, . -y : ,c .. '&:■ - V . ■■ ■ j 1 ' i. v / ’ > * ■ f Vi* % . . U kT > v ft 1 m . 'r-y. ■Y/ W ;Wf • ’ i. / i /' •, / i¥> ' . . . ■ - ■ -. . .. ^ tf|Y _ r ; y . . - ■ K* »' * ■ . C " Y?V * •"/, :■ ^ V .V -V, l y VV . ... . . ■" , Iv: ■ • . * , ■ - - 1 " v : ■ < 7 V> -«// • > . :/ : ;. ' , ■■ ■ V-' r - 3 U . IM tO. ■ - . -v /v!i h'.'* -*,* / ,*a m** 0 * ' ' ^ - . : ' ? •:• •''.1 r.y „ 5 '- *r V • ' ' \ A ’ 'V; a® Y- -v, ■ 1 V- , iv: ^ V' ,l ;, .. •’ ' 'Y.vYY.Y'Y . ! ■ , ' , , . ' ' - " * '-V • ’• ! ' • - . : ■■.••• : ■ ^v* . '/ChorL- Sv etnikov SHIVLJENJE ^SVETNIKOV I N PRESTAVNI GO PERVE V 1 natif teh bukev to miloftljivi Firfht CO^POB GO^POl) ANTON ALOJS, LJublanflu fhkof petiga roshnizveta 1827 dovolili* rot« P LJUB L J ANT »828 , NATISNIL JOSHEF SASSENBERG. Z he fo tudi pred ljudmi bolezhine ter peli, sakaj Bog jih je fkufhal, kakor slato v’ pezhi jih je fkufil 3 in kakor shgana daritev jih je fprejel. Buk. mod. 3. f Sveti zerkovni shor uka8he vfim flikofam in vfimdru¬ gim ; ki imajo nad feboj dolshnoft uzhiti in sa dufhe vernih fkerbeti, (po fhegi katoljfhke in apoftoljfke zerkve od pervih zhafov kerfhanfke vere, po eniga glafa uku fvetih ozhakov , in po ukasih zerkovnih sborov , polebno tih , ki fkerb- no uzhe , de fvetniki sa naf profijo , in de gre jih na pomozh klizati, fvetinje zhaftiti in podobe fhpogati,) de naj verne svefto uzhe , de fvetniki 8’ liriftufam kraljujejozhi fvoje molitve sa ljudi opravljajo, inde je dobro in koriftno va njepo- nishno klizati. Trident: sbor fej a5. Predgovor. V y Ji pravoverniki radi pojlujhajo, in bere¬ jo djanje jvetnikov. t Slovenzi rajo v ’ tim JlabJhiod drusih: jejl vem in prizhujem od njih gorezhnojti. Dojihmal je slo malo na jveilobo prijhlo od shivljenja Jvetnikov v’ JlovenJkim jesiku: saio Jim jim tele bukve fpifal, in s' boshjo pomozhjo jim hozhem Jhe druge saporedama sa vfe mefze zeliga leta Jpijati, de bodo shelje dobrih najiiene. Ozhiinff Jposnam , de Jo mi pomagali prezhajiiilivi Gojpod Mihael Hojmann, nek¬ daj korar v' Novomejtu , k Uri Jo pervi dan Kimovza 1820 v’ Bogu sajpali. Oni Jo s ’ Jtanovilnim pridam, in hvale vredno uzhe- )( IV nojtjo JpiJali veliko od pre/tavnih prašni¬ kov, od shivljenja Jvetnihov , in vjetopom- noshili s' lepimi nauki. To mi je bilo do¬ brotljivo v ’ roke dano, in njih pridnojt je mojo delo slo polajjhala. Kar /veto pijmo prizhuje od shivljenja hudih j in dobrih Je more verovati; kar drugi pijhejo, in prizhujejo, Je more mo¬ dro premiftiti, in jim pametno verjetij slajti, kadar ni to soper nobeno rasodeto rejnizo, in je k’poduzhenju. Kar v dobro napeljuje , je pomagljivo, ako bi tudi bile prilike, ktirih je dojti tudi v’ Jvetim evan - gelji; ne Jmemo pa Joditi od mogozhnojli gnade boshje nad Jvetniki po Jvoji JlaboJti. V’ popijovanji shivljenja Jvetnikov Jim Je Jkerbno varoval, kar bi samoglo vejt Jla- bih raniti » Ljubi t Slovenzi! berite te in prihodne bukve od Jvetnikov s’ mijlijo, in voljo Jvo- je shivljenje poboljjhali. Cvetniki naj uzhe ljubiti Boga is vjiga Jerza; ftanoviino nje¬ mu flushiii j v pokorjhini radovoljno in v svefto shiveti ; pravizhno in ufmiljeno go- /podovati;/voje gre/hno telo pokoriti ; nad¬ loge in krivize voljno preterpeti ; Jiorjene krivize popraviti; refnizhno Je /pokoriti; Jovrashikam savolj Boga odpa/hati; po v/ih sapovedih /tanovitno shiveti. t Svetniki /o bili zhloveki kot /mo mi; v/ih Jtanov fo bili kakor mi; v /redi pohuj/hanja/o bili ko mi, pa s' gnado boshjo /o premagova¬ li sapeljive/ku/hnjave, mozh hudizha, Ži¬ lo hudobnih in v/e. Ne obupajmo, ker Bo¬ gu je v/e mogozhe, in s' njegovo gnado sa- moremo v’ nebe/a priti. Berile in premi/h- Ijujle/krivno/linafhiga odre/henja, de bo- /te Bogu hvaleshni. Berite in premi/hljlij¬ te slavljenje zhi/le in mogozhne matere bo- skje Marije, kraljizevjih/vetnikov, tudishi- vljenje drusih /velnikov in /vetniz, de /e vnemate, in ferzhno rezhete s'/vetim Au- gu/htinam: Zhe /o oni samogli, sakaj pa mi ne ? Molile Sa du/ho sve/tiga Jesu/oviga name/tnika Go/poda Hofmana, sa-rne in sa druge, ki /o /e trudili sa va/he dufhe, de bomo s’ vami v ve/eli drushbi v/ih /ve- VI tih hvalili kralja, in vojvoda fvetnikov Je - sufa-Kriftaja , ktirigofpoduje s' Ozhetam, in fvetim Duham od vekomaj do vekomaj. Amen. FRANZ VERITI, Fajmafhter v’ Horjulu. K. a s a 1 o Preftavni godovi. Stran N . ■*- 'edelja. Nauk fploh od vfi.li nedelj in praš¬ nikov fkosi leto . . . . . r Advent- — Kaj v’adventu premifhljevati in delati. 5 .Shtir je kvateriij. tedni. — Sakaj fo kvaterni te¬ dni od zerkve poftavljeni ... 8 Prefveto ime Jesul. — Kako Jesufa refnizhno moliti. 11 Pepelnizhna freda. — Kaj zerkev v' tim zhafu Ivoje otroke uzhi . , , , . 16 .Shtirdefetdanfki poft. — Od pefta . . 2 o Shaloftna mati boshja Marija. — Bodi shaloften s’ shaloftno Marijo . . . . a 4 Zvetna nedelja. — Kaj pomenijo zerkveni oprav¬ ki zvetne nedelje.28 Veliki zhetertik ...... 32 Veliki petik . . .. . , . . 4 ° Velika fabota. — Kaj pomenijo zerkveni oprav¬ ki tega dneva ..... ^4 Velikanozh. — Potrebno in poduzhno je vftaje- nje Jesulovo ...... 69 Krisbevi teden. — Sakaj fo prozefije , in kajuzhe. 64 Vnebohod Jesufa Kril tufa. — Jesufov vnebohod je vterjenje v’ veri, in fpodbod le nebelh- kiga kraljeftva ifkati .... 68 VIII Nauk'od fedmirih .Stran darov f. Binknfhtna nedelja. Duha ....... 72 .Sveta Trojiza — ,S. Trojizo s’ sliivo vero in fve- tim shivljenjara moliti , . t . ^8 .Sveto refhnje Telo — Terdno veruvati, in vre¬ dno prejemati Jesufa v tim prefvetim Sakra- mentu . ...... 82 Angelji varhi. — Od ljuebesnive pomozlii ange- ljov varhov . .... 86 .Sladko ime Marije. — Marijo po veri zhaftiti. 90 Roshenkranfka nedelja. — Od roshenkranza . 98 Zerkveno shegnanje — Kratko raslaganje zer- kveniga shegnanja . . . . . g5 Dan fvojiga rojftva, in kerfta. —• Kaj delati na dan fpomina fvojiga rojftva in kerfta . 102 Nepreftavni godovi. Profenza. I. dan. Obresovanje Jesufovo. Nauk. Refnizhno in bersh fvoje shivljenje po Jesufu pobolj- fhati. .106 II. dan. .Sveti Malcar Alekfandrijz pufhavnik, — Is njegoviga shivljenja . . . 109 UT. dan. .Sveta Genovefa diviza. — Is njeniga shivljenja.11^ IV• dan. .Sveta Sinkletika diviza. • Mogozbe je v’ nebefa priti . . . . .118 V. dan. .Simeon .Stilita pufhaunik. — S’ ved- nim pokorjenjem fvoje hudo posheljenje pre¬ magovati . . . . . ia 3 VI. dan. .Sveti trije kralji. — Is tiga prašnika 129 IX .Stran VIL dan. .Sveti Luzijan marternik. Nauk. Verni morejo biti sbeljni fvetih naukov, in de¬ lati po njih ...... VIII. dan. £ Sveti .Severin , Esterajharfki uzhe- nik. — Sakaj nam Bog pofhilja nadloge ? 141 IX. dan. .Sveti Gordi marternik. — V’ fleher- nim ftanu je mogozhe dufhe svelizhati- 147 X. dan. .Sveti Pavel pervi pufhavnik. — Kdor hozhe Bogu svefto flushiti , naj preshene lju- besen do Iveta ..... l53 XI. dan. .Sveti Teodos duhovni ozhe veliko me¬ nihov. — ( Smert daje fposnanje in fkerb Tvo¬ jo dufho svelizhati .... 160 XII. dan. £ Sveti Arkadi marternik. — Ktiri fo bogabojezhi kriftjani ? l65 XIII. dan. c Sveti Hilari fhkof in uzhenik. — Kti¬ ri fo refnizhni, ali lashnjivi modri ? . 171 XIV. dan. (Sveti Felikf mafhnik — Od pre- zhudne, pa pravizhne previdnofti hoshje. 177 XV. dan. .Sveti Makar egiptovfki, pufhavnik. —• Bodi pravizlien , miren, ponishen , poter- peshljiv , in le tako bofh pokojno shivel . i83 XVI. dan. (Sveti Klemen Anziran , fhkofin mar¬ ternik. — Kaj naj ftarifhi delajo fvoje otro¬ ke svelizhati .... 19° XVII. dan. (Sveti Anton , duhovni ozhe pufhav- nikov. — Od ftrabu boshjiga • . 197 XVIII dan. (Svetiga Petra ftol. — Kaj to po¬ meni in uzhi? . . . . . . 2o5 XIX. dan. (Sveti Janes fhkof, almoshnar. — Od praviga ufmiljenja do ubogih . . 208 XX. dan. (Sveti Boflitjan marternik. — Kakfh- na more biti ljubesen do blishniga . 2i3 XXI. dan. ( Sveta lVesba diviza , in marterniza. — Kako zhiftoft ohraniti . • • 22.0 XXII. dan. (Sveti Vinzenz levit, in marternik. — ( S’ pomozlijo gnade boshjc fe lahko pra- vizhnp shivi 227 X .Stran XXIII. dan. Poroka divize Marijo. Nauk is ti- ga prašnika ...... a 33 XXIV. dan. .Sveti Timotej fhkof, in marter- nik. — Duhovne ljubi, in fpofhtuj . 237 XXV. dan. £ Spreobernjenje fvetiga Pavla. — Od grefhnikove flepote in fpreobernjenja . 2^a XXVI. dan. .Sveti Polikarp, fhkof in marter- nik. — Ufrniljenimu Bogu svefto /lushi , 253 XXVII. dan. .Sveti Janes Krisoftom fhkof, in zerkveni uzhenik. — Poflufhaj, ohrani, pre- mifhljuj in dershi fvete nauke . a 58 XXVIII. dan. .Sveta Pavla vdova- — Is njeniga shivljenja ...... 266 XXIX. dan. .Sveti Franzhilhk .Salesi, fhkof. Od ljubesnive krotkofti . . . . 271 XXX. dan. .Sveti Pioni, mafhnik, marternik. — Vfih grehov le fkerbno varovati . 277 XXXI. dan. .Sveta Marzela vdova. —Shivi fve- to , in nikogar fe ne boj .... a8a S v e z h a n. I. dan. .Sveti Ignazi fhkof in marternik. — Ter- peti is ljubesni do Jesufa . . . 287 II. dan. Ozhifhevanje Marije-Darovanje Jesu- fovo, ali .Svezbniza. — Is tiga prašnika 294 III. dan. .Sveti Blash , llikof in marternik. — Is ponishnofti beslii pred nevarno perlosh- noftjo . . . . . . . 3 oo IV. dan. .Sveti Andrej Korfin, fhkof.— Odkod je fpazhenoft per odralhenih ? . 3 o 6 V. dan. .Sveta Agata, diviza in marterniza. — Is njeniga shivljenja .... 3 i 2 VI. dan. .Sveta Ratija , diviza in marterniza. — Is njeniga shivljenja .... 3 l 8 VII. dan t S. Adauk, in veliko jnarternikov. — XI , Stran Po veri shiveti, fvet sanizhevati, sa nebelh- l 20. — Go¬ vori tedaj rad od Jesufa, od njegove velike ljubesni, od njegovih fvetih naukov, od nje¬ govih sgledov, od njegovih bolezhin; hvali, in povikfhuj ga; nikoli ga ne imenuj ne prid¬ no; brani drugim ga rasshaliti, in fkerbi smiraj sa njegovo zhatl. 3. ) Moli Jesufa s’ djanjem. — t Sveto mi- fliti in govoriti od Jesufa je dolshnofl, pa ni sadofti. Tudi hudobnik ve, de je Jesuf vfe hvale vreden, in s’ befedo ga lahko hva¬ li; pa kaj to pomaga, ako ga s’ delmi sani- zhuje? Lepa navada je ta, eden drugimu re- zhi: Hvaljen bodi Jesuf Kritluf! pa to fo pras¬ ne befede, zhe drusiga ni. Zhe fi flabiga shivljenja, febi nafprotno govorifh. 4 Sveti Ja- nes uzhi: Otrozhizhi! ne ljubite le s’befedo ampak s’ djanjem. I. 3, 18. Jesuf naf ni le s’ befedo ljubil, ne, ampak tudi s’ djanjam, ker je veliko terpel sa nafhe svelizhanje. Ne daj ie golfati; ne verjami prehitro, de lju- bilh Jesufa: zhe vfih sapovedanih dobrih del nimafh, ga ne ljubefh, in ga ne hvalifh. $hi- vi svetlo pa njegovih sapovedih; ubrani gre- fhiti, zhe morefh; terdi Jesufove nauke s’ djanjem v’ prizho vfih, in to bo prizhevanje tvoje refnizhne hvale. ( Sam Jesuf pravi: Kdor moje sapovedi fpolnuje, ta me ljubi. Jan. 14, 21. 4. ) Upaj v’ Jesufa. — Jesufova mozh pre- feshe mozh vfih ftvari, ker je vfigamogozhna. — i5 — Jesufo.va ljubesen je vezhi od vfih drugih Iju- besen: on more, in hozhe pomagati: tedaj, upaj v’ njega. Vfigamogozhni in utrnil j eni Je- suf sheli vfim pomagati, upaj in profi verno, in ne bofh sapufhen. Ena bolna shena je bi¬ la osdravljena, ker le je saupljivo dotaknila roba Jesufoviga oblazhila: veliko drugih je fo- febne gnade prejelo: pa ravno tihi Jesuf je fhe sdaj, in bo vfigamogozhen, utmiljen. Bodi tvo¬ ja flaboft tudi velika, f kufhnjave nadleshne, gre¬ hi nesnani, vfe samorefh odpraviti f’pomozhjo Jesufovo. V’ fhkodljivi shaloili, v’ ftifkah, v’ vlih nadlogah, proli Jesufa sa pomozh, in jo bofh prejel. Kadar zhutifh fvoje ferze mlazhno, merslo, jesnc; kadar fe perprav- ljafh k’ fpovedi, in v’ vfih drugih potrebah, poklekni, profi, jokaj pred Jesufam, in on te bo dobrotljivo nflifhal. Ako fi bolan, naj bo jesul tvoje upanje; njega ljubesniviga, in krishaniga imaj smiraj pred ozhmi; podversi le njemu, in bofh obveleljen. — Veruj in upaj v’ Jesufa, pa ljubi ga, flushi mu s’ vfo dufho, in ne bofh nikdar od njega sapufhen. Molitev. Bodi moljeno, zhefheno, in pofvezheno Jesufovo fveto ime od mene, od vfih hvari, sdaj in vekomaj! Jesufovo (veto ime je vred¬ no vfe hvale, zhafli, ljubesni, in flushbe, l‘*' Joshef is Arimateje, tvoj dober prijatel, je velik kamen pred duri tvojiga groba pervalilj hudobni judje fo veliki kamen sapezhatili, in zhujezhe varhe pollavili, de bi tvoje telo od- nefheno ne bilo ; kar fo judji is terdovratnofti florili, hozhem jeli is dobriga namena lloriti, de meni fovrashniki moje dufhe tvdje gnade ne vsamejo. Hozhem Hoje ferze sapezhatiti — 55 — s’ tvojimterplenjem, P tvojo kervjo, fmertjo, in.P tvojim pokopani. O Jesuf! to naj bode varih moje dufhe, in bramba soper hude fo- vrashnike, de mi ne s’ svijazho, ne P lilo tvoje prijasnofti ne vfamejo. Ravno sato pred tvojim fvetim grobam tebe ufmiljeniga Gofpo- da ponishno in upno profim. Molitev. O moj v’ tamnim grobu leshijozh Sveli- zhar! Ti li folnzepravize, shivljenje mertvih, Jagnje boshje, t Sin shiviga Boga, nebefhki kralj, odrefhenik fveta, vender v’ grobu sa volj mene mertev leshifh? O Gofpod! ki fi hotel v’ grob poloshen biti, tudi v’ moje fer- ze pridi. Moje ferze je hudobno, nezhedno in terdovratno, pa ti ga s’ fvojo prefvetoker- vjo operi, in s’ tvojo gnado ozhitti, de ti bd prijetno prebivalifhe. O Jesul! pridi k’ me¬ ni, ollani v’ meni, in daj mi gnado te nikdar lozhiti od tebe. ( Svojimu fferzu bom zhujezhe varhe poftavil: Arah in ljubesen do tebe, fve- to fovrafhtvo soper febe, sanizhevanje fveta, pokorjenje, folse, molitev, varnoft, ponish- noft, ferzhnoft, tvoja gnada, in pomozh Ma¬ rije tvoje prezhifte matere bodo varhi mojiga ferza, de te nikdar ne sgubirn. Ti sapezha- ti moje ferze s’ fvojo fveto kervjo, ktira je is ljubeseni do moje grefhne dufhe iftekla is tvo¬ jih bolezhih ran. O prefladki Jesui! to mi dodeli po mogozbriih profhneh tvoje pretve- — 54 — te matere Marije, in vfih Tvojih fvetnikov. Amen. Velika ,Sabota. ^a velika faboto fe ogenj, kadilo, kerftna fvezha, in voda shegna. — Nar prej fe ogenj shegna, in s’ njim fe potlej vshgo tvezhe in lampe, — Duhoven nefe tri fvezhe na enimu fvezhniku v’ zerkev : eno tih s’ novim ognjem vshge per velikih vratah, pokleknem sapoje : Glejte! luzh Kriftufava! drugi odgovore : hva¬ la Bogu. — Drugo vshge v’fredi zerkve: tre¬ tjo pred velikim altarjem, in enako dela; pa vfaki krat glafneji sapoje, in drugi glatneji odgovore. — Duhoven per velikim altari sheg¬ na velikonozhno fvezho, petsernov, sheprej poshegnaniga kadila vtifne v’ va-njo v’ po¬ dobi krisha. Potlej vshge fvezho, in lampe, ali fvetila. — Mafhnik po tim bere, ali poje dolgo per altarji is fvetiga pifma, in potlej gre shegnovat kerftno vodo. Med timshegnam rasdeli vodo s’ fvojo roko — fe dotakne vode, je malo vershe na fhtiri kraje — dihne tri krat v’ njo — tri krat vtopi velikonozhno fvezho v’ vodo, in vfaki krat glafnifhisapoje : Naj pri¬ de v’ njo mozh fvetiga duha. Sopet dihne tri krat v’ vodo in rezhe: De naj ona sadobi mozh ljudi preroditi. — Potlej vlije dvojno 55 pofvezheno olje v’ vodo; olje, in vodo sme- fha: po tim gre k’ velikimu altarju, in ondi na okrasi leshe moli litanie vlili fvetnikov. — Sa tim je velela fveta mafha od vltajenja Je- sufoviga. Nauk. Kaj pomenijo zerkveni opravki tega dneva. i.) .Stari ogenj fe o velikanozhi vgafne, in nov vkrefhe is kamna. — .Stari ogenj po¬ meni ftaro saveso, ktiro je Bog po Mojsefa osnanil Israelzam. Bog fe je Mojsefu perka- sal v’ podobi ognja, in je govoril s’ njim na hribu Horeb is gorezhiga germa. — Novi ogenj pomeni novo saveso, ktira vfa je sapo- padena v’ ljubesni, ognju vpodobljena. Jesul je djal: ,,Ogenj lim pernefel na fvet, in ho- zhem defe vname.” Luk. 12, 4 g. Tudi Iveti Duh je v’ apoftelne prifhel v’ podobi ognja.— Novi ogenj je is kamna, ktiri pomeni Jesula poglavitni kamen katolfhke zerkve, kakor fve- ti Pavel pifhe Efesanam: ,,Jesul Kriftuf je po¬ glavitni vogelni kamen, na ktirim je vle si- danje fklenjeno.” 2, 20, 21.-—Kriftjan moj! vshgi fe od noviga ognja, ktiriga je Jesufper¬ nefel na fvet, in bodi vef gorezh v’ njegovi llusbbi. Luzh Jesufova te je oblvetila, ne shivi tedaj v’ tami ko neverniki, ampak ko otrok fvitlobe, pravizhno, bogabojezhe« 56 2 .) Pet sernov kadila s’ molitevjo pofve- zhenih,. in vtifnjenih v' velikonozhno fvezho, pomeni difhezhe mašila s’ k ti rimi je bilo po¬ kopano fveto telo Jesufovo. Kadilo je v' kar- lino fvezho v’ podobi krisha vtifnjeno, in to pomeni rane Jesufove. Kadilo difhi, in to pomeni, de (veterane Jesufove fo nam saflu- shile gnado, s’ ktiro samoremo fveto shiveti, ali kakor govori iveti Pavel, dober duh biti per Bogu. II. Kor. 2 , i5. 5.) Tri fvezhe na enim fvezhniku, ktire duhoven nefe v’ zerkev, ktire eno sa drugo vsliiga, pomenijo tri perfhone fvete Trojize, ktire fo le en Bog. Te fvezhe fo ena sa dru¬ go vshganie po zerkvi, ker fvitloba vere v’(ve¬ to Trojizo fe je vnemala po fvetu po Kriftufu Jesufu in njegovih apoftelnih. — Duhoven po¬ klekne tri krat, in vfaki krat glafneji sapo je: Glej! luzh Kriflufova! Drugi odgovarjajo: Hvala Bogu. To pomeni de neverniki lo vi- foko hvalili Boga sa luzh fvete vere, ktira fe je zhe dalje ferzhnifhi povfod osnanovala. Tudi mi moremo hvaliti Boga savolj luzhi pra¬ ve vere, sak a j bres nje ni svelizhanja. —— S’ eno tih treh fvezh fe vshge velikonozhiia fve- zha. Velikonozhna fvezha pomeni Krilfufa, K tiri je bil po zhlovefhki natori obujen od bo- shjenatore. — S’ gorezho velikonozhno fve¬ zho fe vshgo lampe po zerkvi, ker le Jesuf je dal fvitlobo fvojim apoftelnam, in po njih vii- mu fvetu. — 5 7 — 4 . ) Med shegnovanjem kerftne vode ina- fhnik rasdeli vodo s’ roko v’ podobi krisha, ker saflushenje Jestifove fmerti na krishu, in njegova gnada daje mozh vodi sbrifati grehe. —r- Duhoven fe dotakne vode s’ roko k’ poterde- nju, de veruje in upa vfe, kar je Jesul oblju¬ bil tim, ktiri shele kerfbeni biti. — Duho¬ ven tudi vershe malo vodena fhtiri kraje,kar pomeni vfe kraje fveta, ker je fveti kerit po- ftavljen od Jesufa v’ prerojenje vfih narodov. 5. ) Duhoven vtopi tri krat velikonozhno fvezho v’ vodo, vfaki krat globokeji, in vlaki krat glafneji poje: Naj pride v’ to vodo mozh fvetiga Duha. -—- Zerkev profi, de bi Iveti Duhprifhel, in pofvetil vfe ljudi v’vodi f’fvo- jo mozhjo. — Duhoven dihne tri krat v’vo¬ do, sakaj duh boshji po volji BogaOzhetafkosi miloft Jesufovo v’ lvetim kerltu dufho polveti. Jesvif je premagal hudizha, in je nafhe du- fhe s’ fvojim fvetim duham napolnil. 6. ) Duhoven vlije v’ kerftno vodo dvojno pofvezheno olje. Dvojno pofvezheno olje po¬ meni boshjo, in zhlovefhko natoro Jesufa Kri- ftufa, po ktirih je odrefhil fvet. — Duhoven smefha dvojno pofvezheno olje in vodo, kerje Jesuf Kriftul sdrushett s’ vfimi kerfh enimi. -— Potlej duhovni naobrasi leshe, in iholijo lita- nje vfih fvetnikov, ker fo v’ poprejfhnihzha- hh dolgo molili sa te, ktiri fo bili to, ali pa binkufhno febote kerfherii. 7. ) Kriftjaii! hvaleshno fposnaj veliko ne- saflusheno miloft boshjo, de li bil rasfvitljen, — 58 — in pofvezhen po Jesufa Kriltufu. — Vidifh fve- te opravila, in flifhifh molitve katolfhke zerk- ve ; ne bodi neveden. Sposnaj tudi fvoj po- prejfhni revni lian, lian greha in pogubljen¬ ja: hvali is ferza ufmiljeniga Boga sa gnado prejetiga kerlia. — Grefhniki fmo bili vfi, pa s’ kerltain fmo oprani in pofvezheni. Jesul je d.al febe v’ fhpotljivo Imert, de bi naf refhil od vfih grehov: tedaj je dolshnoft vfih po nje¬ govih sapovedih shiveti, kakor fmo obljubili per fvetim kerliu: kdor v’ fveti veriflabo shi- vi, .11 hujfhi mafhevanje, in obfojenje nako¬ pava. Molitev. O Jesuf! luzh moje dufhe, in vfiga fve- ta, ti H mi dal fposnanje, in gnado 5 li mi odpultil grehe, in sbrifal fodbo pogubljen¬ ja per fvetim kerftu: tudi potlej fi mi jih dobrotljivo odpufhal. Opran in pofvezhen fim bil v’ vodi, in v’ fvetim Duhu: deleshen hm tvoje fveti kervi, in upanje mi dajefh v’ nebefa priti. Kaj ti bom povernil sa vfe te dobrote ? Kar fim in kar premoren je malo, in tudi to je tvoje; faj fi bom persadeval, tebe vedno hvaliti, smiraj tebi shiveti. Daj mi gnado tako shiveti, de sadobim, kar li obljubil rekozh: Kdor bo veroval, in bo kerfhen, bo svelizhan. Amen. — 5 9 — V e 1 i k a n o z h, V petil< svezher je bilo fveto telo Jesufo¬ vo polosheno v’ nov grob od Joshefa is me¬ tla Arimateje in od Nikodema, leshalo je v’ grobu do nedelje. Jesufova dufha fe je s’ telefam sdrushila, in v’ nedeljo sgodaj je Jefus is fvoje mozhi od fmerti vdal. — Ve¬ liki zhudeshi fo bili per grobu: Angelj je odvalil velik kamen od pokopalifha: velik potref je bil: angeljovo oblizhje je bilo ko blifk: od draha fo fe varhi drefli, beshali, in heteli v’ medo vikfhim povedat vfe, kar fe je godilo. 4 Strah je obfhel vfe fo.vrashni- ke Jesufove; veliko vefelje je bilo vlim Je- sufovim prijatlam. Nauk, Potrebno in poduzhno je vjtajenje Jesufovo . ' • ' • ' ' 'I i.) Jesufovo vdajenje je bilo potrebno. — On je fzer odrefbil fvet s’ fvojo fmertjo, pa ljudje bi tega ne bili vedili, ako bi ne bil od fmerti vdal. — Jesuf je fvojim uzhenzam re¬ kel majhino pred fmertjo: Vfi fe bote nad menoj pohujfhali, to je, bote oflabeli v’ du¬ hu savolj moje fmerti. Uzhenzov flabod je dobro vedil, sa to je tudi, kadar koli njim je pravil od fvoje fmerti, perftavil: Treti dan bom od fmerti vdal. To govorjenje je bilo — 6o — snano vfim, sa tofo judje pred Pilatam reldi: Ta sapeljiviz, dokler je bil fhe shiv, jedjal: Treti dan bom od fmerti vdal. — Uzhenzi fo oflabeli per njegovi fmerti, defiravno jim je prej vle pravil; veliko bolj bi le bili pohujfha- li, ako bi ne bil od fmerti vdal, kakor je ob¬ ljubil. Kaj pa bi bili djali Jesufovi fovrashni- ki ? — Vil Jesufovi nauki, sgledi, zhudeshi, terplenje in bnert, bi bilo odalo bres fadu, ako bi ne bil od mertvih vdal. — Tedaj je bi¬ lo Jesufovo vdajenje od fmerti potrebno. 2 .) Jesuf je refnizhno od mertvih vdal. — Njegovi fovrashniki to nar prej prizhujejo. Veliki duhovni, in poglavarji ljuddva fo fhli k’Pilatu, in fo ga profili: Vkashi, de fegrob obvaruje do tretjiga dne, de njegovi uzhenzi ne vsamejo njegoviga telefa, in ne reko med ljuddvam : Vdal je od mertvih. Ta smota bi bila huji od perve. Neverni Pilat, ki je zhes fvojo ved obfodil Jesufa, ni hotel od tiga vezli flifhati; is nevolje je rekel vikfhim: Imate varhe, pojdite, obvarujte kakor vede. Vik- 1 hi fo vseli foldate, in fo jih tje pelali: in de bi nobene smote ne bilo, fo sapezhatili pred grobam kamen, ktiriga je bil Joshef od Ari- matee pervalil. — Jesuf je po fvoji befedi tre¬ ti dan od fmerti vdal : varhi fo fe predrafhili, in hiteli v’ Jerusalem vikfhim povedat, kaj fe je sgodilo. Vikfhi fo dali varham dodi dnar- jov, de bi rekli: kadarfmo fpali, fo uzhen¬ zi prifhli, in njegovo telo vseli. — Zhudna lash je ta! Varhi fo fpali, vender fo v idili — 6i •— uzhenze ? t Slepi -in terdovratni vikfhi poflu- fhajo lpijozhe prizhe, ker ne vedo, kako fi drugazhi pomagati. — Marija Magdalena , in druge brumne shene fo uzhenzam pravile, de Jesuf shivi; pa jim nifo hotli verjeti, ka¬ kor fo potlej verovali, ker fo lami vidili Jesu- fa shiviga. Uzhenzi nilo hotli verjeti shenam, pa Tomash je bil fhe bolj neveren, ker tudi uzhenzam ni hotel verjeti; in le potlej je ve¬ roval, kadar je roko poloshil v’njegovo Uran. Vli uzhenzi fo bili maloverni, potlej lo bili ferzhni: fo to refnizo osnanovali, in sa njo umerli, ker fo vidili Jesufa shiviga. — Te¬ daj , Jesuf je relnizhno od mertvih vftal. 3.) Nar vefelifhi god je velikanozh, ali od fmerti vftajenje Jesulovo.Veliko velelje po ve¬ liki shalofli jenar prijetnifhi. : —Uzhenzi fo vi¬ dili Jesufa svesaniga, fo sapuftili obfojeniga, krishaniga, kervaviga, mertviga, pokopani- ga: potlej fo ga vidili shiviga in zhaftitiga. Po Jesufovi fmerti fo bili ko ovze bres paltir- ja v’ velikim ftrahu, po njegovim vftajenji pa fo bili polni vefelja in ferzhnofti. — Tu¬ di mi, defiravno flabi, zhutimo vefelje veli- konozhnih prašnikov, pa to ni sadolti, ker vfaki fi more persodevati s’ zhifto veftjo ob¬ hajati te vefele prašnike: pa tudi potlej shi- veti tako fveto, de bo dofegel in imel zha- flito od finerii vftajenje. Tli bomo vjftali, pa vli ne bomo po podobi Jesufa pre- menjeni. — Poflufhaj tedaj, o moj ljubi krilljan. 4. ) Titani hitro is groba Tvojih grehov. —Jesuf je bil fzer v’ grobu do tretjiga dne, de bi vli fposnali refnizo njegove fmerti, pa tretji dan je sgodaj od fmerti vltal. Brum¬ ne shene fo v’ nedeljo prav Sgodaj fhle k’ pokopalifhu, pa ga nifo nafhle, in fo safli- fhale od angeljov: Tftal je, ga ni tukaj. — Grefhnik! ne odlafhaj fpreobernjenja, am¬ pak hitro, bersh vftani, de sadobifh miloft, ker je sapifano: ,,Terdovratnimu ferzu na sadnje hudo pojde.” Sirah. 3, 27 . 5. ) Vftani refnizhno, ne le s’- nerodo¬ vitnimi sheljami, ali s’ prašno befedo. — Je¬ suf je obljubil od mertih vftati, refnizhno je tudi vftal. On je poprejfhno telo fzer imel, pa ni bilo opljuvano, ali 'rasmefarje- no. Rane od shebljev, in od fulize fo bi¬ le na njegovim telefu, de bi uzhenze pre- prizhal, in na fodni dan vfimu fvetu kasal, kaj je terpel sa odrefhenje vfih, pa te ra¬ ne ga vezh nifo bolele. — Tako morefh ti od fmerti fvojih grehov vftati, de bofh imel v’ poprejfhnim teletu sdravo dufho. —Vfta¬ ni refnizhno, de bodo tudi drugi mogli od tvojiga fpreobernjenja prizhevati, kakor fo angeli, brumne shene, in uzhenzi od Jesu- foviga relnizhniga vftajenja prizhevali. Kdo bi bil verjel, de je Jesuf od fmerti vftal, ako bi bilo njegovo telo smiraj v’ grobu? Ravno tako ni mogozhe verjeti; de liti ref¬ nizhno fpreobernjen, zhe v’ navadnih gre¬ hih tizhifh. — 65 — 6.) Vrtani sa vfelej. — Ne vrtani od fmerti ko Lazar, ali inladenzh per meftu Naim, ali drugi, ktiri fo potlej umerli, am¬ pak vrtani ko Jesuf, ktiri ni vezh umeri. Vrtani f’ pravo pokoro, in bodi v’ dobrim ftanoviten: opufti vfe grehe in perloshnofti grehov na vfelej. V’ poftu fi bil ponishni- fhi in bolj f hi viditi; /1 tudi obljubil pred Jesufovim nameftnikam: Hozhem raji vfe ter- peti, ko grefhiti. — Obljubim vfe grehe in hude perloshnofti opuftiti. — Lepe befedel potrebne 'obljube ! kaj pa to pomaga zhe dru- siga ni? De le saflifhifh vefelo aleluja, bolj neframno, in pohujfhljivo sazhnefh shiveti. Ref, vefelo aleluja je tebi snamnje soper Jesufa, in soper tvojo dufho. — Nikar vezh tako: poboljfhaj fe refnizhno, in bodi v’do¬ brim ftanoviten, de bofh zhaftitjivo vfiajenje imek Molitev. O Jesuf! verujem terdno, de fi umeri, in od fmerti vrtal, sa-me in sa vfe ljudi,, vfe refhiti od pogubljenja, fi umeri: vfe po terditi v’ veri, fi od mertvih vrtal. Ljubi Gofpod! ti fi 1' fvojim zhaftitljivim vftajen- jem premagal vfe fovrashnike, in rasvefelil. vfe prijatle: daj meni gnado od vfih grehov vrtati, in ftanovitno tebi flushiti, de bodo vfi lovrashniki moje dufhe oframoteni, vfi angelji, in fvetntki rasvefeljeni. Daj mi po — 64 — tvojih naukih ftanovitno shiveti; tebe pofne- mati v’ terplenji, de ho moje vftajenje po¬ dobno tvojimu. Sdaj mi vefelo aleluja gre fkosi ferze: daj mi. po tebi ftanovitno shiveti, de aleluja pojem vekomaj v’ nebelih. Amen. Krishevi teden. ICrishevi teden fe imenuje od krishov, kti- re verni nofijo v’ prozefii. — Prozefije kri- sheviga tedna fo bile she sdavnaj v’ katolfh- ki zerkvi, pa fzhafama fo jih verni opufti- li. V’ letu 442 je poboshni fhkof Mamert na Franzofkim savolj velikih nadlog opufhe- ne prozefije ponovil: drugi fhkofje fo ga po- inemali, de lo sopet v’ navado prifhle. — Posnej je prozefija fvetiga Marka sazhetik imela, ker jo je fveti Gregor papesh sapo- vedal v’ letu 5go ob perloshnofti ftrafhne kuge. — Ob tim zhafu je sapovedano obil¬ no moliti, le pokoriti, shalovati zhes grehe, in druge dobre dela dopernafhati. V’ prej- fhnih zhafih je bil v’ tih dneh šapovedan poft, sdaj je le perporozhen. V’ Rimfkim zeremonijelu fe tako bere: Prozefije krishe- viga tedna fo v’ katolfhki zerkvi, de bi fe nat Bog ufmilil, nam odpuftil grehe in sa- flushene fhtrafinge, in dal rcdoritnoft sem- 65 — Iji. — 4 Sveti Augufhtin opominja vfe, rekozh: Bratje! to fo dnevi pokore, folsa, molitve, po- lta. Nauk. Sakaj fo prozejije , in kaj uzhe . 1. ) She v’ flarim teftamentu fo bile pro¬ zefije. — Israelzi, dokler fo fhe v’ pufhavi bili, fo v’ prozefii prenafhali fkrinjo savese. Duhovni in leviti fo bili okoli nje, jo fprem- ljali, in vfe ljudhvo sa njimi. Kadar fo vsdi- gnili fkrinjo savese, fo duhovni sapeli: Naj le vsdigne Bog! in vfi fovraShniki bodo ras- kropljeni. — To je bilo tudi ob zhafu Davida kralja, kadar je sapovedal fkrinjo savese pre- nefti v’ metlo Hebron, potlej v’ jerusalem. 2. ) Nektire prozelije fo vefele, druge fo hvalne, druge shaloftne, druge kaj fofebniga pomenijo. Ene prozefije fo od zerkve sapo- vedane, kakor v’ prašnik ozhifhe vanj a Mari¬ je divize, na zvetno nedeljo, na fvetiga Mar¬ ka dan, krisheviteden, obfvetim Teletu, Ene prozelije fo perpufhene ob zhafu kuge, voj- fke, in ob drugih perloshnoltih. Od zerkve sapovedane prozefije, morejo biti povfod. — Ktire pa fo po pofebnih krajih perpufhene, ali sapovedane, fhkofje po previdnoftina sna- nje dajo; in bres njih pervolenja fe ne fine nobena prozefija voditi. 5 — 66 — o.) Prozefija daje veliko naukov. — Pro¬ zefija naf domifli na teshko pot Jesufovo f’ tefhkim krisham od Jerusalema domelta mer- tvafhkih glav. — Prozefija naf uzhi, de fino popotniki na fvetu, in de moremo hiteti po poti vezhniga shivljenja. Kdor hodi v’ pro¬ zefii , pozhafi hodi; ravno tako moremo mi popotniki varno hoditi * de ne pademo; to je, varno shiveti, de ne grefhimo. V’ pro- zefii fe moli: ravno tako moremo tudi vef zhaf fvojiga shivljenja fkerbno moliti. V’ prozefii fkasujemo ozhitno fvojo vero v’ pra- viga Boga, in fe ne framujemo pred fvetam njegove flushbe. — V’ prozefii fe podoba krishaniga Jesufa pred vfimi nefe, in mi sa njo hodimo, de rasodevamo fvojo terdno vo¬ ljo sa Jesufam hoditi. — V’ prozefii fe ban- dere nofijo, na ktirih fo podobe fvetnikov, de fe rasodevamo vojfhake boshje po isgle- du fvetnikov. — Ob fvezhnizi je prozefija oko¬ li zerkve v’ fpomin, de je Marija fhla v’ tem¬ pelj k’ ozhifhevanju. Dershimo gorezhe fve- zhe v’ rokah, ker Jesuf luzh vfiga fveta je bil v’ tempeljnu fposnan od pravizhniga Simeo¬ na, in od prerokine Ane. — Zvetno nedeljo je prozefija v* fpomin zhafti Jesufu dane od poboshnih mnoshiz, ki fo ga s’ vejami v’ ro¬ kah, in P hvalnim petjem fpreinljale v’ Jeru- salern. — O velikonozhi je vefela prozefija v’ zhaft vftajenja Jesufoviga. — Krishovi teden je prozefija de bi nam Bog odvernil nefrezhe na dufhi in natelefu, in naf f’ fvojo gnado na- — 67 “ gnil k’ pokori. — O fvetim Telefu je prozefi- ja ozhitno prizhevanje tle verujemo v’ Sakra- ment fvetiga Jesufoviga telefa. Te, in dru¬ ge prozefije imajo Tvoj folebni namen, in kri- ftjan fi jih more oberniti k’ boljfhanju fvoje dufhe. 4.) Krihjan moj ! tebe Vefele te ozhitne opravila, pa morebiti fe flabo per njih sader- shifh. Navada je per nekterih kriftjanih k’ prozelii hoditi, de fe fprehodijo, pa drusiga nizh; okolj febe, in po ljudih gledajo, ma¬ lo in flabo molijo. — Je fufha, mozha, ali druga nadloga, kriftjani hrepene po proZefii, ker upajo s’njo odverniti nefrezho, pa nozhe- jo f pravo pokoro pravizhne boshje jese po- tolashiti. — Glej, in premifli, morebiti ti rav¬ no tako delafh; hrepenifh po ti ozhitni mo¬ litvi, pa fe ne ponishafh* prav ne molifh, greha ne opullifh. — Tedaj is ferza rezi: Molitev. O Gofpod! daj mi po fvoji veliki milofti rasfvitljeno modroft in gorezho poboshnoft, ktirih fim slo potreben. Do sdaj fim bil fzer rad per tvoji ozhitni flushbi, pa nifim. hotel saftopiti; fim bil s’telefam drugim vernim per- drushen, pa s’ duham nifim bil f’ teboj f kije- nen; opravljal fim po hlapzhevfko, kar mi je zerkev šapovedovala, pa moje molitev je bila mersla, moja dufha rasmifhljena, moje ozhi radoVidne. O d p uiti mi vfe moje Sanikernefti» 5 * — 68 — in. pofihmal te hozhem fkrivnoin ozhitnoprav moliti, tebi dolshno hvalo dajati, de sveli- zhanje sadobim. Amen. Vnebohod Jesufa Kriftufa. Jesuf odrefhenik ni hotel bershpo fvojim vha- jenji v’ nebela iti, temuzh je is fofebne milohi odlafhal fhtiridefet dni, de bi ta zhaf fvoje uzhenze uterdil v’ veri, in nzhil, kako fe sa- dershati po njegovim odhodu. Uzhenzi Ib bi¬ li shalohni, pa Jesuf jih je ljubesnivo tolashil, rekozh :,,Grem prohor vamperpravit, de bo- te tudi vi tam, kjer bom jeli.” jan. 14, 2 , 3 . — „Sa vaf je dobro, de grem : ako prozh poj¬ dem bo fveti Duh v’ vaf prifhel.” Jan. 16, 7. — Jesuf jesapovedal fvojim uzhenzam povfim fvetu osnanvati fveti evangeli: jim je dal ob¬ lah: delati zhudeshe, odpufhati in sadershati grehe. Tudi jim je sapovedal, ne hoditi od Jerusalema, ampak tam zhakati na obljubo, de bodo kerfheni f’ fvetim Duham. Djan. ap. 1, 4 > S. Kadar je bil Jesuf vfe sgovoril, je fhel na oljfkogoro, uzhenzi pa s’ njim. Od Jeru¬ salema fe gre zhes potok zedron, in zhes do¬ lino Josafat na oljfko goro. Ta gora ni vifo- ka, je vfavefela, in ne dalezh odmeha. Olj- fka gora ima tri verhe, na fredniga je Jesuf - 6 9 - fhel f’ fvojimi uzhenzi. Ondi je vef prijasen vsel floro od vfih fvojih uzhenzo v, koufmiljen umirajozh ozhe uzhi in poshegna fvoje otroke, tako Jesuf fvoje uzhenze; potlej fe je vsdignil od semlje, in je fhel v’ nebela v’ prizho vfih fvojih prijatlor. Vfi otterme, fezhudijo, ga fpremljajo f’ ferzam in s’ ozhmi: oblak ga fpred njih ozhi vsame, ga ne vidijo vezh, vender le gledajo v’ nebo. Dva angelja tla k’ njim per- ftopila, in rekla: Moshje galilejfki! kaj Itoji- te, in gledate v’nebo ? ta Jesuf, ktiri je fpred vaf v’ nebo fhel, bo ravno take prifhel, ka¬ kor Jfte ga vidili v’ nebo iti. Djan. ap. 1, n. — Pravizhni tiare savese od Jesufa refheni, fo ga fpremljali v’ nebefa: Uzhenzi fo fe ver- nili v’ Jerusalem. Nauk . Jesufov vnebohod je uterjenje v' veri , in fpodbod le nebejhkiga kraljejtva ijko.li. !■) Jesuf je v’ prizho fvojih p rij ati o v v’ nebefa fhel, de bi oni in mi v’ njega terdno verovali, hrepeneli po nebefhkim kraljetlvu, upali gori priti; de bi nam prollor perpravil, mafh befednik bil per Ozhetu, de bi fvetiga Duha poflal. — Djanje apotlelnov tako shivo popifuje Jesufov vnebohod, de fe morajo tudi nafhe mersle ferza uneti. Uzhenzi fo bili shalotl- niin vefeli; shaloftni, ker fo menili, de bres pomozhi ollanejo; vefeli, ker je Jesuf fhel v’ fvojo zhatl. Hiteli fo v’ Jerusalem, shrani v’ molitvi fo zhakali obljubljeniga prihoda fve- — 7.o — tiga Duha; potlej fo s’ velikim terplenjem sa- flushili iti sa Jesufam v’ nebefa. 2 .) O ljubi kriftjan! premifli zhaft Jesu- fovo, in zhaft zhlovefhke nature v’ Jesufupo- vsdignjene, ktiri fedina defni Ozheta. — Pre¬ mifli, o zhlovek! podobo boshjo, fvoj vifoki namen. Jesufje fhel v’ nebefa, on poglavar vfih vernikov je fhel proftor perpravit, in tam gori zhaka teh, ktiri njemu podobno shive. Ne bodi eden tiftih, od ktirih David shaloftno govori: ,,Zhlovek je v’ zhaiiibil, pa ni saftopil ie je poshivinil, in fe je neumni shivini ena- kiga fioril.” Pf. 48, i3. — Taki fo vli, ktiri flepo flushijo fvojimu gerdimu posheljenju. Ti ne pridejo v’ nebefa, ker njih konz bo po¬ gubljenje. V’ nebefa ne pride lakomnoft, ne- zhiftoft, napuh, kriviza, ampak le fvetoft. o.) Premifli lepe nebefa, desanizhujefh revno semljo. Zhe premiflifh nebefa, bofh vfe, kar je tukaj viditi dobriga, inveleliga, lahko saiiizheval; bo lahko fvet krishan tebi, in ti njemu; vfe ko oftudno blato bofh zhiflal de Jesufa sadobifh. ( Sveta in pozhutkov do¬ brote fo majhine, sapeljive,neftanovitne, krat¬ ke, fhkodljive ; le v’ nebelih je veliko, zhifto vezhno vefelje. — Ti bi rad dal polovizo fvo- jiga premoshenja, de bi fe refhil od fmerti; daj raji vfe,, ko grefhiti, de vežhno shivifh v’ nebefhkim kraljeftvu. Ti terpifh veliko sa majhen shivesh in sa revno oblazhilo; terpi veliko raji sa nebefhke dobrote. Bodi odlo- —' 7 * ~ zhen od vBga, de bofh s’ Jesufam sdrushen vekomaj. 4.) Premifhljuj neprenehama nebefhko kraljeftvo, de po vlih sapovedih svefto shivifh. Jesuf je fvojim uzhenzam ojftro sapovedal :■ ,,Uzhite ljudi fpolnovati vfe, karkolj fim vam sa¬ povedal.” Mat. 28, 20. Kdor je pravizhniga slavljenja, pride v’ nebela; tedaj ohrani ne- dolshnoft; zhe ii jo sgubil, delaj vreden lad pokore; hodi ftanovitno po voski poti: voj- lkuj le ferzhno, ker lefvlni sgrabijo nebefhko kraljeitvo. Jesuf je s’ krisham odperl nebefh¬ ko kraljeftvo, in to je obljubljeno, ne lenim in mehkim, ampak pridnim in ferzhnim flu- shabnikam. Sveti Pavel pravi: „Ako s’ Jesufam terpite, bote tudi s’ njim kraljevali.” II. Tim. 2 y 0 t Al o l i t e v. O Jesuf! nebefhki kralj, in moj odrefhe- nik! ponishno te molim, in profan, ne sapu- ili me. Ti fi mi kasal s’ naukam, in sgledam pravo pot v’ nebefa, de bi jeli vekomaj bil, kjer fi ti, pa meni revnima zhloveku je fvet poln sapeljivolti in naftav; satorej malo fker- bim, in fi malo persadevam k’ tebi priti. Daj mi gnado fvet sanizhevati, febe premagovati, nebefhkiga kralj eftva ifkati, po ravni poti k' tebi priti. Sa naprej bom le tebe pred ozhmi imel, in po tvojih naukih shivel. O ljubi Odre- — 72 — fhenik! daj mi gnado po tebi shiveti, de feb’ teboj vekomaj vefelim. Amen. Binkufhtna nedelja. P o Jesufovim vnebohodu fo uzhenzi fhli na- saj v’ Jerusalem; tam fo bili v’ drushbi Mari¬ je, in drugih vedno v’molitvi, in fo fe fker- bno perpravljali Ivetiga Duha prejeti. Defeti dan po Jesufovim odhodu in petdefeti po ve- likinozhi sjutraj je nanaglim vllal pifh is ne¬ ba ko viharja ki pride,, in. je vfo hifho napol¬ nil, v’ ktiri fo bili. Perkasali fo fe rasdelje- ni ognjeni jesiki nad vfakim, in vil fo bili f* fvetim Duham napolnjeni. Uzhenzi fo ven planili is hifhe, in fo po Jerusalemu osnano- vali Jesufa. Savolj binkufhtniga prašnika fo hiteli v’ Jerusalem judje is vlih deshel, in fo flifhali apoftelne v’ mnogih jesikih govoriti. Zhudili fo fe slo nad tim velikim zhudesham, in fo eden drugimu djali: Glejte! ti fo gali- lejzi, drugiga jesika nifo snali, sdaj pa vfe jesike govore. Kaj je to, in od kod? Apoftelni fo bili s’ daram jesikov obdaro¬ vani v’ prid vfiga zhlovefhtva. —• V’ ilarih zhafih je Bog smefhal jesik prevsetnih ljudi na planjavi v’ desheli Senaar per babilonfkim turnu, de eden drugiga nifo sallopili; sdaj je dal apoltelnam vfe jesike govoriti, de bi ga — 73 — vfi narodi fposnali. — Ne le dar jesikov, te- muzh vfe darove fvetiga Duha Jo apoftelni prejeli. — Israelzi fo petdefet dni po refhe- nji is Egipta prejeli sapovedi v’ pufhavi; rav¬ no petdefet dni po odrefhenju vfiga zhlove- fhtva fo apoftelni prejeli fvetiga Duha, in fo v’ Jerusalemu novo saveso osnanovali. Nauk. Od Jedmirih darov f Daha. x.) Uzhenzi fo bili sbrani v’ ftanovitni molitvi, de bi fe bili perpravili fvetiga Duha prejeti, defiravno jim je bil fveti Duh terdno obljubljen odjesufa. Mefeni hriftjanje ne ma¬ rajo sa fvetiga Duha in ga sanizhujejo. Rav¬ no od tih Jesuf govori: Duha refnize, ktiri- ga fvet ne posna, in ne more prejeti, vam bom poflal. Jan. 14, 16, 17. — Kdor ljubi greh, sanizhuje darove fvetiga Duha. Hudo- bniki ljubijo tmo, in fovrashijo luzh, ker fo njih dela hude. Tim pravi fveti Pavel: Hudo mafhevanje saflushi, kdor Duhu gnade ne- zhaft ftori! Hebr. 10, 2g. 2.) Darov fvetiga Duha je fedem: Mo- droft — umnoft — fvet — mozh — uzhe- noft ali snanje — poboshnoft — ftrah bosh- ji. — Ti darovi fo zhesnatorne dobrote, kti- re je Odrefhenik fvojim vernim saflushil. Te je Isaija vidil v’ duhu, in osnanil. 11, 2, 3 . — Ti darovi bodo ob kratkim raslagani. S.) Pervi dar fvetiga Duha je modroft. — ^ilno potreben je ta dar, de ženimo pravi- zhno vlako rezh; de fnio saljubljeni v’ zhes- natorne dobrote, in sanizhujemo dobrote fve- ta. Modroft prava je, fposnati, ljubiti in delati, kar flushi k’svelizhanju ; fposnati, sa- nizhevati, in fe varovati vliga, kar odvrazhu- je od boshje flusbbe. — 4 Sveta modroft je ti soper. Pofvetni modrijan ve in fkerbi, kako bi tukaj frezhen bil, in kako ftrezhi fprideni- mu telefu ; kar je boshjiga pa ne v <5. Od tih govori Jeremija: Eni fo modri sa hudo dela¬ ti, dobriga delati pa ne vedo. 4? 22. 4. ) Drugi dar fvetiga Duha je umnoft. — Ta obftoji v' tim, de je kriftjan fofebno ras- fvetljen, de ume fofebne fkrivnofti; ne le de ve fvoje dolshnofti, ampak tudi kako dalezh in globoko fegajo. Ta dar je bil uzhenzam ob¬ ljubljen : „Duh refnize val bo vfe uzhil.” Jan. 18, i3. ■— Dar umiiofti fo ref apoftelni pre¬ jeli: prej fo bili neuzheni, potlej fo fkrivne rezhi umeli, kakor obilno prizhuje, kar fo oni sapjfaniga puftili. Vfak nima te vifoke umnofti, ker ni vfimpotrebna; sadofti je re¬ diti, kar je treba rediti. —Ne bodi radove¬ den previfokih, ali nepotrebnih rezhi, ker marfktiri je safhel v’ predersnim preifkava- nji. Vle opominja fveti Pavel: „Nevezh mifli- ti, ko fe fpodobi mifliti, ampak mifliti, kar je prav.” Rimi. 12, 3. 5. ) Treti dar fvetiga Duha je fvet, ali fvetovanje. — Ta dar nam je fpazhenimzhlo- — 7 5 — vekam Glno potreben, ker teshko raslozhimo dobro od hudiga; hudo posheljenje naffkriv- no salasuje, hudizh nam naftavlja nevidne sa- derge, lashnjivi prijatli fi persadevajo naf smotiti, in fmo smiraj v’ nevarnofti. — Ta dar je tudi potreben, de lmo luzh drugim, de ne sajdejo. —• Pofvetni modri nimajo tiga daru, ker le po mefu miflijo; oni ne prafha- jo sa fvet, kakor, zhe upajo isvediti, karnjim dopade. — Ti ifhiperBogu fveta s’molitujo, in poflufhaj bogabojezhe modre. Ne govori od tiga, kar ne vefh, in ne prafhej fprideni- ga zhloveka sa {vet. Poflufhaj, kako te mo¬ dri uzhi: „S’ norzi fe ne pofvetuj, sakaj oni ne morejo ljubiti drusiga, ko to , kar njim dopa¬ de.” Sirah. 8, 20. 6 . ) Zheterti dar fvetiga Duha je mozh. — Ta dar dela zhloveka mozhniga, terdniga lerzhniga, fianovitnigatudi v’velikih fkufhnja- vah, v’ fredi sapeljiviga pohujfhanja. Ne le apoftelni fo bili tiga daru potrebni, k tiri fo fhli med volkove, pred oblaftnike, v’ fmert savolj Jesufa; tudi mi fmo ga potrebni, de ie nikdar ne udarno hudobii, ne hudobnim, ne fvojimu posheljenju. — Kriftjan! ne pofnemaj hudobnih, ampak bodi ferzhno vnet sa zhaft boshjo, in sa fvojo dufho. Delaj po betu modriga: „Savolj fvoje dufhe fe potegni s’ vfo mozhjo sa refnizo do fmerti.” Sirah. 4, 35 . 7. ) Peti dar fvetiga Duha je uzhenoft ali snanje. — -Ta dar daje fposnanje potrebnih refniz, in vliga kar flushi k’ svelizhanju. Vi- — 7 § — loka uzhenoft ni vfim dana, ker ni vfim po¬ trebna. Tebi je sadofti vediti, kar morefh rediti, de dufho svelizhafh. To ni rezheno, de bi nefkerben bil r’ poduzhenji, ali isgo- varjal fvojo lenobo, ampak, de bi le sdershal fhkodljive radovednofti. Poflufhaj modriga : „Ne ilhi, kar je tebi previfoko, ampak redno mifli na to, kar ti je Bog sapovedal.” Sirah. 3 , 22, 8.) .Shefti dar fvetigaDuha je poboshnoft. — Poboshnoft ali brumnoft je le v’ ljubesni sapopadena; kjer ni ljubesni, ni poboshnofti. Ljubiti, in moliti Boga; njemu pokoren biti, rle fkufhnjare premagovati; rfe krishe pre- terpeti savolj njega; sa blishniga svelizhanje gorezhe fkerbeti, in v’ drugih enakih rezheh, je prava poboshnoft in brumnoft. Kdor ne de¬ la tiga, nima prave poboshnofti, ampak le una- njo , ali hinavfko, Sapopadik prave pobosh¬ nofti da fveti Pavel rekozh: ,,Ljubite bres hi- navfhine, fovrashite hudo, delajte dobro.” Rimi. 12, g. g.) ( Sedmi dar fvetiga Duha je ftrah bo- shji. — ,Strah boshji je potreben vfim; pra- vizhnim, de ne grefhe, grefhnikam, de fe /preobernjo, fpreobernjenim, de ftanovitni oftanejo. ^Sploh vfi fe boje Boga, pa ni per vlih sadofti ftrahu, ali pa ni sadofti zhift. Kdor ljubi Boga zhef vfe, in le ga is ljubesni boji, je pravizhen. Modri pravi: Kdor je bres ftrahu, ne mo¬ re pravizhen biti. Sirah. i, 28. To je ref; — 77 — vender ni vfaki pravizhen, defiravno fe boji Boga. 4 Strah boshji bres ljubesni pomaga fzer zhloveku, pa fam lirah ga ne opravizhi. Zhe je v’ zhloveku Urah boshji is ljubesni, fveto shivljenje prizhuje. ( Salomon uzhi: „Boga le bati * in njegove sapovedi fpolnovati, je vef zhlovek.” Prid. 12, i 3 . 10.) Tfi ti darovi, in karholj je dobriga, je od ivetiga Duha. Sveti Pavel pravi: »Da¬ rovi fo mnogiteri, Duh pa je eden.” I. Kor. 12, 3 . — Premifli, o ljubi kriftjan! fvojo ve¬ liko fpazhenolt, nevarne fkufhnjave fveta, in bolh lahko fposnal potrebo gnade fvetiga Du¬ ha. Profi vedno f’ lolsami de gnado sadobifh, ker fad gnade je fvetoft in svelizhanje. Molitev. Nebefhki Ozhe! ti fi poflal na fvet fvo- jiga edinorojeniga 4 Sina, ktiri je uzhil tebe, tvojiga ( Sina in fvetiga Duha fposnati, in mo¬ liti ; hvaleshen fini ti sa to. Ozhe nebefhki! ti fi ref Ozhe vfiga ufmiljenja; vfi dobri daro¬ vi fo od tebe; ti me ljubifh, ker h me vlekel k’ febi po JesuiuKriftufu f’ fvetim Duham; sa to upam vfe od tebe, insaupljivo profim: Daj mi fvetiga Duha, de bom prerojen, inpofve- zhen; daj mi obilnoft gnade Ivetiga Duha; naj pride fveti Duh v’ me, de bom gorezh v’ ferzu, rodoviten v’ dobrim, llanoviten v’ tvo¬ jih sapovedih, nepremagan v’ fkufhnjavah. Pridi, pridi fveti Duh v’ ferza vfih, presheni — 78 - mersloto, daj gorezhnoft, in ftanovitnoft de irezhno dokonzhamo tek fvojiga shivljenja, in pridemo v’ nebefhko kraljeftvo. Amen. f Sveta Trojiza. ^)d fvete Trojize fe ne more drugiga ve* diti, ko to, kar rasodeta befeda boshja uzhi; vfaki, tudi narmodreji more fvoj um pod- vrezhi veri. Kar je bilo rasodeto od fvete Trojize, fe more vediti, in verovati po nau¬ kih katolfhke zerkve. ,Sam Bog fposna te¬ be popolnama; nam je rasodel, koljkor nam je treba; vfaki zhlovek more per tim oftati. — Bog edin v’ natori, in trojin v’ perfho- nah, prefeshe vfe nafhe mifli. Kako je Bog edin, in trojin? Kako je Bog <• «> -f ■ i 4 ; .1 JUUr vi JUT ' v 5 « '-M SiiuSlt JV a hi ky .p. Terdno verovati, in vredno prejemati Jesn- Ja v' tim prejbetim Sakramenta. 1.) KrilVjan! veruj terdno s’ vfo zerkujo, de je Jesul Kriftuf Bog inzhlovek v’ tim Sak ra- — .,83 — mentu, v’ podobi kruha , f in,apna. — Ta je Sakrament, ali fveta fkrivnoft vere in ljubesni. Jesuf ljubi neisrezheno fvojo zerkev, prej je veliko krat govoril od tiga fvetiga Spkramrn- ta; on je vfigamogozhen, je saftopno govoril,: To je moje telo. — To je moja krj.; Tedaj veruj vfe, kar zerkev uzhi, defiravnp ne mO- refh rasumeti. Hudizh je veroval, de.^ ako je Kriftuf t Sift boshji, kamenje ,v’ knjh;lahko fpreberne, Mat. 4 , 3. Jesuf je v’ Kani Galilej- fki fpreobernil vodo v’ vino: ravno tako lah¬ ko je fpreobernil kruh y£ fvoje telo , in yiftO v’ fvojo kri. — Ravno tako terdno morefh ve¬ rovati, de mafhnik}! ponavljajo, ta zhudesh med fveto malho, ker jim je Jpsuf dal oblaft, rekozh: To ftorite.v’ moj Spomin, .—h Kadar je Jesuf vodo v’ vino fpreobernil v’ Kani Gfali- lejfki, ni bila potlej vod^; tudi ne voda in vi¬ no, ampak le vinoravno tako pofvezhen kruh, ni kruh, tudi ne kruh in telo, temuzh le telo Jesufovo. Tako tudi veruj od pofve- zheniga vina. Le podoba-kruha, in vina olta- ne ; fzer je ravno tifto tejo, ki je sanafkrishh- no, in ravno tiha kri, ki je sa naf prelita bila. JSfi le telo in kri Jesufpva, ampak,tudi boshja natora, in zhlovefhka dufha, —- Jesuf Je v’ podobi kruha in vina daje, de Jahk« vshiva- mo , kar nam hozhej dati,; namrezh febe, Bo¬ ga in zhloveka. i . , , , s : , 2 .) Rerfhanfka dufha! hvali Jesufaufmi- ljeniga ozheta- savolj tiga fvetiga Sakramentu, v’ktirim njega prejemafh. ^ofebno ga hva¬ li * — 84 — li, in hvalo prepevaj donafhni prašnik. Glej •’ Bog je v’ pufhavi redil s’ mano jude; Jesuf redi fvoje popotne otroke f’ fvojim mefam, in f’fvojo kervjo. Sakaj ? Sa to, de jih po- fvezhuje, de je v’ njih, in oni v’ njem. On fam je to govoril: „Kdor je mojemefo, in pije mojo kri, oftane v’meni, in jeli v’njem.” Jan. 6, 57. 3.) Perpravljaj prav fkerbno fvojo du- fho k’ fvetimu obhajilu. Premifli fvetoft Je- sufovo, in nevredno!! fvojo, de fi veliko per- sadenefh. — Ako nozhefh k’ boshji miši per- ftopiti, ne pojdefh v’nebefhko kraljeftvo. Jan. 6, 54. — : Ako prejmefh Jesufa nevredno, fi jefh in pijefh fodbo. I. Kor. n, 27 — 29. Tedaj ti sopet rezhem: Perpravi prav fkerb¬ no fvojo dufho k’ fvetimu obhajilu. 4*) Tvoja dufha morebiti zhifta: to je, bres fmertniga greha. — Jesufovo telo je bi¬ lo pokopano v’ nov grob, kako ti fmefh Jesu¬ fa v’ nezhedno ferze vseti ? To vefh ; vender premifli fkerbno, de kaka fkrita hudobija ne iizhi v’ tvojim ferzu. Ozhifti le, kadar ho- zheih nar fvetejiga prejeti. ! 5.) Tvoja dufha more biti sdrava: to je, bres ljubesni do majhniga greha. Teshko je zhlovek bres vflga greha, pa faj fovrashi vfe grehe, tudi majhne; fkerbno jih opufhaj; zhe fi bolj zhift, obilnifhi gnado prejmefh. 6.) Tvoja dufha more biti lazhna: to je, lazhna Jesufa in njegove gnade. Jesuf sheli is ljubesni k’ tebi; ti ga sheli is ljubesni pre- — 8,5 — jeti. Ne delaj, ko hinavzi, ktiri folashnjivo lazhni, vender menijo vredni biti. Oni mer- mrajo, zhe nifo od fpovednika fpufheni k’ fvetimu obhajilu, in nikolj nozhejo fvojiga grefhniga shivljenja poboljfhati. Ne delaj, ko Judesh, ktiri je Jesufa prijasno kufhnil, kadar ga je neufmiljeno v’ Imert isdal. Po- Inemaj poboshne dufhe, ktire is zhide ljubes* ni hrepene po Jesufu. 7.) Zhe je tvoja dufha zhida, sdrava,in. lazhna, naj le pogodim prejema Jesufa, in obilne gnade bo prejemalo. Zhe ni tako, naj fe refnizhno fpokori, de fi pogubljenja ne nakoplje. — Odgovorifh : Ravno tiga fe jed bojim; in sa to komaj dvakrat v’ letu, ali le o velikonozhi perdopim k’ boshji miši. Ljubi moj! premifli dobro, morebiti je ta sgovor pokrivalo tvoje lenobe, ne pa tvoje ponishnodi. -—- Tukaj ni predorno rasgrinja- ti vedi vfih, in flehernimu po ladni potrebi dajati nauke ~ vender te profim, faj pomifli- ti, kaj te sadershuje odfvetiga obhajila? Mo¬ rebiti ti ljubesen do greha, in verni drah ne pudi k’ boshji misiperdopiti. Enkrat, ali dva krat v’ letu vender grefh k’ fvetimu obhajilu, pa morebiti, savoljo ljudi vezh , ko savolj tvo¬ je dufhe. — Poboljfhaj fvoje shivljenje, shi- vi fveto, pogodim prejemaj Jesufa v’ tim fve- tim Sakramentu, de bo tebi popotniza v’ fre- zhno vezhnod. — 86 — M o /' i t e v. O ljubesnivi Jesul! verujem tvoji refni- zhni vfigamogozhrii befedi, de v’ podobi kru^ ha in vina fi ti Bog in zhlovekprizhejozh. Sa- hvalim te ša to neisrezheno ljubesen do moje nevredne dufhe. Ravno to telo, hi li ga dal y’ fmert, meni dajefh v’ jed; ravno to kri, ki fi jo prelil, meni dajefh v’ pitje, de bi ti v’ meni, in jeli v’ tebi bil. Prolim, odpufti mi, ako fim te mlazhno, ali nevredno preje¬ mal; napolni mojo dufho f’ fvojo ljubesnijo, de fe popolnoma osdravi/ de hrepeni po te¬ bi, in de te vfelej vredno prejema slafti sad- njo uro. Blagor meni, zhe to miloft sado- bim, kerpo fmerti bom fhel vshivat, karsdaj prejemam, tebe mojiga ljubiga Odrefhenika. Amen. A n g e 1 j i v a r h i. Prašnik angeljov varhov je poftavila zerkev is hvaleshnohi do Boga, in do njih.' Bog da¬ je flehernimu zhloveku angelja varha, de fe more na tim revnim, in sapeljivim fvetu nevarnoll ogibati, in frezlmo v’ nebefa iti. Angelji radi to flushbo opravljajo', ker ljubi¬ jo Boga in nafhe dufhe. Bog ni potreben an¬ geljov; on lam naf lahko obaruje, vender - »7 - nam daje angel j e varhe, de bi fkasovali veli¬ ko ljubesen, ktiro imajo do naP. — Ravno tako fe rezhe od pomozhi, ktiro fkasujemo blishnimu, ali jo prejemamo od njega. Bog lahko svelizha, ktire hozhe svelizhati bres naf, vender vfim sapove blishnimu pomagati, mo¬ liti sa njega, ga uzhiti, fvariti, de dolshno ljubesen eden do drusiga fkasujemo. — Hva¬ limo ufmiljeniga Boga, ktiri nam je modre, svefte, fkerbne, in mogozhne v ar he dal, in bodimo jim pokorni. Nauk. Od ljubeznive pomozhi angeljov varhov. 1. ) Vera uzhi, de fo angelji. •— Tudi neverniki lo vedili', de fo dobri duhovi. Ne¬ verni kralj Ahis je rekel Davidu: ,,Tili v’mo¬ jih ozheh, ko angelji boshji. I. Kralj. 2g, g. —- Nabuhodonosor kralj, kadar je vidil tri mladenzhe v’ pezhi bres vfe fhkode, je re¬ kel : „Bog je poflal fvojiga angelja, in jih je refhil.” Dan. 3 , g 5 . — Per judih je bila, in per kriftjanih je ta vera od angeljov bolj zhi- fta, in terdna. 2. ) Angeli fo velikiga fpofhtovanja vred¬ ni. — Bog je rekelJMojsefu : ,,Pofhlem fvojiga angelja pred teboj; fpofhtuj ga ; glej, de ga ne sanizhujefh, ker moje ime je v’njem.” II. Mojs. 23 , 20, 21. — Danijel prerok jevidil v’ perkasni angelja Gabrijela, in fe je veftre- — 88 — fef. Dan. 8, 17. Tobija fe je preilrafhil, badar mu je angelj Rafael pravil, kdo de je. — Marija fe je tudi preflrafhila nad govor- jenjam angelja Gabrijela. — Shene perJesu- fovim grobu fo fe prefirafhile , badar fo vgle- dale angelja. — ( Spofhtuj tedaj, o briftjan! fvojiga angelja varba, in nibolj ne flori pred njim, bar Boga shali. 3 .) Angelji fo nafhi ljubesnivi pomozhni- bi. — Oni naf ljubijo, nam pomagajo, naf obvarujejo. David pravi: Gofpodovi angelj fe bo obolj bogabojezhih vllavil, in jih bo re- fhil. Pf. 33 , 8. — Lot je bil refhen is 4 So- dome od dveh angeljov. — Tobija je bil ob¬ varovan na poti. — Danijel je bil obvarovan v’levnjabu. — Trije mladenzhi fo bili ohran¬ jeni v’ gorezhi pezhi. — Peter je bil refhen is jezhe. — Kdo more vle dobrote angeljov varhov povedati? — Upaj tedaj, o briftjan! v' pomozh angeljov, slaiti, abofi v’nadlogah savolj zhahi boshje; pa varuj fe predersno upati, ali itiradovoljnov’ nevarnoft; defirav- no je Bog fvojim angeljam sapovedal tebe va¬ rovati, in tabo rebozh, na rohah nofiti, ven- der ne fbufhaj Boga. Mat. 4, 6, 7. 3 .) Premifli neisrezheno sveflobo ange¬ ljov'varhov. Oni nesapuftezhloveba, zhe je tudisapufhenjavreden, temuzh, zhejjehudo- bnifhi, bolj fi persadevajo ga poboljfhati. Zhe fe grefhnib poboljfha, fe angelj filnovefeii, in vfi drugi v’ nebefihnad poboljfhanimgrefh- nibam. Lub. i 5 , 10. Vfe to je is sgolj lju- - 8 9 - besni do nafhe dufhe. — Kriftjan moj! ubo- gafh fvojiga angelja varha ? koljko fkerbifh sa fvojo dufho ? Angelj vareh fibresvfigafvo- jiga dobizhka veliko persadevatebe svelizha- ti; ti sa fvojo vezhno frezho ne fkerbifk ? O flep zblovek! tako vrazhnjefh ufmiljenimu Go- fpodu, in fvojimu dobrotljivimu angelju var- hu? Profim te : Ne shali Boga, ne shali nje- goviga angelja. Na fodni dan bofh fvojiga angelja varha imel toshnika, ne pomagavza pred fodnikam, ako ga sdaj sanizhujefh, in hudo delafh prednjim. Molitev• Ozhe nebefhki! tvoja miloft je neisrezhe- na do mene, ker 11 mi eniga Ivo jih angeljov dal sa varha. Ti li fvojim angeijam sapove- dal naf varovati, dene opefhamo, in varno hodimo po ti sapeljivi pufhavi, de pridemo frezhno v’ nebefhko kraljeftvo. Vidim in fpos- nam, de je moja dufha tvojim ozhem ljuba j slo fi bom persadeval jo svelizhati, de tebi, in tvojim angelju dopadem, in de vezhno ire- zho sadobim. O ljubi angelj vareh! tudi te¬ be sahvalim sa veliko fkeAb, ki jo vedno imafh sa mojo dufho. .Spofhtoval, in poflufhal te bom, de bom v’ tvoji drushbi hvalil JBoga ve¬ komaj. Amen, 9 ° t Sladko ime Marije. B„ g je hotel, de je bilo fveto dete fvetiga Joahima, in /Vete Ane imenovano Marija. — Marija pomeni gofpo, ali oblaftnizo, tudisves- do. Marija je rel gofpa, ali oblaltniza od Bo¬ ga povsdignjena zhes vle ftvari. Ona samore sa nafho Irezho veliko per Bogu. — Svesda je tudi imenovana, ker nam fveti na tim tam- nim neftanovitnim fvetu, dene sajdemo. — O krilljan! ki hodifh po tim sapeljivim fvetu, ne odverni fvojih ozhi od Marije. Zhe vfta- ne vihar fkufhnjav in teshav, klizhi v’ Mari¬ jo: Zhe H v’ ftrahu savolj fvojih grehov, ne obupaj, ampak klizhi Marijo na pomozh, de ti pomaga duha pokore, in odpufhenje od ufmiljenigaBoga sadobiti. Marijo imaj v’Tvo¬ jim f e rzu, innajesiku: ona najti bo sgled tvojiga shivljenja, in ne bofh nikdar safhel. Nauk. Marijo po veri zhajtiti • i.) Povikfhuj Marijo, ki jo je fam Bog povikfhal. Ona je polna gnade, velika pri- jatelza boshja, mati Odrefhenikova, pomozh- niza vfih vernih. Apoftelni fo Marijo v’ zha- JAi imeli; uzheniki fo od nje vifokopifali; kri- ftjani vfih zhafov fo jo zhaftili, in fe jiperpo- rozhevali; vfi verni do konza fveta jo bodo — 9 4 — frezhno imenovali, perdrushi fe jim tudi ti. Brumna shena poflufhajozh Jesufove nauke, je glaf povsdignila, in rekla: „Blagorteletu, ktiro te je nofilo!” Luk. 11, 27. Veliko bolj moremo mi verni rezhi: Blagor Marii, ker od zerkve poduzheni bolj fposnamo njeno fve- toft. — Kdor prav zhafti Marijo, hvali Boga, ktiri jo je s’ fvojo mogozhno gnado povikfhal. 2. ) Glej pa, de Marijo verno zhaftifh. Ona je ljubila, in ljubi ponishnoft, in retni- zo. Ona fe je Hitela nevredna vfih gnad, in je hvalila Boga, ker fe je oserl na njeno ni- fkoft. Kadar je bila od angelja refiiizhno hva¬ ljena, fe je imenovala dekla Gofpodova. Te¬ daj morefh verno zhaftiti Marijo. — Veruj, de vla fvetoft Marije je od Boga, bres gnade bi ne' bila nizh samogla. Bog ji je is milofti fofebno gnado dal; ona je bila gnadi svefta, in ravno to povikfhuje Marijo. Angelj Ga¬ brijel je rekel Marii: Zhefhena lij gnade fi polna, to je: Marija, zhaftim te, ker te je Bog f’ fvojo gnado napolnil. — Blagor zhlo- veku, ktiri prejme gnado od Boga, in pri¬ dno dela s’ njo! 3 . ) Vera ti brani mifliti, de bi Marija mogla gnado dati, ali grehe odpuftiti. Ma¬ rija ufmiljena in mogozhna pomozhniza le profi Boga sa naf. Sa to katolfhkazerkev pro- fiBoga, rekozh: Ufmili fe naf — Daj nam — Refhi naf; kadar fe pa Marii perporozha, pravi: Proli Boga sa naf. — Po veri saftopi vfe, kar fe govori, in moli v’njezhaft. Ma- — 9 2 — rija je imenovana, nar fveteji, nar modreji, lrz,o vrata v’svelizhanje. — ( Shkofpot¬ lej ne.«jo fvetinje v’ prozefii okolj zerkve, in jih nefejo do velikiga altarja, in jih vanj po- loshe. Potlej pomashejo kamen f’ ktirim fe fvetinje fvetnikov pokrijejo, rfekozh: Pofve- zben bodi ta grob v’ imenu Ožlieta, ,Sina, in fvetiga Duha. ( Shkof tudi altar pomashejo P pofvezhenim oljarn v’ veih krajih. Altar pomeni Jesufa Krillufa ; fvetinje fo poloshene v’ dltar, ker fvetniki pozhivajo v’ Jesufu; Ive- tinje fvetnikov fo djane v’ yfaki altar, ker fo * 7 lOO pervi verni navado imeli 'na grobih marterni- kov altarje in zerkve sidati. 8} ( Shkof potlej pomashejo f’ pofvezhe- nim oljarn mefta dvanajft gorezhih fvezh po zerkvi, kjer fe krishi narede ; poshegnajo kel- he, in kar flnshi k’ flushbi boshji; tudi proG- jo Boga dopadljivo jemati ofre fvete mafhe, in molitve, ktire bodo tukaj opravljene ; pot¬ lej je fveta mafha. 9. ) Sdaj je bilo le malo na zhes rezheno od vfiga, kako fhkof shegnujejo novo zerkev, de verni kriiljani faj nekoljko fposnajo te fve¬ te opravila infipersadevajo s’velikim fpofhto- vanjam v’ boshji veshi biti. De bi ref bilo tako, fe more lhe nekaj povedati. 10. ) Zerkev pomeni nebefhko kraljeftvo, in njega svoljene. — Preden zerkev poftavi- jo, morejo globoko kopati, de velike kamne vloshe, na ktirih bo sidanje ftalo. Veliki kam- nji pomenijo apoftelne, poglavarje katolfhke zerkve, ktiri fo tudi poflavljeni na poglavitni vogelni kamen, ktiri je Jesuf Kriltuf. — Kam¬ nje slosheno v’ sidanju boshje veshe, pome¬ ni vfe verne kriftjane, ktiri fo udje katolfhke zerkve. — Sidarji s’ velikim tolzhenjam per- pravljajo kamnje, de bi sidanje prav zhedno, in fklenjeno bilo. To pomeni, de fe moremo s’ velikim terpljenjam obdelovati in perprav- ljati, fzer bi ne bili vredni kamni duhovniga sidanja nebefhke zerkve. — Sidarji sametje- jo kamne, ktiri fe ne dado obdelati; rafno - 10 1 — tako bodo verni saversheni, ktiri fe ne pufte obdelati po boshjih sapovedih. 11. ) Jesuf sida v’ nebelih duhovno hifho bres madesha. Patriarhi, preroki, in vfipra- vizhni ftare in nove savese bodo gladki in fvitli kameni tiga zhallitiga sidanja. Ta zha- ftita zerkev bo dodelana na konz fveta, ka¬ dar bodo isvoljeni vfih zhafov in krajov shra¬ ni. t Svitloba te zhaftite zerkve ne bo folnze, ampak Bog. V’ tim fvetim prebivalifhu bodo angelji in fvetniki peli zhaft, hvalo, flavo Bogu, in jagnjetu vekomaj. — Od te zha¬ ftite zerkve govori fveti Pavel v’ liftu do Efes. 5 , 27. Tudi (veti Janes v’ fkrivn. ras. 21. 12. ) Okriftjan! zhe hczhefh shiv kamen biti zhaftitiga nebefhkiga Jerusalema, fpofh- tuj zerkve, in shivi Iveto. Zhe fi per boshji flushbi flab, kje bofh dober? Kadar pridefh v’ boslijo vesho, bodi poln shive vere, in moli Boga s’ vfo ponishnoftjo. Zhe boshjo vesho fpreobernefh v’ jamorasbojnikov, bofh hudo fhtrafam Sveti Pavel pravi: Kdor bo- shjimu tempeljnu nezhaft ftori, bo konzhan. I. Kor. 3 , 17. — Kadar fe ponavlja fpomin shegnanja kake zerkve, ali vfih zerkva ene fhkofije, pomni dane nauke : opufti navado poshrefhnikov, in rasujsdanih, ktiri ponav¬ ljajo ta fpomin, fpomin velike milofti boshje, f’ poshrefhnoftjo, f pijanzhevanjnm, s’ no- roftjo. - 102 -- Molitev. O Bog! zhe premiflim molitve, in fvete opravila viihiga portirja per shegnovanju tvo¬ je veshe; kaj ta pomeni, koljko je fpofhtova- nja vredna, kako fim fe v’ nji sadershal; fim permoran obshalovati fvojo mersloto, in hu¬ dobijo. UfmiljeniOzhenebefhki! odpuftimi te, in vfe druge grehe, defiravno nifim vreden. Sa naprej hozhem v’ tvojim ftrahu tukaj mo¬ liti , pa tudi sunaj zerkve fveto shiveti, de bom prenefhen v’ zhaftito nebefhko zerkev, kjer te bom vekomaj hvalil. Amen. Dan fvojiga rojftva, in kerfla. C ^Otara navada jev’ fpominu ohraniti leto in dan kake fofebne prejete dobrote. Ravno ta¬ ko moremo mi delati; to je ohraniti v’ fpomi¬ nu dan fvojiga rojftva, in prejetiga kerfta de sahvalimo Boga sa vfe to. Kadar jezhlovek ro¬ jen, pride na fvet lepo folnzhno fvitlobo vshi- vat; pa per ivetim kerftu je prejel gnado zhes- natorne fvitlobe katolfhke vere. — Kerfhan- fki rtarifhi dajejo fvojim otrokam imena fvet- nikov; to je prav, de ima fleherni kriftjan per Bogu fofebniga pomozhnika, in de 11 per- šadeva po njegovim sgledu shiveti. Kaj delati na dan Jpominafvojiga rojjtva, in kerjta . 1. ) Bodi hvaleshen Bogu ftvarniku, kti- ri ti je dobrotljivo dal dufho, telo, in veliko drusiga. Bodi mu hvaleshen, ki ti je dal um f ktirim morefh njega fposnati. 4 She bolj mu bodi hvaleshen, ker fi prerojen in pofvezhen IMvetim kerftam. Kakor drugi li bil otrok jese in mafhevanja savolj perviga greha, pot¬ lej ,li,bil pofvezhen v’Gofpodu. Sahvali Jesu- la, ktiri je febe dal v’ hudo fmert, de bi bil ti opran v’ njegovi fveti kervi. Te velike gna- de nili prejel is del pravize, ker nobeniga saflusbenja ni bilo v’ tebi, ampak is fofebne milofti boshje, kakor govori fveti Pavel- Tit. o, 5. 2. ) Premifli dobro, zhe shivifhpobosh- jim poklizu. Volja boshja hozhe po- fve^henje, in svelizhanje vlili. Zhe ne shi¬ vifh kerlhanfko, nili vreden kerfhanfkigaime- lia. Ne fmefh shiveti, kakor neverniki shive v’ nizhimernofti fvojih gerdih shelja; oni ne fposnajo Boga, ti pa ga fposnafh, in satoni- malh sgovora v’ fvojih grehih. 4 Slezi tedaj Itariga zhloveka fpazheniga V* Adamu, in ob¬ leži noviga po JesuluKrillulu ; shivi po duhu, ne,po mefu, in ne Ipolnuj del mefa, ker to ie ne fpodobi polvezhenimu udu Jesufovimu. .Sveti Pavel le opominja: Bog te je odlozhil, de bi bil podoben Jesufu. Rinil. 8, 19. 3. ) Vezhkrat v’ letu, pa iofebno fvojiga rojltva, in berila dan ponovi pred Bogam nje¬ mu prej llorjene obljube: odpovej fe refnizh- no hudizhu, njegovimu napuhu, njegovim delam, fpazhenimu fvetu, fvojimu hudimu posheljenju. Terdno obljubi sapovedi fpol- novati; in nofi jih v’ ferzu, de vef zhaf ivo- jiga shivljenja svefto shivifh po njih. Oblju¬ bil in perlegel /1 sapovedi fpolnovati, in dol- shan.fi fvojimu llvarniku pokoren biti, akobi ravno ne bil obljubil; bodi tedaj Itanovitep flushabnik boshjn ,$’ itraham poflufhaj, kaj David govori: ,,Preklet zhlovek ! ktiri od bosh- jih sapoved odftopi,” Pf. 118, 2 j . 4. ) Ti nofifh ime boshjiga prijatla, shi- vi tddaj po njem: tiga imalh fofebniga po- mozhnika per Jesufu, perporozhuj femu, de ti fprofi gnado fveto shiveti. .Skerbno fe uzhi, kako je on shivel, de shivifh po njem, kolj- hor je mogozhe. On ti rezhe, kar lveti Pavel vfim vernim: Shivite po meni, kakor jeli po Kriltufu, Nifvetnika v’ nebefih, de bi ne bil tukaj is vfiga ferza ljubil Boga, ljubil blishni- ga ko feb e, fvoji volji fe odpovedal, infepo- koril. .Svetniki fo bili tudi lkufhani, fo shi- veli med flabimi, fo vidili dolli pohujfhanja; pa fo fe premagovali, in io fvoje hudo poshe- ljenje devali pod sapovedi. Ti ravno tako 4 «'* laj, in bofh svelizhan. — io5 Molit t v. O moj Bog! vezh let shivim, in vshivam tvojo miloft, pa le febi, ne tebi fim vezhi del shivel. Ti H me dobrotljivo vllvaril, mi dal natorno, in zhesnatorno fvitlobo, vedno mi dajefh veliko dobriga, pa fim tvoje dari v’tvo¬ je rasshaljenje obrazbal. Kadar je bil moj god, in obletniza prejetiga heidla, fim Ivojimu te- lefu kaj boljiga pervofhil, pa nifim tebe hva¬ lil sa prejete gnade, na mifel mi ni prifhlo, kar fim per fvetim kerllu tebi obljubil; in ni mi bilo mar fvoje shi'ljenje poboljfhati. Usmi¬ ljeni Gofpod! sahvalim te sa toljkanj dobrot; odpufti mi moje grehe; daj mi gnado fveto šhiveti. — O ljubi moj pomozhnik ivetil. {ime kerjtniga patrona) tvoje ime nofim, pa po te¬ bi ne shivim; pomagaj mi per Bogu; fprofi mi gnado od njega po Jesufu Krillufu, dej ob¬ ljube fvetiga kerfta svetlo fpolnujem; indefe v’ tyoji drushbi kdaj vefelim vekomaj. Amen. — i o 6 — Nepreftavni godovi. I. dan profenza. Obresovanje Jesnfovo. — Novo leto. Bog je bil sapovedal obreso Abrahamu pa¬ triarhu, htiri je bil ozhe po mefu vfih judov, in po duhu vfih vernih. Obresa je bilo snam- nje boshje savese s’ njim. On, in njegovi mlajfhi moshhiga fpola fo bili ti sapovedi pod- versheni. — Bog je to Sapoved po Mojsefu po¬ novil, de bi vfi judje moshhiga fpola obre- sani bili5 zhe ne, bi bili is fhtevila verniga ljudftva isbrifani. Jesuf Kriftuf ni bil ti sapovedi podvershen, pa fe je vender radoroljno podvergel. On je bil fzer po mefu fin Abrahamov, pa je bil od fvetiga Duha fpozhet v’ prezhillim telefu Ma¬ rije vfelej divize; in ni fenze greha nad fe- boj imel. On, Bog in zhloveh flmpaj, je bil Gofpod pofiave ; vender fe je poltavi podver¬ gel, in je bil obresan ofem dni porojflvu, de bi iiaf uzhil pohorfhnoft > in fvoje ferze obre- sovati. Obresa telefna je bila le judam sapove- dana, obresa duhovna pa je vfim. Obresa — »07 — ferza je potrebna k’ svelizhanju; sakaj, kdor ne premaguje Tvojih hudih shelja, in pozhut- kov ne deva pod fvishnoft poftave, ne more svelizhan biti. —- Vfi fmo fkufhani od fvojiga hudiga posheljenja; to pa rodi greh, in po¬ gubljenje, ako v’ fkufhnjave dovolitno. Te¬ daj le more vfaki vftavljati hudimu poshelje- nju, in to je duhovna obresa. Jesuf je bil ofem dni po rojftvu obresan, je bolezhine terpel, in do fmerti je shivel v’ t^rplenji. To naf uzhi od perve mladofti do Tvoje Tmerti Te vojfkovati, le obresovati, in terpeti. Tudi duhovno obresovanje ni bres bolezhin in terplenja, ker To nam ikufhnja- ve nadleshne, in meTu neprijetne. Kdor jih ne kroti, bo 4 is fhtevila isvoljenih isbrifan. Nauk. Rr.fnizh.no in hersh fvoje shivljenje po Je - safu poboljjhati. 1.) Kriftjan moj, fpremifli, de po Je- sufu Kriftufu Te tako imenujefh; shivi tedaj Tveto. Zhe fveto ne shivifh, Te kriftjan ne¬ vredno imenujeTh. VTa modroft je iposnati Jesufa; vfa uzhenoft je sbiveti po njem. Tin obljubil sveftobo Bogu per fvetim kerftu, pot lej Ti te obljube ponavljal; kako pa shivifh ? Ni ure, ni dneva, ni perloshnofti take, debi fmel od Boga odftopiti; pa vender koljkokrat h ga rasshalil ? Ofem dni po rojfi.vu je Jesuf — io8 —- sazhel kri prelivati; ti pak kadaj fi sazhelBo¬ gu flushiti ? 'Sam fposnafh, de tvoje slavlje¬ nje ni posgledih, in naukih Jesufovih, in veli ti prizhuje de potrebujefh poboljfhanja; pa le obetafh pokoro, rekozh: bom she, bom she. 2 . ) Ne odlafhaj pokore na prihodnizhaf, ker to je nevarno. Veliko jih je v’ peklu bres vfiga upanja, ker fo v’ shivljenji predersno upali; glej, de tudi ti med tifte ne pridefh. Vefh fam, de shivljenje je kratko, de mo- refh naglo umreti, de je vfako uro fmert bli- shej, de ti bo tvoja terdovratnoft hujfhi jeso nakopala. -— Vftani tedaj lerzhno, in sa- upljivo pojdi f’ pokoro k’ ufmiljenimu Jesufu. 3. ) Pravifh: Poboljfhanje mi je sdaj pre- teshko, /e bom potlej poboljfhal, kadar fe bom lasheji. Neumnesh! bofh smiraj petem lenih pel? Sakaj fe sapeljujefh? Ako odlafhalh lpreobernjenje, bodo grehi, in hude nava¬ de zhe dalje huji v’ tebi gofpodovali, in bofh boshje milofti zhe dalje manj vreden. — V’ prizho Boga fe fpremifli, in permoran bofh mogel fposnati, de tvoj um je bolj tamen, tvoja volja hudobnifhi, boshji Urah manji v’ tebi, in she bliso groba terdovraten oftajafh; morebiti bo do sadnje ure tvoja merslota ofta- la. Sdaj te gofpodujejo nadleshne fkufhnja- ve, potlej te bo velika lenoba, in morebiti bofh v’ grehih mirno umeri. Poflufhaj f’ ftraham boshje shuganje: Grefhniki! me nifte poflu- — io 9 —• fhali, pravi Gofpod, jeft fe bom k’ vafhimu pogubljenju fmejal. Prip. 1, 26. — Sbudife o grefhnik, in sgrevano moli. Molitev . Ufmiljeni ozhe nebefhki! sahvalim te sa toliko poterpeshljivofti, in miloili meni ne- vrednimu Ilorjene. Dolgo fi me zhakal, sdaj me vabifh k’ pokori, defiravno fim odpufhe- nja nevreden. She sdavnaj bi bil pogubljen, ako bi mi bil ti pravizhno povernil. Ne le nerodovitno, ampak tudi fhkodljivo drevo fim do sdaj bil. Oh ! pezhe in boli me moja ger- da nehvaleshnoft, nizh vezh nozhem lebi, am¬ pak le tebi shiveti. Pred teboj danf terdno obljubim, de bom sazhel novo shivljenje po Je- sulu Kriliufu; f’tvojo gnado hozhem tudi fta- noviten ollati do sadnje ure fvojiga shivljenja. O Jesuf! o preljubi Jesuf! pomagaj mi, de to novo leto perzhnem v’ tvojim presvetim imenu. Savoljo Tvojih bolezhin, in fvoje pre- fvete kervi bodi miloftliv meni revnimu grefh- niku, de sdaj, in po hnerti miloft sadobim. Amen. II. dan profenza. ,Sveti Mokar Alekjandrijz pujfiavnik. C fc *^veti Makar je bil rojen v’ velikim medu Alekfandrii okoli 006 let po Ješufimm roj (Ivu. - 1 io - a S’ pomožhjo gnade je she v’ mladofti dobro fposnal nevarnotl fhumezhiga sapeljiviga fve- ta, in je hitel v’pufhavo, de bi v’pokori shi- yel. De bi ne safhel, ali ne pefhal na pravi poti vezhniga svelizhanja, je fhel k’ fvetimu Antonu pufhavniku, pod ktiriga oblatijo je vezh let shivel, in od njega fe jeuzhilponish- noft, pokorjenje, in vfe kerfhanfke zhedno- tli k’ svelizhanju potrebne. V ta njegova fkerb je bila Bogu flušhiti v’ refnizi, in nikdar proftora dati hudizhu s' mehkim in lenim shivljenjam. Je bral, pre- mifhljeval, molil in delal neprenehama. Ni¬ kelj ni s’jedjo, f pitjam, F pozhitkam popol- nama ftregel fvojimu flabimu, in trudnimu telefu.-V’ vfih tvojih dobrih delih je poni- shen oftal; in defiravno mafhnik, odvfihzhe- fhen, in fpofhtovan, je hotel biti sadnji vfih drugih, farno v’ pokori pervi. Smiraj je bil poln mozhnih shelja vfe do¬ bro pofnemati, kar je p er drugih vi dih- Sve- dil je, de (veti Pakomi, duhovni ozhe veliko brumnih pufhavnikov, fofebno poboshno shi- vi, in je fhel v’ nesnanih oblazhilih pred nje¬ gov klofhter, in je tako dolgo nadleshno pro¬ fil, de fo ga vanj vseli. V’ klofhtru je pre- zhudno shivel, in fvoje telo tolikanj pokoril, de fo ga pufhavniki imenovali zhloveka bres telefa. ,Sveti Makar, ko je bil fposnan od fveti- ga Pokomija, fe je verni! k’ tvojim pufhavni- 111 kam, ktirih duhovni ozhe je bil. Prozh je fhel is tiftiga klofhtra fofebno sa to, ker je bil od vfih Ipofhtovan, in fe je bal od napuha fkufhan biti. Defiravno je Bog dal fvojimu fvetimuMa- karjv* shudeshe delati, vender ni bil bres fkufhnjav. Ta mu je bila fofebno nadleshna, de bi v’ Rim fhel. ( Sposnal je, de je farno ta fiabimu zhloveku vnrnifhi, in je ferzhno pre¬ magal nadleshno fkufbnjavo. ,Sveti Makar je po vfih sapovedih shivel, in v’ veliki llaroili v’ Gofpodu safpal v’ letu 5g4 ali 3g5 po Jesufovim rojftvu. Nauk. Is njegoviga shivljenja. ,Sveti Makar je v’ Ivoji mladofti Bogu flushil, in beshal pred sapeljivim fvetam v’ pu- fhavo. — Mladoft ima veliko fovrashnikov, veliko fkufhnjav, pa malo modrofti. Poshe- Ijenje je per mladih hujfhi, savoljo tiga fo vfe fkufhnjave nevarnifhi. — Kriltjan! sveft bodi Bogu v’ -Tvoji mladofti, in bofh lahko svelizhan. Ako le v’ mladofti fpridifh, tesh;- ko fe bofh poboljfhal. -— Beshi pred hudo¬ bno mnoshizo; beshi v’ pufhavo. V’ pufha- vo ne morefh iti, kakor fveti Makar in dru¬ gi, pa ljubi famoto, varuj fe holjkor moresh nepokojniga fhumezhiga »veta. Y’ famoti 112 — tofh loshej fposnal Boga, in febe; bofli raji molil, in nedolshnoft ohranil. Ne bodi nikolj v’ fvojih ozheh pre moder, ker nifi fam moder; zhe fe fam na-fe bolj sanafhafh, loshej bofh sapeljan. Morebiti tvoja modroft ni drugiga ko posheljenje*, na¬ puh in terdovratnoft. ( Spremilli pred Bo- gam fvoje ferze. Isberi li, ko fveti Makar, dobriga in fvetiga fvetovavza. Hudobnik je flab ivetovaviz. Kdor ni febi dober, kako bo tebi? On bo govoril po tvojim fpazhenimu ferzu, in tvoje posheljenje bo flabimu fvetu rado pervolilo. S’ ravnim ferzam ilhi modro- fti, in jo bofh nafhel. Ne shivi nikolj v’lenobi, ker lenoba je veliko hudiga nauzhila. Delaj rad, in po- terpeshljivo pofhtene dela fvojiga ftanu, de boshjo voljo dopolnujefli. Le dela ti je pre¬ malo : poflufhaj, beri, premdfhluj fvete nau¬ ke , de bo tvoja dufha s’ boshjim Duham polna, in v’ njem mozhna. Zhe to delafh, bofh fvoje dela polvezheval, bofh Boga smi- raj v’ lerzu nofil, in fkufhnjave te ne bo¬ do premogle. Vedno sheli, in fi persadevaj, ko fve¬ ti Makar, bogabojezhe pofnemati. — Hudo, in dobro boljfha dobroshelniga kriftjana. — Hudo ga shali, ker je Bog rasshalen od hudi¬ ga; ga ponishuje, ker vidi nelrezho drugih, in ga zhujezhiga dela, de bi ne padel v’ po¬ gubo. — Dobro drugih ga unema, sheli, in b persadeva ravno tako shiveti. On je ko la- — 115 — komnik ktirlga shelje nifo nikdar lite; smi- raj boljfhi prihaja; tudi per majhnih rezheh dufhniga dobizhka ifhe; vie perloshnofti na to oberne, de prijetnifhi Bogu pohaja. Ti ravno tako delaj, in bofh vekomaj fre- zhen. Molitev. Vfigamogozhni Gofpod! ponishno pred teboj fposnam, de ti do sdaj nifim refnizhno flushil. Kar je moje ferze bolj fpazhilo fim ifkal; zhe lo bile greha perloshnofti nevar- nifhi, raji* fim jih imel; le flabim fim rad verjel, fvetim o pomin je vavzam fim fe uftav- ljal; nizhemurne, in kratkozhafne opra¬ vila fim ljubil; potrebne dela nepoterpeshlji- vo in fvete malopridno opravljal, per vfih rezheh fim le fvojiga vefelja ilkal; hudob¬ ne fim pofnemal, s’ njih flabim shivljenjam fim. fvoje grehe isgovarjal; dobre ljudi, in njih dobre dela fim sanizheval. — Kaj mi je ftoriti ? Upam v’ tvojo nefkonzhno miloft, profim te sa gnado, poboljfhati le shelim, shal mi je savolj vfih mojih grehov; febe hozhem sapuftiti, le tebe ifkati, in le tebe fe dershati, de te bom po fmerti prijasni- gft nafhel. Amen. 8 III. dan profenza. Sveta Genovefa diviza. t Syeta Genovefa je bila rojena okoli leta 422 bliso poglavitnima mefta Parisa. Njeni ftarifhi fo bili katolfhke vere, pa uboshni. 4 Sveti German fhkof je memo grede vidil to majhino deklizo, in je is njeniga lepiga sa- dershanja fposnal, de bo ona velika fvetni- za. Ta iveti fhkof jo je lepo uzhil, fofeb- no ji je perporozhal snotranjo in sunanjo ponishnoft fkerbno ohraniti, v’ zhiftofti shi- veti, in nizhemurne oblazhila sanizhevati, Majhina, in nedoishno Genovefa je te fv ete nauke v’ ferzu ohranila, in po njih shivela. Ona je bila rada doma, dolgo je premifhljevala in molila, vedno fe pollila, v’ zhiftofti in v’ vfih zhednoftih shivela, de bi Jesufu, sheninu zhiftih dufh, dopadla. Njeno zhifto ferze je bilo Bogu prijetno pre- bivalifhe. ( Sveta Genovefa je veliko preganjanje terpela. ( Stara navada je na fvetu, de fla- bi sanizhujejo dobre. Rekli fo ji hinavka, zoperniza, in kar fo mogli fhpotljiviga; ker je bila smiraj bolehna, fo djali, to je fhtrafmga njene hinavfhine in drugih gre¬ hov. Ona je molzhala, vfe voljno preter- pela, molila sa fovrashnike, in nikolj opu- ftila fvojiga dobriga shivljenja. — 115 — Ob njenim zhafu je prifhel naFranzo- fko neufmiljeni kralj Atila, fhiba boshja ime¬ novan, s’ veliko vojfko, Vfi fo hotli is Pa- risa sbeshati v' terdne mefta, Genovefa jim je branila rekozh: Mefta, v’ ktere miflite iti, bodo rasdjane, timu mefta pa nizh hu- diga ne bo. Pofmehovali fo fe ji, pa re- /nizhno fe je sgodilo tako, in potlej fo jo v’ zhafti imeli, Bog ji je dal mozh zhudeshe delati, in njeno ime je dalezh flovelo. Zlo fveti 4 Simeon ,Stilita vezh fto mil dalezh od nje, je svedel njeno fvetoft, in fe ponishno nje¬ nim profhnjem perporozhal. —* Šhivela je fkoraj devetdefet let, in je safpala v’ Go- fpodu 3 dan. profenza v’ letu Sli, ali 5 12 . Bog ji je dal po fmerti tudi dofti zhude- shev delati, ker je hotel fvojo ponishno flu- shabnizo tudi na semlji poviklhati, de bi Verni njene sglede raji pofnemali. N a u h. Is njeniga shioljenja. Vfim, pa fofebno mladim, fo nauki fve- tiga Germana potrebni v' ponishnofti, v’ zhi- ftofti shiveti, in nizhemurne oblazhila sani- zhevati. Kdor hozhe dufhno nedolshnoft ohraniti, fe more bati fvetu dopafti. Kdor nofi prevsetne oblazhila, kashe pofvetno fer- ze, in de bolj fkerbi sa telo, ko sa dufho. 8 * — 116 — Modri pravi: ,,Tele(ho oblazhilo pokashe zhloveka.” Sirah. ig, 27. ( Sveta Genovefa je bila sanizhevana, in obdolshena, pa ona je voljno vfe preterpe- la, molila sa fovrashnike, in v’ dobrini fta- novitno oftala. Krilijan moj! ti ravno tako delaj. Zhe fe jesifh, in kolnefh hude je- sike, ni prave ponishne poterpeshljivolti v’ tebi. Bolji ti je sanizhevanje, ko hvala. Zhe fe hujfhi jesifh, h nji hi terpifh. ( Slabi jesiki fo ko ofe, zhe le jim bolj branifh, huji ti fllijp v’ obras. Molzli!, preterpi, mo¬ li ^ in ltanoviten bodi v’ dobrini. Zhe od- ffopifh od dobriga savoljo flabifh jesikov, li hinaviz, in rasodevafh Ivo jo hinavfhino. To je snamnje, de ne flushifh Bogu sa¬ voljo njega famiga. Ona je dolgo shivela, ako je bila ravno smiraj v’ poltih in v’ pokori. Ne poflufhaj lvojiga hudiga posheljenja, de bi ti polti fhkodovali. Bodi smiraj sdershljiv, in polti le rad po na vadi dobrih, to bo sdravje dufhe in te- lefa. Polti fe na fkrivnim, kader li fam svo- lifhpolt; polti fe ozhitno, kader je ozhitno sapovedan. Premehki kriltjani fe boje fvoji- mu telefu. fhkodvati s’ poltum; zhe plefhejo vfo 11 oz h , zhe veliko terpe, ker Ivojimu Budi¬ ni u posheljenju Itreshejo, tiga fe ne boje; le takrat, ko saniore teleino terplenje dufhipo¬ magati, fe boje. Ne shivi mehko, ker mehko šhivljenje ni kerfhanfko. Kriltjani fploh jniflijo, de je — ii 7 — mehko slavljenje le perbogatih; ti fe motijo, ker samore biti tudi per ubogih, ktiri ve¬ liko terpe, in fe redno trudijo. Mehko sla¬ vljenje je per tih, ktiri po fvoji fpazheni vo¬ lji shive. Veliko jih je, ki fe nertrudno tru¬ dijo sa shivesh, sa pofvetne dobizhke,sa ftre- shbo fvojim pozhutkam: kaj to pomaga, zhe terpe le sa telo, sa dufho pa jim ni mar? Pi- janzi, nezhiltniki, prersetniki, in drugi taki veliko terpe, de bi samogli po fvojimgerdim posheljenju shiveti. Eni fo ognjeni sa tvet, pa v’ molitvi, v’ poflufhanji boshje befede, in v’ drugih fvetih delih, fo leni, in safpani; drugi fo, tudi per teshkih delih, polni noro- fti, gerdiga govorjenja, in veliko hudiga. Vfi ti, in drugi taki (o mehkigashivljenja.