LETO II. SREDA, 14. 6. 1972 Št. 6 Splošni stroški - kako jih znižati ? Letos smo planirali 38.213.180 din splošnih stroškov. Po rezultatih v prvih štirih mesecih ugotavljamo, da smo presegli plan splošnih stroškov, da pa nismo dosegli plana prodaje. Posledica tega je, da je dobiček manjši, kot smo ga planirali. Potrošnjo pri splošnih stroških moramo zajeziti, če hočemo ujeti plan. Kako bomo znižal} splošne stroške? Najprej poglejmo, kdo je odgovoren za stroške v podjetju. V Navodilu za poslovanje štev. 1 so določene za posamezna stroškovna mesta sledeče odgovorne osebe: Št. SM Naziv Odgovorna oseba UPRAVA PODJETJA 01 uprava podjetja vodja splošnega sektorja 02 kamioni vodja naročniškega oddelka 05 razvojni sektor vodja razvojnega sektorja 06 prototipna delavnica Boh. Bistrica 07 prototipna delavnica Bled TOVARNA BOHINJ 10 skupne službe vodja tovarne 15 skladišče izdelkov skladiščnik izdelkov 20 žaga (vključno krlišče in sklad, žag. lesa) oddelkovodja 21 oddelek za plošče 22 oddelek lesne moke 23 oddelek Iso-span 24 oddelek mizarskih izdelkov 25 oddelek kovinske proizvodnje 29 osnovna sredstva izven uporabe 30 kotlovnica 31 sušilnica 32 brusilnica 33 vzdrževalne delavnice 34 viličarji TOVARNA BLED 50 skupne službe 55 skladišče izdelkov 60 žaga (vključno krlišče in sklad, žag. lesa) 61 oddelek vrata 62 oddelek obloge 63 oddelek Gorjana 64 oddelek Mojstrana 66 oddelek Lancovo 69 osnovna sredstva izven uporabe 70 kotlovnica 71 sušilnica 72 brusilnica 73 vzdrževalne delavnice 74 viličarji TRGOVINA 90 trgovina na drobno OSTALO 80 storitveno žaganje 81 venecianke vodja tovarne vodja vzdrževanja vodja sušilnice vodja brusilnice vodja vzdrževanja oddelkovodja žage vodja tovarne skladiščnik izdelkov oddelkovodja vodja tovarne vodja vzdrževanja oddelkovodja vrat vodja brusilnice vodja vzdrževanja oddelkovodja žage vodja trgovine vodja izmene oddelkovodja žage (Boh. Bistrica, Bled) Ne pozabimo, da se moramo resno zavzeti za znižanje splošnih stroškov čen vnaprej po samoupravni poti, n. pr. amortizacija, investicijsko vzdrževanje, osebni dohodki, itd. Res je to, vendar je več kot 25 vrst splošnih 'stroškov, na katere lahko vplivamo. Nanje so osredotočimo in ravnajmo z njimi kot dobri gospodarji. Recepta za zniževanje stroškov ni, je pa nešteto možnosti — odkrivajmo jih in uresničujmo. A. Ličen Skušajmo najti izhod in jim omogočiti shujševalno kuro Kolektiv se je odločil, da ne bo hranil Izvedli smo anketo za hranilne vloge, da bi nam člani kolektiva LIP odgovorili, kakšna oblika hranilnih vlog bi bila najbolj sprejemljiva. Žal, rezultat ankete je negativen. Večina anketiranih je odgovorila DA NE BOMO HRANILI v podjetju. Rezultati ankete so tile: Anketo je pravilno izpolnilo 482 zaposlenih, t. j. 63 %. Na prvo vprašanje »ali boste varčevali v LIP?«, če bi bil dvig denarja organiziran pri vseh poštah PTT Kranj in poslovnih enotah Ljubljanske banke, podružnice Radovljica, je 75% anketiranih odgovorilo NE. Tudi na drugo vprašanje »ali bi varčevali, če bi dvig denarja organizirali pri blagajnah podjetja LIP?«, se je 90 % anketiranih odločilo z NE. Na tretje vprašanje, kjer smo želeli zvedeti, kakšno obliko izplačil želi kolektiv, je večina odgovorila »tako kot doslej«. Sprašujemo se: Ali res ni nikakršnega interesa za hranilne vloge v podjetju? Ce bi člani kolektiva, ki že imajo hranilne vloge pri bankah ali poštah, in teh gotovo ni malo, prenesli svoje vloge na hranilno službo LIP, bi se njihovo stanje v ničemer ne poslabšalo, saj b; preko LIP-ove hranilne službe prejemali enake Obresti. S tako odločitvijo pa bi veliko doprinesli k izboljšanju likvidnosti podjetja. Ali je morda bilo pojasnjevanje ankete in njenega smisla preslabo, nerazumljivo? A. Ličen Popravek letnega plana Odgovorne osebe morajo naprej spoznati splošne stroške, ki nastajajo na njihovih stroškovnih mestih, da bi lahko nanje vplivale. V ta namen smo se sestali z odgovornimi osebami. Na sestanek smo vabili iz tovarn samo vodje tovarn, ki pa so zadolženi, da razširijo akcije še na ostale odgovorne osebe. Na sestanku smo razdelili preglede splošnih stroškov za vsa stroškovna mesta. Pregledi zajemajo dejanske in planirane splošne stroške za obdobje I—III. 72. ter mesečne normative za vsako vrsto stroška. Glavna skrb odgovornih oseb je, da ne dovolijo preseganja mesečnih normativov splošnih stroškov. Vsak mesec (po Obračunu) se bomo sestali in analizirali stanje. Odmike, ki bodo nastali-glede na normative, bodo morale odgovorne osebe utemeljiti. Gotovo bodo postavljena vprašanja, kako sploh lahko vplivajo odgovorne osebe na višino stroškov, saj je marsikateri strošek dolo- Dva pogoja za popravljanje vedno obstajata: ali smo pri sestavljanju preveč želeli, oziroma pričakovali, ali pa smo si v startu premalo prizadevali, da bi zastavljeno uresničili. V našem primeru gre za oboje. Preveč želeti se reče: ne upoštevati vseh momentov lastnih sposobnosti in zunanjih okoli ščin. Odločanje po izrazito lastnih težnjah, kot so botrovale pri sestavljanju prvotnega plana, je v veliki meri vzrok, da sedaj popravljamo. Naj že bo karkoli, pretiravati ni dobro, ne pri željah in še manj pa pri obljubah. Dejstva kažejo, da prvotne zadolžitve za leto 1972 ne bomo mogli doseči. Tako kažejo rezultati prvih štirih mesecev. Niti po planiranih vrstah izdelkov, niti po količinah nismo dosegli plana in to v vseh področjih dejavnosti. Vsi navajamo objektivne razloge za to. Ni dvoma, da so razlogi objektivni za tak rezultat, samo ni pa povsem gotovo, če so vzroki vedno objektivno pogojeni. Neresnost in iskanje ciljev lažjega pridobivanja osebnega dohodka so dostikrat glavni vzroki za taka odstopanja, še bolj pa takrat, kadar je osebni do- hodek slabo povezan s končnim rezultatom. To so samo razmišljanja, ki jih vzbujajo analize. Veliko premalo je samo želeti in objublja-ti: »To je minimalna obveza«, pri sprejemanju popravka. Vsi pa vemo, da bomo morali v naslednjih mesecih tega leta, ne samo delati stoodstotno, ampak nadoknaditi tudi zamujeno v štirih mesecih. Pri prodaji in proizvodnji 12 % Pr} ostanku dohodka 38% In to na sprejeti popravljeni plan. Od realizacije te zadolžitve so odvisna tudi nadaljnja vlaganja. Akcije za zboljšanje pridobivanja dodatnih sredstev gredo v to smer, sprejeti sklepi in zadolžitve tudi. Samo, da ne bi bili pohvaljeni tisti, ki preje niso bili grajani. Pirc Raketa »Plan 72« je z delom posadke investicij odletela na Mars Du^UI^maÌ O Kako smo zavarovani pri zavaro Problemi OCjCJGIKB bU valnici SAVA PE Kranj Novi oddelek študija dela je bil ustanovljen že koncem junija 1971, s praktičnim delom