62
 Poli č, Belokranjski odred, str. 238.
63
 Maček, Zamol čani genocid. Zaveza 43.
64
  Tominšek Čehuli ć, Druga svetovna vojna, str. 866.

Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 1-2 | (163) 233
ampak živ. Obiskovali so kraje, kjer naj bi bili pobiti Cigani zakopani, kjer naj bi 
bili zakopani posmrtni ostanki pobitih Ciganov. Žal so arheološka raziskovanja 
odkrila, da so žalovali na krajih, kjer trupel ni.
Še druge zgodbe o pobijanju Ciganov
Jože Možina poro ča, da je bila »Dne 16. julija 1942 (…) v Bori čevem pri 
Novem mestu umorjena Rominja Fran čiška Brajdi č.«
65
Med Romi na Dolenjskem in v Posavju živijo zgodbe, ki govorijo še o drugih 
partizanskih pobojih. Tako naj bi partizani umorili dva Roma na Dobravi (naselje 
med Žužemberkom in Dobrni čem), umorili naj bi romskega mladeni ča, ki je kot 
hlapec delal na kmetiji v okolici Krškega, ter izvedli poboj obsežne družine Brajdi č. 
Družino naj bi partizani zajeli pri Šentjerneju, jo en dan imeli zaprto, naslednji dan 
pa naj bi jo postrelili pred pokopališ čem v Šentjerneju. Ker naj bi v partizanskih 
vrstah sodeloval tudi Rom iz družine/klana Hudovorac, ki naj bi po tej pripovedi 
sodeloval pri odlo čitvi o poboju družine Brajdi č, med družinama še danes vlada 
smrtno sovraštvo.
Najbolj tragi čen del te pripovedi govori o usodi Rominje, deklice, ki je bila 
privezana za roko enega od staršev. Ker je bila manjše postave, je streli niso dosegli in 
tako je živa zgrmela v jamo. Kasneje se je jami približala doma činka in opazila živo 
deklico. Odšla je do partizanov in prosila, naj deklico osvobodijo. Zagotovila jim je, 
da bo ona skrbela zanjo. Stražar je odšel do jame in z nekaj streli pokon čal otroka.
66
V Beli krajini so raziskovalci pri eni izmed intervjuvank, Rominji starejše 
generacije, zapisali izpoved lastne izkušnje »iz obdobja med drugo svetovno ali 
neposredno po njej, ko je bila skupaj z drugimi okoliškimi Romi že prakti čno 
postavljena ‚pred jamo‘ v Ko čevskem rogu z namenom ustrelitve. V zadnjem 
trenutku pa naj bi prišel ukaz nadrejenih, da je treba Rome izpustiti, saj so tudi 
oni ljudje kot vsi ostali.«
67
Pretresljiva je zgodba, ki so jo pripovedovali na Dolenjskem (kraj dogodka in 
čas dogajanja nista dolo čljiva): »Ciganka, v spremstvu mladostniškega sina, pride do 
partizanov s prošnjo za pomo č v hrani. V zameno ponuja prehranske bone. Pristopi 
partizanska komisarka, pogleda bone; ti naj bi bili po njenem mnenju ponarejeni. 
Ker je Ciganka želela s prevaro priti do hrane, ji je komisarka z bajonetom odrezala 
jezik. Odrezani jezik je komisarka pribila na bližnje drevo kot opozorilo vsem, ki 
bodo želeli prevarati partizansko oblast. Cigankin mladoletni sin je s prizoriš ča 
pobegnil in se je zatekel k domobrancem. Postal naj bi strašno zagrizen borec proti 
partizanom z imenom Tinica. Po vojni se je uspel umakniti iz Slovenije, živel naj 
bi v Ameriki, kjer je tudi umrl.«
68
65
 Možina, Slovenski razkol, str. 125.
66
 Iz dopisovanja s šentjernejskim župnikom je razvidno, da se tega dogodka v Šentjerneju 
nih če ne spominja. Pisnih virov, župnijskih knjig, pa ni ve č na razpolago.
67
  Pirc, Od skritosti do to čke, str. 73.
68
 Ime in priimek pripovedovalca v osebnem arhivu M. K.

