SLOVENSKI
xr
Izhaja l., in. in 20. vsakega meseca in velja 3 gld. za vso loto, l gld. 50 kr. zn pol leta. Učiteljskim pripravnikom so »taja za 2 gltl.„ na leto. Spise, dopise in naročnino sprejema Ivan Liipnjite, nadučitelj v Ljutomeru na Štajerskem. Oznanila, reklamacije in druge administrativno reči noj se blagovolijo poiiljati „Narodni tiskarnici*4 v Mariboru v koroški ulici hiš. štev. 221).
Štev. 23. V Mariboru 20. avgusta 1873. I. letnik.
O naroduem šolstvu na Goriškem.
Že od nekdaj smo radi opisovali stanje šolstva po slovenskih deželah. O šolstvu na Kranjskem se najdejo posebno zanesljive date v knjižici ,,Kranjsko ljudsko šolstvo'1, ktero imajo kranjski učitelji mnogo v rokah. Šolstvo koroško smo opisali v 1. štev. našega „Ueitelja“, oisterskem šolstvu smo govorili v 4. štev., o štajerskem v 5. štev. in o o g er s kem slovenskem šolstvu v 9. štev. našega lista. Samo o goriškem šolstvo nismo še veliko se pečali. Zarad tega pa tukaj iz vrle, šoli prijazne „Snče“ posnamemo sledeče uradno sporočilo o narodnem šolstvu na Goriškem:
„V obče se na Goriškem prebivalci po mestih i po kmetih šolstvu prijazue kažejo. Da je v stolnem mestu klic po ljudski odgoji in omike zelo glaseu , to ja naravno, i goriška občina skuša vse pravične zahteve sedanjega časa zadovoliti. Med kmetskim prebivalstvom se morajo Italijani od Slovencev dobro ločiti. Italijanske šole morajo v sedanjem času skoro sami veliki posestniki (possidenti) vzdrževati. Kder ti po svoji stari navadi svoje otroke v goriške šole ali v drugih večih mestih v učdnice pošiljajo, tam Čujejo samo bremena, katera jim nalaga IjudsKo šolstvo, in ta bremena si žele olajšati; kder pa svoje otroke doma v šolo pošiljajo, tam zahtevajo posebno šolo tudi v najmanjšem kraju, ki bi se vslcd svoje lege in na korist ostalega kmetskega prebivalstva bolje z drugim večim šolskim okia-jetn združil. A v s 1 o v e n s k i ho k raj i h, po katerih prebiva piavi kmetski stan, se nahaja pri večini prebiva 1 s t v a šoli jako prijazno mišljenje. Ker mora po teh okrajih vsak za šole plačevati, zahtevajo večkrat občine ondi, kder se nahajajo samo šole za silo, da bi se spremenile v prave šole; se ve, da bi okrajna šolska svetovalstva rada
23
ustreglo tem prošnjam, ko bi imela potrebnih učiteljev i potrebnega denarja.“
„Tudi vedenje s arn o u p ra vni h o hlastni j i duhovščine je, kakor poročajo okrajni šolski nadzorniki, šoli skoro povsod prijazno, in za trdno se moramo nadejati, da bode s časoma utihnilo vse nasprotovanje zoper poboljšanje in razširjenje splošnjega šolskega poduka.“
„Glede krajnega šolskega nadzorstva so razmere prav različne. Nekateri krajni šolski svčti so taki, da se za šolo prav nič ne brigajo, nasproti se pa dobivajo tudi taki, ki nad šolo prav skrbno čuvajo; splošno se mora pa vendar reči, da delalnost krajnih šolskih svetovalstcv prav veselo raste od dne do dne.“
Število vseh ljudskih šol na konci šolskega leta 1871/2 je bilo 195; mej temi je bilo 183 javnih i 12 privatnih.
Od privatnih šol jih je bilo 10 v Gorici, 1 v Krmimo, in
I v Ajdovščini, ki je pa konec šolskega leta prestala. Štiri izmej teli šol so imele verski značaj: vadnica v uršulinskem samostanu, učilnica šolskih sester notredamskih, evangelska šola — vse 3 v Gorici in pa šola, katero imajo „suore Jella provi-deuza“ v Krminu. V 8. šolah so se podučevale samo deklice, v 3. samo dečki, v cvangelski deklice i dečki. Gledč jezika prevaguje v 9. šolah italijanščina, v 2. nemščina; v ajdovski dekliški šoli je bil podučili jezik enakomerno italijansko - slovensko - nemški.
