Kaffir
i ET O 18. - Štev. 41
KOPEK, 12. oktobra 1951
Cona 5 din
ZDRAVSTVENA VZGOJA 'f
JE NRŠH NAJVAŽNEJŠA NALOGA
VLOGA DENARJA
v našem gospodarstvu
Denar je posrednik v izmenjavi blaga.
Dokler je bil sistem živilskih kart in obveznega odkupa, je bila vloga denarja podrejenega pomori a. Delitev in izmenjava materialnih dobrin, to je blaga, je bila v glavnem z administrativnimi ukrepi. Denar je veljal pri delitvi in izmenjavi blaga le za nujno potrebno zlo. Denar je bil v tem času omalovaževan, podcenjevan. Cenilo se je blago in konkretna nakazila za blago ter material. Zato se je velikokrat slišal glas: Ni važen denar, važen je material!, s čimer se je hotelo reči: »Ce je material, je tudi denar.« To je sicer deloma res, toda zavaja v napačno predstavo o denarju, češ da je le košček papirja, kar pa, dokler obstojajo blagovno-denarrii odnosi, se lahko kruto maščuje.
Naši novi gospodarski ukrepi so to mišljenje postavili na glavo. Sistem živilskih kart: in obveznega odkupa se je moral umakniti prostemu trgovanju. Zakon ponudbe in povpraševanja določa ceno in s tem izmenjavo blaga, materiala. Prodajalec in kupec si stojita na trgu nasproti, eden z blagom, drugi z denarjem. Prodajalec išče denar, a kupec blago. Ko so o ceni sporazumeta, pride vsak na svoj račun: kupec dobi blago, a prodajalec denar — brez vsakršnih nakazil, kart ali kakršnegakoli prisiljevanja ali administrativnega razdeljevanja. Normalno vsak od njiju smatra, da ni ničesar izgubil. Vsak od njiju je prišel do uporabne vrednosti, po kateri je čutil potrebo. Denar nastopa tu dejansko kot samostojen ekvivalent blaga. S tem se je denar osamosvojil in ogromno pridobil na svojem gospodarskem pomenu in vlogi.
Gospodarstvo se ne vodi več administrativno. Doba bdrokratičnih planov je minula. Vse gospodarstvo brez izjeme je vključeno v tržni mehanizem zakona ponudbe in povpraševanja. V samem vodstvu in u-pravljianju gospodarskih podjetij prevzemajo delavski sveti in delavski upravni odbori odločilno besedo. Nastopa preizkušnja sposobnosti gospodarjenja. Termometer te preizkušnje je gospodarski račun.
Gospodarski račun je metoda vodstva in upravljanja gospodarstva, ki celotno gospodarsko delavnost podjetja motri z vidika dohodkov in izdatkov, izraženih v denarju, in njihovega medsebojnega obračuna, salda. Denar je torej sredstvo, katerega se poslužuje gospodarski račun.
Z uvedbo gospodarskega računa v naše gospodarstvo je' postal denar edino merilo , gospodarske sposobnosti in gospodarske moči podjetja.
V denarju se izraža vse. V njem se izraža material, plače, obraba zgradb, strojev,, orodja, instalacij, režija itd. V denarju se izraža dobiček ali izguba podjetja. Denar je postal skupni imenovalec za vsako blago in neblagovno uslugo, Ne več karta in nakazilo, marveč denar sam je neposredno sredstvo, s katerim se more dobiti, vsako drugo blago.
Zato je treba denarju in njegovemu obtoku posvetiti posebno pažnjo in skrb. Ni vseeno, koliko denarja je v obtoku. V obtoku sme in mora biti le toliko denarja, kolikor ga je potrebno, da se redna in normalna izmenjava blaga omogoča. Pri tem -pa je treba poudariti, da je plačevanje z gotovino zastarel način blagovne izmenjave. V modernem svetu se pretežni del blagovne izmenjave vrši ali 'S krediti (z menico) ali se plačuje s tekočim računom virmanskim potom. S tem se potreba po gotovini na eni strani ogromno zmanjša, a na drugi strani pa se sama blagovna izmenjava zelo pospeši. Vsaka gospodarsko razvita država stremi, da se blagovna izmenjava vrši 'v čim večji meri brez Uporabe gotovine. Denar se pojavlja v prometu le toliko, kolikor je najnujnejše potrebno, da se opravijo tista plačila, ki jih ni mogoče nadomestiti s kreditom, predvsem z menico, ali z virmanom. To so prčdvsem izplačila plač in drugih drobhih plačil dnevnega življenja.
V tem pogledu imajo odgovorne naloge denarni zavodi in podjetja.
Denàrni zavodi morajo vestno spremljati obtok denarja in gotovino izdajat*' le tam, toliko in takrat, ko je to nujno potrebno in gospodarsko upravičeno. V vseh drugih primerih pa morajo odklarijati izdajo gotovine. Zavedati se je tre--. ba. da je denar predstavnik blaga, v katerem je opredmeteno družbeno potrebno abstraktno delo, ki daje blagu menjalno vrednost. Denar je torej predstavnik z delom Ustvarjene vrednosti in ga je treba čuvati kòt všško blago. Obenem pa morajo denarni zavodi " skrbeti, da gotovina me obtiči v zapiesnelih mošnjičkih in. starih no**nv:m>h. nego da se po opravljenem plačilu dela,
blagu ali neblagoven’h uslug čim prej vrača nazaj v denarni zavod, od koder je testa.
Podobno tudi gospodarska podjetja riiorajo s svoje strani skrben, da se gotovina v njihovih blagajnah rie kopiči več, kot je za tekoče orna-tovanie nujno potrebe.o. r_Gob!V:pa podjetij -mora nenehno krožit: preko denarnega zavoda, s katerim .po-m-ic. Vsako čezmerno kopičenj: ftoto-vine -v blagajnah podjetij je -škodljivo za podjetja in zn skupnost. V tem poiäiödu morajo tudi delavski Sveti poskrbeti, da se v 'naših podjetjih "odvajanje gotovine v denarni iavod čimprej uredi, in napravi red pri uporabi gotovine.
Tudi gotovina, ki je v rokah pri-vatrtikov, ne sme obtičati v njihovih žepih, denarnicah ali hišnih #Ja, eajriah. Obstoječa obrestne stopnje zagotavjaj-o private, m vlngalcem denarnih vlog pri naših o.mamih zavodih lepe dohodke. Zlasti tisti privatniki, ki imajo opravka z več jim prometom gotovine, 01 moiah polagati odvisno gotovino pri nuj-bližjem denarnem zavodu --o zahteva njihova dolžnost do skupnosti, od katere živijo. To velja v prvi vrsti za obrtnike.
i.Krnet in ribič '-sta že po; svojem načinu gospodarskega pridobivanja napotena na varčevanje, da si zagotovita ’ denarna ’ sredstva skozi vse leto. To varčevanje pa je še uspešnejše, če se vrši v obliki hranilnih vlog, ki se obrestujejo.
Pa tudi delavci in nameščenci bi si s hranilnimi vlogami pri denarnih zavodih mogli zagotoviti lepe prihranke, povečane z obresti.
Sindikalne organizacije bi lahko dale v tem pogledu koristno pobudo.
MARŠAL 1 TST& JE QQVOREL V RAJSKO VBČEVEM M V ZAGREBU
lisi kar jt usisi ss sali zastavi
ližem, srečno Mol»! sedaniim in bodočim rodovom
Bomo s tistimi, ki so z nami in proti tistim, ki so proti nam
ne le v srcih in mislih bili zä veliko Sovjetsko’ zvezo' ter ji želeli zmago, temveč so tudi .skupno z njó trpeli ,in krvaveli. Kaj pa se dogaja sedaj? Dogaja se, da ti ljudje celo na znanstvenem področju maličijo
V nedeljo 7. t. m. sé' je udeležil V Rankovičevem velike zgodovinske proslave -desetletnice kraljevskega partizanskega odreda in ustanovitve prvega partizanskega topništva tudi maršal Tito. S to proslavo so obenem počastili tudi spomin okoli petti-soč prebivalcev tega kraja in okraja, ki so jih Nemci ustrelili 16. oktobra 1941. Pred okrog 50.000 ljudmi, ki so navdušeno pozdravljali, je imel maršal Tito važen govor, iz katerega prinašamo najvažnejše 'misli.
Najprej se je maršal Tito dotaknil z nekaj besedami tistih dni, ko so naši možje, otroci, sestre, očetje in bratje odhajali na bojne poljane skoraj goloroki, da bi vzeli orožje sovražnikom in osvobojevali svojo domovino. »To je bilo v tistem času«, je dejal maršal Tito, »ko še ni vse človekoljubno človeštvo zvedelo za resnico o našem boju in o naši državi. Sedaj pa poglejte, kaka velika sprememba je nastala n glavah ljudi, ki so takrat per oličavali naš boj. Oni zdaj pljujejo na grobove in žrtve, ki pokrivajo vso našo domovino, oni skrunijo ta. grobove, zanikujejo naše nadčloveške boje in obrekujejo nas'. Njim. bi, dejal: Če vi, pokvarjenci, iz kakršnihkoli razlogov nočete verjeli, poglejte te naše grobove ter povejte ali je samo ena vas, samo en kraj v naši državi, v katerem, ne bi bilo desetin in stotin žalujoči’!, mater, seste :■ in vojnih sirot, mož, ki so padli v tem boju? Mar je še kaj bolj stralzotnega kot obrekovati državo, ki se je kopala v krvi v osvobodilnem boju in ki .je dala gore žrtev svojih najboljših sinov ne le zal, svojo svobodo, temveč tudi za zmago, ki je bila priborjena s skupnimi napori vseh svobodoljubnih ljudi na svetil?
Medicin ko zavzemajo proti naši državi. H je toliko žrtvovala, takš-«Ot $t-lHče, pa na drugi strani sedaj g:vel’čujejo armade tistih držav, ki sp {\ile, tukaj .okupatorji. Bile so neka sni njihovi zavezniki in ne mi, ne naša država ne naši narodi, ki . so
resnico, maličijò zgodovino. Poglejte kaj so ižnašli. Iznašli so nekaj, kar noben človek, ki ima samo malo pameti, ne bi mogel verjeti, če je pošten. Pred kratkim so začeli izdajati novo sovjetsko enciklopedijo, velikansko delo, ki bo imelo mnogo in mnogo knjig. Lotili so se tega posla predvsem zaradi tega, da bi odvrgli tisto, kar so prej pisali o Jugoslaviji,, zato, da . bi lahko v te knjige napisali vse tiste1, psovke, s katerimi nas vsak dan obmetavajo, da bi vnovič j n kdo ve kolikokrat že rekli v tistem delu, ki naj bi bilo znanstveno, da smo fašistični agenti, da smo hlapci imperialistov, Američanov, Angležev in ne vem kaj še vse.
Toda ti ljudje, ki so zmotni, lakih pokvarjenih dejanj, takšnih zopr-riih in človeka ne vrednih dejanj, ne morejo v nobenem primeru računati na naše ljudstvo. Naše.Ijud-dstvo jim ne more ostati dolžno odgovora; reče jim lahko samo to, da so pokvarjenci in da naj od nas ne pričakujejo ničesar drugega kot prezir. To pa,, so voditelji Sovjetske zveze in drugih informpirojgv-ških držav. To sem omenil zato, ker mora vsak naš človek, vsak naš državljan, ki ima samo malo poštenja, ko to sliši občutiti holest v srcu, zadušiti gnev, 'ko vidi takšno maličenje resnice, tako maličehje zgodovinskih dejstev. Toda tovariši in tovarišice, naše- žrtve so padle tu, na naši zemlji, one so z nami, in nad njihovimi grobovi bomo, zopet prisegli, da niso padle zaman in da bomo zvesto varovali tiste pridobitve, za katere je padlo toliko življenj.
Mi vemo, tovariši, od kod takšen bes proti ndm, odkod takšno nezadržno sovraštvo proti naši državi. To ni saremo sovraštvo proti voditeljem, naših narodov, temveč tildi proti vsej državi. To .sovraštvo izvira. odtod, ker so krenili iz linije ustvarjanja socializma v svoji■ državi in nas sovražijo kot socialistično državo, kot ljudstvo, ki si z vsemi svojimi silami prizadeva u-
stvariti tisto, česar oni niso bili sposobni ' ustvariti oziroma niso hoteli. Tako je in nikakor drugače, Mi jim ne moremo sporočiti ničesar drugega kot to, naj nas žg enkrat pustijo pri miru. Lahko jim samo rečemo, da od njih ničesar ne zahtevamo, ker vemo, da nikomur nič ne dajo, če pri tem ne morejo desetkrat več vzeti.
Tovariši, prekinili smo tiste stike z njimi v tistem hipu, ko smo videli njihove karte, ko smo videli, kaj hočejo z nami in ubrali smo svojo lastno pot. Gradimo naše življenje in našo- prihodnost, tako kakor, mi znamo in moremo, in zgradili jo bomo še sbafici io kot. je bila. Zgradili bomo tisto, kar je napisano na naši zastavi •— socializem, srečno bodočnost sedanjim in, bodočim rodovom, oni pa, naj gredo po svoji poti in naj se ne vmešavajo v naše notranje zadeve.«
Ko je maršal Tito .govoril o naši sedanjosti je med drugim dejal, da smo se 'po osvoboditvi lotili uresničenja nalog, ki so še težje, kot je bil ogroženi boj, to nalogo pa zdaj uspešno in vsakodnevno, čeprav le- težko in pOŠfopoma, uresničujemo, zmagujemo in jo. bomo tudi zmagali. ■ ž
Maršal Tito je dalja v svojem .govoru dejal: »Sedaj bi vam rad povedal nekaj besed o problemu, ki je danes predmet razppavljanja po -vsej naši državi, na vasi ■ in v mestu. To so razni naši ukrepi, decen-. tralizacija itd. To so ukrepi, iz katerih lahko vidimo,, da zasledujemo to, da bi se upravljanje vseh panog našega družbenega iv. gospodarskega življenja kar najbolj približalo ljudstvu, da le-to samo sodeluje pri tem, to je, da uprava ni centralistična, birokratična.
Toda poleg teh ukrepov izdajamo fudi. druge. Vzemi kot primer naš novi plačilni sistem. Ta je nujno potreben ukrep, ki zahteva tudi nov zakon o izročitvi tovarn v upravljanje delavcem, prav tako pa tildi finančni zakon, ki bo izdan v tej zvezi. Zakaj gre tu? Gre za to, da ukinjamo bone in živilske nakaznice in prehajamo s preskrbo ljudi po prostem trgu. Zakaj to delamo? Zato, ker že danes razpolagamo z zadostnim skladom potrošnega. blaga, da bi se lahko vsakdo preskrbel s prostega trga. Novi plačilni sistem
bwk my i-wfetfiswa»
Prispevajmo za Rdeči križ
sestoji v ■ tem, da dobivajo ljudje namesto bonov in nakaznic denar. Potemtakem. ne gre tu za to, da. g remo v inflacijo kakor to nekateri pripovedujejo. Tu ni inflacije, saj ne dajemo nič več, saj ne tiskamo nič več denarja, kot ga je bilo doslej, pri tem mislimo na denar ter bone in nakaznice, ker so bili tako boni, kakor nakaznice denarno, sredstvo.
Dalje je tov. Tito v svojem govoru tudi po,yedal o naših državnih organizacijskih ukrepih, o prenosu oblasti na nižje organe in o drugih ukrepih za organizacijo in reorganizacijo oblasti.
Glede na propagando, ki jo izvajajo naši sovražniki je maršal Tito dejal: »Ko govore z zlobnostjo, da imamo takšne in takšne težave, da se baje delavci upirajo in nočejo delati, ali ko recimo v določenih krogih na zahodu pišejo in govore, da nimamo zaupanja pri kmetih, morate vedeti, vse to ni nič drugega kot poskus razbiti našo osnovo, na kateri se mora naša socialistična država razvijati in živeti. Ko pravijo na zahodu, da jim je na 'tem, da je Jugoslavija čvrsta in močna in da nam zavoljo tega dajejo pomoč, tedaj je v redu, da se ume-šavajo v naše notranje zadeve, ko urejamo naše notranje življenje in naj ngs puste pri miru, namesto da-s propagando zastrupljajo naše ljudi, da jih odvračajo na ta ali oni
način in da na nemogoč način kritizirajo ukrepe, ki jih izdaja naša država. To pomeni podirati našo hišo od zgoraj.
Tovariši, ne smete verjeti vsega, kar čujete po radiu, ker so tu zlohotne tendence. Bilo bi napak če bi nekdo niislil po pomoči, ki so nam jo dale Amerika, Anglija, Francija in druge zahodne države, da v teh državah, ki so nam prijateljsko naklonjene ni sovražnikov naše države. Le-ti so vsepovsod. Tu je v prvi vrsti katoliška cerkev — Vatikan, ki izpodkopava naše pozicije v vseh državah, ko zahtevamo pomoč, ki nam je potrebna. Proti nam delajo tudi vsi tisti elementi, ki so pobegnili v tujino. Proti Jugoslaviji je tisoč različnih radijskih oddaj, in od tega 90‘/ v informbirojevskih državah. Zelo malo radijskih oddaj govùri ugodno o nas,, ugodno predvsem, kadar se prepiramo z Rusi in ko jim odgovarjamo tako ali drugače. Ko pa gre . za naše konkretno življenje h naši• socialistični graditvi, je tega ugodnega zelo malo. O tem govore tisti dobrohotni ljudje, ki prihajajo v našo državo in ki se s svojimi očmi prepričajo, kaj želimo doseči in kaj smo dosegli. Toda velikanski del ljudi, ki imajo v svojih rokah tisk in radio, govori na vso moč proti sedanjemu državnemu sistemu v naši državi in dela proti nam. Takšnim ljudem in takšni propagandi v tujini ne smete nasedati. Razlikujte prijateljsko od sovražne propagande in kakor ne verujete sovjetski propagandi, ne verujte tudi taki zlohotni propagandi iz zahoda. Verujte tisto, kar vidite v svoji državi, in ne naslanjajte se. na nikogar od zunaj. Ne nasedajte tistim, ki govore, da . je to, kar gradimo, ničvredno in da bilo brškone boljše, če bi oni samo malo ugnali naše voditelje. Mi nismo ljudje, ki se dajo ugnati in nismo zato, ker tudi vi niste takšni.
