julij-avgust 2006 Revija Slovenskih `eleznic Aktualno Vleka vlakov in energija Potni{ki promet ^e je bilo poleti prevro~e vrteti pedala … Tovorni promet Sto novih tovornih vagonov na tirih Tovorni promet Nova vozila za S@ Express Poletje je za nami in s tem tudi obdobje, za katerega se je marsikdaj zdelo, da stvari potekajo po~asneje, bolj spro{~eno. Toda v `ivljenju podjetja, ki deluje v ~edalje bolj konkuren~nem mednarodnem okolju, tako reko~ ni ~asa za dalj{i po~itek. Seveda to velja tudi za Slovenske `eleznice. Sredi julija smo dostojno zaznamovali stoto obletnico bohinjske proge. Na podlagi odli~nega sodelovanja z ob~inami in vsemi `upani ob progi je bilo `e pred samo osrednjo slovesnostjo slutiti, da bo ta res nekaj posebnega. In res je bila! Odli~ne pripravljene prireditve, `e v tednu pred praznikom, potem pa {e na vseh postajah, kjer se je ustavil muzejski vlak, {tevilna udele`ba doma~inov in predvsem njihova prisr- ~na dobrodo{lica, ki lahko pride samo iz prijaznega srca, so dokazali, da ima ̀ eleznica {e vedno tisto primarno energijo, ki povezuje, spodbu- ja in tudi razvija medsebojne odnose. Vsak pogled skozi okno vagona je odkril novo pridobitev, novo izbolj{avo, ki je ne bi moglo biti brez zavzetosti doma~inov, ki `ivijo ob `eleznici in z `eleznico. Vsem sode- lavcem, ki ste sodelovali pri pripravi in izvedbi tega projekta, se iskreno zahvaljujem in vam prena{am {tevilne pohvale in priznanja, ki sem jih prejel ob tem prazniku. Ob tak{ni zagnanosti se za prihodnost bohinj- ske proge res ne gre bati, in le {e bolj sem prepri~an, da je mogo~e pripraviti in oblikovati privla~en turisti~ni produkt za promocijo tega dela Slovenije. Ob sodelovanju lokalnih in {ir{e skupnosti bodo tudi Slovenske `eleznice v tem projektu dejaven udele`enec. Za nami pa je tudi `e pregled poslovanja v prvi polovici leta. Prvi rezultati ka`ejo, da na{e poslovanje nikakor ni bilo slabo. Dosegli smo pozitiven rezultat iz poslovanja, prakti~no stoodstotno dosegli na- ~rtovane transportne prihodke v tovornem in potni{kem prometu ter za skoraj {est odstotkov presegli lanske transportne prihodke pri obeh vrstah prometa. Toda na{ poslovni rezultat {e vedno obremenjujejo nekateri »stari grehi«. Predvsem je treba omeniti nevzdr`evanje vozil v prej{njih letih; samo v tovornem prometu so se zaradi koncentracije nujnega vzdr`evanja vozil odhodki pove~ali kar za 200 milijonov tolar- jev. Se{tevek pod ~rto je tako pokazal negativni rezultat v vi{ini dobrih 500 milijonov tolarjev. Vse odgovorne pozivam k pove~anemu nadzo- ru stro{kov, ki jih je nujno treba zmanj{evati na vseh podro~jih. Pred nami je obdobje, ki je `e tradicionalno mo~nej{e od prvih mese- cev leta, zato pri~akujem od vseh, da z najve~jo mo`no zavzetostjo doka`ete, da je letni na~rt mogo~e uresni~iti. Pri tem bo imel veliko vlogo predvsem tovorni promet ob podpori vseh drugih podro~ij. Zato v tovornem prometu poteka ve~ velikih investicijskih ciklov, kakr{nim nismo bili pri~a `e vsaj dve desetletji. Prve ve~sistemske lokomotive `e pridno nabirajo kilometre po na{ih progah in, kot ka`ejo odzivi, je bil njihov nakup vendar ve~ kakor upravi~en. Lokomotivam so se v za~etku avgusta pridru`ili {e zadnji od stotih velikoprostorskih tovor- nih vagonov z bo~nimi pomi~nimi stranicami. Gre za najsodobnej{e vagone, od katerih so nekateri opremljeni tudi z notranjimi pomi~nimi predelnimi stenami. Z njimi bomo lahko pridobili nove, kakovostnej{e tovore ter na{im uporabnikom ponudili {e hitrej{i, zanesljivej{i in var- nej{i prevoz blaga. Tretja nujna investicija v tovornem prometu pa je bil nakup dostavnih vozil in vili~arjev za prevoz malih po{iljk in `elezni{ki avtoprevoz. Na prvi pogled gre za majhno investicijo na podro~ju, ki ne prepelje rekordnih koli~in blaga. Toda v resnici je bila nabava novih tovornjakov in vili~arjev velik korak k izbolj{anju na{ih storitev, ki so tr`no zelo zanimive, saj na{o dejavnost {irijo onkraj klasi~nih tirnih prevozov in pomenijo oblikovanje celovitih logisti~nih re{itev. Prav zato bomo investicije v to vrsto na{ih storitev {e nadaljevali. Nadaljujemo prizadevanja, da bi se vklju~ili v dr`avne in evropske pro- grame sofinanciranja nabave potni{kih vozil. Ob gibanjih na trgu ener- gije in okoljevarstvenih problemih je realno pri~akovati, da se bo tudi slovenska miselnost za~ela nagibati k racionalnemu in ekolo{ko bolj osve{~enemu javnemu prevozu. Seveda pa moramo `e v tem trenutku zagotavljati kar najve~jo kakovost prevozov, kar je na{a odgovorna in vsakodnevna naloga. Aktualno V soboto, 15. julija, je z Jesenic proti Novi Gorici zapeljal slavnostni muzejski vlak. Njegova vo`nja je bila namenjena stori obletnici bohinjske proge. 2 5 7 9 12 Novo progo izdajajo Slovenske `eleznice, Slu`ba za organizacij- sko komuniciranje • Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 141 94, telefaks: 29 148 09, e-po{ta: marko.tancar@slo-zelez- nice.si • odgovorni urednik: Marko Tancar • lektoriranje: Darinka Lempl • tajni{tvo uredni{tva: Mateja Urbanc • avtorji fotografij: Antonio @ivkovi~, Mi{ko Kranjec, Bojan Dremelj, Rado Smerdel, Karl Kum{e, Marko Tancar, Dario Cortese, Mirjam Kasteli~, arhiv S@. • tisk: DNK d.o.o. • Nova proga izide desetkrat na leto v 12.500 izvodih • naslovniki jo prejemajo brezpla~no • fotografij in rokopisov ne vra~amo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prihodnja {tevilka Nove proge izide 5. oktobra. Prispevke zanjo lahko na naslov uredni{tva po{ljete najpozneje do 21. septembra. 1 Uvodnik dr. Jože Jurkovi~, generalni direktor Revija Slovenskih `eleznic julij-avgust 2006 Aktualno Na Slovenskih `eleznicah se predvsem v zadnjih letih sre~ujemo z nenehnim pove~evanjem stro- {kov za energijo za vleko vlakov. Zato mora ener- getska ozave{~enost postati stalna praksa ne le pri {olanju, ampak tudi pri vsakdanjem delu. Aktualno V Sloveniji od leta 1996 velja posebna zako- nodaja za podro~je prometa in proizvodnje z azbestnimi materiali. S tem podro~jem so se spopadli tudi v Centralnih delavnicah. Potni{ki promet Za vse tiste, ki vas je poletna vro~ina odvr- nila od potepanja s kolesom, je v prvem jesenskem mesecu {e vedno veliko mo`nosti za prijeten izlet. S kolesom lahko potujete z direktnimi vlaki v vse sosednje dr`ave. Tovorni promet ^etrtega avgusta je na na{e tire zapeljalo zadnjih 16 od stotih novih tovornih vago- nov. ^eprav je bilo na za~etku dobave nekaj tehni~nih te`av, je bil zadnji vagon dobav- ljen teden dni po pogodbenem roku. Iz tujine Enajstega julija so se v Bruslju sestali gene- ralni direktorji `eleznic iz novih ~lanic EU ter kandidatk za vstop v Evropsko unijo in predstavniki Evropske komisije ter Skupnosti evropskih `eleznic. 14 Reporta`a Stoletnica bohinjske proge je bila dovolj velik izziv, da smo se `elezni~arji, ljubitelji kolesarjenja odpravili na pot kar po njej. 20 Aktualno Marko Tancar »Bli`a se `elezna cesta, nje se ljub’ca veselim, iz Ljubljane v druga mesta kakor pti~ek poletim.« Tako je France Pre{eren v zbadljivi pesmi Od `elezne ceste napo- vedal prihod `eleznice in spre- membe, ki jih ta prina{a s seboj. Dobrega pol stoletja pozne- je – 19. julija 1906 – je vlak prvi~ zapeljal po bohinjski progi. Kot del mogo~ne Transalpine je bohinjska proga, ki poteka med Jesenicami in Trstom, pre- `ivela dve svetovni vojni in obilo vzponov, predvsem pa padcev. Tovor in potniki so se selili na nove, hitrej{e in kraj{e povezave, pa tudi kraji ob slikoviti gorski progi so izgubljali na nekdanjem pomenu. Skorajda natanko sto let po prvi slavnostni vo`nji je v soboto, 15. julija, z Jesenic proti Novi Gorici spet zapeljal slavnos- tni vlak, poln visokih gostov. Na postajah ob progi in med samo vo`njo so jih pozdravi- li {tevilni doma~ini. Osrednja slovesnost je preteklost, seda- njost in prihodnost zdru`ila v Novi Gorici. Osrednjo vo`njo so spremljale {e {tevilne druge prireditve, katerih opis presega okvire Nove proge. Vsekakor pa so {tevilni posamezniki in dru{tva, ki so sodelovali pri organizaciji, in polne posta- je doma~inov, ki so spremljali slavnostno vo`njo, dokazali, da ljudje {e vedno dihajo z `eleznico in so prepri~ani, da `elezna cesta {e zdale~ ni zrela za smeti{~e zgodovine. Sto let bohinjske proge 2 Na obnovljeni postaji v Bohinjski Bistrici se je zbrala velika mno`ica. Na Jesenicah je polno postajo pozdravil »avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand« s sodobniki v uprizoritvi jeseni{kega Gledali{~a Toneta ^ufarja. Slavnostni dan se je za~el na Hru{ici pri Jesenicah z odkritjem spominske plo{~e na karavan{kem predoru. Plo{~o sta odkri- la jeseni{ki `upan Boris Bregant in {ef ljubljanske sekcije za vodenje prome- ta Janko Pavli~ (z leve). Revija Slovenskih `eleznic julij-avgust 2006 Stavba kanalske `elezni{ke postaje je bila ~udovita kulisa za obujanje spominov na zgodovino `eleznice in pogled v njeno prihodnost. Za dobro voljo je v Bohinjski Bistrici poskrbela uprizoritev zgodovine Bohinja vse od Rimljanov naprej. Seveda ni manjkal niti opis prihoda prvega vlaka v Bohinj in jezne reakcije furmanov, ki jim je vlak od`rl dobr{en del posla. Prvi postanek muzejca, ki je z Jesenic odpeljal ob 12.15, je bil na postaji Bled jezero, kjer ni manjkalo dobre glasbe in pisanih narodnih no{. V Mostu na So~i so tolminski `upan Ernest Kemperle, prometni minister mag. Janez Bo`i~ in dr. Jo`e Jurkovi~ (z leve) odprli spominsko sobo. Na vlak pa je tu vstopil {e predsednik vlade Janez Jan{a. Na južni strani 6.327,40 metra dolgega Bohinjskega predora so slavnostni vlak pozdravili gostoljubni