ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA BRITSKO - AMERIŠKA CONA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE URADNI LIST ZVEZEK II Št. 5 — 21. februarja 1949 Izdaja Z. V. U. - S. T. O. pod oblastjo poveljnika brilsko - ameriških sil, S. T. O. La Editcriale Libraria S. A., Trieste 1949 ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA Britsko - ameriška cona Svobodno tržaško ozemlje Ukaz št. 26 PROGLASITEV DEL NA POKRAJINSKI CESTI GLINŠČICA ZA JAVNOKOR1STNA • Ker sodim, da je odprava nevarnih ovinkov v dolžini okrog 1300 m na pokrajinski cesti Glinščica v javno korist nujno potrebna, in ker je Zavezniška vojaška uprava odobrila tozadevni načrt civilnega tehničnega urada, zato jaz, RIDGELY GAITHER, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: ÖLEN" I PROGLASITEV OBČEKORISTNOSTI Odstavek I. — Gradbena dela v srpislu tega ukaza za odpravo nevarnih ovinkov na pokrajinski cesti Glinščica pri Dolini se s tem izrečejo za nujno potrebna in v splošno javno korist. Odstavek 2. — Gradbena dela so točneje opisana v narisu v razmerju 1 : 500, ki je priložen temu ukazu in označen priloga A. Odstavek 3. — Ta proglasitev učinkuje v smislu zakonskih predpisov, ki so bili v veljavi na dan 8. septembra 1943. C'LEN II VELJAVA IN POLOG PRILOŽENEGA NARISA Priloga A, omenjena v prejšnjem členu, je sestavni del tega ukaza. Priloga se položi v uradu za javna dela pri Zavezniški vojaški upravi in v tehničnem uradu tržaške pokrajine, kjer je na prost vpogled vsem prizadetim. ÖLEN III VELJAVNOST UKAZA Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 10. februarja 1949. Ref.: LIA/49135 RIDGELY GAITHER brigadni general ameriške vojske generalni ravnatelj za civilne zadeve NADZOR NAD PROMETOM BLAGA V ITALIJO Ker sodim, da je priporočljivo urediti in nadzorovati promet nekaterega blaga iz tiste cone Svobodnega tržaškega ozemlja, ki jo upravljajo britsko-ameriške sile (in ki se tu dalje kratko označuje „cona“), v Italijo, zato jaz, RIDGELY GAITHER, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: ČLEN* I S tem se razveljavijo in nadomestijo z določbami tega ukaza naslednji predpisi : a) ukaz št. 395 z dne 5. junija 1947 b) „ „ 459 (395 B) z dne 29. avgusta 1947 c) „ „ 79 „ „ 29. novembra 1947 d) „ „221 „ „ 20. maja 1948 e) „ „ 393 „ „ 17. decembra 1948 f) člen VIII ukaza št. 3 z dne 16. septembra 1947. ÖLEN II Naslednje blago se ne sme izvažati iz cone v Italijo brez izvoznega dovoljenja oddelka za trgovino pri Zavezniški vojaški upravi : a) bencin b) premog, koks in oglje c) i) stare kovine, ostanki od struganja, kovine, ki se morejo ponovno izkoristiti (železno in neželezne) ii) kovinske cevi iii) kovinske plošče iv) profilirano železo, železo za armirani beton in tračnice v) industrijske naprave kot stroji in njihovi deli, neglede na stanje vi) kolesa, transmisijski stebri, propelerji in verige vii) prazne kovinske posode viii) kovinske palice viii) kovinske palice ix) grelci (boilerji) x) Dečan vi lle — vagon čki d) krma in živalska piča (razen oljne pogače) e) dušikova gnojila f) živina g) žitno in krompirjevo seme h) zdramila alkalgidpe skupine i) monopolno blago j) stavbni les in les za kurjavo k) cement l) ribe, sveže, nasoljene ali v konzervah m) marmelada razen v konzervah ali steklenih posodah n) suhe gobe o) meso. ČLEN III Naslednja racionirana živila se ne smejo izvažati iz cone v Italijo brez izvoznega dovoljenja ozemeljskega ravnateljstva za prehrano (DITERAL): a) pšenica b) kruh c) testenine d) moka e) mast in olje f) mleko g) riž ČLEN IV * Prošnje za izvozna dovoljenja po ql. II in III tega ukaza se morajo vložiti pri ustanovah, omenjenih v teh členih, v skladu z njihovimi predpisi. ČLEN V Kdorkoli je prekršil kateri koli predpis ukazov, ki jih razveljavlja člen I tega ukaza, ali ki prekrši kateri koli predpis tega ukaza, zakrivi kažnjivo dejanje in se kaznuje, če ga zavezniško vojaško sodišče spozna za krivega, s kaznijo na prostosti ali v denarju ali z obema kaznima po prostem prevdarku sodišča ; poleg teh kazni sme zavezniško vojaško sodišče odrediti konfiskacijo in zaplembo proizvodov ali materijala, ki tvori predmet kaznjivega dejanja, ter prevoznega sredstva, ki je bilo pri tem uporabljeno. ČLEN VI Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 15. februarja 1949. H. P. P. ROBERTSON brigadir, O.B.E. za RIDGELY GAITHER brigadnega generala ameriške vojske Ref. LDIAI49I23 generalnega ravnatelj za civilne zadeve DOLOČITEV VIŠINE PRISPEVKA ZA URADE ZA ZAŠČITO IN SOCIALNO POMOČ DELAVCEM ZA LETO 1948 Ker sodim, da je potrebno. dolo Uti za leto 1948 odstotni iznos prispevkov, ki gre uradom za zaščito in socialno pomoč delavcem v smislu člena VII, odstavek 2 ukaza št. 77 z dne 27. decembra 1947, v tisti coni Svobodnega tržaškega ozemlja, ki jo upravljajo britsko-ameriške sile, zato jaz, RIDGELY GAITHER, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: ÖLEN I VIŠINA ODSTOTNEGA IZNOSA Odstavek I. —- Odstotni iznos, ki ga predpisuje ölen VII, odstavek 2 ukaza št. 77 z dne 27. decembra 1947, se za leto 1948 določi na 0.30“ prispevkov, pobranih za čas od 1. julija, do 31. decembra 1948. Odstavek 2. — Zneske, ki se naberejo na podlagi odkazila odstotnega iznosa od prispevkov, določenega v prejšnjem odstavku, morajo plačati zavodi za razne vrste socialnega zavarovanja po zaključku finančnega leta 1948 na način, določen v členu Vlil, odstavek 1 ukaza št. 77 z dne 27. decembra 1947. ČLEN II VELJAVNOST UKAZA Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dno 15. februarja 1949. • H. P. P. ROBERTSON brigadir, O. B. E. za RIDGELY GAITHER brigadnoga generala ameriške vojske Ref. : L DIAI49I 24 generalnega ravnatelja za civilne zadeve PREDPISI O POBIRANJÜ DODATNEGA MEJNEGA DAVKA OD UVOŽENIH TEKSTILNIH IZDELKOV IN O POVRAČILU DAVKA NA PROIZVODNJO PRI IZVOŽENEM PREDIVU IN TEKSTILNIH IZDELKIH Ker sodim, da je priporočljivo izdati nekatere predpise o pobiranju dodatnega mejnega davka od uvoženih tekstilnih izdelkov in o povračilu davka na proizvodnjo pri izvoženem predivu in tekstilnih izdelkih, v tisti coni Svobodnega tržaškega ozemlja ki jo upravljajo britsko-ameriške sile (in ki se tu dalje kratko označuje „cona“), zato jaz, RIDGELY GAITHER, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: ČLEN I Razpredelnici „A“ in „B“, priloženi k min. odloku z dne 3. januarja 1947, uveljavljenem v coni s splošnim ukazom št. 91 z dne 24. januarja 1947, ki vsebujeta predpise o pobiranju dodatnega mejnega davka od uvoženih tekstilnih izdelkov in konfekcijskih predmetov ter o povračilu davka na proizvodnjo od prediva, uporabljenega za tekstilne izdelke, ki se izvažajo, se razveljavijo in nadomestijo s razpredelnicama „A“ in „B“, priloženima k temu ukazu. ÖLEN II Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 15. februarja 1949. H. P. P. ROBERTSON brigadir, O. B. E. za RIDGELY GAITHER brigadnoga generala ameriške vojske Ref. : LDIAI49I25 generalnega ravnatelja za civilne zadeve TABELLA A Aliquota d’imposta applicabile Lire e cent. Filati cucirini ; spaghi cordami forzina raf-forzina lusino e simili. Al quota corrispondente ai filati di cui costituiti. sono Tessuti e nastri : di filato di cotone o di fiocco di canapa o di cotone in mista intima con sola fibra artificiale o con fiocco di canapa; di filato di lini di canapa ; filato di lana ; filato di fibra artificiale, di filato in m'sta intima di cotone e lana o di fibra artificiale rispettivamente prevalente in peso sulla lana ; di filato di mista intima di lana e cotone o di cotone e fibra artificiale con 50% o più in peso di lana ; di filato in mista intima di cotone, di fibra artificiale e lana con cotone e fibra artificiale complessivamen te prevalenti in peso ; di filato di mista intima di lana, cotone e fibra artificiale con 50% o piu in peso di lana di juta . a Kg. di seta . a Kg. di cascami (chappe) d i seta pettinata a Kg. di cascami retta) di seta cardata (bu- a Kg. di filati di minati mista intima non no- a Kg. Tessuti ricamati con tessuti di fondo visibile ........................ . Ricami su tessuto di fondo invisibile Pizzi chimici ..... Cinghie e tubi............................ Aliquota corrispondente ai filati secondo il titolo. 25.— 350___ 230.— 50.— Al quota corrispondente a quella dii filato di fibra più tassata che entra nella loro composizione tenuto conto — quando sia previsto — del rapporto fra lunghezza e peso. Aliquota corrispondente ai filati costituenti il tessuto fondo della classe immediatamente superiore a quella spettante per peso e numero di fili, con faccoltà di accertamento diretto. Aliquota massima della rispettiva classe, con facoltà di accertamento diretto. Idem. Aliquota minima della rispettiva classe. Maglie : di " lana . . . . .a Kg. di lino.................................a Kg. di cotone o di fiocco di canapa, o di cotone in mista intima con sola fibra artificiale o con fiocco di canapa..............................a Kg. di seta.................................a Kg. di cascami di seta . . .a Kg. di fibra artificiale a filo continuo a Kg. di fibra artificiale in fiocco cascame o rigenerato . . .a Kg. 170.— HO — 260.— 350.— 230— 252,— 165.— Denominazione delle merci Aliquota d’imposta applicabile Lire e cent. Pizzi Aliquota massima della rispettiva classe. Tuli: Idem. Passamani : di lino di cotone o di fiocco di canapa, a Kg. 70,— ! o di cotone in mista intima con sola fibra artificiale o con fiocco di canapa . a Kg. 95,— di lana ...... a Kg. 170.— di seta di cascami di seta pettinata a Kg. 350.— (chappe) a Kg. 230,— di cascami di seta cardata (buretta) di fibra artificiale a filamento con. a Kg. 50,— tinuo • a Kg. 210.— di fibra artificiale in fiocco cascame o rigenerato Tele di fino e di canapa incatra- a Kg. 50.— male, oliate e simili, oppure in- cerate o smerigliate . a Kg. 15.— (con facoltà di accertamento diretto) Tessiti i smerigliati di cotone o fiocco di fibra artificiale o fiocco di canapa, o di cotone in m'sta intima con sola fibra artificiale o con fiocco di canapa a Kg. 25.— (con facoltà di accertamento diretto) Tessuti incerati di cotone o di fiocco di fibra artificiale o fiocco ■ di canapa, o di cotone in mista int ma con sola fibra artificiale o con fiocco di panapa a Kg. 25.— (con facoltà di accertamento diretto) Tessuti pegamoidati di cotone o fiocco di fibra artificiale o fiocco di canapa, o di cotone in mista intima con sola fibra artificiale o con fiocco di canapa a Kg. 35.— (con facoltà di accertamento diretto) Velluti (esclusi i tappeti) con peluzz o: • di lino, sul peluzzo a Kg. 140,— di cotone, sul peluzzo . di .lana a ricci (tipo astrakan e a Kg. 95 — simili) sul peluzzo di lana altri, sul peluzzo di cascami di seta, sul peluzzo di fiocco di fibra artificiale sul a Kg. a Kg. 90,— 170,— 230,— oltre alla sovrimposta relativa al- tessuto di fondo. peluzzo a Kg. 50,— di juta sul peluzzo Tappet' : a Kg. 25.i— di juta altri vellutati con peluzzo di co- a Kg. 25,— tone o fiocco di fibra artificiale, 1 Oltre alla so- sul peluzzo .... a Kg. 25,— | vrimposta re- di lana sul peluzzo Aliquota propria risultante f lativa al tee- da accertamento diretto J suto di fondo | Denominazione delle merci Aliquota d’imposta applicabile D're e cent. Ciniglia (1) : di juta a Kg. 25,— di cascami di seta . . .a Kg. 230.— di cotone a Kg. • 95,— di lana ...... a Kg. 170,— di fiocco di fibra art'ficiale . . a Kg 160,— Tessuti di crine (esclusi quelli per stacci) misti con fili di ma- teria tessile, esclusa la lana o T: . , la seta . . Si-tassano solo per i filati di maleria tes- Tessuti grossolani di pelo, esclusi sile di cui sono commisti. ì quelli di pelo di cammello, pe- santi più di 1600 grammi per metro quadrato Come tessuti di lana. Tessuti per presse, di lana o di pelo di cammello, pesanti più di 1000 grammi per metro quadrato Come tessuti di lana. Tessuti, passamani, pizzi ed altri manufatti, misti con fili metal- lici, in misura inferore al 50% Aliquota massima della rispettiva classe del Tessuti, passamani, pizzi ed altri filato di materia tessile con deduzione del manufatti d’oro o d’argento, peso del metallo. buono o falso o misti con fili metallici in misura superiore al 50 per cento ..... Idem. Oggetti cuciti di canapa, lino, juta e di altri vegetali filamentosi, escluso il cotone : Sacchi Ah quota propria del tessuto. ■ Biancheria da letto e da tavola, | asc'ugamani e altri oggetti di | forma rettangolare semphcemen- te orlati ..... Idem. Busti per donna e per ragazzi Idem. Alt ri : fatti interamente di lino o di ca napa ....... Idem. fatti di lino o di canapa con parti di altre materie tessili .... Aliquota massima del prodotto predominante Oggetti cuciti di lana : in superficie, con facoltà di accertamento scialli, coperte e altri oggetti di diretto. forma rettangolare semplicemen- te orlati o con la sola applica- z one di frange Aliquota propria del tessuto. Oggetti cuciti di cotone .... Come per gli oggetti cuciti di lino. Altri : fatti interamente di lana .... Aliquota propria del tessuto. fatti d: lana con parti di altre materie tessili .... Aliquota massima del prodotto predominante in superficie, con facoltà di accertamento Oggetti cuciti di seta o di fibra ar- diretto. tificiale Come per gli oggetti cuciti di lana. Linoleum con fondo di juta . . a Kg. 2,— Coperture di gomma elastica per ruote di automobili e per ruote di carrelli d'automobili . . a Kg. 11.