-—.Svo¬ je hude shelje premagovati, v’ duhu pokore voljno terpeti, vfe nadloge savoljo Boga pre- terpeti, in vfe kerfhanfke dolshnofli fpolno- vati, je vfim sapovedano; kdor tiga ne dela, mehko shivi. Vfi fe morejo pokoriti, lenobo premago¬ vati, ferze inpozhutke pod sapovedi devati. Pokorjenje je potrebno pravizhnim, de ne grelhe, je potrebno grefhnikam, de le po- boljfhajo, in je potrebno poboljfhanim, de Banovitni ollanejo. Poflufhaj fvetiga Pavela: ,,Tarem fvoje telo, in ga v’ iushnoft devam, de savershen ne bom.” I.Kor. g, 27. — Tu¬ di: ,,Umiranje Jesufovo na fvojim teletu no* fini.” II. Kor. 4, 10. — Kdor tiga ne dela, mehko shivi, in bo savershen. — 1i8 — Molitev. OJesuf! sgled ojllriga shivljenja, in velikiga pokorjenja, ponishno fposnam, definifilnode- lezh od tvojih sgledov, in naukov. Ti fi od rojltva do fmerti veliko, in rad terpel sa svelizhanje mo. je dufhe, jeft pal< vliga terplenja vreden fim fe terplenja ogibal, Zhe fini terpel, fini nerad, le sa telo, bres duha pokore, Tvoji fveniki /o vefeli bili tvojiga terplenja in bolezhin de- leshnibiti, jeli pak fini ljubil in ifkal le, kar je moje grefhne pozhutke vefelilo. V’ dobro¬ tah fim bil hudobnifhi; zhe fo me sadevale nadloge, fim bil nepoterpeshljiv. Sdaj {po¬ gnani tvojo prašno in hinavfko bogabojezhnoft, ker tudi dobre dela fim dopernafhal savoljo tebe, savoljo hvale, savoljo pofvetniga pla- zhila. O Jesuf! napolni me s’ fvojim duham, de bom tvoj uzhenz, de nikolj febe, te- muzh smira j tebe ifhem, de bom tvojih bolezhin tukaj deleshen, in potlej tvojiga kraljeft- va, ( Sveta diviza Genovefa profi Jesufa sa me, in sa vfe mehke kriftjane, de sa- moremo po voski poti terplenja in premago¬ vanja v’ nebefa priti, Amen, IV. dan profenza. t Sve(a Sink/etika diviza. Inienitnoft, bogaftvo, lepota je prav redko V Ivetoftjo v’ mladim zhluveku sdrusheno, pa — i.i g — fveta .Sinkletika je vfe te sadershke s’ pomo- zhjo gnade premagala. Ona je bila rojena v’ velikim in fpazhenim mehu Alefkandrii od bogatili ftarifhev. Njena frezha je bila, de je imela prav bogabojezhe ftarifhe, ktiri fo jo s’ vfo fkerbjo v’ boshjim ftrahu sredili. Ona je bila illno bogata in lepa. Kadar je bila odrafhena, je fvoje divifhtvo Jesufu v’ dar dala sa vfelej. Bogato bi fe bila lahko omoshila, pa ftanovitno je oftala v’ fvojim fklepu. Doma je rada bila, ponishno in fra- moshljivo je bilo njeno oblazhilo; fkerbno fe varovala tudi hudobnih shenfkih 5 pridna je bila, premifhljevala fvete refnize, in molila neprenehama. Njeno fofebno vefelje je bilo s’ Jesufam fe pogovarjati, velikokrat ga je po imenu klizala, indjala: LjubiJesuf! pre¬ ljubi sa-me krishani Jesuf! ti fi vef moj, in jeft fim vfa tvoja. Ker je ona do Boga nar- vezhi dopadajenje imela, ni hotla od fhume- zhiga fveta nizh govoriti, nizh poflufhati; od fvojih dobrih del je rada molzhala, in tu¬ di pred domazhimi jih fkerbno je fkrivala, ker fe je bala od napuha fkufhana biti, ,in ker je hotla le Jesufu dopafti. ( Starifhi fo ji pomerli, ko je bila fhe mlada, prodala je vfe fvoje veliko premoshe- nje, in med uboge ga rasdelila. Po tem je Ihla v’ domazhe pokopalifhe prebivat. V’ ti¬ hih zhafih fo bile pokopalifha bogatih preftor- ne, in. fo imele kamre sa prebivalifhe shivih. Ondi je bila v’ delu, v’ poftu, v’ molitvi. Od 120 nevofhljiviga hudizha je bila hudo fkufhana, pa ona je s’ ljubesnijo do Jesufa f’ podam, in f’ folsami vie fkufhnjave frezhno premago¬ vala. Sinkletika je povfod flovela. Bogate di- vize in imenitne shene lo jo obifkovale, info le nad njo zhudile. Zhudile fo le nad njo, de mlada, lepa, in bogata je vfimu fvetu flovo dala is ljubesni do Jesufa. Shelele fo po Ivo- ji mozhi ravno tako shiveti, in fo jo profile sa svelizhanfke nauke. Ona fe je dolgo branila druge uzhiti, vender permorana je djala: „Kdor hoz/te dopajii Boga, more vreden Jad pokore delati * nikdar mehko shiveti , fvoje telo pokoriti, pred njimi hudimi be- shali j v’ Jamoii , v pojta, v molitvi jta- noviten biti •, ni kol/ v’ fe upati, temuzh le v' gnado fvetiga Duha 5 radovidnojt in ra - dovednojt premagovati, fvoje mijli vedno v’ nebejih imeti.” To je sapopadik njenih fvetih naukov. Ona je bila she ofemdefet let dara, in polna dobrih del; pa Bog je hotel po nji sgled velike poterpeshljivodi drugim dati. Tri leta je bila bolna, de nikolj ni pozhitka ime¬ la. Sadnje tri mefze je bilo njeno nedolshno telo ena farna rana; nar boljfhi in poterpe- shljivifhi prijatlize fo komaj per nji predale. Umerla je peti dan profenza okoli 36o po Je- šufovim rojdvu. •— 121 — Na n k. Mogozhe je v ’ nebefa priti. ( Sveta Sinkletika uzhi, de] moramo v’ nebefa priti, pa tudi de moramo sa nebefa veliko terpeti. Ona je bila mlada , lepa , bo¬ gata, in v’ fredi velikiga fpazheniga mefta, pa le ni dala smotiti, temuzh je Bogu sveBo, in fianovitno flushila do fmerti. Ravno tako mo¬ ramo mi, de fvojo edino neumerjozho dufho svelizhamo. Nektiri miflijo bres terplenja v’ nebefa priti, karniref. KriBufpravi: „Voskefo vra¬ ta, in tefna je pot, ktira v’ shivljenje pelja.” Mat. 7, 14. ( Svetniki fo bili v’famoti, v’po- Bu, v’ molitvi, v’ shaloBi, v’ pokori Banovi- tni, vender lo smiraj trepetali. Sdajpagrefh- niki v’ fmehu, v’ igrah, v’ norzhijah, v’ po- shrefhnoBi vender le upajo v’ nebefa priti. O neumni! Drugi miflijo, de je nemogozhe dufho svelizhati; pa morebiti te mifli svirajo is lju- besni do greha, ker fe jim ne ljubi flabo natoro premagovati. Oni fi is lenobe smifh- ljujejo veliko tesho v’ sapovedih, in sato mi¬ flijo, de je nemogozhe po volji boshji shive- ti. Oni fo enaki lenimu otroku, kteri fe ozhe- tu vedno odgovarja: Ne morem; v’ refnizi pa nozhe. Kdor ima ferze po Jesufovih naukih , mi¬ fli, de le Pterplenjem, in premagovanjem le pri- 1 22 de v’ nebefhko kraljeltvo, vender fe samore priti, in fleherni pride, kteri f’ pomozhjo gnade boshje refnizhno hozhe. Ref je to , na- tora je flaba, fovrashnikov je veliko; pa, kar ni zhloveku mogozhe, je Bogu mogozhe, ker vfe samoremo s’ njegovo gnado. Sapovedi fo ref butara, in jarm fprideni natori, pa s’ gna¬ do boshjo je ta butara lahka, in ta jarm fla- dak. Kar fo perute ptizam, to fo sapovedi zhloveku. Ptize ne teshe perute, ampak ji flushijo k’ letanju, tudi soper mras in mo- zho ; ravno tako ima zhlovek, kteri Boga re¬ fnizhno ljubi, v’sapovedih vfo pomozh. Kdor najde Boga f’ pravo vero, in ga is vfiga fer- za ljubi, nofi butaro njegovih sapoved, ko zhlo¬ vek, ki saklad najde in ga nefe domu. Teshko nefe, pa lahko nefe, in terpljenja ne zhuti, ker velelo terpi. O krili jan moj! sakaj fe ti sdi, de ^pre¬ veliko terpifh sa svelizhanje fvoje dufhe? Ti terpifh lilno veliko sa fvet, morebiti terpifh veliko sa pekel, morebiti vezh terpifh sa pe¬ kel , ko bi bilo treba terpeti sa nebefa. Te¬ daj, h vero saftonj prejel, ker fe tako gerdo motifh v’ fvojih miflih. Obudi, in obuduj shivo vero, in fposnaj vrednoti fvoje dufhe; upaj v’ ufmiljeniga Boga, in ga is lerzaprofi, de pomozh gnade sadobifh. Le verjemi mi, de tvoja flaba natora povikfhuje tesho boshjih sapoved, ker ji greh dopade. Hitro, in ierzhno fe podaj na pot svelizhanja po kte- -- 125 —, ri fo fvetnilri hodili. Kar fo onisamogli, sa- morefh tudi ti. — Moli is ferza. Molitev . O moj Bog! ponishno fposnam, de Um do sdaj premalo fkerbel sa fvoje svelizhanje, fun shivel do sdaj v’ smoti; fvetu Ilm flushil, in le sa telo fkerbel, vender fim upal v’ ne¬ bela priti. Moj preljubi Svelizhar mi je pra¬ vo pot kasal s’ krishem, Ivetniki s’ krishem oblosheni fo hodili Sa njim, jeli fim hodil po poti pogubljenja, in shivel bres vfiga ftrahu. Sa naprej , o Jesuf! fe bom le tebe dershal, in po tvojih sapovedih shivel. Tvoje sapove- di fo bile mojipokasheni natori teshka butara, ker fini radovoljno ljubil greh, pa vfe samo- rem, ako mi pomagalh: tvoj jarm mi je bil teshak le sa to, ker nifim tebe ljubil. Daj mi po Ivoji veliki milofti ljubesen do te¬ be; napolni me s’ nebefhko fladkoftjo, de velelo terpini, de premaguj eni nadleshne l ku- fhnjave, de ftanovitno tebi flushim, in vrve¬ ti drushbi tvojih fvetih tebe hvalim vekomaj. Amen. V. dan profenza. irneon pujhaanik. fc S V pt; Simeon, imenovan ( Stilita, ker je vezli let na ftebru hal, je bil prezliuden (vet- - 124 — nik, nad ktirim je Bog- kasal vfigamogozhnoft fvoje gnade. Njegov ozhe je bil paftir, in tu¬ di on je shivino pafel do trinajftiga leta. Sgo- dilo fe je, de je velik fneg padel, de ni mo¬ gel na pafho gnati. Takrat, fhe otrok trinajft let, gre v’zerkev molit, in flifliibrati is evan- gelja : ,,Blagor shaloftnim, ovefeljeni bodo! Blagor zhillim, Boga bodo gledali!” Te be- fede io ga mozhno fpodbodle, pa limeti jih ni mogel. Vprafha ftariga bogabojezhiga pu- fhavnika, kako fe morejo te befede saftopiti? Pufhavnik mu pove, de te govore' odlaftniga satajenja in od kerfhanfkih zhednoft, ki jih je k’ svelizhanju treba. ( Skerbno ga fhe vpra- lha: Kako sadobi zhlovek svelizhanje ? t Star- zhek mu odgovoi'i: Shalovati in jokati more zhlovek savoljo tvojih grehov, ker je s’ njimi Boga rasshalil, /vetane ljubiti, poftitife, mo¬ liti, zhuti »hes Ivo je posheljenje; revfhino, lakoto, sanizhevanje, preganjanje in vfe nad¬ loge voljno preterpeti, in nobeniga prepove- daniga vefelja tukaj ne vshivati. Saftopifh to, moj ljubi otrok ? Bqg ti daj tako shiveti! ( Simeon je bil lkosi ferze preiuiljen od tiga fvetiga govorjenja, je ponishno in gore- zhe profil Boga gnade, de bi s’ njo hodil po poti svelizhanja. ( Shel je v’ pufhavo, ondi je bil nektere dni. Vel’ ognjen sa svelizhanje pride v’ neki klofhter, poklekne pred vikfhi- ga v’ klofhtru, profi ponishno ga v’ klofhter vseti, kar je tudi fprofil. V’ klofhtrije, ako ravno fhe otrok, nar ojftrejflii shirel memo -- 12 , 5 ; - vfih drusih, .Stanovitno je molil, vedno fe poftil, in nikoli ni dalpozhitka fvojimu telefu. Vikfhi tega klofhtra ga je oflovil, de bi nje¬ govo preojftro shivljenje ne bilo nevaren sgled. drugim pufhavnikam. .Sveti .Simeon pokcjren sapufti klofhter, in potlej je fhe ojftrjefhi shivel. Na sadnje fi je prebivalifhe svolil vifok tleber, na kterim je, kakor pravijo, 4 o let hoje shivel: ondi je preftal lakoto, slieju., vrozhino, mras in veliko drusiga hudiga. Vezh let je she shivel v’ pufhavi, de je njegova mati fhe le svedla, kje de je, in ka¬ ko fveto de shivi. .Silno je shelela ga fhe enkrat viditi, in s’ njim govoriti. Pride k’ njemu, od vefelja fe sjoka nad njim, in mu rasodene ivoje filne shelje ga viditi. Tolashi jorekozh: Nikar ne shalujte, ljuba mojama- ti! fej fe bomo vidili v’ vezhnim boshjim kra- lje&vu. Umerla mu je mati sraven njega. Vef shaloften joka in moli rekozh: „Gofpod naj te vsame v’ fvoje vefelje, in plazha naj ti bole- zhine, trud in fkerbi, ki li jih imela savoljo mene. O Gofpod! ki na Kerubinih fedifh, vfe je v’ tvoji oblafti; tifiobljubil nebela vfim, ki te ljubijo, ti klizhefh in jemljefh dulhe pravizhnih v’ fvoje kraljeftvu, in vershel h hu¬ dobne v’ pogubljenje., vsemi nje dufhov’pre-. bivalifhe nafhih fvetih ozhakov, sakaj vfe je v’ tvoji oblafti od vekomaj do vekomaj. Amen.” Bog je po njem f’ zhudeshi 'vojo vflga- mogozhnofi. ra so de val; veliko ljudi je savoljo -— 126 - njegoviga fvetiga ojftriga shivljenja k’ njemu perfhlo fe mu v’ molitvo perporozhevali, in ker fo vidili, koliko li sa nebefa persadeva, fo tudi pokoro svolili, hudobno in mehko slavljenje sapuftili in k’ Bogu fe obernili. Kadar je veliko let na hebruflal je safpal v’ Gofpodu, v’letu45gpoKrillulovimrojftvu, in fhel v’ nebefa, sa ktere je tolikanj terpel. Nauk. S' vednim pokor j en jem fvoje hudo poshelje- nje premagovati. Sazhetik brumniga shivljenja fvetiga .Si¬ meona je bilo fkerbno poflufhanje befede bosh- je. Prav govori Salomon: „Modrofti sazhetik fo shelje refnizhne po nauku.” Modr. 6 , 18. Kriftjan! ti velikokrat flifhifh, in poflufhafh befedo boshjo, pa bres vfiga fadu. Beleda boshja ti je mersla, ker hudo posheljenje moti tvoje ferze. Presheni s’ gnado boshjo ljubesen do greha, in svelizhanfki nauki ti bodo prijetni. .Spremifli neisrezheno pokorjenje nedol- shniga .Simeona, de fposnafh potrebo fe pokoriti, in de fe refnizhno pokorifh. Bog ti ne sapove delati, kar je on delal, ven- der v’ drugih rezheh ga po fvoji mozhipofne- maj, in li dolshan, ker fi grefhnik. Od nje¬ ga li flifhal, de je od pervih let do fmerti v’ veliki pokori shivel: ti fi morebiti od pervih let — 127 —■ do sdaj v* grehih shivel. Delaj tedaj vre¬ den fad pokore. Pokora Bogu nar prijetnifhi je premago¬ vanje fvoje hudobne volje, pa tudi morefh v y pokorjenji shiveti, ako hozhefh lvojo hudo¬ bno voljo premagovati. Jesuftosapove, re- kozh: ,,Kdor hozhesa menoj priti, naj sataji lam tebe.” Luk. g, 23 . Vfi fmo v’ hudobii fpozheti, nafhe mifli to hudobne, vfih ferze je fprideno, na nafhim metu ni nizh sdravi- ga, imamo hudo voljo boshji fveti volji naf- protno; vfi fmo fkufhani od fvojiga hudiga posheljenja, ktiro lili nafho dufho v’ vezhno pogubljenje. Mi fmo tedaj dolshni ftarimu zhloveku odmreti, ktiriga fmo po Adamu poverbali, in fmo dolshni fe ponavljati po Jesufu Kriftu- fu; zhe tiga ne ftorimo, bomo vekomaj umer- li. ( Sam Bog to sapove, in sato pravi fveti Pavel ij^Slezite ftariga zhlovekas’njegovimi de¬ li, in obležite noviga — po Jesufu Krillufu.” Kolof. 3 , g. Krilijan! nikar ne shivi po tvojim hudim posheljenji pa odverni fe od fvoje hudobne volje, nepoflulhaj hudizha, flabih tovarfhev, ali fvojih hudih shelja. Ne shivi, kot never¬ niki v’ neframnofti, v’ poshrefhnofii, v’ pija- nofti, v’ nezhiftolli; zhe shivifh po mefu, bofh vekomaj pogubljen. Ne opufhaj le ozhit- no hudiga djanja, ampak fkerbno premaguj hude mifli, de bofh p'er Bogu pravizhen. Ti fi krilijan, shivi tedaj fveto po Jesufu Krillufu. - 128 - .Sveti Pavel pravi: „Kteri fo Kriftufovi, fo Tvo¬ je mefo krishali, vfe grehe, in shelje.” Gal. 5 , 24. Ne brani fe tiga ftoriti, ker drugazhi ne bofh svelizhan. Zhe sdaj nozhefh febi odmreti, fvoje mifli in pozhutke v’ fushnoft devati, in fe pokoriti, te bo fmert v’ gre¬ hih prehitela, in pred fodbo boshjo ne bofh obftal. Telo bodo zhervi fnedli, premoshe- nje bodo drugi vshivali, ali sapravilij dufho bofh pogubil. ( Stori tedaj s’ dobro voljo sdaj sa vezhno svelizhanje, kar bofh potlej safto- nj ftoriti shelel. Zhe tiga ne llorifh, bofh fvojo terdovratnoft obshaloval vekomaj, in ta preposna shaloft ti ne bo nizh pomagala. -— Obshalnj is ferza fvojegrefhno shivljenje, in rezi. Molitev. O Jesuf! sdaj shaloften fposnam, defim od tvojih (vetih naukov delezh safhal. .Svo¬ jim pozhutkam fim ftregel; febi in fvetufim shivel; flabeji fim bil od nevernikov, ker oni tebe ne posnajo, jeft pak fim vedno fli- fhal tvoje, fvete nauke, in vshival tvoje do¬ brote. 0 jeft nefrezhni zhlovek! Veroval fini v’ tebe is ljubesni do mene krishaniga, drugiga mi pak ni mar bilo kot rasujsda- no shiveti. Poflufhal, in bogal fim raji vfa- kiga, kot tebe, o Jesuf! Upam v’ tvojo ne- fkonzhno miloft; ti samorefh * in hozhefh — 12 9 — meni pomagati na pravo pot pokore. Po- m a gaj mi po kroji veliki miiofti, de f* pomozhjo tvoje gnade ferzhno obshalujem tvoje velike grehe, fe refnizhno poboljfham, v’ pokori do fmerti ftanovitno shivim in te¬ be vekomaj vsliivam. Amen. VI. dan profenza, ,Sveti trije kraji. M J-*i-alo zhafa po Ješufovim rojftvu fo pri- Ihli v’ Betlehem mefto rodu Juda is jutrove deshele modri Jesufa molit. Ti fo bili per- vine nevernikov. Ti fe Iploh fveti trije kralji imenujejo. t So bili ref kralji, ali ne; kako jim je bilo ime, fe ne more v’ refnizi ve- diti. Bogati, mogozhni in modri fo bili. t Sploh mifel je, de fo bili is Arabije, ktera velika deshela meji s’ Judovfko, in je Ju- dovfki desheli proti jutru. Modri fo v’ fvoji desheli vidili novo sve- sdo nad Judejo, in otl boshje gnade ras- f Viti j eni fo fposnali de osnanuje rojftvo ( Si- na boshjiga. Od te prezhudne svesde je ve¬ liko zhafa prej pravil Balaam. — Judje fo bili v’ daljnih deshelah v’ fushnofti, in tu¬ di neverniki fo lahko od njih svedili, de 9 zhakajo odrefhenika, in ob ktirini zhafu bo prifhel. Modri polni hvaleshnofti in ferzhnofti fo fe na pot podali, in hiteli v’ Judejo, pa svesda le jim je bila fkrila, kar je bila fku- fhnja njih verne ftanovitnofli. Oni fo meni¬ li, in je bilo ref: v’ Jerusalemu bomo svedi- li, kje je novi kralj rojen; fo hiteli v’ mefto, in ferzhno vprafhali po njem. Oni nifo pra- fhali po finovih kralja Herodesha, ktiri fo she bili odrafheni, temuzh kje je sdaj rojeni kralj Judov. Kadar je kralj Herodesh to flifhal, fe je preflrafhil, in vef Jerusalem s’ njim. — Ob tihim zhafu Judje nifo imeli praviga sapopad- ka od odrefhenika. Oni fo od njega miflili de bo Israelze od vidnih fovrashnikov odre- fhil, in de bo mogozhen kralj v’ Jerusalemu zhes vfe narode. Motili fo fe, ker fo pre¬ rokovanje od katoljfhke zerkve pofvetno saftopili. Herodesh je ravno tako miflil, sa- to fe je preflrafhil, ker fe jebalsakraljeftvo. Pa sakaj fo fe tudi Jerusalemzhani preftrafhi- li? Jim ni bilo bolji fe; Herodesha snebi- ti? To je ref, venderfo fe preftrafhili is po- fvetnih urshahov. — Eni fo fe preflrafhili k’ videsu in is hinavfhine, de bi Herodeshu dopadli. — Drugi fo fe preftrafhili is lakom- nofti, ker fo fe bali sa flushbo, ktiro fo ime¬ li per njem, ali od njega. — Tretji fo fe preftrafhili, ker fo menili: neiifmiljeni kralj — i31 — Herodesh naf bo pomoril, ker bo miflil, de noviga kralja shelimo. Kralj Herodesh je poklizal Uzhenike, iti jih je vprafhal: Kje bo Kriftuf rojen? Onifo mu odgovorili: V’ Betlehemu rodu Juda. Prej ni bilo Herodesha mar svediti, kje bo Kriftuf rojen, sdaj ga le fkerbi, ker fe boji sa kraljeftvo, sato ni bil vreden ga posnati. Kralj Herodesh je potlej fkrivaj poklizal modre in fkerbno is njih fprafheval zhaf, v’ ktirim fe jim je svesda perkasala. Kadar je to svedil, jim rezhet Pojdite, in fkerbno oprafhujte po detetu, in ko ga najdete, pridite meni nasaj povedat, de tudi jeftgrem ga molit. — O neufmiljeni in prekanjeni hinaviz! On je modre fkrivaj poklizal, debi drugi ne flifhali tiga hinavfkiga govorjenja, in modrim ne povedali, koljko je on neufmi- ljen. Herodesh je hudobno miflil, in lepo govoril, sato je on shiva podoba hinavfke dufhe. Modri fo Herodeshu verjeli, pa Bog ni dopuftil jih sapeljati. Oni fo fhli bersh is Je* rusalema, in sunaj mefta ugledajo svesdo, ktiro fo prej vidili v’ jutrovi desheli, ta je pred njim fhla, in nad Jesufam obftala. To je bilo nebefhko plazhilo njih velike ferzhno* fti in ftanovitnofti. Modri fo bili neisrezhe- no vefeli, in hvaleshni sato, fo hiteli sa sve¬ sdo, in fo nafhli Jesufa. —• Kkor je sveftBo¬ gu , ni nikdar od njega sapufhen. 152 Modri fo ob ti perloshnofti fkasali dve fofebni zhednofti, shivovero, in veliko po- nishnoft. Oni fo fhli v’ tifbo revno prebivali- fhe bolj ubogimu, ko mogozhnimu kralju po¬ dobno, vender fe nifo nad tim pohujfhali, temuzh fo fposnali odrefhenika vliga fveta, in klezhe novorojeno dete ponishno molijo. Oni fo Jesufu v’ dar dali slata, kadila, mire. Ti darovi rasodenejo njih vero. .Sola¬ tam fo njega fposnali kralja, ker slato fe da¬ ruje kraljam; f’ kadilam fo ga fposnali Boga, ker kadilo fe sashigaper boshjiflushbi; s’mi- ro fo ga fposnali zbloveka, ker. s’ njo pomo- sane fo v’ tiftih deshelah truplamertvihpoko¬ pavali. Nar bolj f hi, in prijetnifhi dar modrih je bil ta, ker fo febe isvfiga ferza Jesufu dali. Modrim je bilo od Boga rasodeto, insa- povedano ne verniti fe k’ Herodeshu; fhli fo tedaj po drugi poti v’fvoje deshele nasaj. Oni nifo fposnaliHerodeshove hudobne hinavfhine, pa Bog jih ni puitil sapeljati. Jesuf je bil tedaj dobrim rasodet, hudobnim je oltal ne- snan. — Modri fo vfo pot hvalili Boga, Je- sufa fo smiraj v’ ferzu nofili, drugim fo ga # po mozhi osnanovali, do fmerti prav fveto shi- veli, in potlej fofebno plazhilo v’nebelih pre¬ jeli. Nauk. Is tiga prašnika. Modri fo vidili novo svesdo, in fo.bersh flili Jesufa ifkat: ako bi ne bili bersh fhli, bi ga morebiti ne bili nikolj najdli. Kriftjan moj! tudi tebi fveti svesda gnadeboshje, ifhi tedaj bersh Jesufa f’ pravim fpreobernjenjem. Ne rezi: Bom ob bolj perloshnim zhafu, ka¬ dar bom manj fkerbi imel, kadar mi bodo fkufhnjave manj nadleshne, kadar bom ka¬ reji. Zhe fi gnadi boshji nesveft, morebiti bofh sapufhen. Gorje zhloveku, ktiri ne fposna zhafa boshjiga obifkanja. — Lashnji- vi prijatli, dolga pot, nevarnoft in veliko ter- plenje bi bilo lahko odvernilo modre, ako bi bili manj gorezhofti imeli; ravno to tebe, o grefhnik, obfodi, ker fovrashnike fvoje du- fhe poflufhafh, in nozhefh nizh terpeti sa fvoje svelizhanje, — ( Serzhno tedaj vftani, in pojdi k’ Jesufu. Modrim fe je bila svesda fkrila, pa oni nifo savolj tiga od dobriga fklepa odftopili. Kakor s’ njimi, tako s’ drugimi Bog dela. On daja fvitlobo is milofti, in is milofti perpufti tamo. Dobro in hudo fe premenjuje, de fmo ferzhni in ponishni. Grefhniki! v’ hu¬ dim ne posabite dobriga, in v’ dobrim ne posabite hudiga. Bog s’ nami dela kot moder ozhe s’ fvojimi otrozi, ktire refnizhno ljubi, pa ozhilne ljubesni njim ne kashe vfelej. Kriftjan! zhe niniafh obzhutniga vefelja v’ molitvi in v’ boshji flushbi, bodi ftanoviten, ne odftopi od dobriga, fhe bolj moli; opra¬ vljaj svefto, kar ti Bog sapove, in potlej ti bo obilno povernjeno. — io4 — Kadar fe je svesda fkrila modrim, fo fhli y’ Jerusalem, de bi od uzhenikov sve- dili, kam fe bodo obernili. Ti ravno tako delaj; kadar kolj zviblafh, vprafhaj uzheni- ke katoljfhke zerkve, fofebno per fpovedi, de najdefh pravo pot, in de po nji varno ho- difh, Nimafh sgovora, zhe tiga ne ftorifh. Herodesh fe je preflrafhil in vef Jerusa¬ lem s’ njim, kadar fo svedili, de modri no- vorojeniga kralja ifhejo. Glej, o krilljan! de fe tudi ti is pofvetnih urshahov ne preflra- fhifh, kadar flifhifh, kaj je floriti k’ sveli- zhanju. Jesufovi nameftnik ti sapove flabiga prijatla sapufliti, veliki drushbi fe odpoveda¬ ti, blishnimu poverniti, ali kaj drugiga; ne preftrafhi fe, temuzh flori to, de dufho sve- lizhafh, Kaj ti bodo sapeljivi prijatli, veli¬ ka drushba, obilnoft blaga pomagali v’ vezh- nim pogubljenji ? Herodeshu ni bilo prej mar svediti, kje in kedaj bo Kriftuf rojen, le ob prihodu mo¬ drih je shelel svediti, ker fe je bal sa kra- ljeftvo, —„ Herodesh je podoba Oabih kriftja- nov, ktiri od fkerbi, od fladnofli, od fku- fhnjav smotljeni shive v’ radovoljni flepoti. Le v’ nevarni bolesni fkerbno oprafhujejo Vizhenike, in fpovednike, kaj de jim je fto- riti, pa takrat je morebiti preposno, — Uzhe- niki, kteri fo modrim pravili, kje bo Jesuf rojen, in vender farni nifo hotli k’ Jesufuiti, pomenijo tifte, kteri drnge modro uzhe farni i35 — pak ne delajo tako, drugim kashejo pravo pot, farni pa po drugi hodijo. ( Si flifhal, kako je Herodesh hinavfko govoril modrim; ti fovrashifh njegovo gerdo hinavfhino, pa morebiti ravno tako delafh. Ti molifh Jesufa s’ shnabli, pa ne s’ ferzam; fkerbifh sa njegovo sunanjo zhaft, in ga s’ shivljenjem sanizhujefh; shelifh ga prijeti per fvetim obhajilu, in ga krishafh v’ tvo¬ jim ferzu; prav govorifh in hudobno delafh. Preljubi moj! kaj je to, kot gerda hinav- fhina ? Modri fo sunaj Jerusalema sopet vidili svesdo, ta je pred njimi fhla, in nadJesufam obftala. — O kritijan! bodi poln vere, in ferzhnolti, in Bog te bo frezhno vodil. Mo¬ dri fo nafhli Jesufa, kteriga fo s’ velikim ter- plenjem Banovitno ifkali; ti ravno tako delaj. Kaj ti pomaga švediti pot, po kteri fe pride do Jesufa, zhe nozhefh hoditi po nji, alizhe odftopifh od nje? Bodi tedaj boshjimu pokli- zu pokoren , in na Gofpodovi poti lianoviten. Boljfhi bi ti bilo poti refnize ne fposnati, kot po fposnanji od nje odftopiti. Shiva vera, in ferzhnaponishnoftmodrih uzhi in fvari. Bogatih in mogozhnih ni bilo fram pred detetam Jesufam fe ozhitno poni- shevati; ti.morde fe framujefh ponishho mo¬ liti Jesufa v’ prizho drugih kriftjanov. Per fveti mafhi je ravno tifti Jesuf, kralj nebef in semlje, kteriga fo modri v’ Betlehemu molili: to verujefh, vender je malo prave ponishno- 156 — Iti v’ tebi. Rodi tedaj poln sliive vere, bot modri in bofh tudi ponishen. Tudi ti daruj Jesufu, bot modri prijetne dari. Slato mu daj zhifte gorezhe ljubesni, badilo prave molitve in zhalti, miro refnizh- niga poborjenja in folsa. Vzjiaii dajefh v’ dar sa Jesufovo sunanjo zhaft, febe pa nozhefh dati; zhe mu febe ne dafh, bo on vfe tvoje dari sanizheval. Modri fo fhli po drugi poti v’ fvojo de- shelo nasaj, ber jim je bilo to rasodeto in sapovedano od Boga. Tudi ti delaj tabo, va¬ ruj fe prav iberbno Jesufovih fovrashnibov, ber oni te ne morejo zhilto ljubiti, in savolj tiga te bodo sapeljali, pohujfhali in pogu¬ bili. Boljfhi in potrebnifhi je prijasnoft Je- sufova od prijasnofti vfih braljev in mogozh- nih, ber ti vli bralji in mogozhni ne bodo sa- mogli pomagati, ali te refhiti na fodni dan, abo najdelh Jesufa ferditiga. Molitev • O preljubi Jesuf! sgrevano fposnam, de fim velibobrat tvojo gnado sanizheval, btira me je nepeljevala h’ tebi. Ti H meni poma¬ gal is sgol milofli, jeft fim fe branil is sgol hudobije. Modri fo tebe s’ velihim terple- njem ifbali, jeft bi bil lahko, patenifim hotel ifbati. Tvojiga velibiga ponishevanja in naukov fim fe pred ljudmi framoval, ber tebe nilim ljubil. Zlo per tvoji flushhi fim bil premalo ponishen: zhe fim ti pa s’ befedo hvalil, fim te s’ djanjem sanizheval. Pomagaj mi,, dobrotljive Jesuf! moje flabo shivlje- nje refnizhno poboljihati. Terdno obljubim tudi s’ velikim terplenjem tebe ifkati, in najdi- ti. Tebi v’ dar dam fvojo dufho, fvoje telo, in kar premorem. Majhen dar je leta, pa tvoja miloft je neisrezheno velika, in me ne bo sanizhevala. — 4 Sveti trije kralji! profi¬ te Jesufa sa-me ubogiga nevredniga grefhni- ka, de miloft od njega sadobim, in de ga v’ vafhi fveti drushbi hvalim vekomaj. Amen. VII. dan profenza. f Sveti Luzijan marternik. C ^‘-Jveti Luzijan je bil rojen na Sirlkim, in od mladofti do fmerti je bil Bogu sveft. Kadar je bil odrafhen, jevfe fvoje premoshenje med uboge rasdelil, in v’ klolhter fhel, de bi on¬ di bres smot Bogu gorezhe flushil. Njegova nar vezhi fkerb je bila odpervihlet do fmer¬ ti prav fkerbno premifhljevati Jesufove nau¬ ke, in po njih na tanko shiveti, de bi dufho svelizhal. Njegova fvetoft ni mogla fkrita oftati, verni lo ga sheleli povikfhaniga v’ f. z.erkvi. Mafhnik je bil shegnan sa ftreshbo vernih ve- iS8 — likiga meha Antiohije. V’ tihim velikim me* Itu je nevtrudno osnanoval befedo boshjo, verne je neprenehama uzhil v’ zhihih naukih katolfhke zerkve, in tudi veliko pifal sapod- uzhenje vernih, in sa fpreobernenje never¬ nih: on je bil s’ fvojim fvetim shivljenjeiii vlim sgled prave brumnohi, velikiga pokorjenja in globoke ponishnohi. Ob tihim zhafu fo neverniki preganjali zerkev. ,Sveti Luzijan je bil tudi ujet, sve- san in vershen v’ jezho, ker je dolgo, in ve¬ liko terpel, pa on je bil vliga tiga terplenja vefel, in je vedno hvalil Boga. Potlej fo ga neverniki mnogo fkufhali in martrali pa ga nifo mogli premagati. Na vfako vprafhanje neverniga fodnika. je odgovoril: Jeh lim kri- hjan. t S’ tim je premagal vfe fovrashnike. Na sadu je je bil umorjen 7. dan profenza 3 12. Nauk, Verni morejo biti sheljni poetih naukov , in delati po njih. ,Sveti Luzijan je bil od pervih let do fmer- ti sveft Bogu, ker fhe v’ sazhetku je bil poln ognjenih shelj po Jesufovih naukih : te je on smiraj premifhljeval, in fe jih uzhil. Prav govori t Salomon : „Sazhetik modrohi fo refnizh- ne shelje po nauku.’’ Modr. 6, 18. On je smiraj v’ ferzu imel, kar je obljubil per fve¬ tim keritu, in kar je Kriftufu dolshan^ sa to '— log —— j'e nevernikam odgovarjal: JeB lim kriBjan, Ta befeda vfe dolshnoBi sapopade, in rasla- ga. — Bodi tudi ti smiraj lazhen Jesufovih naukov. De to Borifh, premifli: ( Sinboshji je is nebef prifhel naf uzhit. Kakfhinibi mi bili bres njegovih naukov ! Vezhna hvala bodi ufmiljenimu uzheni- ku Jesufu, kteri nam je pernefelluzh, in sa- flushil gnado, de bi fposnali kaj je Boriti, in tudi Borili. ( Slaba natora bi naf uzhila re¬ zili: Blagor bogatim — vefelim — rasuj- sdanim, pa Jesuf, uzhenik, odganjate smo- te. Mi bi rasujsdano in krivizhno shiveli, bres vfiga ozhitanja veBi, vii bi bili pogublje¬ ni. Ljubi tedaj fvete nauke Jesulove. Ako te refniza prav vefeli, bofh nau¬ ke rad poflulhal in premifhljeval, bofh pri¬ dige , in vfe fvete nauke s’ sheljnim in rav¬ nim ferzam poflufhal. Zhe ne marafh sa Je¬ sulove nauke, sanizhujefh Jesufa famiga. Po- llufhaj, kako Brafhno Jesuf govori sanizhe- vavzam boshje befede : ,,ViBeisozheta hudi- zha.’ Potlej perBavi: ,,Kdorjeis Boga, befe- do boshjo poflufha.” Jan. 8, 44 , 47. Ako te refniza prav vefeli, bofh rad shivel po nji. Kaj ti pomaga poflufhati, zhe ne shivifh po naukih? Kaj ti pomaga doBi snati, zhe flabo shivifh ? Marfktiri hvali nau¬ ke Jesufove s’ befedo, pa jih sanizhuje s’shiv- ljenjem. Poflufhaj fvetiga Pavla: ,,Nifo ti, ktiri poBavo flifhijo, pravizhni, temuzh ti, ktiri poBavo j^opolnujejo.” Rim, 2, 10. — Tedaj shivi fveto po fvetih naukih, ker bofh tudi po njih fojen. Befeda, ktiro je Jesufgo¬ voril, te ho fodila na pofledni dan. Ne poflufhaj fvojiga hudiga posheljenja, ali hudobnih naukov soper rasodeto befedo bo- shjo. ( Slaba natora nerada noli potrebno tesho boshjih sapoved: sa to li vedno persadeva polajfhati jarm Jesufovih naukov. Zhe fire- fnize sheljin, bofh od nje rasfvitljen; zhe re- fnize ne ljubifh, bofh poln svijazh soper njo. Hudobnik nozhe saftopiti, de bi dobro delal; on fovrashi luzh, ker fo njegove dela hude. Kdor je flabiga shivljenja, ne terpi rad sdra- viga uka. Njemu je vfe previfoko dognano, vfe preojftro, in vfe preteshko. Preljubi moj! ne pohujfhaj fe nad fla- bimi, in ne poflufhaj hudobnih, kertifoluli- ka od fovrashnika perfijana, pa potlej bo v’ ogenj vershena. Poflufhaj in ubogaj le ka- tolfhko zerkev, iteber refnize; in sopet ti perporozhim, ne poflufhaj in ne pofnemaj hudobnih, ker veliko grefhnikov te ne bo re- fhilo na dan fodbe. Poflufhaj, kako govori fveti Pavel: „Ako bi ravno is nebef angel pri- fhel — kur fier biti ne more —- vam osna- nit sunaj tiga, kar fmo vam osnanovali, naj bo preklet.” Gal. 1 , 8. Molitev. O Jesuf folnze moje dufhe, in vfiga Ive- ta! ti fi luzh pernefel na fvet, pajeft, neum- ni zhlovek, fini do sdaj ljubil tmo, in fovra- shil luzh sato, ker fo moje dela bile hude. ( Spazhnoft mojiga ferza in shivljenja je bila kriva, de fem li smifhljeval sgovore soper tvoje sapovedi, de lim grefhne dela opravi- zheval, in de fim po flabih fhegah neumni- ga fveta flepo shivel. .Spazhenoft mojiga fer¬ za mi je prijetno borila vfe, kar fo mi hu¬ dobni pravili, in de fim raji njim verjel, kot tebi, in tvojim namebnikam, duhovnim. Od- pubi mi, o Jesuf! mojo hudobijo; sa na¬ prej bom le tvojo zerkev poflufhal, in ho- zhem le po njenih naukih shiveti. Daj mi gna- do po tvojih sapovedih shiveti, varuj me pred sapeljivim pohujfhanjem, daj mi ferzhnob vfe hudo raji prekati, ko tebe shaliti, daj mi banovitnobi v’dobrim, de neopefham, in de tvojo milob hvalim vekomaj. Amen. VIII. dan profenza. ,Sveti t Severin , Esterajharjki uzhenik. Q t^veti .Severin , mafhnik is velikih shelj prav Iveto shiveti, in Bogu prav fkerbno fiushiti, je fhel v’ daljne deshele fvete pufhavnike ob- ifkat, de bi fe od njih nauzhil popolnama shi¬ veti. Per njih je bil vezh zhafa v’ vflh do¬ brih delih , in je shelel smiraj per njih oh ati; - 1 42 —i od boshjiga rasfvitljenja pa gnan, je prifhel v’ nafhe deshele grefhnike preobrazhat k’Bo¬ gu. On je v’ majhnim mehu bliso Duneja fpazhenim prebivavzam osnanoval pokoro, pa ga nifo hotli poflufhati. Na sadnje jim je ojftro rekel: Ako fene fpokorite, vaf bo Bog hudo, hudo pokoril: neufmiljeni fovrashniki bodo nad to mefto prifhli, vfe bodo pomorili in poshgali. Oni pa fo fe mu pofmehovali. .Sveti .Severin je tiho terdovratno mefto sapuftil, in v’ drugo fhel. Zhes majhen zhaf fo prifhli Ogri, kteri fo bili takrat neverniki, fo mefto premagali, vfe pomorili in poshgali. Drugim meftam okolj in bkolj fo enako dela¬ li; potlej fo prifhli nad tifto, v’ ktirim je bil fveti ^Severin. Meftnizhani fo bili v’ grosnim ftrahu, pa na ognjene befede njegove fo fe k’ Bogu fpreobernili. Bog je njih pokoro in prolhnje uflifhal, in jih naglo refhil od hu¬ dih fovrashnikov. Leta svefti flushabnik boshji je tudi na Dunaji in v’ drugihmeftih osnanoval pokoro; veliko dobriga je delal viim; v’pokori inter- plenji je vedno shivel; kakor je pa fvetoshi- vel, je tudi fveto umeri v’ letu 480. Nauk. Sakaj nam Bog pojhilja nadloge ? ,Sveti t Severin je refnizhno govoril: Bog pofhilja nadloge savoljo grehov ; in f* pokoro —- i43 —- le potolashi pravizhna jesa boshja. Vender moremo fposnati, de vli fmo ftrahovanja, in nadlog potrebni, ber fmo fpridene natore; in sraven moramo fposnati, de Bog tudi pra- vizhnim pofhilja nadloge. Bog tabo ravna f* fvojimi prijatli, de fe raji lozhijo od fveta, de sbrifhejo fvoje madeshe, in vezhi plazhi- lo prejmejo v’ nebelih. Befede angelja Ra¬ faela liarimu Tobiju rezhene fo prezhudne, pa ravno one poterdijo, bar je bilo sgoraj re- zheno. On je tabo govoril: ,,Ker li bil pri¬ jeten Bogu, te je nadloga mogla fbuliti.’’ Tob. 12, 10. Bog s terpljenjem obifbuje grefhnibe, de fe fpreobernejo. Od tiga prizhuje fveti Pavel, rebozh: ,,Mi fmo od Gofpoda pobor- jeni, de ne bomof’fvetam pogubljeni.’’I. Kor. 11, 32 . Nadloge sadevajo grefhnibe, de fposnajo, boljbo je hudo in grenbo Gofpoda sapuftiti; de b’ njemu sdihujejo, in fe Ipre- obernejo. Na semlji, nerodovitni pufhavi dobriga in rodovitni hudiga, ne moremo biti bres nadlog: to je pa, de jo teptamo s’ mi¬ nami, babor jo teptamo s’ nogami, in sdi- hujemo po nebefhbim braljeftvu. Terdno mi) li, de fovfe nadloge od Boga. Prerob Amos vprafha: „Je li nefrezha v’ me- fti, btere bi ne bil Gofpod ftoril ?” Am. 3 , 6 . Vfe nadloge fo od Boga. Vetrovi, mras, fulha, mozha, ogenj, bolesni, fovrashnibi, in vfe ftvari fo lhiba v’ boshji robi. Zhe bajj terpifh od nadleshiiih ljudi, zhe nimalh fre- — i 44 — zhe per hifhi, zhe fo Habe letine, zhe je voj- fka, ali kar li bodi hudiga, sunaj greha vfe je od Boga. Ti dolshif-h vfe druge, pa no- zhefh fposnati: Bog me fhtrafuje savoljo gre¬ hov. Zhe pa fposnafh, kaj ti pomaga, ako fe ne poboljfhalh? Poflufhaj befede fvetiga pilma: „Ogenj, tozha, lakota in fmert, vfe to je sa maHievanje ftvarjeno.” Si'rah. 3 g, 35 . David tudi prizhuje : ,,Ogenj, tozha, fneg, led, pil h, in vfe nadloge fpolnujejo boshje povelje.” Pf. 148, 8. Ravno sato Bog tebe fhtrafuje f’ zhloveki, kteri te fovrashi- jo in ftifkajo. On ni kriv njih hudobne volje, pa perpufti to, ker ii ti vreden. On te tepe s’ njimi, potlej bodo pa oni hudo po¬ korjeni. Od tiga je neisrezheno veliko sgle- dov v’ fvetim pifmu. — Jenjaj tedaj od kri¬ vih fodeb in le febe kriviga fposnaj. Jeremija vprafha: ,,Kdo je moder, de bi saftopil, sa- kaj je deshela rasdjana ?” On odgovori: „Ker fo ljudje Gofpodove sapovedi sapuftili.’’ Jei'. g, 12, i 3 . Ne zhudi fe de Bog fhtrafuje hude dela, ker je pravizhen in fvet. Zhifte fo njego¬ ve ozfii, in ne more hudobije terpeti. Pre¬ mili! koljko hudiga je na fvetu, kdo fe Bo¬ ga is ljubesni boji, koljko pravize in fvetolti je med nami? Dobriga je malo, hudiga ve¬ liko; ni vezh nedolshnolti, ni vezh pokore na fvetu. Pohujfhanja je toljko, de fe fko- raj she ne milli na befede Jesufove: ,,Gorje fvetu savoljo pohujfhanja.” Mat. 18, 7. Te- — i45 — daj’, kakfhna modroft in pvaviza je tvoja, o grefhnik! de hozhefh po tvoji hudi volji shi- veti, in. fe zhudifh, ako Bog poihilja nadlo¬ ge: zhuditi bi fe mogel, de nifmo vfi po- konzhani. Ref, boshja miloft je, de lino fhe shivi, de nifmo pogubljeni. Preterpi voljno vfe nadloge, ker li jih refnizhno vreden. Vfe, karkolj fe ti hudiga pergodi, prenefi v’ duhu pokore, in ne sa- versi Gofpodoviga fvarjenja. V’ vfih nadlo¬ gah imaj pred ozhmi Jesufove befede in rezi is ferza: Sgodi fe tvoja volja, kakor v’ nebe¬ lih, tako na semlji. Ti pravifh: Lahko bi preterpel, ako bi od ljudi hudiga sa dobro ne prejemal. Neumnesh! To je pravizhno plazliilo tvoje nehvaleshnofti, ker ti s’Bogam ravno tako delafh. Porezhefh: Vfe krishe bi loshej preterpel, kot tiga. O neumni grefh¬ nik! ti zherev in pepel bolh vfigamogozhniga Boga vshugal. Hozhefh nar modrejfhiga uzhi- ti, kako te ima pokoriti. Kdo fi ti, de fe hozhefh s’ Bogam pravdati, in predersno vprafhati: Sakaj mi te nadloge pofhiljafh? Ti 11 bil veli¬ kokrat vreden pekla, ne brani fe majhniga in kratkiga terpljenja. Zhe hozhefh, ali no- zhefh, morefh terpeti. Branifh fe teh kri- shev, pa 11 fhe hujifhih vreden. Ne brani fe tedaj krishev, ampak voljno preterpi; zhe voljno terpifh, loshej terpifh, in st aven ve¬ liko plazhila saflushifh. Poterpeshljivoft ti je potrebna, de boshjo voljo ftorifh, in obljubo vezhniga slavljenja sadobifh. Ilebr. 10 , 56. Bog te fhtrafuje in terpinzhi, de fe fpo- korifh, in ti ogrenuje is golemilotli pofvet- no vefelje, de pogubljen ne bofh. Bogtine pofhilja nadlog le sato, de terpifh, temuzh, de f’ pravo pokoro njega ifhefh. Gorje tebi, ako bitepuftilv’ grehih mirno shiveti. ( Spre- oberni fe tedaj k’ Gofpodu, in te bo refhilis nadlog; zhe te pak ne bo refhil, ako fe rav¬ no poboljfhafh, ti bo potlej obilnifhi plazhi- lo dal. — Memrafh zhes krishe, in terdovra- ten v’ grehih oftanefh. Terpifh, ne savoljo pravize, temuzh savoljo fvojiji grehov, pa fe hudujefh, in fe ne poboljfhafh. Bog te po¬ kori savoljo prejfhnih pregreh, pa ljubesen do njih je smiraj mozhna v’ tebi. Obetafh po- boljfhenje, pa zhafa sa poboljfhenje vender le nikolj ni. Prolifh fzer Boga sa refhenje, pa f’ 1'vojo terdovratnoftjo ga permorafh te fhe hujifhi fhtrafati; jenjaj tedaj od grehov, in on bo jenjal od tepenja. Molitev . Ozhe nehefhki! vem, de me fhtrafujefh le sato, ker fim grefhnik, pokorjenja vre¬ den in potreben. Ti mi pofhiljafh nadloge, de bi fe poboljfhal, in vekomaj ne terpel. Ti fi Ozhe ufmiljenja, in le is ljubesni me po- korifh. Pravizhna je tvoja fhiba. Veliko do- briga fim prejel od tebe, in tudi sdaj preje- jemam, pa nehvaleshnifhi fim bil od vfihfiru- gih ; fi me s’ nadlogami ftifkal, pa sopet ni- — i47 fi per meni nizh opravil. Vzhafi flm obetal pokoro, pa le obetal jo f’ pizhlim ferzam, pokore vender niiim delal, in do sdaj fim ti nepotkoren shivel. Savershenja fim vreden, fposnam, pa ravno tvoje ftrahovanje mi daje upanje, de me fhe vabifb k’ pokori. Pravi- zhen in ufmiljenli, oGofpodlvezh fe nebom tebi vftavljal, daj mi gnado prave pokore, in tepi me tukaj po fvoji milofti, de pogublje¬ nju odidem. ,Sveti Severin, osnanovaviz pokore, fprofi mi po Jesufu Kriftufu pravi- ga duha pokore, de fe fpreobernem, ne le voljno, ampak tudi s’ vefeljem terpim, in de fe po fmerti vekomaj vefelim. Amen. IX. dan profenza. .Sveti Gardi marlernik. t Sveti Gordi llotnik (poglavar zhesJio mosfi) v mellu Zesareji je bil sveft, mogozhen, in od vlih zhaften. Y letu 3o3 pod zefarjama Dioklezianam in Maklimianam je hudo pre* ganjenje vftalo zhes zerkev. Od tiga hudiga preganjenja ozhak fveti Basili pravi: Never¬ niki fo bili bolj neufmiljeni od sverin; kdor ni hotel moliti malikov je bil bres vfiga ufmi- ljenja umorjen; pufhave in jezhe fo bile pol¬ ne kriftjanov, hifhe pa prasne. — i48 ( Sveti Goreti je pred Rogam dobro pre- miflil, potlej je fklenil fvojo imenitno flush- bo puftiti, in v’pufhavo beshati, kar je tudi ftoril. V’ pufhavi je shivel v’ molitvi, in v’ pokori. Njegova dufha fe je v’ pufhavi zhe dalje bolj unemala, in drugiga ni shelela ko veliko terpeti sa vero Jesufovo. On je svedel, de v’ Zesareji bodo neverniki velik prašnik obhajali; fhel je v’ metlo, de bi te neumne od hudiga odvernil; pa bersh fo ga fposnali, savpili, s’ sobmi fhkripali, ga popadli in pe¬ ljali pred oblatlnika ; pred ktirim je prav (er¬ ah n o fposnal Jesufa, in sanizhevol malike. Oblallnik vef ferdit vkashe fvojim flushabni- kam, de naj perpravijo fhibe, noshe, fkire, ogenj. ( Sveti Gordi vef vefel rezhe : Bog je moja pomozh, nizh fe ne bojim; zhe bom huji terpel, vezhi plazhilo me zhaka. Kadar fo ga neverniki martrali, jim je fam fer- zhnotl dajal, ker je shelel fhe vezh terpeti. Oblatlnik vidi de f’ hudo nizh ne opravi, mu sazhne prijasno govoriti, in mu obljubi zhatl, bogatlvo in veliko drugiga, zhe fe od¬ pove Kritlufu in malike moli. ( S. Gordi (er- zhno odgovori: Neumen fi, zhe' miflifh, de bi jeti prodal lepe nebefa sa pofvetne dobro¬ te. Oblatlnik fe rasferdi, in ga bersh obfodi. Takrat fo peritopili prijatli k’ fvetimu Gordi- ju, in fo ga profili rekozh : 4 Saj s’ befedo to- lashi oblatlnika, de ne umerjefh v’nar leplhi tlarotli; sadotli je, de Jesufa v’ ferzu imafh. On jim odgovori: Ne obshalovajte mene, te-* — 14 9 — muzh febe. JeB limperpravljen ne le enkrat, ampak tavshentkrat sa KriBufa umreti, ker je tudi on sa me umeri. Kadar oblaBnik vidi njegovo ferzhno fia- novitnoB, ktero je on terdovratno nepokor- fhino miflil, ga je vkasal umoriti. Is nekte- rih befedi lvetiga Basilija fe iklene, dejefve-, ti Gordi v’ ognji fvoje shivlenje fklenil. Nauk. V' Jlchernim Jtanu je mogozhe du/he sveli- z fiati. .Sveti Gordi je bilBotnik, in prizhuje de je mogozhe v’ vfakim Banu dufho svelizhoti. .Solda! hki Ban je zhaBit, pa flabiniu zhlove« ku je nevaren. Vojfhak sa fvojo deshelo unet, sveB fvojim vikfhim, tudi s' nevarnoBjo fvoji- ga slavljenja, ferzhan soper fovrashnike, ven- der v’ fredi morije ulmiljen, pravizhen, in bogabojelh, je fofebne hvale vreden. — Ne le fveti Gordi, ampak tudi veliko drugih vojfhakov je fveto shivelo, in tudi sa vero slavljenje dalo. Neverni zefar ji nifo imeli bo¬ lj sveBih foldatov, ko fo bili kriftjani, ker oni fo jim bili sveBi savoljo Boga; pa tudi fo raji dali vfe, in tudi slavljenje ko odBopiti od Bo¬ ga. Kdor je od vikfhih v’ foldafhko flushbo poklizan, more perve verne pofnemati, naj bo sveB, bogabojezh in poterpeshljir, in bo veliko plazhilo od Boga prejel. — t5o — Lashnjivi prijatli fo obdali fvetiga Gor* dija, in fo sheteli ga odverniti, pa nifo nizh samogli opraviti. Oni fo miflili ufmiljeni bi¬ ti, pa fa bili neufmiljeni. Krifljan moj! lju¬ bi Boga, in bofh flabe prijatle ne le hitro fpos- nal, ampak tudi ferzhno odpravil. Dobrih prijatlov je slo malo. Vfaki da fvoj fvet, ka¬ kor mu je, ali ni refniza per ferzu. Ni tvoj prijatel ta, kteri fe tebi perlisuje; in ni tvoj fovrashnik ta, kteri tebe fvari. Varuj fepri- jatla nebogabojezhiga ; kdor ne ljubi Boga, ne more ne febe, ne tebe prav ljubiti. Tu¬ di ti bodi s’ drugimi pravizhen in refnizhen. Preljubi moj! fpremifli fvoje ferze ; morebiti vfakiga poflufhafh, ako te ravno sapeljuje; morebiti fe bojifh shaliti zhloveka tudi, ka¬ dar ne morefh njemu in Bogu dopafti. Tebe vprafha fveti Augufhtin: Kaj bi ti sazhel v’ bolezhinah, ker fe neumno bojifh befedi ?— Poflufhaj in vbogaj prijatla dobriga fveta, in tudi ti uzhi druge po volji boshji. t Sveti Gardi in vli fvetniki fo bili ferzhni in flanovitni, ker fo vedno pred ozhmi imeli prihodno shivljenje. Lepe nebefa, ftrafhni pekel in nefkonzhno vezhnoft fo oni fmiraj pre- mifhljevali; sata fo bili v’ dobrim flanovitni. 4 Slep grefhnik! ljubesen do Boga nima mo* »hi v’ tebi, ker te ljubesen do greha le bolj neobzhutljiviga dela. Kaj je ftoriti ? Premi- fhljuj faj vezhno pogubljenje, de te bo fker- belo, de bofh is ferza molil, de greh opu- ftifh , in fzh:> farna opravizhenje sadobifh. Ve- dno premifhljuj befede Jesufore; „Poberite fe od mene vi prekleti v’ vezhni ogenj! Ako bofh fkerbno to pravizhno fodbo premifhlje- val, bofh faj nekoliko sapopadil hudobo gre¬ ha. Greh permora ljubesniviga in ufmiljeni- ga Jesufa obfoditi dulho v’ pekel, sa ktiroje vfo fvojo prefveto kri prelil. Zhe ti oftanefh terdovraten, bofh v’ neisrezhenih bolezhinah vekomaj. V’ peklu te bo veh pekla, ker fi bil toljkanj gnadam nehvaleshen. V’ katoljfh- ki zerkvi vshivafh vfe dobrote, pa sanizhu- jefhgnado, sapovedi, boshjo befedo, Sakra- mente in vfe. Sato pravim, veh te bo pekla neisrezheno in vekomaj, ker fi fam pahnil fvojo dufho v’ bresen velikiga terpljenja. Pravifh: Zhe bom pogubljen, ne bom fam. Vem, de ne bofh fam: bofh sraven fe- be, okolj febe, nad feboj, pod feboj neisre¬ zheno veliko prekletih dufh in savershenih duhov imel. Ti, in drugi bodo preklinjeva- li Boga, febe, shlahto in vfe; tudi med feboj fe bodo grosno fovrashili. Sdaj eden drugi- ga napeljujejo v’ greh , potlej bodo eden dru- giga kleli rekozh: Prekleti fiarifhi, ker Ite meni vfe pregledevali; prekleti otrozi, ki fte krivi mojiga pogubljenja; prekleti tovarfh, kteri.fi me uzhil grefhiti; prekleti prijatel, ki fi me v’ vezhne bolezhine perpravil. Vi- difh konz grefhne ljubesni, in fposnafh pre- dersnoft fvojih neumnih befedi; zhe bom po¬ gubljen, ne bom fam? Ljuba kriftjanfka du- Iha! ne saversi fe, ponishno fpesnaj in rezi: i5z — Molitev. O groša, ftrah, in trepetanje! le pre¬ malo in fkoraj nizh nilim do sdaj premifhlje- val, kaj hudiga zhaka nehvaleshniga grefhni- ka. Ozhe nebefki! dolihmal fini jefi delal le sa fvoje vezhno pogubljenje, in nifimpomiflil, kam grem. V’ grehih fini mirno shivel, in nifim hotel Vediti, kako veliko nefrezho fina¬ kopavam, to je, vezhno pogubljenje. Sdaj sa naprej fi svolimle pokoro, pokorjenje, fol- se in dobre dela, de v’pekel ne pridem. Pre¬ malo je fhe to, le pogubljenja fe bati; poma¬ gaj meni s! fvojo gnado greha fe varovati, fe fpokoriti, in dobre dela dopernafhati is lju- besni do tebe. Ufmiljeni Jesuf! kdo samore praviti tvoje dobrote in moje grebe? Veliko je pogubljenih manj vrednih pogubljenja ko jeft, vender fhe shivim, jafheshivim, s’tvo¬ jo gnado fe samorem fpokoriti, in v’ nebefa priti. Upam v’ tvojo miloft, vender ne bom nikdar bres ftrahu. Tebi fe v’ roke podam, pomagaj mi, de s’ pravim poboljfhenjem in s’ ferzhno llanovitnoltjo od tvojiga nefkonzhni- ga ufmiljenja sadobimodpufhenje grehov, in in frezhno vezhnoft. Amen. — i53 X. dan profenza. ^veti Pavel pervi pujhavnik. t Sveii Pavel je bil rojen v’ Egiptu ocl boga¬ tih in katoljfhkih porodnikov okoli 228. On fe pervi pufhavnik imenuje sato, ker fe ne more vediti, de bi kdo bil pred njim v’ pu- fhavi shivel. On je bil she mladenzh krotak, prijasen, brumen in uzhen. Kadar je bil petnajft let ilar fo mu Aarifhi pomerli, in po njih je veliko premoshenje poverbal. Nekaj let potlej je neufmiljeni neverni zefar Dezi sapovedal hudo preganjati katolj- fhko zerkev. ( Sveti mladenzh Pavel fe je pre- Arafhil, in fhel v’ famotno vaf, pa tamkaj je svedel, de blishna shlahta ga hozhe sdati, de bi fe njegoviga polaAila. Takrat gre v’ pu- fhavo, de bi ondi perzhakal konzhudiga pre- ganjenja. V’ sazhetku je njemu bilo slo brit- ko delezh biti od vfih ljudi, in v’ pamankan- ju vfiga, kar telo potrebuje. Mladi in boga¬ ti mladenzh v’ berlogih prebiva, in nobene pomozhi nima. Ako je bila ravno pufhava shaloAna in Arafhna, fe je vender pervadel, in mu je fzhafama dopadla. ( Sklenil je v’ pufhavi do fmerti oAati, moliti, fe poAiti, Bogu flushiti in dufho svelizhati. Hodijozh po pufhavi je nafhel preAorno jamo, okolj oje fo bile rodovitne drevefa, in bliso lep Au- denz bi Ar e vode. Ondi je bil smiraj. — i54 — .Sveti Pavel je dolgo zhafa le fadje imel sa shivesh, pa v’ ftarofti mu je bilo to prefla- ba jed. Bog ga je zhudno potlej redil, kro¬ kar mu vlaki dan pol hleba pernefe. Bog je ofkerbel fvojiga llushabnika, ker je njemu pridno in ftanovitno flushil. On je bil she v’ pufhavi okolj devetdefet let, in bi bil vlimu fvetu nesnan oftal, ako bi Bog ne bil poflal do njega fvetiga Antona pufhavnika. 4 Svetiinu Antonu je bilo rasode- to, de fveti Pavel delezh od njega v’ pufhavi po angeljfko shivi. 4 Sveti Anton, ako ravno go let ftar, fe vsdigne, in hodi po pufhavi dva dni in eno nozh, de fam ne ve, kam gre. Bog ga je vodil, in frezhno najde berlog fve- tiga Pavla, pa ta je bil od snotraj sapert. 4 Sveti Anton proli mu odpreti, pa niuflifhan; sdihuje, in joka vezh ur pred berlogam, in savolj velike nadleshnofti mu fveti Pavel od¬ pre. Kadar fta fe fposnala, fta fe objemala, kufhevala, in Boga hvalila. 4 Sveti Pavel vpra- fha fvetiga Antona: Kako je sdaj na fvetu ? Je fhe. kaj malikovavzov ? Kadar fta fe lepo pogovarjala, krokar per leti in pernefe hleb kruha. Takrat rezhe fveti Pavel fvetimu Antonu: Glej zhudno inufmiljeno previdnoft boshjo ! she fheftdefet let prejemam vfaki dan pol hleba, ker fva pa danf dva, je Bog zeli- ga poflal. Tifti kruh fta per ftudenzu vshila, vfo nozh fkupaj molila, in Davidove pfalme _ i55 — Kadar fe dani, rezhe fveti Pavel fvetimu Antonu: Umeri bom kmalo, pojdi po plajfh ranziga fvetiga Atanasja, de moje truplo v' va-nj savijefh in pokopljefh. .Sveti Anton hiti po plajfh; kadar nasaj pride, najde tru¬ plo fvetiga Pavla klezhe, s’ glavo in rokami proti nebu. V’ sazhetku je miflil, de moli, potlej je fposnal, de je she mertev. Takrat milo joka, savije njegovo fveto truplo v’plajfh in po fhegi katoljfhke zerkve moli dolgo nad jim. Ker fveti Anton ni orodja imel v’pufha- vi sa pokopati to fveto truplo, fta pertekla dva leva, fta sadoft proftorno jamo naredila,' fvetimu Antonu fe perlisovala, in fhla Popet v’ hofto. .Sveti Pavel je bil ftarokolj n5 let, kadar je umeri. N a u k. Kdor hozhe Bogu svejlo Jlushiti, naj pre - shene ljubesen do fvela. .Sveti Pavel je fhel savoljo preganjenja nevernikov v’ pufhavo , de bi v’ nji flushil Bo¬ gu in fe svelizhal. Blagor njemu, ker je bil preganjen savolj pravize, in blagor vfim, k ti¬ ri hudobnih preganjenje voljno preterpe. On je imel pred ozhmi Jesufa, ktiri je beshel pred neufmiljenim Herodeshem v’ Egipt, in potlej veliko preftal od hudih fovrashnikov« Marija in fveti Joshef fta tudi veliko terpela sa pravize voljo. Vlij ktiri hozhejo v’ Jesu- — t-36 — fu Kriftufu brumno sliiveti, preganjanje ter- pe. — Kriftjan! ne zbudi fe nacl tim,: llara navada je od sazhetka fveta, de dobri To od hudobnih fovrasheni. Ne boj le preganjenja, temuzh oltani sveft Bogu, in on ti bo obilno povernil. .Svetniki fo vezh terpeli, ho ti, ako fo bili ravno bolji, ko ti. Njih veliko terpljenje fveti Pavel popilhe rekozh: „0ni fo bili ka- menovani, preshagani, fkufhani, s’mezham umorjeni; hodili Jo v’ kosjih koshah, ubo- shni, v’ nadlogi in v’ revfhini. .Svet njih ni bil yreden; in potikali lo fe po pufbavab, po gorah, berlogih in jamah.” Hebr. 11 , 37 , 38. Varuj fe godernjenja, ktero nizh ne po¬ maga, in ti odvsame sallushenje per Bogu. Ne poverni liudiga sa hudo : ti ne Imefh tu¬ di Ivojim lovrashnikam nizh hudiga pervofhi- ti, temuzh moli sa nje, delaj njim dobro sa hudo, in tako bofh otrok nebefhkiga Gzheta, ktiri dobrim in hudim dobro daje. .Sveti Pavel je bil bogat, vender je raji sapultil vfe, ko shiveti v’ nevarnolti vezhniga pogubljenja. Tudi ti tako delaj, ako ne sa- morelh drugazhi fvojo dufho ohraniti v’ ne- dolshnolti. Kaj bi ti pomagale vfiga fveta- l;raljeltva, zhe bi duJho sapravil? kakilino menjo bolh dal sa ivojo dulho ? Tedaj, zhe je zhlovek ali druga livar tebi ljuba in potreb¬ na, kakor delno oko ali delna roka, versi od febe, ako te pohujfha. Varuj feprav fkerb- no oltudne lakomnolti. Lahkomnik ima tudi dufh-o na prodaj; on proda nebefasa majhno rezh. Lakomnih je, ko Juda sdajaviz, ktiri jo drago mašilo ženil tri fto frebernikov, Je¬ sti! a pa je prodal sa tridelet. Varuj fe lakom- nofti, ker ta ni nikdar lita, in nikolj ni pra- 'vizhna. Ona obrodi fhkodljive lkerbi, od- Trazhuje od bosbje ilushbe, napravlja ne- volhljivoft, jeso, krivizo in veliko liudiga. Sveti Pavel prav obkratkini veliko pove: ,.Kdor fioz/ie obogatiti* pade v' hudizbovo sadergo.’’ Bodi ubog v’ duhu, kakor Kriftuf sapove, in sgled daje. Pol lulhaj, kaj od le- be pravi: „Lilize imajo jame, in ptize gne- sda, jeft pak nimam, kam bi glavo naflonil.” Luk. 9, 58. Zhe veliko premorelh, bodi po- nislien in blilhnimu ufmiljen: zhe tiga ne de¬ lal h, huda fodba te zhaka. Zhe malo pre- morefh, naj ti bo to malo sadofti. Zhe veli¬ ko ali malo premorelh, raji'ob vfe pridi, ko grefhiti. Kaj ti bo bogaftvo pomagalo v’vezh- nofti? Spravljaj bogaftvo v’ nebelih s’ dobri¬ mi deli: tiga ti ne bo mogel nobeden vseti, in ga bofh vshival vekomaj. t Slushi Bogu svefto, in terdno upaj v’ njega. Bog nobeniga pravizhniga ne sapu- fti. On tudi ptize in shivali redi: ti liveliko bolj od njih. Nebefhka Ozhe ve, zhelar p< - trebujefh; tedaj ne lkerbi nepokojno, ko ne¬ verniki sa shivelh in oblazhilo. Khi nebes li¬ ho kraljeftvo, in kar ti gori pomaga, in usmi¬ ljeni Bog te bo ofkerbel. .Mati ne more po¬ habiti fvojiga otroka, veliko manj bo Bog te- -n- 158 — be posabil: le glej, de njemu fkerbno In da¬ no ritno flushifh. Premifli, kako zhudno je Bog nafitil Daniela y’ levnaku; kako Jesuf mnoshize v’ pulhavi; ravno tiga fvetnikalve- tiga Pavla, ktirimu je krokar noiil kruh. Ne zhudi fe nad tim, ker Bog je neisrezheno uimiljen in viigamogozhen. 4 Sveto pifmo pri- zhuje, de je ulmiljeni Bog tudi preroka Elija- ta tako redil. Poflulhaj belede ivetigapilma: Bog je preroku Eliju rekel: 4 Skri fe per reki Karit, tam bolh vodo pil, krokarjem Hm sa- povedal te rediti. Krokarji sjutraj insvezher njemu kruh in melo donalhajo. III. Kralj. 17 , 3 , 4- Upaj v’ boshjo previdnoB, pa tudi ti bodi previden. Kadar bolh v’ Bilkah savoljo Boga, te bo zhudno refhil: zhe rad delal h in molil h, te bo ollierbel, kakor je obljubil; pa vedi, de Bog ni obljubil podpirati lenobo, bahanje, rasujsdanje, poshrelhnoB: s’befe- do, tvoje posheljenje. 4 Spremifli Ivoje shi- vljenje, in lahko fposnafh, de li delezh od Jesulovih naukov, po kterih fo Ivetniki shive* li; sato rezi. Molitev. O Bog! kadar premifhljujem shivljenje tvojih sveBih flushabnikov, in fvoje polvetnd sadershanje, fposnam fvojo veliko mersloto in nevarnoB - ( Sveti Pavel pufhavnik je she v’ mladoBi sanizheval, karkolj je prijetniga in sapeljiviga na fvetu; jeB pa bolj ljubim — iSg — revno semljo, kot nebefa. On je sapuftil fvo- je pravizhno in veliko premoshenje, de bi v’ pufhavi pokoro delal; jeftlim lakomniga fer- za, de nikolj nifo moje shelje blaga nafitene. On je sapuftil drushbo ljudi, de bi v’ famoti varno shivel; jeft fovrashimfamota in tje hi¬ tim, kjer je moji dufhi nar bolj nevarno. On je v’ veliki pokori, ako ravno nedolshen, smiraj shivel; jeft do sdaj lim grefhno shivel, •in pokoro le obetal. On je le vodo pil, fa- dje jedel, in lev' velikiftaroftimalo kruha sa shivesh imel, sraven pak daninnozh tebiflu- shil; jeft pa shelim le v’ dobrotah plavati, ako ravno smiraj grefhno shivim. Kaj bo sa mojo ubogo grefhno dufho ? Ufmeljeni Go- fpod! vreden fim, vender mi ne sapovefh ojftriga pokorjenja, kakorfhno fi je svolil fve- ti Pavel, pa mi ga sapovefh po moji mozhi. Shelim, hozhem, obljubim sa naprej v’ po¬ kori shiveti. Zhutim, de ti mi dajefh dru- gazhne mifli, kerfposnamfvojo flepoto in hu¬ dobo , dajaj mi obilnifhi gnado po tvoji fveti volji ftanovitno shiveti. Sa naprej hozhem sa pofvetne dobrote toliko marati, kolikor blato zhiflati: naj bo meni fvet krishan, in jeft nje¬ mu , de tebe sadobim. Amen. —- i6o —- XI. dan profenza. t Sveti Teodos duhovni ozke veliko menihov. i Sveti Teodos je bil rojen v’ desheli Kapodo- zii v’ letu 423 odbogabojezhih Itarifhev, kte- ri fo ga sredili prav fkerbno v’ kerfhanfki brumnofti. On je rad bral in fkerbno pre- mifhljeval fveto pifmo: sato fe je njegova dc- bra dufha zhe dalje bolj vnemala v’ ljubesni do Boga in do blishniga. Ker je bil tolikanj vnet, je fklenil sapu- lliti fvet: je fhel v’ daljno deshelo is name- nam v’ pulhavo iti; pa de bi prav varno flu- shil Bogu, je prej Ihel k’ nekimu fvetimumo- shu, s’ imenam Longin, kteri je prebival v’ Jerusalemu; per njem fe je navadil po vfih naukih Jesufovih shiveti. Od ondod je fhel verh neke gore v’ neko jamo, kjer, kakor fo takrat fploh ljudje mil lili, fo fveti trije kra¬ lji prenozhili, kadar fo is Betlehema lhli na- saj v’ fvojo deshelo. Ondi je Bogu flushil v' pokori, in vlili dobrih delih. ^Svetoft.bogabojezhiga Teodosa ni ohala fkrita: k’ njemu jih je nekaj prifhlo s’ she- ljami pokoro delati, in fo fe njemu podver- gli. Tim in drugim je on nar prej snpovedal premifhljevati fmert. Onjemiflil, in je ref, de sazhetik brumniga shivljenja je molitev, in premifhljevanje. ^Szhafama je imel pod fe- boj veliko menihov, kterih shivljenje je bilo — 16 i —» delati r duhu pokore,, premifhljevati, mo¬ liti. .Sveti Teodos je bil poln ponishnofti, pa tudi ferzhnofti in ognja sa katoljfhko vero. Ob njegovim zhafu je zefar Anaftasi hotel vfe permorati v’ krivoverllvo verovati, in je pre¬ ganjal ftanovitne v’ katoljfhki veri. ,Sveti Teo¬ dos je zefarju prav ferzhno pifal, in je tudi okolj in okolj obhodil deshele, de bi v’ pra¬ vi veri vterjeval -katolfhke kriftjane. Zefar je to svedel in filno le rasferdil. Vkasal je tudi fvetiga Teodosa v’ daljno deshelo gnati; pa on je vfe te nadloge vefelo preftal. Ze¬ far Anaftas je knialo umeri, In fveti Teodos je prifhel nasaj k’ fvojim meniham. 4 Sveto je shivel in fveto umeri v’ letu 52 g. Nauk. ,Smert daj« fposnanje in Jkerb Jvojo dujho sveiizhati. Prav je fveti Teodos uzhil premifhlje- vati fmert, ker to premifhljevanje je sazhe- tik vliga dobriga. .Smert je nar bolji fveto- vaviz. .Smerti fponiin je grenak, pa ravno to je fpazheniinu zhloveku potrebno. .Smert bo grenka, pa fofebno sato, ker potlej bo fodba. Dufha bo fhla v* vezhnoft, bo vseta v’ nebefa, ali vershena v’ pekel na vekomaj. Kdor prav fkerbno premifhljuje fmert, fe lah¬ ko varuje vlih grehov, in lahko dopernafha — i6s vfe sapovedane dobre dela. Premifhljeran- je fmerti uzhi lakomnika, de nebo nizh f ’ fe- boj vsel, in de f’ fvoje dufhe fhkodo tolikanj fkerbi sa fvet. .Smert uzhi ponishnoft, ker odvsame lepoto, mozb, zhaft, oblaft, invfe kar tukaj povikihuje zhloveka.— .Smert uzhi nezhiftnika fvoje oftudne dela, befede in mifli opulliti; telo savoljo- ktiriga gerdo shi- vi, bo rersheno v’ jamo, kjer ga bodo zher- vi fnedli, dufha njegova bo vershena v* pe¬ kel, kjer bo neisrezheno terpela. 4 Smert da¬ je vfim ljudem potrebne nauke, in blagor zhloveku, ktiri jo vedno premifhljuje. ,Sle- hernimu pravi fveti Augufhtin: Verjami me¬ ni, hudo posheljenje je bres mozhi v’ zhlo- veku, ktiri pogoiiim premifhljuje fmert. Kri- kjan! premifhljuj fmert, in fe fkerbno per- pravljaj f’ pokoro, morebiti je bliso. .Sveti Teodosi je neisrezheno fkerbelfvo- jo edino neumerjozho dufho svelizhati. Vred- noft dufhe nihzher popolnoma ne fposna; ve¬ ra pomaga nekoliko jo fposnati, ker uzhi de je vltvarjena po boshji podobi, de je edina in neumerjozha. Le sarolj dulhe fo fe ojftro pokorili pufhavniki, in drugi; savoljo nje fo fpokorni grefhniki vedno v’ folsah; savoljo nje fo marterniki kri prelivali. Neumnim grefhnikam je dufha, kar je dragi kamen ne- vednimu otroku. De fposnafh, koliko je du¬ fha vredna, glej, kaj je ljubi Jesuf sa njeno relhenje dal, dal je vfo fvojo prefveto kri. .Sveti Peter naf opominja prav dobro to fpre- j 6 3 — jcdifliti, rekozh: „Nifte s’slatam, ali s’frebram refheni, temuzh s’ drago kervjo Jesufovo.” I. 1, 18, 19. Dufha je vezh vredna ko veffvet.. Kriftjan! kaj bi ti pomagalo vef fvet v’ fvoji oblafti imeti, dufho pa pogubiti? Ker s* vero fposnafh vrcdnoft fvoje du- fhe, fkerbi sa njo. Sa fvoje dufhe voljo pre¬ maguj sapeljivo posbeljenje ; delaj neutrude- no dobro, is itrahu pred ljudmi nikoli ne grefhi. Zhe shivifh po mefenim posheljenji, bofh vekomaj pogubljen; zhe s’ mozhjo bo- shjiga Duha premagujefh fkufhnjave, bofh vekomaj svelizhan. Kakfhno menjo bofh dal sa fvojo dufho? Ne pultife odnobeniga zhlo- veka smotiti. ,Sam Kriftuf sapove: „Ne boji¬ te fe tih, ktiri telo umore, dufhe pa ne mo¬ rejo umoriti, ampak bojite fe Boga, ktiri sa- more dufho in telo pogubiti’* Mat. 10, 28. Premifli fvojo grefhno flepoto. Nizh hudiga ne Itorifh radovoljno fvojimu telefu; sakaj s* greham ranifh fvojo dufho ? .Svoje telo pre- fkerbno redifh ; sakaj fvojo dufho v’ nemar pu- fhafh ? Zhe telo potrebuje oblazhila, ga ofkerbifh, zlo lepotizhifh; sakaj pa fvojo ubogo dufho ne oblezhefh s’ dobrimi deli? Zhe tvoje telo sboli, drage in grenke sdravi- la v’ fe jemlefh; sakaj fvoji bolni dufhi no- zhefh pomagati? V’ zhafnih nadlogah fi obil¬ no nadleshen Bogu; sakaj pa vedno in gore- zhe ne profifh sa gnado, de bi hude fku¬ fhnjave premagoval ? Kriftjan! kaj pravil h? ni refnizhnp vfe to ? Pa morebiti fi ti fhe fla- — 164 — bejii Ne Je ne fkerbifb sa svelizhanje fvoje dufhe, temuzh fkerbifb sa nje pogubljenje. Morebiti ljubifh te, in li hvaleshentim, ktiri te uzhe, in ti pomagajo dufho pogubiti. Hu- dobnifhi li ko neufmiljeni Judesh: on je pro¬ dal Jesufa sa tridefet frebernikov, ti pa mo¬ rebiti plazhujefh te, ktiri fotvojihneframnih grehov deleshni. O flepota velika in ftrafhna! Ponishno jo Iposnaj, in proli is ferza. M o l i t « ». Oh sapufhena moja dufha! ti podoba bo- shja, vftvarjena sa nebefhko kraljeltvo, re- fhena s’ predrago kervjo Jesufovo, sakaj li bila malo vredna pred mojimi ozhmi ? Dufha moja! ti li vezh vredna, ko vef fvet, jeli pa lim te hudizhu prodal sa majhen dobizhik, sa kratko vefelje, sa nizh. Sakaj vfe to? Sa- voljo tiga, ker nilim fmerti premifhljeval, in tudi ne, kaj bode po fmerti. Terpel lim ve¬ liko sa fvoje posheljenje, sa fvoje pogublje¬ nje, pa nilim hotel terpeti sa svelizhanje fvo¬ je neumerjozhe dufhe. Ljubesen do fvetain do telefa me je sapeljala, jeft zlo nilim po- miflil, de hitim v’ pekel. 0 Jesuf! ti nar bolj vefh, koliko je moja dufha vredna, ker li hotel sanje refhenje, in pofvezhenje fmert- ne britkofti na fhpotljivim krishu preftati. Daj mi po fvoji veliki milofti rasfvitljen um, in gorezhe ferze, de fposnam in delam sa — 165 — svelizhanje fvoje dufhe, karkoli tebi dopa- de, de frezhno vezhnoft sadobim. Amen. XII. dan profenza, .Sveti Arkadi marternik. 4 Sveti Arkadi je bil rojen v’ Afriki, in ob njegovim zhafn je bilo filno hudo preganjenje Jesufove zerkve. Neverniki fo od hifhe do hifhe ifkali kriltjane jih permorati v’ maliko¬ vanje, ali umorit. .Sveti Arkadi je fvojo hi- iho, in premoshenje sapuftil, fhel je v’ pu- Ihavo, kjer je v’ vlih dobrih delih gorezhe flushil Bogu. — Neverniki, ker nikolj nifo vidili Arkadija po meftu, fo miflili, deje fkrit doma, fo hiteli na njegov dom, pa ni¬ fo nafhli njega, temuzh eniga od njegoviga rodu; tiga fo popadili, in peljali predoblalt- nika, in lilili, de naj pove, kje je Arkadi. Ker ni vedel povedati, fo menili, de nozhe, fo ga svesali in v’ jezho vergli. .Sveti Arkadi je svedel v’ pufhavi, kako fe godi; britko mu je bilo, de bi nedolshni savolj njega v’ jezhi terpel; je fhel v’ mefto in na ravnoft pred oblaiVnika, ktirimu rezhe : Ker savolj mene imafh nedolshniga v’ jezhi, ispufti ga ; jeft bom od febe povedal, karuni povedati ni mogel. Oblallnik mu odgovori: i66 — Iffe t! odpuftim, ako nafhe malike niolifli. ,Sveti Arkadi mu ferzhno odgovori: „Kaj pra- vifh? fe motifh, zhe miflifh, de jeft is lju- besni do slavljenja, ali isftrahu predfmertjo od Boga odftopim. Pravi kriftjan raji umerje ko grefhiti. Smifhljuj fi, kar hozhefh, hudiga zhes-me, tvoja neufmiljena jesa me ne bo odlozhila od Boga. ’ Oblaftnik vef raskazhen ni vedel kaj od¬ govoriti; dolgo premifhljuje kako bi hudo, hudo fvetiga Arkadija marlral. Ukashe flu- shabnikam ga na kofze rasfekati. Oni fo ga popadli in resali mefo is njega; tudi roke in. noge. To fo prav pozhafi delali, de bi Ar¬ kadi vezh terpel. Nedolshna kri obilno tezhe pa on nepreftrafhen, in nepremagan oftane. Kadar vidi mefo, roke in noge okolj febe po tleh, ferzhno kar more saupije: O frežhni moji udje! ri sdaj refflushiteBogu. Dokler fte bili v’ telefu sdrusheni, vaf nitim tolikanj ljubil, kakor sdaj, ki fte odlozheni savoljo Jesufa. Potlej fe je obernil v’ prizhijozhe ne¬ verno ljudftvo rekozh : Vfe to moje terpljenje je majhino, in ga lahko preterpim. Opuftite fvoje lashnjive bogove, ktiri vam ne morejo pomagati; fposnajte vfigamogozhnoft pravi- ga Boga, ktiri meni mozh daje. Kdor savo¬ ljo njega umerje, najde vezhno shivljenje. 'Kadar je bil toisgovoril, je vefel umeri fhtir- najfti dan profenza, pa fe ne ve v* ktirim letu. — 167 — N a n k. Utiri fo bogabojezhi krijtjani ? .SvetiArkadije prav govoril pred never¬ nim oblaftnikam: Pravi krilljani raji umerje- jo, ko grefhiti. Ne ime, ampak shivljenje po veti dela praviga kriftjana. Vernih kri- ftjanov je lilno veliko, dobrih je zlo malo. Eni fo nevernikam enaki, ker hudobno shive; eni fo bolji viditi, pa fo leni; eni fo fvetiga shivljenja is gorezhe ljubesni do Boga. To fe more rasloshiti. Eni fo nevernikam enaki, ker hudobno shive. Ti le po imenuposnajo Jesufa, s’djan- jam ga taje. Uli fo v’ fvetsaljubljeni, in shi¬ ve po njegovih fpazhenih navadah. Oni fe fkoraj framujejo kaj boshjiga govoriti, v’zer- kvi fe ponishati, in fpolniti sapovedi v’ pri- zho drugih. Tih edina fkerb je shiveti po natori; norzafe delajo is Jesufovih llushabni- kov; fhpotiive imena dajejo brumnim; na- pazhno govore od kerfhanfkih zhednoft; ho- zhejo od vliga govoriti, in vfe rasfoditi po fvoji prevsetni fpazhnofti. Ti fo refnizhno enaki nevernikam, in ravno od njih govori fveti Pavel: ,,Veliko jih je, ktiri shive ko fo- vrashniki krisha Jesufoviga, ktirih konz je pogubljenje.” Filip. 5 , 18, 19. Drugi fo bolji viditi, pa foleni. Veliko kriftjanov poftavi vfe kerfhanftvo v’vidne opra- vila; Oni hodijo v’ zerkev, molijo, fe pofti- — 16B — jo, Sakramenle prejemajo, ubogim pomaga¬ jo, in kaj drugiga dobriga delajo; sato mi- flijo, de fo bogaboježhi, pa ni ref, ker ne premagujejo flabe natore, mehko shive, in Boga ne ljubijo. Oni imajo v’ veliki zhaili shegnane rezhi, bratovfhine, prozefije, in drugo; pa premagovanja, pokorjenja, po- nishnofti, ljubesni in drugih potrebnih zhed- noft nimajo. Kaj pa de unanje fvete opra¬ vila fo dobre in tudi potrebne zhloveku, pa v’ tih ni vfa kerfhanfka pravizhnoil. Kdor ne ljubi Boga is vliga ferza, in is te ljubesni ne fpolnuje vfih sapoved, je lashnjivo boga- bojefh. Bog ne mara sa befede in sa dari, zhe ni pokorfhine is ljubesni do njega. Tifo pravizhni pa le v’ fvojih ozhih, grefhni- ki pa v’ boshjih. Naj poflufhajo, karKrilluf govori; „Qzhe nebefhki takih ifhe, ki bi ga v’ duhu in v’ refnizi molili.” Jan. / t , 20. Pravi kriftjani fo le ti, ktiri fo fvetiga shivljenja, in radovitni v’ dobrih delih is go- rezhe ljubesni do Boga. — Ti sanizhujejo sem- ljo, de bi nebefa dofegli; fkerbe sa unanjo zhaft boshjo, veliko bolj sa raft gorezhe lju¬ besni; fo shaloftni fvojih in drugih ljudi gre¬ hov; fo vefelivlih dobrih del; pomagajo bli- shnimu le savoljo Boga; dobro sa hudo radi vrazhujejo; fo mirni s’ vlimi, ako je mogo- zhe bres boshjiga rasshaljenja; fo llanovitni v’dobrim, ako lih fo od fveta sanizhevani, in preganjani; fe ne framujejo krisha Jesu- foviga; premagujejo hudo poslipljenje; fo smiraj lazhni dobrih del; fo smiraj ponishni, tudi v’frezhi, v’ oblafti inv’zhafti; nafkriv- nim in ozhitno molijo Boga. V’ letih krat¬ kih naukih je sapovedano pravo kerfhanfko slavljenje, bres ktiriga ni svelizhanja. ,Sre- zhni kriftjani! ako bi shiveli tako. .Sveti Pa¬ vel pravi: „Te je Bog previdil, tudi pred od- lozhil, de bi podobi njee-oviea Sina enaki po¬ kali.” Rimi, 8, 2 g. Kriftjan moj! kaj odgovoril h nato ? Mo¬ rebiti ko uzhenzi Jesufu: Gofpod! kdo bo svelizhan ? kdo samore tako shiveti ? tojene- mogozhe, ker fino flabi zhloveki. Preljubi moj! morebiti govorifh sa fvoje hudo nagnje¬ nje, in povikfhujefh flaboft fpridene natore, de bi shivel po nji. Ako bi ljubil Boga, bi ti bilo vfe mogozhe; zhe ga ne ljubifh, ti je vfe preteshko, in vfe tvoje dela nizhemurne. Mara Bog sa tvoje befede, sa tvoje zhefhe- nje, sa tvoje dari, zhe mu famiga febe ne dafh v’ dar ? On hozhe le tebe, in zhefemu famiga febe ne dafh, je tvoja flushba prašna, nepridna, lashnjiva. Rezhemti, kar je pre¬ rok ( Samuel nepokornimu kralju Savlu rekel: Boljfhi je pokorfhina, ko vli darovi. Savel je rasshalil Boga s’ nepokorfhino, in ga je ho¬ tel tolashiti s’ darmi. Prav je tedaj govoril .Samuel: Boljfhi je pokorfhina, ko vfi daro¬ vi. Kar je Bog po njem govoril, je vfim re- zheno, in to delaj, de bolh svelizhah. Zhe, o kriftjan! nifi fhe preprizhan, in memrafh zb e s potrebno tesho boshjih sapo- ved, premifll Veliko plazhilo tvoji priditofii obljubljeno. Ti bi rad v’ nebefa prifhel, pa nebefa nifo lenim, ali rasujsdanim obljublje¬ ne, temuzh pridnim, in sveftim flushabni- kam, ktiri teshoinvrozhino dnevanolijo. Ubo¬ gaj Davida, rekozhiga: „Varuj fe hudiga, delaj dobro, in bofh vezhno prebivalfhe do- fegel.” Pf. 36, 27 . Veliko terpifh sa fvet, sa nebefa malo ali fkoraj nizh; kako bofh v’ nebefa prifhel? Glej fretiga Arkadija, dru¬ ge marternike, in fvetnike ! kako bofh v’njih fveti drushbi hvalil Boga vekomaj, zhe shi- vifh, kakor neverniki? ( Serzhenbodi'insveft, ker vfe tvoje terpljenje je majhno memo veli- kiga plazhila, ktiro te zhaka. Sdaj fposnaj ozliitno fvojo smoto in lenobo , rekozh : Molitev. O jeli nevreden kriftjan! le po imenu fini bil kriiljan do sdaj. Tako fe imenujem po r Kriflufu, ktiriga nifim v’ ferzu nolil, ne v' slavljenji bil njemu podoben. On vojvod marternikov je vfo kri prelil na krishu savo- ljo moje dufhe; marterniki fo enako delali; fvetniki fo veliko terpeli sa nebefhko kralje- flvo, jeft prav malo, ali nizh; vender fim predersno upal v’ nebefa priti? Sa fvet, sa fvoje posheljenje hm neprenehama veliko ter- pel; sa nebefa pa mi je bilo vfe preteshko, vfe prevezh. Molil fini. Boga le s’ befedo, s’ djanjam ifim ga tajil in skalil. Rhsdeljen fim vifel med Bogam in med fretam, drema, go- fpodama hm hotel flushiti, in nilim hotel re¬ diti, de hitim v’ pogubljenje. O preljubi Je- suf! daj mi gnado prave poboshnofti, in po¬ kore; odpulli mi vfe grehe. Obljubim sa na¬ prej tebe famiga ljubiti in moliti; tebi fami- mu bom shivel: v’ troji ljubesni bom krishai fvoje grefhno posheljenje, de bom tvojiga kraljeftra deleshen. Amen. XIII. dan profenza. ^ ( Sucti Hi/ari Jhkof in uzhenik. i^veti Hilari je bil rojen na franzofkim, in j e bil pred fvetam vifoko uzhen, pa pred Bo- & a m je bil nereden, ker je malikovaviz bil. ^og ga ni smiraj puftil r’ tami shireti, in mu je dal fofebno gnado, de fe je fpreobernil. On fam popifuje Iroje fpreobernjenje tako: ,,Dobro hm redel in fposnal, de zhlorek ni na fvetu, ko shivina, de bi le jedel, pil, in pozhutkam ftregel. Vidilhm fret poln nadlog in krisher; sato hm shelel drugo shivljenje pofmerti, kjer birshiraliplazhilonafhesder- shnofti, in poterpeshljirofti. 4 Sposnal llm malike, de nifo nizh, in hm shelel lposnati boga vhgamogozhniga ftvarnika nebefin sem- Ij". V* fretim erangeliij in r* pifmih fretils —- 17 * — apofieljnov fini nafhel obilno poduzhenje, ktiriga je moja duflra shelela.” Ko shejin jelen hrepeni po mersli vodi, je fveti Hilari hrepenil po fvetih inzhiftih nau¬ kih katoljfhke zerkve. Poln velikiga vefelja je bil, ker je fvojiga Ilvarnika fposnal, kti- riga je shelel vekomaj vshivati. Kadar je bil dobro poduzhen v’katoljfhki veri, je fveti kerft prejel, in s’ njim gnado fvetiga Duha. Slii- vel je prav fveto po vfih sapovedih boshjik, in zerkvenih ; njegova frdina fkerb je bila na gnadi in na brumnofti rafti. ( Sveto shivljenje njegovo je bilo v’ ka- toljfbki zerkri, ko fvitlo folnze opoldne; od vernih je bil isvoljeh sa fhkofa v’ letu 552 . .Silno fe je branil, vender je mogel to pre- teshko butaro na-fe vseti. Nevtrudno je de¬ lal sa svelizhanje fvojih ovzhiz, fkerbno jim je osnanoval (vete nauke, ktire je nozh in dan premifhljeval. Ob njegovim zhafu fo bili svijazhni kri- voverzi, ti fo uzhili de Jesuf ni Bog, ampak le zlilo vek. Oni fo bili she ob fo j eni od ka- toljfhke zerkve, panifo fe poboljlhali, ih zlo fo preganjali fhkofe zhiftiga nauka. ,Sveti Ililari je neprenehama veliko fkerbel ohrani¬ ti nauk katoljfhke zerkve, in obvarovati vfe verne sapeljivig r a nauka. Ni fe dal, ne smo- titi, ne uftralhiti od krivoverzov. Njegova ferzhna ftanovitnoft mu je napravila veli¬ ke nadloge; zlo pregnan je bil v’ daljno dc- shelo, pa ondi, in povfod je smiraj enako ~ >7 3 ” ognjeno fkerbel sa katoljfhke refnize. Bog mu je dalnasaj priti v’ fvojo fhkofijo, kjer je polil saflushenja mirno umeri i3 dan profenza v’ letu 368. . Nauk. Ktiri Jo rcjnizhni, ali laslmjivi modri ? Sveti Hilari je bil she v’ mladolli uzhen, vender je bil nereden, ker ni vedel kar je bilo potrebniga k’ svelizhanju. Kadar mu je Bog dal fposnati pravo vero, je tudifposnal, de prej ni nizh vedel. Takrat je bil moder v’refnizi, ker ni modrofti sunaj te, ktiroBog da. Vlaki sheli dofti vediti, in snati; to je prav, ako fe uzhi, kar je v’ prid. Kaj poma¬ ga zhloveku vediti in snati, kar mu ni treba ; kaj bo v’ vezhnofti od vfe uzhenofti imel, zhe v’ shivljenji ne ve katoljfhkih refniz; zhe dol- shnofti fvojiga ftanu v’ nemar pufha. Kaj pomaga vfe vediti, zhe ni ftrahu boshjiga? Vfaki naj fkerbi narprej vediti, kar je k’sve¬ lizhanju dufhe. Ako vprafhafh : kaj fe morem uzhiti, in kaj morem snati, de bi mi dobro bilo ? Od¬ govorim: ( Skerbi prav fposnati Boga, innje- niu flushiti; fkerbi febe prav fposnati, fe sa- tajevati, premagovati. Vedi dolshnoft fvoji¬ ga ftanu, in jih fpolnuj. — Ako to ftorifh , bofh uzhen, dobroveften, priden, in ti bo dobro. Poflufhaj Modriga: „Ne bodi bolj — »74 — moder, ali saftopen, kakor je treba, de ne¬ umen, ne bof h.” Prid. 7, 17. Prašno pre- preifkovanje vifokih rezhi vezhi del svira is napuha. Ubogaj tedaj modriga: Ne ifhi pre- vifokih rezhi, ampak redno mifli na to, kar ti je Rog saporedal.” .Sirah. 3 , 22. Veliko fkerbnifhi fe varuj fhkodljive mo- drofti pofvetnih in grefhnikov. Ti imajo fpri- deno modroft, ker fo modri v’ hudim, ne¬ vedni v’ dobrim. Modroft tih je per Bogu naroft. Modroft tih ni modroft, ampak pre- kanjenje in hudobija. Prava modroft ne gre v’hudovoljno dufha; sakaj fveti Duh uzhe- nik modrofti beishiod hinavza, in kamor hu¬ dobija pride, njega preshene. — Eni fo pre- zhudni svijazhi in salasovavzi blishniga; kar pa potrebujejo k’ svelizhanju, ne vedo. Gor¬ je neumnim modrim! oni hozhejo vfe vedite, vfe ljudi foditi, vfe rezhi rasfoditi, vfe po¬ ravnati; zlo oblaftnike fvoje hozhejo foditi. Oni nikolj ne pravijo: Ne vem. Napuh jim brani tako govoriti. Bog hotel, de bi njih predersnoft ne fegla do rasodetih refniz! Ta modroft ni od sgoraj perfhla: ampak je posemljfka, shivinfka, hudizheva, govori fveti Jakop 3 , i 5 . Po tim naj fe fodi, kdor po fvojih sheljah vshiva dobrote 1'veta, po- zhutkam vfe vofhi, le fvojiga dobizhka ifhe pravizhno ali krivizhno, vfe favoljo febe de¬ la, zhes druge fe povikfhuje, in kaj takiga. Ni treba fi veliko persadevati to modroft ime¬ ti , on« je od flabe na tore v’ zhloveku. Ka- i?5 — tiar je ferze fkasheno od napuha, in od hu- tliga shivljenja, fe ni zhuditi, zhe is njega pride hudobno govorjenje. Varuj fe fkerbno takih modrih, in ne- kerfhanfkih kriltjanov. Beshi pred hudobni¬ mi, de tvoje dufhe ne pohujfhajo. Delaj, bar ti fveti Janes sapove : „Zhloveka sapelji- viga ne vsami pod Itreho : tudi ga ne posdrav- Ijaj.” II. L. v. 10 . Zhe ne vbogafh, fe ga bofh pervadil, in, ako ravno bi ne verjel, bo vender njegovo govorjenje nekaj tamnig* pultilo na tvoji dufhi, ali bofh is flabolli nje¬ govih grefhnih befedi deleshen. Vedi, deti fpazheni modrijani le bahajo s’ fvojo rasuj* sdano uzhenoftjo, fzer farni drugazhi miflir jo. t Sami zhes fe bodo govorili ob pe-rvi bo- lesni, ker takrat bo hudo posheljenje utih¬ nilo. Bodo tudi fposnali pred fodbo boshjo fvojo neumnoft, rekozh: „Oh, mi nefpame- tni! shivljenje brumnih fmo sanizhevali, in fe jim pofmehovali. Glejte! refnize pota fmo torej sgrefhili, fmo fe na poti hudobije in pogubljenja vtrudili, sa Gofpodovo pot pa nifmo vedili. Kaj nam je prevsetnoft poma¬ gala?” Modr. 5, 3, 8. Boj fe, boj fe, okri- lljan! modrolli rasujsdanih grefhnikov, ker ta bi te peljala v’ vezhno fmert; ifhi prave modrolli naukov Jesufovih, in po tih shivi, de bofh vekomaj frezhen. Ako fi bil safhel ponishno rezi: 176 — Molitev . O Jesuf uzhenik refnize! shelim od tebe pravo modroft: sadobiti. Pred teboj shalo- ften fposnam, de tim bil safhel, ker nifim modrofti tvojih fvetnikov, ampak modrofti grefhnikev ifkal, in ljubil. S’ tvojo fvitlobo fposnam, de je moj um fpazhen, in je bil fhe bolj fpazhen, ker je bilo moje shivljenje hudobno. Dokler fim shivel nedolshno, je bil moj um tebi pokoren, kadar je fpazh- noft moje ferze pod-fe fpravila, mi ni bila refniza mar. Shelel fim, de bi ne bilo greh, kar fim hudobno ljubil; rad fim fvojimu fpa- zhenimu domifhljevanju verjel; nad hudob¬ nimi fim fe pohujfhal, ker fim bil she pred hudoben. Preljubi Jesuf! ne saversi me; po¬ magaj mi sa fvoje milofti voljo; vodi me po poti refnize; rasfvitli moje dufhne ozhi, de v’ fmerti ne safpim; hiti mi pomagati, ker h' tebi ftegujem fvoje roke ; pofhljifvojo luzh, de me bo peljala na tvojo fveto goro. ,Sveti Hilari! profi sa-me nevredniga grefhnika de modroft sadobim, in v’ nebefhko hraljeftvo pridem. Amen. — »77 “ XIV. dan profenza. ^veti Felikf majhnik. 4 Syeti Felikf je bil rojen v’ napolitanfldm meftu Noli. Veliko premoshenje je imel, pa ga je vfiga ubogim rasdal. Njegovo shivlje- nje je bilo popolnoma; sato ga jeMaklim No- lanlki ihkofsa mafhnika sliegnal. 4 Sveti Ma- klim je bil slo ftar, in je bil njegove pridne pomozhi potreben. 4 Sveti Felikf je fvo je velike dolshiioftisve- fto opravljal, in v’ miru flusliil Bogu; pa ne¬ verni zefar Dezi je hudo vojfko napovedal katoljfhki zerkvi. Neverniki fo fovrašhili in preganjali fofebno duhovne , de bi verni bres pailirjev oftali, in opefhali. Sveti Maklim fhkof je ivoje ovzhize ivetimuFelikfu. isrozhil in je fhel v’ hribe. Kmalo potlej fo neverni¬ ki prifhli ifkat Makfima, ker ga pa nifo na- fhli, fo vfi lerditi ifkali po meftu njegovigana- meftnika fvetiga Felikfa; fo ga naihli, po¬ padli, in peljali, pred fodnika, ktiri ga je bersh ukasal uklenjeniga v’ tamno jezho vre- zhi. 4 Sveti Makfim v’ famotnih gorah ni nizh manj terpel ko Felikf v’ jezhi: v’ mrasu, v’la¬ koti in sheji pod golim nebam je bil; pa mo¬ lil je, in Bogu fvoje shivljenje isrozhil. Tam- kej je miflil kmalo umreti, pa Bog je poflal lvojiga angela Felikfu v* jezho, in po njem 1 2 — 178 — sapovedal: Bersh pojdi Makfimu pomagat. Takrat fo vfe verige odjenjale, in duri jezhe fo fe mu odperle. Felikf is| jezhe je hitel, in sgolj fam gre v’ hribe Makfima ifkat, in ga pol mertvjga najde, ga sadene na rame, in nefe nasaj v’ metlo v’ njegovo hifho. Potlej je fhel fveti Felikf na fvoj dom, kjer je smiraj molil in profil Boga sa mir ka- tolfhki zerkvi. Zhes malo zhala jesopet ozhit- no uzhil. Neverniki fo bili slo ferditi, fo ga po meftu s’ nagimi mezhnii itkali 5 fo ga tudi nafhii, pa ga nifo posnali, ker Bog ni per- puftil, in ga je tudi potlej zhudno obaroval. Po tem je bil v’ fuhi kapnizi 1'hetl mefzov; nih- zhernivedel, pa Bog ga je zhudno redil. Pre¬ ganjanje je jenjalo, in je fhel k’ krojim. Vfi fo fe vefelili in zhudili nad njim. Po frnerti fvetiga Makfima fo ga vfihotli sa fvojigafhko- fa imeti,, on pa je toljkanj profil in fe branil, de je-bil drug isvoljen. Kar je fhe preme- shenja imel, je ubogim rasdal, in v’ Gofpodu safpai fhtrrinajfti dan tiga mefza v’ letu 266. N a 11 k. Od prezhudne, pa pravizhne previdnnjti boshje. Popifovanje shivljenja fvetiga Felikfa uzhi v’ ljubesnivo previdnott boshjo popolnoma upati. On je bil smiraj v’ velikih nadlogah in nevaniotUh, pa Bog ga je- is vfih refhil. — 179 — Terpel je ref veliko, pa veliko njegovo terplje« nje mu je saflushilo obilnifhi plazhilo. Kadar zhlovek ravna vfe po volji boshji, fovfe rezhi, dobre in hude njemu v’ prid. Kriftjan! delaj dobro neprenehama, upaj flanovitno, in ni- kolj ne bofh od Boga sapuihen. Ako fe zhlovek ne podvershe boshjim fklepam, shali Boga s’nepokorfhino. Zhlo* Vek po fvoji flabi natori le dobrote sheli. On hrepeni po fladnolti, pabogaftvu, po zhafti, in po vfim, kar ga raslozhi in povikfha na semlji. Sato fe vftavlja Bogu, memra, in fe huduje v’ nadlogah. On je ko terdovraten bolnik, ktiri nozdie grenkih sdravil; raji je bolan ko soperne režhi v’ fe jemati. Kriftjan! ne bodi tako neumen. Naj bo bolesen, ubo- fhtvo, sanizhevanje, ali drugo terpljenje, bodi pokoren Bogu. Upaj tudi zhes vfe upa* nje v’ Boga modriga, ljubesnivrga, vfigamo- gozhniga. Ti fi flep, on vfe ve; ti fi fpa* zhen, on sgolj fvetoft; ti ne morefh nizh, on vfe. De modro ljubesnivo previdnoft boshjo molifh, in fe ji podvershefh, fpremifli, ka¬ ko ravna f’ zhloveki. Bog fvojim sveftim flu- shabnikam daje dobro, ali hudo, kakor fe njemu prav sdi. Jim da obilnifhi gnado, de mu vefelo flushijo, in blishnimu pomagajo v’ nebefa. Bog jim vzhafi da pofvetno frezho, de samorejo pomagati potrebnim. Vzhafi jim pofhlje nadloge, de fe bolj pomahajo, fe raji lozhijo od fveta, in vezh saflushenja ima- -— i8o — jo po fmerti. Nadloge fo pravizhnim, kar je ftrahovanje dobrimu otroku, defiravno je do¬ bri modriga Itrahu potreben, de fe ne fpa- zhi. Bog daje hudobnim dobro, de fposna- jo njegovo miloft in fvojo nehvaleshnoft, de fe fpreobernejo. Daje hudim hudo, def’hu- dim ogrenuje njih pofvetne fladnofti, in de ga ifhejo 1’ pravo pokoro. — Pravizhnim je dobro in hudo dobro; terdovratnim grefhni- kam je dobro in hudo fhkodljivo, ker fo v’ dobrim hudobni, v’ hudim nepoterpeshljivi; to pa isvira is njih hudobne volje. Moli tedaj prezhudne pota boshje pre- vidnoili, in ne fodi dobrih ali flabih prena¬ glo. ,Srezha ni vfelej snamnje bogabojezhe dufhe ; nefrezha ni vfelej snamnje flabiga slav¬ ljenja. Bog je Jobu dal dobro, hudo in so- pet dobro, pa je bil smiraj nedolshen. ( Sve- timu Joshefu fe je ravno tako premenjevalo vefelje in terpljenje. Tedaj ne fodi fvojiga itvarnika, in nikoli ne mifli, saka j tako dela, tudi ne , de te je Bog posabil. V’ dobrim ne bodi bres flrahu, v’ hutlim ne bodi bres upa¬ nja. Evangeljiki bogatin je vfe fvoje dni imel dobro, po Imerti je bil vershen v’ pekel. La-? zar je veliko hudiga preftal, pa po fmerti je bil od angeljov nefen v’ narozhje Abrahamo¬ vo. Noe je bil pravizhen, in Bog ga je ohra¬ nil. Tobija je bil pravizhen, vender je bil v’ fushnoft odpeljan. Bog je refhil fvetiga Pe¬ tra is jezhe, pa ga ni hotel potlej refhiti pred fmertjo. — 1 8l — t She dalje fpremifli prezhudno boshjo previdno!!:, de fe ponishujefh. Bog perpu- fha, ali pofhilja hudo, her is hudiga Bori dobro, ali fe poflushi hudobnih, de ispelju- je fvoje fkrivne fodbe, vender ni deleshen ali kriv njih hudobije. Hudobni soper voljo boshjo delajo, tudi kadar mu flushijo. To govorjenje je morebiti tebi zhudno, pa je ven¬ der refnizhno. Joshef je bil prodan od bra¬ tov; oni fo slo grefhili, vender je bilo to po modri boshji previdnolli, ker je bila njegova nefrezha napeljevanje v’ veliko frezho, nje¬ govo, vliga egiptovfkiga kraljeftva in drugih. I. Mojs. 45 , 8. Israelzi fo fe fperli soper fvo- jiga kralja Roboama; grefhili fo, vender je to moglo biti, de fe je dopolnilo boshje shu- ganje savoljo Salomonove nesveftobe. III. Kralj. II, 11. in 12, 24. Davidu je Bog obljubil vfe kraljeftvo Israel. Ifbolet lin saversheni- ga kralja Savla je bil od ljudftva isvoljen sa kralja zhes enajft rodov. On je bil od dveh hudobnih mosh umorjen ; David je potlej zhes vef Israel kraljeval. Tako ie je dopolnila Go- fpodova befeda. II. Kralj. 2. in 4. Bog je nepokorne jude raskropil med nevernike ; to je bilo judam fhtrafinga, ne- verzam pak sazhetik svelizhanja, ker fo lo- shej peaviga Boga fposnali. Bogabojezhi To- bija to fposna rekozh 1'vojim bratam: V’ pri- *ho nevernikov zhaftite Gofpoda, ker sato je vaf med nje raskropil, de bi njegove zhude- she osnanovali, in jim fposnati dali, de ni drusiga vfiganiogozhniga Boga. Tob. iq, o, 4. Jesuf je hotel sa odrefllenje vfih umreti; to je moglo biti po boshjim i klepb, vender fo judje ftrafhno grefhili, hi fo ga umorili. Ne¬ verniki fo fkoraj tri fto let preganjali zerkev boshjo. Hudobni fo oni bili, vender Bog je hotel tako imeti, de je bila fveta vera poter- jena od veliko maternikov. Neisrezheno ve¬ liko drugih sgledov je v’ fvetim pifmuodpre- zhudne previdno hi boshje, ktire flabzhlovek nikdar saftopiti ne more. Vfa to užhi ponishno moliti boshje fodbe, in njim pokorni biti. Zhlovek f’ trudam sa- itopi, kar ima pred ožjimi; febe ne more prav fp osna ti, fe moti v’ lahkih rezheh, kako ho- zhe umeti boshjo modroll, in njene fkrivne pota? Pofluihaj kako fveti Pavel govori od boshje modrofti: „0 vifokoft bogaftva boshje modrofti, in snanja! Kako ne sapopadljive fo njegove fodbe, in neisvedljive njegove pota! Kdo je miiel Gofpoda fposnal, ali kdo je nje¬ gov fvetovaviz bil?” Rinil. 11 , 00 . 