IZSTOPANJE
IZ TELESA
Stran 7
IPOGLED V CELJSKO
PODZEMLJE
. Stran 21
MED KRIŽEM
IN ZVEZDO
Stran 6
IT. 33 - LETO 58 - CELJE, 14.8.2003 - CENA 350 SIT 22,5 HRK
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
RIMSKI UDAR:
MARIBORSKA
ŠELE 2005?
Stran 3
OPAT MARJAN
JEZERNIK
Stran 8
GRENKA
HMEUARSKA
ROŽA
Stran 11
VROČICA
GASILSKE
LJUBEZNI
Stran 16,17
PLES OGNJA
IN BARV
Stran 19
2
DOGODKI
UVODNIK
Tega ne
razumem več
Gasilci se umirjanja naravne nesre-
če, najpogosteje požara, lotijo premiš-
ljeno, zbrano, organizirano, solidno
opremljeni, z veliko znanja in ljubez-
ni, predvsem pa izredno hitro. Takoj!
Ne potrebujejo veliko dogovarjanj in
pogovarjanj, pisanj poročil in navo-
dil, sej, sestankov in podobnih admi-
nistrativnih nebodigatreb. In delajo
tako dolgo, da delo uspešno končajo.
Potem z zadovoljstvom spijejo pivo.
Ne bi radi dela gasilcev primerjali
z ljudmi, ki jih kmetje letos še posebej glasno in tudi že
jezno kličejo na pomoč. Pa vendar je nekaj skupnega v teža-
vah, s katerimi se ukvajajo kmetje, še posebej živinorejci.
Suša traja že nekaj mesecev, tako da za težavo vemo. Opo-
zorila so prihajala s terena in iz kmetijskih organizacij.
Učinkovitega odgovora vse do torka, 12. avgusta, ni bilo.
Tudi po tem vladnem sklepu bo treba spet čakati mesec in
več dni. Če je res tako hudo, je to podobno naravni katastro-
fi. In ob katastrofi je treba takoj pomagati, se vrniti z dopu-
stov in začeti delati. Najbolj odgovorni so prišli na vodilne
položaje s pomočjo volivcev v bazi in imajo za svoje delo
dobro plačo. Najmanj, kar bi človek pričakoval, da se takoj
vključijo v odpravo posledic in tudi slabe volje, ki jo bodo
lahko kmalu občutili tudi na svoji koži, saj so nove volitve
takorekoč pred vrati.
Razdelili bodo 20 tisoč ton koruze iz blagovnih rezerv. Če
upoštevamo vso živino, bi prišlo na glavo 50 do 60 kg. Gove-
do ta obrok poje v petih dneh! Kmetijsko gozdarska zborni-
ca je predlagala po 300 kg na glavo. Kdo se tu norčuje? Tega
res ne razumem več. Pa vi?
TONE VRABL
TONE VRABL
Podpis resi
oktobra?
Se Zdravilišču Rimske To-
plice v kratkem le obetajo
boljši časi, kot jih je vajeno
zadnjih dvanajst let, kar je
zaprto? To je potem, ko je
vlada pred dnevi prenesla pri-
stojnosti za projekt oživitve
zdravilišča z Agencije RS za
prestrukturiranje in priva-
tizacijo na vladno službo za
strukturno politiko, spet ak-
tualno vprašanje.
Na rezultate tega, kaj pre-
nos za zdravilišče in oživi-
tev Rimskih Toplic dejansko
pomeni, pa bo treba počakati
še vsaj nekaj tednov. Medre-
sorska vladna komisija je že
pred tremi leti z ljubljanskim
Medicinskim centrom Barsos
podpisala predpogodbo o na-
jemu zdraviliškega komplek-
sa, vendar se v zvezi z oživ-
ljanjem zdravilišča odtlej v
Rimskih Toplicah ni zgodi-
lo nič, saj investitor očitno
ni uspel zbrati dovolj zain-
teresiranih partnerjev oziro-
ma sovlagateljev.
Čeprav bi moral biti pro-
jekt oživitve zdravilišča za-
ključen v treh letih, se še da-
nes ne ve natančno, kakšna
usoda resnično čaka Rimske
Toplice. Direktor medicin-
skega centra Barsos Sašo Ba-
ričevič o vrednosti celotne na-
ložbe in morebitnih zainte-
resiranih partnerjih za finanč-
na vlaganja v projekt ne žeU
podrobneje govoriti, vendar-
le pa ocenjuje, da bo glavna
pogodba za najem zdraviliš-
kega kompleksa podpisana
najkasneje oktobra.
IS
Pa so se le
spomnili na pomoč
Kmetje dočakali pozen odziv države, pomagati pa bodo morali tudi v
občinah
čeprav so v Kmetijsko
gozdarski zbornici Sloveni-
je, pa tudi kmetje na raz-
ličnih zborih že dolgo opo-
zarjali na hude posledice po
dolgotrajni suši, ki je okle-
stila travinje, poljščine, sa-
dovnjake, vinograde in dru-
go, je prva konkretna po-
moč prišla šele v začetku
tedna po dopisni seji vlade.
Številna opozorila, pa tu-
di grožnje niso premaknili od-
govornih, da bi prej in od-
ločneje pomagali kmetom, še
posebej tistim, ki se ukvar-
jajo z govedorejo. Predstav-
niki kmetijskega, finančne-
ga in gospodarskega ministrs-
tva so se v torek dogovorili,
da bodo vladi predlagali spro-
stitev 20 tisoč ton koruze iz
blagovnih rezerv in s tem po-
magali živinorejcem.
Koruzo iz blagovnih rezerv
bodo kmetom začeli deliti
prek kmetijskih zadrug po 15.
septembru. V naslednjih dneh
bodo dokončno določili kri-
terije za upravičenost do ko-
ruze, najpomembnejše pa bo
število glav živine. Kmetje,
ki imajo manj kot dve gove-
di, do koruze ne bodo upra-
vičeni. Tisti, ki bodo dobili
pomoč v koruzi, bodo mo-
rali zanjo prispevati po de-
vet tolarjev za kilogram.
Vlada je sprejela tudi spod-
bude za izvoz živine v EU,
ker se je zaradi pomanjka-
nja krme zelo povečala po-
nudba živine za zakol. Po skle-
pu vlade bodo izvozne sub-
vencije za kilogram žive te-
že krav in telic 30 tolarjev za
kilogram oziroma 75 tolar-
jev za kilogram žive teže bi-
kov in volov. Če bodo živino
uspeli prodati na trge izven
EU, se bosta omenjeni vred-
nosti pomnožili z 1,5 krat.
Na ta način bodo iz proraču-
na prispevali okoli 280 mi-
lijonov tolarjev.
Če oba sprejeta ukrepa s
sprostitvijo koruze iz blagov-
nih rezerv in izvozom živine
ne bosta dala rezultatov, bo
potreben še intervencijski
uvoz koruze.
Ob tem, ko se je vlada konč-
no le odzvala s pomočjo, si
kmetje in zadruge vsak na svoj
način pomagajo z iskanjem
potrebne krme za preživetje
živine, obstoja pa tudi upra-
vičena bojazen, da se zaradi
težav z odkupom živine lah-
ko začnejo pojavljali zakoli
na črno.
Odziv tudi v
občinah
Ne zgolj država, kmetom
bodo morale pomagati tudi
lokalne skupnosti. Med pr-
vimi so se na Celjskem od-
zvaU v občinah Vojnik, Dob-
je, Šmarje pri Jelšah in Što-
re.
Glede na sistemski zakon
za pomoč kmetom bodo
morali v občinah zagotovi-
ti denar za izplačilo odš-
kodnin po suši v višini pol-
drugega odstotka ocenjene
škode. Denar v ta namen
morajo imeti občine v pro-
računski rezervi, vendar bo
očitno kar precej težav tu-
di s tem, saj imajo ponekod
premalo denarja. V Šentjur-
ju, na primer, prosta pro-
računska rezerva znaša oko-
li 6 milijonov tolarjev, gle-
de na ocenjeno škodo pa bi
morah za pomoč kmetom
zbrati okoli 30 milijonov to-
larjev.
V torek se je v Laškem se-
stal odbor za kmetijstvo in
kot prvo obliko pomoči za
nakup prepotrebne krme
kmetom namenil 8 milijonov
tolarjev, s katerimi so sicer
želeli plačati izobraževanje
kmetov ter razvoj dopolnil-
nih dejavnosti. Člani odbo-
ra so se odrekli izplačilu sej-
nin, podobno so predlagah
tudi ostalim svetnikom, ter
se zavzeli za sklic občinske-
ga sveta. Ko so julija v obči-
ni zbirali prijave škode na
kmetijskih površinah, se je
odzvalo 665 kmetov, priza-
detih pa je dobrih 4.800 hek-
tarov zemljišč. V Laškem bo-
do škodo kmetom preraču-
navali glede na število glav
živine, in ne glede na veli-
kost kmetij, na državo pa so
naslovili še pobudo za spre-
membo sistemskega zakona
in opozorili na očitno pomo-
to, saj 38. člen določa, da bo
pomoč namenjena le za zem-
ljišča v lasti občine, za kate-
ra naj bi občina tudi zago-
tavljala poldrugi odstotek iz
svojih proračunskih rezerv.
Najbrž, so prepričani v Laš-
kem, je zakonodajalec pri
tem imel v mislih kmetijska
zemljišča na območju obči-
ne, nikakor pa ne v občin-
skem lastništvu, saj bi bi
cer ta člen popolnoma
smiseln.
Do izredne seje občin«
ga sveta bo na pobudo pi
stavnikov Kmetijske zat
ge in Kmetijsko svetovč
službe Šentjur in zaht
svetniške skupine SLS f
lo tudi v Šentjurju. Izrei
sklic je župan Štefan Tisel
povedal za ponedeljek,
avgusta ob 17. uri.
TONE VRA
IVANA STAMEJ
Otvoritev bo
januarja
Dela pri gradnji Mercator-
jevega centra z multikinom
v športnem parku Golovec
dobro napredujejo. V Mer-
catorju napovedujejo, da
bodo zemeljska dela kon-
čali še ta mesec in takrat bo
verjetno tudi konec števil-
nih pritožb bližnjih sose-
dov, ki jih motita hrup in
prah z gradbišča.
Izkopov je veliko, saj bo
imel Mercatorjev center kar
14 tisoč kvadratnih mei
prodajnih in drugih povr
Del s hipermarketom,
jemnimi lokali in trgov
mi bo imel 9.700 kvad
nih metrov površin, mi
kino pa 4.300 kvadrat
metrov. Temu je treba
šteti še kletno parkirišči
410 avtomobilov in zun;
parkirišče z 240 parkirn
mesti.
Mercator napoveduje o
ritev centra 22. januarja
hodnje leto, ob priče
evropskega rokometnega
venstva za moške, ki se I
prvo tekmo v novi dvo
pričelo prav v Celju.
V Mercatorjevem delu
jekta bo poleg lastnih še
stilna trgovina Modiana,
va bar, drogerija in še 20
jemniških lokalov z do
nilno ponudbo, otrokon
bo namenjeno notranje in
nanje otroško igrišče. ^
tikino bo imel pet'kino(
ran in štiri lokale s pril'
jeno ponudbo, med ka
bo prostor tudi za gostins
multimedio in knjiga'
Mulikino gradi v Merc^
jevem centru družba R. E
vest.
Bi
Foto: ALEKS ŠTf
Devet celovečercev na festivalu v Celju
Na Filmskem skladu Re-
publike Slovenije so včeraj
objavili uradni program le-
tošnjega 6, Festivala slo-
venskega filma, ki bo v Ce-
lju od 24. do 27. septembra.
Direktor festivala Saša Jo-
vanovič in Igor Palčič, nje-
gov svetovalec za selekci-
jo filmov, sicer pa program-
ski koordinator tujih igra-
nih sporedov na Televiziji
Slovenija, sta prijavljene
filme razdelila v tri kate-
gorije: uradno selekcijo,
spremljevalni program in
informativni program.
V uradno selekcijo celo-
večernih filmov, letos se jih
je prijavilo rekordno število
- kar 19, ki se bodo potego-
vali tudi za nagrade Vesna,
ki jih podeljuje strokovna ži-
rija, so se uvrstili naslednji
filmi: Kajmak in marmela-
da (Branko Durič), Na Pla-
nincah (Miha Hočevar), Re-
zervni deli (Damjan Kozo-
le), Slepa pega (Hanna A.
W . Slak), Pod njenim ok-
nom (Metod Pevec), Pesni-
kov portret z dvojnikom
(Franci Slak), Pozabljeni
zaklad (Tugo Štiglic), Pe-
terka - leto odločitve (Vla-
do Škafar) in Kleščar (Mat-
jaž Latin). V tekmovalnem
sporedu bo mogoče videti še
dvanajst kratkih igranih hl-
mov, šest dokumentarnih in
enajst filmov iz letošnje štu-
dentske produkcije Akade-
mije za gledališče, radio,
hlm in televizijo. Vsi filmi
uradne selekcije - razen treh
koprodukcij (Poletje v zlati
dolini, Lilijina zgodba in Ka-
ko sem ubil svetnika), ki so
uvrščeni v netekmovalni
program - se bodo potego-
vali za nagrade Vesna, ki jih
bo podelila petčlanska stro-
kovna žirija, ki si bo filme
ogledala pred festivalom. V
žiriji bodo Janez Lapajne,
filmski režiser in lanskolet-
ni zmagovalec festivala s fil-
mom Šelestenje, Miljenko
Jergovič, hrvaški publicist
in pisatelj. Jelka Stergel, di-
rektorica Ljubljanskega
mednarodnega filmskega fe-
stivala, Ženja Leiler, publi-
cistka in urednica ter sloven-
ska igralka ali igralec, kate-
rega ime zaenkrat še ni zna-
no.
V spremljevalnem progra-
mu bomo lahko videli tri ce-
lovečerce, in sicer Alpske
poskočnice (Boris Jurjaše-
vič). Izginevanje (Marjan
Hinteregger) ter Ko umiraš
(David Osivnik). V okviru in-
formativnega programa pa si
bodo ogledali štiri celovečer-
ne filme: Kdo se boji Jerry-
ja Springerja (Leo Spai), 24
poljubov (Viki Voglar),
Prazna postelja (Tilen Dem-
šar) in Deseta zapoved (To-
maž Movič).
Selektorska ekipa Televi-
zije Slovenija je za uvrsti-
tev na festival predlagala šest-
najst televizijskih oddaj, na
sporedu pa bosta tudi dva ce-
lovečerna igrana televizijska
filma iz uredništva izvirne-
ga igranega programa in si-
cer Vladimir in Gangl. Te-
levizijska dela se bodo po-
tegovala za nagrade Jožeta
Babica.
SIMONA BRGLEZ
Št. 33-14. avgust 2003
DOGODKI

Preteklost ovira
sedanjosti
Nova arheološka odkritja na gradbišču Mariborske ceste v Celju
napovedujejo zamude pri gradnji podvoza
Jpelavci CM Celje, ki iz-
dajajo tretjo etapo obnove
0ariborske ceste v Celju,
Ijgs nimajo sreče. Maja so
^fi delih ob Maksimiljano-
ji cerkvici naleteli na opuš-
jjeno pokopališče in mora-
^dela ustaviti, dokler ni bila
opravljena ekshumacija.
M srno poročali že sredi
junija, pa so pri delih se-
lerno od Savinjske želez-
Ijce naleteli na starorimske
istaline. Prav ta najdba
jrozi, da bo zaradi nujnih
irheoloških izkopavanj in
faziskav delo močno ovira-
lo. Napovedujejo že podalj-
anje časa izgradnje.
Vsega 568 metrov dolg od-
;k ceste bo očitno »pil kri«
iko izvajalcem kot tudi obe-
la investitorjema - Darsu in
lestiii občini Celje. In kot
m tega v Celju že vajeni,
3j Še vrtov ni dobro lopatati
reveč globoko, da ne nale-
mo na ostaline preteklosti,
o preteklost spet ovira pri-
odnosti.
Z vsem razumevanjem za
lomen raziskav preteklega
ivljenja Bisera ob Savinji,
3ato ne najeda živcev več le
ni'estitorjem in gradbincem,
Darveč, vsaj v tem primeru,
udi občanom. Že zdaj je ja-
no, da so napovedi o tem,
labodo glavno prometno ži-
lo, ki povezuje sever in jug
Celja, ponovno odprli čez do-
bro leto dni, le še sanje.
Nedvomno
Ceieia
In kaj so arheologi odkrili
»a gradbišču, ironično - prav
*red stavbo, v kateri so na-
•elili glavno pisarno izvajal-
lev?
^ Docent dr. Bojan Djurič,
^je predsednik komisije za
Theologijo na avtocestah
Slovenije poudarja, da so
'ajdbe izredno pomembne in
jsvetljujejo pogled na življe-
nje v starorimski Celeii. »Pod
debelimi modernimi in no-
voveškimi nasutji, znotraj ka-
terih poteka preko manjše-
ga kamnitega mostu držav-
na cesta Celje-Gradec (Cilli-
Graz), so bili odkriti dobro
ohranjeni ostanki rimske ar-
hitekture, zgrajeni na starej-
ših rimskodobnih plasteh, ki
ne kažejo grajene arhitektu-
re, temveč sledove intenziv-
ne aktivnosti ob robu dokaj
vlažnega (morda zamočvir-
jenega) območja,« pojasnjuje
najdbo Djurič, ki najdbe se-
verno od železniške proge pre-
liminarno datira v 2. stolet-
je našega štetja.
»Odkrite rimske ostaline so
nedvomno del rimskega me-
sta Ceieia, in sicer njen seve-
rovzhodni rob, ki je mejil na
precej vodnato območje,« pra-
vi Bojan Djurič in napovedu-
je, da bodo izkopavanja traja-
la nekaj mesecev. »Na najdbiš-
ču pričakujemo natančne po-
datke o urbanem tkivu Celeie
na njenem severo-vzhodnem
robu, podatke in predmete o
urbanih funkcijah tega robnega
predela, dinamiki funkcional-
nih sprememb skozi stoletja
in podatke o koncu tega dela
mesta, vezanemu na naravne
ali morda historične dogodke
(Savinja, Markomanski vpa-
di),« zaključuje Djurič.
Zamude in
podražitve
Kaj pomenijo napovedi o
večmesečnih arheoloških iz-
kopavanjih na gradbišču,
smo povprašali tudi pri iz-
vajalcu del, CM Celje, kjer
pa so se zavili v molk. Še pred
mesecem dni pa so jasno
izražali zaskrbljenost in pred-
vsem strah, da bo podobnih
najdb še več, ko bodo priče-
li kopati podvoz, tako ime-
novani keson, ki bo na naj-
nižjem delu pod železniškim
mostom globok kar 7 metrov.
Na Darsu je vodja službe
za poslovno komuniciranje,
Andrej Osterman povedal,
da bo do podaljšanja pogod-
benega roka za izgradnjo te-
Pri obnovi Mariborske ceste v Celju so med gradbenimi deli naleteli na
ostanke rimske Celeie, ki mečejo novo luč na življenje tega mesta v 2.
stoletju našega štetja.
ga dela Mariborske ceste za-
radi odkritja arheoloških
najdb vsekakor prišlo. »Ne
vemo še, kako dolge bodo za-
mude, saj se ta trenutek tako
fizični, kot tudi finančni ob-
seg potrebnih arheoloških iz-
kopavanj še ocenjuje,« pravi
Osterman.
Tako je za zdaj jasno le,
da zamude bodo, pa tudi da
slabe tri milijarde zagotov-
ljenega denarja za obnovo
Mariborske ne bodo dovolj.
»Gradnja Mariborske ceste
se bo, sicer ne po termin-
skem planu in vzporedno z
arheološkimi izkopavanji,
še naprej nadaljevala. Izva-
jalci bodo v času izkopavanj
gradili železniški most ozi-
roma nadvoz. Prav tako bo-
do pričeli izkopavati »ke-
son« - poglobljeno traso ce-
ste. Po dograditvi železniš-
kega mostu bodo nanj spet
prestavili železniške tire, iz-
vajah pa bodo tudi nekate-
ra druga dela,« je povedal
Osterman.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: ALEKS ŠTERN
Ivan Jošt iz Gotovelj je postal hmeljarski vitez.
Ivan Jošt
iimeijarsici vitez
Minuli konec tedna se je
v glavnem mestu Bolgarije
Sofiji končal 41. mednarod-
ni hmeljarski kongres, na
katerem se je zbralo 110
udeležencev iz 16. držav.
Na njem je sodelovala tudi
štiri članska slovenska de-
legacija, njen član Ivan Jošt
iz Gotovelj pa je bil imeno-
van za hmeljarskega vite-
za.
Ivan Jošt iz Gotovelj izha-
ja iz znane savinjske hme-
ljarske družine. Njegov stric
Martin Jošt je bil ustanovi-,
telj in prvi direktor Hmeljar-
skega inštituta v Žalcu, nje-
gova sestra Majda Virant, za-
poslena na Inštitutu za hme-
ljarstvo in pivovarstvo Ža-
lec, pa je postala vitez hme-
ljarstva lani. Letos je v ok-
viru tehnične komisije kon-
gresa predstavila poročilo s
področja sušenja in skladiš-
čenja hmelja.
Ivan Jošt ni samo hmeljar,
ki je v svojih hmeljiščih opra-
vil veliko poskusov, temveč
je svoj raziskovalni duh po-
tešil z mnogimi idejami in
izboljšavami tako v kmetij-
ski mehanizaciji za hmeljars-
tvo zlasti na obiralnem stro-
ju, sušilnici in tudi briketir-
nici.
TONE TAVČAR
IS kopanja
na drsanje
i Na ZPO-ju Celje so se od-
ločili, da pripravijo polet-
fio osvežilno novost. Vsem
^biskovalcem celjskega ba-
Rna ponujajo, da se z dnev-
Po vstopnico za celjski ba-
odpravijo še na drsališče
' celjski Mestni park, kjer
bodo lahko brezplačno
'tiladili med 18. in 19. uro.
'^^ drsališču imajo v tem
l^su sicer vaje klubi iz raz-
•fnih držav. Celjski letni
>d2en je v letošnjem letu
^f^v tako dobro obiskan, saj
1^ je letos kopalo že več kot
;0 tisoč obiskovalcev. Če bo
nekaj dni zelo vroče, si
^hko obetajo rekorden
^bisk.
SB
Še leto dni do priključka
Zapleti pri odkupu potrebnih zemljišč naj ne bi ovirali gradnje
Gradnja avtocestnega pri-
ključka na Lopati v Celju
napreduje po načrtih, so po-
trdili pri izvajalcu del, pod-
jetju Ceste mostovi Celje.
Kljub temu, da vsa zemljiš-
ča še niso odkupljena, za-
mud pri gradnji še ni.
Naložba v izgradnjo sodob-
ne štiripasovnice, ki bo pred-
vidoma do avgusta prihodnje
leto Celju zagotovila priklju-
ček na avtocesto od križišča
v Medlogu - pri Joštovem mli-
nu - bo stala dobri dve mili-
jardi tolarjev.
Pri gradnji štiripasovnice
upoštevajo vse zahtevane
ukrepe za zaščito podtalni-
ce, saj cesta poteka po vodo-
varstvenem območju, je po-
vedal vodja projekta pri CM
Celje, Andrej Kamenšek
mlajši. V kratkem bodo za-
čeli graditi tudi most čez Lož-
nico, z deli pa hitijo tudi de-
lavci Ljubljanskega Gradisa,
ki so pridobili izgradnjo nad-
voza čez avtocesto in pri-
ključka nanjo.
Zaplesti pa se utegne, če
Dars, ki je investitor tega pri-
ključka, ne bo v kratkem pri-
dobil za približno 800 metrov
zemljišč, ki jih na trikilome-
trski trasi še niso odkupili. Od
skupaj dobrih 360 kvadratnih
metrov zemljišč, ki jih je po-
trebno odkupiti za izgradnjo
avtocestnega priključka Lopa-
ta, jih je Dars 95 odstotkov
že odkupil. Pridobivanje preo-
stalih zemljišč pa je v teku.
Gre predvsem za zemljišča,
ki so oziroma so bila v lasti
pokojnikov, ki so živeli v tu-
jini, postopki dedovanja pa
sploh niso bili začeti. Zdaj te-
čejo postopki za pridobiva-
nje mrliških listov zaradi uved-
be postopka dedovanja. Ne-
kaj zemljišč je tudi v lasti oseb,
ki niso sprejele ponudbe za
odkup, zato je Dars predla-
gal uvedbo postopka za raz-
lastitev Preostala zemljišča pa
so v lasti oseb, pri katerih je
lastnik pokojni, otroci pa se
ne odzivajo na pozive za uved-
bo postopka dedovanja. V teh
primerih je Dars sodišču pred-
lagal, da uvede postopek po
uradni dolžnosti.
Tako v Darsu kot v CM Ce-
lje so prepričani, da bodo si-
cer dolgotrajni postopki pred
sodišči končani pravočasno in
da pri gradnji priključka na av-
tocesto dodatnih zamud ne bo.
BRST
Št. 33 - 14. avgust 2003
4
SUSA
Kozjansko podobno Sahari
Doslej za 4,5 milijarde tolarjev škode po suši na Celjskem
Letošnja nekajmesečna
suša je na širšem celjskem
območju že pustila dolgo-
trajne hude posledice, ki
se bodo do spravila neka-
terih pridelkov še stopnje-
vale.
V 32 občinah na celjskem
so pripravili zbirnike o na-
stali škodi po posameznih
kulturah in to posredovali
izpostavi v Celju Uprave re-
publike Slovenije za zašči-
to in reševanje. Pregledali so
7.965 vlog, med katerimi jih
je bilo največ, 1.043 iz Šent-
jurja in najmanj, 37 iz Sol-
čave.
Vodja izpostave Uprave RS
za zaščito in reševanje v Ce-
lju, Darko But: »Neposred-
ne škode je za 4,5 milijarde
tolarjev po suši, v to vsoto
pa ni všteta tudi škoda po po-
zebi, hruševem ožigu in po-
letnem neurju v Zrečah. Naj-
huje je prizadeto Kozjansko
s Sotelskim, okolica Celja po
hribih proti Pohorju in spod-
nja Savinjska dolina od Le-
tuša navzdol. Hudo je v oko-
lici Braslovč, od Polzele proti
Šempetru, na Rojah in v Vrb-
ju, kjer je malo zemlje, pod
njo pa prod. Hudo je tudi v
vojniški ravnici.«
Najhuje so poškodovani
trajni travniki, ki jih bo po-
trebno na novo posejati, za
kar že pripravljajo ustrez-
ne semenske mešanice. Ško-
da je ocenjena na več kot
dve milijardi tolarjev. Na
travnikih s svežo krmo in
deteljo je škode za okoli 64
milijonov tolarjev. Škoda pri
pšenici, kjer je pridelek pre-
polovljen, je ocenjena na 94
milijonov tolarjev, na hme-
lju je izpad v višini 490 mi-
lijonov, v sadovnjakih 466,
na koruzi 463, grozdju 203
milijone tolarjev itd. Razen
pri pšenici, ki je že posprav-
ljena, se bo drugje škoda še
povečevala vse do spravila
pridelkov, zato bo potreb-
na še ena ocenitev drugi po-
lovici avgusta, septembra in
oktpbra. Močno so prizade-
te tudi vrtnine na prosti
ki so odvisne od nama]
nja, saj je škode za 45 id
Jonov tolarjev. Sicer pa
vse kulture poškodovan
višini 62 odstotkov.
Uprava RS za zaščito in
sevanje pri Ministrstvu
obrambo bo do 31. avgusta c
nila vsa regijska poročila, zj
nik pa bo posredovala vlai
TONE VR^
Brez vode mi živeti ni
Težave na hribovskih kmetijah - Gasilci namesto dežja
Letošnje leto zelo skopa-
ri s padavinami. Medtem ko
so nekateri tega prav vese-
li in se lahko predajajo raz-
ličnim zunanjim aktivno-
stim brez strahu pred dež-
jem, pa so predvsem kmet-
je obupani. Tistih nekaj
kapljic dežja, ki je padlo na
izsušeno zemljo, je odloč-
no premalo, da bi kmetije
lahko normalno delovale.
Deloma pa jim lahko poma-
gajo gasilci.
Družina Skok živi na hri-
bovski kmetiji v Jeronimu.
Težava s hribi pa je v tem, da
je zemlje na pobočju malo.
Tako je zelo hitro izsušena,
s tem pa je malo pridelka in
krme za živali. Skokovi ima-
jo, tako kot večina v Vranski
občini, svoj rezervoar za vo-
do. Lani so ga še povečali,
zato da gasilcem nikoli več
ne bi bilo treba voziti vode.
In potem se je zgodilo letoš-
nje poletje. Anton Skok pra-
vi, da take suše ne pomni. Re-
zervoar je bil kmalu izpraz-
njen, gasilci so jim vodo pr-
vič pripeljan že maja. Do da-
nes so gasilci vodo pripeljali
šestkrat, vsakič po 5 kubikov.
Vendar tudi ta voda hitro poi-
de. Pet glav živine, prašiči,
koze, potem pa seveda še
družina Skok: Anton, Mari-
ja in sin Marjan. Marija pra-
vi, da so jim v veliko pomoč
ostali otroci, ki že imajo svoje
družine in ne živijo več do-
ma. Tako ji na primer hčer-
ka pere perilo, saj bi sicer pri
Skokovih porabili še več vo-
de.
Gasilska
pomoč
Ko zmanjka vode, pridejo
na pomoč gasilci. Vendar je
postopek pred njihovim pri-
hodom dokaj zapleten. Če
gospodinjstvo oziroma kme-
tija (pišemo o Vranski obči-
ni) ni priključena na javni vo-
dovod, je treba najprej vodo
plačati pri Javnem komunal-
nem podjetju (JKP) Žalec. Z
dobljenim potrdilom o pla-
čilu vode lahko potem gasil-
ci načrpajo vodo iz javnega
vodovoda. Kje bodo črpali,
jim določijo na JKP Žalec,
zato da je kje drugje ne bi
zmanjkalo. Šele potem lah-
ko gasilci vodo dostavijo.
