Glasilo jugoslov. soc. demokracije.
Naročnina znaša: Za avstro-ogrske kraje za celo leto 5'44 K, za pol leta 2 72 K, za ("etrt leta 136 K. — Za Nemčijo i-a celo leto 5 % K, za pol leta 298 K, za felrt leta 1 49 K. — Za Ameriko za celo l*io 7 28 K. — Posamezne števil V e stanejo 10 vin. — Reklamacije so poštnine proste, frankirana pismu se ne sprejemajo. Hotojii^i hp ne vračajo.
Štev. 5.
V Ljubljani, dne 2y februarja 1906.
Leto IX.
NASLOVI:
Za vse dopise, rokopise, pisma, tičoča se lista: Uredništvo	,,Rdečega	Prapora1*,
Ljubljana.
Za denarne pošiljatve, naročila, reklamacije, inserate i. t. d.:
Upravništvo „Rdečega Prapora1', Ljubljana.
Zidovske alice štev. 5/1.
Našim prijateljem 1
Z zadnjo številko smo zaključili prvi mesec novega letnika. Pri tej priliki se zahvaljujemo vsem našim ce njenim naročnikom in prijateljem, ki so nam pridobili v novem letu novih ■ odjemalcev.
Obenem prosimo vse prijatelje, da pridno razširjajo naš list, čegar uredništvo se hoče potruditi, da pospeši razvoj našega lista v vsakem oziru. Čim več pridobi „Rdeči Prapor* zvestih odjemalcev, tem boljši bode in tem prej se tudi poveča.
%
Novi naročniki dobe lahko dosedanje številke letošnjega lela z romanom »Pod spovednim pečatom", dokler jih je še kaj v zalogi. Cim prej se naroče, tem sigurneje dobe dotične številke.
Zlasti prosimo vse zavedne delavce, naj se naroče na „ Rdeči Prapor" in naj delujejo neumorno na to, da se naroče tudi njihovi tovariši. Vsak napredek lista je tudi napredek stranke. Kdor hoče, da se razvije stranka, mora pomagati, da se razvije njeno glasilo.
Na delo, sodrugi!
Listek,
Hans Kirchsteiger:
Pod spovednim pečatom.
Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil E. Kristan. Dalje.
V	tem je došel kaplan v puščavo in se je začudil, ko je našel prazen prostor, ki ga je Lenka zapustila. Kam je odšla? Morda ni ostala zvesta obljubi, pa je odšla vendar zopet dol k potoku, da poišče v njem hladen grob? Drugič! Mrzla zona ga je obletela pri tej misli. Kaj je bil za> »nan ves trud? Žalosten je hodil gor in dol. Naenkrat je opazil nekaj svetlega, belega, kar je bliščalo skozi veje. Hitro jih je razgrnil in sedaj jo je opazil, a ne kakor se je bal, v mrzli vodi, temveč ležečo na topli solnčni svetlobi. Čuvstvo radosti ga je obšlo, *adosti, ker je bil prazen njegov strah. In ^udno: Od Lenke so poskočile njegove
Stari in mladi.
Nikakor ni mogoče utajiti dejstva, d;i živimo ravno na Slovenskem v času velikih izprememb v političnem življenju. Akoravno se morda ne pokažejo nove oblike kmalu v dovršenosti, so vendar porodne boh čine ravno tako očitne, kakor senilnost in agonija starih prikazni. Klerikalna stranka je morala vnovič izprtmeniti s\oje ime in naj se kuje temu komentarje še z večjim zofističnim trudom, je vindar nedvomno, da imajo prekrstitve v politiki svoj pomen, pa ga ima tudi prena-slovljenje klerikalne stranke. Nad vse je značilno, da je izbacnila ravno ime «katolis-ka», ki je vendar edino označevalo njeno bistvo in njene olje. Kadar se odloči stranka na lako žrtev, ki je na vsak način bolestna, mora imeti za njo tehtne razloge in ne da bi uvaževali govorice o raznih intrigah med našimi katoličari in o presenečenju na zboru zaupnikov samih, moiamo vendar sklepati iz vsega, da je postal izraz .katoliška*, ki je nekdaj služil za najizdatnejšo reklamo, polagoma zaprt ka razvoju in naraščanju sicer.
misli na svetnico njenega imena: Na sveto Magdaleno. Videl je že marsikatero sliko, ki jo je predstavljala. Vedno so slikali umetniki veliko pokornico golo, zavito v 'njene od solz porošene lase.
Celo vrabec je opazil veliko razliko med popolnoma črno oblečenim kaplanom in med nežnim, belim truplom na svetlo-zele-nem mahu.
Iz kaplanovih oči, ki še niso znale sveta, je gledalo začudenje nad nepričakovano situacijo, ki je prišel vanjo. Ni si vedel izhoda; tiho in negibčno je obstal. Ali mu je vrabec nekaj zakričal, ali se je javljal glas v'njegovih sencih bJjoče človeške krvi? — Ali ni šepetalo vseokoli po drevju in po listju tihotno in šelesteče: »Pristopi! Pristopi! Zahtevaj svoje plačilo! S svojim pogumnim dejanjem si dosegel pravico do tega telesa, ki bi ležal sedaj hladan in mrtev doli v globoki vodi, ako ne bi bilo tebe! Tebi cvete sedaj ta
Si veda hi bilo neumno, domišljati si, da leži popovska stranka pri nas že na mrtvaškem odru. Klerikalci so na Slovenskem še najštevilnejši, dosti je krajev, kjer nima nihče drugi veljave v politiki, kakor fajmošter in kaplan: gotovih, mandatov imajo poln koš in da veje v Avstriji rimski veter tudi po najvišjih aferah, je predi bro znano. Vzlic vsem zunanjim \eieugodnim okolščinain, vzlic visoki protekciji in vzlic žalostnemu pomanjkanju izobiazbe v nižavah naroda pa čuti ki l ikalna stranka, da niso temelji njenega obstanka tako čvrsti, kakor sami trdijo. Največ vsled giehov liberalizma se je klerikalna stranka na Slovenskem močno razvila, ali prišla je do mejnika, kjer se njen napredek ustavlja. Hrup, ki je spremljal vse njene priredbe v zadnjem času, ni mogel prikriti neke notranje slabosti in kadar so najbclj renomirali, se jim je poznalo na glasu, da sami sebi ne verujejo.
Samo slepec ne vidi, da vlada v klerikalni stranki danes absolutizem, prehajajoč od dne do dne bolj v brutalno terorižiranje. Željo za neomejeno diktaturo pa spremlja konkurenca, ki stremi po enakem, kolikor mogoče izključenem liplivu; čeravno se prireja v javnosti izjave najslajše bratovske sloge, se tke vendar za kulisami najstrastnejše intrige, ki jih kulise niti ve morejo popolnoma zakrili.
Ljudje v klerikalni stranki se znajo sicer bolj kakor drugače v meščanskih strankah podrejevati skupnemu cilju. Ultramontanizem je solidarna inlernacionala, pa naj mu je domovina na Slovenskem, v Avstriji, na Hr-vatskem, na Nemškem ali v Španiji, je nje-
cvetica. Tudi ti si človek. Tisoč drugih ne bi bilo postavilo tako pogumno svojega življenja na kocko kakor ti. Zato pristopi pa privij zapuščeno na svoje srce! . . .*
Še dolgo bi bil vrabec tako čivkal, bi bil gozd tako šepetal in bi bilo listje šele-stelo — ali pa je bila le kri, ki je tolkla po njegovih žilah kakor s kladivom, da je kar bolelo? — Oglasil se je drug glas. Močan glas, in prihajal je gotovo iz njega samega. Bil je glas duhovniške dolžnosti: «Poglej tja dol k mlinu. Ali vidiš tam dolgo vrsto mlinskih kamnov? Glej, kar jih je, premalo jih je, da bi se ti jih obesilo za vrat, pa bi se te pogreznilo v morje, kjer je najglobočje, ako se le s prstom dotakneš tega telesa. Ali slišiš, kako šumi voda tam doli ? Mar si jo zato potegnil iz vode, da jo pahneš še v globočje brezno? Ali bi tako poplačal zaupanje, ki ga je izkazala tebi, duhovniku?"
Izpovedanka — duhovnik, to dvoje be-
gov glavar vendar v Rimu in v zadnji vrsti mu določa Vatikan program in taktiko. Ali vkljub sol:darnosti v stremljenju po absolutni avtokratični vladi papizma, katero ilustrira ravnokar Stadlerjev slučaj v Sarajevu, je v klerikalnem taboru neizmerno živo častihlepje in večina merodajnejših udov nedubovnikov je tam iz osebnih interesov. To pa mora voditi do konkurence in konfliktov zlasti tam, kjer ni mogoče izpolniti želja vseh aspirantov. Treba je le pogledati v deželnem zboru, kakšno ulogo igra tam dr. Krek. Kar milo se stori človeku, kadar vidi, kako ga drži dr. Šušteršič za suknjo, kako ga poteguje pri vsaki besedi, kako ga s svojim sufliranjem vedno moti v govoru. Tako je tudi razumljivo, kako je mogoče, da dr. Krek, ki je nedvomno ena najboljših glav v klerikalni stranki in ki se na ljudskih shodih pokazuje dobrega in navadno precej podkovanega govornika, v deželnem zboru nikoli nima dovršenega govora.
Izpremena imena seveda ne odpravi ne-vgasljive ambicioznosti iz klerikalne stranke. Dr. Šušteršič bode hotel ostati neomejeni imperator v «ljudski stranki» ravno tako, kakor je hotel biti v »katoliško-narodni*, dr. Šuklje ne bode zadovoljen s podrejeno ulogo, dr. Kreka bode grizlo, da se ga porabi kvečjemu za kako brezpomembno, nehvaležno delegacijo, sicer pa da se ga poriva v kot in škof Jeglič bode hotel ostati generalissimus klerikalne armade, dokler je živ v Ljubljani.
Klerikalna stranka bi se rada pomladila; ali kaj pomaga želja, ko je njena renesanca nemogoča. Lahko se izpremeni ime, lahko se obleče drugo suknjo, lahko se vzame tudi kako modernejšo programno točko kje na posodo; ali duha ne more klerikalizem zamenjati nikjer. Pomladitev klerikalizma v bivstvu je samomor. Zato ima kaloliška stranka pač še jako prijetno sedanjost, nima pa bodočnosti.
Slabejše se godi liberalizmu. Poskus »Slovenskega Naroda*, poboljšati renome tisti stranki, ki jo iz Tavčarjeve milosti zastopa, s pomočjo rezultata zadnjih angleških volitev, je jalov, kajti med angleškim in slovenskim liberalizmom je ravno tako ogromna razlika, kakor med angleško in med avstrijsko politiko, med angleškim in avstrijskim
sed je vplivalo na kaplana; zavedel se je zopet samega sebe. Bolest in sočutje se je izražalo na njegovem licu. To lepo telo je že pripravil greh ob svetost. In greh je bil, ki je ležal pred njim, ogrnjen z lepimi oblikami. Skoraj ga je pograbilo sovraštvo, ko se je spomnil na zapeljivca, ki je sedel v istem času doli v vasi pri svatovski pojedini, mož druge žene. Ali naenkrat se je zopet silno ustrašil. Mar je smel misliti tako? Ali ni že ta misel težak greh? Ali mu ni priznanje zapeljanega dekleta pri spovedi razodelo onečaščenje tega telesa? Mar ji ni dal odveze in je s tem odvzel kletev tega telesa pa ga zopet posvetil kot sveti hram? In spovedno tajnost je treba varovati tako strogo, da ne sme duhovnik niti misliti na to, kar je izvedel pri spovedi. Vsega tega se ne sme dotakniti sedaj, ko mora delovati, da odstrani nevarnost od sebe in od Lenke.