54- Pre¬ maguj, o kriftjan! fvoj napuh, ponisbaj fe, in rezi: Molite v- O moj Bog! kako prašen je moj um, in kako fpazheno moje ferze! Sa nepotrebno uzhenoft fini fkerbel, sa potrebno nitim ma¬ ral. Sebe Jim modriga in mogozhniga millil, pa fini bil bres tebe poln smot in flaboft. Me- — , 1*83 -— nil Hm prav modro' oherniti fvoje opravila, ti pa ii hitro rasderl moje neumne fhiepe. AJko fi perpuftil, de fe mi je sgodilo, kakor fimshe- lel, je bilo moji dufhi fhkodljivo. Troje de¬ la prezhudne iim hotel foditi, deilrarno iirii fe v’ lahkih in ridnih motil. Obljubim sana¬ prej tebi pokoren biti. Time ljubifh bolj, ko dobra mati fvojiga .ediniga otroka; ti li mo¬ der, vligaveden, vligamogozhen, miloftiv, pravizhen , sred; tedaj bom vfelej tebi poko¬ ren, ker vem, de mi bo dobro, ako fe tebi podvershem. O fretiFelikf proli Boga sa-me, de bi fe jeft vfelej po tvojim sgledu sadershal, ker vem, de bom tako po varni poti sa teboj v’ nebefa prifhel. Amen. XV. dan profenza. ■Sueli Mahaj' egiplovjki , pnjhavnik. C t Oveti Makar* egiptovfki je bil ubogih llari- ihov , in je v’ mladofti shivino pafel. Enkrat je v’ drufhinidrugih’paftirjev ukradel neko¬ liko fig, od ktirih je le eno snedel. Kadar je fposnal, koljko je jhudo le s’ majhnim gre- ham Boga shaliti, je bil slo shaloften, in je ta greh obshaloval vfe dni fvojiga shivtjenja. On je skelel bolj flushiti Bogu, sato je fhel v’ revno hifhizo bliso vali, kjer je bil — i84 — redno r’ boshji flushbi. Ljudje vidijo brum- no shirljenje fvetiga mladenzha Makarja, in fo ga v’ veliki zhafti imeli. On je vfo hvalo fovrashil, sato je fhel od ondodprozhv’ bolj famoten kraj, kjer fe je s’ delam preshivel, in Bogu flushil. Skasal je fvojo veliko po- nishnoft ob perloshnofti. Obdolshen je bil slo hudo, pa je vle preterpel. Kmalo pot¬ lej je bila rasodeta njegova nedolshnoft, in njegovi preganjavzi lo hiteli k’ njemu ga pro¬ fit sa odpufhenje, pa je is ponishnolli hitel prozh, in je fhel v’ pufhavo. V’ pulhavi je fhe fveteji shivel. Ondi je bilo veliko pufhavnikov, ktiri, de bibresbo- shje flushbe in bres Sakramentov ne oftali, fo ga permorali mafhnikov shegen prejeti. Ni mogozhe povedati, kako ojftro je shivel; fpal je malo in le na lleno naflonjen; kruha, ali drusiga fe ni nikolj najedel; v’ velikisheji fi je komaj malo vode pervofhil. .Sveti Makar je bil poln boshjiga Duha, in kar bo sdaj rezheno, to fprizhuje. Nekipu- | fhavnik ga je vprafhal, kaj mu je Itoriti, de bo popolnama. .Sveti Makar je bleso vedel, de ta Ižer dober pufhavnik jeprenagliga fer- za, mu odgovori: Bodi ko merlizh, ktiri fe ne jesi, zhe ga tepefh, fe ne fmeja, zhe ga hva- lifh. Drug pufhavnik ga je vprafhal: Kako bo mogel prav moliti. On mu rezhe : Ni tre¬ ba dolti befedi, ampak moli s’ duham, sdi- lluj, in rezi: Gofpod vflifhi me po fvoji ve¬ liki milofli. Drug ga je poprafhal i Ozhel — 185 — kako je to ? v’ klofhtru fini fe prav lahko oj- ftro poftil, sdaj pa v’ pufhavi fe ne morem savolj velike lakote. .Sveti Makar mu prav modro odgovori: V’ pufhavi fifam, in nobe¬ den ne ve sa tvoje pofte, de bi te hvalil; v’ klofhtru fo bili drugi tvojih poftov prizhe, in savoljo tiga fi fe raji ojftro poftil. Te befede naj vfaki dobro premifli, de s’njimi febe pra- vizhno lodi, in de fposna vrednoti fvojih del. .Sveti Makar je bil she slo ftar, in poln dobrih del; vender je v’molitvisaflifhalglaf: Ti nifi fhe tako fvet, ko dve sheni v’ meftu. On le je bersh na pot podal, de bi sa fvoje poduzhenje isvedel, kako te dve shene shivi- te. S’ velikim trudam pride do njune hifhe , poterka, ena mu odpre, on gre noter, fe ufede in obe profi, rekozh : Povejte mi, kaj dobriga delate ? One Ite odgovorile: O fveti ozhe! kaj more biti per nama dobriga, ker fve sakonfke ? — .Sveti Makar fhe bolj pro¬ fi: Sa to fim is pulhave prifhel; povejte mi, kako shivite. One permorane lle odgovori¬ le: Me dve fe nilve nizh v’ rodu, pa imave vfaka eniga brata; petnajft letshe fkupaj pre- bivave popolnama v’miru, nikdar hude be- fedize ne rezheve ena drugi, in med nama ni bilo nikolj nar manji nevolje. .Sve tudi profile fvojih mosh, debi fhle v’ klofhter bolji shivet, pa nama nilla perpuftila; tedaj naj fe sgodi boshja volja. .Sveti Makar je na vef glaf hvalil Boga, ktiri divizam in sakonfkim — i‘8t> — gnado daje. Vef vefe'l je lhei nasaj V p afha- to. > t Sveti Makar lije do sadnjeure persadeval vezli in vezli dobriga Buriti, kakor de bi ne bil nikolj nizh dobriga Boril. Bog mu je dal perloshnoft veliko saflushiti, ker je bil od kri- voverzov hudo preganjan. On je umeri de- vetdefet let Bar, poln fvetih del, okolj 3po let po Jesufovim rojBvu, in je fhel veliko vezhno plazhilo vshivat. Nauk. Bodi pravizhen , miren , ponishtn, poter - peshljiv, in le tako bojh pokojno shivtl . .Sveti Makar je vfe dni fvojiga ishivljenja majliino tatvino fvojih otrozhjih let obshalo- val, ker tudi majhen greh shali Boga. Uzlii fe, o moj kriltjan! od njega prav dobre veBi biti, nar manji fhkode, alikrivize blishnimu ne Boriti' ne salasovati, ne golufati v’ nobe¬ ni rezili, ker Bog je malhevavez vliga tiga. Tudi ne bodi nikolj vedama deleshen krivize; v’ viim bodi pravizhen. Us hi fe tudi od nje¬ ga prav is ferza obshalovati majhine grehe, ker majhini grehi shalijo Boga, te napravlja¬ jo v’ velike, in ti hudo pokorjenje sallushijo. Vbogaj fvetiga Pavla: „Vfake fenze greha fe sdershi.” I. Te!. 5, 22 . Poflulhaj famiga Je- sufa, rekozhiga : „Povemvam, de sa vlako prašno befedobote odgovor dali na fodni iian.” Mat.' 12, 26. Dvebrumni sheni, obiCkane od fvetiga Ma- karja, de bile Rogu ljube, ker Ite v’ pokor- fhini, v’ poterpeshljivodi, v’ mirnodi shive- le. — Kridjanmoj! premifli, deleljubesen raslozhi zhloveka, pa ne nisek ali viCok- ftan. Mirnod is ljubesni do Boga je 1‘olebno lepa:, in tudi potrebna zhednoft. Kriftuf pravi: Bla¬ gor mirnim! Od mirnofti je veliko v’ dve tim pifmu, pa Cveti Pavel v’ malo befedahvfe do¬ pove, rekozh : ,,Rodite med feboj ene milli v’ Kridufu JesuCu.” Rimi. i5, 5. Nektiri veliko molijo, v’ zerkev radi ho¬ dijo, nauke pridno poflui ha jo, Cvete Sakra- mente pogodim prejemajo, .in dolli druglga dobriga dore, pa Co nepokojni, sdrashljivi, jesizhni, nepoterpeshljivi. Kaj jim p omaga - jo vfe te dobre dela ? Nizh njim ne pomagajo. Od njih unanjih dobrih del rezhe Cveti Jakob.: „Akokdomeni, de jebogabojezh, pane ber- sda Cvojiga jesika, temuzh sapeljuje fvoje Cerze, tiga bogabojezhnoft je prašna.” Jak. 1, 26. Ti praviCh : Imam hudiga mosha, jesizhno sheno, nepokorne otroke, Cvojoglavno dru- sliino, Citne CpCede, hudp Covrashnike, ne- Jtnogozhe je s’ njimi mirno shiveti; poterpe- shljivi Job bi ne mogel viiga predati. Vpra- fham te: ( Si pa ti dober, ufmiljen, pravi- zhen ? Morde Cam drashiCh te, soper ktire niemrafh , in jim miru ne daCh ? Morebiti uni ravno tako govore, in memrajo soper tebe. — 188 — Tedaj fte rfi pravizhni, in vli grefbniki ? Mo¬ rebiti li tiflabeji od unih ; febe ne vidifh, fla- bolti drugih vidilh; vidifh pesder v’ ozhefu blishniga, bruna pak v’ fvojim ozhefu ne zhu- tifh. Zhe shelifh isvediti, kako s’ blishnim mirno shiveti, pofluihaj. Bodi ponishen savoljo Boga, in ponishnolt te bo uzhila vfe. Zhefiponishen, verjamefh lahko, de li velik grelhnik, de tudi ti li po- terpeshljivolti drugih potreben, boshjepanar bolj. Zhe li refnizhno ponishen, ne bofh le fvoje trobil, ne bolh pravizhen v’ fvojih mi- llih zhes refnizo, ne bolh terdovratniga fer- za, de bi fe preuzhiti ne puftil. — Zhe li ponishen, bofh febe in druge pravizhno fo- dil, in bofh terdno miflil, de fi flabeji od dru¬ gih. Zhe li ponishen, ne.bofh vfake befedi- ze, vfake rezhi na vago deval; ne bo!h ras- shaljen od sanizhevanja drugih, ker febe rad sanizhujefh; bofh tudi v’ preganjanji vshival mir. Ker pa nili ponishen, ne delafh pra¬ vizhno, ampak tudi nedolshno befedo in ne- dolshno sadershanje hudo raslagalh; smiraj ifhefh hudiga per blishnim, in dolti najdefh, ker je tvoje ferze hudo. Sato vrazhujelh hu¬ do sa hudo, in tudi hudo sa dobro, ker fov- rashifhte, ktiri fkerbe sa tvoje svelizhanje. Ni fe zhuditi, zhe miru nimafh, ker ga dru¬ gim ne dal h. Hozhefh le druge poboljfhati, de bi bilo vfe ne po volji boshji, temuzh po tvoji; ti pa fe nozhefh poboljfhati, ker is na¬ puha ne vidifh, kako li poboljfhan ja potreben. — 189 — Bodi tedaj ponishen, ponishnoft bo osdravila tvoje bolno ferze, tvojemiflibodopravizhne, tvoje befede nedolshne, varne in modre, in bofh mir vshival. Prav fkerbno fi persadevaj fposnati bli- shniga flabofti, de bofh ufmiljen do njega. To je potrebno, pa glej, de tiga ne ftorifh is hudiga ferza. ( Sposnaj njegove flabofti, de vefh, kaj ga shali, in kaj mu je vfhezh. Bodi vzhali gluh, defilih flifhifh; bodi mu- tez, ako lih nifi; bodiflep, akoravno vidifh. To ti bo veliko pomagalo, dete ne bo vfaka befeda, ali fitnoft sbodla, in de ne bofh neum¬ no govoril. Sadershi fe s’blishnimpo njego¬ vi flabofti, pa ne de bi is flabofti molzhal, ali pregledal, kadar li dolshan govoriti; te- muzh de molzhifh, ali govorifh kar, in ka¬ dar je treba; de ga fvarilh mehko, ali ojftro, kakor mu pomaga k’ poboljfhanju. De vfe to delafh po volji boshji ljubi Boga, in ifhi vfelej svelizhanja blishniga. Veliko vezh bi fe lahko od tiga povedalo, vender bi ti ne pomagalo, ako bi ljubesni, in ponishnoftine imel. Ljubi tedaj, in bodiponishen; te dve zhednofti ti bote vfe potrebne nauke dale. Zhe fe nifi tako sadershal shaloftno rezi: Molitev. O moj Jesuf! prezhuden zhlovek fimjeft. Kolikokrat fim tebe vfigamogozhniga Gofpo- da rasshalil, in sanizheval, ti me nifi ne le — 190 — niiloftljivo zhakal, ampak tudi ponujal /i mi gnado in fpravo; jeft pa zherevsemlje limbil bres poterpeshljivofti in ufmiljenja f’ fvojim blisbnim. Karkolj ni bilo po moji volji, me je jesilo inraskazhilo , innifim pomiflil, delim tvoj velik dolshnik. ( Sposnam, de premajhina ljubesen do tebe, in do blishniga je bila vli- ga tiga kriva. Pomagaj mi po fvoji veliki mi- lolli, o ljubi Jesuf! de Ivojo hudobo in ter- tlobo ne le fposnam, temuzh tudiobshalujem in fe poboljfham. Daj mi ljubesen, ponish- noft, poterpeshljivoft, de me sunaj greha, nobena rezh ne bo shalila. Blagor mi, zhe bom miren po tvoji fveti volji, ker tako bom otrok tvojiga kraljeltva. Amen. XVI. dan profenza. ,Sveti Klemen Anziran, fhkofin marlernik. C t Oyeti Klemen je bil edin otrok fvoje fvete matere Eufrosine. Ni mogozhe dopovedati, kako fveto in perferzhno ga je ljubila. Smi- raj je shelela, de bi Klemen Jesufov marter- nik bil; od tiga mu je velikokrat pravila. Nje¬ no govorjenje je bilo le od Krillufa in od nje¬ govih fvetnikov. 4 Sofebno mu je rada per- povedovala kaj, in koljko fo marterniki ter- peli sa vero. Uzhila ga je fkerbno po vfih — l 9 1 — sapovedih shiveti, in njeno shivljenje je bilo ravno tako. Kadar fo neverniki kakiga kri- djana martrali, je tje pelala fvojiga fina, in mu ferzhnod dajala. Klemen je bil dvanajd let dar, kadar je njegova fkerbna mati Eufrosina sbolela in umerla. Vdora je bila, sa to ji je britko bi¬ lo fvojiga ediniga otroka na fvetu puditi v’ ta¬ kim hudim zhafu. Kadar je vidila, dejesad- nja ura bliso, poklizhe k’ febi fvojiga ljubiga ediniga otroka, ga objame, kufhne, in mu milo rezhe : Sadnjikrat sdej f’ teboj govorim; ljubi moj otrok, profim te, ne pufti fe nik¬ dar od Jesufa odlozhiti. Vem, hudo prega¬ njanje bo vdalo, tudi tebe bodo peljali pred oblaftnike, pa ne boj fe jih; terplenje je krat¬ ko, plazhilo bp vezhno. Sa vfe fkerbi, ki fini jih f’ teboj imela, nozhem drugiga od te¬ be, koto, de bommarternika mati. .Solsefo fe ji takrat uderle, in ni mogla vezh govori¬ ti; le kufhovala je fvojiga ljubiga linka. Kma- lo potlej je umerla. Klemen je v’ ferzu no- lil lepe nauke froje fvete ranze matere, in. fe fkerbno s’ dobrimi deli perpravljal sa Kri- ftufa vfo kri preliti. On je tudi druge otroke lepo uzhil, in na to nagovarjal, ker je fker- bel sa njih svelizhanje. .Sveti Klemen je bil isvoljen in shegnan fhkof v’medu Anziri. .Seve, kako ognjeno je fkerbel sa fvojeovzhize. — Dioklezianne¬ verni in- neusmiljeni zefar je zerkev boshjo preganjal. .Sveti Klemen je bil vjet in pred — 1 9 2 — oblaftnika peljan. Ta je vkasal s 5 shelesnimi grabljami Klemena po shivotu tergati, on pa je v’ bolezhinah hvalil Boga. Oblaftnik fe ni mogel prezhuditi; ni bilo jnogozhe ^verjeti, de bi zhloveksamogeltoljkanj bolezhin prefta- ti; mefa ni vezh imel, kofti fo fe vidile, vef je bil rasmefarjen, vender vefel. Oblaftnik, ker ni mogel Klemena ushuga* ti, ga je poflal zefarju Dioklezianu v’ Rim. Ondi je fhe huji martre terpel, pa je smiraj nepremagan oftal. Nevernikov veliko je fpo- snalo boshjo mozh nad Klemenam, in fo fe fpreobernili. Klemen je bil vezh zhafa fku- fhan, na sadnje fo ga nasaj gnali v’ Anziro, kjer je bil obfojen v’ jezho do fmerti. ^ol- datjefo vender na fkrivnim po nozhi fpufhali fvetiga Klemena k’ vernim kriftjanam boshjo flushbo opravljat. ( Soldatje fo to delali, ker fo jim kriftijani denarje dajali. Vikihih eden je to svedel, je (hel s’ drugimi foldati tje, in ko je fveti Klemen ravno mafheval, ga je s’ mezham umoril. Umeri je v’ letu 3og. N a n h. Kaj naj Jtarijhi delajo fvoje otroke sveli - zhati Blagor ftarifham, blagor otrekam, bla¬ gor vfimu fvetu, ako bi vfi ravnali po isgle- du brumne matere Eufrosine, in dobriga otro- _ igo — ka Klemena. f Starifhi fploh fkerbe sa pofve« tno irezho fvojihotrok, panevfi, debi otro- zi fveto shiveli. Tukaj je perloshno od njih dolshnoft nekaj govoriti. Porodniki morejo fvoje otroke ljubiti. Ta ljubesen je v’ natori, in vfi fploh jo imajo, pa vil ne ljubijo prav fvojih otrok. Eni bolj fkerbe sa pofvetho frezho, ko sa svelizhanje fvojih otrok; raji imajo enigako drugiga, ker je zhedniga oblizhja; pregledajo jim, kar bi mogli ftrahovati; jim vfe dovolijo, tudi kar njih dufhi fhkoduje. Bogabojezhi ftarifhi fkerbe sa pofvetno frezho, pa veliko bolj sa vezhno frezho fvojih otrok; fo dobri ali oj ftri s’ otrozi po njih bojezhi ali predersni natori, pa tako, de jih vedno v’ dobro napeljujejo. Tukaj je tudi potrebno opomniti, de ftarifhi ne fmejo fvojim otrokam prevezh ozhitne lju- besni fkasovati, de (o smiraj v’potrebnim ftra- hu. ( Starifhi naj fkerbno uzhe otroke. Otro¬ zi fo poduzhenja fofebno potrebni. Nekteri ne uzhe fvojih otrok, kako bi fveto shiveli; jih dajejo flushiti ljudem, ktirim bi ne isro- zhili fvoje neumne shivine ; zhe jih uzhe mo¬ liti, fo le prasne befede,.ker drugih naukov ni. ^Starifhi naj raslagajo fvojim umnim otro¬ kam laftnofti boshje, de Boga fposnajo, in njemu flushijo. Naj jih uzhe, kaj je zhlovek in kako fpazhen ; koljko je Jesuf naf ljubil, in kaj j e i s te ljubesni sa naf terpel. Naj jim 10 — « 9 '» — velikokrat goro e od fmerti fodbe, in vezi- nofti. .Starifhi naj fvojim otrokam, tako re- kozh, f’ perftam kashejo ob perloshnofti, kaj je, ali ni prav; kako morejo biti persanefljivi, dobri, ufmiljeni; kako fe morejo sadershati v’ molitvi, v’ zerkvi, pred duhovnimi in vik- fhimi. Tako tudi v’ drugih rezheh, de bo¬ do otrozi Bogu in ljudem prijetni. s Starifhi morajo tvoje otroke fvariti. ( Svar» jenje, in Strahovanje je otrokam potrebno bersh v’ sazhetku, in potlej; pa to more biti po ljubesni, in modrofti, to je po njih nato- ri, po njih pregrefhkih, in po njih ftarofti. .Svarjenje ali ftrahovanje ne trne biti neusmi¬ ljeno, hudobno, ali s’ hletvejo, ampak pra- Vizhno. V’ zhafih je Svarjenje ftarifhov bolj Svarjenja vredno, ko flaboft, savoljo ktire fvare. Porodniki ne fmejo is flepe ljubesni do otrok raslozhka delati, de bi enimu flepo pregledali, kar per enim fvare. Vera naj fodi od njih pregrefhkov, in po tem raslozh- ku naj fvare, ali ftrahujejo modro. Porodni¬ ki ne fmejo, ko otrozi vfako uro drugazhni biti, de bi vzhali vfe pregledali, vzhafi sa nizh neufmiljeno ftrahovali. Ozhe in mati mo¬ reta biti ene mifli v’ Svarjenji; sakaj, zhejim eden potuho daja, fpazhi otroke, de potlej nobeniga ne* bogajo. .Starifhi morejo otrokam dober sgled da¬ jati. Otrozi fo flabe natore, inbres praviga fposnanja; bodo tedaj radi pofnemaliftarifhe, flafti v* hudim. .Starifhi bi bili ubijavzi fvo- — ig 5 — jih otrok, ako bi jiji pohujfhali. Oni more¬ jo po yfih sapovedih shiveti; morejo biti fve- tiga in modriga govorjenja; tudi ne fmejo perpuftiti, de bi drugi govorili, ali delali v* prizho otrok, kar jih pohujfha; nefmejo Tvo¬ jih otrok nesnanim, ali hudobnim dati v’ f lush- bo: tudi ne fmejo flabe drushine per hifhi imeti; ne fmejo pufhati otrok po hifhah, v' flabo, ali nevarno di^ishbo. t Starifhi naj pervi flore, kar otrokam sapovedujejo ; naj bodo pridni v’ molitvah, brumni v’ zerkvi, ufmiljeni in pravizhni s’ vlimi. Ozhe in mati naj shivita v’ miru med feboj, in s’ drugimi; zhe fe ona med feboj, ali s’ drugimi prepira¬ ta, je nemogozhe, de bi otrozine bili pohuj* fhani, .Starifhi fo dolshni moliti sa otroke. Vfa- ki je dolshan sa druge moliti, Ihe bolj flari- fhi sa otroke. Eni fo viditi fkerbni sa fvoje otroke, pa premalo molijo in prolijo Boga, de bi on njih persadevanje poshegnal. Le s* vpitjam, in ftrahovanjam fe malo opravi, ako ni gorezhe molitve sraven* Nedolshni Job je profil vfak dan Boga sa fvoje otroke; drugi fkerbni ftarifhi fo ravno tako delali, in vli fo dolshni. ftarifhi naj prolijo Boga sa otroke Ihe pred njih rojftvam, de bi gnado fvetiga kerfta dofegli, in jo ohranili. Naj gorezhe prolijo Boga sa otroke fofebno, kadar vidijo per njih kako pregreho, ali hudo navado. Naj ne rezhejo : molimo in prolimo, pa nizh ne pomaga. Naj pofnemajo fveto Moniko, brumno mater fvetiga Augufhtina, Dolgo in gorezhe je profila, in je bila uflifhana. Le nekaj maliga je tukaj rezheno od dolshnoft ftarifhov do otrok, ker te prefhiroko feshejo in tukaj ni mogozhe vfih popifati. Profim, de naj Itarifhi bodo polni dobriga duha brum- ne matere Eufrosine, in bodo po volji boshji otroke fvoje sredili. Preljubi moj kriftjan! zhe te dalshnolla sadpvajo, lahko fposnafh, de nifi vfelej tako ftoril. Rezi tedaj is ferza tako: Molite n. O moj Bog! kje fo sdaj taki brumni in fkerbni Jftariihi, ko je bila tvoja flushabniza Eufrosina ? Kdo uzhi fvoje otroke vfigamo- gozhniga Boga fposnati? Kdo fkerbi de bi otrozi fposnali fkrivnofti vzhlovezhenja t Sinu boshjiga, njegovo veliko ljubesen; pregre- fhno natoro ljudi, pravo brumnoft, refnizhno ponishnoft, potreba gnade boshje, in dofii takiga? Sato fo otrozi flabi, in sato fo flabi kriftjani. Jeft fim morebiti do sdaj ravno tak bil. Ufmiljeni Gofpod, rasfvitlivle kerfhan- fke ftarifhe in otroke,.; de bodo po tvoji fve- ti volji, de ne bodo eden drugimu ozhitali, in eden drugiga pi’eklinjali na fodni dan. Daj jim fvojo gnado, de bodo ftarifhi polni lju- besni, modrolti, poterpeshljivofti, in vfiga dobriga, de bodo otrozi polni fpofhtovanja, in pokorfhine. Tako bo tvoja zerkev pono- — 197 " rij ena, ker bodo povfod dobri kriftjani; ta¬ ko bodo Ilarifhi, in otrozi vekomaj tebe hvalili v’ nebelih. Amen. XVII. dan profenza* Si;eli Anton, duhovni ozhe pufhavnikov. C 4 ^veti Anton je bil rojen v’ Egiptu od ime* nitnih in bogatih Ilai-ifhov v’ letu 252 . Oni fo bili bogabojezhi, in fo fvojigaljubiga otro* ka fkerbno uzhili po vlih Kriftufovih naukih shiveti; fo ga smiraj doma imeli pred fvojimi ozhmi, ga nikoli llifo puftili v’ drufhino, de ki fe od drugih ne pohujfhal; tudi v’ zerkev je le s’ njimi hodil. ,Sveti Anton she mla- denzh je ljubil famoto; njegovo vefelje je bilo le doma ali v’ zerkvi biti, bogal je rad, mo¬ lil veliko, bral in premifhljeval fveto pifrno, de bi prav svefto flushil fvojimu ftvarniku. ( Sveti Anton je bil okolj ig let Aar, ka¬ dar fo mu brumni ilarifhi pomerli. Po njih fmerti je mogel sa vfe fkerbeti, le eno maj¬ hno feftro je imel. Premoshenje njegovo je bilo grosno veliko. Marfktiri mladenzh go¬ spodar velikigapremoshenja, in bres ftrahu pred Ilarifhi, bi bil rasfajal, vifoko fe nofil, dobrote fveta rasujsdano vshival; pa fvetiga mladenzha Antona ni nizh tiga vefelilo ,. bo- — l —- gaflvo mu je bilo ternje, ker je Boga in kri- shaniga Jesufa v’ ferzu nolil.. En dan je v’ zerkev gredozh fam per fe- bi miilil, kako frezhni fo bili apofteljni, ki fo vfe sapuftili in sa Jesufam fhli. V’ zerkvi je flifhal brati befede Jesufove : Zhe hozhefh popolnama biti, prodaj vfe, daj ubogim, in hodi sa menoj. On je miflil, de fo te befede njemu rezhene, je ofkerbel fvojo feftro, vfe fvoje premoshenje ubogim rasdal, in je fhel v’ famotno hifhizo, de bi fe vadil v’ pokori shiveti. Ta fveti mladenzh je bil dolgo od nevo- fhljiviga hudizha fkufhan, pa je s’ poftam, e molitevjo, s’ premifhljevanjam, s’ pokor- jenjam, fofebno s’ ljubesnjo do Jesufa vfe fku- fhnjave ferzhno premagoval. Nikolj ni shi- vel v’ lenobi, ampak je delal, per delu pre- mifhljeval fvete rezhi, in molil. ^Sofebno je fkerbel, karkolj je dobriga vidil per drugih, pofnemati; je fvete ljudi obifkoval, jih pro¬ fil sa poduzhenje, de bi zhe dalje fvetejishi- vel. ( Star je bil 35 let, kadar je delezhv’pu- fhavo fhel; prej je tudi v’famotishivel, ven- der ne delezh od ljudi. Sdelo fe mu je, de fhe premalo brumno shivi; sato fe je vsdignil, in fhel v’ ftrafhno pufhavo, kjer nobeniga zhloveka ni bilo. V’ pufhavi je nafhel po- derto hifho, je v’ njo fhel, ondi prebival, in nozh in dan flushil Bogu. Defiravno je bil delezh od ljudi, fe je vender isvedilo, kje — 1( J9 je, in fo hodili k* njemu is vfih hrajov, ali. de bi bili poduzheni, ali osdravljeni, ali de bi per njemu oftali. Vfe je lepo uzhil, fofe- bno pa je rad govoril od velike milofti boshje do naf grefhnikov; od velike Ijubesni'Jesufo- ve, od njegovih bolezhin, od praviga fpreo- bernjenja, od nebefhkiga kraljeilva. Veliko fe jih je fpreobernilo, in tudi oftalo v’pufha- vi, kjer fo fi revne hifhize naredili is lefa, pridno delali, in ftanovitno molili. ( Sveti Anton je bil ras^itljen uzhenik. Nekaj njegovih naukov je perloshno tukaj po¬ vedati: „Ljubi moji! nafha edina fkerb mo¬ re biti ta, de po fvetih sapovedih shivimo, in nikolj ne opefhamo, Smiraj moremo fker- bnifhi flushiti Bogu, kakor de bi bili danf sa- zheli. Kaj je nafhe kratko shivljenje memo vezhnolti? Bog je neisrezheno ufmiljen, ker je obljubil dati, in nam bo dal v r ezhno sveli- zbanje sa maj hm o terpljenje. Ne golufajte fe med feboj, ker ni veliko tudi vfe fvoje pre- liioshenje sapuiliti sanebefhko kraljeftvo, Kaj bogaftvo pomaga, ker ga ne bomo po fmerti potrebovali ? Bodimo bogati v’ dobrih delih , ker tih bomo potrebni po fmerti. Shivimo vfaki dan, ko bi utegnili vfaki dan umreti, in ne bomo nikolj grefhili.” Te, in dofti dru¬ gih lepih naukov je on dajal fvojim pufhav- nikam in drugim. Vli fo ga radi poflufha- li, ker. je bil poln ljubesni, perljudnofti in gorezhnofti. —r 260 .Sveti Anton je povfod flovil, zlo krivo- rerzi in neverniki fo ga fpofhtevali; pa zhe je bil bolj od ljudi zhefhen, bolj fe je poni- sheval. Katoljfhki zefar Konftantin mu je pri- jasno in ponishno pifal. Vli pufhavniki fo fe nad tem zhudili; fveti Anton pa jim je djal: Sakaj fe zbudite, de zefar meni pifhe; zhu- dite fe, de je vfigamogozhni Gofpod nam pi¬ fal in naf uzhil s’ rasodeto bosbjd befedo, ktiro imamo v’ fvetim pifmu, in de nam je govoril po fvojim ljubim Sinu Jesufu Kriftufu. t Sveti Anton je bil she dar, in je vedel, de bo kmalo umeri; sato je fvoje pufhavni- beobifkoval, in jim djal : Moji ljubi otrozi kmalo pojdem od vaf; ne pefhajte v' dobrih delih; shivite smiraj, ko bi utegnili vfaki dan umreti; fkerbno fe varovajte flabih mifel; ne sdrushite fe s’ krivoverzi; bodite danovi- tni v y katoljfhki veri. — On je kmalo potlej sbolel in umeri io5 let dar, v’ letu 556. 17 dan tiga mefza. Na uk. Od Jlrahu boslijiga. Kriltjan moj, fpremifli, de je Urah pred vezhnim pogubljenjam v’ nerodovitne pufha- ve veliko vernih gnal, de bi v’ pokori shive- li, in fe svelizhali. Ne le fveti Anton, am¬ pak tudi dofti drugih, ki fo bili prej dobri fo v’ pufhavi bolj podali. t Samota lozhi zhlo- 20 1 veka od fhumezhiga fveta, in mu daje zhaf premifhljevati, Boga in febe fposnavati, ozhifhevati ferze in fveto shiveti. V’ pufha- vi fo mnihi.in pufhavniki zlo malo potrebova¬ li. Hifhiza fpletenaishoAe, ali berlog, rev¬ no oblazhilo, ladje, malo kruha, in zhiAa voda jim je bilo sadofti. Delali fo in molili, kar je sdravje dufhino, in telefno. Ker je lirah boshji, Urah predpogubljenjam tolikanj dobriga nad njimi delal, le dajo tukaj potreb¬ ni nauki od njega. V’ zhloveku je trojin lirah, vender ne ob enim zhafu. Je lirah bres upanja, in bres ljubesni; ta le fploh imenuje obupnoft. Ta Arah je poguben, ker ne pomaga grefhniku k’ pokori, temuzh mu brani le fpokortti. Ta- kiga lia imela Kain, in Judesh. Je Arah s’ upanjem in s’ ljubesnjo sdrushen, vender ta¬ ko, de Aa upanje in ljubesen (he llaba. Ta- kiga ima grefhnik preden le popolnoma fpre- oberne. Ta Arah je dober in pomaga grelh- niku, kakor bo potlej rezheno. Je Arah is sgolj ljubesni, in ta je nar bolji. Takiga fo imeli fvetniki, ktiri fo fe is ljubesni do Boga bali njega shaliti. Vfe to raskladati ni tukaj perloshno. ,Strah boshji je potreben. ( Sirah pravi: „Kdor fe Boga ne boji, ne more pravizhen biti.’’ Sir. 1, 28. ,Strah boshji je tudi pra- vizhnim potreben ; sato je sapifano: „Bojte fe Gofpoela vli njegovi fvetniki.” Pf. 55 , 10. David fe j e Boga bal, vender je profil: „Pre- 202 bodi s* frojim ftraham moje mefo, stikaj jeft fe bojim tvojih fodba.” Pf. 118, 120. Mefo prebodeno, in polno bolezhin, fe ne more vefeliti nad hudim, in tudi dufha ima pokoj pred njim. Kriltjan! ni sadolti fele bati, te- muzh tolikanj fd morefh bati, de premagal h greh, in ta ftrah te bo napeljeval v’ljtibesen, ktira je fpoinjenje poftave. Tako uzhi mo¬ dri Sirah, rekozh: „Gofpodovi lirah preshe- ne greh.” Sir. 1, 27. Potlej pravi: .Strah boshji jesazhetik ljubesni. Sir. 25 , 16. .Sploh Tjfi’ fe boje pogubljenja, vender le grefhe, ker je v’ njih premalo Itrahu. .Strah pred vezhnim pogubljenjam je grefhniku slo potreben. Ta mu velikokrat vbrani grefhiti, in ga perganja dobre dela dopernafhati, de bi vekomaj pogubljen ne bil. .Sirah odpira grefhniku sadershane du- fhne ozhi, de vidi fvojo nevarnolt, insapelji- voft fveta; ga perganja moliti, profiti in sdi- hovati; njegovo ferze je savoljo Itrahu nepo- kojno, in ga fili k’ Bogu. .Strah pred vezhnim pogubljenjam ni sa- dolli grefhniku, ker ta svira is laftne ljubes¬ ni. .Svetniki, dokler fo bili na semlji, fo fe Boga bali is ljubesni do njega; grefhniki fe vfigamogozhniga Boga boje is ljubesni do fe- be. Prej fo is ljubesni do febe flepo grefhi- li, in nifo pomillili, de hite v’ pogubljenje ; sdej fo jim grehi soperni le sato, ker saflu- shijo pogubljenje, in shele greh opulliti, pa le is ljubesni do febe. Grefhnik ni prav fpreo- 20 * b.ernjen ocl famiga ftrahu, zhe lih is tiga ftra- hu abshaluje grehe, ker jih fovrashi le sato, ker fo mu fhkodljivi, ne pa, ker shalijo Bo¬ ga. Tak grefhnik je enak.kupzu na morju, ktiri savoljo viharja fvoje ljubo blago v’ mor¬ je smezhe. On ljubi fvoje blago, pafhebolj ljubi fvoje shivljenje; ker ne more blaga in shivljenja perhraniti, de bi barko polajfhal in nefrezhi odfhel, mezhe blago v’ morje; vender s’ veliko shaloltjo, ker ga fhe ljubi, davno tako grefhnik, ktiri is famiga ftrahu grehe opufha. On fhe ljubi grehe, ker pa ne more pogubljenju oditi, ingrefhiti, opil¬ iti grehe, kar bi ne Boril, ako bi fe pogub¬ ljenja ne bal. Tedaj ohanefhe v' njem flaba volja, kiiro le ljubesen do Boga popolnoma poboljfha. Dobro fpremifli vle to, o grefh¬ nik , de fe ne golufafh. Morebiti is famiga Itrahu shalujefh, in grehe opufhafh, vender npafh, in fe tudi sanafhafh, deli refnizhno poboljfhan. Bodi pokoren fvojimu modrimu fpovedniku, ktiri te hozhe po varni poti k’ opravizhenju perpeljati, de miloft sadobifh. Ako hozhefh odpufhanje grehov sadobi- ti, ljubi Boga, in is te ljubeseni fvoje grehe fovrashi. ( Salomon pravi: „Ljubesen vfegre¬ he pokrije.” Prip. 10, 12. Ravno tako go¬ vori fveti Peter: ,,Ljubesen pokrije velika fhtevilo grehov.” I. Pet. 4 , 8 . Strah je po¬ treben, upanje tudi, pa vera, upanje, mo- litre, polti, Sakramenti, in vfe ti ne more bres ljubpsni pomagati. - 2o4 — Kriftjan! dokler shivifli, boj fe Boga, upaj, ljubi ga. Ker figrefhnik, boj fe, ker je Bog ulmiljen, upaj in ljubi ga. t Strahte bo delal varniga, upanje ferzhniga, ljubesen mozhniga. Delaj ko otrok, ktiri od dalezh hiti k’ fvojimu ozhetu. On po potisve, de fo jih rasbojniki veliko obropali, sato fe boji, ker fe boji, hodi prav varno. On tudi sve, de eni fo frezhno domu prifhli, sato upa in je ferzhan. On ljubi ozheta, sato hozbe vfe premagati. Zhe je blishajdoma , manj fe bo¬ ji, bolj upa, ljubesen fe bolj vnema. Ker varno, saupljivo in ferzhnohodi, pride fre- zhen domu, kjer fe popolnoma rasvefeli. Ravno tako ti, o kriiljan! delaj, in bofh frezhno prifhel v’ nebelhko kraljeftvo, kjer fe ne bofh nikolj bal, kjer bolh vshival, kar li is viiga ferza ljubil. Tako fo delali fvetni- kf, in ti delaj tako, de vezhno frezho sado- hifh. Molite v. O Jesuf! ufmili fe me! Ponishno te pro- fim, daj mi rasfvitljenje, ker je moja flepo- ta filno velika. Jeli fim v’ nevarnohi vezlmi- ga pogubljenja, vender fim bres Jkrahu. Ob¬ dan fim od hudih fovrashnikov, mojegrefhno poshelenje je med njimi nar nevarnifhi, jeli fim pa ga neumno ljubil, in mu vfe, kar je posheljelo, dovolil. Velikokrat fim fllfhai od tvojih namellnikov, de fe morem laftni vo- Iji odpovedati, fe pokoriti, fvoje mefo kri- shati, po duhu shiveti; pa tim malo verjel, in nizh tiga ftoril. Profan te, napolni me f’ Ivojimltraham, ker ftrah je meni lenimu, mer- slimu grefhniku lilno potreben. Pa to je pre¬ malo ; daj mi tudi pravo upanje,' in gorezho ljubesen, de vle grehe velelo opuftim, per- ferzhno obshalujem, in ftanoviten v’ dobrim oftanem. 4 Sveti Anton, vli mnihi in pufhav- niki fprofite mi od Boga v.fe potrebne gnade k’ pravimu fpreobernjenju, de po vafhihfto- pinjah po tvoji mozhi hodim, in pridem sa vami v’ nebelhko kraljeftvo. Amen. XVIII. dan profenza. t S v e t ig a Petra flo.l. Kaj to pomeni in nzki'! Q t^veti Peter je bil pollavljen od Jesufa Kri- ftufa pervi poglavar katoljfhke zerkve. On je s’ velikim terpljenjam, in s’ ftanovitno fer- zhnoftjo osnanoval fveti evangelj v’ Jerusale« mu > v’ Judeji, v’ velikimu meftu Antiohii, in v’ doftih krajih; veliko judov in nevernikov je fpreobernil s’ nauki in zhudeslii, kakor bo bolj na tankim popifano 29 dan roshniga zve- — 2o6 - ta. Okoli 42 let po Jesufovim rojftvu je fveti Peter fhel v’ Rim poglavitno mefto velikiga rimfkiga zefarftva, de bi dufhe perdobival Jesufu Kriftufu. Ondi je bres vfe zhlovefhke p omožili, pa s’ mozhjo fvetiga Duha osnano- val fveti evangelj. Rim je bilo mefto filno ve¬ liko, polno mogozhnih nevernikov vnetih sa lashnjive bogove. ( Sveti Peter fe ni nizhtiga bal, ferzhno je osnanoval Jesufa, je veliko judov in nevernikov fpreobernel. On je bil pervi fhkof fpreobernjenih rimzov, in jetifto zerkev vishal, pa tudi ob enim je bil pervi poglavar vfeJesufuve zerkve. Sa njim fobili papeshi nafledniki do donafhniga dne, in bo¬ do do konza fveta. ^veti Peter je bil ref pervi poglavar ka- toljfhke zerkve od Jesufa povikfhan. Jesuf mu je rekel: ,,Ti ti Peter, in na to fkalo bom sidal fvojo zerkev.” Mat. 16, 18. ^vetiPeter je bil vfelej pervi pred vlimiapoftelni imeno¬ van, kakor fe najde per fvetim Mateushu 10, 2. per fvetim Marku 3, 16 ; per ivetim Lu- keshu 6, 14. .Sveti Peter je pervi govoril, kadar je bil na mefti Judesha fveti Matia isvo- Ijen. Djanje ap. 1, i5. Tudi, kadar je bil v’ Jerusalemu sbor savoljo obrese. Djan. i5, 7. Oblaft, ktiro je Jesuf savoljo prida vfe zerkve fvetimu Peter dal, bo do konza fveta. Tedaj fo nafledniki fvetiga Petra rimfki pa¬ peshi imeli, imajo, in bodo imeli enako ob¬ laft, ker je ona zerkvi potrebna. — 307 — V’ katoljfhki. *erkvi je vilffhi poglavar po¬ treben, de fe ohrani edinoft vere in naukov, in de rafpertja ni. Tudi fhkofje in duhovni fo od fvetiga Duha poftavljeni zhedo Jesufovo padi, vender freda edinofti vfih je rimfki pa- pesh, ktiriga more vfaki fpofhtevati, in po sapovedih bogati. Kdor ni s’ njim v’ potre¬ bnih rezheh sdrushen, ne more s’ Jesufam delesha imeti. 4 Svetiga Petra ftol ne pomeni Bola, na ktirim je on fedel, ampak njegovo oblaft: in uk. Rimfki papeshi fvetiga Petra nafledniki fo imeli navado obhajati fpomin njih povik- fhanja, kakor tri pridige fvetiga Leona pa- pesha prizhujejo. Tudi fhkofje fo enako na¬ vado imeli, kakor prizhuje fveti Augufhtin. De bi vfi verni kriftjani hvaleshni bili Jesufu Kriftufu savoljo oblafti fvetimuPetru in rim- fkim papesham od njega dane, je donafhni fpomin v’ katoljfhki zerkvi. Kriftjani! bodite refnizhno hvaleshni Je¬ sufu Kriftufu, ktiri vaf je poftavil v’ Tvoje kra- ljeftvo, v’ katoljfhko zerkev. Bodite vfelej po sapovedih pokorni rimfkimu papeshu per- vimu vidnimu poglavarju , pa tudi fhkofam, in duhovnim, ker fo prejeli oblaft od Jesufa Kriftufa, ker vam osnanujejo befedo boshjo, in »hujejo nad vami k’ vafhim svelizhanju. Lju¬ bite, fpofhtovajte, in vbogajte jih, ker ta pokorfhina vaf bo is tiga kraljeftva Jesufove zerkve v’ nebefhko kraljeftvo prefelila. 2©8 - XIX. dan profenza. ,Sveti Janes J,hkof, almoshnar. t Syeti Janes, imenovan almoshnar, je bil ro¬ jen na otoku Zipra od bogatili in mogozhnih fiarifhov, ktiri to ga prav Ikerbno uzhiliker- fhanfko shiveti. Od mladofti je bil bogabo- jezh, iti ukinil j en. Kadar je bil Gofpodar Ivo- jiga premosheiija, je saporedama prodajal laftnine, de bi ubogim pomagal, in na sad- nje je tudi on ubog bil. Njegovo fveto shi- vljenje, in fofebno ufmiljenje je fhiroko flo- velo. Pergodilo fe je', de je velikimu meflu AJekfandrii patriarh umeri, in vta duhovfhi- na in verno ljudftvo je fvetiga Janesa isvolilo sa patriarha. S’ vfo mozhjo fe je branil, pa te ni mogel ubraniti, ker gaje tudizelar tild v’ to imenitno llushbo. Kadar je bil she patriarh, je veliko re¬ zili poravnal, in fofebno je fkerbno fprafhe- val po mednih ubogih. Vfim je pomagal, in vfe dobrotljivo ofkerbel. Tudi je dva dni v 1 tednu odlozhil uboge saflifhati, de bi sve- del, zhe jim ni od mogozhnih kaka kriviza fturjena, in de bi jim po mozhi pomagal. Vezh fi je persadeval svediti potrebe ubogih inne- frezhnih, kakor fo oni njega profili sapomozh. Enkrat je slo potrebnimu zhloveku veliko de- narjov dal; ta fe je prav ponishno sahvalil, pa fveti patriarh mn odgovori: Moja dobrota -*■' 20 9 — jemajhina, sahvali fe raji Jesufu Kriflufu, ktiri je sa te in sa me kri prelil. Ob drugi perloshnofti je. tudi fkasal fvoje ufmiljeno fer- ze do ubogih. V’ leto 6i/j *o prifhli Persiani s’veliko v o ji k o v’.Sirijo, in filno.fhkodo fo delali; veliko jih je perbeshalo v’ Aleklandri- jo, fveti Janes pa je dobrotljivo vfe ofkerbel. Slo bogato fhkofijo je imel, vender je vfe to premalo bilo; ufmiljeni bogati fo mu poma¬ gali, ker fo vidili koliko ljubi uboge in ne- frezhne. .Sveti Janes je bil neisrezheno ufmiljen do telefa ubogih, pa veliko bolj je fkerbelsa svelizhanje njih dufh. Tudi bogatih in mo- gozhnih fe ni nizh bal, jih je uzhil in fva- ril, pa tolikanj ljubesnivo, de fo mu bili radi pokorni. Zhe je svedel prepir, jeso, pohuj- lhanje, ali kako drugo pregreho, je neisre¬ zheno fkerbel vfe popraviti, in poboljfhati. Tako je bilo njegovo ufmiljenje, ne le do te¬ lefa , ampak veliko bolj do dufh. Eno bres drusiga ni pravo ufmiljenje. Sovrashni Persiani fo hiteli s’ vojfko nad mefio Alekfandrijo; savoljo tiga fo bili vfi v’ velikim flrahu. .Sveti Janes je s’ meftnim po- glavarjam hitel k’ zefarju v’ Konftantinopel poniozhi profit; pa kadar ha prifhla v’ Ziper, ravno v’ nieftu, kjer je bil fveti Janes rojen, je on sbolel; per febi ni vezli imel ko dva slata; tudi te je vkasal ubogim dati, in je is ferza Boga sahvalil, de ubog umerje. Umeri je v letu 617. 14 - 210 - Nauk. Od praviga nfmiljenja do ubogih, Bog sapo ve ubogim pomagati. She v’ Bari savesi je Bog sapovedal po Mojsefu : ,,Ubo- gi bodo v’ desheli, sato ti sapovem jim poma¬ gati.” V. Mojs. i 5 , 11. Bogati in ubogi mo¬ rejo biti na fvetu. Bog je to Boril savoljolju- besni, de bi bili eden drusiga potrebni; bo¬ gati pridnofti in flreshbe ubogih, in ubogi premoshenja bogatih. Bog je pa premoshnim sapovedal ufmiljenim biti; sakaj modri pra¬ vi: „Kdor fvoje uho pred ubosiga vpitjam sa- tifne, bo tudi on vpil, in ne bo uflifhan.” Prip. 21, i 3 . Ne le bogati, ampak tudi drugi fo dolshni po fvoji mozhi ufmiljenje fkasovati. Kar je Bari Tobija fvojimu finurekel, je vlim rezheno: „Kakor bofh premogel, bodi ulrni- ljen. Zhe veliko premorefh, dajaj obilno; zhe malo premorefh, tudi malo rad daj.” Tob. 4 j 2. 9. Jesuf bo na fodni dan ojBro rekel neufmiljenim: Poberite fe od mene, vi prekleti, v’ vezhni ogenj, ker fini bil (v ubo¬ gi!i) lazhen, fim bil she j in, fim bil nag, in mi niBe pomagali. Mat. 25 , 41 — 43 . Krifijan! ifhefh dobizhka, in rad jem- ljefh velike obrefli; kaj ti bo veliko bogaflvo pomagalo? Defiravno fi bogat, ti vojfka, ali ogenj, ali druga nefrezha lahko vfevsame; zhe te pa nizh tiga ne bo sadelo, te bo laj fmert lozhila od vfiga. Premifli, kar fi s’ 211 veliko fkerbjo vkup fpravljal, zhigavo bode? Tvoja uboga dufha, prašna dobrih del, ne bo refhena pred fodbo f’ pofvetnim bogaftvam; tvoja neufmiljena dufha ne bo dofegla milofti. Bodi tedaj ufmiljen, de sadobifh ufmiljenje- Tobija pravi: ,,Ufmiljenje daje veliko upanje per Bogu vfim, ktiri pomagajo ubogim.” Tob. 4, 12. Zhe ifhefh in shelifh velikiga do- bizhka, pomagaj potrebnim, ker tako 11 bofh bogaftvo vkup fpravljal v’nebelih, kjerganih- zher ne more vseti, ktiriga bofh vekomaj vshival. .Salomon pravi: ,,Kdor pomaga ubo¬ gim, Gofpodu pofojuje, in on mu bo pover- nil.” Prip. ig, 17. Jesuf vezhna refniza ena¬ ko govori: „Refnizhno vam povem, kar fle enimu tih mojih nar manjfhih bratov ftorili, tofte meni ftorili.” Mat. 25, 40. Tedaj, zhe 11 ufmiljen, fi febi ufmiljen, ker bolh veliko plazhilo prejel od Gofpoda; zhe 11 neufmiljen, fi febi neufmiljen, ker tudi ti ne bofh ufmi- ljenja od Gofpoda dofegel. Ufmiljen bodi, pomagaj potrebnim savo- ljo Boga, in bres memranja,' ali ozhitanja. Ni popolnoma ufmiljenja per tebi, zhe le sa- voljo nadleslinofti potrebnimu dajefh. Ako ne morefh potrebniga uflifhati, faj sheli, in Bog ti bo po tvojim dobrim ferzu povernil. Pomagaj potrebnim savoljo Boga, ne pak is gerdiga posheljenja, ali is lakomnofli ; sakaj tudi zolnarji, in neverniki delajo tako. Zhe pomagafh, ali zhe ne morefh pomagati, ne shali ubogiga s’ hudo befedo, ker je sapifa- 212 no: Vefeliga darovavza Bog ljubi. Dobra be- feda je bolji bo dar, oboje pak je per pra- vizhnim. Zhe ne morefh viim pomagati, bolj potrebnim, fofebno pravizhnim pomagaj. Bodi ufmiljen s’ blishnim, vender modro, de njegove lenobe, ali rasujsdanjanepodpirafb. Pomagaj rad fvojim fovrashnikam, de poto- lashifh njih jeso , in jih poboljfhalh; to ti bo fofebno miloft od Boga fprolilo. Ne ozhitaj blishnimu ftorjene dobrote, in ne pravi bres potrebe drugim, kaj in koliko dobriga mu ftorifh. ( Srampshljivim ubogim ufili dar in molzhi, de obilni!hi povrazhilo odBogaprej- mefh. Bodi fofebno ufmiljen dufhi fvojiga bli- shniga, de fkerbifh sa njega svelizhanje. Uzhi, fvari, moli, in kakor samorefh mu pomagaj. Zhe ne fkerbifh sa blishniga svelizhanje, je tvoje ufmiljenje do telefa nepopolnama. Ka¬ dar li s’ daramperkupifh blishniga, ti jeper- loshno ga modro uzhiti, ali prijasno pofvari- ti, ker takrat te bo rad poflufhal. Dober dar, in prijasna befeda vfe opravi, tudi per terdovratnim. Molitev. O moj Bog! fposnam fvojo terdobo, in neufmiljenje. Ti li mi dobrotljivo dal, inda- jefh fvoje ufmiljene dari; sapovedal ii mi, de pomagam potrebnim; obljubil fi tudi veli¬ ko plazhilo, jeft pak fijn is gerde lakomnofti le sa - fe fkerbel. 4 Sama profhnja ubogigame je shalila; iim ozhitno memral, in shalil po- trebniga; zhe lim mu tudi dal, ni bilo is do- briga ferza, in savoljo tebe. Neufmiljen lim bil f’ potrebnim; zhe je pa napuh, jesa, ali kako drugo posheljenje mojo dufho omoglo, lim veliko sapravil, fe mini nizh flikode sde- lo, deliravno je bilo fhkodljivo moji dufhi. Terd in neufmiljen do ubogih lim bil do sdaj is gerde ljubesni do blaga, is majhniga upa¬ nja v’ tvojo previdnoft, in ker nitim pomiflil koliko lim jeli tvojiga ufmiljenja potreben. Od- pufti mi, o ufmiljeni Gofpod! mojo terdobo, ker jo f’ tvojo' gnado shaloftno fposnam, in fe hozhem poboljfhati; ( Stori me refnizhno ufmiljehiga do drugih, de tudi jeli od tebe ufmiljenje sadobim. Amen. XX. dan profenza. c Sveti Eofhljan marternik, C t^veti Bofhtjan je bil rojen na franzofkim, pa je bil srejen v’ Majlandu na lafhkim. ,Sve- ti Ambrosh pravi, de je v’ Rim fhel le sato, de bi tankej perloshnoll nafhel sa vero Jesu- fovo terpeti. Vef je bil perljuden, dober, ferzhan in bogabojezh. Vfi fo ga ljubili, in tudi zefar Dioklezian, ktiri ga je pollavil po- glavarja fvojih shvotnjakov (shivotnih var- fiov.) Le is shelja krifljanam pomagati je fveti Bofhtjan to flushbo vsel. Nektire never¬ nice je fpreobernil, krifljanam je ferzhnofl dajal, in preganjanim vernim je f’ fvojimpre- jnoshenjam pomagal. Pod foldafhkimi obla- zhili je imel bogabojezho in ufmiljeno dufbo. Dolgo je fkrit oflal, ker 11 neverniki nifo ni- bolj domifhljevali, de bi tak ferzhan foldat, zefarjov prijatel, in poglavar njegovih shvot- n jakov, krifljan bil. Neverniki fo vender le fposnali, de fveti Bofhtjan moli Jesufa in sanizhuje bogove, in lo povedali zefarju. Zefar ga poklizhe, in mu vef ferdit rezhe : Ti nehvaleshni zhlovek! Veliko dobrigalim ti Boril, ti pa meni hudo sa dobro vrazhujefh ? ( Sveti Bofhtjan prav mirno odgovori zefarju: ( Sposnam tvoje do¬ brote, satorej vfaki dan prolim sa te, ne le- fenih ali kamnatih bogov, ktiri ti pomagati ne morejo, ampak vligamogozhniga praviga Boga, Bvarnika nebef in semlje. Zefar Dio- klezian od tiga odgovora raskazhen vkashe fvojim vojfhakam ga f’ pufhizami Breljati. Per- Vesali fo ga k’ flebru, in ga Breljali. Ker fo menili, de je she mertev, fo fhli prozh. Po nozhi je brumna kerfhanfka shena tje fhla fveto truplo pokopat, pa zhuti ga fhe shivi- ga. 4 S’ pomozhjo drugih ga na fvoj dom ne- fe, ga ofkerbi, in popolnama fe je osdravil. KriBjani fo to svedili, fo hiteli k’ njemu, fe s’ njim valili, in mu fvet dali prozh iti, — 2i5 — de neveniikam sopet v’ roke ne pride. On jih ni hotel poflufhati, ker je shelel le vezh terpeti savoljo Jesufa; ferzhno gre pred ze- farja, in mu rezhe : Sakaj preganjafh krillja- ne, fvojenar svetteji podloshne, ktiri praviga Boga sa te profijo ? Z e far ni vedel, zhe je to ref Bofhtjan, ali drug njemu podoben, ali zhe fe mu fanja, ker ga je she mertviga mi- flil. .Sveti- Bofhtjan mu rezhe: Le ver jami, de fim Bofhtjan, ktiriga li umoriti vkasal, pa Jesuf me je per shivljenji dobrotljivo ohranil. Zefar fe je nad njim filno rasferdil, in ga umoriti vkasal. .Soldatje fo ga f’ kolmi toli¬ ko zhafa tolkli, de je mertev obleshal v’ let« 288. Nauk. Kahjhna more biti ljubesen do blishniga. .Sveti Bofhtjan je Bogu svetlo flushil, in is ljubesni! njegove je fkerbel sa fpreober- njenje flepih nevernikov, in sa svelizhanje vernih krifljanov. Is ravno te ljubesni je fku- fhal zefarja pregovoriti, de bi katoljfhko zer- kev jenjal preganjati. Koliko je fveti Bo¬ fhtjan v’ ljubesni vnet bil, fe ozhitno vidi, ker fe ni bal fovrafhtva flepih neverzov, in tudi ne shivljenja dati sa vero. Njegovo fveto sa- dershanje uzhi zhitlo, fveto in mozhno ljubi¬ ti blishnjiga savoljo Boga. - 2 16 - Ljubesen do Boga, in ljubesen do blish- niga fte sdrushene, ker ena bres druge ne morete biti. Kdor ljubi Boga, ljubi tudi blish¬ niga; kdor ne ljubi Boga is vliga ferza, ne more blishniga Iveto ljubiti 5 kdor ljubi blish- njiga, tudi ljubi Boga , ker blishnjiga ljubi sa¬ voljo njega. ( Sveti Janes pravi: „To sapoved imamo od Boga, de kdor Boga ljubi, naj tu¬ di fvojiga blishnjiga ljubi.” I. Jan. 4, 21. Ljubesen do blishniga more biti fveta, refnizhna, ftanovitna. Krillul pravi: „To je moja sapoved, de fe med feboj ljubite, ka¬ kor lim jeft vaf ljubil.” Jan. i 5 , 12. Kdor nozhe fkerbeti sa svelizhanje blishniga, ga ne ljubi prav. Kdor ljubi blishniga is lakomno- Bi, isnezhiftolii, is poshrefhofti, is drugih fla- bih,alinatornih nagibkov, ga(ljubi flabojnapa- zhno, ne savoljo Boga. Krilljan, premifli, zhe blishniga ljubil h, in sakaj ga ljubifh. Ako eniga famiga zhloveka fovrashifh, ne ljubifh Boga, ker njegovo sapoved sanizhujefh. Mo¬ rebiti nektere ljubifh slo, nekterih nizh; te¬ daj ne ljubifh nobeniga prav, ali jih ne lju¬ bifh savoljo Boga, ker ti sapove vfe ljubiti. Morebiti nektere hvalifh in povsdigujefh, zhes nektere pa smiraj jesikafh, ifhefh per njih nedolshnih delih hudobije; tedaj ne ljubifh tih, ktire hvalifh, in ne ljubifh drugih, so- per ktire rad govorifh, ker ljubesen ne ifhe hudobije per blishnim. Dolgo molifh po zerkvah, Sahramente po goftim prejemafh, vender je tvoja bogabojezhnoft prašna, ker - 217 — ne bersdafh fvojiga jesika, ker ne ljubifh blishniga. .Spremifli kako, in sakaj ljubifh Tvoje prijatle. Morebiti jih ljubifh, ker fo tvoji lla- bi natori vfhezh, ker fetiperlisujejo, insmi- raj rezhejo tle, in ne, kakor tebi dopade; ker fo deleshni tvojih grehov, ker ti poma¬ gajo v’ pogubljenje. Ti ravno tako delafh, s’ njimi; jih uzhifh nepokerfhino, tolashifh s’ lashnjivimi befedami njih veli, jih f’ feboj napravljafh v’ hude perloshnolti, jih pohuj- fhafh s’ gerdim govorjenjam. Je to prava in fveta ljubesen od Boga Napovedana do blish¬ niga? ( Si ljubljen, aliljubiih, kakor je Kri- hul naf ljubil ? Bog ti sapove grefhnike ljubiti, in njih grehe fovrashiti, pa fx bleso tudi v’ tem kri- vizhen, ker sanizhujefh "blishniga savoljo gre¬ ha, greha pa ne fovrashifh savoljo Boga. Mo¬ rebiti te greh vefeli, ker ti perloshnoft daje hudo govoriti soper fvoje neprijatle. Zhe pa fkashefh shaloll savoljo grehov fvojih nepri- jatlov, morebiti to delafh is hudiga ferza, de hi tudi drugi sanizhevali te, ktire ti sanizhu¬ jefh. Zhe je grefhnik tvoj prijatel, ti je vfe prav, kar dela, tudi krivizhno je pravizhno, in ga opravizhujefhs’ vfo mozhjo; tedaj nifi. pravizhen ne f’ prijatli, ne s’ grefhniki, ne f fovrashniki. ( Svoje krivizhno ferze famra- sodevalh, kadar fe fmejalh hudobii, kadar sanizhujefh dobre dela. Hudobnik je pravi¬ zhen, dokler je tvoj prijatel; pravizhen je -— 2 18 - poln vllga hudiga, zhe ni tebi vfhezh; vfalm uro drugazh govorifh, ber nobeniga ne lju- bifh savoljo Boga. Zhe ljubifh blishniga flabo, ga ljubifh savoljo febe; tedaj le febe ljubifh, in nobe¬ niga drugiga; pa tudi febe prav ne ljubifh, ber ne ljubifh blishnjiga savoljo Boga. Zhe je tvoj blishnji potreben, mu nizh ne poraa- gafh, abo ne upafh obilniga povrazhila; dru¬ gim bi neprofhen vfe dal, ber tudi oni ftre- shejo tvojimu hudimu posheljenju. Zhe fi od blishniga rasshaljen, fehudujefh, invpijefh; zhe blishni shali Boga, merslo pravifh: Naj dela bar hozhe; baj je meni mar sato ? Kab- fhna ljubesen je to? Tabo mersla, nefberb- na, brivizhna ljubesen? Pravifh: Ne morem viih ljubiti; eni fo tolibanj fitni, nadleshni, jesizhni, in flabi, de jih je nemogozhe prenefti. Neumnesh! miflifh de Bog ni vedel tvojih, in blishniga flaboll? Bog ti vedno dari daje, defiravno ga shalifh, in ti ne morefh prenelti flaboll drugih? Je- suf, ufmiljeni odrefhnib je sa naf grefhnibe umeri, ti bi rad vfe grefhnibe pobonzhal? Vfigamogozhni Gofpod je persanefljiv s’ njimi, ti pab nozhefh nizh preterpeti? Zhe li ravno ti imenitnifhi, bogatifhi od blishniga, pre- terpi ga, in ljubi ga; sabaj Bog te ni povib- fhal, de bi prevsetniga, in terdiga ferza s’ blishnim bil. Jenjaj neumno mifliti, in pod- versi fe viigamogozhnimu Bogu, in ljubi bli¬ shniga savoljo njega; zhe ne, bo tudi Ozhe — 219 — nebefhki tebi ravno tabo povernil, pravi Kri- ftuf. Molitev. Ozhe nebefhki! ti mi ojtlro sapovefh bli- shniga ljubiti, pa tim bil do sdaj tvoji fveti sapovedi nepokoren; ker tim ga ljubil po na- tori, po tvojim dopadajenji, po tvojimposhe- ljenji; tim ga ljubil malo, merslo, grefhno, ne pa po tvoji fveti volji gorezhe, fveto, liano- vitno, savoljo tebe. Moj blishnji, detiravno potreben, me ni fprofil, ker tim bil terdiga ferza; zhe tim ga vidil v’ britkolli, mi ni mar bilo; zhe je ravno njegova dufha r' nevarno- fti bila, ga nitim hotel ne uzhiti, ne fvariti, ne mu pomagati. Krivizhen tim bil f prijatli, ker tim te jimlaslmjivo perlisoval, njih grehe isgovarjal; krivizhen tim bil f’ fovrashniki, ker tim jih flabo fodil, sanizheval, in shelel de bi bili od vlih fovrasheni. Ljubil tim bli- shniga le savoljo tebe, in sato fposnam, de nitim ne tebe, ne tebe, ne njega ljubil. She- lim vfe to popraviti; ljubil bom vfe is ljubes- ni do tebe, jih bom ljubil fveto, ferzhno, in fianovitno, ne le s’befedo, temuzh refnizhno inv’ djanji. — O fveti Bofhtjan! kteri tiper- ferzhno ljubil tudi neufmiljene fovrashnike, fproti mi od Boga gnado prave ljubesni do n ) e 8 a j do febe, do blishnjiga, de f’ teboj hvalim vekomaj ljubesnjiviga Boga. Amen, •— 220 XXI. dan profenza. t Sveia Nesha diviza, in marterniza. M ed vlimi divizami, ktire fo kri prelile sa vero, je morebiti fveta Nesha nar bolj flove- zha. Viih zhafov verni in ozhaki fo jo vifoko hvalili, ker je ferzhno premagala dva huda fovrashnika, eniga perlisjeniga soperzhikok, drugiga neufmiljeniga sopervero. Is pifanja fvetlga Ambrosha je vseto, kar fe bo sdaj re¬ klo od njeniga fvetiga shivljenja, in ferzhni- ga premagan ja. 4 Sveta Nesha je bila rojena v’ Rimu od bogatih in brumnih kerlhanfkih karifhov. Ko¬ maj je bila dvanajh let kara, de fo fe ji she- nini ponujali, ker je bila lepa in bogata.' ,S1(3- hernimu je ferzhno odgovorila : Jesuf je nioj shenin, drusiga hozheni. Navada jš she ka¬ ra, de is flepe ljubeshi hitro jesaisvirA, šato fo tudi fveto Nesho satoshili per nevernim ob- lakniku. Okoli trinajk let kara je bila pelja- na pred fodnika. Kadar je fodnik to majhino deklizo pred feboj sagledal, je bersh vkasal jo svesati, de bi fe prekrafhila. Majhini otro- zi, pravi fveti Ambrosh, fe boje bikriga pogle¬ da fvojih karifhov; fveta Nesha fe ni nizh ba¬ la med kervavimi rokami neufmiljenih flusha- bnikovj ker je shelelasaKrikula umreti. Ob- laknik je fkufhal f’ perljudnokjo jo pregovo¬ riti, pa ni nizh opravil. Je sapovedal jo pe- — 221 ijati pred bogove, in jo permorati jih moliti; ona pak je sanizhevala lashnjive bogove, vsdigovala fvoje robe v’ nebo, in vfigamogo- zhniga Boga molila. Oblaftnik je rekel ti zhifii divizi: Ker mo¬ je bogove sanizhujefh, te bom poflal v’hifho, kjer bolh tudi ti sanizhevana. ( Sveta Nesha mu je odgovorila: Jesuj je narfkerbnifhi Go- fpod, on me ne bo posabil, in tudi ne sapu- ftil. Loshej me bolh umoril, ko Jesufu ne- svefto ftoril. Ref je to bilo, Bog je vfe ras- ujsdane salasovavze s’ velikim llraham na¬ polnil, de je nifo mogli fhe pogledati ne. Eden is med njih, nar hudobnifhi, jo je is gerdih shelja pogledal, pa bersh je bil od ne¬ bel hkiga ognja vdar jen; je oflepel, in padel. Njegovi tovarfhi fo ga bersh vsdignili, in fp nienili de je ; mertev. Prudenz , pilar njeniga shivljenja, pravi, de mu je fveta Nesha od Boga sdravje fprolila. Premaganje fvete Neshe je rasferdilo fle- piga fodnika, ktiri jo je na naglim obfodil. Kadar je ona to saflifhala, le je rasvefelila, in je hitela k’ fmerti bolj velela ko neveila v’ sakon. Vfi fo jo profili le relhiti in shiveti, pa jim je odgovorila: Ne skalim Jesufa; nje¬ gova rniloft me zhaka in hitim k’ njemu; on me je ljubil, njegova boni vekomaj. Zloneu- fmiljenimu rabeljnu le je fmilila, in vel le je tretel pred njo; ona pa le ni nizh bala, in mu fhe ferzhnoft dajala, rekozh: Mahni, vdari s’ mezham telo, ktiro fe s’ ozhmi ljubi, — 222 — f kterimi nozhem biti ljubljena.. Ona moli sadnjo uro tako: Hvala bodi tebi, o Bog! de fi me greha obvaroval; kar fini smiraj shele- la, bom sdaj sadobila; k’tebi grem, ktiriga fim vfelej ljubila. Rabelj mahne s’ mezham, glava ji je odletela, in njena zhifta dufha je fhla v’ lepe nebela, kjer bo Boga vekomaj vshivala. Njena.fveta fmert fe je sgodila v’ letu 5o4, ravno na ta dan njeniga fpomina. Nauk. Kako zhijtojt ohraniti. t Sveta Nesha vfe uzhi fkerbno ohraniti zhiftoft, ktera je v’ fvetim pifmu, in od vfih uzhenikov pofebno hvaljena. 4 Salomon pravi: ,,Zhiftoft ftori dufho Bogu nar blifhnifhi.” Modr. 6, 20 . ( Sveta Nesha, defiravno fhe mlada, je dobro vedila, de zhifta dufha dopade Bo¬ gu ; sato je raji fvojo kri prelila, ko omadeshe- vana biti. Vedila je, de zhifti zhlovek je an¬ gel jam enak; kaj! vezhihvale odangeljavre¬ den, ker angelj nima telefa, tudi ne sapelji- vih fkufhnjav. Satorej saljubljena v’ fkrivno lepoto fvete zhiftofti, je farna febe v’dar dala Bogu, in fi je isvolila Jesufa sa fvojiga shenina. Zhiftoft je popolnama, ali nepopolnama po ftanu fleherniga zhloveka. Naj bo ftan kakorfhni fi bodi, nihzherne fmemifliti, ne govoriti, ne delati, kar je v’ fhefti in deveti sapovedi boshji sapovedano. Zhiftoft fe lah- — 22Ž — bo sapravi, ber je natora filno flaba. 4 Sveti Pavel pravi: „Imamo sakladv’ perftenih pofo- dah, v’ flabim telefu.” II. Kor. 4, 7. Tertu- lian zhudno govori: Loshej je sazhiftoft umre¬ ti, bo v’zhiftofti umreti. 4 Sveti Hieronim pra¬ vi: Zhiftoft je teshba, sato je redba. 4 Slabi in rasujsdani is tiga morebiti fble- nejo, de ni mogozhezhifto shiveti, pravijo: Nezbiftoft je majhina flaboft; mladimufe mo¬ re baj pregledati. Per hudobnih je dofti ta- biga predersniga govorjenja, pa bogaboje- zhi kriftjan drugazhi mifli in govori: Zhiftoft je sapovedana; nezhiftoft je fmertni greh, mla¬ dim in ftarim fo sapovedi dane; mlad hm in Hab, sato morem fberbno shiveti. 4 SvetaNe- sha je bila mlada, lepa in bogata, vender je modro, framoshljivo, in ponishno shivela, ker je vedila, de drugazhi fe ne da zhiftoft ohraniti. Kdor poflufha fvoje posheljenje, lahbo grefhi, pa filno teshbo fe poboljfha; bdor v’ mladofti shivi zhifto, bo fofebne gna- de od Boga prejemal, in bo svelizhan. Zhe hozhefh zhifto shiveti, premifhljuj velibokrat fmert, fodbo, in vezhnoft; tudi neisrezhene bolezhine Jesufoviga prefvetiga telefa. Abo velibobratpremifhljujefh, de bo tvoje telo bmalo versheno v’ semljo, in de ga bodo zhervi snedl', ne bofh savoljo njega fvo¬ je edine dufhe delal nefrezhne vebomaj. Pre- mifhljevanje Jesufovih bolezhin bo premago¬ valo telefno posheljenje. ,Sofebno v’ fbuih- iijavah premifhljuj zhaft in imenitnoft zhiftofti, de fe premagafh. Zhe ti na mifel pride, ka-. ko. drugi shive, fpremifli velike bolezliine, ktire jih veliko terpi v’ peklu savoljo nezhi- llolii. Bodi vfelej ponishen, in nikdar ne upaj v’ fvojo mozh; zhe holj upal'h fam v’ febe, hitreji bofh padel; zhe ii bolj bojezh, loshej bolh premagal. Nezhiftoft je velikokrat sallu- shena fhtrafinga grefhniga napuha. Bodi ponishen tudi, kadar nili fkufhan, ker mo¬ rebiti bo (kulhnjava nanaglima prifhla. Bo¬ di ponishen, zhe tudi premagujefh fkufhnja- ve, ako ne, te bodo hitro premagale. Ne sanizhuj grefhnikov v’ ti pregrehi, ali v’dru¬ gih sapopadene, ker utegnefh tudi ti The huj- ihi grefhiti, zhe lofebne boshje pomozhi ni- mafh. Bodi ponishen tudi v’ oblazhilu, de ii lkufliiijav flabih ljudi ne nakopljefh. Ne govori, in ne poflufhaj bres potre¬ be gerdih rezhi, od lepote telefne, od ger- diga sadershanja drugih. Tudi kadar je po¬ treba, lirahama framoshljivo govori, ali po¬ flufhaj. Slabfi, tudi nedolshne rezhi te lah¬ ko pohujfhajo , veliko losheji gerde. Ne po-, flufhaj, in ne govori tudi ne fkrivaj od ne- framnofti; kaj pomaga, zhe fo befede nedol¬ shne , kadar ni nedolshno, kar befede pome¬ nijo? ( Svari hude neframne jesike, pa fvari kratko, modro, shaloltno, ferzhno in ne pre¬ piraj fes’njimi,de vezlifmradu nenapravifh. Neframno govorjenje ne bo bres fhkode ; ako ravno fe branifh, ti Hrup lese v’ ferze, in obro- •- t2S — duje fbufhnjare, ber ni v’ troji oblafti posa- biti, bar ii flabiga flifhal. Bodi vfelej framoshljiv. .Spofhtuj fvoje flabo telo r’ prizho Boga, in angelja varha. Kadar je tvoje telo potrebno, llresi mil pa fpodobno, framoshljivo in hitro. Nikolj ne Bori v’ prizho Boga j bar bi ne hotel rasgla- fheno imeti. Bodi framoshljiv pred vlimi v’ govorjenji in v’ sadershanji. Iniaj tudi fvo¬ je otrobe v’ potrebni framoshl jivofti, de fe Be tasvadijo, in drugih ne pohujfhajo. Bodi framoshljiviga in ponishniga oblazhila; zb© fe neframno nolifli, nifi zhilte dufhe, in do- fli salasovavzov fi bofh navabil. Ne bodi ve* fel fvojiga zhedniga oblizhja, in nikolj fe ne' hvali f’ fvojo lepoto, de saderg ne najdefb v’ pogubljenje. Bodi vfelejframoshljivih ozhi, ber fbosi njih ti pride nezhilii 1'trup v’ ferze* Ni sadofti de fe neholjbo framujefh pred ljud¬ mi, zhe nifi ref framoshljiv pred Bogam. Žhe te je fram pogledati, baj ti to pomaga, ako Vender shelifli? Bodi framoshljiv tudi v’ Tvo¬ jih miflih, in nibolj ne premifhljuj, bar bi ti utegnilo fhbodvati. Varuj fe vfih hudih perloshnoft, ber il flab, in poln hudiga posheljenja. V’ nevar¬ ni perloshnofti fe posheljenje unema in bofh grfefhil, ber je tvoja predersnoft vredna bo* shjiga sapufhenja. Ne imaj drushbe f’ flabi* mi, de ne bofh njim enak, ber nezhutno f© bofh hudobije navsel, in ti bo dopadfa. Va¬ ruj fe ragujsd&niga pofvetniga vefelja, nepe- 15 trebn« prijasnofti s' drugim fpolam, flabiga govorjenja, obilnolti vina, in bar mozh daje tvojimu hudimu posheljenju. Zhe ne delafh po letih nauhih bofh savoljo fvojiga flabiga telefa dufho in telo sapravil. M o l i t e o. O preljubi Jesuf! ti li me uzhil, de ti ahiftolt dopade, in de zhifla dufha je tvoje prijetno prebivalifhe; tudi li mizhiltoft ferza sapovedal; pa do sdaj lim bolj ljubil fvoje flabo telo, ko tebe, in sato nilim po tvoji sapovedi shivel, ker lim pred tvojim fvetim oblizhjam hudobijo dopernafhel. ( Sveta Ne- »ha tvoja prijatelza, in drugi fo fe vojfkvali sa zhiftoft do fmerti; jelt pak lim hitel v’ fla- be perloshnofti zhiftoft sapraviti; zhe fo bile perloshnofti nevarnifhi, raji lim jih imel; lim bil poln fkufhnjav, vender lim jih vzhafi shelel fhe vezli imeti; lim ljubil ftrupene prijatle, ktiri fo me pohujfhali, in lim bil hvaleshen tim, litiri fo mi pomagali v’pogubljenje; mo¬ je ozhi, jesik in vli pozhutki fo bili rasujsdani, ker moja dufha ni tebe, o Jesuf! ljubila. # Sposnam, de vlih fvojih padzov lim jeli fam kriv bil; pohujfhal lim fe nad drugim, ker fim fe rad pohujfhal. O ljubesnivi Jesuf! she- nin zhiftih dufh, pomagaj mi odpraviti to ki¬ no nadleshno hudobo. Sa naprej hozhem tvojo ljubo prijatelzo fveto Nesho pofnemati; nozhem vezli f’ flabinii hoditi; bpmponishen, — 227 — framoshljiv, bojezh; pa tudi ferzhan, inha- noviten, de ne grefhim. Karkolj me more v* nezhihoh napeljati, tega fe hozhem fkerbno varovati, de zhiho shivim in fvojo dufhosve- lizham. Amen. XXII. dan profenza* t Sveti Vinzenz levit , in marternik. 4 Syeti Vinzenz je bil rojen na fhpanfkim od gofpofkih harifhov, in od fvetiga fhkofa Va« lerja v* poboshnohi srejen. Od tiga fhkofa je shegen djakonhva prejel, in mu je poma¬ gal v’ duhovfkih opravilih. t Shkof Valeri je bil fvet mosh, pa ni mogel lahko govoriti; sato je fveti Vinzenz na mehi njega kerfhan- fko ljudhvo fkerbno uzhil. Ob njegovim zhafu fo neverniki zerkev neufmiljeno preganjali. Dazian oblahnik fhpanfke deshele je vkasal fvetiga fhkofa Va¬ lerja, in njegoviga namehnika fvetiga Vin- *enza popafti, in v’ jezho vrezhi. V* jezhi ha bila dolgo , in potem pred oblahnika pe- Ijana. Dazian je nar prej vprafhal fvetiga Valerja, ker je pa on teshko govoril, je fve¬ ti Vinzenz sa fe, in sa fvojiga fhkofa odgo- varjel; ferzhno je fposnal Jesufa, insanizhe« val malike. Dazian je vkasal fvetiga Valerja - 228 - is meto isgnati, in je vfo fvojo jeso nad Vin- zenzam miflil rasliti. Sapovedal je mu vfe ude rastegniti, in ga s’shelesnimi grabljami po shivotu tergati; llushabniki fo po neufmi- ljeni sapovedi ftorili. Sveti Vinzenz je bil v’ tih bolezhinah vef vefel, in je rekel oblaftni- ku: Sdaj mi je prav dobro, ker lini dofegel, kar lim smiraj shelel, sa Jesufa terpeti. Ob- lalinik is jese vkashe flushabnike hudo prete¬ pati, ker je menil, de fo prevezh ufmiljeni s’ Vinzenzam: Y’ novizh io ga tedaj ftraihno martrali, pa on sa vfe to ni nizh maral. Ob- laftnik vidi, de per njem nizh ne opravi, mu prijasno rezhe: Zhe nozheib nalhih bogov moliti, faj mi daj bukve evangeljlke, de jih foshegem. Vineenz mu ferzhno odgovori: ,Sveti li bukev ne dam v’ ogenj; ti bofh gorel v’ ognji. Potlej perhavi: Profan te, fhe huj- fhi me rezi martrati. Oblallnik Dazian ni vedil od jese kaj po- zheti, je vkasal Vinzenza nashelesni rosh po- loshiti, ktiri je bil vef s’ shelesnimi sobmi na- fajen in sharjavze pod njega djati, de bi ga po zhafu pekli; s’ rasbeljenim shelesam fo ga po shivotu shgali, in s’ folijo njegove rane potrefli. .Sveti Vinzenz je bil v’ vlih tih llra- fhnih bolezhinah vefel, in je trinogamrekel: ,She premalo terpim 1 smiflite fi kaj hujfhi- ga T Dazian ni vedil kaj pozheti od framote, je vkasal tamno jezho s’ ojftrimi zhepinjami potrefti, njega pa svesaniga na rokah, in nogah va-njo vrezhi, mu tudi ne jefti, ne _ 22 9 — piti dati, de biodvliga hudiga honz ftoril.Bog pa ga ni sapultil. Angelji fo prifhli v’jezho, svese njegove fo odjenjale, vle je bilo fvitlo, on in angelji fo dajali hvalo Bogu» ( S6ldatje, to viditi, fo oliermeli, in fe fpreobernili. Oblaftnik is hinavfhiga ufmiljenja sapove fvetiga Vinzenza poloshiti na mehko polt el j o, in je perpuftil vernim mu ftrezhi. Oni loper- tekli, fo fe s’ njim vefeleli savoljo premaga- nja, in kulhevali njegove rane. Bog pa je k’ febi poklizal dulho ivojiga flushabnika. Umeri je v’ letu 3o4* Oblaltnik ga je preganjal tudi mertviga. Je vkasal truplo fvetiga marternika Vinzenza vrezhi is meha, de bi ga sveri fnedle, pa Bog ga je obvaroval Sapovedal je velik ka¬ men mu obeliti na vrat in ga v’ morje vrezhi, pa morje ga je hitro na fuho verglo. Kriltia- ni fo ga vseli , 1’ zhaltjo pokopali, in posnej na njegovim grobu lepo zerkev fosidali. Nauk. pomozhjo gnade boshje fe lahko pravi- zhno shivi. Prezhudna je mozh, ferzhnoll, in Itano- vitnolt fvetiga Vmzenza, in drugih marterni- kov Jesufovih, (traihne bolezhine fo, ne le Voljno, ampak tudi vedelo preitali, Vfa njih mozh je bila od gnade fvetiga Duha, f’ htero jim je bilo tudi teshko lahko, tudi nemogo- ž3o — zhe mogozhe. Bog jim je-fofebno pomagal, de bi neverniki njegovo vligamogozhnoft fposnali, in fe fpreobernili. To je tudi nam v’ sgled, de fe vojfkujemo sa nebefhko kra¬ lj eftvo. Tudi sdaj nam je potrebna fofebna po- mozh gnade fzetiga Duha, de sapeljive fku- fhnjavze ferzhno premagujemo. Zhloveka shivljenje je vedno vojfkovanje; snotraj fmo flabi, sunaj je dolli sapeljiviga; vidni in ne¬ vidni fovrashniki li persadevajo nafho dufho pogubiti. Hudo posheljenje, laflna fpazhena ljubesen, napuh, flepota in vfe notranje llabofti delajo vfe unanje fovrashnike nevar- nifhn Vfe to je refnizhno, vender s’mozhjo gnade boshje samoremo vfe premagati. Bog je sveft, in on nam bo dal premaganje, ako zavoljo njegoviga prefvetiga imena terpimo. Popolnoma miru na fvetu ni upati, am¬ pak le v’ nebelih; nebefa pa bomo dofegli le f’ ftanovitnim vojfkovanjam, in frezhnim pre- maganjam. Kriftjan! bodi tedaj ftanoviten na Gofpodovi poti; kaj ti pomaga nekterikrat, ali nektere fkufhnjave premagati, zhe vfelej, in vlih ne premagafh? Zhe eniga fovrashni- ka premagafh, in li od drugiga ti premagan; zhe li kak zhaf ftanoviten, in potlej adftapifh, je vfe tvoje delo in terpljenje saftonj, Zhe bofh do konza ftanoviten, bofh krono pravi¬ ce dofegel, ker jo je Bog le ftanovitnim dati obljubil, in jo bo dal. - SOI .Spremifli dobro , kaj ti je bolj zapeljivo na fvetu. ( Sovrashnik nar sapeljivifhi je to , kar je tvoji flabi natori bolj vfhezhi. Tiga odpravi ferzhno, in bofli vekomaj frezhen. Zhe je tvoje ferze lakomno, ali ferdito, ali nevofhljivo, ali nezhifto, vojfkuj fe ferzhno zhes fvojiga nar sapeljivifhiga fovrashnika ; ako poglavarja omagafh, bo drugo vfe lah¬ ko. Ti je blago, ali flushba, alizhlovekne¬ varen, ubrani fe, ftanoviten bodi, in blagor tebi. Ne bodi rasdeljen med Bogam in fve- tam; ne flushi dvema gofpodama; brani fe ferzhno; imaj boshjo mozh v’ferzu, ferze pa na jesiku, ako je potreba. Ne boj fe shaliti sapeljiviga fkufhnjavza; ne boj fe od ljudi sa- nizhevan biti, ampak sanizhevanje sanizhe- vavzov sanizhuj ferzhno, de hvalo in plazhilo od Boga prejmefh. Zhe fe bolj bojifh ljudi ko Boga, nili njega vreden, in ne bofh pri- fhel v’ njegovo kraljeftvo. Premifli, kako bi prifhel v’boshje kraljellvo, sa ktiro fo mar- terniki kri prelili,ako bi fe befedi hudobnih bal? Ravno tako ferzhno premaguj fvo j o poglavitno flabolt ali nagnjenje. Vfe je lasheji in ljub- fhi Boriti, ko febe premagovati. Morebiti li tudi ti eden tiftih, ktiri radi molijo, fe lahko pollijo, po boshjih potih nevtrudno hodijo < hrepene po odpullkih, pa ne premagujejo fene; tode vfejesaftonj, zhe tiga ne Borifh, Ne obupaj v’ fvojih flaboflih, temuzh, zhe fi bolj fkufhan, bolj gorezhe profi Boga , irt upaj v’ njegovo pomozh; ako je Bog f’ te- boj, kdo te bo premagal? Mladenzh David je velikana umoril, ker je fhol tje v’ Gofpo- dpvim imenu, ravno tako ti. Zliepremagafb, daj hvalo Bogu; bodi ponishen in zhujezh, ide flie premagafh. Ako ti premagan od fku- fhnjave, ne obupaj, ampak bolj zhuj, bolj moli, in ferzhnifhi bodi, de drugizh prema¬ gafh. Zhe fe bolj vojfkujefh, mozhnejibofh. V’ sazhetku bolh teshko, posneji pa loshej premagoval; na sadnje bofh lahko hodil po Gofpodovi poti, in bofh & fvetim Pavlam sa- upljivo rekel: Vem, de ne ftrah pred fmertjo, ne ljubesen do shivljenja, ne nobena rezh me ne bo lozlnla od Boga. Molitev. O Jesuf! tvoje neisrezheno terpljenje, in tvojih ferzhnih flushabnikov kervavo voj¬ skovanje premifhljujem, in ponishno morem fposnati fvojo veliko grefhno flaboft, fvojo hudobno neftanovitnoft. Poln tim neisrezhe- ne llabofti, in vfaka fkufhnjava me omore. Dolshan tim vfe sapeljivefkuffhnjave prema- go vati, pa kako samorem, ker to ravno te moji llabi natori vfhezh ? Moje hudo nagnje¬ nje, flabe mifli, laftna mefena ljubesen, in druge sapeljivotli me lilijo v’ pervoljenje, v’ nepokorfhino, v’ pogubo. Kako samorem fam soper febe fe vojfkovati, fvoji volji fe odpo¬ vedati, ker v’meni ni nizh sdraviga ? ( Slaba dufha v’flabim telefu mu rada pregleduje; — *33 velikokrat fim nezhutno flrafhan in sapeljatr, ker nevarnoBi nozhem fposnati. Vem, lam filim fvojo dufho v’ pogubljenje, in bom po¬ gubljen, zhe mi ti ne pomagafh. Preljubi Jesuf! nikdar ne bom obupal; ti ii same vfo fvojo prefveto kri ufmiljeno prelil, ne bofh me sapuBil, ampak pomagal mi s’ gnado fve- tiga Duha. Obljubim s’ nje pomozhjo fe fer- zhno in Banovitno vojfkovati soper fkufhnja- ve, in salasovavze mojiga svelizhanja; daj mi po fvoji veliki milofiipremaganje, de pri¬ dem v’ vezhni mir. Amen. XXIII. dan profenza. Poroka divize Marije. 7 Cerkev danil obhaja fpomin poroke diyize Marije f’ fvetim Joshefam; treba je tedaj, od te nekaj poduzhenja dati. Marija vfelej divi¬ na je febe Bogu v’ dar dala, in mu fvoje di- vifhtvo obljubila. Zhifie dufhe, in zhifiiga telefa je bila smiraj, kakor katoljlhka zferkev Uzlii. Zhe je Marija fvoje diviihtvo obljubila bogu, sakaj je vender pervolila shenina vse¬ li. ? Nihzher ne fme po fvojim tamnim umu °d tiga foditi. Marija velika boshja prijatel- za ni nikolj nizh Borila bres boshjiga fveta, — *34 — Koshji fklep je ta bil, kakor ozhaki pravijo, in kakor bo sdaj rezheno. Poroka divize Marije je bila potrebna, de bi bila pred ljudmi sakrita, in tudi, de bi bilo dobro ime Jesufovo bres ozhitanja ofta- lo. Ako bi bila Marija neporozhena rodila Jesufa, bi bili vli govorili, kar sdaj govore od nepofhtenih mater: tudi Jesuf bi ne bil bres madesha pred ljudmi. Refnizhno je bilo prerokvano od Isaija : ,,Glejte! Diviza bo fpozhela, in linu rodila, in njemu bo ime Emanuel. {Bog s' nami .”) Isa. -j, 14. Marija je bila ta zhifta diviza in ma¬ ti ; pa kako ljudi preprizhati ? Lejte! Marija zlo fvetimu Joshefu tiga ni povedala, ampak angelj je zhiltimu in slialoltnimu Jeshefu to fkrivnoft rasodel. Marija mu tiga ni poveda¬ la, ker je bila vfelej ponishna, veliko manj bi bila drugim ; in ako bi bila tudi poveda¬ la, kdo bi bil verjel? Jesuf je imel veliko fovrashnikov, ktiri fo soper njega veliko kri- vizhniga govorili; veliko bolj bi mu bili to ozhitali, zhe bi bil od nesakonfke matere rojen. Poroka divize Marije f’ fvetim Joshefam ji je bila velika pomozh v’ vlih potrebah, in nadlogah, fofebno, kadar je mogla v’ Egipt beshati pred neufmiljenim kraljam Herode- sham. Kako bi bila mogla ta vfa framoshlji- va diviza med nevernike s’ detetam Jesufam iti? Kako bi le bilapreshivela? Vemo, Bogu je vfe mogozhe, pa vender vfelej zhudeshov — 255 — ne dela. Vfe to uzhi moliti boshje fklepe, in fe jim vfelej podvrezhi. Nauk. Is tiga prašnika, Kriftjan! narprej premifli zhudni fklep boshji nad Marijo isvoljeno materjo Odrefhe- nika vlih ljudi. Sarozhena je bila prej P fve- tim Joshefam, de bi fe ljudje nad njo ne po- hujfhali. Ako bi bili ravno ljudje soper nje¬ no pofhtenje govorili, bi bila ona prezhifta diviza, ker Jesufa je fpozhela od fvetiga Du¬ ha; vender pa ji je Bog pred fpozhetjam she- nina dal, de bi bres ozhitanja oftala. Varuj fe blishniga foditi in govoriti, kar dobro ne vefh in fkerbno ne isprafhafh. Veliko je tamniga na fvetu, kar bo le na fodni dan ra* sodeto. Sato naf vfe opominja fveti Pavel: Ne fodite pred zhafam, dokler Gofpodne pri¬ de. To je potrebno, pa tudi varuj fe ozhitnih grehov isgovorjati. Bodi vfelej varen, pa tudi pravizhen. Bodi tudi fkerben, de ljudi ne pohuj- fhafh; sakaj, gorje zhloveku, po ktirim po- hujfhanje pride. Kdor blishniga pohujfha, je ubijavez, je nameltnik hudizhov, in bo hudo obfojenje prejel. De bi fe ljudje nad Marijnim fpozhetjam ne pohujfhali, ji je vfi- gainogozhni Bog prej shenina dal. On, Go¬ fpod vfih llvari, tako modro dela; ti pa pre- — 236 — ■dersno pravifh: Naj govore , kar hozhejo. Bog fam te uzhi varniga biti proti fvojimu blishnimn. Ti fe hudujefh zhes flabe jesike, in zhes soperne befede, ktirih fi morebiti fam kriv. Ljudje fo ref'velikokrat prenagli v’go* vorjenji, vender ne.vfi, in velikokrat govore refnizo. Ti imafh bres vfe potrebe drushbo s’ flabimi; bres pofhteniga opravila hodifh v’ hifho rasujsdanih; sakaj fe jesifh, ako fla- bo govore od tebe? t Szer imafh dofti isgovo- rov, pa to je navada vfih grefhnikov. Zhe pa vender nizh tiga ne delafh, v’ zhimur fi obdolshen od ljudi, sakaj ne opuftifh, kar lahko morefh, in kar pohujfha ljudi? Ako bi nobene grefhne savese ne imel F flabimi, bi rad opuftil; tedaj farna tvoja terdoVratnoft soper tebe prizhuje. ( Sveti Pavel vfim sapo- ve : „0d vfake podobe greha fe sdershite. I. Tef.” 5, 22 . Zhifta ljubesen med Marijo in fvetim Jo- shefam uzhi sakonfke fveto shiveti savoljo Bo¬ ga. Marija je perferzhno ljubila, in je bila ljubljena od fvetiga Joshefa, akolih ha bila ko dva angelja bres telela; zhe toliko ne mo¬ refh ali nozhelh, faj bodi bres greha pred nar fvetejlhimi boshjiini ozhmi. ( SvetiJoshef je F trudam in terpljenjam redil Marijo in Jesufa, defiravno ni bil ozhe Jesufov; to uzhi hifhne ozhete domazhe ofkerbeti, in ne sa- praviti isrozheniga premoshenja. — 237 — Molitev . O fveta nevefta, ahifta mati, vfelej divi- za Marija! shelim te ljubiti, kakor je tebe fveti Joshef tvoj zhifti shenin fveto ljubil; Pra¬ vim fzer s’ jesikam ; ljubim te, pa mojeshiv- ljenje ni po tvojim sgledu, ker pokoren nilim sapovedam tvojiga fina Jesufa. Polnfim ger-f de ljubesni do febe, dodrusih, do fveta. Vem, de ne moreni tvoj prijatel biti, ako ne dopa- dem Jesufu. ( Sproli mi, o ljuba pomozhni- za flabih, ufmiljena mati grelhnikov, od Jesu- la duha pokore, ponishnofti, zhiftofti in vfiga dobriga, de njemu, in tebi'dopadem. Pro- fim te, ne sapufti me nikolj. t Sveti Joshef tudi ti profi Jesufa sa-me revniga grefhniha, de ulmiljenje sadobim. Amen. XXIV. dan profenza* ,Sveti Timotej Jhkof, in marternik. s t^Aveti Timotej je bil rojen v’ meftu Liftre od neverniga ozheta, in od hebrejfke matere. Njegova mati je she verovala v’ Jesufa, in v' h fveti veri je tudi redila fvojiga fina Timo¬ teja. ( Sveti Pavel je fhel okolj 52 let po Krillufu v’ Liftre, in vfi verni tiftiga mefta fo prizhevali od Timotejove fvetofti. 4 Sveti Pa- — 238 — vel je Timoteja f’ feboj. vsel, de bi mu po¬ magal evangeli osnanovati. .Sveti Timotej je bil svedi pomagaviz fvetiga Pavla in jebilvfi- ga njegoviga terpljenja deleshen. 4 Sveti Pa¬ vel ga je slo ljubil, in ga perporozhal ver¬ nim v’ fvojih lidih. ,Sveti Pavel je Timoteja sa fhkofa poda- vil v’ veliko metlo Efes, in mu je tudi isrozhil druge zerkve, ali fhkofije tide deshele. On je bil ref fvet naflednik apotlelnov, poln ve¬ re, gorezhnodi, poterpeshljivolli, pokorje- nja, in vfiga dobriga. Defiravno je bil flabi- ga shivota, ni vina pil; pa fveti Pavel mu je pifal: Pij malo vina, savoljo fvojiga pogodi- ga bolehanja. 4 Svetimu Pavlu je bilo perferzu sdravje fvojiga ljubiga Timoteja, ker je bil vernim potreben. ( Sveti Pavel mu je, ko je bil v’ Rimu svesan savolj vere, v’ drugizh pifal, in mu fvoje ognjeno ferze rasodel; tu¬ di mu je dajal ferzhnoft vfe predati sa vero; ker je Jesuf tukaj fvojim svetlim flushabnikam le terpljenje odlozhil. Tudi ga je profil v’ Rim priti ga obifkat, ker ga je slo shelelpred fmertjo viditi. ,Sveti Timotej je kri prelil sa vero. V’ Elesu fo neverniki obhajali velik prašnik bo- gine Dijane, v’ ktirim fo v’ fhemah norfko hodili, in fkakali po medu. .Svetiga Timo¬ teja je to grosno peklo, jim je branil, pa fle- pi neverniki fo ga umorili v’ letu 97 po Jesu- fovim rojdvu 22 dan tiga mefza. — 5''9 — Nauk. Duhovne ljubi , in fpojhluj, .Srezhno kprfhanfko ljudftvo, akofopa- ftirji po sgledu fvetiga Timoteja, namrezh: ljuzh fveta, fol semlje, angel ji sarese in mi¬ ru , osnanovavzi refnize, sredi delivzi fretih Sakramentov, fredniki med Bogam in njim, sgled vfih dobrih del, ufmiljeni, pa pravi- zhni, ferzhni in modri, de poterpeshljivo, modro, in ferzhno vidijo Jesufove ovzhizepo pravi poti v’ nebefhko kraljeltvo. .Srezhno kerfhanfko ljudftvo, ako ljubi, poflufha in fpofhtuje osnanovavze refnize, nameftnike Jesufove. Blagor pervim vernim, ktiri fobi¬ li vfi eniga duha, ene mifli v’ Jesufu Kriftu- fu. Oni fo duhovne ko angelje boshje fpofh- tovali in flufhali. .Sveti Pavel hvaleshno od tigaprizhuje : Prejelifte me, koangeljabosh- jiga, ko Kriftufa. Gal. 4> i4* Kriftjan moji imaj prav sapopadilt od »haftite pa teshke duhovfke flushbe. Duhov¬ ni zhujejo nad ukam in zhedo, ki jim jo je Jesuf vikfhi paftir isrozhil, od kteremu bodo odgovor dajali. Duhovni nofijo butaro ange- Ijam preteshko; imajo veliko dufh na fvoji du- fhi; f 0 Jesufovi nameftniki, vender zhloveki, morejo rasfoditi komu gre, ali ne gre dati fvete Sakramente, pa ferza drugih ne vidijo; morejo sdravniki biti veliko bolnikov, pa fo lanu f’ flaboftjo obdani. Duhovni, zhe la — 24o — malo fkerbe, ne morejo biti mirniga ferza; vidijo grefhnike, hinavze, pijanze, nezhift- nike, terdovratne, pa jih fpreoberniti ne mo¬ rejo ; v’ folsah premifhljujejo hude bolesni fvojih ovzhiz, profijo, opominjajo j osnanu- jejo befedo boshijo, fvare perloshno inneper- loshno, mehko, ojftro, poterpeshljivo, og¬ njeno, pa vfe to nizh ne pomaga, ker gre- fhniki fvoje ufhefa od refnize odvrazhajo, raji kvante poflufhajo. Ti ne bodi tak, in neperdevej teshenjih veliki butari, in ne obteshuj ferza Jesti lovih nameftnikov, ktiri te perferzhno ljubijo, in fkerbe sa tvoje svelizhanje. Ne bodi eden tiftih, ktiri fo gerdo nehvaleshni, in nepo¬ korni, in fe morebiti f’ tim hvalijo. ( Sovrash- niki Jesufovi, in fvoje dufhe fo ti, ki jih ve- feli duhovnim nafproti govoriti, in delati. Ne' sadefshi fe po njihsgledu; oni fo bolniki v’ hudi vrozhini, in dobrote ne fposnajo; sani- zhujejo Jesula, ktiri je sapovedal duhovne fpoihtovati; fo podobni nevernikam, ktiri fo umorili fvetiga Timoteja, ker jim je branil grefhiti. ( Sofebno ti perporozhim : Bodi pokoren fvojihiu fpovedniku, ktiri ga ti je duh pokore isbral, ktiri pervi dela, kar drugim sdpove- duje, pred ktirim terdovratni grefhniki be- she, ktiriga imajo rasfvitljeni verni v’ zhafti. .Spremil li, de odvesa dana nevrednima ne pomaga; on neufmiljenje ufmiljeno prejme; fodbo premehko bo Jesuf overgel; zhe fi fant golfan od froje grefhne vefti, in fpoTednika golfafh, Boga ne morefh ; niii pravizhen ali fpokoren, ker fe pravizhniga, ali fpokorniga fhtejefh, zhe li nevreden per Bogu. ( Spre- milli, de veliko odvesanih, in obhajanih je v’ peklenfkim ognji, ker fo bili v’ shivljenji flepe vehi, fo greh ljubili, poboljfhanja ni bilo, fo v’ lashnjivim miru shiveli, in po fmerti ni bilo sa-nje pokore k’ svelizhanju. Tedajpoflufhaj nauk: Perpravljaj fe k’fpove- di, in obhajilu, kakor ko bi vfaka fpoved in vfako obhajilo bilo sadnje tvojiga shivlje- nja. Zhe to delafh, bofh frezhen, zhe ne, bofh nefrezhen; fpremifli pa, de frezha ali »efrezha bo vezbna. Molitev. 0 ljubi Jesuf! vikfhipaftir vlih paftirjov! ti il fvoji zerkvi is fofebne milofti nameftnike dal ? de bi sa svelizhanje viih f kerbeli; pa tu¬ di ii sapovedal jih poflufhati in fpofhtovati. Do sdaj fim bil premalo hvaleshen tvoji nefkon- *hni dobroti. O ref velika dobrota je to, o Je¬ suf! Vfe bi bilo posabljeno ali ikasheno, kar d ti delal in uzhil; tudi fveti Sakramenti bi bili saftonj, ako bi ti nameftnikov ne imel v’ katoljfhki zerkvi. Nihm bil le tvoji neisrezhe- ni milofti nehvaleshen, temuzh tudi tebi, in tvojim nameftnikam nepokoren ; fim jih hotel fo fvoji fpazheni volji; lini bil nevoljen, ka¬ dar iim bil od njih pravizhno pofvarjen; zlo — 142 - na fpovedi mi ni refniza dopadia; ponishal fim fe hinavfko, obljubil le s’ shnabli pa pra¬ ve pokorfhine ni bilo. Odpufti mi, o ufmi- ljeni Gofpod! ker vfe to mi je shal, in oblju¬ bim tvoje nameftnike, duhovne, fpofhtovati, in poflufhati savoljo tebe. Naj me le vodijo po voski poti, pokoren bom, de s’ njimi v* nebefa pridem, in 1’ teboj, vikfhim paftirjam vfih, vfelej sdrushen oftanem. Amen. XXV. dan profenza. \Spreobernjtnjc fvetiga Pavla. C ft Oveti Pavel, prej ,Savel imenovan, je bil Abrahamove rodovine, is rodu Benjaminovi- ga, rojen v’ meftu Tarsu. Njegov ozhejebil farisej. V’ Jerusalemu, je bil od imenitniga uzhenika Gamalijela natankim poduzhen v’ Mojsefovi poftavi. ,Savel, poln gorezhnofti sa poftavo, je v’ farisej!ko drusbbo Aopil, ker je menil, de oni bolj, ko drugi, po sapovedih »hive. ( Savel je bilvef ogenj sa Mojsefovo pofta¬ vo , hvalil le je s’ fvojo uzhenoftjo, lepiga shivljenja je bil pred ljudmi, vender je bil neveden, in grefhnik, ker Jesufa ni fposnal od ktiriga fo preroki govorili; fovrashil ga je in sheiel vfe njegove flushabnike pomoriti. - 243 - On je lilno veliko hudiga pozliel is lashnjivč vefti; je bil sraven, kadar fo judje fvetiga t Shtefana kamnjali; je Jerusalemze drashil soper verne; je od hifhe do hifhe ifkal ver¬ nih, de bi bili hudo lhtrafani, in li je prav slo persadeval Jesufovo vero pokonzhati. Vil verni, bliso in dalezh, fo svedilinjegovo neu- hniljenje ; vfi fo fe trefli pred njegovim ime- haim ( Šavlu je bilo vfe to fhe premalo. Jefhel k’ velikimu duhovnu Kajfeshu, in k’ vikfhim zhes f-hodnize fpifane oblafti profit na jude$ in f-hodnizemefta Damafhka, de bi vfe verne, moshke in shenfke svesane poflal v’ Jerusa- leta. V’ drufhini vezli ferditih judov, je rav¬ no opoldne she bliso melta Damafhka bil * pa nagla nebefhka fvitloba ga je obfvetila * in je na semljo padel. Glaf saflifhi: ( Savel! kaj me preganjafh ? O11 odgovori: kdo fi, o Gofpod? Sopet glaf: Jefi: fim Jesuf^ ktiriga preganjafh. ^avel ftrepeta, oftermi in rezhe i Gofpod! kaj hozhefh de ftorim? Jesuf nje¬ mu: Vltani in pojdi v’ mefto Daniafhk, tan- kej ti bo rezhenoj kaj Itoriti. ( Savlovi tovar- fhi fo flifhali glaf^ pa nikogar nifo vidili. ( Savel vftane * pa s’ odpertimi ozhnii ni nizh vidil; mogli fo ga peljati sa roko v’ me- fto. Ondi je imel šnaniga juda po imenu Ju¬ da, per ktirim je bil tri dni, in ni vidil, ne jedel, ne pil, ampak le molil in jokal. V’ Damafhku je bil pravbogahojezh Jesufovflu- Shabnik, Ananija imenovan. Timu je Gofpod 16 * — 244 — Jeauf v’ perkasni rekel: Ananija! rflani in pojdi na terg, imenovan Ravni, v’ hifho Ju- datovo; ondi bofh nafhel t Savla Tarsana v’ molitvi- Ananija fe preftrafhi in odgovori: GoTpod! flifhal fim od veliko ljudi, koljko hudiga je ta mosh tvojim flushabnikam v’ Je- rusalemu ftoril, in de ima oblaft vfe svesati, ktiri na tvoje ime klizhejo. Gofpod mu odgo¬ vori: Pojdi, sakaj isvoljen je on, in bo moje ime pred vfimi osnanoval. Ananija gre k’ s Savlu, in mu rezke : Brat Savel! Gofpod Je- suf! ktiri fe ti je perkasal na poti, me je po- flal, de fpregledafh, in de bofh f’fvetim Du¬ ham napolnjen. Sdajzi fo padle od njegovih ozhi kakor lufkine, in je fpregiedal; tedaj je vftal in fe dal kerftiti. ( Sveti Pavel je bil f’ fvetim Duham na¬ polnjen ; v’ Damafhku je neprenehama v’ f-hod- nizi osnanoval Jesufa, in prizheval, de on je ,Sin boshji. Vfi fo fe slo zhudili nad njim, denar hujfhi fovrashnik vere, osnanuje Je¬ sufa. Judje fo bili grosno ferditi, in fo fkle- nili ga umoriti, in verni fo ga po nozhi zhes sid v’ pletenizi fpuftili, de je fhel v’ Jerusa- lem. Kadar je bil v’ Jerusalemu fo fe ga vfi verni slo bali; pa ko fo isvedili njegovo fpre- obernjenje, fo fe zhudili, fe vefelili, in hva¬ lili Boga. .Sveti Pavel je v’ Jerusalemu, v’ blishnjih in daljnih deshelah ferzhno osnano- val Jesufa, veliko terpel savolj njegovigapre- fvetiga imena, veliko nevernikov tn judov — 245 — fpreobernil, sa vero kri prelil in frezhno do- konzhal fvoje shivljenje. Nauk. Od gre/hnikove flepote, in fpreobčrnjenj'a. Vli moremo Boga hvaliti ker je miloftivo, zhudno in mogozhno neufmiljeniga fovrashni- ka ( Savla fpreobernil v’ velikiga apofteljna. Prezhudno fpreobernjenje fvetiga Pavla uzhi tri fofebno potrebne refnize. Perva je, de grefhna flepota ne isgovori, druga, de gna- da ima neisrezheno mozh, tretja, kakfhno more biti pravo fpreobernjenje. To fe more ob kratkim rasloshiti. Grefhna nevednojt ne isgovori „ .Sveti Pavel je bil od flovezhiga uzheni- ka Gamalijela na tankim nauzhen v’ Mojse- ^ovi poftavi. Mojsef je osnanoval Kriltufa; fhege in opravila Bare savese fo osnanovale novo saveso; preroki fo govorili odJesufa; Judje fo ga shelnozhakali, vender 4 SaveIuzhe- nik ga ni poenal Odrefhenika, ga je fovra- s kil in preganjal. Zhudna je bila njegova lle- pota; kadar je soper Boga delal, je menil njemu prav prijetno flushbo opravljati; kadar ju bil nar hudobnifhi, je miflii nar pobosh- nifhi biti. 4 Slepota telefna, f’ ktiro je bil uda- — 2'46 — rjen ob perkasni Jesufa, je pomenila flepoto dufhe, v’ kteri je prej shivel. Je bil isgovarjen fveti Pavel? Ni bil isgo¬ varjen. ( Sam pravi : ,,Nifim vreden apoftel imenovan biti,, ker fini preganjal zerkev bo- shjo,” I. Kor. i5, g. Vfim je potrebno to re- Pnizo prav premifliti. Ref je, vfaka neved¬ no!! ne isgovori zhloveka. David je profil: Gofpod; ne fpomni fe moje nevednofti. Pf. 24, 7. Ako bi nevednofti vfelej isgovarjala, bi bil David profil: Gofpod! fpomni fe moje nevednofti. Ako bi nevednoft vfelej isgovar¬ jala, bi bila flepota velik dar boshji, ker bi bile vfe hudobije is nevednofti ftorjene nedol- shne. Jesuf je na fvetim krishu profil : Ozhe! odpufti jim, ker ne vedo kaj delajo. Oni li- lo vedili de fo Gofpoda zhafti krishali, vender fo bili odpuihanja potrebni. ( Sveti Peter je potlej judam rekel: Bratje! vem, de fte is nevednofti Jesufa krishali, tedaj fpokorite fe. Djan. ap. 3 , ,17 — 19. Ako bi jih bila ne¬ vedno!! isgovorjala, bi bil fveti Peter re¬ kel: Is nevednofti fte Jesufa krishali, tedaj vam ni potreba pokore. Tedaj ni vfe nedolshno, kar je po vefti. , Sveti Pavel je po vefti delal soper zerkev bo- shjo ; ( Sayel kralj je po fvoji vefti preganjal nedolshniga Davida; fariseji fo is Uepe vefti Jesufa fovrashili; vikfhi fo Boga hvalili, ka¬ dar fo vidili Jesufa mertviga ; pavfiti, in dru¬ gi hudobno flepi nifo bili, in ne bodo isgo- vorjeni. Kadar merslota brani is ferza mol'.- — 247 — ti, poflufhati Trete nauke, prafhati sa fvet, je nevednoft bres vliga isgovora. Ravno ta¬ ko, kadar hudobija oflepi zhloveka, nima isgovora. Hudobni nozhejo saftopiti, de bi dobro itorili; lahko de ne saliopijo, ker mo- droft ne gre v’ hudovoljno dufho. Tudi med nami ni malo radovoljno flepih, ker greh ljubijo; nozhejo verjeti de Itrupeno vefelje , rasujsdanje, mehko shivljenje je greh; fe fmejajo, ne verjamejo, in nVkolj fene pufte preprizhati, ker iuzh fovrasbijo, in tam© ljubijo. Neisrezhcna mozh gnade hoshje. Naglo in zhudno fpreobernjenje fvetiga Pavla nar bolj prizhuje od mozhi gnade boshje. bog je njega flepiga in terdovratniga fpreo- bernil, kadar je imel nar hudobnifhi voljo. Bil je she pred meftarn, kjer je upal dofti ver¬ nih najditi, in vfe je vrelo po njem od veli¬ ke togote soper Jesufa, in njegove flushabni- ke. Jesul fe mu oglali, in rezhe: JelllinrJe- suf, ktiriga ti preganjafh. Takrat mu je dal vfo drugo voljo, vef ponishen, in pokoren odgovori: Golpod! kaj hozhefh de ftorim? Glej neufmiljeriiga volka v’krotko jagnje fpre- obernjeniga! To uzhi upati v’ gnado boshjo, bres ktire fe nizh ne more, i’ ktiro fe samo* i'e vfe. Ne rezi is hudobije, ali predersnofti: Nizh ne de, zhe fini {lep, ali terdovraten grefh- — 2.48 — mik, ker Bog 1 me samore fpreoberniti, aks ravno nozhem. Kaj pa de Bog samore, ka- kor je samogel fvetiga Pavla, pa takih sgle- dov bofh prav malo nafhel. Zhe fiterdovra- ten, bofh morebiti gnado bres fadu prejel, ko judje, ktirim je fveti Shtefanozhital: „Vi terdovratni, in neobresani na ferzih, fe ve¬ dno uftavljate fvetimu Duhu.” D jan. Ap. 7, 5 i. Poflufhaj Jesufa : „Jerusalem! Jerusalem! ko¬ likokrat hm hotel fpraviti tvoje otroke, ka¬ kor koklja fpravlja fvoje pifheta pod perote, in nili hotel.’’ Mat, 25 , 27. Sato fveti Pavel opominja: „Glejte, degnadeboshje neprida- ma ne prejmete.” II.Kor. 6, 1. To uzhi, de fe samorefh gnadi boshji ultavljati. Porezhefh : kako fe samorem uhaviti gna¬ di boshji, ker ona me samore fpreoberniti, a ko ravno nozhem? Odgovorim: Gnada bo- shja more tvojo terdovratno voljo Pfvojomo- zhjo premagati, de hozhefh, kar nili hotel, in de radovoijno hozhefh, kar rodovoljno ni- fi hotel; pa fe tvoja terdovratna ljubesen do greha tudi lahko ullavlja gnadi, f’ ktirobibil manj hudoben grefhnik lahko fpreobernjen. To poterdi Jesuf, rekozh : „Gorje tebi Koro- zain, gorje tebi Betsaida! sakaj, ako bi fe bile take zhudesha godile v’ Tiru, in v’ Sido¬ nu, kakor fo fe per vaf godile, bi bile nek¬ daj v’ o j (tri m oblazhiiu , in v’ pepelu pokoro delale.” Mat. 11, 21. Kakfhno upanje imafh ti ? ko nalafh terdovratno shivifh, in upal h mogozhne Jjnade, k tir o sanizhujefh. — 249 “ De v’ potrebnim ftrahushivifh, glejsra- ren krishaniga Jesufa dva hudodelnika, eni- ga fpreobernjeniga, drugiga sapufheniga. Judesh je Jesuta prodal, in je pogubljen ; Pe¬ ter ga jesatajil, in je miloft dofegel. 4 Savel in njegovi tovarfhi fo vidili predDamafhkam nebefhko fvitlobo, ( Savel fe je fpreobernil, od unih pa fe ne ve. Glej Jesufove folsenad terdovratnim Jerusalemam, in poflufhaj nje¬ gove mile befede, f’ ktirimi obshaluje njega terdovratnoft, vender je bilo Jerusalemlko mefto rasdjano. Sakaj Jesuf joka nad Jeru¬ salemam? Joka, ker vidi njega nehvaleshnoft, in previdi njegovo konzhan je. Zhe Jesuf is fer- za joka, sakaj mu ne da obilne gnade ? Zhe mu nozhe gnade dati, sakaj joka nad njim? Kaj bofh na to odgovoril ? Nizh drugiga ne morefh, ko moliti ponishno fkrivnofti boshje. Tedaj bodi ponishen, upaj v’ miloft boshjo, boj fe boshjih fodba, profi sa gnado, persa- devaj fi jo sadobiti, ohrani jo ftanovitno. Kakjhno mor« biti grejhnika fpreobemjt- nje. .Spreobernjenje grefhnika je delo vliga- mogozhne gnade boshje in nafhe volje, ne pa nafhe volje bres pomozhi gnade. Gnada boshja samore tudi terdovratno voljo fpreo- beruiti; nafha volja farna fe ne more. Kako le fpreobernjenje godi? Tako fe godi. Bog vlije v’ grefhnika fvitlobo invefelje, fktirim. fposna dobro, in dela dobro. Bog ni dol- shan gnade dati, fzer bi fe mogla dolg ime¬ novati, ne gnada. Grefhnik fam ne more nizh, nizh dobriga mifliti, ne delati, ne sa- zheti, ne dokonzhati. Grefhnik fe ne more fam fpreoberniti, vender profiovoljno dela hudo, in v’hudim oBane. Grefhnikfe ne mo¬ re fam fpreoberniti; fe zlo brani, zlie ga ne- befhki Ozhe ne vlezhe; on ga vlezhe, pa ne s’filo , ampak s’vefeljam. Vfe to fo katoljih- ke refnize, deliravno jih ne moremo safio- piti. Vfa mozh gnade boshje obBoji v ’ fpreo- bernjenji grefhnikove volje, de hozhe, kar Bog hozhe , de nozhe,. kar Bognozhe, de lju¬ bi, kar Bog ljubi, de fovrashi, kar Bog fo- vrashi; de dela in fe varuje po fveti voljiboshji. ( Savel fe je fpreobernil, kadar je fvojo voljo boshji volji popolnama podvergel, rekozh: Gofpod! kaj hozhefh de Borim? Perpravljen je bil vfe Boriti, in je delal proflovoljno, kar prej proBovoljno ni hotel. Tedaj, dokler ni volja grefhnikova Bogu popolnama podver- shena, ni praviga fpreobernjenja, ni odpu- lhenja grehov, nimiloBi, ni svelizhanja. 