— Aliquota d’imposta applicabile L're e cent. Copertoni di gomma elastica per ruote di bic elette . . .a Kg. Coperture di gomma elastica per motociclette . . . a Kg. Fili, cordoni e cordoncini elettrici Tessuti gommati : dr cotone o di fiocco di fibra artificiale, con intonaco appariscente . ..... a Kg. fatti a più doppi riuniti da uno strato di gomma elastica . . a Kg. Altre merci, non classificabili nelle categorie dei prodotti tessili, formate principalmente di filati di tessuti o^di altro prodotto di materia tessile ... 10.— Aliquota corr'spendente al filato di materia tessile di cui sono rivestiti con deduzione del peso delle mater'e non tessili. 30.— 80.— Aliquota propria risultante da accertamento diretto. TABELLA B Prodotti tessili ammessi, quando sono esportati ai beneficio della restituzione dell’imposta d.1 fabbricazione sui filati di fibre tess li (1) Aliquota d Imposta da restituire Denominazione delle merci e modalità per la restituizione Lire e cent. Filati cucirini, spaghi ;cordami ; Aliquota corrispondente ai filati di cui sono forzini, rafforzini, lusmo e simili effettivamente costituiti. Tessuti e nastri Tessuti ricamati con tessuto di fondo visibile .... Kicami su tessuto di fondo invisibile Pizzi chimici Cinghie e tubi Maglie Pizzi Tulli . Passamani . Tele di lino di canapa incatramate, oliate e simili, oppure incerate o smerigliate . Aliquota corrispondente ai filati di cui tono effettivamente costituiti. Aliquota corrispondente ai filati costituenti il tessuto di fondo. Aliquota corrispondente ai filati costituenti il ricamo. Aliquota corrispondente ai filati costituenti il pizzo. Aliquota minima della rispettiva classe. Al quota corrispondente al filato costituente la maglia. Al quota corrispondente al filato costituente il pizzo. Al quota corrispondente al filato costituente il tulle. Al'quota corrispondente al filato costituente il passamano. Aliquota corrispondente al filato di cui la tela è costituita in base al peso della sola materia tessile risultante da accertamento diretto. Tessuti smerigliati di cotone o fiocco dì fibra artificiale o fiocco di canpa o di cotone in mista intima con sola fibra artificiale o con fiocco di canapa Tessut: lavorati di cotone o fiocco di fibra artificiale o fiocco di canapa o di cotone in mista intima con sola fibra artificiale o con fiocco di canapa Tessuti pegamoidali di cotone o fiocco di fibra artific'ale o fiocco di canapa, o di cotone in mista intima con sola fibra ar-tific’ale o con fioco di canapa Velluti (esclusi i tappeti) con peluzzo : di lino, sul peluzzo . . .a Kg. di cotone sul peluzzo . . .a Kg. di lana a ricci (tipo astrakan e simili), sul riec o . . .a Kg. di lana, altri sul peluzzo . . a Kg. di cascami di seta, sul peluzzo . a Kg. di fiocco di fibra artificiale sul peluzzo . . • . - a Kg. di juta sul peluzzo . . .a Kg. Tappeti : di juta . . . ... a Kg. altri vellutati con peluzzo, di cotone o fiocco di fibra artificiale sul peluzzo . . . , .a Kg. di lana ..........................a Kg. Ciniglia : di. juta........................a Kg. di seta (cascami) . . . .a Kg. di cotone.......................a Kg. di lana ...... a Kg. di fiocco di fibra artificiale . . a Kg. Tessuti di crine (esclusi quelli per stacci) misti con fili di materia tessile, esclusa la lana e la seta............................... Tessuti grossolani di pelo, esclusi quelli di pelo di cammello, pesanti più di 100 grammi per metro quadrato Aliquota d ,mposta da restituire e modalità per la restituizione Dire e cent. Al quota corrispondente al filato di cui il tessuto è costituito in base al peso della sola materia tessile risultante da. accertamento d retto. Aliquota corrispondente al filato di cui la tela è costituita in base al peso della sola mater a tessile risultante da accertamento diretto. Idem. 140,— 95.— 90__ oltre all’imposta relativa 2gg' al tessuto di fondo. 50,— 25,— 25.— 25,— Oltre alla so- Aliquota propria risul vrimposta re- tante da accertamento lativa al tes- diretto. suto di fondo 25,— 230,— 95,— 90.— 50.— Imposta corrispondente ai filati di materia tessile di cui i tessuti sono commisti. Aliquota corrispondente ai filati di cui i filati sono costituiti. Denominazione delle merci Aliquota d’imposta da restituire e modalità per la restituizione Lire e cent. Tessuti per presse, di lana o di pelo di cammello, pesanti più di 1000 grammi per metro quadrato Aliquota corrispondente ai filati di cui i Tessuti, passamani, pizzi ed altri manufatti d’oro o d’argento, buono o falso o misti con fili metallici ..... tessuti sono costituiti. Non ammessi alla restituizione. Oggetti euc'ti : fatti di una sola materia tessile Aliquota propria del tessuto o altro manu- ■ fatti di più materie tessili fatto di cui sono costituiti. Aliquota minima del prodotto predominante Linoleum con fondo di juta a Kg- in superficie, con facoltà di acertamento diretto. 1,25.— Coperture di gomma elastica per ruote di automob'li e per ruote di carrelli di aeromobili . a Kg. 9,50.— Coperture di gomma elastica per ruote di motoc'clette a Kg. 1 © co t"- Coperture di gomma elastica per ruote di biciclette .... a Kg. 7 — Fili, cordoni e cordoncini elettoci a Kg. Al quota corrispondente al filato di materia Tessuti gommati : di cotone o fiocco di fibra art’fidale, con intonaco appar'scente tessile di cui sono rivestiti con deduzione del peso delle materie tessil . Aliquota corrispondente al filato limitata-mente al peso della materia tessile. fatti a¡ più doppi riun'ti da uno strato di gomma elastica Aliquota corr’spondente ai filati di cui sono Altre merci, non classificabili nel le categorie dei prodotti tessili formate principalmente di filati di tessuti o di altro prodotto di materia tessile . . costituiti limitatamente al peso della materia tessile. Aliquota corrispondente ai filati di cui sono costituiti limitatamente al peso della materia tessile. TAJ3ELLA A (1) — I filati di materia tessile costituenti il sostegno del peluzzo non influiscono nella determinazione deH’Aliquota. Il peso dei fili metallici eventualmente presenti come sostegno del peluzzo si deduce per 1-a determ'nazione del peso imponibile. TABELLA B (1) — Nei casi in cui la presente tabella non fissa una determinata Aliquota da restituire, ma stabilisce la restituizione sulla base della aliquota corrispondente ai filati di cui i manufatti sono costituiti, e non si tratti di materie tessili ad aliquota un:ca, gli accertamenti possono dalle dogane ven:re effettuati su matasse di paragone che gli esportatori debbono presentare per ciascuno dei filati impiegati nella fabbricazione del manufatto. Per i manufatti di seta o di seta mista con cascami di seta, caricati, ammessi a restituizione, . si prende per base della restitu zione di peso il manufatto ridotto del 30%; per quelli di cascami di seta la riduzione è-limitata al 20%. Ukaz št. 30 SPREMEMBE DAVČNIH PREDPISOV GLEDE NEKATERIH PROIZVODOV, PODVRŽENIH DAVKU NA PROIZVODNJO Ker sodim, da je priporočljivo spremeniti davčne predpise glede nekaterih proizvodov, podvrženih davku na proizvodnjo, v tisti coni Svobodnega tržaškega ozemlja, ki jo upravljajo britsko-ameriške site (in ki se tu dalje kratko označuje „cona“), zato jaz, RIDGELY GAITHER, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: DEL I — PIVO ÖLEN I V skladu z že izdanimi upravnimi navodili in z učinkom od 21. decembra 1948, se davek na proizvodnjo piva s tem določi na 250 lir na hektoliter in za saharimetrično stopinjo pivskega mošta, merjenega z uradnim saharimetrom pri toploti 17.50 Celzija. Tako izmerjena saharimetrična vsebina se mora v pogledu obdavčenja zaokrožiti na eno desetino stopinje. Ulomki stopinje preko 5/100 veljajo za 1/10 stopinje. Zaradi odmere davka na proizvodnjo se določa najvišja saharimetrična meja na 16 stopinj in najmanjša meja na 11 stopinj. Pivo, ki se uvozi iz inozemstva, je podvrženo dodatnemu mejnemu davku, ki odgovarja davku na proizvodnjo, in ki se računa na podlagi količine piva in njegove saharimetrična stopnje, ugotovljene z analizo pristojnega kemičnega laboratorija za carino in neposredne davke pri vzorcih, vzetih pri uvozu proizvoda. V pogledu mejnega davka in dodatnega mejnega davka na pivo veljajo stranski proizvodi piva kot pivo. ČLEN II Davek na proizvodnjo piva. ki se izvozi v inozemstvu, se povrne na podlagi nove izmere pri izvoznih prijavah, ki se vložijo 120. dan od dneva objave tega ukaza ali kasneje. Vendar se sme davek na proizvodnjo povrniti na podlagi nove izmere tudi pred gornjim rokom, če je prošnji za povračilo priloženo potrdilo tehničnega urada za davek na proizvodnjo, da je bil davek od dotičnih proizvodov plačan po novi izmeri, ki jo določa ta ukaz. DEL II — SEMENSKA OLJA Člen hi V skladu z že izdanimi upravnimi navodili in z učinkom od 21. decembra 1948 se davek na proizvodnjo semenskih olj v katere koli namene, vštevši nekombinirano olje, vsebovano v višji meri kakor 10% v pogači semenskega olja, ki se podvrže postopku rafiniranja, ter odgovarjajoči dodatni mejni davek od teh proizvodov, ki se uvozijo iž inozemstva, s tem določi na 3000 lir od vsakega stota proizvoda. Erama davščina po čl. 1, drugi odstavek priloge „F“ k nam. zak. odloku z dne 26. aprila 1945 št. 223, uveljavljenemu v coni z ukazom št. 120 z dne 26. aprila 1946, se s tem odpravi. Člen iv Dodatni mejni davek po prejšnjem velja tudi za proizvode, ki vsebujejo semenska olja, uvožena iz inozemstva in našteta v prilogi „C“ k zak. odloku z dne 21. oktobra 1946 št. 236, uveljavljenemu v coni z ukazom št. 267 z dne 6. novembra 1946. DEL III — SKUPNI PREDPISI GLEDE GORNJIH DVEH DAVKOV ČLEN V Zvišanje mejnega in dodatnega mejnega davka na podlagi izmere v smislu čl. I in III tega ukaza velja tudi za proizvode, od katerih je bila plačana prejšnja izmera davka in ki so na dan, ko stopi ta ukaz v veljavo, še vskladiščena v prostorih pod carinskim nadzorstvom, ali v dotičnih tovarnah, ali ki jih proizvajalci hranijo v kakršnih koli drugih prostorih. V ta namen mora hranitelj teh proizvodov v skladu s prejšnjim odstavkom prijaviti hranjene količine v 15 dneh od zgoraj navedenega dne tehničnemu uradu za davek na proizvodnjo ali carinskemu uradu, kateri od njih je pač pristojen. ÖLEN VI Razlika na davku v smislu člena V tega ukaza se mora plačati državi v 15 dneh od dneva ko je pristojni urad vročil obvestilo o odmeri. Pri izračunanju razlike, ki se mora plačati od piva, ki je vskladiščeno v tovarnah ali ki ga hranijo proizvajalci kjerkoli, so dopustni naslednji odtegljaji od količin tekočine, kakor so dokončno ugotovljen j e : a) 17.50% pri pivskem moštu, kjer je odmerno postopanje v teku b) 16.50% pri pivskem mošti v prvem stadiju fermentacije c) 13% pri pivskem moštu v drugem Stadiju fermentacije d) 10% pri pivskem moštu, hranjenem v posodah za vskladiščenje po drugem Stadiju fermentacije in pred filtracijo ali pretakanjem e) 8% pri pivu, ki je bilo že filtrirano ali pretočeno, a še ne dano v sode ali steklenice za potrošnjo f) 2% pri pivu, hranjenem v sodih ali steklenicah ca potrošnjo. Člen vii Opustitev ali zamuda pri vložitvi prijave po čl. V tega ukaza ali nepravilni podatki v prijavi se kaznujejo z globo v višini dvakratnega do desetkratnega zneska razlike na davku, ki bi se morala plačati od nepravočasno prijavljene količine, v skladu s čl. 2 kr. zak. odlokom z dne 3. januarja 1926 št. 42, spremenjenim v zakon z dne 24. maja 1926 št. 898. DEL IV — PREDIVA Člen viii V skladu z že izdanimi upravnimi navodili in z učinkom od 4. januarja 1949 se izmera davka na proizvodnjo in odgovarjajočega dodatnega mejnega davka od naravnih in umetnih tekstilnih vlaknatih prediv, navedenih v zak. odloku z dne 3. januarja 1947 št. 1,* uveljavljenem v coni s splošnim ukazom št. 91 z dne 24. januarja 1947 za dobo od 4. januarja 1949 s 3. januarja 1950 s tem določi sledeče : 1. Za vsak kilogram bombažnega prediva (fin bombaž, odpadki ali regeneriran bombaž), ali konopljenega prediva v kosmih, ali bombaža, docela mešanega samo z umetnimi vlakni (kosmi, odpadki ali regenirano) ali s konopljenimi kosmi, v dolžini : a) do 12.000 m..................................................... 20 lir b) nad 12.000 do 20.000 m .......................................... 36 „ c) „ 20.000 „ 30.000 „ .......................................... 56 „ d) „ 30.000 „ 44.000 ...................................... 80 „ e) „ 44.000 „ 61.000 „ ........................................ 150 „ f) „ 61.000 „ 78.000 „ ....................................... 220 „ g) „ 78.000 „ 95.000 „ ......................................... 