Z odvrnjenimi očmi je pokril mlado telo. Ali kako naj bi zbudil spečega dekleta.? Ni se drznil, da bi se je dotaknil. Odlomil je vejico in ž njo jo je potipal. Ali spala je in le malo se je obrnila, ne da bi se bila zbudila. Tedaj jo je prijel za rame in, tresoč jo, je zaklical njeno ime.
To je bilo uspešno.
„Jožef, moj Jožef!" je zaklicala polglasno, še vedno z zatisnjenimi očmi in
konstitucionalizmom, med angleškim in avstrijskim parlamentom.
Slovenski liberalizem je samo posnetek nemškega in še celo slab. Nalepotičen je nekoliko z narodnjaško šminko; to pa je bil končno tudi nemški. Star je prišel liberalizem na svet pri avstrijskih Nemcih, še starejši pri Slovencih in zato je bil od vsega začetka nezmožen, da bi se bil učil, da bi bil napredoval in se razvijal. ..Takrat, ko se je porodila slovenska liberalna stranka, so bile po Evropi liberalne fraze že zastarele, vsakdanje, brez privlačnosti in brez duše. Že takrat so gospodarske in pol tične razmere zahtevale nekaj novega. A slovenski liberalci so bili teoretiki, iluzionisti, volje za proučavanje re-elnih razmer pa nišo imcl:. Narodu niso dali ciljev, ki jih narod potrebuje, času niso dali programa, ki ga je zahteval čas; posneli so neke teorije, ki so se jim zdele lepe, zahteve, k; so bile tam obsežene, so še nekoliko ob-lažili, ker so to zahtevali »obziri« in z ne-reelnim programom so morali delati nereelno politiko.
Sam -Slovenski Narod« je priznal v zadnjem času, kar smo prej često trdili, pa so nas zato zmeraj zmerjali: .Liberalne stranke sploh niso ustanovili liberalci; babica pri njenem rojstvu so bili klerikalni elementi, deloma taki, ki so imeli s svojimi sobrati malenkostne razpore, deloma taki, ki so upali, da pridejo v novi stranki prej do veljave. B lo jih je med njimi, ki so hoteli porabiti liberalno stranko samo za most, črez katerega bi prišli prej do boljšega prostorčka med klerikalci in bilo je tudi takih, ki so imeli dober nos, pa so znali spretno zakriti volčjo dlako z ovčjo volno in so položili otroku liberalizmu take darove v zibelko, kakor so jih nekdaj dajali Danajci.
Propadel je nemški liberalizem ; kako naj bi si slovenski ohranil življenje, ki je brez razvojne moči zagledal beli svet ? Životaril je nekoliko časa, a že danes bi zaman iskali sledove njegovega življenja. Vstvaril ni ničesar, porodil in vzgojil ni nikoghr. Jalov je bil povsod. Narodnost, politika, socialni interesi, svobodna misel, šola, umetnost, literatura — kje je kaj, kar hi moglo biti hvaležno liberalizmu? V7 osebnih vprašanjih je klika včasi skušala storiti kaj za interese ne-
njene močne roke so se sklenile nad tilnikom kaplana, ki je bil nagnjen nad njo. A vzklic je veljal drugemu Jožefu. Mar ni bila njena izpreobrnitev popolna ? Ali je ostala odveza brez uspeha? Ubogo dete, kdo ve, kolikokrat se še zbudiš iz spanja, ko ljubiš v sanjah svojega dragega Jožefa, pa ti nakaplje resnica britkih bolečin v srce! Ali čas zaceli tudi to rano, akoravno morda šele po dolgih letih težke boli.
Tako je mislil kaplan v nepričakovanem objemu. A njegova blagost je izginila. — Brezobzirno se je osvobodil in v njegovih tnišičavih rokah se je Lenka zbudila. Odprla je oči in začudena je pogledela kaplana. Končno ga je izpoznala; spomin se je vrnil. Kaj je spala? Saj ni hotela; le posušiti je hotela svojo obleko. Naenkrat jo je pokril purpurni plašč; sramežljivost pred možem ji je pognala kri v nežno kožo od nog do glave.
Skočila je na noge in odtekla je kakor zasledovana srna. V teku jo je oviralo drevje, ali prerinila se je izmed mladih jelk, da so jo zelene igle zbadale in so se ji. pokazale krvave kapljice na koži.
.Glej no! Glej no!" je čivkal vrabec. .Kaj takega! Kaj takega! Tako ni delala Cenka." Polna solnčna obla se je smejala in smejati se je moral tudi kaplan, ker ga je veselilo od vsega srca, da je bila nje-
katerih pristašev; a razume se, da je bilo za to le malo priložnosti in take skrbi vstvar-jajo kaj lahko nepotizem, čegar sadovi nikoli niso koristni. Tako je neplodovita lib. stranka ostala, ne da bi imela v svoji hiši pomladka in neizogibni konec je smrt v samoti, smrt brez potomkov. Agonija je sicer včasi dolgotrajna, ali njen konte je vedno enak.
Ali je treba žalovati ?
Na svetu je bilo vedno tako, da je grob požrl, kar ni bilo več sposobno za življenje in tudi najsijajnejši velikani niso mogli kljubovati smrti. Naj umre, kar se je preživelo, j Ako bi bili naši stari vsaj »filozofi«, bi se mirno vdali v svojo usodo in kakor izroči osiveli kmet gospodarstvo sinu, tako bi politična modrost svetovala starim, da prepuste j oskrbovanje hiše pravočasno tistim, ki bodo živeli v njej.
A kako je s sinovi?
Govoriti je za sedaj samo o dedščini liberalne stranke; klerikalni so se sicer že naselili razni bacili v telo, ali njena natura je krepkejša in razjedajoči mikrobi bodo imeli j še nekaj časa dosti hrane. In klerikalizem živi v celibatu. Kadar mu odbTje smrtna ura, ne bode naslednikov iz njegovega pokolenja.
Za liberalno dedščino pa se oglase na-sledniki. Nekateri pojavi vtemeljujejo slutnjo, da bode teh dedičev precejšnje število. Kar se nas tiče, nismo optimisti in ne mislimo, da prikorakajo trume iz meščanskega liberal- | nega tabora k nam. Bilo bi sicer le logično, j ■ ako bi v krogih inteligence tisti, ki naj- : ložje premagajo predsodke in ki so v svojih mislih najbolj svobodni, prišli do izpoznanja, da je končna bodočnost socialistična in da j je največ prilož' osti za resno delo pri nas.
Ali mi ne zaslepljujemo same sebe s cenenim upom. Vidimo pa dvoje zbirališč takih ljudi, ki vsaj kažejo, kakor bi se hoteli prej ali slej polotiti dela. Eno je krog narodno radikalnih dijakov, drugo je kakor okrog »Našega Lista*.
Mi nismo ljubosumni, tri če bi se iz sedanjega nekhm kaotičnega gibanja izcimila meščanska struja ali stranka, ki bi bila nam m vprosna nasprotnica na socialnem polju, bi jo vendar iskreno pozdravili, ako bi le \ bila resnično moderna, lo se pravi, ako bi
gova varovanka tako sramežljiva. Le še Lenkine gole noge je videl, ki so skušale prodreti globokeje v goščavo.
.Lenka, nič se ne bojte, ne vidim vas ; več“, je dejal odkritosrčno. .Sedaj odidem. Brez strahu pridete lahko. Tukaj sem vam položim culo, ki sem jo našel na pokopa- j lišču. Gotovo je vaša. Menda imate obleko J v njej, ki jo bodete potrebovala sedaj."
Odstranil se je, ona pa je plašno pogledala skozi veje. Ni ga bilo več, a daleč menda ni bil. Že zavednost, da je blizu človek, pa ji je vzela naravnost, s katero se je gibala prej. Tiho in oziraje se na vse strani je prišla iz skrovišča, pa je hitro pograbila svojo srajco.
•X- X- X-
Na svojem najljubšem prostorčku je kaplan poiskal brevir, ki ga je bil opoldan odvrgel v naglici, ko je videl Lenkin skok v vodo. Kmalu ga je našel, kajti solnce mu ga je samo pokazalo z nežnim prstom, da se je zlata obreza kar svetila.
Bilo je treba hiteti. Že se je bližal čas večernice, on pa še ni bil opravil dopol-dnevnih kor. Saj ni več vedel, kje je bil pretrgal molitev. Ker ga je mučil dvom, je kar vnovič začel s terco.
Molil je morda četrt ure, pa je stala Lenka za njim. Ker je videla, da moli, se j
  _ —
brez vsakega predinnevanja preučila dejstvene razmere, pa bi z železno doslednostjo odpeljala meščanstvo na tisto pot, ki mu jo kaže čas in zakon realnih potreb. Da bi tuka stranka v splošno kulturnih rečeh morala ko operh ati s socialno demokracijo, bi se kmalu pokazalo.
Nesreča	ne	bi bila prav pre* eiika, ako
bi	nastopili	tam,	kjer je slala doslej ena,	li-
beralna stranka, v bodoče dve politični formi, ena izmnd naro Ino radialnega dijaštva. druga kot konsolidacija sledb nikov «Naš< g.i Lista*. Nesreča pa se nam zdi nekaj druzega: Niti prvi, niti drugi niso jasni glede svojih namenov; nili pni. niti diugi niso složni v svojih ciljih in potih. Kar jih združuje, je samo negacija, v pozitivnih rečeh pa se razhajajo. tako da tudi od njih ni pričakovati enotne, krepke tvorbe.
O t*m	bode	treba še govorili. Danes	pa
se	že lahko	reče, da doslej še nikjer ni	vi-
deti tiste protiklerikalne, liberalnega doktii-narizma proste, na delo se veseleče in krepkega razvoja zmožne politične organizacije-izven socialne demokracije, ki bi oškodovala slovenski narod za neplodna leta liberalizma.
Naloga socialne demokracije bode na Slovenskem težja kakor drugod. Ali slovenska socialna demokracija je žilava.
Okrajna bolniška blagajna v Trstn.
Nihče ne more trditi, da bi bila socialna politika v Avstiiji previsoka. Podjetn’ki sicer stokajo, kakor da bi se mi rali zgrudili pod »silnimi* bremeni, ki jim jih baje nalagajo •prehitio se razvijajoče* socialne reforme; ali take jeremiade ne narede na nikogar več vtiska, kajti stok je že stara navada avstrijskih industrialcev. Celo leto tarnajo, da se Človeku kar smilijo, kadar pa pridejo občni zbori raznih induslrialnih in prometnih družb, pa dele take dividende, da se lahko povsc.d pobotajo ž njimi. In smelo se lahko trdi, da gre to vse na račun izkoriščanega delavstva, kajti ludi lenoba je stara navada avstrijskfga podjetništva in moderne tehnične naprave, s katerimi se povzdigne produkcijo in podpre konkurenco, potrebujejo cela desetletja, pre-
ni osmelila, da bi ga nagovorila, temveč je potrpežljivo čakala, dokler ni prišel do »salve regina* pa pogledal iz .knjige.
In ko jo je sedaj pogledal, je skoraj ne bi bil več izpoznal. Kako enostavno, a čedno je oblečena! V svežnju je imela boljšo obleko, katero je sedaj oblekla. Lase je ljubko ovila okoli glave, kakor da si je posadila krono na njo; nežna rudečica sramu je še barvala njen okrogli obraz. Trepalnice je imela pobešene; ni se drznila, pogledati možu v oko.