4 Spreobernjena volja je refnizhna, mo¬ jima, delavna, in fe rasodeva v’ vlihrezheh. Glej refnizhno fpreobernjeniga fvetiga Pavla. On je fvojo voljo Jesufovi volji ponishno pod¬ vergel, potlej je fhel v’ meBo, kakor je bilo njemu rezheno, je poflufhal Ananija, jesa- zhel Jesufa osnanovati, in ga je osnanovald® s5 j '— fmerti ; fe ni framoval f labih, in fe ni bal hu¬ dobnih; tudi je rad umeri savoljo Jesufa. ,Sveti Pavel je bil od mogozhne gnade naglo fpreobernjen. To jebilzhudesh boshje miloBi in vfigainogozhnoBi. Bog navadno le izhafama fpreobrazha grefhnike, de li ve¬ liko persadevajo, terpe, fe voj! kujejo, fpos- najo hudobo greha, jo , obshaljujejo, in Ba- novitni oBanejo. Telefna flepota, f’ ktiro je Bog ( Sarla udaril, je pomeniladulhno, v’kti- ri je bil dolgo. Bil je flep na telefu, de bi njegova dufha vidila. Tudi ti morefh na te¬ letu flep biti, de ne bofh vidil, kar je sape- ljiviga na semlji, de tvoja dufha vidi zhesna- torne dobrote, in fkei'bi jih sadobiti. t Savei je fzer podvergel fvojo voljo Jesufovi volji, vender je mogel iti k’ boslijimu flushabniku Ananiju pollufhat in kerlhen bit. Tudi ti tako Bori: podversifeJesufovimu nameftniku, ker ni saBonj prejel oblaBi; ubogaj ga ko Kri- Bufa. ( Sveti Pavel je bil v’ flushbi Jesufovi Banoviten, in nobena rezh ga ni mogla odlo- zhiti od njega. Tudi ti bodi Banoviten v’nje¬ govi ljubesni, sakaj ravno to prizhuje odtvo- jiga fpreobernjenja. Zhe ii v’ dobrim neBa- noviten, rasodevafh fvojo flabo voljo; more¬ biti nifi bil nikolj refnizhno fpreobernjen. ,Sveti Pavel je prej miflil, govoril, in delal soper Jesufa; potlej je miflil, govoril, in delal vfe sa njegovo zhaB. Tak morefh ti lnti. Ako oBanefh, kar li bil, nifi.fpreober¬ njen, ker farna befeda, fpreobernjenje, ka-. — 2Ž2 she kakfhin morefh biti. On je ozhitno po¬ pravil, kar je ozhitno grefhil; fe ni [framo- val evangelija, ali krisha Jesufoviga. Tak bodi ti. Zhe fe framujefh ozhitno dobro de¬ lati; zhe fe bojifh sanizhevavzov, je tvoja po- Jkora fhe flaba, fofebno pa, ftko je bilo tvoje shivljenje ozhitno flabo. Zhe fe ti framujefh Jesufa, fe bo tudi on tebe framoval, in ne bolh prifhel v’ njegovo kraljeftvo. M o l i t e Vi O ufmiljeni Ozhe nebefhki! Kdaj fe bom jeft po sgledu fvetiga Pavla fpreobernil? Ve¬ likokrat miflim, shelim, hozhem, pa nikolj refnizhno. Dofti fkritih grehov tizhi v’ mo¬ jim ferzu, pa nozhem praviga fposnanja, in fkoraj fe fvitlobe bojim. Odlafham fpreober- njenje, rekozh: bom, bom, pa drugiga nk Zhe bolj odlafham, losheji odlafham, teshe- ji fe poboljfham, tvoje gnade lim nevredni- fhi; vender le odlafham, ker me grefhna ljubesen do ftvari ujetiga ima. Kaj bo sa mo¬ jo edino neumerjozho dufho, ako fmert pre¬ hiti mojo pokoro ? Pogubljen bom vekomaj. To vem, vender le premalo fkerbim. O ulmi- ljeniGofpod! rastergaj svese mojih grehov, de bom kakor fveti Pavel refnizhno fpreober- njen; de mi ne bodo ne lashnjivi prijatli, ne fovrashniki, ne nobene druge llvari ubranile k’ tebi iti, ne odvernile od tebe. Do sdaj fini fe hotel fpredberniti bress terpljenja, bres 253 rojfkovanja, bres premagovanja, kar biti ne more. Le obetal lim, drugiga nizh; tudi po' odvesi, in po fvetim obhajila je grehgofpodo- val v’ meni. Kakfhno fpreobernjenje je to bilo? Ufmiljeni Jesuf! ukroti me kakor nepo- korniga .Savla; daj mi fposaati fvoje svijazh- no ferze; rasgerni pred mojimi ozhmi hudo¬ bo Iturjenih grehov, de fe ponisham, fpo- snam in obshalujem vfe grehe; tudi mi daj po Ivoji veliki milofli ftanovitnoft v’ dobrim, dete nikdar ne sapultim, in fvoje shivljenje frezhno dokonzham. Amen. XXVI. dan profenza. «Sveti Polikarp, Jhkof in marlernik. t Syeti Polikarp je bil lilno frezhen, ker je bil v’ veri, in v’ vlim dobrim poduzhen od fvetiga Janesa apofteljna in evangelifta, ktiri ga je potlej poftavil sa fhkofa v’ veliko mefto .Smirno. .Sveti Janes je fvetiga Polikarpa slo ljubil, kar je obilno prizhevanje od njegove fofebne fvetolli. On je bil fhkof v’ .Smirni okoli fhelidefet let. Vil verni, in tudifhkol- je fo ga tifoko fpofhtovali; vfak mu je shelel ftrezhi, in fe ga dotakniti. On je bil tolikanj unet sa frete nauke Jesufove in apofteljnov,. — 254 — de ni mogel le hude befedize bres velike sha- lofti saflifhati .Sveti Polikarp je fhel savoljo fofebnih duhovfkih rezhi v’ Rim k’ papeshu Anizetu, od ktiriga je bil f’ zhaftjo prejet. Veliko do- briga je v’ Rimu floril, ker je f’ fvojim ljubes- nivim opominovanjam dofti od krivoverzov sapeljanih vernih fpreobernil. Is Rima je v’ fvojo fhkofijo riasaj fhel, in smiraj slo fker- bel sa fvoje ovzhize, in sa vfo katoljfhko zer- kev. Oblaftnik v’ Asii pod nevernim zefarjam Markavrelijam je bil ,Stazi Kvadrat. Ta je v’ s Smirni vezh kriftjanov med sveri obfodil. Ob ti perloshnofti je neverno ljudftvo savpilo: Naj fe tudi Polikarp vershe sverinam. ( Sveti Polikarp je bil v’ medu, pa profhen od ver¬ nih je fhel v’ famotno hifho, in posneji v’ drugo. ( Soldatje fo ga povfod fkerbno ifkali, in svCzher fo ga nafbli. Oni ftopijo v’ hifho, prav prijasno jih je fprejel, in ukasal jim do¬ bro vezherjo napraviti. Tihi zhaf, ki fo fe foldatje goftovali, je on molil dve zeli uri sa-fe in sa vfo zerkev. Nevernim foldatam je bilo britko takiga ufmiljeniga zhaltitiga ftariga mo- sha peljati pred fodbo; pa on je fhel vef ve¬ lel s’ njimi. Oblaftnik Kvadrat je fvetimu Polikarpu prijasno rekel: Premilli fvojo ftaroft; ti ne bolh mogel hudih bolezhinpreftati, tedaj od¬ povej fe Kriftufu. ( Sveti Polikarp mu je fer- zhno odgovoril: ,,Sheft in ofemdefet let flu* — tht> —- shira Jesufu, on meni ni nizh hudiga, temuzh veliko dobriga ftoril, kako bi mogel fvojiga dobrotnika rasshaliti ? Na to mu rezhe oblaft- nik : Ako ne bof h pokoren, bofh vershen sve- rinam. ( Sveti Polikarp odgovori: Naj le, nizh fe jih ne bojim. Oblaftnik mu ferdito rezhe: Zhe fe ne bojifh sveri, te bom vkasal shiviga foshgati. ( SvetiPolikarp odgovori: Tvoj ogenj bo malo zhafa terpel, drusiga fe je bati, v’ ktirim bodo hudobni vekomaj goreli. Takrat je vfe neverno ljudftvo ftrafhno savpilo soper njega, in je bil v’ ogenj obfojen. Neverniki, in judje fo hiteli po dreva, in fo hitro veliko germado napravili, na fre- di je bil deber, h’ katerimu fogahotli s’ she- lesnimi sheblji perbiti; pa fveti Polikarp jim rezhe: Ne perbijajte me, ker bom fara v’ ognji terdno Hal. Le roke fo mu tedaj svesa- li. V> fredi gremade ftoje je tako molil. Vli- gamogozhni Gofpod! sahvalim te, de fim dne¬ va dozhakal, ktiriga fim smiraj shelel; sdaj hom v’ fhtevilu tvojih fvetihmarternikov, ker bom deleshen grenkiga kelha Jesufoviga; naj bo dar mojiga shivljenja tebi prijeten, de te bom vekomaj hvalil. Amen. Neverniki fo ga shgali, filno velik ogenj je bil, on pav’ fredi ognja. En foldat ga je fhe f’ iulizo prehodil, in toliko kervi je fteklo, de je ogenj ugasnil, in fveti Polikarp je vefel umeri savolj Jesuia. — s56 — Nauk. Ufmiljcnimu Bogu sv e jto Jlushi. ( Srezhen fveti Polikarp, ktiri pred never¬ nim fodnikam fvojo dolshno hvalo ufmiljeni- mu Jesufu fkashe! Tudi is ftrahupredfmertjo ni bil Jesufu nesveft, kar je govoril, je bilo refnizhno, ker je umeri, de bi Jesufa ne ras- shalil. Kdor reinizhno ljubi Boga, vfe pre¬ maga,- tudi oblaft, bolezhine, lilo, fmert. Ljubesen je mozhneji od fmerti, ker ona tu¬ di fmert premaga. 4 Sveti Polikarp je bil v’ ljubesni do Boga unet, ker je veliko dobriga od njega prejel; ravno taki bi mogli mi biti, Iter Inno tudi veliko dobriga od njega prejeli, prejemamo in upamo fhe prejemati. Bog je nesapopadljiva dobrota famnafe- bi, in tudi do nal. On naf ljubi bolj, ko do¬ bra mati fvojiga ediniga otroka. Nebo, sem- Ija, in kar je v’ njih, osnanuje veliko milofl boshjo do naf; vie je polno njegoviga ufmi- ljenja. Jesul fam naf uzhi v’ Boga klizati: Ozhe. On je rel nalh Ozhe, dobrotljiv, per- sanefljiv, ktiri ne ravna po nalhih grehih, in nam ne vrazhuje po nafhih hudobijah. Pre- mifli, o kriiljan ! kako mozhno naf je Bog lju¬ bil, ker je sa naf nevredne grefhnike fvojiga edinorojeniga Sina v’ Imert dal. Vezhi lju- besni biti ne more ko ta, is ktire je on nakri- shu umeri, de bi mi vekomaj ne umerli; on je dal ša naf fvoje predrago slavljenje, de bi — 257 mi vekomaj shiveli. O neisrezhena ijubesen boshja do naf grefhnikov! She veliko vezh dobriga nam je Bog dal, gnado, nauke, Sakramente, in doki drusiga dobriga, vender nehvaleshen kritijan je poln viiga hudiga. 0 neuninesh! raji Iju- bifh nevredne kvari, ko dobroiljiviga kvarni- ka; raji flushilh hudizhu sa plazhilo vežhni- ga pogubljenja j ko fvojimu vfigamogozhni- mu Gofpodu sa plazhilo vezhniga svelizhanja. Ti terdovraten grefhnik ii pogubljenja vre¬ den; Bog te is ljubesni do tebe zhaka, vabi, in ti pomaga k’ pokori, vender ne marafh, in njegovo veliko ufmiljenje sanizhujefh. Tako tedaj fvojimu dobrotniku vrazhujefh? Pa ve¬ di, de s’to gerdo nehvaleshnoftjo, in terdo- vratnokjo febi hudo ješo nakopavafh na daii pravizhne fodbe. Udaj fe, in flushi dobrot- 1 Ijivimu Bogu, de ti rne bo vekomaj gorjei Molitev. O moj Bog! ti fi vezh.ua lepota in dobro¬ ta , jeS pa tvoja nehvaleshna ftvar. Jek bi bil dolshan tebi fvojimu hvarniku safioilj flu- shiti, vender nifim hotel, defiravno li mi is velike miloki obljubil nebefhko krni je (Ivo. Na nieki de bi bil tebi is vfiga ferza flushil, hm is vfiga ferza flushil tvojimu in mojimu fovra- shniku. Meni fpazheniinu zhloveku fo bile bolj vfhezhi kvarjene rezhi, ko ti kvarnik vfi¬ ga. Moja gerda nehvaleshnok je bilavezhni* — 258 — ga ognja vredna, vender fi meti le ljubil, in varoval pred pogubljenjam. -Nizh vezh no- zhem tabo nehvalesbno f’ teboj ravnati; she- lim, hozhem in obljubim sa naprej le tebi flu- shiti. O de bi jeti samogel tebe tabo ljubiti, babor te je tvoj svetli flushabnih Polibarp lju¬ bil! O de bi jeft mogel tebi tabo svetlo llu- shiti, babor ti je on svetlo flushil! Daj mi, o Gofpod! po fvoji veilbi milotli gorezho lju- besen, de te is ferza ljubim, hvalim in ti .flushim; de raji umerjem, bo tebe s’ enim farnim greham rasshaliti; sabaj tabo te bom vebomaj ljubil in hvalil v’ nebelih. Amen. XXVII. dan profenza. ,«Sveti Janes Krisojtom Jhkof , in zerkveni uzhenik. C t w_?veti Janes, Krisollom ali Slatoujt imeno¬ van, savolj uzheniga in prijetniga govorjen¬ ja, je bil rojen v’ Antiohii od bogatih tlari- fhov v’ letu 347. On je bil fhe majhino de¬ te, kadar mu je ozhe ( Sebund umeri ; in nje¬ gova mati Antusa je bila tabrat le dvajfet let tiara. Ako ravno mlada, in bogata, feni hotla vezh omoshiti, temuzhjev’ boshjimtlra- hu shivela, in fvoja dva otroka berfhanfbo redila. t Sveti Janes je bil she majhen otrok — 259 — fvoji dobri materi rad pokoren, in je zhe dalje' bolji prihajal. On je rad bral fveto pifmo, ga fkerbno premifhljeval, danoviten bil v’ molitvi. Kadar je bilodrafhen je mif-lil v’ fa- moto iti, pa profhen od matere, je doma odal, in je per nji, deiiravno v’ fredi veliki- ga meda,kakor pulhavnik shivel; 4 Se je rad podil, je malo fpal, dalezh je bil smiraj od flabih tovarfliov, in od vfiga, kar fofebno mladiga zhloveka rado fpazhi. Pet in dvajfet let je bil dar, kadar fo ga Kotli sa ihkofa podaviti, pa fe je predrafhil, in fkril. Zhes ene leta je bil permoran od Ihkofa Flavijana v’ Antiohii sa mafhnika sheg- nan bi. Osnanoval je befedo - boshjo tako prijetno in ognjeno, de fo ga vil radi poflu- lhaii, ga ljubili in fpofhtovali. Vli fo mn bi¬ li vdani, ker fo vidili njegovo fveto shivljenje, ker fveto shivljenje in zhidi nauk veliko samore. Dvanajd let je to teshko llushbo F pridam Jesu- fovi zhedi opravljal; potlej jla je bil od iefarja Arkadija permoran v’ poglavitno melloKonflan- tinopel priti, kjer je bil shegnansa Ihkofa tidiga velikiga meda.Defiravno je imel bogato lhko- fijo, je vender shivel v’ ubofhtvu, in v’ pb- kori, ko pulhavnik. To je delal, de bi fe pokoril, mehkim kridjanam lep sgled dajal, in ubogim pomagal. ( Sveti Janes je dobro fponsal fpazhnod ti¬ diga meda, sato je F fofebno gorezhnodjo osnanoval befedo boshjo, in vfe velike in majhne fvaril. Veliko vernih ga je filno rado —- 2 6 o - pofiufhalo, in ga perferzhno ljubil©; pa tu¬ di je doki fovrashnikov imel, kakor je bila vfelej navada na {Vetu. Zefariza Eudokiija fofebno ga je fovrashila, ker je ognjeno go¬ voril zhes plef, in druge norčki. Ne le ona, ampak tudi vii rasujsdani fo ga fovrashili, ker fo hotli bres fvarjenja in ozhitanja v’ Ivojih hudobijah shiveti. Hudo fo ga preganjali, in tudi pregovorili zefarja Arkadija ga v’ da¬ ljno pufto deshelo pregnati, de bi od vfiga hudiga poginil. Tam je ref veliko hudiga prekal, pa tudi veliko dobriga iloril, ker je neumne uzhil, grefhnike in nevernike fpre- obrazhal. Njegovim fovrashnikam je bilo to britko, in fo sopet pregovorili zefarja ga v’ flabifhi meko vkasati pregnati. Terpljenje, vrozhinamras, lakota, sheja in vfe hudo je umorilo tiga fvetiga fhkofa 27, dan tiga mefza v' letu 407. Njegovo fveto truplo je bilo prenefheno v’Konkantinopel. Vli, ve¬ liki in majhini fo mu na proti fhli, ga s’ veli¬ ko zl^akj o pokopali) veliko shalovanje po nje¬ mu imeli, in rekli: boljfhi bi bilo, de bi bi¬ li folnzhni sharki otamneli, kakor de fo te uka ofomolzhale. Nauk. Pojlafhaj, ohrani, premijhljuj in cerski Jvete nauke. ,Sveti Janes Krisohom poln boshjiga du- — 261 - ha je fkerbno, perljudno in ognjeno osnano- val befedo fooshjo, in je ferzam dobrih po- flufhavzov prijetno lilo delal. Dobri fo ga neisrezheno ljubili, poflufhaliin ubogali; fla- bim ni dopadel, ker jim ni bilo mar sa sveli- zhanje. Gorje duhovnim, aho bi terdovrat- nim grefhniham dopadli. Jesuf ni dopadel prevsetnim farisejam, Janes kerltnik ni dopa¬ del nezhiftimu Herodeshu: tako tudi sdaj zhiita refniza ne dopade hudobnim. Kar je fvetiDuhpo pravizhnim .Simeonu prezhilti divizi Marii od Jesufa govoril: Glej! ta je poftavljen k’ padzu, in k’ vftajenju njih veliko, in v’ snamnje, soper ktiro fe bo go- voi-ilo; to je rezheno od vfakiga refnizhniga osnanovavza befede boshje. Ktiri nifo hotli poflufhati Jesufa, fo li hujlhi obfojenjesaflu- shili, tim je bil on k’ padzu; ktiri fo ga radi poflufhali in ubogali, fo fe poboljfhali, in svelizhali, tim jebil Jesuf k’ vilajenju. Ravno tako sdaj duhovni, po ktirih Jesuf govori; oni fo k’ hujihimu oblojenju, ali k’ svelizha- n ju. Hudobni bi radi poflufhali, kar jim do¬ pade, pa jenemogozhe, de bi jim befeda bo- ®hja dopadla, dokler ljubijo greh, ker on$ j« fveta in zhilla. Ako bi Duhovni f labim do¬ padli, bi ne bili boshji prijatli* Terdovratni grefhniki bi radi v’ fvojih grehih mirno shi- v eli, sato ne terpe zhiftih bodezhih naukov, ker ti prepovedujejo njih grefhne fladnofti. Ako fo nauki fploh soper grehe, nifogrefhni- — 262 - kam slo soperni; zhe fo pa pofebej fvarjeni, fe; togote, fovrashijo duhovne, jim soper go¬ vore, in delajo; pa ravno tokasheterdovrat- no voljo, in Ipazheno ferze. Ako bi duhovni ne hotli pridgovati, bi {e farmam jesili, in pravizhno, ker fo du¬ hovni dolshni uzhiti; pa enako dolshnolt ima¬ jo verni jih poflufhati in ubogati. Duhovni uzhe, ker jim je od Jesufa sapovedano, in nizh ne perdershe, kar je v’ prid; vfo voljo boshjo osnanujejo, de bi vil po volji boshji shiveli. ^Sanizhevavzi betede boshje naj s’ ftraham poflufhajo, kako Bog govori po Je- j remiju : ,,Preklet zhlovek, ktiri ne poflufha befede savese.” Jer. n, 3. Naj poflufhajo tudi Jesufa: ,,Vi lle is ozheta hudizha. Kdor je is Boga, befede boshje poflufha; savoljo tiga vi nifte is Boga, ker mene ne poflufha- te.’’ Jan. 8, 44 — 47 . Kriftjan moj! ako shelifh svediti, kako bofh od befede boshje sv^Iizhan, delaj kar ti bo sdaj rezheno. Prav shelno poflufhaj befedo boshjo. Ako rad ne poflufhafh, ako tvoje ferze ne hre¬ peni po fvetih naukih, fe bofh smiraj uzhil, in nikcdj nizh prav ne bofh saftopil. Modro- jffci sazhetik fo refnizhne shelje po nauku, ako te vefeli poflufhati, bofh moder. Bodi bolj vefel naukov, ko uhoshez velikiga najdeniga saklada. Zhe fi tak, boshja befeda ne bo prašna, ampak fvitla, mozhna, rodovitna v' tebi. Zhe fi tak, boshja befeda ne bo padla na zefto, na terde fkaie, medternje, ampak — 265 —- v’ dobro semljo, in bo veliko fadu rodila. Po- flufhaj rad, zhe fo tudi nauki bodezhi; zhe fo ti bolj bodezhi, bolj fo ti potrebni. Akcr bi bili nauki tvoji llabi natori vfhezh, bi ne bili sadolli zhifti. Pred i fakini naukam proli Boga, de ti bo dal prav poflufhati, sabopiti in boriti, kar bolh dobriga flifhal. Ohrani saflifhano befedo, in ne bodi po- sabljiv poflufhaviz. Kaj ti morejo posabljeni nauki pomagati ? Kako bofh vedil shiveti po posabljenih naukih? Tak fpomin ti toliko po¬ maga, ko refheto, f’ ktirim bi vodo sajemal. Vem, vlih naukov ne morefh ohraniti; ven- der faj nekoljko od njih ohrani. Kajmenifh, sakaj je tvoj fpomin smiraj prašen ? Sato , ker te ne vefeli poflufhati. Sakaj te nevefelipo- flufhati? Sato, ker je tvoje fei*ze merslo, in ti ni mar sa svelizhanje. Premifhljuj nauke. Ako ne premifhlju- jefh naukov, ti bodo mersli, in bres mozhi. Befeda boshja je ko nektero serno: zelo ni¬ ma duha, nima mozhi, temuzh le sdrobljeno ima duh in mozh. Nar potrehnifhi nauki fo viioki infkrivni, ker popifujejo tvojo fpri- deno natoro , in tvoje svijazhno lerze, te pre¬ mifhljuj nar fkerbnilhi, de fe fposnafh inpo- boljfhafh. Zhe bofh rad premifhljeval nau¬ ke, bo tvoja dufha rasfvitljena in uneta; te¬ daj bofh tudi shivel po sapovedih. Shivi po naukih. Rad poflufhaj, ohra¬ ni in premifhljuj nauke, de bofh samogel po njih svebo shiveti. Nifi per Bogu pravi- — 264 — zhen, zhe vefh nauke, ampak zhe jih fpol' nujefh. Bedi ne le poflufhaviz, teniuzh tu' di delaviz boshje befede. { She v’zerkvi, ako morefh, premifhljuj nauke, doma pa vezh- krat, de fposnafh, kako fe tvoje shivljenje s’ nauki fprejema ,de vefh kaj popraviti, ftoriti, opuftiti. Zhe fi sveft v’ tim, bofh dober kri- Jftjan. Shivi po naukih, ker bofh po njih fo- jen, Zhe verujefh, ali ne verujefh befedi boshji, zhe sanizhujefh, ali fpolnujefh nau¬ ke, zhe fi bogat, ali ubog, zhe fo hude na¬ vade na fvetu, zhe vli fploh flabo shive; pre- niifli, de vfi bodo po boshji befedi fojeni, do¬ bri opravizheni, hudi obfojeni od nje, ker ona oftane vekomaj. Terdovratni grefhnik ! kaj bofh odgovo¬ ril uzheniku in fodniku Jjesufu, kadar bo tebe fodil po befedi, ktiro je uzhil, ako nozhefh po nji shiveti? Nevernik fe bo isgovarjal: ni¬ fim flifhal tvojih fvetih naukov; krivoverz bo odgovoril: fini bil sapeljan, ker fini bil rojen v’flabi veri; kaj bofh ti, okriltjan! odgo¬ voril? Morebiti: nifim vedil tvojefvetevolje, ker fim med pridigo dremal, gledal po lju¬ deh, govoril s’ drugimi? Ali bofh djal: fim le sunaj zerkve med natikam bil? aliv’ofhta- rii ? ali fhel igrat ? Ali bofh odgovoril: fim vedil, pa nifim hotel prav shiveti? t Sim shi- vel, kakor fo drugi shiveli? Tako ne bofh pravizbnimu fodniku odgovarjal, ker bofh lam fposnal, de ti isgovori ti bodo hujfhiob- fojenje nakopali; sakaj pa ravno to delafh ? 265 4 Sposnaj ponishno fvojo lenobo, in obljubi poboijfhanje, rekozh: Molite v. O preljubi uzhenik Jesuf! ti li is nebef na semljo prifhel mene uzhit, jeft pa satvo¬ je nauke nitim maral. Hodil fini fzer v’ zer- kev, in me je bilo fram doma ollati, pa fim hodil is navade, le f’ telefam, ne pa s’ du¬ ham. Tvoja fveta befeda mi je bila mersla, ker mi ni bilo mar tebi flushiti. Velikokrat fim bil per tvojih fvetih naukih, de zlo nizh nifim saftopil, ker je bilo moje ferze polno vlili smot. Zhe fim ravno poflufhal, fim vfe posabil, in shivel fim po fvoji volji. Veliko nepotrebnih, in tudi ihkodljivih rezhilimrad poflufhal; tebe ne, o vezhna refniza. Ka¬ kor fo drugi shiveli, fim hotel shiveti, ne pa po tvojim zhiltim uku. Ako mi je bil pridi¬ gar vfhezh, fim ga rad poflufhal, in ga hva¬ lil, pa drugiga nizh. O Gofpod! fposnam fvojo grefhno lenobo, in fe hozhem pobolj- fhati. Kakor shejin jelen hrepeni po mersli y odi, tako bom jeft sa naprej po tvoji befedi. Poflufhal, ohranil, premifhljeval jo bom, in tudi fi persadeval po nji shiveti, de ufmi- Ijenje sadobim, kadar me bolh po fvoji hefe- fii fodil. Amen. -— 266 —• XXVIII. dan profenza* t Svela Pavla vdova. C t Oveta Pavla je bila rojena v’ Rimu v’ letu 347. ,Silno je bila bogata, in bogato fe je omoshila. Shivela je bo druge bogate gofpe shive v’ vfih pofvetnih dobrotah. Je mehke oblazhila nofila, de ne bila nizh flabeji od drugih; govorila je rada od fveta; fmejala fe je vfaki prasni rezhi; sapravljala je zhaf v’ nizhemurnih delih, ali v’ kratkozhafnidru- fhini; s’ eno befedo, nizh li ni perkratila, kar jo je vefelilo. Vli fo jo hvalili, ker je shive¬ la po navadi drugih ; vfapolhtena je bila pred , fvetam, grefhniza pa per Bogu. Kriftjana je fzerbila, pa po navadi veliko drugih, dobrih del prašna. Imela je mirno veh, kernifpos- nala fvojiga prasniga shivljenja, in bi bila v’ ti fmertni fenzi ollala, ako bi ji ne bil Bog po bogabojezhi prijatelzi fveti Marzeli, in potlej po fvetim Hieronimu dufhnih ozhi odperl. ( Sveta Pavla je bila krotkiga ferza, in je rada poflufhala nauke fvete Marzele, in fve- tiga Hieronima. Gnada boshja jo jepopolna- jna fpreobernila. Via ponishna je potlej bi¬ la; vfe pofvetne fladnofti je opuftila; doma ko v’pufhavi je shivela ; premifhljevala, mo¬ lila, in pokorila fe vedno; pomagala je rada ubogim. Te dobre dela fo Bogu dopadle, od ktiriga je zhe dalje obilnifhi gnade prejema- — 267 — la. Svefta je bila vfelej dobrotljivimu Bogu; gorela je v’ njenim dobrim ferzu velika zhi- lla ljubesen do Kritlufa, in do biishniga. Deiiravno je fveta Pavla fveto shivela, je vender le hrepenela po daljej vezhi fvetofti. Sato je flila v’ pulte kraje Egipta fvete pu- fhavnike obifkovat, de bi sa fvoje poduzhe- nje farna vidila njih fveto shivljenje, in jih po mozhi pofnemala. Nje shelje fo bile do¬ polnjene; potlej je fhla v’ Betlehem, kjer je bil Jesuf rojen; ondi je dva klofhtra fosi- dala, eniga sa mofhke, eniga sa shenfke, kjer je tudi ona v’ ojftri pokori shivela. ^ve¬ ti Hieronim viditi veliko nje pokorjenje, ji je rekel: Nikar fi ne hrajfhaj shivljenja f’ pre¬ velikim pokorjenjam. Ona mu je odgovori¬ la: Morem s’ folsami, in f’ poftam sbrifati le¬ poto fvojiga oblizhja, ki fim ga lepotizhla; morem pokoriti fvoje telo, ktiro je vfedobro¬ te vshivalo. .Sveta Pavla je ofemnajtl let bila v’ tittim. klofhtru v’ vfih dobrih delih ftanovitna, in je 26 dan tiga mefza, petdefet let tiara Iveto ume r la. Nauk. Is njeniga shivljenja. .Sveta Pavla je pred fvojim fpreobernje- ujam shivela bres madesha pred fvetam, pa njeno shivljenje je bilo prašno, in sato flabo — 268 — pred Bogam. Veliko je kriBjanov enakiga prasniga shivljenja, ktiro ni sa nebefhkokra- ljeBvo. Ni malo dobrih in pofhtenih ljudi, ktiri fo render flabi krifljani. Tudi neverni¬ ki samorejo tako pofhteno shiveti, pakriftja- nam to ni sadoBi. Moliti, v’ zerkev hoditi, prejemati (vete Sakramente, ne hraBi, ne ne- zhiBofii uganjati, je fhe premalo. Potrebno je tudi fvoje hudo nagnjenje pokoriti, ponish- no shiveti, famoto ljubiti, in vfe sapovedi fpolnovati is ljubesni do Boga. Kaj pomaga vfe sunanje kerfhanlke dolshhnoBi opravlja¬ ti, ako je ferze prašno, ako fe sraven shivi po sheljah flabe natore, in fpazheniga fveta ? Preden je bila rasfvitljena, je bila bres vliga ftrahu, ker je shivela ponavadi drugih, kar sdaj pofvetni kriBjani pravijo, je tudi ona: drugi tako shive, sakaj pa jeftne? Navada, fofebno Bara, in natori prijetna, vfe opravi- zhuje. Kdor fe rad nad drugimi pohujfha, nozhe pomifliti, in flepo hodi sa drugimi v’ pogubljenje. Prav pravi fveti Ziprijan: Na¬ vada, ako ravno Bara, zhes sapovedi, je Ba¬ ra pregreha. Sato je Bog dal sapovedi, de vli shive po njih, in KriBuf fe ni nikolj ime¬ noval navada, ampak refniza. Ne navade, ampak sapovedi bodo vfe fodile na poflednji dan. Sato uzhi fveti Pavel: ,,Ne versite fe po tim fvetu, ampak premiflite, kaj je volja bo- shja/ Rimi. 12, 2. KriBjan! glej po dobrih, ktirih shivlje- nje jeshivljenjuJesufovimu podobno, vender nikar ne mifli, de je rfe prav, kar dobri de¬ lajo, ker tudi dobri imajo fvoje flabodi. Ve¬ liko bolj fe varuj flabih, de flepo ne shivifh po njih. Navade pofvetne fodi po Jesufovih naukih, de fposnafhkaj je, kaj ni prav. Glej de ne bofh svijazhniga ferza, ko veliko dru¬ gih, ktiri le flabo vidijo, de bi fe pohujfhali nad njimi, in dobrih ne vidijo, de bi po njih shiveli. Oni prav fkerbno preifkavajo flabo- di dobrih, de bi fe s* njimi isgovorjali, do- briga pa nozhejo viditi. ( Sploh navada ne opravizhi grehov, ampak prizhuje, de je ve¬ liko grefhnikov, in de bo veliko pogubljenih. Premifli, •— Noe je bil pravizhen v’fredivfi- ga fpazheniga fveta, on je bil ohranjen, vfi drugi fo v’ vodi poginili. Lot je bil zhid v’ fredi nezhiftiga meda ( Sodome ; on je bil re- fhen, uni pa ne. Tobija je vidil vfe druge Israelze moliti malike ; on je danoviten bil v’ flushbi praviga Boga, in je fofebne milodi prejel. Ravno tako delaj ti, de Bogu sved odanefh. Perpufheno ti je shiveti po nedolshnih navadah, ktire nifo zhes nobeno sapoved, de ljudi ne shalilh bres potrebe; glej pa, de n e bofh delal po fhegi rasujsdanih, htirim je vfe hudo nedolshno. Shivi po navadah, ktere fo v’ prid, de ljudi ne pohujfhafh. Je- s nf je hotel fhege dare savese dershati, ako ravno ni bil dolshan. Marija je fhla k’ ozhi- fhevanju vfim shenam sapovedanimu, defira- vno ni bila ozhifhevanja potrebna. Apodelni — 270 — fo tudi v* drugih rezheh enako delali. Tudi ti shivi po dobrih navadah fvoje fhkofije, in deshele, ktirete v’ dobro napeljujejo; pava- ruj fe hudobnih pofnemati soper sapovedi, ker navade, deiiravno ftare, ne isgovore, ako (o flabe. Molitev. O preljubi uzhenik Jesuf! jeftlim do sdaj pofnemal fveto Pavlo v’ pofvetnimshivljenju, pa ne v’ pokori. Ona je shivela malo zhafa po navadah fpazheniga fveta, jeft pak dolgo. Ona je s’ vednimi folsanii obshalovala, in s’ ojftrun pokorjenjam fhtrafovala fvoje grehe, jeft pa nizh. O ufmiljen Gofpod! jeft fini bolj fkerbel po flabih flabo shiveti, ko dobro, in fveto po tebi; fim raji gledal po navadah, ktire ti prepovedujefh, kakor po sapovedih, ktire fi mi dal. Vliga hudiga fim bil poln, vender mi lashnjiva veft ni nizh ozhitala. Pro- fim te, daj mi gnado, de sanaprej le po tebi shivim, v’shalofti, v’ ponishnofti, v’ pokor- jenji. To je prava pot v’ nebefa, druge ni; po ti bom hodil, de bom tebi podoben, in de pridem v’ tvoje kraljeftvo. Amen. 271 — XXIX. dan profenza, .Sveti Franzliijhk Salesi, Jhkof. C . . t Oyeti Franzhifhk je bil rojen v’ tergu ( Sales v’ letu 1567. od mogozhnih in bogatih Itari- fhov; ki fo bili bogati na fvetu, pa veliko bolj per Bogu. Oni fo ga fkerbno uzhili fveto shi- veti, fo ga smiraj per febi imeli, kadar fo hodili v’ zerkev, kadar fo bolnike obifkova- li, in kadarkolj je bilo njegovi dufhi dobro. ,Sveti Franzhifhk fhe fantizhik je molilv’zer- kvi in doma s’ iofebno poboshnoftjo, ker je bil vef saljubljen v’ Boga; vfe njegovebefede in dela fo bile framoshljive, prijasne, dobre. Kar fo mu dnarjov dali ftarifhi, je bersh ubo¬ gim rasdal. Kadar je bil odrafhen, fogaho- tii tovarfhi sapeljati, to de je smiraj v’ dobrim ftanoviten bil. Ker je Boga is vfiga ferzalju* Kil, fe je vfiga hudiga fkerbno varoval, in tudi Bog ga je obvaroval pred vfako nevar- noftjo. Is ferzhnih shelja prav sveflo flushitiBo- &u, in pomagati dufham v’ nebefa, je prejel niafhnikov shegen. V’ tim vifokim flanu fe J e rasodevala njegova velika ljubesen do Bo¬ ga, in do blishniga, ker je fkerbno uzhil, in Ji veliko persadeval grefhnike fpreobrazha- ti. Nar raji je osnanoval boshjo befedokme- tam in ubogim, ktirih je prav veliko fpreo- Kernil. ^hel je v’ deshelo krivoverzov, de — 272 — bi jih nasaj perpravilv’katoljfhkozerkev. Kri- voverzi fo bili savoljo njegoviga persadeva- nja ferditi, ga nifo hotli pod ftreho jemati, in je mogel pod golim neham prenozhvati; sa fvoj dnar ni shivesha dobival; umoriti fo ga hotli. Tega fe ni nizh bal, f’ poterpeshlji- voftjo, f’ perljudnoftjo in f’ krotkoftjo je njih terdovratnoft premagoval, in fo fe fpreober- nili in hiteli v’ katoljfhko zerkev. Bil je shegnan sa fhkofa v’ Genfu. Per~ moran je vsel to veliko flushbo, savoljo na- fe vsetih dolshnoft je bil tako v’ fkerbi, de je nevarno sbolel. Njegova fhkofija je bila pol¬ na hudobnih kriftjanov, in terdovratnih kri- voverzov. Ti fo ga fovrashili, krivo rasna- fhali in preganjali; pa on je v’ Boga upal, njega profil potrebne pomozhi; krotak je bil vfelej; prijasno ravnal s’ hudobnimi; fo- vrashnikam je dobro delal. Njegovo prijasno in zhaftito oblizhje, njegovo ljubesnivo jafno oko, njegove fladke befede fo bile pufhize terdovratnim ferzam, in nifo fe mogle ubra¬ niti. Veliki grefhniki is vfih krajov fo hiteli k’ njemu, ker fo vidili njegovo dobroto. On pa je vfe ljubesnivo fprejemal in uzhil. Gre- fhnikam ni fpregledovfd, in jih ni pufhal k’ > fvetim Sakramentam neperpravljenih, ampak jih je ljubesnivo vodil po voski poti. Veliko taushent krivoverzov in grefimikov fe je fpreo- bernilorsavoljo njegoviga ljubesniviga persa- devanja. Tukaj ni mogoshe vfiga popifati, —273 —• kar je fveti Franzhifhk dobriga ftoril, koljko je terpel in preftal sa svelizhanje blishniga. Shkof je bil dvajfet let; umeri je pet in petde- fet let ftar v’ letu 1622, 28. dan grudna. Ale- kfander VII. papesh je sapovedal 29. dan tiga mefza njegov fpomin obhajati. N a n A* Od Ijabtsnive krothojti. ( Sveti Franzhifhk je vfe zhednofti imel, in je bil vreden naflednik apoftelnov, pa nje¬ gova fofebna zhednoft je bila ljubesniva krot¬ koft. Od natore je bil fzer jesi podvershen, pa s’ gnado boshjo, in f' fvojim ftanovitnim persadevanjam, je dofegel lofebno krotkoft. Nobena nadloga, nobena sopernoft, nobeno sanizhevanje ga ni moglo rasshaliti, temuzh vfe je voljno poterpel, vfim odpufhal, in do¬ bro sa hudo vrazheval. Krotkoft je sapovedana vlim, in vli jo morejo imeti. Jesuf jo je, ne le s’sgledam perporozhal, ampak tudi s' befedo sapovedal rekozh: ,,Uzhite fe od mene , sakaj jeft lim krotak, in is ferza poriifehen.” Mat. 11, 2g. Krotkoft niu je prav prijetna, pa je tudi po¬ trebna vlim, de mirno shiVe, iri blishniga poboljfhajb. Jesuf je fvojinlapoftelnam sapo¬ vedal krotkoft, in jim je rekel: „Pofhlemvaf ko ovze mbd volkove.” Tudi je djal: „Bla- 18 - — 57 » —"■ gor krotkim!” To prizhuje, de je krotkoft potrebna k’ svelizhanju. Kriftjan! zhe sapovedane krotkofti she- lifh, ljubi Boga in blishniga savoljo njega, in bodi ponishen. Bres ljubesni inponishnofti ni krotkofti, ali faj ne krotkofti po volji bo- sbji. Bog neisrezbeno ufmiljen, in persane- fljiv f’ teboj, in s’ drugimi, uzhi krotkoft, in poterpeshljivoft. On vligamogozhni Go- fpod, bi lahko in pravizhno vfe grefhnike pogubil, vender ne ravna s’ nami po nafhih hudobijah; tudi ti delaj tako, in tudi bofh, zhe bol h ljubil Boga in blishniga savolj njega. Bodi ponishen, in fe ne bofh nad grefhniki krivizhno jesil, ker li fam grefhnik. Ako fi ponishen, bofh lahko poterpeshljiv; bofh f’ flabimi, s’grefhniki, f’ fovrashniki ufmilje- no shaloften. Ako fi ponishen, bofh malo¬ krat rasshaljen; jeso bofh lahko premagoval, in le boshje rasshaljenje te bo peklo. Zhe te le boshje rasshaljenje skali, bolh grehe fo- vrashil, grefhnike ljubil, in fkerbel sa njih poboljfhanje. ,Skerbno premifli, ali li krotak po volji boshji. Morebiti fe ti tvoje merslo in neob- zhutno ferze sdi krotko ^ pa lahko de ni ref. Zhe ti je dobro in hudo enako; zhe molzhifh in poterpifh is prebojezhiga ferza, ali ker li blishniga potreben; zhe v’ potrebi ne fvarifh, kakfhna krotkoft je to? Ta ni krotkoft, am¬ pak flaboft. Ubrani grefhiti, ako morefh; fvari grefhnike, de fe poboljfhajo; fkerbi sa zhaft boshjo, in sa svelizhanje blishniga koljkor ti je mozh; pa govori, in delaj vfe to prav, ljubesnivo, prijasno, modro in sa- voljo Boga. Ako fikrotak, miren, ponishen, persa- nefljiv, bofh velik pokoj vsbival. Jesuf je poflal fvoje uzhenze ko ovze med volkove; jim je odlozhil velike britkolli, preganjanje, fmert. Vfe to jim je prej pravil, vender jim je fobljubil mir: ,,Pokoj bote nafhli.’’ Bog ljubi krotke, in tudi ljudje jih ljubijo. Ako ii krotak, li pokorn Bogu, in ljudem ljub. Ne rezi: zhe lim krotak, bodo drugi s’ me¬ noj delali, kakor bodo hotli, ne bo mi pre¬ kati pred njih hudobijo. Le verjami, de tu¬ di flabi ne shalijo radi krotkiga zhloveka. Kaj miflifh, de bofh pokoj vshival, ako fejesifh, prepirafh, mafhujelh? Veliko bolj bofh ne- pokojin; febi in drugim bofh nepokoj delal. Ako ii krivo obdolshen, ako ti je kriviza flor- jena; ako imafh opravilo f’togotnimi; ako fi dolshan fvariti, ali kaj drugiga, opravljuj vfe to krotko, modro in pravizhno; f’ krot- kokjo bofh loshej, ko s’jeso, fvojiga blishni¬ ga premagal, ker krotko, modro govorjenje tolashi ferze, jesno govorjenje ga drashi. Porezhefh: rad bi bil krotak, pa imam Veliko sopernikov, ktiri mi nikolj ne dajo po¬ koja. Prijatel! zhe fi krotak, kadar te nih- zher ne shali, tvoja krotkok ni toliko vredna; kako bi fe jesil, kadar bi bilo vfe po tvoji vo¬ lji? Tudi nevernik, ktiri nikolj ni flifhal Je- 18 * — 276 — sufovih naičkov, ima tako krotkoft. Ti fepo- toshifh, de imafh dofli sopernikov; lahko je to, ker ti jih lam 1’ fvojimkrivizhnimjesikam, in f’ fvojo hudobno jeso delafh. Bodi tedaj unet v’ ljubesni do Boga in do blishniga; bo¬ di ponishen, in bolh tudi miren, krotak, do¬ brotljiv, persanefljiv, pravizhen. Zhe bolh tak, blagor ti! Molitev . O nar krotkejfhi in poterpeshljivifhi Je- suf! ti li velike krivize mirno in krotko ter- pel, mene pa vlaka belediza shali, in ujesi; ti li bil sanizhevan, preklinjan, fovrasiien, umorjen od hudobnih, in jim nizh shaligani- li rekel; jeli pa lim poln jese, tudi, kadar pravizhno terpim. Ti li me uzhil, in mi sa- povedal krotak biti, pa te nilim ubogal, ker nitim ljubil ne tebe, ne febe, ne blishniga. Meni fe je sdelo, de ne morem preterpeti, pa le sato lim tako menil, ker nizh ponishno- fti ni bilo v’ meni. ( S krotkoftjo bi bil lahko blishniga poboljfhal, pa lim ga s’ jeso fhe krivizhnilhiga napravil. Sa naprej hozhem po tvojim sgledu krotak biti, in te ponishno prolim, daj mi pravo krotkoft. O ljubi Iveti Pranzhifhk! pomagaj mi l’ tvojimi profhnja- mi od Jesufa krotkoft sadobiti, de mu mirno flushim, in de pridem v’ ljraljeftvo vezhniga miru. Amen. — 2 77 — XXX. dan profenza. t Sveti P ioni, majhnih t martemik. c §veti Pioni je bil mafhnik v’ .Smirni. Kri- ftjani fo ga v’ veliki zhafti imeli, in tudi ne¬ verniki fo ga ljubili, ker jebil prijasen, mo¬ der, uzhen, ufmiljen. Vfe te njegove lepe laftnofti bi bile prasne, aho” bi jih ne bil v’ zhaft ilvarniku obrazhal. Neverni zefar Dezi je vkasal preganjati kriftjane, in jih morati malike moliti. Poglavar Polemon je f’foldat- mi prifhel v’ hifho fvetiga Pionija, in mu je rekel: Snana ti je sapoved nafhiga zefarja, « de vlaki more moliti bogove. .Sveti Pioni od¬ govori: Snana mi je sapoved, de morem pra- viga Boga moliti. Bersh fo gasvesali, in po¬ tlej li veliko persadevali ga pregovoriti, pa on jim je kratko, uzheno in ferzhno odgo¬ varjal. Sato fo ga vergli v’ jezho do fodni- koviga prihoda. Zhes nekaj dni je fodnik prifhel v’.Smir¬ no, in je fvojim ilushabnikam ukasal k’ lebi perpeljati fvetiga Pionija, ga jefkufhal, kar je vedil in mogel, pa je bilo nemogozhe nje¬ govo llanovitnoft 'premagati. .Sodnik ga je ukasal hudo martrati, in med tem je fkufhal ga pregovoriti, pa fveti Pioni poln verne fer- z hnoiti fe ni nikolj udal. .Sodnik fe je rasfer- dd, in mu ferdito rekel: Ti fi terdovraten, ■— 278 — shelifh umreti, bofh umeri. Sapovedal je ga shiviga foshgati. ^Sveti mafhnik Pioni je fhel tje vefel in ferzhen do germade; rfe fe je nad njim zhu- dilo. Veliko kriftjanov ga je s’ ljubesni fpre- milo ; tudi veliko judov in nevernikov je bilo sraven. Kadar je bil per germadi, je Boga sahvalil, ki mu je dal gnado po sapovedih shiveti, fe je fam flekel, je fhel na germado, podal roke, de bi bile s’ shebeljmi k’ ftebru perbite. Kadar fo bile she perbite, fo ga ne¬ verniki sopet profili: Ubogaj, in refhi fe od hude fmerti. ( Serzhno jim je odgovoril: Umre¬ ti hozhem sa vero. Takrat fo sashgali dreva, in on je v’ ognji umeri. Truplo njegovo je bilo bres vfe fhkode, zlo lafje nifo v’ velikim ognji sgoreli; lepfhi je bil, ko prej. Njego- jo shlahtna in vefela fmert je bila v’ letu 2 5o po Jesufovim rojftvu. Nauk. VJih grehov fe Jkerbno varovati. .Sveti Pioni mafhnik jej smiraj bil ftano- vitne volje greha fe varovati, in nikolj s’ no¬ benim greham Boga rasshaliti^ker je vedil, de greh je nar huji, de je bolji umreti, in tudi dolshnolt raji umreti ,, ko grefhiti. Vli kriftjani ravno to vedo, tudi obljubijo pred Bagam, in pred fpovednikam, sa naprej ho- ®hem raji umreti, ko grefhiti. To fo befe- — — de; zhe (lanovitnofli ni, prasne befede, De fo sgolj prasne befede bres refnizhne volje, neflanovitnoft v’ dobrimu obilno prizhuje. ^ve¬ ti Pioni ni le vedil, bar drugi vedo, temuzh je ftoril, bar drugi ne flore. Ob njegovim zhafu je bilo nebaj briftjanov is flrahu pred fmertjo od vere odftopilo, pa je djal: .Slabi ne bodo moj rasgled; jeft nozhem malibov moliti. Taba ftanovitnoft je potrebna vfim. Krifljan! varuj fe vlih grehov; bolji ti je umreti, bo. grefhiti. Tudi majhniga greha le morefh bolj bati , bo fmerti; fofebno pa boj (e fmertniga, btiri neisrezheno rasshali vfigamogozhniga Boga, tepta Jesufovo pre« (veto bri, savershe njegove fmertne bolezhi* ne, odshene fvetiga Duha, odvsame saflu- shenje vlih dobrih del, sapre nebefa, odpre pebel, edino neumerjozho dufho obfodi v* vezhno terpljenje. O ftrafhna hudobo fmert¬ niga greho! .Smertni greh permora ufmilje- niga Jesufa, de obfodi v’ vezbno pogubljenje med hudizhe duiho, sa btiro je lmertne bo- lizhine is ljubesni preftal, Premifli vfe to, de bofh ftanoviten. Varuj fe tedaj vlih grehov, pa fofebno fmertnih; en fam fmertni greh saflushi vezhno pogubljenje. Beshi pred greham, in pred nevarnoftjo greha fberbnifhi, bo predpofha- ftjo. Greh je bolj neufmiljen od mezha, in huji od vlih nefrezh. ^erzhno rezi s’ zhiflo .Susano : bolji je sa me, de nedolshna ume* rjem, ko grefhiti. Enabo ftanoviten je bil — z8o — Joshef v’ Egiptu, in drugi fvetniki * ramo tak bodi ti. Bol ji je vfe dati, yfe prekati, ko grefhiti, ker lepe vezhne nebela fo vrednifhi od vfiga pofvetniga dobriga; llrafhni vezhni pekel je huji od vfiga poivetnigahudiga. Neu- men bi bil, ko bi hotel raji umreti, ko gren¬ ke sdravila jemati, pa neumnilhi 11, ako le raji dafh hudizhu v’ roke, ko premagatiTvoje hudo posheljenje. Vfiga fveta kraljeftva ti nizh ne morejo pomagati, ako fvojo edino neumerjozho dufho sapravifh. Ljubi Boga, boj le ga is ljubesni; ljubi fvojo dufho, in fkerbno jebresmadeshaohra¬ ni, de vezhno shiviih v’ nebefhkimkraljeftvu. Ne boj le flabih ljudi, ne boj le fpridenih sanizhevavzov; ne vdaj le sapeljivim saleso- vavzam; premaguj ftrah, lilo, sapeljivoft, fkufhnjave; beshi pred hudobnimi, pred fla- bo perloshnoftjo, in pred vlim, kar te v’greh napeljuje; ne pohujfhaj fe nad drugimi, am¬ pak llanoviten bodi. ,Sdaj vlaki fodi od do- briga in hudiga, kakor fe njemu sdi, ti pa le poflufhaj Jesufa, ker on lam te bo pra- vizhno fodil. On je dal fvoje predrago sla¬ vljenje , de bi vfe refhil od vezhne fmerti, ne prodaj ti fvoje dufhe v’ pogubljenje sa neita- novitne nevredne rezhi. Zhe vidifh grefhnike vefeliga oblizhja, zhe jih flifhiih fe fvojih grehov hvaliti, zhe ti fhpotljive imena dajejo, zhe ti pravijo: to ni nizh , to ni greh, ne verjamijim, grefhni- ki nili varni, ampak nevarni uzheniki, oni — 281 - hvalijo, inopravizhujejo, kar ljubijo; ti bodi ftanoviten v’ dobrim. Na fodni dan ti ne bo¬ do mogli pomagati, ne fhkodovati, ne te re- fhiti od pogubljenja, ne ti braniti v’ nebefa. Smiraj nofi to refnizo v’ ferzu; Jesuf bo tebe, in vfe pravizhno fodil. Molitev. O moj Bog! prav malo fim premiflil, kako velika, ftraflina, fhkodljiva hudoba je greh ; tudi sdaj premalo fposnam. Tvoji fve- ti marterniki fo neismerjene bolezhine raji preftali, ko grefhiti; jeft iim bil radovoljno premagan od vlake majhne fkufhnjave, po¬ nujal fim le fkufhnjavzam lam, fim le ne fkerbno podajal v’ fkufhnjave, ifkalfim per- loshnofti grefhiti, hvaleshen fim bil hudob¬ nim, ker fo me nauzhili grefhiti. Ako je bil kak krifljan is ftrahu pred fmertjotebi nesveft je veliko let v’ folsah, v’ pokorjenju bil; jeft pak fim imel mirno ferze po velikim pregre- fhenji, in mi ni bilo mar ne sa poboljfhanje ne sa.obshalovanje. OGofpod! kaj bo s’me¬ noj ? daj mi pravo fposnanje fvojih grehov; daj mi duha pokore; daj meni ferzhno ftano- vitnoft, de raji vfe terpim, in umerjeni ko te¬ be rasshaliti. S’ vfo mozhjo fi bom persade- val po tvojih sapovedih shiveti, de od tebe ljubesniviga Gofpoda ufniiljenje sadobim. Amen. -— sg2 XXXI. dan profenza. t Svela Marzela vdova. t Sreta Marzela je od fvetiga Hieronima ime¬ novana, hvala katoljfhke zerkve; zhaft Rima sgled vliga dobriga. Ona je bila rojena v’ Ri¬ mu od nar bogateji ljudi tilliga meha, fe je tudi bogato omoshila, pa nje mosh je fedem mefzov potlej umeri. Prej je bila bogaboje- zh et, in fe ni hotla vezh omoshiti. De je nje volja bila ftanovitna, fe lahko ve istiga, ker ni hotla mosha vseti bogatiga, in mogozhni- ga gofpoda is zefarjoviga rodu. ^veta Marzela je zhe dalje bolj fposnala, de nesavesana losheji flushi Bogu, in de fo frezhne vdove, ktire savolj Boga tako oftane- jo, kakor fveti Pavel perporozha. Vdova je oilala, de bi shivela bres vliga ftrahu po volji boshji, kar je tudi refnizhno bilo. Veliko ne¬ vernikov je bilo fhe tiftkrat v’ Rimu, in veli¬ ko flabih sgledov, pa ona fe ni nad flabimi pohujfhala, temuzh je ozhitno nepreilrafhe- no vfe kerfhanfke dolshnofti fpolnovala. ^ve¬ ti Hieronim je bil nje duhovni ozhe, inuzhe- nik; rada ga je ubogala, je hodila po voski poti Jesufovih naukov, in je sa fvojo dufho svelto fkerbela. Tudi li je slo persadevala druge bogate rimfke gofpe preuzhiti, in rav¬ no ona je fveto Pavlo napravila flovo dati sa- — 285 — peljivimu fvetu, kakor je bilorezheno 28 dan tiga mefza. Sapopadik njeniga fvetiga shivljenja je ta. Ponishna je bila v’ ferzu, in v’ oblazhi- lih; pomagala je rada ubogim; le t’ prizho bogabojezhih shen je govorila s’ mofhkimi, ako je bilo treba; ni obifkala rada nobene gofpe pofvetniga duha; doma je bila nar raji, de bi v’ famoti premifhljevala, molila in de¬ lala ; v’ zorkev je fkerbno hodila boshji flushbi, pa kadar je zerkve is fofebne pobosh- nofti obifkovala, je hodila, kadar je bilo ma¬ lo ljudi, de bi ne bila fkufhana od radovidno- lii; vedno fe je po fvoji mozhi poltila: v’ fre- di velikiga meha je shivela ko v’ pufhavi. Ako ravno fe je fveta Marzela fkerbno varovala pofvetne drushbe, fe je vender, de bi bolj pokojno flushila Bogu, prebelila v’fa- motno hifho sunaj mella. ( Sveti Hieronim jo hvali fofebno, ker je Bino rada brala, in pre¬ mil hljevala fveto pifmo. Imela je veliko pre- moshenja, drushine in fkerbi, vender ni bila od nobene rezhi smotena, ker je bila s’ Bo- gam refnizhno sdrushena. Kadar je ferze ognjeno, odganja fkufhnjave, smote pofve¬ tne, in vfe, kar kriftjana flabi v’ ljubesni do Boga. Nadloga je fkufila shivo vero fvete Mar¬ cele. V’ letu 410 fo prifhli ferditi fovrashni- ki nad rimfko melio, fo ga s’ lilo premagali, V’ njem ropali in morili. Ti neufmiljeni voj- fhaki fo tudi fhli v’ nje hifho g’ nagimi mezh- - 284 — mi, fo hotli veliko slata in frebra od nje ime¬ ti, pa jim ga ni mogla dati, ker ga je bila she ubogim rasdala. Hudo fo jo llrahovali, in neufmiljeno tepli, pa vfe to je poterpela volj¬ no, in tudi sahvalila Boga. Kmalo potlej je Bog fveto Marzelo tvojo svetlo flushabnizo k’ tebi vsel; mirno je umerla, in fhla v’ nebefa vshivat veliko plazhilo, ktiro je Bog oblju¬ bil, in bo dal vlim tvojim svetlim flushabni- kam. Nauk. Shivi fveto, in nikogar Je ne boj. ^veta Marzela je bila perva gofpa v’ Ri¬ mu, ki je ozhitno fpokorno shivela. Ako rav¬ no mlada in bogata, fe ni framovala sa Jesu- fam ozhitno hoditi, in ni gledala po flabih, fe ni nad njimi pohujfhala,. in fe ni s’ njimi isgovorjala, ker je refnizhno voljo imela tvo¬ jo edino neumerjozho dufho svelizhati. Kdor gleda po flabih, kdor fe boji sanizhevanja hudobnih, ni refnizhno bogabojezh, in ni vreden nebefhkiga kraljetlva. Kritljan! verujefh v’ Jesufa Kritlufa kri- shaniga, in fe sasnamnjujefh s’ krisham na zhelu; sakaj fe tedaj (ramujefh Jesufoviga po- nishanja, Jesufoviga krisha? Jesuf nar fveteji Gofpod je v’ prizho veliko ljudtlva fhpotljivo umeri na krishu, deliravno je njegova fmert bila terdovratnim judam pohujfhanje, in ne- — 285 — rerzam norofl; ti pa fe framujefh kerfhan- fkih dolshnoft v’ prizho hriftjanov ?/$Premalo ti je v’ ferzu imeti Jesufa, in njegove nauke , ako fe bojifh v’ prizho drugih kerfhanfko shi- veti. Zhe fe bojifh sanizhevanja flabih, tu¬ di v’ ferzu ne noiifh Jesufa, ne njegovih nau¬ kov; fi maloferzhen kriftjan nebefhkiga kra- ljeftva fhe nevreden. Shivi dobro, ali flabo, bofh mogel veli¬ ko preflifhati od ljudi. Zhe dobro shivilh, te bodo flabi sanizhevali, ti gerde imena da¬ jali, in hudo soper tebe govorili. Zhe flabo shivifh, bodo dobri godernjali, ali te fvarili. Zhe dobro, ali flabo shivifh, ne bofh mogel vfim dopafti; tedaj bodi ferzhen, in shivi prav savoljo Boga. Rasujsdanim je navadno sani- zhevati dobre, ako ravno morebiti v’ ferzu drugazh miflijo. Ako bofh v’ njih drushbo hopil, vfe nozhi plefal, neprenehama pijan- zheval, neframno govoril, ti bodo dobri, in prijasni, faj s’ shnabli; zhe bofh dalezh od njih flabe drushbe, rad molil, ponishno fe nofil, rad hodil k’ fpovedi, bodo vfe hudo go¬ vorili soper tebe. ( Spremifli, kaj bo na fodni dan? kdo ti bo pomagal, zhe bofh od Jesufa savershen? kdo ti samore fhkodovati, ako Jesufu dopadelh. Delaj tedaj, kar flep per Jerihu; zhe fo ga bolj ljudje fvarili, bolj je vpil: Jesuf uzhenik, utrnili fe me! Hudobni pravi: Naj ljudje govore, kar hozhejo, meni ni nizh mar. t Slabo snamnje je to, ker fe fvojih hudobnih del ne framuje. — 286 — Man) predersni grefhniki fe varujejo ozhitnih grehov, in jih fkrivajo pred ljudmi, de bi ne bili od njih fvarjeni, ali sanizhevani. Kaj njim to pomaga, ker bodo njih hude mifliin delarasglafhene, in pokorjene na fodnidan? Varuj fe hudiga, ne le savoljo ljudi, ampak savoljo Boga; tudi nikolj nafkrivnim ne gre- fhi, ker Bog te povfod vidi. Kar ti je od Bo¬ ga, ali od zerkve sapovedano, ali prepove¬ dano , delaj, ali varuj fe ozhitno, in ne fra- muj fe fvojih dolshnoft, ako te ravno drugi sanizhujejo. Ob tim norfkim zhafu pred podam kri- ftjani fploh posabijo Jesufa in njegove zhifte nauke. Neframnoft, nezhiftoft, plef, noroft, po- shrefhnoft, in dofti hudiga, fe ko povodnj rasliva po vfi semlji. Ti nikar ne pofnemaj norzov, ker ni zhafa, ni dneva, ni ure, de bi fmel Jesufa posabiti. Ne framuj fe odlo- zhen biti od derhali rasujsdanih; naj te le sa¬ nizhujejo, bo she zhaf prifhel, de bodomol- zhali. Nikolj ne daj priloshnofti, de bi kdo soper tebe govoril; pa tudi ne boj fe krivi- zhniga sanizhevanja. Molitev. O moj Jesuf! ti kralj nebef in semlje, fe nifi framoval sanizhevanja, preklinovanja, ozhitne fhpotljive fmerti, jeft pa fini le fra¬ moval po tvojim sgledu shiveti. Ako bife bil ti framoval ozhitne fhpotljive fmerti, kaj bi — «87 — bilo $a mojo grefhno dufho ? Zhe fe jeft tro- jiga ponishevanja framujem, mi nizh ne po¬ maga, in bom savershen. O preljubi Go- fpod! v’ tebe bom smiraj ravno gledal, de tvojo fveto voljo ferzhno fpolnujem, in ne bom nikdar flabih poflufhal. Zhe is ftrahu pred flabimi od tebe odftopim, mi oni ne bo¬ do mogli pomagati, kadar bofh ti s’ oblaftjo fodil shive in mertve. Ti fi mogozhen, in pravizhen fodnik vlih, in bofh vfakimu pra- vizhno povernil. Takrat ne bodo sapovedi po ljudeh, ampak ljudje posapovedih fojeni. Tedaj f’ pomozhjo tvoje gnade terdno oblju¬ bim nikdar odftopiti od tebe ne savoljo sani- zhevavzov, ne savoljo flabih navad, ne sa¬ voljo drugiga; temuzh ferzhno in ftanovitno po sgledu tvoje flushabnize fvete Marzele ti bom is ljubesni do tebe flushil, de bom v’tvo¬ je kraljeftvo prifhel. Amen. S v e z h a n, L dan fvezhana. ( Sveti IgTHtzi Jhkof in marternik. 4 S y eti Ignazi je bil v’ veri poduzhen od f. Pe¬ tra in f. Janesa. Poftavljen je bil safhkofa v’ — 285 — veliko mefto Antiohijo, in bil je svelli nallop- nik apolteljnov v’ vlih rezbeh. Neverni zefar Domizian je zerkev preganjal, pa f.Ignazi je bil v’miru. On je rad shivel savoljo fvojih ovaz, pa tudi je bil shalolten, ker ni bil vre¬ den sa Jesufa umreti, ker je djal: Zhe bi sa vero kri prelil, bi bil fhe le Jesufu bolj po¬ doben. Bogu fe je podvergel, fkerbnifhi li persadeval febe in fvoje ovzhize pofvezhevati. Neverni zefar Trajan je ponovil prega¬ njanje zerkve bošhje; Perfhel je v’ Antijohi- jo v’ letu 107 , in bersh je sapovedal fvetiga fhkofa Ignazja pred fe perpeljati. Kadar ga je imel pred feboj, mu je ferdito rekel: Kdo li ti hudobni duh! sanizhujefh moje sapove- di, in tudi podpihujefh druge, de malikov ne molijo. ,S. Ignazi zefarju pravferzhno od¬ govori. Nobeden fhe do sdaj takiga ni fata- na imenoval, ki Boga v’ferzu ima, inmiflim, de fatan fe boji mene in vlih pravih flushab- nikov Jesufovih. Zefar ga je vezh rezhi od vere vprafheval, in ker je vidil, de' ga ne more omajati, ga je dal svesati, in je sapo¬ vedal ga v’ Rim odpeljati, de bo tam od sve- rin rastergan. ,Sveti Ignazi fe je rasvefelil saflifhaniga obfojenja, in je rekel: Sahvalim te o Golpod! de li me vredniga fturil s’ tvojim apofteljnam Pavlam v’ shelesje sakovaniga biti, in drugiga neshebm, kakor de bi me sveri rastergale. S’ folsami fe je lozhil od fvoje zerkve, isro- 2hil jo je Jesufvi, svefto molil in profil Gofpo- — 289 — da, de bi jo s’ fvojo gnado v’ fianovitnoilive¬ re in brumnofti ohranil. Vefel je fhel namor- je s’ clefetimi hudobnimi foldatmi, hterifobili neufmiljeni do njega. Kamor je f. Ignazi per- fhel, fo ga fhkofji, duhovni in verni-zhallito fprejeli in fpremljevali. On je ljubesnivo uzhil vfe, in fofebno jim perporozheval v* veri apoilelnov ftanovitnim' oftati, in sa njo vfe preltati. Kadar je perfhel v’mefto ,Sniii> na, je bersh obifkal f. Polikarpa fhkofa v’ ti¬ him meftu, ker Rabila oba uzhenza I*. Janesa. Od tod je pifal mnoge pifma do vernih, nied kterimi je nar lepfhi pifmo do Rimljanov, od kteriga je tukaj kratek sapopadek. — „Sa- voljo Jesufa uklenjen vaf kmalo upam viditi, zhe bo volja boshja, de doleshem, kar je moja shelja. Le vafhe ljubesni febojim, de bi le vam prevezh ne fmilil, in de bi po tvo¬ jih sheljah sa me ne profili. Shelim in rad umerjem sa Boga, sato vaf proiim, puflite, naj me rastergajo sveri, de k’ Bogu grem, Gofpodova pfheniza fini, morem rasdrobljen biti v’ sobeh sverin, de bom tako pravi hla- pez Jesufov. Profite Jesufa sa me, de bom njemu darovan. Drugiga ne shelim kakor rasvesan biti, de Jesufa sadobini« Ogenj > krish, sveri, rasdelenje telefa i» vlakiga uda, vfe bolezhine naj planejo v’ me, fe ne bojim, bolj je meni umreti sa JesufaKrifiufa! bo biti kralj fveta. Ne branite mi v’ fmert hi, ker vedno flilhim glal v’ febi: Pridi k* Ozhetu. Ne maram sa jed; moja jed je telo M) — -(j o — Jesuforo, Ne maram sa pitje, moje pitje je kri Jesufova.”— Te ognjene refnizhne betede prizhujejo od shive vere, terdniga'upanja, gorezhe ljubesni in zhifte vefti f. Ignazija sve- ftiga uzhenza Jesufoviga. Kadar je bil v’ Rim perfhel, neisrezhe- no veliko vernih je perfhlo k’ njemu, inlofe velelili mosha boshjiga viditi, sraven fo pa tudi shalovali, ko to vedili, de ga bodo bersh sgubili. On pa jih je s’ folsami profil: Ne branite mi umreti, in ne profite sa moje re- fhenje, Potlej je pokleknil, in s’ njimi gore¬ zhe molil sa Jesuforo zerkev, de bi pregan¬ janje minilo, in de bi fe verni ftanovitno med feboj ljubili. Kadar je odmolil, je bil od foldatov tj e- pelan, in v’ prizho neisrezheno veliko nevernikov vershen v’ ievnjak ; ferditi in lazhni levi fo ga naglo popadli in raster- gali, le nekaj debelifhih kofti jeoftalo. Ver¬ ni fo s’ velikim fpofhtovanjem pobrali te ko¬ lti, fo jih djali v’ zhedno fkrinjo, in vefelo nefli v’ Antijohijo. Te fo bile potlej prene- fene v’ Rim v’ zerkev fvetiga Klemena pape- sha in marternika, .Sveti lgnazi je umeri 20- grudna v’ letu 107. Nauk. Terpeti is ljubesni do Jesufa. .Sveti lgnazi je ljubeanjiviga krishaniga Jesufa smiraj nofil v’ fvojini ferzu, smiraj ga — s 9 * — je imel na jesibu, redno ga je basal v’frojint sadershanji. On je bil s’ ljubesnj‘vim Jesu* fam popolnama sdrushen, in Jesuf s’njim: sato je njegova dufha imela ognjeno mozh; sato je vefel fhel neufmiljenim sverinam v’ gobez. On je bil poln ferzhnodi f. Pavla, in je s’ njim refnizhno djal: „Jesuf mi je shivlje- nje, in fmert dobizhib.” Filip. 1 , 2 . t S. Ig- nazi je krishaniga Jesufa smiraj pred ozhmi imel; bil je poln ognjenih shelja nar hujfhi fmert is ljubesnido njega predati, dofegel je, bar je vedno shelil in Boga profil, de je bil od fveta in od telefa rasvesan, in sdaj kralju¬ je s’ Jesufam v’ nebefhbim braljedvu. O bridjan! bodi tudi ti vnet v’ ljubesni Jesulovi, de ne shivifh febi, temuzh njemu, de vfe krishe voljno preterpifh, in de te no¬ bena rezh ne sapeljiva, ne drafhna ne lozhi od njega. Glej! Jesuf, ftvarnib je sa livar, gofpod sa hlapza, pravizhen sa grefhniba umeri na brishu, de bi tebe in vfe refhil od vezhniga pogubljenja. To more omezhititvo¬ je terdovratno ferze in ga napolniti s’ Ijiibes- nijo, de ga ljubi zhes vfe, in de žhes vfe fo- vrashi, bar njega shali. Jesuf fam pravi: „Vezhi ljubesni ni od te, de bdo podavi Tvo¬ je shivljenje sa fvoje perjatle.” Jan. i5, i3. Ref je to, pa kdo je voljan umreti sa perjat- la? Kar nobeden ne dori, je doril Jesuf, in fhe vezh, sahaj kadar je umerj, fi je svolil nar huji fmert sarefhenje fvojih fovrashnibov. Torej premifbljuj Jesufovo terpljenje, fofeb- — 292 — ?xo pa njegovo veliko Ijubesen, de ga ljubifh is žele dufhe in na vfo mozh, in preshenefh vfo pregrefhno Ijubesen do febe. Zhe bi te Jesuf kakor Petra vprafhal: ljubifh mene ? ali bi samogel kakor on refni- zhno odgovoriti: Gofpod! ti vefh de te lju¬ bim. Morebiti miflifh, de ljubifh Jesufa, ker vezhkrat pravifh: O moj Bog! ljubim te is zeliga fvojiga lerza zhes vfe : zhe fo pa te befede lashnjive, ali refnizhne, ti tvoje dela prizhujejo. De je f, Ignazi Jesufa zhes vfe ljubil, je njegovo fveto slavljenje prizhevalo, in fofebno je prizhala njegova fmert. t S’zhim pa ti prizliujelh, de Jesufa ljubifh! Premifli zhe te fkulhnjava hitro premaga, zhenepre- niagujefli grelhniga poslieljenja, zhe fe fra- mujelh Jesufove ponishnofti, zhe fe togotifh sa 1'vojo prašno zhall in rasshalenje, zhe rad, hitro in vfelej ne odpuftii h fovrashnikam ; zhe vrazhujefh hudo sa hudo, ne pa dobro sa hudo, zhe grefhno telo tebe gofpoduje; ne pravifh refnizhno, temuzh lashnjivo : Ljubim Jesufa. Ljubesnivi Jesuf je dal febe v' hudo fmert sa grefhne dulhe, de bi.vfe refhil od krivi- ze, od grehov, infebi odlozhil ljudllvo, kte- ro bi fveto shivelo, in njemu dopadlo. Pre¬ mifli, koljko fe greha bojifh in varjefh, ko- IjKo ljubifh dobre dela in dopernafhafh! Glej Jesufove globoke rane, njegovo nedolshno kri, njegovo hudo fmert na krishu: kaj in koljko ti terpifh, in is ljubesni do Jesufa de- — 2 Shivi tedaj fve¬ to v’ fveti veri. Molitev. O moj Bog! ti imafh vfo oblall zhes me , in mi sapovefhhitro, voljno, popolnamo po- korfhino , pa jeli fe hudobno vltavljam tvoji pravizhni oblalti, ker sanizhujem tvoje sapo- vedi. Jesuf tvoj ,Sin, in moj uzhenik me je pokorfhino uzhii; Marija ravno tako , ker 3oo hres vliga isgovora je fhla k’ ozhifhevanju, de fi lih dolšhna ni bila, jed pa ii smiraj do- fti isgovorov smifhljujem, de bi neftoril, kar jni sapovelh. Kar je flabfhiga in nevredni- fhiga tebi rad darujem, febe pa nozhem, ker poflufham fvoje hudo posheljenje. Vem, de ne marafh sa moje darove, zhe sraven njih tudi lebe ne dam, vender flepo in mir¬ no v’ nepokorfhini shivim. Kaj bo sadnjo uro per fvetlobi fvete vere; zhe sdaj ko otrok luzhi ne shivim? Ufmiljeni Gofpod! daj mi gnado po fveti veri shiveti. Marija, jn fveti Joshef prolita Jesufa sa me, de mi pomaga fveto shiveti; sakaj tako bom v’ ve- ahno fvetlobo prifhel. Amen. III. dan fvezliana. t Sveli Blash, /kkoj' in marternik, s . c v —'veti Blash, ferzhen kriftjan, ftanoviten v’ veri, upanji in poln gorezhe ljubesni do Je¬ sufa, je shivel po vlili boslijih sapovedth, de- iiravno je bil med fpazhenimi neverniki. Sa¬ velj n j egoviga fvetiga shivljenja fo ga svolili sa lhkofa meda 4 Sebade v’ Armenii. On je velike dolshnoili dobriga in svediga padirja gofpodoviga na tanko fpolnoval, vedno fker- bel sa fvoje in fvojili bvzhiz svelizhanje, in - 0 0 l -— fpreohernjenje ajdov. Ob njegovim zhafufo neverniki hudo preganjali katoljfko zerkev, nar hujfhi pa fhkofe, in druge duhovne, de bi verni opefhali, ker hi bili bres pallirjov. Ob preganjanji je fveti Blash sbeshal v’ hribe, in fe fkril v’ pezhine, kjer fe jeojftro podil in flanovitno molil. Ob zhafulovasveri lo ga fovrashniki v’ gojsdu v’ berlogi nafhli, oblaftniku od njega povedali, kteri je sapo- vedal ga perjeti in perpeljati. Lovzi pridejo pred berlog, ga najdejo ldezhati in moliti, in Jnu ukashejo s’ njimi iti pred fodnika. Moji olrozil jim rezhe, rad grem s’ varni, saka/ Gojpodje je na me fpolnil, me liozhe da¬ rovanima imeti: ravno ob pravim zb a ju J te perjhli, ,moj Gofpod JesaJ Krijluj je s ’ na¬ mi. V’ 4 Sebafte peljan po viim potu neverni¬ ke uzhi Jesufovo Vero, in vezh jih je fpreo- bernil, de fo v’ Jesufa verovali, ker je tudi fvoje govorjenje s’zhudeshipoterdoval, ki jih je Jesuf po njem Boril. V’ .Sebafte perpeljan je bil v’ jezho sapert. Drugi dan ga je vikfhi perlisnjeno pregovarjel Kriftufovo vero sata- jiti in malike moliti. ( Sveti Blash mu ferzhno odgovori: f^ajhi maliki Jo vragi, in kdor jdi zhajti , bo v’ vez/ini ogenj vershen. Ras- kazhen oblaftnik sapove gaf’palizami neufmi- ljeno tepfti, in otepeniga sopetv’ jezho sapre- ti. V’ drugizh je bil fveti Blash pred fodni¬ ka perpeljan, vprafhan, naj fi isvoii, ali ma¬ like moliti, ali pa marti-an in umorjen biti. 002 'Sveti fhkof pravi: ,Spravi Je J’ Jv oj imi ma¬ liki , ki nifo J tvorniki nebej' iti semlje. Shu- gajh mi fzer terpljenje in fmert , ali ravno to me bo v vszhno shivljenje perpeljalo. .Serdit fodnik sapove Ivetiga Blasha na kol pervesati in s’ shelesnimi glavniki raefo po njegovim telefu rastergati. V’ ftrafhnih martrah govori fodniku: Neufmiljen l moj Go jpod JesuJ" Krijtuf je s' menoj, in mozhno me podpera. Z.he Jtanovilno preierpim , bom dobrote nebe/hkiga kraljejtva dobil, ki jih je JesuJ' fvojim obljubil. Po tim fo ga saperli. V’ tretizh sapove fodnik fvetiga Blasha is ježhe perpeljati, in mu rezhe: Ali bolh s’ lepo daroval malikam? O hudobnil odgovo¬ ri fveti Blash, vef J lep Ji, ker te nebejhka luzh ne rasjvetluje) kdo ti bo malike mo¬ lil , zhe praviga Boga fposna ? ti ga ne po- sna/h, ko kamnite podobe molijh. Ne tre- Jem Je pred tvojim shuganjem, ftori s’ mo¬ jim ielefam, kar hozhejh , da/ha ni v’ tvo¬ ji ampak v' bos!ji oblajti. Sapovedal ga je fhe hudo martrati, pa on je v' vlih martrah oftal, in je bil v’ ferzhni ftanovitnohi umo¬ rjen. Nauk. . Is ponishnojti beshi pred nevarno perlosh- nojljo. Kadar je hudo preganjanje vllalo zhes zerkev, fveti Blash, pravijo, je sheshal, in fe fkril. Velik fhkof fveti Ziprijan, velik uzhe- nik fveti Anastasi, in drugi fveti fo ravno ta¬ ko delali, de bi febe perhranili v’ fvojiga blish- niga prid. De fveti Blash ni is flaboBi sbe- shal, je sadofti fkasala njegova fianovitnoft v’ martrah in v’ fmerti. On je sbeihal, ker is ponishnoBi ni fam febi saupal, akolih je is ferza hrepenil po isgledu Jesuia umreti. On je tedaj beshal prednevarnoBjo greha, ne pa pred nevarnoftjo velikiga terpljenja, ali hude fmerti. Zhe pa, o kriiljan! fveti Blash fam febi ni saupal; zhe on, fveti fhkof fe je bal sa- volj fvoje flaboBi, sakaj ti upafh v’ febe, in fe ne bojifh nevarnofli greha, defiravno li poln hudih fkufhnjav; in tishaloBnafkufhnja prizhuje, de ne bofh obftal? Boj fe nevarnoBi greha, ako hozhefh ohraniti fvojo dufho. Mozhni Bebri fo v’ hu¬ dih perloshnoBih padali, in takih shaloBnih rasgledov je veliko ; ti pa flab terft, ktiriga vfaka.fapa omaja, li obetal h terdnoB in Ba- novitnoB. Pravifh : .Se bom fkerbno varoval grefhiti. To upanje je naBava hudizhova, in bolh v’njo prilhel. Ja! to upanje v’ sape- Ijivi,. in radovoljni perloshnoBi bres greha obBati, ni is Boga, temuzh ishudizha. Tvoja v olja n* terdneji od Petrove, ampak flabji; leda j loshej bofh padel ko on. Peter je imel mozhno voljo, in ni perloshnoBi is llabiga ferza ilkal, Tender flabi fo ga smotili; tibolh loshej grefhil, ker tvoja volja je flaba, in — 5o4 — ifhefh perloshnofti is hudiga posheljenja. Te* ti in vfim rezhe freti'Pavel: „Zhe miflifh terdno ftati v’'dobrim, varuj fe paili.” I.Kor. jo, 12. Ato ne ubogafh, bofh nefrezhen; bolh enak hifhi poftavljeni na pefek, ktiro derezha voda hitro podere; tako te bo lahko sapeljiva fkufhnjava premagala. Zbe vezh predersniga upanja imalh, hitrejiinhujibofh padel. Kriftjan moj! premifli koljkfhina je tvo¬ ja flaboft, posheljenje do greha sapeljivo, saderg in fkpfhnjav bres fhtevila ; sakajfiho- zhefh vezh fkufhnjav in nevarnoft nakopava¬ ti? Odgovorifh: Bog mi bo pomagal. Saftonj upafh v’ pomozh boshjo, ker Bog je obljubil pomagati le ponishnim, ne pa predersnim. Od kod je tvoje upanje? fi morebiti v’ nevar- nofti savolj boshjiga imena ? fe vojfkujefh sa zhaft boshjo, kakor fvetniki in marterniki? Ne, temuzh bres vfe potrebe, in is famiga hudiga posheljenja hodifh v’ nevarnoft zhes voljo boshjo, akolih ti fkufhnjaprizhuje, de ne obftojifh, vender upafh v’boshjo pomozh ? Morebiti porezhefh: Zhe lini ravno per fla- bih, nizh hudiga ne delam. Glafno ti odgo¬ vorim: Lashelh! fe golufafh! Proftovoljna fkufhnjava, in nedolshnoft ne morete fku- paj biti. Ker ti opravizhujefh nevarne per¬ loshnofti, je snamnje, de ti dopadejo, sato ne vidifh fkritiga ftrupa fvojiga hudiga po¬ sheljenja; sato tvoja ilepa veli isgovarja, kar tebi dopade; vfe imenujefh nedolshno , — 3 o 5 — ker ti niii nedolshen. Beshi tedaj pred ne- varnoftjo, de ne grel hifh, in fvoje dufhe ne pogubifh. Zhe nozhefh ubogati, fam lilifh v’pogubljenje, ker je sapifano: kdor nevar- nofti ljubi, bo v’ nevarnofti konz vsel. ^irah. 3 , 27. Molitev. O Jesuf uzhenik ponishnofti! fposnam pred teboj fvoj napuh in fvoje lpazhenoft., Is napuha v’ fvojo mozh upam, is fpazhenofti perloshnofti greha ilhem: v’ nevarnih per- loshnoftih grefhim, napuh fe nozhe ponisha-, ti, grehe isgovarja, in sopet moja flaboftme napravlja ravno v’te hude perloshnofti hoditi, kjer fim tebe toljkokrat rasshabl. Vfe moje »hivljenje jesatotako, ker tebe ne poflufham. .Sveti Blash, in drugi tvoji prijatli ib bili fta- novitni in ponishni, jeft pak neftanoviten in prevseten; oni lo bili ftanovitni, ker fo bili ponishni5 jeft ponavljam grehe, ker ponish- nofti ni v’ meni. Ni fe zbuditi, de grefhim $ zhudno bi b>lo, ako bi ne' grefhil. Posno fposnam tvojo grefhno.smotri, vender upam v’ tvojo miloft, pa tudi obljubim sanaprej slo varen biti. Ljubi GofpodJ fpreoberni f’fvo¬ jo gnado moje Iprideno ferze; navdaj me f’ ftraham pred greham, inpre.dvfako grefhno nevarnoftjo- .Sveti Blash! bodi ti moj po-, niozhnik per Jesufu, de gnado sadobim, de 20 — 3o6 —~ opuftim vfe hude perloshnoltf in grehe, in de ftanovitno flushim Bogu. Amen. IV. dan fvezhana. Andrej Korjin , Jhkof. t Sveti Andrej je bil rojen v’ Florenzi v’ letu i5oi na fvetiga Andreja ap. dan od lilno bo¬ gatih, in mogozhnih ftarifhov. Ti fo ga prav fkerbno uzhili, pa nifo nizh per njem opra¬ vili, ker fe je fpridil, hudobno shivel, in tu¬ di fvoje dobre ftarifhe sanizheval. Mati vfa objokana mu rezheenkrat: Ti fi reftifti volk, ktiriga lim v’ fpanji vidila, predeni!bil ti ro¬ jen. Andrej sheljno proli mater mu vfe po¬ vedati. Mati mu rezhe: V’ perkasni fe je me¬ ni sdelo, de lim volka rodila; ta je fhel v* zerkev, in fe je v’ nji v’ jagnje fpreobernil. Mati je potlej fvojiga lina Andreja prav lepo profila fvoje flabo shivljenje poboljfhati, in fveto shiveti, kakor je bil obljubil per fvetim kerftu. Perftavila je tudi: Bogu in Marii lim bila tebe v’ dar dala. Andrej v’ ftrahu in v’ folsah je poflufhal fvojo mater, fe jeponishal pred njo, in obljubil sanaprej bolje shiveti. Andrej ni zelo nozh safpal, sgodaj je vftal, in fhel v’karmelitarfko zerkev molit; dolgo in gorezhe je molil; ufmiljen Bog mu — 5o7 — je dal ferzhno voljo v’ tiftim klofhtru o fiati. On je ponishno profil mnihe ga v’ kloihter vseti, in uflifhan je bil. Kar Kol j je prej nje¬ ga gofpodovalo, je ferzhno, ojltro in Aano- vitno pokoril; tako je krishal fvoje hudo po-, sheljenje, in je poAal vfim rasgled vfiga do- briga. Mnihi fo hvalili Boga sa vfe to; ob* lafiniki njegovi fo ga permorali mafhnikov pofvezhenje prejeti: potlej fo ga tudi poAavi- li visharja tifiiga klofhtra. ( Sveti Andrej je tako gofpodoval, de je fam pervi delal, kar je drugim mniham sapovedal. Bog je dal nje¬ mu zhudeshe delati; fkrivne in daljne rezhi v’ duhu viditi. Njegove fvetoAi je bila vfa deshela polna, sato je vfa duhovfhina mefia Frisola njega safvojiga fhkofa svolila. On fe je prefiafhil, in fe fkril, pa Bog ga je raso- del, in fe je mogel ti veliki butari podvrezhi. ,Sveti Andrej, kadar je bil od Boga tako vifo- ko povsdignjen, fe je bolj ponisheval, v’ po¬ kori je smiraj shivel, vedno je molil, veliko fkerbel sa svelizhanje vfih. V* tih dobrih de¬ lih je mirno safpal v’ Gofpodu v’ letu 1373. Nauk, Od kod Je fpazhenojt per odrajhenih ? .Sveti Andrej fe je fpazhil v’ mladofti, P& potlej fe je refnizhno poboljfhal, in do bnerti Bogu Aanovitno flushil. Velika nefre- z ha je saprariti nedoIshnoA, pa fhe hnji v* —>< 3o8 — hudobii terdovratno shiveti. Lahko fe »a- pravi nedolshnoft, pa ni lahko fe fpokoriti, slafti zhe hude navade grefhnika gofpoduje- jo. Refnizo govori prerok Jeremija: ,,Zhe samore Etiopez fvojo zherno kosho v’ belo premeniti, tako bote tudi vi samogli dobro ftoriti, po tem, ki fte fe hudiga navadili.’’ Jer. i3, 23. Glej tedaj nevarnoft neumne- sha, ktiri je ivojo nedolshnoft, ali pez-vo gnado sapravil. Natorna framoshljivoft bra¬ ni grefhiti; ftrah boshji bersda hudo poshe- ljenje, pa zhe greh premaga, premaguje fhe, in huda navada terdo grefhnika gofpo- duje. Ohrani tedaj nedolshnoft, ali per fve- tim kerftu prejeto gnado. Blagor zhloveku! taushent krat blagor njemu, ako ni sapravil perve gnade. Dolshnoft vfih je svefto in fta- novitno flushiti Bogu, fvojimu ftvarniku: ven- der je veliko flabih, nesveftih, rasujsdanih, ktiri shive ko lovrashniki boshji, in kakor de bi bili sveftobo hudizhu obljubili. Ref, red¬ ka je nedolshnoft, redka pokora, le poshe- ljenje gofpoduje. Od kod je ta fploh Ipa- zhenoft. Pervi urshah fpazhenofti je flaba natorfl. Zhlovek je f’ pervim greham hudo poshelje* nje poverbal; topajeisvir vfiga hudiga. .Sve- tj Jakop pravi: „Vfak je fkufhan, kader je od fvojiga posheljenjavlezhenin vabljenj poshe- Ijenje rodi greh, greh pa rodi fmert,, ali po¬ gubljenje.” Jak. r, tf, t5. — Vfaki je dol- — S«9 — sheii premagovati hudo ppsheljenje, ker vfa- liimu je rezheno : ,,Ne shivi po fvojim poshe- Ijenji, in odvrazhuj fe od fvoje volje.” t Sirah. 18, 3 o. To je teshko, ker hudo posheljenje fladko fkufha, vender s’ gnado boshjo je vfe mogozhe. Vlak naj proti gorezhe, in Hano« vitno, de jo od Boga dobi. Drugi urshah te fploh fpazhenofti fo fta- rifhi. Veliko mladih ljudi fe sheni bres vfe potrebne perprave. Oni fo bili prej y’ vtim pohujfhani, in vflga hudiga polni; tudi potlej lo lahko brcs kriftjanfkiga duha. Ka¬ ko bodo ti tvoje otroke v’ boshjim ftrahu re¬ dili, ktiriga farni nimajo? Njih otrozi Boga malo fposnajo, ker fkorej nikolj ne llifhijo od njega govoriti: ali to neufmiljeno ftraho- vani, ali jim je neumno pregledovano. Otro¬ zi febi pufheni shive po fvoji fpazheni na- tori, in fe ni zhuditi, zhe odraiheni fo hu¬ dobni. Tretji urshah te fploh fpazhenofti je po- hujfhanje. Porodniki fo nar bolj tiga krivi, ker fvojim otrokam pregledujejo, kadar fo prepirljivi, nepokojni, krivizhni. Porodniki pohujfhajo otroke, kadar pred njimi imajo premalo framoshljivofti; kadar govore od ger* diga sadershanja fvojiga blishniga, ali puftč govoriti; kadar otroke uzhe sanizhevati dru¬ ge ljudi; kadar fe med teboj prepirajo; ka¬ dar jih v’ flabo drushbo pulhajo, ali dajejo lluahiti k’ flabim kriftjanam. Otrozi fo tudi lahko pohujfhani od drugih, ker vli koti fo - 0 10 -- polni gerdiga govor jenja, norofli, in grefhni- ga djanja. Refnizhno je sdaj, kar je sdav- naj govoril prerok Osea: „Lash, kletev, tat* vina, nezhiftoft fe je ko povodenj raslila po vfi semlji.” Ose. 4, 2, 4 Si ti fhe nedolshen ? Blagor tebi! Pre¬ mili! pa, zhe li v’ refnizi nedolshen. Snam- nja nedolshnofti fo te: ftrah boshji; dopada- jenje nad Bogam, in nad vlim dobrim; fra- moshljivoft pred boshjimi ozhmi; gorezhamo- litev; fkerb sa zhaft boshjo; beg pred nevar¬ no perloshnoftjo, pred malopridnimi, pred greham; pokorfhina do Boga, do duhovnov, do ftarbhov, do vfih oblaflnikov; llanovitna volja v' vfih rezheh Bogu dopafti. Zhefitak, bodi ftanoviten, in tebi bo dobro vekomaj. Bel, blagor zhloveku, ktiri nofi jarm odfvoje mladofti. Pofnemaj modriga od febe reko- zhiga : „Dokler fini fhe mlad bil, prejden lini v’ smote sabredel, fini modrofti s’ tvojo mo- litevjo ifkal. V’ tempeljnu fini sa njo- profil, in je hozhem do fvoje imerti ifkati.” ( Sirah. 5 1, 18, 19. Dokler fi nedolshen, fkerbi, de ob gnado ne pridefh ; zhe ne, greha fe bolh pervadii, in ga teshko odpravil. Ref je : kar fe mladenzh navadi, od tiga, tudi ftar, teshko odftopi. Prip. 22, 6. ( Si ti sapravil nedolshnoft? O velika ne- frezha! teshko fe popravi, vender ne obupaj; teshko je poboljfhanje, pa Bogu je vfemoga- »he. De fe poboljfhafh, premifhljuj fmert, fodho, vezhnoft, terpljčnje .lesufovo, sapo- vedi; opufti hude perloshnofti; ferzhno fe odpovej sapeljivim tovarfham; ne boj fe fveta sanizhevanja; ljubi famoto, moli rad, fber- bno poflufhaj beledo boshjo, blizhi v’Jesufa, perporozhuj fe Marii; ubogaj fpovednika. Zhe li prevezh upafh, premifhljuj, bar v’ tebi Urah obuduje: zhe fe prevezh bojifh, pre¬ mifhljuj, bar v’tebi upanje obuduje: upanje in Urah naj te v' grob fpremljujeta. Smiraj ima j to pred ozhmi: Bog bo meni odpuftil, zhe fe fpoborim, kakor je odpuftil fvetimu Andreju, htiriga god dani obhajamo. Molitev. Oh! bdo bo meni dal ftudenz obilnih fols, de bi vedno obshaloval sgubljeno nedolshnoft ? Lepa in ravna pot, po bteri nedolshnihodijo v’ nebefhho kraljeftvo, je meni sagrajena. Hva¬ la bodi ufmiljenimu Bogu! on mi bashe dru¬ go, po btiri fpobornibi hodijo. Tapotjeref ojftra, tefna, bodezha, pa druge ni sa me. Naj bo ojftra, tefna, bodezha, vender je ve¬ lika miloft, de samorem po nji v’ nebefa pri¬ ti- Sakaj bi fe bal terpljenja , btirigafim vre¬ den in potreben? Jesuf, nedolshen in fvet, gre pred menoj f’krisham obloshen, tudi jeft pojdem sa njim. On je umeri na brishu, me¬ ni le sapove odmreti grehu: on je bri prelil, nieni le folse sapove; on meni tudi pomaga, in zhe fe fpoborim, mi bo dal saplazhilone- befhko kraljeftvo. O ljubesnivi Jesuf! vef — Si* — *haf fvojiga shivljenja bom obshaloval fvojc* nehvaleshnonepokorfhino. , Sre ti Andrej, pro- fi Jesufa, de me v’ miloft rsarae, de ga po fmerti prijasniga najdem. Amen. V. dan fvezhana. Sveta s4gata, diviza in marterniza. C t^Jveta Agata jezhaftenapo vfi katoljfhhizer- kvi , ker fe.ni dala smetiti ne od posheljenja, ne od ftrahu. Ona je bila rojena v’ 4 Sizilji okolj *5o let po Jesufovim rojftvu. Ona je imela na fvetu vfiga sadolli, kar samore fla- bimu zhloveku dopafti, pa vfe fo je savolj Je¬ sufa sanizherala; v’ famoti je fkerbno Bogu flushila. Kuinzian neverni oblaftnik v’ ,Sizilji je Tvojim flushabnikam ukasal njo popafti, in perpeljati pred fe. ( Sveta Agata, kadar je vidila, de jim uiti ne more, je pokleknila in is ferza tako molila: O Gofpod Jesuf! tividifh moje ferze, de hozhem le tvoja biti; ohrani me pred nezhiltim zhlovekam, in daj mi mozh hudizha premagati. Kadar je bila perpelja- na pred oblaftnika, jo je ukasal gnati v’ hifho hudobne shenfke Afrodisje, de bi bila od nje, in od njenih neframnih hzheri od Jesufa in od zhiftofti oilveriijena r pa per nji nifo mogli — o Jo — nizh opraviti, ker Jesuf je dobrotljivo ufli- fhal njene vedne folsne molitve. Kuinzian je od hudobne Afrodisje isve- dil, de je Agata llanovitna ko i kala, de fe ne da pregovoriti, in de smiraj v’ Jesufa sdihu- je. Obialtnik je ukasal fveto Agato pred. fe perpeljati, in ji je rekel: Te ni fram, dekli- za imenitniga rodu, de fe gerdo poni«hafh, in flushifh mertvimu Bogu ? ( Sveta Agata je odgovorila: Jesuf, ktiriga molim, je pravi Bog, in mene ni fram ga moliti; ti fe pazh gerdo ponishafh, ker molifh neframne bogo¬ ve. Kuinzian jo ukashe v’ obras vdariti, in potlej v’ jezbo vrezhi. Drugi dan je sapove* dal njo pred-fe perpeljati, in ker je bila smi¬ raj lerzbnejfhi, fo jo neufmiljeni flushabniki po prejeti sapovedi hudo martrali, pa fveta Agata je vle hude bolezhine sanizhevala. Ob- laltnik jo je sopet v’ jezho poflal, in sraven sapovedal ji nobene pomozhi in nobeniga ufmiljenja fkasati, tudi nizh shivesha dati, de bi od vfiga hudiga umerla. Ob polnozhi fe je nji perkasal fveti Peter apoftel, jo po- trofhtal, in osdravil. Vfe je bilo fvetlo po jezhi; varhi fo fe preftrafhiln, in sbeshali. Oni fo oblaftniku vfe pravili, kaj de fe jesgo* dilo, pa on je v’ fvoji neveri obal. Zhes fhtiri dni jo je obialtnik ukasal so¬ pet neufmiljeno martrati, pa je ni premogel; nasaj v’ jezho jo je pollal. ( Sveta Agata ni nizh marala sa vfe hude bolezhine, temuzh le sd ih oval a po nebefhkim kraljeltvu ; in mo- — Si4 — lila je is ferza tako: O Bog! moj ftvarnik in Gofpod! ti li me ohranil zhifta, li mi dal jnozh vfe bolezhine premagati, inii is mojiga ferza isgnal vfo polvetno ljubesen; vsemi mo¬ jo dufho, de is tiga revniga fveta gre vshivat tvojo vezhno miloft. Kadar je od molila, je safpala v’ Gofpodu. Nauk. Is njtniga shivljenja. Neverni oblaltnik Kuinzijan je vedil, de bogabojezhnoll lahko v’ nevarni drushbi oma¬ ga sato je poflal fveto Agato v’ hifho hudobne Afrodisije, kjer je mogla fhtiri tedne biti. Tu¬ di ti vefh, li velikokrat ilifhal, ali bral, de v’flabi drulhni lahko grelhifh; sakaj pa li rad per flabih? Ti velh, de ti nimajo nizh praviga kerfhanllva; od njih ne flifhifh nizh dobriga, temuzh veliko flabiga. Ker ti lju- bifh flabe, bofh hitro, ali lishe, njim enak. Kdor je per flabih, nesazhutno hudo na-fe jem¬ lje : in fe hudobije navsame* Tedaj beshi pred hudobnimi, de fe njih sadershanja ne nauzhifh, in perloshnofti ne najdeih fvojo dufho pohujfhati. Prip. 22, 25 . ( Sveta Agata je v’ rasujsdani drushbi ne- dolshna oftala, ker ji je Bog fofebno poma¬ gal. Premil li, de je bila prej rada v'famoti, in le fVfilo je bila gnana v’ hudobno drufhi- no; sraven pa je tudi f’ lolsamiprofila, d«bi 5 jo bila od Boga obvarovana. Bog jenjo uflifhal in ji pomagal, babor je prej ohranil zhifto ,Su- sano, nedolsbniga Joshefa, in druge brumne, btirim fe je fbufhnjava zhes njih voljo naklu- zhila. Kdo pa tebe goni med flabe? Tam rad grefh, in hodifh. ( Sveta Agata bi bila raji v’ grobu, ko med flabimi; ti pab ne morefh obftati, in shiveti bres njih;, pa ravno to tebe obfodi. Ti imafh fzer dofti isgovorov, pa prašnih, babor tvoja laftna veft tebi prizhuje. Pred fodbo boshjo bolh refnizhno, pa pre- posno fposnal: hudobija mojiga ferza me je oflepila. Afrodisijain njene neframne hzhere, med btirim je fveta Agata nehaj zhafa permorana oftala, pomenijo tifte hudobne, btiri prav ra¬ di febe s’ ptujimi grehi sa majhen dobizhib obloshe. Ti fo na mefti hudizha, opravlja¬ jo njegovo hudo flushbo, fo nevarnifhi in hu- dobnilhi od njega. Hudizh ni dolshen nobe- nigd ljubiti; mi imamo fveto sapoved eden drugiga ljubiti; sato je napeljevaviz v’ hudo hudobnifhi od nevofhljiviga hudizha. Kdor meni, de je prevezh rezheno, naj poflufha befede fvetiga Pavla rezhene enabimu sape- ljivzu: ,,0 poln vlili svijazh, in vfe hudobe, fin hudizhovi, fovrashnib vfe pravize, ne jenjafh prave poti Gofpodove prevrazhati.” Djan. ap. i3, 10 . Vfe to bije na tifte, ktiri druge v’ greh nagovarjajo blishnimu po- rozhila, pifma vedozh donafhajo, fbrivnenafta- »epledejo, de dufhe love v’pogubljenje, debi — o 16 — neframnim ftregli. Lih od njih tudi Jeremija govori: „Med mojim ljudftvam fo fe najdili hudobniki, ktiri ko ptizharjisalesujejo, pod¬ tikajo saderge in naftave, de bi lovili ljudi.” Jer. 5 , 26. Boljfhi bi bilo tim, de bi ne bili rojeni. Oblaftnik Kuinzijan je fveti Agati rekel: Teni fram, ti imenitna dekliza, fe ponisha- ti, in moliti mertviga Boga? Ona pa ni nizh marala sato sairamovanje, le Jesufa je povik- fhevala. Ti pomifli, ali pofnemafh hudob- niga Kuinzijana, ali ftanovitno Agato. More¬ biti sanizhujefh tifte, ktiri hodijo sa Ješufam; tedaj sanizhujefh, kar Jesufsaporeduje, kar on ljubi, kar on ima v’ zhafti. Kakfhne ve¬ re li? Odgovorifh: katoljfhke. Ne more ref biti, zhe sanizhujefh kriftjane savolj kerfhan- fkiga shivljenja. Zhe pa ti, o kriftjan! fi sa- nizhevan savolj dobrih del, ne maraj sasmer- janje, in sa garde imena, ki jih drugi tebi dajejo , ampak sanizhuj ferzhno sanizhevanje hudih, in ne odftopi od dobriga. Kriftuf pra¬ vi: „Ne bojte fe tihih, kteri telo umore, dufhe pa ne morejo umoriti, temuzh bojte fe Boga, ktiri samore dufho in telo pogubiti.” Mat. 10, 28. Kako bi samogel ti preliti kri sa vero, zhe savolj befedi od dobriga odfto- pifh? ( Sramuj fe hudiga, ne dobriga, in bo¬ di vefel, zhe savolj pravize preganjanje ter- pifh. ,Sveti Peter uzhi: Ako terpifh ko kri¬ ftjan, ne framuj fe; ampak zhafti Boga sato. I. Petr. 4 , 16. -— S 1 7 — Oblaftnik je bil nad fveto Agato neisre- aheno rasferden, in jo je ukasal ftrafhnomar- trati. Prej jo je gerdo ljubil, potlej jo je neufmiljeno fovrashil. Ne zhudi fe nad tim; sakaj hudobni fo krivizhni, naj ljubijo, ali fovrashijo. Velikokrat fe nezhifta ljubesen premenuje v’ hudo fovrafhtvo. Marlktiri bi hotel konzhati zhloveka, savolj ktiriga je prej fvojo dufho hudizhu (lepo prodal. Ko bi bi¬ la pa tudi ta neframna ljubesen ftanovitna, kaj to pomaga? Ne le niah ne pomaga, te- muzh j» dufhi nevarnifhi. ( Smert jo bo ra- sderla, in Bog jo bo vekomaj pokoril. Te¬ daj, ljubi Boga, njega le boj, njemu flushi in on te ne bo nikdar sapuftil. Premifli: Zhe je Bog soper tebe, kdo ti samore pomagati ? Zhe je Bog f’ teboj, kdo ti samore fhkodvati ? M o l i t e v. O Jesuf! ti kralj nebef in semlje li fesa- volj mene neisrezheno ponishal, shelim tudi jeft fe ponishati savolj tebe. Vfa moja fkerb bo sa naprej le po tebi shiveti. Ti fi ljubil, in ljubifh me bolj ko dobra mati frojiga edi* niga otroka: tudi jeft shelim zhesvle tebe lju¬ biti. O de bi jeft s’ mozhno ljubesnijo s’ te¬ boj sdrushen bil! shelim in fe hozhem le tebe dershati; sato prolim : daj meni fvojo mogo- zhno gnado, kakorfhno fi dal fvoji svefti flu-s shabnizi fveti Agati, de premagujem sapelji- Vo mozh frojiga h udiga p osli el j e n ja > in vidnih fovrashnikov; de fe ferzhno vftavljam vlim sa- peljivim prijatlam, in vlim salesovavzam 5 de me nepremakne ne sapeljivoft, ne ftrah, ne jfila, ne nizh. Daj meni bres madesha shive- ti na tim sapeljivim fvetu, de pridem v’ tvoje kraljeftvo. Amen. VI. dan fvezhana. ,Sveta Rafija, diviza in marterniza. ■ C t O V eta Eatija, ali Dorotea, is meda Zesare- je v’ Kapadozji je flushila Bogu v’ vfi zhiftofti • in ponishnofti. .Saprizi neverni oblaftnik v’ Kapadozji jo je pred fe poklizal in ji rekel: Poklizal fim te, de te frezhno fturim, ako ho- zhefh nafhe bogove moliti. Ratija mu odgo¬ vori: kralj nebef in semlje mi to prepove. Oblaftnik ji rezbe: Ratija povem ti, ako ter- dovratna oftanefh, te bom dal neufmiljeno martrati. Odgovori mu: martre, ki mi jih shugafh, bodo minule, peklenfke pa nikolj; ako hozhemvezhnimi oditi, morem tukaj zba- fne terpeti. .Spomnim fe, de nam je Gofpod rekel: Ne bojte fe lih, ki vam telo umore, amp k bojte fe liga , ki vam samore dujho in telo v vezhni ogenj vrezhi. Ravno sato daruj malikam, ji pravi fodnik, de ti ne bo¬ do fovrashni, in vergli tvojo dufho in telo v* 3ig — vezhni ogenj. Ratija pa mu rezhe: Verjemi nikakor fe ne vdam darovati savershenim duhovam, ki fo v’ fvojim shivljenji prebivali v’trohljivim telefu, in ker nifo fposnali pra- viga shiviga Boga, flvarnika nebef in semlje, fo tako gerdo shiveli, de more naf Iram biti od njih shivljenja govoriti, in fo umerli kot neumna shivina. Vedi, dedufhe'tih, kterih podobe tukaj po boshje zhaftite v’ vezhnim ognju gore, kamor bodo tudi vfi versheni, ki nozhjo fvojiga flvarnika fposnati in malike zhafie. t Sodnik vef rasdrashen sapove jo hu¬ do martrati, ali ona vefela fvojiga terpljenja, hlapzam rezhe: Nikar ne mudite me martra¬ ti, de prej k’ fvojimu shenimu pridem, sa- volj kteriga shelim vfe martre in fmert pre- terpeti. ( Saprizi jo poprafha, kdo je ta, ki ga tako filno shelifh? Odgovori mu: Jesuf Kritluf, fin boshji, kteri je po fvoji boshji natori povfod, po zhlovefhki natori pa je fhel v’ nebefa, kjer fedi nadefnizi vezhniga Ozhe- ta. ( She enkrat ji fodnik ukashe darovati ma- likam, pa saflonj. Sapove je pofaditi v’ ko¬ tel poln oreljiga olja, pa fveti divizi ni nizh fhkodovalo, fhe lepfhi je bila potlej ko pred. Vkashe jo sapreti v’ jezho, kjer devet dni ni *ie jedla ne pila. Defeti dan jo da pred fe perpeljati, in jo lili Apolo, velikiga malika moliti. Ona pa mu odgovori: Jeli molim praviga Boga in ne malika. Na to je fodnik sapovedal, josano¬ ge obeliti, s’ Hubami neufmiljeno pretepati, - 320 - s’ Iuzhji shgati, s’ sbelesnimi glavni bi po vfim shivotu rastergati, in potlej v’ jezho sapreti. Vfe sapovedano fe je sgodilo, in fveta Ratija na pol mertva je bila v’ jezho vershena, pa drugi dan sopet sdravamrefela. Zhudilfeje oblaftnik zhes ozhitno mozh boshjo, ogovori jo sopet, debifevdala. t SvetaRatija jeime* la fhe dve feftri, Krifta in Kalifta, ktere fte is ftrahu pred shugano fmertjo malike molile. Te poklizhe oblaftnik, in jim rezhe: Vsamite s’ feboj fvojo neumno 'eftro Ratijo, in prego¬ vorite jo ubogati, de ne umerje. One fte fi prav veliko persadevale jo pregovoriti, pa saftonj: fveta Ratija ni bila le ftanovitno v’ veri, temuzh je tudifkerbela fvojefeftrefpre- oberniti. Ona je toljkanj ljubesnivo jima go¬ vorila od sapeljiviga Iveta, odpravizhne lod- beboshje, od Rogu dolshne sveftobe , odlju- hesni Jesufove do nafhih dufh, in od drugih vernih refniz, de fte shaloftne fvojo veliko pregreho fposnale; fhle fte pred oblaftnika, in pred njim fte fvoj greh fposnale; rekle fte mu tudi: Rade bi umerle sa Jesula. Oblaft¬ nik jih je berfh obfodil v’ imert: ferzhno fte . umerle, in sadobile odpufhanje prejfhne ne- sveftobe. Lahko fe ve, koljkanj je bil oblaftnik, Saprizi rasferden in raskazhen nad fveto Ra¬ tijo, ktero je sapeljivko miflil: jo ukasal po vidni shivotu hudo martrati, pa ona je bi¬ la v’ hudih bolezhinah velela, ker je fvoje fe* flre is pogube refliila, in ker je upala kmalo - 021 sa njima v’ nebefa iti. .Sodnik vidijozh, de per nji nizh ne opravi, jo je k’ fmerti obfodil. .Sveta Ratija je fhla vfa vefela na lodifhe, in ondi fo ji glavo -odtekali. Njena shlahtna finert je bila okoli 3oo let po Jesufovimrojllvu. Nauk. Is njeniga slavljenja . Krilla in Kalifta , feftre fve.te Ratije,, lle od vere odpadle sato, ker lle bile mehkiga shi- vljenja. Mehko shivljenje fe ne pravi v’ po- shrefhnoili, v’ nezhiitolli, v’ hudobijah shi- veti, anipak prevezh fkerbetf s a fnaf hllol! fvojiga telefa, po dopadljivofli fveta shiveti, in kaj takiga. Napuh, lenoba, laftna ljube« sen, Urah pred ivetam, je v’mehkih kriftja- nih, in sato fe njih dufha v’ veliki nevarnodi snajde. Kriftjani mehkrga shivljenja fo po- fvetni, fe boje sanizhevanja , fo hvale sheljni, fo perlisnjeni; ravno sato fo bres mozhi , ne- ftanovitni, in fe perpravljajo v’ velike pre¬ grehe pafti. Veliko je mehkih kriftjaiiov, pa He fp osna j o fvoje velike flabohi, Ihtejejo fe nedolshne, pa bodo ob.pervi velikifkufhnja- ftrafhno padli. Sakaj 2 Sato, pravi Kriftuf, ker nimajo korenine, ljubesni do Boga . Luk. 8, io. Kriftjan! imaj korenino vere, po- nishnofli, ljubesni; tako bofh llanovitno Bogu flushil; ne ifhi fvetu dopafti fvoje grefhno telo 322 imaj terdo ko hudobniga flushabnika, in fku- flinjare ne bodo per tebi nizh premogle. Krida in Kalifta nide le doma fvoje ne- svedobe natihama obshalovale, ampak tudi pred oblallnikam. To je bilo potrebno; prej de malike ozhitno molile, potrebno je tedaj bilo savolj daniga pohujfhanja ozhitno fposna- ti in moliti Jesufa. Ljubi grefhnik! zhe ti pred farnim Bogam grelhifh, hudo je to, ven- der je tebi sadodi natihama obshalovati, fe pokoriti, fe fpovedati; zhe 11 pa ozhitno gre- 1'hil, fe morefh tudi ozhitno pokoriti, ker li fvoje brate pohujfhal; morefh fvojo hudobijo ozhitno fposnati, fe ponishevati, in pokoriti. Zhe fvojo pokoro, fvoje poboljfhanje fkri- vafh; zhe fe pred fvetam po navadi mehkih kridjanov obnafhafh; zhe fe savolj sanizhe- vanja jesifh, ali sapovedanih dobrih del fra- mujefh , le verjemi , nili fpreobernjen po vo¬ lji bošhji. ( Sveti Peter, fveti Pavel, fveta Marija Magdalena, fveta Marjeta od Mortone, in drugi fpreobernjeni, fo ozhitno popravili, kar fo napzhniga ozhitno delali; ti ravno ta¬ ko delaj , 7.he hozhefh svelizhan biti. Obladnik Saprizi jeKrido, inKalidoimel sa modre, fveto Ratijo pa sa neumno. Nad tim (e ni zhuditi, ker je bil malikovaviz; nad kridjani bi fe bilo zhuditi, zhe bi tako fodili. Neverniki fo molili malike; fo le sa (vet fker- beli, ker od prihodniga shivljenja fo malo, ali nizh vedili. Savolj tih smot fe nifb nikolj samogii prezhuditi, de kridjani sanizhujejo —r—• 3 2d - pozhutno vefelje in tudi fvoje shivljenje is. upanja prihodnih-dobrot. Kriftjan moj! fla- ba natora tebe ravno v’ to smoto napeljuje, de bi ti sa zhafno frezho vezli 1 'kerbel, bo sa vezhno. Premifbljuj fkerbno nauke Jesufo- ve: Blagor ubogim v’ duhu! Blagor shaloft- nim! Blagor preganjanim savolj pravize! Ti in drugi fveti nauki ti bodo dajali modroft, in ta ti bo ubranila poflufhati, kar tvojo du- fko sapeljuje; ne bofh poflufhal ne fvojiga hudiga posheljenja, ne flabih prijatlov, ne drugih sapeljivzov, ampak le Boga. , Sveta Ratija je slo fkerbela sa fpreober- nenje fvojih fefter, in je bila neisrezheno ve¬ lela, kadar jih je Jesufu perdobila. Tudi ti fkerbi sa poboljlhanje, in svelizhanje grefh- nikov. To je nar prijetnifhi delo Bogu, in on ti bo obilno povernil. ,Sveti Jakop pri- zhuje: ,,Bratje moji! ako bo kdo od refnize safhel, in ga bo kdo nasaj vernil, bo njego¬ vo dufho od {vez!me) fmerti refhii, in pokrije veliko fhtevilo grehov.’’ Jak. 5 , 20. Sa sve¬ lizhanje blishniga fkerbeti ni le perporozhe- 00, temuzh tudi sajiovedano, kakor moder ,Sirah govori: ,,Bog je vfakimu sapovedal sa blishniga fkerbeti.” ( Sir. ij, 12. Kdor pra¬ vi: Kaj je meni mar: naj delajo, kar hozhe- jo, je brat neufmiljeniga Kajna, ktiri je Bo¬ gu odgovoril: Kaj Jim jeft varih fvojiga bra¬ tu? Zheiiti fvojiga blishniga pohujfhal, to- tjko bolj te saveshe ta Sapoved, in fi niorefh vfe persadevati, od tebe sapeljane dufhe na - 0 24 praro pot perprariti; bres tiga ne bo sa te srelizhanja. Molitev. O Jesuf! zhe premiflim frojo grefhno nesreftobo in neftanoritnoft v’ troji flushbi, moreni trepetati; fposnam frojo pregreho, pa tudi fposnam, de je moje mehko shirlje- nje, moja lahna mefena ljubesen, in kar is- vira is hudiga posheljenja, mene neftanorit- niga, in nesreftiga delalo. Nobene ftanorit- nolti y’ troji flushbi ni bilopermeni, ker hm hotel drema gofpodama flushiti; tebi hmflu- shil le kadar ljudje nifo meni branili, kadar hm lahko samogel bres sanizheranja flabili, in bres rojfkoranja soper hudo posheljenje; zhe fo me pa sanizherali, zhe fo me nagoro- rjali, zhe je dobizhik, ali refelje, ali kaj druhga meni branilo, hm rfe troje saporedi in nauke hitro posabil. Odpufti mi, o Go* fpod! to .grelhno nesreftobo, sa naprej ho- zhem le tebi ftanoritno flushiti; ako bi ref fret meni obraniti hotel. Tudi h bom persa- deral druge, slafti od mene pohujfhane, na praro pot perprariti. Dokler starim, le sa trojo zhaft hozhem fkerbeti in le troje hrale ifkati, de teber’ drushbi freteRatije, inrfth fretih rekomaj hralim. Amen. — 325 — VII. dan fvezhana. ( S. Adauk t in veliko marlernikov. C ,^veti Adauk je bil moder inpravizhenmosh, pa tudi dober kritljan. Ta je bilv’vezh ime¬ nitnih flushbah; potlej je bil potlavljen od zefarja Maktimina vladnik, ali vishar metla Antandara v Frigji. 4 Sveti Adauh je bil slo velel, kadar je nafhel vfe prebivavze metla Altandara bogabojezhe kritljane. Zefar Mak- Jimin je le potlej isvedil, de niio le mefh- zhanje, ampak tudi od njega potlavljen ob- laftnik Adauk kritljani: vel rasferden je bil savolj tiga, in poflal je tje poglavarja s’ veli¬ ko vojfko, de bi jih vfe permoral malike mo¬ liti. 4 Sveti Adauk je dajal ferzhnoil drugim, raji umreti, kakor vero saputliti. Yti fo tla- Hovitni oftali, detiravno ti je od zefarja tje poflani foldafhki poglavar slo persadeval jih °d vere odverniti. Kadar je vidil, de s’ nji¬ mi nizh ne opravi, je tloril po sapovedi neu- hniljeniga zefarja, je metlo od vtih tirani sa- s begal, in vti fo v’ ognji konz vseli. Tako Pifhe zerkveni pifar Eusebi is Zesareje. - 5 2 1 » —^ Nauk. Po veri slnveti, J'vet sanizhevati, sa nebefh- ko kraljejivo Jkerbeti. ,Srezhna hifha, mefto, deshela, kjer je je katoljfhka vera, pa fofebno, zhe shivlje- nje je po nji. Hifha, meBo, deshela, kjer bi vli po fveti veri shiveli, bi bila podoba ne- befhkiga hraljeBva. Ako bi vli kriltjani lju¬ bili Boga zbes vfe, blisbniga kakor febe sa- volj Boga, kako frezhni bi bili! Vli bi molili in hvalili vligamogozhniga Boga, vli bi bik ufmiljeni in pravizhni s’ blishnim, ne bilo bi ne krivize, ne golufije, nejese, ne file, ne Bralni, in drusiga hudiga; vli bi bili dobri, refnizhni, tihi,ufmiljeni, insdrushenimed fe- boj s’ saveso fvete ljubesni v’ Jesufu Kriflufu. Vfe kerfhanfke deshele bi bile frezhne, ako bi vli kriftjani po prejeti fveti veri shiveli. .Sveta vera, ktera je od Boga rasodeta, e fe laslia-Varujefh, in ii moder v’ na^odevkriji nefnize poflufhaj; ' ITudizh je pervi lashnik. On je naflre pei-ve ! ftarifhe s’ lashnivim govorjenjem shid- til, rekozh: Nehote umeri i, vi hote ko bo¬ govi, in vedili dobro in hudo, aliojejte od fadu. I. Mojs. 5, 4, 3. Kdor laslie, pofhe* m a hudizha. Tako govori fveti Basili: Hn- diz/i je pervi lashnik, in on je miril druge iashnivo govorili. Premifli, o lashnik! kak- Ihniga uzhenika iniafh. _ 354 — Ananija s’ fvojo sheno.Safiro je njivo pro¬ dal in fi udershal nekoljko žene od nje s’ ve- desham fvoje shene: le en del je pernefel apoftelnam. .Sveti Peter je rekel: Ananija, sakaj je ,Satan tvoje Jerze srnotil, de Ji fvetimu Duhu lagal. Ananija je padel in umeri. Zhes tri ure je .Safira prifhla, rav¬ no tako lagala, in umerla. Velik Urah je ob- fhel vfe. Djan. Ap. 5, l, 11. Premifli, de Ananija in .Safira, defiravno lla hotla is hi- navfhine druge dobrotljive verne pofnemati, ven de r ni fta s’ fvojimi lashmi nobenimu kri- vize florila ; legala fta rekozh : Sa toljko fva njivo prodala, kar ni bilo ref. Varuj fe te¬ daj lasha, ako ravno bres krivize lashnivo govorifh, nili nedolshen per Bogu. Doeg Idumejiz je nevofliljivimu .Savlu pravil, de je Ahimeleh ofrovaviz Davidu po¬ magal. .Savel kralj je fovrashil Davida in ga shelil umoriti: sato fe je nad nedolshnimAbi- meleham rasferdil, in njega in njegove po¬ moril. I. Kralj. 22, 9— 19. Doeg je refnizo is hudiga ferza neufmiljeniniu .Savlu govoril, in je lilno hudo napravil. Varuj fe odkriti, kar fe ne fme : molzhi, kadar je refniza 1 hkod- Ijiva, pa tudi fe ne boj govoriti, kadar je refniza potrebna. .Samuel prerok je prejel sapoved od Bo¬ ga isvoliti Davida sa kralja nameftinepokorni- ga .Savla. .Samuel je odgovoril: Kako poj¬ dem? .Savel bo isvedil, in mene umoril. Go- fpod mu rezhe: Vsemi tele s’ feboj, in lju- — 335 — dem rezi: Gofpodu darovat ilm prifhel. I. buk kralj. 16, 1, 2. ^Samuel je ftoril in govoril tako: Davida je na fkrivnim pomasal, ( Savla ni rasshalil, in ljudem je refnizo govoril. To te uzhi refnizo modro perkrivati, ne s’ lash- mi, ampak s’ relhizhnim sgovoram; de po- vefh, kar je ref, in perkrivafh, kar je ne¬ varno govoriti. Nepotrebno radovednim sa- lnorefh mnogo odgovorjati, kakor : Ne grem delezh — Imam opravilo. — Ljudje veliko¬ krat govore lashnjivo. Tako ali drugazh go¬ vori , zbe ni povedati; kam grefh; kaklhno opravilo imafh; kaj vefh soper blishniga. Ako hozhefh loshe po prejetih naukih shiveti, bodi moder; priden, sveft, ferzhen in ponishen. Modroft vfe uzhi, kaj, koljko, komu, kedaj, sakaj govoriti, ali molzhati. Pridnofl v’ tvojih dolshnoftih te obvaruje s’ lashmi fvojo lenobo, samudo, ali opufhanje isgovorjati. Sveft bodi in pravizhen, kerkri- viza in lash fte rade fkupaj. ^erzhnoft imaj, de fe ne bojifh refnize govoriti. Ponishen bo¬ di, in bofh raji v’ potrebi fvojo flaboft fpo- s &al, ko s’lashmi febe delal pravizhniga. Boj Boga, refnizo ljubi in bofh lahko po tih Jaukih shivel. M o lit e v. O Bog, vezhna refniza! ti fovrashifh vfako lash, jeft pak fim velikokrat lashnivo govoril. Kako bom obdal pred tvojo refni- — 536 — zhno fodbo? Lashe bres fhkodeinkrivizelim sanizheval; velike fimpomanjfheval, rekozh: To je majhna rezh, majhen greh. Veliko¬ krat flm refnizo govoril is hucliga ferza, zhes ljubesen. Tedaj je bilo moje lashnivo in re- fnizhno govorjenje soper tebe. O Gofpod! daj mi fvojiga fvetiga Duha, duha refnize in modro (ti, de bodo tudi moje befede refnizhne, in modre. ,Sveti Filea in Filorom, ki fla lju¬ bila refnizo, fprolita mi duha refnize, de fe s’ befedo ne pregrefhim. Amen. IX. dan fvezhana. f j 1 • > ' ■ Sveti Vilhelm minih. t Syeti Vilhelm, vojvoda, rojen na franzofkim je bil bogat in mogozhen, pa v’ fvoji mlado- fti lilno hudoben. On je imel pod fvojo ob- laftjo foldate, in je s’ njimi velike krivize lju- dim delal. Njemu ni bilo mar moliti Boga, vender je od njega nesallusheno gnado pre¬ jel. Ref, Bog ne ravna s’ nami po nafhih hudobijah, ker tudi velikim grefhnikam gna¬ do daje. Vilhelm je bil v’ velikih grehih sa- kopan, pa ni obupal, pokoren je bil boshji- mupoklizu, in ferzhno fe je fpreobernil. Nizh drusiga mu ni bilo mar, ko v’ ojftri pokori shiveti. Sapuftil jefvoj dom, fvoje velikopre- moshenje, in vfe; je fhel ubog v’ Rim, pot¬ lej v’ Jerusalem, kjer je v’ famoti fveto shi- vel. Od Jerusalema je fhel nasaj na lafhko v’ Tofhkano; ondi li je sa fvoje prebivalifhe is- volil nesdravo, in nerodovitno dolino, v’ kte- ri li je naredil majhno hifhizo, de bi bil od vlih odlozhen v’ pokori do fmerti. K’ njemu fo fe drugi is duha pokore perdrushevali, in pod njim prav fveto shiveli. Umeri je v’letu 1157. Veliki zhudeshi fo fe po njem godili« — .345 •— IV a u k , Upanje in Jtrah moreta vkupaj biti. 4 Sveti Vilhelm prej liudodelnik, potlej fvetnik, osnanuje vlimveliko upanje v’boshjo miloft. Nobeden ne fme mifliti, moji grehi ne morejo odpufheni biti ; meni je nemogo- zhe fe (pokoriti. Ref, fam is feb e nobeden ne samore, pa s’ boshjo pomozhjo samore vle. Yfaki more upati v’ neisrezheno boshjo miloft, de fe ferzhno poboljfha. Bog ljubi naf fvoje ftvari, in dobrotljiv nam pomaga. Vli bi bili konzhani, ako bi prejeli po fvojim hudim saflushenji, pa ufiniljeni Bog nozhe grefhnika pogubiti, ampak hozbe, de fe fpreoberne in svelizha, kakor govori Ezehjel. 33, n. Bog fe radufmili, inleper- moran fhtrafuje; napoveduje fhibo, in le po¬ tlej s’ njo udari terdovratne. Ref je, kar pra¬ vi fveti Pavel: „Bog je ozhe vliga ufmiljenja.” II. Kor. i, 3. Premffli pa, o grefhnik! zhe sanizhujefh boshjo miloft, in predersno Bogashalifh, ni- fi njegove milofti vreden. Refnizhno govori David: „Bog je pravizhen in poterpeshljiv fodnik.’’ P i. 'j, 12 . On ima veliko poterplje- nje, vender ne more pul hati grehov bres fhtra- Bnge. Maloverni grefhniki pred potopam od pravizlmiga Noeta opominjevani fo terdovra- tni oftali, ker fo fe sanafhali na boshjo- po- terpeshljivoft, potlej fo vli v’ vodi utonili. I. — 3.44 —~ Pet. 3, iao. Prej fo fe Noetu pofmehovali, potlej flegovali k’ njemu fvoje roke, pa ni bilo vezh milolli. . Ne posabi nikolj befedi Da¬ vidovih: Bog je pravizhen in polerpeshljiv Jodnik. Ako sanizhujejh boshjo milojt , do¬ broto, poterpesJiljivoJl, Ji nakopavajh hu¬ do majhevanje, pravi fveti Pavel. Rimi. 2, 4 » 5 . Upanje je tebi, o grefhnik! potrebno, pa farno upanje v’ boshjo miloft je Ihkodlji- vo, Bres upanja ni prave vere, ni ljubesni, ni vefelja do dobrih del. Sato pravi Modri: ,,Gorje nesaupnimu ferzu!’ ,Sirah 2 , i5. To je relnizlino, pa le upanje bres llrahu je fhkodljivo. Vera uzhi, de pota boshje fo ne- isvedljive; fkuihnjave fo nevarne; grehi fo neisrezhena hudoba: tedaj ne fmefh bres llra- hu biti. Tvoja revna dufha bi ne hitela fe osdraviti f’ pokoro, ako bi fe nizh ne bala. Premifli betede Modriga: „Savolj odpufheni- ga greha ne bodi bres llrahu.” ( Sirah 5, 5. Ako bi ravno bili tvoji grehi odpufheni, to odpufhanje ni tebi rasodeto, tiga ne vefh, in ne bofh svedil kot pred fodbo. Tedaj, tu¬ di v’ pravi pokori ne shivi bres llrahu. Veli- l ko v’vezhno tamo. Jobprizhuje: Onifofko- raj nalafh od Bogaodltopili, ker ganifo hotli posnati. Job 34, 27 . Tedaj nimajosgovora. I — 367 ~ Deti, o kriftjan! nekoljko vefh, kakfhi- na je dufhna flepota, premifli telefno flepo- to. s Slepimu zhlovekupokashilepo blago, nizh ga ne vefeli; pokashi mu gerdo pofhaft, nizh fe je ne boji. Pravi mu, kakfhna de je ena ali druga Hvar, nizh prav te ne safiopi, ker nima od nobene rezhi praviga sapopadka. Zhe ima pred feboj bresen, vodo, ogenj, fenizh ne boji, dokler notri ne pade. Ravno taki fo flepi na dufhi, oni ne vedo, kako neisre- zheno lep je .Stvarnik vfiga, in nimajo dopa- dajenja nad njim; ne vedo, koljko je dulha vredna, koljko fo nebefa lepe, ftraihen pe¬ kel. Vem, tudi pravizhni, dokler fo nafve- tu od tiga nemorejo zhiltiga sapopadka imeti, pa flepi na dufhi ne vedo, kar drugi vedo. Malo pomaga njim praviti od ljubesni do Bo¬ ga, od notrajniga vefelja zhifte dufhe, od le¬ pote zhiftofti, od dragote gnade boshje, od oftudnofti fmertniga greha; merslo poflufha- jo, in malo saftopijo. Nobena rezh jih ne vefeli, nobena ne vftrafhi, temuzh v’ nevar- Ho(li vezhniga pogubljenja mirno shive. Od tih govori Kriftuf: Oni s’ ozhrni ne vidijo, s’ ferzam ne saftopijo, in fe ne fpreobernejo. Jan. 12, 4 o. Dufhna flepota je huji od telefne, ker dufhna flepota v’vezhno pogubljenje pelje. Tu¬ di sato je huji, ker flepadufhane fposna fvo- je pogubne flepote, in ne sheli fvetlobe. ,Slep na telefu ve, de ne vidi; flep na dufhi mifli viditi, in ne ve kaj poboljfhati. Lih sato fo — 368 — fariseji predersno Jesufa vprafhali: ,Smo tu¬ di mi flepi? Jan. g, 40. .Slep na telefu rad uboga fvojiga vajvoda, ker ve, de ga je po¬ treben ; flep na dufhi ne uboga, in ne ver¬ jame , ker mifli dobro viditi. Od tih pravi modri: Njih pot v’ pogubljenje pelja, pata fe jim prava sdi. Prip. 14, 12. 4 Slep na te¬ lefu sheli viditi, in bi ii s’ drago ženo sdravi- lo fvoje flepote kupil; flep na dufhi ne sheli in nozhe viditi; zhe mu kdo s’ nauki ozhi od¬ preti liozhe, je nevoljen, ne verjame, fe to¬ goti. Podoba tiga fo bili Judje, ktirifo rekli dobrotljivima uzheniku Jesufu : Samarijan 11 , in hudizha imafh. Zhe fpovednik flepimugrefhniku rezhe: Tvoje shivljenje je hudobno, tvoje dela fo krivizhne, nifi sadofti ponishen, pred odveso fe morefh poboljfhati; ne verjame in memra, ravno sato, ker ljubi fvojo flepoto. Tudi Judje fo menili pravizhno memrati soper dobrotljiviga uzhenika Jesufa, sato fo mu re¬ kli: Ne rezhemo mi prav, de li ^Samarijan, in de hudizha imafh? Jan. 8, 48. O Itra- fhna flepota! Od kod je dufhna flepota? Dufhna fle¬ pota je is greha, ali is grefhniga shivljenja. Lakomnik ne posna pravize, ker po dobizh- ku hrepeni; nezhiftnik sa malo ima velike grehe, ker ga gerda ljubeSen do njih dershi v’ flushnofti; tako drugi grelhniki. Onishe- le, de bi jim bilo perpufheno in nedolshno, kar hudobno ljubijo, in lih od tod je njih __ šeg /lepota, Kriftuf prizhuje: Luzh je prifhla nafvet; ljudje fo bolj tamo ljubili ko luzh 4 ker njih dela fo hude. Jan. 9, 4o. To fe lah¬ ko sapopade; k<,lor. ljubi greh, ne more lju¬ biti refnize; kdor fovrashi greh, ta ljubi fvet- lobo. Kar fe je godilo v’ Egiptu, je podoba tiga. Kjer fo bili Egipzhanje, je bila grosna tarna ; kjer fo bili Judje, je bila lepa fvetlo- ba, Rarno tako sdaj; vfi kriftjani, dobri in flabi imajo folnze pravize, Jesufa Kriftufa, pa flabi ga nozhejo poflufhati, dobri ga radi poflufhajo. ,Sprideni kriltjani fi ne dajo do¬ povedati,, de fo norofti, rasujsdanje, mehko shivljenje, in kar je takiga, greh, ker oni grefhno ljubijo, kar fe jim prepoveduje. Ref je, kar je Danijel govoril: Posheljenje do greha je ferze fpazhilo. Dan. i3, 56, Ljubi moj! zhe hozhefh prav viditi, ljubi, in de¬ laj dobro. . Grefhna, terdovratna flepota je navad¬ no od Boga s’ sapufhenjam pofhtrafana. Je- Suf prizhuje od tiga, ker je jokajozhnad terdo- vratnim Jerusalemam djal: Bodo rasdjali tebe, in tvoje otroke v’ tebi, ker nili fposna- lo zhafa boshjiga obifkanja. Luk. 19, 44* Nar huji fhtrafinga je ta, ker grefhnik l’fle- poto udarjen ne vidi, fe ne boji, je vefel v’ Lojih grehih. Lih od tih grefhnikov pravi .Salomon: Hudobni mirno shive, kokor bi imeli dobre delapravizhnih. Prid, 8, i4* Eni tih fo toljkanj flepi, de tudi sadnjouro fle- Pi oltanejo, in mirno v’grehih umerjo. To a4 — 370 — je nar huji fhtrafinga, pa vredna fhtrafinga terdovratne flepote. Ljubi grefhnik! vidifh kako hudo je sanizhevati fvetlobo, refnizo, gnado? Tedaj ubogaj Jesufa, rekozhiga: Do¬ kler imafh luzh, hodi, de te tarna ne obide: kdor v’ tami hodi, ne ve, kam gre. Jan. 12 , 35. DoklerteBog klizhe, in ti pomaga, hi¬ ti fe poboljfhati, de ne bofh sapufhen, in de v* Tvojih grehih ne umerjefh. Molitev. O moj Bog! s’ oblizhjam na semlji gore- zhe profim, in vpijem k’ tebi: Ne sapufti me! Moji grehi saflushijo fzer sapufhenje, in po¬ gubljenje, vender prolim, neodtegni odme* ne fvojiga fvetiga Duha! Moja terdovratna dufha je vredna vezhne tame, pa ne vrazhuj ji po saflushenji. V’tebe klizhem, o Gofpod! daj mi viditi, de te fposnam, in po tvojih sa* povedih shivim. Vem, de lim hudih fhtra- fing vreden, vender nikar me f fiepoto ne fhtrafaj. O Jesuf! ti fi luzh fveta, daj mi fvetlobo, de v’ fmerti ne safpim. Ljuba po- mozhniza Marija! profi Jesufa sa-me, de ras- fvetli meneubogiga grefhnika. ,Sveti Valen¬ tin! tudi ti profi Jesufa sa-me, de mi obil- noft gnade da. Blagor meni, zhe ko otrok fvetlobe shivim, ker bom po fmerti vezhno luzh vshival. Amen. ■««ss» XV. dan fvezhana. tSveii Abram Jhkof. iSyeti Abram je bil rojen v’ 4 Sirii. V’ mlado« IH je bil rasfvetljen od gnade boshje, injesa Jesufam s’fvetim shivljenjam hodil; pa njemu ni bilo to sadofti, fvetu fe je popolnama odpo¬ vedal, in v’ pufliavo fhel. Njegovo ojftro shivljenje v’ pufhavi mu je hudo bolesen na¬ pravilo, pa Bog mu je sdravje dal. On vef hvaleshen Bogu sa sadobljeno sdravje, je dol¬ go miflil in premifhljeval, kako bi mu samo- gel fvojo hvaleshnoft dopadljivifhi fkasati. ,Sklenil je med nevernike iti osnanovat jesu* fa, jih fpreoberniti, ali pa shivljenje dati, Per gori Liban je bila vaf polna flepih, in neufmiljenih neverzov, tje je fhel s’ fvojimi tovarfhi. Ene dni je oltal v’ eni hifhi tiho v* molitvi; potlej je sazhel na glaf pfalme peti, in Boga hvaliti. Neverniki fo po tem bersh fposnali, de fo tovarfhi in on kriftjani, fovkup perderli, de bi vfe pomorili. Nar prej fo vrata sadelali, de bi ven ne mogli, potlej fo hifho odkrili in va- njo paril inkamnje metali, de bi jih shive sakopali. 4 Sveti Abram in to¬ varfhi fo le molili, in nifo kar hude befedize nevernikam rekli. Neverniki fo fe slo zhudi« li nad tim velikim poterpljenjam, infofimed feboj eden drugimu djali: To fo fveti moshje, 24 * — 37 2 — fpuRimo jih. Ref fo tako ttorili; pa fhe bolj fe jim je zhudno sdelo, de fo jim bili ne- isrezheno dobri in prijasni tudi potlej. Rav¬ no takrat je prifhel v’ tifto vaf zefarjov flu- shabnik navadni davek terjat, pa oni reveshi nifo imeli f’ zhem plazhati. .Sveti Abram je sa odlog profil, in obljubil sa vfe plazhati; fhel je v’ fvojo deshelo in per dobrih prijatlih fprofil obljubljeni denar; hitel je nasaj, in pofhteno vfe zefarjovimu flushabniku odraj- tal. Ta velika dobrota prejeta od zhloveka, ktiriga fo prej hotli umoriti, je omogla ne¬ usmiljene nevernike, oni fo go radi poflufha* li, fe fpreobernili, in tudi lepo zerkev fo si- dali sa ozhitno boshjo flushbo. .Sveti Abram je bil vfiga tiga filno vefel, pa ker on ni bil mafhnik, je tiftim ljudem rekel: Ljubi moji! vi morete mafhnika imeti, de vam boshjo flush¬ bo opravlja, in Sakramente deli. Vfi fo sa« vpili: Ti bodi nafh paftir! On permo- ran je mafhnikov shegnovanje prejel, in jih je tri leta fkerbno vishal; potlej je drugimu jnafhniku te pvzhize isrozhil, ker je is ponishno- fli lebe te velike flushbe nevredniga fhtel, in je fhel sopet v’ pufhavo. .Sveti Abram ni bil dolgo v’ famoti pu- fhen, ker je njegova fofebna fvetoft bila vfim ozhitna; svolili fo ga sa fhkofa metla Kores v’ Mesopotamii, kjer je v’ tlarih zhafih patri- arL,Abraham prebival. .Sveti Abram je na- fhel fvoje ovzhize polne vrash, in vfiga hudi- ga; vezh je hudiga pretlati mogel od njih, — 573 — ho prej od nevernikov, vender s’ poterpesh- ljivoftjo, s’sgledam, in ukara je veliko per njih opravil. Vfi dobri fo.ga v’veliki zhafti imeli; tudi zefar Teodosi, inmogozljni; pa on je bil smiraj ftanoviten v’ veliki ponishno- fti do fmerti, in je fhel v’ nebefa prejet veli¬ ko plazhilo, ktiro mu ne bo nikdar odvseto. Nauk , Od odpujhanja prejetiga rasshaljenja. ,Sveti Abram je refnizhno blishniga sa- tolj Boga ljubil, ker je hudim fovrashnikam dobro delal. Odpufhanje prejetiga rassha¬ ljenja, in dobrota do hudih fovrashnikov je snamnje dobre dufhe, ker je prizhevanje ve¬ like ljubesni; to veliko ufmiljenje je po isgle- du Jesufa, ktiri je is ferza sa fvoje morivze profil. Taki fo bili vli: Joshef je odpuflil nevofhljivim bratam, David je opuftil krivizh- nimu 4 Savlu, fveti ( Shtefan je profil sa neu¬ smiljene Jude ; tako drugi. Miloft do hudih fovrashnikov sadobi fofebno miloft od Boga. i'ih sato je Jesuf uzhil saupljivo moliti: Od- Pufti nam nafhe dol^e, kakor mi odpufliamo frojini dolshnikam. Kdor nozhe odpuftiti, n i odpufhanja vreden, in ga ne bo dofegel. Poflufhaj fvarjezhe befede modriga: Tifime- f°5 fovrashifh blishniga, vender odpufhanja per Bogu ifhefh ? ( Sirah28, S. — 374 — Bodi rasshaijenje veliko ali majhino, ali velikokrat ponovljeno, morefh odpufhati, ker vfigamogozhni to sapove. Zhe ne odpu- ftilh, karkolj dobriga delafh, je saftonj. Ali moli, ali polti fe, ali bodi per fveti mafhi, per fvetim obhajilu, pomagaj ubogim, ali kar fi bodi dobriga delaj, nizh ti ne pomaga, zhe ne odpuftiih. Poflufhaj Jesufa: ,,Kadar fvoj dar k’altarju pernefefh, in tam fe fpom- nifh, de tvoj blishni kaj soper tebe ima; pu¬ lti ondi fvoj dar pred altarjam, pojdi prej fe fpravit f’ fvojim blishnim, potlej pridi, in ofraj ivoj dar.” Mat. 5, 23, 24 . Odpulti in odpufhaj smiraj, hitro, po- polnama, na vfelej savolj Boga. Zhe ljubifh le prijatle, in dobrotnike; zhe odpultifh fo- vrashniku is natornih urshahov, nobeniga plazhila ne bofh prejel; tudi neverniki, zol- narji, in grefhniki lahko delajo ravno tako. Zhe odpuftifh le sato, ker fe lovrashnika bo- jifh; ker te prijatli nadleshno napravijo ; ker fi blishniga potreben, ali is drugih enakih urshahov, tvoje odpufhanje ni nizh vredno, ker ni savolj Boga. ( Sveti Pavel pravi: „Kakor je Gofpod vam odpuftil, tako tudi vi.” Kolof. 3, *r3, Gofpod Jesuf nam odpufha is zhifte ljubesni do nafhih dufh; nafhe odpufhanjo more ravno tako biti is zhiite ljubesni do njega. Odpufhaj is ferza, in delaj dobro fvo¬ jim fovrashnikam. Ti ne odpuftifh is ferza, zhe miflifh, ali pravifh: Ne fovrashimga, ' — 5^5 — pa ljubiti ga tudi ne morem. Nepopolnama odpufhanje ni Bogu prijetno. Tudi ni sado- fli le prijasno govoriti s’ fovraslinikam, zhega v’ ferzu ne ljubifh, in mu nozhelh po¬ magati. Zhe nozhefh s’ njim govoriti, lash- nivo pravifh: odpuftil lini mu; zhe s’njim prijasno govorifh, pav’ ferzu jeso ohranifh, fi hinaviz; zhe mu nozhefh v’ potrebi poma¬ gati, al »z. Dober sgled je potreben in sapovedan. Vfaki more lepo shiveti, de fvojo dufho sve- lizha, in de blishnimu v’ nebefa pomaga. Ni sadolli le pred ljudmi dobro shiveti, kakor -f S8o — hinavzi delajo, ali savolj hvale, kakor fo fa- riseji delali; ampak more fe per Bogu inper ljudeh fveto shiveti. Shivi tedaj fveto per Bo¬ gu, in per ljudeh, de fvojo dufho svelizhafh, de (rojim bratam pomagafh dobro shiveti, in de jih od hudiga vrazhujefh. Jesuf je to sa- povedal, rekozh : Naj fveti rafhe shivljenje pred ljudmi, de vafhe dobre dela vidijozh zhalte Ozheta nebefhkiga. Mat. 5, 16. To sapoved ponovi (veti Peter: „Shivite fveto med neverniki, de namefti hudiga govorjenja so- per raf, vafhe dobre dela vidijo in Boga zha- fte”. I. Pet. 2, 12. Vfaki je fzer dolshan fvo- jimu blishnimu dober isgled dajati, pa fo- febno predniki, kakor, duhovni, oblaftniki, (larilhi. Ti morejo tako shiveti, de samorejo f’ fvetim Pavlam refnizhno rezhi: ,,Shivite po meni, kakor jeli shivimpo Jesufu.” I. Kor. k> 16. Otrozi fo savolj majhniga uma fofebno potrebni dobriga sgleda fvojih porodnikor- Neki zerkveni uzhenik pravi: Ne porodniki, ampak ubijavzi fo, ktiri fvoje otroke pohuj- fhajo. Dolshan (i jemati dober sgled drugih- Bodi smiraj lazhen rfiga dobriga, in pofne- maj jih, ktiri po sapovedih shire. Premifh- ljuj shivljenje uzhenika Jesufa, Marije, apo- ftelnov, marternikov, in drugih fvetnikov, de po njih shivifh koljkor samorefh. Tudi sdaj v’ tih fpridenih zhalih Bog ima nektire svefte flushabnike, shivi po njih. To sapove Jesuf po fvojim apofteliiu fvetim Pavlu, rekozh: — 38 1 — „Bratje! gledajte na tilie ktiri hrumno shive.” Filip. 3 , 17. ( Solnze ima Tvoje madeshe, dobri imajo fvoje flaboili; tedaj jemlji od njih, bar je po sapovedih, pa ne, l;ar je sopersa- povedi. Tudi nad flabimi najdefh poduzhe- nje, ako je tvoje ferze ravno, in modro. Ni vfe flabo, kar flabi delajo; tudi per njih vi- difh ali mirnoft, ali ufmiljenje, ali kaj drusi- ga dobriga; jemli od njih, kar je dobriga. Zlo njih flabo shivljenje je tebi nauk, ako li moder. Vidifh per njih marfktire flaboili, ali pregrehe, tedaj varuj fe jih,; vidifh njih frainoto, flifhifh njih sanizhevanje ; to je te¬ bi v’ nauk, de fe tiga varujefh. Glej pa,de k pravizhen, in de ne bofh per drugih obfo- dil, kar per febiisgovarjafh; morebiti imafh h ravno tilie flaboili , pa fe nozhefh fposnati. Mifli vezhkrat: Ako bi drugi govorili, ali delali ^ kar jeli govorim, ali delam, bife le meni prav sdelo ? S’ tem bofh hitreji febe fpo- sn al, in poholjfhal. Ne sgovarjaj fvojih gre¬ hov s’ grehi drugih ljudi; ampak obfodi fvoje Habe dela f’ flabimi delmi drugih. Zhe ne, ttimafh isgovora. Ref pravi fveti Pavel: Ni- malh sgovora; sakaj V komer drugiga fodifh v tim febe obfodifh, ker ravno to delafh, kar °bfodifh. Rimi. 2, i. ( Sovrashi hudo, naj bo kjer hozhe, in varuj fe ga; ljubi dobro, lla j bo kjer hozhe, in delaj ga; tako bo tebi hudo in dobro v’ nauk. — 582 Molitev. O Gofpod tvoja flushabniza fveta Julija¬ na je veliko pohujfhanja v’medu od rasujsda- nih nejevernikov, in tudi od fvojih porodni- kov imela, vender fe ni dala pohujfhati; te- muzh je le po dobrih kridjanih gledala, de bi po njih shivela, in tebi llushila. Jeli: fira med kridjani, veliko dobriga vidim per tvo¬ jih svellih flushabnikih, vender moje ferze fe ne unema, in ni v' njemu vefelja do dobriga. Vidim flabe, in fe rad nad njim pohujfham; vidim dobre, in fe ne poboljfham; veliko¬ krat fe f’ flabimi ljudmi sgovar jam, dobre lju¬ di pa sanizhujem. Ako bi ravno vfishiveli fla- bo, nimam sgovora sa fvoje grehe, ker imam shivijenje fvetih pred ozhmi. O Jesuf! daj mi gnado po isgledu fvetnikov shiveti, ker fo oni po tebi shiveli, de samorem na fodni dan obdati. Amen. XVII. dan fvezhana. • Sveta tShkolaJlika , diviza. C t O V eta ,Shkolaftika je bila rojena v’ meft" Norzii na lafhkim okoli petdoletpo Jesufoviu* rojdvu. Ona je bila ledra fvetiga Benedikta J pa ni bilafedra njegova le po mefu, temu*h — 383 — tudi po duhu, ker je po njem Cveto shivela. ( Sveti Gregor Papesh od nje prizhuje, de je she v’ mladofti, kadar fo CkuChnjave nar mo- zhneji, sanizhevala vCe dobrote in sapeljivo- fti Cveta, ker je bila CoCebno gnado od Boga prejela. Ona je popolnama Cebe Bogu v’ dar dala, de bi sa Jesulam svefto hodila; Chla je v’Camoto bliso gore Kalino, na ktiri je nje Cveti brat Benedikt v’ pokori shivel. Ondi je fkerbela Bogu svefto Clushiti v’ drushbi Cvetih mladih diviz, ktire je uzhila v* fvetofti in v* pokori shiveti. ,Sveta ( Shkolaftika in Cveti Benedikt fta Ce enkrat v' letu obifkala, Ce pogovarjala od Cve¬ tih rezhi, in eden drugimu Cerzhnoft dajala Bogu svefto Clushiti. Pergodilo Ce je ene dni pred Cmertjo Cvete .Shkolaftike, de jo je Cveti Benedikt obiCkal; zel dan Ce s’ njo od Cve¬ tih rezhi pogovarjal. Kadar Ce je mrazhilo, je od nje Ilovo vsel, de bi Chelnasaj v’kloCh- ter, pa ona ga je lepo profila, rekozh: Bo¬ di, ljubi bratez! tukaj, de Ce vCo nozh pogo¬ varjava od nebeChkiga kraljeftva. Odgovo¬ ri ji je: LjubaCeftra! ne.Cmem zhes nozhsu- na j kloChtra oftati. Ona je letiChala, rekozh: Oftani, oftani, pa ni bila vCliChana. Takrat )e nagnila glavo, in Boga profila ubraniti mu domu iti. Hitro Ce je napravilo hudo vreme, BliCkalo Ce in gromelo je ftralhno ; tudi filni desh je Chel, de je Cveti Benedikt mogel ondi °ftati, defilih nerad. Ona mu je rekla: Pro¬ sta Cim tebe , pa nifim bila uCliChana; profila — 384 — fimBoga, in on meje bershuflifhal; pojdi sdaj zhe morefh. Vfo nozh fta fe od ne- befhkiga kraljeftva pogovarjala, in she tukaj nekoljko nebefhkiga vefelja vshivala. Kmalo potlej je fveta ( Shkolaftika v’ Gofpodu safpala, in v’ nebela fhla. ,Sveti Benedikt je pokopal njeno fveto telo v’pokopalifhe, ki liga je prej febi perpravil, v’ ktirim je potlej tudi njego¬ vo truplo pozhivalo. Dokler fta bila shiva, fta bila s’ veliko ljubesnjosdrushena; njihtru- pla fta v’ enim pokopalifhu pozhivala; njih fvete dufhe fte, in bote vekomaj v’ nebelih. O velika frezha! N a n k. Moli, in ljubi pravizo , in bojh ujlijhan. ^Sveta .Shkolaftika je is upanja ufmiljeni' ga Boga molila, in je bila bersh uflifhana. Tudi mi bi bili ullifhani, in bi fofebne gna- de od Boga fprolili, ako bi bili dobrigaingo- rezhiga ferza, ker prav opravljena molite? ima veliko mozh. Molitev ima veliko mozh, ker Bog je sapovedal moliti , in je obljubil do¬ bro molitev ullifhevati. Od tiga prizhuje Kri' ftuf: „Prolite, in fe vam ho.dalo.” Luk. i 1 ’ g. Te ljubesnive befede dajejo nam ferzhnoft k’molitvi5 mi fmo vliga potrebni, Viigam 0 ' gozbni samore in hozhe nam pomagati, ako ga prolimo; molimo tedaj in prolimo, dedo- feshemo, kar potrebujemo. Jesuf nal p er ' — 385 — ganja moliti, rekozh : „ Ako vi, ki fte hudobni, dobre darove dajete fvojim otrokam, veliko raji bo nebefhki Ozhe dobriga duha dal tim, ktiri njega profijo.” Luk. n, i5. Ako hozhelh, o kriftjan! uflifhan biti, ljubi pravizo, shelifvetoft, ifhi zhaftiboshje, in fvojigasvelizhanja. Neisrezheno veliko do- briga fo flushabniki boshji s* molitevjo fpro- fili. Mojsef je s’ ftanovitno molitevjo dofegel premaganje hudih fovrashnikov. II. Mojs. 17, 9, i3. S’ gorezho profhnjo je odrernil od ljudftva ferd boshji. II. Mojs. 32, 4 > >4« Eli¬ ja je prezhudne zhudeshe s’ molitevjo od Bo« ga fprolil: on je tudi nebo saperel, de ni bi¬ lo deshja, in nebo odperel, de je deshja da¬ lo. III. Kralj. 17. Tobijamosbftanovitne mo¬ litve je angela Rafaela, osdravnika imel. Tob. 12, J2 x4- Daniel.je bil savolj molitve od hudobnih v’ levnak rershen, pa ravno sa¬ volj molitve od Boga v’ levnaku ohranjen. Han. 6. .Sveti Peter je bil is jezhe refhen, ker vfa zerkev je sa njega refhen je molila. Hjan. ap. 12, 1 —-11. Kdo samorevfe po¬ vedati, kar je molitev pravizhnih od Boga Iprofila! Bodi s’ Bogam sdrushen, in bofhod ^jega uflifhan. David pravi: Gofpoda lim d kal, in on me je uflifhal. Pf. 33, 5. Jesuf )e rekel dvojim uzhenzam in nam: Ako bote v meni oftali, bote profili karkolj botehotli, 'a fe bo ram sgodilo. Jan. i5, 7. .Sveti Ja¬ kop tudi prizhuje: Molitev pravizhniga ima veliko mozh. Jak. 5, 16. 2 5 — 386 — Porezhefh : meni je tedaj saftonj moli¬ ti, ker tim grefhnik. Odgovorim: zhe ti grefhnik, ti bolj potreben molitve. Zolnar je bil grefhnik, je fhel v’ tenipel, ponishno je molil, in opravizhen fhel nasaj v’ fvojohi- j fho. Luk. 18, i4* Zhefi grefhnik, molifta- novitno , pofnemaj zolnarja v’ ponishnofti, in bofh uflifhan. Sapifano je: Molitev ponish- niga predere oblake. ( Sirah56, 2i. Marija Magdalena je bila ozhitna grefhniza, je s’ folsami Jesufa profila in je bila uflifhana. 4 Sveti Pavel daje vfim ferzhnoft rekozh: Per* blishajmo fe s’ saupanjam fedeshu boshje mi* lofli, de ufmiljenje sadobimo. Hebr. 4, 16. Zhe greh ljubifh, in fe poboljthati no* zhefh, je tvoja molitev Bogu oftudna. Zhe ii fovrashnik boshji, pa pokore sheljan, ie moli saupljivo, Bognb sanizhuje molitve sha- loftniga ferza; zhe ti pa fovrashnik boshji, in hozhefh v’ tem oftati, kako bofh uflifhan? t Salomon pravi: Kdor fvoje ufhefa od sapo* ved odverne, tiga molitev je gnufoba. Prip- 28, 9. Tako govori Bog po Isaji: Defirav* no bote veliko molili, ne bote uflifhani, ker fo vafhe roke polne grehov. Isa. 1, i5. Ur* shah tiga je ozhiten, ker ti bi profil Boga, ne de bi fe fpreobernil, ampak de bi zhafno frezho dofegel. Grefhnik fi, she bliso po¬ gubljenja, poln fkufhnjav in drugih dufhnih nadlog, kako bofh uflifhan, ako sa refhenje od vfiga tiga ne profifh, temuzh lesapofvet- j ne dobrote? Ti ne shelifh pokore, in nepro* , — 387 fifh Boga, debi ti gnado fpreobernjenja dal; tedaj ga prolifh le sato, de bi od tebe odver- nil lakoto, vojfko, bolesen, druge nadloge, in de bi te pufhal fveta dobrote v’ miru vshi- vati. ^am lahko nizhemernoft fvoje mo.litve fposnafh. Zoliiar je bil grefhnik; on ni pro¬ fil frezhe, bogativa, ampak duha pokore, in odpufhanja, sato je bil uflifhan; ti ravno tako profi, in tvoja molitev bo uflifhana. Kralj Jeroboam je bil velik grefhnik, prerok ga je fvaril, pa kralj ga ni poflufhal, temuzh vzdig¬ nil roko in ukasal prerokaprijeti: roka femu je bersh nfifhila. Kralj je profil preroka : Moli sa-me, de bo moja roka sopet sdrava. III. Kralj. i3.* On ni profil, de bi fe fpoko- riti samogel, ampak de bi sdravje dofegel. Zhe ti tako prolifh je tvoja molitev nevredna. Ljubi moji moli in profi, de gnado praviga fpreobernjenja sadobifh: profi s’ folsami in ftanovitno sato, in le tako upaj ullifhan bitu Zhe hozhefh prav moliti, premifhljuj. Premifhljuj blishno fmert, pravizhno fodfeo, lepe nebefa, ftrafhni pekel, milofl in pravi* *o boshjo, edinoftinneumerjozhnoftfvojedu- fke, in fvoje flabo shivljenje. Premifhljeva- nje ti bo odpiralo in odperlo dufhne ozhi, hofh v’ velikim ftrahu, in is lierza molil. Pre- niifhljevanje ti bo v’ ferze vlivalo fkerb in °genj, in tvoja molitev bo reinizhna, gore¬ la, Ilanovitna in uflifhana. David prizhu- ] e: V’ premifhljevanji fe je ogenj vshgal, ^toje ferze fe je v’ meni vnelo. Pf. 38, 4* 25 * — 588 — Molitev . O moj Jesuf! fposnam pred teboj fvojo veliko mlazhnoft, in lenobo, is ktire lim ma¬ lo in flabo molil. Jeft lim revnifhi od bera- zha, ker nifim hotel per tebi ifkati milofti, gnade in vfiga dobriga. Ti vfigamogozhni in ufmiljeni Gofpod mene perganjafh moliti: li mi tudi isgled tlanovitne molitve dal, pa jeft prevsetni berazh nitim hotel is ferza moliti, fim raji v’ v/ih dufhnih nadlogah shivel. Pro¬ fil /im fzer is ferza, de bi fveta dobrote od te¬ be dobival, ali vidne nadloge od febe odga¬ njal, pa ne sa poboljfhanje, in svelizhanje fvoje dufhe. Odpufti mi to grefhno lenobo: sa naprej hozhem s’moIitevjo tebe hvaliti, in profiti. O ufmiljeni Gofpod! daj mi fvojiga duha; daj mi hude lkufhnjave premagovati, febe pod tvoje sapovedi devati, in /veto shi- veti. O fveta ShkolaSika fprofi mi od Jesufa duha molitve, de s’ gorezho, in ftanovitno molitevjo vfe perpomozhke k’ svelizhanju sa- dobim. Amen. XVIII. dan fvezhana. t Sveti t Simeon , ftikof in mariernik. t Sveti 4 Simeon, ali 4 Simon je bil brat fvetih apoftelnov Jakopa manj fhiga, in Judesha Ta¬ deja. Ti trije bratje fo bili linovi Kleofa in Marije. Kleofa je bil brat fvetiga Joshefa, in Marija je bila divizi Marji blishna shlahta. .Si¬ meon , Jakop in Judesh Tadej fo v’ evangelji Jesufovi bratji imenovani, ker fo bili njemu v’ shlahti. Judam je bilo navadno tako govo¬ riti. .Sveti .Simeon je she v’ sazhetku v' Jesu- fa veruval, in sa njim bodil: bleso je bil tudi v drushbi apoftelnov v’ Jerusalemu, kadar fo po obljubi Jesufovi fvetiga Duha prejeli.. .Sveti Jakop , apoftel jebilpervi fhkof v’ Jeru¬ salemu, in fveti .Simeon je oftal per fvojitn fvetim bratu v’ pomozh. V’ letu 62 po Jesu« fovim rojftvu je bil fveti Jakop od judov ne- ofmiljeno umorjen. .Sveti .Simeon je bil sa Mjim sa fhkofa tiftiga mafta isvoljen, in on ii Je veliko persadeval sa fpreobernjenje terdo- vratnih judov. .Shtiri leta potlej je prifhel rimfki voj¬ voda Zefti nad Jerusalem, ker fo fe bili judje soper rimljane fpuntali. .Sveti .Simeon, in Verni fo po sapovedi Jesufovi sbeshali, fofhli čes Jordan v’ mefto Pela : ondi fo bili do kon¬ čanja nehvaleshniga Jerusalema: potlej fo nasaj prifhli, in v’ njega podertijah prebiva¬ li) kakor fo mogli. Rimfki zefarji, de bi fe judje ne punta¬ li) fo natanko preifkovali vfo shlahto kralje¬ ve rodovine, de bi jo pokonzhali. .Sveti .Si- me on je dolgo zhafa fkrit oftal, pa pod ze- iarjam Trajanam js bilo deshelnimu oblaftni- — Sgo — ku Atiku rezheno, de je rodovine Davida, in sraven tudi Jesufu v’ shlahti. Atik deshelni oblaftnik v’ Jude'ji je bersh ukasal fvetiga (Si¬ meona prijeti, in vezh dni ga je neufmiljeno martral. ( Sveti t Simeon je vfe vefelo preftal, i in vfaki fe je nad njim zhudil, de mosh ftoin dvajfet let ftar samore toljkanj bolezhin pre¬ kati. Na sadnje je oblaftnik ukasal fvetiga Si¬ meona krishati. ( Simeon je to hudo fmert sa veliko zhaft in frezho fbtel, de s’ tempoftane podoben Jesufu odrefheniku. Njegova fmert je bila_i0 7 let po Jesufovim rojftvu. Nauk. Boshji olrozi frrto : moremo po tim shiveii • 4 Sveti Simeon je bil kraljeve rodovine, brat dveh apoftelnov, in tudi Jesufu v’ shlahti, pa vfa ta vifoka zhaft bi mu ne bila nizh poma¬ gala, ako bi ne bil bogabojezh. Bogata shlah- ta, velika flushba, ali kaj takiga ne daje sa- flushenja, ampak le laftne dobre dela ga da¬ jejo. ( Sveti Mateush pifhe, de enkrat, kadar je Jesuf bil od velike mnoshize obdan, Marija njegova mati, in Kleofa linovi, med ktirinri je bil tudi fveti ^imeon, fo sunaj hifhe ftah in sheleli do Jesufa priti. Eden je Jesufu re¬ kel: Glej, tvoja mati, in tvoji bratji sunaj Hoje, in tebe ifhejo. Jesuf je odgovoril: Kdo je moja mati, in kdo fo moji bratji ? Kdor flori voljo mojiga Ozheta, ta je moj brat ] moja mati. Joan. is, 46 —- 5 o. Jesuf jevfe- lej perferzhno ljubil fvojo mater in fvojize, vender je tabo govoril, de bi vedili, de kdor shivi po volji boshji, ta je njemu vfhezh. Kdor ljubi Jesufa, ta je njemu shlahta: zhe ga bolj ljubi, blisbaj mu je : zhe ga ne ljubi, je delezh od njega. Jesuf famje govoril: Vi Ite moji prijatli, ako bote ftorili, kar vam sa- povem. Jan. i 5 , 14. Kdor ga ljubi, in ubo¬ ga, ta je njegovi prijatel. Premifli, o kriftjan! fvojo po milofti bo¬ shji sadobljeno vifokoft. Ti fi bar zhlovek podoba boshja, ali kabor pravi fveti Pavel: Boshji rod fi: Djan. ap. 17, 28, 29. Ti fi fhe bolj povikfhan, kar kriftjan: ber liotrob uebefhkiga Ozheta, ud Jesufa Kriftufa, pre- hivaffhe fvetiga Duha. Premifli, sopettire- *heni, fvojo vifokoft, ber is nesaflushene mi¬ lofti boshje fi otrob boshji. Ta frezha je ve- z hi od vfih drugih. Sato pravi fveti Janes: »Poglejte , babo velibo ljubesen nam je nebefh- ki Ozhe fbasal, de fmo otrozi boshji imeno¬ vani! pa ne le imenovani, temuzh fmo tudi fef otrozi boshji.” I.Jan. 3 , 1. TudifvetiPa- vel govori od te fofebne milofti, rebozh: „,Sve- h Duh nafhimu duhu prizhuje, de fmo otro¬ bi boshji: sato tudi blizhemo b’ Bogu: Abba, 0z he.” Rimi. 8, i 5 — 16. Bog naf je vselsa fVoje otrobe, naf ljubi, in hozhe, de bi bili y erbi nebefhbiga kraljeftva. O, neisrezhena ljubesen boshja do naf! — 392 •— Kriiljan! tvoja nar vezhi dolshnoft je tfi, shiveti ko otrok boshji. Otrozi vifokiga Banu fe lozhijo od drugih, fe framujejo nifkih oprav¬ kov, in viiga, kar bi jim bilo v’ nezhafipred ljudmi. Ti 11 otrok boshji, shivi fveto, in va¬ ruj fe vfiga, kar te gardo ponisha. Jesuf te je refhil od flushnofti hudizhove, in te je po- ftavil v’ ihtevilo boshjih otrok, Odpovej fe tedaj hudobii, in vfimgrefhnimsheljam; shi- vi bogabojezhe in fveto. t Sveti Pavel pravi: ,, ( Si grehu odmeri, shivi Bogu v’ Jesufu Kri- fiufu.” Kirni, 6, 11. ,Si otrok boshji, fpolnuj sapovedi frojiga. Ozheta, Kdor fvojiga ozhe- ta, ali mater gardo sanizhuje, je vreden pe¬ kla : hujfhlga obfojenja bi bil ti vreden, ako bi aanizheval sapovedi fvojiga vfigamogozhni- ga Ozheta. Premifli, zhe shirifh ko otrok boshji. Ve¬ liko kriftjanov je frojiga vifokiga imena ne¬ vrednih; morebiti, lx ti eden tiftih. Premifli dobro, de fe ne golufafh; ker smota bi bila pogubna. Sveti Pavel prizhuje: „Ktire Duh boshji vodi, ti fo otrozi boshji.” Rimi. 8, 14* Duh boshji uzhi v’ duhu in v’ refnizi Bogu flushiti: kdor po gardim posheljenji shivi, ne poflufha Duha boshjiga. Zhe fvetiga Du¬ ha poflufhafh, in li mu pokoren, kashefh, de fi ref otrok boshji; zhe pa shivifh po po¬ sheljenji mefa, ne poflufhafh fvetiga Duha, nili pravi otrok boshji. De fposnafh, zhe ii> ali oifi otrok boshji, premifli tedaj, zhe Duh boshji tebe vodi. t Sveti Pavel ti bo pomagal — S 9 5 — fppsnati fe, ker tako govori: „,Sad fvetiga Du¬ ha je ljubesen, mir poterpeshljivoft, dobro¬ ta, pohlevfhina, sdershanje, zhiftoft. Dela mefa to nelramnoft, nezhiftoft, sdrashbe,fo- vrafhtvo, raspertija, nevofhljivoft, poshre- fhnoft, in bar je takiga.” Gal. 5 , 19 — 24. Lepo te profim, premifli dobro Tlako befe- do, de fe fposnafh, invefh, zhe shiviih, ali ne shiviih, ko otrok bosliji, de hitifhpopra¬ viti karkolj napzhniga v’ febi najdefh. Molitev. Ozhe nebefhki! jeft tvoj nevredni otrok shaloftno fposnam, de lim tvojo nefkonzhno miloft sanizheval; nehvaleshen lim ti bil vfe dni fvojiga shivljenja; perdrusheval lim fe fo- vrashnikara tvoje zhafti; grefhil fim velikokrat soper tebe; sato nilim vreden tvoj otrok fe Imenovati. Zhe premiflim neisrezhene do¬ brote, ki li mi jih dodelil, fposnam, de fi ref Ozhe vliga ufmiljenja; ako premiflim fvoje bude dela, morem fposnati fvojo gardo ne- bvaleshnoli. Vem, tvoje velike dobrote lim v tvoje rasshalenje obrazhal, vender prolim, ne saversi me po mojim hudim saflushenji, in ne odtegni mi fvoje milofti. Pofihmal li boni slo persadeval po isgledu fvetiga ,Sinie- °na tebi svefto in Itanovitnodlushiti, de tvo- j° miloft hvalim vekomaj, Amen. 5g4 — XIX. dan fvezhana. .Sveti Konrad. t Syeti Konrad je bil bogat gofpodv’ lafhkim meflu Plazenza; bil je pofhten in pravizhen, pa nefrezha ga je fhe boljiga naredila. En dan je fhel na lov v’ hofto ; ogenj li je napra¬ vil, de bi fe grel, pa mozhen veter je ogenj sanefel, in ga hitro rasfhiril: ker obraniti ni samogel, je fkrivaj v’mefto hitel; velika fhko- da fe je sgodila. Pofhkodovani gofpodarjifo pertekli, in tamkaj revniga zhloveka nafhli; ktiriga fo ftorjene fhkode obdolshili, ga po¬ padli, in pred fodnika peljali: ta revesh fe ni vedil prav odgovoriti, inzhes majhenzhaf je bil k’ fmerti obfojen. Konrad jetosvedil, tj e fhel, in rekel: Ta zhlovek je nedolshen, in jeft hm kriv: po nefrezhi, inzhes mojo vo¬ ljo fe je to sgodilo, vender hozhem vfofhko- do poverniti. On je prodal vfe fvoje premo- shenje, in vfo fhkodo poplazhal. Konrad je bil bogat, pa hitro ubog; po¬ tlej je fklenil fvetu fe odpovedati, in Bogu flushiti, rekozh: Sdaj nimam premoshenja na fvetu, bom tedaj fkerbel bogaftvov’ nebe¬ lih vkup fpravljati. 4 Shel je v’ 4 Sizilijo, iu bliso mefta Noata oftal, h je majhno hifhizo naredil: ondi je bil v’ terpljenju, v’ molitvi, v’ pokori do fmerti. Shivel je ojdro — 3q5 — po navadi fvetih pufhavniliov: v’ v/ih dobrih delih je ollal ftanoviten, in /veto je umeri v’ letu i 55 j. Nauk. .Storjeno krivizo , ali Jhkodo popraviti. .Sveti Konrad je zhes fvojo voljo fhkodo flori!, pa fe ni sgovarjal, temuzh pravizhno povernil. Veliko je premogel, in vfe dal, de hi dorjeno fhkodo popravil: raji je bil ubog majhen zhaf na fvetu, ko krivizhen in bogat. Njegova praviza mu je od Boga fo/ebno miloft in gnado fpro/ila: obogatil je na dufhi, in poln dobriga saflushenja je fhel v’ nebefhko kralj eftvo. Krivizhnikov je veliko na fvetu: ni mo-? gozhe povedati vfih kriviz in golufji, vender ni fkoraj flifhati od povernjenja. Lakomno/l rodi krivizo, sgovarja krivizo, in^brani tudi kposnano krivizo popraviti. Na (veturje veli¬ ko pravizhnih golufnikov: pravizhni fo v’fvo~ jih ozheh, krivizhni per Bogu. Eni, zhe fo hh dolshni poverniti, fe sgovarjejo, ali od- lafhajo, in nikolj nepovernejo. Oni raji ter- P e fhkodo na dufhi, ko na premoshenji, po- ^ e j ob premoshenje, in ob dulho pridejo. ^ e fje, kar Modri govori: ,,Lakomnik imatu- (!i dufhona prodaj.” .Sirah 10, 10. Grosna ^ e pota in terdovrainofl! — 3 9 6 Ljubi moj! premifli, de pravizhni Bog fovrasbi in prepove vfo krivizo. Ne le brivi* ze Boriti, tudi brivize sheleti ne fmefh, ka¬ kor fedma in defeta sapoved osnanujete. Zhe li brivizhen, obshaluj fvoj greh, in popravi brivizo. ( Sveti Pavel pravi: ,,Nobeden naj ne golufa fvojiga blishniga, ber Bog je malhe- vaviz vfe brivize.’' Kor. 4, 6. Sopet: „Netatje, ne odertnibi, ne labomnibine bodobraljeftva boshjiga pofedli. I. Kor. 6, to. Tedaj, ne bodi neumen, temuzh poverni bersh, in po- polnama, zhe fi bomu brivizo Boril. Premi- /li: Kabfhino menjo bolh dal safvojo dufho? baj ti bo blago v’ vezhnoBi pomagalo ? Vfo braljeflra freta fo nizh memo vrednofii tvoje edine neumerjozhe dufhe. Ti bi dal veliko premoshenja sa sdravje fvojiga telefa: sakaj bi ne dal velibo premoshenja sa svelizhanje fvoje dufhe ? Terdno veruj, de ne sadobifh odpufha- nja, zhe ne povernefh. t Sama nemogozhnoft te sgovarja, zhe sraven imafh voljo in fberb poverniti. Koljborbolj bi bila tvoja shaloft savolj Borjene brivize velika, bres povernje* nja vender ne sadobifh odpufhanja. Pokora je potrebna, ker li grefhil, pa pobora bres povernjenja je lashniva. ( Sama pobora niša- doBi, farno povernjenje tudi ne. Ako te p e ' zhe Borjena briviza, pa jenepopravifh, sha- lujefh saftonj; abo povernefh, pa ne shalu* jefh, je premalo. Prerok Ezehiel pravi: , } Ako — 3 9 7 — hudobni poverne, in fefpokori, boshivel, in ne bo umeri.” Ezeh. 33, i5. Poverni hitro, ako samorefh. .Sveti uzhe- nik Tomash pravi: S’krivizo figrefhil, s’odla- fhanjam dolshniga povernjenja grefhifh. Zhe dalje povernjenje odlafhafh, raji gaodlafhafh; morebiti te bolmert prehitela, in ne bofhni- kolj povernil. Morebiti bofh to butaro fvojim nallednikam naloshil, in oni bodo to v’nemar pufhali. Ako bi nesamogel bersh poverniti, fi faj persadevaj, koljkor samorefh, hitro po¬ verniti. Imaj to dolshnoft smiraj per ferzu, in hiti jo fpraviti s’ febe. Zhe povernjenje odlafhafh, je tvoja nepremoshnoft radovolj- ha, nifi nedolshen. Zhe ne morefh blishni- mu poverniti, ker is lenobe nozhefh delati; ker obrazhujefh denar sa fvoje kirpzhije; zhe pijanzhevanje, ali poshrefhnoft, ali napuh, ali kaj drugiga vfeposhira, insatone pover- ne fh, je tvoja nesmoshnoft radovoljna, inni- aiafh sgovora. Poverniblishnimu po velikoftiftorjene krivi- se.Morebiti fi ftoril blishnimu veliko krivizo bres v %a fvojiga dobizhka, ali s’ majhnim dobizh- kanr, vender fi dolshan vfo ftorjeno krivizo popraviti. Zhe fi, naprofhen od prijatla, so- P e v blishniga krivizhno prizheval bres vfiga ^ojiga dobizhka, je blishnimu vender krivi- za ftorjena. Zhe fi sa en kosarez vina v’ ku¬ peji, ali v’ drugih rezheh pomagal blishni- 8 a golufati: zhe fi odvseto drago blago sa Majhno ženo prodal: zhe ukradeno blago te- — 3 9 8 — bi ni nizh doneflo: ali zhe fi bil kakorkoli drugazhi krivizben, morefh poverniti fvoji- mu blishnimu po velikofti ftorjene krivize. Poverni komur je bila lhkoda, ali krivi- za ftorjena. Zhe 11 bil per zefarlkih rezheh, aii opravkih nesveft, poprafhaj, de svefh ka¬ ko , in komu poverniti. , Zhe fi vkupil ukra¬ deno blago, ali shivino, ne daj je nasaj tatu (tatovam) , ampak tiftimu zhigar je. Zhe fifarn kako krivizo ftoril, pravizhno poverni golpo- darju; akojemertev, njegovimu nafledniku. Zhe ne morefh vediti kako, ali komu pover¬ niti, vprafhaj, de svefh, in pravizhno po- vernefh. Ne ftoril bi prav, ako bi dal sa {ve¬ te mafhe, ali ubogim, ali zerkvam, kar dru¬ gim gre. Ako hozhefh dati ubogaime, daj od fvojiga, ne kar je drugih ljudi. Premiki befede, ki jih jeZahejpred Jesufam govoril'- Gofpod! polovizo fvojiga blaga dam ubogim; zhe fimpakoga ogolufal, povernem zhveter- no. Kar povernjenje sadeva, je velikokrat teshko rasfoditi, in teshko pravizhno pover¬ niti : ako zhifte refnize ne vefh, vprafhaj uzhenike, in ftori po njih modrim fvetu; p a nar varnifhi fvet je ta: Bodi dobre vefti, * n nikar nobeniniu krivize ne ftori. Molitev. O Bog! fposnam pred teboj fvojelakom* »e in krivizhne shelje na fvetu obogatiti; ta fo mi branile sa nebefhko kraljeftvo fkerbeti; — 399 — in fo me napravile fvojimu blishnimu krivizo delati. Ref, korenina vfiga hudiga je lakom- noft; ta me je nepokojniga delala, me je od- rrazhala od tvoje flusbe, mersloto mi v’ fer- ze vlivala. Taki fim bil do sdaj, pa nifimve« dil; pred ozhmi imel fim ubogiga uzhenika Jesufa, in flifhal fim od njega: Blagor ubo¬ gim v’ duhu; vender moje lakomne sheljeni- fo pozhivale. O Jesuf! odverni od mene vlo lakomno ljubesen do fveta, de tebi famimu flushim. t Sveti Konrad! fprofi mi gnado vfo lakomnoll premagovati, in sa nebefhko kra- ljeftvo fkerbeti, de pofvetno sanizhujem, in grem po fmerti nebefhke dobrote vshivati Amen. XX. dan fvezhana. Veliko /vetih marternikov. K •*-Aatoljfhka zerkev daiif obhaja fpomin veli- ferzhnih marternikov umorjenih v’ medu Jiru. y> l e j u 304 j e bilo hudo preganjanje *kes zerkev; vfe jezhe v’ medu Tiru fo bile s kriftjani tako napolnjene, de sa tatove ali dru- R e hudodelnike ni bilo preftora. Zefarfki ob- ^ftnik je pifal nevernimu zefarju Dioklezja- in vprafhal, kaj ftoriti s’ sapertimi kri- ^iani? Zefar mu je odgovoril: Vfe pomori, •— 4 o o — alro nozhejo nafhih bogov moliti. Oblaftnik je tedaj fvojim flushabnikam bersh ukasal vfe kriftjane is vfih jezh perpeljati na dvor fodne hifhe, in je saporedal vfe neufmiljeno gaj- shlati. Kadar fo bili vfi rastepeni in kervavi, jihvprafha: Hozhete bogove moliti, ali umre¬ ti? Vfi fo glafno odgovorili: Raji umreti, ko malike moliti! Oblaftnik je takrat ukasal vfe sveri v’ dvor spuftiti, de bi kriftjane raster- gale, pa nobena fe jih ni dotaknila. Never¬ niki, ktirih je veliko gledat prifhlo, fo savpi- li: Velik je Bog kriftjanov! Hvala od never¬ nikov pravimu Bogu dana je grosno pekla obiaftnika; ukasal je med kriftjane fkrivajnek- tiri neverne hudodelnike pahniti: sveri fo ko po fledu sa njimi fhle, in med kriftjani ne¬ verne hudodelnike rastergale; kar eniga nifo shiviga puftile, kriftjanu pa nobenimu nifo nizh hudiga ftorile. Neverno ljudftvo je fke bolj, ko prej, vfigamogozhnigaBoga hvaliloj in veliko njih fe jih je fpreobernilo. Oblaif- nik od framote ih jese ni vedil kaj bi pozhel: je ukasal vfe sveri v’ njih jame ugnati, in da foldatarn povelje vfe kriftjane pofekati, debi dopolnilsapoved neufmiljeniga neverniga ze- farja Dioklezjana. Nauk. Od zhudeshov. Zhudno je to, de neufmiljene sveri nifo nizh hudiga kriftjanam Borile, nevernike pa rastergale; vligamogozhni Bog ftori s’vfim, kar hozhe. .Sveto pifrliO prizhuje, de je bil Daniel med lazhnimi levi fhelt dni bres rfe fhkode; fedel je med njimi ko padir med ov* zami. Dan. 14, 3 g. Dva medveda lia is go- sda perletela na befedo preroka Eliseja, in rastergala dva in fhtiridefet hudobnih otrok, ktiri fo njega sanizhevali. IV. Kralj. 2, 23 , 24 » Lev je umoril na poti eniga hepokorniga pre¬ roka, ker mu je bil B6g sapovedal. III. Kralj. r3, 24. Grosovitna riba je posherla Jona, in zhes tri dni ga je vergla is tebe shiviga na fuho, ker ji je bil Gofpod sapovedal. Jona b ij ii. Gofpod Bog je Eliju rekel: Kro- karjam tim sapovedal tebe rediti. Krokarji fo mumefo, in kruh donafhali. III. Kralj. 17, 4 ) 6. Kaj fe zhudifh, de vligamogozhni Hog zhudeshe dela? On je Avaril vfe, in vfe 'nore biti njegovi volji pokorno. Zhudne rezhi samorejo zhloveki, in an¬ geli delati, ker natorne rezhi imajo zhudno mozh, pa zhloveki, in angeli ne samorej.0 z hes, ali soper natoro delati, kar bi hotli: poftavim ne morejo folnza ali semlje vftaviti, bolnika s’ fvojo voljo osdraviti, Jnerlizha oshi- Ve b, in kaj takiga, ker to prefeshe mozh vlih kvari. ( Sam Bog samore prave zhudeshe de- kakor David prizhuje, rekozh: ,,Hva- ^) e n bodi Gofpod Bog, ktiri fam zhudeshe dela,” Pl. -j 1 , !8. Sveto pifmo povfod pri¬ kuje , de je Bog velike zhudeshe delal. Kdor 26 - 402 - taji zhudeshe, ali zhudeshe fvetiga pifma na- torno islaga, je bres vere in praviga uma. Ni perpufheno tajiti, ali natorno isglati zhude- shov od boshje befede poterjenih, pa tudi ni prav vfe zhudeshe, de ii nifo fkasani flepo verjeti, ker to samore slo fhkodljivo biti. Eni is gardiga napuha sanizhujejo vfe zhudeshe: drugi is flepe gorezhnofti vfe verjamejo bres raslozhka. Pervi fohudobni, drugifoneumni. Zhudeshi fo od Boga k’ poterjenju raso- dete vere, ali k’ povikfhanju njegove zhafti. Bog je dal oblah Mojsefu zhudeshe delati, de bi Israelzi veruvali v’ Boga, viigamogozhni- ga ftvarnika nebefin semlje, inftanovitni ofta- li v’ njegovi flushbi. Pravizhni, in preroki fo v’ boshji mozhi zhudeshe delali, de bi od* vrazhevali ljudi od hudobije, in prizhevaliod praviga Boga. Jesuf je velike zhudeshi de¬ lal, de bi vii v’ njega Odrefhnika veruvali, kakor je fam terdovratnim Judam rekel: „Ako nozhete mojim befedam verjeti, faj verjamite mojim zhudesham.’’ Jan. 10, 58 . Bog ne de¬ la zhudeshov is nizhemernih urshahov: sato jih ni hotel delati pred kraljam Herodesham; tudi ne, kadar fo ga judje fkufhali, in zhu¬ deshov ifkali od njega. Marka 8 , 12. Zhude¬ shi preprizhajo uzhene in neuzhene: ker zhlovek ne samore toljko, ako ni Bog s’njim. Kako bi zhlovek samogel bolnika sgolj s’ fvojo voljo in befedo naglo osdraviti: flepimu po¬ gled dati; merlizha oshiviti? Kadar Bog p° fvojih prijatlih zhudeshe dela* prizhuje, de — 4o5 — jih je poflal, in de refnizo govorč. To je bilo potrebno, fzer bi bil vfak sapeliviz lah¬ ko terdil: Mene je Bog poflal. Lih sato je Jesuf judam rekel: Zhudeshi, ktire delani, farni od febe prizhujejo, de me je Ozhe po¬ flal. Jan. Š, 36 . Ravno tako fo apoftelni lah¬ ko djali: Zhudeshe ktire delamo, farni od naf prizhujejo, de fmo od vfigamogozhniga Jesu- ia po flani. Bog navadno zhudeshe dela le po dobrih k’ povikfhanju fvoje zhalti. Bog je pofhiljal fvoje prijatle refnizo osnanovat, m je po njih zhudeshe delal, de bi fvet prerojen bil. Ve¬ likokrat je Jesui opominjal fe lashnivih pre¬ rokov varovati, in sraven je djal: Is njih del jih bote fposnali. Mat. 7 , i 5 , 16. Toje're- zheno tudi neumnesham fedajnih zhafov, kti- ri vfakimu lashniku verjamejo, ker fo polni fhkodljivih vrasli. Ti drago kupujejo od go- lufnikov vrashne perpomozhke, de tozha ne pobije, de j'h ftrelja nevdari; de svedo fhte- vilke, ki bodo v’ prihodno vsdignjene, in fhe vezh drugiga takiga. Zunjalii preroki hodi¬ jo po famotnih krajih sapeljevati neumne lju¬ di; najdejo vero in denar pernjih, potlej vfe sapravijo po ofhterijah. .Smet in sverfhk od ljudi, pijanzi, vlazhugarji, in golufniki nifo od Boga poflani zhudeshov delati. Ti, ako ki samogli tozho, ilreljo, bolesen, hrup in kaj takiga odganjati, bi ne bili reveshiin vla- zhugarji. Ni bres greha takim flabim ljudem 26 * — 4 o 4 — verjeti: Je tudi velik greh njim verjeti, ako grefhne vrashe uzhe. Vprafhafh: saka j sdaj ni zhudeshov? Odgovorim: sdaj Je malo zhudeshov, ker s da J nifo potrebni. Nevernikam fo bili zhu¬ deshi v’sazhetku potrebni, sdaj nifo potreb¬ ni. .Sveti Pavel pravi: Jesiki (ravno tako drugi zhudeshi ) nifo v’ snamnje vernim, te- muzh nevernim. I. Kor. 14, 22. Sdaj tudi fo redni zhudeshi na nebu in na semlji, in osna- nujejo vfigamogozhniga Boga. Porezhefh: bi ne bili tudi sdaj potrebni pofebni zhudeshi sa fpreobernjenje grefhnikov ? Zhudeshi nifo tim potrebni; ker imajo rasodeto poterjeno hefedo boshjo: v’ to naj verujejo, in po te naj shive, zhe ne, fo farni krivi fvojiga po¬ gubljenja. Kriftuf pravi: Bogatin je profil Abrahama z Pofhli Lazarja mojim bratam> de fe {pokore, in ne pridejo v’ to meilo ter- pljenja. Abraham je odgovoril: Imajo Moj- nefa in preroke, naj jih poflufhajo. Luk. 17» 27 — 29. Kavno to je rezheno flepim, in ierdovratnim grefhnikam. M o l i / er. O moj Bog ! molim s’hvaleshnim ferzam tvoje rasodete, in poterjene nauke. Tvoji nauki, in tvoje sapovedi le v’ fvetoft napelju¬ jejo, in naf Bore vredne tvoje velike miloAi. Tvoji nauki, in tvoje sapovedi fo sgolj fvetoft in zhiftoft, ja! morejo od tebe biti. Blagor — 4o5 — vlmu fvetu, aho bi vfi ljudje po trojih nau¬ kih shiveli. Deliravno oni nifo poterjenja po¬ trebni, herfo praviza, inufmiljenje, vender savolj nafhe flabodi li jih hotel s’ velikimi zhudeshi poterjevati. Daj meni, in rlimpo¬ korno dufho, de po troji fvetibefedi shivimo in pridemo tebe zhudodelnika vekomaj hvali- ti. Amen. XXI. dan fvezhana. tSveii Peter Damijan Jhkof. Q deveti Peter je bil rojen v’ medu Ravena na tafhhim od katoljfhkih darifhov: onjebilsad- Morojen, in je bil zlo majhen, kadar fo mu Harlfhi pomerli. Ponjih imerti je bil v’ hifho 'set od eniga fvojih bratov, pa per njem je bil flushnik,' ne brat: fvinje je mogel padi, ^abo oblazhilo je imel, malo kruha in veliko ftrahovanja. To ojftro shivljenje mu je bilo ttauk, in sazhetik fvetiga shivljenja. Drugi ^ ra t, imenovan Damijan, je bil vef dober in 'dimljen, ta je Petra k’ febi vsel, s' njimlju- fcesnivo delal, in tudi ga v’ fholo dal. Peter k je is hvaleshnodi do fvojiga dobriga brata kotlej Peter Damijan imenoval. On fe je v* ^holi vefelo, gorezhe, in hitro uzhil, de je vezhnojt. ,Sveti Peter Damijan uzhi sanizhevati do- brote^fveta, ker fo kratke > neftanovitne, sa- peljive. On bi bil lahko na fvetu frezhen, pa s’ gnado boshjo je fposnal nizhemernoft fveta, in je v’ famoto hitel. Rimfki papesh ga je na fvetlobo poftavil, in vifoko povsdig- nil, on pa fe je bal vifokofti, in smiraj hre- penil po ljubi pufhavi, famoti in pokori, de bife perpravljal frezhno umreti. Njegova je bila ref prava modroft, in ta more biti modroft fleherniga kriftjana. Vfak ne more, in ni dol- shen v’ pufhavo iti, pa vfak femore varovati b y eta sapeljivofti, more Boga ifkati, njemu famimu flushiti, de fvojo dufho svelizha. Ljubi moj! premifli, kaj sdaj imajo mo- gozhni, bogatini, in drugi, ktire je fvetfre¬ one imenoval, ako nifo Bogu flushili? Vfa *»* 4o8 — njih mogozhnoft, zhall in vefelje je minilo, njih mefo je prah, njih premoshenje drugi vshivajo, njih dufha od vlih pofvetnih dobrot nizh nima. Ref, dufha ne more s’ feboj vse¬ li, kar je na fvetu vshivala, ona nizh tigane potrebuje t’ vezhnofti, ampak le dobrih del, in gnade, Kakfhna bo pa s’ dufho, ktira je v’ fvet saljubljena? nefrezhna bo vekomaj. O neumnefh! sakaj lj pijan v’ duhu? sakaj fvojo vezhno frezho v’ nemar pufhafh ? Te¬ daj delaj, kar Jesuf sapove: .Spravljaj li bo- galtvo v’ nebelih, ktiriga ti nobeden ne more odvseti, JVfat- 6, 20. Pravifh: Vender je bilo njim dobro na fvetu. Ref je bilo njim dobro, pa vfa njih frezha je minila, in ta jim v’ vezhnofti ne po¬ maga, .Salomon pravi: Vfe, kar fo moje ozhi sashelele, li nilim nizh odrekel, in vfe Haci¬ nom lim vshival, potlej lim nad viim vidilni- zhemernoft in duha tesho. Prid. 2, io, n- Vshivaj, ozhlavek! vfe fladnorti fveta; iniaj le karkolj tvoje ferze posheli, kaj ti bo vfe to pomagalo ? Poflufhaj! En bogatin je veliko premoshenja imel, vefel je bil tiga, neumno ga ljubil, in fam per febi rekel; Dufha mo¬ ja’ imafh veliko blaga fpravljeniga na veliko let; pozhivaj, jej, pi, in bodi dobre volje- Bog mu je rekel; Norez! fhe to nozh bo tvo¬ ja dufha od tebe terjana 5 kar li pavkuplpra- vil, zhigavobo? Tako gre zhloveku, pravi Krifluf, ktiri ni v’ Bogu bogat. Luk. 12, «1, Tedaj nili frezhen, ker dofti imafh, a ni- — 4c>9 — pak zhe II sdershljiv, ponishen, ufmiljen, hvalesben, bogabojezh. Premifli, de na fvetu vfe hitro mine, vezhnoft nikolj. Vfe pofvetne dobrote fo praš¬ na fenza, hitreji preteko kot zholn od mozhni- ga vetra gnan, hitreji kot prah pred mozhno fapo; premifli fvoje pretezhene leta, in tebi fe bodo sdele, kakor prasne fanje; dobro in flabo hitro mine. Premifli vezhnoft in bofh lahko fposnal, de fedajno shivljenje proti ve- zhnofti je nizh, ali zlo malo. Naj bo tvoje shivljenje dolgo koljkor fi fam vofhifh; naj bo tvoja frezha ftanovitna do fmerti, vender vfe to hitro pretezhe, vezhnoft pa nikdar. Pre- mifli tudi, de tvoje fedanjo shivljenje, ako ravno kratko, ti bo saflushilo frezhno, ali ne* frezhno vezhnoft, is ktire nikdar ne pojdefh. Zhe iniafh veliko, ali malo premoshenje, bofh drugim vfe sapuftil, fvoje dobre ali hude de¬ la bofh s’ feboj vsel: ako v’ lmertnim grehu umerjefh, ti ne bo nikdar odpufhen: ako nrnerjefh v’ gnadi bosbji, ta ti ne bo nikdar odvseta: vekomaj bofh v’ peklu, ali vekomaj v ’ nebelih. Premifli dobro vfe to, in delaj, kar fveti Pavel sapove: „S’ ftraham in trepe- tanjani li persadevaj sa fvoje svelizhanje.” Fi- kp- a, 12, c Sdaj mifli, sheli, delaj, in fe varuj, kar kofh miflil, shelel, in fe bal sadnjo uro. Sad¬ ijo uro bofh dufhne ozhi odperl, bofh fpos- n al nizhemernoft fveta, in hudobo fvojih gre¬ hov. Takrat bofh fposnal refnizo befedi fve- — 4 1 o — tiga Pavla, rekozhiga : „Ktiri jokajo, naj bo¬ jo, kakor bi ne jokali; ktiri fe vefele, kakor bi fe ne vefelili; ktiri kupujejo, kakor bi ne imeli; ktiri fvet vshivajo, kakor bi gane vshi- vali, sakaj podoba fveta, prejde.” I. Kor. 7 , 3o, 3i. Blagor tebi, zhe sdaj miflifh, kar bofh sadnjo uro, ker fvet te ne bo nikdar od Boga odvernil. Varuj fe sdaj, kar te bo sadnjo uro peklo, in kar ti bo v’ vezhnoili fhkodovalo. Sdaj je prijetno fvojim flabitn pozhutkam ftrezhi, in fladko po fvo ji volji shi- veti, pa grefhna fladnoft je Hrup, ki ti bo fmertne teshave napravil. Tifevarujefh jedi, piti, kar tvojimu telefu fhkodje, varuj fe fkerbnifhi, kar samore tvojo dufho nefrezh- no Boriti. Delaj sdaj, kar bofh obsadnjiuri shelel imeti. Ob sadnji uri bofh shelel obil- noft dobrih del, odpufhanje grehov, vezhno svelizhanje, tedaj bodi lazhen in delaven do¬ brih del; opulti grehe, in grehovperloshno- Ili; fpokori fe refnizhno; popravi blishnimu ftorjeno krivizo; hitro poravnaj vfe, in ne odlafbaj v’ prihodni zhaf, ker zhaf, in gna- da ni v’ tvoji oblafti. Blagor tebi, zhe fi tim naukam pokoren! Molitev. O Bog, kako velika je moja flepota! h fi meni dobrotljivo dal ne,umerjozho dufho, vfe perpomozhke k’ svelizhanju, uzhil fi nie prav shiveti; render jed kakor neumen otrok — 4ii — fim fkerbel le sa fvet, fvojo dufho pa v’ ne- mar pufhal. Vem dobro, devfe, karlemo- jimu flabimu telefu dopade, je prašno, ven- der ne jenjam fvoje fhkode ljubiti; bom tedaj ob sadnji uri enaki berazhu, ktirimu fe fenja, de je velik gofpod, in potlej fe snajde v’ po- prejfhnih zunjah. ^labeji od njegabom jelt, ker grefhna ljubesen do fveta me bo odlo- zhila od tebe, in pahnila v’ vezhne tame. O ljubi Ozhe! pomagaj mi dufline ozhi odpreti, de prav vidim; daj mi vefelje dodobriga, de po dobrim hrepenim; daj mi mozh dobro de¬ lati, inltanovitno sanebefhko kraljeftvo fker- beti. Ljubi moj pomozhnik fveti Peter! pro- f< same Boga, de mi gnado daje sanizhevati, kar vidim, in ljubiti, kar ne vidim, de pri¬ dem vezhne dobrote vshivat. Amen. XXII. dan fve^hana. 'Svetiga. Peira Jtol v’ Antiohii. ^femnajfti dan profenza je bil fpomin fveti- Petra ftola v’ Rimi, de bi bili vfi verni opo¬ minjani fpofhtovati, in ubogati nar vikfhiga v idniga poglavarja katoljfhke zerkve. Danf zerkev obhaja fpomin fvetiga Petra ftola v’ An- tiohii ‘, ker je v’ tihim velikim mehu vero osna- n ° y al, in tiho zerkev, ali fhkofi jo vishal, pre- - 4 I 2 - den je v’ Rim fhel. .Sveti Peter ni le v’ Jeru- salemu, inv’ Judeji, ampak tudi v’ drugih deshelah Jesufa osnanoval: on fe ni bal ne terdovratnih judov, ne neufmiljenih neverni¬ kov, ampak je ferzhno uzhil, de bi vfi fpos- nali, in molili Jesufa odrefhenika fveta; rav¬ no tako fo delali drugi apoftelni. Hvalimo Je¬ sufa, ktiri je fvetiga Petra 'poftavil sa narvik- fhiga paftirja fvoje zerkve; sahralimo Jesufa, ktiri je fvetimu Petru in drugim apoftelnam dal uzhenoft, in ferzhnoft vero osnanovati, de bi bili vfi svelizhani. Nauki Jesufovi fopo fvetih apoftelnih tudi do naf prifhli, in bla¬ gor nam, zhe po njih shivimo. De verni fta- novitno oftanejo v’ naukih fvetih apofteinov, in v’ edinofti katoljfhke zerkve, bo sdaj pod- uzhenje. Nauk, Katoljjhka zerhe» je od Boga zhudno po - Jtavljena in ohranjena . Katoljfhka zerkev, sidanana fundament apofteinov, in prerokov, ktire je fam Jesuf poglavitni vogalni kamen, je delo vfigamo- gozhnofti boshje. Zerkev je bila majhna v’ sazhetku savoljo ponishniga shivljenja, in sa- framovane fmerti Jesufove; savolj majhniga fhtevila isvoljenih apofteinov; sdaj je ona po vfim fvetu rafprofterta. Od kod je to ? kdo je dal veri katoljfhke eerkve rafti, in fe pov- —, 41-3 — fotl rasfhirovati ? To ni od drugod, kakor od Boga: to je delo njegove mozhi. Bog je fzer obljubil odrefhenika fhe v’ sazhetku fveta bersh po pervim grehu, in to ljubesnivo obljubo je po prerokih velikokrat ponavljal, pa ta je bila neverzam malo sna- na. Judje fo neumno mil lili, de Meiija bo prifhel s’ veliko mozhjo jih refhit od vlih vid¬ nih fovrashnikov. Kar je bilo prerokovano od zhafti Jesufove zerkve, fo judje saftopili od niogozhnofti njegoviga pofvetniga kraljellva. Tudi Jesufovi uzhenzi fo bili polni te terdne niifli, preden fo prejeli fvetiga Duha. Sato fo fe med feboj prepirali, kdo smed njih bi bil pervi v’ njegovim kraljeftvu, in tudi po okajen ji fo ga fkerbno pral hali: Gofpod! bofh Ji ob tim zhafu kraljeftvo Israelzam sopet po¬ javil? Djan. ap. 1, 6. Odrefhenik je pri¬ fhel po obljubah ob namenjenim zhafu, pa y ef drugazhen kakor fo li ga judje miflili. Jesuf je rojen v’rallergani fhtalizi od ubo¬ ji 6 matere: ubog je smiraj, kakor je fam re- ^ e l: Lifize imajo jame, ptize imajo gnesda: J e k nimam, kam glave nafloniti. Luk. 9, 58. Jesuf j e re f velike zhudeshe delal , pa njego¬ va fhpotliva fmert je vfe ljudi pohujlhala, tu- apoftelne. On je potlej od fmerti vftal, Pa njegovo vllajenje ni. bilo vfiih ozhitno ka- * <0r je bila ozhitna njegova fmert. Jesuf je poftavil sa podflombo fvoje zer- kar bi nar loshej fpridene ljudi od vere °dvrazhevalo, ponishnoft, ubofhtvo, sani- — 414 — zhevanje, pokorjenje, terpljenje, fmert: ven- der zerkev fe je hitro po vfim fvetu rasfhirla, in ravno to prizhuje, de je Bog s’njo. Judje in neverzi fo pred fvojim fpreobernjenjamsa- nizhevali Jesufa, in njegovo fhpotljivo fmert, kakor fveti Pavel prizhuje, rekozh : ,,Mi osna* nujemo Jesufa krishaniga: to je pa judampo* hujfhanje, in neverzam nefpamet.” I. Kor. 1, 2o. Tudi apoltelni fo bili flabi; nikdar nifo mogli verjeti, de bo Jesuf umeri, ako ravno jim je velikokrat pravil. Sato jim je sadnjpvezher rekel: VJi fe bote nad menoj pohuj/hali. Ref, vli fo fe nad njim pohuj* fhali, in v’ velikim malovernim ftrahu bik savolj njegove fmerti. O prezhudna modroft boshja! ( Shpotliva fmert Jesufova je vef fvet pohujfhala, potlej fvet premagala. Ravno tifti, ki fo Jesufa krishaniga sanizhevali, 1 ° Jesufa krishaniga molili, in sa njegovo ime umerli. Zefarji, kralji, in mogozhni fo zer* kev preganjali, potlej fo vanjo prifhli, inJe- sufu flushili. Tudi je potrebno p remi f liti, kakfhini /o bili apoilelni. Jesuf, kakor pifhe fveti Pavel; je isvoljil, kar je bilo nefpametniga predfve* tam, de je modre preuzhil; in kar je bil° flabiga pred fvetam, de bi mogozhne pi' e ' magal. I. Kor. i, 27. Koljko je bilo apoftel' flepih, i 11 vender vef od Jesufo- vih apoftelnov. ,She bolj fe vitli boshja mozk nov? Le dvanajft. Koljko je bilo fpazhenih ljudi? Veliko milionov ; (vet je bil preuzhen, in premagan — 415 — per tim delu, ako fe premifli, de fo bili uzhen- zineuzheni, bojezhi, maloverni, preden fo bili s’ gnado fvetiga Duha napolnjeni. Kak- fhini fo bili potlej ? Oni fo nepertlrafheno uzhili; nifo fe bali smote ; nikolj ni bilo tre¬ ba popraviti, kar fo enkrat uzhili; vfaka befeda je bila zhifta refniza, naj bo is uftper- viga ali sadnjiga apoftelna; povfod je bil ena¬ ki nauk, pred ljudftvam ali mogozhnimi, pred vernimi in fovrashniki. Kakfhno plazhilo fo apoftelnisa fvojo ve¬ liko fkerb prejeli? Oni fo plazhilo prejeli ka- korfhniga jim je bil Jesuf obljubil: „Ako fo mene fovrashili, bodo tudi vaf fovrashili.’* Jan. x5, 20. Velikokrat fo od Jesufa flifha- li» debodo fovrasheni, preganjani, in umor¬ jeni sa vero. Apoftelni, is gorezhe ljubesni do Boga in do blishniga, nifo pozhitka imeli, klishne in daljne deshele fo obhodili, de bi v le uzhili, in fpreobernili, pa sa toljkanj do- kriga fo veliko hudiga prejemali. Terdovratni judje, in neufmiljeni neverzi fo fovrashili, preganjali, in umorili fvoje dobrotnike, in sraven miflili dobro delati. To ni bilo apo- kelnam nesnano: oni fo she po prej vedili kritkolli, ktire jih zhabajo po befedah njih Ozhenika Jesufa: vender fo vefelo hodili pred kralje, in oblaftnike, fo rad terpeli, inlerzh- n ° umerli sa prejete nauke. Boshja mozh Ihe bolj ozhitna poftane, ako le premifli, kakfhini fo bili, in fo nauki Jesu f ovi ; ktire fo apoftelni osnanovali. Nau- — 416 —- ki Jesufovi fo zhifti, ojftri, in fpazheninatori soperni. Kterim fo bili ti nauki osnanjeni? Ti ojftri nauki fo bili osnanjeni mefenim ju- dam, in fpridenim neverzam. Ti fo imeli fta- re fhege, dopadljive vrashe, v’ ktirih fo bili rojeni; drugiga nifo vidili inflifhali: vender oni fo hiteli v’ katoljfbko zerkev, flafti pa ne¬ verniki. Krivoverzi fovftajali soper katoljfhko zer- kev, in prekanjeno fkufhali nje fveto vero fpazhiti; tudi mogozhni fo li persadevali s filo odvrazhati verne od nje, pa nifo nizh mogli soper njo. Judje fo lilno fovrashili Je- sufa, apoftelne in verne: njih llepo infmert- no fovrafhtvo popifuje djanje apoftelnov, ven¬ der oni nifo nizh opravili. Neverni zefarji fp povfod in dolgo vero preganjali, in fi je pokonzhati slo persadevali, vender zerkev je ftanovitna oftala. Vernih je bilo pomorje¬ nih bres fhtevila, pa vender jih je bilo zheda- lje vezh. Padale fo kraljeftva, hude vojfke fo bile, zhudne fpremenjenja fo fe godile p° fvetu; preteklo je she 1827 let, pa zerkev Je- sufova je fhe smiraj, kar je bila v’ sazhetkui in bo tudi oftala do konza fveta, kakor je J e ' suf obljubil: „Bom s’Vami.do konzhanja fve¬ ta.” Mht. 28, 20. Tudi : ,,-Peklenfke vrata ne bodo nje premagale.” Mat. 16, 18. Kriftjanmoj! moli tedaj vfigamogozhnoft boshjo, in hvali Jesufa poglavarja zerkvet ktiri jo je prezhudno poftavil, in ohranil. Sa* hvali ga, ker te je vanjo poklizal^ kjer p°^ — /,'i7 — ufrailjenim vishanjam rirafkiga papesha, fhko- fov, iit duhovnov vshivafh v’ miru fvete nau¬ ke, fvete Sakramente, in vfe dobrote, ktire je Jesuf s’ fvojo fveto kervjo saflushil. Bodi pokoren katoljfhki zerkvi: bodi fianoviten v* edinofti njenih fvetih naukov: shivi po njih, de pridefh v’ nebefhko kraljeftvo. Molitev. O Jesuf! ti fi mene iš fofebne nesaflu- shene milolli v’ fvojo zerkev poltavil, de bi v’nji sdravo pafho fvetihnaukov, in vfe per- poniozhke k’ svelizhanju imel: moja frezha je neisrezheno velika, ker bres vfiga persa- devanja prejemam zhilte nauke; fene morem smotiti, ako zerkev poflufham, pa jeft fini bil do sdaj tebi, in tvoji zerkvi nehvaleshen; tebi, in tvoji zerkvi nepokoren. 4 Sveti Peter bi apoftelni fo neisrezheno terpeli, in tudi u ®erli sa fveto vero: njih nameftniki nepre- ttehama uzhe, opominjajo in fvare, vender ) e ft neumna ovzhiza fim jim malo pokoren. Ljubi Gofpod! odpufti mi pomagaj mi s’ fvo- 1° gnado, ne le ohraniti zhifte nauke fvoje katere katoljfhke zerkve, ampak tudi prav tkerbno po njih shiveti, de v’ zhaftito zerkev Hebefhko pridem. Amen. 27 XXIII. dan fvezhana* f Sveta Marjeta is Kartone. 4 Syeta Marjeta, imenovana Kortona, ker je v’ tihim mehu dolgo shivela in tudi umerla, je bila rojena v’Lavijanu na tofhkanfkim oko¬ li 1245 . Njeni ftarifhi fo bili ubogi pa po- fhteni. Kadar je bila Marjeta fedem let ka¬ ra, ji je mati umerla. Ona ni rada fvojiga ozheta ubogala, ga je skalila, in tudi sani- zhevala; per flabih deklizhih je bila rada, in od njih fe je hitro vhga hudiga nauzhila, in to flabo feme je hitro grefhni fad obrodilo. Mladenzhi fo jo salasovali, bila je bres hrahu, nevarnoft fe ni bala, padla je lahko v’ nafta* ve: ker je imela fprideno ferze. Marjeta je bila velikokrat od ozheta fvarjena, pa fe ni dala od hudiga shivljenja odverniti. Snanje je ftorila s’ niladenzham vifokiga ftanu, sapu- hila je fvoj dom in fhla s’ njim v’ meho Mont- pulzjan, kjer je devet let per njem grefhno shivela; fhpot je bila fvoje shlahte, in po- hujfhanje vfiga meha. Ni bilo fkoraj vezk upanja sa njeno poboljfhanje, pa Bog ji j e ozhi s’ hrafhno pergodbo odperel. Nje ljub* mladenzh je fhel en dan is meha, pa sunaj meha lo ga drugi mladenzhi, morebiti savolj neframne Marjete, neufmiljeno vbili, v’ ja¬ mo vergli, pa s’ parh jo in hoho sakrili. Mar* — 419 — jeti n kushek je bil s’ njim fhel, »dej pride vef shaloften nasaj: to jo je grosno fkerbelo, fofebno ker vidi, de mladenzha ni: tretji dan ga gre ifkat, kushek gre s’ njo, in obllane, kjer je mladenzh sakopan bil: ona rasmezhe hoflo, in ga vidi mertviga, ranjeniga, zher- viviga, fmerdljiviga. Kakor od Ilrelje vdar- jena fe je preflrafhila in omedlela; potlej pre- mifhljuje njegovo oftudno truplo, do kteriga je devet let toljkanj gardiga dopadajenja ime¬ la, in fhe bolj premifhljuje nefrezho njegove dufhe, insavpije: Kje je pa tvoja d u- fha! In na to vprafhanje fi ni upala odgo¬ voriti, ker ta odgovor je bil le pravizhnimu fodniku snan, kije njenigasapeljivza fodil. Is tiga fposna neftanovitnoftin odudnoft greflmi- ga vefelja, in fvojo veliko nefpamet dufho dajati v’ peklenfke martre savolj fvojiga hudi- ga posheljenja. S’ pomozhjo gnade boshje obshaluje fvoje grefhno shivljenje, in terdno lklene drugazhi shiveti. Marjeta is tiga dobriga namena gre is niefca Montpulzjana, in pride nasaj v’ Lavi- jan k’ ozhetu; klezhe ga profi odpuftiti ji, in jo v’ hifho vseti, pa njene folse nifo niz h fpro- flle. Shaloftna je fhla prozh, ker ni milofti dofegla. Ene dni potlej je fhla v’ zerkev in je verno ljudftvo s’ verojo okolj vratu klezhe profila dano pohujfhanje odpuftiti ji. Njena ozhitna ponishnod je bila vfe hvale vredna, Vender je hudo rasferdila vfo shlahto, in fo j° is tilliga kraja fpodili. Marjeto od vfih sa- 27 * — 42o —• prifhena, in savershena je bila mozhno fku- fhana fe podati v’ poprejfhno shivljenje, pa boslija gnada jo je podperala in ji dala to fkufhnjavo frezhno premagati. Vsdignila fe je, in fhla v’ melhi Kortona, kjer je bila od nfmiljene gofpe v’ hifho vseta: tamkaj fi je svolila dobriga fpovednika, in ga je rada ubo¬ gala. Tri leta potlej je fhla v’ klofhter, ka¬ kor je smiraj shelela, in vezhkrat profila. Marjeta she v’ sazhetku fvojiga fpreobernje- nja je fvetu in vfim greham flovo dala, in fe- be ojltro pokorila. Ljubesen do Boga je zhe dalje bolj rafla v’ njenim ferzu, in je popol- nama pregnala vfo grefhno ljubesen do fve- ta, farna je nar raji bila, de bi loshej pre- mifhljevala; febe je vedno pokorila, fe podi¬ la, na tleh leshala; žele nozhi je vzhafi kle- zhe jokala pred podobo krishaniga Jesufa* Ona je fveto fovrashila fvoje flabo telo; nei- srezheno je bila jesna na fvoje oblizhje, ktiro je bilo fhe v’ velikim pokorjenji lepo; shele¬ la je vfim biti oftudna, ker je prej ljudem do- padla: ona bi bila f fvojim telefam fhe bolj neufmiljena, ako bi ji njeni modri fpovednik ne bil branil. Lahko fe ve, de je fveta Mar¬ jeta savolj pretezheniga grefhniga shivljenja dolgo zhafa hude fkufhnjave imela, pa vfe nadleshne fkufhnjave je frezhno premagova¬ la. Ona ni le savolj fvojih grehov smiraj sha- loftna bila, ampak tudi je bilashaloftna savolj vfih grehov drugih ljudi, in je vednofkerbe- la sapeljane dufhe na varno pot pokore per- -— 42 « - praviti. Pet in dvajfet let je bila ilara, ka¬ dar je grehu flovo dala; tri in dvajfet let je v’ ojflri pokori shivela; ofem in fhtiridefet let ftara je umerla. Minihi fvetiga Franzifhka fo nje truplo s’ zhaltjo pokopali: do donafhni- ga dne je njeno truplo neltrohljivo olialo, Bog je po nji velike zhudeshe delal, de bi vfim ljudem prizheval, koljko mu refnizhna poko¬ ra dopade. Nauk. Od pokore, ali fpreobemjenja. O frezhna fveta Marjeta, ktero je Bog is Velikiga ufmiljenja od hudobniga shivljenja odvernil! Ona je poprej hitela v’ pogublje¬ nje, sdaj pa je in bo vekomaj v’ nebelih. O frezhna pokora, ktira vsame dufho is hudi- *hove oblalti! Veliko mladenzhov, in dekli- z hov pofnema Marjeto v’ grehih, pa ne po- fnenia fvete Marjete v’ pokori. Ti od greih- ne ljubesni sapeljani lahko grefhe; grehi bolj oflabe she pokasheno natoro, in ta brani poboljfhati; sapeljane dufhe fe boje fpo- vednikov po sapovedi pravizhnih, najemni¬ kov ifhejo, in jih najdejo; fo potlej mirne Ve fti, zhelihbres poboljfhanja fpovedi oprav¬ ijo. t Slepi grefhnihi nimajo in nozhejo ime¬ lipraviga sapopadka od kerfhanfkiga shivlje- n j a ) od hudiga, od dobriga, od opravizhe- n j a ; sato ne fposnajofvojih grehov; radi ver- •— 422 — jamejo flabim, fo lahko sapeljani, ker sheld sapeljani biti. Takim radovoljno sapeljanim dufham Bog 1 perpufha saderge, kakor David prizhuje, ker fo jih vredne. Pf. 10, 7. Kri- ftjan moj! bres refnizhniga fpreobernjenja fo fpovedi flabe, in ni odpufhanja grehov, ^ve¬ ti Janes kerftnik je judamrekel: ,,Kdo je vam pokasal prihodni jesi oditi ? Delajte tedaj vredni fad pokore.” Luk. 5, 8. Veliko ju* dov fo fvoje grehe ozhitno fposnali, sheleli fe fpokoritj, prejeli kerft pokore, vender jih vfe to ni moglo pred pravizhno jeso boshjo refhiti, ampak le t vredni fad pokore. Vpra- fhafh : Kaklhin more biti vredni fad pokore? .Sveti Janes odgovori: Ravne flori poti Gofpo* dove do fvojiga ferza ismozhnimi sheljami, de bi vfe popravil, kar je greh rasdjal. Gora tvojiga napuha naj bo ponishana; globoka dolina tvojiga prasniga shivljenja naj bo s’ do¬ brimi delmi napolnjena; vfe krivo tvojiga svi- tiga, in hinavfkiga ferza naj bodi sravnano, in le tako bofhvidil svelizhanje boshje; le ta¬ ko bofh svelizhan. Luk. 3, 4 — 6. Akoho- zhefh delati vredni fad pokore, pofnemaj fveto Marjeto. .Sovrashi vfe grehe savolj Boga. .Sovrash- tvo greha je nar potrebnifhi; bres tiga fe ne morefh poboljfhati, in tudi ne sadobiti ufnu- ljenja. Kako bofh grehe opuftil, ako grehov ne fovrashifh? Kako bofhdofegel miloft, ®he ijubifh, kar Bog fovrashi ? Zhe sdaj ne sha- lujefh zhes grehe, bofh shaloval vekomaj- — 42o — Tvoja dufha more biti polna velike bolezhine, britkolti in pezhenja, ker je s’ grehi Boga rasshalila. Kaj pomaga rezhi: Meni fo shal vfi moji grebi, zhe te ne grevajo? Tudi ni sadofli nekaj shalolti kasati, ker prerok Joel v’ Gofpodovim imenu viim grefhnikam sapo- ve: „Rastergajte fvoje ferza, ne fvojiga ob- lazhila.” Joel 2, i3. 4 Sovrashi, in obshaluj vfe grehe is ljubesni do Boga. Zhe h fvojih grehov shalolten, ker fo ti fhkodljivi, ker fo ti fhkodo, framoto, sanizhevanje, alikaj ta- kiga nakopali, pa ne is ljubesni do Boga, je tvoja shaloft natorna, in ti ne sadobi odpu- fhanja. Pofnemaj Davida, ktiri je bil truden od sdihovanja, nikolj ni pokoja imel, in vfe kodi fo v’ njem trepetale, ker je bilsoperBo¬ ga grefhiL Pofnemaj fvefo Marjeto, ktira, ranjena v’ ferze s’ pufhizo ljubesni boshje, je vedno fvoje grehe milo obshalovala. Lju¬ bi Boga, in is ljubesni do njega shaluj, de oiiloft sadobifh, ker pravi fveti Peter: Lju- besen pokrije grehe. I. Petr. 4, 8. OpulK hude perloshnodi. To je od Bo¬ ga sapovedano : bres tiga- ni v’tebi pravesha- lofti, ni poboljfhanja, ni odpulhanja. .Sve¬ ti Janes kerftnik je rekel nezhiltimu Herode- s bu: „Tebi ni perpufhenosheno fvojiga brata per febi imeti.” Marka 6 , 18. To je rezhe- rio od vlih grefhnih perloshnoft. Naj ti bo Bvar, ktera ti v’ greh flushi, ljuba, in tudi potrebna, versi jo od febe, ali beshi pred n jo, de fvoje edine dufhe ne pogubifl). Zhe' l — 424 — nozhefh tiga koriti, fo tvoje fpovedi flabe, odvesa nevredna, grevenga hinavfka, volja ne vezh grefhiti lashniva. Zhe fe ti sgovar- jafh: Ni lahko — ni mogozhe — kaj bodo ljudje rekli — meni je to fhkodljivo, ravno to rasadeva tvojo pizhlo shalok zhes grehe, in mehko voljo fe poboljfhati. Vem, de je vzhali teshko, ali neperloshno, pa vprafhaj modriga fpovednika, in kori po njegovim mo¬ drim fvetu, pa ne poflufhaj fvojiga hudiga posheljenja. Zhe ti je lozhiti fe od hudiga britko, ravno to prizhuje od tvoje nevarne ljubesni do greha, in de fe morefh s’vfo ferzh- nokjo njegove perloshnoki varovati. 4 Sveta Marjeta je s’ gnado boshjo fvojo veliko nevar- noft fposnala, hitro je sbeshala is tiftiga me- fia, in je fhla v’Kortono, de biondibresvfih smotnjav v’ pokori shivela. Beshi tudi ti pred sapeljivo perloshnokjo, de fvojo dufho ohra- nifh. Ozhitno fposnaj fvoje grehe, zhe liozhi- tno grefhil. Terdovratni judje fo vedili to dolshnoft, in fo fe ozhitno fvojih grehov ob- toshili, Marka i, 5. Zerkev je tudi sapove- dala ozhitno pokoro sa ozhitne grehe. ( Sveta Marjeta je pred fvojim ozhetam, pred ljud- flvam, in ob vfaki perloshnofti fvoje grefhno shivljenje s’ folsami fposnala. Nikar pa ne mifli, de bi mogel pred ljudmi vlih fvojih gre¬ hov, kakor pred fpovednikam fe fpovedati> ker bi to lahko pohujfhljivo bilo; temuzh sa- dofti je fposnati fvoje flabo shivljenje, fe po- — 425 — nishati ob zhafu sanizhevanja, ozhitno dobre dela dopernafhati, ali kaj drusiga takiga Bo¬ riti, kakor prava modroft uzhi. Ne isgovar- jaj fe: Kaj bodo ljudje rekli? Ljudje bodo govorili od tebe po fvojim sapopadku: dobri bodo Boga hvalili savolj tvojiga fpreobernje- nja; hudobni bodo tebe sanizhevali, kakor fo sanizhevali fveto Marjeto, pa ti delaj, kar ona, in nikdar ti ne bo shal. Zhe, akolih ozhitni grefhnik, fe nozhefh ponishevati, fkri- vafh fvoje sapovedane dobre dela, fe framu» jefh opravljati nalosheno pokorjenje, zhe le- potizhifh fvoje grefhno telo, shivifh ozhitno po navadi napuhnjenih ljudi, le verjemi, de v’ tebi ni duha pokore, in de nili fpreober* njen. Bodi Ilanoviten v’ dobrim. Kaj ti poma¬ ga grehe obshalovati, ako jih ponavljafh? Kaj bolniku pomaga fe osdraviti, ako sopet sboli? Bodi tedaj Ilanoviten na Gofpodovi po¬ li, ker ravno to prizhuje, de je tvoje lpreo- bernjenje delo boshje gnade. Alto ii v’ do¬ brim neftanoviten, malo upaj v’ fvojo poko¬ ro. Zhe grefhifh po sadobljenim odpufha- nji, fo tvoji grehi hudobnifhi in nevarnifhi. .Sveti Peter pravi: „Boljfhi bi ti bilo poti pra- *'ize ne fposnati, kakor po fposnanji od nje odflopiti.’' II. Pet. 2, 21. Jesuf, pravijo f, Ozhaki, je veliko bolnikov osdravil, pa no- beniga dvakrat. To je tebi v’ nauk, de fiva- f en, in de ne grefhifh. Tudi potlej morebiti sadobifh odpufhanje; morebiti pa ne; sato — 426 — bodi ftanovlten v’ dobrim. ,Sveta Marjeta je bila tri in dvajfet let v’ pokori fianovitna; po- fnemaj jo. Bolj je tebi v’ ojftri pokori biti do fmerti, kot v’ peklu terpeti vekomaj. De ilanoviten oftanefh, premifhljuj fmert, fod- bo, nebela, pekel; moli rad is ferza; greha perloshnoft (e fkerbno varuj; bodi smiraj po- nishen, in v’ boshjim lirahu; hodi rad k’fpo- vedi; fhtraluj vedno Ivoje grefhno telo; fo- febnO li persadevaj premagovati fvojo pogla- vitno flaboll, savolj ktire ti nar vezh Boga shalil. Molitev. Oufmiljeni Ozhe nebefhki! jed tvoja revna in nesvefta Hvar nred teboj klezhim, v’ duhu ponishnofti fposnam fvojo hudobo, in prolim mi ufmiljeno odpuftiti. Sapuftil tim tebe Go- fpoda shivljenja in svelizhanja, de bi shivel po fvoji hudi volji; s’ flabim shivljenjam fini le radovoljno hudizhupodvergel, pasdajshe- lim k’ tebi nasaj priti, in li bom persadeval s’ veliko shaloltjo, in s’ ilanovitnim pokorje- njam tvoj pravizhni ferd vtolashiti. Poisgle- du tvoje fpokorne flushabnize fvete Marjete flovo dam vtim greham, in jokajozh prolim tvojo nefkonzhno milolt: Odpulli mi savolj ljubesniviga Jesufa. Obljubim vfe dni fvojigu shivljenja tebi svelto flushiti. O, fveta Mar¬ jeta! bodi moja pomozhniza per Bogu, de — „427 — sadofoim, kar profim, in de gafteboj vekomaj hvalim. Amen. XXIV. dan fvezhana. ,Sveti Matija apojtel. 