GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM elKn naša smučina LETNIK 15 ŠTEVILKA 2 15. FEBRUAR 1976 Gospodarski načrt 1976 sprejet 36 delovnih skupin v OZD Elan je že pred novim letom obravnavalo: — GOSPODARSKI NAČRT ZA LETO 1976 (GN—76) — KOLEDAR DELOVNIH IN PROSTIH DNI V LETU 1976 in — PROGRAM SIS — občine Radovljica Na petih zborih v januarju 1976 so delavci potrdili gospodarski načrt s polno odgovornostjo za njegovo realizacijo, ki je osnova za pokrivanje stroškov, dajatev iin prispevkov družbeni skupnosti, vračanje anuitet in ostanek dohodka. GN 76 zajema tudi predvideno stopnjo rasti proizvodnje in prodaje v okviru srednjeročnega plana podjetja in družbenega plana v republiki in občini. GN-76 je postavljen na realnih osnovah naših kapacitet proizvodnje in zaključkih prodaje, brez povečanja števila zaposlenih. Kljub temu, da so ibili rezultati dela v drugem polletju lanskega leta občutno boljši, še zdaj niso izkoriščene vse delati še več, bolje in hitreje, kar Pa bomo dosegli z boljšo organizacijo dela, boljšim izkoriščanjem delovnega časa, smotrnejšim izkoriščanjem materiala, z večjim čutom odgovornosti in drugim. To pomeni, da bo plan možno doseči in preseči le z dodatnimi napori vseh zaposlenih, vsakega na svojem delovnem mestu. V kolikor tiamo plan sposobni realizirati z manjšim številom zaposlenih, ali če bomo plan presegli z istim številom ljudi, bodo tudi osebni dohodki večji. To so bile glavne ugotovitve ob sprejetju tako važnega dokumenta kot je Gospodarski načrt. — Koledar delovnih in prostih dni za leto 1976 je bil v osnutku z nekaterimi dopolnitvami in pripombami delovnih skupin dokončno potrjen. Za spremembo od drugih let zajema razpored za neizmensko delo, za delo 1. izmene in delo II. izmene. Prilagojen je delavnemu koledarju sosednjih podjetij, izpadel je zimski del kolektivnega dopusta, ker imamo letos pod streho že dobršen del fiksnih naročil s pogodbenimi roki. V njem so delovni dnevi v mesecih relativno enaki, kar omogoča bolj enakomeren mesečni dohodek. Sprejet je bil z željo, da se mod letom ne spreminja in da velja za vse, razen za pomožni obrat. Ta ima prav v prostih dneh proizvodnih obratov in v času kol-lektivnega dopusta največ vzdrževalnih in obnovitvenih del. Zanj bo izdelan svoj koledar delovnih in prostih dni v soglasju s proizvodnimi enotami. — Potrjen je bil polletni obračun 1975 SIS — Radovljica in sprejet program za leto 1976 s pripombo, da naj se prispevki za leto 1976 ne povečajo, ker jih gospodarstvo ne zmore. Delavci so iznesli tudi nekaj pripomb pri zdravstveni skupnosti glede neurejenosti zdravstvenih uslug na domu, v nočnih urah in na predolgo čakanje v čakalnicah. Nadalje pri skupnosti otroškega varstva, 'kjer praktično ni urejeno varstvo otrok do 3 let, na šolske malice in drugo. (Nadaljevanje na 2. strani) Gostje v proizvodnji od leve: tov. Gorjanc, tov. Bohinc, sekretar občinskega komiteta ZK, tov. Vojsk, tov. Šetinc, sekretar IK CK ZKS, tov. Bukovlnsky, član nadzorne komisije ZKJ, tov. Kejžar, sekretar medobčinskega sveta ZKJ za Gorenjsko in tov. Jere, sekretar občinske konference SZDL Tovariš Šetinc obiska/ ELAN Begunje, 30. jan. — Na svojem obisku v radovljiški občini se je sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc sestal skupaj s sekretarjem medobčinskega sveta ZKS Gorenjske Ludvikom Kejžarjem in Francem Bukovinskym, članom nadzorne komisije ZKJ, potem ko so ga predstavniki družbenopolitičnega življenja spoznali z glavnimi značilnostmi občine, ogledom tovarne Sukno Zapuže in tovarne športnega orodja Elan v Begunjah. Po ogledu poteka proizvodnje v Suknu ga je zanimalo, kakšni so samoupravni odnosi v tej delovni organizaciij, kakšno je gibanje delovne sile, osebni dohodki in njihov razpon, izobraževanje in delovanje delegatskega sistema. Živahen razgovor je bil tudi v Elanu, kjer smo po slabem letu 1974 lani povečali proizvodnjo za tretjino, prodajo pa za 34 odstotkov. Spregovorili smo tudi o težavah, ki jih imamo zaradi uvoza. Opozorili smo jih na globoko delovno zavest zaposlenih v Elanu, pri čemer je Franc Šetinc dejal, da je treba spoštovanje do dela poglabljati še naprej. Popoldne je Franc Šetinc spregovoril zboru komunistov radovljiške občine na Bledu, kjer so sprejeli v zvezo komunistov 78 novih članov, ter podelili 176 priznanj tistim komunistom, ki so v zvezi že 30 let in več. (Nadaljevanje s 1. strani) Kulturni skupnosti priporočajo oskrbovanje spomenikov iz NOB, ki nekje že razpadajo. Izobraževalni skupnosti predlagajo usmerjeno izobraževanje kadrov in profilov. — Pod razno so delavci na zboru smučarskega obrata potrdili nov način nagrajevanja pri doseganju plana proizvodnje, in sicer po stroškovnih mestih (delavnicah). Do sedaj je veljal povprečen % za vse delavnice smučarskega obrata, zdaj pa se bo vrednotilo vsako stroškovno mesto (delavnico) po njenih uspehih ali neuspehih. Delavski sveti (ŠR, IE, skup. služb in podjetja) so ikoncem januarja ugotovili pravilnost postop- Detajl Iz enega od zborov delavcev Telesna kulturna skupnost naj prejme za množični razmah telesne kulture več sredstev, iker je bila do sedaj ipod nivojem republike. Te pripombe bodo posredovali preko svojih delegatov na skupščino SIS kot prioritetne v dodatnem programu, medtem ko naj obvezni del programa realizirajo. O prispevnih stopnjah se bo odločalo kasneje. ka pri sprejemanju tako važnih dokumentov na delovnih skupinah in zborih delovnih ljudi kot je GN-75, delovni koledar, SIS itd. in so jih definitivno potrdili. Vzporedno so obravnavali tudi stopnjo revaloriza. cije osnovnih sredstev ter letno poročilo o varstvu pri delu. S. K. Izvolili bomo najboljše Pred volitvami samoupravljalcev Konec mcseca februarja poteče mandat vsem delegatom samoupravnih organov v OZD Elan. Med tem časom pa je že dalj časa v teku akcija na priprave volitev, ki bodo zadnje dni februarja. Družbenopolitične organizacije podjetja so na svojih sestankih temeljito obravnavale te priprave, med