Podbr`ani in opisali zgodovino kraja, ki ga je prav `eleznica povezala s svetom. Pogled v »zakulisje« v samem drobovju lokomotive S@ 06-018. Osrednjo slovesnost s {tevilnimi glasbenimi in plesnimi to~kami je v celoto povezovala pesem Vozi me vlak v daljave. Na njej so spregovorili predsednik vlade Janez Jan{a, generalni direktor S@ dr. Jo`e Jurkovi~, `upan Nove Gorice Mirko Brulc ter `upan Gorice Vittorio Brancati. Sredi julija je Slovenijo obis- kal nem{ki prometni minister Wolfgang Tiefensee. Kot je povedal slovenski prometni minister Janez Bo`i~, sta se z nem{kim kolegom pogovarjala predvsem o sloven- skem predsedovanju Evropski uniji v prvi polovici leta 2008 in o sode- lovanju na podro~ju infrastruktu- re. Bo`i~ mo`nosti za poglobitev sodelovanja Slovenije in Nem~ije vidi predvsem v posredovanju znanja nem{kih `eleznic in vlaga- nju v cestno in `elezni{ko infra- strukturo, prav tako pa tudi na podro~ju cestninjenja. Po njegovih besedah so bili pogovori uspe{ni, slovenska stran pa je nem{ki pred- stavila mo`nosti skupnih vlaganj. Dogovorili so se tudi, da se bodo jeseni v Nem~iji sestali prometni ministri Slovenije, Portugalske in Nem~ije in oblikovali skupne raz- vojne na~rte. To so namre~ dr`ave, ki bodo v prihodnje predsedovale Evropski uniji. Tudi Tiefensee je potrdil, da so pogovori potekali predvsem o naslednjem 18-mese~nem obdo- bju, ko bo Nem~ija {tafeto pred- sedovanja Evropski uniji preda- la Portugalski, ta pa Sloveniji. »Slovenija je trden del Evropske unije in od na{ega sodelovanja veliko pri~akujemo. Predsedovanje EU pa nas bo {e bolj povezalo,« je povedal. Projekti za naslednjih 18 mesecev morajo zato biti usklaje- ni, za kar si `e prizadevajo delovne skupine vseh treh dr`av. Tiefensee je {e poudaril pomen evropskih koridorjev, zlasti `elezni{kih. »V Bruslju se bomo borili za to, da bomo denar, ki je na razpolago za koridorje TEN, ~im bolj u~in- kovito izrabili,« je povedal. Tovora je dovolj za vse, le odpreti bo treba vrata proti Aziji in ZDA, Tiefensee pa pri~akuje tudi rast kontejnerskega prometa v prista- ni{~ih, zato je Luka Koper zanimiva za Nem~ijo. Za usklajene na~rte v naslednjem letu in pol Wolfgang Tiefensee (levo) se je s svojim slovenskim kolegom pogovarjal zlasti o pripravah na predsedovanje Evropski uniji. » Z izgradnjo bohinjske železnice, ki sega v obdobje habsburške monarhije, so se okre- pile gospodarske in med~loveške vezi v tem delu Evrope. Železnica je kljub težavam skozi celotno obdobje svojega delovanja ohranila povezovalno vlogo med srednjeev- ropskimi narodi. Sedaj, ko je Slovenija skupaj s sosednjima državama ~lanica Evropske unije, bo železnica še lažje opravljala to povezovalno vlogo,« je bil prepri~an slavnostni govornik, predsednik vlade Janez Janša. Dobrega razpolo`enja ni manjkalo niti v salonskem vagonu muzejca. Nastop Twirling skupine Deskle je v Kanalu dodobra segrel {tevilne doma~ine in obiskovalce.@elezni{ka slovesnost kar nekako ne bi bila prava brez zvokov Godbe Slovenskih `eleznic. 5 Revija Slovenskih `eleznic julij-avgust 2006 Aktualno Bojan Dremelj Na Slovenskih `eleznicah se predvsem v zadnjih letih sre~ujemo z nenehnim pove~evanjem stro{kov za energijo za vleko vlakov. Vzrokov je ve~, med njimi pa so najpomembnej{i rast cen energije, neprilagojena zakonodaja pri prenosu elektri~ne energije za odjemalce, kot so `eleznice, ter stalna rast specifi~ne porabe. Vi{je cene energije so ve- ~inoma posledica energetskih razmer na svetovnem trgu, na kar kot kon~ni uporabni- ki pravzaprav nimamo vpli- va, tudi borba za spremembo zakonodaje je po~asna, nekaj pa se da narediti na podro~ju zmanj{anja specifi~ne porabe. Prav zato so {tevilne evropske `elezni{ke uprave za~ele pro- grame za izbolj{anje energet- ske u~inkovitosti in nekate- re med njimi so `e dosegle zavidljive uspehe. Stalna rast specifi~ne porabe je po eni strani razumljiva. ^e ob strani pustimo stanje na{e infrastrukture z enorm- nim {tevilom po~asnih vo`enj, omenimo le stalno pove- ~evanje udobja potnikov ter izbolj{evanje delovnih razmer osebja vle~nih vozil. Klimatske naprave, ki jih je vsak dan ve~, so zelo velik porabnik energije in razumljivo je, da se to nekje mora poznati. Seveda na{ cilj ni vra~anje v »kameno dobo« in omejevanje uporabe danes popolnoma samoumevnih pri- pomo~kov, marve~ si `elimo predvsem ~im bolj energet- sko u~inkovito prepeljati vlak. Med trenutno najbolj ome- njanimi programi je program nem{kih `eleznic, natan~neje njihovega potni{kega dela. @e s skrbno pripravljenim pro- gramom var~ne vo`nje jim je uspelo zmanj{ati specifi~no porabo energije za celo do deset odstotkov. Nekatere druge `elezni{ke uprave se ukvarjajo s progra- miranim ogrevanjem in hlaje- njem vlakov. Vlakovne garni- ture, ki ~akajo na odhod vlaka, pozimi ogrevajo le do 12 ºC ter jih dogrevajo {ele pred odhodom. Enake postopke uporabljajo poleti pri uporabi klimatskih naprav. Seveda je to mogo~e le pri sodobnej{ih vagonih ali garniturah, kjer je to relativno enostavno dose~i s spremembami programske opreme. Vleka vlakov in energija Zgradba sistema za spremljanje porabljene elektri~ne energije na S@. Sistem za spremljanje porabljene energije na 310-005. 6 Aktualno Seveda se je treba za vsak tak projekt temeljito pripraviti. Najmanj, kar lahko storimo, je, da pripravimo merilni sistem, s katerim je mogo~e spremlja- ti porabo energije med vsak- danjimi vo`njami. Prav na tem podro~ju se je prikazala zelo u~inkovita »stranska pridobi- tev« sistema za spremljanje porabe energije. Z delitvijo enovitih `elezni{kih podje- tij v Evropi na prevoznike in infrastrukturo ter z zahtevami po dostopnosti infrastrukture tretjim operaterjem je namre~ nastala tudi potreba po pre- glednosti stro{kov porabljene energije. Nem{ke `eleznice so tako `e leta 2003 uvedle pla- ~evanje energije »po {tevcu«, pozneje pa so sprejeli celo zakonodajo, da mora vsak prevoznik na lokomotivi imeti napravo, ki omogo~a pregled in obra~un porabljene elek- tri~ne energije. Temu na~inu razmi{ljanja smo se kmalu pridru`ili tudi v Vleki vlakov in za~eli razmi{ljati o podobnem sistemu. Na `alost (ali pa tudi kot prednost) takrat ni obstajal izpopol- njen sistem za lokomotive v sistemu enosmerne napeto- sti, k sre~i pa se je takrat na trgu pojavil vsaj izdelovalec primernih {tevcev porabljene energije. Teh do nedavnega namre~ ni bilo. Naj ome- nim le, da smo se pozani- mali celo pri podjetju Iskra Emeco, vendar je bil razvoj take naprave za razmeroma majhen trg prevelik zalogaj. Na{emu izzivu se je takrat pri- dru`ilo podjetje C&G in z njim {e Genera Lynx. Zamislili in izdelali smo sodoben sistem, ki poleg {tevcev obsega {e napravo GPS za sporo~anje lokacije lokomotive ter zelo u~inkovit komunikacijski del za prenos podatkov z loko- motive v podatkovni stre`nik. Prav komunikacijski del in prenos podatkov je trenutno eden najbolj{ih, ~e `e ne naj- bolj{i in naju~inkovitej{i med sistemi evropskih `elezni{kih uprav. @e od za~etka smo na Slovenskih `eleznicah imeli v mislih poleg preglednega obra~una porabljene energi- je tudi izbolj{anje energetske u~inkovitosti – prav naspro- tno od sistemov, ki jih razvi- jajo druge `elezni{ke uprave. Tam namre~ te sisteme uva- jajo infrastrukturni oddelki ali podjetja, katerih cilj je le pre- gleden obra~un energije. Po zahtevani delitvi `eleznic na infrastrukturo in prevoznike so namre~ v Evropi prav v Infrastrukturah prevzeli naba- vo in nadaljnjo prodajo ener- gentov. V Sloveniji smo se tega lotili dru`no, rezultat pa je sistem za spremljanje pora- be energije, ki ga uporabljajo vse slu`be na obeh podro~jih podjetja. Kako je torej sestavljen celo- ten sistem? Na lokomotivah je name{~en merilnik porab- ljene energije, ki zna meriti tako porabo kot tudi koli~ino vrnjene energije. Sestavni del lokomotivske naprave sta {e sprejemnik GPS in komunika- cijska enota – modem GPRS. Podatki o porabi in lokaciji se iz lokomotive po GSM omre- `ju prenesejo v posebni stre- `nik, kjer se ti podatki obde- lujejo. Prav tako v stre`nik iz ISS@P enkrat na dan pridejo podatki o opravljenem delu. Na ta na~in lahko za vsako vozilo, ki je opremljeno s {tev- cem, izra~unamo specifi~no porabo in minutni profil pora- be ali mo~i. Dolo~ene analize so s spletnim brskalnikom na voljo kon~nim uporabnikom, za natan~ne analize pa so na voljo celotne baze podatkov. Poleg omenjenih povezav se v stre`niku zbirajo {e podatki o vremenu iz sistema Agencije Republike Slovenije za okolje, na~rtovana pa je {e povezava s SAP zaradi izmenjave poda- tkov in izdelave ra~unov. Trenutno je nova oprema name{~ena na {estih vozilih, in sicer vzor~no na vsaki seriji (razen EMG 312). Na teh loko- motivah je potekalo preizku- {anje opreme, njena vgradnja pa se bo nadaljevala. Ravno v teh mesecih poteka dobava opreme za naslednjih osem lokomotiv vrste 363. Nove ve~sistemske lokomotive vrste 541 imajo {tevce `e vgrajene, dodali bomo le komunikacij- ski del in GPS. Ravno od teh dveh vrst lokomotiv si obeta- mo najve~ koristi ob zbiranju podatkov za izdelavo analiz, saj so to vozila, s katerimi opravljamo najve~ dela, pre- peljemo najve~ tovora. Na specifi~no porabo vpliva kar precej dejavnikov. Ne gre le za na~in vo`nje, gre tudi za uravnavanje in organizacijo prometa. Specifi~na poraba ne raste le zaradi neprimer- nega na~ina vo`nje, pospe{e- vanja in zaviranja, precej ve~ji je vpliv nepotrebnih ustavljanj vlakov in sprememb hitrosti zaradi po~asnih vo`enj. Vse to je seveda mogo~e raziskati in analizirati le z neposrednim merjenjem porabe na vozilih. Po analizi na~ina