pa je začel-v avgustu. Iz tega sledi, da bo kmalu leto dela za nami in da končno že lahko pričakujemo rezultate tega dela, ki so odvisni tudi od vodilnih delavcev in ostalih strokovnih služb. V tej zvezi bi želel poudariti predvsem tesno sodelovanje in podporo vseh strokovnih služb, vodij oddelkov, na kratko vsega strokovnega kadra ter zagotovitev potrebnih pogojev dela, kar ni bilo ravno pohvalno. O rezultatih dela ob tej priliki ne bi razpravljal in bi to ocenjevanje prepustil drugim, pač pa bi se dotaknil pogojev dela pri študiju časa, odnosno pri postavljanju delovnih norm, ki jih v sedanjih pogojih dela skoraj ni mogoče realno postaviti. Običajno se naleti na prvi odpor pri delavcu, ko se na osnovi izmerjenega in izračunanega časa ter ustrezne kategorije, ki mu pripada, izračuna še osebni dohodek na enoto, ki v večini primerov ni zadovoljiv. Oddelko-vodje v takih primerih običajno na osnovi svojih izkušenj na pamet dokazujejo že po nekaj dnevih dela po novi delovni normi, da je le-ta previsoka in vsa podpora sledi v tej smeri. Rezultat tega je seveda pritožba, sprememba delovne norme in že v prvem mesecu visoko preseganje ter neupravičen ali celo pretiran zaslužek posameznika, kar povzroča nezadovoljstvo pri drugih, ki teh pogojev nimajo. Iz zgornjega primera je razvidno, da ima delovna norma prevelik vpliv na osebni dohodek in seveda negativne posledi- DA JE HIŠA KOMPLETNA mora na vsak način imeti vgrajena vhodna vrata, ki se seveda tudi dobro zapirajo. Za to skrbi naš Da je zadoščeno današnjim potrebam, mora biti še avto v garaži. Kako bomo garažo zaprli in kakšen naj bo estetski videz ce, ki iz tega sledijo. Vsem je znano preračunavanje delovnih norm v septembru lanskega leta in verjetno tudi rezultati tega dela, ki so izmaličili delovne norme, vendar po opisani poti nimamo realnih možnosti, da izboljšamo problematično in pereče stanje. V tej zvezi bom uporabil nekaj besed prof. Draga Taboršaka, dipl. ing., priznanega hrvaškega strokovnjaka študija dela, ki v svoji knjigi navaja, da je delovna norma organizacijsko in časovno merilo za delo, ki se lahko doseže v normalnih pogojih, sistem stimulacije in delitev osebnega dohodka pa je drugi pojem. Delovne norme izračunavajo analitiki časa (običajno tehniki), s sistemi stimulacije in delitvijo osebnih dohodkov pa se bavijo in rešujejo ekonomisti ter oni, ki upravljajo s sredstvi podjetja. Nadalje navaja, da je delovna norma, če je resnično realno izračunana, lahko osnova za neki sistem delitve osebnih dohod- Smo v času, ko je gradbeništvo v polnem razmahu. Naš novi proizvod iso-span pa še vedno ni doživel tistega pravega odziva med kupci, kot smo ga pričakovali. Vendar ne moremo reči, da gradbene organizacije in gradbeniki niso seznanjeni preurejen obrat v Mojstrani', od koder vam posredujemo tele posnetke: vrat? To nalogo so si zadali delavci obrata Mojstrana, ki izdelujejo garažna vrata v vsesplošno zadovoljstvo. kov, vendar ona ne more biti edini način stimulacije neposrednega proizvajalca. V sedanjem stanju organizacije podjetja že nastajajo opisane težave, za katere je vse premalo posluha in mnenja sem, da je problem pereč ter širšega značaja tako, da študij dela s svojim načinom ne more doseči obetajočih uspehov. V načrtu imamo organizacijo priprave dela, vendar se bojim, da brez uspešnega dela ŠD tudi ta oddelek nima realnih možnosti za uspešno delo in bodo vsa naša in prizadevanja zunanjih sodelavcev, zaman. Nikakor si ne morem zamišljati moderne organizacije poslovanja brez dobro organiziranega ŠD, PD in kontrole kvalitete in kvantitete ter prav tako ne poznam človeka, ki bo uspel to organizirati, če mu ne bomo dali popolne podpore in predano sodelovanje. ing. Repe o našem proizvodu. Reklama na televiziji, časopisju in reklami nasploh, je naredila določen uspeh. Interesentov v Zagrebu na sejmu in demonstraciji v Kranju je bilo veliko, vendar odvzema ne moremo pričakovati čez noč. To ni pralni prašek, ampak je artikel, ki rabi določen uvajalni čas za prodor na tržišče. 12. 5. 1972 je veletrgovina »Merkur« iz Kranja organizirala demonstracijo novih gradbenih materialov, katere bodo v prihodnje v glavnem prodajali. Poleg našega podjetja je sodelovalo še nekaj drugih in lahko rečemo, da se je organizator dobro pripravil na demonstracijo, ki jo je izvedel na sejemskem prostoru v Kranju. Ob 15.30 je bila otvoritev; lahko rečem, da je bilo največje zanimanje za naše proizvode, prospekte in tehnična navodila so v trenutku pograbili. Naše podjetje sta uradno zastopala ing. Prevc in ing. Škulj, ki sta obiskovalcem nudila vse potrebne informacije. še enkrat se je pokazalo, da je za naš proizvod veliko zanimanja, to pa je tudi siguren korak k uspehu prodaje. Mislim, da je tak način propagiranja najuspešnejši, saj je to material za katerega se človek odloči enkrat in zaupanje v material dobi šele takrat, ko ga vidi in otipa. Nujno bi bilo potrebno pripraviti podobne demonstracije po vsej Sloveniji. V kolikor bi bilo to nemogoče zaradi previsokih stroškov, bi bilo primerno organizirati seminar za gradbene strokovnjake iz Slovenije. Trenutno ljudje še niso prepričani v kvaliteto in prednosti iso-spana. Prav zato je potrebno nuditi čim-več tehničnega in propagandnega materiala. Kraigher Garažna in vhodna vrata v Mojstrani Lakiranje vhodnih in garažnih vrat — zaenkrat še ročno Sortiranje in pribijanje letvic na vratna krila Demonstracija v Kranju Vsi delavci naše delovne organizacije so kolektivno nezgodno zavarovani pr} Zavarovalnici SAVA PE Kranj za primer nezgodne smrti, trajne invalidnosti in za dnevno odškodnino (za vsak dan bo-lovanja zaradi nezgode) Sedaj smo zavarovani takole: Uprava, Tovarna Bohinj, Tovarna Bled plačujejo po 3,00 din na mesec, vzdrževalci Tovarne Bohinj 4,00 din, oddelka Mojstrana in Podnart pa po 5,00 din. Zavarovalne vsote so: za 3,00 din nezg. dnevna mesečne (premije, smrt. invalidnost odškod. I. 7.142 14285 7,15 II. 4.761 9.523 4,75 III. 3.571 7.142 3,55 IV. 2.857 5.714 2,85 V. 2.381 4.762 2,40 za 4,00 din nezg. dnevna mesečne premije smrt. invalidnost odškod. I. 9.523 19.046 9,50 II. 6.349 12.698 6,35 III. 4.762 9.523 4,75 IV. 3.809 7.619 3,80 V. . 