»Prečastni, gotova sem za pot,“ je dejala tiho.
Kaplan je posegel v žep, pa je potegnil iz njega najprvo pismo za sestro, katero ji je prečita). Lenka je bila malce razočarana; plaho je rekla;
»Ali prečastni, saj niste napisali ničesar o — o — vodi, ki ste me poteglili iz nje. Oj, povejte mi, ali je bilo zelo nevarno za vas?“
»Voda? Nevarno? Kaj pa mislite?" je jecljal kaplan. Lenka pa ga je pogledala 2 velikimi, vprašujočimi očmi. Kaj mu je neki, da je tako v zadregi? Saj ni mogla vedeti, da je njen poizkus samomora že zakrit s spovednim pečatom in da ne sme govoriti duhovnik niti s človekom, ki se je izpovedal, o rečih, ki mu jih je priznal pri
-\
den pridejo iz drugih dežel črez avstrijske meje.
Po najnapiednejših deželah so se industrialci že davno naučili, da je zadovoljno delavstvo ravno tako pogoj za cvetočo industrijo. kakor dobra tehnična sredstva in dobra tigovina. Zato se podjetniki uravnajo z delavci, kjerkoli je mogoče. Ako se povzdigne promet in narastejo dohodki, zvišajo delavcem plače, skrajšajo delavni čas, sp'oh zboljšajo njih materialni položaj. Tarifni ugovori so v zapadnih državah že nekaj navadnega. Pri nas pa si morajo delavci rjijskromnejše zbolj-šnnje priboriti z žiti v polnimi stavkami.
Država še ni priznala, da ji je dolžnost, podpirati delavsko stremljenje po zbcljšanju položaja. Kjer je sama podjetnik, izkorišča dokler delavci trpe, na privatno podjetništvo pa takorekoč sploh ne upliva. Konec prih.
Politični odsevi.
Parlamentiziranje ministrstva se je
torej razbilo. Baion Gautsch je hotel deloma izpopolniti svojo vlado, tako da bi bil namesto Pi en tak a postal Bil i n s k i polžki, namesto Rezeka Pacakčeški, Derschat ta pa neinški rojak - minister. Nedvomno je hotel Gautsch s tem olajšati nameravano volilno reformo, ki bi že kot vladna predloga dobila ve^jo važnost, ako bi bila sopodpisana od ministrov različnih narodnostij. Ko so nemške stranke izvedele, kaj namerava Gautsch. so bile začetkoma neodločne. Pripisati je to lakoti številnih nemških politi čarjev po mi istrskih pnrtfuljih. J.^sno je postalo to kmalu, ko so Nemci stavili zahtevo, da se imenuje iz njihovih vrst ne le ministra rojaka, temveč tudi vsaj enega resortnega ministra. A ker bi se bihi ludi s tem nasitilo samo dva, lačnih pa je bilo več, so začeli intigrirati proti Derschatti, češ, da on ne sme vstopili v ministrstv * brez dovoljenja vseh nemških strank. S tem zahrbtnim ro-vanjem, pri katerem sta igrala zlasti večni ministrski kandidat Barnreiter in pa Lu-eger ulogi, so dosegli, da so se obravnave razbile in za sedaj ne postane niti D e r-schata, niti Pa c a k, niti Bilinski mi-
spovedi, pa če bi tudi izpovedanec sam rad pozneje govoril o njih.
V svoji zadregi je zopet posegel v žep pa je potegnil iz njega kos kruha ter ji ga je dal. Njeni močni, beli zobje so se takoj zagrizli v kruh. Saj že več kakor cel dan ni bila jedla ničesar. Kruhu so sledili iz globokih žepov še v papit zamotani kosi mesa pa stekleničica vina.
V tem, ko je Lenka gladna jedla in pila, ji je kaplan opisal pot, ki jo mora izbrati.
»Skozi vas vam ni treba iti; tam je preveselo in lahko bi srečali novega mlinarja, kar bi vas gotovo zopet zelo vznemirilo", je dejal Lenki, ki je le pokimala z glavo, ker je imela opraviti z jedjo.
»Bolje je, da greste črez hrib tam na levo. In še pol ure prej pridete v Raming pa na železnico. Glejte, tam gori, tisti veliki oreh, tam je vaša pot. In še višje — ali vidite belo kmetsko hišo za drevjem? Da, tam gor morate. Takoj za hišo opazite velik rdeč križ, tam morate paziti, da ne zaidete levo na široko pot, ki vodi na planino. Ali desno je mala ozka steza v gozd; med bukvami pridete do malega potoka, ki vodi zopet na cesto. In tam se ne morete več zmotiti, pa ste v štirih urah lahko na kolodvoru. Ali ste si dobro zapomnili?
Lenka je zopet le prikimala.
»Ako pohitite, dospete še do večernega
nisler. Kot posledico tega ponesrečenega kompromisa pa navajajo meščanski časopisi, da se razbije volilna reforma. Tudi «Slo-venski Narod* je filozofiral v svojem uvodnem članku v lem smislu. Da so imeli intriganti tak namen, je že verjetno, ali naredili so račun brez krčmarja, kajti proti volilni reformi naj nastopa katerakoli volja, drži jo volja avstrijskih delavcev, ki predobro vedo, da bi pomenilo, pokopati splošno in enako volilno pravico za neeiogltdne čase, ako bi se sedaj dovolilo, odstaviti jo sedaj z dnevnega reda. Vidi se pa tudi, kako prav so imeli delavci, ko niso samo teoretično stavili svoje zahteve, te'mveč so z vso odločnostjo povedali, da pojdejo za splošno in enako volilno pravico v boj in da ne odnehajo, dokler ne zmaga. In pokazuje se neodkrito-srčnost klerikalcev, ki so zahtevali volilno pravico s takimi geslami, kakor bili oni edini patentirani bojevniki za njo, a ko postaja vse verjetnejše, da se ničesar ne doseže brez trdega boja in se delavstvo pripravlja na la boj, hočejo diskriditirati njegovo moč ter zahrbtno naskočiti delavce. Vsa je sreča, da je upliv klerikalcev na delavstvo premalenkosten, da bi oni mogli za-prečili politično stavko, ako postane potrebna. Zato je naše prepričanje neomajano. Volilna reforma bode izvišena, ali s sodelovanjem meščanskih strank ali pa prot* njim. Delavstvo pa si bode tudi dobro zapomnilo, kdo je bil v teli dneh resnično napreden, kdo pa je postavljal zapreke najvažnejšemu napredku, ki ga potrebuje v Avstriji ljudstvo in država.
0 Črni gori so razširjali različni časopisi zadnji teden vesti, ki bi morale, ako bi bile resnične, razburiti javno mnenje v vseh državah, ki imajo na Balkanu kakšne interese. Pripovedovalo se je, da je imela Črna gora v pretečenem letu mobilizacijo za poskus, ki je bila očitno nameravana proti Hercegovini. Udeležili so se je baje tudi srbski in italijanski časniki, ki pa so imeJi vsi črnogorske unifoime. Pripovedovalo se«* je tudi razne posameznosti o topovih, ki so prišli prepozno, tako da je cela stvar videti bolj verjetna. Tudi o alianei Crne gore s Srbijo se je govorilo in o večjem posojilu, ki ga je baje.Črna gora najela v Italiji, S črnogorske strani se zavrača sedaj vse te vesti službeno
vlaka in jutri zjutraj ste v Kremzu. Odtod imate še dve uri do posestva moje sestre. Bolje se Vam je peljati z večernim vlakom, da pridete podnevu tja. Glejte, tukaj sem Vam zapisal vse, kako morate potovati. Ali znate citati ?“
Ravnokar je Lenka snedla zadnji griž-ljej kruha, pa je lahko odgovorila:
»Seveda, saj sem hodila dve leti v šolo."
»Pojdite sedaj v božjem imenu. Daleč imate." S temi besedami ji je stisnil deset forintov v roko.
»Ne, tega ne potrebujem, tukaj imam — je rekla, pa je vzela iz cule v tenak papir zavit srebrn tolar. »To je še krstni tolar, ki sem ga dobila od botra. To bode že zadostovalo."
»Ako že nočete sprejeti denarja v dar, pa vzemite za sedaj posojilo. Kadar bodete bogata kmetica, mi ga lahko vrnete, a sedaj ga morate vzeti."
To je Lenka končno sprejela, položila je denar v pismo, pa je shranila oboje v nedrih. Potem ji je podal kaplan za tre-notek posvečeno roko. Oba sta si pogledala za slovo prvikrat resno v oči.
»Ne daj, da me prevari moje zaupanje," so govorile njegove oči.
»Gotovo ne, prečastni/ je odgovarjal njen žalostni, nemi pogled. Potem je odhitela navzgor po hribu. Nekoliko fantov,
kot popolnoma izmišljene. Niti aliance ni, niti posojila, niti mobilizacije. S tem bi se javno mnenje konečno lahko pomirilo. Vidi pa se, da imajo neki skriti elementi vendar namen, ščuvati in vznemirjati in vprašati se mora, kdo ima pač koristi od tega. Od nekod morajo vendar izhajati take vesti in njih vir bi se moralo zaslediti. Saj morajo časopisi pač vedeti, odkod dobivajo taka poročila, kajti anonimne ve?ti vrže vsnk resen list v koš. Ali tiči morda tudi za temi mistitikacijami premodra zunanja politika Avstrije? Ali bi morda rad kdo izgladil blamažo, ki jo je doživel v Srbiji in Bolgariji, izravnal s kakšno blazno akcijo na drugi strani Balkana? Takih fantazij ne bi bi'o priporočati nikomur. Ce si žele nespretni d ploinatje in liferanti orožja in vojnih potrebščin kakšne pustolovščine v profitarske namene, se jih ne želi delavsko ljudstvo. Avstrija ima preveč opravka doma, ako hoče ozdraviti, ne pa da bi iskala nepotrebnih in brezvestnih konllUtov zunaj.
Po celi državi so bili v nedeljo in v pondeljek neštevilni ljudski shodi, ki jih jo sklicala socialno-demokratična stranka zaradi volilne pra\ice. Vsi shodi so bili izvrstno abiskani. Povsod so delavci izjavili, da zahtevajo nepopačeno splošno volilno in enako volilno pravico, a če bi se hotelo v tem vprašanju oškodovati delavstvo, so pripravljeni na politično stavko. Na Štajerskem so sklenili povih tega še nekaj druzega. Ker hoče ravno klerikalna stranka, da se podaljša doba bivanja za dosego volilne pravice, kar bi uničilo splošno st, izstopi na tisoče delavcev iz katoliško cerkve, ako se poskusi na ta način oslepariti delavstvo za njegovo pravico.
Ogrska kriza bi bila torej rešena, ako ne prinesejo prihodnji dneu še kako presenečenje. Kakor se vidi, popušča koalicija. Pretečeni leden je bil And ras s v poklican na dunajski dvor in ko se je vrnil z avdi-jence, ni bilo izvedeti od rjega nič drugega, kakor da je dobil < d krone nekako poslanstvo do koaliciji. Po postranskih potih je bilo še slišati, da vladar na noben način ne mara popustiti v zahtevi madjar-kega povelj-nega jezika, da pa vabi koalicijo, naj sestavi vlado. Andrassv sam je delal skrivnostno in nič kaj veselo lice in tudi v časopisjff so bili nazori vse prej kakor optimist Čni. Menda pa je koalicija v zadnji uri vendar izgubila pogum, kajti najnovejša poročila pravijo, da je odbor koalicije sklenil, sprejeti vladarjeve pogoje, odnosno začeti na njih podlagi pogovarjanje. Ministrsko predsedništvo bi prevzel Lukač ali S z e 11, ministrstvo za notranji
idočili na ples, ki so jo srečali, se je ustavilo in gledali so za lepitn dekletom.