Način plačala gasilcev je
različen od občine do obči-
ne. Nekaterim gasilskim
društvom občine povrnejo
Poveljnik PGD Vransko Vlado
Reberšek
stroške voženj, nekatera ga-
silska društva svoje vožnje za-
računavajo strankam, neka-
tera društva pa vozijo vodo
zastonj. Takšno je tudi Pro-
stovoljno gasilsko društvo
(PGD) Vransko. Poveljnik
Vlado Reberšek pravi, da je
društvo humanitarno in bi bi-
lo nesmiselno, če bi vožnje
zaračunavali.
Po besedah župana obči-
ne Vransko Franca Sušni-
ka je na Vranskem vloge za
povračilo zaradi suše odda-
lo 170 kmetov. To so bile se-
veda šele prve prijave in v
naslednjem sklopu jih pri-
čakujejo še več. Občina bo
sredstva namenila iz pro-
računske rezerve. Tako bo
porabljenih od 3 do 3,5 mi-
lijonov tolarjev.
Letos so gasilci na Vran-
skem opravili že sto prevo-
zov pitne vode, to je približ-
no 400 kubikov. 40 prevo-
zov je opravilo PGD Vransko,
60 pa PGD Ločica pri Vran-
skem, ki ima tudi večjo ci-
sterno. Poleg tega imajo tu-
di svoje zajetje iz katerega čr-
pajo vodo. PGD Ločica pri
Vranskem vozi vodo obča-
nom, pa tudi na gradbišče av-
toceste. V nasprotju s PGD
Vransko pa Ločiški gasilci po
besedah Reberška prevoze
zaračunavajo.
Skokovi so za vsako novo
cisterno vode plačali 8.000
tolarjev. S šestimi prevozi so
tako samo za vodo porabili
48 tisočakov. Poleg tega bo
letos pridelek slab, krme za
živali skoraj ni, tako da bo
tudi dohodka bolj malo. Od-
dali so vlogo za povračilo za-
radi škode, ki jo je povzro-
čila suša. Upajo, da bodo ti-
sti, ki bodo denar razdelje-
vali, upoštevali tudi stroške,
ki so jih Skokovi in drugi
kmetje imeli z vodo.
Težave z vodo imajo pred-
vsem hribovske kmetije.
Drugače pa večjih težav s su-
šo po besedah direktorja JKP
Žalec Matjaža Zakonjška
ni. Nekaj zapletov je le v Ta-
boru in Preboldu, vendar jih
uspešno rešujejo s pomočjo
gasilcev.
Prihodnost
Rešitev težav z vodo bi bi-
la priključitev na javni vo-
dovod. Vendar bi bilo treba
potem vodo plačevati celo
leto, vsak mesec. Na Vran-
skem je vodnih zajetij veli-
ko, zato imajo kmetije po
navadi svoje rezervoarje in
vode ne plačujejo. Če pa se
bodo suše pojavljale vsako
leto, bo veliko ceneje vodo
plačevati in jo tudi celo leto
imeti, kot pa da jo v sušnih
obdobjih vozijo gasilci. Po-
veljnik Reberšek pravi na-
mreč, da so prvo vodo vozi-
li že pozimi, saj je bila tudi
zima s padavinami bolj
skromna.
ŠPELA OSET
Marjan in Anton Skok (z leve) pred domačo hišo
Hmeljarji kritični do vlade
Slab odziv na okrogli mizi Hmeljarstvo na Slovenskem
v okviru Dneva hme-
ljarjev so Občina Braslov-
če. Hmeljarska zadruga
Žalec in Organizacija pri-
delovalcev hmelja pripra-
vili okroglo mizo Hme-
ljarstvo v Sloveniji. Orga-
nizatorji so pričakovali
večji odziv, je dejal eden
od organizatorjev, hmeljar
Vinko Drča, tako skrom-
na udeležba pa je posledi-
ca vse večjega pesimizma
med slovenskimi hmeljar-
ji.
Razočaral jih je tudi dr-
žavni sekretar z ministrstva
za kmetijstvo Darko Simon-
čič, ki ga ni bilo v Braslov-
če, čeprav je svojo udelež-
bo potrdil. Zato pa sta priš-
la člana državnega zbora in
odbora za kmetijstvo, Alojz
Sok in Franc Sušnik, ter
predsednik Kmetijsko goz-
darske zbornice Peter Vrisk.
Predsednik organizacije
proizvajalcev hmelja Vlado
Marovt je kot razloge za vse
hujšo krizo v hmeljarstvu
navedel več zaporednih suš
in točo. Pozval je državo,
da jim čimprej izplača sub-
vencije, hmeljarje pa k
enotnemu nastopu na trgu.
Direktorica Hmezada Ex-
port Import Martina Zupan-
čič je poudarila, da vse spre-
membe in odkritja v hme-
ljarstvu in pivovarstvu gre-
do na škodo hmeljarjem.
Namesto 1.500 kg na hek-
tar, kar bi zagotovilo pokrit-
je cene proizvodnih stroš-
kov, bo sorta savinjski gol-
ding letos zaradi suše dala
le od 600 do 800 kilogra-
mov. Od leta 1999 pa so se
za okrog 400 hektarjev
zmanjšale površine nasadov
hmelja.
Alojz Sok je poudaril,
je zaradi suše in priblil
vanja Sloveniji EU celoti
slovensko kmetijstvo v k
zi. Vlada ni hotela sprej
interventnega zakona, si
terim bi omilila posledi
suše, pač pa je sprejela
stemskega, ki lahko zaž
šele leta 2005. Posledice)
bi se namreč krile iz sr(
stev rezerv, ki morajo I
vnaprej načrtovane v pro
čunu, letošnje proračuns
rezerve pa so že v veliki m
izčrpane.
Poslanec Franc Sušnik
menil, da slovenski kme
preveč potrpežljivo prenai
jo ukrepe in afere kmetiji
politike. Poudaril je, da 1^
ko lokalne skupnosti sku|
z državo največ naredijo
izboljšanje hidroloških r
mer v državi in poskrbijo
primer za jezove na Bol
in Savinji, s čimer bi več vfl
zadržali v dolini.
Peter Vrisk je bil zelo \
tičen do vlade in med di
gim opozoril, da so slov(
ske blagovne rezerve skO
prazne. Poleg razmer v kH
tijstvu je slab tudi odnos 9
vencev do hrane, je pou'
,ril, saj jo čedalje več u'
žamo, ne zavedamo pa j
da se bo tudi uvožena W
na zelo podražila, ko sV
pridelave ne bomo več ii
li. Pozval je k povezoval
zadrug, pri čemer bi bilol
trebno po njegovem in'
nju najprej povezati sp'
njesavinjske zadruge.
TONE TAVČ
Št. 33 - 14. avgust 2003
GOSPODARSTVO
5
Manj
spanja,
več
Icopanja
y Termah Olimia so v pr-
j, sedmih mesecih zabe-
lili 161.227 nočitev, kar je
, približno tri odstotke
0j kot lani, število gostov
, je bilo v primerjavi z lan-
jjpii sedmimi mesed manj-
,za odstotek in pol.
Kot je povedal vodja mar-
^nga Vasja Čretnik, so tak-
jj rezultati dobri, saj je bilo
^0ulo leto za Terme Olimia
j(ordno tako po številu go-
(jvkoi po številu nočitev in
jbo težko doseči ali celo pre-
či, dokler v zdravilišču ne
xio zgradili novih hotelskih
nogljivosti.
Še zlasti je razveseljivo, je
ijal Čretnik, da se je letos v
inieriavi z lani povečalo šte-
lo tuiih gostov, in to za sko-
j 13 odstotkov. V Termah
ieži jo tudi zelo dober obisk
imainega parka Aqualuna,
er so letos razširili ponud-
)Z valovalnim bazenom in
ko povečali vodne površi-
!Še za tisoč kvadratnih me-
f/. Od otvoritve sezone v ma-
do danes je Aqualuno obi-
alo \'eč kot 63.200 kopal-
V, kar je za petino več kot
ni.
Bo Žohar dobil
naslednika?
v kratkem bo najverjet-
neje že znano, kdo bo (če
sploh bo) na direktorskem
mestu v Tekstilni tovarni
Prebold zamenjal Vinka Žo-
harja. Na razpis, ki je bil
objavljen konec julija, je
prispelo nekaj prijav. Koli-
ko jih je, kdo jih je poslal
in ali je med njimi tudi pri-
java dosedanjega direktor-
ja, nam ni uspelo izvedeti,
saj je vodstvo podjetja še
vedno nedosegljivo za jav-
nost.
Vinku Žohar ju se bo man-
dat iztekel 1. septembra. Nad-
zorni svet ga je lani, po pre-
teku štiriletnega mandata,
imenoval samo za eno leto
oziroma za obdobje, v kate-
rem mora podjetje zaključi-
ti prisilno poravnavo. In bolj
ko se rok za poplačilo terja-
tev in enoletni direktorski
mandat bližata koncu, bolj
je Žohar pripravljen izpolniti
obveznosti, ki jih ima do za-
poslenih. Ta ponedeljek je.
Generalnemu direktorju Tekstilne
tovarne Prebold Vinku Žoharju bo
1. septembra potekel mandat.
tako kot je obljubil pred za-
četkom kolektivnega dopu-
sta, izplačal plače. Res šele
za mesec maj, vendar je na-
predek že to, da delavcem de-
narja ni bilo treba izsiliti z
grožnjo o stavki, kar so letos
morali že večkrat storiti. V
ponedeljek so se v tovarni
spomnili tudi na 148 delav-
cev, ki so lani ob uvedbi pri-
silne poravnave izgubili de-
lo. Nakazali so jim tretji del
odpravnine, ki bi ga sicer v
skladu z lani sklenjenim do-
govorom morali dobili že
aprila. Vinko Žohar je odpuš-
čenim tudi pisno zagotovil,
da bodo zadnji, četrti del od-
pravnine, dobili že konec tega
meseca.
Po besedah sindikalnih
predstavnikov je tovarna po-
ravnala tudi 20 odstotkov ter-
jatev, ki so bile delavcem priz-
nane v prisilni poravnavi. De-
nar naj bi zagotovila s pro-
dajo obrata v hrvaškem Bio-
gradu, kjer že nekaj časa po-
skuša prodati tudi počitniš-
ki dom. Direktor Žohar je
pred kratkim izpolnil še eno
zahtevo delavcev - prekinil
je pogodbo z Djordjem Mi-
hajlovičem, ki je v podjetju
opravljal (po prepričanju
mnogih nepotrebno in pre-
dobro plačano) funkcijo pro-
kurista. JI
Septembra spet o
dokapitalizaciji
Slovenske železnice dobile še eno možnost, da kot solast-
nik sodelujejo pri širitvi Term Olimia na Hrvaškem
Terme Olimia so za 4. sep-
tember sklicale skupščino, na
kateri bodo delničarji ponov-
no odločali o dokapitalizaci-
ji. Ali jo bodo Slovenske že-
leznice tokrat podprle, še ni
jasno, saj dogovori med nji-
mi in ostalimi večjimi lastni-
ki zdravilišča še potekajo. Do-
kapitalizacijo naj bi izvedli
pod enakimi pogoji, kot so bili
predlagani že na junijski
skupščini, kar pomeni, da bi
Kapitalska družba in Kreko-
va družba vložili vsaka po pol
milijarde tolarjev.
Ker so sredi junija Sloven-
ske železnice glasovale pro-
ti takšni dokapitalizaciji, se
je vodstvo zdravilišča s Kre-
kovo družbo in Kadom do-
govorilo, da bodo namesto
Term Olimia dokapitalizirah
hčerinsko podjetje na Hrvaš-
kem. Na pobudo Slovenskih
železnic pa so se trije največji
lastniki zdravilišča spet za-
čeli dogovarjati o dokapita-
lizaciji matere. Če pogovori
tudi tokrat ne bodo uspeli,
bo^ta Krekova in Kapitalska
družba dokapitalizirali hrvaš-
ko podjetje. Ne glede na to,
katero podjetje bo dokapita-
lizirano, bo denar, ki ga bo-
do dobili z izdajo novih del-
nic, porabljen za poplačilo
posojila, ki so ga morale Ter-
me Olimia najeti za plačilo
treh milijonov evrov kupni-
ne za Tuheljske toplice.
Terme Olimia so 7. avgu-
sta uradno prevzele Tuhelj-
ske toplice in vanje istega
dne iz Zagorskih sel prene-
sle tudi sedež hrvaškega
hčerinskega podjetja, ki se
po novem imenuje Terme
Tuhelj. Ob prevzemu so pri-
pravili Tuheljsko noč, ki se
je je udeležilo več kot štiri
tisoč ljudi.
Direktor Term Zdravko
Počivalšek upa, da se bo-
do Slovenske železnice ven-
darle odločile za dokapita-
lizacijo matere, saj bi bila
takšna rešitev, kot je dejal,
za vse veliko boljša in tudi
razumnejša. Železnice bi
kot velik lastnik Term Oli-
mia ohranile pomembno
b,esedo tudi v Tuheljskih
toplicah, ki bodo, če bo os-
talo pri dokapitalizaciji
hčerinskega podjetja, po-
stale izključna last Kapital-
ske in Krekove družbe. To
pa med drugim tudi pome-
ni, da bosta slednji lahko
Tuheljske toplice tudi pro-
dali, če se jima bo tako za-
hotelo.
JANJA INTIHAR
Banka
Celje
4>hranila
dobre
ocene
Ena od treh vodilnih sve-
ivnih institucij za ugotav-
Bnje in ocenjevanje boni-
Ite bank FitchRatings je
Inki Celje zopet priznala
>bre bonitetne ocene.
iKot so sporočili iz Banke
Hje, so dobili dolgoročno
teno BBB in kratkoročno
teno F3, ki pomenita, da je
Inka zanesljiv poslovni part-
er, saj je sposobna pravoča-
|o odplačevati kratkoročne
idolgoročne finančne obvez-
fsti. Analitiki FitchRating-
so poudarili, da so likvid-
tst, kapitalska ustreznost in
losnost celjske banke do-
kot zdravo pa so ocenili
tJi strukturo njene aktive,
^ake ocene je marca letos
^ Celje dodelila tudi in-
'ucija Capital Intelligengg,
jj'pomeni, da je bankavkljiii-'
«>3 v kategorijo investicijsko
fejemljivih bank. Celjani to-
ne sodijo samo med vodil-
slovenske banke, ampak se
^Čajo tudi v kategorijo naj-
''JSih bank srednje in vzhod-
Evrope. JI
Celjske mesnine
brez izvoza
Delničarji Celjskih mesnin
so na torkovi skupščini skle-
nili, da tudi letos bilančne-
ga dobička ne bodo razdeli-
li, ampak bodo vseh 137 mi-
lijonov tolarjev razporedili v
druge rezerve. Na skupščini
so odločali tudi o spremem-
bah v nadzornem svetu.
Zaradi odhoda na drugo de-
lovno mesto je namreč v za-
četku julija odstopil predsed-
nik nadzornega sveta Andrej
Tacer. Namesto njega je skupš-
čina izvolila Vinka Buta, ki je
prav tako kot je bil prej Tacer,
iz Kmetijske zadruge Šmarje.
Celjske mesnine, ki so v ve-
činski lasti kmetijskih zadrug,
zelo pomemben lastnik pod-
jetja pa je s 30-odstotnim de-
ležem Mesarstvo Strašek iz Slo-
venskih Konjic, so kljub šte-
vilnim težavam na trgu letoš-
nje prvo polletje sklenile s po-
zitivnim rezultatom. Kot je po-
vedal direktor Izidor Krivec,
so letos prodajo na domačem
trgu še nekoliko povečali, iz-
voz, ki je pomenil pomemben
delež v prihodkih podjetja, pa
je skoraj v celoti usahnil. »De-
loma je za to kriva bolezen
BSE, glavni problem v drža-
vah bivše Jugoslavije, ki so naš
najpomembnejši izvozni trg,
pa je velika konkurenca mesa
iz Evropske unije in Poljske.
Te države namreč izvoz svo-
jega mesa podpirajo s tako vi-
sokimi izvoznimi spodbuda-
mi, da jim mi sploh ne more-
mo konkurirati,« je pojasnil
Krivec. JI
Borzni time-out
Po izraziti rasti delniških tečajev, ki se je zgodila prejšnji
teden, se je dogajanje na slovenskem kapitalskem trgu v tem
tednu nekoliko umirilo. Slovenski borzni indeks SBI20 je
ostal na približno enaki ravni kot minuli torek - le malenkost
pod mejo 3.200 točk, ki jo bo mogoče prebil še tekom tega
tedna. Zadnjo rast delniških tečajev nekateri pripisujejo iz-
plačilom dividend s strani podjetij, vendar pa mislim, da to
ni poglavitni vzrok. Pomembnejše se mi zdi poslovanje pod-
jetij ter trenutno gospodarsko vzdušje, kot vedno pa igrajo na
našem trgu močno vlogo tudi prevzemna pričakovanja.
Pregled izbranih vrednostnih papirjev
v obdobju od 6. 8. do 12. 8. 2003
Konec prevzema Aktive investa
Ta ponedeljek se je tudi uradno zaključil prevzem Aktive
investa s strani že do sedaj največjega lastnika Aktive Hol-
dings. Prevzem Aktive investa je bil nekoliko drugačen od
predhodnih prevzemov. Ljudje so namreč, poleg te delnice,
večinoma imeli še druge pidovske delnice, ki so posledica na
primer delitve bivšega PIDa Atena ena. Zato se jih je precej
odločilo kar za tržno prodajo - tako delnic Aktive invest kot
tudi ostalega »pidovskega drobiža««, kar je bilo v nekaterih
primerih smotrno predvsem zaradi minimalnih prodajnih
provizij. Enotni tečaj Aktive investa pa se je v petek na trgu
zmanjšal kar za dobrih 32 odstotkov. Vzrok tiči v dvodnev-
nem roku (dva delovna dneva) za preknjižbo delnic na nove-
ga lastnika, ki jih je na tak način pridobil šele ta torek, oziro-
ma dan po izteku prevzemne ponudbe.
Vrednost in sprememba indeksov
v obdobju od 6. 8. do 12. 8. 2003
Petrol odstopil od nakupa
Beopetrola
Na splošno pa so dogajanje na domačem borznem trgu
zaznamovali še vedno nekoliko višji prometi, kot smo jih
bili vajeni v minulih mesecih. V borzni kotaciji sta med naj-
prometnejše sodile delnici Krke in Petrola. Prvim se je enot-
ni tečaj od minule srede povečal (za 0,23 odstotka), drugim
pa zmanjšal za 0,92 odstotka. Zmanjšanje vrednosti delnic
Petrola je verjetno posledica petkove objave, da se le-ta ne bo
več potegoval za nakup srbskega Beopetrola. Naša največja
naftna družba se je namreč odločila, da bo raje samostojno
gradila prodajno mrežo v Republiki Srbiji in Črni gori. Med
ostalimi prometnejšimi delnicami je zaznati delnice Gore-
nja, katerim se je enotni tečaj glede na julijske vrednosti (ta-
krat je padel celo do vrednosti 3.801 tolar) dobro popravil na
trenutnih 4.114 tolarjev. Prometnejše so bile tudi delnice Term
Čatež, Mercatorja ter Merkurja. Ponovno je bilo opaziti tudi
povečan promet med IDi (Investicijskimi družbami), ki so
večinoma izgubili nekaj vrednosti, ter PIDom Zvon ena. Od
minulega tedna je tudi nekoliko padel enotni tečaj holdinga
Infond (-0,22 odstotka), ki je v preteklih tednih rasel. Petko-
vo borzno dogajanje je popestril za skoraj 1,5 milijarde tolar-
jev velik sveženj na delnici Heliosa. Transakcija je bila izve-
dena po enotnem tečaju 119.065 tolarjev, kar je 21 odstotkov
več od trenutnega enotnega tečaja delnice. Isti dan je bilo
tudi nekoliko več prometa z nekaterimi republiškimi obvez-
nicami. Ponedeljkovo trgovanje je na splošno v primerjavi s
predhodnim tednom minilo mnogo bolj umirjeno, v torek
pa je večina tečajev še izgubila nekaj vrednosti.
VALTER GRILANC
analitik
Št. 33 - 14. avgust 2003
6
REPORTAŽA
Šotore, v katerih so šentjurski taborniki spali med delovnim taborom, so v rodu Divjega petelina kupni ob
ustanovitvi spomladi leta 1997.
Ne le ob večerih, pesem ob kitari se prileze tudi sredi vrelega dne. Še zlasti, ker je bil tokrat na Resevni deh
tabor in je bil počitek več kot dobrodošel.
Med križem in
rdečo zvezdo
šentjurski taborniki gradijo taborni prostor na Resevni - Hladilnik v zemlji,
ognjišče pod milim nebom
»No, danes bomo ostali
pa brez prave večerje...« so
se kislo muzali taborniki
iz rodu Divjega petelina, ko
smo jih v petek obiskali na
Resevni. Malce pod vr-
hom, na jasi sredi gozda,
ki jo na eni strani omejuje
križ in na drugi partizan-
ski spomenik, se je desete-
rica že peti dan znojila ob
postavljanju pionirskih ta-
borniških objektov. Še sre-
ča, da je Uprava za zaščito
in reševanje razglasila ve-
liko požarno ogroženost
naravnega okolja na ob-
močju celotne Slovenije še-
le s petkom, saj bi sicer ta-
borniki s praznimi želod-
ci gotovo opravili veliko
manj dela.
»Od petka je v naravnem
okolju prepovedano kuriti,
sežigati ali uporabljati od-
prt ogenj ter puščati in od-
metavati goreče ali druge
predmete in snovi, ki lahko
povzročijo požar,« so bila ja-
sna navodila. Za tabornike
so tudi brez grožnje, da bo-
do njihovo upoštevanje nad-
zirali inšpektorji, pomeni-
la, da bo za večerjo treba po-
skrbeti brez ognja. Odprto
ognjišče s tremi kurišči - dva
za peko in eno za kuhanje v
kotlu - je zato v petek in so-
boto ostalo nezakurjeno.
Taborniki pa so si želodce
napolnili z zelenjavo in sad-
jem iz »hladilnika«, v zem-
ljo vkopane in z lesom obi-
te jame, kjer je bila tempe-
ratura podobna tisti v doma-
čih hladilnikih.
Družine se
ločijo po
ruticah
»Taborništvo ni samo šo-
torenje, kurjenje taborne-
ga ognja in večerno poseda-
nje ter prepevanje ob kita-
ri,« pogosto pove Janez Ku-
kovič ali Sivi volk, stareši-
na šentjurskega rodu Divjega
petelina.
Že ve, zakaj... Pobudnika
za taborniški rod sta bila nje-
gova otroka, Klemen in Ni-
na. Ko so pred sedmimi leti
v Šentjurju ustanavljali rod,
je bila učilnica v Osnovni šoli
Pranja Malgaja, kjer se še da-
nes taborniki srečujejo na te-
denskih sestankih, skoraj
pretesna. A ko so šolarji vi-
deli, da jih v taborniških vr-
stah čaka tudi precej učenja
in resnega dela, je bil tudi
osip temu primeren.
Vseeno se šentjurski rod
Divjega petelina številčno
krepi iz leta v leto in zdaj
šteje že 116 čebelic in med-
vedkov, gozdovnic in goz-
dovnikov, popotnic in po-
potnikov ter grč. »Le
murnčkov nimamo,« pove
starešina Sivi volk in naka-
že, da razmišljajo tudi o
najmlajši taborniški druži-
ni predšolskih otrok.
Taborniki so v družine
razdeljeni po starosti. »Med
seboj se ločimo po barvi ru-
tic, a pomembno je tudi,
koliko našitkov, kot dokaz
za osvojene veščine in
opravljene izpite, ima
kdo,« se pokaže kanček tek-
movalnosti, zlasti pri
najmlajših. Delo taborni-
kov temelji na tedenskih
srečanjih, jeseni in spom-
ladi si privoščijo bivakira-
nja v naravi, najbolj priljub-
ljena pa so seveda zimova-
nja ter letna taborjenja.
Znova do
tabornega
prostora
v rodu Divjega petelina
so prvi taborni prostor v
»Lastnega tabornega prostora na Resevni smo še toliko bolj veseli,
je prav Langarjeva pečina pod Resevno ena najbolj priljubljenih tocI
naše hajke oziroma enodnevne pohode,« pravi Janez Kukovič ali!
volk, starešina rodu Divjega petelina.
okolici Šentjurja, pri no-
gometnem igrišču v Grab-
nih, uredili že pred leti. A
žal le za kratek čas, saj so
ga izgubili zaradi denacio-
nalizacije kmalu zatem, ko
so v njem gostili enega od
dveh mednarodnih taborov.
Izkušenj, kako postaviti
pionirske taborniške objek-
te, jim torej ni manjkalo tu-
di letos, ko so jim v šent-
jurski občini konec pom-
ladi ponudili zemljišče na
Resevni. S prostovoljnim
delom starejših tabornikov
v dneh ob koncu tedna, ta-
koj zatem, ko so dobili
zemljišče v uporabo, ter s
pomočjo materiala in de-
narja, ki so ga naprosili pri
donatorjih, so na teden-
skem delovnem taboru
prejšnji teden jasi na Re-
sevni nadeli novo podobo.
Doslej je že postavljena le-
sena ograja z vhodom v ta-
borni prostor in stražno-
opazovalnim stolpom, stre-
ljaj stran signalni stolp ter
piramida z visečim og-
njem, v središču taborne-
ga prostora pa se bohoti og-
njišče za taborni ogenj s
klopmi za druženje ter oder
z jamborom za dvig zasta-
ve. Taborni prostor na eni
strani omejuje vrsta šoto-
rov, na drugi pa so postav-
ljeni pionirski objekti za
»preživetje«, kot se šalijo
taborniki. »Gre seveda za
kuhinjo, shrambo, impro-
vizirano tuš kabino ter še
streljaj stran »latrino«ozi-
roma poljsko stranišče.
Američan Thomson,
je leta 1900 s skupino 1
dijančkov začel giban
kako živeti z naravo
preživeti v njej s kar n
manj civilizacijskih poD
gal, velja v svetu za oči
skavstva. Skavtstvo se
leta 1906 razširilo v Ev
po, sedem let kasneje pa
se taborniki-gozdovniki
ganizirali tudi v Slove
ji. Danes delujeta dve s
tovni skavtski organiza
ji; WOSM, katere član
je tudi Taborniška zve
Slovenije, ter WAX,
združuje katoliške skav
Temeljna razlika med i
ma je, da delo prvih ten
Iji na načelih odgovori
sti do sebe, do drugega
do razvoja osebnega dul
v WAX pa tretje načelo:
menjuje odgovornost dol
ga.
»Do septembra, ko boi
ob občinskem prazniku tat
ni prostor slovesno odpr'
tridnevnim mednarodnim
borom, bi radi postavili
mobilni šotor tipi, potem
sčasoma še pokrite jedili
ke prostore ter dodatne ki)
nje, da bo Resevna lahko!
stila več tabornikov,« našti
starešina Sivi volk, ki je
sel, da bodo prav z uredit^
lastnega tabornega prosti
proslavili 90-letnico obsl
tabornikov-gozdovnikoV
Sloveniji.
IVANA STAMEJ
Foto: MOJCA MABI
Med desetimi taborniki, ki so pretekli teden v delovnem taboru urejali
jaso na Resevni, je bilo edino dekle Nina Kukovič. Zdaj že nekaj časa
taborniška vodnica Belo pero in ob bratu Klemnu tudi najbolj zaslužna
za ustanovitev taborniškega rodu v Šentjurju je s seboj pripeljala do-
mačo psičko Migo, zato ne preseneča, da je bil eden prvih pionirskih
taborniških objektov na Resevni pasja hišica.
Najmlajši tabornik, ki se je pretekli teden znojil na Resevni, je bil 12-letni
Aljaž Stropnik. »Delal sem vse, od kuhanja, urejanja okolice do barva-
nja lesene ograje in drugih objektov... Nič mi niso prihranili, le prav
težkih del mi niso naložili,« se smeje Aljaž oziroma Alfi, ki je tabornik že
pol življenja.
Št. 33 - 14. avgust 2003
INTERVJU
7
Izventelesna izkušnja:
prevara razuma
Vse več znanstvenikov verjame v izstop iz telesa - Ljudi je strah neznanega
fed časom je nek pacient
j operacijo v Ijubljan-
,jn kliničnem centru do-
^1 zastoj srca. Po opera-
ki se je srečno konča-
je zdravnikom zaupal,
!e doživel nenavadno iz-
njo. Med oživljanjem
bi zapustil svoje telo in
ijel v operacijski sobi. Na
lačin naj bi opazoval, kaj
dogaja in slišal, kaj so
[dravniki med seboj po-
arjali. Ker tega najprej
o verjeli, je moški zdrav-
om natančno opisal,
jišne so operacijske luči
leti od zgoraj navzdol,
[gov opis je bil popolno-
pravilen.
JGre za izkušnjo, ki ne spa-
okvir običajnih izkušenj.
Idje doživljajo sebe v dvoj-
ibgi. Svoje telo opazuje-
neke določene razdalje,
^ntelesna izkušnja je sta-
[odmika astralnega telesa
Javesti ven iz fizičnega te-
. V takšnem stanju je za-
mnogo bolj svobodna,
dvisna od petero čutil, za-
ahko zaznava v drugačni
spektivi, pa tudi dosti širše
:e\ovitejše. V takšnem sta-
u/e možen premik skozi
»stor in srečevanje z od-
jenimi dogodki, kraji in
imi,« razlaga dolgoletni
davatelj na Duhovni uni-
'zi, Zoran Mihajlovič.
