Poštnina plačana v gotovini Sped. in ubitem, post. ■ II Grup po Cena: Posamezna štev. L 25 Naročnina : Mesečno L 110 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Leto VII. - Štev. 52 Gorica - 29. decembra 1955 - Trst izhaja vsak četrtek Iz božične poslanice sv. očeta Jedrno orožje in nadzorstvo nad njim V soboto, dne 24. decembra, je ob 11. zjutraj govoril sv. oče Pij XII. po vatikanskem radiu vernim množicam vsega sveta. Kristusov namestnik je najprej spregovoril o božiču, o božjem učlovečenju ter o njegovem pomenu za človeštvo, nakar je prešel na odnos sodobnega človeka do tega velikega praznika. (O tem delu papeževega govora bomo obširneje poročali kasneje). Govoreč o miru, ki ga sodobni svet toliko išče in ga tako želi, je sveti oče spregovoril tudi o jedrnem orožju, o njegovi uporabi ter o prepovedi te uporabe. Ker je vprašanje jedrnega orožja in prepovedi njegove uporabe izredno važno za naš čas, objavljamo v prevodu besede sv. očeta o tem vprašanju. ». . . misel nas sama od sebe vodi k vedno perečemu vprašanju miru, ki je za naše srce vir neprestane skrbi. Dandanes je treba vzeti v pretres neki posebni del vprašanja. Mislimo namreč na nedavne predloge, da bi z mednarodnim dogovorom prepovedali vse poskuse z jedrnim orožjem. Pravtako se je govorilo, da bi pozneje prišlo do mednarodnih konvencij, s katerimi bi se države odpovedale uporabi jedrnega orožja in podvrgle efektivni kontroli svoje oboroževanje. Torej bi šlo za tri ukrepe: odpoved poskusom z jedrnim orožjem, odpoved uporabi takega orožja, splošna kontrola oboroževanja. Ogromna važnost teh predlogov se pokaže v žalostni luči, ako pomislimo na to, kar znanost misli, da lahko reče o teh tako resnih stvareh. Mislimo, da je koristno, da to tukaj na kratko ponovimo. Kar se tiče poskusov z jedrnimi eksplozijami, izgleda, da se jemlje vedno bolj v poštev mnenje tistih, ki so zaskrbljeni zaradi posledic a-tomskih eksplozij, če bi se število teh še vedno večalo. To neprestano večanje števila eksplozij bi lahko povzročilo znatno zvečanje gostote radioaktivnega prahu v ozračju. Razdelitev te gostote v atmosferi od-visi od vzrokov, ki jim človek ne more ukazovati. Odtod nevarnost, ki bi jo ta radioaktiven prah lahko predstavljal za mnoge ljudi. O uporabi jedrnega orožju: v jedrni eksploziji se razvije v izredno kratkem času ogromna količina e-nergije, ki je številčno enaka več milijardam kilovatnih ur. To energijo nosijo izredno gosta elektro-magnetska valovanja, ki obsegajo znatno območje valovnih dolžin, vse do najprodirljivejših žarkov. To e-nergijo prenašajo tudi telesca, katerih hitrost je le za malo manjša od hitrosti luči. Ta telesca nastajajo v procesih jedrnih drobljenj. Vso to energijo odda eksplozija v atmosfero, kjer se temperatura zračnih mas dvigne v teku nekaj tisočink sekunde za več sto stopinj. To izredno naglo segret je povzroči divji premik zračnih mas, ki se premikajo s hitrostjo zvoka. To povzroči na površju zemlje, na površini mnogih kvadratnih kilometrov, neverjetno divje izpremem-be, v katerih se uničijo in vpepelijo snovi zaradi direktnega izžarevati ja, zaradi temperature in zaradi mehanske akcije, medtem ko ogromne količine radioaktivne snovi z različ-, nim srednjim življenjem izpopol-n ju jejo in nadaljujejo uničenje s svoji m del ovan jem. Glejte torej prizor, ki bi se pokazal splašenemu očesu, ako bi se uporabilo atomsko orožje: cela mesta — tudi največja, tudi najslav- nejša zaradi umetnosti in zgodovine — uničena; črna zavesa smrti se razprostira nad vpepeljenimi stvarmi, ki pokrivajo neštete žrtve z obžga-nimi, zvitimi, izgubljenimi udi, medtem ko druge žrtve tožijo v smrtnih krčih. Strahotna prikazen radioaktivnega oblaka onemogoča medtem vsako usmiljeno pomoč preživelim in neusmiljeno prodira, da zamori vsako preostalo življenje. Ne bo nobenega zmagoslavnega krika, ampak samo neutolažljivi jok človeštva, ki bo obupano opazovalo katastrofo, povzročeno z lastno blaznostjo. Kar se pa tiče kontrole: nekateri so predlagali, da bi s posebnimi letali opazovali velike zemljine in u-gotavljali, da se tam res ne vršijo jedrne deflagracije. Drugi bi lahko mislili na možnost, da bi razpostavili po vsem svetu mrežo opazovalnih postaj, ki bi jih vodili znanstveniki raznih držav. Te postaje naj bi bile opremljene z najboljšimi stroji za meteorološka in sizmična opazovanja, za kemijske analize, za spektrografijo mase in za podobna merjenja in bi omogočale realno kontrolo nad mnogimi dejavnostmi — na žalost ne nad vsemi — ki bi bila prepovedana na polju poizkusov z jedrnimi razkrajanji. Smatramo —• tudi v smislu naših prejšnjih govorov onih - S R E Č N 0 1 H l\l O V □ L E T O *l 9 5 6 rožjem, ne bi tako nastali položaj da je skupina zagotavljal enakega miru vsem na- treh ukrepov, kot predmet rodom. Potem bi tem bolj upravi- mednarodnega dogovora, dolžnost čeno dvomili, da nameravajo vlade vesti vseh narodov in njihovih vla- doseči tudi ostala dva sporazuma.« dajočih. Rekli smo skupina vseh Sv. oče je nato spregovoril še o onih treh ukrepov, zakaj oni trije pomirjen ju med državami in naro- ukrepi imajo smisel, v kolikor di, nakar je zaključil svojo božično zagotavljajo varnost vsem narodom poslanico človeštvu z apostolskim enako. Če pa bi se vlade odpove- blagoslovom »Urbi et orbia — rim- dale samo poskusom z jedrnim o- skemu mestu in vsemu človeštvu. Titove in Kardeljeve diplomatske sposobnosti ' Glavni tajnik Hrvatske seljačke stranke dr. J. Krnjevič je objavil v »Hrvatskem glasu« 21. novembra Članek pod gornjim naslovom, ki se precej na široko ukvarja z razmerami na Tržaškem. Tu podajamo glavne misli. »Tito in Kardelj se ukvarjata z zunanjo politiko na veliko. Tito potuje v Burmo, Indijo in Abesinijo, Kardelj rešuje vprašanje zedinjenja Nemčije. Vse bolj se vedeta, kot bi bila poklicana za reševanje velikih svetovnih vprašanj. Medtem ko se vtikala v veliko svetovno politiko, je mnogo manjši domači zunanje-politični dogodek razsvetlil prave Titove in Kardeljeve zunanjepolitične sposobnosti in zmožnosti. To je obletnica njunega sporazuma z Italijo o Trstu. Pretekli mesec je minilo leto, odkar je bil ta sporazum v Londonu podpisan. Po tem sporazumu je Italija v soglasju s komunistično Jugoslavijo prevzela oblast v Trstu in okolici, obvezala pa se je, da bo poskrbela v polni meri za spoštovanje osnovnih pravic tržaških Slovencev. Razgovori so tekli preko osem mesecev in ko je bil sporazum podpisan, so titovski časopisi o njem pisali kot o zakladnici diplomatske modrosti in državništva. Čakal sem, kaj bodo napisali o tem sporazumu komunistični časopisi, med tem pa ni bil v zvezi s tem objavljen noben uvodnik in časopisi niso prinesli nobenega slavospeva, čeprav so t it ovci navajeni proslavljati sicer tudi najsmešnejše obletnice. Mimo te so Sli molče, kot da se lani v Trstu ni nič zgodilo in kot da Tito in Kardelj s tem nista imela nobenega posla. Zakaj ? Komunistični voditelji na to niso pozabili slučajno. Mimo te obletnice so prešli