300 „ h) „ 95.000 „ 112.000 ...................................... 380 „ i) „ 112.000 „ 129.000 „ ......................................... 470 „ l) „ 129.000 „ 145.000 „ ............................:........... 570 „ m) „ 145.000 „ 163.000 „ ......................................... 680 „ n) „ 163.000 „ 180.000 „ ........................................ 820 „ o) „ 180.000 „ 210.000 „ ....................................... 1.110 „ p) „ 210.000 „ 244.000 ...................................... 1.400 „ q) „ 244.000 m 1.700 „ 2. Za vsak kilogram lanenega ali konopljevega prediva v dolžini : a) do 1.000 m ...................................................... 8 „ b) nad 1.000 do 2.100 m......................................... 16 „ c) „ 2.100 „ 7.000 „ .......................................... 30 „ d) „ 7.000 „ 15.000 „ .......................................... 70 „ e) „ 15.000 „ 25.000 „ ......................................... 120 „ J) „ 25.000 „ 35.000 ...................................... 170 „ g) „ 35.000 „ 45.000 „ ....................................,. .. . 240 „ h) „ 45.000 „ 50.000 „ ......................................... 320 „ i) „ 50.000 m...................................................... 450 „ 3. Za vsak kilogram prediva iz jute 25 lir 4. Za vsako kdo prediva iz volne (svežega, ostankov ali regeneriranega) v dolžini a) do 4.000 m........................................................ 24 lir b) nad 4.000 do 6.000 m......................................... 36 „ c) „ 6.000 „ 10.000 „ 60 „ d) „ 10.000 „ 20.000 „ 110 „ e) „ 20.000 „ 30.000 „ 200 „ j) „ 30.000 „ 40.000 „ 380 „ g) „ 40.000 „ 50.000 „ 620 „ h) „ 50.000 „ 60.000 „ 750 „ i) „ 60.000 „ 70.000 „ 880 „ l) „ 70.000 „ 80.000 .......'................................. 1.020 „ m) „ 80.000 „ 90.000 „ 1.150 „ n) „ 90.000 „ 100.000 „ 1.300 „ oj „ 100.000 m.................................................... 1.560 „ a) do 12.000 m. b) nad 12.000 do 20.000 m. . o) 55 20.000 „ ■30.000 „ . d) 55 30.000 „ 44.000 „ . e) „ 44.000 „ 61.000 „ . f) 55 61.000 m. 6. Za vsak kilogram prediva iz česanih ostankov svile (chappe) .... 230 „ 7. Za vsak kilogram razčesanega prediva iz svile (burette)........... 50 „ 8. Za umetno vlaknato predivo z neprekinjenimi nitmi (vštevši „lamette“, „crini“, „Lanasel“ in „Lanalux“ prediva in podobno), ki pri dolžini 4500 lir tehtajo : a) manj kot 60 gramov, za vsako kilo ................................ 252 lir b) od 60 do vštevši 125 gr. za vsako kilo ........................... 210 „ c J od 125 gr. ali več, za vsako kilo .................................. 168 „ 9. Za vsak kilogram umetnega v'aknatega prediva (kosmi, ostanki ali regenerirano) v dolžini ................................... 20 lir ................................... 36 „ ................................... 56 „ ............................... 80 „ .................................. 150 „ ............................... 260 „ 10. Za vsak kilogram prediva iz tekstilnih vlaken, ki ni zgoraj našteto, se plača davek v izmeri, določeni za vlaknato predivo, ki velja za unakovredno glasom repertorija za izvajanje carinske tarife. 11. Za vsako kilo prediva, obstoječega iz različnega tekstilnega materijala, znaša davek: a) pri docela mešanem predivu iz bombaža in volne, ali iz umetnih vlaken (kosmi,ostank ali regenerirano) in volne, kjer bombažna ali umetna vlakna prevladujejo po težini, za vsak kilogram, ki obsega ................................... 21 lir ................................... 24 „ ................................... 30 „ ................................... 56 ,( ................................... 92 „ b) pri docela mešanem predivu iz volne in bombaža ali iz volne in umetnih vlaken (kosmi, ostanki ali regenerirano), kjer volna dosega ali presega 50% po teži, za vsak kilogram, ki obsega : ................................... 23 lir ................................... 32 „ ................................... 50 „ ................................... 95 „ .................................. 163 „ c) pri docela mešanem predivu iz bombaža, umetnih vlaken (odpaki, kosmi ali regenerirano) in volne, kjer bombaž in umetna vlakna skupaj prevladujejo po teži, za vsak kilogram, ki obsega ............................... 20 lir ............................... . 23 „ ............................... 28 „ ................................... 52 „ ................................... 85 „ I) do 4.000 m. . 2) nad 4.000 „ 6.000 m. .. 3) 55 6.000 „ 10.000 „ .. 4) „ 10.000 „ 20.000 „ .. 5) 55 20.000 „ 30.000 m.. . i) do 4.000 m. 2) nad 4.000 do 6.000 3) „ 6.000 „ 10.000 4) ,, 10.000 „ 20.000 5) „ 20.000 „ 30.000 i) do 4.000 m. 2) nad 4.000 do 6.000 3) „ 6.000 „ 10.000 4) 55 10.000 „ 20.000 5) „ 20.000 „ 30.000 1) 2) do nad 4.000 m. 4.000 do 6.000 3) „ 6.000 „ 10.000 4) ,, 10.000 „ 20.000 5) » 20.000 „ 30.000 e) pri nedoločenem predivu d) pri docela mešanem predivu iz volne, bombaža in umetnih vlaken (kosmi, ostanki ali regenerirano), kjer volna presega 50% po teži, za vsak kilogram, ki obsega ........................................... 22 lir ............................................ 30 „ ........................................... 44 „ ................•....................... 83 „ ........................................... 141 čeni za najvišje obdavčeno sestavino, pri čemur se mora, kjer je to predpisano, upoštevati razmerje med dolžino in težo. 12. Pri obdavčenju se mora dolžina spletenih vlaken, naštetih pod 1, 2. 3 4, 9 in 11 pomnožiti s številom poedinih sestavnih vlaken. 13. Pri vsakem kilogramu prediva, sestavljenem iz vlaken, ki so podvržena različni izmeri davka, velja povprečje davčnih izmer, ki veljajo za vsako poedino vrsto, pri čemer se mora upoštevati njena teža (razen če je bil davek od vsake poedine vrste prediva že plačan). Od izgotovljenih predmetov in od tkanin niti za šivanje, špage, vrvi, „forzine“, „raffor-zine“, „lusina“ in podobno, ki se uvozijo iz inozemstva in so izdelani iz vlaken, naštetih v tem členu, se plača dodatni mejni davek na temelju davka na proizvodnjo, ki velja za vlakna, iz katerih so sestavljeni, v skladu s predpisi -odloka, ki ga bo izdal načelnik oddelka za finance. Člen ix Davek na proizvodnjo v tuzemstvu izdelanega prediva se do vštevši 3. januarja 1951 še nadalje pobira potom plačila dogovorjene letne povprečne vsote, pri čemur služi za podlago uzmera davka, veljavna za tisto leto, na katero se dogovor nanaša, ter proizvodna kapaciteta, razvidna iz števila instaliranih vreten ali oblikovalnih strojev v obratu ter trajanje in vrsta proizvodnega postopka. ČLEN X Kjer se davek pobira na podlagi dogovora o letni povprečni vsoti v smislu čl. 43 zak. odloka z dne 3. januarja 1947 št. 1, uveljavljenega v coni s splošnim ukazom št. 91 z dne 24. januarja 1947 in dopolnjenega s čl. IX tega ukaza, se izmera za dotično leto določi na predlog ene ali ve,č kategorij proizvajalcev prediva, ki mora biti vložen najkasneje do 15. januarja tistega leta, na katero se dogovor nanaša ; pri tem se mqra upoštevati morebitno povračilo davka za proizvode, določene za izvoz in se mora izmera temu primemo znižati. Ce je bil dogovor sklenjen na podlagi tako znižane izmere davka, finančna uprava ne povrne davka pri izvozu prediva ali tozadevnega tkiva in izgotovljenin predmetov. Četrti odstavek čl. 43 zak. odloka z dne 3. januarja 1947 št. 1, uveljavljenega v coni s splošnim ukazom št. 91 z dne 24. januarja 1947, se s tem spremeni v skladu z gornjimi določbami. Kjer se davek na proizvodnjo potom plačila dogovorjene letne povprečne vsote pobira samo po čl. IX tega ukaza, bo čas začetka in konca izvažanja prediva in tkanin, pri katerih pripada pravica na povračilo davka po čl. 18 zak. odloka z dne 3. januarja 1947, št. 1, uveljavljenega v coni s splošnim ukazom št. 91, določen z odlokom načelnika oddelka za finance v smislu navedenega člena, pri čemer se bo upoštevala doba, za katero je sklenjen dogovor. Člen xi Člen 10 zak. odloka z dne 3. januarja 1947 št. 1, uveljavljenega v coni s splošnim ukazom št. 91 z dne 24. januarja 1947, se s tem spremeni tako, da se glasi: „Proizvajalci, katerih ocenjena letna proizvodnja prediva odgovarja skupnemu letnemu davku na proizvodnjo v znesku ne nad 400.000 lir oz. 600.000 lir za dobo od 4. januarja 1949 do 3. januarja 1949, veljajo za obrtnike in smejo kot takšni plačevati davek na podlagi količine in smejo kot takšni plačevati davek na podlagi količine in vrste prediva, ki se bo proizvajalo, ter tačas veljavne izmere davka. Ti proizvajalci morajo vsaj 10 dni pred začetkom obratovanja, vložiti pri pristojnem tehničnem uradu za davek na proizvodnjo mesečno prijavo o obratovanju, če doba obratovanja presega 6 mescev, ter eno samo prijavo za vso dobo, če gre za sezonsko proizvodnjo ,ki ne presega 6 mescev. Prijava o obratovanju mora vsebovati naslednje podatke : a) ime proizvajalca, lego tovarne, opis instaliranih strojev ter število produkcijskih enot, ki bodo delale v času obratovanja ; b) količino in vrsto surovin, ki se bodo uporabile ; c) predivo, ki se bo pridobilo, po vrstah. Proizvajalec se mora nadalje obvezati, da ne bo prekoračil prijavljene količine prediva, ki se je vzela za podlago odmere davka, razen če se predloži dopolnilna .prijava. E^oličina prediva v dopolnilni prijavi mora biti tako omejena, da odgovarja davku na proizvodnjo v višini ne nad 50% davka, plačljivega od prediva v prvotni prijavi, pri čemer velja najvišja meja proizvodnje po prvem odstavku tega člena.“ Člen xii V primerih po prejšnjem odstavku se plačuje davek vnaprej od časa do časa, ko se predložijo prijave o obratovanju Ce se vloži samo ena prijava za sezonsko obratovanje, se 'sme na predlog dotične stranke dovoliti, da se skupni davek plačuje vnaprej v dvomesečnih obrokih, če doba obratovanja presega dva zaporedna mesca. Prijavi mora biti priložena pobotnica o prvem dvomesečnem obroku. Na dalj m obroki se morajo plačati prvih štirinajst dni mesca pred poedinim dvomesečnim razdobjem obratovanja. Četrti-odstavek čl. 16 zak. odloka z dne 3. januarja 1947 št. 1, uveljavljenega v coni s splošnim ukazom št. 91 z dne 24. januarja 1947, se s tem razveljavi. Člen xiii Člen 3 zak odloka z dne 3. januarja 1947, uveljavljenega v, coni s splošnim ukazom št. 91 z dne 24. januarja 1947, se s tem spremeni tako, da se mu doda : „Vzgojni in dobrodelni zavodi, ki proizvajajo tudi prediva, podvržena davku na proizvodnjo, ker se izdelujejo samo na naročilo tretjih oseb ali na splošno v trgovske namene, smejo plačati davek na proizvodnjo tega prediva po predpisih čl. XI in XII tega ukaza.“ Člen xiv Predpisi odstavkov 11 in 12 čl. 2 zak. odloka z dne 3. januarja 1947, uveljavljenega v coni s splošnim ukazom št. 91 z dne 24. januarja 1947, se s tem razveljavijo, pri čemer pa ostanejo v veljavo predpisi o pobiranju davka od prediva, uporabljenega pri izdelavi šivalne niti, špage, „forzine“, „rafforzine“, „lusina“ in podobno. Konopljeno predivo, kjer kilogram ne obsega več kot 1000 metrov, ki ga proizvajajo ročni prejci za izdelavo vrvi in špage, je prosto davka na proizvodnjo. Opustitev ali zamuda pri vložitvi prijave po čl. XI tega ukaza ali predložitev napadne prijave se kaznuje z globo v dvakratnem do desetkratnem znesku davka, ki bi se moral plačati od nepravočasno prijavljene količine. ČLEN" XVI Načelnik oddelka za finee mora izvesti spremembe v proračunu, potrebne zaradi uveljavljenja tega ukaza. ČLEN XVII Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 15. februarja 1949. H. P. P. ROBERTSON brigadir, O.B.E. za RIDGELY GAITHER brigadnega generala ameriške vojske Ref.: LD/AI49I26 generalnega ravnatelja za civilne zadeve Ukaz št. 31 NOVE OLAJŠAVE PRI ZAČASNEM UVOZU IN IZVOZU Ker sodim, da je priporočljivo dovoliti nadaljne olajšave pri začasnem uvozu in izvozu iz tiste cone Svobodnega trčaškega ozemlja, ki jo upravljajo britsko-ameriške sile (in ki se tu dalje kratko označuje „cona“), zato jaz, RIDGELY GAITHER, brigadni general američke vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: ČLEN* I Ki seznamu blaga, ki se sme začasno uvoziti v svrho predelave in ki je našteto v razpredelnici I, priloženi k zak. odloku z dne 18. decembra 1913 št. 1453, spremenjenemu v zakon z dne 15. aprila 1925 št. 473, se se doda naslednje blago : Opis blaga Namen začasnega uvoza dovoljenja Količina pri uvozu v kg Skrajni rok za izvoz 1) cinkov pepel in žlindra, svinčev pepel in žlindra za izdelavo cinkovega in svinčenega oksida 100 1 leto 2) poapnjen bencinski za izdelavo premogovih koks anod za električne peči 100 6 mescev 3) navadno surovo olje iz \ semen in sadja (razen v svrho rafiniranja (ugodnost velja do 30. junija olivnega olja) 1949) 100 4 mesci 4) kokosovo olje za izdelavo mastnih al- koholov višje vrste (ugodnost velja do 31. decembra 1949) 100 6 mescev Namen začasnega Kaj manjša dovoljenja Skrajni rok uvoza Količina pri za izvoz 5) ustrojene kože in deli kož, brez dlak, dovrše- za izdelavo zgornjih delov čevljev, ter