3.174 6.349 3,15 za 5,00 din nezg. dnevna mesečne premije smrt. invalidnost odškod. I. (11.904 23.808 11,90 II. 7.936 15.872 7,95 III. 7.952 11.904 5,95 IV. 4.762 9.523 4,75 V. ■3.968 7.936 3,95 Pretežna večina naših delavcev spada v IV. skupino. Kolektivno masovno zavarovanje je najmasovnejše in hkrati najcenejše zavarovanje, ker nudi jamstvo za vse nezgode v službi in izven nje, kjerkoli na teritoriju celega sveta. Vendar svoj namen doseže le takrat, ko zavarovalne vsote za smrt, invalidnost in dnevno odškodnino dosežejo tisto višino, ki v primeru nezgode vsaj finančno ublažijo posledice nezgode. To pa terja tudi višjo premijo. Nekatere delovne organizacije so prišle do tega spoznanja, druge pa jim bodo sledile. Za primer v radovljiški občini navajamo nekaj takih, ki so se vsaj na pol poti približale temu cilju. V Verigi in GG plačujejo po 10,00 din mesečno. Sukno Zapuže in Elan po 8,00 din, Plamen Kropa 7,00 din itd. Zavarovalnica .SAVA nam predlaga zvišanje premij za to zavarovanje in seveda tudi zavarovalne vsote po izbiri od 5,00 do 10,00 din mesečno premije. Zavarovalne vsote so: za 5,00 din mesečne premije nezg. dnevna smrt. invalidnost odškod. I. 11.904 23.808 11,90 II. 7.936 15.872 7,95 III. 5.952 11.904 5,95 IV. 4.762 9.523 4,75 V. 3.968 7.936 3,95 za 6,00 din mesečne premije nezg. dnevna smrt. invalidnost l odškod. I. 14.285 28.570 14,30 II. 9.523 19.046 9,50 III. 7.142 14.285 7,15 IV. 5.714 11.428 5,70 V. 4.762 9.523 4,75 za 7,00 din mesečne premije nezg. dnevna smrt. invalidnost odškod. I. 16.665 33.331 16,65 II. 11.110 22.220 11,10 III. 8.193 16.666 8,35 IV. 6.666 13.332 6,65 V. 5.555 1L110 5,55 za 8,00 din mesečne premije nezg. dnevna smrt. invalidnosti odškod. I. 19.046 38.093 19,05 II. 12.698 25.395 12,70 III. 9.523 19.046 9,50 IV. 7.619 15.237 7,60 V. 6.349 12.698 6,35 za 9,00 din mesečne premije nezg. dnevna smrt. invalidnost ! odškod. I. 21.427 42.854 21,40 II. 14.285 28.570 14,25 III. 10.714 21.427 10,70 IV. 8.570 17.151 8,55 V. 7.142 14.285 7,15 za 10,00 din mesečne premije nezg. dnevna smrt. invalidnost odškod. I. 23.808 47.616 23,80 II. 15.872 31.744 15,85 III. 11.904 23.808 11,90 IV. 9.523 19.046 9,50 V. 7.936 15.872 7,95 Zavarovalnica prosi vse delavce, da v primeru nezgode pri delu ali doma oz. kjerkoli je kdo utrpel nezgodo in je zaradi te boloval ali da bo nezgoda pustila trajne posledice, naj to sporoči svojemu nadrejenemu, ki je dolžan prijaviti delavca v pisarni, ki je zato določen, ta pa vam bo dal tiskovino »Prijava nezgode«, ki jo je treba izpolniti. Ne pozabite vpisati v »Prijavo nezgode« še ostala zavarovanja, ki jih imate (npr. življenjsko, individualno nezgodo, kot voznik ali potnik v motornem vozilu itd.). To pa. zato, ker v primeru nezgo- de zavarovalnica izplača odškodnino iz vseih osebnih zavarovanj, 'ki jih imate. Prosimo vas, da se na sestankih, ki jih boste imeli po obratih, izjasnite za enega od navedenih predlogov. če želite pojasnila ali tolmačenja od delavcev zavarovalnice, nam to sporočite pismeno ali po telefonu in se bo delavec zavarovalnice udeležil sestanka. Predlaga se, da bi se vsi člani naše delovne organizacije zavarovali enotno z enako zavarovalno vsoto. Zasedanje delavskega sveta tovarne Bohinj dne 11. maj 1972 SKLEPI: 1. Obstoječo ventilacijo v oddelku plošč je 20. 5. očistiti. Vodja študija in oddelka plošč naj določita enkratno normo za čiščenje. 2. Zadolži se službe ali Svet za dohodek, da se plačuje OD po kvaliteti in izkoristku. SEJA SVETA ZA REKLAMACIJE IN INVENTURO Z DNE 11. 5. 1972 1. Imenovane so bile komisije za inventurni popis vrat v Tovarni Bled, hlodovine v Tovarni Bohinj in buk. žag. lesa v Podnartu. 2. Za odprodajo je naknadno določeno poslopje žage v Kranjski gori. 3. Računski stroj zn. Zagreb se razhoduje in odpiše ter odstopi Vzgojno varstvenemu zavodu Bled. SEJA SVETA ZA DELITEV DOHODKA Z DNE 22. 5.1972 1. Predlog za dodatke za delavce, ki delajo po normi, v tem času ne bi uvedli, ker ne rešuje tega vprašanja pravilno nasproti ostalim starejšim članom kolektiva, ki nimajo možnosti delati po normi. Ugotavljamo pa, da je pridobivanje OD po normativih oz. proizvodnosti ali kritju neenako. S predlogom za dodatek za stalnost pri podjetju se Svet načeloma strinja, vendar pa je sklenil, da se dopolni še s kriteriji za strokovnost. V ta namen je bila imenovana komisija, da do 29. 5. pripravi, predlog s potrebnimi izračuni. 2. Svet je sprejel predlog normativa za obračun storitvenega žaganja s postavkami: 30,00 din za lx rez 37,50 din za 2 x rez 13,80 din za prm žamanja Tov. sekretar je zadolžen, da pojasni ta normativ tov. Robiču iz Mojstrane. 3. Namesto delitve žamanja se vsota 70,00 din vgradi v sistem za OD, ko se bodo spreminjale osnovne obračunske postavke. 4. Vodja tehničnega sektorja naj prouči zadevo glede pogojev dela v nabavni službi in eventuelno da predlog Svetu za dodatek tov. Globočniku, obenem pa tudi tov. Stušku. 5. Pritožba brusilničarjev iz Tovarne Bohinj se odstopi Svetu za splošne zadeve, ker je to že 3. pritožba. 6. Vse pritožbe se bodo ponovno obravnavale v septembru, ker Svet kategorijo lahko spreminja le 2-krat letno. 7. Predlog Repe Jakoba, da Svet sprejme 25—30 % dodatka za prehod na tehnične norme, je Svet obravnaval, vendar je mnenja, da je °/o visok, zato se tov. Repeta vabi na naslednjo sejo na tolmačenje predloga. 8. Zaradi doseganja učinka in marljivosti se tov. Urbanc Antonu iz kovinskega oddelka poviša os. postavka za 4%. SEJA SVETA ZA SPLOŠNE ZADEVE Z DNE 23. 5. 1972 1. Statutarni odlok št. 3 se da CDS v obravnavo in sprejetje in sicer brez 4. točke, ki govori o starostnih pogojih. Svet pa se strinja, da se ti pogoji vnesejo v razpis kot naša želja. 2. Plačevanje stanarine tov. Koren Marije se vrši do konca leta 1973, dokler je tako stanje v družini in stanarina v tej višini. 3. Tov. Burja Alojzu se povrnejo stroški popravila avta v znesku 630 din, ker je bila škoda povzročena ob priliki neurja na obratu v Gorjah, ko je veter odtrgal pločevinasto streho s kope žaganega lesa in jo zanesel na parkirano vozilo. Varstveni tehniki naj na obratih izdajo opozorila vsem v 3. Sklicati sestanek z zaposlenimi v oddelku plošč po izmenah in jim obrazložiti glede kvalitete plošč in izkoristka v teku enega tedna. 4. Prekontrolirati vse meritve in napraviti inventuro lesa. 5. Sklene se, da vsi delavci, ki spadajo k oddelku plošč delajo en delovni dan, da se s sredstvi podjetju, da se po obratih ne smejo voziti z avtomobili. 4. Za gradnjo Ekonomske fakultete naj se odobri dotacija v višini 50.000 din, s tem, da se izplačilo izvrši v letu 1973. 5. Poslovnik o podpisovanju se sprejme z naslednjimi dopolnili: — za naročninski oddelek se vnese podpisnik Jeglič Silva — v seznam podpisovalcev se vnese tudi tov. ing. Maselj Drago — pod točko 3 se navede podpisnike, ki podpisujejo pri posameznih bankah 6. Junija ali julija bo podelitev priznanj za 10- in 20-letno zaposlitev v podjetju. 7. Org. shema razvojnega sektorja se obravnava na naslednji seji. 8. Poročilo o potovanju Jan Jožeta se pripravi do 15. junija. 