katere v prvi vrsti spada izvolitev kandidatov, ki jih bodo predlagali delovnim skupinam v razpravo in zborom delovnih ljudi v potrditev. Ta izbor je potreben v vertikalni in horizontalni smeri. Prvič morajo kandidati imeti vse tiste vrline in lastnosti, ki jih samoupravno delegatski sistem od njih tudi zahteva. Biti morajo moralno in družbenopolitično zreli, delovni in požrtvovalni, razgledani in pripravljeni prevzeti nase odgovornost odločanja v novih samoupravnih odnosih. Kot kandidati naj bodo tudi predstavnice žena, saj jih je v podjetju zaposlenih nad polovico ter mladina. Po drugi strani pa bo izbor zajemal kandidate iz vseh sredin, iz vseh dejavnosti, iz obratov in oddelkov v odnosu na število zaposlenih. TAKO BOMO IZVOLILI DELEGATE V: Dejavnost S o ti S 3 C/D v! Q s.S o <0 O ^ C|B,W O £ I s* to TOZD SR 19 15 __ ___ 3 2 3 3 45 TOZD IE 2 — 5 3 2 3 3 18 DS skup. služb 8 — — 9 1 1 3 3 25 Skupno: 29 15 5 9 7 5 9 9 88 Dodatno bomo na volitvah dopolnili 5 delegatov v konferenco delegacij za občinsko skupščino, ker jih ni več v podjetju ali pa so nedelovni, (bili so izvoljeni 2. IV. 1974 za dobo 4 leta). Nov upravni odbor (9 delegatov) bo izvolil novi DS podjetja, delegate za skupščino SIS pa osnovna organizacija sindikata (KOOS ELAN). (60 delegatov, za vsako samoupravno interesno skupnost po 6 delegatov). K. S. C e Slovenci NOVE PERSPEKTIVE TELESNE KULTURE V SLOVENIJI Minili sta že dve leti in pol, odkar smo v Sloveniji ustanovili samoupravne interesne skupnosti na področju telesne kulture. Moramo dati priznanje telesnokulturnim delavcem v celi Sloveniji, kjer so se lotili akcije ustanavljanja samoupravnih interesnih skupnosti z velikim poletom, saj so od novih odnosov na relaciji družba — telesno-kulturna sfera pričakovali veliko. Dejstvo je, da so se tudi naši politični dejavniki zavedali pomembne vloge telesne kulture v naši družbi in so temu dali težo od ZK, preko SZDL in sindikatov, tako, da za telesno kulturo v Sloveniji ne moremo več reči, da je družbena pastorka. Delo samoupravne interesne skupnosti za telesno kulturo v naši občini je bilo v tej kratki dobi zelo uspešno. Mobilizirale so se nove sile na področju telesne kulture, ustanavljale so se nove sekcije, nova društva. Skratka, množičnost udejstvovanja v vseh športih se je izredno povečala, tako da ugotavljamo, da je že vsak tretji občan vključen v eno od oblik telesnokulturne-ga udejstvovanja. Podobna situacija je na telesnokulturnem področju tudi v ostalih občinah in celi republiki Sloveniji. Povsem razumljivo pa je, da s situacijo na področju vrhunskega športa ne moremo biti zadovoljni. 2e pri samem ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti smo si postavili koncept, po katerem je množičnost prioritetna, vrhunski šport pa pni tem ne sme biti zanemarjen. Z ozirom na skromna sredstva, ki so telesni kulturi na razpolago, glede na velike obremenitve gospodarstva, ni pričakovati, da bi v bodoče delež sredstev za telesno kulturo postal večji. Vsled tega je nujno, da se z obstoječimi sredstvi cela sfera telesne kulture tako organizira, da bo lahko izpolnjevala svoje osnovne cilje, to je množičnost in pa da bo v vrhunskem športu dosegala vidnejše rezultate kot dosedaj. Da bi na področju vrhunskega športa dosegali vidnejše rezultate, kot jih dosedaj dosegamo, ki so predvsem posledica slučajnih uspehov izjemnih talentov, je izvršni odbor Telesnokulturne skupnosti Slovenije izdelal predlog in dal v obravnavo že tekom lanskega leta nov sistem, po katerem bi športne panoge razvrstili po prednostnem sistemu. Istočasno je dan predlog tudi za tekmovalne sisteme, ki bi spremljali in bili odgovarjajoči tej prednostni razvrstitvi. Javna razprava, ki je potekala po celi Sloveniji, da je potrebno gojiti vrhunski šport sistematično, športne panoge razvijati postopoma in da je treba apetite omejiti in se skoncentrirati od začetka na nekaj športnih panog, v katere si lahko zagotovijo namreč rezultati, ki bi v jugoslovanskem odnosno evropskem in svetovnem merilu nekaj pomenili. Trenutno poteka v Sloveniji razprava o družbenem dogovoru, ki naj bi določil naslednje: a) dogovor o tem, kako se bodo delila združena sredstva b) dogovor o telesnokulturnem minimumu dejavnosti c) dogovor o prednostni razvrstitvi športnih panog. d) dogovor o spremembah tekmovalnih sistemov Glede delitve združenih sredstev obstoja predlog, po katerem naj bi se sredstva delila po naslednjem ključu: 50% vseh sredstev naj bi namenili množičnosti, 45 % vrhunskem športu in 5 % režijskim operativnim stroškom. To je samo groba delitev sredstev, iz katere zaenkrat še ni razvidno, koliko bo dejansko sredstev za razvijanje množičnosti, saj bo z novim tekmovalnim sistemom vrsta dosedanjih športov, ki so se tretirali kot tekmovalni športi, prišlo v tretman rekreacijskih športov in se bodo obravnavali kot množični rekreativ-in šport, kateri se bo tudi financiral iz sredstev za množičnost. Dogovor o telesnokulturnem minimumu predvideva, da se v telesno-kulturni minimum uvrstijo tiste panoge, katere se najbolj množično gojijo 'in ki praktično sodijo v aktivnost vsakega občana. V telesno-kulturni minimum so predlagane naslednje panoge: hoja, tek, plavanje, kolesarjenje, smučanje (kot celota), streljanje. Osnovni namen tega telesnokulturnega minimuma je omogočiti še večjo množičnost na področju telesne kulture. Tekmovalni sistemi se bodo spremenili skladno s prednostno razvrstitvijo, katera bo potrjena na skupščini Telesnokulturne skupnosti SR Slovenije. Nov tekmovalni sistem predvideva obstoj dražjih ligaških tekmovanj samo v športih, ki so razvrščeni kot prednostni, za vse ostale športne panoge pa se predvidevajo zgolj ožja regionalna tekmovanja po kup sistemih. Dejstvo je, da obstoječi tekmovalni sistemi požro večino sredstev telesni kulturi, zato je nujno, da pride do reorganizacije tekmovalnih sistemov. Izvršni odbor republiške Telesnokulturne skupnosti je formiral komisijo, ki je izdelala predlog prednostne razvrstitve športnih panog v Sloveniji, ki je trenutno v javni obravnavi. Komisija je upoštevala nekaj kriterijev za to prednostno razvrstitev, med njimi so najpomembnejši: a) uporabnost programa na celotnem območju Slovenije b) socialna propulzivnost, atraktivnost, popularnost c) materialni pogoji in zahteve, še posebej kadrovske in objekti d) mesto panoge na jugoslovanskem, evropskem in svetovnem te-lesnokullurnem prostoru. Slovenci smo bili, smo in bomo smučarji nismo smučarjipotem 5 minut »Elana« na Švedskem 34518 yu elan 27374 sloko dk ovde je predstavništvo pkj u kopenhagenu 3. 