„No, mlinarje neumen, da je zavrgel to dete zaradi Cenke," je dejal kaplan sam v sebi.
„Ti tudi neumen! Prav neumen! Prav neumen!“ je kričal vrabec na drevesu. „Ti neumen kakor vrabec! Neumen kakor vrabec! Kakor vrabec! Vrabec zoblje, kjer najde dobro žito. Vrabec pameten! Ti tepec, tepec, tepec!" In odfrčal je k mlinu, pripovedovat svojim tovarišem o lepem dekletu in o neumnem kaplanu.
Ali kaplan ni poslušal vrabčevega čivkanja, temveč je zopet odprl brevir, da dokonča večernico. Saj je imel sam tudi še dolgo pot. Dve uri je treba do drvarske koče k bolnemu Janezu, ki mu je tam zadej daleč v gozdu drevo v padcu odbilo nogo. Stari vaški zdravnik ga ni več maral obiskovati, Dvorniškova Reza, ki je znala bolje ravnali z zlomljenimi nogami kakor doktor iz mesta, je bila pa na dva meseca zaprta zaradi vračije. Tako je bil ubogi drvarski hlapec izročen smrti, njegova žena in šest otrok pa bedi.
stvari Andrassj, Zichy bi postal minister a latere. Košut pa trgovski minister. Vladarjeve koncesije so baje sledeče: Pri vojnih sodiščih se upelje madjarski službeni jezik, z ogrskimi oblastmi bodo poveljstva dopisovala madjarsko in pri ogrskih polkih bode polkovni jezik madjarski. Zastave in drugi emblemi bodo imeli skupne grbe. C domska ločitev se izvrši leta 1917. Kako točne so te vesti, se kmalu pokaže.
Na Srbskem so bile občinske volitve. V Belemgradu je izvoljenih 12 samostalnih radikalcev, G socialnih demokratov, 5 starih radikalcev, 4 naprednjaki in 3 nacionalisti. Drugod so zmagali v 11 mestih stari, v 5 samostalni radikalci, v 4 pa nacionalisti. Kompromisni kandidatje samostalnih in starih radikalcev so zmagali v 3 mestih, v enem pa kompromisna lista samostalnih radikalcev in nacionalistov.
Pri angleških volitvah je doslej izvoljenih 385 liberalcev, 42 delavskih kandidatov, 84 nacionalistov in 155 unionistov. Iz štirih okrajev že ni znan izid.
Danski kralj Kristian IX. je v poned. ob 340 uri popoldan umrl v Kopenhagenu. Bil je najstarejši vladar in dosegel je starost 88 let. Njegov pomin za resnično zgodovino človeštva je bil jako majhen. Kronika ofici-elnih historikov bode poskušala, konstruirati kako »globokoumno* znamenitost iz dejstva, da je imela Danska pod njegovo vlado lela 1864 vojno s Prusijo in Avstrijo, ki je Prusiji prinesla Šlezvig- Holštajnsko kot cenen sad. Drugače pa se ne tnore povedati o njem nič druzega, kakor da je v sorodu skoraj z vsemi vladajočimi dinastijami v Evropi. Ljudje v poznejših časih pač ne bodo razumeli, da pomeni tudi to nekaj posebnega.
Domače stvari.
Ljubljanska volilna relorma je razburila liberalne duhove. Občinski svet se sicer še ni pečal z zadevo, kar pokazuje, da mislijo
odložiti stvar zopet ad calendas graecas, ali razni svetovalci Tavčarjeve vrste že kažejo jezo in pripovedujejo, da bodo dovolili četrtemu razredu samo štiri mandate. Gospodje se motijo. Pred vsem opozarjamo na to, da potrpežljivost delavcev že pojema. Tretji mesec je, odkar je bil načrt razdeljen, pa še ni bil na dnevnem redu. Na kaj čaka občinski svet? Ali hode treba zopet malo podregniti, morda malo bolj energično kakor lani? Ako se ne pojavi osnova prav kmalu na dnevnem redu, se oglasijo delavci, to bodi povedano že danes. Drugič pa to: Načrt hode treba
In k tej koči, ki je trkala že smrt na njena vratu in je prodrla beda vanjo, je korakal sedaj kaplan Preden je stopil v gozd, se je Še malo ustavil, obrisal si je pot s čela in je pogledal na drugi hrib.
Da, tam kleči ravno Lenka pod rdečim križem. Sedaj vstaja — pa izgine, ker se zavija pot.
„Ali je tam pač molila?" Upal je.
Hrib in dolina je ležala med njima. Ali jo ugleda še kdaj v življenju? Tudi bodočnost zakriva debelo zidovje, kakor visoko gorovje tisto daljno deželo.
In vendar je lepo v tem gorovju. Kako lepo in srečno je življenje v tej gorski samoti ! Kako dober je Bog, ki nam je sezidal tako visoke gore pred bodočnostjo, da ne moremo videti čez nje! Brez skrbi uživamo smehljaje današnji dan.
Ako bi bil mogel priprosti kaplan pogledati v bodočnost, bi bil pač zavidal ubogega drvarskega hlapca, čegar gnijoča noga je napolnjevala kočo s smradom.
Po dolgih urah je korakal v zavedriosti,
izboljšati, o poslabšanju naj se pa gospodom le kar nič ne sanja. S štirimi siromašnimi mandati naj kar ne poskušajo ničesar, kajti tako slabotno pa ljubljansko delavstvo vendar ni, kakor meni morda gospod dr. Tavčar. Izjavili smo, da za sedaj ne začenjamo intenzivnejšega boja za odstranitev raznih volilnih zborov. Ali s tem nismo rekli, da sprejmemo volilno reformo, kakor se bode poljubilo priviligirani gospodi. Bodisi za sedaj četrti zbor; ali število mindatov mora biti tuli v njem vsaj toliko pravično, kolikor je sploh mogoče iskati pravičnosti v kurijah. In vsekakor mora biti volilna pravica splošna; o petletnem bivanju torej ni govora. Ako najde magistrat človeka takoj prvi dan, kadar pride v Ljubljano, čj ga potrebuje, ga bode moral najti tu Ji prej kakor v pptih letih, ako se gre za volilno pravico. Ako koncediramo šest mesecev z ozirom na tehnične potrebe, na sestav volilnih imenikov i. t. d., smo naredili najiečjo koncesijo, ki je mogoča. Ce pa ne, ima delavstvo tudi še razna bojna sredstva.
Najnovejša ljubljanska afera se imenuje dr. Tavčar—dr. Furlan. Seveda je njen /.ačetek v »Slovenskem Narodu*, ki ne more s svojo politiko in s svojimi načeli več upli-vati in privlačiti, pa je sedaj postal list za •senzacijo* po vzoru dunajskega. «Extrablatta» ki ima značilni priimek «Blulige Hacke*. V treh člankih napada »Slov. Narod* dr. Furlana, ki mu očita nečeden lov za klienti in nekako nelojalno ravnanje pri pravdah. Po navadi znanih «Biederinaierjev» dela »Narod* -ila nedolžno lice. češ, da se mu gre samo za ugled odvetniškega stanu, ki ima ba>e v Ljubljani marsikateio pego na sebi. Seveda mu tega stremljenja za očiščenje ljubljanskega advokatstva ne more nihče verjeti, kajti ako bi mu šlo za odvetniški stan, ne bi posvetil cele serije člankov edinemu drju. Furlanu, ki vendar ni vos ljubljanski barreau. Tega, kar «Narod» očita drju. Furlanu, ne moremo kontrolirati in tudi nimamo povoda ca. to. Da advokatura ni sakrosankten poklic, temveč trgovska obrtnija, ve že vsakdo in nihče ne dvomi, da je tuii tam uinogo napak, kakor povsod, kjer vlada konkurenca za ljubi kruh. Ali «Narod» se ni pečal s tem predmetom, temveč je napadal izključno osebo enega advokata, čemur je povod tako prozoren, da ga slepec izpregleia. Pokazo-vanje na to, da je dr. Furlan napisal baje neki članek v «Našem listu* odkriva povsem jasno politično nasprotstvo, ki je narekovalo piscu «Naroda» njegove članke; njih Stilizacija pa je tudi taka, da se konkurenčni ob-
da je izpolnil duhovniško dolžnost nad ubogo družino, kakor jo je bil izpolnil zjutraj nad obupanim dekletom, navzdol po zadnjem klancu. Za njim je ležal temni, molčeči gozd, doli je plaval mir med raztresenimi dvori, tudi daljna vas je ležala tako mirno, da ne bi bil slutil nihče, kako veselo se tam sučejo na svatovskem plesu. Solnce je bilo že davno izginilo za zapadnimi planinami, travniki in njive so zamenjali svojo svetlo-zeleno obleko s temnim žametom. Marsikak vrisk, ki je našel v daljavi vesel odmev, je pričal, da žive tudi tam doli ljudje, srečni ljudje. A tudi vriskanje utihne. Slavnostno pojo skozi večer zvoki malega večernega zvona s stolpa, ki se komaj še loii od temnega planinskega ozadja. Kakor glasovi neznanega, nadzemeljskega sveta, govore zvoki zvona ubogih duš, ko utihne nežni glas večernega zvona.
In poslej ni slišati nobenega vriska več. Samo potok šumi tem glasneje.
Dalje prih.
sin kar silijo v oči. S tem se klasificirajo piti članki kot tendenciozni in senzacije željni, pa izgube ves resni pomen. Dr. Furlan je objavil na to izjavo, v kateri pripoveduje, da ga je *Narod» že večkrat napadel, a ■kadar je interveniral pri drju. Tavčarju, odgovornem uredniku «Naroda*, mu je ta odgovarjal, da so prišli tisti članki brez njegovega znanja v list, obtnem pa mu je ob-Sjuboval, da poskrbi, da se ne ponove laki napadi. A sedaj ga napada še hujše. In potem pripoveduje dr. Furlan, kaj je ukrenil. 3skal je s pričo drja. Tavčarja, ki ga pa ‘tli dobil. Potem mu je poslal dva zastopnika, vabeč ga, naj tudi on imenuje svoje zastopr 'n>ke, da se dogovore, kakšno zadoščenje da Tavčar Furlanu. Tavčar pa da je odklonil vsako zadoščenje. In zato izjavlja dr. Furlan, da mora vsak kavalir poslej smatrati Tavčarja kot nezmožnega za sitisfakcijo. — Ako so «Narodova> očitanja krivična ali zvita, tedaj je lahko razumeti, da jih dr. Furlan ni hotel molče vtakniti vžep. Ali tista pot, ki jo je nastopil, se nam tudi ne zdi najumestnejša. Da je poslal svojemu nasprotniku dva zastopnika, to bi še šlo nekako, čeravno že drži za željo za due'iranjem. Ali beseda «satis-faktionsunfahig* že nima več tega duha, temveč pravi rekvizit listega otroškega «kodeksa», ki hoče s sabljami in pištolami krpati razžaljeno čast. Jeza dr. Furlana je morda popolnoma opravičena, ali toga ne dokaže niti z duelom, niti z odrekanjem «Satis-•faktionsfiihigkeita», temveč kot advokat gobovo ve. da je za to drugačna pot. In naj bodo razmere kakršnekoli, manije za dueli-ranje se ne more odobravati pod nobenim ipogojem in tega «kulturnega» orodja res ni treba zanašati k nam. Le eno je zelo zanimivo v Furlanovi izjavi. Pravi namreč, da ,je dr. Tavčar baje nekoč vprašal, kje je v Ljubljani tista porotniš*a klop, ki bi njega •obsodila. Ako je to res — česar seveda ne vemo — tedaj bi bila to že prava cezarska manija in čudno bi se nam zdelo, ako bi tisti Ljubljančani, ki to poklicani na opravilo -porotnikov, molče sprejeli trditev, da bi bili a priori pristranski, ako bi stal dr. Tavčar .pred njimi.