9. Poročilo o opravljenih potovanjih v inozemstvo se obravnava na naslednji seji, ker niso bili prisotni vsi člani. 10. Odobrene so bile pomoči Krajevnemu odboru ZB NOV Bled 300 din, Planinskemu društvu Boh«. Bistrica za prapor trak v znesku 500 din, LD Kropi za žebljiček 100 din. 11. GD Ribno se odobri 2 x 1.—prm žamanja. 12. Tomažin Alojzu in Ribič Janezu se odobri plačilo računov za nabavljeni material pri LIP Bled v roku 1 leta. 13. Medobčinsko društvo telesnih invalidov, podružnica Radovljica, ki prosi za pristop v članstvo, naj pošlje program dela. 14. Svet je obravnaval pritožbo brusačev iz Tovarne Bohinj in v obravnavi ugotovil, da je kategorizacija delovnih mest v pravilnem razmerju proti drugim delovnim mestom. Svet pa smatra, da je pri reševanju for- nabavi avtomat za osvežilne pijače. Razliko doplača podjetje. 6. Delavski svet smatra, da ni potrebno dajati na vpogled listkov o zaslužku in se je z dvigom rok potrdilo, da se takoj ukine. 7. Iz sredstev investicijskega vzdrževanja se popravi stranica premičnega tira in kanalizacija ob stari sušilnici. miranja dohodka potrebno to rešiti tudi za ostale delavce v posrednem delu in je mnenja, da je pravilno, da se to vprašanje reši kompleksno za vsa prizadeta delovna mesta. SVET ZA IZOBRAŽEVANJE razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednja učna mesta vajencev: TOVARNA BLED 1 brusača orodja in rezil 4 strojne mizarje 2 strojna mizarja v oddelku vrat v Mojstrani TOVARNA BOHINJ »T. G.« 2 strojna mizarja 3 strojne ključavničarje Pogoji: dokončana osemletka, starost 14—18 let Vsi kandidati bodo opravili psihotehnični test. Vloge s prepisom zadnjega šolskega spričevala pošljite Svetu za izobraževanje do 31. julija 1972. razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednje štipendije: 1. 2 štipendiji na Tehniški šoli — lesno industrijski oddelek 2. 2 štipendiji na Tehniški šoli — gradbeni oddelek 3. 1 štipendijo na šoli za oblikovanje — oddelek za industrijsko oblikovanje 4. 1 štipendijo na Fakulteti za gradbeništvo 5. 1 štipendijo na Fakulteti za strojništvo 6. 1 štipendijo na Fakulteti za elektrotehniko — šibki tok 7. 1 štipendijo na Biotehnični fakulteti — lesna smer 8. 1 štipendijo na Fakulteti za sociologijo — industrijska sociologija 9. 1 štipendijo na Visoki ekonomsko komercialni šoli (Marketing) Vsi kandidati bodo opravili psihotehnični test. Vloge s kratkim življenjepisom in prepisom zadnjega šolskega spričevala pošljite Svetu za izobraževanje do 31. julija 1972. Gradbene plošče, pakirane v plastično folijo Sklepi svetov CDS Čestitke kolektivu tovarne Bohinj V mesecu maju smo izvozili 32.850 m2 opažnih plošč impregniranih z oljem in 10.750 m2 s površinsko obdelavo, kar skupaj znaša 43.600 m2. Po podatkih prodajne službe je to največja mesečna odprema opažnih plošč do sedaj. Ta razveseljiva številka je prav gotovo rezultat velikega prizadevanja in pravilne ocene proizvodnih zmogljivosti celotnega kolektiva tovarne v Bohinju ter posledica uspešnega sodelovanja s tehničnim oddelkom podjetja. Ocena vodstva tovarne o proizvodnih zmožnostih govori v prid nadaljnji pospešeni usmeritvi plasmano opažnih plošč na zunanje tržišče, tako, da lahko pričakujemo v naslednjih mesecih še večjo produkcijo in analogno temu še večji izvoz. Mnenja smo, da je sedaj čas, ko lahko izkoristimo potrebe tržišča in da z maksimalnim prizadevanjem ustvarimo postavljeni cilj, katerega ne bo mogoče doseči i realizacijo v zimskih mesecih, ko bo interes na zunanjem tržišču občutno manjši. Naše želje, končni cilj in prizadevanja ne bodo brez vsakodnevnih težav, le-te pa moramo reševati hitro in učinkovito. Tega se zavedajo v Bohinju, kar se odraža na doseženiem rezultatu. Lahko so ponosni s svojim dosežkom in še enkrat — naše čestitke. P. Tečaj za voznike viličarjev V sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za varstvo ipri delu Ljubljana, bomo organizirali tečaj za voznike viličarjev, ki še nimajo posebnega izpita iz varstva pri delu. Tečaj bo v mesecu juniju t. 1. Na tečaju bodo predavali domači predavatelji in eden iz Zavoda za varstvo iz Ljubljane. Poseben poudarek bomo posvetili praktičnemu delu z viličarji in varstvu pri tem. Poleg praktičnega dela bodo predavanja iz motoroznanstva in vzdrževanja, notranjega transporta, varstva pri delu in prometnih predpisov. Predavanja iz prometnih predpisov so samo za obnovitev znanja, ki so ga vozniki že pridobili pri polaganju šoferskega izpita B kategorije. Program tečaja bo obsegal naslednje predmete: — motoroznanstvo in vzdrževanje 8 ur — notranji transport 4 ure — varnost pri delu 4 ure — prometni predpisi 2 uri — praktične vaje 16 ur Predavanja bodo v popoldanskem času. Po zaključku bodo udeleženci delali izpit iz predmetov, ki so jih poslušali. ing. Blaževič Inozemski trg in naše gradbene plošče V času od 15. 5 do 20. 5. 1972 smo obiskali naše ‘kupce, v Švici, Nemčiji in Avstriji. Namenov potovanja je bilo več, predvsem pa ugotoviti razširjenost konkurence in možnost zvišanja cen. V zadnjem času so se namreč pojavili številni novi proizvajalci opažnih plošč, kar močno zaostruje vprašanje cen in kvalitete. Torej, kakšnih posebnih povišanj cen ni pričakovati, ker so naše plošče trenutno naj dražje na tem tržišču. Neenak položaj z avstrijskimi in švicarskimi ploščami nam povzroča visoka carina, posebno še pri plasmami površinsko obdelanih plošč, za katere je carina trikrat večja kot za plošče impregnirane z oljem. Kljub temu, da je gradbena sezona že v polnem teku, smo opazili, da so na skladiščih večje zaloge opažnih plošč, kar se vsa lata nazaj ni dogajalo. Sprememba je nastala tudi v tem, da mnogi kupci, ki so do danes kupovali plošče indirektno, želijo skleniti direktne posle z našo firmo, kar nam je omogočilo sklenitev pogodb za površinsko obdelane plošče. S to prodajo smo se približali meji naše trenutne proizvodne zmogljivosti: realizacija pa bo morala biti pogojena z izboljšavo kvalitete, pravočasnimi dobavnimi roki in s takim načinom nakladanja na vagon, da bo možno hitro in mehanizirano razkladanje. Glavne pripombe kupcev, ki pa jih ne smemo omalovaževati, so se nanašale na nesoliden način nakladanja v vagone, česar posledica so poškodbe in zamudno razkladanje. Prednostni argument je na vsak način pakiranje plošč v plastično folijo, s čimer omogočamo kupcu vskladiščenje blaga na prostem, kar pri manipulaciji z opažnimi ploščami pomeni zelo veliko. Sedaj je trenutek, ko si s solidnim poslovanjem lahko zasi-guramo trden položaj in obstoj na zunanjem trgu v tej močni konkurenci. ing. Pauluša