2. 1976 poštovanl drugovi, juče je švedska televizija donela u dnevnim vestima 5 minuta dugu reportažu o elanu, snimljenu od novinara, kojeg sam povezao sa vama. moto reportaže je bio: ne samo 8 miliona švedjana nego i 1000 jugoslovena u selu begunje žele Stenmarku pobedu na olimpijskim igrama, u reportaži su bili prikazani miha finžgar, andrej robič, mulej i mnogi drugi, reportaža je bila odlična, lep pozdrav oleg vrtačnik 27374 sloko dk predstavnik pkj 34518 yu elan Na osnovi teh kriterijev so razvrstili atletiko in košarko v prvo prioriteto, v prioriteto II pa so razvrščeni alpsko smučanje, skoki in namizni tenis. Prioriteta III je povsem specifična. Ona ne upošteva panoge kot take, pač pa izjemne športne talente, ki dosegajo že primerne rezultate za svojo starostno dobo in s tem nakazujejo možnosti uspeha Nova najdba najstarejših smuči v Sloveniji v evropskem odnosno svetovnem merilu. Za prioritetne panoge se predvideva poseben sistem selekcije, tekmovalni sistem, zagotavljanje kadrov in pa strokovnega raziskovalnega dela za to področje, zagotavljanje objektov in opreme ter organizacija večjih mednarodnih prireditev. Razlika glede prioritete I. in II. je v tem, da je selekcija za prioriteto I. večja (širša), skrb za strokovne kadre in objekte nekaj boljša. Pri prioriteti III pa se bodb podpirali zgolj posamezniki, ki v določenih obdobjih dosegajo rezultate mednarodnih vrednosti. Ti se bodo Po potrebi pošiljali na izpopolnjevanje v tujino ali sosednje republike, zagotovil se jim bo status vrhunskega športnika, ravno tako kot pri prioriteti I in II kot tudi vse drugo potrebno, da sc lahko športnik nemoteno razvija. Ko ocenjujemo potek javne razprave v Sloveniji, lahko ugotovimo, da je predlog izzval dosti negodovanja pri delavcih v tistih športnih Panogah, katere niso razvrščene v prioritete. Javna razprava je vendar pokazala, da je večina slovenskih občin za predlog, vendar je javna razprava tudi pokazala, da bo treba predlog v določeni meri še modificirati. Tako je povsem jasno, da se smučarija ne more ločeno obravnavati po panogah, ampak le kot celota. Prva groba ocena kaže, da bo atletika brez pridržkov prišla v prvo prioriteto, dočim je na račun košarke znatno več pripomb. Tudi Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije je pri svojem strokovnem telesu — odboru za tekmovalni šport — izoblikovala predlog, po katerem naj bi bila samo atletika v prvi prioriteti, medtem ko bi nekaj več športnih panog prišlo v drugo prioriteto. V naši občini smo pristopili k širši javni obravnavi tega problema po samih organizacijah, preko Telesnokulturne skupnosti in pa v okvirju Zveze telesnokulturnih organizacij občine Radovljica. Izvršeno je bilo rangiranje panog, katero je pokazalo, da je smučarija v naši občini na prvem mestu, da smučanju sledi odbojka in potem vrsta športov, ki so dobili približno enako število točk. To rangiranje športnih panog je bilo narejeno po večjem številu kriterijev kot v republiškem primeru in lahko smatramo, da je dejanski odraz situacije v naši občini. Z ozirom, da tako obravnavanje športnih panog v Sloveniji kot trenutno poteka, ni najbolj demokratično ,saj je ustvarjeno v javnosti določeno mnenje, da so ti predlogi praktično nespremenljivi. Delegati osnovnih organizacij so predlagali, da se Republiški telesnokulturni skupnosti posreduje predlog prednostne razvrstitve športnih panog v radovljiški občini tako kot je, ne upoštevajoč republiške prioritete, katera za občino Radovljica iz večjega števila razlogov ni sprejemljii-va. Dokončno stališče glede tega bo sprejeto na seji izvršnega odbora telesnokulturne skupnosti. Na iniciativo zveze telesnokulturnih organizacij občine Radovljica in Telesnokulturne skupnosti, je bil sklican posvet predstavnikov gorenjskih občin, na katerem se je želelo uskladiti stališče glede smučanja. Na žalost v nobeni gorenjski občini smučanje ni predlagano v prvo prioriteto in se v vseh gorenj- skih občinah več ali manj strinjajo z republiškim predlogom z ozirom na to, da je na Gorenjskem košarka praktično nerazvita in ravno tako za atletiko ni ustreznih pogojev, je tako stališče nerazumljivo. Končno je bil dosežen (po še dveh posvetih) dogovor, da se smučarija predlaga obvezno v vseh gorenjskih občinah v drugo republiško prioriteto, z izjemo občine Radovljica, ki bo smučanje predlagala v prvo prioriteto. Javna obravnava v republiki prihaja v zaključno fazo, potrebno je, da se še sestane vrsta organov, ki so kompetentni, da dajo svoje mnenje, da bi lahko potem koncem februarja skupnost telesnokulturne skupnosti Slovenije sprejela predlog dokončne prednostne razvrstitve športnih panog v Sloveniji. Brez ozira na izhod te javne obravnave odnosno dokončne prednostne razvrstitve športnih panog ostaja dejstvo, da smučarski delavci v Sloveniji na obravnavi niso naredili tistega, kar bi morali — da bi smučanje dejansko dobilo mesto, katero mu pripada. Dipl. ing. Peter Petriček »POHORSKI POKAL« v Kranjski gori ELANOV »SNEŽNI TOP« IN VLECNICA »POMA« NA POHORJU Muhaste zime s pomanjkanjem snega delajo velike težave prirediteljem begela cirkusa na snegu. Sledijo odpovedi tekem ali pa prestavitev tekmovanj v druge smučarske centre, kjer je dovolj snega. Tudi v Sloveniji imamo suhe zime, brez padavin .Tako so prikrajšani za bele užitke ljubitelji smučanja in tekmovalci. Še večje težave pa imajo prireditelji