vo`nje bomo osebju vle~nih vozil predstavi- li najbolj{o prakso. Novi na~- ini regulacije namre~ zahte- vajo druga~ne na~ine vo`nje. Tudi novosti, kot so na primer tempomati, ki sicer prina{ajo dolo~eno udobje pri upravlja- nju vozil, po izku{njah nem{- kih kolegov niso najbolj{i za u~inkovito rabo energije. Na{ cilj je z dobrimi in pogloblje- nimi analizami dose~i dobre rezultate, seveda ne samo s sodelovanjem strojevodij. Rezultate bomo namre~ pred- stavili tudi dispe~erjem, njiho- vim tehnologom in vzdr`eval- cem infrastrukture. Skupaj {e z osmimi evrop- skimi partnerji smo se s tem projektom prijavili na nate- ~aj Intelligent Energy Europe, program pa podpira tudi UIC. Projekt je sprejela EU in ga ocenila z zelo visokimi oce- nami. Trenutno {e potekajo pogajanja o poteku progra- ma in sofinanciranju, za~etek pa je predviden {e za letos. Rezultati nate~aja naj bi bili priro~niki za var~no vo`njo in sistem {olanja osebja, ki neposredno sodeluje pri odvi- janju `elezni{kega prometa. Na~rtujemo, da bomo prve uporabne rezultate analiz dobili v prvi polovici nasled- njega leta, takrat bi lahko `e organizirali prva predavanja z zelo konkretnimi cilji. Sistem za merjenje energije na loko- motivah bo seveda ostal v uporabi, saj bo prej ali slej treba energijo zara~unavati po dejanski porabi. Poleg tega bodo stalni podatki o lokaciji lokomotiv lahko v pomo~ tudi dispe~erjem, podatki o pora- bi pa bodo koristni tudi za napovedovanje odjema elek- tri~ne energije, ki je lahko eden od na~inov, kako dodat- no zmanj{ati stro{ke njene nabave. Zavedamo se, da bo te`ko spremeniti ustaljeni na~in dela in uvajati novo prakso, vedeti pa moramo, da mora energetska ozave{~- enost postati stalna praksa ne le pri {olanju, temve~ tudi pri vsakdanjem delu. Primer grafi~nega prikaza vo`nje lokomotive. 7 Revija Slovenskih `eleznic julij-avgust 2006 Aktualno Igor Debevec V Sloveniji od leta 1996 velja posebna zakonodaja za podro~je prometa in proizvodnje z azbest- nimi materiali. Po letu 2000 so za~eli veljati tudi podzakonski akti, ki natan~neje opredeljujejo pogoje in postopke za odstra- njevanje azbestnih materialov. Azbest v starej{ih `elezni{kih vozilih je popolnoma neneva- ren za uporabnike `elezni{kih storitev in za zaposlene, te`a- ve pa se pojavijo pri vzdr`eva- nju vozil. Zato je treba azbest v celoti odstraniti in azbestne dele nadomestiti z brezazbest- nimi. Na novih elektro motornih vlakih 310 in 312 (Siemens in Pendolino) azbesta ni, niti ne na novih elektri~nih lokomotivah, ki letos prihajajo na na{e `elezni{ko omre`je. Na starej{ih vozilih je koli~ina azbesta razli~na in odvis- na od tipa vozil. Najve~ azbesta je bilo vdelanega na elektri~nih lokomotivah serij 342 in 362. V manj{ih koli~inah se pojavlja na elektro lokomotivah serije 363, dizel lokomotivah vseh serij, elek- tro motornih vlakih serije 311, v minimalnih koli~inah pa na dizel motornih vlakih. Vdelani azbestni materiali se nahajajo v trdo vezani obliki (izolacijske plo{~e) pa tudi v {ibko vezani obliki (nabrizgani azbest kot izo- lacija sten in azbest v trakovih kot izolacija izpu{nih cevi ali cevi parnega voda). Vsebnost azbesta je na vseh vozi- lih popisana in koli~insko oce- njena v Poro~ilu o problemati- ki odstranjevanja azbesta, ki je bilo obravnavano in sprejeto na poslovodstvu Holdinga Slovenske `eleznice. Poslovodstvo je spreje- lo tudi Program odstranjevanja azbesta iz `elezni{kih vozil, ki vsebuje vse potrebne dejavnosti ter finan~na sredstva za celo- vito odstranitev azbesta z vseh vrst vozil v skladu s terminskim na~rtom do leta 2010. Za izva- janje programa smo pristojni v S@-Centralne delavnice Ljubljana in zagotovimo lahko, da smo se odstranjevanja azbesta lotili stro- kovno in v skladu z zakonodajo. Azbest v delavnicah Zaradi dosedanjega vzdr`evanja `elezni{kih vozil je Zavod za var- stvo pri delu Ljubljana v vseh pro- izvodnjah dru`be opravil merit- ve. V primerih, ko so koncentra- cije azbestnih vlaken presegale dovoljene, smo opravili temeljito ~i{~enje in pleskanje prostorov ter ponovno opravili kontrolne meritve, ki so pokazale uspe{no sanacijo. Proizvodnje smo opre- mili tudi s sesalci s primernimi filtri HEPA za sesanje prahu. Izdelali smo navodila za varno delo z materiali, ki vsebuje- jo azbest. V delavnici se lahko demontirajo samo deli, ki vse- bujejo trdo vezani azbest, strogo pa je prepovedano odstranjevati {ibko vezani azbest ali obdelovati azbestne materiale. Prostori, kjer potekajo dela z azbestnimi mate- riali, so lo~eni od delavni{kih prostorov, delavci pa so za{~iteni z ustreznimi maskami in obleka- mi. Azbestni materiali se skladi{- ~ijo v posebnih prostorih, azbestni odpadki pa so ustrezno shranjeni v prostorih, ki so odmaknjeni od delavni{kih obmo~ij. Vsa dela, ki so povezana z odstranjevanjem {ibko vezanega azbesta, oprav- ljajo zunanji izvajalci, ki imajo ustrezna tehnolo{ka sredstva za varno odstranjevanje materialov, usposobljeni kader in vsa potreb- na dovoljenja. Najve~ {ibko vezanega azbesta se odstranjuje z elektro lokomotiv, kjer je treba odstraniti brizgani azbest, ki je vdelan kot izolacija v kabinah in v komori hitrega odklopnika. Pri reviziji dizel loko- motiv delavci odstranijo izpu{ne cevi in jih v vre~ah za azbestne odpadke prepeljejo do poob- la{~enega izvajalca, ki odstrani azbestne trakove. Azbest in zaposleni Pri svetu delavcev je bil ustanov- ljen posebni odbor za azbest. Vanj so vklju~eni predstavniki delavcev iz vseh proizvodenj in predstavniki sindikatov, ki sku- paj z vodstvom dru`be dejavno sodelujejo pri re{evanju azbestne problematike. Izdali smo publi- kacijo Varno delo z materiali, ki vsebujejo azbest, ki so jo prejeli delavci po delovnih skupinah. Zaposleni, ki ve~krat prihajajo v stik z azbestnimi materiali, so bili tudi pou~eni o varnem delu in o uporabi za{~itnih sredstev. Re{evanje problematike azbesta v Centralnih delavnicah Azbest in `eleznice Vdelani azbest v starej{ih `elezni{kih vozilih je popolnoma nenevaren za uporabnike `elezni{kih storitev in za zaposlene, te`ave pa se pojavijo pri vzdr`evanju vozil. 8 Aktualno Alenka Kozorog Pinoza V Münchnu, glavnem mestu Bavarske prestolnice, bo od 16. septembra do 3. oktobra potekal znani festival Oktoberfest. Praznik »piva in klobas« vsako leto obi{~e ve~ kakor {est milijonov ljudi, ki spijejo kar pribli`no pet milijo- nov litrov piva. Pivo, imenovano tudi »teko~i kruh«, so poznale `e najstarej{e civilizacije. Eden naj- starej{ih materialnih dokazov o varjenju piva je glinasta plo{~ica, najdena v Mezopotamiji, stara okrog osem tiso~ let. Sprva so pivo uporabljali samo v verske in posvetne namene, v stoletjih pa je postalo sodobna vsakodnevna pija~a. Z uporabo hmelja pa se je za~elo sodobno pivovarstvo, kot ga poznamo danes. Prvi praznik piva na Bavarskem je bil daljnega leta 1810, v ~ast bavarskemu kronskemu princu in njegovi nevesti, sa{ki princesi Terezi. Dvanajstega oktobra 1810 se je za~elo praznovanje ob njuni poroki, nato pa se je vsako leto oktobra ta praznik piva pono- vil, in za~el se je Oktoberfest. Pozneje se je za~etek tega praz- nika pomikal ~edalje bolj v sre- dino septembra, saj je vreme takrat lep{e in toplej{e. Svetovno znanemu festivalu Oktoberfest doma~ini pravijo Wiesn, ker je 14 {otorov, v katerih te~e veli- ko razli~nih vrst nem{kega piva, postavljenih v münchenskem predelu Theresienwiese, poime- novan po sa{ki princesi Terezi. Vsako leto to~no ob 12. uri `upan Münchna zabije pipo v sod piva, nato pa 12 mo`narjev oznani pivnicam, da lahko za- ~nejo to~iti pivo. Oktoberfest se tako za~ne, nadaljuje pa se s {tevilnimi tradicionalnimi nasto- pi in dogodki, parado v kostu- mih, za adrenalin pa poskrbi tudi zabavi{~ni park. ^e pa vas praznik ne mika, si lahko v Münchnu ogledate {tevilne druge znamenitosti: Isar, Karlova vrata, Königsplatz, Trg Odeon, Rezidenco, Ludwigstrasse, gra- dove kralja Ludvika II, pala~e bavarskih vojvod, Mihaelovo cer- kev, Katedralo, Marijin trg z mest- no hi{o in seveda slavno Allianz Areno. ^e imate po ogledu vseh znamenitosti {e vedno zadosti energije in ~asa, je München tudi mesto ugodnih nakupov. Za tiste brez energije pa se bo prileglo posedanje v bli`njih restavracijah ali kavarnah. In kako v München? Najvarneje, najhitreje in seveda najudobneje pa tudi poceni je potovati z vla- kom. Odhod vlaka iz Ljubljane je ob 10.10, prihod v München ob 16.30 ali odhod vlaka iz Ljubljane ob 16.00, prihod v München ob 22.30. Lahko pa potujete tudi pono~i z vlakom iz Ljubljane ob 23.42 in prihodom v München ob 6.21. Iz Münchna se lahko proti Ljubljani odpeljete ob 7.26 (prihod v Ljubljano ob 13.53) ali ob 11.26 (prihod Ljubljana ob 17.42). ^e bi raje potovali pono~i, bo za vas pravi odhod vlaka iz Münchna ob 23.44 ter prihod v Ljubljano ob 6.05. Cena povratne vozovnice po ponudbi München Spezial je med Ljubljano in Münchnom samo 15.816 tolarjev, to je 66 evrov, za potovanje v 2. razre- du. ^e boste potovali pono~i, lahko potujete s spalnikom oziroma le`alnikom. Dopla~ilo za le`alnik, v katerem je {est postelj, zna{a 3.211 tolarjev (13,40 evra), dopla~ilo za spal- nik v oddelku touriste s tremi posteljami zna{a 6.950 tolarjev (29 evrov), dopla~ilo za spal- nik v oddelku double z dvema posteljama pa zna{a 10.448 tolarjev (43,60 evra). Navedene cene dopla~il za spalnik oziroma le`alnik veljajo za eno osebo in za eno smer potovanja (pri povratnem potovanju pono~i se stro{ek torej podvoji). Z vlakom v München na Oktoberfest V okviru dejavnosti za odpra- vo {kodljivih delovnih mest, povzro~enih z