Novosti v proizvodnji dvižnih garažnih vrat Povpraševanje kupcev po dvižnih garažnih vratih je zelo veliko, še posebno zato, ker so nekatera podjetja, med njimi INLES iz Ribnice, opustila ta proizvod. Ravno zato so v našem podjetju po premisleku razvili proizvodnjo tega iskanega artikla. Proizvodnja je stekla ,pred približno štirimi leti in to v manjših serijah, lahko ibi rekli na obrtniški način. Konstrukcija podboja in vratnega krila je bila iz kovinskih profilov. Krilno polnilo je bilo iz lesenih vertikalnih lamel, kj so bile privijačene na kovinske profile krila. Razvili so tudi mehanizem za dviganje vratnega krila. Pokazale pa so se določene napake in to v glavnem v krivljenju krila, zaradi česar je prišlo do reklamacij. V razvojnem oddelku so, v sodelovanju konstruktorja, začeli razmišljati o novem tipu vratnega krila. Kot najboljše se je pokazalo to, da bi bilo polnilo v kovinskem okviru iz 2 plošč sa-tnic in na te plošče bi se fiksirale zunanje dekorativne lamele. Prototip je v celoti uspel. Pri tem tipu vrat DG-1 pa so se pokazale manjšepomanjfkJjivosti, ki pa jih ne bo težko odpraviti in to v glavnem pri tesnenju in zapiralu. Tako bo v prihodnjih dneh proizvodnja stekla v nekoliko večjih količinah. Vzporedno s tem pa se je razmišljalo tudi o dodatnih stranskih svetlobah, ki so kombinirane z zračniki. Ti dodatni elementi estetsko in še posebno praktično dopolnjujejo sama vrata. Na Zagrebškem velesejmu je bilo za takšna vrata izredno zanimanje in vsesplošno odobravanje obiskovalcev. Pri vseh dvižnih vratih je pravilno funkcioniranje glave odvisno od dobrega mehanizma. Razvojni oddelek se je povezal s kovinskim oddelkom in začel Tehniška šola KMRLP lesni odsek, Ljubljana nam je poslala razpis za vpis na redne oddelke in oddelka za izobraževanje zaposlenih na lesnem odseku za šolsko leto 1972/73. I. LESNI ODSEK — redni oddelki (4 leta). V redne oddelke lesnega odseka se lahko vpišejo kandidati, ki niso starejši od 18 let in imajo zaključeno osemletko. Pouk na tem odseku ima dve smeri ■in sicer: primarno obdelavo lesa in finalno predelavo lesa. Prijave za sprejem v .šolo morajo biti oddane v dneh 19., 20. in 21. junija t. 1. na Tehniški šoli Ljubljana, Aškerčeva 7. Prijavi je potrebno priložiti rojstni proučevati prednosti in pomanjkljivosti mehanizmov, ki jih uporabljajo druga podjetja. Upajmo, da bomo lahko videli nov prototip dvižnega mehanizma naše izdelave in s tem tudi nova dvižna garažna vrata. Ta vrata naj bi bila bolj funkcionalno in estetsko obdelana, kar bi se še posebno poznalo pri prodaji, kar pa je naš naj večji smoter. Starc list in spričevalo o dokončani osemletni osnovni šoli. II. LESNI ODSEK — oddelki za izobraževanje zaposlenih (4 leta) V oddelke lesnega odseka za izobraževanje zaposlenih se lahko vpišejo kandidati, ki imajo eno izmed naslednjih izobrazb: — da imajo dovršeno osnovno šolo — dovršeno vajensko, industrijsko ali poklicno šolo —• dovršeno delovodsko šolo Predavanja bodo v popoldanskem času, trikrat tedensko. Sprejem prijav bo v času od 15. do 25. junija ter od 26. do 31. avgusta t. 1. III. LESNI ODSEK — delo-vodska šola (2 leti). V oddelek delovodske šole se lahko vpišejo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: —■ da imajo dovršeno vajensko, industrijsko ali poklicno šolo — najmanj dve leti prakse v stroki. Predavanja bodo v popoldanskem času, trikrat tedensko. Sprejem prijav bo v času od 15. do 25. junija ter od 26. do 31. avgusta t. 1. S tem smo vas na kratko seznanili z osnovnimi pogoji vpisa v tehniško šolo lesne stroke. To je važno tudi za otroke zaposlenih, ki se bodo odločali o nadaljevanju šolanja v srednjih strokovnih šolah. Z ozirom na perspektivni razvoj lesne industrije na našem območju, priporočamo vpis v enega izmed oddelkov te šole. ing. Blaževič Vgrajena dvižna garažna vrata DG-1 Vpis v tehniško šolo lesne stroke Preizkus znanja ne primere v podjetju. Izpiti so bili pismeni in ustmeni. Vsak kandidat je moral odgovoriti na tri vprašanja. Ustmeno pa smo znanje ali neznanje opravičevali pred štiričlansko izpitno komisijo, od katerih je vsak izpraševal iz svojega področja. Ker je bilo precej vprašanj vezanih na praktične primere v podjetju, smo izprašani kar precej gladko in dobro odgovarjali. Zataknilo se je pa tu in tam pri vprašanjih iz temeljnega zakona o varstvu pri delu in pri nekaterih kandidatih, ki niso neposredno vezani na operativo,, ki so se hoteli izmuznit; na nekoliko lažji način. Končna ugotovitev pa je bila nasprotna, da so še kako soodgovorni za boljše ali slabše delovne pogoje v smislu varstva. Končno pa lahko ugotavljamo, da je talka oblika izpraševanja uspešna. Udeleženci smo iz poslušanja, učenja in razgovora na izpitih marsikaj pridobili v znanju. IMMMMHMttMUNNMMMIMtMtMIMHM« Vodilni in vodstveni delavci podjetja so iz varstva pri delu opravljali izpit. Izpit so opravljali iz poslušanih tem dvodnev- nega seminarja. Izpit je bil vezan na materijo poslušano na seminarju, vendar je bil velik del vprašanj vezanih na konkret- Delo na tem čelilniku nima ravno najboljših varnostnih pogojev Dopisujte v Glasilo! Seminar diplomantov VSO D VŠOD v Kranju se je odločila, da bo letos ;n potem vsako šolsko leto organizirala za diplomante in absolvente, podiplomske seminarje. S temi seminarji želi šola seznaniti udeležence z najnovejšimi izsledki na področju organizacije dela in obenem, da se vsaj enkrat v letu srečajo diplomanti — kolegi, ter izmenjajo praktične izkušnje in spoznanja. Pridobljeno znanje pa bodo udeleženci koristno uporabili v praksi. I. Podiplomski seminar te šole je bil od 22. do 26. 5. 