tekmovanj. Organizatorji Pohorskega pokala so morali zaradi pomanjkanja snega že dvakrat predstaviti tekmovanje. Prvič so se selili v Badgestain, drugič na Jahorino. Za tretjič pa so se prireditelji namenili, da izvedejo Pohorski pokal 76 za Pohorske lisice na Pohorju. Mislili so tudi na slabo zimo brez snega, zato so organizirali »snežne topove«. V TOZD Inštitut so si izposodili Linde napravo za umetni sneg. Pod ugodnim^ vremenskimi pogoji so s topom Linde napravili 100 m dolgo progo za slalom, od 450 m, kolikor naj bi bila. Naročili so še Snovv stream napravo za umetni sneg iz Švice in še en Linde iz Avstrije. Razporedili so jih ob progi za slalom in čakali na ugodno temperaturo. Zal jim ni bila naklonjena, in topovi so »molčali«. Pohorski pokal se je preselil v Kranjsko goro. Ob slalomski progi pa so v istem času postavljali montažno vlečnico. Vlečnico je dala na demonstracijo francoska firma Pomagalski S. A. iz Grenobla, katere generalni zastopnik za Jugoslavijo je Elan. Vlečn/ica je bila dobavljena in postavljena v zelo kratkem času. Od naročila v Francijo do pogona je trajalo samo deset dni. To je svojevrsten rekord, če upoštevamo oddaljenost, prevoz, carinske formalnosti, montažo in še vse ostalo, kar spada zraven. Vlečnica je služila mariborskim smučarjem, predvsem otrokom v času zimskih počitnic, ko so smučali na umetnem snegu. dipl. ing. Jože Balant Tudi »Elanov« snežni top ni mogel pričarati snega na Pohorju. Vlečnica je stekla »po suhem« 200 (Thoeni) 101 ($toniunrk) Svetovni pokal S tekmovanjem v smuku an veleslalomu v francoskem mestu Mor-zine-Avoriaz se je pričelo drugo kolo tekmovanj za svetovni pokal. Za prvi del je značilno to, da niti enemu od tekmovalcev niso odštevali točke, to se pravi, da nihče ni imel več kot 8 uvrstitev do 10. mesta. Stenmark je bil zmagovalec prvega dela s 126 točkami, nato pa so sledili še Gros (10), Klammer (106), Thoeni (97), Plank (71), Hinterseer (69) itd. Ce primerjamo rezultate z (56) lanskim letom, potem lahko vidimo, da sta Stenmark in Thoeni letos vozila bolje, Gros je osvojiil isto število točk, Klammer pa je precej padel. Stenmark je v drugem delu pričel 28 precej obetajoče in si pred odhodom v Ameriko in Kanado priboril precejšnjo prednost 28 točk pred Grosom, kateremu pa je takoj za petami Thoeni, ki ima samo 3 točke manj. Klammer je definitivno odpadel iz borbe za osvojitev Svetovnega pokala. V drugem delu se vozi 4 veleslalome, 3 slalome, 3 smuke, ter na koncu še paralelni slalom, ki pa bo odločal o zmagovalcu le Če bosta neposredna tekmeca narazen za manj kot 10 točk, drugače pa se bo upošteval le za ekipno uvrstitev. Poleg tega je točke prinesla tudi kombinacija v Kitzbuehlu. Od vseh teh tekem pa se bo štelo samo 6 najboljših. (-------- 1974/75) (-------- 1975/76) Stenmark ( 'I. ) 100 80 00 40 20 / /j / ) / / / r // / / / i / / / / »•—• B (5 O •H cr c o je t: d E t) ■P CT.1 x: 0 •H 1 d 0 b'1 d •H 1 CS 3 O m d S tr d o A o (0 •H g s c rH ■8 S N -P •H d S d o y •H d E c JZ c H 0 X a 1 ■p •H no (90) Uro« ( SL ) 60 40 85 (70) Thoeni ( SL ) 40 20 80 00 40 20 Stenmark ( VSL ) / i\ t / / / / / / / / / / 1 G) m M 'V r—i ti > 4) S TJ Madona d.C. (Madona d.C.) 1 Adelboden (Adelboden) Morzine Avo.(Fulpmes) C3 S »—< c W •H C V n: 81 (ar,; 80 00 40 20 Gros ( VSL ) / / / / / / / / / / / 7 // / / o U c (0 M t—i ti >, C N O m M •n rH ti > Madona d.C.(Madona d.C.) Adelboden (Adelboden) Morzine Avo.(Pulpmes) - rO O ti Z S—" rH 0) 0} •H C £ K (75) 58 / 80 GO 40 20 Thoeni ( VSL ) / v / / X / / / i ,/ / / ( / Val d'Isere (Val d'Xsero) • O rS rt d 0 ti O T3 § *§ S Adelboden (Adelboden) cn & 2 0 > < 0) a •H N U O Z A 0 ti V m •H C t N 82 (30) SVETOVNI VOKAL Moški £ 41 « V c: > VSL c u c K M •e rt > SK i o •c s 0 T O SK i 0 a a •S S VSL bfl a i s co SL m c •H ’ J rt je U) SK u a i a JS O CO SL JS M •H E rt a SL 3 ll 0 « o — “S O rt Ks CS SK a JS S s ! g K a S) u a »s SK a 01 tfi s *-■ SL a 0 u a s * K a u •c 0 Ji c •c VSL e > 0 a & 0 SK 0 ► 0 a 'i 0 a VSL 0) c s N S SK 01 Ja 0) s N £ SL 0 JS S S N 'x K 0> to 0 N VSL l.^tenmnrk 20 1 25 _ 20 15 _ - - 25 - 20 - 15 - 25 - 25 2.Gros 15 _ 15 15 15 20 - 20 - 20 - - - 20 • 15 • 8 n.Thoeni 25 _ - 4 2 - - - - 15 “ 6 20 25 - 8 - 20 10 20 4.Klnnsner _ . 25 _ - 11 - - 20 - 25 - 25 25 “ 25 “ “ “ S.llinterseer 2 - - - 20 - 25 - - - 11 11 “ 11 • " “ • 15 6.Tre»eh - 6 11 - 25 - - 15 - “ 6 “ 25 “ 7.Hu»*i - 15 6 - - 8 - - 15 - “ 20 8 “ — 8.!toux . 6 20 - - 6 - 11 - 20 - - - 6 “ “ “ — Plnnk _ 20 - - - 15 - - 25 11 “ - - " “ “ “ m “ _ 0 6 8 15 - 2 “ “ “ 4 20 “ ll.Paranetzi _ _ - 25 - - - - - - - - 15 - 2 “ ** “ 11 l2,Bieler 4 - - 11 - - - - - - 8 “ - “ 25 “ 11 “ 3 13.Radiči - - - - 11 - 8 25 - - “ ~ “ - “ 3 “ “ Irtrin - 11 11 11 15.Steiner - - “ “ m 16.nberhnrd - - 0 - 20 “ - u “ “ “ " 11 6 . 191 10!) 160 156 95 90 72 71 71 57 53 52 47 47 43 41 Zanimivo z novoletne skakalne turneje Med novoletnimi prazniki so na turneji »INTERSPORT« preizkusili najboljši skakalci sivoje moči v Obersdorfu, Innsbrucku in Bischofs-hofenu. Letošnja turneja se je nekoliko razlikovala od prejšnjih, saj na njej niso sodelovali Italijani in Japonci. Konkurenca je bila kljub temu zelo močna tako da so se za najboljša mesta potegovali skakalci iz Vzhodne Nemčije, Riusi, Norvežani, Poljaki, Ceihi in Avstrijci, ki so pa za razred boljši od ostalih. Naši skakalci so nas razočarali kot že nekaj let nazaj. Toda sodbo o tem prepuščamo drugim. Nas najbolj zanima, v kolikšni meri so bile na turneji zastopane naše skakalne (-------- 1974/75) (-------- 1975/76) V diagramih vidite primerjavo v posameznih disciplinah med tremi najboljšimi v lanski in letošnji sezoni, poleg tega pa še uspeh v celotnem pokalu. Rezultatov drugega dela ne bi našteval, ker so precej jasno razvidni dz priložene tabele. Sedaj so vsi tekmovalci odšli za nekaj dni domov, vendar se bodo kmalu spet srečali v Innsbrucku, na Olimpijskih igrah. Seveda želimo vsem tekmovalcem, ki vozijo na naših smučeh, da bi se dobro uvrstili, saj bo to