Ob zaključku svojega govora je maršal Tito še dejal: »Ko pa vodimo našo zunanjo politiko, je ne vodimo tako iz kakšnih demagoških vzrokov ali zato, da bi dobili kar največ moči. Ne, takšno politiko vodimo zato, ker sodimo, da je edino pravilna in edino vredna socialistične države. Takšno politiko vodimo zato, ker vemo, da je edino takšna 'politika lahko koristna \za kar najhitrejšo zgraditev našd države. Takšno politiko vodimo edinole zaradi tega, ker vemo, da se velikanski del naprednega človeštv.a strinja s takšno politiko. S takšno politiko smo zmeraj na strani tistih, ki se s takšno politiko strinjajo in ki ne zahtevajo od nas ničesar, kar bi lahko okrnilo našo suverenost tj. našo neodvisnost in naše gledanje na neakopravne odnose med narodi in državami. Naša politika bo takšna ostala. Mi bomo s tistimi, ki so z nami, in bomo proti tistim, ki so proti nam. To je naše geslo!«
Navdušenje poslušalcev, ki spremlja vsak govor maršala Tita, se zdi, da je doseglo vrhunec' na kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije v Zagrebu. V svojém govoru, ki ga je imel pred delegati na tem kongresu, je maršal Tito večkrat prekinjen od poslušalcev z navdušenjem in odobravanjem — povdarjal pomen nadaljnje graditve socializma, poudarjajoč, da se danes za Jugoslavijo lahko z gotovostjo trdi, da je v resnici edina prava socialistična država.
Delegatom kongresa je maršal Tito med drugim dejal: »Ko govorimo o nalogah, ki nas čakajo, moramo imeti tu pred očmi tudi vprašanje odnosa naših delovnih ljudi do dela, do tovarne, v kateri delajo. Ko pride zdaj delovni človek v tovarno, se mora zavedati, da je prišel v svojo tovarno, ki je tako rekoč tudi del njegove lastnine. Vprašanje vzgoje delovnih ljudi, ki prihajajo iz vasi, je najtežavnejši problem, ki ga mora reševati naša ljudska oblast, predvsem pa sindikati.
(Nadaljevanje na 4. strani)
De Gasperi. je končno odbrenkai v zbornici svojo .govoranco, ki ni bila niti zanimiva, niti mnogo pričakovana. Saj sé je žč prej vedelo, kaj je opravil preko morja, zato ni mogel tudi ničesar novega povedati. V njegovem poročilu ni bilo .niti zmagoslavja, niti velikih napovedi in vse je izvedelo zelò, zelo skromno v primeri z blestečimi .obljubami, ki jih je- metal z . govorniškega odra predirò' je odhajal-v tuj'no.: O-st-alo ' je šć samo'medlo zagotovilo da . ne bo nikdar popustil,1 ite. ' tristranski izjavi in da .se bo samo, na tej podlagi pogajal z. Jugoslavi j o, s
J aio va gsrizaeSev&zsßa
katero bi	bilo,	kakor	•m vr .: o	npo-
ročni e vel	esile,	v prvi	vrsti' rek	rv ati
vprašanje	Trst	à. Vom	ter take "	nade
lahka goji I		>c 'Gasperi še !		'.amo
prav ri&*	sBtjv	k#}'v. ki	rkujo'	-bilo
že tolike;-’	J,-*.:-',, z.	T-Ov.o'l'';	no, clđ i	z le
moire		% lik G,	bi bil	m ie
■mkìó 'jr::	i, < • -..	m e’o .di	ib a v ri;	jem.
• _ f~j c J 1	' T'- ;■	ÖD	oval več,	. ker
rr-" ...... ne koristijo in samo .
lahko škođujdjo.
—	svoje imperialistične po-
tit, kr, ki Cii ne morejo prikriti še
m rožnato olcpšavanja in sramežljivo. izmikanja-, bi hotela sedaj -klerikalna rimska vlada zakrinkati z novim propagandističnim napadom na Jugoslavijo. Namesto da bi poslušala pa mente -nasvete, ki ji prihajajo od povsod, iri skušala ustvariti ozračje razumevanja, ki naj bi služilo za .sporazumno reševanje tržaškega- vprašanja, še pa na vse kriplje trudi, ria bi' nasla način zastrupiti te odnošaje do skrajnosti in porušiti med obema narodoma prav vse mostove. V to svrho je
sedaj izvlekla iz zaprašenih sodnih aktov že davno odloženi ozopski spis, kjer gre za neke kolcboracio-niste, ki so izgubili, glavo v narodno osvobodilni borbi in ga napihne v službeno protijugoslovansko gonjo.
Sedi se, neki skupini italijanskih partizanov, ki je v borbi sodelovala z jugoslovanskim IX. korpusom, -To sodelovanje se zdi šovinistični rimski vladi, ki vidi v vsakem, stiku med obema narodoma že zločin veleizdaje, strašno grda in zaničevanja vredna zadeva, zato . je .v tem .smislu, tudi sestavila obtožnico. Vsi ti, partizani, ki,so. sc borili skupaj s Slovenskimi . tovariši .za rešitev ’ izpod' -nemškega okupatorja in s. Sem posredno tudi Od njegovih fašištič-. nih. hlapcev so Zakrivili po mnenju rimskih ' fušističrio-klšrikrflnlh kro- -gov strašno izdajo nad svojim-ljudstvom. Današnja pokvarjena italijanska Vodeča kasta si očividno predstavlja, da bi se mbraji vši do zadnjega moža in zadnje kaplje krvi. biti "v mus-solinijevi milici, in da bi .s teni bila napravljena naj- . večjo usluga madrepatria. Kaka Ogabna hinavščina v primeri.s prilizovanjem De Gasparija v Kanadi, kjer n-i našel besed, da sé ne bi dovolj globoko priklonil pred zapadom in bi v dovolj gorečih besedah preklel poraž'eno fašistično nacistično miselnost, razkazujoč svojo pristno, zapadn jasico demokracijo«. Na eni štrani hinavsko prilizovanje, na drugi strani pa prega-
njanje pred očmi svetovne javnosti oriih borcev, ki so imeli pogum, da za časa fašistične vladavine branijo - pravice,, svobodoljubnega človeštva na strani demokracije. Poleg tèga so. ss De .Gasperi in njegova družba svečano obvezali v mirovni pogodbi, da ne.jbodo. nikogar preganjali zaradi njegovega udejstvovanja na -strani zaveznikov v vojni. Toda za Italijo je mirovna pogodba »diktat«', po, katerem, morajo skakati že zato, ker jim je udaril pečat poražene drzavè, Ali ta pečat bo ostal ne glede na;kakršnokoli’že,revizijo in ga ne bo moglo'odstraniti nobeno,,, še tako učeno' dokazovanje, niti preslabih računov, ki jih je naredila tedaj ista italijanska kasta.
Ona ustvarja tudi še naprej »raz» polpeetijC«. i’o '.naj bo tako,-da pozeleni - od sovraštva lice . vsakega Ithlijang, če sliši samo omenjeno iirse Jugoslavija. Ker le na ta način bo mogla De Gaspcrijeva Italija o-štkariti one velike »ideale«, katerim s ta. j bila '2e tako blizu velika mojstra ' Mussolini, in D’Annunzio. ■ V nekem šovinističnem trobilcu, ki izhaja -v bližini, vidimo, napisano črno ha belem, da je tako in nič drugače. »Territorio Libero«, k-i ga seve d ti že imajo, je le najmanjši program, ki ne sme zasenčiti' glavnih ciljev iredente, da še čimprtj dokoplje do vseh onih krajev, ki so bili ».odtrgani« Italiji. Seveda, da bo ta program lažje izvedljiv, mora dobiti’ Italija tudi primerno število
tankov, topov in avijonov. Zato je sèi tudi De Gasperi v Ameriko in je vsaj té smotre zaenkrat dosegel. Toda ljudje, ki so objavili te borbene načrte, ne povedo, kje si bodo Italijani lahko nabàvìli k tankom in- topovom,' ki jih bodo morda 'res dobili od Amerike, še potrebne ljudi,- ker tankov in.topov so imeli že dovolj tudi v zadnji vojni, pa so' imeli z njimi bore male uspehe. Onih ljudi, ki naj bi ostvarili sanje iredentističnega šovinizma, pa niso imeli tedaj in jih imajo še manj sedaj, ko jih izpodjeda kominformi-stični sovražnik, za katerega se delajo,-, kot da ga ne bi videli.
-Zato bi bilo-za De Gasperi ja- ini njegove mazače po šovinističnih listih in lističih mnogo pametnejše da optaste podobne megalomanske napovedi in da stopijo natla realnosti. De Gasperi bo odletel nekega dne kot pleve v vetru, a italijansko ljudstvo bo še vedno ostalo. To si pa želi miril s tem tudi mirno sožitje z Jugoslavijo. Ce bi bilo ma-■ lo razsodnosti pri ljudeh, ki danes vedrijo in oblačijo v Sosedni republiki, -ne da bi hodili reševat vprašanj, ki jo ločijo od Jugoslavije v daljno Ameriko in Kafiado, marveč bi se obrnili na bližnja vrata, kjer je edirio ključ do teh problemov.
Sicer so to De Gàsperiju povedali tudi v Ameriki. Toda njemu se očividno zdi za malo,, da bi sedel za skupno mizo z »balkanCi« na katere je rimska diplomacija vedno gledala z visokega navzdol, Ali svet se vrti in tako so se tudi balkanci medtem v marsičem spremenili in postali vsaj enakovredni partnerji fini gospodi z Rima.
Etnična Binila
im
Trst je za Slovence življenjskega pomena in najbolj naravno izhodišče na morje, pa je zaradi tega razumljivo, da je prav vprašanje Trsta v okviru STO za nas najvažnejše vprašanje. Gospodarsko in etnično vprašanje se tu med seboj prepletata. S Trstom rešujejo Slovenci del tsvojega gospodarskega) vprašanja obenem pa seveda tudi vprašanje slovenskega naroda, ki živi tu že najmanj tisoč let.
Italijanski imperialisti zelo radi govorijo o Italijanih v Trstu, pozabljajo pa, da živijo Slovenci strnjeno od Tržiča vse do točke, kjer končujejo Barkovlje, da se strnjeno slovensko ozemlje zopet začenja onstran Trsta, kjer imajo Slovenci že od nekdaj svoje važno gospodarsko in kulturno središče v Skednju. Najbolj učeno izmišljanje ne bi moglo služiti kot dokaz, da ozemlje, o katerem govorimo, ni slovensko. Ali naj se Slovenci temu važnemu ozemlju odrečejo? Bili bi res smešno in pomenilo bi nič manj kakor odrekati se svojemu življenjsko važnemu gospodarskemu ter kulturnemu -središču, pomenilo bi sekanje udov od živega telesa. Da je vsa neposredna okol-ica Trsta slovenska prav tako ne more biti dvoma. Italijanstvo samega središča mesta Trsta Slovenci niso nikdar zanikali, pa čeprav je res, da živi v Trstu -na desettisoče impor-tirancev (regnicoli). Priključitev Trsta ter celotne okolice k Jugoslaviji, ki smo ga svojčas tako ostro postavljali, ni b-ila le v interesu Slovencev, temveč tudi italijanskega delovnega ljudstva v celoti.
Potrebno je, da podčrtujemo vprašanje Trsta, ker si morda že nekdo misli, da bi bilo dovolj, da Jugoslavija dobi jug. cono STO, ali pa, da vprašanje Trsta ne more biti več na dnevnem redu. Slovenci na Koprskem se čutijo sestavni del slovenskega naroda -in se prav dobro zavedajo, da slovenski narod ne more mirno vprašanja Trsta. Kakor je zopet re-s, da si vsi tukajšnji Slovenci odkritosrčno želijo, da bi po vprašanju STO prišlo do poga-
janj med Jugoslavijo ter Italijo, si po drugi strani tudi zamišljajo, da se ne bi mogli ni-kdar odfeči Trstu. Pri morebitnih pogajanjih bi moralo biti prav vprašanje samega Trsta kat slovenskega gospodarskega ter kulturnega sfedišča pač osrednje vprašanje.
Kakšne argumente pa bi v svoj prilog lakho navedl-i italijanski imperialisti? Ali živijo Italijani na STO strnjeno kakor Slovenci? Prav gotovo ne. Ali -je Trst kako važno italijansko gospodarsko središče? To ni nikdar bil. Italija ni nikdar bogatela na račun Trsta, opažalo se je celo obratno, da je Trst pod Italijo propadal,nadalje, da ima Italija na severnem Jadranu svoje gospodarsko središče v Benetkah. V tem položaju postajajo Italijani V Trstu avtomatsko -narodna manjšina. Italijanski imperialisti zares nimajo nikakršnih argumentov, Ostaja le, kar bi radi prikrili, namreč težnja po imperialistični ekspanziji, kateri se še nočejo odreči, pa čeprav je ta politika doživela v zadnjih letih popolen zlom.
K rasti Trsta je v preteklosti resno dopr.inašala le Avstrija, toda s sredstvi, ki so jih dajali na razpolago narodi v zaledju. Tržaško pristanišče je stalo 4 milijarde zlatih kron in morda prav toliko so stali 3 branovi (dighe), ki se taz-prostirajo pred pristaniščem samim. Mar je Italija dala kak »ficek«? Seveda ni. Ogromno bogastvo, ki je nakopičeno v Trstu, je brez dvoma trud narodov v zaledju, ki Trst rabijo kot svoje goispo-darsko središče (trgovina in industrija, ki je s takim središčem povezana). Ali naj ti narodi, ki jih je izkoriščal ter zatiral italijanski imperializem, pristanejo sedaj na neke darove temu imperializmu? I-talijanski iredentisti vseh variacij s kominformiisti vred naj tega ne pričakujejo! Tudi Istrski Slovenci se dobro zavedajo, da je vprašanje Trsta pravo jedro v Sklopu Všeh vprašanj STO. Od tega, kar nam po pravici pritiče, ne bomo nikdar odstopili.	,* I
MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV
Pretekli teden je bil zelo bogat na dogodkih v -svetu. Predvsem moramo poudariti, da je svet nekaj dni premleval eksplozijo druge a-tomske bombe v Sovjetski zvezi in Stalinove izjave v tej zvezi, ki je poudaril, da -ima Sovjetska zveza miroljubne namene in da ima eksplozija bombe samo obrambni značaj proti naklepom anglo-ameriške-ga napadalnega bloka.
Sploh je karakteristično, da sovjetski v-oditelji stalno navajajo, vse njihove vojaške priprave kot obrambo, zapadne vojaške načrte pa kršijo z najrazličnejšimi nazivi, kot ogrožanje miru, napadalnost na miroljubni sve-t itd., čeprav je vsemu svetu znano, da je prav Sovjetska zveza tista, ki s svojo agresivnostjo že nekaj let nazaj ogroža svetovni mir in da tudi Zapad ni mogel spričo teg-a ostati križem, rok. Naj navedemo samo primer Koreje, kjer je Moskva pahnila v bratomorno vojno severne Korejce, seveda za svoj račun. Najočitnejši dokaz sovjetske napadalnosti je pa Jugoslavija, katero nenehno ogroža Kremelj in njegovi sateliti že tri polna letg.
Stalinove izjave o miroljubnosti Sovjetske zveze so torej le pesek v oči in navadna kominformist-ična propaganda, ki pa ne zaleže ničesar več.
Komaj se je poleglo razburjenje o-krog sovjetske atomske bombe, je svetovno ozračje pretresel drug 'dogodek, in sicer nenaden koiak E-gipta, da odpove z Anglijo sporazum iz leta 1938. po katerem je i-mela Velika Britanija pravico držati -svoje vojaške posadke v področju Suešikega prekopa in pa sporazum iz leta 1899 o skupni anglo-egiptovski upravi Sudana.
Predsednik egiptovske vlade Na-has Paša je pred par dnevi namreč predložil parlamentu zakonski osnutek, da se ti dve pogodbi z Anglijo razveljavita. Angleške čete bi morale zapustiti sueško področje, Sudan bi pa prisopil v unijo z E-giptom. Vse izgleda, da bo ta zakon v parlamentu sprejet, ker so še. v tem vprašanju zedinile vse stranke. Celo naj več ji politični nasprotniki sedanje vlade so obljubili Nalias Paši vso podporo. Z odpovedjo ' sporazumov so zadovoljni tudi Sudanci, ki vidijo v tem prvi korak k popolni samostalnosti Sudana.
V Angliji je' prišlo do velikega vznemirjenja. Egiplski korak ocenjujejo vse stranke kot velik uda-
rec angleškemu imperiju, saj je vendar Suez predstavljal glavno žilo, po kateri se je pretakalo bogastvo iz azijskih kolonij v matično državo, razen tega je biil Sueški prekop najvažnejše strateško oporišče Bližnjega in Srednjega vzhoda, katerega izguba bo imela za Anglijo nedogledne posledice; pa ne samo za Veliko Britanijo, temveč tudi za ostali zapadni svet, kar dokazuje neprijeten vtis, ki ga je izzval korak Egipta tudi v Wa-shingtonu in v Parizu.
Blizu Sueza so še druge države, ki nameravajo odpovedati pokorščino Angliji in sploh Zapadu, kakor Perzija, Irak, Saudova Arabija, Transjordanija -itd., in toi želijo postati samostalne in neodvisne. Trenutno je najdalje v tem pogledu prišla Perzija, ki se hoče iznebiti angleškega vpliva z nacionalizacijo petrolejske industrije. Zaradi tega je prišla v oster s-por ž Anglijo, ki traja že nekaj mesecev in ki nikakor ne izgleda, da bo končal tako hitro. London se je zatekel najprej na mednarodno razsodišče v Haagu, toda to ni bilo dovolj. Sedaj je vso zadevo predal Varnostnemu svfetu Organizacije združenih narodov, toda Perzijci so ostali pri svofjii prvotni nameri. Ne priznajo niti ha-škega razsodišča niti Varnostnega sveta ter trdijo, da je nacionalizacija petrolejske industrije notranja zadeva Perzije.
Kakor vidimo, angleški imperij vse bolj hromi im je po vojni doživel hude poraze, tako da se Anglija danes ne more več prištevati v prvorazredno velesilo, kakor je -bila pred zadnjo svetovno vojno. Izgublja teren -pod seboj, kar odkrito priznavajo angleški voditelji prav sedaj, ko se vrši predvolivna kampanja. Iščejo podporo v Ameriki, toda ta vodi politiko svojih koristi in gleda na to, da čim bolj učvrsti zapadni blok .kot celoto, da bo kos morebitnemu spopadu v bodočnosti s sovjetskim blokom.