Moderna policija. Beseda se glasi skoraj kakor ironija, posebno v Av-triji. Še prav iposebno pa v Trstu, kjer je bila policija doslej prava inkarnacija vsake reakcije, zaostalosti in brutalnosti. Dvorni svetnik Buss ich, ki je bil dolga leta načelnik tržaške policije, .je bil mož z vsemi tistimi lastnostmi, ki so bile ravno nasprotne vsakemu modernemu /pojmu. Sedaj je zapustil svoje mesto, iu če ‘ bode to komu žal, tedaj ne moremo misliti na nikogar drugega, kakor na tisto proslavljeno družbo tatov, ki vlomi vsaki teden ■drugje, pa je tržaška policija v treh letih še ni mogla zaslediti. Drugače pa so pač zadovoljni vsi, ki so imeli opraviti ž njim. Na njegovo mesto je prišel vladni svetnik dr. pl. JManussi. Ko so se mu predslavili uradniki, -ki so tudi srečni, da so rešeni Bussicha, jih je nagovoril, in — njegove besede so bile res moderne. Dejal je: »Policijsko službo je smatrali kot eminentno humanitarno, policijo .samo kot dobrodelno napravo, ker so red, varnost in mir temeljni stebri javni ga in privatnega Življtnja, premise vsakemu razvoju in podlaga vsakemu duševnemu in materialnemu delovanju. Policija ima osigurati varnost življenja, zdravja in imetja, vzdrževati *nir, braniti svobodo osebe in njenega prostega gibanja, nastopati pa proti vsem tistim, ki zlorabljajo svojo svobodo in hočejo ovijati svobodo svojih semeščanov. Treba je, da čnti vsakdo svojo svobodo varne, najsi je tega ali onega jezika, vere in prepričanja. To varstvo pristoja siromašnim ravno tako, kakor bogatim, posebno pa delavcem, otiokom in vsem pomoči iščočim. Pripravljeni na usluge, '-vljudni napram vsem enaki bodemo imeli "vedno pred očmi naše naloge. Tudi v boju in pri preganjanju se ne sme pozabiti, da se gre za človeka, za one nesrečneže, ki so bili potisnjeni na pot zmote vsled razmer, ali
vsled napačne vzgoje. Tedaj je tudi upati, da postane ljudstvo sotrudnik pri delu, za zakon in za red.»
Besede so res znamenite in vidi se, da bi bila policija prav lahko moderna, ako bi =;e otresla tradicij iz predmarčne dobe. Radi priznamo gospodu Manussiju, da je bil njegov govor simpatičen. Ali pomagati si ne moremo; skeptični smo. Take besede smo slišali in čitali že pred leti, ko je bila na Dunaju policijska razstava, iz katere se je razvil sedanji policijski muzej. Tudi takrat se je govorilo o dobrodelni napravi in o podobnem, a oktobra mestca so vendar dunajski policisti sekali na tleh ležeče ljudi, moške, žene in otroke. Ako pa ima novi policijski načelnik čvrsto voljo, da uresniči svoje besede, ga bodo gotovo radi podpirali vsi, ki mislijo in čutijo moderno.
„Šlovenec“ misli, da je zanimiv, ako zabavlja socialni demokraciji. Ali samo zabavljanje in duhovitost in ne nadomestiti znanja in resnice. Z vsemi temi rečmi pa je katoliško - glasilo zelo navskriž. Kadar tiska kak dopis iz Nemčije, v katerem dela aine-rikansko reklamo za ondotni centrum, laže. da se kar kadi. Kadar govori o strokovnih organizacijah, o avstrijski in zlasti o jugoslovanski socialni demokraciji, mu zija neznanje skozi vse špranje. Ce pa hoče biti duhovit, pa človeka kar kolje. Včasi je markiral »Slovenec*, da ga pišejo žurnalisti in ponašal se je s svojo dostojnostjo. Pa vendar nima nobenega povoda, da bi se smejal «Osi», kajti sam ni prav nič boljši. »Korlček*, «b adati Kristan*. »Miha* — to so zelo siromašni dovtipi, še bolj neokusni in za ljudi, ki hočejo dajati žurnalistične vzore, skrajno nedostojni. Pa neumni so. Prvič se s tem prav nič ne dokaže, ako se imenuje človeka z di-minutivom krstnega imena ali pa bradatega, drugič se pa »Slovenec* ne bi smel pritoževati, ako bi se nasprotnik v polemiki spominjal tudi na telesne kvalitete klerikalcev. Naša navada to sicer ni bila in ne bode. Sram bi nas b lo, učiti se stila indikcije pri naših meščanskih listih. Ali »Slovenec* naj pomisli, da se drugi lahko polotijo njegovega orodja in tedaj bi bilo dosti jeze med klerikalci. Kar pa se tiče nežnih končnic, je pa klerikalna stranka cela diminutivum — v svoji duševnosti. In zato se njenemu glasilu slabo podajajo take reči.
Nova nesreča se je primerila na Jesenicah. V nedeljo ob pol 12. uri po noči se je razpočila v tovarni na Savi železna cev, ki je bila napolnjena s smodnikom ali z dinamitom in je bUa prišla med železo, ne da bi se doslej vedelo kako. Ecsplozija je bila tako močna, da jo je bilo slišati daleč okrog. Delavec Martin Strgar je bil tako bulo poškodovan, da je kmalu umrl, nekateri drugi delavci pa so dobili hude opekline.
Socialni pregled.
Štrajk ali pasivna rezistenca?
V	tretji številki »Rdečega prapora* se je oglasil člankar iz Trbovelj, ki dokazuje, da je pa=iven odpor v rudarski industriji nepri-poroč^iv. Clankar utemeljuje svojo trditev okorno in prisilno, kajti prav tisti dokazi, ki jih navaja večinoma proti pasivnemu odporu, kar kriče zanj. Glavnega momenta, ki odloča pri vprašanju, ali naj se boj izvojuje s pasivnim odporom ali pa s štrajkom, člankar sploh ne omenja, če nečemo smatrati splošne (raze «o razvoju kapitalizma* kot argument, iz katerega riaj potem posameznik napravi sam sodbo, ali je ta oblika bolj primerna ali pa ona. Organizacija, pravi člankar še, je pri pasivnem odporu bolj potrebna nego pri štrajku. Ta trditev tudi ne obvelja. Praksa uči docela diugače.
Preden vendar preidem do razmotrivanj, naglašam izrečno, da pasivna rezistenca n lorina razrednega boja, ki bi bila trajne vrednosti, ker ni pozitivna, vsaj ne pri skupnih kolektivnih nastopih.
Pojma pasivni odpor in štrajk sta po svojem bistvu gotovo precej v zvezi; sicer bi se nam ne usiljevala obenem. Kaj je štrajk, ve vsak delavec, kaj je pa pasivna rezistenca, to pri nas še ni znano in se vobče tolmači napačno. Štrajk je docela ustavitev dela; iz-prtje tudi. Pri pasivnem odporu se pa ne ustavi dela popolnoma, nego omeji se le množino produkcije s tem, da se delavstvo upira pri delu; pri tem porablja najrazličnejše obrtovaln*? okolnosti, da ne opravi toliko dela. kolikor navadno. Popolnoma napačno pa mislijo nekateri delavci, češ, da je pasivni odpor, tudi to, če se opravi le deseti ali dvajseti del navadnega dela. To je štrajk, čeprav se vrši v delavnicah.
Kaj hoče pasivna rezistenca? To, kar štrajk, a v milejši, počasnejši obliki. Delavstvo ve, da podjetništvo gleda le po dobičku, kar je docela naravno. V tem izpoznanju pa išče potov, po katenh bi mu bilo mogoče, kadar stavi svoje zahteve, prisiliti podjetnika, da ugodi raznim delavnim ali mezdnim zahtevam.
S pasivno rezistenco se omejuje produktivnost delavne sile. in če je produktivnost manjša, postajajo tudi dobički manjši kljub temu, da se niso obratni stroški zmanjšali ali pa le de-oma vsled akordnih plač, ki niso več take, kakor so bile prej.
To je bistvo pasivne rezistence. Ni pa
o	še vse. Dobro vemo, da sklepajo indu-strijci razne pogodbe s konsumenti, ki potre-jujejo mnogo dotičnih produktov. Sc-daj nastanejo vprašanja: Ali je dosti blaga v za-ogah, ali je mogoče, da namesti podjetnik svoje izostale produkte z drugimi, od drugod, ali pa bodo pri tem podpirali njegovi zavezniki, ali morda izgubi pri dolgotrajnejšem boju industrija v tem ali onem kraju konsu-mente in se koncentrira drugače? Vsa ta vprašanja so v strokovnem gibanju eminentne važnosti. ker delavska razredna organizacija nima namena eksponirati delavski h eksistenc, nego olajšati jih in bi brezobzirno postopanje glede teh okolnosti ne pomenilo nič druzega, nego dopuščati, da se kapital organizira in koncentrira preko glav delavstva, v tem ko ima delavstvo že danes dovolj moči, da prevladuje in predpisuje pot organizaciji kapitala marsikako. Boj s kapitalom je v tovarnah, v industrijah evolucionističen, če ga označujemo kot posledico razrednega boja.
Ožji namen in primernost pasivne rezistence sklepamo lahko iz navedenega.
Dokazal sem. če bi odgovarjal na zgornja vprašanja, kdaj je pasivni rezistenca priporočljiva, kdaj pa ne. Na vprašanja si lahko v*ak posameznik odgovarja.
Prav gotovo je, da pasivna rezistenca ni tako porabno orožje vobče kakor štrajk. Možnost te ali one oblike boja pa ne zavisi od akordnih plač, ne od gotovega zaslužka, ne od dnevne plače, ne od zasigurane najmanjše plače, temveč le od obrtovalnosti industrije, razmera med delavstvom in pod-jetništvm kot celotama (organizacijama) med konjunkture, t. j. razmerja med producenti in konsumenti.
Mezdna kakovost ne pride pri teh bojih sploh vpoštev. Rudarji imajo zagotovljene najmanjše plače, kjer pa je, so jo delavci večinoma priborili na podlagi kolektivne pogodbe in tam, dokler obvelja taka pdgodba, pasivna rezistenca ni opravičena, ako ni nasprotnik kršil pogodbe ali ni ista potekla; če je pogodba prekršena, potem pa sploh ne velja več tudi najmanjša plača ne.
Napačno je pa mnenje, ali vsaj ne dovolj utemeljeno, da bi se mogla pasivna rezistenca vršiti le na stroške podjetnika. Saj tega niti zahtevati ne moremo in ne zahtevamo. Ako se to včasih dogaja, dogaja se le zaraditega. ker podjetniki nimajo nobenega pota, ki bi jim manj škodoval nego ta, če imajo pa le nekaj upanja do zmage, pridejo takoj z izprtjem.
Štrajk stane mnogo žrtev, pasivna, rezistenca ne stane toliko, a je počasueja glede vspehov.
Jako važna je torej pri pasivni rezistenci obrtovalna oblika. V industrijah s stroji, ob enotnosti dela je pasivna rezistenca težja, ložja pa pri industrijah, v katerih se producira v raznih oddelkih, ki so odvisni med seboj, ker je tu mnogo več pomočkov za vršitev rezistence nego drugod.