tehničnih in uvozu v kg ne in vrezane industrijskih artiklov in ornamentov zanje (ugodnost velja do 30 junija 1949) 25 6 mescev 6) ustrojene svinjske kože za izdolavo sedel 100 6 mescev 7) surove jazbečje kože za odstranitev in obdelavo dlak (razmaščenje, umivanje, beljenje in sortiranje po dolžini in barvi) zaradi izvoza očiščenih kož ter obdelane in sortirane dlake 25 6 mescev 8) staro železo in staro za izdelavo cevi 1000 1 leto jeklo 9) oljnato seme in oljnato za stiskanje (ugodnost ve- sadje lja do 30. junija 1949) 100 6 mescev 10) tkanine vseh vrst za izdelavo konfekcijskega blaga 100 1 leto Dovoli se začasni uvoz naslednjih predmetov za reprodukcijo v tisku : fotografije, negativi, filmski traki za fotolitografiranje, odtisi, crteži, slike in klišeji. Ti predmeti morajo biti znova izvoženi najkasneje 24. decembra 1949. ČLEN III Začasni uvoz tkanin iz bombaža ali lanu ali bombaža, mešanega z lanom, ki se uvozijo radi vezenja in beljenja ali zaradi vezenja in barvanja v smislu zak odloka z dne 18. decembra 1913 št. 1453, spremenjenega v zakon z dne 17. aprila 1925 št. 473, se s tem razširi na tkanine in konfekcijsko blago vsake vrste, ki se uvozi zaradi vezenja ali dovršitve (zarobljenja, naprave gumbnic i. t. d.) ali zaradi vezenja in dovršitve. Najmanjša količina, ki se sme začasno uvoziti, se s tem določi na 20 kg, rok za ponovni izvoz pa na 24, decembra 1949. ČLEN IV Začasni uvoz jekla in železa v palicah za izdelavo tapetniških žebljev v smislu kr. zak. odloka z dne 6. novembra 1930 št. 1506, spremenjenega v zakon z dne 8. januarja 1931 št. 38, se s tem razširi Ra navadno jeklo in železo, sploščeno v toploti, ki služi za izdelavo žebljev in zakovic vsake vrste. Najmanjša količina, ki se sme začasno uvoziti, se s tem določi na 100 kg. skrajni rok za ponovni izvoz pa na 24. decembra 1949. Povračilo davščin, plačanih za „pariške zakovice“ in druge vrste žebljev po kr. odi. z dne 9. avgusta 1883 št. 1599 (tretja serija) in z dne 29. maja 1895 št. 353, se s tem odpravi. \ ČLEN V K seznamu blaga, ki se sme začasno izvoziti v svrho obdelave in ki je našteto v preglednici II, priloženi k zak. odloku z dne 18. decembra 1913, št. 1453, spremenjenemu v zakon z dne 17. aprila 1925 št. 473, se doda : „Ostanki od obdelave rude, ki vsebuje drage kovine, in od obdelave kovinskega pepela od zlata in srebra, zaradi pridobivanja teh kovin, ki jih še vsebuje.“ Kok za ponovni uvoz se s tem določi na 24. decembra 1949. Ugodnost po prvem odstavku velja do 30. junija 1949. ČLEN VI Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 15. februarja 1949. H. P. P. ROBERTSON brigadir, O.B.E. za RIDGELY GAITHER • brigadnega generala ameriške vojske Ref. : LD/A/49l3i generalnega ravnatelja za civilne zadeve SPREMEMBA UKAZA ŠT. 105 Ker sodim, da je priporočljivo in potrebno vnesti neko spremembo v ukaz št. 105 z dne 5. aprila 1946, v tisti coni Svobodnega tržaškega ozemlja, ki jo upravljajo britsko-ameriške sile, zato jaz, RIDGELY GAITHER, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: Člen i Kjer je v členu V, odstavek 2 ukaza št. 105 z dne 5. aprila 1946 omenjen urad za delo, je to označbo črtati in vnesti mesto nje oddelek za delo pri Zavezniški vojaški upravi. Člen ii Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 15. februarja 1949. H. P. P. ROBERTSON brigadir, O.B.E. za RIDGELY GAITHER brigadnega generala ameriške vojske Rej. : LDIAI49I33 generalnega ravnatelja za civilne zadeve Ukaz št. 33 VZPOSTAVITEV UPRAVE OBČIN NA PODLAGI VOLITEV Ker sodim, da je priporočljivo vzpostaviti upravo občin na podlagi volitev, v tisti coni Svobodnega tržaškega ozemlja, ki jo upravljajo britsko-ameriške sile, (in ki se tu'dalje kratko označuje „conail), zato jaz, RIDGELY GAITHER, brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve, UKAZUJEM: POGLAVJE I ORGANI OBČINSKE UPRAVE Člen i OBČINSKI ORGANI Vsaka občina v coni mora imeti občinski svet, občinski odbor in župana. OBČINSKI SVET Občinski svet obstoja : a) v občini Trst iz 60 članov ; b) v občini Milje iz 30 članov; c) v občinah Devin-Nabrežina in Dolina iz 20 članov ; d) v občinah Zgonik in Repentabor iz 15 članov ; e) če število oseb v občini, ki imajo pravico biti izvoljene, ne dosega določenega števila članov občinskega sveta, iz vseh teh oseb. ÖLEN III IZVOLITEV OBČINSKEGA ODBORA Odstavek i. — Občinski odbor obstoja iz župana kot predsednika in iz : a) 12 odbornikov in 3 namestnikov v občini Trst; b) 4 odbornikov in 2 namestnikov v občinah Milja, Devin-Nabrežina in Dolina ; c) 2 odbornikov in 2 namestnikov v občinah Zgonik in Ropentabor. Odstavek 2. — V kolikor to dovoljuje finančni položaj občine, se sme priznati županu in odbornikom položajna nagrada, katere višino mora določiti občinski svet. Sklep o tem se mora predložiti conskemu upravnemu odboru v odobritev. Odstavek 3. — Občinski odbor izvoli občinski svet izmed svojih članov v skladu s postopkom, Id je predviden v členu 134 enotnega zakonskega besedila zakona o občinah in pokrajinah, odobrenega s Irr. odi. z dne 4. februarja 1915 št. 148. Odstavek 4. — Občinski svet mora izvoliti občinski odbor na svoji prvi seji po tem, ko se konstituira. ČLEN IV IZVOLITEV ŽUPANA Odstavek 1. — Župana izvoli občinski svet izmed svojih članov s tajno volitvijo na svoji prvi seji; če se mesto župana kasneje izprazni, se mora volitev opraviti na prvi seji v prvem zasedanju po izpraznitvi mesta, če se za to ni sklicala posebna seja. Izvolitev ni veljavna, če nista prisotni najmanj dve tretjini občinskih svetovalcev, določenih za dotično občino, in če se ne doseže absolutna večina glasov. Odstavek 2. — Če po dveh glasovanjih noben kandidat ni dosegel absolutne večine, Se mora opraviti ožja volitev med dvema kandidatoma, ki sta pri drugem glasovanju dosegla najvišje število glasov; kandidat, ki doseže absolutno število glasov, se proglasi za izvoljenega župana. Odstavek 3. — Če noben kandidat ni dosegel zgoraj navedene absolutno večine, se mora volitev preložiti na drugo sejo, ki se mora vršiti v roku 8 dni ; pri tej seji se mora opraviti novo glasovanje neglede na število glasovalcev. Če nikdo ne doseže absolutne večine glasov, se mora na isti seji opraviti ožja volitev ; kandidat, ki pri njej doseže najvišje število glasov, se mora proglasiti za izvoljenega. Odstavek 4. — V ostalem je uporabiti predpise odstavkov 6, 7, 8 in 9 člena 147 enotnega zakonskega besedila zakona o občinah in pokrajinah, odobrenega s kr. odi. z dne 4. februarja 1915 št. 148. ČLEN V ZADRŽKI PROTI IZVOLITVI ŽUPANOM Razen v primerih, kjer obstojajo zadržki, našteti v členih X in XI tega ukaza, ne morejo biti imenovane za župana naslednje osebe ; a) osebe, ki še niso položile račima o prejšnjem županskem poslovanju ali ki so po položitvi takega računa v položaju dolžnika ; b) duhovniki katerekoli veroizpovedi; c) člani pokrajinskega zastopstva ; d) osebe, katerih sorodniki v premi črti ali sorodniki ali osebe v svaštvu do drugega kolena zavzemajo v občinski upravi mesto občinskega tajnika, izterjevalca ali pobiralca občinskih davkov ali občinskega blagajnika, ali ki so z občino v pogodbenem razmerju glede občinskih del ali naprav, ali so v položaju poroka ; e) osebe, ki so bile obsojene zaradi kažnjivoga dejanja, ki so ga izvršile kot javni uradniki ali zaradi zlorabe uradne oblasti, na kazen na prostosti preko 6 mescev, ter osebe, ki so bile kaznovane zaradi drugih zločinov na kazen ječe ne manj kot eno leto, razen v primerih rehabilitacije v smislu zakonskih predpisov. ČLEN VI TRAJANJE FUNKCIJE OBČINSKEGA SVETA Občinski svet ostane v funkciji za dobo dveh let. Vendar župan in občinski odbor vršita svoje naloge naprej, dokler niso izvoljeni njihovi nasledniki. ČLEN VII IZGUBA MESTA OBČINSKEGA SVETOVALCA IN OBČINSKEGA ODBORNIKA Občinski svetovalci in občinski odborniki izgubijo svoje mesto, če nastopi katerikoli zadržek, nezdružljivost mesta ali nesposobnost za mesto, kakor so predvidoni v zakonu. ČLEN VIII PRAVICE, DOLŽNOSTI, NALOGE IN POSLOVANJE OBČINSKIH ORGANOV Pravice, dolžnosti, naloge in poslovanje organov, ki jih predvideva to poglavje, ter postopek pri delni obnovi občinskih svetov se ravnajo po določbah enotnega zakonskega besedila zakona o občinah in pokrajinah, odobrenega s kr. odi. z dne 4. februarja 1915 št. 148, v kolikor so uporabne. POGLAVJE II OBČINSKE VOLITVE ČLEN IX AKTIVNA VOLIVNA PRAVICA Aktivno volivno pravico imajo vse osebe, ki so vpisane v volivne imenike, sestavljene v smislu ukaza št. 345 z dne 24. septembra 1948. PASIVNA VOLIVNA PRAVICA Odstavek i. — Za občinske svetovalce se smejo izvoliti osebe, ki so vpisane v volivne imenike katerekoli občine v coni pod pogojem, da znajo citati in pisati in da niso v položaju, omenjenem v odstavkih 1 in 2 člena XI tega ukaza. Odstavek 2. — Če ni narazpolago rednega šolskega spričevala,'se more pismenos tdokazat z izjavo, ki jo napišejo in podpišejo dotične osebe in ki vsebuje podatke o očetovstvu, starosti, bivališču in poklicu ; ta izjava se mora podati pred županom in občinskim tajnikom ali pred notarjem, pretorjem ali posredovalnim sodnikom v prisotnosti dveh prič. ki ne pripadata osebju občine. Ta dokaz se mora doprinesti v desetih dneh od dneva, ko se sporoči izvolitev/ ČLEN XI IZJEME OD PASIVNE VOLIVNE PRAVICE IN PRIMERI NEZDRUŽLJIVOSTI Odstavek 1. — Naslednje osebe ne morejo biti izvoljene za občinske svetovalce : a) ministri in državni podtajniki v fašističnih vladah, ki so zavzemali ta mesta ali bili imenovani šestega januarja 1925 ali kasneje'; b) senatorji, o katerih je bilo izrečeno, da izgube svoje mesto ; c) poslanci, ki so po 3. januarju 1925 glasovali za temeljne zakone za ohranitev letich fašističnega režima ; d) državni svetniki ; e) prefekti in kvestorji, ki so bili imenovani na podlagi fašističnih kvalifikacij ; načelniki pokrajin in kvestorji, ki so jih imenovale vlada italijanske socialne republike ali nemške okupacijske oblasti ; f) predsedniki pokrajin in osebe, ki so bili občinski predsedniki v zadnjih petih letih fašističnega režima (1938 do 1943) ali ki jih je imenovala na ta mesta vlada italijanske socialne republike ali nemške okupacijske oblasti ; g) člani posebnega sodišča za zaščito države in člani posebnih sodišč italijanske socialne republike ; h) višji častniki in generali državnih oboroženih sil, ki so bili na podlagi epuracijskega postopanja odstranjeni iz službe z ali brez pravice na pokojnino, ter častniki katerega koli črna, ki so sodelovali po 13. oktobru 1943 z oboroženimi silami, ki so bile v borbi proti Italiji, in so bili zaradi tega izbrisani iz službenega staleža ter so izgubili svoj čin ; i) „Duce-jevi mušketirji“, častniki fašistične milice v stalni plačani službi razen onih, ki so pripadali verski, zdravstveni ali dobrodelni službi ter libijskim legijam, železniški m Tici, poštni in telegrafski milici, univerzitetni milici, gozdni milici, cestni milici, pristaniški milici, italijanski liktorski mladini, formacijam „DICAT“ ali „DACOS“ ; j) častniki, ki so dejansko služili v oboroženih silah italijanske socialne republike ; častniki državne republikanske garde in člani črnih brigad, avtonomnih legij ter posebnih edinic politične policije italijanske socialne republike ; k) nameščenci javno uprave v višji kot deveti stopnji razporedbe v državni službi ali v temu odgovarjajoči stopnji, ki so bili na podlagi epuracijskega postopanja razrešeni službe z ali brez pravice na pokojnino ; l) osebe, ki so zavzemale katero izmed naslednjih mest, ali odgovarjajočih mest v ženskih organizacijah : tajnik ali podtajnik fašistične stranke, član velikega fašističnega sveta, član državnega direktorija fašistične stranke, član državnega sveta fašistične stranke, inspektor fašistične stranke, federalni tajnik in podtajn k, federaln' 'nspektor, polVčn’ sekretar v občinah z najmanj 20.000 prebivalcev ; m) osebe, k; so bde dokončno ’zbrisane 'z seznamov prost’h pokkcev na podlag'* epu-rac’jskega postopanja ; n) osebe, k: so se vp'sale v republikansko faš:stično stranko. Vendar imajo pasivno volivno pravico osebe, ki so sicer pripadale kateri izmed prej naštetih kategorij, a so jih pristojne oblasti proglasile za nekaznjiVe ali so epuracijske komisije glede njih izrekle oprostilno odločbo. Odstavek 2. — Naslednje osebe ne morejo biti izvoljene za obč nske svetovalce: a) osebe duhovskega stanu in verski dušebrižniki, ki imajo cerkvene in dušebrižniške funkcije, njihovi redni namestniki, člani cerkvenih kapitljev in kolegijev ;. h) vladni funkcionarji, poverjeni z nadzorom nad občino, in nameščenci njihovih uradov ; c) osebe, ki prejemajo plačo ali mezdo od občine ali od ustanov, zavodov ali podjetij, rki so odv’sna ah subvenc’on'rana od obč’ne ah’ pod njenm nadzorstvom, ter upravitelj’ teh ustanov, zavodov in podjetij ; d) nameščenci javnih podpornih ali dobrodelnih ustanov, ki obstojajo na področju občine ; e) osebe, ki imajo opravka z denarjem občine in še niso položile računa ; f) osebe, ki so z občino v pravdi ; g) osebe, ki so posredno