Maj se lahko zgodi kaj
išnega?
akšne izkušnje se pogo-
dogajajo, kadar so ljudje
:omi, ko gre za klinično
[rt ali pa v globoki medi-
, pogosto pa takrat, ko
?ani ne delujejo več. To-
znanost pravi, da se kaj
^nega ne bi smelo zgodi-
faj je zavest tesno poveza-
,z možgani in je produkt
ptrokemičnih procesov v
žganskih celicah. Doživ-
'je sebe izven svojega te-
ipa je nekaj, kar z razu-
mni težko dojameš, če ver-
p neki klasični razlagi
Pjenja.
naii ste že, da se tak-
občutek pojavlja ob do-
enih trenutkih. Se to
'^o zgodi vsakomur?
^nimivo je, da se s tem
'iijejo ljudje, ki se niso še
oli poglabljali v duhov-
ki jih ta fenomen sploh
lenima in ki sploh nima-
Predavatelj na Duhovni univerzi Zoran Mihajlovič je izventelesne izkušnje doživljal skozi meditacijo
jo želje po potrjevanju ali za-
vračanju takšne izkušnje. V
osnovi pa se to lahko zgodi
komurkoli, vendar v prime-
rih posameznih in redkih živ-
ljenjskih preizkušenj.
V sanjah tudi?
V sanjah ne, na prehodu od
človekovega budnega stanja
k spancu pa lahko pride do
izstopa zavesti. Ampak red-
kokdaj. Več je tega pri kak-
šnih nesrečah, udarcih v gla-
vo ali pa v fazi narkoze. Gre
za nezavedno obliko zaveda-
nja.
Zanimiv primer je bil v
Švici...
Točno. Nevrologi so pri
bolnici z epilepsijo stimuli-
rali določen center v možga-
nih. Pacientka se je pri dolo-
čenem dražljaju počutila, kot
da bi bila izven svojega tele-
sa in opazovala dogajanja
okrog sebe. Ko so dražljaj po-
novili, se je ponovil tudi pa-
cientkin občutek izventele-
snosti.
In tisto, kar je za znanost
pomembno je ponovljivost
tega občutka?
Da. Najprej je to znans-
tvenike šokiralo, nato pa so
ugotovili, da to kar je nava-
jala pacientka dejansko dr-
ži. Postavili so trditev, da te-
ga, kar je doživljala, enostav-
no ne morejo zanikati.
Se pogled znanosti na to
spreminja?
Lahko bi rekel da. Vse več
je znanstvenikov, ki dopuš-
čajo odstop od klasičnih
znanstvenih paradigem, ki so
stare že stoletja. Zadnje čase
se z obsmrtnimi izkušnjami
srečujejo predvsem nevrolo-
gi, izventelesne izkušnje pa
so pojav, ki ga raziskujejo šele
zadnja leta.
Nekateri lahko tak obču-
tek nadzorujejo.
Pogosto se pri tem zgodi,
da doživijo izventelesno iz-
kušnjo in zamenjujejo loka-
cijo. Torej njihovo fizično te-
lo je pri miru, oni pa se lah-
ko premaknejo v drug pro-
stor in tudi opišejo, kaj se tam
dogaja. Ti primeri, ko ljud-
je opisujejo objekte oziroma
dogajanje na fizični ravni, po-
trjujejo, da ne gre za haluci-
nacijo ali prevaro, ampak za
realno stanje odmika zave-
sti.
To naj bi v preteklosti
spretno izkoriščali...
Rusi in Američani so to v
sedemdesetih in osemdese-
tih letih precej raziskovali.
Delali so poskuse s posamez-
niki. Ti so morali na ta na-
čin ugotoviti številke, ki so
jih prikazovali v sosednji so-
bi. Testi so bili kar uspešni.
Ne poznam pa primera, da
bi v sedanjem času na tak na-
čin manipulirali z ljudmi.
Gre za izredno redke izkuš-
nje, zavestno pa znajo le-te
kontrolirati le nekateri po-
samezniki.
Pa lahko gre kaj narobe?
Se lahko pri tem kaj zaple-
te?
V osnovi ne, ker mislim,
da ni možnosti, da bi bilo kaj
narobe. Ne glede na to, da se
človek zavestno odmakne od
svojega fizičnega telesa, de-
nimo pri meditaciji, ga z njim
še vedno veže neka vez, ki
oživlja fizično telo. Ljudje se
bojimo zgolj zato, ker ta iz-
kušnja pomeni veliko spre-
membo pri pogledu na živ-
ljenje. Vseskozi oblikujemo
neke stalnice, ki se jih po-
tem oklepamo. To nam daje
občutek varnosti, posebej za-
to, ker smo znotraj nekega
okvira navajeni razumsko
nadzorovati svoje življenje.
In v tem okviru se dobro po-
čutimo. Ko pa se zgodi kaj
takšnega se odprejo obzorja,
ki jih ne poznamo...
...ampak dejansko človek
v teh primerih ne ve, kaj naj
pričakuje..
Zato pa se pojavljata strah
in negotovost. Morda se bo-
do ob tem zgodile reči, ki jih
doslej nismo želeli vključiti
v svoje življenje. Seveda jih
takšna izkušnja popolnoma
preseneti. Začnejo spoznava-
ti, kdo sploh so, kaj sploh živ-
ljenje je. Takrat ponavadi pri-
dejo k nam po nekatere od-
govore.
Bi lahko tak občutek po-
vezali z občutkom omame?
Na nek način ja. Če je, de-
nimo, človek vinjen ali
omamljen, lahko dobi privi-
de. Ob tem izgubi občutek
za fizično realnost. Tu bi lah-
ko bila delna podobnost. Pri
izventelesnih izkušnjah pa se-
veda ne gre za privide in ško-
dljivost. Doživljanja so ved-
Številni strokovnjaki izventelesne izkušnje ločijo od
obsmrtnih doživetij. Čeprav naj bi vsako obsmrtno do-
živetje vključevalo izventelesno izkušnjo, ne pa tudi
obratno.
»Ko sem bil v meditaciji
globoko sproščen, se je
zgodilo. Počutil sem se,
kot da izstopam iz telesa
in izgubljam stik z njim.
Videl sem svoje telo, ka-
ko je sedelo na stolu. V ti-
stem trenutku sem začel
težko dihati. Ustrašil sem
se in občutek izventelesno-
sti se je takrat izgubil. Zno-
va sem bil v svojem tele-
su,« nam je povedal nek
mlajši Celjan, ki je na tak
način prvič v življenju do-
živel to izkušnjo.
no povezana z budno zavest-
jo, saj se človek točno spo-
minja realnega dogajanja
okoli sebe, svojih občutkov
in mish.
Torej ne gre za samopre-
varo?
Trditve o samoprevari spod-
bija tudi dejstvo, da je v mno-
gih primerih šlo za obsmrtno
doživetje, pri katerem fizič-
ni možgani niso bili več ak-
tivni. Človek v takšnem sta-
nju naj ne bi bil več pri zave-
sti, saj so njegovi možgani po
EEG-ju nedejavni, torej mr-
tvi. Vseeno pa ti ljudje opisu-
jejo dogajanje v tem času. Na
primer dogajanje v prostoru,
pogovore ljudi, ki so bili v bli-
žini, včasih pa opišejo celo do-
godke, ki so se dogajali v so-
sednjih prostorih ali še dlje.
Težko je najti drugačno smi-
selno razlago kot je ta, da je
zavest neodvisna od fizičnih
možganov in da se ob takšnih
izkušnjah lahko svobodno gib-
lje po prostoru.
SIMONA ŠOLINIČ
RAZPIS Z ZBIRANJEM PONUDB ZA PRODAJO
NASLEDNJIH NEPREMIČNIN: j
1. poslovni prostor št. 2, ;
pisarniški prostori v izmeri 98
i
2. poslovni prostor št. 3, ,
odprto podstrešje v izmeri 98 m^
Nepremičnine so vpisane pod vi. št. 315 k.o. Ponikva parček
na št. 689/3 (poslovna stavba 147 m^, dvorišče 794 m^) in so'
naprodaj po načelu "videno-kupljeno" in se prodajajo kot celo-i
ta.
Na razpisu lahko sodelujejo slovenske pravne osebe in držav-;
Ijani RS kot fizične, osebe. :
Ponudba mora vsebovati ponujeno ceno in plačilne pogoje;'
ponudbam pravnih oseb morajo biti priloženi izpiski iz sodnega
registra, ponudbam fizičnih oseb pa dokazila o državljanstvu.!
Rok za oddajo ponudb je 10 dni od dneva objave. Prodajalec^
ne bo upošteval ponudb, ki bodo prispele po tem datumu,    i
Prispele ponudbe bo ocenila komisija za oceno ponudb, in;
sicer v 8 dneh po končanem razpisu. j
Izbranega ponudnika bo prodajalec povabil k sklenitvi pogod-;
be.
Ponudbe morajo biti poslane s priporočeno pošiljko na naslovi
prodajalca s pripisom "zbiranje ponudb". ;
Dodatne informacije dobite po telefonu št. 5743-186.
Ta razpis prodajalca ne zavezuje k sklenitvi pogodbe o prodaji)
nepremičnin s katerimkoli od ponudnikov za nakup nepremič-j
nin po tem razpisu.
I^obro znan je primer španske redovnice iz Agrede v
stoletju. Pri molitvi je doživela nenavaden preskok
■^^znani kraj, kjer je zagledala vas in ljudi. Domo-
''cem je začela razlagati biblijske zgodbe in evange-
To se ji je pri molitvi dogajalo celih osem let. V Novi
^hiki pa je nekega dne k frančiškanom prišla skupi-
domorodcev, ki je zelo dobro poznala temelje krš-
''stva in zahtevala božje zakramente. Svojo zahtevo
Podkrepili s tem, da je k njim že dalj časa prihajala
''sJ^a v dolgi obleki, ki jim je razlaga o teh stvareh,
"jgri naključij so povezali obe zgodbi. Je možno, da
njim prihajala nuna Marija s pomočjo izventele-
^ izkušnje?
Št. 33-14. avgust 2003
8
AKCIJA
Cerkev je
odprta za vse
Pot do uspeha je življenje in delo z veseljem
Marjan Jezernik je opat
v župniji sv. Daniela v Ce-
lju že šesto leto. Duhov-
niško pot je začel leta 1979
v Celju, po letu dni pa je
odšel v Slovenske Konji-
ce, kjer je bil šest let. Na-
slednjih dvanajst let je
preživel v Hočah, potem
pa so mu zaupali vodenje
župnije v Celju, kjer je pot
duhovnika tudi začel.
»V petih letih smo veliko
naredili,« pripoveduje tiho
in zbrano za veliko mizo v
sobi, kjer je na stenah pra-
va razstava imenitnih slik
pomembnih cerkvenih
mož. Roki s stegnjenimi pr-
sti ima vseskozi prijetno
sprti kot pri molitvi, le ob-
časno jih zavihti po zraku,
kot bi želel kako svojo mi-
sel podkrepiti in ji dati ra-
zumnejšo moč.
»Poudariti moram, da
sijio veliko naredili z ljud-
mi, ki obiskujejo cerkev in
so aktivni v naših številnih
dejavnostih. Župnija je v
zadnjem obdobju dobila
nov, ustvarjalni zagon in us-
tvarili smo skupnost, ki
pomeni novo moč našemu
življenju.«
V župniji sv. Daniela obi-
skuje verouk okoli 800
otrok, to število pa se bo v
naslednjem letu še poveča-
lo. Otroke pripravljajo za
obhajilo in birmo, sodelu-
jejo pa tudi pri mnogih dru-
gih dejavnostih, kot so
skavti, ministranti, bralci...
Uspešna je tudi mladinska
skupina, v župnijskem zbo-
ru, ki ga vodi Matej Prepad-
nik, pa poje okoli 50 pev-
cev. Ob večjih praznikih
spremlja zbor instrumen-
talna skupina. V župniji
ima sedež znana pevska sku-
pina Emanuel, ki jo vodi
Bernarda Kink, otroški
zbor vodi Klara Kink in vo-
kalno instrumentalno sku-
pino Sanktus Tomi Kralj.
Lani so končali s teme-
ljito obnovo notranjosti
cerkve, katere temelji so bi-
li položeni v 14. stoletju.
»Ko bomo poplačali dolgo-
ve, bomo z obnovitvenimi
deh nadaljevali, v pripra-
vi pa je tudi obnova Mari-
jine cerkve v središču me-
sta,« je povedal opat Mar-
jan Jezernik.
Marijina
cerkev z
dvema
zvonikoma
Tudi ob letošnjem praz-
niku, 15. avgustu, bo osred-
nja slovesnost v Marijini
cerkvi. Dopoldne ob 9. uri
bo vodil mašo kaplan Bran-
ko Brezovnik, zvečer ob 19.
uri pa opat Marjan Jezer-
nik. Tam, kjer so danes
celjski zapori, je bil pred
stoletji minoritski samo-
stan in so cerkev imenova-
li minoritska. Samostan je
razpustil Jožef II. Ko je An-
ton Martin Slomšek kot di-
jak obiskoval šolo v Celju,
so oba zvonika, kot ju je
imela Marijina cerkev, sku-
paj z velikim prezbiterijem
porušili, zgradili sedanji
zvonik, lobanje pokojnih
Celjskih grofov pa so pre-
stavili za oltar. Med vojno
je bila na željo celjskih
Nemcev cerkev nemška,
kar jo je verjetno tudi ob-
varovalo pred morebitnim
rušenjem. Po vojni so ji vr-
nili ime, ki ga ima sicer od
vsega začetka, Marijina cer-
kev. Pred leti je bila celo
predvidena za sedež bodo-
če celjske škofije. Zaradi
prepogoste menjave nunci-
jev v Sloveniji je pobuda za
škofijo nekoliko zastala, je
pa še vedno aktualna, s to
razhko, da naj bi škofijska
cerkev postala sedanja cer-
kev sv. Daniela. Prihodnje
leto bodo cerkev z bogato
zgodovino in lepo notra-
njostjo verjetno začeli ob-
navljati, najprej fasado in
zvonik.
iUiaksimiijana
še vedno
obiskujejo
Tretja cerkev v župniji sv.
Daniela je Maksimiljanova
cerkev pri novi avtobusni
postaji. Imenuje se po Mak-
similjanu Celjskem, ki je
bil rojen v Celju, kot škof
pa je služboval in je tudi
pokopan v nemškem mestu
Passau. Še vedno vsako le-
to spomladi ali jeseni do-
mačini iz Passaua s škofom
obiščejo Celje in cerkev sv.
Maksimiljana, ki so jo pred
leti odstopili za verska bo-
goslužja srbski pravoslav-
ni cerkvi, ki nima ustrez-
nih tovrstnih prostorov.
Levček bo
dobil levčke
Lani 1. septembra smo v
Celju dobili prvi vrtec s ka-
toliško vsebino in dodat-
nim športno-gibalnim pro-
gramom. V vrtcu so trije
oddelki, v katerih lahko
sprejmejo 65 otrok. Zani-
manje za vključitev v vrtec
je izjemno, saj starši pri-
javljajo še nerojene otro-
ke. Za to obliko varstva se
zanimajo tudi po drugih
občinah na Celjskem in tudi
izven njega. Občine ponu-
jajo prostore in koncesijo,
zaenkrat pa v Celju o kon-
kretni širitvi še ne razmiš-
ljajo. Z občinami, katerih
otroci obiskujejo vrtec Lev-
ček, imajo sklenjene po-
godbe, po katerih je pris-
pevek občine 85-odstoten.
Starši plačujejo kot pri vseh
ostahh vrtcih, dodatno pa
še plačajo aktivnosti plezal-
ne šole, šole za tuje jezi-
ke, obiskovanje pevskega
krožka in podobno. Vrtec
spada pod Opatijski zavod,
ki ga vodi opat Marjan Je-
zernik. Organizacijsko vodi
vrtec teologinja Karmen Pe-
vec, strokovno vodstvo pa
je zaupano vzgojiteljici
Zofki Lipar. Odhod Tine
Gril ni opazen, ker je bil
po izjavi opata Jezernika tu-
di predviden, takoj, ko bo
opravila začetno delo, da
bo vrtec lahko organizacij-
sko nemoteno deloval. »Ve-
liko sodelujemo s starši, saj
so prvi poklicani za vzgo-
jo svojih otrok. Na podla-
gi njihovih predlogov na-
črtujemo svoje programe,«
pravi opat Marjan Jezernik.
Pred odhodom se spom-
niva tudi blaženega Anto-
na Martina Slomška, ki je
tesno povezan s Celjem, za-
to mu vsako leto v njegovi,
Slomškovi kapeli, pripra-
vijo spominsko slovesnost.
In kako je z nadaljevanjem
postopka, da bi blaženi
Slomšek postal svetnik? Ta-
ko kot s škofijo je tudi tu
delo nekoliko zastalo, kar
pa ne pomeni, da bo tako
tudi ostalo.
Ob odhodu nam je med
sproščenim nasmehom še
povedal: »Kjerkoli sem,
sem z veseljem. To ne ve-
lja samo za duhovnika, to
bi moralo veljati za vse. Kaj-
ti če si nekje z veseljem in
tako tudi delaš, potem si
lahko tudi uspešen.« Dober
recept, ki ga kaže posnema-
ti.
TONE VRABL
Maševanja na
veliki šmaren
Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode bo
di tokrat, 15. avgusta, tradicionalno na Brezjah, kjer
ob 10. uri vodil slovesno somaševanje ob obletnici poi
titve slovenskega naroda Mariji.
Mariborski škof dr. Franc Kramberger bo ob 10. uri i
seval v župnijski in romarski cerkvi sv. Marije na Ptq
Gori. Pomožni škof dr. Jožef Smej bo somaševal v žup
ski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Apačah, pomožni š
dr. Anton Stres pa bo od 10. uri daroval mašo v župn^
cerkvi Marijinega vnebovzetja v Olimju, kjer bo tudi v
košmarenska procesija.
Ljubljanski pomožni škof msgr. Andrej Glavan bo
praznični dan daroval mašo v župnijski cerkvi Marije V
bovzete v Turnišču, ljubljanski pomožni škof Alojz U
pa bo ob 17. uri vodil slovesno maševanje ob 600-leti
Marijine božje poti v župnijski cerkvi v Kranju oz. na Pe
skovem. Škof Jožef Kvas bo ob 10. uri daroval maši
Repnjah. Koprski škof Metod Pirih bo vodil mašo v roil
ski cerkvi Matere božje Tolažnice žalostnih v Logu
Vipavi, koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak bo maše
na največji primorski božji poti Sveti gori pri Novi O
ci, upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko pa
maševal na Prihovi. Vse maše se bodo začele ob 10. ui
Celjski opat Marjan Jezernik bo po tradiciji vodil i
maši ob 8. in 10. uri v baziliki Matere božje v Petrovi
ob 19. uri pa v Marijini cerkvi v Celju.
Danielov
levček
Osrednja cerkev v (
je posvečena sv. Daniel
svetopisemski zgodi
preroka Daniela vrgli \
njak, kjer pa mu nober
med hudih zveri ni ni
lega storila. Mnogi upe
Ijajo sv. Daniela z levčl
Poanta zgodbe naj bi
primerna tudi za vrtec i
imenom in vse druge«
ke«, ki bodo sledili pd
gih občinah.
Preštevanje glasovnic je postalo napeto opravilo, saj ov-
čice obeh Markov vneto navijajo za svoja dušna pastirja.
Tokrat so bili uspešnejši slivniški farani in za nekaj glasov
ugnali Šmarčane. Trdno na tretjem mestu je Janko Strašek
iz Dobrne, obisk Dorija v Sloveniji se je poznal tudi pri
številu glasovnic zanj, na desetem mestu najbolj priljub-
ljenih župnikov pa je tokrat novo ime, Milan Strmšek iz
Dramelj.
1. Marko Šraml, Slivnica pri Celju
2. Marko Leva, Šmarje pri Jelšah
3. Janko Strašek, Dobrna
4. Jože Planinšek, sv. Jožef, Celje
5. Jože Horvat, Laško
6. Jože Kovačec, Polzela
7. Izidor - Dori Pečovnik, Berlin
8. Miha Herman, Ponikva
9. Vinko Čonč, Kompole
10. Milan Strmšek, Dramlje
Med bralci - glasovalci smo izžrebali tri nagrajence. To
so Ina Majer iz Ljubečne, ki bo za nagrado prejela nedelj-
sko kosilo za dve osebi v gostišču Hochkraut v Tremarju,
Martina Penič iz Košnice in Branko Jančič iz Planine, ki
bosta dobili hišno darilo. Nagrade dobijo v oglasnem od-
delku NT&RC.
Št. 33-14. avgust 2003
I OBISK NA DVORCU
9
Podjetje v
dvorcu
Lastniki z veliki željami in praznimi žepi
pr, Jakob Strauss je v dru-
polovici 16. stoletja pre-
,lal nekdanji lovski dvor
Ijskih grofov v Šmatevžu
iGomilskem zahodno od
lica v renesančni dvorec
jovsenek. Ta je po njem
ibil svoje ime in se 1585
Jienuje Straussenhof. Na-
je poslopje šlo iz rok v
lice, s tem pa se je spremi-
ala tudi njegova podoba,
dan j i lastnik dvorca je
Kljetje Lumar hiše d.o.o.
Pred drugo svetovno voj-
je bil lastnik dvorca in-
listrialec Ivan Čmak, ki so
komunisti iz 25. na 26.
Itober 1941 umorih na Čreti
Dobrovljah. Ubili so nje-
i, njegovo ženo Štefanijo in
ihovega vrtnarja Bobeka.
n Henrik je bil tako zave-
% da je kljub temu odšel v
rtizane, a so komunisti tudi
ega hoteli ubiti. Kasneje se
umaknil v partizane na Do-
ijsko. Dan po njegovi smrti
na Čmakovem dvorišču stal
ižgan avto in žaga, katere
stnik je bil,« se živo spo-
mja takratnih dogodkov po-
?zanih z dvorcem Štrovse-
ek in njegovim takratnim
istnikom, Marica Sovine -
resta spremljevalka zgodo-
ne svojega kraja.
^ot do podobe
Leta 1985 obnovljeni dvo-
cs stolpičem na jugovzhod-
om vogalu je pozidan v ob-
či četverokotnika z notra-
jim arkadnim dvoriščem,
ednja fasada je tridelna, k
ivbi pa je prizidan tudi za-
■|en lesen balkon pred ka-
Hi je preprost kamnit por-
pArkadni stebri v dvorcu
okrogli, medtem ko dru-
' nadstropje nima arkad. V
^ sobah v dvorcu so ohra-
eni delno rezljani novejši
seni stropi, nekateri stropi
pa so bogati s freskami z raz-
nimi motivi: angel z glasbi-
U, pripovedni prizori v kar-"^
tušah, žena z dekletom pred
pokrajino z gradom v ozad-
ju... V stavbi je moč videti
tudi nekaj lepih peči iz poz-
nega 19. stoletja, na dvoriš-
ču pred arkadami je vzidan
tudi rimski relief.
Dvorec je prvotno obsegal
en sam trakt, h kateremu so
zadaj verjetno že zgodaj pri-
zidali manjše pomožno po-
slopje, na strehi pa je imel
nekdaj tudi urni stolpič. V ba-
roku so mu prizidali še tri
krila in uredili arkadno dvo-
rišče, po 1869 pa je tedanji
lastnik K. Haupt prizidal stav-
bo v angleškem kastelnem
slogu in jo obdal s parkom,
polnim eksot. V dvornem par-
ku se tako nahaja ribnik z
otočkom, ki ponazarja ro-
mantično razpoloženje te
dobe. V parku rastejo zani-
miva stara drevesa, med nji-
mi so gabri, platane, javorji,
kanadske čuge, lipe, tulipa-
novec in duglazija. Stavba je
v dokaj dobrem stanju, kar
pa vsekakor ne moremo tr-
diti za park, ki je zapuščen
in zanemarjen ter se zato že
intenzivno zarašča in spremi-
nja v gozd.
Želje in ideje
so premalo
Sedanji lastnik dvorca je
podjetje Lumar hiše »S tem,
ko smo prišli v dvorec, smo
se zavedali in obvezali^ da se
ga bomo trudili obnoviti,« je
dejal direktor Lumarja, Bo-
ris Cimperman. Obnoviti že-
lijo atrij, vodnjak v atriju, ki
je globok kar 12 metrov, no-
tranji, sprednji in zadnji del
fasad, stolp, tlakovati vhod
ter dvorišče. Obnoviti želijo
tudi ledenico, v katero so
nekdaj pozimi iz ribnika vo-
zili led za pijačo in jedačo, v
dogovoru pa so tudi s kraja-
ni krajevne skupnosti, ki so
po svojih močeh pripravlje-
ni pomagati pri obnovi par-
ka. Toda, eno so želje in za-
misli, drugo pa prepotrebna
sredstva za njihovo uresniči-
tev in realizacijo. Podjetje Lu-
mar trenutno ni finančno spo-
sobno obnavljati dvorca in
■njegovo lastnino. Stvar na-
mreč od začetnih idej preno-
ve zaradi finančnih težav pod-
jetja stoji in s tem propada.
Upajo, da bo v prihodnosti s
podjetjem šlo na bolje, saj
se s tem tudi obnovi stare
stavbe obetajo boljši časi.
Dvorec bi tako lahko obno-
vili v približno petih letih sku-
paj s pomočjo krajanov, ki
so vedno pripravljeni poma-
gati, medtem ko od drugih
institucij finančne pomoči ne
prejemajo. Na tem mestu se
torej lahko vprašamo, kje so
tisti, ki so odgovorni za pro-
padanje te kulturne in zgo-
dovinske dediščine.
Na vprašanje, zakaj so se
kljub finančnim težavam od-
ločili imeti poslovne prostore
Dvorec je prvotno obsegal en sam trakt, h kateremu so zadaj verjetno že zgodaj prizidali manjše pomožno
poslopje, na strehi pa je imel nekdaj tudi urni stolpič.
v dvorcu, je Cimperman od-
govoril: »Kdo pa bo potem
obnavljal, saj bo še vse sku-
paj v slabšem stanju! Smo pa
tudi te stroke, da lahko veli-
ko stvari postorimo sami, če-
prav se obenem zavedamo,
da tako velikih prostorov ne
potrebujemo.« Poslovni part-
nerji in tujci so navdušeni nad
tem, da podjetje posluje v
dvorcu. Nad njim je bil pred
časom navdušen celo tudi ru-
ski veleposlanik. Cimperman
še dodaja: »Zavedamo se, da
z obnovo ne bomo imeli no-
bene koristi, je pa to fanta-
stična zadeva za kraj in splo-
šno dobro za njegov razvoj.« »Predvojne lastnike Čmake so komunisti ubili na Čreti,« je povedala
MATEJA JAZBEC Marica Sovine.
Obnoviti želijo tudi ledenico, v katero so nekdaj pozimi iz ribnika
vozili in hranili led za pijačo in jedačo.
V več sobah v dvorcu so ohranjeni delno rezljani novejši leseni stropi,
nekateri stropi pa so bogati s freskami z raznimi motivi...
K stavbi je prizidan zastrešen lesen balkon pred katerim je preprost kamnit portal.
Dvorcu so v baroku prizidali še tri krila, takrat je nastalo tudi notranje arkadno dvorišče.
Št. 33 - 14. avgust 2003
10
CELJE
Dvorana dobiva streho
Že decembra bo v novi športni dvorani pod Golovcem prvi rokometni turnir
Gradnja večnamenske
športne dvorane v Celju na-
preduje po načrtih in kljub
približno petdnevni zamu-
di, ki jo je doslej nabral iz-
vajalec del, ljubljanski STO,
večjih težav ni. Še ta teden
bodo na dvorani dokončno
namestili strešno konstruk-
cijo in pričeli dvorano pre-
krivati.
Tako investitorja - Mestna
občina Celje in ZPO - kot iz-
vajalci pravijo, da bi morala
biti dvorana za prve tekme na-
red v decembru, mesec dni pred
pričetkom evropskega roko-
metnega prvenstva. Dvorana je
zasnovana sodobno in bo na-
menjena športnim in kultur-
nim prireditvam, imela pa bo
tudi približno 700 parkirišč.
V dvorani bo 4.600 sedežev
in 500 stojišč na galeriji, med-
tem ko bo za kulturne prire-
ditve možno na parketu posta-
viti še 600 sedežev. Za tekmo-
vanja bo na voljo igrišče di-
menzije 20x40 m, za trenin-
ge pa bosta ob zloženih tribu-
nah in spuščeni vmesni mreži
na voljo dve prečni igrišči di-
menzije 18x35 m. Dvorana bo
opremljena z vsemi sodobni-
mi infrastrukturnimi priključ-
ki, športno opremo, opremo
za novinarje in reporterje. V
vhodni avli bodo garderobe,
dva ločena bifeja in dva sklo-
pa ženskih in moških sanita-
rij. Poskrbljeno bo tudi za in-
vahde, ki bodo imeli dostop
skozi dvigalo v severnem stop-
nišču. Centralni hodnik bo
med seboj povezal vse prostore
za tekmovalni program, tu bo-
do tudi trije ločeni izhodi na
igrišče za domače in goste ter
sodnike in funkcionarje. V tem
predelu bo šest sklopov gar-
derob s sanitarnimi prostori,
dva prostora za fitnes, sobi za
sodnike, soba za zdravnika,
ambulanta s pregledno mizo
in pripravo ledu, soba za do-
ping kontrolo z WC-jem, in-
terni WC, skladišče žog in rek-
vizitov.
Na vzhodni strani bodo v pr-
vem nadstropju prostori klub-
ske uprave. V drugem nad-
stropju bodo prostori novinar-
jev in kabine za reporterje. Ob
veznem hodniku bodo nani-
zani prostori za novinarske
konference, delovni prostori
s fotokopirnimi stroji, telefak-
si, telefoni, ločene sobe za in-
tervjuje ter prostori funkcio-
narjev. VIP-prostori na zahodni
strani bodo obsegali ločeno
stopnišče z dostopom na tri-
bune, banketno dvorano s sa-
nitarijami, manjši salon s te-
lefonom, bife in prostor za ca-
tering.