1972 v Martuljku. Udeležba je bila izredno velika (122) in kot je izjavil direktor šole je presegla najbolj optimistične napovedi. Na seminarju so bile obravnavane sledeče teme: 1. pravna ureditev podjetja po ustavnih amandmajih (predaval Franc Slabe, dipl. pravnik) 2. minulo delo kot osnova za pridobivanje pravic iz del. razmerja (Ili j a Jurančič, dipl. pravnik) 3. organizacijski, tehnološki in sociološki vidiki uvajanja integrirane avtomatske obdelave podatkov (Ivan Gorenc, dipl. ing.) 4. vloga priprave dela v notranjem poslovanju podjetja (Franc Aljaž) 5. investicijske odločitve v slučajih negotovosti (Mario Jež, dipl. ing.) 6. vejni diagram pri poslovnem odločanju (Antun Vila, dipl. ing.) 7. vpliv negotovosti na velikost signalnih zalog (Antun Vila dipl. ing.). Teme so bile zanimive, tako da je vsak udeleženec od seminarja nekaj odnesel, ter si s tem utrdil svoje znanje o organizaciji dela. Tudi podajanje snovi in organizacija celotnega seminarja je bila v redu izbrana, z malenkostnimi izjemami. Poleg tega smo bili na seminarju seznanjeni z razvojem te šole, katera je v lanskem letu prvič vpisala redne študente. Za te je program nekoliko obširnejši, saj obsega cca 900 ur, medtem ko za izredne cca 600 ur. To je predvsem zaradi tega, ker so ti študenti brez prakse. Zato se šola obrača na diplomante, če bi med počitnicami lahko sprejeli na prakso te redne študente. Pripravlja pa se tudi II. stopnja te šole. Upajo, da bo to kmalu sprejeto, vendar j morajo preje zgraditi novo šolo, ker jim dosedanji premajhni prostori ne zadoščajo. Zdi se mi, da so taki seminarji koristni, ker človeku širijo splošno znanje, ter ga seznanijo z novimi dosežki. Retep Gasilci »Tomaža Godca« Teh nekaj vrstic hočem posvetiti gasilcem »Tomaža Godca« v Bohinjski Bistrici. Ne zaradi tega, da bi pel slavo gasilcem, nasprotno, trdim, da se vse premalo piše o teh tovariših, ki so po svoji skromnosti in delavnosti, tako na področju požarne varnosti, kakor preventivnimi ukrepi vedno pripravljeni ob vsakem vremenu in ob vsaki uri pomagati sočloveku, braniti privatno in družbeno premoženje. Naše društvo letos praznuje 25-letniico obstoja. Če pogledamo nazaj na preteklih 25 let lahko s ponosom ugotovimo, da so bili gasilci vseskozi zelo požrtvovalni. Dolgo vrsto let je te gasilce uspešno vodil tovariš Gašper Karel. S svojimi desetinami se je udeleževal skoraj vseh tekmovanj in tudi dosegal lepe uspehe talko v občinskem, kot tudi v republiškem merilu. Tudi sedaj pripravlja svojo desetino za tekmovanje, ki bo v juniju tega leta. Tekmovalni program je letos precej zahteven, tako da je treba mnogo vaj in veliko dobre volje, da se doseže zaželene uspehe. Naše društvo sedaj šteje 39 članov, od tega 2 članici. V svoje vrste smo sprejeli tudi precej mladih članov. Nismo se prevarali o njihovi sposobnosti, saj so to potrdili na lanskem tekmovanju in dosegli srebrno medaljo. Pred kratkim smo imeli ocenjevanje društva, ki je vsako leto. To ocenjevanje obsega čistočo orodjišča, za kar se imamo zahvaliti Mencinger Jožu kot hišniku, ki je precej prostih ur žrtvoval, da je naš dom očistil oz. uredil zelo natančno, nadalje brezhibno stanje motornih brizgaln, šolski trodelni napad, redovne vaje, izvedbo vozlov, prisotnost članov (32), čas vžiga motork in točno evidentiranje knjig. Ne vem še točno, koliko smo dobili kazenskih točk, vendar z gotovostjo lahko trdim, da so te minimalne. Kadrovska struktura društva je zelo dobra, samo v letošnjem letu so naredili podčastniške tečaje štirje gasilci. Organizirati nameravamo tečaj za izprašane gasilce in to za one člane, ki so pred kratkim vstopili v naše vrste. Imamo zadostno število strojnikov, vendar kljub temu vključujemo itudi mlade člane, da se seznanijo z delovanjem motor he brizgalne. Na kraju se zahvaljujem vodstvu podjetja za njegovo razumevanje napram gasilcem in vse pozdravljam, kakor tudi ves kolektiv LIP-a Bled z našim pozdravom Na pomoč! C. L. ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••A Tand Enota požarne varnosti pri vaji Ponovno smo se srečali Vodstvo podjetja je po sklepu Centralnega delavskega sveta ponovno organiziralo že tako rekoč tradicionalno srečanje zaposlenih in upokojenih borcev, aktivistov, internirancev in V Bohinjski Bistrici je bilo področno tekmovanje enot prve pomoči più štabih civilne zaščite, katerega se je udeležilo 12 ekip, med njimi tudi ekipa iz Tovarne Bohinj, Skupina deklet Rožič Francka, Urh Francka, Hodnik Anica, Vidmar Marija, Sodja Metka in njihov vodja Bolčina Franc so se marljivo pripravljali na tekmovanje, kar se je predvsem poznalo na tekmovanju, saj je ista ekipa lansko leto dosegla znatno manj točk. Lahko rečemo, da imamo v tovarni dobro izvežbano ekipo prve pomoči, ki bi se znašla v vsakršni situaciji in pomagala v nesreči. Zaželjeno je, da bi se vključilo v to enoto še nekaj takih marljivih članov kolektiva, ki bi služili potrebam prve pomoči v kolektivu in v okolju kjer živimo. izseljencev NOV. To srečanje je bilo v soboto dne 13. maja 1972 dopoldne v prostorih hotela »Stane Žagar« v Bohinju. Lepo, za tako srečanje urejen prostor je pričakoval kar 153 povab- Rezultati:- točk 1. LIP Bled tovarna Bohinj 100,16 2. KS Stara Fužina 87,33 3. Osnovna šola Boh. Bistrica 87,33 4. KS Boh. Bistrica 81,83 5. KS Nomenj 78,16 itd. Ker so bila enaka področna tekmovanja tudi na Bledu, Radovljici in drugod v občini za naslov najboljše ekipe prve pomoči, so bili rezultati naslednji: 1. Kemična tovarna Podnart 119,67 2. Veriga Lesce 114,16 3.. Iskra Ofoče 111,50 15. LIP Bled Tovarna Bohinj 100,16 28. LIP Bled Tovarna Bled 82,33 Sodelovalo je 70 ekip. Žitnik Ijencev, od tega 39 tistih, ki imajo za svoje sodelovanje v 11. svetovni vojni priznano dvojno dobo. Srečanje je pričel vodja splošne in pravne službe v podjetju tov. Robič Ivan, nato pa je vsem prisotnim spregovoril v. d. direktor tov. Cuznar Franc. Pozdravil je vse udeležence, v nadaljevanju pa je opisal namen in važnost takih srečanj. Dejal je, da bo podjetje taka srečanja organiziralo tudi v bodoče, ker le na ta način lahko kujemo tovarištvo in slogo, za katero so morali premnogi dati svoja dragocena življenja. Vsem upokojenim — nekdanjim aktivnim članom taka srečanja pomenijo še mnogo več, saj na ta način živijo s podjetjem še naprej in ostajajo enakovredni člani tistim, ki so še zaposleni. Na koncu svojega nagovora je vsem zbranim zaželel sreče, predvsem pa zdravja z željo, da bi se na srečanju čimbolje počutili. Vsem je v znak priznanja ter za skromen spomin za delo, sodelovanje in trpljenje za časa NOV, podelil lepa knjižna darila. Po tej lepi slovesnosti in kosilu so udeleženci ob kozarcu vina še pozno popoldne obujali spomine na težke čase zadnje vojne, žal nam je samo to, da se srečanja fiiso mogli udeležiti vsi povabljenci. Upamo, da jih bomo prihodnje leto lahko pozdravili in se z njimi spet srečali. M. F. Športno društvo našega podjetja je v organizaciji Tovarne Bohinj priredilo prvenstvo LIP Bled v streljanju z zračno puško za moške in ženske. Tekmovanje je bilo istočasno tudi izbirno za sestavo ekipe, ki bo zastopala naše društvo oz. podjetje na III. Lesariadi 17. junija letos v Cerknici. Tekmovanja se je udeležilo 18 članov kolektiva in ena članica. Rezultati: Moški — krogov 1. Ažman Stanko Uprava 225 2. Fujs Štefan Bohinj 223 3. Črnko Jože Bohinj 212 Justin Janko Bled 212 5. Kotnik Rudi Bled 208 6. Pintar Anton Bohinj 204 7. Rejc Srečko Bohinj 197 Krmelj Jože Bled 197 9. Tancar Janez Bled 189 10. Rabič Franc Bled 187 Ženske — 1. Vebei' Anica Bohinj 71 Ekipa za Lesariado je naslednja: Ažman