Vse te okoliščine, ki sem jih tukaj navedel, pokazujejo, da je odločitev o štrajku in o pasivni rezistenci le taktično vprašanje, s katerim se hoče doseči vspeh bolj zanesljivo. Pasivno rezistenco, a ko se vrši skoro neopazno, bi lahko imenoval predhodnico štrajka. kajti delavstvo z njo izpiazni zaloge in skrči dobiček, proklamira štrajk pa šele takrat, kadar so predpogoji zanj ugodni. Sicer pa pasivna rezistenca ni nič novepa. Tudi posamezni induidui jo napravijo često, ako se jim delo ne plačuje po zaslužkih (Ta reakcionarnost naših podjetnikov, da nočejo bolje plačevati delavcev, je ludi kriva, da pri nas industrija ne napreduje.)
Kaj pa organizacija pri pasivni rezistenci ali pa pri štrajku? Potrebna je! Vendar je v obeh primerih velika razlika. Pri pasivni rezistenci je kontrola delavstva samega navadno dobra, ki krepi solidarnost; pri štrajku je pa potreben terorizem, ki mu je naravna posledica stagnacija; ta pa navadno ne rodi dobrih sadov, ako imamo res trdne organizacije.
Nočem zagovarjati tukaj ne štiajka, ne pasivne rezistence. Pripomnil pa bi še rad, da naj bi se organizacije ob takih primerih pač dobi o posvetovale, ne samo med seboj, ali pa se lovile za stare fra^e navdušenja, nego i azmotrivale dejansko stanje popolnoma stvarno, preden nastopijo boj. Prav lahko je pričeti boj, bodisi tako ali tako, toda šele pozneje študirati okolnosti, ki jih je mogoče študirati prej, je zločin nad organizacijami, ki gubi mnogo časa in ovira naše delo.
I. M.
Trboveljska stavka.
Delavsko prijateljstvo klerikalcev se po-kazuje pri sedanji stavki zopet v vsej krasoti. Na čelu sovražnikom delavstva maišiia zopi t. kakor se razume pravzaprav samoobschi, •Slovenec*. Vsa njegova poročila o stavki so taka, kakor bi hotel dajati pogum podjetnikom, pa ga jemali delavcem. V Trbovljah se sicir nihče ne zmeni za njegove pisarije, značilno pa je to pač in zapomniti si bode treba to, kajti čas pride zopet, ko se bodo klerikalci prilizovali delavcem. A taki at se jih bode spomnilo na sedanji čas tako. da jih bode glava bolela. Iz »Slovenčevih* notic je jasno razvideti, da katoliško glasilo ne bi imelo večjega veselja, kakor če bi bili delavci popolnoma premagani. Ravnanje voditeljev »podpornega društva«, ki ni delavsko, temveč pazniško in ki je izkušalo organizirali kazanje stavke, hvali pobožni list tako, kakor da bi si Leb in tovariši zaslužili nebesa s tem. Delavske zahteve imenuje pretirane, pripoveduje
o	pomanjkanju solidarnosti, sploh govoriči tako, kakor da bi bili delavci vstopili v stavko na komando nedelavcev, pa bi komaj čakali, da jih »Slovenec* zopet pošlje na delo.
Politični katoličani so seveda v veliki zmoti. Pred vsem bodi konstatirano, da je izšla ta stavka tako iz lastne volje delavcev, da bi bil izbruhnil sedanji štrajk, pa če bi bili vsi zaupniki odgovarjali od njega. Resnica je tudi,‘da so zaupniki na svojem po svetovanju pretečeno nedeljo dopoldan, ko so že imeli v rokah negativni odgovor družbe, sklenili predlagati delavstvu, da zahteva sestanek poravnalnega urada. In to se jc tudi popoldan na shodu predložilo. Ali ravno delavci niso hoteli slišati ničesar o lem, marveč so soglasno sklenili stavko.
Vedeti je treba, da so razmere ravno v Trbovljah grozne. Svoj čas je bila regulirana takozvana «v kraju običajna* dnina in je bila določena v znesku 2 K 20 vin. V rudniku pa delajo delavci še za 2 K 10 vin. Glede akorda so delavci popolnoma odvisni
od dobre volje uradnikov. Kdor ugaja predpostavljenemu, dobi boljše, ugodnejše delo r višjim zaslužkom, kdor pa ni všeč dotičnemu, se pa lahko muči, da mu pokajo kosti, pa še ne zasluži ničesar. O slabih delavnih in za-službenih razmerah bi se lahko pisalo cele strani; a s tem še davno ne bi bile izčrpane opravičene pritožbe trboveljskih rudarjev. Malokje vlada taka prolekcija, kakor v Trbovljah. malrkje se ravna z delavci in z delavkami tako zaničljivo in žaljivo, kakor tukaj. Pazniki niso tukaj samo predpostavljeni, ki skrbe za to, da se opravlja delo, kakor je treba, temveč absolutisti so in njih moč nad delavstvom je skoro neomejena, tako da je trboveljski rudar v rudniku takorekoč brezpraven. S tem, da imajo nekateri pazniki svoje krčme, so si pridobili še drug, vsakemu moralnemu nazoru naspioten upliv. Zahajati v take krčme in porabiti tam svoj denar, to že nekaj velja. Razni trboveljski predpostavljeni so sprejemali od rudarjev darove, kar se je dokazalo.
In v takih razmerah naj bi bili delavci zadovoljni! Povod za sedanjo stavko ni prišel čez noč, temveč. snov se je nabirala že dolga leta. Družba pa ni nikoli storila ničesar, da bi si pridobila le količkaj zaupanja delavcev. Vse pritožbe so bile zaman, obljub se ni izpolnilo; ali je čudo, da končno izbruhne nevolja z elementarno silo?
Zato pa tudi intrige klerikalcev n<' bodo izdale ničesar. Delavci vedo predobro, da bi sami sebi prizadeli največjo škodo, ako bi razbili sedanjo stavko, in v tem je garancija za njihovo solidarnost. «Sloven< c* triumfira prezgodaj, ker je šlo v pondeljek nekoliko slabotnežev na delo. Tistih 70 stavkokazov je v Trbovljah ravno tol ko, kakor kapljica na razbeljen kamen. Najmanj pa bodo vprašali delavci, kaj zapoveduje gospod Leb in kako modruje »Slovenec*. Le zapomnili si
l	odo to ravnanje.
*	* *
Celjskemu okrajnemu gl i varstvu je bilo še premalo, da je Trbovlje polno orožnikov. Poklicalo je še bataljon infanterije iz Ljub Ijane. To je sila čudno iavnanje, kajti v Trbovljah se ni zgodilo nič, prav nič, kar bi vtemeljilo to mobilizacijo. Celi t den je že trajala stavka, a bilo ni nobenega izgreda nihče ni bil aretiran, orožniki sploh niso imeli nobenega opravka, pa so se dolgočasili. V tem splošnem miru pa pokličejo še cel bataljon vojakov. Ker niso imeli varovati ničesar, ker torej ni očitnega povoda, se porodi sum, da je bil zato tajen vzrok. Kakšen?
Pravijo, da so straže pred jamami pro-vokatorične. Te straže nimajo druzega namena, kakor paziti, ali gre kdo na delo, da ve odbor za stavko vsak Čas, kakšna je situacija. Provocirati torej ne morejo nikogar in še manj terorizirati. Gotovo pa je pro-vokatoričen, ako se napolni ves kraj z bajoneti, kakor bi se hotelo reči delavstvu: «Vam ni zaupati; delavci ste, v stavki ste, torej mora orožje paziti na vas.» Ali ima morda kdo skrivno željo, da bi komu zavrela kri spričo tolikih pu*k pa bi bila potem priložnost, da bi se porabila «druga sredstva*? To bi bilo nezaslišano strankarstvo v prid družbi in proti delavcem. Ali trboveljski rudarji si bodo znali ohraniti hladno kri, pa ostanejo tako mirni, kakor so bili doslej. Zavedajo se, da je pravica na njih strani, pa se zato ne bodo dali provocirati od nikogar, a tudi od nikogar ne zastrašiti.
*	*
Premogokopna družba ima trdo kožo. Minil je teden, dela se pa, kakor bi ji stavka ne bila nič mar. O pogajanjih'doslej ni govora. V soboto je nabila nekake lepake, ki so pozivali delavce, naj se brezpogojno vrnejo na delo, kdor se ne uda, bode odpuščen, koncesij pa ne stori družba nobenih. Mislila je, da pade delavcem pii berilu teh plakatov srce v hlače. Ali zmotila se je. Računala je, da pride v pondeljek zjutraj že vsaj tisoč
delavcev na delo, a cel dan jih ni bilo vet v jamah, kakor kakšnih 70. Te junake so spremljali orožniki in vojaki na delo in z. dela domov. V jamo so jim prinesli žganja-Že to je znamenje, da niso mnogo delali. S-temi stavkokazi si bode družba prebito malo nomagala. Na to pa naj nikar ne upa, da. bode izstradala rudarje. Energija delavstva, je prevelika. Ako je družba količkaj pametna, se mora poskusili pogoditi z delavci? to je tudi v njenem interesu.
*	* *
V Zagorju ob Savi je bil v soboto ob-4. uri popoldan rudarski shod v Mullerjevš gostilni. Na dnevnem redu je bila trboveljska stavka. Vsi prostori so bili tako polni, da se je komaj dihalo. Tudi i/. Trbo-v lj je prišla lepa množica rudaijev na shod-
V Zagorju se doslej še dela. V nedi Ijo, ko je bil tuk-tj shod, še ni bilo znano, kaj se sklene v Trbovljah; vedelo se je pa, da hočejo zaupniki svetovati trboveljskim rudarjem, naj zahtevajo poravnalni urad. Vsled tega seje predligalo to tudi zagorskim delavcem i« tak predlog je bil sprejet, tembolj, ker so zagoiske razmere nekoliko drugače, kakor trboveljske. V tem pa so v Trbovljah sklenili stavko. Zagorski rudarji so ostali na d* lu, ker so upali, da se družba pobota s trboveljskim delavstvom in da bode igralo to tudi pri poravnalnem uradu ul> go. Ali prvi teden je pokazal vso brezobzirnost družbe in to je izpremenilo situacijo tu ii za Zagorje.
V takih razmerah je tudi od poravnalnega uiada malo pričakovati. O tem so govorili na shodu sodrugi Čobal, Kristan, Linhart in drugi. Ker pa je bila večina za-g< rskib rudarjev ob tem času v jamah, se je preložilo di fini ti vno sklepanje.
V nedeljo so imeli zaupniki zagorskih; rudarjev sejo, katere se ji- udeležil tudi zastopnik «Unije» sodrug Zvvanzger in zastopnik stiokovne komisije, sodrug Avsob-sky. Po temeljiti debati so sklenili zagorski-zaupniki sledečo resolucijo:
«l)ne 28. januarja 190G zbrani zaupniki zagorskih rudarjev izjavljajo, da so solidarni s svojimi v sta'ki stoječimi tovariši v Trbovljah, Hrastniku in Ojstrem ter smatrajo za dolžnost vseh rudarjev trboveljske premogo-kopne družbe ne le da materialno podpirajo stavkujoče, temveč če postane potrebno, pozovejo tudi zagorske rudarje na stavko. Od trboveljske premogokopne družbe pričakujejo, da stopi v svrho sporazuma v dogovor z zaupniki rudarjev. Ako bi ostala družba na svojem dosedanjem stališču negacije, se skliče-za nedeljo, dne 4. svečana zagorske rudarje na shod, na katerem se sklene o vstopu v stavko. Zastopniki rudarske zadruge, ki so se udeležili posvetovanja, imajo nalog, da naznanijo ta sklep ravnateljstvu prometa.