BRST
Foto: ALEKS ŠTERN
Brez sieste
Upravljavci celjskega no-
vega poletnega vrta Siesta na
Glavnem trgu so očitno zelo
zares vzeU obveznost, ki jo
je trem najemnikom vrtov na
občinskih površinah v mestu
naložila občina. Pomemben
del pri odločitvi o tem, kdo bo
za dve leti dobil v brezplačen
najem te površine, je bila zah-
teva, da morajo najemniki ob
gostinski poskrbeti tudi za do-
datno ponudbo.
Manuela Fišer, ki ima v na-
jemu Siesto, je v soboto na
trg pripeljala Zorana Predina
in zadela v črno. Mariborski
kantavtor na začasnem delu
v Ljubljani je na trg privabil
nepregledno množico. Ob
spremljavi odličnega pianista
je tako Predin s svojim želez-
nim repertoarjem uspešnic v
siceršnjo puščobo celjskih ulic
zarezal znane zvoke in stihe,
ki jih je občinstvo zvesto pre-
pevalo z njim. Res lep večer
je dokazal, da se Celje da in
zna prebuditi iz siceršnjega
mrtvila, le ponudba mora bi-
ti prava.
Da pa ljudi zvečer v mesto
na sprehod, ohladitev in ščep
kulture ne privabijo le najbolj
znana imena, je vrt Siesta do-
kazal že v nedeljo. Ob dže-
zovskem koncertu mlade sku-
pine Nidani se je zbralo več
kot sto ljudi. Saksofonista Le-
nart Krečič in Jaka Kopač,
kontrabasist Robert Jukič in
bobnar Gašper Bertoncelj so
z neskončnimi improvizaci-
jami dokazali mojstrsko ob-
vladovanje svojih inštrumen-
tov. Njihova glasba pa le ni
bila tako sprejemljiva za naj-
širše množice in zato so oko-
liški stanovalci že pričeli go-
drnjati in protestirati zaradi
»kaljenja nočnega miru«. Le
upamo lahko, da je šlo za po-
samična nerganja in da to ne
bo vzelo poguma Fišerjevim,
ki v kratkem napovedujejo še
en privlačen večer. Moči naj
bi tokrat združila Vlado Kre-
slin in Zoran Predin, ki si boj-
da zelo želita skupnega nasto-
pa v slogu uličnih muzikan-
tov, svetlobi bakel in množič-
nem prepevanju navdušene-
ga občinstva.
Bosta zgledu Sieste sledila
tudi preostala najemnika celj-
skih poletnih vrtov ali bosta
še naprej vztrajala v dejanski
siesti?
BRST
Foto: ALEKS ŠTERN
Tehnika raku temelji na šoku, saj glino najprej segrejejo na tisoč stopinj Celzija, nato pa jo prav hitro tudi
ohladijo, najprej v žagovini, slednjič še v vodi.
Pečeni grofje
Tretja kiparsko - keramična kolonija je na celjskem Sta-
rem gradu prinesla nove motive Celjskih v stari japonski
tehniki
Minuli četrtek je Stari grad
v Celju zažarel v svojski igri
barv. Udeleženci kiparsko -
keramične delavnice, ki jo je
že tretjič zapored v Galeriji
likovnih del mladih pripra-
vil Mihailo Lišanin, so svo-
je izdelke namreč žgali po
srednjeveški japonski tehni-
ki raku.
Pri tej tehniki gre za dvojno
žganje gline - najprej v elek-
trični peči, nato pa, ko je gli-
neni biskvit pobarvan, še v plin-
ski. Celotna tehnika temelji na
šoku, saj glino najprej segre-
jejo na tisoč stopinj Celzija,
nato pa jo prav hitro tudi oh-
ladijo, najprej v žagovini, kavni
usedlini, koprivah ali čem po-
dobnem, slednjič še v vodi. Vse
to sproža kemično reakcijo in
barve dobijo povsem nove od-
tenke ah se celo spremenijo.
Zaradi ekstremnih nihanj v
temperaturi, je možnost poš-
kodbe velika, kar naredi raku
izdelke za prave dragocenosti.
Kot je za Japonce značilno,
je pomembna pot, ne samo re-
zultat. Tako je že sam proces
obdelave gline estetski užitek,
saj skoraj alkemični postopek
zaradi visokih temperatur
spremlja pravi ognjeni šov.
Končni izdelek je lepa, glazi-
rana keramična umetnina v
močnih in pisanih barvah.
Pri tokratni delavnici je šlo
za smiselno in tematsko na-
daljevanje prejšnjih: Celjski
grofje, grad, srednji vek. Gle-
de na to, da je kolonija del Po-
letja v Celju, knežjem mestu,
ter da se je dogajala na gradu,
to seveda ni nobeno presene-
čenje. Tako smo lahko tam naš-
U kelihe s podobami Celjanov
in gradu, okrasne krožnike,
plošče, kipce in podobne pred-
mete. V koloniji je sodeloval
tudi kipar Vinko Kovačec, ki
je iz pred nekaj leti posekane
grajske lipe izdelal kip celjske-
ga suličarja, ki bo delal druž-
bo dvema že poprej izdelani-
ma kipoma na temo Celjskih.
V koloniji so sodelovali še
akademska slikarka Solidea
Guera iz Anglije, Boris Roce
iz Reke, Ljubljančanki Nika
Stupica in Katarina Vovk, ter
Nevenka Miklenič in Grozda-
na Karpov iz Sombora. Ti so
se ukvarjali z izdelavo oziro-
ma obdelavo gline in kerami-
ke. Zadnji dan se jim je pri-
družila še Lidija Jelič, sUkar-
ka srbske naive, ki bo na gra-
du ustvarjala do 15. avgusta.
GREGOR STAMEJČIČ
Foto: ALEKS ŠTERN
Diplomiral
citrar in
njegov sti
V okviru prireditev \
letje v Celju, knežjem n
stu je bil v sredo v atri
Majolke koncert Michi
Miillerja. 26-letni mlai
nič iz Varnsdorfa na Ci
kem je eden najboljšihi
trarjev v Evropi. Na dun
skem mestnem konzeH
toriju je pridobil klasič
izobrazbo, pri čemer j^
citrarskem svetu ubi
svojo pot, za katero pi
vi: »Igram in pojem taJ
kot je meni všeč.«
Miillerjeve citre so ug
šene tradicionalno, nanj^
bilo mogoče slišati svo
vrstne improvizacije liu
skih pesmi, skladbe v sti
bluesa, roka in džeza. H
gov nekonvencionalni s
bi lahko primerjali s stile
harfista Andreasa Volli
vveiderja, pri čemer i
Miiller tudi Bacha ali ;
vsem preprosto ljudsko f
lodijo. Miiller je edini
plomirani citrar na Češki
zato so se tam lotili poni
nega oživljanja citrarst
Citre so bile namreč pi
drugo svetovno vojno'
Češkem zelo razširjene,
lo bolj kot v Sloveniji.'
Kljub nenavadni glasbi
jo Michal Muller igra, s s'
jo simpatičnostjo in od
tostjo očara poslušalce,
sredinem večeru v atriju ■
to poleg številnih obisl
valcev pretežno iz Celja
manjkalo niti zvestih pos
šalcev iz Avstrije, saj je zi
no, da med citrarji in >
hovimi zvestimi poslu^
ci krožijo informacijt?
tem, kje in kdaj kateri
med citrarjev nastopa.
MATEJA JAZBI
Št. 33 -14. avgust 2003
BBASLOVČE .
11
Hmeljarska
roža manj
zlata in še
bolj grenka
Novi starešina Milan Lesjak, spremljevalka Meta
Podbregar
v Braslovčah so tokrat
e 41. po vrsti pripravili
\m hmeljarjev, ki pa za-
jdi suše in drugih težav,
katerimi se soočajo hme-
|arji, ni minil brez gren-
iega priokusa. V okviru
Praznovanja je bilo več
irireditev, osrednja in za-
iljučna pa sta bili v nede-
lo popoldne.
I Kot veleva tradicija, se je
di letošnja osrednja pri-
'ditev pričela s povorko s
irikazi hmeljarskih opravil
in običajev. Braslovški tu-
rMčni delavci so imeli kot
[lavni organizatorji precej
ežav s pritegnitvijo sode-
ujočih, pri čemer tudi med
nladimi ni več pravega ve-
elja in zanimanja za tovrst-
10 dejavnost.
Ob prihodu na prireditve-
11 prostor so zbrane pozdra-
vili predsednik TD Braslov-
iDiadimi iz Ojstriške vasi sta se v povorki peljala tudi braslovški župan Marko Balant in taborski Vili
Jazbinšek.
Starešina MIlan Lesjak in njegova spremljevalka Meta Podbregar
če Uroš Kragl in župana ob-
čin Braslovče in Tabor Mar-
ko Balant in Vili Jazbinšek.
Nato je sledila slovesnost,
v kateri je dosedanji stare-
šina Lojze Oset predal sim-
bol starešinstva, mačka za
privzdigovanje hmeljevk.
Milanu Lesjaku iz Ojstriš-
ke vasi.
Slednji je ob tej prilož-
nosti spregovoril tudi o te-
žavah v hmeljarstvu in o
možnostih rešitve. Težave
so se po njegovem pojavi-
le zaradi drobljenja velikih
zadrug na manjše, pri če-
mer so nekatere zadruge
zdaj v postopku ponovne-
ga združevanja. Rešitev te-
žav vidi v nenehnem raz-
voju hmeljarstva, v razvi-
janju novih, proti suši od-
pornih sort hmelja in po-
dobnem. Opozoril je tudi
na neprimeren odnos drža-
ve do hmeljarjev in kme-
tijstva nasploh.
V nadaljevanju programa
so prikazali in ocenjevali
nekatera, že skoraj pozab-
ljena hmeljarska opravila,
kot so lupljenje in siljenje
hmeljevk, postavljanje v
kopice ter delanje lukenj...
in v tekmovanju v pitju pi-
va dosegli novi rekord, saj
je zmagovalec Sergej Lani-
šnik s Polzele litrski vrč po-
pil le v 7,5 sekundah.
Organizatorji želijo s pri-
reditvijo nadaljevati tudi v
prihodnje, pri čemer bo po-
trebno določene stvari spre-
meniti, da bo še bolj pri-
vlačna za sodelujoče in gle-
dalce.
TONE TAVČAR
Večina dosedanjih starešin, med njimi v drugI vrsti v sredini prvi starešina Anton Fonda
I-:-
Postavljanje hmeljevk v kopice
Št. 33 - 14. avgust 2003
12
ŠENTJUR
LAŠKO
CELJE
Jeseni cesta, do pomladi
čistilna naprava
Po izgradnji čistilne naprave bo na Proseniškem naprodaj 23 parcel
Na Rajskem otoku sredi
ribnika na Proseniškem so
v petek začeli s prireditva-
mi ob prazniku Krajevne
skupnosti Blagovna. Raz-
vitju prapora krajevnega
društva upokojencev je sle-
dila zabava z ansamblom
Šentjurski muzikanti.
Praznovanje se je nadalje-
valo v soboto, ko so se kra-
jani podali na tradicional-
ni pohod do partizanske
bolnice Zima in na večerni
slovesnosti podelili tudi
priznanji za uspešno delo
Jožetu Gajšku, predsedni-
ku Sveta KS v prejšnjem
mandatu, in Športnemu
društvu Dole za 20-letnico
delovanja.
Popraznične dni na ob-
močju KS Blagovna pa bosta
obeležili dve večji naložbi,
saj naj bi v prihodnjih treh
mesecih temeljito prenovili
in razširili cesto skozi nase-
lje Goričica, jeseni pa začeh
graditi tudi krajevno čistil-
no napravo za območje Pro-
seniškega.
Na javnem razpisu za re-
konstrukcijo ceste Dole-Pro-
seniško so izbrali podjetje
CM Celje, te dni pa na dobra
dva kilometra dolgem cest-
nem odseku skozi naselje Go-
ričica zaključujejo še z zad-
njimi geodetskimi priprav-
ljalnimi deli. Z gradbenimi
deli, gre za utrditev in razši-
ritev cestišča, ureditev asfalt-
nih bankin ter razširitev uvo-
zov s stranskih cest, bodo za-
čeli v začetku prihodnjega
tedna, dela pa naj bi bila kon-
čana v treh mesecih, torej sre-
di novembra. Spomladi so za
odvodnjavanje ter za uredi-
tev kanalizacije za meteorne
vode ob cesti že porabili okoli
20 milijonov tolarjev, rekon-
strukcija ceste skozi naselje
Goričica pa je ocenjena na
dobrih 100 milijonov tolar-
jev.
V šentjurski občini bodo
v prihodnjih dneh izbrali tu-
di izvajalca, ki bo gradil kra-
jevno čistilno napravo na
Proseniškem. Spomladi so
obnovili del kanalizacijske-
ga omrežja ter zgradili zbir-
ni jašek za območje nase-
lja Proseniško, kamor bo-
do priključili tudi 23 sta-
novanjskih hiš v novem na-
selju nad ribnikom. Zem-
ljiške parcele v novonasta-
jajočem naselju, ki ga mo-
rajo najprej v celoti komu-
nalno urediti, bodo napro-
Praznik KS Blagovna že tradicionalno spremlja tudi pohod krajanov do partizanske bolnice Zima.!
daj šele po izgradnji čistil^
ne naprave. Gradnja čistil-
ne naprave na Proseniškem
je ocenjena na slabih 50 mi-
lijonov tolarjev, z deli naj
bi začeli konec oktobra ali
v začetku novembra, zaklju-
čena pa naj bi bila predvi-
doma do marca prihodnje
leto.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: MATEJ NOVAK
Gorje življenju
brez volje
Samostojna likovna sku-
pina, ki deluje pod imenom
Julija Beline s prijatelji, je
minuli teden v restavraciji
Doma starejših Zdravilišča
Laško odprla že šesto od
sedmih potujočih razstav,
ki jih ob evropskem letu in-
validov letos pripravljajo po
vsej Sloveniji.
Radečanka Julija Beline se
je za ta projekt odločila s sku-
pino svojih prijateljev-inva-
lidov, doma iz različnih kra-
jev Slovenije. Skupaj so se
odločili, da svoja dela pred-
stavijo tudi drugim in tako
dokažejo, da lahko, čeprav
so paraplegiki in tetraplegi-
ki, s trdno voljo postorijo
marsikaj. Ob Juliji Beline, ki
se ukvarja s slikanjem na ste-
klo, tehniko jedkanja in bru-
šenja ter obdelovanjem gli-
ne, so v skupini še Branko
Rupnik z Ljubnega ob Savi-
nji, ki riše tihožitja in por-
trete, Dominik Pesjak s Fran-
kolovega, ki ustvarja in riše
na svilo ter obdeluje les, Me-
žičanka Anica Pušnik, ki ob-
likuje slike in voščilnice iz
suhih rož, rezbar in kipar Ra-
dovan Gros iz Maribora ter
Radovan Gros iz Maribora, ki je postal paraplegik po hudi nesreči z
letalom, rad rezbari. Julija Beline pa obdeluje glino.
Željko Vertelj iz Kočevja,
poznan kot slikar, ki slika z
usti, njegova dela pa so olja
na platnu, ki prikazujejo na-
ravo.
Člani likovne skupine so
se s svojimi deli že predsta-
vili na skupinskih razstavah,
nekateri pa tudi samostojno.
Odkar od letošnjega marca
skupaj pripravljajo potujoče
razstave, so že gostovali v Loki
pri Zidanem Mostu, Sevni-
ci, Krškem, Šmarju pri Jel-
šah in Velenju. Od prejšnje-
ga tedna so njihova dela na
ogled v Laškem, septembra
pa bodo skupni projekt raz-
stav s kulturnim programom
in v družbi še drugih prijate-
Ijev-invalidov ter donatorjev
sklenili v Radečah. Moto vseh
razstav je Gorje življenju brez
volje, upanja in hotenja, Ju-
lija Beline pa ob tem pouda-
ri, da so prav številna prija-
teljstva njen največji zaklad.
MOJCA MAROT
Veselemu avtobusu
zmanjkuje sape
v študentskem, mladin-
skem, otroškem centru Laš-
ko (ŠMOCL) so v letošnjih
počitnicah prevzeli organi-
zacijo Veselega avtobusa, ki
so ga za čim bolj zabavno
in veselo preživljanje pro-
stega počitniškega časa šo-
larjev pred leti uvedli v Od-
delku za družbene dejavno-
sti laške občine.
A kot zaenkrat kaže, za po-
tepanje z Veselim avtobusom
med laškimi šolarji ni prave-
ga zanimanja, saj je letošnji
prvi potep na Mariborski otok
zaradi slabega odziva odpa-
del. Za izlet v Podčetrtek in
kopanje v vodnem parku
Aqualuna so prejšnjo sredo
na koncu ostali le trije prijav-
ljeni, zato so se na pot iz Laš-
kega namesto z avtobusom
odpravili kar z vlakom.
Šoloobvezni otroci v laš-
ki občini lahko zadnja po-
letja letujejo v počitniškem
naselju v Nerezinah na Ma-
lem Lošinju. V začetku av-
gusta se je v Nerezine poda-
la prva skupina otrok, do
konca meseca pa jim bosta
sledili v dveh 10-dnevnih iz-
menah še dve skupini laš-
kih šolarjev.
Po besedah Jasne Kermelj
iž ŠMOCL-a je razlog za tako
slab odziv počitničarjev mor-
da tudi v tem, da morajo šo-
larjem zaračunati polno ce-
no izletov, saj potepi z Vese-
lim avtobusom niso subven-
cionirani. Večje zanimanje šo-
larjev so zato pričakovali za
včeraj, ko so pjipravili celod-
nevno kopanje na bazenu v
Sevnici, cena za prevoz in
vstop na bazen je tokrat zna-
šala le poldrugi tisočak.
Sicer pa v ŠMOCL-u ugotav-
ljajo, da so mladi v Laškem po-
čitnice vzeli čisto dobesedno.
Kljub vrsti dejavnosti, ki jih pri-
pravljajo v dopoldanskem in
večemem času, se namreč v nji-
hovih kletnih klubskih prostorih
dnevno oglasi le j)eščica šolar-
jev. Za eno zadnjih delavnic,
slikanje z akvarelnimi barva-
mi, so zabeležili zgolj dve pri-
javi. Prostori ŠMOCL-a pa so
za mlade Laščane odprti vsak
dan med 9. in 14. uro ter po
18. uri. IS
mm
KRATKO
Poletno
nabiranje toc
ŠENTJUR - V Domu s
rejših Šentjur pripravljajo
gusta za svoje oskrbovat
poletne športne igre, ki ji|
začetku septembra zakljn
jo z ribolovom in ribjim p
nikom. Pet ekip s po štiri
tekmovalci se bo vse do kot
meseca ob torkih in četrti
dopoldne merilo v pei
športno-zabavnih igrah, zn
govalca poletnih športnih ij
za starostnike pa po izki
njah iz prejšnjih let dob
šele v zadnji discipHni, na
bolovu.
Slomšek bo
zavetnik
slovenskih
učiteljev
PONIKVA - Katoliški j
dagogi Slovenije se bodo
Slomškovem rojstnem k
ju zbrah 23. avgusta. Sh«
ki ga vsako leto v drugem k
ju pripravlja Društvo kato
kih pedagogov Slovenije,
namenjen srečanju učitelj
vzgojiteljev, staršev, katel
tov ter drugih, ki se na del
mladimi še pripravlja
Osrednja tema srečanja
Slomšek kot vez med dru
no, šolo in cerkvijo. V so(
lovanju z župnijo Ponikva |
pravljajo program kulturn
duhovnih in strokovnih p
reditev, tokratni shod pa
tudi uvod v leto priprave
razglasitev blaženega An
na Martina Slomška za zavl
nika slovenskih učitelji
vzgojiteljev in katebetov.
Jubilej partnerstva
Organizacija Rdečega križa Wevelinghoven iz Nemi
je ob 10. obletnici podpisa partnerske listine s humanit
no organizacijo iz Celja pripravila proslavo, ki so se je u(
ležili številni gostje, med njuni tudi delegacija OZ RK Cel
Po podatkih RK Wevelinghoven so v teh letih v Celje za [
trebe beguncev, socialne pomoči in odpravljanje posledic
poplavi ob devetnajstih obiskih pripeljali 137 ton prehramt
nih artiklov, 50 ton oblačil in obutve ter 22 ton higienst
pripomočkov in pralnega praška. Vso to pomoč so pridot
aktivisti z različnimi akcijami v podjetjih, ustanovah in
družinah, zanjo pa se je v imenu OZ RK Celje zahvalil sekre
Igor Poljanšek in predstavnikom RK Wevelinghoven pre(
za spomin umetniško sliko z motivom Celja (na sliki). Pr<
stavnikom obeh humanitarnih organizacij je za dolgoletno!
delovanje čestital tudi župan Grevenbroicha, ki je ob tem p-
daril tudi dolgoletno sodelovanje obeh mestnih občin, O
venbroicha in Celja. 1
Št. 33 - 14. avgust 2003   -
ŠENTJUR
VRANSKO
VOJNIK
DOBRNA
13
piišni ljubljenčki na dopustu
Živali poleti prevečkrat brez vode in sence - Hotel za male živali popolnoma zaseden
Y času poletnih dopustov
piiiogi soočajo s proble-
[(,in, kam s hišnim Ijub-
jjckom. Nekateri jih vza-
tjo s seboj, drugi za vars-
poprosijo prijatelje in
^fodnike, kar nekaj pa je
0\, ki živali pustijo v ho-
|lu za male živali. Dopust
jej ni izgovor, da žival za-
dete ali pustite samo v sta-
)vanju.
Psom in mačkam je treba
gotoviti hrano, dovolj pro-
jra za gibanje in igro, po-
embna pa je tudi družba ljudi
ostalih živali. V poletnih me-
čih moramo še posebej pa-
i, da imajo živali vedno sve-
, vodo, ki jo menjamo vsaj
krat na dan. Psi čuvaji mo-
jo imeti dovolj dolgo verigo
možnost, da se zatečejo v
nco. Tudi ko odidemo na do-
pust, moramo za hišne ljub-
ljenčke ustrezno poskrbeti.
»Najboljše je, da najdemo so-
rodnika, ki to živalco oskrbu-
je. Ali pa prosimo soseda, da
popazi na žival. Da mu damo
denar za hrano in ključe, da
lahko poskrbi in počisti za ži-
valjo. Nikakor pa ne smemo
nasuti suhe hrane v večjo po-
sodo, v drugo večjo posodo pa
vodo in pustiti žival samo. Ta-
ka voda nato ni užitna,« je po-
jasnila tajnica Dmštva proti mu-
čenju živali v Celju Irena Vol-
gemut.
Psi in mačice v
Pse in mačke lahko odpe-
ljemo v hotel za male živah
Zonzani v Dramljah. Hotel
deluje od leta 1991, vodi pa
ga Franc Lenko. Po njego-
vih besedah je v poletnih me-
secih hotel zelo dobro zase-
den. »Prostor imamo le, če
kdo odpove. Drugače so vsi
boksi rezervirani.« V hotelu
dobro poskrbijo za vse živa-
li, poleg hrane jim nudijo tudi
zdravniško oskrbo in nego.
Pse peljejo na sprehod dva-
krat na dan, zanje imajo no-
tranje in zunanje bokse, po-
leg tega imajo tudi bokse za
mačke in boks za ostale ma-
le živah. Skupaj imajo kar
60 boksov. Cene dnevne os-
krbe so odvisne od velikosti
psa in se gibljejo med prib-
ližno 1.500 tolarji za večje
in 1.200 tolarji za manjše pse.
Cena dnevne oskrbe za mač-
ke je dobrih tisoč tolarjev. Za
dodatne storitve, kot so ko-
panje, česanje in dajanje
zdravil, pa boste morali pla-
čati še dodatne stroške.
Polna
zavetišča
Od leta 1994 imajo poleg
hotela registrirano tudi zave-
tišče za zapuščene in izgub-
ljene živali. Zaradi neureje-
ne zakonodaje je sprva delo-
valo le dobro leto. Leta 2000
se je status zavetišč zakonsko
uredil in tako na pobudo ve-
terinarske uprave zavetišče
ponovno obratuje. Prostore
zavetišča vseskozi intenzivno
prenavljajo, hkrati pa v njem
urejajo tudi veterinarsko am-
bulanto, ki bo najverjetneje
odprla vrata že to jesen.
Če bi želeli posvojiti psa
ali mačko, se lahko v za-
vetišče Zonzani oglasite od
ponedeljka do petka med
dvanajsto in šestnajsto uro.
Število zavrženih živali se
v zavetišču najbolj poveča
pred cepljenjem. Trenutno
imajo v oskrbi 54 živah. Pre-
den jih pripeljejo v zavetiš-
če, jih mora pregledati vete-
rinar, ki jim da sredstvo pro-
ti notranjim parazitom in jih
cepi proti kužnim boleznim.
Brez vode in
sence
Tudi člani celjskega društvu
proti mučenju živali so letos
poskrbeli za številne zavrže-
ne živali. Ker prostora za ži-
vali v pisarni društva ni, za njih
poskrbijo člani društva. Vol-
gemutova priznava, da se ve-
likokrat za pomoč obrne tudi
Irena Volgemut in najdeni nemški špic.
na tiste, ki so zavrženo žival
našli. »Tam prosimo, da jo za-
držijo tako dolgo, da mi obja-
vimo obvestilo v medijih. Mi
se potrudimo, da ga oddamo.«
Društvo proti mučenju ži-
vali Celje sprejema pomoč
za vse zavržene živali. Po-
darite lahko hrano, denar-
ne prispevke pa nakažete
na njihov transakcijski ra-
čun pri Banki Celje: 06000
- 0014385593.
Zaradi vročine se v teh dneh
v društvu soočajo z obilico
anonimnih prijav o mučenju
živali. Največkrat se zgodi, da
psi ostanejo brez vode in na
vročem soncu. Obravnavajo
pa tudi primere, ko lastniki
odidejo na dopust, psa pa z
nekaj hrane in vode pustijo
kar doma. V takih primerih
pokličejo veterinarsko inšpek-
cijo, lastnika živali pa prija-
vijo tudi policiji. Celjsko druš-
tvo ima svojo pisarno v Gos-
poski ulici v Celju, za vse in-
formacije o zavrženih živalih
ter anonimne prijave jih lah-
ko pokličete na telefonsko šte-
vilko 548-57-09.
MAŠA BOHNEC
Foto: ALEKS ŠTERN
Franc Lenko v Hotelu za male živali Zonzani
Ročk, house in sveta maša
Vranski poletni večeri so
[prvič nadaljevali še dru-
j vikend v avgustu. Tradi-
ionalnemu programu iz
rejšnjih let je sledila še
kbena prireditev za mla-
Vransko summer night.
Jbotni večer je odpadel, v
^eljo pa se je množica Iju-
I udeležila Dorijeve maše,
f druge zapored.
[Kljub brezplačnemu vsto-
P in Peru Lovšinu, velike-
imenu na slovenski glas-
^ni sceni, je ostal prejšnji
^tek šotor za pekarno Brglez
?pol prazen. Glasbena pri-
reditev za mlade, ki jo je ob
pomoči številnih sponzorjev
organiziral Klub mladih
Vransko, se je odvijala letos
prvič. Prvi del večera je bil
rockovsko obarvan. Nastopi-
le so skupine Aperium, Nau-
tilus, Infack, Hailenstein in
Pero Lovšin. Šele slednjima
pa je uspelo oživeti ne pre-
več živahno množico. V rit-
mu housa se je nato zabava
nadaljevala vse do jutranjih
ur.
Drugače pa je bilo v nede-
ljo. V povsem polnem šoto-
ru je bila svečana maša ene-
ga najbolj znanih slovenskih
duhovnikov, Izidorja Pečov-
nika - Dorija. Pred mašo je
nastopila mlada Anja Ropo-
tar, za petje cerkvenih pesmi
je poskrbel Savinjski oktet iz
Žalca, igrala pa je Godba Za-
bukovica.
Po maši je duhovnik bla-
goslovil novo gasilsko vozi-
lo Prostovoljnega gasilskega
društva Ločica pri Vranskem.
PGD, ki letos praznuje že 70
let, je bilo tudi organizator
nedeljskega dne. Njihovi čla-
ni pa so med mašo poskrbeli
celo za hrano in pijačo.
Šotor se zdi morda nena-
vaden prostor za sveto ma-
šo, a je simbol hvaležnosti
in dobrote. Da je moderno
oznanjevanje evangelija v da-
našnjih časih zelo pomem-
bno, je povedal tudi Dori. Na
koncu je nazdravil še vsem
tistim, ki kljub vročini niso
zbrali dovolj poguma ter sto-
pili po pijačo.
Vrtna veselica se je po prev-
zemu gasilskega vozila nada-
ljevala s kvintetom Dori, obi-
skovalci pa so lahko preizku-
sili srečo tudi na srečolovu.
KATJA PETROVEC
Turistični forum
za podeželje
v Termah Dobrna so na
novinarski konferenci pred-
stavili simpozij Turistični fo-
rum za podeželje, ki bo 25.
in 26. septembra, z njim pa
bodo tudi končali slavje ob
600-letnici zdravilišča Dobr-
na. Organizatorja sta Terme
Dobrna in Regionalna raz-
vojna agencija Celje, soorga-
nizatorji pa ministrstvi za
kmetijstvo in gospodarstvo,
STO in TZ Slovenije.
Simpozij bo namenjen
vsem, ki so v Sloveniji odgo-
vorni za prestrukturiranje po-
deželja in ki lahko prispeva-
jo k razvoju podeželskega tu-
rizma, to pa so občine, raz-
vojne agencije, nosilci pro-
gramov CRPOV, turistične
kmetije, kmetijske zadruge
in zavodi, turistično informa-
cijski centri, turistična druš-
tva in drugi.