Na Koreji se je nekaj razgibalo. Po dolgem času bo verjetno spet prišlo do nadaljevanja pogajanj za premirje, vsaj tako sodijo po Zadnji poslanici severnokorejskega poveljstva, ki je pristalo na to, da bi se pogajanja vršila V nekem drugem mestu, a ile v Kesottgu, kjer je prišlo večkrat do incidentov. Ce se bodo pa pogajanja uspešno končala, je pa spet drugo vprašanje, saj vendar vse zavisi od volje Kremlja, ki gospodovalno ukazuje tako Severnim kakor tudi Kitajcem.
Od Sl.-.
bo festival iteliji
Letos bo festival italijanskih prosvetnih društev v Piranu. Na festivalu bo nastopilo z raznimi programi 10 dramskih družin, 10 pevskih zborov, 9 folklornih skupin, 6 godbenih , sestavov, 5 godb in odlični orkester. V vseh teh družinah bo sodeldvalo skupno 1200 članov Zveze Italijanov Istrskega okrožja.
Spored manifestacij bo trajal ves teden od 21. do 28. oktobra. Italijanska prosvetna društva se po vsem okrožju živahno pripravljajo za ta festival. Pred festivalom bodo VSa društva priredila lokalne festivale in preizkusile svoje sposobnosti. Zveza italijanskih prosvetnih društev bo le. -tos stremela zgolj za kakovost prireditev in umetniško izvajanje kakor
i. oktobra
prosvetnih društev
za število prireditev. Nà *à rtàSin bo kulturno prosvetno delo Italijanov prav gotovo lepše uspelo.
Italijanska prosvetna društva v Kopru. Piranu, Bujah, Momjanu, Izoli.Jn Grožnjanu v pripravah za festival med seboj tekmujejo. Za temi društvi ne zaostajajo niti v Novem gradu, Umagu, Portorožu in pri Sv. Luciji, ki so zadnje čase prav tako |?o-hiteli s pripravami in vajami.
Ob tednu festivala italijanske kulture bodo tudi odprli razstavo z raznimi slikami in umetniškimi deli, risbami itd., ki bo prikazovala delo Zveze Italijanov našega okrožja.
Zveza Italijanov si vsekakor prizadeva, da bp, teden čim bolje uspel, ■
l
Med zadružniki v STRUNJANU
Strunjan je prijazen kraj, ki' leži Bled Izolo in Piranom. Ko stopiš 5>Pri mostu« iz avtobusa, opaziš najprej skupino lično sezidanih hiš in od zadaj proti morju pa strunjanske soline. Zmotil pa bi se, če bi mislil, da je Strunjan neznatna vasica. Ce se še nekoliko bolje ozreš okrog, boš opazil, da so griči gosto posejani s hišicami. Ne bo pretirano, če pravimo, da ga tudi človek, ki je urnih nog, ne obhodi v 3 •urah. Ta razbitost vasi na številne, zaselke ter hiše, ki stoje daleč od Slavne ceäte ter sedeža kmetijske : Zadruge, je prav gotovo ena od. ovir za tesnejše sodelovanje vaščanov. Pokazalo se je tudi te dni. Ko Jje zapihala ostra burja, je marsikdo araje ostal doma, kakor pa krenil v Središče vasi po tem ali drugem opravku.
Vas Strunjan omenjajo najsta-fejše kronike, pa tudi to, da je stalo naselje z enakim imenom med Bavljami ter Skednjem pri Trsty. V starih časih je bilo v Strunjanu 1* par hiš, griči daleč naokrog pa »o bili zaraščeni s temnimi gozdovi. Znani piranski luteranec in pisatelj, Ivan Krstnik Gojna, je v nekem svojem spisu napisal, da Pirančanom prav zaradi tega ni manjkalo lesa za gradnjo svojih lesenih hiš. Temen gozd, znan že v XII. stoletju pod imenom »Gozd Črnigoj« (Silva Cernirai), je segal do neposredne bližine Pirana samega. Reka v Strunjanu je imela tedaj dovolj Vode, da je lahko gnala vrsto mlinov, iz katerih so Pirančani dobivali del potrebne krušne moke. Piranska gospoda je že od nekdaj hodila sem na lov ter zabavo. Bilo je proti koncu XV. stoletja, ko je nekim ljudem šinila v glavo »pametna« misel, da bi spremenili Strunjan v božjo pot, ki naj hi vrgla depe denarje. In »res«, dogodit Be je čudež. Zrasla je za tem prostorna cerkev in delovni ljudje so menihom frančiškanom zgradili povrhu še udoben samostan. Ti menihi ,ne bi našli izlepa lepšega prostora. Mojstrsko so poskrbeli, da bi bili obdani z vsem potrebnim bogastvom.
V novejši dobi je stekla skozi Strunjan ozkotirna železnica. Takrat je bila tu tudi avstrijska vojašnica in ob neki priliki so si avstrijski vojaki privoščili šalo, da so na vzpetini proti Portorožu namazali tračnice g oljem ter mastjo m vlak nikakor ni mogel naprej. Vojaki in poleg njih še Strunjančani so se grohotaM na ves glas«. Od stare čeleznice je ostala še Stancija, ime po nekdanji postaji.
Razmišljal sem o tem in drugpm, ko sem se bližal sedežu kmetijske uadruge. Imel sem. srečo. Našel sem podpredsednika Kneza Alojza ter tajnika Giassija Julija. Povedal sem jima takoj, da bi rad vedel, kako napreduje njihova zadruga, da želim o njihovih uspehih ter težavah seznaniti tudi čitalce Istrskega tednika. Odgovorila sta mi takoj, da sta mi z vsem na razpolago.
Odkup poljedelskih proizvodov je
naenkrat glavni vir dohodkov zadruge
Tovarišu podpredsedniku Knezu Alojzu sem takoj zastavil vprašanje: »Povejte mi, kaj je največ doprineslo k razmahu vaše zadruge v zadnjem letu? V Koprskem okraju je že na splošno znano, da je vaša zadruga dokaj krepka, da si zna uspešno utirati pot?» Tovariš predsednik ni mnogo razmišljal. Videlo »e je takoj, da mu je gospodarsko vprašanje njegove rojstne vasi kakor na . dlani. »Naša zadruga ima okrog 170 članov in vsi ti so se obvezali, da bodo presežek svojih! proizvodov oddali zadrugi. Spomladanski pridelek je bil prav dober. Od zadružnikov smo odkupili za
10.500.000	din poljedeljskih proizvodov. Ta vsota ni majhna in bila bi Be večja, če ne bi z julijem začela pritiskati huda siuša, ki je uničila mnogo zelenjave, zlasti pa paradižnika. Ta ’suša je resno prizadela tudi naš vinski pridelek. Trgovska dejavnost naše zadruge je dala letos 800.000 din čistega dobička. Naša zadruga razpolaga z nekaterimi podjetji, toda ta imajo le skromne dohodke«. Meni je bilo popolnoma jasno, da zadruga trguje zlasti z znanimi spomladanskimi proizvodi, grahom, jagodami in sadjem. Razumel sem tudi, da pridelek v Strunjanu ne more biti majhen, če je dovolj dežja, kajti tu živijo izkušeni vrtnarji ter umni poljedelci, toda zelo me je zanimalo, kakšna podjetja ima zadruga, pa sem zaradi tega vprašal, kako je s temi podjetji. Oglasil se je sedaj tajnik Giassi ter dejal: »Tu v Strunjanu imamo zadružno prašičjerejo. Ce bi prodali prašiče nekam ven iz vasi, bi prejeli lepo vsoto denarja. Tega pa ne delamo. Prašiče vzrejamo za člane zadruge, ki jih dobe za polovično ceno. Prašičjereja v Strunjanu ima torej nalogo, da krepi naše kmetijstvo v celoti.« Tu sem nekako prekinil razgovor ter vprašal: »Koliko pa vas stane reja prašičev, ali pridete skozi s takimi nizkimi eenami?« Tajnik Giassi je takoj pojasnil: »Do sedaj je šlo kar v redu, vendar pa se nam zdi, da smo zadnje čase v škripcih. Hrana se je podražila in prašiči nas sedaj stanejo 2000 din dnevno. Res je, da imamo tudi večje dohodke, da bomo morali ceno - prašičem povečati, toda utis imamo vendarle, da je prašičjereja draga, da .morda nekaj ni v redu.« Izrazil sem za tem mišljenje, da zaskrbljenost ni potrebna, da pa zahteva nov položaj večje podjetnosti, da mora zadruga posvetiti še večjo pažnjo štednji ter se posluževati za rejo prašičev še vseh do sedaj neizkoriščenih odpadkov.
»Le povejte, kakšna podjetja še imate«. Tov. tajnik jih je sedaj naštel kar po vrsti: »Poleg prašičjereje imamo še gojišče za perutnino, zadružno kovačnico, krojačnico, pekarno, zadružno gostilno in zadružno mizarstvo. Od teh je bilo naše gojišče perulnin letos popolnoma aktivno, isto velja končno za vsa podjetja, razen kovačnico, v kateri le sicer več delavcev oziroma obrtnikov, ki imajo polne roke dela, toda v svojih računih odkrivajo vendarle popolno pasivo. Cela za-fleva izgleda res čudna. Vzroki so znani že deli časa. Vodja zadružne kovačnice, Krajcar Anton, je imel ▼se do nedavna čudno navado. Ce je nekomu popravil voz, je ob predaji popravljenega voza dejal lastniku: Ah, dajte 200 din, pa je! Njegovo merjenje na oko in brez svinčnik” v rokah, ie povzročilo zadrugi
cer si je ponavadi dal plačati polovico dela, ostalo pa je klijentom enostavno daroval! Ta reč se čudno sliši, pa je bilo le tako! Reči pa moram, da je drugače tovariš Kraj-cer mafljiv delavec, kd dela od zore do mraka in kako! Takih delavcev je malo. Toda računi niso za Krajcerja. Vse kaže, da jih smrtno sovraži. No, zadevo pa smo le uredili! »Ta, reč se mi je zdela čudna, pa sena zato vprašal: »Kdaj pa ste opazili, da Krajcer ne mara xaču-. nov? Zakaj ste dopustili, da kovač-' niča dela nenačrtno in brez računa? Kaj pa, če bi se tako delalo tudi v ostalih podjetjih?« Tovariš tajnik1 je bil nekoliko v zadregi in priznal,, da'bi morali tov. Krajcerja resneje poučiti o stvari že vsaj pred letom dni.,
»Povejte mi, kako pa je sedaj z vašo krojačnico?« Giassi je takoj poudaril, da je to podjetje aktivno.« V krojačnici ne bomo ostali pri starih delovnih metodah. Danes nam Je nadvse potrebna podjetnost. Postati moramo konkurenčno sposobni. Naša krojačnica je začela izdelovati v serijah krasne moške srajce. V kratkem bomo vrgli na /tržišče proizvode naše krojač-nice. Morda pa se bodo naši načrti obnesli! Poskusimo!« Tu sem moral tudi sam nekaj povedati ter dejal, da je pač iniciativa hvalevredna. »Kdor nič ne poiizkusi, ostane vedno pri starem in se ne ‘pomakne naprej. Ce se prvi načrt ne posreči, se napravi drugič prav gotovo boljšega.
Investici je. Dolgovi, ki se bodo lahko likvidirali. Denar, ki leži.
»Tovariš predsednik, kako pa je z vašimi investicijami? Kaj ste zgradili in kaj kupili, da bi povečali dohodke?« Opazil sem takoj, da se gre tu za najtejže vprašanje. »Mi v Strunjanu smo zadnje čase inve-
sem srečal še člana upravnega odbora zadruge Savrona Petra in še njega povprašal, kako je z gospodarstvom v Strunjanu. Zastavil sem mu namreč vprašanje, ki sem ga bil prej izpustil. »Tovariš Savron,
stirali lepo vsoto denarja, toda za
investicije se nismo poslužili zgolj povejte mi, kako je z denarjem v investicijskega kredita, tem več tu- ciz-»—
di našega obrtnega kapitala, denarja namreč, ki bi moral služiti za tekoče trgovske posIe.Kredi-t za investicije smo dobili lani., letos pa ga ni bilo in smo zaradi tega napravili slednje. Kupili smo 2 para konj, frezo. za. oranje, motorno, žago ter./ preuredili plesišče v Ljudskem domu. Ukrenili srho tako, ker smo zračungli, da bomo obrtni krediLpri Istrski banki. lahko krili š /prodajo, nqkurentnega-felaga ter še ostalega, blaga, ki smo ga. plačali in ga imamo sedaj na., zalogi.« Diskusija , je bila sedaj manj živahna. Opazil pa sem, da sta bila oba predstavnika . zadruge nekoliko v zadregi, pa .čeprav sta izražala prepričanje, da jim je zaloga blaga jamstvo za, povračilo posoj/iia in obenem jamstvo za povrnitev denarja, ki so. ga iz. tega posojila uporabili za investicije. Rekel bi, da bodo investicije oteževale povračilo posojila!
Res je, da je zadruga v Strunjanu pokazala posebno zadnje čase velilfo iniciativnosti, da bo po vsej verjetnosti prav zaradi tega upravni odbor uspel urediti vse svoje finančne dolžnosti ter rešiti tako tudi navidez zamotano vprašanje povračila dolga. Za tem.sta mi oba povedala, kako se je zadruga po naših gospodarskih ukrepih, takoj znašla. Zadružni, kamjon iz Strunjana je napravil že 5. voženj v Sloveni jo. V vseh primerih se je, vračal obložen z blagom, /zadružna razprodajalnica je nabita, ne manjka niti putra. Že s temi. prvimi- vožnjami in prevozi., blaga iz Slovenije je zad/ruga-zaslužila 1ÖQ.QÖ0 din. Imel sem utis, da so začeli v Strunjanu resno študirati.gospodarske probleme, da yrtajo in vrtajo, da bi zadrugo še. bolj okrepili.
Ko sem zapuščal, sedež zadruge,
V vinski kleti ŠKOCIJANU
Strunjanu? Ali denar leži, ali je v obtoku?« Tovariš SaVron ni mnogo pomišljal in videlo se je, da dobro pozna domače zadeve. »Ljudje mnogo kupujejo, toda nekateri imajo mnogo denarja, drugi pa le za silo. Sem mišljenja, da v Strunjanu leži nakopičenega in takorekoč mrtvega kapitala vsaj v znesku
5.000.000 diin. Tu pri nas imamo nekaj čudnih ljudi, ki denarja ne dajo od sebe. Taka sta Giassi Nikolaj ter Roso Jurij, ki sta svoj čaS zamenjala v dinarje vsak po okrog
800.000	Ji. Glede njih se širijo najbolj, čudne govorice. Gre se pa na .vsak način za pravo bolezen kopičenja denarja. Giassi N. je odličen kmetovalec, toda čudno pa je le, da mnogo proda, da denar le kopiči in nič ne kupi. Sem mišljenja, da bomo morali v Strunjanu resno razmisliti, kako bomo spravili v'oibtok denar, ki leži mrtev,« Tov! Savrontt sem se najlepše zahvalil za pojasnila.
Ob kratkem čakanju na avtobus »Pri mostu« sem lahko ugotovil, da še vedno v svojih načrtih preveč govorimo. V Strunjanu se je že pred .dvema letoma sklepalo, da_ se bo zgradila baraka,.,ki najj bi služila potnikom na postajališču. To mi je v spomin priklicala burja, ki je neusmiljeno brila od Izole proti Portorožu.	V. S.
Obvestilo sveta
za kulturo in prosveto
Da preprečimo zapuščanje šol med šolskim letom s strani učencev, ki dopolnjujejo 14. leto, je Svet za prosveto' in kulturo na svoji seji. dne 3. oktobra sklenil sledeče:
Za učence, ki dopolnijo 14. leto starosti v letu 1951. vpis v šolskem letu 1951/52 ni obvezen. Kdor med njimi želi nadijevati' šolanje, mora prinesti izjavo staršev (podpisano od očeta in matere), da bo redno obiskoval šolo do konca šolskega leta.
Za učence, ki dopolnijo 14. leto starosti v letu 1952 pa je šolanje v šolskem letu 1951.52 obvezno 'do konca šolskega leta in bodo 'starši po zakonu odgovarjali za neupravičeno > rest? jan je prav tako kot za vse ostale; .šoloobvezne otroke.
To navodilo stopi takoj v veljavo, upravitelji šol naj z njim seznanijo starše.
PADNA — Odkrili smo tatove. Ze dolgo časa so se nekateri, naši vaščani pritoževali, da jim manjka to in ono. Naš vaščan Lovrečič Jože je nekega dne opazil v svojem gozdu posečena hrastova in druga drevesa, ki sicer niso bila bog-ve kako velika. Toda škoda je vendar bila. Prav tako je opazil naš zelo siromašni vaščan Ivan Kuzmič, da mu nekdo seka akacijo, ki jo je prej ali slej nameraval sam poseči za uporabo. Gregor Anton pa jč celo uvidel, da mu v vinogradih manjka grozdje. In vsi so se spraševali, kdo bi moral biti, ki se upa najsiromašnejšim vaščanom krasti drva, grozdje itd. Nekega dne pa sta bili pri kraji drv v gozdu tov. Lovrečiča zasačeni vaščanki Antonija Dilič, Padna 72 in Marija Grego, Padna 70. Obe sta priznali krivdo in sta morali zaradi tega plačati kazen na KLO. Prav tako je toil odkrit in obdolžen kraje, kar je sam priznal tudi vaščan Ivan Pri-bac, ki je kradel akacije, da bi si pokril lopo, čeprav ima tudi v svojih gozdovih takega lesa, ki bi ga za to uporabil. Staremu Kuzmiču je talko povzročil 3.000 din škode, ki mu jo mora vrniti. Ivan Grižon pa je v vinogradih Pribca kradel groz-je, za kar se bo moral zagovarjati pred ljudskim sodiščem.
Pri teh grdih dejanjih smo Pa-denci ugotovili, da so si okoriščali s kralje na račun najsiromašnejših v vasi prav tisti, ki nimajo potrebo početi taka dejanja, kajti od prvega do zadnjega v.si posedujejo doma gozdove, vinograde itd. Je torej jasno, da so si ti hoteli okoriščati na ta način, ker najbrže drugače ne morajo. Toda pri tem so se spotaknili, da jim prav ' gotovo ne bo več volje krasti.