Število javnih ljudskih šol se je v šolskem 1. 1871/2 za
II pomnožilo; 10 novih šol so odprli v gradiščanskem, 1 v to-minskem okraji. Vseh javnih šol je sedaj 168. (Ta številka sc nam premajhna zdi; po uradni statistiki jih je 173. Glej članek v 28. štev. „Soče“. Urcd.)“
„Mej javnimi šolami je 76 šol za silo, od katerih jih 26 (proti 6 rednim) spada na tominski okraj. Veči del se v šolah za silo podučuje celo leto, toda samo pol dneva. Te šole se ne morejo tako hitro premeuiti v redne šole, ker so davkoplačevalci z davkom za šolske potrebe uže preobloženi; doklade k direktnim davkom so v šolskem letu 1871/2 namreč znašale v gradiščanskem okraji 2172%» v okraji goriške okolice 27 °/0, v tominskem okraji 30%; v sežanskem 33%.“
„Če tudi hišna oprava po šolah, učni pripomočki i šolska poslopja nikakor še nijso v takem stanji, kakor bi bilo želeti, se vendar ne da tajiti, da se je v tej zadevi uže marsikaj storilo i da se v kratkem še marsikaj storiti namerava. Tako je tominski okrajni šolski svet 5 novih šolskih poslopij zidati sklenil, i gradiščanski je tako znamenito svoto v nakup potrebnih učnih pripomočkov odločil, da se bode večini ljudskih šol vsaj v najnujniših potrebah zadostilo. V zadnjem okraji so nekateri veliki posestniki posameznim šolam dragocene učne
pripomočke, posebno za zemlje- i prirodopis darovali. Poleg tega je ministerstvo poslalo dež. šolskemu svčtu 4 Schonningerjeve globuse, od katerih so šole v Krminu, v Ronkih, v Kanalu in v Torninu vsaka po enega prijele.“
„Yseli učiteljev je bilo 187, učiteljic 61; izmej katerih jih je samo v Gorici 30, v sežanskem okraji 2, v Tominu 1; v goriške okolice okraji nij bilo nobene.“
„Solsko obiskovanje se sicer vedno, toda le počasi množi, pa še nikakor nij povoljno i zadostno. 36.000 za šolo godnih je hodilo samo okoli 14.798 otrok res v šclo. Najboljša razmera je v goričkem mestu, kder od 2800 za šolo zrelih hoditi dve tretjini res v šolo; najneugodniša v tominskem okraji, kder je izmej 6.700 za šolo godnih samo 2.039 otrok res šolo obiskovalo. 11
„Kar se tiče preglednosti šolskega obiskovanja, je v gradiščanskem i sežanskem okraji prav vestna, manje natančna je v tominskem i goriške okolice okraji, v goričkem mestu jo ta stvar celo popolnem zanemarjena. Učitelji rednih šol i celo mnogi učitelji šol za silo so po vseh okrajih vestno zapisavali vse ure, katere so učenci v šolskem poduku zamudili. Zanemarjali pa so nekateri o pravem času naznanjati imena tistih otrok, ki so šolo nemarno obiskovali. Sicer so učitelji večidel tudi v tem oziru vestno izpolnovali svojo dolžnost, a mnoga naznanila so ostala brez vspelia, ker se krajni šolski svčti nijso zmenili za-nja.11
„Do sedaj se še v nobenem okraji nij primerilo, da bi se bil otrok, ki bi bil šolo dalje časa zanemarjal ter bi se tako ne bil prisvojil potrebnega znanja, potem primoral po 14. letu še šolo obiskovati. Pač pa se najdejo v tominskem okraji u-čenci, ki so 14. leto uže izpolnili, pa še v šolo hodijo, to pa za tega dclj, ker mora v tem okraji mnogo otrok po 1, 2 ali celo 3 ure daleč v šolo hoditi, in po tem ker so na več mestih po gorah poti tako grdi, težavni i nevarni, dahi 7- Sletni otroci ne mogli po njih hoditi, tudi ko bi zima ne bila; zato pa nekateri ukaželjni mladi ljudje tudi po izpolnjenem 14. letu še šolo obiskujejo.“
„Po vseh okrajih so se ubogim učencem šolske knijige zastonj delile. Okrajna šolska svčta v Sežani i Tominu pa sta še izrekla, da je glede na veliko uboštvo prebivalstva število zastonj mej šolarje razdeljenih knjig veliko premajhno.11
(Konec prih.)
Najbolj ljudnata mesta v Evropi
Mesta in število perbival- cev	Anglija Z Irskim	Laško	Francosko	Nemčija	Rusija	Belgija
čiez 1,000.000	London 3,215.000	—	Pariz 1,850.000	—	—	—
od 400.000 do 1,000.000	Liverpol 518.000. Manhester 441.000. Glasgov 403.000	Neapel 449.000	—	Borolin 828.000.	Petrograd 667.000.	—
od ‘200.000 do 400.000	Birming- ham 370.000. Dublin 321.000. Leeds 259.000. Sheffild 247.000. Edinburg 200.000.	Kim 218000 Palermo 200.000	Lyon 324.000. Marsaille 300.000.	Hamburg 225.000.	Moskva 370.000, Varšava 244.000.	Brtisse! 325.000.
od 150.000 do 200.000	Bristnl 171.000.	Milan 198.000 Turin 180.000	Bordeauz 194.000.	Breslau 172.000. Monakovo 170 000. Draždani 156.000.	—	—
od 100.000 do 150.000	Bradford 145.000. Nevkastle 133.000. Hlili 131.000. Belfast 120.000. Sunder- land 101.000.	Genua 128.000. Benetke 118.000. Florenc 115.000. Bologni ja 109.000 Mesina 103.000.	Lille 132 000 Toulouse 127.000. Nantes 112 000. Rouvon 100.000.	K d! n 125.000. Magdeburg 107.000. KSnigs- berg 106.000.	Oiesa 120 000 Riga 102 000.	An*ver- pon 123.000. Gent 120.000. LUttih 102.000.
po novejših statističnih izkazih.
Avstrija	Turčija	Holan- dija	Rumenlja	Špansko	Portu- galsko	Dansko	Švedija
	Carigrad l,07o.000	—	-	—	—	—	—
Dunaj 835.000	—	—	—	—	—	—	—
Budimpešta 255 000	—	Amster- dam ‘275.000.	—	Madrid 300.000.	Lisabon 259.000.	—	—
Praga 157 000.	Adria- nopel 150.000	—	—	Barce- lona 180.000.	—	Kopon-hagen 180 000.	—
		Roter- dam 114.000	Bukarešt 125.000.				Stockholm 135 000.