molče, da bi prikrili svojo sramoto. Verjetno niti eden mednarodni dogovor, sklenjen v novejši dobi, ni doživel sramotnejše usode kot Titov dogovor z Italijo o Trstu, sklenjen pred letom dni. Kaj se je zgodilo s tein sporazumom ‘t Italijani ne samo, da ga niso izvedli, ampak se naravnost norčujejo iz nesposobnosti Tita in Kardelja ter njune diplomacije, ki je celih osem mesecev la sporazum z Italijani sklepala. Naravnost smešno je gledati Tita, Kardelja, Kočo Popoviča, Bakariča, te komunistične diplomatske veličine, kako paradirajo z abesinskim cesarjem, indijskim in burmanskim predsednikom vlade ali s sovjetskimi voditelji in se postavljajo, kako vodijo svetovno politiko, ko se istočasno sosednja Italija norčuje iz dogovora, ki ga je komaj pred nekaj meseci sklenila s Titom in njegovimi diplomati. Ni dokaz smešnosti in omejenosti, če se nekdo napihuje kot žaba in hoče biti nekaj v svetovni politiki, medtem ko se njegov sosed norčuje iz dogovora, ki ga je podpisal s to napihnjeno veličino ? Evo, kaj dela Italija z dogovorom, ki ga je sklenila pred letom s Titom : Božično voščilo g. nadškofa Ker je pismo z voščili g. nadškofa goriškega prišlo prepozno za božično številko, ga objavljamo danes. »Katoliškemu glasu poverjamo nalogo, da sporoči slovenskim vernikom v nadškofi ji naša očetovska voščila miru in ljubezni. Jezus, temeljili kamen vsega človeštva in težišče vseh misli in želja, naj vas ohrani vse v veri, saj je v preteklosti bil vaš narod globoko prežet s krščanstvom. Ne oddaljujmo se od Kristusa, da bi šli za zmotnimi lučmi, ki nam jih često kažejo ljudje: to bi bil naš pogin. Da boste vedno bolj spoznavali Kristusov nauk in da boste zrli na vse dogodke v luči Kristusovega e-vangelija, vam priporočamo Katoliški glas. ki ga po smrti prezgodaj umrlega g. Staniča urejuje msgr. Močnik. Ta list, zvest duhu in nauku Cerkve, oznanjevalke bratstva med narodi, bo pripomogel, da boste imeli blagoslov božji tudi pri zemeljskem blagostanju in napredku. Vsem vam, posebno pa onim, ki so najbolj potrebni luči in milosti, pošiljamo svoj očetovski blagoslov. Gorica, 22. decembra 1955 Hijacint Ambrosi, nadškof Dogovor je podpisal italijanski po.-ianik v Londonu, a ga ni»ia še odobrila parlament in senat. Dogovoru je priložen poseben statut, v katerem so točno določene pravice Slovencev. Izvedba tega statuta je točno odrejena, vendar ^Italija ni niti s prstom mignila, da bi karkoli od tega izvedla.« Pri tem pisec omenja glavne določbe sporazuma; nakar nadaljuje: »Res, ta dogovor je jamčil tržaškim Slovencem manj pravic kot italijanska mirovna pogodba iz 1. 1947; ta je priznavala Slovencem v Trstu enakopravnost z Italijani, londonski dogovor pa jim priznava pravice samo kot narodni manjšini, vendar so ti dogovor sprejeli in bili pripravljeni v njegovem okviru sodelovati z večinskim narodom. Že v lanskem oktobru so tržaški Slovenci začeli razpravljati o možnostih sodelovanja, kadar bo dogovor stopil v veljavo. Kmalu so spoznali, da se Italiji z njegovo uveljavitvijo prav nič ne uradi, nasprotno so videli, da nadaljuje staro politiko zatiranja Slovencev«. V nadaljevanju se dr. Krnjevič bavi z vprašanjem razlastitve slov. zemlje. Zaključuje pa tako: »Nedavno so odpustili v Trstu in okolici 30 slovenskih profesorjev in učiteljev. Ko so se tržaški Slovenci pritožili na osnovi londonskega sporazuma, so jim Italijani odgovorili, da dogovor takega postopka prav nikjer ne prepoveduje. To je prava slika Tita, Kardelja in njune diplomatske veličine, ki jo ne more zakriti molčanje o prvi o-bletnici sporazuma o Trstu in ne parade z neguši, Nehruji in Ilru-ščevi!« Nova angleška H bomba Iz Anglije poročajo, da so angle-ški znanstveniki, ki pripravljajo H-bombo, dobili ukaz, naj čimprej dovršijo priprave, tako da se bo poskus lahko vršil že v začetku januarja. . Politično ozadje, ki bi moglo povzročiti ta povratek k študiju jedrnega orožja, je treba iskati v valu nezaupanja, ki ga je povzročila zopetna »hladna vojna« sovjetske turistične diplomacije. BOŽIČ V SLOVENIJI Odkar so odprti mejo. imamo več vpogleda, ka'ko gre življenje našim Uralom v domovini. Oni prihajajo sem, mi hodimo tja, izmenjujemo si misli in * želje, vsak svoje gorje si potožimo in razumevanje se veča. Tako smo letos pobliže prisostvovali njih praznovanju božičnih praznikov. Ker je bil božič na nedeljo, so imeli tudii v vsej Jugoslaviji dela prost dani. Prejšnja leta pa ni bilo tako, tudi za prihodnje leto se boje. da ne bo tako lepo kot letos. Polnočnice so se povsod vršile v miiru in redu. Priklicale so zopet velikansko število vernega ljudstva v eerkev. Tudi na praznik sam so bile cerkve polne. Nič ni motilo prazniškega miru razen ne-,kaj pregorečih zaščitnikov, ki so s posebnim veseljem dajali kazni za prekrške prometnih predpisov, ki so v Jugoslaviji izredno strogi in sitni, za naše pojme celo nesmiselni. V cerkvah so. se mali in veliki zgrinjali okrog jaslic, ki jih ni manjkalo menda v nobeni cerkvi. Manj srečni so bili po družinah. Oblast se je namreč tudi letos postavila na stališče, da se božična drevesca in jaslice nc smejo staviti, kajti vse to je spomin na misticizem. Zato morajo oboje izriniti z novoletno jelko in »dedkom mrazom«. Zaradi tega so vse dni pred božičem prepovedali prodajo smrekovih drevesc, ali njih sekanje. Marsikdo je bil kaznovan, ker se tega ni držal. Tudi pastirčkov, ovčk in okraskov za božična drevesca ni bilo nikjer na prodaj. Zato pa so Jugoslovani dobesedno postrgali pri goriških trgovcih skoro vso opremo za božična drevesca. Na božično vigdlijo nisi v Gorici dobil ničesar več za drevesce ali jaslice. Kdor je čaikal zadnji dan za nakup teh stvari, je ostal s pTaanimi rokami. Z božičnimi drevesci so si pa Jugoslovani pomagali tako, da so jih sestavili iz smrekovih vej, katere so pritrdili v izvrtane luknje v les ali na kako debelejšo palico. Tudi taka drevesca so bila lepa, morda še lepša kot prava. Taiko so si ljudje pomagali v stiski in režim je lahko zopet videl, da si narod ne da vzeti svojih lepih krščanskih navad; ker mu jih hočejo vzeti s silo, pa še najmanj. Seveda enega pa le ni bilo: slovesnega božičnega pritrkavanja. To je še vedno »zločin«, ki se kaznuje s hudimi globami. Če si se zvečer peljal s kakim motornim vozilom po vaseh v goriški okolici, si opazil tudi, kolik mir vlada vsepovsod. Ljudi skoro ni na cesti in če je kdo, hiti, ker se mu mudi domov. Večerne pesmi ni več po slovenskih vaseh. Ob velikih praznikih sc to še bolj živo občuti. NAŠ TEDEN V CERKVI 1. 1. nedelja: Novo leto. Obr. N. G. J. K. 2. L ponedeljek: line Jezusovo 3. 1. torek: sv. Genovefa, dev. 4. 1. sreda: sv. Tit, škof 5. I. četrtek: sv. Teles/or, papež 6. 1. petek, prvi: Sv. Trije Kralji 7. 1. sobota, prva: sv. Lucijan, m. * SV. TRIJE KRALJI. 