M. KOMAC: Pobijanje Ciganov med drugo svetovno vojno v Sloveniji 234  
Opisane poboje je težko preveriti. Datumov pobojev in krajev pokopa žrtev 
(še) ne poznamo. Tudi najstarejši prebivalci iz vrst ve činskega naroda se dogodkov 
ne spominjajo. V do zdaj pregledanih pisnih virih ni nobenega zapisa, ki bi potrjeval 
ustno izro čilo.
Zaklju ček
Vprašanje, ki smo ga postavili na uvodnih straneh našega prispevka, je 
spraševalo: kje bi veljalo iskati vzroke za nenavaden pojav, da so se na skupnem 
imenovalcu pobijalci Ciganov znašli okupatorji: Italijani, Nemci, Madžari ter 
pripadniki slovenskega odporniškega gibanja?
Antisemitizem in anticiganizem sta predstavljala pomemben vir fašisti čne in 
nacisti čne ideologije. Odbojnost nemških, italijanskih in madžarskih okupatorjev 
do slovenskih Ciganov se nam v tej lu či kaže kot pri čakovano obnašanje.
Kaj pa obnašanje pripadnikov slovenskega odporniškega, partizanskega 
gibanja, ki ga tudi sre čamo v moriji nad slovenskimi Cigani? Kje so razlogi za 
krvavo obra čunavanje partizanskega gibanja s Cigani?
Poboji se zgodijo ob pripravah na veliko italijansko vojaško ofenzivo in med 
njenim potekom v poletnih mesecih leta 1942. Partizani bi Cigane postrelili zato, 
ker se pa ja ve!!!, da so Cigani rojeni ovaduhi. Cigane so postrelili na podlagi 
globoko zasidranega stereotipa, da so Cigani tatinsko in ovaduško ljudstvo. Šlo 
naj bi za tako imenovane preventivne likvidacije v smislu: postrelimo jih vnaprej, 
na zalogo, da se res ne bi zgodilo kakšno izdajstvo!
Takšno razmišljanje naleti na ugovor: nemški in italijanski okupatorji so 
Cigane že leta 1941, pa leta 1942 in še leta 1943, pognali v izgnanstvo ali smrt 
v koncentracijskih taboriš čih. Če bi bili za Nemce in Italijane informacijsko in 
logisti čno uporabni, se jih gotovo ne bi znebili.
Poboji, ki so jih izvedli partizani, so bili izvedeni v kratkem časovnem obdobju, 
od maja do julija 1942. Glede na časovno zgoš čeno pobijanje Ciganov in glede na 
to, da se pobijanje dogaja na celotnem poselitvenem prostoru Ciganov, od Horjula 
pa vse do Kanižarice v Beli krajini, je mogo če sklepati, da je šlo za organizirano 
in od zgoraj zaukazano morijo.
Dodajmo še eno možno razlago partizanskega pobijanja Ciganov. Partizanska 
vojska je bila v za četku leta 1942 relativno šibka. Vojaškega zmagoslavja ni bilo 
na pretek. Mnogo je bilo za četniških napak. Verjetno je, da je bilo marsikatero 
partizansko poveljniško zmoto, slabo organizacijo, površno logistiko in kilavo 
varovanje najlažje pripisati drugim, tudi izdajalskim Ciganom, populaciji s pri-
rojenim ob čutkom za laž, krajo in izdajstvo!
Branje zapisov o partizanskem po četju vzbuja vtis, da se partizansko pobijanje 
ni zdelo nikomur problemati čno. Pisci poboje opisujejo kot anomalije, odklonskosti, 
stranpoti, ne pa s pravim imenom: zlo čin, masaker, genocid.