							
(Iz buk. „Pad. BI.“)
— 278 — Odgoja in poduk
naj bode edino v materinem jeziku.*)
Velika množina Nemcev se je svoje dni naseljevala na naša slovenska tla, vedoča, da so Slovenci miroljuben in gostoljuben narod, ter da jih bodo oni po prijateljsko sprejeli, kar so Slovenci tudi storili, toda ue vedoči, da Nemci ne znajo Slovencem pravični biti. Pa ukanili so se, da so pustili Nemcem, na slovenska tla preseljevati se. Dobivali so naseljenci na tujih tleli zmirnj več vpliva, ter so se jim od gosposke najvišje službe podelile. Domačini pa, ki so bili miroljubni, so raji molčali, nego bi se bili z njimi prepirali. Pa ne samo, da so Slovence že skoraj podjarmili, nego segala je njili ošabnost še dalje: Svoj jezik nemški so za naš slovenski narod za edino pravega spoznali, ter ga vrivali v urade in šole. Učitelji so se se vč da morali tem narcdbam udati, ter so slovcnskej mladini, ki še mateiinega jezika zmožna nij bila, različne predmete v nemščini prednašali. Se kaznovan je bil učenec, ki se je pre-drzuil, kako besedo v materinem jeziku izustiti. Predragi slovenski kolegi, nij le tako ravnanje nepedagogično in zoper človeški razum? Mislimo si n. pr., da nam hoče nekdo kako povest v francoščini povedati, katere bodemo toliko razumeli, kolikor deca nas nemščine. Narod slovenski bil je tedaj pabneu v brezdno nemarnosti, nevednosti in nesreče, v kterem bi se bil že pogubil, ako bi ne bila domoljube gnala ljubezen do domovine k vstrajnemu delovanju za njega boljšo bodočnost. Po večih delih naše mile domovine se je šopirila nemščina, mili naš slovenski jezik pa je bil zaničevan in prognan v kočo bornega kmeta. Od tod pa tudi pride, da se še sedaj nahaja precejšno število kmetov, ki niti nemški niti slovenski prav govoriti ne znajo. Če pa dobe kako knjigo, v nemščini spisano, v roke, je ne razumo, akoravno so se v šoli le nemškega jezika učili; če se jim pa kaj slovenskega ponudi, se jim ravno tako godi. O spisovanju, računanju, zemljepisji, kmetijstvu in drugih, za splošno omiko potrebnih naukih še govor ne more biti. Pa slovenskemu narodu prirojena krepost vzbudila je ta narod k novemu življenju. Gibati in zavedati so se začeli že davno njegovi udi. Zmagonosno raztresa s poroti svojega sovražnika. Vzbuja se naroden duh zmiraj bolj in bolj, ljubezen do domovine je vplamtela in slovenski narod mora in bode stopil v vrsto omikanih narodov.
Že davno poprej bi se bil slovenski jezik izobrazil, ko bi
*) Ta sestavek, v kterem so sicer že bolj znane, a resnične in jedrnate misli, došel nam je še od prav mladega učitelja; zavoljo spodbude k daljnemu delovanju smo ga sprejeli.	Vredn.
ga nemščina ne bila motila, ktera je otroški duh v šolah popačila in umorila, da nij bilo mogoče naravnega razvijanja, in ne do splošne človeške omike po naravnem poti dospeti.
Ko je nemški jezik še tako neolikan bil kakor slovenski, so Nemcem Francozi francoščino v šole svetovali, a Nemci so rekli, če si hočejo nemški jezik izobraziti in na višjo stopinjo olike dospeti, mora se njih jezik gojiti ne le v ljudskih (kar se samo po sebi razume), nego tudi v srednjih in višjih šolah. Kakor so rekli, tako so storili. Vpeljan je v nemške ljudske, srednje in višje šole edini le nemški jezik kot učni jezik. Imeli so pri podučevanji v materinem jeziku toliko vspelia, da se za-more njih narod med jako omikane prištevati. In glejte, predragi mi slovenski kolegi, na taki načiu, namreč s pomočjo materinega jezika, v kterem je ectino le vspešno podučevanje mogoče, kar vsi pedagogi trdč, so vsi narodi na višo stopnjo omike dospeli. Posnemajmo tedaj mi, slovenski učitelji, učitelje drugih narodov in podučujmo, kakor oni, tudi mi v materinem, našim otrokom razumljivem jeziku. Narod slovenski, kateri nas živi, nas opazuje pri našem delovanji, on ima tndi pravico o ljudskej šoli kaj spregovoriti. Bodimo značajni možje in zahtevajmo odločno, kar nam gre in niti za pičico našega zahtevanja in lastnega prepričanja ne dopuščajmo, da nas ne bode naš narod in tudi drugi narodi javno grajali, da nam „srčnosti“ manjka. Vsaj je čas, da bi se vendar enkrat svoje prevelike pohlevnosti in poniževanja otresli. Posnemajmo češke učitelje, ki se vrlo, hrabro in pogumno obnašajo. Narod, ki ima take može, ne more propasti.
Sicer se je za ljudske šole škodljiva nemščina iz ljudskih šol že v velikej meri odpravila in šole so postale res že veliko bolje. „Prvi jezik je materni jezik11, pravi vsak izobraženec, in dolžnost je vsakega Človeka, da se ga v govoru in pisavi dobro nauči. Le v materinem jeziku je mogoče značajne in domoljubne može izrediti. Kaj pa je s tistim dečkom, ki se hoče podati v srednje šole, bodo nekteri učitelji me vprašali. Tem pa odgovarjam, da ljudske šole nijso za to, da bi so deca za srednje šole pripravljala, nego ljudske šolo so v prvi vrsti samostojne, neodvisne od srednjih šol, v kterih naj si deca za življenje potrebnih naukov prisvojujejo. Naše ljudske šole tudi nijso za Nemce, ker oni imajo že sami za se svoje šole, kakor tudi nemške ljudske šole za Slovence nijso. V ljudskih šolah se mora tedaj na splošno omiko naroda ozir jemati.