Savinjska regija bo na tu-
rističnem forumu za podeže-
lje, ki pomeni začetek izde-
lave enotnega programskega
dokumenta za obdobje 2004
- 2006, predstavila akcijski
načrt s projekti in cilji. V
dvodnevnem simpoziju bo-
do sodelovali mnogi strokov-
njaki za različna področja.
Direktor Kozjanskega regij-
skega parka Franci Zidar bo
predstavil Varovana območ-
ja - naravni parki in njihov
pomen za trženje in razvoj
regije. Avgust Lenar bo na pri-
meru Logarske doline pred-
stavil vrednote in kulturno
dediščino v turistični ponudbi
podeželja. Posebne obdela-
ve bodo deležni trženje eko-
loških kmetij, kdo so soob-
likovalci turističnega razvo-
ja podeželja, turistični proi-
zvodi na podeželju od Rinke
do Sotle, izobraževanje za tu-
rizem na podeželju in razvoj
ter uvajanje omrežja ekološ-
kih turističnih centrov Savinj-
ske regije.
TONE VRABL
Vzpodbude podjetništvu v Občini Vojniic
Državna Agencija za regionalni
f*Zvoj je Občini Vojnik odobrila 40
■'bilijonov tolarjev za vzpostavljanje
^formacijskega sistema, kataloga tr-
enja in načrta koordiniranega raz-
"oja con regije do leta 2006. Poleg
ločevanja v regijo, je Občina Voj-
tudi v letošnjem letu objavila dva
*2pisa, ki stimulirata podjetništvo.
.Sredstva za pospeševanje zaposlova-
nja so namenjena zaposlovanju brez-
poselnih, gospodarske družbe s sede-
žem na območju Občine Vojnik pa za
novozaposleno osebo dobijo 200 tisoč
tolarjev nepovratnih sredstev. V občin-
skem proračunu so za ta namen pri-
pravili 6,4 milijona tolarjev.
Poleg tega je občina pripravila tri mi-
lijone tolarjev za subvencije obresti v vi-
šini 4 odstotkov obrestne mere za eno
leto na podlagi pogodbe, sklenjene z ban-
ko v tem letu. Pri tem bodo upoštevali
samo investicije v zemljišče, poslopja,
stroje in opremo, pri nematerialnih in-
vesticijah pa nakup tehnologije.
Občina se hkrati trudi zagotoviti us-
trezna zemljišča za poslovno izgrad-
njo, kar je tudi prioriteta pri spremem-
bah prostorskega plana, prav tako pa
skupaj z zainteresiranimi išče ponud-
nike in kupce za poslovne prostore v
centru Vojnika, saj želi oživitev trga.
MS
Št. 33-14. avgust 2003
14
ŠPORT
Celjani na vrhu, danes
z Belasico
Deset točk na štirih tekmah za prevzem vodstva - Popoldne z Makedonci na Skahii kleti - Šmartno ni imelo sr©
Nogometaši CMC Publikuma
so se s tretjo zmago povzpeli na
vrh razpredelnice lige Simobil, po-
magali pa so jim Mariborčani, ki
so s pomočjo sodnika Draga Ko-
sa doma ugnali Ajdovce. Tisoč lju-
di je bilo na Skalni kleti. Števil-
ka seveda ni impozantna, a Ptuj-
čani so novinci v ligi in zato je
obisk vreden pohvale, z ozirom
na prejšnja leta. Danes popoldne
pa utegne biti na celjskem stadio-
nu trikrat več gledalcev. Predkrog
pokala UEFA ima določen čar, tek-
mec pa je za mnoge naše držav-
ljane zelo privlačen.
Podprvaka Slovenije in Makedo-
nije se bosta spoprijela ob 17.30.
Povratni obračun bo čez 14 dni v
Strumici.
Drava gostila
strelske vaje
Celjani so pred tekmo z Dravo odi-
grali pripravljalno tekmo prav na
njenem igrišču na Ptuju. Nižjeliga-
ša Rogoznico so odpravili s 14:1. Igral
je tudi Dragan Čadikovski, ki se
med strelce ni vpisal, a je kar deset-
krat asistiral. Njegova glava se bi-
stri, zagotovo je trpel v nedeljo na
tribuni. Čadikovski živi za tekmo
proti Belasici, da bi svojo kakovost
dokazal rojakom očeta Zorana. Mati
Mirjana pa je iz Beograda in tam je
Dragana tudi rodila. »Kdaj sem se
najbolj jezil v Velenju? Najprej, ko
me je Budičin udaril v hrbet in ko-
leno na robu igrišča, sodnik pa nič.
S prekrškom so me zaustavili tudi,
ko sem v protinapadu želel podati
prostemu Korenu. Bratranec iz
Skopja me obvešča o novostih pri
Belasici. Ni slaba, zasluži si naše
spoštovanje. A mi moramo naprej,«
pravi Čadikovski, ki so ga na začet-
ku DP opazovah ruski menedžerji.
Ob jezeru je bil »ohlajen» takoj po
tekmi, saj je pričakal soigralce ob
igrišču in jih potrepljal za remi. Nje
govemu obnašanju po menjavi je upra-
vičeno sledila kazen, ki je bila izrec-
no vzgojna. Na tribuni pa se mu je
pridružil Robert Koren, s povitim
stegnom. Njega, Simona Sešlarja in
Mateja Šnofla je znova vpoklical se
lektor Bojan Prašnikar, redni obi-
skovalec Skalne kleti, ki pa v celj-
skem moštvu vidi še precej rezerv.
Iz Publikuma prihaja največ repre
zentantov! Drava ob visoki tempe-
raturi ni presahnila, izid 2:1 je bil na
semaforju dolgih 49 minut. In vmes
je nevarni Matjaž Majcen v proti-
napadu prelisičil Gobca, Aleksan-
dra Šelige pa mu na srečo ni uspelo.
Mojstrovina je uspela najboljšemu
celjskemu strelcu Mitji Brulcu - s
hrbtom obrnjen proti golu je žogo v
zraku spretno zaustavil, nato pa jo
tresnil v levi zgornji kot gola. Darko
Maletič je dirjal mimo gostujoče
obrambe, zadel okvir gola (soigral-
ci še trikrat), priigral dve, sicer ne
dosojeni enajstmetrovki, dvakrat od-
lično streljal, a sta zadetka prepreči-
la vratar Golob in z glavo Šterbal,
začel zadnji, odločilni napad... Ko
bodo njegove podaje natančnejše v
zaključkih akcij, se bo Marijan Pu-
šnik soočil s težavo »četrtega tujca«.
Proti Belasici lahko igrajo vsi.
Zapravili vodstvo
s 4:1
Na treh domačih tekmah je Pub-
likum prejel štiri gole, popoldne si
tega ne sme privoščiti. »Takšne zma-
ge v prejšnjih sezonah niso bile obi-
čajne. Dravi bi lahko nasuli še dva-
krat več golov. Proti Belasici si že-
Um, da bodo fantje popraviU reali-
zacijo in zakrpali vse luloije v obram-
bi. Gostje bodo zelo nevarni v pro-
tinapadih. »Špici« Masev in Baldo-
valijev sta v odlični formi. Slednji
je zadel trikrat v prvem krogu, po-
snetek tekme pa smo si podrobno
ogledali. Imajo izkušene obrambne
igralce in novince iz Srbije. Make-
donskega prvenstva ne morem
spremljati preko televizije, zato tež-
ko primerjam kvaliteti ekip. Nekaj
nasvetov sem dobil od tamkajšnjih
trenerjev, a veliko več mi bo znane-
ga po prvem obračunu. Vseeno pri-
čakujem našo zmago,« je razpredal
Marijan Pušnik, potem ko je izve-
del, da je Cementarnica nadokna-
dila zaostanek treh golov in z igral-
cem manj iztržila točko proti Bela-
sici. Dopolnil ga je Darko Maletič:
»Če je Belasica igrala pred prvens-
tvom 0:0 z Vardarjem, ta pa je v kva-
lifikacijah za ligo prvakov izločil mo-
skovski CSKA, potem vemo, s kom
imamo opravka!«
»Bili smo boljši««
Poraz Šmartnega v Domžalah je
za nesrečnega označil Željko Spa-
sojevič, ki je moral tokrat izostati
zaradi poškodbe (tako kot Alibabič,
Filipovič, Vršič, Borštnar) in jedrnato
ocenil tekmo: »Bili smo boljši!«. S
starostnim povprečjem 23 let je zde
setkano Šmartno prijetno preseneti-
lo. Ko je pri 1:1 kazalo celo na zma-
go v gosteh, je šmarško obrambo pre
senetil Bracovič, na drugi strani pa
Goran Ristič in Alen Mujanovič nista
bila dovolj spretna. Trener Toni To-
mažič je poudaril: »Očitno je bilo,
da je slavilo spretnejše in srečnejše
moštvo. Poskušali smo narekovati ri-
tem. Mladi so odigrali odgovorno,
zaradi slabše telesne konstitucije pa
izgubili precej dvobojev.«
Besen je bil razpoloženi Marko
Gobec, ki so mu razbili arkado in
v 75. minuti je moral z igrišča. Pred-
sednik Jože Krajnc ni izgubil smi-
sla za šalo: »Naš pokrovitelj posta-
ja dr. Jože Robida, ki se trudi glede
zdravja poškodovanih igralcev. Če
se jih bo večina pozdravila, se bo-
mo odločno zoperstavili državnim
prvakom!«
Fornezzi ugnal
Cel<»figo
Začelo se je tekmovanje v drugi
slovenski nogometni ligi. V Vipol-
žah so Velenjčani kar s 5:2 nadi-
grali domača Brda, kljub temu, da
so že v 5. minuri ostali z igralcem
manj. »Igrali smo zelo napadalno,
tekmeci pa so bili odločni in boje-
viti. Očitno bodo vsi proti nam igrali
zelo agresivno,« je dejal trener Ru-
darja Drago Kostanjšek.
V Slovenskih Konjicah pa je pote-
kal pravi »celjski« dvoboj, z nogo-
metaši Publikuma na dvojni regisdra-
ciji. Po uvodnem golu Dravinje so
Krčani zaigrali bolj napadalno. Po
prekršku domačih sta si pri enajst-
metrovki iz oči v oči gledala Publi-
kumova vratarja. Sašo Fornezzi je
premagal Sebastjana Čelofigo, do
konca tekme pa je ostalo 1:1. »V so-
boto nas čaka težka preizkušnja v Ve
lenju. Rudar namreč zame sodi v pr-
vo ligo«, meni trener Dravinje Mar-
jan Marjanovič.
MOJCA KNEZ
DEAN ŠUSTER
Foto: ALEKS ŠTERN
GREGOR KATIC
Gobec je izvajal kot, Bnilc (v ozadju) podajo podaljšal z glavo. Marko Križnik
prisebno usmeril v mrežo. ^
Po prekrških nad neustavljivim Darkom Maletičem so gostje prejeli dva rumena karta
Izidi 4. kroga lige Simobil:
CMC Publikum - Kumho Drava 3:1 (2:1); Križ-
nik (28), Brulc (39), Pečnik (88); Ad. Smajlovič
(19), Domžale - Šmartno 2:1(1:1); Mujanovič (47^-);
Feigel (17), Bracovič (75), Dravograd - Šport Line
Koper 0:1, Maribor Pivovarna Laško - Primorje 2:1,
Mura - KD Olimpija 0:4, Gorica - Ljubljana 5:0.
Pari 5. kroga:
Drava - Mura, Primorje - Dravograd, Ljubljana -
Domžale, Olimpija - Gorica, nedelja: Šmartno - Ma-
ribor (17), Koper - CMC Publikum (17.30).
Najboljši igralci 4. kroga po izboru Televizije
Celje in NT&RC:
10 točk - Darko Maletič, 5 - Marko Križnik, 3 -
Mitja Brulc, 2 - Aleksander Šeliga (vsi Publikum), 1
- Marko Gobec (Šmartno).
NK CMC Publikum v
Evropi:
1993/94 - predkrog pokala po-
kalnih zmagovalcev: Publikum
- Odense 0:1, Odense - Publikum
0:0. 1997/98 - pokal Intertoto:
Publikum - Lokomotiva Nižni
Novgorod 2:1, Publikum - An-
talyaspor 1:1, Maccabi Haifa -
Publikum 0:1, Proleter Zrenja-
nin - Pubhkum 0:0. 2001/02 -
pokal Intertoto: Aarhus - Publi-
kum 1:0, Publikum - Aarhus 7:1,
Publikum - Artmedia Petrzalka
5:1, Artmedia Petrzalka - Publi-
kum 1:1, Publikum - Lausanne
1:1, Lausanne - Publikum 0:0.
»Strašni« Jože Robida, najbolj zaposlen
pri NK Šmartno.
LESTVICA
št. 33 - 14. avgust 2003
pazi
ŠPORT
15
Ifsakodiievne spremembe
med pripravami
Hren trener Rogle, Tilinger v Šentjurju, Nedeljkovič pri Elektri
Iošarkarski prvoligaši so v za-
m avgusta začeli s priprava-
ma novo sezono, ki se bo za-
3 konec septembra. Trenerji v
lini prvi del priprav (teden ali
,) opravijo v svojih dvoranah,
o pa sledijo tako imenovane
gčne priprave, kjer se predvsem
jira moč za naporno sezono.
)ejstvo je, da večina ekip še ni
lavljenih, tako da lahko okrepi-
posameznih klubov pričakuje-
ivse tja do začetka prvenstva.
bo Lašicem sledi
■Mežica
>o dveh tednih v Treh lilijah se
do Laščani za sedem dni prese-
V Mežico, ki je zelo pri srcu tre-
ju Alešu Pipanu. Na treningih
jidi nadarjeni mladinci, od ka-
terih bi kdo znal potrkati na vrata
prvega moštva že po teh pripravah.
Pipan namreč daje polno priložnost
obetavnim košarkarjem, ki jih v eki-
pah kadetov in mladincev v Laškem
ne primanjkuje.
V staro bazo
v šentjurjskem moštvu je po od-
hodu Novakoviča Kahvedžiča in se-
daj še Bojana Novaka, ki kljub po-
godbi ne želi ostati (zanj se zanima-
ta Zagorje in Elektra), novinec nek-
danji član Pivovarne Laško in B li-
gaša Hrastnika Jernej Tilinger, 203
cm visoki krilni igralec. Po nekate-
rih novicah iz tabora Alposa Kemo-
plasta je blizu dogovor še z Boštja-
nom Sivko, pa tudi z Radom Tri-
funovičem, izkušenim, 30-letnim
nekdanjim reprezentantom Slove-
nije, ki ga pot redno vodi za trener-
jem Borisom Zrinskim. Bodo pa
morali v Šentjurju še poiskati kak-
šnega centra, zato ni izključena mož-
nost vrnitve Jadranka Čoviča. Moš-
tvo se je za deset dni odpravilo v
staro bazo na Kozjansko, v Motel
Kozje in v dvorano na Lesičnem.
Novi trener
v Zrečah se je nekaj le začelo pre-
mikati, kajti uprava je sporočila ime
novega trenerja. To je nekoliko pre-
senetljivo Jože Hren, prej pomoč-
nik Memija Bečiroviča in tudi Go-
razda Bokšana. Sorazmerno neiz-
kušeni Hren bo tako skušal skupaj z
upravo sestaviti novo ekipo Rogle,
kar pa bo vse prej kot lahka naloga.
Po Zariču, Dundoviču, Mihajloviču
in Zinrajhu je namreč odšel še Mar-
ko Meško (Zagorje), podobno raz-
mišlja Sivka, novice o poškodbi iz-
kušenega centra Slobodana Beniča
pa niso nič kaj razveseljive, saj bo še
vsaj šest mesecev izven pogona.
Že šest novincev
Zelo radikalne poteze so poteg-
nili na Polzeli, kjer so po prihodu
novega trenerja Vojka Herksla do-
dobra spremenili ekipo. Odšli so
Tovornik, Čovič, Čatovič, Kadič, od
starejših je na Polzeli ostal le Mat-
jaž Cizej. Prišli so Samo Finžgar,
Matic Debevc, Branislav Josipo-
vič, Miloša Šakota, Džordže Ni-
količ in Igor Krasnič. Drugi del
priprav bodo Hopsi opravili na tur-
neji po Srbiji in Črni gori, kjer bo-
do tudi odigrali večino od dvajse-
tih pripravljalnih srečanj.
Povsem mlada
ekipa
v Šoštanju so proračun kluba
zmanjšali za 25 odstotkov, kar po-
meni bistveno pomladitev ekipe.
Najstarejši igralec je 24-letni Blaž
Ručigaj. Vsi so po volji trenerja
Miloša Sagadina, saj bo večina lah-
ko vadila dvakrat dnevno, kar je
bila strategova želja že lani. Novi-
nec je center Srboljub Nedeljko-
vič (23 let, 203 cm) iz SiCG, z Elek-
tro se spogleduje tudi nadarjeni bra-
nilec Branika Grega Auer. Večjih
ambicij v klubu nimajo. Po uvod-
nem delu priprav v šoštanjski dvo-
rani in na velenjskem stadionu, od-
haja ekipa konec tedna za sedem
dni v Radence.
JANEZ TERBOVC
NA KRATKO
lejan Peric se bo poročil v soboto, Slavko Ivezič pa bo odpotoval v
deželo sambe.
lUlladi kmalu v Braziliji
Zreče: Mladinska rokometna reprezentanca se je v pone-
iljek zbrala na tretjem, zadnjem delu priprav za svetovno
jvenstvo, ki se bo 21. avgusta pričelo v Braziliji. »Mnoge
■alce pestijo poškodbe, zato sem v Zreče poklical še nekaj
'alcev iz Celja,« je dejal selektor Slavko Ivezič. Po vrnitvi
detske reprezentance s Slovaške bo Ivezič najverjetneje
svetovno prvenstvo »vzel« še nekaj igralcev iz te vrste,
tri in v soboto bosta sledili pripravljalni tekmi s Hrvati, ki
[do našim vrnili obisk. (MK, foto: AŠ)
I Urban Acman, slovenski rekorder na 100 metrov, se ni prebil do
stopničk.
13 odličij za Kladivar
^ova Gorica: Na državnem prvenstvu so celjski atleti osvo-
medalj. Prvakinje so postale Marina Tomič v teku na
^ metrov ovire (13,30), Petra Novak v metu kopja in Tama-
'^olenač na 3.000 metrov zapreke. Slednja je srebrno meda-
J^osvojila tudi na 1.500 metrov, druga mesta pa so osvojili še
^fe Voglar (110 m ovire), Robi Teršek (met kopja), Danije-
;^žumič (400 m), obe ženski štafeti, Živa Majcen (met di-
in Darja Malinar (met kladiva). (DŠ, foto: GK )
Ani na Aljasko
Škofja Loka: Ani Živko je zmagala na državnem prvens-
tvu v gorskem teku. Udeležila se bo svetovnega prvenstva,
ki bo septembra na Aljaski. Od celjskih tekačev se je v mla-
dinski kategoriji na 3. mesto uvrstil Andrej Cimperšek, Igor
Mernik pa je bil pri članih sedmi. (MK)
Zdesetkani brez zmage
Ehingen: Oslabljena ekipa rokometnega kluba Celja Pi-
vovarne Laško ni bila kos nasprotnikom na pokalu Schlec-
ker v Nemčiji. Doživela je tri poraze (Kiel 27:30, Kolding
27:35, Ademar 33:37) in pristala na zadnjem, šestem me-
stu. Zdesetkano moštvo se je sicer dobro upiralo nasprotni-
kom, predvsem v prvih polčasih. Za pivovarje je Renato
Vugrinec dosegel 19 golov. (MK)
Težka skupina za Celjanke
Celje: Mlade rokometašice Celja bodo tretje leto zapored
zaigrale v 1. B ligi, kjer bo tokrat kar 17 ekip. V končnici bo
sodelovalo osem ekip, po dve najboljši iz štirih predtekmo-
valnih skupin. Le prvouvrščena bo napredovala. »Zaradi nak-
nadne vključitve druge ekipe Žalca je bil žreb ponovljen.
Padli smo v težko skupino, z bivšim prvoligašem Savo, In-
no Dolgun, ki je B ekipa Krima, in Milleniumom. Uvrstitev
na drugo mesto bo težavna,« napoveduje trener Sebastjan
Oblak. Celjanke so doslej osvojile osmo in deveto mesto.
(JK)
»Puškaff v Italijo
Celje: 42-letni celjski i-okometni vratar Rolando Pušnik
bo v naslednji sezoni stal v vratih italijanskega prvoligaša
Padove. Pušniku, ki je v prejšnji sezoni branil v Trebnjem,
bo družbo delal Celjan Boštjan Burdian. »Zelo sem zadovo-
ljen, da je prišlo do podpisa enoletne pogodbe. V igri je bilo
precej slovenskih prvoligašev, a se je vse skupaj izjalovilo.
Imam še reprezentančne ambicije, saj se še vedno dobro
počutim,« je pred odhodom na priprave povedal Pušnik, ki
ima za seboj že 22 profesionalnih sezon. (JK)
Prepolovljeni Merkur
Celje: Ženska košarkarska reprezentanca bo pojutrišnjem
odpotovala na prizorišče Univerzijade v Južno Korejo. Iz-
gubila je obe pripravljalni tekmi z Italijo. Selektor Drago-
mir Bukvič ima v izbrani vrsti šest igralk celjskega Merkur-
ja, Katjo Temnik, Daliborko Jocič, Majo Erkič, Mojco Mar-
kovič, Nadjo Ramšak in Žano Jereb. V skupini B bodo po-
leg Slovenije še Srbija in Črna gora, Finska, Japonska in
Kitajska. (JK)
Kadeti na pragu
polfinala
Slovenski rokometaši, ki
jih vodi Celjan Matjaž Guček,
uspešno nastopajo na evrop-
skem prvenstvu na Slovaš-
kem. Odločilno tekmo za pre-
boj v polfinale bodo odigrah
drevi z Islandijo.
Najprej so nesrečno izgubi-
li z Nemci z 28:30. Guček je
menil, da so fantje podlegli pri-
tisku uvodne tekme in da bo
nadaljevanje zagotovo boljše.
In prav to se je zgodilo. Njego-
vi varovanci so kar s 36:28 ug-
nali Ruse. Junak obračuna je
bil Dragan Gajič, ki je dose-
gel 17 golov (njegovo povprečje
je skoraj 11 zadetkov!). Nato
so padli še gostitelji s 33:20 in
prvi favoriti Madžari s 30:27.
Slovenci so v 2. polčasu imeli
6 golov naskoka. Obramba tek-
mecev 4+2 je ustavila Gajiča
in Čudiča, in tri minute pred
koncem je bilo 28:27. Na sre-
čo sta se razigrala Nenad Bil-
bija in Borut Ošlak, še pose-
bej pa se je izkazal vratar Jure
Vran.
Matjaž Guček je strnil do-
sedanje vtise: »Gajič je ned-
vomno lider moštva tako na
igrišču kot tudi izven njega. Di-
rigent Čudič je nezaustavljiv,
čeprav ga vseskozi tesno pokri-
vajo. V obrambi blestijo Kle-
pej, Dobelšek in Rutar. Fantje
so zelo borbeni in homogeni,
vzdušje v ekipi je odlično. Ne-
strpno čakamo Islandce. Bojim
se jih, saj so odlični, najbrž ce-
lo boljši od Nemcev, s kateri-
mi so izgubili z golom razlike.
Za to je bil namreč najbolj za-
služen izjemen nemški vratar,
ki zna zaustaviti tudi 30 stre-
lov na tekmo.«
_______GORJMNA POSSNIG.
Dragan Gajič v obrambni akciji, sicer pa na EP blesti v napadu.
Kopica medalj celjskih plavalcev
Kranj: Plavalci Marinesa Neptuna so še vedno med najboljšimi slovenskimi kolektivi, resda ne pri članih, temveč v
kadetski konkurenci. Na DP sta štafeti kadetinj osvojili srebrne in bronaste medalje, Tina Kotnik je bila druga na 50 in
100 m delrin. Barbara Šalekar pa druga in tretja v prsnem slogu na 200 in 100 m. Najbolj pa se je izkazal mladinec Miha
Jost z zlatima odličjema na 200 m prsno in 200 m mešano. »Z dosežki sem izjemno zadovoljen. Miha je prodrl na sam
vrh in z njim si obetamo kandidata za reprezentanco tudi v članski konkurenci. Kljub ugodni, zelo topli sezoni, pa na
celjskem bazenu nismo imeli dovolj prostih terminov, da bi se še bolje pripravili. Poldruga ura je premalo za vrhunske
dosežke,« je ob koncu sezone dejal trener Mijo Zorko. (JK)
-   Št. 33 - 14. avgust 2003   -

Gasilska ljubezen, ^
še vedno gori
Srečni ob majhnih stvareh, ki naredijo življenje veliko
Družina Milene in Jožeta
Jurgec živi s tremi otroki v
bloku ob boku stavbe v ka-
teri domuje uprava občine
Vojnik. Stanovanje je »veli-
ko« 54 kvadratnih metrov in
da je pri spanju za vse do-
volj prostora, imajo postelje
zložene eno na drugo. Ko
sva z Gregorjem prišla na na-
povedan popoldanski obisk,
se je ob odprtju vrat v naju
vsul plaz sproščenega sme-
ha in dobre volje.
V majhnem in tesnem pro-
storu, kjer je vsak kot kar se
da koristno izkoriščen, živi,
prijateljuje, ustvarja in se uči
pet ljudi, med katerimi so vsaj
štirje odrasli, peti, najmlajši
član, družinska maskota Uroš,
pa je kot desetletnik tak, da
bi za potrebe svojega gibanja
potreboval športno igrišče, ne
pa utesnjeno stanovanje. Sta-
novanjske poti so ozke, lah-
ko bi bile samo enosmerne,
če se seveda ne bi bilo treba
gibati v več smeri. Ker pa so
Jurgecovi uglašena in prijaz-
na družina, jim tudi ozke sta-
novanjske poti ne delajo te-
žav, nasprotno, na njih veli-
kokrat naletijo na marsikaj za-
nimivega, kar jim lepša živ-
ljenje.
Milena in Jože ter njuni
otroci Lea (18), Urška (16) in
Uroš (10) imajo sicer vsak svo-
jo življenjsko zgodbo, vendar
tudi nekaj skupnih področij.
Prvo in najmočnejše skupno
področje je prav gotovo gasils-
tvo, kjer se je pred dvajsetimi
leti tudi vnela in še do danes
ni ugasnila ljubezen med Mi-
leno in Jožetom. Začelo se je
na taboru gasilcev v Gozdar-
ski šoli v Mozirju.
Jože Jurgec, poglavar dru-
žine: »Moja skupina se je od-
pravljala domov, ko je prišla
nova in v njej je bila tudi Mi-
lena. Spoznala sva se, nave-
zala stike in, kot je videti da-
nes, se je pošteno vnelo in še
kar gori.«
Otroci sedijo na kavču, oče,
mati in jaz za mizo, Gregor
pa v tesnem prostoru išče pra-
vilni kot za čim boljše posnet-
ke. Milena z dekliškim priim-
kom Marguč, iz Malih Dol pri
Vojniku, se je leta 1977 zapo-
slila v vojniški osnovni šoli kot
predmetna učiteljica likovne
vzgoje in slovenskega jezika:
»Gasilci so za neko prireditev
potrebovali program in so me
našli na šoli. V gasilske vrste
me je pripeljal gasilec Silvo
Kuder, ki je bil poštar in je
vse v kraju dobro poznal. Ker
je bilo treba napisati tudi pris-
pevek za Gasilski vestnik in
hisem poznala gasilskih stro-
kovnih izrazov, sem se odlo-
čila za izobraževanje. Tako se
je začelo.«
Jože Jurgec je pravi Gaber-
čan iz Celja, ki je stanoval v
stolpnici ob gasilskem domu:
»Vsi smo bili gasilci: oče, brat,
sestra, jaz ... Od leta 1963 do
1985 sem bil član PCD Gaber-
je, nato PGD Vojnik. Sem tre-
ner in mentor najmlajših, po-
magam pa tudi ženi
Ob gasilstvu je bila
sti Jožetova največja
nogomet, ki ga je šes
pri nekdanjem Oliml
pa nogometno tekra
gleda po televiziji.
Milena, ki je njega
Milena z bratom Petrom v varnem naročju mame Kristine in očeta Jurija Marguča v Malih Dolah.
Mladi gasilci, državni prvaki 2000 in 2001 (stojijo od leve) Jože Jurgec, Jaka Marguč, Mitja Baumg4
Jurgec, Urban Jezemik, Lea Jurgec in Gordana Došen, spredaj od leve Marko Marguč, Uroš Jurgec ii>l
Št. 33-14. avgust 2003
Milena Jurgec, ko je pela pri ansamblu Hmeljarski instrumentalni kvintet
Uroš je gasilec tudi v družini
Lea ljubi kitaro'
tetu Lokvanj v Vojniku
amblu Hmeljarski in-
jntalni kvintet, se je kul-
izražal tudi Jože, saj je
jstru Svobode Gaberje
amburico. Ker je Jože,
: častnik 2. stopnje in
list strojnik, po osnov-
)oklicu mesar, v vojski
bil kuhar, je v družini
t zaposlen kot dober ku-
natančen čistilni servis.
Ij ga jezi, če mora pri
lu na izlet ali kako dru-
editev čakati družinske
pa imamo samo eno ko-
0,« mu v odgovor zabru-
stali štirje člani druži-
ij res, pravi mojstri so,
v tako majhnem prosto-
ipejo vsi in pravočasno
'ti in da pri vsem tem ce-
laneio zidane volje.