»Poznavalci razmer menijo, da je šlo za vojni zlo čin partizanov nad Romi in 
ne za genocid, saj slovenske oblasti niso nikoli na črtno ubijale Romov. Torej niso 

Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 1-2 | (163) 235
zagrešile holokavsta, kot je bilo doslej zabeleženo v delu slovenske publicistike.«
69
Vzroke za takšno pojmovanje je treba iskati tudi ohranjanju mita o parti-
zanskem gibanju kot o gibanju brez napak, o gibanju brez madeža; grde stvari so 
se dogajale samo na drugi strani. V tej lu či je treba razumeti razlago Poli ča, ki se 
mu odpiranje starih ran ne zdi potrebno: »Predvsem je težka ugotovitev, da so vse 
odvedene pripadnike ciganskega naselja po najkrajšem postopku obsodili na smrt 
in jih tudi usmrtili. Tudi ne kaže danes niti pozneje prizadevno brskati po zaceljeni 
rani in ugotavljati, kdo je bil za to grdo zadevo predvsem odgovoren, zakaj to bi 
sicer zadostilo zgodovinski resnici in pravici, zapustilo pa bi tudi pri vseh njenih 
poglavitnih izvajalcih neizbrisen madež za izpeljavo bridke stvari, ki so jo o čitno 
opravili v najboljši, čeprav pretirani veri in prizadevnosti za zaš čito temeljne 
varnosti osvobodilnega boja in njegovih udeležencev na ogroženem obmo čju.«
70
Ves trud za opravi čevanje nepotrebnega zlo čina je zaman. Genocid nad Ci-
gani, (porajmos/samudaripen), je bil storjen. Le priznati bi ga bilo treba! Tudi kot 
opozorilo na sodobni odnos Slovencev do Romov.
Namre č, Slovenci ne najdemo prijaznih besed za Cigane – Cigani so potepuško, 
umazano, tatinsko, delomrzno ljudstvo, skratka, ni čvreden rod. Anticiganizem se 
je na Slovenskem ohranil še desetletja po drugi svetovni vojni.
V anek Šiftar navaja: »Na obmo čjih, kjer živijo Romi, se lahko zasliši ‚vzdih‘: 
‚Škoda, da Hitler ni likvidiral tudi teh!‘«
71
69
 Toš, Romi – holokavst, str. 71.
70
 Poli č, Belokranjski odred, str. 238.
71
 Tancer (ur.), Dr. Vanek Šiftar – slovenski romolog, str. 113.

M. KOMAC: Pobijanje Ciganov med drugo svetovno vojno v Sloveniji 236  
Viri in literatura
Kratice
AS, BAN – Arhiv Slovenije – Banovina
PIŠK MS – Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Arhivski viri
Arhiv Slovenije
AS, BAN 13-19 (1941). Alto commissariato per na provincia di Lubiana. Capitanato distrettuale 
di Longatico. Cigansko vprašanje, ureditev. No. 1524/1.
AS 1769, Zbirka Okupatorjevi zapori in taboriš ča, t. e. 10, p. e. 157.
AS 1769, Zbirka Okupatorjevi zapori in taboriš ča, t. e. 12, p. e. 160.
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
PIŠK MS, TE 15, ovoj 15/2 Cigansko vprašanje.
PIŠK MS, TE 7, ovoj 7/42. Spomenica in rezolucija o položaju kmetijstva v srezu Murska 
Sobota. 1931.
Upravna enota Trebnje
Dokument št. 02003-16/2003 z dne 29. 12. 2003.
Spletni viri
About, Ilsen. Abakunova, Anna. The genocide and persecution of Roma and Sinti. Bibliography 
and Historiographical Review. International Holocaust Remembrance Alliance. 2016. 
Dostopno na: https://www.holocaustremembrance.com/sites/default/fi les/bibliography_
and_historiographical_review.pdf (dostop: 10. 10. 2020)
Fings, Karola. V oices of the victims. Dostopno na: https://www.romarchive.eu/en/voices-of-the-
victims/genocide-holocaust-porajmos-samudaripen/ (dostop: 9. 9. 2020)
Ma ček, Janko. Zamol čani genocid. Zaveza št. 43. Dostopno na: http://nszaveza.github.io/
articles/43-zamolcani-genocid/ (dostop: 4. 3. 2020)
Memorie Cordaro. Dostopno na: http://porrajmos.it/wp-content/uploads/2013/05/memorie-
cordado 0001.pdf (dostop: 1. 9. 2020)
Zadeva: ciganska svojat, zatiranje. Dokument dostopen na: http://www.karawankengrenze.at/
ferenc/index.php?r=documentshow&id=53 (dostop: 8. 10. 2020)
Zingari provenienti da Lubiana. Campo di Concentramento di Tossicia, Elenco degli zingari 
provenienti dalla provincia di Lubiana internnati in questo campo di concentramento. 