ali neposredno udeležene pri napravah, izterjevanju pristojbin, dobavah ali pogodbah v interesu občine, al’ v trgovskih družbah ali podjetjih, preračunanih na dobiček, ki jih občina kakorkoli subvencionira ; h) upravitelji občine a'i javnih podpornih in dobrodel nih ustanov pod nadzorom občine, ki so jih upravne ali sodne oblast’* proglasile za odškodninsko odgovorne ; i) osebe, napram katerim ima občina likvidno in iztožljivo terjatev, in ki so po zakonu v zamudi ; j) sodniki apelacijskega sodišča, tribunala in preture ; k) člani conskega upravnega odbora. • Odstavek 3. — Ne morejo biti istočasno člani istega občinskega sveta : sorodnikiv premi črti, osebe v svaštvu v prvem kolenu, adoptivni starši in adoptivni otroci, posinovitelji in njihovi posinovljenci, mož in žena. Člen xii VOLITVE ZA OBČINSKI SVET Odstavek i. — Občinski svetovalci se volijo v vseh občinah cone s splošnim, neposrednim, prostim in tajnim glasovanjem za kandidatne liste ter na podlagi proporčnega sistema. Odstavek 2. — Vsi volivci ene občine enako sodelujejo pri izvolitvi vsakega poedinega svetovalca. Člen xiii DAN VOLITEV Dan volitev za vsako poedino občino določi Zavezniška vojaška uprava z ukazčm. Ta dan mora biti nedelja. Župan občine mora dan volitev razglasiti volivcem s pomočjo lepakov, ki se morajo objaviti 45 dni pred dnem volitev in v katerih morajo biti označena volišča. Volivna komisija mora najmanj 8 dni pred dnevom volitev poslati županu eden izmed dveh izvodov sekcijskih volivnih imenikov, ki se hranijo pri volivni komisiji v smislu člena XX, odstavek 2 ukaza št. 345 z dne 24. septembra 1948. Člen xiv KANDIDATI Odstavek i. — Kandidate, navedene v kandidatnih listah, ki morajo vsebovati toliko število kandidatov, ki ni manjše kakor ena petina števila občinskih svetovalcev, ki naj se izvolijo, in ne večje kakor to število, mora predložiti najmanj : v občini Trst 300 volivcev ; v občini Miljo 100 volivcev ; v občinah Devin-Nabrežina in Dolina 30 volivcev ; v občinah Repentabor in Zgonik 10 volivcev. Število volivcev, ki predložijo kandidate, ne sme presegati zgoraj navedenih števil za več kot eno tretjino. Osebe, ki vložijo kandidatno liste, morajo biti vobvci, ki so vpisani v volivne imenike dotične občine ; njihovi podpisi morajo biti overovljeni po notarju, po občinskem tajniku, po pretorju, ali po posredovali "m sodriku. Glede volivcev, ki ne znajo pisati, velja določba člena Vil, odstavek 3 ukaza št. 345 z dre 24. septembra 1948. Poedini volivec ne sme podpisati več kot eno izjavo o vložitvi kandidatne liste. Odstavek 2. — Glede vsakega kandidata mora biti označen priimek, ime, ime očeta in kraj rojstva ; našteti morajo biti z zaporednimi številkami po vrstnem redu predložitve. . - Nikdo ne more biti kandidat na več kot eni listi v isti občini ali nastopiti kot kandidat v več kakor eni občini. Odstavek 3. — Skupaj s kandidatno listo se morajo predložiti tudi: a) znak kandidatne liste, ki sme biti figurativen, a ne v barvah, v treh izvodih ; b) overjena izjava o sprejemu glede vsakega kandidata, ki mora vsebovati izjavo, da ne obstoja noben razlog za izgubo pasivne volivne pravice po členu XI, odstavek 1 ; c) rojstni list ali enakovredno listine glede vsakega kandidata ; d) izjavo o vložitvi kandidatne liste, ki mora biti podpisana od tistega števila volivcev, ki je potrebno v smislu prejšnjega odstavka 1 ; ti podpisi se smejo dati tudi ločeno ; e) potrdila, posamezna ali skupna, da so podpisniki in kandidati volivci. Ta potrdila mora izdati župan v nepodaljšljivem roku 24 ur od časa, ko se zahteva ; f) imena dveh delegatov, ki imajo pravico imenovati predstavnike kandidatno liste za poedina volišča in za osrednji volivni urad, ki ga predvideva člen XXXIV tega ukaza. Imena predstavnikov kandidatne liste morajo biti predložena pismeno z overjenim podpisom delegatov. Odstavek 4. — Kandidatna lista in priloge morajo biti predložene občinskemu tajniku najkasneje ob 12. uri tridesetega dne pred volitvami. Občinski tajnik ali njegov zakoniti zastopnik mora izdati o predloženih listinah točno potrdilo o prejemu z označbo dneva in ure predložitve in jih mora še istega dne poslati volivni komisiji. OVERITEV KANDIDATUR Odstavek i. — Tekom dneva, ki sledi dnevu, določenemu za vložitev kandidatnih list, mora volivna komisija : a) overiti, da-li so kandidatne liste podpisane'od podpisanega števila Volivcev ter izločiti tiste kandidatne liste, ki temu ne ustrezajo ; b) izločiti iz kandidatnih list imena tistih kandidatov, ki niso ustregli predpisom pod-odstavkov 6, c in d odstavka 3 člena XIV ; c) odkloniti znake kandidatnih list, ki so istovetni ali se lahko zamenjajo z znaki drugih kandidatnih list, ki so bile poprej vložene, ter dati rok 48 ur za predložitev novih znakov kandidatnih list ; d) črtati imena kandidatov, ki so vsebovana v drugih kandidatnih listah, ki so bile poprej vložene ; e) odkloniti kandidatne liste, ki vsebujejo manjše število kandidatov kakor je pred pisano najmanjše število, skrajšati kandidatne liste, ki vsebujejo višje število kandidatov kot je najvišje dovoljeno število, s tem da črta zadnja imena, in odkloniti kandidatne liste, ki jim niso priloženi znaki. Odstavek 2. — Delegati poedinih kandidatnih list smejo še isti dan vpogledati hibe> ki jih je našla komisija, ter spremembe na kandidatni listi, ki jih je napravila. Volivna komisija se mora zopet sestati naslednje jutro ob 9. uri dopoldne, da : a) zasliši delegate kandidatnih list, pri katerih so bile najdene hibe ali ki so bile spremenjene, če je -to potrebno ; b) da sprejme nove listine; c) da v isti seji sklepa o napravljenih spremembah. Odstavek 3. — Proti sklepom volivne komisije pritožba ni dopustna ; sklepi komisije se morajo takoj sporočiti županu zaradi priprave seznamov kandidatnih list, omenjenih v členu XIX c), in zaradi objave na občinski oglasni deski in na drugih javnih prostorih, ki se mora opraviti najkasneje 15. dan pred volitvami. Prav tako se mora to takoj sporočiti conskemu predsedniku zaradi tiskanja glasovnic, na katerih morajo biti natisnjeni znaki kandidatnih list po vrstnem redu, kakor so bile vložene. Člen xvi DELEGATI ZA KANDIDATNE LISTE Najkasneje v četrtek pred volitvami mora volivna komisija poslati županu seznam delegatov, ki so pooblaščeni imenovat c o dva predstavnika kandidatne liste na vsakem volišču in pri osrednjem volivnem uradu, obenem s predmeti in listinami, naštetimi v členu XIX da se dostavijo predsednikom poedinih volivnih'sekcij. Imenovanje predstavnikov kandidatnih list mora biti sporočeno najkasneje ob IG. uri v soboto pred volitvami občinskemu tajniku, ki mora poskrbeti za to, da se to sporočilo dostavi predsednikom volivnih sekcij ali neposredno vsakemu poedinemu predsedniku zjutraj na dan volitev, vendar predno se prične glasovanje. Člen xvii VOLIVNA POTRDILA Odstavek 1. — Župan mora poskrbeti za to, da se dostavijo potrdila o vpisu v volivnem imeniku na stanovanje vsakega poedinega volivca najkasneje peti dan pred dnevom, ki je določen za volitve. Potrdilo mora vsebovati označbo sekcije, v katero spada volivec, volišče, dan in čas glasovanja, in mora biti opremljeno s kuponom, ki ga odtrga predsednik sekcijskega volivnega urada, ko volivec glasuje. Odstavek 2. — Pri volivcih, ki stanujejo na področju občine, mora biti vročitev volivnega potrdila izkazana s potrdilom o prejemu, ki ga podpiše volivec ali oseba, ki pripada njegovi družini. * * Če oseba, kateri se vroča, ne more ali noče dati potrdila o prejemu, nadomešča to potrdilo izjava vročevalca. Odstavek. 3. — Za volivce, ki stanujejo izven področja občine, mora občinski urad vročiti volivna potrdila po županu tiste občine, kjer stanujejo, če je ta občina znana. V roku treh dni pred dnevom volitev smejo volivci- osebno proti zabeležbi v za to določeni seznam dvigniti potrdila, da so vpisani v, volivni imenik, če jih še niso. prejeli. Odstavek 4. — Če volivec izgubi volivno potrdilo ali če le-to postane neuporabno, se sme zglasiti osebno na dan pred volitvami ali na dan volitev in dobiti od župana proti zabeležbi v drugi, za to določeni seznam, novo volivno potrdilo, natisnjeno v drugi barvi, na katerem mora biti označeno, da je duplikat. Odstavek 5. — Zaradi opravkov v smislu tega člena mora biti občinski urad tekom petih dni pred dnevom volitev in na dan volitev biti odprt dnevno vsaj od 9. do 17. ure. ČLEN XVIII SEKCIJSKI V0L1VNI URAD Odstavek 1. — V vsaki sekciji se mora ustanoviti volivni urad, ki ga sestavljajo predsednik, tajnik in pet skrutinatorjev, izmed katerih predsednik izbere enega za podpredsednika. Odstavek 2. — Predsednika volivnega urada imenuje predsednik apelacijskega sodišča izmed sodnikov, državnih odvetnikov in pravobranilcev državnega pravobranilstva ter, če je potrebno, izmed upokojenih civilnih nameščencev javnih ustanov, uradnikov sodnih pisarnic in tajništev, notarjev, posredovalnih sodnikov in njihovih namestnikov, namestnikov pretorja, odvetnikom, pravnih zastopnikov, inženirjev, geometrov, doktorjev-komercialistov, diplomiranih računovodij, sanitetnega osebja in farmacevtov, ki so pravilno vpisani v sezname dotičnih prostih poklicev, civilnih državnih nameščencev, razen onih pri upravi notranjih zadev, pošte in telekomunikacij ter prometa, ki imajo na področju cone svoje stalno bivališče. Vrstni red, v katerem so te kategorije, naštete, ne pomeni nobene prednostne pravice pri imenovanju, razen v kolikor gre za sodnike. V sodni pisarnici apelacijskega sodišča se mora voditi seznam oseb, ki se smejo imenovati za predsednike volivnih uradov. Če je predsednik zadržan, tako da ni mogoče poskrbeti za redno nadomestitev, prevzame' predsedništvo župan ali njegov delegat. Občina, v kateri ima sedež volivni urad, mora plačati predsedniku tega urada poleg dejanskih potnih stroškov dnevnico v višini, ki jo določi predsednik apelacijskega sodišča, ko ga imenuje. Odstavek 3. — V času med 15. in 8. dnevom pred volitvami mora občinski odbor imenovati skrutinatorje izmed volivcev obeh spolov v občini, ki morejo biti izvoljeni za občinske svetovalce, pri čemer so izključeni kandidati. Kjer občino upravlja komisar, imenuje on skrutinatorje s pomočjo občinskega tajnika, potem ko je zaslišal prvega podpisnika vsake poedine izjave o vložitvi kandidatne liste. Župan mora v najkrajšem možnem času in najkasneje drugi dan pred volitvami obvestiti vse osebe, imenovane za skrutinatorje, po sodnem vročevalnem uradniku ali občinskem slu. Služba skrutinatorjev je brezplačna. Odstavek 4. — Tajnika volivnega urada izbere predsednik izmed volivcev, stalno bivajočih v občini, ki znajo citati in pisati, predno sestavi volivni urad, in sicer v prvi vrsti iz naslednjih kategorij : a) uradniki sodne pisarnice ; b) notarji ; c) državni uradniki ali nameščenci samoupravnih ustanov ; d) sodni vročevalni uradniki. Občina, kjer ima svoj sedež volivni urad, mora plačati tajniku dnevno nagrado 1000 lir. Odstavek 5. — Sprejem službe predsednika, skrutinatorjev ali tajnika je za imenovane osebe obvezna. Skrutinator, ki prevzame funkcijo podpredsednika volivnega urada, mora pomagati predsedniku pri njegovih nalogah in ga nadomestiti v primeru začasne odsotnosti ali zadržka. Vsi člani volivnega urada veljajo za čas svojih nalog za javne uradnike v smislu zakona. Kažnjiva dejanja proti članom volivnega urada se morajo obravnavati po predpisih o takojšnji razpravi. Odstavek 6. — Nekvarno višjim kaznim, ki jih določa člen Lil za tam navedene primere, se kaznujejo osebe, ki so bile določeno za predsednika, skrutinatorja ali tajnika in ki brez upravičenega razloga odklonijo prevzem službe ali niso prisoljie pri uvedbi urada v službo, z denarno kaznijo od 2000 do 5000 lir. Z isto kaznijo se kaznujejo člani volivnega urada, ki se brez upravičenega razloga odstranijo, predno so volivne operacije dovršene. O kažnjivih dejanjih, ki jih predvideva ta odstavek, je postopati po predpisih o takojšnji razpravi. Odstavek 7. — Pri vseh volivnih operacijah morajo biti neprestano prisotni najmanj trije člani volivnega urada, od katerih mora biti eden predsednik ali podpredsednik. ČLEN XIX DOSTAVA SPISOV IN PREDMETOV SEKCIJSKIM VOL1VNIM URADOM Župan mora poskrbeti za to, da se tekom popoldneva na dan pred volitvami ali na dan volitev pred sedmo uro zjutraj izročijo predsedniku volivnega urada : a) zapečaten zavoj z žigom sekcije ; b) sekcijski volivni imenik, ki ga je overila volivna komisija, ter prepis tega imenika, ki sta ga overila na vsakem listu župan in občinski tajnik in ki se mora nabiti v skladu z določbo člena XXI, odstavek 2 ; c) pet izvodov seznama kandidatnih list ; en izvod ostane pri volivnem uradu, ostali štirje izvodi se morajo nabiti v glasovalni dvorani v skladu z določbo naslednjega člena ; d) zapisnike o imenovanju skrutinatorjev, omenjenih v odstavku 3 člena XVIII ; e) zapečaten zavoj z glasovnicami, ki jih mora dostaviti županu conski predsednik in na katerem mora biti zunaj označeno število glasovnic v zavoju ; j) glasovalne