Poštnina plačana v gotovini.
MURSKA SOBOTA, 17. augusta 1930.
Cena 1 Din.
Izhaja vsako nedelo.
CENA : na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare.
Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebni pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
s prilogov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga.            Uprava : Črensovci. Post. Ček. pol. št.. 11.806.
Leto XVII. št. 33.
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28.
Spravišče Kmetske zveze v Gornjoj Lendavi.
V nedelo, dne 17. avgusta t. j. bo po velkoj sv. meši v Gornjoj Lendavi spravišče Kmetske zveze. Prideta 2 govornika iz Maribora. Eden bo govoro od Kmetske zveze, drügi pa od zadrüžništva i od zadružne odaje sadja. Kmetje i posestniki vseh občin gornjelendavske župnije pa tüdi sosednih župnij, pridite v velkom števili na spravišče Kmetske zveze, ki je vaša stanovska organizacija.
Miljoni brez dela.
Delavsko pitanje postanjüje jako žmetno po celom sveti. Delavcov, ki nemajo zaslüžka je vsigdar več. V Angliji sta brez dela 2 miljoni delavcov. V ameriških Zdrüženih državaj nema dela prek 6 miljon delavcov. V Nemčiji je 2 miljoni 757 jezer brezposelnih delavcov, v sosednoj Vogrskoj, ki ma komaj okoli 8 miljon prebivalcov pa 450 jezer.
Krst belgijske prestolonaslednice.
V Bruselji je bila sprejeta v katoličansko Cerkev belgijska prestolonaslednica, princeza Astrida. Krsto jo je kardinal Van Royen.
Velikanska škoda po süši.
Zavolo velikanske süše, ki vlada v Ameriki trpi 1 miljon farmarov (gospodarov). Vlada je določila za prvo pomoč 100 miljon dolarov. Cela do zdašnja škoda znaša po našem okoli 56 miljard Din.
Grozen ogen.
V Galci na Romunskom je Preminoči petek divjao strašen ogen, ki je napravo do 180 miljon lejov škode. Zgorela so velka žitna skladišča z žitom i vnogo izvoznoga blaga.
Tri deklice preminole.
V Belgradi v Kranjskoj vulici so se Preminoči petek igrale tri deklice. Naednok so vse tri preminole i jih nemrejo najti.
Boj proti pijančüvanji
i nespodobnomi gučanji.
V	časi, gda pijančüvanje pozroča nešteto nesreč i kda se čüje telko preklinjanja i nesramnih gučo v, je razglas, šteroga je izdala kraleska banska uprava vreden, da si ga na kraci pogledamo na tom mesti. Ar je razglas predugi, da bi celoga objavili, vzememo iz njega samo najvažnejša določila.
V	začetki povdarja razglas, da povzroča v dravskoj banovini pospešüvanji narodnoga zdravja, socijalnoga blagostanja i mirnoga živlenja najvekše težave — alkoholizem, ogrožanje osebne varnosti i nespodobno obnašanje, ki je največkrat posledica nezmernoga vživanja alkohola. Da tüdi širša javnost spozna zakonite predpise, ki majo namen, da zavirajo to narodno nesrečo, opominja kralevska banska uprava na gotove predpise. V razglasi se nato navajajo policijska i kazenska določila.
V odstavki I. razglasa je Člen 55. pravilnika od gostiln, ki prepovedüje krčmarom i lastnikom podobnih obratovalnic : a) davati alkoholne pijače notoričnomi pijanci ali že pijanomi gosti i b) davati osebam pod 18. letom v javnih prostoraj alkoholne pijače, čeravno so v drüžbi odraslih oseb. Osebe pod 18. letom smejo zahajati v kavarne, gostilne i restavracije zavolo hranjenja samo v drüžbi staršov, varihov, zakonitih zastopnikov i odraslih sorodnikov itd.
Za prestopke se kaštigajo odgovorne osebe s šumov do 5000 Din. ali z zaporom do treh mesecov. — Gostilničari, kavarnari ali lastniki podobnih obratovalnic pa se more odvzeti osebna pravica, če je bio v zadnjih dveh letaj zavelo prestopkov trikrat kaštigan.
Po § 268. kazenskoga zakona se kaznüjejo z zaporom do šestih mesecov i v penezaj do 50.000 Din. a) gostilničari i kavarnari, ki dvorijo z močnimi pijačami mladoletnikom pod 15. letom zavolo neposredne ali posredne vporabe. Obsojenomi, ki ponov-
no zagreši to dianje, se sme prepovedati zvršavanje obrata; b) što zavede osebo pod 16. letom, da se na javnom kraji opijani i c) što zna za koga. šteromi je sodišče prepovedalo zahajati v krčmo, pa njemi vseedno podvori z alkoholnimi pijačami.
Razglas tüdi navaja določila, ki zabranjüjejo odájo pokvarjenih i betežnih vin. Zakon od vina ostro prepovedüje davati v promet betežna pokvarjena vina ali vina s škodlivimi primesmi itd. Razglas opozarja, da je do začetka leta 1932 še dopüščeno dajati v promet vina od samorodnih križank vinske trte, toda morejo meti točno označbo vrst, iz šterih so napravlena. To je: reči „vino“ so mora dodati „od hibridov“, „od direktora* „od šmarnice“ itd. Prestopki se kaštigajo z vozov od 7 do 30 dni i v penezaj od 100 do 10.000 Din., v nešterih primeraj pa celo z zaporom od 7 dni do 3 mesece i v penezaj od 300 do 30.000 Din.
Ostro je prepovedano davati po gostilnaj alkoholne pijače rekrutom v krajih, kde so vojaški nabori.
Razglas končüje, da se kralevska banska uprava zaveda, da se vse s samim kaštiganjom ne da doseči, itak pa prejmejo zvršüjoči varnostni organi strogo nalogo, da vsako kršitev zakonov prijavijo pristojnim oblastvom ki bodo vporabila kazenske predpise.
Treznostna, prosvetna, kulturna i drüga drüštva ino vsakši posameznik se v bijo, da sodelülejo po nameni toga razglasa, da postane naro dtrezen i zmeren i da se bo povsedik varvalo človeče dostojanstvo.