Dostopno na: http://porrajmos.it/wp-content/uploads/2013/05/presenze-nel-campo-1942.
pdf (dostop: 31. 10. 2020)
Časopisni viri
Toš, Marjan. Porrajmos, pozabljeni holokavst. Delo, Ljubljana, 23. 1. 2015.
Literatura
Cergol, Paradiž, Ana. Evgenika na Slovenskem (Zbirka Naprej!). 1. natis. Sophia, Ljubljana, 2015.
 Dežman, Jože (ur.), in Filipi č, Hanzi (ur.). Hitlerjeva dolga senca: nacionalsocialisti čno 
državnoteroristi čno in rasisti čno preganjanje prebivalcev Slovenije in njegove posledice 
v Titovi Jugoslaviji. Celovec: Mohorjeva, 2007.
Dežman, Jože (urednik), Ben čina, Anica. Nemo č laži: poro čilo 4 Komisije Vlade RS za reševanje 
vprašanj prikritih grobiš č 2011–2018. Ljubljana: Družina, 2019.

Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 1-2 | (163) 237
Diricchardi - Muzga, Rinaldo. Tudi bog je umaknil svoj pogled od Ciganov/Romov. Ljubljana, 2011.
Ferenc, Tone. Ljudska oblast na Slovenskem 1941–1945. V: Država v državi (1. knjiga). Založba 
Borec – Partizanska knjiga, 1987.
Ferenc, Tone in Ferenc, Mitja (ur.). Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodo-
vanje (Izbrana dela), (Historia, 13). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010.
Gestrin, Ferdo. Svet pod Krimom. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1993.
Gruden Milentijevi ć, Ivana, Ozimi ć, Nebojša, Simovi ć Bojan, Din či ć, Aleksander i Miti ć, Ivan. 
Žrtve lagera Niš. Narodni muzej, Niški kulturni centar, Medivest KT, Niš, 2014.
Hajdinjak, Boris, Šumi, Irena (urednik, prevajalec), Starman, Hannah (urednik). Slovenski Judje: 
zgodovina in holokavst: pregled raziskovalnih tematik. Dopolnjena in popravljena izd. 
Maribor: Center judovske kulturne dediš čine Sinagoga, 2013.
Hancock, Ian. On the Interpretation of a Word: Porrajmos as Holocaust. V: Acton, Thomas in 
Hayes, Michael (ur.), Travellers, Gypsies, Roma: The Demonisation of Difference. Cam-
bridge Scholars Publishing, Newcastle, 2007.
Horvat Muc, Jožek, Ackovi ć, Dragoljub in Đuri ć, Rajko. Porajmos. Romani Union, Murska 
Sobota, 2015.
Jeri č, Ivan. Moji spomini. Zavod sv. Miklavža v Murski Soboti, 2000.
Kersevan, Alessandra. Un campo di concentramento fascista. Gonars 1942–1943. Kappa Vu, 2003.
Klemen či č, Janez. Revolucija pod Krimom. Dokument III, Buenos Aires 1973.
Komac, Miran. Narodne manjšine v Sloveniji 1920–1941. Razprave in gradivo: revija za na-
rodnostna vprašanja, 75, 2015, str. 49–81.
Komac, Miran. Prekmurski narodnomanjšinski rebus 1920–1941. V: Štih, Peter (ur.), Ajlec, 
Kornelija (ur.), Kovács, Attila (ur.). »Mi vsi živeti š čemo«: Prekmurje 1919: okoliš čine, 
dogajanje, posledice: zbornik prispevkov mednarodnega in interdisciplinarnega posveta 
na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Ljubljana, 29.–30. maj 2019. Ljubljana: 
Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 2020, str. 378–428.
Koncentracijsko taboriš če Auschwitz – Birkenau (Oswiecim Brzezinka). Zbornik, Obzorja, 
Maribor, 1982.
Konda, Alojz. Življenje pod semiško goro. Ob čina Semi č, Semi č 2007.
Košir, Uroš in Leben – Seljak, Petra. Grobiš če Romov v Iški in Gornjem Igu. V: Dežman, Jože 
(ur.) in Ben čina, Anica, Nemo č laži: poro čilo 4 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj 
prikritih grobiš č 2011–2018. Družina, Ljubljana, 2019.
Košir, Uroš in Leben – Seljak, Petra. Poro čilo o ekshumaciji posmrtnih ostankov z grobiš ča pod 
Boncarjem pri Podklancu. Avgusta, raziskovalna in storitvena dejavnost, d.o.o. Idrija, 2019.
Košir, Uroš, Leben – Seljak, Petra in Rupnik, Janez. Poro čilo o ekshumaciji posmrtnih ostankov 
usmrčenih oseb na obmo čju Ma čkovca (911 m). Avgusta d.o.o. Idrija, 2016.
Košir, Uroš. When violins fell silent: archaeological traces of mass executions of Romani people in 
Slovenia. European journal of archaeology, ISSN 1741-2722. [Online ed.], 2019, str. 1–22.
Kuzmi č, Franc. Holokavst in Prekmurski Romi. V: Nuša Lešnik in Marjan Toš (ur.), Slovenski 
Judje, zgodovina in holokavst II. Maribor, 2013.
KwoK, Philip W. L. I cinesi in Italia durante il Fascismo. Il campo di concentramento, Marotta 
Editore, 1984.
Lujanovi ć, Nebojša. Oblak kožne barve. Cankarjeva založba, 2018.
Možina, Jože. Slovenski razkol. Okupacija, revolucija in za četki protirevolucionarnega upora. 
Celje: Društvo Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba; v Celovcu: Mohorjeva 
družba; Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 2020.
Ne ćak, Dušan. »Nemci« na Slovenskem 1941–1955: izsledki projekta (zbornik). Razprave 
Filozofske fakultete. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2002.

M. KOMAC: Pobijanje Ciganov med drugo svetovno vojno v Sloveniji 238  
Nikoli ć, Nikola. Jasenova čki logor. NNK international, Beograd, 2015.
Ob čina Črnomelj. Poro čilo komisije za raziskavo medvojnih in povojnih pobojev, pravno 
dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti v Ob čini Črnomelj. Ob čina Črnomelj, 
Črnomelj, 1995.
Pirc, Janez. Od skritosti do to čke na zemljevidu. Socialno-prostorski razvoj izbranih romskih 
naselij v Sloveniji. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, 2013.
Podbersič, Renato. Žrtve revolucije med Romi na Slovenskem. V: Čoh Kladnik, Mateja (ur.), 
Revolucionarno nasilje, sodni procesi in kultura spominjanja: zbornik prispevkov z 
znanstvenega posveta (Zbirka Totalitarizmi – vprašanja in izzivi, 4). Študijski center za 
narodno spravo, Ljubljana, 2014.
Poli č, Radko. Belokranjski odred. Ljubljana, Partizanska knjiga, 1975.
Romi na Slovenskem. Gradivo III, Veliki župan ljubljanske oblasti. Okrožnica (U. br. 6270/2, 
1928). Razprave in gradivo, Inštitut za narodnostna vprašanja, 1991, 25.
Semi č – Daki, Stane. Najboljši so padli I. Samozaložba, Ljubljana, 1971.
Strle, Franc. Tomši čeva brigada – uvodni del. Knjižnica NOV in POS, 1980.
Studen, Andrej. Neprilagojeni in nevarni. Podoba in status Ciganov v preteklosti. Inštitut za 
novejšo zgodovino, Ljubljana, 2015.
Štrukelj, Pavla. Romi na Slovenskem. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1980.
Tancer, Mladen (ur.). Dr. Vanek Šiftar – slovenski romolog: ob devetdesetletnici rojstva in de-
setletnici smrti (1919–1999–2009). INV , Ljubljana, 2011.
Tominšek Čehuli ć, Tadeja. Druga svetovna vojna in njene posledice za Belokranjce (1941–1945). 
V: Iz zgodovine Bele krajine. Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, 2010 
(Kronika, 58).
Toš, Marjan. Romi – holokavst. V: Lešnik, Nuša in Toš, Marjan (ur.), Slovenski Judje, zgodovina 
in holokavst II. Maribor, 2013.
Tcherenkov, L., in Laederich, S. (2004) The Rroma otherwise known as Gypsies, Gitanos, 
Gyifti, Tsiganes, Ţ igani, Çingene, Zigeuner, Bohemiens, Travellers, Fahrende, etc. Vol. 