Iste poti
Bine Jurgec
Mileni Marguč in Jože-
rgecu so bili v družinah
je otroci, prav toliko jih
tudi v svoji družini. Naj-
Lea, 18, obiskuje Gim-
)Center v Celju, konču-
sbeno šolo za harmoni-
1. letnik kitare. Urška,
Idijakinja Srednje zdravs-
šole v Celju, igra kla-
re in frulico. Najmlajši
10, obiskuje OŠ Vojnik,
IV glasbeno šolo in igra
to. Urška in Uroš sta nav-
ia karateista, Lea in Urš-
^ sta prepevali v cerkve-
^troškem pevskem zbo-
ru, ki ga zdaj vodita. Vsi trije
so tudi člani Društva mladi ga-
silec na OŠ Vojnik, ki ga je že
leta 1980 ustanovila Milena
Jurgec. Do letos, ko so DMG
ustanovili tudi na Ljubečni, je
bilo to edino tako društvo v
bivši enotni celjski občini.
Mladi gasilci so dvakratni dr-
žavni prvaki v letih 2000 v De-
sterniku in 2001 v Vojniku.
Uroš tekmuje, sestri pa sta tre-
nutno mentorici, pred tem pa
sta bili tudi tekmovalki. Pod
mamino taktirko in ob obča-
sni pomoči očeta.
Pred božičnimi prazniki in
novim letom se družno lotijo
izdelovanja voščilnic in so bih
v natečaju NT&RC že dvakrat
nagrajeni. Uroševa božično -
novoletna voščilnica, s sedmi-
mi leti je bil najmlajši udele-
ženec, je bila izbrana kot motiv
na natečaju Slomškove usta-
nove. Velika ljubezen je tudi
fotografiranje, kjer je Lea na
državnem tekmovanju dobi-
la 3. nagrado, Uroš pa pisno
priznanje.
Milena piše besedila za na-
rodno zabavne ansamble in po-
sameznike (Družinski trio Po-
gladič. Izvir, Jurij, POK, Fra-
jerji s Sonjo, za Barbaro Le-
ber, Francija Falanta itd.) in so-
deluje v lokalnem glasilu Og-
ledalo. Za slavljence ob raz-
ličnih življenjskih praznikih ra-
da napiše primerno besedilo,
v zadnjem času pa se je lotila
tudi pisanja nekiologov. Ure-
dila je knjižici ob 120 letnici
PGD Vojnik in 90 letnici PGD
Nova Cerkev. Ponosna je na šti-
rinajst raziskovalnih nalog, ki
so jih spisali njeni učenci. V
treh nalogah je predstavila ver-
ska znamenja v Vojniku, Novi
Cerkvi in Črešnjicah. Nastale
so tudi naloge o pomembnih
Vojničanih Franju Felicijanu,
Karlu Kožuhu, Tonetu Zorku
in drugih, predstavila je ljud-
sko pesem Krofličevih, pust-
ne šeme in pustovanja. Zani-
miva je naloga o gasilskih dru-
žinah, ki jih je na vojniškem
veliko. Najštevilnejši sta dru-
žini Božnik in Jezernik.
DomaČe
veselje brez
dopusta
Milena in Jože se pohvali-
ta, da sta že 30- oz. 25-krat
darovala kri, letos pa se bo kot
krvodajalka pridružila tudi
najstarejša hči, Lea.
Na dopust ne hodijo, ker jim
to ne omogoča »financ mini-
ster«. Odpeljejo se za kakšen
dan ali dva, sicer pa so včasih
preživljali dopuste z obiski
otrok na duhovnih vajah. Ra-
di so hodili tudi v hribe.
Za njihovo veselje niso po-
trebni veliki dogodki. Veseli
so ob vsakem prazniku, po-
sebej rojstnih dnevih. Ne sa-
mo družinskih članov, ampak
vseh v sorodstvu. Veselijo se
cerkvenih praznikov. Vsi ho-
dijo v cerkve in tam tudi veli-
ko pomagajo. Najbolj »noro«
so se veselili pred štirimi leti
ob 50-letnici, zlati poroki Mi-
leninih staršev, Jurija in Kri-
stine Marguč v Malih Dolah.
Milena, ki je višja gasilska
častnica organizacijske smeri
in predavateljica, kljub obilici
dela, še vedno najde čas za ri-
sanje, izdelovanje vitražov, ob-
delovanje manjšega vinograda
in delo na vrtu. Vsi radi gobari-
jo, še posebej Uroš in Milena.
Srečni
prostovoljci z
drobižem
»Vse in povsod delamo za-
stonj,« so povedali tako enot-
no, kot da bi peli v pevskem
zboru. »Če bi dobili vsaj ne-
kaj plačano, bi bili milijonarji!
Vendar mi radi pomagamo in
sodelujemo z ljudmi. Moraš
pa imeti za preživetje in do-
kler je tako, je dobro. Ne obre-
menjujemo se s tem, kaj. in
koliko imajo drugi.«
Sreča?
Pravijo, da so srečni. Kako?
Uroš: »V naši družini pre-
vladujejo ženske in ker ima-
mo majhno stanovanje, je sre-
ča, da imava z očetom pro-
stor pod mizo.«
Urška: »Morda je moja sre-
ča hecna: vesela sem, da se vsa-
ko jutro zdrava zbudim.«
Lea: »Da se razumemo in
prenašamo ter imamo veliko
prijateljev.«
Jože: »Moja sreča je, da sem
po šestih letih spet dobil služ-
bo.«
Milena: »Sreča je biti srečen
ob majhnih stvareh, ki naredi-
jo življenje veliko. V naši dru-
žini imamo vse lepo razdelje-
Uroš je gasilec, karateist, gobar in tudi mehanik, i
Očetu Jožetu gospodinjska opravila niso tuja.
Lea je bila najbolj vesela sestrice Urške.
Urška se je še pred osmimi leti poh-
valila z lasmi, dolgimi kar 109 cm.
Št. 33-14. avgust 2003
no in nihče ne sme odpoveda-
ti. Doslej smo bili uspešni in
naj bo tako tudi v prihodnje.«
Vroča gasilska ljubezen se,
ko je potrebno, ohladi z do-
bro voljo, smehom in curkom
vode. Za Jurgece v Vojniku to
še kako drži.
TONE VRABL
Foto: GREGOR KATIC
18
KULTURA
AIba - pesem
jutranjica
Nominiranci za Veronikino nagrado: Boris A. Novak
Boris A. Novak se je rodil leta 1953 v Beogradu, kjer je
preživel otroštvo. Doslej je objavil 51 knjig - nekaj na-
slovov: Hči spomina (1981), 1001 stih (1983), Odmei; (2000)
- Žarenje pa je neke vrste nadaljevanje zbirke Alba, s
katero je ustvaril sodobno inačico ljubezenske lirike (in
za katero je bil prav tako nominiran za Veroniko). Jese-
ni bo v zbirki Kondor založbe Mladinska knjiga pod
naslovom Ljubezen iz daljave izšla antologija provan-
salske trubadurske lirike, ki jo je pripravil kot prevaja-
lec in pisec obsežne spremne besede.
Žarenje je nadaljevanje
Albe, nadaljevanje, ki še
vedno trubadorsko bren-
ka v bralcu. Lahko bi se
reklo, da muza ravno vam
daje »dovolj snovi za sa-
ge«, čeprav se večinoma
»zatekate pod žleb dvoji-
ne«... Kaj bi dejali sami?
Naj povem, da sama be-
seda alba v stari provansalš-
čini pomeni zarjo, obenem
pa je oznaka za pesem ju-
tranjico oziroma svitanico,
ki upesnjuje boleče slovo lju-
bimcev ob jutranji zarji. Tu-
di Žarenje je zbirka ljube-
zenskih pesmi. Gotovo gre
za nadaljevanje Albe iz le-
ta 1999, vendar sem v tej no-
vi zbirki ljubezenskih pe-
smi odprl nekatere drugač-
ne registre. Alba je hvalni-
ca lepoti, visoka pesem lju-
bezni, v osnovi je uglašena
himnično, z nekaterimi ele-
gičnimi toni zaradi takšnih
in drugačnih daljav, ki lo-
čujejo ljubimca. Prav v tej
legi sem našel tudi vzpored-
nice s trubadursko liriko,
kjer je ljubezen iz daljave
eden izmed temeljnih mo-
delov. Ljubezenskih pesmi
seveda ni mogoče pisati na
način ponavljanja vzorov in
vzornikov iz literarne zgo-
dovine, možno jih je pisati
le iz živega čustva oziroma
natančneje: to čustvo zah-
teva pesem. Že trubadurji
so vedeli, da ni ljubezni brez
njenega izrekanja in so na
ta način vzpostavili tesno
povezavo med erosom in li-
riko. Žarenje prevzame,
nadgrajuje in razvija hval-
nice ljubezni, obenem pa
uvaja nove tone. Po eni stra-
ni gre za poskus ozemljitve
ljubezni v vsakdanjem živ-
ljenju: tu gre za teme, ki so
zelo redko kdaj obdelane v
liriki. Po drugi strani gre za
izrekanje konfhkta z oko-
ljem, tudi slovenskim, ki s
svojo dvoličnostjo in ozko-
srčnostjo poskuša zadušiti
ljubezen: te pesmi so zelo
bridke. Tako sem v Žarenju
zbral najbolj srečne in naj-
bolj nesrečne pesmi, kar
sem jih kdaj napisal. Gre to-
rej za povezavo himnične in
elegične uglašenosti, hval-
nic in žalostink. Različne
plasti zbirke Žarenje sem
na koncu strnil v Zemljevi-
du odsotnosti, kakor je na-
slovljena corona, sonetni ci-
kel, neke vrste skrajšani so-
netni venec, ki predstavlja
režime te zbirke.
Tudi sicer v Žarenju pre-
vladujejo soneti. Ta klasič-
na pesniška oblika vam je
očitno zelo blizu.
Res je: že od svojega pe-
sniškega prvenca, zbirke Sti-
hožitje iz 1. 1977, sem pogo-
sto uporabljal to tradicional-
no, pa zmeraj znova svežo in
privlačno obliko. V zadnjih
letih, in še posebej v zbirki
Žarenje, pa sem zaradi čus-
tvene napetosti čutil potre-
bo po razgradnji oziroma
nadgradnji klasične sonetne
oblike: tradicionalno kitič-
no strukturo dveh kvartin in
dveh tercin sem pogosto na-
daljeval z dvema dvostišje-
ma in dvema osamljenima
verzoma, kar sem poimeno-
val zamirajoči sonet. Podo-
ben je brisani sonet, ki je prav
tako moj izum. Ti dve for-
mi, kjer število verzov upa-
da in se besede na koncu za-
grnejo v beli papir, v molk,
mi zelo ustrezata, saj že z ob-
liko izžarevata izginjanje,
kopnenje časa in sveta ter sta
torej primerni za upesnjeva-*
nje nekaterih ključnih čus-
tvenih tonov, denimo za spo-
minsko ubrane pesmi.
V zbirki omenjate konf-
likt z okoljem. Kako do-
seči harmonijo med pesni-
kom in narodom?
Ravno zaradi teh ovir, ki
jih okolje postavlja pristni
ljubezni, se mi je ponovno
odprlo vprašanje, kakšen je
odnos Slovencev in Slovenk
do ljubezni - do kategorije,
ki jo sodeč po raznovrstnih
proklamacijah imamo za sve-
to, saj se imamo za nadalje-
valce Prešernove tragične lju-
bezni do Primičeve Julije. Na
tej ravni pa se mi je izkazala
pošastna resnica, da večina
današnjih Slovencev in Slo-
venk na ljubezen gleda z za-
vistjo, prezirom in sovraš-
tvom. Najvišja vrednota te-
ga naroda, ki ga je utemeljil
Prešeren s svojo pesmijo lju-
bezni, je potrošništvo, grab-
Ijenje dobrin in razprodaja-
nje lastnega sveta. Zato je v
Žarenju ena izmed najbolj
grenkih pesmi dialog s Pre-
šernom - Tercine za pesniš-
kega vrstnika. Zakaj tak na-
slov? Ker sem tudi sam rojen
3. 12., le da 153 let pozneje,
in sem ob letošnjem Prešer-
novem dnevu, ob dnevu nje-
gove smrti, pač postal njegov
pesniški vrstnik. Tukaj ne gre
za to, da bi se umetniško pri-
merjal z njim, vendar je to
biografsko sovpadanje odpr-
Boris A. Novak
lo temeljna vprašanja o pe-
sništvu in ljubezni v družbi
- poročal sem mu, kaj se do-
gaja z našim narodom v ča-
su, ko domnevno postajamo
dokončno svobodni.
PETER ZUPANC
Fo'to: IGOR MODIC
Podelitev Veronikine
nagrade bo 26. avgusta na
Starem gradu
PRIPOROČAMO
• Danes, 14. avgusta, bo ob
20.30 v Kavarni hotela
Evropa gledališki večer s
Poldetom Bibičem. Veliki
igralec bo ob spremljavi
pianista Emila Glavnika go-
voril o sebi in igri, postre-
gel pa bo tudi z nekaterimi
pomembnejšimi vlogami iz
svoje bogate kariere. Vstop-
nina je 1.500 tolarjev.
• Zanimiv koncert lahko uja-
mete nocoj (14. avgusta) ob
21.00 pred Mladinskim cen-
trom. Tam bo nastopila sku-
pina Caminoigra, ki igra glas-
bo, ki s svojo raznovrstnost-
jo, multikulturnostjo in igri-
vostjo presega svoje etno-ko-
renine in se zlije v World mu-
sic, glasbo sveta. Člani razi-
skujejo tako latinske ritme kot
indijske rage, divji flamenko
in še mnoge druge zvrsti. Za
nameček in prebitek- kdo pra-
vi, da je za malo denarja ma-
lo muzike? Vstop je namreč
prost!
• V petek bo ob devetih v
Rogaški Slatini umetnik
Gran Vrbanič v bazenih Ro-
gaške Riviere razstavil svo-
ja dela na prvi podvodni raz-
stavi pri nas. Slike so izde-
lane s sprejem, razstavo pa
bo spremljala tudi avtorje-
va elektronska glasba. Pri-
poročena so vodna očala.
• V Hermanovem brlogu
bo lutkovna predstava Son-
ce čez hribček gre (ali pa
ne), ki jo je pripravilo
Glasbeno gledališče Meli-
te Osojnik. V predstavi za
najmlajše se Sonce odlo-
či, da raje ne bo šlo spat,
saj ga zanima, kaj se do-
gaja, če za dnem ne pride
noč, ampak še en dan.
Ljudje pa tako ali tako pre-
več spijo, pravi Sonce. V
soboto ob desetih zjutraj
nemara res...
• V sredo bo v atriju Majol-
ke nastopil Tomaž Domicelj.
Njegovo glasbeno pot bo v
besedah predstavil Jože Gob-
ler, godel pa bo kar Tomaž
sam. Prisluhnete mu lahko
ob 20.30.
POZOR, HUD PES
Ausglajzati
Ko sem tistega dne doži-
vel razsvetljenje, da bi bilo
fino napisati kaj v zvezi s
cjelščino, sem se seveda
moral pozanimati, kako bo
urednica reagirala na mojo
pogruntavščino. Glede na
to, da sem eden izmed lju-
di, ki ima široko polje de-
lovanja, da sem človek, ki
honorira povsod naokrog,
me je mati posledičnost ob-
darila z največjim možnim
številom šefov. Zadnjič sem
jih štel in številke so poh-
valne in še naraščajo. Imam
nič manj kot osem velikih
šefov in približno trikrat to-
liko njihovih podšefov, ki
imajo občasno tudi svoje
podizvajalce. Številke so
zaenkrat dvomestne, moj
tehnokratski cilj pa je, da
bi že končno prišel do tri-
mestne številke. Razlog je
preprost; upam, da se bo
število šefov na mojem
kontniku poznalo tudi na
mojih bančnih prilivih.
Cvirnova Tatjana je tiste vr-
ste šef, ki bi ga lahko ozna-
čil za fajnega (pa ne da ti
tezem v rit Tatjana, te vr-
stice lahko mirno izpustiš,
da se ne raznežiš v pohvali
in postaneš na ta način manj
pozorna na zlikovce vseh
vrst, ki prežijo nate in nam
ljubi časopis).
No, Tatjana je bila takoj
ZA, da bi ja privzdignili ta
naš jezik vnebes in zasejali
med ljudi seme pobožnega
občudovanja tega klenega le-
poreka cjelskega, da bi naše
ljudstvo ob »kurcu na roke
delanem«, ob »sranju bučne«,
začutilo tudi duhovne frek-
vence teh besed, ki so sicer s
svojim bistvom »očem pri-
krite«, če se izrazim kot se je
nekoč Mali Princ. Rekla mi
je samo, seveda vsa nasme-
jana: »Sam nekaj te prosim,
da ne boš preveč ausglajzu!«
»Tatjana,« sem rekel, »hvala
ti za toplo domačo besedo!«
Rekla je »ausglajzu«! Kako ze-
lo globoke besede! V hipu so
me streznile, res je, da ja ne
bom ausglajzu.
MOHOR HUDEJ
Takoj sem se seveda la
til analize. Vprašal sem s«
kaj je to ausglajzati in kc
ga to najbolj zadeva? Kc
spokojna krava na travn
ku sem prežvekoval svoj
mish in zasanjanih oči zi
v svet pred seboj, ki je pc
polnoma izgubil svojo m^
terialno gotovo ostrine
Mimo mene je ravno v ti
stem hipu prišel stari zn^
nec, ki ga vsi kličejo Anč
ka in me pobaral, če sen
gledal zadnjo tekmo Puh
likuma. Kar je bilo neznaii
sko pomembno pri tem drai
matičnem srečanju z Anit
ko, je to, da sem padel n
izpitu iz realnosti. Zausgla|
zano sem ga pogledal, ka
malo jezen, da me je pre
budil iz mojega globokeg
premišljevanja in čvekn
nekaj v tri dni. A ob ten
sem doživel razsvetljenj
višje vrste, ki bi mi ga za
vidal vsak Budist. AusglaJ
zanje je lastno ljudem, i
jih ima klena celjska okd
lica na sumu, da »malo hd
dijo po oblakih«. Po Pla
tonu so to ljudje, ki so '
zvezi s prispodobo »o m|
zi« posnemovalci božansk
ideje mize. So sanjači, hr^
peneči, upanja polni, a k
tivni in tako prekleto želj
ni živeti polno, polno ko
se le da, Bogu trkajo na vra
ta s primerkom svoje ml
ze.
Primer za to je recimi
celjska oživitev mestneg
jedra. Avgusta smo konč
no oživeli mestno jedrc
Hišica, ki zdaj kot kakše
ponosen angleški mornai
ček v modro-beli srajčl<
stoji na palubi celjskeg
Glavnega trga, se je kon^
no izvila iz primeža birc
kratske realnosti in s svc
jo ponudbo zavezala jez
ke vsem tistim, ki so idej
oživitve mestnega jedr
imeli za »zausglajzan prc
jekt«. Denar se končno stek
v občinsko blagajno, Celjč
ni se odžejani sprehajajo p
mestu in očitki o zausgla
zanih projektih so potihni-
li. Mesto znova živi in de-
lovnim zmagam ni videti
konca in kraja. Resnici na
ljubo, saj zanjo vendarle
gre, pa je po Freudu in v
duhu reka, da za vsakim us-
pešnim moškim stoji žen-
ska, le potrebno priznati,
da za vsakim zausglajzanim
projektom, ki ga nekdo rea-
lizira, zagotovo stoji tudi
ženska, kot Tatjana za tem
zausglajzanim   tekstom.
Elektronska pošta za vaše
predloge »cjelščine« je:
mohorh@hotmail.com.
Ne pozabite na h za Mo-
horjem!
Št. 33-14. avgust 2003
Ples ognja in barv
Na Malti se znajo med cerkvenimi prazniki nebrzdano veseliti ob čudovitih ognjemetih
v zadnjico me je že krep-
ožulil trd betonski zid, ko
(£in, sedeč na ograji, ki
jtfogo razmejuje cerkveni
fg od vaškega, v malteški
asi Zebbug čakal na vrhu-
ec tradicionalne vaške fe-
le, veličasten, uro trajajoč
alni ognjemet.
Kakšnih tri, štiri tisoč Iju-
[jse je drenjalo na trgu, nič
ečjem od nogometnega
»rišča, in prav tako čakalo,
troci so nabijali nogomet z
sepovsod odvrženimi praz-
imi plastenkami, domači-
i so na trg prinesU stole in
akali nekoliko udobneje,
odjetne vaške gospodinje so
la stojnicah ponujale turški
jned, mandulate in podobne
jladice, množica je valovala
(aokoli in nestrpno čakala
lolnoč.
V živahno brbljanje mno-
ice je le tu in tam usekal os-
ter pok z bližnjega hriba in v
Debo poslal ognjene živo-
tiarvne slapove raket klasič-
nega ognjemeta. Vaščani so
tako vabili Makežane in tu-
riste v svojo vas, sporočali ce-
otnemu majcenemu otočku,
daje prav pri njih ta noč na-
menjena festi, tradicionalni
ubavi.
Veselje ob
molitvi
Festa je tradicionalen
malteški praznik, posvečen
svetniku in zaščitniku vaš-
cerkve. In ker so Malte-
hni globoko veren narod,
(ar 98 odstotkov jih je krist-
janov, so feste zanje pose-
bej globoko doživetje. Fe-
ste so nekakšni dnevi rado-
sti in izraz hvaležnosti svet-
niku, ki je vas obvaroval
pred vsem hudim. Na Mal-,
Malteški ognjemeti so nekaj posebnega, zlasti zato, ker se dogajajo le kak meter nad zemljo, praktično pred očmi gledalcev.
ti imajo 68 župnij, skoraj
vsaka vas ima vsaj eno če
ne več cerkva in zato se fe-
ste kar vrstijo. Na dan, ko
so slavili svojega patrona v
Zebbugu, je bilo na otoku
kar 12 podobnih fest.
Priprave na praznik se prič-
nejo s tremi dnevi molitev,
ki jim sledi sobotni dan ra-
dosti z zabavo in ognjemeti.
Nedelja je spet globoko po-
duhovljena. Vaščani namreč
pripravijo procesijo, med ka-
tero nosijo tudi po več sto ki-
logramov težak kip zavetni-
ka cerkve po lepo okrašenih
vaških ali mestnih ulicah. A
najbolj se, tako se vsaj zdi.
veselijo sobotnih radosti, ko
pred z lučkami okrašeno cer-
kev namestijo do pet metrov
visoke drogove in nanje obe-
sijo domišljijske žičnate kon-
strukcije, ki jih napolnijo z
najrazličnejšimi pirotehnič-
nimi sredstvi. Kot bi želeli
sporočiti naj vidi ves svet, ka-
ko se veselijo in kako globo-
ko spoštujejo svojega zavet-
nika.
Ognjena
zabava
Cerkev v Zebbugu ima,
kot večina malteških, dva
stolpa in v vsakem eno uro.
Desna kaže pravilen čas, le-
va napačnega, kar naj bi
zmedlo zle duhove. Pred
cerkvijo se je tik pred pol-
nočjo, z visoko prižigalno
palico prikazal mojster pro-
tokola in množica je vzva-
lovila - pričelo se bo. In se
je! V trenutku je vzplamte-
la konstrukcija na prvem
drogu. Ognjena, raznobarv-
na kolesca so zaplesala div-
ji ples barv, dima in fanta-
zijskih podob. Sledil je po-
hod divjega ognjenega zma-
ja, ki so ga po kovinski vrvi,
proti zavetniku vasi, sv. Ju-
riju gnale ognjene petarde.
In Jurij ga je, seveda, usmr-
til z ognjenim žarečim me-
čem. Potem so zažarele no-
ve rakete, zaplesale so ples
ognjenih spiral, bengaličnih
slapov, utripajočih src... Za-
tem so splavili še ladjico, ki
so jo po jekleni traverzi vo-
zile žareče raznobarvne ra-
kete. Po točno uri pokanja,
svetlenja, ki je razžarelo ne-
bo nad v dim zavito vasjo,
je sledil še veliki finale. Na
sedmih drogovih so hkrati
zažarela mavrična kolesca,
ki so pognala v nebrzdani dir
ogromne, na stebre pritrje-
ne obroče. Ob huronskem
navdušenju množice je bilo
zabave konec. Treba je bilo
na počitek. Do nedeljske
procesije je bilo le še nekaj
ur...
Mahežani doživljajo feste
na prav poseben način. Z ve-
likim navdušenjem spremlja-
jo vsak pok, vsako novo po-
dobo, ki jo na drogovih izri-
šejo rakete, a vendar druga-
če kot ob naših zabavah in
veselicah. Alkohola skoraj ni,
le veliko vznemirjenje in pri-
čakovanje je čutiti na vsakem
koraku.
Če boste kdaj letovali na
Malti, festam skoraj zagoto-
vo ne boste ubežali. Nanje
vas bodo vabili že z opoldan-
skimi ognjemeti, ki jih sicer
pod slepečim soncem ni kaj
dosti videti, jih je pa zato tem-
bolj slišati. Maltežani narav-
nost obožujejo ognjemete in
prepričan sem, da je njihova
tovarna pirotehničnih sred-
stev ena najbolj donosnih na
otoku.
BRANKO STAMEJČIČ
20
KRONIKA
Porast števila
tatvin v
bolnišnici
Problem je velik pretok ljudi in veliko število vhodov -
Priložnost dela tatu
v Splošni bolnišnici Ce-
lje (SB) letos beležijo porast
tatvin - lani so imeli skup-
no 15 primerov, do avgusta
letos pa že 16. Bolniki se
kljub možnosti hrambe
vrednih stvari v trezorju,
zanjo ne odločajo. Od več
kot 500, kolikor jih leži na
oddelkih, imata stvari v tre-
zorju povprečno dva bolni-
ka.
Lani so v bolnišnici, v ča-
kalnicah in na oddelkih, se-
demkrat ukradli denar, šti-
rikrat mobitel in po enkrat
torbico, oblačila in zdravi-
la, z oddelka pa celo sesalec.
V prvih sedmih mesecih le-
tošnjega leta pa enajst denar-
nic in dve torbici, trikrat pa
so zmaknili zdravila (pred-
vsem analgetike). Direktori-
ca SB Celje Štefka Presker
je povedala, da prihaja do ta-
tvin najpogosteje v času obi-
skov, ko je v bolnišnici naj-
več ljudi. Bolnišnica je za-
Direktorica Splošne bolnišnice
Celje Štefka Presker
varovana proti vlomom in ta-
tvinam - za vso opremo, stro-
je in aparate, za gotovino in
dragocenosti, ki so zaklenje-
ne v trezorju, ter za gardero-
be. V ambulantnih čakalni-
cah so table, ki opozarjajo
obiskovalce, naj pazijo na
osebne stvari, saj zanje bol-
nišnica ne more odgovarja-
ti. »Bolnikom, ki jih sprej-
memo, predlagamo, naj vse
dragocenosti, denar, telefo-
ne, zlatnino oddajo v trezor,
vendar se za to možnost pra-
viloma ne odločajo. Druga
možnost je, da dajo te stvari
sorodnikom oziroma sprem-
ljevalcem, vendar zelo pogo-
sto želijo imeti te stvari pri
sebi.« Po mnenju Preskerje-
ve ne gre za nezaupanje, am-
pak so to stvari, ki so posa-
mezniku drage, in takrat ko
je v nekem tujem okolju, ima
to zlatnino rad na sebi ali v
omarici. Teh se pa večinoma
ne da zakleniti. »V prihodnosti
bomo morali te zadeve dru-
gače urediti.«
Bolnišnica nima varnost-
ne službe. »Imamo le vratar-
sko službo, ki pa nima poob-
lastil, da bi ukrepala v pri-
meru odtujitve.« Pogodbo
imajo za zunanje varovanje,
tako da varnostniki opravijo
zunanji obhod enkrat na noč.
V bolnišnici ugotavljajo, da imajo preveč vhodov, zato jih bodo začeli zapirati tudi podnevi. V roku enega h
naj bi bilo v osrednjo stavbo mogoče priti največ skozi dva vhoda, nadzorovana s kamerami.
»Ugotavljamo, da imamo pre-
več vhodov in počasi jih bo-
mo začeli zapirati tudi pod-
nevi.« Razmišljajo, da bi ce-
lotno službo varovanja dali
nekemu zunanjemu izvajal-
cu, vendar trenutno finanč-
na situacija tega ne dopušča.
Delno so večji vhodi že nad-
zorovani s kamerami, vendar
je pri tolikšnem številu stran-
skih vhodov popoln nadzor
nemogoč. V roku enega leta
naj bi bilo v osrednjo stavbo
mogoče priti pri največ dveh
vhodih, nadzorovanih s ka-
merami, kar bi prispevalo k
večji varnosti bolnikov in za-
poslenih. Po besedah Presker-
jeve bi bilo potrebno bolni-
ke na oddelkih neprestano
opozarjati, da imajo mož-
nost hrambe v trezorju, tiste
v čakalnicah pa, da osebne
stvari skrbno varujejo.
»Probleme imamo s pre-
hodnostjo bolnišnice; na
straniščih pogosto najdemo
igle,« je dodala Preskerjeva.
Preiskanost tatvin je razme-
roma nizka, je povedal Sta-
nislav Brglez, pomočnik
komandirja celjske policij-
ske postaje, saj odkrijejo le
od 15 do 20 odstotkov sto-
rilcev. »Večinoma gre za
mlajše osebe, predvsem na
komane.« Razlogov za pora:
je precej, med njimi velik
prehodnost in tudi števil
storilcev - povratnikov n
prostosti. Brglez je še deja
da so v stiku z bolnišnice
skoraj vsak dan naj bi se ti
di sprehodil policist v uii
formi čez poslopje, in tak
skušajo delovati preventi\
no, zagotavljati varnost te
osveščati zaposlene in bol
nike, naj bodo bolj pozon
na osebne stvari in na ljudi
ki prihajajo na oddelke.
JURE BERNARi
Foto: ALEKS ŠTERI
Križi in težave ceijsiciii ribičev
Ribice na Celjskem prepogosto plavajo na hrbtu - Vse na grbi ribičev - Kazenska ovadba vložena
v začetku julija so celjski
in štorski ribiči iz sotočja Vo-
glajne in Savinje ter iz Hu-
dinje potegnili kar tristo ki-
logramov poginulih rib. Naj-
več je bilo večjih podusti in
klenov. Domnevajo, da je po-
ginilo še dvakrat toliko rib,
ki pa jih je voda odnašala vso
noč. Kaj je bil razlog za po-
gin, še danes ni natančno
znano. Škoda pa se je povz-
pela v milijone tolarjev.