Takšega razglasa more biti vsaki človek, šteromi je za to, da pijančüvanje ne bi razdiralo drüžinske steče, podiralo domov i vničüvalo imanj, veseli. Prí zvršüvanji določil razglasa pa je tüdi dužen vsaki pomagati s tem, da oblasti javi vsakšo nerednost, štera se vrši v tom pogledi v domačoj vesi ali kroglini.
2
NOVINE
17. augusta 1930.
Kalendar.
august (31 dni)	34. teden.
dnevi
tedna
18
19
20 21 22
23
24
pond.
tork
Sreda
četrtek
petek
Sobota
nedela
Rim. kat.
Helena Ludovik Štefan kr. Ivana Timotej Filip Jernej
Evang.
Aga pet
Sebald
Bernard
Adolf
Timotej
Zahej
Jernej
Senje: 18. Sv. Jelena, 19. Hodoš, 20. Mihajlovac, M. Središče, 21. Dokležovje, 24. Legrad.
Vreme : V začetki tedna grmlajca. V drügoj polovici oblačno i vetrovno.
Vozni red:
Hodoš :
Prihod iz M. S. ob 1114 i 1748 vöri odhod v M. S. ob 606 i 1204 vöri
Murska Sobota:
Prihod iz Hodoša ob 745 i 1340 vöri odhod v Hodoš ob 930 i 16 vöri
prih. iz Ormoža ob 912,1541,1935,2040 v. odh. v Ormož ob 516, 920, 1410, 1858 v.
Ljutomer :
prih. iz G. Radgone 543, 1415, 1923 v. odh. v G. Radgono 840, 1510, 2004 v.
Ormož :
prih. iz M. S. ob 702, 1310, 16, 2048 v. odh. v M, S. ob 728, 1355, 1615, 1854 v.
D. Lendava :
prih. iz Čak. ob 516, 908, 1349, 2038 v. odh. v Čak. ob 526, 1015, 1416, 21 v.
Čakovec :
prih. iz D. L. ob 625, 1125, 1514, 2214 v, odh. v. D. L. ob 423 802, 1255, 1932 v
Što ma opravek v Maribori, Ljubljani i Zagrebi, naj potüje tak iz Sobote, kak iz Lendave s prvim jütrašnjim vlakom.
Murska Sobota
Ka bo z gimnazijov ?
Zvedeli smo, da se je na zadnjoj seji kuratorija sklenolo, da bo Šla k bani v začetki toga meseca deputacija s prošnjov, da bi prevzela zdržavanje višjih razredov banska uprava. Dočakali smo ne samo začetek, nego že polovico meseca. A ka je z deputacijov ? Sam Bog zna.
Odlašanje tak važne zadeve je po našem mišlenji greh proti celoj Slovenskoj krajini, ki je presirmaška, da bi dala svoje sine i hčere šolati v zavodaj drügih varašov, žele a da tüdi njena deca postanejo deležna višiše izobrazbe i se sposobijo za na-
rodne delavce. Imena vseh, ki so prevzeli skrb za gimnazijo pa bi s svojov brezbrižnostjov zakrivili, da bi propadla, bodo za vse čase v žalostnom spomini našega naroda.
*
— Nova prednica. Za prednico v špitali je postavlena Č. sestra Adelburga, ki že duga leta vrši delo lübezni v tom špitali i to tak goreče, da je bila celo od svetne oblasti odlikovana z Redom sv. Save. K novoj častnoj slüžbi joj Želemo vnogo božega blagoslova.
— Koncertni i gledališki večer. Preminoči četrtek so nas obiskali štirje igralci mariborskoga gledališča i so priredili tak lepi večer, da smo jim iz srca zahvalni. Vsakomi, ki je ne bio tam, je lehko Žao Za vse pa naj vala: Drügoč bodimo bole točni, ar si prireditelj vstvarijo od nas slabo sodbo, če morejo celo vüro čakati na naš Prihod.
— Cementeranje lagvov se je vršilo 13. i 14. toga meseca. Prišestno cementeranje se bo vršilo 12. i 13. septembra, potem pa 14. i 15. oktobra.
— S počitnic se je povrno okrajni Zdravnik g. dr. Albin Gregorc i je znova začno redno ordinirati.
—	Smrtna kosa. Preminočo soboto so pokopali 67 letno Čačovič Julijano. V četrtek o pol sedmih so jo pripelali v špitao, za edno vüro je
pa že Vmrla. — V nedelo pa je bio pokopani 56 letni krojaški majster Frumen Janoš iz Male Kaniže. Bio je duže časa betežen. Bog njim daj večni mir !
— Nova hiša. Na Kolodvorskoj vulici so le dni začnoli zidati novo hišo. Zidarska dela vodi zid. podjetnik g. Štefan Mesarič. Hiša bo last g. Gašpara, ki odpre v njoj novo trgovino.
Prenavlanje apoteke. G. dr. J. Bölcs da svojo apoteko lepo prenoviti. Pozornost zbüja mašin, s šterim v apoteki brüsijo tla.
Ka novoga v Belgradi ?
Prihod ministerskoga predsednika. Predsednik vlade, general Živkovič se je v soboto povrno s svojega potüvanja po Bosni, Dalmaciji i Črnoj gori.
Novi proračun se dela. Ministerstva so začnola s sestavlanjom prcračuna za prišestno delo. V nešternih ministerstvih so proračuni že sestavleni.
Zahteve trgovcov. Belgrajski trgovci so poslali župani vlogo, v šteroj med drügim zahtevajo, da se znižajo davčna bremena, da bi se na te način gospodarske ustanove leži razvijala.
Znižanje dače. V finančnom ministerstvi so izdelali zakonski načrt za znižanje dače vsem kmetom, šteri so trpeli škodo po toči i drügih vremenskih nesrečaj.
20 novih kmetijskih šol. Poledelski minister je odobro kredit za Otvoritev 20 novih kmetijskih šol. Večina šol se otvori v Vardarskoj i savskoj banovini.
Svetovna politika.
Čüdna afera na Vogrskom. Reggeli Ujság, ki shaja v Pešti, je priobčo članek, v šterom poroča, da je lord Rothermere dao v dobre namene 5 miljon pengőjov (50 miljon Din.) Tej penezi pa so se ponücali v iredentistične namene.
Volilni boj v Nemčiji. Za državne volitve, ki se bodo vršile meseca septembra, se stranke močno pripravlajo. Do zdaj je vloženih 11 kandidatnih list. Menše stranke pa še vložijo liste.