4 ^veti Matija je she v’ sazhetku v’ Jesufa ve¬ niva! , lier je poflufhal njegove nauke, in vidil njegove zhudeshe. On je bil eden is dva in fedemdefet od Jesufa odbranih uzhenzov. Po Jesufovim odhodu je oftal v’ Jerusalemus’ apoftelni, s’ drugimi uzhenzi, s’ Marijo, in je s’ njimi zhakal v’ molitvi na obljubljeniga IvetigaDuha, ktiriga je tudi prejel. Dokler fo fe uzhenzi perpravljali fvetiga Duha preje¬ tij je bil fveti Matija v’ apoftolftvo povikfhan, kakor djanje apoltelnov prizhuje. „Bi/o jih je okoli Jto in dvajjht ljudi Jkupaj sbranih ; Peter je vjtal, in rekel: Moshje bratje ! dopolnjeno more bili, kar je prerokoval fveti Duh po Davidu od Judesha isdajavza. On je bil med naj perjhtet, in te Jlushbe de- ieshen , pa je odpadel} ta je dobil njivo is brivizhniga plazhila , fe je obe JU, in po/re¬ di raspozhil, in vej njegovi drob fe je is- fiil. To J e s nano v/im jerusalemzhanam ; Jato je bila tijta njiva imenovana, njiva kervi, V' Pfalmih je od njega pijano : Nje - — 428 — govo fhkofijivo bo drugi prejel. Tedaj eden tih mosh, ktiri fo s’ nami vkup shrani bili vef zhaf , v' ktirim je bil gofpod Jesufmed nami od Janesoviga kerjta do njegoviga v’ nebohoda, more pojtati prizha njegovi¬ ga vjtajenja. Verni fo dva naprej pojta- vili, Joshefa, Barsaba s’ primikam Pra- vizhen, in Matija. Uzhenzi Jo molili, rt- kozli: Til Gofpod! ktiri posna/h vjih ferza, pokashi t ktiriga is tih dveh Ji svolil, de najtopi flushbo, in apojtolftvo, od ktiri¬ ga je Jadesh odpadel. Oni fo lofali, in 16f je padel na Matija , in on je bilper/htet enajjtem apojtelnam.” Djan. apojt. l, l6> 26 . Tal{o je bil fveti Matija na melli nesvefli- ga Judesha v’ apoftolftvo povikfhan: in ene dni potlej je s’ drugimi IVetiga Duha prejel. Od njegoviga shivljenja fe malo ve; to fe ve, de je on bot drugi apoftelni veliko sa fveti evangelj terpel, veliko ljudi fpreobernil, ve¬ liko zhudesiiov delal, in tudi sa vero umor¬ jen bil. ,Sveti Klemen Alexandrijan pifhe, de je fveti Matija vedno uzhil: Zhes mefo fe je tre- ba vedno vojfkovati; vlim hudim sheljam f e odpovedati, in fvojo dufho lloriti mozhno s shivo vero, s’ ljubesnjo, s’vlimi dobrimi del- mi. On fe je vedno pokoril, in enako po- korjenje drugim sapovedoval. — /,2g — N a n k. Od nesvejtiga Judesha, in zhlovekove ne - JtanovilnoJti. 4 Sveti Matija je bil v’ apoftolrtvo povik- fhan namefti nesveftiga Judesha. O nefre- zhen Judesh! on je in bo pogubljen vekomaj, ker je hudobno sapravil in sanizheval veliko miloft Jesufovo. On je bil vifoko vsdignjen od Jesufa, je poflufhal njegove fvete nauke, in vidil njegove velike zhudeshe, vender je ftra- fkno padel. On je bil lakomnik; hudiga posheljenja ni hotel premagati; jemal je po¬ makni safe, kar fo dobri ljudje is ufmiljenja Jesufu dajali; tat je bil, kakor prizhuje fveti Janes. 12, 6 . Potlej je is lakomnolii tudi Je- sufa prodal. O ftrafhni konez Jesufoviga mhenza. Ker je Judesh Jesufovo gnada sa- vergel, je bil namefti njega fveti Matija svo- ^jmi, kakor djanje apoftelnov prizhuje. O kriftjan! varuj fe Bogu nesveft biti, ^ er on ni tebe potreben, temuzh ti li njega potreben. Zhe Boga sapuftifh, li bo on dru- s *ga sbral, kakor je fvetiga Matija namefti ne- s yeftiga Judesha. Ravno to refnizo je Jesuf v priliki govoril terdovratnim judam rekozh : hifhni gofpodar je dal fvoj vinograd kme- obdelovati. Gofpodar je fvoje hlapze h’ maetam poflal obljubljeni fad’terjati. Hudo¬ bi kmetje fo hlapze popadli, jih ftepli, in btdi ene umorili. Gofpod je hudobne kmete — 43d — konzhal, in fvoj vinograd drugim kmetam dal, ktiri bi mu fad ob fvojih zhafih dajali. Je* suf potlej sraven perftavi: ,,Vam povem, de bo boshje kraljeftvo od vaf vseto, in bo dano drugimu ljudftvu, ktiro bo njegov fad per* neflo.’’ Mat. 21 , 33, 43. Refnizhno je to bilo ; nehvaleshnim judam je bila gnada od* všeta, in nevernikam dana. Vilgamogozhni Bog tudi sdaj tako dela; namelti nehvalesh* nih, poklizhe druge v’ fvojo Husbbo. Sato pravi fveti Pavel: ,,Vaf opominjam, de gna- de boshje bres fadu ne prejmete.” II. Kor. 6 , 1 . Lakomnimu in krivizhnimu Judeshu je bilo vfhezh tridefet frebernikov sa prodaniga Jesufa prejeti, pa kmalo mu je bilo britko, ker veti ga je pekla: sdaj bolj fposna v’ pe- klenflu jezhi fvojo krlvizhno hudobo. ( Sveti Matija je bil poklizan v’ apollolftvo, v’ flush- bo velikiga terpljenja; on je ref neisrezheno vebko terpel, pa sdaj v’ nebelih Boga hvali sa prejeto gnado, in vshiva vezhno plazhilo fvojiga kratkiga terpljenja. Tako gre hudi- mu, tako dobrimu zhloveku: tako Bog vra- zhuje tvojim ftvarenf po nesveltobi, ali sr e ' ftobi. ( Slep kritljan sa majhen dobizhik, sl kratko vefelje proda gnado boshjo, in obfodi 1’vojo dufho v’ vezhno pogubljenje; rasfvet- ljen kriftjan raji veliko terpi, ko Boga rassh 3 ' liti, ker hrepeni po nebefhkim kraljelb' 11, Premifli, grelhno vefelje je majhno in krat¬ ko A fhtraflnga je velika in vezhna; terpljenj e — 43 1 — je majhno in kratko, plazhilo je veliko in ve- zhno. Ubogaj tedaj preroka Davida: „Varuj fe hudiga, in delaj dobro, de vezhno prebi- valfhe v’ nebefih imafh.” Pf. 36, 27. Judesh je, kakor je bilo sgoraj rezheno, s’ malim sazhel, potlej zlo Jesufa uzhenika is lakomnolli prodal. Njegova terdovratna du- Iha fe ni dala omezhiti. Jesuf jevfo njegovo hudobo vedil, vender mu je pred sadnjo ve- zherjo noge umival, velikanozhno jagnje je s njim jedel, per vezherjiga je prijasno opo¬ minjal, potlej na vertu ljubesnivo kufhnil, in ga zlo prijatla imenoval; vender fe Judesh ni dal od nobene dobrote premagati. Ker- fhanfka dufha! varuj fe Judesha pofnemati., Varuj fe majhnih grehov; ako fe jih ne varu- ) e fh, te bodo v’ velike perpravili, in tudi ve¬ likih le ne bofh bal, fe jih bofh pervadil, in ie bodo filno lahko v’ peklenfki bresen pah- n ili. De tako delezh ne pridefh, ubogaj fve- hga Pavla: Od vfake lenze greha fe sdershi. h Tei. 5, 22. Zhe fi grefhil, ne obupaj kot ■hidesh, ampak hiti fe fpokoriti; zhe fo lih ivoji grehi veliki in nesnano oltudni, samo- re fh s’pravo pokoro odpufhanje sadobiti; pa iudi varuj fe predersniga upanja, de ne bol h milofti boshje nevreden. Molitev. O ljubi Jesuf! v’ velikim llrahu pred te- ”°j klezhe vprafham: Kaj bo s’ mojodufho? — 432 — Zhe je Judesh, she odbran smed drugih , in namenjen v’ apoftolftvo, poflufhaviz tvojih fvetih naukov, in prizha tvojih velikih zhude- shov, ftrafhno padel, kako fe samorem jeli sanafhati? Hudo posheljenje me lahko nevi« dama sapeljuje; huda fkufhnjava me lahko s’ mozhjo vshuga, ker ni v’ meni nizh sdra- viga: sato fe pravizhno bojim. O ufmiljeni Gofpod! profimte, bodi moj varh, mojpo- mozhnik, in moj odrefhenik; sakaj zhe liti s’ menoj, mi ne samore nobeden fhkodovati. 4 Sveti Matija! proli Jesufa same ubosiga gre- fhnika, de fe fpokorim, v’ njegovi flushbi flanoviten oltanem, in de ne bo njegova Cve¬ ta kri nad menoj sgubljena. ^profi mi gna- do fvojo veliko flaboft prav fposnati, fvoje hudo posheljenje ferzhno premagovati, Je' sufu ilanovitno flushiti, in v’ njegovo kralje' ftvo frezhno priti. Amen. XXV. dan fvezliana. t Sveti Anemija majknik, in tovarjhi mar’ terniki. 4 Sveti Ailanija je bil fhe mlad permoran fhnikov shegnovanje prejeti, ker je bilfofeb' niga fvetiga shivljenja, pa ni dolgo zhafa te fvete flushbe opravljal, ker je neverni •— ,435 — Diohlezjan kmalo kriftjane preganjati sazhel, in fveti Ananija je bil med pervimi zefarfki- mu nevernimu oblaftniku od neumnih never- zov perpeljan. Oblaftnik ga je nagovarjal, de bi malike molil, on pak mu ogovori: Od mladofti. molim praviga shiviga Boga; tiga bom molil do fmerti, in ga upam vekomaj v’ nebelih moliti. Oblaftnik: Moli tudi nafhe bogove. ^Sveti Ananija: Tiga ne ftorim; hu- dizhov ne bom molil. Oblaftnik ukashe gna¬ ti fvetiga Ananija v’ tempel, kjer je bil velik slat malik, in gre fam sa fveiim Ananijam, de bi ga permoral malika moliti; sato mure- uhe: Moli tiga mogozhniga boga. ^Sveti Ana- Mja mu odgovori: O revni zhiovek, ki v’ gluho, mutafto, in flepo podobo verujefh! Oblaftnik le je slo rasferdil, in ga ukasal hu¬ do pretepati, in s’ rasbeljenim shelesam po lelefu shgati: ^veii Ananija ni nizh maral sa te hude bolezhine , in je Boga hvalil. Pro¬ fil je tudi Boga is ferza, hudobnim neverzam rasfvetlenje dati: po ti molitvi fe je malik svernil, in rasdrobil. Oblaftnik ga ukashe v’ jezho vrezhi, in mu jefti dati prepove. Varli je svefto to sapoved dopolnil, pa zhudno fe hiu sdi, de je fveti Ananija she vezh dni v’ jezhi bres shivesha, pa vender sdrav, de na glaf moli, in tudi fvojimu Bogu hvalo poje. Jezhar fam per febi mifli : ta zhlovek more od fvojiga Boga imeti kako fofebno pomozh; odpre jezho, fe vershe na tla, in ga sa po- duzhenje v’ pravi veri profi. 4 Sveti Ananija-ga je — 434 — v’ potrebnih refnizah poduzhil, in ga tudi karftil. Oblaftnik je kinalo svedil, kaj le je sgodilo ; ukashe foldatam obadva flezhi in v* veliko nalafh sakurjeno pezh vrezlii; pa oba fta bila v’ nji bres vfe fhkode, kakor nekdaj nedolshni mladenzhi v’ babilonfki pezlii. ( Se* dem foldatov je bilo sraven; ti ofterme ingla- fno hvalijo vfigamogozhniga Boga; gredo k’ oblaftniku, in mu povedo velik zhudesh, in tudi mu pravijo: Bog kriftjanov je mogozh- nifhi od nafhih bogov; on fam je pravi Bog. Oblaftnik odgovori: zopernije fo to! kaj velja, de nna dva zopernika fta vaf s’ dnarjem na¬ pravila tako govoriti. 4 Soldatje mu odgovo¬ re : Kaj samoreta nam dati, ker nizh ni¬ mata, in J ta naga v ’ ognji ? Perftaviii fo tudi: Mi hozhtrno pravima Bogu J las kitit htirimu una dvaJlushita. Oblaftnik vefra- »kazhen je ukasal fvetiga Ananija, poprejfhni- ga Jezharja, in foldate terdno svesati, inv morje vrezhi, kjer fo fvoje shivljenje fkleni- li. To je bilo v' letu 3 04. Nauk. Od Jlushbe in hvaieshnojti do Boga savolj njegovik liobrot . Prav je odgovoril fveti Ananija neverni* mu oblaftniku. Od mladofti molim pravig 3 shiviga Boga; tiga bom molil do finerti, ki upam ga moliti vekomaj v'nebelih. t Srezken fveti Ananda, ktiri je- refnizo govoril: Od mladofti molim praviga skiviga Boga, in tudi ga bom smiraj. Vlak je dolshan po lepim is- gledu fvetiga mafhnika Ananija praviga shi- viga Boga moliti, in mu liano ritno Ilushiti. Rogu gre vfa hvala, in pokorfhina, ker ou jeftvarnik, in gofpod nebef, semlje, ange¬ lov in ljudi. Bog je sato zhloveka flvaril, de mu flushi, in de s’ svefto flushbo sadobi ve- zhno plazhilo. Boga is vfiga ferza ljubiti, in mu is ljubesni svefto Ilushiti, je pervainnar- vezhi sapoved. Mi nifmo farni od febe , am¬ pak Bog naf je ftvaril; tedaj nifmo farni fvo- ji; moremo njemu Ilushiti. Bogu flushimo , kadar po njegovih sapovedih shiviiho ; zhe po njegovih sapovedih shivimo, bomo vekomaj frezhni. David prizhuje : Blagor zbloVeku! ktiri ima vfo fvojo voljo v’ sapovedih Golpod koga. Pf. i, l , 2. Gorje nam! ako fe fvoji- tou ftvarinku vftavimo. Mojsef jetako govo¬ ril: „Ako ne bote sapoved Gofpod Boga po- klufhali, bodo vfe kletve zhes vaf priihie.” V. Mojs. 28, i5. Bog naf jeliotel, ne le s'sapoved jo, am¬ pak tudi s’ dobrotami ljubesnivo permorati n j fi mu famimu flushiti. Kaj frnomi bili pred ne ktirimi letmi ? Nizh fmo bili. Kdo nam je ( kd shivljenje, in vfe? Ljubesnivi ftvarnikrfi- § a> On naf je ftvaril po fvoji podobi, in naf l e ftoril malo manj odangeljov, de ga fposna- ln °, hvalimo, mu flushimo, in ga molimo v’ Nobelih vekomaj. Nebo, semlja in vfe ftvari 28 * — 456 — osnanujejo vfigamogozhno miloft boshjo. On Ham j e vfe livari podvergel, de bi bili mi nje¬ mu podversheni; folnze, semlja, vetrovi, voda, drevefa, shivina, in veliko drusiganam flushi, de bi mi fvojimu llvarniku flushili. David, to premifhljevaje, je djal: Hvali Go- fpoda moja dufha, in nikar ne posabi njego¬ vih dobrot. Pf. 102, 2. Tako moremo tudi mi. Ako premiflimo zhesnatorne prejete do¬ brote , moremo fhe bolj vneti biti v’ dolshni flushbi Gofpod Boga. On nam je dal neumer- jozho dufho po fvoji podobi; on je bersh po pervim grehu obljubil, in potlej dal ufmilje- niga adrefhenika; grefhniki fmo bili poJesu- fu s’ vfim dobrim napolnjeni; pogubljenja fmo bili vredni, on je umeri na krishu, de bi mi vezimo shivljenje dofegli; velikokrat grefhimo, vender Bog ne ravna s’nami po nafhih hudobijah, temuzh naf poterpeshljivo zhaka, in dobrotljivo nam pomaga fpokoriti fe. Dobra mati bi ne samogla tol j kanj ufmi- ljena biti s’ fvojim edinim dobrim otrokam, kakor je Bog dober s’ nami nevrednimi gre¬ fhniki. Zhe te velike, ne saflushene dobro¬ te premiflimo , fma permorani hvaliti ufm>" ljeniga Gofpoda; in fofebno, ker vemo, de njemu nafhe flushbe ni treba. Režimo tedaj s’ fvetim Pavlam: „Bogu bodi hvala od veko¬ maj do vekomaj.” I. Tim. i , 17. Krifljan! premifli, zhe il ref Bogu hva- leshen. Ne flushifh Bogu, zhe le rezhefh. — 457 — Gofpod! Gofpod! Ne hvalifh ga, zhele pra- vifh: Hvala hodi Bogu! Shivipo njegovih sa- povedih, in le takrat bo tvoja hvala refnizh- na. Modri pravi: ,,Hvala ni lepa v’ uftih gre- fhnikov.” ^irah i5, g. Premifli fvoje shiv- ljenje. Morebiti fi fvojo nedolshnoft she v’ otrozhji ftarofti sapravil; namefti popraviti to veliko nefrezho, h potlej hudobnifhi shivel; morebiti li druge llabo uzhil, jih pohujfhe- val, in pomagal hudizhovo kraljeftvo rasfhi- rjati. Kako bolh ti hvalil Boga, ker je tvoje sliivljenje v e dna nehvaleshnoft ? Tebi rezhem kar Mojsef nehvaleshnimuljudftvu: Takovra- Hiujefh Gofpodu? V. Mojs. 52, 6. Vdaj fe Gofpodu, in ne permoraj ga tebe, fvojo Hvar pogubiti: proli: Molitev . O ljubesnivi .Stvarnik vfih, in vliga! ka¬ ko fe saraorem pred teboj isgovarjati? Tvoje dobrote fo neisrezheno velike, moje hudobi¬ je tudi; moji grehi fo farni na febi veliki, pa fo veliko hujfhi, ker hm tebi veliko hudiga sa veliko dobriga vrazheval. ( Svetniki lo ra¬ di prelivali fvojo kri, de bi tebi svefti oflali, jeft nobene ftanovitnohi v’ fkufhnjavah nifim imel; zlo trudil lim fein ii persadeval dobiti li PerloshnoIH tebe rasshaliti. Zhudim fe nad tvojo veliko poterpeshljivoftjo, in is tiga fpo- s nam, de nozhefh mojiga pogubljenja; tudi A mi perpravljen odpuftiti, ako fe fpoko- — 458 — rim. O ljubesnivi Gofpod! ne morem fevedt ftavljati tvoji neisrezheni milofti; premagano je moje nehvaleshno ferze; hozliem, in ob¬ ljubim tebi famimu flushiti, O vezbna dobro¬ ta! sakaj tim te tako posno fposnal? Obsha- loval bom do Imerti tvojo gerdo nehvaleshnoft, de ufmiljenje sadobim, in po fmerti tebe ve* komaj hvalim. Amen, XXVI. dan CVezhana. f Sveti Neji or, filkof in marternik. N 4-'everni zefar Dezi je ukasal kriftjane neu- fmiljeno preganjati, Polio, zefarfki oblaftnil« deshele Pamfilje, je v’ medu Magida nektere kriftjane savoljo vere verg‘el v’ jezho. ( Svet‘ Neftor, tiftiga meda fhkof, ko dober ozhe j® hodil saperte kriftjane obifkovat, in vterje- vat v’ veri, de bi raji umerli, kakor vero sa- pullili, To je bilo od nevernih oblaftnikoV prepovedano, vender fe fveti Neftor ni bal nevarnofti savolj prida fvojih ovzhiz. Never- zi fo bersh fposnali, sakaj fveti Neftor h’ kri- ftjanam hodi, in fo ga per oblaftniku hudosa- toshili, Polio obiafthik ga je bersh ukasal prijeti, in pred fe perpeljati. Kadar ga j e 'Imel pred feboj, ga je fkufhal s’pbetanjan 1 velike zhafti in bogaftva od vere odverniti? -n- 439 — pa freti Neftor mu je kratko m ferzhuo odgo¬ voril : Raji Je pnjtim drobno rasfekati, pre¬ den bi Jesufa sapujtil. Oblaftnik fe ni hotel s' njim befediti, ukasal pa je fvojim flushab- liikam ga neufmiljeno po vfini shivotu rasme- fariti. Oni fo bersh ubogali, in kmalo je bil fveti Neftor poln ran in kerri. Oblaftnik fi sopet persadeva ga pregovoriti, in mu rezhe: Ubogaj, in moli nafhe bogove, de ne umer- jelli. .Sveti Neftor mu odgovori: Jesufa ne sapujtim, in rad umerjem, faj je tudi on it ijubrani sa me na krishu umeri. Oblaft¬ nik ga ukashe krishati. .Sveti Neftor je refel to hudo fodbo saflifhal; krishan je bil, infhe 's krisha je ljubesnivo opominjal prizhejozhe verne vfe sa Jesufa terpeti. Umeri je v’ letu s5i. N a n k . Sakaj blishniga ljubiti .Sveti Neflor je ljubil fvojiga blishniga, Jiakor febe, ker je ljubil Boga is vfiga ferza. On je ljubil is vfiga fvojiga lerza Boga; islju- besni do njega je hude in fmertne britkofti predal, de bi fvojo dufho svelizhal; ravno fkerb je imel sa blishniga, de bi s’ ftano- 'itnoboshjo flushbo svelizhanje dofegel. Kdor boga ljubi, ljubi febe in blishniga: kdor Bo- fia ne ljubi, ne more ne febe, ne blishniga P r «v ljubiti. .Sveti Neftor j'e hodil s’fvojo ne- — 44 ® — varnofljo saperte kriftjane obifkovat, in v’ve¬ ri vterjevati: tudi v’ fmertnih teshavah na kri* shu ni jenjal fvoje ljube ovzhize uzhiti. On je ref ljubil Boga zhesvfe, febe in blishniga pa savolj Boga. Taka je prava Ijubesen, og¬ njena, mozhna , zhifta , fveta, delavna, fta- novitna. Kerfhanfka Ijubesen je mefenim kriftja- nam nesnana. Oni ljubijo fvojiga blishniga, kakor fe neverniki med feboj ljubijo. Never¬ niki ljubijo fvoje prijatle, dobrotnike, shlah- to, ali druge, tode le po natori. Veliko kri- ftjanov ima enako Ijubesen do blishniga. Oni ljubijo po natori prijasne ljudi; ljubijo blish¬ niga is Iakomnofti, is nezhiftofti, is drugiga posheljenja. Ti natorni ursbahi ne obftanejb smiraj, ampak fe preimenujejo; sato le pre- menuje tudi njih Ijubesen do blishniga, nifta- novitna; ker ne savolj Boga, ampak le savolj febe ljubijo blishniga. Taka Ijubesen ni savolj Boga, temuzh soper Boga. Vem, moremo ljubiti tudi fvoje prijatle, dobrotnike, in dru¬ ge, tode ne po natori, in savolj febe farno, * teirttizh, ker Bog sapove. Jesuf pravi: „To je moja sapoved, de fe med feboj ljubite, ka¬ kor hm jeft vaf ljubih” Jan. i5, 12. Kdor fkerbi, de bi blishni svelizhan bil, ta ga lju¬ bi po Jesufovi sapovedi. Ljubi blishniga, ker je on podoba bosh- ja. Vh fino podoba boshja, in kdor sanizhu- je blishniga, sanizhuje podobo boshjo, sani- zJhnje ftvarnika. Ako bi ti š^nizheval kralje- — 44i — vo podobo, bi sanizheval kralja; ravno to je rezhi, zhe sanizhujefh podobo boshjo, fvoji- ga blishniga; sanizhujefh Boga. Ni gledati is zhefa je podoba, ampak zhigava je. Naj bo podoba is parili, is lefa, is kamenja, is brona, is slata, nizh raslozhka ne dela blago, is ktiriga je podoba, ampak raslozhikllori ti¬ ki, zhigar je podoba. Ravno to mifli od bli¬ shniga: naj bo berazh, tvoje ve ril e, ali vifo- kiga kanu, ljubiti ga morefh, in ne fmefh* )nu koriti krivize, oni je podoba boshja. Zhe febogatimuperklanjafh, revesha sanizhujefh, ne ljubifh ne tiga ne uniga. Ti zhakifhlepo oblazhilo, in fpofhtujefh bogaftvo, ne pa po¬ dobe boshje, kakor govori fveti Jakop: ,,Ni¬ kar ne glejte na kan ljudi. Sakaj ako pride v’ vafh fahod mosh, ki ima slat perkan in be¬ lo oblazhilo, pride pa tudi ubog noter s’vma- sanim oblazhilam, in v’ tega gledate, ki je T ’ shlahtnim oblazhilu, in‘mu rezhete: fedi lepo fem; ubogim pa rezhete: tam koj, ali fedi k’ podnoshju mojih nog. Kaj ne, de fo- tlite farni per febi napak, in ke pokali fodni- ki po krivih miflih.” Jak. 2, 1 — 4- Kog je bogatiga in ubogiga kvaril po tvojipodobi; tedaj vfakiga ljubi, in dajajvfakimu, karvfa- kimu gre is ljubesni do Boga. Ljubi blishniga, ker on je tvoj brat. Vfi imamo le eniga kvarnika, le eniga Ozhetane- kefhkiga; sato fe moremo eden drugiga lju¬ biti. Lih to pravi prerok Jeremija: Vfi ima- *no le eniga Oh^Ja; le enBognaf je tfekva« — 442 — ril. Jer. t, 10 . Vfl fmo bratje, ki feftre v’ Jesulu Kriftufu: sa liga voljo moremo med fe- boj sdrusheni biti s’ saveso fvete ljubesni, in tako bomo vredni udje ljubesnivigapoglavar¬ ja Jesufa. Zhe bratje in feftre ni!o medfeboj v' ljubesnivim miru, shalijo fvoje ftarifhe; ravno tako mi skalimo fvojiga Ozheta nebefh- kiga, ako ne ljubimo, ali prav ne ljubimo, ali zlo fovrashimo fvojiga blishniga. Lih sato naf opominja freti Pavel: ,,Bodite med feboj ene milli v’ Jesufu Kriftufu.’’ Rimi. i5, 5. Kriftjan moj! prav fkerbno ohrani sapo* vedano ljubesen. Zhe fe med teboj in blish- nimhitro is nizhemernih urshahov ljubesen ra- sdere, to pomeni, de bleso ni bila dobra, ker je po befedah Ivetiga Pavla, ljubesen poter- peshljira, in fe ne da rasdrashiti. I. Kor. i3, 4, 5. Bodi dober, ufmiljen, molzhezh , per- sanafhljiv, pravizhen, in bofh lahko ohra¬ nil ljubesnivo edinoft v’ savesi miru. Zhe fi tak, blishni (e bo bal tebe rasshaliti; zhe te vender rasshali, bodi v’ tim ftanoviten, in bolh fvojiga prenagliga blishniga hitro perdobil, sraven tiga bofh tudi od Boga veliko plazhilo prejel. Zhe pa hudo sa hudo vrazhujefh, bofh fvojiga blishniga hudobnifhiga ftoril, febi pa bofh nepokoj napravil. Ubogaj fvetiga Kavla, rekozhiga: „Ne daj fe premagati od hudiga, ampak premagaj hudo s’ dobrim* Rimi. 12, 2 j . — 44 * — Molitev . Ozhe nebefhki! neisrezheno dobro bi bi¬ lo na fvetu, ako bi lemi tvoji otrozi med febo j prav in mozhno ljubili, kakorfi ti sapovedal; , ta revna semljabi fe fpremenilav’ deshelo mi¬ ru in vefelja. Vii bi bili ko dobri otrozi pod ljubesnivo oblaftjo dobriga ozheta: blagor nam! zhe bi bila med nami pravamozhnalju- besen, bi bili med feboj sdrusheni s* mozbno faveso fvete ljubesni v’ Jesulu KriHufu; bi fle- herni Ikerbel sa blishniga frezho, insvelizha- nje, kakor je fkerbel tvoj svefti flushabnik Iveti Neftor. Daj meni * in viim fveto, mo- zhno, dobrotljivo, ftanovitno ljubesen do bli¬ shniga , de sapoved velikokrat ponavljena od tvojiga ljubesniviga t Sina, in naibiga uzheni- baJesufa, svello fpolnujemo, in v’tvojekra- ljeftvo pridemo. Amen, XXVII. dan fvezhana. i<$s Julijan , Euni in Besa marternikt. C deveti Julijan je bil gofpofkiga in bogatigtt ftanu; bogat je bil tudi per Bogu, ker je bil shive vere, in fvetiga shivljenja. Onjefvojo s kivo vero in pokorfhno Gofpod Bogu Ikasal r> dolgi in hudi bolesni, savolj ktire je ne- — 444 — isrezheno terpel; ta je bila illno huda, in nobeden fe ga ni fmel zlo mehko dotakniti. Neverniki fo svedili, de je on kriftjan; fo v’ njegovo hifho planili , in ga Ulili pred fodni- ka iti: ker pa savoij bolesni iti ni mogel, fla ga mogla dva flushabnika nefti. Ta dva flushabnika fta tudi bila kriftjana. .Sodnik je sapovedal gofpodarja in hlapza hudo martra- ti. Eden tih dveh flushabnikov je v’ bolezhi- nah od vere odit opil; drugi, imenovan Euni, je bil ftanoviten, kakor tudi njegov gofpod Julijan. Oblaftnik, de bi bogatimu Julijanu veliko sanizhevanje napravil, ga je likasal na eno gerdo kamelo pofaditi, in voditi po ulim meftu: neverno ljudftvo le mu je gerdi- lo in pazhilo, kamnje, in blato v’ njega me¬ talo. Neki foldat, Besa po imenu, je neu- fmiljene nevernike fvaril, in odganjal, pa neverniki fo is tiga fposnali, de je tudi on kerfhanfke vere; bersh fo fhli k’ fodniku> in ga per njem satoshili. t Sodnik je sapove¬ dal v fe tri; namrezhi fvetiga Julijana, Euna nj egoviga flushabnika , in Besa foldata feshga- ti. Neverniki fo bersh hiteli po dreva, fo germado napravili, in te fvete flushabnike Jesufove na nji feshgali. V’ ognji fo vefelo dokonzhali fvoj tek v’ letu 25o. — 445 —* Nauk. Od Jlnsh.be Jesufove, in hudizhove. Neverniki fo menili, de fo fveti Julijan, Euni, in Besa neumni in nefrezhni, ker fona fvetu veliko terpeli, in tudi sa vero u-merli. Oni fo tudi miflili, de je bil uni flushabnik fvetiga Julijana moder in frezhen, ker je raji bogove molil, kakor umeri. Neverniki fo lahko tako miflili, ker nifo pravvediliodpri- hodniga vezhniga shivljenja; nifo prav vedili, de bo po fmerti pravizhna fodba, in pravi- zhno povernjenje pofedajnimu shivljenji. Ker fo bili v’ nevednofti vfiga tiga, io hiteli vfe pozhutne vefelja in fladnofti na tim fvetu vshi- vati: fo miflili, de je tako vefelje dobrotljiv dar boshjb Nevernikam fe ni treba zhuditi, ker oni fo verovali neframne bogove, naukov nifo imeli, gnada boshja jim ni fvetila, roje¬ ni fo bili v’ flepi veri, fpridena natorajih je tako uzhila. Zhuditi fe je treba nad otrozi fvetlobe, ktiri imajo Jesufa uzhenika, in fo v ’ njegovi fveti veri rojeni, vender hite po fhkodljivih dobrotah , in fkerbe fvojimU tele- fu Itrezhi, kakor neverniki, ktiri Boga ne po- ®najo. Mefenih kriltjanov je veliko, in ti (o imenovani od fvetiga Pavla fovrashniki krisha Jesufoviga. Filip. 3, 18 . Kriftjan! odgovori mi: Komu hozhefh flushiti, Jesufu ali hudizhu? Ti fe morebiti *hudifh nad tim vprafhanjam. Preden od* — 446 — govorifh, premifli dobro kakfhina gofpodar* ja fta eden in drugi, in kaj tibotadalasa pla- zhilo tvoje flushbe. Jesuf je tvoj gofpod, in drugimu ne fmefh flushiti, ker on drugiga sraven lebe nozhe. Premifli njegovo neisre- zheno ljubesen, is ktere je sa-te, in sa vfe umeri. On tebi sapove odpovedati fe hudi* zhu, fvetu, mefu. To je terdo in teshko tvoji fpazheni natori, pa on ti hodi naprej s’ teshkim krisham, in ti pomaga s’ fvojo gna- do: sa plazhilo kratkiga terpljenja in prema¬ govanja ti obljubi, in ti bo dal veliko, vezhno plazhilo v’ nebefih, Hudizh fovrashnik viiga dobriga sheli tebe v' fvoji oblafti imeti; sato ti pufha vfe vefelje vshivati, vfe hudobije de¬ lati; tudi te k’ budimo vabi in perganja. On ti lashnivo pravi. ( Si flabe natore; fe nemo- refh premagovati; tudi drugi shive tako; dokler li mlad vshivaj; fe bolh potlej fpoko- ril. Kaj ti bo on sa plazhilo dal? On ti ne samore nizh dobriga dati, ker dobriga nizh nima. Sa plazhilo kratkiga grelhniga shivlje- nja pojdefh k’ njemu v’ vezhno terpljenje. Sdaj premil li, in povej: Komu hozhefh flu* shiti ? Odgovorifh : Jesufu hozhem flushiti. Pravil odgovoril, patofo lebefede. Dol- shan li flushiti Jesufu is viiga ferza in dufhe, pa ni sadofti le praviti, le obljubiti: Jesufn hozhem flushiti. Timorelh, kar li obljubil? s’ delmi fkasovati. Ti li fe per fvetim kerlln odpovedal hudizhu, njegovimu djanju, in nje- govimu napuhu, pa morebiti ravno to delafh , 44 ? — zhemur ti fe odpovedal, Bog ni le sapovedal prav govoriti, ampak veliko bolj pravizhno delati. Kdor govori po veri, in shivi po fvo- jik hudih sheljah, je lashnik, in ne pride v’ nebela. Ravno od tih pravi fveti Pavel : .^Go¬ vore, de Boga fpasnajo, ali s* delmi njega laje.’’ Tit. 1, 16. De fe ne golufafh, fvoje shivljenje dobro premifli. Morebiti hodilh po fhiroki poti, ktera v’ pogubljenje dershi. Po fhiroki poti hoditi je ehiveti po fvoji fprideni volji. Ta pot je fhiroka in gladka, ker ti je lahko in prijetno delati, kar te vefeli. Po ti poti lah¬ ko hodifh, ker flaba natora, kot derezhavo¬ da, te s’ lilo po nji saganja: pa premifli , kam grelh? Modri pravi: „Grefhnikov pot je s’ kamnam gladko nadelan, ali sadnizh pe¬ le v’pekel. ,Sirah2i, n. Tebi fe bleso sdi, de hodifh po pravi poti, de prav shivilh, in de bofh v’ nebefa prifhel. Zhe nofifh Jesu- fo v’ ferzu, zhe fi poln njegoviga duha; zhe ga ljubifh , in njegove sapovedi isljubesendo n jega fpolnujefh ; zhe fvoje hudo posheljenje devlefh pod pollavo; in ti je njegova zhaft per ferzu, ii na pravim potu. Zhe pa ti ni Ikoraj drugiga mar kot rasfajati, norzhevati, s neumnim fvetam fe rasujsdano vefeliti, mi¬ liti, delati, kar fpazhena natora uzhi , ne Jttorefh biti na pravi poti krisha, in pokor- ) e nja Jesufoviga, lter je sapifano : „Kdor po ^efu shivi, ne more Bogu dopafli.” Rimi. 8 , 8 . — 448 — Zhe ne flushifh Gofpod Bogu, fi nefre- zhen, akolih ti je dobro na fvetu. Nizh huj- fhiga biti ne more od tiga, ker nobeden ti ne samore pomagati, ako je vfigamogozhni Bog soper tebe. Poflufhaj: Aman jebilperviflu- shabnik mogozhniga kralja Afuera; filno ob- lalten, bogat, zhaften, frezhenje bil. Kralj je nad njim nafhel veliko hudobijo, in ga je miflil hudo pofhtrafati. Aman je v’ velikim Jtrahu, in deliravno bogat in.mogozhen, je bil nefrezhen farno sato, ker kralj ni bilvezh njegov prijatel. Kralj ga je ukasal krishati, in na krishu je nefrezhno umeri. Kaj mu je pomagala pofvetna frezha ? Grefhnik ! odpri fvoje dufhne ozhi, shivi 1'veto, in bodi prija¬ tel nebefhkiga kralja, de ti bo vekomaj do¬ bro: zhe ne, ti bo vekomaj hudo. Molitev. O Bog! fposnam, de fim smotena in ne- ftanovitna Hvar; obljubil fim tebi flushiti; dol- shan fim tebi pokoren biti, ako bi ravno ne bil obljubil, ker ti fi moj llvarnik in gofpod* vender le raji fim flushil hudizhu, fvetu, le - bi; s’ befedo fim te klizal Gofpoda, s’ delmi funte tajil; fim obljubil tebi flushiti, pa nad* leshne fkufhnjave fo mojiflabi volji vbranile; velikokrat fim djal: Sdaj, sdaj, hozhem je shivljenje poboljfhati, vender ga mlini. 0 Gofpod! bojim fe savershen biti, pravizhno bi to bilo, vender fhe upam v’ tvojo nefkon- — 44g — zhno miloft, in saupljivo prolim: Ufmili fe me ! pomagaj mi! de tebi famimu flushim, de ftanoviten oftanem v’ tvoji fiushbi. Tomi dobrotljivo dodeli po profhnjah fvojih prijat- lov, savolj fmerti, in saflushenja vlih odre- fhenika Jesufa. Amen. XXVIII. dan fvezhana. .Sveti Marterniki ker/hanjhe Ijubesni. V’ » letu obolj 200 je bilo rimfko zefarrtvo s* flrafhno kugo od Doga obifkano, in pokor* jeno. Defet let je ta huda fhtrafmga morila neisrezheno veliko ljudi po meftih, in vafeh, pa fofebno v’ velikim meftu Alekfandrii. V’ tiftim velikim fpazhenim meftu je nar prej bi¬ la velika lakota: potlej fo fe neverni mefh- zhanje eni soper druge fpuntali in morili; Jnertve trupla fo po vlim meftu nepokopane leshale: sa leto nefrezho fe je kuga sazhela« .Sveti Dionisi, fhkof tiftiga mefta, prizhuje, de ob zhafu te ftrafhne kuge ni bilo drusiga Hifhati kakor veliko jokanja in shaloftniga krizhanja; ni bilo drugiga viditi, kakor Umirajozhe in mertve, ne le po hifhah, am¬ pak tudi po vfim meftu. Kriftjani fo bili tudi v ’ tim sapopadeni, pa veliko bolj neverniki. Kriftjani fo fe Bogu podvergli, in pofiushili a 9 — 4šo — iijegore fhibe k’ svelizhanju, kakor fveta ve- ra uzhi; ali neverniki nifo fposnali, od kod je ta huda (hiba; in ker fo fe neisrezheno fmerti bali, fo bili s’drugimineufmiljeni. No* beniga ufmiljenja ni bilo per njih; nifo lepri- jatli prijatle, ampak tudi ftarifhi otroke, in otrozi ftarifhe pufhali bres pomozhi. Kadar fo nad domazhim zhlovekam snamnje od ku¬ ge vidili, fo ga bersh is hifhe pahnili, in ga bres pomozhi puftili. Takrat le je ozhitno vidilo, koljko je vera Jesufova ljubesniva, in koljko je kerfhanfka ljubesen mozhna. Sgo- raj imenovani fveti Dionisi prizhuje, de fo bili vli kriftjani fploh eden drugimu ufmiljeni, ljubesnivi, poftreshljivi. Radi fo obifkovali kushne verne, jim pomagali, in tlanovitno do fmerti ftregli. Veliko jih je v’ ti ljubesni¬ vi ftreshbi sbolelo, in umerlo; vender dokler je ta ftrafhna kuga terpela, fo bili v’ tim fta- novitni, in fo radi dali fvoje shivljenje safvo* je bolne brate, in feftre. Veliko duhovnov, in vernih je umerlo is ljubesni do blishniga. Zerkev danf obhaja fpomin letih marternikov kerfhanfke ljubesni do blishniga. Nauk. j£' ■? >’ C '! ' 16 T M c" • .. - . ‘ I l Kaj pred bolesnija, v' kolesni, in potlej d* ' lati. s Kuga je ftrafhna fhiba boshja. Nobeden f je ne sapopade , zhe je ne fkufha. V*hafi j® 1 rezh bolnih kot sdravih: premalo sdravih sa merlizhe pokopavati; hilhe fo prasne, ali polne bolnikov; ni pomozhi, ker vlaki ima fmert pred ozhmi; vfe je liho, in shaloftno. Ljubi moj! zhe ta huda Ihiba tebe ne sadene te bo sadela druga, in te v’ vezhnoft preleli- la. Zhe nobena nagla nefrezha tebe ne sa¬ dene, la j te bo bolesen v’ vezhnoft fpravila. Umreti more vlaki. ( Sedijozhinni na zhaflit- livim ledeshu, kot ubogimu je treba umreti. .Sirah 4o, 3 . Deliravno morelh umret!, fkerbi sasdra- vje Ivojiga telela, ker modri pravi: „N; bo- gaftva zhes bogaltvo sdraviga telela.” ,Sirah oo, 16. Ako hozhelh sdrav biti, shivi po sapovedih, ker rasujsdanje, poshrelhnort, pijanzhevanje, togota, nesmera in druge enake hude rezhi, lo telelu fhkodljive. Shi- y i po sapovedih savolj Boga, tako bolh vshi- v al dulhno in telelno sdravje; bolh lahko shivel, in lahko umeri. ( Sdrava dulha v’ sdravim telelu je lofebni dar boshji. Zhe li s drav, bodi Bogu hvaleshen, in le sdravja pollushi k’ fpolnovanju dolshnoft Ivojiga tla- Ne hvali le nelpametno s’ Ivojim sdra- v >m, ali mozhnim telelam, inne fkufhajpre- 'lersno fvoje mozhi, ker Bog te lahko poni¬ ja, in v’ bolesni bolh fvojo nesmoshnoft diutil. Zhe li lih mlad in sdrav, shivi fveto, de j* smiraj perpravljen Irezhno umreti. Ni jih “do malo svezher sdravih, sjutraj mertvih. * — 452 — Lahkote bolesen potlazhi, in naglo te fpra- vi pred fodho; zhe nifi poprej perpravljen, kakfhina bo ? Nobeden ne shivi smiraj; pri- hodni zhal je v’ boshji oblafti; obfojenje v’ grob je osnanjeno kraljam, in ubogim; dne¬ vi tezhejo ko tekar; (mert grefhnikov je hu¬ da; fmert je grefhniham (ploh nagla, deli- ravno pozhafna, in defiravno dolgo leshe, ker fe y’ bolesni teshko fpokore. Tedaj: Zhuj pravi Kriftuf, ker ne vefh ne dneva, ne ure Ivoje fmerti. Mat. 25 , i 3 . Porezhelh: Dofti fiin jih vidil v’ sadnji bolesni voljnih, poterpeshljivih, sgrevanih, akolih lo prej bili hudobni in rasujsdani; tedaj tudi v’ sadnji bolesni fe lahko hudobnik fpokori. Od¬ govorim: To je mogozhe, pa filno redko. Bolesen potlazhi tudi napuhnjesha, ingavkro- ti, pa farna bolesen ne (lori dobre pokore. .Spomin velikih grehov, dufhna nevarnoft, in telefne bolezhine vkrote grefhnika, pa le permoraniga Bogu podvershejo, farno gnada njegovo ferze prav fpreoberne. Ne fodi fla¬ to grefhnika, ktiri ima v’ bolesni fpokorne snamenja nad feboj, pufli mertve v’ miru; pa tudi nikar fe ne sanafhaj, in ne shivi hu¬ dobno is upanja v’ sadnji bolesni fe fpokoriti- Bodi tedaj smiraj perpravljen, in ne odlafhaj pokore. Kriftuf pravi: „ ( Srezhen hlapez! htiriga bo njegovi gofpod perpravljeniga na- fhel.” Mat. 24, 46, Kaj ti je v’ bolesni ftoriti? Ti fi kriftjan, in femorefh poflushiti flaboftijelefa k’ sdra- — 453 — vju fr oje dufhe : Bori torej, kakor ti bo sdaj rezheno. Verno fposnaj, de bolesen je bo- shje obifkanje, in saflušhehopokorjenje. Bog je dober, kadar ti sdrarje ohrani, pa tudi, kadar te s’bolesnijo obifhe. Zhlorek nar lo- shej v’ bolesni froje stnote fposna, fvoj na¬ puh, froje flaboiti, fvojo lenobo, froje gre¬ he. Ponishaj fe pod rliganiogozhno rokobo- shjo; fposnaj, de fi ufmiijeno in prarizhno pokorjen, in Terno rezi s’ Daridam: Dobro je meni, de fi nieponishal. Pf. 118, 71. Zhe je bolesen dolga, in huda, bodi poterpesh- ljir; bolj je dolga, huda bolesen, kakor pre¬ nagla fmert. Ne hrepeni prerezh nepokojno po sdrarji, pa tudi ne sheli umreti is nepo- terpeshljirofii. Bog re, kaj je tebi dobro, in potrebno, ti pa nerefh; bodi tedaj njemu dobrimu ozhetu pokoren. V’ bolesni pre- niifhljuj froje pretezheno slavljenje, Jesufo- ro terpljenje in njegoro Imert na krishu; daruj Bogu froje terpljenje, in froje shirlje¬ nje. Tako bo troja telefna bolesen dufho °sdrari!a. 4 Sirah. 01, 2. V’ bolesni jemli sdravila, ktire je Bog rftraril, render toljko ne upaj r’ nje, de bi frojo dufho r’ nemar pufhal. Ni dobro zhe prerezh r’ sdrarila upafh; in ni prar, zhe )'h terdorratno sanizhujefh. Olkerbi bersh fy oj 5 dufho s’ fretimi Sakramenti, de sado¬ vi h mirni hi veli, in loshej preneiefh telefne ^•olezhine r’ duhu pokore. Ne odlafhaj ofker- heti fvoje dufhe s’ Sakramenti katoljfhke zer- — 454 — kve, posnejfhi te sna bolesen smotiti; ali pa zlo fmert prehiteti. Ne pofhli po duhovniga le savolj nadleshnofti fvojih domazhih, ali .prijatlov, ampak rad savolj fvoje dufhe. Ofker- bi tudi fvoje zhafne rezhi, de po tvoji fmerti ne bo prepirov ali toshba. Premifli, aliimafh kako fkrito butaro na vedi bodi fi savolj bli- shnimu ftorjene krivize, ali pa kako drugav shi« Odkrito rasodeni domazhim, ali dru¬ gim, kar jim je potrebno vediti, de nebo nihzhe ohfhkodovan. Per fvoji sadnji volji, ali tejtamenlu, fe ne pulti premagati od ka- kiga prejetiga rasshaljenja ; tudi ne smotiti fe od mefene, fiepe ljubesni; ampak vfe pravizhno poravnaj. Ne sapulti ubogim, zerkvam, ali sa fvete mafhe s’ krivizo do fvo¬ jih domazhih , ali drugih ; praviza je narpx*ej, potlej ufmiljenje. Zhe 11 premoshen, bodi ufmiljen, in fvoje dufhe ne posabi. V’ bo- lesni bodi voljan umreti ali shiveti, kakor Bog hozhe, Vef zhaf fvojiga shivljenja 11 niolil» 'in profil: Sgodi fe tvoja volja, kakor v’ ne¬ belih, tako na semlji. Profi sdej ko Jesuf na vertu: Ozhe nebefhki! naj gre ta kelh od mene ; vender ne kakor jelt hozhem, temuzb kakor ti hozhefh. Moli in profi Boga, kakor ga je v’ bolesni profil fveti Martin fhkof: Bog vsemi mojo duiho is fveta; zhe pa fhe sa- morein kaj dobriga delati, naj shivim, ne branim fe terpljenja. Zhe fe osdravifh, bodi Bogu hvaleshen. Premifli potlej, kaj te je teshalo, in te peklo v' faolesni, odpravi hudo, in delaj dobro; poboljfhaj fe refnizhno. Zhe fi fe lih osdra- vi!, bofh vender le umeri; heril fe osdravil, ne bofh fmerti odfhel; ti li fmert le odloshil, morebiti sa majhen zhaf. Ne delaj, l7 — naf bote fposnali na foclni dan. Eni is never¬ nikov fo fhli shaloltni prozh, eni fo fe fpreo- bernili. Drugi dan od foldatov, in od ne* verniga ljiulftva fpremljevani fo fhli h’ fmer- ti: vefeli fo bili vfi, in fo tudi reldi oblaitni- ku Hilarijanu: Ti li naf obfodil, pa bofh tu¬ di fojen od vfigamogozhniga Boga. Neverno ljudftvo fe je rasferdilo nad njimi savolj tiga refnizhniga govorjenja, in je fodnika prolilo, de bi bili gajshlani. ( Sveti marterniki fo hva¬ lili Boga sato. Oni fo bili versheni sverinam, pa le fveti ( Satur je bil od njih umorjen, dru¬ gi fo shivi oftali, pa oblaftnik je fvojim flu- shabnikam ukasal vfe s’ mezham pomoriti: ferzhno in vefelo fo umerli. Nauk. Od J'vetih marternikov /ploh. Ti fveti marterniki fo li v’ dobizhik fhte- li sa Jesufa terpeti in umreti; fo tudi ferzhno in vefelo umerli, de bi Jesufu ollalisvefti. Ne le ti, ampak neisrezheno veliko drusih kri- ftjanov je rado umerlo sa vero: bogati, re- veshi, moshki, shenfke, odrafheni, majhni fo radi dali fvoje shivljenje sa Jesufa. Bog je perpufhal hudo preganjanje nevernikov zhea 3o * — 468 — fvojo zerkev, de bi ona od kervi fvetih mar- ternikov prizhevanje imela, in de bi vil fpo- snali boshjo pomozh nad njo. Triko let je bila zerkev preganjana ; zhe je bilo vezh kriftja- nov umorjenih, vezli krikjanov je bilo: njih zhu- deshi, njih kanovitnok, njih fmert je bilo rodo¬ vitno feme drusih krikjanov.Vli fo lahko fposna- li, de to ne more biti od ljudi, temuzh je odBoga. Jesuf Krikuf poglavar zerkve je hotel hi¬ ti umorjen od hudobnih, de bi fvojim vernim isgled dal nepremagljive ferzhnoki v’ terplje- nji savolj pravize. On je poflal fvoje apo- lleljne kot krotke ovze med neufmiljene vol¬ kove; tudi pravil jim je, de bodo fovrasheni, in umorjeni savolj njegoviga imena, kar je ref bilo. Bersh v’ sazhetku in potlej fo ju- dje in neverniki preganjali, in morili Jesufo- ve verne, ker fo neumno miflili Bogu prijet¬ no flushbo koriti. Neufmiljen zefar Neron je umoril veliko krifijanov s’ mezham, s’ og¬ njem in drugazhi. Drugi neverni zefarji fo li slo persadevali pokonzhati zerkev boshjo, fofebno fo morili duhovne, de bi verni bres pakirjov okali: fo fkerbno povfodifkali fveto pifmo in ga feshgali, de bi verni bres tepo- mozhi okali. Neverniki fo veliko krikjanov v’ morje pometali, veliko jih je v’ jezhah od fmradu, od lakote, od viiga hudiga pomer- lo: ene fo sa noge obefhali, de fo po vezh dni shivi vifeli; nektere fo per majhnim og¬ nji pekli , drugim fo odfekali nof, ufhefa in shnable, potlej jih poflali v’ jame rudo ko- — 4(>9 — pati: druge fo fhe drugazhi martrali, kakorJ kolj fo fi smifliti mogli. V’ Perlii fo navado imeli kriltjane svesane v’ globoke jame deva- ti; notri fo metali mil hi, in druge majhne shivali, od ktirih fo bili 1’ zhafama umorjeni. To je le flifhati llrafhno, vender malo, ma- loktiri je od vere odftopil, fploh fo bili p er tazih hudih bolezhinah tlanovitni, in fo radi umerli sa Jesufa. Mozh gnade Jesufove je bila ozhitna fo- febno per otrozih, ktirih dofti je bilo umor¬ jenih sa vero. Dva fveta brata Juli in Paltor- rojena na fhpanfkim lla shivljenje dala sa ve¬ ro, pervi v’ trinajftim, drugi v’devetim letu. Kidali j a rojena v’ Portugalu je bila okolj tri- najft let llara, kadar je v’ hudih bolezhinah ferzhno umerla savolj Jesufa. t Sveta Prifka rimfka diviza je tudi le trinajll let llara umer¬ la sa vero. ( Sveta Nesha ravno tako je v’tri- najlUm letu s’ fvojo fmertjo prizhevala od ka- loljfhke vere. ( Sveti Ziril je le enajft let ftar umeri savolj Jesufa. Ti in drugi fo bili v’ majhni harolti prizhevavzi Jesufovi uprizho nevernikov. Od kod fo imeli to prezhudno mozh? Oni fo jo dofegli is nebef. Zhlovek Is fvoje mozhi ne samore figa, le mozh bo- shja napravi flabiga zldoveka sanizlievati fvo¬ je premoshenje, sapuhiti fvoje prijatle., in dati fvoje shivljenje sa nevidne prihodne ob¬ ljubljene dobrote. Kriftjan! premifli dobro veliko terplje- l n je fvetih marternikov, ali prizhevavzov Je- — 470 — -sufovlh, in uzhi fe od njih svefto flnshiti Bo¬ gu; raji vfe sapuftiti ko njega rasshaliti. Zhe bofh fveto fovrashil fvoje shivljenje,. bofh sa- dobil vezhno shivljenje. ( Sturi, kar Bog po modrim sapove: „Bodi itanoviten na Gofpo- dovi poti.” ( Sirah 5, 12 . Tudi: ,,Bojuj fe sa refnizo s’ vfo mozhjo do fmerti.” ( Slrah 4 , 55. Ne boj fe ne safmehevavzov, ne hudobnih, ne neufmiljenih, ne mogozhnih, ne nobeni- ga, ampak oftani svelt Bogu. Ako je kaki kriftjan v’ hudih bolezhinah odllopil od vere, ni bil isgororjen; velikomenj Uti isgovorjen, ako grefhifh, in od Boga odilopifh savolj be¬ te di neumnih. Poflufhaj, kaj Jesuf govori: „Ktiri bo mene pred ljudmi satajil, tiga bom jeli satajil pred 1'vojim Ozhetam, kteri je v’ne¬ belih.” Mat. 10 , o3. Molitev . O Jesuf vojvoda marternikov! ako jeft premiflim, kaj, in koljko li ti terpel is lju- besni do mene: ako premiflim, kaj in kolji* 0 fo tvoji fveti apoftelni in marterniki ferzhno terpeli is ljubesniJdo]tebe, fejframujem fvoje grefhne neftanovitnofti. Jeft lim ti perlegel | svetlobo, ker ti li moj Gofpod. Ti li mene is velike milolli najel sa plazhilo vezhniga sbir- ljenja. Obljubil h, in dal mi bofh nebefhko kraljeltvo, zhe tebi svello flushim, vendef moja velika fpazhenolt me lahko napravi sop eI tebe grefhiti. Ponishno te prolim, daj n 11 L — 47 1 — ferzhno ftanovitnoil, de po isgledu tvojih fve- tih marternikov nikdar ne odftopim od tebe, de premagujem vfe sap el ji ve fkufhnjave, in de pridem v’, vezhni mir, kjer nobenih fku- fhnjav ne bo. Amen. III. dan fufhza. ( Sveti Marin vojfhak , marternik. •A-koravno je bil zefar Gallen prepovedal pre¬ ganjati kriltjane sarolj vere, vender neverno ljudftvo, in neverni oblaftniki vneti sa prašno zhaft fvojih ismifhljenih bogov nifo jenjali, slafti v’ daljnih deshelah, kriftjanov preganja¬ ti in moriti. To prizhuje, de zerkev tudi pod mirnimi zefarji ni popolnama miru ime¬ la. Ravno pod sgorej imenovanim mirnim zefarjem Galienam je freti Marin bil umorjen sa vero. On je bil imenitniga in bogatiga ro¬ du, in sraven sveft vojfhak. Ahej oblaltnikv’ mehu Zesarei v’ Judei je fvetiga Marina v’ve¬ liki zhafti imel savolj njegove fpfebne ferzhno- 1U, in ga je hotel vifoko povsdigniti; neki dru¬ gi vojfhak ga je is nevofhljivolti satoshil per oblaftniku, rekozh: Marin je namenjene flush- he nevreden, ker je kriltjan. Oblafinik bersh poklizhe fvetiga Marina, in ga vprafha: Kak- fhne vere fi ti? ( Sveti Marin mu ferzhno odgo- rori: Jeft fim kriAjanfke vere. OblaAnik mu ojftro rezhe: Tri ure ti dam odloga premifli- ti ali fvojo vero sapuAiti, ali pa umreti. ( Shkof tiAigameAa, imenovan Teotekni, je to sve- dil, je fhel fvetimu Marinu naproti, ga je peljal v’ zerkev in ondi rekel: Marin! kaj ti bofhsbral, zhaA fveta, ali pri jasnoA Jesufa? 4 Sveti Marin bersh odgovori: Jesufa Ji svo - /im. 4 Shkof mu rezhe: Bodi flanoviten Bo¬ gu, on te bo mozhniga Boril, in ti bo dalfe- be sa plazhilo, pojdi v‘ miru. 4 Sveti Marin gre is zerkve neravnotl pred oblallnika, in ferzhnejfbi kot poprej mu rezhe: Raji v/e ierpim■ preden bi /e odpovedal Jesnju. Ob- latlnil« ga je ukasal peljati, in umoriti. ,Sveti After bogat shlahtni rimfki gofpod je vprizho nevernikov njegovo fveto truplo vsel, in ga »hatlito pokopal v’ letu 261, ali 262 po Jesu- fovim rojtlvu. Nauk, Od Jtanavitnojti v' boshji Jlushbi. .Sveti Marin je vfim dalisgledferzhnetla- novitnotli. On je bil bogat, pa ni ljubil bo¬ gativa : on je bil vojfhak pod nevernim zefar- jem, vender je vfe fvoje kriAjanfke dolshno- Ai dopolnoval, kakor jih vera uzhi, pa zhes boshjo sapoved ni hotel nizh Aoriti, raji j e umeri. On je bil frezhen pred ozhmi fveta, pa je bil fhe bolj frezhen per Bogu, kader je — 4.70 — vfe sgubil savolj njega. O frezhna njegova ItanovitnoJl! kadar mu je bilo rezheno: Sbe- ri Ji, povikfhan biti v’ veliko zhalt,ali umre¬ ti; Ji je raji sbral fmert sa refnizo, ko frezho s’ greham. Kar je govoril, je bila zhifta re- fniza, ker je umeri, de bi Jesufa ne rassha- Ul. Ljubi grefhnik! premifli, kakfhno voljo imafh greh opuJliti, in Bogu flushiti? Ti ve¬ likokrat obljubifh sveftobo vligamogozhnimu Bogu, pa kakor majhen otrok hitro posabifh ftorjene obljube. Kaj miflifh, od kod je tvo¬ ja grefhna neftanovitnoft ? Od tod je, is tvoje majhne shalofti zhes grehe, ker tvoje ferze je premalo sgrevano is ljubesni do Boga, sato nima lianovitnofti. Zhe dufha refnizhno fo- vrashi grehe, je tudi Jlanovitna v’ dobrim. .Sovrafhtvo zhes grehe isvira is pravigasapo- padka, ki ga zhlovek ima od njegove hudo¬ be, in sato terdno fklene ne vezh grefhiti; m ne fklene le ne vezh grefhiti, ampak fe tudi greha refnizhno varuje. David je is vJiga fer- *a fovrashil grehe, sato pa je tudi refnizhno djal: t Sim fklenil in perfegel sapovedi tvoje pravize dershati. Pf. 118, 106. Tedaj ti sato grehe ponavljafh, ker jih premalo fovra- s hifh : persadevaj Ji pravo shaloft od Bogasa- dobiti, in bofh Jlanoviten. ,Stanovitna svettoba v’ boshji flushbi je potrebna, in ta prizhuje od ljubesni do Boga. ^* a j pomaga vediti fvoje dolshnolti, obljubiti ^novitnoft, in ponavljati obete, zhe vender — 476 — moja grefhna neftanovitnoft v’ dobrinu Vem in fposnam', de iim pogubljenja vreden, ven- der upam v’ tvojo nefkonzhno miloft, in isti- ga upanja te profim, daj mi fvojo gnado, s’ ktiro bom vfe samogel: daj mi fposnati tvoje neisrezhene dobrote, in obshalovati lilnohu¬ dobo greha, de ga is ljubesni do tebe is fer- za fovrashim in fe ga varujem. O fveti Ma¬ rin! ti ferzhni vojfhak Jesufov, fproli meni tako ferzhno voljo, kakorfhno li ti imel, de Itanovitno in nepreftrafheno flushim Bogu, de umerjem raji, kot njegarasshalim. Amen. IV. dan fufhsa. ofem in dvajfet let ftar. Sto in dvajfet let po njegovi fmerti fo odperli njegovi grob, na- fhli fo njegovo fveto truplo zelo, indifhezhe. Bog je po njem velike zhudeshe delal. Nauk. Is njegoviga shivljenja. Poboshnoft je lepa in potrebna vfim, ven- der je fhe lepfhi per bogatim zhloveku. Re- vesh rojen in. srejen v’ terpljenji fe loshej va¬ ruje sapeljivolli fveta, pabogatinufe dobrote in fladnofti fveta tako rekozh ponujajo, g a obdajajo, in ga lahko sapeljajo, ker fpride- na natora je vfiga tiga lazhna. Ubofhtvo j 0 i fzer dobro, vender ne pomaga, zhe je du- , fha zhafti, bogativa, ali fladnofti lazhna. Ubog j s’ fvojim revnim lianam sadovoljn in poterpe* t »hljiv bo lahko svelizhan, ker pravi freti e — 479 ~ Gregor: Ubdfhtvo je varh nedolshnofti, in hramba pred hudobijo. Bogaftvo dehravna je rodovidno velikih fkufhnjav, kakor boshja befeda prizhuje, je ravno sato fvetofl boga¬ tina velike hvali vredna, ker nedolshno shivi v’ fredi fkufhnjav. ,Sveti Kasimir je bil boga¬ tim in mogozhnim lep isgled viiga dobriga. On je bil kraljevi lin, vender je bil poni- shen, vlirn ufmiljen, fe ni framoval dobrih kriltjanfkih del, Boga je hvalil tudiozhitno, in je po vlili sapovedih v’prizhovah shivel. Blagor fvetu, zhe fo mogozhni oblaftniki v" refnizi brnmni! ( Starifhi naj fofebno fkerbe fvoje otroke s’ fvetim shivljenjam, in s’ fvetimi nauki uzbi¬ ti hogabojezhe shiveti. Ako fo otrozi dobri kriftjani, bodo oni odrafheni veliko dobriga delali. Dober kr.ftjan ima fkerb sa zbali bo- shjo, tudi sa prid deshele in fleherniga zhlo- veka. Dober kriftjan je pokoren Bogu, in bojim oblaftnikam savolj Boga, je dober de- shelan, pravizhen bblaltnik, in priden v’vlim. Bogatini imajo navado fvoje otroke s’ uzheni- bi ofkerbeti, to je prav, vender oninefmeje bojih otrok v’ nemar pufhati. Naj vsamejo azhenika modriga in fvetiga, de ima m.odroft betih. Otroke uzhiti po volji boshji ni lohka r ezh. S’ otrozi fe more ref po otrozhje rav¬ nati, vender tako’,' de oni fpofhtujejo, ljubi¬ jo in ubogajo fvojiga uzlienika. ( Se more na¬ tanko svediti mozh njih uma, de nebodopre- ®blosheni; tudi je potrebno fposnati njih na- — /*8o — toro, de nifo nepermerjeno ftrahovani, ali njih famovoljnolli pufheni: fe more natanko fposnati, zhe njih pogrefhki isvirajo is hudi- ga, ali is nedolshne flabolti. Neisrezhene modrofti je treba v’ tim teshkim opravilu, pa fvete modrofti, de otroke ljubesnivo napelju¬ je v’ fvetoft in dopolnjenje vlih dolshnoft fvo- jiga (lanu. Taziga uzhenika je odbrala po- boshnakraljiza Elisabeta fvojimuljubimu otro¬ ku Kasimiru, sato je on bil rodoviten vliga dobriga. ,Starfhi naj delajo, karjeona, naj fpofhtujejo uzhenika fvojih otrok; vprizho njih najterdosapovedujejo fpofhtovati in ubo¬ gati ga; naj pufhajo modrimu uzheniku vfo oblaft zhes otroke, de nobene potuhe nimajo in de fo permorani pod pametno pokorfhino shiveti, Moder in fvet uzhenik bo per tazih veliko dobriga ftoril, in fi bo persadeval jih sopet roditi, dokler Kriftufovo podobo dobe. Gal. 4 , 19* Zhe hozhefh, ljubi otrok! frezhcn biti, jemli na-fe, po isgledu mladenzhaKasimira, fvete nauke, in lepe isglede fvojih ftarifhov in uzhenikov. Ubogaj is ferza rad fvoje dar- fhe in uzhenike, in le tako bofh moder, pri¬ den in poboshen. t Skerbno fe varuj majh¬ nih grehov, in ne bofh nikdar grefhil fmert- no. Ljubi zhiftoft, de bofh zhiftimu Bogu vfhezh: ohrani jo fkekbno’, premifhluj mozh boshje refnize, fmerti, in terpljenje Jesufo- vo : tudi s’ gorezho molitvijo, s’ ponishnoftjo> s’ framoshljivolijo, s’ boshjim ftraham, * n — 481 — redno mifil, Bog me vidi. Beshi pred rllra, kar te samore fpazhiti, koljkor je mozh. Ti fi fam febi fkufhnjava, ker fi Habe natore; kako pa bofh obllal, zhe poflufhafh rasujsda- ne; zhe fi nepotrebno prijasen s’drugim fpo- lam; zhe fihudosheljnih ozhi. Pofnemaj fve- tiga mladenzha Kasimira, ktiri je hotel raji umreti, ko zhiftoft sgubiti. 4 Svari ferzhno hudobne; ne boj fe shaliti hudobniga fkufh- njavza; raji bodi od vfih sanizhevan, preden bi sapravil gnado boshjo. Molitev. O moj Bog! zhe premiflim fveto shivlje- nje tvojiga sveftiga flushabnika Kasimira, ne vem kaj bi od framote pozhel. On bi bil lah¬ ko vfe dobrote {Veta vshival, vender j.e bil smirej v’ pokorjenji: on je bil mlad, vender zhift, jeli pa fini ognufil lvoje mlade leta s’ vfo neframnolljo. Mlade leta, ako fo zhilte, tebi nar bolj dopadejo, pa jeli fim jih sapra¬ vil , ker fim jih dal v’ dar tvojimu in fvojiniu fovrashniku. Vfe, karkolj je samoglo moje fiabe pozhutke rasvefelvati, fiin shelel, ali delal. Ulmiljeni Oahel odpadi grehe moje niladolli, ker jih relnizhno obshalujem: boni popravil, koljkor bomsamogel, fvoje grefh- ne smote, de faj pofihmal shivim po tvoji Pre¬ ti volj, Shalofl, folse, pokorjenje bo sana- P r ej moj vfakidanji kruh , de ufmiljenje , od- pulhenje, in svebzhanje sadobim. Amen, V. dar* fufhza. t Sv tek dokonzhal, in meni je perhranjena krona pravize, ktiro mi bo dal Gofpod. Zhe shi¬ vifh po sapovedih, bofh tudi ti preje! plazhi- lo milobi in pravize od Boga, kakor tudi pra¬ vi fveti Pavel: ,,Krono pravize bo meni dal Gofpod: ne le meni, temuzhvfim, ktiri nje¬ gov prihod ljubijo.” II. Tim. 4 » 6 — 8 . Ti¬ hi ljubijo Gofpodov prihod, ktiri sanizhuje- jo semljo, in hrepene po nebelih; pa sraven tudi shive po vlih sapovedih. Vem, tudi pravizhni hres fofebniga bo- shjiga rasodenja ne morejo vediti, ali fo lju- besni ali ferda vredni; ali fo v’ gnadi, ali bres, gnade, vender imajo prizhevanje lahnih dobrih del. Dufha prav fkerbno sazhah bo- shjo, lazhna in delavna dobrih del, fladko upa v’ nefkonzhno milob boshjo, in lahko — 485 — tunerje. Tudi poterti grefhnik, ktiri je smi- rej shaloften fvojih grehov, in ftanoviten v’ dobrim, ima veliko upanje v’ ufmiljehiga Bo¬ ga. David je fzer grefhil, pa fe je fpokoril in sato je saupljivo djal: Bog bo mojo dufho refhil od peklenlke oblafti. Pf. 48, 16. Zhe ti nifi ohranil nedolshnofti, pofnemaj Davida v’ pokori, in bofli kot on relben od peklen- fke oblafti. ( Smert odvsame pravizhnimu in nepra- vizhnimu vfe, kar imata na fvetu, pa pravi- zhen lahko sapufti fvet, ktiriga je sanizheval. On je bil she prej ubog v’ duhu, je fvet in kar je na njem kot blato zhiflal; lahko gasa- pufli. Hudobnik je imel vfe fvojemifli in ve- felje v’pofvetnih rezhih, sato grosno teshko umerje. Takrat bo on s’ shaloftjo fposnal: V’ refnizi lim bil saftonj prevezh fkerben safvet. Pf. 38, 7. Pravizhnik in nepravizhnik bota permo- rana sapuftiti vfo fvojo drushino, shlahto, in prijatle; pa pravizhnik je fvojze in druge lju¬ bil savolj Boga; bo tedaj vfe sapuftillahko sa- volj njega. On upa, de tudi potlej bo fvoji shlahti in prijatlam pomagal: tudi de bo od njih prejemal pomozh, zhe je bo potreboval. On sapufti fvojo shlabto in prijatle, pa upa de bo prifhel med bolji prijatle, med angelje in fvetnike. Hudobnik fe teshko odlozhi od fvoje shlahte in od prijatlov, ker jih je lju¬ bil po mefu, in fe boji med flabo drushbo P»'iti, ker njega shivljenje je bilo flabo. — /,86 — Pravizhnik in nepravizhnik moreta bole- zliine prekati, in v’ bolezhinah umreti, ali pravizhnik lahko terpi boleznine, ker je va¬ jen voljno terpeti; ker terpi v’ duhu pokore savolj Boga, ker ve, de Bog ga tepe is lju- besni, de bi bil ozhifhen, On je nolil Jesu- fa krishaniga smirej v’ ferzu; tudi sdaj v’ bo- Iesni ga ima smirej pred ozhmi; s’ njim fi on polajfha bolezhine, in mirno jih terpi. Hu¬ dobnih je bil smirej mehkiga shivljenja, in nepoterpeshljiviga ferza: sraven tiga ga veft hudo pezhe, pretezheno in prihodno ga Bi¬ no fkerbi, malo upa, veliko boiezhin terpi, nerad, pa jih more prekati, in fe boji umreti. Ljubi moj kriftjan! kar Bin do sdaj pra¬ vil, je majhna rezb. ,Smert je nafhi natori grenka , pa fmert bi ne bila tako krafhna gre- fhnikam, ako bi fodbe ne bilo. Pravizhnik in nepravizhnik fe odlozhita od fveta v’ bole- zhinah , pa dobrimu in hudimu ne bo enako. Po letim stavljenji bo drugo shivljenje, to je kratko, uno bo vezhno; vender poletimshiv- ljenji, dobrimu ali hudimu, ho prihodno shiv¬ ljenje vezhno dobro, ali vezhno hudo. Kar sda j fejefh, bofh tamkej shel, kakor sdaj shi- vilh, bofh vstavah, ali terpel vekomaj. Per- pravljaj fe tedaj k’ fmerti, perpravijaj fe s refnizhno pokoro, s’ fvetim stavljenjem, bo¬ di smirej perpravijen , ker ne vel'h ure fvoje f.narti, de te fmert ne najde v’ fmertnimgre- hu. Vefh, kaj prizhuje befeda boshja : „Gor- je vam, vi hudobni! kader u nerjote, bo kle- ter vafh tUl.” ,Sirah 4 l, n , 12. Tudi: „Grefhnikov fniert bo prav huda.” Pf. 33 , 22. Ubogaj, perpravljaj fe prar fkerbno fre- zhno umreti, de fe ne bofh vekomaj kfal. Molitev . Blagor pravizhnim > Blagor fpokorjenim grefhnikam! oni fo pred fmertjo fvetu odmer- Ji, ker fo froje hudo poshelenje s’sapovedimt krishaii, fo shiveli po naukih Jesulorih; ali faj s’ pokoro refnizhno popravili fvoje padze. Oni bodo v’ sadnji bolesni hvalili Boga, ki jim je dal fveto shireti, in polnim dobriga upanja umreti. Oni bodo enaki jetnikam, kti- rim je jezha odoblaftnika odperta, in rezhe- no: Pojdite v’ mir domu. O gofpod Jesul! ti h me uzhil fveto shiveti, ti ii umeri na kri- shu, de bi jeli vekomaj ne umeri; pomagaj Jni s’ fvojo gnado fvoje flabo shivljenje po- boljfhati, in v’ dobrim fianovitnimu biti,, de ne bom od tebe savershen. O ljubi fveti Po¬ ka! bodi moj pomozhnik per Bogu, de mi savolj Jesufa pomaga, in da frezhno umreti, de svelizhanje sadobim. Amen. — 483 — VI. dan fufhza, 'Sveti Pavel pujhavnik, imenovan priprojt, 4 Sreti Pavel, imenovan priprofi savolj maj¬ hne uzhenolti in ravniga ferza, je bil brnet v’ Egiptu. On je nedolshno shivel, po fvoji mozhi Boga hvalil, poterpeshljivo delal, in fe ni melhal v’ nobeno nepotrebno opravilo. Njemu ni bilo mar, kaj je noviga na fvetu, kaj fe flabiga godi, ampak le kako bi po sa- povedih shivel: njemu je bil fvet nesnan, in on fvetu. Do fheftdefetiga leta je on shivel tako, pa fofebno shaloflna pergodba ga je per- gnala v’ pufhavo. Ofem dni je hodil po pu- fhavi,' fam ni vedil, kam bo prifhel, Bog ga je vodil pred uto fvetiga Antona pufhavnika, in ondi mifli ollati. Ponishno je profil fvetiga Antona ga vseti med fvoje uzhenze, de bi fe per njem nauzhilprave svelizhanfke poti. ^ve¬ ti Anton mu je odgovoril: Ti fi preitar, fe he morefh navaditi nafhih poftav, in oj'triga shivlj^nja: pojdi domu, moli, delaj in flushi Bogu", ih tako bofh svelizhan. Ko je fveti Anton to isgovoril^ fe je saperl v’ fvojo uto, pa fveti Pavel ni fhel prozli, ondi je bil tri dni, molil je Boga in profil fvetiga Antona. Ta mu je sopet rekel': Pojdi, pojdi domu, ti fe ne bofh pufhave pervadil, ker fi preitar. .Sveti Pavel mu odgovori: Ne pojdem domu: — 489 — tukaj oftanem, upam ko drugi pufhavniki shi- veti. Kader fveti Anton vidi njegovo Itanovi- tno voljo, ga pulti v’ fvojo uto, in ga uzhi, rekozh: Zhe hozhefh tukaj per meni oltati, polti fe do vezbera vfaki dan, ne govori ni- kolj bres potrebe, de bo tvoja dufha perprav- na fvete rezili premilhljevati in moliti; s’ de¬ lam 11 inorelh kruh sal.lushiti; tvoje pokorje- nje more biti Itanovitno, in tvoja pokorfhina popolnama. ( Sveti Pavel fe je ponishno in rad vlimu podvergel, in svelto s’ dobro voljo vfe dopolnoval. Vfa njegova fkerb je bila svelto ubogati bres vliga sgovora, karkoij mu. je fveti Anton sapovedal. t Sveti Anton je bil rasfvetljen uzhenik, je bil ojlter s’ feboj, pa ufmiljen s’ drugimi, je fkufhal fvojiga uzben- za, pa ga ni hotel preobloshiti zhes mozh; vezh shivesha je njemu dajal, ko febi vofhtl; pa fveti Pavel je shelel fhe vezh terpeti, in fe je hotel ravno tako ojltro poftiti, kakor je vi¬ di! nad fvojim uZhenikam. Vfe je rad delal, poterpeshljivo terpel, molil Itanovitno, in fe zhedalje bolj pofvezheval. On je bil Bogu prijeten , in je prejel od Boga dar zhudeshov. Unierl je fveto v’ pufhavi v’ letu 35o. N a ti k. 'Lit . tliCi *' . ’±l J/i Od pojta, Kak/hiri de more biti. ;Sve'ti Pavel pufhnvnik fe je s’ poltam po¬ bril, ker je vidil fvojiga uzhenika fvetiga An* - — ' 49 ° — tona, in druge brumne, de fo fe radi poftili. Ref, vii brumni kriftjani fo veliko ženili poft, in fo fe radi poftili, de bi hudobno telo po¬ korili, in s’ zhifto dufho flushili Bogu. Poft je bil v’ ftari in novi savesi v’ veliki zhafti. Da¬ vid fe je rad poftil, in ojftro fe je poftil, ka¬ kor fam prizhuje: Moje kolena fo od pofta oflabljene. Pf. 108, 24 - .Sveto pifmo pri¬ zhuje, deEftera, akoravno fveta, je fvojete¬ lo s’ poftam pokorila. Efter. 14, 2. Verni kriftjani fo fe vefelo poftili po isgledu. Jesufa Kriftufa, ktiri fe je ojftro poftil fhtirdefet dni in nozhi v’ pufhavi. Mat. 4 5 2. Poft je zhloveku potreben, de s’njim po¬ kori fvoje grefhno telo. Vlaki je hude nato* re, in ima nepokorno telo, sato je pokorje- nja potreben. Zhe telo ni pokorjeno, ima huji mozh soper dufho, in lahko jo pogubi. Vli morejo fkerbeti tiga hudobniga fovrashni- ka pokoriti, in ga devati podpokorfhino, de dufha loshej flushi Bogu. Tako fo delali vfi dobri, in tako je delal fverti Pavel, akoravno apoftel, ktiri od febe prizhuje : „Tarem fvoje telo, in ga v’ fushnoft devam, de savershen ne bodem.” I. Kor. g, 27. Zhe fvojim tele* fu obilno vofhimo, flabimo dufho, ako g« 1 pokorimo, ga podver.shemo Bogu. Vfaki in vfelej more fzer sdershljiv biti, pa fhe bolj v’ poftnih dneh od zerkve sapovedanih. Prav govori fveti Augufhtin: Pofti fe, zhe fi gre- Ihil; pofti fe, ker aamorefh grefhiti, de bi no grefhil. — — Polt ima veliko mozh. Poli ima refnizh- no veliko mozh, ker ta je Rogu prijeten. Kdor fe v’ duhu pokore prav polti, veliko fproli od Boga. David od febe prizhuje : Poftil hm fe, in ponishal, in bom prejel kar prohm. Pf. 54, 10. Eleahim vikfhi darovaviz, kije vidil jude v’ hudih llifkah, jim je rekel: „Ofta- nite hanovitni v’ poftih in molitvah, in bote od Boga uflifhani.” Judit. 4, 12. Jesuf je tvojim uzhenzam djal, kader nifo samogli hu- dizha isgnati: ,,Leta forta hudizhor ne bo is- gnana, kakor s’ molitvijo in s’ poftam.” Mat. 17, 20. To prizhuje, de polt ima veliko aiozh, ker je Bogu prijeten, vender ta more s’ molitvijo in s’ drugimi dobrimi deli sdru- shen biti, kakor bo sdaj rezheno. ,Sam polt je malovreden bres drusih do¬ brih del. Kriftjani fe nekaj pokore ob sapo- vedanih poltnih dneh, vender lo iiabiga shi- fljenja po navadi. Molitev in almoshna mo¬ rete poltu perdrushene biti, vender pobolj- fhanje je nar potrebnifhi. Judje fo bili v’ nadlogah, fo vpili in fe podili, pa nilo bili °d Boga uflifhani. Oni fo fe nad tim zhudi- pa prerok Isaijanjim pravi: ,,Glejte, pra« v i Gofpod, na dan fvojiga poda delate po fvo- )1 volji, fe pravdate, in prepirate neufmilje- B °, sato nilte uflifhani. Ne poftife fe ko do f daj.” Jer. 58, 5, 4* ,Sraven poda je fpre- obernjenje fofebno potrebno, koker Bog po Sojini preroku Joelu sapove: s Spreobernite le k’ meni s’ poftam, in s’ jokam. Ninivljaiii — 49 J — nifo le s’ poftam dofegli ufmiljenja, ampak s ! poboljfhanjenr vred. Jona. 5, 10 . Namen sa- povedaniga poda je pokoriti, in poboljfhati fpazheno natoro, in le tako ima veliko mozh. Befedniki fvojiga mehkiga telefa pravijo: Bog je vfe ftvaril sa nafhe potrebe; vfe jedi ko lame na febi nedolshne, saka j tedaj bi ne jedel mefa, ali kar hozhem, in kader ho- zhem? mara kaj Bog sa lazhen trebuh? Od¬ govorim: Ref vfe jedi fo farne na febi nedol¬ shne, kakor pravi fveti Pavel. I. Tim. 4» 4- Tudi Kriftuf pravi: „Kar fkosi uda noter gre, ne ognuli zhloveka.” Mat. i5, ir. Tojere* Inizhno, vender vfaki more biti pokoren ka- toijfhki zerkvi, ktira sapove, de verni fe mo¬ rejo v’ sapovedanih dneh sdershati mefenih jedi, in s’ perterganjem pokoriti fvoje telo. Ljubi kriti jan! premifli, de fzer jed te ne ognu- fi, pa ognuli te nepokorfhina. ,Sad, ktiriga fo pervi (larfhi jedli, ni bil fam na febi fhkod- Ijiv, pa slo fhkodljira je bila njih grefhna nepokorfhina. Tudi mefo, ktiriga fo judje v’ pufhavi is posheljenja jedli, je bilo farno na febi nedolshno, vender prizhuje fveto pi- fmo : ,, ( She je bilo mefo v’ njih sobeh ; in glej! boshji ferd fe je vnel zhes ljudftvo, in ga jo s 1, |veliko- morijo udaril.” IV. Mojs. n, 35. Glej! tebi sdravnik prepove od nektirih jedi jelli; in ti ga savolj fvojiga sdravja ubogafh bres vfiga sgovora: sakaj pa jesljafh s’ krivo- verzi zhes sapoved katoljfhke zerkve ? Ob kratkim: zhe predersno sanizhujefh sapoved — 49 * — katoljfhke zerkve, ktiri je Jesuf dal oblah, fam fposnafh, de nozhefh biti nje otrok. Pofti fe rad po fvoji mozhi. Zhe ni/i terdniga sdravja, zhe potrebne teshke dela delal h; zhe je kak drugi pravizhen urshah od naukov zerkve poterjen, li fmefh nekoljko pregledati: pa persadevaj fi druge dobre de¬ la delati. Zhe fe ne morefh pohiti, ne bodi tiga vefel, temuzh shalohen. .Sveti Augufh- tin pravi: in njegovih befedi nikolj ne posa- bi: siko fe ne morejh pojlili , jokojozh jej. V’ poflnih dneh nikolj ne jej mefa, alimefnih jedi bres zerkveniga perpuihenja. Zhe je perpufhenje osnanjeno, dershi ga natanko, ako fe gahozhefh pollushiti: .zhe ne jefli me¬ fa, akoravno je zerkev perpufhenje dala, bolje horifh. Ako fi bolan, ali kak drugi fo- febni urshah imafh, poprafhaj, in ubogaj fvojiga duhovna. Glej, de fi ne pomagafh s’ lashmi; sakaj perpufhenje vikfhih s’svijazho sadobljeno ne more perBogu isgovorjati. Po- fti fe v’ duhu pokore rad po navadi dobrih, kriltjanov fvoje fhkofije. Ne pohujfhaj fenad hudobnimi, ktiri fo mozhniga telefa v’ rasujs- danji in norzhijah, pa nozhejo majhniga po- korjenja prenefli. Podi fe rad, pa tudi sra« ven premaguj fvoje hudo posheljenje: naj fe podijo vli pozhutki tvojiga flabiga telefa. Zhe fe tako poitifh, blagor tebi! — 4g4 ~ Molit* v. O moj Bog! jedfim velik grefhnikpokor- jenja potreben, vender fe ga branim. Vera me uzhi, de telo je moj fovrashnik, pa jeti is flepe ljubesni do njega mu pregledujem, mu dajem potuho in mozh soper dufho s’ obilno flreshbo. Vli fveti fo fe radi podili, Mojsef, Elija, Daniel, srelizhar Jesuf, apoflelni, pu- fhavniki, in drugi, jeft pa fe branim, fesgo- varjem, in nozhem. Zhe fe ravno nekoljko podim kader mi zerkev sapove, fene podim v’ duhu pokore: zhe le majhensgovorimam, jfim vefel, nad flabimi fe rad pohiijfham, in is prasniga drahu sanizhujem sapoved. O Go- fpod! ne bom vezh fvojiga flabiga nepokor¬ nega telefa zhes sapoved poflufhal, temuzh fe bom rad podil, koijkor mi bo mozh: sra- ven fi bom tudi persadeval obilno moliti, dru¬ ge dobre dela delati, in sladi fvoje pozhutke pokoriti, de tvoji pravizi sadodim, predgre- ham fe obvarujem, in sadobim odpufhenje grehov. Amen. VII. dan fufhza. t Sveti Tomash j4quin uzhenik. C fc k ^- , veti Tomash je bil rojen na napolitanfkim — 4gS — •tl bogatih ttarifhov v’ letu isa5. On je bil* komaj fheft let Bar, poflan v’ klofhter, de bi ondi bil na uzhenofli in poboshnotli srejen. Bog mu je obilno gnado dal, in s’ njo ga ob¬ varoval pred sapeljivolljo. On, akoravno fhe otrok, ni nizh otrozbjiga nad feboj imel, fil- no rad fe je nzhil, dolgo molil, malo pa prav modro govoril. Kader je bil enomalo odra- fel, je bil od ozheta poflan v’ Neapel v’ fho- lo, kjer je s’ ftanovitnim pridam zlo hitro v’ uzhenotti rafel: fo fe vil in tudi njegovi uzhe* niki zbudili nad njegovo modroftjo. ,Sama uzhenoft bi bila pa mladenzhu Tomashu malo pomagala ali nizh, ako bi on ne bil tudi v’ brumnofli ralil; on je bil zhedalje brumnifhi, Gorezhe je ljubil Boga, sato fe je bresmade- sha ohranil v’ nar nevarnifhi flarotti v’ fredi fpazhenih mladenzhov. On, ako tudi mlad, od vfih hvaljen, in imenitne shlahte, je fkle- nil v’ klofhter fvetiga Dominika iti, de bi on¬ di svetlo flushil Bogu; fhel je v’ klofhter, in je bil filno vefel. Kader je njegova mati sve- dila, kaj fe je sgodilo jebilagrosno rasferde- na; s’lilo ga je dobila v’roke, ga saperla doma, kjer je bil kot v’ hudi jezhi. Njegovi rasujsdani bratje fo ga sanizhevali, in fi slo persadevali ga odverniti od fvetiga fklepa, pa saftonj. Hudobni bratje fo li kaj hujfhiga smiflili: poflali fo k’ njemu hudizhovo ne- hamno flushabnizo ga od dobriga fklepa in od Boga odvernit, pa on jo je lerzhno fpo- dil, in potlej je klezhe hvalil Boga sa dvojno — 496 — premaganje. Takrat je bil fhe le fedemnajfl let flar. Ljubi mladenzh Tomash je bil na sadnje rasvefeijen. Mati vidijozha njegovo nepre¬ magano (lanovitnoft , je fposnala boshjo voljo nad njim, in ga je radovoljno poilala nasaj v’ klolhter. Minihi fo ga bili slo vefeli; dali fo mu odbraniga uzhenika, pod ktirim je fo- febno uzhenoft sadobil. Ref, njegova uzhe- noft je bila velika, pa Ibe vezhi je bila njego¬ va ponishnort: on je fkrival koljkor je samo,- gel fvojo modroft, vender je bila rasodeta. Njegova neisrezhena ponishnoft je bila fkufha- na in rasodeta fofebno, kader ga je papesh Klemen IV. tiga imena namenil sa fhkofa po- glavitniga meda Neapel. On fe je prertrathil te velike flushbe, in ni maral sanje obilne prihodke : pifal je ponishno papeshu : Pro- fim njih fvetoft, nobene flushbe meni vezhne ponujati. Ako ravno je shelel vlim oflati ne- snan, je vender is ljubesni do katoljfhke zer- kve veliko uzhenih bukuv fpifal, ktire fo pol¬ ne vilokih, in zhiftih naukov. ( Sveto je shi- vel, in fveto je umeri devet in fhtiridefet let flar, v’ letu 1274. Nauk. Od prave modrojii. Sveti Tomash je bil v’refnizi moder, ker ♦ ‘ . / t 7 .J je smirej fkerbel voljo boshjo zhedalje bolj — 497 — fposnavati, in po nji svedo shiveti. Vfe nje¬ gove mifli, befede in dela fo bile k’ timu fvetim.u namenu, Boga fposnati, njemu flu- shiti. Uzhil fe je, poflufhal uzhenike, v' molitvi in v’ drusih dobrih delih j e bil ftano- viten, de bi pravo modrolt dofegel, sa bo- shjo zhaft fkerbel, in blishnimu v’ nebefa po¬ magal. Njegovo fveto slavljenje, njegova danovitnoft v’ fkufhnjavah, in njegova po- nishnod prizhuje, koljko je bil on s’Bogam sdrushen. Ravno to je prava modrod, le to je modrod, in sunaj tiga ni modrofU. t Sre- zhen je on bil, in frezhen bo vekomaj, ker je pravo modrod nafhel. ( Salomon pravi: „Blagor zhloveku! ktiri modrod najde.” Prip. 3, i5. Tudi: „Kdormodrod najde, shivlje¬ nje najde, in bo odGofpoda svelizhanje pre¬ jel.” Prip. 8, 35. Modrod je potrebna. Kdor je moder po volji boshji, ne hodi v’ tami, ker fvetloba je per njem. Kdor ima pravo modrod, fposna boshjo voljo, in prime sa vfe perpomozhke zhe dalje bolj Bogu dopadi. Bres foli je vla¬ ko jed neprijetna: bres modrodi je vlako de¬ lo nepopolnama. Sato je Jesul dal Ivojim apo- deljnam nebelhko modrod, in jim je prej re¬ kel: ,,Vi de lol semlje.” Mat. 5, i3. Modrod je vle v* vlim: ona vle rezhi prav obrazha; prejme vfe dobro in hudo , de vfe obrazha na boshjo zhad: modrod fposna, kaj, kedaj, koljko, kako je perloshno ali neperloshno: modrod ve zbaf sa vfako rezh; ve molzhati 32 — 4 v oj (ha h i iii prizhevavzi Jesufovi! fproiite mi gprezho ljubesen do Boga, de bom s’ njo premagal vfe hudo, in delal vfe dobro, in pridem v’ vafho druslibo Boga vekomaj hvaliti. ArneJt* XI. dan fufhza* . bo- te vidUi ji^lgz^ifejijii&djTip^^lzhnim in nepra- fizhmirte” ,Mal. «i 4 > ii<7 , 18. , -.Sv.eta,Lukjcezja je bijla frezhna, ker je IVetiga- liiiaJiepikarElilija,apnela, in njemu po- koriiflvbila. Ona.je bila-, y’» neumni veri roje¬ na, pa, je 'ferzhnb premagala ftrah pred da¬ ril hi, ift j<> bila ftaAovihia do fmerti. Pofne- niaj jo , ljubi moj kriftjan! poflufhaj s’ do¬ brim ferzam uzhenike katoljfhke zerkve, in bodi jim rad pokoren. j Niniafh na fvetn.sre- ftejfhih, prijatlov, ker,te odkrito uzhe, teljttn besni v o odvrazhujejo odhudiga, in fisloper- jsadevajo sa tvojo vezhno frezho. Pofnemaj fvelo Lukrezjo, in tudi perve verne, ktirim je fvpti Pavel hyaleshno pifai: ,,Nike me sa- nizlievali, ampak prejeli ke me, ko angel ja, libt Krikufa.” . Gal., 4, i/j. .Sveta Lukrezja je bila raji pokorna Je- sufu ko karifham, de bi svelizhanje dofegia. Ona je refnizhno ljubila, fpofhtovala in ubo¬ gala fvoje. daril he, pa nikdar zhes sapovedi. Ona je bila grosno shaloltna, ker jib ni ftne- fo ubogati, vender je hotla Bogu svetla oka¬ ti. Ti ravno tako delaj , ubogaj rad j ; .panik* dar zhes sapovedi, ne pofnemaj nobeniga v’ budim in premifli, de Bog bo tebe in vfazi- ga pravizhno fodil. Premil ii, kaj pravi Kri- kuf: , 'Kd.br ljubi bzlieta, ali mater bolj kot njene-, ni mene vreden.” Mat. 1f>, 07. ‘‘ .Sveta Lukrezja je fkrivaj Uda is, hifhn tvoji h nevernih karifhov, in pmbeshala id betjmu Eulogjtt , ;kbi'-fe-je bala od tejih-nadU 1 5*6 — leshnofti in! ftrahovanja premagana biti. Ona je fzer slo ljubila fvoje ftarifhe, vender veli¬ ko bolj je ljubila Boga in fvojo dufho. Ljubi moj! zhe ne beshifh pred sapeljivimi ljudmi, ali zhe od febe ne denefh sapeljiviga zhlove- ka, fi Bogu nepokoren, ljubifh fvojo nefre- zho, in ii fovrashnik fvoje dufhe. Ne rezi: Bom obilnifhi molil, fe bom fkerbnifhi varo¬ val, de ne grefhim. .Slabo upanje je to, in ne bofh v' radovoljnih fkufhnjavah Bogusvelt oftal, ako pred nevarno perloshnoltjo ne be¬ shifh. Ljubesen do greha te vjetiga dershi, ta ti ubrani perloshnofti opufiiti, in ta te uzbi veliko sgovorov, de bi ne Boril, kar ti Bog sapove. Ti fi flabe natore, in fhe hujfhi fi oflabljen od radovoljnih grehov, tedaj bofh ponavljal fvoje padze, ako fe nozhefh hudih perloshnoll varovati. Pozhutno vefelje, do- bizhik, ali kar fi bodi, kaj ti bo pomagalo po fmerti ? Ubogaj tedaj, in de rad ubogafh velikokrat premifhljuj befede svelizharja Je- sufa: ,,Kaj pomaga zhloveku, ako vef fvet dobi, vfe dobrote vshiva, fvojo dufho pa pogubi? Mat. 16, 26. Molitev. Blagor meni! ako bi bil tako fkerben sa fvoje svelizhanje, ko fta bila fveti Eulogi, i n fveta Lukrezja, Ref, nifta samogla vezhi lju- besni fkasati do Boga, in do fvoje dufhe, ker fta sanizhevala fvoje premoshenje, in fvoje 1 —■— S27 ■■■—*— »hivljenje, Kdor raji da vfe, in terpivfe, ko grefhiti, je popolnama. O Gofpod nebefh- ki kralj! fposnam fvojo grefhno flaboft, iji hudo neftanovitnoft; vfaki zhlovek, fleherna ftvar me lahko odvrazhuje od tebe; verh vfi- gatiga limfi radoroljno nakopaval hude fku- fhnjave, de bi lashej grefhil. O jeft nefre- zhen! kaj bo s’menoj, kader bom prifhel pred tvojo pravizhno fodbo ? Nebefhki Ozhe! ufmi- ljenje mi fkashi, gnadomidaj, de poisgledu fvetiga Eulogja in fvete Lukrezje lerzhno in itanovitno tebi flushim. Hef, raji hozhemvfe sgubiti, ko tebe sapuftiti, raji hozhemvfe ter- peti, ko tebe rasshaliti. V’ pokori bom shi- vel do fmerti, de odpufhanje grehov, in ve- shno svelizhanje od tvoje nefkonzhne milofti sadobim. Amen. XII. dan fufhza. t Sveti Gregor papesh \ i^veti Gregor je bil rojen v’Rimu v’letu okclj Ho od bogatih, mogozhnih in poboshnih fta- rifhov. On je prejel od Boga veliko modroft 'n fofebno brumnoft. Zefar Jullin II. ga je poftavil vikfhiga poglavarja Rimfkiga mefta.. On., tako vifoko povikfhan, je fkerbno flu- diil Bogu, in tudi srefio opravljal dolshnofti —- 528 ■— fvoje velike flushbe: ker pa fe je bat savol) pofvetnihdkerbi premalo flushiti Bogu, fe je, fl lis h bi' odpovedal, in vfe dvoje veliko pre« moshenje prodal, s’ ženo prodaniga premo-« shenja je- pomagal ubogim, fedenr klofh- trov v’ .Sizilii fesidal, in fniga v’ fvoj bilki, kjer je fam bil, de je varnifhi shivel. On je bil takrat pet in tridefet let ftar, pa s’ dolgu mi' molitvami, s’ ftanovitnim branjem fvetih btikuv, ali pikanjem, s’poftam je oflabil dvo¬ je telo , iri rti drusiga sbelel kot is trga fveta iti, de bi s’Bogam bolj sdrushen bil. Njego¬ va ljubezen do blishniga je bila grosno veli¬ ka. En dan je vidil lepe flushnje na prodaj in je vprafhal: Od kodfo ti, in kakfhne ve¬ re ? Odgovorili fo mu- Ti fo anglesi, in ne¬ verni. O fhkoda, je on shaloftno savpil, de ti lepi ljudje fo flushnji hudizhovi! Bersh je fhel papesha Benedikta profit: Naj pofhlje brumne uzhenike na angleško, in zhe drugi ne gredo, grem jeli. Papesh ga je ref poflal, / pa bersh je ljudltvo grosno shaloftno k’ pape- j shu perfhlo in mu reklo : .Sveti ozhe, vfi fmo ^ shaloftni, ker fi dovolil Gregorju iti. Ne pro- / fhnje vfiga meda, ga je nasaj poklizal. .Sveti j Gregor je fzer is pokorfhine nasaj prifhet« s pa je smirej to sheljo obranil, v.’, ferzu de bi j ob perlosbnim zhafu nevernim anglesam po* magal pVaviga Boga fposnati« G .Sveti ,Gregor je fhel sopet v’ fv.oj, klofh* s] ter, pa ni bril dolgo v’ njem pufhen, (sfrb pes h IViagi II« ga je poilnl savolj fpfebftik je i — 5sg — opravkov ▼’ Konftantinopel k* zefarju Tibe- fju, pod ktiriga oblatijo je takrat Rim bil. On je ubogal, je vsel s’ feboj nektire brumne mni- he, in s’ njimi je shivei ko bi bil v’ klofhtru: sraven narczhenih opravkov je on v’ Kon- llantinoplu tudi dotti drusiga tlobriga delal. Kadar je bil nasaj prifhel v’ Rim, je fhel so- pet v’ fvoj klofhter; pa ni mogel biti dolgo v’ ljubim pozhitku. Papesh Pelagi je v’ mef- zu profenza 5go sa kugo umeri, in on je bil Svoljen sa papesha, branil fe je s’ vfo mozhjo, pa fe ni mogel ubraniti, ker vfa duhovfhina, vfe verno ljudftvo, in tudi zefar Maurizi fo ga permorali fe podurezhi. Kuga je zhedalje Ruji ljudi morila in jih je neisre 2 heno dofti pomorila. On je fkerbno opominjal ljudi k’ pokori. V’ eni pridigi je rekel: Bojmo fe Jhibe boshje, kiire nifrno hotli prej s' refni- zhno pokoro odverniti. Vfi fmo v' Jtrahu pod rnezham boshjiga mojhtovctnje. Smert prehiti bolesen, in preden fe fpokor iti sa- more, grejhnik ume rje. Obshalnjmo ftro¬ je grehe ; ne obupajmo, ker Bog naf opo¬ minja s'J hibo, de bi sg reva n im grejhnikam psrsanejei. Potlej je sapovedal tri prozefje sa odvernjenje fhibe boshje, in perprozefji, jih je ofemdefet umerlo. Vfi fo bili slo vefeli povikfhanja fvetiga Gregorja, on fam je bil shaloilen, je s mire j shaloval, ker fe je bal savoij prevelikih fker- ki fvoje velike flushbe, febe posabiti, in fvo- je dufhe v’ nemar pufhati. fcibeshati je hotel, 54 — 55o ali po vfim medu fo bili varhi poftavljeni mn ubraniti. Kader vidi, de mu ni mozh ube- shati, fe je s’ nekim kupzam saftopil, kteri je dal kofh narediti, in v’ kofhu ga je is mefta fkrivaj fpravil, de je potlej v’ hofto sbeshalin le fkril. Rimljani vli shaloftnifo tri dni molili, fe poltili in Boga profili jim dati svediti, kje de je Gregor. Kakor fo svedili, kje de je, fo fhli bersh po njega, in ker je istega fpos- nal, de je to volja boshja, je fhel nasaj v’ Rim, kjer fo ga vli s’ neisrezhenim vefeljem fprejeli. Po tim fe je dal shegnati. Vli verni fo fe vefelili savolj tiga frezhni- ga svoljenja, le on je shaloval, kakor fam pifhe. Tako je pifal zefarjevi fefiri Teoktifti: 'Vtj snotranji mir Jim s g ubil, kakor Jim sunaj povikjhan , tako Jim v’Jerzu padel• Drusiga nijim skelel kot lozkiti Je od vjiga pojvelniga, de bil le nebejkke dobrote pre - mijhljeval. Site Jim bil tako Jrezhen, de skelil nijim nizh na Jvetu, in tudi bal Je ganizh; pa nagli vihar, (svoljenje sa pa- pesha) me je vjiga smoiil in prejtrajhil. Tudi zejar je moje svoljenje poterdil, pa vredni ga me vender ni mogel Jtoriti, in tudi takih lajtnojt ne dati, ki mi jih je treba. V’ liftu do Narfa pifhe: Tako me Jerze boli, de komej govorim. Vje mesha - lojtniga J tori, in sa kar Je drugi vejele, jejt shalujem. — Projim te, moli sa me. Ali ravno sato, ker fe je trefel pod te* sho poglavarftva katoljfhke zerkve* je fkerb* — 531 nifhi fpolnoval fvoje dolshnofti, de bi samo- gel obftati na fodni dan. Befedo boshjo je osnanoval ognjeno, in to mu je bila perva dolshnoft. Petje per flushbi boshji je popra- vil, in perporozhal, de bi verni s’lepimi, hvalnimi pefmi Boga ferzhno hvalili. Pofeb- no fkerbje imel do ubosih, v’ sazhetku mefza jim je delilshito, mefo, vino, fozhivje i. t. d. Vfaki dan je imel per miši dvanajft riboshzov. Pa ni fkerbel le sa uboge v’ Rimu ampak tu¬ di sa druge. ( Skerbel je sa lepoto zerkva, de fe je flushba boshjafpodobnifhi v’ njih oprav¬ ljala. Ponishen je bil tako, de fe je vedno le med sadnje fhtel, perpravljen je bil vfaziga pofliifhati, ki bi ga bil kaj pofvaril, in fam je rekel, de te fo njegovi refnizhni prijatli, ki mu grehe ali pergrefhke povedo, de pot¬ lej ve fvojo dufho bolj ozhiftiti. V’ njegovi hifhi ni bilo nobenigapofvetnigavefelja, ker- fhanfka brumnoft fe je per vlih vidila. To- varfhi njegovi fo bili uzheni, brumni duhov¬ ni in mnihi, in njegovi flushabniki fo tako fveto shiveli, ko pervi kriftjani. Kriftjani od viih krajov fo ga v’ Hufhnih, potrebah safvet vprafhali, in ga prejeli. Med drugimi kriftjani ga je Gregorja, imenitilaGo- fpa sa fvet vprafhala. Savolj fvojih grehov, *he jih je Bog odpuftil ali pa ne, je bila smi- r ej nepokojniga ferza, detiravno fe jih je prav z hifto fpovedala. Pifala mu je, in vfe odkri- toferzhno povedala, kako de fe ji godi, in 3 .4 * —- 55 2 pravi: Tako dolgo ne bom mirniga ferza, dokler mi ne bofh povedal, de is boshjigara- sodenja vefh, de mi je Bog grehe odpuftil. ,Sveti Gregor, mosh po volji boshji ji odpi- fhe: Ti hozhejh kaj iazigaod mene svediti , kar je ieshko, in bres vjiga prida j teshko ker nijim vreden, de bi mi Bog kaj taziga rasodel 5 bres prida , ker ne JrneJh zel zhaj Jvojiga shivljenja savolj Jtorjenih grehov mirna bili , ampak do sad nji ga sdihljeja jih obshalovati in objokovati Sveti Pavel je bil v’ tretje nebej'a samaknjen , vender Ji je bal, de bi pogubljen ne bil. Gotovojl Je mati lenobe. Veliko rezhi je poravnal v’katoljfhki zer- vi, fkerbel je, debi verni blishni in daljni po viih sapovedih poboshno shiveli. Veliko le¬ pih bukev je fpifal sa poduzhenje, (sato ga katoljfhka zerkev ozhakazerkve imenuje) de- iiravno je bil smirej bolehen in v’ velikih 1 ker- beh. Smirej mu je bilo per ferzu fpreober- njenje nevednih anglesov. Poflal je k’ njim fvetiga Augufhtina, uzheniga mniha, in dru¬ ge, ki fo jim osnanovali vero Jesufovo, in jih veliko fpreobernili. Trinajfl: let, fheft mef- zov in defet dni je nofil teshko butaro pogla- varftva katoljfhke zerkve in je fveto umeri v’ letu 60/4. — 5S3 — Nauk. Ponishnoft v’ vijokojli. —— S’pokoro odver- niti boshjo jeso. ( Sveti Gregor je bil ufmiljeniga ferza do ubosih, redno jim je pomagal, in jim tudi v’ daljne deshele pofhiljal pomozh. Vfaki dan je dvanajft ubosih per fvoji miši imel, kakor bi bili njegovi bratje. Ubog, navajen berazhiti, je fser potreben, pa potrebnifhi je framoshljivi ubog, sato je fveti Gregor fo- febno fkerbel sa framoshljive uboge svediti, in jim pomagati. Len in neframoshljir be- razh je fhtrafinge ne pa ufmiljenja vreden, ker Bog je ufakimu zhloveku sapovedal fe preshiveti s’ delam. Ubogi, ki lishiresha ne more s’ delani saflushiti, je ufmiljenja in po- mozhi potreben in vreden, in vfaki mu je dolshen po fvoji mozhi pomagati. Modri pra¬ vi : ,, ( Sin! ne odtegni daru potrebnimu, in ne odverni fvojih ozhi od ubosiga.” ( Sirah 4, i. Do ubosih terdoferzhni bogatini ne pri¬ dejo v’ nebefhko kraljeAvo. Mat. 25. Kdor pomaga ubogim is ferza rad po fvoji mozhi savolj Boga, bres nevolje, bres memranja, kres ozhitanja, bo veliko ufmiljenje prejel od boga. Tob. 4 , 10 . ,Sveti Gregor fe je s’ vfo mozhjo branil vifokofti, zhafti in oblafti; in le permoran je kopi] na fiol IVetiga Petra. On je shelel v’ kiofhtru shiveti in umreti: ne de bi bil v’ le- — 534 — nobi, ktiro je smirej fovrashii, temuzh debi varnifhi shivel, in Bogu bres druge smote flu- shil. Vfe je bilo vefelo njegoviga povikfha- nja, on fam je bil shalollen, in je bil v’fker- bi vefzhaf fvojiga shivljenja: pa ravno sato je smirej nevtrudno delal. Prav to je snam- nje refnizhno ponishne inbogabojezhe dufhe. Kdor fe flepo saveshe-, ali bres premifelka na-fe vsame velike dolshnolli, bo teshko shi¬ vel po volji boshji. Veliko je vrednih vifoke flushbe le v’ fvojih ozheh, ker jih napuh sa- peljuje, de fe ne fposnajo. Kdor prav fpos- na fvojo flaboll, in premifli dolshnolli vifozi- ga llanu, fe le permoran, in v’ velikim ftra- hu teshki butari podvershe, ker je ponishen. Ponishnoll ne fposna fvoje vrednolli ali fvoji¬ ga saflushenja ravno sato, ker je ponishnoft. Bodi ponishen, in nebofh v’fvojih miflih pre- vezh pravizhen. Prid. 7, 17. Zhe fi v’ fvo¬ jih miflih pravizhen: to je, zhe febi prevezh upafh, bofh hitro padel. Bodi raji v’pokor- fhini, ko v’ oblalli, ker bofh varnifhi Bogu flushil. Pofnemaj Jesufa, ktiri je djal: ,,Ni- lim prifhel, de bi meni drugi llregli, ampak de bi jeli drugim llregel.” Marka 10, 45 - Ako 11 pollavljen oblaftnik, ne posabi, de fi zlilo- vek: bodi v’ ponishnim llrahu. Tvoja narve- zhi fkerb naj bo po sapovedih shiveti, in dru¬ ge dershati pod pokorfhino sapoved. Ne ti, ampak sapovedi naj s’ teboj gofpodujejo. Bo¬ di pravizhno ufmiljen, in ufmiljeno pravizhen s’ viimi, ker tudi ti bofh fhel predfodbo. Ne 535 — posabi nikolj, kar moder govori v’ Gofpodo- vim imenu: ,,Vi vikfhi semlje ! poffufhajte: Ob¬ lah je vam dana od Gofpoda; in on bo vafhe dela isprafheval, in vaf bo oltrejfbi od maj¬ hnih fodil. Bog ne bo nad nikomur obrasa gledal, tudi fe ne bo nikogar vifokofti bal; ker on jemajhniga in veliziga vftvaril.” Modr. 6, 2, 8. t Sveti Gregor je ob zhafu kuge osnano- val pokoro, ker Bog le s’ pokoro fe da poto- lashiti. Bog fhtrafuje savolj grehov; on ne fhtrafuje,• de bi mi terpeli, ampak de bi fe fpreobernili. Bog ni vefel nafhiga terpljenja, temuzh naf ima v’ terpljenji, de bimifposna- li, koljko hudobno je njega sapuftiti. Mi fmo tukaj od Gofpoda pokorjeni, de ne bomo po fmerti pogubljeni. ( Sveti Pavel je miflil po Bogu, satojepifal: „Sdaj fe vefelim; nesato, ker fte shaloftni bili mojiga bodezhiga J'var¬ jenja , temuzh, ker fte shalollni podali k’po¬ kori.” II. Kor. 7 , g. Bog ne uflifhi nafhiga vpitja, ako vpijemo le savolj nadlog, ampak zhe grehe obshalujemo in opuftimo. ,Se ne fmemo zhuditi, ako Bog naf fhtrafuje; ampak, zhudimo fe, de nifmo konzhani in pogublje¬ ni: sakaj, kdo njega ifhe, in kdo njemu flu- shi? Morebiti fmo flabeji od unih, ktire je kuga morila ob zhafu fvetiga Gregorja, ven- der Bog naf fhe terpi. Kako dolgo ? Ne ve- nio, in sato odvernimo fhibo boshjo s’ pravo pokoro, de ne bo fmert prehitela nafhe po¬ kore. Delajmo vreden fad pokore, ker fe- — 536 — hira je she naftavljena. Vfako drevo, ktiro ne rodi dobrigafadu, boisfekano, in v’ogenj y versheno. Luk. 5, 8, g. Al o l i t e v. , Ozhe nebefhki! jeft fim delezh od duha tvojiga sveftiga flushabnika fvetiga Gregorja, On, koljkor je samogel, fi jepersadevalmaj¬ hen biti pred feboj, in pred drugimi le per- moran je vifoko ftopil, jeft pa fini vifokih mi- fel in shelja, akoravno bres saflushenja. Moj grefhni napuh je meni grosno fhkodljiv, ker is njega febe povikfhujem, blishniga sanizhu- jem, fini terd do ubosih, nerad ubogam, ter- do gofpodujem, fim nepoterpeshljiv y’nadlo¬ gah, fim v’ dobrotah rasujsdan. Vidim, de ta ni prava pot, poboljfhati fe hozhem, po¬ magaj meni, o dobrotljivi Gofpod! po fvoji veliki milofti. O fveti Gregor ! pervinameft- nik Jesufov na semiji, fprofi. mi od Boga du¬ ha brumnofti, modrofti, ponishnofti, de fpo- snara in delam, karmi samore vezhno frezho saflushiti. Ameni 537 XIII. dan fufhza. e S's- Ziril, in Metodi Jhkofa. 