Stanko, Fujs Štefan, Črnko Jože, Justin Janko in Kotnik Rudi. V kolikor bo kdo od imenovanih iz kakršnihkoli vzrokov odpovedal udeležbo je rezerva Pintar Anton. Ker se je tekmovanja udeležila samo ena tekmovalka, bo ta odpotovala na Lesariado, poleg nje pa mora društvo poslati še 2 strelki, da bo društvo oz. podjetje imelo ekipo. Zato UO društva poziva dekleta, ki imajo veselje do tega športa, da se prijavijo za tekmovanje vodstvu društva. V pripravah na III. Lesariado je športno društvo našega podjetja odigralo že dve prijateljski nogometni tekmi in sicer je v prvi tekmi premagalo ekipo Transturista z 8:0 (4:0), v drugi tekmi pa ekipo Kovinoobrt z rezultatom 3:0 (2:0). Zanimivo je, da se je za nogomet prijavilo večje število članov kolektiva, kot je bilo pričakovati, tako da priprave tečejo v redu in lahko pričakujemo uspeh na tekmovanju lesarjev v Cerknici, kljub temu, da se bomo takega tekmovanja udeležili prvič v tej panogi. Na Bledu poteka občinsko prvenstvo sindikalnih ekip in športnih društev tovarn v kegljanju na asfaltu, katerega se udeležujejo ekipe vseh podjetij v naši občini. Naše podjetje zastopa 7 ekip iz Tovarne Bled, Bohinj in Uprave. Ker tekmovanje še ni zaključeno, bomo o rezultatih poročali v naslednji številki. Žitnik Ekipa prve pomoči tovarne Bohinj zmagala Zgodovina razvoja podjetja (4) OBRAT SOTESKA Uvodoma smo že omenili, da spada obrat Soteska med prve zametke sedanjega podjetja, ker je že prvi dan po osvoboditvi predstavljalo osnovo razvoja družbenega sektorja lesne industrije za bohinjsko gozdno področje. Osnovanje tega obrata sega v leto 1878, ko je Kranjska industrijska družba Jesenice postavila dve veneči j anki s kapaciteto 600 m3 hlodovine in dvema vodnima kolesoma za pogon veneci-jank. KID je upravljala žago do leta 1896 za režijske potrebe železarne na Jesenicah. Leta 1896 je žago prevzel Kranjski verski zaklad ter gozdove Jelovice in Notranjega Bohinja pod upravo Gozdne uprave v Bohinjski Bistrici. Zaradi razmeroma velikega in dobrega gozdnega zaledja je bila žaga zelo interesantna za razne lesne trgovce, ki so znali dobro oceniti vrednost žage, katere lokacija je bila zelo ugodna tudi zaradi vodnega pogona. Zaradi takih okolnosti, je žaga pogosto menjala najemnike, dvakrat pogorela in doživela več izboljšav, povečanje kapacitet in rekonstrukcije. Lesni trgovec Piussi iz Udin je imel žago v najemu od leta 1896 do 1909. V letu 1898 je bil postavljen prvi polnojarmenik na turbinski pogon in leta 1910 še drugi polnojarmenik na turbin- ski pogon. Od leta 1910 do 1912 je imel žago v najemu Schwarz z Dunaja, v letu 1913 pa Goljan-šek iz Gorice. V letu 1914 je žago najel ponovno Piussi iz Udin, vendar mu je najemno razmerje prenehalo, ker je v letu 1915 do 1918 prevzela žago avstroogrska vojska, ki je žagala za potrebe v prvi svetovni vojni. Takoj po končani vojni sta prevzela žago v najem družabnika Pogačnik & Dolenc in jo držala v najemu v času najboljše lesne konjukture od leta 1919 do 1930. V letu 1921 je žaga pogorela in bila v obnovi do oktobra 1922. Od leta 1931 do 1935 je žaga prehajala v najem raznim lesnim trgovcem, v letu 1936 jo je prevzel ing. Jernej Zupanc iz Lan-covega. V letih 1937 do 1939 sta imela žago v najemu Torkar & Munih in v tem času je bilo opravljeno drugo večje izboljšanje. Postavljen je bil nov polnojarmenik Esterer 650 mm z veliko kapaciteto, montirana je bila cepilna tračna žaga in ostali stroji za proizvodnjo takrat dobroidočih Jaffa zabojev za pomaranče. Ker so gozdovi Jelovice, Notranjega Bohinja in Pokljuke iz državne uprave ponovno prešli v upravljanje Kranjskega verskega zaklada, je gozdna uprava v Bohinjski Bistrici v letu 1940 obdržala žago v lastni režiji vse do avgusta 1942. leta, ko je pogorela. Med vojno se žaga ni obnavljala, ker je bila uničena tudi glavna dovozna pot za hlodovino iz Jelovice, t. j. žičnica v Blatnem grabnu, ki stoji še danes kot muzejska znamenitost nad cesto med železniškim postajališčem Soteska in žago. žičnico je okupator večkrat poskušal obnoviti, vendar mu to ni uspelo, ker so partizanske enote čuvale gozdove Jelovice za povojni čas. Po končani vojni, ko so vsi že navedeni gozdovi prešli v družbeno upravljanje, je gozdna uprava v Bohinjski Bistrici pričela v juniju 1945. leta z obnovo žage in povečanjem kapacitete. Postavljen je bil še drugi polnojarmenik in večlistna krožna žaga, prvotni polnojarmenik Esterer, čeprav močno od ognja poškodovan, je bil temeljito popravljen in ostal je še vrsto let vodilni stroj po zmogljivosti v tem predelu Gorenjske. Pri takratnih razmerah, ko je na vsakem koraku manjkalo raznega materiala in delovnih ljudi, je bila žaga z dobro voljo vseh graditeljev obnovljena v pičlih osmih mesecih in pričela žagati prvo hlodovino marca 1946. Obnovljena je bila tudi žičnica v Blatnem grabnu, na Jelovici pa so bile velike zaloge napol preminule hlodovine, ki sta jo polnojarmenika drobila v deske še v letu 1947. Prvi vagoni žaganega lesa so potovali v Vojvodino, od koder smo dobili prepotrebno koruzo, tako za gozdne in žagarske delavce, kot za krmo konjem, ki so prevažali hlodovino. S pričeto koncentracijo žagarske predelave je z razvojem žagarske in ostale predelave lesa v Bohinjski Bistrici, od leta 1948 dalje pričela polagoma upadati važnost te žage. Količine letnega poseka hlodovine so se pričele manjšati in prehajale v normalno stanje letnega poseka. Prišlo je leto 1953 in z njim sklep o ukinitvi žage Soteska in rekonstrukciji v obrat za predelavo žagovine v lesno moko. V izdelavo so bili dani projekti za lesno moko, izvedena je bila rekonstrukcija in obrat je pričel s poskusnim obratovanjem v letu 1956. To je bil prvi začetek proizvodnje vlaknate lesne moke v Jugoslaviji. Že takoj ob pričetku in še dolga naslednja leta, zasledimo v dokumentih podjetja, da je lesna moka nerentabilna. Še zdaleka ni bila ustvarjena po projektu predvidena količina, vprašljiva je postala prodaja, ker razvoj plastičnih tvoriv v Jugoslaviji ni sledil predvidenemu programu, rentabilnost pa vsa leta v minusu. Dejstvo, da projektanti niso imeli izkušenj za projektiranje tovrstne proizvodnje, se je odražalo v kapaciteti, ki je v začetku dosegla komaj 10 % predvidenih količin. Tudi znani inozemski ekspert, ki je nudil pomoč, ni uspel v svojih predvidevanjih, ker je proizvodnja fino vlaknate lesne moke popolnoma drugačna kot zrnate moke, ki je slična krušni moki. Z dopolnjevanjem opreme je uspelo dvigniti proizvodnjo na petkratno količino od prvotno dosežene; odprla se je tudi prodaja in obrat je postal rentabilen. Se nadaljuje Na dopust v planine, na