*
KOPER. — Zakaj nimajo po vseh trafikah vedno cigaret? Marsikdo se to večkrat sprašuje. Včasih moraš obleteti ves Koper, da bi kupil dvajset cigaret, pa jih vseeno ne najdeš. Saj je razumljivo, da so dnevi, ko imajo trafikantje inventuro, ali pa da gredo po sledovanje itd. Toda brez cigaret se znajdejo čestokrat skoraj v>se trafike. Ali pa
imajo samo dražje cigarete, ki jih po navadi ne kadi povprečno človek. O tem vprašanju je potrebno, da razpravljajo in ga rešijo predvsem skladišča tobaka. Kajti sicer bo še vedno med kadilci tisto nepotrebno »fehtanje«, ki je. predvsem . pogosto ob nedeljah. Saj je res,-da so ta dan trafike zaprte. Toda včasih so prodajali v baru na avtobusni postaji tudi cigarete. Zakaj pa jih zdaj več ne prodajajo? Pa da bi ,bila ob nedeljah vsaj dežurna (tobakarna!
KOPER. — Osebje Novega Cine ■naj resneje upravlja svoje naloge. Včasih, ko predvaja koprski kino ka/k zanimiv film se seveda nakopiči polno obisovalcev pred blagajno za prodajo listkov. Ker je bil pri tem vedno nered, so tu postavili neke ograje, da bi se ljudje držali reda. No, pa tudi to ne pomaga. Blagajničarki 'je res vseeno, če je nekdo v vrsti ali ne. Ce si Rje» prijatelj, -dobiš karto tudi ne da bi čakal vrsto. .Vrsta pa je taka, da bi se včasih skoraj vsi potolkli. Ostalo osobje Novega Cine pa se za to sploh ne zmeni. Potrebno je, da Mestna uprava komunalnih podjetij poskrbi za red v Novem Cine.
V	zdravilišču Ankaran nameščajo te dni stroje za novo mehanično pralnico. Stroji so bili nabavljeni v inozemstvu za več milijonov lir.
V	zdravilišču, ki je Pilo pred 5-imi meseci popolnoma obnovljeno in preurejeno, je sedaj 74 bolnikov iz Istrskega okrožja. V zadnjem času je zapustilo zdravilišče 20 o-zdravljenih bolnikov.
Septembra se je rodilo v Istr-skem okrožju 110 otrok, od teh 58 moških. V istem času je umrlo 42 oseb. Poročilo se je septembra v bujskem okraju 6 parov, v koprskem okraju pa 25 parov.
*
Zavod za socialno zavarovanje v Kopru je dodelil letos preko 9 in -pol milijonov dinarjev za izboljša-nje zdravstvene službe v Istrskem okrožju. Za ureditev in dograditev' ambulant in bolnic pa je Zavod prispeval 10 milijonov dinarjev. r	_	- ,	. - s
Ob priliki III. kongresa invalidov.. Jugoslavije, ki bo v Beogradu 27. in 28. oktobra, so si napovedali invalidi koprskega in bujskega okraja tekmovanje. Tekmovali bodo kdo bo do 28. oktobra imel več štu-/ dijskih in množičnih sestankov, kateri odbor bo prispeval več. ut prostovoljnega dela, kje se bo več novih članov vpisalo v športno-strel-ske družine. Tekmovanje obsega tudi razdelitev članskih izkaznic -in proučevanje invalidske organizacije.
Invalidska organizacija združuje v koprskem okraju .740 članov, od teh je 126 invalidov iz narodnoosvobodilne borbe. Letos je bilo na brezplačnem klimatskem zdravljenju v Jugoslaviji 60 članov invalidske organizacije koprskega okraja.
Kmetje Istrskega okrožja pričakujejo letos zelo dobro latino oljk. Predvideva se, da bodo oljke obrodile še enkrat toliko sadu kakor lani. Posebno dobro kaže v koptskem okraju, kjer predvidevajo kmetje da bo letošnja proizvodnja presegla 200 ton olja.
Za uspeh tedna Rdečega križa
Ta teden je posvečen Rdečemu križu. Program dela, ki si ga je postavil Okrožni odbor Rdečega križa je obširen, bogat, vsekakor koristen za vso skupnost, pa tudi izvedljiv. Kjer so se pripravljali za ta teden že prej, tam seveda tudi
NOVA POMOČ KMEČKIM DELOVNIM ZADRUGAM
Oli uredbi e osvoboditvi KOZ invesllciiskib dolgov
(Ob odloku o osvoboditvi KDZ investicijskih dolgov)
Takoj i za' odlokom o upravljanju gospodarskih podjetij in predaji tovarn v roke proizvajalcev, t. j. delavskim svetom, so ustanovili Fond za mehanizacijo in zadružno kapitalno izgracjnjo kmetijstva. Fond za mehanizacijo predstavlja ustanovitev gospodarskega združenja KDZ. V istem času so bile ukinjene kmetijske strojne postaje, kot zadružna podjetja, in njihova sredstva so bila predana KDZ na trajno upo-
odlokom osvobodila KDZ za
20.000.000.— din investicijskega dolga, ki so ga KDZ napravile za izgradnjo gospodarskih poslopij, hlevov, novih nasadov itd. Ta ukrep ljudske oblasti je važen za gospo darski napredek KDZ in ni dvoma, da bo prinesel zadružnikom boljše življenje.
Uporabljena lastna sredstva KĐZ
za. napravo zgradb, hlevov, sadovnjakov, vinogradov, nabavo strojev itd. predstavljajo velik napor zadružnikov' za dvig svoje zadruge
rabo kot splošna ljudska imovina ' v močno socialistično g .spodarsivo.
ter ustanovljeni so bili sveti :n u pravni odbori, kar je nedvomno najrevolurionarnejši ukrep izveden na vasi po ustanovitvi KDZ.
Odlok o osvoDoGitvi KDZ investicijskih dolgov, daje KDZ na trajno uporabljanje in upravljanje investicijskih objektov. S tem ukrepom je ljudska oblast še bolj utrdila temelje nadaljnje krepitve KDZ, dala je osnovo za povečanje proizvodnje, za ustanavljanje novih in razširitev dosedanjih KDZ.
Investicijske objekte, ki so jih izgradile KDZ z investicijskim kreditom, kakor investicijski objekti, ki jih bodo KDZ v bodoče izgradile iz proračuna sredstev Fonda za mehanizacijo, bodo zadrugam v trajno last. KDZ pa so dolžne plačevati; Fondu za mehanizacijo, amortizacijo teh objektov (podobno kakor pri odloku o dodeljevanju traktorjev in kmetijskega orodja KDZ).
Po odloku se KDZ ne osvobajajo onih investicijskih dolgov, ki so nastali za nabave živine, malih investicijskih sredstev in kreditov, ki so jih KDZ vzele za dvig kadrov. Te kredite boder še nadalje vračale I-strski banki pod onimi pogoji in obveznostmi. kakor so jih sprejele.
Odlok o osvoboditvi KDZ investicijskih dolgov v današnjem trenutku je za KDZ velikega pomena, kajti ljudska oblast je s tem
Zato pomeni končno, da so zadružne investicije skupni napor ljudske oblasti in zadružnikov za revolucionarno preobrazbo vasi.
Za vse investicijske objekte, ki so bili dani KDZ bodo KDZ odplačevale amortizacijo Fondu za mehanizacijo. Način za mehanizacijo način odplačevanja kakor druge podrobnosti v zvezi s sprovajanjem teh ukrepov v življenje, izdaja poverjenik za finance pri IOLO v sporazumu s predsednikom Sveta za kmetijstvo IOLO.
Sedaj, ko za dobljene investicijske objekte plačujejo KDZ amortizacijske vsote-Fondu za mehanizacijo, bo oFnd za mehanizacijo s temi sredstvi gradil pri KDZ nove objekte, nove vinograde, nove sadovnjake itd. To pomeni velik korak naprej v zadružni kapitalni izgradnji, ,ker če bi si KDZ same ustvarjale amortizacijske fonde, ni izključno, da bi vsi ti fondi šli za nadaljno kapitalno izgradnjo, tako pa bo Fond sprejemal plačila amortizacijskih iznosov vseh KDZ ter te vsote koristil v nadaljno zadružno graditev socialistične kapitalne izgradnje.
KDZ bi sicer morale odplačevati vseeno amortizacijo teh objektov, a povrhu tega pa vračati banki investicijski dolg in obresti tega dolga. Ze sama kratka obrazložitev o raz-
bremenitvi KDZ za 20.000.000.— din investicijskega dolga nam da to sliko:
KDZ na Koprskem odpade
14,960.000	din investicijskega dolga, a KDZ na bujskem pa 5.040.000 din investicijskega dolga (kredita). Ce od 20.000.000 din investicijskega dolga. (kredita) računamo samo 1 % obresti, bi morale KDZ plačevati Istrski banki 200.000.— din letnih obres/ti, poleg tega pa banki vračati investicijski dolg (kredit) v skupnem znesku T.000.000.—- din letno, torej skupno bi morale KDZ plačati Istrski banki 1.200.000— din letno. To vsoto bi morale KDZ odbiti od svojega zaslužka, kar je razumljivo, da gre to v škodo življenjske ravni zadružnikov.
Z odlokom o osvoboditvi KDZ investicijskih dolgov, je ljudska oblast veliko doprinesla za. dvig življenjske ravni naših zadružnikov, a prav tako omogočila, potom Fonda za mehanizacijo, nadaljnje investicijske graditve pri KDZ. Da bo razumljivo. kakšno olajšavo je prinesel ta odlok KDZ, prinašamo tabe-
uspehi ne bodo izostali. Kjer pa na to niso mislili, bo pač tako, kakor
bo.
Okrožni odbor je v nedeljo odpori “eden z nabiralno akcijo prostovoljnih prispevkov za Rdeči križ. Vse kaže, da bo ta akcija dobro uspela, saj vsakdo, ki te dni kaj kupuje po trgovinah, rad prispeva par dinarjev za Rdeči križ. V torek so bila po večjih središčih in vaseh predavanja o pomenu in delu Rdečega križa. Prav gotovo so predavanja dobro uspela in i>b tej priliki verjetno se je še marsikdo vpisal v organizacijo Rdečega križa. Toda o tem bomo prihodnji teden, ko bomo imeli rezultate, več poročali.
Tednu Rdečega križa je bila posvečena tudi radijska oddaja o higieni, zdravstvu po šolah, o organizacij prve pomoči itd. Organizirani so bili tudi obiski po socialnih ustanovah, bolnicah, domovih od,-diha, zdraviliščih itd.
Danes in jutri pa bo posvetil teden Rdečega križa skrb čistoči po mestih in vaseh, beljenju stanovanjskih prostorov, čiščenju jarkov, pregledu higiene po javnih lokalih, predavanjem o protiletalski zaščiti itd. V nedeljo 14. oktobra pa bo zaključek tedna s prostovoljnim delom za čistočo, prodajo značk in kulturno prireditvijo v korist Rdečega križa.
Iz poročil o poteku tedna Rdečega križa je razvidno, da teden ne bo slabo uspel. Pač pa moramo rčči, da povsod, po vseh vaseh in mestih ne bodo dosegli za žel jenih uspehov. • To pa zaradi tega, kakor smo že zgoraj povedali, ker se povsod niso že prej pripravljali za ta deden.
Mladina ima ugodnosti
lami pregled letnih vsot, ki bi jih	v, ,	. -	- ,
morale posamezne KDZ plačevati se naučiti raznih poklicev
letno Istrski banki.
KDZ na Pučah letno 293.760.— din, od tega. 48.960.— din obresti, KDZ Babiči 137.100.— din, obresti 22.850.— din, KDZ Ankaran 76.740 din, obresti 12.790— din, KDZ Šmarje 108.960.— din. Obresti 18.160.'— din, KDZ Vanganel 17.820.— din, obres! 2.970,— dm, KDZ Buje 101.520 din, obresti 16.920,— din, KDZ Se-get 60.000.— din, obresti 10.000 — din, KDZ Krašica 26.880.— din o-bresti 4.480,— din, KDZ Umag 17.780 din, obresti 2.980.— din, itd. Ne da bi nadalje navajali še ostale KDZ, nam gornje številke 'zadostujejo, da se prepričamo, koliko je ta u-redba o osvoboditvi KDZ invest ij-skih dolgov doprinesla našim KDZ za njihovo krepitev in nadaljno razširitev.
			
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiin
Ce prebiramp seznam predmetov, ki smo jih letos izvozili. na drugi strani pa primerjamo ta seznam s predvidenim izvozom, pridemo do ugotovitve, da so se naša predvidevanja resničila predvsem pri izvozu kmetijskih pridelkov. Dosti slabšo sliko nam pokaže primerjava naših industrijskih izdelkov, medtem ko pride izvršitev izvoza iz panoge rudarstva konkretno pri nas soli, kamna in boksita na zadnje mesto.
Kaj nam pokaže ta slika? Predvsem ugotovitev, da je pri nas kmetijska panoga , razmeroma dobro raz- : vita, da imamo v tem že tradicijo, da je prodaja teh proizvodov sorazmerno lažje odnosno, da je povpra^ Sevanje po tem blagu še vedno veliko in vsi znaki kažejo,, da, bo tako , tudi ostalo. Pri , tem je potrebno,'ir? pogledamo tej zadevi še malo globlje in poskušamo ,izluščiti, kateri predmeti so /najbolj /rentabilni in ob katerem času? Ob taki primerjavi ugotovimo, da je /bila realizacija dobra predvsem zgodnjih pridelkov in to če naštejemo po vrstnem redu dozorevanja — češnje,, grah in paradižnik. To so množični predmeti, katerih smo Izvozili razmeroma velike količine In tudi realizacija v devizah glede na ceno lahko rečemo, da ni bila slaba. Nadalje se sorazmerno do/bro proda fižol v stročju, katerega pridelek pa je bil majhen zaradi suše, prav v času, ko ta pridelek potrebuje dežja. Tudi vrtne in gozdne jagode se dobro prodajo ter hruške.
Od povrtain in sadja tvorijo navedeni predmeti jedro izvoza. Zato je škodo. Ta naš tovariš Kraj- nadvse važno, da posvetijo kmetij.
Kaj izvažamo
s.ke delovne zadruge in ostali kmetovalci največjo pažnjo /proizvodnji teh pridelkov. Gledati je treba na to, da bodo ti pridelki spomladi čim-prej na trgu, zato moramo že sedaj pričeti pripravljati vse potrebno, da bo setev izvršena o pravem času. Nadalje je prav tako važno, da se posveti kar največ pažnje kakovosti pridelkov, kajti samo dobro in lepo blago, ki je pravilno obrano in pripravljeno v ambalaži, kakor to zah-/ tevajo inozemska tržišča-, :bo' dalo zažeijeni uspeh pri vnovčen ju.
Poleg . zgoraj navedenih pridelkov, ki so bili v letošnji sezoni glavni kmetijski izvozni predmeti mpramo omeniti še /krompir. Tudi ta pridelek je važen, sicer ne v toliki meri za iz;vcz za devize, kèr imamo v tem predmetu hudo konkurenco iz dežel, kjer se pojavi- prvi krompir, dosti prej na trgu kakor pri nas, pač Pa za interni trg, predvsem pa za bližnje zaledje (Jugoslavijo). Pridelovanje krompirja je pri nas zvezano z večjimi stroški kot na primer v deželi/krompirja, t. j, v Sloveniji. Vendar imamo mj to prednost, da pri nas dozori prvi krompir takrat, ko ga tam šele sadijo. Jasno, da je zato prodaja v tem času ugodna ter izkupiček za isto količino nekoliko-krat večji, kakor pa če bi mi nudili krompir takrat, ko se pojavi na trgu že kasni, krompir v velikih količinah. Pri tem pridelku si torej naši
kmetovalci lahko dobro opomorejo v finančnem pogledu, ter si za to nabavijo vsa potrebna reprodukcijska sredstva.
Do sedaj smo omenili samo povrtnino in sadje. Seveda je grozdje, odnosno vino za nas poglavje zase. Po vrednosti mnogo več kot povrtnine in sadja smo izvozili vina. Zato je ta pridelek za nas najvažnejši, v kmetijski panogi. Dobro se protìa tudi lepo namizno grozdje. Finančna efekt je .pri tem za kmetovalca ugodnejši kakor pri .vinu. Zato je potrebno, da gojimo tudi dobre v/rste namiznega/, grozdja, kajti le po takih je povpraševanje. Za vino pa je potrebno, da gojimo one vrste, /katerih vino je najbolj iskano, ki so pri nas specialiteta (n. pr. refoiik. muškat itd.) take, ‘ki dobro o-brodijo ter jih ob trgatvi sortiramo, 'da dobimo dobra sortna vina. Pri tem se nočemo spuščati v podrobnost.i. ker je to naloga naših kmetijskilin strokovnjakov.
Od naših industrijskih iodelkov skoraj nimamo drugega cmnem.be vrednega, razen izđ-'kov ribiš'ke industrije. Ta Industrija je predvsem izvoznega značaja. Zato je pri tem važno v prvi vrsti dejstvo, jla razpolaga z zadostno rezervo re produkcijskega materiala, predvsem z belo /pločevino, ki je izrazit uvoznji predmet in ne vedno dosegljiv. 'Tovarne morajo, razpolagati v tem pogledu z
da ne ko se
gotovo rezervno zalogo zato, pridejo v stisko v trenutku, ta predmet težko nabavi tudi po visoki ceni. Za tak reprodukcijski material je treba budno slediti tozadevna svetovna tržišča in zaključiti večje količine takrat, ko je cena najbolj ugodna. Na ta način bodo imele tovarne osnovne surovine poceni v /rokah in bodo s svojimi izdelki /konkurenčne ter bodo z lahkoto prodale svoje proizvode, v nasprotnem primeru bodo delovni kolektivi in delavski sveti teh tovarn imeli. stalne težave in skrbi Za redno proizvodnjo in zaposlitev.