Nova stranka v Türčiji. Dozdašnji türški poslanik v Franciji, Šekli-bej je ustanovo novo opozicionalno stranko, štera bo med drügim zahtevala znižanje dače, ukinitev monopola i pristop k Drüštvi narodov.
Protirevolucija v Rusiji. Na stanovanji generala Millera v Parizi se je vršo sestanek, na šterom so izdelali načrte za protirevolucije v Rusiji. Vodja protirevolucijonarne vojske bi bio general Diterič.
Kronanje krala v Romuniji. Krao Karol i predsednik vlade sta se dogovorila, da se bo vršilo kronanje krala 5. oktobra v Alba Juliji.
Nemiri med Türčijov i Pečjov. Türška Vlada je poslala peržijskoj vladi spomenico v zadevi kurdskoga upora. Ar peržijski odgovor ne bio zadovoliv, so türške čete prekoračile mejo i so zasedle vzhodni rob Ararata.
Boj za svetost zakona v Austriji. Po austrijskih zakonaj se je v nešternih slučajaj smeo valano sklenjeni zakon ločiti. Na toj podlagi je bilo razločenih 50 jezer zakonov. Zdaj so merodajne oblasti odločile, da je katoličanski zakon nerazdrüžlivi.
Slovenska krajina
Razstava v Ljubljani.
Odbor za gozdno-lovsko razstavo je dao podpisanoj upravi na znanje, ka plača vse stroške prevoza ta i nazaj za reči, štere se razstavijo v Ljubljani zadnje dni augusta. Vse ka se z lesa ali šibja dela pri hiši, se lehko razstavi: mekle, krbüle, kričače, koši i košare, grable, rasoje, bedeni, škrinje stope, kebli, trlice itd. itd. Nemo vsega naračunavali, ve vsaki razmi: vse ka je z lesa. Prosimo tanborice, reme i vse ka je lani bilo v Črensovcih razstavljeno, naj se pali razstavi. Vsaki ki kaj nameni razstaviti, naj javi tej tjeden v Črensovce na upravo Novin.
17 augusta 1930.
NOVINE
3
ka razstavi. Kda to dobi do rok uprava, bo spravila te reči na železnico. Prosimo vse, ki kaj razstavijo, naj falaček tistoga materiala tüdi kcoj denejo, iz šteroga so svojo reč napravili. To pa zato, ka de se te oblast skrbela, ka se tisti material čuva. Tak šče čuvati jesenov les, ka se ne bi ščista vničo v našem kraji. Na vsaki falat šteri se razstavi i se šče odati, naj se napiše gor njegova cena, ka se lehko oda, če je k odaji. Če ne k odaji, se naj cena ne piše gor. Na vsaki razstavleni predmet naj se zapiše gor ime, kak se v tistom kraji zove, odket je. Prosimo odgovor te tjeden. — Uprava Novin v Črensovcih.
*
— Meščanska šola v D. Lendavi. Vpisavanje na drž. meščanskoj šoli v Dolnji Lendavi se vrši dne 30. augusta v ravnatelovoj pisarni od 8 do 13. vüre. Učenci, ki se vpišejo v 1, razred, prinesejo s sebov zadnje šolsko spričevalo, krstni list i domovnico. Plačajo 20 Din. vpisnine za Zdravstveni fond, sirmaški učenci, ki se iskežejo z ubožnim spričevalom, ne plačajo toga. — Popravni izpiti se vršijo dne 28. augusta ob 8. vüri. Učenci, ki polagajo popravni izpit, predložijo prošnjo v ravnatelovoj pisarni do 25. avgusta, jih kolekujejo s 5 Din i priložijo za eden predmet kolek po 10 Din, za dva predmeta kolek po 20 Din. — Farazin Lovro, ravnatel.
—	Tolvaji na Beltinskoj postaji. Preminoči teden so vdrli v skladišče na beltinskoj železniškoj postaji tolvaji. Odnesli so za 150 kil blaga. Misli se, da so to včinoli Ciganje.
—	Pozdrav pošilajo iz Austrije svojoj familiji i Slov. Krajini Fártek Franc paler i njegovi delavci : Sohár Karol, Zrim Franc, Bokán Mihál, Zrim Štefan, Kühar Mihál, Slemer Leopold, Bokan Karol, Škaper Ludvig, Skledàr Jožef, Rác Emilia, Skledár Albina. Škaper Treza, Špilák Tinika, Špilak Tinika, Špilak Gizika, Fartek Jozefa, Krpič Ana, Cvörnjek Neža, Kühar Roza, Škaper Gustika, Kolman Ana.
—	Smrtna kosa. V špitali v nemškoj Radgonji je vmro 45 letni Bertalanič Jožef iz Skakovec. Pokojni si je nakopao neozdravliv beteg v svetovnoj bojni. Zapüsto je dovico s šestero drobne dece. N. p. v m !
—	Dühovniške premestitve. Kak smo v zadnjoj številki poročali, je premeščeni iz Beltinec v G. Lendavo g. kaplan Jožef Tivadar. Na njegovo mesto je prišeo v Beltince g. kaplan Ferdinand Herman iz Dobrovnika, v Dobrovnik pa je premeščeni dozdašnji turniški kaplan, g. Štefan Lejko.
Črensovski kaplan zbetežao. Zvedeli smo, da je močno zbetežao črensovski kaplan g. Lojze Drvodel. Vrači se v mariborskom špitali. Prilüblenoga gospoda priporočamo v molitev.
Z gobami se zagiftala. Gornjelendavsko poštarico, 24 letno Flis
Ružo je zadela žalostna Usoda. Preminoči teden je nabrala v logi nekelko gob. Ar je ne znala, da so giftna (nore), si jih je napravila za večerjo. Komaj pa jih je pojela, se je začnola nevola. Gobe so se začnole v želodci mešati. Poštarica je videla, da ne bo dobro i je Šla k domačemi doktori. On joj je naročo, naj ide taki v špitao. Naročila je avto i se istinsko odpelala v sobočki špitao. Tam so njoj dali potrebno vrastvo, pomagati joj pa več neso mogli, ar je bila že krv zagiftana. Vmreti je mogla. Njena smrt je zbüdila velko žalost. V pondelek popoldnevi je prišeo po pokojno iz Maribora avtomobil i jo je odpelao v njeno domačo ves Muto pri Dravi. Eden falat jo je sprevodo g. kanonik Szlepecz, ki joj je popevao tak genlivo slovo, da je vse jokalo. N. p. v m !
Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici.	28
— Cigan smekno svaka. Na Dol. Bistrici sta se v krčmi nekaj svadila dva cigana svaka. V hipi, kda je eden šteo iti vün, je drügi zgrabo nož i njemi ga je zasekao v hrbet.
—„INKA“ dišeča vinovica odstrani za gotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi seA apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI.
Zgrableni tolvaji. V skladišče na postaji v Beltincih so zdaj že dvakrat vdrli neznani tolvaji. Oprvim jim neso prišli na sled, zdaj pa se tak vidi, da so prišli v roke pravice. Orožništvi se je posrečilo zgrabiti trümo ciganov, od štere se šumi, da je vdrla v skladišče. V tork so zgrabili tüdi ednoga krčmara iz Prosenjakovec, ki je prej od ciganov küpüvao vkradnjeno blago.
— Konji so podivjali. Skuhali Tomaži iz Banovec poleg Ljutomera so pcdivjali konji i so ga potegnoli za seov. Pri tom se je tak vdaro, da si je potro v lakti roko. Vrači se v sobočkom špitali.
Zaključek krojnih tečajov.
Sküpna Obrtna zadruga, šteroj načelüje že dugo let delavni g. Sukitš krojaški mojster, je marlivo na deli. Neprestano prireja obrtne tečaje, šterih namen je pozdignoti obrtništvo Letos je mela že 3 tečaje. Na sprotlike se je vršo čevlarski tečaj z 21 udeleženci, 9. aug. pa je bio Zaklüček dve krojnih tečajov i to za krojače i Švelje. Tečaje je priredo urad za pospesüvanje obrti v Ljubljani. Trajala sta dva meseca i jiva
je vodo že nam Znani strokovni učitel g. Alojz Knafelj. V šoli se je naredilo prek 120 risb-krojov i to za najrazličnejša oblačila po zadnjoj modi.
Pri vsakom posameznom kroji je g. učitel tüdi praktično pokazao i to tak priprosto, da ga je tüdi najslabši. Učenec mogeo razmeti.
Tečajnikov je bilo sküpno 30, nekaj iz okoliša, drügi iz M. Sobote.
Ob zaklüčki je meo za tcčajnike prav poučliv nagovor zadrüžni nadzornik g. Založnik Ignac. Pomemben nagovor je meo tüdi zadrüžni načelnik. Povdarjao je, da je pri obrtništvi potrebna sküpnost, ar je samo v slogi napredek. Končno se je g. načelnik v imeni vseh udeležencov zahvalo g. nadzorniki i vučiteli za ves trüd.
G. učitel se je zahvalo g. načelniki za velko požrtvovalnost i tüdi tečajnikom za vstrajnost. Nato je učencom razdelo spričevala i tej so se potem veselo razšli.
ZA NEDELO.
Po risàlaj deseta.
Evang. sv. Lnkáč vu 18. táli!.
Vu onom vremeni pravo je Jezuš nekim, ki so se v-sebi vüpali kak Pravični i drüge so zametávali, priliko eto: Dvá človeka sta gori Šla vu cérkev. ka bi molila; eden farizeuš i to drügi publikánuš. Farizeuš stojéči je etak v sebi molo : Bog, hválo ti dávam, ka sem ne, kak drügi lüdjé, zgrablivi, krivični, lotri, kak je i ete publikánuš. Postim se dvakrat v tedni, desetino dávam od vsega, ka ládam. I publikánuš ozdaleč stojéči, ne je šteo niti oči na nébo podignoti ; nego se je mlato v prsi svoje, govoréči : Bog, bojdi milostiven meni grešniki. Velim vam, doli je šo ete spravičani vu hižo svojo bole od onoga: ár vsáki, ki se zvisi, ponizi se; i ki se ponizi, zvisi se.
Razgled po domovini.
Blagoslavlanje gasilskoga doma v Ljutomeri. Preminočo nedelo je Prevzvišeni nadpastir dr. Andrej Karlin v Ljutomeri blagoslovo novi gasilski dom, ki je daleč naokoli eden najlepših. Pri toj priliki so se vršile velke slavnosti, šterih se je vdeležilo vnogo naroda.
Misijonski kongres v Ljubljani. Od 6. do 11. septembra se bo vršo v Ljubljani velki mednarodni akademski misijonski kongres, šteroga se ne vdeležijo samo Jugoslovani, nego tüdi zastopniki drügih narodov. Ravnotak bodo tüdi predavali ne samo jugoslovanski Predavateli, nego tüdi francoski, nemški, ruski itd. Što šče iti, se naj taki priglasi na naslov : VII. Ciam, Semeniška ul. 2. Ljubljana. Za hrano, sküpen stan se plača za
4
NOVINE
17. augusta 1930
vse dni 120 Din. Dopüščena je Polovična vožnja.
Cankarova proslava. Najvekšemi slovenskomi pisateli Ivani Cankari so postavili v rojstnom mesti, na Vrhniki spomenik i na rojstnoj hiši so njemi vzidali spominsko tablo. Spomenik so med velkimi slavnostni odkrili preminočo nedelo. Slavnosti so se vdeležili zastopniki oblasti i slovenskoga naroda.
Nesreča ministra dr. Korošca. Minister za šume i rude, dr. Anton Korošec je v Mrzlom stüdenci, kde je bio na oddihi tak nesrečno spadno, da se je močno rano i se je mogao odpelati v Ljubljano na vračenje.
Na sprevodi svojega prijatela vmro. Tragičen slučaj se je primero preminoči tork predpoldnom v Koprivnici. Subotič Marko je prišeo na sprevod svojemi prijateli Lehana Johani. Kda so se govorniki na grobi postavlali od pokojnoga, je Subotič naednok omedlo i spadno v jamo. Slučajno navzoči doktor je ugotovo, da ga je boži žlak vdaro. Bio je taki mrtev i je bila vsaka zdravniška pomoč zaman.
Iz sveta.
Četvero dece zgorelo. Skoro popolnoma je pogorela ves Jarenica v bližini Sofije dne 18. t. m. Vzrok ognja je dozdaj šče neznani. V nekšoj hiši je zgorelo četvero malih detet, štere so püstili starišje doma, ar so mogli hoditi na polsko delo. Kda je mati dece opazilo ogenj, je štela s silov vdreti v gorečo hišo, ka so lüdje s težavov zabranili.