Če pa kteii otrok dalje študirati želi, mu tudi na dobri podlagi materinega jezika tuj jezik preglavice delal ne bode. Iztirjali in priborili pa smo že tudi za slovenski narod toliko pravic, da smo nekoliko na Kranjskem dobili tudi srednje šole z slovenskim učnim jezikom. — Ljudske šole pa naj bodo prvi temelj splošne omike, in so kot take v novejših časih zel6 Či-
slano in imenitne naprave. Od njih je vse prihodnje razvijanje našega naroda mnogo odvisno.	J. K.
Načela in nauki slavnih pedagogov.
Po Ludvvig-ovih spisih.
(Dalje)
I .očke.
Učitelj naj gleda na to, da ne bode učenje otrokom zelo težavno delo ali cel6 muka. Vsakega odgojitelja prva skrb naj tudi bode, da spoznava osebne lastnosti in nagnjenja svojih rejencev. Zgodaj naj opazuje tem — parament učencev, in sicer takrat, kedar otrok najmanj ve, da kdo nanj pazi. Pri igri je za to naj boljša prilika, takrat sc otrok razodene, kakor-šeu je. Po različnosti njih natornih nagibov in strasti naj vestni učitelj tudi različno ž njimi ravna. Drugače ravnanje zahteva srčen, drugače boječ otrok. Ta je usmiljen, zopet drugi je trdega srca in rad trpinči živali. Ta ima divjo, razkačeno naravo, ovi pa je krotek in miren. Vsak teli prirodnih nagonov ima svojo dobro, pa tudi slabo stran. Treba jih je zatorej le prav voditi, da ne zdivjajo in ne zgubd dobrega zrna prirojenih osebnih lastnosti. —
Otrokom naj se ne dovoljuje vsega. Ničesar naj se jim ne d&, kar izrekoma' zahtevajo. Pri tem naj se pa razločujejo naravne potrebščine od domišljenih. — Otroci jokajo, ker hočejo, da se njihove želje izpolnijo. Tako jokanje naj se ne trpeti. —
Otrokom naj se ne dopušča, da živali trpinčijo. Milosrčnost do vseh stvari božjih naj se jim zgodaj v srce vcepi.
Z igračami naj se otroka nepreobloži; igrače naj marveč otrok sam si izdeluje. — Otroku se mora laž studiti. Kedar se otrok prvokrat zlaže, se laž ne sme kaznovati, kakor drugi navadni prestopki. Takrat naj se učitelj, oče ali mati temu otroškemu činu čudi, češ, kako je mogoče otroku, neresnico govoriti. Kedar se otrok v drugič zlaže, mora se ostro okregati. Ako si pa še kedaj z lažjo pomagati hoče, takrat pa Locke kar šibo in palico svetuje. Kedar otroci kaj ne dopuščenega store, mislijo hitro ua izgovore. Ti izgovori so pa večkrat lažnjivi. Kedar se od otroka zahteva opravičenje, naj 6e ga mirno opominja, da resnico govori. Ako pa si kljubu temu z lažjo pomaga, naj se ostro kaznuje, kar se mora vsikdar storiti, kedar se je na novo v tem pregrešil. Ce je pa svojo napako odkritosrčno dostal, naj se pohvali njegova odkritosrčnost, napaka naj se pa le malo ali nič kaznuje. —
O častenji Boga, kot podlagi čednosti govori Locke tako le: Prva podlaga čednosti je, da otrok zadobi prdvi pojem o Bogu, kot začetniku in stvarniku v»eh stvari, od kte-rega vse dobro dobivamo, kteri nas ljubi in kteremu se za vse zahvaliti imamo. Iz tega uzroka se v otroškem srcu vname največe spoštovanje in ljubezen do najvišega bitja. Otroku naj se pri priliki pove, da je Bog vse reči vstvaril, in da on tistim, ki ga ljubijo in vbogajo, vse dobro deli. Toliko je začetkoma dosti o Bogu. Ako se jim več pove, in ako se jim v prvi mladosti vse metafizične ideje o neskončnosti božji dopovedujejo, zmoti se s tern otroški duh, in s tem je v zadevi prave vere na Boga večkrat že zgodaj vse pokvarjeno. Zjutraj iu zvečer naj otroci opravljajo kratke molitve, ki naj bodo razumljive ter primerne njihovi starosti.
Vsa vljudnost in lepo obnašanje, pravi Locke, se opira na pravilo: Ne misli preslabo ne o sebi ne o družili. Proti vljudnemu obnašanju je torej nedopadljiva surovost, malo spoštovanje do družili, grajanje i vgovarjanje drugim ter prevelika občutljivost. Na vse te napake je treba otroka opomniti, zlasti tedaj, ako so se jih že prilastili.
O poduku v raznih znanostih ima Locke za oni čas do-velj zdrava načela. Citanje naj so otroci igraje učč. Za či-tanjem sledi pisanje in risanje. Kedar zna otrok materni jezik, potem naj se uči še le drugih jezikov, kakor francoskega, latinskega in grškega. V zvezi z jeziki naj se po-dučujejo rečne, realne znanosti. Pred vsim naj se pa vsak v maternem jeziku najbolj izuri.
Telovadbo Locke priporočuje, godbe ne. Rokodelstvo je zelb koristno, vsak učenec naj bi se vsaj enega rokodelstva vadil.
To so bila poglavitna načela Locke-ja. Iz njih veje po večera pravi dah vzrejevanja. Njegova načela so tačasuim pedagogom in učenjakom dopadala, in mnogi so jih marljivo premišljevali in vzrejevanje po njih vredili.	(Dalje	sledi.)
O uku v realijah v ljudski šoli.
(Dalje.)