Tretjo panogo, katero smo uvodoma omenili, da je najslabše zastopana pri našem izvozu, to je rudarstvo, pa bi morali najbolj razviti fn usposobiti, kajti prav ta je najbolj rentabilna. Za eksploatacijo naših dobrih kamnolomov in boksita so potrebne razmeroma le majhne investicije. Z enkrat vloženimi sredstvi pa se nato črpa bogastvo leta in leta ter se vložena sredstva stoterokrat
Zelo važen je — čeprav v primeri z drugimi rudniki le majhen — za naše razmere sečjoveljski premogovnik. Investicije so tu sicer nekoliko večje, zato pa bodo koristi prav pri tem objektu največje. Pokrili bi vse domače potrebe in s tem prihranili drag prevoz premoga iz oddaljenih rudnikov, poleg tega pa bi lahko izvozili izdatne količine tega premoga
kar v bližnji Trst, kar je posebno ugodno za nas, ker je /rudnik ob morju od koder bi bili le prav majhni prevozni stroški v primeri s premogom, ki se tjakaj prevaža stotine in tisoče milj daleč. S pričetkom izkoriščanja tega rudnika bi naša izvozna - uvozna bilanca'dobila povsem drugo sliko ter bi bile koristi prebivalstva Istrskega okrožja v tem /primeru res izdatne. Zato je važno, .da posvetijo merodajni forumi predvsem pa strokovnjaki in delovni kolektiv sečjoveljskega rudnika prav temu vprašanju kar največ pažnje.
V seznamu izvršenega Izvoza opazimo tudi razne odpadke kakor Odpadke od zakola klavne živine, lesne odpadke in podobno. V tem pogledu je bilo do sedaj storjenega le male. Razna podjetja so prav v zadnjem času, to je od uveljavitve predpisov o udeležbi izvoznikov na devizah, že pokazala velik interes tud! v zbiranju raznih odpadkov za izvoz.
Tudi inozemski turizem je pokazal letos prve sadove. Z dobro organizacijo in propagando bodo naša turistična podjetja v prihodnjem 'etu pokazala mnogo več, kajti pogoje/ za to imamo dovolj.
Leto še ni pri kraju in bo marši* katero podjetje ali zadruga v prihodnjem četrtletju lahko še marsikaj nadoknadilo, kar je do sedaj zamudilo, vendar je glavna sezona izvoza več ali manj že za nami. Zato je potrebno, da izvršijo naši izvozniki sedaj dobre načrte in vse potrebne predpriprave za čim uspešnejše izvozne poste .v prihodnjem letu, X. F.
Za izvedbo gospodarskih nalog in izgradnjo našega gospodarstva je pri nas potrebno precej delovne sile. Toda ta potreba je še večja zlasti za kvalificirane delavce. To občutijo številni naši delovni kolektivi, čeprav je z uvedbo novih gospodarskih ukrepov tako rekoč precej ponudb, vendar nekvalificirane delovne sile, ki jo pri nas zaenkrat je.
Mladinci, ki imajo veselje, se zaposliti v industriji v raznih strokah, imajo možnost, da se poklicev, ki jih vesele, naučijo in se.v njih izpopolnijo. Okrožni odbor Enotnih razrednih sindikatov je te dni razpravljal o teh vprašanjih. Prišel je do zaključka, da mladina, ki ima za to veselje, dobi možnost, da se lahko v Jugoslaviji v raznih tovarnah in podjetjih lahko izuči poklica. To ugodnost ima predvsem mladina z nad osemnajstletno starostjo. Poleg praktičnega /dela v tovarnah bi obiskovala razne tečaje in bi sé tako izpopolnjevala.
Prepričani smo. da je ,pri nas takih miadmcev precej. Zato naj sindikalne organizacije pri tem sodelujejo in 'pomagajo okrožnemu odboru. Vpisovanje naj se ,pri sindikalnih podružnicah prične takoj. Podatki za vpisovanje pa so: ime in priimek, očetovo ime, kraj in datum rojstva, bivališče, naslov študija in poklic, za katerega se mladinec odloči. Po potrebi lahko mladinec tudi izrazi željo. V katero podjetje ali tovarno bi se rad zaposlil v Jugoslaviji.
Vsa pojasnila za vpisovanje dobe mladinci v sindikalnih podružnicah, ki imajo o tem potrebna navodila.
Mladina praznuje 32 letnico SKOJ a
Ves mesec oktober praznujejo mladinske organizacije Istrskega okrožja 32-letnico ustanovitve Zveze komunistične mladin-e Jugoslavije. Ob nedeljah bo mladina organizirala po vaseh mladinske praznike z akademijami, kulturnimi prireditvami, športnimi in drugimi zabavami.	<■•...
Ob priliki praznovanj se bo mladina seznanjala z zgodovino organizsile komunistične mladine v. Jugoslaviji in v Istrsikem okrožju.. -Osrednja proslava obletnice S-KOJ-a bo v Kopru konec meseca oktobra.
Proslave so se po nekaterih vaseh že začele, drugod pa se na te pri-fectivljajo.
\

Pred tednom proslav
WÙ-letnice slovenske kn$ig.e
. »THAN.' t:

Na zadnjem sestanku pripravljalnega odbora za proslavo 400-letnice slovenske knjige so razpravljali o začetku proslav, kakor tudi a samem programu. 2e naslov sam nam pove, da bo glavno jedro tvorila razstava slovenske knjige pod naslovom: »Öd Trubarja do Kajuha«. Prof. Suhadolnik Stane že pridno zbira material. Podobna razstava, povezana z delovanjem prosvetnega društva »Jadran« v .Dekanih, pa bo prikazala razvoj in borbo te slovenske trdnjave. V letu 1879 'je bila v Dekanih organizirana »Čitalnica«. Tako bodo Dekančani praznovali na svoj tradicionalni praznik »Opasilo« kar dve obletnici. O borbi in o razvoju društva v Dekanih pa bomo prihodnjič obširneje pi. Bali. .
Poleg Dekanov, Ljudskega gledališča v Kopru, P. D. »Istra« v Izoli in pcrtorožkega sektorja se prav pridno pripravljajo tudi v Koštaboni, .Šmarjah in Kortah. V zadnjem času je PD »Jadranska zarja« v Semedeli pričelo z delom. Pevski zbor. čeprav maloštevilen pridno vadi. Vodi ,ga prpf. Brečke, ki je zelo spreten, saj poučuje kar tri zbore: mladinskega in pionirskega na gimnaziji v Kopru.
Pripomniti moramo, da delo folklornih > skupin ni zadovoljivo. Morda je kriva trgatev. SHPZ v Kopru se bo morala pobrigati, da se bodo dostojno pripravili za proslavo 400-let-nice slovenske knjige.
Omeniti moramo tudi veselo vest, da'-se bo pričel tečaj za pevovodje in kapelnike. Ta tečaj se bo pričel v soboto.. Iz samih prijav je razvidno veliko zanimanje našega učiteljstva kakor tudi naših pevovodij. V okviru tega tečaja bo deloval tudi pevski zbor. Tako bomo prišli do .reprezen-
tativnega pevskega zbora, ki bo la-* hko ponosno zastopal naš okraj vsepovsod. Obenem bo pa tudi zgled vsem ostalim zborom našega okraja. Zaini al a gre pri tej misli tov. Kumarju Srečku, upravitelju glasbene šole v Kopru, On bo tudi zbor vodil.
V začetku novembra, to je ob priliki proslav bodo po naših vaseh zopet pričeli izobraževalni tečaji. Njihov namen bo utrjevanje znanja slovenske književne zgodovine in spoznavanje lepot slovenske proste in vezane besede. Poleg tega predmeta bodo važna tudi predavanja iz kmetijstva in zadružništva.
S tem stopamo v .delovanje kakor tudi v pripravljanje na Festival slovenske kulture v Istri, ki bo koncem aprila prihodnje leto.
fMMsk . ':K>'
CLAN OKROŽNEGA POVELJSTVA ZDENKO
1944
Delovanje izobraževalnih tečajev pri nas ni zadovoljilo. Lanski, kolikor jih je bilo, so bili zelo različni. Nekateri so se držali programa, drugi so pa samo čakali, kaj bo Koper poslal in jim glave solil. V mnogih primerih je pomanjkljivost organizacije tečaja kriva nezaželenega uspeha. Letošnji tečaji bodo morali biti daljši. Novi načrt, ki naj. bo samo opora, bo tudi služil političnim aktivistom, ki so po liniji OF ali mladinske organizacije odgovorni za ideološki študij. Prav tako bo tudi v pomoč vsem drugim aktivistom za pripravo političnih in strokovnih predavanj.
Izobraževalni tečaji morajo postati, saj dejansko tudi so, oblika ljudsko-prosvetnega dela. Omogočati morajo izobraževanje ljudstva na splošno. Osnovni cilj naj bo pri nas ta, da je tudi za kmeta potrebno politično izpopolnjevanje, da se oborožuje z na-
n
M	**
FOLKLORNA SKUPINA IZ DEKANOV BO TUDI LETOS NASTOPILA
rodnoza vestjo, kakor tudi krepi prepričanje, da je zanj pot v zadružništvo koristna.
Tečaji ne smejo biti le zaradi golega formalizma ali morda zaradi tega, da bomo zadovoljili nekoga, ki sitnari zaradi tečajev, pač pa moramo imeti pred očmi to, da so tečaji' namenjeni premagovanju vsakodnevnih tdžav, v pomoč graditvi našega gospodarstva in politične zavesti. Pri tem ne smemo nastopati diktatorsko, pač pa prepričevalno moramo kmetu dokazati pot v Zadružništvo, da je ta koristna ne le skupnosti, ampak njemu samemu. Kot pripomoček nam bo služila knjižnica: »Bliže socializmu«, ki je edina te vrste in prva na svetu.
Pri tem bodo velike! pripomogli teksti naših pisateljev in pesnikov, ki so za kulturni dvig vseh ljudi potrebni, da spoznamo najvažnejša u-metniška dela preteklosti in sedanjosti.
S predavanji iz biologije bomo morali pregnati- ge ono meglo orožja verskih razlaganj naravnih pojavov, nadomestiti jo moramo z znanstveno razlago sveta, ki je podprta s tolikimi in z razumljivimi ter z nepobit-nimi dokazi. Razčiščevanje teh osnovnih pojmov o nastanku sveta, žive in nežive narave, kakor tudi o razvoju rastlin, živali in človeka, bo potrebno posvetiti največ pozornosti. Aka bomo znali pravilno prikazati to. se bo tečajnikom samim odprla pravilna razlaga naravnih sil in pojavov.
Nadalna predavanja iz računstva naj bodo pripomoček, da bodo znali tečajniki računati vrednost svojega dela, računati dosežene uspehe v odstotkih. Računstvo, kot zdravstvo ali nauki iz tehnike in kemije, naj bodo tako pripravljeni, da bodo ljudem služili pri vsakdanjem delu, skratka, naj bodo življenjski, brez vsakih filozofskih metafor.
Iz predavanj iz zdravstva bomo seznanili tečajnike z osnovami ibogve-ne, osebne, 'kot tudi socialne strukture, jih poučili, kako naj se varujejo nalezljivih bolezni, žene pa opozo-
Katere so te težave? Vse polno ji;h je. ÌNatrpan je z znanjem pedagoških predmetov in učenimi idejami se učitelj začetnik brezskrbno odpravi na službena mesto. Ta mesta, pa se seveda med seboj razlikujejo!
Prepoln mladostnih iluzij prihiti novinec na prosveto, da zve, kam so ga namestili.
Ko ves ■ upehan usmeriš prve 'korake skozi vas,, že slišiš šepetanje vaščanov: »Nova učiteljica! Kdo ve, kakšna bo? Ali ima res maturo? Zgleda, da jo. ima. Kje je dovršila maturo? V Portorožu. Čudno, v Portorožu, prav gotovo bo dobra učiteljica.«
To govorjenje, kar zdrami novinca, da oživi v njem pedagoška ideja biti vzor naraščaju in lep vzgled vaščanom. Zato se takoj odločno loti dela. Toda žal, že prvi dan naleti na zapreke. Kje pa? Uradne knjige niso v redu. Kje so matični listi, delovodnik, inventar in druge listine? Oh, kdo je bil ta nerednež! Niti predaje ni izvršil.
Ce pa hočemo biti iskreni, moramo reči, da so'nekatere šole vzorne, kar se tiče administracije. Da bi bilo samo to! Kaj pa še? Kje naj začnem s poukom? Kje naj spim? Saj ni primernega prostora. Celo šolo obnavljajo. Zakaj zadnji dan? Ali niso bile dovolj dolge počitnice? Odgovorni ne pomisli, da mora novinec že prvi dan od hiše do hiše prosjačiti . za prenočišče in prehrano. Namesto, da toi‘ 'pravočasno začel s poukom, se mora učitelj potepati po sosednjih šolah in poslušati, kako redno napredujejo z učenjem.
Novinka prvič v razredu! Kakšno razočaranje- Učenci kot cigani in kot divjaki prihrumijo v razred, 'Namesto, da bi učiteljica bila prijazna, vljudna z. učenci,' mora že prvo uro
skoraj diktatorsko nastopati, da jih umiri in pripravi .na razgovor o bo-dote-m šolskem delu. Skoraj se ji zdi neverjetno, če pomisli na disciplinirane učence, kjer je prvič preisku-gaia svojo učiteljsko sposobnost. Novinka pretresa in izbira metode, ki jih je prinesla z učiteljišča. Toda. žal se . mora resno vprašati: »Aii uspem s to, metodo in snovjo? Po-iskusim! Kaj še! Obrni se urno, in •kar iz .četrtega v tretji, morda celo v drugi razred, da 'zadostiš Stopnji strokovnega sprijemanja. Oh, uboga učiteljica! Krpaj luknje in briši sledove, ki so posledica prejšnjih slabih učiteljev in vzgojiteljev! Toda, ne. ustraši • se znanja!
»Ne samo, kar more, to mož je storiti doižam!« nam kliče ljudski pesnik Simon Gregorčič.
Ali ste že slišali, da bi otroci v četrtem razredu ne znali brati? Ve-, ste, kako čitajo, nekateri kot učenci prvega razreda. Komaj črkujejo iin zlogujejo. Pa računstvo? Ne znajo niti seštevati in odštevati s prehodom preko desetice. Neki učenec vpraša tov. učiteljico: »Kam So šli Zapadni Slovani?« Vsi molčijo, na» kar se nekdo oglasi in pravi: »Za*, padni Slovani so Sli na vzhod.«
Žalosten je tak učiteljev položaj, plcer ni povsod tako, kjerkoli je, nas
Težave, ki dolete
neizkušenega učitelja
mora nekaj takega vzpodbuditi, da odločneje -poprimemo za delo. Nič zato, saj smo dobili mesto, za katera smo se izšolali! V tem oziru ne biti ambiciozni. Slabe navade učencev so zelo velike težave zà učitelja, k! jih mera zavreti in nove vzgojiti. Kako neprijetno je. da učenci, meni nič, tebi nič, klepetajo med poukom. — Zelo moško moraš postopati, če hočeš žeti uspehe.
Pomembni so tvoji prijemi, ki vzgajajo otroke.
Kake si vesel, če že prve dni doživljaš usphe svojega truda, sadovi te bodre in podpirajo tvojo kakor učenčevo iniciativo. So pa še druge težave. Zlasti je težko učiteljevo delo tam, kjer starši rušijo to, kar učitelj gradi. N. pr. učiteljica razdeli učencem šolske potrebščine. Vsak učenec mora prinesti za to določeno vsoto denarja. Ze zopet se boriš, kako bi jih prepričala, da bi .ltu-pili šolske knjige. Učenci govore: »Mati mi ne bo dala denarja, pravi, da ne bom potreboval knjig, isaj bom pastir.« Drug odgovor: »Ze zopet so tu, da pulijo in vlečejo iz nas denar. Saj nismo nobena gospoda!« Kako naj
učitelj na tp reagira? Pogumno mora premagovati take in podobne težave in hoditi po poti, ki si jo je izbral, ko je stopil ma učiteljišče, »žrtvovati svoje življenje za blagor •ljudstva,« je po. slavnem pedagogu Pestalozziju najbolj častno.
Rada bi izvedela za zanimive dogodke, ki jih učitelji doživljajo z malčki na vasi. Zato na dam z njimi. Oglasite se, učitelji začetniki in nas seznanite s prvimi težavami.
V. P.
Himna Stalinu. — V Romuniji so nedavno objavili himno »Očetu Stalinu«, ki je namenjena romunskim šolarjem. Himna gr% takole:. »Ti živiš že 70 milijard geoloških let, ti živiš že 70 milijard astronomskih let, ti nimaš konca in boš živel večno, kot Lenin si nesmrten. Atomska sila je igračka v primeri s teboj, tvoja sila bo spremenila polarne ledenike v ople reke, tvoja sila bo spremenila Saharo v plodne njive, tvoja premodrost bo premikala gore in spremenila tok zgodovine. Ti boš napravil svet za vedno plodovit, ti boš napravil človeštvo za
rili na pravilno nego otrok in podobno.
Ponovno moramo poudariti, da bi bilo nepravilno razlagati predmete le zaradi predmetov, ali pa celo še na suhoparen način, s katerim prej tečajnike odbiješ, kakor pa pritegneš, pač pa morajo imeti vsa predavanja tudi politični smoter. Ta je tesno povezan z novimi gospodarskimi ukrepi pri nas. Pa še to. Potrebno je, da se poglobimo ali smo tečajnika ali poslušalca prepričali o tem. kar smo govorili. Zaradi tega bo treba poslušalce stalnop ovpraševati za mnenje, potrebno bo z njimi razgovarjati se.
Ce se bomo pri predavanjih stalno tudi pogovarjali s poslušalci, bodo izobraževalni tečaji zelo priljubljeni, ljudje se bodo na njih privadili, postali bedo privlačni za vse, obiskovali jih bodo tu,di brez večje agitacije. Imejmo pred očmi samo to, da je dobro izveden tečaj sam največji agitator.
ZANIMIVOSTI
Avtomobil bodočnosti. — V tovarni General Motors Company konstruirajo avtomobil, ki bo preskočil vse dosedanje modele. V novem avtomobilu bo 15 elektromotorjev za številna avtomatska reguliranja. Streha novega avtomobila se bo razvila sama, brž ko bodo padle prve kaplje dežja na steklo ali na karoserijo. Poseben motor. bb poganjal hidravlično dvigalo ob snemanju koles. Temperaturo sedežev bodo regulirale posebne naprave. Novi avto bo vozil s hitrostjo 290 km na uro. Nove avtomobile bodo začeli izdelovati v serijah, brž ko bo konec pomanjkanja jekla, ki je nastalo zaradi mrzličnega oborože-nevanja.