še en argument več, ki bo potrdil nesporno kvaliteto naših smuči. M. I. Poljak Bobak je bil uspešen z našimi skakalnimi smučmi smuči, ki so pred leti bile še vodilne pred vsemi drugimi proizvajalci. Medtem ko je zadnji dve leti močno posegel vmes Fischer, je letos opaziti že zopet rahlo povečanje števila nastopajočih z našimi smučmi. Razmerje je sledeče: FISCHER 44,5 % ELAN 25,3 % KNEISSEL 15.2 % POPA 3,0 % KONSBERG 2,0 % SPLITKEIN 6,0 % SOKOL 3,0 % Z našimi smučmi so na turneji sledeči skakalci dosegli naslednja mesta: 6 mesto Bobak Poljska 10 mesto Schvvinghammer Nemčija 22 mesto Grosche Nemčija 26 mesto Krystofjak Poljska 41 mesto škoda Češkoslovaška 47 mesto Loštrek Jugoslavija F. M. Nagradno ocenjevanje Vsak četrti je dal kri 24 % Elanovccv — krvodajalcev V decembrski akciji je 207 članov kolektiva od 860 zaposlenih, dalo svojo kri. To predstavlja 24 % od zaposlenih, ali vsak četrti iz Elana je prostovoljno dal svojo kri. Tako so delavci v Elanu žrtvovali nad 601 krvi. Vsem krvodajalcem hvala! V SR Sloveniij letno rabimo 20.000 litrov krvi, ali 70.000 krvodajalcev, kar pomeni 55 litrov dnevno in 190 krvodajalcev. Tako pomeni Elanova krvodajalska akcija nadomestitev potrebne krvi v SRS za en dan- kar se sliši malo, vendar pomeni veliko za tiste, ki jo potrebujejo. V okviru novoletnega pospravljanja je bilo v smučarskem obratu izvedeno nagradno ocenjevanje. Nagrade so prislužili sledeči oddelki: 1. nagrado SM 23 polizdelek metalnih in plastičnih smuči — 55 točk 2. nagrado in 3. nagrado sta si razdelila SM 25 lakirnica — 45 točk in SM 29 mo-delarna — 45 točk. Čestitamo in želimo tudi vnaprej veliko uspeha. Vodstvo smuči (nadaljevanje) V prejšnji številki »Naše smučine« je bil podan kratek opis svetovnega gospodarskega položaja ob koncu prejšnjega leta ter položaj Jugoslavije v njem. V tej številki bo na kratko obrazložen položaj proizvajalcev za šport in prosti čas ter Elanu v njem. Veliki optimizem zahodnega sveta, ki smo mu tudi mi v Jugoslaviji vsaj deloma nekritično sledili, je napovedoval kar naprej širjenje potrošniške mentalitete sveta. Iz tega so sledile optimistične napovedi po potrebi tkzv. industrije za prosti čas (Freizeitindustrie). Vsak proizvajalec te industrije, predvsem pa tovarne športnih orodij, je vsak sam zase nepovezano napadal tržišče, sar njal o npr. pridobitvi novih smučarjev v glavnem zase ipd. Vsak je pripravljal svoj program proizvodov in razvoja v strogi tajnosti, kar je pomenilo nepovezano, veliko povečanje kapacitet, velika vlaganja kapitala na to področje in seveda tudi zasanjanost. Streznitev, ki je po tem prišla, je bila težka. Mednarodna kriza, upadlo povpraševanje, strahotno prepovečane kapacitete, to so bile posledice. Tako velja današnja ocena, da so sposobni vsi svetovni proizvajalci v enem letu proizvesti okrog 10 do 11 milijonov parov smuči, prodaja smuči v letu 1973 pa je znašala ca. 6 milijonov parov smuči. Dodajmo k temu še štiri zaporedne izredno slabe zime na celem svetu, pa je položaj svakega proizvajalca smuči na svetu na splošno jasen. Se jasnejši postane za Elan, če k temu dodamo še izvozne pregrade drugih držav nasproti nam, uvozne omejitve s strani naše administracije in naše plačilno bilančne težave. V teh razmerah mahajo naši konkurenti še s socialistično usmeritvijo naše države pred potrošnikom kot z rdečo ruto, da bi ga dražili. Da je mera polna pa istočasno tudi takorekoČ preko noči pade izbor dolžin smuči in se v povpraševanju poprečne dolžine zmanjšajo za 20 cm. Vsi producenti se nahajajo pred nepremostljivo težavo — kam z zalogami, na katera tržišča in še posebej — kam z daljšimi smučmi, ki jih nihče več noče. Naročil ni, kar zunaj rešijo z odpustom in s sezonskim delom delavcev, pri nas pa tega ne predvidevamo, družbena intervencija pa napoti delovno organizacijo v tem primeru na izkoriščanje notranjih rezerv, ob že po predpisih mnogo manj prilagodljivi delovni sili. Pri nas namreč brez pristanka delavca le-tega ni mogoče prerazporediti na drugo ustrezno delovno mesto. Francija in Avstrija sta kot državi Že zdavnaj dojeli, da pomeni celotna industrija za prosti čas, posebej pa še smučarska industrija, prednostno industrijo zaradi izvoza, še posebej pa zaradi turizma, ki je na njega navezan. Zato sledijo v Franciji in še v večji meri v Avstriji državne pomoči tej industriji. V takšnih dramatičnih trenutkih naši višji samoupravni organi in predstavniška telesa ne morejo nuditi, razen moralne, izdatnejše druge podpore Elanu, ki se je znašel v natanko opisanem položaju. Elan namreč s svojimi nekaj milijoni dolarjev izvoza in nekaj starimi milijardami celotnega dohodka nasproti gigantom v Sloveniji, da ne govorimo o celotnem jugoslovanskem prostoru, ne more zahtevati zase posebnega obravnavanja izven predpisov in pravil, ki smo jih določili. Izjem, pravimo, ni, zato sezonski karakter, zlasti pa sam značaj te industrije ne more dobiti potrebnega odziva v predpisih. Okorelosti predpisov se pridruži Že kar tradicionalno pomanjkanje samozavesti in zaupanja v lastne sile v družbi in v Elanu samem, saj nekateri potrošniki izkazujejo svojo odmaknjenost od poprečja z nakupom opreme v inozemstvu. Večina tekmovalcev in poprečnih smučarjev pa tildi ne verjame, da bi lahko v Jugoslaviji proizvedli izdelek, ki bi bil enak onemu iz industrijsko razvite dežele in to z lastnim konstrukcijskim in razvojnim delom. Elan v takšnih razmerah še posebej poudari svojo že v začetku usmerjeno pot. V notranji organizaciji in razvoju ustvari močno razvojno in raziskovalno enoto — institut, ki dela za vse vrste proizvodnje. Da bi bili manj sezonsko občutljivi in bolj odporni na nihanja na tržišču, Elan zaokroži v bistvu tri različne vrste proizvodnje: Proizvodnjo smuči, proizvodnjo izdelkov iz plastike, proizvodnjo telovadnega orodja skupaj z gasilsko opremo. V prihodnosti povečuje proizvodnjo zadnjih dveh dejavnosti, pri proizvodnji smuči pa gre na višje kvalitete, z več umskega in manj fizičnega