Kar se ne sklada z naturoznanskimi zakoni, ne sklada se tudi z umom in pametjo; kar pa nasprotuje pameti, naspiotuje gotovo tudi Bogu. Naturoznanski zakoni so misli Božje, te pa najti, se pravi, Boga najti. — „Značajnost, dostojanstvo, izobraževanje blagodušnosti in rahločudnosti“ so merodalne besede sedanje pedagogike. Za naš predmet zahtevamo, da postaue pred drugimi predmeti na vsako stran obraziven. Ljudska šola mora postati še bolj vzrejevališče, in dajati stanovitniše in očit-niše dobre posledke za življenje kot nekdaj. Tak obrazivni pomočeh, izrediti vrle značaje, kteri imajo glavo in srce na
pravem mestu, ter da zraven tega zahtevanju praktičnega življenja pravično zadostujejo, je edino narava.
Piizadevaj si spoznavati naravo, bi vsakemu rekli, kteri potrebuje iu išče počitka, razveselovauja, pomirjeuja iu vzdrževanja, kajti prijateljstvo z naravo je ueusušljiv vir tolažbe, raz-vedrovauja iu radovanja. Kdor opazuje naravo prav in nepo-vršno, temu je ona darovalka najrazličnega in brezštevilnega veselja. Nobenega ne izpusti ona prazuega iu brez daru; vsaki dan bode videl kaj novega in zanimivega in pri tem se bode čutil srečnejši in zadovoljnejši, kot pri marsikteri veselici javnih družb. Učiteljskemu stanu bi privoščil in nasvetoval kot najboljše in najceneje razveseljevanje opazovanje iu študijo narave. Pa tudi za — mladež je prijateljstvo z naravo kaj kratkočasno iu spodbudno, zato raj naj se kmalu začnejo rahljati nježua otročja srca za sprejem naravnega veselja. Marsikteri deček bode potem opustil trpinčenje živali, iu tičja gnjezda boda imela več miru, kar bode učitelju marsiktere sitnosti prihranilo. Za mar-sikterega je spoznanje narave za vso njegovo prihodnost merodajna. Največi korist pa donašajo prirodoznanske vednosti glede materijalne koristi. Prirodoznanski nauk služi življenju, ter donaša očividni dobiček. Blagostanje ljudstva odvisno je od vednosti in modre porabe naturoznanskih teles. Marsiktera teh veduosti je v gopodarstveni razmeri nepopisljive vrednosti. Pomislimo 11. pr. na fiziologijo ali organsko prirodoznanstvo. Kako zamore človek svojo lastno telo iu telo živali zdravo ohraniti, ako ne pozna pogojev, kteri življenje pospešujejo! Ljudstvo se privadi k snažnosti, treznosti in zmernosti manj po pridigah, kakor s tem, da se posamezno poduči iu se mu pove, kako in na kteri način nezmernost itd. zdravje pokonča. — Največi zadržek na-predovalnega in času primernega razvoja in napredka je staro kopitarstvo. Vlada že več tet daje znatne zneske denarja, da bi poljedelstvo povzdignila, dobro vedoča, daje obilna žetva temelj srečnega gospodarstva. Vendar si predrznemo opomniti, da bode to prizadevanje toliko časa brez koristi, dokler veljajo naturoznanske znanosti kmetijskemu stanu za zapečateno knjigo. Ako bi mogli imenovati zneske, kteri sc ljudskemu blagru s tem zgube, da se gospodari in dela namesto s pametjo in z vednostjo, le po pravilih stare navade, gotovo bi se vsaki, kteremu je mar za občni ljudski blagor, prestrašil. Vzemimo število malih potokov, kteri leto za letom velik del gnojne snovi rekam iu oceanu privažavajo, od koder se nikdar več ne vrnejo, in dovolimo kemikarju govoriti, kteri nas kmalo prepriča, da vsled tega naše njive, polje in senožiti obožajo. Preračunimo zgubo na letnih žetvib, ktere dobimo vsled slabega in napačnega obdelovanja zemljišč, pomanjkljivega osuševanja in neprimerjenega kolobarjenja, in nakupičijo se pred nami mnogoternc velike zgube.
(Dalje sledi.)
Dopisi.
Od Save. (Postave elastične.) V obče je znano, da imajo v več okrajih v narodnih šolah (na Štajerskem) vsaki četrtek kot počitni dan odločen, kar je tudi v sosednih deželah v navadi; a v drugih okrajih imajo mesto četitka sredo in soboto popoldne prosto; še na drugih šolah (s poldnevnim podukom) pa učitelj podučuje vsaki delavni dan dopoldne in popoldne, in ima le tiste ure proste, koje so verouku odmerjene. — Pod enim deželnim šolskim svčtom, kaka različnost. *) Hoče se mi zdčti, da je tu enaka razdelitva v tem: Ti učitelj, na enoraz-reduej šoli, ki imaš večkrat po dvakrat toliko otidk ali še več, nego jih ima nadučitelj na dva-, tri- in več razrednej šoli, moraš zarad preobilega števila otrdk pri poldnevnem poduku podu-čevati in ne šmeš imeti nobeni dan prosto, da moreš vsakemu oddelku postavno odmerjene ure dati. Da si pa vendar v rav-nomerji z drugimi — ker imaš tam „več“ dela — imaš pa zato tukaj „maujšo“ plačo, kajti ravno eno razrednih šol je največ, in ti so najslabše dotirane. **) Itak je s podučiteljem na dvo-razreduej in morda tudi kje na trirazrednej šoli, k oj i ima tolikšno število otrok, da mora podučevati z poldnevnim podukom. Nehotč se mi sili vprašanje? Je-li počitek samo otrokom, ali morda tudi učitelju potreben? Pa pustimo zdaj to; videli smo, da se različnim učiteljem dajo različne pravice.
Ministerski ukaz 20. avg. 1870. 1. pa v §. 9. veleva, da ima deželni šol. svčt. Ta pa v svojem ukazu 14. sept. 1870 1. nij odločil niti četrtka, niti srede in sobote popoldne, niti otrokom niti učiteljem v počitek! Od kod torej tako različno tolmačenje šolskih postav ?