4 S veti Ziril (Kiril), in Metodi lla Bila brata , pa mozhneji sdrushena s’gorezho, zhifto Ijn- besnijo, bo s’ saveso bervi. She mlada ha fe odpovedala pofvetnim dobrotam, in fberbno flushila Bogu. Ona bi bila lahbo frezhita in llovezha na fvetu, pa lla ii raji drage saloge I perpravljala sa nebefa. Ta dva brata lla bila vfa gorezba do Boga: sato lla bila tudi gore- zha sa svelizhanje blishniga. V’ fredi deve- tiga ftoletja po Krihufovim rojftvu je bilo ve- libo ^Slovenzov b’pravi veri fpreobernjenih, ali pravih uzhenibov jim je manjkalo, nobe¬ nih flovenfbih buhev fhe ni bilo in nihzhe fhe ni snal flovenfbih befedi pifati; satorej fo po- flali 4 Slovenzi v’ Zarigrad ali Konftantinopel do grefhbiga zefarja Mihaela III. in ga profi¬ li, cle bi jim umnih in dobrih uzhenibov po- flal. Na to jim pofhlje Zirila in Metodja. Is pohorfhine in prave ljubesni do Boga in blish- njiga lla sapullila fvoj dom in fvojiga ozheta, po imenu Leona v’ Tefalonibi, in lla perihla, babor dva angela, v’ nafhe flovenfbe deshs- le boshje nauke osnanovat. Kmalo ha snajd- la b’ grefhbim zherbam toliko novih zherb , bolibor jih je s a- flovenfbe befede, de fe prav po govorjenji pifati samorejo, potrebno, in — 558 — fta poflovenila freto pifmo, mafhne in druge inolitevfke bukve. Ker fta imela gorezhnoft apofteljnov, fta bila od rimfkiga papesha po- ftavljena nameftnika apofteljnov. Kralji, ob- laftniki in podloshni, tudi neverni, fo jih ra¬ di poflufhali, in fe fpreobrazhali, ker fo vi- dili nad njima refnizhno brumnoft in gorezho fkerb vfe svelizhati. Ta dva fveta uzhenika fta mogla veliko nadlog in sopernoft predati, vender do fmerti nifta jenjala ferzhno uzhiti, in ljudi fpreobrazhati. Nauk . Od zbijte , Jtanovitne in shive vere. .Sveti Ziril in Metodi brata fta .Slovenzam, nafhim prednikam, osnanovala vero v’ pra- viga Boga, in v’ Jesufa vfih odrefhenika, de bi oni s’ shivo vero, in s’ fvetim shivljenjem Bogu flushili. Ona fzer nifta is fvoje mozhi nevernikov fpreobrazhala, vender fta li slo persadevala, in boshja mozh je bila nad nji¬ ma, kakor je Jesuf dobrotljivo obljubil. Hva¬ la bodi ljubesnjivimu in vligamogozhnimu Je- sufu, ktiri je napolnil fvetiga Zirila in Meto- dja s’ fvojim Duham, in po njima dal nam flovenzam velik dar fvete vere prav fposnati. Ref, velik dar je fveta vera, kerzhlovekbres nje je vef neumen in hudoben. Verav’pra- viga Boga je korenina viiga dobriga, ker je — 53 g — po befedah fvetiga Pavla, bres vere nemo- gozhe Bogu dopafti. Hebr. 11, 6. Tera more biti zhifta in ftanovitna. Ni ti perpufheno, ne vezh, ne menj verovati, ampak le kar je Bog rasodel. Akoodvsamefh veri, ali ji kaj perftavifh, ni zhifte vere v’te¬ bi, krivoverniki tako delajo. Ponishno po- flufhaj katoljfhko zerkev, ktira rfe rasodete refnize uzhi. Ne modruj po fvoji pameti, in ne poflufhaj flabih, ktirih edina uzhenoft je rasujsdano ferze. To ti sapove fveti Pavel rekozh: „Bodi sdrav v’ veri, ne poflufhaj napzhniga govorjenja.” Tit. 1, i 3 , 14. Bo¬ di Banoviten v’ veri, ktira je poterjenas*zhu- deshi, in s’ kervjo veliko flushabnikov Jesu- fovih. 4 She enkrat ti povem, ne modruj v’ veri, ne poflufhaj hudobnih; sakaj sdaj je refnizhno, kar je fveti Pavel sdavnaj pravil: Veliko je nepokornih in sapeljivzov: tevftav- ljaj s’feržhnim fvarjenjem. Tit. 1, 10, 11. Vera more biti shiva, ali delavna. Vera bres dobrih del je ne le mertva, ampak tu¬ di fhkodljiva, ker saflushi hujfhi obfojenje. Vera te ne bo svelizhala, ako ne shivifh po nji; le vera, ktira is ljubesni dela, ti saflushi nebefhko kraljertvo. Zhe verujefh vfe raso¬ dete refnize, pa shivifh flabo, verujozh ne bofh svelizhan. ( Sveti Jakop pravi: „Tudihu- dizh veruje, in trepezhe.” Jak. 2, 19. Od flabih nerodovitnih kriftjanov pravi fveti Pa¬ vel: ,,Eni govore, de fposnajo Boga, pa s’ delnii ga taje, ker fo nagnufni, in k’ dobrim — 54 o — delani neperpravni.” Tit. 1, 16. Sopet pri- zhuje fveti Jakop, rekozh ; Kaj ram bo poma¬ galo, bratje, zhe vero imate, dobrih del pa nimate? 2, 14. Premifli tedaj fvoje dela, zhe shivifh ali ne po veri. Ravno to ti sapove fveti Pavel, rekozh: „ ( Skufhaj fe, zhe li v’ veri.” II. Kor. 10, 5 . Vera, ako je shiva, fe rasodeva v' vlili rezheh. De ubogafh fvetiga Pavla, in fe fku- fhafh, zhe fi v’ shivi veri, premifli fvoje shiv- Ijenje. Zhe fi shive vere, imafh Boga vedno v’ fvojim ferzu, in njegov lirah te fpremlja povfod; nikdar ne posabifh, de Rog te vidi, in fi persadevafh pravizhno shiveti pred nje¬ govim vfiga vidnim ozhefam, Zhe fi shive ve¬ re, zhaltifh vfe, kar je boshjiga: fi lazhen boshje befede, jo fkerbno poflulhafh, ona ti prefune ferze, rasfvetli, ogreje in rodo- vitniga dela: per fveti malhi in per vlili fve- tih lkrivnoltih fe snajdefh ne le fpodobno, am¬ pak tudi bogabojezhe ; fvete Sakramente ne- isrezheno fpofhtujefh, in fe slo fkerbno per- pravljafh jih vredno prejemati. Zhe fi shive vere, millifh in fodifh vfe po nji; flabolli, pogrefhke, grehe, dobre dela, frezho, ne- frezho, in vfe prezenujefh po veri, ker ona ti daje pravi sapopadik od vfiga. Zhe fi shive vere, fi v’ nadlogah poterpeshljiv, ker ter- dno verujefh v’ vezhno shivljenje: fi v’ fku- fhnjavah llanoviten Rogu, ker od njega upafh plazhilo fvoje sveflobe, fe ne dafh smotitiah pohujihati ne od veliko grefhnikov, ne od — 54 i — imenitniga grefhnika, ker vera te uzhi, db liog bo tebe, majhne in velike fodil po sapo- vedih; raji vfe terpifh, ko Boga rasshaliti, ker terdno verujefh, de nar huji nefrezha je Boga saputliti. Zhe ftnafh shivo vero, ona je tvoja pomozh, tvoja bramba, tvoja fvetloba, tvoje shivljenje. Ref je tedaj, karpifhefve- ti Pavel: „Pravizhen is vereshivi.” Hebr. 10 , 38 . Te sopet profim, premifli, zhe fi v’shi- vi veri, ne sapeljuj fe. De v’Boga verujefh, je dolshnoft in potreba, pa kako shivifh ? Zhe nili hvaleshen sa prejeto fveto vero; zhe ti ni mar sa boshjo befedo; zhe fvete Sakramente merslo, in le permoran prejemafh; zhe le pofvetno ljubifh; zhe shivifh po poshelenji in po fpazhenih navadah fveta, niniafh shive vere ampak mertvo, in hujfhi obfojenje te zhaka. Refnizo govori fveti Pavel: „Boljfhi hi ti bilo poti pravize ne posnati.” II 2 , 21 . M o l i t e v. O Jesuf! ti folnze pravize, 11 fvetlobo moje dufhe in vliga fveta, ti 11 meni in dru¬ gim gnado prave vere dal: tvoji fveti apoftelj- ni fo neisrezheno fkerbeli in terpeli sa fpreo- hernjenje nevernikov, drugi tvoji flushabni- ki, in ta dva fveta Ziril in Metodi uzheniha Hov enzov fia fi ravno tako veliko persadeva- la, jeli pa sanizhujem velik dar fvete vere, in ga nepridniga delani s’ flabim shivljenjem. — 542 — Vfe moje mifli, befede in dela bi mogle biti po prejeti fveti veri, pa fim poln fpazhnofti in smot, ker je vera mertva v’ meni, ker is vere ne shivim. O Gofpod! daj mi fposnati velik dar fvete vere: daj mi shiveti po nji: de sadobim, kar verujem, namrezh tebe, de te vekomaj hvalim v’ nebelih. Amen, XIV. dan fiifhza. f Sveta Matilda kraljiza. t Sveta Matilda je bila rojena v’ Vefifalji na nemfhkim od bogatih inmogozhnih Aarifhov. Ti fo bili dobri katoljfhki krifijani, in fo dali fvojo majhno hzher v’ klofhter, de bi ondi bi¬ la v’ viim dobrim srejena. Njena nedolshna dufha je v’ klofhtru imela obilnoft fvetih is- gledov in naukov. Delati, moliti, brati, pre- mifhljevati, in v’ pokorfhini shiveti, fo jo brumne nune fkerbno uzhile, in ona je rada ubogala. Brumna Matilda je fhla isklofhtra, in je bila porozhena s’ Henrikam vojvodam v 4 Sakfonji, ktiri je bil potlej svoljen kralj nemih- kiga kraljeftva, v’ letu 919. Bog jojepovik- fhal v’ prid veliko drusih, ker ona, mogo- zhna kraljiza, je rada veliko dobriga delala. Ako tndi je bila tako vifoko povikfhana, j e vender bila ponishna, in zhe dalje ponifhni- — 543 — fhi. V* vifokim ftanu je bila fhe bolj uter jena in preprizhana, de vfapofvetna zhaft je nizh, temuzh de le Boga moliti, in njemu flushiti je prava modroft, sato je rada molila in hva¬ lila Boga. Is ferzarada je pomogala ubogim, bolnike in jetnike obifkavala, in tudi jih uzhi- la poterpeshijivo vfe nadloge preterpeti. Nje poboshni mosh kralj Henrik je bil vliga tiga velel, ker tudi on je bil bogabojezh. ,Sveta Matilda je tri in dvajfet let s’ Tvo¬ jim dobrim mosham bogabojezhe in mirno shivela. Po njegovi fmerti pa je veliko hudi- ga preftati mogla. Dva njena linova Oto in Henrik fta poflufhala hudobne podpihovavze , in fta prenaglo verjela, de ona je sapravljiv- ka, ker s’ preobilnim darovanjem sapravlja kraljevo premoshenje. Oto in Henrik ftafvo- jo fveto mater tako oj ftro imela, deje bilaper- morana bres vliga premoshenja is deshele iti. Ona je fzer v’ poboshnofti fvoje otroke fker- bno redila, vender is natorne materne pre¬ mehke ljubesni do mlajfhiga fina Henrika li je prevezhpersadevala povikfhati ga: potlej je bila od obeh sanizhevana. Bog je njeno nepremifhljeno flaboft tukaj ojftro pokoril. Ona preganjana odlaftnih otrok jemolzhe pre- terpela, molila sanje, nikdar memrala zhes njih nehvaleshnoft, tudi jih je sgovorjala, koljkor je samogla. Kadar je bila popolna- nia ozhifhena s’ preganjanjem, s’ ponishe- y anjem, in s’ poterpljenjem, je bila obvefe- Ijena od Boga, ker nje finova fta fposnala — 544 — florjeno krivizo, in jo hitela popraviti, c gta- reji lin Oto je poflal nektire imenitne Gofpo- de do fvoje matere jo ponishno profit nasaj priti. Kader je svedil, de pride, ji je fhel naproti, in potlej vprizho vfih jo je hlezhe, profil odpuftiti mu. Drugi fin Henrik je rav¬ no tako ftoril, ona je oba ljubesnjivo objema¬ la, in velelo fhla na pervi dom, kjer je bila ljubljena, in zhefhena od vfih. She bolj fkerbno ko prej je dobro .delala, molila fta- novitno, revesham pomagala, in fe perprav- Ijala k’ fmerti, ktira je bila v’ letu 968. N a n k. Nekiiri nauki JlariJham , in otj-okam. ,Sveta Matilda je imela poboshne ftari- fhe, in ti fo slo fkerbeli sa nje poduzhenje in svelizhanje. Ona je tudi v’ sakonu boga- bojezhe shivela, in slo fkerbela sa svelizha¬ nje fvojih otrok. Ktiri (topijo v’ sakon po vo¬ lji boshji, v’ njem shive v’ boshjim ftrahu; fo sheljni saroda, de bi bil Bog moljen; fkerbe febe in otroke svelizhati, ti fo in bodo frezhni. Ktiri fo prasni boshjiga firahu; fe saveshejo is gerdih shelj, in nimajo Boga prt d ozhmi, kako samorejo prav shiveti? Zhe ftarifhi ne fkerbe sa fvoje svelizhanje, zhe fo med feboj prepirljivi; zheotrozi nimajo od njih praviga poduzhenja; zhe fo pohujfhani odnjih flabih isgledov, bodo lahko fiarilhi in otrozi nefre- — 545 — zhhi. Vfi flarifhi morejo uzhiti fvoje otroke, ne le po ftanu shiveti, ampak fofebno Jesufa pofnemati. Zhe fo otrozi srejeni v’ boshjim ftrahu, to bo potlej veliko dobriga fadu obro¬ dilo. Zhe otrozi v’ boshjim ftrahu srejeni sajdejo, bo vender ollalo v’ njih ferzu feme vfiga dobriga. Vef fvet bi bil prenovljen in prerojen, ako bi vii ftarifhi slo fkerbeli sa fvoje otroke, ker bi ti potlej enako fkerb sa fvoje imeli, in potlej od rodu do rodu. Ta¬ ko bi fe godilo, kar je od Tobija sapifano: »Vef njegov sarod jeoftalv' dobrim shivlje- nji, in fo bili Boga in ljudem prijetni” Tob. 14, 17. ( Sveta Matilda je fzer slo fkerbela sasve- lizhanje fvojih otrok, pa is natorne ljubesni fi je prevezh persadevalo sa zhafno frezho fvojiga mlajfhiga fina Henrika, ravno to je bilo krivo njenih velikih nadlog. .Starifhi fploh fkerbe sa fvoje otroke, pa vfi nimajo pravih fkerbi sa otroke, sato od njih preje¬ majo nehvaleshnoft in sanizhevanje. Nato- ra uzhi ljubiti otroke, pa ta ljubesen ne fme le natorna biti. Neumna shivina ljubi fvoje mlajfhi, pa zhlovek, in slafti krilljan more vifheji mifliti, in fkerbeti sa svelizhanje fvo¬ jih otrok. ( Starif hi ljubijo po mefu fvoje otro¬ ke, kader bolj fkerbe sa telo ko sa dufho; bolj sa zhafno ko sa vezhno frezho. Natorna ljubesen, ako je farna, je fhkodljiva dufhi, ker ftarifhi is nje pregledujejo, persanafha- jo otrokam, in jih pufhajo shiveti po poshe- 35 —, 546 — lenji. Modri Aarifhi fkerbe sa telo pa veliko bolj sa dufho fvojih otrok, nikolj ne delajo raslozhka med otrozi is flabofti, ampak vfe ljubijo, in sa vfe fkerbe pravizhno. Raslo- zhik med otrozi je potreben, kakor fo umni ali nevedni, mozhni ali flabi, bojezhialipre- dersni, nedolshni ali hudobni, de Aarifhi uzhe, fvare, Arahujejo mehko ali ojllro, pra¬ vizhno in permerjeno fvoje otroke. To jeref- nizhno, pa ta raslozhik more biti is modre ljubesni, ne pa is flepiga nagnjenja. Otrok lepiga oblizhja, ali perlisnjenih befedi je lju¬ bljen, sgovarjen in hvaljen tudi v’ fvojih fla¬ bodih , drugi menj prijetni fo vedno Araho- vani. To ni pravizhno, in ta krivizhna lju- besen je veliko hudiga pernefla; rodi sani- zhevanje, nevofhljivoA, prepir in napravi ftarifham grenke folse, kakor fe je godilo fveti Matildi, in prej patriarhu Jakopu. Dva finova fvete Matilde Aa s’ njo neu- fmiljeno delala, pa potlej Aa popravila nji ftorjeno krivizo. Ona Aa veliko ljudi pohuj- fhala s’ fvojo gerdo »nehvaleshnoftjo, potlej Aa fe vprizho veliko ljudi pred njo ponishala. Otrozi ne bodite nikdar nehvaleshni fvojim ftarifham: nikolj jih ne shalitekrivizhno, ako ravno oni imajo kako flaboA. Sapifano je v* fvetim pifmu: ,,Preklet bodi otrok! ktiri ne fpofhtuje fvojiga ozheta in fvoje matere.” V. Mojs. 27, 16. Kdor je fvoje ftarifhe rassha- lil, more hiteti popraviti to, de ga boshja kletev ne konzha. s Sveta Matilda je bila vfimvdovam isgled brumnofti. Vdore, ako fo prave vdove, fo fpofhtovanja in pomozhi vredne. Prave vdo¬ ve fo te, ktire ljubijo fvojiga ranziga mosha smirej, in sa njegovo dufho molijo : ktire mo- zhno fkerbe sa fvoje otroke, de bi v’ brum¬ nofti shiveli, ktire fo v’ molitvi, in v’ dobrim ftanovitne; ktire fe nofijo in sadershe poni- shno, varno, framoshljivo, odlozhene od fve- ta; ktire upajo v’ Boga in fkerbe le njemu dopafti. Vfe nifo prave vdove, ker shive bres vliga ftrahu; fo nizhimerne in prasne dobrih del; fo prerodovedne nepotrebnih no- viz; fe vefele, de fo jarm fvojiga mosha od febe fpravile, ker bres pokorfhine shele shi- veti flabo; savershejo fvoje perve otroke is neumne ljubesni do drusiga mosha; fo rade hvaljene, ljubljene od fveta, ali fo vifoke no- fhe, rade v’pojedinah, v’ drushbi, v’flabih perloshnoftih. 4 Sveti Pavel od dobrih in fla¬ bih vdov pifhe fvojimu ljubimu Timoteju, in njegove befede naj dobro premifhljujejo te, sa ktire fo pifane, de po fvojim ftanu shive. On tako pifhe: ,-, 4 Spofhtuj vdove, ktire fo ref vdove. Vdova naj upa v’ Boga, in naj bo ftanovitna v’ molitvah. Vdova, k tira v’ fladnoftih shivi, je shivamertva. Šapoveduj, de naj bodo framoshljive in fkerbne sa fvo¬ je. Vdova naj shivi, de ima prizhevanjedo¬ brih del, de je otroke ( i pohoshno) sredila, blishnimu pomagala, in v’ drusih dobrih de¬ lih ftanovitna bila. Mlade vdove sversi, ako 55 * 548 poflopajo, hodijo po hifhafh, fo lene in je- sizhne, preradovedne in govore, kar fe ne fpodobi.” I. Tim. 5,3 — i3. O Bog! veliko lepih naukov najdem nad tvojo fveto flushabnizo Matildo. Ona je bila v’ vifokim (lanu rojena, od Boga je bila pot¬ lej vifhej povsdignjena, vender je bila zhe dalje brumnifhi, in ponishnifhi. Ona bi bila lahko vfe dobrote vshivala, ktire fvet samore dati, vender je rada v’ pokorjenjishivela. To me uzhi, in Ivari. Jeft lim poln dufhnih in telefnih potreb, vender vifokiga duhaj fe ne¬ rad ponisham, in nikdar nozhem fvoje velike revfhine fposnati, fim poln grehov, vender ni duha pokore v’ meni. O Gofpod! poni- shaj mojo prevsetno dufho s’ pravim fposna- njem moje flabofti, nevrednofti in hudobije. Daj mi duha pokorjenja, de odmer jem vlim greham. Odpufti mi vfe hudobije, in pono¬ vi me po fvoji fvetofli. O fveta Matilda! pro- fi sa me revniga grefhnika, de bi samogel s’ pomozhjo gnade po tebi shiveti, ker tako bom tudi po Kriftufu shivel, in bom prifhel v’ bo- shje kraljeftvo. Amen. Molitev . XV. dan fufhza. ( Sveti ,Seren martcrnik . C t ^veti .Seren je bil dober in bogabojezh kri- ftjan v’ medu .Sirmiumu na Ogerfkim. On je bil vertnar, v’pokori je shivel, in sveftoflu- shil Bogu. Ob zhafu hudigapimganjanja, ki fe je bilo vsdignilo ob zhafu neverniga ze- farja Dioklezjana, fe je fkril, pa sopet pri- fhel k’ fvojimu naradnimu delu. En dan je lih opoldne prifhla na vert ena vifoka gofpa. .Sveti .Seren je vidil nad njo snamenje rasuj- sdane dufhe, in sato ji je ferzhno rekel: Vi¬ foka gofpa! sakaj sdaj opoldne pridete na moj vert? vi morete kake nepofhtene mifli ime¬ ti, pojdite domu, in ne posabite potrebne framoshljivofti. Ta gofpa je bila shena ime¬ nitnega zefarjeviga flushabnika. Ona bersh pifhe fvojimu moshu, in ga proli ojftro fe mofhtovati nad .Serenam; ki jo je sanizhe- val. Mosh nje fe je pertoshil per zefarji, in ®efar je bersh pifal meftnimu oblaftniku, de naj .Serena hudo fhtrafa. Mosh fam nefe to pifmu deshelnimu oblaftniku. Oblaftnik ga vprafha: Kdo jeTifti zhlovek, ktiri fe je pre- dersnil tvojo gofpo sanizhevati? Gofpod od¬ govori : En vertnar je, en revesh, .Seren fe imenuje. Oblaftnik ga bersh ukashe pred Wbo perpeljati, in ga vprafha; Sakaj li sa- 55o — nizheval gofpo letiga zefarjeviga flushabnika ? t Seren odgovori: Ne pomnim, de bi bil to ftoril. Pazh, mu rezhe oblaftnik, ta in ta dan. 4 Seren fe bersh domifli, in odkrito po¬ ve kaj, in sakaj de jo je fvaril. Toshnikta¬ krat poln framote odftopi, ker fposna hudo¬ bijo fvoje shene, pa oblaftnik ni ispuftil ( Se- rena, ampak ga vprafha : Kakfhne vere liti? On odgovori: Kriftjanfke vere lim. Oblaft¬ nik ga vprafha: Kje li bil fkrit, kadar fmo vfe kriftjane preifkali? 4 Seren mu odgovori: Bog me je obvaroval. Oblaftnik ga bersh ukashe umoriti, in je bil umorjen dva indvaj- feti dan fvezhana v’ letu 307. JV a u k. Od hudobe Jrnerlniga greha. Neverni oblaftnik je menil, de fo vlikri- ftjani pomorjeni v’ tifti desheli; sakaj je pa vender vprafhal fvetiga 4 Serena : Kakfhne ve¬ re li? Sato ga je vpralhal, ker njegova soper- noft do greha ga je rasodela, de je kriftjan- fke vere. Neverniki fo dobro vedili, de kri- iljani fe grosno boje greha, in de oni v’ vfej zhiftofti in framoshljivofti shive. Ktiri je tako shivel, je bil bersh obdolshen katoljfhke ve¬ re. Bog daj, de bi fedajnikriftjanienakiper- vim bili! pa sdaj fe oni malo greha boje, in veliko jih je, de fe malo lozhijo od neverni¬ kov* t Sedajni kriftjani fploh miflijo: Greh je — 55i majhna rezh. Od hod je ta flepota? Ta fle- pota isvira is neumne ljubesni do febe ; is mer- sle vere; is premajhnigafposnanjaboshje fve- tolti; is pohujfhanja drusih grefhnikov. Pre¬ mini, o kriftjan! haj ti bom sdaj pravil od hudobe fmertniga greha, de fe ga fkerbno varujefh. ' Vfahi greh, pa fofebno fmertni, sani- zhuje Boga. Aho fmertno grefhifh, sanizhu- jefh fvetoft boshjo, htira ti sapove fveto shi- veti; sanizhujefhvligamogozhnofl: boshjo, kti- re fe ne bojifh; sanizhujelh p rizhnoft boshjo, pred ktiro hudobijo delafh; sanizhujefh mi- loft boshjo, ktiri li nehvaleshen; sanizhujefh vfe laftnofti boshje, namrezh Boga, in pun- tarfho rezhefh: Nozhem njemu flushiti! Ti li prah in pepel, vender vsdigujefh fvojogla¬ vo soper Vligamogozhniga ? Ti ii prah in pe¬ pel, vender fe neisrezheno rasferdifh, zhe drugi tebe sanizhujejo; kako bofh sgovorjen, ker ti sanizhujefh nar fvetejfhiga Boga ? Kar je Jesuf rekel judam, je rezheno tebi, invfim grefhnikam: »Vliftemeni zhaft odvseli.” Jan. 8 , 4 g. Premifli dobro te llrafhne befede: »Kdor grefhi, je is hudizha.” I. Jan. 3,8. ( Smertni greh odrsamegnado boshjo. Ta je velika, in nar huji nefrezha. Predgreham fi ti bil dopadljiv otrok boshji, ker Bog je nad teboj dopadajenje imel; po grehu li fovra- shnik boshji, ker Bog fovrashi tvoje hudobne dela. David prizhuje: ,,Bog fovrashi vfe, kti¬ ri hudobijo delajo.” Pf. 5, 7 . Bofh fposnal 552 na fodni dan, kako velika nefrezha je bres gnade boshje biti: kako velika frezhaprijatel biti nebefhkiga kralja. Bofh na defni ali na levi; bofh poshegnan ali preklet; bofh svelizhan ali pogubljen, kakor bofh ali v’ gnadi, ali bres gnade boshje. Premifli do¬ bro, kar pravi prerok Jeremija: ,,Tvoja hu¬ dobija te bo toshila. Vidi in vedi, kako hu¬ do je tebi, ker fi sapuftil Gofpoda fvojiga Bo¬ ga.” Jer. 2, 19. ( Smertni greh sanizhuje, in tepta Jesu- fovo fveto kri. Premifli neisrezhene bolezhi- ne Jesufove; glej njegove fvete rane in fveto kri; vfe to sanizhujefh in savershefh, akoen famkrat fmertno grefhifh. Jesuf je umeri sa- volj greha, in ti ga vnovizh krishafh v’ fvo- jim ferzu s’ fmertnim greham? On je umeri savoij greha, de bi ti hudobo greha fposnal in le ga varoval: ti pa fe perdrushifh hudo¬ bnim judam, ga sanizhujefh, in teptafh nje¬ govo fveto kri? On je umeri, de bitivezhno shivljenje dofegel: ti shivifh, de grehe po- navljafh. O flepota velika! Poflufhaj befede fvetigaPavla: „Kdor na prejeto snanje refni- ze radovoljno grefhi, ga zhaka ognjenomofh- tovanje. Sanizhevavzi Mojsefove podave fo bili bres vfe milofti umorjeni, huji mofhtova- nje saflushi ta, ktiri ( Sina hosbjiga potepta, in kri teftamenta, s’ ktiro je bil pofvezhen, ognuli.” Hebr. 10, 26, 26. ^veti Pavel tu¬ di prizhuje , de kdor po berilu fmertno gre* — 553 — fhi, ( Sinu boshjiga sopet fam febi krisha, in saframuje. Hebr. 6 , 6 . t ( Smertni greh odvsame saflushenje vfih dobrih del. Kar je tozha shitu, kar je kuga sdravju, kar je moriviz telefu, to je fniertni greh dufhi, in pa fhe hujfhi. Ako bi ti sa- flushenje imel Marije, apofteljnov, marter- nikov in vfih fvetih, ob vfe pridefh s’ enim farnim fmertnim greham. Bog fam prizhuje od tiga po fvojim preroku Ezehjelu, rekozh : Ako pravizhen od fvoje pravize odllopi, bo¬ do vfe njegove dela posabljene, on bo umeri', bo pogubljen. Ezeh. 18 , i/j. t Smertni greh saflushi hude fhtrafmge. Bog je grefhnike llrafhno pokoril, de bi oni in vfi fposnali, koljkanj je on s’ greham ras- shaljen. Glej vef fvet s’ vodo, imenitne me* fta s’ ognjem, deshele s’ niezhem konzhane! Lakota, kuga, vojfka, in druge fhibe pri- zhujejo od hudobe fmertniga greha. Prizhu¬ je moder ( Sirah: „Ogenj, tozha, lakota, fmert in vfe je.sa mofhtovanje vftvarjeno.” ( Sir. 3g, 35. Premifli llrafhno konzhanje Jerusalemfkiga meda. Zefar Tit ga je nar bolj konzhal: lakota je bila v’ medu tako ve¬ lika, de fo ljudje bili permorani jedi, kar je gerdo imenovati, pred metlam je bilo zhafi trifto, zhafi petfto krishanih judov: vezh ko milj on judov je bilo s’ lakoto, ali s’ mezham umorjenih; dotli drusiga filno hudiga fo ju- dje predali. Sakaj ? Savolj krivize Jesufu ftor- jene. Premifli, kaj hudiga fmertni greh sa- — 554 — flushi na unrm.fvetu, namrezh rezhnopogub¬ ljenje. Te dve befedi imej smirej pred ozhmi, de ne grefhifh nikdar, (vezhno pogubljenje.) 4 Smertni greh je neisrezheno hudo, in njego¬ va velika hudobija permora ufmiljeniga Jesu- fa obfoditi dufho v’ vezhne martre, sa ktiro je vfo fvojo fveto kri ljubesnivo prelil. Nikolj ne posabi, kar bo fodnik Jesuf na fodni dan grefhnikam rekel: Poberite fe od mene, vi prekleti v' vezhni ogenj. Mat. 25, 4i* Molitev • O Jesuf! sakaj fini tako malo fposnal hu¬ dobo fmertniga greha? Vedil fim fzer, de fmertni greh tebe hudo shali, vender mersla vera mi je branila to prav fposnati. Ako pre- miflim tvojo neisrezheno fvetoft, vidim oftu- dnoft fvojih grehov; ako premiflim tvojo ve¬ liko ljubesen do mene, fposnam fvojo gerdo nehvaleshnoft; ako premiflim tvojo pravizo, vidim fvojo krivizo peklenfkiga ognja vredno. Vezhno pogubljenje je neisrezhena fhtrafin- ga, vender moji veliki hudobii permerjena. O ljubi Gofpod! daj mi gnado zhedalje bolj fposnovati fvoje oftudne grehe, in fefpokori- ti. Sanaprej hozhem raji vfe preftati, ko te¬ be rasshaliti. Pomagaj mi savolj fvoje milofti k’ pravi pokori, de ne bom od tebe saflifhal: Poberi fe ti preklet v’ vezhni ogenj. Obja¬ mem tvoj fveti krish, kufhujem tvoje fvete rane, in s’ velikim vpitjamprofim: Ne savei‘" — 555 — si me! f Sveti ( Seron! fproli mi od ufmiljeniga Jesufa to gnado, de v’ tvoji drushbi njegovo milolt hvalim vekomaj. Amen. XVI. dan fufhza. t Sveta Marija fpokorjena. t Sveta Marija je bila fedem let dara, kader to ji ftarifhi pomerli. Shlahta jo je peljala k’ fvetimu Abramu njenimu ftrizu, kteri je bil v’ pufhavi bliso meda Edefa, in ker je po dobrim kasala, jo je vefelo fprejel, josraven febe v’ drugi hifhizi sredil in ofkerbel, ka¬ kor je bilo v’ pufhavi mogozhe. t Skerbno jo je uzhil fvete pefmi in pfalme peti, in ker- fhanfke nauke, de bi fveto shivela in Bogu flushila. Preteklo je dvajfet let, karjedekle per njem v’ fveti nedolshnofti in zhiftofti shi- velo. Ali ker fovrashnik zhlovefhkiga rodu nikolj ne miruje, jo je fpazhen zhlovek sape- ljal. Neprenehama jo je sato ved pekla, ni ga imela vezh miru, jokala, tolkla fein vpila : Gorje meni, gnado boshjojim sgubila, trud mojih jvetih uzhenikov, njih lepi nauki, vji fo sgubljeni) toliko let Jim Bogu shivela , sdej je kakor bi ne bila. Gorje menil kaj ho- zhem J tor iti, kam beshalil Boga Jim sapiz- Jtila; Jlrizu fe ne fmem per kasa ti, in tudi — 556 — nij'im vredna, de bi me vezh azhil, ali pa v’ sdanji nejrezhi tolashil, beshala bom is tega kraja v' daljne kraje, ker me noben zhlovek posnal ne bo. Sgnbljena jim, ta me ga ni vezh svelizkanja. Ravno ob tim zhafu ni bilo njeniga fvetiga ftriza doma, je mogel savoij drugih velikih opravkov drugej biti; obupala in sbeshala je v’ daljno nesna- no mefto, kjer je rasujsdano shivela. Kakor fe navadno s’greflrnikamgodi, perviga lmert- niga greha fe vflrafhi, drusiga she loshej flo¬ ri, po tim fe veft utolashi, in v’ nar vezhih grehih mirno shivi, tako fe je tudi s’ Marijo godilo. Kadar je bila she prefhla, pride fveti Abram domu, moli in gre pozhivat, pa zelo nozh ni imel miru v’ fpanji. Vflane gre gle¬ dat v’ hifhizo Marije, pa jo prašno najde, preftrafhi fe, folse fo ga polile in savpije: Gorje meni, neuj'miljen volk je mojoovzhi- zo rastergel. O Jesnf , Svclizhar Jveta! perpeljaj mi mojo sgnhljeno ovzhizo, sbudi mertviga deklizha. UJmili Je me, ne daj mi od shalofli prej umreti, dokler Je moja hzhi ne Jpreoberne , in jo Jpet najdem. Dve leti je sdihoval, jokal in Boga profil sa nje fpreobernenje, in de bi svedil, kje de je, zhes dve leti fhe le sve v’ kterim mellu je, in ka¬ ko flabo shivi. Obleko je oblazhilo ftariga vojfhaka, de bi gane posnala, in gre joifkat. Najde jo v’ flushbi v’ ofhtarji, kjer je bila gofpodarju velik dobizhek. Pride v' hifho } — 557 — da denarjov ofhtirju, ga proli mu jo pokasa- ti, rekozh: Deje od nje lepote v’dalnjih de- shelah veliko perpovedovati flifhal. Pohujfh- Ijivo oblezhena pride pred njega, pa preob- lezheniga ga ni fposnala, vdrafhi fe je, in od shalofti ni vedil kaj ftoriti. Po tim rezhe ofh- tirju mu dobro vezherjo perpraviti, in de naj dovoli deklizhu s’ njim vezherjati, kar fe je sgodilo. Po vezherji jo na Hran poklizhe, fe odkrije, de fe mu je vef obraf vidil, in ji rezhe: Mojahzhi, me posnajh 1 O, kaj Ji pojtala ? Kaj Jil Kdo te. je tako nefrezhno fturill O, kje je tvoja nedolshnojt , kje tvo¬ ja poboshnojt ? Kje je tvoje prejjhno Jpo- korno shivljenje, ko Ji tako svefto Bogu Jlushila 1 Ali mi niji mogla bersh takrat povedati, in jejt inna/h ljubi prijatelEjrem bi Je bila sa te pokorila , sakaj Ji sbeshala in mi toliko shalojti napravila! Odframo-v te ga ni mogla pogledati, in od ftrahu befe- de ne ‘pregovoriti. ( Sveti Abram ji rezhe : Ljuba moja hzlii, sakaj mi nizh ne odgo- vorijhl ■dli nijim savolj tebe Jem perjhel? Pojlujhaj, moja hzhi ! tvoje grehe hozhent na-Je vseli, jejt hozhem na Jodni dan sat te odgovoriti, jejt hozhem pravizi bos!ji sa tvoje grehe sadojtvati. Od shalofti in fra- ttiote fe je komaj savedila, in jokaje je sazhe- la govoriti: O fhe li ne upam vaf v’ obraf po¬ gledati, kako bi fi pa upala, uboga grefhni- za, fe k’ Bogu oberniti. ( Sveti Abram jo feri *hno dela in ji rezhe: Le pojdi s’ menoj, ne — 558 — boj fe, per Bogu hozhem sa te govoriti. Glej nozh in dan moli Efrem, nafh prijatel sa te, upam, de bo Bog njegovo profhnjo uflifhal zhe fo tvoji grehi fhe tako veliki, je boshja dobrota fhe vezhi. V’ fkufhnjavah grefhiti ni nizh noviga, ali v’ hudobii oftati, to je hu¬ do in rtrafhno. Le pojdi s’ menoj, zhlovek je fzer flab ali Bog je vfigamogozhen, on sa- more in hozhe flabimu grefhniku pomagati, ker on nozhe fmerti grefhnikove, temuzh de fe fpreoberne in shivi. Marija pravi: zhe je taka, de fhe f pokoro samorem milofl: dobi¬ ti, grem s’ teboj v’ pufhavo. Potlej je fhel s’ njo v’ pufhavo, vefelo je hvalil Boga, ker je sgubljeno ovzo nafhel. Kader pride v’pufhavo, jo sapre v’ poprej- fhno hifhizo, de bi v’ pokori shivela do fmer¬ ti. Marija je ref v’ ojrtri pokori shivela, fe vedno poftila in fvoje grehe obshalovala. Kte- rikolj je memo njene hifhize fhel in flifhal njeno sdihovanje, je hvalil Boga, in je bil opominjan fvoje grehe fovrashiti. Bog fe je na njeno pokoro oserl, in ji ni le grehov od- puftil, temuzh tri leta po tim, ko je v’ pu¬ fhavo perfhla, ji je tudi dal dar zhudeshe delati. Petnajft let je fhe potlej shivela v’fve- tofti, in bliso fhtirdefetih let Jlara je fveto umerla. — 55 g -r= Nauk. Ne samohhati grehov na fpovedi. Marija bi ne bila tako delezh safhla, ako bi bila rasodela pervi greh fvojimu fpovedni- ku, ali faj fvojimu fvetimu Itrizu. Ako bi bi¬ la rasodela fvoj greh, bi bila potrebne nauke prejela fe fpokoriti, ne pa obupati: ker pa od framoshljivofli ni hotla fvojiga greha raso- deti, je oftala bres pomozhi, je obupala, in safhla v’ velike hudobije. Blagor nji, ker jo je fofebna miloft boshja nasaj perpeljala k' pokori, fzer bi bila vekomaj pogubljena. Kriftjan! nar prej veruj, de odkrito fpos- nanje ftorjenih grehov pred boshjim namellni- kam je sapovedano od Jesufa. Poflufhaj be- fede Tridentinfkiga sbiralifha: Kdor rezhe , de odkrilo fposnanje fvojih grehov na fpo~ vedi ni potrebno k' Svelizhanj u , in de lo ni od Jesufa sapovedano , naj bo odlozhen od zerkve. Sej. XIV. Ako hozhefh odpufhe- nje grehov sadobiti, podversi fe katoljfhki zerkvi, ktiri je Jesuf oblaft dal, in tenjipod- vergel. Ako fe predersno vflavljafh katoljfh¬ ki zerkvi, fe fam lozhifh od nje. Ktire grehe li dolshan na fpovedi raso- deti ? Odgovori sbiralifhe Tridentinfko, de fe morefh vfih tebi snanih fmertnih grehov pred mafhnikam obtoshiti, in tudi vfih okolj- Ihen, savolj ktirih fo tvoji grehi hudobnifhi. Majhnih grehov ni dolshnoft rasodeti, ker sa- — .5 6 o — morejo s’ drugimi dobrimi deli sbrifani biti: ti dolshan pa rasodeti te, od ktirih refnizhno ne vefh, zhe fo ali nifo fmertni. Ubogaj in fpoveduj fe viih fvojib snanih grehov, {iner¬ tnih, ali majhnih, ker fe morebiti krivo fo- difh, in fe sapeljujefh, ker majhni grehi te lahko napeljajo v’ fmertne, ako neprejemafh potrebnih naukov od fpovednika. Tudi je dobro, de rasodevafh fvoje flabotli in fkufh- njave; sakaj tako bofh poduzhen loshej fejih varovati in premagovati. ( Spoveduj fe ponishno in odkrito. Ne bo¬ di enak hinavzam, ktiri rasodevajo in perkri- vajo fvoje grehe, kervlih hudih okoljfhinno- zhejo povedati; ker fvojih svijazhnih mifel ne rasodevajo; ker sgovarjejo fvoje grehe, I kakor svit hudodelnik pred fodnikam. ( Sra- muj fe fvojih grehov, pa framuj fe k’ sveli- zhanju, ne k’ pogubljenju. ( Sramuj fe, ker ti soper Boga hudobno grefhil, pa ne framuj fe, de bi fvoje grehe samolzhal, perkrival, ali sgovarjal. Hudizh ti rad poverne po gre¬ hu, kar ti je pred greham odvsel; pred gre- hain ti je odvsel framoshljivoft, po grehu ti poverne framoshljivoft; pred greham ti odv- same framoshljivoft, de bi grefhil, po grehu ti poverne framoshljivoft, debi fe ne fpove- dal. Ne poflufhaj fvojiga fovrashnika ne pred greham, ne po grehi. 4 Sveti Janes pravi: „Ako fvoje grehe fposnamo, je Bog sveft in pravizhen, de nam nafhe grehe odpufti.” *> —• 56i — Jan. i 9 g. To je refnizhno, ako je srateft odkritiga fposnanja tudi zhesnatorna shaloft. Ne sgovarjaj fvoje grefhne framoshljivo- ili, rekozh : Zhe fe odkrito fpovem, ne boni odvese prejel. Neumnesh! bofh tedaj odve- san per Bogu, in odpufhenje fvojih grehov dofegel, ako fe ne fpovefh ? Kaj ti bo poma¬ gala nevredna odvesa? Zhe fpovednika golu- fafh, bofh tudi vfigavedniga Boga ? Dalej fe sgovarjafh: Moji grehi fo veliki, nobeden ni¬ ma tazih. Dehravno bi bilo ref, karpravifh, vender le odkrito jih rasodevaj, de milolt sa- dobifh. Zhe je bolnik nevarnifhi bolan, bolj je potreben sdravniku refnizo povedati. Zhe fe bojifh saflusheniga fvarjenja; kje je tvoja I ponishnoft ? Hozhefh mari, de bi te fpovednik hvalil sa volj hudobnih del? Zhe porezhefh : Spovednik me posna. Bofh savolj tiga lash- nik per fpovedi? Zhe te bolj posna, bolji je sa - te; lashej in varnifhi te bo vodil k’ poko¬ ri; sa-te bo profil Boga. Ljubi grefhnik! prav terdno mifli, de fpovednik je tvoj do¬ ber ozhe, in ufmiljen sdravnik, zhe fi ti ne¬ varnifhi bolan, vezh ufmiljenja bo s’ teboj imel: zhudil fe ne bo nad tvojimi velikimi gre¬ hi, ker je tudi on zhlovek; hvalil bo Boga savolj tvojiga ponishniga fposnanja; shaloften bo fzer tvojih grehov, paufmiljenoshaloften, in fi bo perrsadeval perpeljati te do Jesufa s’ pravo pokoro. ,She enkrat ti rezhem odkrit biti pred fpovednikam. Rasodevaj mu fvoje grehe, 56 — 562 — fkrivnofti fvojiga ferza, in vfe kar mn je tre¬ ba vediti, sheli od njega popolnama fposnan biti. Pofnemaj Davida: Hozhem fam soper febe fvojo krivizo pred Gofpodam fposnati. Pf. 3i, 6 . Pofnemaj sgrevaniga fina, ktiri, je poln framote in shalofti pred fvojim ozhe- tam ponishno fposnal fvojo hudo nepokorfhi- no, in s’ tim sgrevanim fposnanjem je dofe- gel ufmiljenje. Luk. i5. Poflufhaj is fvetiga pifma: Ahan fe je pregrefhil soper Gofpoda, in sato je bil fmerti vreden. Josve mu rezhe: Daj zhaft Bogu, in povej fvojo pregreho. Ahan je refnizhno vfe povedal, defiravno je vedil, de bo umorjen. Jos. 7 . Glej! Ahan od¬ krito pove fvojo pregreho, zhe ga ravno to fposnanje ne refhi od fmerti: sakaj bi ti od- I krito ne govoril, ker te to fposnanje samore od vezhne fmerti refhiti? Zhe nozhefh fpo- vedniku fvojih grehov rasodeti, fi nevredno odvesan; drugikrat fe bofh teshej fpovedal, in zhe dalje teshej, potlej bofh mogel vezhi framote preftati, ker fe bofh mogel verh sa- molzhanih grehov tudi nevrednih obhajil fpo- vedati. Zhe odlafhafh refnizhno obtoshenje fvojih grehov, fi vezh grehov nakopavafh, in teshej sadobifh milolt; zhe fe ne Jjofh ni- kolj refnizhno fpovedal, bofh na fodni dan pred vlim fvetam rasodet, in to bres vfe mi- lofti. Prav govori fveti Augufhtin: Boljjhi je pred boshjim namejtnikam framolo prt- Jtati, ko pred vjim Jvetarn bres rjiga pri¬ da rasglajhen bili. — 563 — Molitev. O Jesuf! ti fi is Ijubesni do moje dufhe, de bi fe lashej ponishal in fpokorii,, sapove- dal odkrito fpovedati fe fvojih grehov pred fpovednikam, pa moj napuh fe Aavlja tvoji ljubesnivi sapovedi. Zhe iiifim popoliiama samolzhal, hm pa fvoje grehe perkrival, ali sgovarjal, de fpovednik ni samogel moje hu* dobije prav fposnath VeA mi prizha, de ni- lim bil vfelej na fpovedi refnizhen, pred fpo- Vedjo Jim shelel vfe grehe rasodetij na fpo- vedi fim fe framoval zhifio refnizo govoriti: pofpovedi mi je biloshal, denifimpoprafhal, de nifim odkrito govoril, de nihm vliga raso* deh Tudi fposnam, de fim fe bal fkerbni- ga, varniga in modriga fpovednika, ker fim ljubil greh. LaAna ljubesen mi je dajala upa¬ nje, boshja befeda mi je dajala flrah, vender fim bil raji poln nadleshnih viharjev v* ferzu, ko biti pokoren tvoji sapovedi. O Gofpod! persadeval fi bom vfe popraviti; bres odlo¬ ga pojdem pred fvojiga ozheta, tvojiga na- meAnika, in vezh nozhem v’ tih srnotah shi- veti. Vreden fim sanizhevanja, saframova- nja in fvarjenja, pa fvarjenje dobrotljiviga fpovednika je fvarjenje ufmiljeniga ozheta, ktiriga fim vreden in potreben. Hvalil bom tebe, o Jesuf! s’ refnizhnim fposnanjem fvo- jih grehov, de fe fpokorim, in miloft sado- bim. Amen. 36 * —- 564 — XVII. dan fufhza. Sveta Jeder/ diviza, nuna. t Oyeta Jedert je bila rojena v majhnim me- ftu Lauden od mogozhnih ftarifhov v’ letu 626, ali 628. Njenimu ozhetu je bilo ime Pipin, njeni materi Ita, ali Idoberga. Ta po- boshna in fveta gofpa je fvojo ljubo hzher prav fkerbno uzhila Boga fposnati, in mil flushiti s’ fvetim shivljenjam. Blagor otro- ham! ako fe od ftarifhov uzhe prave bogabo- jezhnofti, in nad njimi vidijo ravno tako fve- to shivljenje. 4 Sveta Jedert je bila vfa gore- zha v’ boshji flushbi, ohranila fe je nedolsh- na , in je tudi fklenila dati fe Jesufu v’ dar s’ popolnama zhiftoftjo. Njena ftanovitna volja fe je per vfem rasodevala, pa pofebno ob tej perloshnofti. Kralj Dagobert je en dan kofil v’ hifhi nje ozheta Pipina. Neki mogozhen, bogat, mlad in lep gofpod jevprizho vfihpo¬ vabljenih profil kralja napraviti ozheta Pipina mu dati v’ sakon deklizo Jedert. Pipin je bersh dovolil v’ to profhnjo; in kralj vpra- fha deklizo, zhe Li tudi ona v’ to dovolila? Ona je ferzhno odgovorila: Moj shenin jeJe- suf; nozhem tedaj nobeniga, ne tiga, ne dru- siga. Vfi fo fe zhudili nad njenim ferzhnim odgovoram, in ji nifo bili nizh nadleshni. — 565 — Pipin ozhe je kmalo potlej umeri , fveta Ita je po njegovi fnierti tamkaj bliso fesidala klofhter, v’ ktiriga je onas’fvojo hzherjo fhlaj perdrushevale fo fe druge shenfke is duha pokore k’ njima, in vfe fkupej fo v’ molitvah, v’ poftih, v’ ponishnofti in v’ zhiftofti Bogu flushile. ^veta Jedert je bila le en in dvajfet let ftara svoljena vfe druge nune vishati, in v’ tim teshkim opravilu fe je ozhitno vidilo, de je bil fveti Duh v’ nji. Pofebno je fkerbe- la, de bi vfe nune bile dobro poduzhene v' ljubesnivi veri Jesufovi, ker je vedila, de nevednoft je rodovitna mati lashnjive gorezh- nofti, fhkodljivih vrasli, in dolli drusiga hu- diga. Ako je ravno fveto shivela, in veliko fkerbela, fe je vender ene leta perpravljala h’ fnierti s’ fofebnimi dobrimi deli. Umerla je mirno in fveto bersh po fveti mafhi, med ktiro je bila obhajana, 17. dan mefza fufhza, dva in tridefet let ftara. Bog je njeno fvetoft s’ mnogimi zhudeshi rasglafoval. Nauk , Zhijiojt je lepa, pa ima veliko Jbvrash- nikou. Ozhitno fe vidi, de fveta Jedert je dar zhiftofli od Boga prejela, ker je lahko in fta- novitno premagovala nar mozhneji nagnjenje Habe natore. Ona je bila hzhi mogozhnih in bogatih ftarifhov; bogat, mlad, in lep mla- — 566 — denzh s’ pervoljenjem njeniga ozheta sheli in proii fe savesati s’ njo; kralj jo nagovarja v’ sakon, pa ona mlada in zhifla diviza ferzhno odgovori: Jesuf je moj shenin, sato nozhem ne tiga, ne drusiga. Kar je govorila, je bi¬ la zhifta refniza, kakor je njeno fveto in zhi- fto shivljenje potlej prizhevalo. Ona je bila ena tiftih, od ktirih je Jesuf rekel: „Eni fe nepremoshne flore savolj nebefhkiga kralje- flva. Kdor samore sapopafti, naj sapopade! Yii ne šapopadejo tebefede, ampak ti, ktirim je dano,” Mat, 19 , 11 , 12 , Jesuf hozhe re¬ zki; Eni premagujejo fvoje telefno poshele- nje, in shive v’ popolnama zhiflofti, de bi lo- shej prifhli v’ nebefhko kraljeftvo; pa vii ne šapopadejo, koljko je divifhtvo lepo, in vli ne samorejo toljko, ampak le ti, ktirim je dano od Boga. ( Sveta Jedert je s’ gnado bo- shjo fposnala in ženila po vrednofti lepo di¬ vifhtvo , in ga je ohranila do fmerti. Nezhiftoft ni nobenimu perpufhena, in sato pravi fveti Pavel apoftelj : „Nezhiftoft fe zlo ne fme med vami imenovati; sakaj nezhift- niki ne bodo delesha imeli v’ kraljettvu Jesu- fovim.” Efes, 5, 3, 5. Sakon je perpufhen, in kdor v’ njem sliivi po volji bosbji, je Bogu vfhezh, jStrah boshji, sdershnoft, poterplje- nje, in gorezha fkerb sa svelizhanje otrok je veliziga plazhila vredno, vender je sakon nishej od lepiga divifhtva, Divifhtvo, ali po- polnana zhiftoft Bogu nar bolj dopade. ,Sa- lomon pravi; „Zliiflofl flori dufbo Bogu nar — 56 7 — blishej.” Modr. 6, 2o. Insopet: „Kdorzhi- ftoft ljubi, je prijatel nebefhkiga kralja.” Prip. 22, ii. Sveti Atanasi pravi: Zhijta dajha je prijetno prebivalijhe fvetiga Duha. ( S. Ziprijan: Divize Jo zvet Jesujovih ovzhiz. Boshja befeda, in Ozhaki hvalijo zhiftoft, di- vifhtvo pa nar bolj. 4 Sveti Ambrosh tako go¬ vori : Kdor ohrani divijhtvo, je angeljam podoben. Ref! bolj hvale vreden od angeljov, ker oni zhifti duhovi nifo fkufhani; divize pa premagujejo s’ ferzhnim vojfkovanjem na- dleshne pozhutne fkufhnjave. Dober je sakon, vender bolj je zhlove- ku nesavesanimu oftati, ako samore, ker lo- shej Bogu flushi. Sakon nakopava veliko fker- bi, ktire prav lahko rasdele zhloveka med Bogam in fvetam. Nesavesan ima menj fker- bi, in dolshnoft, sato veliko loshej flushi Bo¬ gu. Tukaj fo prav perloshne befede fvetiga Pavla, ki tako pifhe : „Od diviz nimam Gofpo- doviga povelja, de bi jim sapovedal tako oftati, in fe ne moshiti, ali ne sheniti: fvet pa vam dam, ker vam je bolj nesavesanim biti. Zhe fi s’ sheno savesan, ali s’ mosham savesana, ti Gofpod sapove v’ tej savesi ofta¬ ti. Zhe fe oshenifh, ne grefhifh; zhe fe di- viza omoshi, ne grefhi, ker to je perpufhe- no; vender shelim, de bi vi bres fkerbi in dolshnoft sakona oftali. Kdorjeproft, loshej mifli, kar je Gofpodoviga, in loshej mu flu¬ shi s’ vlim ferzam: kdor je savesan, fkerbi sa fvčt, in teshej flushi Bogu, ker je rasde- — 568 — Ijeniga ferza.” I. Kor. 7 , s5 —- 34 . Vfaki naj premifhljuje befede fvetiga Pavla, ktire fo polne fvetlobe, de li svolj dan po boshji- mu poklizu. Vlaki ima fvoj dar od Boga, in vlaki naj vprafhamodriga sa fvet, in naj pro¬ di Boga, de bi njegovo voljo fposnal, in po nji ftoril. Zhidod ima veliko fovrashnikov, sato bo¬ di varen. ( Sovrashnik zhidodi je telefno po- sheljenje, ktiro sapeljivo vabi tvojo dufho dovoliti v’ greh. Ref je , kar pravi fveti Pa¬ vel: ,,Velik saklad imamo v’ flabim telefu.” II. Kor. 4, 7 . t Sovrashniki tvoje zhiflolti fo vii nadleshni fkufhnjavzi, ktirih je fvet poln. Ti nabavljajo saderge, sladi mladim; oni nimajo in ne dajejo pokoja, ker fo polnine- zhidiga duha. Sato je zhitlod redka, pravi fveti Hieronim, ker jo laflno poshelenje, in vidni fovrashniki salasujejo. V’ nezhidoft per- pravi flabo govorjenje, nepotrebna prijasnod s” drugim fpolam, flaba drushba, rasujsdan plef, obilnod jedi in pijazhe, radovednod fla- biga, shivljenje bres dela, predersne ozhi, in vezh drusiga. Zhe hozhelh po sapovedi zhift biti, varuj fe prav fkerbno viiga tiga } karkolj te napeljuje v’ nezhidod, sraven tiga trudi fvoje nepokorno telo s’pofhtenim delam; premifhluj fvete rezhi; ljubi famoto, in mo¬ li danovitno. Ljubi moj! fofebno ti perporozhim po- nishnoft in framoshljivod, ker bres tih zhe- dnod ne morefh ohraniti zhidodi. Zhefirav- — 56g — no dolgo zhafa shivel v’ nezhiftofti, lie sana- fhaj fe, ampak smirej bodi v’ fkerbi; drugf morebiti bolj Itari od tebe, fo v’ fivih lafeh fvojo dufho ognufili s’ nezhiftoftjo. Boj fe lju- , dem dopafti, fzer ti bolh veliko fkufhnjavzov in fkufbnjav nakopal. Ako fe hvalifh s’ fvo- ( jim telefam, ker imafh dopadajenje do febe savolj drusih, nifi ponishne in framoshljive dufhe, bofh refnizhno padel v’ naftavo hudo¬ bnih. Tvoja lepota naj bo ponishna framo- shljivoft pred Bogam in pred ljudmi. ( Spofh- tuj fvoje flabo telo vprizho Boga, in angelja varha. Blagor tebi, zhe me ubogafh, ker lahko bofh prifhel v’ drushbo zhiftih. duhov zhiftiga Boga vshivat. Kriftul’ pravi : „Ktiri fo zhiftiga ferza, bodo Boga gledali.” Mat. 5 , 8 . M a l i t e v. O Jesuf shenin zhiftih dufh! kako bom jeft prifhel v’ tvoje kraljeftvo, ker me nezhi- fto posheljenje lahko sapelja? Zhe fe ravno bojim djanfkih gerdih grehov, to je le is na- torne framoshljivofti, ali is ftrahii pred ljud¬ mi; fzer je moje ferze polno oftudnih shelj, v’ ktire vezhkrat dovolim. ( Sam li nakopavam fkufhnjave; fam fim fovrashnik fvoje duthe, ker premalo molim, premalo fim framoshljiv , premalo fe varujem fkufhnjavzov: s’ preder- snimi ozhmi, s’ fmeham, s’ perlisnjenim go¬ vorjenjem, in drugazh flabim fvojo she poka- — 570 — shemo natoro. O Gofpod! pomagaj mi po fvoji veliki milofti; vftvari v’ meni zhifto fer- ze; daj mi zhifte mifli; obvaruj me pred ne- zhiftim ljudmi, de fe obvarujem tiga ftrupa, in de s’ zhifto dufho tebi flushim. O fveta Jedert zhifta nevefta Jesufova! fproli mi gna- do fvetiga Duha, de s’ nje pomozhjo zhifto shivim po fvojim ftanu, in de pridem zhiftiga Boga vekomaj vshivat. Amen. XVIII. dan fufhjsa. ,Sveti Ziril Jerusalemjhi Jhkof. C t V-^veti Ziril je bil od fvetiga Makfima Jeru- salemfkiga fhkofa savolj n jegoviga fvetiga shiv- ljenja shegnan v’ mafhnika; on mu je isro- zhil osnanovanje befede boshje, in poduzhe- nje novinzov v’ veri. 4 Sveti Ziril je s’ pofeb- no uzhenoftjo, fkerbjo ingorezhnoftjo to tesh- ko flushbo opravljal. Kader je bil fveti Ma- hlim umeri, je bil fveti Ziril svoljen v’ letu 35o sa fhkofa poglavitne Jerusalemfke zerkve. V’ sazhetku njegoviga fhkofiftva je bil velik zhudesh v’ Jerusalemu, ( Sedmi dan velikiga travna ob ofmi uri sjutrej v’ letu 35 1 fe je perkasal velik krish fvetlifhi od folnza, ktiri je fegel od hriba (Kalvarja) do oljfke gore! dolg je bil namrezh tri tretinke ure. Vli — 5 7 i — rusalemzhani fo ta prezhudni krish vezh ur vidiliv’ velikim Ilrahu fo bilivli, mladenzhi in tiari, moshe, shene in divize fo hiteli v’ zerkev in fhe ajdje s’njim, in vligamogozhni- ga Boga in Jesufa hvalili. Ta zhudesh je bil rasosnanjen po vlim fvetu, in fveti Ziriljepi- fal od njega zefarju Konfianzu v’ Konftantino- pel. Morebiti je ta zhudesh pomenil hudo pre¬ ganjanje pravovernih, ktero fopotemodkri- voverzov sazheli terpeti, Ene leta potlej, namrezh v’ letu 562 fo bili drugi fofebni zhudeshi v’ Jerusalemu. Ze- far Julijan je sapuftil katoljfhko vero, in je malikovaviz poftal. On je svijazhno prega¬ njal zerkev ; tudi je hotel befedo boshjolash- njivo fkasati, ktira fe je natanko dopolnila nad Jerusalemam. Daniel je prerokoval, de bo savolj fmerti Jesufove Jerusalem in tempelj rasdjan, in de to rasdjanje bo otlalo. Dan. 9, 26. Jesuf je tudi pravil: „Tukaj ne bo kamena na kamenu pufheniga.” Mat. 24 , 2. Vfe to fe je refnizhno sgodilo, Rimljanje fo mefto in tempelj rasdjali; farni judje foto ras¬ djanje dokonzhali. Zefar Julijan je dal per- pufhenje judam sopet fesidati rasdjano mefto in tempelj, de bi boshjo befedo lashnjivo ka- sal. Judje fo is vlih deshel hiteli v’ Jerusa¬ lem; s’ premoshenjem in s’ rokami fo fe go- nezhe lotili tiga veliziga dela, Itari, mladi, nioshki, shenfke, vfe je delalo, ker fomeni- li sa boshjo zhall delati, Judje fo bili polni napuha in shuganja zhes krilljane prebivajo- zhe v’ Judeji, ker fo menili poprejfhno zhaft, in oblah dofezhi. ^veti Ziril fe je njim fme- jal, ker je bil mosh shive vere, in je govo¬ ril, de vfe njih del je saftonj, de Jesufov pre¬ rokovanje bo fhe le sdaj popolnama poterje- no, ker ne bodo samogli tempeljna fesidati. Judje fo nar prej podirali ftare sidove, in ka¬ der fo vfe poderli, in novo sidanje sazheli, je ogenj is semlje lhvigal, in delavze poshgal, hotii fo beshati v’ blishna zerkev, pa kar is meila nifomogli, in poshgani fo bili; pa ker fhe nifo bersh od fvojiga lklepa odftopili, je sopet ogenj veliko judov poshgal, tako veliko¬ krat, de fo obupali in ozhitno fposnali, de soper boshje rasodenje nizh ne samorejo, in fo od dela nehali. V’ tihih dneh je tudi bil velik potref, de je vfe padalo na kup, in je bilo veliko mertvih. Tihi zhaf fe je tudi nad meftam velik krish perkasel fvetlifhi od uniga sgorej popifaniga, ktiri je pomenil smagoJe- sufove vere soper jude, nevernike in krivo- verze. Zefar Julijan ako ravno mogozhen, je bil permoran od fvojiga fklepa odftopiti, invli fo fposnali, dezhlovefhkamozh je flaba soper befedo boshjo. Veliko judov je fposna- lo fvojo smoto; ti fo fhli pred fvetiga fhkoia Zirila, in ga profili v’ Jesufovi veri poduzhe- ni biti’, de bi-bili kerfheni. 4 Sveti Ziril je bil prizha vfih tih zhudeshov; tudi neverni pi- farji prizhajo od njih. On je veliko terpelsa svelizhanje ivojih ovzhiz, sa fpreobernjenje judov iil nevernikov; veliko huji je preftal —- 5jo — od krivoverzov, it tiri fo ga neulmiljeho fo- rrashili in preganjali. On je v’ velikih brit- kotlih vishal fvojo fhkofijo; pet in tridefetlet je bil fhkof, in je fveto umeri v’ letu 585. Nauk. Od boshje in zhlovekove volje. ,Sveti Ziril je bil mosh shive vere, sato je krivizhno preganjanje krivoverzov voljno predal., sato fe je persadevanju nevernikov in judov fmejal, sato je bil v’ velikih britko- flih smirej llanoriten. Tudi ti, o kriftjan! bo¬ di shive vere v’ Boga, in ne bolh nikdar od njega sapufhen. Vera je korenina vfiga do- briga, podpira dobro, odganja hudo. Nizh ne de, zhe ne umefh fkrivnili pot boshje mo- drolli, previdnofti, milofiiin pravize ; leterd- no veruj v’ Boga modriga, ufmiijeniga, pra- vizhniga> vligamogozhniga. Tine morefh ra- sumeti ne frezhe, ne nefrezhe adamovih otrok: sakaj Bog ponisha pravizhnilta, sakaj povik- fha hudobnika : sakaj kriviza obvelja, sakaj je nedolshnoll preganjena. Te rezhi lo tebine- sapopadljive, pa vera te uzhi, de Bog vfe r avna modro in pravizhno, in de je drugo shivljenje, kjer bo plazhilo po saflushenji, kakor govori ^alomon. Prid. 5 , 16, 17. Terdno veruj, de kar je Bog gavoril, bo dopolnjeno. Daniel je veliko zhafa prej pravil od konzhanja Jerusalema in templja j — 574 — refnizhno je to bilo pod poglavarjem Titani. Jesuf je djal: Kamna ne bo pufheniga na kam¬ nu: refnizhno je to bilo. Rimfld poglavar Tit je mefto in tempelj rasdjal, vender jepu- tlil nehaj lepfhiga osidja, potlej pod nevernim zefarjem Julijanam fo judje farni sadnji kamen ven vergli; in tako je moglo oftati. Terdo- vratni judje fo dopolnili befedo Jesufovo, ka¬ der fo fe njegovi befedi vftavljali. Refnizhne fo befede fvetiga Gregorja : Hudobnik dopol¬ ni voljo boshjo , tudi kader fe Jtavi volji boshji. Sato fveti Pavel savpije: „0 vifokoft bogaftva boshje modrofti.” Rimi. n, 33. Ne sgovarjaj fvoje hudobne volje , ali fvo- jih hudobnih del s’ boshjo voljo. Hudobniki islagajo boshjo voljo po fvoji hudobni volji, kar ni prav. Kader fe je nad Jerusalemam perkasal fveti krish, fo katoljfhki verniki prav govorili: To pomeni premaganje Jesufove ve¬ re nad krivoverzi. Krivoverzi fo lashnjivo djali: To je prizhevanje nafhiga refnizhniga uka. Judje fo menili sa refnizhno boshjo zhaft fherbeti in delati, kader fo fi persadevali Je- rusalem in tempelj sopet fesidati, pa ni bilo ref. 4 Sveti Ziril flikof in verni fo fe jim fme- jali, ker fo vedili, de njih persadevanje jo soper voljo boshjo. Kader je Bog rimfko ze- farllvo s’ kugo, s’ lakoto, s’ mezham fhtrafo* val savolj prelite kervi fvetih marternikov, f° neverniki djali: To je fhtrafinga nafhih m«' gozhnih bogov, ker nepokonzhamo vfih kri¬ stjanov. Tudi med nami je veliko lashnjivih — 575 ■— fodeb. Zhlovek rad islaga boshjo voljo po fvoji volji; sheli, cle bi bila boshja volja po njegovi volji, sgovarja fvojo hudo voljo s’ fve- to boshjo voljo, ker ne fvoje, ne boshje vo¬ lje ne fposna, in je nozhe fposnati. Krivi- zhnik v’ frezhi pravi: Ako bi ne bilo boshja volja, bi frezhe ne imel, ravno to je njego¬ va nefrezha. Dva zhloveka ftopita v’ sakon is famiga hudiga posheljenja; potlej pravita : Boshja volja je to. Tako drugi; pa vfe nipo volji boshji, kar je is boshjiga perpufhenja. Treba je tedaj po veri in po fvetih naukih mi- fliti, ali govoriti od boshje volje, sato opo¬ minja fveti Pavel: „Premiflite, ktira je dobra , dopadljiva in popolnama volja boshja.” Rimi. 12, 2. Kader Bog ispeljuje po hudobnih fvoje modre fodbe, ni nikolj hudiga kriv. Bog hu¬ do perpufha, ker samore is hudiga dobro je¬ mati. On prepove' hudo, vender perpufha hudo is neisrezhene modrofli. Bratje fo pro¬ dali v’ fushnofl: fvojiga nedolshniga brata Jo- shefa : Bog je to perpuftil, ker ga je hotel v’ Egiptu na prid veliko drusih povikfhati, ven¬ der fo grefhili. Jesuf je hotel umreti, fklep boshji je ta bil, vender neisrezheno fo gre¬ fhili ti, ktiri fo ga v’fmert isdali. Veliko ta- ziga je v’ fvetim pifmu. Akoravno Bog veliko¬ krat perpufha hudo, vender zhlovek rado- voljno dela hudo, hudobnih flushi boshjimo- drofti, vender je hudobnih, ker proflovoljno dela hudo. Nikolj tedaj ne rezi: Meni je to - 576 TT* dano, ne morem drugazh, boshja volja je ta, pod tako svesdo fim rojen. Zhe tako go* vorilh, govorilh soper vero, kakor fo nek¬ daj govorili krivoverzi. Poflufhaj fvetiga Ja¬ kopa: „Bog ni fknfhnjaviz na hudo: on ni¬ kogar ne fkufha. Vfaki je fkufhan od fvoji- ga posheljenja.” Jak. 10, i 4 - Molitev. O Bog vezhna-modroft, praviza in fve- ioft! kako fe predersnem jeft tvoje neisvedlji- ve.poti sapopafti, ker fam febe ne fposnam? Urn moj je kratek, tamen in fpriden; teshko sapopade, kar moje ozhividijo, kako samore vediti, kaj ti miflilh ? Le kar fi ti nam is fo- febne milofli rasodel, fi bom persadeval ve¬ diti k’ fvojimu poboljfhanju: tvoje fvete sa- povedi bom nozh in dan premilhljeval, debi shivel po tvoji fveti volji, tabo moja modroft in uzhenoft sanaprej. Vera me uzhi, de ti v le pravizhno, modro in ljubesnivo rav- nafh ; to mi je sadofti, de tebi pokorno finskim. Daj mi pravo modroft in sna- nje potrebnih refniz, de zhedalje do- padljivilhi tebi shivim; daj meni prav fpos- natijesula, in ga pofnemati, in tako bom vfe potrebno snanje imal. ( Sveti Ziril velik liu- shabnik boshji! ti mi fproli pravo modroft, popolnama pokorfhino, nepremagano svefto- bo v’sapovedih Gofpod Boga, de po tvojim sgledu njemu dopadem, in pridem v’ nebefa ga vshivat vekomaj. Amen. XIX. dan fufhza. 41 • - * *>» '/ » t < i '■ t Sueti Joshef, shenin Marije divize. C 4 ^veti Joshef je velik fvetnik per Bogu, inv’ vfej katoljfhki zerkvi. Malo fefzerve odnje- goviga fvetiga shivljenja, vender le, kar pra¬ vijo fveti evangelilli od njega, da velik sapo- padik od njegove fvetofti. ( Sveti evangeli pri- zhuje, de je bil Davidoviga rodu: ako rav¬ no pa je bil kraljeviga rodu, fe je vender s’ delam shivel v’ majhnim medu Nazaretu. Ka¬ dar je bilo bliso odrefhenje vliga fveta, 11 je fveti Joshef svolil zhiflo divizo, tudi Davido¬ viga rodu, imenovano Marijo. Ona je bila tudi uboga pred fvetain, pa bogata s’ gnado per Bogu. Oba da imela ferzhno voljo v’di- vifhtvu shiveti, pa is boshjiga fklepa da bila porozhena. Le zhida in fveta ljubesen je sdrushila te dve lepe dufhe, ko dva zhida duhova da fkupej shivela v’ revni liifhizi, sa- dovoljna da bila fvojiga uboshtva, vedno hva¬ lila Boga. Oba da le fkerbela v’ famoti flu- shiti Bogu s’ vfo dufho, in nida vedila, kaj jima je Bog namenil; namrezh nar vezhi fre- *ho in zhad. Marija je po boshji befedi mati 3 7 — 5r8 — obljubljeniga odrefhenika portala, pa tiga ni rasodela fvetimu Joshefu, ampak je upala, de mu bo Bog rasodel. .Sveti Joshefvidi nad njo snamnja rodovitnofti, in je bil v’ velizih britkoflih: fvetoft Marije mu brani hudigami- fliti od nje; kar vidi, shali njegovo ferze. Bog ni dolgo puftil fvojiga flushabnika v’ tih teshavah, angelja mu pofhlje povedat, de kar je v’ Marii, je od fvetiga Duha, in de bo rodila odrefhenika. Slo je bil vefel fveti Jo- shef, kadar to saflifhi. Takrat fo fe muozhi odperle, vidi in hvali veliko miloft nad obe¬ ma: njegovo ftifkano in poterto ferze sdajod vefelja pofkakuje, ker odrefhenik je bliso, ker njegova fveta nevefta je njegova mati, in on od Boga svoljen njegov rejni ozhe. Joshef in Marija fe pogovarjata od te velike boshje milofti, oba hvalita Boga. Ob zhafu napovedaniga popifovanja gre- rta v’ mefto Betlehem. 4 Shla rta is pokorfhine do neverniga zefarja v’ Betlehem, pa ravno s’ to pokorfhino rta dopolnila, kar je Bog go¬ voril po fvojim preroku Miheji, de v’Betle¬ hemu bo odrefhenik rojen. Mih. 5, 2. Ondi bliso meda, v’ revni fhtalizi je bil Jesuf ro¬ jen. .Sveti Joshef je bil tiga vefel, pa tudi shaloften, ker ni samogel po fvojih sheljah Jesufu ftrezhi: kmalo pa je njegovo ferze od vefelja pofkakovalo, namrezh ob prihodu nedolshnih paftirjev in mogozhnih modrih. .Sveti Joshef je bil po tem v’ veliki fkerbi, Herod je hotel Dete umoriti, sato mu 'je an- — 5 7 g ~ gelj sapovedal bersh vftati, in s’ njim odrini¬ ti v’ Egipt. S’ Jesufam in s’ Marijo je fhei v’ Egipt, in ondi je oftal do Herodove fmerti. Ne le pokorfhina, vfe zhednofti fo bile per fvetim Joshefu. On je umeri, preden je Je- suf uzhiti sazhel, njegova fmert je bila ne le frezhna, tudi vefela, ker on je smirej Bogu flushil s’ vfo dufho, in ker per njem fta bila Jesuf in Marija. Vefel je fhel s’ fveta flarim ozhakam osnanit, de njih refhenje je bliso. Nauk. Is njegoviga shivljenja. .Sveti Joshef zhilU shenin zhille divize Marije je velik fvetnik per Bogu in per lju¬ deh, ker je lofebno gnado prejel. .Svetiga Tomasha uzhenika in drusih nauk je, de Bog daje gnado po rtanu, v’ ktiriga on zhloveka nameni. .Sveti Joshef je bil od Boga svoljen shenin nar fveteji divize Marije, tudi varh Je- sufa Kriltufa. Po tej veliki zhafti in vifolci flushbi je on gnade prejel od Boga. Gnada tedaj njemu dana je bila neisrezheno velika, in tudi neisrezheno velika je njegova fvetoft, ker je bil Bogu vfelej pokoren. She prej je bil fveti Joshef velik fvetnik, potlej v’ fveti drushbi Marije in Jesufa, v’velikih britkoftih, in v’ftanovitni pokorfhini je zhe dalje fveteji prihajal. Kriftjan! profi s’ folsami Boga sa nhilnoft gnade, ker s’njo samorefh vfe, bres — 58o — nje ne samorefh nizh dob riga delati. Ne obupaj v’ flaboftih, v’ fkufhnjavah, v’ fesha- vah, ampak le profi ftanovitno, zhe Ji bolj potreben, bolj proli in bofh obvefeljen.. .Sveti Joshef je velik fvetnik, ker je bil shenin Marije. Velika fvetoft Marije prizhu- je od fvetofti fvetiga Joshefa, ktiriga je ona od Boga prejela, in ga perferzhno ljubila. Marija in (veti Joshef fta fe perferzhno ljubi¬ la, pa od kod je ta mozhna ljubesnjiva save? sa? Ta ni bila is natore, teniuzh is gnade: flaba, natorna, pozhutna ljubesen je bila de- lezh od Marije in fvetiga Joshefa, med njima je bila le fveta in zhifta. Ljubila fta fe tedaj ko fe fvetniki, in fvetnize med feboj ljubijo v’ nebelih. . Deli tudi fveti Joshef je ljubil Marijo, in je bil od nje ljubljen bresvliga te« lefniga dopadajenja, je ve n cle r mozhno fker- bel sa njo, jo redil in v’ vlili teshavah pernji ftanoviten ollal. To je sakonfkim v’ nauk. Ako je per njih le natorna ljubesen, nifo Bo¬ gu vfhezh, in ta ljubesen ne bo ftanovitna. Sraven sakonfke ljubesni naj imajo tudi zhifto in fveto, ktira uzhi eden sa drusiga fkerbeti, poterpeti in pomagati ftanovitno v’ vlih re- zheh, de bi bili vekomaj frezhni. .Sveti Joshef je velik Ivetnik, ker je bil varh Jesufov. Nebefhki Ozlie je fvojiga .Sina isrozhil fvetimu Joshefain Jesufga je fpofh- toval bolj ko natorni lin fvojiga ozheta. Ne¬ befhki Ozhe bi bil lahko dal lvojimu ljubiniu .Sinu veliko angel jov varhov, pa le fvetiga — 5'8i — Joshefa mu je. dal. Jesuf ni bil potreben ne angeljov, ne fvetiga Joshefa, vender je hotel po njem obvarovan biti. Neisrezheno Velika fvetofl je bila fvetiga Joshefa, ktiri je to po- febno flushbo opravljal. .Sveti Joshef je re¬ dil Jesufa Kriftufa, bolj ko dober ozhe fvoji- ga ljubiga otroka. .Starifhi naj fe uzhe od fvetiga Joshefa varhi biti fvojih otrok. Oni naj bodo fkerbni varhi dufhe in telefa fvojih otrok, ker bodo sa nje odgovor dajali Bogu. .Sveti Joshef je velik fvetnik savolj fofeb- ne ponishnofli. On je bil kraljeviga rodil, vender ga ni bilo fram s’ teshkim delam febe in fvojo fveto drushino shiviti. On je fofeb- ne gnade od Boga prejemal, pa nikdar ni befedize drugim od njih pravil, le Boga je hvalil. Kriftjan moj! bodi tudi ti ponishen, ker bres ponishnofli ni prave fvetofli. Ne framuj fe teshkiga dela is prasne vifokolti ^ fposnaj fvoje pogrefhke, in nikar fe s’ lilo pravizhniga ne delaj: ne govori rad od febe, od fvojih dobrih del, od fvoje dobrodelnofti neperlosbno, ne sheli rasosnaniti fvoje do¬ brote , fvojih krishov fvoje poterpeshljivofti, saka j to prizhujeod napuha, ne odponishno- fti. Naj le Bog ve tvoje fkrite dobre dela, in on ti bo pravizhno povernil. .Sveti Joshef je velik fvetnik savolj pofeb- ne pokorfhine. Pokorfhina, zhe is ponish¬ nofli ne isvera, je hinavfka, ali lakomna in sato nevredna per Bogu. Popifovanje shivlje-> n ja fvetiga Joshefa obilno prizhuje od njego- — 582 — ve ponishne pokorfhine. Zlo, kadar je mo¬ gel po nozhi vrtati, in v’ Egipt, v’ nesnano deshelo med nevernike naglo odriniti, ni famovoljne mifel imel, ali soperne befedize govoril; po zhlovefhki flaborti bi bil lahho djal: Bog je prej vedil vfeto, pa prav po no¬ zhi mi sopove uftati in beshati. Jesuf bo odre- fhil fvoje ljudrtvo, sdaj nozhe febi pomaga¬ ti, Jesuf nedolshen more beshati pred hudob¬ nim Herodam, kako fe bom shivil v’ nesnani desheli ? Nizh tiga, ali taziga ni miflil fveti Joshef, ampak voljno, hitro in ponishno ubo¬ ga. Kriftjan! s’ timi nauki febe pravizhno fodi; zhe le permoran ubogafh; zhe imafh smirej kaj govoriti zhes boshje fklepe, ali zhes oblallnike; zhe hozhefh vfe po fvoji volji de¬ lati, kakfhina je tvoja pokorfhina? Nobene ni. 4 Sveti Joshef je velik fvetnik in pomozh- nik. Evangeli od njega prizhuje: Joshefmosh Marije je bil pravizhen ; on je tedaj shivel na¬ tanko po vlih sapovedih, sato je dopadel Bo¬ gu, in sato veliko samore per njem. Jesuf ga je ljubil, ga tudi sdaj ljubi, in uflifhuje njegove profhnje. Kriftjan moj! tis’vfozer- kvijo zhaftifh fvetiga Joshefa, pa premifli> zhe ga prav zhaftifh; ga prav zhaftifh, ako ga fkerbno pofnemafh, zhe po mozhi ne shi- vifh po njem, tvoja zhaft je prašna. Premi* fli njegovo slavljenje, premifli fvoje, more¬ biti per tebi ni fenze njegove gorezhnofti> —■ 535 — ponishnofti, poterpeshljivofti, pokorfhine, zhiftofti. Pollishaj fe, in profi. Molitev . O moj Bog ! zhepremiflim shivljenjetvo- jiga flushabnika fvetiga Joshefa fposnam fvo- jo nevrednoft in hudobo; fe moram framo- vati, in ponishevati. On je bil pravizhen, ker je po vfih sapovedih svefto shivel; jed fim hudoben, ker fim le po fvoji volji rasuj- sdano shivel. O Gofpod! ufmili fe menehu- dobniga grefhnika, ako ravno nilim ufmilje- nja vreden. O mogozhen pomozhnik fveti Joshef! proli sa me Jesufa. Ti fi ga ljubil is vfiga ferza, sdaj ga vshivafh v’ nebelih, ti ii mu ltregel s’ vfo fkerbjo, li ga fkerbno ob¬ varoval pred fovrashniki; ti 11 ga na rokah polil', ga objemaval in kufheval ljubesnjivo: tebi je hotel biti pokoren, in ne bo tvojih profhenj sanizheval. ,Sproli mi od Jesufa ve¬ liko ljubesen, ponishnoft, zhiftoft, poterpe- shljivoft in vfe zhednofti, de pravizhno shi- vim, in frezhno umerjem. t Sibom s’vfomo- zhjo persadeval fvoje shivljenje poboljfhati, de Jesufu, Marii in tebi dopadem. Marija in fveti Joshef! bodita moja pomozhnika sdaj, in slafti v’ sadnji uri, de fvojo dufho sauplji- vo isrozhim Jesufu, in ga prijasniga najdem* Amen. — 584 XX. dan fufhza. ,Sveti Panhar marternik. t Sveti Panhar je bil rojen od katbljfhkih po- rodnikov, in od njih v’ katoljfhki veri srejen. On je bil lep, perljuden in prebrifan, sato ga je neverni zefar Dioklezjan v’ fvojo flushbo vsel. V’ neverni hiihi je opefhal nakerfhan- ftvu, je is moloferzhnofti malike molil; s’tem le je perlisoval zefarju, in od njega veliko flushbo sadobil. Kader fte njega mati in fe- flra svedile vfe to, fte mu ljubesnivo pifale, in ga lepo profile fvojo veliko pregreho fpos- nati, fe poboljlhati, in vfe terpeti sa Jesufo- vo vero. To ljubesnivo, pa tudi fvarjezhe pifmo je bral, prebral in premifhljeval vezh- krat: Bog mu je dal gnado shaloftniga lpos- nanja, vef v’ folsah je glafno molil in pro¬ fil: Gofpod Jesuf! ufmili fe mene nevredniga grefhnika. Hifhniki fo ga flifhali sdihovati, fo fposnali, de je grosno shaloPcen, pa nifo vedili sakaj. Ti fo pravili zefarju : Ne vemo, kaj je tvojimu dobrimu flushabniku Panhar- ju; na glaf joka. Zefar. gapoklizhe, invpra- Iha: Ljubi moj Panhar! sakaj ii shaloften? Panhar mu odgovori: Oh! kako ne bom sha- lollen, ker fim fvojiga Boga sapuftil.. Zefar mu prijasno rezhe : Hozhefh ti tedaj sopet kri- ftjan biti? te profim, is ljubcsni do mene ni- I — 585 — liolj vezli tiga’ne mifli. Panharniu prav fer- zhno odgovori: O, de bi ne bil nikolj od Je- sufa odftopil! raji hozhem vfe bolezhine ter- peti, in tudi umreti, ko fe sanaprej Jesufu odpovedati. Zefar rasferden ga ukashe hu¬ do pretepAi, in potlej ga da v’ oblaft meAni- niu fodhiku, rekozh : Ako 'Panhar nozhe ma¬ likov moliti, umori ga. Oblafinik li je veliko persadjal Panharja oil vere odverniti, ker pa ga ni mogel, ga je ukasal s’ mezhamumoriti. Tako je [Veti Panhar v’ mefiu Nikomedji s’fvo- jo kervjo sbrifal fvojo prejfhnjo nesveftobo, in je velel fhel v’ nebefhko kraljellvo. N a u k. Od teshhiga lajlniga fposnanja. .Sveti Panhar je bil nefrezhen v’ frezhi, ker savolj neverniga zefarja je malike molil: pofvetna zhaft, bogaflvo in oblart: je od njega dofegel, pa kaj bi to v’ vezhnodi pomagalo ? On je is flabofti nialike molil. Ako fe to ravno flaboft imenuje, je vender bila filno velika pregreha. ( Srezhen je bil, de je popravil fvo¬ jo smoto, in sbrifal fvoj greh s’ fvojo kervjo. Naj bi bil Panhar te farne pregrehe kriv, in ne odfiopil od nje, bi bil vekomaj pogubljen. .Sveti Jakop prizhuje : „Kdor vfe sapovedi fpol- nuje, pa le ene ne, vfe sanizhuje: sakaj, Bog je rekel; Ne prefheftovali, in tudi, ne vbijati.” Jak. 2, lo, u. Vfe sapovedi food 586 — Boga, in vfe moremo fpolnovati. Ne rezi te¬ daj : ( Samo enkrat fim fmertno grefhil. Je mar to malo, le en fmertni greh imeti ? Bife ti malo sdelo, ako bi tvoja hifha le enkrat sgorela? ako bi le enkrat fmertno ranjen bil? Ni fmertni greh huji nefrezlia od vfih nefrezh ? Sakaj tedaj tako govorifh: Le enkrat fim fmer¬ tno grefhil? Naj bo tudi ref, kar pravifh, vender fi s’ enim greham pekel saflushil; zhe le enkrat va-nj pridefh, bofh v’vezhnim ter- pljenji savolj eniga famiga fmertniga greha. Gorje tebi vekomaj, ako fenefpokorifh. Pre¬ rok Ezehiel pravi: Dufha, ktira je grefhila* bo umerla, bo pogubljena. Eze. 18, to. Morebiti pa nifi le enkrat fmertno gre¬ fhil, temuzh vezhkrat. Ne ti, ne nobeden ne samore vfih fvojih grehov fposnati. Potre¬ bna ponishnoft je uzhila pravizhne trepetati savolj nefposnanih grehov, kaj pa tebe pra- vizhniga dela? Kdo ti je rasodel, de fi le en¬ krat grefhil? Napuh te sapeljuje, pa ravno sato fe boj. Eni pravijo: Kaj pa hudiga de¬ lam? krivize nobenimu neftorim: molim rad, hodim k’ fveti mafhi, k’ fpovedi, in druge dolshnofti dopolnujem. Ljubi moj! ne boni te prenaglo permerjal hudobnirau fariseju, ktiri je ravno tako govoril: morebiti je ref, kar govorifh, vender te profim, faj pomifli, de David, rasfvetljen prerok, je profilsaod- pufhenje fkritih grehov. Pf. 18, i 3 . t Sveti Pavel , akoravno apoftelj, ni nizh hudiga nad feboj vidil, vender ni febe pravizhniga fhtel. — 587 —' I. Kor. 4, 4. .Si ti bolji ali flabeji od tih? Tedaj ne sanafhaj fe na fvojo pravizhnoft, te- muzh shivi v’ ponishnofti. Premajhno pod- uzhenje v’ sapovedih, flaba veft, ljubesen do greha, mlazhnoft do Boga, pohujfhanje hudobnih, flabe navade fveta, in dofti dru- siga sapeljuje zhloveka, in sapeljivo gaopra- vizhuje, de fvojih grehov ne fposna. .Salo¬ mon pravi: „.So hudobni, htiri mirno shive, kakor bi dela pravizhnih imeli.” Prid. 8, i 4 - Premifli, zhe imafh vefelje nad Bogam, zhe fkerbifh, njemu dopafti, zhe krotifh fvoje hude mifli, zhe pod poftavo dershifh fvoje hudo posheljenje. Zhe tiga ne delafh, fepra- vizhniga lashnjivo fhtejefh, kakor govori fve- tijanes: „Ti pravifh : ( Si bogat, in premo- shen, pa ne vefh, de fi reven in uboshen.” ,Skr. Ras. 5 , 17. Kar najdefh flabiga nad feboj, hitro od¬ pravi s’ refnizhnim fpreobernjenjem. Zhe odlafhafh refnizhno poboljfhati fe, kader te Bog klizhe. morebiti tene bo vezhklizal: zhe ti nozhefh, kader Bog hozhe, morebiti on ne bo hotel, kader bi ti hotel. Pravsatoopo¬ minja Isaija: „Ifhite Gofpoda, dokler ga je naj- diti.” Isa. 55 , 6. Terdovratnim grefhnikam pravi Kriftuf: „Vi me bote ifkali, in bote v’ fvojim grehu umerli.” Jan. 8,21. Ne sani- zhuj milofti, ker morebiti bo zhaf mafhtova- nje hitro prifhel. Ta fvet ti da moder, re- kozh: „Ne odlafhaj fe h’ Gofpodu preoberni- ti j saka j njegova jesa bo naglo prifhla.” .Sirah — 588 — 5, 8 , g- Zhe tvoje telo sboli, imihitifhpo-' magati, sakaj pa enako ne hitifh fvoji dufhi pomagati, kader je ranjena od greha ? Imaih pifmo od Boga, koljko zhafa bo s’ teboj po- terpljenje imel? Ako odlafhafh fe fpreober- niti, teshej fe fpreobernefh, ker tvoji grehi hujiv’tebigofpodujejo ; sainoref h naglo umre¬ ti , in kaj bo sa dufho? Menifh je majhna fre- zha ali nefrezha, vezimo svelizhanje ali vezhuo pogubljenje? Premifli, kaj ^Salomon v’ Gofpodovim imenu govori : „Grefhnikibo¬ do , na sadnjo , v’ me hlizali j pa jih ne bom uflifhal, sato ker fo moje 1 'varjenje sanizhe- vali.” Prip. i, 28 . Bog tako govori, ne de bi tebe pogubil, temuzh de bi fe tipoboljfha- ti hitel, in fe svelizhal. Ne sanizhuj tedaj bo¬ gativa boshje milolti, tlelaj vreden fad poko¬ re, de miioft sadobifh. Pravifh: Bi fe rad fpreobernil, ako bi gnado imel. Gnada je ref potrebna, pa mo¬ rebiti je ta sgovor tvoje lene dufhe v’ greh saljubljene. 4 Sam lahko prizhalh, de shelilh druga,zh shiveti, 'in de te veti vezhkratpezhe; vidifh, to je snamnje, de Bog te fhe ni sa- putlil, de te on klizhe: vsdigni fe tedaj fer- zhno , in pojdi s’ mozhno voljo k’ njemu. Ta fedajni zhaf fvetiga poila je fofebni zhaf mi- lofti, ne obupaj, ampak upaj v’ dobrotljivi- ga Jesufa, in pojdi k’ njemu s’ pravo pokoro. Profi Boga s’ ferzhnimupitjem, jokaj ozh profi Jesufa od grefhnikov sa vfe greihnike krisha- niga, upaj v’ njega miioft, kufhuj njegove — 58 9 — rane, iii is ferza rezi: O Jesuf, ufmiljenje mi fkashi! pomagaj moji dufhi, ne saversi mo¬ je dufhe, sa ktiro ii vid fvojo kri prelil! Pre- mifhljuj Imert, fodbo in vezhnoft, de fe na- polnifh s’ Araham; pa tudi neisrezheno lju¬ bezen Jesufovo, de fe viiamefh v’ ljubesni. Njegova britka fmert.ti prizhnje, koljko te on ljubi, in koljko fovrashi greh. Ljubi tedaj Jesufa in fovrashi greh, rastergaj fvoje ferze ..s’ veliko shaloft jo, opufti grehe in perloshno- 8i grehov, in potlej .bodi v’ dobrim ftanovi- ten. Sdaj v’ poftu na sunajnim boljfhi biti, nekaj fe s’ poliam pokoriti, opuftiti vidneno- roflifveta, pa drusiga nizh, je premalo. ( Spre- oberni fvoje mifli, naj prebiva, duh Jesufov v’ tebi, ljubesen do Boga bodi shivljenje tvo- jiga shivljenja, ponovi fe po Jesufu, in le ta¬ ko bo tvoje fpreobernjeiije refnizhno. Molitev. O moj Bog! ako premiflim fvoje flabo shivljenje , me. groša obide , ker fini tebe vfi- gamogozhniga Ggfpoda velikokrat sanizheval. hkuga smota je bila v’ meni, de nifim hotel Irojiga svijazhniga ferza fposnati. Od fvojih grehov fini fodil po natori, po fvoji napazh- nofti, po flabotli drusili, po hudih navadah fveta, ne pa po tvojih sapovedih. Kadar tim vidil pregrefhnike, fini fe s’ njimi sgovarjal; rekozh: Tudi drugi tako delajo. Neumnesh hm bil, ker grehi drusih ne morejo mojih sgo- — 5go — varjati, ker ti bofh vfe pravizhno fodil, in vlim pravizhno povernil. ,Sveti Panhar je ref slo grefhil, ker je tebe sapuliil, pa njegovo fpreobernjenje je bilo refnizhno, in je s’ fvo- jo kervjo sbrifal fvoj greh. Oh! de bi jeli faj refnizhno jokal! OGofpod! daj meni prav fposnati fvoje hudobno in svijazhno ferze, daj meni is ferza shalovati is ljubesnido tebe, daj meni refnizhno poboljfhanje in ftanovitnoft v’ dobrim, de fvoje grehe sbrifhem, in miloft od tebe sadobim. Amen. XXI. dan fufhza. ,Sveti Benedikt duhovni ozhe veliko mini- hov. t Sveti Benedikt je bil rojen v’ meftu Norzji na lafhkim v* letu 480 od bogatih ilarifhov. Ti fo ga fhe majhniga poflali v’ fholo v’Rim: s’ pofebnim pridam fe je uzhil, in s’ tim je delal fvojim ftarifham veliko vefelje. V’ mo- drofli, pa veliko bolj v’ poboshnofti je rafel, bo- gabojezhifhi je bil od vlih drusih. Sato fe je bal pohujfhanjafvojih fouzhenzov, inlefheft- najft let ftar je fhel v’ famoto bliso terga Su- biak. V’ globoki jami je bil tri leta vlim lju¬ dem nesnan, en fam minih blishniga klofhtra je vedil, in mu ozhafi malo kruha pernefil. — 5gi — Lahl c Sfeti Benedikt fe je nekej let potlej s* nektinni minihiprefelilna napolitanfko, in je Ih el na en hrib, po blishnjim mehu Montecafino ravno tako imenovan. Ondi jenafhel nekaj ne¬ vernikov, ali malikovavzov: bersh je njih ma¬ like rasdrobil, in fesidal dve majhne zerkve; s’ Ivojo perljudnoftjo, s’ nauki in s’ zhudeshi je tifte flepe malikovavze k’ fveti veri fpreo- bernil. Ondi je klofhter fesidal, in potlej dofti drusih po kriftjanfkih cleshelah. Veiiko .uzhenikov, papeshov, fvetnikov in marter- nikov je bilo is bratovfhine fvetiga Benpdik* ta ; do donafhnjiga dneva fo nrinihi fvetiga Bepedikta flovezhi v’ uzhenofti. ( Sveti Bene¬ dikt je v’ Golpodu safpal 2 p. dan fufhza v’ letu 545. tri in fheltdefet let llar, in njegova f.veta dufha polna veliziga safiushenja je fhla v’ vezhno plazhilo, sa k, tir o je nevtrudama delala. r\ Nauk. 01 pojt tinih in du/hnih jkerbi. ( Sveti Benedikt je vef zhaf fvojiga sliiv* ljenja veliko delal in terpel sa fvoje svelizha- nje, in sa svelizhanje blishniga. To je . dol* shnoli vfih. Ni dolshnolt fzer v’ klofhter, ali v’ pufhavo iti, pa dolshnolt je bogabojezhe shiveti, in (tanovitnoft imeti v’ bos.hji flushbi, enako fkerb moremo sa blishnjiga imeti. Bo- shje flvari fmo, in moreno fvojiga ljubig a — Sg5 — ftvarnika *edno moliti, fofebno š’ fvetim shir- lenjem. ( Sveti Pavel pravir ,,Prolim vaf fpo- dobno sliiveti po poklizu s’ vfo ponishnoOjo. Ponovite fe v’duhu, obležite novigazhloveka, ktiri je po Bogu ftvarjen v’ refnizhni pravizh- nofti in. fvetofti.” Efes. 4, 1, 2, 23, 24. Zhe tako shivimo, bomo v’ refnizi molili] in hvali¬ li Boga, tudi bomo fvoje dufhe svelizhali. t Sveti Benedikt je smirej pred ozhmi imel Jesufa vojvoda viih svoljenih: vimej ga tudi ti o kriftjan. Sakaj je bil Jesuf med nami tri in tridefet let? Sa naf neumne ovzhize je on bil, de bi nam pravo pot basal v’ nebefhko kra- ljeltvo. Vfe Jesufove dela, sgledi, nauki , zhudeshi, terpljenje in frnert je bilo h’nafhi- mu poduzhenju, in k’odrefhenju. Jesuf je bil rojen od zhifte divize, de bi nam zhiftoft perporozhil. On je rojen v’ revni fhtalizi opolnozhi, v’ fredi sime, bres pomozhi je hotel biti, de bi naf uzhil nehati fe ubofhtva in terpljenja. Jesuf je beshal pred neufmi- ljenim Herodam v’ Egipt, de tudi mi voljno terpimo preganjanje savolj pravize. Jesuf je fkerbno uzhil, de fposnamo vrednoft boshje befede, in jo radi poflufhamo, debi shiveli po nji, Jesuf je odpufhal fovrashnikam, de jim tudi mi radi odpufhajmo. , Jesuf je veli- bo molil, de tudi mi ftanovitno molimo. Je¬ suf fe je poltil, de fe tudi mi radi poftimo in v pokorjenji shivimo. Jesuf premifhljujozh ttafho nehvaleshnoft je na vertu kervavi pot potil, de bi mi refnizhnO jokali zhes fvoje 58 — 5g4 — grehe, Jesuf je hotel umreti na krishi, de fposnamo njegovo veliko ljubesen, in de ga v’ refnizi ljubimo, de fposnamo hudobo gre¬ ha, de fe ga refnizhno varujmo. Jesuf je od fmerti vftal, de bi nam pokasal, kako bomo zhaftito. premenjeni, ako shivimo po njego¬ vih sapovedih. Jesuf je vprizho uzhenzov v’ nebefa fhel, de bi nam pokasal kralj e (Ivo nam perpravljeno, ako njega pofnemamo. .Sveti Pavel uzhi: ,,Kriftuf Jesuf je dal febe sa naf, de bi naf pofvetil, in naf refhil od vfiga gre¬ ha, in febi ozhiftil ljudftvo, ktiro bi njemu dopadlo, in fe po dobrih delih ravnalo.” Tit. 2, 14. .Svetniki boshji, sladi fveti marterniki, fo hiteli s’ teshkim krisham po kervavi potisa Jesufovim krisham. Vfaki more hoditi sa Je- sufam s’ krisham, in s’ fvetim shivljenjam, kakor fveti Peter opominja, rekozh : „Bratje! persadevajte li s’ lepim shivljenjam fvoje po- klizanje in svoljenje uterditi, de pojdete v’ nebefhko kraljeftvo. II. Pet. 1, 10, 11. Bog je naf poklizal k’ fvetofti, de bodimo Jesufu podobni, in le tako pojdemov’ nebefhko kra¬ ljeftvo. Kriftjan moj! premifli, kako.shivifh in koljko fkerbifh sa fvoje svelizhanje. Po- flufhaj, kaj je Jesuf govoril: „Marta! Mar¬ ta! ti fi fkerbna, in fi veliko persadevafh, eno farno pa je potrebno. Marija lije narbo- lji del svolila, ktiri ne bo od nje vset.” Luk- 10, 41, 42, Tebefedefopoduzhne in fvar. jezhe. Marta je bila dobra, in je fkerbela — 5gS — ne sa fhkodljive ali hudobne rezili, ampak sa pollresbbo Jesufovo, venderjebila pofvar- jena, ker je prevezh fkerbela. Marija je bi¬ la pohvaljena, ker je per Jesufovih nogah s’ lazhno dufho poflufhala njegove fvete nauke, de bi po njih shivela. Sakaj in koga ti kri- ftjan fkerbifh ? Morebiti fkerbifh is lakomno- lli, is napuha, is nezhiftofti, de bi po fvoji volji shivel, ne pa savezhno frezho fvoje edi¬ ne dufhe. ( Skerbifh sa fvet, ktirigabofh sa- pultil, ne sa kraljeftvo, ktiro ti ne bo odvse- to. Opravljaj svefto pofhtene dela fvojiga ftanu, pa imej smirej fvoje verno ako ober- njeno v’ nebefa, de boshjo voljo v’ vfem de- lafh, kakor uzhi fveti Pavel: „Vfe karkolj delate, delajte v’ imenu Gofpoda Jesufa.” Ko- lof. 3 , 17. Ljubi moj! premifli dobro, zhe imafh v’ fvojih pofhtenih delih Boga pred ozhmi. Zhe le is lakomnofti isvira tvoja pridnoft, kaj ti pomagajo nepokojne fkerbi? Zhe hrepr« nifh po dobizhku, de bi samogel fvojo po- shrefhnoft, ali nezhiftoft naliti ti, kaj ti samo¬ te tvoja pridnoft pomagati! Zhe fe v’ fvojih delih hudobno jesifh, ali kolnefh, kakfhno plazhilo bo prejelo tvoje terpljenje? Plazhilo tfiga tiga bo hudo, ne dobro. Ravno tako ne toorefh upati dobriga plazhila, zhe kriftjan- fke dela flabo opravljafh. Delaj tedaj prid¬ no, de pofhteno shivifh, pashivi, de Bogu flushifh. Premifli, kakfhna je tvoja dufha. Morebiti je mozhna in nepreftrafhena, kadar 38 * — 5 yf. — Jo prevsetnoft napihuje 5 kadar jo lakomnoft perganja; kadar jo jesa ali druga flaboft navda: nafproti pa je morebiti vfa mersla in nepridna, kadar bi fe mogla vflavljati hudob¬ nim, fvariti grefhnike, greha fe varovati. Tedaj, zhe je tvojadufhavfa gorezha safyet, in vfa mersla sa Boga, kako bo svelizhana ? 4 Sposnaj in popravi sdaj fvoje smote, de fe ne bofh preposno kfal. Imej smirej pred ozhmi befede Jesufove: ,,Kaj pomaga zhlove- ku vef fvet dobiti, fvojodufhopa pogubiti?” Mat. 16, 26. Molitev. O Jesuf! ponishno fposnam, de limeden tiflih, ktire je hifhni gofpodar pofvaril, re- kozh: Kaj Bojte tukaj zel dan breš dela ? ( Spo- snam, de lina nerodovitno drevo, fekire in ognja vredno, ker tim tvoj nepriden flusha- bnik. 4 Sposnam febe kriviga, ker fim gorezh sa fvet, mersel sa tvojo zhafl. Kaj bom po- zhel, kader me bofh pravizbno fod.il? Ti mi bofh pokasal fvoje fvete rane in krish, na ktirim li umeri is ljubesni do mene: kaj pa jeB delam in terpim is ljubesni do tebe? O Gofpod! vem de moje fiabo shivljenje mi sa- flushi pekel, sato fe poboljfhati hozhem. Upam v’ tvojo nefkonzhno mil o 11 in, prolim :. Pokli- zhi in perganjaj me s’ fvojo gnado k’terplje* n ju, k’ pokori. Posno bom sazhel tebi fl u ' siliti, pa fi bom s’ vezhim pridani*persadeval __ 597 — prejeti ko delavzi, ktiri fo bili posnej pri- fhli, polno plazhilo od tvoje milolli. O fveti Benedikt velik prijatel boshji! fprofi mi fofe- bno gnado velike gorezhnodi in neprema¬ gane danovitnodi, de Bogu svefto flushim, in de od fodnika Jesufa saflifhim: Pridi v’ moje kraljedvo. Amen. XXII. dan fufhza. ,Sveti Basili majhnih, mar Urnik. Q 4 O ve ti Basili je bil fveti mafhnik v’ medu An- ziri v’ Galazji, • On je bil poln gorezhnodi sa- zbafl. hoshjo, in sa svelizhanje blishniga; fo- febno je fkerbel sa fpreobernjenje krivover- zov, ktirih veliko je nasaj pervabil v’ katolj- fhko zerkev. Kader je neverni zefar Julijan svijazhno preganjal zerkev, je fveti Basili neu- ■trudama opomijijal verno ljuddvo v’ pravi ve¬ ri ftanovitno oftati, in raji umreti, ko fevda¬ ti shuganju neverniga zefar ja. ,Saturnin je bil tidi zhaf desbelni obladnik v’ Anziri: pred njega fo neverniki peljali fvetiga Basilja, in ga pred njim hudo tesnili, rekozh : Ta zhlo- vek je filno hudoben in fhkodljiv, povfod^ra- shi ljudi, in kolne zefarja. Obladnik gavpra- fba: Kdo lij; ti ? ,Sveti Basili mu odgovori: Jeft kridjan. Obladnik : Sakaj drashifh ljudi, — Sy8 — in kolnefh zefarja? On odgovori: Nedrashim ljudi, in ne kolnem zefarja, vender ti povem, de zefar, akoravno mogozhen, je le zhlovek pod oblafljo viigamogozhniga Boga. 4 Satur- nin je bersh Tvojim flushabnikam ukasal ga hudo rasmefariti, in potlej ga je saframljivo Tprafhal: Kaj ne, de zefar dobro plazhuje nepokorfhino ? ,Sveti Basili mu odgovori: Jeft le v’ Boga upam, in njemu bom ftanovitno flu- silil, Oblaftnik ga je poflal v’ jezho, Zefar Julijan je bil takrat bliso mefta An- zire, in je vfe to svedil: poflal je tedaj tri fvoje flushabnike v’ meliu fvetiga Basilja od vere odverniti. Med timi je bil Pegasi sgo- voren in perlisnjen zhlovek, v’ ktiriga je zefar nar bolj upal, Pegasi je bil prej kriltjan, pa savolj zefarja je malikovaviz poltal, Ta je fhel v’ jezho fvetiga Basilja nagovarjat zefarja ubo¬ gati. .Sveti Basili mu je ferzhno odgovoril: Ti sdajaviz refnize, sakaj ii fe odpovedal ve- zhniniu svelizhanju? Prej fi bil deleshen bosh- je mise, sdaj fi deleshen mise hudizhove. Prej v’ drushbi fvetih fi hvalil Boga, sdaj v’drush- hi hudobnih hvaiifh hudizha. Kaj bofh po- zhel, kader te bo Bog fodil ? Pegasi mu ni vedil kaj odgovoriti, in je fhel fvojim prija- tlarn pravit, kakfhna fe mu sgodila. Never¬ ni zefar Julijan je kmalo potlej prifhel v’ me¬ tlo Anziro, je svedil vfe, in ukasal fvetiga Basilja pred fe perpeljati, 4 Sveti Basili je fhel pred zefarja s’vefelim in ferzhnim oblizhjem, in s’ navadno ferzhnolljo pred njim prizhujej- — 5 9 .) — de nikdar ne odttopi od Jesufa. Na »adnje mu rezhe: Jesuf je kralj vlih kraljev, on ti bo odvselzefartlvo, v’bolezhinah bofh umeri, in tvoje truplo ne bo pokopano. Refnizhne I fo bile te befede, ker drugo leto je bil zefar v’ vojfki hudo ranjen, in je umeri delezh od fvojiga poglavitniga metla. Zefar je bil lilno raskazhen od ferzhniga govorjenja fvetigaBa- silja, in mu je ferdito rekel: Jeti bi te bilfpu- ilil, pa sdaj sapovem: Vfakidan bodo fedem koizov mefa od tvojiga telefa odresali, dokler ne umerjefh. Refnizhno je to bilo, pa sra- ven fo tudi fvetiga Basilja s’ rasbeljenim she- lesam hudo martrali tako dolgo, de je umeri. Njegova fveta dufha fe je v’ miru lozhila 28. dan tiga mefza v’ letu 362. Nauk , Nekaj od terpljenja Jesufoviga. .Sveti Basili je bil v’ fvojih bolezhinah podoben Kritlufu Odrefheniku, in sato jeve- fel fhel v’ njegovo kraljetlvo. Vti marterni- ki fo imeli pred ozhmi vojvoda Jesufa ranje- niga in umorjeniga sa vfe zhlovefhtvo. Jesuf jim je ferzhnotl dajal s’ fvojo gnado in is fvo- jim sgledam, de fo voljno in vefelo terpeli preganjanje savolj pravize. Kritljan! kaj in Boljko ti terpifh ? Sakaj ti pa nepoterpeshljiv v’ majhnih nadlogah? kako bi polerpel fmert- ne bolezhine, zhe te she majhne nadloge srna- — 6oo — gajo? Premifhljuj tedaj s’ menoj, kar Je Je- suf terpel, de bofh po njegovim isgledu, in po isgledu njegovih marternikov poferpe- shljiv v’ vfih nadlogah, de po isgledu fpokorni- kov fovrashifh fvojegrehe, de p'o isgledu vlih fvetih ljubifh Jesufa zhes vfe. G ref h ni k ! de osdravifh fvoje ferze s’ fo- vrafhtvam zhes grehe savoij Jesufa, premifh- ljuj njegovo veliko shaloft na vertu Getfema- ni. Jesuf je premifhljeval fvoje britko ter- pljenje in tvojo nehvaleshnoft. Vfe hude bo- lezhine, pravi, bom terpel; vfo fvojo kri boni prelil sa dul he, vender ene bodo lilile v’ pe¬ kel, in vfa moja kri jim bo k’ vezhnimu po¬ gubljenju. Vfo fvojo kri bom do kaplize pre¬ lil, terd,ovratni grelhniki bodo mojo kri tep¬ tali. Ljubesen lili jesufa v’fmert, pa fpomin nafhe grefhne nehvaleshnofti mu she pred fmertjo napravi fmertne britkofti, kakor je fam rekel: Moja dufha je shalolina, de mi je umreti. O grefhnik! premifli kervavi pot Jesufovi, in tudi sakaj on kervavi pot poti. Podloshi fvojo terdovratno dufho, de boome- zhena od fvete kervi Jesufove, de obshaluje grehe vfa j s’ folsami, ker jih Jesuf obshaluje s’ kervavimi kapljami. Ako je ljubesen do Je¬ sufa v’ tvojim ferzu, bofh tako rekozh fmert¬ ne britkofti zhutil> ker fi njega ljubesniviga Gofpoda nehvaleshno rasshalil. Shaloft zhes grehe je ojfter pa ufmiljen mezh, ktiri flad- ko rani dufho, jo permora milo shalovati, in in ne posabi boshjiga rasshaljenja. Spokorni 6oi grefhnik pofnema Davida, Ittiri prizhuje od febe: ,, ( Solse fo nozh in dan moj kruh, ker vfaki dan k’ meni pravijo : Kje je tvoj Bog?’' Pf. 4i, 4- ( Sveti Basili je bil v’ fvojim britkim ter- plenji terpijozhimu Jesufu podoben. Sgorej je bilo popifano, koljko je ta fvetnik terpel, vender je vfe hude bolezhine voljno preter- pel, ker je bolezhine Jesufove imel smirej pred ozhmi. O grefhnik ! premifli, kaj in koljko je Jesuf terpel, kader fo ga neverni flushabniki v’ Pilatovi hifhi neufmiljeno ras- mefarili. Kervi sheljni foldatje fo obdalikrot- kiga Jerufa, in nezhlovefhko ga rastepli; on pa v’ fvojih hudih bolezhinah je bil ufmilje- niga ferza, in prijasnih ozhi do njih. jesuf od ftebra odvesan in poljan pred ljudftvo, ker- Vave liopinje sa feboj priba, de radi hodi¬ mo sa njim. Uzhi fe od Jesufa fvoje telo po¬ koriti. Zbe mu prevezh pregledafh, in per- pufhafh po gerdih sheljah delati, kako po- lnemafh Jesufa? ( Sveti Pavel pravi: „Ktiri fo Kriftufovi, fo fvoje mefo krishali.” Gal. 5, 24 . Krishano telo je bolezhe, in sato fla- bim sheljam prefiora ne daje. Noli bolezhi¬ ne Jesufove v’ fvojim ferzu , de te vefelje do greha ne premaga, in de po Jesufu shivifh. Pofnemaj fvetiga Pavla, ktiri je enako delal , bakor fam prizhuje: ,,Umiranje Jesufovo na fvojim telefu nofim, de tudi shivljenje Jesu¬ fovo v’ meni ozhitno podaja.” II. Kor. 4 , 10 . 