skrinjice, potrebne za glasovanje ; g) primerno število tintnih svinčnikov za glasovanje. Žige sekcij, ki morajo biti iste vrste ter označeni s številkami po zaporednem redu, mora dobaviti conski predsednik. Glasovalne skrinjice dobavi conski predsednik. Glasovnice morajo biti iz močnega papirja in ene same vrste in barve ; na njih morajo biti označeni v faksimilu znaki vseh kandidatnih list, ki so bile pravilno vložene pri občini, po njihovem vrstnem redu v smislu člena XV, odstavek 3, zadnji pododstavek. Glasovnice dobavi conski predsednik. Glasovnice morajo biti vročene volivnim uradom pravilno preganjene. Žigi sekcij, glasovalne skrinjice in glasovnice morajo odgovarjati vzorcem, ki jih določi Zavezniška vojaška uprava. ÖLEN XX VOLIŠČA Dvorana za glasovanje, v katero smejo biti odprta samo ena vrata, se mora razdeliti na dva predela s trdno pregrado, ki naj ima na sredi odprtino za prehod. V predel, ki je rezerviran za volivni urad, smejo vstopiti volivci samo zaradi glasovanja in smejo ostati tam samo toliko časa, kakor je nujno potrebno za oddajo glasu. Miza, ki jo zavzema volivni urad, se mora namestiti tako, da se morejo volivci prosto gibati okrog mize po zaključitvi glasovanja ; glasovalne skrinjice morajo biti ves čas za vsakogar vidne. V vsaki dvorani morajo biti dve do štiri mize za oddajo glasu (volivne celice), ki morajo biti nameščene tako, da stoje zase in v primerni -razdalji od mize za volivni urad in od pregrade t6r morajo biti opremljene s pregrinjali tako, da je tajnost glasovanja zajamčena. Vrata in okna v zidu poleg glasovalne celice morajo biti zaprta tako, da ni mogoče od zunaj videti v celico in kakorkoli biti z njo v stiku. V glasovalni dvorani morajo biti nalepljene kandidatne liste in lepak, na katerem so v velikih črkah navedene glavne kazenske določbe, ki jih določa ta ukaz. ÖLEN XXI DOSTOP NA VOLIŠČE IN PRIPUSTITEV H GLASOVANJU Odstavek i. — Razen volivcem, ki se izkažejo s potrdilom o vpisu v dotično sekcijo, omenjenem v členu XVII, se ne sme nikomur dovoliti dostop na volišče. Nikdo ne sme vstopiti oborožen ali s palico: Odstavek 2. — Osebe, ki niso vpisane v volivni imenik sekcije, nimajo pravice glasovati. En izvod tega imenika mora biti nabit v volivni dvorani za časa volivnih operacij in ga smejo volivci vpogledati. öe se zglasijo osebe, ki predložijo sodbo apelacijskoga sodišča, s katero se izreka, da so volivci dotične občine, imajo tudi pravico glasovati. ČLEN XXII GLASOVANJE ČLANOV VOLIVNEGA URADA Volivni funkcionarji in drugi državni nameščenci, ki so na dan volitev odrejeni na službo v zvezi z volitvami, imajo pravico glasovati v sekciji, kjer opravljajo svojo službo, pod pogojem da so volivci dotično občine. GLASOVANJE Odstavek i. — Vsak volivec mora glasovati osebno ter se predstaviti volivnemu uradu. Odstavek 2. •— Volivcem, ki so zaradi fizičnih ovir, ki so očitne ali ki jih volivni urad pripozna, nesposobni osebno glasovati, sme dovoliti predsednik, da glasujejo po drugem volivcu po svoji izberi in v njihovi prisotnosti. Tajnik mora v zapisniku navesti razlog, zakaj je bila takemu volivcu dovoljena pomoč pri glasovanju ter ime volivca, ki daje to pomoč. Če se predloži zdravniško potrdilo, se mora priložiti zapisniku. Tako spričevalo mora izdati volivcu pokrajinski zdravnik ali občinski sanitetni uradnik brez vsakih stroškov za volivca. ČLEN XXIV POLICIJSKA SLUŽBA MED GLASOVANJEM Za red je odgovoren predsednik sekcije ; v ta namen sme pozvati policijo, katero koli osebo, ki moti redni potek volivnih operacij ali stori kažnjivo člani policije ne morejo biti službeno v glasovalni dvorani, razen če to Vendar smejo v primerih, sicer predvidenih v zakonu, ali v primeru nemirov ali neredov v prostorih, kjer se vrši glasovanje ali v neposredni soseščini, člani policije vstopiti na volišče, tudi če predsednik tega ni zahteval. Odstavek 3. — Prav tako se mora dovoliti vstop na volišče sodnim vročevalnim uradnikom, da vročijo predsedniku proteste ali zahteve, ki se tičejo poslovanja sekcije. Odstavek 4. — Predsednik sme iz lastne pobude in mora na zahtevo treh skrutinatorjev zahtevati, da člani policije vstopijo in ostanejo na volišču, tudi pred začetkom volivnih operacij. Odstavek 5. — Civilne oblasti in policija morajo ustreči predsednikovi zahtevi, da se zagotovi prost dostop volivcev v prostoro sekcije in da se prepreči zbiranje na bližnjih cestah. Odstavek 6. — Če ima predsednik upravičen razlog za bojazen, da bi mogel biti sicer reden potek volivnih operaciji kakorkoli moten, sme po zaslišanju skrutinatorjev odrediti z obrazloženim odlokom, da volivci, ki so že glasovali, zapustijo volišče in da se ne vrnejo, dokler se glasovanje ne zaključi. Predsednik sme tudi odrediti, da se volivci, ki namenoma zavlačujejo oddajo glasu in ki ne ustrežejo zahtevi, da vrnejo glasovnico, odstranijo iz glasovalne celice, potem ko so vrnili glasovnico, ter da se pripustijo h glasovanju šele potem, ko so drugi prisotni volivci oddali svoj glas ; določba člena XXVIII o času glasovanja ostane v veljavi. Ti ukrepi se morajo posvedočiti v zapisniku. Odstavek I. ■— da odstrani ali aretira dejanje. Odstavek 2. ■— zahteva predsednik. VOLIVNA PROPAGANDA Na dan volitev je prepovedana volivna propaganda katere koli vrste, bodisi neposredna ali posredna, kakor tudi zbori in sestanki na javnih prostorih ali na prostorih, dostopnih občinstvu. Kršitve teh določb se kaznujejo z ječo do 6 mescev in z denarno kaznijo od 2000 do 10.000 lir. Člen xxvi OPERACIJE PRED GLASOVANJEM Odstavek i. — Ob 6. uri na dan, ki je določen za volitve, mora predsednik konstituirati volivni urad, tako da postavi za člane volivnega urada skrutinatorje in tajnika. Ce vsi ali nekateri izmed skrutinatorjev niso prisotni ali niso bili imenovani, jih mora predsednik nadomestiti, s tem da pokliče na njihovo mesto izmenoma najstarejšega in najmlajšega od prisotnih pismenih volivcev. Odstavek 2. ■— Potem ko je predsednik konstituiral volivni urad, mora z žrebom določiti zaporedno številko za vsako skupino 100 glasovnic, ki jih morajo overiti skrutinatorji, ki jih določi predsednik. Predsednik odpre zavoj z glasovnicami in razdeli med skrutinatorje toliko glasovnic kot odgovarja številu volivcev, vpisanih v sekciji. Skrutinatorji morajo napisati zaporedno številko na kupon vsake glasovnice in se podpisati na zadnji strani glasovnice. Med temi operacijami nihče ne sme zapustiti dvorane. Serije glasovnic, ki so jih podpisali poedini skrutinatorji, se morajo posvedočiti v zapisniku. Odstavek J. — Nato se mora predsednik prepričati, dif je pečat na zavoju s sekcijskim žigom nepoškodovan, odpreti zavoj in posvedočiti v zapisniku število, označeno na žigu. Nato mora predsednik žigosati glasovnice, ki so bile označene s številkami in podpisane od skrutinatorjev, kontrolirati njihovo število in jih nato shraniti v prvi glasovalni skrinjici ali v posebni skrinjici, če sta obe glasovalni skrinjici namenjeni, da sprejmeta glasovnice, ko volivec odda glas. Odstavek 4. -— Po teh ukrepih mora predsednik volivnega urada izreči glasovanje za odprto ; volivci se morajo pripustiti h glasovanju po vrstnem redu pristopa neglede na vrstni red, v katerem so vpisani v imenik Vendar sme predsednik odrediti, da en skrutinator kliče volivce po imenu, če je dvorana prenapolnjena. Odstavek 5. —-H glasovanju se morajo pripustiti tisti volivci, ki se izkažejo s svojo osebno izkaznico ali z drugo listino o istovetnosti, ki so jo izdale javne upravne oblasti, če je opremljena s fotografijo imetnika. V takem primeru se morajo podatki listine zabeležiti v posebni rubriki za ugotavljanje istovetnosti v volivnem imeniku, ki ga je overila volivna komisija. Če volivec nima listine, ki zadošča za ugotovitev istovetnosti, mora eden izmed članov volivnega urada, ki ga osebno pozna, posvedočiti njegovo istovetnost, s tem da se podpiše v prej navedeni rubriki za ugotavljanje istovetnosti. V primeru nesoglasja glede ugotovitve istovetnosti volivca odloča predsednik v skladu z določbo člena XXXII. POSTOPEK PRI GLASOVANJU Odstavek i. ■— Ko je predsednik ugotovil istovetnost volivca, odtrga kupon od voliv-nega potrdila in ga shrani v poseben ovoj ; nato potegne iz prve glasovalne skrinjice ali iz skrinjice, omenjene v členu XXVI, odstavek 3, eno glasovnico in jo izroči pravilno preganjeno volivcu obenem s tintnim svinčnikom ter istočasno prečita na glas številko, ki je napisana na kuponu ; to številko mora eden izmed skrutinatorjev ali tajnik zabeležiti v volivnem imeniku, ki ga je overila volivna komisija, v za to določeni rubriki poleg imena volivca. Volivec se sme prepričati, da-li je zabeležena številka ista, kakor je zapisana na kuponu glasovnice. Odstavek 2. — Nato gre volivec k eni izmed za to določenih miz (glasovalni celici) in, ne da bi se mu kdo približal, glasuje tako, da s svinčnikom napravi križ na glasovnici preko znaka tiste kandidatne liste, za katero se je odločil, vsekakor pa na pravokotniku, kjer se ta znak nahaja. Odstavek 3. — Volivec sme tudi izraziti, da daje prednost (preferenco) kandidatom tiste kandidatne liste, za katero je glasoval, in sicer s tem da s tintnim svinčnikom napiše priimek in ime ali pa samo priimek dotičnih kandidatov na za to določene črte v srednjem delu glasovnice. Število preferenc, ki jih sme dati volivec, znaša v občini Trst 4, v drugih občinah cone pa 2. Če ima več kandidatov iste kandidatne liste enak priimek, ge mora. vedno napisati ime in priimek in po potrebi ime očeta. e ima kandidat dva priimka, mora volivec, ki hoče izraziti preferenco, napisati eden al' drugi priimek izmed obeh. Če pa je možno zamenjati več kandidatov, mora označiti v vsakem primeru oba priimka. Preferenca se sme izraziti tudi s tem, da se napišejo številke, s katerimi so dotični kandidati označeni na kandidatni listi, namesto da bi se napisali njihovi priimki. Preference, ki so izražene tako, da so napisane številke v isti vrsti, niso veljavne, če zaradi tega nastane dvom. Izražene preference, ki presegajo število, predvideno za dotično občino, so nične ; veljavne pa so prve preference po vrstnem redu. Preference, kjer kandidat ni označen s potrebno jasnostjo, tako da ga je moči razlikovati od vseh drugih kandidatov iste kandidatne liste, niso veljavne. Preference, dane kandidatom druge kandidatne liste kakor je tista, za katero je bil oddan glas, niso veljavne. Če volivec ne označi nobenega znaka za kandidatno listo, pač pa napiše eno ali več preferenc za kandidate ene in iste kandidatno liste, se smatra, da je glasoval za tisto kandidatno listo, kateri pripadajo dotični izbrani kandidati. Drugi znaki in označbe niso dovoljeni. Odstavek 4. — Ko je volivec opravil operacije, opisane v prejšnjih odstavkih, mora preganiti glasovnico po črtah na glasovnici in jo zapreti s tem, da ovlaži gumirani del. Predsednik ga mora poprej poučiti o teh operacijah, pri čemer pa ne sme tega pokazati s primerom ; v vsakem primeru pa mora navesti, kako je postopati, ter število preferenčnih glasov, ki jih sme dati volivec. Odstavek 5. — Ko je volivec opravil glasovanje, mora izročiti predsedniku svinčnik in zaprto glasovnico. Predsednik se mora prepričati, da je glasovnica zaprta ; če ni zaprta, mora pozvati volivca, da gre ponovno v glasovalno celico in da zapre glasovnico. Nato se mora pre- pričati o istovetnosti glasovnice s tem, da pregleda podpis in žig in primerja številko, zapisano na kuponu s številko, zapisano na sekcij skem volivnem imeniku ; nato odtrga kupon glasovnice po nazobčani črti in položi glasovnico v glasovalno skrinjico. Eden izmed članov volivnega urada mora posvedočiti dejstvo, da je volivec glasoval, s tem da se podpiše v za to določeni rubriki sekcijskega volivnega imenika poleg imena volivca. Odstavek 6. •— Glasovnice, pri katerih manjka kupon, številka, žig ali podpis skruti -natorja, se ne smejo položiti v glasovalno skrinjico ; volivci, ki so predložili take glasovnice, ne smejo znova glasovati. Te glasovnice morajo predsednik in najmanj dva skrutinatorja takoj podpisati na hrbtni strani in jih priložiti k zapisniku, v katerem se morajo posebej omeniti tisti volivci, ki niso vrnili glasovnice, potem ko so jo prejeli. Odstavek 7. — Volivec mora vrniti svinčnik obenem z glasovnico. Kdor ne vrne glasovnice ali svinčnika, se kaznuje z globo od 1000 do 3000 lir. Z enako globo se kaznuje predsednik, ki ne odtrga kupona od glasovnice. Odstavek 8. — Predsednik volivnega urada, ki ne odtrga za to določenega kupona od volivnega potrdila, se kaznuje z ječo od treh mescev do enega leta. Odstavek g. — Veljavna glasovnica predstavlja en glas za dotično kandidatno listo. ČLEN XXVIII ZAKLJUČITEV GLASOVANJA Glasovanje mora biti odprto do 21. ure. če pa so v tem času v dvorani še navzoči volivci, ki še niso glasovali, se mora glasovanje nadaljevati, dokler niso vsi od njih glasovali, vendar ne preko 22. ure. Po tej uri noben volivec ne more več glasovati. ČLEN XXIX OPERACIJE PO ZAKLJUČITVI GLASOVANJA Odstavek 1. — Kjo poteče čas, ki ga člen