dela. Takšni usmeritvi sledi organizacija celotne tovarne in OZD, dejavnosti dobivajo tudi vedno večjo samostojnost s temeljnim principom, da se mora vsaka dejavnost sama sebe preživljati. Temu načelu je prirejena vsa notranja dejavnost, od razvoja preko zasnove planiranja do nagrajevanja. V tej smeri je izdelan tudi sanacijski program za OZD Elan kot celoto. Da bi bil možen prodor v višje kvalitetne razrede smuči, pride do pospešenega razvijanja smuči, do povezave z nacionalnimi zvezami za smučanje v nekaterih državah in do podpore smučarskega športa v nekaterih od njih. Elan sprevidi osnovno, ne znanstveno in strokovno potrjeno pravilo, da poprečni potrošnik časti idole v vsakem športu in da tudi izenačuje športne rezultate in dosežke s kvaliteto orodja. Z drugimi besedami pomeni, da orodje ni dobro, če z njim ni dosežen vrhunski svetovni rezultat. To spoznanje rodi takoj potrebo po svojevrstnem reklamnem vlaganju sredstev v vrhunski šport. Sledijo dogovori s smučarskimi zvezami Zvezne republike Nemčije, Švedske, Češkoslovaške republike in Jugoslavije. V teh državah Elan prične tudi z delom pri mladini vse do državnih reprezentanc. Po nekaj letih pričnejo dosegati bivši otroci na Elanovih smučeh mednarodno priznane rezultate v vseh smučarskih disciplinah. Vsakoletne velike notranje težave v tovarni sami, neprestano preizkušanje vsemogočih izvozno-uvoznih sistemov v Jugoslaviji in gospodarska situacija sveta, ki so vsak po svoje v mnogočem zelo vplivali na položaj Elana, vsi skupaj niso mogli za dalj časa zavreti uspešne poslovne poti Elana. Danes spada Elan sigurno v tista podjetja Jugoslavije, ki proizvajajo izdelke vrhunske svetovne kakovosti. Na žalost je Jugoslavija znana po premalo izdelkih, ki bi ji dvigali ime in ponos, prav gotovo pa mednje spadajo izdelki tovarne Elan. Po proizvodnji smuči spada Elan tudi med velike proizvajalce na svetu, saj je jugoslovansko tržišče za kolikor toliko ceneno proizvodnjo daleč premajhno. Tako Elan izvaža okrog 80 % smuči. V tem recesij-skem obdobju, ko je prodaja na celem svetu zelo padla, se je Elan uspel obdržati na vseh tržiščih, na nekaterih tržiščih pa mu je uspelo celo prodajo znatno povečati. Kot je že poudarjeno, je izrednega pomena družbeni tretman te industrije. To je najbolje razvidno v Avstriji, ko npr. sam predsednik republike obišče vse discipline enega tekmovanja za svetovni pokal kjerkoli v Avstriji, se pogovarja z vsemi predstavniki posameznih nastopajočih dežel, daje posebne izjave o pomembnosti tekmovanja in in mi proizvodnje za avstrijsko gospodarstvo in podobno. Te podpore in posluha pri nas žal ni. Se večja tragedija pa so sedanje razprave in razvrščanje športov v prednostne kategorije, kar bo imelo vse za posledico tudi odnos do Elana samega znotraj države. Prave moči Elana v UGANKA Rešitev uganke iz zadnje strani prejšnje številke Naše smučine: »Kaj predstavlja predmet na fotografiji?« Pravilno je odgovoril Franjo Pon-grac: »Predmet na sliki predstavlja sodček s kislino, ki je bil dostavljen v polizdelek smuči in je bil pri prevozu ali skladiščenju karamboliran ali podobno.« Za pravilno rešitev prejme nagrado 50 dinarjev. svetu ne bo, dokler poleg velikih tekmovalcev iz drugih držav, ne bomo imeli tudi lastnih jugoslovanskih, ki bodo nosili ime in ponos naše države v svetu. Vsakemu naj bo jasno, da pomeni tako veliko ime kot je npr. Karl Schranz, ki je nesramežljivo povezan s firmo Kneis-sel, veliko pridobitev za to firmo in za Avstrijo v konkurenčni borbi, saj kot velik tekmovalec in poznavalec smučanja sodeluje kot konzulent pri ruski reprezentanci, kjer lahko nevsiljivo priporoča tisto odpremo, ki jo on smatra za dobro. Katera je tista, ni potrebno posebej omenjati. Bodoči odnos Elana do smučarskega športa v Jugoslaviji bo moral biti naravnan na odnos družbe do tega športa, kajti Elanov delavec zahteva vsaj tako plačo kot delavec v katerikoli drugi OZD in od njega ni mogoče zahtevati, da bi delal za manjši denar v imenu in za ime športa, če družba ne bo imela za to posluha, oziroma, če bo smatrala za potrebno mnogo bolj podpirati druge športe. Elan se bo pač usmerjal poslovno v tiste države in tiste proizvode, pa ne samo na športnem področju, ki jih bo dobro proizvajati in dobro prodajati ter bo s tem imel dobre poslovne rezultate. (Konec) Dolfe VOJSK, dipl. oec. Uporabljeni viri: M. Vrhunc: Uvodno poročilo na posvetu GZS — SZDL v Ljubljani v novembru 1975, Elan: Materiali in zapisniki sej kolegijev in DS OZD. Prav tako prejme nagrado 50 din Boris Kozinc, ki je odgovoril takole: »Predmet na sliki je prispodoba težav Elanovih skladiščnikov pri sodobni dostavi natrijevega luga v obrat polizdelek metalnih smuči.« Nekdo pa je odgovoril izven konkurence takole: Za manekena piskrov je pregrd, kriv ni sam, da ostal ni trd, kje ga ujel je fotograf, da postal tako je »paf«? Pouk iz tega: Material v taki embalaži ne sodi v obrat, in drugič,čudno, da razen dveh delavcev to nihče ni niti opazil. Svei Mi obisk Tovariš Korunov Oleg Nikolajevič, namestnik trgovskega predstavnika SZ v Jugoslaviji je prišel v »Elan« na pobudo tov. Gregorja Klančnika, da si ogleda tovarno športnega orodja. Naš izvoznik v SZ je »Slovenijales«, zato ga je spremljal tudi lz njihove SOZD tov. Zupan. Po ogledu tovarne so se pogovarjali o nakupu in prodaji v SZ. Sestanek je bil priprava na snidenje s tov. Pavlovom, ministrom SZ za šport v Innsbrucku Hesreče pri delu 1975 POROČILO O NESREČAH PRI DELU IN IZVEN DELA V LETU 1975 V letu 1975 je bilo v podjetju 132 nesreč pri delu in izven dela: Vojnik POHAR I.ILAlf član vaSeg — nesreče pri delu 32 — nesreče na poti 9 — prometne nesreče 21 — nesreče pri športu 14 — delovne nesreče doma 26 — ostale nesrečo 30 Skupaj: 132 Na podlagi gornjih podatkov, ugotavljamo, da je bilo v samem podjetju 32 nesreč pri delu, medtem ko je bilo izven podjetja 100 nesreč, kar predstavlja, da je bilo izven podjetja 3 X več nesreč. Iz gornjih podatkov je tudi razvidno sorazmerno visoko število nesreč v prometu, pri domačih opravilih, kakor tudi pri športu. Zaradi nesreč je bilo izgubljenih 1772 delovnih dni. Nesreče pri delu: V letu 1975 je bilo v podjetju 32 nesreč pri delu. Glede na povprečno število zaposlenih 851, znaša odstotek nesreč pri delu 3,7 %. Zaradi nesreč pri delu je bilo izgubljenih 501 deloven dan, ali 16 dni na eno nesrečo. Ponesrečel se je vsak 27 zaposleni delavec. V lanskem letu so bile vse nesreče pri delu lažjega značaja, razen dveh nesreč, ki bosta zahtevali daljši bolniški stalež brez invalidnosti poškodovancev. 