1. Znanost jim po-maga h Kristusu. Bavili so se z zvezdo-slovjem. Bili so pogani; toda po Judih, ki so bili na Jutrovem v babilonski suznosti, se je razširilo tudi v njih deželi nekaj naukov in prerokb sv. pismu. Od prerokb jih je zanimala posebno Balaamova. Ta je napovedal, da se bo prikazala posebna zvezda, ko bo rojen Odrešenik. Ko so jo IZ SV. EVANGELIJA a n ko je bilo dopolnjenih osem dni, da bi bil otrok pbrezan, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu preden je bil spočet. * Za vernega kristjana gotovo ni pod soncem, slajšega, milejšega in ljubšega imena kot je presveto ime Jezus. Pomenja osebo, ki nas na svetu najbolj ljubi: bolj kot oče ali mati, bolj kot brat ali sestra, bolj kot najzvestejši prijatelj; in sicer vsakogar izmed nas. G. Jezus nas brezmejno ljubi. Ljubil nas je prej kot mi Njega in bolj kot mi Njega in bolj kot mi nas same. On neprestano misli na nas in za nas skrbi. Iz nebes ga je privedla na zemljo njegova božja ljubezen in skrb za naše duše. Številna dobra dela in pre«iodri nauki so priča njegove plemenite dobrohotnosti. Po človeško bi rekli; sama ljubezen ga je! Najbolj zgovoren dokaz Jezusove ljubezni do nas je bilo trpljenje, ki ga je prestal za naše zveličanje. Kakor nekoč, tako tudi danes in vedno. Vsak dan znova nam deli vidne in nevidne darove. Dolga, nepretrgana vrsta jih je \ vsakem človeškem življenju, od zibeli pa do groba in še čez. Saj glavno in najvišje so nebesa. In pomislite, da nas je mnogo, brez števila, ki uživamo te božje dobrqte. A Jezusova ljubezen je neizčrpna. Otipljivo nam dokazuje, da je Bog v bistvu Ljubezen, Iz življenja Cerkve zapazili, so se nemudoma podali na daljno pot. Prikazala se je že (mo leto prej ali še več. da so mogli dospeti pravočasno. Zato je Herod dal pomoriti dečke pod dve leti stare: Zvezda je bila čudežen svetlobni pojav. Znanje veri ne škoduje; hudobno srce, kot vidimo pri Herodu, pa zlorablja znanost proti veri v svojo škoilo. 2. Vera pomaga hoditi po pravi poti. Trije modri, so veseli našli Dete in njegovo Mater Marijo. Pokleknili so, ga molili in mu darovali zlata, kadila, mire. Če bi se bili vrnili k Herodu, bi jih bil umoril. Bog jih je opozoril, naj se vrnejo po drii-gi pot} domov. Verni zaupa v božje varstvo in ne bo osramočen. neskončno velika in popolna Ljubezen. Ljubezen kliče ljubezen-Ljubimo iskreno g. Je?usa! Naj nam bo drago njegovo presveto inse in še dražja njegova presveta Oseha-Ta Oseba pomeni Rešitelja naših bitij, premilega dobrotnika in nespremenljivega prijatelja; vodnika in oskrbnika; nosilca nesmrtnega življenja in vsestranske blaženosti, Vse je obseženo v imenu in Osehi g-Jezusa. Izven Njega ni oe sveče ne rešitve ne življenja- V Njem pa vsa uteha in slast našega žejnega srea. On je pot. resnica in življenje: edina pot, ki vodi do nebeškega cilja, edina resnica, ki ne vara in nasiti, On edini vir nesmrtnega življenja-Mi smo od danes- do jutri, šibki in nebogljeni, On pa Vsemogočni neminljivi Bog. Naslonimo se tacej Nanj, naj postane živi neomajni steber in opora našega bitja! Kličimo ga na pomoč posebna v trenutkih boja in skušnjave! Saj je dovolj bogat za vse, ki ga kličejo, in rad u-streže. Zavedajmo se pa trajno tega dejstva: da ga strašno bolijo in žalijo naši g?ehi, naša plitva vera, nehvaležnost in brezbrižnost. Z eno besedo: naša pomanjkljiva ljubezen za to najdražje Bitje. Zato nam bodi glavna skrb njegovo sveto prijateljstvo. Vse mine. le On ostane. Navežimo se Nanj z vsem našim srcem! Vedi, o prijatelj, in spominjaj se resnice: v sv. tabernaklju biva Tvoj največji Zaklad! Obiskuj ga, ceni ga, uživaj ga! Jezus, naš Bog, usmili se nas! EM VENI (LAMNIH KATOLIŠKI ŠKOFJE SE NE VDAJO V Južni Afriki vodi vlada silno ostro politiko ločitve plemen. Zato ne pusti, da, hi oran in belei hodili v iste šole. Zato zahteva, naj tako plemensko razlikovanje v šoli vodijo tudi katoličani. Toda tamkajšnji Škofje so se temu odločno uprli. Posledica je hi la, da je vlada odrekla katoliškim šolam vsakršno pomoč. Škrffje so tedaj naslovili gorak poziv n-a vernike, naj podprejo katoliške šole. Taikoj se je oglasilo 12 tisoč prostovoljcev, ki so šli od hiše do hiše pohirat prostovoljne prispevke za katoliške šole. Nabrali so že v .so lo v vrednosti 10 milijonov švicarskih frarvk.itv. Dovolj za to šolsko leto. Ta pogumen nastop škofov je dvignil samozavest katoličanov, (la se nočejo vdati plemenski politiki vlade, katero ^podpirajo pni tem kalvinisti, ki tvorijo večino belega prebivalstva. PETINDVAJSET LET »KATOLIŠKE URE« V Združenih državah so dne t. decembra praznovali 25-letnioo »katoliške ure« na radiu. Pred 23 leti, dne t. decembra, so namreč začeli s 'katoliškimi oddajami na ameriškem radiu. Oh tej priložnosti je sv. oče naslovil na ameriške katoličane |w»-sebno radijsko poislanieo. Ti slednji pa so svoj jubilej p ray.no v id 1 s posebno oddajo, ki .so jo nazvali »Vesoljna Cerkev v akciji«. Pri prvem delu »o prikazali liturgično življenje Cenkve; pri tem so nastopili najslavnejši zbori sveta, kakor tudi zbori iz misijonskih dežel. V drugem delu so se ozrli na delo katoliške Cerkve v Združenih državah, v tretjem pa 'na delo Cerkve ea rešitev duš. Pri (e,m so prenašali izjave kardinala Mimlszentjrja na slovitem procesu v Budimpešti; razni častniki in vojaki p1« so govorili o delu in življenju kaplana Emila Kapauna. ki je junaško umrl r korejskem ujetništvu. PRVA IZRAELSKA REDOVNICA V državi Izrael se je prvič zgodilo, da je judovsko deikle sprejelo katoliško vero in stopilo v samostan. Gre za 25 letno Miriam Epstein, iki je pred časom dospela v Izrael iz Francije. Do spreobrnjenja je živela na kolektivni kmetiji. Po sv. krstu se je umaknila v karmeličanski samostan v Nazaretu ter dobila ime Ester Marija. SVETI VEČER V BETLEHEMU Sveta dežela aa žalost sedaj ni dežela božičnega miru, ker se vedno vrstijo obmejni spopadi. Na božični večer pa je vseeno prišlo do začasnega premirja. Za božič navadno prihajajo romarji iz vseh delov sveta, da na kraju samem, kjer se. je Jezus rodil, preživijo božično noč. Letošnji obisk romarjev je bil posebno velik. Prvo cerkev na kraju Jezusovega rojstva je dala zgraditi leta 330 cesarica Helena. NOVE KATAKOMBE so odkrili v Rimu ob ulici Latina. Po najnovejših odkritjih gre za zelo staro krščansko pokopališče iz prvih stoletij po Kristusu. KOLIKO ČLANOV IMA KA Italijanska katoliška akcija ima letos v pisanih 3 milijone 114 tisoč članov. Vsi ti so na praznik Brezmadežne obnovili svoj vpis in potrdili svojo zvestobo idealom katoliške akcije. ZA 80-LETNICO SV. OČETA Stalili odbor mednarodnih katoliških organizacij je sklenil, da pripravi (»osebno slovesno proslavo 80-letnice sv. očeta, ki se je rodil kot znamo 2. m aro« 1876 r Rimu. — Kaj bomo naredili pa mi? Čar božične pesmi Smo v božičnih praznikih. Za vsakega vernega človeka so dnevi notranjega veselja, ker se spominja svetih dogiodkov božične skrivnosti. Čeravno nima služba božja v eenkvi pravza.prav nič posebnega, se nam vendar zdi nekam nova, bolj prisrčna, toplejša. K temu nas najbolj privede po« leg praznika samega božična pesem. Božična pesem, kako «*i ti lepa. domača, polna gloiboke miline in skrivnostnega bogastva. Pred 1955 leti so aingeli