azbestom, smo s klini~nim oddelkom za plju- ~ne bolezni in alergijo Bolni{nice Golnik izvedli zdravstveni pre- gled skupine stotih delavcev dru`be, ki so bili na svojih delo- vnih mestih v S@-CD izpostavljeni azbestnemu pra{enju ve~ kakor dvajset let. Pregled je obsegal klini~ni pregled, meritve plju- ~ne funkcije in visokolo~ljivostno ra~unalni{ko tomografijo prsnih organov. Prispevek o rezultatih preiskav je dr. Zlata Rem{kar objavila v prej{nji {tevilki Nove proge. Iz raziskave je razvidno, da se delovna doba zaposlenih prekriva z latentno dobo izpo- stavljenosti azbestu, saj so bili preiskovani praviloma vso svojo delovno dobo zaposleni v istem podjetju. Najdene spremembe bi lahko ocenili za la`jo obli- ko bolezni, saj vodijo plevral- ne naplastitve. [tevilo obolelih zaradi azbesta pri preiskovani skupini delavcev bo ugotovljeno po izvr{itvi ustaljenega postopka verifikacije bolezni zaradi azbe- sta. S predstavniki ministrstva za promet ter zdravstva pa se dogo- varjamo o nadaljnjih dejavnostih za dokon~no sanacijo azbesta. V zadnjem ~asu je bil azbest zaradi sprejemanja nove zako- nodaje s tega podro~ja medijsko zelo odmevna tema. V na{em pri- meru lahko z vso odgovornostjo zagotovimo, da pri vzdr`evanju `elezni{kih vozil in postopkih menjave azbestnih delov v celoti upo{tevamo zakonodajo, na{a dejavnost pa tudi v prihodnje ne bo prina{ala negativnih posle- dic za zaposlene in uporabnike `elezni{kih vozil. 9 Revija Slovenskih `eleznic julij-avgust 2006 Potniški promet Alenka Kozorog Pinoza Za vse tiste, ki vas je poletna vro~ina odvrnila od potepanja s kolesom, je v prvem jesenskem mesecu {e vedno veliko mo`nosti za prijeten izlet. S kolesom lahko potujete z direktnimi vlaki v vse sosednje dr`ave. Prevoz koles z vlakom pa je mogo~ tudi v dru- gih evropskih dr`avah. Cenej{i je na dnevnih potovanjih v notra- njem prometu posameznih dr`av ter dra`ji na vlakih v mednarod- nem prometu. Preden se odlo~ite za potova- nje »kolo&vlak«, je dobro vedeti nekaj o pravilih prevoza sprem- ljanih koles. Potnik mora poto- vati z istim vlakom kot kolo in v prevoz preda najve~ eno kolo. Nalo`i ga sam, pazi nanj med prevozom in ga sam tudi razlo`i. V Sloveniji morajo skupine ve~ kakor desetih kolesarjev prijaviti potovanje na odhodni `elezni{ki postaji najpozneje osem dni pred prevozom. Avstrija Dunaj lahko obi{~ete z vlakom, s seboj na vlak pa lahko vza- mete tudi kolo in si morda kar z njim ogledate najve~je zna- menitosti Dunaja: opero, pala~e ob Ringu, poletno rezidenco Hofburg, dvorec Schönbrunn, cesarsko grobnico (138 sarkofa- gov Habsbur`anov) in {e mnogo drugih. Iz Ljubljane vlak IC 150 odpelje ob 15.50, na Dunaj pa pripelje ob 22.02. Z Dunaja se vra~ate z vlakom IC 151, odhod vlaka je ob 7.57 s prihodom v Ljubljano ob 14.10. Z vlakom IC 150/151 je prevoz koles mogo~ vse leto vsak dan. Cenovno ugod- ne ponudbe za povratna poto- vanja so City Star International (upo{tevati je treba ~asovne omejitve ob vrnitvi), SparSchiene (samo 13.900 tolarjev oziroma 58 evrov za povratno potovanje) ter skupinska vozovnica s 50- ^e je bilo poleti prevro~e vrteti pedala … Do 23. septembra je {e mogo~ prevoz koles do Beljaka, ki s svojo ~udovito okolico vabi kolesarje na kraj{e ture. 10 Potniški promet Marjetka Ur{i~ odstotnim popustom, ~e potuje 10 ali ve~ oseb. V Avstriji se spremljana kolesa lahko preva`ajo na ve~ini vlakov, ki so v publikacijah avstrijske- ga `elezni{kega prevoznika ÖBB tudi posebej ozna~eni. Nekateri vlaki imajo v svoji sestavi poseben kolesarski vagon, na drugih je za kolesa dolo~en omejen prostor. ^e z vlakom potujete iz Slovenije v Avstrijo, pla~ate 1.198 tolar- jev, kar zna{a 5 evrov, medtem ko cena za prevoz spremljane- ga kolesa na poti iz Avstrije v Slovenijo zna{a 2.876 tolarjev oziroma 12 evrov. Do 23. septembra 2006 je {e mogo~ prevoz koles do Beljaka, ki s svojo ~udovito okolico vabi kolesarje na kraj{e ture. Vlak IC 310 iz Ljubljane odpelje ob 8.05, v Beljak pa pripelje ob 10. uri. Odhod iz Beljaka je z vlakom 211 ob 12.04, prihod v Ljubljano ob 13.53. Za povratna potovanja je najcenej{a ponudba Regio AS. Iz Slovenije v Avstrijo in nazaj se spremljana kolesa lahko preva`a- jo tudi z maloobmejnimi potni- {kimi vlaki med: Jesenicami in Beljakom, Mariborom in [piljem ter Mariborom in Pliberkom. Italija V Italijo lahko vzamete kolo s sabo na vlak Goldoni EC52/53, ki vozi med Ljubljano in Benetkami. Benetke, mesto s {tevilnimi zna- menitostmi, izjemno lepoto in pestro zgodovino, lahko pridete zgolj ob~udovat ali pa so izhodi- {~e za nadaljevanje poti po Italiji. Prevoz koles z vlakom Goldoni EC 52 je mogo~ do 3. okto- bra. Vlak ima odhod iz Ljubljane ob 16.16, v Benetke prispe ob 20.31. V obratni smeri pa vlak EC 53 iz Benetk odpelje ob 9. uri ter v na{o prestolnico prispe ob 13.14. Kolesa se lahko preva`ajo do 2. oktobra. Po ponudbi Smart Price lahko iz Ljubljane v Benetke potujete `e za samo 3.595 tolarjev ali 15 evrov, vendar je {tevilo vozovnic po tako izjem- ni ceni omejeno. Cena prevoza spremljanega kolesa iz Slovenije v Italijo zna{a 1.198 tolarjev ozi- roma 5 evrov, iz Italije v Slovenijo pa 2.396 tolarjev oziroma 10 evrov, ne glede na razdaljo. V Italiji je prevoz koles v notranjem potni{kem prometu mogo~ na ve~ini vlakov. Mad`arska V Budimpe{t i , presto ln ic i Mad`arske, si lahko poleg Opere, Kraljeve pala~e in Parlamenta ogledate {e {tevilne druge zna- menitosti. Obvezen je vzpon na Gerhardov hrib, ki se dviga nad grajskim kompleksom; na vrhu hriba stoji spomenik svobodi, poleg pa je trdnjava iz 19. stolet- ja, imenovana Citadela, od koder je ~udovit pogled na mesto. Seveda pa ni nujno, da potujete v Budimpe{to – s kolesom lahko izstopite `e prej, na kateri koli drugi postaji. Na Mad`arskem je prevoz spremljanih koles v notra- njem potni{kem prometu mogo~ z vlaki, ki so v publikacijah in voz- nih redih mad`arskega prevozni- ka MAV tudi posebej ozna~eni. ^e potujete z vlakom iz Slovenije na Mad`arsko ali nazaj, boste za prevoz spremljanega kolesa ne glede na razdaljo pla~ali 1.198 tolarjev oziroma 5 evrov v eno smer. Kolo lahko potuje z vami na vlaku Citadela IC 247 z odho- dom iz Ljubljane ob 7.40 ter pri- hodom v Budimpe{to ob 16.18, vendar samo {e do 1. oktobra. Odhod iz Budimpe{te je z vla- kom Citadela IC 246 ob 12.55, prihod v Ljubljano ob 21.31. Prevoz koles je mogo~ do 30. septembra. Vlak Citadela IC 247/ 246 vozi prek mejnega prehoda Hodo{, cena povratne vozovni- ce je najugodnej{a po ponudbi Budapest Spezial – samo 9.346 tolarjev oziroma 39 evrov. Vlak Goldoni EC 52/53 vozi iz Ljubljane skozi Zagreb v Budimpe{to. Odhod iz Ljubljane je z vlakom EC 53 ob 13.20, v Budimpe{to vlak pripelje ob 21.12. Kolesa se lahko preva`ajo {e do 2. oktobra. Odhod vlaka EC 52 iz Budimpe{te je ob 8.25, prihod v Ljubljano ob 16.12. Prevoz sprem- ljanega kolesa je mogo~ do 3. oktobra. Cena povratnega poto- vanja prek Zagreba v Budimpe{to je najugodnej{a, ~e potujete v skupini {est oseb ali ve~. Hrva{ka S kolesom na vlaku lahko potuje- te tudi v Zagreb, Sloveniji najbli- `jo sosednjo prestolnico. Vlak EC 53 iz Ljubljane odpelje ob 13.20, v Zagreb pripelje ob 15.42. Prevoz koles je mogo~ do 2. oktobra. Nazaj iz Zagreba lahko potujete z vlakom EC 52 (odhod ob 13.55, prihod v Ljubljano ob 16.12). Prevoz koles je mogo~ do 3. oktobra. Cene vozovnic so {e posebej ugodne, ~e potujete v skupini najmanj {est oseb, mladi pa najceneje potujejo na Hrva{ko z izkaznico S@ Euro<26. Cena za prevoz spremljanega kolesa iz Slovenije na Hrva{ko in nazaj zna{a 1.198 tolarjev (5 evrov) v eno smer, ne glede na razdaljo. Podrobnej{e informacije o cenah in mo`nostih nakupa vozovnic ter o voznem redu dobite na va{i `elezni{ki postaji, v Klicnem cen- tru Ljubljana, tel: 01/29 13 332, ter po e-po{ti potnik.info@slo- zeleznice.si. Mo`nosti za potovanja »kolo- &vlak« je torej veliko, od vas pa je odvisno, kje boste sami ali v skupini pre`iveli prijetne urice sprostitve in rekreacije. Potni{ki promet Slovenskih `elez- nic ima na slovenskem trgu dva velika konkurenta – avtobus in osebni avtomobil. Po podatkih o obsegu dela na trgu javnih prevoznikov dele` prepeljanih potnikov z vlakom v primerjavi z avtobusom nara{~a. Tako smo v zadnjih desetih letih z vlaki prepeljali za 18 odstotkov ve~ potnikov, medtem ko se z avto- busi prepelje le {e slaba tretjina potnikov v primerjavi z letom 19951. Pri potovanjih v tujino so najve~ja konkurenca nizko- cenovne letalske dru`be, ki so se v zadnjih letih raz{irile po ve~ini evropskih dr`av. Evropske `eleznice jim posku{ajo slediti s cenovno ugodnimi ponudbami oziroma tako imenovanimi glo- balnimi cenami, ki `e za nekaj deset evrov omogo~ajo potova- nje z vlaki v tujino. Kljub relativno optimisti~nim podatkom o obsegu dela `elez- nice v Sloveniji je {e vedno opaziti pove~ano uporabo osebnega pre- voza, na kar opozarjajo gne~e na cestah, predvsem v konicah. Osebni avtomobil je {e vedno priljubljeno prevozno sredstvo Slovencev. Slednje dokazujejo tudi statisti~ni podatki o rasti motori- zacije v Sloveniji. Tako se je {tevilo registriranih osebnih avtomobilov preteklo leto v Sloveniji v primer- javi z letom 1995 pove~alo za kar ve~ kakor 35 odstotkov. Tudi nenehno nara{~anje cen bencina ne vpliva bistveno na zmanj{ano uporabo osebne- ga prevoza ali preusmeritev na javni potni{ki promet. Po rezul- tatih telefonske ankete (Dru`inski Delni~ar, september 2005) ve~ kakor 20 odstotkov anketiran- cev v nobenem primeru ne bi Vlak, avtobus ali avto? 1 Podatki SURS 11 Revija Slovenskih `eleznic julij-avgust 2006 Potniški