Velka tolvajija. V viii generalnoga ravnatela Siemensovih fabrik Karl Friderik Siemensa v Charlottenburgi je 13. t. m. opazila žena Siemensova, da jim je bilo vkradjenih vnogo bilijardov, dragi biserov, zlata i juvelov v vrednosti 100 000 mark. Tolvajijo je zvršo neki „inžener“, ki je prišeo v hišo tak, da je telefonski revizijski urednik.
Jubilej najstarešega bolgarskoga episkopa. V Varni je bio v nedelo svečano prestavlen 90. rojstni den mitropolita Simeona, najstarejšega bolgarskoga episkopa. V mestnom parki so pri toj priliki odkrili spomenik z njegovim poprsjom. Te svečanosti so se vdeležili kral Boris i ministri Ljapčev, Burov i Cankov.
Deset oseb vtopilo. V Kijevi se je na Dnjeperi prevrno v viheri čoln, v šterom je bilo 6 žensek i četvero dece, ki so se vsi vtopili.
Za kühnjo.
Grahova župa. Mehko kühani grah se zdrüzga skoz sito. V laboški se napravi zafrik, v šteroga se zriba pol glave lüka. Kda se zdrüzgani grah ohladi, se siple na zafrik. K tomi se prilije voda i to v takšoj vnožini, za kelko peršon se župa küha. To se nekaj časa küha. Med kühanjom se osoli i se pridene malo zmenjenoga prpra. Kda je vse kredi, se prilije za eden do dva deci vrhnja. Da župa ne bo prazna, se lehko dene v njo nekelko drobnoga močnika.
Zaveči paprikaš. Zavec se razreže na menše falate (najbolši je za to Prednji del) i se dobro opere. V laboški se razpüsti mast i se v njoj ocvre na drobne falačke zrezani lük. V to se dene tüdi malo sladke paprike. Nato se vrže notri meso i se osoli. Vse to se tak dugo küha, dokeč meso ne zadosta mehko.
Rezančni kolačeki. Skühati trbe do frtao kile šürkih rezancov. Kda so kühani, se odcedijo, na drobno razsekajo i siplejo v skledo. Tomi se pridene ravno telko kühanih nastrüganih krumpišov, do 2 žlici kühanoga, zdroblenoga mesa, 1 žlica na drobno razrezanoga lüka, 1 žlica zelenoga petrežela i edno jajce. Vse to se zmeša. Potem se posiple z melov deska i se na tom napravijo iz mešanice mali kolačeki. Tej se v masti cvrejo, dokeč neso na obeh straneh žučkasti.
Za smeh.
Težko zdigavanje. Zdravnik: „Od kaj pa si to dobo, da tak trepečeš ?“ Betežnik: „Preveč sem zdigavao.“ Zdravnik: „Ka si vzdigavao?“ —Betežnik: „Pune litre !“
Dijak pri izpiti. Nekak pita dijaka, kak se njemi je pri izpiti godilo: Dijak : „Na prva tri pitanja sem prav dobro odgovoro.“ — „No, kakša pa so bila ta pitanja ?“ — Dijak: „Kak se pišem, kde sem rojeni i kda !“
Tolvaj i profesor. V profesorovo spalnico je vdro po noči tolvaj. Profesor se je zbüdo i pitao: »Što je?“ — Tolvaj : „Nihče, gospod profesor!“ — Profesor : „A tak, potem sem se pa zmoto.“ — Obrno se je i dale spao, tolvaj pa je opravo srečno svoje delo.
Gospodarstvo
Kakše bodo cene? Mlatitev je minola ne samo pri nas, nego tüdi v drügih državaj. Vseširom ne je bila Vednaka. Pri nas je bila jako slaba, v drügih pokrajinaj pa bolša kak lani. Ar je žetva tüdi v Ameriki jako slaba, se računa, da bodo cene bolše kak lani. Kakše bodo, se še ne ve. Na borzaj so zdaj cene dobre i se poroča, da se bodo še bole zdignole. Iz toga bi sledilo, da što ma višešnje silje, se z odajov naj ne sili preveč.
Kakša bo vinska letina ? Naša krajina je dozdaj bila tak srečna, da od toče ne trpela velke škode. Lendavske gorice so pune i se obeta dobra letina. Na Štajeri i v Medjimurji pa de dosta slabše. Tiste kraje je že dvakrat obiskala toča i je na mestaj vničila prek polovico pova.
Kak dugo smemo dojiti brejo kravo? „To je krava, do zadnjega dneva (pred stelitvijov) doji“ — se večkrat pohvali kakši gospodar. Takša krava je istinsko vnogo vredna, nego gospodar, ki jo püsti dojiti do
stelitve, je nesmileni. S takšim delom Škodi kravi, teleti i — sebi. Krava nüca za stelitev moč. To si nabere v tistom časi, kda je ne dojij. Tele nüca za doraščanje živež. Toga nema, če kravo do konca dojijo. Kmet, ki je püsto do zadnjega dneva dojiti, dobi slabo, nedoraščeno tele i je s tem na škodi. Dober vert mora gledati na to, da ma krava 6 do 8 tednov pred stelitvijov mir. Z dojenjom trbe pomali henjati. V začétki dojiti kravo dvakrat na den, potom samo ednok. Kakših 5 tednov pred stelitvijov pa čisto henjati.
Služba.
Sprejmeta se dva marliva, poštena logara. Zglasiti se pri HARTNER, Murska Sobota              2
Vajenec
iz bolše hiše se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri AL. KOLBL Sv. Jürij, pošta Rogaševci.	2
Poljčanski pesek
za kamnoseke, fasade, betonska dela, posipanje potov, i. t. d. dobavla M. ŠUMER Poljčane.	5
Vajenca
iz poštene hiše sprime KOLOŠŠA JANEZ, čevlar, Murska Sobota.
17. augusta 1930.
NOVINE
5
Za naše male.
Kalman Kolar :
Pred nebeskimi vrati.
Za en časek odpre sam sveti Peter nebeska vrata, da bi vido, što Vüni tak goreče moli. Zagleda kmeta ino ga pita: „Ka želeš, dragi prijateo ?“ „Prišeo sam pred Boga, da me sodi“ odvrne kmet. „Te pa idi doli k stüdenci ino se tam muj?“ njemi pravi sveti Peter.