Prva umetna mišica. — Japonski znanstvenik prof. Teru Hagaši, zdaj ne. Kolumbijski univerzi v ZDA, je izdelal »umetno mišico«, ki dvigne breme stokrat težje od nje. Na gre zn nobenoJbvo tkivo, kakor pr; glo vešikih in živalskih mišicah, marveč je umetna mišica «areiena !z j-Arpie n e snovi, ki io nahajamo v vsaki živi mišici. To snov, znano pod imenom actomyosin, imajo biologi za povzročitelja krčenja mišic. Mišice pa delujejo tako, da se krčijo in raztezajo.
Dr. Hagaši je iz'očil to .snov iz zajčjih mišic, potem pa jo je prepariral in dobil mišičevju podobno tkivo. Ko je dodal tkivu še nekaj snovi, znane pod strokovno kratico ATP. se je iz actomvosina izdelano tkivo skrčilo kakor prava živa mišica. Krčani« ie bilo tako močno, da ie dvignilo tkivo breme, stokrat težie od znanstvenika, ki ga je izdelal.
*
Med ■— naistareiša hrana Hudi. — Večina lindi je mnenia, da ie nai-stareiša brana kruh. To pa seveda ne drži, Kruh je samo naoopular-ne.iša liudska hrana. Najstarejš?^ hrana pa je med.
Med so ljudje uporabljali kot hrano že v prastari dobi. V svojih spisih ga imenjajo najstarejši filozofi. Podobo čebele lahko vidimo na slikah starih Egipčanov. O če-1pH]ro mnogo b^romo v zgo-dovinskih spisih propadlih cesarstev. Ze dvajset stoletij skušajo filozofi, i?npidi+elii in učeriiaki prodreti v tajnost satja. Toda kljub- vsem proučevanjem je ostala še dalie tajna čudežnega ustvarjaniä čebele. Tajnost proizvodnje medu je znana samo čebelam.
RAZVOJ NARODNE ZAŠČITE V SLOVENSKI iSTRi
10 let uspešne borbe in trdega dela
ČEMU IZOBRAŽEVALNI TEČAJI
Takoj po kapitulaciji fašistične Italije so italijanske redne vojaške in fašistične enote zapustile to o-zemlje. Pred strahom za zločine in razdejanja, ki jih je v dobrih dvajsetih letih ta drhal vršila nad slovenskim življem, se je umikalo vse, kar je bilo fašističnega in proti-ljudskega. V mestih in na deželi je ljudstvo prevzelo v svoje roke oblast, ter obračunavalo z narodnimi izdajalci. Slovensko ljudstvo in demokratično ljudstvo sploh se je krepko oprijelo Osvobodilne fronfronte, ki je pod vodstvom KPJ napovedala odkrit boj okupatorju. Strnjeni v OF, ki so jo vodili najboljši sinovi delovnega ljudstva, so si naši ljudje postavili svojo oblast, borci so odhajali v NOV in POJ, na vaseh pa so organizirali vaške straže odn. NZ, ki je imela nalogo, da čuva red in mir, zasleduje vojne begunce, dezerterje in narodne izdajalce ter da jih prijavlja vojaškim sodiščem.
Takrat se je kot. v ostali Sloveniji in Jugoslaviji tuoi v Is. ; ; razplamenel upor. Ljudstvo je p.. vzelo oblast in z njo lastno usodo v svoje roke. Na zborih je svobodno izvolilo svoje predstavnike. Nastali so krajevni narodnoosvobodilni od bori in višji upravni in oblastveni odbori. Postavili so nov red in nove postave. Istočasno pa so na zborih volivcev izvolili tudi čuvarje zakonov in javnega reda, izvolili so svojo zaščito. Narodna zaščita je
ker je vedel, da ga za kakim zidom čaka smrt, da ni nikjer varen, da NZ skupno z NOV budno zasleduje vsako njegovo kretnjo, in res mnogo takih okupatorjev je pustilo škornje v Istri. Narodna zaščita je vedno obveščala komando mesta ter druge partizanske enote o gibanju okupatorja, ki so se z njimi tudi zares spoprijele.- Narodna zaščita je imela dobro razpredeno obveščevalno mrežo. Orgarii NZ šo točno vedeli, kje se nahaja vsak vaščan: »Tone v Italiji, Milan v Beli Krajini, Marko ostal na ruski fronti, Tine v Afriki, Srečko, Zorko in Stane so v partizanih, Jože še dela v Trstu, spraviti ga moramo v partizane. Tisti, ki je bil enkrat v naši vasi hud fašisti-je sedaj v Trstu ulica xy«. Tako je pisal o-krajni poveljnik socerbskega okraja tovariš Viktor. Take in podobne reči dobimo danes v starih arhivih in še več. »Na položaju dne . . . Drago, pridi na sestanek v kraj št. 16. datum. ura. Govorili bomo o novih nategah, ki se postavljajo prod NZ. Tik pred osvoboditvijo smo. Velike naloge nas čakajo, kmaiu gremo v mesta, če si zadržan obvesti, tovariške pozdrave. Načelnik.« Drugemu pa piše tov. Viktor iz Gabrovi-ce: »Ti je potrebno kaj denar a za vzdrževanja tvojega poveljstva? Misli na administracijo, p.solni stroj in podobno.« Iz drugih dopisov p..« buli. mo: »Rabimo točne skice o kupatorjevh 'postom k, kod sc ora-
no spominja vseh dogodkov, ki jih je doživela Narodna zaščita. Preko njegovih rok so sicer šla vsa navodila, kajti on je bil na tehniki ter član okrožnega komiteja ‘in je bil točno seznanjen z delovanjem Narodne zaščite. »Dneve in dneve«, nam je dejal tovariš Iskra, »n?3em moie! orili, iz bunkerja," kjer je bila tehnika. Vedrio več navodil je prihajalo, ki smo jih moriš® razmnoževati. Bližal se je kónec. Ljudstvo je bilo potrebno poduka zä ravnanj“ ob osvoboditvi. Častno nalogo je pri tem izpopolnjevala Narodna zaščita.«
Ko nekdo' izmed nas danes bere
navodila o organizaciji ‘NZ- bi dejal, »saj- je bilo tako kbt dari.es«. Res je, da Narodna zaščita je bila kot danes izvršni organ ljudske o-
blasti, vendar .so . današnji' pogriji dela ,v Narodni:-zaščiti dokaj' drugačni: Tedgj je bila 'najpoglaVithep ša nal%a, • izgon okupatorja iz domovine. Današnje naloge (Narodne zaščite so. širše, in se jih 'da'.razčlenili ria p-'òroéje ’ vseljudske "dejavnosti v borbi - za sočiaiist črip ’ preureditev.
Ko smo pried dnevi obiskali' stare
pripadnike N Z ter .jih obvestili, dsf ’ proslavljamo letos 10. obletnico u-stajiovitvc Narodne zaščite, so bili' veseli,'ter so izjavili, da so 'ponbšrii da so bili zaščitniki in ’ dà jih nismo pozabili.1'Dejali so'baro, ' danes zgrr.-' kdo' dotika! un hotel pri-’ i se, -kril 'c!n' :m deialf.-ko' ’ nlnéi V Ga-nr-kt starejši mò- ' mi- smo še spöSOtP'.* ni za zaščifn'k-3, a sposobnejši 'ste po vi, ki ste mladi in ker se laže" učite. Mi smo sedaj pa v KOZUtr' gradimo na tem področju socializem. Veseli pa nas,- da se tudi vi danes, kot mi takrat - držite načel svobode in ljudskega razumevanja.« poročnik Terčon LuditiK
Gsslmie dmmske dnfie
i i Lj
dn S
biti ;
•iipravljem
Drr
vzeti svobf-.oo.' »Ci bi to bZo takrat«. ; smo obuja’’ ra-zn• ' "vici nam ie n žak dejal: »1

PRVI'SESTANEK NARODNE ZAŠČITE
zrasla iz ljudstva, saj so ljudje sami na množičnih sestankih volili svoje zaščitnike in poveljnike. V teh vrstah ni bilo fašistov ali ljudi, ki bi bili na kateri koli način komprometirani s prejšnjim režimom. Ljudstvo ni hotelo slišati, ne videti več starega, nego se je borilo za novo, za boljšo in srečnejšo bodočnost in blagostanje.
Mnogi med tistimi, ki so v začetku tvorili NZ ne žive več; padli so pri izvrševanju svoje dolžnosti pod okupatorjevimi kroglami. Mnogo je bilo deportiranih v taborišča, mučenih, mnogo se jih ni več vrnilo v svobodno domovino. V vrste NZ so prihajali novi tovariši, invalidi iz NOB, ženske in mladina, rekrutiralo se je vedno več novih kadrov. Izpopolnjevala so se okrajna odn. rajonska načelstva NZ, ki so spomladi 1944 lahko rečemo že legalno delovala, vsaj v onih predelih, ki niso bili zasedeni po okupatorju.
Kaj so delali organi NZ, ko so italijanski fašisti bežali iz naših vasi, to vedo povedati najbolje stari zaščitniki iz Šmarij, Marezig, Loparja, Sv. Antona in drugih vasi. Med pogovorom z njimi so nam med drugim dejali: »Prva naša naloga je bila, da ubežnike razorožimo, ter se sami oborožimo, da zaplenimo vse imetje, ki si ga je polastila fašistična drhal v času svojega vladanja, da dobimo čim več materiala, oprem" in obleke za našo vojsko, da prijavimo vojaškim sodiščem narodne izdajalce in spijo-ne, da ščitimo ljudstvo pred napadi fašističnih roparjev. Te naloge smo mi . častno izvršili.« nam je dejal tedanji poveljnik vaške zaščite iz. Šmarij Karlo Morgan.
Ljudstvo je imelo veliko zaupanje do 'Narodne zaščite. Zaščitniki pa so bili ponosni, da vršijo to častno dolžnost. Ce se je okupator približa! vasi, je zaščitnik o tem takoj obvestil prebivalstvo, takoj so . začeli pospravljati material in drugo opremo, v vasi so ostalo Same ženske. ko so Nemci nr'šli v- ves,-so izpraševali: »Wo ist ihr Mann« (kje jp vaš mo?)«. »Ostal je v- Sardini!« Italiji ah' k’erkoli že, jo odgovorila ženica. Nemec pa je od jeze besnel.
pator kreta, kdo na vasi se z njimi prilizuje. Kdo je dezertiral iz partizanske vojske, kam je šel. Pošljite mi karakteristiko tega in tega.« Nagrmadilo se je dopisov in korespondence, treba je organizirati NZ na širši osnovi. V sredini 1944 se organizirajo okrajna načelstva NZ z vsemi referenti; kriminal, javna varnost, kadri in ekonomat. V tem času so se v istrskem okrožju izvršile tudi volitve v krajevne in okrajne NOO. Prvič v zgodovini delavskega gibanja Jugoslavije si ljudstvo postavlja svojo oblast in svoje zaščitnike, kot izvršne organe revolucionarne oblasti.
V tem obdobju se iz prejšnjih rajonskih poveljstev formirajo okrajna načelstva in sicer, za socerbski okraj, loparski, obalni -in istrski.
Zanimive ' podatke o razvoju in delu Narodne zaščite nam je dal tovariš Iskra, ki se neverjetno toč-
siM -
V soboto 13. oktobra boi gostovala v Ljudskem gledališču 'v Kopru z J. Ogrinca veseloigra: »V- Ljubljano jo dajmo,« dramska sjcupina 1 ' SKUD postnih uslužbencev iz Ljubljane.
2e od leta 1945. je ta skupina nt'--$ umorno na delu in je zato-kroni-F. ka njeinih nastopov zelo bogata in pestra. Naštudirala in uprizorila je do sedaj že sledeča -dela: ‘P-etrovči-čev »Vozel«, Cankarjevega »Kralja na Beiajnovi«, Gogoljevo »Ženitev«, Nušičevo »Protekcijo« in Kolarjevo- »Sedmorico v kleti«. S; temi • deli se -je udeleževala vseh tekmovanj, ki jih je organizirala Ljudska prosveta Slovenije, zasedla je ved- : no dobra mesta in prejela -pohvale; A lani pa celo prvo nagrado. Skupino, sestavljajo PTT uslužbenci, ki po celodnevnem delu prihajajo zvečer k vajam in -se nesebično in požrtvovalno lotevajo študija posameznih /vllog. Pod .strokovnim vodstvom tov. Drenovca, člana Slovenskega . narodnega gledališča v Ljubljani, so se povspeli do take višine, da jim je danes omogočeno gostovanje i-ti •• di izven meja LR Slovenije. ■
Delo, s katerim bòdo iiaiÄ&prli, je-u vestno naštudirano in smo lahko,, prepričani, da bo ugajalo -širšemu«, krogu ljudstva v Kopru.	'i?'
mou
Kaj bi jih imenovali pišmolj ali ugotice, kot jim pravijo Hrvati? Kar lepo po domače moli jim recimo, pa bomo takoj vsi vedeli, katere ribe mislimo. Tam okoli novembra in decembra jih ima na ribjem trgu prav vsak trgovec, eden bolj sveže, drugi manj sveže, sveži so pa le vsi in na vseh piše, da so še živi in ravnokar ujeti, pa četudi smrdi od njih tja do Urbana in vsaj do Pepija Granza.
Moli so znamenite ribe, no, če že ne ravno oni sami, pa njih najbližji sorodniki. Prvič imajo moli zelo dobro, mehko, sočpo meso, so res prava Slaščica. Potem so moli nežne ribe, taki kot bi bili čisto brez krvi, prav prosojni so. Meso se vidi skozi kožo. Bledi, nežni, na hrbtu mesno rdeči, ob straneh srebrni, plavuti so
Hitlerjeva Nemčija in ZSSR
yedno srečno!«
„n....iti....„„„„„„.„.m,.»...................um,...........................................................................................-nun....................m—......—........-...um.........n™.....»
_	______________________jočih k poljski državi, bodo interes-
^ Nadaljevanje-Stalin je nato naslednji dan odgovoril. Tedaj so mu bile že jasne posledice: nova svetovna vojna.
Državnemu kanclerju Nemčije gospođu A. Hitlerju.
Zahvaljujem se za pismo.
Upam, da bo pakt o nenapadanju pripomogel k preusmeritvi k, iskrenemu izboljšanju odnosov med našimi deželami.
Narodi naših dežel težijo, ic mirnim odnosom prvih k drugim. So-, glasnost nemške vlade s sklenitvijo pakta o nenapadanju daje podlago za likvidacijo napetosti in k utrditvi miru in sodelovanju med našimi deželami.	‘	'
Sovjetska vlada trie je pooblastila, da v.arn sporočim, da je sporazumna s prihodom gospoda von Ribentrö.p-pa v ‘ Moskvo’ dne 23. avgusta.
Podpisan: Stalin (Kleist: Zwischen Hitler und Stalin)	-
»Modri« Stalin je torej potrdil in odprl pot za barantanje. Ribeiuroppu je bila dana prosta pot v Moskvo.
Berlin je smatral Se za potrebno mimogrede obvestiti svoja fašistična partnerja. Japonskega ambasadorja Oshima je obvestil državni podsekretar za -zunanje zadeve vón Wei.z-saecker s pavšalno obljubo, da Nemčija interesov svojega zaveznika ne bo izpustila iz vida, medtem, ko je Ribentropp po telefonu obvestil italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, da se ne moreta sestati na dogovorjenem mestu t. j. na Bre-
nerju, pač pa namesto tam v Innsbrucku, odkoder ima namen odleteti v Moskvo.
V Moskvi sta na letališču pozdravila Ribentroppà namestnik zunanjega ministra Potemkin in šef protokola Barkov. Poleg rdečih zastav s srpom in kladivom so na letališču plapolale tudi fašistične zastave s kljukastim križem.
Po prvih triurnih pogajanjih je Ribentropp v nemškem poslaništvu nujno pesla! sledečo depešo, za katero je iskal takojšen odgovor od »Fuhrerja«:
»Prosim, tgkoj obvestiti firer ja, da je zaključen prvi triurni razgovor s Stalinom in .Molotovim. V razgovo-( ru, ki je v našem smislu pozitivno potekal, se je pokazalo, da je odločilno. da Rusi dobijo letonski pristanišči, da jih iz nemške strani priznavamo kot njihovo interesno področje. Zelo bi bil hvaležen za privolitev do 20. ure po nemškem času v kolikor bo firer s tem soglašal. Predviden je podpis tajnega protokola o razmejitvi interesnih sfer v celotnem vzhodnem področju, k čemer sem se večkrat izrazil pripravljenega. Ribentropp,« (Kleist: Zwischen Hitler und Stalin).
Ribentropp 'je po dveh urah prejel pritrdilen odgovor. Takoj se je v spremstvu odpeljal v Kremelj. Za
svečan trenutek je vlekel s seboj tudi fotografe, ki naj bi svečan trenutek posneli. Pač žalostna komedija.
Pisarna, kjer so preje potekali razgovori, se je na mah spremenila v slavnostno dvorano. Sam »modri« Stalin je igral domačina nemškim fašističnim bratcema . Stalinov »Na zdravje« se je izmenjaval z Riben-troppovim' »Prost«. Sam službeni komunike je o tem razpoloženju registriral naslednje: V času zabave je gospod Stalin spontano nazdravil v zdravici firerju: »Vem kako zelo ljubi nemško ljudstvo svojega firer-ja. hotel bi -na njegovo zdravje napiti.« Gospod Molotov je pil na zdravje gospoda zunanjega ministra in gospoda poslanika grofa Schulen-burga. Kmalu je dvignil gospod Molotov čašo na zdravje Stalinu in k temu pripomnil, da je Stalin tisti, ki je v svojem govoru marca, ki je bil v Nemčiji dobro sprejet, napravil preokret v odnosih. Opetovano sta nato Stalin in Molotov nazdravljala paktu o nenapadanju, novi eri nemško ruskih odnosov in nemškemu ljudstvu. Gospod zunanji minister pa je s svoje strani naslovil zdravico na gospoda Stalina, na sovjetsko vla-do in na srečen razvoj odnosov med Nemčijo in Sovjetsko zvezo.«
. Protokol zaključuje S sledečim
stavkom:
Ob slovesu je gospod Stalin dobesedno izjavil gospodu zunanjemu ministru:
»Sovjetska . vlada sprejema pakt zelo iskreno in on more zagotoviti s svojo častno besedo, da sovjetska zveza svojega partnerja ne bo prevarila.«
(P. Kleist: Zwischen Hitler und Stalin).