1. nesreča se je dogodila na stroju za vodno brušenje smuči v polizdelku metalnih smuči, ko je delavki stroj obrtisil desno roko, druga pa se je dogodila 18. 12. v prototipni delavnici na Fortuni, ko je delavec skupaj z dvigalom padel v kletni prostor in si na srečo poškodoval hrbtenico brez trajnih posledic. V bistvu pa gibanje nesreč v lanskem letu kakor nekaj let nazaj daje pozitivne rezultate in razlog, ker število nesreč bistveno ne narašča, če pa te podatke primerjamo z povprečjem gibanja nesreč v lesni industriji, kii znaša med 8—10 °/o, smo z rezultati lahko povsem zadovoljni. f 'i 01 73 26 20 72 73 ?s Iz prikazanih grafikonov je razvidno gibanje nesreč v zadnjih petih letih, številčno in izraženo v odstotkih z ozirom na število zaposlenih v podjetju. (Analiza nesreč v naslednji številki) »Svet glasila« ocenil delo Na podlagi zakona o javnem obveščanju in Pravilnika o urejanju glasila delovnega kolektiva OZD ELAN, je obvezno najmanj po enkrat letno dati vsebinsko oceno za (preteklo obdobje in dati priporočila za delo uredniškemu odboru vnaprej. Tako sta se sestali v januarju delegacija TOZD in DS skupnih služb ter družbenopolitičnih organizacij ter delegacija sodelavcev glasila, ki tvorita »Svet glasila« Naše smučine. Po danem poročilu za leto 1975, je po obširni razpravi Svet glasila dal v celoti pozitivno oceno dela v letu 1975. Kot priporočilo za nadaljnje delo je zadolžil urednika in uredniški odbor: — da naj najde način, kako pisati več o notranjem življenju po TOZD, posameznih obratih in oddelkih ter posameznikih; — da naj poskrbi za bolj točno pošiljanje lista po seznamu, ki naj ga izpisuje IBM, odpošilja pa kurirka; — da naj družbenopolitične organizacije in sindikat več pišejo o svojem delu, iki je v OZD ELAN zelo razgibano, pa malo objavljeno; kolektiva, dobio je značku »PRIMERAN VOJNIK« kao znak priznanja za izuzetne zasluge u JNA i kao takav služi za primer jedinici. To je ponos i za njegov kolektiv — radnu organizaciju. 22.12.1975. KOMANDANT: peš.pukovnik Koračilo Karjanac 165 let gimnazije v Kranju 75-letnica prve mature Gimnazija v Kranju slavi v tem šolskem letu 165-letnico svoje ustanovitve in 75-letnico prve mature. Tema dvema dogodkoma želimo v letu 1975/76 posvetiti posebno skrb tako v pripravi posebnih proslav, afirmacije gimnazije in njenega dela navzven, kot v posodobitvi učno-vzgojnega procesa. Vse do konca druge svetovne vojne je bila gimnazija v Kranju edina tovrstna ustanova na Gorenjskem, tako da so vanjo prihajali dijaki s cele Gorenjske. Ni čudno, da so danes po vseh delovnih organizacijah Gorenjske strokovnjaki, ki so šli skozi kranjsko gimnazijo — zato je praznik kranjske gimnazije tudi njihov praznik. Zaradi takš. nega gorenjskega značaja kranjske gimnazije želimo od njenih dveh jubilejih seznaniti z njo in njenim delom delovne ljudi po Gorenjskem. Kaj vse imajo v programu v jubilejnem letu, nas je seznanil ravnatelj gimnazije prof. Valentin Pivk sredi januarja na posvetu urednikov glasil iz večjih OZD na Gorenjskem: Navzven hočejo dati poudarka pomembnosti kranjske gimnazije pri vzgoji kadrov v preteklosti na Gorenjskem, sedanje poslanstvo na območju treh občin in celotne vzgoje ter njeno vlogo in nalogo v bodoče. Izdali so že lično nalepko 1901—1976. V pripravi so tudi jubilejne značke in vsebinsko bogat almanah, ki zajema statistične podatke od leta 1867 dalje, angažirali bodo celoten gorenjski tisk, med katerim so pomembna tudi glasila delovnih organizacij ter radio in televizijo. Znotraj šole pa imajo predvidenih več akcij, med katere spada v prvi vrsti program posodobljenja učno-vzgojnih metod v okviru danih mož- nosti in seveda ob nujni podpori drugih dejavnikov, OZD, SIS in drugih. Opremiti želijo učilnico za samoupravljanje na osnovi' marksizma, tj. ustanoviti marksistični krožek in krožek OZN. Nabavili bodo opremo za pouk fizike in tehnične vzgoje, ustanoviti hočejo zaključeni TV krog, pogoje za pouk nove biologije po novem učnem programu, posodobiti pouk za SLO in drugo. Seveda bodo pri tem zadeli na nešteto težav, saj je poslopje staro že blizu 80 let in je bilo zgrajeno za 10, danes pa ima v isti stavbi že 20 oddelkov, v skoraj enakih pogojih je doštudiralo že 75 generacij! Izgle-dov za novo poslopje gimnazije še ni, tako da bo treba še dogledni čas računati s tem kar imajo. Treba jim bo pač priskočiti na pomoč. Tudi v Elanu smo k temu šoli dali skromen prispevek, nekaj lahkega razgibalnega orodja za telo. vadnico. Več v danih pogojih ni bilo mogoče, ker smo v letu 1975 ostali brez skladov. Za zaključek pa nas želi vodstvo gimnazije seznaniti tudi z akcijami vzgojiteljev in dijakov v jubilejnem letu 1976: — vzpodbudili bodo večjo dejavnost mladine na vseh področjih; — organizirali bodo več športnih srečanj tudi navzven; — izpeljali bodo samostojni koncert pevskega zbora šole; — literarna skupina bo izdala interno glasilo »Kaj?