Ukaz ministra za bogočastje in nauk od 12. jul. 1869 pa pravi v §. 23, da se ima na enorazrednih šolah z poldnevnim podukom v prvem razdelu uajmenj 12 in v drugem najmeuj 18 ur na teden podučevati in sicer brez verouka. Po tem takem se tukaj od učitelja „uajmanj“	12 + 18 = 30	ur na	teden
tir ja.. A glej, postava 12. maja	1869. 1. pa	zahteva,	da se
učitelju vsaka ura čez 30 ur posebej plačati mora. Ce me vse ne moti, tako je postava sama tu malo opotočna. (Nam se ne vidi. Vr.)
V 47. §. šolskega in učnega reda od 20. avg. 1870 1. se pa očita, da se mora šdlska mladež prvih štirih let podučevati najmenj 18, in največ 24 ur na teden; otroci zadnjih štirih let najmenj 24, in največ 28 ur na teden. Izrečena pa vendar nij, kodo ima končno določiti — toliko ur in ne več in ne manj. ***) Kako se more zgorcj omenjenih najmenj 30 ur podučevati na
*) Dež. šolski svet je to stvar	prepustil okr.	šol.	svetom,	ki za
vsako šolo število ur na teden posebej	določujejo.	Vr.
**) To je res žalostno in krivično.	Vr.
***) Okrajni šolski svet po predlogu učiteljstva,	Vr,
teden in vendar četrtek ali dva popoldneva prosto imeti, nij kliko umljiVo. *) Še zadnje navedene 18—24 ur se pri poldnevnem poduku težko naračunijo z prostim četrtkom. Želeti bi bilo, da bi se malo bolje in določneje vravnalo, da bi učitelji pod euim in istim dežel. šol. svčtom tudi iste pravice v omenjenem oziru uživali! Vsem enako pravo. **)	V. J.
Iz Rajhenburga. Kozjansko-Sevuiško-Breško učiteljsko društvo je imelo 0. avgusta svoj G. redni sbod na Bizeiskem, v kraji, kateri je res paradižu podoben. Došlo je 17 udeležuikov. Dva sta se iz sevuiškega okraja opravičila, da sta bolna, a pri vsem tem se jili je bilo tz sevniškega in kozjanskega okraja več nadejati. Predsednik gosp. Jamšek prične zborovanje ob V2H. uri. Zapisnik zadnjega shoda v Sevnici se prečita in potrdi. Potem prebere gosp. predsednik privatno pismo g. Kop-šiča iz Gradca, po izdavi risank za ljudske šole znanega učitelja, v kojem opisec priporoča svoja geometrična telesa. Po kratkem pogovoru, zadevajočim priporočane naučne pripomočke, nastopi g. F. Ceh, učitelj v Zdolah, ter v daljšem govoru razvija „zacetek človeške omike“, za kar mu je g. predsednik v imenu poslušalcev srčno zahvalo izrekel. Za tem se oglasi kot poročevalec o „važnosti materinskega jezika v ljudskej šoli" g. Ivan Kunstič iz Brežic in prav izvrstno reši svojo nalogo. „Dobro‘‘! so mu klici naznanjali zasluženo pohvalo. Na dnevnem redu je bilo dalje: „von der Kabellegung", s čirnur je obljubil govoriti g. Dernjač, ker ga pa k shodu nij bilo, je moral ta predmet izostati. Gospod predsednik zdaj sam poprime besedo, ter nadaljuje svoj govor o „zemljepisji v ljudskej šoli" gladko in določno, kar je gotovo vsakega zanimalo. Na predlog g. Poslanca vstanejo vsi nazoči govorniku v zalivalo.
Ker se je g. Rojko zopet v „Piid. Zeitsch." nesramno zaletaval na g. T. E., ter tako veliko nevoljo mej učitelji našega d.uštva vzročil, se je predlagalo, da društvo g. Rojku zarad tega javno grajo izreče; predlog se je podpiral. Vse je bilo pokonci. — Predsednik vpraša, če želi še kdo besede, a ker so bili vsi za predlog, se nihče dc oglasi; predlaga tedaj on sam „pomiravno“, da naj društvo še za zdaj g. Rojku prizanese, kajti g. Rojko — pravi govornik — je prvikrat menda mislil nam v ,,Pad. Zeitsch." sč svojim ,,eingesendet" vstrczati, (? ? Vr.) in zdaj mu bode že menda samemu žal, da je storil tako ne premišljen korak, kajti bog zna, kje bode eden ali drugi, danes ali jutri služil svoj kruh. Vendar svoje besedo kot mož ne more lahko preklicati, ter tako tovaršem zopet prijazno v roke seči. On torej pravi, da naj ga tovaršev eden sam posvari. Č!e bo pa g. Rojko vendar še dalje vznemirjal, tedaj pa
*) Po 6 ur na (lan, kar pa jc zelo težavno.	Vr.
**) Na svitlo pridejo zgledni učni načrti, nam bodo že nekaj stvar razjasnili.	Vr.
se bode oglasilo društvo. Naposled se je društvo vendar s tem zadovoljilo.
Ko si je koncem društvo izvolilo za prihodnji shod Raj-henbnrg (kedaj se naznani pozneje), je potekel dnevni red in predsednik g. Jamšek sklene sejo ob eni popoldne. Potem je bil skupni obed. Se o petji bi rad kaj omenil, pa ker so bili gg. pevci brez pevovedje, g. Tramšeka si prihranim poročilo o o tej zadevi za drug pot.