Kmet ponižno boga, ka njemi je velo mogočen vratar ino odide proti stüdenci. Po strügi se je pretakala srebrno čista voda. Kmet je brez vse zapreke prišeo do vode ino se je lepo mujo potem pa se je povrno pred nebeska vrata.
„Na, ali si se že mujo?“ ga pita sveti Peter. „Sam se!“ odvrne kmet.
„Zatem pa le notri ! pravi sveti Peter. „Dobra dela i trplenje sta ti
odprla pot do stüdenca živlenja ino zdaj lehko stopiš v nebeski raj.“
(Konec.)
VGANKE.
Predzadnja številka. Dobili smo 12 rešitev. Vseh pet ugank sta rešila samo Kühar Franc i Kovač Franc, oba iz Rankovec. Prvi dobi knigo : V borbi za Jugoslavijo, drügi povest: Odpoved nesrečne žene.
Zadnje številka. Rešitev :
1. Misijonarka.
2.
Vo
D
Mora
L
Dri
Bi
Re
Dnj
Se
Z
Ko
Dnj
S
I
o
v
a
n
s
k
e
r
e
k
e
ava
ga
n
a
ba
a
trica
a
ster
et
rmanja
ra
per
Slovanske reke
3. Spoštuj očeta in mater kak dolgo boš živel !
4. Prideta na ednok
5. Za lenuha, skorja suha.
Nove vganke
Anton Pajkič Šele
Emil Krutnik Sisak
Ka sta teva moža ?
Poslala: Agica Lopert, Bratonci.
3. Nihče me ne vidi, a vsaki me čüje, mojega tovariša pa vsakši vidi i nihče ne čüje. Ka je to ? (Poslao Zemlič Št. Lipovci.)
4.
Slovenski pregovor.
Poslala Raj Micika, Gomilice.
Vogrin Štefan : 

Trije prijateli.
V ednoj vesi so živeli trije prijateli, med temi je eden bio glüpi, te drügi slepi i te tretji plantavi. Tej trije so si bili dobri prijateli. Če je eden ali drügi med njimi kde kakše delo meo, so vsi trije šli za tistim. Kak ednok skoz ednoga velkoga loga proti domi idejo, pravi te glüpi :
„Poslüšajte! nekaj čüjem roga tati, to so znamkar tolvaji !“
Pravi te slepi :
„Tak je! Vidite, jaz nekaj vidim proti nam bežati“.
Istina je, skriči te plantavi.
Bežimo, bežimo.
Slovenski pregovor.
Poslao Bedič Jožef, Budinci.
Za nagrado damo povest : A njega ni.
Dijaško polje.
Zborovanje in občni zbor „Zavednosti“.
V zadnji številki „Novin“ bi moral biti objavljen poziv na zborovanje pri Sv. Benedikta, ki smo ga preložili na dneve 29. in 30. avgusta. Ker je Objava prepozno prišla, je izostala. Radi tega in radi nezadovoljstva nekaterih članov glede kraja Zborovanja naznanjamo, da se bo zborovanje „Zavednosti“ vršilo v Soboti (v Martinišču dne 30. avgusta t. 1.
Govorila bodeta : g. prof. dr. J, Aleksi: O idejnih temeljni cirilmetodijske ideje; g. prof. Jan Šedivy: Kulturno stanje Slovanstva.
Pozivamo vse člane, da se Zborovanja udeleže. To ni le dolžnost radi paragrafa, marveč še bolj radi odgovornosti, ki je v vsakem izmed nas.
Takoj po zborovanju se bo vršil redni letni občni zbor Slov. kat. akad. društva „ZAVEDNOST“ z dnevnim redom :
1.) ugotovitev sklepčnosti,
2.	) Čitanje in odobrenje zapisnika,
3.	) poročila odbornikov,
4.) volitev novega odbora in revizorjev,
5.	) Slučajnosti.
Po § 77. društvenega poslovnika, se naj vsak stvarni predlog naznani predsedniku ali tajniku vsaj 4 dni pred občnim zborom.
Začetek zborovanja bo točno ob osmih zjutraj.
Kdor želi obedovati v Martinišču, naj naznani pravočasno ravnateljstvu zavoda.
Združili smo občni zbor in zborovanje, da damo priliko vsem, da se lahko s čim manjšim trudom udeleže obojega.
Vse gg. starešine pa prosimo, da poravnajo članarino.	ODBOR.
AGRARNE ZADEVE
Določen je čas za agrarni zakon. Madjarska država je s našov državov, Romunijov i Čehoslovaškov podpisala v Hagi i Parizi mednarodno pogodbo. I Madjarska i naša vlada sta že odobrile to pogodbo. Zdaj se zato več nemre epremeniti. Ta pogodba ide za tem, keliko naj plačan naša država vogrskim podanikom za agrarno zemlo i do šteroga časa se more sklenoti agrarni zakon. Plačati more okoli 3800 Dinarov za eden veliki plüg, agrarni zakon se pa more sklenoti do 1. julija leta 1931. Tak je najkesnejši termin do agrarnoga zakona samo 10 mesecov. Prek toga termina se ne čaka. Mad:arski uradni list je to pogodbo že objavo i tüdi naš jo bo objavo. Stvar agrara je s tem rešena. Odplačilo kak se bo vršilo, določi novi agrarni zakon do 1. julija k leti. Kak smo dobili informacije, se bo v 30 letaj odplačüvalo.
Ka se pa tiče cene, štero naša država plačati more vogrskim podanikom, pripomnimo, ka to neje cena za agrarne interesente. Za te bo ceno določo naš zakon. Te pa bo gledao stare katasterske dohodke i klase. Kem vekši je bio klas, tem več se plača za njega. Pri nas v Slovenskoj Krajini kak smo že pisali, ne vemo, ter pride štera zemla do 3500 Din. Prvoga klasa najmre nega. Z vüpanjom gledamo zato na agrarni zakon, šteri nas — hvala Bogi — bo jezerih nevol, svaje i nemira rešo pa prineso pravične Zmerne, niske cene našim siromakom. Za deset mesecov nastopi nova doba.
Novak Štefan Dugaves. Dobi se ešče falej kak ví pišete, samo drüge vrste. Bolše blago ma vekšo ceno kak slabejše.