oznanili veselo vest spečim in trudnim pastirjem. Sedaj teh angelov ne slišimo, ne slišimo več njih petja: Slava Bogu na višava^... Ni yeč tistih pastirjev, a imamo današnjega človeka trudnega in potrtega pod težo. vsakdanjega življenja. Isto poslanstvo, ki so ga imeli pred leti angeli, ima danes za nas božična pesem. Oznanja nani veselo božično skrivnost: Prišel je Odrešenik, rojen je Kristus vsaka bo<žična pesem nam to pravi, pa naj Slovenske stare pesmi in molitve pričajo, kako so naši pradedje častili preslatlko Ime Jezusovo. Starejši se še živo spominjamo. kako so naši dobri starši in dedje začenjali in zaključevali vsako važnejše delo in opravilo v božjem Imenu. Star kraški kmet mi je pravil, da je njegov oče pokleknil na njivo in molil, predno je sejal pšenico. »Jaz sem to opustil, a ni prava, je skesano potožil. Takrat ni bilo traktorjev in drugega modernega orodja, pa so vendar vse naredili v delavnikih• Ob nedeljah in praznikih so počivali, molili, čitali mohorjvvke in se tudi pošteno zabavali. Pri zornieah so bile cerkve polne tudi mož in fantov: zato je bilo r naših donnovih več sreče in blagoslova, čeprav so bile razmere skromnejše. Starši so nas učili in so od nas zahtevali, da smo pozdravljali: »Hvaljen Jezus!«. Dom. šola in cerkev so nas tako vzgajale. BOGOKLETJE NAŠA NESREČA Že prva svetovna vojna je pustila posebno na Primorskem velike gospočenarodna imovi-na«. Delavci ne upravljajo obrata neposredno, temveč posredno preko delavskih svetov in upravnih odborov. Upravni odbor je izvršni organ delavskega sveta. Če je v podjetju manj kot 30 delavcev in nameščencev, tvorijo vsi delavci delavski svet. Če je v podjetju manj kot 6 delavcev in nameščencev, tvorijo vsi upravni odbor. Sicer pa t*e delavski svet izvoli s tajnim glasovanjem (prim. Informatorov, Prime- jo poje zbor, naj bo skupno petje ljudstva ali srebrni glasovi naših otrok. Kaj bi bil za nas božič brez božične pesmi? Si ne moremo predstavljati tega. Zato naj se pevci zavedajo svojega poslanstva in naj bo njih petje zbrano, pobožne, s srcem podano. Kričanje na koru povzroča odpor, nerazpoložen j e in sl^bo kritik o. Čim lepše ho petje, tem bolj borno uživali praznike. Radi pojmo našo pesem, ker je naša. del našega srca in čutenja, izraz vere. Naši očetje so jo nam zapustili, mi pa jo moramo izročiti našim potomcem. Če je doživeta in lepo izražena, postane cerkev, kjer smo zbrani, kraj ločen od tega umazanega sveta, polnega sovraštva in hudobije. Dvigne nas k večni in lepi Ljubezni. Ob njej pozabimo na vse težave vsakdanjega življenja, pesem postane uteha naših slabosti in bolesti. Res bodimo hvaležni Bogu. da jo Imamo. Tako praznujmo vsak praznik, v veri, zaupanju in ljubezni do Najvišjega. Tako pojmovana in izvajana, postane pesem pot do Boga. NAŠA ČAST IN NEČAST Pred 12 le{i je veliko slovenskih mož in fantov praznovalo božič na Sardiniji, v posebnih batalijonih, brez vsakega stika z domovino. V malem mestecu nas je bilo okoli 250. Ob nedeljah in praznikih smo hodili skupno k sveti maši. Ker je bilo med nami precej pevcev, smo med mašo peli po slovensko. Duhovniki in drugi meščani so nas z veseljem poslušali, posebno za božične praznike. Na novo leto je tamkajšnji g. dekan povedal med pridigo, da je potoval po naših krajih in, ko sp ga srečali o^oci, da so mu nekaj rekli. Vprašal je slovenskega duhovnika, kaj to pomeni; pojasnil mu je. da je to naš krščanski pozdrav: Hvaljen Jezus! To nam je v čast! Deset let pozneje sem slišal J ta-lijanskega duhovnika v Gorici, ki je v pridigi rotil svoje farane naj nehajo preklinjati. Med drugirn je rekel: »Saj tudi Slovenci kolnejo, a so se naučili od nas. ki se ponašamo, da smo najbolj katoliški narod .. m Priznati moramo, da je res tako: a to nam ni v čast. Zakaj posnemamo pri sosedih najslabše lastnosti, ko bi se lahko naučili od njih kuj dobrega. Na primer: ljubezni do družine, varčnosti itd. KAJ NAM JE STORITI ? Bogokletje je greh zoper prvo in največjo zapoved. Koliko gorja prikliče nad nas kovina,, si je ^žho predstavljati . . Kaj nam je storiti? Goriški in tržaški moški smo tu precej prizadeti: zato je na-šq iljo^žiiost,. dq storimo, kar ic mogoče, da se ta zevajoča rana na našem narodnem telesu zaceli. Z dobrim sklepom, da bomo z lepim zgledom in prijazno besedo odpravljali ostudno kletvino iz naših vrst. začnimo novo leto v Imenu Jezusovem in zmagali bomo! * ... e .. . r nik za kadrove, god. II., broj 1: Radnički savjet, pravno-organizaeiona pitanja, 1955). Tako upravo podjetij imenujejo delavsko sa mou pra vi j am je. Delavski sveti izdelajo za vsako podjetje tarifni pravilnik, ki določa za vsako delo posebno plačo. Plače niso za vse vrste dela enaike, ampak za vsako vrsto različne, ikakor jih je delavski svet za svoje .podjetje določil. Pri tem morajo za vsako vrsto upoštevati vrednost dela in presežek dela (»n a d vrednost« - »Mehrwert«, dobiček); tudi je določena ccnorma«, ki jo mora vsak delavec doseči, da dobi polno plačo ,po pravilniku. Toda ta pravilnik morajo določiti delavski sveti sporazumno z okrajnim ljudskim odborom in sindikalno organizacijo. Nadzorna oblast, ki tarifni pravilnik odobri ali odkloni, je torej komunistična partija. Za letošnje leto (1955) so okrajni ljudski odbori odklonili večino tarifnih pravilnikov, ker so v njih bile plače povišane, in sicer delavcem kakor tudi direktorjem. Okrajni ljudski odbor je direktorjem zvišane plače pustil, delavcem pa znižal. Zato so se pojavile v raznih podje* t jih celo stavke. Nefcaj primerov: 1) 12. marca 1955 so nameravali zaradi neodobrenega •pravilnika stavkati v tovarni pletenin na Zaloški cesti. Deputacija delavk je šla k direktorju ter zagrozila * stavko. Direktor je posredoval. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI MISIJON V KOMNU. V Komnu se je vršil 45. misijon v goriš.ki apostolski administraturi v tem povojnem času. Prvo zamisel za sv. misijon je dal in prvi sveti misijon je priredil sedanji solkanski župnik č. g. Simčič Andrej, ki je po neki tridnevnici v S turi jah povabil v povračilo njegovega truda šturskega župnika č. g. Berceta Bogomirja, naj pride vodit sveti misijon v Križ. Od tedaj se je nepričakovano začela duhovna obnova Primorske. Uspehi te zamisli so se izkazali že o-d prvega začetka tako blagoslovljene, da sami misijonarji izražajo svoje presenečenje in svojo hvaležnost božji previdnosti in modrosti. V letošnjem adventu je bilo na Primorskem kar šest sv. misijonov. V Kobaridu in Šmartnem, v Štanjelu in Gorjanskem in zadnji teden še v Batujah in Komnu. Med sv. misijone, ki so se najbolj obnesli, moramo prišteti vrtojbenske-ga in sedaj koprskega. Oba je vodil sedanji kopr-ki apostolski delegat msgr. Albin Kjuder. ki slovi kot izredno sposoben župnik in sedaj tudi kot izreden voditelj misijonov. Uspehi teh 45 misijonov so zasluga tudi izredno dobrih in sposobnih govornikov, ki se žrtvujejo tudi za tako izredno trudapolno delo poleg vodstva svojih župnij. Poleg imenovanih zaslužijo priznanje še: čč.. gg. Vrtovec, dekan v Dornbergu, Podobnik Slavko, župnik na Vogrskem, Petrič, župnik na Colu, in'France Krapež iz V elikega Dola. Komenska cerkev, ki jo je pravkar z izredno požrtvovalnostjo ljudstva na novo olepšal g. dekan Kos, je bila v nedeljo pri zaključku sv. misijona tako vsa ople-tena z venci kakor še nikoli, niti ob novih mašah ne. Vse vasice komenske obširne župnije so med seboj tekmovale, katera bo spletla več metrov vencev. Te so nato dvignili do stropa In prekrižali z njimi vso ogromno širino in dolžino cerkve. Pogled na to krasoto je bil nadvse ganljiv. 