Džungla. Roman iz afriških pragozdov. ^¦^tetn »pisal E. R. Burroughs. — PrcTedel Paulus. 36 Zak^aljevala sem se Bogu, da mi je poslal takega mogočnega varuha in precej mirna sem pričakovala *renutka, ko bo prišel in me rešil. Da tega že kar sedaj ni storil, za to mislim je že imel svoje razloge. Mračilo se je, ko smo prišli v naselbino. Precej veKka je, kolikor smo videli v mraku, in mnogo ljudi prebiva v njej. Plot jo obdaja od vseh strani, gozd sega do plola na tisti strani, odkoder smo prišli, na drugih straneh pa polja obdajajo vas. Pri vhodu stoji straža. Z divjim krikom so nas sprejeli. Moški, ženske, otroci, vse se je usulo krog mene. Črnci, ki so me pripeljali, so me morali braniti, sicer bi me bila drhal živo taztrgala. Mislila sem, da bo po meni. Obupno sem se ozirala na Y«e strani, da bi kje ugledala svojega rešitelja, pa naman —. Krik je na mah utihnil, ko nam je prišel sredi vasi naproti črnec sivih las, zavit v haljo in ves obložen z okraski. Spoštljivo so mu naredili pot, menda je bil poglavar rodu. Stopil je pred mene in me gledal z bodečimi očmi. Naš Yodja mu je s krilečimi rokami in kričavimi besedami nekaj pripovedoval, menda zgodbo, kako so me ujeli. Kazal je name, kazal nase Ln kazal na kočo, ki je •tala y bližini. Vedno burneje je govoril. Ko je utihnil', je starec povedal par slarkov, me še OrtTeje pogledal, nalo pa se obrnil in odšel po vasi. In vpitje se je nanovo začelo. Postaren čmec je stopil pred mene in mi začel y strašni angleščini nekaj pripovedovati. Kdo ve, kje je pobral tistih par besed. Morebiti je živel kedaj y bližini belih naselbin ali pa je prišel v stik z belimi trgovci. Druga nisem razumela ko da je me je ujel Kulonga, poglavarjev sin — pokazal je nanj — in mi pravkar rešil življenje. H kolu bi me bili privezali kakor vsakega ujetnika, me mučili in —. Kar povedati, ne morem, kaj so nameravali. Kulonga pa da je prosil očeta, naj me da njemu za ženo. Poglavar da je privolil, ker je njegov sin velik junak in jutri da bodo velike slovesnosti. Menda poročne, sem si mislila —. Otrpnila sem od groze. Kako koprneče sein se ozirala za svojim belim junakom —! Gotovo je bil kje blizu. Ali me bo rešil —? Eidino misel na njega me je še držala po koncu, sicer bi bila zdrknila na tla —. Peljali so me v kočo. Dva črnca sta se postavila pred njo na stražo. Nepotreben strah! Vsa izmučena in utiujena sem bila, beg mi niti na misel ni prišel, sesedla sem se na ležišče, napravljeno v kotu ob steni koče iz mehke trave in živalskih kož. Prinesli so mi jesti, pa ničesar nisem marala. Stara čnia babnica je sedla poleg mene in mi nekaj žlobudrala. V hipu sem zaspala. Kako dolgo sem spala ne vem. Zbudila sem se, ker sem čutila, da mc je nekdo dvignil od tal. Odprla sem oči in hotela sem krikniti. Pa glas mi je zastal v grlu —. Stena, ki sein ob njej ležala, je imela široko odprtino in skozi njo je sijal, se mi je zdelo, rahel svit julranje zarje. Starka je ležala na tleb. Ali je bila mrtva ali samo nezavestna, tega nisem mogla presoditi. Mene pa je držal v svojih krepkih, mišičastih rokah — neznanec belega obraza, tisti, ki sem ga videla mfid potom. Prišel je, da me reši —. Bog vedi, kako se je prikradel v kočo in odstranll steno, da ga nista opazila črnca, ki sta čepcla pred vhodom na straži. Še bolj čudno pa se mi je zdelo, kako ie  je iznebil starke in da opazila njegovega dela —. Taka in slična vprašanja so mi begala po glavi, beli neznanec pa je stal sredi koče in napeto poslnšal. Nič se ni genilo. Tedaj mi je mignilj naj se ga tesno oklenem kroj rratu. Hitro sem ga razumela. Držal me je na rokah kakor mati malega otroka. Prav čutila sem, da ne pomenim čisto nobene teže za njegove silne mišice. Sklonil se je, — velike mogočne postave _e — ter je zlezel skozi odprtino. Sedaj sem razumela, zakaj ni prišel skozi Trata T kočo! Par korakov pred kočo je gorel velik ogenj in krog njega je sedela četa črncev v polni bojni opremi, s sulico, loki in puščicami, — moja častna straža, 6em sS mislila, kajti iz strahu pred slabotnim dekletom se gotovo niso do zob oborožili. Žar ognja je bil tisti »jutranji svit«, ki je svetil v kočo. Znnaj je bila namreč še nož. Gibcno pa previdno je skočil beli človek med koče. Kar jekne za nami krik in še drugi in še tretji —. Gledala sem svojemu rešitelju črez iamo in videla, kako je planila iz koče v svit ognja babnica, ki je čre* noč pri meni sedela. Le v nezavesti je bila in prezgodaj se je vzdramila. Zadrhtela sem. Kaj bo sedaj —? Pred kočo jc završalo, črnci so skočili na noge. V«f pa sisem videla —. Kakor jelen je planil mcj beli neznanec. V hipu je bil pri plotu. Široko drevo je segalo s svojkni močnhni vejami črezenj. Tesneje je prijel z eno roko mene, poskočil in se v ^skoku prijel z drugo roko za veje ter se potegnil kvišku —. In kar sem sedaj dožfvljala, mi ostane vse življenje neizbrisao v spominu. Za nama je letela vas Vkup, divji krik je odmeval v temno noč, bilo je kot da je pekel izpuščen. Toda moj rešiteij ni čakal na zasledovalce. V hipu je bil na veji in kakor veverica tako nagloje šinil po njej, se pognal in že bil na veji drugega drevesa, ki je stalo več metrov v slran. In naprej in uaprej je hitel, se poganjal od cirevesa do drevesa, stopal po zamotanih vrveh srbota in bršljana kakor po široki, gladki poti — in vse to z menoj v naročju in v noči, ki so jo le rahlo razsvctljevale južne zvezdel Sapo mi je jemalo, vrtelo se mi je v glavi, pa strah me ni bilo. Kakor otrok v materinem naročju, tr.ko varnosem se pučutila. Knka na vasi že zdavnaj niscm vcč čula, ialado jutro je sijalo in'še vedno sva hitela na- prej, naprej —. Bcli dan je že bil, ko se je ustavil. Prispela sva na rob mične travnate planote. Spustil se je na tla ob potočiču, ine posadil na trato, sam pa je obstal poleg mene. Tistikrat sem ga prvič natančneje videla. Visok človek je, bolj vilke postave, ya silnih ploč in roke se zdijo kakor da so spletene iz samih jeklenih vrvL Najbolj me je zanimal njegov obraz. Čhto je podoben našim ljudem v Ameriki, raznmen, dubovit, neustrašen, obenem pa dobrosrčen in mehek. Mislila sem, da stoji pred menoj lovec \z prerejc. Koliko takih Ijudi sem videla na maierini farmr v ¦VVisronsinu, rujavih, od solnca ožganih, v usnje oblečemh! Xikdar pa še nispvn videla tolike, silne telesne moči in tako odkritega, prikupljivega obraza skupaj pri enem sainem človeku —. Seveda sem ga koj nagovorila angleški. Pa molče in žalostno je odkimal. Poskusila sem s francoščino, z laščino, s španščino —. Zaman! Mož je odkimaval in nekaj povedal v 5udnih gtltnišjkih glasovih, ki niso bili nobeaemu jeziku podobni. Čudila sem se in ugibala, kako je mogoče, da tak pameten in dobcr človek, cel Evropejec po obrazu in po obnašanju, — pa govoriti ne zna. V tem je pokazal na potok, kar je menda pomenilo, naj pijem, dvignil roko in šinil v gozd. Šla sem pit in sem mirno čakala. Nisem se bala, da se ne bi vmil. Preveč pošten je bil njegov obraz. Tudi strah me preveč ni bilo, ne pred njim, ne pred dirjo džunglo. Take jasne, odkrite in mirne oči vzbujajo le zaupanje. Kar sem stopila na tole žalostno, zapuščeno zeinljo, se še nisem počutila tako varne in mirne kakor v zavetju njegovib silnih mišic —. Kmalu se je vrnil s celo zalogo svežega sadja. Usul ga je pred mene in mi kazal, naj vzamem. Glad se mi je oglasil in z veseljem sem segla po sotnih gozdnih sadežih. Tudi sam si je vzel. — Pa nisva dolgo počivala. Nenadoma je moj rešitelj vstal, pokazal v gozd in dclal z roko znamenja. Brž sem razumela, da nama utcgnejo biti črhci blizu. In do koče da je 5e daleč, je kazaL Spet sem ga objela krog vratu in spet se je zaM» vrtoglava pot 15—20 metrov visoko gori v gostib vejafc džungle. Poldne je menda bilo, ko se je zasvetilo siazi g»ščavo morje. Rešena sem bila —. Spustil se je k tlom in pokazal na kočo. Mignila sem mu, naj gre z menoj, pa kazal je v gozd. Prijela sem ga za roko in ga silila. Obotavljal se je, nazadnje pa je le šel 2 menoj. Toda v tistem trenutku nama je udarilo na uho streljanje, daleč nekje v gozdu. V hipu je bil ves drugačen. Vzravnal se je, Yse mtšice so se mu napele, oči so se mu zableščale. Napeto j« poslušai. Streljanje se je pocnovilo. Čulo se je kak.or da 9« \w vnel hud boj nckje v globinah džungle. Vpra.šaje sem ga gledala. Ali je četa pamarščako« trčila ob črnce, ki so naju zasledovali —? Zgenil se je, pokazal name in na kočo, zamahni! a roko kakor v pozdrav in šinil v vejevje. — Doma sem zvcdela, da sem prav uganila. Ceta, ki j« šla mene iskat, je trčila ob črnce, ki so naju zasiedovali. In mesto mene so ugrabili — nesrečnega Amola! Pa upam, — ne, prepričana stm, da bo junaški neznanec, ki je rešil mene, re?il tudi gospoda Arnota. To je moja povest! Vidite, gospod Clayton, da mo|, beli junak ni divsak in sirovež, ampak plemenit, pošten> človek, ki nam dobro želi in ki nam je tudi že velii©' dobiega storiil Le eno bi šc rada, da l)i se vrnil z gospodom A»» notom in —.« Ine ni končala stavka. Clavlou pa je molčal —. | (Dalje prihodnjU.) :*i- :.J6*>' *•