Programi ukrepov morajo postati del našega vsakdanjika VBko gospodantvo je smdo in uspešno zakoraaio v leto 1984. Podatki o poslovanju v prvi tretjini leta so izredno ugodni, le matokdo upa, da bodo tald ostaK tud do konca leta. Odnmnitev cen, vSje obresti, nelikvi-dnost, pa še težave pri oslcrbi z repromateriali in surovi-nami; prevei ležav naenbat, da bi kljub veliki zavzetosti gospodarske razmere lahkA ugodno ocenili. V takem vzdušju je program republiškega izvršnega sveta, ki predvideva zmanjšanje obveznosti v gospodar-stvu, sicer dobrodošel, vendar pomeni kvečjerau začetek in napoved novih odločitev. Na kratko: zmanjšujejo se obveznosti iz dohodka, obveznosti iz osebaega dohodka in skupne ponbe delavcev in nekatere ostale obveznosti. Skupni prihranek v Sloveruji bo znašal dobrih 14 mttijard duuirjev v letu 1984. Republiška skupščina s svojo zako-nodajo že razbremenjuje gospodarstvo, po isti poti so krenili tudi delegati mestne skupJčine, ki so se zavezali za uresničitev svojega dela razbremenitve gospodarstva. V Ljubljani smo se dodatno dogovorili še za znižanje pri-spevka za gradnjo cest v Ljubljani ter za vrsto aktivnosti pri spoštovanju in uresničevanju sprejete projekcije cen, zmanjševanju materialnih stroškov v dmžbenih dejavno-stih, racionalni samoupravni organiziranosti kmetijstva in agroživilstva, racionalizaciji obveščanja in na področju zagotavljanja socialne varnosti delavcev. Posebno pozor-nost bomo namčnili ponovni proučitvi izvajanja progra-ma samoprispevka III, saj se zavedaroo problemov, do katerih pride pri zagotavljanju denarja za funkcionalno dejavnost po dograditvi objektov družbenega standarda. Pa aktivnosti v občini? Zadnji ukrepi na mestni in republiški ravni razbremenjujejo gospodarstvo letno za dobra 2 odstotka dohodka, sprejete usmeritve za delo pa samo potrjujejo »Pregled aktivnosti za uresničitev dc-',r-ročnega programa gospodarske stabilizacije v ob.ir.. Ljubljana Vič-Rudnik«, ki je že v februarju postal po-membno napotilo vsem subjektom pri vsakdanjem rav-nanju. Trajna usmeritev v izvoz, ndonalizacija poslova-nja, zmanjfcvanje materialnih stroškov, nsklajevanje sknpne in sptošne ponbe z raožuostmi gospodarafva - za vse te naloge smo se izrekli ie pred petfmi meseri, opredelili nosilce posameznih aktivnosti in roke za njiho-vo uresničitev. Poletni meseci pa so pravšnji čas za oceno stanja ir. poglobljeno analizo razvojnih možnosti vseh subjektov: organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosli. Začele so se priprave dmžbenega plana za obdobje 1986-1990, kc bo že v juliju stekia tudi razprava o osnutku smernic našega razvoja. Današnji čas ni lahek. Zato velja ponoviti besede predsednika izvršnega sveta Boruta Mišice delegatom zbora združenega dela naše občinske skupščine: »Ne-spomo je, da so programi ukrepov - tako republiški kot mestni - začetek konkretnega izvajanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, vendar moramo za-gotoviti, da bodo elementi teh programov postali del našega vsakdanjika, naše miselnosti, naše zavesti, našega dela. Naša usmeritev mora biti torej poudarjanje in uveljavljanje kvalitativnih elementov gospodarjenja in uporabe sredstev in dela nasploh: Jasoo je,