1–2. Schwabe, Basel, 2004.
Zalar, Vita. Romi in Sinti na Slovenskem med drugo svetovno vojno: diplomsko delo. Ljubljana, 
2015. Dostopno na: http://hdl.handle.net/11686/44139 (dostop: 12. 10. 2020) 
Žajdela, Ivo. Partizani klali z noži. Dosje. Demokracija, 46/XVIII, 14. november 2013.

Zgodovinski časopis | 75 | 2021 | 1-2 | (163) 239
SUMMARY
Mass Killings of Gypsies during World War II in Slovenia
Miran Komac
Following the dismemberment of Slovenia in 1941, Gypsies from Gorenjska ended up in 
the German-occupied area, Gypsies in the surroundings of Ljubljana, in Dolenjska and in Bela 
Krajina in the Italian-occupied area, while Gypsies in Prekmurje ended up in the Hungarian 
occupying regime.
The term Porajmos (porrajmos or pharrajimos), but also Baro Porajmos, has gradually 
gained ground and signifi es a planned, systematic killing of Romanies (Gypsies) during World 
War II. It was introduced by the English-Romany professor Ian Hancock. Porajmos (also Baro 
Porrajmos Pharrajimos) translates to English as devouring or destruction.
Gypsies were victims of genocide perpetrated by Italians, Germans, Hungarians, and 
members of the Slovene resistance movement (partisans). Partisans’ involvement in the massacre 
committed against the Gypsy minority represents a special Slovene addition to the genocide 
perpetrated against Slovene Gypsies. 
The article addresses genocide perpetrated by all four murderers of Gypsies: deportations 
of Gypsies to Serbia and the Auschwitz concentration camp carried out by the German occupying 
forces, deportations of Gypsies to Italian concentration camps carried out by the Italian army, 
shootings of Gypsies carried out by the Hungarian army, and mass killings of Gypsies perpetrated 
by the partisan movement. All killings carried out by partisans known thus far are presented in 
the article, particularly those confi rmed by exhumations.
The treatise raises the question of reasons why the common denominator murderers of 
Gypsies refers to fascists, Nazis, and communists, seeing that the national liberation movement 
is defi ned as a project of the Communist Party. Twentieth-century fascist and Nazi ideology 
were imbued with eugenics and racial hygiene. Genocidal behaviour was to be expected from 
fascists and Nazis of different kinds. 
What were the reasons behind killings carried out by partisans? These were perpetrated 
in the period when the Communist Party began to take control — or indeed took control — of 
the partisan movement and its troops. Having been controlled by the Communist Party, the 
Slovene partisan movement was fed by two sources in terms of these killings: the Stalinist 
ethno-engineering and the Slovene ethno-eugenics, in the scope of which aversion to Gypsies 
was placed very high. Slovenes did not have anything kind to say about Gypsies — they were 
considered to be vagrant, dirty, thievish, lazy people, in a word, worthless. Their path to treason 
was a natural one, so to speak.
The reasons behind killings of Gypsies carried out by partisans could be military and 
strategic. These killings took place during the preparations for the great Italian offensive or in 
the course of it in the summer of 1942. Partisans killed Romanies because Romanies are known! 
to be informers willing to sell or kill their own mother on a cheap. Romanies were shot on the 
basis of a deep-rooted stereotype that they are a people of thieves and informants. These were the 
so-called preventative liquidations, along the lines of “let us shoot them in advance to prevent 
any treason from happening. It is probably true that it was easier to ascribe many a failed partisan 
command, poor organization, haphazard logistics and poorly executed security to ‘treacherous’ 
Gypsies, the population with an ‘innate instinct for lying, stealing and betraying.’”
All killings were carried out in a short time span, i.e. from May to June 1942. Bearing in 
mind that Romanies were killed in a small window of time and that they occurred throughout 
the area of their settlement, extending from Horjul to Kanižarica, it can be concluded that this 
massacre was organized and ordered from above.
Another reason ought to be added as well, namely to maintain the legend of the partisan 
movement as one that was without fault or blemish, where ugly things occurred only on the 
“opposite side.”