2) 22. marca 1955 je stavkalo 19 zidarjev gradilišča Termo elektrarne Šoštanj, ker bi po novem pravilniku manj zaslužili nego dotlej. 3) 22. in 23. aprila 1955 je bila stavka na Javorniku v Železarni Jesenice. Geslo: Dobiček ali generalni štrajk! Dobiček pomeni dohodke za presežek dela (Mehr-wert). Sedaj gredo dohodki, ki so preraču-njeni za delo (vrednost dela, Nutzvvert) v plačilni fond in samo z njim razpolagajo delavski sveti za plače; z dohodki za presežek dela pa ne več; z njim razpolaga nadzorna obla-t. Zato klic delavcev: »Mi ustvarjamo dobiček, a ne razpolagamo z dobičkom! Tako ne moremo živeti!« 4) 13. maja 19-15 je bila dveurna stavka v gradbenem podjetju Sograd v Murski Soboti zaradi previsokih norm: »Ne moremo toliko napraviti! Preveč moramo delati!« 5) 17. maja 1935 je bila stavka delavk v papirnici Vevče, ker so jim v odločbi za plače zinižali plače za 3-7 din na uro. Delavke so prenehale z delom; njim se je pridružilo tudi nekaj delavcev. Dogovorili so se, da bodo s stavko vztrajali, če ne dobijo, kar jim po pravici gre. To je napravilo v Ljubljani strašen vtis. Nezadovoljstvo delavcev je javno izbruhnilo na sestanku v papirnici Vevče, na katerem je govoril zastopnik mestnega komiteja. Izbruhi starih partijcev so bili silno odločni in ostri. Sestanek je povzročil med reži-movci veliko poparjenost, v opoziciji pa ogromno navdušenje. Šlo je po vsej Sloveniji, kaikor da je to signal za revolucijo. Na sestanku so nastopili: Benediki Ivan, član Zveze komunistov Slovenije, nosilec Spomenice 1911, 70^yo invalid, kii je rekel med drugim: »Deset let nas že tarbajo in je vedno slabše.« Namestnik sekretarja Zveze komunistov Slovenije, Ban, je med drugim Teikel: »Dovolj je desetletnega izkoriščanja!« Rome Ciril, španski borec: »To je svinjarija. Kakor je sedaj, se ne da več živeti!« Trtnik Marija, sestra padlega heroja: »Vsi imamo enake želodce! Danes je slabše, nego ko so gospodarili kapitalisti!« Žabjek Franc: »Govorite, da je tovarna last delavcev: kam gre dobiček, se pa odloča v Ljubljani!« Vse to so govorili javno sekretarju mestnega komiteja. 6) 2H. junija 1955 v Litostroju: tu je bilo še hujše. Sumijo, da so to organizirali kominfonnisti. Raztreseni so bili letaki, naperjeni proti socialistični uredbi Jugoslavije. »Ne bomo več nasedali političnim frazam. Enotno bomo nastopili s stavkami in demonstracijami, da' še bolj omajemo fronto nenasitnih in brezsrčnih ljudi na vladajočih mestih!« Poleg teh slavik so bile še štiri stavke v Št. Petru na Krasu in treh drugih krajih. Sk upu o je bilo tedaj deset stavk. Možem in fantom za novo leto Socialni položaj v Sloveniji I. 1955 V mesecu, posvečenem našemu katoliškemu tisku, je prav, da desetletnico našega katoliškega tednika obhajamo na dostojne jši način. Deset let življenja našega lista v tako razburkanih časih je že nekaj za nas primorske Slovence. Koncem avgusta smo se spomnili te desetletnice s kratkim člankom v »Katoliškem glasu«, zdaj je pa SKPD priredilo proslavo s kulturnim večerom, ki se je vršil četrto adventno nedeljo v Domu Brezmadežne v Gorici. Lepo število prijateljev našega lista se je zbralo k tej proslavi. Na okusno opremljenem odru sta viseli sliki naših dvelh pokojnih' uradnikov: msgrja M. Brumata in g. Stanka Staniča. Pod njima je bila velika številka 10, sestavljena iz izvodov »Slov. Primorca«, »Kat. glasu« ter tržaškega verskega lista »Tedna«, ki je izhajal isto-eaisno s »Slov. Primorcem«. Na mizi v desnem kotu odra pa je bil razstavljen ves sedanji katoliški tisk pri nas in v inozemstvu. KAT. TISK PRI SLOVENCIH Po uvodnih besedah predsednika SKPD g. Dragotina Butkoviča je govoril o razvoju katoliškega tiska pri Slovencih g. dr. Anton Kacin. Orisal je začetke tiskane besede v našem narodu in poudaril, da je tiskana beseda najprej služila širjenju verske misli in je šele v prvi polovici 19. stol. stopila tudi na druga polja. Pokazal je posebne zasluge stoletne Mohorjeve družbe, ki jo je zamislil veliki narodni prebuditelj škof Anton Martin Slomšek ter naštel vse, kar se je tiskalo verskega in katoliškega v Ljubljani in v obrobnih mestih Trstu, Gorici in Celovcu s katoliškim dnevnikom »Slovencem« na čelu. Ob tem pregledu smo lahko videli, da čeprav smo majhen narod, se vendar lahko tudi s katoliškim tiskom postavimo v vrsto z velikimi narodi z večtisočletno kulturo. ZBOR GALLUS Po predavanju smo “slišali dve narodni pesmi Gallusovega zbora na ploščah. Ta zbor je najboljši slovenski zbor v emigraciji. Uživa velik ugled ne le pri Slovencih v Argentini, kjer je njegov sedež, pač pa tudi pri Argentincih, saj je že večkrat nastopal na raznih koncertih v Buenos Airesu. Govor urednika „Kat. glasa44 Naš urednik je v kratkih obrisih podal sliko preteklih deset let življenja katoliškega tednika na Primorskem; pojasnil je nato sedanje stanje »Katoliškega glasu« in nakazal, kakšne naloge imamo katoličani na tem polju v bodočnosti. PRETEKLOST Življenje našega lista je bilo v teh desetih letih viharno, kot so viharni časi, v katerih je izhajal. Zraste! je iz želje dušnih pastirjev na Primorskem, da bi ohranili med svojim ljudstvom vero in zvestobo Kristusovi Cenik vi. V Gorici je začel izhajati katoliški tednik »Slov. Primorec«, na Tržaškem pa so začeli izdajati verski list »Teden«. Oba sta imela isti nameni; zastaviti pot pohodu brezhoštva po naši deželi. Po treh letih sta se oba listat združila v tednik »Katoliški glas«. Govornik se je spomnil tudi vseh urednikov naših listov v tem desetletju. Ker bi bila kronika vsega, kar se je godilo okrog listov v tem dcsetletjif, preobširna, se je urednik omejil le na to, da je omenil viharje, ki soi v tej dobi grozili katoliškemu tedniku, da bi ga uničili. Prvi vihar je navalil na list takoj ob začetku in to je bil vihar strahovanja, bojkotiranje lista, preganjanje bralcev, naročnikov in širi.teljev. Dne 19. sept. 1915, to je po tretji številki »Slov. Primorca«, je prodajalka lista iz Volč sporočila, naj lista ne pošiljamo več, ker je iz Tolmina prihrumela demonstracija gospa in gospodičen, ki so prodajalko' prav »demokratično« nateple. Po objavi pastirskega pisma jugoslovanskih škofov se je pa divjanje proti listu še pomnožilo. .Hvala Bogu, kljub viharju, naklada lista ni padla; ljubezen naših zavednih ljudi do lista ga je ohranila pri življenju. Drugi vihar oz. nevarnost je prišla nad list ob razmejitvi z državno pogodbo. Malo nas je ostalo na tej strani. Pa je božja Previdnost poskrbela, da je iz »Slov. Primorca« in tržaškega »Tedna« zrastel list »Katoliški glas«, ki se je razširil po vsem Primorskem in tudi v inozemstvo. Zopet je zavednost naših ljudi in širokogan-dnost naših duhovnikov rešila list, da je ostal pri življenju. Tretja nevarnost pa je nastala pred par leti, ko se je pojavil novi tednik »Novi list«. Mnogi so prerokovali »Kat. glasu« smrt, češ novi tednik bo bolj ljudski in bo zato prodrl v vse plasti, in predno bo preteklo leto, bo moral naš list s površja zemlje. Hvala Bogu, list ni zamrl, ampak je še pomnožil naklado in upajmo, da bo še naprej živel in vršil svoje poslanstvo med Slovenci na Primorskem in po svetu. Kljub viharjem je list ostal. Kot hraeč tekel, ga izpostavite nevarnosti, da se spotkane in pade, pravtako kakor če otroka obremenite z bremenom, ki ga še tie more nositi, ga v hoji zadržite, če ne celo ustavite.