XXVIII določa kot rok glasovanja, se morajo papirji in predmeti, ki niso potrebni za skrutinij, odstraniti z mize, predsednik pa mora : a) izreči glasovanje za zaključeno ; b) ugotoviti število glasovalcev na podlagi volivnega imenika, ki ga je overila volivna komisija, in na podlagi volivnih potrdil. Predno se prične pregledovanje glasov, morajo ta vo-livni imenik na hrbtni strani podpisati predsednik in dva skrutinatorja, na kar se mora položiti v zapečaten ovoj obenem z ovojem s kuponi, omenjenim v členu XVII, odstavek 1, ker je sicer glasovanje nično ; vsak prisotni volivec se sme podpisati na ovoju. Ta ovoj se mora takoj poslati pretorju, ki mora izdati o tem prejemno potrdilo ; c/ dvigniti in prešteti glasovnice, ki so bile ostale v prvi glasovalni skrinjici in primerjati njihovo število s številom tistih vpisanih volivcev, ki niso glasovali ; v ta namen se mora smatrati, da so glasovali tudi tisti Volivci, ki niso vrnili glasovnice, potem ko so jo prejeli, ali ki so vrnili glasovnice brez kupona ali številke ali žiga ali podpisov skrutinatorjev. Te glasovnice in glasovnice, ki so ostale v zavoju, ki ga je predsedniku dostavil župan, se morajo poslati pretorju tako, kakor je določeno v pododstavku b ; d) zapreti in zapečatiti glasovalni skrinjici ter napraviti zavoj, v katerega se morajo položiti spisi o operacijah, ki so bile že izvršeno, in o tistih operacijah, ki se morajo izvršiti naslednji dan ; e) odrediti, da se ta zavoj opremi z označbo sekcije, s pečatom z žigom volivnega urada ter s podpisi predsednika in najmanj dveh skrutinatorjev ter volivcev, ki bi želeli se podpisati; D preložiti skrutinij na naslednje jutro ob 8. uri in poskrbeti za to, da se dvorana zastraži, tako da nihče ne more vstopiti. Vse te operacije se morajo izvršiti po zgoraj določenem vrstnem redu ; vsaka poedina operacija in njen izid se mora posvedočiti v zapisniku, kjer se morajo zabeležiti tudi vse vložene reklamacije, predloženi protesti in sprejeti sklepi. Odstavek 2. — Če se ne zapečati glasovalna skrinjica, so volivne operacije neveljavne. Odstavek 3. — Potem ko je bil zapisnik podpisan, se mora seja takoj zaključiti. ČLEN XXX ŠTETJE GLASOV V ponedeljek ob 8. uri mora predsednik odpreti glasovalno skrinjico oziroma glasovalni skrinjici in pričeti s štetjem glasov, potem ko se je volivni urad znova konstituiral in ko se je ugotovilo, da so podpisi in pečati, pristavljeni prejšnji večer, ostali nepoškodovani. Eden izmed skrutinatorjev, ki se mora določiti z žrebom, mora vleči glasovnice drugo za drugo, jih razganiti in jih izročiti predsedniku, ki mora glasno povedati znak liste in vse dane preference, ter jih nato izročiti drugemu skrutinatorju, ki jih mora položiti k že pregledanim glasovnicam z istim znakom kandidatne liste. Drugi skrutinatorji morajo posebej zapisovati in javljati število glasov, ki jih vsaka poedina kandidatna lista in vsak poedini kandidat sproti doseza tekom štetja glasov v skladu z danimi preferencami. Skupno število glasovnic mora odgovarjati številu glasovalcev. Če se vloži kakršen koli ugovor glede poedine glasovnice, se mora ta glasovnica takoj opremiti na hrbtni strani tako, kakor je predpisano v členu XXXII. ČLEN XXXI NIČNE GLASOVNICE Naslednje glasovnice so nične : a) glasovnice, ki se razlikujejo od onih, ki so predpisane v členu XXVII, ali glasovnice brez žiga ali podpisov, predpisanih po členu XXVI, odstavek 3 ; b) glasovnice z imeni, znaki ali drugimi označbami, ki so različne od tistih, ki so natisnjene v glasovnici. Pri tem so izvzeti samo znaki, s katerimi se glasuje za kandidatno listo, in označbe preference. ČLEN XXXII ODLOČBE PREDSEDNIKA IN ZAPISNIKI Odstavek i. — Predsednik začasno odloča o vseh težkočah in incidentih v zvezi z operacijami sekcije in o neveljavnosti glasov, potem ko je zaslišal skrutinatorje. Vsi ugovori, čeprav le ustno vloženi, ki se tičejo osporavanih glasov, neglede na to ali so bili ti glasovi vzeti v poštev ali ne, ter vse predsednikove odločbe se morajo zabeležiti v zapisniku. Odstavek 2. — Glasovnice, ki so se smatrale za nične, glasovnice, iz katerih ni razvidna oddaja glasu, glasovnice, ki so bile iz katerega koli razloga osporavane, ter pismene ugovore morata na hrbtni strani podpisati najmanj dva člana volivnega urada in se morajo priložiti k zapisniku. Odstavek 3. — Vse druge glasovnice se morajo označiti s številkami in položiti v zapečaten ovoj, ki ga podpišeta predsednik in tajnik in ki se mora priložiti k zapisniku. ČLEN XXXIII ZAPISNIK 0 SKRUTINIJU Odstavek 1. — Ko se zaključi skrutinij, mora predsednik ugotoviti izid skrutinija in ga posvedočiti v zapisniku. Zapisnik se mora sestaviti v dveh izvodih in ga morajo na vsakem listu podpisati vsi člani volivnega urada na isti seji. Potem ko je bil podpisan zapisnik, se mora seja takoj zaključiti. Odstavek 2. — En izvod zapisnika se mora položiti v občinskem tajništvu, kjer ga sme vpogledati vsak volivec. Odstavek 3. •— Drugi izvod z vsemi prilogami se mora takoj položiti v ovoj, ki se mora zapečatiti z žigom urada in ki ga morajo podpisati predsednik in najmanj dva skrutinatorja, in se mora takoj poslati predsed .iku osrednjega volivnega urada skupaj z ovojem z glasovnicami, omenjenim v členu XXXII, odstavek 3. Če obsega občina samo eno volivno sekcijo, se mora ta izvod hraniti pri sekciji, ki mora v svojstvu osrednjega volivnega urada opraviti vse operacije, predpisane v členu XXXIV do XXXVIII. ČLEN XXXIV OSREDNJI volivni urad • Odstavek 1. — V občinah, ki imajo več kakor ono volivno sekcijo, obstoja osrednji volivni urad iz predsednika tribunala ali sodnika, ki ga on določi, kot predsednika urada, ter iz tajnika in iz članov volivnega urada prve sekcije, kjer ima urad svoj sedež. Odstavek 2. — V občinah, ki imajo samo eno sekcijo, opravlja naloge osrednjega volivnega urada volivni urad sekcije. ČLEN XXXV DOLOČITEV MEST Odstavek 1. — Isti ponedeljek ob G. uri, če je to mogoče, ali najkasneje v torek zjutraj, mora predsednik sklicati osrednji volivni urad in ponoviti izid glasovanja v vsaki poedini sekciji, pri čemer pa ne sme spreminjati teh izidov. Nato mora določiti volivno številko vsake poe-dine liste in individualno številko poedinih kandidatov. Odstavek 2. •—- Volivna številka kandidatne liste obstoja iz vseh veljavnih glasov, ki jih je lista dosegla v vseh sekcijah občine. Individualna številka poedinega kandidata obstoja iz volivne številke njegove kandidatne liste prištevši preferenčne glasove. Odstavek 3. — Volivna številka služi kst osnova za dodelitev števila svetovalcev, do katerega je upravičena vsaka poedina kandidatna lista. Za občino Trst se ta dodelitev opravi na sledeči način : Vsaka poedina volivna številka se zaporedoma deli z 1, 2, 3, 4,... itd., dokler se ne doseže število svetovalcev, ki jih je treba izvoliti; iz tako dobljenih količnikov se mora vzeti toliko največjib količnikov kakor je število svetovalcev, ki jih je treba izvoliti ; ti količniki se morajo razvrstiti po nižajoči se lestvici. Pri zgoraj omenjenem deljenju so ulomki ne upoštevajo. Vsaki poedini kandidatni listi se dodeli toliko predstavnikov, kolikor je v lestvici količnikov, ki pripadajo tej kandidatni listi. Če so količniki enaki, se dodeli mesto tisti kandidatni listi, kije dosegla višjo volivno številko, v primeru enakosti teh številk pa z žrebanjem. Če pride na kandidatno listo več mest, kakor šteje kandidatov, se morajo nadštevilna mesta razdeliti med druge .kandidatne liste po vrstnem redu količnikov. Odstavek 4. — V drugih občinah cone se mesta dodelijo tako, da se skupno število veljavnih glasov, ki so jih dosegle vse kandidatne liste, deli s številom svetovalcev, ki jih je treba izvoliti, in se tako dobi volivni količnik; pri tem deljenju se ulomki količnika ne upoštevajo. Vsaki poedini kandidatni listi se dodeli toliko mest, kolikor krat je volivni količnik obsežen v volivni številki te liste. Mesta, ki se ne bi dodelila, ker ni bil dosežen volivni količnik, se morajo dodeliti takole : a) če eno samo mesto ni bilo dodeljeno, se dodeli kandidatni listi, ki ima najvišji ostanek ; b) če ni bilo dodeljeno več kot eno mesto, se drugo mesto dodeli kandidatni listi, ki ima drugi najvišji ostanek, itd. če so ostanki enaki, se mesto ali mesta dodelijo tisti kandidatni listi ali listam, ki so dosegle najnižjo volivno številko. Če so tudi volivne številke enake, se dodelitev izvrši z žrebanjem. Odstavek 5. -— Potem ko se je v smislu prednjih odstavkov 3 oz. 4 določilo število svetovalcev, ki se dodelijo poedinim kandidatnim listam, določi osrednji volivni urad vrstni red kandidatov vsake poedine liste na podlagi individualnih volivnih številk, ki so jih dosegli. ČLEN XXXVI PROGLASITEV IZVOLJENIH KANDIDATOV Na podlagi izidov, ki jih je ugotovil osrednji volivni urad, mora predsednik proglasiti izvoljenim v skladu s številom mest, ki pripadajo poedinim kandidatnim listam, tiste kandidate, ki so po vrstnem redu, omenjenem v odstavku 5 prejšnjega člena, dosegli najvišje individualne volivne številke, če so pa te številke enake, tiste kandidate, ki imajo prednost po vrstnem redu v kandidatni listi; poprej pa mora pozvati prisotne volivce, da prijavijo morebitne zadržke proti pasivni volivni pravici izvoljenih oseb ; vse to velja nekvarno odločbam, ki bi jih sprejel občinski svet v smislu člena XLIII. ČLEN XXXVII ZAPISNIK 0 OPERACIJAH OSREDNJEGA VOLIVNEGA URADA Odstavek I. — Predstavniki kandidatne liste imajo pravico prisostvovati operacijam osrednjega volivnega urada v tistem delu dvorane, ki je rezerviran za urad. Odstavek 2. — Osrednji volivni urad odloča o vseh incidentih v zvezi z operacijami, ki so mu poverjene. Odstavek 3. — Vse opravljene operacije, incidenti, sprejeti sklepi, prijave zadržkov proti pasivni volivni pravici glede izvoljenih kandidatov se morajo zabeležiti v zapisniku ; zapisnik se mora sestaviti v dveh izvodih in ga morajo na vsakem listu podpisati predsednik in vsi člani urada. En izvod zapisnika se mora položiti v občinskem tajništvu, kjer ga sme vpogleda ti vsak volivec. Drugi izvod z Vsemi prilogami se mora takoj staviti v ovoj, ki se mora zapečatiti z žigom urada in ki ga morajo podpisati predsednik in najmanj dva člana urada in ki se mora takoj poslati conskemu predsedniku obenem z zapisniki sekcije ter z ovoji z glasovnicami, omenjenimi v členu XXXII, odstavek 3. Teh ovojev osrednji Volivni urad pod nobenim pogojem ne sme odpreti. ČLEN XXXVIII NADOMESTITEV IZVOLJENIH KANDIDATOV Če občinski svetovalec ne more biti izvoljen ali če je umrl pred proglasitvijo izvolitve, se mora nadomestiti s prihodnjim kandidatov, ki je na kandidatni listi tega občinskega svetovalca dosegel najvišjo individualno številko. Enako se naaomesti tudi izvoljeni občinski svetovalec, ki umre v prvem letu svoje funkcijo. ČLEN XXXIX NEZDRUŽLJIVOST POLOŽAJEV PRI IZVOLJENIH OSEBAH Če so na podlagi volitev postali člani občinskega sveta sorodniki, našteti v členu XI, odstavek 3, ostane izvoljen tisti izmed njih, ki pripada kandidatni listi z višjo volivno številko, če pa gre za kandidate ene in iste kandidatne 1'ste, t sti kandidat, ki je dosegel višjo individualno številko. V takem primeru se morajo izključeni člani občinskega sveta takoj nadomestiti po predpisih člena XXXVIII. ČLEN XL OBJAVA IN SPOROČITEV IZIDOV V treh dneh po zaključku skrutinija mora župan objaviti izide volitev in jih sporočiti izvoljenim osebam. ČLEN XLI RAZVELJAVLJENJE GLASOVANJA Če se volitve v nekaterih sekcijah niso izvršile ali so bile razveljavljenje, se sme opustiti glasovanje oziroma ponovitev* glasovanja v teh sekcijah, če glasovane volivcev, ki so vpisani v teh sekcijah, nima vpliva na skupni izid volitev. Če bi moglo glasovanje volivcev, ki so vpisani v teh sekcijah, vplivati na skupni izid glasovanja, se morajo volitve vršiti v dveh mescih na dan, ki ga določi Zavezniška vojaška uprava. ČLEN XLII POLOG IMENIKA 0 GLASOVANJU Pretor mora pozvati skrutinatorje, da prisostvujejo, če to želijo, v treh dneh odpiranju ovoja z imenikom o glasovanju. Ta imenik mora biti položen za dobo 15 dni v pisarnici preture, kjer ga sme vpogleda ti vsak volivec.' Člen xliii PRETRES PO OBČINSKEM SVETU Na svoji prvi seji po volitvah mora občinski svet, predno sklepa o kateri koli drugi zadevi, pretresti položaj izvoljenih članov v smislu člena X odstavek 1 in člena XI, odstavki 1, 2 in 3 , čeprav ni bilo nobenih ugovorov ; če obstoja kateri izmed razlogov, naštetih v teh predpisih, mora izreči ,da ne morejo biti izvoljeni, in poskrbeti za to, da se nadomestijo po predpisih člena XXXVIII. Če občinski svet tega ne izreče na svoji prvi seji, mora to storiti conski upravni odbor. Proti odločbam občinskega sveta je dopusten rekurz, ki ga predvideva naslednji člen ; rok za rekurz teče od dneva, ko se objavi odločba, kjer pa je potrebna vročitev, od dneva vročitve. Člen xliv PRAVNI LE KI Odstavek 1. — Proti volivnim operacijam v zvezi z izvolitvijo občinskih svetovalcev je dopusten rekurz v enem mescu od dneva, ko se svetovalci proglasijo za izvoljene. O rekurzih odloča v prvi stopnji občinski svet tako v pogledu pravice biti izvoljen kakor v pogledu volivnih operacij. Prito žitelj mora v treh dneh dati vročiti rekurz prizadeti nasprotni stranki potom sodnega vročevalca; ta stranka ima pravico vložiti odgovor v desetih dneh. Če občinski svet v dveh mescih od vročitve ne ukrene o rekurzu ničesar, se mora na zahtevo prizadetih strank zadeva odstopiti conskemu upravnemu odboru, ki mora izdati svojo odločbo v enem mescu od dneva, ko je prevzel zadevo. Župan mora vročiti odločbo občinskega sveta prizadeti stranki v dveh dneh. Odstavek 2. — Proti odločbam občinskega sveta je dopustna pritožba na conski upravni odbor v enem mescu od dneva, ko se vroči odločba. Pritožbo mora pritožitelj v petih dneh po sodnem vročevalnem uradniku dati vročiti prizadeti stranki, ki sme vložiti odgovor v desetih dneh. Odstavek 3. — Proti odločbam conskega upravnega odbora je dopusten rekurz na ape-lacijsko sodišče v skladu s predpisi člena 32, 33 in 34 enotnega zakonskega besedila zakona o političnih volitvah, odobrenega s kr. odi. z dne 2. septembra 1919 št. 1495. Odločba apelacijskoga sodišča je dokončna. Odstavek 4. — Če občinski svet, conski upravni odbor in apelacijsko sodišče ugodijo pravnim lekom, morajo, če je to potrebno, primerno popraviti izid volitev in nadomestiti kandidate, ki so bili nepravilno proglašeni za izvoljene, s kandidati, ki so k temu upravičeni. KAZENSKE DOLOČBE Člen xlv Odstavek 1. — Kdorkoli v namenu, da v svoj prid ali v prid tretjih oseb pridobi podpis za izjavo o vložitvi kandidatne liste, volivni glas ali vzdržanje od glasovanja, da, ponudi ali obljubi kakršno koli ugodnost enemu ali ve 5 volivcem ali, v sporazumu z volivci, tretjim osebam, se kaznuje z ječo od 6 mescev do 3 let in z denarno k znijo od 3000 eo 20.000 lir, tudi v primeru, če je bila ugodnost zakrita v obliki odškodnine volivcem za potne stroške ali stroške bivanja ali plačila za jed in pijačo ali v obliki nagrade pod pretvezo volivnih stroškov ali uslug. Odstavek 2. — Enako se kaznuje volivec, ki je sprejel ponudbe ali obljube ali denar ali druge ugodnosti za to, da bi dal ali odklonil svoj podpis ali glas. Člen xlvi Odstavek 1. — Kdorkoli uporabi silo ali grožnje proti volivcu ali njegovi družini vna-menu ,da bi ga prisilil, da podpiše izjavo o vložitvi kandidatne liste ali da glasuje v prid določenih kandidatov ali da ne podpiše ali da ne glasuje, ali ki z vestmi, o katerih ve, da so neresnične, ali z zvijačo ali prevaro ali s kakršnim koli nezakonitim sredstvom, ki more omejiti prostost volivcev, vrši pritisk v namenu, da bi jih prisilil, da podpišejo izjavo o vložitvi kandidatne liste ali da glasujejo za določene kandidate ali da ne podpišejo ali ne glasujejo, se kaznuje z ječo od 6 mescev do 5 let in z denarno kaznijo od 3000 do 20.000 lir. Odstavek 2. — Kazen se zviša in ne sme biti manjša kot tri leta, če je bilo nasilje, grožnja ali pritisk storjeno z orožjem ali po zakrinkani osebi, ali po več osebah skupaj, ali potom anonimnega pisanja, ali na simboličen način, ali v imenu skupin oseb, združenj ali odborov, naj si le-ti obstojajo ali so zgolj namišljeni. Odstavek 3. — če je silo, ali grožnjo uporabilo skupaj več kot pet oseb, čeprav je le ena izmed njih uporabila orožje, ali več kot deset oseb. čeprav brez uporabe orožja, je ječa od treh do petnajst let in denarna kazen do 50.000 lir. Člen xlvii Javni uradnik, oseba v službi javnih naprav, oseba, ki opravlja službo javne koristi, dušebrižniki katere koli veroizpovedi in vsakdo, ki mu pristoja javna oblast ali civilne ali vojaške funkcijo, ki z izrabljanjem svojih pravic, dolžnosti in nalog ali v njihovem izvrševanju skuša prisiliti volivce, da podpišejo izjavo o vložitvi kandidatne liste ali jih skuša pregovoriti, da se tega vzdržijo, se kaznuje z ječo od 0 mescev do 3 let in s kaznijo v donarju od 3000 do 20.000 lir. Člen xlviii Odstavek i. — Kdorkoli z grožnjami ali z nasilnimi dejanji moti redni potek volivnega sestanka, ovira prosto izvrševanje pravice glasovanja ali na kakršen koli način spremeni izide-glasovanja, se kaznuje z ječo od 2 do o lot in z denarno kaznijo od 3000 do 20.000 lir. Odstavek 2. — Kazen, ki jo določa prejšnji odstavek, velja tudi za vsako osebo, ki potvori celoma ali deloma volivne imenike ali kandidatne liste ali druge spise, ki jih predvideva ta ukaz in ki so določene za volivne operacije, ali ki spremeni kakršno koli tako pristno listino, ali ki nadomesti, odstrani ali uniči katero koli teh listin celoma ali deloma. Kdorkoli uporabi katero koli od teh listin, ki so bile potvorjene, spremenjene ali nadomeščene, se kaznuje z isto kaznijo, čeprav pri dejanju samem ni sodeloval. Odstavek 3. — Če je kažnjivo dejanje storila katera koli oseba, ki pripada volivnemu uradu, je kazen ječa od 2 do 8 let in denarna kazen najmanj 10.000 lir. Odstavek 4. — Proti osebam, ki so obtožene zaradi zločinov, predvidenih v tem členu in so bile zasačene pri činu samem, se mora postopati po predpisih o takojšnji razpravi. ČLEN XLIX Kdorkoli stopi v volivno dvorano ali v dvorano osrednjega volivnega urada z orožjem, čeprav je volivec ali član volivnega urada, se mora takoj aretirati in se kaznuje z ječo od enega mesca do enega leta. Orožje se mora zapleniti. Sodišče mora postopati po predpisih o takojšnji razpravi. ČLEN L Odstavek 1. — Kdorkoli vstopi v volivno dvorano ali v dvorano osrednjega volivnega urada med volivnimi operacijami, ne da bi bil k temu upravičen, se kaznuje z zaporom do treh mescev in z globo do 2000 lir. Odstavek 2. — S kaznijo, določeno v prejšnjem odstavku, se kaznuje vsakdo, kdor v prej navedenih dvoranah povzroči nered z vidnimi znaki odobravanja ali neodobravanja ali na drug način in se ne odzove predsednikovemu svarilu. Odstavek 3. — Kdorkoli ovira nalepljanje glasov javne oblasti, ki se nanašajo na volivne operacije, ali ki ovira širjenje ali nalepljanje tiskanic za volivno propagando, ali ki ukrade ali uniči objave ali tiskanice, ki so namenjene za nalepljenje ali za razdelitev, se kaznuje z ječo od enega do treh let in z denarno kaznijo najmanj 10.000 lir. Če stori to kažnjivo dejanje javni uradnik, je kazen ječa od 2 do 5 let. ČLEN LI Odstavek 1. — Kdorkoli podpiše izjavo o vložitvi kandidatne liste ali se zglasi zaradi glasovanja v volivni sekciji, čeprav nima pravice glasovanja ali mu je bila ta pravica vzeta, ali pa pri tem privzame ime druge osebe, ali kdorkoli podpiše več kot eno izjavo o vložitvi kandidatne liste ali glasuje v več kakor eni volivni sekciji, se kaznuje z ječo do dveh let in z denarno kaznijo do 20.000 lir. Odstavek 2. — Kdorkoli tekom volivnih operacij in pred dokončnim zaključenjem zapisnika prevarno napove kot označene druge znake kandidatnih list ali druga imena, kot so označena v glasovnici, ali kdorkoli, ki ima nalogo oddati glas namesto volivca, ki tega ne more storiti-, pa pri tem glasuje za drugo kandidatno listo ali druge kandidate kot mu je bil) rečen , se kaznuje z ječo od enega do šest let in z denarno kaznijo od 5000 co 20.000 lir. Odstavek i. — Kdorkoli sodeluje pri tem, da se dopusti h glasovanju oseba, ki nima pravice glasovanja, ali da se izključi oseba, ki ima pravico glasovanja, ali ki sodeluje pri tem, da se dovoli volivcu, ki ni fizično nesposoben, da mu pomaga pri glasovanju tretja oseba, kakor tudi zdravnik, ki je v ta namen izdal potrdilo, ki ni resnično, se kaznuje z ječo o 1 šest mescev do dveh let in z denarno kaznijo do 10.000 lir. Odstavek 2. — Če so ta kaznjiva dejanja storile osebe, ki pripadajo volivnemu uradu, se kaznujejo z ječo do treh let in z denarno kaznijo do 20.000 lir. Odstavek 3. — Kdorkoli pripada volivnemu uradu in s protizakonitimi dejanji ali opustitvami onemogoči volivne operacije, ali povzroči neveljavnost volitev ali spremeni njihov izid ali ne razglasi izida glasovanja, se kaznuje z ječo od treh do sedem let in z denarno kaznijo od 10.000 do 20.000 lir. Odstavek 4. — Kdorkoli pripada volivnemu uradu in ovira zakonito predpisano dostavitev volivnih imenikov in drugih seznamov, papirjev, ovojev in glasovalnih skrinjic s tem, da jih noče oddati ali da jih ostrani, se kaznuje z ječo od treh do sedem let in z denarno kaznijo od 10.000 do 20.000 lir. V teh primerih se mora krivec takoj aretirati, tribunal pa mora postopati proti njemu po predpisih o takojšnji razpravi. Odstavek 5. — Tajnik volivnega urada, ki noče vpisati v zapisnik ali mu priložiti protestov ali ugovorov volivcev, se kaznuje z ječo od šest mescev do treh let in z denarno kaznijo do 20.000 lir. Odstavek 6. — Predstavnik kandidatne liste, ki ovira redni potek volivnih operacij, se kaznuje z ječo od dveh do petih let in z denarno kaznijo do 20.000 lir. Odstavek 7. —• Predsednik volivnega urada, ki ne pripusti, ali kdorkoli drugi, ki prepreči volivcu, da vstopi v glasovalno celico, se kaznuje z ječo od treh mescev do enega leta. ČLEN LIH Odstavek 1. — Kdorkoli v namenu, da glasuje, ne da bi imel to pravico, ali da glasuje več kakor enkrat, nepravilno uporabi volivno potrdilo, se kaznuje z ječo od šest mescev do dveh let in z denarno kaznijo do 20.000 lir. Odstavek 2. — Kdorkoli v namenu, da ovira prosto izvrševanje volivno pravice, pridobi od drugih volivna potrdila, se kaznuje z ječo od enega do treh let in z denarno kaznijo do 20.000 lir. ČLEN LIV Župan, ki ne izvrši dolžnosti, predvidenih v odstavku 3 e člena XIV, se kaznuje z ječo od šest mescev do enega leta. Če neizpolnitev ni namerna, se kazen zniža na polovico. ČLEN LV Vsak volivec sme začeti kazensko postopanje zaradi kaznjivih dejanj, predvidenih v prejšnjih členih, s tem da priglasi svojo intervencijo kot zasebni udeleženec. Kazenski pregon zaradi katerega koli kaznjivega dejanja, predvidenega v tem ukazu, zastara po dveh letih od dneva zadnjega zapisnika o volitvah. Ta rok zastaranja se prekine s katerim koli procesualnim dejanjem, toda prekinitev ne more podaljšati trajanja kazenskega postopanja za čas, ki v celoti presega polovico zastarnega roka. ČLEN LVI Če občinski svet ali conski upravni odbor odredi preiskavo, ima oseba, ki ji je preiskava poverjena, pravico, da pozove priče i' zaslišanju. Za priče, pozvane v zgoraj navedenih preiskavah, veljajo predpisi kazenskega zakonika o krivem pričevanju, o prikrivanju resnice in o odklonitvi pričevanja v civilno-pravdnih stvareh ; ti predpisi veljajo nekvarno težjim kaznim, ki jih določa kazenski zakonik za krivo pričevanje ali prikrivanje resnice ali odklonitev pričanja, kadar se ta dejanja nanašajo na kažnjiva dejanja. ČLEN LVII Odstavek 1. — Če sodišče izreče kazen ječe, ima obsodba zaradi votivnih kažnjivih dejanj vedno za posledico izgubo volivne pravice in pravice na javno službo. Odstavek 2. — Če je bila obsodba izrečena proti kandidatu, se mora izreči izguba volivne pravice in pasivne volivne pravice za najmanj 5 in največ 10 let. Sodišče sme v vsakem primeru odrediti, da se obsodilna razsodba objavi. V vseh primerih pa ostanejo v veljavi predpisi kazenskega zakonika ali drugih zakonov o višjih kaznih za težja kažnjiva dejanja, ki niso predvidena v tem ukazu. Odstavek 3. — Za volivna kažnjiva dejanja ne veljajo določbe členov 163 do 167 in člena 175 kazenskega zakonika ter člena 487 zakonika o kazenskem postopku glede pogojne odložitve kazni in neomembe obsodbe v kazenskem listu. ČLEN LVIII Predpisi tega poglavja veljajo tudi za izvolitev župana, v kolikor so uporabni. ČLEN LIX Za sojenje kažnjivih dejanj po tem poglavju razen onih, omenjenih v členu XLVIII, so pristojna redna sodišča. Glede kažnjivih dejanj, predvidenih v členu XLVIII, so pristojna zavezniška vojaška sodišča, ki jih morejo odstopiti v sojenje rednim sodiščem. ZAKLJUČNE DOLOČBE Člen lx IZDATKI Vsi izdatki za prve volitve občinskih svetov v coni gredo na breme Zavezniške vojaške uprave. Člen lxi VELJAVNOST UKAZA Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 21. februarja 1949. Ref. : LDIA/49/23 RIDGELY GAITHER brigadni general ameriške vojske generalni ravnatelj za civilne zadeve VSEBINA Ukaz stran št. 26 Proglasitev del na pokrajinski cesti Glinščica za javnokoristna........... 51 št. 27 Nadzor nad prometom blaga v Italijo....................................... 52 št. 28 Določitev višine prispevka za urade za zaščito in socialno pomoč delavcem za leto 1948 .......................................... *........... 54 št. 29 Predpisi o pobiranju dodatnega mejnega davka od uvoženih tekstilnih iz- delkov in o povračilu davka na proizvodnjo pri izvoženem, -vedivu in tekstilnih izdelkih ................................................ 55 št. 30 Spremembe davčnih predpisov glede nekaterih proizvodov, podvrženih davku.na proizvodnjo................................................ 62 št. 31 Nove olajšave pri začasnem uvozu in izvozu................................ 68 št. 32 Sprememba ukaza št. 105 ...................................'............... 71 št. 33 Vzpostavitev uprave občin na podlagi volitev.............................. 71