Oglejmo si torej še tajni protokol, ki je bil med obema vladama podpisan. Jasno je torej, da je praksa tajnil paktov, fifti - fitti sporazumov, delitev interesnih sfer itd. ena ustaljenih oblik dejavnosti sovjetske diplomacije.
Ob priložnosti podpisa pakta o nenapadanju -med nemškim Rajhom in Zvezo sovj. soc. republik so se pooblaščenci iz obeh strani, v strogo zaupni obliki po vprašanju razmejitve interesnih sfer v vzhodni Evropi razjasnili. Izjava v naslednjem glasi:
X. V primeru politično - teritorialnih sprememb na področjih, ki pripadajta baltskim «težavam (Finska, Estonska, Letonska, Litva) tvori severna meja Litve istočasno mejo interesne sfere Nemčije in ZSSR. S tem v zvezi je bil priznan interes Litve na področju Vilne.
2. V primeru politično - teritorialne spremembe teritorijev pripada-
ne sfere med Nemčijo in ZSSR približno potekale na liniji rek Narve, S"ne in Visle.
Vprašanje, če odgovarja obojestranskim Interesom obstoj nezavisne poljske države in kje naj bi potekale njene meje, more biti dokončno rešeno v toku daljnega političnega razvoja.
V vsakem primeru bosta obe vladi rešili to vprašanje v duhu prijateljskega razumevanja.
3.	V pogledu jugovzhodne Evrope je bil s sovjetske strani naglašen interes na Besarabijo. Z nemšike strani je bila izrečena -popolna nezainteresiranost nad tem predelom.
4.	Ta protokol bo obdržan z obeh strani v najstrožji tajnosti.
Moskva, 23. avgusta 1939.
Za nemško vlado: von Ribentropp Po pooblastilu vlade ZSSR: Vjačeslav Molotov
Tajni protokol je torej dajal proste roke za sovjetsko »osvoboditev« Letonske, Estonske in Litve, za zasedbo Besarabije in rajhu dovoljeval agresijo na Poljsko. Tudi »velikodušni osvoboditelji« niso pri tem izostali. Cd zmage pijani SS-ovci v Poljski so si podajali roke na zasužnjeni poljski zemlji s sovjetskimi »osvoboditelji«. 28. septembra 1539. leta so si Poljsko, s posebnim protokolom predstavniki fteerja in »modrega« voditelja tlačenih narodov sveta, definitivno razdelili.
rumenkaste. Te ribe so menda edine in -menda prav res edine na tržaškem ribjem trgu, ki nosijo na hrbtni-strani tri plavuti. Seveda so ha kupu pri prodajalcu te plavuti slabo opazne, ko pa riba plava, ali pa če damo ribo v skledo vode, se ti tri hrbtne plavuti lepo pokažejo. Moli 'pa-- : imajo tudi odlične sorodnike; skoraj bi lahko rekli: sestra iz Atlantskega oceana je trska, ki jo v Trstu poznamo posušeno kot polenovko ali bakala.i Ribje olje je narejeno iz fr-skinih jeter. No, aii niso mòli iz .. odlične družine? Vem, da zgodovino ' polenovke poznate in ne bom ria tèm mestu govoril, kakšne velike gospodarske važnosti je trska. Pripomniti moram le to, da se trske, pojavijo vsako leto ob določenem času v velikanskih množinah in da,so moli. ne- , : ke vrste trske, ki žive v Sredozemskem morju in tudi v Jadranskem , , morju. Moli pa so tud: v Severnem in Vzhodném morju. Tudi tam jih ribiči zelo cenijo, kot pri nas- naši. Toda tam imajo še večji pomen kot -, pri nas. Kadar v Vzhodnem mor-ju vidijo ribiči krdela molov, so zelo ... veseli, ker vedo, da za moli vedno plavajo trske in da se obeta obilen ribolov.
Mele je lahko očistiti lusk, kot da jih ne bi' imeli. Luske so majhne, zelo majcene, tanke ih zelo ràde odpadejo. Moli niso velike ribe, tako okoli dvajset centimetrov se sučejo. Žive običajno na dnu ih jih tudi love z lovilnimi pripravami; ki Sgredo do dna. Tam jim predvsem- diši mlada mehkejša hrana, to je mladi zarod školjk, .polžev in rakov, in če tega ni, tudi črvi. Cq pogledamo to nežno, svetlo ribo v glavo, posebno ..tja na usta. pa vam je. takoj jasno, da ravno usmiljenega srca ne more biti.
, Nj^na usta so kar roparska, zgornja . čeljust daljša kot spodnja, usta dokaj velik?.. Ce bi jo dobro opazovali v vodi, bi videli, do ji visi od spodnje ustne majhna bradica.
Glavni lov na mole Je konec jeseni in v začetku zime. Najboljši so neki moli cvrti na ražnju. Preden jih damo na raženj, jih je treba potresti z mako, nato ves čas mazati z dobrim, če ne z najboljšim oljem. Tudi pečeni' in ocvrti so jed .za vsaka, tudi najbolj razvajena usta, 'vedno je pač treba paziti, da jih pečemo: ali -cvremo samo na najboljšem olju. Pače je olje še nevém kako dobro, najboljši so moli vendarle na ražnju.
Kdor hoče jesti res nekaj déibregà z našega ribjega' trga, naj si jih pri- : vošči. Vsako leto pride čas, Ko jih' ni, in Jih boš zaman iskal; žal ti bo, ker kot. pravi stara resnica, tfa ura zamujena, ne Vrne se nobena'.
ISTRSKI TEDNIK
■ ■ —- —.■ ■ —
Nekaj priporočil kmetom o setvi
Jesenska setev je pred nami. Na njo se moramo temeljito .pripraviti. Letoänja žetev nam je odkrila nešteto napak, ki smo jih napravili skozi ves čas razvoja te naše tako važne rastline. Pridelek je bil pri vsej slabi letini marsikje izpod vsake kritike. Neupravičeno bi bilo izgovarjati se na sušo ali na druge razloge. V večini primerov smo bili sami krivi, da smo ponekod pridelali manj pšenice kakor v sušnih letih. Napake moramo spoznati in čas je, da te začnemo že takoj od začetka, torej od setve odstranjevati. Začnimo kar od začetka:
Prvič. Star pregovor pravi: Kakor si boš postlal, tako boš spal. V našem primeru bi to pomenilo, kakor bomo pripravili zemljišče za setev, tako nam bo pšenica, rastla na njivi. Zemljo moramo že takoj pred setvijo globoko preorati, da pievelne rastline vzkalijo in jih lahko pred setvijo z brano uničimo. To tako važno o-pravilo ni bilo povsod izvršeno. Plevel, ki je letos uničil najmanj 20 odstotkov pridelka, se bo nadalje razvijal po njivah in črpal rastlinam hrano in dragoceno vlago.
Drugič. Pšenico moramo pred setvijo dobro očistiti. Trijerjev imamo dovolj, le če bi bili ti racionalno izkoriščeni. Neočiščena, s plevelnimi rastlinami okužena pšenica ne more dati zaželenega pridelka. Seme mora biti čisto in odbrano. S.trijerji ločimo drobno in nerazvito zrnje od debelega in zdravega semena. Le to poslednje je uporabno za setev. Uporabljajmo ie rane sorte pšenice. Pri nas prideta v poštev »Mentana« in »Virgilia«. Seme moramo pred setvijo razkužiti. Razkužil ne manjka, niti ni potrebno, da se tolmači način u-porabe teh, saj jih naši kmetje uporabljajo že več let.
Tretjič. Kaj delajo naše mlatilnice?
* . v
ORANJE ZA JESENSKO SETEV
Po statističnih podatkih imamo v o-krožju okoli 160 sejalnic. S tem številom bi lahko posejali skoraj celotno površino namenjeno žitaricam. Večina sejalnic ni. uporabna zaradi prav majhnih okvar, katere b.i lahko sami kmetje .ali zadruge popravile. Lahko brez dvoma trdimo, da s setvijo na roke ne bomo nikdar dosegli visokih hektarskih pridelkov. Kakšne koristi imamo od setve s sejalnico? Prednosti strojne setve so sledeče:
1.	S setvijo s sejalnico prihranimo predvsem 20—30 kg semena na ha. Tega dejstva ne smemo prezreti. Ce vzamemo v poštev, da je pri nas v okrožju približno 5000 ha površine posejane s pšenico, bi na tej površini prihranili s strojno setvijo najmanj 1000 q (10 vagonov) pšenice.
2.	Seme, posejano s sejalnico, pride v zemljo do najbolj odgovarjajoče
Cepimo pse proti steklini
da preprečimo širjenje kužnih bolezni
Istrski okrožni ljudski odbor je dne 26. aprila 1951. izdal na podlagi odredbe »o obveznem zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni«, odločbo »o obvezni registraciji in obveznem cepljenju psov prati steklim«.
Po odredbi je dolžan sleherni lastnik ali oskrbnik psov, pse prijaviti, jih cepiti ter plačati pristojbino (takso).
OLO — Poverjeništvo za kmetijstvo je organiziralo v vseh KLO, da je veterinar ob določenem dnevu pse cepil ter istočasno dajal znamke za pse kot potrdilo o registraciji. O tem so bili vsi lastniki psov, potom KLO obveščeni za dan, uro, ’kraj in da kako bo cepljenje. Nekateri lastniki psov so res prišli in napravili svojo dolžnost, drugih pa ni bilo niti blizu. OLO —• Poverjeništvo za kmetijstvo je ponovno organiziralo cepljenje za zamudnike, toda tudi tokrat se zamudniki niso javili. Vzemimo n. pr. malomarnost kmetov KLO Berto-ki-Santama, ki niso niti enega psa prijavili ne na prvo cepljenje, pa niti ne na drugo. To je izrazit primer nelojalnosti krnelo^ do kmetov iz drugih KLO, ker cepljenje in registracija je bila izvedena v svr-ho preprečevanja raznašanja živalskih kužnih bolezni potom psov iz ene vasi v drugo, in ni bila napravljena samo . »per passatempo«, ker vzemimo samo primer širjenja kokošje kuge, katere širjenje ob času epidemije lahko pripišemo nad 90'c/c psom, klatežem t. j. psom brez gospodarja. In ta registracija je i-mefa ita-man da se ob priliki neke živalske epidemije lahko vse pse žapre, da se ne kretajo svobodni in da ne raznašajo bolezni.
Vse to bi se. morali kmetje iz Šantoma-'Bertoki zavedati, kakor bi še morali tudi zavedati, da v od-
redbi o obveznem zatiranju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni postoje tudi kazni za kršdlce.j Zato je dolžnost poštenega kmeta, da upošteva odredbo, ker se moramo zavedati, da vsaka odredba pomeni izboljšanje za skupnost.
OLO — Poverjeništvo za Kmetijstvo bo te dni še enkrat vršilo cepljenje psov. Zamudnike, ki še na ta tretji pregled se ne bodo odzvali, bo OLO — Poverjeništvo za kmetijstvo po odredbi kaznovalo. Organi NZ pa bodo te neregistrirane in necèpljefte pse postrelili. Zato i#metje, zamudniki pomislite malo ter prijavite pse ob določenem času na cepljenje, tako da ne boste imeli posledic!
globine. Rastline se na ta način bolje ukoreninijo in razvijejo. Vsa stebla dosežejo enako višino in so na enak način deležna sončne svetlobe in zraka.
3.	Pri setvi na stroj (vrsta od vrste ne sme biti oddaljena manj od 20 cm!) ostane med vrstami dovolj prostora za pomladansko in poletno ple-tev in osipanje. Žitarice obdelujemo torej na enak način kakor krompir ali koruzo. S tem površinskim delom rahljamo zemljo in-preprečimo razvoj plevelnih rastlin. To so tako imenovana kulturna dela, ki preprečijo izhlapevanje dragocene vlage iz zemlje.
4.	Pšenico moramo seveda pravilno gnojiti. V času setve trosimo super-'fosfat in kalijevo sol, zgodaj spomladi pa v dveh obrokih nekaj dušičnih gnojil. Pred spomladanskinj gnojenjem ne smemo pozabiti na brananje posevkov in ko so rastline dovolj u-koreninjene, moramo pšenico osipati enako kot koruzo. V naprednih 'deželah se v ta namen kmetje poslužujejo posebnih strojev — okopalni-kov.
5.	Se nekaj ne smemo pozabiti. Kmetje, ki so letos sejali pšenico v nižjih' legah (na priler koprske soline), so ostali razočarani nad pridelkom. Prevelika vlaga je preprečila normalen razvoj rastlin. Hektarski donosi pšenice v teh legah so bili porazni. To se letos ne sme več ponoviti. Sedaj je čas, da pričnemo 'čistiti odvodne jarke (skoline). Brez s.istemacije zemljišč ne bo voda odtekala — v vlažnih tleh pa ne bo u-spela nobena kulturna rastlina.
To so nasveti, ki jih mora upoštevati vsak napreden kmet, če hoče priti do zaželenega pridelka.
Dr. Jsuiševič F.
V
GOR CE Z IZERO Gor čez jezero, gor čez gmajnico, kjer je dragi dom z mojo zibelko, kjer so me zibali mamica moja in prepevali: haji, hajo!
K’ sem še majhen bil,
sem bil dro vesel,
sem več barti, k’tero pesem pel;
zdaj vse minulo je,
nič več pel ne bom
zdaj ni več moj ljubi, dragi dom.
Hiša očina, ljuba mamica, oh da b’ našel še enkrat oba; da našel' bi še mamico mojo, pa bi spevlal spet: haji, hajo!

MOJ OČKA SO MI REKLI Moj očka so mi rekli:
Oženi se moj sin!
Tam gori na planinci oženi se moj sin!
Kako se bom oženil, k’ nobene ne poznam. Tam gori na planinci nobene ne poznam. Ponoči bodem ljubil podnevu na oral.
Tam gori na planinci podnevu pa oral.
MOJ OČKA IMA KONJ’CA DVA\
Moj očka ima konj'ča dva, cba sta iepa šimeljna.
Za enega poprosil bom, da drevi v vas pojezdil bom.
Ko drevi v vas pojezdii bom, pri ljubi se oglasil bom.
Konj’ča bo dala v štalico, mene pa v svetlo kamrico.
											
i	Fi	ÌZ9	m	Ul	Ll	n	u	z <	PO,	IRl	r
LAHKA ATLETIKA V SV. LUCIJI
Pirančani zmagali ¥ troboju
Prejšnjo nedeljo so bile na igrišču športnega društva iz Pirana pri Sveti Luciji, lahkoatletske tekme. Na teh tekmah v raznih disciplinah se je sre-
Športni praznik v Šmarjah
V popoldanskih urah v nedeljo po navadnih ceremonijah pri otvoritvi športnega igrišča in ob navzočnosti precejšnje publike sta se srečala na popravljenem šmarskem igrišču domača nogometna skupina in tista iz opekarne »Narodne« v Izoli.
Veter je tudi tu precej oviral. Toda vseeno sla obe enajsterici dali lepo igro, in sta pokazali precejšnjo voljo za nadaljnji razvoj našega nogometa po vaseh. Zmagala je enajsterica' Marione z enim samim golom, ki ga ji je uspelo zabiti v 10. minuti drugega polčasa.
Šmarska enajsterica, čeprav je tudi tokrat izgubila, je pokazala dobro voljo injitehiničn-e kvalifikacije v igri in’se je, veš čas dobro branila-pred Vascottom (tako imenovanim »Susta«. feestav-i je-ha z dobrimi igralci, kakor je Guštin, je precej dobro branila svoja vrata pred nasprotnikovimi napadalci »Rosettom«, Benvenuti-in drugimi, že igralci Arrigcnija.
Pohvaliti pa je treba- tudi moštvo Nardone, ki s tako pestavo, dobro in kvalitetno igro predstavlja svoj kolektiv, le škoda da nudi tem mladim igralcem malo- pomoči, da bi se v igri še bolj razživeli.
čalo v troboju domače moštvo »Piran« z Litijo in Novim mestorn iz Slovenije.
Kljub temu, da igrišče ni bilo naj-boljše’in je pri tekmah zelo nagajal veter, so posamezniki v raznih disciplinah dosegli lepe uspehe. Predvsem so ómem-be vredni rezultati nekaterih naših atletov, ki so se tokrat izkazali bolje od gostov. Dokaj bogat spored tekem je -bil pester in zanimiv, bodisi pri moških kakor tudi pri ženskah. V končni lestvici je zasedlo prvo mesto moštvo iz Pirana v mo-ših in ženskih disciplinah.
Med posamezniki je Zetto v skoku v -daljino dosegel -6,36 m in za same 4 cm. premagal Spana, zmagovalca -litijske ekipe. Prav tako je omembe vreden uspeh Oliviera v teku na 400 metrov, ki ga je samo za las -premagal Litijčan Kozma-n.
V	ženskih disciplinah se je dobro plasirala Kleva, -ki je zmagala v teku na treh progah s precejšnjo razliko v času in stilu. Tudi ostali tekmovalci iz Pirana so se dobro izkazali. Do teh uspehov je veliko pripomogla tudi döbra organizacija tekem.
Končna lestvica je tale: Moški: I. Piran z 80 točkami, II. Litija'z 72 točkami in III. Novo -mesto s 60 točkami-
ZA POŽIVITEV SPORTA NA NAŠIH ŠOLAH
V	nedeljo 14. t. m. z začetkom ob 8.30 uri bodo v Kopru lahkoatletske tekme med posamezniki in ekipam, srednjih šol našega okrožja. Te tekme so posebnega pomena, ker bodo
G 11
10
11
										
				BMBO ■■■■					lil	■ !