« Krščanski starši in vsi vzgojitelji vzemite si te besede k srcu. Eisenhomrei* za mir Ameriški predsednik Eisenhower želi Sovjetom ponovno pojasniti ameriško stališče do razorožitve ter poslati Bulganinu nove predloge za mir. Združene države so za vsak stvaren načrt, ki je odkritosrčen in daje jamstvo za kak uspeh pri razorožitvi. Pripravljene so upoštevati vse dosedanje zadevne predloge za razorožitev in za nadzorovanje ^nad razorožitvijo. Ti*ansjoi*danija se upira Srednji Vzhod je vedno bolj v kipenju. Pred božičnimi prazniki so bili nov zunanji znak lega nevarnega kipenja nemiri v Transjordaniji. Tu je vlada prvega ministra El Ma- halija sklenila, da pristopi k bagdadskemu paktu, ki veže nekatere države v obrambni zvezi proti Sovjetski Rusiji. V tej zvezi je tudi Anglija. Toda proti temu sklepu vlade so takoj ostro nastopili arabski nacionalisti, ki nočejo slišati o kaki povezavi z zapadnimi velesilami. Nastali so liudi nemiri v vsej državi, zlasti še v arabskem delu Jeruzalema. Tekla je kri. Mladi kralj Hussein je moral odstaviti vlado El Mahalija ter imenovati novo, ki je takoj preklicala namen prejšnje vlade, da pristopi k bagdadskemu paktu. Kralj je tudi razpustil parlament in razpisali so nove volitve. Eri teh naj ljudstvo samo , odloči, ali hoče pristopiti k omenjenemu paktu ali ne. « Zena s fcameaiiim sccem »Milostljiva gospa, glejte krasne planike; sedem jih je v šopku, a vam jih prodam za nizko ceno sedem sto lir. Vzemite gospa, to je krasno cvetje in ni nikakor drago. Veste, planike cveto po nevarnih čereh in jaz se vsako jutro plazim po skalah, čeprav imam že nad petdeset let. Le verujte ml, cena ni pretirana. Tudi šopek gorskega encijana vam ponudim in to samo za tisoč lir. Veste, gorski encijan ne cvete na vrtni gredi, zato je. pač dražji kakor marjetica v dolini.« To je ponavljala čudna žena na velikem prelazu v dolomitskih gorah. Na prelazu se ustavljajo vsi avtomobili in tam je žena s kameni tim srcem iskala svojo srečo. Približala sc je vsaki dami, vsakemu turistu. Znala je tudi nekaj besed v drugih jezikih in izletniki so po vrsti kupovali drago cvetje. Žena pa je živela blizu prelaza v gorski bajti v pravi revščini. Na bajto je bila prislonjena nizka staja za dve kozi, ki sla ji dajali mleka, a še to je večkrat prodala v gorskem hotelu, sama pa stradala do onemoglosti. V dolini je imela čudna žena kar dve veliki hiši in obe je dala v najem za zelo visoko ceno. Minilo je že sedem let po zadnji vojni, a v dolino se ni prikazala. Glavni najemnik ji je moral prinašati denar v gore. Na prelazu so se vsi hali čudne starke, ki ni z nikomer govorila. Nekateri so jo imeli celo za gorsko čarovnico. Nihče ni mogel razumeti, zakaj starka grabi denaT in katn ga spravlja. Tudi si je ni nihče upal po tem vprašati, le med seboj so ljudje govorili, da so kupili lepe planike od žene s kamenitim srcem. Čudna žena je imela dobrega, mladega sina. ki so ji ga Nemci med vojno odpeljali v taborišče Mathausen. Tam je fant težko zbolel in vrgli so ga v krematorij. Ko je uboga vdova v Dolomitih zvedela za to strašno novico, se ni mogla izjokati, ni mogla preboleti in ne odpustili. Ni hodila več v cerkev, ni več molila, zaprla se je v svojo hišo in drugo pomlad po končani vojni je zginila v gore, kjer je še do lanske zime prodajala gorsko cvetje. Nihče ni razumel, kaj počenja s tolikim denarjem. Sedmo pomlad po vojni pa so duhovniki v bližnjem mestu objavili veliko skupno romanj« v nemška taborišča Dachau, Mathausen in drugam. Povabljene so bile zlasti matere in žene padlih sinov in mož v Nemčiji. Med prvimi se je prijavila žena s kamenitim srcem. Prišel je dan odhoda. Vsi so se zelo čudili, kaj išče gorska čarovnica med vernimi romarji. Ljudje, so na dolgi poti molili za . padle, za vsakega znanega rožni venec. Vsi so molili v avtobusu, le čudna žena ni odprla ust. Niti takrat ni molila, ko so drugi molili rožni venec za njenega padlega sina. V naročju je stiskala veliko torbo in v njej je bilo denarja kot nihče ni slutil. V starkini duši so se podile zadnje čudne maščevalne misli. V Nemčiji bo zamenjala tri, milijone lir v marke in sredi taborišča v Mathausenu bo postavila veličasten spomenik padlemu sinu. Da, mora to napraviti, mora se tako maščevati! Spomenik pa mora biti bel in lep kakor najbolj razkošna planika, ki jo je utTgala v sedmih letih trdega dela za denar. Na vrhu spomenika ho cvetel marmornati šopek sedmih planik, pred spomenikom pa bo velika vaza z gorskim encijanom, kakega krščanskega .simbola pa sploh ni treba! Potem bo dala preostali denar raznim velikim časopisom doma in v tujini in ves svet bo pisal o čudni materi, ki je postavila sredi Mathausena najlepši spomenik in ki »i je denar prislužila z dragim prodajanjem gorskega cvetja v Dolomitih. Mnogi turisti, ki so kupili prav od nje drago cvetje, morajo tako zvedeti, zakaj so tako dTage planike v Dolomitih. To ho njeno maščevanje nad hudobnimi ljudmi, ki jim ni mogla toliko let odpustiti strašnega zločina nad njenim otrokom. Končno se je velik avtobus začel ustavljati pred kraji smrti, pred nekdanjimi taborišči. Žena s kamenitim srcem, je izstopila samo v Mathausenu, a ni šla za romarskim križem v taborišče kakor vsi drugi potniki, sama je tavala naprej, nema, trda, s sovraštvom v očeh; dolgo se je ustavila na kraju krematorija, maše za pokojne se z drugimi ni udeležila. Po maši »e je med italijanske romarje vmešala neka nemška žena srednjih let in je začela prositi miloščino. Vmes je zelo veliko govorila in razkazovala lepe fotografije mladih fantov. Vsi romarji so odpirali denarnice in dajali svoje darove, le starka iz dolomitske hajte samo gleda, gleda. Končno prosi tolmača, naj ji vse počasi razlaga, kaj se je zgodilo s to nemško ženo. Pet sinov je imela in dobrega moža, a sedaj je sama. Trije, so padli v Rome-lovi armadi v Afriki, dva na Montecassino v Italiji, eden je med pogrešanimi. Sedaj je sama, uboga in zato prosi miloščine. Žena s kamenitim srcem še ne more razumeti, kako je. to, da ima ta Nemka rožni venec v roki in pravi, da celo moli. Le kako je vse to mogoče?! Končno vpraša ubogo ženo, če je tudi zares odpustila vsem, ki so pobili njene sinove, »O že kdaj, gospa, in dobri Bog me vedno podpira. Tukaj sem tudi zato, da tolažim uboge matere, ki prihajajo od daleč na kraj smrti svojih dragih. S svojo nesreča še drugim pomagam. In veste, v Nemčiji in drugod po svetu je še več takih mater in žen kakor sem jaz.