Za novico, ki je zapolnila
le nekaj časopisnih vrstic, pa
so skrite ure in ure dela in skr-
bi, pravijo ribiči, ki vedno zno-
va opozarjajo na svoje teža-
ve, vendar je država za njiho-
va opozorila gluha. Vinko An-
doljšek iz Ribiške družine Ce-
lje o poginu v začetku julija
pravi: »Ribe so bile takrat na
levem bregu Hudinje, torej na
bregu, kjer se izliva kanal iz
Cinkarne. V Hudinji je bila
pri kanalu tudi bela usedlina,
kar je nenavadno in nevsak-
danje. Tudi temperatura vo-
de je bila visoka.«
Na vprašanje, ki so ga za-
stavili odgovornim v Cinkar-
ni, kaj pomenijo odplake in
zakaj je bila temperatura ta-
ko visoka, niso dobili odgo-
vora. Andoljšek pravi, da dru-
gače s Cinkarno nimajo te-
žav, tudi tožb z njimi še niso
imeli. V Cinkarni so nam po-
vedali, da so s svojimi red-
nim nadzorom in monitorin-
gom dokazali, da Cinkarna
ni razlog za onesnaženje in s
tem posledično tudi za po-
gin rib v Hudinji. Poročilo
naj bi poslali k inšpektorju
za okolje, toda tam pravijo,da
okoljski inšpektorji nimajo
nobenih pristojnosti na me-
stu pogina rib. Da je na me-
stu pogina nesmiselna tudi
prisotnost ribiške inšpekci-
je, nam je povedal ribiški inš-
pektor Janez Mulej. Zakon
jih namreč ne pooblašča za
nobeno od stvari, ki bi reše-
vala primere poginov, torej
'odkrivanje vzroka in pov-
zročitelja, ugotavljanje odš-
kodnine ter odločanje o
vzpostavitvi v prejšnje stanje'.
Do poginov rib na Celj-
skem prihaja največkrat ob
sobotah in nedeljah v po-
poldanskem in večemem ča-
su. Med poginulimi ribami
pa je največ podusti in kle-
nov.
PokUcali smo tudi veteri-
narsko inšpekcijo, kjer smo
dobili odgovor, da se s pogi-
nom rib ukvarjajo speciali-
sti za ribištvo le v primeru,
kadar pride do pogina zara-
di kužne bolezni, kar se v od-
prtih vodah zgodi redko. Ta
pojav je značilen bolj za ri-
bogojnice. Veterinarski higie-
niki pa so tisti, ki poginule
ribe odpeljejo, zatem ko jih
ribiči odstranijo iz vode.
Na klic o poginu rib so se
dolžni odzvati tudi policisti,
ki so za julijski pogin med
preiskavo na celjsko tožils-
tvo že poslali kazensko ovad-
bo zoper neznanega storilca.
Gre za kaznivo dejanje obre-
menjevanja in uničenja oko-
lja in prostora. Pretekli te-
den so se namreč ljubljanski
forenziki ukvarjali z vzorci
vode, rezultate v Celju še
preučujejo, tako da preiska-
va pogina še ni končana.
Vsak tolar v
vodo
Glavni razlog za pogin rib
je najpogosteje onesnaževa-
nje. »Če ugotovimo, kdo je
onesnaževalec, poskušamo z
njim doseči poravnavo, v
nasprotnem primeru je mož-
nost tožbe. Vendar slednja se
lahko zavleče, kar za nas ni
ugodno,« razlaga Vinko An-
doljšek iz Ribiške družine Ce-
lje. In koliko so ribiči pri po-
ravnavah uspešni? »Od se-
demdeset do osemdeset od-
stotkov ocenjene škode po-
gina rib na nekem območju
nam uspe pokriti s poravna-
vo. To pomeni, da gre vsak
tolar, ki ga dobimo v porav-
navi, za ribe, ki jih vložimo
na mesto pogina,« še dodaja
Andoljšek, ki omenja, da so
ribiči edini, ki skrbijo za to,
aH bo škoda kdaj povrnjena
ali ne: »Nihče drug se za to
ne briga! Drugi postopki pa
so povezani s kaznovanjem
onesnaževalcev, vendar mi do
zdaj ni znano, da bi kdorko-
li na kakršenkoli način bil
obravnavan.«
Andoljšek omenja tudi, da
je Zakon o sladkovodnem ri-
bištvu star in bi bilo potreb-
no na tem področju sprejeti
določene novosti.
Na Celjskem je več virov
onesnaženja, vendar se na teh
Vinko Andoljšek
točkah nabere večja količi
na vode in ribe se lahko umai
nejo, kar pomeni, da ne pri
haja do pogina rib. Problei
Savinje pa je ponekod nize
vodostaj, še dodaja Andol]
šek: »Nikjer ni nobenega td
muna več. Voda je tako ni2
ka, da ribe nimajo kje pl^
vati. Pri Košnici je le nek
globoke vode, kjer bi lah)
naseljevali sulca. Gre za ki
Ija naših voda, velikega (
1,20 do 1,40 metra, težaki
je do dvajset kilogramov, k
pomeni da v nizki vodi splc
ne more plavati.
SIMONA ŠOLlN!
V torek, 6. avgusta, je (
še enega pogina rib priŠ
v Hudinji. Poginilo je okra
petdeset kilogramov ri
predvsem mladic. Vzori
rib in vode so že vzel
vzrok pogina pa še ni znal
Julijski pogin rib
Št. 33 - 14. avgust 2003--T
REPORTAŽA
21
Celjsko podzemlje
Po poteh rimljaj|iov, grafov in podgan
2godbe o skrivnih rovih
jjljskih grofov že dolgo bu-
^jo domišljijo. Tudi našo,
[O se sprašujemo, kam naj
^ v tej pasji vročini skrije-
po (in po neverjetnem na-
jjučju celo obogatimo). No,
J, verjetno nismo edini, zato
^ smo med redkimi, ki so
,5iskali celjsko podzemlje.
»V notranjosti gradu smo šli
fldet visokega glavnega dvor-
^. V kotu je bilo videti vod-
ijakovo ograjo, ki je iz nje gle-
dalo kamenje in prod. Vitez
lanez je zaklenil klet za nami.
»otem je vzel dve lopati iz vdol-
line v zidu, kjer je bilo še raz-
10 drugo orodje, dal eno me-
ij in začel z drugo molče od-
kopavati kamenje. Na Fride-
ikov migljaj sem storil jaz ta-
listo. Ni trajalo dolgo in po-
azali so se podboji loputni-
e, ki sta jo Janez in Friderik
Ivignila kvišku. Potem je sto-
)il vitez z lučjo v roki in sve-
eč pred seboj navzdol po oz-
dh kamnitih stopnicah. Le-te
o se spuščale strmo v globo-
Sino. S Friderikom sva mu pre-
fidno sledila v globoki rov, ki
ebil enako kakor stopnice vse-
an v živo skalo. Zatohli zrak
lam je gorko vel naproti, a ni
lišal po plesnobi, ker so vodi-
eiz rova umetelno napravlje-
ne zračnice na prosto. Rov se
je polagoma zoževal in stop-
nice so se zavijale, tako da ni-
so bile več tako strme. Na ne-
jkem zavoju smo se znašli pred
[nizkimi železnimi vrati. Mla-
di grof je porinil ključ v težko
ključavnico in odklenil. Širok,
štirioglat, popolnoma v skalo
vsekan prostor se je odprl pred
nami. Povsod so bile vdelane
vsteno večje ali manjše želez-
ne skrinje in zaboji.«... Stop-
nice so se vile še precej časa
navzdol. »Naposled sva dos-
pela do dna. Pot se je sedaj na-
daljevala po ravnem rovu. Le-
ta kmalu ni bil več tako suh
kot prvi rov, tudi ni vodil sko-
zi skalo kakor doslej. Po zida-
nih stenah je curljala voda.
'Zdaj sva pod Savinjo,' je re-
kel mladi grof in glas mu je
odmeval čudno, kakor brez
konca po dolgem rovu. 'Ta tajni
rov vodi v Spodnji grad. Oče
mojega očeta je dal napraviti
ta rov, ko je videl, da moč in
slava naše hiše mogočno ra-
steta, moj oče pa je zakladni-
co semkaj preložil. Tisti, ki
za skrivnost vedo, morajo pred
Najsvetejšim priseči, da pove-
do, kar vedo, le na ukaz gos-
podov Celjskih. Tako bo ved-
nost o tajnem rovu nekoč v
poznejših časih z zadnjim na-
šim služabnikom šla v jamo.«
Tako vitez Jošt Soteski v
knjigi Anne Wambrechtsa-
mer Danes grofje celjski in
nikdar več opisuje, kako je
šel s Friderikom II in vitezom
Janezom Sevniškim v zaklad-
nico, ki naj bi bila v rovu med
zgornjim in spodnjim gra-
dom.
Tudi Janko Orožen v knji-
gi Gradovi in graščine v na-
rodnem izročilu popisuje
ljudske legende in pripove-
dovanja o teh pomnikih pre-
teklosti. Tako naj bi en rov
povezoval Stari grad z Beži-
gradom. »Bil je tako visok,
da je lahko jezdec po njem
jahal, ne da bi se pri tem moral
skloniti.« V predgradju Gor-
njega Celja je res vhod v pod-
zemlje in na Bežigradu se pod-
zemeljski kletni prostori po-
daljšujejo v rov, močno za-
sut z ilovico.
Drugi rov naj bi potekal
pod Savinjo do Spodnjega
gradu. »Tretji rov je pa vodil
od Gornjega Celja v notra-
njost velikega in okroglega
mestnega obzidnega stolpa
(za današnjo pošto, op. p.).
V tem stolpu so nekdaj vodi-
le stopnice v globino k rovu.
Ker pa je iz njega rada udar-
jala voda, so spodnji del stol-
pa zasuli. Pripoveduje se ce-
lo o četrtem rovu: segal je pod
Vipoto, goro ob Savinji na po-
ti proti Laškemu, na kateri
je baje nekdaj tudi stal grad.«
Skrivne rove so iskali že
mnogi, že pred drugo svetov-
no vojno, pa tudi pred krat-
kim, ko naj bi pri enem tak-
šnih iskanj sodeloval tudi Za-
vod za varstvo kulturne de-
diščine, vendar so bila vsa
neuspešna. »Arheološko so te
zgodbe neutemeljene,« je za-
trdila Rolanda Huger Ger-
madnik iz Pokrajinskega
muzeja Celje. Nobene od teh
zgodb jim ni uspelo dokaza-
ti; tudi listinsko gradivo ro-
vov ne omenja. Podobno tu-
di dr. Ivan Stopar, ki so ga
povabili k sodelovanju pri is-
kanju skrivnega rova v pred-
gradju, pravi, da je tam le špi-
Ija in da teh rovov nikoli ni
bilo.
Brodenje po
rimskih
kloakah
Legende o skrivnih rovih
so nas napeljale na razmiš-
ljanje o tem, kaj se dejansko
skriva pod Celjem. Najbolje
se je prepričati na lastne oči
- zato je bilo treba po poteh,
kjer je teklo že rimsko, opro-
stite izrazu, sranje. Kot je zna-
no, je bilo Celje zgrajeno na
ruševinah antične Celeie. Pri
podjetju Vodovod-kanaliza-
cija so prijazno ustregli ne-
navadni želji in nas, primer-
no opremljene, tudi z jeklen-
kami za zrak, če bi slučajno
obnemogli od silnih vonjav,
z nabrežja Savinje popeljah
pod Muzejski trg. Ta del ka-
nalov vzdržujejo ročno, med-
tem ko novejše s posebnimi,
daljinsko vodenimi naprava-
mi.
Rimska kanalizacija je bi-
la zgrajena med 1. in 4. sto-
letjem n. št. in je deloma v
uporabi še danes. Ohranje-
na sta dva kompleksa rimskih
kanalov: eden je služil za od-
vajanje odplak iz zahodnega
in južnega dela mesta, drugi
pa iz severovzhodnega dela.
Prvi se začenja na Trgu svo-
bode, južno od gledališča
prečka Gledališko ulico in po-
teka proti vzhodu za Protha-
syjevim dvorcem, nato se
obrne proti jugu in teče pod
Prešernovo ter poslopjem tr-
govine Usnje do Gosposke
ulice, kjer se obrne proti
vzhodu in poteka pod ulico.
Med številkama 13 in 15 spet
zavije na jug in se konča pri
srednjeveškem zidu.
Drugi kompleks kanalov se
začenja pod Stanetovo, nato
pa teče pod Lilekovo in dia-
gonalno seka Gubčevo ulico
ter spodnji del Krekovega tr-
ga. Od severozahodnega vo-
gala hotela Evropa poteka
diagonalno pod Razlagovo
ulico in nato naprej proti Sa-
vinji.
Oba sistema sta opravljala
funkcijo zbirnih kanalov. No-
tranji prerez je od 60 cm do
enega metra, višina pa od 1,40
do dveh metrov. Zidani so iz
kamenja ter tlakovani in po-
kriti s kamnitimi ploščami.
Prvič so na rimski kanal na-
leteli leta 1791, in sicer v za-
hodnem kotu Glavnega trga.
Povezan sistem je odkril
okrožni inženir Byloff v le-
tih 1821 in 1826 ob gradnji
novih kanalov.
Celje pod sabo skriva tu-
di potok - Sušnica je tekla
Rimska kanalizacija od znotraj in naš vodnik Vojko Dobovičnik, vodja
vzdrževanja kanalizacijskega omrežja.
ob Ipavčevi ulici, nato zavi-
la desno okrog nekdanjega
štadiona in pri objektu Vrt-
nica sekala Ljubljansko ce-
sto in Jurčičevo ulico ter te-
kla čez današnje parkirišče
za spodnjim gradom do Sa-
vinje. Sedaj teče po podzem-
nem kanalu.
Podzemni rovi torej ven-
darle so - poleg javnih in za-
sebnih zaklonišč je v Celju
tudi sedem rovovskih zaklo-
nilnikov. V centru mesta je
eden pod Trgom svobode,
drugi na Aškerčevi. Stanje?
Tisti, ki so odprti, nudijo za-
časno zatočišče verjetno kak-
šnemu brezdomcu ali pa so
primeren kraj za potešitev
otroške radovednosti. Dokler
ne stopijo na kakšno steklo-
vino.
JURE BERNARD
Spuščanje v starodavno črevesje knežjega mesta
Vhod v rovovski zaklonilnik na Trgu svobode.
-   Št. 33-14. avgust 2003   -
MODRI TELEFON
Kdaj
obdukcija?
Bralko Frido iz Petrovč je
zelo pretresla smrt moža, ki
je umrl doma. Zdravnik je
za izdajo mrliškega lista
odredil obdukcijo, čeprav
sta Frida in njena hči temu
nasprotovali. Bralko zanir
ma, kako je s tem in pred-
vsem, kaj mora storiti, da
bi prepovedala obdukcijo
svojega trupla, če bi umrla
doma?
Za pojasnilo smo zapro-
sili primarija Andreja
Žmavca, ki je povedal, da
imajo zdravniki nalogo, da
v vsakem primeru, kjer vzro-
ka smrti ni mogoče določi-
ti, odredijo obdukcijo. Ta je
v teh primerih pogoj za iz-
dajo mrliškega lista. Svojci
imajo v takšnih primerih
možnost vpliva na zdravni-
kovo odločitev, a le do tiste
meje, ko bi lahko nasprot-
na odločitev vplivala na iz-
dajo mriiškega lista. Odlo-
čitev o obvezni obdukciji je
v pristojnosti zdravnika ali
preiskovalnega sodnika, če
gre pri smrti za sumljive oko-
liščine. Ob smrti v zdravs-
tveni instituciji imajo svoj-
ci tudi vpliv na odločitev o
obdukciji, vendar je ta manj-
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Ivana Stamejčič.
Na telefonsko številko 031/569-
581 ga lahko pokličete vsak dan
med 10. In 17. uro. Svoja vpraša-
nja za Modri telefon lahko med po-
nedeljkom In petkom zastavite tu-
di po telefonu 42-25-190.
ši, če zdravnik presodi, da
je za pravilno ugotovitev
vzroka smrti obdukcija nuj-
na. Vpliv posameznikov in
svojcev na ravnanje s tele-
som po smrti se lahko izra-
zi tudi pisno, kar pa mora
biti overovljeno pri notarju.
Tudi v primeru tako izraže-
ne zadnje želje posamezni-
ka ni nujno, da jo bodo upo-
števali. Njen vpliv seže do
medicinske ravni, na kateri
se mora zdravnik odločiti,
ah jo bo spoštoval ali pa so
medicinski razlogi za ob-
dukcijo močnejši od zadnje
želje posameznika. (BS)
22
^NASVETI
POGLEJMO V PRIHODNOST
Ko prebiram vaša pisma, večkrat dobim občutek, da ne-
kateri pričakujete od mene univerzalen recept in čudežno
čarobno paličico, s katero boste malo pomigali in glej,
vaše želje se bodo nenadoma uresničile. Namesto recepta
vam v razmislek podajam tole:
To si, kar je globoka želja, ki te žene.
Kakršna je tvoja želja, takšna je tvoja volja.
Kakršna je tvoja volja, takšno je tvoje dejanje.
Kakršno je tvoje dejanje, takšna je tvoja usoda.
- Brihadaranjaka upanišada IV.4.5
Šifra »OREHff
Naredila ste velik korak,
vendar pa vas preteklost še
vedno zelo obremenjuje. Še
vedno ste premalo odločni in
še vedno se ne znate postaviti
zase. Predvsem vam svetujem,
da se ozrete vase in si odpu-
stite svoja pretekla dejanja. Če
želite odpreti novo poglavje,
je treba zapreti vrata preteklo-
sti. Začnite zaupati vase in v
svoje sposobnosti. Še vedno
ste namreč polna dvomov in
ne zaupate svojim odločitvam.
V prihodnosti se boste us-
talili in zaživeli v novem part-
nerstvu, vendar bo to nekje
proti koncu prihodnjega le-
ta, ali v začetku leta 2005.
Oseba po kateri sprašujete,
ni oseba, s katero boste us-
tvarili skupno prihodnost. Ta
gospod vam je sicer iskreno
naklonjen, želi vam poma-
gati, vendar pa ni možnosti
za skupno prihodnost. Eden
izmed razlogov je ovira, ki
ste jo navedli. Za natančnej-
ši odgovor žal nimam dovolj
podatkov, ker niste navedli
njegovega datuma rojstva.
Vendar pa žal v vsakem pri-
meru ni možnosti, za uresni-
čitev te želje. Zakaj se vam
dogaja, kar se vam dogaja?
Na vso zadevo poglejte
neobremenjeno, kot stranska
opazovalka. Sprejmite to kot
izraz njegove iskrene naklo-
njenosti in znak prijateljstva.
Dopustite si, da končno za-
živite v realnosti. Odprite sr-
ce in si dovolite, da srečate
še koga. V prihodnosti nika-
kor ne boste sama, vendar pa
si morate dovoliti, da se zač-
ne kaj dogajati.
Redno zaposlitev boste slej
ko prej dobila. Nekaj časa bo-
ste še zaposleni v sedanji služ-
bi, vendar pa vam ne morem
zagotoviti, da bo to za stal-
no. Možno je, vendar bo v
tem primeru nujno dodatno
izobraževanje.
Šifra »MGGPff
Jej, jej jej! Lepo bi bilo,
če bi razmišljala malo bolj
zrelo. Prav je, da na življe-
nje gledaš neobremenjeno in
lahkotno, vendar pa ti svetu-
jem, da malo razmisliš o tem,
kaj pravzaprav želiš. Prihod-
nji trend glede prijateljstva,
o katerem sprašuješ, kaže ta-
ko-tako. Možna je avantura,
vendar ne več kot to. Lahko
pa se zgodi, da v tem prime-
ru tudi prijateljstvo ne bo več
takšno, kot je bilo. Razmi-
sli! Bivšega fanta boš še sre-
čala, vendar iz tega ne bo nič.
Na splošno večjih dogajanj
na čustvenem področju vsaj
še nekaj časa ne bo.
Glede zaposlitve pa tako-
le: možnosti so, vendar pot
ne bo gladka in enostavna. Če
je to res to, kar si želiš, po-
tem začni ukrepati in iskati
možnosti. Lahko pa se zgodi,
da si boš še premishla in spre-
menila svoje načrte glede za-
poslitve. Lahko se namreč zgo-
di, da ta služba ne bo izpolni-
la tvojih pričakovanj. Srečno!
Šifra »OVNICA
LENKAff
Z vprašanji in opisom stanja
ste bili izjemno skopi. Tako ze-
lo, da pravzaprav niste ničesar
napisali o moškem, ki vas za-
nima. Žal vam na to vprašanje
zato ne morem odgovoriti.
Kar se tiče zdravja, se sla-
bo počutje kaže tudi v pri-
hodnje. Predvsem vam nagaja
krvni obtok, možne so ob-
časne težave s srcem, noga-
mi in občasne alergije.
Če želite izboljšati svoje fi-
nančno stanje, bo treba ukre-
pati. Ugodnejši trend na tem
Piše: METKA
OBRUL - ZOYA
področju je možen v roku 18
mesecev.
Šifra
»RAKICA«
Vaše finančno stanje je res
težavno, vendar se bo izhod iz
krize le našel. Dodatno delo
je ena izmed altemativnih mož-
nosti, vendar na drugačen na-
čin kot ste si zamislili. Delo
iščite še naprej, vendar ne na-
sedajte oglasom, ki obljublja-
jo »nemogoče«. V prihodnje tx>
dite pri tem bolj previdni. De-
lo, ki bi ga opravljali na svo-
jem domu, boste težko našli,
zato razmislite o drugačnih
možnostih. Če boste vztraja-
li, boste našli nekaj primerne-
ga. Sedanje težave boste raz-
rešili v daljšem časovnem ob-
dobju. Razmislite, kaj še lah-
ko spremenite in kje lahko še
varčujete. Brez tega žal le ne
bo šlo.
Šifra »RAZO-
ČARANA
5657«f
Zelo ste obremenjeni in pre-
več ste si naložili na svoja ple-
ča. Težave z zdravjem so pred-
vsem posledica vašega načina
življenja. Razmislite o tem, da
malo izprežete in porazdelite
del odgovornosti tudi med os-
tale družinske člane. Morda ne
bo takoj pozitivnega odziva,
vendar vztrajajte. Dokler bo-
ste dovolili, bodo vsa breme-
na na vas in boste še naprej
žrtev. Kakšnih večjih težav z
zdravjem v prihodnje ne bo.
Prav pa je, da storite kaj zase.
Moževa težava in razvada ne
bo prešla sama od sebe. Če bo
nadaljeval v tej smeri, se bo
poslabšalo njegovo zdravje, ki
že sedaj ni ravno najboljše. Po-
skusite se pogovoriti z njim.
Kot kaže, ima nekaj težav, ki
jim sam ni kos.
Občasno le kupite kakšno
srečko, vendar ne pretiravaj-
te. Za sedaj ne vidim mož-
nosti za večji dobitek, ven-
dar poizkusiti ni greh.
Za prodajo hiše trenutno ni
najugodnejši čas. Odločitev v
zvezi s tem preložite na pri-
hodnjo pomlad. Takrat bo
trend ugodnejši. Urediti mo-
rate neke dokumente, papir-
je. Glede prihodnosti na splo-
šno: samo po sebi ne prišlo nič.
Razmislite o tem in storite tu-
di kaj zase. Nekaj morate spre-
meniti, vendar morate odlo-
čitev o tem sprejeti sama. Naj-
težje je narediti prvi korak.
Na komercialni številki
sem dosegljiva vsak delov-
ni dan od ponedeljka do so-
bote med 9. in 11.30 in med
14. in 24. uro. Nikar pa me
ne kličite ob nedeljah, ker
je takrat zame dan počitka.
§t. 33 - 14. avgust 2003
23
Diagnoza družbe
Kleščar Matjaža Latina kot zrcalo in diagnoza družbe
Vled bolj »ozloglašenimi«
pfojekti, ki so letos prijav-
jjfiii na 6. Festival sloven-
^l^ega filma, je Kleščar sce-
Ji^rista Roka Greja in reži-
serja Matjaža Latina. (Ti-
ctega, ki je v Porno filmu v
jodobi Čarlija zapeljal pre-
lepo rusko blondinko.) Film
e koproducirala TVS, ga
lazadnje komajda predva-
ala, sprejet pa je bil na mno-
ro različnih načinov - dvi-
pvali so ga v nebesa in tla-
ili v pekel. Tole je o filmu
lovedal producent Slavko
ikvorc iz MUKl-ja, mari-
jorske umetniško kulturne
niciative.
Kdaj ste snemali film?
Film smo snemali leta
0O2, postprodukcija in pro-
joiocija je bila izvršena v is-
lem letu. Premierno predva-
janje filma je bilo 28. januarja
,003 na TVS.
Na katerem formatu ste
snemali?
Snemali smo na 18 mm
tlim. Postprodukcija in pred-
vajane je bilo na beta forma-
tu.
Kdo igra v filmu?
Aljoša Ternovšek igra glav-
no vlogo, v stranskih pa so
še Mira Muršič in drugi.
Zgodba filma na kratko?
Dule je brezposelen Ma-
riborčan, ki živi s prav tako
brezposelno ženo Miro in de-
setletnim sinom Bogdanom
|v nemogočih socialnih raz-
merah. Večino časa je oble-
iHen v »šuškavo« trenirko, Ha-
waii srajco, bele »zokne« in
plastične natikače. Izdajajo
ga pa tudi brki (»simbol moš-
kosti«), slabi zobje, neprije-
Aljoša Trnovšek je s Kleščarjem živel, ko je ta bil še Latinova monodorama
(fotografija je s predstave v Koinkišti na Ptuju), oživel ga je tudi na
filmskem platnu.
ten zadah, mastni lasje in vonj
po znoju. Po izobrazbi je orod-
jar. Zaposlen je bil v Metal-
ni, dokler ni šla v stečaj. So-
delavci so mu nadeli vzde-
vek Kleščar. Ta skovanka je
povezana tudi z boleznijo, za
katero sumi, da jo ima - ra-
kom. Kaže pa se kot bula pod
pazduho; vsakič, ko mu jo
sin »precvikne«, zraste več-
ja.
Zaradi omenjenih dejstev
(socialne razmere in bolezen)
se v Duletu vzbudi »sindrom
Ivana Krambergerja«. Začne
s politično kampanjo za
predsednika države, v najba-
nalnejšem pomenu besede.
Pojavlja se na mariborskih
ulicah in trgih (kasneje tudi
drugod po Sloveniji) in na-
govarja mimoidoče državlja-
ne z govorom, na katerega je
zelo ponosen:
»Dragi Slovenci! Dragi
ljudje! Vprašam vas:
Kam gre ta svet?
A sploh še smo ljudje?
Zakaj se samo grebemo?
Zakaj se več ne družimo,
tak kot včasih?
Zakaj več ne komunicira-
mo, tak kot je treba?
Zakaj se več ne maramo
eden drugega?
Zakaj se več ne ljubi-
mo???!!!
Vprašajmo se, kam gre to-
ta država?
Kam gre ta naša politika!!!
Bogati so vedno bolj bo-
gati, reveži pa vedno bolj naš-
pukamo!!!
Ki je pravica?
Ki je resnica?
Ljudje, ne smemo popustit,
da bojo drugi krojili naše uso-
de!
Že znani slovenski pisatelj
Ivan Cankar je zapiso:
>Narod si bo sam piso sod-
bo !«<
Zanimivosti v zvezi s fil-
mom: kaj je šlo narobe?
Slovenska policija nam je
prepovedala predvajati neka-
tere kadre iz filma, češ da bla-
tijo uniformo slovenskega
policista. Nekaj smo izreza-
li, nekaj je ostalo.
Kolegi iz našega mesta, ki
odločajo o financiranju film-
skih projektov s strani obči-
ne, so naš projekt zavrnili,
češ da gre za komercialen
film, brez vsake umetniške
vrednosti.
Podobno izkušnjo smo
imeli na filmskem skladu RS,
kjer so dejali, da film ne za-
dovoljuje kriterijev filmskega
sklada RS.
Kleščar bi lahko postal ne-
ke vrste slovenski Bovling za
Columbine; res mu manjka
nekaj čustvene katarzičnosti,
je pa zato bolj realističen.
Prah okoli filma očitno res
dvigujejo tisti, ki se ne zave-
dajo, nočejo priznati - aU pa
se preveč zavedajo - da je film
predvsem držanje zrcala psi-
hopatologiji povprečnega
Slovenca. Prav škoda, da se
dogaja na Mariborskem kon-
cu. Je Ljubljana kaj boljša?
PETER ZUPANC
»S filmom o Dušanu Vau-
potiču - Duletu, smo družbi,
v kateri živimo, naredili re-
troskopijo in ji s tem posta-
vili diagnozo - KLEŠČAR.«
(Matjaž Latin)
MjuzikI s polko in odraščanje z ranami
Povsem običajna podalpska vasica: Max je splošnoznani
iunak, ki samotarsko živi z orli, njegova izvoljenka je blon-
^•nka in (menda) nedolžna, njen oče je negativec, ki žeh
tradicijo zravnati s tlemi, lokalni župnik kadi travo, da laž-
)p obvlada svoje nagone, seks pa se vedno dogaja v ritmu
polke... Če bi Buz Luhrman živel v Avstriji, bi Nicole Kid-
^cLTi in Ewan McGregor pela priredbe Avsenikov v prav tak-
^iiem filmu.
Vsebina: Helden zamaknjena tirolska vasica, v katero mo-
'^ernizacija le stežka rine. Potem pa se župan odloči prodati
^3sico turističnim delavcem. Prvi se upre junak Max, ki je
^^Ijiibljen v svetlolaso županovo hčerko...