Iz Ljutomera. 7. avgusta sešel se je tukaj na povabilo g. okraj. šol. nadzornika okrajni učiteljski zbor. Predsedoval mu je nadzornik, g. Bauer. C. k. okraj, glavar je bil nazoč kot politični komisar. Za predsednikovega namestnika izvoljen je bil g. G. Postružnik, kot najstarejši učitelj. Zbranih nas je bilo 10 učiteljev; dva okraj, šolska svetovalca prišla sta kot gosta. Seja vršila se je v sledečem redu:
G. nadzornik naznanja odlok ministerstva o „odpustnicah“ na meščanskih šolah in o „šolskih naznanilih11 za ljudske šole, da se ima namreč na teh poslednjih v opomba zapisati, ali učenec konec š. leta „prestopi v viši razred ali ne.'1 — Med drugimi se je tudi ministerski ukaz čital, naj učitelji posebno pozornost obračajo na nauk o metrični meri in vagi. Sklenilo se je zategadel, da se pii prihodnji konferenciji ta točka na dnevni red postavi. Dalje g. predsednik naznanja ukaz nauč-nega ministerstva, da se uijmajo v šoli, denarji od učencev pobirati, naj si bode že za to ali ono reč. — Naznanja, da se tudi letos šole končajo 30. avgusta.
Učitelj Meglič preduaša kot referent o tem: „Kaj naj učitelj vse stori, da se ne razširja d e m o ra 1 i z a c i j a med mladino.11 On obširno in temeljito v tej točki govori, kar se mu je tudi vsestransko pritrdilo. K temu še g. Lapajne dostavlja, da so demoralizacije največkrat tudi sami starši krivi, tako imenovani „pOlomikaui“, ki vpričo otrok o učitelju nepremišljeno govore. G. Kryl pa poudarja posebno na složnost med učiteljem in katehetom. Potem dostavljata še gg. Bauer, in Lapajne nekterc besede v tem smislu, poslednji poudarja, pa, da učitelj naj pri tem svojo samostalnost in veljavo š. postav vsikdar brani. Dalje govori kot referent g. Lapajne o „z emlj e p i s j i.11
On obširno kaže motodo, po kteri naj bi sc zemljepisje v ljudski šoli prednašalo. —
Na prošnjo g. Bauer-ja govori g. Kryl o vzrokih padanja in vzdigovanja živega srebra v toplomeru in zrakomeru. Poldne je že davno minolo, ko je seja končala, in odišli smo si iskat tudi telesne hrane. Razšli so se učitelji kmalo popoldne vsak na svoj dom.	S.	M.
Iz ormužke okolice. Ljutomersko učitejsko društvo napravilo je izlet 14. t. m. v bližnje mesto Ormuž. Sešlo se nas
le je malo učiteljev. Zborovanje začelo se je ob 10. uri in trajalo črez 12. Pozdravil je predsednik g. Rryl nazoče učitelje s srčnim ,,d o b r o d o š li ? Potem pred naša on nauk o geometriji v ljudski šoli. Med drugim pravi: Otroci se jako radi igrajo, delajo si hišice, sestavljajo si raznovrstne podobe, in bistrijo si s tem um. Tega nedolžnega veselja bi jim ne smeli braniti. Tudi v šoli naj se tako rekoč igraje začne poduk o geometriji. O začetku je dobro, da se otroci navadijo po učiteljevem vodilu podobe popisovati, in po stigmografični metodi se navadijo tudi kmalo lepo risati. Napreduje se potem po sintetični metodi, t. j. od pik	se	gre	na črte, kote i. t. d.
G. govornik dalje	učitelje podboja,	naj	sc mladina vadi po-
sebno o računstvu nove mere in vage. Kako se preračuni sedanja mera v nova in narobe; to tudi kaže praktično na šolski tabli. —
O drugi točki, „kazni in polivale v šoli1', govori g. Lapajne. Društvo med drugim pritrdi temu, da se je po pravici odpravila šiba iz šole, ker dober učitelj leiiko svoje učence brez šibe vlada. —
Pri skupnem	obedu smo se	še	marsikaj važnega pogovarjali; posebno nas	je pa veselilo	to,	da	nas je obče ljubljeni
gospod dr. Geršak s svojim prihodom počastil in nam s dobro pijačo postregel. Srčna hvala! — Krajnemu šolsk. svetu or-mužkemu, naj se tukaj javna zahvala izreče, da nam je prepustil šolsko sobo za zborovanje. — Mi učitelji smo veseli, ako se vidimo klerikrat in si potožimo marsikaj, kar nas teži; g. Rauši pa mora biti ves nekaki drugi človek, ker se še prikazal ni, ko so njegovi kolegi v Ormuž prišli, ne vem, zakaj? Morebiti zato, ker so drugi učitelji slovenski, on si pa misli v svoji nemčurski ošabnosti povišan nad njimi.
Slovstvo.
Občni zemljepis. Spisal vrli slovenski profesor Jesenko v Trstu. Obsega 30 tiskanih pol in 460 strani v veliki osmerki. Velja 2 gld. av. v. Namenjena je v prvi vrsti dijakom srednjih šol in učiteljskim pripravnikom. Ker je knjiga skozi in skozi izvrstna, ker ima najnovejše date, ker ima poleg stare mere so vsa števila tudi v metrični meri; zato jo tudi vsem slovenskim učiteljem prav živo priporočujemo. Iz nje se bodo prav lehko dalje v zemljepisji izobraževali, pa tudi jo bodo rabili kot učni pomoček v šoli. Dobiva se pri vseh knjigarjih.
„Izvirek premožnosti“ se imenuje knjižica, ktero je spisal znani pisatelj J. Godina — Verdelski (Via Farnedi štv. 28 v
Trstu). V njej razlaga mnogo koristuega za prosto ljudstvo, kako da bi ovo dobro gospodarilo z denarjem, z zdravjem itd. Velja samo 30 kr., za manj premožne, pa 24 kr. Učitelji naj blagovolč, to knjižico med narodom razšjrjevati!