« Tedaj se je zdrobilo kamenito srce in starka z dolomitskega prelaza je. počasi odprla debelo tor-bico in izročila nemški trpeči materi tri zavitke po sto tisoč lir. Prosila jo je še s solznimi očmi, naj veliko moli za njenega padlega sina in zanjo. Nato se je hitro oddaljila. Vso ostalo veliko vsoto denarja je kmalu potem izročila mednarodnemu uradu za žene padlih v Mathausenu. Nemški duhovnik ji je daroval rožni venec in na poti domov je ves čas molila. Oseba ki so jo ljudje imenovali »žena s kamenitim srceip«, še živa in ves dogodek, ki ste ga sedaj prebrali, je resničen. (Prevedel Dolinski) Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto VII - 1955 - Štev. 52 Z GORIŠKEGA Goriškim možem in fantom V gor iškem mestu nam nekaj poglavitnega manjka in to so nedelje za krščanske može in fante. Potrebno je, da uresničimo namero, ki jo vaši dušni pastirji gojimo že dolgo: SKUPNO SV. OBHAJILO MOŽ IN FANTOV VSAKO PRVO NEDELJO V MESECU MED SV. MAŠO OB 9. URI NA TRAVNIKU. Velik je naš človek, kadar se trudi za svojo družino in svoj obstoj; še večji je, kadar se bori in trpi za zmago naših svetih pravic; a največ ji je takrat, kadar kleči pri obhajilni mizi ter postaja eno s Kristusom. In tak bodi ti, slovenski mož in fant! Če imaš kake pomisleke, odločno zamahni z njimi ter se že to nedeljo pridruži tisti sijajni četi evharističnih mož, ki bije najlepše bitke za zmago božjega kraljestva nad našim ljudstvom. Ob koncu starega leta so nam oči uprte v megleno bodočnost in vsi se zaskrbljeno izprašujemo: Kaj nam bo prineslo pa novo leto? — Ne vemo. A eno je gotovo: če bo Bog z nami, se nam ni bati ničesar, pa četudi bi hodili sredi smrtne sence, kakor zatrjuje psalmist. Zato skleni: Po skupnem meseč- nem svetem obhajilu hočem biti ponos Cerkve in čast svojega naroda. Na svidenje torej na Novo leto na najlepšem »položajua, kar jih po- zna ta mrzli svet — pri obhajilni mizi ob 9. uri na Travniku. Gorica, 29. decembra 1955 Vaši dušni pastirji Božični prazniki v Gorici Tudi letos nam je nebo naklonilo mile in sončne božične praznike, brez snega in brez mraza.. Ubrano so zapeli zvonovi v sveto noč in verniki so napolnili cerkve, kjer so se vršile polnočnice. Tudi slovenski verniki so iimeli svojo lepo polnočnico v cerkvi sv. Ivana. Vse premajhna je bila za toliko ljudi. Okusno je bil pripravljen glavni oltar z razsvetljenimi božičnimi drevesci. Raz kor so ubrano donele naše lepe božične pesmi, ki jih je izvajal mešani zbor SKPD. Tudi v stolnici je bila jutranja sv. maša na božični dan dobro obiskana. Med mašo je lepo .prepeval zbor dekliške Marijine družbe. Goriški nadškof je imel slovesno sv. mašo na božič ob 10. in pol s priložnostnim govorom, kjer je poudaril veliko ljubezen novorojenega Deteta v nasprotju s sebičnostjo, tega sveta. Povsod v mestu je za te svete praznike vladalo praznično razpoloženje. Na sv. ve- Sreče in uspe novo leto — FODERAMI A. PERTOT TRST - ULICA G Trgovina KERZE Trst, Piazza S. Giovanni 1 MLEKARNA BOŽIČ-ŽAGAR ROJAN Pekarna in slaščičarna ZAVADlAl Trst - Piazza Barriera Trgovina „PRI SONCU" e li p SC a oaiv Manufaktura - Galanterija in vse vrste perila Trst - Via Nizza - Via Rismondo 1 Urarna in zlatarna MIKOLJ čer so na več krajih zažarela božična drevesca. Posebno občudovanja vredno je razsvetljeno božično drevo pri kavarni Garibaldi. Tudi za najrevnejše je bilo poskrbljeno, za male in velike. Mnogi so dobili svoj božični zavoj, ki jim je olajšal bedo in jim vrnil zaupanje v dobroto človeštva. Otvoritev otroškega vrtca v Pevmi V četrtek 18. decembra so ob navzočnosti goiriskega župana dr. Bernardisa in drugih predstavnikov oblasti iz Gorice, slovesno »tvorili slovenski otroški vrtec v Pevmi. Učiteljica Komavli Mariza, doma z Oslavja, je imela pozdravni govor, nakar so se tudi malčki izkazali z ljubkimi deklamacijami v slovenščini in italijanščini. V otroški vrtec se je vpisalo do sedaj 16 otrok. Lahko bi jih bilo več, ko bi med našimi ljudmi bilo več zavednosti. Jamlje Kdor je sledil našim dogodkom, je čital marsikaj neprijetnega. Neprestano smo poročali o cestnih nesrečah in drugih dogodkih, ki pretresajo našo vas. Tudi tokrat imamo žalostne novice. Prejšnji teden je bila težka ločitev, kakršne si gotovo ni pričakoval nihče izmed nas. Naš župnik g. Jože Vošnjak nam je dal slovo. Težko je odjeknil ta dogodek pri vseh vaščanih, tembolj ker se zavedamo kakšnega duhovnika smo izgubili. Z veliko očetovsko ljubeznijo se je trudil z nami, bil nam je dobrohoten in izkušen svetovalec. Velikodušno je pomagal v vseh težavah. Veliko je njegovo zaslužen j e v naši vasi. Tudi na kulturnem polju, neglede na žrtve, se je velikodušno udejstvoval in nas spodbujal. Hvaležni vaščani prosimo Boga. naj mu vse bogato poplača in natrosi milosti tudi nad njegove nove ovčice. Števerj an Letošnji božični prazniki so bili tudi pri nas izredno lepi. Pri polnočnici je bilo ljudi kot že dolgo ne. Posebno smo bili veseli naših sosedov iz jugoslovanskih Brd, ki so prišli sem h nam, ker tam preko niso imeli polnočnice, saj so sosedje Cerovci že 4 leta brez svojega dušnega pastirja. Njih veliko veselje je bilo pritrka-vati na naše blagodoneče zvonove. Gotovo so hoteli dati duška svojemu veselju, ker tam pri njih je zvonjenje po deseti uri strogo prepovedano, pritrkavanje pa še bolj. Tudi oba praznika sta pripeljala k nam veliko gostov, ki so prišli uživat prijetno briško sonce in še prijetnejše vince. SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO V ŠTEVERJANU IN DEKLIŠKI KROŽKI voščijo vsem Števerjancem lin prijateljem božjega blagoslova polno novo leto. SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO V GORICI želi SKPD v Števerj anu, Slovenski Prosveti v Trstu, vsem rojakom in rojakinjam, tu in po svetu, srečno in uspehov polno novo leto. S TRŽAŠKEGA Dotnio Morda smo edina verska skupnost na Tržaškem, ki ima službo božjo v šokiki telovadnici. Nimamo še cerkve na katero bi se navezali, ki bi nam vzbujala večjo zbranost in pobožnost, pa smo vendar zadovoljni s tem, da smo kot verniki postreženi prav v naši sredi, čeravno v šoli. Tukaj bomo tudi praznovali lepe božične praznike, sicer se bo kakemu »novemu« človeku nekam čudno zdelo: duhovnik pride, pripravi, pa odide, ampak temu smo se že zdavnaj privadili, da ni za nas prav nič posebnega, čeprav je to podobno misijonskemu delu. Radi beremo slovensko katoliško časopisje, saj smo tudi mi katoličani in Slovenci. Slišali smo tudi, da se je oddalo pri nas precej Mohorjevih knjig. Tedensko sledimo branju Katoliškega glasa, ki bi moral priti v vsako verno katoliško družino. 