morje, toplice... Anekdota Nekega večera je Zajec iz Muljave dolgo popival v gostilni ob cesti, kar je bilo posledica, da ga je točajka pozno v noč zaradi pijanosti napodila ven in zaprla vrata. Ni mu preostalo drugega kot napotiti se domov. Toda alkohol je hitreje napredoval kot njegova počasna hoja, zato je onemogel obležal ob cesti. Ne dolgo tega sta vsak z ene strani prišla po cesti dva volkova, zagledala sta one_ moglega zajčka, ki je bil brez zavesti. Seveda sta se ga polotila in ga hotela požreti. Ker je bil siromak ta- ko suh, da ni bilo pojedine za oba, sta se volkova sprla in pričel se je dvoboj za hrano. Po nekaj trenutkih sta oba razmesarjena in objedena drug od drugega nepremično kot mrtva onemogla obležala ob cesti. Proti jutru pa pride zajec k sebi, trudoma se postavi na noge, nakar zagleda ob cesti mučno sliko; dva obdelana in onemogla ter razmesarjena volkova. Tedaj se zajcu posveti v glavi: kadar se ga toliko naberem, da sem pošteno nasekan, pa res ne vem kaj delam! ZJ Tekmovanje ekip prve pomoči DOL Z NACIONALIZMOM Miha: Ti Janez, ali veš da uvažamo les iz Bosne? Janez: Ja — če ga pa rabimo! Miha: Ja kaj pa potem les, ki ga prodajamo v Bosno? Janez: To pa zato, da se učvr-' stijo nacionalne vezi tudi v materiji. Saj si bil ti tudi pri vojakih v Makedoniji zaradi krepitve bratstva in edinstva. DOBRO OPRAVIČILO Sreča Miha fantka že v pozni uri v parku. Miha: Ja fantek, kaj pa ti tako pozno tukaj? Fantek: Zakaj pa ne, saj nisem oženjen. * * * Janez: Kako to Miha, da ti več zaslužiš kot doktor, pa samo avtomehanik si!? Miha: Ja, veš, jaz popravljam več tipov avtomobilov: Fiča, škodo, simko, folkswagen ...! Janez: In kaj potem? Miha: Doktor pa popravlja samo en tip — človeka. STAR SI, KOLIKOR SE POČUTIŠ! Možalkar osemdesetih let je prišel pokropit sotrpina v Gorjah. Nenadoma mu je postalo slabo. Navzoča, deset let starejša Kri-štova mama, prav tako iz Gorij se oglasi: »Kaj hodi tako star človek okoli, doma naj bo!« DOKAJ LET JE ŽE OD TEGA Starejšo ženico iz Radovne je pri spraševanju (nekakšna spoved) vprašal gospod župnik: »No mamca — kedaj je Bog umru?« »Oh!« se je začudila ženica, »saj še vejdva nisem, da je biv bovn, k’ se u ta preklet grabn nč ne zve j.« Posetnica JULE BEDOSEL Jule opravlja v podjetju eno osnovnih nalog. Kronika STANJE ZAPOSLENIH KONEC MAJA 1972 Tovarna BOHINJ »Tomaž Godec« 357 Tovarna BLED 334 UPRAVA 79 Skupaj 770 Vajenci + 24 POROČILI SO SE: GOLJA Anton SMUKAVEC Ivan DOBRAVEC Ivanka KELBL Miro, dipl. ing. MENCINGER Franci RABIČ Ivan RODILA STA SE: ODAR Jožetu — sin PINTAR Mirotu — sin Člani uredniškega odbora: Mencinger Franc, glavni urednik Jeglič Silva, tehnični urednik Banko Štefan, Žitnik Janez, Blažič Henrik, Tro-j ar Andrej Oddelek za narodno obrambo pri Skupščini občine Jesenice je 6. maja letos priredil II. tekmovanje ekip prve pomoči enot civilne zaščite v občini. Namen tekmovanja je bil: usposabljanje in Obnova znanja nudenja prve pomoči kot dopolnilni pouk obveznikov civilne zaščite. Tekmovanja se je udeležilo 48 ekip prve pomoči podjetij, ustanov in združenega odreda CZ. Vršilo se je v športnem parku Podmežakiljo na Jesenicah. Prisostvovali so mu poleg, predsednika občine, še drugi vidni predstavniki občine, podjetij in družbenih organizacij. Pri teoretičnem delu tekmovanja je moral vsak od .tričlanske ekipe pismeno rešiti 30 vprašanj iz področja prve pomoči, to je od pravilnega pristopa k ponesrečencu, ugotavljanja poškodbe, pomoči in transporta. Temu je sledil praktični del tekmovanja, kjer je ekipa morala kar najhitreje z nosili do ponesrečenca, mu nuditi prvo pomoč in ga prenesti na odrejeno mesto. Strokovno oceno nudenja prve pomoči je podal prisotni zdravnik, ocenjena pa je bila tudi hitrost akcije v celoti. Čas je bil namreč okvirno določen na šest minut za dosego maksimalnega števila točk. Na opisanem tekmovanju je sodelovala tudi ekipa prve pomoči našega podjetja in sicer iz Oddelka vhodnih vrat Mojstrana. V preteklem letu smo na sličnem tekmovanju dosegli v konkurenci zelo dobro četrto mesto. Letos smo ta uspeh še presegli. Ekipa, v sestavi: Franc Oman, Tomaž Ravhekar in Avgust Delavec, je zasedla prvo mesto in se tako uvrstila za republiško tekmovanje, ki bo junija v Ilirski Bistrici. Naš; tekmovalci so prejeli diplomo ter vsak od njih zanimivo in poučno knjigo »Življenje v naravi«. Mimogrede nas bo presenetil trenutek, ko bomo z veseljem odprli blagajno, kjer hranimo denar za poletni počitek, plavanje, izlete, planinarjenje in mnogo drugega. Ko smo rešili finančno plat, obstoja problem garderobe in vsega, kar na dopustu rabimo. Rabimo pa ponavadi tisoč in eno stvar. Niso mačje solze vse to spraviti v kovčke, zraven pa zapustiti stanovanje urejeno. Kadar gre družina na dopust na morije, bi na večer pred odhodom stanovanje zlahka porabil za scenarij vesoljnega potopa. Žena dirja iz sobe v sobe, tipa po kovčkih, ki so ji vedno premajhni, kriči na moža, ki zagrenjen in odmaknjen od vsega posvetnega sedi v naslonjaču in bere časopis. Mimogrede prisoli zaušnico najmlajšemu, ki mu je v splošni zmešnjavi uspelo razpeti očetovo sveže zlikano srajco med dva stola in tako improu zirati jadrnico ... Noč mine v živčnem pričakovanju, zarana pä potem kovčki, peron, vlak, gneča, zopet kovčki, vmes pohojeno kurje oko in vse to do trenutka, ko vlak odpelje. Nismo še daleč od domače postaje, že tuli najmlajši kot Ko-manč, ker so mu priprli prst med vrata. Pojavi se kaplja kr- vi in potem še ena. Žena: »Imaš povoj?« »Ne, to sem pozabil,« in ko je fant obvezan z robcem in pomirjen s čokolado iz mamine prve pomoči, zaboli moža glava. »Imaš aspirin?« »Vidiš, to sem pa pozabila«. Pa se potem izkaže do naslednje postaje, da je pozablejna še kopalna obleka, ročna apoteka, temna očala, da verjetno gori električna luč v kleti in najbrž teče tudi voda v kopalnici. Talko nekako se prične prva faza dopusta, ki pa ni toliko kritična, kakor zadnja, ko se vrnemo praznih žepov domov. A. D. mc- U.PSTR PRSI persrmsui UPRLO Grstinsui oelrvec TOMOSOV RVT0 ' eoL.Am- jr zn TE HN. POVIL vELIk OGENJ imcEiui TISTI obeh NI \zrimeu ENRUI mi DEUOP strne SEVE R SLOŽNOST Osebni IZRIHEU asu ni TUM PRSTUNR V ETERNI-OR UDEL0- VRLEC upuhr ouvrv ■ muno PRlP.üOFl OLIRTI ISTO uopmri STRR mtiRN erzen /■muri M0SU0 ime hrv ms m URRIUR. Tunm Peisin6er Rnclebud. JE tam JDXECFI INDURR - SUE SEUtRE ZENSUR OBLEUR v INDIJI SRNOtLSä- Nili DRRNJE erst man mpm ELEMENT SREBRO TRETJI V0URL ERPEL TRY L OR Robert ENRUR SOELRSN. IWB/UCR IVRS/R SORRVJU-EIJSEIR rlprr ms Reur v šl&IRIJI UOVINF) 0ZELL UOS BLRSR ELEMENT HOJI TRVORp ZOLR UQOUOO/L VRSTR TRTE