G. And. Žnidarič, okrajni š. nadzornik na Goriškem, (Banjšica, p. Canale) nam piše: Naznanjam, da se tiska obširno pojasnilo „Ključa“, (glej 19. štev. „Uč.") ki mu bode pridjano. Tiska se pa še druga knjižica, namreč ,,Abecednica s podobami".	Dobro.
Poslano.
Gospod vrednik !
K dopisu „iz ormužkega okraja" (broj 21. Slov. učitelja) nahaja se stavek: „G. pvedseduik omeni, da on od ljutomerskega učiteljskega društva nič nc zna". To ni res. llekcl sem, da mi je zuau obstoj ljutomerskega društva, ne pa jegova pravila. — Zbor sem sklenil prepričavši se, da učiteljem pri osnovanji društva ni bil glavni namen, pospeševati in povzdigovati vedo ter omiko udov posameznikov — bodi si v tem ali onem jeziku — ampak gojiti narodnost, i narodno mišljenje, kar po mojih mislili v tem slučaji spada še le v drugo vrsto.
V Ptuju 23. julija 1873. Spošljivo
Peter Končnik.
Dostavek vred ni št va: Mi smo-pa prepričani, ker poznamo osebno vse učitelje ormužkega okraja, da je bilo učiteljem pri osnovanji društva največ na tem, da se bodo izobraževali. Ker je pa izobraževanji v materinem jeziku, kte-rega rabijo v šoli in zunaj šole, najlože, in ker oni učitelji ljubijo svoj materni jezik in se ga ne sramujejo; zavoljo tega so hoteli, da bi društvena pravila, poslovanja in razgovaijanja bila v slovenskem jeziku. To pa je Vam, g. nadzornik in g. Ravšclnu po izreku učiteljev trn v peti. Sapieuti sat. —
Drobtine.
(f Matija Ornik), nadučitelj na dvorazredni šoli pri sv. Rupertu v Slov. gor. je bil v nedeljo 27: julija pokopan. Rojen je bil tukaj 22. prosinca 1824. Služboval je blizo 23 let, tukaj. Kako je on ljubljen bil od rupertskih farmanov in od svojih tovarišev učiteljev, to je najbolj njegov sprevod pokazal. Udeležilo se je sprevoda velika množica ljudstva. Spremljalo je umrlega k grobu tudi 23 učiteljev iz sosednih krajev, ki so mu zapeli „nagrobnico“. Naj v miru počiva.	R,
(Imenovanje.) V izpraševalno komisijo za narodne in meščanske šole v Ljubljani so imenovani: K. Pivker, ravnatelj; BI. Hrovat, njegov namestnik; udje komisijo so: L. v. pl. Gariboldi, V. Linhart, M. Wur-ner, J. Opl, A. Praprotnik, J. Eppicli, Iv. Tomšič, Dr. K. Alin in Anion Nedved.
(V Or mn 2 a) seje ustanovilo učiteljsko društvo. Predsednik mu je Šmidinger, nadučitelj pri Veliki nedelji.
(Čebelarsko društvo) v Ljubljani izdaja časnik (lkrat na mesec) „Slovenska čebe!a“, ki velja za učitelje samo 75 kr. na leto.
(Podpor) za potovanje k razstavi je dobilo na Štajerskem 60 učiteljev po 50 gld., na Kranjskem 10 učiteljev prav po toliko.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem. Nadučiteljska služba pri sv. Rupertu, p. sv. Lenart v Slov. goricah s 460 gld. in sumovanjem. Prošnje na krajni šolski svčt. Službi dveh učiteljic (no učiteljev) v Ptuju s 540 in 480 gold. do 12. septembra. Učiteljska služba pri sv. Jurji v Slov. gor. (p. sv. Lenart) s 460 gld. Prošnje na krajni š. svet do konca avgusta.
Na Koroškem: Učiteljska služba v Iiortendorfu pri Celovcu s 430 gl. in stanovanjem. Prošnje do 29. avg. na okrajni š. svet v Celovcu.
Na Kranjskem: 2. učiteljski službi v Postojni s 500 in 1 s 400 gld.; učiteljske službe v Vipavi, Budanji, Vremu in Postonji s 400 gld. Prošnje do 24, avgusta na okrajni šolski svet v Postojni.
Na Goriškem. Nadučiteljska služba v Kamnjah (500 gold. in stan.); učiteljsko službe v C,-rovom, Gorenjepolju, Kozani, Vipolžas, Vedrijanu, Vogerskem, Berjah in Oseku (s 300,; podučiteljski službi v Č -rničah in Solkanu s 300 gld. (Vso službo so v okraju gor.sko okolice). Prošnje do 12. sept. na krajne š. svete.
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na	Goriškem: G. Miga Z-ga,	nadučitelj	v Ajdovšč.ni.
Na	Kranjskem: G. Anton Žibert, učitelj v	Preski.
Lislnica: Gg dopisniki naj nam ne zamsriji, da jim na prijazno dopise ne moremo hitro odgovora dajati. Uč.telj je v tem mesecu najbolj s časom v zadregi. Ne terim gg. uč pripravnikom: Sam > za 2 meseca jo kaj silno napis popravljati.	Vsaj Vam	„Uč.ielj“ ž) dojilo v	roke.
G.	V.	J.	v R.: 2. ali 3. sepie.nbra	se podam	v Ljublano. Zdrav!	G.	F.
K. v Z.: Konec septembra id -m v B č.
Gg. naročnike, Id so se kaj na dolgu, vljudno prosimo, da bi v prihodnje pošiljali dolžno naročnino „Narodni tiskarni“ v Mariboru; gg. dopisniki pa naj blagovoU za časa letošnjih 'š. počitnic (september, oktober) svoja pisma Ivan Lapajne-tuv Ljubljano adresiraii.
Zaiožnik J. Lapajne.
Za vredništvo odgovoren F. ISreier. — Tisk „Naroilnc tiskarne11 v Mariboru.