6o2 - ,Sveti Basili je v’ fvojim velikim terplje- nji Boga hvalil, ker tudi Jesuf je rad terpel is ljubesni do njega, in do vlih. Ljubi gre- fhniki tudi ti voljno nofi fvoje krishe, in rad hodi sa Jesufam, de pridefh frezhno sa njim v’ nebefhko kraljellvo. Glej! Jesuf je vefelo objel velik krish njemu napravljen od hudih fovrashnikov, in je letimu teshkimu krishu fvoje kervave rame rad podloshil; ne bofh tudi ti nolil voljno saflushenih krishov, ktire ti nebefhki Ozhe is ufmiljenja pofhilja? Zhe fe krishov, nadlog in pokorjenja bojifh, ne prebiva Jesufovi duh v’ tebi. Hozhefh s’ fla- dnoftjo in vefeljein nebefhke dobrote saflu- shiti? t Slaba popazhena natora hrepeni po dobrotah, pa grenke sdravila fo ji potrebne, sakaj pa fe jih branifh ? Poflufhaj fvetiga Pe¬ tra: K’ terpljenju fmo poklizani, ker je tudi Jesuf sa naf terpel, in nam sgled sapullil, de po njegovih ilopinjah hodimo. I. Pet. 2, 21 . 0 kriftjan! fposnaj fvojo smoto, inproli: Molitev . O Jesuf! hvaleshno fposnam, de litivef saljubljen v’ naf nevredne ilvari, akoravno nifmo tvoje ljubesni vredni. Vli fmo grefhni- ki, pa jeft iim pervi med vlimi, in sato fim ti vezhi hvaleshnofti dolshan. Ref, o Gofpod! fam febe morem obfoditi: premalo fim te do sdaj ljubil in hvalil. Daj mi zhe dalje bolj fposnovati fvojo hudobijo, de fe vfajpred te- —- 6 o 3 —- boj ponishujem in shalujem. Le is ljubesni do tebe shelim fvoje grehe fovrashiti in opu- ftiti, is ljubesni do tebe fe hozhem pokoriti, in llanovitno tebi flushiti, Ti nedolshno Jag¬ nje boshje li neisrezheno terpel sa grefhnike, tudi .jeft bom terpel savolj tebe, de fad tvo- jiga fvetiga krisha ne bo nad menoj sgubljen, ,Sveti .Basili! ti li bil dele'shen kelha Jesufovi- ga, ker li v’ bolezhinah umeri sarolj njega, fproli mi ljubesen do Jesufa, fovrafhtvo do greha, duha pokorjenja, poterpeshljivoft v’ nadlogah, ftanovitnoft v’ dobrim, de pridem v’ nebefhko kraljeftvo. Amen, XXIII. dan fufhza. t Sveti Viktorijan, in tovarjhi marterniki in Jposnovavzi. C 4 O ve ti Viktorijan je bil rojen v’ medu Adru- lnentu v’ Afriki, in je bil oblaflnik v’ velikim mehu Kartago. On je bil lilno bogat, pabo- gabojezh kriltjan, moderv’fvojih velizih oprav¬ kih, in sveft fvojimu kralju. Krivoverni Hu- nerik je takrat kraljeval v’ Afriki; v’sazhetku IVojiga kraljevanja je bil katoljfhkim pravi- *hen in ufmiljen, pa v’ letu 484 je sazhel hudo preganjati verne kriftjane. Hunerik je Vedil, de je Viktorijan krirtjan, in ga je she- — 6o4 — lel k’ fvoji lashnjivi veri nagniti, pafvetiVik- torijan mu je ferzhno odgovoril: Jeh Jim bil v’ katoljfhki zerkvi kerfhen, in hozhem v’ka¬ toljfhki veri oftati, ne bojim fe ne ognja, ne sveri,' ne drusih hudih rezhi. Ako bi ravno ne bilo nobeniga plazhila po fmerti, bi ne hotel fvojimu hvarniku nesveh biti. Kralj je bil Jilno rasferdjen od te fvete ferzhnohi ^ uka- sal ga je hudo martrati, in v’ velikih bolezhi- nah je rad umeri savolj Boga. Danf je tudi zhahiti fpomin dveh bratov, ktira ha tudi v’ Afriki sa katoljfhko vero ter- pela. Od krivoverzov fla bila v’ jezho ver- shena, in potlej obefhena sa roke, in na no¬ ge fo jima navesali kamenja, tako ha vifela zel dan. Tudi s’ rasbeljenimshelesamindru- gazhi ha bila na telefu marlraua'; ali pa prej fo fe jih liudohniki navelizhali martrati, ko ona terpeti. Potlej ha bila fpufhena, ker ferzhnoh tih je dajala ferzhnoh vernimu ljud- hvu umreti sa Jesufa. Defiravno ni ha bila umorjena, ha vender od zerkve pohavljena v’ fhtevilo marternikov, ker ha bila perprav- Ijena sa vero umreti. Zerkev tudi obhaja fpomin fvetiga Lihe- rata sdravnika, in njegove fvete shene, ker lla bila ferzhna fposnovavza katoljfhke vere pod sgorej imenovanim kraljem Iiunerikam. Kri- voverzi fo fvetiga Liberata v’ eno, njegovo fveto sheno v’ drugo jezho saphrli, de bi eden drugimu ferzhnohi ne dajala. Hudizhovi fin* sbabniki fo en dan rekli sheni: Ubogaj kra- — 6o5 Ija, kakor je troj mosh ubogal, in bofh fre- zhna. Shena jim odgovori: Peljite me k’nje¬ mu. Peljali fo jo k’moshu, ktiri je bil rav¬ no takrat pred fodnikam, Shena mu ojflro rezhe: 0 ti nefrezhen, in gnade' boshje ne¬ vreden! sakaj hozhefh savolj fveta fvojo du- fho pogubiti? f Sveti Liberat ji odgovori : Lju¬ ba moja shena! hi ref, kar lo ti pravili, ker jeft iim smirej llanoviten v’ veri. Is tiga je fposnala lashnjivo govorjenje sapeljivzov, in je bila obvefeljena. Kralj je sapovedal. oba- dva isgnati is deshele, pa od krivoverzov • fta jima odvseta bila dva majhna linova, sato je fveti Liberat slo shaloval. Shena polna upa¬ nja v’ Boga ga je fvarila, rekozh: Sakaj jo- kafh? jesuf jima bo dober ozhe, in bo jima pomagal ftanovitniina oftati v’ veri. Tako je verna shena tolashila shalolt fvojo in fvojiga mosha. V’ neufmiljenim ^preganjanji krifoverni- ga kralja Hunferika je tudi veliko terpelo sa katoljfhko vero dvanajft mladenzhov. Ti fo bili odbrani sa petje per boshji flusbi v’ po¬ glavitni Zerkvi mefta Kartago. Krivoverzi fo li persadevali te fantizhke sapeljati, ker feni- fo vdali, fo bili veliko dni saporedama neu- fmiljeno tepeni, pa hujfhi bolezhine ki fo ter- peli, ferzhneji fo pohajali, ker vfigamogozh- noft boshja je bila s’ njimi. Na sadnje fo bili fpufheni, in Sli pravoverniki fo te ferzhne mladenzhe v’ veliki zhatli imeli. — 6o6 — Nauk . Ne ujtrajhiti Je pokore. Ti fveti marterniki fo bili ferzhni prizhe- vavzi Jesufovi vprizbo flepih krivoverzov, in fo veliko terpeli sa katoljfhko vero. Ljubi grefhnik! premifli, kaj in koljko fo pravizh- ni terpeli, in nikar fe ne boj terpljenja, kti- riga li s’ grehi saflushil. ( Sveti marterniki fo premagovali hudoj poshelenje, neufmiljene oblallnike, fmertne bolezhine invfe, debi v’ obljubljeno kraljeftvo prifhli: ti morefh tu¬ di premagovati fvoje hudo poshelenje, sani- zhevanje hudobnih, in mehkobo fvojiga tele- fa, de v’ pokorjenji shivifh, in v’ nebefa pri- defh. Primifli dobro, kaj fveti Pavel od ter¬ pljenja fvetih govori: „Oni fo saframovanje, tepenje in jezhe preterpeli. Bili fo kameno- vani, shagani, fkufhani, s’ mezham mor jeni. Shiveli fo uboshni, v’ nadlogah in v’ revfhi- ni. ,Svet jih ni bil vreden, potikali fo fe po pufhavah, po gorah, berlogih in jamah pod- semljifkih.” Hebr. 11 , 36 — 38. Glej, ko¬ liko fo pravizhni terpeli sa nebefhko kralje¬ ftvo! sakaj fe ti bojifh terpljenja, pokorjenja, pokore? Ne poflufhaj fovrashnika tvoje dufhe, ktiri te ftrafhi, rekozh: Ne morefh prema¬ govati prelilne flabe natore; ne morefh fe fpokoriti; pozhakaj in odlafhaj- do bolj pef- loshniga zhafa. Hudizh te fkufha s’tem, ker —T 607 - sheli trojo dufho pogubiti. Ref, tebi je nemo- gozhe, pa Bogu je vfe mogozhe ; ti fi flab, pa gnada boshja je mozhnej od tvoje flabofti. Saupljivo rezi s’ Davidam: ,,S’ boshjo pomo- zhjo bom vfe fovrashnike premagal.” Pf. 43, 3 . Zhe obupafh, hudo shalifh ufmiljeniga Boga, in fe ne bofh fpokoril. Zhe fo ravno tvoji grehi veliki, ne obupaj, kermiloftbosh¬ ja je vezhi od tvoje hudobije. Zhe obupafh, kako bofh samogel moliti, shalovati, dobro delati, fe fpokoriti? Upaj v’ boshjo miloft, pa nevtrudno proli, premaguj fe, in bofh miloft dofegel. Ref, nifi vreden odpufhenja, pa ravno sato morefh upati v’ boshjo miloft. Poflufhaj Jesufa rekozliiga: Pridite k* meni vli, ktiri fte oblosheni, in jeft vaf bom poshi- vel. Mat. 11, 28. Pridite k’ meni grefhniki vli s’ pravo pokoro, ako tudi fte s’ velikimi grehi oblosheni, ne obupajte, jeft vaf bom ljubesnivo fprejel, in v’fvojo prijasnoft vsel. .Stori tedaj, kar Jesuf sapove, in bofh vezhno miloft prejel. Porezhefh: Kako fe bom fpokoril, ke? velikokrat flifhim prizhevati, de je pokora teshka? Ref, pokora jeteshka, grefhnik mo¬ re veliko moliti, fe poftiti, interpeti po veli- kofti grehov; vender nikar fe tiga ne uftrafhi, ker s' gnado boshjo vfe samorefh. O grefh¬ nik! ne boj fe pokore, pojdi k’modrimu fpo- vedniku; ufmiljeno te bo fprejel; zhe li bolj s ’grehi obloshen, vezhi ufmiljenje bo s’ teboj imel: le terdno voljo imej greh opuftiti. Od, f" 608 " " »azhetka ti bo le lahke rezhi sapovedal, ka¬ kor molitev, premifhljevanje, in druge ena¬ ke rezhi, de hudoba greha fposnavafh, in mozh dobivafh: potlej le ti bo sapovedal po tvoji mozhi teshke dela pokore. Le verjemi mi; pokorjenje ni preteshko, ampak fladko sgrevanimu grefhniku. Prijetnifhi ti bodo folse, ko vfe dobrote fveta. Ja! v’ pokorjenji, v’shalofli v’folsahbofhpokoj. nafhel, ker to ti bo upanje dajalo per Bogu najti milofh Sdaj vlgrehsa- Ijubljen, ne fposnafh snotrajniga miru in ve- felja; pa kader bofh notranje vefelje okufil, ti bodo vfe grefhne fladnofti soperne: nikdar fe ne bofh samogel prezhuditi, de fi bil prej tako nefrezhno odlepljen; shaloftno bofh djai s’ fvetim Augufhtinam: O Bog vezhna dobro¬ ta! sakaj fitn te jeft tako posno fposnal? ^ve¬ ti Peter kratko pove veliko: „Gofpod je fla- dak.” I. Pet. 2, o. Ref, Bog sapove grefhniku dvojo hudo voljo satajiti; febe premagovati; fovrashni- karn odpufhati; pred nevarno perloshnoftjo beshati; krivizo popraviti; v’ molitvi, v’fa- moti, v’ folsah shiveti, pa nikar le tiga ne preftrafhi. Zhe fi fmertno bolan, tudi gren¬ ke sdravila jemljefh , in jih drago plazhujefh, de sdravje sadobifh. Kaj in koljko teshkiga bi ti preterpel, ako bi ti fodnik tifto na mehi saflushene fmerti sapovedal ? Sakaj pa fe bo- jifh pokore, ktira ti ubrani v’ vezhno fmert, in ti odpre nebefhko kraljefivo ? Koljko ter- pifh, in preterpifh, de bi bil prijatel mogo- zhniga zhioveka ? S a kaj ne bofh terpel, in preterpel, de bi bil vezhni prijatel nebefh- kiga kralja? Kaj ti je bolji, tukaj malo zhafa grefhno vefeliti fe potlej vezhno terpeti, ali tukaj malo zhafa v’ pokori shiveti, in potlej fe vezhno vefeliti ? Zhe nozhefh sdaj opultiti greha in greha perloshnofti, lashnjivih pri- jatlov, krivizhniga dobizhka, in kar ti Bog prepove, bofh vender le mogel vfe to sapu- tliti in v’vezhnoft iti. t Stori tedaj savolj Go- fpoda, in savolj fvoj.e dufhe, - kar bofh rilo- gel, morebiti kmalo, od fmerti permoran. Sopet ti rezhem: Ne boj fe pokore, ampak fpokori fe in bofh vefel. Poflufhaj ljubes- njiviga Jesufa : „Vsemite moj jarmna- fe, in bote pokoj nafhli fvojim dufham, sakaj moj jarm je fladak, in moja butara lahka.” Mat. 11 , 2 Q , 3 o. Molitev . O Gofpod! ti fi fvet, pravizhen in- ufmi- Ijen. Ti fovrashifh greh, in ga fhtrafujefh, pa tudi is ufmiljenja sapovefh pokoro. Zhe oftanem v’ grehu, bom vekomaj savershen, zhe fe refnizhno fpokorim, me, vsamefh v’ fhtevilo Tvojih ljiibih otrok, in mi.b.pfb dal Rezhno svelizhanje ; ker refnizhnapokora, po tvoji dobrotljivi obljubi, sapre. pekel in odr pre nebefa. Sapeljan od hudizha in od fvoji- ga hudiga poshelenja iim fe: bal in branil po- kore, ako ravno lim vedil, de bres nje ni 59 —- 61 o — svelizhanja. O jeli neumnefh! fini fe bal in branil r' narozhje tvoje nefkonzhne miloftiiti. Ufmiljeni Ozhe! daj mipo Jesufu Kritlufu fve- tiga Duha, de s’ polno voljo ftorim, kar ti sapovefh ; fpreoberni me, de febi odmerjeni, tebi shivim, daj mivefeljedo pokorjenja, do folsa, do rfiga dobriga. O lveti marterniki in fposnoravzi Jesufovil fprofite mi vfaj ne- koljko tifte ferzhnofti v' terpljenji, ktiro (le vi imeli in fkasali, de me bo po vafhim isgle- du vefelilo savolj Jesufa terpeti, in njemu sve¬ tlo flushiti, de febompo fmertiv’ vafhidrush* bi vekomaj refelil. Amen. XXIV. dan fufhza. t Sveia Katarina /hvedevjka div iz a, t Sveta Katarina je bila rojena v’ fhvedevfki desheli v’ letu i 32 o. Nje ozhe je bil firllit Hulfo, njena mati je bila fveta Brigita. Ta je dala fvojo flie majhno hzher v’ klofhter, de bi bila obvarovano pred sapeljivim fvetam, in fe nauzhila Bogu flushiti. She v’ majhni Aarofti je bila modra, framoshljiva in bruirt- na. Kadar je odrafla, jo je ozhe oblju- bil v’ sakon Egardu poboshnimu in bogatinu 1 gofpodu. Katarina je shelela deviza oftati, pa ni hotla skaliti fvojiga ozheta, dovoljila j 8 v' to gareso is upanja v’ mogozhnoft gnade boshje, de bi tudi v’ sakonu obranila divifh- tvo. Tidi dan, ki da bilaporozhena, je fvo- jimu poboshnimu sheninutako neisrezheno le¬ po od divifhtva govorila, de ga je lahko na¬ pravila v’ nje shelje dovoliti. Oba da pokle¬ knila, Boga is ferza proiila, in obljubilo di- vifhtvo ohraniti. De bi samogla v’ tim dano- vitna odati, da potlej v’ vednim pokorjenji shivela : ha dolgo molila, pogodim fe podila, velikokrat na golih tleh leshala, ubogim obil¬ no pomagala, in veliko drusiga dobriga de¬ lala. Teshka obljuba je ta, in nobeden ne line is nagle gorezhnofti, sladi v’ sakonu, ta¬ ke obljubi doriti, ker iilno redki fo ti, de bi toljko samogli. Vfaki naj terdno obljubi s’ pomozhjo gnade boshje po vlili sapovedih shi- veti, pa ne line naglo kaj pofebniga nesapo- vedeniga terdno obljubiti bres dolge fkufh- nje, in bres fveta fvojiga navadniga modriga fpovednika. t Sveta Katarina je bila fzer iilno vefela per fvojim poboshnim moshu, ker da eden drugimu ferzhnod dajala Bogu flushiti; pa od drusih je mogla veliko terpeti. Nje ponish- no, famotno in fveto shivljenje je bilo flabini ljudem soperno, kakor je vfelej navada na fvetu : sanizhevali fo jo saframljivo, in govo- r ili soper njo; pa ona je sanizhevala sanizhe- v anje flabih, ni jih poflufhala, in ni oddopi- ia od.dobriga. Bila je, ako ravno s’flabim »lefam obdana, v’ zhidodi in v’ vfim dobrim *9 * - 6l2 ftanovitna, ker je vlaki dan premifhljevala britko terpljenje Jesufovo. V’ tim premifh- Ijevanji je v’ljubesni rafla, obilno jokalazhes fvoje flabofti, in mozh dobivalo natanko po vfih sapovedih in po evangeljfkih fvetih shiveti. Po fmerti fvojiga brumniga moshaEgarda, je fhla v’ klofhter, in je ondi v’ pokoji Boguflu- shila. Nje zliifta dufha le je lozhila od fveta v’ letu i38i. Bog je veliko zhudeshor po nji delal. N a u h. Od p remi/hijena nja Jesnjoviga terpljenja. ,Syeta Katarina je bila vneta v’ ljubesni do Boga, in je bila rodovitna vfiga dobriga, ker je vlaki dan premifhljevala terpljenje Je¬ sufovo. Kriftjan! delaj tudi ti tako, in bolh t.udi rodoviten v’ vfih sapovedanih dobrih delih. Vefh, de sgolj ljubesen do vfiga zhlovefhtva je napravila Jesufa na krish. Ref! on je umeri sa vfe, de bi vfi refheni bili od vezhne fmer¬ ti. Bodi tedaj hvaleshen neisrezheni ljubesni Jesufovi, in nikdar ne posabi njegove velike milofli. Kdo umerje sa fvoje prijatle ? Jesuf je umeri sa fvoje fovrashnike, de bi bili ve¬ komaj svelizhani; vezhi ljubesni ne more bi¬ ti od te. Dober otrok ne more posabiti fvo- jih ljubih ftarifhov: prijatel ne posabi dobri¬ ga prijatla, ako ravno sdavnaj mertviga, tu¬ di ti nikdar ne posabi ljubesnjiviga Jesufa. — 6i3 Premifhljevanje terpljenja Jesufoviga je sdravilo vlih tvojih flaboft. Njegov kervavi pot na vertu te uzhi is ferza fovrashiti in ob- shalovati fvoje grehe. Njegovo saframovanje te uzhi ferzhno sanizhevanje hudobnih, htiri te hozhejo od dobriga odvrazhati. Grenka pijazha njemu podano te uzhi nesmere v’jedi in pijazhi fe varovati. Ki fo ga s’ rasterganim plajfham oblekli, te uzhi ponishne in framo- shljive nofhe biti. Njegovo ufmiljenje do fo- vrashnikov te uzhi vfim fovrashnikam is ferza odpufhati. Njegove velike bolezhine ti osna,- nujejo pokorjenje fvojiga nepokorniga shivo- ta. S’ eno befedo, vfe terpljenje Jesufovo je | polno dobrih, fvetih in potrebnih naukov, in blagor tebi zhe Jesufovo terpljenje lkerbno pogoftim premifhijujefh. Premifhljevanje terpljenja Jesufoviga ti bo pomagalo premagovati nezhifto poshelje- nje. ( Sveti Augufhtin prizhuje od febe : Ka¬ der me nezhillo posheljenje fhufha, bersh perbejshim v’ kervave rane Jesufove, in moj fovrashnik je premagan. Tudi ti tako flori, kader kolj fi fkufhan zhes sapoved. Kader fi fkufhan, posabi febe in fvoje flabofli, de premifhijujefh Jesufa ranjeniga, kervaviga, krishaniga; ravno takogavshivo premifhljuj, ' ko bi bil pred njegovim kervavim krisham: pomudi fe v’ tim premifhljevanji, in ne od¬ kopi, dokler ne dofeshefh miru; potlej ga ša¬ kali, ki ti je 4al premagati sapeljiviga fo- — 6i4 — vrashnika, To ponavljaj, kaderholj fovrash- nik ponavlja fkufhnjave soper sapovedi. Premifhljevanje terpljenja Jesufoviga ti je potrebno, de okrotifh fvojo hudobno jeso. Jesufu fo veliko hudiga ozhitali; hudo l‘o ga sanizhevali, ozhitno gajshlali, saframljivo pe¬ ljali fkosi poglavitno metlo Jerusalem k’ fmerti s’ krisham oblosheniga, med hudodelnike fo ga poftavili, in tudi v’ fmertnih bolezhinah ga sanizhevali: vfe je preterpel, vfim odpu- fiil, in tudi sanje profil. Glej kralja nebef in semlje sanizhevaniga od hudobnih, pa tu¬ di glej ga dobrotljiviga in ufmiljeniga. Ti enako delaj. Jesuf ( Sin boshji preterpi vfe hudo savolj tebe: sakaj bi ti vfiga hudiga ne preterpel savolj njega? Jesuf je nar pravizh- nifhi, tipa fi grefhnik; on veliko terpi, ti malo terpilh; kako bofh fvojo nepoterpesh- ljivoft, jeso, ali fovrafhtvo sgovarjal ? Premiflijevanje terpljenja Jesufoviga ti lahko ribrani pohujfhati fe nad drugimi. Zhe vidifh bogatine, ne posheli njih frezhe, am¬ pak premifli Jesufa ubosiga in sapufheniga na krishi, Zhe vidifh dobre v’ nadlogah, ne fodi flabo, ne njih, ne previdnolli boshje: glej Jesufft vojvoda vfih pravizhnih v’ fmertnih britkoftih, Zhe dobro delafh, in flabo pre- jemafh; premifli Jesufa umorjeniga savolj pravize, Zhe vidifh neumneshe v’ grefhnih dobrotah in v* vefelji, ne odftopi od oske po¬ ti krisha Jesufoviga, Tako v’ vfem delaj, in bofh prejel obilo o povernjenje. — 615 Premlfhljevanje terpljenja Jesufoviga le uzhi febe pokoriti. Premifhljuj jesufa ranje- niga, rasmefarjeniga, mertviga na lcrishi, de fposnafh hudobo fvojih grehov, in de jih nad feboj pohorifh. Nebo, semlja in vfeje obshalovalo Jesufovo fmert; obshaluj jo tudi ti, ker Jesuf je umeri savolj tvojih in vliga fveta grehov. .Sposnaj hudobo fvojih grehov, de fi v’ ferzu slo shaloften; jokaj per krisht Jesufovim; shivi v’ folsah in v’ pokorjenji; j 'bodi potlej ftanoviten v’ dobrim, de Jesufa vnovizh ne krishafh v* fvojim ferzu. Premifhljevanje terpljenja Jesufoviga mo¬ re v’ tebi vshgati veliko ljubesen. Jesuf je ljubesen, in sgolj ljubesen ga je napravila na * krish. Ne mozlmi fovrashniki, ne lila hudo- bnih, ne krivizhni oblaflniki fo permorali Je¬ sufa umreti, ampak le ljubesen do grefhni- kov. Ljubi tedaj Jesufa zhes vfe. Jetebipre- vezh shiveti po volji Jesufovi, ker je on umeri is ljubesni do tebe ? Prijatle ljubiti je fladko; sakaj pa ne ljubilh nar boljiga prijatla Jesu¬ fa ? Vem, rad bi ga ljubil, aho bi ti poshe- lenje do greha ne branilo; pa kahfhna je tvo¬ ja hvaleshnoft, zhe je bres mozhi? Bodi ve¬ likokrat s’ fvojim duham pred kervavim kri- sham umirajozhiga Jesufa v’ drushbi shaloftno 3\Iarije njegove matere, in premifhljuj fmert- iie bolezhine Jesufove, de fe v’ tebi ljubesen do njega vnema. Kader fi fkufhan, de bi ftoril zhes sapovedi, bersh odverni fvojo vo¬ ljo od hudiga savolj Jesufa, ravno tako, ko — 616 — bi on tebi rekel: Ljubi moj otrok! sdershi fe od tiga is ljubesni do mene. V’ vlih fkufh- njavah delaj tako, ta ljubesnjiva mifel ti bo^ prefunila ferze, in nobena sapeljivoft te ne bo odvernila od Jesufa. Molitev . O Jesuf! nobeniga dobriga saflushenja nifi ti nafhel nad menoj, vender li hotel sa - me umreti. Vezhne fmerti iim bil vreden, ve¬ zimo svelizhanje li mi ti saflushil. Od kod ta velika miloll ? Is sgoli ljubesni tvoje. Lju¬ bi moj Gofpod! ti li bil fovrashen, sanizhe- van, preganjan, krivo obdolshen, gajshlan, krishan is ljubesni do mene; kaj lim pa jeft delal, ali terpel is ljubesni do tebe? O jeft nehvaleshni zhlovek, in nevredni kriftjan! Ref, nevredno nolim tvoje prefveto ime, ker ne ljubim tebe, in ne shivim po tebi: ali po- lilimal bom tvojo nesaflusheno veliko ljube- sen, in tvoje britke boiezhine v’ fvojim ferzu vedno nolil, de ti bom hvaleshen, de greh fovrashim, in v’ tvoji flushbi oftanein ftano- viten. O fveta Katarina J ti li bila polna Iju- besni do Jesufa; fprofi mi od njega dar pra¬ ve ljubesni, de tukaj hvalim Jesufa, de mn svefto flushim, in de poftanem deleshen sa¬ flushenja njegove grenke fmerti. Amen. XXV. dan fiifhza* Uzhlovezhenje Sinu boshjiga — Osnanje- nje divize matere Marije. Bog je is fofebne milofti bil obljubil Odre- fhenika bersh po grehu pervih Ilarifhov, to ufmiljeno obljubo fo preroki v’ Gofpodovin* imenu ponavljali: patriarhi in pravizhni fo ga verno zhakali, pa fhe le fhtiri tavshent let potlej je bila ftorjena obljuba dopolnjena. An¬ gel Gabrijel je bil she sdavnaj prej od Boga poflan preroku Danielu rasodet zhaf prihoda obljubljeniga Odrefhenika; ravno ta angel je bil poflan duhovnimu Zahariju osnanit rojflvo Janesovo; fhell mefzov potlej je bil poflan v’ majhno mefto Nazaret k’ divizi Marii rodu Ju¬ da, rodovine Davida. Ona je bila uboga, in ponishna komaj blishnim fofedam snana, pa bogata per Bogu. Y’ nje majhno revno hifhi- zo angel gre, farno najde, in ji rezhe: Zhe- fhena li Marija! gnade li polna, Gofpod je s’ teboj, shegnana fi med shenami. Poni¬ shna in framoshljiva diviza Marija fe preftra- fhi nad tim govorjenjam, in fkerbno pre- mifhljuje saflifhane befede. Angel ji prijasno rezhe: Ne boj fe Marija! ti li gnado nalhla per Bogu, ti bofh fpozhela v’ fvojim telefu > in rodila ( Sinu, tiga Jhsuf imenuj. Ta bo ve¬ lik, in ,Sin Narvikfhiga; Gofpod bo njemu — 6x3 — dal fedefh njegoviga ozheta Davida; on bo kraljeval v’ hifhi Jakopa na vekomaj, in nje¬ goviga kraljeftva ne bo konez. Marija svedo pofiufha angela, pa savolj njegovih fofebnih obljub fe ne prehiti, ona ponishna in modra diviza vprafha: Kako fe bo to sgodilo, ker jeli mosha ne fposnam ? Angel boshji! jeftliin in hozhem ollati diviza, kako bom mati? po¬ vej mi. Angel ji odgovori: ( Sveti Duh bo v' tebe prifhel, in mozh Narvikfhiga te bo ob- fenzhila. Glej! Elisabeta tvoja teta, akorav- no do sdaj nerodovitna, je pred fhelhni mef- zi fpozhela finu, sakaj Bogu je vfe mogozhe. Marija je fposnala boshjo voljo, in fe je vda¬ la Bogu, r.ekozh : Dekla fim Gofpodova, sgo- di fe mi po tvoji befedi. Bersh, ko je Mari¬ ja te befede isrekla, je ,Sin boshji v’ njenim zhiftim telefu zhlovek podal. Od Jlvarjenja fveta ni bilo, in do konza fveta ne bo take velike velele pergodbe. Sato je dolshnod ne- Loliko fposnati veliko miloft boshjo, inpofeb- no fvetolt Marije, Nauk. Is iiga prašnika. Vzhlovezhenje 4 Sinu boshjiga je velika fkrivnolt. Nikdar ni mogozhe sapopalli tiga, Bog Sin je zhlovek podal. Zhudno sdrushe- nje boshje natore s’ zhlovefhko prefeshe vfe nafhe mifii. S’ fvetlobo rasodete vere ilper- '■— 619 — »adevajmo nekoljko fposnati to vifoko fkriv- noft, de Boga is ferza vfelej hvalimo. Boshja miloft je pervi urshah vzhlovezhe- nja 4 Sinu boshjiga. Bog je neisrezheno do¬ ber, sgolj dobrota ga je, in vfe ftvari nam osnanujejo njegovo dobrotljivo voljo, vender njegovo miloft nam nar bolj osnanuje vzhlo- vezhenje 4 Sinu boshjiga. Nafha nevrednoft fhe vezh povikfhuje miloft boshjo, ker je ( Sin boshji zhlovek poftal, ne sa pravizbne, am¬ pak sa grefhnike. „Bog naf je, ne is delpra- vize, ktire fmo mi ftorili, ampak po fvojim ufmiljenji svelizhal.” Tit. 5, 5. ( Sveta Elisa- beta, kader je bila obifkana od Marije, jesa- vpila : Od kod je to meni, de mati mojiga Go- fpoda k’ meni pride? t She bolj fe moremo mi zhuditi, in vefelo savpiti: Od kodnam je to, de ( Sin boshji k’ nam pride? Ne moremo dru- gazh mifliti: Miloft boshja ga je nam dala. Vzhlovezhenje ( Sinu boshjiga nam raso- deva modroft boshjo. Bog poliane zhlovek bres vfe fhkode fvoje neisrezhene vifokofti. Bog je majhno dete, vender viigamogozhen. Bog vsame na-fe nafhe oftudne grehe, ven¬ der je nar fveteji. Bog ( Sin je porok sanalhe grehe, defiravno on neisrezheno fovrashi greh. Boshja modroft tudi je rasodeta, aha premiflimo, de ( Sin boshji je hotel v’ flabofti zhlovefhke natore premagati hudizha, ktiri je vfo zhlovefhko natoro v’ pervih ftarilliih fpridil. t Sin boshji dokonzha svelizhanje na lefu, ker na lefu je pogubljenje sazhetik ime- - 620 - lo. ,Sin boshji premaga hudizha, in vfe fo* vrashnike, kadar fe on vfim fovrashnikam podvershe. K’ iemu je ( Sin boshji zhlovek po¬ dal, in ravno to rasodeva veliko modroil bo- shjo. Vzhlovezhenje ,Sina boshjiga nam raso¬ deva pravizo boshjo, Pervi greh je slo ras- shalil Boga, in je vfim saflushil vezhno pogu¬ bljenje. Ta greh je bil isvirek vfih drugih grehov. Yfi fmo bili fovrashniki boshji; vfi otrozi jese in mofhtovanja. Bili fmo veliki dolshniki boshje pravize, pa fmo bili nepre- moshni boshji pravizi sadoiliti, vfi bi bili po¬ gubljeni. Kaj je Bog ftoril ? Ozhe nebefhki nam je dal fvojiga ljubiga ( Sinu, de bi v’zlilo- vefhki natori prelil sa nafhe velike dolge fvo- jo nedolshno kri, in s’ njo sadoftil rasshaleni boshji pravizi. Glej tedaj, koljko je bil Bog rasshaljen od greha, de ga je fam ,Sin boshji sam ogel sbrifati! Vzhlovezhenje ( Sinu boshjiga rasodeva hudobo greha, ktiri fe nar bolj vfiavlja boshji fvetofii. Greh je neisrezheno hudo, nar bolj sanizhuje neisrezheno fvetolt boshjo. Mi ne¬ vedni in fprideni otrozi nifmo fposnali hudo¬ be greha, in nifmo fposnali fvetofti 'boshje, sato je Bog^in zhlovek portal, denaf je uzhil, in potlej umeri na krishi, kar nar bolj pri- zhuje od hudobe greha. Vfe to naf uzhi in sapove hvaleshnoft. Vedna hvala bodi Bogu, ktiri nam je bres vfiga saflushenja dal odre- - 621 — fhenika. Sdaj premifiimo veliko fvetoft Ma¬ rije. Boshja obljuba Odrefhenika poflati fe je fpolnila nad divizo Marijo, ker ona je bila fye* teji od vfih. Bog jo je s’ fvojo gnado napol- nil, kakor je govoril po fvojim angelu. Ma¬ rija, po boshjim fklepu sarozhena s*' fvetim, Joshefam, je tianovala na galilejfkiin v’ maj¬ hnim meftu Nazaret. Ona je bila uboga in. fvetu nesnana, pa vfa fveta in bogata per Bo¬ gu. Ona je fkerbela le Bogu dopafti, pa fa¬ rna ni vedila, koljko mu dopade, ker je bila vfa ponishna. Verno je zhakala Odrefheni¬ ka, in sdihovala po njem; fofebno je bila ve- fela, ker je she zhaf prifhel njegoviga priho¬ da. Ona je v’ fvoji revni hifhizi bleso ravno premifhljevala to ufmiljeno boshjo bljubo , ka¬ der je angel Gabrijel k’ nji prifhel. Marija je ob tej perloshnofti rasodela vfo lepoto tvo¬ je bogabojezhe dufhe. Modrolt Marije je bila rasodeta ob priho¬ du angela Gabrijela. Angel od Boga poflan jo je prijasno posdravil, in ji obljubil inogo- zhniga ( Sinu, pa Marija ni naglo v’ to dovo¬ lila, temuzh je kotla svediti, kako fe bo to sgodilo. Ona ni bila maloverna Bogu ko Za- harija, ampak je is rasfvetljene modrottivar¬ na in [fkerbna le potlej fe je podvergla, ka¬ der je vfe premiflila, kako de bo mati pofta- la. Tudi ti bodi moder, in premifli, preden kaj pofebniga fkienefh, ali delafh. Modroft ti je slo potrebna, de fe prenaglo ne save- — 622 — shefh, de fe varujefh perlisnjenzov in vfe sa- peljivofti soper fvojo dufho. s Sirah pravi: ,,Mo¬ dro ferze fe bo greha varovalo, in pravize dela mu pojdejo po frezhi.” ( Sir. 3 , 02. Zhiftoft Marije je bila rasodeta. Zhifti duh v’zhlovehovi podobi naglo pride k’Marii, jo prijasno posdravi, in ji obljubi rodovitno!!, pa ona fe nad njim, in njegovim, govorjenjam preftrafhi. Marija je vidila nadangelamsnam- nja boshje zbafti in fretohi, vender fe je pre- ftrafhila, in ni dovolila v’ njegovo govorje¬ nje, dokler ni saflifhala: ( Sveti Duh bo v’te¬ be prifhel, in mozh Tligamogozhniga te bo obfenzhila. Marija vfa fveta fe angela pre- flrafhi; fhe bolj fe ti boj flabih, ker il flab. Marije varnoft obfodi tvojo predersnolt, is h ti- re fe ne bojifh nevarnofti greha, jo zlo Iju- bifh in ifhefh. Sakaj fe ne bojifh hudobnih salesovavzov ? Sakaj fi rad v-’ njih nevarni drushbi? sakaj verjamefh njih lashnjivimu govorjenju? Ti nifo angelji od Boga poflani, ampak flushabniki poflani odnezhiftiga hudi- zha. Oljubimoj! ljuba moja! pofnemajMa- rijo, de dopadefh Bogu. Ponishnoft Marije je bila rasodeta. She perve befede angelja fo bile velika refnizhna hvala. Vifhih angeljov eden Gabrijel imeno¬ van , je rekel Marii: Zhefhena li Marija! Ni¬ kol) ni angel tako prijasno zhloveka ogovoril, kakor je Gabrijel Marijo. Sraven perhavi: Gnade li ti polna, Gofpod je s’teboj. Angel prizhuje ne le, de Marija je v’ gnadi per Bo- =— 6j3 — gu, ampak de ona je polna njegove gnade, in de Bog ima pofebno dopadajenje nad njo. Potlej ji obljubi rodovitnoft s’ mozhjo fvetiga Duha, de bo diviza in mati; mati prezhud- na, in diviza bres madesha. Marija fposna, de je svoljena mati obljubljenega Odrefhenika, ktiriga pravizhni zhakajo; de bo vifoko po- vikfhana zhes vfe ljudi, in nebefhke duhove; de jo bodo vli rodovi frezhno imenovali: ve, de angel refnizo govori, vender komaj mu. verjame is velike ponishnolli, in ponishno pravi: Dekla fim Gofpodova, naj fe mi sgodi po tvoji befedi. O prezhudna ponishnoft Ma¬ rije! velika fvetoft in globoka ponishnoft je Bogu nar prijetnifhi, sato je Marija dopadla Bogu. Ref, nizh bolji ne more biti, ko fve¬ toft bres madesha, in ponishnoft bres hinav- fhine. Okriftjan! fposnaj fvojo flepoto. Ti fe povikfhujefh, deliravno ii poln flaboft; verjamefh perlisovavzam, ako ravno lashnji- vo govore, hvala lashnikov tidopade, zhelih veft ti drugazh prizhuje. Kako pofnemafh Marijo ? Veliko naukov bi ti lahko dal od po- nishnofti, pa le dobro premifhlju) ponishnoft Marije, in obilno naukov bofh imel. Molitev. Ozhe nebefhki! od kod je ta fofebna do¬ brota, de meni, in vfimu fvetupofhljefh fvo- jiga edinorojeniga ( Sinu? To je, nesavoljmo- jiga, ali drusih saflushenja, ampak is tvoje — 624 — nefkonzhne nesaflusherte milofti. Terdno ve¬ rujem, vender feniiprezhudnosdi, de Stvar¬ nik sa ftvar, Gofpod sa Hiishabnika, Bog sa zhlo- veka zhlovek poftane, de bi mene, in vfe od vezhne finerti odrefhil. Te velike dobrotlji¬ ve fkrivnofti vnemajo moje ferze, in hvalo pojem tebi ufmiljepimu Bogu! O prezhifta di- viza, in prezhudna mati Marija! proil Boga sa vfe zhlovefhtvo, de vli fposnamo in hva¬ limo veliko miloft boshjo nad teboj, in nad nami. Ti fi od vligamogozhniga -Boga povik- fhana, po tebi fmo od njega prejeli Odre- fhenika, s’ fvojimi mogozhnimi profhnjami fproli nam gnado prezhudniga vzhlovezhe- nja in terpljenja tvojiga ljubiga ,Sina deleshni biti, sdaj in vekomaj. Amen. XXVI. dan fufhza. t Ss. Kajtul , in tovarjhi marterniki. 4 Syeti Kaftul je bil mogozhen per nevernim zefarju Dioklezjanu, in je ftanoval v’ njegovi hifhi. On je bil bogabojezh kriftjan vef vnet sa katoljfhko vero, s’ fvojo perljudno uzhe- noftjo je veliko nevernikov fprebbernil. Bog mu' je mozh dal zhudeshe ; delati. Kader*,je zefar Dioklezjan sazhel verne preganjati, je Cveti Kaftul veliko vernikov k’ febi vsel, in — 62.3 — tudi papesha fvetiga Kaja. Neverniki fo fzer rfe hifhe, in vfe kota fkerbno preifkavali, vender nifo fhli k’ Ive ti mu Raft ulu, ker nifo verjeli, de bi bit on krikjan, ali krifljane per febi fkrite imel v’ zefarjevi hifhi. ( Sveti Ka- kul in tovarfhi fo vedili, de dolgo zhafa ne bodo fkriti okali; savolj tiga fo fe fkerbno perpravljali k’ fmerti f* poki, s’ molitvami, f’ folsami , s’ drugimi dobrimi delmi, in ved* no profili Boga jim dobrotljivo dodeliti gna- do ferzhne ftanovitnohi. Med njimi je bil en flab krikjan, ktiri je malo kerfhankva nad feboj imel, drugi fo ga uzhili in fvarili, pa fe ni hotel poboljfhati, in sraven is nevolje je fhel k’ oblakniku satoshit fvoje fvete brate. Oblaftnik je bersh to povedal zefarju Diokle- ?janu. Zefar je bil grosno rasshaljen, de fo fe predersnili krikjani v’ njegovi hifhi fkriti biti, poflal je fvoje foldate po nje, in ukasal vfe v’ hudo jezho sapreti. Zhes ene dni jih je ukasal perpeljati pred fodbo, in ker foka- novitni okali v’ veri, je sapovedal vfe pomo¬ riti, sunaj fvetiga Kaktila. Tiga je perhranil de bi ga bolj neufmiljeno martral, ker ga je fhtel podpihovavza drusih. Vezh dni sapo- redama fo ga neufmiljeno martrali, in potlej ga shiviga pokopali. — g 2 S — Nauk. Odvtsa ni dobra bres poboljjhanja. ( Sveti Kaftul in drugi kriiljani njegovi to« rarfhi fo bili bogabojezhi, kakor njih ftano- vitnoft v’ veri pod neufmiljenira nevernim ze- farjem sadofti prizhuje; vender fo fe fkerb- nifhi perpravljali k’ fmerti, kadar fo bili v’ vezhi nevarnofti. Tudi ti, o krirtjan! bodi smirej bogabojezh , in smirej perpravljen fre- zhno umreti, ker ne vefh ne dneva, ne ure. Perpravljaj fe fkerbnifhi, kadar ti telefna fla* boft napoveduje blishnjo fmert. Ako pofvet- no, flabo, krivizhno, hudobno shivifh, bofh teshko frezhno umeri. ( Sveto pifmoprlzha: „ ( Smert grefhnikov je ftrafhna.” PL 33 , 22 . Porezhefh : Zhe vezhkrat grefhim, fe fpove« dujem, in s’ odveso fo vfi moji grehi odpu« fheni, kaj bom tedaj fkerbel ? Ljubi moj! nikar ne verjemi, de fo ti grehi odpufheni na fpovedi, akovpoboljfhanja ni. Dobro pre- mifli zhe fo tvoje fpovedi dobre, ali flabe. Ker je sdaj zhaf velikonozhne fpovedi, ti ho- zshem ene potrebne nauke dati, de fe sdaj in potlej fkerbno perpravljafh k’ fpovedi: tu¬ di, de loshej fposnalh vrednoftalinevrednoft fvojih fpoved. Ljubi moj grefhnik! premifli kakoiishL vel in kako shivifh; koljkolipersadevalh fvo- je shivljenje poboljfhati; zhe ti nemogozhnoft, ubofhtro, saframovanje pred fvetam, alilju- 627 — besen do Boga ubrani grefhno »hiveti. Po* boljfhanje prizhuje, de je troje upanje v’ oprav¬ ljene fpovedi dobro; zhe ni poboljfhanja, je nemogozhe odpufhanje grehov. Modri hi¬ rali pravi: ,,Od hudobije odftopiti je Gofpo- du dopadljivo, in od greha odftopiti jeprofh- nja sa odpufhenje grehov.” Sir. 35, 5. .Spo¬ ved je fzer sapovedana, pa ni le fpoved sa- povedana, temuzh tudi refnizhno poboljfha- nje savolj Boga, in to je narpotrebnifhi. So- pet pravi modri: „.Spreoberni fe h’ Gofpodu in sapufti fvoje grehe.” .Sirah 17, 21. Zhe ne sapuftifh 1'vojih grehov, fe nemorefh fpre- oberniti h’ Gofpodu, in od njega ne morefh sadobiti odpufhenja, zhe fe tudi fvojih gre¬ hov fpovefh. ( Sama fpoved ne flori dobre pokore, am¬ pak pokora flori dobre fpovedi. Ne bodi eden.\ tiflih , ktiri fo popolnama bres fkerbi, de fo fe le fpovedali. Zhe fe fpovedujefh, pa ofta- nefh pijaniz, nezhiftnik, krivizhnik, ali dru¬ ge hude navade ne opuftifh, kako samorejo biti tvoji grehi na fpovedi odpufheni ? Popla- zhafh fvoje dolge, ker vfe fvoje dolge po- vefh? Je bolnik osdravljen, ako sdravniku ra- sodene fvojo bolesen ? Svoje dolge poplazhafh, zhe dafh blishnjimu v’ vrednofli, koljkor fi dolshan. ,Se osdravifh, ako bolesen odpra- vifh, in fvoje dela po navadi opravljafh. Ako bi fe bolnik hvalil: Sdaj lim sdrav, pa bi ne mogel is poflilje, bi mu verjel? Sakaj pa fe- bi verjamefh, de fi sdrav nadufhi, ako rav- — 628 — no fi fhe hudo bolan? ( Sveti Matevsh prizhu- je : ,,Judje fo bili kerfhevani od Janesa v’Jor¬ danu, ker fo fe obtoshevali fvojih grehov.” Mat. 3, 5. 6 . Prav tim, ktiri fo fe ozhitno ob- toshili fvojih grehov, in fo bili kerfheni, je fveti Janes ojftro rekel: „Vi, gadja salega, kdo vam je pokasalboshji jesi ubeshati? De¬ lajte tedaj vreden fad pokore.” Luk. 3, 7 , 8 . Kakor fo fe ti ponishali na oko pred Janesam, in fo fe obtoshili fvojih grehov bres fadu po¬ kore, tako delajo nektiri kritijanje pred fpo- vednikam, in fo ravno tiftiga ojflriga fvarje- nja vredni. Delaj vreden fad pokore , in le tako upafh pravizhno, de fo tvoje fpovedi dobre. Zhe fvojiga telefa ne pokorifh, ako ravno li sa- volj njega, ali s’ njim fmertno grefhil; zhe florjene krivize nozhelh popraviti; zhe fvoji¬ ga blishnjiga fovrashifh, in mu nozhefh od- pulliti; zhe fi len v’ flushbi boshji, in ti ni mar; zhe ne premagujefh fvojiga jesika, P ktirim sdrashbe napravljafh, in neframno go* vorifh; zhe nozhefh flabih perloshnoft opu- ftiti, kdo ti more verjeti, de li fpokorjen in poboljfhan, ali de fi na fpovedi vredno odve- san? Modri tako govori: „Ktiri bo fvoje grehe fposnal in sapullil, bo sadobil ufmiljenje.” Prip. 28 , i3. ^Sveti Gregor, in vfi Ozhaki s’ njim pravijo : Kaj pomaga fpovedaii fe bres fpreobernjenja'1 Kdor nozhe grehov opujtiti, ne ljubi Boga, ne shaluje Sadojti in je neperpraven sadobiti milojt. — 629 — Varuj fe sapeljati fvoje dufhe. Zhe fi tudi flab, vender zhutifh nekaj mozhi frete vere, veli te pezhe, ifhefh miru, in ga najti shelifh s’ odveso fvojih grehov: to je potreb¬ no, pa premifli, kako fe perpravljafh odve-š so, ali odpufhenje grehov sadobiti. De te nehaj fkerbi, de ene dni ne hodifh v' fvojo navadno hudo perloshnofi, de fe varujefhnar ofludnifhih grehov nehaj dni; de nehaj vezh molifh, je dobro, pa premalo, her poboljfha- nje more biti terdno, ftanovitno v’ vfem is ljubesni do Boga. Tvoja shaloft, ali fovrafhtvo zhes grehe more biti v’ tebi veliko, zhes- natorno, de ti ferzhno delavno voljo daje, vfe Boriti, kar ti Bog sapove, in vfe opnlliti, kar ti on prepove. Morebiti ni per tebi nobeni- ga snamnja in nobeniga sazhetka -praviga fpreobernjenja, vender fesanafhafh na oprav¬ ljene fpovedi, in shivifh bres fkerbi. More¬ biti fi bres vfe brumnofli, sanizhevaviz dobrih in dobriga, fe hvaljfh 1’ tvojimi gpehi,, il-fko- raj bres vere, le savolj ljudi gnnfb k’ fpovedi o velikonozhi, in le savolj prizhjozhih shelifh, k’ fvetimu obhajilu. Glej, kol j ko fi flep so- per fvojo dufho. Kaj ti sampcftjp take fpove¬ di pomagati ? Prav govori fveti Zipj'ijan : Od¬ veso fi prejel, pa Ji Jhkadljivo u[miljenje sadolil. Zhe refnizhnim naukam nozhefh verjeti, bofh verjel- ob pervi bolesni. O dobrotljivi Ozhe nebefhki! ti li po fvojim ,Sinu Jesufu ponovil sapoved pokore, in grefhnike podvergel fpovednikam , de bi od- pufhenje sadobili fvojih grehov, pa jeli lini ta potrebni perpomozhik is lenobe, isljubes- ni do greha satiizheval. Morebiti fini veliko¬ krat s’ odveso bolj savesan bil; lashnjivi mir fim dofegel, ker per meni ni bilo praviga fpreobernjenja, praviga fovrafhtva zhes gre¬ he. ( Sposnam, de lim le odvese ifkal, to mi je bilo sadofti, ker lini bil flep, in is 1 lepo¬ te lin\ mifiil, de fo mi vli grebi odpufheni, zhelimle odveso prejel. .Shelim, o Gofpod! sdaj fposnati fvoje smote, in is ferza jih she- lim popraviti, preden me bolh pravizhno fo- dil, de me po mojih-delih ne obfodifh. Daj mi fvojo mogozhno gnado de fposnam, in le fpokorim. ,Svoje shivljenje hozhem £’ pomo- zhjo tvoje gnade po sapovedih tvojiga ,Sinu poravnati, fvoje grehe is ljubesni do tebe fo- vrashiti in opuliiti, de s’ shaloftno in odkri¬ to |fpovedjo sadobim odveso in odpufhenje vlih fvojih grehov. Amen. — 631 — XXVII. dan fufhza. ,Sveti Irenej Jhkof, mar te mik. & Sveti Irenej je bil rojen od nevernih ftari- fhov v’ medu 4 Sirmii na ogerfkim, pa je bil rasfvetljen f’ fveto vero Jesufovofhe v’majhni ftarofti; sato veliko miloft je bil sniirej Bogu hvaleshen, in mu svefto flushil. Njegovo shiv- ljenje je bilo fveto per Bogu, in per ljudeh, savolj tiga fo ga verni svolili sa fhkofa, dokler je fhe mlad bil. V’ letu 5o4 je bila v' meftu Sirmii osnanjena krrvizhna sapoved nevernih zefarjov Dioklezjana in Makfimilijana, de vfa- ki more ali moliti bogove, ali umreti. ■ Pro- bo oblaftnik je ukasal nar prej fhkofe in du¬ hovne v’ jezho pometati j de bi verni brespa- ftirjov oflali in opefhali. Tudi fvetiga fhkofa Ireneja fo svesali, in ga peljali predfodnika. Probo mu rezhe: Moli nafhe bogove. ( Sveti Irenej mu odgovori: Kdor moli bogove, bo konzhan. Oblaftnik ga je dolgo nagovarjal v’ to, pa on je bil zhedalje ferzhneji. Obla- flnik ga ukashe fvojim flushabnikam po vfim telefu neufmiljeno rastergati: in kader je bil fvetnik vel v’ kervi, fo pertekli njegovi ftari- fhi, shena in otrozi, vfe je jokalo prednjim, vfe ga je profilo ubogati j pa nizh jim ni od¬ govoril. Njegovi majhni otrozi fo objemava- li njegove noge, in jokali per njem, pa fta- — 65a —■ noviten je oftaL Oblaftnik Probo ga le na¬ govarja ubogali, in per sbivljenji oftati, fo- febno is ljubesni do fvojih majhnih otrok; pa fveti Irenej mu je ferzhno odgovoril: Ohra¬ niti hozhem fvojo dufho, in fkerbim sa njo, de bo vekomaj frezhna. Oblaftnik ga jeuka- sal v’ jezho vrezbi, kjer je bil dolgo zhafa v’ velizih teshavah. Oblaftnik Probo je fvetiga Ireneja dolgo jezhil, de bi fe navelizhal terpeti, in raji ubo¬ gal; pa ni bilo tako, teinuzh ferzhno jedjal: Delaj kar hozhefh s’ menoj, in nikolj nehofh perzhakai, de bi jeft boril, kar shelifh. Pro¬ bo ferdit ukashe, fvetiga Ireneja hudo martra- ti, in sraven ga nagovarja ubogati, rekozh: Refhi fe od fnierti 1! pokorfhino. ,Sveti Ire¬ nej mu odgovori: Refhim fe od finerti, ako te ne-poflufham> ker tako bom dofegel ve- zhno shivljenje. ^Sodnik ga obfodi, rekozh : Ukashem nepokorniga lreneja v’ vodo vrežhi. Ta fenad to fodbo sazhudi, in mu pravi : -Ker ii bil filno. ferdit, lim.saupljivo zhakal is tvo¬ jih uft hujiga obfojenja. P rotim te slo neu- fmiljeno me umoriti, de bofh fposnal, kako radi mi kriftjanje terpimo sa vero is ljubesni do Boga. Oblaftnik je bil slo rasshaljen f’teni govorjenjem; ukasal ga je hudo rasno'far iti, s’ niezham umoriti, in, v’ vodo njegoio tru¬ plo vrezhi. 4 Sveti Irenej ibl-iso fme.rti je vefel molil tako : Gofpod Jesnf ' Krijtuj"■ šaliva - lini le, de Ji mi dal /jolerpesl/l/ivojt v’ balezhinah, naj f e mi odpro nbefa , de jejt, — 635 — tvoj hlapet Irenej, sa tvojo fbeto vero umor¬ jen, pridem v' tvojo vethno zhajt. Ko je bil odmolil, fo ga umorili, in v’ .Savovergli. Nauk. Vezhnojt premijhljuj. .Sveti Irenej je bil velel'hudih bolezbin, in je shelel veliko vezh terpeti, de bi saflu- shil vefelo vezhnoft. Vfi fvetniki , sladi fveti marterniki fo bili ftanovitni v’ boshji flushbi; raji fo vfe bolezhine terpeli, ko od Boga od- flopili, ker fo imeli fvoje verno oko v’vezhno- fti. .Sveti Irenej je bil mlad; ftarifhi, sbena in otrozi njegovi fo jokali per njem, in ga jo¬ kaje profili ubogati nevernigafodnika, pano- beniganipoflufhal; fianoviten jeoflal, shivlje- nje je dal, de bi vezhno vefelo sbivljenje do- fegel. .Stanoviten je bil v’ budili bolezhinali, ker je terdno veroval, de terpljenje sdajno, ako tudi veliko, je majhino rnemd prihodne nebefhke zhafti, v’ ktiro pojdejo svefti boshji flushabniki. Rimi. 8, 18. Krirtjan moj! ■ jbremifhljuj vezhnoft, in bofh lahko flushil Bogu, zhe posabifh vezhnoft, bofh oflabil v’ dobrim, greh ti bo gofpodo- val, in vekomaj bofh nefrezhen. Zhlovek je vefflab, ako ne premifhljuje vezhnofli. Bres tiga ftrahu je, ko fo majhni uzhenzi bres uzhe- nikove prizhjozhnofti; namrezh, nepokojni in flabi. Ravno take fo nafhe mifli, befede — m — in dela. bra* pr-einillUjGVAnja vezhnofti, Kdor premifhlj.uje vezlmoft, shivir’ bosh jim ftrahu, in fe ima pod pokarfhin.o vfjh sapoved. To prizhuje, cfe je tebi, in vfim premil hljevanje vezhnofti potrebno. Saro pravi Modri: „Per vfih fvojih delih fe fpomni poflcdnjih rezhi, in nikdar ne bofh grefhil.” ( Sirah 7, 40. Ako- ravno li po natori flab, vender te fkufhnja- ve ne bodo premogle, ker te bo premifhlje- vanje nefkonzhne vezhnofti napolnilo f’ lira- ham, lirah te bo perganjal is ferza Boga pro¬ fiti; gnada boshja in tvoj prid te bota obva¬ rovala pred greham in pogubljenjam. Vefh, de zhlovek od sbene rojen malo zhafanasem- lji shivi, in kmalo pojde v’ nefkonzhno ve* zhnoft, od koder nasaj nikdar ne pride. Do¬ bri in flabi bodo vezhno shiveli; pa dobri bo¬ do vezhno shiveli v’ nebelih, flabi bodo ve¬ zhno shiveli v’ peklu. Po sdajnim dobrim, ali flabim shivljenji bo prihodno vezhno shiv- ljenje: ali vezhno shivljenje neisrezheno do¬ bro, ali vezhno shivljenje neisrezheno hudo. Premtfhljuj to pogoftim. Vezh ljudi bo pogubljenih ko svelizhanih. ,Sam Kriftuf prizhuje: „Yeliko jih je pokliza- nih, malo pa svoljenih*” Mat. 20, 16. Tu¬ di: Voske fo vrata, in tefna je pot k’ sveli- zhanju, in malo jih je, ktiri jo najdejo.” Mat. 7, 14. Ako bi bil Jesuf rekel: .Shiroka je pot k’svelizhanju, veliko je svoljenih , in ma¬ lo jih bo pogubljenih, bi vehder ti ne fmei bres ftrahu shiveli, ker bi render samogel _ 655 ~ v’ fhlerilu »avershenihbiti, koljkanj pa fe mo* ref h bati, ker bo malo svelizhanih, veliko savei-shenih ? ^veti Bernard od febe tako go¬ vori: VJe kojti trepetajo v' meni savo/jpri- hodne vezhnojli. Tudi drugi fveti fo v’ena¬ ki fkerbi shiveli; sakaj pa ti grefhnik nefker- bno shivifh ? Mladenzh, dekliza! premifhljuj vezhnoft, de loshej nedolshno shivifh. Tudi llarini je to potrebno, pa telefna flaboft she faina od febe napeljuje liare v’ premifhljeva- nje nefkonzhne vezhnoftimozh shivota pak mladofi odvrazhuje od tiga potrebniga pre- mifhljevanja, deliravno je mladimu fhe po- trebnrfhi. Premifli dobro , de mlade leta hi¬ tro teko, mladoft hitro sgine, ko roshiza ob vro* zhini, tovarfhi te bodo sapuftili, in nobeden ti ne bo mogel pomagati, zhe sdaj Bogu ne flushifh. Kaj ti bo grefhno vefelje, napuh, lepota , bogaftvo, ali drugo pomagalo v’ vezh¬ nofti? Jesuf vprafha: „Kakfhno menjo bofh dal sa fvojo dufho?” Mat. 16, 26. ,She malo s’ menoj premifhljuj ne- fkonzhno vezhnoft. Vera uzhi: Dufha ni- kolj ne umerje. Kje bo tedaj vekomaj ? Ne ve fe, zhe bo vekomaj v’ nebelih, ali veko- komaj jv’ peklu. Nobeden ne more predfmer- tjo verdjti, ampak svedil bo od Jesufa, kam bo fhel; zhe v’ nebela* ali v’pekel: zhe poj¬ de v’ nebela, ali v’ pekel* bo ondi vekomaj. Nobeden ne samore sapopafti, kaj deje vezhe- Moft. O ljuba dufha ! odkupljena 9’ predra¬ go kerrjo Jesufoto, dobro premifli, pogo. -v 606 — liim premifhljuj, in ii persadevaj koljkor sa- morefh nar bolj rasumeti te dve kratki befe- di : Nikdar, vfelej. Vezhnoft nikdar ne bo konza imela, vfelej je: vfelej je, nikdar ne mine. Ref! ti in vfi bomo vekomaj v’ neisre- zheni vezhnofti, tankaj bo vezhno dobro, ali vezbno hudo: ali vekomaj v’ nebelih v’ nesa- popadljivi boshji zhafti, ali vekomaj v’ peklu v’ neisrezhenih bolezhinah. O grefhnik! pre- mifbljuj vezhnoft. Mifli, premifhljuj, koljkor hozhefh, vender ne bolh samogel vezhnofti popolnoma fposnati. Kaj te vezhnoft uzhi ?. Vezhnoft te uzhi Bogu svefto flushiti, greha fe fkerbno varovati, hitro inrefnizhno fe fpo? koriti, vfe nadloge preterpeti, po vfih sapo- vedih shiveti. Vfe to ti bo lahko, akone po- sabifh vezhnofti. Dufha kerfhanfkaj vezh> krat premifhljuj vezhnoft, bodi fkerhna, kli- zhi v’Jesufa, v’ Marijo, de prav shivifh, in pojdefh v’ frezhno vezhnoft. Molitev‘ O vezhnoft! o vezhnoft! ti li misdajgro- Sovitna , ker fim do' sdaj flabo shivel; ravno sato jim flabo shivel, ker fim tebe posabil. O vezhnoft! ti fi fvetim marternikam prezhu- dno ferzhnoft dajala, ti fi vfe fvetnike perga- njala k’ dobrimu, jn vfim pomagala, ki fote¬ be premifhljevali, ftanovitno Bogu flushili - r tudi jeft te bom rad premifhljeval, de fe ne motim vezh s’ sapeljirim fvetam, de fe fpo-. — 637 “ korim, m Tvojo neumerjozhoduThosvelizham. Ako bi le nefkonzhno vezhnoft, in Tvoje ve¬ like grehe premiThljeval, bi obupal, pa, o Je- suT! ti ii moje upanje in moja podpora, k’ tebi perbeshim, k’ tebi vpijem: Pomagaj mi! ReThi me vezhnigapoglubljenja! Vfe dni Tvo- jigashivljenja bom premifhljevalvezhnoft, de shivim v’ ftrahu, pa tudi tvojomiloft, defker- bno in Terzhno tebi flushim. ( Sveti Irenej! bodi ti moj beTednik per uTmiljenim Jesufu, de mi dobrotljivo gnado da po njegovi Iveti volji smirej shiveti; de, kader bom od njega Tojen, saflifhim: Pojdi s’menoj v’ nebelhko kraljeftvo. Amen. XXVIII. dan fufhza. ,Ss. Armogajl, Arki ni m in ,Salur, fposno - vavzi. Pod krivovernim kraljem Genferikam je bilo v’ Afriki lilno veliko marternikov in fposno- vavzov boshje Jesufove natore, med ktirimi To bili tudi sgorej imenovani v’ letu 475. .Sveti Armogaft je bil mogozhen flushabnik per kri¬ vovernim kralji Genferiku. Smirej je bil Aa- noviten v’ katoljfhki veri, in debravno slo fkufhan, render ni nikdar odAopil od nje, Kralj od njegove ftanovitnofU rašTerjen, ga — 638 — je ukasal neufmiljeno martraM; potfej ga je flushbe odftavil,* vfe premoshenjemuVsel, in ga poflal v’ globoke jame rudo kopat. Kralj, de bi gahuji v’shivoponishal, ga je ukasal v’ mefto Kartago pergnati, in mu sapovedal bli- so mella njegovo shivino pafti. Kralj jetofto- ril, de bi fe fveti Armogaft vprizho mogo- zhnih snanzov in prijatlov te niške flushbe slo framoval. ( Sveti Armogaft je rad preterpel saframovanje savolj Jesufa; on je molil in hva¬ lil Boga, in je bil smirej vefel fvojiganiskiga ftanu ; po finerti je prejel veliko in vezhno plazhilo v’ nebelih. ,Sveti Arkinim je bil tudi fkufhan od kri- voverniga kralja Genferika od vere katoljfhke odpoftiti, pa je v’nji ftanoviten oftal. Kralj ga je k’ fmerti obfodil, pa rabeljnu je na fkrivnim sapovedal: Zhe fe Arkinim boji u- mreti, in fkashe voljo fvojovero sapuftiti, le bersh ga umori; zhe pa je ferzhan, in fe ne boji fmerti, nikar ga ne umori. Kralj je ta¬ ko sapovedal, de bi fveti Arkinim marternik ne bil. Prav ferzhno je fhel k’ fmerti - , ker ga je vefelilo sa vero umreti, pa ravno sato ni bil umorjen. Pa zhe ravno ni bil umorjen je vender dofegel plazhilo fvetih marternikov savolj njegovih relnizhnih shelj shivljenje sa vero dati. ( Sveti ( Satur je bil ofkerbnik vfe hifhe Unerika pervorojenza kralja Genferika. V’ kri¬ voverni hi! hi, in v’ veliki oblafti je bil smirej v’ boshjim Tlrahu, ni fe framoval fvoje fvete — 6S§ — ▼ere, temuzh jo je ozhitno fposnal. Krivo- rerni kralj je tudi tiga svito fkufhal, in ker gani samogel sniotiti^ mu je lerdito rekel: Ako me ne ubogafh, bofhod flushbe odfta- vljen, vfe premoshenje ti bo odvseto, trojo sheno bom drugimu dal, in tvoje otroke bom v’ flushnoft prodal. .Sveti ( Satur fe nad tim ftrafhnim shnganjam ni preltrafhil, in je kra¬ lju odgovoril: Raji vfe sgutrir/i , kot prija - snojt vjigamogozhniga Boga. Shena nje¬ gova, kadar je to svedila, je fhla k’njemu a’ otrozi, inklezhe pred njim ga je s’ folsami profila kralja ubogati, rekozh: Ljubi moj mosh! vfelej lim te ljubila, smirej fini ti bila svefla, smirej lim te bila velela, oh!'nesa- pulti me, in nefrezhnih ne delaj fvojih otrok: fej Bog ve, in vidi, de fila te permora ubo¬ gati kralja, sgovorjen bofh per njem. .Sve¬ ti .Satur poln shive vere v’ Boga ji mirno pa ferzhno odgovori: Shena! ti ne govorifh prav, kralja in tebe bi pollulhal in ubogal, ako bi ne bilo drusiga shivljenja po fmerti. Ljuba moja! pomilli, de ti me dani fkufhafh na¬ meni hudizha, ker fi persadevafh mene ve¬ komaj nefrezhniga Boriti. JeB zhakam Jesu- fovih obljub, in sveB oftanem njegovim befe- dam: Kdor ljubi sheno, ali otroke bolj ko mene, ni mene vreden. Tako je premagal vfe fkufhnjave, svell je oBal Bogu, nefrezhen je bil pred fvetam, pa vezhno plazhilo vsili¬ va v' nebelih, -ktiro Bog daje vlitn Banovit- nim dufham. — 64o — Nauk. Kakjhna more grevenga biti. Kriftjan! dobro premifli lepo in terdno flanovitnoft letih ferzhnih fposnovavzov boshje Jesufove nator^. ( Silno fo bili bogati; neu- fmiljeni.kralj jim obeta-veliko hudiga, pa raji vfe sgube in vfe terpe, ko odfiopiti od ene fa¬ rne rasodete refnize. Bogu fo oftali Ilanovi- tno svetli, ker fo fposnali ofludnoft in hudo¬ bijo greha. Od kod je pa tvoja grefhna ne- ftanovitnoft? Od premajhniga fposnanja hu¬ dobije greha. Verujefh fzer, de greh sani* zhuje vfigamogozhniga Boga, in tvojo dufho v’ pekel obfodi, vender fe ga malo varujefh. Obijubifh: Raji hozhem vfe terpeti, ho sana- prej Boga rasshaliti; vender tvoja volja ni fta- novitna, ker premalo fposnaf h hudobijo gre¬ ha, ker ga premalo fposnafh, ga premalo fovrashifh, in fe ga premalo varujefh. Te¬ daj, tvoj flilep greha fe varovati, ne obda¬ ne, ker fe premalo kfafh. Zhe prave grevin* ge ni, tudi odpufhanja grehov ni, tudi ob¬ hajila fo nevredne. De tako nefrezhen ne bofh; de sdaj ob velikonozhnim zhafu in vfe- lej prejemat h vredno fvete Sakramente, ti shelim potrebno poduzhenje dati. Bogu dopadljiva greviuga je ferzhno ver liko fovrafhtvo vfih grehov is ljubesni do Bo¬ ga, £’ terdno voljo fklenjeno raji vfe terpeti ko grefhiti. Bres tiga refnizhniga tovrafhtva — 64i ~~ gjre.hpv je nemogozhe dofezfu odpufhanje. Nar fretoji Bog fovrashi greh, tudi grefhnik ga more fovrashiti; ako ne, oftane grefhnikdn umerje v’ fvojim grehu. Grevinga je narpo- trebnifhi, ker bres nje ni bilo,, in ne bo no¬ bene milofti. Sato Bog sapove po fvojim pre¬ roku : ,,Preobernite fe k’ pieni is vlaga ferza, s’jokam, s’ plakanjem.” Joel.2, 12, David je is shaloftniga ferza pred prerokam Natanam fposnal: Grefhil iim soper Golpoda! sato jer Oid njega saflifhal: Gofpod ti je tvoj greh odpufl.il, ne bofh umeri. lij Kralj. 12, i 3 . Umeri (pogubljen), bi bil David, bres te refnijzh- ne.sh.alofli. Premifli grefhnik-, zhe je tvoja grevinga po volji boshji. , s ,, Sgoli befede nifo obshalovanje, Zolpar v’ tempeljnu pred .Bogani, in sguhljeni fin pred fvojim ozjietam fta s’ befedo fposnala fvojo shaloft, in fta miloft dofegla: pa fta jo dofegla ne sato , ker fta. ponishno govorila, ampak ker .fta bila v’ ferzu, kakor fta s- hafe- 4 o pravila, slo shalpftna.j Grefhniza per Je- sufovili pogah ni nizh govorila, vender je sa- Jlifhala o,d.djubesnj,iviga Jesufa; Tvoji.grehi £0 ti odpufheni,,.ker je bda.ojpna dufha vlih grehov slo shaloftna. Antioh je glafno in ozliit- no fposnal fvojo hudobjjop vender ni dolegel nfniilj-.enja,..ker ni prave shalofti v’ ferzuiinel. .To ie uzhi, de ti pe pomaga ponishpo .govo¬ riti, pred Bogam, in pred fpovednikam: Me¬ ni fo is ferza shal vfi moji grehi; zhe ti ni ref shal, ali ne savolj Boga. Prav je fvojo hudo- — 642 — bijo fposnati s’ ponishno in shalohno befedo, papremifli, zhe je to refniza, ne hinavfhuj, ker Bog ti gleda v’ ferze. Ti govorifh po pre¬ jetim vernim poduzhenji, vender je tvoje fer¬ ze nezhutno in merslo. .Solse, ki is snotrajne bolezhine savolj grehov pridejo, fo dobre, pa folse nifo vfe- lej snamenje prave shalohi, in bres tih samo- re biti prava grevinga. .Sveti Peter je milo jokal, od snotrajne velike britkohignan fe ni mogel sdershati, in njegove folse fo bile ref- nizhne. .Sveti Pavel, faj fe ne ve, ni jokal, vender je bil refnizhno fpreobernjen. Eni imajo folse perpravljene, kadar hozhejo, de- iiravno ferze ne ve sato. Premifli tedaj do¬ bro, kakfhno'je tvoje ferze. Potrebno je slo shalovati zhes grehe le is ljub osni do Boga. Eni shalujejo zhes grehe savolj lahne fhkode, ko Esav savolj prodaniga pervorojhva, ali ko kralj Aiitioh savolj hrahu pred fmertjo : dru¬ gi is drusih natornih nadlog, kar ne sadobi odpufhenja. Morebiti fi ti slo slialoften, in fovrashifh fvoje* grehe, ne ravno savolj Boga, ampak savolj fvoje fhkode, framote, sani- zhevanja, sapufhenja, ali drusih nadlog, ki fo ti jih grehi nakopali, kar ti ne sadobi mi¬ lobi. .Sveti Augufhtin pravi: Ob shalujem shtilojtne grejhnike , ker oni prav ne sha¬ lujejo. O grefhnik! shaluj is ljubesni do lju- besnjiviga Boga, in le taka je dobra grevin¬ ga. .Sveti Peter prizha. „Ljubesen pokrije — 643 — obilno fhtevilo grehov.” I., Pet. 4, 8. Lju* besen in le ljubesen sbrifhe grehe. Zhe hozhefh fposnati, ali je tvoja gre* vinga dobra ali ne, premifli fvojo voljo. Ve* lika zhesnatorna shaloft je vfeiej sdrushenas* mozhn’o voljo ne vezh grefhiti. Kdor s’po« mozhjo gnade boshje fposna, in fovrashi hu¬ dobijo fvojih grehov, fe jih tudi refnizhno liozhe varovati, in fe jih varuje. Zhe je fo- vrafhtvo grehov savolj Koga, je tudivoljava- rovati fe jih savolj njega. Zhe je grevinga zhes grehe savolj fhkode, je tudi fklep ali obljuba savolj nje. Zhe je shaloft majhna, je tudi volja flaba. Dobro premifli,> liakfli- na je tvoja vol-ja, inkoljkode je mozhnd. Zhe je fovrafhtvo grehov v’ tebi is ljubesni do Bo¬ ga , fe bofh greha refnizhno varoval ; ako bi bil ravno fkrit vlim ljudem; ako bi te nago¬ varjali v’ greh ; ako bi ti veliko frezho napra¬ vil. Ako bi slo fovrashil grehe savolj Boga; bi" bil rtanoviten v’ dobrim, in bi pofnemal fvetiga Pavla, ktiri je ferzhnci djal: ,,Terdno vem, de ne Urah pred fmertjo, ne ljubesen do shivljenja, ne oblaftniki, netila, ne dru¬ ga rezh me ne bo samogla lbzhiti od Boga.” Rimi. 8, 38, 3g. Premifli dobro tedaj, zhe je tvoja volja refnizhna, delavna, ftanovitna, to je, zhe greh in hude perloshnofti ferzhno opuftifh, zhe premagujefh fvoje hudo po* sheljenje; zhe po sapovedih nepreftrafheno shivifh; zhe vfe to delafh savolj Boga. Zhe — 644 — nii! po tih naukih fvojih grehov fovrashil, po« nishuj fe in proti: M o i i t e v. O moj Bog! kako samorem jeft pred te¬ boj rezhi: Ref lim fovrashil, in fovrashim fvo- je grehe zhes vfe hudo is ljubesni do tebe, bil fiin do sdaj ko otrok bres ljubesni do Ha« rifhov, flab, famoglaven in nepokoren. Ne¬ kaj fim fe bal fhibe tvojih fhtrafmg, pa gre¬ ha nifim fovrashil is ljubesni do tebe. Dober iim bil s’ dobrimi, flab fini bil s’ flabimi, po drusfh hm gledal, in nad njimi fe pohujfhal; zhe nij je bil greh flikodljiv na premoshenji fim ga bil shalolten, pa ne savolj tvojiga sa- nizhevanja. Pred fpovedjo in na fpovedi fim nekaj kfanja imel, pa fini hitro posabil; fo- vrafhtvo greha ni prefunilo moje dufhe, ni pokonzhalo ljubesni do greha, in ta je hitro sopet obrodila grefhni fad. Ufmiljeni Go- fpod!, pokpnzbaj.v? meni s’ mogozhno gnado vfo.l jnbesen do greha ; daj mi veliko fovrafhtvo zhes greh, in veliko mozh fe ga ftanovitno obvarovati savojj tebe, t Sveti fposnovavzi Je- sufovi! ki (le raji veliko- fhkodo. ferzhno pre- terpeli ko ubogalineufmiljenigakralja, fpro- fite mi enako mozhno voljo, de sveft vfelej o liane m Bogu, in po fmerti prejmem vezhno plazhilo. Amen. — 645 — XXIX. dan fufbza. ( Svtti Ziril levit in tovar/hi marierniki. t Syeti Ziril levit (duhoven JheJtiga shegna ), je bil vef vnet sa katoljfhko vero, in ob zha- fu katoljfhkiga zefarja Konflantina 6 je veliko persadeval malikovanje pokonzhati. Never¬ niki fo bili slo rastogoteni savolj tiga, in fo ga sheleli umoriti, pa isdrahupred zefarjem Konftantinam fo bili permorani mu persanefti. Zhes nekaj zhafa je naftopil zefar Julijan vef gorezh sa flepe malike, in poln togote soper Jesufovo fveto vero. Pod njegovim zefardvam fo neverniki raslivali vfo fvojo jeso nad ver¬ nimi. ,Svetiga Zirila fo popadli, ga fuvali, kleli, vlazhili in na sadnje mu trebuh prere- sali, oferzhje is njega vseli, in ga s’sobmi pretergali. Tudi drugim fvetim vernim fo tako delali, sladi duhovnim in divizam: sra- ven fo trebuh umorjenih s’ jezhmenam na- tlazhili, in fvinje pergnali, de bi s’jezhme¬ nam tudi njih oferzhje posherle. Bog jefzer te neufmiljene morivze s’ nesnanimi bolesni hudo »fhtrafal, pa nifo fposnali, ne flepote fvoje lashnjive vere, ne hudobije fvojiganeu- fmiljeniga djanja: v’ tami fo oftali, v’grehu umerli, in v' pogobljenje fhli. — 646 — Na n k. Kako grevingo okaditi ? s Slepi neverniki fo neufmiljeno morili ne- dolshne kriftjane, in fo menili fvojim bogo- vam svefta flushiti, ker nifo fposnali hudobi¬ je fvojiga nezhlovefhkiga neufmiljenja. Bili fo fzer sato od pravizhniga Boga hudo fhtra- fani, pa nifo fposnali, nifo fe fpreobernili, in fo v’ fvojim grehu umerli. Tudi v’ katalj- fhki zerkvi ni malo flepih grefhnikov, ktiri ne fposnajo hudobije fvojiga flabiga shivlje- nja, teshe fvojih grehov, in v’ lashnjivim mi¬ ru shive. Drugi fposnajo fzer fvoje flabo dja- nje, vera jim prizhuje od hudobije njih gre¬ hov, in vedo fvoj revni flan; vender fo flepi, her sadofti ne fposnajo, fo neobzhutniga fer- za, fvojih grehov ne fovrashijo, in fe ne po- boljfhajo. De bi tudi ti v’ njih fhtevilu ne bil, de bi fposnal in fovrashil fvoje grehe, te hozhem uzhiti, de miloftljivo odpufhanje sadobifh. ,Sovrafhtvo greha isviraisfposnanja gre¬ ha. Zhlovek bres boshjiga rasfvetljenja ne fposna, ima krivo veli, fe sgovarja in tudi hudobije fposnanih grehov ne ve. Satqvpra- fha David: „Kdofposna grehe?” Pf. 18,' Tedaj, o kriftjan! moli in profi Boga ti dati fposnanje fvojih grehov; de vefh, v’ zhem li grefhil, in koljko je hudo njega s’ grehi sa- nizhevati. Moli in profi s’ velikim ferzhnim — (n; — glafam, ko zjiloveh is globozhine glafnoprofi pomozhi, tako ti klizhi v’ Boga, ker le on ti pomagati samore. Bog je Ozhe vfiga ufmi- ljenja, in te bo, ako ravno hudobniga otro¬ ka, uflifhal, zhe is ferza va-nj klizhefh,ker fe fpokoriti shelifh. Upanje in ferzhnoft ti fam Jesuf daje: „Moj Ozhe vam bo rad dal dobriga Duha, ako ga profite. Profite, in fp vam bo dalo.” Luk. 11 , 9, i 3 . Profi lla- novitno in ne jenjaj, dokler nifi uflifhan. .Sta¬ novitna profhnja dopade Bogu: ona predere oblake in je uflifhana. Premifhljuj ftrafhno vezhno pogubljenje , de hudobo greha fposnafh. En fam fmertni greh ti sapre nebefa in odpre pekel, Dufha po bosbji podobi llvarjena bo saversbena, pre¬ kleta in obfojena v’ pekel na vekomaj savolj eniga famiga fmertniga greha. Premifli tu¬ di, de ufmiljeni Jesuf, ktiri je fmertne brit- kofti predal sa odrefhenje fveta, bo obfodil dufho v’ vezhne bolezhine savolj eniga fami¬ ga fmertniga greha. O neisrezhena hudobi¬ ja fmartniga greha! ta permora ufmiljeniga Jesufa, de obfodi dufho med hudizhe, defi- ravno je sa njo vfo fvojo fveto kri prelil. Pre¬ mifhljuj pogodim to, de v’ tebi fe velik firah obudu/e, in is vfiga ferza fovrashifh greh. Premifhljuj in moli, moli in premifhljuj, in ne jenjaj. David od febe pravi: „V’ fvojim premilhljevanji fiin shaloden in vef preilra- fhen. • "V’Boga hozhem klizati, in on mi bo — 648 — pomagal.” Pf. 5.4, 5 , 17 . Tudi ti tako delaj, in pomagano ti bo. Premifhljuj nefkonžhno miloftboshjo, de fe tvoja dufha vnema v’ ljubesni, in is lju¬ besni fovrashi greh. Ti ne samorefh pove¬ dati vlih nesaflushenih prejetih boshjih dobrot. Bog je tebe in vfe is ufmiljenja Itvaril, po Je- sufu ti je dal fvetlobo fvete vere; dobrotljivi Jesuf je fvoje predrago shivljenje sate dal na krishu; s’ fvetim Duham te je pofvetil; s’Tvo¬ jim mefam in kervijo te je redil; Bog ti je na¬ menil in ti bo pomagal v’ nebefa, de bi ga vekomaj vshival; fvoje angele ti jedalvarhe, fvetnike sa pomozhnike ; in veliko drusiga do- briga. Bog te bolj ljubi, ko dobra mati fvo- jiga ediniga otroka : ti pa hudobni otrok, ne- svella livar, nehvaleshni kriftjan fi veliko hii- diga sa veliko dobriga vrazheval fvojimu stvar¬ niku, Odrefheniku, Pofvezhevavzu. ,S am 8 og fe potoshi po fvojim preroku, rekozh:„Po- flulhajte nebefa! Otroke fim sredil in povik- fhal, oni pa fo me sanizhevali.” Isa. 1 , 2 . Premifhljuj neisrezhene dobrote bosh j-e, in fvojo gerdo nehvaleshnoft, de milo jobafh, in is ljubesni do Boga slo fovrashifh fvoje gre- h J e. Premifhljuj pogoltim britko terpljenje, in grenko fmert Jesufovo. Zhe li bil nehva- leshen, vfaj sdaj fposnaj fvojo hudobijo. Kle- zhe pred Jesufovim krisham glej, ogleduj in premifhljuj njegove rane , ktire glafno vpije¬ jo; Jfesuf te ljubi, in is ljubesni do tebe vili — 649 — na kGshu, de bi ga tudi ti ljubil, in is lju-* besni do njega fvoje grehe fovrashil. O gre- fhnik! he shali vezh fvojiga nar boljiga pri- jatla; ne perdrushi fe vezh njegovim neufmi- ljenim fovrashnikam, Premifli, Jesufa tiras- shalil, vezhne fmerti ti vreden, vender te on zhaka poterpeshljivo, dobrotljivo ti pomaga h’ pokori, ljubesnjivo tesheliobjeti, in tiu(mi¬ ljeno dati namefti saflusheniga pekla ne- befhko kraljeftvo. Sdaj pred njim rasodevaj fvoje ferze. Molitev. O ljubi Jesuf! ne morem vezh nofiti ve¬ like teshe fvojih gerdih grehov, in ottudne nehvaleshnofli. Ti ti nar Ijubesnjivifhi Go- fpod, jeft nar hudobnifhi flnshabnik. Vfe me klizhe k’ pokori, pa tvoja nefkonzhna ljube- sen premaga popolnama moje terdovratno fer¬ ze. Ref, tim bil do sdaj flep, mlazhen, ne- hvaleshen in hudoben. V’ velizih grehih tim mirno shive!; nad peklam tim vifel bres llra- hu. Ko od fmertniga fpanja sbujen, vidim sdaj hudobo in otludnoft fvojih grehov insha- lottno rezkem: Sakaj tim tebe fvojiga nar bo¬ ljiga Gofpoda rasshalil? sakaj tim fe perdru- shil tvojim sanizhevavzam ? Sdajshalujem, in bom shaloval vfe dni fvojiga shivljenja, fovra- shim, in bom smirej fovrashil vfe fvoje gre¬ he; hvalim, in bom vedno hvalil tvojo nefkon- zhno miloft. Tebi hozhem svetlo flushitij v 5 — 65o — podori bom shivel do fmerti, de, kerplazhi- la nedolshnofti ne morem prejeti, vfaj plazhi- lo pokore prejmem od tvoje nefkonzhne.mi- lofti. Amen. XXX. dan fufhza. ( Sveti Janes Klimak pujhavnik . C t Oyeti Janes je bil rojen, kakor fploh pra¬ vijo, v’ Judeji v’ letu 5 2 5. On fhe otrok je bil v’ katoljfhki veri dobro poduzhen, in po¬ tlej je zhedalje bolj rafel v’ poboshnofti in v’ modrofti. Yii fo gazhaftili savolj fofebne uzhe- nofti in fvetiga shivljenja; on pa fe je slo bal hvale, ker je bil v’ refnizi ponishen, in je fhel k’ fvetim pufhavnikam na goro ,Sinaj. Ondi je bil fveti mosh, uzhenik novinzov, po ime¬ nu Mar tiri, timu fe je Janes podvergel, in per njem je poftal velik flushabnik boshji. .Sve¬ ti mladenzh Janes je dofegel fofebno brum- noft, ker fe je s’ vfo mozhjo odpovedal laftni volji. Drusiga mu ni bilo mar ko ubogati Bo¬ ga in fvojiga fvetiga uzhenika, nikdar ni ho¬ tel po fvoji volji delati, ker je bil ponishen. De bi Bogu pokojno flushil, je fkerbno pre¬ magoval vfo nepotrebno radovednoft: nikolj ni poprafhal, kaj fe godi po fvetu; nikolj ni hotel poflufhati prasnili noviz; malo jegovo- — 65i ril, de bi fyoje dufhe ne odvernil od fvetiga premifhljevanja, in de bi bila dufha smirej perpravljena Boga moliti. Kader je njegovi fveti uzhenik Martiri umeri, je fhelod ondod prozh, in fe podal bolj v’famoto, de bi fker- bnifbi Bogu flushil. Vfako faboto in nedeljo je hodil v’ zerkev k’boshji flushbi. Zerkevje bila dalezh dve uri, pa njemu fe jeblisosde- la, ker je po poti premifhljeval ali molil. 4 Sku- fhnjave fo mu bile fzer slo nadleshne, pa s’ premifhljevanjem, s’molitvijo, s’ podam, s’ ponishnoftjo, s’ upanjem v’ Jesufa jih je fer- zhno in frezhno premagoval. Od vfih per- pufhenih jedi je fzer jedel, pa vfelej malo, de je fvoje flabo telo pod pokorfhino deval, Vfe je delal is ljubesni in v’ ljubesni, ker je Boga vfigavedniga in dobrotljiviga smirej pred feboj imel; njegovo shivljenje je tedaj bilo vedna molitev, ker je smirej fkerbel v’ vfih rezheh voljo boshjo fpolniti. V’ fvojim pre^ mifhljevanji in v’ fvoji molitvi je obilno jo¬ kal, vender je tudi sraven neisrezheno vefe- lje zhutil. Rad je bral fveto pifmo, in pr e- mifhljeval rasodeto befedo boshjo, de bi sve¬ tlo shivel po nji. Tudi je bral bukve fvetih ozhakov, de bi s’ njih poduzhenjem lashej rasumel fveto pifmo, in fe bolje vltavljal kri- voverzam. Ponishnoft je bila v’ njem vfelej velika: is te je febe sanizheval, in fe bal hva¬ le drusih, vender jev’potrebiblishnigauzhil, in le Boga hvalil, kader fo bili njegovi nau- — 652 — blishnimu v’ prid. Ofemdefet let je shirel: umeri je v’ letu 6o5. Nauk. Is njegoviga shivljenja. .Sveti Janes Kliinak je bil sgled refnizhne brumnofti; nizh nesnaniga, nizh pofebniga ali zhudniga ni bilo per njem, ampak ljubesen, ponishnoft, pokorfhina, molitev in druge sa- povedane zhednofti. Prava brumnoft je fta- novitno dobro shivljenje po vlih sapovedih: shivi tako, tiga fe dershi, in bofh .svelizhan. Ne pofnemaj famovoljnih dufh, ktere ne po- flufhajo uzhenikov, veliko upajo v’ fvojomozh, is nagle gorezhnofii hozhejo gore prenafhva- ti, potlej Itrafhno padejo. Ne pofnemaj ti- flih, htire farisejfki duh vodi; fkerbe sa ne- sapovedane dobre dela, sapovsdane opufha- jo; fo natanko svefti v* nepotrebnih rezheh, leni pa v’ potrebnih. Ti s’ shnabli zhafte Bo¬ ga, s’ ferzam fo delezh od njega. Mat. i5, 6. Od tih tudi fveti Pavel govori: „Oniima¬ jo podobo brumnofti, v’ refnizi fo bres nje.” II. T im. 5,5. Opravljaj vfe sunajne dobre dela od Boga sapovedane, ali poterjene od katolji hke zerkve, pa fhe bolj ii persadevaj ljubesen, ponishnoft, pokorfhino imeti, zhe ne, bofh flitet med hinavze, ktirim Jesufre- zhe: „Gorje vam, vi hinavzi, ki to unanje zhiftite, snotraj pa fte polni hudobije. Ozhi- —*- 655 —- fti prej snotranje, de tudi sunajne poftane zhi- ilo.” Mat. 23 , 25 , 26. Prava brumnoft je fvojo hudo voljo pre¬ magovati, po fveti boshji volji shiveti. Prav je govoril fveti Franzifhk ,Saveri: Ljubi moji! vfa Jvetofl je sapopadena v y prema¬ govanji fvoje hudobne volje. Volja tvoja in viih je farna na febi hudobna, boshja volja je farna na febi fveta, tedaj ni fvetofti bres pokorfhine tvoje volje do boshje volje; zhe hozhefh Bogu dopafli, odpovej fe fvoji volji, de boshjo fpolnefh. Jesuf je sapovedal mo¬ liti in profiti: Sgodi fe tvoja volja, kakor v’ nebelih, tako na semlji. Mi projimo po sa- povedi Svelizharja, pravi fveti Augufhtin, ne, de bi Bog delal, kar hozhe, temuzh t de bi mi kotli in delali , kar Bog hozhe. Pro- finvo Boga, de nam da pokorno voljo, ker bres pokorfhine ni svelizhanja. Jesuf nam je v’ vfih rezheh dajal sgled pokorfhine, sato je refnizhno djal: „Ne ifhem fvoje volje , am¬ pak volje Ozheta, ktiri me je poflal.” Jan. 5,,3o, Ljubi moj! tudi ti delaj tako, fzer ne pojdefh v’ nebefhko kraljeftvo. ,Sam Kri- ftuf prizhuje: ,,Ktiri dela voljo mojiga Ozhe¬ ta, ta pojde v’ nebefhko kraljeftvo.” Mat. 7 , 2 i, Ktira je pa volja boshja? Odgovori fveti Pavel: „Volja boshja je vafhe pofvezhenje, de fe ohranite v’ fvetolli, in ne sfiivite popo- sheljenji.” I. Tef. 4 , 3 •— 5. Volja ali sa- poved boshja je, de po vfih sapovedih shi- vifh, in premagujefh hudo posheljenje; in — 654 — to je tvoje pofvezhenje. Vem, febe prema¬ govati je nar teshej, pd ravno to je tiar po- trebnifhi. Bodi tedaj vfaki pravizhni sapove- di podvershen; s’ polno voljo delaj dobro; s’ vfo mozhjo fe varuj Inuliga, tako bofh shi- vel po volji boshji, in bofh svelizlian. Premaguj nepotrebno radovedno!! in ra¬ do vidno ft. Bodi vfelej fkerben svediti in fe nauzhiti, kar je tvojimu pofhtenimu Banu in tvoji neumerjbzhi dufhi v’ prid, de shivifh po volji boshji, pa varuj fe nizhemernih in veliko bolj fhkodljivih noviz; Vef fvet v’hu¬ dim tizhi, vfe je polno pohujfhanja, fkoraj permo.ran bofh dofti flabiga v idil,' in flifhal: ti je to premalo? Tvoja dufha ni nikolj po-r polnama mirna, ker fvet, morju enak, ji ne daje pokoja. Tudi per boshji flushbi; v’pre- mifhljevanji in v’ molitvi fivezhkrat smotenin rasmifhljen , kakor fam vefh in fposnafh, pa bofh veliko flabeji, zhe-ii nizhemerniga ali fhkodljiviga radoveden , ker fveti Duh le‘v? tihoti govori dufhi, in ona le v’ tihoti pofiu- fha njegovi glaf. Zhe fkerbifh svediti, kako drugi shive, kako fe tukaj, ali tamkaj godi, le meni ver jami, bofh veliko flabiga svedil, febe ne bofh fposnal* febe bofh posabil. Ne bodi tedaj nepotrebniga radoveden. Zhe rad poflufhafhin poprafhujefh, tudi rad govorifh, safllfhana befeda bo, ko novo vino is pofode, is ferza filila ; bofh rad govoril, febi in dru¬ gim velike iitnolli nakopaval. Nepotrebna radovedno!! je s’ lenobo' sdrushena; lenoba — 655 — pa je huda dufhna bolesen. Atenzi fo v’ le¬ nobi shireli, sato jim ni bilo drusiga mar, bo kaj novigapraviti, alipoflufhati. Djan.ap. »7> 21 - De fo lenoba, radovedno!! in shlobudra- nje sdrushene, poflufhaj fvetiga Pavla, bi prav: „Ene poftopajo, po hifhah hodijo, fo ne le lene, ampab tudi jesizhne, in govore, bar fe ne fpodobi.” I. Tim. 5, i3. Te lene dufhe svedo vfe, bar fe godi, in tudi bar fe ne godi; njih pobashena dufha vfe verjame, tudi nemogozhne rezhi: prezhudne novize, btire saflushijo fanje pijanza imenovane biti, fo jim Verjetne, aboravno zhes bratovfbolju- bfesen; vfe bote napolni s’ fvojim nepobojnim jesibam. Te lene prevsetne dufhe gofpodu- jejo vfe ljudi, duhovfbo in deshelfbo gofpo- fbo,'dajejo fvete oblaftnibam, uzhe uzheni- be pridigovati, fpovednibe fpovedovati, in febe ne fposnajo, boljbo de fo prasne glave, uboge dufhe, nevofhljivi ferfheni, polne ga- doviga Hrupa. Pazh te vedo v’ zhim je prava brumnoft sapovedana! Prava brumnoft je v’ ljubesni, v’ ponishnofti, v’poborfhini, v’mir- nofti. Premifli dobro te nauke in febe, zhe fe briviga fposnafh, ponishuj fe. Molitev • O moj Bog, babo lahko fam febe sape- 1 ju jem J vem, de ni fvetofti bres poborfhine is ljubesni do tebe, vender flepo fim fesana- — 656 — fhal na fvojo brumnoft. Morem fposnati; de malo in nepopolnama tim tebi flushil, kerfim raji po fvoji flabi volji shivel. Lahke rezhi ibn delal, teshke opufhal, sladi bar je bilo soper moje hudo poshelenje. Po fvoji volji delati mi je bilo vfe lahko, po tvoji fveti volji delati mi je bilo vfe preteshko. Ti, o G,o- fpod! vfe samorefh, vender llabim zhlove- lcam persanafhafh is veliziga ufmiljen,ja $ jed pa flab zhlovek fini hotel vfe rezhi.in vfe lju¬ dipq fvoji volji imeti. Jed, nepopolnama fh ar, velikokrat soper tvojo fveto yoljo de¬ lam; fe pa neufmiljeno togotujem, ako ni vfe po moji volji. Sato memram zhes tvo¬ jo pravizhno in ufmiljeno previdnoft; govo¬ rim hudo soper blishniga, in fim nepekojni- ga ferza. Ozbe viiga ufmiljenja! fpreoberni mojo hudobno voljo po fvoji fveti volji. Po sgledu tvojiga svediga flushabnika fvetiga Ja- nesa ii bom slo persadeval s’ ponishno, hitro in popolnama pokorfhino tebi llushiti, s’ te¬ boj smirej sdrushen biti, de pridem,v’ tvoje kraljeflvo. Amen. XXXI. dan ftifhza. t Sveti Benjamin levit, martermk. 4 Sveti Benjamin je bil levit katoljfhke zer kve v’ Perfji ob zhafu neverniga kralja Isde — 657 — gerda, ali Varanana njegoviga fitlu. Obafta hudo preganjala verne, in veliko marterni- kov v’ nebefa pofhiljala. 4 Sveti Benjamin je ferzhno osnanoval Jesufa Krillufa, ker jeshe- lel vfe fpreoberniti, in tudi veliko terpeti sa fveto vero. Kralj ga je ukasal v’tamnojezho vrezhi. Zhes dve leti je prifhel h’ kralju po- flanik rimfkiga zefarja; ta jesvedil, kakfhna de je s’Benjaminam, in je profil kralja fpu- ftiti ga. Kralj je bersh dovolil v’to profhnjo, zhe Benjamin obljubi ne vezh osnanovati Je¬ sufa. Poflanik to obljubi kralju; potlej po- klizhe fvetiga Benjamina, in ga nagovarja mol- zhati od Jesufa. ,Sveti Benjamin mu odgovo¬ ri : Ne morem in ne finem molzhati, ker Bog mi prepove. On je ko prej osnanoval pravi- ga Boga in odrefhenika Jesufa. Kralj je to svedil, ga je poklizalin ferdito mu rekel: Ako fe ne odpovefh fvojiveri, bofh umorjen, ^ve¬ ti Benjamin fe ni tiga shuganjapreftrafhil, in vprafha kralja: Kralj! ako bi eden tvojihflu- shabnikov tebe sanizheval, in fi drusiga kra¬ lja svolil, kako bi ga pokoril ? Kralj odgovo¬ ri: S’ fmertjo. ( Sveti Benjamin na to modro pravi: Kralj! premifli, kakfhne fhtrafinge je vreden ta, ktiri fvojiga ( Stvarnika sapufti, in naraefti njega moli njegove ftvari. Kralj vef rasferdjen ga ni mogel dalje poflufhati, ampak sapove v’ njegove perlte mu [dvajfet ojllrih shebljev sabiti, v’ vfaki perfl; eniga. Grosna je bila ta bolezhina, pa fveti Benja¬ min jo je tiho preterpel. Kralj je menil, de 42 — 658 — is sanizhevanja molzhi, ukasal ga je fhe huji martrati, in potlej shiviga na kol natakniti. t Sveti Benjamin v’tihvelizihbolezhinah je fer- zhno in velelo umeri, in njegova fveta clufha je fhla v’ nebefhko kraljeftvo Boga vekomaj vshivat, ker sa njegovo zhaft je vedno fker- bel in veliko terpel. N a 11 k. Is njegoviga shivljenja. Nevednoft potrebnih refniz je velika ne- frezha. Persijani fo molili fonzp, in praviga Boga nifo fposnali, sato fo bilinefrezhni. ^ve¬ ti Benjamin je bil slo shaloften njih dufhne flepote ; is perferzhne ljubesni jim je osnano- val vligamogozhniga Boga in odrefhenika Je- sufa. Neverni kralj je nehvaleshno umoril sveftiga bofhjiga flushabnika fvetiga Benjami¬ na: ta je kralju in vfim vofhil vezhno sveli- zhanje, pa sa plazhilo je prejel hudo fmert. Kralj bi bil lahko fposnal, de fonze in druge ftvari nifo bogovi; pa ukoreninjene navade, fploh pohujfhanje, hudo posheljenje in dru¬ ge enake smoteoflepezhloveka, denozhefpos- nati in fi vezhno nefrezho nakopava. Ljubi kriltjan! hvali in sahvali ufmiljeniga Boga sa velik dar fvete vere, bres ktire ni svelizha- nja. Akoravno 11 prejel fveto vero, vender samorefh drugazh sapeljan biti, sato pre- mifli in premifhljuj, kar ti bo sdaj rezheno. — 659 — Ne upaj prevezh v’ fvojo modroft, in ne bodi v’ fvojih miflih pravizhen, ker fi smo ti podvershen. Napuh in hudo posheljenje je bolesen vliga zhlovefhtva. Prerok Jeremija tako govori: ,,Vfth ferze je hudobno in nesa- popadljivo: kdo ga fposna?” 17, g. Ref, ferze vfth je hudobno, deliravno hudobno je nesapopadljivo: sato nesapopadljivo, ker je hudobno, svijazhno, napuhnjeno. Napuh, is ktiriga vfi grehi isvirajo, jih sgovarja in brani jih fposnati. ( Srezhen ta, ktiri fposna fvoje flabofti, pa tih je malo; prav sato pre¬ rok shaloftno vprafha: Kdo jihfposna f Ne rezi: ( Sim v’ fholo hodil, snambrati, fim do¬ bro poduzhen v’ katoljfhki veri; kako samo¬ te biti nevednoft v’ meni? Odgovorim, de ravno te tvoje befede fkashejo veliko neve¬ dnoft. Menim, de ti nili toljko uzhen inras- fvetljen ko David ; vender ta boshji prerok ponishno fposna.fvojanevednoft, rekozh: „Rdo fposna pregrehe? Ozhifti me, o Gofpod! od -mojih fkrivnih grehov.” Pf. 18, i 5 . David tudi febe nevednigh fhteje in sato Boga proli mu odpuftiti fkrite nefposnane grehe. Ne uzhenort, ampak gnada daje fposnanje. Ne- uzhen zhlovek, pa dobre vefti in ravnigafer- za, je modrejfhi od vifokouzheniga pa bres boshjiga ftrahu. Fariseji fo bili uzheniv’po- ftavi, vender fo bili nevedni poftave ; oni fo bili flepi in nifo fposnali fvoje f lepote; sato fo predersno vprafhali Jesufa: ,Srno tudi mi j lepil Jan. 9, 4 1. Kdor fe da gofpodovati 42 * _ 66o — od napuha, ali od lakomnofti, ali od nezhi- llofii, ali od nevofhljivofti, ali od drusihgre- fhnih flaboft, ne more fposnati fvojih grehov, vender radovoljno jih nozhe fposnati. Hudo¬ bnih je v’ tami, in obdan od tame, vender ni sgovorjen; on je v’ tami, ljubi tamo, in luzh fovrashi, ker njegove dela fo hude, pa ravno to je njegova fodba. Jan. 3 , ig, Od radovoljno flepih tudi David prizhuje: „Oni nozheio fposnati in rasumeti, in v’ tami ho¬ dijo.” Ff. 81, 5 . Ti nimajo sgovora sa fvoje grehe. Boj fe tedaj dujhne J lepote, ker ta je nar knji nef rezka ; z/ie Je je ne bojijh, Ji ske v nji sapopaden, pravi fveti Bernard. Imej sapopadik od dobriga in hudiga le po boshji befedi. Zhlovek je poln tame, ne- vednofti in hinavfhine; sato mu je Bog is ufmi- Ijenja fvojo voljo osnanil. David pravi: „Bo- shja befeda je fvetilo mojim nogam, in luzh mojim ftesam.” Pf. 118, io 5 . Bodishiveve¬ re, ponishne dufhe in dobre vefii, in le tako bofh fposnal boshjo voljo. Ne poflufhaj fvo- jiga hudiga poshelenja, ktirofipersadevapra- vizhno butaro hoshjih sapovedpolajfhati, sgo- varjati grehe, verjeti hudobnim. Pokasheni kriftjani govore od viiga po fvoji fpazhnofti, ne verjemi jim. ,;Njih gerlo, pravi David , je odpert grob, s’ fvojim jesikam lashnjivo ravnajo.” Pf. 5 , n. Ti fo she sapeljali fvojo dufho, bodo tudi tvojo, ako fe jim ne vfiav- ljafh terdno s’ shivo vero. Oni govore is na¬ puha, is obilnofli hudobije, karmorebitlami — 661 ~ ne verjamejo. Dershi fe flanovitno rasodete. befede, ne poflufhaj ne fvojiga hudiga po- sheljenja, ne jesika hvidobnih. Ne daj fe sa- jpeljati od pohujfhanja grefhnikov, ali odfla- b‘ v navad neumniga fveta. Premaguj vfo hu¬ dobijo, zhe ena farna huda flaboft v' tebi go- fpoduje, h flep, svijazhen, in zhifte refnize ni v* tebi. Varuj fe napuha, bodi ponishen, in bof h lahko fposnal refnizo. Napuh je dufhna pi- janoft. Ta sapeljuje zhloveka, mu ubrani fposnati in popraviti, bar je hudiga lioril. Zhlo* vek od napuha sapeljan hozhe vfe vediti, la febi verjame, in ne poflufha nobeniga, akoi mu ne govori po njegovi flabofti, Kako fe bo tak poboljfhal? Bodi ponishen in perpra- vljen dober nauk na-fe jemati, naj bo ta od koder hozhe. Bodi hvaleshen savolj saflu- sheniga fvarjenja, in popravi fvoje smete ^ tako bof h moder, frezhen in Bogu prijeten. Ne poflufhaj perlisnjenzov, k tiri drusiga ne vedo govoriti, ko je, je: ne, ne po tvoji vo¬ lji. Ne vjesi fe, zhe te fovrashnik fvari, fo- vrashnik bolj vidi tvoje flabofti ko tvoj pri- jatel; mirno premifli njegovo fvarjenje, in zhe refnizo govori, poboljfhaj fe. Bodi vfe* lej ponishen; zhe 11 tak, bofh loshej fposnal fvoje dolshnoft do Boga, do febe, do blish- niga; in loshej fe bofh poboljfhal. Nar re» fnizhnifhi snamnje dobriga in ponishniga fer- za je fvarjenje poflufhati. Ljubi fvarjenje, in bofh moder. Prip. 12, 1. — 662 — Molitev. Sahvalim te, o ufmiljeni Gofpod! ki fi mi dal luzh fvete vere, in vfe potrebne nau¬ ke po Jesufu Kriftufu fvojim 4 Sinu; pa fpos- ,nam, de je £he dofti tamniga v’ meni, in de fim bil premalo fvetlobi rere pokoren savolj hudiga posheljenja, ktiro v’ meni tizhi. To obroduje saderge, naftave ih svijazhe, ktirih ne fposnam, in tudi fposnanih fe nozhernva¬ rovati, ker fim rad pokoren posheljenj n flabe natore. ( Silne fkufhnjave, ko mozhni vihar¬ ji, fo gnale mojo flabo dufho; ljubil fini tvo¬ jo nevarno A;, in sato nifim tebe is ferza pro¬ fil pomozhi. 4 Slifhal fim velikokrat, kako fo fvetniki shiveli, vender raji fim fe nad hudo¬ bnimi pohujfhal. O dobrotljivi Gofpod! daj mi obilnoft gnade, de njena nebefhka flad- koft premaguje fhkodijivo fladnofi greha, in de po tvoji fveti volji shivim. Daj mi ftano- vitno mozh, kakorfhno fi dal fvojimu flusha- bniku fvetimu Benjaminu, de me nobena rezh ne odverne od tebe, ampak nepremaknjeno po tvojih fvetih sapovedih shivim. Vfi fveti bošhji prijatli profite Boga sa-me, de shivim, po Jesufu Kriftufu, in de ga v’ vafhi vefeli drushbi 'vekomaj hvalim v’ nebefhkim kralje- flvu. Amen. Hujfhi pogrefhki. .M J • • { ui' Iv:: ' ’ l. ■'« ■H rftiJl iioSTol •CT : 'i ' ■• . . v: 5» . -y M ' A