Alpski junak (Helden in Tirol, Avstrija/Švica/Nemčija)
Režija: Niki List
Vloge: Christian Schmidt, Elke Winkens
Rana za rano. Kri za kri. Prevara za prevaro. Če se Lepe vasi
lepo gorijo Srdana Dragojeviča nahajajo direktno na fronti,
so Rane zasidrane v travme velemesta, kateremu je vojna
obliž za lastno krvavenje. Ko odraščanje postane kriminal...
Vsebina: Pinki in Švaba sta skupaj odraščala ter se skupaj
začela ukvarjati s kriminalom: vse v postkomunistični Ju-
goslaviji, kjer mediji diktirajo vrednote, kjer vlada revšči-
na, vojna pa je enakoznačna nakupovanju v Sparu. Njune
sanje so preproste: nastop v TV-oddaji, ki predstavlja naj-
bolj znane kriminalce. Vprašanje je le, kaj bosta morala
storiti, da te sanje uresničita...
Jugo ciklus: Rane (Jugoslavija)
Režija: Srdan Dragojevič
Vloge: Dragan Bjelogrlič, Miki Manojlovič, Branka Katic

Režiser Ang Lee je men-
da glede razlogov o snema-
nju Prežečega tigra, skrite-
ga zmaja v mandarinščini
dejal, da ga v angleščini eno-
stavno ni mogel delati - to
bi bilo tako, kot da bi John
Wayne vpil na kavboje po
japonsko. Iz sedanje pers-
pektive se zdi naslednji ko-
rak enostaven. Če torej že-
liš delati »mitski žanrski«
film v angleščini, v ameri-
kanščini, vzameš del ame-
riške mitologije. Njihova edi-
na mitologija pa je strip. To-
rej...? Nastane Halk. Ampak
ne navaden Hulk. Nastane
Hulk s spremembami. Hulk
kot deja vu klasik Franken-
steina. Dr. Jekyla in mr.
Hydea, pred-
vsem pa King
Konga - še bolj
pomembno pa
je tole: Hulk, ki
nastane, je bolj
drama kot ak-
cija, je film, v
katerem junak, mirni Ban-
ner, noče razkazovati svo-
jih moči brez potrebe. Le za-
kaj bi jih? V njih sicer uži-
va, po drugi strani pa mu ne
prinašajo nič dobrega. Ang
Lee se preprosto obnaša lo-
gično znotraj pravil sveta,
ki ga (po)ustvari. Čustva ter
vzroki so mu pomembnejši
od razbijanja.
Kritiki so ponavadi opa-
žali, da Ang ogromno pro-
stora namenja odruDsom med
starši in otroki - med Ban-
nerjem in njegovim očetom,
med Betty in njenim očetom,
generalom - in to je povsem
res: tu je govor o vzgajanju
otroka zaradi jeze, o pozi-
ciji (tudi odraslih) otrok v
očeh staršev... in ti odnosi
so del mitologije stripa, le
da so tokrat poudarjeni, bolj
kompleksni. (Hulk je med
drugim poosebljena travma
takšnega odnosa.) Toda Ang
ni le osvežil in dodelal ta del
Piše: PETER ZUPANC
mitologije. Obenem ga je
aktuahziral; o tem pa se pi-
še redkeje. Film govori tudi
o potrebi po obvladovanju
sveta - o tem, kako ta potre-
ba povzroči jezo - in navse-
zadnje o tem, da prepušča-
nje jezi za nobeno stran ni
odgovor. Film govori o ne-
mogočnosti uresničitve po-
trebe po popolnem obvlado-
vanju, o ljubezni kot
dajanju možnosti
(ena najlepših scen je
Bannerjeva spre-
memba iz Hulka v|
človeka, ko se mii
približa generalova
hči), pa o zapiranju
in totalni kontroli zaradi stra-
hu pred drugačnostjo.
Še tole: Ang ne pridiga.
Ko se zazdi, da bodo stvari
postale preveč resne, s svo-
jo lebdečo montažo in raz-
deljenimi ekrani film »pre-
lista«, kot da bi želel reči:
»Hej, to je samo strip.« Za-
ključek bi bil: Ang Lee je vzel
ameriško mitologijo in jim
do neke mere pokazal, o čem
s svoje perspektive v resnici
govori, po drugi strani pa jim
pokazal, o čem bi še lahko
govoril. Na začetku smo za-
pisali, da »se naslednji ko-
rak - snemanje Hulka - zdi
enostaven«. Toda le malo je
režiserjev, ki bi dobili v ro-
ke tolikšno svobodo, še manj
pa jih je, ki bi v tem trenut-
ku to svobodo izkoristili na
vsaj približno takšen način.
Zato: kapo dol, Ang. Tole
bo klasika stripovskih adap-
tacij. Skorajda art film.
PETER ZUPANC
Št. 33-14. avgust 2003
24
NASVETI
Makro cvetje za vrh poletja
Saj ne, da bi imeli poletja
že dovolj. Vremenarji na-
povedujejo, da se bomo le-
tos še veselili in potili v po-
letnih oblačilih. In ker sta-
ra modrost pravi, da je tudi
vsega lepega enkrat preveč,
se jih bomo vsak hip ven-
darle naveličali... ter se za-
čeli počasi, z zvedavimi po-
gledi ozirati v novomodno
jesen. Tudi mi.
In kaj vam nameravamo
natrositi za prvo jesensko
modno pokušino? Nikakor ne
trendov, ki pristojijo zgolj ro-
sno mladim suhicam. Zače-
li bomo odkrivati modne po-
dobe, ki pristojijo tudi sta-
rejšim. Verjemite, kar nekaj
se jih lahko izlušči iz popla-
ve novih trendovskih vzdu-
šij. Zato, drage Paula, Elica
in ostale gospe, ki v naših te-
denskih modnih zmenkih po-
grešate ideje zase, dobimo se
na tej strani. Že prihodnji te-
den!
Ob zadnjem poletnem
modnem druženju pa se raz-
cvetimo. Odenimo se v cvet-
je in nič ne skoparimo z njim.
Makro cvetlični vzorci so velik
modni hit, pa še naše počut-
je v hipu naravnajo v bolj op-
timistično. S svojimi nagaji-
vo brstečimi, eksotično za-
peljivimi ali romantično za-
sanjanimi pogledi nam spo-
ročajo, kako lepo je cvetočo
naravo čutiti tudi na svojem
telesu. Takrat, ko močno ža-
rijo, vibrirajo in dehtijo cve-
tovi orhidej ali tropskih ovi-
jalk, pa tudi nam domače vrt-
nice, gerbere, marjetice... V
intenzivnih »minojskih« bar-
vah ali v letos aktualnem vin-
tage stilu, ki daje videz sta-
rega in zbledelega, kot sece-
sijske tapete, denimo.
Pripravila: VLASTA
CAH ŽEROVNIK
Nimate nobenega makro-
cvetočega oblačilnega kosa?
No, če si ga niste privoščili
ob začetku poletja, niti ob ne-
davnih posezonskih razpro-
dajah, vas tudi zdajle res ne
bomo utrujali z nasveti, da
se zapodite v domala povsem
izropane tekstilne prodajal-
ne.
Naj z vami
zacveti še vaš
dom
Kaj pa ročna poslikava z
barvami za tekstil, s katero
lahko prenovite enobarvno
oblačilo? Zamisel za kreativ-
no preživljanje prostih polet-
nih dni ni slaba, kajne?
Ko boste v trgovini ravno
brskali med lončki in tuba-
mi z barvo, izberite še tiste
za poslikavo porcelana. Cvet-
je se je namreč letos iz obla-
čilnih omar preselilo tudi v
kuhinjske. Poslikajte s cvet-
jem lončke za belo kavo, sko-
delice za puding, posodo za
sadje... in naj skupaj z vami
zacveti tudi vaš dom!
Vaša nova podoba je akcija,
ki v sodelovanju z izkušenimi
stilisti vsak zadnji petek v me-
secu poteka v Planetu Tuš v
Celju. Pot do nove podobe ne
more biti lažja - izpolnite spod-
nji vprašalnik in sestavite kra-
tek življenjepis, v katerem se
predstavite in pojasnite, zakaj
ste se prijavili. Ne pozabite na-
vesti konfekcijskih številk ob-
leke in obutve. Vsemu prilo-
žite tudi svojo novejšo foto-
grafijo. Vse pošljite na naslov
Novi tednik, Prešernova 19,
3000 Celje.
Med vsemi prijavljenimi bo-
mo vsak mesec izžrebali eno
osebo, ki bo skupaj z izžre-
bancem v Planetu osrečena z
modno preobrazbo. Izžrebane
bomo o sodelovanju obvestili
po pošti.
KAJ BI DANES KUHALI
Dekorativne mesne žolče
Goveja žolča s
česnom
Potrebujemo: 500 g gove-
dine, 500 g kosti, 2 šopka ju-
šne zelenjave, 4 stroki česna,
sol, poper, 1 žlica sojine oma-
ke, 1 žlička dodatka jedem,
kis, 250 g graha, 250 g nare-
zanega korenja, 12 listov že-
latine.
Meso, kosti in očiščeno ju-
šno zelenjavo damo v 3/4 1
hladne vode in počasi kuha-
mo 80 minut. Po 40 minu-
tah dodamo strt česen, sol,
poper, sojino omako, doda-
tek jedem in kis, nato juho
precedimo. Meso narežemo
na kocke, damo v juho, pri-
damo še kuhan grah in ko-
renje in pustimo, da se de-
set minut namakajo. Želati-
no namočimo, jo ožmemo
in raztopimo v topli juhi. Na-
lijemo v oplaknjene posodi-
ce ali v veliko skledo in po-
stavimo za najmanj 6 ur v
hladilnik.
Hladetina na
kruhu
Potrebujemo: pol litra raz-
maščene mesne juhe, četrt li-
Piše: MAJDA KLANSEK
tra suhega belega vina, 2-3
žlice kisa, sol, poper, 10 li-
stov želatine, 4 kisle kuma-
rice, 5 drobnih paradižnikov,
100 g vloženih čebulic, 300
g posebne salame ali safala-
de, štruco belega kruha.
Juho in meso zmešamo,
malo segrejemo in začinimo.
Želatino namočimo, jo rah-
lo ožmemo in raztopimo v vin-
ski juhi. Kumarice in oprane
paradižnike narežemo. Odce-
jene čebulice razpolovimo, sa-
lamo olupimo in jo nareže-
mo na kocke, nato vse skupaj
zmešamo z želirno tekočino.
S kruha odrežemo pokrov in
izdolbemo sredico. Kruh na-
devamo, pokrijemo odprtino
z aluminijevo folijo in posta-
vimo štruco za približno 4 ure
v hladilnik.
Št. 33 - 14. avgust 2003
I ZA AVTOMOBILISTE
25
Nova petica na
slovenskem trgu
Memški BMW res ne poz
,3 pravega počitka; pa tu-
li ni posebnega razloga, da
,i počival, kajti avtomobil-
;l(i industriji gre v teh letih
prej slabo kot dobro. No,
gMW nima posebnih skr-
^i, kajti v zadnjem času jim
gre tako rekoč vse kot po
jjiaslu. Na trgu se sedaj po-
javljajo z novo serijo 5, av-
lomobilom višjega srednje-
ga razreda, konkurentom
judiju A6, pa mercedesu E
razreda in podobnim.
Novo petico je, tako kot
Uecej večji BMW serije 7,
liarisal ameriški oblikovalec
Chris Bangle. Glede podobe
se pri sedmici, kljub temu,
da se po cestah vozi že dolge
mesece, še vedno krešejo
nnenja. Verjetno se bodo tudi
pri seriji 5, ki povzema os-
jovno linijo sedmice, kar še
posebej velja za zadek. V dol-
Sno je avtomobila za dokaj
dolgih 484 centimetrov, pri
BMW pa še posebej radi pou-
darjajo večjo notranjo pro-
stornost kot pri prejšnji se-
riji 5. Prtljažnik meri 520 li-
BMW serije 5: pri cenejših izvedenkah je treba tehnične novosti doplačati.
trov, kar je zelo spodobna šte-
vilka (za 60 litrov več kot prej)
in na ravni tistega, kar ponu-
ja konkurenca. Osnovne ob-
likovalske linije zunanjosti
so zarisane tudi v notranjo-
sti, kjer je marsikaj podreje-
no predvsem vozniku. Pred-
nji del je povsem iz alumini-
ja, kar je prineslo velik pri-
hranek pri teži, predvsem pa
omogočilo idealno razpore-
ditev teže v razmerju 50/50
na prednji in zadnji del.
Pri novi petici tovarna po-
nuja vrsto tehničnih novosti
oziroma posebnosti, ki pa jih
je treba vsaj pri cenejših iz-
vedenkah doplačati. Serijsko
je vgrajen dovolj znani iDri-
ve sistem, s katerim voznik
uravnava delovanje klimat-
ske naprave, pa radijskega
sprejemnika (po novem so
vse variante serijsko oprem-
ljene s CD predvajalnikom,
ni več kasetnika), potovalne-
ga računalnika, navigacije
ipd. Za doplačilo si je mo-
goče omisliti t.i. aktivni vo-
lan, ki je v veliko pomoč pred-
vsem pri počasnem manevri-
ranju oziroma parkiranju. Iz
letal so prevzeli sistem, ki na
šipo pred voznika projicira
nekatere osnovne podatke re-
cimo o hitrosti, porabi, pos-
pešku (head up display) ipd.
Prav tako za dodaten denar
so na voljo pnevmatike, ki
tudi povsem prazne omogo-
čajo vožnjo s hitrostjo do 80
km/h do 150 kilometrov da-
leč; novost so tudi luči, ki sle-
dijo sukanju volana ipd. Za
začetek tovarna ponuja tri mo-
tone izvedenke, in sicer 520i,
ki jo poganja bencinski šes-
tvaljnik s 170 KM in bo na
voljo jeseni. Precej zmoglji-
vejši je 530i, kjer za pogon
skrbi prav tako bencinski šes-
tvaljnik, vendar z gibno pro-
stornino 3,0 litra in z 231
KM. Seveda je v ponudbi tu-
di dizelski motor. To je 3,0-
litrski šestvaljnik, ki razvije
218 KM. Kasneje pridejo na
vrsto še druge motorne va-
riante, med njimi bo najmoč-
nejši 545i, ki ga bo poganjal
bencinski osemvaljni motor.
Serijsko so vse izvedenke
opremljene z ročnim 6-sto-
penjskim menjalnikom, po-
nujajo pa še prestavno avto-
matiko, ki omogoča pretika-
nje tudi z obvolanskima ro-
čicama. Kolesa so 16-palčna,
samodejna klimatska naprava
je prav tako vgrajena serij-
sko, za varnost skrbi osem
zračnih varnostnih blazin.
Pri uradnem predstavniku
BMW v Sloveniji upajo, da
se jim bo letos posrečilo pro-
dati do 150 novih petič, pri-
hodnje leto pa skoraj še en-
krat toliko. Znane so tudi ce-
ne, saj stane 520i približno
9,5, 530i in 530d pa 11,2 mi-
lijona tolarjev.
Nagrada
nissanovi micri
Nissanova micra je lani doživela temeljito prenovo in
sedaj velja za zelo uspešen avtomobil v nižjem razredu.
Sedaj je avto dobil tudi priznanje nemškega oziroma west-
falskega oblikovalskega centra; za nagrado The Red Dot
Design Avvard se je letos potegovalo 1494 različnih izdel-
kov v 11 kategorijah, pri čemer so imeli največjo težo
inovativnost, funkcionalnost, kakovost, ergonomija ipd.
Po mnenju članov žirije je nissan micra spojitev »evrop-
skega in azijskega sloga«. Lani je Nissan v Evropi prodal
474 tisoč avtomobilov.
Dobre ocene za toyote
Znana hiša JD Power, ki se ukvarja z ugotavljanjem kva-
litete, se je lotila tudi raziskave nemškega avtomobilskega
trga. Ugotovili so, da imajo Nemci izjemno veliko zaupa-
nje v Toyotine avtomobile. Že drugič zapored so bile to-
yote po mnenju nemških kupcev proglašene za najzanes-
ljivejše v kar petih kategorijah; ob tem so ocenjevali ozi-
roma spraševali tudi po obliki, kvaliteti servisov ipd. Ta-
ko je v nižji kategoriji zmagal yaris, v nižji srednji corol-
la, v srednji avensis, med športnimi vozili celica in med
terenskimi vozili RAV4.
PriKaja
novi golf
Po dolgem napovedova-
nju bo jeseni Volkswagen
predstavil peto generaci-
jo novega golfa. Golf V,
kot mu tudi pravijo, obli-
kovno ne bo revolucija,
pač pa evolucija, se pravi
bolj ali manj nadaljeva-
nje tistega, kar je bilo zna-
no že doslej.
Seveda bo golf V zrasel v
vse smeri; bo daljši, širši in
tudi višji od sedanje izveden-
ke, kar je po svoje razumlji-
vo. Narejen bo na novi os-
novi, ki jo bodo uporabili tu-
di pri drugih avtomobilih tega
razreda v okviru koncema
Volkswagen. Znotraj bo av-
to povsem nov, predvsem pa
za 54 milimetrov daljši od
predhodnika, kar bo pripo-
moglo k večji prostornosti.
Večji bo tudi prtljažnik, ki
bo v osnovni postavitvi me-
ril 347 litrov.
Najprej bo novi golf na vo-
ljo s štirimi motorji, in sicer
dvema bencinskima in dve-
ma turbodizelskima. Bencin-
ski osnovni bo 1,4-litrski s
75 KM, sledil pa bo 1,6-litr-
ski agregat s 115 KM. Prvi di-
zelski motor bo imel gibno
prostornino 1,9-litra in 105
KM, sledil pa bo novi 2,0-li-
trski motor s 140 KM. Kasneje
pridejo na vrsto še drugi mo-
torji, tudi močnejše izveden-
ke. Pri močnejših variantah
bo avto serijsko opremljen z
ročnim 6-stopenjskim me-
njalnikom, paketi opreme pa
bodo trije.
Kot napovedujejo sedaj, se
bo golf V na slovenskem tr-
gu pojavil v začetku prihod-
njega leta.
Golf V
Št. 33-14. avgust 2003
26
RADIO
TEDENSKI SPORED
Ha, RADIA CELJE_
5.00 Začetek jutranjega progiama, 5.30 Narodn^^^^^^
na melodija ledna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečaj-,
niča, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, ■
10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00 Podoba dneva, 12.00j
Novice, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 17.00
Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni pro-J
gram, 23.00 Na krilih ljubezni, 24.00 SNOP - skupni noč-
ni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove-
nije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSio, 8.00 Poročila, 8.45
Jack pot, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10
Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.40
Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport
danes, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih, 19.00
Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 24.00
SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radij-
skih postaj Slovenije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavnaf
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 j
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, S.OOl
Poročila, 8.45 Jack pot, 9. 15 Cisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice,1
10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.OU Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmil
90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske no-j
vice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport da-
nes, IZOO Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, |
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 24.00 SNOP - skupnil
nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove-j
nije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-
roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack
pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva,
11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele,
13.00 Čestitke in pozdravi, 19.10 Večerni program, 24.00 SNOP
- skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih po-
staj Slovenije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00
Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podo-
ba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske
novice, 15.00 Šport danes, 16.00 Top 5 glasbenih želja, 17.00
Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10
Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk m valčkov, 24.00 SNOP^
- skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih|
postaj Slovenije J
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-
roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po-
ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice,
11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 15.00
Šport danes, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Vaše najljub-
še, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Saute surmadi,
24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
radijskih postaj Slovenije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-
lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-
roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po-
ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice,
11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.30 Mali O, 14.00 Regij-
ske novice, 15.00 Šport danes, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Dobra Godba, 24.00
SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radij-
skih postaj Slovenije
II
Bisercki
Radia Celje
Dori brez dlake, Regina v pižami, na bazen po vodo.
Na Radiu Celje se trudimo, da vam vsak
dan posredujemo številne zanimive infor-
macije in pripravljamo aktualne in zani-
mive oddaje. V minulih dneh ste lahko iz-
vedeli marsikaj zanimivega. Prav gotovo
je posebno pozornost pritegnil Dori, ki je
brez dlake na jeziku odgovarjal na vpra-
šanja Polone Rifelj.
V oddaji Pop čvek na Radiu Celje smo mi-
nuli teden gostili pevko Regino, ki je odgo-
varjala na vprašanja Simone Brglez, pa tudi
poslušalcev, ki so jo med drugim vprašali,
katera je njena najljubša barva in kaj najra-
je obleče. Odkrito je povedala, da ji je naj-
ljubša rdeča in da se najbolje počuti v piža-
mi. Vse izpite je naredila v tem udobnem
oblačilu, prav tako pa še danes, ko pride
domov, najprej obleče pižamo. Trenirke
sploh nima, kavbojke, ki so nekaterim zelo
udobne, pa ima samo ene.
Celjski radij ci večkrat skočimo v bazen.
Redno poročamo o tem, kaj se dogaja na
celjskem in šentjurskem bazenu, včasih pa
se z ekipo tudi preselimo na kakšen drug
bazen. Minuli teden smo v vodo skočili kar
dvakrat. V torek sta bila na terenu tehnik
Matjaž Marinček in novinarka Simona Br-
glez, ki so jima sogovorniki na bazenu v Fo-
rumu Terma v Rimskih Toplicah povedah,
da je voda ne samo zdravilna za bolezni gi-
bal in da dobro vpliva na ginekološka obo-
lenja, temveč da je priporočljivo to vodo
tudi piti. Nekateri v to termalne kopališče
prihajajo s steklenicami, si pri tuših natoči-
jo vodo in jo doma pijejo. Pitje vode, v kate-
Regina
ri je prisoten magnezij, kalcij in bikarbo-
nat, vpliva med drugim na uravnavanje pre-
snove organizma. Veliko zanimivih utrinkov
smo poslušalcem posredovali tudi iz Term
Olimia, od koder sta se iz Si.mobilove zaba-
ve javljala Sandra Čater in Aljoša Bončina.
SIMONA BRGLEZ
NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE
ČETRTEK, 14. AVGUST OB 10.10:
_POP ČVEK_
Poletni klepet z glasbeniki
Jože Potrebuješ je postal očka. Njegovi
drugi hčerkici je ime Eva. O porodu in o
tem, kako je sestrico sprejela Petra, boste
lahko izvedeli danes ob 10.10 uri. Pevec Se-
bastian bo šel na dopust v drugi polovici sep-
tembra. Poletne vročine niti ne občuti, ker
ima klimo v avtu, večino dneva pa preživi
prav v njem. Pika Božič si je letos privoščila
samo en teden dopusta v sosednji Hrvaški,
poletje namreč preživlja predvsem delavno.
Frenk Nova dopust načrtuje konec septem-
bra, verjetno pa bo šel nekam daleč. Domen
Kumer ponuja poslušalcem novo skladbo Šok
za srce, 1. septembra pa izide tudi njegov
prvi album z istoimenskim naslovom. Vse
to in še veliko več boste izvedeh v današnji
oddaji Pop čvek, ki jo pripravlja Simona Br-
glez.
Domen Kumer šokira s Šokom za srce.
(Foto: Aleks Štern)
-   Št 33-14. avgust 2003
SREDA, 20. AVGUST OB 16.20:
_FILMSKO PLATNO
V spalno vrečo z Laro Crofft
Na filmska platna prihaja 21. avgusta film
Lara Croft: Tomb Raider Zibelka življenja.
V oddaji Filmsko platno si boste lahko pri-
služili dve zares lepi nagradi, povezani s tem
filmom. Kinematografi Planet Tuš vam bo-
do podarili majico, Karantanija cinemas pa
spalno vrečo. Peter Zupane in Simona Br-
glez vam bosta zaupala številne zanimive in-
formacije o tem hlmu, ki premika meje, ki
jih je dosegel prvi del sage o Lari Croft.
Besedne norosti
Očitno so poletne temperature in besedne
norosti, ki jih počnemo vsak četrtek in pe-
tek ob 12.15 uri na Radiu Celje, dodobra
razgrele naše poslušalce, ki pridno odgovar-
jajo na vprašanja, kaj pomenijo izbrane be-
sede, in dobivajo nagrade. Gre za besede, ki
so del slovenskega jezika, a jih je vsakdanji
pogovorni jezik z modernimi izrazi in tuj-
kami potisnil na stran. Tako ste lahko julija
izvedeli, kaj pomenijo vrtoglavka (ptica),
perogrizec (pisarniški uradnik), orodnik
(slovnični sklon), drkati (drsati!), podnož-
nica (pručka), zgoščenka (CD) in poldnev-
nik (polkrog, ki povezuje južni in severni
pol). Avgusta smo se smejali odgovorom na
vprašanja, kaj je Šiška, ščeketulja in veslo-
nožec in bili presenečeni ob tem, na kaj vse
pomislijo ljudje ob določeni besedi... Ker
pa smo vedno znova še bolj nagajivi, smo
poslušalcem dali še eno nalogo. Pridno si
zapisujte vse besede meseca avgusta, saj bo
tisti, ki bo iz njih sestavil najbolj odštekan,
toda razumljiv stavek, ki bo imel svoj po-
men, dobitnik posebne nagrade. Vredno se
je potruditi! Z vami se igra »besedno nora«
Simona Šolinič.
32
ZANIMIVOSTI
Od sanka, do štanta
Lučki dan je iz leta v leto boljši
Turistično društvo Luče
je v sodelovanju z drugimi
društvi, krajani in Občino
Luče priredilo že 34. Lučki
dan. Turistično-zabavna
prireditev je trajala od 7. do
10. avgusta 2003, vse dni
pa je bil možen ogled Snežne
jame pod Raduho.
V soboto je že zjutraj po-
tekal turnir v malem nogo-
metu, popoldne pa še v ulič-
ni košarki. V farni cerkvi je
bila v zgodnjih večernih urah
sveta maša z rogisti, zvečer
pa se je zopet začela zabava.
Tako kot v petek, le da to-
krat z ansamblom Viharni-
ki. Prišli so mladi in stari,
majhni in veliki, resni, vese-
li, zmagovalci in poraženci
športnih turnirjev. Ni po-
membno, od kod je kdo pri-
šel, kaj je kdo, vsi so se za-
bavali po svoje. Viharniki so
poskrbeli za pravi vihar okoli
plesišča. Igralo in plesalo se
je na vsako zvrst glasbe, na-
rodnozabavno, zabavno ali
pop. Že kmalu, ko so se po
vasi zaslišali zvoki ansamb-
la, se je oder napolnil s ple-
som željnimi obiskovalci.
Otroci so se podili okoli
in divjali, dečki so brez sra-
mu nagajali deklicam, ki so
se jim boječe in sramežljivo
umikale. Mladostniki so se
raje umaknili na bolj samot-
ne kraje, kajti starševske oči
znajo biti za najstnike veli-
kokrat nezaželene.
Poskrbljeno pa je bilo tudi
za 'hazarderje'. Le da so to-
krat vsi, ki so lovili srečo, tu-
di zadeli. Srečolov in točilni
pult sta bila tik drug ob dru-
gem, toda slednji je bil ven-
darle pod večjo obremenitvi-
jo, in to moške družbe. Pod
pritiskom so bili tudi natakarji
in natakarice, ki so hiteli streči
vsem gostom in živčno spra-
ševali: »Res nimate drobiža?«
Pod še večjim pa steklenice
piva, ki so se druga za drugo
odpirale, da je marsikdo že
pozabil, kolikokrat je pena od
piva tekla po njegovih rokah.
Kot na vsaki pravi veselici
je bilo poskrbljeno tudi za
hrano. Komur so pridišali če-
vapčiči, pivske klobase, ple-
skavice ali kotleti, se je lah-
ko po zmerni ceni tudi naje-
del. Glavnemu kuharju in
njegovim pomočnicam še
dolgo ni zmanjkalo dela, s
ponudbo pa so bih zadovoljni
tudi obiskovalci. Le kdo je
Lučani so že 34. gostili številne obiskovalce, za slovesnejši občutek pa so poskrbeli tudi s »plehmusko«.
označil Savinjčane kot preti-
rano varčne? Ob okusni hra-
ni in pijači na mizah ni bilo
niti za trenutek opaziti tako
znane savinjske skopušnosti.
Včasih je bil Lučki dan bolj
živahen, so povedah starejši
krajani, ki se radi spominjajo
takratnih prireditev. Ker je bilo
lani deževno vreme, je letos k
večjemu številu obiskovalcev
pripomogel tudi prijetno to-
pel večer. Se pa Lučki dan gle-
de na leta nazaj izboljšuje, so
prepričani obiskovalci.
Luče, komaj 15 kilometrov
oddaljena vas od Logarske do-
hne, so se v soboto zabavale
vse do jutranjih ur. Priredi-
tev je pač samo enkrat v le-
tu. Tudi v nogometnem ah
košarkaškem turnirju se ne
zmaguje vsak dan, zato je bilo
potrebno zmago primerno
proslaviti ali zapiti.
Konec koncev pa sploh ni
pomembno, kaj in kako so
obiskovalci proslavljali, če so
sploh kaj. Štiridnevna prire-
ditev se je bližala koncu. Os-
tala je samo še nedelja,
predstavlja s prireditvijo
štanta do štanta vrhunec L
kega dne. Obiskovalci sol
ko s sprehodom po vasi sp
navali tradicijo kraja in i
mačine. V prijetnem vzd
ju Zgornje savinjske doli
je tako minil še en Lučki d
KATJA PETROV
Glavnemu kuharju in njegovim pomočnikom dolgo ni zmanjkalo dela...
Ansambel Viharniki je poskrbel za pravi vihar okoli plesišča.
Igralo in plesalo se je na vsako zvrst glasbe, narodnozabavno, zabavno ali pop.
Zmage športnega dne je bilo treba zvečer primerno proslaviti ali
zapiti.
Št. 33 - 14. avgust 2003