promet za~elo var~evati oziroma zmanj{e- vati {tevila vo`enj z avtomobilom, ~e bi se bencin podra`il, medtem ko bi 22,2 odstotka anketirancev za~elo var~evati {ele, ~e bi se ben- cin podra`il na 300 tolarjev, 7,5 odstotka pa v primeru podra`itve na 400 tolarjev. V primerjavi z drugimi prevoznimi sredstvi (avtobus, osebni avto- mobil) ugotavljamo, da je z vidika potnika vlak najcenej{e prevozno sredstvo. Prevoz z vlakom je od avtobusa v povpre~ju cenej{i za 60 odstotkov, od osebnega avto- mobila pa za 61 odstotkov, pri ~emer je potovanje z osebnim avtomobilom na dalj{e razdalje precej dra`je (v povpre~ju za 97 odstotkov), predvsem zaradi cest- nin. Pri izra~unih je bila upo{te- vana povpre~na poraba 8 litrov na 100 kilometrov neosvin~enega 95-oktanskega bencina na dan 1. avgusta 2006 in potovanje ene osebe. Nismo pa upo{teva- li amortizacije in ve~je porabe goriva v primeru neekonomi~ne vo`nje v klimatiziranih vozilih, kar stro{ke {e pove~a. Poleg vi{jih stro{kov vo`nje z avto- mobilom v primerjavi s potova- njem z vlakom ne smemo pozabi- ti, da se lahko pri vo`nji z vlakom potniki izognejo tudi marsikate- ri nev{e~nosti na cestah, kot so zastoji in dela na cesti, ki jih je v zadnjem ~asu ~edalje ve~. Leto{nje poletje je najbolj »odme- ven« zastoj na dolenjski avtocesti Malence-[marje, kjer potekajo obnovitvena dela. Z namenom omogo~iti alternativni prevoz sta bila v sodelovanju z Dru`bo za avtoceste v Republiki Sloveniji uvedena dva dodatna vlaka ob delavnikih, ki peljeta na relaciji Ljubljana-Novo mesto in obratno. Pred leti opravljena telefonska anketa je pokazala, da anketi- ranci, ki nimajo vedno na voljo avta, vlak uporabljajo pogosteje, ker je to edina mo`nost prevoza. Velika ve~ina teh anketirancev vlak uporablja za prevoz v {olo ozi- roma iz {ole. Tisti anketiranci, ki uporabljajo vlak, se peljejo z njim predvsem zaradi cene, udobja in ugodnih zvez. Najve~ji vpliv na uporabo vlakov v prihodnosti naj bi imelo skraj{anje ~asov potovanj, pogostej{e zveze in sodobnej{i ter udobnej{i vlaki. Samo tr`ne prednosti vlaka pa niso dovolj. Zato si prizadeva- mo pridobiti nove potnike tudi z obve{~anjem o obstoje~ih in novih ponudbah, hkrati pa jih prepri~ati, da vlak poleg ugodne cene lahko pomeni tudi posebno do`ivetje. Na Slovenskih `elezni- cah ponujamo {tevilne mo`nosti za izlete v vlakom. Naj navedemo samo nekatere, ki so bili aktualni v poletnih mesecih. [e posebej so zanimivi kopalni vlaki, ki potnike popeljejo do morja, obre`ja ali pa do kopali{~. Tako so se lahko vsak konec tedna potniki odpe- ljali do Kopra s kopalnim vlakom ICS, medtem ko tisti, ki so `eleli na morje `e med tednom, lahko potovali z regionalnim vlakom, ki pelje vsak dan od Maribora do Kopra in obratno. Prista{i kopanja v bazenih oziroma v termalnih kopali{~ih se lahko ~ez vse leto odpeljejo z vlaki do Atlantisa ali pa do zdravili{~ (La{ko, Terme Olimia itd.), dodatne ugodnosti pri storit- vah kopali{~ oziroma zdravili{~ pa uveljavijo z `elezni{ko vozovnico. Tistim potnikom, ki `e razmi{lja- jo podopustni{ko, kako bi ~im ceneje pri{li do vozovnice za prevoz v slu`bo ali v {olo ozi- roma na fakulteto z vlakom, ponujamo nakup letne ali pol- letne vozovnice, kjer prihranijo 3 ali 4 mese~ne vozovnice oziroma 1,5 do 2 mese~ne vozovnice (ob nakupu polletne vozovnice). Od lanskega leta jim je to na voljo {e posebej ugodno s pla~ilom na obroke s storitvijo BanKredit. Tako lahko poleg denarja pri- hranijo tudi ~as vsakokratnega nakupa vozovnic. Ugodne cene, raznovrstne tr`no zanimive komercialne ponudbe, potovanje v udobnih in klimati- ziranih vagonih, dodatne storit- ve, bolj{a obve{~enost … - vse to in {e ve~ so prednosti celo- tne prevozne storitve potni{kega prometa Slovenskih `eleznic. Ve~ prepeljanih potnikov je najpo- membnej{i kazalec, da smo na pravi poti. V prihodnje nas ~aka veliko pomembnih projektov, kot so posodobitev odprave potnikov z nabavo mobilnih in stacionarnih terminalov, nabava novih voznih sredstev potni{kega prometa idr. S temi novostmi bomo {e pove~ali zadovoljstvo obstoje~ih potnikov, prav tako pa pri~akujemo tudi pri- dobitev novih uporabnikov. 12 Tovorni promet Karl Kum{e V mar~evski {tevilki Nove proge smo `e pisali, da te~e projekt nabave stotih novih specialnih pokritih {tiriosnih tovornih vago- nov. Sedaj lahko z veseljem pove- mo, da je vseh sto vagonov dobav- ljenih in predanih v uporabo PE Tovorni promet, ki jih z uspehom tr`i v mednarodnem in notranjem transportu. Za prvih 16 vagonov smo pridobili uporabno dovoljenje 31. maja letos, nato so sledile zaporedne dobave, tako da je 4. avgusta zapeljalo na tire zadnjih 16 vagonov in tako zaokro`ilo {tevilko sto. ^eprav je bilo na za- ~etku dobave nekaj tehni~nih te`av, so bile te nato odpravljene, tako da je bil zadnji vagon dobav- ljen teden dni po pogodbenem roku. Prvi vagoni z bo~nimi pomi~ni- mi stranicami so bili dobavljeni brez pomi~nih pregradnih sten, zadnjih 15 pa ima tudi vgraje- ne pregradne stene, ki omogo~- ajo varen transport blaga na evro in industrijskih paletah. Vsak od petnajstih vagonov je opremljen s petimi pomi~nimi pregradnimi stenami, ki se lahko premikajo po celotni dol`ini vagona in se v pre~- ni smeri zapahnejo s posebnim mehanizmom s po dvema varo- valoma v tleh in stropu vagona. Zaradi tak{nega mehanizma se nalo`ene palete ne morejo pre- makniti ali prevrniti niti pri huj{em premiku ali trkih vagonov. Proti premaknitvi se lahko zavaruje tudi tovor, ~e vagon ni polno nalo- `en. Pomi~ne pregradne stene je mogo~e postaviti in zapahniti tudi tako, da se prostor vagona predeli na polovico po dol`ini. Vagoni s pomi~nimi pregradnimi stenami se navzven ne razlikujejo od tistih brez njih. Spoznamo jih lahko le po ~rkovni oznaki, ki vsebuje ~rki ll, ali po {tevil~ni oznaki serije 289. Ostalih 85 vagonov, ki nosijo {tevil~no oznako serije 274, pa je izdelanih tako, da je mogo~e pomi~ne pregradne stene dodat- no vgraditi, ~e bi bilo to smiselno zaradi vrste tovora. Premi~ne stene je mo~ vgraditi hitro in enostavno v ustrezni delavnici za popravilo vagonov. Novi vagoni so opremljeni {e z eno tehni~no novostjo, to je detektor iztirjenja. Vsak vagon ima diago- nalno na vsaki ~elni strani vgrajen po en detektor. Vloga detektor- ja iztirjenja je, da zazna iztirjeni vagon in vklju~i hitro zaviranje celotnega vlaka. Detektor iztirje- nja je v bistvu ventil, ki je vgra- jen v glavni zra~ni zavorni vod. Vsebuje posebni bat z ve~jo maso, ki zapira izpust zraka pod tlakom iz glavnega zra~nega zavornega voda. ^e se vagon iztiri, nastane mo~an sunek v navpi~ni smeri, kar povzro~i premik omenjenega bata, s tem odprtje ventila in hitro zaustavitev celotnega vlaka. S tem se kar najbolj zmanj{a {koda na progi, vagonu in tovoru. V Evropi je na tovornih vagonih vgrajenih `e kar nekaj detektorjev iztirjenja, zlasti na vagonih {vicar- skih dr`avnih `eleznic. Detektorji Sto novih tovornih vagonov na tirih Vlak z novimi vagoni na preskusni vo`nji. Vzdol`na namestitev pomi~nih pregradnih sten.Pre~na namestitev pomi~nih pregradnih sten. 13 Revija Slovenskih `eleznic julij-avgust 2006 Tovorni promet Marko Tancar Sredi julija se je vozni park S@ Expressa in `elezni{kega avtopre- voza ob~utno popravil z dobavo novih sodobnih dostavnih vozil ter vili~arjev. Nabavljenih je bilo skupaj sedem Renaultovih vozil, od tega {est za prevoz malih po{iljk ter eno za @elezni{ki avtoprevoz (@AP). Na javnem razpisu je bil za dobavite- lja vozil izbran Gimpex iz Novega mesta, generalni zastopnik za Renault Trucks za Slovenijo. Na malih po{iljkah so prevzeli tri kami- one skupne nosilnosti do 7,5 tone in tri kombije skupne nosilnosti do 3,5 tone. Vozniki @AP-a v Zidanem Mostu pa so se razveselili vozila skupne nosilnosti 26 ton. Vsa vozila so opremljena s klimatskimi napra- vami, tovorna vozila za prevoz malih po{iljk skupne nosilnosti 7,5 tone pa tudi z dvi`nimi rampami. S tem je delo postalo veliko la`je in bolj kakovostno kot z dotrajanimi tovornjaki znamke TAM. Na{tetim vozilom pa se je pri- dru`ilo {e osem vili~arjev, od tega {est vili~arjev za @AP in dva za prevoz malih po{iljk. Novi vili- ~arji @AP-a so naslednji: eden s sedmimi tonami nosilnosti, dva s po petimi tonami nosilnosti, en vili~ar s tremi tonami nosilnosti ter en vili~ar z 1,8 tone nosilnosti. Delavci S@ Expressa pa so dobili dva vili~arja s po 1,8 tone nosil- nosti. Zamenjava vili~arjev je s sabo prinesla ve~jo kakovost dela, zmanj{anje stro{kov in ne naza- dnje izpolnjevanje ostrih okolje- varstvenih dolo~il. Da so nova vozila in vili~arji poleg sodobne tehnike s sabo prinesla tudi dobro vzdu{je med zapo- slene, nikakor ni ~udno, saj so do pred kratkim morali delati s popolnoma zastarelimi dostavniki in vili~arji, ki so temeljna sredstva za njihovo delo. Dotrajana vozi- la in prekladalna mehanizacija so namre~ v povpre~ju stari ve~ kakor 20 let. »Tudi odziv strank je bil spodbuden,« pove vodja pro- daje malih po{iljk Jo`e @upanc. »Velikokrat smo se sre~evali z zav- ra~anjem prejema po{iljke, ker jo je moral voznik zaradi neprimer- nega vozila brez dvi`ne rampe razlo`iti s palet.« Poleg tega se bodo z nabavo novih vozil ob- ~utno zmanj{ali tudi stro{ki vzdr- `evanja in izpad vozil, ki so bila nenehno v popravilu. Z novimi vozili je poskrbljeno tudi za ve~jo varnost voznikov in tovora ter tudi zado{~eno okoljevarstvenim zahtevam, ki jih z dotrajanimi vozili `e nekaj ~asa nismo izpol- njevali. Tudi z zamenjavo vili~arjev dosegamo podobne cilje. Posodabljanje pa se bo {e nada- ljevalo. Objavljen je bil `e javni razpis za nabavo nadaljnjih vozil in prekladalne mehanizacije, za katerega se zbirajo ponudbe. Predvidena je nabava treh vla- ~ilcev s prikolicami za @AP in enega vozila vozilo z dvi`no rampo za prevoz malih po{iljk, enega vili- ~arja nosilnosti 12 ton za pre- klade v @AP-u in enega vili~arja nosilnosti 1,8 tone za preklad malih po{iljk. Nova vozila za S@ Express iztirjenja se vgrajujejo najve~ na vagonih za prevoz nevarnih snovi, ravno tako pa tudi na vagonih za prevoz ob~utljivih tovorov in tovo- rov velikih vrednosti, kjer nastane v primeru iztirjenja ve~ja gospo- darska {koda. Vgrajeni detektor iztirjenja lahko prepre~i tudi ve~ja ekolo{ka onesna`enja, zato se je poslovodstvo Slovenskih `eleznic s sklepom odlo~ilo, da za~nemo detektorje iztirjenja vgrajevati tudi na na{e obstoje~e tovorne vagone za prevoz nevarnih snovi. Prve nove vagone ter prototipsko in tehni~no dokumentacijo je pre- gledala tehni~na komisija Agencije za `elezni{ki promet. Izdelavo vago- nov je nadzorovala tehni~na komi- sija Slovenskih `eleznic, ki je opra- vila tudi kon~ni tehni~ni prevzem in izvedla preskusne vo`nje z vlakom, sestavljenim iz lokomotive in vsake skupine novih vagonov. Preskusne vo`nje so se opravljale na relaciji, ki dovoljuje hitrosti do 120 kilometrov na uro, kolikor je najve~ja dovoljena hitrost vagonov. Z uspe{nimi tehni~- nimi prevzemi smo ugotovili, da vsi vagoni izpolnjujejo vse zahteve za mednarodni in notranji promet na dan izdaje uporabnega dovoljenja. Mag. Toma` Gruden, direktor podjetja Gimpex, (tretji z leve) izro~a klju~e enega od novih tovornjakov direktorju tovornega prometa Alojziju Vidmarju. Novi vili~arji prina{ajo ve~jo kakovost, zmanj{anje stro{kov in zadostitev ostrih okoljevar- stvenih pogojev. Detektor iztirjenja na enem od novih vagonov. 14 Iz tujine Marko Tancar Aktualno Ruske `eleznice bodo kupovale lokomotive Ruske `eleznice, ki so se junija po 58 letih spet pridru`ile UIC-ju, so pripravile program, s katerim si `elijo zastarela vle~na vozila nadomestiti z novimi. V naslednjih petih letih pri~akujejo dobavo stotih novih lokomotiv kar 14 razli~nih vrst. Pred letom 1991 so Ruske ̀ eleznice vsako leto prevzele kar okrog 1.000 novih lokomotiv, v vseh devetdesetih letih pa skupaj samo {e okrog sto. Ruski prehod iz nadzorovane v tr`no ekonomijo je bil hiter, potrebe po prevozih pa so se drasti~no zmanj{ale. Zato so vlaganja v omre`je s tirno {irino 1.520 mm in v vozna sredstva padla popolnoma na dno. Poleg tega so se resno zmanj{ale zmogljivosti ruske `elezni{ke industrije. Danes so {tevilne ruske lokomotive stare med 30 in 35 let. Tretjina tovornih in ve~ kakor 60 odstotkov potni{kih lokomotiv ter dobra polovica premikalk je ̀ e zdavnaj zrelih za zamenjavo. Ruske `eleznice so zato pripravile program, ki se je za~el predlani. Prva faza naj bi bila kon~ana {e letos in zajema ponovno vzpostavitev proizvodnih zmogljivosti za razvoj in izdelavo sodobnih lokomotiv. Druga faza bo potekala do leta 2008. V njej bodo razvili, izdelali in preizkusili novo generacijo lokomotiv, ki naj bi bile dobavljene v tretji fazi – med letoma 2008 in 2010. Ruske `eleznice na~rtujejo, da bodo s tem programom {tevilo lokomotiv pove~ale za 3 do 7 odstotkov na leto. Edini dobavitelj lokomotiv bo skupina THI, ki zdru`uje prakti~no vse ruske proizvajalce lokomotiv in potni{kih garnitur. Lani je THI `e izdelal 113 ~lenov elektri~nih lokomotiv in 53 ~lenov dizelskih lokomotiv. Izraz »~len« se uporablja, ker so {tevilne ruske lokomotive ve~~lenske. Predvideno je, da bo do leta 2010 THI dobavil {e dodatnih 1.377 ~lenov elektri~nih lokomotiv, 1.032 ~lenov dizelskih lokomotiv, 3.270 potni{kih vagonov in 3.270 enot potni{kih garnitur. Z novimi nakupi bodo Ruske `eleznice zmanj{ale porabo energije obeh vrst lokomotiv za 10 do 15 odstotkov. Lokomotive za glavne proge bodo izdelane za `ivljenjsko dobo od 40 do 45 let, premikalke pa za `ivljenjsko dobo do 50 let. Tako imenovani prvi `elezni{ki paket ukrepov Evropske unije se v novih ~lanicah EU {e ne izvaja v skladu z evropsko zakono- dajo, so povedali predstavniki Evropske komisije sredi julija v Bruslju. Enajstega julija so se namre~ sre~ali generalni direk- torji `eleznic iz novih ~lanic EU ter kandidatk za vstop v Evropsko unijo in predstavniki Evropske komisije ter Skupnosti evropskih `eleznic (CER). Kot je povedal generalni direk- tor evropskega generalnega direktorata za transport in ener- gijo Matthias Ruete, se v `elez- nicah v novih ~lanicah Evropske unije prihodki tovornega pro- meta {e vedno uporabljajo za pokrivanje izgub v potni{kem prometu. Obenem omenjena podjetja te`ijo previsoke upo- rabnine. Regulatorni organi so slabotni oziroma sploh ne opravljajo svojih nalog, same `eleznice pa nimajo mo~i, da bi odpravile omenjene te`ave. @elezni{ki direktorji so poudarili, da bi morala Evropska komi- sija pravo~asno sama preveriti finan~no stanje `eleznic in na tej podlagi sklepati o skladno- sti uvajanja prvega `elezni{ke- ga paketa ter novih ~lanicam ponuditi podporo. Ruete je zato napovedal, da bo Komisija v naslednjih mesecih pripravi- la podrobno analizo uvajanja prvega `elezni{kega paketa in ob ugotovljenih nepravilnostih tudi ukrepala proti posameznim dr`avam. Drugo pomembno podro~je, o katerem so tekli pogovori, je bila mo`nost finan~ne pod- pore investicijam v `elezni{ko infrastrukturo. Kot ka`ejo prvi podatki, bo tudi v novi finan~- ni perspektivi EU za obdobje od 2007 do 2013 `eleznica namre~ v podrejenem polo`aju pri uporabi sredstev iz kohe- zijskih in strukturnih skladov. Kriti~ne naj bi bile predvsem razmere v Latviji, Bolgariji in na Poljskem. Predvidene finan~ne perspektive so tako dale~ od cilja EU, da se sredstva med cestami in `eleznicami poraz- delijo v enakem dele`u. Dr. Jo`e Jurkovi~ je opisal infra- strukturne na~rte v Sloveniji, med katerimi sta trenutno najve~ja in obenem tudi pro- blemati~na projekta posodo- bitev SV naprav med Diva~o in Koprom ter posodobitev proge Pragersko-Ormo`. Predstavniki Komisije so sicer obljubili na- ~elno pomo~ tudi pri pogaja- njih znotraj posameznih dr`av, kjer se za~nejo pogajanja o infrastrukturnih vlaganjih. Evropska unija se bo v prihodnje {e {irila in evropske `eleznice se na {iritev `e pripravljajo. Zato tudi `eleznice jugovzhodne Evrope pripravljajo nove zakone, ki podro~je `eleznic usklajujejo z evropskim pravnim redom. Kot je povedal Matthias Ruete iz Evropske komisije, zato v Bruslju razmi{ljajo o ustanovitvi poseb- ne skupnosti za Jugovzhodno Evropo. Dr. Jurkovi~ pa je pred- lagal sklenitev pravno zavezu- jo~ega dokumenta, nekak{- ne »pogodbe« med dr`avami Jugovzhodne Evrope in EU, ki bi dolo~ila obvezo uvajanja evrop- skih pravnih norm za podro~je `eleznic, hkrati pa tudi dolo~ila finan~ne mehanizme za raz- voj tamkaj{njega `elezni{kega sistema. Te bi lahko vklju~ili tako v dr`avne prora~une kot `e v naslednjo evropsko finan~- no perspektivo za obdobje do leta 2013. Dr. Jurkovi~ je {e povedal, da sicer `eleznice v JV Evropi `e sodelujejo pri razvoju produktov tako v tovornem kot v potni{kem prometu. Ruete se je zahvalil za predlog in zago- tovil, da bo Evropska komisija podpirala `elezni{ke projekte, ki `e potekajo v JV Evropi, pobude za o`ivljanje X. koridorja in tudi pripravila predlagani pravno zavezujo~i dokument. Evropski ukrepi se izvajajo prepo~asi 16 SŽ so ljudje Milo{ Opre{nik Robert L. Horvat Moj konji~ek postaja na~in `ivljenja Ste mo`je z rde~o kapo in lopar~kom pravzaprav vla- kovni odpravniki ali pro- metniki? Uradno smo {e vedno vlakov- ni odpravniki, ~eprav naj bi po novem prometnem pravilniku spet postali prometniki, kakor je bilo `e pred leti. Robert L., kaj vas je pri- peljalo na `elezno cesto? Radovednost? Ne, sploh ne, in v mojem pri- meru tudi ne gre, kakor se to sicer velikokrat dogaja, za kako dru`insko tradicijo, ~eprav je res, da je eden od mojih bratrancev strojevodja. Tudi o naklju~ju ne bi mogel govoriti. @eleznica je pa~ ponujala {tipendijo in pozneje zagotovljeno slu`bo, se pravi socialno varnost, in kar hitro sem se odlo~il. Vpisal sem se na @elezni{ko srednjo {olo, danes Prometno {olo, na Studencih pri Mariboru. Po kon~anem {olanju sem opravil pripravni{ki izpit in leta 1989 nastopil pripravni{ki sta` na postaji Sevnica. Potem je sledila voja{~ina. Ob za~etku osa- mosvojitvene vojne v Sloveniji sem se, nesre~nik, zna{el v Karlovcu, v jugo armadi, in, verjemite, prav ni~ ni bilo prijetno. Na sre~o pa sta se Slovenija in Hrva{ka dogovorili, da se vojaki z obeh strani lahko vrnejo domov. Ker ve~ kot {est mesecev nisem bil dejavno v prometu, sem moral {e enkrat opraviti pripravni{ki izpit, potem pa sem se selil s postaje na postajo: Bre`ice, Brestanica, Sevnica, Blanca … V~asih sem nadome{~al prometnika, bil sem tudi blagovni blagajnik, skrat- ka, kar je bilo v tistem trenutku potrebno. Leta 1996 sem pri- {el za vlakovnega odpravnika v Zidani Most, kjer sem {e danes. Bi {li, danes, nemara v drug poklic? Iskreno lahko re~em, da prav nikoli! Nasprotno, to delo oprav- ljam z zares velikim veseljem, vedno se nekaj dogaja, mrtvila sploh ne poznamo, celo pono~i se `ivi. Tudi odnosi v kolektivu so z eno besedo – perfektni. Menim, da je postaja Zidani Most v tem pogledu res nekaj posebnega. Ne bi `elel biti {kodo`eljen, ampak te`ko verjamem, da se drugod, na drugih postajah, lahko tako pohvalijo. Se je bilo te`ko privaditi na delo v turnusu? Nekaterim to povzro~a velike pregla- vice. Delam, kakor vsi operativci, v tako imenovanem ruskem tur- nusu: 12 ur dela{ podnevi in si potem 24 ur prost. Nato sledi 12 ur no~ne, pa 48 ur prosto. Ob tak{nem re`imu dela se ~lo- 17 Revija Slovenskih `eleznic julij-avgust 2006 SŽ so ljudje veku bioritem vsekakor mo~no spremeni, {e posebej no~ne so dostikrat naporne. Vse to seve- da vpliva na zdravje, posledi~no tudi zaradi neredne in nemalo- krat enoli~ne prehrane. Tudi spanje podnevi, ~etudi bi spal po deset ur, se ne more meriti s tistim pravim no~nim po~- itkom, in ko pride{ iz no~ne, si presneto utrujen. Dopust se tako prile`e! Po drugi strani pa tudi 48 ur, ko si prost, ni kar tako, marsikaj lahko postori{ zase. Sicer pa smo v turnu- su trije vlakovni odpravniki, in med dopusti ali morebitnimi bolni{kimi izostanki se prav lepo »porihtamo«. Vse pri va{em delu pa naj- br` ni ro`nato. Velika pomanjkljivost je, da postaja Zidani Most nima svoje- ga ra~unalnika. Tako me, deni- mo, pono~i potnik vpra{a za kako mednarodno povezavo oziroma vozni red, a kaj, ko ne morem v omre`je. Blagajno, kjer potrebne vozne rede sicer imajo, pa zapirajo ob 21. uri in tja nimamo dostopa. Na peronih bi bilo treba namestiti monitor- je, tako kot je to v Ljubljani in Mariboru, ki bi potnike sezna- njali z voznimi redi, jih obve{~ali o morebitnih zamudah in spre- membah, ki bi, skratka, ponujali kompletno informacijo. Zidani Most je pomembno `elezni{ko kri`i{~e in zgodi se, da v voznem redu pi{e, da vlak odpelje s tret- jega tira, v resnici pa tisti dan odpelje s prvega, saj se mora- mo nemalokrat prilagajati in vlake sproti premikati. ^eprav je odnos ljudi do `eleznice zadnje ~ase pozitiven, kar navsezadnje potrjujejo tudi opravljene ankete na vlakih, pa se potniki pogosto prito`ujejo zaradi zapor tira ali zaradi zvez, ki jih spri~o zamud ni mogo~e ujeti. Sploh pa zapo- re tira tudi nam povzro~ajo nemalo preglavic; potrebna je zares skrajna zbranost, da ~esa pomembnega ne spregleda{ ali pozabi{, denimo, ko so delavci na terenu in jim je treba dati »predavizo«, da se pravo~asno in varno umaknejo s proge. Malo ljudi pa ve, da se vlakovni odpravnik Robert L., kljub razmeroma kratke- mu fotografskemu sta`u, z velikimi koraki prebija med mojstre fotografije. Fotografija me je za~ela zani- mati pred pribli`no desetimi leti, ko sem si kupil prvi malce bolj »zaresen« fotoaparat. Sprva je bilo vse skupaj bolj ljubiteljsko, konji~karsko, pove- zano seveda zgolj s potovanji; z dru{~ino prijateljev smo se namre~ z vlakom veliko potepa- li po svetu. @elel pa sem si, da bi tudi tistim, ki so bili »prisilje- ni« ostati doma, lahko pokazal, kje vse smo hodili in kaj vse smo do`iveli. Re{itev je bila foto- aparat. Potem pa … no, potem pa je dotedanje bolj povr{no zanimanje nenadoma preraslo svoje okvire in dobilo povsem nove razse`nosti. Leta 2004 sem se v~lanil v Fotografsko dru{tvo Celje in se s fotografijo za~el resno ukvarjati. Pridru`il sem se dejavni skupini ~lanov dru{tva in za~el sodelovati na razstavah doma in v tujini, imel pa sem tudi samostojno raz- stavo v Celju. Prvi ve~ji uspeh sem dosegel lani decembra, ko sem na 42. pregledni raz- stavi, katere pokrovitelj je bila Fotografska zveza Slovenije, prejel prvo nagrado v katego- riji Potovanja. Na mednarodni razstavi v Kukljici na Hrva{kem pa sem prejel diplomo v kate- goriji Portret. Tudi v okviru naj- vi{je institucije, FIAP – medna- rodna organizacija umetni{ke fotografije – je bilo sprejetih `e kar lepo {tevilo mojih foto- grafij, prva lani na Danskem, pa v Srbiji, Avstraliji, Franciji, Avstriji in Nem~iji, kjer so bile od {tirih fotografij sprejete kar tri, po to~kah zelo blizu nagrad. Pojasniti moram, da vsaka spre- jeta ali nagrajena fotografija na neki razstavi prina{a dolo~eno {tevilo to~k, kajpada odvisno od ranga in ugleda razstave. Najve~ to~k prina{ajo seveda razstave v okviru FIAP. To~ke se potem se{tevajo in na podlagi tega se podeljujejo nazivi oziro- ma naslovi fotografom. Se ~utite bolj »fotografa trenutka« ali pa zahtevate mnogo priprav? Pravzaprav se res ~utim bolj fotografa trenutka. Ustrezna predpriprava pa seveda mora biti, brez tega pa~ ne gre, dobra fotografija nikakor ne more nastati po naklju~ju, kar sama od sebe. Denimo, pri portretu je sila pomembna prava svetlo- ba, kót snemanja, pa celo to, kam je obrnjen portretiranec. In {e nekaj: lepo se je s ~love- kom pogovoriti, da se sprosti. Zanimivo, ampak vselej v tre- nutku, ko pritisnem na spro- `ilec, ob~utim, ali bo fotografija uspela ali ne. Sicer pa je poleg portreta, ki mi je najljub{i, moja druga glavna tema pokrajina. In ~eprav mnogi mojstri prisegajo na ~rno-belo fotografijo, sam kljub temu rad pose`em tudi po barvnem zapisu. Ste realist oziroma celo radikalni naturalist, ali pa sku{ate kako stvar tudi olep{ati? Hm, v~asih kak motiv res name- noma olep{am. Rad slikam bolj vesele trenutke, grozot je v vsak- danjem `ivljenju tako ali tako preve~. Tudi s potovanj rad pri- ka`em tisto svetlej{o plat. Nisva {e omenila enega va{ih najve~jih uspehov. U g l e d n a r e v i j a N a t i o n a l Geographic je prijazno za`i- vela tudi v slovenskem jeziku, kar je na{a javnost `e dolgo ~akala. Razpisali so mednarodni fotografski nate~aj na tri teme: Potovanja in kulture, Ljudje in Narava. Med ve~ kot 400 izvirni- mi fotografijami sem v kategoriji Ljudje prejel prvo nagrado, zma- govalci v vsaki od kategorij pa bomo odpotovali v Washington na sede` dru{tva National Geographic Society. Tam pa … kdo ve … Va{a prvonagrajena (sijaj- na) fotografija v okvi- ru nate~a ja Nat iona l Geographica nosi naslov Nasmeh, prosim. Res je, lani, ko smo se tri tedne z vlakom in avtobusom klatili po Tur~iji, sem jo posnel v Göremeju v Kapadokiji. Fanti~ v skupini mulcev ob cesti, ki je opazil, da jih nameravam fotografirati, se mi je pogumno pribli`al in na svoj na~in, s {tirimi prsti, fotogra- firal – mene. Pogosto me spra- {ujejo, kako sem se v Tur~iji tako lahko pribli`al ljudem. Odgovor ni posebej zapleten: spro{~en, prijazen nasmeh, in morda nekaj besed v njihovem jeziku – pov- sem druga~e te sprejmejo. Prav v Tur~iji so nastale moje najbo- lj{e nagrajene fotografije. V to de`elo sem se preprosto zaljubil, predvsem ljudje so ~udoviti, pri- jazni in dostopni. To je bilo moje najlep{e potovanje in do`ivetje doslej, {e sem bom vra~al, zago- tovo! Se v Sloveniji da `iveti samo od fotografije? No ja, te`ko, ampak menim, da se ob dobro zastavljenem programu celo da. Pred kratkim se nas je devet ~lanov »odce- pilo« od Fotografskega dru{tva Celje in ustanovili smo Dru{tvo fotografov Svit. Celjsko dru{tvo se je nekako preve~ osredoto- ~alo zgolj na pripravo razstav. Na{ program pa je usmerjen tako, da bomo – predvsem kot skupina in ne le kot posamez- niki – poleg umetni{ke plati, ki v interesu seveda {e vedno ostaja na prvem mestu, sku{ali pose~i tudi na komercialno plat. [e vedno je polno odprtih ni{, upam, da je pred nami pri- hodnost. Navsezadnje smo po uspehih, ki se merijo po {tevilu ume{~enih del na tekmovalne razstave in osvojenih nagrad, najuspe{nej{i fotografski klub v Sloveniji. Se va{ konji~ek poganja iz ograde, prera{~a okvire? Vsekakor, po~asi postaja celo na~in `ivljenja. ^lovek, ki se vztrajno i{~e, se slej ko prej nekje tudi najde. In pri meni je to fotografija, vztrajal bom! Reportaža Rado Smerdel 18 Beljak je odli~no izhodi{~e za izlete z lokalnimi vlaki po ju`ni Koro{ki, kjer so za Slovence {tevil- ni pomembni zgodovinski kraji in kjer Slovenci kot uradno priznana manj{ina `ivijo {e danes. Najprimernej{i vlak za potovanje na Koro{ko je IC 310, ki odpelje z ljubljanske postaje ob 8.05 in vozi vsak dan. Do 23. septembra je na njem mo`en prevoz koles. Vlak ustavi pri Ba{kem jezeru (`elezni- {ka postaja Ba~e – Faak am See) ob 9.47. Na tej postaji si je mogo~e izposoditi kolo in se z njim zapelja- ti okrog jezera in na razgledni hrib Tabor nad jezerom. Ba{ko jezero (Faaker See) je pomembno sredi{~e vodnih {portov in kopali{~e. Poleti se voda segreje tudi do 27 stopinj. Ob vzhodni obali je prostor za kampiranje, na malem oto~ku pa hotel Inselhotel. Ba{ko jezero le`i na obmo~ju uradnega dvojezi~ne- ga ozemlja, kjer {e `ivijo Slovenci in je leta 1920 sodilo v plebiscitno cono A. Takrat so prebivalci ju`no od Drave ve~insko glasovali za pri- klju~itev h kraljevini SHS, kar pa ni zado{~alo za uspeh plebiscita. Vlak IC 310 pripelje na glavno `elezni{ko postajo Beljak (Villach Hbf) ob 10.00. Vrnitev v Ljubljano pa je mogo~a z ve~ vlaki. IC 211 odpelje iz Beljaka ob 12.04 in prispe v Ljubljano ob 13.53, vlak EC Mimara odpelje ob 15.55 in pripelje v Ljubljano ob 17.42, v Dobovo pa ob 19.20. Vlak IC 311 odpelje iz Beljaka ob 18.04, iz Ba~ ob 18.17 in se vrne v Ljubljano ob 19.48. Zamudniki lahko upo- rabijo {e vlak EC 315 Agram z odhodom iz Beljaka ob 19.57, ki prispe v Ljubljano ob 21.42, v Dobovo pa ob 23.20. Beljak je drugo najve~je upravno, kulturno in turisti~no sredi{~e Koro{ke in le`i ob sedanji severni meji slovenskega narodnostnega ozemlja. Prebivalci mestne ob- ~ine Beljak {e lahko uporabljajo sloven{~ino pri nekaterih uradih. Ve~ o tem je mogo~e zvedeti na spletnem naslovu http://www. elnet.at/o_beljak.html. Turisti~ne informacije o Beljaku v angle{~- ini pa so na http://www.villach. at/inhalt/englisch/7682.htm. Sledovi naselitve na obmo~ju Beljaka segajo v predzgodovinski ~as. Rimljani so na mestu seda- njega mestnega sredi{~a ustano- vili naselje z imenom Santicum. Prvotni slovenski naziv mesta naj bi bil Velak (= pomemben ~lovek, veljak), od tod pa naj bi nastalo ime Belak in nazadnje Beljak. Naselje je leta 1060 postalo trg, leta 1240 pa mesto. Mo~an potres je mesto leta 1348 skoraj popolnoma uni- ~il, med drugo svetovno vojno pa je bilo kot pomembno `elezni{ko kri`i{~e mo~no bombardirano in poru{eno. Mestna `upnijska cerkev Sv. Jakoba s konca 15. stoletja se pona{a s 94 metrov visokim zvo- nikom, ki je najvi{ji na Koro{kem. Z zvonika je lep razgled na okolico Beljaka, na Osoj{~ico, Kepo in na Dobra~. V bli`ini mesta in dostopne z lokalnim vlakom so tudi Toplice (Warmbad), poznane {e iz ~asov Rimljanov. Zdravilna voda s tempe- raturo 29 stopinj Celzija pomaga pri revmati~nih obolenjih in razli~- nih vnetjih. Od kongresnega centra Beljaka se je mogo~e s turisti~no ladjo tudi zapeljati po Dravi. Ve~ informacij in vozni red je na splet- nem naslovu http://www.schifffa- hrt.at/drau/html/index_drau.html.Pogled z zvonika `upnijske cerkve Sv. Jakoba na Beljak z Dobra~em v ozadju. Pogled skozi okno vlaka na Ba{ko jezero (Faaker See). Z vlakom na Koroško Na izlet z vlakom Iz Podbrda v Bohinjsko Bistrico Ker je julija minilo okroglih sto let, odkar je stekel promet po tirih skozi Bohinjski predor in skozi Ba{ko Grapo proti Novi Gorici, se `e spodobi, da okrogloletnico prosla- vimo tudi na izletni{ki na~in. Zato se zapeljimo skozi predor in pojdi- mo nato {e ~ezenj ali pa naredimo obratno, je vseeno. Pe{ hodimo nekaj manj kot {est ur, z vlakom pa se peljemo dobrih {est minut, ven- dar je razlika zanemarljiva, ker sta oba na~ina potovanja privla~na. ^e gremo namre~ pe{ iz Podbrda ~ez Koblo na bohinjsko stran, vrh Koble stopimo dobesedno ~ez predor, le da je ta 1.000 metrov pod nami v nedrjih gore. Na izletu mimo- grede spoznamo {e druge promet- ne zanimivke. Tako med vzponom na Petrovo Brdo hodimo po stari avtro-ogrski cesti, zatem se vzpe- njamo po mulatjerah, ki so jih po letu 1920, ko je bila za~rtana meja med Italijo in Jugoslavijo, zaradi neposredne bli`ine meje in oskrbe voja{nic zgradili Italijani. Ne naza- dnje se na prevalu Vrh Ba~e spom- nimo {e mnogo davnej{ih ~asov, ko je tu ~ez dr`ala prometna povezava med Bohinjem in Poso~jem. Danes so prometne povezave skozi in ~ez te hribovite kraje predvsem izletni- {ke narave, o ~emer pri~a evropska pe{pot E7, ki nas z rumeno-rde~imi markacijami spremlja do Petrovega Brda, in Slovenska planinska pot, po kateri hodimo od Petrovega Brda do planine Za ^rno goro. Z ̀ . p. Podbrdo se napotimo desno, ~ez Ba~o in nato po cesti desno v Podbrdo. Tik za cerkvijo se pri ka`i- potu Petrovo Brdo vzpnemo po stopnicah ter nadaljujemo po stezi strmo navkreber po grebenu do ceste, po kateri se zlo`no vzpnemo na Petrovo Brdo. Iz Podbrda 1 ura hoje. Na prevalu stoji planinski dom, ki je med tednom odprt vsak dan popoldne, razen ponedeljka in torka, konec tedna pa od 10. ure naprej. Za ograjo planinskega doma pri ka`ipotu ^rna prst 4h zavijemo levo in zatem sledimo markacijam in smernim tablam Maraton {tirih ob~in ter se vzpnemo na preval Vrh Ba~e. V zgornjem delu poti od lov- skega bivaka do Vrha Ba~e se ve~- krat odpre pogled na Podbrdo in `elezni{ko postajo globoko v Ba{ki grapi. Tik pod prevalom, kjer se pot cepi, zavijemo levo dol in gremo po {ir{i poti do lovske ko~e ter desno na preval. S Petrovega Brda 1 ura in 30 minut vzpona. Na prevalu pri ka`ipotu ^rna prst zavijemo levo in se v 45 minutah vzpnemo na 1498 metrov visoko Koblo. Z vrha sestopimo proti planini Za ^rno goro, nad katero na razcepu zavijemo desno dol, kot svetujeta napis na skali in ka`i- pot Boh. Bistrica. Zatem sledimo ka`ipotom za Bohinjsko Bistrico ter po strmi poti sestopimo do Doma dr. Janeza Mencingerja. Po cesti mimo doma stopimo do gozdne ceste, kjer zavijemo desno in nato z nje levo ter se po poti spustimo do pa{nikov. Ko pre- ~kamo makadamsko cesto, gremo {e okrog 150 m dale~ med ogra- dama pa{nikov do stebri~ka z markacijo, pri katerem zavijemo desno ter gremo po manj uhoje- nem kolovozu in mimo voja{kega pokopali{~a iz 1. svetovne vojne. Ko v Bohinjski Bistrici stopimo na Jelov{ko cesto, zavijemo levo in gremo do kri`i{~a ter desno, po Triglavski cesti na `. p. Bohinjska Bistrica. S Koble okrog 2 uri in 15 minut hoje. Skupaj 5 ur in 30 minut hoje. Na izletu pride prav planinski zemlje- vid vzhodnega dela Julijskih Alp v merilu 1 : 50.000. Ob koncu tedna je iz smeri Nova Gorica za izlet primeren vlak z odhodom iz Nove Gorice ob 5.28 ali 7.35; v Podbrdu izstopimo uro in 15 minut kasneje. Za povratek iz Bohinjske Bistrice po~akamo na vlak ob 17.29. Iz ljubljanske smeri je najprimer- nej{i vlak z odhodom iz Ljubljane na Jesenice in naprej proti Novi Gorici ob 6.50 (Podbrdo 9.20). V Bohinjski Bistrici po~akamo na vlak, ki proti Jesenicam, kjer je zveza z Ljubljano, odpelje ob 16.44 ali 19.38.Ko vlak odpelje z `. p. Podbrdo, po nekaj sto metrih zapelje v Bohinjski predor. Planina Za ^rno goro. 19 Reportaža Dario Cortese Revija Slovenskih `eleznic julij-avgust 2006 @elezni{ka postaja v Bohinjski Bistrici. 20 Reportaža Milo{ Stankovi~ Stoletnica bohinjske proge je bila dovolj velik izziv, da smo se `elez- ni~arji, ljubitelji kolesarjenja odpra- vili na pot po njej. Pisana dru{~ina se v soboto zju- traj zbere na jeseni{ki `elezni{ki postaji.Tukaj se za~ne dvodnev- na tura, ki nas vodi prek rek, potokov, mostov in predorov, vse do Jadranskega morja. Na poti proti Bohinjki Bistrici si z viaduk- ta ogledamo Vintgar, pobo`amo blejsko jezero in se zapeljemo do slapu Grme~ica. Pre~imo tudi nekaj enkratnih viaduktov in prevozimo par kraj{ih in dalj{ih predorov. Spotoma {e ravnamo zviti gle`enj, krpamo zra~nico in re{ujemo kolo, ki le`i v grmovju s kolesarjem pod seboj. [e meter kotaljenja in oba bi se hladila v mrzli reki. Po ogledu slapu in vo`nji ~ez poko{ene trav- nike se kmalu zagledamo v gore. Pred nami se ponosno dvigujejo Kobla, Rodica in ^rna prst. Na postaji se seznanimo z vo`nja- mi vlakov in `e smo pred pre- dorom, kjer ~akamo na primeren trenutek za vstop. Sledi malo oddi- ha, okrep~ila in precej napotkov o vo`nji skozenj in obna{anju v njem. V zraku se ~uti nestrpnost in pri~akovanje, ki povle~e prva kole- sa v hladen in temen svet bohinj- skega predora. Temperatura zraka se hitro spusti za dvajset stopinj in lu~ke na ~eladah kmalu spremenijo no~ tunela v prijetno potovanje po koritih nad potokom, ki drvi pod nami. Sprane skale na tleh po~asi postanejo nevarno ostre, voda pa dere iz vsake najmanj{e luknje v steni, iz kabelskih korit ter iz malih razpok. Za trenutek ugasnemo lu~i in se prepustimo temi. V daljavi se sli{i bu~anje vode velikega izvi- ra. Kmalu se nekaj radovedne`ev odpravi skozi umetni rov do velike prelomnice, kjer izvira hrume~a voda. Lu~ dneva nas ponovno pozdravi v Podbrdu. Ogledamo si bli`njo sotesko Drieselpoh in pohitimo na napovedani obisk k prezra~evalni napravi predora Bukovo, kjer smo dele`ni ure zgodovine. Kolesarski vlakec ponovno drvi po cesti, pre- vozi manj{e `elezni{ke postaje in se ustavi v Mostu na So~i. Tu zapustimo Ba{ko grapo in se ob reki Idrijci podamo do niza pre- dorov in viaduktov proti jugu. Ob jezeru hidroelektrarne se sre~amo s turisti~no ladjico, ji pomahamo ter nadaljujemo v `e ustaljenem ritmu po so{ki dolini, kjer pride- mo ponovno na `elezni{ko progo. Sledi najte`ji del poti, saj smo po enajstih urah potovanja `e precej utrujeni. Planinska pot, ki poteka po sen~ni strani doline, nas pri- pelje do solkanskega kamnitega lepotca. Tudi `elezni{ka postaja Nova Gorica ni ve~ dale~ in kmalu utrujeni pole`emo v senci oreha na travo pred za~asno kolesarsko postojanko SVTK nadzorni{tva. V nedeljskem jutru si privo{~imo dalj{i spanec in se spo~iti zbere- mo na novem trgu, kjer sledi {e nekaj skupinskega fotografiranja. Po kolesarski stezi se zapeljemo v predor Kostanjevica, nadaljujemo mimo razcepa za Gorico in naprej skozi nasade hru{k in breskev v Prva~ino do kilometrskega kamna s {tevilko 100. Blizu stoji tudi stara vodna pipa, s katero so dolivali vodo v parne lokomotive. Kmalu za postajo se proga odcepi v Ajdov{~ino, nas pa pot vodi preko reke Vipave v dolino Branice, kjer si ogledamo vodno ~rpali{~e za potrebe parne vleke v vi{je le`e- ~em [tanjelu. Kot neko~ loko- motive tudi mi kmalu sopihamo po strmi poti proti kra{ki plano- ti. Turo nadaljujemo pod {tanjel- skim gradom, mimo Fabianijevih klopi in v senci starih borovcev, kjer po stranpoteh prispemo do cepi{~a Kreplje. Skozi predor Dol pridemo do zapu{~ene postaje Repentabor in se v medli svetlobi svetilk spet zapodimo v naslednji predor, ki pelje pod repentaborsko cerkvijo na drugo stran. Pred nami so Op~ine, kjer se na razgledi{~u pri obelisku zazremo v spodaj le`e~i Trst. Sledi strm spust ob tramvajski progi in v dolgi koloni se pribli`ujemo morju. Prehod na kamnite plo{~e oznani, da smo blizu pomola Audace, kjer se na{a dvodnevna tura kon~a. Sledi osve- `itev, umivanje potu in umazanije z morsko vodo, slikanje in nepo- pisno veselje ob sre~no kon~ani turi. Za nami je precej predorov, mostov in viaduktov, osem rek in 160 kilometrov prevo`ene poti bohinjske lepotice. Skupinski portret veselih `elezni{kih kolesarjev pred parno lepotico v Mostu na So~i. S kolesom po bohinjski progi Gibanje in hoja po progi smrtno nevarna in zato prepovedana. Za prevo`eno traso je bilo treba precej usklajevanja in pridobivanja dovoljenj. Opisane ture zato nikakor ne sku{ajte ponoviti samostojno in brez predhodnih dogovorov. Tr`a{ka poslovilna fotografija najbolj trmastih, ki so se prebili ~ez vseh 160 kilometrov od Jesenic do Trsta. Nekateri ob progi, drugi kar po njej … Podrobnost z razstave, ki jo je železniški muzej ob stoletnici bohinjske proge postavil na železniški postaji v Mostu na So~i.