25 lir, cena lista, ni prav velika vsota za vsak teden, zlasti ako pomislimo, da se toliko denarja potrosi brez potrebe. Zadnje čase pa dobimo še družinski mesečnik Vero in Dom. Pohvaliti pa moramo naše otroke: v lepem številu prihajajo k sv. maši, pa prav lepo pojejo. Bog daj. da bi z božičnimi prazniki tudi drugi sovaščani zaceli zahajati k redni nedeljski službi božji ^Poravnajte naročnino f Trst - Čampo S. Giacomo Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici OGLASI Za vsak ram višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7°/o davek na registrskem uradu. Dr. GILBERT DELNERI ZDRAVNIK ZA NOTRANJE BOLEZNI, REVMATIZEM, ATR1TE. SIATIKO, SKLEPNA VNETJA SE JE PRESELIL v novi ambulatorij v palači »ESSO« v ulici Roma 2/1. Sprejema od 10.-12. in od 15.-18. ure -(Telefon 23-12). Naslov osebnega stanovanja je Trg Tom-maseo 9 (Plaeuta) - Telefon št. 51-84. Polnočna sv. maša pri Sv. Jakobu Tudi letos je bila v cerkvi sv. Jakoba božična sveta maša na sveti večer ob 21. uri. V lepo prenovljeni cerkvi se je zbralo zelo veliko ljudi. Sv. mašo je opravil msgr. Omersa, vmes pa so lepo prepevali šentjakobski pevcei. Velika udeležba pri sv. maši priča, kako je potrebna ta božična sv. maša za tržaške Slovence. Opolnoči je tržaški radio prenašal to sveto ma*o. Nov švicarski konzul v Trstu Švicarska zvezna vlada je imenovala novega konzula za Trst. Mesto bo prevzel Anton Berlo, ki je doslej služboval v švicarskem zunanjem ministrstvu. Dosedanji konzul Manza bo odšel v Lion v Francijo, kjer bo prevzel vodstvo tamkajšnjega konzulata. Smrt na sveti večer V bližini novega zdravilišča pod obeliskom na Opčinah si je na sveti večer vzel življenje 63-letoii J. Ban iz Trstenika, pristaniški delavec. Vrgel se je pod tovorni vlak, ki ga je dobesedno prerezal na dvoje. Sodijo, da je šel v smrt zaradi težkih družinskih razmer. Spet smrtna nesreča v Nabrežini V ponedeljek 19. dec. zjutraj je nabre-žince pretresla novica, da se je ponoči v bližini zdravilišča smrtno ponesrečil Jože Pipan iz šempolaja. Pokojni se je mudil v nedeljo v Nabrežini in kasno zvečer se je z motorjem vračal domov. Pri zdravilišču je 7. motorjem zadel v drevo in obležal na mestu mrtev. Kako je prišlo do nesreče, ni znano. Nesreče z motorji so zadnji čas tako pogoste, da vzbujajo resno skrb. Verjetno bi bilo mnogo manj nesreč, če bi motociklisti vozili bolj previdno in počasi. OBVESTILA OB ZAČETKU MESECA V GORICI V soboto 31. januarja, ob 5. uri zvečer, bo zahvalna pobožnost pri Sv. Ivanu. Na novo leto ob 4. popoldne bo pri Sv. Antonu ura molitve za srečen začetek in blagoslov v novem letu. \ ab 1 jeili vsi. V sredo 4. januarja ob 8. zvečer meseč-na pobožnost za žene. V petek 6. januarja, praznik sv. Treh kraljev, ne bo ure molitve. V soboto 7. januarja, prva sobota v mesecu ob 6. sv. maša z rožnim vencem in premišljevanjem v stolnici; ob 7. pri Sv. Ivanu. ZANIMIVOSTI BOŽIC PO SVETU Po vsem svetu so tudi letos vsi kristjani zelo slovesno praznovali božične praznike. Celo v Palestini, kjer so še dva dni prej divjali boji med Izraelci in Arabci, so za nekaj časa utihnile puške in se umaknile božični skrivnosti. Bog daj, da bi se nikdar več ne oglasile. Poleg sv. očeta so izdali božične poslanice tudi razni državni poglavarji. Božič so lahko letos obhajali tudi v komunističnih državah, ker je padel na nedeljo, ko je že tako dela prost dan. Po cerkvah je bilo veliko vernikov. Le tisti, ki so zaposleni z vzgojo mladine po šolah ali so v vojaški službi ter kjerkoli na vidnih mestih v državni upravi, se niso smeli prikazati v cerkvah. Oblasti od njih zahtevajo, da delujejo proti veri in pravijo, da bi vzgojno slabo vplivali, če bi proti Bogu in veri govorili, sami pa hodili v cerkev. NEMIRI V ALŽIRU V francoskem Alžiru so se zadnje čase povečali krvavi nemiri. Morda so alžirski nacionalisti poostrili svoje krvave nastope tik pred francoskimi volitvami zato, da bi opozorili francoske vodilne kroge, naj se resno lotijo alžirskega vprašanja. RADIJSKI PRENOSI ZA BOŽIC Vatikanski radio je prenašal božično poslanico sv. očeta v 27 raznih jezikih, med njimi tudi v vseh glavnih slovanskih jezikih, in sicer: poljskem, češkem, slovenskem, hrvaškem, beloruskem, slovaškem, ukrajinskem, ruskem in bolgarskem jeziku. Poleg tega tudi v kitajščini in arabščini. OPICE - DELAVKE Na Malajskih otokih in v Siamu že delj časa uporabljajo opice za pobiranje sadežev, zlasti na visokih drevesih. Prvi so prišli na to misel botaniki, ki so v botaničnem vrtu v Singapurju izučili prve opice za to delo. Poizkus je sijajno uspel in še prekoračil njihovo pričakovanje. Izurjene. opice so odkrile pet vrst sadnih dreves, ki so bile doslej še čisto neznane. Prav tako uporabljajo v Angliji nekateri kmetovalci opice za poljska dela. Neki kmetovalec je izjavil, da za pobiranje češenj ni hitrejših in boljših delavcev kot so opice. NA KRATKO 1. Znano nogometno društvo Dinamo iz Moskve je športno društvo pripadnikov državne policije (NKWD). 2. Leta 1950 je obiskalo Rusijo 2134 tujcev, leta 1954 pa že 9700. Leta 1950 je pa 1893 Rusov obiskalo inozemske države, leta 1954 pa že 7185. Tu je dana prednost državam, k so pod ruskim nadzorstvom. 3. Med italijanskim, polotokom in Sicilijo mislijo zgraditi most. ki bo dolg 3710 metrov. Stroški bodo znašali 120 milijard lir. Ni znano, kdaj bodo začeli z delom in kdo bo kril stroške. 4. Ameriška bojna ladja Ne iv Jerse\, ki je bila na obisku v Trstu, je ena največjih. Ima nad krovom 11 nadstropij, pod krovom pa 17. Vsak izstrelek iz devetih največjih topov stane 2500 dolarjev! 5. V Združenih državah Amerike so u-stanovili družbo »Interplanctary Develop-ment Corporation« za prodajanje zemljišč na luni. Prijave še vedno sprejemajo. 6. V prvih devetih mesecih tega leta je obiskalo Italijo 9 milijonov tujcev. HIŠNE POMOČNICE IN NJIH PLAČE V desetih evropskih državah so organizirali anketo z namenom, da ugotovijo, koliko stane ženska pomoč v hišnem gospodinjstvu. Plače hišnih pomočnic se danes sučejo povprečno od 16 do 20 tisoč lir mesečno. Najdaljše so plačane ženske v Egiptu in v Španiji, kjer dosežejo komaj 2.500 lir mesečne plače. V Italiji se sučejo te plače od najnižjih 7 tisoč do najvišjih 20 tisoč lir. Najboljše so plače hišne pomočnice v severnih deželah, kjer dosežejo tudi 40 tisoč lir mesečne plače. Zato so izredne redike tiste družine, ki si lahko privoščijo »luksuz« služkinje. Večina najemajo ženske le na uro. V Nemčiji na primer se družine poslužijejo hišnic, takozvanih »pulzfrau« (žena za težka dela), ki opravljajo naj težja hišna dela za 150 lir na uro. V Angliji so te ženske plačane po 200 lir na uro, v Franciji pa 250 lir. ČEBULNA JED: I kg čebule olupimo in zrežemo na debele kose. Dušimo jo na nekaj olja, da zakrkne. Nato prilijemo toliko vode, da je pokrita, ter jo dušimo še pol ure. 3/4 kg krompirja olupimo in zrežemo na majhne kocke. Dodamo ga čebuli in 30 dkg zrezanega prekajenega mesa. Soli in popra po okusu in po nadaljnjem 30 minutnem dušenju jed serviramo.