				SfSSS ssss				oslih Skk* ga** UHB		
			■MUM Eš				■■■■ KS BOBU			
		SbS” anno BMDM				nano šil				Pili
	BSS3 Essa		/		nana ■BH ■n*				ii	
nonni ■BH »OSI»				Ü				lise		
			if				■■■■			
j		ÜII				BHB0 ŠE				
	n*BB mr um KVifi NIMBI ■				išiš						
										I
Vodoravno: 1 znanost, 2 opera Vatroslava Lisinskega — reka v Evropi, 3 moško ime — stvar — predlog, 4 povodna žival — bolest
—	kača, 5 ploskovna mera — gaj — ogrinjalo, 6 skala — dvojica, 7 ptica
—	moško ime — predlog, 8 lik — žival — nakazilo, 9 -del voza — doba
—	reka v Evropi, 10 žensko ime — -kraj v Jugoslaviji, 11 država:
Navpično: A priprava — domača žival, B obrtnik — ocet, C pramen — Prešernov prijatelj — kraj pri Ljubljani, C mesto v Evropi — snov — moško ime, D zaimek — -iglavec — lepotičje, E glasbilo — časovna enota,. F ptica- — tkanina — veznik, G orožje — igra — lijak, H veznik — kraj v Crni gori — mesto v Italiji, I tečaj — kraj^ v Bosni, J rastlina — glasbena skladba.
astra — as, 9 Ivo — loj — vrt. 10 pasma — A-tika, 11 Ante — Iran. *
Nagradno križanko v -naši zadnji številki je najbolje in najprej rešil
pionir Elij Racman iz Dijaškega do- ' ma v Portorožu. Zato je bil tudi izžreban za nagrado.
prve 'med srednješolci in ■ smo prepričani, da bodo dale lepe rezultate, ki‘bodo pokazali sposibnost srednješolcev v teh športnih disciplinah. Do-sedaj je bila dejavnost na tem področju športa pri nas omejena samo na peščico sposobnih, ki pa mso bili iz vrst študcnLov. T> je bila posledica preniajhrte skrb: zi to odgovornih ljudi, kajti na šolah lahko dobimo dobre atlete, ki bi si v prihodnosti lahko ustva ili svojo kariero v tei športni panogi.
Prepričani smo. da bo to »prvo« tekmovanje študentov v našem okrožju pokazalo dobre rezultate in .da bo to povod za nadaljnji razvoj lahke atletike pri nas.
wm»f i,	*
STRELSKI SPORT
V nedeljo je bilo športno -strelsko tekmovanje med člani Strelske zveze Istre in Mariborom. Izidi tega dvoboja so sledeči:
Moški ekipi: mladinska Maribor prvo mesto s 513 točkami, mladinska-Koper II. mesto s 410 točkami. Moška ekipa Maribor III. mesto s 378 točkami, mo-ška Koper -pa s 1?3 točkami.
Od ženskih ekip pa je Koper dosegel prvo mesto s 111 točkami. Maribor pa II. mesto s 102 točkama.
Mati oglasi
Gortan Ugo, raj. *7. II. 1922 v 'Prestranku pri Poi to ini,* '-’sedaj stanujoč v Škocjanu št. 2, Koper, je izgubil osebno izkaznico, orožni list, in lovsko izkaznico dne 7. X. 1951. Najditelja se naproša, da iste vrne, v nasprotnem slučaju jih proglaša za nčveljavne.
*
DEKLE s srednjošolsko izobrazbo in enoletnim trgovskim tečajem išče kakršne koli zaposlitve. Ponudbe na Otroško okrevališče v. Savudriji (Golob),
*
PONUDBA	,
ZA POPRAVILO STREHE
Uprava Ljudskega gledališča v Kopru vabi, gradbena podjetja v Istrskem okrožju, da pošljejo ponudbe za popravilo in prekritje strehe male dvorane gledališča. Prosimo, da pošljejo ponudbe do 20. oktobra t. 1. na naslov: Uprava Ljudskega gledališča Koper.
I ]	■ n —f-rn
OBVESTILO FILATELISTOM
Filatelistični klub v Kopru poziva vse člane, naj poravnajo članarino do
31.	t. m. Članarina za stare člane znaša letno 120, za nove pa 150 din.
Člani, -ki ne bodo v določenem roku poravnali svojih obveznosti, bodo brez nadaljnjega izbrisani iz seznama članstva. To velja tudi za dvi-g znamk, ki jih morajo člani osebno dvigniti v klubu.
(Nadaljevale s 1. strani)
N.o je omenil odnos do delovnih ljudi v Sovjetski zvezi, je maršal Tito rekel, da tie zanikuje pridobitve velike oktobrske revolucije. Le-te tam še žive, čeprav ne več pse, saj jih Stalin in njegovi sodelavci niso mogli uničiti. Nekega dne poreko, delavni ljudje v Sovjetski zvezi: »Ne dovolimo več«.
Ce se je tyèq vojno govorilo, da je' treba popularizirati Sovjetsko zvezo, ker je obkoljena po kapitalistih, da je dolžnost vseh. komuni-stičnih partij pomagati ji, ker ji grozi kapitalistična internacija, je bilo to razumljivo. Toda kakšna nevarnost ji grozi po vojni, ko ima okrog sebe nove države, ki so začele uzpostavljati ljudsko demokracijo? Zdaj uveljavlja v teh državah vpliv, ki hoče uničiti državo socializma, našo državo! Njim niso potrebni zavezniki, marveč podrejeni. Proti nam rovarijo tudi z nagovarjanjem ljudi■ za vohunske, diverzanske in druge akcije. Pred resolucijo infor-biroja je bilo v naši državi Ì020 zasnubljenih agentov, po resoluciji še 230, torej 1.250 so jih zasnubili za vohunstvo v vrštah naših državljanov. Da bi tudi žaba dvignila nogo, da bi ji jo potkovali, ko je videla, kako podkujejo nogo konju, so se javili na enak način tudi sateliti. Madžari so zasnubili 153 vohunov, Bolgari 275. Snubila jih je tudi Albanija. Za Romunijo je bilo zasnubljenih 19, pred resolucijo pa eden, za Češkoslovaško 36. Skupaj je bilo torej 1932 agentov, med njimi pred resolucijo 1055, pò njej pa 877. To so številke, ki dajejo sliko »prijateljskih čustev« teh voditeljev do naše države.
Prišteti je treba še belogradiste. Pri naših varnostnih, organih je vpisanih približno 7.200, ki so bili obveščevalci sovjetskih organov, v naši državi. Pred resolucijo je bilo torej 8.400 ljudi, ki so vohunili pri nas, obsodili pa smo jih samo 165. Vpraašnje, zakaj jih nismo obsodili več? Bili bi preveč grandiozni procesi, če bi vse prignali pred sodišče. Mnoge	smo! jih izpustim,
mnoge pa smo■ izgnali iz naše države. Ko pa se je začela SZ upirati, smo rekli: »Tu jih imate, vzemite jih! Mi jih ne maramo, ker nočemo, da bi ribarili v kalnem v naši državi, da bi bila naša država prepuščena vohunom.«
Samo SZ ima 39 vohunskih središč. 12 jih je na Madžarskem., 17 v Bolgariji, 9,v Albaniji, 13 v Romuniji in 12 na Češkoslovaškem. Ta vohunska središča imajo 402 voditelja. V našo državo pošiljajo tudi razne diverzante, ki vsak čas prehajajo čez mejo in streljajo naše ljudi. K nam utihotapljajo tudi in-formbirojesko literaturo, v kateri nas žalijo in obrekujejo. Ves njihov trud je zaman. Sreča je za našo državo za mednarodno delavsko revolucionarno gibanje in za napredno givanje sploh, da smo se pravočasno ločili od n-jih in da sami gradimo resnični socializem.
Z željo, da bi dosegel drugi kongres ZSJ mnogo uspehov, je maršal Tito ob dolgotrajnem ploskanju in vzklikanju njemu in Partiji zaključil svoj govor.
1	1		j j ALBIN ZABRIC V KOPRU
h	i	i	Nazorjeva ulica Z,
„n	ÌLI	M	1 poštni predal 31, teleton 24
Zastopništva			— posredništva 1— upravni posli — reklama — prevodi
gJ-ELjS—SJ.------i—.
Ms
S>eM 2e f’Ö&Ü bV£ftA 1	1 (XroMA CißAi-, b& &Q
!	1 o.#®: tf UR Arti P? M
REŠITEV KRIŽANKE IZ ZADNJE STEVIKE
Vodoravno-: 1 prid pipa, 2 rudar — ravan, 3 uta — ime —• ost, 4 ta — Osaka — me, 5 Rem — sta, 6 Mefisto, 7 kal — rjs\, 8 ki' — opora ti, 9 osa — ara —- vir, 10 liker — barka, II o-kop — stan.
Navpično: 1 Prut — kolo, 2 Rutar — kisik, 3 Ida — Ema -— ako, 4 da — omelo — ep, 5 ris — par, 6 Maribor, 7 rek — Raafo, 8 Pa —
)Uiiniiiuitiiiiiti:iuuiiiiiiiiiiiiiis:iuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiunmimiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiuiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiu!iiiiiiiiiiuiiiuiiii (lUWiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiililiimiiiliimiimiiliiiuiiimiilitiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiùHiìiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiw^
josip Jtmčt&n
%. H
Nekaj let je temu, kar sem — meni se zdi, da v Novicah pravil o Vilenskem loncu in njegovi usodi. In zameril sem se bil nekemu možu, da je še dandanes grozovito hud name, dasiiudi mi še na misel ni prišlo, da bi ga bil razžalil. Hvalil naj bi me možek, hvalil, da njegovo rojstno mesto slavim. Pa saj vem, da'pride Še tisti dah, kò se mu bodo Oei odprle, zlasti poiern, ko bom. še druge starine njegovega mesta svetu razkril, kar sem ravno zdaj namenjen. Veliko sicer vèrri o Višnji gori, vem na priliko o nekem slovečem polžu povedati in drugo, pa tega ne bom raznašal. Tudi o tisti glasoviti čreš-nji, ki baje v Višnji gori raste in rodi že dokaj let, pa ne vedo Višnjanje, ali so črešnje črnice ali belice, ker jih otroci vselej zelene pojedo, — tudi o tej ne bom govoril, temuč za zdaj naj samo viš-njartsko sodniško bistroumnost pohvalim, naj namreč povem, kako je tekla v starem času sloveča pravda zastran Luke/ Drnuljeva kozla in nepo-pa-senega vrta Andraša Slamorezca.
Lukež Drnulja, višnjanski meščan, ni sicer svojega mleka pil — ker v iistem starodavnem času, ko je on živel, bilo je še men j- kravjih: repov v Višnji gori ko današnji dan; Lukež Drnulja ni za nemške kandidate glasoval, ker ta čas ni bilo za nobenega treba, vendar je imel ta Lukež Drnulja svojo lastno hišo sredi mesta. Res ni bila velika, pa bila je gostoljubna, zakaj vežna vrata so noč in dan na stežaj odprta stala in če je kak pesek mimo tekel in mu je kaj na um prišlo, stopil je v to vežo, nogo za-Vzriignil in kaj popustil. Tudi ljudje so posebno ob semànjih dnevih svoje počulke v DrnuTjevo vežo hodili odpravljat. In naš Lukež, postaren, suh, klju-konos mož, ki je od pomnenja že za ponočnega čuvaja služil, ni se kdovekaj in kako zmenil za te in take nemesine navade tujih psov in tujih, največ kmetijskih ljudi. Eni trdijo, da je bil tako bogaboječ
in potrpijiv; drugi pa hočejo bolje vedeti in -pravijo, da je -ime! čuvaj Drnulja nekaj tistega, boggavedi morda čisla vrednega -ponosa na sebi, kateri se vsem višnjanskim meščanom bajè od roda do roda deduje in zapušča, da sen ne menijo veliko, kaj in kako delajo »kmetijski Oepci« okrog njih.
Več kakor gospodar Drnulja je pa porajtal njegov kozel Lisec, ki je bil zaradi pomanjkanja boljšega hleva v veži privezan, za te goste. Kadar koli se je kak pes -oglasil v vežo, trgal je Lisec nemiljeffo svojo motvoz in roge nastavljal in pripravljal se’ na. trk. Iz tega fè dostikrat prišlo, da se je več psov zbralo okrog njega in brez pretrganja' lajalo, da so vsi višnjanski otroci vkup vreli m ubozega Lisca kamenjali in z blatom cokali za 5òga svetega.
Kdo pameten se bo torej čudil, če se je nesrečni kozel Lisec nekega popoldne, ko je Drnulja ravno kradoma v hosli zanj zelenje smukal, iztrgal in meketa je na ves dir po višnjanskem mestu bežal pred psovi in otroki.
Ko se soiri hlad, naveličajo se Liščevi sovragi ubozega bradača drvajsati in Liseć se odahne ravno tanr za kamenjem, kjer se je nekdaj tisti glasovih polž rodil, katerega so Višnjanje, če se prav sliši in bere, po božje častili. Tam tedaj se kozel Lisec usede, roge -po koncu pomoli in z brado ma-ijaje -prežveka poklajo in premišlja, kam bi še!-Pozabi vse reve in nadloge in neka sladka čut prostosti ga obide,, ko pod seboj zagleda zeleni vrt mestnega svetovalca Andraža Silamorezca.
Po neutrudnem preizkovanju se mi je dalo zvedeti, kdo ih kakov je bil ta Andraž Slamorezec. Da je b I mestni svetovalec, to sem popred vedel. Stari, po meni iznajdeni akti -pa še pristavljajo, da le bil ploveče na kratkih nogah, premožen Čez trebuh, da je rad Špeh in čebulo jedel in — kar je morda še imeniinejše — da je bil strupen sovražnik ponočnega čuvaja, Liščevega gospodarja Lukeža Drnulje. Da ga je pa tako na smrt sovražil, to se je neki tako godilo:
Andraž SlarrJorezec je imel, dasi že petdeset let star, najlepšo mlado ženo, kar se jih je pred
in potem rodilo v višrijanskem mestu. Res je sicer, da mlajši rod starodavnih Višnja-nov slovi zaradi nravnega in čednostnega življenja, ali izjemki se dobodo povsod. Kleopatra in Didona v Afriki, grška Helena in druge zgodovinske lepotice nam pričaju, kaj utegne lepa ženska kolobocije in nadloge napraviti sebi in drugim, da utegne še pobožnega moža prevariti itd. Tako so tudi v Višnji gori ob iistem času nekateri šemežni mladi babjaki škilili za Slamorezelo. Lukež Drnulja je bil tako nesrečen, da je nekdaj ponoči, ko je deseto uro klical, naletel nekoga te vrste, kako se je ob Slamoreščevem zidu vzpenjal do okna. To je razsrdilo in razkačilo njegovo moralnost in pravil je o tej neslišani grdobiji drugo jutro po vsem mestu. Andraž Slamorezec ni veroval vsega tega in trdil je, da je Drnulja obiralec, širokousinež, potepuh in slepar. Pri, prvi seji mestnih očetov je nasvetoval, naj se mu vzeme ponočno sfražarsfvo. Ali tudi Drnulja je imel prijatelje in Slamoreščev nasvet je 'padel 7. vsemi zoper tri glasove: Od tiste dobe je bil Drnulja Andražu trn v peti in gledal in pazil je dan na dan, kako bi ga dobil.
Pa vrnimo se h kozlu Liscu.
Ta je, kakor smo povedali, poželjivo s kamenja ogledoval zeleni Vrt mestnega svetovalca. Kaj ko bi kozel prišel do glavnatega zelja, vabljive solate, lepe detelje in druge zelenjave, misli! si je naš Lißec- In ni dolgo preudarjal, temuč s kozjo brado svojo je pokimal, vzdignil se in šel proli vrtu Andraža Slamorezca.
Toda vrt je bil ograjen okrog in okrog z lesenim plotom pet pedi in tri palce visokim). Pomerjal je kozel Lisec na vse, kako bi noter prišel, ali ni se dalo.
Spne se s prednjimi nogami vrh plota in gleda s pregrešnim veseljem in veliko poželjivosijo na vrt, obenem premišljevaje, kako bi se dal plot podreti, preskočiti ali karsibodi.
Pa kaj se zgodi
Ravno v tem stanu ga zagleda gospod Andraž Slamorezec. On je ravno nekaj kislega mleka po-srebal za popoldnje ^kosilo in je ravno premišljal
— vedi ga Bog kaj — ko Dmeljevega kozla ob plotu zapazi in njegovo hudobno namembo razvidi. Razkačen popade — ne vem, če burklje ali štorkljo in dirja na piano s trdnim namenom, da bi hudobnega Drnuljevega kozla do gotove smrti potolkel. Lisec, nedolžni kozel, nič hudega vajen od starejših ljudi, prijazno mekeče in meni: ta mi bo plot odprl in jaz idem na vrt. Slamorezec, ko bliže dojde, zamahne in od listi uri bi bil ubozega Lisca potolkel na žive in na mrtve, da ni bil ob hipu säm samcat Lukež Drnulja, ki je Lisca s strahom in skrbjo iskal, priskočil, Slamorezca zà roko zgrabil in tako govoril: »Stojte, -nehajte, jenjajte, zlega ne delajte, o Slamorezec! Moj kozel nedolžni nič hudega ne misli, nikarte ga ne pobijajte.«
Pač bi bil očanem Slamorezec v tisti minuti Drnuljo potepe!, da ni bil la mojnejši. Tako pak se mu je bridko zagrozi! in dejal: »Molči, Drnulja in tvoj kozel hudobni, jaz le bom tožil na veliko pravdo pri mestni sodniji.«
»Ni vam krivice, kar hočete, storite,« pravi Drnulja, prime kozla Lisca za brado in ga trikrat pripali z gorjačo.
»Hudobna volja je v svetem' pismu -prepovedana kakor hudobno dejanje, pomni, to tj jn tvoj kozel,« pravi Slamorezec.
iako se je reč iztekla. In čez šest -dni in šest noci so sedeli mestni očetje, župan iz Višnje gore, svetovalci, vsi starešine in vsi veljaki. Imeli so sodbo pred seboj, veliko pravdo kozlovsko-
ložnik je bil Andraš Slamorezec, toženec je bil pričujoč: prvič Lukežev kozel Lisec s svojo brado; drugič njegov gospodar in advokat, sam Lukež Drnulja. In mnogo, premnogo množice Viš-njanov je bilo zbrane, modrih možakov in pameinih zenic, ki so poslušat prišli, kako bo tekla imenitna kozlovska pravda.
In vstal je v tem sodnjem zboru višnjanskih modrijarhov, starešin m sodnikov Pavle Zaropotaj, prvi sodmk in župan tega starega mesta. In svetlo je sodnik Zaropotaj, prvi sodnik in župan lega sla-rega^mesia. In svetlo je sodnik Zaropotaj po zbrani množici pogledal, trikrat z usimi zacmakal in glas povzdignil menda iakcMe:	(Konec prih.)