Agrarni interesenti. Gradišče. Banska uprava nam javla, da je vaša prošnja izročena srezkomi načelstvi v rešitev. Javite se zato v Soboti i vse lepo dopovejte, vüpamo se, da bo zmagala socialna pravičnost.
Župan, Bükovnica. Z Agrarnov zadrugov vsaka oblast dopisüje poštnine prosto i ravnotak tüdi zadruga z vsakim uradom. Te olejšave ma taki od začetka ustanovitve potrejene od fin. ravnatelstva v Maribori. Zato vam ne trbe gor devati štemplna.
6.
NOVINE
17. augusta 1930
JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA IE
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17.
Sprejema v zavarüvanje :
1.	Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, Pohištvo, zvone i spodobno ; c) polske pridelke, zrnje i krmo.
2.	Zvone glaže proti razpoki i prelomi.
3.	Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj.
Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVIN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih Imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno!
Pošta upravništva.
Naročnica, pošta G. Petrovci. Pisali ste nam, naj vas počakamo, ka je mož na deli. Drage vole včinimo, ali Podpišite se, zato, ka nevemo, za koga ide. Zorko E. Beltinci. 20 Din. je več plačano. Ostane na leto 1931. Kuzmič Jožef M. Sobota. 5 Din. za kalendar sprejeli. Marič A. M. Sobota. Ne bi vam trbelo nikaj plačati. Če ščete spišemo na Dom. Prosimo odgovor. Denša Ivan, Chicago. Za poslane knige i skrivnosti sprejeli 600 Din. Prosimo odgovora, na koj je poslani Višek.
Cene :
Penezi (13. augusta): dolar Din 56·—, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7·90, lira Din 2·90, pengő Din 9·80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2·20.
Živina: biki, jünci i telice Din. 8—9 (jako debeli Din. 10), krave Din. 4—6, teoci Din. 14—15·—, svinje Din. 16—.
Zrnje : pšenica stara Din. 190, nova Din. 180; žito staro Din. 130, novo Din 130; oves Din. 150—170, kukorca D. 160-170, krumpli Din. 50, ajdina Din. 140, proso Din. 170, lenovo seme Din. 350—.
Ženitev.
Vdovec brez dece, s 16 plügi verstva i zidanov hišov želi spoznati vrlo dovico ali deklino od 20 do 30 let iz bolše hiše, štero bi vzeo za ženo. Štera je pripravlena iti k njemi za ženo, naj piše pod naslovom „Ženitev“ v PREKMURSKO TISKARNO v M. Soboti.
Gostilničari !
Mam na odajo več polovnjakov vina letnik 1928. Vino je tečno, milo i ma 10% alkohola. Cena za liter 3 Din. od kleti.
Dr. SCHWARZ, lekarnar
LJUTOMER.
To hasni!
Tak henjajo bolečine, srce radostno bije, obraz se veselo raztegüje . . .
Če Vas zgrabi revmatizem ali ishias, Prehlajenje ali živčna trüjenost, če zaboli v glavi, v šinjeki — teda si privoščite krepko mazalo s Fellerovim pravim prijetno dišečim Elsafluidom! Vsigdar zaneslivo delovanje toga dobroga narodnoga sredstva je dela že skozi 33 let tak prilübleno. „Elsafluid“ z zakonom zavarüvani ! Ravno tak pri znotrešnjih motnjaj, krčaj, slabosti — zadostüje nekelko kaplic na cukri!
To pomaga !
V apotekaj i vseh podobnih trgovinaj : poizkusne stekleničice 6 Din., dvojne steklenice 9 Din., špecijalne steklenice 26 D.
Po pošti. najmenje 1 zavoj z 9 poizkušami ali 6 dvojnimi ali 2 špecijalnima steklenicama košta 62 Din. Šest takših zavojov s poštninov i zavojom samo 250 Din. Naročila na naslov:
EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Centrala 146.
Če pa nücate dobro odvajalno sredstvo, ki krepi želodec, teda zahtevajte Fellerove Elsa-kroglice, 6 škatlic 12 Dinarov.
Kmetje !
Dobra vina za lastno porabo dobite najfalej pri F. SENČAR Ljutomer — Mala Nedelja. !
HALO!	HALO!
Najbolše mašinsko remenje od vsake širine iz najbolših čeških fabrik. Vsaki falat je fabriško garanterani. — Kak tüdi vsakefele ledra i šujsterskih potrebčin se dobi edino po najnižjih cenaj v trgovini
CÖR ANA
trg. z ledrom i čevlarskimi potrebčinami
MURSKA SOBOTA
Aleksandrova 2.	3
Prva stalna
najvekša i najfalejša
zaloga z
zidanimi pečmi
i ploščami
za štedilnike
(Kachel für Sparherd)
raznovrstne kvalitete v
velkoj izbiri
se nahajajo
v trgovini galanterije i železnine
GUSTAV DITTRICH-a
v MURSKOJ SOBOTI. 
17. augusta 1930.
NOVINE
7
ŠTEFAN LAZAR :
KRALJICA ESTERA.
Povest po zgodbi iz Sv. pisma.
. . Mardohej se je preplašeno odmaknil. Nekoliko dalje je obstal. Potem pa je brez obotavljanja šel v kraljevo palačo.
XX.
Kockanje.
Petorica je sedela v manjši obednici: Kserkses, Aman, Bigtan, Teres in Arbatanos . . . V tej dvorani je kralj obedoval le s svojimi najljubšimi ljudmi.
Bigtan in Teres sta se še sedaj čudila, kako neki sta prišla h kraljevi zaupni mizi. Mislila sta, da ju je Darijev sin poklical morda radi Parizatinih zaslug; na to nista upala misliti, o čemer sta govorila.
Kserkses je mrko sedel na čelu mize, poleg njega na desnici Bigtan na levici Teres. Potem Aman in Arbatanos. Strežniki so prinašali draga jedila, a vsa petorica ni jedla toliko ko en mož, kateremu jed diši. Točaj je nalil vino v čaše z biserji.
— Živeli, gospodje !
— Živel kralj ! — so se priklanjali gostje in so pili iz čaš.
Kserkses se je nekoliko razveselil.
— Bigtan, kaj dela lepa Parizatis — je vprašal z milostnim smehljajem. — Slišim, da boleha. . .
—	Mislim, da se je na večernem sprehodu prehladila — je odvrnil maršal ponižno.
Strežniki so prinesli tudi izbrane slaščice.
—	Toda upam, da kmalu ozdravi in jo bom videl na dvoru.
— Da, kralj . . .
Kserkses se je obrnil k Teresu.
—In kako je s tvojim zdravjem, spoštovani prijatelj ?
—	Hvala, veličanstvo . . .
— Ti imaš sina. Kakor vem, je vrl mož. Kje je sedaj ?
— Na traški meji.
—Poveljnik?
—	Da, veličanstvo.
—	Škoda na njem. Tam se ne more mnogo učiti. Dasi je, kolikor vem, zelo pameten mož.
Zamislil se je.
—	Nazaj ga pokličem. Zabeželi, Arbatanos. Preglednik je na kapadocijskem namestniku zasledil neko napako in sem ga že odstavil. Tvoj sin bo dober za kraljevega namestnika.
Teres se je za veliko odlikovanje jecljaje zahvaljeval. Bigtanove oči so zmagoslavno zagorele. Kserkses je to opazil.
—	Ako bi imel tudi ti sina, bi za njega ravnotako izpraznil eno dobro namestniško mesto. Sedaj žal ne morem. Toda nekaj sem mislil. Parizatis bi bila dobra žena Teresevega sina.
Bigtan je otrpnil. Najboljše orožje! Teres pa se je še bolj ustrašil. Bog varuj ! Poznal je strašno srce Parizatino.
—	Žal, presvetli kralj - se je prisiljeno smejal Teres — moj sin ne vedoč za to veliko milost, si je že izbral . . .
In je naredil tako žalosten obraz, da se je celo Bigtan zasmejal.
— Potem je dobro. Bigtan, s čim pa naj tebe odlikujem.
Bigtan se je delal skromnega.
— Zakladničar je že zelo ostarel. Kako ne bi, saj je že pod očetom Darijem služil. Pošljem ga v pokoj, dasi mi ga je žal, ker je on izmislil, da bo dobro, neizmerno bogastvo očeta Darija namreč srebro in zlato stopiti in ga zliti v lončeno posodo. To je izvrstna misel. Zlato je v masah, mase so numerirane, vsaka številka je zabeležena v Zapisnik, tako je torej tatvina nemogoče. Ako je treba denarja, se lonec zdrobi in se iz zlata naredi denarja, kolikor ga je treba. Toda razen tega je še mnogo drugih zakladov, ki niso zabeleženi v zapisnikih, zato je treba namesto dobrega starčka moža, kateremu lahko popolnoma zaupam. In mislim, da si ti, Bigtan, pravi mož !
— Živel kralj! In živel novi zakladničar! — je dejal Aman in je pograbil küpo. — Živel veliki kralj !
Bigtan je mislil, da sanja.
— Gospod, kralj !
Poklekniti je hotel, toda Kserkses ni dovolil.
— Kdor pri tej mizi sedi, je moj prijatelj in meni enak !
Strežniki so odnesli slaščice. Na mizo so prinesli zlato gileadsko vino in kocke. Kserkses je vzdihnil.
—	Kserkses, zakaj si vzdihnil !
—	Kako bi ne vzdihnil, dobri Aman, ko pa imam toliko različnih boli.
Dvorjanik se je začudil.
—	Ti? Boli? Gospodar sveta? Gospod, ti se
šališ !
— O ne, Aman. Ali pa ni bol, da nas sedi pri tej mizi le petorica ? Le pet resničnih prijateljev imam na zemlji, dasi imam miljone in miljone ljudi! Potem bi bil vesel, ako bi vsak dan Vsaj s tisoč ljudmi sedal k pojedini, ker bi vedel, da se svet ne klanja Kserksu kot kralju, marveč kot človeku !
—	Saj ti vsi vzklikajo in te proslavljajo, o kralji — je dejal Arbatanos. — Ali je kdo na svetu, komur srce ne vztrepeta sladko, ko sliši tvoje ime.
—	So, Arbatanos. In sicer jih je mnogo. Oni, ki se mi prilizujejo in klečeplazijo pred menoj, so mi vsi sovražniki. Mislijo, da sem kratkoviden in jim ne vidim v dušo. Toda motijo se, ker vse vem in vse vidim ko solnce, ali ko bi ničesar ne videl kakor noč, bi tudi vse vedel in videl, ker gozd ima oči in stena ušesa . . .
Bigtan in Teres sta se stresla. Strah pa se je kmalu razpršil, kajti Kserksove oči so se milostno smehljale.
— Med tisoči in tisoči sovražnikov, katerim sem bil vedno naklonjen, sta zlasti dva moja smrtna sovražnika. Toda ta dva poteptam ko divji bik slabotno travico, ko z močno nogo enkrat udari v svoji domovini !
Ozrl se je okrog in smrtna groza je obšla srca vseh štirih gostov . . .
—	Poteptaj ju, gospod ! — je dejal Aman s slabotnim glasom. — Celo zemlja izvrže njuni hudobni trupli !
Kserksove oči so se zabliskale.
—	Samo da ju jaz ne dam v zemljo, marveč ju obesim.
In ko je videl trepetanje obledelih gostov, se je nasmehnil in namignil točaju.
— Toči!
In je do dna izpraznil veliko čašo. (Dalje)
POLODELSKI MAŠINI KAK:
MAŠINI ZA SEJANJE, - TRIJERI, - TRIJERJI TÜDI TAKŠI, KI SILJE NA 4 TALE RAZTALAJO, — SLAMOREZNICE I REPOREZNICE, - PREŠE I MLINI ZA GROZDJE
u prišli dva vagona i se lehko ogledajo brez obveze na küp i vsaki den pri
ČEH $ GÁSPÁR v MURSKOJ SOBOTI.
Vsi mašini se dobijo na rate na eno ali dve leti, takisto se dobijo mlatilni mašini, motori itd. ali pa inači pod jako ugodnimi pogoji.
ČEH & GÁSPÁR
trgovina z mešanim blagom
MURSKA  SOBOTA.
adale se dobi tüdi tam:
Vse vrste umetnoga gnoja to je Tomažova žlindra, Superfosfat, kalijova sol, apne dušik, Nitrofoskal, Cilski soliter itd. po najnižjih pri vekšem odjemi originalnih fabričnih cenaj.
GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJAVEC
NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT
IZMEDJU
EUROPE I AMERIKE