Radovedni smo. ali hoče premogokopna družba, da se res štrajk še bolj razšli.
*	* *
V Trbovljah je bil v pondeljek ob 3. uri popoldan zopet shod. Udeležba je bila naravnost ogromna in lahko se jo ceni na 3000 oseb Govorili so sodrugi Linhart, Kristan in nekateri rudarji. Vsi so se soglasno izrekli za brezpogojno nadaljevanje stavke.
Obstrukcija na jnžni železnici. Kakor
smo naznanili že v zadnji številki, je obstrukcija na južni železnici v Nabrežini, Gorici in v Trstu končana po posredovanju organizacije. Železničarji so dosegli popoln uspeh-Premikači, ki so bili odpuščeni, so zopet sprejeti v službo, ravno tako vozni mojster Brenkovič, za voznega mojstra Pavšiča,, ki je bil povod gibanju, je pa družba obljubila, da ga odstrani iz Nabrežine. Tukaj je-res zmagala pravična stvar. Železnica pa bi si bila lahko prihranila to, ako ne bi nekateri višji uradniki vedno mislili, da morajo bili bolj papeževski, kakor papež sam. Nekateri paše se pa lahko nauče, da ni dobro,, preveč napenjati lok.
— Dodatno se nam še poroča: V tem io je na Dunaju dr. Fried kot zastopnik ■vodil razprave z generalno direkcijo južne železnice, je bila v Trstu pri prometnem nad-2orništvu lokalna obravnava. Prišli so tja zaupniki s tržaškim tajnikom ozganizacije so-drugom Kopačem. Prometni inšpektorat je rjavil, da ne obravnava s poslednjim, ker ni nameščen pri južni železnici. Sodrug Ko-Pač je rekel, da obžaluje, da stoji južna železnica še vedno na tako zastarelem in neutemeljenem stališču, da pa bode železnica sama ‘Odgovorna, ako nastanejo iz tega posledice.
. -Na to se je odstranil. Zaupniki pa so izjavili. da ne začno nobenih poravnav, ako ne bode navzoč tajnik organizacije. Po kratkem obotavljanju je inšpektorat poslal ponj. Tedaj so se začele razprave. Rezultat je znan. Dodati je še, da se je železnica zavezala, da ne bode kaznovan, preganjan ali oškodovan nihče, ki je udeležil tfga gibanja.
Z goriške postaje nam pišejo: Na kolodvoru v Gorici so bile vsa leta take rar-*nere, da je kar čudo, ako niso vsi tukajšnji Uslužbenci že davno zbežali. In dolgo je bilo *ako, kakor da ne bi smeli nikoli upali zboljšanja. V svoji bedi je bilo delavstvo tako malomarno, da ga ni bilo mogoče pridobiti sa nobeno delo v tem oziru. Vendar pa je bilo nekoliko energičnih sodrugov, ki niso popustili in s časom se jim je posrečilo, ustanoviti prav lepo organizacijo. Od tistega časa se očitno opazuje zboljšanje. Tekom nekaterih mesecev smo že dosegli sicer malo zvišanje plače in nekaj drugih uspehov. Med •drugimi bremeni pa je tukaj še pomankanje vsakega nedeljskega počitka. To je dalo povod, da je bil dne 15. t. m. zvečer shod, ki • so se ga udeU žili večinoma skladiščni delavci ter so* skUnili, da nastopijo za remeduro. t>rugi dan je odšla deputacija k gospodu postajnemu načelniku s prošnjo, naj uvede nedeljski počitek tako. da bode vsako nedeljo ena polovica praznovala, druga pa delala. Načelnik je to odklonil z izgovorom, da to ni v njegovi moči. temveč naj narede prošnjo na generalno direkcijo. Deputacija pa mu je odgovorila, da imajo s tem že prebritke izkušnje, kajti vsaka taka prošnja roma v koš. fopoldan je bila zopet deputacija pri njem ln pridružil se je tudi en premikač. Ali načelnik je ostal pri svojem. _ Tedaj so delavci sklenili, da pač vlože še enkiat prošnjo, a da ®odo zahtevali odgovor tekom 15 dni, kajti drugače vedo že zanaprej, da ostane zopet '’se pri starem. Zahteva delavcev je zelo opravičena in južni železnici ne bi bilo treba Pravzaprav nič druzega, kakor dobre volje Pa bi šlo. To bi bilo vsekakor bolje, kakor dajati povoda za nove konflikte.
Dopisi.
, Iz Idrije. Mislili smo že, da bodemo vo-!'*• župana, ali skoro smo se zmotili. Volilni jtoenik so ovrgli in sestavlja se nov. Kdaj | ®ode gotov, se še ne ve, kajti merodajnim go-^Podom v naši občini se kar ne zdi prav, 'Pisati v imenik razne volilce, za katere vedo, bodo volili proti njim. Naša občina je ^'obče vzor občin! Deželni odbor je izdal ^krožnico na občine, v kateri je svetoval, **aj se pri proračunih vzame v poštev doklade
1	J*8 žganje, češ, da se podpre s tem uspe šen ®°j proti žganjepitju. Naša občina pa je mo-tala izkazati v proračunu 20.000 kron primanjkljaja. Občinskih doklad na direktne 'davke imamo že tako celih 75®/* — zvišati ^.le na 80 — 90*/§ so se gospodje bali, *ajti občinarji-posestniki bi se uprli ter vo-! ' antiliberalno. Zato so zatekli k nasvetu j^želnega odbora in naložili 20®/o doklade ž^ane pijače, češ: začnimo bojevati proti ^koholu ... V resnici pa so s tem postavili .Sanjarja med poglavitne vire občinskih do-'°dkov! Razume pa se samoobsebi, da Lj}®' teh 20 % doklad na žganje ne bo zado-alo v pokritje primanjkljaja. Gospodje bodo | °Pet zadolžili za 20—30.000 kron občino.
Doklade na žganje so jim pomagale pred volitvijo; po končani volitvi pa bodo na dnevnem redu bodisi nove doklade ali pa novo zadolženje naše občine . . .
Delavci imamo polno opravkov. Danes je shod, ki razpravlja o občinskem gospodarstvu, včeraj se je vršil shod, ki je pretresal lužne rudarske razmere, predvčerajšnjem smo se posvetovali o pomenu časopisja itd. Skoro vsako nedeljo se vrši javen shod, ki resno in stvarno razmotriva o javnih rečeh, ki so razmotrivanja potrebne.
Pa tudi zabave ne manjka! Zadnjič so jo nam priredili klerikalci, ki se po novem krstu, v hotelu «Union» izvršenem, imenujejo »slovenska ljudska stranka». Ti možje pa se boje ljudstva. Javen, ljudstvu pristopen shod se sploh boje sklicati. Še zaupnega skličejo komaj vsako drugo leto enkrat Od 1903. ga do zadnjič niso sklicali. 14. ja nuarja pa smo zopet doživeli to redkost! Pri Didiču so se zbrali klerikalni veljaki; pa tudi nekaj nas socialnih demokratov je dobilo vabila. Stopil je na kancelj naš teh ant, pa je govoril in govoril o dež zboru in o klerikalcih, koliko so dobrega storili. Ko je končal, dobil je besedo naš sodrug Anton Kristan, ki je razmrcvaril prav pošteno klerikalce, ki se kot »ljudska stranka* ne upajo pred ljudstvo. Potem je začel pridigati katehet Osvald. To vam je bilo res za pred-pust. Mož je debel — vaga najmanj poldrug kvintal — vesel, rdečeličen, prava podoba zadovoljnega kranjskega popa. Začel je tuliti kot čednik — dva kilometra daleč so slikali lo vpitje. Povedal ni nič kot to, da «Naprej» klerikalnim odbornikom očita, da »niso za nič*. Odgovarjal mu je zopet sodrug A. Kristan, ki je posvetil korenito na klerikalne besede in — dejanja. Nazadnje je prišel na vrsto velikan velikanovič —gosp. Miha Mojškerc, ki so ga baš za ta shod povabili iz Ljubljane. Dejal je, da bode govoril o časopisju, ali vezal je otrobe, da kaj tacega že davno nismo čuli. Smejali smo se kot v najlepšem cirkusu. Ko je navezal dosti otrob skupaj, kakor: organizacija mora biti krajevna, denar naj ostane doma, ja, pa vendar je zveza potrebna, samo slovenska mora biti, ja, pa tudi mednarodna, če so Nemci katoliški, drugače pa narodna — judov nič, ja, pa če so judje škofi kakor Kohn, potlej je kaj druzega itd. Ge bi stenogralirali njegovo šveflanje v našem dopisu, stavimo glavo, da bi urednik »Ježa* povabil Mojškerca v sotrudništvo. Miha Mojškerc je hotel krošnjariti z nekim časopisom, ki ima naslov «Naša moč*, in ki je bojda podedoval po raznem »Glasniku* staro ver-bično. Vi. sodrug urednik, najbrže še tega lista ne poznate. Na naslovu sede ob luni ali mesecu neke osebe v znak, da jih najbrže luna trka . . . Ce bodete kaj takega videli, pa se spomnite, da je to »glasilo krščanskosocialnega odseka slovenske ljudske stranke brez ljudstva*, kakor je krstil g. Mojškerc svoj časnik. Sodrug A. Kristan je v svoji hudomušnosti vzel ubogega Mojškerca na muho. To vam jo bil smeh. Take zabave že dolgo nismo imeli. Vidite torej, da so tudi klerikalni zaupni shodi potrebni, vsaj za naše kraje, kjer nam manjka zabave.
Razvedrila imamo tudi za silo, pouka tudi še nekaj. Realčni učitelji predavajo vsako nedeljo. Predmeti so različni, kakor: o elektriki, o pračloveku, o življenju rastlin itd. Vsako soboto zvečer pa se vrše prav zanim-Ijive diskusije v podružnici Unije rudarjev . . Naša strokovna organizacija prav lepo napreduje. Politična je v polnem razcvetu. Strankarski davek se vedno odračunava. okrajni Časopis »Naprej* pridno razpečava — pa tudi »Rdeči Prapor* pridobiva vedno novih naročnikov. Od novega leta sem imamo 60 novih naročnikov na »Rdeči Prapor* in upamo, da jih v februarju pridobimo še 60. Koledarjev smo razpečali 400; knjiga «Pi d spovednim pečatom* pojde bržkone zelo o 1 rok.
V	gospodarskem oziru smo prav zadovoljni. »Občno konsumno diuštvo* je doseglo
440.000 kron letnega prometa. Nad osem tisoč čistega dobička se razda letos. «Prva idrijska čipkarska zadruga* (v kateri so same organizovane žene) je imela tekom prvih 6 mesecev nad 20.000 kron prometa ter dosegla čez 500 kron čistega dobička. Društev sploh imamo, kolikor jih rabimo. Kolesarji imajo svoje kolesarsko društvo »Sloga*, rudarji rularsko strokovno organizacijo, ženske svoje žensko društvo «Veda» in — delavci - lovci. «Delavsko lovsko društvo«, kar je pač unikum med socialno-demokratičnimi organizacijami. In vsi člani »Del. lovskega društva* so oboroženi s puškami dvocevkami . . . Groza, kajne? Bližamo se čudnim, prečudnim časom . . .
Nu, pa še drugič kaj iz naše grape. Za danes dovolj!