«; — pripravili bodo literarna srečanja na literarnih večerih; — organizirali bodo centralno slavnostno akademijo v petek, 23. IV. 1976, kamor bodo povabili tudi najvišje predstavnike družbenopolitičnega življenja iz OZD iz vseh treh občin. Slavko Knafelj — da naj bi dopisniki »Naše smučine« sodelovali tudi v zunanjih časopisih s tistimi prispevki, ki niso interesantni samo za člane OZD, ampak tudi za širšo javnost. —da bi bilo priporočljivo poleg glasila in občasnih Internih informacij seznanjati delavce z dnevnimi tekočimi novicami v OZD in dosežkih pri delu. Za to bi zadostovala ena stran ciklostila A 4 formata s sodelovanjem ERC; — da uredništvo sodeluje z novo ustanovljenem občinskim INDOK centrom, pri obveščanju delegatov v delegatskem sistemu; — da naj se delavce več informira z raznimi obvestili, ki jih zadevajo, n. pr. o obdavčitvi osebnih dohodkov, o višini osnov za otroške dodatke, štipendije itd.; — da se uvede posebna rubrika: Prireditve, kjer bi bil kino-spored, spored gledaliških ipredstav, otvoritve razstav, muzejev itd.; — da naj se v bodoče v besedi in slikovno afirmira delavce, katere se nagrajuje za izume in tehnične izboljšave. S temi priporočili za bodoče delo bo uredniški odbor startal v leto 1976. Knafelj Slavko Kadri V mesecu decembru so lastnost delavca pridobili naslednji delavci: 1. Jakše Stanko, NK delavec v kovinskem oddelku 2. Pogačnik Miran — KV strugar v kovinske moddelku — vrnil iz JLA 3. Heberle Rudi — PK delavec v obratu smuči — vrnil iz JLA Lastnost delavca so izgubili naslednji delavci: 1. Ferkolj Ivan — KV električar iz pomožnega obrata — odhod v JLA 2. Kolman Franci — PK delavec iz obrata čolnov — sporazumno 3. Lazarevič Borivoje — KV stru, gar iz obrata smuči — v poskusnem roku 4. Vojvoda Vojko — lesni tehnik v tehničnem biroju — odhod v JLA 5. Cančar Mara — NK delavka iz priprave lesa — samovoljno 6. Trojar Milena — PK delavka iz obrata smuči — sporazumno 7. Aljič Zehra — NK delavka iz obrata smuči — sporazumno 8. Gašič Dejan — SS izobrazba iz predstavništva Zagreb — odhod v JLA 9. Meglič Maks — NK delavec iz priprave lesa — samovoljno V mesecu januarju pa je lastnost delavca pridobil: 1. Robič Janez — NK delavec v obratu čolnov Lastnost delavca so izgubili naslednji delavci: 1. Arh Julij — lesni tehnik iz Inštituta — v odpovednem roku 2. Jesenko Jože, dipl. ing. iz ERC — v odpovednem roku 3. Hcrgouth Marko — PK delavec iz lesnega oddelka — samovoljno 4. Resman Oto — KV kolar v Inštitutu — umrl 5. Skrlec Mirko — SS izobrazba — izključitev 6. Rakuša Marjan — KV ključavničar iz pomožnega obrata — izključitev 7. Radovanovič Milan — KV ključavničar iz obrata čolnov — samovoljno Tvoji prijatelji, znanci in sodelavci, še vedno ne moremo doumeti, da te ni več med nami. Ko smo usodni ponedeljek zvedeli za tvojo nesrečo na poti pri opravljanju službene dolžnosti, smo vse dni trepetali za Tvoje livljenje in vseskozi upali, da bo Tvoja mladost, žilavost in odpornost vendarle premagala smrt, a ni bilo tako. Ob tem teikem slovesu nam misli uhajajo nazaj v tisti čas, ko si še kot kolarski vajenec v kmetijski zadrugi na Zgoši leta 1955 začel svojo tivljenjsko pot. Od 15. decembra 1959 si bil v Elanu, s presledkom vojaščine, to je celih 14 let. Opravljal si različna zahtevna strokovna dela v proizvodnji, kot izdelovalec prototipov — inštruktor in nazadnje kot upravnih športnih centrov v Institutu Elan. Prav zaradi tvoje marljivosti, sposobnosti in predanosti, so Ti bile poverjene tako zahtevne naloge. Bil si tudi delegat zbora zdrute-nega dela občinske skupščine. Elan je s Tvojim odhodom veliko izgubil! V prostem času si razdajal svoje moči tudi za društveno življenje kraja. Turistično društvo kot TVD Partizan sta ti za pomoč in sodelovanje dolina posebno zahvalo. Tvoje delo v Kr-pinju bo še dolgo v prid mladini kot tistim, ki se ukvarjajo s telesno vzgojo. Dragi Olo! Prav tak kot si bil v službi, si bil tudi doma. Dober, vesten, skrben mož in oče ter brat in sin svojcem. S soprogo sta si uredila lep nov dom in družino. Veliko hišnih del si napravil kar sam. Za vse si bil sposoben in pripravljen in zdaj ko bi bilo treba začeti živeti v krogu svoje družine, je nenadoma vsega konec. Dragi Oto! Naša dolžnost je, da po svojih močeh skušamo ublažiti trpljenje Tvojih domačih in to bomo tudi storili, nikakor pa jim ne moremo nadomestiti Tebe. Vrzel, ki je nastala s Tvojim odhodom, bo težko dopolniti v podjetju, v nobenem primeru pa ne doma. Usoda Ti je namenila kratkih 35 let, ki so potekla predvsem v skrbi za svojo eksistenco. Ni ti bilo dano uživati sadov svojega trdega dela in družinske sreče. Dragi Oto! Ostal nam boš blizu, tu tia tem pokopališču, ostal nam boš blizu tudi pri srcu, naredil si vse po svojih najboljših močeh v podjetju kakor tudi doma. Hvala Ti! Vse, kar v tem trenutku ločitve lahko še izrečemo, je: počivaj v miru v priljubljenem domačem kraju, svojcem pa še enkrat iskreno sožalje, vrata Elana jim bodo vedno odprta. Sodelavci, člani kolektiva i. riniNin - 1. liha 12. 1. 1076 št ■1-0 1-6 4-G 1/2 I. TUitNUt Šved Ingemar Stenmark Ceha Zemann in Soltis ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, sina in brata OTONA RESMANA se iskreno zahvaljujemo upravi podjetja, inštitutu, sindikatu in tovarniškim gasilcem za vsestransko pomoč ob težki družinski nesreči. Istočasno pa se zahvaljujemo sodelavcem prototipne, polizdelka, kovinske, remonta in kontrole za denarno pomoč namesto venca na grob. Prav tako 'lepa hvala vsem sodelavcem Elana za sočustvovanje, izrečena sožalja in številen obisk in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Olga, hči Alenka in sin Matjaž, mama in ata, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame JUSTINE NOVAK se -iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem oddelka robničenje za podarjeni venec in izrečeno sožalje. Žalujoča hčerka Erika Bukovec ZAHVALA Ob smrti dragega očeta FERKOU JERNEJA se iskreno zahvaljujem vsem tistim, ki so mi izrekli sožalje. Sodelavcem iz komunale in društvu IGD Elan pa lepa hvala za denar namesto venca na grob. Žalujoči sin FERKOU Ivan ZAHVALA Ob bridki izgubi našega očeta ANTONA LEGATA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala sodelavcem robničenja za podarjen venec. Žalujoči sin Janez z družino Naši upi na olimpijadi In seveda naš Bojan Križaj ... f: f/. .. /cv. . Ar'cfr'/l Sl A V • croJ/i? _.xv7 Z 7£L... — jagoda vj/a UREDNIŠKI ODBOR: Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj