Stev. 13 v Trstu, v četrtek januarja 1920 L3iniK uv Ltiuja vsak dan, odi ob nedeljah In praznikfli. »JutraJ. — Uredništvo: uBca cv. FrančSka AslJkega fcev. 20, L nadrtropjc. — D^isl naj se počiljejo ured-UtKvc. — Neifanklrana pisma se ne spreJtUMfe rokepiii se ne vmCsJo. — isda^telj In odgtrronii urednik Štefan Oodine. — Lastnik konsordj 1«S fedf naO. — Tiafe tiakarne Edtoost — N«ročafaui uhIb na mestc L S*—, pol kla L IS — fn celo leto L —. — Telefon areAHštv* in tipava štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu ln okolici po 10 stotink. — Oglasi se ra&taajo * Krokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 30 stol; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavvdov mm po 60 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L l —. Oglase sprejema Inseratnl oddelek Edinosti Naročnina in reklamacije ss po<jsjo tekiJuSno opravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As 2d Politično društvo „Edinost" Odbor vabi na Izredni otfni zbor ki se k) vršil v nedeljo, dne 18. januarja 1920, ob 10 dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu z naslednjim dnevnim redom: 1. Naše šolske razmere in zahteve. 2. Izpretnemba pravil glede članarine. 3. Slučajnosti. ODBOR. Iz JueoslaviSe. Radikalna stranka izgublja svoje postojanke. BELGRAD, 12. (JDS) Kakor se zatrjuje v pri v atnih,* nestrankarskih krogih, raste dan na dan število pristašev demokratske stranke v Vojvodini in Bosni. To u videvajo tudi radikal-ci. Upali so, da-bodo svoje prvake, katerim je vsled nezaupanja ljudstva nemogoče kandidirati v Srbiji, vtihotapili v volilne liste v Bosni in Vojvodin ji. kjer ti jih nato kandidirali. To pa ijim ne bo uspelo, ker v teh pokrajinah izgubljajo dan na dan radikalci več svojih postojank, na katere so računali. Medakovičev organ o demokratski zaednici. ZAGREB, 12. (JDS) »Narodno Djelo«, organ Mcdakovičeve grupe, prinaša na čelu lista naslednje obvestilo: Po Zagrebu se širijo glasovi, da se pogajajo razni odličnjaki, ki stoje za našim listom z demokratsko zaednico, kako bi se mogli vrniti zopet v to zaednico. Proglašamo, da so ti glasovi tendencijozni in brez vsake podlage, ker nikomur ne prihaja misel topiti v dogovor z demokrati. Odstop ministra Kristana? LJUBLJANA, 9. — Ljubljanski dopisni urad poroča: »Slovenec * je razširil vest, da je iz vrše valni edber Jugoslovcnske soci-jalnodemokratske stranke odpoklical ministra za šume in rude Antona Kristana. Ljubljanski dopisni urad je pooblaščen izjaviti, da je ta vest popolnoma izmišJjena, kakor tudi vest, da se je splch v tem oziru vršilo kako posvetovanje. Sncrči je minister Kristan dospel v Ljubljano. Danes je med drugimi sprejel večjo deputacijo železničarjev in se z njimi posvetoval o njihovem položaju Dasi so bili v tej deputaciji tudi vodje političnih socijalno-demokratskih organizacij. ni nihče omenil, da se zahteva odstop ministra. — »Slovenec« izjavlja, da ni objavil take vesti. Valutno vprašanje. LJUBLJANA, 12. (Uradno) »Slovenec« prinaša vest, da je deželni predsednik dr. Žerjav predlagal na posvetovanju Jugoslovenske demokratske stranke, naj se za stare dinarske novce da novih dinarjev v razmerju 1:5 ali 1:6. Ta vest je prosio izmišJjena. BELGRAD, 12. »Tribuna* je 9. t. m. prinesla vest, da je radi valutnega vprašanja prišlo do ministrske krize in da sta ministra dr. Kramer in Kristan podala ostavko, ker vsi Slovenci stoje na stališču, da je treba izmenjati krone z dinarjem al pari, in odklanjajo načrt dr. Velj-koviča. Napram tej vesti se ugotavlja, da je neresnično, da bi slovenska ministra podala ostavko, kajti ministrski svet o valutni reformi še ni sklenil ničesar končnega. Seja ministrskega sveta, pri kateri se bo sklepalo o nadaljnjih korakih glede valutnega vprašanja, se bo vršila bržkone šele prihodnji torek dopoldne. LJUBLJANA, 13. Ljubljanski dopisni urad poroča: Slovenec^ piše, da je finančno ministrstvo že začelo izvajati sklep, da se izmenja ,po en dinar za štiri krone. Ta vest je brez (podlage. Dejstvo je samo, da se je že pred Božičem v ministrskem svetu sklepalo o valutni relorml, da pa je bilo konečno sklepanje preloženo ra čas po novem letu, tr sicer na prošnje ministra za trgovino in industrijo dr. Kramerja. Finančni minister je pri raznih tiskarnah uvedel jfroizvedbe in druge pripravljalne korake, ki pa imajo le namen, ugotoviti proračun za provedbo izmenjave in zagotoviti, da bi se v primeru, ako bi minstrski svet sprejel predlog finančnega ministra, izvedba nemudoma mogla izvršili. ZAGREB, 12. (JDS) 7. t. m. se je vršila v tajništvu demokratske stranke seja pristašev tc s.ranke, katere se je udeležil tudi minister Svetozar P ribiče vi č. Razpravljalo se je o valutnem vprašanju in se je o tem vnela živahna debata. O rezultatu teh posvetovanj, ki je popolnoma zadovoljil prisotne, bo referiral minister Pribičevič na seji ministrskega sveta. Minister je poročal ob tej priliki tudi o zunanjem in notran'em političnem položaju naše kraljevine. Minister dr. Krizman obolel. BELGRAD, 12. Minister za agrarno reformo dr. H. Krizman je lahko obolel in ne sme zapustili stanovanja. Njegovo stanje ni opasno, ^porazom glede ožjih volitev pri sokolskih društvih v Zagrebn? ZAGREB, 12. Kakor smo ža poročali, se vrše ožje volitve staroste in podstaroste skupnega Sokola v Zagrebu 1L t. m. Današnji »Obzor poroča, da je došlo med Hrvatskim in Srpskim Sokolom do sporazuma in da bo izvoljen za starosto dr. Mazzura, za podslaroslo §->a dr. Srgjan Budisavljević. Aretacije v Zagrebu. ZAGREB, 12. (Uradno) Aretacija dr. Viktorja Benkoviča s petorico uradnikov se je izvršba radi kriminalnih pregreskov proti državi. Po razpustu zveze javnih nameščencev je dr. Ben-kovič organiziral, seveda tajno, udruženje proti odsedbam državne oblasti in je priredil v Zagrebu več tajnih sestankov. V pokrajinska mesta, tudi v Slovenijo, so odšH v imenu tega udruženja posebni odposlanci, med njimi tudi dr. Benković. Potek preiskave, ne dopuiča, da bi o tem več govorili. Vest »Hrvata«, da je predsednik deželne viade za Slovenijo, dr. Žerjav, nastopil proti postopanju zemaljske vlade v Zagrebu odnosno bana, ne odgovarja resnici. Predsednik deželne vlade za Slovenijo ter ban in minister za notranje posle so v tem vprašanju enega in istega naziranja. Pokret jugoslovenskega nradništva. LJUBLJANA, 12. Iz uradniških krogov se poroča: Hrvatska vlada je razpustila »Savez javnih namještenika« v Zagrebu ter začela proti voditeljem disciplinarno preiskavo, češ, da ima vse gibanje subverzivno, državi sovražno tendenco. Da bi ta očitanja ovrgli, so zagrebški javni nameščenci sklicali za 6. t. r.i. javen shed, na katerem so hoteli dokazati neopravičenost obdolžitev, ki slone baje le na napačnih informacijah, na zavijanju in pretiravanju. Namen shoda je bil prinesti resnico ter izčrpno pojasniti, da ima ves uradniški pokret izključno stanovski značaj, da ni v njem niti sence političnih mahinacij ter da ima vse gibanje edino le krušno, eksistenčno tendenco. Ker shod ni bil pravočasno, t. j. 3 dni poprej, naznanjen, je vlada shod prepovedala. Nato so uradniki nemudoma sklicali shod z istim programom za 11. t. m., tako da ni bilo nika-kega formalnega povoda za novo prepoved shoda. Shod je bil torej dovoljen. A vlada je dala bivšega predsednika Saveza, dr. Viktorja Benkoviča in še 16 višjih uradnikov vseh kategorij v četrtek zvečer aretirati. Dr. V. Benković in nekateri tovariši so bili še 6. t. m. v Ljubljani ter so slovenskim uradnikom dokazovali, da so popolnoma nekrivi pregreškov, ki se jim očitajo, da niso .bili in n-iso niti v najmanjši zvezi s politiko in s politiki, skratka da se bodo na 6. t. m. na shodu oprali vseh očitkov. Slovenci so sklenili, da se shoda v Zagrebu udeleže po dveh delegatih, ki imata nalogo izjaviti popolno solidarnost slov. uradniških organizacij s hrvatskimi, ako se izkaže, da so zagrebški kolegi postopali pravilno in zakonito ter brez primesi kakšne politične ali celo protidržavne zahr'otnosti. Ker je shod 10. t. m. prepovedan in so zagrebški uradniški voditelji zaprti, so snoči slov. uradniške organizacije sklenile poslati danes, v soboto dop. h dežel, predsedniku dr. Gr. Žerjavu deputacijo, ki naj orosi, da posreduje tukajšnja vlada v Belgradr \n Zagrebu v tem zmislu, da se naj postopa oroti obdolžencem strogo po zakonu nemudo-na in da naj se obtožnica in uspeh preiskave naznanita sle ;; uradniškim organizacijam, k: na to zavzamejo v tej zadevi svbje stališče. Zu torek zvečer se skliče shod vseh organizacij -slov. javnih nameščencev v Ljubljani, da se no jas ne nameni in uspehi dosedanjih akcij Slovencev in Hrvatov v stanovskih vprašanjih \a shod se povabijo časnikarski poročevalci ter so naši poslanci dobrodošli gostje. Prepoved izvoza iz Sarajevega. SARAJEVO, 12. Trgovinska in obrtna zbornica daje na znanje, da je prepoved izvoza iz Sarajevega samo začasna, dokler komisija za 'jgotovitev zalog in cen ne izvrši svojih poslov. Komisija (je začela poslovati 10. it. m. in bo s svojim delom -po vsej priliki gotova do 14. t. m. Pomankanje denarja v Sarajevem. SARAJEVO, 13. Kakor javHa »Jugoslovenski List«, postaja pomankanje denarja v Saraje-vem uprav neznosno. Mnogo kupčij se vsled tega ne more v redu izvesti. V banke nihče več ne vlaga večjih zneskov. Pri tem trpijo ^Iasti kupčije, kjer je treba plačati v gotovini. Strokovnjaki trdijo, da je vzrok pomankanju denarja kolkovanje kron. Železniški promet v Bosni, SARAJEVO, 12. Sarajevsko železniško ravnateljstvo naznanja: Počenši z 8. t. m. so se uvedli v rednem prometu nastopni vlaki: Na progi Sarajevo—Slavonski Brod vlaki št. 2, 3, 6 in 7. Na progi Dobo j—Tuzla vlaka št. 512 in 513. Isti dan se je vzpostavil promet na progi Sarajevo—Slovanski Brod z vlakoma št. 1 in 4. Nova revija t Sarajcvem. SARAJEVO, 13. Tukaj začne izhajati mesečna revija za kulturo, politiko in gospodarstvo v nemškem, deloma tudi v francoskem jeziku. Revija se bo imenovala > Savai. Izdajal jo bo Josip Fran Knaflič, ki bo med drugim priobčeval tudi svoje spomine iz let 1908 do 1918. G. Knaflič je bil v tej dobi predstojnik avstrijskega presbiroja bosanske vlade in je Imel vpogled v razne važne akte. Javnost pričakuje izdanje teh spominov z veliko napetostjo. Iz češkoslovaške. Novoletne čestitke. PRAGA, 13. Na svoje novoletne brzojavke je predsednik Masaryk dobil od predsednika Wilsona ter od belgijskega kralja čestitke, v katerih čestitata češkemu narodu 'k. osvoboditvi in kjer izražata upanje, da se -bodo medsebojni odnošaji ugodno razvili. da ni izključeno, da bi na podlagi pogajanj entete s poljsko in čehoslovaško vlado ne do-Slo do mirne rešitve češkopoljskega spora na ta način, da bi Poljaka dobrovoljno izročili Te-šinsko Čehoslovaški. Tudi »Prager Tagblatt« objavlja slično vest an naglaša, da se zavzemajo zavezniki za mirno rešitev poljsko-če-škega spora v glavnem z ozirom na protibolj-ševiško politiko in akcijo, ki jo nameravajo v kratkem započeti. Iz teh vesti je razvidno, da ni izključeno, da bi ne prišlo med Poljaki in Čehoslovaki do mirnega sporazuma glede Te-šinskega. To bd bilo ne samo v interesu obeh bratskih držav, marveč tudi v splošnem interesu vsega slavjanstva. Čehoslovaska ustava, PRAGA, 13. Ustavni odsek narodne skupščine je začel razpravo o ustavni predlogi. Navzoča sta bila tudi ministrski predsednik Tusar in minister za notranje ?ivari Švehla. Načelnik odseka dr. Meissner je pripomnil, da sta pri izdelovanju predloga sodelovala tudi zastopnika obeh čeških vseučilišč, namreč dr. Hoe-tzen kot avtor predloge in dr. Weyr kot član pododseka. — §§2 do 5 (državne meje, državljanstvo in glavno mesto republike) so se enoglasno sprejeli. § 6, ki določa, da sestoja narod-na skupščina iz dveh zbornic, namreč iz zbornice poslancev in senata, je bil sprejet z glasovi vseh strank proti glasovom socijalnih demokratov. Zbornica je nadalje sprejela enoglasno §§ 7 do 12. Nadalje se je določilo število senatorjev (§ 13) proti predlogu pododseka (150 članov) na 100. Proti sta glasovala le dva narodna demokrata. Aktivno volilno pravico za senat dobi vsak državljan, ki je star 26 let, pasivno volilno pravico pa vsi oni, ki so stari najmanj 45 let. Senatorji se volijo za dobo osmih let. Med drugim se je sprejela tudi točka, ki določa, da so člani narodne skupščine odgovorni tudi za dejanja, ki so jjj^agrešili kot odgovorni uredniki. Zbornica ^pfrtdi sprejela predlog poročevalca, oi se morajo volitve vesti tekom 60 dni po razpustitvi, oziroma po poteku volilne dobe. Narodna cerkev na Češkem. PRAGA, 13. Na p svetovanju reformirane češke duhovščine 8. -t. ta. so z veliko večino sklenili odcepitev češke duhovščine od rimske cerkve in ustanovitev lastne češke narodne cerkve. Znižana voznma na železnicah. PRAGA, 13. Listi poročajo, da se je na železnicah od 1. (januarja dalje trgovskim potnikom in trgovcem znišeJa voznina za kovčege z vzorci za 33 Čehoslovaki p. ati boljševikom. PAIUZ, 12. Kikvr -^avi Fenterjev urad, irmada admirala Kolčaka ne more veljati več za vojaškega činitelja. Čehoslovaki in druge čete, ki se nahajajo v bližini sibirske železnice, so imeli ljute spopade z boljševiki. Češkopoljski sporazum? PRAGA, 13. »Lidovi Denik t poroča: Z verodostojne strani javljajo, da se poljski politični krogi nameravajo odpovedati plebiscitu na Tešinskem in izročiti vso tešinsko deželico čehoslovaški republiki. S tem bi Poljska dokazala svojo krepko voljo, da sklene s sosedno Čehoslovaško tesno prijateljstvo in izpremeni svojo dosedanjo politiko na temelju poljsko-češkega sporazuma. Poljska dobi zato« da odstopi Tešinsko Čehoslovakom, kod odškodnino neke pokrajine na vzhodu. Pred končno izročitvijo vsega Tešinskega se uvede v tej pokrajini prehodno stanje in bodo sporne kraje upravljale posebne mednarodne komisije. Tudi moravsko ostrovska »Morgen Zeitung* javlja, IZ MISIJE« Boljševiki zavreli Odeso, BUKAREŠT, 13. Romunski dopisni urad Dacia poroča: Iz Ukrajine preko Jaša dospeli potniki potrjujejo vest, da so boljševiki zavzeli Odeso. Boji z boljševiki. MOSKVA, 13. Boljševiško frontno poročilo od 9. L m.: Na zapadni fronti se je z uspehom začel protinapad rdečih čet med Jakobstadtom in Dvinskom. Poljske čete so bile odbite. Na južni fronti sta bila osvojena Berdjansk in No-vočerkask. Rdeče čete stoje osem vrst pred Ros tovom. Japonci v Sibiriji. LONDON, 13. Kakor ugotavlja Reuterjev urad, Japonska na svoje predloge glede sibirske politike še ni prejela odgovora iz Washing-tona. Zedinjene države se v tem vprašanju še niso odločile. Po najnovejših vesteh Japonska svojih posadek v Sibirij ni ojačila. Aretacije Ukrajincev, MORAVSKA OSTROVA, 13. Krakovski »Kurjer Codzienny« poroča iz Lvova: Kakor javljajo iz Kamenca Podciskega, ge bilo aretiranih nekaj ukrajinskih meščanov, ker je ukrajinsko prebivalstvo začelo kazati sovražno mišljenje. Poizkuse vstaje so povsod kmalu udu-šili. Sedaj vlada povsod mir. Proti Ukrajincem je bilo treba nastopiti zaradi tega, ker so v neki vasi ubili cel poljski oddelek. Nemci v boljševiški vojski, VARŠAVA, 13. Podiska brzojavna agencija javlja, da ;e so vi e teka. vlada ponudila nemškim častnikom -sprerem v boHšcviško vojsko hi Jim določila 20.000 mark mesečne plače raztm posebne nagrade 330.000 marfc oi> vstopu v vojsko. Nad 600 ■nemških častnikov jc baje sprejelo ponudbo. Iz Poljske. Poljaki proti boljševikom. MORAVSKA OSTROVA, 13. Poljska vlada je sklenila z Denjikinovo armado pogodbo, v zmislu katere bodo poljske čete pričele ofenzivo proti Kijevu in preprečile nadaljne prodiranje bolj ševi ko v. Valutne težave u Poljskem. MORAVSKA OSTROVA, 13. Krakovski socijainodemokratski »Naprzed« našteva vrsto držav, ki bodo doMe od Amerike posojila, in ugotavlja, da bo Amerika dovolila posojilo i Nemčiji i Avstriji« da pa ni ničesar znanega o kakem dovoljenju kredita Poljski, V zadnjem času se je v poljskem časopisju razširila vest, da je v finančnih krogih v Berolinu veliko povpraševanje po poljskih markah. Ta vest pa se je razširjevala le zato, da se zakasni katastrofalni padec tečajev na poJjekih trgih. Resničnost te domneve potrjujejo krakovska >Nowa Reforma s f ki poroča, da se je neka vodilna varšavska banka v tej stvari obrnila na Beroiin in je dobila odgovor, da tam ni ničesar znanega o kakem povpraševanju po poljskih markah. Vrnitev Poljakov iz Amerike, MORAVSKA OSTROVA, 13. Poljski listi poročajo, da se je pri poljskih konzulatih v Ameriki doslej javilo okrog 60.000 Poljakov, ki se nameravajo povrniti v domovino. Ker pa si je skoraj vsak Poljak v Ameriki prihranil najmanj 2000 dolarjev, bi teh 60.000 Poljakov prineslo domov približno 120 milijonov dolarjev, kar bi občutno vplivalo na izboljšanje poljske valute. Šlezijski Nemci. MORAVSKA OSTROVA, 13. »Silesia« objavlja nastopni oficijelni komunike: Deželni predsednik dr. Michejda je sprejel delegate nemških strank iz tešinskega ozemlja. Pojasnili so mu smernice nemške politike na tešinskem ozemlju in zlasti naglašali načelo neokrnjenosti dežele in najširše samouprave v okvirju bodoče države. " Iz Nemčije. Zveza Nemčije s sovjetsko Rusijo. BEROLIN, 12. »Abend« poroča iz New Yorka: Zastopnik lista »Woild* je brzojavil iz Odese vsebino pogovora, ki ga je imel z Lenji-nom. Lenjin je na vprašanje o možnosti zavezništva med sovjetsko Rusijo in Nemčijo odgovoril, da bi se dala zveza težko uresničiti, da pa pošilja Nemčija resnično tisoče in tisoče delavcev na Rusko, da bi se dvignila ruska industrija in gospodarski položaj. Stavke v Nemčiji. BEROLIN, 9. Stavka železničarjev se je tudi včeraj nadaljevala. Tudi saksonski železniški uradniki so predložili vladi nove mezdne zahteve. BEROLIN, 9. Stavka zavarovalnih nameščencev v Berolinu se v polnem obsegu nadaljuje. Tudi v Magdeburgu, Frankfurtu in Stuttgartu so začeli zavarovalni nameščenci stavkati. Krvavi izgredi v Berolimi. CUR1H, 13. ŽelezaičaTska stavka v Por en i u in na VVestfeiskem tra;a še vedno. Zadirje -gibanje in stavke v Nemčiji so bržkcne posledica agitacije iskra j ni h elementov proti načrtu sporazuma mcJ vočinsikimi socijalisti, katolLkr in demokrati glede 4>oslov:aTrja tvorniškili svetov. Ker je brl ravno dane« napovedan (začetek razprav v narccTni skupščini o zakonu glede delavskih svetov, ]e reei morebiten napad na 'Zbornico, je dala zastraniti dnlavnozbor-sko poslopje po mconih vojaških cJdkkikšh. Zahtevo ipo&Iaaica Geveria, naj se vojaštvo cdtstram, ic vladit ironično oakioni!::. Kirta'u nat> ie pbnila v •dvorano neodvisna socijalistkinja z vestjo, da se zanraj -stre?>a na mm o žico. Nekdo iiamed množico je namreč ustrelil iz sam okrasa proti voja-koan, nakar io vojaštvo odgovorilo ® streljanjem iz stražnic. V zbornici je nastal grozen krik in zmešnjava. Se)a se je morala odlomiti. Zunaj se jo množica mastem razpršila, toda na trgu pred ■zbornico je obležalo 10 mrliče v an veliko število ranjen cev* V .mestu vlada velikansko razburjenje; .pričakujejo so novi izgredi. Mirovna konferenca. Jadransko vprašanje. •PARIZ, 13. Svet treh minisitrslali predsednikov je .nadaljeval na včerajšnji sejr, tki je trajala od M—1, Tazpravo o Jadranskem vpra-šaaiu. Se;e sta se udeležila tudi Pašič in Trtmi'bić. -ki sta nadaljevala, svoje poročilo, ki sta je začela predvčera-njim. •PARIZ, 13. Danes zjutraj je imel Nitti ćveuren fpogovor z Lloydom Gecnseom. Popoldne ise ie vršrla -seja treh ministrskih predsednikov, 'katere se je udeležil' tudi Venizelos. RaZipravljalo se ie o jadranskom e zagotovljeno dovoljno število senatorjev za odobritev pogodbe. Dogovor ie bil sklenjen na podlagi sporazuma med republikanci in id'emckratl Amerika in ratifikacija mirovnih pogodeb. BEROLIN, 13. »Berliner Zeitung ara Mittag« poroča iz Kodanja: Kakor poročajo Times* iz Washingtona, se bo otvorilo zasedanje ameriškega kongresa, ne da bi se bil sklenil kak kompromis glede ratifikacije mirovne pogodbe. Pričakuje se, da bo W:Ison izdal poslanico na kongres. Ako bi Wi!son odklonil vsak kompromis, tedaj bi se prepustila odločitev vo-lilcem. Anarhisti v Ameriki. WASIIINGTON, 13. Justični departement je dosedaj ugotovil 46.000 anarhistov, katerih imena pa bodo objavljena šele petem, ko bo zakonodajna oblast izdaia zakon, ki je potreben za njih kaznovanje. Po vladnem predlogu se bodo kaznovale anarhistične zarote z dvajset leti prisilne delavnice, oziroma s smrtjo, ako se je ustaja ali veleizdaja resnično izvršila. Proti ameriškemu poročilu. WASHINGTONf 13. Kakor doznava »Associated Press-t iz Londona, se je Hoovcr izrazil v neki objavi v časopisih, da nikakor ne soglaša z mnenjem onih, ki slikajo gospodarski in finančni položaj Evrope kot obupen in ki trdijo, da je Evropa popolnoma navezana ra Ameriko. Hoover se izjavlja proti ameriškemu posojilu Evropi in pravi, da bi bilo umestnejše, ako bi se evropski narodi sami peprijeli dela, ne pa vedno računali na pomoč Amerike. Glede Italije je izjavil, da je gospodarski položaj te države zelo težaven, da se bo pa hitro izboljšal, čim se bosta vojska in mornarica demobilizirali. Zediiijene države ameriške da so se umaknile iz Evrope z namenom, živo predočiti evropskim narodom, da je prišel čas resnega mirovnega dela. Bolgarska odobrila mirovno pogodbo. SOFIJA, 13. Sobranje je odobrilo mirovno ix>-godbo, izrazivši nado, da stopi č«ni prej v ve-ijavo. Holandska pristopi k Zvezi narodov. ■NAUEN, 13. Kakor poroča izvestje iz Haaga, je bilo v holandski drugi zbornici naznanjeno, da je v malo dneh pričakovati zakonski načrt o pristopu Holandske k Zvezi narodov. Madžarska pogajanja z Italijo, BUDIMPEŠTA, 13. Madžarska je začela z Italijo pogajanja glede valutnega posojilu. Odločitev bo padla po sklepu miru. „^ - _. Nemci ne smejo v Indijo. AMSTERDAM, 13. Kakor poročajo »Times-, ne bo smel noben Nemec najmanj Iri leta V Indijo. Avstrijsko posojilo na Holandskem. DUNAJ, 11. Pogoj sklepa za avstrijsko posojilo na Holandskem v znesku milijona goldinarjev je bil ta, da se do 6. januarja naznani Holandiji, če je ententa s pogodbo zacJo-voljna. Naznanilo pa do 6. t. m. še ni dospelo. Vihar na morju. PARIZ, 12. Iz Toulona se poroča: Zadnje dni je divjal v Sredozemskem morju silen vihar. Neka vlačilna ladja iz Toulona se je polopila pred pristaniščem. Vsled viharja je morska plima poplavila vso obalo od IIyereskih olokov do Cannesa ter povzročila mnogo Škode na raznih poslopjih. Železnica, ki leče trk ob ju-žno-francoski obali, je morala začasno ustaviti promet. HAMBURG, 12. Na vsem Severnem morju divja strahovit orkan. Ves promet je ustavljen. Iz Italije. Stavka poštnih in brzojavnih uslužbencev. RIM, 14. Včeraj zvečer se je vtšJo v delavskem tkvntu ziborova«vanje poštno-brzojavnšh organizacij v svrho nadaijnih ukrepov. Pfrvtno-br-zo.avne organizacije so namreč predložile vladi .naslednje izabtcve: 1000 iirno zvišanje na ons^niC-;vernega tolmača misli in namenov novega škofa.« Iz zvenečega slavo-speva v razgovoru s poročevalcem tržaškega lista odzvanja jasno in razločno pripoznanje, da novi škof prav nič ne pozna razmer v škofiji, ki naj jo vodi. V kaki luči se nam kaže tu novi presvetli« spričo dejstva, da jc vendarle ravno on omogočil odstranitev prednika, ki je bil v pogledu primernosti nebotično nad njim?! Če pa novi škoi morda vendar pozna razmere, in če njegov zaupnik zahteva potrpljenja — češ, da sc mora novi škof najprej seznaniti s škofijo — le zato, da mu ni bilo treba predčasno razkriti programa, misli in pravih namenov mons. Bartclomasija: potem pa je njegovo bodoče razmerje do vernikov slovenske narodnosti že sedaj celo povsem jasno ... Sedaj marajo ti verniki šele prav občutiti, kaj se je nameravalo z odstranitvijo msgs. K ar lina in njega nadomestitvijo z msgn. Bartolomasijem! In čudno, čudno! Kako naj bo opravičevanje, da škof še ne pozna razmer v škofiji, v skladu z uverjenjem, ki jc izraža »prvi pozdrav«, samozavestno, da pride namreč do »soglasnega sodelovanja dobrega prebivalstva v razsežni škofiji- ?! Jasno je. Povsem jasno. Tudi vse zveneče in blesteče besede tistega »zaupnika« o *pozna-vanju potreb vernikov', o »ljubezni«, »delu«, biageslavljanju ; — ne morejo prebivalstvu slovenske narodnosti zatemniti vida, da ne bi videlo pred seboj — dejstev, ki so: v rprvem pozdravu« se predstavlja le Italijan; zaupnik govori o »sovražniku«, proti kateremu bodo naperjene prsi ; pred vsem in nad vsem pa dejstvo, da so msgn. Karlina odstranili edino in izključno le — ker drugega razloga ni bilo prav nobenega — radi namena, radi katerega pošiljajo msgn. Bartolomasija v Trst!! Ta namen razodeva z vso jasnostjo : prvi pozdrav«, razodeva ga oni dlesni zaupnik« in »verni tolmač-, posebno glasno pa tudi poročevalec tržaškega lista. Ta nam napoveduje novega škofa kot duhovnika in bojevnika! Kako edino da nam je tolmačiti besedo ^bojevnik* v takem skrajno nacionalističnem in obenem protiver-skem in proticerkvenem listu — o tem pač ni treba izgubljati besed. In da so pričakovanja tega nacionalističnega in proticerkvenega lista utemeljena, to nam potrja vest, ki smo jo prejeli iz Rima od zanesljive strani: da je namreč besedilo »prvega pozdrava« zvenelo še vse drugače — politično, da pa so je v Vatikanu ostrigli in okrnili, ker se jim ni zdelo — tako se glasi beseda izrecno — »oportunom. Torej ne neupravičeno in krivično, ampak le »neoportuno« — neumestno! To si je treba dobro zapomniti! S takimi čustvi sprejemamo -prvi pozdrav«. In naše politično društvo govori res iz srca vseh Jugoslovenov-v zasedenem ozemlju, ko v svojem dopisu sv. SLolici protestira proti odstranitvi ms^n. Karlina in imenovanju msgn. Bartolomasija za višjega pastirja škofije tržaško-koprske! Vesti Iz Jugoslavije. Carinenje ▼ Jugoslaviji ustvarja v prometu znatne težkoče. Iz raznih razlogov carinenje na naših carinarnicah ne teče tako gladko, da bi bilo mogoče sproti zmagati nanovo po železnici dohajajoče blago. Blago zastaja na carinarnicah v znatni množini. Občuteva se to sedaj tudi za blago, ki prihaja iz Italije po vzpostavitvi železniškega prometa. Ker je bil kolodvor v Zagrebu s skladišči vred s carinsko robo zelo natrpan, se je nameravalo, cariniti za Hrvatsko namenjeno blago deloma tudi v Ljubljani in Mariboru. Na ta način se je hotela razbremeniti postaja Zagreb. Hrvatje so se proti tej nameri odločno uprli. Odpor je imel stvarno upravičenost, ker je za prejemnika blaga dostikrat velike važnosti, da je navzoč pri carinjenju. Šlo pa je hrvatskim interesentom tudi za načelno vprašanje, ker so pač na Hrvatskem zelo čuječi, če gre za varovanje njihovih naprav. Pri nas je popustljivost ali apatija velika tudi v prometnih vprašanjih, saj smo med tiskarskim štrajkom brez vsakega večjega odpora pustili, da se je razpustilo ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani. Da ta ukrep Sloveniji ni bil v korist, se bo prav gotovo pokazalo kmalu. Interesantno je zabeležiti, da se sedaj za Hrvatsko namenjeno blago deloma ocarinjujc v Ljubljani na poti v Zagreb, Dogajajo pa se celo -često primeri, da hrvatski trgovci zaradi hitrejšega poslovanja pošljejo celo blago iz Zagreba nazaj v Ljubljano, kjer se zacarini. Potem gre blago zopet nazaj, podraženo za dvojno voznino. Pojav je zanimiv, ker 'kaže, kako velika je lakota po blagu, kako majhno ulogo igra pri nujno potrebni robi tudi najvišja voznina in konečno, kako si živ promet pomaga praktično, čeprav govore lokalno-palrijolični interesi proti zacarinjeva-nju izven lastne dežele. Pismo iz Slovenije. Pod tem zaglavjem pri-občuje gospod L. C. Meurville, direktor fran-cosko-slovenske organizacije v Ljubljani, v pariškem listu »Journal des Debats« obširno poročilo o gospodarskih razmerah v Sloveniji, ki ga je na željo uredništva spisal gospod dr. Fran Windischer. Poroč.ilo podaja vsestransko sliko o našem ekonomskem položaju. Poročilo oklepa eleganten uvod in sklep gospoda L. C. Meurvillea, prevet prijateljstva in ljubezni do našega naroda in naše zemlje. Slovenci smo dolžni gospodu L. C. Meurvilleu, ki je v družbi s svojo gospo soprogo ves čas svojega bivanja med nami vnelo na delu za naše zbližanje in izpeznanje s francoskim narodom, odkrito hvaležnost za njegovo zaslužno in prepo-membno publicistično delovanje. Žal Še mnogo premalo znanim med svojimi prijatelji na zapadu, nam je v največjo korist publicistično delo mož, ki seznanjajo zapadne dežele z našimi gospodarskimi in političnimi prilikami. Pobožne morilke. Pred meseci sc je prigodil v okolici Središča na Štajerskem grozovit u-mor. Mati z dvema hčerkama je umorila svojega moža na ta način, da mu je priredila toplo kopel ter mu med kopanjem iz zasede vrgla vrv okrog vratu in ga obesila. Pri tem sta ji pomagali njeni dve hčerki. Porotno sodišče v Mariboru je obsodilo zversko ženo in njeno starejšo hčerko rta smrt, mlajšo pa, ki je stara jedva 13 let, na primemo, v zakonu predpisano kazen. O tem slučaju je razpravljalo te dni tudi tukajšnje kasacijsko sodišče, ki je prvotno sodbo seveda v celem obsegu potrdilo. Zanimivo je, da so morilke tekom preiskave in razprave pred porotnim sodiščem v Mariboru izpovedale, da so se takoj po izvršenem u-moru napotile v Varaždin, da se pri spovedi opero strašnega greha. Ponarejeni stokronski bankovci. Kakor sc poroča, krožijo po Gorenjskem stokronski bankovci s ponarejenimi kolki. Kolki se spoznajo po slabem risanju notranjega kroga o-koli državnega orla, po slabem zobčanju ali sploh pomankanju istega. Pečati imajo besedilo raznih uradov, ki je pa več ali manj zamazano in nejasno. Prekop Donava-Solun. Projekt za gradbo prekopa, ki ima vezati Axios (Vardar) z Donavo in olajšati srbsko trgovino proti Egej-skemu morju, pričenja zadobivati konkretne oblike. Novi kanal ko dostopen za parnike z 10.000 tonelatami in bo vezal Donavo s Solunom. Prekop bi pričel ob izlivu Morave v Donavo, sledil toku Morave in dosegel Var- darsko dolino pri Velesu, nato bi sledil strugi Vardarja, od katere bi se potem ločil, da doseže Solun. Skupna dolžina te vodne poti bi znašala 600 kilometrov. Razlika med najvišjo točko prekopa in izlivom v Donavo bi bila približno 300 metrov. Žalostne poštne razmere v Zagrebu. Iz Ljubljane se poroča: Telefonski abonenti zlasti pa novinarji, so odvisni od ne do dne bolj od milosti posluječega osebja na telefonski centrali v Zagrebu. Če se zahteva na ljubljanski pošti kako zagrebško številko, je treba čakati po cele ure, predno se debi zveza, med tem časom pa nemoteno govori cela vrsta zagrebških Židov s svojimi kolegi na Dunaju in lo po milosti zagrebškega telefonskega osobja. In lo je umljivo! Ti zagrebški krivonosci se vsilijo na pošto in ob tej priliki odpade marsikak masten bakšiš tudi za kako malenkostno usluž-nost. škoda je le ta, da se ne more telefonično stisnili kak žigosan in morda tudi kolekovan papir tem ; uslužnim« osebam v roko, morda bi se le preje prišlo do kakega spoja! Da pri tem trpi tudi hitro poslovanje na ljubljanski centrali, ki po cele pol ure ne more priklicati zagrebške centrale, je samo ob sebi umljivo. Zadnji Čas bi že bil, da tudi v Zagrebu zavladajo pri pošti druge razmere. Za juriste. Prof. dr. Pitamic, ki sc sedaj mudi v Ljubljani, da vodi predpriprave za otvoritev juridične fakultete, je izjavil, da sc prične ju-ridična fakulteta šele z drugim semestrom. Zalo naj sc vsi juristi, ki žele študirati v Ljubljani in še niso vpisani na kaki drugi juridični fakulteti, vpišejo na tukajšnjo filozofsko fakulteto in to čimprej. S tem se izognejo nevarnosti, da izgube zimski semesier. V začetku letnega semestra pa prestopijo zopet na juridično fakulteto. Volitve v občinske zastope se imajo vršiti tekom meseca februarja. Deželna vlada za Slovenijo je že izdala ukaz glede 6estave volilnih imenikov. Volilni imeniki naj se sestavijo čim najpreje in sicer na teh le temeljih: V volilni imenik naj se vpišejo: 1. Vsi državljani kraljevine SHS, ki so dovršiii 21 leto in ki imajo vsaj že dve leti svoje redno bivališče v občini ali ki kot javni nameščenci (t. j. zdravniki, ži-vinozdravniki, odvetniki, notarji, civilni inženirji, železniški uradniki in nameščenci in duhovniki) od 1. januarja 1920 redno bivajo v dotični občini. 2. Vse one državljanke kraljestva SHS, ki so izpolnile 21 leto in ki že vsaj 1 leto plačujejo predpisani državni neposredni davek ali ki gospodarijo samostojno na posestvu svojih odsotnih mož ali mladoletnih odnosno odsotnih otrok, bratov in sester, katerim je vsaj eno leto predpisan kak državni neposredni davek, in tiste, ki so javne ali zasebnp nameščenke in ki so uspešno dovršile vsaj 8 razredov ljudske eole, meščansko šolo ali vsaj štiri razrede kake srednje šole. V imenik se naj vpišejo tudi vse one osebe, ki po jeziku in plemenu pripadajo jugoslovenskemu narodu in ki imajo domovinsko pravico v takem delu bivše avstro-ogrske monarhije, ki ne pripada kraljevini SHS. Osebe, ki imajo domovinsko pravico na Koroškem, kjer se1 vrši plebiscit, smejo le tedaj voliti in biti izvoljeni, ako bi jim po § 80 saintgermainske mirovne pogodbe pripadala pravica, da optirajo za kraljevino SHS tudi v slučaju, ako bi se dotični del Koroške prisodil Avstriji. Vsi oni tujerodci, ki imajo po § 78 saintgermainske mirovne pogodbe pravico da optirajo glede domovinske pravice za eno izmed držav, ki so nastale na razvalinah Avstro-Ogrske, se ne smejo vpisati v volilne imenike in nimajo niti aktivne niti pasivne pravice, dokler ni potekel enoletni rok za optiranje. Volitve se imajo vršili na podlagi proporcionalnega volilnega sistema, ki bofili-čen onemu, ki se je že objavil na Hrvatskem. Borba proti navijalcem cen v Zagrebu. V Zagrebu je bilo kaznovanih IS trgovcev na občutne kazni radi navijanja cen. Kaznovani so bili; Ljudevit Gerersdorfer, trgovec s klobuki, na 1 mesec zapora in na globo 20.000 K, Izidor We:ser, trgovec s špecerijskim blagom, na 14 dni zapora in na globo 10.000 K; Simon Sc-ligmann, trgovec s špecerijskim blagom, na 8 dni zapora in globo 10.000 K; Edvard Hahn, trgovec z modnim blagom, na 8 dni zapora in globo 10.000 K; Erazem Sohncl, trgovec s špecerijskim blagom, na 14 dni zapora in globo 10.000 K; Anton Goldschmied, trgovec z manufakturnim blagom, na 5 dni zapora in globo 5000 K; Filip Rosett, trgovec s konfekcijskim blagom, na 14 dni zapora in globo 10.000 K; Katarina Signar, rokovičarica, na 3 zapora in globo 1000 K; Julij Kollman, manufakturist, na 5 dni zapora in'globo 2000 K; Vinko Tušek, čevljar, na 5 dni zapora in 10.000 K; Oton Neumann, na 14 dni zapora in 10.000 K glebe; Ljudevit Wolf, trgovec s čevlji, na 8 dni zapora in globo 3000 K; Kugon Flesch, trgovec z manufakturnim blagom, na 8 dni zaporo in globo 5000 K; Leopold Fuchs, trgovec z manufakturnim blagom, na 2 dni zapora in globo 2000 K; Ignacij Hahn, trgovec s kož uho vin o, na 5 dni zapora in 5000 K globe; Matilda Vajda, trgovka s klobuki, na 5 dni zapora in globo , 5000 K; Josip Lovvinger, trgovec s kmetskim! j produkti, na 1 dan zapora in globo 1000 K in Gjuro Simonovic, čevljar, na S dni zapora iti globo 1000 K. Vse te globe pripadejo fon Ju za nabavo življenjskih potrebščin za siromašno prebivalstvo v Zagrebu. Iz\zeinši dveh, treh, so vsi kaznovani Židje. Kemična tovarna v Mostah pri Ljubljani, ki izdeluje žgano glino, preide v kratkem v nove r< m\ Akcijo vodi Jadranska banka, pole« te a a zaunJa bo sodelovala Zadružna zveza, delnice noviva podjetja bodo tiadi občinstvu na razpolago. V varni se bede i/deloval .pozneje tu Ji Jinni'. j. »Prosvetni Savez« v Zagrebu. Pred mesecem dni je posebna prosvetna anketa v Zagrebu sklenila, da naj se ustanovi Prosvetni Savez < vseh zagrebških prosvetnih institucij ter pooblastila prof. Šiloviča, da ta sklep oživotvori. Šilovič je sklical za 13. decembra odposlance zagrebških kulturnih organizacij (društev, knj-ižnic, muzejev, gledališča, zvezdarne, si>l itd.) Telefonski pogovori z Nemško Avstrijo. Od 1. januarja naprej so dovoljeni do nadaljnega z Nemško Avstrijo telefonski pogovori samo med Ljubljano na eni in pa med Dunajem in Gradcem na drugi strani. Navadni triminutni pogovor stane 16 kron. Med drugimi slovenskimi kraji telefonski (pogovor z Nemško Av-strijo torej za sedaj Sc ni dovoljen. il-kvd nčtio »venčni ja cvali /.e'o PODLISTEK Za staro pravdo. (80) Avgutt Senoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. XYIIL Prišel je Veliki teden, sveti čas miru, ko izmučeno telo Odrešenika počiva v hladnem, kamenitem grobu, ko krščansko ljudstvo primemo in skesano prihaja nad odprto črno rakev, iz katere Ima v malo dneh zleteli v modrikasto nebo kot zlata golobica posvečeno srce sinu božjega, ki bije z enakim mišljenjem ea pravičnika in grešnika, kajti iz tega srca izvira prvi — najvišji zakon vsega sveta: — ljubezen. Veliki teden je, nebo je vedro kakor steklo, zrak topel in miren, gibljejo ga le pe-rolci lastovice, te glasnice pomladi; veselo poskakujejo potoki kakor mala deca; iz zemlje sili mrčes, da vidi, ali je že čas; — gaj se zeleni, cvetje rdeči — a ljudstvo? Ljudstvo kleči pri svetem grofcu, poveš ene glave, ter še*>eče v solz Ji božgemu sinu: Jezus Bog, ali nisi od- rešil tudi nas? Ali niso tvoje svete rane premagale peklenske sile? Velika sreda je. Na klečalu v svoji spalnici kleči gospa Jelena, stiskajoč suhi in bledi roki, ter nagiblje uveli svoj obraz pred razpetim Bogom, moli in plaka, moli z ustnicama, a preklinja s srcem izvor svoje nesreče — Uršulo Heningovo. Velika sreda je, a v hiši kaštelanovi pod Su-sedom sedi gospod Ferko Tahi. .Oči mu ibleste, lici mu gorite, ker na njegovih prsih počiva bujna, mlada k as t članka. Tudi nji gori okroglo rdeče lice, tudi nji plamti -črno poželjivo oko. Stokrat jo je Tahi poljubil, stokrat se je nasmehnila Lolička. »Ali si je tvoj mož vzel Zukaličen mlin?« je vprašal Tahi. »Je,« je prikimala kastelanka. »In kmet se ni upiral?« »Se je, gospodar, ali Lolić ga je mahnil po glavi in sedaj se ne upira več. Ali, gospodar, ti daješ samo Loliču, meni pa nič. Mari jaz nič ne veljam? Ha, ha! Menda veš, da veljam več, nego gospa Jelena. Daj, daj cekinov,'* — mu je pomolila kastelanka roko ter je pogledala Ta-ha sladko; : vidiš, jutri pojdem v Zagreb, da si nakupim svilenih vrpec za Velikonoč, pa ni- mam ni grošiča. Lolić je skop, drži vse pod ključem, in se le včasih zadira: »Naj ti da stari Tahi, saj itak ne daje zastonj!« »Da ti Tahi, dušica?« je rekel starec ter je položil na malo roko pet cekinov, sna, vzemi, pa me poljuba!« _sEh, je vzkliknila žena, cmoknivši starca na usta, »ali bom imela na VeHkonoč lep nafcit in vsemu svetu -bom govorila, da je od tebe, gospodar! A glej, glej! Kako strašilo na konju je to!« — se je spustila Lulićka v glasen smeh, pokazavši s prstom skozi odprto okno. »Duhovnik jezdi na kontu. Lep konjič je; škoda, da ga ima stari plešec iz Puiče.« »Res škoda,« je potrdil Tahi, »čakaj! Bo nekoliko šale. Na tega vražjega popa imam itak že piko, ker me tožari vsak hip. Pojdi z menoq!s Na lepem konjičku je jezdil snh starček, odet v Črnino. Bil je to župnik Anton Knežič iz Pušče, ki je btf ravno na poti v Zagreb po sveto oije. Starcc je brezskrbno dvigal glavo, zroč v ta lepi svet, a dolgi nogi ste mu viseli skoro do tai. Naenkrat se je pojavil pred njim trebušnik Lolić, a oddaljeno sta stala gospod Tahi in kaštelanova žena. sBonum mane, reverende domine.» ie za- kašljal Lolić, prijemši konja za uzdo, »kam ste namenjeni?« r Hvaljen Jezus!« ge odvrnil svečenik plaho, »grem v Zagreb po sveto olje. Saj veste, da je jutri veliki četrtek.'* rAli čemu vam bo konj?« se je pošalil kaštelan; »menda veste, da so apostoli hodili peš po svetu, pa tudi sam sin božji je jezdil na oslu; mari ste vi boljši?« '-Slaboten sem in star,x jc odvrnil župnik drhteč. »A kaj? Mučite se! Mučite se! Čemu duhovniku konj? Doli, reverende atnice!« Duhovnik se je zgroznil in prijel konja za vrat, ali hitreje je poskočil Lolić ter sunil starčka v rebra, da se je omahovajc zrušil na tla. »Sem, žena! Tu imaš konjiča,« se je zasmejal kaštelan grohotno. Žena je prihitela, zasedla konja po moško ter pognala po robu ceste. Konjič je skakal, besno, besno ga je stiskala žena z nogama ter je, zvijajoč se od smeha, kričala: »Hop, konjič, hop! K vragu naj gre pop!« Stari župnik pa je, dvignivši se, stal sklenjenih rdlt ter gledal s solznim očesom besno ženo. flDa^e.) Bmvessi. Dr. Grepotin in dr. Rybar sta kriva, da ^c sedanja pogajanja v Parizu med itaii;a:: :ko in ,': ;.>-slovensko delegacijo r.e razvijajo iKKt.i'no. Cc r j verujete, pa vzemite v roko La Na/lcr.c o J 14. januarja. Tem bo.-te čitali — v \o-ti prvo kolone — črno na belem: »Zlo jc v tem. da «; > Pasić, Trunuhić j;i 2elj?er ped vplivam nespravlii-vih in zlohotnih mož. kakor sta R>bar »n (irejjo-rin. To sta človeka z avstrijsko duše v nos t ju t» je radi tega neizogibno, da s:.: prct'.it;.">;..-:■.:.^.t mišljenja.-- — Mi res r.e moremo razum.-. neki ima poročevalec »K;iziciie« t; \o obvestilo o medsebojnem razmer!ii v ;u.'. :5.ki delegaciji. Gospodje se getevo toiik in spoštujejo med1 seboj, da r.e brdo < i drug drugega napram vsakemu 2ur:ia">ta dvomljive vrednosti. Mi bi vprašali gospode ;)ri ■tržaškem -listu, koliko časa jc cJ tega, ko ita'.'-an-5.ki delegacija načelno ni hotela st -piti v stik > — Tramlbićem in Parićem ?! Zakni ne? M ri na morda- zato, ker sta bila — nespravlj-iva!! Soda j sta pa dr. Uresor:.n in :cr. Rvbaf! Toda ni t >, i česar bs se hoteli prerekati ^ S: /: . k" vemo. da pamet iti promišljenost -r/ te b::i niiv. !» me slabc-it. NajodJoČnej-e .pa se m a:n<> upreti istotako 'zJobni kakor neumni metodi, i.i v- ki gar, ki je tem 'Ijudont na poti, oziračajo eiu^Uvno >.» — »nvstrija-kanta« in .ki menijo, da :o ua s h m /.e iMi moralno. Gospcdjc naj bi h bili neke!'ko previdnejši, kajti v njihovem lastnem tabeni i imiajo dovolj, ki -so še pred dobrini letom dni na zunaj blesteli z — avstrijatkantstvom! Dr. tire-gorin in dr. Rvbar pa sta značaja in -pame'.na in premišljena politika. Slovenski so ti kraji! Neki Italijan na-.n te d.ii v razigovcru slkušal z \so vnemo dokazovati, . t Je bilo vse sedaj zasedeno ozemlje še y: d :.eko-■liko desetletji italijansko ter da Je je le a\ >t režim pc^lovenil z nasiljem in zvijačo. V p d-krep-ijeuje svoje trditve >e prišel z zar«.-, klavnim d >-k^zom: »Vidite, na Krasu sem naše! med >tarc'-šitn -redom posameznike, 4u 5c govore ita", ;an-k'., četudi slabo; med mladino pa jih ni seč, ki bi p -•zaiajli naš jezik. Mari ni to neizpodbiten dt Vuz, da bili ti -kraji nekdaj ttaUjaiiski in da &:» 4>:ii poslovenjeni šele v zadnjih desetletj-ih?<. — Rek si to miš ie mož pogledal zmasozavestr.o, mi pa sum mu nasmehnili. Poučili enio sa, kako sc moti m kako pTihaj.a do povsem krivih zaključkov. \ :di;e — smo mu rekJi — to je takole: »Ta»ii starej. i -o bili pač že po svetu in so — -spr'.'o tc-aih, ne-razdružtjivih gospodarskih stikov med tr;. »iVJni ■mestom in nega zaledjem — zahajali tudi m v Trst. Zato, in pa v sled de ^tva, Ca Jenu našo ljudstvo nenavadno nadarjenst za priueev:.-- Je tujih Jezikov, so se .priućili nekoliko itailjansk'ii besed. Mladina pa še ni šla v svet i:i eover« •le svoj pravi in edini materin slovenski jezik!* — Mož nas je malo osuplo »pogledal in meiiM naivno: i Na to nisem cnfeft!« Na to smo mu refctt resno -besedo: »taiebite &e že enkrat takih kriv h ijomncv in tofenećenj, a'ko hočete kcd,.i priu do d-obrih ednošajev z .ljudstvom v zaledja, k« ga v mostu ■ tako krvavo potrebujete za < Je lastno gozdarsko £iv4H*i)e in snovanje!« Iti kar vin> rekli njemu, velja v polni mori za vse t?-te^:n»-ielje, 'ki menijo, da eo poklicani za opravljanje teh krajev. Na4 že enkrat odpro oči i > % .mejo pamet v reko, da bodo prav gledcSi stvari iti jih tuci .pravilr,r> razumevali. Cc no — overjeni naj bodo — bodo neizogibna grenka razca.iranJ-a. K-kor ne morejo aa-ukuzati Sc-Ci, naj ne teče v rr.crje, tako tudi nimajo moči, ki bi mogla prisiliti to ljudstvo in te kraje, naj ne bodo ■sl(,ve;.s:.:! Nikar r.a.J nc ntfelijo, da je -kaj že resica le -z .to, ker si eni — žele, oziroma: ker Temnice ne poznajo! Nikar naj ne gr ajdi jo .svof.h najrtev fe na podlagi svojih želja In domnev, nepoenavanja resničnih razmer, marveč na: modro — saj hočejo biti meni JU pametni ljudje! — račun; jo s ic:n, k.r o in česar tudi oni ne Izpretncne nikidi! Kajti to so ustvarila - stoletja!! Tisto brskanje po raz-dobah v zgodovini iiaj bi že opus t M l, kajti ta int-a tudi' razdobja, ki 14 se mogla — seveda istoJako po krma iti neveljavno — pozivati kot pnae proti itafijaasfrvu -zlasti gornje kafcjcl! In c» bi bfl kdr> res tako nespameten, da bi prihajal s takim dokazom itz zgodovine, bi se mu vsa Ita! i,i a smcj-ala! In to po pravaci!! Osebni železniški promci med Trstom in Dunajem preko Trbiža vzpostavljen. Generalni civilni kemi-sarijsa-t sporoča: Z dnem 7. januarju se je v izpostavil oschni promet med Trstom hi Dunajem z brzo vlaki, ki vozijo trikrat v ted.nu do Prhi-a, »n osebnimi vlaki med Trbižem, Beljakom in Pu-najem. Slovensko Sledolltte v Trstu. Nocoj točno ob 20 Španska muha Burita v treh dejanjih. Spisala Ernest in Ar-nold Bach. — Režiser Marij Sila. (Samo za odrastle! trrvtn, Aie 15. j&auarja 1920. »EUlNUitl« IteT. IX. v Stran ni. Način izrlačevanja trimesečne draginjske dokla- zadnjih dveh tečajev, potrdilo ravnateljstva sila, naj bi »o vzel seboj v avtomobil. ker ona da «lc. Oener?\ii civilni komisar:.'at je izdal na-sled- f i njo okrožnico: Centralni urad za zmedene cdkra-h i: ne je s privoljenjem preosečaištva ministrskega j di'o, da si prosilec pride biva Lzcbrazbo v slov sveta dcfoč.l, naj se izplačuje draginjka dok to d a J skem jeziku, en končno ubc-Zni. list. Prošnje je % :rtcsečno -kot tlačilo za nazaj, ne pa kot trime- ž'in rajk ■sečno an»c';u;to piaci:t* j'icni i:i 13. uro sem se vozi! s tram- aieje aorpcle p-ro odbor r.e anc oilraii. V Trst.j, 1?. januari:-. tieu. — Očbor Dijaškega podpornega društva v Trsta: Dr. Cćković, dr. Jo?. Abram. SpJošaa stavka * Pti*. Stavka traja dalje. Aretiran Je bil preds'^Cnii delovne zbornice Josip Podine. 30 drugih rretirar.cev }e odpeljalo vojaštvo v Trst. LJ-ale so se stroge ciaredbe v svrho vzdrževanja reda v mestih Doslej se mir ni kalil. Slovensko gledališče. Nocoj ob 20 se prvič u-nrizor: vele zabavna burka v treh- dejanjih »Španska muha*. V številih ulogah nastopijo gg. Sila, Požar. Mkclič. ter -?a. Silcva, gdč. Mezgečeva in Gr2dišar;efc. Gledališko vodstvo si je to burko nalašč prihranilo za prejpustni čas, ker je v resnici ena oajzabavnejšitfi. Onczarjamo glavno "Občinstvo, da 'a ta igac. ueprinicrua za otroke in bo vstop dovoljen samo odrastHm. Vstopnice in sedeži so v predprodajl pri bžagajnsičarki v veži ^Narodnega doma« cb navadnih urah. Zborovanje ^Učiteljskega društva za Trst »n o-kolico« bo v ae'Mjo, 18. t. m., <£> 9 na Acquedot-tu. z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo pred-sediiištva. 2. VcKtev delegatov za zvezno zborovanje. 3. Kazno. — Predsednik. :^avcaa, ga propeo obiskuje o tem, da Je prosi- se ni še nikdar vozila v avtomobilu. Ventriju, ki vpisan kot reden dij«k tega zavcJa ali potr-1 je bil itak zaposlen pri avtomobilih, ni bilo tesiko ustreči te! nedolžni želji. Povabil je svoja dva prijatelja, Oblakova svojo prijateljico, in vesela družba se je odpeljala proti Skednju. Oblakova je bHa navdušena: saj je bilo -to prvič, da -se vozi v avtomobilu in še cclo s svojim zaročencem. Rcvica ni s!at«b, da je bila to njena prva hi.... zadnja vožnja. — Mrtvašnica pri Sv. Justu, kjer •eže nesrečne žrtve, je bila včeraj ves 'dan pcbia ljudi. V ak kdor gs bil v skrbeh zaradi svojega idi tznanc^a otToka. ie prišet s strahom pogledat p< kojnieo. Ljudje so prihajali, itoda pokojnica je ostala neznana; nihče ne ve, kdo je in odkod je. Vo obrazit ie ni mogoče spoznati, ?regn.i Ko r^c je r.a o^lti Jcga imena se v ajski voz ustavil, je !. Pravi čudež je bil, jast.kati avto toliko, tramvajski vsz. Si- biia dogc-dl voz je bil ;o vzkrikniii-Šs pote oddrv c. itps :! S !o o strašna nesreča, kajti Ltlačcn Jiudi. Prestrašeni en glas; razburjenje "e ko je avto —• oneninič jeni, ki se je smejal, kar Ivo. Padale so eia račirn iiev take opazke, da ei fc-iasaniK-iriva' ženske pcdri'«anx>3 CMD v ulici Scorcola 492, I. uadstr. Sestanek vrdelskih Soko!ov fa Sokolić bo v soboto zvečer v svetoivanskens Narodnem domu da se domenijo o novem odboru. Pridite vsi, Ua ne bo dnrgi dan nepotrebnih nesporazmr.Ijenj. Redr.i občni zbor »Vrdelskega Sokola« bo v nedeljo, 18. t. m., ob 16 z naslednjim' dnevnim re-do.n: 1. Pozdrav 'staroste. 2. Poročilo tajala. 3. Poročilo blag.:.j-.lkr. 4. Poročilo načelnika. 5. Volitev edbera. o. Volitev delegatov za r2upo*. 7. Določitev danarine za I. 1920. 8. Kazno. — Starosta. Vaditelistl zber Tržaške sokolske župe lima svojo seso v nedeljo, 18. t. m., ob 9 v društvenih proaior.il ul. C. Bat tis:i 21. Za šoierje. Generalni civilni Icomisarijat nazna- nja, e i> vešči &prcvo.jtti:ki avtomobilov ki i,a je naročil narednik Tenani iz avtomobilskega parka v Palm a no v}. Blr^o 'Ja se mora poslati Te-naa-Jevema p: ijatciju, nekemu Grui, v Turin. Orožniki de niso hoteli zadovoljiti s 4en> kratkim cdt^o-\or. n. Vprašali so dalje in spravili vojake v -tako zadrego, da so si začeli v svojih odgovorih proti-slov i*-'• ii'Ii so torej vsi trije aretirani. Pozneje -r2 pa Tri drl: ^.pr: im caneie v prt ore j so n-b tu naše rživ3 loki elegantno usia-jus i :m šel" m< oc v s^.ran. ' noj! Zcpel ;vo.e i! v — 1. Da >i ž r pa je n skočil amno gx> ibavo!! eno t4i:r 1 bi ze v ki ni nos ti kJar erakr '..v;;e j Z L d v: -^ki starosti se je u-iali IJuji v vojni, sedaj enje v nevarnost. Ubogi vedno — SJotr.pežJ.lv centa-nam piše: Kakega dne n:'nu-ivoli 18. ure zvečer po trgu lome. Za menoj je pridrvel e v letih, scrrr naglo sko-btro zasukal avto — za v stran in zopet je šofer ecije. .Moj strah mu je bil K: Jti, on in tuki vojak jala, ne meneč se za to, a m;;gla — če bi te meni el iznenada — stati mene nje. Priito ie obiasti naj bi !e .primerne strehe cdredbe, prvi nabavni prispevek "za obleko lir 400'—. V slučaju odpovedi se izplača interesirancu 15 dni plače. E ven turana pojasnila se dobe pri Nikoli Notar u v ulici Tiziano VeceUo 3. Seritjakobska mladina v Trstu prosi vsa društva v Tr6t, ker jo čisti Oobiček (plesa, ki< ga priredi 14. iubrnarja t. I., zvečer ne prireje veselic, temveč da pošljejo vse svoje člane v Narodni dom v Trst. Ker je čisti dobiček iplesa, 'ki ga .priredi šentjakobska »rfaclina, namenjen Narodni šoli pri Sv. Jakobu v Trstu. Šentjakobski pevski zbor v Trstu. Jutri 'ločno cb 20 ie pcv.-ka va:a za mešan .zbor v dvorani »d. tos. dniftva pri Sv. Jaketa,^ VMio « Ranje^va rana nI smrtan. )vi pevci' m pevke, da priceio točno, v | vali še 6W>0 lir, temveč so io še pošteno o&kublK v ,e!a iz žepa ŠkaJljieo z veronalom ia pogoltnila 10 koščkov Jiudeiga strupa. Prijatelji pa so fcitf v inllicnr in poklic a! t zdravnika, ki jo ie dal odpeljati v bolnišnico, kjer so ji izpralL želodec in jo tako rešili smrt k Poizkuse« samomor. Josip Rcbba, star 54 let, iz iMlij, je bil že dolgo časa neozdravljiv obolau. V svojem, obupu si je včeraj prereza! z britvijo vrat. Ko ie prišla njegova sestra v sobo, ga je našla krvavega na tleh. Poklicala je na pomoč ljudi. Nekdo ie poklical Jztfravnika. ki je dal ra-•jenen prvo i>c:noč in ga dal odpeljati v mestno -tari in r.o nedeljo cb 16 se bo vrši* občni zbor v prostorih J K jarbola Zgornja 11. — Načel- j v IrŽaAko luko parnsk m kom Je pri^TCl v Trs vi t c a, Špansko blago. Pred nekofcko dnevi je priplul Joanne DurccUc«. S per-trgovce Alcksan- di ocprav.ie -prebivalstva! to »drzno igro z c. Drugače bo to po^ cfcno var-lednja na- 5aga.lo cd govornost tudi njim. Kakšen odbor neki?! 7, Opčlr« nam -sr^rrča!o: I>ames, v sredo, so razna. ;aH po Opčinah neka va- bila na n ekk-r^e.-s* ki naj bi se dane?, v četrtek. zvečer v rili v r.aki tuk aisnji gpst nv v kori«! stradajoči ni di::i~;sk:nt c- rcikom. Pod vabilom Jc sta'o da vab! na priredit ev--odbor! Povpra- otreškeg; ^Mestna zastavljalnica. Danes predpoldne se boidojder Tofioli, ki je pripeljal seboj precejšnjo troio- prodajali' ra-?ni dragoceni predmeti, zcstavljeni scca marca na zastavne Hstke serije 144, rif>nnld pa med 1919. i. •popoione , Iragcceni predmeti, sprejeti meseca aprila j žlno b'aga za obkke. Imel 5e vse spise v pope : nem reJn, .toda clblasii mu niso "hotele dovoliti, !j'a bi se izkrcal s svojim btagonr, ker -so se hotele prepričati, ali je res mogoče, da je to blago . , TT c^ i q res italijansko, kakor je izjavil-trgovec, ki je pri- ličiteljske plače. Pišu nam: U »Eumostu ci | ^J,^, „ ....^eraval z blagem na Roko. šali pmo vsevprek", ka"cšen »odbor« prireja ia ples, katero opensko društvo itd., u£i izvedeli nismo drugega, kot da te prireditve r.c erireja »n c.čbcr, samo da M se privabilo na redhev č m r.ajveC naših ljudi mi napclnUo žep gostilničarju: ne. tega pa ne! Zato najodločneje •pretehtamo prejvseni iproti takemu izkorišanju oboge dunajaike dccc v sebične namene posamezno t. ko pa tr.dr proti izkoriščanju našega c ga življenja in našcaa cbčinstva vobee. o le: kje pa Je kentrela i:i jamstvo, da re>uici. ves dohodek prireditve v prid _anaj ki deci?! Slovenski Openci, mislimo, razumemo in vemo, kaj nain storiti! nrka, ra društva: Vpraš:.n pride v vredna, da da Neprimerno. Preiti; ^:no: Ko preiskujejo je li ta a'i ena esel dovoli kaka ugodnost, se varnostni organi informirajo (potoni kr. orožnikov pri strankah. Med dragim se veino vpraša: *A che partlto appartie-ne Leu? Taka vprašanja so neprimerna da ne rečemo drugega. Kaj ima »f-rtito- opraviti pri dovoljevanju c rožnih Jiitov, potnih l—tov itd.! Mi smatramo, da se z gornjim vprašanji hoče vedeli narodnost sranke in ne le stranka", ikoieri pripada, t tem in sJa&iim postopanjem se daje razumeti, da s:no mi Jugoslovcn? nekako izključeni od pravic, ki jih imajo druge narodnosti! Upamo, da je 4a listinami, navedenimi v raslednlem odstavku i ga vložili. Precej gotovo cenimo, da je t>ilo to le približno ena petina prihrankov. Ostale štiri petine so še zmerom čakale v skrinji čudežev. »Potem je prišla menjava v lire. In spet so zagnali, *da bo Italijan vse pobral«. Nekateri so celo dvigali iz posojilnic. Od tistih štirih petin se niste nrti dve zamenjali v lire. In sedaj se tisti nezaupljivi možje grabijo za •"glavo: kaj bo? Ko l>i bili denar vložili v poso-, jilnice, bi imeli sedaj denar na razpolago, tako pa imajo papir. Nevednost je zares najdražja reč na svetu. Istrskega seljaka je stala to pot, i kakor utemeljeno računamo, nad 5 milijonov i lir. Narodnemu človeku je bridko to spoznanje, a molčati ne koristi. Ta šola je preprosto ljudstvo še premalo izučila. Se zmerom govore kaj radi, da bodo »kase propadle« in podobne ne-i slanosti. Tudi prihranke v lirah trdno drže pod domačo streho ali pa iščejo privatnih dolžnikov. Oživlja se spet zloglasni posel »zasebnega krediia«, po domaČe oderuštvo. Spet na I škodo kmeta in ravno najbolj siromašnega. 'Narodno razumništvo ima tedaj težaven pa hvalevreden posel, vršiti krščansko delo usmiljenja: poučevati nevedne. V izobrazbi je edina rešitev Velega Jožeta. Iz Lokavca. Malokomu v Vipavski dolini, je naše Delavsko godbeno društvo nepoznano. Ustanovljeno je bilo leta 1913. pod vodstvom Stanka Subana in je zelo hitro napredovalo. .Ali žalibog ao prišli časi vojne, in nihče si ai več mislil, da bo še kedaj oživelo. Vztrajnost, še večja nego prej, je pripomogla, da je prišlo to društvo v malem času zopet na dober glas. V nedeljo, 18. januarja t. lf ima drufrtvo svoj redni občni zbor. Vsi člani se opozarjajo, da •e ga točno udeleže. —- Odbor. h ToMij«. Pred kratkim smo zopet oživili f naše pevsko-kralno društvo r>Tomaj« v Toma- ' ju, katero šteje danes nad 100 članov. Naročili smo vse Itete {slovenske) v zasedenem o-zemlju in tudi knjižnico spravili v red. Člani kakor članice pridno segajo po listih in knji-jgah, vedoč, da je v izobrazbi naša rešitev. Le I tako naprej! Imamo tudi društveni tamburaški zbor, sestoječ iz 20 članov, ki se redno in .marljivo uči in je tudi že parkrat nastopil pri • društveni prireditvi. V splošnem se kaže, da (so Tomajci zelo družabni in si žele napredka lin izobrazbe. Naše ljudstvo je zavedno in tako j tudi ostane v bedoće. V naši prosveti je naša moč! /f Iz goriške dežele. — -Mobilije so tu? je zavpil šofer, ko je pridrsal s kamijonom pred mojo kolibo. ^Slava Najvišjemu, da sem enkrat uslišan,« sera dejal. Oni narednik vrhu kamijona, pa je rekel: »Ja, ja, meni slama. Si trkaj šuplikirala governo za postelja. Zdaj sem pripeljala, ki boš spala fino vekomaj! S temi besedami izvleče iz kamijona s pomočjo drugih veliko — krsto in mi jo postavi pred vrata. Jaz si z grozo tipam glavo, noge, ali še živim, ter vzkliknem: »Saj sem še živ!« On odgovori: »Tudi jaz bila ušiv, ma sem kupla pomado, in fuč, via, proč vse ušiv.* Nato jaz: Pa to je krsta za onkraj groba!* On: »Nič onkraj j^rola, (kažoč s prstom v tla) tu v grapa, luknja, ali. katabomba, kadar rekla ti po kraško (kranjsko)!« »Čujte! Vi pa niniale srca na praven* mestu s tako šalo.« On; Ne, ne. Vsi imela nit leva sran srsa. Moj žena, Šči, zat, škiic (^iric) in cera Laka (vsi Lahi) imela leva sran srsa -Jaz razsrjen: »Pojdi k vsem strelam!^ On: Ja, ja, puhno postreljal tu vojaško. Zato pripeljal trugo (krsto), ki bo vrgla notra civilu otroka (civilni otroci) najdena vojaška krsli, in jaz odpeljala drugi mesas via proč na čižem zagrabit (na »žegen« zagrebsti). Adijo. Koprščine nam piše prijatelj pokojnega Ivana Babiča Kavaliča: Kdo ga ni poznal? tako ste dejali v uredniški vesti o njegovi smrli in prav 6te imeli. Ne samo v koprskem okraju in v Trstu je bil ta vrli mož obče poznan, poznan je bil tudi sirom Istre, kjer je nastopa' za gospodarske in narodne koristi tamošnjega, našega naroda. V posebno čast dcbrcmu pokojniku moram omeniti da sva često žrtvovala dneve in noči, plazeč po vodi, blatu in snegu, da sva le mogla izvršiti naloge, ki so nama bile svete. Često je bil vrli .pokojnik v smrtni nevarnosti! Često je trpel od glada, žeje in utrujenosti, a nikdar ni tožili Medlem ko smo jaz in drugi vršili dobljene naloge, se nam je pokojnik pridružil prostovoljno in vztrajal je, da smo se mu morali čuditi. Skoda, da ne morem opisati bolj natančno, kako in kaj je pokojni Ivan storil za svoj narod; mogoče storim to cb drugi priliki. Rečem pa lahko, da imamo malo tako požrtvovalnih mož, kakor jo bil Ka-tbič. Imel je med tisoči prijateljev tuUi sovražnike, kakor jih ima vsakdo. Prepričan pa sem, da smo danes vsi edini v sodbi o nepozabnem Babiču! Bog vdaj mnogo takih mož našemu narodu! Iz Trnovega na Notranjskem nam pišejo: — Zanimiva statistika. V zadnjih 10 letih je bilo v trnovski župniji na Notranjem, h kaleri spada tudi industrijski trg Ilirska Bistrica in ki šteje v celoti povprečno nad 9000 duš, rojenih oziroma poročenih naslednje število: 1910. !. 28? otrok, 30 porok, 1911. 1. 222 otrok, 35 porok, 1912. 1. 272 olrok, 35 porok, 1913. !. 227 otrok, 28 porok, 1914. 1. 261 otrok, 30 porok, 1915. 1. 172 otrok, 6 porok, 1916. 1. 118 olrok, 7 porok, 1917. 1. 122 otrok, 9 porok, 1918. 1. 97 otrok, 16 porok, 1919 1. 162 otrok, 83 porok. Vriniti nam hočejo noyc, svoje šolske čitanke. Ker bi jih pa trgovci nc hoteli razprodajati, so si izmislili, da naj jih prevzame in razdeljuje trnovski nad učitelj! —» Gospodarske potrebščine ki se dobe pri Tr«a-?ki kmetijski družbi v Trstu, uttca Fmbio RJzi i": strp^rfosfat 16% L 25'—, čilski soSater 15%'j V 150'—, žveplo ventilirano čistosti 99 100, fiivostl 80/90 Chancet L 102—, 3% obakreno L , modra galica 98,99% L 187*—, vse na, že+ozirici ali ladji v Trstu. — Grab visok, zgciiji r U 3*- , čebule e k L 3*50, krmna pesa (Eckendorier, M;i-math, Obcrndorier) L S*—, sladkorna pesa L 5' '.uccna L 6'50, špinača L 9'—, motovileč L 15'—-» redkvica rdeča L 20'—, korenček rdeči L 50'—. Cene 60 neobvezne, ker se često menjajo ma evišujejo, ko se množe povpraševanja. Opozarjamo kinetička društva in občine, da naroČijo čim prej žveplo in modJro galico, ker se-utegne vsak čas tržna cena zvišati. Tobak je najunosnejša kultura, ki bi utegnila v novih okolnostih izdatno zvišati dohodke našega kmetovalca. Že v jeseni jc naša Tržaška, kmetijska družba pri raznih kmetskih razpravljanjih v okolici poudarjala važnost te znamenite kulture. Dosedaj se pa ni ie r.ihče javi!, da bi se hotel bavili z gojitvijo tobaka. Ker jc r.ujno potrebno vložiti prošnjo za dovoljenje pridelovanja tobaka, pozivamo naše kmetovalce, ki bi hoteli gojiti tobak, da se takoj prijavijo v uradu naše Tržaške kmetijske družbe, v ulici Fabio Filzi 10. O gojitvi tobaka smo pisali že v nedeLjo 11. t. m. Za gojitev tobaka se bodo delile tudi premije. V kratkem izide obširen spis o kulturi tobaka iz peresa učitelja poljedelstva g. Maršiča pri kr. komisari-jatu v Sežani. Ta spis se bo r--.deljeval tudi 1. februarja t. 1. v Narodnem domu, o priliki posvetovanja vseh kmetijskih društev in zadrug zasedenega ozemlja v svrho skupne nabave žvepla, modre galice, semen, umetnih gnojil, kmetijskih strojev in vseh drugih gospodarskih potrebščin. Pri tem posvetovanju ba lahko vsakdo svobodno govoril in nasvetova!, kako naj bi naša Tržaška kmetijska družba uravnala svoje poslovanje v svrho čim uspešnejšega delovanja v korist našemu kmetu. Cenjeni inserentl, kateri nam pošiljajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas šele 10-15 dni pozneje objavljen, Ker temu nismo krivi mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudi, da se oglasi plačajo antecipatno* IT. »EDINOST« iter, 13. V Trstu, dne 15. fanua*ja 1920. Razne m\L V zagato je prišel novoizvoljeni mestni župan v K oa Češkem. Pri občinskih volitvah so prvič zmagali socijalisti, ki so določili za žt'pjuia profesorja dr. Zenkela. Ali komaj je (zasedel žopanski stolček, so mu predložili ob-cir*3ki nameščenci in (ielavci, vsi pristali njegove stranke, obširno spomenico svodih — zr^vfev. Dr. Zenkel je sicer na svojih agitačnih zborovannVba uredništva: Objavljamo to, kakor smo preeli Vašo dopisnico. Drugega obve-V.Ila nismo prejei*. — Ker «e ni mogli udcieži'i CM plesa, daru* družina Lepuša L 5 — za žensko poitužmico CMD fo j, 5*_ ,za Dajalo podporno društvo. Denar tirani uprava. _2anc Mikfavc za Sokc-La v Trstu 10 L. 40 50 75 FranCiiK roj. Kravos ■V -d.- po in mučni bolezni, previđena s ?$. Novo pogrebno podati« Corso V. L. 111. 47. mm? . •■ 5 V'-r. ■ »-JSk^-*.?^-* ^r ZAHVALA. Podpisr.li se ntvitopieje zahva^u'-enioi vsem, ki so nam stati oi> siraai v bclazni £n Mnrti nagega &£>lte*iega jpokajraka iaiona Furlaira izsekemo iTaf*opdejo zahvalo hxii vsem *l|2a kakovosti OBUVM« sa in Dnavno novi dohodi s ino. zem.ttfa in noiranlosH Cene absolutno Konkurenčne mmm ambulatorij prej dr. BODO Zflbozdnmilk dr. L CLOHFESO ui — dentist STANKO PERHA9EC Trst trg mm ttev. U, II. noisir. sprejemata od 9-12 in od 15-19 Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, Jati mostovi brez neba, reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo ^o moderni tehniki JOSIP STRUCKEL Trs«, vojal Via Nuova-S. Catarina. Vet ka izbera vsakovrstnega blaga za moško in ženske. — B'ago zs. suknje, žamet, b&rhant, s ile, etainin ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po zaižaa h konkurenčnih cenab. ZOBOZDRAflNIiKl KABINET ulica Chiozza št. 5, I. nadstr. Sprejema od 9—13 in od 15-17. Izvršujejo se umetni zobje v kakršnemsibodl sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki. Dr. F. Tentburiini MAMO MOKO, tehnični vodji. PFAFF EStojia stanj? in mm jmi mttl in«! Seidel & Neumann in VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih in pisanih, žepuih robcev, možkili nogavic itd. K. H Trst. (ono V. LIII. štev. 24. JADRANSKA BANKA Deln. glav. K aO.'KJO.OJO, Reserve K 3,50J.tf00 Centra! ai TA S F fla tel žUnpirai] i - ¥ia S. M) 9 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljuo-Ijana, Metković, Opatija. Split, ijibemi. Zadar Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bančno strVio spilijs:« posla 9 Sprejema ^loga na hranilne knjižice proti Jiletnin obri* stim. v ban-ogiro-prometu proti 3j/o letnioi o" bresti.n. !ia odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejš h pogojih* ki se iinjjo pogoditi od slučaja do slučaja. Gajev najem mmhi pniila (ii'js UnvJnl Blagajna posluje od 9.30—12.30 in 14.30—16 ,Singer* Gast & Gasser Tvrdka ustan;ivt;«n 1. 1873 Bogata zaloga v^rh pouebičia. rnflUrCfm DCBftiAO Mebanžfn delavn:ca za vsako rKnlllbjlU BLuMil popravllanja. Tnt, ul. Oampanile 19 Riunlone Adriatlca dl Slcurtd »Trstu, (Lastna palač:UstaaovUeaa leta 1838. Zav^rov. proti škodi, povzročeni po ognju, streli ia eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zsvarovanj3 v najrazličnejših kombinacijah. Delniška gjavaica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992*49. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516,405.S49*—. Cdkar obstoja družba, je bilo v vseh branžah izplačano na škodah K 872.*53.443'85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih «uestih in važneiših krajih. G. PIHG, zMarnieo-iirrfiiCii Trst, Corso Stev. 15 Kupujem srebrne krone in goldinarje po najvišjih cenaS, ZOBOZDRAVN1ŠK! KABINET VILJEM TUSCHER v ul. 30. oktobra (ml Caserma) št. 13 ostane zaprt do 24. nove in rabljene v vseh merah, vrvi, vrvice, pasove, povodce, vlačivce v in odeje za konje, v Gieu/ifllil S1VITZ - Trst ulica Gisrgio Galaiii štsv. 8 ZOBOZDRAVNIK " :K I^ST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. grsz^Igsluo Mwm zoli, planMrasje i«i mM zo&jt USkmi zavnl za w\\m\w in \mm MARTINO GERMAN — M CvoCM^zratvo: Ul. Michelangelo Buonarotl 718. Pro^ jaina : Ul. Roma 3. Zemljiške sa gojenj o s Repulje iRedipuglia) v Furlaniji. Telefon 12-49 Telefon 12-49 lomili izker soMih dreves Marelice, kostanji, čreSajc, kutinice, smokve, maline, japanske nokoie režhio)* 10'20 D. iz Benetek (črez Cer\-in?an). 13'50 D. 5iz Rima (črez Bologno, Milan, Benetke, Cer\irrja«i). 16*30 D. iz Logolca (čr*z Peter na Ktcsu). 16'50 D. Iz Benetek (črez Videm, Tržič). 18'45 O. »z Cerv»njama, Tržiča. 20'— H. iz Benetek (crcz Oervinjjti). 2i'— H. iz Logatca izveza x Reko. 22*15 H. iz Benetek (črez Videm, Tržič, Bi\ !o). 23'20 D. m ReJ;c (Čtcz Peter). 23*45 R. h Pariza, Lendo-ita, BcTdeaux,J, M>hr.a, Benetek (črez CervinVaiT). Postaja pri Sv. Andrej,:. Odhodi, 5'10 O. v licrpelje Kozino, Kamanar, Pulo. 5*46 M. V Koper, Bm\ Poreč. 7'30 O. Na Opčine, Prvačiiio, Ajdovščino, Oorico, Podbrdo. 8'30 M. V Buie, Koper. 12'40 P. v Herpe-iic. Kanianar, Pirfo. 15*50 O. Na Opčine, Prvačici Ajdovščino, Gorico. Podbrdo. 16'55 O. v Herpese, Kozino, Ka^fanar, Pi:'o, Rt>- vinj. 17*16 M. v Koper, Buje, Poreč. Frihodi: 8'25 M. Tz Buj, Kopra. 10*20 O. 1/ Pule, Rovinja, Kanfanara, Divače, lierpdj, Kozinc. O. iz Podbrda, Gorice, Ajdovščine. 16*30 M. Biij, Kopra. 16*50 D. i/. Pute, Rovinta, Kanfanara, Merpelj, Kozine. 19*40 O. iz PodbnJa, Gorice, Ajdovščine. 21'45 M. iz Poreča, Buj, Kopra-22'20 O. Pule, Rovinja. Kanunara, Iltrpelj, Divače. — TVRDKA — Siadce Lsnischner v ^rstuf Via Roma 23 (bišva ul. delie Poste) vogal ul. Giorgio Galarti. Zraven velike pošte. — Telefon »OS. TISKARNA EDiNOST VPISANA ZADRUGA Z NEOMEJENIM POROŠTVOM V TRSTU, UL. SV. FRANČIŠKA ST. 20 TELEFON ŠTEV. 11-57 **>G 2l Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno. Iste se 30-40 leten oženjen UPRAVNIK popolnoma zmožen poljedelstva, trto-reje in sadjereje. — Žena bodi dobra kuharica. — Mesto je stalno, plača z naturalijami po dogovoru. — Ponudbe na: Oskrbništvo velepos. grofa CORO-NINI-C RONBERGA v Št. Petru pri Gorici PRESKRBLJFNA Z NAJMODERNIMI STROJI IN OPREME IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA ZA PISARNE, TRGOVCA IN URADE KAKOR TUDI LISTE, KNJIGE TOČNO IN -PO NIZKIH CENAH Nacilof^lna cb^vaia xa po L Vipavsko, dalmatinsko h Istrsko vino se prodaj« po znižanih cenah od L 2 do 2'50 f m Antona Kette na Opč!nah. csuLZOkmm immimšk Cardu€€i 21 prodaja Cardluccš 21 nacijomalna obuvala za moške po L 43- - „ „ t. defke po L 25"- čcv!]i za sospe od 24 'Ir naprej. Preprodajalcem popust. Naci|onaS«a obuvala za dažke po L 25-— USUO PO; Corso V. E. III. štev. 47. Telefon 1402 (vogal Goldonljev trg). Dobroznano že mnogo let obstoječe podjetje je preskrbljeno z obilno in bogato opremo za prirejanje mrtvaških sob in odrov. — Poseduje različne razredne vozove do najsvečanostnefših s kristali. — Prevažajo se mrliči v vse kraje, tudi v tujino. — Prodaja razne mrtvaške predmete, transportne rakve, ko-vinaste rakve vsakovrstnih oblik, lesenih rakev z bogatimi okraski, različne vence s trakovi in napisi, obleke, pajčolane, sveče itd. Cene zmerne. Postrežba točna, V primeru izrednih ur se sprejmajo naroČila v lastnih prostorih podietja ulica Tesa žtev. 31. Telefon štev. 14-02. Zastopstvo in prodaja mrtvašk h potrebščih J. MERŽEK, Opčine 170, pri sež. cesti. Deležnik in upravitelj H. ST1BIEL.