Solkane, dne 14. januarja 1906. Čas je, da se enkrat tudi mi delavci v Solkanah odločimo, kako in kaj naj ukrenemo za prihodnje volitve in za bodočnost sploh. Taktika, po kateri smo se bojevali dosedaj za naše pravice, je zastarela ter nam ni in ne bode prinesla nikdar ničesar. Delali smo »štafažo* za narodnjake in gospode, ki so nas semtertja tudi pohvalili zato, in smo bili še ponosni na to. Treba bode iti drugo pot, kaj hočemo storiti pri novih volitvah? Kateri stranki naj damo svoje glasove? Kdo nas bode zastopal? Morebiti meščanska liberalna stranka, ki ni storila dosedaj ničesar za delavce, pa tudi ne sme in ne more, ako hoče ostati zvesta svojim načelom, če ima sploh kaka načela? Nemogoče je, da bi meščanske stranke zastopale druge interese kakor svoje. Kar je bilo dosedaj, je bilo far-banje v pravem pomenu besede. Dandanes, ko se organizira vse, da si opomore v tej socialni bedi, snujemo mi telovadna društva, pevska društva in bralna društva, seveda na narodni podlagi, za svoje socialne razmere in politične pravice se ne brigamo. Ali naj se pri novih volitvah udarno krščansko-socialni stranki? Seveda je ta stranka zmožna, zastopati vse sloje v človeški družbi; najprvo zastopa svoje interese, ali predno pridejo zadnji na vrsto, ne ostane nič več. Oni zastopajo vsakega, kdor jim kaj zaupa in verjame. No, mi tej stranki ne verujemo ničesar, to je še edino dobro, kar smo si sedaj ohranili.
Ne verno še, kako bode Gautsch razdelil volilne okraje na Goriškem, ali zna se zgoditi. da priklopi k mestu Gorici tudi sosednje občine; tedaj smo mi delavci v Solkanah važen faktor. Socialna demokracija na Goriškem bode postavila gotovo svojega kandidata, klerikalna tudi, liberalna slovenska ne bo prišla v poštev, zakaj tudi? Saj je »Narod* nasprotnik volilne reforme. Dosedaj se še ni odločil definitivno, on bode nastopal, kakor bo veter pihal. Naloga delavcev solkanskih bi bila, da z vso odločnostjo nastopijo za kandidaturo socialnega demokrata; toliko bomo gotovo zastopani, kakor smo bili dosedaj. Mogoče, da pride do ožjih volitev med narodnjaki obeh strank; tedaj se bode odločiti na vsak način. Socialni demokrati so se bojevali za volilno pravico, za pravico ljudstva, klerikalci so šli v boj iz do-bičkarije, napredna stranka pa bi najraje ase-kurirala svoje manpate. Solkanski delavci, pozor!
Miren n« Goriškem. Spali smo tukaj res že spanje pravičiega. Predramili pa so nas neki gospodje, ki so prišli iz Ljubljane, lovit duše po Goriškem. Ustanovit so prišli namreč društvo abstinentov. To bi bilo seveda prav lepo, saj se tudi mi ne potegu--jemo za pijanstvo; ali ta abstinenca ni nič dru’.rga kakor pretveza, pod katero hočejo lažje delali — klerikalno propagando. Društvo stoji na strogo katoliški podlagi in kar se nam je vsiljevalo, so bil^ pristno katoliške ideje. Rekli so pač, da jim je vsakdo všeč, kdor pride, naj je tudi liberalec, ali pa celo socialist Saj to jim verjamemo! Zakaj pa ne bi vzeli pri volitvah za njih kandidate tudi glasove socialistov, če jih dobe? Na drugem
svetu nam bode vse poplačano. Je že prav. A kaj pa na tem svetu? — Ta agitacija naj bi vendar že zdi amila naše delavce. Saj lahko vidijo, da jih izkorišča vsakdo politično in gospodarsko. ako niso dobro organizirani Zakaj naj bi bili ravno mi na Goriškem zadnji? Klerikalci se vedno gibljejo, a da nimamo od njih pričakovati ničesar, je jasno kakor beli dan. Na noge 'torej, pa začnite z delom, da si tudi mi enkrat pomagamo z lastno močjo.
Iz stranke.
Proletarec. Takn j* ime novemu listu, ki smo ga dobili iz Chicage. To je prvo res socialistično slovensko glasilo v Ameriki ter ga je smatrati za lastnino slovenske socialistične organizacije. Prej so se ondotni sodrugi posluževali lista «Glas Svobodo, ki pa je privatna lastnina nekfga gospoda Konda in urednik je smel toliko časa urejevati ga v socialističnem smislu, dokler se je lastniku zd»lo, da to m se. Že tedaj so bile menda uredništvu ponekod vezane roke, kajti zlasti lani se nam je že čudno zdelo, da je bil ♦Glasu Svobodo eden najglavnejših virov ljubljanski »Slovenski Narod*. Ko se je pa pokazalo, da je Kondi samo na dobičku ležeče, je prišlo do razpora, ki je bil itak potreben in koristen. Sedaj vsaj kaže, da se slovenski socialisti v Ameriki samostojno organizirajo in v »Proletarcu* so dobili tudi svoje lastno glasilo, pa jim ne bode treba, iskati milosti pri privatnih podjetnikih. Prva številka je spretno urejena in ima res socialistično lice. »Proletarec« izhaja za st daj po enkrat na mesec in velja ?a celo leto 50 cent. Namča se ga pri sodrugu Antonu Prešernu, 678 W. 17 th St., Chicago; rokopise se pa pošilja uredništvu »Proletarca*, 683 Loomis St., Chicago, Illinois.
Vzorno delo. Kdor hoče razumeti, kako se dela v stranki in od česa so odvisni uspehi, naj pregleda poročilo o lanskem delovanju stranke v kladenskem okraju na Češkem. Ondotna okrajna organizacija je imela te dni glavno konf renco in iz poročila so-druga Austa posnamemo sledeče: V celem okraju je šamo še 13 občin, ki niso organizirane, 195 občin pa je organiziranih. Politično organiziranih je v okraju 12.541 oseb. med njimi 1170žen k. Strokovno organiziranih pa je 12.040 molkih in 376 žensk V občinskih zastopih je 109 socialnih demokratov. Pretečenega leta je bilo 93 velikih ljudskih zborov, 402 navadna ljudska shoda, 1354 organizacijskih in strokovnih shodov ter 484 predavanj. Dnevnika »Pravo Lidu* se proda v okraju ob delavnikih 5232. ob nedeljah pa 7581, krajcarskega lista «Zar* 9099, okrajnega glasila »Svobod* 3174, ter 13.000 iz-tisov drugih političnih in strokovnih listov . . . Spričo takih številk se razume, zakaj je stranka na Češkem tako močna in zakaj dosega take uspehe. Seveda so taki rezultati plod ogi omnega, splošnega dela in to bi morali imeti tudi slovenski sodrugi pred očmi. Ako bi imeli vsi naši sodrugi resno voljo za
strankino delo, pa bi tudi lahko dosegli take uspehe.
Kongres srbskih socialistov iz Ogrske
je bil o piavoslavnem božiču v Novem Sadn. Udeležili so se ga tudi srbski socialni demo-kralje 'n Hrvatske. Razven Novega Sada jn bilo zastopanih 36 mest; navzočih je bilo 42 delegatov. Organizacija srbskih socialnih demokratov je v zadnjem času zelo lepo napredovala; v Novem Sadu je sfdaj 9 socia-lisiičnih društev. Kongres je zaključil več važnih sklepov, da se stranka med Srbi še bolje razvije. Iz odhorovega poročila je posneti, da se je naklada srbskega strankinega glasila povečala od 300 na 1000 iztisov. Sklenilo se je, uvesti strankm davek po 5 vin. na teden. Osnovanje izdajateljske zadruge «Naša Snaga*, ki je bilo sprejeto na hrvalskem strankinem zberu o božiču, je pozdravil kongres ter je pozval srbske sodruge, naj ji pristopijo za ude. V izvrševalni odbor je bilo izvoljenih 11 sodrugov.
VABILO
I
,Prve idrijske čipkarske zadruge4 v IDRIJI,
vpisane zadruge z omejeno zavezo
ki se vrši
dne 11. svečana t. 1. ob 2. uri popoldne v prostorih ženskega društva „Veda\
Dnevni reci:
1. Čitanje zapisnikn ustanovnega obč, zbora.
2. Poročilo načelstva o delovanju zadruge v letu 1905.
3. Poročilo računov za leto 1905 in razdelitev čistega dobička.
4. Poročilo nadzorništva in podelitev odveze načelništvu.
5. Volitev štirih nadzornic in ene namestnice.
6. Poročilo o izvršeni reviziji zadruge.
7. Predlogi in nasveti.
Za nadzorništvo;
Ivana Štravsova
zapisnikarica.
Alojzija Kosova
predsednica.
Pristop k občnemu zboru imajo le članice s člansko knjižico. Brez članske knjižice ni vstop dovoljen.
»oj
>7
ko
'S
K
•£>
tet
Skrb vsake gospodinje je posvečena družinski blaginji!
Kathreinerjeva Kneippova sladna kava
je po Kathreinerjevem načinu svojega proizvajanja okusna, zdravju v prospeh in poceni, ima torej neprecenljive prednosti za vsako gospodinjstvo!
Poudarjajte pri nakupovanju izrečno ime Kathreiner in zahtevajte le izvirne zavoje z varstveno znamko župnik Kneipp.
I A**
A „ *
&
\V II* »
»v
A*
\\^
£»
!i,
ypj berite in širite svoj lis* liOlj „Rd. prapor«!
,,Rdeči prapor" naj ne manjka v nobena delavski hiši.
,Rdeči prapor" naj ne manjka v nobeni* gostilni, kavarni in brivnici, kamor delavci zahajajo.
Naročnina znaša: Za avstro-ogr. krajer za celo leto K 5-44, za pol leta K 2-72,, za četrt leta K 136. — Za Nemčijo: za* celo leto K 5 96, za pol leta K 2‘98, z» četrt leta K 1'49. — Za Ameriko: za celo* leto K 7-28.
Posamezne številke stanejo 10 vin.
II Ljijii
je v sledečih tobakarnah «Rdeči prapor* naprodaj:
Blaž, Dunajska cesta.
Franzot, državni kolodvor, Sp. Šiška_ Kanc. Sv. Petra cesta.
Kušer, Sv. Petra cesta.
Pichler, Kongresni trg 3.
S vat e k. Glavni trg.
Sešark, Šelenburgove ulice.
Velkavrh, Sv. Jakoba trg.
W e is er, Jurčičev trg.
Gostilna Traun, Glince pri Viču.
I I
Lavrenčič, Piazza Caserma.
II Gorici:
Krebelj Peter, Kapucinske ulice 1,
Ha Oeki:
Ricardo Camera, Corso 16.
franc Ueinberger
gostilničar in izdelovalec sodavic in poKatlc
= v Zagorju =
se priporoča cenjenim gg. gostilničarjem in delavcem v obilno na-ročbo svojih izdelkov.
U	^	m
Kavarna
| „Clr>ior>e"
f
preje „Tedesco“
se priporoča cenjenim so-drugom najtopleje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena.
Prva kooperativistično urejena
ir gostilna
v ulici S. Giovanni v Trstu.
Izvrstna vina. Dalmatinska vina, direktno od organiziranih sodrugov v Dalmaciji. Vedno dobra kuhinja. Na razpolago «Rdeči Prapor», «Arbeiter-Zeitung» in «La-voratore».
Izdajatelj In odgovorni Mrtdnik Ignacij S it te*.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranja.