sl P

'T* ■-*

te

■<r  -r*i,*■*$>.

■V V

ViX

• £ r-'^1-'

, '. : s. •:.


■ f.  ■- •

* ' . . .

' ' :

v’ . •'•- 'A  V

"

H ■

> . ,  ■ /_■

'


lasek' . .'-v - ' i--v,r' V :Y  ■.. k* *< ■■-

mA* '

• :  ■ .'v -v; i

.

j* . '• ; ■ •/ ■ ; ' ■  -• v; 1 :'-' . • - •

' *' ' ' ' ' * ' ^  ^

- 1  . _ L  v. . -v.


» ' v.

■

. T; '

• ■ . V;  V,

■ . *'■' \  • -\V

r




,

-v.  ......

■

■ - ' X -X-’ ’

V . • - ' . ■ • . ," - f>-’ ■>--  , v - V’  • :  *»•

■ 1  - ’■ .. ' , ■. v :  ■ ■' :  /

- ■; 'V,‘ : ■ .......  -V-.....,.-,-. ',,'.. V r

v ? -X"

■

I 'V


'I

■

•‘ ’V. <?:. X





■ ; - ;V-' : ~-k


.ji) \ .


ty -v ■■. ■ " i . ■

V ■ . ..f .  ■ ' -

,.i, -v;.

•rjr *  .:

■■■- iv :  :

,

S  .v '. 'š*Z '■£



k« 'i ■■ -ti, ■


■ I ?i!

-V:- ' 'Vi'

.. ,VW»‘

.


k

■■■. . ... :■ . c.

*

' k ' •


v

'

X ^

' ‘j&J

.


SHIVLJENJE

<sv

DRUGE BUKVE.

V’ natif teh bukev fo miloftljivi Firfht
g  o,s p o d g  o ( g p o D

ANTON ALOJS,

Ljublanflu fhkof 3 iga grudna 1827 dovolili.

V’ LJUBLJANI  1828,
NATISNIL JOSHEF SASSENBERG.

Saframovanje in tepenje fo pr e ter peli, s ra¬
ven tudi shelesja in jezhe: bili fo ka-
menovani, preshagani, Jkufhani, s'
mezham umorjeni: hodili fo v koshu-
hih, v’ kosjih koshah, ubogi, v’ nad¬
logi in v’ revfhini. ,Svet jih ni bil vre¬
den, in potikalifofe po pufhavah, po
gorah, berlogih in jamah podsemlijkih.
In ti vfi fo po prizhevanji vere pravi-
zhni snajdeni bili-  Hebr. 11 , 36 — 4 o.

I. dan maliga travna.

t Ss. Apijan in Edesi brata, marternika.

c

c ^veti Apijan je bil rojen od bogatih, pa ne¬
vernih ftarfhev v’ Lizii. Poflali fo ga v’ fho-
lo v’ mefto Berit, hjer je bilffveto vero ras-
fvetljen. Hvaleshen je bil Bogu sa to fofeb-
no gnado, in to ne le s’ befedo, ampah tudi
f’ fvetim shivljenjem: shivel je v’boshjim llra-
hu, varoval fe flabih tovarfhev, ftanovitno
molil, in pokoril fvoje mlado telo; sgled fra-
moshljivofti, modrofki, sdershnolli in vfiga
dobriga je bil. V’ ofemnajftim letu fvoje fta-
rofti je prifhel nasaj k’ ozhetu, pa ni mogel
dolgo per njem ollati. Neverni ozhe ga je
nagovarjal malike moliti, in shiveti neker-
fhanfko. Sato je sapuftil ozheta, premoshe-
nje in vfe, de bi dufho ohranil zhifto, in je
fhel v’ mefto Zesarejo. Evsebi, kteri je bil
potlej fhkof tiftiga mefta, ga je v’ fvojo hifho
vsel, ga bolj natanko poduzhil v’ katolfhki
veri in v’ vfim dobrim. V’letu 5o6 je never¬
ni zefar Makfimin hudo preganjal zerkev. V’

Zesarei fo bili vii hifhni gofpodarji v' tempelj
lashnjivih bogov poklizani, in fo mogli pove¬
dati vfo fvojo drushino. Zefarfki flushabniki
fo sapifali imena vfih odrafhenih, de bi na
tanko vedili, ali pridejo vli malikov molit, in
tako svedili vfe kriftjane. Verni fo bili v’ ve¬
likim ftrahu, in fo Boga gorezhe profili, de
naj jim pomaga. Uflifhal jih je Bog, in
ferzhnoft jim dal vfe predati sa vero. 4 Sveti
Apijan je fhel v’ tempelj s’ neverniki; je ne-
verniga oblaftnika ozhitno fvaril, in fkasal s’
modrimi befedami, de maliki vli nizhnifo,
in de gre le vligamogozhnimu Bogu vfa hva¬
la. Neverniki fo ga fkoraj umorili. Drugi
dan ga je oblaftnik sapovedal neufmiljeno ras-
mefariti, in rasmefarili foga ref tako ftrafhno,
de ga njegovi snanzi nifo posnali. Oblaftnik
je tudi ukasal v’ olji pomozheno platno okoli
nog mu oviti, in ga sashgati. Pa vfe to ni
moglo fvetiga mladenzha od vere odverniti.
Nefli fo ga v’temno jezho. Zhestridni fo ga
fpet fkufhali, in na sadnje v’ morje vergli.
Na morji je velik vihar vftal, semlja fe je tre-
fla, in fveto truplo je morje blisomefta is fe-
be verglo. Verni fo ga vseli, in zhaftito po¬
kopali.

4 SvetiEdesi, njegov brat, je bil slo uzhen,
pa bogabojezh in ftanoviten v’ veri. Veliko¬
krat je pred nevernimi oblaftniki terdil fveto
vero Jesufovo. Saperli fo ga v’ jezho, in ftra¬
fhno martrali; zhes dolgo zhafa pa je fpet bil
ispufhen. Eniga dne je vidil v’ Alefandrii ne-

— 5

verniga oblaftnika lilo neframno in krivizhno
C’ kriftjani ravnati; ni mogel te gerde krivize
samolzhati, modro in ferzhno je pofvaril obi
laftnika. Savoljo tiga pravizhniga kvarjenja,
ga je ukasal na vfo mozh martrati; pa neu-
fmiljeni flushabniki mu nifo samogli tolikanj
bolezhin napraviti, de bi bil le enkrat sdihnil.
Kader je oblaftnik vidil, de ga ne more od
vere odverniti, ga je ukasal v’ morje vrezhi.

Nauk.

Od vrash.

Ta dva fveta brata lla savoljo vere v*
praviga Boga veliko terpela, in tudi umerla.
Ne le ta dva, ampak neisrezheno veliko dru-
sih vernih je ferzhno umerlo sa kerfhanfko
vero. Prezhudna je bila flepota nevernikov!
mertve podobe fo molili, jim darovali, infvo-
jiga llvarnika nifo fposnali. Krivizhne in ne-
framne rezhi fo verovali od fvojih bogov, ven-
der fo jih molili. Zhudne in neumne vrashe
fo imeli v’ fvoji neumni veri: ptize, sveri,
shivina, oferzhje saklane shivali, fan je in ve¬
liko drusiga jim je flushilo v’ vganovanje fre-
zhe ali nefrezhe, pravize ali nepravize, ali
drusiga. Kriftjani vedo, de maliki nizh ni¬
fo ; vender nekteri pofnemajo nekoliko flepe
nevernike v’ fhkodljivih vrashah, in fene da¬
do preuzhiti. Ravno sato bo tukaj poduzhe-

— 6  —

nje, de bodo prasnoverAvo fposnali in opu-
ftili.

Vrasha je prašna vera v’ pofebno mozh
kake rezhi, btere nima ne po boshji befedi,
ne po fvoji natori. Vrashe fo is pomankanja
vere, is nevednoAi in is fpazhenoAi. Zhlovek
ne more biti bres vfe vere; zhe nima zhiAe
vere od Boga rasodete, fi ismifhljuje lashnji-
vo vero polno gerdih vrash. Tudi pravover-
nib, abo je premalo poduzhen, slaAi zbe je
fpazheniga ferza, ima veliko vrash. ZhiAi
sapopadik fvete vere in nepokasheno ferze od¬
ganjata vrashe.

Pervo snamnje vrashe je to: verovati v’
pofebno mozh kake rezhi, btire mozhi nima
ne po boshji befedi, ne po fvoji natori, in
torej tudi dati ne more. .Sveti sakramenti
fo vidne snamnja nevidne gnadeodJesufapo-
ftavljene nafhim dufham v’ pofvezhevanje. V'
njih mozh je dolshnoft verovati, kerimajoob¬
ljubo od Jesufa. Pa vrasha bi bila prejeti pre-
fveto refhnje Telo, de bi bili Arele, ognja,
vode ali kake druge rezhi obvarovani; vrasha
bi bila fe kerftne vode poflushiti v’ sdravilo
bolniga otroka, ali fvetiga mašila ogenj uAa-
viti. Tudi bi bila vrasha fvetinje per febi no-
liti, de bi ne bili ranjeni, de bi kak saklad
nafhli, ali is kakiga drusiga taziga konza; ali
shegnano fol nefti na njivo, de bi bilo shito
prej srelo ; ali sakopati v’ hlevu kofti shegna-
niga mefa, de bi shivina ne sbolela , ali f’ po¬
dobo fvetih treh kraljev hifko Arele, kuge,

— 7  —

ognja in druge nefrezhe obvarovati. Karzer-
kev shegnuje, je fpofhtovanja vredno, ker je
pofvezheno s’ molitvijo; pa molitev fvete zer-
kve je le profhnja, ktira je po boshji dopa-
dljivolti ali uflifhana ali ne. Le fveti sakra-
menti imajo terdno obljubo gnadeodJesufa;
pa ti in vfe fvete rezhi fe morejo obrazhatipo
nauku katolfhke zerkve. Tudi je vrasha na-
tornim rezkem nepermerjeno mozh perpifo-
vati. Roshe, seli, korenine in dofti drusiga
imajo lahko kako mozh od Boga: vender fe
lahko ve, de petiza ravno sato, kerjefhmar-
na, kervi ne udavi; de trava pokopalifhani¬
ma vezli mozhi kakor kaka druga; deshebelj
mertvafhke truge ni bolji od drusiga; de ro-
she, nefene v’ prozelii ob prašniku fvetigate-
lefa nimajo nobene fofebne obljube; ali de
fhibe, pod pert na altarji ob novi mafhi po-
loshene, ne morejo fkritiga saklada najti.

Drugo snamnje vrashe je to : brespamet-
niga namena poftaviti dan, uro, kraj zhlove-
ka, fpol, ime, fhtevilo, in kar je taziga. ,Se
pravi ,,bres pametniga namena  ,” ker ni vra¬
sha, zhe pameten urshah to fvetuje. ( Seve,
de fo korenine bolji od jefeni do fpomladi; de
imajo roshe vezhi mozh, kader fonarlepfhi;
de je prav ob pravim zhafu fejati in drevefa
faditi, po natori fleherniga femena ali dreve¬
fa : vrasha je pa mifliti, de iirovo maflo,, sme-
fhano ta ali un prašnik pred fonzhnim pri-
hodam, kako bolesen odganja; de fe jagode
ali roshe morejo brati ravno opoldne ali opol-

— 8  —

nozhi, ali kader nihzhe ne vidi, de jih zhlo-
rek ravno tiga imena ali fpola more brati, ali
sdravila perpravljati; de fe more smoliti tri,
ali pet, ali defet ozhenafhev, ne vezh, ne
manj. ^Shtevilo je vzhali potrebno, pa fe lah¬
ko ve, kedaj. Tudi to je vrasha : fe more po¬
kaditi bolnik pod kapam, ali v’ fredi hifhe;
fe more moliti proti fonzhnimu sahodu, ali
kader nihzhe ne vidi; ali kaj drusiga taziga.

Tretje snamnje vrashe je tu: Zhudne mo¬
litve, fkrivne befede, nesnane imena, ali dru¬
ge zhudne rezhi. Golufivzi, berazhi in dru¬
gi malopridni ljudje sapeljujejo neumne, ko
jim drago prodajajo zhudne molitve in she-
gnane rezhi, debibilikupovavzitozhe, ognja,
shivinfke bolesni in drusih nadlog obvarova¬
ni. Kteri prodajajo te vrashne perpomozh-
ke, fo reveshi, flaboverni, pijanzi; vender
ni malo neumneshev, ki jim verjamejo, in na
njih lashnjivo befedo terdno od Boga upajo,
kar ni nikoli obljubil. Zhe fo per tih vrash-
nih perpomozhkih kratke molitve, imenafve-
tnikov in kaj drusiga boshjiga, je to lesa tega
voljo, de neumni kriftjanje raji verjamejo.

Je tudi slo grefhna vrasha verovati, de
svesda ali planet, pod kterim je zhlovek ro¬
jen, ga naredi dobriga ali hudiga, frezhniga
ali nefrezhniga. ,So bukve v’ llovenfkim je-
siku po tatvinfko natifnjene, ktere uzhe te
vrashe. To verovati je soper fveto vero, kti-
ra uzhi, de je viigamogozhni Bog vfe ftvaril,
in vfe vodi, ne pa svesde aliplanetje; inpa,

— 9  —

de ima zhlovek proflo voljo, in deproftovolj-
no dela dobro ali hudo. Tudi je vrashauga-
novati fkrite, zhudne, ali prihodne rezhi,
ktere ne morejo drugazhi kakor po boshjim
rasodenji snane biti. Kdo samore vediti dan
fvoje ali drusiga zhloveka fmerti, ktere fhte*
Vilke bodo vsdignjene, ali kaj drusiga taziga,
zbe Bognerasodene? Je tedaj vrashno to uga-
novati, ali lashnjive preroke to vprafhati.

4 So tudi druge vrashe. Zhebele kuplje¬
ne od zhloveka, kteri kmalo potlej umerje,
ali po njegovi fmerti, fe ne mnoshijo. S’ laf-
mi tiftiga zhloveka, ali s’ dlako tifte shivali fe
pokaditi, in lirah odpraviti, kteriga ali kte¬
re fe je kdo uftrafhil. ,Strup isgovoriti, ali
nesnano bolesen odpraviti f zhudno molitvijo.
Nesnana bolesen fe ne fme drugim praviti ,
fzer ni potlej sdravja. Shivina, kupljena od
zhloveka nefrezhne roke, fe ne redi perdru-
sih, ako ni prekupljena, jo more prekupiti
zhlovek frezhne roke, in ta fhemafta kupzhi-
ja permora Boga frezho dati. Kdo samore
vfe neumne vrashe praviti ? Nihzhe ne more
toliko neumniga uzhiti, de bi ne bili neumne-
shi perpravljeni verjeti. Ti raji verjamejo
lashnikam, ko duhovnim, in nikdar ne opu-
fte fvojih vrash, kar ne more biti bres greha
in bres pokorjenja.

Kriftjan moj! varuj fe vrash, ker fo slo
fhkodljive. 4 Sveti Pavel je pifal fvojimu lju-
bimu Titu: „Pofvari te ojjtro, de bodo sdra -
vi v' veri, in dene bodo pojlujfiali kvant/

-— lo -

Tit. 2, 14. .Sveti Zesari fhkof li je veliko
persadjal vfe vrashe v’.fvoji fhkofiipokonzhati.
Enkrat je Tvojim ovzhizam tako le govoril: „Ve-
lika neumnoft je vafha, ker v’ bolesni in v’
nadlogah raji verujete v’ vrashne perpomozh-
ke kakor v’ vligamogozhniga Boga. Velika
pregreha je to. Ako pa miflite, de vrashni
perpomozhki vam ali vafhi shivini pomagajo,
miflite raji, de Bog to perpufti k’ fhtrafnigi
vafhe flepote.” D.obro premifli te refnizhne
fvarezhe befede, de fe poboljfhafh. Bodi
shive zhifte vere, in upaj v’ pomozh vligamo-
gozhniga Boga, in ne hodi prasne vere ko
neumni neverniki. Pofluihaj svefto boshjo
hefedo, de od vfake rezhi prav fodifh. Ako
ne vefh raslozhiti, zhe je kaj vrasha ali ne,
poprafhaj duhovniga, in verjemi mu; zhe
pa terdovraten oftanefh, nili isgovorjen v’
fvoji radovolini flepoti. Premifli, zhe li pra-
snoveren alijne; zhe li, opulti tobershin po-
nishuj fe.

M o l i t e  u.

O Bog! ti li mi zhifto vero dal, in ka-
tolfhka zerkev me uzhi vfakorezh prav zeni¬
ti; jeli lim veroval v’ to, pa tudi v’ rezhi,
kterim vera ne gre. Tudi fposnam, de lim
premalo shive vere imel v’tvojo vligamogozh-
noft, v’ tvojo miloft, v’ tvojo befedo, v’fvete
sakramente, in de lim neiimno upal v’ ftvari>
ktere mi pomagati nifo samogle. Vem in fpo-

snarn tudi, de v’ rezhi, Iti fo s’molitvijo tvo¬
je zerkev pofvezhene, nilim pametno vero¬
val: sa shegnano fol, vodo ali drugo rezh,
lim bil bolj vnet, kakor sa tvojo befedo, sa
fveto malho in sa lvete sakramente. Zhe je
kak shegen, prav savoljo vrash, od fhkofa
prepovedan, lim puntarfko jesljal, in po¬
trebne perpomozhke k’ svelizhanju lim v’ ne-
mar pufhab Ako li mene, moje otroke ali
mojo shivino s’ bolesnjo obifkal, lim bersh
obdolshil fvojiga blishniga; vrashno lim ne-
dolshniga obfodil, pa nilim hotel fposnati,
de me ti tepefh savoljo grehov. Kar fo me
neumneshi uzhili, lim hitro verjel; ne pa kar
fo mi osnanovali tvoji nameftniki. Odpuftimi,
o ufmiljeni Gofpod! vfe nroje radovoljne smo-
te in grehe; v’ prihodno hozhem po tvoji
fveti veri v’ vlih rezheh fe ravnati in shiveti,
de prejmem fad zhifte in shive vere, vezhno
svelizhanje. Amen.

II. dan maliga travna,

t Sveii Franzijhk Pavijan.

C

4 Oveti Franzifhk je bil rojen od ubogih, pa
bogabojezhih flarfhev v’ tergii Pavli na Nea-
politanfkim v’ letu 1416. Njegovi llarfhi
ni fo imeli otrok; sato fo bili shaloftni, in fo Bo-

- 12  -

ga gorezhe profili, in dofegli fad fvojiga fta-
nu. .Srezhni ftarfhi, kteri fo otrok sheljni,
de bi jih sredili v’ boshjim ftrahu; tudi fre-
zhni otrozi, ki imajo bogabojezhe llarfhe! —
,Sveti Franzifhk, fhe otrok, je bil vef dru-
gazhen kakor drugi: le pokorfhina, famota,
molitev, pokorjenje ga je vefelilo. Njegovi
bogabojezhi ftarfhi fo imeli veliko dopadenje
nad njim, ker fi je perfadoval po volji boshji
v' vfih rezheh na tanko shiveti. 4 Skerbno fe
je varoval drushbe vfih flabih, ker je vedil,
koliko je flaba drushba nevarna. S’ dovolje¬
njem fvojih ftarfhev, le petnajft let ftar, je
fhel v’ majhno famotno hifhizo ne delezh od
terga Pavle. Ondi je shivel v’molitvi in po¬
kor jen ji po sgledu fvetiga Antona, fvetiga
Benedikta in drusih fvetnikov. Vfi fo fe zhu-
dili nad njegovimfvetim shivljenjem, in foga
obifkovali. Pa to mu ni dopadlo, fhel je od
ondod v’neko jamo bliso morja. Ta kraj mu
je dopadel, ker je morje podoba neftanovit-
niga in nevarniga zhlovekoviga shivljenja. Nje¬
govi shivesh fo bile seli in malo kruha, ki ga
je vzhafi od dobrotnikov dobil. Vfe je govo¬
rilo od njegove fvetofti, in ako ravno je bil
devetnajft let ftar, je bil vender permoran
druge uzhiti, ker ga je nekaj pokore sheljnih
fprofilo ondi oftati. Naredili fo fi okoli nje¬
gove jame majhne hifhize, in tudi zerkvizo
fo fi fosidali. Zhedalje vezh fe mu jih je per-
drushevalo, in bil je permoran proftorn klofh-
ter poftaviti. K’ timu dobrimu delu fo tudi

lS —

mogozhni fveta s’ clnarji in rokami perpomo-
gli. Kader je bil klofhter dodelan, je fveti
Franzifhk f’ fvojimi minihi va-nj fhel; jim
je dal fvete sapovedi, in med timi, nikoli
mefa ne jefti. Bil je vef ponishen, in le po-
nishnoft je uzhil; sato tudi je fvojim miniham
ponishno ime dal: „bratovfhina nar manj-
fhih minihov.” Bog mu je dal mozh zhude-
she delati; sato je bil fploh imenovan zhudo-
delnik.  Vfe to ni smotilo njegove dufhe. V'
ponishnofti in v’ pokorjenji je smeraj shivel:
leshal je na golih tleh; malo je fpal, de je
tudi ponozhi premifhljeval in molil; le en¬
krat na dan, svezher, je malo revniga shive-
sha fvojimu telefu komaj pervofhil; flabo je
bil oblezhen, bof je smeraj hodil. Njegovo
shivljenje je bilo Bogu dopadljivo, pa tudi
ljudem; tudi flabi fo ga fpofhtovali, invifoko
govorili od njega.

4 Sveti Franzhifhk je bil slo zhefhen tudi
od mogozhnih fveta. Ludvik XI. Franzofki
kralj, ga je s’ nadleshnimi profhnjami k’ febi
na dvor fpravil, mu je veliko slata in slato podo-
boMarije divize, ktira je bila fhtirinajft tavshent
goldinarjev vredna, v’dar ponujal; pa ni ho¬
tel nizh vseti. Ta kralj je v’ njegovih rokah
umeri; predfmertjo mu je fvojo dufhoinfvo-
je otroke gorezhe perporozhal. Tudi Karl VIII.
njegov nameftnik, in Ludvik XII. Ba fvetiga
Franzhifhka slo zhaftila, in klofhtre mu sida-
la. Drugi kralji fo enako delali. Ali per vli
tej veliki zhafti je bil smeraj ponishen; mo-

— i4 —

gozhne in dobrotnike je v’ potrebi fvaril, ker
je bil vnet sa zhaft boslijo. Zhaf je prifhel
boshjiga povrazhila sa fvetiga Franzhifhka.
Zvetno nedeljo v’ letu 1507 je sbolel, veliki
zhetertik je bil obhajan v’ zerkvi, drugi dan,
veliki petik, je mirno umeri, ko je bil de-
vetdefet let ftar.

Nauk.

Od pokorjenja nedolshnih, grejhnikov in
poboljjhanifi.

( Sveti Franzbifhk je bil pravizhnimsgled
pokorjenja. Bil je smeraj nedolshen, inven-
der tudi smeraj v’ pokorjenji. To je nauk
vlim, de bi vil v’ pokorjenji shiveli. Pokor-
jenje je potrebno nedolshnim, debi ne gre-
fhili; je potrebno grefhnikam, de bi fe po-
boljfhali; je potrebno poboljfbanim, de bi
ftanovitni oftali.

Ljubi moj! zhe li ravno nedolshnoll ohra,-
nil, shivi v’ pokorjenji, de je nesgubifh. Ti
fi otrok Adamov ko drugi, li v’ grehu fpozhet,
in rojen v’ hudobii. Zhe ti je bil per fvetim
kerftu poerbani greh tudi odpufhen, ti ofta-
ne vender fhe hudo poshelenje, kakor zer-
kevprizhuje, in lahna flaboftpreprizha. Zhe
shivifh mehko, fi flab krilljan, in tvojallaba
natora te bo lahko napravila v’ velike grehe.
Ako po veri miflifh, lahko vefh, de je vfe
polno saderg, fkufhnjav, smot in naftav na

— i5 —

fretu. Zhlovek fi je fam vedna fkufhnjava^
in ima veliko fovrashnikov okoli febe. Bodi
fam ali v’ drufhini, per prijatlihin fovrashni-
kih, v’ frezhi in nefrezhi; povfod najde fku-
fhnjave. Vfe je nevayio zhloveku savoljo nje¬
gove velike flabofti, od ktere je velikokrat
fkrivno fkufhan, velikokrat ozhitno. Ne le
rasujsdani, tudi pravizhni fo fkufhani, kakor
prizhuje fveti Jakop: „Vfak je jha/han od
fvojiga hudiga poshelenja."  Jak. 1, i /\.  Vfak
ve, de je telo nar nevarnifhi fovrashnik ; zhe
fe pulti bres pokorjenja, bo nepokorno, in
bo dufho pogubilo. Dufha rada pregleduje
flabimu telefu: sato mu vofhi preobilni po-
zhitik; je lakomna blaga, de bi njegove she-
lje nalitila; dovoli v’ nesmernoftinnezhiltolt,
de bi fe grefhno vefelilo ; fe boji ga pokoriti .
ker ga neumno ljubi. Tak je zhlovek po na-
tori; rasfvetljeni kriftjan pa, zhe ravno nizh
veliziga na febi nima, tare fvoje flabo telo,
in ga dufhi v’ fushnoft deva f’ pokorjenjem,
de Bogu svelta oftane. Nar fveteji Jesuf nam
je bil sgled vedniga pokorjenja, in nam ga
je tudi sapovedal rekozh: „Kdor hozhe sa
menoj iti , naj febe sataji.”  Luk. g, 23 .
.Sebe satajiti fe pravi vedno pokoriti in pre¬
magovati fvojo flabo natoro. .Sveti Janesker-
ftnik je bil v’ shivljenji angeljem podoben, vef
fvet je bil; vender je vedno shivel v’ pokor-
jenji. Tudi drugi nedolshni fo v’ pokorjenji
shiveli, de bi ne opefhali, in v’ nedolshnofti
oftali. Tudi pravizhni zbutijo v’ fvojih udih

— i6 —

drugo poftavo, poftavi duha sopemo, ktera
jih vjete dershi v’ poftavi greha. Rimlj. 7, 25 .
Tudi pravizhni imajo fkufhnjave, in ravno
sa tega voljo fe morejo pokoriti, de ne gre-
fhe. „

Pokorjenje je grefhnikam potrebno, de
fe poboljfhajo. Pokorjenje je grefhnikam sa*
povedano, de fposnajo hudobijo fvojih gre¬
hov, in fe poboljfhajo. Tudi hudobni kralj
Ahab je vedil to Gofpodovo sapoved; torej
je fvoje oblazhilo pretergal, fvoje telo s’ oj-
ftrim oblazhilam ogernil, infepoftil. III. kralj.
21, 27. Pokorjenje je grenko sdravilo, du-
fhi in telefu potrebno: dufhi, de fposna hu¬
dobijo greha, in telefu, de je permorano v*
pokorfhini boshjih sapoved biti. Tudi zerkev
od fvetiga Duha vojena je grefhnikam sapo-
vedovala in sapoveduje pokorjenje po veliko-
fti in fhtevilu grehov. Lakomnik more po¬
praviti ftorjeno krivizo, in tudi po fvoji mo-
zhi ubogim deliti. Nezhiftnik more fvoje fla-
bo telo f’ poftam pokoriti, de mu ne bo vezh
pokoren. Tako fe more rezhi oddrusih gre-
fhnikov po hudobii in fhtevilu njih grehov.
Kdor mifli bres pokorjenja fe poboljfhati, fe
sapeljuje; in fe ne bo poboljfhal. Tak ne
fposna ne hudobije fvojih grehov, ne hudih
ran, ki fo mu jih grehi ftorili, in bo v’ fvojim
grefhnim ftanu oftal. Ljubi moj! dobro pre-
mifli, zhe ubogafh. Morebiti fe shelifh po¬
boljfhati, pa bres vojfkovanja , bres terplje-
nja in pokorjenja. To ti je bilo potrebno

— »7 —-

pred greham j veliko bolj ti je po grehu. Mo¬
rebiti fe nerad poftifh, kader zerkev vfimodv
rafhenimsapovedujepoli; morebiti ii nozhefh
n izb perkratiti navadnih krathih z h a fo v, de-
firavno fo ti tvojo dufho sapeljali; morebiti
nozhefh nizh delati fvojimu hudimu poshele-
njunafproti: kako fe samorefh poboljfhati?
To mehko shivljenje prizhuje Vidama , de ni
duha pokore v’ tebi, in de nozhefhrasshalje-
ni boshji pravizi sadoftiti. Zhe fe poftifh, ali
zheli kako drugo pokorito nakladafli je to do¬
bro, panisadofti, ker fe morefh tudi pobol j¬
fhati. Ahab fe je pokoril, pa je v’ grehih
oftal, in v’ grehih umeri. Gofpod pravi po
preroku Isaji: „Kader fe poftite, fe pravda¬
te in prepirate neufmiljeno; nepoftitefe, ka¬
kor fte fe do sdaj.” 58, 4- Mara Bogsa sgo-
li pokorjenje, zhe fe grefhnik ne poboljfha!

Pokorjenje je potrebno poboljfhanim, de
fpet ne grefhe. Poboljfhan grefhnik dolgo
zhuti oftanke fvojih grehov, in lahko fe po-
verne v’ poprejfhnje grehe, zhe fe vedno ne
premaguje. Zhlovek je savoljo perviga greha
flabe natore, kakor befeda boshja prizhuje t
,,Pozhatki in mijli zhlovekoviga ferza Jok'
hudima nagnjene."  I. Mojs. 8 , 21. Po ra«
dovoljnih grehih je zhlovek flabji; zhe fe rav¬
no poboljfha, oftanejo korenine grehov v’nje¬
govim ferzu, ktere fo sapopadene v’ hudimu
posheljenji, ktero je mozhnejfhi per pobolj-
fhanim grefhniku ko per nedolshnim , ker je
fhkodljivo proftoft okuiil.

2

— 18 —

David je bil refnizhno fpreobenijen;
vender je v’ pokorjenji vedno shivel, kakor
fam prizhuje v’ pflalmih. ^veti Pavel je
bil refnizhno fpreobernjen; vender fe je po¬
koril, kakor fam prizhuje : , y Tarem fvoje te¬
lo  , in ga v' fushnojt devam, de savershen
ne bodem'’  I. Kor. 9, 27. Kavno to pokor-
jenje je sapovedal tudi fpreobernjenim vernim.
Torej moj kriftjan! dobro umej te nauke, in
delaj po njih. Tudi po prejeti odvesi fi dol-
shan v’ pokorjenji shiveti; ako ne, bofh po-
fnemal neftanovitne grefhnike, kteri fi nekaj
persadevajo, pa premalo in ponavljajo fvoje
grehe.

Molite v.

O moj Bog! zhe fo tudi tifli, kteri teni-
fo nikoli f’ fmertnimgreham rasshalili, v’po¬
korjenji sliiveli, kako samorem jeft isgovar-
jan biti? Veliko fvetih je bilo v’ vednim po¬
korjenji, jeft velik grefhnikfe branim pokor-
jenja? Laftna fpazhena ljubesen je bila isvir
grehov, in ta mi brani pokoriti fe. Zhutim
v’febi fhkodljivo ferzhnoft, ktera mi pravi:
Sakaj bofh fkerbel, ker fi fe fvojih grehov
fpovedal, in odveso prejel? pa ne lefposna-
nje grehov, ampak tudi pokorjenje v’ duhu
grenkofti je sapovedano. ( Slabo je moje fo-
vrafhtvo do grehov, ako fe nozhem savoljo
njih pokoriti. Moje redne fkufhnjave vpijer
jo, de fe morem v’ fushnoft poftave f’ pokor-

— 19  —

jenjem devati; pa laftna fpridena ljubesen
mi brani, in jo rad ubogam, ^posnamfvo-
je premehko shivljenje; pa poiihmal fi bom
persadeval fe po mozhi pokoriti, defe v’ref-
nizi poboljfham, tvoji pravizi sadoftim, inv’
dobrim oftanemftanoviten. Ufmiljeni Gofpod!
daj mi duha pokore, de v’ nji rad shivim, in
fe f' fpokornimi deli osdravim. ( Sveti Fran-
zifhk! ti fi sgled nedolshnofti in pokore, jeft
pa te nilim pofnemal ne v’ nedolshnofti, he
v’ pokori; fprofi mi gnado, de te vfaj v’ poko¬
ri pofnemam, in plazhilo fpokornim grefhni-
kam obljubljeno od ufmiljeniga Boga sadobim.
Amen.

--

III. dan maliga travna.

^vela Teodosija diviza, marterniza.

C

j^veta Teodosija je bila katolfhka, zhifta,
framoshljiva in nedolshna dekliza v’ meftu Ze-
sarei. Ona je bila komaj ofemnajft let ftara,
kader je fvojo nedolshno kri prelila sa vero
Jesufovo. , Njeni fmerti fo perloshnoft dale
nektere. befedeki  jih je govorila vprizho ne¬
vernih foldatov, kakor bo sdaj rezheno. Eni-
ga dne je fhla memo hifhe neverniga oblaftni-
ka. Pred tifto hifho je nekaj kriftjanov od ne¬
vernih foldatov obdanih ftalo; zhakali fo fmert-

'1

20

niga obfojenja, ker nifo hotli krivizhni-
mu fodniku fe vdati, in malikov moliti, ^ve¬
ta Teodosija, polna shive vere, jim rezhe:
„Blagor vam, prijatli boshji! vi bofte kmalo
v’nebefa pred boshje oblizhje priflili; pro-
lirn, fpomnite fe mene tam gori, in profite
sarme Boga.” ( Soldati fo is tih befedi fposna-
li, de je kriftjana, jo popadli, in peljali pred
oblaftnika. Oblaftnik je bil vef rasferden od
ftaaovitnofti unih kriftjanov, in fhe huji je ras-
kazhen, ko vidi to kerfhanfko deklizo bres
vfiga flrahu pred njim fiati, insaflifhi od nje
ferzhno fposnati: „Jeft hm kriftjana.” Never¬
nim oblafinikam je bilo sapovedano nar prej
f’ prijasnimi befedami nagovarjati kriftjane,
in le potlej jih martrati, ako bi fe nevdali;
pa oblafinik od velike jese ni mogel tiga fto-
riti, bersh jo je ukasal neufmiljeno martrati.
4 Slushabniki fo jo tako nezhlovefhko rasmefa-
rili, de je vfa ena rana bila, in fofe kofti vi-
dile. 4 Sveta Teodosija v’ tih hudih bolezhinah
fe le enkrat ni potoshila, temuzh je polna flad-
kiga upanja do nebefhkiga kraijeftva vfe ve-
fela preterpela. ^odnik istigave, de je pre¬
magati ne bo saniogel, in ker fe nozhe s’ njo
muditi, jo je ukasal v’ morje vrezhi. Njena
shlahtna fmert je bila v’ letu 3o8. Kriftjani
fo is vode vseli fveto truplo te fetzhne mar-
ternize, in ga zhaftito pokopali.

21

Nauk .

Saka/ in kako fe morejo grejhniki poko¬
riti.

4 Sveta Teodosija je bila vfa nedolshna,
vender je veliko terpela, in v’ velikim terple-
nji popolnama poterpeshljiva bila. Ne leta,
tudi veliko drusih fvetih marternikov je ne-
isrezheno terpelo savoljo pravize, in P ter-
plenjem saflushilo nebefhko kraljellvo. Ogre-
fhnik! glej to in druge nedolshne v’ velikim
terplenji, de tudi febe rad pokorifh. ( 6veti
Avgufhtin pravi: Greh ne more bres Jhtra-
fnige ojtati  3 more pokorjen biti ali od gre-
/hnika, ali od Boga.  Saka j fe more grefh-
nik pokoriti? Grefhnik fe more pokoriti, kerfi
je s’ grehi fhtrafnige saflushil. Vfak greh saflu-
shi fhtrafnige: fmertni greh saflushi vezhno
pogubljenje, majhen greh saflushi zhafne
lhtrafnige. Ufmiljeni Bog odpufha hudobijo
savoljo zhesnatorne shalofti; vender sapove
pokorjenje, de grefhnik zhuti in fposna fvojo
predersno nepokorfhino. David je saflifhal
od preroka Natana: „Bog ti je tvoj greh od-
puftilvender  je potlej v’ pokorjenji shivel,
kakor fam pove, rekozh: ,, ( Sim J’ pojtam
fvojo dujho ponishal, Jim shimnato obla-
z/ulo nojil. '  Pf. 68, 11, i2. On fe jeojftro
podil j ih tudi drugi fpokorni grefhniki fo fe.

22

Zerkev je ojftro pokoro nakladala tudi tihim,
kteri fo ponishno fposnali fvoje grehe.

Grefhnik fe more pokoriti, ker je s’ gre¬
hi fvojo dufho ranil. Bog sato sapovepokor-
jenje, ker je grefhnikam potrebno sdravilo.
Dufha v’shalofti, v’folsah, v’poltih in v’dru-
sih teshkih delih prav fposna, koliko je hudo
Boga rasshaliti, koliko 11 je hudiga delala. Du-
fhna bolesen je huji odtelefne, ker fene zhu-
ti, in je vzhali fladka ; sato fe more grefhnik
pokoriti, de odpravi to fmertno fpanje, pre-
shene prijetni fkrup greha, in potlej ftanovi-
ten oftane v’ dobrim. Greh bi bil majhno hu¬
do, in fkoraj nizh, ako bi ga grefhnik bres
vfiga terpljenja odpravil. More tedaj v’ shi-
vo zhutiti, in zhuti f’ pokorjenjem, koliko je
hudo in grenko sapultiti Gofpoda. Jerem. 2 ,

» 9 -

Kako in koliko fe more grefhnik pokori¬
ti? Grefhnik fe more pokoriti tako, de fvoje
hudo poshelenje podvershe Bogu. t Svojimu
hudimu poshelenju fe uftavljati, in rasdjati
telo greha, to je, kar je v’ greh perloshnoft
dajalo, je par bolji in potrebnifhi pokorje-
nje. Tako pametno pokorjenje ga poboljfha,
in potlej ga greha obvaruje. Sdravilo more
biti soper bolesen: bolesni fo mnoge, torej
tudi sdravila. Molitev more vfelej perdrushe-
na biti; pa farna molitev ni sadofli, ako fo
grehi veliki. Bogatin bi rad odkupil hudobi¬
jo fvoje nezbiftofti s’ ‘almoshno; pa fe more
pohiti, in pokoriti fvoje grefhuo telo. Pre-

vsetneshu je ponishevanje nar teshej, pa rav¬
no to mu je nar potrebnifhi. Tedaj ni le eno
sdravilo sa vfe grehe, temuzh sdravilo more
permerjeno biti natori greha, de ga konzha.
Koliho fe more grefhnik pokoriti, nimogozhe
tukaj natanko rasloshiti, fploh fe rezhe: po
velikofti in fhtevilu grehov fe more grefhnik
pokoriti, ne fzer, kolikor grehsaflushi, ker
je to nemogozhe na fvetu, temuzh po fvoji
mozhi. Kako in koliko fe more grefhnik po¬
koriti, fploh uzhifvetiPavelrekozh: „Rezhem,
de kakor Jte podali jv oj e ude k’ Jlushbi
greha , de Jte padali v' hudobijo , tako tu¬
di sdaj Jvoje ude podajte k' Jlushbi pravite,
de bote fveti-”  Rimlj. 6, 19. To je, kar
vam je flushilo k’ grehu, in po velikofti gre¬
hov fe pokorite, de fe poboljfhate in perhajajte
fveti.

Grefhnik! fkerbnopremifhljuj, infiper-
sadevaj najti v’ febi isvirke fvojih grehov, de
fvojo dulho pokorifh. Zhe li rad premilhlje-
val, kar te je grefhno vefelilo; premifhljuj
sdaj vezhne refnize in terpljenje Jesufovo, de
ogrenujefh fvoje fprideno ferze. Tvoja du-
llia je dovolila v’ pijanzhevanje, v’ nezhiftoft
in v’ druge grehe; sdaj naj fhtrafuje febe s’
folsami, in telo 1 ’ poki. Tvoja dufha fe je
neumno povifhevala, in prasne zhafti ifkala;
sdaj fe more ponishevati, sanizhevanje voljno
preterpeti. Zhe je tvoje telo vshivalo grefh-
ne fladnofli; sdaj ga morefh 1’ polti in per-
terganjem tudi nedolsbniga vefelja po sallu-

— 24  —

shenji pokoriti. Zhe je tvoj jesik govoril la-
shnjivb, golufno, neframno; sdaj naj govori
refnizo tudi soper febe, naj uzlii nevedne,
fvari hudobne. Zhe fo 'tvoje roke s’ dovolje¬
njem dufhe delale krivizo; povsdiguj jih v’
nebo, terliaj'fe s’ njimi na perii, poverili bli-
shnimu. Troje ozki fo bile prerado vidne,
morebiti neframne; sdaj naj jokajo, in naj
fe fherbno varujejo' vfiga, kar samore dufhi
fbkodovati. Tvoja dufha je dovolila v’ greh,
naj febe in telo pokori , de ne bo v’ vezhno-
fli veliko Vezli terpela; sakaj fedanje pokor-
jetije je od Roga sapovedano, de bi grefhnik
po fmertiaie terpel. Tedaj je to pokorjenje
od Boga is milofti sapovedano, in ti ne saver-
si Gofpodoviga ufmiljenja. Tudi dopolnuj
svefto pokorjenje od fpovednika sapovedano,
in preterpi vfe hrishe in nadloge, kteretiBog
pofhilja v’ duhu pokore.

Molitev .

O Gofpod, moj Bog! jeft fim zhuden in
svijazhen. ( Sposnam fizer fvoje grehe; vem,
de greh ne more bres pokorjenja oftati; ve¬
rujem, de en fam fmerten greh saflushi ve-
zhno pogubljenie : vender fe bojim sapove-
daniga in potrebniga pokorjenja. Vfa moja
pokora fkoraj ni bila drusiga ko prasne befe-
de: bres snotranje shalofti fim fe fpovedoval,
po fpovedi fim merslo smolil nektere ozhena-
l'he, in potlej fim bil bres fkerbi. Kakolhno

— 25  —

I

je bilo moje pokorjenje? poftov lim fe bal,
veliko bolj pa fi pertergati kaj kratkih zhafov,
ali kake flabe drushbe, ali kar koli je bilo
prijetniga mojimu poshelenju, mojim flabim
pozhutkam. ( Se ni zhuditi, de fo fkufhnjave
v’ meni smeraj mozhne bile ; fej ni moglo dru-
gazhi biti, in tudi ne bo, zhe fene bom fer-
zhno pokoril, in fveto moril fvojo hudo na-
toro. Ufmiljeni Gofpod! daj mi fvojo mo-
gozhno gnado, de bom samogel s’ njo febe
fveto fovrashiti, fvoje hude shelje krishati,
febi odmreti, in tebi shiveti. 4 Sveta Teodo-
sija! pomagaj mi f’ fvojimi profhnjami per
Bogu, de po tvojim sgledu premagujem te-
lefno poshelenje, kader koli me fkufha zhes
sapovedi; fproli mi gnado raji vfe terpeti,
ko Boga rasshaliti, de ga bom potlej veko¬
maj vshival. Amen.

IV. dan maliga travna*

t Sueti Isidor Jhkof, zerkveni uzhenik.

C

t^veti Isidor je bil bogatih ftarifhev, kterifo
bili .Shpanfkim kraljem v’ shlahti; pa njego¬
va refnizhna imenitno!! je bila fvetoft: le fve-
toft povifhuje zhloveka, ker ta mu saflushi
vezhno zhaft. Njegov brat Leander, fhkof,
drugi brat Fulgenzi, tudi fhkof, infeftraFlo

— 26 —

rentina fo svelti flushabniki boshji bili, in sdaj
med fvetnike poftavljeni. 4 Sveti Isidor je bil
nar mlajfhi smed tih. ( Sveti Leander, njego¬
vi brat, ga je k’febi vsel, in ga fkerbno uzhil
v’ vlim dobrim. Mladenzh Isidor je bil dobre,
pokorne in fkerbne dufhe, le kaj boshjiga fli-
fhati in fe nauzhiti ga je vefelilo; torej fe ni
zhuditi, de je bil hitro moder in brumen. Rad
fe je uzhil, de bi fvojiga ljubesniviga llvarni-
ka in ufmiljeniga odrefhenika prav fposnal,
de bi vedil fvoje dolshnofti, in shivel po volji
boshji. Njegove shelje fo bile prave; sakaj
uzhenoft, ktera ne boljfha zhloveka, in bli-
shnimu ni v’ prid, je prašna, in tudi fhkodlji-
va. 4 Sveti Isidor je bil per fvojim fvetim bratu
Leandru raven paftir Jesufove zhede. Oba lla s’
velizim persadevanjem smotene krivoverze,
kterih je takrat 4 Shpanfka deshela polna bila,
v’ katollhko zerkev fpreobrazhala. Bog je njih
gorezhnoft poshegnal; krivoverni kralj Reka-
red in veliko njegovih podloshnikov fe je fpre-
obernilo, kar je oba brata f’ fofebnim vefe-
ljem napolnilo. Po fmerti fvetiga fhkofo Le-
andra fo fi duhovfhina in verno ljudllvo fve¬
tiga Isidorja isvolili njegoviga neflednika. Isi¬
dor fe je s’ vfo mazhjo branil te teshke flush-
be, vender fe je mogel vdati boshji volji, in
fe puftiti sa fhkofa poshegnati.Bil je fvojim ovzhi-
zam dober paflir, ufmiljen ozhe, fkerben varil,
nevtruden uzhenik, in vfe. Njegovo fveto
shivljenje in njegovi zhifti nauki fo premago¬
vali lerdovratne ferza, in vfe ga je ljubilo.

— 27  —

Krivoverzi fo bili veliko'ljulke v’njegovi fhko-
fii perfejali, tudi shivljenje pravovernih je
bilo slo flabo; pa s’ boshjo pomozhjo je vfe
popravil. Veliko uzhenih bukev je pifal, Aa-
novitno je osnanoval befedo boshjo, mladen-
zhe je v’ uzhenoAi in v’ boshjim Arahu redil,
de bi mu bili sveAi pomagavzi; mniham in nu¬
nam je dal {Vete sapovedi, in doAi drusiga
dobtiga je Aoril. ( Sveti Isidor je bil mogo-
zhen, ker je bil poln gorezhe ljubesni do Bo¬
ga; vfe njegove mifli, befede in dela fo bile
is ljubesni do Boga in blishniga, sato fo bile
mozhne. Ofemdefet let Aar je v’ Gofpodu
safpal v’ letu 656. Vfe je shalovalo po njem.

Nauk.

Ljubesen do Boga je potrebna, kakojhna?

.Sveti Isidor je ljubil Boga zhes vfe, bli¬
shniga savoljo Boga, in is te ljubesni je delal
vfe; sato je Bogu dopadel, in je fhel v’ kra-
ljeAvo vezhne ljubesni. Neleta, tudivfidru«
gi fvetniki fo prifhli v’ nebefhko kraljeAvo,
ker fo Boga ljubili is vJiga ferza; ni fvetoAi,
ni svelizhanja bres ljubesni. .Stanovi fo mno¬
gi, dolshnoAi tudi, vfe fe premenuje na fve-
tu ; pa smeraj nepremaknjena oAane dolshnoA
ljubiti Boga zhes vfe, in vfe is ljubesni do nje¬
ga delati.

Ljubesen do Boga je potrebna, je nar
polrebnifhi, in bres nje ni svelizhanja. Lju-

— 28 —

besen je fofeben dar fvetiga Duha, je fad Je*
sufove fmerti, je shivljenje duhovniga shivlje*
n ja, je nebefhki ogenj nafhi mersloti potre¬
ben, je saresa kerfhanfke dufhe s’ ljubesni-
vim flvarnikam. Ljubesen je nar potrebnifhi:
ona je kraljiza vJlh zhednofl, je sazhetik in
konez vfiga saflusbenja, in bresnje ni nobe-
niga saflusbenja; ona fpolnuje vfe sapovedi,
in bres nje ni nobene pokorfhine; ona uzhi
pravo modrofl, daje poterpeshljivofl, in vfe
prav dela. Ljubesen je potrebna, in nar po¬
trebnifhi, ker fo bres nje vera mertva, upa¬
nje predersno, polti nevredni, molitve flabe,
ufmiljenje natorno, sakramenti bres fadu,
odvesa nevredna, in vfe bres saflushenja. Ob
kratkimpoterdi vfe to fveti Pavel rekozh: „Ako
ljubesni nimam , mi vfe drugo nizh ne po¬
maga.’’  I. Kor. i3, o.

Premifli dalje, koliko je ljubesen potre¬
bna. Ljubesen je fad vere in upanja, je ko¬
nez vlih sapoved, prerokovanja, zhudeshev
in viiga, kar je ufmiljen Bog Itoril sa nafhe
svelizhanje. Naj bo veliko ali malo, ne do-
pade Bogu, zhe v’ ljubesni ni llorjeno ; inrav-
no sato sapove fveti Pavel: „Vfe, kar koli de¬
late, s’ befedo ali djanjem, Borite v’ imenu
Gofpoda Jesufa KriBufa.” Kolof. 3, 17 . Lju¬
besen flori zhloveka Bogu dopadljiviga, in ga
perpravi v’ kraljeflvo vezhne ljubesni; poman-
kanje ljubesni Bori zhloveka nefrezhniga, ker
ga perpravi v’ pekel, kjer ne bo na vekomaj
nobene ljubesni. Ljubesen je bila smeraj sa-

— 29  — '

povedana; she fama natoraglafno vpije : Lju¬
bi ufmiljeniga dvarnika zhes vfe! "V’, dari in
fofebno v’ novi savesi je ta sapoved velikokrat
ponavljena; ,,v’ ljubesni je sapopadena vfa po¬
dava in preroki.” Mat. 22, 4 o.

Ljubesen more biti velika.  Premifli, zhe
ljubifh Boga, in koliko ga ljubifh. Ljubesen
majhna, mersla, nedanovitna, bojezha ni vre¬
dna tiga imena, sakaj prava ljubesen je mo¬
jima, delavna, ferzhna, danovitna. Ljube¬
sen do Boga more biti velika, ker ti je sapo-
vedano: „Ljubi Boga is vliga ferza, is vfe du-
fhe, zhes vfe.” Ne ljubifh Boga is vfe dufhe,
ako svedo ne delafh vliga, kar Bog sapove,
in ako ne verujefh vliga, kar on prepove:
en fam fmerten greh rasdere prijasnod s’ Bo-
gam. Torej zhe ga ljubifh, varuj fe vfaziga
greha. Ne fmefh rasdeliti fvojiga ferza, ali
vifeti med Bogam in fvetam, ker more v’tvo¬
jim ferzu goreti velik ogenj zhide ljubesni do
Boga, is kteremorefhvfesapovedilpolnovati.
Zhe te le ena pregreha gofpoduje, she ne
ljubifh Boga. Kaj ti pomaga, zhe nili krivi-
zhnik, li pa len; zhe nili pijaniz, li pa ne-
zhidnik; kako Boga ljubifh ? Enak bi bil zhlo-
veku, kteri koga s’eno roko gladi, s’ eno pa
tepe. Tvoja ljubesen do Boga naj bo velika,
de premagujefh vfe flabodi, in dopolnujefh
vfe sapovedi, kakor Gofpod sapove: „Spol-
ruijle vfe sapovedi , ktere vam osnanujem'*
V. Mojs. 27, i.

Ljubesen more biti delavna.  Abo ho-
zhefh vediti, zhe je tvoja ljubesen do Boga
ref veliba; dobro premifli, zhe je v’ refnizi
delavna. Ti velibobrat pravifh: O moj Bog!
ljubim te is vliga ferza, in zhes vfe. To je
prav rezheno, pa premifli, babofhne fo tvo¬
je dela. ( Sveti Janes Krisoflom pravi: „Re-
zhejh: Boga bolj ljubim ko febe; le fo le¬
pe befede , vender fo le befede, pokaš hi de¬
la."  Jesuf naf je ljubil ne le s’ befedo, am-
pab s’ djanjem, in je fvoje predrago shivlje-
nje sa naf poltavil. Tudi ti tabo ljubi, in
bofh svelizhan. On fam pravi: ,;Vi Jle mo¬
ji prijatli  , ah o bojte Jlorili, kar Jim vam
sapovedal.”  Jan. i5, i4- Naj bi ti tvoj pri-
jatel lepo in perlisnjeno govoril, bi ti pa
ne dal, bar ga prolifh, baj ti pomaga?
Drevo bi le lilije rodi, fadu pa ne, fe nera-
dovitno imenuje; ravno taba je tvoja ljubesen
bres dobrih del. Perloshnoll in fbufhnjava
rasodeva refnizhnoll tvoje ljubesni do Boga.
Zhe fi od gerdiga poshelenja fbufhan, pa te
odverne od greha, ne lirah pred ljudmi, ne
natorna framoshljivoll, ampab Ilrahboshji,
dobro snamnje je to. Rasshaljen fi bil hudo
od blishniga, in bi mu po saflushenji lahbo
povernil, pa sapoved boshja fovrashnibam
odpufhati, bersh potolashi tvoje ferze, in is
ferza mu savoljo Boga odpullifh; dobro snam¬
nje je to. ( Slabi te nagovarjajo v’ greh, te
sanizhujejo savoljo berlhanfbiga shivljenja,
pa ollanefh flanoviten, de bi Bogu dopadel;

to prizhuje od tvoje ljubesni do Boga, Zhe
li v’viih fkufhnjavah sveti Bogu, ako ravno
po flabi natori zhutifh nagnjenje do greha,
vefeli fe, in upaj, de je tvoja ljubesen refni-
zhna. Zhe fe pa greha bojilh le savoljo fra-
mote; zhe fe varujefh le tiftiga, kar fvet sani-
zhuje; zhe fam per febi miflifh, ali bo fhko-
da, ali dobizhik, ali kaj bodo ljudje rekli;
to nizh prida ne pomeni. Ako v’ refnizi Bo¬
ga ljubiih, 11 llanoviten v’ dobrim, ko bi bil
savoljo greha od ljudi hvalen, ko bi te greh
samogel frezhniga Boriti, ko bi ti obetali in
dali vfe kraljetlva fveta, ko bi ti sa shivljenje
fhlo. „Ljubesen jemozhna ko fmert.''  Vif.
pef. 8, 6. To je kratik sapopadik od ljubes¬
ni do Boga : premifhljuj febe po letih naukih.

Molitev .

O ljubesnivi Gofpod! jeft nifim vreden
tvoj flushabnik biti, pa is fofebne milolli 11 me
ti poltavil med fvoje otroke. Ti .vligamogo-
zhni Gofpod mene nizh ne potrebujefh; ven-
der me ljubifh, in mi sapovefh tebe ljubiti,
de bi jeli vekomaj frezhen bil. De bi te jeft
samogel ljubiti, li me ti prej ljubil; vabil li
me s’ dobrotami in s’ gnado ; vfe mi prizhu¬
je od tvoje velike ljubesni: vender fe terdo-
vratno branim te ljubiti ? t Sposnam, de lini
tebi gerdo nehvaleshen, fvoji dufhi slo ne-
ufmiljen, ker bom bres ljubesni do tebe ve¬
komaj nefrezljen. Od kod je moja grefhna

— 32  —

merslota do tebe? is fpazhene ljubesni dofe-
be in do flvari. Prezhudno je moje nehvale-
shno ferze! vfe ftvari mi osnariujejo tvojo ve¬
liko ljubesen do mene, vender raji ljubim tvo¬
je dela, ko tebe ljubesniviga flvarnika. Lju¬
bim te fzer s’ befedo, pa ne f’ pokorfhino,
kar mi nizh ne pomaga. O fveti Isidor! bo¬
di ti moj pomozhnik, in fprofi mi po Jesufu
Kriftufu od ufmiljeniga Boga ogenj fvete in
velike ljubesni, de ga ljubim is vliga ferza,
de is ljubesni do njega po vlih sapovedih shi-
vim, vfe fkufhnjave premagujem, vfe sani-
zhujem, vfe preterpim, in pridem v’ boshje
kraljellvo vezhne ljubesni. Amen.

V. dan maliga travna.

,Sveti Vinzenz Fereri.

Q

4 Oveti Vinzenz je bil fin .Gvilielma Fererja
in Konftanzije njegove shene. Bil je rojen v’
letu 1357. i n  dvajfet dan profenza v’ me-
flu Valenzi na ( Shpanfkim. Njegovi flarfhi fo
bili nar bogateji tiftiga mefla, panjih nar bo-
lji bogaftvo je bila refnizhna brumnoft. Re¬
dili fo fvojiga ljubiga fina prav fkerbno in bo-
gabojezhe : smeraj fo mu perporozhevali pre-
mifhljevati ljubesen in terplenje Jesufovo ,  tu¬
di refnizhno zhaftiti prezhillo divizo mater Ma-

— 53

rijo. Lep nauk je leta: Premifhljevanje lju-
besni, terplenja in fmerti Jesufove napolnuje
s’ ljubesnijo, ih odganja vfe hudo. Relnižhna
zhaft do Marije je velik perpomozhik k’ sve-
lizhanju. Bog je Vinzenzu dal vfe natorne
dari, fofebno pa mozhno fveto vefelje do ffi-
ga dobriga; on pa je bil fvojirau ljubesnjivi-
rau darovavzu hvaleshen in sveft. Vfi nator-
ni darovi bres gnade nizh ne pomagajo; fo
tudi vezhi del fhkodljivi, ker zhloveka dela¬
jo prevsetniga : gnada boshja vfe obrazha v’
prid, in blagorzhloveku, kteri ji je pokoren.
4 Sveti Vinzenz je rad hodil v’ fhoio, in lahko
fe uzhil, ker fe je varoval vlili smot, vfe
fhkodljive drufhine, in ilanovitno molil, de
bi mu bilo k’ svelizhanju, kar fe je uzhil.
Njegova je bila prava. Uzhenz rasmifhljen
in smoten je nadleshen fvojim llarfhem, fvo-
jim uzhenikam, in malo prida bo: zhe ga
ravno natorni darovi povifhujejo, mu pras-
nota njegoviga ferza in merslota njegove du-
fhe perpravlja pot v’velike padze. Uzhenoft
in bogabojezhoft fkupaj dela te prave kriftja-
ne in tudi pridne deshelane. ( Sveti Vinzenz
je v’ ofemnajftim letu sapuftil fvet, in fhel v’
bratovfhino fvetiga Dominika. De ga je Bog
poklizal v’ ta lian, je njegovo shivljenje pri-
zhevalo: le famota , pokorfhina, moli¬

tev in pokorjenje ga je vefelilo. Le pra¬
ve uzhenolli, uzhenolti fvetnikov je ifkal:
fveto pifmo, ozhake in druge fvete bulive je
ftanovitno bral. Pred branjeni je molil; med

5

-A 34

branjem je prenehava!, de bi sdihoval v’ Je-
sufa, ali gorezhe profil fvetigaDuha rasfvet-
ljenja; po branji je premifhljeval, in profil
gnade po vfih fvetih naukih shiveti. Gore-
zha molitev, vedno pokorjenje, fkerbnopre-
mifhljevanje vezhnih refniz in ferzhne shelje
po volji boshji shiveti je bil njegov vfakdanji
kruh. t Se ni zhuditi, zhe je v’ uzhenofti in
fvetofti raftel.

.Sveti Vinzenz je bil permoran fe dati sa
mafhnika poshegnati. Takrat je bil f’ fofebno
gnado napolnjen, ktera je bila potlej k’ bolj-
fhanju vfih Itanov, ker je s’ osnanovanjem
boshje befede veliko grefhnikov fpreobernil.
Hudizh mu je bil nevofhljiv, in ga je nadle-
sheval £’ fkufhnjavami; pa s’ upanjem v’ (ve¬
te rane Jesufove in f’ pomozhjo Marije je bil
smeraj premagaviz. lludizh fi je poflushil
jjeke rasujsdane shenfke ga premotiti in po¬
dreti; pa vef preftrafhen je hitro od nje sbe-
shal, in prpmagal nevarno naftavo. Hudizho-
va flushabniza je vfe mefto napolnila s’ lash-
njivim obdolshenjem soper fvetiga Vinzenza.
Dobri nifo tega nizh verjeli, pa rasujsdani fo
radi verjeli, in veliko flabiga zhes-nj govo¬
rili. 4 Se ni zhuditi, de flabi radi verjamejo
flabo; ftara navada je ta: hudobne vefeli so¬
per uzhenike govoriti, od kterih fo (varjeni;
to jim je fladko mafhevanje, in f’ tein isgo-
voram nekoliko tolashijo fvojo hudobno veft.
.Sveti/Vinzenz je vfe to poterpesliljivo prene-
fel; pa Bog je f’ zhudeshem njegovo nedolsh-

— 35  —

noft rasglafil. Hudobna shenfka je bila obfe-
dena od hudizha: glafno je terdila fvojo hu¬
dobijo in njegovo nedolshnoft; potlej le  je
bila od fvetiga Vinzenza refhena. Ta fveti
mafhnik poln gnade in mozhi je fkoraj po
vli Evropi grefhnikam osnanoval pokoro. Nje¬
govo fveto shivljenje, njegova fofebna go-
rezhnoft, njegovi zhudeshi fo ljubesnjivo per-
morali tudi terdovratne grefhnike fe fpokori-
ti. Tudi velike zerkve fo bile premalo pre-
ftorne sa tolikaj poflufhovzov: po pridigi je
bilo veliko vpitje pretrefenih grefhnikov, kte-
ri fo shaloltni pred - nj padali, in Bogu jokaje
obljubili fe refnizhno poboljfbati. Neisrezhe-
no veliko fe jih je fpreobernilo, in potlej f’
fvetim shivljenjem Boj^u flushilo. Bliso tride-
fet let je toteshko flušhbo opravljal; vfe sna-
ne mella je obhodil, in povfod sa feboj pu-
fhal lirah boshji in poboljfhanje. Bog mu je
tudi dal oblati zhudeshe delati: mutatle , fle-
pe, bolne, od hudizha obfedene jeosdravljal.
,Sveti Vinzenz, apotlolfki mosh, je fvoj tek
frezhno fklenil na Franzofkim v’letu 1418,
peti dan maliga travna. Tudi po njegovi fmer-
ti fo fe na njegove profhnje veliki zhudeshi
godili.

— 36  —

Nauk.

Od dobrih in Jlabih pojlujhavzov boshje be~
Jede.

Blagor sheljnim in ponishnimpoflufhav-
zam boshje befede! Grefhniki fo radi poflu-
fhali pridige lvetiga Vinzenza, in fo fe fpre-
obrazhali. On je bil ref fofebno e  fvet mafh-
nik; render je befeda, ki jo je on osnanoval,
ravno tifta, htera fe fhe sdaj osnanuje. Bo-
shji befedi gre zhaft savoljo Boga, ne savoljo
zhloveka. Jesuf je nzhil fam, sdaj pa užili
po fvojih flushabnikih, in je rekel: „Kdor
vajpojlujha, mene pojlujha ; kdor vaj' sa-
niihuje , mene sanizhuje."  Luk. 10, 16.

Sheljno poflufhanje befede boshje je
snamnje vezhniga svelizhanja. Kdor poflu-
fha befedo boshjo ne permoran, ne is nava¬
de, ne merslo, ampak rad, lazhno in poni-
shno, debi fvoje shivljenje po nji poboljfhal;
on ima nad feboj snamnje Svelizhanja. .Sa¬
lomon pravi: „ModroJli sazhetikfo shelje re-
Jnizhne po naukih.''  Modr. 6, 18. Marija
diviza je bila bolj rasfvetljena od vfih fvetni-
kov, vender je rada poflufhala, karfonedol-
shni paftirji govorili od Jesufa, in kar jepra-
vizhni .Simeon od njega prerokoval. Marija,
Martna feftra, je per Jesufovih nogah s’ la¬
zhno dufho poflufhala nauke Jesulove; sato
je bila od njega pohvaljena: ,,Marija Ji je
nar bolj delisvolila, klen  /i ne bo odvset. Luk.

JO, 09, 42 . .Sveti Avgufhtin, prej vef v’
fvet saljubljen, fe je refnizhno fpreobernil,
ber je rad poflufhal fvetiga Ambrosija. Tu¬
di ti poflufhaj rad befedo boshjo: zhe te bo
vefelilo jo poflufhati, bo v’ tebi veliko mozhj
imela; zhe rad poflufhafh befedo boshjo, fi
she dobra semlja, in bofh rodoviten sapove-
danih dobrih del, ktere te bodo perpravilev*
nebefa.

Sanizhevanje befede boshje je snamnje
vezhniga pogubljenja. Kdor sanizhuje befe¬
do boshjo, sanizhuje Gofpoda Jesufa, hi jo je
osnanoval, in sdaj osnanuje po fvojih flusba-
bnikih. Prav govori modri: „Kdor fe Gofpo¬
da boji, pojlajha njegov nauk.’’  .Sirah 32,
18 . Boshja befeda je fvetilo nafhim nogam,
in bres nje fmo v’ tamisapopadeni. Sanizhe-
vavzam befede boshje govori Jesuf tako le:
„Vi Jle is ozheta / \udizha . Kdor je is Bo*
ga, befedo boshjo pojiujha. Sat o je vi ne
pojlujhate, ker is Boga niJleS  Jan. 8 , 44»
47 . Te ftrafhne befede te uzhe, o kriftjan!
pravizhno foditi, in obfoditi fvojo lenobo in
sanizhevanje svelizhanfkih naukov. Kdorko¬
li nozhe poflufhati befede boshje, naj fe ne-
vredniga fhteje nebefhkiga kraljeftva. Kaj
je tedaj rezili od nevrednih kriftjanov, kteri
med boshjo befedo radovoljno kaj pofvetniga
miflijo, ali po ljudehnefrainoshljivogledajo,
ali fe pogovarjajo, ali zlo v’ zei-kev ne hodi¬
jo ? Od tih ni drusiga rezhi, kakor kar je Je-

— 38  —

suf govoril: „Vi nifte is Boga, ker boshje be¬
fede ne poflufhate.”

Popolnama pokorfhina do boshje befede
svelizha poflufhavza. Ne bodi le poflufhaviz
befede boshje, Jak. 1, 22. temuzhpoflufhaj
jo s’ mozhno voljo po befedi boshji shiveti.
Poflufharzov je veliko, pa delavzov befede
jemalo. Zerhve fo polne ljudi, slafti zhe jim
je pridigar vfhezh ; vender fkoraj vfak shivi
po fvoji volji. 4 Sveti Pavel pravi: „Ne kteri
pojtavo Jlijhijo , temuzh le, kteri jo dopol-
nejo fo ptr Bogu pravizhni .” Rimi. 2. i 3
Poflufhaj rad; ako fi sadet od boshje befede,
bodi hvaleshen, profignado, in obljubi s’nje¬
no pomozhjo po Jesufovih naukih shiveti. Bo-
shjo befedo noli v’ ferzu, de bo oh hudi per-
loshnofti tvoja pomozh. Bodi llanoviten v’
prejetim poduzhenji, in ne daj fe smoliti od
hudobnih. Mojsef je poflal odbranih mosh Ka*
nanfke deshele ogledovat, nekteri smed njih
fo lashnjivo govorili, in preftrafhili ljudftvo,
Josve in Kaleb pa fta refnizo govorila; ali ne¬
umno ljudftvo je raji verjelo lashnjivim ltopra-
vizhnim moshem, ker je premalo verovalo v’
befedo Gofpodovo. Savoljo te nevere je bilo
ljudftvo hudo pokorjeno. IV. Mojs. 14. Rav¬
no tako bo tebi in vlim malovernim, kteri fe
dado smotiti od lashnikov. Bodi boshji befedi
v’ viih rezheh pokoren, Herod kralj je fveti-
ga Janesa kerftnika zhaftil, in veliko rezhi de¬
lal po njegovih naukih ; kader je bil pa fvar-
jen savoljo shenfke, ktero je grefhno ljubil,

- 5 g -

ga je v’ jezho vergel. Marka 6, 17, 18. Mo¬
rebiti ti ravno tako delafh: ubogafh rad, in
li pokoren befedi boshji v’ lahkih rezheh ; pa
nih ji pokoren, kader shali tvoje hudo poshe-
lenje. Ljubi moj! bodi v’ vlim pokoren, le
tako bofh svelizhan. 4 S’ fvetlobo boshje be-
fede fposnafh ftorjeno krivizo, popravi jo,
poverni blishnimu; fposnafh nevarnoft hude
perloshnofti, bersh jo opufti. Tako delaj v’
viih rezheh, de bofh svelizhan.

Molitev .

Ufmiljeni uzhenik Jesuf! ti li is fofebne
dobrote uzhil pravo pot v’ nebefhko kralje-
flvo ; tvoja befeda fe osnanuje v’katolfhki zer-
kvi: pa jeft nehvaleshni kriftjan fiin raji pra¬
sne befede poflufhal. Zhe lim ravno vzhali
tvoje nauke rad poflufhal, mi vendernifodo
ferza prifhli, de bi fe bil fpreobernil: per
poflufhanji tvoje befede lim fzer nekaj ftrahu
pred greham in nekaj vefelja do dobriga ob-
zhutil, pa vfe to je hitro sginilo ; refnize tvo¬
je fo me vzhali prelrefle, pa ob pervi fku-
fhnjavi lim fpet grefhil. Tvoja fveta, ognje¬
na in mozhna befeda je do sdaj malo mozhi
v meni imela, ker je moja dufha polna smot,
sapeljivolti, nepokojuih fkerbi, ljubesni do
greha , in dofti taziga. Velikokrat lim obetal
lvoje shivljenje poravnati po tvoji befedi, ven¬
der lim do sdaj v’ fvojih hudih navadah oftal.
O Gofpod! daj mi vefelje do tvoje befede,

— 4o —

pa mi daj tudi refnizhno voljo po nji shiveti.
t Sv»'ti Vinzenz! ti li bil sveft osnanovaviz bo-
shje b°fede, in veliko grefhnikov fe je na tvo¬
je opominjevanje fpreobernilo, ker je Bog
perdrushil fvojo milofl ; fproli mi prave re-
fnizhne stelje po fvetih naukih shiveti, de fe
tudi jeli fpreobernem, in de mi fad prave po¬
kore po boshji miloflljivi obljubi saflushi ne-
befhko kraljeltvo. Amen.

VI. dan maliga travna.

iSveli Zosirn ma/hnik , pujhavnik.

C

4 Oveti Zosim je odpervemladoAiv’klofhtru,
ne delezh od Jordana, prav fveto shivel. Nje¬
govi pofli fo bili ojltri, molitev tlanovitna,
branje in premifhljevanje fvetiga pifma bres
prenehanja, in njegovo shivljenje je bilo na
tanko po \lih sapovedih. Vli fo ga v’ veliki
zhafti imeli; blishni in daljni fo hodili ga vpra-
fhevat, in vfakimu je potrebne nauke dal.
Tako je shivel do tridefetiga leta. Hudizh,
fovrashnik vliga dobriga, ga je, ko ga ni sa-
mogel perpraviti v’ hude dela zhes sapovedi,
od druge Hrani nadlesheval: fkufhal ga je,
de bi nad feboj dopadenje imel savoljo fvojih
dobrih del. Dokler je bil v’ tih nevarnih mi-
flih, je prifhel k’ njemu nesnan minili, in mu

— 4i —

rekel: „0 Zosim! ti fi do sdaj lepo shivel,
premagoval fkufhnjave, in Bogu flushil; pa
kdo fme rezhi: ( Sim popolnama? Pojdi v’bli-
shni klofhter ob Jordanu, in bolh nafhel po¬
trebno poduzhenje.” Zosim gre tje proli v’
klofhter, ih je bil v’ drushbo tihih minihov
vset. ( Sveti Zosim je hitro fposnal flabofl
fvojiga pretezheniga shivljenja. Minihi med
kterimi je bil, fo fe mu sdeli angelji, ne lju¬
dje. Per njih ni bilo nobene prasne befede
temuzh vli njih pogovori fo bili fveti ali potreb¬
ni; njih jed je bila majhna in flaba; bresve-
like potrebe nifo fhli nikoli is klofhtra, in
tudi ne drusih pulhali v’ klofhter, de bi ne
bili v’ fvojih molitvah smoteni. Le enkrat v’
letu, v’ sazlietku fhteridefetdanfkiga pofta,
fo fhli is klofhtra zhes Jordan v’ pulhavo, v’
fpomin fhteridefetdanfkiga pofta Jesuloviga.
Preden fo fe rasfhli , fo prejeli sakrament fve-
tiga refhnjiga Telefa; potlej fo fhli v’ pufha-
vo, in odlozheni eden od drusiga shiveli v’
molitvi, v’ pokorjenji in v’ drusih dobrih de¬
lih do velike nozbi. ( Sveti Zosim, ki je po
navadi fvojih fvetih tovarfhov v’ pufhavo fhel
je lenitertje hodil kakiga brumniga pufhavni-
ka najt, de bi fe kaj fofebno dobriga od nje¬
ga nauzhil : ravno ob tej perloshnofti je vidil
Marijo, fpokorno grefhnizo, od ktere bo ju-
trajfhnji dan govorjenje. ( Sveti Zosim je v’
tiftini klofhtru fofebno fveto shivil, in fto let
ftar umeri.

— 42  —

Nauk.

t Se more pravizhno shiveti, in v' pravizh -
nojti rajti.

.Sveti Zosim je brumno shivel, in veft
mu ni nizh hudiga ozhitala; sato je bil od
hudizha nevarno fkufhan: „ ( Si dober, in ti
ni treba boljimu perhajati.” Dopadenje do
dobrih del savoljo febe je nar nevarnifhi fku- •
fhnjava, ker ji zhlovek is ljubesni do febe rad
verjame, fe povifhuje, in v’ febi pokonzha
saflushenje vlih dobrih del. Dolshnoft je pra¬
vizhno shiveti, pa bresponishnofti ni nobene
refnizhne pravizhnofti ali fvetofti. Kdor je v’
fvojih dobrih delih ponishen, fkerbi v’ pra¬
vizhnofti rafti, in prav ta je Bogu dopadljiva
fvetoft.

( Se more pravizhno shiveti. Bog sapove
pravizhno shiveti. t She Judam je bilo rezhe-
ho in sapovedano : ,, Bodite mi Jveti, sakaj
jeft fini fvet: jejt Gofpod Jim vaj' odlozhil
od dr asih narodov  , de bi vi moji bili”  III.
Mojs. 20, 26. Veliko bolj je ta fvetoft nam
krilljanam sapovedana, ker fmo pofvezheni
f’ p.refveto hervjo Jesufovo. .Sveti Pavel pra¬
vi : „Perkasala fe jo gnada nafhiga Sveli-
zharja, de fe odpovemo hudobiji in pofvet-
nim sheljani, de tresno, pravizhno in bo-
gabo/ezhe shivimo."  Tit. 2 , 11, 12. Pre-
mifli, o kriftjan! de li pravizhen, akopovlih
sapovedih shivifh. Bog je sapovedal po Moj-

— 43  —

sefu: ,,Spolnujle vfe sapovedi , ktere vam
osnanujem V. Mojs. 27, 1. Jesuf je to sa-
poved ponavljal po fvojih apoftelnih. Mat. 28,
20. Tedaj fi pravizhen, ako fe vfih fmertnih
grehov varujefh, in vfe sapovedane dobre
dela dopernafhafh; hudiga pa fe morefh va¬
rovati, in dobro delati is ljubesni do Boga.
Ni sadofti de li le pred ljudmi pravizhen, ali
de le vidno pravizhnoft imafh; morefh biti
pravizhen v’ ferzu. Notranja praviza je sa-
popadena v’ ljubesni, is ktere fe greha varu¬
jefh, in dobro delafh. Tvoje mifli morejo
biti po Bogu, deljubifh, kar on ljubi; de
delafh, karti sapove; de fovrashifh, kar ott
fovrashi; de fe varujefh, kar ti prepove. Vfe
tvoje dela morejo is snotranje pravize ishaja-
ti; ako ne fimed hinavze fhtet, innepojdefh
v’ nebefhko kraljellvo. Jesuf je rekel fvojim
uzhenzam in vfim: „^ 4 ko vafha pravizhnojt
ne bo obilni/hi kakor pfrnoukov infarise-
jev  , ne pojdtle v' nebejhko kraljtjtvo”  Mat.
5 , 20.

Zhe ravno pravizhno shivifh, bodi po-
nishen. Ni lahka rezh po vfih sapovedih shi-
veti, ker ima vlak zhlovek kako ljubo flaboft ,
kteri fe teshko vftavlja; vender zhe f’ pomo¬
čjo boshjo vfe flabofti frezhno premagujefh,
bodi ponishen, ker ne morefh vediti, ali fi
pravizhen per Bogu, tudi ne, alibolh v’pra-
vizhnofti ftanoviten oftal. Ubogaj tedaj mo-
d riga rekozhiga : ,,Kolikor Ji vijhi, toliko
bolj fe per ijih rezheh poniskaj  , in bejh per

— 44 —

Boga milojt najhel .Sirah 3 , 20. Poflu-
i Ji«j uzhenika Jesufa: „Kader bojte vje Jto-
rili kar vam je sapovedano, režite: t Smo
nepridni hlapzi."  Luk. 17, 10.

Persadevaj li v’ pravizhnofti rafti. Rav¬
no ta ponishnoft, prej ti perporozhena, in
od Boga sapovedana, te perganja fveteji per¬
hajati, ker nikdar ne morefh vediti, in ne
fmefh rezhi: Sadofti Bogu flushim, in mi ni
treba fvetejimu perhajati. Ljubesen, v’kteri
pravizhnoft obftoji, ne more pozhivati, ni
lena, temuzh hozhe vedno delati in rafti. Kdor
ljubi, vedno fkerbi, in kdor ne fkerbi, ne
ljubi. Kdor Boga ljubi, je smeraj lazhendo-
briga; zhe ravno dobro dela, nikoli nima sa¬
dofti. Ljubesen je enaka ognju, kteri vifo-
ko in fhiroko lega, nikoli ne pozhiva, in vfe
rezhi v’ fvojo natoro fpreoberniti hozhe. Na-
fha dufha je ravno taka, ako je vneta odlju-
besni do Boga. Premifli, zhe v’febi najdefh,
kar je bilo sdaj rezheno. Premifhljuj neisre-
zheno fvetoft boshjo , in persadevaj li po pra¬
vizhnofti boshji pravizhen biti. Jesuf sapove :
,,Bodite popolnama, kakor je val hOzhe nebefh-
ki popolnama.” Mat. 5, 48 . On ve, de to¬
liko ne samoremo; pa je tako govoril, de bi
nikoli ne pozhivati , in smeraj fkerbeli fveteji
perhajati. Ti ne morefh vediti, kedaj li sa¬
dofti pravizhen ; sato je sapifano: „Kdor je
Jbet,  naj bo Jhe fveteji."  4 Skr. Ras. 22, 11.
.Svoje mifli in dela fkerbno premifhljuj, ka¬
ko bi popolnifhi shivel, kako bi feboljpre-

— 45  —

magoval, in fvoje dela bol) po volji boshji
opravljal. Bodi enak lakomniku , kteriv’po-
mankanji sheli obilnofti, v’ obilnofti ni nafi-
ten, temuzli le sheli in sheli; tudi ti bodi tak ,
nikoli ne pozhivaj, in nikoli ne mifli: Sado-
fti je.

Molitev .

O ljubesnjivi Ozhe nebefhki! ti fi me po
fvojim ( Simi Jesufu Kriftufu v’ fvetim Duhu f’
Ivetim kerflam prerodil, in sa fvojiga otroka
vsel; jeft pa tim sa to fofebno gnado malo hva-
leshen bil, ali zelo nizh. Potlej fim nepre-
nehama gnade prejemal, de hi v dohovnim
shivljenji mozhneji prihajal; pa iiin v’ lenobi
shivel; ni mi bilo mar v’ modrofti in gnadi
rafti. Ako premiflim neisrezhene gnade in
perpomozhke, ki fim jih prejel in prejemam
v’ katolfhki zerkvi, in fvojo grefhno lenobo,
me groša obide savoljo sanizhevanja tolikanj
gnad. Ne de bi bil v’ dobrim raftel, fim v’
hudim raftel, grehe bres ftrahu delal, in v’
ncpokori predersno shivel. O Jesul! kaj ti
bom odgovoril, in kako bom obftal 1'odnidan?
Pomagaj mi po fvoji velilsi milofti s’ gnado
fvojo, de v’ prihodno v’lenobi ne shivim, de
vfe fvoje opuftim, kolikor jemozh, vfe do¬
bre dela pridno dopernafham, in zhe dalje
fveteji perhajam. OfvetiZosim! tifi prema¬
gal nevarno fkufhnjavo hudizhovo, fi v’do¬
brih delih ponishno shiVel, fi ako ravno fvet,

— 46  —

zhe dalje fhe Tveteji perhajal; fprofi mi gna-
do tebe pofnemati, de bom svelt in priden
flushabnik boshji, in de od fodnika Jesufa
prejmem plazhilo is ufmiljenja obljubljeno
vlim sveftim flushabnikam, nebefhko kraljefl-
vo. Amen.

VII. dan maliga travna.

<Svela Marija Egipzhanka.

4 Sreta Marija, imenovana Egipzhanka, bi
bila nesnana ali posabljena, ako bi je ne bil
fveti Zosim, kteriga shivljenje je bilo pod
vzherajfhnjim dnevam popifano, nafhelv’pu-
fhavi, in od nje svedil, kar fo drugisapifali.
.Sveti Zosim, is shelj kakigafvetigapufhavni-;
ka najti, in od njega fe kaj fofebno dobriga
nauzhiti, je delezh fhel v’ pufhavo, in po
nji fem ter tje hodil. Eniga dne med molitvi¬
jo je vidil fenzo telefa zhlovekoviga naglo me-
ino iti. Preftrafhil fe je boshji mosh in fe sa-
snamnjal f’ fvetim krishem, ker je menil per-
kasen viditi. Potlej bolj na tanko gleda, in
vidi zhloveka slo naglo hoditi. Sanjimtezhe,
»nsavpije: „ ( Slufhabnikboshji! nebeshipred
grefhnim zhlovekam ; sarotim te v’ Gofpodo-
vim imenu, pozhakaj in poshegnaj me!” Ne-
snani zhlovek polloji, pozhaka in pravi: „0zhe

— 4 ? —

Zosim! ti poshegnaj to nevredno grefhnizo.”
Sveti Zosim, kader fe saflifhi po imenu kli-
zati od nesnaniga zhloveka, poln fpofhtova-
njapoklekne, inprofi: „Poshegnaj me!” Ona
pred - nj poklekne rekozh: „Ti me poshegnaj
in proli sa me, ker li mafhnik boshji.” 4 Sveti
Zosim fe zhedalje bolj zhudi, de je snan shen-
fki, ktere nikoli ni vidil, in jo lepo profi,
de naj pove, kedaj in sakaj je v’pulhavo pri-
fhla. Molila je, in po tem rezhe: ,,Rojena
lim bila v’Egiptu. Mlada fim fhlasoper voljo
fvojih ftarifhev v’ mefto Alekfandrijo, kjerlim
rasujsdano shivela; groša me obide le smifli-
ti fvoje hudobno shivljenje. En dan fim vi-
dila veliko ljudi k’ morju iti, in fim vprafha-
la, kam de gredo. Eden njih mi je odgovo¬
ril: Na boshjo pot v’Jerusalem obhajat praš¬
nika povifhanja fvetiga krisha. Bersh fo fe
v’ meni shelje obudila v’ Jerusalem iti, fim
profila v’ barko, in fo me vseli vanjo. Gros-
no gerdo fim v’ barki shivela, in zhudim fe,
de nifmo vfi v’ globozhino morja fhli. ( Sre-
zhno fim prifhla v’ Jerusalem, pa tudi ondi
po navadi hudobno shivela. V’ prašnik po¬
vifhanja fvetiga krisha fim fe s’ drusimi na¬
pravila v’ zerkev. Pa bliso' zerkve me je ne¬
vidna mozh perdershevala ; s’ veliko lilo fim
prifhla do zerkvenih vrat, v’ zerkeV pa mi
je zhudna in nevidna mozh ubranila. Ta¬
krat fim fposnala: Moji grehi mi bra¬

nijo viditi in moliti fveti krish, na kterini je
Jesuf umeri. Grosa me je obfhla, jokalafim

— 48  —

na glaf is velike shalofti. Ravno takrat vidim
ondi bliso podobo Marije divize. Tje grem
inprofim: ,Sveta diviza, mati .Sinuboshjiga!
ti ne morefh do mene, oftudne grefhnize,
dopadenjaimeti; vendermiloflljivamati, per-
besbalifhe grefhnikov, ufmili. fe me! nevre¬
dna lim viditi krish tvojiga ljubiga t Sinu; pa
lprofi mi ti to gnado, in vfe dni fvojiga shiv-
Ijenja obljubim v’ pokori shiveti. Po tej po-
nishni profhnji in refnizhni obljubi fim lahko
fhla v’ zerkev; fim ponishno molila fveti krish,
obshalovala fvoje grehe, in ponovila fklep
tvoje shivljenje poboljfhati. ( Spet fim fhla
pred podobo Marije, in ondi profila: Mati
mojiga Svelizharja! P tvojo pomozhjo shelim
dopolniti, kar fim Jesufu obljubila; rasodeni
mi boshjo voljo, kaj zhemfloriti, kamfeober-
niti, kako fe (pokoriti? Glaf fim saflifhala:
Ako pojde!h zhes Jordan, bofh pokoj nafhla.
Hitela fim zhes Jordan v’ to pufhavo, in do
tiga dne nilim vidila zliloveka. Seli in kore¬
nine to mi bile shivesh. Veliko fkufhnjav fim
v’ sazhetku terpela, pa sapufhena nifiin bila
nikoli od Roga. V’ fkufhnjavah fim jokaje
molila, ponavljala obljube, Jesufu in Marii
ftorjene> in fim jih premagala. Potlej fim ve¬
liko tihoto vshivala, in nizh drusiga' nifim
shelela, ko do fmerti v’ ojftri pokori shiveti.”

4 Sveti Zosim je pokleknil, in na vef glaf
hvalil Boga rekozh : ,,Moljen bodi, o Gofpod !
ki fi mi dal fposnati, veliko fi jim ufmiljen,
kteri fe te boje. Rčf fi jim svell, kteri te

— 49  —

ifhejo.” Ona je profila fvetiga Zosima dve
dobroti rekozh : ,,Nikomur ne povej od me¬
ne pred mojo fmertjo, in ob letu pridi do
Jordana f’ fvetim refhnjitn Telefam me ob¬
hajat, de kruh shivljenja prejmem.” Potlej
ga je profila: „Poshegnaj me!” Po prejetim
shegnu je hitela bolj globoko v’ pufhavo. Ob
letu je fveti Zosim fhel do Jordana f’ fvetim
refhnjim Telefam. Bersh je prifhla, in je
bila obhajana. Po obhajilu je dolgo molila,
in po molitvi mu je rekla: ,,Sahvalim Boga in
tebe sa to fofebno miloft, in prolim te pridi
ob letu fpet v’ tifki kraj, kjer fim f’ teboj
pervikrat govorila.” Obljubil ji je, in tudi
prifhel; pa mertvo jo je nafhel. Sraven nje-
niga mertviga trupla je bilo kratko pifanje:
„ 0 zhe Zosim! pokoplji truplo grefhnize Ma¬
rije.” Po tim delu ufmiljenja je fhel nasaj v*
fvoj klofliter. Vfe to je povedal miniham,
in Boga fo hvalili, kteri je ufmiljen fpokor-
nim grefhnikam, in prezhuden v’ fvojih fve-
tih. To fe je godilo okoli 420 let po Jesufo-
vim rojftvu.

Nauk,

Kedaj je dobro ali Jlabo fe sanafhati na
prejeto odveso.

Velika grefhniza, ktere shivljenje je bi¬
lo sdaj popifano, je fofebno miloft od Boga
prejela, ker je njeno poboljfhanje bilo refni-

4

— 5 o

zhno in ftanovitno. Od nje velike grevnige
in praviga fpreobernjenja je prizhevala njena
ftanovitnoft v’ dobrim in njeno vedno pokor-
jenje, in pa tudi njena odkrita fpoved pred
Cvetim mafhnikam Zosimam. Le odkrita fpo¬
ved fvojih grehov bi malo upanja dajala, ako
bi sraven ne bilo tudi refnizhniga fpreober-
njenja in zhesnatorniga fovrafhtva do gre¬
hov. Ljubi grefhnik ! premifli odkod je tvo¬
je upanje, de fo ti vlx grehi odpufheni! Me¬
nim, bofh odgovoril, ker fim fe fvojih gre¬
hov pred mafhnikam fpovedal, in odveso od
njega prejel. Vem, de kdor fe nozhe poni-
shati pred fpovednikam, ne sadobi milofii;
pa tudi vem, de farno obtoshenje in odvesa
grehov ni sadofti. Shalovanje in fovrafhtvo
nad grehi, terdna volja ne vezh grefhiti, in
refnizhno poboljfhanje je potrebna perprava
k’ fpovedi. ( Spoved ne flori pokore dobre,
temuzh pokora flori fpoved dobro, ker sado¬
bi odpufhenje. Modri pravi: „Kdor Jvoje
grehe fpdsna in opufii, bo uj'miljenje do-
fegtl.^  Prip. 28 , i3.

Premilli, kako li fe perpravljal k’fpove¬
di, in zhe fi fe persadeval odpufhenje gre¬
hov s’ odveso prejeti. Poboljfhanje in shaloft
savoljo Boga je nar potrebnifhi perprava k’
fpovedi. Modri pravi: ,,Od hudobije odsto¬
piti je Gofpoda dopadljivo , in krivizo opu-
ftiti je prof linja sa odpufhenje grehov.""  ,Si-
Vah 35, 5. ,S’ Ivetlobo gnade boshje pre¬

mifli fkerbno fvoje shivljenje po naukih Jesu-

— 5 1  —

lovih, ali je ref poboljfhano, ali ii sgrevan
in perpravljen fvojo fpoved prav opraviti.
Premifli, ali fi fe tudi pretezliene leta fherb-
no perpravljal k’ fpovedi. Le verjemi, do¬
kler ljubesen do greha v’zhloveku gofpoduje,
ni upati odpufhenja grehov, to je, fmertni
greh in prijasnoft s’ Bogam ne moreta fkupaj
biti. Pravo poboljfhanje je le od gnade: ta
napolni grefhniba s’ ljubesnijo do Boga; is te
ljubesni fovrashi vfe fvoje grehe, in ker jih
refnizhno fovrashi, jih tudi opufti, in oflane
'flanoviten. Zhe tvoje poboljihanje ni tako,
ne sanafhaj fe na prejeto odveso, in hiti po¬
praviti fvoje smote, de fmert ne prehiti tvo¬
je pokore. Ako fi savoljo Boga opuftil fvoje
grehe, jih fovrashil pred fpovedjo in tudi po
fpovedi, in fi v’ dobrim flanoviten, le upaj,
de fo ti .po odvesi tvoji grehi odpufheni.

De loshe fposnafh, koliko fe fmefh sa-
nafhati na prejeto odveso; preimifli, kako-
fhin fi bil per fpovedi in po fpovedi. Ako fi
sgrevan in poboljfhan, fi tudi ponishen in
refnizhen per fpovedi, in rad ubogafh fpo-
vednika. Sgrevan in ponishen grefhnik ni¬
ma nobene svijazhe in nobene hinavfhine,
ker sheli od fpovednika dobro fposnan biti;
sgrevan in ponishen grefhnik nima vifokih,
ali predersnih befedi, in tudi ne prašnih is-
govorov, saflusheno fvarjenje ponishno po*
flufha, saflusheno pokorjenje rad fprejemlje,
ftanovitno obljubi fvoje shivljenje poboljlhati,
ga ref poboljfha, odpufti fovrashnikam, opu-

4  *

52

Bi grehe in hude perloshnoBi, poverne blish-
nimu, redno obshaluje froje grehe, shivi v*
poborjenji. Zhe fi tak, le upaj, de je odve-
sa, ti dana od fporednika, tudi od Boga.

Ljubi grefhnik! zhe ti ljubesen do gre¬
ha brani fe fpovedati, zhe proBovoljno oBa-
nefh v’ hudih perloshnofiih, zhe te greh go-
fpoduje, kako fmefh upati r’ prejeto odveso ?
,Sveti Gregor papesh pravi: „Kaj pomaga gre¬
he rasodevati, ako ni poboljfhanja ? V’ ad¬
ventu, v’ velikim poflu, v’ velikih prašnikih,
ob zhafu odpuBika fo fpovednize obfute s’
ljudmi; pa .shivi jetije vernih krifijanov je fla-
bo po navadi. Eni hodijo is sgoli navade k’
fpovedi, shele odveso in obhajilo prejemati^
pa fo smiraj mersli , bres duha boshjiga, bres
prave bogabojezhnofii, ali prepirljivi, pre-
hlinjevavzi, klafavzi ali nezhiBniki, pijanzi,
ali s’ drusimi grehi oblosheni. t Slepih in 'ter-
dovratnih grefhnikov ni malo: ob velikono-
ehnitn zhafu gredo k’ (povedi, ker jihjefram
tako oflati; le sadnje dni gredo, fhe takrat
neradi in neperpravljeni. Oni fkerbe le od¬
veso prejeti: poprafhujejo fvoje ilepe bratze,
ali jim povedo, kam pojdejo, de bi prejeli
odreso bres pokore. Zhe fe jim fpovednik
nakljuzhi, kteri ne odveshe bres poboljfha-
tija, Bore kakor ptiza v’ sadergi; fe refhijo
kolikor hitro samorejo, in nizh vezh bliso ne
gredo, ali pa pravijo, in fe hvalijo potlej:
,S h e enkrat grem, pa ne vezh. Eni neker-
fhanfki kriftjani, kader pridejo medtovarfhe

55

fvoje enakofti, imajo fmeh is prejetih naukov ,
ali fe hvalijo, kako svito fo fpovednika svo-
dili. Drugi hodijo pred fvojiga paftirja, do¬
kler v’ velike grehe ne sabredo; kader fo pa
njega nar bolj potrebni, ga sapufte. Kako
samorejo ti in drugi taki sadobiti odpufhanje
grehov s’ odveso? Prolim te, ne pofnemaj
llepih grefhnikov, ne sapeljuj fvoje dufhe,
delaj vreden fad pokore, de s’ odveso sado-
bifh odpufhanje grehov. Dobro premiflibe-
fede fvetiga Ziprijana : ,,Jesuf bo overgel fod-
bo fvojiga flushabnika, ako je odvesa nevre¬
dnim dana.”

Molitev.

Viigavedui in nar fveteji Gofpod Jesuf!
fam fe nad feboj zhudim, de fini take flepe
dufhe, akoravno od tvojih, fvetih naukov ras-
fvetljen; in de rad verjamem sadobiti odpu¬
fhanje grehov, zhe ravno duha pokore ni v’
meni. Ti vfe vefh, torej mi ne more hinav-
fhina pomagati; ti fi nar fveteji, in greh ne-
isrezheno fovrashifh; torej ga morem tudi
jed fovrashiti, in fvelo shiveti, fzer ni odpu
fhanja. Veliko zhafa fini bil poln gerde lju-
besni do fvojiga telefa in do fveta; moje lla-
bo ferze je bilo polno grefhnih shelj, in tudi
s’ deli fini te vezhkrat rasshalil; ni bilo v’me¬
ni ponishnodi, krotkofti, poterpeshljivolli,
zhiftofti; po opravljenih fpovedih in obhajilih
iim v’ navadnih grehih shivel: vender iim upal

— 54  —

t’ prejeto odveso. O Gofpod! sadofli in pre*
rezh je tiga. Profim te, pomagaj mi f’ fvojo
gnado, upam jo od tvoje nefkonzhne milodi,
in s’ njo hozhem fvoje flabo shivljenje potro¬
ji* 1  fvetih naukih poboljfhati. V’ grenkodi
fvoje dufhe hozhem tudi fvoje poprejfhne
smote fkerbno preifkovati, in pridno popra¬
viti fvoje flabe fpovedi 1’ pravo pokoro in s’
grevanim obtoshenjem, de s’ odveso sadobim
odpnfhenje grehov, mir vedi in vezhno sve-
lizhanje. O fveta Marija! prej velika grefhni-
za, potlej velika fvetniza, fprofi mi od ufmi-
Ijeniga Boga mogozhno gnado in duha poko¬
re, de po fvoji mozhi tebe pofnemam v’ po¬
kori, in fodni dan saflifhiin od fodnika Jesu-
fa: Tvoji grehi fo ti odpufheni. Amen.

VIII. dan maliga travna.

'.Sveti Galiop marternik.

t Sveti Galiop je bil edini fin bogate in po-
boshne matere, od ktere je bil slo fkerbno
srejen v’ katolfhki veri. Uzhila ga je s’ lepi¬
mi nauki in fvetimi sgledi moliti ljubesnjiviga
dvarnika, premifhljerati rasodeto boshjo be-
fedo, f’ podi fvoje telo pokoriti, nedolsbno
shiveti, po sgledu fvetnikov raji umreti ko
grefhiti. Ta fveti mladenzh je rad poflufhal

— 55

in pofnemal fvojo fveto mater, in v’ dobrim
je zhedalje bolj raftel. Neverniki fo tosvedi-
li, in ga satoshili per nevernim oblaftniku:
Galiop je kriftjan. Njegova fveta mati to fli-
fhati fe je tilno preftrafhila, ne ravno sato
de kakor bi ne dala fvojiga fina rada v’ fmert
savoljo vere, temuzh ker fe ni sanefla na nje¬
govo ftanovitnoft. Satorej ga je bersh pofla-
la zhes morje v’ drugo mefto, kjer bi nesnan
oftal. Kader je fveti mladenzh v’ tifto never¬
no mefto prifhel, je nafliel vfe meftnane ra-
sujsdano vefele savoljo prašnika eniga njih la-
shnjivih bogov: vfe je vrelo pomeftu, fo jed¬
li, pili, ukali in fkakali. Uprafha nekoga:
,,Sakaj to vefelizo obhajate ?” Odgovori: ,,Danf
obhajamo prašnik eniga flovezhiga boga; to¬
rej morefh tudi ti s’ nami dobre volje biti,
jefti, piti in nafhe bogove hvaliti.” Kamor
fe je ta fveti mladenzh obernil, je enako
nadleshne in neumne ljudi nafhel; pa ni ho¬
tel njih gerdiga vefelja in njih bogovam da¬
rovanih jedi deleshen biti. Oblaftnik je to
svedil, bleso je njegova sdershnoft ga raso*
dela kriftjana, ga poklizhe in mu rezhe : „Kdo
fi ti, de sanizhujefh nafhe fhege in bogove ?”
.Sveti Galiop mu odgovori: „Jeft fim kriftjan,
in vafhih bogov ne bom nikoli zhaftil.” Ob¬
laftnik mu ferdito rezhe: ,,Mladenzh! ti fi
predersno jesizhen, pa bofh f’ hudim ukro-
ten.” .Sveti Galiop: „Vezh bolezhin ko bom
terpel, vezhi plazhilo me zhaka v’ nebefih.”
Na to ga oblaftnik sapove neulmiljeno rasme-

— 56  —

feriti. Slushabniki fo ga tako hudo rastepli,
de zhloveku ni bil podoben; vergli foga pot¬
lej v’ temno jezho, kjer je bil bres vfe pomo-
zhi, poftreshbe in shivesha. Njegova brum-
na mati sveditikakofhna fe mu godi, jebersh
tje fhla, in s’ dnarji napravila varhe, de fo
jo fpuftili v’ jezho. Kader je vidila fvojiga
ljubiga linu vfiga ranjeniga in kervaviga, ga
objame, kufhuje in Boga hvali, ko mu je
dal ferzhno ftanovitnoft v’ hudih bolezhinah.
Ufo nozh je oilala per fvojim ljubim otroku,
s’ njim molila, in hvalila Boga, mu je ferzh-
no(l dajala umreti sa vero, de bi vekomai
Boga vshival v’ nebefih. Neverni oblaftnik
je tudi potlej fkufhal fvetiga Galiopa od vere
odverniti, pa ga ni samogel; ferzhna flano-
vitnoft tiga fvetiga mladenzha ga je rasferdila
in krishatiga je sapovedal. Neverni flushabmki
fo ga na krish perbili, na kterim je vef dan
shivel. Njegova fveta mati ni fhla od njega,
temuzh je per njem ofiala, in ga opominjova-
la ferzhno umreti savoljo Jesufa. Umeri je
ta fveti inladenzh v’ letu 30 U

Nauk.

Kieri grejhniki fo odvese nevredni.

( Sveti mladenzh Galiop je imel in fka-
sal llanovitno voljo vfe terpeti is ljubesni do
Jesufa: rad je umeri na krishi savoljo Jesufa,
ker je tudi Jesuf njega odrefhil f’ fmertjo na

— 57 —

krishi. Grefhnik govori per fpovedi, kakor
fo ivetniki v’ djanji fkasali: Raji hozhem vfe
terpeti, ko Boga rasshaliti. Kaj pomagajo
dobre befede, ako ni ftanovitnofti v’dobrim ?
Kaj odvesa samore pomagati, zhe jesik prav
govori, ferze ne ve sato, in dela fo hude?
Odvesa prejeta od nepoboljfhaniga grefhni-
ka, ga pulti v’ poprejfhnjih grehih, gaofle-
pi s’ lashnjivim miram, in lahko umerje v’
tej fhkodljivi smoti. Mafhnik ima oblalt od
Jesufa grehe odpufhati. Mat. 18, 18. Vfa
zerkev to veruje in terdi, pa tudi, de nevred¬
na odvesa ne pomaga, kako.r vli ozhaki po
boshji befedi uzhe. Ljubi grefhnik! de fe
ne sapeljujefh, in de fe f’ pravo pokoro per-
pravljafh vredno odveso prejemati, premifli
te le nauke in febe.

Kdor je v' veri in v’ dolshnoftih fvojiga
Banu proftovoljno neveden, ni odvese vre¬
den, dokler oftane v’tej grefhni nevednofti.
Nihzhe ne more vfiga vediti, in Bog ni vfaki-
rau zhloveku enazih darov dal; pa lenoba ni¬
ma nobeniga isgovora. Marfikdo is grefhne
lenobe nima praviga sapopadka od Boga: le
po imenuposna Jesufa ; ne ve, v’zhimobftoji
kerfhanfkapraviza; nefposna, koliko je gna-
de potreben; ne ve, kaj sapovedi prepove¬
dujejo ali sapovedujejo; komaj ve , koliko je
sakramentov; fvoje otroke in fvojo drushino
v’ enaki grefhni nevednofti pufha, in sraven
tiga fe nozhe uzhiti, poflufha nefkerbno bo-
shjo befedo. Kako fe samore tak isgovarjati,

— 58 —

ali sakramente vredno prejemati? Timu bi
fe reklo, kar je Jesuf rekel .Samarijanki: „Vi
molite, kar ne ve/te.'"  Jan. 4, 22 . Hozhe
rezhi: Molite Boga, kteriga ne posnate, in
ne vefte kako mu flushiti.

Kdor v’ nevarnj perloshnoiligrefhiti pro-
ftovoljno shivi, ni odvese vreden. Naj bo ne¬
varna perloshnoll, kakorfhna li bodi, je dol-
shnoft pred njo beshati, ali fpraviti jo od fe-
be, zhe je mogozhe; ako fe to ne sgodi, fe
ozhitno vidi ljubesen do greha, ali dotiftiga,
kar v’ greh napeljuje. Per tem ne more biti
fovrafhtva do greha, in tudi ne refnizhne vo¬
lje ga opuftiti. Kriftuf sapove : „Ako te tvo¬
ja defna roka pohnjjha , odjckajJi joinvcr-
sijo od/ebe.''  Mat. 5, 3 o. Akoflushba, zhlo-
vek, ali kaj drusiga v’ greh napeluje, fpra-
riti fe more od febe, fhe tako ljubo bodi ko
defna roka; nobeniga isgovora ni, in kdor ne
uboga, ljubi greh, ni sgrevan, in ni odvese
vreden.

Kdor pogoftim fmertno grefhi, ne fme
odvesan biti , dokler fe refnizhno ne pobolj-
fha. .Slehernimu je sapovedano: „BodiJla-
novilen na Gospodovi poti."  .Sirah 5, 12 .
Jesuf sapove: „ OJ tanite v moji ljubcsni."
Jan. i5, g. Ali je mogozhe mifliti, deje,
kdor pogofto fmertno grefhi, ftanoviten v’sa-
povedih boshjih in v’ ljubesni Jesufovi ? Nje¬
govo flabo shivljenje sadofti prizhuje, de Bo¬
ga ne ljubi, in sa fvojo dufhonefkerbi. .Sve¬
ti Peter pravi: „ Bolje bi bilo poti pravize ne

“ 5g

fposnati, kakor po fposnani refnizi odjtcfr
piti od jvetiga povelja $ ktero jim je bilo
dano.”  II. Petr. 2, 21. Le enkrat fmertno
gre f hiti je huda nesveftoba in rasshaljenjebo-
shje, kakofhna je pa fmertne grehe pogofto
ponavljati? Ozhitno fe vidi, de v’ timzhlove-
ku ni ljubesni do Boga, ampak je grefhna Iju-
besen do ftvari.

Kdor nozhe blishnimu odpuftiti, ni od-
vese vreden. Ni ljubesni do Boga v’ hudovolj-
nim zhloveku, kteri ne le ne ljubi, ampak
fhe fovrashi blishniga. Jesuf tako sapove:
,,Ljubite fe med feboj, kakor Jim jeft vaf
ljubil Jan. i 5 , 12. Kdor fovrashi blishni¬
ga, sanizhuje Jesufovo sapoved, in ne more
odpufhanje grehov sadobiti. Kdor nozhe od¬
puftiti, vidi fvoje obfojenje v’ Gofpodovi mo¬
litvi: „OdpuJli nam na/he dolge, kakor mi
odpujhamo fvojim dolshnikarn.”  Kdor fovra¬
shi blishniga, je oftuden Bogu, in nobeniga
daru ne vsame is njegovih rok. Mat. 5 , 23
— 24.

Kdor nozhe popraviti blishnimu ftorjene
krivize, ni vreden odvese. Dano pohujfha-
nje, lashnjivo obdolshenje, krivizo na tele-
fu, na dobrim imenu ali na premoshenji fe
more po mozhi popraviti, fzer ni vredne od¬
vese, ni odpufhenja. ( Sveti Pavel pravi: „Kri~
vizhniki ne bodo kraljejtva boshjiga pojedli”
I. Kor. 6 , 10. Ne rezi: Zhe povernem, kaj
bo s’ menoj in s’ mojimi otrozi ? Ne memraj
zhes pravizhno sapoved boshjo. Bolje ti je

— 6 o —

ubogim«biti nafvetu, bo pogubljenimu veko¬
maj. Modri pravi: ,,Bolje je malo J* pra -
vizo , ko obilno J' krivizo.”  Prip. 16, 8.

Kdor ne ljubi Boga, in is ljubesni do nje¬
ga ne fovrashi greha, ni odvese vreden, ^ve¬
ti Janes prizhuje: „Kdor ne ljubi, ojlanev
Jmerti.  I. Jan. 3 , 14. Kdor ne ljubi Boga,
in is ljubesni do njega ne shivipo sapovedih,
je mertev na dufhi; dokler ne ljubi, oftane
v’fmerti, sakaj ljubesen je shivljenje dufhe.
Kdor ne ljubi Boga, ne more greha fovrashi-
ti, tudi ne opulliti savoljo njega; torej je ne¬
vreden odvese in odpufhenja. Veliko je fla-
bih, merslih, lenih, nehvaleshnih kriftjanov;
vender fe farni ne fposnajo, in fo teshko fpos-
nani od fpovednika. Od tod pride veliko ne¬
vrednih fpoved, ker li grefhniki ne persade-
vajo fe fposnati, in govore perfpovedi po pre¬
jetim poduzhenji: „Is ferza fo mi sbal vli moji
grehi; raji hozhem vfe terpeti ko Boga ras-
shaliti.” Lepe befede fo te, pa zhe nifo re-
fnizhne, kaj pomagajo? Tako govore perfpo¬
vedi tudi tifti, kteri greh ljubijo, hudih per-
loshnort ifhejo, ne marajo sa boshjo flushbo,
boshjo befedo sanizhujejo, ali fe zlo hvalijo
P fvojimi grefhnimi deli; vender fe sanafha-
jo na fvojo flabo perpravo, in shele odvese.

Ljubi moj! veliko vezh bi fe lahko od ti-
ga povedalo; pa faj premifli, kar ti je bilo
rezheno, in fkerbno poflufhaj boshjo befedo
v’ zerkvi osnanovano, de obilnifhi poduzhe-
nje prejinefh. Ljubi Boga zhes vf<?; is ljube-

— 6i

sni do njega presheni ljubesen do greha, fo-
vrashi ga bolj ho vfe hudo, ker je on refnar
vezhi hudo; poboljfhaj fvoje shivljenje po
naukih Jesufovih; v’ veliki shalolU fe zhifto
fpoveduj, de s’ odveso tudi odpuihanje gre¬
hov prejmefh.

Molitev.

O moj Bog! kako malo fini fi do sdaj is
ljubesni do tebe persadeval fvoje shivljenje
poboljfhati, grehe fovrashiti, in odveso vre¬
dno prejeti. ( Slaba veft mi je legala : De fe
le fpovefh, fo vfi grehi odpufheni. Vedil fini
fzer, de poboljfhanje je potrebno ; pa fini pre¬
hitro verjel, de fini le ref poboljfhal. Zhu-
til fini v’ febi nekaj ftrahu savoljo fvojih gre¬
hov in nekaj fpofhtovanja do fvetih sakramen-
tov; vender ljubesen do greha je oftala shiva
v’ meni, kakor je prizhevalo moje navadno
flabo shivljenje po opravljenih fpovedih. O Go-
fpod! v’ prihodno bomneisrezheno fkerbel vfe
to popraviti. Ti me ravno sato uzhifh f’ Tvo¬
jimi nauki, de bi ne pogubil fvoje neumer-
jozhe dufhe. ^veti Galiop! ti fi ferzhno
premagal sapeljivoft fveta, flrahovanje hu¬
dobnih, in ferzhno umeri saJesufa; fprofi
mi mozhno voljo fvoje shivljenje poboljfhati
is ljubesni do Boga, de fvetih sakramentor
nikdar'ne prejmem nevredno, temuzh gnado,
odpulhenje in svelizhanje po njih sadobim.
Amen.

— 62

IX. dan maliga travna«

,Sveti Platon minili.

4 Syeti Platon je bilrojenv’velizimmeftuKon-
ftantinopolu ali Zarigradu v’ letu 735 od lilno
bogatih ftarifhev. Ti fo mu pomerli ob zha-
fu velike kuge, ki je bil fhe le dvanajft let
ftar. Ufmiljen ftriz ga je v’ fvojo hifho vsel,
in prav fkerbno sredil. Mladenzh Platon je
bil perljuden, priden in uzhen: slo je po¬
magal fvojimu dobrimu Itrizu, kteri je imel
imenitno flushbo perzefarji. Vil, zefar, mo-
gozhni in majhni fo ljubili in hvalili Platona.
On deliravno frezhen na fvetu, ni ljubil fve-
ta. Gnada boshja ga je obvarovala sapeljivo-
fti, in zhe dalje vezh vefelja mu dajala do
zhesnatornih dobrot: rad je molil, bral in
premifhljeval fveto pifmo, ktero v’febi sapo-
pade befede vezhniga svelizhanja. Drugi
mladenzhi fo hodili po mehu igrat, infikrat-
kiga zhafa delat; on pa je bil le doma, ali
pa je zerkev obifkoval. Bil je velikokrat na-
govarjan s’ njimi hoditi, pa fe ni nikoli vdal;
tudi ni poflufhal njih sanizhevanja: le dobri
in bogabojezhi kriftjani fo bili njegovi prijat-
li, in s’ njimi fe je pogovarjal od boshjih re-
zhi. Isvolil fi je fvetiga vodnika, kterimuje
bil ko majhen otrok v’ vlimpSkoren. Njemu
je rasodeval fvoje mifli, shelje; potrebe, ne-

— 63  —

varnofti in vfe, de bi po njegovih naukih fve-
to sliivel.

t Sveti Platon, v’ fredi velikiga mefta in
sapeljivigapohujfhanja, fe je bal sa fvojo edi¬
no dufho; sato je fklenilfvetufe odpovedati,
je flovo dal fvoji drushini, in fvoje premoslie-
nje med uboge rasdelil. De bi od fvoje bo¬
gate rodovine in mogozhnih prijatlov od do-
briga fklepa odvernjen ne bil, je fkrivajfbel
is meda v’ Bitinijo, de bi v’ famoti Bogu -flu-
shil. Ondi je bil bogabojezhi in uzheni Teo¬
tift prednik imenitniga klofhtra. K’ njemu je
fhel; pa prej je fvoje drago oblazhilo dal fvo-
jimu hlapzu, in drugo flabo oblekel. Sgolj
fam je fhel v’ klofhter, in ponishno profi
Teotifta, de naj ga med fvoje uzhenze vsame.
Teotift, ko je videl tiga mladiga gofpofkiga
mladenzha—fhteri in dvajfetlet je bilftar—
mu je veliko pravil od oftriga shivljenja in
vedne pokore fvojih minihov; pa on je odgo¬
voril: „Ozhe! tvoji oblafti podvershem fvojo
dufho, fvojo voljo, fvoje telo in bom v’ vfim
pokoren.” Kar je obljubil, je doftal. Nar
pokornifhi je bil: pokorfhina, terpljenje,

molitev, premifhljevanje, in kar je taziga,
je bilo njegovo vefelje ; pridno je prepifoval
bukve fvetih ozhakov, smiraj fkerbel sa zhaft
boshjo in sa svelizhanje blishniga. Teotift je
umeri in fveti Platon je bil svoljen prednik in
vodnik tiftiga klofhti-a v’ letu 770. Defirav-
no pervi v’ oblafti, je bil vender pervi v’ po-
nishnofti, kar ga nar bolj povifhuje. 4 Sveti

— 64  —

Terasi patriarh mu je ponujal fhkofiftvo; pa
on fe je te velike flushbe nevredniga fhtel.
Neisrezheno veliko je potlej terpel savoljo
pravize, in poln dobriga saflushenja je umeri
tri in fedemdefet let dar v’ letu 808.

Nauk.

Prevsetni grefhniki krivizhno godernjajo
zhes varne Jpovednike.

4 Sveti Platon je bil frezhen, ker je fpo-
snal sapeljivoll fveta, varoval fe pohujfhanja,
in fhel v’ famoto Bogu llushit. Sbe v’ Kon-
fiantinoplu li je isvolil bogabojezhiga vodni¬
ka, kterimu je bil v'vlih rezheh pokoren; po¬
tlej fi je isvolil imenitniga Teotifta, kterimu
je fvoje mifli, shelje in vfe fvoje dufhne po¬
trebe rasodeval. Njegove ponishne befede ne
fmejo nikoli posabljene biti: „Ozhe ! tvoji obla-
fti podvershem fvojo dufho, fvojo voljo', fvo¬
je telo, in bom v’ vfimpokoren.” Blagor gre-
fhnikam, ako bi enako pokorfhino fkasovali
fpovednikam! Pa sdaj je veliko grehov; in
malo pokore; je veliko bolnih dufh, pa malo
pokorfhine. Sato memrajo soper fpovednike,
svefte delivze Jesufovih sakramentov > i ki jim
nozhejo dati lashnjiviga miru. Prav govori
Isaija: „Otrozi, kteri nozhejo poflave boshje
f/tlifhali, pravijo: Govorile nam dopadljivo
vsemiie od naj dobro pot, odverniie od naj
ravno Jteso.'\  3 o, 9— 11 . •— Terdovratnim

— 65 —

grefhnikam ni pokora vfhezh, temuzh le od-
vese ifhejo. Sa to glafno godernjajo rekozh :

Kaj ni fpovednik dolshen grefhnika od-
vesati, ako mu v’ refnizi obljubi fe poboljfha-
ti ? .Spovednik ni dolshen le befedam verjeti.
Ako bi le befedam verjeti mogel, bi tudi mo¬
gel vfaziga odvesati, ker nobeden ne pravi:
,,.Se nozhempoboljfhati”; temuzh vlak oblju¬
bi: „.S.e bom poboljfhal”. Poboljfhanje mo¬
re she biti predodveso, ne le obljuba na pri-
hodno. Yfak grefhnik obljubi: ,, ( Se bom po¬
boljfhal”; ali je pa to refnizhno? Ni, ker je
poboljfhanje redko, in grefhniki fploh shive
v’ karih navadah. Pravgovori modri: ,.fVe-
fpametnih Jhtevilo je nejkonzhno  , in hudob¬
ni fe teshko poboljjhajo."  Pridig. 1, i5.

,,.Spovednik ne vidi grefhnikam v’ ferze,
more tedaj njih befedam verjeti”. Prav sato,
ker fpovednik grefhnikam v’ ferze ne vidi,
ne fme le befedam verjeti, temuzh more gle¬
dati, zhe dela pokore nad feboj imajo. .Sve¬
ti Janes, osnanovaviz pokore, nidjal: ^Ob¬
ljubite pokoro, shelite pokore”; temuzh je re¬
kel: ,, Delajte vreden fad pokore.''  Luk. 3,
8. .Spokorne in pravizhne dela rasodevajo
mozh gnade boshje, bres ktere ni poboljfha-
nja, ni odpufhenja. Jesuf pravi: „Po njih
fadu jih bojte Jposnali."  Mat. 7, 16. Pre-
zhudna nefpamet je ta! Veffvet mifli, de pi-
janiz ni poboljfhan, dokler pijanzhuje; de
Lrivizhnik ni pravizhnik, dokler krivize ne
opufti, in ne poverne; de nezhiftnik ni opu-

5

-r. 66  —

fiil Tvoje gerde navade, dolder fvojiga blish-
niga pohujfhuje; tako fhe od drusih grefhni-
kor fvet mifli: sakaj pa bo mogel fpovednik
verjeti, kar nobeden ne verjame, in Jesuio-
ve sakramente nevrednim dajati ?

„ ( Spovednik verjame grefhniku, kader
soper febe prizhuje: ( Sim bil pijan, nilim
bil per fveti malhi; sakaj ni dolshan mu ver¬
jeti, kader pravi: ,Sim poboljfhan, ali le
hozhem poboljfhati ?” .Spovednik verjame
grefhniku, kader le obtoshi ozhitnih hudih
del; vender grefhnik samore tudi nefposna-
ne grehe na vehi imeti, in savoljo tigaga do¬
brotljivo oprafhuje. Tudi kar podobo hudi-
ga ima, samore savoljo kake fofebne rezhi
drugazhno biti, in sato ga fpovednik opra¬
fhuje po okoljfhinah in po miflih ali po kon-
zu, de ga ve pravizhno foditi. Zhe v’ tihre-
zheh grefhnik samore neveden biti, je fhe
veliko bolj smoti podvershen v’ rezheh, kte-
re snotranjo pravizo, vrednoft dobrih del,
perpravo in poboljfhanje tizhejo. Kdo ima
pravi sapopadik od hudiga, od dobriga, od
kerfhanfke pravizhnofti ? .Silno teshko fe je
pravizhno foditi; ravno sato potrebuje grefh¬
nik uzhenika in fodnika. Grefhnik fe grosno
lahko sapeljuje, ako ravno ne mifli ne febe
sapeljati, ne fpovednika svoditi. Tukaj je
perloshno, kar pifhe fveti Janes: ,,Veliko Ju¬
dov je verovalo v’ Jesufa, ker fo vidili njego¬
ve zhudeshe; on jim pa ni fam febe upal. Ju¬
dje fo menili, de imajo pravo vero v’Jesufa, ven-

— 6 7  —

der ni bilo ref; ravno tako fe lahko grefh-
nilti golufajo, ker upajo v’ pravizhnoft, kte-
re nimajo, ali v’pokoro, kterenipernjih.

„Jesuf jebershodpufhalgrefhnikain, sa-
kaj pa fpovednik ne, ker je nameflnik Jesu-
fov”? Jesuf ni vlim grefhnikam grehov odpu-
fhal, temuzh le fpokornim. Pilmouki, fari-
seji in drugi terdovratni grefhniki nifo od-
pufhenja grehov dofegli; Zahej, ozhitna gre-
fhniza, Matevsh in drugi taki fo odpufhenje
grehov dofegli, pa ti nifo le prašnih obetov
imeli, ampak refnizhno fovrafhtvo do viih
fvojih grehov. Ako drugi nifo imeli ozhitnih
fpokornih del, in ni bilo nad njimi viditi ozhit-
ne velike grevnige, je Jesufvidil njih shaloft-
no ferze; fpovednik pa ne more ferza viditi.
Ako je bilo per kom kako pomankanje , je Je¬
suf lahko pomagal s’ gnado fvojo; fpovednik
pa ne more gnade dati, temuzh more zhaka-
ti zhafa boshjiga ufmiljeniga obifkanja.

,,Ako fpovednik grefhnika ne odveshe, in
ta ne gre k’ fvetimu obhajilu; fe drugi nad
njim pohujfhajo, in ga flabo fodijo”. Kdor
fe nad tem pohujfha, je flabji oduniga, kte-
riga fodi. Dober krilijan fe raji ponisha, ko
pohujfha in mifli: Drugi fo bolj varni ko
jeft. 4 Slabi, neuzheni ali maloverni fe more¬
biti nad tem pohujfhajo; pa savoljo njih ne
fme fpovednik nevrednih odvesati. Jesuf to
prepove rekozh : „Ne dajajte Jvetiga pfam>
in ne metajte Jvojih drasih kamnov pred
Jvinje.  Mat. 7 , 6. Pohujfhanje bi bilo vidi-

A *

— 68  —

ti Gofpodovo miso obdano od krivizhnikov,
od pijanzov, od nezhiftnikov in od drusih
ozhitnih grefhnikov.

„Zhe grefhnik ni odvesan, potlej naglo
nmerje, ali bi ne bil fpovednik kriv njegovi-
ga pogubljenja? .Spovednik,” kteri nevredni-
ga grefhnika bres odvese odpravi, bi ne bil
njegoviga pogubljenja kriv, ako bi naglo bres
odvese umeri. Zhe je nepoboljfhan grefh¬
nik odvesan, kaj mu odvesa pomaga? Bog
daj, de bi fe grefhniki bali nefrezhno umre¬
ti! Boje fe umreti, ako nifo bersh odvesani;
veliko let v’ hudih navadah shiveti fe pa ne
boje!

„Ako fpovednik ne'odveshe vlih grefhni-
kov, eni raji shive bres sakramentov”. Kteri
tako delajo, obilno prizhujejo, de fo bili od
fpovednika pravizhno fojeni. Kdor je raji
bres fvetih sakramentov, ko ubogati fpovedni¬
ka, je ref fvetih sakramentov in nebefhkiga
kraljeftva nevreden.

Perpravljaj fe vfelej pravfkerbno k’ fpo-
vedi. Ako ti vender fpovednik is ljubesni do
tvoje dufhe odlafha odveso: bodi pokoren in
hvaleshen, ubogaj fvojiga dobriga ozheta,
kterimu te je Jesuf podvergel, delaj vreden
fad pokore; vender ne upaj prevezh v’ fe,
ker je sapifano: „Ne bodi v’ Jvojih mijlih
prtvezh pravizhen Prid. 7, 17.

— t^9 —

M o l i t e v.

O Jesuf! daj mi ponishno dufho, de fpo-
snani fvoje grehe, fe savoljo njih podvershem
tvojimn naineftniku, in ga vfelej rad ubogam.
Moja dosdanja nepokorfhina je bila rs sgoli
napuha. Jeli s’ grehi obloshen, v’sapovedih
neuzhen, v’ ljubesni do greha, boshjiga du¬
ha pa prašen, lim hotel foditi fvojiga fodnika,
in lim ga hotel po froji fpazheni rolji imeti.
Sato lim ifkal najemnika, in fim ga nafhel;
pred njim, ko hudodelnikpred nesnanim fod-
nikam, lim govoril po fvoji flepoti, in lahko
dofegel lashnjivi mir. V’ perhodno bom ifkal
sdravnika, de me bo po voski poti vodil v*
nebefhko kraljeftvo. O ljubi prijatei boshji
in moj pomozhnik, fveti Platon! pomagaj mi
f fvojimi profhnjami per Bogu sapeljivofti
svefto fe varovati, fvoje padze obshalovati,
vfe grehe fovrashiti, in po varni poti pokore
v’ nebefa priti. Amen.

X. dan maliga travna,

i Sveti Afraat pujhavnik.

C

t Oveti Afraat je bil rojen v’Persii v’letu oko¬
li 415. Njegovi ftarfhi fo bili bogati, pa v’ma¬
likovanji fo ga sredili. Kader je bil odraftel,

7 ° ~

je rasfvetljen od gnade boshje praviga Boga
fposnal, fvoje neverne ftarfhe, premoshenje
in deshelo sapuftil, in fhel v’ mefto Edefo,
kjer je bila katolfhka vera v’ veliki zhafti.
Bliso mefta je nafhel sapufheno in rasderto
hifhizo; ondi je bil vezh let v’ molitvi, v’po¬
kor jenji in v’ vfih dobrih delih. Od tamkaj
je fhel v’ neki klofhter bliso mefta Antijohije.
Ker je bil poln boshjiga duha, in vef vnet sa
zhaft boshjo; jih je fkerbno uzhil, kteri fo
k’ njemu hodili. Vil fo fposnali, de mu fve-
ti Duh daje govoriti; uzheni in neuzheni fo
fe zhudili nad njegovo modroftjo. Revno je
shivel; od nobeniga ni shivesha ali drusiga
vsel, ker mu je bilo sadofti malo kruha, ki
mu ga je dober prijatel vfak dan pernefel.
Malo kruha in vode je bil njegov shivesh, in
le v'veliki ftarofti je, sraven malo kruha, ku¬
hane seli enkrat na dan svezher jedel.

.Sveti Afraat je bil veliko let v’ famoti, in
uzhil k’ njemu hodijozhe. Ker fo pa krivo-
verzi veliko smefhnjavo napravili, slaftiv’An-
tijohii, je tje fhel ferzhnofti dajat katolfhkim
vernim r s’ lepimi nauki in velikimi zhudeshi
je vfe uterdil v’ fveti veri. Krivoverni zefar
Valent je bil ravno takrat v’ Antijohii. Zefar
ga vidi hitro iti po meftu, ga poklizhe in vpra-
fha: ,,Ljubi ftarzhik! kam hitifh ?” Mu od¬
govori : „Hitim f’ katolfhkimi vernimi v’ zer-
kev nudit Boga sa vef fvet, in lofebno sa tvo¬
je zefarftvo.” Zefar pravi: „Ne fpodobi fe
pufhavniku v’ meftu biti.” .Sveti Afraat mu

— 7 1  —

odgovori: „.Sim prifhel t’  metto gaiit ogenj,
kteriga fi ti napravil." Zefar mu ni befedize
odgovoril, pa eden njegovih flushabnikov ga
je gerdo sanizheval. Bog je tiga krivizhniga
flushabnika zhes eno uro s’ naglo fmertjo
fhtrafal; tudi zefar je kmalo potlej nefrezhno
umeri. Po zefarjevi fmerti je katolfhkazer-
kev bila v’ miru, in fveti Afraat je fhel nasaj
v’ fvojo ljubo famoto, kjer ni jenjal ljudi uzhi-
ti, in vfim pomagati r’  nebefa. Slo Bar je
umeri, in po njeni, fo fe veliki zhudeshi go¬
dili.

Nauk,

Pojhteno shivljcnje le pred fvetdm ni tado-
fti pravizhno per Bogu.

.Sveti Afraat je bil ne le pofhtenzhlovek,
ampak tudi v’ refnizi bogabojezh kriftjan.Ni ma¬
lo ljudi pofhtenih pred fvetam, kteri vender
nifo pravizhni per Bogu. Lepodobapobosh-
nofti, le natorno ufiniljenje, dela le is laftni-
ga dopadenja opravljene, in kaj taziga ni sa-
dodi per Bogu, zhe je ravno sadofti pred fve¬
tam. Fariseji fo bili poboshni viditi, fo febi
in drusim dopadli; vender je Kriftuf rekel:
„Vam povem , ako vaj ha pr aviza ne bo obil-
nifhi kakor pifrnoukov in farisejev , ne
pojdete v' nebejbko kraljejlvo Mat. 5 , 20.
Oni fo bili le na vides pravizhni, notranje
pravize pa nifo imeli; febi fo dopadli, dru-

— 72  —

sim tudi t  pa per Bogu fo bili veliki grefh-
niki.

t Svet, to je, ljudje bres boshjiga duha,
ne vidi prav, in ne fodi pravizhno. 4 Svet le
nektere grehe fposna, in le nektere dobre
dela hvali; vzhali hvali hude dela, in sani-
zhuje pravizhne dela.

Zhe li perljuden, sgovoren, ne ubijafh,
ne kradefh, in kaj drusiga taziga ne delafh,
kar ljudem fhkoduje; li pravizhen pred fve-
tam, in hvaljen od njega, zhe ravno ne ma-
rafh sa boshjo befedo, sa fvete sakramente.
Zhe li poln pofvetne modrofti, de govorifh
ko drugi, in shivifh po drusih ; zhenefvarifh
nobeniga, in po nagnjenji drusih pravifh:
Ne, pazh: li pravizhen, hvaljen in povifhanod
fveta, ker on ne sapopade kaj boljiga. t Sveti
Pavel pravi: ,,ModroJt fvela je per Bogu
ncfpamet.’'  I. Kor. 3, ig. Zhe li sveft Bogu,
refnizo nepreftralhen v’ potrebi govorifh, sa-
nizhujefh neumne fhege pofvetnih otrok, fva-
rifh pregrefhnike, in fe ne vdafh svijazhni-
kam; vfe gerde imena ti bodo obefhali. ( Svet
lizer tudi zhafii pravizo, ufmiljenje in druge
zhednofti; pa premalo, in le dokler ne sha-
lifh njegoviga gerdiga poshelenja. Pofvetni
otrozi (o mnogojesizhni, in na vfe kraje go¬
vore, ker jih famopridna ljubesen vodi. To
ohrani terdno v’ fpominu: Nikoli te ne bodo
refnizhno ljubili, in veliko bofh terpel pred
njimi, ako hozhefh Bogu sveft oftati, kakor
govori fveti Pavel: )) Vfi , kleri hoihejo bruni-

no skiveti v’ Krij tufu Jesufu, bodo pre¬
ganjanje terpeli .” II. Tim. 3 , 12.

Glej in premifhljuj zhloveka pofhteniga
pred fvetam, pa oblojeniga od Boga. Kri-
ftuf pravi: Jerusalemu je bil bogat mosh

Jhkarlat in v’ tanzhizo oblezhen, hte-
ri je vfak dan imenitne pojedine imel. Ubo-
sbiz , imenovan Lazar, je leshal pred nje¬
govimi vratmi poln ran , in je skelel od
drobtin, kiere Jo bogatinu od mise pada¬
le, najiten bili, in nobeden mu jih ni dal,
temuzh pji fo perjhli, in njegove rane lisa-
li. Umeri je bogatin, in je bil pokopan
v peklu”  Luk. 16, 19 — 22. Premifli shiv-
ljenje tiga oblojeniga bogatina. Bil je filno
bogat, in ne bere fe od njega, de bi bil ropal
fvoje brate, krivizhne obredi jemal, neufmi-
ljeno flifkal lirote in vdove, imel je veliko,
pa pravizhno premoshenje, bil je v’ tanzhizo
oblezhen, in fe je goiloval P fvojimi prijati!,
pa ni dolgov delal, de bi poplazhati ne bil
samogel, f’ fvojim je imenitno shivel, in fvo¬
je premoshenje v’ miru vshival bres krivize.
Kaj hudiga bi fvet nafhel nad timbogatinam ?
Nizh drusiga, kakor de je bil preterd s’ ubo-
sim Lazarjem; pa tudi ta njegova terdoba bi
ne bila bres isgovora. Miflil je lahko, de fo
mu flushabniki kaj dali. Poterpeshljiv je bil,
ker je terpel tiga nadleshniga ranjeniga be-
razha pred vratmi dan na dan leshati; mar-
fikteri bi mu bil vergel malo kruha, ne sa-
voljo Boga, temuzh de bi fe bil pobral, in

drugam fhel. Tedaj tabogatinni bil krivizh-
nik, ali ubijaviz, ali nezhiftnik; vender je
bil vershen v’ pekel savoljo fvojiga premehki-
ga shivljenja, ktero fvet opravizhuje in pofne-
ma. Ne le ta, ampak vfi fo mehkiga slavlje¬
nja, kteri shive po fvoji fpazbeni volji.

Veliko je tazih pravizhnili grefhnikov na
fvetu, kterim ni drusiga mar, ko dobre volje
biti f’ Tvojimi prijatli; vfe dni sapravljajo v’
nizhemernih opravilih ali nepotrebnih pogo¬
vorih, in sraven fhe nozhi perdevajo. Obra-
zhajo fe kakor nepokojni metulji fini ter tje,
in fkerbnofi ismifhljujejo, kako bi dragi zhaf
sapravljali; de ohranujejo fvojo neumno vi-
fokoft, ali nafitujejo fvoje gerdo poshelenje,
fo blishnimu krivizhni, ker fe sadolshe zhes
fvoje premoshenje, ne plazhujejo flushabni-
kov in delavzov. Ti fkerbe smeraj prevezh
sa fvojo prašno zhaft, sa boslijo pa nizh, fo
bres ljubesni in ftrahu boshjiga; vender fo
pravizhni pred fvetam, in neumni od njih pra¬
vijo : „Vidite pofhteniga zhloveka! ta fe ve
po fvojim ftanu nofiti, in shiveti s’ ljudmi.”
Ofpazheni fvet, ki ne fposna, in nozhe fpo-
snati prave bogaflushnofti! ( Se ni zhuditi, de
pofvetni otrozi ne fodijo pravizhno. Oni lju¬
bijo in ženijo po fvoji fpazhenofti, ker ne sa-
popadejo boshjih rezhi. „ t Svct ne posna du¬
ha rej'nize  pravi Kriftuf. Jan. 14 , 17.

Vprafhafh : „V’zhem jebogabojezhe shiv-
Ijenje”? Bogabojezhe shivljenje jev’ ljubesni
do Boga sapopadeno, is ktere febe inblishni-

— 7 5  —

galjubifh, to je, po vfih sapovedih shivifh.
Glej nauk zhetertiga dne tiga mefza, in bofh
nafhel obilno, ali faj potrebno poduzhenje.
Ne golufaj fe v’ tem, de ne bofh fvoje smote
obshaloval vekomaj.

Molitev.

O Jesuf! ti vidifh vfih ferza, vidifh v’
meni tudi, kar jeft ne vidim, ker je vfe od-
gernjeno pred teboj. Vem, moja praviza je
prašna, ako nifim pravizhen pred teboj; naj
fe fam fhtejem, ali naj me drugi fhtejejo pra-
vizhniga, nizh mi ne pomaga, zhe nifim ref-
nizhno pravizhen. Ti fam , in nobeden dru¬
gi fne ne bo fodil; vender fim fkerbel le pred
ljudmi pravizhen biti. O Gofpod! fposnam,
le po natori in savoljo fveta fim pred ljudmi
pravizhno shivel, in mi ni bilo mar ozhiftiti
1’vojiga ferza; sato te nifim gorezheprofil, de
me napolni s’ ljubesnijo, v’ kteri je vfa pra-
vizhnoft sapopadena. Varoval fim fe le, kar
je fvet sanizheval, pa ne, kar ti fovrashifh;
pofnemal fim flepze, ne pa tebe uzhenika
fvetofti. Vfe to mi je is ferza shal, in v’ per-
hodno hozhem po tvoji pravizi pravizhno shi-
veti, kolikor je moji flabofti mogozhe. Ofve-
ti Afraat! ti fi bil v’desheli tamein od nevernih
Harf hov rojen, vender v’ fmertni fenzi fi vi-
dil Ivetlobo Jesufovo, in fi sa njim hodil f’
fvetim shivljenjem; fprofi mi gnado po Jesu-
fu pravizhno shiveti, de njega smeraj v’ fev-

— 76' —

zu nofim, le njemu dopafti shelim, in sanje-
govo zhaft smeraj fkerbim. Tako ne bom sa-
fhel, ne bom sapeljan, ternuzh bom po pra¬
vi poti hodil, in prifhel v’ nebefhko kralje-
ftvo. Amen.

XI. dan maliga travna.

,Sveti Leon papesh ,

t Sveti Leon papesh, pervi tiga imena, je
bil rojen ali vfaj srejen v’ Rimu. Bil je fhe
mlad poftavljen med zerkvene flushabnike,
kar prizhuje od njegove refnizhne fvetofti.
,Sveti Zosim papesh ga je pomagavza imel v’
potrebah katolfhke zerkve. Bil jetudipoflan
na Franzosorfko savoljo folebnih opravkov,
ktere je frezhno poravnal. ,Sift III. je ravno
takrat umeri; vfa duhovfhina in verno Ijud-
ftvo je njega sa papesha isvolilo, inbei-shmu
fporozhilo, de naj v’ Rim hitro nasaj pride.
On je fzer ubogal, pa ni bil fvojiga neprevi-
deniga povifhanja nizh velel, ker fe je Ihtel
nevredniga te velike oblalti. V’ Boga je upal,
in ga profil, de naj mu pomaga to teshko bu¬
taro frezhno nofiti. Ako ravno je v’ ufmilje-
niga Boga ftanovitno upal, in ga gorezhe pro¬
fil; je bil vender smeraj v’ velikim flrahu, in
fi je veliko persadeval sa prid vfe katolfhke

— 77  —

zerkve. Tudi je fkerbel bogabojezhe in uzhe-
ne diihovne per febi imeti, med kterimi je
bil fveti Profper pervih eden. Bres uzhenih
in bogabojezhih pomagavzovnar bolj fkerbna
dufha malo samore. Poflushil li je pomagav-
zov, ne de bi bil bres fkerbi, temuzh de bi
ne bil preobloshen, in de bi pod tesho pre¬
velikih opravkov ne omagal. Ta fveti papesh
je vedno uzhil, in njegove ognjene befede
fo poflufhavze permorale ubogati. Blishnim
in daljnim fhkofam je pofhiljal pifma svedit
potreb fleherne fhkofije, in po mozhi po¬
magat. S’ vfimi dobrimi je bil sdrushen k'
povil banju kraljeftva Jesufoviga. Njegova nar
vezhi fkerb je bila krivoverftva satirati, in
krivoverze fpreobrazhati. Veliko je tudi fker¬
bel sa vfe pravoverne, de bi v’ veri flanovit-
ni oftali, in f’ fvetim slavljenjem Boga mo¬
lili.

,Sveti Leon je tudi fkerbel sa pokoj in
mirdeshelanov. Atila, neufmiljenkralj, fhi-
ba v’ boshji roki, in sato fhiba boshja ime¬
novan, je veliko mefl: f’ lilo premagal, in s’
mozhno vojfko fe namenil v’ Rim. Nobeden
fe mu ni mogel v’ bran poftaviti, in vli fobili
v’ velikim Itrahu. ( Sveti Leon je terdno v’
Boga upal, in fam jeferzhan bil. Opominjal
je verne, de naj v’ Boga upajo, molijo in
pokoro delajo; Bog fe bo ufmilil, in odver-
nil fovt-ashnika. Ta fveti papesh is ljubesni
do ljudi je fhel profit Atila, de bi nehal od
preganjanja in satiranja ljudi, in mu rezhe:

- 7 8 -

„VfcJi premagal, profitno te, premagajfhe
famfebe Kralj Atila, akoravno neufmiljen,
je fvetiga Leona zhallito fprejel, in tudi ufli-
fhal: vernil fe je 1’ fvojo veliko vojfko, in v’ miru
puftil lepo lafhko deshelo. Tudi v’ drugi
perloshnofti je fveti Leon fkasaL fvojo veliko
ljubesen do ljudi. V’ letu 455  je neufmiljeni
kralj Genferik s’ mozhno vojfko v’ Rim pri-
fhel, in ga premagal. ( Sveti Leon ga je pro¬
fil meftu persanefti, kar je tudi dofegel. Nemo-
gozhe je fkoraj praviti, koliko je ta fveti pa-
pesh dobriga boril, in sato je bil in bo v' vli
katolfhki zerkvi slo zhefhen. ( Shel je v’ ve¬
liko vezhno plazhilo v’ letu 461.

Nauk.

Sa svelizhanje blishniga Jherbeti je zhajtito ,
lahko in dolshno delo.

( Sveti Leon je fofebne hvale vreden, ker
je s’ vfo mozhjo nepreneharna fkerbel sa sve¬
lizhanje blishniga. She preden fo mu bile
dufhe srozhene, je veliko fkerbel, fhe bolj
pa potlej, ker ga je gorezha ljubesen per-
ganjala vfe ljudi svelizhati. Kriftjan! zhe rav¬
no nobene fofebne flushbe v’ katolfhki zer¬
kvi nimafh, li dolshan sa blishniga svelizha¬
nje fkerbeti. Modri prizhuje : ,,Bog je vfa-
kimu sapovedal sa blishniga Jherbeti.'"  4 Si-
rah 17, 12.

— 79  —

Zhaftito tlelo je fkerbeti sa svelizhanje
blishniga. Noben flushabnik fe ne framuje,
temuzh fi v’ zhaft fhteje fvojiga ltralja pofne-
mati. Kralj vfih je jesuf: bil je na fvetu tri
in tridefet let, de bi vfe sgubljene orzhizena
pot svelizhanja perpravil. ( Samjedjal: „ t Sim
prijhel, de one shivljenje imajo.’'  Jan. 10,
10. Tudi je fvoje predrago shivljenje dal sa
sgubljene ovze, ker je v’ oframotenji umeri
na krishi. Apoftelni po njegovim sgledu fo
veliko terpeli, in fkerbeli sa svelizhanje vfih;
ravno sato fo slo zhefheni v’ katolfhki zerkvi.
^Skerbeli fo in fkerbe ne le njih nafledniki,
temuzh tudi drugi verni fo bili in fo fhe vneti
sa to fveto delo. Kriftjan! fe tebi to fveto
opravilo premajhno sdi? Glej, ako fkerbifh
sa blishniga dufho, fi pravi flushabnik Jesu-
fov, opravljafh flushbo angeljov varhov, li
pomagaviz apoftelnov, bolh veliko plazhilo
od Gofpoda prejel. ( Sam Kriftuf pravi: , U S’
kakorjhno mero bojte vi merili , f' iakofh-
no Je vam bo nasaj merilo .” Mat. 7, 2.
Tudi po fvojim apoftelnu Jakopu: „Kdor grejh-
nika odverne od njegove krive poti, rejhi
njegovo duplo od {jvezhne) Jrnerti, in po¬
krije veliko jhtevilo grehov.”  Jak. 5 , 20.

Lahko delo je fkerbetisa svelizhanje blish¬
niga. Jesuf je neisrezheno terpel sa sve¬
lizhanje vfih ; njegove globoke rane prizhuje-
jo odnjegovigavelikigaterplenja. Apoftelni j
njegovi nameftniki, fo tudi veliko terpeli sa
svelizhanje vfih, kakor jim je Jesuf prej pra-

— 8o —

vil. Drugi svefti flushabniki boshji fo bili de-
leshni terpljenja Jesufa in apoftelnov; vender
nifo odftopili od tiga fvetiga dela. Kriftjan!
ne preftrafhi fe tiga govorjenja, ker je tebi
lahko ali veliko loshej ko unim sa svelizha-
nje blishniga fkerbeti. Opravljaj fvoje po-
fhtene dela, bodi doma med tvojimi, bodi v’
drushbi tvojih snanzov in prijatlov; vender
samorefh fvojimu blishnimu v’ nebefa poma¬
gati, zhe ga ljubifh savoljo Boga. Velikokrat
ti je perloshno blishnimu dober fvet dati, od
hudiga ga odverniti s’modrim fvarjenjem. Vi-
difh fvojiga blishniga ferditiga na fvojiga bra¬
ta; ga lahko opominjafh, de naj mu is ferza
odpufti savoljo Jesufa. 4 Slifhifh krivizhno ob-
dolshenje; lahko fvarifh fvojiga prenagliga
brata. Vprizho tebe nefpametno nore; bo¬
di nevoljen, in fkashi nevoljo. Imafh per
tebi zhloveka mlazhniga v’ boshji flushbi; go¬
vori s’ njim vezh od ljubesni boshje do nat,
od terpljenja Jesufoviga, od shivljenja fvetni-
kov, odfodbe, od vezhnodi in od drusiga,
kar samore blishnimu pomagati. Zhe ljubifh
Boga is vliga ferza, ti je smeraj per ferzunje-
gova zhaft; zhe ljubifh blishniga ko febe sa¬
voljo Boga, lifkerben, ufmiljen, moder, in
fe rad poflushifh perloshnoft blishnimu po¬
magati v’ nebefa.

Dolshnoft je fkerbeti sa svelizhanje bli¬
shniga. Ne le duhovni sa svelizhanje fvojih
ovzhiz, ne le ftarfhisasvelizhanje fvojih otrok,
ne le gofpodarji sa svelizhanje fvoje drushine,

— 8i —

ampak vfak sa vfe, in vfi sa vfaziga, kolikor
je mozh, fo dolshni fkerbeti. ( Sveti Pavel
lepo opominja ne le duhovne, ampak tudi
vfe verne rekozh : ,,ProJimo vaj', bratje, po-
Jvarite nepokojne , povejelite rnalojerzhne,
bodite ufmilj eni J' Jlabimi , bodite s’ vfimi
polerpes/t/jivi. Glejte, de ne bo kdo hudi -
ga sa hudo komu vrazheval .” I. Tef. 5,
14. i5. Ljubi moj! premifli, kakofhna lju-
besen do blishniga bi bila v’ tebi, ako bi ne
hotel njegovi dufhi pomagati? Ti bi bil od
Jesufa obfojen, ako bi ne hotel blishnimu na
telefu pomagati; hiiji obfojenje te zhaka, zhe
fi neufmiljen njegovi dufhi. Neufmiljeni Kajn
je rekel: „ t Sim jejt varh Jvojiga brata  ?'*
I. Mojs. 4> 9- Glej, tibipofnemal neufmilje-
niga Kajna, ako bi ti ne bilo mar sa fvojiga
blishniga. Nikoli tedaj ne rezi: „Naj delajo,
kar hozhejo; kaj je meni mar?” Ni ljubesni
v’ tebi, ako sa blishniga dufho ne fkerbifh;
zhe pa ne ljubifh blishniga, nimafh sveli«
zhanja.

Molitev .

O Jesuf! ti fi mi sgled dal, fi me uzhil,
in fi mi sapovedal blishnimu v’ nebefa poma¬
gati; pa is ferza merslote nifim tiga delal. Ti
fi bil, in fi poln gorezhofti sa svelizhanje
vfih, vfe, kar fi delal, govoril in terpel, je
bilo k pobofjfhanju vfih; tvoji fveti apoftelni
in vfi fvetniki fo po tebi veliko fkerbeli sa po-

6

- 82 -

boljfhanje in svelizhanje drusih. Vshgi v’me¬
ni, te prolim, ogenj velike ljubesni, de is
nje tudi jeft fkerbim sa svelizhanje fvojiga
blishniga. O kolikokrat bi bil lahko pomagal
potrebnimu blisbnimu, pa nilim hotel! Ka¬
der lim bil jeft rasshaljen, lim bil vef v’ ognji;
kader li bil ti rasshaljen, mi ni bilo mar, in
fim molzhal. V’ perhodno bom po tvojim
sgledu in po tvoji sapovedi vedno fkerbel sa
svelizhanje fvojiga blishniga: s’molitvijo, s’
dobrim sgledam, ffvetimi nauki, s’ modrim
fvarjenjem in s’ vfim li bom persadeval mu
pomagati v’ nebefa. ( Sveti Leon! ti li mi
sgled dal gorezhe ljubesni do blishniga; krivo-
verftva, raspertija, grehi, pohujfhanjein vfe
hudo te je v’ shivo peklo; vfe hudo li hotel
pokonzhati, in vfe grefhnike poboljfhati, de
bi Bog od vlih moljen bil: fproli mi gorezho
fkerb sa zhaft boshjo in sa svelizhanje blish¬
niga, de te jeft in vli hvalimo vekomaj. Amen.

XII. dan maliga travna.

( Sveti t Saba marternik.

t Sveti ( Saba, marternik ali prizhevaviz Jesu-
fov, je bil rojen med nevernim ljudftvam v’
letu 334. po Jesufovim rojftvu. ,Se ne ve, ka¬
ko je bil f’ fveto vero rasfvetljen; to fe ve,

— 83  —

de je bil kriftjan shive vere, bogabojezh, po-
nishen, miren, ufmiljen in pokoren v’ vfih
perpufhenih rezheh. Neverni kralj Atanarik,
pod kteiMga oblaftjo je bil fveti ( Saba, je g ros¬
no fovrashil Rimljane; sa to je tudi fmertno
fovrashil njih katolfhko vero. Ta kralj je sa-
povedal vlim fvojim podloshnim katolfhko ve¬
ro sapuftiti, in malike moliti. Sl<5 malo vernih je
pod feboj imel, pa tudi te je hotel permora-
ti Boga sapuftiti. Ojftro je sapovedal vfe ver¬
ne neufmiljeno umoriti, ako nozhejo odftopi-
ti od praviga Boga. V’ sazhetku preganjanja
fo neverniki Ulili verne kriftjane jefti od mefa
malikam darovaniga v’ snamnje njih zhafti do
malikov. Nekteri, de bi frnerti odfhli, fo
jedh pred neverniki od mefa, ktero ni bilo
darovano malikam; f’ to hinavfhino fo meni¬
li Bogu in nevernikam uftrezhi. 4 Sveti ( Saba
je to svedil, in pregrefhnike fvaril rekozh:
„To vam ni perpufheno, ker neverniki mifli-
jo, de molite njihlashnjive bogove, in f’tem
pohujfhate druge kriftjane!” Eni fo ga poflu-
fhali in ubogali; eni pa fo ga sanizhevali, in
pahali od febe. Katolfhki verni fo bili nekaj
zhafa potlej v’ miru puflieni, pa fpet je pre¬
ganjanje vftalo. Eni smed nevernikov is na-
torniga ufmiljenja do fvoje shlahte fo fe po¬
govorili perfegati, de nobeniga kriftjana ni
med njimi. 4 Sveti ( Saba je bil njih fklepa fil-
no shaloften, je ftopil med nje, in jim rekel:
„Jeft fim kriftjan, in nikar me ne perkrivajte
s’ lashnjivo perfego.” Kader je neverni fod-

6  *

— 84  —

nik v’ tido vaf prifhel, fo neverniki prednjim
perfegali: ,,Med nami je le ‘Saba kridjan, dru-
sih ni.” ‘Sodnik pofhlje fvoje flushabnike po
fvetiga Rabata,in potlej vprafha prizhijozhe:
,,Je li ‘Saba bogat ali liroten ?” Odgovorili fo
mu: „Nizh nima.” ( Sodnik je djal: „Tak
zhlovek ne more kralju nizh hudiga doriti, in
nizh dobriga, fpudite ga.” ( Slushabniki fo
ga bersh fpudili.

V’ tretje je fhe huji preganjanje vdalo.
‘Sveti ‘Saba' je bil satoshen, de je veliko nozh
obhajal po fhegi katolflike zerkve. Oblallnik
Atarid je fvoje foldate pollal po ( Sabata. Ti
fo ga nafhli, svesali in svesaniga vlazhili, fo-
vali in tepli; vender ni bilo na njegovim 4ele-
fu nobene rane, in tudi ne bolezhine. Boga
je hvalil sa to, in nevernikam djal: ,,Vi de
me vliga rastepli, vender je moje telo popol-
nama sdravo.” t She huje fo ga na to tepli,
fovali in martrali; pa vefel je vfe preterpel,
in Boga hvalil. Oblallnik je ukasal mu per-
nedi mefa malikam darovaniga, de bi ga je¬
del ; pa ‘Saba je oblaftnikovim flushabnikam
ferzhno rekel: „Ne bom jedel mefa malikam
darovaniga; to mefo je omadeshevano, ka¬
kor Gofpod, ki ga je poflal.” Obladnik vef
rasferden je ukasal ga v’ vodo vrezhi. ( Slu-
shabniki fo ga bersh vlekli k’ vodi, in molil
je rekozh : ,,V reden li, o Gofpod Bog! vfe
hvale; tvoje fveto ime naj bo hvaljeno od ve¬
komaj do vekomaj. Obladnik Atarid, ki pre¬
ganja tvoje t flushabnike, li je saflushilvezhno

— 85  —

fmert, mene pa bo perpravll v’ vezhno slav¬
ljenje. Tvoja miloft nad menoj bodi hvalje¬
na.” Kader fo foldatje vidili njegovo zhudno
poterpeshljivoft in veliko upanje v’Boga, fo
eden drusimu djali: ,,Ta zhlovek je pravizhen,
fpuftimo ga.” 4 Sveti 4 Saba fe je tiga govorje¬
nja uftrafhil, in foldatam rekel: ,,Bersh fto-
rite, kakor vam je sapovedano; versite me
v’ vodo, ker jih she vidim, kteri me bodo
fpremljali v’ zhaft boshjo, ki je vi ne posna-
te.” ( Soldatje fo navesali tesho na njegov
vrat, in ga vergli v’ vodo, kjer je umeri rav¬
no ta dan, dvanajftiga maliga travna, v’ le¬
tu 372. ofem in tridefet let flar.

Nauk.

Od ptujih grehov.

4 Sveti 4 Saba je uzhil nevedne in fvarilpre-
grefhnike, de bi s’  hinavfhino inf’krivo per-
fego ne rasshalili Boga. -Tudi ti delaj tako;
saka j kdor vedama pomaga v’ greh, ali ne
brani grefhiti, ako saniore, je ptujih grehov
deleshen. Zhe sapovefh krivizo ali drugo hu¬
do delo; zhe branifh refnizo govoriti, ali
dobre dela dopernefti; zhe blishniga flabo
uzhifh, alihvalifh njegove grehe, alimupre-
dersnoft dafh grefhiti; zhe sanizhujefh ker-
fhanfke zhednolli ali bogabojezhe flushabni-
ke boshje; zhe molzhifh ali pregledafh gre¬
hu: fo drusih grehi tudi tvoji grehi, in fi

— 86  —

krivizhen per Bogu. Ni mogozhe vliga pra¬
viti, kako fe samorefh ptujih grehov vdele-
shiti, pa bodi dobro poduzhen v’ sapovedih,
ljubi Boga in blishniga, in bofh fposnal; tu¬
di bofh po mozhi, po oblafti in perloshnofti,
ki jo imafh, branil grefhiti. Ako ne morefh
ubraniti grefhiti, bodi vfaj shaloften, in po-
fnemaj Davida, kteri je djal: »Vidim grejhni-
ke, in od shalojti bmedlujem"  Pf. 118, 58.

Ptuji grehi fo vezhi del hujfhi od laftnih.
Laftni greh bres pohujfhanja drusih ftorjen
fhkoduje le enimu; ptuj greh pa rani dve, tri
ali fhe vezh dufh. Judje fo f’ puntarfkim
vpitjem permorali maloferzhniga Pilata v’
fmert obfoditi nedolshniga Jesufa. Pilat je bil
krivizhen, vender veliko bolj Judje, kakor je
fam Jesuf govoril: „ Tijti huje grejhe, kteri
Jo me tebi v' roke dali.''  Jan. 19, 11. Prav
govori fveti Ziprijan: „Zhe fam grefhifh, li
fvoji dufhi neufmiljen ; ako pomagafh grefhi¬
ti, fi febi in drusim neufmiljen.” ,Sveti Ja-
nes apoftel pravi: »Kdor ne ljubi fvojiga
brata, ni is Boga. Kdor fvojiga brata Ju-
vrashi, je ubijaviz.”  I. Jan. 3, 10. i5. Zhe
ne ljubifh blishniga, f.ofebno zhe ga fovra-
shifh; nifi is Boga, li neufmiljeniz, li ubija¬
viz; veliko hudobnifhi li, ako mu pomagafh
v’ pekel.

Ptuji grehi fo huji od laftnih, ker je s’
njimi ftorjena fhkoda nevidna, in fhiroko fe-
ga. Ti li saframoval poboshniga zhloveka in
njegove dobre dela v’ prizho drusih; fam ne

- 8 7  -

morefh vediti, koliko fhkode fl dufham Tvo¬
jih bratov ftoril. Ti fi neframno govoril, lash-
njivo ojjdolshil pravižhnika, ali li govoril
predersno soper fveto vero ali sapovedi; ti
ne vefh, pa Bog ve fhkodo ftorjeno od tvojih
grefhnih befedi, in ti bo pravizhno povernil.
Dano pohujfhanje v’ ferzu tizhi, in morebiti
bo zhes nektere leta ozhitni fad rodilo. Tvo¬
je gerdo sadershanje, tvoja neframna nofha,
tvoji hudobni pogovori fo ifkra vershena v’
flamo, is ktere bo velik ogenj; vfe bo padlo
na tvojo glavo. Porezhefh: „ t Sim govoril sa
kratik zhaf, nifim hotel nobeniga pohujfhati.”
,Slab isgovor je ta. Ko bi kdo Ilreljal na lju¬
di sa kratik zhaf, potlej pa rekel: ,,Nifim ho¬
tel nobene fhkode ftoriti”; bi fe li pravizhno
isgovoril ? Ne, veliko manj ti, ker bi uni le
telefu fhkodoval, ti pa dufhi. Poflufhaj Kri-
ftufa: „T akimu je bolje, de Je obeji na nje¬
gov vrat mlinjhi kamen, in verske v' glo-
bothino morja, kakor de pohujjha eniga le¬
tih malih,'"  Luk. 17, 2. Le eniga pohuj¬
fhati je huje od hude fmerti; kaj pa ti pra*
vifh od febe, ki jih dofti pohujfhujefh?

Ti bofh she v’ grobu, she prekopan in
v’ prahu; vender bogrefhni fad od tebe per-
fejane ljuljke fhe na fvetu. Ti, ki fi bil fhe
otrok , fi drusiga otroka gerdo pohujfhal, ta
od tebe pohujfhaij, je druge pohujfheval,
leti fo fpet druge, in tiga pohujfhanja ni
konza. Ti fi dobro vedi!, kako tvoj hlapez,
tvoja dekla, tvoj torarfh, ali kdo drug shi-

— 88  —

vi 3  pa nifi hotel fvariti, tudi ne gofpodarju
povedati: vfa hifha je bila polna te fkriteku¬
ge, in ti li deleshen njih grehov. Ti 11 uzhil
golufati, refnizo perkrivati, pifma tajiti, fam
nili hotel v’ potrebi refnize govoriti, velika
fhkoda je blishnimu florjena, in ta kriviza je
na tvoji dufhi, Otrozi ali drushina fo ti no-
fili, kar fo domabres perpufhenja jemali; ni¬
fi jih fvaril, temuzh fi fe vdeleshil tatvine in gre¬
ha. Ti, neufmiljeni! ozhe nifi fvaril in ftraho-
val fvojiga krivizhniga otroka, per tem fe je
navadil krafti, in je veliko fhkode ljudem de¬
lal ; kedaj bo ta kriviza povernjena in istreb-
Ijena is tvoje hifhe ? Ti, gofpodar! pufhafh v’
fvojohifho vfe rasusdane; imafh nalafh neum¬
no drushino, de bi malopridni radi hodili v’
tvojo ofhtarijo, ondi neframno govore, ger-
do igrajo, plefhejo, pijanzhujejo: tvoji otro¬
zi in drugi fo pohujfhani, in konza ni gre¬
hov, kterih fi deleshen, aliislakomnofti, ali
is hudobije. Naj ti gredo fkosi ferze ftrafh-
ne befede Jesufove: ,, Gorje zhloveku, po
klerim pohujjhanje pride”  Mat. 18, 7.

Ni ti nemogozhe, vender ti je teshko fe
prav fpokoriti. Ni ti sadofti le fvoje hudo¬
bije fovrashiti in opuftiti: morefh tudi ob-
shalovati grehe, kterih fi deleshen; morefh
neprenehama moliti sapohujfhane, jim dober
sgled dajati, nje in druge fkerbnoodvrazhatiod
hudiga, in kolikor je mozh, fkerbeti sa sve-
lizhanje vfih. Zhe tiga ne delafh, kaj bo sa
tvojo dufho ? Zhe tiga ne delafh, bofhvershen

- 8g -

v’ pekel, in morebiti bodo eni tihih, kterim
niii branil grefhiti, ali kterim ii pomagal v’
greh , k’ tebi fe perdrushili, in te preklinje-
vali vfe vezhne zhafe.

Molitev.

O Jesuf! kakofhna bo s’ mojo edino ne-
umerjozho dufho, kader bo prifhla predtvo-
jo pravizhno fodbo? Vpili bodo soper mene
tifti, kterih grehov lini bil deleshen, in ti, pra-
vizhni. fodnik! jim ne bolh odrekel. O jehne-
frezhni zhlovek ! od fvojih lahnih grehov pre-
obloshen, in sraventih tudi veliko ptujih kriv,
preden bom sallifhal tvojo fodbo, bom fam
fe obfodil. Takrat bom vidil tvoje frete rane,
snamnja neisrezhene ljubesni do vlih, in bom
fposnal fvoje nezhlovefhl<o neufiniljenje nad
tihimi, sa ktere li ti vfo fveto kri prelil. Kaj
ti bom odgovoril? Vem, moja hudobija je
neisrezheno velika; vender ne bom obupal.
Obljubim, dokler bom per shivljenji, obsha-
lovati in fovrashiti fvoje grehe in grehe blish-
niga, kterih lim kriv. Persadeval li bom
vlim pomagati, vfe od hudiga odvrazhati, ne¬
umne uzhiti, grefhnike fvariti, vlim dober
sgled dajati, sa vfe moliti; fofebno bom to
delal f’ tihimi, kterim lini na dufhi fhkodo-
val. Moja hudobija ni vredna ufmiljenja, pa
tvoje ufmiljenje je vifhi od moje hudobije. Daj
meni in vlim gnado prave pokore, de ne bo¬
mo ne v jeft savoljo drusih , ne drugi savoljo

— go —

mene pogubljeni. O fveti 4 Saba! tvoji gore-
zhi dufhi ni bilo sadofti fe varovati laftnih gre¬
hov , ti fi tudi drugim s’ vfo mozhjo branil gre-
fhiti, de bi Bog rasshaljen ne bil; ti nifi bil
duhoven ali oblaftnik, vender ii gorezhe fker-
bel sa svelizhanje blishniga: fproli mi faj ne¬
koliko tifte gorezhe ljubesni, kterefi bil poln.
Tudi mi fprofi odpufhenje grefhne merslote,
neumne framoshljivofti, fhkodljive bojezhno-
hi, flabiga sgleda ali hudigafveta, f’ zhimur
iim fe nad blishnim pregrefhil, de vedno in
slo fkerbim febe in njega svelizhati. Ajnen.

XIII. dan maliga travna.

t Sveti Hermenegild kralj , marternik.

4 Syeti Hermenegild je bil pervorojeniz kri-
voverniga 4 Shpanfkiga kralja Leovigilda. On
je Hermenegilda v’ fvoji krivi veri sredil. Vli
katolifhki verni njegoviga kraljeftva, kterih
je bilo veliko, fo bili shaloftni; pa ufmiljeni
Bog je f’ fvojo miloftjo obifkal Hermenegilda,
in ga fpreobernil v’ pravo vero, kakor bo re-
aheno. Kader je bil Hermenegild odraftel, fe
je s’ dovoljenjem fvojiga ozheta oshenil f’ ka-
tolfhko hzherjo kralja ( Sigeberta, imenovano
Ingondo. Ona je bila bogabojezha, je lju¬
bila fvojiga mosha, in ravno sato je fkerbela

— gl  —

sa njegovo dufho. Vezhkrat fe je s’ njim po¬
govarjala od katolfhke vere; pa le ob perlosh-
nim zhafu, kader je bil dobre volje, in tudi
takrat ljubesnjivo, de bi jo raji poflufhal in
ubogal. Sraven tiga je tudi fvojiga mosha
Bogu perporozhevala s’ vedno gorezho mo¬
litvijo, ker on fam samore ferza fpreoberniti.
Leovigild kralj, njegov ozhe, mu je dal majh¬
no deshelo, in ga poBavilsa kralja. ( Sveti fhkof
Leander je hodil h’ kralju Hermenegildu, je
velikokrat prijasno s’njim govoril, in ga uzhil
fveto katolfhko vero, in s’ gnado boshjo fe
je popolnama fpreobernil; pa ne le refnizhno
fpreobernil fe je, tudi krivoverBvu fe je ho¬
tel ozhitno odpovedati, in fveto katolfhko ve¬
ro prizhati. Kader je njegov ozhe Leovigild
vfe to svedil, fe je rasferdil, in ga fkufhal
od prave vere odverniti; tudipifal mu je,
koliko de ga je ljubil, in dobriga mu Boril:
na sadnje mu obljubi veliko bolj gapovifhati,
ako ga uboga. ( Sveti Hermenegild je lepo ,
ponishno, pa tudi ferzhno fvojimu ozhetu od¬
govoril. Tako le jepifal: ,,Ljubi ozhe! fpo-
snam vafheneisrezhenovelike dobrote dome¬
ne, inshivljenja bi bil nevreden, ako bivam
hvaleshen ne bil. Do fmerti lim vam hvale-
shen in pokoren; pa prolimvaftudi: Ne bra¬
nite mi v’ nebefa. Perpravljen lim raji sgu-
biti kraljeftvo in shivljenje, ko refnizo sapu-
fiiti, ktero mi je Bog is fofebne miloBi rasodel.
Ne fmem vam zhes boshje sapovedi in fvojo
veft pokoren biti.” Krivoverni ozhe je bil fhe

— 9 2  —

bolj raskazhen od njegove fvete llanovitne ferzh-
nofti, in je fklenil ga f’ lilo ushugati. ,Shel
je tje s’ mozhno vojfko, ga vjel, ih v’ hudo
jezho vergel.

,Sveti mladi kralj Hermenegild, savoljo
pravize od laftniga ozheta hudo preganjan,
je vfe voljno preterpel, in ftanoviten oftal v’
fveti katolfhki veri; fkufhan je bil s’ lepo in
f hudo, pa nikdar ni hotel savoljo pofvetni-
ga kraljeftva refnize sapuftiti. Veliko je ter-
pel v’ jezhi, vender je menil fhe premalo ter-
peti: sato fe je radovoljno ojftro poftil, v’
ojftrim oblazhilu na tleh leshal, in drugazhi
fe pokoril; vedno je premifhljeval dobrote
nebefhkiga kraljeftva, in fe s’ vlimi dobrimi
deli perpravlja! k’fmerti. V’ letu 586. o veli¬
ki nozhi je ozhe poflal krivoverniga fhkofaga
obhajat; pa on ni hotel f’ krivoverzi nobene
drushbe imeti, in je fpodil od febe krivover¬
niga poflaniga fhkofa. Ta fhkof je fhel to
povedat njegovimu ozhetu, kteri jebersh uka-
sal ga umoriti. Rabelj je fhel v’jezho , inf’
fekiro mu je glavo preklal. Ozheta je potlej
to peklo, vender je v’ fvoji flepoti umeri.
Rekared, fvetiga Hermenegilda brat, je sa-
puftil krivoverftvo, in kinalo fo tudi njegovi
podloshni prifhli v’ katolfhko zerkev. To fe
je godilo, pravi fveti Gregor papesh, napro-
fhnje tiga fvetiga ferzhniga marternika.

- 93  -

Nauk.

Nevredno obhajilo je velika pregreha.

4 Sveti Hermenegild ni fmel, in ni hotel
nobene savese ali drushbe f’ krivoverzi imeti;
sato je fpodil od febe krivoverniga fhkofa,
kteri ga je bil prifhel obhajat. Miflil je, in
je prav vedil, de bi to obhajilo Bogu ne bilo
vfhezh; raji je fvojiga ozheta, ko Boga ras-
shalil. Bog hotel, de bi vfi verni fkerbeli
vredno prejemati Jesufa Kriftufa, in nikoli ga
ne sanizhevali s’nevrednim obhajilam, fofeb«
no v’ tim velikonozhnim zhafu! Vfak fe mo¬
re slo fkerbno varovati nevredniga obhajila,
ker to Jesufa sanizhuje in rasshali.

Dufha, ktera v’ fmertnim grehu prejme
Jesufa Kriftufa, slo grefhi, in ta greh fe ime¬
nuje bosbji rop, to je, sanizhevanje fvetih
rezhi. 4 Sveteji rezh ko je sanizhevana, huji
greh je. Jesuf je fveteji od vliga, in sato je
sanizhevanje njegoviga telefa in njegove ker-
vi neisrezhena pregreha. Kaj bi ti miflil od
zhloveka, kteri bi mafhne oblazhila, kelih
ali podobo krishaniga Jesufa v’ blato vergel,
ali kako drugazhi sanizheval? Ti bi ga fhtel
veliaiga grefhnika, in bi pravizhno fodil. Kaj
pa pravifh od sanizhevavzov Jesufa Kriftufa ?
Kdor ga prejme nevredno, ne sanizhuje le
rezhi po molitvi zerkve pofvezhenih, ampak
sanizhuje Jesufa famiga. Poflufhaj fvetiga
Pavla: „Kdor Mojsejfovo pojtavo prelomi,

— 94  —

more Ires vfe mil oj ti na dve ali tri prhke
umreti ; koliko huji majhovanje, menite,
sajlushi, kdoriSinaboshjiga potepta, inkri
te/tamenta, f' kteroje bil pofvezhen. ognju-
JiV  Hebr. 10, 28. 29.

Nevredno obhajilo je velika pregreha,
ker Jesufa sanizhuje. Nevredno obhajilo per-
drushi Jesufa grehu in fatanu, gofpodovavzu
grefhne dufhe. Premifli dobro, kar fveti
Pavel pifhe: „ Kdor koli bo nevredno ta kruh
jedel, ali kelih Gofpodov pil; bo kriv te-
lefa in kervi Gofpodove. Sakaj kdor je ali
pije nevredno, Ji fodbo  ( pogubljenja ) je in
pije, ker ne raslozhi telefa Gofpodoviga.”
I, Kor. 11, 27. 29. ( Strafhne, pa refnizhne
befede! Kajn je neufmiljeno umoril fvojiga
nedolshniga brata Abeljna, in je bil kriv nje¬
gove nedolshne kervi. Juda je Jesufa prodal
Judam sa tridefet frebernikov, in je bil kriv
nedolshne kervi Jesufove, kakor je fam go¬
voril : „Grefhil fim, ker Jim nedolshno kri
prodal!” Judje fo permorali oblaftnika Pilata
pravizhniga Jesufa v’ fmert obfoditi, in fo bili
krivi njegove fvete kervi; farni fo pred Pila-
tani vpili: „Njegova kri pridi na naf in
na nafhe otroke!” Letim hudobnim fo od
fvetiga Pavla perfhteti tihi, kteri v’fmertnim
grehu prejmejo Jesufovo telo in kri. Sato
pravi: „ ( So krivi telela in kervi Gofpodove.”
Ozhaki ravno tako govore, in v’ imenu vfih
fveti Ziprijan: ,,Kdor Jesufa nevredno prej-

— g 5  —

me, je kriv telefa Jesufoviga, kakor bi Jesufa
umoril, in njegovo kri prelil.”

Vprafhafh: „Je malo ali veliko nevrednih
obhajil?” Tebi ne gre vediti tiga. 4 Slabih krifi-
janov ni malo, vender naj Bog fodi, kteri
vidi vlih ferza; ti raji fkerbi fvojo dufho ozhi-
lliti, in obvarovati nevredniga obhajila. Ved¬
no in slo fkerbi, de nikoli v’ fmertnim gre¬
hu, nikoli v’ ljubesni do greha ne prejmefh
Jesufa, ampak v’ ljubesni ali gnadi njegovi,
de ti kruh shivljenja da vezhno shivljenje.
Premifli in premifhljuj fvoje shivljenje po sa-
povedih, in popravi, kar je flabiga v’ tebi,
preden perftopifh k’ boshji miši. Obljubi po-
boljfhanje, pa bodi tudi* poboljfhan., kakor
te opominja fveti Pavel: „ Naj zhlovek Jam
Je jkuji, in tako naj je od tiga kruha, in
naj pije od kelha”  I. Kor. n, 28. ( Sofeb-
no 11 persadevaj grehe fposnati, kteri tizhe
v’ tvojim ferzu. Nevofhljivoft, napuh, le¬
noba, hinavfhina, lakomnoft in drugi taki
grehi te nar loshej sapeljujejo; zhe fe pa is
grefhne flepote ne fposnafh, nili isgovarjen.
Zhe fe ti ne fposnafh, te fposna Gofpod, ka¬
kor je fposnal ferze Judovo in ferza drusih
uzhenzov. ( Sveti Janes pravi: y Jesuf ga jt
vedil, kteri ga bo sdal; sato je rekel: Vi
Jie zhijti, pa ne vji Jan. i 3 , 10. n.

Nevredno obhajilo je velika pregreha,
in sato saflushi hude fhtrafnige. ( Shtrafnige
nevredniga obhajila fo nar bolj llrafhne, ker
fo nevidne. V’ pervih zhalih fo bile tudi ozhit-

— 97  —

ne, kakor prizhuje fveti Pavel rekozh: „Sa —
voljo tiga  (nevredniga obhajila) je med va¬
mi veliko Jlabih in bolnih, in jih veliko
Jpi  (je veliko mertvih)” I. Kor. n , 3o. Tu¬
di fveti Ziprijan prizhuje, de je bil marlikdo
ozhitno fhtrafan savoljo nevredniga obhajila.
Dufhna flepota je navadna fhtrafniga te pre¬
grehe; nobena fhtrafniga ni huji od te, pa
flepi grefhniki fe nobene fhtrafnige ne boje.
Nevredno obhajilo je velika pregreha, ven-
der nefkonzhna miloft boshja ne sanizhujere-
fnizhne pokore. Nekteri smed njih, ki fo
perpomogli v’ Jesufovo fmert, fo potlej do-
fegli miloft; ravno tako fe samorejo f’ porao-
zhjo gnade fpokoritUdrugi veliki grefhniki.

Molitev.

O ljubesnjivi Gofpod Jesuf! ti fi kralj
nebef, semlje, vfih in vliga, jeft pa fim flab
zhlovek in nevreden grelhnik; v’ ftrahu te
molijo angelji in fvetniki; kako bi fe jeft ne
bal te prejeti? Ti fi me ljubesnjivo vabil, in
mi sapovedal te prejemati, in fi obljubilobil-
noft gnade; pa tudi sapovefh zhiftoft in go-
rezhoft dufhe. Gorje mi, ako sanizhujem
tvojo imenitno vezherjo; pa tudi gorje mi,
ako fe bres ljubesni do tebe iilim k’ tvoji kra¬
ljevi miši! zhe is ljubesni do greha tvojo ne-
fkonzhno miloft sanizhujem, mi ne bo sveli-
zhanja; zhe te v’ ljubesni do greha nevred¬
no prejmem, fi pogubljenje nakopavam. O

— 97  —

Gofpod! moja dufha je v’britkofti, kaj mi,
je boriti ? Prolira te, daj mi gnado prave po¬
kore, napolni mojo dufho s’ ljubesnijo, po-
nishnoftjo in hvaleshnoftjo. Klezhepred tvo¬
jim velizhaftvam ponishno prolim: Pomagaj
mi po Ivo ji veliki milobi; odputli mi, akolim
te nevredno prejel, in daj gnado te vfelej
vredno prejeti, de svelizhanje sadobim. 4 Sve-
ti Hermenegild! tebi fe perporozhim; ti pro-
fi Jesufa sa-me nevredniga grefhnika, de mi
bo sakrament njegoviga telefa in njegove ker«
vi popotniza v’ frezhno vezhnob. Amen.

XIV. dan maliga travna.

,Sveta Lidvina deviza.

t Sveta Lidvina, rojena v’ Brabantu v’ letu
1080 od bogabojezhih, pa ubosih harfhev,
je bila sgled prezhudne poterpeshljivofti. Bi¬
la je brumno srejena, je fveto shivela, info-
febno zhaftila prezhibo devizo Marijo. ,Sad
njene zhafti do Marije je bila velika ljubesen
do zhibobi, ktero je obljubila bres madesha
do fmerti ohraniti. Kader je odrabla, jo je
veliko bogatih mladenzhev skelelo imeti v’
sakon, ker je bila filno lepa; pa njena dufha
je bila lepfhi od njeniga lepiga telefa, sa to
je naravnoftdjala: „Nobeniga nozhem,” tlbo-

7

- 9 » -

gi flarfhi fo jo nagovarjali, tle bi fe Bogato
omoshila; pa ona fe je s’ vfo mozhjo branila
rekozh: „Nobeniga nozliem, ker fim fi isvo-
lila Jesufa.” De bi je vezh ne nadleshevali,
je Jesufa gorezhe profila de naj jo obvaruje,
f* kakorfhnim perpomozhkam fe mu prav sdi.
Uflifhana je bila njena gorezha profhnja.
Udarjena je bila f’ hudo bolesnijo; oferzhje
je gnjiti sazhelo, kar ji je neisrezhene bole-
zhine napravilo. Sdravniki fo fi veliko per-
sadevali jo osdraviti, pa ni bilo mogozhe. Ne
le ta bolesen, tudi druge saporedama fo jo
sadevale: njeno telo je bilo polno ran, vfi
udje fo bili s’ mnogimi bolezhinami napolnje¬
ni. Ofem in tridefet let je v’ tih hudih btile-
zhinah bolna leshala.

.Sveta Lidvina je bila perve fhteri leta
fvoje bolesni nekoliko nepokojna, in je zlilo-
vefhke tolashbe ifkala, kar ni moglo osdra¬
viti njeniga ferza. Bog ji je poflal bogaboje-
zhiga mafhnika, kteri ji je rekel: „Lidvina!
nikar vezh ne ifhi zhlovefhkih trofhtov, in per-
pomozhkov, temuzh vfe fvoje upanje imej v’
Boga. On te je is milolti udaril, in on fam
te samore osdraviti; ako pa nozhe, podver-
si fe mu s’vfo dufho, de f’ poterpeshljivoftjo
veliko plazhilo saflushifh. Vedno premifhljuj
terpljenje Jesufovo, tudi premifhljuj vezhno
vefelje nebefhko, v’ ktero pojdefh, zhe fi
Aanovitno poterpesbljiva.” Ta fveti mafhnik
jo je potlej prifhel obhajat, in pred obhaji-
lam jr je rekel: „Moli ljubesnjiviga Jesufa,

— 99  —

kteri te je prifhel obifkat in povefelit; va - nj
upaj, in ne bofh nikdar sapufhena.” Ubo¬
gala je tiga fvetiga mafhnika, Bogu fe popol¬
noma podvergla, in zhe dalje obilnifhi gnade
je od njega prejemala. Ne le poterpeshljiva,
tudi vefela je bila v’ fvojih velikih bolezhinah
ker je njena vera bila shivain mozhna. Blish-
ni i»-daljni, firotni in mogozhni fo jo obifko-
vali, in vli fo hvalili Boga savoljo gnade, f’
ktero jo je napolnil. Lepe nauke je dajala, fo-
febna pa uzhila poterpeshljivoft in feczhnolt
v’ terpljenji. Bogati ljudje fo ji is ufmiljenja
obilno pomagali, pa ona je to med druge
uboge rasdajala.

Sraven velikih telefnih bolezhin je bila
tudi s’ drusimi nadlogami nadleshevana. V’
njeni hifhi j'e bila shenfka vfa hudobna, je-
sizhna in togotna, ktera jo je vedno sanizhe-
vala; pa ona je bila smeraj poterpeshjliva,
molzhezha in dobrovoljna. Zhe jo je kdo
vprafhal: „Kako samorefh to hudo shenfko
preterpeti ?” Je odgovorila: „Lahko jo pre-
terpim, ker mi Jesuf sapove s’ befedo in s’
sgledam; tudi sato jo preterpim, de fe po-
boljfha.” Nekaj hudobnih ljudi jo je hudo
obdolshilo, in lashnjivo govorilo sopernjo ; ;
pa ona je savoljo Boga vfe preterpela, in is
ferza molila sa-nje. Kader je bila popolno¬
ma ozhifhena; ji je Bog dal zhesnatorne da¬
rove, in veliko zhudeshev feje po nji godilo.
Prifhel je zhaf vezhniga plazhila njeni fofeb-
ni poterpeshljivofti od Boga namenjeniga. Pre-

7  *

lOO

vidila je zhaf fvoje fmerti, in defiravno je bi¬
la perpravljena frezhno umreti, je le vender
shelela fhe bolj fe perpravljati f’ Aanovitno
molitvijo, in darovanjem fvojiga shivljenja.
Safpala je v’Gofpodu tri inpetdefetle Bara v'
letu i453, fhterinajfti dan tiga mefza. Njeno
telo je bilo prej prepadeno, bledo in ranje¬
no; kader pa fe je dufha odlozhila, je bilo
lepo, difhezho in fvetlo. Tudi po njeni fmer¬
ti je Bog na njene profhnje veliko zhudeshev
Boril. Per njenim grobu je duhovna in de-
shelfka gofpofka dalazerkuzafesidati, kamor
fo ljudje hodili Boga hvalit in njo zhafiit.

N a n k.

Od polerpeshljivofti v' bolesni.

,SvetaLidvina je bila le petna j ft let Bara,
kader jo je Bog f’ hudo bolesnijo obifkal, in
je bolna leshala do tri in petdefet let fvojiga
shivljenja; vender je bila poterpeshljiva, tu¬
di zelo vefela v’ fvojim dolgim mnogim ter-
pljenji. Ofem in tridefet let je bolna lesha¬
la, vender je njeno terpljenje minulo; njeno
dolgo terpljenje je minulo, pa veliko plazhi-
lo bo vshivala vekomaj. Ref terpljenje, de-
iiravno hudo in dolgo, mine plazhilo paofta-
ne vekomaj, ako je poterpeshljivoB v’ duhu
pokore. Ravno sato pravi fveti Pavel: „7er-
plenje Jedanjiga zhaja ni veliko memo pri-

10.1

bedne zhafti, kterabo nad nami rasodttaf
Rimlj. 8, 18.

Bolesen je milofiljivo boshje obifkanje.
To govorjenje je tebi, o kriftjan, terdo, ven-
der je refnizhno, in ga bofh refnizhniga fpo¬
snal, zhe ti shiva vera pomaga fposnati, V’
bolesni nar loshej vidifh nizhemernolt fvetain
fvojih neumnih mifel; losbej fposnafh fvojo
nefpametno prevsetnoft, fhkodljivo ljubesen
do telefa, fhtevilo in hudobo fvojih grehov,
in fvoj nizh, V’ bolesni vidifh, kar morebiti
nifi prej vidil, ker bolesen vkroti hudo po-
shelenje in odpre dufhne ozhi; bofh bolj v’
shivo fposnal potrebo fe perpravljati pred fod-
bo boshjo, de bi ti vekomaj dobro bilo. Bla¬
gor ti, zhe fe poflushifh naukov, ktere ti da¬
je telefna bolesen; zhe.fi Bogu pokoren, in
v’ duhu pokore vfe bolezhine preterpifh. Ta¬
krat fe bodo dopolnile befede inodriga nad
teboj: ty Telefna bolesen osdravi da/ha."  ,Si-
rah 01, 2. Zhe pofnemafh fveto Lidvino,
bo tvoja bolesen milofiljivo boshje obifkanje,
bofh s’ Davidam rad fposnal, in hvaleshno
rekel Bogu: „Dobro j s sa  - me, de J ime pa-
nishal .*> Pf. 118, 71,

Vedi pa, de tudi huda, nesnana in dol¬
ga bolesen nizh ne pomaga bres poterpeshlji-
vofti. Velike nadloge in teshki krishi ti ne
bodo pomagali v’ nebefa, ako nifi poterpesh-
ljiv. Nepoterpeshljivolt perdeva tesho tvo¬
jim krisham, in ti odjemlje saflushenje. Po-
terpeshljivoft polajfha tvoje krishe, in ti sa-

102

flushi per Bogu krono. Nikoli nepoterpesh-
ljivo ne memraj zhes fvojo bolesen ali druge
nadloge, ker Bog ve, koliko terpifh, in sa-
kaj terpifh. Zhe je tvoja bolesen ravno huda
in dolga, bodi Bogu pokoren v’ duhu ponish-
nofti; njemu daruj fvoje terpljenje, in bofh
vefel. Le en dan v’ terpljenji je dolg, pa s’
dnevam mine terpljenje, safiushenje pa ofta-
ne. Zhe tudi dolgo terpifh, bo tvoje terple-
nje minulo, vezhnoft nikoli. Ne ponujaj
fe k’ fmerti is nepoterpesh] jivofti, in ne brani
fe umreti is prevelike ljubesni do fvojigashiv-
ljenja. Bolesen je pokorjenje od Boga nalo-
sheno, in ga morefh doftati rad ali nerad.
Preterpi tedaj nadlogo od dobriga Ozhetapo-
flano, in nikdar ti ne bo shal. ,Sveti Pavel
pravi: „Polerpesh//ivoJt vam je potrebna,
de voljo boshjo Jtorite, in obljubo (vezhni-
ga sve/izhanja) dojeshete.’' 1  Hebr. 10 , 36.

Porezhefh : Kufhnem fhibo, f’ ktero me
Bog ufmiljeno pokori; pa fim shaloften, ker
v’ bolesni ne morem moliti, k’ fveti mafhi ho¬
diti, befede boshje poflufhati. Tvoj Svelizhar
je molil v’ fmertnih teshavah na krishi, on ti
je dal sgled: ne rezi tedaj: „jeft ne morem;”
on ti sapove, in ti mozh daje. Zhe ne mo¬
refh v' bolesni moliti, moli s’vednopokorfhi-
no in poterpeshljivoftjo ; zhe ne morefh k’ fveti
mafhi hoditi, fej Bog ve, kteri te je s’bolesni-
jo obifkal; zhe ne morefh befede boshje po¬
flufhati, premifhljuj nauke, ki fi jih prej fli-
fhal. Premifhluj v’ bolesni fvoje pretezhene

— io5 —

leta, de fvoje grehe fposnafh in objokujefh;
premifhljuj veliko terpljenje boshjih prijatlii
vernih dufh v’ vizah, ktere fo bolji, vender
vezh terpe, ko ti; premifhljuj nefkonzhno
vezhnoft, v’ ktero pojdefh, kader bo volja
boshja, kjer bofh vshival vekomaj plazhilo
fvoje pokorne poterpeshljivofti; fofebno pre¬
mifhljuj neisrezhene bolezhine Jesufove, iu
njegove globoke rane imaj vedno pred ozhmi.
Kakofhno je tvoje shivljenje memo shivljenja
Jesufoviga, ali tvoja praviza memo pravizhno-
fti Jesufove ? Je tvoja sheja huji od sheje Je¬
sufove? 4 So sdravila, ki jih jemljefh, bolj
grenke ko shouz, f' kterim fo njegove ufta
ogrenjili? ( Sotvoje bolezhine hujfhi od bole-
zhin njegove rasbodene glave, njegovih rok
in nog s’ sheblji perbitih ? Je njegov fveti krish ,
na kterim je umeri, mezhji od tvojepoftelje?
Mu je bilo bolj poftresheno v’ fmertnih tesha-
vah, ko tebi ? Ne rasshali tedaj Boga s’ ne-
poterpeshlivoftjo, ampak vdaj fe mu s’ vlim
ferzam, rekozh:

Molitev.

O Jesnf! fposnam, de mi ti hozhefh do¬
bro, in sato mi pofhiljafh krishe, teshave,
bolesni. Vem, fkufhnja me je preprizhala,
de nevolja nizh ne pomaga, poterpeshljivoft
pa veliko. Zhe nepoterpeshljivo terpim, fini
bres tvoje pomozhi, in oftanembresplazhila;
zhe poterpeshljivo terpini, Jim poln tvoje to-,

— io4 —

lashbe, in zhakam od tebe vezhniga pkizhlla.
Torej obljubim f’ tvojo pomozhjo v’ vlih te-
shavah, tudi v’ hudi bolesni in v’ fmei .nih
bolezhinah pokoren ti biti. Grefhnik lim, in
sato velik dolshnik tvoje pravize: tedaj mi je
bolje tukaj terpeti, ko tam vekomaj fe poko¬
riti; hozhem tudi f’ teboj terpeti, in is lju-
besni tvoje vfe preterpeti, de fe po fmerti
vefelim vekomaj. ( Sveta Lidvina je bila zhi-
fta deviza, in tvoja svefta prijatliza, vender
je neisrezheno dolgo v’ hudih bolezhinah ne
le poterpeshljiva, ampak tudi vefela bila. Jeft
tudi pokorno objamem, in hvaleshno kufhnem
fvoje krishe, majhne in velike , kratke in dol¬
ge bres viiga raslozhka; she sdaj ti dam, o
Gofpod, fvoje shivljenje v’ dar; bolezhine
moje sadnje bolesni in sadnje sdihovanja mo-
jiga umerjozhiga telefa naj bodo f’ tvojimi
sdrushene, ki li jih is ljubesni domojegrefh-
ne dufhe na terdim lefu fvetiga krisha preftal.
Daj mi na profhnje tvoje flushabnize fvete
Ludvine, obilnolt fvoje gnade, de ti bom s’
njo v' vfim pokoren, in de mi ta pokorfhina
saflushi vezhno svelizhanje. Amen.

XV. dan maliga travna.

( Ss. Jajtin in tovarjhi marterniki.

^veti Jullin je bil’rojen od nevernih ilarfhev

io5 —

t’ letu okoli io3. Bil je v’ neveri do tridefe-
tiga leta; pa Bog ga je obifkal 1’ fvojo mogo-
«hno gnado, in ga vifoko povifhal ( She mla-
denzh je bil slo uzhen, pa ne po volji boshji;
poln ajdovfke uzhenofti je bil, inf’ to fhkod-
ljivo uzhenolljo fe je hvalil. Bog mu je po
fvoji milolti dal gorezhe shelje po refnizi; te
je ifkal, pa je ni nafhel, in tudi ne samoget
najti v’ malikovavfki veri. Ognjene shelje po
refnizi fo ga gnale vfe vediti, karkoli fo aj-
dovfki uzheniki uzhili; pa njegova dufha ni
bila te uzhenofti sadovoljna. .Sposnal je, de
fo maliki prašna rezh ; shelel je fposnati ftvar-
nika in ohranika vfiga, pa ni samogel. Ka¬
der je njegova dufha bila polna tih gorezhih
shelj do fposnanja praviga Boga, je prifhelk’
njemu zhaftitljiv in ljubesniv ftarzhik, bleso
je bil angelj v’ zhlovekovi podobi, kteri ga
je preprizhai, de je le katolfhka vera od Bo¬
ga rasodeta, de mu le ta samore dati pravo
fposnanje, in de bo le v’ tej svelizhanje. Sra-
ren tega mu rezhe: „Moli in proli Boga ras-
fvetljenje, beri in premifhluj fveto pifmo,
d.e bofh poduzhen in rasfvetljen.” JuIUn ga
je ubogal. Opuftil je bukve nevernih uzhe-
nikov, gorezhe bral in ftanovitno premifhlje-
val rasodeto befedo boshjo; tudi jepoflufhal
uzhenike katolfhke zerkve, in v’ fveti veri fe
je dobro poduzhil. t Silno je bilvefelrefnize,
ktero je nafhel, in fe je dal kerftiti v’ tride-
fetim letu fvoje flarofli. Ni mogozhe praviti
vlih njegovih dobrih tlel. Bil je shive vere

io6 —

in bogabojeahih del poln; branil je s’ neisre-
zheno uzhenoftjo katolifhko vero soper Jude
krivoverze in nevernike; f’ fvetimi nauki jih
je veliko uzhil in fpreobernil; na sadnje je k’
poterjenju vfiga tiga fvojo kri ferzhno prelil,
kakor bo potlej rezheno. Bogabojezhe shiv-
ljenje fpreobernjeniga Juftina je bilo vlim o-
zhitno, in vli verni fo ga bili vefeli; sato je
bil permoran mafhnikov pofvezhenje prejeti,
in takrat je obilnifhi gnado od Boga dofegel.

( Sveti Juftin je fhel v’ Rim, v’ veliko me¬
tlo vfiga kerfhanftva. Ondi je bilo fizer dotti
kriftjanov pa veliko vezh nevernikov. Juftin
je ferzhno uzhil ne le verne, ampak tudi Ju¬
de, malikovauze; nobeniga fe ni bal, ker je
is ferza shelel vfe svelizhati. On fam pifhe :
„Nobena rezh mi ni tolikaj per ferzu ko refni-
za, in je ne morem perkrivati, ako bi ravno
vedil, de me bodo savoljo njena drobno ras-
fekali.” Njegova fkerb sa zhaft boshjo je bi¬
la velika, zhe je tudi previdil, de bres vfiga
fadu, ali poboljfhanja blishniga dela, ker je
vedil, de njegovo delo ne bo bres plazhila
oftalo. Tudi je slo uzhene bukve fpifal saka-
tolifhko zerkev soper nevernike, ali v’ njih
poduzhenje, de bi neverni zefarji, njih otro-
zi, fvetovavzi in vfi fposnali fvetoft Jesufove
vere. V’ tih pifhe: „Nikar ne miflite, de bi
bil jeft vafho ajdovfko vero sapuftil, in fi Je-
sufovo isvolil bres premiflika. Jeft fim fe prej
uzhil, kar vi, morde fhe vezh ko vi; fim ho¬
dil od uzhenika do uzhenika, panifimperva-

— 107 —

fhih uzhenikih refnize nafhel, v’ fvetim pif-
mu fim jo nafhel. Tudi jeft fim kriftjane fo-
vrashil, potlej pa fim fposnal njih fveto shiv-
ljenje. Nemogozhe je, de bi bili kriftjani
hudobniga shivljenja, ker fo perpravljeni vfa-
ko uro sa zhaftboshjo, safvojo vero umreti”
Zefar Antonin je bil potlej krilljanam
manj fovrashen , pa zefar Markavreli, njegov
naflednik, je hudo preganjal kriftjane. Rav¬
no sa to je bil fveti Juftin smeraj v’ nevarno-
fti. Ufimu mehu je bil snan, in vfi neverni¬
ki fo ga fmertno fovrashili, in fam je dobro
vedil, de ne bo fmerti odfhel ; vender pa fe
ni fkrival, in fe ni bal. Eniga dne je bil v’
drushbi fheft vernih, in fe je s’ njimi pogo¬
varjal od vere, kar naglo perderejo zefarjevi
flushabniki, in od tih fo bili gnani pred rneft-
niga oblaftnika Ruftika. Oblaftnik je nar prej
s’ lepo nagovarjal fvetiga Juftina in njegove
tovarfhe ubogati zefarja in malike moliti. Pot¬
lej je vprafhal fvetiga Juftina: „Kakofhneve¬
re fi ti?” Je odgovoril ferzhno : „,Sim kato-
lifhke vere.” Oblaftnik: „Kaj uzhi tvoja ve¬
ra?” ■Sveti Juftin: „Katolifhka vera uzhi eni¬
ga famiga Boga ftvarnika in Gofpoda vfiga
fposnati, tudi 4 Sinu boshjiga Jesufa Kriftula,
kteriga prihod fo preroki veliko zhafa prej
osnanovali.” Oblaftnik je potlej vpraihal dru¬
ge: ,,Kakofhne vere fte vi?” Vfi fo mu odgo¬
vorili : „,Smo kriftjani.” Spet fe je obernil k’
fvetimu Juftinu rekozh: „Ti, ki fe s’ uzheno-
ftjo hvalifh, odgovori mi: ,,Menifh zheumer-

— ioP> -

jelh sa fvojo vero, v’ nebefaiti, in kako pla-
zhilo prejeti ?” Odgovori. „Ne menim , am¬
pak verujem.” Oblaftnik rezhe vfim slo fer-
dito: ,,Zhe ne ubogate , bofle bres ufmiljenja
umorjeni.” ( Serzhno fo mu odgovorili: Prav
liga fmo vii sheljni, terpeti in umreti is lju-
besni do Jesufa, de pojdemo v’ vezhno sveli-
ahanje. Delaj s’nami, karhozhefh; vii fmo
kriiljani in od fvete vere ne odftopimo.” Ob-
laftnih je obfodil vfe rekozh: „Sapovem tesa-
nizhevavze nafhih bogov prej hudo gajshlati
potlej s’ mezhem umoriti.” Ravno tako je bi¬
lo, kakor je neverni oblaftnik sapovedal, in
vefeli fo vfi fvoje shivljenje dali sa Jesufa v’
letu 167.

N a n k.

Od branja fveiiga pijma,

,Sveti Juflin pred fvojim fpreobernjenjeni
je veliko bral, veliko vedil, in hvalilfe f’fvo-
jo uzhenoftjo: vender je bil neveden, ker je
le ajdovfke bukve bral, in neverne uzhenike
poflufhal; kader je s’ dobrim ferzam fveto
pifmo bral, premifhljeval in katolfhke uzhe¬
nike poflufhal, je dofegelpravo modroft. Kaj
zhloveku pomaga veliko vediti, pa ne vediti
potrebnih refniz ? Kaj mu vfa uzhenoJl po¬
maga, ako ga pa ne boljfha? Le brati fveto
pifmo ni sadolli, treba ga je tudi umeti po
naukih katolfhke zerkve, in shiveti po tej ra-

-log -

»odeti boshji befedi. .Savel je bil uzhen v*
Cvetim pifmu, vender ni umel, bar fo prero¬
ki govorili od Jesufa; neveden je bil v’ fvoji
veliki uzhenofti. Marfikteri vedo dofti, pa
ne vedo prav, ker ne ne vedo po zbiftihnau¬
kih katolfhke zerkve. Le katolfhka zerkev
prav ume in raslaga fveto pifmo. .Sveti Pavel
pravi: „Z.erkev shiviga Boga je Jtebsr in
terdnojt refnize.’’  I. Tim. 3, i5.

Tudi kmetam in priproftim je dobro brati
fveto pifmo. Pervi krilljani fo fkerbno brali
in premifhljevali fveto pifmo, kakor jim fo
apoftelni perporozhevali. .Sveti Pavel prizhu-
je, de „vfako pifmo, od Boga vdahnjeno,
je dobro k' poduihenju , k' preprizhevanja,
k’ J'varjenjn, k' poduzhenju v' praviti.''  II.
Tim. 5, 16 . Ozhaki fo tudi slo perporozhe¬
vali brati in premifhljevati fveto pifmo. Pre¬
roki, Jesuf in apoftelni nifo le uzhenim, am¬
pak tudi neuzhenim govorili. Ravno sa tega
voljo lo apoftelni dar jesikov prejeli. Sakaj
tedaj ne bo dobro brati, kar je bilo unim do¬
bro in potrebno flifhati? Kmetam in vernim
fploh nar koriftnifhi bukve fo pfalmi, modroft-
ne, Tobijeve, evangeli, djanje apoftelnov
pifma fvetih apoftelnov.

Kriftjan! beri rad, in premifbluj fkerbno
fveto pifmo, de samorefh po te rasodeti be¬
fedi na tanko shiveti. Pred branjem fvetiga
pifma in drusih fvetih bukev povsdiguj fvoje
lerze k’ Rogu, in ga ponishnoprofirasfvetlje-
nje in mozh njegove nauke prav rasumeti, In

lio -

po njih shiveti. .Skerbno ozhifhuj fvoje fer-
ze> in imej velike shelje po refnizi. Zhe te
ljubesen do greha gofpoduje, bofh neveden
in svijazhen oftal, ker modroft ne gre v’ hu*
dovoljno dufho. Ponishnoft je tebi in vfim
nar potrebnifhi, napuh pa napravlija pohuj-
fhanja in krivoverftva. Umej vfe po naukih
katolifhke zerkve; kar umeti ne samorefh,
fpofhtuj, in ponishno fposnaj fvojo nevednoft.
Beri pozhali in zhe med branjem najdefh nauk,
kiti je potreben, ga premifhljuj, in ohrani
v’ ferzu, de fvoje shivljenje ravnafhpo njem.
Is ferza Boga profi pofposnani refnizi shiveti.

Vzhafi je tebi lahko, vzhafi teshko, vzhali
nemogozhe fveto pifmo umeti. Nektere re-
^hi fo fvetle ko fonze, nektere fo temne ko
nozh; perve pomagajo k’ poduzhenju, dru¬
ge pomagajo k’ ponishnofti, in oboie je po¬
trebno. Vfe boshje dela fo take, ker lo k’
poduzhenju in ponishevanju. Nebo, semlja,
zhlovek, vera in vfe ftvari imajo veliko fvet-
lobo in temo. Befede fvetiga pifma fe vzhafi
morejo le po zherki, vzhafi lepo duhu,vzha¬
li po zherki in po duhu vseti. ,Sveto pifmo
prav rasumevati veliko pomaga vediti konez,
is kteriga fveti pifar pilhe, tudi ktere navade
fo bile ob njegovim zhafu. Vzhafi fveti pifar
govori v’ imenu hudobnih, kar bi lahko ne-
vedniga ali fpazheniga bravza smotilo. V’
fvetim pifmu fo nektere hude dela popifane,
in ondi nifo obfojene, ampak fo v 1  drufim kra¬
ju fvetiga pifma, in neumnesh bi fe lahko po-

— 111

hujfhal. t Sveto pifmo hvali vzhaii hake ne¬
varne dela, kterih vendar mi ne fmemo de¬
lati. Judita je bila od Boga poflanav’ fhoto-
re nevernikov, de bi niefio Betulijootela; pa
drugim ni perpufheno is tiga isgovora v’ ne-
varnoft greha iti. Gofpod je hvalil krivizhni-
ga hiihnika, kteri fi je vedi! prekanjeno po¬
magati; pa ni hvalil njegove krivize. Luk. 16,
8. Kaj taziga je veliko v fvetim pifmu.

De fi varen in ponishen v’ branji fvetiga
pifma, bom fhe nekaj perftavil. Benadab,
kralj ( Sirije, je sbolel, in je poflal fvojiga
flushabnika Hazaela k’ preroku Klišeju popra-
fhat: ,,Ali fe bom is te bolesni osdravil?” Eli*
sej odgovori flushabniku: ,,Pojdi, in povej
mu: Osdravil fe bofh; ali Gofpod mi je po-
kasal, de bo ref umeri.” * Kako more vfe to
ref biti? Refnizhno govorjenje je bilo. Bena¬
dab bi fe bil osdravil, ker bolesen ni bila
fmertna, pa prerok je previdil, de bo umor¬
jen; in ravno poflani Hazael ga je drugi dan
umoril. IV. Kralj 8, 7 — 1 5 . .Sedezija,
Jerusalemfki kralj, je hudo delal soper Gof-
poda. Prerok Jeremija mu pravi, debosato
odpeljan v’Babilon. Jerem. 32 i 5 . Ezehiel
je enako govoril, pa perftavil, de Babilona
ne bo vidil. Ezeh. 12, i 3 , Refnizhno je bilo
prerokovanje obeh. Nabuhodonosor, Babi-
lonfki kralj, je t Sedezijata vjel, ga oflepil,
in v’ Babilon poflal. t Shel je v’ Babilon , pa
ni vidil Babilona. Marija je rekla Jesufu: „Jeft
in tvoj ozhe fva te s’ shaioftjo ilkala.” Luk.

- 112

s, 48. Defiravno je to rezheno, fe Ve, de
fveti Joshef ni bil ozhe Jesufov, kakor fveti
evangeli uzhi. Marija je govorila tako, ker
ljudem fhe ni bila ta fkrivnoft rasodeta. Je-
sui' je rekel fvojim uzhenzam: „Kedaj bo ka¬
ne z Jvela, nobeden ne ve, kakor le Ozke.”
Marka i 3 , 32 . On je tudi redil, pa ne ko
zhlovek. Jesuf je djal: „JeJt in Ozhe Jva
eno Jan. 10, 3 o. Potlej je rekel: „Ozhe
je vi/hi od mene.''  Jan. 14, 28. To je rfe
refnizhno, ker je vpervizh govoril po boshji
natori, potlej po zhlovefhki.

To, akoravno malo, ti bodi sadofti, de
fe nad drusimi rezhmi ne pohujfhafh. Ne¬
umni modrijani hozhejo vfe vediti, rasujsda-
ni ifhejo v 1  fvetim pifmu isgovorov sa fvoje
pregrehe; napuh in rasujsdanje obrodujeta
krivoverftvo. Neumneshi ne raslozhijo duha
ftare in nove savese, tudi ne raslozhijo dolti
drusiga; vender hozhejo veliko vediti, in go¬
voriti. Ti bodi ponishen, »meraj pokoren
liatolfhki zerkvi, in ne bolh nikdar safhel.

Molitev.

O Bog! kaj mi bo pomagalo veliko ve¬
diti, zhe nimam uzhenofti tvojih fvetih flu-
shabnikov ? Modroft fveta je noroft pred te¬
boj; pa ravne modrolli fveta lim jeft nar bolj
ifkal, in jo hvalil. Prekanjen fim bil v’ hu¬
dim, neveden v’dobrim; nepotrebne infhkod-
ljive rezhi fim shelel vediti, potrebno uzhe-

— ] 13  —

noft fim sanizheval; prava modroft mi je bila
gnjufoba, her je bilo moje shivljenje flabo,
O Gofpod! odpilili mi vfe pregrehe; daj mi
fvojiga fvetiga Duha, Duha ref nize' inmodro-
ili, de ti bom hvaleshen savoljo rasodete be-
fede, de jo rad berem v fvetim pifmu, jo
rad poflufham, hader je osnanovana od tvor
jih flushabnihov, in de obroduje v’ meni sve-
lizhanfhi fad vfih sapovedanih dobrih del. O
fveti Juftin! blagor ti, hi li bi! uzhen v’ boshji
poftavi, hi fi svefto shivel po nji, in tudi
umeri sa rasodete refnize. t Sproii tudi meni
od ufmiljeniga Boga potrebno uzhenoft, fve-
to shivljenje in ftanovitnoft v’ njem, de fpo-
snam dobro, shivimfveto, in umerjeni v flush-
bi Gofpod Boga. Amen.

XVI. dan Irta liga travna.

t Sve!i Peter Ganzalez.

S

4*—’veti Peter Gonzalez je bil rojen od boga¬
tih in oblaftnih ftarfhev v’ meftu Aftorgi na
.Shpanfhim v 1  letu 1190. V tiftim meftu je bil
fhhot njegov ftriz. Ta je Petra fhe majhni-
ga h’ febi vsel, ga f’ flovezhim uzhenihanv
ofherbel, in vzhafi tudi fam uzhil. Peter fe
je vliga Iahho uzhil, in vii fo fe zhudili nad
njegovo modroftjo. Shhof, njegov ftriz, ga
‘ 8

— 114 —

je bil slo velel, in kader je bil odrafhen,
mu je dal korarllvo, ako ravno ni bil fhe
mafhnik. Peter je bil ref slo uzhen, vender
je bil te flushbe nevreden, ker ni bil poni-
shen; bres ponishnolti pa vfi darovi nizh
ne pomagajo. Vfe metlo ga je ljubilo in hva¬
lilo, ker je bil prijasen , kratkozhafen in per-
ljuden; pa ni bilo boshjiga duha v’ njem. Pre-
vezh je fkerbel sa fvojetelo, sa oblazhila, sa
fnashnoil in sa vfe, karfvet ljubi; sa dufhno
lepoto pa je malo fkerbel. Ni bil ravno hu¬
doben ali rasujsdan; vender je bil obilno flab,
ker je shivel po duhvi fveta. Kar f. evangeli
pogubljenja vredno fposna, je v’ duhovnim
fhe hujfhiga pogubljenja vredno. Bil je v’
nofhi in v’ sadershanji bolj podoben pofvet-
nimu sheninu ko duhovnu, in f’ tem je ra-
sodeval neumno ljubesen do febe in do fveta.
Bog ga je f’ fmefhno pergodbo ponishal. Eni-
ga dne je is sgoli napuha jesdil velikiga sa-
liga konja po meftu, vef je bil v’ shidi in sla-
tu; kjer je bilo vezh ljudi, je fkasoval fvoje
bogallvo, fvojo nizhemernoft, de bi bil hva¬
ljen. Miflil je, de vfe po konzu ga gleda,
le zbudi nad njim, in ga hvali. Ref je to bi¬
lo, pa malo zhafa; konj je naglo pofkozhil,
in vergel tiga ljubiga jesdiza v’ veliko lusho.
Ondi je bilo lilno veliko ljudi, vfi fe mu fme-
jajo ne le tiho, ampak tudi glafno. V’ Itra-
hu fe komaj pobere, od glave do nog je bil
blaten, in poftopazhi ga dolgo fpremljajo s’
svishganjem in s’ glafnim fmeham. Od veli-

fce framote ne ve, kam bi pogledal; hiti do¬
mu, in mu hozhe ferze raspozhiti savoljo pre-
Bane framote.

Zhudne in fkrivne fo bosbje poti. Bog
je nizhemerniga Petra f’ to fmefhno pergod-
bo pred fvetam ponishal, in mu je gnado dal,
f’ ktero je fposnal fvojo neumno prevsetnofl.
( Sponal je sdaj, de je Bog 1’to pergodbo nje¬
govo nizhemernoB fhtrafal, in de kako nizhe-
merno je febe in fvet ljubiti, ker ta vrazhuje
flabo fvojim flushabnikam. Dolgo je pre-
mifhljeval kaj Boriti, potlej je fklenil: „ ( Svet,
kterimu fim flushil, fe mi pofmehuje, jeB
bom pa njega sanizheval.” Vedno je pred
ozhmi imel befede Davidove: ,.Dobro mi je,
o GoJpod! de Ji me ponishal."  ( Shel je v’
Palenzijo. Tukaj odlozhen od fveta fe je oj-
firo poBil, veliko molil in premifhljeval bo-
shjo voljo; vlim je bil sgled pokorjenja inpo-
nishnoBi. Deliravno je premagal fvoje po-
shelenje, vender fam febi fhe ni upal; fhel
je v’ klofhter fvetiga Dominika, de bi v’ fa-
moti in v’ pokori shivel do fnierti. Ondi je
bil poln ponishnofli, pokorfhine in vfiga do--
briga. Njegovi oblaBniki fo ga nekoliko zha-
fa puBili v’ tihoti, molitvah, poBih in drusih
dobrih delih fvojo dufho ozhifhevati. Kader
fo ga miflili sadoBi zhiBiga in vnetiga, fo ga
permorali mafhnikovo pofvezlienje prejeti.
Ref je bil mafhnik po volji boshji; vedno li
je persadeval grefhnike fpreobrazhati, in
pravizhne uterdovati. Is gorezhih shelj du-

8  *

— ll6  —

fham v’ nebefa pomagati je veliko meft obho¬
dil, vedno fe poBil, povfod osnanoval befe-
do boshjo, in veliko grefhnikov fpreobernil.
Njegove befede fobile mozhne, pa ljubesnji-
vo mozhne, ker je prej delal', kakor je dru¬
ge uzhil. Bil je ponishen s’majhnimi, fer-
zhen s’ velikimi, in vfe gaje rado ubogalo.
Sdelan od velikiga terpljenja in pokorjenja je
ravno velikonozhno nedeljo, petnajfli dan ti-
ga mefza, safpal v’ Gofpodu v’ letu 1240.

Nauk.

Od nizhemerne in pohujjhljive nofhe .

.Sveti Peter Gonzalez je, preden fe je
fpreobernil, fvoje telo nizhemerno oblazhil,
de bi febi in fvetudopadel. Bil je bogat; ven-
der je grefhil , ker fe je prevsetno nofil zhes
fvoj Ban, in shelel fvetu dopafii. Bog ga je
ponishal, in osdravil f’ fvojo gnado od te ne¬
varne bolesni; potlej je bil v’ vfim ponishen.
Oblazhilo je zhloveku potrebno, pa to pri-
zhuje od sgubljene nedolshnofii in od llabofti
njegoviga telefa. Neumno je tedaj fe povi-
fhevati 1 ’ tiflim, kar bi ponishatimoglo. Ne-
zhednoB ni k’ nobenimu pridu, nizhemernoft
veliko manj; nemarnoft ni dobra, prevset-
noft je huda. Modri pravi: ti Ne povijhuj fe
f fvojim oblazhilam 4 Sirah n, 4.

Tvoje oblazhila naj bodo po navadi do¬
brih in po Banu; ako nifo, fi preprizh.in, de

— n 7  —

ljubifh neumno febe in fvet ( Sveti Hieronim
pravi: ,,Ponishno oblazhilo pomeni sani-
zhevanje fveta.”  Tedaj pomeni prevsetno
oblazhilo Ijubesen do fveta. Refnizlmoje to:
„Te/efno oblazhilo pokashe zhloveka.”  ( Sirah
19, 27. Sdaj ni fkoraj mogozhe raslozhiti
ftanov po telefnim oblazhilu: ne lozhi fe Go-
fpod od hlapza, bogatin od uboshza. Kriftuf
pravi: „Meri ‘mehke oblazhila nojijo, fo v'
kraljevih hijhah."  Mat. 11, 8. Sdaj tanzhi-
ze noiijo ubogi v’ revnih hifhah, in nar um-
nifhi rokodeli ne vedo kako berazhem uftre-
zhi. Od tod isvira veliko hudiga. Denar
gre sa shlahtne oblazhila; ljudje previfoke'
nofhe fo previfoki v’viim; prevsetno oblazhi¬
lo je mladim napeljovanje v’ hudo ; na sadnje
sadeva prevsetneshe vredno obljubljeno pla-
zhilo, saframovanje, ubofhtvo in dofti hudiga.
„Kdor fe povijhuje, bo ponishan.’’  Mat.
23 , 12.

Oblazhilo more biti framoshljivo  in po
/pola.  Navade fo mnoge , fkoraj vfaka de-
shela ima fvojo; vender kar shali framoshlji-
voft, ni nikoli perpufheno. Prav lepo pifhe
fveti Pavel od tiga: „Manj shlahtne ude s *
vezlu zhafijo obdajamo , in kar je nepo/hte-
niga na na/, ima vezhi fpojhtovanje''  I.
Kor. 12, 23. Nepofhteni udje vezhi framosh-
ljivofti potrebujejo, savoljo fvoje in drusih
flabofh. ( Sveti Pavel fofeb no shenfkim sapo-
ve framoshljivoft rekozh : , ShenJKe naj fe f’
pojhlenim oblazhilum framoshljivo naprav -

— 1,8 —

Ijajo .” I. Tim. 2 , 9. Shenfl;a neframno le-
potizhena in oblezhena je saderga hudizheva;
ni mogozhe rediti in praviti velike fhkode, od
njene neframne nofhe (lorjene. Kratko, pa
flrafbno govori fveti Ambrosi: „Ona je pre-
bivalijhe /mdizhevo.”  4 Silno oftudno je tudi
bres velike lile ali fmertne nevarnoiti drusiga
fpola oblazhilo oblezhi. Tukaj ne bo popifa-
no, kaj in koliko hudiga samore is tiga isri-
rati; sadofti je rezhi, de je to slo pregrefhno.
Gofpod Bog sapove po Mojsefu : „ShenJka naj
ne oblazhi mo/hkiga oblazhi/a, tudi ne rnojh-
ki shenjkiga  j sakaj to je per Bogu gnjujo-
bal'  V. Mojs. 22, 5 . Zerkev je take ozhitno
pokorila, ker je sapovedala: ,,Kdor je oble¬
kel oblazhilo drusiga fpola, fe more iri
leta pokoriti ’’ Te pregrehe l'o deleshni,
kteri oblazhilo pofodijo ; torej morejo tudi te
pokore dejeshni biti.

Ljubi moj! bodi ponishen v’ ferzu, in
bofh tudi v’ oblazhilih in v’ viim po navadi
dobrih frojiga ftanu. Sdaj ni nobene perme-
re  per neumnih, pa ti fkerbi fvojo dufho
ohraniti v’ zhafti per Bogu. ,, Tvoja fnaga
naj ne bo unanja v’ pletenih lajeh , ali v’
obloshenji slata, ali v' nojhishlahlnih obla-
7kil, ampak d notranjim zhloveku."  I.‘Pet.
3,3  — 4. Veliko bolj fe varuj pohujfhlji-
viga oblazhila noliti, in odvrazhuj fvoje ozhi
od naliav neframnih ljudi, de ne padefh v’
pogubo. Nedolshna in framoshljiva lepota je
nevarna, koliko bolj je nelramoshljiva ? „ L Slo-

— lig — :

ri tedaj saveso f’ fvojimi ozhmi, de fvoje
dujhe ne pohujjhajhj  Job. 3i, 1 .

Molitev.

O Bog! fposnam fvojo prevsetnoft in ni-
zhemernoft. Veliko bol) fim fkerbel sa lepo¬
to fvojiga flabiga telefa, ko sa zhiftoft fvoje
edine dufhe; pod lepimi oblazhili fim imel
omadeshevano dufho; pred fvetam lini bil lep,
pred teboj oftuden; fim hvale ljudi ifkal, tvo-
jiga obfojenja pa fe nifim bal. O neumnesh!
zhe fim le eniga vidil nizhemerne nofhe , fim
ga bersh pofnemal; zhe ga nifim mogel, fim
vfaj shelel, in nifim maral sa dobri sgled po-
nishnih. t Sim fe isgovarjal; ,,Nizh hudiga
ne miflim';” pa nifim bil isgovorjen, ker fte
ponishnoft in framoshljivoft smeraj sapoveda-
ne. Moji išgovori fo bili prasni, ker je mo¬
je ferze bilo flabo, in fim shelel neumni-
mu fvetu dopafti. Ponishaj me, o ufmiljeni
Gofpod! kakor fi ponishal dufho fvetiga Pe¬
tra Gonzaleza, de v’prihodno ljubim ponish¬
noft, popravim dano pohujfhanje, in fker-
bim sa lepoto fvoje dufhe, in tebi dopadem.
Amen.

- 120  -

XVII. dan maliga travna.

tSveti tShlefan minili.

t Sveti ,Shtefan je  bil rojen na Englendarfkim
od shlahtnih in bogatih (tarfhev. Gnada bo-
shja ga je obvarovala sapeljivofti fveta. Otrok
fhe ni nizh otrofhkiga nadfeboj imel, ker ga
je le Bog, in kar Bogu dopade, vefelilo. Smi-
raj je shelel, kolikor je mozh, ob perlosh-
nim zhafu fvet sapuftiti, in Bogu popolnama
flushiti. Kar je vedno per ferzu imel, je Bo¬
ril. ( Shel je zelo mlad v’ klofhter bratovfhi-
ne fvetiga Benedikta. Zhes ene leta je fhel
v’ Pariš, de bi pod imenitnimi uzheniki fe nau-
zhil popolnifbi Bogu flushiti. Ondi je fofeb-
no fkerbelprav umetifveto pifmo, in po njem
ftanovitno shiveti.

Bil je poln ljubesni do Boga in do blish-
niga: njegovo sadershanje je bilo perljudno
in dobrovoljno, pa vfelej modro, framoshlji-
vo in brumno ; njegovo oblizbje je bilo lju-
besnjivo vefelo is notranjiga vefelja fvetiga
Duha ; vli dobri fo ga bili vefeli. Is Parisaje
fhel s’ dobrim tovarfhem v’ Rim, v’veliko
mefto vfiga kerfhanflva, obifkat pokopalifh
fvetih apofteljnov Petra in Pavla in fvetihmar-
ternikov. ( S’ tem fvetim tovarfhem fta po po¬
ti govorila od fvetih rezili, ali molila, ali
pfalme pela, alimolzhala, in kaj fvetiga pre-

- 121

mifhljevala. Ko fta v’ Rimu po fvojih gore-
zhih sheljah nalitila fvojo dufho, fia fhla na-
saj na Franzofko. ( Sveti ( Shtefan je svedil,
de v’ klofhtru Molesmu minihi shive v’ fofeb-
ni fvetofti, in shelel per njih oftati; prohl je,
in tudi bil vset v’ njih drushbo. Dokler bo
tihi minihi bili ubogi, in fo shiveli f’ fvojim
trudam, fo bili ref fveti; kader fo pa oboga¬
teli, in bres truda shireli, je bogadvo obro¬
dilo lenobo, mehkobo in flabo shivljenje. Bo¬
gatini fveta, vid iti bogabojezhoft tihih mini-
hov, fo hite i jih obogatiti; bogadvo pa )&
potlej posherlo bogabojezhoft.

,Sveti ( Shtefan je bil tiga slo shaloften, in
fi je veliko persadeval fvoje brate preuzhitiin
poboljfhati, pa ni nizh opravil. Bal fe je sa
fvojo dufho, fe napravil v’ Lijon k’ velizimu
fhkofu Hugonu, mu vfe odkritoferzhno po¬
vedal, in po njegovim dopufhenji s’ dvema
tovarfhema fhel v’ pufhavo Zidel, de bi on¬
di po sapovedih bosbjih in po podavah fveti-
ga Benedikta popolnama shivel. ( Strafhna je
bila tida pufhava, njemu pa ljuba, ker je
hotel lvetu odmreti, de bi s Jesufam vekomaj
shivel. Ondi je f’ fvojimi tovarfhi is pofeka-
nih drevef naredil flabo prebivalifhe in rev¬
no zerkev. Vfe, tudi v’ zerkvi, je bilo ubosh-
no, pa fveti ( Shtefan je miflil, invezhlsrat
djal: „Mi molimoBoga s'nedolshno dufho',n" s’
slatam ali J rebram’’  Ti dobri minihi fo bi¬
li od drusib dolgo preganjani; pa njih ref-
nizhna fvetoft je bilafposnana, papeshi, f hkof.

122  —-

je, kralji in vli fo jih v’veliki zhafli imeli.
Kmalo potlej fe jim je fveti Bernard perdru-
shil in tudi veliko drusih pokore sheljnih.
4 Sveti ( Shtefan ni le fkerbel sa fvoje minihe,
ampak tudi, kolikor je premogel, sa vfo ka-
tolfhko zerkev, de bi vli mirno in bogaboje-
zhe shiveli. Tli fo ga slo zhaftili, fam pa fe
je slo sanizheval. Enkrat fe jih je nekaj tiho
pogovarjalo od njegovih dobrih del, in na
sadnje fo rekli: „On je velik fvetnik.” ,Sli-
fhati njih govorjenje, je bil v’ shivo rassha-
ljen> in jim je ponishno rekel: „Yam povem,
de pojdem v’ velikim llrahu pred pravizhno
fodbo boshjo; zhe lim kaj dobriga ftoril, ni-
lim is fvoje mozhi, ampak f’ pomozhjo gna-
de boshje, kteri lim morde bil velikokrat ne-
sveft/’ Tako je refnizhno miflil, in ponish¬
no od fvojiga saflushenja govoril sadnji zhaf
fvojiga shivljenja. Umeri je poln dobrih del
ofem in dvajfeti dan fufhza v’ letu no/j,
pa zerkev le danf njegov fponiin obhaja.

Nauk.

Od boshjih pot.

.Sveti t Shtefan je shelel iti, in tudi fhel
v’ Rim obifkat in zhallit pokopalifh fvetih apo-
fleljnov Petra in Pavla in fvetih marternikov.
Brumniga prijatla je feboj vsel: vfo pot fta
molila, ali premifhljevala fvete rezhi. Tako
je sapifano od njega, in to prizhuje, kako go-

— 125  —

rezhe je potlej molil po Rimfhih zerkvah, kte«
re je obifkal. To fe sdaj fploh rezhe: „Bo-
shja pot, na boshjo pot hoditi.” Sa to je
vprafhanje:

Ali je sapovedano ali prepovedano, do¬
bro ali flabo hoditi na boshjo pot? To ni sa¬
povedano , tudi ne prepovedano po nobeni
boshji sapovedi; torej samore biti dobro ali
flabo po okolifhinah, konzu in sadershanji.
Verni fo vfelej fpofhtovali fvete kraje f’ pri-
zhijozhoftjo in kervjo Jesufovo pofvezhene,
tudi pokopalifha fvetih apofteljnov in marter-
nikov; eni fo jih is radovoljne brumnolli obi-
fkovaii, kakor ozhaki prizhujejo. Zhe lo eni
hodili is dobriga ferza, in to nesapovedano
opravilo prav opravljali, ni bilo malo drusih,
kteri fo hodili na boshjo pot is sgoli radoved-
nofti ali malopridnofti. Sato fo fveti Janes
Nizhan, fveti Bonifazi fhkof, fveti Idelbert
tudi fhkof in fhe drugi odfvetovali na boshjo
pot hoditi. Ravno savoljo flaboili, nevarne
drushbe in drusih urshahov je fhe sdaj sapo-
ved, ne is fare hoditi f’ prozelijo bres foieb-
niga perpufhenja.

.Sedanjim kriltjanam fploh ni varno na
boshjo pot hoditi. Zhe eni is dobriga lerza
hodijo, in fe prav sadershe", hodi veliko dru¬
sih bres dobriga konza, in ima perloshnoft
huje Boga rasshaliti. Tudi t*fli, kteriin ni no¬
bene nerodnolli ozhitati, flabji morebiti do¬
mu pridejo. Zhe ravno v’ romarfki zerkvi
bolj gorezhe molijo, lahko od druge hrani

flabe, ker veliko nepotrebniga ali flabiga fli-
fhijo ali vidijo; morebiti pridejo v’nevarnoft,
ktera bi jih ne bila sadela, ako bi bili doma
oftali. Ljubi moj kriftjan! famota jevarh ne-
dolšhnofti; ta je tebi in flednjimu nar bolji,
velika drushba ni nikomur prav varna. Mor-
de pufhafh fvoje otroke brespotrebniga dufh-
niga varha, in samudifh veliko dolshnoft
fvojiga (lanu. Ob nedeljah in prašnikih te ne¬
kaka dolshnoft saveshe f’ fvojim duhovnim
sdrushen biti per boshji flushbi, kar ni mo-
gozhe, ako nifi doma; tudi nifi. morebiti ni¬
kjer per kerfhanfkim nauku. Je li pravizhno,
de je romarfka zerkev prevezh natlazhena,
farna pa prašna domazhih otrok?

Ne perpufti fvojim otrokam in mladi dru-
shini okoli hoditi na boshjo pot. Vlim, tudi
modrim, je varnifhi doma oftati, mladim pa
je potrebno. Tvoji otrozi in mlada drushina
is fsgoli radovednofti ali malopridnofti lilijo
okoli hoditi delezh fpred tvojih ozhi. Ne mo¬
re ti nesnano biti, kako flabo femladi sader-
she po boshjih potih: fmeh, flabo govorje¬
nje, mnoge nevarne perloshnofti, rasujsda-
nje in oftudnoft je navadno. Morebiti fo tvo¬
ji otrozi ali tvoja mlada drushina od rasiijsda-
nih nagovarjam rta to pot; potlej poofhtari-
jah mladi obojiga fpola pijejo, plefhejo, ali
po poti eden drusiga ranijo s’vfo sapeljivoftjo.
Bog hotel, de bi fhe kaj hujfhiga ne bilo!
Zhe ti tvoj otrok pravi: }>< Simfe obljubil na to
ali uno boshjo pot;” ne daj fe ushugati, ker

125

ga ta obljuba bres tvojiga perpufhenja in do¬
voljenja ne saveshe. Odgovori mu: „Oblju-
bi doma oftati, in ta obljuba bo Bogu in me¬
ni vfhezh.”

Tudi nekterim drusim je flabo na boshjo
pot hoditi. Je bilo she sgoraj rezheno, de,
kdor pufha fvoje otroke ali fvojo mlado dru-
shino bres dufhniga varha, samudi imenitno
dolshnoft is nepoirebniga opravila. Je flabo
tiftim, kteri is nepokorfhine dofvojiga doma-
zhiga paftirja in is nepokore duha gredo de-
lezh odkladat teshke butare fvojih grehov.
Pred fvojim domazhim fpovednikam bi ne
opravili, ker fo v’ flabih perloshnoftih, ali
nozhejo fovrashniku odpuiliti, ali nozhejo
ftorjene Jirivize popraviti, doma fo ozhitni
grefhniki; pa delezh od doma fo pravizhni,
ker fo febi in fpovedniku nesnani: sato gre¬
do, de fvojo flepo veft potolashijo. Boshja
pot je flaba pot vlim, kteri ne gredo is do-
briga konza, in fploh vlim flabim. Pijanzi,
nezhiflniki, rasujsdanzi radi hodijo na boshjo
pot; pa koder hodijo, pufhajo sa feboj fled
fvoje napazhnofti. Obojiga fpola namefhani
po ofhtarijah, po poti v’ flabim govorjenji,
pridejo vzhafi ponozhi domu; pijanzi in lla-
bi fantje perderejo pijani domu, vpijejo in
vrifkajo, de fe grizhi trefejo; veliko drusiga
hudiga fe godi: to fe pravi boshjo pot oprav¬
ljati !!!

Porezhefh : „Tudi fveti Joshef s’ Marijo
in s’ Jesufam fo hodili na boshjo pot v’ Jera-

— 126 —

salem, sakaj pa sdaj sanizhujejo boshjepoti?”
4 Sveti Joshef f’ Cvojo Cveto drushino je hodil v’
Jerusalem ozhitno Boga molit, ker v’ vli Ju¬
deji ni bilo nobeniga drusiga tempeljna, in
ker je to bilo od Boga sapovedano. V. Mojs.
16, 16. Sdaj imajo krilljani povfod zerkve
in boshjo Clushbo. Nobeden ne sanizhu je bosh-
jih pot, ampak flabo sadershanje malovred¬
nih kriftjanov, kteri fo ognjeni sa nesapove-
dano duhovno opravilo, nar fveteji sapovedi
pa sanizhujejo. Ako pagrefh na boshjo pot,
pojdi is fvetiga namena.

M o l i t e v.

O Jesuf, uzhenik dopadljive boshje Clush-
be! premalo rasfvetljena je bila moja do te¬
be, in flaba moja zliaft do tvojih Cvetnikov.
t Sim rad hodil na boshje poti, in mi ni bilo
mar hoditi po poti tvojih Cvetih sgledov in
naukov; tvoje Cvetnike Jim po unanje zhailil,
po njih shiveti pa nifiin hotel; trudil Cim Cvo-
je telo s dolgo potjo, in pridno Cim delal,
kar mi nifi sapovedal, pa ne, kar bi samoglo
moje hudo poshelenje ukrotiti. GoCpod! daj
mi pravo brumnoft, de ti v’ reCnizi llushim,
de bodo moje miCli vCelej C’ tvojimi sdrushe-
ne, to je prava pot v’ nebeChko kraljeftvo.
JSveti ( Shtefan! CproCi mi od Boga po JesuCu
KriftuCu ljubesen, v 1  kteri le je prava boga-
bojezhoft. Moji premehki natori je vCe lo-
shej in ljubfhi, ko febe pokoriti in premago-

- 12 "j  —r-

Vati. Kar me vefeli, me lahko ftane zhe je
ravno teshko ; poshelenja nozhem premago¬
vati, in fkerbim le s’ uhanjimzbefhenjemBo¬
ga moliti, kar je premalo. Obljubim po po¬
ti Jesufovih sgledov in naukov ftanovitno ho¬
diti, de pridem frezhno v’ nebefhko kralje-
ftvo. Amen.

XVIII. dan maliga travna.

tSveti t Simeon Jhkof in tovarjhi , marterniki.

^Sveti ( Simeon je bil veliki fhkof v’ ,Selevzii
na Persijanfkim ob zhafu neverniga kralja la¬
porja. She apoilelni fo v’ tem kraljeftvu ker-
fhanfko vero osnanovali; torej je bilo v’njem
veliko vernih kriltjanov, vender pa fhe veliko
vezh malikovavzov, kteri fo fonze in'druge
Avari molili. t Sapor je fovrashil kerfhanfko
vero, in sato tudi vfe kritljane. Grosovitno
hudo jih je preganjal in moril. t Sozomen pi-
lhe, de jih je fheftnajft tavshent po imenu
snanih, ki fo bili savoljo katolfhke vere neu¬
smiljeno umorjeni, po imenu nesnanih pa ni
fofhteti. Med njimi je bil tudi lveti t Simeon
fhkof. Kar nam je fveti Maruta od njega sa-
pilaniga sapuftil, bo sdaj povedano.

V’ letu 340 fo malikovavzi kralja lapor¬
ja soper kriftjane slo nadrashili, rekli fo mu

— 128 —

namrezh: ,,Varuj fe krifijanov; Rimljanamin
njih zefarju fo prijatli, in sa tega voljo filno
nevarni, pofebno pa .Simeon fhkof.” Kralj
uhashe hrilljanam po fvojim kraljeftvu, de
naj fvojo vero sapufte, njih bogove molijo,
in jim s’velikim fhtrafnigi in zlo f’fmertjo shu-
ga, zhe ne bodo pokorni; tudi jim je hujfhi dav¬
ke naloshil kakor drugim fvojim podloshnim, de
bi raji od vere oditopili. .Sveti .Simeon fhkof
pifhe neufmiljenimu kralju: „Kako bi fe jed
fmel braniti fvoje shivljenje dati sa ljuddvo,
ki mi je srozheno fkerbeti in delati sa njego¬
vo svelizhanje, ker je JesufKriftuf radovoljno
sa vef fvet umeri, in ga f’ fvojo kervijo odre-
fhil ? Ne shelim shiveti, ako mi ni mogozhe
bres greha shiveti, in tudi Bog ne dovoli, de
bi shivljenje ohranil dufham v’ fhkodo, sa
ktere je njegov edini .Sin umeri. Bojezh pa
tudi nitim tolikanj , de bi li ne upal hoditi po
ftopinjah fvojiga Svelizharja; sakaj njegova
miloft'mi daje mozh sa-uj  darovanimu biti.
In tudi moje ljuddvo bo umeri o sa vero, po
kteri bo svelizhanje sadobilo. ’

Kralj fe rasferdi. Pomoriti rezhe mafh-
nike in dijakone, podreti njih zerkve, omade-
shovati fvete ze.rkvene pofode in oblazhita.
,^Simeona pa, pravi kralj, kteri BogaRimfki-
ga zefarja moli, moje bogove pa saframuje,
mi pPrpeljite, de ga ohladim.” Perpeljejo
ga. Malikovavzi ga hudo toshijo ; kralj pa ga
je prijasno pogledal, in mu rekel; „Verjemi
mi, .Simeon! dobro ti h ozkem • moli lonze,

— 129  —

in dobro bo tebi in tvojimu ljudftvu.” .Sime¬
on odgovori: „Kako zhem fonze moliti, ko
fhe tebe ne molim, ki fi vender zhaftitljivfhi
kot fonze! Mi le eniga Gofpoda in Boga Je-
sufa krishaniga fposnamo in prizhujemo.” —
Kralj rezhe: ,,Ko bi kakiga shiviga boga mo¬
lil, bi she ne sameril tvoji flepoti; ko pa
zhloveka molifh, ki je na krishu umeri, ti ne
morem persanefti. .Spremifli fi, in moli fon¬
ze ; dal ti bom potlej bogativa, in k’ imenitni
flushbi te hozhem povsdigniti.” .Simeon od¬
govori : „Ti nimafh praviga sapopadka od
Jesufa. Glej, on je ftvaril fonze in ljudi, in
ko je na krishi umiral, je fonze otemnelo,
in ljudje fo trepetali, in djali:” Gotovo je on
bil boshji fin! Zhaftito in is laftne mozhi je
is groba vftal in fhel v’nebefa. Zhaft, ktero
mi ti obetafh, me zlo nizh ne mika: vezhi
zhaft mi je Bog perpravil v* nebelih.” Kralj:
,,Varuj vfaj fvojiga shivljenja in pa shivljenja
drusih, ki bodo P teboj vred pomorjeni, ako
terdovraten oftanefh.” .Simeon: ,,Zhe mif-
lith to hudobijo ftoriti, vedi, de te satozha-
ka huda fhiba, P ktero te bo naf vlih fodnik
ftrafhni fodni dan po fvoji nefkonzhni pravi-
zi udaril. Jeft ti pa rad dam fvoje telo in
shivljenje, de ftorifh sh’ njim, kar fe ti po¬
ljubi.” Kralj: ,,Zhe je pa taka, defe famho-
zhefh pogubiti, naj fe ti pa sgodi po tvoji Voz¬
lji. Ali tvoji prijatli fe mi fmilijo, in fkufil
jih bom odverniti od njih neumnofti, ko bo¬
do tebe terpeti vidili.” .Simeon: Bolh vidil,

9

v - lOP -

de bodo rfi flanovitni oflali, in raji ^hafno
shivljenje sgubili, kakor pa vezhno, in ko bi
jim ti tudi vfe fvoje kraljeBvo obetal, bi ga
ne hotli sameniti sa krono, ktero jim jeJesuf
v’ nebelih perpravil.”

Kralj vidi, de fvetiga mosha po nobeni
ženi ne more napraviti, de bi fonze molil,
ga v’ firafhno jezho rezhe vtakniti. Drugi
dan ga fpet pred kralja perpeljajo. Kralj ga
sazhne vnovizh prav prijasno nagovarjati, - de
naj fonze moli, ako mu je shivljenje ljubo.
Pa fveti ( Simeon je djal vef ferzhen: „Le ni¬
kar me vezh ne fkulhaj, ker je vfe saBonj!
Glej she je perpravljena misa, ki bom saklan
na njej, in Bogu darovan, in pa komaj she
zhakam priti k’ nebefhki vezherji, kamor me
Gofpod vabi.” Na to ga kralj vef raskazhen
ukashe peljati na morilhe in mu glavo odfe-
kati. Sh’ njim fo gnali tudi Bo drugih vernih
kriBjanov, med kterimi je bilo pet fhkofov
in vezh drugih duhovnov. Vfim fo glave od-
fekali. .Sveti .Simeon pa je mogel gledati,
ker fo miflili, de ga bo vfaj potem grošaob-
fhla, in bo vero satajil. Pa Banoviten v’ fre-
di neufmiljenih rabelnov fe ni zlo nizh bal J
fhe le ferzhnoB je dajal viim drusim obfoje-
nim, in jih opominjal, de naj radi umerjejo
sa Jesufovo vero, ker bodo nekdaj frezhno od
fmerti vBali, in vezhno vefelje v’nebefih vshi-
vali. Bog je dal, de le eden ni odBopil od
vere, vli fo radi invefelo umerli. Na sadnje
fo tudi fvetimu .Simeonu glaro odfekali. Vfi

fo umerli 17. dan maliga travna v’ letu 34 1 ,
ravno veliki petih, ker je fveti ( Simeon ved¬
no shelel, de bi ob dnevu Jesufove fmerti
tudi on fvoje shivljenje fklenil.

N a u h-

Ne neumno ljubili pofvetniga blaga  ?

( Sveti ( Simeon, drugi fhkofje, duhovni
in verni, ki fo prebivali pod oblatijo maliko-
vavfkiga kralja Saporja, fo sanizhevali fvet
in njegovo bogaftvo, de bi li saloge napravili
v’ nebefhkim kraljeftvu. Hudo ftifkani in pre-
oblosheni od nevernikov fo s’ vefeljemprenefli
vfe nadloge, in ftanovitni oftali v’ fveti veri,
Pofnemali fo perve verne, kterim pifhe fveti
Pavel: „ Ropanje fvojiga premoshenja Jte
s' vejeljem prejtali, ker Jte Jposnali, de
imate boljjhi premoskenje v 1  nebejih Hebr.
10, 34. Taki bi mogli vli biti, in le tako bi
bili ftanovitni v’ boshji flushbi.

Varuj fe lakomnofti blaga, ker is nje ve¬
liko hudiga isvira. Lakomnik je malikovaviz
fveta: malo upa v’ vfigamogozhno in modro
previdnoft boshjo, v’ nadlogah ni po boshji
sapovedi poterpeshljiv; malo mara sa pr avi¬
zo, in je ne fposna; je neufmiljen s’ blish-
nim, tvidi f 1  potrebnimi, in nobenimu ne po¬
maga? bres fvojiga dobizhka; je mersliga in
nepokojniga ferza, savoljo tiga malo in flabo
moli; zhe tudi moli, sato moli, de bi bilfre-

162  -

zhen na fvetu; je velikokrat jesen jn prepir¬
ljiv, ker mu nar manji fhkoda prefune fer-
ze; nikoli ni fvojiga Ilanu ali fvoje frezhe sa-
dovoljsn; zhe ima malo, sheli vezh imeti,
zhe ima dofti, mu vender nisadofti; v’ frezhi
je preneumno velel, v’ nefrezhi preneumno
shaloften. Kako more tak Bogu flushiti ? Ni
prevezh od hudobe lakomnofti modri govoril:
f,lVizh ni hudobni/higa od lakomnikanizh
ni krivizhnijhiga, kakor denar ali kaj dru-
siga umno ljubiti , sakaj tak ima tudi du-
fllo na prodaj:  ( Sirah io, 9, 10. Juda je
refnizhno to ftoril, ker je is oftudne lakomno-
ili prodal nedolshniga Jesufa neufmiljenim Ju¬
dam, fvojo edino dulho hudizhu. Ni mogo-
zhe praviti vfiga hudiga, kar is grefhne la-
komnofti isvira: praviza, refniza, zhiftoft,
pofhtenje, nedolshna kri, mefta, deshele in
vfe je na prodaj, ako lakomnoft gofpoduje
ferze. Prav Hm govoril: Varuj fe lakomnofti.

Lakomnoft je fkrita pregreha. Lakom¬
nikov je fvet poln, vender lakomnika ni. Vid¬
ne ftvari lahko sapeljujejo zhloveka: fkoraj
vfak ljubi prevezh fvoje telo, in is te neumne
ljubesni prevezh fkerbi sa fvet; vender kdo
fe fposna? Delavnoft, pridnoft in previdnoft
ni prepovedana od Boga, pa lakomnoft je
prepovedana, is ktere isvira prevelika Ijube-
sen do blaga in preobilne fkerbi sa zhafno
frezho. Dolgovi, otrozi, hude letine, *in kaj
taziga, fo isgovori prefkerbnimu zhloveku,
de fe pravizhniga dela, in fe ne fposna. Eni

io5

fo lakomniki bres krivize drusih, ker fvoje
pravizhno blago prevezh ljubijo ; sato menijo
nedolshni biti. Eni pa fo blishnimu krivizh-
ni; vender fene fposnajo, ker fvoje krivize
isgovarjajo, in jo lahko isgovarjajo, ker la¬
komnik ni pravizhne vefli. Ravno sato je
Jesuf opominjal: ,, Glejte  , in varujte JevJe
jakomnojti''  Luk. 12, i 5 . To je: Glejte,
premiflite dobro fvoje ferze, ker je smota
lahka, in varujte fe prav fkerbno te fkrite
flikodljeve pregrehe.

t Srezha ali nefrezha rasodeva tvoje ferze.
Zhe fi ubog v’ duhu, li sadovoljen tudi v’fvo-
jim ubofhtvu, ker shivifh, de bi Bogu flushil
in fe popolnama sanafhafh na Jesufove befe-
de: „Ozhe nebejhki shivi ptize pod nebam,
nijte li vi veliko vezli ko one? On oblazhi
limbarje na polji, kolikanj bolj bo vaj?
,Sej ve, de vjiga tiga potrebujete. Ne Jher -
bile tedaj  ( nepokojno  ) rekozh: Kuj bomo
jedli, ali J' zhem Je bomo oblazhili ?’’ Mat.
6, 26 — 3 i. Ubogi v’duhu rezhem, fe sa-
nafha na boshjo obljubo in na ufmiljeno boshjo
previdnoft, dela in fi persadeva f’ pridam sa
shivesh in oblazhilo; pa ne nepokojno in la¬
komno. V’ frezhi hvali Boga, pa ni neumno
vefel; v’ nefrezhi je Bogu pokoren, poter-
peshljiv in pokojin, ker ima pred ozhmi be-
fede Jesufove : ,, Blagor ubogim v' duhu, sa -
kaj njih je nebe/hko kraljejtvo.’’  Mat. 5 , 3 .
Lakomnik je vef drugazhen. On le febi shi¬
vi, je malikovaviz fveta, in ne mara sa pri-

— io4 —

hodne obljublene dobrote : sa to je v’ frezhi
neumno vefel, in v’ nefrezhi ref pobit in ne-
poterpeshljiv; dobro in hudo je njemu fhkod-
Ijivo. Refnizhno je tedaj, kar od lakomnikov
pifhe fveti Pavel: „Kdor Ziozhe obogateti,
pade v' fkujhhjavo in Sadergo hudizhevo  , in
v veliko Jhkodljivih stielj , klere zhloveka
potope v' pogubljenje) sakaj korenina v Ji-
ga hudi g a je lakomnojt.’’’  I. Tim. 6, 9. 10.

Preljubi moj! varuj fe lakomnofti, ker
ti bo ta napravila nepotrebne in fhkodljive
fkerbi, te pa te bodo odvernile od Boga, ka¬
kor modri prizhuje: „l\epokojna Jkerb fer-
ze od Boga odverne ( Sirah Si, 2. Ti me-
nifh najti fvoj pozhitik v’obilnofti; pa ne bo
ref, fhe le bolj nepokojin bofh. Premifli do¬
bro befede Jesufove : ,,Kaj pomaga zblove-
ku, zhe vej fvet dobi, fvojo dujho pa po *
gubi^j  Mat. 16, 16.

Molitev.

O Jesuf! ti liuzhenik ubofhtva in pokor-
jenja, vender te nifim do sdaj poflufhal. Ti
Gofpod riiga, ii hotel rojen biti od uboge
matere v’ rasdertim hlevi med neumno shi-
vino bres vfe poftreshbe, potlej fi bil smiraj
ubog; jeli pa hrepenim po bogaftvu, in fim
nepoterpeshljiv v’ ubofhtvu, kteriga lim po¬
treben. Ti fi me uzhil fi saloge fpravljati v’
nebelih, ne pa na semlji; vender le sa zha-
fno frezho fkerbim, ktera mi ne bo nizh po-

—. iSS —

magala r’ rezhnofti, morebiti fhe le fhkodo-
vala. Ti, kralj nebef in semlje, firefnizhno
djal: Ptize imajo gnjesda, lifize imajo jame,

le jeft nimam kam Tvoje glave nafloniti; jed
grefhna Hvar, pa lim lakomnih shelj, in mo¬
je shelje nifo nikdar naliterie. Osdravi ti mo¬
je lakomno ferze in mojo nepokojno dufho,
de bom loshej tebi flushil. O fveti ( Simeon
in tovarfhi marterniki! vi mifproliteod ufmi-
ljeniga Jesufa sanizhevanje fveta in njegovih
lashnjivih dobrot, de mi ne bo drusiga mar,
ko Bogu biti pokoren, tudi v’ niškim fta-
nu in v’ ubofhtvu. ^profite mi to potrebno
gnado, de bom perpravljen 11 saloge fprar-
ljati v’ nebelih, in jih potlej jvekomaj vshi-
vam. Amen.

XIX. dan maliga trama.

t 'Sveti UJtazan marternik.

t^Jveti Ufiazan je bil eden vifhih flushabnikov
Persijanfkiga kralja Saporja. t Slushil je prej
lijegovimu ozhetu, in je Saporja, dokler je
bil ihe otrok, namelti ozheta po rokah nofil
in ofkerbel. Ko je Sapor bil kralj, je povsdi-
gnil Uftazana is hvaleshnofti do njegove ftresh-
be, ga je ljubil, in smiraj sraven febe imel.
Uflazan je praviga Boga fposnal in veroval,

_B*E7 l36 -

p^ i$ drahu pred kraljem Saporjem je s’ dru-
simi Persijani molil fonze, Kader fo foldatje
fvetiga fhkofa ( Simeona pred kralja peljali,
kakor je bilo rezheno pod vzherajfhnjim dne-
vam, je Ufiazan ravno pred kraljevo hifho
fedel. Vgledati tiga fvetiga fhkofa, vdane
hitro is fpofhtovanja do njega, fe mu niško
perkloni, in ga lepo posdravi; pa fveti 4 Si-
meon, kterimu je bila snana njegova nesve-
lloba, ni bil nizh vefel tiga ponishniga po-
sdravljenja, temuzh ga bidro pogleda, in gre
pred kralja. To je Ukazana tako vshivoushga-
lp, in filno peklo, de je na glaf fe sjokal in
rekel: „Glej! 4 Simeon, moj duhovni ozhe in
ftari prijatel, me savidi, in s’ menoj ne go¬
vori; kaj pa mi bo Jesuf rekel, in kako bom
pred njim obdal?’ Prijatli fo k’ Udazanuper-
tekli, in ga tolashili; pa ga nifo mogli uto-
lashiti. Kralj flifhi Udazana glafno jokati,
ga poklizhe in vprafha: „Kaj ti je, moj lju¬
bi Uftazan? te je li kaka huda nefrezha sade-
la?” Udazan odgovori: „0h, Bog hotel, de
bi me bile vfe nefrezhe sadele, preden lim
njega sapudil! Sdaj shalujem, in bom shalo-
val do fmerti, ker fim is flrahu pred teboj,
o kralj! fonze molil. Vedilfim, de fonze ni
Bog; vender fim ga molil k’ videsu, de bi fe
tebi perlisoval; v’ ferzu fim fposnal praviga
Boga, vender is hinavfhine fim molil fonze.
Ali sdaj obljubim in perfeshem, de dvari ne
born vezh molil, ampak praviga Boga, dvar-
nika nebef in seinlje.” Kralj je ofiermel , ko

—■ /i&7 —

je to govorjenje saflifhal. 4 S’ vfo perljudno-
ftjo nar prej, potlej pa ojftro je Uftazana po¬
govarjal kerfhanfko vero sapuftiti, in fonze
moliti; pa on je odgovoril: „Nikdar vezh ne
bom fonza molil, in fvojiga Boga sapufhal.”
Kralj fe je gi - osno rasferdil nad Tvetim Uftaza-
nam, in ga je bersh obfodil k’ fmerti. ,Sol-
datje fo ga popadli, in peljali k’Tmert. Rad
je fhel, vender ena rezh ga je pekla. Sol¬
date proti malo poftati, in pofhlje eniga Tvo¬
jih prijatlov do kralja rekozh: „0 kralj ! ti
vefh , kako tim fkerbnoin svetlo tvojimu ozhe-
tu in tebi do danafhniga dne smiraj flushil;
sa to Tvojo ftanovitno svetlobo te ponishno
profim, daj okliz&ti: Utlazan je obTojen, in
bo umorjen, ne savoljo kake nesvellobe ali
pregrehe soper kralja, ampak sa to, ker ni
hotel Tvojiga Boga sapuftiti, in Tonza moliti.”
Poflani prijatel je hitro in svetlo to opravil,
in kralj je rad v’ to profhnjo dovolil, ne rav¬
no sato,* de bi Uftazanu potlregel, temuzh
sato, de bi Te vti kriftjani po vlim kraljeftvu
preftrafhili in Tposnali: ,,Glejte! kralj ni ho¬
tel persanefti Tvojimu dobrimu ftarimu Tlushab-
niku, temuzh ga je umoril; kako bo pa nam
ako Tonza ne molimo?” ( Sveti Uftazan je po
Tvojim prijatlu sa to kralja profil, de bi po
mozhi popravil veliko pohujfhanje; ki ga je
drusim kriftjanam dal s’ gerdo hinavfhino, in
de bi Terzhno umerli sa vero v’ praviga Boga.
Potlej je veTel umeri.

— i38 —

Nauk.

Od hinavjhine.

,Sveti Uftazan pred fvojim fpreobernje-
Tij e m je fizer v’ praviga Boga veroval, in ga
fkrivaj molil; pa debi  fe kralju perlisoval,
je fonze ozhitno molil, defiravno je.vedil, de
fonze ni Bog, ampak boshja Hvar: to je hi-
navfhina. Kralj Sapor in njegovi malikovav-
fki podloshni nifo bili hinavzi, ampak neum-
neshi, ker fo menili, de fonze je Bog. Ufta¬
zan je bil hinariz, ker je ozhitno molil fonze,
defiravno je vedil, de fonze ni Bog. Kdor
drugazhi govori, ali fe sadershi, kakor mifli,
savoljo hvale ali is flabolti, on je hinaviz. Kdor
kaj mifli, in drugazhi govori, jelashnik; tu¬
di hinaviz je lashnik. ( Sveti Janes Krisoftom.
pravi: „llinaviz je enak zhloveku, kteri v’
fhemi hodi.”

Ni pa hinavfhina fvoje mifli ali llabofti
perkrivati, de bi ljudje pohujfhani ne bili,
ker ni modro vfe rasodevati bres potrebe ; ni
hinavfhina v’ poftnih dneh v’ lili nekoliko na
fkrivnim jefti, kader drugi ne vedo telefne
llabofti ali bolesni tiftiga, kije;  ni hinavfhina
fe nevedniga delati, de bi fe loshej svedlaka¬
ka potrebna rezh; ni hinavfhina fesadershati
po drusih v 1  perpufhenih rezheh, defiravno
fe ve, de sapoved ne saveshe. Krilluf ni bil
dolshen fhtibriniga denarja plazhati, vender
ga je, de bi drusih ne pohujfhal. Mat. 17  ,

— 1^9  —

26. Nesnaniga in nevedniga fe je delal pred
nzhenzama, ktera fta fhla v’ Emaj, de bi po
domazhe s’ njima govoril, in de bi njumifli
bile loshej rasodete vfim k’ poduzhenju. ( Se
je tudi iti ravnal, do*bi ona rasodela fvoje
shelje ga per febi imeti. ( Shel bi bil, ako bi
ne bil profhen; oitalpaje, ker je bil permo*
ran od nju profhnje. Lukesh. 2.4. Marija ni
bila dolshna k’ ozhifhevanju iti, fhla je ven-
tler ; pa ne is hinavfhine, ampak is ponishno-
fti, in de bi drusih ne pohujfhala, kterim ni
bila fhe ta velika fkrivnoft rasodeta. Jesuf je
fpofhtoval Mojsefove ukase, ravno tako apo-
ftelni in verni po prihodu fvetiga Duha, defirav-
no nifo bili dolshni; pa zhaftili fo nekaj zhafa
fiare fhege, de bi Judov ne rasdrashili bres
vliga prida. Delati ali fe varovati perpufhe-
nih rezhi, de bi fe drugi ne pohujihali, ni
hinavfhina, ampak je potrebna modroft; de¬
lati soper sapovedi, de bi ljudje rasshaljeni
ne bili, ali savoljo njih hvale, to je grefhno
in hinavfko.

Ilinavzi fo tilli, kteri fe is flabolli, isper-
lisovanja, is napuha drugazhne fkasujejo, ko
v’ ferzu miflijo ali fo. Fariseji fo bilioftudni
hinavzi, ker fo fe pravizhne delali pred Ijud-
mi, v’ refnizi pa nifo fkerbeli bogabojezhi bi¬
ti. Sato jim je Jesuf pogoflo ozhital hinav-
fhino, in jim je rekel: ,, Gorje vam , vi hi-
navzi, h i J le enaki pobeljenim grobam,
klen fo suncij lepi , snolraj pa polni rnert-
vajhkih kojli in gnjnjobi! Ravno tako Je

tudi vi ljudem od sunaj Jizer pravizhni vi¬
dite, snotraj pa J te polni hinavflline in kri¬
vite.”  Mat. 23 , 27 -s— 29. To je fkasanjein
obfojenje grefhne hinavfhine. Ravno ti fari-
seji fo pofvojih mlajfhih hinavfko govorili Je-
sufu rekozh: „Uzhenik, mi vemo , de Ji ti
refniihen, in pot boshjo v’ ref nizi uzhijh ,
povej nam, haj Je ti sdi , ali je prav  , de
fe zefarja davk daje, ali ne  ?’’ Mat. 22,16.
.Sovrashili fo Jesufa, in munifo verjeli, ven-
der fo ga vifoko hvalili, de biga dobili v’
sadergo. O gerdi hinavzi! Herod kralj je bil
binaviz, ker je Modrim rekel: ,,Pojdite in
fkerbno oprafhujte po detetu, in kader ga
bote nafhli, pridite mi nasaj povedat, de tu¬
di jeli grem, in ga molim.” Mat. 2, 8. Kaj
de je ta hudobnesh miflil, fe je potlej vidilo.
O prekanjeni hinaviz! Veliko vezh bi fe fhe
reklo is fvetiga pifma; pa to naj ti bo sadofti,
de fposnafh in fe varujefh grefhne hinav¬
fhine.

Ljubi moj! varuj fe hinavfhine. Ta sha-
li Boga, in tebi nizh ne pomaga. Job pri-
zhuje: „HmavziBoga k' jesi draskijo.' 1 ’  Job
36 , i 3 . Jesuf je velikokrat djal: „Gorje
vam! vi hinavzi!” Befeda,,Gorje” pomeni fil-
no hudobo in Itrafhno mafhevanje gerde hi¬
navfhine. Kaj ti pomaga podobe brumnofti
imeti, zhe nifi brumen v’ refnizi? Kaj ti poma¬
ga hvalo fveta prejemati, ako bofh od Boga
obfojen? Prav govori fveti Avgufhtin: „Hi-
navfka brumnoft ni brumnoft, ampak hudo-

— l/jl

bija.” Tako mifli od fleherniga hinavfkiga
govorjenja ali dijanja. Zhe ti k’videsu boga-
bojezhe molifh, ali k’ fpovedi rad hodifh,
pred fpovednikam perkrivafh fvoje gerde gre¬
he, ali hinavfko ponishno pred njim govo-
rifh, ali kaj drusiga dobriga delafh pred
ljudmi, de bi te hvalili; bofh tudi Boga mo¬
til. Ali vefh, de ga ne morefh; sakaj tedaj
hinavfhujefh ? Zhe li lep pred ljudmi, oftu-
den pred Bogam; ne bofh pogubljenju od-
fhel. Vezhi framote bofh preftal fodni dan,
in huji pogubljenje fi nakopavafh s’ oftudno
hinavfhino. Zhe fi sda j hvaljen od ljudi bofh
obfojen od Gofpoda, ako fariseje pofnemafh.
„Zhlovek vidi, kar je pred ozftmi, Gofpod
pa gleda v' Jerze^  I. Kralj. 16, 7. Varuj fe
hinavfhine.

Molitev.

O Gofpod! daj mi fposnanje, kteriga
iim potreben, sakaj hinavfhina je prefejan,
neviden in fhkodljiv ftrup. Velikokrat fim
bolj fkerbel pravizhen biti per ljudeh ko per
tebi; fim fe varoval ozhitniga greha savoljo
saframovanja, ne is ljubesni do tebe; fim de¬
lal dobro, de bi me hvalili, ne de bi tebido-
padel: to vem, vender fe ne sanefem, de
bi vfo fvojo hinavfhino fposnal, ker je ta v’
moji flabi natori vkoreninjena in fkrita. Kaj
mi bo hinavfhina pomagala, ker ne ljudje,
ampak ti, vfigavedni Bog, me bofh fodil?

— »42  -

Moje svijazhe me ne bodo isgovorile, in mo¬
ja hudobija bo na mojo glavo padla, ako fe
ne poboljlham. Daj mi gnado, te ponishno
prolim, kakorfhno li dal fvetinni Ullazanu,
de fposnam in opultim vfo hinavfhino. V’
prihodno bom fkerbel le tebi dopalli, fkrivno
in ozhitno tebe molil, ne le pred ljudmi; fvo-
je hvale ne bom nikoli, tvoje pasmiraj ifkal*
hozliem biti pravizhen pred ljudmi, de jih
ne pohujihani, de jih na dobro napeljujem,
pa veliko bolj pred teboj. O fveti marternik
Ukazan! fproli mi to gnado po tvojim sgledu
fe fpokoriti, in sa boshjozhaftvfepreterpeti,
de odpufhenje vfih grehov in vezhno sveli-
zhanje od ufmiljeniga Boga sadobim. Amen.

XX. dan maliga travna.

Speli Pasih marternik.

4 i^veti Pusik je bil flovezh flusliabnik Persi-
janfkiga kralja Saporja, kterimu je sveho flu-
shil, bil pa je tudi sveft flusliabnik vfigaino-
gozhniga Boga. ( Slusbabniki pofvetniga kra¬
lja fe frezhne in mogozhne lhtejejo; on pa
je vedno hvalil Boga, kralja nebef insemlje,
ker ga je miloftljivo v fvojo flushbo vsel. Bil
je bogabojezh, in ferzhen v’ llushbi Gofpod
Boga, deli ravno je kralj, njegovi Gofpod,

-— 1 4 'O —

molil fonze, in preganjal svefte flushabnike
Jesufove. Ravno tifti dan, bo je kralj obfo-
dil v’ fmertfvetigafhkofa ( Simeona, vezh dru-
sih fhkofov, duhovnov in vernih savoljo fta-
novitnofti v’veri Jesufovi, kakor je bilo po-
pifano pod ofemnajftim dnevam tiga niefza,
je fhel na fodifhe gledat svefte flushabnike
boshje moriti. ,Shel je tje ne is prasne rada-
vidnofti, temuzh de bi komu pomagal k’ £er-
zhnofti, ako bi bilo potrebno, in pa de bi s’
sgledam Jesufovih vojfhakov febi ferzhnoft da¬
jal nepreftrafheno umreti sa vero. Med ob-
fojenimi kriftjani je bil flar mafhnik Ananija ,
kteri, viditi okoli febe tolikanj mer.tvih tru¬
pel, odfekanih glav in prelite kervi, fe je
bal in trefel. ( Soldat mu pride f fekiro gla¬
vo odlekat, pa njegova prebojezha natora je
trepetala; rad je fzer umeri sa katolfhko ve¬
ro, vender je bil preobzhuten in bojezh. Do¬
bri Pusik ga vgleda, in fe preftrafhi, de bi
kje od vere ne oaftopil; urno tezhe k’njemu,
in ljubesnjivo mu rezhe : „Ozhe Ananija ! fer-
zhen bodi; satifni ozhi malo zhafa, in bersh
pojdefh v 1  fvetlobo Jesufovo.” Ananija je
ferzhno umeri; pa foldatje fo bersh popadli
fvetiga Pusika, ga peljali pred kralja, in hu¬
do satoshili. Bleso fo djali kralju, de jepun-
tarfko govoril soper njegovo povelje, in de
je torej fmerti vreden. 4 Sveti Pusik fe ni bal
ne loldatov, ne kralja, ne fmerti; ferzhno
je govoril pred neufmiljenim kraljem, de je
katolfhka vera fveta, farna refniahna, farna

— i44 —

svelizhavna, in de hozhe raji umreti, ko jo
sapuftiti. Tudi je kralju ozhital veliko krivi-
zo nedolshnim ftorjeno, ker je krivizhno ob-
fodil svefte flushabnike boshje. Mogozhni
kralj Sapor, hudo rasshaljen od ferzhniga
govorjenja letiga njegoviga flushabnika, je
bersh sapovedal ga neufniiljeno umoriti. Ra-
beljni na kraljevo povelje fo mu vrat prere-
sali, jesik is uft ondi fkosi-nj potegnili, in f
korenino isderli. .Sveti Pusik je v’ tih hudih
bolezhinah vefel umeri. To je bilo veliki pe-
tik leta 34 i»

Nauk,

Od dobre in Jlabe vefti.

.Sveti Pusik je vfe hvale vreden, ker je
perpomogel fvetimu Ananijatu ferzhno umre¬
ti sa katolfhko vero; savoljo tiga dobriga de¬
la ravno je bil od kralja obfojen in umorjen.
.Sveti Pusik je bil pravizhne vefti, kralj flepe
vedi; oba fla po fvoji vefti delala, pa le eden
je bil pravizhen fveti Pusik nanirezh. Dufha
fodi pravizhno ali krivizhno, kakor je vedna
ali nevedna, rasfvetljena od gnade ali o f lep¬
ljena od hudiga posheljenja. Ni vfe dobro
perBogu, kar je po vefti; zhudne, navadne,
ali hude dela samore vzhafi dobro veft isgo-
varjati, tode zhloveku ni mogozhe na tanko to
rasfoditi. Zhe hudobija sapelje zhloveka ni¬
ma isgovora. To prizhuje, de je pravizhna

— \!\b -

veft fofeben darboshji. Ref blagor zhloveku,
kterimu je Bog dal rasumnoft in gnado.

Veftrefnizhna je tifta, ktera fodi pravizh-
no od hudiga in od dobriga, kakor je per
Bogu. Veft od gnade boshje rašfvetljena pre-
mifli mnoge sapovedi, ftan, zhaf in druge
okolifhine, in pravizhno fodi, kaj, kedaj,
koliko Boriti ali opuftiti, molzhati ali govori¬
ti, hiteti ali odlafhati’ po volji boshji. Nimo-
gozhe vfelej vediti, ali je veft refnizhna, ker
fo nektere rezhi previfoke, sapovedi in okoli¬
fhine doftikrat mnoge, in dufha vfe toteshko
rasfodi, ali fe smotiti pufti. Ako fe snajdefh
v’temi; profi Boga rasfvetljenja, poprafhaj
brumne modre fveta, fkerbi sa zhaft boshjo,
in fi sberi, kar je varnifhiga. Ne sanafhaj
fe prehitro na fvoje mifli, pa tudi ne delaj
nikoli soper fvojo veft. .Salomon pravi: ,,.Sim
shelel modrofti, in fim jotudi dofegel.” Modr.
7, 7. Tudi ti bolh enako frezhen, zhe| is
ferza shelifh modrofti, in je Boga prolifh.
.Sveti Jakob prizhuje: ,.Ako kdo modrojti
potrebuje , naj proji Boga , kteri vjim obil¬
no du/e.’’  jak. 1, 5 . .Serzhno in ftanovitno
fe vojikuj soper hudo poshelenje; ako ne,
bolh v’ temi, ker je sapifano: ,,ModroJt ne
gre v hudovo/jno dujho, tudi ne prebiva
v telefu grehu podvershenim; sakaj duh
modrojti beshi od hinavza , in kamor hu¬
dobija pride , njega odshene?  Modr. 1, 4 - 5 .

Zhe shelifh dobre vefti biti, boj fe Bo¬
ga. Ako Boga ne ljubifh, in is ljubesni fe
10

— i46 —

ga ne bojifh, bofh svijazhen in hrivizhen v’
fvojih miflih ; zhe fe Boga bojifh , bofh mo¬
der, ,,Gofpodot) J Ir ah je korenina modro-
jtij*  Prid. 1, 25 . Zhe Boga ljubifh, in is
ljubesni fe ga bojifh; bofh nozh in dan miflil
in premifhljeval njegove sapovedi, ktere fo
sapopadik modrofti. ,,Sapovedi kodo fveti-
lo tvojim nogam in fvetloba tvojim Jt ri¬
sam j  Pf. 118, io 5 . Zhe fe Boga bojifh, bofh
smiraj fkerbel njegovo fveto voljo zhedalje
bolj fposnavati, in fkerbneji delati. Zhe ti
je kaka rezh pretemna; opraflmj modre, in
poflufhaj jih, kakor ti Bog sapove po modrim,
ki pravi: „ t Sin ! kres Jveta nizh (jvelizigaj
ne Jtori, in fe Jlorjeniga dela ne bo/h ke-
fal ” ( Sirah 32 , 24. Zhe poflufhafh hudob¬
ne , ifhefh fvoje nefrezhe, in bofh nefrezhen.
„Ne pofoeiuj fe s’ norzi, sakaj oni ne mo¬
rejo ljubili drusiga , kakor kar njim do-
pade.’''  Sirah 8 , 20.

Lashnjiva veft je tifta, ktera fe smoti,
lashnjivo ali krivizhno prizhuje. Lashnjiva
veft je slo nevarna, kersapeljuje zhloveka, in
teshko popravi fvoje smote. Lashnjiva veft;
ne isgovarja, kader isvira is hudobije, is lju¬
besni do greha. Kralj Savel je nedolshniga
Davida fovrashil is nevofhljivofti, in ni fpo-
snal fvoje krivize; vender ni isgovorjen. Vi-
fhi Judovfkiga ljudftva fo fovrashili nar fveteji-
ga Jesufa,veft jim ni te velike pregrehe ozhitala;
vender fo bili filno hudobni. Ravno tako sdaj.
Pijaniz ne fposna hudobije fvoje gerde nesme-

— 1 4  7 —

re; lakomniku je vfe pravizhno, kar namno-
shi njegovo premoshenje; nezhiftimu zhlo-
veku je vfaka rezh, nedolshna. Take hude in
krivizhne vedi id fploh vii rasusdani grefhni-
ki: ti ne fposnajo hudobije fvojih grehov, ker
fo oklepljeni od ijubesni do greha; v’ velikih
grehih fo mirne vefti, ker imajo isgovore sa
vfe hudobije.- Pa od tih ( Salomon govori:
\, t So hudobni, hteri Jo bres fkerbi, kakor
de bi pravizhnih dela imeli.’’  Pridig. 8, i  4.
Ti slo fkerbno shivi po sapovedih, in varuj
fe greha: zhe fe greha pervadifh, in zhe te
posheljenje do njega gofpoduje; bofh rad is-
govarjal, kar ljubifh, in bofh lashnjive vefti,
in morebiti v’ fvoji flepoti umeri.

Od krivizhne vefti dobro premifli, in
ohrani te nauke. Zhe fe negrefhno smotifh,
ali popolnama posabifh, ne grelhifh. Od-
dafh krivizhen denar, kteriga pravizhniga
miflifh; kupifh ali vshivafh krivizhno blago,
ktero pravizhno menifh; jefh v’ petik od
zerkve prepovedano jed, ker terdno miflifh,
de je zhetertik : te in druge enake smote fo
negrefhne. Kdor pa bolj ljubi, bo tudi v’ vlih
takih rezheh bolj fkerben, iii fe ne bo lahko
fposabil. Vzhaii li tudi dolshen po fvoji lash-
njivi vefti delati. Zhe menifh, de je ta ali ta
dan sapovedan poft, fe morefh poftiti; zhe
najdefh denar, kteriga li ti nevedama sgu-
bil, pa miflifh, deje  blishniga, ga morefh
njemu dati; zhe menifh, de fe je tvoj otrok
pregrefhil, ga morefh frariti, ako ravno je

— 148 —

per Bogu morebiti nedolshen. Tako fi dol-
shen delati, dokler tvoja smota na fvetlobo
ne pride, ali dokler nili drugazhi prepri-
zhan. Tukaj fe permeri, kar fveti Pavel pi-
tfhe Ipreobernjenim Rimljanam. Eni is njih
fo menili, de je perpufheno, eni pa, de ni
perpufheno jefti mefa malikam darovaniga;
sato je bil prepir med vernimi. Apoftelj Pa¬
vel jim pifhe: ,,Vem  , de farno na febi ni
nizh ognjufniga, temuzh ogjijufno je Jamo
iijti, hleri mijli, de je kaj ognjufniga. Kdor
raslozhik dela  , je pogubljen , ako je, ker
ne dela po veri: v Je, kar ni po veri, je
greh."  Rimi. 14, i 4 - 20. .Sveti Pavel hozhe
rezhi: Vfaka Hvar, dana od Boga v’ shivesh,
je zhifta in perpufhena; vender ni zhifta tifti-
jnu, kteri jo vshiva soperfvojo veli: kar koli
ni po vefti, je greh. Zhe krivizhna veft isvi-
ra is proftovoljniga flabiga urshaha, ni ne-
dolshna, in neisgovarja, zhe ravno ne opomi¬
nja in ne prizhujeodhudiga. Veliko jegrefh-
nikov mirne vefti, ker fvojih grehov ne fpo-
snajo. Mladenizh neframno ravna f’ fvojim
telefam, in ne fposna fvojiga greha, ker fvo-
jo neframnoft ljubi; dekliza, de le ozhitna
grefhniza fhe ni, mifli, de je vfe drugo per¬
pufheno, ker je is gerdiga poshelenja rada
ver jela sapeljivzu, ki ji je rekel: ,,To ni greh;”
flab kriftjan je mefo v’ faboto bres ozhitanja
vefti, ker fe je rad pohujfhal nad drusimi.
Tako fo ti, drugazhi drugi sapeljani, in fo
mirne vefti v’ fvojih grehih, kar vender nima

— * 5 9 —

isgotfora per Bogu. Od tih pravi .Salomoni
„ Oni fo fe motili, ker jih je njih hudobi-
ja oj lepila."  Mo dr. 2, 21 . Prolimte, ne po-
sabi tih nauhov; febe fkerbno isprafhaj, de
fe fposnafh, popravifh fvoje smote, in shi-
vifh po volji boshji.

Vprafhafh: ,,Kaj mi je ftoriti, aho ne
vem rasfoditi, kaj de je po volji boshji, kaj
pa ne ? Preden ti odgovorim, te rprafham z
Kaj bi ftoril na raspotji, ko bi ne vedil, kte»
ra pot je prava ? Odgovorifh : Bi poprafhalj
ako bi nobeniga ne samogel poprafhati, bi fi
sbral nar varnifhi pot. Prav fi odgovoril , in
ravno tako varen bodi sa fvojo dufho. Profil
Boga fveta, poflufhaj befedo boshjp, vpra-
fhaj modre, lofebno pa fpovednika, ne po-
hujfhaj fe nad flabimi, premaguj hudo po-
shelenje, ljubi Boga is vliga ferzaj in bofb
vedil, kaj je ftoriti po volji boshji. Ne mo-
refh isgovarjen biti, zhe raji verjamefh ras-
usdanim ljudem ko Jesufovim nameftniltam,
zhe is ljubesni do greha premagafh opomi-
njevanje fvoje vefti, zhe li proftovoljno sbe-
refh nevarno namefli varne poti.. Zhe tako
hrivizhno delafh, li fam kriv fvojiga poguba
ljenja, „/W ti is govor a  , ker je poshelenjt
tvoje fene fpaz/iilo."  Dan, i3, 56»

Molite v.

O Bog! ti nauki me ftrafhijo, ker je ve¬
lika tema v’ meni, me hudo poshelenje go.

•**-  iSo —

fpoduje, in rad verjamem, de je perpnfhe-
do, kar moji flabi natori dopade. Zhe de¬
lam po vefti, fe ne fmem vfelej sanafhati, de
bi bilo po tvoji fveti volji; ako soperveft rav¬
nam, grefhim, ker je moja volja hudobna.
O Gofpod! pomagaj mi po fvoji veliki milo-
Iti; rasfvetli f’ fvojo gnado moje dufhne ozhi,
de vidim fkrite naftave fvojiga hudiga poshe-
lenja, in vodi me po varni poti pravize. Bo¬
di moja luzh, mojamozh, moja bramba, de
vidne in nevidne fovrashnike premagujem,
in fvoje dufhe ne pogubim. De bo moja veli
rasfvetljena; bom rad poflufhal tvojo befedo,
premifhljeval tvoje sapovedi, vpral heval tvo¬
je namellnike, gorezhe molil, premagoval
hudo nagnjenje, gledal po shivljenji tvojih
prijatlov, in vedno shivel v’ tvojim ftrahu.
,SvetiPusik! ti li bil sgled dobre vedi, ki li
fposnal refnizo, in shivel po nji; fproli mi
enako miloft od dobrotljiviga Boga po Jesulu
Kriftufu, de bres vfe smote fposnam tvojo
fveto voljo, in bres vlih isgovorov shivim po
nji. Amen.

XXI. dan maliga travna.

,Sveti Anselm, fhkof in zerkveni uzhenik.
(Sveti Anselm je bil rojen v 1  meftu AoAi v’

—- i5i —

Piemontu od shlahtnih in bogatih liarfhev v’
letu io3o. Gondolp, njegov ozhe, je bil
poln pofveittiga duha; pa Ermemberga, nje¬
gova mati, je bila dobra krifljana. Slo je
fkerbela srediti fvojiga lina po vlih naukih Je-
sufovih, in pofhiljala ga je v’ fholo, de bi
fe bolj Bogu flushiti uzhil. Rad in lahko fe
je uzhil, prefegel v’ uzhenollije vfe fouzhen-
ze; tudi je bil ponishen, pokoren in bogabo-
jezh. Ko je bil odraftel, je profil v’ klofhter;
pa minihi ga nifo hotli vseti, ker njegov ozhe
ni hotel v’ to dovoliti. Anselni je bil sdaj v 1
veliki dufhni nevarnoki. V’ nar nevarnifhih
letih mladofti mu je bogabojezha mati umerla,
ozhe pa je bil vef pofveten in nefkerben; to¬
rej je omahoval ko ladija bres kermila in bres
vladnika. Ufmiljeni Bog ga je f’ fofebno gna-
do obvaroval sapeljivofti in pogubljenja, in
mu dal vefelje do vliga dobriga. ( Shel fe je
fpet uzhit, in fe je pridno uzhil v 1  Normandii
per imenitnim in brumnim uzheniku Lan-
franku. Bog mu je zhedalje vezh gnade da¬
jal. Mozhne shelje fo fe v’ njegovim ferzu
obudovale v’ klofhter iti. Profil je Bogarap^
fvetljenja in fvojiga uzhenika fveta, in je fhel
v’ klofhter, kjer je bil sgled vfiga dobriga.
Zhes tri leta je bil oblaknik drusih minihov
namefti Lanfranka isvoljen. To naglo povi-
fhanje v’ veliko oblaft ga je slo ponishevalo;
sato je drusim sapovedovat bolj s’dobrim sgle*
dam ko s’ befedo. Molil je f’ ftanovitno go-
rezhoftjo, veliko zhafa obernil v’ branje in

iSž —

premifhljevanje fvetiga pifma, in ravno sato
je bil slo uzhen. Ker je bil poln dobrig-a du¬
ha, je vedil varno voditi druge pto fveti volji
boshji, in je veliko fkerbel vfe svelizhati. Po-
ftil fe je smiraj, de bi fvoje telo bilo dufhi
pokorno; malo je fpal, de je molil, ali bral,
ali pifal lVete bukve; vedno je bil v’ fvetih
opravkih sa fvojo in sa drusih dufhe. Defi-
ravno je ojftroshivel, je vender njegovo obli-
ahje bilo prijasno, njegove befede fobilelju-
besnjive, in zelo njegovo fvarjenje je bilo pol¬
no ljubesni, ker je velika ljubesen gorela v’
njegovim ferzu. Vfakimu zhloveku je per-
merjen fvet dal, kakor je vedil, de jeprebo-
jezh ali prevseten, lakomen ali sapravljiviz,
mersel ali gorak, otrok ali odrafhen ali ftar.
Vlim je perporozhal in sapovedoval ftanovit-
noft v’ dobrim, poterpeshljivoft v’ nadlogah,
ljubesen do vlih, fofebno do fovrashnikov.
Njegovo shivljenje je bilo popolnama po tih
naukih.

V’ letu okoli 1092 je bil veliki fhkof po¬
glavitne fhkofije Kantorberi na Englender-
fkim isvoljen. Slo fe je te velike flushbe in
ahafti branil; pa ni fe je mogel ubraniti, ker fo
ga kralj Gviljelm II. fhkofje in drugi permo-
rali fe podvrezhi. ^veti Anselm je bil sdaj
ponishnifbi ko prej; zhe je bilo pa fvarjenje
potrebno, je fvaril, tudi mogozhnein kralja.
Savo! jo njegove potrebne ferzhnofti fo ga fo-
vrashili in nadleshevali; pa vfe je preterpel,
in v’ dobrim ftanoviten oftal. De bi ne bil od

— i53 —

pofvetnih fkerbi smoten, ali sadershan od du-
hovfkih opravil, je drugim, dal v’ roke pre-
moshenje fvoje bogate fhkofije. Ko je svedil,
de fo pojavljeni hifhniki bili nesvefti; je bil
shaloften, ne savoljo fvoje fhkode, ampak sa-
voljo njih greha. Veliko je terpelod krivizh-
niga kralja Gviljelma in njegoviga naflednika
Henrika II.; pa njegova fianovitna poterpe-
shljivoft je fzhafarna vle fovrashnike utolashi-
la. Trojne fofebne zhednolti fo bile v’ njem:
neisrezhena ljubesen in hvaleshnofi do terpe-
zhiga Jesufa, fofebna zhaft do Marije devize,
velik ftrah pred greham. Velikokrat je djal:
,,Raji bi fkozhil v’ pekel ko grefhil,' in raji
bi bil v’ peklu bres greha, ko na semlji shi-
vel v’ fmertnim grehu." Le greha fe je
bal, drusiga nizh ne. Kakor je shivel, tako
je umeri, vef vdan boshji volji. Malo pred
fvojo fmertjo je ljubesnjivo poshegnal kralja,
njegove otroke in fvoje ljube ovzhize. Nje¬
gova shlahtna fmert je bila ravno ta dan, v’
letu 1 iog.

Na uk.

Dufho svelizhati je nar potrebnijhi.

.Sveti Anselm je smiraj imel per ferzu
svelizhanje fvoje edine neumerjozhe dufhe;
sa njeno vezhno frezho je ftanovitno molil,
premifhljeval, fe pokoril, terpel in delal.
Tudi je veliko fkerbel sa svelizhanje blishni-

r— l54 --

ga, kakor Bog sapove« Blagor njemu, in
Blagor vlim, kteri refnizbno fkerbe dufho sve-
lizhati. Kriftjan! premifbljuj vrednoti, neu-
merjozhoft fvoje edine dufhe in drago ženo,
ki je Jesuf dal sa njo; prelil je vfo fvojo fveto
kri sa refhenje in svelizhanje tvoje in vfih dufb.
t Sveti Peter pravi : ,,Ne s' alatcim alijrebram,
ampak s' drago kervijo Jesufono Jle rejhe -
7ii."  I. Petr. i, j8, 19. To te uzhi slo in
neutrudama fkerbeti sa svelizhanje fvoje du-
fh e.

Svelizhanje dufhe je fofebno opravilo.
Morebiti fi veliko persadevafh sa vfe, sa du¬
fho premalo; fkerbifh slo sa zhafno, malosa
vezhno frezho. Zhe ti je kako opravilo per
ferzu, ne pozhivafh, vedno millifh, premi-
fhljujefh, oprafhujefh, fe trudifh, in ni-
mafh miru, dokler nifo tvoje nepokojne she-
lje fpolnjene; pa ravno to bo obfodilo tvojo
nemarno!! sa svelizhanje dufhe. Zhe sgubifh
kaj denarja, shivine ali kaj drusiga, li nepo-
itoj-in, doklersgubljenerezhi ne najdefh ; zhe
gnado boshjo sgubifh, lipokojin, fe fmejafh,
in fe vefelifh , ako ravno fi v’ nevarnofti vezh-
niga pogubljenja. ( Sveti Filip Neri je lene
kriPtjane imenoval norze, prav je govoril. No-
rez mifli, govori in dela neumno, venderne
fposna fvoje neumnofti; ravno taki fo leni
krifljani, in fo torej vredni tiga imena. Oni
verujejo pravizhno fodbo boshjo, ftrafhni pe¬
kel, lepe nebela, nefkonzhno vezhnoft; ve¬
do, de bodo malo zbala na fvetiv, po fmerti

— iS5 —

rekoma) terpeli ali fe vefelili: vender nozhe-
jo fkerbeti. Varuj fe ti slo fkerbno te grefh-
ne norofti; pridno delaj sa svelizhanje fvoje
edine neumerjozhe dufhe. De refnizhno,
Aanovitno in slo fkerbifh sa njo, premifhljuj
vedno te kratke befede Jesufove : „Kako/hno
merijo bofll dal sa fvojo dajho  ? Kaj poma¬
ga z/iloveku, zke vef fvet dobi, fvojo dujho
pa pogubi ?” Mat. 16, 26. Zhe dufho po-
gubilh, kaj ti bo vfe drugo pomagalo ?

Premifli, de eno farno dufho imafh. To
vef h, vender shivifh, kakor bi tiga ne redil.
Papesh Benedikt XII. je bil od mogozhniga
kralja profhen v’ neperpufheno rezh dovoli¬
ti, pa modro je odgovoril: „Ako bi dve du-
fhi imel, in eno savoljo tebe sgubil, bi mi
fhe ena oltala; ker pa le eno imam, je no-
zhem in ne fmem pogubiti.” Le eno je-do¬
bro in potrebno, dufho svelizhati; le eno je
hudo , dufho pogubiti: vfe drugo je prašno
in nevredno. Kaj pa, de tudi sa drugo mo-
refh fkerbeti, dokler fi na tim revnim fvetu;
pa vfe to delaj in obrazhaj k’ fvojimu sveli-
zhanju. Ako fvoje pofvetne opravila in dela
obrazhafh k’ fvojimu pogubljenju, kaj ti bo
pomagalo? Bodi bogat, frezhen, oblaften in
gofpodar vliga fveta; ti to ne more pomaga¬
ti, ako fvojo edino dufho pogubifh. Bodi re¬
ven, sanizhevan, nefrezhen in v’ vlih nadlo¬
gah ; ti to nizh ne bo fhkodovalo, ako fvojo
edino dufho svelizhafh. Sakaj tedaj sa-njo
tako malo fkerbifh ? Ako bi ti fvojiga hlapza

— iŠ6 —

v’ meflo poflai savoljo fofebniga opravka, on
pa bi zhaf in denar sapravljal v’ igrah, v’
norzhijah, v’pijanzhevanji, in bi nizh naro-
zheniga ne opravil; kaj bi rekel? Rasferdil
jeli, bi fe, in pofhtrafal biga. Ravno tahla-
pez li ti in vfak len zhlovek. Bog te je na fvet
poflai delat edino opravilo fvojiga svelizhanja;
zhe sa vfe drugo fkerbifh, sa to pa ne fker-
bifh; fi len in rasusdan hlapez, hude fhtraf-
nige vreden. Opravljaj dolshnofti fvojiga
pofhteniga flanu, vfe obrazhaj k' svelizhanju
fvoje dufhe, pridno flushi Bogu; vendershi-
vi v’ ftrahu, ker le eno dufho imafh, kakor
fveti Pavel sapove : »Delaj f' Jtraham in
trepetam delo fvojiga svelizhanja.’'  Filip.
2 , 12 .

Sa svelizhanje fvoje edine dufhe fkerbi
slo in smiraj. Zhe premoshenje sgubifh, fi
samorefh drugazhi pomagati; zhe fi v*nadlo¬
gah, upafh pomozh ali refhenje; zhe fi hu¬
do bolan, pravifh: Morebiti fe bom osdravil ;
zhe umerjefh, in fe svelizhafh, ti bo fmert
dobizhik: zhe pa dufho pogubifh, kako fi
bofh pomagal, kako bofh popravil to veliko
nefrezho? Okriftjan! zhe dufho pogubifh,
bo pogubljena vekomaj; vezh ni upanja, vezh
ni pokore v’ odpufbenje grehov, temuzh ve¬
komaj oftane v’ peklenfki jezhi. Sdaj, sdaj
ofkerbi fvojo dufho, opufti grehe in grehov
perloshnofti, konzhaj hude navade, fe fpo-
kori, in llushi Bogu, de bofh vekomaj fre-

— »57  —

zhen. Kriftuf pravi: „Vsemi moj jarm na¬
je, in bojh pokoj naJheU''  Mat. n, 29.

Molitev.

O ljubesnjivi ftvarnik! she dolgo lim na
tej revni semlji; pa Jim malopridno shivel,
in sapravljal zhaf, ki mi je bil dobrotljivo dan
dufho svelizhati. Velikokrat Jim grefhil, in
JI pogubljenje saflushil, vender me ni fker-
belo; klizal Ji me, in mi pomagal k’ pokori,
pa Jim tvojo neisrezheno dobroto sanizheval.
Dobrotljivi Jesuf! ti Ji me uzhil, Ji bil ranjen,
in v’ oframotenji umorjen sa svelizhanje moje
dufhe; jeft pa Jim v’ lenobi in v’ grehih shi-
vel. Kaj ti bom odgovoril, kader bom pred
te prifhel ? Vem, moja grefhna lenoba nima
isgovora, pogubljenja je vredna; vender ne
bom obupal. Klizal neprenehama in profil
te bom, de mi pomagaj fe fpokoriti in tebi
flushiti, de fvoje edine dufhe ne pogubim.
Uflifhi me, o ljubesnjivi Gofpod! po profh-
njah fvojiga flushabnika, fvetiga Anselma, de
v’ njegovi in vfih fvetnikov drushbi hvalim ve¬
komaj tvojo neisrezheno miloft. Amen.

— i58 —

XXII. dan maliga travna.

^veti Epipodi marternik.

C

fc Oveti Epipodi je bil rojen v’ velikim medu
Lij onu na Franzofkim od bogatih ftarfhev. Nje¬
gov verflnik je bil Alekfander, kteriga stav¬
ljenje bo popifano pod jutrajfhnjim dnevam.
Oba fta bila she majhna fanta slo prijatla;
fkupaj lla hodila v’ fholo, in smiraj sdru-
shena bila s’ mozhno saveso zhifte ljubesni.
Ta dva dobra mladenzha Ha imela prav do¬
bro dufhoi; bila fta saljubljena v’ Boga, hva-
leshna Jesufu, in gorezha v’ vfim dobrim is
upanja prihodniga plazhila. V’ molitvah, v’
poftih, v zhiftofti lla ftanoVitno shivela, in
vedno fe perpravljala kri preliti sa fveto vera.
Neverni zefar Markavreli je hudo preganjal
kriftjane, lofebno v’Lijonu; ne le mellni ob-
laftniki in njih flushabniki, ampak tudi vfe
neverno Ijudftvo je bilo neisrezheno ferdito
in sheljno kerl hanlke kervi. .Silno veliko mar-
ternikov je bilo v’meftu Lijonu ; toliko je bi¬
lo v’ rijem umorjenih kriftjanov, de fo never¬
niki terdno menili, de ni vezh nobeniga shi-
viga kriftjana. .Sveti Epipodi in njegov to-
varlh Alekfander fta bila satoshena per med¬
nim oblaftniku od domazhiga zhloveka. Ko
fta svedila to nesveftobo, sbeshita is meda v’
blishno vaf v’ revno hifhizo kerlhanfke vdove.

—• —

Neverniki fo neisrezheno fkerbeli, oprafhe-
vali, preifkovali in nafhli ta dva fveta mla-
deiizha. Oba fta bila sgrabljena, svesana in
vershena v’ temno jezho. Zhes tri dni fta pe-
ljana pred neufmiljeniga oblaftnika, kteri jih
je vprizho veliko nevernikov isprafheval. Oba
fta ferzhno obftala fvojo freto vero, in pri*
zhevala od Jesufa. Oblaftnik fe je slo rasfer-
dil; neverniki fo ftrafhno krizhali, in s’ sob-
mi fhkripali od togote, ker fhe flifhijo kri-
ftjanov ime. Oblaftnik jima je ferdito rekel :
,,‘She sdaj shive sanizhevavzi in preldinjevav-
zi nafhih mogozhnih bogov? Kje fo mezhi,
sveri, krishi, ogenj sa te hudobne ? Tolikaj
kriftjanov fmo pomorili, in njih trupla sveri-
nam v’ shivesh pometali; vender fe fhe flifhi
Kriftufovo ime? Kmalo bofta tudi vi dva pre¬
jela pravizhno plazhilo sa fvojo hudobijo.”
Ukasal je Alekfandra v’ jezho vrezhi, mlaj-
fhiga Epipodja pa je per febi obdershai.

Neverni oblaftnik je sdaj fkufhal Epi¬
podja f’ prijasnim govorjenjem takole : „Me-
nijeshal, de ti, lepi mladenizh, pred zha-
fam umreti hozhefh sa fvojo prašno vero. Mi
molimo vezhne bogove, in njih prašnike ob¬
hajamo f’ fofebnim vefeljem; vi kriftjani mo¬
lite Zhloveka krishaniga, prepovedovavza vfi-
ga vefelja, kterimu dopade le pokorjenje in
krotenje vfih pozhutkov. Kako samore vafh
Kriftuf drugim pomagati, ko fam febe ni sa-
mogel fmerti obvarovati? Sapufti tedaj fvojo
prašno in preojftro vero, in vshivaj s’ nami

— i6o —

fvoje mlade leta.” t Sveti Epipodi je prav mo¬
dro odgovoril: „Tvoje ufmiljenje je neufmi-
Ijeno, in vera mi ubrani te poflufhati. Tvo¬
je fladke befede fo polne fmertniga Hrupa;
vafhe flabo shivljenje nakopava vezhno fmert,
umreti pa sa Jesufa saflushi vezhno shivljenje.
Jesuf Kriiluf, kterigami ozhitafh, je ref umeri,
pa tudi od fmerti vftal; on, Bog in zhlovek,
je f’ fvojim terpljenjem nam fvojimflushabni-
ham pokasal pravo pot v’ nebefa. Vi ajdje
shivite ko shivina neframno, potlej bode v’
peklu goreli vekomaj; mi terpimo sdaj na
fvetu, potlej bomo v’ nebelih vshivali vezhno
vefelje.” t Sodnik ga je vef ferdit poflufhal,
potlej pa ukasal ga po ullih tlezhi. ( Sveti
mladenizh je imel ufta polne kervi, vender je
ferzhno govoril rekozh: „Prizham Jesufa v 1
edinoftiOzheta in fvetigaDuha; naj dam fvo-
jo dufho ftvarniku, od kteriga lim jo prejel,
in Jesufu, kteri jo je odrefhil.” .Sodnik je
bil fhe huje rasferden, in ga je ukasal neu¬
smiljeno rasmefariti. Ko fo ga flushabniki
martrali, fo neverniki puntarfko v’ fodnika
vpili: „Daj ga nam v’roke, de ga kamnjamo !”
^odnik fe je bal punta; sato je ukasal fveti-
mu mladenzhu bersh glavo odfekati, kar je
bilo bersh llorjeno. Bil je ta fveti mladenizh
od hudobnih fovrashen, pa njih fovrafhtvo
mu je napravilo zhaftito fmert in vezhno sve-
lizhanje. Umeri sa vero je v’ letu 178.

— i'6 1  —- .

Nauk.

Slavljenje je kratko, kaj nzhi?

^veti Epipodi je mlad umeri, in je fre-
zhno umeri, ker je bil smiraj perpravljen
frezhno umreti. Ako-bi fveto ne bn shivel,
kako bi bil obdal v’ hudih bolezhinah ? Ku-
dobnesh ni hanoviten v’ fkufhnjavah, veliko
manj v’ preganjanji, ker ima nierslo vero in
nizh ljubesni do Boga. Kako bi tak dal fvoje
shivljenje sa Jesufa, kteriga vlaka fkufhnja-
va lahko napravi Jesufa rasshaliti ? ( Svetimla-
denizh Epipodi je bil,poln shive vere, is kte-
re je fveto shivel; je terdno upal v’ Boga,
sato je bil ferzlien; je is vfe dulhe ljubil Bo¬
ga, in ravno is te ljubesni je hudo fmert pre¬
magal. Nad njim io le fpolnile befede mo-
driga: ,,Malo zhafa je shivel , pa veliko sa -
Jlushil ; saka j njegova dujha je Boga do-
padla, salo ga je hitel is frede hudobije
ispeljaii. .Ljudje ne umejo, dejegnadain
ufmiljenje boshje nad njegovimi joti ni ki ;
ali p'-ari. zimi mer Ivi obfodi hudobne shive,
in hitro dokanzhana mladojt obfodi dolgo
shivljenje krivizhniga Modr. 4 , i3 — 16 .
Blagor zhloveku, kteri she v’ mladoft'
jarm Gofpodovih sapoved! Tak bod'
bolh lahko hanoviten v’dobrim. ,S1’
raj Bogu, ker ne vefh, kedaj bol
zhe llabo shivifh, in te fmert nepei
ga najde, bofli vekomaj nefrezher

11

— 1  (5  2  -

Zhloveka shivljenje je kratko. Job pra"
Ti: „Zhlovek malo zhaja shivi ; kakor zvct
fe pokashe, in ufahne, beshi kakor fenza."
Job. 14 , i — 2. Zhloveka shivljenje je ref
kratko; njegovi dnevi fo hitreji od tezhaja. ka¬
kor prasne megle pred mozhno fapo sginejo.
4 Sveti Jakop vprafha : Kaj je vajhe shivlje -

nje  ? Dim je, kteri, komaj ko fe pokashe,
she sgine."  Jak. 4, i5. Zhe npafh dolgo
shiveti, in zhe ref dolgo shivifh; je vender
tvoje shivljenje kratko. Glej nasaj fvoje pre-
tezhene leta, sde fe ti ko prasne fanje; na
konzu dolsiga shivljenja bo ravno to. Zhe
dolgo shivifh, le vender malo zhafa shivifh ;
pa to kratko shivljenje ti saflushi ali vezhno
shivljenje v’ nebelih ali vezhno finert v’peklu.
Ti upalh dolgo shiveti, morebiti ravno sato
flabo shivifh; kaj pa bode, zhe fmert prehi¬
ti tvojo pokoro? Zhe bofh dolgo in flabo shi-
vel, huji mafhevanje te zhaka. Le verjemi:
tudi pozhafna fmert je fploh nagla fmert ter-
dovratnimu grefhniku, ker ga najde neper-
pravljeniga. 4 Slabo upanje, is kteriga gre-
fhno shivifh, te bo bleso do sadnjiga sapelje-
valo, ker bofh smiraj obetal pokoro, delal je
pa ne; zlo v’ sadnji bolesni bofh odlafhal fe
»’ sakramenti ofkerbeti, duhoven ti jih bodal
bolj savoljo nevarnofti blishne fmerti, ko sa*
voljo tvoje perprave.

Delaj sdaj, kar bofh shelel takrat; va¬
ruj fe sdaj vliga, kar te bo peklo v’ sadnji
bolesni. Kralj Ezekija je bil slo shaloften, ka-

— 165  —

der je saflifhal: „OJkerbi fvojo hijho, sakaj
umeri bojh Deliravno je bil bogabojezh,
fe je vender preBrafhil, in jokaje Boga pro¬
fil, de naj mu fhe odloshi napovedano fmert.
Is. 38, 1  — 5. Kako fe bofh ti bal, in kaj
pozhel v’ sadnji bolesni? Kaj bofh takrat mi-
f lil od fveta, od njegovih dobrot in odvliga?
Kaj bofh miflil od hudobije fvojih grehov, od
fvoje pokore, od fvojih fpoved ? Vfe fkerbi
te bodo takrat obfule: pretezheno, fedanje in
prihodno; kar fi hudiga Boril, dobriga opu-
Bil; kar bofh terpel na telefu, kar sapufliti
mogel; kar te zhaka po fmerti, vfe te bo pe¬
klo. Oh! lepo te profim, sdaj opuBi grehe,
fpokori fe, shivi po kerfhanlko, perpravljaj
fe frezhno umreti, de bofh ref frezhno umeri.
Sdaj delaj, kar bofh takrat shelel; sdaj fe
varuj vliga, kar te bo takrat peklo ; ako ne,
ti bo neisrezheno hudo. Modri pravi: „0
Cmeri , kako grenek je iv oj fp o min zhlove-
ku, kleri fvoje premoshenje v miru vsili¬
va J”  Sirah4i, i. Le fpomin fmerti shepe*
zhe v’ ta fvet saljubljeniga zhloveka, kakb
grenka bo hudobnimu fhe le blishna fmert!

Ljubi moj! fkerbno in pogoBo premifh-
ljuj, kaj bo po fmerti. Tvoje telo, ki sa-nj
prevezh fkerbifh, ga prevsetno oblazhifh, in
obilno nafitujefh, bo v’revnim oblazhilu po*
losheno v’ trugo, potlej globoko vsemljo,
kjer ga bodo zhervi do zhiBiga obrali, in na
sadnje bo tvoje ljubo telo le malo fmerdljivi-
ga prahu. Zhe fi bogat, te bodo zhaBitopo*

— i64 —

Iropali; pa to ne bo pomagalo ne tvojimu te*
lefa, ne'tvoji dufhi, ako fe ni lozhila v’gna-
di boshji. Tvoje premoshenje bodo drugi
vshivali ali sapravljali; govorili bodo od tebe
dobro ali flabo, kakor fe ljudem sdi, le Je-
suf pa te bo pravizhno fodil. Zhaf bo pri-
fhel, de bolh popolnama posabljen, kakor
de bi nikoli ne bil na fvetu: zhe bofh pogubljen,
bofh vekomaj nefrezhen v’ peklu; zhe bofh
svelizhan, bo vezhna tvoja frezha. Zhe bofh
obfojen v’ pekel, ti tvoja fedanja imenitno!!,
hvala, premoshenje in v!e drugo ne bo mo¬
glo pomagati; zhe bofh v’ nebefih, ti tvoje
fedanje ubofhtvo, nadloge, sanizhevanje in
vfe drugo ne more fhkodovati. Premifli to,
odpri fvoje dufhne ozhi, in Bogu flushi, de
fi f’ tim kratkim shivljenjem saflushifh vezhno
svelizhan j e.

NI o l i t e v.

O Bog, prezhudna je moja flepota! K’
fmerti fim obfojen, ne vem, kedaj bom umeri,
flabo shivim, v’ sadnji bolesni je teshko pra¬
va pokora, morebiti naglo umerjem, po fmer¬
ti je nemogozhe popraviti, vezhnoft je bres
konza, frezhna ali nefrezhnaoftane vekomaj;
jVender malo fkerbim in flabo shivim! ( So-
Tebni dar fvete vere fim od tebe prejel, in s’
vero vfe dobrote prejemam, obilno!! vfiga
dobriga vshivam v’ katolfhki zerkvi; vender
nehvaleshnoin flabo shivim? OljubiGofpod !

— i65

daj mi fposnati fvojo grefhrio mersloto in te«
sho vfih fvojih grehov, de fe fpokorim, in fe
f’ pravo pokoro perpravljam frezhno umreti.
,Smert me ho odlozhila od vliga; zhe dufho
sgtibim, je vfe sgubljeno na vekomaj. Od¬
meri tedaj bom vlim flabimrezhem, de p er
tebi vekomaj shivim; konez bodi mojigagrefh-
niga shivljenja, in sazhetik noviga po tvoji
fveti volji; f’ tvojo mogozhno gnado hozhem
fkerbeti sato, kar mi fmert ne bo mogla od-
vseti. Blagor tebi, fveti Epipodi! kifibilsmi-
raj perpravljen frezhno umreti, in fi tudi is
ljubesni do Jesufa ferzhno umeri: fproli mi
gnado praviga fpreobernjenja in ftanovitnofli
v’ dobrim, de me bo fmert prefelila v’nebefh-
ko kraljeftvo. Amen,

XXIII. dan maliga travna.

t Sveli Alekfander marternik.

C

t ^veti Alekfander je bil smiraj svefl: tovarfh
in prijatel fvetiga Epipodja, kakor jebilosgo«
raj rezheno. S’ njim je bil tudi savoljo ker-
fhanfke vere od nevernikov vjet, in peljan
pred neverniga oblaftnika. Ker pa oblaftnik
ni hotel obeh kmalo saflifhati, je ukasal fve¬
tiga mladenzha Alekfandra v’ jezho vrezhi,
in fhe le drugi dan, po fmertifvetigaEpipod-

— l66 -r-

j&,  pred-fe perpeljati. Kacler je fveti mla-
denizh Alekfander pred oblaknikam hal, mu
obiahnik rezhe: ,,Sdaj fi samorefh fhe poma¬
gati, in fe ref hiti od hude fmerti, ktero fo
drugi kriltjani prekali. Vfi fo pomorjeni, in
tudi tvoj neumni tovarfh Epipodi je mogel
umreti, Njih nefrezha naj ti bo nauk: moli
nafhe mogozhne bogove.” Mladenizh Alekfan¬
der je prav modro in ferzhno fodniku odgo¬
voril rekozh: „Ti mi govorifh od fmerti dru-
sih krihjanov, de bi me s’ njimi uftrafhil, in
odvernil od fvete vere; pa ravno njih fer-
zhnolt mi je sgled ferzhno umreti. Tudi jek
hozhem po njih sgledu terpeti, in umreti is
ljubesni do Jesufa. Timenifh, defi jimshiv-
ljenje odvsel, pa le fhe boljfhiga fi jim dal ;
oni shive , in bodo vekomaj shiveli v’nebefih.
Vi malikovavzi boke f’ fvojimi bogovi goreli
vekomaj v’ peklu. Jekfim smirajbil, in boni
krikjau ; satorej delaj s’menoj, karhozhefh,
ne dani fe premekniti. t Stori le hitro, kar
miflifh, de fkoraj pridem k’ fvojimu fvetirnu
tovarfhu v* nebefa!” Oblaknik, poln jese
inframote, jebersh ukasal 1'vetiga Alekfandra
do kodi rasmefariti. Trije rabeljni fo ga dol¬
go in neufmiljeno gajshljali; pa ni sdihnil le
enkrat, temuzh Boga le je profil, de naj mu
ferzhno kanovitnak da. t Sodnik ga vprafha:
„Bofh li fhe terdovraten v’ fvoji neumnofti ?’*
Mu odgovori: „Vafhi bogovi fo hudizhi, jek
pa le praviga Boga molim.” ( Sodnik vef ras-
kazhen savpije : „Nefpametnikrikjani! vime-

— 167 ^—

nite »’ rezhim terpljenjem obilnifhi zhaft saf-
flushiti; treba v»f je tedaj hitro odpraviti.”
Potlej je rekel: ,,Sapovem terdovratniga Ale-
kfandra krishati, de prejme, kar njegova hu¬
dobija saflushi.” Neverni flushabniki fo ga
bersh krishali; pa bil je fhe poprej tako ne-
ufmiljeno sdelan, de fe mu je oferzhje vidi-
lo, in sato je kmalo na krishi umeri. Dokler
je fhe per shivljenji bil na krishi, je, deli-
ratno v’ fmertnih bolezhinah, vender le r'
nebo gledal, in Jesufa klizal na pomozh. V’
tej ljubesniivi prof linji je frezhno umeri v’ le¬
tu 178. ( Sveti Epipodi in Alekfander fta bila
sveftatovarfhav’shivljenji, oba fta radaumer-
la sa Jesufa; torej fie tudi obeh trupli bil«
fkrivaj od kriftjanov v’ en grob pokopane, in
obeh dufhi fte in bolte vekomaj v’ nebelih;
Veliko zhudeshev je Bog Boril na profhnje
tih dveh fvetih marternikov.

Nauk.

Norojt grejhnikov, modrojl pravizhnih.

Kar je neverni oblaftnik govoril fvetimu
mladenzhu Alekfandru, je ravno tifto, kar
hudo poshelenje in rasusdani kriftjani govo¬
re. Oblaftnik in drugi neverniki nifo mogli
nikdar sapopafti, sakaj kriftjani premagujejo
fvojih pozhutkov vefelje, in shive v’ pokor-
jenji. Neverniki fo fe grosno nad kriftjani
zhudili, de hozhejo raji terpeti in umreti sa

168 —

Jesti la, ko bogove moliti in velelo shiveti. Ne-
Ternilii fo kriftjane imenovali norze. Pa rav¬
no to govore fedanji flabi kriftjani od pobo-
shnih boshjih flusliabnibov. Hudohni shive,
bobi dufhe ne imeli, v’ neframnofti, v’po-
shrefhnofti in v’ drusih hudobijah, in sani-
zhujejo bogabojezhe, kten po sgledu Kriftufa
in njegovih fvetih uzhenzov shive v’ pokor-
jenji. Ljubi moj! ne poflufhaj hudobnih, in
ne shiri po njih. V’ Gofpodovim imenu te
profim j y,Moj Jinl aho te bodo grejhniki
perlisnjeno vaoili, ne vdaj je jim’  Prip.
l, 10. Zhe fe ti pofmehujejo, ali te druga-
zhi hozhejo smotiti, oftani llanoviten v’ bo-
shjim llrahu; sakaj kmalo bo od pravizhniga
fodnika tvoje dobro in njih hudo plazhilo. Po¬
flufhaj modriga : „ Hudobni fe bodo kejali ,
in v duha britkojti sdihovali rekozh : Ti
le pravizhni Jo lij ti, klerirnfmo fe pojme-
hovali. Mi neumni fmo njih slavljenje ne~
fpamet, in njih konez nezhajl mi / lili', s daj
Jo oni perjhttli med boshje otroke , in njih
del je med f ret ruki. Tedaj fmo refnize
pot sgrejhili, in na poti pogubljenja Je utru¬
dili. Kaj nam je prevsetnoft pomagala  ?’’
Modr. 5,5  — 8. Tako bodo hudobni od
pravizhnih in od febe miflili fodni dan, pa
njih shaloft bo preposna. Bodi tedaj shive
vere, ne pohujlhaj fe nad flabirni, in smiraj
imej pred ozhmi to refnizo: ,,Bog bo pravi -
zhniga in krivizhniga Jodilj  Prid. 3, 17,

— 169 —

Velika noroft je Boga rasshaliti, in duftio
nefrezhno Boriti. Ifc\bi zhlovek Bogarassha-
lil, in li pekel saflushil, de bi fvoje shivljenje
obvaroval, de bi veliko zhala v’ bogaftvushi-
vel, de bi vef fvet v’ fvojo oblaft perdobil;
bi bil vender neumen , ker bo vfe to minilo.
Juda je prodal Jesufa satridefet frebernikov;
Herod je hotel Jesufa umoriti, ker fe je bal
sa fvoje kraljeflvo: oba tla bila neumna in
hudobna. Pa neumnifhi in hudobnifhi od tih
fo nekteri flepi kriftjani, kteri dajejo gnado
boshjo in lepe nebela sa nizh; kaj ? nekteri
fo zelo tako'neumni, de fe fhe trudijo, in
sapravljajo fvoje premoshenje, dobro ime,
sdravje in vfe, de bi saflushili vezhno pogu¬
bljenje. Zhe ti nifo norzi, ni nobeniga dru-
siga na fvetu. O , de bi oni pametni bili, in
unieli in previdiii poflednje rezili! V. Moj s.
32 , 29.

Odkrito mi odgovori, o greflmik! bi li
grefhil fmertno, ko bi ti potlej perft ali roko
odfekali, ali ko bi mogel dva tedna v’ temni
jami biti, ali eno leto na mehki poftelji lesha-
ti, ali dati polovizo fvojiga premoshenja ? ,,Nč
bi odgovoril, ne grefhil bi.” Sakaj pa gre-
fhifh, ponavljafh grehe in v’ njih terdovrat-
no shivifh, ker velh, de li f’ tem saflushifh
vezhno pogubljenje? , 5l Se nozhem pogubiti,
pravifh, temuzh upam fe fpokoriti. ’ Upanje
je potrebno, pa upanje bres pokore te ne bo
svelizhalo. Veliko jih je in bo vekomaj v 1  pe¬
klu, ker fo le sheleli in upali fe fpokoriti;

■*— 170 -

is upanja pokore fo grefhili, is upanja odla-
fhali.pokoro, in s’ upanjem v’pekel fhli, kjer
nobeniga upanja nimajo. Veliko tazih neum-
neshev je fhe sdaj na fvetu, kteri fe. ne dado
preuzhiti. Kavno tira pravi David: „ Umej-
te, vi neumni, in vi norzi, bodite enkrat
pametni,''  Pf. go, 8.

Pravizhni fo v’  refnizi modri. Prava mo-
droft je B6ga fe bati, njemu flushiti, hudiga
fe varovati, dobro delati, in fe svelizhati.
Modri pravi: „Vfa modrojt jejtrahboshji:
ona uzhi Boga Je bati, in objloji v' dopol¬
njenji sapoved."  t Sirah 19, 18. Zhe vefh
boshjo voljo, po nji shivifh, in fesrelizhafh,
fi refnizhno moder; zbe tiga ne vefh in ne
delafh, fi refnizhno norez. Priproft kmet,
pa bogabojezh, je modreji od uzheniga, pa
hudobniga modrijana. Veliko kriftjanov je
ob zhafu preganjanja raji umerlo, ko Boga
sapuflilo; ti fo bili modri. Veliko deviz je
raji kri prelilo, ko zhiftod sgubilo; te fo bile
modre. Vfak, kteri raji terpi sanizhevanje
in preganjanje, kakor de bi Boga rasshalil,
je moder. Kdor ferzhno in lianovitno pre¬
maguje fvoje hudo poshelenj.e, de Bogu olla-
ne sveft, ima pravo modroft. Zhe hozhefh
biti moder, ravno tako delaj, in bofh fre-
zhen. Prav govori fveti Janes Krisoftom: „Ne
tifti, kteri dofti vedo, temuzh tifti fo modri,
kteri poboshno shive. Ravno tako govori fve¬
ti Bonaventura: „Prava modrolt je po naukih
Jesufovih fkerbno shiveti.” De pravo modroft

— 17 1  —

sadobifh, redno premifhljuj sapovedi in-po
sapovedih febe , de fe fphsnafh in poboljfhafh.
( Sofebno ti perporozhim pogolto premifhlje-
vati pravizhno fodbo boshjo. Vera uzhi, de
bodo pravizhni na defnizi, grefhniki na levi-
zi: pervi bodo poshegnani, inv’nebef^ vseti;
drugi bodo prekleti, in r’ pekel versheni. Ta
1’odba ne bo nikoli prenarejena, temuzh ofla-
ne vekomaj. Ljubi moj! premifli, per kte-
rih bofh ti? Shivi tedaj pravizhno, to je, po
sapovedih in po sgledu fvetnikov, de vezhno
frezho sadobifh; le tako li moder.

Molite v.

Ozhe vliga ufmiljenja! miloftljivo poglej
moje velike nefrezhe, ktere lim li nakopal 1’
fvojo nefpametjo : ufmili fe me, akoravno ni-
fim vreden ufmiljenja; daj mi fvojo gnado,
f’ ktero bi samogel fposnati, kako velika, ne¬
varna in grelhna je moja neumnoft, de jovfe
dni fvojiga shivljenja obshalujem. O Jesuf,
vezhna modroll in fvetloba moje dufhe! ne
saversi me, in ne ohfodi dufhe, sa ktero fi
lmertne britkolli ljubesnjivo prefial, temuzh
uzhi me varno pot v’ nebela. Ti li me relhil
is hudizheve fushnofli, jeli pa neumnesh fini
le fpet hudizhu podvergel; o v r elika nefpamet
in grefhna noroli! Shalmi je; vfe fvojehude
dela fovrashim, in hozhem le pod tvojo po-
korfhino shiveti. Napolni me f’ fvojo 1 ju-
besnijo, de vfe grefhne fladnolli sanizhujem,

in tebe sadobim. t Sveti Alekfander, bi fi v’
majhni ftarofti modroft pravizhnih imel, in
vfe sgubil, de li Jesufa sadobil, fprofimiena-
Ico modroft, de fposnam boshjo voljo, po nji
svetlo shivim, in Boga vekomaj vshivamv’ne-
befhkim kraljeftvu. Amen.

XXIV. dan maliga travna.

iSveti Juri vojfhak, marternik .

c

4 Oveti Juri je bi] v’ vfi katolfbki zerkvi v’ ve*
liki zhatli, in she trinajft fio let pred nami fo
bile zerkve v 1  vezh krajih fosidane Bogu k’
zhafti v’ njegovim imenu. To prizhuje,
de je on shivel v’ pervih zhalih katolfhke
zerkve. Tudi fe ve, de je Bog veliko zhu-
deshev po njem ftoril, kakor flari zerkveni
pifarji prizhujejo. To je gotovo, drusiga fe
pa malo ve od njega, ker popifovanje njego-
viga shivljenja in njegove fmerti ni v’ fvoji
zhiftofti do naf prifhlo. Ravno to je tudi od
marfikteriga drusiga fvetnika in fvetnize, ker
fe je popifovanje njih shivljenja ali sgubilo,
ali fo ga neverniki foshgali, ali pa krivoverzi
fpridili. ( Sveti Juri je bil vojfhak, sveft v’
fvoji flushbi nevernimu zefarju v’ vfih perpu-
fhenih rezheh. Bil je mogozhen vojfhak Je-
sufov, ker je raji dal fvoje shivljenje, kakor

— 175 —

■de bi ga bil sapuftil. She od nekadaj delajo
fvetiga Jurja v’ podobi na konji, ki f’ fulizo
prebode kazho, sraven njega pa shenfko , kte-
ra klezhe moli. Shenfka v’ molitvi pomeni
verne meila in deshele, ktere fe perporozhu-
jejo fvetimu Jurju; kazha pomeni hudizha;
fuliza, f’ ktero je kazha prebodena, pome¬
ni boshjo pomozh, ktero fvetiJuri fproli ver¬
nim soper hudizha. Verni fosmiraj slo upa¬
li v’ pomozh fvetiga Jurja. Kerfhanfki voj-
fhaki fo ga pomozhnika imeli, in fe mu per-
porozhevali ob vojfkni lili.

Zhe fe, ravno malo ve od shivljenja in
fmerti fvetiga Jurja, je vender, kar fe ve,
obilno poduzhno. Bil je dober krifljan v’fre-
di fpazhenih nevernikov; bil jevojlhakpod
nevernim zefarjem, vender smiraj bogabo-
jezh; sa vero je kri prelil, kar rasodene nje¬
govo fofebno ljubesen do Boga. Shivavera,
terdno upanje in gorezha ljubesen, to troje
mu je bilo bramba pred vfim hudim in pot
v’ nebefhko kraljefivo. Savoljo Jesufa fe je
odpovedal bogaftvu, zhafti, telefnimu vefelju
in vfim pofvetnim dobrotam, de bi ferzhno
hodil sa Jesufam. Ni fe bal mezha, ognja,
terpljenja, fmerti, de bi sadobil Jesufa. Je-
suf je umeri na krishi is ljubesni do zhlovefh-
tva; fveti Juri je tudi rad dal fvoje shivljenje
is ljubesni do njega. O frezhni marternik!
kteriga nifo mogle ne nadloge, ne bolezhine,
ne fmert odlozhiti od Boga. Blagor mu fer-

— 174 —

zhnimu premagavzu vfih fovrashnikov, ker
ne bo  nikdar od nobeniga premagan!

N a n k.

Vojjhovcmje soper dnjhne fovrashnike.

( Sveti Juri je bil ferzhen vojfhak Jesufov,
in s’ njegovo pomozhjo je premagal vfe fo¬
vrashnike. Odmeri je bil prej-Cvetu, in hre¬
penel je po nevidnih dobrotah; satoje rad dal
lvoje shivljenje sa Jesufa. Nohl je bolezhine
Jesufove prej na fvojim telefu; sato je vefel
umeri po sgledu odrefhenika Kriitufa. Kdor
mehko shivi, ni vojfhak, in niperpravljen da¬
ti fvojiga shivljenja Bogu v’ dar. Le tifti, kte*
rimu je fvet krishan, in on fvetu, sanizhuje
vidne dobrote savoljo nevidnih dobrot; le ti-
ftimu je fedanje shivljenje teshka butara, in
fmert dobizhik. Kdor 1'veto fovrashi fvoje
shivljenje, lahko in refnizhno rezhe f’ fvetim
Pavlam: ,, Skelim rasuesan, in J’ Krij tu fant
biti.’’  Filip. 1 , 2 3.

Kriftjan more biti vojfhak Jesufov. Je-
suf, kralj nebef in semlje, naf je najel sa pla-
zhilo nebefhkiga kraljeftva, in nam ga bo dal,
ako mu svetlo flushimo. Zhe fmo njegovi flu-
shabniki, drusiga gofpoda nimamo, in ne
fmemo imeti; ni dneva, ne vire, de bi fmeli
po fvoji volji shiveti. Pod njegovo oblafljo fe
moremo vojfkovati soper hudizha, rnefo in
fvet. Jesuf hodi pred nami f’ krishem, mi

— i 7 5  —

moremo sa njim hoditi; on nam pomaga fe
vojfkovati, in zhe fmo ferzhni vojfhaki nje¬
govi, bomo sa plazhilo frezhnigapremaganja
prejeli nebefhko kraljeftvo. Svefti vojfhaki
pofvetniga kralja is dolshne pokorfhine do
njega preterpe mras, vrozhino, sbejoindolli
drusiga; smiraj fo sa boj perpravljeni, nozh
in dan zhujejo; s’ nevarnoftjo fvojiga shivlje-
nja branijo fvojiga kralja, 'in li veliko persa-
devajo fovrashnike premagati, de bi dofegli
mir. Mi kriftjani moremo tudi terpeti, fe
vojfkovati, in premagovati fovrashnike, de
sadobimo vezhni mir: vezhniga miru, tu¬

di ne praviga miru, ni na semlji, ampak je le
v’ nebelih; vezhniga miril ne bomo dofegli f’
pozhitkam, ali s’ lenobo, ampak s’ vednim
terpljenjem. Kriftuf pravi: „Kdor bo do

koma Jtanoviten , on bo svelizhan Mah
24, i 3 .

Vojfkuj fe soper fvoje hudo poshelenje.
Ti, in vfak zhlovek, li v’grehu fpozhet; nizh
dobriga in nizh sdraviga ni v’ tebi; tvoja du-
fha in tvoje telo fta polna hudiga poshelenja.
Hudo poshelenje fzer ni farno na febi greh,
zhe ravno is perviga greha isvira ; pa v’greh
napeljuje, in greh obroduje, ako va-nj do-
volifh. ( Sveti Jakop pravi: „Vfak jejkujhan y
kader  /e od fvojiga poshelenja vabljen ;
kader poshelenje fpozhne, rodi greh, greh
pa Jmert.''  Jak. 1, 14, i 5 . Slo li persade-
vaj fvoje hudo poshelenje fposnati, ktero je
prijeten in fkrit ftrup. Prijetno je flabimu

— 176 —

zhloveku, pa ravno sato je filno fhkodljivo:
n e vi dama fe vnema, potlej dopade in umori.
Bodi dobro poduzhen v’ sapovedih; profi ne-
prenehama Boga rasfvetljenja in mozhi hudo
poshelenje fposnati in premagovati; bodi po-
nishen in zhujezh, de fi nikdar ne perpuflifh,
har ti Bog prepove. She prej je bilo rezhe-
no : ,,iVe shivi po fvojim hudim poshe/enji ,
in odvrazhaj fe od J'noje  ( hudobne ) volje ”
t Sirahi8, 3 o. Oftreje je to sapovedano v’no¬
vi savesi; sato pravi fveti Pavel: „Kteri fo
Krij tufovi, fo fvoje mefo krishali''  Gal.
5  , 24.

Vojfkuj fe soper hudizha. Hudizh je
fovrashnik boshji, nafh in vfiga dobriga ; ni¬
ma pozhitka, temuzh smiraj hodi okoli ko
rjovezh lev, in ifhe, koga bi posherl. Glej,
hudizh zhuje ti fhkodovati; zhuj tudi ti, de
ne puftifh ljuljke perfejati v’ fvojo dufho. Ne
pomagaj mu soper fvojo dufho : pomagafh
mu soper fvojo dufho, zhe ne zhujefh, zhe
radovoljno grefh med hudobne, ali zhe ii
drugazhi fkufhnjave nakopavafh. ( Sveti Pe¬
ter te uzhi, in ti sapove : ,,Hudizhu fevfta~
vite terclni s’ vero,”  I. Petr. 5 , g. Tudi fve¬
ti Pavel opominja: „JVe dajte projlora hudi-
zhu Ef. 4 > 27.

Vojfkuj fe soper fvet. ( Svet pomeni hu¬
dobne ljudi in vfe vidne sapeljivofti. t Se mo-
refh vojfkovati soper sapeljivze, to je, nik¬
dar ne fmefh v’ njih hude befede ali dela do¬
voliti, nikdar fe jim vdati ; nikdar fe vdele-

— ‘77  “

shet njih hudobije, nikdar fe pohujfhati nad
njimi. Zhe fe dafh od njih smotiti, nifi ne-
dolshen. ( Sveti Pavel uzhi: „Ne lelijli, kie-
ri hudo delajo, ampak tudi tijti , kleri
jim pervolijo, Jo Jmerli vredni.''  Rimlj.
1, 52 . Ne pulti fe sapeljati od vidnih dobrot
fveta, de bi jih is lakomnorti, is napuha, is
nezbidofti, is poshrefhriofti ali iš drusiga fla-
biga konza ljubil. Vshivaj s 1  mero potrebnte
rezhi, sahaj nesmera ni nobenimu perpufhe-
na. ( Sveti Janes prizhuje: „VJe, kar jena
/vehi, je poshelenje meja, poshelenje ozhi
in napuh shivljen/a.”  I. Jan. 2, 16. Vfe ,
kar je na fvetu, lahko vnema tvoje poshele¬
nje ; flab fi, ‘ lahko fe dafh smotiti: tedaj zhuj,
de ne bofh sapeljan.

Vprafhafh: „ ( S’ kom samorem tolikaj
nevarnih fovrashnikov premagati ? ’ Tebi in
vfim odgovori fveti Pavel: „Vsemite boshje
oroshje, de Je bojte samogli ob hudim dne¬
vu braniti, in v' vjih rezheh popolnoma
objlati. t ,Stojte opajam s rjnizo in oblt-
zheni s oklepam pravize. F’ vjih rezheh
vsemite v 1  roko jhkit vere, J' kterim sa-
moreie v Je ognjene pjhize nar hudobnijhi-
ga ogajiti ; vsemite shelesno kapo svelizha-
nja in mezh duha, kar je bejeda boshjn.
V' v/ih molitvah molile v’ duhu, in v tim
zhujte bresvjiga prenehanja.’' Efesh. 6, i 5  —
18. Zhe hozhefh premagati fovrashnike,
morefh ko vojfhak s’ dobrim oroshjem ofker-
bljen biti, in fe ferzhno vojfkovati. Vsemi

— 178 —

boshje oroshje, sakaj f’ fvojo mozhjonebofh
nizh opravil; le v’ Gofpodovim imenu in s’
njegovo pomozhjo pojdi ferzhno soper fo-
vrashnike. Bodi opafan s’ refnizo, obdan in
napolnjen s’ njo bofh mozhen; zhe ti ni mar
sa refnizo, pravizo in fvetoft, fe ne morefh
ferzhno vojf kovati. . Bodi poln shive vere ,
ktera obljubi tvoji svetlobi vezimo plazhilo;
s’ shivo vero bofh vfe premagal, ker bofh vfe
sanizheval savoljo Boga. Vojfhak, s’ sheles-
jem obdan , ni lahko ranjen ; tudi ti mu bofh
enak, zhe fi poln shive vere. Befeda boshja,
mozhna in ognjena, ti bodi smiraj pred ozh-
mi; terdno fe dershi rasodete befede boshje,
in ta ti bonamefti oftriga mezha soper fovrash-
nike. Moli in zhuj flanovitno, de odufmilje-
niga Boga sadobifh pomozh, in s’ njo prema-
galh vfe fkufhnjave. Zhe ubogafh, bofh pre-
magaviz, in pojdefh v’ kraljeftvo, ktero je
Jesuf fvojim sveftim vojfhakam dobrotljivo ob*
ljubil.

Molitev.

O Jesuf! ako premiflim fvojo neisrezhe*
no flaboft in mozh fvojih hudih fovrashnikov,
obupujem. Pa ti, moj kralj in vodnik, fi mi pod¬
pora, mozh, bramba in vefelje; pod tvojo
oblaftjo in f’ tvojo pomozhjo fe hozhem voj-
fkovati do fmerti. Tvoje kraljeftvo je ko mo-
zhno mefto na gori, in leni ga ne morejo sa-
dobiti. Tvoji fvetniki lo fe ferzhno to j f kova-

— »79 ~

li in premagali,, in njih veliha frezha mi daje
ferzhnoft; lilno dofti lenih krilljanov je bilo
od fovrashnikov premaganih, in torne f’ Bra¬
kam napolnuje. Sato profim, nesapuftime,
o ljubi Gofpod! de ne bodo tvoji in moji fo-
vrashniki v fushnod podvergli dufhe, sakte-i
ro h ti fmertne britkofti ljubesnjivo preftal.
Ti li raji umeri na krishi, ko mene v’ hudi-
zhevi flushnofti pullil; jeft hozhem tudi raji
umreti, ko tebe sapultiti. O fveti Juri! fer-
zhni vojfhak Jesufov, kteri li s’ boshjim oro-
shjem premagal hudizha in njegove nameftni-
ke, enako frezhno premaganje mi fproli od
ufmiljeniga Boga, de pridem v’nebefhkokra-
Ijelivo. Amen.

XXV. dan maliga travna.

t Sveti Marka evangeliji.

4 Syeti Marka je bil Judovfkiga rodu, isZire-
ne v 1  Afriki. Bil je v’ Jesufovi veri poduzhen
in kerfhen od fvetiga Petra apollelna. Tako
fploh menijo, ker fveti Peter v’ fvojini per-
vim liftu do vernih pifhe: ,,Posdravi vafMar¬
ka, moj fin.” Pet. 5, i5. .Sveti Peter po na¬
vadi tiliih zhafov ga imenuje linu, ker ga je
prerodil s’ boshjo beledo in f’ fvetim kerftam.
Ravno sa tega voljo je fveti Marka fofebno
12  *

— 18o —

hvaleshnoft in ljubesen do fvetiga Petra smi-
raj imel, je bil njegov svelti pomagaviz in
fkerbni foosnanovaviz fvetiga evangelja. Ka¬
der je fveti Peter fhel v’poglavitno meftoRim
Jesufove vere osnanovat, je fvetiga Marka fe-
boj vsel; oba Ita fkerbno osnanovala vero v’
Jesufa, in nevernike fpreobr^zhala. .Sveti
Marka jev v/im pomagal fvetimu Petru, de
bi fe rasfhirjalo kraljeftvo Jesufovo. .Spreo-
bernjeni Rimljani fo profili fvetiga Marka jim
fpifati, kar je fveti Peter s’befedo uzhil, de
bi shivljenje in nauke Jesufove fpifane imeli.
Njih slielje fo bile prav dobre; sakaj nizhbo-
ljfhiga ne more biti, ko befedo boshjo brati,
premifhljevati, in po nji shiveti. .Sveti Mar¬
ka jim je fpifal fveti evangeli, kakor ga je
flifhal is uit fvetiga Petra; potlej ga je dal
fvetimu Petru prebrati, kteri ga je poterdil,
in dal vernim, de bi po zhifti befedi boshji
zhilli bili v’ veri, flanovitni v’ nji in v’ vfim
dobrim. Evangeli fvetiga Marka je bil pifan
po grefhko, ker je ta jesik bil v’Rimu in pov-
fod snan. Noben evangelift toliko na tanko
ne popifhe poprejfhnje nesveftobe fvetiga Pe¬
tra ko fveti Marka, njegov uzheniz, kar ra-
sodeva refnizhnoft fvetiga Marka in ponishnoft
fvetiga Petra.

.Sveti Marka je bil od fvetiga Petra fhkof
pofvezhen, in v’ letu 49. poflan v’Egipt osna¬
novat Jesufa. .Sveti Marka je bil pokoren.
Vsel je feboj fveti evangeli, kteriga je fam
fpifal, vfo pot osnanoval Jesufa, in prifhel

v’ Egipt, v’ deshelo polno 1 lepih malikovavzov.
( Serzhno je te uzhil, med njimi zhudeshe de¬
lal, in veliko jih fpreobernil. Veliko mefto
Egiptovfke deshele je bilo Alekfandrija, gro-
sno veliko in bogato. Ondi je fkerbno uzhil,
in dofti jih je verovalo befedi, ktero je osna-
noval, ker fo vidili njegovo fveto shivljenje
in velike zhudeshe. Od njega fpreobernjeni
malikovavzi, prej neisrezheno flepi in hudob¬
ni ,  fo na tanko shiveli po vfih naukih Jesu-
fovih; tudi jih je ne malo sapuftilo fvojepre-
moshenje, de fo ubogim pomagali, in v’ ra-
dovoljnim ubofhtvu fveteji Bogu flushili. V*
letu okoli 68. po Jesufovim rojftvu, fhteri in
dvajfeti dan maliga travna, fo neverniki po¬
padli fvetiga Marka, in drugi dan ga umorili.
Eni ftarih zhafov pifarji tako popifujejo nje¬
govo terpljenje in njegovo fmert. Kteri fov’
neveri terdovratni oftali, fo ga filno fovrashi-
li, in sheleli umoriti. Ob perloshnofti eniga
fvojiga ajdovfkiga prašnika ga je nekaj never¬
nikov ifkalo, nafhlo, svesalo , in neufmiljeno
vlazhilo po ojftrih krajih do nozhi; vef je bil
rasprafkan in kervav, vender je le Boga hva¬
lil. Potlej fo ga tako hudo sdelaniga vergli
v’ jezho. Drugi dan fo ga fpet ravno tako vla-
zhili tako dolgo, de fe je njegova fveta du-
fha od telefa lozhila. To ni bilo llepim ne-
vernikam sailolii, njegovo fveto truplo fo fhe
v’ ogenj vergli. Oftanke njegoviga telefa fo
verni pokopali. Posneje fo ondi losidali zer-
kev, ktero fo zhes veliko zhafa Turki poderli.

— i8ž •—

Eni Venefhki kupzi fo vseli njegovo fveto tru¬
plo, in ga prenefli v’Venedke, kjerfev’ime-
nitni zerkvi, ki fe po njem imenuje zerkev
fvetiga Marka, do danalhniga dneva snajde.
Yii verni, fofebno pa Venezhani, ga imajo
pomozhnika; ker je velik prijate! boshji, ve¬
liko samore pomagati, in pomaga f’ fvojimi
profhnjami.

Nauk.

Od f v etih. evangeliji ov in fvetiga tvangelja.

^Shter je fo fveti evangelifli, fveti Matevsh,
fveti Marka, fveti Luka, fvetiJanes. t Sveti
Matevsh in fveti Janes ftaapoftelna, fveti Mar¬
ka in fveti Luka fta bila po Jesufovim odhodu
od apoftelnov fpreobernjena. .Sveti Duh je
vodil te fvete moshe v’ pifanji fvetiga evange-
1 ja, kakor vfa katolfhka zerkev veruje. Sa-
pifana befeda boshja je velik perpomozhik
k’ svelizhanju. Ravno sato fo fveti evange¬
liji sap ifali, kar je Jesuf delal in uzhil, de
bi nikoli posabljeno ali pokasheno ne bilo,
temuzh de bi vfe to oftalo v’ pervi zhiftofti do
konza fveta. .Sveti Matevsh in fveti Janes fta
pifala, kakor fta flifhalain vidila Jesufauzhiti
in delati; fveti Marka je pifat, kakor je fli-
fhal fvetiga Petra uzhiti; fveti Luka je pifal,
kakor je flifhal od fvetiga Pavla in od drusih
apoftelnov. Sgoli refniza je bilaper njih, in

i8o —

fo veliko terpeli sa srozheno befedo* kakor
djanje apofteljnov obilno prizhuje.

Zhifta refniza in velika ponishnoft je bi¬
la per fvetih evangelillih in vlih apoftelnih.
Na tanko popifujejo fvoje in drusih flabofti,
malo vero, terdobo, nevednoft in vfe, kar
jih ponishuje; to preprizha, de jih je Duh
refnize vodil. .Sveti Matevsh fam fe imenuje
zolnarja, ktera fiushba je bila tiftikrat vfim
Judam soperna. Mat. 9, 9. .Sveti Marka,
uzheniz fvetiga Petra, je na tanko popifal
Petrovo flaboft ati nesveftobo. Marka 14, 66
— 72. .Sveti Pavel je velikokrat ozhitno po¬
vedal fvojo grefhno flepoto in fvoje neufmi-
ljenje soperzerkevboshjo. Satopifhe:

Jirn vreden apojlel imenovan bili, ker jim
preganjal zerhev boshjo."  I. Kor. i 5 ', 9;

Drugi ljudje imajo navado samolzhati* 1  ali
perkrivati, ali isgovarjati fvoje flabofti in fla¬
bofti fvojih prijatlov, ker febe in druge neum¬
no ljubijo; fveti evangelifti in vli fveti apoftel-
ni fe odkrito ponishujejo, ker ifhejo ne fvoje,
ampak boshje hvale.

.Shterje fo fveti evangelifti, vender jele
en fveti evangeli. .Sveti Matevsh je pifal fve¬
ti evangeli v’ Judeji; fveti Marka ga je pifal
v’ Rimu, fveti Luka ga je pifal v’ Grefhki
desheli, fveti Janes ga je pifal v’ Efesu v’ Asi-
ji. Nifo vli pifali v’ enim kraji, ne v’ enim
zhafu; vender uzhe vli enake refnize, ker je
bil Duh refnize v'  vlih.

— 1 84 —

Prerok Ezehjel, kakor prizhujeta fveti
Hieronim in fveti Gregori papesh, je prero¬
koval od fhterih fvetih evangeliltov pod podo¬
bo fhterih shival rekozh: ,,Fiditi jih je bi¬
lo ko zhlovekovo podobo, lijaka je imela
Jllleri obrase , in vfaka Jhleri perntnize  j
njih perutnize Jo Je ena druge dotikale  j
podoba njih okrasov pa je bila zhloveka
in leva okrasna dt fni njih Jhlerih, vola obras
na levi njih Jhlerih, orla obras sadej njih
jhlerih j  Ezeh. 1 , 5  — 10. Te befede sa-
popadejo velike fkrivnofti; pa bo ob kratkim
rezheno , le kar fvete evangelije sadene. Te
prezhudne shivali, polne vifokih fkrivnoll,
je bilo viditi ko zhlovekovo podobo, ker fo
fveti evangeliili, ako ravno fo pifali od vifo-
zih rasodetih refniz, vender le ljudje. Vla¬
ka shival je imela fhteri obrase in perutnize,
ker vfak evangelij uzhi ravno ti jo, in fo bili
vfi od Jesufa poflani na fhteri kraje fveta;
bili fo hitri v’ tim fvetim delu prerojenja vfiga
fveta, ko bi perutnize imeli. Njih perutnize
fo fe ena druge dotikale, ker fo bili vfi fveti
evangeliili in drugi med feboj sdrusheni s’sa-
veso refnize in ljubesni. Podoba njih obra-
sov je zhloveka obras, ker je vfak fveti evan-
gelill zhlovek; obras leva pomeni njih ferzh-
no j; obras vola pomeni njih Itanovitnoft v’
terpljenji; obras orla pomeni njih vifolce nau¬
ke. Zhvetere snamnja imajo fliterje evange¬
liji. t Sveti Matevsh ima angela v’ zhlovekovi
podobi, ker je popifoval rodovino Jesufovo

_ i85 —

po mefu; (Veti Marka ima leva, ker je perzhel
fvoj evangeli od fvetiga Janesa kerftniha, kte-
ri je is pufhave fhel, in glafno osnanoval po¬
koro; Cveti Luka ima vola, kteri pomeni da¬
ritve (tare savese, ker je perzhel fvoj evan¬
geli od darovanja Zaharijatoviga; Cveti Janes
ima orla, ker fe je ko orel vsdignil zhes vfe
druge evangelifte, in vifoko pifal od boshje
natore Jesufove.

( Sveti evangeli, kteriga je Jesuf osnano¬
val, in fo Cveti evang^lilti fpifali, pomeni ve-
felo osnanilo, in sapopade potrebno poduzhe-
nje Boga fposnati, mu flushiti, in fesvelizha-
ti. Bukve fvetiga evangelja fo bile smiraj v’
veliki zhafti per kridjanih. Pervi verni fo pred
njimi poklekovali, jih zhaftili in kufhevali,
preden fo jih v’ roke vseli, ker je v’ njih be-
feda boshja sapifana. Kdor je te fvete bukve
ali druge fvetiga pifma nevernikam v’ roke
dal, zhe tudi savoijo Itrahu pred fmertjo; je
bil imenovan sdajaviz, in fe je pokoriti mo¬
gel, kakor de bi bil vero satajil. Koliko je
Cveti evangeli vreden fpofhtovanja , fveti. evan-
gelifti prizhujejo , ker fo ga le profheni (pisa¬
li; vedili fo, de je sapifana befeda boshja ve¬
lik perpomozhik k’ svelizhanju. Koliko fpofh¬
tovanja jje fvetievangeli vreden, fe vidi sado-
fli is tega, ko ga je vezhna refniza, Jesuf
Kriduf, ( Sin boshji, uzhil in fhe sdaj uzhi.
Vef fveti evangeli sapoveduje premagovanje
in pokorjenje hudigaposhelenja ; kdor pa shi-
vi po sheljah fvoje flabe natore, ni pokoren

— i86 —

evangelju, in ne bo svelizhan, kakor govori
fveti Pavel: „Zhe bojte po tnefu skiveli, bo¬
ji* vekomaj umerlij  Rimlj. 8, i3.

Zhe ravno fveti evangeli sapoveduje pre¬
magovanje, pokorjenje, in kar je taziga; je
vender refnizhno vefelo osnanilo. Vli fmo v’
Adamu grefhili, in fpriderio natoro poerbali
po njem; vli fmo bolni na dufhiin na telefu,
in bi vekomaj umerli. Jesuf je sdravila per-
nefel, grenke fo, pa potrebne; jemati jih
moremo, in zhe fe jih branimo, ne bomo sve-
lizhani. Defiravno tedaj fveti evangeli tesh-
ke rezhi sapoveduje, je vender vefelo osna-
nilo, ker naf te grenke sdravila prerodujejo ,
de fe ftorimo vekomaj frezhne. Ljubi kriftjan!
bodi hvaleshen Jesufu uzheniku, kteriteuzhi
pravo pot v' nebefhlto kraljeftvo; ljubi refni-
ze fvotiga evangelja, in is ferza rad jim bodi
pokoren; ne daj fe pohujfhatiod flabih, kte-
rih shivljenje jenehvaleshno sanizhevanje fve-
tiga evangelja. Tebe in vfe uzhi fveti Jakop
rekozh : ,,V' krotkojti ohranite vjajeno be¬
sedo , ktera samore vajhe dujhe svelizhati  j
bodite pa delavzi befede/  Jak. i, ai. 22 .

Molitev.

bi>

O Jesuf! vedna hvala ti bodi, ker li ho¬
tel is nesaflushene milofti uzhiti, in po fvetih
evangeliftih sapifati, kar li uzhil, de bi tvoja
beleda, befeda shivljenja, vedno pred menoj
bila, de bi jo lahko premifhljeval, in s’ njo

—r J87 -

naJItoval fvojo revno dufho. Bodi hvaljen od
mene in od.vlih sdaj in vekomaj, ker li bolni
zblovefhki natori sdravila pernefel, kterili
je tilno potrebna. ( She te gnade te profim,
pomagaj mi po fvoji veliki milofti tvojo befe-
do fpolnovati. Gorje mi, ako tvoja befeda
oftane bres fadu; blagor mi, ako shivim po
nji. Moja flaba natora fe brani po tvoji zhi-
fti befedi shiveti, pa podversi ji jo ti s’ mo-
gozhno fladkofijo fvoje gnade. .Sveti Marka!
rasfvetljeni pifar in svefti osnanovaviz fvetiga
evangelja Jesufoviga, (proti mi gnado nauke
boshje v’ ferzu ohraniti, in po njih shiveti,
de s’ dolshno pokorihino in sapovedano rodo-
vitnoftjo dobrih del saflushim vezimo svelizha-
nje. Amen.

XXVI. dan maliga travna.

,Sveti Rihari majhnih.

C

t Oyeti Rihari je bil rojen na Franzofkim v’
Pikardii od bogabojezhih llarfhev, kterifoslo
fkerbeli ga srediti v 1  boshjim (irahu. Bil je
fvojim Aarfhem pokoren, rad jim je poma¬
gal, rad je molil, in Boga hvalil; pa ftanovi-
ten ni bil v’ dobrim. Kader je bil odraflel,
je opuftil fvoje dobre dela, ker je bil v’ fvet
saljubljen, in neumno dobrovoljen. Dokler

— 188 —

je bil v’ tim flabim shivljenji, fta prifhla dva
nesnana bogabojezha mafhnika is Hibernije,
ali kakor je sdaj ime, is Irlanda, in po vali
profita ondi prenozhiti. Ljudje tifte vafi fo
bili nezhlovefhki, fo sanizhevali in pahali
od febe ta dva poboshna popotnika. Rihari
je bil fzer pofvetniga shivljenja, pa ufmilje-
niga ferza; je fvaril fvoje fofede, duhovna
pod fvojo ftreho vsel, in jima, kolikor je mo¬
gel, prijasno poftregel. Bog mu je obilno
povernil dobrodelno!!, kakor bo sdaj rezhe-
no. Dva poboshna mafhnika nifta imela f’
zhim plazhati fvojiga dobrotnika, in fta fker-
bela bolji plazhilo mu dati. Bleso fta posna-
la njegovo pofvetno shivljenje, in fta is lju-
besni do njegove dufhe veliko govorila od
potrebe fe refnizhno fpokoriti, in Bogu sve-
fto flushiti; tudi fta ga preprizhala, de je Bo¬
gu flushiti ne le potrebno, ampak tudi vefe-
lo, ker daje fvojim sveftim flushabnikam ne-
befhko kraljeftvo. Nju prijasne in ognjene
befede fo vnemale njegovo merslo ferze, in
refnizhno je fklenil drugazhi shiveti. Vef ob¬
jokan jima je povedal fvoje flabo shivljenje,
pa tudi pokasal fvojo terdno voljo ga pobolj-
fhati. Kar je obljubil, je doftal. Opuftil je
vfe flabe tovarfhe in hude perloshnodi, rad
hodil boshje befede poflufhat, ojftro fe poko¬
ril, zhifto in f’ potertim ferzam fe fpovedoval.
Pofihmal je bil le v’ molitvi, v’ premifhljeva-
nji, v’ poftih, v’ vfih dobrih delih, f’kterimi
je fvojo dufho ozhifheval.

— 189 —

4 Sveti Ribari je vezh let v’ vlili dobrih de¬
lih Aanovitno Bogu flushil; potlej je bil
mafhnik pofvezhen, de bi tudi drugim osna-
noval pokoro. Njegove pridige fo bile polne
fvetiga ognja, in vli fo jih radi poflufhali.
Kakor je druge uzhil, tako je fam shivel, in
ravno sato fo njegove befede velikomozh ime¬
le. Nar terdovratnifhi grefhniki ga nifobres
obzhutenja poflufhali, in veliko is njih fe je
fpreobernilo. Vezhdeshel je obhodil, tudi na
anglilko je fhel osnanovat pokore, in povfod
je fpreobrazhal grefhnike k’ Bogu. Grefhni-
kam ni perlisnjeno govoril, temuzh uzhil jih
je fe refnizhno pokoriti, opufliti greh in gre¬
ha perloshnofti, ferzhno in ftanovitno prema¬
govati flabe shelje fpridene natore, poverni-
ti ali popraviti blishnimu ftorjene krivize, m
ravnati fvoje shivljenje po rlih sapovedih.
Dokler grefhniki nifo taki poftali, jih ni fpre-
oBernjenih verjelj po tem fhe le je upal, de
fo fpreobernjeni, ko fo s’ mozhno voljo Ba-
novitno delali vfe, kar Bog sapove, in fe varo¬
vali vliga, kar Bog prepove. Kader je fhel
nasaj na Franzofko, ga je kralj Dagobert,
ki je svedil njegove dobre dela in velike zhu-
deshe, shelel obifkati, de bi od njega prejel
potrebne nauke, in fe njegovim molitvam
perporozhil. ( Serzhno je kralja uzhil, in bres
vliga ftrahu mu govoril refnizo; potlej jefkle-
nil fvoje govorjenje rekozh: „Kralj! ne sa-
nafhaj fe na fvoje bogallvo, in ne verjemi
fvojim perlisnjenim flushabnikam soper pra-

— igo —

vizo, ktera ti bodi ljuba memo vfiga drusiga,
Mogozhen fi, zbe premagujefh fvoje flabofti,
zhe ljubifh fvoje podloshne ko fvoje la lin e
otroke, zhe fkerbifh, de bi oni Bogu flushi-
li.” Kralj mujebilsa vfe te nauke hvaleshen,
in ga je vifoko zhaftil. ( Sveti Rihari fe je te
zhafti slo bal, in je ubeshal v’ pufhavo, kjer
je shivel, kakor de bi njegova dufha bilashe
od telefa odlozhena. Yezh ljudi je fhio k’
njemu, in loga ponishnoprofili pernjem ofla-
ti v’ vedni pokori. On in oni fo tako fveto
shiveli, de je vfa deshela bila polna njih do-
briga rasgleda. ( Sveti Rihari jev’vfih dobrih
delih lianoviten oftal do imerti. Umeri je fheli
in dvajleti dan tigamefza, v’ letu 645. Bog
je rasglafoval refnizhno fvetoft fvojigaflushab-
nika s’ velikimi zhudeshi.

Nauk .

Od kad je nejtanovitnojt  p’ dobrim.

4 Sveti Rihari je v’ mladofti flabo shivel
po navadah fveta in po fhegi drusih mladen-
zhev, pa fe je fpreobernil, in oftal ftanovi-
ten v’ dobrim; tudi je drugim grefhnikam
enako frezho vofhil, jim osnanoval pokoro
in ftanovitnoft v’ nji. Kaj pomaga obljubiti
pokoro, ali tudi fe fpokoriti, zhe fe odftopi
od dobriga? O grefhnik! kader te veft pezhe,
ali nagla fmert snaniga zhloveka uftrafhi, ali
kader flifhifh osnanovati pokoro ; shelifh in
obetafh fe refni®hno fpokoriti, te obljube

— igi —

ponavljafh pred fpovednikam: pa vfe (to sgi-
ne ob pervi sapeljivi lkufhnjavi ali nevarni
perloshnofti. Ti li shaloften Ivojegrefhne ne>
ftanovitnofti, vender li smiraj neftanoviten.
De te Bog klizhe, in ti pomaga k’ tebi, zhu-
tifh ; pa ii fam kriv fvoje nellanovitnofti. Vpra-
fhafh: Kako lim kriv ? Ravno to ti hozhem
raslozhiti.

Ni prave pokore ,  in ni ftanovitnofti v’
tebi , ker le vllavljafh gnadi fvetiga Duha. Bog
bi lahko vi e tvoje sadershke, in flabofti pre¬
magal 1’ tvojo vfigamogozhno gnado, ako bi
hotel; tode po navadi ne daje take mogozline
gnade, kakor jo je ( Savlu dal. Pomaga ti le
Ipokoriti; pa hozhe, de sraven terpifh, fe
vojfkujefh, in s’ vojfkovanjempremagalh. Gna-
Ra boshja ti malo pomaga, ker li enak leni-
muberazhu, kteri bi rad vfiga obilno imel,
in nizh ne dela, kar ni mogozhe. Ti ho*
zhefh in nozhefh, shelifh in ne itorifh, obe-
tafh in ne dopolnifh, kermefena ljubesendo
Tebe, do fveta, do greha mozh odjemlje tvo¬
ji volji. Ti bi rad Bogu flushil, pa le prema¬
gati nozhefh; bi rad v’ nebela prifhel, pa
bres terpljenja, kar ni mogozhe. Modri prav
govori: „She/je umore leniga ; Sakaj njego¬
ve roke nozhejo nizh delali, vej dan skeli
in skeli.''  Prip. 21, 25 . 26. Morebiti li ti
ravno tak: shelifh in shelifh, delati pa no¬
zhefh, kar ti Bogsapove; shelje te bodo umo¬
rile, v’ sheljah pokore bofh bleso bres poko¬
re umeri. Ti nozhefh hudih perloshnoft opu-

— 1 9 2  —

/liti; a!i fi nakopavafh nepotrebne fkerbi; v’
vfe fitnofti, prepire, toshbe, kupzhijeinsmo-
te fegafh: sakaj fe zhudifh, de je tvoja du-
fha polna smot, merslote, in de fe vftavlja gna-
di fvetiga Duha ? Ti fi vreden fvarezhih befe-
di, htere je fveti ( Shtefan govoril terdovrat-
nim Judam : ierdovralni in neobresa-

rtiga ferza,fe vedno vjicivljate fvetimu Du¬
hu.”  D jan. ap. 7 , 5 1.

Ni prave pokore, in ni ftanovitnofti v’
tebi, ker li dolti drusih fkufhnjav nakopa-
rafh. Ti lashnjivo obdolshujefh fvojo flabo
natoro, in hinavfko obshalujefh fvojo nefta-
novitnofl:, ker fe v’refnizi ne bojifh fkufhnjav.
Ti fi flabe natore, fvojo popazheno natoro fi
huje fpazhil s’ radovoljnimi grehi, to vefh;
vender hudih peiToshnoft ifhefh , jih opuftiti
nozhefh, vender fe isgovarjafh. Ker fi flabe
natore, bi bil dolshan filno varen biti; ker
fi flabe natore, fe nozhefh fkufhnjav varo¬
vati: tedaj fi fam kriv fvojih grehov in fvoji-
ga pogubljenja. Ti imafh ne le nepotrebno,
ampak tudi grefhno saveso f’ kakim zhlove-
kam; vefh, de v’ hifhi, kamor hodifh, ni
nizh llrahu boshjiga; per flabih prijatlih fli-
fhifh velikokrat govoriti rasujsdano, neker-
fhanfko; famzhutifh, de je tvoje gerdo' po-
shelenje huji, de tvoja vera pefha: vender
nozlieih tih hudih perloshnofl opuftiti ? Vefh,
de tvoje telo je flabo, vender hozhefh vfevi-
diti in vediti, premalo fi framoshljiv; tako
vnemafh fvoje nezhifto poshelenje, potlej fe

— »9 5  —

jsgovarjafh? .Sani fi kriv fvoje grefhne ne*
ilanovitnofti, in nirnafh isgovora. Obljubi
Bogu in njegovimu nameflniku, kolikorkrat
hozhefh, fvoje shivljenje poboljfhati, bo vfe
saftonj, ako nevarnih perloshnoft ne opuftifh,
ker Bog fvojo mogozhno gnado ponishnim da¬
je, ne pa prevsetnim, prizhuje fveti Peter I.
5, 5. Tudi fveti Jakop tako govori. 4 , 6 .
Tvoj je nar huji napuh, ker hozhefh Boga
permorati, de bi ti zhudno pomagal, in pre*
dersno upafh v’ pomozh njegove, gnade, ka*
der radovoljno ifhefh nevarnih perloshnoft
soper njegovo sapoved.

Teshko je kaj prave pokore, zhe ni fta*
novitnofti v’ tebi, in zhe ne fkerbifh v’ do¬
brim rafti. De opravizhenje sadobifh, ih v*
njem ftanoviten oftanefh: morefh Smiraj fker*
beti poboshnifhi perhajati; ako ne, je teshko
verjeti, de fi refnizhno fpreobernjen, in zhe
li, ne bofh ftanoviten v’ dobrim. Vfaka ftvar
pefha in opefha bres pomozhi. Velik ogenj
bo mersel pepel, ako ne perdevalh dreva 5
fvetilo ugafne, ako olja ne perlivafh 5  tvoj
shivot opefha, ako mu s’  shiveshemnepoma*
gafh ; ravno tako opefha tvoja dufha, ako ji
ne pomagafh. .S’ trudam ne odprarilh le fa¬
rno grehov in hudih navad, temuzh 1 ’ tru¬
dam ohranujefh tudi sadobljeno pravizhnoft.
Premifhljuj pogofto vezhne refnize; moli is
ferza neprenehama; radpoflufhaj befedo bo-
slijo, in imej jo v ierzu; premagaj Habeshe-
Ije; nar manji fkufhnjavi in v' sazhetku fle-

— »94  —

herne fkufhnjare ferzhno fe vftavljaj; ne na-
velizhaj fe vojfkovati, in v’ Jesufa klizati do
premaganja; varuj fe prav fkerbno vliga, kar
obuduje tvoje hudo poshelenje ; hodi pogofto
k’ fpovedi, in ubogaj fvojiga fpovednika; neu-
trudama delaj dobro: tako bofh dober, zhe-
dalje bol ji, bofh ftanoviten in svelizlian. Bo¬
di ftanoviten na Gofpodovi poti, in ne odfto-
pi od dobriga, lizer ti tvoja pokora ne more
pomagati.

M o l i t e v>

O Bog! premifhljevaje pred teboj fvojo
flabo pokoro in fvojo grefhno neftanovitnoft,
fe po pravizi bojim in framujem. Velikokrat
lim obetal in fftlenil fvoje flabo shivljenje po-
boljfhati, pa ftare grefhne navade me smiraj
gofpodujejo. To prizhuje, de nilim fvojih
grehov sadorti fovrashil is ljubesni do tebe-;
ako bi bil tebe ljubil, bi bil varnifhi shivel,
in nevarnih perloshnoft fe fkerbno varoval.
Tiga nilim delal, ker je ljubesen do greha bi¬
la shiva in mozhna v’ meni. V’ premifhlje-
vanji, per poflufhanji tvoje befede, pred
fpovednikam lim zhutil možhne shelje fvoje
shivljenje poboljfhati; pa hitro fo prefhle, in
lim ponavljal fvoje ftare grehe. Profim te,
pomagaj mi f’ fvojo mogozhno gnado savoljo
ljubiga Jesufa, de fe fpokorim, in v’ tvoji flush-
bi ftanoviten oftanem. ( Sveti Rihari! v’ gre¬
hih, pa ne v’ pokori lim te pofnemal, ker fi

— ig5 —

M ti malo zhafa v’ flabofti ,  potlej v’ vetlni
pokori, jeft pa fim bil veliko let v’ grehih in
pokore fhe ni; fproli mi torej od ufmiljeniga
Boga gnado praviga fpreobernjenja in ferzhne
ftanovitnofti, de mu ftanovitno flushim, in
le svelizham. Amen.

XXVII. dan maliga travna.

t Sveti Adalbert Jhkofmarlernik.

jSveti Adalbert je bil rojen na Pemfkim od
bogatih ftarfhev. Njegov ozhe .Slavink je bil
graf in mogozhen, pa bolj vefel je bil tiga
fantizhka, ko vfe fvoje mogozhnofti in vifoko*
fti. Hotel ga je srediti sa fvet, pa Bog ga je
bil febi odbral. Bog, kteriga poti fo neisved-
ljive, je udaril otroka f’hudo bolesnijo. Ozhe
je lilno fkerbel ga osdraviti, pa ni bilo mo-
gozhe. Viditi, de mu vli sdravnikine more¬
jo pomagati, ga je obljubil Bogu v’ dar dati,
ako mu sdravje dodeli. Fantizhik feje  osdra-
vil, in ozhe je svefto dopolnil fvojo obljubo.
Poflal ga je bogabojezhimu fhkofu v’ medu
Magdeburgu, in mu ga slo perporozhil, de bi
pred njegovimi ozhmi v’ poboshnofti srejen
bil. Mladenizh Adalbert le je rad uzhil, in
rad fprejemal fvete nauke; hitro je raftel v’
uzhenofti. Pa njegova uzhenoft je bila le sa-
13  *

— * 9 6  —

to velike hrale vredna, ker je bila sdrushe«
i>a f fofebno ponishnoAjo in refnizhno -po-
boshnoAjo. V’ letu g8o je fhel nasaj v’ fvojo
rojAno deshelo , in Ditmar fhkof v’Pragu ga
je vsel med zerkvene flushabnike. 4 Shkof ga
je neisrezheno ljubil, ker je bil ref fofebne
ljubesni vreden. Po fmerti bogabojezhiga
fhkofa Ditmarja je vfa duhovfhina njega isvo-
lila njegoviga nameAnika. 4 Sveti Adalbert fe
je tiga preArafhil, in fe s’ vfo mozbjo branil
rekozh: ,,Jeft fam potrebujem fhe vodnika sa-
voljo fvoje mladoAi, kako bom samogel dru¬
ge voditi?” Vfe njegove ponishne profhnje
nifo nizh sdale, kerAa njegov veliki fhkof in
tudi zefar perAopila, in ga permorala fe bo-
shji volji vdati.

4 Sveti Adalbert ni bil le v’oblaAi, ampak
tudi v’ shivljenji pravi naflednik apoAelnov.
,S’ zhiflo befedo boshjo in f’ fvetim sgledam
je fvoje ovzhize uzhil, in jim kasal pot v’ ne¬
bela. Kader je bil fhkof isvoljen, je vfe me-
Ao obhajalo veliko vefelje; pa to vefelje fe je
hitro fpreobernilo v’ fovraihtvo. Njegove
rasusdane ovzeganifo hotle poilufhati in ubo¬
gati j nalafh fo fhe le delale, kar je fvetiga
paAirja nar huje shalilo. Viditi, de ga no-
Zjhejo, vežh poflufhati, je sapuAil fvojo lhko-
fijo, in fe je namenil v’ Jerusalem. na boshjo
pot. Kader je nesnan popotnik prifhel v’
klofhter Montkaiin, in tiAim miniham fvoj
namen rasodel v’Jerusalem iti, mu je pogla¬
var klofhtra odkrito rekel: »Namenjena pot

— KJ7 —

je dolga in nevarna; ni dobro oboli hoditi,
temuzh varnifhi je v’ famoti Bogu ftanovitno
flushiti.” 4 Sveti Adalbert je ta dobri fvet vselj
in fhel v’ blofhter Bogu svefto flushiti; pa
ondi ni bil dolgo pufhen. Boleslaj, bogabo-
jezhi vojvoda Pemfke deshele, je pifal pa-
peshu, ingaponishno profil,de naj nasaj polhlje
fvetiga Adalberta. Papesh je v’ to profhnjo
rad dovolil, in fvetimu Adalbertu sapovedal
nasaj iti'v’ fvojo fhkofijo. Bil je papeshu
pokoren. Kader je bil prifhel v’Prag, fovli
obljubili ga ubogati; pa hitro fo odftopili od
obljubljene in dolshne pohorfhine. Viditi fvo-
je ovze zhedalje nepokornifhi, jih je vdra-
gizh sapuftil. Vender is pokorfhine do Rim-
lkiga papesha fe je fpet k’ njim namenil; pa
vezh ga nifo hotli paftirja imeti, in fo rekli:
„Mi fmo grefhniki, on je fvetnik; torej ne
moremo fkupaj biti, nozhemo ga.” 4 Sveti Adal¬
bert je sdaj fhel v’ veliko mefto Danzik, kjer
fo tiflikrat fhe bili malikovavzi. V’ irieftu je
dodi flepih malikovavzov fpreobernil, in nje¬
govo ferze je bilo slo vefelo. Potlej je fhel
na neki otok, in je ondi ljudem osnanoval pra-
viga Boga. Malikovavzi fo ga sanizhevali ift
tepli, pa on ni nizh manj fkerbel sanjih sve-
lizhanje; oni fo fe rasferdili, in ga 1’ pfhizb
fmertno ranili fkosi ferze, on po sgledu Je-
svifovim je profil Boga sa fvoje neufmiljene mo-
rivze, in v’ Golpodu safpal. Neverniki fo mu
glavo odfekali, jo na kol nataknili, inš’ veli¬
kim vefelim vpitjem fe rasfhli. Shlahtna fmert

— >98 —

fvetiga fhkofa Adalberta je bila tri in dvajfetf
dan maliga travna v’ letu 997. Brumni voj¬
voda Boleslaj je od nevernikov odkupil nje¬
govo fveto truplo, in ga zhaftito pokopal. Bog
je veliko zhudeshev Boril na profhnje tiga
fvetiga fhkofa in marternika.

N a n k.

Dobri duhovni nifo vfhezh Jlabim krij tj a-
nam.

.Sveti fhkof Adalbert je bil poln gorezho-
fti sa svelizhanje fvojih oVz$ pa to jim ni bilo
vfhezh , fovrashen in preganjan je bil. Zhud-
no je to: on je Tkerbel sa svelizhanje fvojih,
oni pa.fo mu bili fovrashni, in fo nalafh de¬
lali, kar ga je nar hujeshalilo. .Sami fo dja-
li: ,,Mi fmo grefhniki, on je fvetnik; torej
ne moremo fkupej biti.” Te befede fo slo
hudobne, in kashejo radovoljno terdovratnoft
v’ grehu. Ako bi bili oni le nekoliko fkerbni
sa fvoje svelizhanje, bi bili rekli: „Mi fmo
grefhniki, on je fveti paftir; torej poflufhaj-
pio ga, de bomo vedili pot pokore in sveli-
zhanja,” Prezhudna flepota! grefhniki jih
ne poflufhajo, in jih sanizhujejo, kteri jim
shefe v^zhniga svelizhanja. To kashe hudo
fovrafhtvo do refnize, kaj more liudobni-
fhiga biti ?

.Stara navada je, de terclovratni grefh¬
niki ne ljubijo zhifte fvarezhe refnize in nje

— 199  —

fkerbnili osnanovavzov. .Sovrashijo luzh, in
ljubijo temo, ker fo njih dela hude. Prerok
Jeremija je veliko hudiga od hudobnih pre-
flal, ker jim je refnizo govoril, kakor fam
prizhuje rekozh: „0 Gojpod! ti vejh, de
savoljo tvoje zhafti preganjanje terpen!'’
Jer. i5, i5. Drugi preroki fo tudi bili od
hudobnih preganjani; sato je fveti ( Shtefan
Judam refnizhno ozhital: , y Kleriga prerokov
nifo vajhi ozhetje preganjali ?” D jan. ap.
f , 52. Hudobni fo preganjali in umorili Je-
sufa, fvetiga 4 Shtefana, fvete apoftelne in
veliko drusih, ravno sato, ker fo osnanovali
refnizo, in fkerbeli sa njihsvelizhanje. ,Sveti
Janes Krisoftom je bil preganjan do fmerti,
ker je ferzhno govoril soper hudobije , noro-
fti, plef in drugo, kar fpazheni fvet ljubi.
Kdo bi verjel ? tudi nar ljubesnjivfhiga fhko-
fa, fvetiga Franzhifhka ( Salesja, foterdovratni
grefhniki nehvaleshno nadleshevali. Taka je
tudi sdaj: flepi grefhniki ne fposnajo ljubesni
fvojih dobrih paftirjev, fo jimnadleshni, hu¬
do sopernje govore; nalafh zelo delajo, kar
jih v’ shivo shali, in jim pokoja.he, dajo. Ena¬
ki fo hudobnimu otroku, kteri> ; ;rde bi fvoje
dobre Itarfhe hudo rasshalil, febe umori;
enaki fo bolnikam v’ hudi vrozhini^ kteri fe
jese.,.in.sanizhu'jpjo fvojiga dobrotljiviga sdrav-
nika. Neufmiljepi fo.do febe, in fvojini do¬
brim paflirjem nehvaleshni, ker shele mirno
shiveti v’ fvojih hudobijah. £elo fveti Pavel
ni bil flabim vfhezh, kako pa bodo drugi?

2oo

On fam fe potoshi: ,„Sim vajh fovrashnik
pojta/, ker Jim vam refnizo govoril."  Gal.

4, 16.

,Slepi grefhniki shele paftirje po fvoji
fpazheni volji: zhe nifo taki, kar ne fm< 5 biti,
jih savidijo in sanizhujejo. Prerok Isaija po-
pifhe na tanko flepo terdovratnofl nekterih
fedanjih kriftjanov rekozh: ,,,So lashnjivi
otrozi, otrozi, kteri nozhejo pojtave bosi je
Jlifliali , kteri pravijo vidzam: Nikar ne
vidite , in gledavzam : Nikar ne glejte sa
naj tijtiga, kar je prav ; govorite nam
dopadljive rezki, glejte nafhe smote  j vse-
mite od naj"(dobro) pot, odvernite od naj
(ravno) fteso."  Is. 3 o, 9 — 11. Prezhud-
na flepota! ( Stara navada je ta, de grefhni-
ki, v’greh saljubljeni, fovrashijo refnizo in
osnanovavze refnize; pa ne bodo fhtrafnigi
odfhli.

Ljubi moj! ne bodi nehvaleshnim in fle-
pim grefhnikam enak. Vedi, de nar vezhi
dar veliziga paftirja Jesufa je bogabojezh du¬
hoven. Kader Jesuf daje fvojim ovzhizamdo¬
bre paftirje, kteri jih s’ gorezhim ferzam pa-
fejo, je to nar vezhi miloft; nar huji fhtrafni-
ga pa je ta, kader da v’ fvojim ferdu najemni¬
ka namefti paftirja. Grefhniki hvalijo in po-
vifhujejo neufniiljeno ufmiljenje najemnikov,
ker fo od njih pufheni v’ flabih navadah, v’
lashnjivim miru in v’ fhkodljivih smotah ; fo
^efeli, ker fo od njih fpufheni k’ boshjimisi,
*he ravno nobeniga poboljlhanja ni: pa to je

201

filno hudo in fhkodljivo. Ti is ferza rad uho-
gaj poboshne duhovne, kteri te vodijo po
voski poti. Nikdar ne posabi, de nauki fve-
tiga evangelja fo tanki in ojftri, in de Jesuf,
gofpodar paftirjev in ovz, bo vfe fodil, pra-
vizhno fodil velike in majhne, paftirje in ovze.
Profi Jesufa, de naj polhilja srefte paftirje,
in daje pokorfhino vernim, de bodo paftirji
in ovze po njegovi fveti volji.

Molitev-

O fveti fhkof Adalbert! profi Jesufa sa
vfo katolfhko zerker, profi ga, de naj do¬
brotljivo pofhilja fretiga Duha v* duhovne in
ovze, de bi duhovni v' mozhi ffetiga Duha
ferzhno osnanovali refnizo, nepreftrafheno
fvarili grefhnike, in varno vodili vfe kerfhan-
fkoljudftvo, verni pa fvojim paftirjem po¬
korni bili, in shiveli po vfih sapovedih. 4 Spro-
fi nam to gnado; tako bodo paftirji in ovze
vekomaj sdrusheni s’velizim paftirjem Jesufam
v’ nebefhkim kraljeftvu. Amen.

XXVIII. dan tnaliga travna.

.Sveti Poli/on mariernik.

C

4 Oveti Polijon je bil umorjen savoljo Jesufo-

- 20 &

ve vere na Ogerfkim pod nevernim ze far jem
Dioklezjanam. Nifizer sapifano, kako je prej
shivel, pa fe lahko ve, de je bil bogabojezh
in nedolshen. Grefhniki neumno ljubijo fe-
be in fvet, kako bodo perpravljeni sa voljo
Boga kri preliti? Pravizhni sanizhujejo vidne
dobrote, in radi dajejo fvoje shivljenje sane-
befhko kraljeltvo. ,Sveti Polijon je bil zer-
bven flushabnikob zhafu hudiga preganjanja,
in vedno fe je perpravljal sa Jesufa ferzhno
umreti.' Neverni oblaftnikProb je frojim flu-
shabnikam sapovedal ga pred-nj perpeljati.
Kader pred njim doji, murezhe: „Ti fi> eden
tiftih, kteri sapeljujejo nevedne S'  prašnimi
befedami ?” ( Sveti Polijon mu odgovori: „Danf
fe bo svedilo, kteri fo, ali kteri nifo prašnih
befedi.” Oblaltnik ga vprafha: ,,Kako fe bo
svedilo?” Odgovori: „Kteri fo prašnih befe¬
di, bodo tebi pokorni; kteri fo refnizhni,
bodo ftanovitni v’ sapovedih Gofpod Boga tu¬
di v’ fmertnih bolezhinah.” Oblaltnik ga dalje v-
prafha: ,,Ktere fo sapovedi tvojiga Boga.?,”^Sve¬
ti Polijon odgovori; „Nafhe sapovedi uzhe, de je
enfaniBog, ftvarnik nebefinsemlje, ohranik
vfiga, in de gre njemu vfa hvala in flushba.
Te fvete sapovedi dajo pravizhnim mozh,
in uzhe grefhnike fe pobočji bati; uzho devize
ohraniti fvojo vifoko zhaft , in sakonfke fepo-
fvezhevati V fvojini Banu; uzhe gofpodarje
ufmiljeno gofpodovati, ker fo tudi oni ljudje,
in flusliabnike ubogati is ljubesni, ne pa is
ftrahu*; uzhe ubogati kralje in oblaftniM v’

vfih perpufhenih rezheb, in ljubesnjifo fpofh-
tovati fvoje ftarfhe, od kterih fmo shivljenje
prejeli; uzhe blishniga ljubiti, fovrashnikam
odpufhati, popotnikam, ubogim in vlim po¬
magati; uzhe ne fhkodovati blishnimu, in vo¬
ljno preterpeti prejete krivize, dobro delati
vlim po fvoji mozhi, in nikoli ne sheleti, kar
je blishniga. Kteri po sapovedih shive, jim
je obljubljeno nebefhko kraljellva.” Oblaft-
nik pravi: ,,Kaj upafh, ako fvoje premoshe-
nje sgubifh, in ako ti fmert odvsame ljubo
fvetlobo tiga fveta?” .Sveti Polijon mu odgo¬
vori: ,,Je druga fvetloba bolji od te, ker je
vezhna; fo bolji dobrote od dobrot fveta, ker
fo vezhne: neumno je sgubiti vezhne dobro¬
te sa fedanje dobrote, ktere bodo hitro mi¬
nule.” Oblallnik Prob mu ferdit rezhe : „Kaj
ti pomagajo vfe te prasne befede? ubogaj ze-
farja.” .Sveti Polijon mu ferzhno odgovori:
„Delaj s’ menoj, kar hozhefh, ne bom ubo¬
gal. ’ Oblallnik ga je bersh obfodil rekozh-:
,,Sapovem nepokorniga Polijona shiviga fosh-
gati.” .Slushabniki fo ga peljali is melia, in
na germadi foshgali. .Sveti Polijon, sveft flu-
shabnik Jesufov, je v’ boshji hvali fvoje shiv-
ljenje iklenil ofem in dvajfeti dan maliga trav¬
na v’ letu 3o/,.

- 20/f —

Nauk .

Od vjtajenja mertvih.

.Sveti Polijon, ravno tako drugi ferzhni
marterniki, fo radi dali v’ fmert fvoje telo is
upanja zhaftitljiviga vftajenja. Kar je ta fveti
marternik pred oblaftnikam govoril, je is-ha-
jalo is shive vere prihodniga boljiga shivlje-
lija. Nevernikam ni bilo drusiga mar ko po-
ahutne fladnofti vshivati, in fo bili neumni
shivini enaki; pravi vehii pa fo morili
in more fvoje flabo telo, de bi bili veko¬
maj frezhni. .Se ni zhuditi neVernikam, ako
fo neumno shivino pofnemali; pa zhuditi fe
je kriftjanam, kteri po navadah nevernikov
shive, zhe ravno verujejo vftajenje mertvih.

Terdno veruj, in fkerbno premifhljuj to
rasodeto refnizo : Vftajenje telefa. Vftajenje
mertvih fo verovali vii pravoverni vfih zhafov.
Nedolshni Job je to refnizo veroval in prizhal
rekozh: ,,Vem, de {Rog) moj odre/henik
shivi, in de bom pojlednji dan is sem lje
ijtal •, fpet bom J' fvojo kosho obdan, in
v' Jvojim meju fvojiga Boga vidi/: to upa¬
nje je v mojim ferzu hranjeno.*'  Job. 19,
25  — 27. De bodo mertvi vftalij je vera
vfe katolfhke zerkve; tigane verovati, je kri-
voverftvo. V’ bukvah preroka Ezeh jela je shi-
va podoba vftajenja mertvih. On takopifhe:
„Gojpodova roka me je pojiavila v* fredo
polja , ktero je bilo polno kofli; bilo j ih je

— 205  ;-

Jilno veliko, in prav Juhe Jo Bile. Gofpod
mi rezhe: Sapovej jim : ,Su/ie kojti, pojlu -
Jhajte Gojpodovo bejedo. Glejte, duha bom
v' vaj poj tal, in bojte oshivele. VJtal je
ropot na moje bejede : kojti Jo h' kojtem
Jhle, Jlehernak' Jvojimu Jklepu  ; kite in  /ne-
Jo na  - nje gredo, in kosita Je raspne zhes
nje po verhu. Duh pride va - nje, ter oshi-
ve, in Jiopijo na Jvoje noge prav Jilno ve -
lika truma. 1 '  67 , l -— 10 . Prav tako bode
poflednji dan s’ boshjo mozhjo ftorjeno: vii
bomo od fmerti vftali.

„Kako samore to biti ?” vprafhafh. Od*
govorim kratko: Bogu jevfe mogozhe. Tru¬
plo bodi sdrobljeno, rastergano od «veri,
fnedeno od rib ali zhervov, foshgano do pe¬
pela , ali v’ prahu; vender bo obujeno, ker
je vfigamogozhni Bog to rasodel in obljubil,
kakor je v’ apoftolfki veri: ,,Verujem vftaje-
nje mefa.” Tudi v’ natori fo enaki zhudeshi,
kakor T fvojimi ozhmi vidimo. Od tiga tudi
fveti Pavel govori: „PorezhcJh : Dako mertvi
vjtajejo? ali J' kakojhnim telejam bodo
prijhli ? JVeurnnesh ! kar fejejh  , ne vshivt,
zhe prej ne umerjel'  I. Kor. i5, 55 — 36.
Vftajenje mertvih je delo vfigamogozhnoftibo-
shje; Bog je to rasodel, in potrebno je v’
njegovo befedo verovati. t Sam Kriftuf od ti¬
ga prizhuje rekozh : „Ura pride, v'klen bo»
do vji, kterijo v grobih, glaf' Sinu boshji-
ga jlijhali, in is njih pojdejo."  Jan. 5, 2 tj.
Tudi fveti Pt\vel pravi: „J\a enkrat, kakor

- 206 r—

bi s oihtm trenil, bodo vjtali na pojled-
njo trobento; sakaj sabuzhala bo troben¬
ta: Vjtaniie mertvi, in pojdite k' Jodbi. Ta¬
krat bodo mertvi nejlrohljivi vjtali.''  I.
Kor. 15, 52. Glaf,Sinu boshjiga in trobenta le
eno pomenita, namrezh vligamogozhno voljo
boshjo, ktera bo mertve obudila.

Vftajenje mertvih bo sato, de dufha in
telo prejmeta pravizhno plazhilo dobrih ali
hudih del. Zhe fe troja dufha da premotiti
od telefniga poshelenja, boftaoba nefrezhna;
zhe tvoja dufha premaguje telefno poshele-
nje, bofta oba frezhna. To kashe, de bo
rllajenje dvojno: eno k’ vezhnimu shivljenju,
eno k’ vezhnimu pogubljenju. Jesuf uzhi to
rekozh: ,,Kteri Jo dobro delali, bodo vjta¬
li v’ shivljenje; kieri Jo pa hudo delali,
bodo vjtali v’ objojenje.”  Jan. 5, 29 . Tudi
fveti Pavel od tiga govori: „,SkrivnoJt vam
povem: V Ji bomo vjtali, ali ne bomo vji
premenjenii'  I. Kor. i5, 5i. Telefa isvolje-
nih bodo zhaftifljive po podobi zhaftitljiviga
jesufa; telefa savershenih bodo oftudne kot
njih prekleta dufha. Po poflednji fodbi bo¬
de telo vekomaj sdrusheno s’ dufho ali v’ ne¬
belih ali v 1  peklu, po fleherniga zhloveka
saflushenji.

Vftajenje mertvih daje tebi in vlim po¬
trebne nauke. Nilim bres namena fkasal to
refnizo s’ rasodeto befedo boshjo, temuzh de
bi jo ohranil in premifhljeval. Ta rasodeta
refniza uzhi, de blagor ti, ako fvoje flabo

— 207 —“

telo pokorifh, premagujefh, in ga imafhdu*
fhi pokorno, dufho pa Bogu; gorje ti pa,
zhe fvojimu flabimu telefu is neufmiljene lju-
besni perpuftifh soper sapovedi. Ravno to
te ješuf uzhi: „Kdor fvoje shivljenje ljubi ,
ga bo šg ub il  j in kdor fvoje shivljenje na
tim fveluJovrashi, ga k' vezhnimu shivlje-
nju perhranij'  Jan. 12, 25. Zhe fvoje shiv¬
ljenje neumno ljubifh, ga fovrashifh in po-
gubifh; zhe fvoje shivljenje fveto fovrashifh,
ga ljubifh, in mu saflushifh vezhno svelizha-
nje. Vftajenje mertvih te uzhi, vfe sapeljivo
in hudo ferzhno premagovati, fvoje' telo po¬
koriti, in ga dershati v’ boshjim ftrahu. Te¬
daj ne pufli fe smotiti od poshrefhnofti, od
nezhiftolli, od lenobe, ne od drusiga hudiga
poshelenja; bodi v’ bplesni, v’ ubofhtvu in
v’ vfih nadlogah poterpeshljiv ; ne boj fe no¬
bene nefrezhe, tudi ne fmerti, ampak le
greha.

Molitev.

O Bog! verujem v’ tvojo refnizhno befedo ,
in vem, de bo vftajenje vfih, pravižhnih v’
vezhno shivljenje, in nepravizhnih v’ vezhno
pogubljenje. To terdno verujem, venderpre-
grefhno shivim? O ftrah in trepetanje! tro¬
bento, tvoj vfigamogozhni glaf, bom safli-
fhal: Vfianite mertvi, in pojdite pred fodbo.
Od tvoje mozhi bom obujen, in permoran
pred Jesufa iti, kteriga fi ti jioftavil fodnika

*<— 2o8 -

shivih in mertvih, pravizhnih in nepravizhnili;
takrat bofta ne le dufha, ampak tudi telo
prejela pravizhno povrazhilo. Tedaj bom fvo-
je telo pod pokorfhino tvojih sapoved vedno
imel, de mu bode dobro vekomaj. O fveti
marternik Polijon! fproli mi ftanovitno fer-
zhnoft soper grefhno telefno poshelenje, de
po trojim sgledu raji dam fvoje telo v’ fmert,
kakor de bi grefhil. Amen.

XXIX. dan maliga travna.

Sveti Peter marternik,

C

t wveti Peter je bil rojen v’Veroni v’letu i2o5
od krivovernih ftarfhev, pa Bog is fofebniga
ufmiljenja ga je obvaroval sapeljivolli njego¬
vih flepih ftarfhev. Bil je le fedem let ftar,
kader je bil poflan v’ fholo h’ katolfhkimu
uzheniku. K’ temu ga je ozhe pofhiljal, ker
v’ medu ni bilo nobeniga krivoverniga uzhe-
nika. Ozhe je upal fvojiga otroka po fvojih
miflih doma preuzhiti, pa ni bilo ref. Otrok
Peter fe je v’ 1'holi nar prej uzhil apoftolfke
vere, kakor jo zerkev moli. Njegov ftriz je
enkrat vpralhal otroka: „Kaj li fe v’fholina-
uzhil?” ^Serzhno je pred njim smolil apoftol-
fko vero. .Striz je fkuflial fantizhka po fvoji
krivi veri preuzhili, pa fe ni nikdar vdal.

- SOg r—

.Striz pore to njegovimu ozhetu, in perftavi:
„Ne pofhiljajga vezh v’ fholo.” Ozhe bi ga
bil rad ubogal, pa ker je shelel fvojiga lina
imeti uzheniga, de bi na fvetu llovezh bil,
ga je poflal v’ Bolonjo, kjer fo bile imenitne
fhole vfe uzhenofti. V’ tillim meltu je bilo
lilno veliko uzhenzor vlih krajev, pa fkoraj
vfi fo bili rasujsdani. Bog je Petra prej v*
Veroni obvaroval krivoverttva, sdaj v’Bolonji
pafpazhenofti inpohujfhanja. Ako ravno je
mladenizh Peter shivel bogabojezhe, fe je
vender nevarnofti bal; sato je fhel k’ fvetimu
Dominiku, in ga je ponishno profil v’ klofh-
ter vseti. Bil je uflilhan, ako ravno je bil
flar le petnajft let. .Sveti Peter jev’ klofhtru
shivel po vfih sapovedih, in je fkerbel nar
poboshnifhi minihe pofnemati. Prefilna go-
rezhoft v’ pokorjenji mu je napravila nevarno
bolesen, is ktere ga je Bog refhil. Potlej je
shivel v’ pokori tako modro, de je fvoje telo
pokoril, pa ne umoril. V’ klofhtru fe je prid¬
no uzhil, in veliko uzhenoft dofegel. .Sveti
Peter, poln fofebne modrofti in gorezhe bo-
gabojezhofti, je bil permoran maihnikovopo-
lvezhenje prejeti, in osnanovati befedo bo-
shjo. Vef saljubljen v’ Boga je gorezhe, pa
tudi ljubesnjivo osnanoval refnize katolfhke
zerkve, in terdovratne ferza fo fe mu rade
vdajale. Njegovi oblallniki fo bili tiga slove-
feli, in fo ga poihiljali v’ mnoge mefla osna-
novat pokore; njegovi fveti in ognjeni nauki

210

fo bili filno mozhni, ker fo vfi vidili tudi nje¬
govo bogabojezhe shivljenje.

( Sveti Peter je vedno profil Boga gnado
fvojo kri preliti sa njegovo zhaft. Preden je
bil uflifhan, ga je zhudno ponishevanje obi-
fkalo. Dokler je bil v’ meftu Komu, je bil
od nekterih hudobnih krivizhno satoshen. Nje¬
govi oblallniki fo ga vprafhali, ali je to ref
ali ne ? Odgovoril je fploh: „ 4 Sim nevreden
zhlovek in velik grefhnik.” Njegove ponish-
ne befede fo perpomogle ga kriviga fposnati:
poflali fo ga v’ drug klofhter, mu prepove¬
dali mafhevati, in ga obfodili dolgo zhafa v’
pokori shiveti. 4 Sveti Peter fe je ponishno
podvergel tej veliki pokori, ker je bil lazhen
ponishevanja. Zhes nekaj zhafa fo oblallniki
svedili njegovo nedolshnoft, ga poklizali v’
Kom,, pred njim fposnali fvojo smoto, in ga
v’ vifoki zhalti imeli. Papesh Gregori IX. je
svedil Petrovo gorezhoil sa katolfhko vero,
ga je poftavil oglednika in preifkavza krivo-
verzov v’ meftu Milanu ali Majlandu in v 1  blish-
nih krajih. Krivoverzi, kteri fo ga she prej
fovrashili, fo bili sdajfhe huje rasferdeni, in
fo fklenili ga umoriti. Svedil je njih fklep,
pa fe ni nizh bal, ker je rad umeri saboshjo
zhaft. Eniga dne je fhel is Majlanda v’ Kom
v’ drushbi dobriga miniha. Krivoverzi fo bi¬
li naftavljeni ga umoriti: njih eden, imenovan
Korin, je fvetiga Petra s’ mezhem dvakrat po
giavi mahnil, intudinjegovigatovarfha fmert-
no ranil. ( Sveli Peter v’ sadnji uri je molil

211  -

apoftolfko vero, ktere fe je bil fhe otrok nau-
zhil; takrat je neufmiljeai krivoveriz s' me-
zhem prebodel njegove ledja, in je safpal v’
Gofpodu fhefti dan maliga travna, v’ letu
1252 . Zhes ene dni je tudi njegov tavarfh
umeri.

Nauk ,

t Slabi sanizhujejo dobre, vender ne vjelej,

,Sveti Peter je bil sanizhevan, fovrashen
in umorjen od hudobnih krivoverzov, ker je
neisrezheno fkerbel sa katolfhko vero. Ne le
on, tudi drugi fo bili in fo fhe fovrasheni in
preganjani savoljo pravize. Jesuf je rekel
fvojim uzhenzam: „Ako bi vi Jvetovi bili ,
bivaJ fvet ljubil) ker pa nijte Jvetovi,
temuzh Jim jejt vaj od Jveta odlozhil , sa
iiga voljo vaj Jvet Jovrashi Jan. i 5 , 19.

Ne more biti refnizhnain ftanovitna save-
sa med hudobnim in poboshnim. Ljubesen
in edinoft isvira is enakih mifel in enaziga ve¬
denja. Lahko je savesa med dvema enaziga
ferza; pa dva zhloveka, ki enako ne miflita,
da hitro vfak febL Vem, tudi grefhniki fe
med feboj prepirajo in fovrashijo, kader jim
drugi hozhejo prevseti ali braniti, kar njih
poshelenju dopade; vender je loshe edinoft
med dvema hudobnima, ko med hudobnim
in dobrim. Nikoli fe nesanafhaj naprijasnoft
hudobnesha, ker njegova ljubesen do tebe ni

14 *

212

zhiBa, ni fveta: on te ne ljubi savoljo Boga,
ampak savoljo febe; on te bo ljubil ali fo-
vrashil, kakor mu bo prav, in ne bo nikoli
Banoviten. Zhe flushifh Bogu, in fe pravize
dershifh, bo tvoje shivljenje njegovo (varje¬
nje; kako bofta prijatla? Ravno to govori
fveti Pavel: „KakoJhno edinojt ima pravizh-
noji s ’ nepravizhnojtjo? ali kakojhno to-
varjhijo lazh J" temo ? II. Kor. 6, i4« To
ti je rezheno, de ne imej nepotrebne savese
f hudobnimzhlovekam, in de fe ne pohujfhaj,
ako (i od njega sanizhevan. Tedaj ubogaj
modriga: „Drushi fe f' fveiimi na fvetu,
/> tazimi, hteri Boga hvalijo, in ne oj ta¬
ni v’ smoli hudobnih''  c Sirah 17, 25. 26.

.Slabi sanizhujejo dobre , vender ne vfe-
lej* t Slabi ne ljubijo dobrih, vender fpofhtu-
jejo fkoraj permorani njih refnizhno pobosh-
noft, zhifto pravizo, in v’ potrebi fe sanafha-
jo na-nje. Ti pridno fpolnuj dolshnofti fvo-
jiga Banu, bodi perljuden is zhirte ljubesni,
ne bodi hinaviz ali svijazhen, uzhi ljubesnji-
vo, fvari pravizhno, bodi ufmiljen s’ blish-
nim, preterpi flabofti drusih, bersdaj fvoj
jesik, de hudiga ne govori, pravizhen bodi
v’ vlim; zhe tako shivifh, le verjemi, de te
bodo tudi flabi v’ miru pufhali. Ravno tako
ob kratkim govori fveti Peter : „To je volja
boshja , de s' dobrimi deli ujta samajhite
nefpametnim in neumnim ljudem''  I. Petr.
2 , i5.

215

Morebiti veliko terpifh pred drugimi,
ker je tvoja bogabojezhoft ali’poboshnoft fla-
ba, hinavfka, famopafhna, zhudna, ne pa
refnizhna. Morebiti li poboshen le pred tvo¬
jimi ozhmi, le po tvoji volji; vfe hozhefhpo¬
ravnati po tvojih zhudnih miflih, in sato ne
dajefh blishnimu pokoja. Pravifh : „Hudob-
ni me fovrashijo savoljo pravizepa  more¬
biti te tovrashijo in sanizhujejo , ker hozhefh
poboshen biti, defiravno nifi. t Slabi vidijo
nad teboj ljubesen do fveta, hteriga s’befe-
do sanizhujefh ; te vidijo nizhemerniga, zhud-
niga, ferditiga, prepirljiviga, prevsetniga,
defiravno fi pogofto per fpovedi in per obha¬
jilu: kako samorejo od tebe dobro govoriti?

Pravifh: »^Slabi fovrashijo mojopobosh-
noftpa morebiti fovrashijo tvojo hinavfhi-
no, ktera ne dopade ne Bogu, ne ljudem,
ampak le tebi. Zhe hudobni tvojo pobosh-
nott fovrashijo is hudiga "ferza, od kod je pa
to, de tudi dobri ne morejo per tebi pokojno
shiveti? 4 So tedaj vfi flabi, ti fam poboshen,
farna poboshna? Pravifh: „Naj bo Bogu v’
zhaft, kar terpim.” To je prav, de Boga
hvalifh; pa morebiti f’ tem febe hvalifh, ali
fvojo hinavfhino perkrivafh. Dobro je in
dolshnoft savoljo pravize preganjanje terpeti;
pa fe morefh tudi varovati preganjanje dru-
sih saflushiti. Premifli febe, de ne bofh od
hinavfke poboshnofli sapeljan. Hinavfko po-
boshne popifuje fveti Pavel rekozh: ,,Bodov
pojlednjih dneh ljudje, kteri bodo febe

— 2i4 —

ljubili , lakomni, bahazhi, prevsetni', bo¬
do Jizer podobo poboshnojti imeli, v' rejni-
zi pa bodo bres nje. ,_Se smiraj uzhe, ven-
der k' fposnanju refnize ne pridejo .” II.
Tim. 5, 1  — 6.

Molitev .

O moj Bog! zhepremiflimshivljenje tvo-
-jiga ljubiga ( Sinu in frojiga Gofpoda Jesufa,
in pa shivljenje trojih fvetnibov, bi fo po njem
v’ refnizi shiveli; vidim froje velibe flabofti.
Ti me uzhe, de je refnizhna poboshnofl: v’
ljubesni, v’ poterpeshljivofti, v’ ponishnofti,
v’ vlih zhednoftih sapopadena; jeft pa fimpo-
boshen, bader, babor in bolibor hozhem, in
ne po rfih tvojih sapovedih. ,Sveti Peter!
uzhi me pravizhno shiveti po vlih sapovedih,
sabaj to je prava poboshnofl. ,Sprofi mi gna-
do fvoje hudo poshelenje premagovati, ber
bres tiga ni refnizhne poboshnofti. t Si bom
slo persadeval po voljiboshji shiveti, sa zhaft
boshjo velibo fberbeti, in v’ refnizi Bogu flu-
shiti, de obljubljeno plazhilo vshivam vebo-
maj. Amen.

'©■

2l5

XXX. dan maliga travna.

'Sveta Katarina t Sijenzhanka, deviza.

jSreta Katarina je bila rojena v 1  Tofhkaniv’
metlu t Sijeni, v’ letu 1347 od katolfhkih ftar-
fhev, kteri fo f’ trudam shivili febe in otro¬
ke. She v’ majhni tlarotli je bila fofebno mo¬
dra; tudi je ‘bila pokorna, potlreshna, in je obe¬
tala vfe dobro. Od Jesufa rasfvetljena
fposna vrednoti devifhtva, in mu ga je terdno
obljubila; tudi je slo zhatlila mogozhno ma¬
ter in zhitlo devizo Marijo; Jesufa in Marijo
je vedno v’ ferzu noliia. De bi zhitla oftala,
Jesufu in Marii dopadla; je rada molila, v’
fainoti shivela, fe pogotlo poltila, radovidnotl
premagovala, in fe ponishno noliia. Njeftar-
fhi fo bili lizer dobri, vender fhe premalo
rasfvetljeni; nifo jim dopadle njena ponishna
nofha in njene dolge molitve, nadleshevali
fo jo oni in fhe veliko bolj drugi pofvetni
ljudje. Dotli je preterpela od vlihtirani, od
domazhih in od drusih, in nikoli ji ni bilo
mini. Dekliza Katarina je imela fellro, kte-
ro je perferzhno ljubila. Ta ji je rekla: „Lju-
ba moja fetlra! sakaj shalifh ftarfhe f’ fvojo
preponishno nofho? lej oni nozhejo, de bi
ti rasujsdana bila, temuzh de bi fe le noliia,
ko fe nolijo druge dekleta: ubogaj jih,” De¬
kle Katarina fe je nekaj vdala, pabershfpos-

•*— si G

nala nevarno fkufhnjavo, in fpet nofi. po-
nishne oblazhila. 4 Starfhi viditi njeno ftano-
vitnoft, fo fposnali, de je to od Boga, in fo
jenjali ji nadleshni biti.

Mlada dekliza Katarina je zhedalje bolj
fposnovala sapeljivoft in nevarnoft fhumezhi-
ga fveta; sato je shelela iti v’ klofhter, de bi
pokojno Bogu flushila. Perpravljala fe je
doma h’ kloihterfkimu shivljenju s’ vfimi do¬
brimi deli. 4 Silno ojftro je shivela, na golih
tleh leshala, dolgo molila, malo kruha in
frove seli v’ shivesh imela. De bi v’ dobrim
flanovitna oftala, je pogofto k’ fpovedi hodi¬
la, vfe fkrivnofti fvojiga ferza fpovedniku ra-
sodevala, in ga rada v' vfih rezheh ubogala.
Tudi je na befede fvojiga modriga fpovedni-
ba fvoje flabo telo mezhji pokorila, de bi ga
ob sdravje ne perpravila. t Skerbela jev’ vfim
fvojo voljo boshji volji podvrezhi, kar je nar
potrebnifhi pokorjenje. Potlej je fhla v’klofh¬
ter, kjer je vfim drugim bila rasgled vfiga do-
briga, fofebno pak velike pokorfhine in po-
terpeshljivolli. Njeni zhifti dufhi nar hujite-
shava fo bile nadleshne fkufhnjave hudizhe-
ve; v’ tih je s’ mozhnim ferzhnim vpitjem kli¬
cala v’ Jesufa in v’ Marijo, in je vfelej preje¬
la mogozhno pomozh. De bi je hude fkufhnja¬
ve ne premogle, je f’ fvetam fvojiga fpoved-
nika pogofto perftopala k’ fvetimu obhajilu,
ktero je mozh, bramba in vefelje bogaboje-
zhih dufh. Njeno vojfkovanje soper nadlesh¬
ne fkufhnjave je bilo veliko zhafa; pa njena

— 217  -

srefloba je od urmiljeniga Boga dofegla lju-
besnjiv mir. Ako ravno je mir vshivala, je
bila vender vfelej slo ponishila, ker je vedi-
la, de ponishnoft fproli pomozh soper fku-
fhnjave, in ohrani sadobljeni mir. Bila je
v’ vfih rezheh ponishna : fvoje navadne dobre
dela je pred drugimi fkrirala; kar je ozhitno
dobriga ftorila, je shelela, de bi vfim nesna-
no bilo; tudi nehvaleshnim je ftanovitno po¬
magala , ker je hotla le Bogu dopafti. Bog
je dal letej tvoji svefti ponishni floshabnizi fo-
febne zhesnatorne darove j s" ktere je bila
hvaleshna Bogu; nikdar pa fe savoljo njih ni
povifhevala ali hvalila, ali do febe dopade-
nja imela. Njena refnizhna fvetoft je bila
fposnana od vfih, tudi od papeshev, kteri fo
ji fofebne opravke narozhali, ker fo upali v*
njeno veliko modroft. Ta fveta, modra in
zhudodelna deviza je umerla v’ Rimu le tri
in tridefet let ftara, devet in dvajfeti danma«
liga travna , v’letu i3o8. Nje fveto truplo
je bilo zhaftito pokopano, in Bog je njenofo-
febno fvetoft s’ velikimi zhudeshi rasosnanil.

N a n h.

,Spoved je velik perpomozhik k ’ svelizhanja.

.Sveta Katarina je bila od gnade boshje
nauzhena v’ vfi ponishnofti shiveti, de bi le¬
po zhiftoft ohranila; sakaj zhiftoft je fkoraj
nemogozhna bres ponishnofti. Kdor koli ima

- 2 18 -

dopadenje do fvojiga telefa, pride lahko v’
naftavo rasujsdanih. Kako je mlada dekliza
Katarina samogla v’fredi naftav, fkufhnjav,
pohujfhanja in nevarnoft nedolshno shiveti?
Od Boga je fizer fofebno gnado dobivala; pa
veliko pomozh je prejemala tudi od fvojiga
fpovednika, kteriga je rada poflufhala in
ubogala. Blagor dufhi, ktera ima modriga
fpovednika; fhe bolje, zhega uboga. Modri
pravi: „ t Sin ! dres fveia nizh ne /lori, m
Je ne bo/h kejal.”  .Sirah 32 , 24. .Samovolj¬
na dufha bo hitro odpeljana od fovrashnikov,
in ne bo frezhna.

Jesuf je is ufmiljenja podvergel grefhni-
ke fvojim namellnikam, de bi fe loshej fpo-
korili, in s’ odveso jsadobili odpufhenje gre¬
hov. .Sveti Avgufhtinpravi: „Jesufni saftonj
dal oblalli fvoji zerkvi od grehov odvesovati.”
O kriftjan! bodi vefel te sapovedi, ker jo je
Jesuf is ufmiljenja dal, de bi fe loshej fpoko-
ril in svelizhal.

.Spoved ali obtoshenje grehov pred fpo-
v.ednikam. ponishuje grefhnika, to je dobro
in potrebno. Napuh je sazhetik vfih grehov;
tedaj je ponishevanje predersnimu grefhniku
nar potrebnifhi. Teshko je fpovedniku raso-
devati vfe fkrivnofti fvojiga flabiga ferza, vfe
oftudnolli fvojiga hudobniga telefa ; pa ravno
to je potrebno sdravilo prevsetnimu zhlove-
ku, in to je potrebno vediti fpovedniku, de
samore grefhniku pomagati. Sgrevanim ali
pokore sheljnim grefhnikara ni to teshko, in

— mg —

lahko pofnemajo shaloftniga fina, kteri fe je
pred fvojimozhetamponishalrekozh: „Ozhel
grejhil /im soper nebefa in soper tebe.”  Luk.
i5, 21. Zhe ga grefhniki pofnemajo V po-
nishevanji, bodo tudi ko on ufmiljeno odpu-
fhenje dofegli.

,Spoved perpomore, de grefhniki loshej
fposnajo fvoje grehe in fvoje dolshnofti. t Spo-
vednik lahko ve, kaj potrebuje, in kterih
naukov je potreben po fvojim flanu, po bo-
jezhofli ali predersnofti fvojiga ferza. Grefh-
niku je takrat perloshno vprafhati fpovedni-
ka, in fpovedniku je tudi perloshno ga uzhi-
ti, kako le more fpodobnoin framoshljivo sa-
dershati pred vligavednim Bogam, slafti v’
rezheh, od kterih ni perpufheno ozhitno go¬
voriti.

Grefhnik dobi per fpovedi nauk in po-
mozh fe fpokoriti, de odveso vredno prejme.
Kakofhna bi bila, ako bi grefhnik fvoji volji
prepufhen bil? Kaj bo grefhnik popravil,
kaj ftoril, kaj opuftil, zhe ne ve, in ne fpo-
sna? Boshji nameftnik, fpovednik, ozhe, uzhe-
nik, sdravnik in fodnik bolnih duf h more vfaj
vediti potrebno perpravo k’ ufmiljeni odvesi,
de sadershuje grehe, ali jih odpufha po vo¬
lji Jesufovi. Vem, fpovednik je zhlovek, in
tudi njemu je lahko perkrita hinavfliina ali
flepota grefhnikova; pa nevarnifhi bi bilo,
ako bi grefhnik fodnika ne imel. Zhe je grefh¬
nik po boshji milofti odvese vreden, je odve-
san; ako ni fhe sadofti perpravljen, je lju-

220

hesnjivo natizhen, kako in koliko naj fe per*
pravlja, de odveso in s’ njo odpufhenje gre¬
hov sadobi.

Ti nauki te morejo napraviti pogolto k’
fpovedi hoditi. Ne le o veliki nozhi, ampak
tudi vezhkrat v? letu hodi k’ fpovedi, de fe
loshej poboljfhafh, in flanoviten v’ dobrim
oftanefh. ,Skufhnja ti prizhuje, detilemifel
k’ fpovedi iti nekoliko pomaga: raji molifh,
li loshej poterpeshljiv, ferzhneje fe vftavljafh
fkufhnjavam; ravno tako nekaj zhafa po fpo¬
vedi loshej Bogu flushifh. Sakaj tedaj odla-
fhafh fpoved, in le od ozhitne framote per-
moran hodifh o veliki nozhi ? Bersh po fmert-
nim grehu , kader li v’ nevarnih fkufhnjavah,
kader koli je tvoja dufha v’ nevarnofti, hiti k'
fvojimu duhornimu ozhetu, de pomozh do-
bifh. Pravifh: „Kaj mi pomaga k’ fpovedi
hoditi, zhe odvesenesadobim?” Odgovorim:
Kaj ti pomaga fpoved opraviti, ako le nepo-
boljfhafh? Hodi k’fpovedi, ubogaj fpovedni-
ka, in bofh odvesan ; zhe enkrat v’letu grefh
1<’ fpovedi, ali tudi vezhkrat, pa ubogati no-
sshefh,sakaj memrafh soperfpovednika, kte-
riga ne poflufhafh? Kaj bi rekel bolniku, kte-
ri bi prejete sdravila kam vergel, in potlej
fe potoshil, de je sdravnik kriv njegoviga dol-
siga bolehanja ali njegove fmerti ? Veliko bi
bilo od tiga govoriti, pa le to rezhem: Zhe
ne bofh rad hodil k’ fpovedi; fe ne bofh po-
boljfhal, ali le lilno teshko, teshko bofh pre¬
magoval fkufhnjave, lahko bofh grehe posa-

—• 221 tt-

bil, in teshko fposnal, v’ dobrim bofh pe-
fhal in opefhal, bofh v’ lenobi shivel, in mo¬
rebiti fe tudi sadnjo uro ne bofh prav fpo-
vedal.

Molitev.

O moj Jesuf! jed neumnesh Jim fkoraj
miflil, de je od tebe sapovedana fpoved pre-
teshka butara; pa le is veliziga ufmiljenja Ji
podvergel grefhnike fpovedniku, nameftniku
fvoje oblafti in milofti. Shal mi je, de Jim
poredko in nerad k’ fpovedi hodil. Moja du-
fha je flabji perhajala: grehe Jim posabil,
teshko fe poboljfhal, in fe flabo perpravil
vredno odveso sadobiti; bres naukov fvojiga
fpovednika Jim fe ulenil, tudi Jim oflepil,
fvoje grehe isgovarjal, in fe sapeljeval; ker
lim odlafhal fpoved, Jim hudobnifhi shivel,
fe bal fkerbniga fpovednika, nesnaniga ifkal,
de bi me odvesal bres pokore. Velikokrat Jim
shelje obudoval bolj pogofto hoditi k’ fpovedi.
,,Ta ali uni teden bofh fhel, Jim rekel, fhe
nitim perpravljen, fe morem bolj fkerbno
perpravljatipa  nizh tiga nitim ftoril; kako
opravilo, pofvetne fkerbi, in kaj taziga me
je odvrazhevalo od fpovedi, in tim komaj fhel
sadnje dni velikonozhniga zhafa. O Gofpod!
nizh vezh ne bom v’ lenobi shivel: hitim bersh
k’ fvojimu dobrimu ozhetu, in ga bom ubo¬
gal v’ vfim, de fe osdravim, in tudi potlej,
de v’ dobrim ollanem flanoviten. O fvetaKa-

222

tarina! Iti fi talto rada hodila k’ fpovedi, in
svefto delala, kar te je fpovednik uzhil fpro-
li mi gnado fvojo grefhno lenobo premagati
in opuftiti, fvoje grehe obshalovati, fe jih
zhifto fpovedati, in odpufhenje sadobiti. Am.

I. dan veliziga travna.

t Ss. Filip in Jakop apojteljna.

4 Sveti Filip je bil rojen v’ Galilejfkim meftu
Betsajdi. Sheljno je zhakal odrefhenika, kte-
riga fo preroki obljubili, in ga je nafhel. Je-
suf je vidil njegove shelje, in mu rekel: ,, Ho¬
di sa menoj.” Filip ni prej vidil Jesufa, pa
te befede fo mu bile sadofti: zhutil je v’ fer-
zu prijetno lilo Jesufove gnade; fhel je sa
njim, je bil njegov uzheniz, in ga ni vezh sa«
puftil. Filip je bil slo vefel te velike frezhe,
ker je nafhel Jesufa; pa to mu ni bilo sado¬
fti, shelel je tudi druge enako frezhne delati*
Imel je dobriga, bogabojezhiga prijatla, ki
mu je bilo Natanael ime; k’ njemu je hitel,

- 223  -

in rekel: ,,Nafhli fmo ga, kteriga je Mojsef
v’ poftavi popifal in preroki, Jesuf je'is Naza¬
reta. ’ Velelo novizo mu jeosnanil: Meiijata
fmo nafhli. Natanael je bil fzer bogabojezh
mosh, vender je prenaglo odgovoril: ,,Samo-
re li kaj dobriga is Nazareta biti ?” Nazaret
je bilo ftiajhno in sanizhevano mefto, sato je
Natanael v’ naglizi tako govoril. Dobri pri-
jatel Filip fe tih befedi niuftrafhil, rekel mu
je: ,,Pridi in poglej!” Natanael gre s’ njim,
vidi ljubesnjiviga Jesufa, ga is njegoviga go¬
vorjenja posna viigavedniga Gofpoda, in
bersh vero fprejme. Filip je, preden je fhe
apoftelbil, she apoftolfko flushbo opravljal,
in fkerbel sa svelizhanje blishniga. Kdorko¬
li je s 1  Jesufam sdrushen, ne more nefker-
ben biti. Drugo leto je bil Filip od Jesufa
med apoftelne poftavljen. Jesuf ga je slo lju¬
bil, sato je njega v’pufhavi vprafhal: „Kje
bomo kruha kupili, de bi fe ti najedli?”
Filip je Jesufu odgovoril: „Sa dvelto denar¬
jev kruha jim ni sadofti, de bi le kaj maliga
vfakteri dobil.” Neverniki fo sheleli viditi in
posnati Jesufa, in fo profili Filipa, de naj
jim ga pokashe, ker fo na obrasu vidili nje*
govo prijasno dufho. Kader je bil s’ drusimi
apoftelni fvetiga Duha prejel, je fhel v’ Fri-
gijo osnanovat fvetiga evangelja; veliko je
terpel sa svelizhanje dufh, inf’ fvojo kervijo
je poterdil, kar je uzhil.

( Sveti Jakop, kterimu fe manjfhi pravi,
de fe raslozhi od uniga fvetiga apoftelna, fve-

- 2*4  —

tiga Janesa brata, je bil prezhlfti deviai Ma*
rii blishna shlahta; sato je v’ fvetim evange-
Iji imenovan Jesufov brat. Njegova mati je
bila Marija Kleofova, ktera je v 1  Jesufa vero¬
vala, ga fpremljala, mu ftregla, in sraven
njegoviga krisha ftala. .Sveti Jakop je bil is
mefla Kaparnavma; bil je Jesufusveft, in sato
v’ apoftolftvo povifhan. Po Jesufovim odh6-
du, preden fo fe apollelni rasfhli, fo ga
fhkofa poglavitne zerkve ali fhkofije Jerusa-
lemfke poftavili; to prizhuje, v’ kako veliki
zhafti fo ga drugi apoftelni imeli. Shivel je
fveto; nikoli ni mefa jedel, ali vina pil; ved¬
no je bil v' molitvi ali v’ boshjim opravilu.
Toliziga fvetiga shivljenja je bil, de lo mu
ne le krifljani, ampak tudi Judje pravizhnik
rekli, in is zhafti do njega sheleli fe dotakniti
robu njegoviga oblazhila. Ana, veliki du¬
hoven, in drugi poglavarji fo ga pa vender
is flepote fovrashili, in sheleli umoriti. Pro¬
fili fo ga hinavfko, de naj jim prizhuje od
Kriftufa. Rekel sunaj tempeljna na vifokim
kraji je Judam ferzhno: „Jesuf, zhlovekov
fin, kteri je bil krishan, je sdaj na defnizi
ozhetovi, in bo prifhel na oblakih vfih ljudi
fodit.” Nekaj Judov je verovalo v 1  njegove
befede, in lo savpili: „Hvala bodi Davidovi-
mu finu!” Duhovlhina pa in fariseji lo bili
filnoraslerdeni; popadli foga, in dolivergli.
Ker ni prezej umeri, je lhe pokleknil, in
klezhe profil sa fvoje fovrashnike. Veliki du¬
hoven Ana je napravil ljudflvo, de ga sdaj

225 -

kamnjajo: eden smed njih ga je neufmiljeno
udaril v’glavo, de per tej prizhi ugafne. Sra-
ven terapeljna fo ga pokopali. ( Sveti Jakop je
bil Jerusalemfki fhkof devet in dvajfet let,
fhefl in devetdefet let ftar je umeri. Od tiga
fvetiga apoftelna je lili pifan vlim vernim,
poln potrebnih naukov.

JV a a Ar.

Od fposnanja Jesujoviga .

Jesufa fposnati ni lahko. Jesufa fposna-
ti fe pravi ne le va-nj verovati, ampak ga tu¬
di is vfiga ferza ljubiti, in v’ njegovi flushbi
flanovitno shiveti. Vli apoflelni fo verovali,
kar je Peter fposnal: „Ti li Kriftuf, t Sin shivi-
ga Boga.” Vli fo va-nj verovali, vender jim
je per sadnji vezherji rekel: ,,Ako bi mene
posnali , bi tudi mojiga Ozheta posnali.
Toliko zhafa jim per vaj", inmejhe ne po -
snate Jan. 14, 7. g. Zhudno je to! Saka)
fo bili apoftelni fvarjeni, ker fo vender prav
verovali od njega? Pravizhno fobili fvarjeni,
ker fo fhe premalo fposnali njegovo neisre-
zheno ljubesen, in premalo bili ftanovitni v'
njegovi flushbi. De je bilo to ref, fe je kma-

10 potlej vidilo, ker fo ga sapuflili, fe framova^

11 njegovi uzhenzi biti, ako ravno fo vedili,
de je t Sin boshji in odrefhenik fveta.

Veliko je tazih , kteri vedo in ne vedo,
posnajo in ne posnajo. Nehralesbnimu otro-

j 5

— 226 -

ku pravimo : „Ne fposnafh , koliko fi fvojim
llarfhem dolshen, hi jih nehvaleshno shalifh.”
Vender ve, de je veliko dobriga od njih pre¬
jel. Terdovratni grefhnik ve, de je dufha
edina in neumerjozha, de jevezlino svelizha-
nje nar vezhi frezha, in vezhno pogubljenje
nar huji nefrezha; vender je flep, ker ljubi
greh: boji fe pekla, vender lili radovoljno
v’ pekel. Ravno tako je fposnanje Jesufovo
per nekterih kriftjanih. Verujejo lizer va-nj,
vedo, de je vfe ljubesni in flushbe vreden;
vender ga ne ljubijo, in mu ne flushijo, ga
skalijo, sanizhujejo, in teptajo njegovo fveto
kri. Neverniki Jesufa želo nizh ne posnajo,
flabi krittjani ga poznajo s’ nerodovitno vero,
le bogabojezhi kriftjani ga v’ refnizi fposnajo
s’ vfo ljubesnijo in pokorfhino. Kteri v’ fveti
veri flabo shive, fo vredni fvarezhih befedi
fveti^a Pavla : „ Govore, de Boga posnajo  j
ali  j deli taje, ker Jo nagnjufni, in k‘
nobenima dobrinm dela nijo perpravnij
Tit. 1, 16.

Ljubi krilljan! ne le po imenu, ampak
v’ relnizi fposnaj Boga in Jesufa. Ti Vefh,
de je Jesuf rojen, je shivel in umeri is ljube¬
sni do vfiga zhlovefhtva; vefh, de je vfe lju¬
besni, hvale in flushbe vreden: ljubi ga te¬
daj , in flushi mu is vfiga ferza. ( Sveti Av-
gufhtin pravi: „Malo kteri sanizhuje sdaj Je¬
sufa s’befedo, dotli pa jih je, ki ga sanizhujejo
f’ flabimslavljenjem.” Lev’fvetim Duhu ali s’
rasfvetljenjem gnade fvetiga Duha fposnafh

- #2 7 —

Jesufa prav. Proli bres nehanja gnado, de
Jesufove dobrote omezhe tvoje terdovratno
ferze, in g a s’ Ijubesnijo napolnijo. Zhe no-
zhefh Jesufa P popolno pokorfhino fposnati,
bofh saflifhal od njega: „Te ne posnam,
pojdi od mene v’ vezhni ogenj!”

Naj bo tvoje shivljenje Jesufovimu slav¬
ljenju podobno; le tako bofh pokasal, de
Jesufa fposnafh. Premifhljuj njegovo neisrezhe-
no ljubesen do tebe, de ga ljubifh is vfiga
ferza; premifhljuj njegove fvete rane, de
fvoje grefhno telo pokorifh ; premifhljuj nje¬
govo fveto prelito kri, de fe greha bojifh,
in ga obshalujefh; premifhljuj njegova sa-
framovavno fmert na krishi, de fe ne bojifh
sanizhevanja savoljo njegoviga prefvetiga ime¬
na; premifhljuj njegovo krotkroft in ufmilje-
no profhnjo na krishi, de li blishnimu ufmi-
Ijen, in fovrashnikam odpufhafh ; premifhljuj
njegove fvete sglede in zhifte nauke, de po
njih shivifh. Tako pokashefh, de ga fpo¬
snafh, in bofh svelizhan. Zhe febi in fvetu
flushifh, zhe li fushen fvojiga gerdiga poshe-
lenjaj zhe fe framujefh po njem shiveti, zhe
sanizhujefh njegovo prijatelftvo; kako fmefh
rezhi: „ ( Sposnam Jesufa?” Premifli befede
fvetiga Janesa: „Kdor pravi, de boga fpa¬
sna , njegovih sapoved pa ne fpolnuje ; je
lashnik , in refnize ni v’ njem I. Jan. 2  ,
4. Ravno to je tebi rezheno, ako fi v’ fveti
veri Jesufovi, pa Jesufu pokorno ne shivifh.

i5 *

- 228 -

Molitev.

O moj Jesuf! vfe verujem, kar me zer-
kev uzhi od tvoje boshje natoi-e, od tvojiga
rojftva, tvojiga shivljenja, tvoje fmerti, tvo¬
jiga vftajenja in vfiga; vender te ne fposnam,
ker je moje ferze merslo do tebe, moje shiv-
ljenje ni po tvojih naukih, in ne ifhem tebi
dopafti. S’ jesikam le fim te fposnal in hva¬
lil, moje shivljenje pa te je sanizhevalo. Ka-
kofhno safiushenje je bilo to, ker fim te ime¬
noval Gofpoda? Veroval fizer in imenoval
lim te Gofpoda, moje ferze pa je bilo delezh
od tebe; drusim gofpodam fim flushil, kteri
mi vofhijo pogubljenje. Tim fim dal fvoje
ferze, tebi prašno zhefhenje; tim fim flushil,
tebi prasne obljube delal. Odpuftimi, oJe-
suf! odpri moje ozhi, de vidijo tvojo vred-
noft; ushgi moje ferze, de hvaleshno fposna
tvoje dobrote; napolni me s’ljubesnijo, de
po sgledu tvojih fvetih apoftelnov Filipa in
Jakopa tebi shivim, tebi flushim, sa tvoje
zhaft fkerbim, savoljo tvojiga imena terpim,
in v’tem oflanemftanoviten, de tudi po fmer¬
ti ne bodem od tebe odlozhen. Amen.

— 22 9  —

II. dan v^lizica trama.

t Sveti Atanasi, Jhkof in zerkveni uihenik .

t Syeti Atanasi, fteber katolfhke vere, je bil
rojen v’ Alekfandrii v’ velizim meftu Egiptov-
fke deshele. ( Sveti Alekfander, fhkof tiftiga
meda, ga je fhe mladiga k’ febi vsel, gasre>-
dil v’ boshjim Arahu, in poftavil med zerkre«
ne flushabnike. .Sveti Atanasi je bil iilno
uzhen in nepremagljive ferzhnofti v’savrazhe-
vanji hudobnih krivoverzov, hteri fo tajili
boshio natoro Jesufovo. Sa tega voljo fo ga
krivoverzi slo fovrashili, sheleli umoriti, in
preganjali do fmerti. Njih hudobno ferze je
bilo fhe huje rasferdeno, kader fo vidili, de
je po fmerti fvetiga fhkofa Alekfandra od du-
hovfhine in verniga ljudftva fhkof tiftiga po-
glavitniga meda in tifte fhkofije bil isvoljen.
.Sveti Atanasi fe je preftrafhil te vifoke flush-
be, in fe je fkril; pa nafhli fo ga, vefelo
pel ja i v’ mefto, in sa fhkofa poshegnali po nava¬
di katolfhke zerkve. .Sveti Atanasi, akorav-
no fhkof perve fhkofije sa Rimfko, je bil vef
ponishen v’ fvoji veliki oblafti; njegova do¬
bra dufha fe mu je vidila na prijasnim obra-
su; vlim potrebnim je po fvoji mozhi poma¬
gal, fofehno pa bolnim dufham. Vedno je
osnanoval boshjo befedo, molil gorezhe sa
grefhnike, P fvetini sgledam dajal ferzhnoft

- 200  -

pravizhno shiveti. Molitev, poft, ufmiljenje,
modroft, pravica, refniza, ponishnoft, fer-
zhnofl, flanovitnoft in vfe druge zhednofti fo
bile v’ njem. Krivoverzi fo ga is nevofhljivo-
lli in fovrafhtva satoshiliper zefarji Konfhtan-
tinu, kteri, deiiravno dober, jim je verjel,
in ga v’ fhtrafnigo poflal na Franzofko filno
delezh od njegove fhkofije. Krivoverzi fo
bili te fhtrafnige grosno vefeli^ pravoverniki
pa filno shaloflni. Zefar je v’ bolesni fposnal
krivizo, ktei’o mu je floril, in je sapovedal
ga zhaflito poflati nasaj v’ Alekfandrijo. Nje¬
gove ovzhize fo bile s’ velikim veieljem na¬
polnjene ob njegovim prihodu; njegovi fo-
vrashniki pa fo bili oframoteni, vender ne
potolasheni. Hudo fo ga satoshili per pape-
shi in tudi per zefarjiKonfhtanzju, de bi ga
pogubili. ( Sveti Atanasi je fhel v’ Rim, kjer
je bila njegova nedolshnoft in fvetoft fposna-
na. Tudi zefar jo je fposnal; vender fo ga
potlej fpet nadrashili soper njega. 4 Sveti Ata¬
nasi je bil v’ fmertni nevarnofti; pobegnil je
torej v’ pufhavo, ondi dolgo prebival, in fpi-
fal veliko uzhenih bukev sa katolfhko vero
soper krivoverflva. Pod zefarjem Julijanam
je fpet nasaj fhel v’ fvojo ihkofijo, in njego¬
ve ovzhize fo ga zhaflito fprejele. ( Sveti Gre-
goriNazjanzhan prizhuje:,,Noben zefar,prema-
gaviz vfih fovrashnikov, ni bil tako zhaftito
od podloshnikov fprejet, kakor fveti fhkof
Atanasi od fvojih.” Vfim fvojiin krivizhnim
fovrashnikam je is ferza odpuflil, in vfim bil

- 2 Ol -

dober, de bi vfe svelizhal. Pa fpet ni bil
dolgo v’ miru pufhen : hudo fo ga preganjali,
in tudi umoriti ifbali. ^Skrival fe je pred fo-
vrashniki, in Bog ga je obvaroval. Na sad-
nje je fhel nasaj v’ Alekfandrijo, in doma
mirno umeri v’ letu 370. ,Sveti Atanasi je

bil fhkof fheft in fhtiridefet let, vedno v 1  ve-
lizih britkoftih, smiraj fovrashen in preganjan
od krivoverzov, pa nikdar premagan; sato
je od ufmiljeniga in pravizhniga Boga veliko
plazhilo prejel.

Nauk.

c Se perpravljati k' binkajhtnim prasniham.

Ni mogozhe povedati, koliko je (Veti
Atanasi terpel. Bil je hudo fovrashen in pre¬
ganjan do fmerti savoljo pravize, pa ftanovi-
ten je v’ nji oftal. Kako je samogel tolikanj
hudiga in krivizhniga poterpeshljivo preter-
peti, in per tazim neufmiljenim preganjanji,
llanaviten v’ dobrim oftati? Vfe to je bilo
s’ mozhjo gnade fvetiga Duha. Tudi apoftel-
ni, prej flabi, maloverni in neftanovitni, fo
po mogozhni gnadi fvetiga Duha bili' terdni,
modri in ftanovitni. ( Slabi zhlovek vfe samo-
re, ako je Bog s’ njim. Sato je fveti Pavel
djal: »Vfe samorem v njem, kleri mimozh
daje.'”  Filip. 4, z 5. To je tebirezheno, de
upafh v’ gnado fvetiga Duha, ingorezhe pro-
fifh jo sadobiti. Sato feperpravljaj prav fkerb-

202  —

no h' binkufhtnim prasnikam, de obilnoft gna¬
de prejmefh, in tudi potlej ftanovitno proli,
de zhedalje vezh gnade dobivafh.

De loshej fposnafh potrebo gnade fveti-
ga Duha, premilli flaboft apoftelnov pred pri-
hodam fvetiga Duha. Bili fo per Jesufu ho
otrozi per dobrim ozhetu, poflufhali fo nje¬
gove fvete nauhe, vidili njegove velike zhu-
deshe, prej jiip, je bilo rezheno od njegove
fmerti in njegoviga vftajenja; vender fo le
malo umeli, fe pohujfhali nad njegovo fmert-
jo, in komaj fvojim ozhem verjeli, de je od
fmerti vftal. Kader fo pa fvetiga Duha bili
prejeli, fo bili nekako prerojeni; modri, fer-
zhni in ftanovitni fo bili, nepreftrafheno ho¬
dili pred oblaftnike, in vefelo umerli sa nau¬
ke Jesufove. Kaj menifh, fo bili li uzhenzi
fofebno flabi ljudje? Ne, temuzh njihflaboft
je flaboft vliga zhlovefhtva, in njih flaboft
nzhi, kakofhen je zhlovek bres gnade fvetiga
Duha. Jesuf bi jim bil lahko prej dal obilnoft
gnade, pa ni hotel, de bi v’shivo zhutili fvojo
veliko flaboft, in potlej fposnalizhudnomozh
gnade fvetiga Duha. Sato je prej fhel od
njih, de bi bili farni febi prepufheni, de bi
v’ velikim ftrahu premifhljevali fvojo flaboft,
in potlej bolje fposnali mozh gnade fvetiga
Duha. ^Sveti Pavel pravi: ,,Upamo v' Bo¬
ga po Jesnfu Krij tufu, ne kakor de bi mi
premogli farni is feb « kaj mijliti, temuzh
najha premoshnojt je is Boga.'' 1  II. Kor. 5,

4 » 5 *

2oo

Ponishnoft, ktera isvira is refnizliniga
fposnanja fvoje velike flabofti, je potrebna
perprava gnado fvetiga Duha prejeti. Pre-
mifli fvoje sapeljivo nagnjenje v’ greh, fvoje
svijazhno fčrze, fvoje smote, fvojo nevedno!!
in neftanovitnoft, de fe refnizhno ponishujefh,
le v’ mozh gnade boshje upafh, in jo profifh.
Nar lepfhi nauki, tudi veliki zhudeshi ti ne
pomagajo bres zhesnatorne pomozhi gnade
boshje. Hudo poshelenje, sapeljivoft flabih ,
pohujfhanje hudobnih, pozhutne dobrote in
druge mnoge fkufhnjave te lilno lahko sape-
ljejo, odvernejo od Boga, in pogube. Poni-
shujfe, in prolignado, ker jesapifano : »Mo¬
litev ponishniga bo oblake prederla .” t Sirah
55, 21.

Proli gnade fvetiga Duha. Ako refni-
zhno fposnafh fvo*jo veliko flaboft, fpazhenoll
in nevarno!!, ne bofh jenjal klizati v’ fvetiga
Duha, de naj ti po Jesulu Kriflufu P fvojo
gnado pomaga, ker bres nje ni svelizhanjn.
Vfak zhaf profi, fofebno pa sdaj, ko fe bli¬
skajo binkufhtni prašniki. Glej! Jesufje bil
fvojim apoftelnam fvetiga Duha obljubil, ven-
der fo bili sbrani v’ molitvi; s’ gorezho mo¬
litvijo fo fe perpravljali prejeti she obljublje-
niga fvetiga Duha. Profi tudi ti, pagorezhe
in ftanovitno. Pofnemaj Davida, kteri od fe-
be prizhuje: ,,K’ tebi, o Bog ! Jleg njemfvo¬
je roke; moja da/ha je ko J uka semlja
pred teboj."  Pf. 142, 6. Profi saupno in
ftanovitno, ker Jesuf obljubi: „ 0 -he nebejh -

— 254  —■

ki jim bo dobriga Duha dal , kteri ga gro¬
fij o.''  Luk. 11, i 3 .

Perpravljaj fe k’ binkufhtnim prasnikam
po sgledu apoftelnov. Oni fo fe odlozhili od
fhumezhiga fveta, fo bili v’ famotr do priho¬
da fvetiga Duha, fo gorezhe molili, in ozhi-
fhevali fvoje ferze, de bi obilnifhi gnado pre¬
jeli. Tako tudi ti flori. Vem, famfvetiDuh
te bres tvojiga persadevanja samore perpra-
viti; pa tudi ti delaj s’ vfo mozhjo, kolikor
samorefh. Menim, niii od Boga sapufhen,
de bi nobene zhesnatorne pomozhi ne imel:
tedaj lozhi fe od vfiga nepotrebniga nepoko-
ja; shivi, kolikor samorefh, v’ famoti; pre¬
maguj fvoje flabofti; klizhi v’ fvetiga Duha,
de obilnoft njegove gnade prejmefh.

Molitev*

OfvetiDuh! pi-idi, pridi v’ me; ras-
fvetli, oshivi, rasvefeli mojo temno ubogo
dufho. Bres tebe nizh dobriga Boriti ne sa-
morem, temuzh le grefhiti, in fe pogubiti.
Naj flifhim lepe nauke, naj vidim fvete sgle-
de, ali karkoli li bodi dobriga, mi ne more
pomagati, zhe ti ne omezhifh mojiga ferza.
Zhe ti pridefh f’ fvojo mogozhno gnado v’ me,
bom rasfvetljen, moder, priden, bogabojezh,
flanoviten in poln vfiga dobriga. Pridi, pridi,
fveti Duh! f’ fvojimi darmi, in nikoli me ne
sapufli. Moja dufha jenezhednoprebivalifhe
tvojiga velizbaftva, pa ti jo ozhifti in perpra-

— 255  -

vi 5 tudi jed li bom f’ tvojo pomozhjo persa-
deval jo perpraviti, de ti bo prijetno prebi-
valifhe. Kar koli sadershuje, ali sanizhuje,
ali flabi tvojo gnado, hozhem fkerbno opu-
ftiti; kar mi loshej. nakloni tvojo milod, bom
Jttoril; kar te preganja is mojiga ferza, tidiga
fe hozhem varovati > de pridefh, in odanefh
v’ meni. ,Sveti apollelni! pomagajte mi f
fvojimi profhnjami; fveti Atanasi! perdopi
mikf.pomozhi, de bodo moje prolhnje ullifha-
ne. Amen.

III. dan veliziga travna.

Snajdenje fvetiga krisha.

t Syeti krish, na kterim je Jesuf umeri, je
bil snajden v’ Jerusalemuod fvete zefarize He¬
lene, ktera je bila mati Konfhtantina, pervi-
ga verniga zefarja. 4 Sveta zerkev je bila oko¬
li tri do let preganjana od nevernih zefarjev,
pa pod mogozhnim zefarjem Konfhtantinam
je dofegla mir. Zefar Konfhtantin je is hva-
leshnolli do Boga, kteri mu je v’hudi vojfkni
lili pomagal, pravo Jesufovo vero fprejel,
njo in njegove namednike zhailil, in fofebno
fpofhtoval tudi kraje odJesufove prizhijozho-
di pofvezhene. Sapovedal je na hribu mer-
tvafhkih glav, kjer je bil Jesuf krishan in

— 236  —

pokopan, veliko zerkev fosidati, in to fveto
delo narozhil fvetimu Makarju, Jerusalemfki-
mu fhkofu. .Sveta Helena, njegova mati,
ako ravno she bliso ofemdefet let ftara, je
ihlav’ Jerusalem, de bi bilo svefto dopolnje¬
no, kar je zefar, njen fin, sapovedal. Ka¬
der je bila prifhla v’ Jerusalem , fo fe v’ nji
mozhne shelje obudovale, in bolj in bolj raftle
fveti Jesufor krish najti. Neisrezheno veliko
fi je persadela, in vfe kraje okoli Jerusalema
je preifkala, kjer je bilo upanje fveti krish
najti; pa vfa njena fkerb je bila saftonj. O-
prafhevala je kriftjane, ki fo v’ Jerusalemu
prebivali; pa oni ji nilo vedili povedati, ker
je bilo po Jesufovi fmerti she trilto let, sra-
ven tiga dolsiga zhafa fo neverniki in Judje
fkrivali in rasdjali tifte kraje is fovrafhtva do
Jesufa. Judje fo bili krish Jesufov sraven
njegoviga groba sakopali; grob pa fo bili ne¬
verniki 1’ perftjo napolnili, in verhi njega fo-
sidali tempelj lashnjirih bogov. Tudi naver-
hu hriba, kjer jeJesufumeri, fopoftavilima¬
lika, de bi verni kriftjani na-nj  ne hodili mo¬
lit. 4 Sveta Helena je ukasala oba malika po¬
dreti, in ondi globoko kopati. Kopali fo glo¬
boko in fhiroko, in frezhno nafhli grob Je¬
sufov. Ni mogozhe sapopafti, koliko fo bili
tiga vefeli, slafti poboshna zefariza. Sdaj
ukashe okoli fvetiga groba globoko kopati, in
tri krishe najdejo, Jesufoviga namrezh in
dveh rasbojnikov. Napif in sheblji fo bili
odlozheni od krisha Jesufoviga, in nifo vedi-

— 237 —

li, kteri smed njih je Jesufor. .Sveti fhkof
Makari je gorezhe profil Boga, de naj poka-
she P zhudeshem fveti krish savoljo poboshne
zefarize in vfih vernih kriftjanov. Uhasal je
vfe tri krishe nefti v’ mefto v’ hifho slo bolne
gofpe. .S’ pervini in s’ drusim krishem fe je
pertaknejo, pa nizh ji ni bolje; ko fo fe je pa
P tretjimpertaknili, je osdravljena, in sdrava
bersh vflane. Osdravljena gofpa, fveti fhkof
Makari, fveta zefariza Helena in vfi prizhijo-
zhi fo pokleknili, hvalili Jesufa, in molili fve¬
ti krish, na kterim je umeri.

.Sveta zefariza Helena je bilaneisrezheno
vefela fvetiga krisha; bolj ga je bila vefela,
kakor ko bi bil vef fvet v’'njeni oblafli. Vse-
la je sa-fe nekoliko fvetiga krisha, de ga je
nella finu Konfhtantinu; drugo je puftila fve-
timu fhkofu Makarju. Bersh fo fe napravili,
in zhaftito zerkev v’ Jerusalemu sidali, ktera
je bila P pofebno zhaftjo poivezhena v’ letu
335. Va-njo fo f-hranili fveti krish, kteriga
fo krilljani P pofebno zhaftjo molili, to je,
Jesufa, kteri je is velike ljubesni do vfiga zhlo-
vefhtva hotel na fvetim krishi umreti, in vfe
odrefhiti od hudizheve fushnofti.

Nauk.

Od fpojhtovanja in mozhi J\ krisha.

.Sveta zerkev je vfelej zhaflila orodja Je?
sufoviga terpljenja, fofebno pa fveti krish,

— 238  —

na kterim je umeri v’ odrefhenje vfiga zhlo«
vefhtva. Zerkev ima navado per pofvezhe-
vanji fleherne rezhi, per fveti mafhi, per
deljenji' {Vetih sakramentov in per drusih (Ve¬
tih opravilih krish delati. To dela is fpofh-
tovanja do fvetiga krisha Jesufoviga in v’ nauk,
de imajo vfe molitve in tudi fveti sakramenti
le od fmerti Jesufove fvojo mozh. Ravno sa-
io, de verni verujejo v’ saflushenje Jesufove
fmerti na krishi, ga zerkev moli ali zhafti, in
je sapovedala fpomin obhajati snajdenja fve¬
tiga krisha.

Sakaj zhafti zerkev fveti krish ? Zhafti ga
is ljubesni in fpofhtovanja do Jesufa, k tori je
hotel na njem umreti. .Sveti-Ambrosi pravi:
„.Sveta Helena zefariza je molila fveti krish;
ni molila lefa, ampak Jesufa nebefhkiga kra¬
lja in odrefhenika fVeta, kteri je na njem vi-
fel.” To uzhi, kako morejo verni fveti krish
moliti, moliti namrezh morejo Jesufa, ktteri
je umeri na njem. Ravno tako zhaftimo po¬
dobe fvetnikov: ne kakor de bi bile one farne
naTebi zhafti vredne, temuzh ker fo podobe
boshjih prijatlov. Zhefhenje, ki fe fkashe
fvetimu krishu, gre Jesufu odrefheniku ; zhaft,
ki fe fkashe podobam fvetnikov, gre njim, bo-
shjim prijatlam.

Verni kriftjani imajo navado fveti krish
delati na zhelu, na uftih in na perlih rekozh:
„V’ imenu Ozheta, .Sina in fvetiga Duha.”
To je fposnanje in prizhevanje fvete Trojize
in Jesufove fmerti na krishi. To je vfe kmalo,

— 20 g —

ker bi bres saflushenja Jesufove friierti ne
fposnali fvete Trojize. Vernim vfih zhafov
je bilo navadno febe in drugo sasnamnjati f’
fvetim krishem. Tertulijan prizhuje, de fo
verni fveti krish delali pred molitvijo in po
molitvi, pred jedjo in po jedi, v’ dufhni in
telefni nevarnolti, in ob drusih perloshnoftih.
Ta navada je tudi med nami, dobra in fveta
navada; zhe fe tako dela is vere in upanja
v’ saflushenje Jesufovo, veliko pomaga nafhim
dufham in telefam.

Snamnje fvetiga krisha je tudi, o krifl-
jan! k’ tvojimu opominjevanju. 4 Sveti krish
te opominja hvalešhnodi do Jesufa, dobrot-
Ijiviga odrefhenika, kteri je v’ odrefhenje
vlih fmertne britkofti na njem ljubesnjivo pre¬
dal. Snamnje fvetiga krisha te uzhi poter-
peshljivoft v’ terpljenji. Ti molifh nar manji
kofzhik fvetiga krisha Jesufoviga, pa imej tu¬
di v’zhafti krishe, ktere ti Ješuf pofhilja. Bo-
lesen, ubofhtvo, preganjanje ali kaka druga
nadloga je majhen del Jesufoviga krisha; ne
saversi ga. Snamnje fvetiga krisha te uzhi
greha fe varovati, ga obshalovati, fe pokoriti,
telefno poshelenje premagovati, ker je Jesuf
umeri na krishi sa te, de ti odmerjefh grehu
savoljo njega. Snamnje fvetiga krisha te uzhi
shiveti po Jesufu Kriftufu. Glej in premifh-
ljuj njegovo neisrezheno ljubesen do tvoje
grefhne dufhe; ljubi ga, in shivi po njem,
de ti bo njegovo saflushenje na krishi v’ sve-
lizhanje. Pofnemaj fvetiga Pavla, hi je re-

*- 240 -

kel: ,, Bog me varaj, de bi fe j' zhim dru¬
gim hvalil ko f' krishem Gofpoda najhiga
Jesufa Krij tuja, po kterim je meni f vet kri *
shan, in jejl Jvetu.’’  Gal. 6 , 14 .

Molitev.

O ljubesnjivi Jesuf! hvalim te in sahva-
lim, ker fi hotel is nesaflushene ljubesni do
vfih grefhnikov umreti na fvetim krishi. Jeft
bi bil bres vere, bres upanja, bres ljubesni,
bres pomozhi, bres saflushenja in bres vliga
dobriga, ako bi ti ne bil sa-me umeri, ker
vfe dobro isvira is tvojiga terpljenja in tvoje
fmerti na krishi. Ne fmem posabiti, in ne
bom nikdar posabil tvoje velike ljubesni; smi-
raj bom tebe, is ljubesni do mene krishaniga,
pred ozhmi imel. Tudi obljubim vfe nadlo¬
ge, teshave, preganjanje, bolezhine in fmert
voljno preterpeti, ker Ati veliko vezh terpel
sa mojo ubogo dnfho. Ravno tako terdno
fklenem vfe grehe fovrashiti, fvoje telo po¬
koriti; fvoje hudo poshelenje bersdati, in te¬
bi shiveti. ( S’ krishem obloshen hozhem sa
teboj hoditi, de mi bodo tvoje fmertne brit-
kofti v’ svelizhanje. O fveta Helena! ki 11 le
tolikanj persadevala fveti krish najti, kteriga
11 ponislmo molila, in Jesufa v’ Ivojim ferzu
vedno nolila, proll sa-me, fpazheniga zhlo-
veka, de ne bom polihmal shivel lovrashnik
krisha Jesufoviga, ampak prerojen otrok fco-
shji, ud polvezhen v’ Jesulovi fveti kervi; de

- 24 *-

bom vekomaj vshival v’ nebelih, kar je meni
in vfim dobrotljivi Jesuf saflushil na fvetim
krishi. Amen.

IV. dan veliziga travna.

,S. Florjan in tovarJhi t  marterniki.

C

t ^veti Florjan je shivel ob zhafu neufmiljeni-
ga neverniga zefarjaDioklezjana, kteri je ho¬
tel katolfhko zerkevpokonzhati. Ojftro je vfim
oblaftnikam sapovedal neufmiljeno preganjati
in moriti kriftjane, ako nozhejo malikov mo¬
liti. V’ sgornim Estrajhu je bil deshelini ob-
laftnik Akvilin, ter d, hud in neufmiljen mosh,
in sraven tega vef vnet sa zhaft lashnjivih bo¬
gov; sato je bil slo rasferden soper pravover-
nike. Ta neufmiljeni oblaftnik je v’ takrat
imenitnim meftu Lavreaku, ne slo delezh od
Duneja, ukasal okoli fhtiride/et kriftjanov
hudo martrati, in potlej v' temno jezho vre-
zhi. 4 Sveti Florjan je bil fizer v’veliki zefar-
fki flushbi, vender je bil perpravljen zhaft,
bogaftvo in tudi shivljenje dati sa vero. Sa¬
to je, kader je svedil, de oblaftnik Akvilin
neufmiljeno dela f kriftjani, fhelv’mefto,
in vprizho veliko nevernikov savpije: «Ali

fhe koga drusiga ifhete? Glejte, jeft fimkri-
ftjan; povejte oblaftniku, de fim tukaj.’' Ob«
t6

— 242  —

laftniku je bilo to povedano. Ukashe ga pred
£e perpeljati, in mu ojftro sapove malike mo¬
liti. 4 S'veti Florjan, poln shive vere in ftano-
vitne ferzhnofti, ga ni poflufhal, in je le Je-
gufa hvalil. Neverni oblaftnik ga fvojim flu-
shabnikam ukashe hudo rasmefariti; pa ta
Jesufov vojfhak sanizhuje vfe bolezhine. Ob¬
laftnik je njegovo ftanovitno vero mnogo fku-
fhal, pa saftonj. ' Ko je vidil, de nizh ne
opravi pernjem, gajeobfodil. ( Sveti Flor¬
jan, to saflifhati, je Boga hvalil, in mu fvoje
shivljenje daroval. ^Slushabniki fo mu na vrat
teshek kamen navesali, in ga vergli v’ vodo;
pa bersh fo oflepeli. Voda je raftlanakvifh-
ko, in puftila njegovo fveto truplo na veliki
fkali. Valerija, poboshnakerfhanfka gofpa,
je vsela to fveto truplo, in ga pokopala. Pot¬
lej je bil ondi klofhter fosidan, ki fe imenuje
fvetiga Florjana do danafhniga dne. Drugi
fveti marterniki fo bili od neufmiljeniga ne*
verniga oblaftnika v’ jezhi toliko zhafa pufhe-
ni, de fo vli od lakote in sheje umerli.

Na uk.

Od zhafniga in vezhniga ognja.

Verni kriftjani imajo fvetiga Florjana po-
mozhnika per Bogu in varha pred nefrezho
ognja. Ref, ako ogenj famgofpoduje, jeve-
lika nefrezha, kakor vfak dobro ve. Vfak fe
slo boji pogorifha, vender ni vefelej sadofti ‘

— 245 —

varen, ip marfihteri febi in drusim to nefre-
zho nakoplje; potlej fposna in obshaluje fvo-
j o neumno ft. Kavno to je rezili od peklen-
fkiga ognja. Vfak fe ga boji; vender jih je
malo sadofti varnih, in le v’ peklu fposnajo,
kjeV.fi pomagati ne samorejo. 4 Svetiga Flor¬
jana imeti pomozhnika in varha pred nefre-
zho zhafniga ognja, je prav; pa fhe bolj fe
mu moremo perporozhati, in po njem boga-
bojezhe shiveti, de v’ vezhni ogenj ne pri¬
demo.

Ali je ref ogenj v’ peklu? Eni pravijo:
„To fhe ni dognano.” Eni: „Le veft bo ob-
fojene pekla.” Vfak bi rad pomanjfhal pe-
klenfke martre, ker premalo fposna hudobi¬
je greha. t Sveto pifmo pogolto prizhuje od
peklenfkiga ognja. Isaija vprafha: „Kdo
smed vaj bo samogel J' poshrejhnim og¬
njem prebivati ?’* Is. 33 , 14. .Sveti Janes
kerftnik je Judam osnanoval pokoro, in per-
ftavil: „ kjakkero drevo, ktero dobriga Ja-
du ne Jtori, bo pojekano, in v’ ogenj ver -
sheno.”  Mat. 3, 10. Jesuf prizhuje, de bo
grefhnike obfodil v 1  peklenfki ogenj rekozh:
„Poberite Je Jpred mene , vi prekleti l v'
vezhni ogenj, kteri je hudizhuin njegovim
duhovamperpravljen .” Mat. 25 , 4 j. .Spet
Kriftuf govori: „Ako te tvoja roka pohuj-
Jha, odjekaj fi jo 5 bolje ti je, de hrom v
shivljenje gre/h, kakor de bi dve roke imel,
in Jhel v 1  pekel neugajhljiviga ognja?  Mar¬
ka g, 42. To je: Bolje ti je ob veliko priti,
16*

244  —-

ko versheni biti v’ peklenfki ogenj. Jeru-
salemfki bogatin je djal v’ peklu: „Grosovit-
no lerpim v ’ Um plemenu!'*  Luk. 16, 24 *
t Sveti Janes apoftelj prizhuje: „Kdor ni bil
najden sapijan v’ bukvah shivljenja, je
bil vershen v ’ ognjeno jesero."  4 Skr. ras. 20,
i 5 . ,She veliko vezh prizhevanja fe najde v'
fvetini pifmu od peklenfkiga ognja.

Peklenfki ogenj je drngazhen ko nafh.
Ogenj je mnogoteri: vfe, kar pezhe, fe fme
ogenj imenovati. Zhlovek v’ hudi vrozhinfki
bolesni ima ogenj v’ febi; fonze je ogenj, in
vef fvet bi sgorel, ako bi ne bil lilno delezh
od fonza; veliko drusiga je, kar pezhe in
shge, defiravno fe fploh ogenj ne imenuje.
.Sveto pifmo prizhuje, deje  v’ peklu ogenj;
ali kakofhin de je, fe ne more vediti. Pe¬
klenfki ogenj je ushgan in ohranjen od pra-
vizhniga Boga v’ vezhno mafhevanje nad sa-
vershenimi angeli in nesveftimi dufhami. Nafh
ogenj je velik dar boshje milofti; vender ima
filno mozh, fpepeli lef, rasdrobi kamne, ras-
ftopi sheleso, flori vafi in mella nefrezhne.
Kaj je pa rezhi od mozhi peklenfkiga ognja,
proti kterimu je nafh ogenj prašna fenza?

O grefhnik! premifhljuj pogoflo, kam
te bodo pergnali tvoji grehi, ktere radovolj-
no ponavljafh, in kterih opuftiti nozhefh?
Premifli, bi li samogel predati zelo leto na
mehki podel ji, zhe tudi bres vfih bolezhjn?
Raji jeli, bi vezh let bil v’ ojdri pokori, ko
ifnel fvojo roko le zhetertinko ure v’ ognji.

— 845  —

Kaj! majhne ifkrize zelo ne terpifh na roki,
kako bofh samogel v’ peklenfkim ognji pre-
ftati? Opuili fvoje grehe, fpokori fe, in shi-
vi dobro, de ne pridefh v’ pekel, kjer bo hu*
do in vezhno pokorjenje.

Molitev.

O Gofpod! refhi me od rezhne fmerti,
od vezhniga ognja. Grosno fe bojim zhafni*
ga ognja, fe bojim tudi vezhniga; renderfim
fe ga premalo varoval. Grosa me fpreleti,
ako le pomiflim, de lim li vezhkrat pekel sa-
flushil, pa bres ftrahu flabo shivel. Nad
peklam lim vifel, in mi ni bilo mar fe fpoko-
riti. Vezhna hvala bodi, o Bog! tvoji nefkon-
zhni milofti, ktera me fhe zhaka in rabi, in
mi zelo pomaga k’ pokori. Polihmal hozhem
tebi flushiti, obshalovati fvoje grehe, in v’
pokori do fmerti shiveti, de savershen ne
bom. Te fo moje shelje, pa moja flaboll je
neisrezheno velika, moja fpazhena natora le
v’pekel lili, in va-nj bom prifhel, zhe mi
ti ne pomagafh. Pomagaj mi po Jesufu Kri*
Ihifu, de fe fpokorim, nikdar fmertno ne gre-
fhim, in v’ tvoji gnadi fe lozhim od fveta,
Ljubi fveti Florjan in tvoji fveti tovarfhi! va¬
rujte me f’ fvojimi profhnjami nefrezhe zhaf-
niga, in fhe bolj vezhniga ognja; fprolite mi

od Boga gnado refnizhne pokore in ftanovitnoft

v’ dobrim, de bom med vaf prifhel v’ nebefh-
ko kraljeftvo. Amen.

«— 246

V. dan veliziga travna.

,Sveta Monika, vdova.

t Sveta Monika je bila rojena v’ Afriki v’ me-
ftu Tegaftu v’ letu 555. Bila je srejena v’ bo-
shjim firahu, fofebno f persadevanjem po-
boshne hifhne dekle. Ta poboshna kerfhan-
fka dekla jo je uzhila Boga ljubiti, ftarfhe
fpofhtovati, in premagovati fvoje hudo poshe-
lenje. Kader je bila Monika odraftla, fo jo
flarfhi obljubili in tudi dali v’ sakon neverni-
mu mladenzhu, ker zerkev tiftikrat take sa-
vese fhe ni bila prepovedala. Njenimu mo-
shu je bilo ime Patrizi; bil je filno nagle jese
in rasujsdan. t Sveta Monika je shivelas’njim
prijasno, modro in bogabojezhe. Nikoli ni
moshu ozhitala grefhne nesveftobe, temuzh
vedno je profila Boga, de naj mu da pravo
fpreobernjenje. Kader je bil jesen, je mol-
zhala, in le potlej je govorila, ko je bil per-
pravljen poflufhati. Eniga dne fo bile nekte-
re mellne gofpe per nji, in fp jo poprafhale,
kako samore shiveti per fvojim hudimmosbu?
„Me, fo rekle, imamo bolji moshe, vender
fmo vezhkrat hudo fvarjene in tepene. 11  ^ve¬
ta Monika jim je prijasno odgovorila; „Vafh
jesik vaf tepe, ker neperloshno in hudo go¬
vorite. 4 Sej velte, de more shena moshu po¬
korna biti.” Potlej jim je perpovedovala, ka-

— 24-7  ~

ko ona prijasno ravna f’ fvojim mosham. Ene
is njih fo jo ubogale, in v’ miru shivele; ene
pa je nifo bogale, in fo v’ hudih britkoftih
shivele. .Sveta Monika je vfelej fkerbtela ne-
pokojne miriti, in vfe lepo uzhila; kar jefla-
biga od drusih svedila, ni pravila ne doma-
zhim, ne fofedam: toraj fe je vfak sanafhal
na njeno modroft, ji pravil fvoje nadloge,
in dobre nauke od nje prejel. Kar pa jesve*
dila, je oftalo sakopano v’ njenim ferzu, ako
ljubesen do blishniga ni permorala govoriti.
Bog je dal fveti Moniki, kar je nar bolj shele*
la, fpreobernjenje njenigamosha h’katolfhki
veri, v’ kteri je tudi bogabojezhe shivel. Eno
leto po prejetim kerftu je Bog k’ febi vsel Pa-
trizja, in fveta Monika je po njegovi fmerti
zhedalje poboshnifhi shivela. Vfak dan jefhla
k’ fveti mafhi, dvakrat na dan je fhla v’ zer-
kev molit, doma je veliko molila, pogofto fe
poftila, fkerbela sa otroke, nevedne uzhila,
ia ubogim pomagala.

Tukaj je dobro in perloshno popifati
njeno veliko fkerb saljubiga fina AvgufhUnai
Ko je Avgufhtin bil odraltel, je raji shivel
p« fvojim flabim ozhetu, ko po fvoji fveti ma-
te:i. Monika ni bila tiga kriva, ker ga je
sniraj lepo uzhila, dober sgledmu dajala, in
Boju ga perporozhevala. Avgufhtin, otrok
tak? fvete matere, je safhel, v’ rasusdatioft
in Irivoverftvo sabredel. .Sveta Monika ga
je p>goito fvarila, vedno jokala sa njegovo
dufh), in tudi profila fvete flushabnikeboshje

— 548  —

4» naj molijo sa njegovo fpreobernjenje. Av-
gufhtin je bil poln pofvetne modroAi in hudi-
ga poshelenja, sa tiga voljo ni nobeniga po-
flufhal. De bi bres vfiga Arahu shivel, fe je
napravljal v’ Rim, in fhel fkrivaj od doma.
t Sveta Monika je bila njegoviga obhoda slo
shaloAna, je fhla sa njim, in ga nafhla v’Mi¬
lanu ali Majlandu, kjer je svedila, de je na
fvetiga Ambrosja nauke krivoverAvo sapuAil.
Boga je hvalila sato, in upala, de bo njego¬
vo fpreobernjenje kmalo popolnama; vender
ni jenjala sa njegovo dufho moliti. Dve leti I
je bila v’ Majlandu le savoljo fvojiga ljubiga
Avgufhtina, kteri je bil zhedalje manj nag¬
njen sapeljivimu fvetu. Bog mu je is fofebne
miloAi mogozhno gnado dal, in ga popolna¬
ma fpreobernil. Ni mogozhe praviti, kol-
hanj je fveta Monika vefela bila njegoviga
fpreobernjenja, in kolikanj je Boga hvalila,
ber je dofegla, kar je nar bolj shelela. Boj
je rasvefelil fvojo flushabnizo, prej f’ fpreo-
bernjenjem njeniga neverniga mosha Patrizjj,
sdaj f’ poboljfhanjem njeniga rasusdapiga i-
nu Avgufhtina. Kader je bil Avgufbtin «d
fvetiga fhkofa Ambrosja kerfhen, fe je s’njin
napravila domu. KoAa prifhla do meAaOllie,
je nevarno sbolela. V'  tej sadnji bolesni je
djala fvojimu ljubimu Avgufhtinu: „,Svetme
nizh vezh ne vefeli. Shelela fini dozhaiati
tvojiga fpreobernjenja ; dozhakalafim ga, in
rada umerjeni. Pokoplji truplo fvoje maere,
in moli sa mojo dufho.” Mirno je safpda v*

— 349 ~

Gofpodu trinajfti dan litloviga gnoja v' letu

387.

Nauk.

Is njeniga shivljenja.

t Sveta Monika je fhtiri in petdefet let
shivela na semlji, in fe prefelila v’ nebefa, po
kterih je smiraj hrepenela. Po njenim sgle-
du naj bi bilo shivljenje rlih, bi bili tudi vil
vekomaj irezhni. Premifli dobro fvoje shiv¬
ljenje. Shelifh in upafh v’ nebefa priti, pa
morebiti ne shivifh po sveftih boshjih flushab-
nikih. Zhe hodifh po potu nevernikov ali
rasusdanih ljudi, kako bolh v’nebefa prifhel ?
Vem, vli pravizhni nifo enake fvetofti; pa
nihzhe ni pravizhen, zhe je le eniga fmertni-
ga greha kriv. Vfa volja boshja je osnanjena,
de po vli shivifh. Jesuf je Tvojim apollelnam
Sapovedal: ,,Uzhile ljudi Jpolnovaii vfe, kar
koli Jim vam sapovedal. '  Mat. 28, 20.

.Sveta Monika uzhi shene modro in lju-
besnjivo ravnati P fvojimi moshmi. Zhe she-
na P hudo premagati hozhe mosha, ga dela
hudobnifhiga, ali mu daje perloshnofthudob-
nifhi shiveti; med njima je zhedalje manjlju-
besni, in vfak dan bo dofti perloshnoft fe pre¬
pirati. Sakon ima veliko dolshnoft inteshav,
pa ljubesen, poterpeshljivoft in mirnoft. vfe
krishe polajfha. Zhe mosh ali shena ni po
▼olji boshji, moreta fkerbeti eden drusiga

- 25o -

boljfhati, bar ne more biti f’ prepiram, s 1
sanizhevanjem ali f’ tepenjem, ampak s’ lju-
besnijo, poterpeshljivoftjo in molitvijo. Mosh
in shena naj eden drusimu dopadeta, in eden
drusiga bogata, kolikor je mozh bres boshji-
ga rasshaljenja. Zhe ne delata tako, li bolla
poninoshila fvoje krishe, otrozi bodo pohuj-
fhani, in gorje jima po fmerti! Moshje in
shene naj ubogajo fvetiga Pavla, kteri tako
le govori: „Moshje\ ljubite fvoje shene.''
Efesh. 5, 25. ,,Shene l bodite fvojim mo¬

škem pokorne, kakor fe fpodobi v', Gofpo¬
du.''  Kolofh. 3, 18 .

t Sveta Monika je ljubesnjivo fvarila ob
perloshniim zhafu fvojiga flabiga rnosha, in
vedno molila sa njegovo poboljfhanje; pa
nikdar ni drusim pravila, kaj in koliko terpi.
Ravno tako pametna je bila v’ vfim, kar je
od blishniga flabiga svedila. Nizh ali pre¬
malo ljubesni in ponishnolti je v’ tebi, ako
trobifh okoli, in drusim pravifh fvoje nadlo¬
ge, ali neumno govorifb od vfiga, karsvefh.
Godernjafh in govorifh soper nadleshnoft do-
mazhih in drusih; fvojimu blishnimu pra¬
vifh, kaj je ta ali uni goyoriI; vlako prašno
befedo poberefh; vfe verjamefh, kar flifhifh;;
vfe pravifh, kar vefh: potlej godernjafh so¬
per ljudi in njih jesike ? Ljubi moj!, ne mo.-
refh miril imeti, ker ga fam drusim ne dafh ;
vedno je kaka jesa in prepir med teboj in
blišhnim, ker je tvoj jesik nepokojna hudo¬
ba. ,Se togotifh soper hude jesike, k ter e fam

- 251 - v

napravljafh, de hudo govore; holnefh hude
jesike, in fvojiga nozhefh poboljfhati. Prav
govori t)avid: ,,Jesizhnimit zhloveka ne bo
dobro na semlji.”  Pf. 109, 12.

( Se morebiti zhudifh, kako je fveta Monika
pridno gofpodinjila, akoravno je bila vedno
v’ molitvah in v’ drusih dobrih delih. Ne zhu-
di fe nad tem, temuzh premifli raji fvoje shiv-
ljenje , de fposnafh fvojo lenobo. Ako bi bil
gorezhiga ferza, bi bilo tvoje shivljenje ved-
na molitev, in bi vfe fvoje pofhtene dela po-
fvezheval. Ako bi ti manj govoril ali govori¬
la od nepotrebnih in flabih rezhi, bi prav
lahko molil ali molila po sgledu fvete Monike.
Premifli, koliko lepiga in drasiga zhafa sa-
pravifh v’nepotrebnih pogovorih, v’ nizhe-
mernih opravkih ali drugazhi, in shaloftno
fposnaj fvojo lenobo v’ molitvi. Nepotrebni
pogovori in nizhemerni opravki te ne sader-
shujejo in ne 'odvrazhujejo le od molitve, te¬
muzh napolnujejo tudifhe tvoj fpomin s’ smot-
niavami, de fi v’ fvojih majhnih molitvah ras-
mifhljen. Bodi tvoja dufha s’ Bogam vedno
sdrushena, opufti nepotrebne jfkerbi, ne go¬
vori nizh nepotrebniga, in bofh lahko [po
sgledu fvete Monike dolgo molil, bral ali
premifhljeval.

Mladenizh Avgufhtin je shivel po fvojirn
flabim ozhetu, ne pa podvoji fvetiniateri. To
uzhi ftarfhe, kako fveto morejo shiveti, de
bi Ivojo dufho svelizhali,, .in otrok ne pohuj-
fhali. Zhe pzhe in mati niha fvetiga shivlje-

- 252  —

n ja, ne bo edinofti, miru in dobriga sgleda,
ampak prepir in pohujfhanje; to bo otrokam
nevarno in lahko pogubno, ker fe njih flaba
natora rada pohujfha. Zhe ozhe in mati ni-
fta s' saveso potrebne ljubesni sdrushena, li
ne bofta enaka v’ naukih in (Varjenji, eden
ali drugi bo potuho dajal otrokam; potlej bo
vlim gorje, ftarfhem in otrokam.

.Sveta Monika je neprenehama in dolgo
molila sa frojiga fina Avgufhtina, de bi ga
Bog fpreobernil, in je bila uflifhana. Star-
fhi morejo vedno Boga profiti sa otroke, de
dofeshejo gnado fvetiga kerlla, jo ohranijo,
in Bogu flushijo; veliko bolj morejo moliti,
ako fe otrozi fpridijo, de fe fpreobernejo.
.Sveta Monika je bila v’ vednih folsah savoljo
fina Avgufhtina, zhe je ravno vfe dolshnofti
dobre matere nad njim fpolnovala; obilnifhi
naj jokajo ftarfhi nad (eboj in nad otrozi, ako
jim veft ozhita, de fo jih premalo kerfhanfko
sredili. .Sveta Monika je vezh let ftanovitno
molila, in je bila uflifhana; ftarfhi naj fe ne
navelizhajo moliti sa fpreobernjenje fvojih
otrok, in naj neodflopijo od molitve, dokler
jim Bog gnade ne da praviga fpreobernjenja.

Molitev .

O Bog! premifhljevaje fveto shivljenje
tvoje flushabnize fvete Monike, fposnam fvo-
je velike flabofti. Ona je bila zhifta dekliza,
pokoren otrok, dobra shena, fkerbna mati,

— 253  —

pridna gofpodinja, bogabojezha vdora, mir¬
na fofedinja, fredniza med blishnim, in do¬
bra v’ viim; taka je ona bila, ker je bila sa-
ljubljena v’ Boga, in je njegove zhaAi ifkala:
kakoihin pa fim jeli bil in fim? She otrofhke
leta fim omadesheval s’ nepokorfhino, s’ oftud-
noAjo, f’ pohujfhanjem; odrafhen fim hudob*
nifhi shirel, ker Arahu boshjiga ni bilo v’me¬
ni; ne le nepoterpeshljivoft, jesizhnoA, jesa,
mlazhnoA in doAi taziga, tudi filne hudobije
fo bile v’ mojim ferzu in d jan ji. O Gofpodl
ki li na profhnje fvete Monike fofebno gnado
dal fpazhenimu Avgufhtinu, in ga fpreober-
nil, pomagaj tudi meni po Jesufu Kriftufusa-
voljo njeniga saflushenja; podversi fi mojo
nepokorno dufho, napolni jo s’ gnado fveti-
ga Duha, de obshalujem vfe fvoje grehe, jih
opuftim, v’ dobrim oftanemAanoviten, in pri¬
dem v’ troje kraljeAvo. Amen.

VI. dan veliziga travna.

,Sveti Janes Damajhzhan.

t Sveti Janes je bil rojen v* ,Sirii v' mefiuDa«
mafhku v’ letu okoli 676, ko je bilo tifto me-
Ao pod oblaA/o Turkov. Zhe ravno fo Turki
bili kriftjanam fovrashni, fo vender Janesovi
Aarfhi bili Aanovitni v’ katolfhki veri. Njih

— 234 ' —

sveftoba, modroft in praviza je dopadla tudi
neherfhdnfkimu ljudltvu. Janes je bil odfvo-
jih dobrih flarfhev prav fherbno in bogabo-
jezhe srejen; tudi fo mu dali perletniga po-
bošhniga užhenika,‘ de bi v’nevarni flarofti
ne safhel. Kader je bil ozhe umeri, 11 je
Turfhki poglavar fvetiga Janesa isvolil fvoji-
ga perviga desheliniga fvetovavza. Ta velika
fliishba mu ni fpridila dufhe: bil je smiraj
dober kriftjan, fvojiga veliziga premoshenja
ni malopridno sapravljal, temuzh je revnim
s’ njim pomagal; bogabojezhe shiveti, svefti-
mu biti v’ flushbi, in potrebnim pomagati,
je bilo njegovo nar vezhi vefelje. Tifti zhaf
je bil zefar v’ Konfhtantinopolu krivoverni Le-
on Isavrik. Ta je podobe Jesufa, Marije m
drusih fvetnikov filno fovrashil in konzheval,
ker je neumno menil, de je te zhaftiti'soper
pervo boshjo sapoved. t Sveti janes je pital
in terdil, de je zhaft, ktera te podobam fvet¬
nikov fkasuje, dobra in koriflna, ako je po
nauku katolfhke zerkve* On ni bil duhoven,
vender ni hotel v* tej' perlo'shn6fti niolzhati,
ker more v 1  hlivfak biti vojfhak katolfhke ve¬
re, in jo braniti soper fOvrashnike. Krivover¬
ni zefar je bil slo rasferden, in je dolgo pre-
mifhljeval,. kako bi fesamogel nad Janesam
mafhevati. Potlej je pifal Turfhkimu pogla¬
varju v’ Damafhk, de mu je Janes, njegov
lvetovaviz, hotel rijefto Damafhk sdati. Tur-
rtJid poglavar je prehitro to krivo obdolshe-
rije verjel, in je bersh ukasal fvetimu Janesu

— 255  —

defno roko odtekati. To nesaflusheno fhtraf-
riigo je Janes poterpeshljivo preterpel; ven-
der je Turfhkiga' oblaflnika profil, de naj mu
odfekano roko nasaj da, in je bil uflifhan.
Klezhe fe je potlej dolgo perporozhalmogozh-
ni pomozhnizi Marii, de naj mu fprofi od
ufmiljeniga Jesiifa sdravo roko. Po tej gore-
zhi molitvi je safpal, in kader fe je sbudil,
je nafhel odfekano roko fprijeto in sdravo,
ko je prej bila. Sato gnado je bil, fe lahko
ve, slo hvaleshen Jesufu in Marii. Turfhki
poglavar je is tiga dobro fposnal njegovo ne-
dolshnoft, ga je v’pervo flushbo poftavil, in
slo ljubil.

( Sveti Janes ni bil vefel te flushbe, jo je
sapuftil, je fvoje veliko premoshenje med ubo¬
ge rasdal, in fhel v’ Judejo v’ klofhter fyeti-
ga ^Sabata. Poglavar klofhtra je fveliga ja-
nesa ftarimu minihu v’ oblaft dal, de bi fe od
njega hau^hil Bogu dopadljivo flushiti., Ta
je k* febi vsel fvetiga Janesa, in mu rekel:
„Daruj Bogu fvoje dela in fvoje terpljenje;
fpravi is ferza vfe dopadenje do febe in do
fveta ; nikoli fe ne hvali s’nobeno rezhjo, ker
is febe nizh nimafh; ne sanafhaj fe na fvojo
ipOdroft, in zhuj nad feboj; ne piflii in ne
gbvori nikdar bres potrebe, ker sainorefhod
napuha fkufhan biti, tudi kader govorifh iAo-
bVo bres potrebe.” 4 Sveti Janes fe je lepo
sabvalil ljubim« uzheniku, je bil rad poko¬
ren,, jerad molil, bral, premifhljeval, de¬
lal, ib drugim miniham bil sgled popolnaaaa-

— 256  —

fli. Kader je bil v' ponishnofti vterjen, je
perpufhenje dobil fvojo modroit in uzhenofl
rasodevati v’ prid vfe zerkve, in je fpifal do.
fli uzhenih bukev soper krivoverze. Tudi je
bil permoran mafhnikovo pofvezhenje preje¬
ti ; pa ta vifoki ftan ga je fhe bolj ponisheval.
Poln viih dobrih del je mirno umeri v' letu
780.

Nauk .

Molitev terdovratniga grejhnika je lash -
njiva .

.Sveti Janes Damafhzhan je is ferza pro¬
fil sdravje fvojimu telefu, in je bil uflifhan,
ker je le boshje zhafli in fvojiga svelizhanja
ifkal. Blagor zhloveku, kteri is vfiga ferza
Bogu flushi, sakaj njegova molitev bo ufli-
fhana. Zhe pravizhni profi Boga, de naj mu
da, kar telo potrebuje, ne profi sato, debi
s’ dobrotami fvoje pozhutke nafitoval, temuzh
de bi obdal, in Bogu flushil; ravno sato bo
ullifhan. Kriftuf pravi: „Ako v' meni ojta -
nete y in moje bejede ojtanejo v vaj) pro‘
Jite, karkoli hozhete, in sgodilo Je vam bo.”
Jan. i 5 , 7. To je refnizhno, ker kriftjan, s’
Jesufam sdrushen, le po njegovi volji profi.

Terdovratni grefhniki nifo uflifhani. Kdor
fvojo nevredno!! fposna, fvoje grehe obsha-
luje, in fe refnizhno poboljlhati hozhe, ni
terdovraten, defiravno je grefhnik. Tak naj

— 257 —

profi Roga , kakor ga je zolnar profil, in nje¬
gova ponishna profhnja ne bo sanizhevana.
David je po grehu saupno profil: ,, Ujinili Je
me, o Bog\ po Jvoji veliki rnilojti 5 sakaj
je Ji fposnam fvoje pregrehe , in moj greh
mi je vedno pred ozhmi.’’  Pf. 5o, l. 5. Kdor
ljubi fvoje grehe, in v’ njih terdovratno shi-
Vi, ne more Boga dopadljivo profiti, in ni
uflifhan. .Salomonpravi: ,, Kdorfvoje ujhe -
Ja odvrazha, de bi poftave ne Jlijhal, nje¬
gova molitev je gnjujobaf  Prip. 28, g.
Ravno tako Isaija v’ Gofpodovim imenu go¬
vori: ,,Zhe tudi veliko molile, vaj ne bom
nflijhal, ker Jo vajhe roke polne krivize
(polne grehov.”) Isa. 1, i5. .Se ni zhuditi,
de molitev terdovratniga grefhnika od Boga
niuflifhana, ker ne profi gnade pravigafpre-
obernjenja, ampak obilnoft pofvetnih dobrot,
de bi bilo njegovo poshelenjd'nafiteno. Gna-
da fvetiga Duha je grefhniku nar potrebni-
lhi, on pa jo sanizhuje; je pbkorjenja vre¬
den in potreben, pa le v’ dobrotah plavati
sheli: kako bo uflifhan ? Ravno tazim pravi
Bog po fvojim preroku Ezehjelu: ,,/fo bojte
v' moje ujheja s' velikim glajam vpili, vaj
nebom uJlijhal.'’’  Ezeh. 8, 18.

Ti, terdovratni grefhnik! le verjemi,
de iashnjivo molifh. De to losliej fposnafh,
fvoje prasne in lashnjive molitve ihalo ‘ pre-
mifli. Sasnamnjafh fe pred molitvijo in po
molitvi f’ fvetim krishem rekozh:‘„V’ imenu
Ozheta, ,Sina in. fvetiga Duha.” Povsamen

*7

— 258  —

te [rete  befede, in rezi sa menoj: „V’ imenu
Ozheta, kterimu niiim in nozhem biti poko¬
ren otrok; v’ imenu 4 Sina, kteriga nauke,
sglede in kri sametujem; v’imenu ivetigaDu¬
ha, kteriga gnado sanizhujem.” To je ftrafh-
no, pa refnizhno govorjenje, ker prav to le
govorifh f fvojim puntarfkiin shivljenjem.
Ravno tako lashnjivo molifh Gofpodovo moli¬
tev, Ozhe nafh. Prolifh: „Pofvezheno bodi
tvoje ime;” pa ga sanizhujefh, druge uzhifh
ali jim pomagalh ga sanizhevati, blishniga
odvrazhujefh od njegove flushbe, in flushab-
nikam boshjiga prefvetiga imena vfe gerde
imena dajefh. Pi-avifh: „Pridi k’ nam troje
kraljeflvo;” pa le sa fvet lkerbifh, nozhefh
Gofpodu nebef in semlje flushiti, prodajafh
nebefhko kraljeflvo sa vlako majhno livar, sa
majhen dobizhik, sa kratko vefelje. Profilh
s’ befedo : „Sgodi fe tvoja volja, kakor v’ne¬
belih, tako na semlji;” pa fe vftavljal h boshji
volji, godernjafh zlies saflushene nadloge,
hozhelh po fvoji hudobni volji terdovratno
shiveti. Prolifh : ,,Daj nam danf nafh vfak-
danji kruh:” pa le telefniga kruha prolifh,
de bi obilnoll vshival, in zhe gavezh imafh,
huje Boga shalifh; kruh dufhe sanizhujefh,
ne poflufhafh befede boshje, ne maralh sa
gnado fvetiga Duha, redko ali zelo nevredno
prejemafh fvete sakramente. Prolifh: „0d-
pulli nam nafhe dolge, kakor mi odpufhamo
fvojim dolshnikam;” pa ti ni mar fe pobolj-
lhati,, ne poflufhafh fpovednikov, radovolj-

— 25g —

no v’ grehih shivifh, fi neufmiljen s’blishnim,
ne odpufhafh fovrashnikam. Profifh: „Ne
vpelji naf v’ fkufhnjavopa  hitifh v’ hude
perloshnofti; kjer fo nevarnifhi fkufhnjave ,
fe raji snajdefh ; famli fkufhnjave napravljafh;
menifh fkoraj, de hudo poshelenje ni is gre¬
ha. Prolifh: „Refhinaf od hudigapa  lju-
bifh in delafh hudo, grehov nozhefh opuftiti,
filifh v’ vezhno hudo, v’ vezhno pogubljenje«
.Sklenefh s’befedo, „Amen;” to je, naj fe mi
godi, kakor lim lashnjivo profil. Ravno tako
lashnjive fo na tvojim jesiku vfe druge tvoje
molitve, ker je tvoje ferze v’ greh saljublje-
no; fveto govorifh, drugazhi pa miflifh in
delafh. Dobro premifli vfe to, in te bo
groša.

Molitev.

O Bog! firah me je, ako le pomiflim
fvoj revni ftan. Vem in fposnam, deti grefh-
nik, v 1  greh saljubljen, ne more dopapljivo
moliti, ker lashnjivo moli; ne moli, de bi
fvoje grefhno shivljenje poboljfhal, temuzh
de bi pozhutne dobrote prejemal. Vem, bres
molitve ni svelizhanja, flaba molitev ti je
oftudna, lashnjiva molitev te sanizhuje; kaj
bo tedaj s 1  menoj? OGofpod! pofihmal bom
neprenehama profil gnade fvetiga Duha, de
fe fposnam in poboljfham. Velik grefhnik
fim; pa ti ne sanizhujefh molitve grefhnika,
kteri je pokore sheljen. Ravno sato, ker fim
, 7  *

— a6o —

Velik grefhnik, hozhem is ferza moliti in pro¬
fiti, de mi pravizhnoft dafh, in me ohranu-
jefh v’ nji. t Sveti Janes! fprofi mi duha mo¬
litve, de bodo moje prolhnje po Jesufovih
naukih, in de po njih sadobim vfe perpo-
mozhke, ki fo mi k* svelizhanju potrebni.
Amen.

VII. dan veliziga travna,

t Sv0li  , Stanijlaj Jhkof, jnariernik.

C

t^veti 4 Staniflaj je bil rojen na Poljfkim od
shlahtnih in bogabojezhih ftarfhev v’ letu
io5o. Njegovi poboshiii ftarfhi fo bili she
tridefet let bres fadu fvoje savese ; sheljni fo
bili otrok, in ravno ko fo she obtipali, fo od
Boga prejeli fantizhka. Slo fo ga bili vefeli,
pa tudi fkerbni grosno ga Bogu srediti. Otrok
t Staniflaj je rad ubogal fvoje bogabojezhe ftar-
fhe, rad molil, fe fkerbno uzhil, in v’do¬
brim bolj in bolj raftel. Otrok fhe fe je ojftro
pokoril, is duha pokore pogofto na golih tleh
leshal, ojftro fe poftil, in dofti taziga delal,
kar otrokam ni navadno. Njegovi bogabo-
jezhi ftarlhi fo imeli filno veliko dopadenje
nad njim, ker fo upali ga viditifofebniga flu-
shabnika boshjiga. Kader je bil ,Staniflaj
odraftel, fe je pridno uzhil, de bi vedil prav

— 261 —

flushiti Bogu; tudi je vifoko uzhenofl; dofe-
gei, in sraven nje globoko ponishnoft imel.
Kar fo mu bogati ftarfhi dajali, je ubogim
delil; molil je dolgo, varoval fe flabih tovar-
fhev, v’ famoti rad shivel. Nobena rezh ga
ni vefelila, zhe ni bila vfhezh Bogu; le nje¬
mu dopafti je bilo njegovo vefelje. Kader fo
mu ftarfhi pomerli, je vfe fvoje obilno pre-
moshenje med uboge rasdelil, de bi loshej
shivel po Jesufu Kriftufu. 4 Shkof mefta Kra-
kovije je svedil njegovo fofebno fvetoft, ga jo
k’ febi vsel, mu korarftvo dal, in ga imel po-
magavza fvojih velikih opravkov. Takrat je
t Staniflaj ko gorezlie fvezha na Tifokim fvezh-
niku fvetil vlim; vender je bil v' vednim ftra-
hu, ker je njegova dufha bila polna ponish-
nolli.

V’ letu 1071. je njegov fhkof Lampert
umeri, in vli fo njegasa fhkofa isvolili. Slo
fe je te velike flushbe branil, pa papeshAle-
kfander II. profhen od kralja Boleflaja, ga
je permoral fhkofiftvo na-fe vseti. Podver-
gel fe je, in je s’ vfo fkerbjo po fvetih apo-
ftelnih shivel, kterih naflednik je bil. To je
ob kratkim rezheno, ker bi popifovanje vlih
njegovih fvetih del, njegoviga terpljenja in
njegovih fkerbi predolgo bilo. Vli fo ga lju¬
bili, le kralj ne. Tifti zhaf je bil Pol jf ki kralj
Boleflaj II., v’ sazhetku kraljevanja dober,
potlej slo rasujsdan. t Sveti fhkof ga je lepo
fvaril in profil, de naj fvoje ozhitno gerdo
shivljenje poboljfha. Kralj je terdovraten

- 262 —-

qftal, in fvetiga fhkofa fovrashil. Kralj, po
navadi vfih terdovratnih grefhnikov, je nerad
poflufhal saflusheno fvarjenje, in je fovra¬
shil ufmiljeniga sdravnika, kteri mu jevofhil
vezhno svelizhanje. Vezhkrat je rasodeval
fvojo nevoljo, in perloshnofti ifkal fvetimu
fhkofu hudo ftoriti; pa le svijazhno je to fto-
riti shelel, de bi ga ljudje ne fhtelikrivizhni-
ga. .Slabi fvetovavzi, kterih je veliko, slafti
per mogozhnih, fo kralja prekanjeno nau-
zhili, kako bi fe nad fvetini fhkofam mafhe-
val. .Sveti fhkof ( Staniflaj je bil kupil eno
semljo sa fvojo zerkev od Petra, shlahtniga
gofpoda, in ga je pofhteno plazhal vprizho
mosh , pa pifma ni bilo, in Peter, pofhteni
zhlovek, je bil she pred tremi leti umeri.
Kralj, nauzhen od perlisnjenih fvetovavzov,
je napravil otroke ranziga Petra toshiti fhko-
fa, de je semljo svijazhno pod-fe fpravil,
de je ni plazhal, in de jo more nasaj dati.
.Sveti fhkof .Staniflaj je poklizan pred fodbo.
Terdil je, de je ranziga Petra pravizhno pla¬
zhal; pa f’ pifmam ni mogel fkasati, in pri-
zhe nifo hotle refnize govoriti is ftrahu pred
drusimi. ( Sveti fhkof v’ flifkah je v’ Boga
upal, in rekel: Tretji dan.bom Petra pred

vaf perpeljal prizhevat; on bo refnizo govo¬
ril.” Kralj in drugi fo fe mu fmejali. .Sveti
ihkof je bil do tretjiga dne v’ pollu in molit¬
vi. Tretji dan je fhel mafhevat, in po fveti
mafhi gre v’ drufhini lilno veliko ljudi k’gro¬
bu ranziga Petra, kteri je bil she pred tremi

263  —

leti umeri. Per grobu je dolgo molil; potlej
je vftal, ukasal perft odkopati do truge, tu-
ci trugo odpreti, in je savpil: ,,Peter! v’
imenu Ozheta, ( Sina in fvetiga Duha vftani,
in pojdi s’ menoj pred kralja, de refnizo go-
vorifh!” Bog je uflifhal fvojiga flushabnika,
in obudil Petra. Ta gre saf hbofam pred kra¬
lja. ( Silno veliko ljudi je bilo sraven; vti fo
odermeli, Boga hvalili, in fpremljali oba pred
fodbo. Obvijeni Peter je pred kraljem in dru-
simi glafno prizheval rekozh: „Jeft tim pro¬
dal fhkofu ( Stanifiaju semljo, in plazhilo Jim
prejel; moji nafledniki fo mu krivizhno nad-
leshni.” Kralj in fodniki fo fposnali Petra j
vti prizhijozhi fo oftermeli, Boga hvalili, in
fpremili Petra do groba, kjer je fpet v’ Go-
fpodu safpal.

Ta velik zhudesh je kralja preftrafhil,
pa ne fpreobernil; ko drugi Faraon je ter-
dovraten oflal: shivel je tudi potlej Jilno fla-
bo in pohujfhljivo. 4 Sveti fhkof 4 Staniflaj je
vedno Boga profil sa njegovo fpreobernjenje;
tudi ga je ljubesnjivo fvaril, pa sallonj. Ker
vfe to niah ni pomagalo, ga je odlozhil od
drushbe vernih. Kralj je bil vef rasferden,
in je iklen 1 fvojiga ufmiljeniga sdravnika umo¬
riti. 4 Shkof je po prijatlih to svedil, in fhel
is mefta v' neko ne daljno zerkev fvetiga Mi¬
haela mafievat sa fpreobernjenje terdovrat-
niga kralja. Neufmiljeni kralj hiti bersh sa
njim, in pofhlje fvoje foldate ga, ravno ko
mafhuje, umorit. ,Soldatje flopijo v’ zerkev,

— »64  —

pa od boshje mozhi sadershani nifo samogli I
fpolniti krivizhniga povelja. Kralj gre fam
v’ zerkev, in je fvetiga fhkofa s’ mezhem po
glavi mahnil in umoril. Neufmiljenimu kra¬
lju to fhe ni bilo sadofii; na kofze sapove nje¬
govo fveto truplo rasfekati, in po polji ras-
metati. Poboshni verni fo te kofze pobrali,
in ravno v’ tifti zerkvi fvetiga Mihaela poko¬
pali. Tako je bil fveti fhkof t Staniflaj sapra-
vize voljo umorjen ofrni dan veliziga travna
v’ letu 1079. Veliko zhudeshev je bilo po
njem od Boga Borjenih, med kterimi je bilo
tudi fpreobernjenje terdovratniga in neufmi-
Ijeniga kralja Boleflaja.

Nauk.

Molitev je mozhna.

.Sveti 4 Staniflaj je s’ verno in saupnomo¬
litvijo od Boga dofegel, de je Peter, kteri je
bil pred tremi leti umeri, shiv vftal. VB fo oBer-
meli, in fposnali veliko mozh gorezhe mo¬
litve fvetiga fhkofa. Ref, molitev je mogo-
zhna, ako gre is ponishniga, pravizhniga fer
za. Kdor f’ fvojo molitvijo ifhe boshje zha-
Bi, je uflifhan, ker ima Bog dopaienje nad
njo. Dobra molitev Bogu dopade, ker je
prizhanje njegove vfigamogozhnofi, pblafti,
miloBi, vfigavednoBi in vfih njegovih laB-
noB. Dobro opravljeno molitev je David per-
meril difhezhiniu kadilu.

— 265 —

.Sveto pifmo prizhuje od mozlii dobro
opravljene molitve. Mojsef je velikokrat vita-
vil boshjo jeso s’ gorezho molitvijo, de Isra-
elzi nifo bili pokonzhani. Elija je od Boga
velike zhudeshe fprolil. Makabeji fo v’ vojlk-
ni lili velikokrat pomozh prejeli po molitvi,
Eftra kraijiza je s’ njo dofegla ohranjenje fvo-
jiga she v’ fmert obfojeniga ljudllva. Tobija,
mosli molitve, je bil osdravljen po angeli.
Molitev je Juditi mozh dala soper flrafhniga
Iloloferna. Daniel je bil savoljo molitve ohra¬
njen v’ levnjaku. t Sveti Peter je bil relhen
is jezhe po angeli, ker je vfa zerkev molila
sa njegovo rjefhenje. Zolnar je miloft dofe-
gel 1’ ponishno molitvijo. Ne le ti, tudi fhe
neisrezheno veliko drusih je fofebno pomozh
prejelo s’ gorezho molitvijo.

Vprafhafh: „Kakofhin morem biti, de
bom uflifhan?” Kratko ti odgovorim: „lfhi

boslije zhafti, in bodi shive vere.” Zhe dru-
siga ne ifhefh, ko Bogu dopafli, bolh is fer-
za profil, in tvoja profhnja bo uflifhana. Zhe
ifhefh le Bogu dopalli, in njemu flushiti; je
tvoja volja s’boshjo sdrushena, in tvoja mo¬
litev ne Ido sanizhevana. Tako Jesuf prizhu-
j e-. ^jdko v’ meni ojlanele , in moje befede
ojtanejo 'v vaj] projiie, kar hozhete > in
sgodilo Je vam bo ’’  Jan. i5, 7 . Ref, kar
bolh hotel, bofh fprolil, ker ne bofh drusi-
ga hotel in profil, ko to, kar Bogu dopade,
ako fi s’ njim sdrushen. Zhe te Bog odlafha
uflifhati, pofnemaj nadleshno Kananfko she-

— 266 —

no, kteri je Jesuf rekel: „0  shena ! velika
je tvoja vera; sgodi feii, kakor hozhejh
Mat. i 5  , 28. Nadleshno profi Boga po Jesu-
fu Kriftufu, in bofh prejel, l<ar potrebujefh
b’ svelizhanju.

Molitev •

O ljubi Jesuf! sahvalimte, borni dajefh
ferzhnoft moliti rebozh: „Profite, in bofte
prejeli.” Troja refnizhna befeda miprizhuje,
de naf Ozhe nebefhbi ljubi, in de jim bo rad
dal dobriga duha, bterigaprofijo. Vem, ver¬
na molitev je mozhna, ber tebi dopade; pa
bojim fe, de je moja dufha bolj sheljna
ahafnih bo nebefhbih darov, bolj sheljna te-
lefniga bo dufhnjga bruha. Kaj bi mi pomo-
galo is ferza prdfiti telefnih dobrot, abo bi
ne shelel prejeti gnade fvetiga Duha? Ref,
premalo hm fberbel sa tvojo, prevezhsafvo-
jo zhafl; premalo sa nebefa, prevezh sa sem-
Ijo; premalo sa dufho, prevezh sa telo. O
Gofpod! moje ferzeni pravizhno, sato te ni-
lim dopadljivo profil. Osdravi mojo dufho
s’ gnado fvetiga Duha, in daj mi fveto laboto
po njegovih darovih, de is ferza molim, in
de bo moja molitev uflifhana. O fveti ( Sta-
niflaj! fprofi mi refnizhne shelje po nebefh-
bim braljeftvu, baborfhne fi ti imel, de po
volji Jesufovi gorezhe molim, in prejmem,
bar profim. Amen.

— 267 —

Vlil. dan y<šliziga travna.

,Sveti Hilari /hkof.

t ^ 5 yeti Hilari je Lil rojen na Franzofkim v’
letu 401 od bogatih ftarfheV, kteri fo ga sre-
dili po obilnofti in vifokofli fvojiga ftanu. Bil
je uzhen; pa vfa njegova uzhenoft je bilapo-
fvetna, sato nevredna per Bogu. .Sam je po¬
tlej fposnal: „Vifoki (lan in pcfvetna modroft
ne povifhujeta zhloveka; nar vezhi zhaft je,
zhe je kdo prav flushabnik boshji.” Dofe-
gel je vifoko flushbo; te je bil velel, salub-
ljen je bil v’ dobrote fveta, in le po imenu je
bil kriftjan. .Sveti Honorat mu je bil v’
shlabti, ga je slo ljubil, in ga shelel fpreo-
berniti; pa Hilari fe ni vdal ljubesnjimu opo-
minjevanju tiga perferzhniga prijatla. .Sve¬
ti Honorat vsame Ilovo od njega rekozh: „Do-
fegel bom od Boga, kar od tebe ne morem.’*
.Shel je od njega, in (lanovitno profil Boga
sa njegovo fpreobernjenje. Ufmiljeni Bog je
uflifhal profhnje fvojiga sveftiga flushabnika,
in je pofvetnimu Hilarju gnado dal. Grosno
vojfkovanje je zhutil v’ ferzu; vender je s*
gnado boshjo premagal ljubesen do fveta, in
fe vdal Bogu. .Sam ponishno fposna: ,,Ho¬
norat, moj dobri prijatel, ni omezhil mojiga
terdovratniga ferza; jokal je pred menoj, in
me profil, de naj fvojo dufho svelizham,

— 268 —

pa fini fe ubranil, in nefrezhno premagal:
gnada boshja, ktero mi je on fprofil, je pod-
vergla mojo puntarfko dufho, dehozheBogu
s veli o flushiti.” ,

Kader je bil Ililari popolnama fpreober*
njen, je fhel k’ fvetimu Honoratu na mali
otok Lerins , in je per njem oftal. Ililari je
ozhitno pokasal, kakofhna je duiha od gna-
de boshje fpreobernjena. Bil je vefponishen,
pokoren, bogabojezh; leponisheranje in po-
korjenje je ljubil, de bi bil Jesufu podoben.
She v’ sazhetku je po vflh saporedih shivel;
nikdar ni od dobriga odftopil, temuzh zhe-
dalje bolj je v* vlim dobrim raflel. .Sveti IIo-
norat je bil permoran fhkofiftvo meha Arela-
te vseti. .Svetiga Hilarja je rselsapomagavza 1
feboj. Kader je fveti Honorat umeri, je'fve-
ti Ililari hitel is mefta y’ fvojo ljubo famoto;
pa meftnani lo tekli sa njim, ga dolbli, inna-
saj peljali v’ mefto, kjer je bil sa fhkofa pofve-
zhen v’ letu 42g. Ni mogozhe popifati nje¬
gove fofebne fvetofti, velike fkerbi, nepre-
ftrafhene ferzhnofti, neisrezhene ljubesni in
drusih dobrih del tiga fvetiga fhkofa. Bil je
ponishen, ferzhen, molzhezh , sgovoren, pri-
jasen, ojfter, kakor fo ga ljudje potrebovali,
ker je le boshje zhafti in svelizhanja dufh ved¬
no ifkal. Ako ravno je bil v^blafliin v’ fker-
bi pravi naflednik apoftelnov, ga vender nifo
vfi ljubili; satoshili zelo fo ga per papashi,
Cvetim Leonu, de bi ga odvernili od fvete
©jltrolli, ktera grefhnikam ni dopadla: pa

— 269 —

oftal je v’ dobrim ftanoviten, Bil- Je poln gna-
de fvetiga Duha, in jebefedo boshjo gorezhe
osnanoval; pa flabi kriftjani ga nifo radi po-
flufhali. Eno nedeljo po branji fretiga evan-
gelja fe je nekaj mlazhnih krifijanov fpravlja-
lo is zerkve, de bi pridige ne poflufhalij
glafno jim je rekel: „Le pojdite is zerkve,
pa povem vam, de is pekla ne bode mogli!"
Ta fveti fhkof je hotel rezhi, de sanizhevavzi
befede boshje v’ pekel pridejo na vekomaj.
Nad tim refnizhnim govorjenjem fo- fe pre-
ftrafhili, nasaj fe vernili, in oftali per pridigi.
Ravno to je rezhi vfim mlazhnim kriftjanam,
kteri doma oftanejo, de bi boshje befede ne
poflufhali, ali Hoje okoli zerkve, ali fe med
i pridigo pogovarjajo, ali fe kako drugazhi fka-
shejo sanizhevavze svelizhaviiih naukov. .Sve¬
ti Hilari, od veliziga pokorjenja in vedniga
terpljenja oflabljen, je mirno umeri peti dan
veliziga travna v’ letu 44 9-

N a u k.

Ne posabiti befede boshje.

.Sveti Hilari je prej sanizheval fvete nau¬
ke fvojiga bogabojezhiga prijatla Honorata^
potlej pa jih je premifhljeval, in fe jim vdah
Kdor nozhe befede boshje poflufhati, je nar
hudobnifhi, je is hudizha, pravi Kriftuf. Kaj
pa ti pomaga poflufhati, akoposabifh? Ohra¬
ni in premifhljujbefedoboshjo, detibobrain-

- 1 -- 270 —

ba pred greham. Ne bodi v’ fhtevilu tiftih,
od kterih govori fveti Pavel: „Eni fe smiraj
nzhe, vtnder k' Jposnanjn refnize ne pri¬
dejo.'’  II. Tim. 5  , 7. ( Sofebno v’ fkufhnjavi
in v 1  hudi perloshnofti ne posabi befede bo-
shje, herli takrat njene pomozhi slo potre¬
ben. Ta nauk je Jesuf dal fvojim uzhenzam
in vfim rekozh: „To fim vam povedal, de fe
fpomnite, kader bo ura (fkufhnjave) prifhla.”
Jan. 16, 4 - O, de bi tiga potrebniganauka
nikdar ne posabil!

Premifli nedolshniga Joshefa , zhifto ,Su-
sano in druge svelle dufhe, ktere fo fe gre¬
ha ferzhno ubranile, ker fo Boga in njegovo
befedo pred feboj imele. Glej Petra! malo
prej je terdno obljubil Jesufu sveti biti: pa v’
fkufhnjavi fe ni fpomnil ne befed Jesufovih,
ne fvoje obljube, in je grefhil; le po grehu
fe je fpomnil, in fvojo nesvellobo milo ob-
shaloval. Tudi ti flifhifh befedo boshjo, per
njenim poflufhanji fe tvoje ferze vnema, ob-
ljubifh sveft biti; pa v’ nevarni perloshnofti
posabifh, in grefhifh. Le po grehu fe sha-
loftno fpomnifh befede boshje; pa v’ fkufh-
njavah fpet posabifh, in ponavljafh grehe.
O, de bi te vfaj tvoje nefrezhe smodrile, de
bi ftanoviten oftal! Marfiktera neumniza v’
hudi perloshnofti posabi Boga in njegove sa-
povedi; le potlej verjame, kader je she vii
fari k’ pohujlhanju in framoti.

Ne bodi enak f lepim in malovernim grefli-
nikam, kteri sanizhujejo fveto opominjevanje

— 271 —

in saflusheno fvarjenje, dokler fo sdravi, in
le v’ nevarni bolesni fvojo grefhno nevarnoft
fposnajo. Ti pridno poflufhaj, terdno veruj
boshji befedi, in neutrudama delaj po nji;
zhe ne, fe bofh kefal, morebiti preposno.
Ohrani v’ ferzu fvete nauke, in bodi jim po¬
koren; ako ne, bofh od njih obfojen. Ni ma¬
lo grefhnikov, kteri fe ne pufte preprizhati,
de je njih shivljenje flabo: nozhejo verjeti,
defo vafovanje, plef, noroft, nezhiftoft, meh¬
ko shivljenje in druge take rezhi greh; pa
bodo v’ nevarni bolesni radi verjeli. Sdaj
odganja hudo poshelenje vfo mozh befede bo-
shje; potlej jih bo ravno ta befeda boshja,
ki fo jo prej posabili ali sanizhevali, filno
pobijala. Veliko je pogubljenih, ker fo na-
lafh posabili ali sanizhevali fvete nauke; sdaj
jih ravno sato veft hudo pezhe, in li poma¬
gati ne morejo. Varuj fe te velike nelrezhe
in ubogaj fvetiga Jakopa: „Ohram vfajeno
btftdo, ktera sarnore tvojo dajho svelizha -
ti,’’  Jak. i, 21.

Molitev*

O ljubi Jesuf! ki li nebefhke nauke do¬
brotljivo pernefel, in jih fkerbno uzhil, de
bi vfi vedili potsvelizhanja; odpufti mi grefh¬
no lenobo, is ktere lim mlazhno poflufhal,
hitro posabil, in nerad fpolnoval tvoje fvete
nauke. O Gofpod! duhovni nameflniki tvo¬
je velike milofti fo me f’ folsami profili, de

— ■ - fj.2  —

naj fe hudih perloshnoft varujem, hude na¬
vade opuftitn, refnizhno fe fpohorim, tebi
svelto flushim, in fe svelizham; pa nifim
jih poflufhal; Kaj bode s’ mojo nehvaleshno
in terdovratno dufho •?  Obljubim po sgledu
poboljfhaniga fvetiga Hilarja tvoje fvete nart-
jke ohraniti, premifbljevati, in po njih shive-
ti, de ti dopadem. Vem, de me bofh po
befedi, htero ii govoril, pravizhno fodil; te¬
daj bom po liji fkerbno shivel, de ne bom
savershen, ampak v’nebefa vset. Ameir

IX. dan vdliziga travna.

f Sveti Gregori Nazjanzhan, Jhkofin zerkve -
ni uz/ienik.

4 Sveti Gregori je bil rojen v’ tergu Arjanzu
bliso mefta Nazjanza. Vfa hifha jebilafveta:
Gregori, njegov ozhe, Nona, njegova mati,
Zesari, njegov brat, in Gorgonija, njegova
feftra, fo fvetniki od zerkve fposnani in zhe-
fheni. 4 Se lahko ve", kako fkerbno in boga-
bojezhe je bil srejen od Tvojih fvetih ftarfhev.
Bersh, ko je snal' brati , fo mu dali v’ roke
fvete bukve, de bi vedil kako Bogu flushiti.
Ko je bil fhe mlad, je imel lepo perkasen,
ktero Tam popifuje rekozh: „ Sim vidil dve
mladi deklisi4enake ftarofti, filno lepi, v’be-

-— 273 —

lini, pa ponishnim oblazhilu, kakor fe ker-
fhanfkim deklizhem fpodobi; gledale lle le
v' tla. Objemale fte me, kakor dobra mati
objema IVojiga nedolshniga otroka. Vprafhal
iim: Kdo fte? ,Ste mi odgovorile : „Zhiftoft
insdershnoft, tovarfhize Jesufove in prijat-
lize vlih zhiftih dufh.” Tega ni mogel nikdar
posabiti, saljubljen je bil v' lepo zhiftoft, in
prijatel zhiftih dufh, varoval fe je drushbe
drusiga fpola, in vefelo je Bogu flushil. Smi-
raj je v’ fpominu imel dve devizi ponishno
oblezheni, de bi tudi on ponishne oblazhila
nofil; nikoli ni posabil, de fte v’snarnnje fra-
moshljivofti v’ tla gledale, in on je ravno ta¬
ko delal, de bi ozhi ne vidile, kar nezhifto
poshelenje obuduje; smiraj je vedil, de je
sdershnort vliga nepotrebniga tovarfhiza zhi-
ftofti, ker bres sdei’shnofti ni zhiftofti, De-
iiravno fhe mlad fant, fe je vender ne le vli-
inu flabimu, ampak tudi vfimu nepotrebni-
mu odpovedal. Pozhutniga nepotrebniga ve-
felja fe je ko fmertniga ftrupa varoval; per-
tergoval fi je per jedi, pijazhi, fpanjiin vlim;
beshal je pred flabo drushbo in nevarno per-
loshnoftjo; kar koli mladi ljudje kratkozhaf-
niga ifhejo, je njemu bilo tesha duha; nje¬
govo vefelje je bilo le Bogu flushiti.

Njegov ozhe ga je pofhiljal v’ imenitne
meftav' fholo, in na sadnje v Aten. Povfod
je bil ne le priden uzheniz, ampak tudi bo-
gabojezh mladenizh in gorezh kriftjan, Dva-
najft let je bil v’ Atenu , pa smiraj nedolshen,
18

t — 274 —

defiravno je bilo v’ meftu veliko pohujfhanjav
Kader je prifhel k’ fvojimu fvetimu ozhetu v’
mefto Nazjanz, je shivel ko pufhavnik, in je
shelel le v’ famoti Bogu flushiti. 4 Shel bil
v’ famoto; pa oftati je mogel per ozhetu in
maiteri, ktera fta bila njegove pomozhi po¬
trebna. Ko ni mogel v’ famoto, je doma ko
pufhavnik shivel, in prav savoljo fvojiga fve-
tiga shivljenja je bil permoran mafhnikovo
pofvezhenje prejeti. Te velike zhafti fe je to¬
likanj preltrafhil, de je pobegnil v’pufhavo,
in le f’ lilo fo ga nasaj perpravili v’ Nazjanz,
kjer je neisrezheno fkerbel sa zhaft boshjoin
sa svelizhanje blishniga. Kader fo mu bili
flarfhi pomerli, je fpet fhel v’ pufhavo; on¬
di je fheft let vshival fladkofti famotniga in
mirniga shivljenja. Veliko mefto Konfhtanti-
nopol je bilo takrat bres katolfhkiga fhkofa.
Kar je bilo pravovernih v’ meftu, vli fveti
fhkofje, slafti fveti Melezi in fveti Basili, tu¬
di drugi fo ga lilno nadleshevali, de naj v’
Konfhtantinopol gre. V’ tem meftu je bila
velika smotnjava savoljo hudobnih krivover-
zov, kteri fo sapeljevali priprofte, preganja¬
li dobre, in fmertno fovrashili katolfhke du¬
hovne. ,Sveti Gregori je previdil terpljenje
in preganjanje, vender je fhel v’ Konfhtan¬
tinopol dufham pomagat v’ nebefa. Nizh ni
nad feboj imel, karbifvetu dopadlo; pa nje¬
gova perljudna uzhenoft, shivavera, ferzhna
ftanovitnoft in obilnoft gnade, to je bilo bolje
od vfiga. Ljubesnjivo in uzheno je osnano-

-— 27 $ —

val zhifte katolfhke nauke; shirel je r’ ved-,
nim pokorjenji in v 1  molitvi; bil je smiraj per-
pravljen potrebnim pomagati, in nobena rezh
ga ni otl dobriga odvernila. Njegovo fveto
shivljenje je dobrim filno dopadlo; pa terdo-
vratni grelhniki ga nifo ljubili, sladi flepi
krivoverzi fo ga fovrashili, in tudi zelo umo¬
riti sheleli. Eniga dne fo fe fpuntali, in ga
flrafhno kamnjali, pa Bog ga je obvaroval.
Vfim je odpudil, in je bil le sato shaloften,
de ni bil savoljo refnize umorjen. Krivover¬
zi fo tudi poflali nekiga hudobnesha, de bi
ga bil umoril; pa na potu fe jefkefal, in kle-
zhe profil lvetiga fhkofa odpufhenje, ktero
je lahko dofegel. t She drugo preganjanje je
vdalo soper tiga fvetiga padirja. Pudil torej
je fhkofijo, in fhel v’ ljubo famotoBogu mir¬
no flushit. Vli dobri fo po njem shalovali;
vfi hudobni pa fo bili njegoviga odhoda vefe-
li, kakor je bila in bo navada na fvetu. Prej
in potlej je veliko bukev fpifal sa katolfhke
relnize soper krivoverze, ker je smiraj ljubil
lepoto nevede Jesufove, katolfhke zerkve. Ka¬
ko je shivel v’ famoti, famprizhuje: „V’fka-
lovji in po jamah shivim med sverinami; smi¬
raj fiin fam, le eno obleko premorem; ni¬
mam zhevljev, in fini bres ognja; leshim na
tleh, in tudi ponozhi obilno jokam.” V’ po-
korjenji in dobrih delih je ta fveti fhkof fvoje
shivljenje fklenil, in fhel v’ vezhni mir v’ le¬
tu 390.

— 276 ■—

Nauk.

Bres vojJkovenjm ne pride nihzhev' ntbefa.

t Sveti Gregori Nazjanzhan je smiraj Bogu
flushil, in siniraj fkerbel sa svelizhanje blishni-
ga; vender je veliko hudiga od nehvaleshni-
ga fveta prejemal, in vedno fe vojfkoval so-
per hudobijo, de bi Bogu sveft oftal, in ga
ne rasshalil. Ne le on , tudi drugi boshjipri-
jatli fo veliko terpeli sa nebefhko kraljeflvo.
Telo, fvet in hudizh salesujejo zhloveka, in
ga lahko pogube, ako ne zhuje, in fe ne
vftavlja f’ terdno vero. Vlim jerezheno: „Ne-
befhko kraljeflvo lilo terpi, infilni gasgrabi-
jo.” Mat. u, 12.

O kriftjan, ne preflrafhi fe! Ref, pot
svelizhanja je ojftra, vender samorefh hoditi
po nji; vrata v’nebefa fo voske, vender fo
vrata, fkosi ktere samorefh iti v’ vezhno shiv-
ljenje; fovrashniki fo mogozhni, in tvoja fla-
boft je velika, vender s gnado boshjo vfe sa¬
morefh. Ne obupaj rekozh: „Nemogo.zhe
mi je v’ nebefa priti.” Ne upaj predersno
rekozh: „Bres terpljenja v’ nebefa pridem.”
Mogozhe je v’ nebefa priti, pa ne pridefh
bres terpljenja in vojfkovanja; vfi morejo ter^
peti sa nebefhko kvaljeflvo, ker ima vfak
Ikufhnjave, vidne in nevidne fovrashnike*
Odgovorifh: „Eni lahko v’ nebefa pridejo,

ker fo dobre natore, mirniga ferza, in po¬
kojno vshivajo fvoje premoshenje; jeftpalim

— 277 —

poln fkufhnjav, sanizhevan, ubog, in obdari
od veliko teshav.” Prijatel! morebiti fe mo-
tifh, Kar natoro sadene, ni le tvoja, ampak
vilh je fpazhena, ker fveti Jakop prižhuje:
„Yfak je fkufhan.” Jak. 1, 14. Tudi Jere¬
mija: „Vfih ferze je hudobno." 17, g. Kar
pofvetno premoshenje saderie, je ravno to.
Bogatin v’ vli fvoji obilnofti more noliti fvoje
krishe in teshave; morebiti jih vezh ima, ka¬
kor ti, ki le morefh f’ trudam shiviti. Ne-
kteri per majhnim premoshenji manj terpe,
ko bogatini, kteri veliko premorejo. Tishe-
lifh bres fkufhnjav in bres nadlog biti, de bi
ti treba ne bilo fe vojfkovati in terpeti sa fvo¬
je svelizhanje ; pa to ni mogozhe. .Sveto pi-
fmo prižhuje, de fta Pavel iii Barnaba, ka¬
kor tudi drugi apoftelni, uzhila, de moremo
po veliko nadlogah v’ kraljeftvo boshje priti.
Djan. ap. 14, 21.

Zhe fi slo shaioften savoljo dufhnih nad>-
log, in menifh, de fo drugi bolji od tebe,
je prav; vender nikar ne obupaj, ali f’ tem
ne isgovarjaj fvojih grehov. Premifli: Enifo
poterpeshljivi v’ sanizhevanji in preganjanji;
pa morebiti fo ravno taki, kader je Bog ras-
shaljen, filno teshko premagujejo fvojo boje-
zhoft, in ne fvare hudobnih. Drugi fo mir-
niga ferza v’ nadlogah; pa morebiti is leno¬
be, is neobzhutne natore, kteranjim rasdeva
premoshenje, in domazhe bres pomozhi pu-
fha. Tretji fo vedno nadleshevani od gerdih
ffiufhnjav; pa morebiti fo bolji od drusih,

— 278 —

kterlh natora je bolji vicliti. Kdor je ozbitno
fkufhan, vfaj loshej fposna fvoje poshelenje,
fe loshej ponishuje, in is ferza profi, de bi
fkufhnjave premagal; kdor nima ozhitnih
fkufhnjav, je lahko len in nefkerben, ker fe
sanafha na fvojo pravizo, ktera je bleso le
natorna. Odkrito povem : Ljubfhimi je krift-
jan hudo fkufhan, ako fe ponishuje, moli,
in fe vojfkuje, kakor pa zhlovek, kteri ne
ve sa kaj fe ponishevati, in soper kaj fe voj¬
skovati. Od perviga (e  lahko pravizhno fo-
di, ker fkufhnjave in vojfkovanje rasodeva
njegovo ferze; od drusiga fe ne more lahko
vediti, ker je febi in fpovedniku nesnan. Ka¬
kor fo morju mozhni vetrovi potrebni, de fe
ne ofmradi, ravno tako fo fkufhnjave zhlo-
reku potrebne, de fe ne uleni.

Morebiti je treba vezh persadevanja in j
gnade premagati in fpreoberniti natorno do-
briga, ko nadleshno fkufhaniga zhloveka:
pervi fe ne zhuti, in ne fkerbi; drugi vidi
fvojo nevarnoft, in fe boji. Zhlovek pre¬
nagle in hude natore je enak gofpodarju hu-
diga konja: veliko terpi, smiraj more nad
njim zhuti; pa veliko opravi s’ njim, ako ga
omore, ukroti, in pokorniga flori. Zhlovek
mlazhne in neobzhutne natore je enak gofpo¬
darju leniga konja: tiga fe lizer ne boji, pa
smiraj ga more perganjati; vender le malo
s’njim opravi. Oba gofpodarja terpita ; per¬
vi more zhuti, in flrahovati fvojiga, drugi
ga more perganjati. Ne godernjaj tedaj nad

— 279  —

fvojo hudo natoro, in ne verjemi fvoji pokoj¬
ni natori, temuzh profi Boga gnade, ktera
je flehernimu potrebna, ker bres terpljenja,
vojfkovanja in premaganja nihzhe v 1  nebefa
ne pride.

Molite v.

0  '

O Bog! vem, de bres terpljenja nihzhef
ne pride v’ tvoje kraljeftvo; sato prolim, po¬
magaj mi P tvojo gnado, de s* njo premagu¬
jem fvoje flabofii, ktere me v’ greh napelju¬
jejo, in mi v’nebefa branijo. Tvoje kralje-
ftvo, sa ktero fi vfe ljudi ftvaril, bom vedno
pred ozhmi imel, de fi ferzhnoft dajem, de
voljno terpim, de fe pridno vojfkujem, de
ne opefham, in ne odftopim od tvojih sapo-
ved. ( Sveti Gregori! ti li veliko vezh terpel,
ko jeft terpim, vender li bil vfelej fvojimu
llvarniku sveti; fprofi mi mogozhno gnado,
delavno voljo, veliko poterpeshljivott, nepre¬
magljivo ferzhnoft, de fe ferzhno vojfkujem,
frezhno premagam, in pridem v’ vezhni mir.
Amen.


28 o  —

X. dan veliziga trama.

,Sveti Isidor limet.

t Sveti Isidor je bil rojen na ( Shpanfkim bliso
veliziga mefta Madrida. Nedolshno je shivel
po vlih evangelfkih naukih; je bil poboshen,
“ufmiljen, poterpeshljiv, ponishen, zhift. t S’
poljfkim delam fe je shivil, pa velel je bil fvo-
jiga vedniga terpljenja, ker telefno terplje-
nje pomaga k’ nedolshnofti. Kader je bil odra-
ftel, fe je savesal f’ kerfhanfko bogabojezho
deklizo. Oba rta bila eniga ferza, poterpe-
shljiviga, ufmiljeniga, bogabojezhiga; oba
fla fkerbela eden drusiga zhedalje bolj po-
fveshevati, in eden driisiniu pomagati v’ ne¬
bela. ,Sveti Isidor je rad molil, in pridno
delal; vfak dan je prav sgodaj vrtal, in hitel
v’ mefto k’ fveti mafhi; vzhafi je bil per vezh
fvetih rhafhah ; potlej je fhel nadelo, posne-
je kakor drugi kmetje, pa je tolikanj prid-
nifhi delal, in vezh ftoril ko drugi, kteri fo
> bili zeli dan na polji. Tudi per delu je Boga
molil in hvalil, mu daroval fvoje terpljenje,
in ga vedno v’ ferzu nolil, de bi bil v’ vfem
po njegovi fveti volji. Vlih rezhi fe je po-
flushil k’ boshji hvali: seli, shito, drevefa,
shivina, vrozhina, desh in vfe ga je opomi¬
njalo Boga hvaliti, in ga je vedno hvalil, ker
je is milofti tolikanj rezhi sa zhloveka ftvaril.

- 28l -

Ni imel laftnine, temuzh nekoliko polja je ob¬
deloval nekimu gofpodu is mefta s’ saveso mu
vfe perdelke svefto odpraviti sa obljubljeno
plazho. Njegovi fofedje, kakor je per fla-
bih navada, fo mu bili nevofhljivi, in fo ga
per gofpodarji satoshili, de vfak dan sjutraj
v’ zerkvi dolgo tizhi, de preposno pride na
delo, in rekli de bo malo dobizhka imel od
fvojiga polja, ki ga je Isidorju srozhil.. Go-
fpod je bil na fveti^a Isidorja nevoljen; ven-
der je hotel, preden bi ga fvaril ali odftavil,
fam viditi, zhe je temu ref tako ali ne, kar
fo mu fofedje pravili. t Shel je ogledovat sro-
zhenih njiv, in je vidil, de je vfe na tanko
obdelano, in de nikjer ni bilo taziga lepiga
shita ko na njegovih. Gofpodjebil ne le poto-
lashen, temuzh tudi ljubil je Isidorja bolj ko
vfe druge froje kmete in najemnike. Tudi je
fposnal, de fe ni nikoli bati bogabojezhiga
delavza, kteri, zhe je ravno nekaj zhafa v’
molitvi, potlej perdobiva zhaf f’ pridnoftjo
in s’ svertobo, in Bog shegnuje njegove dela.
,Sveti Isidor je bil frezhen in vefel per fvojim
majhnim premoshenji, je tudi ubogim poma¬
gal, je mirno shivel, in Boga hvalil do fmer-
ti, ktera je bila v’ letu 1  i5o.

Nauk.

Od vfakdanjiga telefniga dela .

.Sveti Isidor je vfim delavzam, slafti kme-

»8  'i  —

Jam, sgled bogabojezhofti in pridnofti, Sem-
Ijo obdelovati je pofhteno, nedolshno in po¬
trebne delo. Zhe fi len v’ tvojih delih, bo
ubofhtvo tvoje plazhilo; zhe li priden, bofh
pofhteno shivel. Kad moli, pridno delaj, in
pravizhno shivi, in bofh frezhen sdaj in po
fmerti. ^Ako bi le delal, pa ne molil, bi po-
fnemal delavno shivino; ako bi le molil, pa
ne delal, bi opufhal dolshnofti fvojiga tlanu.
Ubogaj modriga: ,,Ne fovrashi truda polnih
opravil in poljfkiga dela, ktero je od Narvi-
fhiga sapovedano.” ( Sirah 7, 16. Nebojfe,
temuzh ifhi bogabojezhe drushine, in ne od-
vrazhaj je od kerfhanfkih dolshnoft : zhaf mo¬
litve ni savershen; bogabojezha drushina bo
pridna savoljo vefti, bo svefla v’vfim, in Bog
bo poshegnal njene dela, kakor je poshegnal
hifho nekdanjiga Egipzhana savoljo nedolsh-
niga Joshefa. I. Mojs. og, 5 .

Ne le moliti, fe pohiti, ubogajme dajati
fo dobre dela, tudi opravljati dolshnofti fvo¬
jiga ftanu je dobro in potrebno. Bog je ra-
slozhil ftanove in dela, in flehernimu sapo-
vedal fpolnovati dolshnofti fvojiga pofhteniga
Banu. Vfi udje nafhiga telefa nimajo enazi-
ga opravila, pa vfak flushi vfim, in vfi vfa-
himu; vfi fo potrebni, in sato od Boga livar¬
jem. Ravno taki fo ljudje na fvetu: eni de¬
lajo to, eni uno; pa vfe je prav, de je le v’
prid in bres greha. Moli rad, delaj pridno,
in shivi bogabojezhe. Ne morelh biti dober
kriftjan, ako v’ lenobi sliivifh; pa tudi nili

— 285  —

dober, zhe le'delafh: delaj Bogu v’ zhaf!, de
fe pokorifh, de fe pofhteno shivifh, in shi-
vi, de Boguflushifh. Glej Marijo, prezhifto
devizo, in njeniga zhiftiga shenina, fvetiga
Joshefa, v’ nju revni hifhizi, kako ItaperBo-
» gu smiraj ferze imela, ga hvalila, mirno shi-
vela , in pridno delala! Ti ravno tako delaj,,
in bofh per Bogu veliko saflushil, ne le s’
molitvijo, tudi s’ delam. Ne posabi nikoli,
kar je bilo sgoraj rezheno: ,,Rad moli, prid¬
no delaj, bogabojezhe shivi.”

Kakolbne morejo biti tvoje dela, de bi
bile Bogu prijetne ? Tvoje dela morejo biti
po volji boshji; ne le tvoje dela, ampak tu¬
di ti. Kmetje in drugi rokodeli veliko terpe ;
pa nikar ne mifli, de le terpljenje per Bogu
safhishi. Tvoje dela morejo biti pofhtene in
v’prid; sakaj kar je nizhemerniga, nevred-
niga, nevarniga, grelhniga, kako bo to Bo¬
gu vfhezh? Delaj poterpeshljivo; zhe fe per
delu hudobno togotifh, ali kolnefh, ali pre-
klinjafh, kaj ti bo tvoje terpljenje pomagalo?
Delaj Bogu v’ zhaft, de njegovo fveto voljo
fpolnujefh, fe pokorifh, in fe pofhteno shi¬
vifh, de bi Bogu flushil.

Nikar prehitro ne verjemi, de vfe do-
polnujefh, kar je bilo sdaj rezheniga. Kdo je
bres viiga dela ? pa veliko je flabo pridnih
ljudi, kteri delajo, kar ni v’ prid: pridni fo,
vender lenim perfhteti. Taki fo enaki majh¬
nim otrokam, kteri f fofebno fkerbjo delajo
nevredne rezhi. Jesufovi uzhenzi‘t° shalo.ft-

284

no djali: „Gofpod! vfo nozh fmo lovili, pa
nizh nifmo vjeli.” Kader Jo pa na befedo
Jesufovo mresho v ’ morje vergli, fo veliko
trumo rib sajeli.  Luk. 5 , 5. 6. Prej fo fa¬
rni delali, sato saftonj; potlej fo delali v’Go-
fpodovim imenu, sato frezhno. Ravno tako
fe tebi lahko godi. Zhe delafh fam, le sa-
voljo fvojiga dobizhka, ali is flabiga konza;
delafh saftonj, delafh bres saflushenja. Zhe
delafh is lakomnofti, de bi namnoshil fvoje
premoshenje; zhe delafh is poshrefhnofti, de

bi fvoje greflmo telo naiitoval; zhe delafh is
napuha, de bi fe vifoko nofil, in fe hvalil f’
fvojim blagam; zhe delafh pridno, pa shi-
vifh hudobno : ne delafh v’ Gofpodovim ime¬
nu, in nimafh dobriga saflushenja. Dolshen
li Bogu darovati fvoje terpljenje; pa to tvoje
darovanje bi mu bilo gnjufoba, ako bi hu¬
dobno shivel: kdor radovoljno shivi flabo,

febi shivi, ne Bogu; sa-fe dela, ne njemu v’
zhaft. Ko bi ti nefel gofpodu v’ dar gnjilo
ladje, bi mu li poftregel? Ravno tako fo tvo¬
je dela, zhe fo ognjufhene od gerdigakonza.
Ni sadofti rezhi: „To moje delo bodi Bogu
v’ zhafttemuzh ti tudi mu morefh v’ zhaft
shiveti.

t Spet povsamem poprejfhnji nauk: ,,De¬
laj pridno, pofhteno, dobro, fveto, in shivi
bogabojezhe.” Ne pofnemaj flabih kriftja-
nov, kteri fo pridni v’ fvojih delih, pa fhe
bolj v’ hudobijah. Eni fe vef dan trudijo, po-
nozhi hodijo v’ flabe perloshnofti; vef teden

— 285  —

delajo , v’ nedeljo vfe sapravijo ; flusliijo prid¬
no, pa saflushik obrazhajo v’ boshje rassha-
lenje. Kaj pomaga tazim pridnoft, delo in
terpljenje? Med delam povsdiguj fvoje ferze
k’ Bogu, govori dobro, Cveto, ali vfaj nedol-
shno, Ne poflufhaj in ne govori, bar fe ne
fpodobi. Zhe Bog poshegna tvoje dela, mu
bodi hvaleshen, in kar ti Bog da, vshivaj
sdershno; ne sapravljaj boshjih darov v’ po-
shrefhnolti, pijanofti, napuhu, nezhiftofti.
Zhe nifi frezhen per fvojih delih, zhetitozha,
fufha ali kaka druga nefrezha shivesh perkra-
ti; ne godernjaj, temuzh voljno preterpi, in
fposnaj boshje obifkanje k’ vezhimupofvezhe-
nju praviahnih in k’ fvarjenju grefhnikov.
Ne de bi fe jesil ali godernjal, fposnaj in ob-
shaluj raji fvoje grehe, savoljo kterih te Bog
tepe. Premifli, njive, fenosheti, hifhe in
vli kraji fo polni tvojih in drusih grehov: ne-
framnoft, klafanje, zukanje, vafovanje, no-
roli, opravljanje, kletev in do.fti drusiga hu-
diga klizhe v’ Boga na mafhevanje. O ne-
hvaleshni krilljan! nozhefh Bogu pokoren bi¬
ti, pa fe zliudifh, de hudo prejemafh? Ti
hozhefh vetrove, desh, fonze in vfe ftvari
pokorne imeti; ti pa nozhefh Narvifhigaubo¬
gati. Ponishuj fe, in rezi:

M o l i t e v.

O  moj Bog! dplihmal nilim imel praviga
sapopadka ne od kerfhanfkiga shivljenja, ne

— 286 —

od vfakdanjiga sapovedaniga dela; flifhalfim
lizer nauke od tiga, pa nifim pomiflil. Sde-
lo fe mi je, de fo fvetniki kaj fofebniga in
veliziga delali, in de fe bom jeft v’ niških de¬
lih fvojiga ftanu teshko svelizhal; pa lahko bi
bil per tebi veliko saflushil, ako bi bil shivel
in delal tebi v’ zhaft. Hozhem in obljubim f*
pomozhjo tvoje gnade drugazhi shiveti, pra-
vizhno, pridno, poterpeshljivo, fveto, de
bo moje shivljenje in terpljenje tebe hvalilo.
O fveti Isidor! ti bolh sgled mojiga prihodni-
ga shivljenja: fproli mi gnado le Bogu shive¬
ti, le s’njim in savoljo njega delati, terpeti
in fe fpokoriti. Moja dufha, moje telo invfe
bo pofihmal Bogu flushilo, de sadobim na¬
men fvojiga ftvarjenja, vezhno svelizhanje.
Amen.

XI. dan veliziga travna.

tSveti Antonin Jhkof.

4 Sveti Anton, pa imenovan Antonin savoljo
majhne pollave, je bil rojen v’ imenitnim me-
ftu Florenzi v’ letu 1389. Njegovi ftarfhi,
kteri fo bili svelli flusbabniki boshji, fo pre-
jetiga otroka Bogu v’ dar dali, in vedno pro*
lili, de bi ga v’ sadobljeni pravizhnofti fveti-
ga kerfta ohranili, .SkerbnofogapotlejVzhr-

— 1  287 —

li, in mu neprenehama perporozhevali, de
naj fe varuje greha, kteri je farno hudo; v’
Gofpodovim imenu fo ga f’ folsami profili,
de naj bogabojezhe shivi, noroft fveta sani-
zhuje, pred flabo drushbo in nevarno per-
loshnoftjo beshi. Mladenizh Antonin je bil
rad v’ vfim pokoren, je obilno molil, zerkve
obifkoval, fvete sakramente pogofto preje¬
mal; vfe kerfhanfke dolshnofii je sveflo fpol-
noval, ker je bil slo fkerben sa fvoje svelizha-
nje, vef saljubljen v’ Boga. Dobri Ilarfhi fo
ga bili slo vefeli, in fo vedno Boga hvalili sa
gnado, f’ ktero je napolnil njih ljubiga
fina. Rad fe je tudi uzhil, pa le sato, de bi
boshjo voljo loshej fposnal, in fe loshej sve-
lizhal. Dolgo je molil in premifhljeval, de
bi svedil ftan, kteri mu je od Boga namenjen.
Njegove shelje fo bile v’ klofhter fvetiga Do¬
minika iti; pa ni bil bersh va-nj vset, ker je
bil le petnajft let ftar, in sraven ne terdniga
sdravja. Vender savoljo tiga ni odfiopil od
fvojiga fklepa; vedno je minihe nadlesheval,
in savoljo njegove ponishne nadleshnofti fo
ga poflednjizh v’ fvojo drushbo vseli. ,Se
lahko ve, de je mladenizh, kteri je bil she
prej med fvetam nedolshen, sdaj fhe fofebno
fveto shivel, ko je bil od fveta odlozhen. De-
firavno mlad, je bil vender vfim miniham
sgled vfiga dobriga. Tudi je s’ vednim bra¬
njem, premifhljevanjem in molitvijo fofebno
modroft dofegel. Vfi fo ga imenovali „do-
briga fvetovavza.” Od vfih je bil zhefhen

— 288 —

ravno sato, ker je vfo zhaft fovrashil; poni-
shen je bit smiraj , defiravno je bil poftavljen
veliko klofhtram ofkerbnik.

V’ letu i 446 je umeri velikifhkof v’ Flo-
renzi, in papesh Evgeni IV. je Antonina isvo-
lil sa njegoviga nameftnika. Vli fo ga bili ve-
feli, pa on je bil slo shaloden; je tudi fku-
fhal v’ ( Sizilijo sbeshati, pa fo ga dofhli, na-
saj perpeljali, in papesh ga je permoral v’
to veliko oblad. Bil je ref fhkof po volji bo-
shji: fkerbno je preil koval dufhne in telefne
uboge, de bi vfimpomagal, pogodo fe podil,
dolgo molil, ponozhi vdajal Boga hvalit, vfa-
ko nedeljo in vfak prašnik osnanoval befedo
boshjo, bil krotek in ufmiljen s’ vfimi. Vfak
dan je prav sgodaj vdal, do devete ure mo¬
lil, ali bral, ali pifal; potlej je pudilpred
fe vfaziga, in viim pomagal, ako je bilo mo-
gozhe. ( Sofebno je ikerbel sa framoshljive
uboge, ker fo taki refnizhno potrebni!hi in
vredni!hi od nadleshnih berazhev. Pifarji
njegoviga shivljenja prizhujejo od zhudne
pergodbe. Eno nedeljo je fvetiihkof ihelme-
mo revne hifhize, kar vidi nad njo angele
boshje v’ velikim vefelji. Zhudil fe je, infhel
v’ tido hifhizo sveditvrshah prezhudne per-
kasni. Nafhel je vdovo in tri njene hzhere
uboge, ilabo oblezhene, v’pomankanji vli-
ga. Ufmiljeni fhkof fe sjoka nad njimi, jih
prijasno tolashi, de naj voljno terpe vfe nad¬
loge, in jim obljubi veliko pomozh, ktero
fo tudi svedo prejemale. Zhes nekaj mefzov

— 28g —

gre fpet memo njih hifhe, in vidi nad njo na-
mefli lepih angeler gerde hudizhe. To viditi
je oftermel, pravizhne fofede oprafheval po
njih ledanjim shivljenji, in svedil, de vdova
in njene tri hzhere s 1  njegovo obilno pomo*
zhjo mehko j nizhemerno in flabo shive. To
je fvetiga fhkofa suzhilo, de je ubofhtvo varh
nedolshnofti, obilnoft nje pogublavka; sato
je potlej bil varnifhi, in dobro premiflil ali
isprafhal, komu in koliko pomagati. Vfe dni
fvojiga shivljenja je fveti Antonin slo fkerbel
sa boshjo zhaft in sa svelizhanje blishniga; ni
bilo per njem prasniga dneva, ali prasne ure,
temuzh vef zhaf je bil poln dobrih del. Ko
je nevarno sbolel, je bil popolnama poter-
pershljiv in boshji volji v«dan, is pokorfhine
do fvojiga ftvarnika. Prijatli fo mu rekli: „U*
parno, de bofh fpet osdravil.” Pa odgovoril
jim je: „Ne shelim ne sdravja, ne fmerti,
ampak le boshjo voljo ftoriti.” Njegove sad*
nje befede fo bile: „Gofpod! hiti mi poma*
gati.” 4 Sedemdefet let dar je mirno umeri,
drugi dan veliziga travna v’ letu 14 5g.

Nauk.

Kaj je bolji ali Jlabji , bogajtvo ali ubojh•
tvo  ?

( Sveti Antonin je fkufil in fposnal, de je'
obilnoft lhkodovala vdoVi in njenim hzherant.
V’ ubofhtvu fo bile nedolshne, V ohihioftl

— s 9 o —

Habe. Sato je bil potlej r’ ufmiljenji varen,
de bi telefna pomozh dufhe ne pogubila. Is
tiga ne fodi, de je ubofhtvo dobro, ali obil-
noft grefhna. Prav govori fveti Avgufhtin:
,,Bogallvo je vzhali dano dobrini v’ snamnje,
de ni hudo; vzhali je dano hudim v’snamnje,
de ni dobro.” Eni fo dobri in bogati, eni
dobri in ubogi; eni fo hudi in ubogi, eni hu¬
di in bogati. Bogallvo farno na febi ni ne do¬
bro, ne hudo, ubofhtvo ravno tabo; temuzh
je dobro ali hudo po dobroti ali hudobi tvo*
jiga ferza.

Kaj je vender bolji ali flabji, bogallvo
ali ubofhtvo? Odgovorim, bar prej: „Jedo¬
bro ali hudo po dobroti ali hudobi flehcrniga
zhloveba.” Aho ih bogallvo ali ubofhtvo fa¬
rno na febi bilo hudo, bi ne bilo od Boga,
Lteri je bogate in uboge flvari!. Vdovi in nje¬
nim hzheram je bila pomozh fvetiga fhbofa
fhbodljiva; trem ubogim deblizhem, bterim
je fveti Miblavsh obilno pomagal, pa je bila
r" prid. Lazar je bil ubog, in fe je svelizhal,
in je fhel v’ narozhje Abrahamovo; filno bo¬
gati mosh pa v’ pebel. Branje ravno letih
buhev ti bo prizhevalo, de fo bogati in ubo¬
gi svelizliani. Bogallvo, abo je pravizhno,
ne pog.uhljuje; ubofhtvo bres poterpeshljivo-
fti ne pomaga. Bogallvo in ubofhtvo naprav¬
ljate fbufhnjave, htere nifo lhbodljive pra-
vizhnimu brilljanu. Velibo bogallvo lahbo
obroduje napuh, bahanje, mehbo shivljenje
in dobi hudiga; velibo ubofhtvo lahbo obro-

— 2  9-1  —

duje nepoterpeshljivolt„ svijazhe, golufijo,
tatvino in dofti flabiga. Kaj. je tedaj bolji ali
flabji? Vsemi, kar ti Bog da., in bodi mu sveti,
v’ bogallvu ponishenin ufmiljen, v' ubofhtvu
poterpeshljiv in pravizhen; tako tinebofhko-
dovalo ne eno ne drugo, in bofh svelizhan.

Bog je bogate in uboge ilvaril, ker je
bogatih in ubogih treba. Ti hrepenifh po
bogaftvu, drugi tudi; pa vil ne morejo boga¬
ti biti.. Ako bi bili vii bogati v’ premoshenji,
bi bili vii refnizhno lirotni; sakaj ne hotli bi
eden drusimu ne pomagati, ne flushiti, ne
pokorni biti. Ako bi ljudje eden drusiga ne
bili potrebni, bi ne bilo med njimi nizh save-
se , pokorfhine, miru , edinofti. Premifli:
Kakoihna bi bila hiiha, kjer bi vii gofpodarji
bili? Ti bi pametno odgovoril: ,,Gorje taki
hifhi, ker bi dolgo ne obdala!” Kaj pa, ko
bi bili v’ nji le potli in otrozi bres gofpodar-
ja? Bi ravno tako odgovoril: ,,Gorje taki hi¬
fhi!” Tako mifli tudi od fleherne fofefke in
deshele. Oblallniki zhujejo iiad podloshniini,
podloshni fo pokorni obladnikam; bogati da¬
jejo saflushiti ubosim, ubogi fe s’ delam shi-
ve. V’ hifhi, v’ fofefki, v’ desheli, kjer
eden drusimu pomaga, eden sa drusiga fker-
bi, eden s’ drusim je -sdrushen, fe vfe prav
godi, in ravno to Bog hozhe od tebe in od
vfaziga. ,She enkrat rezhem: Bog je llvarii
bogate in uboge, de fo eden drusiga potreb¬
ni, de je mir in edinoft med njimi.

— 29 2

Molit e v.

O Bog! dofihmal fim bil poln krivih fod-
ba, ker praviga sapopadka tvoje modre pre-
vidnofti ni bilo v’ meni. Vidil fim ene povi-
fhane, druge ponishane; ene v’ oblafti, v’
obilnofti, druge v’ ftrahu, v’ftifkah, in fim
fe pohujfhal, ter rekel: Nifmo le vfi ljudje?
kako more to biti od pravizhniga Boga ? Pa
sdaj fposnam nekoliko tvojo dobrotljivo mifel,
in fe rad podvershem tvoji modri previdnofti
v’ vfim, ako ravno vfigane urnem. Pofihmal
ne bom drusih fkerbi imel, ko febe pofvezhe-
vati v’ ftanu, kteriga fi mi odlozhil. Vem,
de pravizhniga ne sapuitifh, in de tudi ubo-
sim dajefh potrebne perpomozhke, dufhne
in telefne. Bom premagoval nevofhljivoft sa-
voljo frezhe drusih in lakomnih shelj, de v’
hudizhevo sadergo ne padem. O Gofpod! daj
mi sdershno vshivati fvoje pravizhno premo-
shenje, de mi ne bo fhkodovalo ne bogaftvo,
ne ubofhtvo. Daj mi dufhno bogaftvo, va¬
ruj me dufhniga ubofhtva, de bom po sgle-
du fvetiga Antonina bogat tvoje gnade, in de
pridem v’ obilnoft tvoje hilhe, v’ nebefa.
Amen.

XII. dan veliziga travna.

s. 'Nerej in Ahilej marternika , Domili-
la in iovarjhize devize , mariernize.

t Syeti Nerej in Ahilej, brata, fta bila flushab-
nika imenitne Rimfke gofpe Domitile. Ti fo
bili kerfheni od fvetiga Petra apoftelna. Po
prejetim kerftu fo bili ftanovitni v’ veri in v’
vlim dobrim. Domitila je bila obljubljena v’
sakon mogozhnimu in bogatimu mladenzhu
Avrelijanu, pa na lepo poduzhenje fvetih flu-
sbabnikov Nereja in Ahileja fe je fpremiflila.
Ta dva bogabojezha flushabnika fta ji djala:
j,Sakon je preteshek jarm, veliko tesbav in
fkerbi nakopava; nesavesan veliko loshej Bo¬
gu flushi, in fe svelizha.” Bila je bogaboje-
zhe dufhe, sato je rada verjela timu refni-
zhrtimu govorjenju ; je Bogu obljubila deviza
oftati, in fe je shemnu Avrelijanu odpoveda¬
la. Avrelijan je bil filno rasferden, in jevfe
tri hudo satoshil per zefarji Domizijanu. Ker-
fhanfka deviza in njeni fveti flushabniki nifo
mogli dopafti nevernimu in nezhiftimu zefar-
ju; ne le kerfbanfkiga imena, ampak tudi
lepe zhiftofti in vfiga dobriga je bil fovrashnik.
Deviza Domitila mu je bila blishna shlabta,
vender ji ni persanefel, temuzh je ukasal njo
in njene flushabnike gnati na Ponzijo otok.
Vil fo vefelo terpeli savoljo prefvetiga imena

— 2g4 —

Jesufa; v’ nesnanim meflu in med nesnanimi
ljudmi fo v’ revnih hifhah nboshno shiveli;
pa Jesuf je bil med njimi, in s’ njegovo gna-
do fo vfe teshave radi preterpeli.. V' let.u 98
pod zefarjem Trajanam fo bili poklizani pred
neverniga fodnika, in od njega fkufhani; pa
ferzhno fo prizhali praviga Boga, in Jesufa
vilga fveta odrelhenika. Ne le ozhitno pri¬
zhali, ampak tudi ofiali fo Banovitni v’ fveti
veri. Njih dolshna BanovitnoB je fodnika slo
rasshalila, in vil fo bili obfojeni v’ fmert,
Domitiia namrezh, njena flushabnika Nerej
in Ahilej, tudi njene dekli Teodora in Evfro-
sina. Tri Bo let fhe po njih fmerti, prizhu-
je fveti Hieronim, fo bile na Ponzii otoku hi-
fhize, kjer fo ti fveti flushabniki boshji veliko
zhafa savoljo vere saperti bili. 4 Spomin le¬
tih fvetih marternikov je zhaBit v’ katolfhki
zerkvi. Verni, kjer fo bile njih fvete trupla
pokopane,- io veliko zerkev fosidali, jo obi«-
fkovali, in tim fvetim marternikam fe gore-
zhe perporozhevali, kakor pifhe fveti Gre*
gori papeslh

N a 11 k.

Ne prenaglo ali Jlepo Je v’ sahon savesaii.

4 Sveti Nerej in Ahilej, fveta flushabnika
gofpe Domitile, fta ji veliko govorila od de-
vifhtva lepote in od sakona teshav. Ona,
dobra kriBjana in lepa dufha, je rada verje-

— 2g5 —

la, in Bogu obljubila deviza oftati. Ref, ne-
»avesan zhlovek loshej Bogu flushi, ker ima,
manj fkerbi in smot ko sakonfki, kteriga fer-
ze je rasdeljeno med Bogam in fvetam. Ta
fvet je apoftelna fvetiga Pavla v’ I. Kor. 7 ,
32 — 34 . Porezhefh: ,,Kaj pa bi bilo, ko bi
vil oftali devize?” Ne boj le te nefrezhe, na¬
bora flaba poflufha raji fvoje poshelenje ko
napeljevanje v’ lepo zhiftoft. Kriftuf prizhuje:

arnejo te bejede, ampak le tijli, hie-
rim je dano.”  Mat, 19, 11.

Zhe fmefh, in fe hozhefh osheniti ali
omoshiti, prej vfaj dobro premifli, de ti ne
bo preposno sbal. Nagliza ni dobra, fofeb-
no pa huda ali vfaj nevarna v’ veliki rezhi fe
prehiteti, Na fvetu ni mozhnejfhi savese, ko
je sakonfka, ker ta obvelja do fnierti. No*
Jbena britkoft, mozh, oblaft ali drugo je
ne more rasvesati; naj bo dobro ali hudo v’
sakonu, le fmert ga rasdere, Kaj, zine li
mosh in shena niha dobra, zhe fe savidita,
zhe fe prepirata? Gorje njima in otrokam!
Otrozi, dokler fo majhni, fo lltni in nepokoj-
ni; kader fo veliki, fo ftarfhem tudi velika
butara na dufhi. Otrozi fo malo kedaj vli
dobri: ako bi bili vli dobri in sdravi, veliko
fkerbi nakopavajo; kaj pa, zhe fo nepokorni,
flabi, bolni, hudobni? Navada je, de otrozi
ne le dofti Ikerbi, ampak tudi fols ftarfhem
napravijo. Te nadloge le nekaj zhafa terpe,
potlej bo pravizhna fodba, in ftarfhi bodo
odgovor dali pravizhnimu fodniku sa dufhe,

— z (j C)  —

ki fo jim bile srozhene. Premifli dobro, zhe
bofh samogel vfe dolshnoili sakona fpolnova-
ti, in vfe nadloge preterpeti, litere ta Han
feboj pernefe. Sdaj li veliko obetafh, alinizh
ne pomiflifh, ali flepo filifh v’ ta lian; bofh
bleso fpregledal, obnemagal, in fetogotil,
ho veliko drusih prenaglo ali flepo savesa-
nih. Slafti ti ne morem nizh dobriga obetati,
ako s’ oltudno dufho, v’gerdih navadah, bres
refnizhne pokore ta sakrament prejmefh. Sdaj
slo hrepenifh po savesi, dobriga fveta ne po-
flufhafh, in li ne dafh dopovedati; potlej
bofh shelel rasvesan biti, kar ne bo mogo-
zhe. Pred sakonam ne fkerbifh dufhe per-
pravljati, potlej bo veliko nepoterpeshljivolli,
shalofti, nepokoja , fkerbi. Navadno jje to,
pa ti nikar po navadi flepih ne delaj; lizer ti
bo shal, morebiti vekomaj.

Dobro premifli, f’ kakofhnim zhlove-
kam fe bofh savesal. Modri pravi: y Dar

memo vjih darov je fveta in framoshljiva
shena.''  ( Sirah 26, ig. Ravno tako je fveti
in framoshljivi mosh. Zhe je obeh ferze bo-
gabojezhe, vshivata mir, in ga bolla tudi lah¬
ko vshivala vekomaj; zhe lla flaba, nesvefta,
prepirljiva, bolla shivela v’ britkollih, otro¬
ke pohujfhala, in bleso tudi po fmerti bolla
nefrezhna. Tedaj dobro premifli, f’ kakofh¬
nim zhlovekam le saveshefh. Pravifh : „Ktero
bomvsel, je dobra; kteriga bom vsela, je
dober.” Odgovorim: Nikar prehitro ne ver¬
jemi, de ne pridefh v’ sadergo, Shenini in

— 2 97  —

nevefte fploh le na oko fotlijo, in fe lahko
golufajo. Pred poroko fta ii eden drusinm
dobra, prijasna, morebiti prevezh; pa po¬
tlej fe flehern fkashe , kar je v’ refnizi. Prej
ne vidijo nobene flabolli, nozhejo nobeniga
modriga, zelo ftarfhev nifo hotli poflufhati;
potlei fo grenke folse plazhilo njih flepote.
Ni malo porozhenih, kteri fo prej filno hre¬
peneli po savesi, sdaj lilno hrepene po ras-
vesi, ker ni miru.

Te in druge nadloge fi 1  fantje in dekli-
zhi nakopavajo, ker fe bres premiflika, bres
fveta in bres perprave flepo porozhujejo. Ve¬
do fizer, de je sakon vedna savesa, savesa
polna teshav in dolshnoft, tudi sakrament v’
katolfhki zerkvi; pa Boga is ferza presheno,
framoshljivoft sgube , gnado sapravijo , v’ gre¬
hih, v’ hudobijah fe saveshejo: kako samo-
rejo frezhni biti ?  Prava frezha je od Boga,
pa per njem je ne ifhejo.

Molitev■.

O frezl-na fveta Domitila, ktera je do¬
bre fvetovavze imela, in jih rada poflufhala!
Blagor zbloveku, kteri nesavesan oftane sa-
voljo Boga. Zbifta dufha v’ z hi 11 im telefu je
Bogu prijeten dar; zhifli zhlovek je nebefh-
kimu kralju vfhezh ; nesavesan lahko mifli,
kar je Gofpodoviga, in njemu lahko finski,
ker nima rasdeljeniga ferza, in je proft od
nadleshnih sakonfkih fkerbi. Devize fo nar

prijetnifhi del Jesufovih ovzhia, ker fo njemu
dale v’ dar premagovanje fvojiga poshelenja.
Sakon je vedna savesa, savesa polna dolshnoft
infkerbi, vender potrebna, de fe fhtevilo
bosbjih flusbabnikov namnoshi; pa kdo fe sa-
Veshe, in shivi po volji boshji? Svetloba, po-
terpeshljivoil, edinott, mirnoil polajfha tesh-
ki jarm sakona; pa malokedaj je tako. Sa-
honfkih je malo frezhnih, ker fe bres boshji-
ga fveta in bres fvete perprave r'  sakon po-?
dado. O Bog! dajaj viim tlanovam fvoj she*
gen, de vti tebi flushijo, tebe hvalijo., in
pridejo v' tvoje kraljetlvo. Amen.

XIII. dan včliziga travna.

iSveti Pokorni pujhavnik.

^Sveti Pakomi je bil rojen v’Tebajdi na Egip^
tovfkim v’ letu okoli 292 od nevernih Bar*
fhev, kteri fo ga sredili v’ fvoj' ftepi veri.
Bil je natorno moder, in tudi uzhen v’ fvoji
vrashni veri. Kader je bil dvajfet let tiar, je
bil s’ drusimi mladenzhi na vojfko poflan ;
pa ravno ob tej perloshnofti mu je Bog ozhi
odperl, in perzhel njegovo fpreobernjenje.
Prifhel je s’ drusimi vojlhakiv’ metlo Diofpol,
in ondi prenozhil. Kritljani tiftiga metla, vi-
diti te mlade vojtbake trudne in »delane, fo

— 299  —

pertekli fe’ njim, in jim P fofebno perljudno-
iljo v’ vfim pomagali. Pakomi fe je nad njih
dobrim ferzam zhudil, in je fvoje nesnane
dobrotnike prijasno vprafhal: ,,Kdo fte vi?”
Lepo fo odgovorili: „Mi fmo krifljani, in po
sapovedi ufmiljeniga Jesufa snanim in nesna-
nim, tudi fovrashnikam s’ vfo mozhjo radi
pomagamo” To je mladenzhu Pakomju gro-
sno dopadlo, in je bersh obzhutil vefelje do
Ijubesnjive Jesufove vere. Ko fo ga verni vi-
dili perpravljeniga poflufhati , fo ga ob krat¬
kim od nje uzhili. Od gnade boshje rasfvet-
ljen, je ferze in roke v’ nebo povsdignil in
rekel: „0 Bog, flvarnik nebef in semlje! daj
mi pravo vero, in pomagaj mi vfe dni fvojiga
shivljenja tebi fluslaifi.” Defiravno je bil v*
vojfki, je vender mozhne shelje pravimu Bo¬
gu flushiti^smiraj obranil, in po fvoji vedno-
fli in mozhi dobro shivel.

Pakomi je bil domu poflan, ker je voj-
fka hitro minula. Bersh je hitel k’ fhkofu,
ga ponisbno profil katolfhkiga nauka in fve-
tiga kerfta. Pridno fe je uzhil, fvelo shivel,
in o veliki nozhi leta 3i4 je bil kerihen. Od
gnade fvetiga kerfta rasfvetljen, ozhifhen in
vnet, ni drusiga shelel ko bres madesba slo¬
veti, Bogu popolnama flushiti, in fvojo du-
fho svelizhati. Ko je svedil, de fveti Pale-
mon po angeliko v’ pufhavi shivi, in tudi
druge vodi v’ nebela; je fhel k’njemu, in ga
ponishno profil, de naj per  njem ofiane. .Sve¬
ti Palemon mu je rekel: ,>Ljubi moj! famot-

— ooo

no shivljenje ni lahko, ampak teshko, in fe
ne bofh tukaj pervadil: po letu le enkrat na
dan jemo, po simi enkrat na dva dni 5 nafha
jed je malo kruha, foli in vode; do polnozhi
molimo, ali pfalme pojemo, vzhafi vfo nozh.
Bolje ftorifh, ako drugam grefh fe vadit mo¬
litve in poka, in potlej pridi, in te bom v’
fvojo drushbo vsel.” Pakomi fe je vef trefel,
vender je le shelel v’ pokorjenji Bogu flusbi-
ti; sato je djal: „Upam v’ Jesufa in v' njego¬
vo pomozh vfe to koriti.” ( Sveti Palemon ga
je per febi obdershal, in ga uzhil rekozh:
,,Varuj fe lenobe, in ne daj prokorahudizhu;
moli ali delaj neprenehama, imej Boga smi-
raj pred ozhnii, premaguj fvoje flabe shelje,
bodi v’ vfim pokoren.” ( Sveti Pakomi je sve-
Bo shivel po vfih naukih in sgledih fvojiga fve-
tiga uzhenika, ker ni drusiga shelel, ko s’
vfo dufho Bogu ilushiti. Kader je bil v’ vfim
dobrim riterjen pod pokorfhino fvojiga ras-
fvetljeniga vodnika, je drugam fhel. Nafhel
je v’ pufhavi nekaj rasdertih hifh, ondi je
okal. Ljudje fo hitro sa - nj svedili. Veliko
pokore sheljnih fe mu je perdrushevalo, in
klofhter fo fosidali. ( Sveti Pakomi je fvojim
uzhenzam sapovedoval pokorfhino, ponish-
noft, molitev, delo, ker is letih zhednoft vfe
dobre dela isvirajo. .Skerbnifhi jim je per-
porozhal fvojo voljo pod pokorfhino devati,
ko ojkro pokoriti fvoje telo, in prav. Kaj po¬
magajo prehudi poki , ako fe dufha ne osdra-
Vi ? Telefno pokorjenje je fizer potrebno, pa

— 5 oi —-

veliko bolj pokorjenje frojiga napuha, fvoje
hudobne volje, fvojih flabih shelj. Ni jiin
ojftrih poftav dajal, temuzh perporozhal jim
je fe pokoriti po fvoji mozhi; zhe je pa nad
njimi vidil nar manji snamnje kake prevsetno-
fli ali nevofhljivolii, je grosno fkerbel jih
osdraviti. Eden njegovih minihov je bil ojltri-
ga shivljenja; pa je rad hvale drusih ifkal,
in ravno sato je bil per delu pridnifhi od vfih.
,Sveti Pakomi je bil tiga slo shaloften, in vpri-
zho vfih rekelr ,,Glejte pridniga pufhavnika!
kteri zeli dan terpi sa zhaft hudizhevo; poko¬
ri fvoje telo bres dufhniga dobizhka.” Ref-
nizo je govoril, ker polti, pridnoft, molitev,
ali kar fi bodidobriga, malo pomaga bres po-
korjenja fvojiga duha.

( Sveti Pakomi je velike zhudeshe delal,
vender je smiraj oftal ponishen. Kader je bil
uflifhan, je Boga hvalil; zhe ni bil uflifhan,
ga je tudi hvalil, ker ni drusiga shelel', ko
njega moliti, in febe ponishevati. Tudi je
fvoje pufhavnike uzhil: „Ne ifhite fofebnih
darov, ampak ponovljenja in pofvezhevanja
notranjiga zhloveka. Dar zhudeshev, jesi-
kov, prerokovanja, ali kaj drusiga fofebniga,
kaj bi vam to pomagalo bres notranje pravi-
zhnofti?” Prifhel je zhaf vezhniga plazhila sa
tiga sveltiga boshjiga flushabnika. V’ letu
048 je nevarno sbolel, in ta nevarna bole-
sen mu je napovedovala blishno fmert. Bil
je ne le poterpeshljiv, ampak tudi vefel v’
fvojih hudih bolezhinah; tudi je tvojim pu*

- 302  -

fhavnikam rekel : „Moji ljubi otrozhizhil Bog
me klizhe k’ febi, in grem rad, ker upam v’
njegovo nefkonzhno miloft in v’ neisrezheno
terpljenje Gofpoda Jesufa. Ne posabite mo¬
jih naukov; bodite ftanovitni v’ molitvi ingo-
rezhi v’ boshji flushbi.” Kmalo potlej je mir¬
no umeri, in fhel v’ nebela vekomaj vshivat,
kar jim je ufmiljeni Bog obljubil, kteri ga lju¬
bijo,

N a u k .

,Sveti Dah uzhi pravo pot v nebefa,

t Sveti Pakomi je is lepiga shivljenja in is
ufmfljene ftreshbe dobrih krifijanov fposnal
fveto vero Jesufovo, ker mu je fveti Duh v*
ferze dal fposnanje. Ravno ta fveti Duh ga
je gnal v’ pufhavo, ga vodil po poti pravi-
zhnofti in svelizhanja. Marfikteri mifli, de
fo bili pufhavniki lizer dobri, pa malo uzhe-
ni. Ne malo pufhavnikov je bilo vifoko uzhe-
nih; pa tudi fploh fo bili uzheni v’ Gofpodovi
poti, v’ notranjim zhloveku, v’vlimdobrim.
Njim je bila nesnana prekanjena modroll po-
fvetnih otrok, f’ ktero fe hvalijo. Pufhavniki
fo bili odlozheni od fhumezhiga fveta, fobili
profti od nepotrebnih fkerbi, in ravno sato
je bila njih dufha perpravljena prejemati da¬
rove fvetiga Duha, in Bogu flushiti. Kdor
ima fvet in njegove smote v’ ferzu, je ras-
mifhljen, rasdeljen in neveden, ako ravno

— 5 o 5  —

uzhen v'  drusih rezheh. Jesuf prizhuje^ de
je nebefhki Ozhe modroft rasodel malim,
in jo fkril pred modrimi.” Luk. 10, 2i.

Le fveti Diih uzhi pravo pot v’ nebefa.
Prava modroft ne more od drugod biti, ka¬
kor le od fvetiga Duha; kjer ni gnadefvetiga
Duha, je smota, nevednoft, flepota, pogub¬
ljenje. Jesuf je djal fvojim uzhenzam: , u S/ie
veliko vam imam povedali, ali sdaj ne mo¬
rete nojiti. Kader bo pa prijhel fveli Duh
rejnize, vaj' bo uzhil vfo refnizo.”  Jan. i6,
12. 10. Uzhenzi, ako ravno dobri, bi bili
vendar bres fofebne gnade fvetiga Duha v’
nevednofti oftali; kako bi samogli Jesufove
nauke umeti grefhniki, kterim je prava mo¬
droft gnjufoba? Grefhniki le posemeljfko lju¬
bijo, le od fveta vedo, in le rasumnoft mefa
je v’ njih; sato ne prolijo in ne shele prejeti
gnade fvetiga Duha. Ravno od tih je Jesuf
rekel: Svet ne more prejeti fvetiga Du¬

ha , ker ga ne posna.’’  Jan. 14, 17. Le
fveti Duh uzhi in preprizha zhloveka, de je
v’notranji prav.izi, v’premagovanji, pokor-
jenji in pokorfhini pravo velelje in vezhno sve-
lizhanje. Le fveti Duh napravi zhloveka febi
odmreti, moriti fvoje flabo telo, krishati fvo-
je grefhne shelje, fe varovati grefhniga ve-
felja, sanizhevati hvalo, in ifkati zhesnatornih
dobrot. Le fvetiDuh oshivlja vero,uterduje upa¬
nje, vnema ljubesen, de vera veliko mozh v’ tebi
ima, de upanje tvojo flaboft podpira, de te
ljubesen s’ Bogam sdrushi. Zhe ifhefh per

— 5 o 4  —

vfim le boshje zhafti; zhe fe Bogu podver-
shefh tudi v’ teshkih rezheh; zhe fo ti nje¬
gove sapovedi prijetne; zhe ljubifh, kar Bog
ljubi, in fovrashifh, kar Bog fovrashi; zhe
raji vfe preterpilh , kakor de bi Boga rassha-
lil: imafh pravo modrolt, in fveti Duh je tvoj
uzhenik, Zhe tak niti, je prava modroft de-
lezh od tebe, ker ni llrahu boshjiga v’ tebi.
Sapifano je: ,,^/a modrojl je Jtrah boshji,
ona uzhi fe Boga bati, in vja modrojt v'
dopolnjenji pojtave objtoji.'’ \ Sirah. 1 g, 18.

Zhe po poti pravizhnofli ne hodifh, ni
fvetiga Duha v’tebi; drugi duh te vodi, in
bofh nefrezhen. Hudi duh te vodi, zhe po
volji mefa shivifh, zhe neumno fkerbifh sa
ivet, zhe shelifh ljudem soper sapovedi do-
] afti, zhe fvoje hvale ifhefh, zhe hodifh med
rasujsdane ; ta je duh nezhiftolli, lakomnofti,
napuha. Hudi duh je tvoje hudoposhelenje,
kteri fpridi tvoje mifli, befede, dela, in te
vodi po fhiroki poti v’ vezhno pogubljenje.
Zhe tako shivifh, ni fvetiga Duha v’ tebi, ga
sanizhujefh, ga nozhefh prejeti, in bofh ne¬
frezhen. „Kdor Duhu gnade nezhaft: Bori,
Ji hudo malhevanje saflushi.” Hebr. 10, 29.
Ref, gorje grefhnimu zhloveku, kteriga lju-
besen do greha oflepi, in napravi, de sani-
zhuje gnado fvetiga Duha.

Molitev .

O fveti Duh, Dvih modrodi in refnizel

365  —

ufmili fe mene flepiga grefhnika; delezh fim
safhel, ker lim ne, tebe, ampak fvoje hudo
poshelenje poflufhal. Pot pravizhnofli, po¬
kor jenja, satajevanja in pokorfhine fi me u-
zhil; pa to ni dopadlo moji mefeni ljubesni,
raji fim poflufhal sapeljive duhove, flabe to-
varfhe, hudobne fvetovavze. Tudi, kar je
bilo farno na febi dobro, ni bilo dobro, ker
fim delal le savoljo fvojiga dobizhka, dopa-
denja, hvale ali drusiga hudiga poshelenja.
Pridi, pridi, fvetiDuh! f’ fvojo gnadov’me,
de fim prerojen v’ duhu; fpreoberni moje
mifli, vodi mojebefede, pofvezhuj moje de¬
la, de fveto shivim. Bres tebe fim tema,
bres mozhi, bres modrofti, bres saflushenja,
bres vfiga dobriga! bres tebe fo vfa unzhenoft,
vfe snanje, vfa zhall, vfe pofvetne dobrote
ne le prasne, ampak tudi pogubne. Le du-
fhe, ktere ti vodifh, bodo vekomaj frezhne;
druge bodo vekomaj nefrezhne. O fveti Pa-
komi! ti fi fkufil, koliko je zhlovek nefrezhen
bres gnade fvetigaDuha, in koliko je frezhen
s’njo; fprofi mi torej gnade obilnolt, de dru¬
siga ne vefeli moje dufhe, ko Bogu flushiti,
de fe bom v* njem vekomaj vefelil. Amen.

.r—. 3o6 —

XIV. dan veliziga travna.

tSveii Bonifazi marternik.

jSveti Bonifazi je bil savoljo fvojiga flabiga
shirljenja vreden peklenfkiga ognja, pa is fo-
febne nesaflushene milofti boshje je dal fvoje
shivljenje sa vero, in dofegel vezhno sveli-
zhanje. Bil je hifhnik ali ofkerbnik vfiga pre-
moshenja filno bogate Rimfke gofpe Agle.
Kerfhanfke vere fizer (la bila oba, vender
filno grefbniga shivljenja. Bonifazi je bil pi-
janiz, poshrefhnik in poln vfiga hudiga ; vfe
mu je bilo vfhezh, karvefeli flab shivot. Per
vfim tem je nekaj dobriga nad feboj imel:
ufmiljen je bil ubosim, in tiga ufmiljenja je
bila deleshna tudi Agla. To je fizer k’ sveli-
zhanju premalo, vender je ufmiljeniBog oba
P fvojo gnado fpreobernil. Gofpa Agla je
zbutila na dufhi velik nepokoj savoljo fvojiga
grefhniga shivljenja; to pezhenje je bilo zhe
dalje mozhnejfhi, filno jo je peklo, in nikdar
ni pokoja imela. Kader gnada boshja ogre-
nuje dufho, je nobena pofvetna dobrota ne
samore osdraviti. Taka je bila gofpa Agla:
bila je v’ obilnodi vfiga, vender nevefela, in
ravno to je fofeben dar boshji, ker je pokore
perzhetik. Agla je to notranje pezhenje ra-
sbdela fvojimu hilhniku Bonifazju , in ga opo¬
minjala fe fpokoriti. Eniga dne mu je rekla :

— 3c>7 —

„ ( Slifhim, de v’ jutranjih deshelah filno prega¬
njajo hriftjane; pojdi tje, in fherbi dobiti tru¬
plo kaziga fvetiga marternika, de boni tukaj
zerkev fosidala njemu v’ zhaft; morebiti na¬
ma bodo fveti marternilri fprofili gnado fpre-
obernjenja.” Bonifazi je bil bersh voljen tje
iti; odbral je nehaj svetlih flushabnikov, feboj
vsel veliko denarjev, in odrinil v’jutranjo de-
shelo.

Bonifazja je tudi veli jela pezhi, Po po¬
ti je premifhljeval fvoj revni Han, in milo jo¬
kal; tudi ni hotel vfo pot ne mefa jelli, ne
vina piti v 1  duhu pokore. Velikokrat je djal;
,, ( Sim velik grefhnik, in fe morem pofvezhe-
vati, de bom vreden trupla Cvetih marterni-
kov fpremljati . 11  Zhes veliko dni je frezhno
prifhel v’ mefto Tars, in je svedil, de never¬
niki ravno martrajo okoli dvajfet kriftjanov.
Rekel je fvojim hlapzam! ,,Pojdite na ofhta-
rijo, in ondi me pozhakajte.” Hitel je na fo-
dilhe, in groša ga je obfhla viditi neisrezhe-
ne bolezhine fvetih flushabnihov Jesufovih.
Vidil je eniniu roke odfekati, drusiga na ko¬
lu nataknjeniga, tretjiga na sherjavzi leshati,
fhe druge drugazhi martrati. To viditi ga
je gorka sgrabila, vfe je vrelo po njem, in
djal je: „Letisve(li prijatli boshji kako voljno
terpe, jed pa, velik grefhnik, v’dobrotah
shivim!” Drusiga ni shelel, ko kri preliti, in
shivljenje dati sa Jesufa, de bi dofegel odpu-
fhenje grehov. Tezhe k'fvetim marternikam,
jih vef ljubesnjiv tolashi vfe preterpeti sa ne-

3o8

befhko kraljellvo, kufhuje njih rane in ket-
ne, in v’ folsah glafno pravi: „0 fveti prijat-
li boshji, profite sa me, veliziga grefhnika,
de odpufhenje sadobim, in sa vami pridem
v’ nebefhko kraljellvo!” Neverni fodnik, ki
je bil na vifokim fedeshi, ga bersh vgleda,
in vprafha: ,,Kdo je uni, ki tako zhalli krift-
jane, sanizhevavze nafhih bogov? bersh mi
ga perpeljite.” Neverni flushabniki ga per-
peljejo, in fodnik ga vprafha: ,,Kdo fi ti?’
Odgovori: ,,Jeft fim kriftjan, in molim Jesufa
Kriftufa, Gofpoda vfih ; Bonifazi mi je ime.”
4 Sodnik mu ojllro rezhe: „Moli nafhe bogo¬
ve, preden terpifh: s’lepo ubogaj, ako ne,
hude bolezhine te zhakajo.” t She vezh je fod¬
nik govoril ga pregovoriti, de bi bogove molil;
pa fveti Bonifazi je v’ pravi veri ftanoviten
oftal.” ( Sodnik ukashevfiga rasmefariti. Bersh
je bil vef v’ kervi; vender je vfe te hude bo¬
lezhine sanizheval. ( Sodnik je sapovedal ga
vrezhi v’ kotel vrele smole, pa nizh mu ni
fhkodovalo.

t Sodnik fe je nad tim zhudil, vender ni
odfiopil od fvojiga fldepa; ukasal ga je gnati
v’ temno jezho do jutra. Drugi dan ga je
fpet neufmiljeno fkufhal, in ker ga ni mo¬
gel premotiti, je sapovedal mu glavo odfe-
kati. ( Sveti Bonifazi je vefelo sallifhal fvoje
obfojenje, je Bogu Ivojo dulho perporozhal,
in rad umeri sa kerlhanlko vero. Njegova
shlahtna fmert je bila fhtirinajfti dan veliziga
travna, pa fe ne ve, hteriga leta.

— 5o() —

Hlapzi fvetiga Bonifazja fo dolgo zhabali
na ofhtarii, pa ga le ni bilo. Eden drusimu
fo djali: ,,Bleso je l(je babe pijanze dobil, in
fe oboli po meftu s’ njimi vlazhi.” Ko fo fe
navelizhali zhabati, fo fhli po meftu, in lju¬
di oprafhevali po njem. Le tretji dan fo sve-
dili, babofhna de je bila s’ njim. Eden ne-
vernibov jim pravi: „Vzheraj je bil nesnan
Rimljan sa berfhanfbo vero umorjen; njego¬
vo truplo leshi fhe na fodifhi.” Nifo verjeli,
de bi bil njih gofpodar sa vero umorjen; ven-
der fo tje fhli, in fo fposnali truplo fvojiga
gofpoda, tudi svedili, babo fe je godilo. Nje¬
govo truplo fo s’ denarji od vojfhabov odbu-
pili, ga s’ difhezhimi mašili vmasilili, in ve-
felo v’ Rim nefli. Gofpej Agli je bilo vfe to
od Boga rasodeto; fhla je fvetimu truplu na¬
proti, ga zhaftito fprejela, ne delezh od me¬
tla pobopala, in ondi lepo zerbev fosidala.
Popolnama fe je fvetu odpovedala, fboraj vfe
fvoje premoshenje ubogim rasdala, trinajft
let fhe shivela v’ ojftri pobori, in sraven fve¬
tiga Bonifazja pobopana bila.

Nauk.

t Sposnanje in fpreobernjenje je le od gna -
de fvetiga Duha.

( Sveti Bonifazi, prej flab, potlej marter-
nib, je bil zhudno fpreobernjen odgnadebo-
shje. Le gnada fvetiga Duha samore is grefh-

S lo —

nika pravizhniga narediti; ubofhtvo, ftrah,
bolesen ali kaj drusiga taziga je vzhafi per-
pomozhik k’ pokori; ali bres gnade je leper-
filjena pokora, le natorno ipreobernjenje«
Le gnada fvetiga Duha, pravim, zhloveka
fpreoberne, ker ga ponovi, osdravi inpofve-
ti. Gnada daje grefhnikam fvete niifli, vli¬
va ljubesen v’ njih ferza, jih napolnuje f’flad-
lnm pezhenjem savoljo rasshaljeniga Boga,
daje veliko mozh greha fe varovati, in veliko
ferzhnoft raji vfe terpeti, ko grefhiti. 4 Sveti
Bonifazi je bil ref od gnade fvetiga Duha fpre-
obernjen, ker je fvoje shivljenje dal sa vero
Jesulovo. Vezhi ljubesni ne more biti, ka¬
kor je ljubesen, is ktere je kri prelita savoljo
Boga; ta ljubesen vfe grehe sbrifhe. t Salo*
mon pravi: »Ljubesen vfe grehe pokrije .' 1
Prip. xo, 12. Ravno tako govori fveti Pe¬
ter: ,,Ljubesen pokrije veliko Jhtcvilo gre¬
hov”  I. Petr. 4, 8 .

Bres gnade fvetiga Duha ni praviga fpos-
nanja. Zhlovek bres gnade je flushabnik
fvojiga hudiga poshelenja, ima svijazhno fer-
ze, flepo dulho, in oftane v’ fvojih grehih.
Zhlovek bres gnade je ko truplo bres dufhe 5
ima ozhi, pa ne vidi; ima ufhefa, pa ne fli-
fhi. Ravno tako je dulha bres gnade: ve,
in ne ve; flifhi, pa ne ume. Grefhnik ve¬
ruje vfe refnize katolfhke zerkve, pa vera je
mertva, in bres mozhi v’ njem. Ve, de je
greh nar huji nefrezha; vender fe ga ne va¬
ruje. Ve, de je Bog vfe ljubesni vreden, pa

— 3ix

loshej ljubi ftvari, ko ftvarnika, Ye, debres
praviga fpreobernjenja in zhesnatorne sha-
lofti ni hdpufhenja grehov, vender upav’fla-
bo opravljene fpovedi. Zhlovek bres gnade
je temne pameti in flepe dufhe. Je ravno
ko bi bil dremoten, pijan, neumen; vfe re-
fnize, dolshnofti in sapovedi le oddelezhgle¬
da, in napazhno fodi. Zhloveku bres gnade
fo tudi veliki grehi fkriti, sladi pa tifti, kte-
ri fo njegovimu poglavitnimu poshelenju
vfhezh ; tudi ozhitni grehi fo mu nekoliko fkri¬
ti, ker njih hudobije premalo fposna. Mo¬
dri pravi: »Hudobni fo ft motili) sukaj njih
hudobija jih je ojlepila.”  Modr. a, ai.

Le gnada fvetiga Duha daje fposnanjein
fpreobernjenje. Le gnada daje zhloveku pra-*
vi sapopadik od dobriga in hudiga, ker mu
daje pravizhne mifli po pravizhnofti in fveto-
ftibosbji; tudi mu daje mozhno voljo greh
opulliti in ftanovitnofl: v’boshji flushbi. Grefh-
nik s’ rasfvetljenjem, fladkoftjo in mozhjo
gnade fposna lvoje grehe, jih milo obshalu-
je, jih opufli, in Bogu sveft oftane tudi v’
velizih fkufhnjavah. Ne ve le, de je Bog vfe
Ijidatesni. vreden, temuzh ga tudi is vliga fer-
za ljubi'; ne ve le, de mu je dolshenllushiti,
temuzh mu tudi flushi; ne ve le, de je sve-
Lzhanje velika frezha,- temuzh tudi pridno
dela sa fvoje svelizhanje. Mozhno vefeljezhu-
ti v’ febi do Boga, in le njemu v’ zhaft shivi;
od vlih rezhi, dobrih in flabih, prijetnih in
sopernih le po volji boshji mifli; naj bo do-

-— 012  —

Jjizhik aTi fhkoda, hvala ali sanizhevanje, fre-
zha ali nefrezha, sdravje ali boiesen, shiv-
ljenje ali fmert, vfe mu je prav, de le fpol-
nuje boshjo voljo per vfim. Talumu zhlove-
hu vfe flushi h’ svelizhanju: dobri sgledje ga
vnemajo, pohujfhanje ga pezhe, prijatli ga
ne smotijo, fovrashniki ga neodvernejo, fla-
be navade ga ne omajajo, fkufhnjave ga po-
nishajo, savoljo premaganja Boga hvali, in
vfe drugo namnoshi njegovo saflushenje per
Bogu, kterimu s’vfo dufho Hushi. Vfe to
je od gnade boshje, sakaj ona je ljubesen,
fladkoft , vefelje , ogenj, mozh , ferzhnoft in
vfe. Zhlovek od gnade boshje rasfvetljen
verno in upno saDavidam rezheBogu: ,, t Sirn
perfegel in jhlenil fe sapoved tvoje pravize
ders/iali.”  Pf. 118, 106.

O kriftjan! kakofhne fo tvoje mifli, be-
fede in dela? Premifli, in fam fe pravizhno
fodi, de ne bofh od Boga obfojen; zhe fe fam
pravizhno ne fodifh, bofh pravizhno obfo¬
jen. ,Svete mifli, befede in dela po Bogu
prizhujejo od tvojiga notranjiga ponovljenja
s’ mozhjo gnade boshje. Zhe fi refnizhno
fpreobernjen, fi tudi flekel ftariga grefhni-
ga zhloveka,: in oblekel noviga pravizhniga
po Jesufu Kriflufu v‘ refnizhni pravizhnofti in
fvetoili. Zhe fi, karfibil, nififpreobernjen.
Ako bi bili apoflelni oftali, kar fo bili, flabi,
bojezhi, maloverni; kako bi bilo mifliti, de
fo fvetiga Duha prejeli ? Ravno tako rezi od
febe, Njih mifli, befede, dela, ferzhnofl in

— 3i3 —

Aanovitnofl. fo prizhevale od prejete gnade;
ravno to prizhuje od tvojiga fpreobernjenja.
Kakor luzh in tema, shivljenje in fmert ne
morete vkupaj biti; ravno tako ne fpreober-
njenje in greh, ljubesen in merslota, volja
ne vezh grefhiti in ljubesen do greha, Aano-
vitnoft v’ dobrim in ponavljanje grehov. Bog
govori tako le po Ezehjelu: „Novo ferze vam
bom dal , in noviga duha bom med vaj
pojlal; vsel bom od vajfliga Jerza kamnito
ferze. ( Svojiga Duha bom med vaj po¬
jlal, in Jtoril, de bojte po mojih sapove-
dih shiveli.’’  Ez. 36, 26 . 27 . Premifli in
premifhljuj te nauke, de fe fposnafh, in fi
pomagafh.

Molitev.

O fveti Duh! trofhtar, rasfvetlovaviz in
sdravnik bolnih dufh! ljubesnjivo poglej mojo
fpazhenoA, in ufmili feme. Moje telo je polno
fmertniga Arupa; moja dufha je polna napu¬
ha, kteri isgovarja, kdr is hudiga poshelenja
flabiga delam. Vfe je v’ meni pokasheno;
shelim dobro, pa delam hudo; hrepenim po
frezhi, pa hitim v’vezhno nefrezho; fe bojim
obfojenja, pa fe ne poboljfham; hozhem gre¬
he opulliti, pa jih ponavljam ; hozhem in no-
zhem, shelim in ne ftorim, ker tebe malo in
inerslo profim , de mi pomagaj , in to, ker jeft,
nefrezhni bolnik, ljubim fvoje fmertne boles-
ni. O ti rasfvetlovaviz moje dufhe in sazhet-

— oiij —-

nik vfiga dobriga! pomagaj meni nevrednimu
grefhniku, kakor 11 ufmiljeno pomagal fpa-
zhenimu Bonifazju, kteriga li is hudobniga
grefhnika Boril marternika. Obilno gnado
po Jesufu KriBufu mi daj, in jo v’ meni ohra¬
ni, de fposnam fvoje grehe, jih fovrashim,
opuBim, in oflanem v’  dobrim Banoviten. A-
men.

XV. dan vdiziga travna,

( Sj. Peter , Andrej in Pavel marterniki,

in Dionisija deviia, martcrniza.

zhafu hudiga preganjanja neverniga ze-
farja Dežja fo ti Iveti krifljani terpeli in umer¬
il sa vero ne delezh od fedanjiga veliziga me-
fta Konfhtantinopola. t Sveti Peter je bil nar
pervi satoshen, in pred neverniga oblaAnika
peljan. Bil je mlad, lep in uzhen fant; sra-
ven tih natornih laftnoB je tudi imel shivo ve¬
ro , zhiflo ferze, nepremakljivo ferzhnoB.
Oblartnik mu rezhe: „Vefh sapoved nafhiga
mogozhniga zefarja, tedaj moli nafho veliko
boginjo Venero.” Mladenizh Peter mu od¬
govori: ,,Zhudim fe, demelilifhto neframno
m nezhiBo shenfko moliti, vafhe bukve pri-
zhujejo od njeniga gerdiga stavljenja; raji
bom molil praviga shiviga Boga, Jesufa Kri-

— 315

Hura, kralja nebef .in semlje.” ;Sodnik od
hude togote ni vedil kajpozheti: ukashe ga
djati v’ lefeno tesavnizo, in vfe koki mu ras-
drobiti. Mladenizh Peter je v’ tih hudih bo-
le 2 hinah djal: „0 Jesuf! sahvalim te, de mi
dajefh mozh fovrashnika premagati.” .Sod¬
nik ga ni mogel vezh poflufhati, in je ukasal
mu glavo odtekati.

Kmalo po fmerti fvetiga mladenzha Petra
fo bili pred fodnika trije drugi perpeljani,
Andrej, Pavel in Nikomak. Vprafhani fo bi¬
li : „,Ste li kriftjani?” Nikomak je ferzh«® od¬
govoril : ,,Jek fini krikjan.” Una dva tla rav¬
no tako odgovorila. .Sodnik rezhe Nikoma-
ku: „Moli nafhe bogove.” Nikomak pravi:
„Kriftjan ne bo hudizhev molil.” .Sodnik sa-
pove bersh Nikomaka hudo rasmefariti. Ta
revesh je bil polh kervi, in she bliso fmerti,
pa ni bil do konza kanoviten. V’ hudih bole-
zhinah je njegova dufha opefhala, savpil je:
„Nikoli nifim bil kriftjan, bom molil bogove!”
.Sodnik je ukasal ga bersh odvesati; pa hu-
dizh je fhel v’ nesv-eftiga Nikomaka, metal fe
je po tlih, jesik fi odgrisnil, in nefrezhno
umeri.

Dionisija, okoli fheknajk let kara dekli-
za,. je bila sraven, kader je Nikomak tako
nefrezhno umeri;; obshalovala je njegovo ve-
zhno nefrezho,. in savpila: „0 ti revesh ne-
frezhni! Sakaj nifi fhe eno uro preterpel?
ker nifi hotel fhe nekaj zhafa preterpeti, Ji
fhel v’ vezhno terpljenje.” Te befede fo ra-

— 3 16 —

sodele, de je kerfhanfke vere. 4 Sodnik jo
poklizhe, in vprafha: „ 4 Si ti kriftjana?” Od¬
govori mu: ,,Kriftjana lim, in ravno sa to tim
tako govorila.” 4 Sodnik pravi: ,,Nikomaka ne
obshaluj; on je molil nafhe bogove, in je mir
nafhel. Mogozhna Dijana in boginja Venera
fte ga k’ febi vsele. 4 She ti po njegovim sgle-
du moli bogove; zhe ne, bofh saframovana
in shiva foshgana.” Dionisija odgovori: „Moj
Bog je mozhneji od tebe; on me bo mozhno
ftoril, de tvoje shuganje in bolezhine prema¬
gam.” 4 Sodnik jo je dvema hudobnima mla-
denzhama v’ oblaft dal; pa njen angel varh
fe jima je v’ veliki fvetlobi perkasal, ger-
da mladenzha fta le preftrafhila in sbeshala.
Drugi dan je neufmiljeno neverno ljudftvo
prifhlo pred fodnika, in savpilo: „Daj nam
v’ roke Petra in Andreja, de delamo s’njima,
kar hozhemo.” 4 Sodnik ukashe fvetiga Petra
in Andreja pred fe perpeljati in rasmefariti,
potlej ji je dal v’ roke neufmiljenimu ljudftvu.
Neverniki fo jima noge svesali, ji vlazhili po
meftu, in sunaj mefta kamnjali. Ravno ta¬
krat je dekliza Dionisija, kako, fe ne ve, is
jezhe ufhla, hiti k’ dvema kriftjanama, in ji¬
ma rezhe : „De bi vekomaj v’ vajni drufhini
shivela v’ nebelih, shelim s’ vama umreti na
semlji.” 4 Sodnik je to svedil, in jo je ukasal
s’ mezhem umoriti.

— 31 7  —

Nauk.

Kaj delati pred Jku/hnjavo , v JkaJhnjavi in
po JkaJhnjavi .

,Sf. Peter, Andrej, Pavel in Dionisija fo
frezhno fvoj tek dokonzhali; njih tovarfh Ni«
komak pa je odAopil, in bil nefrezhen. Bil
je she bliso nebel, pa je padel v’ pekel. Pi*
farji njegoviga shivljenja pravijo, de je pre-
vezh upal v’ fvojo mozh, in de je ravno sato
Arafhno padel. Predersno upati v’fvojo mozh
ni drusiga, ko napuh, kteri saflushi sapu-
fhenje. „Kdor Je povijhuje,  pravi Kriftuf,
bo ponishan”  Luk i4, n. Tudi* fveti Pe¬
ter : ,,Bog fe prevsetnim vAavlja, ponishnim
pa daje fvojo miloA.” I. 5, 5. Ljubi kriftjan!
ti fi flab, fkufhnjav je veliko; ne upaj v’fvo¬
jo mozh. Upaj v’gnado boshjo, bodi poni-
shen, varuj fe nevarnih perloshnoA, f’ po-
mozhjo gnade fe ferzhno vojfkuj, in po pre-
maganji Boga hvali.

Perpravljaj fvojo dufho k 1  fkufhnjavam,
de ne bofh od njih premagan. Ti li flab,
drugi tudi, in ravno sato ne morefh bitibr^s
fkufhnjav. Vfe hude sunanje fkufhnjave bi
ti nizh ne mogle, ko bi ti flab ne bil; tvoja
notranja flabofi je kriva vfih padzov. Per¬
pravljaj fe tedaj k’ fkufhnjavam: pogollo mo¬
li in premifhljuj, de te Arah bosbji dela mo-
zhniga; ponavljaj profhnje in shelje raji
umreti, ko Boga rasshaliti. Vender shivi

— 3i8 —

smiraj v’ boshjim ftrahu in v’ veliki ponishno-
fli: beshi, kolikor je mozh, pred vlako ne¬
varno perloshnodjo, in ne perdrushi fe hu-
dizhu soper fvojo dufho; bodi framoshljivih
mifel in ozhi, de ne dafh prodora hudizhu
v’ fvoje ferze; flabe drushbe fe bolj boj ko
hudizha,' ker je nevarnifhi. „Z/ie nevarnojt
ljubi/h , bo/h v' nevarnojli konez vse fr*  ,Si-
rah 3, 27 .

Kaj morefh fioriti v’ fkufhnjavi? Zhe li
ravno varen, bofh dofti fkufhnjav povfodna-
fhel, ker vef fvet v’ hudim tizhi; vfe je fku-
fhnjava, saderga ali nadava. Zhe fe fkufh¬
njav ne bojifh, ali zhe jih ifhefh; jih bofh
fhe veliko vezh nafhel, in bofh ponavljal gre¬
he, ker fi boshje pomozhi nevreden. Zhe fe
fkufhnjav bojifh, in fe jih varujefh; ne bofh
fizer bres fkufhnjav, pa ufmiljeni Bog ti jih
bo pomagal premagovati. „Gofpod,  pravi
fveti Peter, bo poboshne od jkii/hnjav re-
Jhil''  II. Petr. 2 , g. Zhe ne morefh pred
fkufhnjavo beshati, ker li fkufhan od fvoje
flahe natore; ali zhe savoljo potrebniga dela
morefh biti per llabih; ali zhe jo tvojaflush-
ba nanefe; ali zhe neprevidama hudo per-
loshnod dobifh, in fe ti kako drugazhi fku-
fknjava nakljuzhi: terdno, le ubogaj me, fe
vdavljaj v’ sashetku fkufhnjave s’ shivo vero;
v’ Boga klizhi, in drah boshji obudi, de hu¬
dizhu prodora ne dafh. Ako nozhefh ubo¬
gati , bo fkufhnjava ali fkufhnjaviz mozhne-
ji; ti pa bofh flabji, in premagan. Tebi in

• — —

rfirn vernim je snana nefrezha perre matere
Eve ravno sato, ker fe je pomudila v’ fkufh-
njavi. Perzhetik fkufhnjave ferzhno in urno
premagaj; lahko jo omorefh, ker je le maj¬
hna ifkra: pa is majhne ifkre bo velik ogenj,
ako me ne ubogafh. Zhe li od fvoje flabofti
fkufhan: sbeshi od febe f’ fvojimi miflimi;
hiti v- nebefa, v’ pekel, v’ Jesufove rane;
premifhljuj, kar koli ti samore pomagati, in
ne verni fe nasaj, dokler zhutifh fovrashnika
v’ ferzu. Zhe li fkufhan od vidnih fovrash-
nikov: boj fe bolj Boga ko ljudi; bersh obu¬
di in fkashi shaloft; ne dovoli v’ njih flabo
govorjenje ali djanje, ne v’ ferzu, ne P fme-
ham, ne s’befedo, ne s’ ozhmi, ne druga-
zhi; beshi, ako samorefh; ako ne morefh,
ferzhno fe vojfkuj sa fvojo dufho. Pofnemaj
nedolshniga Joshefa in zhifto ( Susano , in bla¬
gor ti bo. Ako bi ravno pravizhnifhi bil od
Davida, ne sanafhaj fe; sakaj v’ fkufhnjavi
samorefh grefhiti.

Kaj ftoriti po fkufhnjavi? Po fkufhnjavi
obudi Urah, zhe ravno nili va-njo dovolil.
Ako bi bilo tvoje telo v’ nevarnofti nagle fmerti',
bi fe preftrafhil, zhe tudi nizh Ihkode ni;
ravno tako obudi Urah savoljo nevarne fku¬
fhnjave. Zhe fi jo ravno premagal, li bil
vender v’nevarnofti; ponishnifhi bodi, fkerb-
nilhi moli, in varnifhi shivi, de loshej pri-
hodne premagujefh. Zhe nili v’ fkufhnjavo
dovolil, bodi hvaleshen ufmiljenimu Bogu,
in oftani ponishen; ker fi jo ne f’ fvojo, ara-

- 320 -

pak s’njegovo mozhjo premagal, gre ne tebi,
ampak njemu hvala. ,,Hvali Boga, kteri ti
je dal premagati po Jesufu Krij Inf n.''  I.
Kor. i5, 57 . Zhe ti veft ozhita, de fi more¬
biti ali refnizhno grefhil; shaluj, ponishuj fe,
profi, fpokori fe, in bolj fkerbno fe varuj
greha perloshnolh Po fkufhnjavi fkerbno
premifli, od kod ali is zhefa je fkufhnjava
prifhla, de fe tiftiga prav fkerbno varujefh,
in fe poflushifh vlih perpomozhkov, kteri te
bodo obvarovali greha.

Molitev •

O moj Bog! ti fi ref ljubesnjivi ozhe, jed
pa ref hudobni flushabnik. Tvoja befeda,
moje flabofti in moji grehi mi prizhujejo, de
fim vef fpazhen, neflanoviten in hudoben;
vender fposnam le malo fvoje nevarnofti, in
v’ meni ni ponishnofti. Pred fkufhnjavo ni¬
tim verjel, v’ fkufhnjavi fim grefhil, in po
fkufhnjavi fim sanizheval. Žlo moji grehi me
nifo smodrili, moji veliki padzi me nifo po-
nishali, moje pogoltne nefrezhe me nifo var-
nifhiga naredile. Sahvalim te sa fvetlobo,
ktero mi sdaj dajefh, in vedno bom tvojo mi-
loft hvalil. Zheihen in moljen bodi, o Go-
fpod ! ker moje dufhe nifi sapuflil in pogubil.
Ponishno profim, de mi zhe dalje bolj poma¬
gaj, in 1’ pomozhjo tvoje gnade terdno oblju¬
bim fe fkuihnjav i kerbno varovati, fe jim fer-
zhno vflavljati, de v 1  te ne grefhim. O

021

fveti marterniki! fprofite mi od ufmiljeniga
Bogh obilno gnado, duha molitve, fofebno
ponishnoft, veliko ferzhnoft, nepremakljivo
ftanovitnoft, de ferzhno premagujem vidne
in nevidne fovrashnike, ’ in v’ vafhi fveti clrush-
bi fe vekomaj vefelim. Amen.

XVI. dan veliziga travna.

k Sveti Janes Nepomuthan majhniky mar~
ternik.

t Syeti Janes je bil rojen na Pemfkim v’ ter-
gti Nepomuku, in sato imenovan Nepomu-
zhan, Njegovi dobri in she perietni ftarfhi
fo ga bili slo vefeli, in fo is njega kaj fofeb-
niga upali, ker fe je ob njegovim rojftvu nad
njih hifho žhuden ogenj perkasal. Bog je bil
s’ njim, in she otrok ni nizh otrofbkiga nad
feboj imel; le molitev, pokorjen je, boshja
flushba, in kar jeboshjiga, ga je vefelilo. V’
fholi in doma fe jeraduzhil, in je vifokouzhe-
noft dofegel. Velika uzhenoft, globoka po¬
nishnoft, fofebna nedolshnoft in vfe njegove
zhednofti fo fe ozhitno rasodevale, kader fo
ga samafhnikaposhegnali, in korarjo poftavilb
Befedo boshjo je vedno, ognjeno in ljubesnji-
vo osnanoval s’ Velikim fadam vernih poflu-
fhavzov. Venzeflaj IV, Pemfki kralj ga je tti*

— 522

di rad poflufhai, in po njegovih naukih veli¬
ko rezhi delal. Kraljiza ga je isvolila fvojiga
fpovednika, njena velika frezha, ker bi (ve-
tejiga Jesuloviga nameftnika ne bila nafhla-
Kralj Venzellaj je safhel, hudobno shivel,
in ljudi pohujfheval. Kraljiza ga je prijasno
(varila, (veti Janes tudi; pa kralj hi radjjpo-
flufhal, je bil ljubesnjiviga (varjenjanevoljen,
in (e ni dal poboljlhati. ^She h nji (kuthnja-
va ga je omogla. Svediti je hotel, kaj (e kra¬
ljiza pred (vetim Janesam (poveduje. Ta iil-
no grelhno radovedno!! jezhe dalje huje kra¬
lja pekla; k’ febi je (vetiga Janesa poklizal,
in mu sapovedal rasodeti, kar (e je kraljiza
pred njim (povedovala. ^veti Janes je kralja
uzhil in (varil, in na sadnje mu rezhe: „Ti-
ga ne povem, ne (mera povedati.” Kralj je
le lilil, de naj mu pove, kar (e je kraljiza
(povedovala; pa (veti Janes smiraj eno odgo¬
varja: „Tiga ne povem, ne (mem povedati.”
Hudobni kralj (e rasjesi, in ukashe ga v’ je-
zho vrezhi, tudi ga hudo terpinzhiti. Vezh
mehov je bil v’ jezili, potlej ispulhen. Ta
hudizheva (kulhnjava je kralja smiraj nadle-
shevala , in ta hudobna radovednoft ga je zhe-
dalje bolj pčkla, ker llrahu bosbjiga ni bilo
v’ njem. Pred prasnikam v’ nebohoda Jesu-
foviga je kralj Ikosi okno gledal, in vgledal
(vetiga Janesa domu iti. Poklizal ga je, ’n.
mu ojftro rekel: „Ako mi nepovelh od kraljizhi-
ne (povedi, bolh v’ vodo vershen.” SvefU
i lushabnik boshji je bil perpravljen raji umre- ;

ti ,  ho grefhiti, sato je kralju fpet odgovoril i
„Tiga ne povem, ne Imeni povedati.” Kralj
vef od togote smoten , ga je v’ reko Moldavo,
ktera.fkosi mefto tezhe, ukasal vrezhi. To
fe je bilo na tihim ponozhi sgodilo ; pa Bog
je kraljevo hudobijo in Janesovo fvetoft bersh
rasglafil. Lepe luzhize fo feni ter tje letale
okoli njegoviga fvetiga trupla; in ravno sato
ima fvetiga Janesa podoba majhne svesdize
okoli glave. Nekteri fo te zhudne luzhize vi-
dili, fo od njih drusim pravili, po vfim me¬
hu fe je hitro rasvedilo, vfe je hitelo k’ vodi,
in fo nafhli truplo fvetiga mafhnika Janesa.
Korarji fo fhli po fveto truplo, in ga zhallito
pokopali v’ poglavitni meftni zerkvi. To je
bilo v’ letu okoli 1090. Bog je po njem veli¬
ko zlnuleshev ftoril. Zhes triho let po tem
fo nafhli njegov jesik slo tak, ko je shiviga
zhloveka. Benedikt XIII. papesh v’letu 1729
dvanajdi dan fufhza je sapovedal njegov fpo-
min obhajati.

Nauk,

Od molzhanja in govorjenja.

,Sveti Janes je vedil molzhati in govori¬
ti, kader je bilo treba, ker je prava Ijubes-
njiva modroft bila v’ njem. Njegova podoba
je na mofteh, v’ fpomin lizer, de je bilismo-
fta v’ vodo vershen, pa tudi v’ nauk, de bi
ljudje, ga viditi f perftam na uftih, od njega

— 324  —

modrofti fe nauzhili, to je, de bi molzhaliin
govorili, kader, kar, kolikor, komur je prav.
Modri uzhi: ,,Molzhali ima fvoj zftaf, go¬
voriti fvoj zhaj."  Prid. 3, 7 . Tovlivedo,
pa vli nimajo te modrofti. Kaj te bo uzhilo
molzhati ali govoriti po potrebi ? Ljubesen ti
bo dala to potrebno modroth Zhe ljubifh
Boga in blishniga, fi moder. Le ljubesen bo
raspodila vfe zvible, in rasfodila vfe okoli*
fhine; ona te bo nauzhila, kaj, koliko, ke-
daj, komu molzhati, in ravno tako, kaj, ko¬
liko, kedaj, komu govoriti, de ne grel'bil'k ,
ne s’ molzhanjem, ne s’ govorjenjem. Zhe
je vezh fhkode is govorjenja ko ismolzhanja,
molzhi. Ne molzhi in ne govori js jese, am¬
pak is ljubesni do Boga in do blishniga. Va¬
ruj fe famolaftne ljubesni, htera te nebonizh
dobriga uzhila.

S’ molzhanjem lahko grefhifh. Grefhifh
s’ molzhanjem pred fpovedoikam, zhe ne ra-
sodeneih, kar li sadodeti dolshen ; zhe is je¬
se ne odgovorilh ozhetu, gofpodarjuali komu
drusimu; zhe ne ogovori!h fovrashnika, ali
mu ne odgovorilh; zhe per gofpolki ne go-
vorifh relnize, defiravno fi dolshen; zhe ob-
laftnikam ne rasodenefh fklepa hudobnih so-
per vero ali mir deshele. Tako grefhifh s’
molzhanjem in fhe drugazhi, kakor bo sdaj
rezheno. Vem, duhovni, oblaliniki, flarfhi,
gofpodarji fo fofebno dolshni v’ potrebi govo¬
riti, opominjati, uzhiti, fvariti; pa tudi dru¬
gi lahko s’ molzhanjem grefhe, ( Šliihifh go-

_ 025 —

voriti zhes pofhtenje fvojiga nedolshniga bli-
shniga; vidifh nesveftobo fvojiga ravn flushab-
nika; vefh ali vidifh grefhno vedenje doma*
zhih otroh ali drushine; vprizho tebe nefram-
no govore; ali kaj drusiga hudiga flifhifh,
vidifh, vefh, pa is prasniga ftrahumolzhifh:
hako samorefh nedolshen biti ? Pravifh : ,,Kaj
je meni mar?” Ne govori tako, sakaj 4 e fo
befede neufmiljeniga Kajna. Modri pravi:
„Ne moUhi, kader tvoja befeda samore
osdraviti .” t Sirah 4 , 28 . Akobitifvarilpre-
greflmike; ako bi povedal ozhetu, kakoger-
do fe vede njegov otrok; ako bi povedal go-
fpodarju, kaj hudiga govori, ali dela drushi-
na, slafti ponozhi; ako bi ne molzhal, kader
je treba govoriti: bi veliko hudiga odvernil.
Prej pofvari blishniga; zhe terdovraten ofta-
ne, povej, komer gre, ne is jese, ampak is
ljubesni do njegove dufhe. Joshefni molzhal,
temuzh je rasodel ozhetu veliko pregreho Tvo¬
jih bratov, de bi bili pokvarjeni. Mojs. 52, 2 .
Mardohej ni molzhal, temuzh je povedal kra¬
lju Afveru, kar fta dva shivotna varha hudi¬
ga mu h o tla.. M. 6  , 2 . Tudi ti tako delaj,
kader samorefh fhkodo ali krivizo ubraniti.
Pravifh: ,,Zhe bom govoril, bodo uni na-me
jesni.” Ne boj fe tiga , kader ne morefh dru*
gazhi ubraniti hudobije. Zhe fe bojifh jese
drusih savoljo dolshniga fvarjenja ali potreb-
niga rasodenja; sakaj pa prevezh govorifh,
kader fi ti rasshaljen ? Ti nozhefh povedati
zhloveku, kteri bi samogel greh ubraniti;

— 0  2.6  -

sakaj pa ravno to drusirn pravifh, kteri po*
inagati ne saraorejo? Povfod rusosnanujefh,
kako doinazhi otrozi, hlapzi, dekle shive,
pa nozhelh to rasodeti ozhetu ali gofpodarju,
de bi pofvaril ali uftrahoval fvojze ? Grefhifh
s’ molzhanjem in s’govorjenjem, ker pravifh
tillim, kteriin vediti ni mar, in ne povefli
tiftim, kterim je vediti treba. Tako napzhno
ravnafh, ker ni prave ljubesni v’ tebi.

Varuj fe od blishniga krivizhno govoriti.
Prenaglo ne verjemi, kar ljudje eden soper
drusiga govore ; kar saflifhifh, molzhi, aka
ti ljubesen do fvojzov ali do drusih ne sapo-
ve govoriti. Morebiti govorifh bres premifti-
ka perloshno in neperloshno, dobro ali hu¬
do, kar ti v’ mifel pride zhes refnizo ali lju¬
besen. Pravifh: ,,Nizh fe neismifhljujem;
zhe govorim, govorim, kakor od drusih fli-
fhim.” Vprafham: Je li vfe ref, kar ljudje
govore? t Samvefh, de je veliko sleganiga.
Odgovorifh : ( Sim le enimu prijatlu ali pri-
jatlizi povedal, in sraven tudi profil, de ne
od tiga govoriti. Ti fi le enimu, le eni po¬
vedal, ta pravi drugim, in vli kotje fo bili
hitro polni tvojiga opravljanja. Zhe ti ne
molzhifh, sakaj fe na druge sanafhafh? Pre-
mifli, kako tebe vshivo rasshali huda befeda.
Velikokrat fe togotifh soper hude jesike, pa
nozhefh fvojiga bersdati.

Zhe flifhifh flabo govoriti soper blishni¬
ga; pofvari, in saflifhane befede naj bodo
v’ tebi sakopane, ako ni potreba govoriti. Ali

— 527 —-

je pa potreba govoriti ali ne , premisli vpri-
aho Boga, de fe ne prehitifh. Ne pomagaj
opravljivkam, de ne bofh tudi opravljiviz,
fovrashnik boshji in btishniga. Premilli, kaj
je od t tih sapifano : „Njih gerlo je odpert

grob, J' fvojimi jesiki fo golnfno ravnali,
na njih shnablih je mod rajo v  /trup Rimi.
3, i3.

Mol i i C v .

( Silna velika je moja flaboft, ne ie fla-
boft, tudi hudobija. Odpufti mi, oGofpod!
mojo hudobijo; daj mi ljubesen, de bo moje
molzhanje in govorjenje po tvoji fveti volji;
daj mi modroft, de bom vedil kaj, kedaj, ko¬
liko , komu molzhati ali govoriti; daj mi ferzh-
noft, de ne bom is prasniga Itrahu molzhal,
ampak ferzhno in pravizhno govoril. O fveti
Janes! ti li ferzhno govoril, inftanovitno mol¬
zhal , kakor te je fveti Duh uzhil; fproli mi
gnado molzhati in govoriti po volji boshji, de
ne grefhim ne s’ bojezhiin molzhanjem, ne f’
flabim govorjenjem soper Boga. Amen.

XVII. dan vtšliziga travna,

t Sveli Pafkal Bajlon, pajlir.
k §veti Pafkal s’ primkam Bajlon je bil rojen

— 528  —

na .Shpanfkim v’ malim tergu Hermosu v 1  le*
tu i54o. Njegovi llarfhi fo bili lilno ubogi,
in le 1’ ftanovitnim pridam fo feshiveli. Ve¬
liko ubofhtvo jim je ubranilo lina Pafkala v’
fholo pofhiljati, deliravno je fofebno vefelje
zhutil do branja fvetih bukev. Pa zhe tudi
ni mogel v’ fholo hoditi, fe je vender f’ hval¬
no pridnoftjo brati nauzhil. Nalil je majhne
bukve feboj, in vfaziga lepo profil, de naj
mu pove, kako fe tej ali uni zherki pravi,
kako fe befede isrekajo 5  ravno tako je po-
prafheval sa druge, k’ branju potrebne re¬
zili, de bi fe prav brati nauzhil. Malo je
per enim, malo per drugim svedil, smiraj v’
to miflil, pridno fe uzhil, in Boga profil po¬
možni. Pozhafi je to fhlo, vender fe je fzha-
fama Suzhil, je lahko bral in umel. t Se lah¬
ko ve, de on, dobra dufha, je le fvete buk¬
ve bral, in premifhljeval, kar je bral, de bi
kerfhanfke dolshnofli zhedalje bolj lposnoval,
in na tanko fpolnoval. On, deliravno mlad
fant, ni hotel biti v’ nobeni flabi drufhini in
per nobeni norofti. Ne de bi bil kaj prasni-
ga govoril ali igral, ali fhe kaj hujfhiga po-
zhenjal, kakor je per flabih fantih navada,
je raji fvete bukve bral , fvete nauke premifh¬
ljeval, v’ Boga sdihoval, ali kaj taziga fveti-
ga delal.

Kader je bil odraflel, jie fhel flushit k’
premoshnimu kmetu. Pafel je njegovo shivi-
no, in je bil slo vefel te nedolshne flushbe.
Ref je bila njemu ta flushba nedolshna, ker

je med tem, bo je zhul nad shivino, fvete
bukve bral, ali molil, ali terpljenje Jesufo-
vo premifhljeval, ali fe Marii perporozheval.
Premifhljeval je boshje dela, nmogitere dre-
vefa, seli, roshize, ptize in druge Ilvari, de
bi ljubesnjiviga ftvarnika molil in hvalil. Vfe
rezhi fo mu osnanovale miloft boshjo nad zhlo-
vekam. Opravljal je prav svefto fvojo flush-
bo, in smiraj bil s’ Bogam sdrushen. Vzhali
je tudi mogel v’ drushbi pafti, pa drusih pa-
llirjev drushbe je bil smiraj shaloflen, ker jih
je flifhal kleti, ali vidil fhkodo delati, alife
med feboj prepirati. Prijasno jih je fvaril,
pa fploh bres prida; vezbkrat je bil od njih
tudi sanizhevan in tepen. Njegov gofpodar
je bil njegove svefte flusbbe slo vefel, ga je
ljubil, tudi hotel vseti/sa: fvojiga otroka, in
mu vfe fvdje veliko premoshenje sapulliti.
Bogabojezhi Palkal pa fe mu je ponishno sa-
hvaiil, ker nobeniga vefelja ni imel do tiga
Iveta; le kam iti bolj v’ famoto je shelel, de
bi bil Bogu mirno flushil. Nekaj prijatlov
mu je fvetovalo v’bogat Idol liter iti, kjer bi
bil s’ vlim obilno olkerbljen. Pa odgovoril
jim je: ,,Ubog limrojen, ubog hozhemumre¬
ti. ’ Bogu fe je gorezheperporozhal, in fhel
ljubiga miru ifkat. Bliso meila Monforta je
bil klofhter bratovfhine fvetiga Franzifhka,
kteriga minihi fo v’ vedni molitvi in pokorje-
nji shiveli. Shelel je med nje priti, pa le ni
predersnil jih profiti; p er blishnim kmetu je
flushil, in pafel shivino, ravno tako svefto in

fveto Iso prej. Vfi fo ga ljubili, in fploh mn
djali: ,,.Sveti paftir.” Zhes nekaj zhafa she
je minihe profil, de naj ga v’klofhter vsame-
jo. Radi fo mu njegovo profhnjo dovolili,
ker jim je bila njegova fvetoft snana. Ondi
je fhe fveteje shiral, in fveto umeri fedem-
najfti dan veliziga travna v’ letu 1592.

Nauk.

Is nfegoviga shivljenja.

.Sveti Pafkal je Tlim kriftjanam v’ sgled
fvetiga shivljenja. Bil je ref pokoren fvojirn
ftarfhem in vfiin oblaltnikam ; uzhil fe je bra¬
ti, de bi s’ branjem fretih bukev fvoje dolsh-
nofti bolj fposnaval; sveA je bil fvojim gofpo-
darjem; uzhil fvaril in meril je flabe tovar-
fhe ; Boga je vedno hvalil, febe nikoli; slosh-
no ni hotel shiveti, temuzh v’ pokorjenji je
shelel do fmerti oftati. Dober kriftjan je do¬
ber v’ vfim, bodi fi gofpod ali kmet, gofpo-
dar ali flushabmk, bogat ali ubog, mlad ali
fiar.

Premifli, kako fkerbno fe je fveti Pafkal
brati uzhil. Boga je is ferza profil, de naj
mu pomaga; tudi ljudi je profil, de naj ga
uzhe; velelo fe je nauzhil, in s’ branjem fve-
iih bukev slo pomagal fvoji lazhni dufhi. Lju¬
bi moj! pofnemaj ga, in bofh obilnoft fvete
pafhe nafhel. Ako snafh brati; fi fvet kra-
tik zhaf delafh ob uri p ozki tka, ob nedeljih

in prašnikih, v’ bolesni in ob drusihperlosh-
noftih.

.Sveti Pafkal uzhi paftirje fvojo flushbo
nedolshno opravljati. Paftir lahko pafe neum¬
no shivino, in moli fvojiga ftvarnika. Ref,
perloshno mu je brati, ali moliti, ali premi-
Ihljevati, ali (vete pefmi peti. .Si ti paftir?
Bodi pravizhen, in nikdar fhkode ne delaj
ne s’ shivino, ne s’ rokami, ne f’Retam, ne
drugazhi. Zhe is lenobe ali hudobije pofhko-
•dujefh blishniga, li dolshen poverniti in po-
plazhati. Zhe nad shivino ne zhujefh, zhe
ona hodi, kamor hozhe; zhimu h paftir ? Ni¬
koli ne kolni, in neufmiljeno ne tepi nedolsh-
ne shivine. Shivina je velik dar boshji in ve¬
lik perpomozhik zhloveku; le premifli, bolh
fam fposnal. Varuj fe navade hudobnih pa-
ftirjev, kteri f’hudizhem, s’slodjem, f’per-
klinjevanjem nedolshno shivino ftrahujejo,
in Boga skalijo. Kaj fe zhudifh, de shivino
ne uboga? Ako bi shivina umna bila, bi pa-
ftirja ne potrebovala. Nikoli shivine ne kol¬
ni , de ne bolh enak ajdam, od kterih fveti
Pavel rezhe: ,,Nji/i ufia Jo polne kletve.”
Rimi. 5 , 14.

.Sveti Pafkal je djal: „Ubog fini rojen,
ubog hozhem umreti.” Lepe befede bogabo-
jezhe dulhe! Te naj bodo tebi v’ nauk, de fi
sadovoljen fvojiga niskiga ftanu, in povil ha-
nja ne ifhefh. Bolje ti je v’ pokorfhini, ko
v oblafti shiveti •  poterpeshljivo in pravizhno

sliivi v’ fvojimubofhtvu, fkerbi clufho sveli-
zhati, in tako bofh vekomaj frezhen-.

Molitev .

O Bog! koliko fi je persadjal fveti Pafkal
sa svelizhanje fvoje dufhe, kako malo pa., li
jeft persadenem. Tvoj svefti flushabnik je
vedno fkerbel zhedalje bolj tvojo voljo fpos-
navati, meni ni fkoraj marvediti, kaj delati,
in kaj fe varovati; on je bil slo vefel v’ Tvo¬
jim revnim ftanu, jeft hrepenim po vifokofti;
on je fvet sanizbeval, jeft ga neumno ljubim;
on je fkerbel druge boljfhati in svelizbati,
jeft sa fvojo dufbo malo fkerbim; on je tebi
smiraj sveft bil, jeft bres ftrahu grehe ponav¬
ljam ; on, defiravno nedolshen, je shivel v’
vedn im pokorjenji, jeft, velik grefhnik, le
Jladn.oiii lihem. Kaj bo sa mojo revno du-
lho? Pomagaj mi, o Gofpod! po profhnjah
tiga fvetiga flushabnika, in daj mi fposnati
fvoje grehe, de jih is ljubesni do tebe fovra-
shirii, opuftim, in tebi ftanovitno flushim.
Amen.

XVIII. dan veliziga travna.

Sveti Te o dot ojhiir, marternik.

C

t^veti Teodot je shivel v’ velikim meftu An-

— 333  —

ziri ob zhafu neverniga zefarja Dioldezjana,
Bil je v’ sakonu in ofhtir, vender velik prija-
tel boshji. Od mladoftfe jeBoga bal, sdersh-
no in fveto shivel: pogofto fe je podil, slo
fkerbno fe varoval vfiga, ne le grefliniga,
tudi nepotrebniga velelja; fovrashil je vfe
hude mifli, fofebno nezhide; ubosim je obil¬
no pomagal. Bil je ofhtir, pa delezh od fe-
danjih lakomnih ofhtirjev; njegova ofhtarija
je bila perbeshalifhe ubogih in fholabrumno-
di. Ni mogozhe praviti, koliko flabih ljudi
je Teodot preuzhil in fpreobernil; veliko pi-
janzov in nezhidnikov fe je na njegove gore-
zhe opominjevanja fpreobernilo. Slojefker-
bel sa fpreobernjenje flabih kriftjanov, ter-
dovratnih Judov in llepih nevernikov; tih ve¬
liko ga je ubogalo, in tudi bri prelilo sa vero.
Bog mu je dal zhudeshe delati, kteri fo fhe
bolj vterdovali njegove fvete nauke, in poma¬
gali grefhnike fpreobrazhati.

Tak je bil fveti Teodot, vef vnet sa fveto
vero, sa vfe dobro, in perpravljen fvoje shiv-
ljenje dati savoljo Boga, kteriga je zhes vfe
ljubil. Ravno takrat je hudo preganjanje vda¬
lo soper verne Jesufove; pa Teodot fe ga ni
nizh bal, ker je terdno upal v’mogozhnopo-
mozh gnade boshje. V’ deshelo Galizijo je
prilhel neverni obladnik Teotekni; fdno hu¬
doben mosh je bil, neufmiljeniga ferza, poln
togote soper boshjo zerkev. Ta je zefarju
terdno obljubil vfe kridjane v’ desheli pokon-
zhati, ako malikov ne bodo molili. Maliko-

— 534  —

vavzi vfe deshele fa bili tiga preganjanja slo
vefeli; hudo fo kriftjanam shugali in ropali
njih premoshenje. Verni vfe deshele, fofeb-
no mefta Anzire, fo bili v’velikim ftrahu, hi¬
teli fo v’ pufhavo ali drugam fe pofkrit; pa
fveti Teodot je doma oftal, de bi vernim jet-
nikam pomagal, in merlizhe pokopaval. Bo¬
ga je vedno profil sa fvoje preganjane brate
in lellre, in jihvterdoval v’ veri, slalli kader
fo bili v’ jezhi ali v’ martrah. Neverniki fo
ga dolgo puflili v’ miru, ker nifo verjeli, cle
bi ofhtir krifljan bil; pa fposnali fo ga, ker
je pokopaval trupla obfojenih kriftjanov, kar
je bilo ojftro prepovedano, in ga sgrabili. .Sve¬
ti Teodot, kader je dal pred fodnikam, je
dolgo, modro inferzhno govoril soper ollud-
ne malike, in fkasal refnizhno vifokoft odre-
fhenika Jesufa. Neverniki, to flifhati, fo s’
sobmi, fhkripali"> in tudi fe jesili nad oblaftni*
kam, kteri ga je dolgo poflufhal. Oblaftnik
Teotekni ni bil nizh manj rasferden; rabelj-
nam sapove fvetiga Teodoto raspetiin rasme-
fariti,

V’ hudih bolezhinah je fvet mosli le Je¬
sufa krishaniga pred ozhmi imel, va-njs’sa-
upanjem klizal, in vefelo terpel. Kader je
bil she poln ran in kervi, fo ga sbgali s’ go-
rezhimi baklami, v’ rane jefih vlivali, in med
tem ga saframovali. .Sodnik mu je saframo-
vavno rekel: Sdaj velh in zhutifh, kaj fi f’
fvojo terdovratno nepokorfhino fi nakopal.
Sveti Teodot mu je odgovoril: „Ako bi jeft

to terpel savoljo kake pregrehe, bi fe bal;
ker pa terpim savoljo pravize, vefeloterpim :
le fhe huje me sapovej martrati, moj Jesuf
mi bo dal mozh to premagati..” Oblaftnik ga
ni mogel poflufhati, in je- sapovedal ga v’
temno jezho vrezhi. Peti dan je bil fveti Teo-
dot fpet Ilrafhno martran; pa hude bolezhi-
ne ga nifo premogle, temuzh zhedalje ferzh-
nifhi je bil. t Sodnik je obupal njegovo liano-
vitnolt premagati ; ukashe ga s’mezhem umo¬
riti, in v’ ogenj vrezhi, de bi fe fpepelil, in
de bi ga kriftjani ne pokopali. Bliso fmerti
je tako le molil: „Gofpod Jesuf! tesahvalim,
<le me nifi sapuftil, in sdaj vsemi v’ nebefa
mojo dufho. Te sahvalim, de 11 mi dobrot¬
ljivo dal hudizha premagati. Daj mir fvoji
zerkvi, in refhi jo odmozhi hudizheve. Amen.”
Potlej je prizhijozhim vernim rekel: „Ne ob-
shalujte moje fmerti temuzh Jesufa hvalite,
kteri me bo premagavza vsel v’ nebefa; per
njem bom prolil sa vaf.” Kader je to išgovo-
ril, mu glavo odfekajo, in njegovo truplo
na germado vershejo; de bi ga foshgali; pa
velika fvetloba je bila okoli njega, in vfepri-
zhijozhe nevernike je preftrafhila. Puftili fo
ondi nekaj foldatov, de fo ga varovali; ven-
der je bil od poboshniga duhovna pokopan.
Njegova frezhna fmert je bila v’ letu 3o5.

— 556  —■

N a it k.

OjhtirJha Jlnshba  . je nevarna. Kakojhni
morejo Liti ojhlirjil

t Sveti Teodot je bil ofhtir, pa ni bilnizh
podoben fedanjim ofhlirjem. Bil je ofhtir,
de bi ubogim pomagal, grefhnike uzhil, in
poboshne vterdoval v’ dobrim. Ta flushba
mu je bila prav perloshna dobro delati, in
vfim pomagati v’ nebela. V’ njegovi hifhi ni
bilo neframne befede, ni bilo opravljanja,
ali kaj drusiga napazhniga, ampak firahbosh-
ji, fveti pogovori, in kar je dobriga. Sdaj
je ofhtarija perloshnoft grehov, ker jih je is
sgoli lakomnofti neisrezheno veliko; lakom-
noft pa nizh dobriga ne uzhi. Ta f lushba ni
farna na febi greh, pa je nevarna savoljo mno¬
gih fkerbi, smot in nedleshnoft,

Ofhtarije fo sdaj potrebne, ker je malo
bratovfke ljubesni do popotnikov, in ker lju¬
dje slo okoli hodijo po kupzhii. Ofhtarija je
ko zefta viim ljudemodperta; dobrim, flabim,
pravizhnim in krivizhnim; sato je ofhterfka
nevarno. Ofhter je radovoljen flushabnik viih:
teshko pofvezhuje sapovedane prašnike, ker
ima ob njih nar vezh fkerbi ljudem ftrezbi;
njegovi otrozi fo nar loshej pohujfhani, ker
flifhijo od pijanzov in od drusih malopridnih
veliko flabiga; malo samore moliti; ali fvoje
otroke uzhiti, ker nima pokoja, nima zhafa.
Na kmetih je veliko ofhterjev rasdjalo fvoje

— 557  —■

lepo premoshenjein laltnine, vender drugi ni-
fo pametnifhi. De bi dobro jedli, pili, V*
lenobi shiveli, in dobizhke na kup fpravljali,
fi ismifhljujejo ofhtarijo; ne ljubi fe jim de¬
lati, poljsko delo jim ne difhi, pofedajo
doma per pijanzih poflufhat prašnih, in vfe
fe uleni v’ njih; oni, shena, otrozi in dru-
shina obilnifhi in mehkejfhe shive, pa malo
zhafa, ker permorano ubofhtvo vfe pokori.
Na sadnje je njih dobizhik uboihtvo, prasne
pofode, ubiti kosarzi, hudi terjavzi, flabi
dolshniki, dofti ptujih grehov na dufhi. Na
kmetih fe ref tako godi; vender neumneshi
nozhejo verjeti, dokler farni ne fkufijo.

Oihtir naj bo pravizhen in ferzhen; zhe
ne, bo fvojo dufho sapravil. Ne fme fpride-
niga vina tozhiti, temuzh more raji fhkodo
terpeti. Kdor pokasheno vino tožbi, flrup
prodaja, je ubijaViz fvojiga blishniga. Ne
fme preveliziga dobizhka ifkati ne per meri,
ne per tehtnizi, ne per kaki drugi rezhi. Ne
fme nobeniga liliti, sla Iti poshreihnikov ali
pijanzov ne, jefli ali piti. Je li prav, de ne-
kteri sapravljajo v’ofhtarii, kterih otrozi vfiga
hudiga doma konez jemljejo ? Oni bi bili kri-
vizhni, ofhtir pa tudi. Ne fme jefti ali piti
tiftiga, kar drugi plazhajo, kakor zhe je is fo-
febne prijasnofti permoran. Ofhtir ne fme
jemati shita ali drusiga od tazih, nad kterih
pravizo pametno zvibla. Veliko huje je uzhi-
ti, kako naj mu nofijo ali pernefo, kar do¬
ma ali drugej krivizhno vsamejo. Ne fme ne-

— 558  —

potrebnim dajati, ker bi bil grehov poshrefhi
nikov in pijanzov deleshen. Ni mu perpufhe*
lio od zerkve prepovedanih jedi kriftjanam
dajati na miso. Ne ofhtir, ne poshrefhnik,
ne nobeden nima oblafti soper sapoved. Ne
fine ob nedeljah in sapovedanih prašnikih med
boshjo flushbo dajati jefti in. piti, slafti doma-
zhim. Ne fme ftrezhi fantam in dekletam,
kteri fe nalafh f-hajajo is grefhne ljubesni.
Tudi ne fme perpufliti, kar koli fi bodi hudiga,
v’ lahni hifhi.

Kdo ravna po tih naukih ? ( Skoraj nobe¬
den ne. Ti nauki fo po dobri vehi; vender fo
sanizhevani, ker lakomnoft veft premaguje.
Refnizhno je, kar modri pravi: „L,akomnik
ima tudi dufllo na prodaj!'  4 Sirah 10, 10.
Ni malo ofhtirjev, kteri li ismilhljujejo ali
perpufhajo vfenorofti savoljo fvojiga dobizh-
ka , nobenimu ne rezhejo: „Prijatel, sadofti
ti je, ga ne fme m vezh dati;” ni ure, de bi
ne bili perpravljeni pijanzam in potepuham
vina dati; hvalijo, perganjajo in perdershu-
jejo she zelo neumne, de bi vezh sapravili;
uzhe pijanze , kako sheno ftrahovati, rekozh :
„Ti fi pravi gofpodar, ki fi puliifh od babe v’
sobe pljuniti, otolzi jo!” Eni nalafh jemljejo
pofvetne in fprijene dekle, de p.ofiopazhi raji
hodijo v’ njih oihtarijo, de fo peklenfke vra¬
sla. Ofhtirji fe isgovarjajo : ,,Zhe ne flreshe-
nyo ljudem, kako bomo shiveli?” Kdor ima
Jp fiino flushbo, :  naj ftrešhe ljudem ; pa nikar
-&oper sapovedi. Pravijo: „Zhe mi pijanzam vi-

— 33 9 —

ja ne damo, gredo drugam, in ga lahko
dobe.” Refnizhno fe je zhuditi ofhtirjem!
Oni fo od vfihnar bolj ufmiljeni, ker raji fa¬
rni gredo v’ pekel, kakor debi perpuftili dru-
sim iti. Ljubi moj! premifli dobro fvoje sa-
dershanje, de fe ne motifh, in ptujih grehov
ne vdeleshifh.

Molitev.

O Bog! kaj in koliko fi zhlovek persade-
va savoljo dobizhka? Naj boflushba nevarna,
teshka, nadlesbna; vle mu je dobro in pri¬
jetno, de mu le pernefe kak dobizhik. Jeft
lun tudi tak: lahko bi Bogu mirno flushil; pa
ii nakopavam nepotrebne fkerbi in fhkodljive
smote, ktere me odvrazhujejo od pi-ave boshje
flushbe, vender nifim bogateji. Kaj! vezh-
krat namelli sasheljeniga dobizhka pa zelo
fhkodo terpim. Lakonmofl v’ meni niko ! i ne po-
zhiva, in mi pokoja ne daje; sato prašnike
sametujem, fim v’ molitvi rasmifhljen, per
boshji llushbi mersel, in smiraj flab, ker mi
fvet vedno po glavi fhumi. O fveti Teodot!
profi Boga sa me ubogiga grefhnika, de mi
dobrotljivo pomaga is smot, de fe nizh ne-
varniga ne lotim; de med fvojimi polhtenimi
opravki fvoje dufhe ne posabim, temuzh jo
svelizham. Amen.

*

22

— 34o

XIX. dan veliziga travna.

t Sveti Ivon fajmajhter, befednik ubogih.

t Sveti Ivon je bil rojen naFranzofkim bliso me¬
tla Tregiera v’ letu 1233 . Njegovi ftarfhi fo
bili filno bogati, pa tudi slo bogabojezhi: s’
lepimi nauki in fvetimi sgledi fo ga po Jesufu
ravnali, in rad jih je poflufhal in ubogal,
raftel je v’ vlim dobrim. Kader je bil fhtiri-
najft let ftar, je bilpollanv’ veliko mefto Pa¬
riš v’fholo. V’ velikim medu, v’ fredi veli¬
ko flabih fouzhenzov je smiraj nedolshno shi-
vel, ker je Boga vedno nolil v’ ferzu, inv’
fpominu ohranil lepe nauke fvojih fvetih ftar«
fhev, kteri fo ga neprenehama opominjali
rekozh: ,,Ljubi fin! boj fe Boga, in svefto
mu flushi s’ vfo dufho, varuj fe flabe drush-
be; moli rad, ne posabi obljub fvetiga ker-
fta, bodi fvet, de bolh fvetnik.” Ako ravno
fhe mlad, je modroft flarih imel, nad nobe¬
nim fe ni pohujfhal, flabe fouzhenze je fva-
ril, tudi jih je vezh napravil, de fo bogabo-
jezhe shiveli. Mladenizh Ivon je dobro vedil,
de uzhenoft bres ftrahu boshjiga je noroft; sa¬
lo je rad fe uzhil, molil in premifhljeval,
njegov kratik zhaf je bil po zerkrah moliti,
bolnikte obilkovati, in jih uzhiti. t Sofebno rad
je bral shivljenje fvetnikov, de je febi ferzh-
noll dajal fveto shiveti, in v’ njih drushbo pri-

— 34i —

ti. V 8  fvoji nar lepfhi ftarofli je Bogu oblju¬
bil devifhtvo, ber je. redil, de je to nebe-
fhbimu kralju nar prijetnifbi dar; tudi je pa
vedno shivel v’ molitvi in v’ poborjenji, debi
tvoje obljube nikdar ne prelomil. Nar raji
* bi bil fhel v 8  blofhter, pa ljubesen do sveli-
zhanja blishniga ga je napravila v’ duhovfbi
(lan. Ni mogozhe praviti, babo fberbno fe
je v’ to perpravljal. Mafhnibovo pofvezhenje
in obilnoft gnade je prejel, ber ga je Bog is*
volil in namenil v’ to vifobo flushbo. Njegov
fhbof Alan ga je poftavil fajmafhtra, ber je
vedil njegovo modroft, gorezhoft in uzhenoft.
.Sveti Ivon fe je slo branil te vifobe in teshbe
flushbe, ne savoljo terpljenja, ampab savoljo
nevarnofti tvoje dulhe: vedil je, de bo veli-
ziinu paftirju Jesufu sa srozhene dufhe odgo¬
vor dal, in is ponishnofti fe je nevredniga
fhtel; sato fe je bal in branil. Pa prav savo¬
ljo tiga je bil fare vreden, prav savoljo tiga
je bil dober paftir, ber jef’trepetaroAo flush-
bo naflopil, in jo opravljal.

.Sveti Ivon je bil slo ufmiljen do ubosih
in do vlih potrebnih. Ilifho sa sapufhene
uboge je fosidal, kjer fo vfo pollreshbo ime¬
li, in fam, kader je samogel, jim je Itregel.
Sa - fe jemalo potreboval, v fe drugo je ubo-
sim rasdelil. Zhe fo bili reveshi od mo.gozh*
nih brivizhno ftifbani, jim je f’ fvetam in pre-
moshenjem pomagal; zhe je bil prepir, je
bil frednib med blishnim; tudi je fam na«fe
jemal toshbe ubosih, in hitro dognal, pabres

T- 342 -

viiga plazhila. Reveshem in preganjanim je
t’ vlim, kolikor je premogel, pomagal, in
ravno sato je bil imenovan „befednik ubosih,
ozhe reveshev.” Njegovo shivljenje je bilo
vfe fveto. She od mladofti je v’ velikim po-
ftu, v’ adventu in ob druših odlozhenih dneh
ob fuhini kruhu bil, in vina ni pil; malo je
fpal, de bi vezh zhafa imel moliti, premifh-
Ijevati ali brati. V’ vlim li je persadeval hri-
shanimu Jesufu podoben biti, kteriga je s’
vfo dufho ljubil. Kader je mafheval, je bil
ref samaknjen, in prizhijozhi verni fo bili
fkoraj permorani s’ vlim fpofhtovanjem per
fveti mafhi biti. Bil je smiraj perpravljen
fvojim ovzhizam pomagati, sakramente deli¬
ti, befedo boshjo osnanovati. Tako ljubes-
njivo je govoril od refniz fvete vere, de fo
tudi terdovratni grefhniki obzhutili mozh nje¬
govih ognjenih befedi; vfe ga je rado poflu-
fhalo in ubogalo, ker je pervi delal, kar je
drugim osnanoval. Kader je zhutil telo pe-
fhati, je ojftreje shivel, ako ravno je bil smi¬
raj perpravljen frezhno umreti. 4 She sadnje
dni fvojiga shivljenja je hotel fvojim ovzhizam
ftrezhi; tri dni pred fmertjo je fpovedoval,
mafheval in pridigoval, deliravno vef flab.
Po fveti mafhi fe je vlegel, in v’ nedeljo po
v’ nebo odhodu Jesufovim, devetnajlli dan
veliziga travna leta i3oo, je mirno umeri, in
fhel k’ Bogu, kterimu je vfe dni fvojiga shiv¬
ljenja svefto flusliil.

S dobrimi deli fe perpravljali v' vezhnojt.

.Sveti Ivon je smiraj fkerbel fi frezhno
vezhnoft saflushiti, ktero je dofegel, in bo
vshival vekomaj, Blagor flehernimu, kteri.,
vedno fkerbi fvojo dufho sveiizhati. Kaj po¬
maga veliko vediti, dobrote vshivati, grefh-
no fe vefeliti, vfe fvoje shelje fpolilovati ? Kaj
imajo kralji, mogozhni, bogatini po lozhenji
od fveta ? Od vfe pofvetne imenitnofli nima¬
jo nizh, temuzh kar fo dobriga delali, bo¬
do vshivali, in kar fo hudiga delali, bodo
terpeli vekomaj. ,<Bog bo vfakimn po nje¬
govih delih povernil Rimi. 2 , 6.

Ljubi moj! hifha, v’ kteri sdaj prebi¬
valk , ni tvoja prava hiflia: zhe il ravno go-
fpodar lvoje hifhe, fi vender popotnik in go-
ftazh ; ob kratkim te bo fmert prefelila v’vezhi
noft. Tvoja dufha pojde pred fodbo bosh-
jo, po kteri gre, kamor fi je saflushila; tvo¬
je telo pa bo nefeno v’ globoko jamo, kjer bo
do poflednje fodbe, in tudi ono fe bo prefe-
lilo v’ vezhnoft, de bo vshivalo ali terpelo ve¬
komaj. ,,VJak gre v hijho fvoje vezhnojti”
Prid. 12 , 5. Bodi mogozhen ko .Samfon, ali
moder ko .Salomon, ali frezhen ko Alfckfan-
der, pojdefh le vender is fvoje hifhe v’vezh-
noft; rad ali nerad, morefh tje iti, in nikoli-
te ne bo nasaj. Drugi bodo na tvoje laflnine
ali tvojo oblah naftopili, pa tudi ti pojdejo

ob kratkim v’ vezhnoft. Tako pojde zhlovek
sa zhlovekam in rod sa rodam tje, ravno ko
derezha voda v’ neismerjeno morje. Blagor
zhloveku, kteri fe s’ dobrimi deli perpravlja
r’ vezhnoft; gorje zhloveku, kteriga fmert ne-
perpravljeniga najde. ,,7  edaj Je  />er vjih
Jv oj ih delih Jpornni pojlednjih rezhi , in ne
bojh nikdar gre/hil/  4 Sirah 7, 40.

V’ vezhnoft fte dve hilhi, pa velik ras-
lozhik je med njima: ena je filno lepa, nain-
rezh nebefa; druga filno ftrafhna, namrezh
pekel. O frezhna tvoja dufha, ako pride v’
Gofpodovo hifho , ker bo nafitena s’ vfimi do¬
brotami, in f’ potokam vezhniga vefelja na¬
pajana! Ljubesnjivo je boshje prebivalifhe,
in frezhen zhlovek, kteri bo v’ Gofpodovi ve-
shi vezhno prebival. Zhe pridefh v’ nebefa,
fe bolh fvetil ko fonze, nikdar fe ne bolh
nizh hudiga bal, Boga bofh vekomaj ljubil,
vshival in hvalil v’ drushbi Marije, angelev
in fvetnikov. Zhe bo tvoja dufha prifhla v’
hifho vezhne shalofti, v’ pekel, gorje ji. Od¬
ložilen a in prekleta od Boga, bo vekomajter-
pela per oftudnih hudizhih in savershenih du-
fhah. „Ondi bo grejhnik vedno plazheval
sa vfe (grehe)  . pravi Job; kolikor je hudi -
ga pozhel, toliko bo tudi ierpel , vender ga
ne bo konez."  Job 20, 18.

V’| ktero hifho shelifh iti? Odgovorifh:
„V’ hifho vezhniga vefelja.” Vem, vfak she-
li v’ nebefa; pa vfak ne pride v’ nebefa, ker
fo nebefa le plazhilo fvetiga shivljenja. „Va-

— 345  —

ruj fe hudiga, in delaj dobro, in hofh vezh-
no prebivalifhe (v 'nebelih) imel.” Pf. 36,
37. Zhe flabo shivifh, ne pridefh v’nebefa.
Sberi fi sdaj, kar hozhefh, ali vezhno do¬
bro, ali vezhno hudo. Tako Gofpod govori
po Jeremijatu : „Glejte\ pojtavirn vam pred
ozki pot shivljenja in polfmerti."  Jer. 21,
8. Sberefh fi dobro ali hudo, frezho ali ne-
frezho, shivljenje ali fmert, nebefa ali pekel
f’ fvojim dobrim ali grefhnim shivljenjem.
Tedaj hiti fvoje shivljenje poboljfhati, fe fpo-
koriti, in Bogu shiveti, de v’ nebefa pridefh.
Hiti fvoje rajtnige s’ Bogam poravnati, ker
ne vefh ure fvoje fmerti, in potlej ni pokore
k’ svelizhanju. Po fmerti ne bofh mogel nizh
dobriga ftoriti, temuzh bofh vshival, kar fi
pred fmertjo saflushil; po fmerti fe ne bofh
mogel fpokoriti, temuzh bofh terpel vekomaj.

Delaj tedaj, kar je dopadljivo in dobro
pred ozhrni Gofpodooimi, de ti bo dobro."
V. Mojs. 6, 18. „Delaj po rnozhi , karkoli
samore/h {dobriga), sakaj po fmerti ne
bo/h mogel."  Prid. g, 10. Zhe ne ubogafh,
fe bofh vekomaj kefalj zhe ubogafh, te bo
vekomaj vefelilo.

Molitev.

O moj Bog! ako bi toliko delal sa nebe¬
fa, kolikor delam [sa fvet; ako bi fe bal gre¬
ha, kakor fe bojim zhafne nefrezhe: bi bil
tvoj nar bolji .prijatelj tvoj nar svefteji flu-

34b —

shabnik, in bi prifhel v’ tvoje kraljellvo te
vekomaj hvalit. Ali moja neumnoit in nelnar-
noft je neisrezheno velika, ker ii tako malo
persadevam fvojo dufho svelizhati. Sbelitn v’
nebela, in fkerbiin le sa fvet; fe bojim pek¬
la , pa fe nozhem fpokoriti; shelim v’ tvoje
prebivalifhe, pa ne delam, kar ga sallushi;
fe bojim pekla , in nozhem opuftiti, kabine
lili'v’ pekel. O Jesuf, daj mi fvetlobo, tle
vidim; daj mi mozh, de delam, kar tebi do-
pade. Ti li nebela 1 ’ hrishem odperl; liodil
bom po poti tvojiga fvetiga krisha, f’ pokor-
jenjem, satajevanjem r  poterpesMjiVolljo in
drusimi dobrimi deli bom sa teboj ferzlmo in
ltanovitno hodil, de pridem v’ lrezhno vezh-
noft. 4 Sveti Ivon! proli Boga sa-me nevred-
niga grefhnika, de fe relnizhno fpok'orim ,
pridno delam sa fvoje svelizhanje, in pridem
v’ nebelhko kraljetlvo, sa liter o me j enfmi¬
lj eni Bog  kvaril. Amen.

XX. dan veliziga travna,

.Sveti Bernardin  , Sijenzhan .

fc Sveli Bernardin je bil rojen v’ 4 Sijeni na
Lafhkim v’ letu 1080. Njegov ozhe je bil
poglavar metla, in lilno bogat. Bernardin
je bil komaj fhelt let ftar> kader fo mu flar-

— 347  —

fhi pomeril. Po njih fmerti je Dijana, ranze
matere fefira, bogabojezha gofpa, ga h’ febi
vsela, in slo fkerbno redila y’ v lih kerfhan-
fhih dolshnoAih; lofebno ga je uzhila Boga
moliti f’ zhiftim shivljenjem, vfe upanje imeti
v’ Jesufa, in zhaftiti njegovo prezhifto mater
Marijo. Njene fvete nauhe je velelo poflu-
fhal, in fkerbno fpolnoval, her je njegova
dufha bila vfiga dobriga lazhna. Ta dobri
otrok je rad molil, ob fabotih fe podil, v’
zerkev pogofto hodil. Ob nedeljah in prašni¬
kih je boshjo befedo fkerbno poflufhal: ha-'
der je domu prifhel, je vkup fpravil veliko
otrok, in jim ravno to pravil, kar je v 5  cer¬
kvi flifhal, pa tako ferzhno in ljubesnjivo,
de fo ne le otrozi, ampak tudi odrafheni is
ferza jokali, in potlej djali: „Kaj bo is tiga
otroka?” Uzhil le je slo pridno, in prehitel
vfe fouzhenze; vli in tudi njegovi uzheniki fo
fe nad njim zhudili. Nizh otrofhkiga ni nad
feboj imel, temuzh sgoli modroft, framosh-
ljivofl in bogabojezhoft ga je bila. Perljuden,
dober, ufmiljen in nedolshen je bil. Le ka¬
der je kako pohujfhljivo befedo saflifhal, ali
hudo rezh svedil, je bil shalorten in prepa¬
den; ravno savoljo tiga je gorezhe fvaril, ka¬
der koli je bilo treba fvariti. Nar bolj ras-
usdani uzhenzifo ga fpofhtovali, in fe ga ba¬
li; zhe fo fe med feboj od flabiga pogovarja¬
li, fo bersh, de fo ga le vidili, eden drus>
mu rekli: ^Bernardin pride, le molzhimo 1”

Ob njegovim zhafu je ftrafhna kuga bila
v* meftu Si jeni in fhiroko po desheli. Veliko
je bilo mertvih , veliko bolnih , in vfi sdravi
fo bili v’ grosnim ftrahu. ( Svetimu Bernardi¬
ni! fe je ferze vnelo od gorezhe ljubesni do
blishniga, in bolnikam je svefto ftregel; dru¬
gi fo fe branili, tudi sa veliko plazhilo, bol¬
nikam ftrezhi, on je le savoljo Boga ftregel.
Gofpofk otrok, le dvajfet let ftar, je neutru-
dama kushnim bolnikam flregel s’ nevarnoftjo
fvojiga sbivljenja, vfe nezhednofti in nefnage
odnafhal, jih perpravljal fvete sakramente
prejemati, in jim v’ sadnji uri pomagal, le
is gorezhe ljubesni do Boga. Eni fo mu d j a 1 i:
Varuj fe, ker fe kuga raji prijemlje mladih.
Odgovoril je: „Naj fe sgodi po volji boshji;
fim perpravljen sa fvoje bolne brate umreti,
kakor je Jesuf sa naf grefhnike umeri.” Ka¬
der je bil Bog refhil deshelo od flrafhne ku¬
ge, je Bernardin fhel v’ klofbter fvetiga Fran-
zifhka. Ondi fe je uzhil, molil, premifhlje-
val fveto pifmo, in shivel v’ ojflrim pokorje-
nji. Njegovi oblaAniki fo mu sapovedali be-
fedo boshjo osnanovati, ker fo ga vidili pol-
niga boshjiga Duha. Obhodil je vfo Lafhko
deshelo, gorezhe osnanoval pokoro in vosko
pot v’ nebefhko kraljeftvo; vfi fo ga radi po-
flufhali, in grefhniki fe fpreobrazhali f’ po-
mozhjo gnade, ktero jim je Bog dajal po fvo-
ji milofti in tudi savoljo saflushenja tiga fvo¬
jiga sveiliga flushabnika. Pred podobo kri-
shaniga Jesufa le fe je perpravljal boshjo be-

fedo osnanovati; po pridigi je fpet k' njemu
pertekel, ga sahvalil savoljo fpreobernjenja
grefhnikov, ga profil gnade fpreobernjenja
in svelizhanja vliga zhlovefhtva. Njegove be-
fede fo neisrezheno mozh imele, ker je nje¬
gova dufha bila polna gorezhe ljubesni do
Boga in do blishniga. Kader je govoril od
hudobije greha, od fodbe, od pekla, vfe je
trepetalo; kader je govoril od ljubesni interp-
ljenja Jesufoviga, fo bili vli v’ folsah.

Na Napolitanfkim v’ medu Akvili je fkle-
nil fvoj tek. V’ tiflim medu je osnanoval be-
fedo boshjo, in veliko grefhnikov fpreobernil
k’Bogu; pa huda bolesen ga je poderla, in
mu osnanovala blishno fmert. Sadnje dni
fvojiga shivljenja je hotel fkleniti v’ pokorje-
nji, ktero je smiraj ljubil. Na golih tleh je
bolan leshal, ondi prejel sakramente katol-
fhke zerkve, in v’ Gofpodu mirno safpal. Nje¬
gova fveta fmert je bila dvajfeti dan veliziga
travna v’letu i444. Bil je zhaftito pokopan;
vfe je po njem shalovalo, in Bog je s’ veliki¬
mi zhudeshi rasglafoval fvetoft fvojiga svefti-
ga flushabnika.

Nauk.

Sakaj bejeda bdshja ne rodi fadul

.Sveti Bernardin je rad poflufhal in rad
osnanoval befedo boshjo, de bi on in drugi
si\iveli po nji. Kdor poflufha fvete nauke,

— a5o —

in shivi po njih, je dober poflufhaviz. Kdor
rad poflufha, pa shivi po fpazheni natori,
je Hab poflufhaviz. Kdor nozhe poflufhati,
ker sanizhuje befedo svelizhanja, je nar hu-
dobnifhi. jesuf je pergliho povedal od fe-
jfivza, kteriga femena je le zheterti del v’
dobro seniljo padlo, in fad rodilo. De je
feme rodovitno, je troje potrebno, semlja,
mokrota, fonze. Zhifto feme boshje befede
je Jesuf fejal in feje, pa versheno v’ fuho
ali merslo Seniljo, oilane nerodovitno. Po-
flufhaviz pufte in mersle dufhe oflane bres
viiga dobriga fadu. Ako ravno je to ref, bo¬
do le vender maloverni in flabi poflufhavzi
fojeni po boshji befedi. ,,Moja befeda, pra¬
vi Go/pod,  fe ne bo prašna k' meni verni-
la .” Is. 55, n.

Boshja befeda oilane nerodovitna, ker
fo nekteri ko nepokojna in terda pot; hudizh
vsame is njih ferza saflifhane nauke, in defi-
ravno verujejo, ne bodo svelizhani. Terda
in nepokojna pot pomeni mersle, terdovrat-
ne, nepokojne, v’ fvet saljubljene kriftjane.
Po poti hodijo pofhteni, nepofhteni, shivi-
na, je fhum in nepokoj; ravno taki fo nekte¬
ri, polni nepotrebnih in fhkodljivih fkerbi,
radovedni nepotrebniga, nepokojni in smo-
teni. Hudizh, flabi ljudje obfujejo malo-
ferzhniga krili jana, s’saframovavnimibefeda-
mi mu vsamejo is ferza feme boshje befede,
de fadu nerodi. Ti ne bodi rasmilhljen , dre¬
moten a'i maloveren per poflufhanji boshje

— 551

befede;. ne nakopavaj li nepotrebnih fkerbij
ne poflufhaj hudizha ali hudobnih, ampak
poflufhaj svetlo, in shivi ftanovitno po boshji
befedi, de bolh svelizhan.

Boshja befeda oftane nerodovitna, ker
je veliko poflufhavzov ko malo perfti med
karanjem; feme versheno v’ take kraje hitro
oseieni, pa ob vrozhini ufahne, in ne perne-
fe fadu. To pomeni kriftjane k’ vfaki dobri
rezhi hitre, pa v’ nobeni ftanovitne. Nifo
ftanovitni, ker nifo ponishni; bres korenine
shive vere in globoke ftanovitnofti ni dobriga
fadu. Morebiti ta nauk ravno tebe sadene.
Boshja befeda te vefelt, hodifh delezh flove-
zhih pridigarjev poflufhat, shelifh shiveti po
boshji befedi, tudi nekaj delafh po nji; ren-
der nili ftanoviten, ker fvoje hude volje no-
zhefh popolnama premagati, fe llabih bo-
jifh, fi perlisnjeniga ferza, vilifh med Bogam
in fvetam : fe li potlej zhudifh, de te fliulh-
lijava omore? Profi, jokaj in sdihuj pred Bo¬
gam , de naj ti da ferzhno ftanovitnoft. t S’
ftrahampoflufhaj fvetiga Petra: ,,Tebi bi bilo
bolje poti pravize ne fposnati, kakor po ipo-
snanji refnize od nje odilopiti.” II. Kor. 2, 21.

Boshja befeda ne rodi fadu, ker pade
med ternje; bodezhe ternje sadufhi dobro
shito, in ne pernefe fadu. Ternje pomeni
fladnoft shivljenja ali mehko slavljenje, in
kar koli llabo natoro grefhno vefeli. Shelje
pobogaftvu, nepotrebne fkerbi, mehkoba,
vefelje, in kar je taziga, je bodezhe ternje,

352  —

in ti ubrani po boshji befedi shiveti. t Sveti
Pavel pravi'- „S/iiva je bejeda boshja , motil¬
na in ojj tre ji ho na obe Ji rani reshejoih
mezh , in Jeshe do lothenja dujhe in duha,
Jklepov in musga .” Hebr. 4 , 12. Zhe te ve-
feli le fmeh, petje, lepa podoba, natorno
vefelje, bogaftvo, fladnoil, in kaj taziga;
ljubifh Hrup, odganjafh mozhboshje befede,
in ne bofh svelizhan. 4 Stori, kar ti rezhem:
Beshi pred vfim, kar tvoje flabo telo grefhno
vefeli, ali kar obudi poshelenje soper sapo-
vedi.

Molitev.

O Jesuf! odpuili mi mojo grefhno ne-
marnoli v’ poflufhanji in dopolnovanji fvetih
naukov, ktere li ti is nebef pernefel. Daj
mi gnado ne le s’ vefeljem poflufhati, am¬
pak tudi ohraniti tvoje fvete nauke, in shive¬
ti po njih. Duhovni, tvoji nameftniki, osna-
nujejo zhiilo refnizo, pa njih befeda je prasni
glaf, ako ti f’ fvojo gnado ne pomagafh ; oni
fejejo, paleti  dajeih raiti. Pomagaj meni
in vfim po tvoji fveti befedi shiveti. ^veti
Bernardin! ti fi rad poflufhal svelizhavne nau¬
ke, fi po njih Ikerbno shivel, in jih ognjeno
osnanoval; fprofi meni in vfim gnado f’ fpo-
fhtovanjam poflufhati, in na tanko fpolnovati
nauke nebefhkiga uzhenika Jesufa, de, ka¬
der bomo po njih fojeni, miloil sadobimo.
Amen.

355

XXI. dan vdliziga travna*

t Sveti Felikf kapuzinar.

G

j^reti Felikf je bil rojen na Napolitanfkim
v’ letu i5i3. Njegovi ftarfhi fo bili slo ubo¬
gi na fvčtu, pa slo bogati per Bogu, ker fo
bili fvetiga shivljenja. Sgodaj fo fvojiga otro¬
ka Felikfa uzhili Boga fposnati, in mu flushi-
ti; njih fveti nauki in sgledje fo mu prijet¬
no lilo delali s’ vfo dufho Bogu flushiti. Ka¬
der je bil Felikf dvanajft let Bar, fo ga ftar-
fhi premoshnimu kmetu v’ flushbo dali, ker
ga savoljo veliziga ubofhtva nifo mogli doma
imeti. Pafel je neumno shivino, in delal na
polji. Ta nedolshna flushba ga je vefelila;
smiraj je Boga pred ozhmi imel, in smiraj ga
nolil v’ ferzu ; redno ga je hvalil, mu daroval
fvoje terpljenje, in v’ vlim savoljo njega po-
terpeshljiv bil. Gorezhe molitve je k’ Bogu
polhiljal, de bi od njega gnado prejemal,
nedolshnoft ohranil, in zhedalje poboshnifhi
shivel. Njegove gortzhe profhnje fo bileufli-
fhane, in do fmerti je ohranil nedolshnoft.
Timu fvetimu mladenzhu ni bilo perloshno fe
brati uzhiti, ker ga ubogi ftarfhi nifo pre¬
mogli v’ fholo dati. Tiga je bil smiraj sha-
loften, pa persadevalfi je vlaj poflufhati fve-
te nauke; kader koli je samogel, je poflp-
fhal branje fvetih bukev, in hodil v'cerkev

23

— 1  354  —

boshje befede poflufhat, jo premifhljeval,
in Boga pro(i| po nji shiveti. ( Sofebno rad
je poflufhal od shivljenja fvetnikov, ne is
prasne radovednofii, kakor jih veliko dela,
temuzh de bi po njihsgledih shivel v’ molitvi,
ponishnofti, poterpeshljivofti, zhiftofti, po-
korjenji. Njegova dufha fe je vnemala Bo¬
gu smiraj popolnifhi flushiti, de bi fhel v’
lepe nebela ga vshivat vekomaj. Nevarnoft
:pagle fmerti, is ktere ga je Bog refhil, ga je
napravila fhe veliko poboshnifhi shiveti. ( Shel
je h’ kapuzinarjem, in jih ponishno prx>filv
de naj ga v’ fvojo drushbo vsamejo. Odrek¬
li fo mu to od konza; pa s’ nadleshnimi
profhnjami je dofegel, kar je is ferza shelel.
Prednik klolhtra ga je peljal v’ zerkev pred
podobo krishaniga Jesufa, in murezhe: ,,Glej
tiftiga, po kterim morelh shiveti! Premifli
dobro , zhe bolh samogel vfe dni fvojiga shiv¬
ljenja sraven njega na krishi vifeti.” Po¬
nishno je odgovoril: ,,Uparn Ppomozhjogna-
de.” Minihi fo nekaj zhafa fkufhali njegovo
(lanovitnoft; ali ker je bil k’ vfimu dobrimu
perpravljen, fo ga v’ fvoji drushbi vefelo ob-
dershali.

( Sveti Felikf je Boga smiraj hvalil savo-
Ijo lepe perloshnofti v’famotnim miru mu flu¬
shiti. Ne le sapovedi boshje, ampak tudi od
fvetiga Franzifhka perftavljene je svefto fpol-
noval; bilo mu je vfe to fhe premalo, veliko
vezh dobriga je delal, in ojftreje je shivel,
kakor je bilo sapovedano. V’ dobrim ni nik-

dar pefhal, temuzhzhedaljegorkejfhi priha¬
jal. Njegovapolcorfhinaje bila hitra, voljna
in popolna v’ majhnih in v’ velizih rezheh;
nad feboj je smiraj zhul, de bi hudizhu ne
dal prodora v’ferze; malo je govoril, parad
poflufhal svelizhavne nauhe; molitev ga je
tolika j velelila, de fe nikdar ni utrudil moli¬
ti. Brati ni snal, vender je bil slo uzhen v’
boshjih rezheh. Bil je navajen rezhi: ,,Ne
snam brati, le fhed zherk posnam, pet ru-
dezhih, eno belo ; pa te fo mi sadodi h’ sve-
lizhanju.” Pet rudezhih zherk fo bile petere
rane Jesufove, ktere je smiraj premifhljeval,
debi zhedalje'bolj Jesufa ljubil; bela zher*
ka je bila zhidod Jesufove matere Marije,
ktero je s’ vfo dufho in f’ zhidim slavljenjem
zhadil. De bi lepo zhidod ohranil, Jesufu in
Marii dopadel; je vedno shivel v’ pokorjenih
fvoje telo je fovrashil in pokoril, de bi bilo
leto dufhi pokorno, dufha pa Bogu. Tako
je B^elikf, ako ravno neuzhen, velike modroft
in fofebno fvetod dofegel. Bog je tiga fvoji-
ga svelliga flushabnika povifhal, mu dal
zhudeshe delati, in fkrivne rezhi fposnati.
Bliso fmerti she je bil, pa smiraj v’ ojftrim
pokorjenji. Tako fe je fkerbno k’fmerti per-
pravljal, kakor de bi ne bil nikoli nizh do-
briga Boril. ( Shtiri in fedemdefet let dar>
ofemnajdi dan veliziga travna v’letu 1587, je f’
Ivetimi sakramenti ofkerbljen mirno v’Gofpo-
du safpal. Tudi po fmerti fo fe veliki zhu-
deshi po njem godili.

— 556  —

N a u k;

J

Nekttri nauki od prave bogojlushnojtu

,Sveti Felikf je bil rojen v’ ubofhtvu, v’
fholo ni hodil, je pafel shivino, ali delal na
polji, v’ klofhtru je bil nainetli hlapza; ven-
der je uzhenoft lvetih dofegel, kerfi je f’po-
mozhjo gnade boshje slo persadeval sa fvoje
svelizhanje. Tako daje potrebni nauk kme-
tam in rokodelain, de tudi oni per Tvojim
teshkiin delu uzheni in modri samorejo biti
fvojo dufho svelizhati. Vfak je uzhen, zhe
le Boga ljubi. Njega ljubiti, in is njegove
ljubesni po sapovedih shiveti, je prava mo-
droft, in v’ tem je prava bogoflushnoft sapo-
padena. ( Sveti Pavel uzhi: ,,Ljubite bres
hinavjhine •, fovrashite huclo, dershite fe do-
briga. ,>  Rimi. 12, g. To je prava poboshnoft.
Zhe ljubifh Boga is vfiga ferza, in blishniga
kakor febe savoljo Boga, fi bogabojezh, Pra¬
va bogabojezhotl ni hinavfka, ni zhudna, ni
famovoljna, ni prepirljiva, ni le obetna; am¬
pak ljubesnjiva, modra, mirna, refnizhna,
delavna. Kaj pomaga verovati vfe, per tem
pa kup neumnih vrash imeti ? Kakofhno upa¬
nje je tvoje, zhe malopridno shivifh ? Kako
ljubifh Boga, zhe delafh po fvoji fpazheni
volji ?

Ljubi Boga is vfiga ferza, kteri je vef
ljubesnjiv, ufmiljen, pravizhen, sveft. Lju-
besen do njega je korenina in konez vfiga do-

briga, Ljubi ljubesnjiviga Boga, in ljubi
ufmiljeniga Jesufa is vfe dufhe. Jesuf je per-
nefel ogenj zhifte ljubesni na semljo, in od
te merefh goreti. Zhene ljubifh , bofh pre-
blet; zhe ljubifh, bofh svelizhan. Premifhljuj
bervave rane Jesufove: te naj bodo smiraj
pred tvojimi vernimi ozhmi, babor fo bile
pred vernimi ozhmi fvetiga Felibfa; te osna-
nujejo ljubesen Jesufovo, bi ji ni bilo in ne
bo enabe; te preprizhajo, de je ljubesen Je*
sufova do tebe in do vfiga zhlovefhtva neisre-
zhena, ber je on vfo fvojo nedolshno bri sa
odrefhenje vlih prelil.

Boj fe Boga is ljubesni do njega. De fe
bojifh vfigamogozhniga Boga, bader fo tvoje
dela hude, je lahbo in potrebno: pa to ni
sadofti, ber fe bojifh is ljubesni do febe, ne
is ljubesni do njega; boj fe Boga is zhiftelju*
besni do njega, beshi pred greham, fovra-
shi hudobijo, obshaiuj grehe, ber je Bog,
nefbonzhna fvetoft in dobrota, sanizhevan.
.Strah boshji naj bo tvoj svefti tovarfh, naj
bo varh tvoje dufhe, uzhenib v’ vfim. Boj
fe Boga is ljubesni, in le to je prava bogabo-
jezhoft. .Salomon uzhi: „Boj Je Boga, in
Jpolnuj njegove sapovedi  5 sakaj io j« vej'
zhlovek .” Prid. 12, 1 3 . Ta je Urah fvetih,
in bres njega ni fvetofti, babor .Sirah prizhu-
je: ,,Kdor je bres ftrahu, ne more pravizhen
biti.” .Sirah 1, 28.

Hvali Boga vfab zhaf, v’ferzu, v’djanji,
t’  vfim, per vfib. Kabofhna bi bila troja bo-

358 —

gabojezhoft, ako bi v’ fredi tolika j nesaflu-
shenih darov boshjih nehvaleshen oftal ? Kar
fi, kar imafh, kar dobriga prejmefh, kar
upafh dobriga, ni li vfe od Boga? Bodi mu
tedaj hvaleshen , ne le v’ befedah, ampak v’
djanji in v’ refnizi. Premifli lepe nebela, kte*
re fo ti namenjene, ako mu flushifh, in hva¬
li njegovo miloft. Premifli fvete rane Jesu-
fove, fvete sakramente, darove fvetiga Du¬
ha, vfe dobrote, ktere vshivafh v’ katolfhki
zerkvi, in hvali Ozheta, ( Sina in fvetiga Duha,
Ljubi Boga, boj fe ga is ljubesni, in hvali
ga f’ fvetim shivljenjem ; to je prava bogo-
flushnoft. .Sveti Pavel sapove : ,,Hvalite Bo¬
ga sa vfe rezki, sakaj to je volja boshja
v' Krijtufa Jesufu."  Tef. 5, 18 .

Bodi Bogu pokoren. Popolna pokorfhi-
na do boshje volje prizhuje od tvoje bogo-
-flushnofti. Podversi Bogu fvojo voljov’vfim;
ne grefhi, in brani grefhiti; delaj dobro, in
pomagaj blishnimu delati dobro; v’ Ivojini
ferzu sadufhi sazhetik boshjiga rasshaljenja,
de nizh hudiga proftovoljno ne miflifh * bodi
raji od'vfiga fveta sanizhevan in preganjan,
kakor de bi Boga sapuftil; v’ terpljenji bodi
poterpeshljiv, v’ preganjanji llanoviten ; lju¬
bi in delaj’dobro, zhe ravno hudo prejemal h;
vedno proii gnade fvetiga Duha po Jesufu Kri-
flufu / in prav fkerbno jo hrani.

— 35g —

Molitev.  r  l

O ( C>y I i *' ‘ J. !:» *'.! 'j >»? . £ r' • ?J D (? 15 j  ; i j; • t <>=. :

O ljubesnjivi Gofpod! tifisgoli miloft in
fvetoft, in vfa flushba do tebe je sapopadena
v’ ljubesni. O jek nefrezhni! grosno fim bil
sinoten, in delezh od prave tvoje flushbe j
febi, ne tebi fim shivel; sgolibefede, prdsne
shelje, kako lahko delo fim ti daroval , moje
ferze pa je bilo delezh od tebe; klizalfimte:
j,Gofpod, Gofpod!” pa drusimu gofpodu fiirt
iktshil. Daj mi gnado le tebi s’vfo dufho flu'r
shiti; naj bo v’ meni vfe po tvoji fveti volji,
vfe naj bo tebi pokorno. O fveti Feli-kf! fpro-
fi mi od ufmiljeniga Boga po Jesufu Kriftufn
gorezho ljubesen, f’ ktero navdan vfo voljiaj
boshjo dopolnujem, Bogu dopadem, in v\
nebefa pridem. Amen.

■  <1

r.:::  "" ! ~ .

XXII. dan veliziga travna.

Sveta Afzelina deviza.

t Sveta Afzelina je bila fvetimu Bernardu v"
shlahti; bila je rojena v’letu okoli 1181. Nje^
na bogabojezha mati jo je Bogu v’ dar dala
she pred rojftvam, in je potlej Boga smiraj
profila, de naj ji mogozhno gnado da, de bo
njegova svefta flushabniza. Dekliza Afzelina
je bila le pet let fiara, kader ji je ozhe umeri,

— 5 Go —

in njena poboshna mati je hotla vdora oftati
po fvetu apoilelna Pavia, .Shla je f’ fvojo
majhno hzherjo v’ klofhter, in febe in njo
Bogu v’ dar srozhila. Tudi je fvetiga Bernar¬
da ponishno profila, de naj obe uzhi in vodi
po varni poti v’ nebefhko kraljetlvo. Dekli-
za Afzelina je bila polna gnade; sato je bila
vfa nedolshna, vfa dobra, vfa gorezha, vfa
vdana Bogu. Ubogala je fvojo dobro mater,
tudi rasfvetljeniga uzhenilia, fvetiga Bernar¬
da, ker je vedila, de ni pokorfhine do Boga,
zhe ni pokorfhine do ftarfhev in do Jesufovih
nametlnikov. Po fvetih naukih fvetiga Ber¬
narda je tudi fposnala vifokoft in vrednoti po¬
polne zhitlotli ali devifhtva; torej ga je dala
jesufu v’ dar, de bi le njemu f’ zhifto dufho
in zhitlim telefam flushila. Vedno hvalo je
Bogu dajala savoljo fvete vere, gnade in vfi-
ga,  kar je od njega prejela; neprenehoma
ga je profila, de naj jo zhedalje bolj pofve-
zhuje, de bi bila le s’ njim sdrusbena, in bi
la njemu shivela. Njena lepa dufha je bila
polna ljubesni do Boga; le od njega je govo¬
rila, savoljo njega delala, in k’ njemu Pilila.
Rasfvetljeni uzhenik, fveti Bernard, feni mo¬
gel prezhuditi nad veliko nedolshnotljo in fo-
febno fvetoftjo lete svetle flushabnize boshje;
vedno je Boga hvalil, kteri ji je tako mogozh-
no gnado dal.

.Sveta Afzelina je enkrat po pofhtenim
opravilu nekam fhla. .Slab mladenizh jo fre-
zha, in bersh mu dopade. Ta ji je ko svita

-— 551  —

kazha govoril v' fkirivnofti od fvojiga flabiga
dopadenja do nje; vfe njegove befede fo bile
nedolšhne* pa fo flabo pomenile; fkrivno je
govoril od fvoje grefhne ljubesni do nje, in
jo profil , de naj ga tudi ljubi. Afzelina, ne-
dolshna dufha, na famoti srejena, in vfelej
delezh od perlisnjenih naftav hudobnih, ni
nizh umela; menila je, de on le od kerfhan-
fke ljubesni.govori, in nedolshno miflila, de
druge ni, torej mu odgovori: „Akobofhflu-
shil Bogu, te bom ljubila.” Te befede fo bi¬
le nedolshne, ker fo prifhle is dobre vefii;
pa on jih je drugazhi obernil, in fhe potlej
p eri o shn o Iti ilkal jo perpraviti v’ hudizbeva
naftavo. Dekliza Afzelina je vfe to poveda¬
la fvoji bogabojezhi materi; povedala je zelo
lahko, ker ni nizh fkrivala pred njo, in ker
v’ hudim ni bila nizh sapopadena. Mati, ka¬
der je to saflilhala, je poduzhila fvojo nt«
dolshno hzher. Modro jo je uzhila, de bi je
ne pohujfhala, vender kolikor ji je bilo po-
trebniga fe hudih perloshnoft varovati. Afze¬
lina je fvojo ljubo mater lepo sahvalila, jo
rada ubogala, in fe vfake hude perloshnofti
fkerbno varovala. V’ veliki ponishnofti je
smiraj shivela, de bi zhifta deviza oftala. ,Spo-
snala je po naukih fvetiga Bernarda, de pre-
vsetna deviza ni dolgo deviza , zhe ravno telo
oftane zhifto, dufha ni zhifta; prevsetna de¬
viza bo od nebefhkiga shenina saflifhala : „Te
ne posnam.” Afzelina je bila od hudizba fku-
fhana; pa te fkufhnjave je frezhno prema-

— 562  —

govala s’ molitvijo, ponishnoftjo inp^korje-
njein. Ako ravno je bila vfa fveta, je ven«
der v’ velizim ftrahu shivela; bala fe je slo,
pa tudi: teirdno je upala v’ nefkonzhno miloft
bosbjo, v’ fvete rane Jesufove, in neprene-
hania je dobro delalai Ta svefta flushabniza
boshja je sapuftila fvet, in polna dobriga sa-
flushenja Ihla k’ nebefhkimu sheninu, fhtiri
in fedemdefet let ftara, v! letu ng5»

Nauk.  ‘ t  rg> c;

Od Jkrivniga napeljtvanja v nezhijtojt ,

\ S veta; Afzelina, od fveta odlozliena, ne-
dolsbna in nepohpjfhana, ni vedila, kaj fla-
bi mladenizh v’ fkrivnofti govori; le po na«-
buifvoje ljube matere je fposnala, in slo var¬
no shivela. Ti nifi nedolšhen ko ona; she
vefh, koliko fo ljudje flabi, velikokrat flifhifh
ali vidifh flabo; fam fi morebiti fkufil, kako
fkrivno in svito fo te hotli v’ natlave perpra-
viti: ravno sato bodi slo varen. Natora je
flaba, in ona fe hitro pohujfha; sakaj nezhi-
fto poshelenje ume in raslaga vfe nevarne
fkrivnofti.

Ti fi ne morefh popolnama nesnan biti,
in nili posabil, kakofhen fi bil perve leta fvo-
jiga shivljenja in potlej. Dokler fi bil fhe
majhen otrok, ti je bilo vfe nedolshno, ker
ti je greh nesnan bil. Potlej fi flifhal ali vi-
dil snamnja nezhifte ljube sni, in fi fam p pr

3f5

febi premifhljeval, kaj to pomeni; nifi bersh
na tanko sved.il , vender je fplofhni sapopa-
dik hudiga tizhal v’ tvojim ferzu. Is tiga fo
fe temne mifli obudovale, flaba rariovednoft
te je gnala svediti, kaj to ali uno pomeni f
kako ta ali uni shivi; bal fi fe premifhljevati,
ker ti je veft ozhitala, de je greh , vender fl
premifhljeval, in tudi svedil vfe hudobije.
Kader fo fe popolnama odperle ozhi tvojiga
pokasheniga ferza, ti je le majhno snamnje
oftudne nezhiftofli, le na pol isrezhena befe-
da, le oko, ali kaj drusiga majhniga, shevfe
dopovedalo, vfe rasodevalo, in te s’ gerdim
prijetnim ftrupam napolnovalo. .Skrivne snam-
nja sapeljive nezhifioltL, ktere fi nad drusimi
vidil, fo te fkufhale, in ravno i’ temi fi bil
od hudobnih fkufhan. Te nevarne fkuOmja-
ve fo te napravile ali zhuti in profiti, de bi
va-nje ne pervolil, ali pa fo te napravile po
gerdim poshelenji shiveti. Zhe fi fš ravno
bal fkufhnjave in fkufhnjavzov, in fe jim
ubranil; vender hudo poshelenje ni bilo 1’ ko¬
renino isderto, in morefh slo varno shiveti,
de v’ naltavo nezhiilnikov ne pridefh, ker fi
llab, in drugi fo tudi fiabi. David je ponish-
nofposnal: ,,Na mojim rrtefu nnii sdravi-
ga ni/  Pf. 37 , 8. Tudi ti morefh enako
milliti.

Slo fe varuj svitih napeljevavzov v’ ne-
zhifloft. Ti perlisnjeni fovrashniki fo nevar-
nifhi. od ozhitnih fkufhnjavzov. Neframosh-
rpvi fkufhnjaviz ti je sopern, in fe gabojifh;

— 564  —

pa sviti fkufhnjaviz ti vliva v’ ferze Hrup, fii
ga od konza ne zhutifh, fzhafama pa te umo¬
ri. Ti ne govore bersh neframno, ker fe ne
predersnejo bersh rasodeti, kar miflijo; te
perlisnjeno hvalijo, medeno govore, in pro-
ftora ifhejo v’ tvoje ferze. ( SIadka befeda,
ftrupeno oko.prizhujozhoft prijasniga zhloveka,
in kaj drusiga taziga, flabi tvoje ferze, in
ga perpravlja v’ velike padze. Ljubesen, kte-
ra fe ti pofhtena sdi, je zhedalje mozhneji,
fe pervadifh zhloveka, savesa tvojiga duha
s’ njim pomanjfhuje framoshljivoft, hudo po-
shelenje fe vnema, in ob perri hudi fkufh-
njavi ne bofh obdal, ne bofh obdala. Ni per-
pufheno vfe sapeljivodi popifati; vender vefh ,
ali 11 she fkuiil, fkulila nevarnoft daljnih fkuf h-
njav, ktere blishne podane jo, in napravijo
velike nefrezhe. Zhe tudi lovrashifh velike
grehe, le jih ne bofh ubranil, zhe ne ubo-
gafh : tvoja premehka in premalo framoshlji-
va dufha le boji flabiga zhloveka rasshaliti;
kolikor li ti f lab ji, toliko bo uni hudobnifhi;
tvoj fmeh , tvoja prevsetna nofha, tvojameh-
ka befeda in druge snamnja neumniga ferza
perpravljajo tebi in drusim pot v’ velike gre¬
he in pogubljenje, Nikdar ne posabi, kar
fveti Pavel govori: „Imamo velik saklad
(zhijlojli ) v flabirn teleju."  II. Kor. 4, 7.

Kavno tako je bila sapeljana perva mati
Eva. Hudizb ni bersh rekel: „Jej od fadu,”
temnzh jo je sapeljivo vprafhal: „Sakaj vam
.ji e Bog prepovedal od vfaziga drevefa jedi?’

— 365 —

Eva, ne de bi bila beshala pred njim, je od¬
govorila: „Mi jeva od fadu vfaziga drevefa*
le od eniga nama je Bog prepovedal, de bi
ne umerla.” Pervo hudizhevo vprafhanje je
le pot perpravilo hudi fkufhnjavi; sato je kma-
lo potlej hudizh na ravnoft lashnjivo rekel:
,,Ne bolla ne umerla.” Shena ni bersh po-
polnama verjela hudizhu, vender je nadbosh-
jim shuganjem zviblala; med tem je ogledo¬
vala lepi fad, poshelenje do njega fe je obu¬
dilo, vezhi in vezhi prihajalo, ga je vsela,
in jedla. Ravno tako bo P teboj, akofefkerb-
no ne varujefh; tema bo pred tvojimi ozhmi,
bofh posabil Boga, in grefhil. Veliko je bi¬
lo in bo nefrezhnih, ker fe premalo boje dalj-
niga napeljevanja v’ nezhiftoft. Kdor maliga
ne zhifla, bo fzhafama padel. Varuj fe slo
fkerbno hudobnih salesovavzov, kteri kakor
ptizharji salesujejo in naftavljajo saderge, de
bi ljudi ibvili, pravi Jeremija. 5, 6. Glej,
de v’ njih sadergo ne pridefh!

Molitev .

O Bog, ufmili fe me! Ref, na fvetu je
veliko fkufhnjav, ozhitnih in fkritih ; jeft pa
fim poln flabofti, savoljo ktere fo ini vfe fkufh-
njave nevarne. Moja flaboft je neisrezheno
velika, slafti pa savoljo nezhiftiga poshelenja.
Nezhiftim Ikuihnjavam naproti grem, ali fe
jih ne varujem, in komaj po ftorjenim grehu
fe nekaj ponisham. Moja nar vezhi frezhabi

— 366

bila, ko bi me hudobni sanizhevali, pa lju-
besen fveta me je oblepila; is lete drupene
ljubesni fkoraj ljubim ikufhnjave in perlosh^
nodi, odgovorim vfazimu, ogovorim vfaziga,
fe prevsetno nolim, fe prijasno vedem, meh¬
ko fvarim, in tako fi fkufhnjavze nakopuvam.
O Gofpod! pomagaj mi po profhnjah fvoje
zhifte f lushabnize, (vete Afzeline, de fe bom
viiga fkerbno varoval, karmefkrivno inozhit-
no, daljno in blishno v’ greh napeljuje, de
bom ne le pred fvetam, ampak veliko bolj
pred teboj nedolshno in zhifto shivel. Amen.

XXIII. dan veliziga travna.

,Svela Julita deviza , marterniza.

t Syeta Julita je bila rojena v’ medu Kartagi
v’ Afriki okoli leta 420. Bila je hzhi boga¬
tih ftarlhev; pa v’ fredi bogativa in fpazheni-
ga meda je bila smiraj nedolshna, framosh-
ljiva in zhifta deviza. V’ letu 43 g dvanajili
dan kosoperfka je Genferik, krivoverni kralj,
s’ vojlko premagal mello Kartago. Ni mu bi¬
lo sadolli hifh obropati, tudi zerkvam ni per-
sanefel, in kjer koli je bilo kaj vredniga v’
medu , je vseh ( Sovrashil lilno je katolfhke
duhovne in knese: fhkofe in druge zerkvene
flushabnike je isgnal is deshele; bogatine je

— 36.7  —

prodal v’ fushnoft, in ravno med temi je bife
deviza Julita. Ev,sebi nevernik jo je kupil,
in s’ njo fhel v’ daljno deshelo. t Sveta Julita
fe je podvergla veliki nefrezhi, ktero ji je
Bog perpuftil; bila je v’ fvojim revnim (lanu
popolnama poterpeshljiva, de bi Jesufa po-
fnemala, in fe pofvetila. Defiravnoji je bife
velika kriviza Aorjena, je bila vender smiraj
svefta fvojimu nevernimu gofpodarju. On,
defiravno nevernik, je s’ njo ufmiljeno delal,
in tudi savoljo nje nekoliko fpofhtoval katol-
fhko vero. t Sveta Julita je bila filno pridna
in svellta fvojimu gofpodarju, pa smiraj je tu¬
di Bogu flushila: kader ji je bilomogozhe,
je brala fvete bukve, ali molila, ali premifh-
Ijevala; pogofto fe je podila, in druge do¬
bre dela po mozhi dopernafhala; v’ dobrim
je bila tolikaj ftanovitna, de je nobeden, tu¬
di gofpodar, ni samogel od lvetiga shivljenja
odverniti. ( Se lahko ve, de je med neverni¬
ki , kterim je bilo bogabojezhoft nesnana, mog¬
la predati veliko sanizhevanja; vender fe
boshje flushbe ni framovala, in vefelo je ter-
pela preganjanje savoljo pravize.

Zhes nekaj let fe je gofpodar te fvete de¬
vize s’ eno ladijo blaga namenil na Franzofko,
pa bliso Korsike je vidil trumo nevernikov,
kteri lo lashnjivim bogovam darovali; on in
vil njegovi brodniki fo hiteli na fuho, de bi
bili unih flepih nevernikov daritve deleshni.
Vli ti neverniki fo bili filno vefeli, fo jedli,
pili, fkakali in vpili okoli malika; pa fveta

— 368  —

Julita je oftala t’  ladii, in is ferza njih flepo-
io obshalorala. Felil<f, poglavar tiftiga oto-
ha, jesvedil, de je krifljana Julita v’ ladii
oftala, ker rfe bogove fovrashi. Vprafhal je
njeniga gofpodarja Evsebja: „Sakaj ni tvoja
dekla prifhla nafhiga boga molit ?” Evsebi
mu odgovori: ,,Nikdar je niiim samogel na¬
praviti, de bi bila nafhe bogove molila; ako
bi mi tolika j svefta ne bila, bi jo bilshe sdav-
naj hudo pokoril.” Felikf mu rezhe: „Pro-
-daj jo meni, ali pa ti dam fhteri lushne sa
njo.” Evsebi mu odgovori: „Ako bi mi ti dal
vfe fvoje prernoshenje, bi ne bilo vredno nje¬
ne sveftobe.” Felikf viditi, de s’ lepo nizh
ne opravi, ga jes’svijazho svodih Prijasnoga
je povabil k’ pojedini, ga vpijanil, in bersh
poflal je v’ ladijo po fveto Julito. Ka¬
der fo jo perpeljaii, ji Felikf rezhe : ^Da¬
ruj nafhim bogovam; zhe ubogafh, te bom
odkupil, in pojdelh, kamor hozhefh.” Od¬
govorila je: „,Sim flushabniza vligamogozh-
niga Boga ; vafhe bogove fovrashim.” Felikf
je ukasal vfe lafe ji porovati, in jo hudoftep-
fti; pa Boga je hvalila. Felikf jo je, doklefr
je fhe njen pijani gofpodar fpal, fvojim flu-
shabnikam krishati ukasal. Rada je savoljo
hrishaniga Jesufa na krishi umerla. Minihi
blishniga otoka Gorgona fo njeno zhaftito frnert
svedili; hitro fo fe prepeljali v’ Korsiko, nje¬
no fveto truplo s* vlim fpofhtovanjem fneli
F krisha, ga v’ zholn djali, hiteli nasaj, in
ga zhaftito pokopali.

Od perjiijtnih grejhnih perloshnojt.

( Sveta Julita je bila v’ fpazhenim meflu,
ker je ondi bila doma; potlej je bila prodana
v’ fushnoft, in med neverniki je shiveti mog¬
la. Vfe te perloshnofti ji nifo bile proftovolj-
ne, ampak perliljene in prmorane; torej
ni bilo grefhno v’ njih biti, ker lini dritgazhi
pomagati mogla ko f’ ferzhnim vojfkovanjem,
s’ vedno molitvijo, f’ ftanovitno svetlobo: vfe
to je bilo per nji.

Perliljena perloshnoft fe tifta imenuj.?,
pred ktero fe slo teshko samore beshati, ali
pa zelo ne. Egiptovfki Joshef je mogel flu-
uhiti v’ hifhi nezhille gofpodinje, ker je bil
v’ fushnoft prodan. Otrok ima lahko nevar¬
no perloshnoft doma savoljo zhloveka, kteri-
nvu ne more ilovefa dati. Te in druge take
fo perliljene hude perloshnofti, in te ne ftore
zhloveka kriviga, ako v' dobrim oftane ftano-
viten ; zhe ne oftane ftanoviten, in grefhi, ni
isgovorjen per Bogu.

„Kako, vprafhafh, morem ravnati v’per¬
loshnofti, pred ktero beshati ne morem?”
Zhe fe ti perloshnoft tako nakljuzhi, morefh
slo varen biti, in nikoli v’ fkufhnjavo dovo¬
liti. Zhe ravno nili perloshnofti ifkal, zhe
morefh ravno biti per sapovedanim delu; v’
flushbi, ali kjer fi bodi; ne fmefh v’greh
pervoliti, temuzh fe morefh ferzhno ftaviti,
in ubraniti ko nedolshnl Joshef ali zhifta 4 Su-

—t 370 -—

sana, ali ravno kakor leta fveta devka Julita
in dofti drusih.

„Kaj mi je Boriti, fpet vprafhafh, ako
morem biti v’ nevarni perloshnofti soper zhi-
ftoft?” Zhe morefh biti v’ taki nevarni fkufh-
njavi, boj fe slo, ker fo nezhifte ikufhnjave
nar sapeljivfhi. Prijasno oko, perlisnjen
fmeh , fladke befede , lepa podoba in druge
okolifhine lahko poshelenje vnamejo, in ve¬
liko fhkodo narede. De po dolshnoBi ofia-
nefh Banoviten, nisadoBi le moliti, premifh-
ljevati, in Boga imeti vedno pred ozhmi, te-
muzh delaj tudi, kar ti bom sdaj le povedal.
Ne poprafhuj, ne govori, in ne poflufhaj
nepotrebniga; zhe pa morefh is potrebe po¬
pral hati ali poflufhati sapeljiviga zhloveka,
Bori to le nerad, merslo in malo, de uni ali
nna lahko ve, kaj miflifh. Kader bolla farna
savoljo potrebniga dela, bodi ko fovrashnik
per fovrashniku, ta befeda vfe pove; zhe ni
potreba, varuj fe drushbe sapeljiviga zhlo¬
veka. Zhe drugi ne vedo hudobije tiftiga zhlo¬
veka, bodi do njega vprizho drusih, kakor
fe bogabojezhi kriftjani sadershe v’ drushbi
drusiga fpola. Zhe sapeljiviz fam rasodene
fvojo hudobijo, bersh lvari ali s’ jesnim ob-
lizhjem, ali s’ ojllro befedo, ali kakor previ-
difh dobro; kar pagovorifh, naj bo malo,
ojllro, in tvoj obras naj prizhuje, de je tvo¬
je ferze na tvojim jesiku. Ne prepiraj fe f’
hudobnim; zhe fe prepirafh, mu bofh Ure-

— S 7 1 —

gel, in na sadnje bo morebiti fmeh ali po-
hujfhanje.

Zhe vfe tvoje persadevanje ne pomaga
te obvarovati greha, li dolshan, tudi f’ ivojo
veliho fhkodo, nevarno perloshnoft opuiliti.
Poflufhaj Kriftufa: „Ako te tvoje oko pohuj-
Jha , isderi ga, in versi ga od febe.''  Mat.
18, 9. Zhe ti je haka rezh ali kak zhlovek
ljub ali potreben ko defno oko, nimafh isgo-
vora, ako fe ne lozhifh od tiftiga, kar te po-
hujfha. Zhe imafh pridniga, pa hudobniga
hlapza, pridno, pa neframno deklo; daj jih
od febe, kolikor hitro samo ref h. Tudi zhe
flushifh per hudobnih, pojdi od njih, koli¬
kor hitro fmefh. Bolji je tvoja dufha od vfi-
ga dobizhka. Ako je flushabnik, flushabni-
za, domazhi otrok tvoj fkufhnjaviz, fvari ga;
zhe ne pomaga, povej gofpodarju ali ozhetu,
de fe nevarnoft odverne.

Molitev.

O fveta deviza Julita, kak lep sgled mi
dajefh Bogu svefto flushiti! Ti fi bila, ko fo
vfi drugi, otrok grefhniga Adama, fi v’ fvoji
rojftni desheli med fpazhenim fvetam shivela,
potlej fi bila odpeljana med fpridene never¬
nike; vender nikdar nifi odllopila od flushbe
boshje, smiraj fi bila Bogu svefta, in raji fi
umerla, ko gasapurtila. O Bog! daj mi gna-
do shiveti po sgledu lete tvoje svefte flushab-
nize, in raji vfe terpeti, ko tebe rasshaliti;

24 *

— S72 —

daj mi mozhno voljo vfe fkufhnjave premago-
vati, de pridem v’tvoje kraljellvo, kjer no¬
bene fhufhnjave ne bo. Amen.

XXIV. dan tdliziga travna.

t Sf. Donazjan in Rogazjan brala, marter-
nika.

^Sveta Donazjan in Rogazjan da bila brata,
rojena na FranzoiItim v’meftuNantu (Nantes)
ob zhafu neverniga zefarja Dioklezjana. Do¬
nazjan je bilmlajfhi, vender je pred bil fpreo-
bernjen in kerfhen. Defiravno fbe mlad fant,
je bil vender zhiftiga shivljenja, je vedno
molil, in fe pokoril. Njegova modroft je bi¬
la fofebna, ker je Boga vedno nofil v’ ferzu.
Njegovo nedolshno shivljenje je dopadlo bra¬
tu Rogazjanu; sato je tudi on ljubil kerfhan-
fko vero, in shelel kerd prejeti. Shelel je
bersh kerfhen biti, ker je preganjanje soper
zerkev she bilo napovedano; pa fbkofa ni
bilo doma. Bog mu je gnado dal f fvojo
kervijo kerfhenimu biti, kakor bo rezheno.

Oblaftnik deshele je prifhel v’ meflo Nant,
kjer fta bila ta dva fveta brata doma, in fta
bila bersh satoshena od nekiga flepiga never¬
nika, kteri je nevernimu oblaftniku tako le
govoril: „Mene slo veleli, de li v’ nafhe me-

— 3 7 5  —

fto prifhel, ker jih bofh P fvojo oblalijo h*
flushbi nafhih mogozhnih bogov nasaj per-
pravil, kteri fo od njih hudobno odllopilL,
in nesnaniga KrifluCa molijo. She vefh, de
Donazjan sanizhuje naflie bogove ; tiga nar
prej ukroti, slafti pa, ker je tudi fvojiga bra¬
ta Rogazjana sapeljal. Zhe meni ne verja-
mefh, ti bofta farna povedala.” To govorje¬
nje ni fodniku dopadlo, ker rta satoshena
brata bila imenitne rodovine; vender je k’
febi bersh poklizal Donazjana, in mu re¬
kel: „ 4 Slabo flifhim od tebe, de bogove sa-
nizhujefh, kteri fo nam dali shivljenje ; tudi
fini flifhal, de druge sapeljujefh in odvra-
zhujefh od flushbe mogozhnih bogov.” Do¬
nazjan mu odgovori; „Ne sapeljujem nobe-
niga, temuzh fkerbim jih refhiti is teme, de
bi fposnali in molili praviga Boga, kterimu
vfa hvala gre.” ( Sodnik mu lerdito rezhe:
„Jenjaj prasne govoriti; zhe ne, bofh umor¬
jen.” Donazjan mu ferzhno odgovori: „Ne
bojim fe tvojiga shuganja; boj fe ti, ki lju-
bifhtemo, in fovrashifh luzh.” ( Sodmk ga
je ukasal v’ jezbo vrezhi. Sa tim je bilpokli-
zan Rogazjan, kterimu fodnik prijasno re¬
zhe: „Zhe ti eniga famiga Boga molilh, bo¬
do vfi bogovi na - te jesni; ker fhe nifi ker-
fhen, ubogaj, in zefar in bogovi te bodo lju¬
bili.” Rogazjan mu odgovori: ,,Ti H prej ze *
farja, potlej bogove imenoval, in prav, ker
je zefar vender kaj, bogovi pa nizh.” To
govorjenje je slo rgsshajilo oblaftnika, rekel

— 3 ? 4 —

je fvojim flushabnibam: „Versite ga v’jezho,
bogovam Aorjeno nezhaft bo f’ fvojo bervijo
povernil.” Rogazjan je bil slo shaloAen, ber
je bil pred berfiam vjet, pa brat Donazjan
ga je prijasno tolashil, in potlej molil tabo
le: „0 Gofpod, Jesuf Krifiuf! tebi je mozhna
volja sadoAi, bader drusiga ni mogozhe ; to¬
rej dobrotljivo vsemi terdno vero in refnizh-
ne shelje fvojiga flushabniba, mojiga brata,
in zhe bo jutri s’ mezhem umorjen, Aori, de
bo f’ bervijo opran, ber s’ vodo fvetiga ber-
Aa biti ni mogel.” Vfo nozh Aa molila, in
profila Boga, de naj jima po ljubesnjivim Je-
sufu gnado ferzhne AanovitnoAi da. Drugi
dan je fodnib ubasal oba pred fe perpeljati,
in vprizho velibo nevernibov jima je ozhital
terdobo nju ferza v’ sanizhevanji mogozhnih
bogov. Odgovorila Aa mu: „Savoljo Jesufa
fva perpravljena vfe terpeti; pravizhno je
dati shivljenje tifiimu, od bteriga fva ga pre¬
jela.” 4 Sodnib ubashe bersh oba hudo rasme-
fariti, in obema glavo odfebati. Nju lepa
fmert je bila v’ letu 3o3.

Nauk.

Od Jtrahu in Jile.

,Sf. Donazjan in Rogazjan, brata in mar-
terniba, ravno tabo drugi fveti marternibi fo
velibo terpeli, in umerli sa fveto vero in sa-
povedi boshje, ber fo vedili, deje  dolshnoA

raji umreti, ho grefhiti, .Strah in lila samo-
re kterikrat zhloveka isgovarjati; pa ne tako
pogodo, kakor nekteri mehki kridjani meni¬
jo. De fe ne motijo, je poduzhenje slo po¬
trebno.

( Strah ne isgovarja zhloveka, ako (lori,
kar je farno na lebi hudo. Nikoli ni perpu-
fheno od praviga Boga oddopiti, tudi ne s’
befedo, ali malike moliti k’ videsu; lash,
kriviza, kriva perfega, nezhiftod, ali kaj dru-
siga taziga nima isgovora. Pilat je bil krivi-
zben, akoravno je is veliziga llrahu pred Ju¬
di oddopil od pravize. Zerkvene in deshel-
fke sapovedi fploh ne saveshejo s’ veliko ne¬
varnostjo ali fhkodo, pa tudi te vzhafi. Dolsh-
nod je raji vfe terpeti in tudi umreti, ko
is sanizhevanja soper zerkev pod prelomiti;
foldat more s’ nevarnodjo fvojiga shivljenja
ubogati v’ prid deshele.

Naj bo nar man ji sapoved, nikoli nili is-
govorjen, ako is prasniga drahu, is flabodi,
is framoshljivodi soper sapoved dorifh. Zhe
is flabodi ne fvarifh; zbe i«s drahu pervolifh
v’majhno krivizo; zhe savoljo prijatla lash-
njivo govorifh; zhe fe framujefh poda, ker
fe drugi ne podijo ; zhe fe fmejafh majhnimu
grehu, de bi ne bil od flabih sanizhevan:
kako bofh isgovarjan ? .Svetniki fo nepredra-
fheno shiveli po boshjih in zerkvenih sapove-
dih vprizho nevernikov; kako bofh ti isgo¬
varjan, zhe fe kridjanov frfcmujefh ?

— «3 7 6 —

.Sita, ako je popolna ali nepremagljiva,
isgovarja , zhe dufhagreh refnizhno fovrashi.
Neverniki fo krili jane s’ mozhjo peljali pred
malike, ali jim v’ uda tlazhili jedi malikam
darovane; nedolshni fo oftali, ker (o vfe to
fovrashili. Sgoraj imenovani fveti Rogazjan
ni mogel kerfhen biti, ker fo ga neverniki
prej v’ jezho vergli; aato je bil isgovorjen,
ker je smiraj imel mozhne shelje po fvetim
kerftu. Jetnik je tudi isgovorjen, de ne more
biti per fveti mafhi, ako is ferzabiti sheli. V’
tih in v’ drusih enazih okolifhinah je dobra
volja sadofli. Pa ti morebiti fe prenaglo is-
govarjafh: „Nifim mogel drugazbi, ni bilo
mozh.” Morebiti je bila le kaka nadleshnod,
ali fitna profhnja, ali prašen Urah; vender
pravifh: Nifim mogel drugazbi. Popolna fila
te le takrat isgovarja, kader greh v’ ferzu fo-
trashilh; zhe ti takrat ali potlej greh dopade,
nili nedolshen. Zhe savoljo nadleshnolli ali
prasniga tlrahu prelomifh sapoved, fi hudo¬
ben, ako ravno 11 v’ ferzu shaloften, ker tvo¬
ja volja ni sadoftl Bogu svefta. Ni malo po¬
gubljenih, kteri fo savoljo nadleshnofti dru¬
sih grefhili. Zhe nerad grefhif h, bol h ne¬
rad fhel v’ pekel; vender bofh fhel, ako fe
Vefnizhno ne fpokorilh.

M o l i t e v,

O Bog! ufmili fe me , in odpufti mi grefh-
no flaboft. Vem, moje volje ne more nobe-

— 3 7 7  —

den premagati, de bi hotel, bar nozhem, ali
ne hotel, harhozhem; vendervfaka rezhmo¬
jo voljo premaga, ker je flaba in neflanovit-
na. Ponishno te prolim, dajmignado ferzh-
ne ftanovitnofti, odsheni mojo Ilabod, flori
mozhno mojo voljo, de me ne odverne ne lirah,
ne fila, ne oblaft, ali kaj drusiga od tebe te-
muzh de po sgledu tvojih ivetih Ilushabnikov
Donazjana in Rogazjana, preden bi tebe ras-
shaiil, raji vfe terpim, in vfesgubim. Amen.

XXV. dan veliziga travna,

,Sveli Urban papesh , marternik.

^Oveti Urban je bil od imenitn h flarfhev v’
Rimu rojen. Sbe v’ mladofli je bil gorezh
krifljan, in je , poklizan pred fodnika , ozbit-
no prizhal, de je le katol hka vera edinasve-
lizhavna. Ko je fveti Urban papesh bil, je
Almahi krifljane neufmiljeno preganjal in mo¬
ril. Almalijev flushabnik najde fvetigta Ur¬
bana, s’ njim dva mafhnika in tri dijakone
per grobih marternikov fkrite; hiti, in pove
fvojimu gofpodu. Almahi poklizbe bersh
pred-fe vlih fheft. Ko fveti Urban pred-nj
ftopi, ga Almahi hudo pogleda, in fe sadere
nad njim rekozh : „Je li ta tifti Urban, ki je
she vdrugizh pred fodbo perpeljan, in ljudi

— oy 8 —

sapeljuje?” ( Sveti Urban odgovori: „Jellfim,
in sapeljujem ljudi od hudobije na pot refni«
ze.” ,,Pazh lepa pot, sakrizhi fodnik, hi jih
je savoljo tebe she tolikanj umorjenih na njej,
ker ne molijo malikov!” ( Sveti Urban rezhe:
„Tudi jeft jih ne bom molil; ftori s’ menoj,
kar hozhefh.” Sapovedal ga je odpeljati v’
jezho Ihtiri mile od Rima.

Kriftjani fo svedili, de je njih ljubesnjivi
papesh v’ jezho sapert. Shaloftni hodijo po-
nozhi k’ njemu v’ jezho, ga klezhe shegna
profijo, vfo nozh s’ njim molijo, in Boga hva¬
lijo, in ob soru vli objokani domu gredo.
Kinalo pa ga oblaftnik 1’ tovarfhi vred fpet
pred-fe rezhe perpeljati, in ga ferdito na¬
govarja, de naj maliham daruje. ,,Glej, mu
pravi, ti 11 kriv fmerti Zezilije, njeniga mo-
sha Valerjana in brata njegoviga, in pa toli¬
kanj drusih umorjenih ljudi.” 4 Sveti Urban
rezhe: ,,Kteri fo savoljo katolfhke vere umor¬
jeni, nifo umerli, temuzh shive v’ nebelih
per Bogu.” Oblaftnik ga vprafha: „Zezilija
in Valerjan fta veliko blaga sapuftila, kje je
tifto ?” t Sveti Urban odgovori: j^Sta ga vliga
she pred finertjo ubosim rasdala. Mi kriftja¬
ni ne maramo sa bogaftvo, temuzh ga raji
po ubosih pofhiljamo v’ nebefa.” Na to vpra¬
fha oblaftnik mafhnika, ki fta bila f’ fvetim
papeshem, Joana in Mamilijana: „,Sta tudi
vi dva te mifli?” Ko fta perterdila, de fta;
jih s’ jermeni, na kterih fo bile fvinzhene
kugle pervesane, ukashe neufmiljeno pre-

— 5?9  ~

tepfti, in v’ jezho k’ Urbanu vrezhi, Boga
fta sa to hvalila, in savoljo Jesufa voljno ter«
pela.

Ob mraku pridejo trije (lotniki, Flavjan,
Kalili in Amoni, k’ njim v’ jezho, in prolijo
klezhe fvetiga Urbana: „ ( Sveti ozhe! profi
Boga sa naf, hudo preganjanje bo soper naf.”
.Sveti Urban jim rezhe: „Savoljo tega nikar
ne jokajte, vefelite fe Ihe le raji; po velizim
terpljenji fe pride v’ nebefa.” Ylo nozh fo
Bogu hvalo prepevali, ga molili, in milofti
profili. To viditi in flifhati poklekne varil
Antolin pred papesha, pravi, de tudi on v’
Kriftufa veruje, in profi, de naj ga kerfti.
.Sveti Urban ga je kerftil, po tem tudi birmal,
in ker je ravno prašnik bil, je tudi njafhe-
val, ter njega in tovarfhe obhajal. Ko je
oblaftnik svedil, de je jezhni varh kriltjan,
ga pred - fe ukashe pergnati, in ga fili, de
naj malikam daruje. Pa Antolin tega ni ho¬
tel ftorjti, raji fi je dal glavo odfekati. Po
tem perpeljejo fvetiga Urbana in njegove to¬
varfhe is jezhe pred oblaflnika. ,Spet jih pre¬
govarja, de naj malikam darujejo; pa vfe je
saftonj. Y’ tempelj veliziga malika jih rezhe
peljati, brizhi jih lilijo mu darovati, in ga
moliti; pa fveti Urban je na glas djal: „Boshja
mozh fe fkashi nad tem malikam!” Pertejpri-
zhi je malik padel, in fe na kofze razdrobil;
tudi vezh flushabnikov tega malika je mert-
vih na tla popadalo. Oblafinik, vef prefira-
fhen, sbeshi v’ fvojo hifho. Pa ne, de bi

— 58 o j—

Bil is tega Boga fposnal, in fvojo vrashno ve¬
ro sapuBil, je fhe le, komaj ko je Urah mi¬
nil, bolj zhertil fvete moshe, in ukasal neu~
(miljeno pretepati, naj bolj pa fvetiga Urba¬
na, ker je unim ferze dajal. Eden njih je
umeri od prevelizih bolezhin, drugi fo vnovizh
v’ jezho vtaknjeni.

Tri dni potlej jih oblahnik is jezhe v’
tempelj boginje Dijane rezhe peljati, in sa-
pove brizbam, de naj jih ali permorajo mali¬
ke moliti, ali pa, zhe terdovratni oRanejo,
denejo ob glavo. t Sveti Urban opominja ivoje
tovarfhe, de naj ftanovitni oflanejo. ,,Glejte,
jim po poti pravi, sdaj naf Bog klizhe rekozli:
Pridite k’ meni, kteri fe trudite, rasvefelil
vaf bom! Do sdaj lino Boga le kakor v’ obla¬
ku in serkalu gledali, fkoraj pa ga bomo vi-
dili in gledali oblizhje v’ oblizhje.” Ko fo
pred tempelj perfhli, rezhe (veti Urban bri-
zham: „Kar dofihmal nifmo Borili, tudi sdaj
ne bomo; Borite s’ nami, kar vam je ukasa-
niga.” In glave fo jim bile odfekane. Tole
je sgodilo v’ letu 200.

w a n k.

Od dobriga in Jlabiga koma ali namena.

( Sveti Urban je nevernike fkerbno fpre-
obrazhal v’ katollhko zerkev, de bi svelizha-
nje dofegli, sato fo bili fovrasheni in umor¬
jeni. ^odnik je fvetimu Urbanu ozhital: „Ti

—*■  381  —-

fi kriv njih fmerti.” .Sodnih ni prav govo¬
ril,  ker ne fveti papesh, ampak on je bil kriv
njih fmerti. O, kako rad fpridi zhlovek sa-
popadik dobriga in hudiga, de bi nedolshen
bil! Naj bo tvoje oko vedno v’ Gofpod Boga
obernjeno, njegove hvale ifhi v’ vfim, in mu
bol h dopadel. Bog, pravi fveti Avgufhtin , bolj
gleda, sakaj delafh, kakor pa kajdelafh; on
le v’ ferze gleda, in po njegovim konzu vra-
zhuje. Zhe hinavfko govorifh, kaj medene
belede pomagajo? Zhe govorifh refnizo is do¬
briga ferza, ti bo dobro povernjeno, ako rav¬
no utegne to sopemo biti blishnimu. Oholi-
fhine fe prezhudno premenjujejo, pa konez
more smiraj le eden biti, praviza, refniza, zhaft
boshja.

Kajn in Abel brata fta Bogu darovala;
pa Bog je dopadljivo pogledal Abelnov dar ,
do Kajnoviga daru pa ni imel dopadenja. I.
Mojs. 4,4 — 5 . Sakaj? Sato ker je Abel
bil nedolshen, Kajn pa hudoben. Kavno ta¬
ko fe sdaj godi. Enako sunanje zhefhenje ni
enako per Bogu, teniuzh kakor je ferze, is kte-
riga pride. Zhe Boga molilh is dobriga fer¬
za, mu to dopade; zhe ga molilh le sa Ivoj
telefni dobizhik, mu netlopadefh. Mojsef je
po boshjim povelji r.aredii in povil hal br.ona-
f!o kazho v’ pufhavi, de bi upizheni od kazh
jo pogledali, in osdravljeni bili. IV. Mojs. 28,
8. Ta kazha je pomenila Jesufa povifhaniga
na krish, de bi osdravil od peklenfke kazhe
upizhene. Jan. 5, 14. i 5 . Ezekija, Jerusa-

— 582  —

lemfki kralj, je tifto kazho rasbil, ker fo jo
Israelzi molili. IV. Mojs. 18, I\.  Mojsef, ki
je kazho naredil, in Ezekija, ki jo je rasdro-
bil, fta prav delala, savoljo dobriga konza.
Tedaj enako delo ali govorjenje samore biti
enimu nedolshno, drusimu pa grefhno, ka¬
kor je lian, zhaf, oblaft, potreba, nepotre-
ba, ali po drusih okoiifhinah.

Veliko vezh tazih sgledov je v’ fvetimpif-
mu, kteri fo ti v’ nauk, de dobro premifli
fvoje ferze. Okolifhine fe zhudno premenju-
jejo, in ravno is tiga dobivafh isgovore fe
pravizhniga delati; pa zhuj nad feboj, de te
napuh, nevofhljivoft, lakomnoft, jesa ali ka¬
ko drugo hudo poshelenje ne odepi. lihi
boshje zhafti v’ vlim, in le tako bo tvoje fer¬
ze zhifto. Delaj, kar sapove fveti Pavel, in
bofh frezhen: „VJe v’ ljubesniJtorite .” I.
Kor. 16, 14.

Molitev.

O Bog! sakaj fim vedno nefkerben, in
fe sanafhani na fvojo pravizhnofl. ? To je is
sgoli napuha. ( Svetniki fo feslo bali svijazhni-
ga napuha, in ako bi jim ravno veli ne bila
ozbitala hudiga, fe nifo sanafhali, temuzh fo
v’ ponishnofli in firahu shiveli; jeli pa lim poln
flabod, in vender bres fkerbi. Moja pobosh-
noft je bleso le farisejfka, ker je moje govor¬
jenje, djanje , molitev, ufmiljenje, kvarjenje
in vfe drugo le is lallne ljubesni. Dolihmai

— 3#o —

fim fe tolikanj na fvojo pravizhnoil sanafhal,
de fini nauke od snotranjefvetofti fhtel nepo¬
trebne; niiim poflufhal, in nifim premiflil,
kakofhen lini bil pred teboj. O Gofpod! po
profhnjah fvetiga papesha in marternika Ur¬
bana odpri moje dulhne ozhi; daj mi ponish-
noftinfirah, defefposnam, ifhemtvojezha-
fli, miflim, govorim in delam, kar tebi do-
pade. Amen.

XXVI. dan veliziga travna.

'Sveti Filip Neri.

<,8 veti Filip Neri je bil rojen v’ Florenzi v’
letu i5i5. She njegove perve leta fo prizhe-
vale od folebne prejete gnade, ker nikdar
ni bilo nad njim kaj flabiga. Tako na tanko
je bil fvojim ftarfhem pokoren, de gajevolj-
na befeda lahko napravila, kamor lo ftarlhi
hotli; bil je vfim dober, in s’ vlimi miren;
ne le otrozi, tudi odrafheni fo mu fploh rek¬
li: »Dobri Filip.” Molitev in boshja llushba
ga je slo vefelila, in ravno sato je iovrashil
vfe nizhemernofti fveta. Kader je bil ofem-
najft let flar, ga je bogat kupez , njegov ftriz,
k’ lebi vsel, in mu namenil vfe fvoje veliko
premoshenje; pa bogallvo ga ni nizh vefeli-
lo, temuzh le tiho, kar pomaga v’ nebefa.

— 384  —

Vedil je, de kupzhija napravlja smote; sato
je od ondod fbel v’ Rim, de bi ondi duhov-
fke fhole opravil. Pridno fe je uzhil, in v’
bogabojezhofti je bolj in bolj rahel; shivel je
v’ Rimu, ho v’ pufhavi, v’ molitvah, poftih,
dobrih delih. Tudi v’ Rimu, bakor prej v'
Florenzi, fo mu fploh rekli: „Dobri Filip/
De bi svedil, v’ kteri Han ga je Bog namenil,
je dolgo molil, fe podil, premifhljeval. Nje¬
govo tefelje je bilo dufham blishniga v’ ne¬
bela pomagati; pa*ravno v’ to ga je Bog na¬
menil in pofvetil, de bi bilo veliko dufh po
rijem svelizhanih, Vezh let je v’ famoti shi¬
vel; potlej je doma inozhitno uzhil, pa tako
prijasno in ijubesnjivo, de jevfaziga napravil
bolje shiveti. Tudi je pogofto bodil bolnikov obi-
f kovat,de bi jim pomagal fvoje grehe fovrashiti,
voljno terpeti,in frezhno umreti.Njegov fpoved-
nik, ki je vidil njegovo gorezholl sa svelizha-
nje blishniga, mu je fv.et dal mafhnikovo po-
fvezhenje prejeti, de bi dufham loshej po¬
magal. Bil je fvojimu fpovedniku pokoren.
Potlej je fcrzhnifhi uzhil; pravizhne in hri-
vizhne, bogate in uboge je ijubesnjivo ipre-
jemal, in fkerbno uzhil Bogu flushiti, kar je
tudi dofegel. Mozhne shelje fo fe v’ njem
obudovale iti v’ nesnane deshele nevernikom
osnanovat fvetiga evangelja, pa odfvetovali
fo mu; oftal je v’ Rimu, in ondi fkerbel sa
fpreobernjenje flepih krivoverzov in terdo-
vratnih Judov, kterih ni bilo malo v’ mehu.
Bog mu je dal tih slo veliko fpreoberniti v’

585

katolfhko zerkev. Njegovo fveto shivljenje
in njegovi ljubesnjivi nauki fo po vfim meilu
rasfloveli; tudi veliki grefhniki fo radi hodili
k’ njemu, in ga ubogali. Vezh duhovnov fe
je k’ njemu perdrushevalo, in mu pomagalo
v’ velizim opravilusvelizhanja grefhnikov. On
in njegovi pomagavzi fo bili sm raj per-
pravljeni uzhiti, fpovedovati, in dafham po¬
magati v’ nebefa.

Sdaj je potrebno nekaj fofebniga pove¬
dati od fvetofti letiga svefiiga boshjiga flu-
shabnika. Ljubesen do Boga je bila v’ njem
tako neisrezheno velika, in njegova dufha je
bila tolikanj vneta, de je tudi telo, tako re-
kozh, gorelo od nje. Tudi v’ opravkih in v’
drushbi je Boga pred feboj imel, nikdar ga
ni mogel posabiti, vfe njegove mifli fo le k’
njemu filile; ljubesnjiviga, modriga, fvetiga
ga je nafhal v’ vlim. Do sakramenta prefve-
tiga Jesufoviga telefa je nepremagljivo lakoto
vedno zhutil; nizh velelifhiga in prijetnifhiga
niu ni bilo ko Jesufa prejeti. Kader koli je
saniogel, je po vezh ur vef samaknjen molil
pred fvetim refhnjim Telefam s’ velizim pri¬
dam fvoje dufhe; kader koli je miflil v’ Jesu-
fa, ali ga imenoval, fo fe mu folse vderle,
vef je bil saljubljen v’ njega, miloftijiviga
odrefhenika ; kader je premifhljeval ali govo¬
ril od njegoviga grenkiga terpljenja, mu je
hotlo ferze pozhiti; nemalokrat fe mujeper-
godilo, de je govore od terpljenja Jesufoviga,
od velike mile shaloili permoran, obnehati

— 586 —r-

inogel. Prefladko ime „Jesuf” mvi jehilo nei-
srezheno prijetno, ognjeno in mozhno; ka¬
der ga je imenoval, je vfe gorelo polijem, in
njegova gorezha dufha fe je vidila na obrasu.
Prezhiflo devizo Marijo je fofebno zhafl.il , in
jo fkerbno poiuemal. Tudi je zhaftil vfe fvet-
nike, rad bral popifovanje njih shivljenja, in
ga premifhljeval, debi fe zliedalje bolj vne¬
mal v’ ljubesni do Boga. Njegova velika lju-
besen do Boga je bila perganjik k’ gorezhi
ljubesni do biisbniga. Satojeljubesnjivofpre-
jel vfaziga veliziga grefhnika; ljubesnjivo, pa
tudi pravizhno vfaziga uzhil. Eniga dne pri¬
de k’ njemu rasusdan mladenizh , in gaprofi,
de naj mu pove, kako bi fe fpokoril. 4 Sveti
Filip je bleso vedil, de fo mladenzheve shelje
do pokore fhe flabe, torej mu ni drusiga sa-
povedal, ko to: ,,Vfak dan fedemkrat moli v
zhaft Marije, de sato Boga profi, potlej tla
liufhni, in rezi: Merebiti bom jutri mertev.’
Mladenizh je to sveflo opravljal, zhedaljebolj
ga je fkerbelo, in djal je: „Kaj bi bilo sa
mojo dufho, ako bi ref jutri mertev bil?
Vezhkrat je fhel k’ fvetimu Filipu, ga pollu-
fhal, ubogal, fe fpreobernil, in v’ ojllri po¬
kori shivel. 4 Shterinajft let potlej je umerlj
in v’ fvoji bolesni je nepreneliama govoril:
„0 frezhna ura, ob kteri fim patra Felip a
posnal!” Grefhnikam je bilufmiljen, pan®
de bi jim pregledoval, temiizh de bi jih s’le¬
po perpravil k’ pokori, fpreobernil in sveli-
zlial; to ravno je pravo ufmiljenje. jšvetiFi*

—: 087-

lij) je bil od vfih zhefhen ; vender je bil smi-
raj ponishen. Is ponishnofti fe je odpovedal
imenitnim flushbam, ktere fo mu papeshira-
dovoljno ponujali; zhafti in bogativa ni hotel,
de bi v’ ponishnofti loshej Bogu flushil; v’shi-
vo je bil shalolten, kader koli je bil zhefhen,
in velikokrat je djal: ,,Ako bi od febe miflil,
de fim kaj, bi bil pogubljen.” Ker je bilref-
nizhno ponishen, je bil tudi poterpeshljiv v’
nadlogah, v’ bolesni in v’ vfim. Le volje
boshjo delati fo bile njegove shelje; sato je
velikokrat uzhil: „Ljubi moji! vfa fvetoft ob-
hoji v’ premagovanji fvoje hude volje.” Ta
velik flushabnik boshji je vef flab od flarotli,
od vedniga terpljenja in pokorjenja, ofemde-
fet let flar vefel umeri v’ letu i5g5.

Nauk,

Ljubestn je delavna.

.Sveti Filip Neri je Boga is vliga ferza
ljubil, in njegova refnizhna ljubesen do Bo¬
ga in do blishniga je bila rodovitna dobrih
del. Kratko popifovanje njegoviga shivljenja
obilno prizhuje, koliko je Boril saboshjo zhaft
in sa blishniga svelizhanje. Ljubi moj kri-
Bjan! premifli, ali ref Boga ljubifh. More¬
biti vzhaii zhutifh nekaj dopadenja do Boga,
in vanj klizhefh ; pa to ni sadofti. Ljubesen
do Boga more biti delavna; zhe ni delavna,
*5 *

— 388 —

ni ljubesen; lashnjiva ali premajhna ljubesen
je, zhe is nje ne delafh vfiga, kar ti Bog sa-
pove, ali zhe fe ne varujefh vfiga, kar ti Bog
prepove. Kriftuf pravi: „Kdor me ljubi,
Jpolnuje moje befede.”  Jan. 14 , 24«

^Sleherna ljubesen je delavna. Lakom¬
nik kaj ne dela in ne terpi is ljubesni do bla¬
ga? 4 Starfhi veliko fkerbe sa IVoje ljube otro¬
ke, in vfak fkasuje s’ deli fvojo ljubesen do
zhloveka ali do flvari, ktero ljubi. Ti bi tu¬
di rad in neutrudama delal sa zhaft boshjo,
sa fvoje in blishniga svelizhanje, ako bi Boga
ljubil. Zhe Boga ljubifh; te vfe veleli, in
vfe delafh, kar mu dopade, vfiga pa fe va¬
rujefh, kargashali. Zhe s’vfo dufho ljubifh
Boga, mu ne pravifh le: „Gofpod!” temuzh
vfo njegovo voljo fpolnujefh. Ravno to sa-
pove fveti Janes rekozh: „Olrozhizhi moji!

ne ljubimo le s’ bejedo , ampak  u’ djanji
in v’ refnizi .” I. Jan. 3 , 18 .

s Skufhnja in pri®hevanje ljubesni je pre¬
magovanje fvoje hude volje v’ vfim. Zhe fvo¬
jo voljo Bogu popolnama podvershefh , ga
refnizhno Ijvtbifh. Jesuf, nar fveteji Gofpod
je rekel: , u Sim is nebefprijhel , ne de Jvo-
jo voljo, ampak tijtiga voljo delam, kieri
me je po/lal.’’  Jan. 6, 38. Sato je sapove-
dal moliti: „Sgodi fe tvoja volja, kakor v’
nebelih, tako na semlji.” Zhe ljubifh in de¬
lafh dobro; zhe fovrashifh hudo, infe varu¬
jefh hudiga is ljubesni do Boga; je to fkufh-
nja in prizhevanje ljubesni. Zhe pa lahke

— 089 —

rezhi delafh^ .teshlsih nozhefh ; berfhanfbo
govorifh, pa nefrnmno shivifh; molifh , pa
blishnimu ne odpuftilh; delafh, bar fe tebi
ljubi, pa ne vfiga, bar Bog sapove: le ver¬
jemi, de je tvoja ljubesen do Boga flaba, hi-
navfba, lashnjiva, ni prava ljubesen. Ne po-
sabi niboli slatih befed fvetiga Filipa, ber v’
febi sapopadejo vfe potrebne naube: ,,Otro-
zhizhi moji! vfa fvetofi je v’ premagovanji fvo-
je hude volje sapopadena.”

Molitev •

O Bog! babo fim samogel mergel biti’dq
tebe, bi li sgoli ljubesen in dobrota? Velibo-
brat fim s’ jesibam djal: „0 Bog moj! te lju¬
bim,” pa moje befede fo bile lashnjive befe-
de, ber fim te s’ deli sbalil. Tebe, vfe lju-
besni vredniga , nifimljubil, nevrednim ftva-
rem fim fvoje ferze dal. O Gofpod! shaloft-
no fposnam fvojo hudobijo, in ponishnopro¬
filu, de mi jo odpiliti. Daj mi po fvoji veli-
bi milofti pravo delavno ljubespn, de od tiga
Hadbiga ognja gorim, niboli ne pefham, in
v’ vfim dobrim raftem po sgledu tvojiga go-
rezhiga flushabniba fvetiga Filipa, de te v’
njegovi drushbi hvalim vebomaj v’ nebelih.
Amen.

— 5 go.—

XXVII. dan, veli žiga travna.

t Sveta Marija Magdalena Pazi.

t Syeta Marija Magdalena je bila rojena v’
mellu Florenzi na Lafhltimv’letu 1576. Njen
ozhe je bil Kamil Pazi, bogat in shlahten
gofpod. V’ hifhi fvojih bogatih ftarfhev bi
bila lahko vfe dobrote in fladnofti vshivala,
pa je raji v’ potrorjenji shivela. Majhna fhe
je bila, pa je she modroft llarih imela; vfe
nizhemerne rezhi , ki fo otrokam vfhezh, fo
ji soperne bile, v’ famoti je rada bila, in ni¬
koli ni bila prasniga radovedna; njena fofeb-
na framoshljivoft ji je ubranila viditi, karkoli
saraore drashiti poshelenje, ali pohujfbati
dufho; brala je filno rada fvete bukve, mo¬
lila in premifhljevala; fvojim ftarfhem je po¬
korna bila savoljo Boga; prijasna je bila s’
vlimi dobrimi deklizhi, pa tudi flabe fo jo
fpofhtovale, in nobena fe nipredersnilavpri-
zho nje kaj flabiga govoriti. Bila je fofebno
ufmiljena s’ubogimi; febije pertergovala nar
boljijedi, de bi jih njim dajala. Kader je
bila na kmetih, je kmel hke deklizhe kerfhan-
fkiga uka uzhila, pa tako lepo in modro, de
fo fe vli zhudili nad njo. Njeno nar vezhi
vefelje je bilo moliti v’ zerkvi pred sakramen-
tain Jesufoviga telefa. Tiga nebefhkiga je¬
dila je bila tako lazhna, de je njena gorezha

— o 91 —

dufha od fladkiga pezhenja medlela, Ho je
bila defet lot dara, je vpervizh fhla Id fveti-
mu obhajilu; njena dobra dufha je bila polna
fofebniga vefelja, fofebno gnado ie prejela;
tudi potlej je fofebne gnade od Jesufa preje¬
mala, her je f’ zhido velijo pogofto perftopa-
la k’ boshji miši. Jesufa in Marijo je neisre-
zheno ljubila; ljubesen Jesufovo in zhiftoft
Marije je vedno premifhljevala, in vfedelala,
kar je vedila, de njima dopade. Prav sato
je fvoje devifhtvo Bogu v’ dar dala sa vfelej,
ker je vedila, de imata Jesuf in Marija fo¬
febno dopadenje nad zhillimi dufhami.

Kader je bila fheftnajft let dara, fo jo
njeni darfhi bogatimu mladenzhu v’sakon ob¬
ljubili. Takrat fhe le je rasodela fvojo ob¬
ljubo, in je nikdar nifo mogli od te obljube
odverniti. Potlej je fhla v’ klolhter, de bi
ji bilo bolj perloshno Bogu popelnama flu-
shiti. Ref je to bilo. Vfa fe je dala Bogu v’
dar, Jesufa in Marijo je v’ ferzu vedno nofi-
la; ponishna in pokorna je vfelej bila, vik-
fhala gorezhod s’ pogodnim vrednim obhaji-
lam; sgled je bila viiga dobriga. Akoravno
je bila viloke in bogate rodovine, je bilaven-
der vlim drusim flushabniza, ift jim je po-
nishno dregla, ko dobra hzhi Tvoji ljubesnji-
vi materi. Hudizh, fovrashnik vfiga dobri¬
ga, jo je filno nadlesheval s’ vfimi fkufhnja-
vami, de bi odllopila od boshje flushbe; pa
f’ pomozhjo gnade in fvojim persadevanjem
je nepremagana odala. Pet let je bres pre-

— 592 —

neha to nadleshno vojfhovanje terpelo, pot.
lej je dofegla mir; ne le mirno, tudi vefelo
je Bogu flushila, ker je bila s’ nebefhko flad-
noftjo napolnjena; Ta gorezha flushabniza
boshja je bila fizer Bogu hvaleshna sa to zhi-
fto vefelje, vender je bila fhe bolj terpljenja
lazhna ; sato je Boga vedno profila: ,,Gofpod,
ali terpeti, ali umreti!” Bog jo je uflifhal,
ji dal hudo in dolgo bolesen, de bi bila f’
terpljenjem nafitena, hteriga je bila smiraj
lazhna. Veliko let je bolna leshala v’ veli-
zih bolezhinah; tudi ji je bilo odvseto vfe no¬
tranje vefelje; podobna je bila terpezhimu
Jesufu na krishi v’ britkofti, v' sapufhenji,
v’ pokorfhini do sadnje ure. Jesuf je to fvo-
jo ljubo nevefto is fveta refhil, in vsel v’ ne¬
befhko hraljefivo pet in dvajfeti dan veliziga
travna,, leta 1607, Njeno telo je bilo prej
f-hujfhano in prepadeno od hude dolge bo-
lesni, pa bersh po fmerti je bilo lepo in fvet-
lo, in do danafhniga dne fe nethohljivo
vidi.

N a n k.

Od pogojlniga obhajila ,

.Sveta Marija Magdalena je bila sloshelj-
na fvetiga obhajila, ker je Jesufa s’ vfo du-
fho ljubila; ravno sato ga je s’velizim pridani
fvoje duihe pogollo prejemala. Gorezhod
dufhe in fkerbjja perprava k’ fvetimu obha-

— « 9 « ~

jilu napolnuje dufho s’ vfimi dobrotami. Du-
fha, ktera fovrashi nar manji grehe, je febi
odmerla, Jesufu shivi, in is ljubesni ga sheli
prejeti, prejme fofebno gnado per flehernim
obhajilu. Tazim dobrim dufham fo pogoltne
obhajila popotniza v’ frezhno vezhnoft.

,Sveto refhnje Telo Jesufovo je nar fve-
teji sakrament, perkterimfe prejme Jesufpo
boshji in zhlovefhki natori, tudi njegova
gnada, ako je dufha perpravljena. Ta fveti
sakrament je bil od Jesufa poilavljen v’ fpo-
min njegove velike ljubesni in grenke fmerti.
Obljubil je, de bo per fvoji zerkvi ne le f
fvojim duham, ampak tudi f’ fvojo prizhnott-
jo do konza fveta; ravno sato je poOavil ta
prefveti sakrament. Ta je bolji od fadu shiv-
ljenja, kteriga je Bog tlvaril v’ lredi raja,
ker bi bil fad shivljenja obvaroval le telo pred
telefno fmerti j o, ta fveti sakrament pa obvaruje
dufhoipred vezhno fmerti jo, in ji daje saflavo
vezhniga shivljenja v’nebelih. ( Sam Kriftuf je
govoril: „Kdor od tiga kruha je, bo veko¬
maj skleci.”  Jan. 6, 52. Ne more biti ne¬
potrebno ali nepridno, kar je Jesuf is gore-
zhe ljubesni poftavil. Ta prefveti sakrament
daje mozh dufhi, de frezhno pride v’ obljub¬
ljeno deshelo, v’ nebefa; je bramba pred
fmertnim in majhnim greham ; pomnoshi ve¬
ro , upanje, ljubesen; odjemlje mozh hudi-
mu poshelenju; fklene dufho s’ Jesufam, in
pomaga v’ vfini. To te uzhi in perganja po-

— 3 g 4  —

gollo perftopati ld boshji miši, zli e fi le per-
pravljen.

Porezhefh: „,Tell skelim ta prefveti sa-
krament pogofto prejemati, pa pofvetni oprav¬
iti in moje flabofti mi ubranijo.” Zhe ti po¬
fvetni opravki branijo fe perpravljati k’ bosh-
ji misi j kedaj pa bofh fhel, ker ne bolh ni¬
koli proft pofvetnih fkerbi. Ne le vezhkrat
v’letu, temuzh komaj ob velikonozbi perfto-
pifh k’ Ivetimu obhajilu, ker prevezh sa fvet,
premalo sa tlufho fkerbifh. Glej, de ne bolh
enak pofvetnim povabljenim moshem, odkte-
rih je Gofpod rekel: ,,/Vobeden tijlih mask,
hteri fo bili povabljeni, ne bo moje vezhe*
rje okujil .” Luk. 14, 24. Ravno tako jere-
zhi od flaboft, ktere, prarifh, ti ubranijo k’
fvetimu obhajilu. Ti le s’ njimi isgovarjafh,
pa komaj sadnje dni velikonozhne fpovedi
grefh pred Jesufoviga namelinika, de bi ozbit-
ne framote ne predal; to shaloftno obletniso
vfako leto ponovifh, poboljfhati fe nozhefh,
in potlej fe isgovarjafh rekozh : ,,Moja nevred-
noft mi ubrani?” Ta tvoj isgovor je poln le¬
nobe in hinavfhine. Hodi vezhkrat k’ fpove¬
di, ubogaj fpovednika, shivi kerfhanlko in
gorezhe , de bofh po boshji milofti pogoftni-
ga obhajila vreden.

Drugi porezhe: „Shelim pogodo preje¬
mati fveio obhajilo, tudi vezhkrat v’letu greni
k’ fpovedi; pa fpovednik mi ne perpufte k’
boshji miši.” Kaj je le volja in shelja do fve-
tiga obhajila sadoftna perprava ? Menilh , de

— 3 9 5  -

je vfa tvoja fvetoft ali pravizhnoft pogofto ob¬
hajan biti? Vem, tafveti sakrament pom-
nosbi fvetoft, pa bres snotranje pravizhnofti
kako ga bofh vredno prejel? Ta nebefhka
jed je jed sdravih, ne radovoljno bolnih dufh.
Delaj prej vreden fad pokore * opufti grehe
in grehov perloshnofti, fovrashi in opufti hu¬
dobijo, bodi gorezh v’ duhu, in fpovednik
te bo rad pulhal k’ fvetimu obhajilu. De fe
ne prenaglifh, dobro premifli, kaj pravi fve-
ti Pavel •: j.K&or nevredno je, ali pije, bo
kriv telega, in. kervi Gojpodove.  I. Kor,
11,27.

Pravifh: „Upam vredno opravljati fvoje
obhajila', ker po njih zhutim fofebno dufhno
vefelje. Ljubi moj ! nikar febe prehitro ne
fodi. Vzhafi Bog is milofti rasodeva fvoje pri-
jasno oblizhje, in daje fvojim prijatlam ob-
»hutno vefelje; vzhafi ga fkriva is milofti ali
is pravize. Prezhudna je boshja modroft, in
neisvedljive fo boshje poti, Ravno ta fvetni-
za prizhuje od tiga. Perve leta je po fleher-
nim obhajilu zhutila veliko snotranje vefelje;
potlej je bila vezh let v’ grenkofti. Oboje je
bilo od ufmiljeniga Boga, in oboje ji je bilo
v’ prid. Vzhafi fo bogabojezhe dufhe po fve-
tim obhajilu v’ velizim ftrahu; flepi grefhni-
ki vefelo hvalijo Boga, ker fo bili fpufhenik’
fvetimu obhajilu, defiravno fo febi hujfhiob-
fojenje nakopali. To rasfoditi do zhiftiga pre-
feshe mojo pamet; pa lepo te profim, pre-
mifhljuj fvoje shivljenje, sakaj to bo loshej

— 3g6 —

prizhevalo od tvojih vrednih ali nevrednih
obhajil, defiravno tudi to ni bresvfeteme,
ker brani enim flepota, enim ponishnoft fe
prav fposnati. Profi Boga rasfvetljenja, fkerb-
no premifhljuj fvoje shivljenje, ponishno ra-
sgrinjaj fpovedniku fvojo veh, in delaj kakor
te bo on uzhil.

Molitev.

O ljubesnjivi Jesuf! odpufti mi mojo
grefhno lenobo, is ktere hm fe flabo, in po¬
redko perpravljal k’ tvoji boshji miši. O fve-
ti Duh, shivljenje moje dufhe! napolni jo s’
gorezho ljubesnijo in f’ fveto lakoto do tiga
prefvetiga sakramenta, de ga vredno preje¬
mam. O fveta Marija Magdalena! fprofi mi
gnado fvoje shivljenjepoboljfhati, de nikdar
Jesufa nevredno ne prejmem. ^Sprofi mi gna¬
do Itanovitne pravizhnotli, de, zhe me nagla
bolesen potlazhi, Jesufa vredno prejmem, in
po fmerti vekomaj vsbivam. Amen.,

XXVIII. dan veliziga travna.

p Sveti Juli marternik.

Ob zhafu neverniga in neufmiljeniga zefarja
Diohlezjana je bilo veliko ferzhnih marterni-

— 3 97  —

kov, mofhkih in shenfkih, mladih in flarih,
bogatih in ubosih, vojfhakov in drusih. Med
temi je bil tudi fveti Juli. Bil je ferzhen in
sveft vojfhak v’ desheli, kteri fe sdaj pravi
Bulgarija. Per Makfimu, deshelnimu oblaft-
niku, je bil kerfhanfke vere satoshen. Maklim
ga poklizhe, in mu rezhe: „Je li ref, karmi
je bilo rezheno od tebe, de li kriftjan, in de
bogove fovrashifh ?” 4 Sveti Juli mu odgovori:
„Ref, jeft fim kriftjan, ne fmem legat; kar
lim, to povem.” Maklim mu prijasno rezhe :
,,Ali ne vefh sapovedi nafhih zefarjev, ktere
sapovedo bogove moliti?” 4 Sveti Juli odgovo¬
ri : „Vem sapoved, pa ne fmem, kar oni sa¬
povedo, ker ni perpufheno fe odpovedati
pravimu shivimu Bogu.” Maklim: „Kaj je to
kaj hudiga, malo kadila nafhim bogovam da*
rovati ?” 4 Sveti Juli: ,,Ne fmem rasshaliti Bo¬
ga, in fvoje dufhe v’ pekel obfoditi. She ve¬
liko let fim vojfhak, pa nikdar nifo nafhli
pregrehe nad menoj; v’ vojfki fim bil poko¬
ren in perpravljen umreti sa Ivoje zelarje,
fpodobi fe tudi, in dolshnoft je, Boga ubo¬
gati; svefto fim flushil zefarju, pa tudi Bogu
fim fkerbel svefto flushiti.” Makfim mu pra¬
vi: „Vidim, de li moder mosh, tedaj moli
nafhe bogove.” „Ne fmem , odgovori fveti
Juli, Boga rasshaliti.” Makfim mu sapeljivo
rezhe: „Zhe je bogove moliti greh, ga jeft
na-fe vsamem; ti ne grefhifh, ker jih le od
mene perfiljen moiifh: moli bogove in potlej
g ref h v’ miru.” 4 Sveti Juli mu ferzhno od*

-— 5g8 —

govori %  „Nikdar ne bom fvojiga Boga sapa-
ftil; zhe je moja fveta vera greh pred tvojimi
©zlimi, umori me.” Makfim rasferden mu
rezhe : ,,Kratko, ubogaj, ali umerjefh.” ^ve¬
ti Juli: „,Smerti fini velel; naj pogine moje
telo, de bo dufha svelizhana. Makfim savpi-
je : ,,Ti neumnesh, ki molifh krishaniga zhlo-
veka, in hozhefh sanj umreti!” ( Sveti Juli
mu odgovori: „Jesuf je umeri naf refhiti od
grehov. On je Bog, in kdor fe njega fra-
muje, bo vershen v’ vezhni ogenj.” Makfim:
„Tedaj hozhefh raji umreti ko shiveti ?” ,,Raji
umerjeni, pravi fveti Juli, de vezhno slavim.”
Oblaftnik Makfim ga je obfodil v’ fmert re-
kozh: ,,Juli bodi umorjen, ker je nafhim ze-
farjem nepokoren.” Kader fo ga na fodifhe
peljali, fo ga kriftjani fpremljali in objemali.
Neki bogabojezh vojfhak je k’ njemu perflo-
pil, in mu rekel: ,,Ljubi moj Juli, profim
te, Ilanoviten ollani, de vezhno plazhilo prej-
mefh, in profi sa - me, ker ob kratkim pri¬
dem sa teboj.’ 1  .Sveti Juli ga je ljubesnjivo
objel rekozh : ,,Hiti sa menoj priti v’ nehe-
fhko kraljertvo.” Potlej je profil Jesufa re¬
kozh: ,,0 Jesuf! v’kteriga imenu terpim, vse¬
mi mojo dufho, in poftavi jo med fvoje fvete.”
Bil je sa vero umorjen v’ letu okoli 3o3.

— ^99  —

Nauk,

Ne pomagali f  ne pervolili v' greh.

Oblailnik Mak (im je slo nagovarjal fveti-
ga Julija moliti malike, in je perftavii: ,,Zhe
je bogove moliti greh, ga jeft na - fe vsamem.’’
.Sveti Juli ga ni hotel poflufhati, je ftanovi-
ten obal, in raji umeri, ko odftopii od Boga.
,Se ni zhuditi, de je Maklim tako govoril,
ker je bil flep nevernik; pa zhuditi fejekrift-
janam, kteri, akoravno fo na fvetlobi fvete
vere, isgovarjajo greh, in pomagajo grefhi-
ti. „Ti nimajo isgovora, in grejhe ne le
lijti , kteri hudo delajo  , lemulh tudi iijti,
kteri takim per volijo.''  Rinil. 1, 02.

Nikdar blishnimu ne pomagaj grefhiti.
Ljubesen do blishniga ti sapove s' vfo mozhjo
ga obvarovati greha; kako bolh isgovorjen
zhe mu f’ flabirn fvetain ali drugazhi perpo-
morefh v' greh? Ti bi bil fovrashnik Golpod
Boga, Ivoje dufhe in fvojiga blishniga, bi bil
sapeljivi latan in neufmiljen ubijaviz. Gor¬
je ti, ako bi govoril ko neverni Maklim : ,,Jeft
na-le vsamem ta greh, de bi blishniga na¬
pravil grefhiti.’ Od kod imafh oblaft sapo-
vedi boshje in zerkvene prevrazhati? Imafh
ti premalo fvojih grehov, de fi radovoljno
nakopavafh grehe drusih ? Sa plazhilo fvoje
hudobije bolh prejel vezhno pogubljenje, hu-
ji bo tvoje obfojenje, in od tebe sapeljane
dufhe te bodo klele vfe vezhne zhafe.

- /|00  —

Nikoli ne poflufhaj sapeljivih hefed hu¬
dobnih. Nifi isgovorjen, ako soper sapo-
vedi ali fvojo veli ftorifh na befedo drusih.
De verjamelh uzhenikam katollhke zerkve,
de refnizhni nauhi raspode tvoio temo in tvo¬
je smote, je pravizhno; pa fpet rezhem, de
nifi isgovorjen, ako hudobne poflufhafh.
.Sveti Pavel pravi: „Ako bi angel is nebef
prijhel, vam kaj osnanovat sunaj tiga ,
k ar Jrno vam mi osnanova/i , naj bo pre¬
klet.’’  Gal. 1  , 8. ,Sam hozhefh sapeljan bi¬
ti, in fam.fi kriv fvojigapogubljenja, akohu¬
dobnim verjamefh. Oblaftnik Pilat je vedil,
de fo mu Judje Jesufa is nevofhljivofti v’ ro¬
ke dali; pa is prebojezhiga ferza je pervolil
v’ njegovo finert. Rekel je fizer: j^Sim ne-
dolshen nad kervijo letiga pravizhnigapa
ni bilo ref, Pilat in Judje fo grefhili. Ravno
tako je sdaj. Hudobni nagovarjavzi in pro-
Ilovoljno sapeljani fo krivi; ti in uni bodo
pravizhno povrazhilo prejeli. Le meni ver¬
jemi: nezhiftnik te nagovarja v* oftudno dja-
nje in pravi: „To ni greh , ’ ker gerdiga po-
shelenja tako sheli. Dershi fe rasodetih res-
niz in osnanjenih sapoved, in varuj fe sape-
ljivzov, de bolh vekomaj frezhen.

Molitev.

O Bog! pred teboj ponishno fposnam
fvojo neftanovitnoft in hudobijo. Vezhkrat fini
nafvetoval ali odfvetoval, pa tudi pollufhal

— 4oi —

in ubogal po fvoji (lepoti in (V o ji m poshelenji,
Ali o Gofpod! odpufti mi grehe, daj mi mo-
droft trojo fveto voljo fposnati; daj mi ftano-
vitnoft po tvojih sapovedih shiveti, de nobe«
niga ne pohujfham, in ne poflufham soper
tvojo fveto voljo. O fveti Juli! fproli mi to
gnado od ufmiljeniga Boga po Jesufu Kriftufu,
de po tvojim sgledusveft in nepremakljiv ofta*
nem v’ dobrim. Amen.

XXIX. dan rdliziga travna.

iSf. Mahjim in Ziril otrok, marterniha .

Nad ljudmi vfaziga ftanu in vlake Baroni nam
je boshja previdnoft lepe sglede kerfhanfke
flanovitnofti perhranila. Tak lep sgled bomo
v’ terpljenji Maklim delavza in Zirila otro¬
ka sdaj vidili.

Ob zhali zefarja Dežja, kteri jekriftjane
naj huje preganjal, martral in moril, je bil
tudi Maklim pred oblaftnika Optima perpe-
ljan. Oblaftnik ga vprafha: „Kdo li?” Mak¬
lim odgovori: „ Sim fvojak in kriftjan.” Ob¬
laftnik rezhe: „Kakofhnigaopravila li, f’ zhim
fe shivifh?’’ Makliin pravi: „Delavez lim,
in s’ delam fvojih rok fe shivim.” ,,Ali li tu¬
di kriftjan?” ga na dalje vprafha. Ponishno
mu pove: „Grefhnik lim, vender pa kriftjan.”

26

— 402 *=■

Oblabnik rezhe: ,,Vefh, kaj pobave nafhiga
ze farja ukasujejo, de naj kribjani ne zhalle
fvojiga Boga, temuzh zefarjeve bogove naj
molijo.” Makfihi pravi; ,,Yem, iri sato bo-
jim sdaj tukaj pred teboj.” Oblaltnik rezhe:
,,Daruj tedaj inalikam!” ( Serzhno odgovoriMah-
fim: ,,Nikoli nebom d ruši m daroval, kakor
fvojimu pravimu shivimu Bogu, in v’ nar ve-
zbi frezho ii fhtejem, de fini mu s’ mladiga
smiram llushil.” ,,Sapovem ti, rezhe fodnik,
daruj s’ lepo, ako hozhefh sbivljenje obrani¬
ti; fizer bolh mnoge martre okufil, in na
sadnje umorjen.” ,,Ravno tega , mu odgovo¬
ri, fim she sdavnaj sbelel, de bi fvoje revno
menljivo sbivljenje sa vezhno samenil.”

Sdaj ga fodnik ukashe f’ palizami prete¬
pati, in med pretepanjem ga pregovarja, de
naj moli malike. Pa Mak fim pravi: „Vfe
terpljenje sa voljo Jesufa ni nefrezha sa-rne,
ampak velik dar boshje milobi. Ko bi jebša-
poved fvojiga Gofpoda nefpolnoval, kferih
fim fe is fvetiga evangelja nauzhil, bi prifhel
v’ vezli n o terpljenje.” Ukashe ga oblabnik
raspeti na tesavnizo, s’ sbelesnimi grebeni
shivot mu rastergati, in pezhi na sherjavzi;
in rezhe mu fpet: „Daruj malikam!” ( Sveti
martarnik mu vef voljen odgovori: „Zhe ne
darujem, refhim fvojo dufho; zhe pa daru¬
jem, jo sgubim. t Sej ne zhutimne tepeshev,
ne tesavnize, ne grebenov, ne ognja, ker je
Jesufova gnada v’ meni, in po njej in po
profhnjah fvetnikov, ki fte jih ravno tako

4 Q ^ —"

neufmiljeno terpilizhiK, kakor sdaj mene, bom
svelizhanje dofegel.” ,Serzhnod tega kerfhan-
fkiga vojfhaka je oframotilajkrivizhniga fod-
nika; sapove ga f’ kamnjeni do fmerti pobiti,
ker nozhe nialikam darovati. ( Slushabnil<i to
krivizhno sapoved komaj saflifbijo, kar ga
sgrabijo; vef rastepen, satekel, rasmefarjen
in opezhen je bil. Is metla ga peljejo, in fo
ga-kamnjali. Med tern Makfim, dokler je
bda dufha v’ njem, ni jenjal Boga hvaliti sa
gnado take frezhne inierti.

Zerkev obhaja danafhni dan tudi fpomin
fvetiga Zirila otroka in marternika. Bil je v’
Zesareji rojen od bogatih, pa nevernih dar-*
fhev. Kar fe je s’ njim godilo, vemo is liha
bleso fvetiga Firmilijana, fhkofa v’ Zesareji.
V’ tem pifhe tako le : „Ljubi bratje ! ne mo¬
rem vam samolzhati, kar fe je f’ fantam Zi-
rilam godilo, kako je namrezh martre pre-
terpel. Vezhi mozh, ko je zhlovefhka, kaj!
Bog fam fe je v’ njem voj'koval. Mozh vere
fe je bojevala f’ krivizbnimi fodniki v’ Zesare¬
ji. Vli fo fe savseli nad mladofljo fvetiga Zi¬
rila, in fe nifo mogli nazhuditi nad fantovo
ftanovitnoftjo v’ veri. Vef ognjen je bil saJe-
sufa, in vedno je imenoval fladko ime „Je-
suf.” Saviden, preklinjan in pretepan je bil;
pa sa vfe to fe ni smenil, voljno in vefelo je
terpel, in perpravljeniga fe kasal fhe ve liko
vezh terpeti. Veliko vernih ga jevifoko zha-
Ailo, nekteri njegove dar o hi fo sheleli tudi
taki biti; njegov ozhe pa ga je od hilhe fpo-
26 *

— 4o4 —

dil, in mn ni hotel nizh dati. Nekteri fo ozhe*
tu prav dajali. Ziril pa sa vfe to nizh ni ma¬
ral, rekel je, de, kar fo mu ozhe odvseli,
Je le malo memo tiftiga, kar mu bo vera v’
Jesufa Kriflufa povernila.”

Oblaltnik meila Zesareje je svedil, kako
fe otrok vede. Ukashe ga pred-fe perpelja-
ti, de bi ga s’ ojftroftjo oplafhil. Pa krnalo
fe je preprizhal, de otroka ni tako lahko oftra-
fhiti, ker je vef itVzhen pred njim hal. Ob-
laftnik mu pravi: „Ljubi moj otrok! odpu-
fiim ti tvoje sadolshenje, in tudi tvoj ozhe ti
ga bodo odputlili; vseli v’ Ivojo hifho te bo¬
do fpet, zhe ubogafh, in Jesufa sapuftifh.”
Otrok Ziril je prav modro in ferzhno odgovo¬
ril rekozh : ,,Mene vefeli sa pravizo terpeti;
Bog me bo dobrotljivo ofherbel, in mi dal
lepfhi hifho, kakor je hifha mojiga ozheta.
Odpovem fe vfimu pofvetnimu premoshenju,
de bom bogateji v’ nebefih. Ne bojim fe fmer-
ti, ker bom po fmerti sadobil vezhno shivlje-
nje.” Modro in ferzhno govorjenje tiga (ve-
tiga otroka je prizhalo, de je (veti Duh is nje¬
ga govoril, kakor David pravi: „1 s ujt majh¬
nih Ji ti  (o Bog  /j) savo/jo fvojih Jovrash-
nikov hvalo napravljajh Pf. 8, 5. .Sod¬
nik je otroka Zirila fhe f’ ftraham pofkufhal.
.Svojim flushabnikam ga je sapovedal svesati,
in peljati k’ fmerti; pa na fkrivnim jim je re-
khl: „ ( Strafhite ga, pa nikar ga ne umorite.”
Peljali fo ga do veliziga ognja, in mu rekli:
„AUo bogov ne molifh, te vershemo r’ ogenj.”

•— 4o5 —

Nizh fe ni ognja bal, shelel je zelo v’ njem
umreti. Peljali fo ga fpet pred fodnika, kte-
ri mu rezhe : „Moj otrok! fi vidil ogenj in
mezh; bodi tedaj moder, ubogaj, de poj-
def h v’ hifho fvojiga ozheta.” Otrok Ziril je
fodniku rekel: ,,Sakaj 11 me nasaj poklizal?
ne bojim fe ne ognja, ne mezha, ker shelim
v’ nebefa priti, kjer bo Bog mojevezhno pla-
zhilo. Le hiti me umoriti, de grem is fveta
k’ fvojimu Bogu.” Vil sraven ftojezhi fo fe
slo zhudili nad njegovo ferzhnoftjo, in milo
jokali. ( Sveti Ziril pa jim je rekel: „Sakaj joka¬
te nad menoj ? vi nevede, kam pojdem; pu-
ftite, naj umerjeni, de vekomaj v' nebelih
shivim.” .Sodnik ga je ukasal umoriti. Umeri
je pod nevernim zefarjem Dežjem v’letu oko¬
li 25o enajft let ftar.

Nauk.

Od predersniga upanja,

.  *

.Sveta marternika fta bila polna upanja
v’ Boga, sato tudi polna ferzhnofti pred ne¬
vernim fodnikam. Deliravno je fveti Ziril le
enajft let ftar bil, feni  bal ne shuganja, ne
fmerti. Upanje v’ Boga daje veliko ferzhnoft
vfe terpeti in premagati, tudi hude fovrash-
nike in fmert. Kdor fe vojfhuje sa boshjo
zhaft, naj le upa v’Boga, in bo dobil obilno
pomozh. Mladenizh David je mogozhnimu
Filifhzhanu ferzhno rekel: ,.Ti pridejh nad

— 4 <j 6  —

me s' tnezhem . f' Juliza in J' jhkitam  , /V//
pa nad  - le v ’ imenu Gofpoda vojjhnih trum ,
ktere Ji saframoval  j on mi te bo v roke
dal, in bom trupla Filijhkih voj/hakov
danf dal ptizam in sverinam v’ jed, de vej'
J'vet ve, de Je Bog v Israelu.’  I. Kralj. 17,
45 . 46. To je pravo tipanje v’ bosbjo po-
mozh, kader je vojfkovanje f’ fovrasbnibi v’
imenu Gofpoda in sa njegovo zbali. Zheshi-
rifh, de Bogu flushifh ; zhe prolifh po trio z h
gnade, de bi mu sveft oflal, ali de bifefpre-
obernil: pravupafh, in bofh dofegelj bar
upafh. Zhe li tab, le tipno rezi saDavidam:
),GoJ'pod je moja luzh in moja pomozh,
koga Je bom bal i Gofpod je varh mojiga
shivljenja, pred kom Je bom t rej el d’’  Pf.
26,1.  oC;:

Varuj fe predersniga upanja, her je to
grosno fhbodljivo. Zhe v’ fvojo mozh upafh ,
llabo upafh; zhe upafh v’ nefbonzhno miloft
boslijo, de bi is tiga upanja v’ grehih shivel,
# ali de bi poboro odlalhal, je tvoje upanje
predersno in pogubno. Pa pravifh : ,,Bom
fhe neba j zha ! a fvet vshival, potlej fe boni
fpreobernil; sdaj imam preveliko fbufhnjav,
pot'ej fe bom loshej; eni fo bili tudi veliki
grefhniki, vender fo fe fpreobernili; drugi
fo hudobnifhi od mene, vender fhe shive, in
le lahko fpokore; Bog je nefbonzhno dober,
me ne bo savergel.” Nikar tabo ne mifli in
ne govori, sabaj to je refnizhno prizhevanje
predersniga upanja. 4 Svetniki fo fe bali, in

— 4o.7 —

fe boje; ti pa, velik grefhnik, li bres vfiga
ftrahu? Poilufhaj fvetiga Pavla: „Dcla/te f'
Jlraham in trepetam dele fvojiga svelizha-
nja.”  Filip. 2, 12.

Ljubi moj! sakaj povifhujefh bosbjo mi¬
le fi. k’ fvojimu pogubljenju? Bog je ufmiljen
ozhe, pa ravno sato ga morefh is vfiga ferza
ljubiti. Zhe sanizhujefh bogaftvo boshje mi¬
lo fti, li jeso nakopavafh, ker je Bog poter-
peshljiv, pa tudi pravizhgn fodnik, Zhe ne
jenjafh hndiga delati, bofh ko fhkodljiva
ljuljka vershen v’ vezhni ogenj. Zhe fo nekte-
ri s’ grehi preoblosheni na sadnje dofegli mi-
loft; je veliko vezh drusih, lsteri fo prejeli
po fvoji hudi nehvaleshnolli in terd.ovratnolli.
Kaj fe sanafhafh na gnado, ktero sdaj sani-
zhujefh ? Sakaj odkladafh pokoro v’ prihodni
zhaf, ker pokora in zhaf ni v’ tvoji oblafti ?
Boshja milolt je velika, vender je pogublje¬
nih veliko; tudi ti bofh lahko med nje pri-
fhel, ako ufmiljeniga Boga;pre'dersno sani-
zhujefh, in v’ grehih terdovratno shivifb.
Modri prizhuje : „UJ'miljenje in Jerd jeper
Gijpodu ; fe da jpr oj iti , pa tudi jeso ras  •
livar  < Sirah. 16, 12- ( Sveti Peter pravi:
,, V' dneh Noetovih fo m atove r ni v' vodi
konez vseli, ker f o fe na bos h/o poterpesh-
Ijivojt sana/hali / I. Pet. 3 , 201

Molitev.

O Gofpod! blagor tim tvojim flushabni-

— 4o8 —

Itam, fvelimu Makfimu in Zirilu, kteri fo *•’
te upali, in 1’ tvojo pomozhjo vfe fovrashnike
premagali. Pa oni fo prav upali v’ tvojo po-
mozh, ker fo fkerbeli in fe vojfkovali sa tvo¬
jo zhaft: jeft pa fim do sdaj upal v’ te, in de¬
lal soper tebe; fim upal plazhilo fvetnikov
prejeti, in fim shivljenje hudobneshev pofne-
inal; ker fi me dobrotljivo ohranil, fim te
hudobno sanizheval. O velika je moja hudo¬
ba! ^ovrashim jo, poboljfhati fe hozbem.
Pomagaj mi f’ fvojo gnado, de ne obupam,
in de predersno ne upam; pred ftolam tvoje
milofti te klezhe profim, ne saversi me; mo¬
ja hudobija ni vredna milofti, pa tvoja mi-
loft je vezhi od moje hudobije; upam v’ te,
in persadeval fi bom tvoje milofti fe vdeleshi*
ti. Amen.

XXX. 3an vdliziga trama.

*

‘Sveti Ferdinand ,  ,Shpanjhi kralj.

^Syeti Ferdinand III. kralj tiga imena, je bil
rojen na 4 Shpanfkim v’ letu 1197. Njegov
ozhe je bil imenovan Alfons VIII. in njegovi
materi je bilo ime Berengarija. Bil je v’ ka-
tolfhki veri in v’ fvojim vifokim ftanu prav
fkerbno srejen. Bog mu je dal fofebno gna-
do bogabojezhe shiveti; tudi mu je dal veli-

— 4og —

ho ferzhnoft vfe krivizhne fovrashnike pre*
magati. Bog je povifhal tiga fvetiga kralja
k’ odrefhenju fvojiga verniga ( Shpanfkiga ljud-
llva in k’ rasfhirjenju katolfhke vere. ( Sveti
Ferdinand je bil drugi Juda Makabej, boga-
bojezh in frezhen soper hude fovraslinike
boshjiga imena. Le devetnajft let fhe le je
bil (tar, ko je kralj bil poftavljen. Deliravno
je bil kralj, je vender fpofhtoval in ubogal
fvojo ljubo mater, tudi fpofhtoval in ubogal
duhovne; tudi je ljubil ko fvoje otroke fvoje
podloshne, in jim s’ vfo mozhjo pomagal. Bil
je bogabojezh, pravizhen, ufmiljen , ferzhen ,
poterpeshljiv, ponishen. Sato fomuvfi, fhe
shivimu: „ t Sveti kralj” rekli. Ob njegovim
zhafu je bilo vezh delov t Shpanfke deshele
pod oblatijo hudih fovrashnikov Jesufoviga
imena, kteri fo bili lilno mogozhni; vender
je fveti Ferdinand s’ boshjo pomozhjo vfe
premagal. Premagaviz je bil, ker fo ga nje¬
govi vojfhaki ljubili in ubogali; premagaviz
je bil, ker je upal v’ Boga, in njemu flushil.
Ta fveti kralj fe je fkerbno perpravljal na
vojfko, vedno Boga prodi, de naj mu poma¬
ga, in slo fkerbel, de bi njegovi vojfhaki
pravizhno shiveli. Po premaganji ni febe
nikdar hvalil, ampak Boga vojfknih trum,
kterimu vfa hvala gre. Kader fi je s’ vojfko
kako mefto ali deshelo podverge!, kjer fo
krivizhni fovrashniki gofpodovali; je fkerbel
hatolfhko vero, fhkofe in zerkve fpet pofla-
viti, de bi bil Bog moljen. Kar tiga fvetiga

kralja nar boi j povifhuje, je to, deje bil med
velizimi opraviti smiraj mirniga ferza, smiraj
bogabojezhe dufhe. Nikdar ni posabil Boga,
dolgo je molil, fvojim vojChakam ravno to
perporozheval. Defiravno ufmiljen, je ven-
der bndobne ftrahoval, ker je vedil, de je
ufmiljenje bres pravize krivizhno ufmiljenje.
Zhe kriviznniki nifo ftrahovani, je Bog huje
rasshaljsn, in fo nedoishni nadleshevani, kar
ni prav.

Dobri pravizhni in ferzhni kralj Ferdi¬
nand je nevarno sbolel; pa kakor jevfelej bil
Bogu pokoren, tako tudi v’ bolesni. Huda
bolesen mu je napovedovala blishno fmert;
sato je poklizal k’ febi fvojiga pervorojenza,
Alfonsa, :n mu ljubesnjivo rekel: „Moj fin!
ikerbi vfelej sa katolfhko tero, fpofhtuj tvo¬
jo mater, bodi namefti ozheta tvojim mlaj! hira
bratam, pravizhno gotpoduj, Boga te boj,
njemu llushi, in ne bolh nikdar sapufhen.”
Potlej je hotel previden biti f’ fvetimi sakra-
menti. Pa preden jih je prejel, je hotel t’
pomozhjo drusih is poftelje o (la ti; klezhe je
molil Jesufa v’ sakramentu, in je ozhitno po¬
vedal vfe poglavitne refnize katolfhke zerkve.
Kader je bil bliso frnerti, je tako le molil:
„0 Gofpod Jesuf! nizh nitim pernefel, in nizh
ne bom odneiel; vsemi mojodutho, in po-
ftavi jo med tvoje fvetnike savoljo saliushenja
fvoje grenke finerti.” ( Shkofje in drugi to
molili okoli njegove poftelje, de bi mu od Bo¬
ga fp rotili frezhno fmert ; kralj jih je profil

— 4 n —

fhe perhaviti sahvalno pefem v’ sahvalo vfih
prejetih gnad. Vfe je jokalo po fmerti tiga
dobriga kralja. Umeri je tridefetidan velizi-
ga travna leta 1280.

•itn v)m*i Uti-*,  ft

Nauk.

Bo g ah oj c ih oj l bogatinov in vojjhakov je
nar prijeinijhi.

,Sveti kralj Ferdinand je fkerbel sa fvoje
kraljeflvo, fe je mogel vojfkovati f’ hudimi fo-
vrashniki; vender je Bogu flushil, in fesve-
lizhal. On uzhi, de fe vfak, ako ravno jev’
velizih fkerbeh, samore svelizhati. Z h love k,
obdan od pofvetnih fkerbi, teshko Bogu flu-
shi; pa ravno sato je njegova fvetoft lofebne
hvale- vredna.

De je ubogi ponishen, ga she ubofhtvo
fkoraj permora fe ponishati; de fe reve s h In, e
hvali in ne povil huje, je lahko, ker ima fvo-
jo revfhino pred jjozhmi; de je njegovo telo
loshej dufhi pokorno, ga she teshke dela in
vedno terpljenje pomagajo pod pokorfhino
devati. Sato fo bogatini in mogozhni jlveta
vezhi hvale vredni, ako bogabejeshe shive ,
ker bogaftvo, mogozhnoh, oblah veliko pe-
pokojnih fkerbi nakopava, in fladnofli fveta
ponuja. Zefarji, kralji, mogozhni in bogati¬
ni fo fofebne hvale vredni, zhe fo ponishni
v’ veliki oblafti; zhe neumno fveta ne ljubijo,
ako ravno bi lahko vfe njegove dobrote vshi-

- 412 —V

rali; zhe shive v* pokorjenji, ako ravno fov 5
obilnofii. Bogaftvo, in oblaft pravizhniga je
rfim v’ prid, ker je pomozh revnih, podpo¬
ra flabih , bramba preganjanih ; dober sgled
njegoviga bogabojezhiga shivljenja iilno fhi-
roko fega, in k’veliko dobrimu perpomore.
Modri pravi: „i Blagor zhloveku, /deri ni  v'
denar in v' sa/nge fvojiga upanja poftavil
4 Sirah 3i, 8. Ref, blagor mogozhnim in bo¬
gatim, kteri imajo vfiga obilno, vender le v’
Boga upajo, le po nebefhkim kraljedvu hre¬
pene; ravno sato fo fofebne hvale in plazhi-
la vredni.

Bogabojezhofl vojfhaka je Bogu in ljudem
nar prijetnifhi. Vojfhak poln vere v’ pravi-
ga Boga, svetlobe do fvojihoblaflnikov in pra-
vize v* vfirn ne more nikdar prehvaljen biti.
Bogabojezh , sveti, pravizhen, ufmiljen, po-
nishen vojfhak je Bogu in ljudem ljub. Ka¬
ko lepo in savsetno je viditi vojfhaka ponishno
moliti, framoshljivo fe vedi, braniti nepre-
moshniga pred krivizo? Zhatlita flushba je
ia, fofebno zhe je sraven dolshne svetlobe do
oblaflnikov tudi bogabojezhofl.

Blagor desheli, v 1  kteri bogabojezh po¬
glavar gofpoduje. .Sveto pifmo prizhuje , de
fo bogabojezhi kralji fvojim podloshnim veli¬
ko perpomogli v’ bosbjo flushbo, de fo oni
in deshelani bili frezhni. Tedaj savoljo boshje
sapovedi in frezhe vtih je dolshnoft Boga pro¬
fiti, de naj modre in pravizhne oblallnike da-

— 4*3  —

ja, de bi pod njih obladjo mirno, pravizhno
in bogabojezhe shiveli.

Molitev .

O Bog! ponishno te profim, vodi pogla¬
varje deshele, njih vojfhake in mogozhne
fveta f’ fvojim duham, de po ohladi, ktero
fo od tebe prejeli, bogabojezhe, modro, ufmi-
ljeno, pravizhno gofpodujejo. Sahvalim te ,
ho nam dajefh katolfhke obladnike, pod kte-
rih obladjo bres vliga Itrahu lahko Bogu llu-
shimo, in kteri nam tudi farni v’ boshjoflush-
bo pomagajo, ker fo bramba zerkve in vliga
dobriga. Koliko fo pervi verni pod obladjo
nevernih oblaftnikov terpeli! Hvala ti bodi,
o ufmiljeni Gofpod! ker je sdaj fveta katol-
fhka vera v’ zhadi tudi per mozhnih fveta.
Ne le tvoje in tvoje zerkve sapovedi, tudisa-
povedi nafhih deshelfkih obladnikov prepo¬
vedujejo hudo, in sapovedujejo dobro. Vli-
gamogozhni kralj nebef in semlje! ohrani naf,
obvaruj naf lile fovrashnikov, daj nam tebi mir¬
no flushiti. Amen.

XXXI. dan veliziga travna.

,Sveti Kanzjan in tovarjhi marterniki.
(.'Sveti Kanzi, Kanzjan in Kanzjanila fo bili

4i4 —

r’ Rimu rojeni od imenitnih in /lino bogatih
darfhev, v’ shlahti zefarju Karinu fo bili*
V’ mladofli fo fe fvete batolfhhe vere uzhili
od fvetiga Prota, in vli vneti fo sa-njo bili.
Zefar v’ Rimu da povelje kriiljane martrati
in moriti, aho ne bodo malikov molili. ( Sveti
uzhenik Prot jim je fvetoval is Rima pobegni¬
ti, de bi revnim in ubosim saniogli fhe vezh
zhafa pomagati. Ubogajo ga. Prodali fo fvo-
. je hilhe in drugo blago, kar fo ga v’ Rimu
pofedli, in denarje rasdelili med uboge; tu¬
di flushne, ki fo jih veliko imeli, in ki fo jih
bili is nevernikov v’ krifljane fpreobernili, fo
vfe fpudili, preden fo is Rima fhli. Prebi¬
vali nekoliko zhafa fo bliso Rima na fvojih
pridavah, potlej pa prifhli do meje Kranjfke
deshele, in obdali v’ medu Akvileji, kifemu
po rial'hi m jesiku Aglar pravi. Tudi tukaj fo
veliko pridav in ladnin imeli. Ali fhe huji
preganjanje ko v’ Rimu je bilo; vfe jezhe fo
bile polne poklonjenih kridjanov, kteri fo
vfiga hudiga konez jemali. Med temi je fveti
Krisogon savoljo pofebne kerfhanfke modrodi
in popolnamadi nar bolj flovel. Njeganajti in
viditi fo vli gorezhe šhelje imeli , in ifkat ga
gredo f’ fvojim fvetim uzhenikam. Ponozhi
pridejo do jezhe, kjer fo kridjani sdihovaii
po uri, ktera jih bo od fveta lozhila, in s’
Jesufam vezhno fklenila; s’denarji podkupi¬
jo varha perjezhi, de jih va-njo pudi vernih
uterdovat v’ veri. Ko fo v’ jezho prifhli,
vprafliajo po Krisogonu; pa kridjani jim od-

— 4 to —

govore: „Krisogon je she pred fhefl in tride-
fet dnemi savoljo (Vete vere s’ mezhemumor-
jen, in mathnik Zojil je njegovo truplo poko¬
pal.” Hvalili fo vfo nozh Boga, de je fvoji-
ga prijatla in flushabnika tako ferzhniga fto-
iril, in mn perloshnoh dal sa vero umreti.
Tudi saperti kriftjani fo s’ njimi Bogu hvalo
peli; eden drusiga fo v’ veri uterdovali, in
fi ferzhnoft dajali raji umreti , Irakor pa vero
satajiti. Ko sjutraj is jezlie pridejo, osnanu-
jejo Jesufa po vfim mehu, in v’njegovim ime¬
nu osdravljajo bolnike. Veliko nevernikov je
vidilo njih zhudeshe, jih poflul halo, in fe fpre-
oberniio.

Oblahnik je, fe ve, to kmalosvedil. Bri-
zhev poihlje do njih , in jim po njih sapove
malikam darovati. Milo fo proti nebefam po¬
gledali, in jim odgovorili: „Mi ne darujemo
malikam, sakaj pilano je: Vfi maliki never¬
nikov fo vragi, in le on je Golpod, kteri je
nebo in semljo in vfe hvaril. In vli, ki ma¬
like delajo, in ki va - nje saupajo , lo jim (ma¬
ki. Le pojdite, od koder he priihli, in po¬
vejte oblaftniku, de raji umerjamo, kakor
de bi Jesufa sapuhili, kterimu od mladih dni
flushimoi” Dnlzi, meh ni poglavar, le ne
predersne jih umoriti, ker fo bili viloziga ro¬
du; do zefarja pil he v'Rim , in ga v p ral ha ,
kaj mu je lloriti. Zefar mu odgovori, de>
zhe nikakor malikam darovati nozhejo, naj
jih le ukaslie umoriti.

— 416 —

Eniga dne fe peljejo vfi fhtirje is melisi
k’ grobu fvetiga Krisogona molit, in ga pro¬
fit, de naj jim od Boga fprofi mozh blishne
martre ftanovitno preterpeti; sal<aj bilo jim
jev’ perkasni rasodeto, de bodo ravno na
tifiim meftu marternikov krono dofegli, kjer
jo je fveti Krisogon. Prezej je svedil mellni
oblaftnik, de fo fe odpeljali. Menil je, de
fo sbeshali, in naglo pofhlje .Sifinja s’ brizht
sa njimi. ( Serzhni prizhevavzi Jesufove vere
pokleknejo na grob fvetiga marternika, in
molijo tako le: „Gofpod Jesuf Hrifiuf, vliga-
mogozhniBog! pofhlji nam fvojiga angelja na
pomozh, de bodo vii malikovavzi oframoteni.
K’ tebi klizhemo, o Gofpod! ohrani naf, de
bomo flanovitno prizbali k’ zhaili tvojiga fve-
tiga imena in v’ poterjenje vfih, kteri v’te
Verujejo, de bodo tudi malikovavzi prepri-
zhani, de fi le ti fam pravi Bog, kterimu tu¬
di angeli fiushijo.” 4 She fo klezhali in molili
na grobu, kar brizhi do njih pridejo, in jim
ferdito veljevajo malike moliti. Odgovorili
fo jim: „Tega ne bomo nikoli ftorili; le pra-
viga Boga bomo vedno molili, kteri je nebo
in semljo in vfe, kar je, ftvaril.” Tudi fo
ferzhno rekli, de bodo vfi malikovavzi v’ vezh-
ni ogenj versheni. Na ta odgovor fe je t Sifi-
ni fiogotil, in ferdito brizhem sapovedal, de
naj jim glave odfekajo. To flifhati sasheno
vefelo hvalo Bogu, pokleknejo in molijo f’
povsdignjenimi rokami: ,,Gofpod Jesuf Kri-
ftuf! ti fi rekel, de fvoje svefte flushabnike

— 4*7  —

tako ljubifhko ozheta in mater; tebe profimo,
ki ii sa zliafno vezhno, sa menljivo nemenlji-
vo, sa posemeljfke dobrote vezhno nebefhko
shivljenje obljubil, poglej sdaj v’ tej uri is
fvojih lepih nebef na naf, vsemi nafhe dufhe
k’ febi in perdrushi jih fhtevilu fvojih isvolje-
nih fvetnikov. Ti ii pravi edini Bog, tebi bo¬
di zhaftnavfevežhnezhafe! ’ Kader fo „amen”
isrekli, fo fe po bratovfko objeli in kufhnili,
in li vefeli glave odfekati dali. Prejeli fo kro¬
no vezhniga shivljenja v’ letu 3oi. Njih fve-
te trupla je poboshni mafhnik Zenon zhaftito
pokapal sraven groba f. Krisogona sunaj me¬
ha un k ra j reke .Sozhe, kjer fo posneje zer-
kev fvetimu Kanzju k’ zhafti fosidali.

Nauk.

Od Jlabe Ijulesni do febe.

.Sveti Kanzjan in njegovi tovarfhi mar-
terniki fo febe le fveto ljubili, sato fo lahko
sapuftili premoshenje, fo bili ferzhni v’ pre¬
ganjanji, in fo tudi raji umerli, kakor de bi
bili od Boga odftopili. .Sveta ljubesen do fe¬
be je isvir vflga dobriga, flaba ljubesen do
febe je isvir vliga hudiga. Kdor febe fveto
liubi, fkerbi le dufho svelizhati, je perprav-
Ijen vfe, tudi slavljenje, dati sa nebefhko
braljeftvo; kdor febe flabo ljubi, ne mara sa
gnado fvetiga Duha, in ne fkerbi sa svelizhn-
n je, de le pozhutkam ftreshe, mu je sadolli.

27

— 4*8  _

Varuj fe prav fkerbno flabe ljubesni do febe;
zhe ta v’ tebi gofpoduje, bofh vekomaj nefre-
zlien. Sebe flabo ljubiti je nar huji fovrafh-
tvo. Modri uzhi: ,,Nikar po Jbojim poshe-
lenji ne shivi, in odvtrnife od fvoje volje"
.Sirah 18, 3 o.

.Slaba ljubesen do febe je sazhetilc vfiga
hudiga. ,,.Sebe pregrefhno flabo ljubifh,
pravi fveti Avgufhtin, zhe Boga ne ljubifh.”
Zhe Boga ne ljubifh, ne morefh febe savoljo
njega ljubiti; zhe febe ne ljubifh, savoljo Bo¬
ga, ljubifh febe flabo, ker fvojimu hudiniu
poshelenju flushifh, in fi vezhno pogubljenje
nakopavafh. Ako febe flabo ljubifh; le po-
zhutki gofpodujejo, fkufhnjave te gonijo,
kamor hozhejo, in vfe ftvari fo ti fhkodljive.
Nezhilloft te lahko omaga, ker bolj ljubifh
telo ko dufhe; poshrefhnolt ti je ljuba, ker
febe mefeno ljubifh; pravizo in krivizo obra-
zhafh po fvojilakomnofti, ker fvet ko malika mo-
lifh. Molifh le, de bi Bog pomnoshil tvoje
premoshenje; zhaftifh fvetnike, de bi ti zhaf-
no frezho fprofili. Nobena rezh ni tolikaj fve-
ta in dobra, de bi ne bila lpridena od lahne
mefene ljubesni. Zhe febe fveto ne ljubifh,
tudi blishniga ne morefh prav ljubiti: ga lju¬
bifh is nezhiftofti, ker je drusiga fpola; ali
is lakomnodi savoljo fvojiga dobizhka, ali nar
torno, ker ti je vlhezh, ali is drusih malo¬
vrednih namenov. .Slaba ljubesen do febe
uzhi prekanjene svijazhe, gerdo hinavfhino,
krivizhne dela in neisrezheno veliko hudiga.

— 4 »9 —

<Nil«oli ne i>ofli ftanoviten v’ pravizi, v'  refni.
zi, v’ dobrim, ako ne premagafh mefene lju-
besni, ker bofh vfe rezhi obrazhal po fvojini
laflnim telefnim dobizhku, ali po fvojim fpri-
denim ferzu ; bofh prijatel ali fovrashnik, hud
ali dober, ufmiljen ali neufmiljen, ne po
rolji boshji, ampak po fvoji hudobni volji.
She sdavnaj prej je fveti Pavel pravil, de bo
is flabe ljubesni do febe veliko hudiga. ,,V’
poj/ednjih dneh bodo nevarni zhaji; sakaj
bodo ljudje, kteri bodo febe  ( neumno") lju¬
bili , lakomni , bahazhi, prevset/ti , hudob¬
ni j'  II. Tim. 3 , 1 . 2 .

Kaj ti samore pomagati laftno mefeno lju-
besen premagovati ? To le ti samore poma¬
gati. Pogofto premifhljuj rasodete refnize,
proli gnado, ponishen bodi, in zhuj nad fe-
boj. Premifhljevanje rasodetih refniz te bo
napravilo, de bofh fvoje flabo telo pokoril,
in mu nikoli ne ftregel soper sapovedi; zhe is
ferza profifh gnado, jo bofh dofegel, in š'
njeno pomozhjo shivel po duhu; zhe fi poni¬
shen , fe ne bofh neumno sanafhal na fvojo
niefeno modroll, temuzh bofh dobro premi-
flil, ktera je dopadljiva volja boshja; zhe
bofh zhul nad feboj, fvoje milli in dela dobro
premiflil, bofh loshej fposnal refnizo. Vojfkuj
fe soper laftno ljubesen, de pravshivilh, in
Bogu sveft oftanefh.

*

2 7

—- 420 -—

Molitev .

O Gofpod Jesuf! ti fi me uzhil, in mi
sgled dal Tebi odmreti, in de bi te raji ubo¬
gal, fi mi obljubil vezhno svelizhanje; ven*
der fim hodil po gladki in fhiroki poti laftni-
ga dopadenja, po kteri fo neverniki hodili.
Moje hudobno nagnjenje mi branite pokoriti,
fe vftavlja tvojim fvetim sapovedam , sanizhu-
je tvoje fvete sglede, me svijazhniga dela, in
vfe popazhi. O ljubi Gofpod! profim te, daj
mi lvojo gnado, de s’ njeno pomozhjo tebi
odmerjeni, in tebi shivim. ( Sveti Kanzjan in
tovarfhi marterniki! fprofite mi fveto ljubesen
do tebe, de fe ljubim savoljo Boga, in dufho
svelizham. Amen.

L dan roshniga zveta.

t Sveti Rupert minih.

4 Sveti Rupert ali Robert je bil rojen v’Flan-
dru od bogatih flarfhev, kteri fo ga sredili
po tvojim vifokim ftanu. Ko je bil odraftel,
je pofhteno shivel, vender premalo bogabo-
jezhe} mirno je tvoje premoshenje per fvo-

- /| 2  1  -

Jih Itarfhih vshival, in mu ni bilo marša dru¬
go. ( Slabiga shivljenja pred fvetam fizer ni
bil, vender ni bil dober krifljan, ker Boga
ni ljubil is vfiga ferza. Bil je, kakor veliko
dresih, polhten mladenizh , pa mlazhen krift-
jan. .Sveti Bernard je ob njegovim zhafu sa-
voljo fofebnih opravkov prifhel v 1  mefto Bru-
ges, kjer je bil mladenizh Rupert doma. Ru¬
pert ga je hodil s’ drusimi mladenzhi poflu-
fhat; pa v’ sazhetku bres vfiga dobriga kon-
za. ( Sveti Bernard je bil poln gorezhofti, in
tucli mlazhni fo mogli obzhutiti mozh njegovi-
ga govorjenja. Nauki tiga fofebniga pzheni-
ka fo mladenzhu Rupertu zhedalje bolj do-
padli, fo mu dajali Iposnanje, fkerb in go¬
re z boli. Ti fo ga popolnama preprizhali, de
vfa vifokoft, zhaft, oblaft , bogaftvo in vfe
drugo nizh ni vredno , ako ni refnizhne bosh*
je flushbe. .Sposnal je, de je, akoravno fe
samore med fvetam svelizhati, to vender te-
shej ko v’ famoti; torej je fklenil vfe sapufti-
ti, in v’ klofhter iti, de bi loshej prifhel v’
nebefhko kraljertvo. .Slovo je dal fvoji ime¬
nitni shlahti in fvojim mogozhnim prijatlam,
sapuftil fvoje veliko premoshenje, in fhel P
fvetim Bernardam v’ klofhter; njemu fe je
popolnama podvergel, in ga ubogal v’ vfim.
Mozh gnade boslije fe je ozhitno vidila nad
njim. Defiravno je bil mehek gofpofki mla-
denizh, je vender lahko in vefelo shivel v’
famoti, v’pokorjenji, v’ponislmofti. Ne ve
fe od njega, de bi bil poprej rasujsdano shi-

— 422 —

vel; render je vedno jokal, in fe ojftro po*
horil, ker je v’ pretezhenih letih Bogu pre¬
malo flushil, in dragi zhaf sapravljal v’ ni-
zhemernih opravkih. Jesuf Kriftuf, is gore-
zhe ljubesni do grefhnikov krishan, je bil red¬
no pred njegovimi vernimi ozhmi: premifh-
ljeval je njegovo neisrezheno ljubesen, de bi
fe zhedalje bolj vnemal v’ ljubesni do njega;
premifhljeval je njegove fmertne bolezhine,
de bi shivel v’velizim pokorjenji; premifhlje¬
val je njegovo samzhljivo fmert, debi bil ve-
fel v’ sanizhevanji. V’ kratkim zhafu je bil
velik flushabnik boshji in sgled vfiga dobriga.
Po fmerti fvetiga Bernarda je permoran od
vfih v’ njegovo oblati naftopil; pa defiravno
v’ veliki oblaAi, je bil nar ponishnifhi. Prav
savoljo fofebne ponishnofti je bil smiraj do¬
brih del lazhen, ravno kakor de bi ne bil
nikdar nizh dobriga delal. V’ tej refnizhni
fvetoAi je bil Aanoviten do fmerti, ktera je
bila v’ letu 1x5].

N a it k,

Bogu Jlushili je do/sfmo in vejelo.

.Sveti Rupert je bil frezhen, ker je po-
flufhal in ubogal sveAiga boshjiga flushabni-
ka fvetiga Bernarda; refnirhno fe je pobolj-
fha!, v’ boshjo flushbo fe popolnama podal,
v’ nji Aanovitno in vefelo shivel. Bil je mlad
in bogat, lahko bi bil vfe dobrote fveta vshi*

— 425  —*

ral ; render je bres vliga isgovora jarm Je-
sufov na-fe vsel, ga nofil do fmerti, in fvoji
dufhi pokoj nafhel.

Ljubi moj! ne more ti fkrito ali nesna*
no biti, de ti boshja ftvar, fvojiga ftvarnika
ljubiti, in mu is ljubesni flushiti morefh. On
je to sapovedal, in de bi ga raji ubogal, ti
vedno daje dobro, te ohrani, varuje, ti po¬
maga, in obljubi fvoje kraljeftvo. Zhe ho-
zhefh ali nozhefh, fi in bofh pod njegovo ob¬
latijo; bodi shiv ali mertev, dober ali flab,
mogozhen ali ubog, li pod Bogam. Tebi in
flehernimu je rezheno : „Jeft lim Gofpod tvoj
Bog.” Njemu flushi is dobriga ferza, in ti
bo vekomaj dobro; ako fe pa branifh, inshi-
vifh po fvoji volji, ti bo vekomaj hudo. Du-
fho, telo, premoshenje invfe li od Boga pre¬
jel; daj njemu vfe, shivinjemu v’zhaft, ipol-
nuj njegove sapovedi.

Boshja flushba je lahka in vefela. t Sam
Jesuf od tiga prizhuje rekozh: „Vsemite moj
jarm na-fe; saka j moj jarm je fladak, in mo¬
ja butara lahko.” Mat. 11, 29. 5 o. Vfa bo¬
shja flushba je sapopadena v’ ljubesni, lju-
besen pa daje mozh in vefelje do vfiga dobri¬
ga. Premagovati fvoje poshelenje , odpufha-
ti fovrashnikam, shiveti v’nadlogah, je flabi
natori teshko, pa pravinni boshjimu flushab-
niku lahko, ker ima mozhne sbelje ljubesnivi-
Jnu Boga doparti. ( Sveti Peter uzhi: ,,Gofpod
je Jladak I. Pet. 2, 5 . Tudi njegove fve-
te sapovedi fo fladke, in njih dopolnjenje s’

4^4  —>

velibim vefeljem napolnu je, saroljo upanja v’
prihodno vezhno plazhilo. Dobra veft, mir¬
no ferze in notranjo vefelje je bol j i od vfih
ftrupenih pofvetnih fladnofl. Apofleini., mar-
ternibi in drugi fvetnibi fo velibo terpeli, ven-
der fo lahbo in vefelo shiveli, babor je Jesuf
pravil: ajhe Jerze Je bo vtfelilo, in va~

Jhiga vefelja vam ne bo nihzhe vseli 1 ’  Jan.

16, 22.

Nibar fe ne flrafhi rebozh: „Teshbo in
fborej nemogozbe je Bogu flushiti.” Zhe ta¬
bo miflifh , jesnamnje, de mu nifi niboli flu-
shil, in de nifi niboli fbufil, bolibo je on fla-
dab. In bo bi tudi babo tesbo nafhel, baj
menifh, de je nebefhbo braljeftvo tabo malo
vredno? Jesuf ga je f’ brishem odperl; ti pa
bi hotel bres rliga terpljenja va-nj priti? Mi¬
flifh, de je pot pogubljenja bres vfih teshav?
Ali lahbo shivifh v’ labomnih fberbeh , v’ jesi
v’ prepiru, v’ drusih grehih? Terpifh vzhafi
velibo savoljo fvojiga poshelenja, fi nepoboj-
niga ferza, in fi od drusih nadlog obdan na
poti pogubljenja; morebiti vezh terpifh sa
pebel, bo bi bilo treba sanebefa terpeti : ter¬
pifh b’ fvoji vezlini nefrezhi, in nozhefh ter¬
peti sa vazhno frezho ? 4 Sposnaj fvojo grefhno
lenobo in moli:

Molitev

O Jesuf Kriftuf, moj Gofpod, vodnib in
uzhenib! ti fi f’ brishem obloshen pred menoj

— 425  —

hodil, in sa feboj pufhal kervave Ropinje, de
bi jeli sa teboj velelo hodil, pa nifim hotel;
mojima hudimu posheljenju, moji fprideni
volji je bilo vfe preteshko, in kakor malopri-
! den flushnik fini vedno godernjal zhes pra-
vizhno butaro tvojih sapoved. Po grefhnim
vefelji fim hrepenil, in to mi je hudo veli na¬
pravilo. She na fvetu fim prejemal hudo pla-
zhilo greha; kaj bo pa po fmerti? O ljubi
Odrefhenik! le tebi boni v’prihodno flushil,
napolni mojo dufho s’ ljubesnjo do tebe, in
vfe mi bo lahko, vfe vefelo. Amen.

II. dan roshniga zveta.

Sf. ''Sankt , Matur, Blandina , Potin in
drugi marterniki v' Liana.

P

•*- od nevernim Rimfkim zefarjem Markavrel-
jem je bila zerkev hudo preganjana. Od le¬
ta 174 do 177 je bilo nekaj miru; paneufmi-
Ijeni neverniki fo fe, huji ko prej, vsdigovali
zhes verne, slafti v’ meliu Lionu na Franzofkim.
Vfe mello je bilo v’ smefhnjavi; verni nifo
fmeli ozhitno hoditi, bili fo ropani od never¬
nikov, in vfi fo bili v’ velikim llrahu. Ne-
ufmiljeni neverniki fo hifhe preif kovali, in
gnali verne v’ jezho do oblaflnikoviga priho¬
da. Kader je oblaftnik v’ mello prifhel, je

— 426 —

tako neufmiljeno delal s’ nedolshnimi briftja-
ni, de je neki shlahtni deshelni bogabojezh
gofpod, Veti Epipat imenovan, ftopil pred
fodnika, in mu rekel: ,,Jeft lim perpravljen
te preprizhati, de fo kriftjani nedolshni, in
de jih vi malikovavzi is sgoli fovrafhtva pre¬
ganjate/ .Sodnik ga je vprafhal: „Kdo fi
ti?’ Je odgovoril: ,,Jeft fim kriftjan/ 4 Sod-
nik je fvojim flushabnikam ukasal: ,,Tiga kri-
ftjana in befednika kriftjanov mi versite v’ je-
zho/ Med nar huje martranimi vernimi jetni*
ki fo bili nar ferzhnejfhi tiftiga mefta, Blan-
dina dekla, 4 Sankt, Matur, Atal in Potin
flikof.

Blandina dekla je bHa flabiga shivota in
bolehna. Drugi kriftjani, odlozheni martre
terpeti, fo fe mozhno sa-njo bali, de bi ne
omagala v’ terpljenji, in Hriftufa ne satajila,
pofebno pa fe je tega bala njena gofpodinja;
kteri fo bile dekline flabofti nar bolj snane.
Ali Bog je ravno per njej, flabi ftvari, fvojo
mozh rasodel. Od jutra do vezhera fo jo
niartrali hudo; kakor koli fo mogli; ko fe je
eden nad njo upehal, jo je drugi martrati
sazhel. To je posno v’ nozh terpelo tako,
de fo fe vfi neufmiljeni flushabniki utrudili.
Vef rasmefarjen je bil njen shivot, in bilo ni
ne sdraviga uda, ne sdrave koshe na njej.
Pa ftanovitna je bila, in vfe vefelo preftala,
ker je, kolikorkrat je prizhala: „Kriftjana
iim!” tolikokrat tudi vezh mozhi sadobila.
Vfi fo fe zbudili, kako je mogla toliko pre-

— 427

terpeti, ker je tako flabiga shivota-, O (le¬
pota nevernikov, ki jim je ozhi satifnila, de
nifo vidili in fposnali m oahi boshje!

( Sankta, dijakona v’Lijonu, fo fhe ftrafh-
neje martrali, ker je njegova Itanovitnolt slo
rasferdila nevernike; sakaj ni jim hotel po¬
vedati ne fvojiga imena, ne fvojiga fianu, ne
kaj drusiga, kar fo gavprafhali, na fleherno
vprafhanje je le odgovoril: „KriIljan fini.”
Neverniki fo ga tepli, potlej po nar obzhut*
nifhih krajih na shivotu s’ rasbeljenim shele-
sam sbgali. Bil je v’ ranah po vlim shivotu,
poln sateklin, in zhloveku she fkoraj ni bil
podoben; vender je bil smiraj ftanoviten.
fvojo tlanovitnoftjo je dal lep sgled fvojirn to-
varfhem, de, kdor Boga ljubi, tudi fhe ta¬
ko hudo terpljenje preterpi. V’ jez h o fo ga
vergli, in nekaj dni potlej ga fhe huje terpin-
zhijo. Miflili fo neufmiljeni neverniki, de
sdaj, ko fo fe mu ftorjene rane she perfadi-
le, in mu, le dotaknil naj fe ga je kdo, Bine
bolezhine delale, fe bo vfaj vdal, in bo vero
v’ Kriftufa satajil. Ali zhudno je Bog fvojo
inozh rasodel. Vfe rane, ko ga inartrajo,
fo fe mu sazelile, sdrav in mozhen je. Per
Vlim tem fo neverniki vender le v’ fvoji ter-
dovratnofti oftali.

Potina fhkofa popadejo. Bil je she zhes
devetdefet let ftar, in od ftaroHi in bolesni
she tako oflabljen, de je komaj fhe dihal;
vender fo ga gorezhe shelje sa Jesufa terpeti
fhe podpirale. Ko fo ga neverniki dolgo po

— 428 —

tleh vlazhili, ga sheno pred oblaflnika; pa
povfod je fianovitno prlzhal, de je kridjan.
Oblaflnik ga vprafha : „Kdo je Bog krifljanoV ?.”
Nepreflrafhen mu odgovori: „Ko bi ti vreden
Bil, bi ga fposnal.” Na to fo ga fpet sgrabi-
li, fovali, tepli, kamnjali, in potlej v’ jezho
pahnili, kjer je zhes dva dni umeri.

Sdaj je verfta perfhla fpet na ( Sankta,
Matura, Blandino in Atala. ( Sankta in Matu¬
ra fo pred divje sveri vergli, ktere fo po njih
hodile, jih grisle, premetovale, in gerdo
valjale: Ko le fhe shivita, fo jib — groša

je isrezhi! — na shelesen ftol pofadili, in
pod njim sakurijo, de fe tako pezheta, in ter-
pita flrafhne boleznine. Na sadnje fo jima
glave odfekali. ,Shla fla k’ Jesufu vshivat
vezhniga plazhila, kjer fe s’ njim v’ nebelih
vefelita. Blandina je mogla vfe to gledati.
Ko fhe llanovitno Kriftufa prizha, jo raspne-
jo na krish, in po tem vershejo med divje
sveri., de bi jo posherle. Pa nobena fe je ni
dotaknila, in v’ jezho fo jo fpet saperli,

Bilo je fhe tudi veliko drusih kriftjanov
po jezhah sapertih. Oblaflnik pifhe torej do
zelarja, in ga vprafha, kaj de naj fhe flori
f’ kriftjani, ki fhe po jezhah shive, ker jih
je she grosno veliho pomoril. Dokler ni bilo
odgovora od zelarja, fo kriftjani mir imeli*
Saperti v’ jezhah fo fe ijubesnjivo uzhili, Bo¬
ga flanovitnodi profili, in fi eden drusimu
ferzhnoft dajali. Tudi vezli tazih, kteri fo
od velizih marter premagani vero satajili, je

v

— 429 —

bilo med temi llanovitnimi marterniki saper-
tih , viditi, kako ferzhni fo smiraj, defiravno
fo sbe tolikanj preterpeli, fo fvojo pregreho
fposnali, jo obshalovali in objokovali. Od¬
govor oblallnik dobi od zefarje, de naj tihe,
kteri fo vero satajili, ispulli, une pa naj da
vfe pomoriti.

Eniga dne fe je filno veliko ljudftva sbra-
lo gledat po ajdovl ki fhegi, kako de divje
sveri ljudi tergajo in shro. Perpeljati ukashe
oblallnik vfe kriltjane pred Ijudftvo, in jih
isprafhuje, kakofbne vere de je flehern. Rim¬
ljanom fo glave odlekali, druge pa sverinam
pometali, de fo jih rastergale; kteri fo bili
pa pred Jesufovo vero satajili, jih rezhe is-
puditi. Pa vli ferzhni mu rezhejo: ,,Mi fmo
tudi krifljani.” To flifhati fe neisrezheno sav-
same in rasferdi, da jih neufmiljeno martra-
ti, in sverinam pometati in rastergati. Atala
je djal na shelesen ftol, in sakuril pod njim,
de fe je vef fpekel in foshgal, in tako umeri.
V’ sadnji dan ha bila fheBladinain mladenizh
Pantik per petnajftih letih perhranjena. Ko
fo mladenzha gerdomartrali, ga Bladina opo¬
minja, de naj bo llanoviten v’ Kriftufovi veri,
in naj nikar ne daruje maliham. Kar koli
hudiga fo fi samogli išmifliti, fo pozheli s’
njim in ga ne nehajo terpinzhiti, deje umeri.
Na to sazhnejo Blandino martrati. Tepejo jo
neufmiljeno, in vershejo med sverine, ktere,
fo gerdo s’ njo delale; potlej jo denejo na
rasbeljcn shelesen flol, defefpezhe; nasad-

43o

jn;e jo v’ mresho savesano fpet rershejo med
sveri, in jo konzhajo. Bladina pa je do kon-
za ttanovitna in vefela oftala, de jo je nebefh-
ki shenin Jesuf Kriftuf k’ febi v’ nebefa vsel.

She veliko drusih kriftjanov je bilo ta¬
krat, martranih, kterih imena fizer nifo snane,
pa vender sapifane v’ bukvah vezhniga shi-
vljenja v’ nebelih. Blagor jim, ki fo she
prejeli krono: kaj bo pa s’ nami, ki le meh¬
ko shivljenje ljubimo: ( Slepi in neufmiljeni
neverniki fe nad njih ftanovitnoftjo nifo mogli
predzhuditi; ali s’ njih fmertjo fhe nifo bili
potolasheni, njih mertve trupla fo foshgali,
in pepel vergli v’ vodo.

Nauk.

Bog daj« issgoli milojti fcojo gnado,

Ti in veliko fvetih marternikov fogrosne
martre ferzhno preterpeli, eni fo od vere
odAopili. Pervi fo f’ pomozhjo mogozhne gna-
de boshje velelo umerli, drugi fo is ljubesni
do shivljenja vero satajili. Bog bi bil lahko
rfe ftoril ferzhne in nepremagljive, pa on je
gofpodar fvojih darov. Modri pravi: „Ka¬
kor je perji v' lonzharjevih rokah , tako je
zhtooek v’ rokah fvojiga Jtvarnika, kteri
mu ho dodelil, kakor fe njemu dobro sdi •”
# Sirah 55, i5,

Nobeden ni gnade vreden, nihzhe je ne
more sailushiti; kdor jo prejme, je is boshje

— 45x —

milofti prejme. Zhlovek, preden gnado prej¬
me , nima nobeniga saflushenja, ker vfe sa-
llushenje le is gnade boshje ishaja. t Sveti
Pavel uzhi: ,,Bog naj' je nesavoljo del pr avi¬
ze , ktere J'mo mi J torili, ampak po fvojim
nfmiljenji svelizhal Tit. 3  , 5 . Nihzhe ne
more gnade saflushiti, ker gnada vfe nafhe
saflushenje prefeshe. ( Sveti Pavel pifhe : „u 4 ko
(naj' je srelizhal) po milo/li, naf ni po na -
jhih delih; saka j fizer hi milojl ne bila mi -
lojl.”  Rimi. 11 , 6.

Gnada je dana le po Jesufu Kriftufu. Ve¬
liko upanje imamo v’ Roga, de naf nevrednih
grefhnikov ne sapufti, ternuzh nam pomaga
savoljo saflushenja Jesufove fmerti. Bog ni
nikomur nizh dolshan, pa je milolliv, fofeb-
no nam kriftjanam, ker je Jesuf fpravasa na¬
fhe grehe. Le Jesuf je nafhe upanje, in
„ni drusiga imena ljudem daniga, v’ k te-
rim bi samogli svelizhani bili."  Djan. ap.
4 , 12. Tudi fveti Janes prizhuje : , PoJtava
je po Mojsefa dana , gnada in refmza po
Jesufu Krij tufu''  i, 17.

Is tih refnizhnih naukov nikar ne fkleni
napazhno: „Jell nitim kriv fvoje nepokore ali
fvojih grehov, akognade nimam ; sahaj le fe-
be morefh kriviga delati, ne Boga. Nihzhe
ne samore naukov od gnade boshje popolno¬
ma dognati, vender fe ve, de per Bogu ni
krivize, in de fo vfe njegove fodbe pravizhne.
Zhe tiga ne verjamefh, barje  bilo rezheno,
bolh predersno rekel i $, 4 Sim vreden gnade

— 4^2  —

boshje; Bog mi je dolshan gnado dati; gna-
da iri fpreobernjenje je v’ moji oblafti.” Upaj
v’ miloft boshjo savoljo ljubesnjiviga Jesufa,
profi gnado, bodi hvaleshen sa-njo, bodi ji
sveft; smiraj pa ponishen, in shivi v’ sveli-
zhavniin ftrahu.

Molitev.

O Bog! vem in fposnam, de je vfe mo¬
je saflushenje le is tvoje gnade, ktere nifim
vreden; tudi bar dobriga delam f’ pomozhjo
tvoje gnade, je tvoje, in le tvojo miloft po-
vifhuje. Zhe mi pomagafh, mi is sgoli mi-
lolti pomagafh savoljo saflushenja Jesufoviga.
Defiravno nifim nobene gnade vreden, lim
jih vender veliko prejel, in jih fhe preje¬
mam, ker fi sgoli miloft in dobrota. Odpu-
fii mi mojo grefhno nehvaleshnoft in nesve-
ilobo ; pofihmal bom fkerbel f’ pomozhjo tvo¬
je gnade svefto ti flushiti. O Jesuf! moja
fprava in upanje, ne sapufti me nevredniga
grefhnika, na profhnje tih fvetih marterni-
kov, kterih fpomin danf obhajamo, boui me¬
ni in vfim miloftiv, de fe v’ tvoji prijasnofti
od fveta lozhimo. Amen.

■*— 433  —

IH. dan roshniga zveta,

t Sveia Klotilda kraljiza.

^Sveta Klotilda, hzhi kralja Kilperika, je bi¬
la srejena v’ hifhi krivoverzov; pa Bog jo je
f’ fvojo mogozhno gnado njih sapeljivofii ob¬
varoval. Imela je vfe dufhne in teiefne laft-
nolli: bila je bogabojezha, modra, ponish-
na, lepa in prijasna. Klodovej, mogozhen,
pa neveren Franzofki kralj, jo je sa fvojo
sheno vsel. Ta kralj, defiravno malikovaviz,
je katoLfhko vero zhaftil, tudi bogabojezhe
kridjane ljubil. ,Se ni zhuditi, de je bogabo¬
jezha Klotilda v’ ta sakon dovolila, ker je
terdno upala fvojiga mosha fpreoberniti, kar
je tudi od ufmiljeniga Boga dofegla }  kakor
bo rezheno. Nji fe je sgodilo, kar je fveti
Pavel pravil: „Neveren mosh je pojvezke/t
po verni sheni.’’  I. Kor. 7, x 4 - Klotilda je
bila slo ljubljena od fvojiga mosha, in ravno
sato ji je bilo perloshno s’ njim vezhkrat go¬
voriti od fvetofti katolfhke vere. Velikokrat
mu je djala: „0 kralj! kakofhno upanje sa-
morefh v’ malike imeti, kteri fo delo zhlove-
bovih rok? En fam je pravi Bog, ftvarnik ne-
bef in semlje; le njemu gre vla hvala.” Kralj
jo je rad pofiufhai, vender fe ni bersh fpre-
obernil. Bil jima je finek rojen. Kraljiza je
gorezhe profila Boga, de naj nagne kraljevo
28

— 434  ~—

ferze, de bo perpuftil otroka po fhegi ka«
tolfhke zerkve kerftiti. Kralj, od nje profhen,
je dovolil; pa otrok je kmalo po prejetim ker-
ftu umeri. Kralj je bil slo shaloflen njego¬
ve fmerti, in je rekel kraljizi: „Ako bi bil otrok
bogovam darovan, bi ne bil umeri; ker je
bil pa kerfhen v’imenu tvojiga Boga, je pa
umeri.” Klotilda mu je pri jasno odgovorila:
„Ne bodi njegove fmerti shaloften, ker je
fhel v’ nebefa.” Kraljiza je napravila kralja,
de je perpuftil tudi drusiga otroka kerftiti. Pa
tudi ta je kmalo po prejetim kerftu sbolel.
Kralj ji pravi: „Tudi ta bo umeri, ker je bil
kerfhen v’ imenu tvojiga Kriftufa.” Klotildo
je slo fkerbelo, in je is ferza Boga profila,
de naj ga osdravi, de bi njegova fmert ne od-
vernila kralja od vere. Ko ni bilo otroku
vezh pomagati, in ni bilo vezh nobeniga upa¬
nja, ker je she umiral, ga je Bog naglo osdra-
vil. Klodovej ni vedil kaj od veliziga vefelja
pozheti; in je bil zhedalje bolj nagnjen v’pra-
viga Boga verovati. Tudi je hotel kraljizi ve¬
liko meft v’ laft dati v’ prizhevanje velike Iju-
besni do nje, pa odgovorila mu je: „Ljubi
moj! tiga ne potrebujem; raji me, te profim,
pollufhaj in ubogaj, kader ti bom govorila
od fvete katolfhke vere.” Obljubil je, ven-
der je Ihe odlaihal fpreobernjenje.

Žhaf boshjiga obifkanja nad kraljem in
njegoviga [fpreobernjenja je bil v’ vojfkni fi\U
I\lemzi s’ veliko vojfko fo hotli njegove deshe-
le v’ laft vseti. Napravil fe je na vojfko, in

— 455 —-

Je upal fovrashnike premagati, ker fe je sa-
nafhal na fvojo mozh. ,Sveta Klotilila mu
rezhe: „0 kralj! napravljafh fe nad fovrash-
nike, pa fkerbi jih premagati. Ako jih ho-
zhefh premagati, klizhi na pomozh mojiga vfi-
gamogozhniga Boga f’ terdno vero ; zhe me
ubogalh, bofh premagaviz, ko bi tudi fo-
vrashniki slo mozhneji od tebe bili. Profim
te, nikar tiga ne posabi.’’ Klodovej je s’mozh-
no vojfko fhel nad Nemze; pa defiravno fer-
zhenvojfhak, je bil fkoraj premagan. Nje¬
govi vojfhaki fo she beshali pred lovrashniki.
V’ tej lili fe je fpomnil befedi fvoje poboshne
kraljize. ( S’ ferzam in s’ ozhmi je v’ nebokli-
zal: „0 Jesuf Kriftuf, pomagaj mi! fimkli-
zal v’^fvoje bogove, pa ni pomozhi, zhe mi
ti dafh fovrashnike premagati, fe bom dal v’
tvojim imena kerlliti; refhi me od hudih fo-
vrashnikov.” Kader je to bil isgovoril, fo
njegovi foldatje ferzhnpft dobili; ferzhno fo
fe vojfkovali, fovrashnika premagali, in fo-
vrashniga kralja umorili. Kralj Klodovej,
vef hvalešhen Jesufu, je feboj vsel fvetiga
duhovna, de bi ga v’ veri uzhil; je doma bil
poduzhen od fvetiga fhkofa Remigja, in pot¬
lej od njega kerfhen. Ni mogozhe praviti,
koliko je bila vefela fveta kraljiza Klotilda,
slafti ker fo tudi podloshni kerft prejemali po
sgledu fpreobernjeniga kralja. ,Se lahko ve,
koliko je ta verna kraljiza bila fkerbna sa vfe
dobro. Pa defiravno poboshna, je mogla po
kraljevi fmerti vender veliko nadlog preftati,
28 *

— /j 3 6 -—

f' hterimi je bila ozhifhena, ber jevfe voljno
preterpela. Slo fherbno fe je perpravljala
b’ fmerti,. btera je bila v’ letu oboli 345.

Nauk.

Zhloiek je Jlab , ako nima pomozhi gnade.

Popifovanje shivljenja fvete braljize KIo-
tilde prizhuje, de je fofebno gnado od Boga
prejela. Kaho bi bila samogla per hrivover-
nih ljudeh, in potlej per nevernim moshu
Bogu svefta oliati, abo bi ne bila lofebne gna¬
de prejela? Zhloveb lam is febe jellab, fpa-
zhen in nesmoshen baj dobriga floriti; dulha
in telo lla fpazhena, in ta rpazhenolt je isvir
velibo hudiga. f> Poz/iutki in mijli z/i/ove-
koviga ferza [o k' /indirnu nagnjene od nje¬
gove mLadojti.'  I. Mojs. 8, 21 .

Adam je bil ftvarjen v’ pravizhnolli, pa
nevofhljivi hudizh ga je sapeljal. On je s’
dovoljenjem v’ greh lebi in vfim pravizhnoft
sapravil; on grefhnib je grefhnibe rodil; vfi
fmo v’ njem grefhili. Ahoravno lrno po Adamu
greh, fhtrafnige in hudo poshelenje poerba-
li, je vender lbe nehaj dobriga oftalo v’ naf,
natorna frainoshljivoft, sapopadih dobriga in
hudiga, pravize in brivize; pa to je nesmosh-
no naf greha obvarovati, her je um temen,
volja flaba, in vie pobasheno. Tudi never-
nihi lo /ploh sapopadih imeli od dobriga in
hudiga, pa baj jim je to pomaga 1 « ? Eni njih fo

43 7  —

bili pofhteni in pravizhni viditi} pa fo bili le
natorno ufmiljeni, natorno pravizhni, vfe
njih dela fo bile bres dobriga konza in nizh
vredne. Tedaj fo bili tudi nar bolj pofhteni
neverniki slo fpazheni, in vlak hodi po njih
poti, ako mu ufmiljeni Bog gnade ne daje.
Sato fveti Pavel vernim perporozha: ,,L.epo
vaj prof im v’ Gofpndu , ne skivile, kakor
neverniki shive v' nizhemernofti fvojih rni-
Jel:'  Ef. 4 , 17 .

Zhlovek je pravizhen le f’pomozhjo gna¬
de. Jesuf, sdravnik vfiga zldovefhtva , pri-
zhuje od velike nal he flabofti rekozh: ..Ka¬
kor mladika ne more farna od febe fadti
roditi, ako na ierti ne oftane, tako tudi
vi ne, ako v’ meni ne ojlanete. Bres me¬
ne ne samorete nizh J tar iti.''  Jan. i5,

5. Odfekana mladika pomeni vfaziga zlilo-
veka bres gnade. Odfekana mladika, zhe ni
fuha, in na mokrim leshi, poganja, panima
fadu: ravno tak je zhlovek bres gnade; sa-
niora kake dobre dela ftoriti, pa ne po volji
boshji, debi  bile vezhniga plazhila vredne.
Nafho veliko nesmoshnoll ob kratkim popifhe
fveti Pavel rekozh : Nihzhe ne more rezki

Gofpod Jesuf drugazhi, ko v' Jvetim Du¬
hu.’'  I. Kor. i3, 3.

Ljubi moj! dobro premifhljuj te nauke,
de fe ponishujefh, gnado profifh, jo ohra-
nifh , in fe nikoli ne sanafhafh na fvojo nator¬
no mozb. Ti nauki fo tudi sato sapifani, de
»e bofh fje v’ en dan ali na debelo fodil od

— 458  —

fvojih dobrih del; ni vfe dobro, kar podobo
dobriga ima, temuzhle zhe je po sapovedih
in is gnade boshje. Fariseji fo bili pred fe-
boj in pred drusimi fveti, pa hudobni per
Bogu, kakor Jesuf prizhuje. Tudi dobre de¬
la kriftjanov samorejo ravno take biti, dobre
na vides, v' refnizi hude. Nauki od gnade
boshje fo flabini kriftjanam viditi ndazhni in
fkoraj nepotrebni; pa ti nauki fo narpotreb-
nifhi.

Molitev.

O moj Bogi pred teboj ponishno fpos-
nam frojo veliko revfhino in fpazhenoft. Hva¬
la bodi tvojimu ( Sinu in mojimu uzheniku Je-
sufu, kteri je na fvet pernefel fvetlobo; pa
luzh je na fvet prifhla, vender me je tema
opadla, ker je moj grefhni napuh bil sagri-
njalo pred mojim fpazhenim ferzam. Vedil
fim fizer, de nizh nilim; vender fim fe na
fvojo mozh sanafhal, inv’ fe predersno upal.
Vef fim fpazhen, s’ dobripii deli fim fe hva¬
lil, majhne grehe fim sanizheval, velike fim
isgovarjal, in tudi veliki padzi me rfifo poni-
shali. O Gofpod! profim te, daj mi po Je-
sufu Kriftitfu fvetlobo in mozh fposnati in de¬
lati, kar tebi dopade, de v’ flepoti in hudo-
bii konza ne vsamem. Le f’ tvojo gnado ti
samorem dopadljivo flushiti; torej pomagaj
mi na profhnje tvoje svelte flushabnize, fvete
iUotilde, in ne saversi fvoje, defiravno ne-

hraleshne ftvari. Podaj mi fvojo ufmiljeno
roko, in vodi me po poti refnize, de ne saj-
dem, temuzh pridem v’ tvoje kraljeftvo. Amen.

IV.. dan roshniga zveta.

t Sveli Kuirin Jhkof , marternik,

t S V eti Kvirin je bil fhkof v’ mellu t Sifeku ob
zhafu nevernih zefarjev Dioklezjana in Maldi-
mijana. ,Sifek je bilo veliko in mozhno me-
fto, pa sdaj je majhno na Hrovafhkim, ravno
kjer voda Kulpa v’ t Savo tezhe. Makliin, ob-
laftnik sgorniga Ogerfkiga, je ukasal fvetiga
fhkofa Kvirina popafti, ker je bil kerfhanfke
vere satoshen. 4 Sveti Kvirin je to povelje po
prijatlih svedil, in je hitel is msfia; padoihli
fo ga kmalo, in peljali pred oblaftnika Makli-
ma. Oblaftnik ga je vprafhal: „Kam li hotel
ubeshati?” ( Sveti Kvirin mu je odgovoril:
„Jeft lim ubogal fvojiga Gofpoda, kteri je
sapovedal: Zlie vaf bodo preganjali v’ enim
mellu , beshite v’drugo.” Makfini mu rezhe:
„Kdo ti je to sapovedal?” ( Sveti Kvirin odgo¬
vori: ,,To mi je sapovedal Jesuf Kriftuf.” Mak-
lirn: ,,Kam hozhelh ubeshati? kaj nevefh,
de te naf hi mogozhni zefarji povfod najdejo ?
,Šatn vidifh, de te tvoj Bog ni mogel ubrani¬
ti, de bi ne bil femkaj perpeljan.” ^Sveti

— 440  —'

Kvirin: „NafhBog, kleriga molimo, je sml-
raj por naf, in tudi sdaj jo per meni; on mi
ho pomagal, in me ferzhniga floril.” Mak-
flm: „Ti prevezh govorilh; bolje je ubogati,
kar zefarji sapovedo.” .Sveti Kvirin: ,,V'tim
ne ubogam zefarja, lierne fniem, in nozbem
bogov moliti. Moj Rog mi to prepove ; timu
hoin flushil, kteri je nebo in semljo Avaril."
Makfim: ,,Tifi preftar, satovefh tolika j praš¬
nih rezhi. Glej, tukaj le je kadilo, darujga
nafhim bogovam v’ zhafl ; ako neubogafh,
bofh ftrafhno umorjen.” t Sveti Kvirin: ,,Kar
mi hudiga shugafh, bo moja zhaft, in mi bo
saflushilo vezhno shivljenje; tako bom fvoji-
mu Bogu pokoren : nikdar ne bom v’ lashnji-
ve bogove veroval, ker oni nizh nifo.” Mak-
lim: ,,Ti fi neumen, in tvoja neumuoft te bo
umorila ; daruj bogovam.” .Sveti Kvirin : ,,Ne
bom daroval hudizhem , ker je sapifano: Bo¬
govi narodov fo hudizhi, in kdor jih zhalti,
bo konzlian.” Makfim ga ukashe hudo otlezhi,
in potlej mu je rekel : „Sdaj fposnaj, kakofo
nafhi bogovi mogozhni, ktere vfe Rimfko ze-
farllvo moli. Ubogaj , in te bom povifhal;
ako ne ubogafh, te bom dal velizimu oblaft-
niku v' roke, de bofh po saflushenji umor¬
jen.” Sveti Kvirin mu odgovori: „Me vefeli
terpljenje, in le fhe huje skelim terpeti, de
me moji uzhenzi pofnemajo, in po poti terp-
ljenja sa menoj pridejo v’ nebefhko kralje-
livo. ’ Makfim je fvojim llushabnikam ukasal:
„jVJklenite ga," in versite v’ jezho, de bo mo-

— 44» —

dreji.” .Sveti Kvirin je odgovoril: „Je.zha me
nizh ne uBrafhi, ker bo Bog s’ menoj/' V’
jezhi je tako le molil: „0 Gofpod! te sahva-
lim, de lim prejel hudo savoljo tebe; prolim,
Bori, de te vfi lojetniki fposnajoin prizhajo.”
Bog je uflifbal njegovo prolhnjo. Vfa jezha
je bila v’ fvetlobi. Narzelin jezhar, viditi to
zhesnatorno fvetlobo, je padel pred fvetiga
Kvirina, in jokaje mu rekel: ,,Profi Boga sa¬
me, sakaj jeli verujem, de je tvoj pravi Bog.”
.Sveti Kvirin ga je uzhilv’katolfhki veri, mo¬
rebiti tudi kerftil.

Obiaftnik Makfim je ukasal fvetiga Kviri¬
na gnati pred veliziga oblaftnika Amanzja,
de bi bil v’ fmert obfojen. Amanzi ga je vpra-
ihal: ,,Je li vfe ref, kar mi je obladnik od
tebe pifal, de bogove sanizbujelh ?” .Sveti
Kvirin mu odgovori: ,,Pred oblaftnikam Mak-
finiam /im prizhal praviga Boga, in tudi pred
feboj njega famiga prizham; tiga molim, in
bom motil, ker je on fam pravi Bog.” Oblaft-
nik mu rezhe: ,,Nerad bi tebe llariga mosha
martral; sato teshelim preuzhiti, de v' miru
sbivifh/’ .Sveti Kvirin : ,,Sakaj bofh moji fta-
rolli pregledoval? Jeft fim ftanoviten v’ veri,
in moja svefioba bo premagala vfe bolezhine;
tudi neufmiljene fmerti fe ne bojim.” Ob-
lallnik : , ,Sa It a j shelifh umreti? Hudodelniki
perkrivajo fvoje hude dela, de bi neumerli;
ti pa fe hvalifh f’ ivojo nepokorl hino, de bi
umeri!” .Sveti Kvirin: ,,Hudodelniki fe boje
umreti, ker fo hudodelniki; jeli fe ne bojim

— 4’i 2 ~

umreti, ker delam voljo fvojiga Boga,” Ob-
laftnik viditi, de s’ njim nizh ne opravi, ga
je ukasal hudo martrati, in potlej v’ vodo.
vrezhi. Tako je bilo ftorjeno ; pa mlinfki ka¬
men, kteriga fo mu bili na vrat navesali, je
verhi vode plaval. .Sveti Kvirin je ob vodi
ftojezhe verne in neverne ferzhno uzhil, de
bi verni ftanovitni oftali, in neverni is tiga
zhudesha praviga Boga fposnali. Dolgo je go¬
voril, in potlej Boga profil, de naj ga is fve-
ta vsame; takrat je utonil. Kriftjani fo nje¬
govo truplo is vode vseli, in ga f’ zhaftjo po¬
kopali. ,Smert tiga fvetiga fhkofa jebilazhe-
terti dan roshniga zeta v’ letu oog.

N au k.

S gnado boslijo je vfe mogozhe.

.Sveti Kvirin je s’ mogozhno gnado bosh-
jo nepremaknjen ollal, vfe fovrashnike pre¬
magal, in ferzhno umeri is ljubesni do Boga.
Ref, vfe je flabimu zhloveku mogozhe, ako
ima zhesnatorno pomozh gnade. Uzhenzi, ki
fo poilufhali ojftre nauke Jesufove, fo pre-
flrafheni savpili: ,,Kdo samore svelizhan biti ?”
Jesuf jim je odgovoril: ,,Ljudem je to ne -
mogozhe, Bogu pa je vfe mogozhe.”  Mat.
19, 25 . Maloferzhni in neuzheni apoftelni
fo s’ gnado fvetiga Duha ferzhni in rasfvetlje-
ni podali ; marterniki fo fvojo kri radi pre¬
livali sa nevidne zhesnatorne dobrote ; veliki

— 443 —

* ■: \ ~  •' . •' f\  » •%

grefhniki fo fofebni fvetniki poltali f’pomozh-
jo gnade. Ni zhloveka tolika) flabiga, h;u-
dobniga, terdovratniga, de bi ga gnada ne
samogla fpreoberniti; fpreoberne ga ne f’ li¬
lo, ampak f’ fladkolljo. Gnada je vligamo-
gozhna, ker je od vligamogozhniga Boga.
Pavel, prej ( Savel, je bil popolnama fpreo-
bernjen, ko je bil poln ferditodi soper vero.
t Sam to prizhuje rekozh : ,,NiJim vreden apo-
Jlel imenovan biti , ker Jim preganjal zer *
kev boshjo ; s’ gnado pa Jim, kar Jim I.
Kor. i5, 9 . 10 . Ino fpet: ,,Vfe samoremv?
Bogu  ;• kteri mi mozh daje.''  Fil. 4, i3.

Gnada daje zhloveku vefelje do dobriga,
in to vefelje do dobriga premaga vefelje do
hudiga : on je na dufhi s’ veliko fvetlobo in
'nebefhko fladkolljo napolnjen, de fe ne le
proftovoljno , ampak tudi radovoijno Bogu vda,
vfe hudo fovrashi, vfe dobro ljubi; f’ polno
voljo dela, kar mu Bog sapove, in fe varuje
vliga, kar mu Bog prepove.

Ne rezi: „Zhe me Bog lahko fpreoberne,
kader mi ni mar fe fpreoberniti, in kaderfim
nar hudobnifhi, sakaj bom fkerbel, in fi per-
sadeval sa fvoje fpreobernjenje ?” Nikar fla-
bo ne umevaj , kar ti je bilo rezheno. Ref,
Bog samore tvojo voljo fpreoberniti, kader
je nar hudobnifhi, pa to je zhudesh njegove
milolti, in ravno sato fe zhudesh imenuje,
ker fe po redko sgodi. Bog navadno le toli¬
ko gnade grefhniku daje , de fe fposnava, de
f’prejeto pomozhjo profi , sdihuje, fi persa*

— 444 —

deva, fe vojfkuje, in f’ tim persadevanjem
od sveftiga in ufmiljeniga Boga obilniflii gna-
de prejema, fe popolnama fpreoberniti. Zhe
terdorratno shivifh, fi vreden saflifbati, bar
je terdovratnim Judam fveti ( Shtefan rebel:
„ Vi, terdovratni in neobresani na jcrzih,
fe vedno vjtavljale fvetimuDuhu’’  Djan.ap.
7,5i. Kajti bo tvoja terdovratnodsaflushila?
Kavno to, bar je Jesuf terdovratnimu Jerusale-
mu rekel: „Bodo rasdjali tebe in tvoje otroke
v’tebi , k er nij i fpotnat ihafa boshji^a obi-
fkanja Luk. 29 , 44- Upaj v’ mozh gnade
boshje, zhe 11  ravno velik grefhnik, ona te
samore fpreoberniti; pa tudi gorezbe moli,
bodi sveft, delaj pridno s’ njo, de fe fpreo-
bernefh.

Molitev .

O Bog! jed fim predersna in lena Hvar,
tvoje fofebne milodi potrebna, pa nevredna.
Grosno fpazheno je moje ferze. ( Spreoberni
ga, o Gofpod! de hozhe, bar ti hozhelh, de
nikdar ne odflopim od tvoje fvete volje. 4 Sto-
ri me v’ dobrim Aanovitniga, kakor fi ftoril
fvojiga flushabniba, fvetiga Kvirina, de me
bofh, kader me pred fodbo poblizliefh, v’
gnadi in pravizhnolti nafhel. Amen.


— 445

V. dan roshniga zveta.

'SvetiBonifazifnkof, uzhenik JVemzov, mar~
ter/iik.

C

^Oveti Bonifazi je bil rojen na Englendarfkim.
v’ letu okoli 680. .Sne otrok je rad poflu-
fhal od Boga in od vfiga, kar pomaga v’ ne-
befhko kraijeltvo. Boshja previdnoft je v’ hi-
fho njegovih ftarfhev poflala nektere bogabo-
jezhe tluhovne, od kterih je svedil, de pot
v’nebela je premagovati fvoje hude shelje,
pokoriti fvoje telo, fe odpovedati lvoji flabi
volji, nadloge voljno preterpeti, po Jesufu
shiveti. Ti dobri duhovni fo mu tudi rekli:
j,Nar varnifhi pot v’ nebefhko kraljeftvo je
pofvetne fkerbi sapufliti, in v’ klol liter iti.”
Kader je Bonifazi to sallifhal, je shelel po
tih naukih shiveti, in tudi shivel. Ob per-
loshniin zhafu je ozheta ponishno profil, de
naj mu perpulli v’ klofhter iti; pa ozhe, kte-
r i je njega mertio vfih fvojih otrok nar bolj
ljubil, mu je terdo branil, in ga tudi ftraho-
val, de bi ga odvernil od tiga. Otrok Boni¬
fazi fi ni premiflil, ker je njegova volja bila
°d Boga. Na sadnje ga je ozhe lam v’ klo¬
fhter pofial, de bi feboshji volji ne flavil. Ko
lo Bonifazju njegove mozbne sbelje bile do¬
polnjene , je bil neisrezheno vefel; rad fe je
uzhil, v’pohorfhini je popolnama shivel, ift


— 446  —

Vilm miniham bil lep sgled kerfhanfke gore-
zhofli in uzhenofti. Savoljo njegoviga fvetiga
shivljenja in njegove vifoke uzhenodi je bil
mafhnik shegnan, de bi druge uzhil, in
jim v’ nebela pomagal. Njegove sheljeblish-
niniu v’ nebela pomagati fo zhedalje gorheji
prihajale; savoljo tiga je fvoje oblallnike po-
niskno profil, de naj mu dovolijo med ne¬
vernike iti evangelja osnanovat. S’ njih per-
pufhenjem je fhel v’ Rim pred papesha Gre¬
gorja II., in mu rasodel fvoje mozhne shelje.
Papeshu je to slo dopadlo; nekaj zhafa ga je
per lebi obdershal, potlej mu dal sasheljeno
oblaft povfod evangeli osnanovati, fofebno
pa Ne m za m. 4 Shel je nar prej v’ Brisijo, kjer
je v’ drushbi fvetiga fhkofa Vilibrorda v’ treh
letih veliko nevernikov fpreobernih Potlej je
hodil po Nemfhkih deshelah do i Sakfonije, in
veliko Slepih malikovavzov fpreobernil. jSilno
velel je bil vliga tiga, ker je bil poln ljubes-
ni do Boga in do blishniga ; eniga fvojih po-
magavzov je poflal v’ Rim papeshu Gregorju
tega povedat. Papesh ga je poklizal v’ Rim.
Ko je bil prifhel, ga je fhkofa pofvetil, in
nasaj poflal na Nemfhko. Obhodil je fkoraj
vfe Nemfhke deshele, neutrudama osnanoval
evangeli, in fpreobernjene kerfheval; tudi je
fhkofe in druge duhovne fpreobernjenim po¬
lja vij a I , in fkerbel, de bi bilo povfod vfe p«
bpshjih in zerkvenih sapovedih.

( Sveti Bonifazi je bil she slo Bar, vender
gg gorezhoft sa boshjo zhafl ni pufnala v’ po-

— 44,5  —

zhitku, ,Shel je fpet v’ Brisijo, kjer je bi!o
fhe veliko malikovavzov, de bi tudi te fpreo-
bernil. Ni mogozhe praviti, koliko je per ti¬
hih neufmiljenih ljudeh terpel, vender ne
bres viiga fadu. Tiili, kteri fo terdovratni
oftali, fo bili grosno rasferdeni, infofklenili
ga umoriti. Eniga dne, ob kterim je name¬
nil sakrament fvete birme novinzam deliti, fo
neufmiljeni malikovavzi a’ mezhmi v’ njegov
fhotar planili, in njega, vfe duhovne in flu-
shabnike pomorili. Umeri je, kakor je she-
lel in previdil, savoljo evangelja Jesufoviga»
in fhel v’ veliko vezhno plazhilo. 4 Shtiride-
fet let je terpel sa zhaft boshjo po Nemfhkih
deshelah; pet in fedemdefet let ftar je umeri ,
peti dan tiga mefza, v’ letu 'jSb.

Nauk.

Grehi krijijanov Jo haji od grehov never¬
nikov.

Ob zhafu fvetiga Bonifazja fo bili Nemzi
vil fkoraj malikovavzi ali neverniki; slo ma¬
lo kriftjanov je med njimi bilo, in ti lo bili
tako nevedni in fpazheni, de fo Boga komaj
po imenu posnali. 4 Sveti Bonifazi prizhuje,
de je loshej fpreobrazhal nevernike, ko fpri-
dene krifljane. To je refnizhno, ker fo ne¬
verniki is nevednotti, krifijani pa is hudobije
grefhili; njih grehi fo bili, in fo huji, ker
fo prejeti fveilobi nehvaleshni, in ravno po

— 448  —

tej gredmi nehvaleshnofti je tudi terdoba njifi
ferza. Kriftjani fo prejeli in prejemajo veliko
gnad in perpomozbkov k’ sveli-zhanju ; sato
fo njih grehi huji, in njih fpreohernjenje je
teshe. David pravi: „siko bi me bil moj Jo-
vrashnik klel, bi bil poterpel  j ati to (Jto¬
ri/h ti j) kteri Ji bil s' menoj ene nujli.’’
Pf. 34  , 1 3 . i 4 -

Jesuf fain od tiga prizhuje. Mellam, v’
kterih fe je nar vezh njegovih zhudeshev sgo-
dilo, je ozhital rekozh : „Gorje tebi, Tloro -
lajn  , gorje tebi , Betjajda  ; jaka/ , ako bi
Je bili v' Tiru in ( Sidonu laki ihudeshi go¬
dili, kakor Jo Je per vaj godili, bi bili
j nekdaj v’ ojjtrim oblazbilu in v pepelu po¬
koro delali. Torej vam povem ; Tiru in
t Sidonu bo los hej v’ dan Jodbe , kakor vamS
Mat. 11, 20. 22. Tir in .Sidon fta bila ne¬
verna mefta, Horozajn in Betfajda pa Judov-
fke, ktere fte prejele ozhitne sapovedi od
Boga, in fte vidile velike zhudeshe Jesulove,
vender fte terdovratne oftale, in ravno sato
ho njima huji fodba, in po pravizi. Slo huji
fodba bo kriftjanam ko Judam, ako fo hudob¬
ni, ker fo obilnifhi gnade prejeli. Kriftuf
pravi: ,,Per vjakirn, klerimu je veliko da-
niga , Je bo vezli ijkalo.’’  Luk. 12, 48.

Ne hvali fe f’ prejeto vero, ako po veri
neshivifh; sakaj ravno ta fveta vera, ktero
fi is fofebne milofii od Boga prejel, tiho huji
obfojenje sallushila. Jesuf je vfo 1 'vojo fveto
&ri prelil k’ odrefhenju vfigafveta, je Ivete

— 44g —

nauke isnebef pernefe! inuzhil, obilnofi gna-
de saflushil in dajal; ti li vliga tiga deleshen,
vender flabo shivifh ? Vfa volja boshja ti je
osnanjena, de bi grehu odmeri, in Bogu flu-
shil; sakaj li ne persadevafh po fvojim polcli-
zu shiveti? Ti fe po Kriftufu imenujefh kri*
ftjan, v’njegovi fveti kervi li bil opran, per
fvetih sakramentih li gnado fvetiga Duha pre¬
jel ; sdaj pa Jesufovo fveto hri in gnado fveti-
ga Duha sanizhujefh? Ne le fvete sakramen-
te, tudi delivza gnade fvetih sahramentov li
prejemal, vefelo li Bogu flushil; sdaj pa sa-
nizhujefh zhesnatorne dobrote, in hodifh po
poti rasusdanih nevernikov. Kaj je ljubesnji-
vi Jesuf samogel vezh terpeti in Boriti sa tvo¬
je svelizhanje ? Ti sanizhujefh fveto kri Jesu¬
fovo, f ktero li bil pofvezhen; sanizhujefh
gnado fvetiga Duha, bres ktere ne morefh
svelizhan biti; she nad peklam vilifh savoljo
fvojih grehov, vender ne fposnafh, tenefker-
hi, fe ne poboljfhafh? Glej, kako llrafhno
govori fveti Pavel: „Ako na prejeto snam-
nje refnize radovoljno grejhimo, ni vezh sa
grehe daru, ampak je JlraJhno zhakanje
JodbeS  Hebr. 10, 26. 27. Odpufhenje g re¬
kov ni lizer nemogozhe, vender fveti Pavel
terdo govori, de fvojo veliko hudobijo fpos¬
nafh, in milo obshalujefh, ker li she rasfvet*
Ijen boshji otrok radovoljno od Boga odllopil.
Ponishaj fe, in is ferza proli:

4 5 o

Molitev.

O moj Jesuf! ti fam samorefh vedifi ia
fposnati veliko hudobijo mene nehvaleshniga
in terdovratniga grefhnika. Neverniki te 11-
zer sanizhujejo, pa veliko manj ko jeft, ker
oni is (lepote, jeft pa is hudobije grefhim;
ravno sato zhaka mene ojftreji fodba. O moj
Gofpod! niiim ufmiljenja vreden, vender te
proliin po kervavih ranah, ktere 11 is ljubesni
do mene prejel, ne saputli in ne obfodi me;
flori me fvoje nesaflushene milofti deleshniga,
de ne bom vekomaj savershen. Kaj bom po-
zhel, kader pred tvojo fodbo pridem? Ne¬
verniki ne bodo isgovorjeni, kako pa bom jeft
isgovorjen! Sdaj naj bo konez mojih grehov,
in sazhetik noviga shivljenja po tvojih fvetih
sapovedih. Tvoja velika ljubesen, tvoja fve-
ta kri bo vedno pred menoj, de fe moja du-
fha vnema v’ ljubesni do tebe, de grehe is
ferza fovrashim, in ferzhno opuftim. Daj mi
ogenj, kteriga 11 na fvet pernelel, napolni
me s’ njim, de me sapeljiva fladnoft greha
nikdar ne premaga. O fveti Bonifazi! profi
Jesufa sa me nevredniga krifljana, de v’ pri-
hodno ko otrok fvetlobe shivim, in v’vezhno
luzh pridem. Amen.

VI. dan roshniga zveta.

t Sveti Norbert Jhkof \

c Sveti Norbert je bil rojen v’ Veftfalii na.
Nemfhkim t’ malim meftu ( Santeni od bogatih
fiarfhev v’ letu okoli 1080. Bil je lep , umen
in obeten mladenizh, pa ljubesen do fvetaje
hitro fpazhila njegovo dufho. Ako ravno je
bil vel' pofveten, je le vender flopil med zer-
kvene llushabnike, peti shegen je prejel. Pot¬
lej je fhelk’ Fridriku, velizimu fhkofu, v’ me-
flo Kolonjo, kjer je po fvojih sheljah mehko
in flabo shivel. Norbert, lep, bogat, pri-
jasen, perlisnjen, je bil od vfih ljubljen in
hvaljen. ( Svet ima kalne in sadershane ozhi,
ne ve in ne fposna, kaj je, ali kaj ni po bo-
shjim duhu; flepo hvali in povifhuje, kar mu
dopade. Norbert je fhel potlej k’ zefarju Hen¬
riku, kterimu je bil v’ shlahti. Ondi ga je
tudi vfe ljubilo in hvalilo; shivel je kakor fo
drugi shiveli, vefelje bil kratkozhafne drush-
be, nobeniga ni pofvaril, vlim fe je periiso-
val. Bil je vef saljubljen v’ fvet; vfa njego¬
va fkerb je bila velelo shiveti, ravno kakor
de bi dufhe ne bil imel. Zefar ga je slo lju¬
bil, in mu fhkofiftvo ponujal; pa odrekel je
zefarju, ne is ponishnolti, tenruzh de bi li
ne nakopaval fkerbi.

— 452  —

Bog je Norberta nekaj zhafapiaftil popo-
shelenji shiveti, potlej ga je po fvoji veliki
milofti f’ ftrafhno pergodbo in 1’ fvojo gnado
fpreobernil. Eniga dne je v’ drufhini doma*
zhiga Hushabnikane delezh od meda jesdaril,
ilralhno vreme fe je naglo napravilo, inme-
mo njega trefhilo. Preftrafhen konj je po-
fkozhil, in ga vergel na tla, kjer je l<o mer-
tev eno uro leshaL Kader fe je prevedil, vef
v’folsah savpije: „0 Gofpod! kaj mi je Bo¬
riti ?” Saflifhal je glaf: „Beshi pred hudim,
delaj dobro, ifhi miru, dokler ga ne naj-
defh.” Obljubil je Bogu is ferza fvoje shivlje-
nje poboljlhati, in mu flushiti. Refnizbno je to
bilo. Ako ravno je bil v’zefarjevi hifhi, je
vender famotno shivel, dolgo molil, nepre-
nehama jokal, in vedno fe pokoril. Potlej je
fhel v’ klofhter bliso mefta Kolonje. V’ klo-
fhtru je fhe bolj bogabojezhe shivel v’ folsah,
v’ pokorfhini, v’ pokorjenji, Vezh žhafa je
ozhifheval fvojo dufho; kader je terdno upal,
de fo mu grehi odpufheni, je mafhnikovo po-
fvezhenje prejel, in fpet fhel v’klofhter fe
perpravljat tudi drugim pokoro osnanovati.
Rasdal je fvoje premoshenje ubogim, fiabo
oblezhen in bof fhel k’ papeshu Gelasju II.,
pred njim fe vligashivljenja fpovedal, in pot¬
lej ga profil, de naj muperpufti povfod osna¬
novati pokoro. Papesh viditi njegovo mo*
droft, ponishnoft in gorezhoft, je rad dovo¬
lil v’ njegovo profhnjo, Shel je is Rima , in
po meftih in vafeh pokoro osnanoval. Veliko

— 453  —

flepih krivoverzov in terdovratnih grefhnikov
je Bog po njem fpreobernil. Njegove befede
fo bile ognjene, fo bile pfhize terdovratnim
grefhnikam, ker fo ga vidili v’ vednih folsah
in v’ ftanovitnim pokorjenji. Vezh dobrih du¬
hovnov fe mu je kmalo perdrushevalo, po¬
koro osnanovalo, in grefhnike fpreobrazha-
lo. Vli ljudje fo filno radi poflufhali nauke
tih fvetih boshjih nameftnikov; od meda do
mella fo jih fpremljali, ali pred njimi hiteli
njih prihoda napovedovat. .Sveti Norbert in
njegovi tovarfhi fo, profheni od fhkofa me¬
ha Laona ali Lavduna, li sbrali nerodoviten
kraj ali pufhavo, po imeni Premonftrat, in
ondi klofhter fosidali, potlej tudi dofti dru-
sih na Franzofkim in v’ Flandru. Ime fveti-
ga Norberta je delezh okrog rasflovelo; sato
je bil isvoljen veliki fhkof imenitniga mefia
Magdeburga. Vli fo bili tiga vefeli, le on je
bil shaloften; pa fe ni mogel ubraniti, in fe
je boshji volji podvergel. Kader je fhel v’
Magdeburg, ga je veliko ljudi fpremljalo; on
flabo oblezhen, bof in prepaden od ojftrili
podov, je sad fhel. Vratar je menil, de je
berazh, in mu branil notri; pa drugi fosav-
pili rekozh: ,,Kaj delafh ? ta je nafh veliki
fhkof.” Vratar fe je preftrafhil, pa fveti Nor¬
bert mu je prijasno rekel : ,,Ljubi bratiz! ne
boj fe; ti me bolj posnafh, ko vli drugi, de
fini te velike flushbe nevreden.” Ni mogozhe
praviti, koliko je ta fveti fhkof terpel od fla-
bih kriftjanov Tvoje fhkofije; pa f’ Aanovitno

454 —

poterpeshfjivofljo )e vfe premagal. Goder-
njali fo soper njegovo fveto ojftroft ; on je
vfe preterpel, vlim odpuftil, vender nikdar
odftopil od fvete ojftrofti evangelja Jesufoviga.
Prifhel je zhaf boshjiga povrazhila, sbolel je,
in frezhno umeri fhefli dan tiga mefza leta
11 3  o.

Nauk.

Ni prev shiveti, kakor ljudje fploh shive,

.Sveti Norbert je nekaj zhafa fvet ljubil,
in njemu flushil; pa ufmiljeni Bog mu je dal
fvoje nizhemerno shivljenje fposnati, in fe
fpreoberniti. Ni bil sapopaden v’ velikih hu¬
dobijah ; pa shivel je mehko in kratkozhafno,
ifkal fvoje hvale, sa fvoje telo slo fkerbel,
sa dufho nizh. Dokler je shivel ko drugi >
je bil od fveta ljubljen in hvaljen; kader je
shivel po fvetim evangelji, je bil od flabih
sanizhevan. Ravno to je Jesuf govoril: „slko
bi vi fnetovi bili, bi vaj' fvet ljubil', ker
pa nijle fvetovi, sa tiga voljo vaf fvet fo-
vrashi Jan. i 5 , 19.

Befeda fvet  pomeni vfe ljudi, kteri vid¬
ne rezhi neumno ljubijo , sa fvoje telo prevezh
fkerbe, vefelja, zhafti in kaj taziga ishudiga
poshelenja ifhejo, fvojo dufho pa v’ nemar
pufhajo. Tudi sdaj je ref, kar je .Salomon
govoril: .,Nefpametnih Jhtevilo je nejkonzh -
no.”  Prid. 1, i 5 . .Sveti Pavel od kriftjanoV

— 455  —

sbaloftno prizhuje: „Veliko je tazih f  kteri
shive, ko Jovrashniki kriška Krijtufoviga
Filip. 5 , 18. Sela j je hudobija obilnifhi, ka¬
kor je on previdil in pravil: »Bodo v’ po-
flednjih dneh ljudje, kteri bodo febe lju¬
bili, lakomniki  , prevsetni, hudobni II.
Tim. 3 ,  i. 2. Te befede dajo fposnati, in
obfodijo pofvetne ljudi, kteri neumno ljubi¬
jo fvet, le velele soper sapovedi, mehko shi¬
ve, fe ne pokore, ne premagujejo fvojib fla-
bih sheIj, fo grefhno vefeli, po flabolli dru-
sih govore in delajo, po fpazhenih navadah
fveta shive, fe bolj boje zhloveka ko Boga ras-
shaliti. Kriftjanmoj! najdefh li kakiga fvet-
nika, kteri bi bil tako shivel? Ref, eni fo
bili taki, tudi fveti Norbert je nekaj zbala po-
fvetno shivel; pa on in drugi nifo po tej poti
v’nebefa prifhli, temuzh fo fe lpokorili, in
shiveli po fvetim evangelji: to jim je saflu-
shilo nebefhko kraljeftvo. Ako bi fe ne bili
fpokorili, bi ne bili fvetniki, ampak saver-
sheni; ravno tako bo tebi hudo, zhe fe ne
fpokorifh, kakor fveti Pavel prizhuje: »Kte¬
ri pa meja shive, ne morejo Bogu dopajiv'
Rimlj. 8, 8.

Shivi po fvetim evangelji, inletakobofh
svelizhan. Uzhenik Jesuf pravi: »Pot pogub¬
ljenja je projtorna, in veliko jih je, kte¬
ri po nji hodijo-j lejna je pot svelizhanja ,
l n malo jih je, kteri jo najdejo"  Mat. 7,
i 3 . 14. 4 Spazhena natora farna od febe fili
v’ pekel, ker prepovedanigavefelja ifhe j fve-

— / t 5G —

ti evangeljfki nauki ti kashejo ojflro pot sve-
lizhanja : druge poti ni k’ svelizhanju, le po
tej morefh hoditi, po poti pokorjen ja, zhi-
ftolti, ponishnofti, vojfkovanja, premagova-
nja. ( Svoje flabe shelje krishati, sapeljivo
poshelenje pod sapovedi devati, raji vfesgu-
biti ko grefhiti, fianovitnO dobro shiveti v’
fredi poliujfhanja, hudim fovrashnikam od-
puftiti, krivizo terpeti savoljo dobrih del, in
kaj taziga, je teshko, pa potrebno, in to je
pot v’ nebefa, po kteri fo fvetniki hodili.

Porezhefh: ,,Kdo shivi po vfih sapove-
dih ? Bo li Bog vfe obfodil v’ pekel? To ni
mogozhe.” ( Slab sapopadik imafh od boshje
fvetofli in pravize, zhe tako miflifh. Pre-
vsetnih angelev je bilo veliko, pa vli fo bili
verskem v’ pekel. Ob zhafu pravizhniga No¬
eta je bil vel fvet hudoben; pa vlx fo v’ vodi
konez vseli; le njega in njegovo drushino je
Bog ohranil. V’ .Sodomi je bilo veliko ljudi ;
le Lot in njegovzi fo bili po angelih refheni,
drugi fo sgoreli. Tako sdaj, prej in potlej;
vfi terdovratni grefhniki bodo pogubljeni, vli
pravizhni bodo svelizhani. Naj bo malo ali
veliko grefhnikov, nobeden ne bo rnilofti do-
fegel, zhe fe ne fpokori. Ne sanafhaj fe na
veliko fhtevilo grefhnikov; ti ne bodo Vliga-
mogozhniga ftrahovali, temuzh prejeli bodo
po saflushenji: shivi po sgledu Kriftufa in
njegovih fvetnihov, in le tako bofh vekomaj
frezhen.

— 4^7  —

Molitev.

O preljubi uzhenik Jesuf! jefl: troje fvete
nauke premalo fposnam, premalo jih ljubim,
in premalo li persaderam po njih shiveti. O
Golpod! shalollno fposnam froje grehe : v’ pri-
hodno hozhem po tvojim in tvojih fvetnikov
sgledu shiveti; nozhem vezh hoditi po fhiro-
ki poti fvojiga hudiga poshelenja, temuzh
ferzhno ga bom premagal. Pomagaj mi f’ fvo-
jo mogozhno gnado, de bodo tvoje fvete sa-
povedi, ki fo do sdaj bile teshke moji flabi
natori, odfihmal moji dufhi prijetne in flad-
ke. 4 Sveti Norbert! tebe tim v’ grehih, pa
ne v’ pokori pofnemal; fproli mi gnado pravi-
ga fposnanja in refnizhniga fpreobernjenja,
de po telni poti vlih Jesuiovih naukov ftano-
vitno shivim, in frezhno pridem v’ nebefhko
kraljeftvo. Amen.

i Sveti BonifaiiJhkofuzhenik Rufov , mar-
iernik.

t Sveti Bonifazi je bil rojen v’ Sakfonii v’ le¬
tu bliso 960, Njegovi ftarfhi fo bili vifoziga
rodu, in fkoraj nar bogateji v’ desheli; redi¬
li fo ga po navadah fveta v' vlih dobrotah in

VII. dan r a zveta.

— 458  —

fladkoflih nakvifhko; vender fotudi fkerbeli,
de bi vifoko uzhenoft dofegel. Njegovo nar
vezhi vefelje je bilo fe uzhiti, vedno je bral,,
premifhljeval in pifal; in to velibo vefelje do
uzhenofti mu je odvselo velelje do fveta. ^to¬
pil jev’ duhovfki Han, de bi fe loshej v’ mi¬
ru uzhil, in zhedalje bolj pofvezheval. Ze-
Ear Oton III. je svedil njegovo poboshno shiv-
ljenje in vifoko uzhenoft; vsel ga je k’ febi,
de je bil veliki duhoven zefarjeve hifhe. Ze-
far ga je slo ljubil, mu ozhitno fkasoval fvojo
Ijubesen, in ga vprizho vfih vifoko zhaftil.
Bonifazi, je v’ veliki zhafti oftal ponishen, ker
ga je gnada boshja obvarovala sapeljiviga na¬
puha. Eniga dne je fhel molit v’ zerkev fve-
tiga fhkofa in marternika Bonifazja, kteriga
shivljenje je bilo popifano pod petim dnevam
tiga mefza. Kader je v’ zerkvi molil, fo fe v’
njem mozhne shelje obudile kri preliti sa ve¬
ro, in fam per febi je djal: „Jeft fim Bonifa¬
zi ko ta, kteriga tukaj zhaftimo; sakaj bi ne
samogel tudi jeft marternik Jesufov biti?” Te
shelje fo bile smiraj v’ njegovim ferzu , in Bo¬
ga je prod te gnade, kteroje tudi potlej do¬
fegel. ( Sveii Romvald minih je savoljo fofeb-
nih opravkov k’ zefarju prifhel. 4 Sveti Boni¬
fazi ga je ponishno profil, de naj ga feboj
vsame v’ hlofhter, in je bil uflifhan. Zefar
mu je branil, ker ga je hotel per febi imeti;
vender mu je perpuftil, ko je njegovo ferzh-
110 voljo fposnal. ,Sveti Bonifazi je bil v’klo-
fhtru nar ponishnifhi in pokornifhi; -v.fi mi-

— 459  —

nihi fo fe nad njim zhudili, in eden drusimu
djali: „ Glejte! Bonifazi fevedno pofti, defi-
ravno fe je per zefarjevi miši drasih jedi na¬
vadil; noli revne oblazhila, deliravno je na¬
vajen mehke oblazhila nohti; neutrudama de¬
la, in f’ terdim delam li kruh saflushi, deli-'
ravno je prej mehko shivel.” To je refzhud-
110, pa gnada boshja vfe samore.

Nekaj let je v’ tih in v’drusih dobrih de¬
lih bil, de bi fe zhedalje bolj pofvezheval, in
perpravljal shivljenje dati sa vero Jesufovo*
Kader je upal f’ pomozhjo gnade sadofti per-
pravljen biti, je fhel k’papeshu Janesu XVIII.
in mu rasodene fvoje shelje med nevernike
iti evangelja osnanovat; ponishno je papesha
profil, de naj mu perpufti. Papesh je bil
njegovih gorezhih shelj vefel; ne le sashelje-
no perpufhenje mu je dal, tudi fhkofa ga je
pofvetil sa neverne deshele. ,Sveti Bonifazi
je febe Bogu v’ dar dal, ga sahvalil sa vfe
prejete gnade, in profil obilne pomozhi. ( Shel
je na Poljfko, kjer je bil od kralja Bolellaja
in njegovih ljudi zhaftito fprejet. Potlej je
Ihel na Prajfovfko, pa ondi fo bili terdi in
iieufmiljeni malikovavzi. Slo fi jepersadeval
jih prer.zhiti, pa bresvfiga fadu; nifo gahot-
li poflufhati, in fpodili fo ga is deshele. Od
ondod fe je na Rufovlko podal evangelja os¬
nanovat. Rufovfki neverni kralj mu je re-
l<el: ,,Ti fi hinaviz in sapeljiviz; tebi ne ver¬
jamem, zhe me ne preprizhafh. Ukasalboni
^el]k ogenj napraviti: zhe bres vfe f h kode

— 46o —

fbosi-nj grefh, ti bom verjel, bar mi od
fvoje vere pravifh; zhe bofh pa ofhbodovan,
bofh ravno v’ tifti ogenj vershen in foshgan/
.Sveti Bonifazi je upal v’ Boga, in ga profil,
de naj v’ pridvfiga nevernigabraljeftva f’zhu-
deshem pobashe refnizo fvoje fvetn rasodete
vere. Kraljevi flushabnibi fo germado na¬
pravili, jo sashgali, in bader je nar huje go¬
relo , je fveti Bonifazi fbosi ogenj pozhali
fhel; potlej fo ga nafhli bres vfe fhhode, ze¬
lo lafje nifo bili ofmojeni. Vfi fo oftermeli,
in pravigaBoga hvalili. Kralj in njegovi fiu-
shabnibi fo fe fvetimu Bonifazju podvergli, fo
bili poduzheni, in potlej berfheni. Brat fpre-
obernjeniga bralja je v’ neveri oftal, je na-
drashil druge ravno tabo terdovratne soper
fvetiga Bonifazja, fo ga popadli, in mu gla¬
vo odfebali v’ letu oboli 1008. Velibo zhu*
deshev je bilo po njegovi fmerti: ti fo orne*
zhili braljeviga brata, in druge nevernibe,
de fo fe fpreobernili, in praviga Boga hvalili.
Tabo je hatolfhba vera na Rufovfbim sazhetik
imela, babor pifhe fveti Peter Damjan.

Nauk.

t Se perpravljati frezhno umreti,

.Sveti Bonifazi fe je velibo zhafa perprav-
ljal b’ fmerti, in je frezhno umeri, ber je nje¬
govo shivljenje bilo fveto. .Smert je sveftim
boshjim flushabnibam bonez zhafniga terplje-

— 461 —

nja in sazhetik vezhniga vefelja; hudobnim
pa je konez grefhniga shivljenja in vrata v’
vezimo terpljenje. Sato je fmert bogaboje-
zhim prijetna, hudobnim llrafhna. David
prizhuje od fmerti bogabojezhih : „ Shlahtna
je pred Go [podam fmert njegovih fvetih. ,t
Pf. ii5, i5. Od fmerti hudobnih pa prizhu¬
je : „ fmert grejhnikov je huda.''  Pf. 33 , 22 .
Potrebno je tedaj fe perpravljati k’ fmerti.

Ti vefh, de bofh umeri, le enkrat umeri,
in de bofh po fmerti ali svelizhan ali pogub¬
ljen vekomaj. Tudi vefh, de bo po Tedanjim
dobrim ali flabim shivljenji fmert in vezhnoft
frezlina ali nefrezhna. Kaj menifh, je li to
majhna rezh, frezhno ali nefrezhno umreti?
Sakaj shivifh tedaj flabo, kakor de bi ti ne
bilo umreti? Kaj bi rekel foldatu, kteri bi
fhel na vojfko bres oroshja ? Kajbi rekel brod¬
niku, kteri bi odlafhal ob viharji barko v’va¬
ren kraj perpraviti? Neumnifhi bi bil ti, ako
hi odlafhal do sadnje bolesni s’ dobrimi deli
fvojo dufho ofkerbeti. Gofpod Jesuf je ime¬
noval trapafte tilte devize, ktere fo do priho¬
da sheninoviga odlafhale fvojih fvetil napra¬
vit; olja fo lhle kupovat, torej fo preposno
prilhle, in saflifhale: »V&f ne  posnam .**

Mat. 2 5. Ravno tako bo f’ teboj, zhe fe s’
oljem sapovedanih dobrih del prej ne ofker-
bifh.

Vprafhafh: ,,Kako fe morem k’ fmerti
perpravljati?” Ljubi moj! Ilori, te prolim,
kar bo sdaj rezheno. Kiezhe pred krishanim

—462 —

Jesufam premifhljuj fvoje flabo shivljenje,
in kako ti bo fmert ftrafhna in fodba ojdra,
ako le s’ dobrimi deli Ikerbno ne perprav*
ljafh. Sahvali ljubesnjiviga Jesufa, kteri te
je toliko zbala poterpeshljivo zhakal; sakaj
bres te nesaflushene dobrote bi bil she sdav-
naj pogubljen. Ponishno ga proli mogozhne
gnade fvoje flabo shivljenje fposnati in po-
boljfhati. Obljubi le njemu v’ zhaft shiveti,
pa tayo ikerbno in flanovitno, de bi frezhno
umeri, ako bi fmert ravno nagla bila. Ob
perloshnim zhafu pogofto isprafhuj fvoje pre-
tezheno in fedanje shivljenje: pa isprafhuj
fe po Jesufovih naukih, po sgledu njegovih
fvetnikov; tako pravizhno fe isprafhuj, ka¬
kor bofh od jesufa pravizhno fojen; tako
fkerbno fe isprafhuj, de bofh, ako ti kak
greh nesnan oftane, pred pravizhnim fodni-
kain isgovorjen. t Spravi is ferza vfoljubesen
do greha, vfo grefhno ljubesen do ftvari,
odpufti vlim fovrashnikam, poverni blishni-
nimu, perloshnofti greha opulti; premaguj
vfe, karte bo peklo, in delaj vfe, kar te
bo vefelilo ob sadnji uri. Isvoli li modriga
fpovednika, in ubogaj ga ko Kriftufa. Bodi
ftanoviten v’ vlih dobrih delih, bolj in bolj
fepofvezhuj, vedno shaluj, smirajupaj, in
nikoli ne bodi bres fkerbi. Per vlih fvojih
delih, sladi v’hudi perloshnodi ali fkufhnja-
ri, fe fpomni prihoda« fmerti, in rezi: ,,Kaj
bi daril , ako bi danf mogel umreti?” Zhe fo
tvoji grehi ravno veliki, fe samorefh pofve-

— r- 465  ——

titi: upaj r’ prefveto kri Jesufovo, v’pomozh
Marije in fvetnikov, ferzhno in popolnama fe
vdaj Bogu, bodi fianoviten v’ njegovi flush-
bi,in  bofh nafhel mir, kteriga {vet ne more
dati, mir, kteri is-haja is bogabojezhiga shiv-
ljenja, kteriga fam Bog samore dati, kteriga
ti nikoli nihzhe ne bo odvsel. Zhe to svefto
delafh, bolh ob sadnji uri upal, bofh ufmi-
ljeno fodbo od Jesufa saflifhal, in dobro ti
bo vekomaj, kakor Jesuf govori: „Blagor
hlapzu, kteriga GoJpod, ko pride, zhuje¬
zili g a najde.”  Mat. 24, 46 .

Ne odlafhaj fe k’fmerti perpravljat, ker
ne vefh, kedaj bofh umeri. Morebiti bo tvo¬
ja fmert nagla, in ko bi tudi dolgo bolan bil,
fe bofh teshko v’ sadnji bolesni perpravljal:
vfe fkerbi te bodo takrat obdale, bolezhine
telefne , lirah savolio, pretezheniga shivljenja
in prihodne vezhnorti, fkerb savoljo premo-
shenja, domazhih in vfiga. Morebiti fi she
fkufil, koliko samorefh v’ bolesni moliti, ali
drusiga dobriga delati; v' hudih bolezhinah
bofh komaj samogel Jesufa in Marijo na po-
inozh klizati. Zhe tudi prejmefh fvetesakra-
niente, kakofhna bo takrat tvoja perprava,
ako prej nilibil perpravljen? Le verjemi, de
tudi pozhafna fmert je nagla fmert Mirnu,
kteri fe prej ni perpravljal frezlmo umreti.
Ubo gaj modriga: „Pred jmerljo delaj pra-
vtzoj'  .Sirah a 4 > * 7.

— 464  *tr

Molitev.

O ljubesnjivi Gofpod! kakofhna bi bila
moja fmert, ako bi bil v’ nepokori umeri?
Pogubljen bi bil na vekomaj. Hvalim in sa-
hvalim te , de me nili v’ pekel vergel, in de
fi me do te ure poterpeshljivo zhakal. Daj
mi fposnati fvojo gerdo nehvaleshnoft, de jo
obshalujem do fmerti. O Jesuf! ne saversi du-
fhe, sa ktero fi vfo fvojo kri dobrotljivo pre¬
lil; ne versi v’ pekel dufhe, ktera je v’ tvoji
fveti kervi pofvezhena. Shal mi je , de fini
te rasshalil; poboljfhati fe hozhem, v’ gren¬
kih folsah obljubim shiveti, de frezhno umer¬
jeni. Upam v’ tvojo nefkonzhno miloft, daj
mi gnado v’ vedni pokori shiveti, de, kader
me bofh P fmertjo pred fe poklizal, miloft
sadobim. O fveti Bonifazi! ki fi tolikaj fker-
bel frezhno fmert saflushiti, in tudi druge
fkerbno perpraljal frezhno umreti, pomagaj
mi f’ fvojimi profhnjamipo Jesufu shiveti, de
fe moja dufhiza v’ gnadi boshji odlozhi od
fveta. Amen.

VIII. dan roshniga zveta.

iSveti Medard Jhhof.

'veti Medard je bil rojen na Franzofkini

— 465  —

bliso mefta Najona od shlahtnih in bogatih
Aarfhev. Mladenizh fhe je bil bogabojezh,
framoshljiv, moder in poln vfiga dobriga.
Njegovo nar vezhi vefelje je bilo mifliti, brati,
govoriti in poflufhati, bar je boshjiga. Nje¬
govo ufmiljenje do ubosih je bilo filnoveliko;
febi je pertergoval, in ne malokrat slo lazhen.
bil, ker je ubosim delil, kar fo njemu v’
shivesh dajali. 4 Shkof sgoraj imenovanigame-
(la je nad mladenzhem Medardam snamnja
vliga dobriga vidil; k’ febi ga je vsel, fkerb-
no uzhil sa duhovfki ftan, in potlej mu mafh-
nikovo pofvezhenje podelil. 4 Sveti Medard,
tako vifoko povifhan, je fveteji shivel, ojftreje
fe pokoril, ponishnifhi bil, dalje mejil. Nje¬
gova dobra dufha je bilapofebne hvalevred¬
na ; Boga je neisrezheno ljubila, tudi blish-
niga savoljo Boga, uboge in bogate, hude
in dobre. Deliravno je bil ref .dober, jeven-
der nafprotnike imel; pa on jim je rad od-
pufhal, f’ krotkoftjoi jih tolashil, s’ darova¬
njem jih permoral k’ Ijubesnj.’ ,Se lahko ve,
kako fkerbno in sveAo je, opravljal dolshnoAi
fvojiga ftanu k’ svelizhanju fvoje in drusih
dufh. NjegoVo fveto shivljenje je bilo, ko
velika luzh na vifoki gori , yli fo mu fploh in
ozhitno rekli: Sveti mafhnik Medard.” Ka¬

der je njegov fhkof. umeri, fo njega vfa du-
hovfhina in Verni s’ eno voljo fhkofa isvolili.
Njegova velika ponishnoA, is ktere fe je slo
branil te zhafti, je bila vlim vfhezh ; pa rav¬
no sato fo ga permoi:ali fe podvrezhi. Pod-

— 4&6 «—

vargel fe je jboshji volji, in je Bil pofvezhen
¥  letu 53o. Dve leti potlej je papesh mu sa-‘
povedal tudi fhkofijo Tarnaj ofkerbeti in vo¬
diti, ker je v’ nji bilo dolti nevernikov, in pa¬
pesh ni Vedil komu drusimu enako fkerbnimu
paftirju tifte teshke fhkofije srozhiti. .Sveti
Medard je poln upanja V’ Boga in'ljubesni do
ljudi tej perdjani teshki butari fvoje rame pod-
vergel, iri deli ravno je od flepih nevernikov
veliko hudiga ferpel, ni ddftopil, temu z h je
1 jufeesnjivo fn ‘ ognjeno fkerbelsa lijih fpreo-
bernjenje', ‘in ob kratkim zhafu je vfe perpra-
vil v’ katolfhko zerkev. Tako je tudi lkerbel
sa Vfe grefhne kriftjane, de bi fe fpreober-
nili, in fveto sliiveli; tudi tih prav veliko ga
je ubogalo.' .Sveti fhkof .Medard j£ sa vfe to
Boga hvalil, je is fofebne tnilofti njego-

vimu opdminjevanju roddvitiioftdal. Petnajd
let je teshl<6'Butaro nolil savoljo Boga in sve-
lizharija blishniga; slo ftar je umeri v’ letu
,  in fhel v^Vezhno plazhilo, po kterim je
shiiraj gorezhe hrepenel, in neutrudama delal.
Pred in po njegovi fmertije Bog po njem ve¬
liko zhudeshev Boril.

N a  a k.

Po sgltdu nfrriilj*niqa Boga vfe Ijiidi lju¬
biti.

Kratko pbpifbvanje shiVljenja fvefiga fhko-
fa Medarda prizhttjeV de je vfe ljudi perferzh-

— 46*7  —

ho Khbii,' pravizhne in grefhnike. Pravizhne
je fkerbel iiterditi, grefhnike fpreoberniti,
in vfe svelizhati. To je po Bogu>, kteri je
vfim ufthiljen, de bi tudi mi bili, kar tudi Je-
suf sapove : ,',j Bodite ujmi/jeni, kakor je tu¬
di va/k Ozke ujmiijen.’’  Luk. 6, o 6.

Bog ljubi pravizhne, in ima do njih ve¬
liko dopadenje. Jesuf je fvojim uzhenzam
rekel : , ,Poj ihmal vaj ne bom vezh h/apzov,
ampak prijat/e imenoval. Sakaj h/apez ne
ve, kaj njegov Gojpod dela. Prijal le vaj
bom imenoval, ker Jim vam vje , kar koli
Jim od Jvojiga Ozheta JliJhal, na snanje
dalj'  Jan. i 5 , ib.  Sakaj jim tako prijasno
govori? t Sam pove: „Ker J te nte ljubili j*
Jan. 16, 27. Tudi je Jesuf govoril: „Iidor
mene ljubi, bomojebejede Jpolnovat; moj
Ozke ga bo ljubil, in mi borno k' njemu
prijhlii in per njem prebivali."  Jan.'i4, 20.
Tudi ti ljubi pravizhne j in li ptersadevaj pra-
vizhen biti. Hvali Boga sa gnade, ktere je
pravizhnim dal in daje, in fkerbi s’gorezhi-
mi profhnjami fe enake gnade vdeleshiti. Bo-
gabojezhoft pravizhnih naj te rasvefeluje, in
tvoje ferze naj pofkakuje od veliziga vefelja,
ker oni Boga hvalijo, in mu flushijo. ,Sker-
bi ozhiltiti fvojo dufho, de tudi ti Boga hva-
lifh.

Bog ljubi fpreobetfnjarte grefhnike. On
ne ravna s’ nami po nafhih grehih, in nam
ne vrazhuje po nafhih hudobijah, temuzh is
fofebne milolli pomaga k’ pokori, ker nozhe
So *

— 468  —

fmerti grelnikov, temuzh njih pokore in
sjelizhanja sheli. Ljubesnjivi Jesuf je djal:
„Sdravi ne potrebujejo sdravnika ,, am¬
pak bolni", jejt Jim prijhel grejhnikov bli¬
žat k’ pokori.'*  Mark. 5 , 17. On prizhuje,
de je veliko vefelje v’ nebelih savoljo fpreo*
bernjenja eniga famiga grefhnika. To pri¬
zhuje, de Bog ljubi fpreobern jene grefhnike,
in jih jemlje v’ fvoje kraljeflvo, ako bodo fia-
novitni.

Bog ljubi grefhnike. To je zhudno ven*
der refnizhno. Sapifano je lizer : „Bog jih
fovrashi, kteri hudobijo delajo!"  Pf. 5 , 7.
Zhe fovrashi grefhnike, kako jih ljubi? ,S*
Avgufhtin to islaga rekozh : Bog ljubi zhlove*
ka, kteriga je ftvaril, in fovrashi greh, kte*
riga je zhlovek Boril. Ako bi Bog grefhnike
fovrashil, bi jim ne pomagal fe fpokoriti, bi
vfe vergel v’ pekel. Vef zhlovekov rod bi bil
pogubljen, ako bi Bog grefhnike fovrashil;
pa mu je obljubil, in dal odrelhenika, de bi
pogubljeni ne bili. .Sveti Pavel pravi: ,,Bog
pokaš he /vojo ljubesen do naf, ker je, do¬
kler Jh)o Jhe grejhniki bili , Krijluf sa naf
umeri.’’  Rimi. 5  ,  8. 9. To je rezheno, de
fe fpokorifh; sakaj defiravno je Bog is velike
milofti poterpeshljiv,. bo vender terdovratni-
ga grefhnika obfodil v’ pekel, ker fe nqzhef
od greha odlozhiti. David prizhuje: ,,Bog
je poterpeshljiv in pravizhen f odnik,!’-ifj.  7>
12. Modri tako govori : ,,Kakor je Bog ve¬
lik, tako je velika njegova mil ojt; vender

— 469 —

zhe fe ne bomo fpreobernili , bomo v ’ Go -
fpodove roke padli''  4 Sirah 2, 22. 23 . Ta
velika miloft boshja do grefhnikov te uzhi s’
grefhniki poterpljenje imeti, in jih ljubiti.
Ljubi grefhnike, in poterpi njih flabofti; pa
nikar njih hudobije deleshen ne bodi, temuzh
pomagaj jim s’molitvijo, f’ fvarjenjem, s’ do¬
brim sgledam fe fpokoriti.

Molitev.

O Bog, vezhna dobrota! sakaj fim 4 p
tako posno fposnal? Ti, nar vifhi oblaftnik,
nobeniga ne potrebujefh, vender li neisre-
zheno ufmiljen in poterpeshljiv f’ fvojimi fla-
bimi ftvarmi. Dobra mati ni tolikaj fvojimu
edinimu jdobrimu otroku ufmiljena, kakor fi
ti nam nevrednim grefhnikam ufmiljen. Zhe
premiflim tvojo prezhudno ljubesen do vlih,
pravim: Kaj je zhlovek, de fe ga ufmilifh, in
sa njegovo svelizhanje fkerbifh ? Bres vfe fvo-
je fhkode bi vfe ljudi v’ pekel obfodil, ven¬
der hozhe tvoja ufmiljena volja svelizhanje
vlih. Ti fi Ozhe vfiga ufmiljenja, pa ravno
sato me slo pezhe, de limte rasshalil in sani-
zheval; ker fi Ozhe vfiga ufmiljenja, upam
v’ to nefkonzhno miloft, in bom hitel fe ref-
nizhno fpokoriti, de ti ne bom dalje nehvale-
shen. Tvoji nesaflusheni milofti je perpilati,
de nifim pogubljen, in vfe dni fvojigaslavlje¬
nja te bom f’ fvetim shivljenjem hvalil. Pod¬
piraj mojo flaboft, pomagaj moji volji, invo-

— 4 7 o —

di me po poti pokore F fvojo mogozhno gna*
do, de vfe dopolnujem, kar pred tvojim ve-
lizhaftvam obljubim. To mi dodeli po Jesufu
Kriftufu na profhnje fvojiga sveftiga flushab-
nika, fvetiga fhkofa Medarda. Amen.

IX. dan roshniga zveta.

t SJ~. P rimaš h in Felizjan brata, marternika.

j

t Sv,eta Primash in Felizjan brata fla bila Rim-
fka meftnana; oba fla bila perletna, ko fta
pod zefarftvam Dioklezjana in Makfiminjana
sa vero umerla. Ta dva neverna zefarja fla
hudo preganjala vero Jesufovo; tudi ta dva
{Veta .brata da bila satoshena, vjeta, in vkle¬
njena v’ jezho vershena. Angel boshji je po-
nozhi prifhel k’ njima, shelesje je od nju od¬
padlo , in is jezhe Aa ispeljana. Zhes nekaj
zbala fla bila fpet vjeta, in v’ jezho vershena,
in potlej peljana pred meftniga oblaftnika. Ta
jima ojflro pravi: „Molita nalhebogove, lizer
bofta hudo martrana.” .Sveta brata fla odgo¬
vorila: ,,Mi dva le eniga Roga moliva, le

eden je pravi Bog. Vi ajdje fle neumni, ki
lef in kamen molite, in ga na pomozh klizhe-
te , ker maliki ne morejo ne febi ne vam po¬
magati.” To refnizhno govorjenje je flepiga
oblaflnika lilno raskazhilo, in bersh je ukasal

— 4  ?* —

oba rasgajshljati; pa ta dva (veta brata fta^
bila potlej ravno tako ftanovitna v’ veri. Ob-
laftnik je iniflil, de eden drusimu ferzhnoft
dajeta; torej je ukasal fvetiga Primasha v’je*
zho peljati, in fvetiga Felizjana je per febi
obdershal. Bleso je ta bil mlajfhi, in je upal
ga ioshej smotiti. Tiga je nar prej f perlis-
njenim pregovarjanjem, potlej f hudim terp-
Ijenjem fkufhal od vere odverniti; pa vfe nje¬
govo persadevanje je bilo prašno. Kader vi¬
di, de nizh ne opravi, ga je ukasal k’ ftebru
perbiti, in tako perbitiga ga je tri dni bres
jedi in pijazhe puftil. Tretji dan ukashe pred
fe fvetiga Primasha perpeljati, in mu tako le
govori: ,,Umnifhi od tebe je tvoj brat: on je
zefarjevo voljo (polnil, je bogove molil, in
sdaj je v’ zhafti per njem. Bodi tudi ti pame¬
ten, in flori po njegovim sgled.u, de bofh tu¬
di ti zefarjev prijatel.” .Sveti Primash mu
odgovori: ,,Ti me ne bofh prefleparil, kako
je mojim bratu, lim po angeli svedil. Bog
daj, de, kakor lim s’ njim ene volje, tudi s’
njim umerjem sa vero.” Oblaftnik vef togo¬
ten sapove fvetimu Primashu , vprizho fvetiga
Felizjana, rastopljen fviniz v’ ufta vliti, debi
niu vfe oferzhje sgorelo; vender je per shiv-
Ijenji oftal. Po teni je fodnik oba brata Ie-
vam v’ jed obfodil. Bila fta peljana v’ gleda-
lifhe, in dva feiclita leva fta va-nje ispufhe-
na. Pa leva fta k’ njima perdirjala, in eden
fe je vlegel per fvetim Primashi, eden paper
fvetim Felizjanu; oba leva fta krotka ko dva

— '4  7  2  —

domazha perljudna pfizhka, noge jima lishe-
ta, s’glavo in s’ repam fe jima perlisujeta.
4 Silno veliko nevernikov je vidilo ta velik zhu*
desh; ne malo is njih je praviga Boga fposna-
lo, in fe fpreobernilo. Oblaitnik je hitel fve-
tiga Primasha in Felizjana is poti fpraviti, in
je ukasal obema glavo odfekati. Nju frezhna
fmert je bila v’ letu 3oo.

Nauk.

Po Jesufii mifUti, govoriti, delati,

4 Sf. Primash in Felizjan brata, marter-
ternika, rta pomozhnika Kranjfke deshele,
ker fte nju fveti trupli bile pred nekterimi fto
leti na Kranjfko prenefene v’ famotno zerkev
eno uro nad Kamnikam, ktera fe do danafhni-
ga dneva fvetiga Primasha zerkev imenuje.
Ob Turfhki vojlki fte bile od ondod prenefe¬
ne v’ rtiefto Kamnik k’ Franzhifhkanam, kjer
fle fhe sdaj v’ veliki zhafti. Ta dva fveta bra¬
ta in marternika fta miflila, govorila in de¬
lala po uzheniku Jesufu; kar fta v’ ferzu ve¬
rovala, fta s’ jesikam prizhala. De jima je
to bila refniza, fta v’ velizih bolezhinah po-
kasala. Ljubi moj! pofnemaj ta dva svefta
flushabnika Jesufova in pomozhnika fvoja,
in le tako H fvetiga kerfhanfkiga imena vre¬
den.

Ljubi kriftjan! mifli po Jesufu Kriftufu*
Tvoja dufha naj bo polna Jesufoviga duha,

— 4 7'5 ~—

de vfelej miflifh po njegovih sgledih in nau¬
kih. Vem, verujefh, de je Jesuf ( Sin bosh ji,
uzhenik in odrefhenik vfih ; pa to je fhe pre¬
malo ,zhe nifo vfe tvoje‘mifli po njem. Do¬
bro mifliti je slo potrebno; zhe nimafh pra-
viga sapopadka od Jesufa in njegovih nau¬
kov, kako bofh pravizhno shivel? Jesuf fe
jeponisbal; morefh tedaj vediti, de je tebi
ponishevanje potrebno. Jesuf je bil ubog,
in jerekei: „Blagor ubogim v’duhu! ’ neshe-
li tedaj ti vifokofti, bogaftva ali drusiga, kar
te raslozhi med drusimi. Jesuf je' neisrezbe-
no terpel; ne mifli ti nefrezhen biti savoljo
zhafniga terpljenja. Jesuf je bil preganjan
savoljo pravize, in je uzhil: „Blagor jim,
hteri preganjanje terpe savoljo pravize!” zhe
ti dobro delafh, in hudo prejemafh, ne bodi
nevoljen, in ne odflopi od dobriga. Jesuf je
uzhil fvet sanizhevati, in nebefhkiga kralje-
ftva ifkati; naj bo tedaj tebi fvet krishan, in
ti fvetu, de fo tvoje sbelje smiraj v’ nebelih.
Jesuf je savoljo grehov umeri; fovrashi ti greh
zhes vfe drugo hudo, ker je le greh edino
hudo. Tako mifli v’ vfim po Jesufu Kriftufu.

Govori po Jesufu in od Jesufa. Bodi tvo¬
je ferze polno Jesufove ljubesni, sgledov in
naukov, in bofh lahko govoril, kakor fe krift-
janam fpodobi. Pravizhni .Simeon in pre¬
rokinja Ana fta Jesufa fposnala, pa tudi rada
od njega govorila vfim, kteri fo zhakali odre-
fhenja Israeloviga. Apollelni fo Jesufa osua-
novali, ker fo ga v’ ferzu imeli. Marterniki

0

— . 4 - 7,4  —

fo ga jf fmertnih bolezhinah ozliitno hvalili,
ker fo ga is vfigaferza ljubili. To je potreb¬
no: „Kdor bo mene, pravi Jesuf, vprizho
ljudi satajil, bo tudi on satajen vprizho
angelev boshjih.".  Luk. 12, 9. Zhetejefram
grefhnikov fvariti, zhe fe framujefh pred dru-
simi bogabojezhe govoriti, zhe hvalifh pre-
vsetnofl: ali druge grehe, zhe drugazhi napazh-
no govorifh ; neprizhafh Jesufa, ga le tajifh,
in niii pravi kriftjan. Velikokrat imafh lepe
perloshnofti od Jesufa in njegovih naukov go¬
voriti, s’ njegovo krotkoftjo togotne tolashiti,
s’ njegovo grenko fmertjo nepoterpeshljiviga
bolnika uzhiti; s’ njegovim ubofhtvam trofh-
tati ubosiga. Tako naj ti bo per vfih in per
vljm Jesuf na ferzu in na jesiku.

Delaj po Jesufu. t Same mifli in befede,
defiravno dobre, fhe ne ilofe dobriga kriftja-
na, tudi kerfhanfke dela morejo biti per njem.
Dobre mifli fo korenina , dobre befede fo per¬
je, dobre dela fo fad fposnanja in prizhanja
Jesufoviga. Kaj ti pomaga po veri mifliti in
govoriti, ako po sgledih in naukih Jesufovih
ne shivifh ? Vefh in pravifh : ,,Potrebno je
sa dufho fkerbeti, fe fpokoriti,” in kaj dru-
siga taziga; kaj ti to pomaga, zhe tiga ne
delafh? Hvalifh poterpeshljivoft Jesufovo, bo¬
di tudi ti poterpeshljiv. Vefh, kako ljubes-
njivo je on fovrashnikam odpufhal; odpufhaj
tudi ti fvojim fovrashnikam. Jesuf je fvojo
voljo volji nebefhkiga Ozheta podvergel, rav¬
no tako jo tudi ti. Hvalifh fvetnike, ki fo p P

— —

Jesufu shivelij pa bofh vidil nad njim fvoje
obfojenje, ako ne šhivifh po njeni, kakor fo
oni shiveli. Kaj ti pomaga mu rezhi: „Go-
fpod, Gofpod!” ako ne delafh, kar sapove,
in fe ne varujefh tiftiga, karprepove? Lash-
njivi krilljan bi ti bil, in tiftim perfhtet, od
kterih fveti Pavel govori:. »Pravijo , de Bo¬
ga fposnajo , ali s* deli ga ta j e, ker fd
nagnjufni , in k' nobtnimu, dobrima delu
nifo perpravni/  Tit.'1, 16.

Mol i t e p.

O  Jesuf! ljubesnjivi Gofpod, odrefhenik
in uzhenik, pred feboj imafh nevredniga
grefhnika in nehvaleshniga hlapza, kteri te
vef zhaf fvojiga shivljenja posna in prizha,
pa ne prav. Refnizhno je to od mene, in
zhe mi bofh po saflushenji povernil, bom veko¬
maj savershen. .Sposnam fvojo veliko hudo¬
bijo; vender pa upam v’ tvojo nefkonzhno mi-
loft, upam de mi bofh dal vfe perpomozhke
k’ svelizhanju. V’ prihodno bom le tebe pred
fvojimi vernimi ozhmi imel; ne bom ko do-
fihmal gledal, kako flabi shive, de bi fe s’
njimi isgovarjal, temuzh kako fi ti shivel in
uzhil, de bi sa teboj svefto hodil. O ljubi Go*
fpod! ne sapufti me, temuzh pomagaj mi K
fvojo gnado. 4 Sf. Primash inFelizjan! vidva
ka v’ relnizi Jesufa fposnala in prizhala, ferzh-
Ho in ftanovitno po njem shivela ; tudi pred
nevernim oblatlnikam in v’ fmertnih bolezhi*

— 4'6  —

nah ga nifta sapuftila: lprofita mi mogozhno
gnado, de s’ njeno pomozhjo tudi jeft Jesufa
ljubim, in mu flanovitno flushim. Amen.

— - VO»-O C —■

X. dan roshniga zveta.

.Sveta Margareta kraljiza.

t S ve ta Margareta, ktere ime je flovezhe per
Bogu in ljudeh, je bila rojena na Nemfhldm
v’ letu 1046. Njen ozhe Edvard je bilkralje-
viga rodu, njena mati Agata je bila zefarju
Konradu v’ rodu. ( She v’ mladofli je bila f
pomozhjo gnade boshje vfa ponishna, modra,
framoshljiva in bogabojezha; drusiga ni she-
lela, ho Bogu dopafti, fvet, njegove dobro*
te in nizhemernofti je ferzhno sanizhevala.
Slo mlada je fhe bila, bo ji je ozhe umeri;
sato je bila poflana na Anglifbo h’ hralju
Edvardu III., kterimu je bila v’ rodu. Vfe
braljellvo je bilo hitro polno njeniga lepiga
shivljenja; tudi v’drusih deshelah fo od nje
veliko dobriga govorili. Malkolm, kralj v’
4 Skozii, je slo nadleshno profil kralja Edvar¬
da , de naj mu jo v’ sakon da; kralj mu je ni
odrekel, in tako je Margareta, she fhtiri in
dvajfet let dara, is sgoli pokorfhine fvoj dan
premenila. Kralj Malkolm je bil delezh od
lvetofti fvoje bogabojezheshene, bil pa je per-

— 'm —

pravniga ferza dobre nauke pofltifhati. Mar¬
gareta je redila f’ zhifto ljubesnijo in f’ per-
ljudno pokorfhino li kralju perhupiti; njego¬
vo ferze je bilo v’ njeni oblafti, in napravila
ga je, kamor je hotla, pa le sato, de bi bil,
Bog moljen, in de bi bili podloshni frezhnj.

,Sveta Margareta je v’ tej veliki frezhi,
zhafti in oblalti smiraj ponishna oftala, fveta
ni ljubila, in vedno je bila perpravljena Bo¬
gu odgovor dati. ZhujezhoA te fvete kraljize
nad fvojimi otrozi obilno prizhuje, kako je
bila fkerbne vefti. Ne v’ mehkobi ali nizhe-
niernofti fveta, ampak v’famoti, v’ pokorje-
nji, v’ boshjim ftrahu jih je redila. S’ modri¬
mi uzheniki fizer jih je ofkerbela; vender je
pa tudi farna nad njimi zhula, in jih uzhi-
la, sraven pa molila in jokala, de bi jim Bog
dal nedolshno shiveti. Kaj! ne le nad otro¬
zi, ampak tudi nad flushabniki je zhula, de
bi nobeden kaj taziga ne govoril ali ne delal,
bar bi otroke pohujfhalo. Njeno ufmiljenje
do ubosih je bilo lilno veliko ; bila jim je ufmi-
ljena mati. Ker je njeniga laftniga premo¬
ženja premalo bilo vlim pomagati, jim je
tudi is kraljeve denarnize obilno dajala, ven¬
der s’ njegovim dovoljenjem. Kader je fhla v’
zerkev ali drugam, je bila vfelej obdana od
Melike mnoshize ubosih; vfak dan pred koli¬
bam jih je veliko nafitila; doftikrat jim je fa¬
rna rtregla. Ravno tako je delal njen dobri|
ttiosh. Tudi je obifkovala bolnike, jimftregla,
j*h uzhila in tolashila, de bi ob enim njih du-

— 478 —

fhi in telefu pomagala. Vfe td dobre dela ji
nifo ubranile dolgo moliti, brati, premifhlje-
vati; vfak dan je bila vfaj per eni fveti ina-
fhi. Veliko dobriga je Borila, ker je smiraj
pridna bila, in ni nizh prasniga zhafa imela;
fovrashila je vfe nizhemernofti, lifhpanje,
prasne pogovore, in kar je nepridniga, in
prav sato je njeno shivljenje bilo polno do¬
briga saflushenja. Per obilni miši je bila
sdershna, fi je pertergovala,- in nikoli fe ni
do fitiga najedla, ker fe je jedi'in pijazhepo-
flushila le, de bi shivela Bogu v’ zhaft; sra-
ven tigfa fe je tudi pogofto ojftro poftila. Nje¬
na ‘Velika sdershnoft per jedi in njeno ojftro
shivljenje jo :  je slo oflabilo ; vender nikoli ni
hotla mezhej shiveti, defiravno fo jo sdrav*
niki ponishno profili. Velika telefna flaboft
ji je napovedovala blishno fmert, h’ kteri fe
je tako fkerbno perpravljala, kakor de bi bi¬
la vfiga dobriga pralna. Dofti zhafa je bila
bolna, in fhtiri dni pred fmertjo fhe ji je Bog
pofial velik krish : kralj , njenmosh, in per-
vorojeniz fta na voj fki umerla. Ka,der je to
gvedila, je povsdignila ferze, ozhi in roke v’
nebo rekozh : ,,OBog! sahvalimte, de fi nii
sadnje tire mojiga shivljenja ta velik krish po¬
fial moje' dufhe ozhiffit.’' Malo potlej je mir¬
no umerla Iheftnajfti dan liftoviga gnoja v’ le¬
tu iog3. Papesh Inozenzi XII. je sapovedal
njen lpomin obhajati defeti dan tiga mefza.

_ 7,79 —

N a u k.

j * - »2 ?, * > v  ... ( •.

Is njeniga' ihivljen j a.

.Sveta MargaretA, kraljiza, je bila in je
sgled vlih kerfhanfkih zhednoft is ljubešni do
Boga. ' .Skerbela je s a Umska , otroke in dru-
shirio; bila je ufm.il j ena do ubosih • perter-
govala fi jfe per jedi; 'tudi ojflro fe je podila j
bila'je v’ nadlogAh’'poterpeshljivilv W Ž&jgVir
pokorna%* tlim.

.Sveta Margareta je s’ Ijubesnjivim opo-
minjevanjem mosha'napravila , de ‘ je' defkf £
karkoli je kotla; pa ni* drušiga hotla, k'akdr
kar Bogu dopade, in blishnimu pomaga. Alio
shena fvojiga mosKa ljubi saivoljo Boga; ga
lpofh'tnj : e, uboga, 'in t  tem vfe per'njeni
opravi• PavnO tako niosh per froji tovarfkiži.
0 zhloVebl bodi poln ljubešni, is 'njegbvpriV
uzhi, fvari, molzhi, delaj, in bo.fb
bliskiiiga lahko poboijfhal; zhe ga' iii c pdb,bij '4
fHAfh 1 *' Vfhj ir hudobnifhi ne bo. ‘ Pnjksna be-
feda gre zhloveku v’ fe*rze , ga tolashi, pre-
prizha in nagne; nafproti ga hupa befeda,
ozhitanje iti kaj tažiga rasdrashi in napravi,
de hudo f’ hudim premaguje. Kralj .Savel je
‘s nevofhijivofti Davida fmertno fovrashil; teli-
tler ga je njegov 'fin ‘JonAta f’ ponisKniriii be-i
ledami potolashil, in ga haprdvil, -dfe jejre-
bel: „ Kakor Go [pod s kivi , David he [ko
Umorjen.”  I. Kralj 19 .' Le’ pokoren bodi fi-

43o

mu nauku, in bolh velel njegoviga dobriga
fadu.

t Sveta Margareta je slodkerbela sa otro¬
ke, in jih je v’ boshjim Itrahu redila; tudi je
nad flushabniki zhula, de bi nizh h-udiga ne
govorili ali delali. Zhe jie fkerbifh safvoje,
ti. je vera sadonj; tudi ti vfe dobre, dela ne
pomagajo. Zhe jjpi me.fene ljubesni pre-
gledujefb, fi  neufmiljen, ker febi inotrokara
hudo nakopavafh. Uzhi fvpje otroke slo fkerb-
no; uzhi jih odljubesnjiviga Boga, odufmilje-
niga Jesufa; raslagaj jim, kolikor samore
njih ura nofiti, boshje laltnofli; fofebno Iker-
bi, de imajo sapopadik od boshje fvetofti,
ljubesni , pravize in prizhujozholti; zhe bo
lirah boshji v’ njih, bodo dobri, kader lo,
in ktjder nifo pred tvojimi ozhmi. Imej bo*
gabojezho. drushinp, vender zhgj nadnjo. En
lam zhlovek vfo hifho lahko pohujfha; ta®i-
ga hitro fpravi od febe, lizer ne bo mogozhe
pohujfhanjg ubraniti. .Slabo fe nezhutno pri¬
jemlje, ne morefh povfod biti, in ferza Bru¬
sih uifo v’ tvoji oblafli.

Po sgledu fvete Margarete bodi ubogim
ufmiljen; zhe li, bolh ufmiljenje dofegel-
Zhe veliko premorefh, obilno pomagaj ; »he
malo premorefh, malo dajaj is.ferza rad;
po fypjim premoshenji in po potrebah bliijh-
nmm pomagaj saypljo Bpga ; zhe ni 'mo*
gozhe mu pomagati, bodi shalollen. jtar po¬
treb ni u> dajefh, Jesufu dajefh, in ufmiljenj®
te bo refhilo od grehov, to je, ti bo gnado

— 48» —

pokore fprofilo. .Sofebno rad pomagaj fra«
moshljivim uboshzam, sapufhenim otrokam,
revnim bolnikam , invfim,  kteri fo fofebniga
ufmiljenja potrebni. Kar dajefh,  dajaj is
dobriga ferza, ne savoljo nadleshnofti in la-
komnofti, ne is napuha, in nikar ftorjeniga
ufmiljenja ne ozhitaj; zhe blishnimu ozhitalh,
kar fi mu dobriga ftoril, s’ befedo nasaj jem-
ljefh, kar fi mu s’ roko dal, in ofianelh bres
saflushenja. Kolikor je dufha vrednifhi me¬
tno telefa, tolikanj fkerbnifhi nji pomagaj, in
le tako bo tvoje ufmiljenje popolnama. De bofh
rad ufmiljen, poflufhaj Jesufa : „Blagor mi*
lojtljicim, stikaj milo J t bodo dofegli."  Mat.
5 ,  7.

.Sveta Margareta je bila poterpeshljiva v*
vfih nadlogah. Vfa fveta je bila popolnama
poterpeshljiva; bodi tudi ti, ker fi morebiti
velik grefhnik. Nadloge fofpazhenimu zhlo-
veku potrebne; sakaj te ga permorajo fvet
sanizhevati, in po nebefbkim kraljeftvu hre¬
peneti. Nadloge fo ufmiljena lhiba boshja
savoljo tvojih grehov, fo sdravilo mefenelju-
hesni do febe, fo fkufhnja tvoje vere, tvoji-
ga upanja in tvoje ljubesni. Naj bo nadloga,
od koder hozhe, naj bo majhna ali velika; le
podversi fe Bogu. Zhe fi v’ nadlogah nepo*
terpeshljiv; fi F tem nizh ne pomagafh, hu¬
je terpifh, nizh ne saflushifh, in fi hujfhiga
pokorjenja vreden. Le verjemi, v’ tebi ni
duha pokore, ni pokorfhine do Boga, in ni
ponishnofti, zhe hadlog voljno ne terpifh. Po-
3»

— 48ž —

flufhaj fvetiga Pavla: „Poterpeshljivojt vam
je potrebna, deboshjo voljo Jtorite, in ob¬
ljubo  (vezhniga svelizhanjaj dojeshelej
Hebr. 10 , 36.

M o l i t e v.

O Bog! alfo premiflim shivljenje tvoje
flushabnize, fvete Margarete, fposnam fvoje
velike flabotli. V’  vfim je bila dobra, svetla
in fkerbna, ker je le tvoje zhatli in blishniga
svelizhanja ifkala. Jeli fim menil, de tebi
llushim; pa nitim., ker fim sbivel po fvoji me-
feni ljubesni, ne pa savoljo tebe. Kakor je
ona, tako fo tudi vfi tvoji fvetniki po vlih sa-
povedih shiveli; jeti pa fim delal, kar fe je
meni sljubilo, po fvoji nizhenierni neftanovii-
ni volji. O Gofpodl na profhnje lete fvoje
fhishabnize in vfih fvetnikov mi pomagaj po
fvoji veliki milofti, de po vfih tvojih sapove-
dih svetlo shivim, in fe vdeleshini vezhniga
plazhila, ktero fi obljubil in dajefh fvojim
dobrim flushabnikam. Amen.

■XI. dan roshniga z veta.

jSveti Barnaba apojlel.

.*

Sreti Barnaba je bil Jud is Levjeviga rodu,

— 4  8  5  —

is otoka Zipra, pa ftanoval je v’ Judeb Bil
je prej imenovan Joshef; apoftelni fo mu rek¬
li Barnaba, kar hozhfe rezhi r ,,fin povefelje-
nja.” To ime fo mu apoftelni sato dali, ker
je bilufmiljen inperljuden. On ni bil smed dva-
najfterih apoftelnov od Jesufa isvoljenih, te-
muzh od apoftelnov je bil fpreobernjen; sve-
fto jih je pollufhal, veroval v’ Jesufa, in shi-
vel po njegovih naukih. De bi na fvetu bres
vfih lkerbi bil, in loshej fhel, kamor bi bil
od fvetiga Duha poflan , je prodal njivo, in
denarje nefel apoftelnam, de fo jih ubogim
delili. Apoftelnov fe je sdaj dershal, in jim
je pomagal evangeli osnanovati v’Jerusalemu
in v’ Judei. Vilhi Judovfluga ljudftva fo Jude
nadrashili, de fo fvetiga ( Shtefana in verne
preganjali. Ti fo is Jerusalema sbeshali, in
kamor fo pri I h li, fo Jesufa osnanovali s’ be¬
sedo in f’ Cvetim shivljenjem; veliko Judov fe
je ipreobernilo. ^ofebno v’ velikim medu
Antiohii je bilo veliko kriftjanov, kteri fo f’
f veti m shivljenjam prefveto ime Jesufovo zha-
ftili. Apoftelni, kader fo to svedili, fo feve-
feliii, in is Jerusalema fvetiga Barnaba v’ An¬
tiohijo podali. Ta je bersh tje fhel, in ko
vidi zhudeshe gnade Jesufove nad njimi, fe
je grosno rasvefelil, in jih lepo opominjal,
de naj f’ ftanovitnim ferzam v’ Gofpodu Jesu-
fu oftanejo. Veliko vezh fhe jih je bilo po
Cvetim Barnabu fpreobernjenih, ker je bil bo-
gabojezh, poln fvetiga Duha in vef ijubes-
njiv. Potlej je fhel v’ mefto Tars fpreober-
31  *

— 484  —

njeniga 4 Savla ali Pavla ifkat, Jn ga je peljal
v’ Antiohijo; oba fta ondi eno leto oftala, in
rasfhirjala kralj eftvo Jesufovo. 4 Silno veliko
vernih je bilo v’ tiftim meflu, in ti fo fe pervi
imenovali kriftjani. V’ letu 44 po Jesuiovim
rojftvu fta Barnaba in Pavel fhla v’ Jerusalem
preganjanim vernim delit, kar fo jim verni
mefta Antiohije ufmiljeno poflali. Kader fta
t6 fveto delo opravila, fta fe v’ Antiohijo ver-
nila vernih uterdovat, in drusih k’Jesufu per-
dobivat; pa nifta dolgo ondi oftala. Dokler
fo bili duhovni, verni, tudi Barnaba in Savel
v’ Gofpodovim opravilu, to je, per boshji
flushbi fkupaj sbrani; je fveti Duhsapovedal
rekozh: „Odlozhite mi 4 Savla in Barnaba k’
delu, h’ kterimp fim ji isvolil.” Takrat fta
ona prejela fhkofovo pofvezhenje, in bersh
fhla evangelja osnanovat.

4 Sveti Barnaba je fpremljal fvetigaPavla,
kamor je fhel, in mu pomagal Jude in ne¬
vernike fpreobrazhati. Per tim teshkim opra¬
vilu fta oba veliko terpela; pa vefela fta bila
tega, in flanovitna oftala v’ boshjim poklizu.
V’ letu 5i fta fhla v’ jerusalem, kjer fta s’
drusimi apoftelni sbor imela k’ pokoju fpreo-
bernjenih nevernikov. Per tiftim sboru fta
vprizho fvetiga Petra, drusih apofteinov in
vernih perpove«ovala, kako velike zhudeshe
je Bog po njih delal. ( Sveti Barnaba je fhel
i.s Jerusalema na daljne deshele, je veliko ob¬
hodil, neisrezheno terpel, pa tudi veliko Ju¬
dov in nevernikov fpreobernil. Na saclnje je

— 485  —

fhel v’ fvojo rojftno deshelo, v’ Ziper, in on¬
di ravno tako fkerbel Jude in nevernike fpre-
obrazhati. TiBi, kteri fo terdovratni oftali,
fo ga hudo fovrashili, in tudi neufmiljeno
umorili. V’ letu 488 fo verni nafhli njegovo
fveto truplo, na kterim je bil evangeli fveti-
ga Matevsha.

JV a u I Ir.

Od fvetoj ti pervih krijtjanov.

,Sveti Duh je binkufhtno nedeljo dvanaj«
Bere apollelne pofvetil k’ prerojenju vfiga zhlo-
vefhtva ; potlej je tudi druge Jesufove nameft-
nike pofvetil, med kterimi je bil fveti Barna¬
ba. Apoilelni in njih pomagavzi fo osnano-
vali Jesufa Kriftufa krishaniga, njegovo kra*
ljeBvo in pravizo. Uzhili fo fvoje telo poko¬
riti , fvet sanizhevati, preganjanje terpeti,
nevidnih dobrot ifkati, in Bogu sveflo flushi-
ti is vere in upanja prihodniga plazhila. Ne¬
vednim in fpazhenim ljudem fo bili ti nauki
previfoki inpreojftri; vender fo fe fpreobra-
z hali, in fveto shiveli. Ni to zhudeshmogozh-
ne gnade boshje ?

Pervi verni kriftjani fo bili ko fveta bosh-
ja drushina, vit ene mifli in eniga duha, de«
hravno vfih jesikov, narodov in Banov pod
nebam. 4 Stanovitni fo bili v’ naukih apoBel*
nov, v’ molitvi, v’ ljubesni. Tako fveto fo
Shiveli, de fo vfak dan perBopili k’ fvetimu

— 486  —

obhajilu , per kterim fo fe bolj vnemali po
Jesufu shiveti. Bili fo bres vfe lakomnofti:
tvoje in moje, kar veliko jese, krivizein dru-
siga hudiga obroduje, ni bilo med njimi, te-S
muzh premoshenje vfaziga je bilo vlih; pro¬
dajali fo laftnine is ljubesni do ubosih ; de-
lezh fo pofhiljali pomozh preganjanim bra-
tam, kolikor fo premogli. Bjanje apofleinov
in liki fvetiga Pavla prizhujejo od njih per-
ferzhniga ufmiljenja, ktero je bilo is mozhne
in zhide ljubesni, ki fo jo eden do drusiga
imeli savoljo Boga. S’ enim ferzam fo Bogu
flushili, v’ hudim preganjanji bili poterpesh-
ljivi, in fo neufmiljenim fovrashnikam dobro
sa hudo vrazhevali. Od vfiga tiga; in vliga
dobriga pervih vernih prizhuje fveti Luka v’
bukvah, ktere fe djanje apollelnov imenu-
jejo.

Pervi kriftjani fo bili taki, ker fo Boga
is vfiga lerza ljubili; tudi ponozhi fo vdajali
ga molit, in fo ga vedno hvalili; perpravlj«?-
ni fo bili raji sgubiti vfe, tudi shivljenje, ka¬
kor pa njega rasshaliti. To ni bila prašna
shelja ali befeda, ampak refniza, in veliko
jih je umerlo is sveftobe do Boga. Defiravno
fo bili fvetiga shivljenja, fo fe vender ojhro
pokorili, in vfimu nepotrebnimu vefelju fe
odpovedali. Eni is njih fo is shelj do ojftriga
pokorjenja v’ ojftrih oblazhilih na tleh lesha-
li, v’ jamah, v’ pufhavah prebivali, in vfe
hudo terpeli savoljo Boga. To ni bilo le ob

— 48 7 —

zhafu apoflelnov, ampak tudi potlej, kakor
ozhaki prizhiljejo.

Ljubi moj! premifli fvetoft pervih krift-
janov, in glej shivljenje Tedanjih, de fpos-
nafh in shaiujefh. Ref, neprenehama bi mo¬
gel jokati,' ako bi bil vnet sa zhaft boshjo in
svelizhanje blishniga, sa lepoto katolilike
serkve in fvoje dufhe. Ako bi pervi kriftjani
vftali, in med nafprifhli, bife zhudili, ofter?
meli in shalovali. Vera katolfhke zerkve je
in bo zhifta do konza fveta, pa per njih veli¬
ko je opefhala, in je sanizhevana. Nifkoraj
na semlji bratovfke ljubesni, le laflna in fa-
mopridna gofpoduje. Kakofhno je fpofhto-
vanje po zerkvah ali pofvezhevanje- fvetih
prašnikov? .Sramoshljivoft je fkoraj nesnana
tudi per shenfkim fpolu. Slo malo je sveflih
flushabnikov boshjih na fvetu; prej je bilo
malo ljuljke med veliko pfhenize, sdaj je ma¬
lo pfhenize med veliko ljuljke. Zlie me ob-
dolshifh, de prehudo popifujem Tedanje krift-
jane: poflufhaj ljudi, kaj ali lashnjivo ali
relnizhno eden soper drusiga govore; glej
krivizo, obdolshenje, prepir, kletev, pohuj-
fhanje in dofti drusiga hudiga; poflufhaj,
koliko gerdih in krivizhnih toshb pred gofpo-
1 ko pride, kar bi ne bila, ako .bi fe kriftjani
med feboj ljubili l<o bratje in feflre v’ Jesufu
Kriftufu. .Skoraj verjamem, de je refnizhno
med nami, kar je «he sdavnaj prerok Osej
govoril: „Ni rej nize, ni uJmiljenja, ni
Jposnanja boshjiga v desheli\ kletev, las h  ,

—488  *—-

tatvina prejhejtva fe je raslilo ko povo¬
denj.''  4,  1. 2. Obshaluj vfe to.

Molitev >.

Oh, loko fmodelezh od gorezhofti pervih
kriftjanov! O Bog, ufmili fe naf, fvojih ver¬
nih! Po Kriftufu fe imenujemo kriftjani, pa
nafhe shivljenje je vfe drugazhno, ko je bilo
njegovo: njegovi sgledje in nauki fo sanizhe-
vani; veliko kriftjanov shivi, de fe fkoraj ne
ve, zhe praviga Boga ali lashnjive bogove
mol jo. Jeft tudi fim nerodovitne vere, fla-
biga shivljenja, in le s’ unanjim zhefhenjem
Boga fposnavam in prizham. Pervi verni fo
kri prelivali, de bi od Boga ne odllopili, jeft
is prasniga ftrahu ga tajim, ga sapuftim; oni
fo neprertrafheni fhii pred neverne oblaflni*
ke, jeft pa fe bojim vfaziga zhloveka. Veli¬
ko med njimi je bilo nadleshnih, vender fo
fe ojftro pokorili; per meni ni nedolshnofti,
ni pokore. Le en Bog je, le ena vera, le
en evangeli, le en fodnik Jesuf Kriftuf; ven¬
der po navadah fveta flepo shivim, gledam
na flabe, in fe s’ njimi isgovarjam. O Jesuf!
ponovi naf, fvoje verne, P fvetimDuham, de
shivimo po sgledu pervih vernih, de tudi po
tebi shivimo, in pridemo v’ tvoje kraljeftvo.
Amen.

— 489

XII. dan roshniga zveta.

f Sveti Gviljelm jhkof.

jSveti Gviljelm is Anglifkiga, vifoldga rodu,
je vedno bogabojezhe shivel; ftanovitno je
molil, rad fe v’ fholi uzhil, in gorezhe pro¬
fil uzhenoft Cvetnikov dofezhi. Le f’ pobosh-
nimi fouzhenzi je prijatel bil; tudi druge je
ljubil, vender fe jih je varoval, debi od njih
pohujfhan ne bil. ( S’ pridnim persadevanjem,
varnoftjo in molitvijo je vifoko uzhenoft in
bogabojezhoft dofegel. Po boshjim poklizu
je v’ duhovfki ftan (topil, mafhnik in korar je
bil. Po tej veliki zhafti je popolnama shivel,
in vfe fvoje veliko premoshenje med uboge
rasdal. Savoljo njegove fofebne fvetofti in
uzhenofti je bil od duhovfhinein vernigaljud-
ftva fhkof isvoljen. Pa v’ tej veliki flushbi in
oblafti je veliko nadlog predati mogel. Nar
mirnifhi in fveteji zhlovekne morevfim uftre-
zhi, tako tudi on ni mogel. Nevofhljivzov
nekaj ga je ozhitno obdolshilo, de fi je s’ de¬
narji prijatle podkupil, in po njih fe vrinil v*
fhkofiftvo, kar je od Boga in od zerkve ojftro
prepovedano. Lashniki in golufje vedo s’sa-
peljivimi befedami ljudi svijazhno flepiti; hi-
navzi govore, ko bi bili sa zhaftboshjo vneti,
deilravno sa-njo nizh ne marajo, povifhuje-
jo grehe drusih, ko bi jih is ferza fovrashili,

— 5go —

v’ refnizi pa le sato, de bi blishniga hudo
rasnafhali. Ravno taki fo bili fovrashniki fve-
tiga Gviljelma k’ videsu fkerbni in vneti, v’
refnizi pa polni grenke nevofhljivofti. Kteri
fo fvetiga Gviljelma fposnali, nifo nizh verje¬
li; pa drugi fo verjeli, in veliko hudiga so-
per njega govorili. t Sveti Gviljelm je bil per
papeški Evgenji III. hudo satoshen; papesli
je verjel, ga je od fhkofiftva odftavil, in dru-
siga fhkofa namefti njega poftavil.

( Sveti Gviljelm fe je papeshevi fodbi po-
polnama podvergel, in veliko nesaflusheno
oframotenje poterpeshljivo prenefel; molil je
sa hude fovrashnike, in nikdar ni hude be¬
le d e soper nje govoril; tudi fvaril je take,
kteri-fo godernjali, in fe hudovali zhes nje¬
gove sopernike, in zelo flifhati ni hotel, de
bi mu bila kriviza ftorjena. Odftavljen od
fhkofiPcva je fhel ftanovat v’ revno hifhizo ;
ondi je tizhal ko pufhavnik v’ podih in molit¬
vah. Kader je fhefto leto preteklo, je umeri
fhkof namefti njega poflavljeni; in vfaduhov-
fhina in verni fo slo skeleli in profili, de bi
njega fpet fhkofa dobili. Papesh Evgenije
fposnal njegovo nedolshnofl, in ga fpet zha-
ftitljivo pevilhal. Vil dobri fo bili lilno vefe-
li, in fovrashniki ofrarnoteni. ( Sveti Gviljelm
je vfe fvoje doishnofti svefto fpolnoval, infve-
to umeri v’ letu 1100. Per njegovim grobu
fo bili veliki z.hudeshi.

— 4gi —
N a u k.

Preganjanje voljno lerpeti.

^Sveti flilcof Gviljelhi je-bil vifhi per Bo¬
gu preganjanji in ponishevanji, bo je bil
v’ velibi oblalli in zhalli. Njegova veliba po-
nishnoft, is btere je vfa poborfhina in poter-
peshljivoft, je bila rasodeta, in je od njego¬
ve refnizhne fvetoili prizhevala. Abo bi bil
on hinavfbo ponisheri po navadi velibo flepih
dulli, bi fe bil slo ras te rdi 1, bi bil fovrashni-
bam, hudo vofhil, in jih povfod rasnalhal.
Poterpeshljivoft v’ preganjanji tedaj prizhur
je, de je fvetoft .cefnizhna, ber is ponishne
poborfhine do Boga isvira. Prezhudna in ne-
sapopadljiva je boshja modrofi; torej fe ji
podversi s’ vfo dufho, voljno terpi obrebova-
nje, jesibanje, preganjanje in brivizo, zhe
ravno pravizhno shivilh. Ta je veliba in po¬
trebna modroft, btero je Jesuf s’ sgledi in
befetlami uzhil.

Tvoji brivi sapopadbi te perpravljajo v’
nepoterpeshljivoft ob preganjanji. Iluje te nad-
leshuje huda befeda bo velibo telefno terplje-
nje, huje te pezhe sanizhevanje bo vfe nadlo¬
ge. Sabaj ? Sato , ber nifi ponishen ; ber me-
nilh, de ti nedolshen ; ber druge fhtejelh ne-
vofbljive, brivizhne; ber millifh, de li v’
nadlogah, v’ preganjanji nefrezhen ; ber Tvo¬
jih grehov nozhelh viditi, tudi ne Jesufa ne-
dolshniga f’  teshbim brishem oblosheniga pred

— 493 —

teboj hoditi. Ti krivi sapopadki tvojiga tem-
niga uma in tvoje flepe vefii te napravljajo,
de fe jesifh nad fvojimi soperniki, kar ti od-
jemlje vfe dobro saflushenje. ,S’ togoto ne
bolh blishniga poboljfhal, ne febi pomagal,
temuzh huje bolh rasdrashil blishniga, in fe¬
bi teshji krishe napravil.

Odpravi fvoje krive sapopadke, de fer-
osdravifh, in voljno terpifh. Ne togoti
fe soper fovrashnike, kterih fe Bog pofiushi
te pokoriti; in pa morebiti nifo tvoji fovrash-
niki, temuzh le tvoje flabo ferze fi jih mifli
fovrashnike. ( Savel je le is hudiga ferza ne-
doishniga Davida fovrashil, ker je po krivim
miflil, de je njegov fovrashnik; tako 11 tudi
ti lahko sapeljan. Morebiti je zhlovek, kili
ga lovrashnika miflifh, bolji ko ti; morebiti
ni hudiga miflil, te ni hotel shaliti; bleso je
bilo njegovim befedam perdjano, ali pa fi
jih ti is hudiga ferza flabo raslagal. Premi-
fli fvoje befede. Vzhali li soper blishniga hu¬
je govoril, ko blishni soper tebe; nad njim
fe togotifh, in fvoje krivize ne vidifh. Vzha-
fi fi is nedolshniga ferza govoril, pa drugi is
flabofti tvojiga govorjenja nifo tako fprejeli,
is nizh je veliko hudiga prifhlo, jesil fi fenad
drusirni; pa ti ravno tako delafh, lovifh mu¬
he, fi febi in drusim nadleshen. Nikar febe
nedolshniga ne mifli, in bofh lahko poterpeL
Ne glej zhloveka, po kterim fo tvoji krishi,
tennizh premifli nevedno boshjo roko, ktera
te tepe. Job, naglo «’ britkoAjo napolnjen, ni

-4 9 S-~=■

ofcdolshil fovrashnikov ali hudizha ali koga
drusiga, temuzh ponishno je djal: „Roket
boshja me tepe."  19, 21. David, kri-

vizhno preganjan od laftniga hudobniga finu
Abfaloma, in ftrafhno preklinjan od 4 Simeja,
je fvoje grehe ponishno fposnal, in voljno po-
terpei. Zhe fi tudi nedolshen v’rezheh, kte-
rih te ljudje obdolshujejo; isprafhaj fvojo veil,
in bofh fposnal fvoje veliko sadolshenje per
Bogu. Premifli nar fvetejfhiga Jesufa obdol«
sheniga, preganjaniga in umorjeniga od hu¬
dobnih; delaj, kakor je on, odpufhaj, pror
fi in moli sa fovrashnike.

Molitev.

O Bog! do sdaj fini bil poln krivih sa-
popadkov, in sato fim miflil, de krishi, nad¬
loge, sanizhevanje in preganjanje fo sgoli
kriviza, ki fe mi dela. 4 Sim vidil fhibo, kte-
ra me-je tepla; pa nifim hotel viditi tvoje pra-
vizhne roke, ktera li je fhibe k’ mojimu po«
korjenju poflushila. Savoljo tiga lim bil ne-
poterpeshljiv, s’ nepoterpeshljivoftjo fim vezh
krishev sallushil, in veliko terpel bres viiga
sallushenja. O nebefhki Ozhe! daj mi ver¬
no poterpeshljivoft, de me nadloge refhijo
od pogubljenja; daj mi hudobijo Ivojih gre¬
hov fposnati, de v’ duhu pokore vfe hudo
voljno terpim; daj mi hoditi po poti prelju-
biga Jesufa, de f’ krishem obloshen sa njim
pridem v’ nebefhko kraljefivo. Tudi mi daj,

— "4g4

te profim, ljubesen do fovrashnikov, de jim
•is ferza odpultim, in vfelej odpufbam, sa-nje
molim, in jim dobro delam. Daj mi pofne-
mati Jesufa , Marijo, vfe fvetnike, de po njih
sgledu voljno terpim, fe fpokorim, in pridem
v’ vezimo vefelje. Amen.

XIII. dan roshniga zveta.

Sveti Antoni Padovan.

4

k Syeti Antoni, imenovan Padovan, ker je
v’ Padovi umeri, je bil rojen v’ velizim me¬
du Lisboni od shlahtnih in bogabojezhih fiar-
fhev v’ letu ugo. Slo fo fkerbeli, de bi ga
kerfhanfko sredili, in Bog mu je dal fofebno
gnado, po kteri je bil moder in bogabojezh.
Komaj petnajft let ftar je po boshjim poklizu
v’ klofhter fhel ne delezh od melta. Ker fo
ga pa shlahta in prijatli prepogollo obliko¬
vali, in ni mogel po tvojih sheljah Bogu po¬
kojno flushiti; fe je v’ drug daljen klofhter
prefelil, kjer je ljubi pokoj nafhel. Nemo-
gozhe je praviti, kako fkerbno je Bogu flu-
shil, kako ojftro fe je pofl.il , in ihe drugazhi
fvoje telo pokoril, ^amotno je shivel vred¬
nih molitvah, v’ branji, v’ pvemifhljevanji,
v’ vfih dobrih delih. Ob tihim zhafu je bilo
pet minihov bratovfhine fvetiga Franzifhka

— 4g5

v’ Marok« od Turkov savero umorjenih; njih
fvete trupla fo bile v’ Portugal prenefene.
( Sveti Antoni je bil sraven, in premifhljevaje
njih veliko frezho, zhuti v’ fvojim ferzu mozh-
ne shelje s.a vero umreti. Sato je fhel v’ klo-
fhter bratovfhine fvetiga Franzifhka, kteri-
ga minihi fo hodili med nevernike fvetiga evan-
gelja osnanovat. Nekaj zhafa fe je P fofebno
fvetim shivljenjem perpravljal, de bi od Bo¬
ga fprofil gnado kri preliti sa vero; potlej je
fhel v’ Afrikoevangeljaosnanovat, pa savoljo
nevarne bolesni je mogel nasaj iti. Kader je
bil na morji, je velik vihar vftal, in je bilsa-
gnan v’ ;Sizilijo na Lafhko. Ondi je svedil,
de bo v’ medu Afisu kmalo sbor minihov ; tje
je fhel, slafti de bi vidil fvetiga Franzifhka,
ki je is fpofhtovanja do njega v’ njegovo hra-
tovfhino A opil. 4 Sveti Franzifhk ga je Iju-
besnjivo fprejel, in nekaj zhafa per febi ob-
dershal. ( S. Antoni je fklenil na Lafhkim oka¬
ti, de bi bil blishej fvetiga Franzifhka ; pro¬
fil je ponishno, pa komaj je bil uflifhan■,■ ker
je vfe imenitne prejete darove fkerhno fkri-
val, in ni bilo nizh vidniga nad njim. Poflali
fo ga v’ majhen klofhter , kjer je ne¬
kaj zhafa ollal; nar teshji in nar sanizhljivlhi
dela je vefelo opravljal, s’ vfimi fvetimi deli
le pofvezheval, in fvojo uzhenoft slo Ikerbno
fkrival. Ob drusim minifhkim sboru je bil
ta velik saklad rasodet. Prednik med njimi
je djal: „Je kdo perpravljen kaj fvetiga po¬
vedati k’poduzhenju nafhih bratov ?” Vfiederc

— 49 6  —

sa drusim To fe isgovarjali. Tikfhi je fve-
timu Anton ju ukasal bratam govoriti, kar mu
bo fveti Duh dal govoriti. Ponishno je Tvo¬
jo nevednoft isgovarjal, pa vikfhi je le fi-
lil, in ga permoral vfaj nekaj povedati. .Sve¬
ti Antoni je is ponishnofti ubogal, in tako ne-
isrezheno lepo govoril, de fo vli oftermeli,
in fe zbudili. Njegovo uzhenoft, ktero je
ponishnoft perkrivala, je pokorfhina rasode*
la; pa prav sato je vfe hvale vreden, ker no¬
bene hvale ni ifkal.

4 Sveti Franzifhk ni hotel te velike luzhi
v’ temi pufhati; sapovedal mu je, de naj fe
perpravlja mafhnikovo pofvezhenje prejeti, in
befedo boshjo osr.anovati. .Sveti Antoni je
bil pokoren, in fe je podvergel timu teshki-
mu delu k’boljihanjuJesufove zhede. Ognje¬
no, ferzhno in uzheno , pa umevno, na rav-
noft in ljubesnjivo je uzhenim in neuzhenim,
velikim in malim boshjo befedo osnanoval.
Njegove befede fo bile ojftre, pa prijetne
pfhize, ktere fo grefhnikov ferza v’ shivo
ranile, in jih napravile m io jokati. Toliko
ljudi is vfih meft ga je hodilo poflufbat, de
fo velike zerkve bile premalo prodorne;
velikokrat je mogel pridigovati pod milimne-
bam. .Sofebna ivetoft, gorezha ljubesen in
pogoltni zhudeshi njegovi fo ga flovezhiga
Aorili; bliso in delezh fo fkoraj le od njega
govorili. Dofti desbel je obhodil, in povfod
veliko grefhnikov fpreobernil. .Shel je tudi
v’ Padovo, kjer je vef veliki poft pridigoval-


497 ~~

( Sad tijegovih fvetih naukov je bil obilen : ter«
dovratni grefhniki fo hude perloshnofti opu*
ftili, fovrashniki eden drusimu odputlili, hri-
vizhnihi krivize popravili, in v('e poravnali.
Hodili fo k’ njemu, ho nekdaj k’ fvetimn Ja-
ne.su, poprafhevat, kako de hi fvojo dufho
j svelizhali. Padova je fveto mello bilo fzhala-
ma, in ondi je fveti Antoni fvoj tek dokon*
zhal. Bil je fhe per mozhi, venderjs pre-
vidil fvojo blishno fmert. Torej je fhel v'
famoto fe perpravljat frezhno umreti, defi*
ravno je bil srniraj perpravljen. Njegovo te*
lo je sazheto pefbati, in minihi fo ga slo nad*
leshevali, de naj v’ mello gre, de bi v’lvo-
jim bolehanji bolji ftreshbo imel^ de bi jih
ne skalil, fe jim vda. Kader je bliso metla bil,
fo mu vfi meftnani flili naproti, fo is zhafti
do njega fe njegoviga oblazhila dotikovali,
pred njim pokb-kovali, in ga shegna profili.
Ta (Veta nadleshnoll je fvetiga Antonja per-
morala pred meftani v’ klofhtru nun fvetiga
Franzifhka oltati, Ondi je nevarno sbolel,
in v’ Gofpodu velelo safpal. Umeri je le ofetn
in tridelet let ftar, trinajfti dan tiga mefza v’
letu t2S i. Kader fe je njegova dufha od te«
lefa odlozhila, je vfe mello slo shalovalo; v’
trumah fo hodili, in vpili: „ Svetnik je umeri!
fvetnik je umeri!” Papesh Gregori IX. je eno
leto potlej sapovedal tiga (ofebniga in mo-
gozhniga fretnika fpomin obha jati, pililo ve¬
liko zhudeshev je Bog po njem pred in po
fttterti ftoril v’ snamnje, de je fveti Antoni
32

— 4g8 —

Padovan velik pomozhnik vfim, kteri fe is fer«
za fpokoriti shele.

Nauk.

Od zhudnih pojlujhavzov boshje befede.

Grefhniki fo fvetiga Antonja ne le radi
poflufhali, ampak tudi ubogali; sdaj ni ma¬
lo poflufhavzov befede boshje, po fadu pra¬
ve pokore je slo malo. Boshja befeda je fve-
ta in zhifta, ko je bila od fvetiga Antonja, o-
snanovana, vender fo kriftjani flabi; pogofto
je befeda boshja osnanovana, pa nevednih in
terdovratnih ni malo. Od kod je to? Boshja
befeda je nerodovitna, ker jo malo kdo po-
flufha is dobriga ferza fe poboljfhati; kaj po¬
maga dremotno, rasmifhljeno , mlazhno po-
flulhati? Nekteri fo flabji od tih, ker hozhe-
jo pridigarja in befedo boshjo po fvojim po-
shelenji.

Refnizhno je to, ni malo poflufhavzov,
kteri hozhejo imeti pridigarja in nauke po
fvoji volji, ne ravno, kakor de bi hotli lash-
njive uke flifhati, vender njih fkrivno po-
shelenje fkoraj v’ to ponevidama napeljuje.
Zhe nifo taki, imajo vfaj stniraj kaj nafproti
govoriti in jesljati, ker ne ljubijo refnize sa-
Yoljo Boga, temuzh jo radi poflufhajo is na-
torniga dopadenja do glafu, do perljudnofti,
do zhloveka, ali pa jo sanizhujejo isnatornih
konzov ali namenov, ker fo zhudniga ferza.

— 499  —

Komaj bi tim sadofti bilo, bo bi Rog fleher-
nimu nalafh fivaril fvojiga pridigarja in fpo-
vedniba. Pravifh: „Ta pridigar prehitro,
uni pretiho, tretji preglafno govori; ta je
preojfter, uni premehab, tretji smiraj eno
pravi.” Po pridigi fe ravno od tiga pogovar-
jafh, fodifh fvojiga uzheniba, ali fodifh tifte,
od bterih, menilh, de je uzhenib govoril;
saflifhanih naubov pa ne premilhljujefh, in
ne govoril h od njih, de bi ti bili b’ svelizha-
nju. Zhe ti je boshja befeda vfhezh, jo le
na druge obrazhafh. Pravifh: „Golpod fo
danf tiga ali uniga prav dobro popifali; fhbo-
-da, de danf ni bilo mojiga fofeda per pridi¬
gi, bi smiraj blepeta soper mene; moji she-
ni, mojimu moshu bi fe bila prav permerila
danafhna pridiga , danafhni naub.” Tabo na
druge beledo boshjo obrazhafh, ti pa v’ne-
vednolli in nepobori oftanefh.

Porezhefh: „Pazh! abo bi fveti Antoni
pridigoval, bi ga rad poflufhal in ubogal;
sdaj ni tazih pridigarjev” Ti odgovorim, de
vfab pridigar ali uzhenib tolibaj uzhi, de bi
bil tisvelizhan, abo bi ga ubogal. Naj uzhe¬
nib govori mehbo ali ojltro, prijetno ali ne¬
prijetno; ga more-fh ubogati savoljo Boga.
Ti rad poflulhalh tiga ali uniga pridigarja,
druge fboraj sanizhujefh, in nobeniga ne
ubogafh. Abo bi tudi fveti Antoni sdaj pri¬
digoval, morebiti bi ne bil vfim vfhezh. Abo
bi apoftelni uzhili; bi bleso vlim ne dopadli;
djali bi marlibteri: „ t Sveti Pavel je preojfter,
02 *

—- SOO -

freti Janes premehak, drugi drugazhni, bo
jih fedanji zhali potrebujejo.” Kakofhne pri¬
dige bi rad poflufhal ? Ti dopade glafna pri¬
diga, prijetna befeda, in kaj taziga sunanji-
ga; pa sa refnizo ne marafh. Ti dopade po-
ilufhati od fvetnikov, to je prav; pa tvoje
shivljenje ni njih shivljenju podobno, in ti ni
hizh mar po njih sgledu ga poboljfhati. Rad
poflufhafh od fvetnikov; pa sakaj rad ne po¬
flufhafh od ponishnofti, od gnade boshje,
od premagovanja fvoje terdovratne volje, od
grefhnih shelj, od hudobniga jesika? sakaj
ne poflufhafh od prave poboshnofli, od laft-
niga satajevanja, od dolshne poterpeshljivo-
fti, od sapovedane mirnofti in od drusih po¬
trebnih refniz, po kterih fo fvetniki shiveli?
Poflufhaj rad svelizhavne nauke, in bodi ref-
nizi pokoren, naj bo, od kogar hozhe. Po-
nishno poflufhaj fvarezhe nauke; hvali Bo¬
ga, ako fo ti permerjeni, in poboljfhaj po
njih fvoje shivljenje. Pokorfhina do boshje
befede prizhuje od tvojiga dobriga ferza, ne-
pokorfhina od hudiga. Modri t Sirah tako go¬
vori: „VJako modro btjedo bo pamelnipo-
Jlujhal, hvalil, in na-Je obernil ; ako jo
pa rasujsdani Jlijhi, mane  dopade, in jo
sa Jvoj herbet vershe”  21, 18. Le mehki,
flabi in svijazhni profijo : n Govorile nam do -
padljivo .” Isa. 3 o, 10.

Soi —

Mol i~ t e v .

O moj Jesuf! slo pokasheno, hudobno,
svijazhno in terdovratno je moje ferze. Ena
farna pridiga je vzhali ne malo grefhnikov
fpreobernila; jeft veliko let tvoje fvete nauke
bres vfiga fadu poflufham. Zhe me ravno
vzhafi tvoja befeda sgane; hitro vfeposabim,
ali ne (lorim, kar lim flifhal, inoftanem, kar
fini bil. Veliko zhafa fim tvojo fveto befedo
bres vfiga fadu poflufhal, ker moja dufha ni
bila refnize lazhna, bila je v’ greh saljublje-
na in svijazhna. O Gofpod! vfe to me fker-
bi in pezhe; sakaj vem, de me bofh po fvoji
zhifti refnizi fodil. Naj poflufham ali ne, naj
verjamem ali ne, naj ubogam ali ne; po tvo¬
ji befedi bom le vender fojen. Tvoja befeda
ne bo prašna oftala; svelizhala me bo, ali pa
pogubila, kakor jo bom ali zhaftil ali pa sa-
nizheval. Ufmili fe me po fvoji veliki milofti,
omezhi mojo terdovratno dufho, de jo vefeli
poflufhati in ubogati. O fveti Antoni! profi
Jesufa sa-me, de krotko in ponishno pollu-
fham svelizhavne nauke, de jim bo moja du¬
fha pokorna, in de po njih ftanovitno shivim.
Amen..

-— 502  —

XIV. dan roshniga zveta.

,Sveli Basili Jhkof, zerkveni uzhenik.

t Sveti Basili je bil v’ mellu Zesareji deshele
Kapadozije rojen okoli 019 od bogatih in {'ve¬
tih ftarlhev. Ne le njegovi ftarlhi, tudi brat*
je in feftre, fo od katolihke zerkve fvetniki
fposnani. ( Sveta Makrina, njegova ftara ma¬
ti, -in njegov fveti ozhe, tudi Basili, fta ga
bogabojezhofti in modrofii fkerbno uzhila, in
oba fta bila fvojiga persadevanja velela, ker
je mladenizh Basili v’ vlim dobrim mozhno ra-
ftel. Kader je bil odraftel, je bil poflan v’
Zesarejo naJudejfko, kjer fe je tako fkerbno
uzhil, in tako fveto shivel, de fe njegovi uzhe-
niki in drugi nifo samogli nad njim prezhu-
diti. Is Zesareje je fhel v’ veliko mefto Kon-
fhtantinopol nar uzhenejfhih mosh poflufhat;
ondi je bil tudi od vlih dobrih ljubljen. Pot-
lej je fhel v’ mefto Aten, kjer fo bili narime-
nitnifhi uzheniki; ondi je bilo lilno veliko ras-
usdanih, pa on fe ni nad njimi pohujfhal.
V’ tim medu fe je s’ mozhno saveso zhifte Iju-
besni sdrushil f’ fvetim fouzhenzam Gregor¬
jem Nazjanzhanam; bolj ko brata fta fi bila
'eden drusimu dobra. t Sam fveti Gregori od
te lepe prijasnofti prizhuje rekozh : ,,Oba fva
bila ene volje v’ viim dobrim, ko bi bila le
«no dufho imela: kar je eden imel ali vedil>

— 5oo —

je tudi drusiga bilo; nobene nevofhljivofti ni
bilo med nama. Vfe najno persadevanje je
bilo t’ dobrim rafti, eden drusimu pomagati
bolji prihajati; nikoli nifva bila rasusdanih
mladenzhev prijatla, defiravno fva vfe ljubi¬
la ; dve poti le fte nama bile snane in ljube,
pot v’ zerkev in pot do uzhenikov; le s’ enim
fva fe hvalila, f’ kerfhanfkim imenam, in fva
slo fkerbela kerfhanfko shiveti.” Ta dva fve-
ta prijatla naj bofta vliin, fofebno pa uzhen-
zam v’ sgled.

Mladenizh Basili je v’ letu 555 fhel do¬
mu, in je nekaj zhafa meftne mladenzhe uzhil;
ker je pa od vfih bil hvaljen, fe je sbal, in
je fhel v’ pufhavo fe uzhit od fvetih pufhav-
nikov, kako bi fveto shivel, in v’ nebefa prif hel.
Veliko zhafa je bil per pufhavnikih, malo fe
jeperenim, malo per drusim podersheval.
Vidil je, kako oni shive v’ molitvi, v’ folsah,
v’ terpljenji, v’ ponishnofti; to je vtifnjeno
oftalo v’ njegovi dobri dufhi, in slo je shelel
enako shiveti. t Shel je naša j v’fvojo deshelo,
in fkerbno ifkal famotniga mefta, de bi v’po¬
kori shivel. Nalhel ga je, in ondi je shivel
po sgledu fvetih pufhavnikov. Veliko poko¬
re sheljnih ljudi fe mu je perdrushevalo: uzhil
jih je po vfi volji boshji shiveti; tudi je vezh
bukev fpifal sa njih in drusih poduzhenje,
ktere fo bile povfod v’ veliki zhafti. Njegova
fofebna fvetoft je fhiroko rasflovela, permo-
ran je bil mafhnikovo pofvezhenje prejeti-
_pa fpet je v’ pufhavo fhelj tolikaj je ljubil

lamoto* T’ prid katolfhke zerkve, ktera je
ob njegovim zhafu od krivovernima zefarja
Talenta filno terpeia, je fpet fhel v’ metlo
Zesarejo pravovernih uterdovat. Zefar ii je
slo persadeval f’ perlisnjenimi in hudimi be-
fedami fvetiga Basilja sapeljati; pa ftauoviten
je v’ katolfhki veri oflal, in zefar ja opominjal,
de naj fe fpokori, sveflih flushabnikov bosh-
jih pa naj ne preganja. Zefar mu ni vedil
kaj odgovoriti, in ga je nekaj zhafa v’ miru
puftil. Ko je Evsebi, fhkof meda Zesareje*
per kterim je fveti Basili mafhnik bil, umeri;
je on bil isvoljen, ker je rlim snana bila nje¬
gova uzhenoft, poboshnolt, ljubesen do ref-
n1ze in do ubosih. Tako rifoko povsdigr.jen
je fhe veliko bolj fkerbel sa zbali boshjo in
sa svelizhanje dufh; fpifal je uzhene bukve
soper krivoverze, de bi vfi verni v’ katol-
fhkih naukih ftanovitni obali. Vfo fvojo fhko-
fijo je v’ lep red djai; vfe njegove ovzhize fo
fe f* ljubesni vnemale pod takim fveiim padir-
jem. Verni fo vfiajali pred dnevam molit, v’
zerker fo sgodaj hodili Bogu hvale dajat, in
fe poniahevat; vfaj tril;rat v'tednu fo perfto-
pali k" bosbji miši, in veliko drusiga dobriga
neprenehama delali. Tako je Bog pridnoft
fvetiga Basilja in pokorfhino njegovih ovzhiz
poshegnal.

Zefar Valent, pomozhnik hudih krivo-
verzov, je smiraj shelel tiga fvetiga fhkofa
premotiti. Narozhil je to hudo delo mogozb-
nimu in svijazhnijnu oblaftniku Modeftu, in

•— 5o5. —

mu sapovedal, de naj ga gre v' Zesarejofku-
fhat. Kader je Modeli v’ mefto prifhel, ga
je poldizal, in mu prekanjeno govoril rekozh :
„Shal mi je, de vafha uzhenoft in drugo sa-
flushenje tukaj fkrito oflaja; zefar vaf sheli
povifhati, ako'febolle vfaj nekoliko njegovi
volji vdali. Sakaj bi zefarju bili nepokorni ?”
,Sveti Ilasili mu ferzhno odgovori: „Moj ze¬
far mi prepove , in ne morem ubogati. Mo¬
ja zbali je boshji otrok in veren kriftjan biti.
Vi menite, de me bode lahko premagali, ker
ftemogozhni, jeli pa fim nepremoshen zhlo-
vek. Ozhitno in ferzlino povem, de nozhem
fvoje dufhe pogubiti is perlisnjenofti do ze-
farja.” Modella raslerdi ferzhnoll Ivetiga fhko-
fa, rezhemu: ,,Ker sanizhujetezefarjevomi-
loll, bojte fe njegove jese.” 4 Sveti Basili: „Kaj
fe bom bal?” Modeli: ,,Zelar vam vfe pre-
moshenje lahko odvsame, fpodi val is deshe-
le, ali pa umori.” 4 Sveti Basili: j,Tiga fe ne
bojim. Kakolhno premoshenje mi bo zefar
odvsel, ki nizh ne premorem? Zhe grem is
te deshele, pridem v’ drugo, in vef fvet mi
je pulhava; zhe me hozhe umoriti, pervi
mahljej me Bo umoril, ker me tako m drusi-
ga ko koli in kosna. ( Smert mi bo dobizhik,
ker me bo perpravila k’ Bogu, do kteriga fo
vfe moje shelje.” Oblaflnik Modeli, vef ofra-
moten od tiga ferzhniga govorjenja, ni vedil
kaj odgovoriti; odlog mu je dal premifliti,
in ga pufti domu v’ miru. Oblallnik jebersh
fhcl k’ zefarju, pove vfe to, in nasadnjefkle-

— 5o6 —

ne: f „.S’ tim fhkofam ne opravimo nizh.” Ze-
far |e prepovedal mu lilo delati; pa potlej, na-
drashen od krivoverzov, li je premiflil, in je
fklenil fvetiga fhkola is deshele fognati. Is
tiga konza fe jevfedel, in mifli krivizhni fklep
pifati; pa ftol, na kterim je fedel, fe je ras-
drobil, tri perefa nifo zhernila dale, in ker
je le pifati hotel, fe mu je defniza trefti sa-
zhela. Od tih zhudeshev preltrafhen, je od
fvojiga fklepa odftopil, in papir pretergal.
Ravno tifto nozh lla zefariza in edini lin sbo-
lela. Zefar je fvojo krivizo permoran fpos-
nal, je lepo profil fvetiga fhkofa, de naj ga
pride obifkat, in naj moli sa bolniga fanta.
4 Shkof je prifhel, in fantu je bilo bershbolje;
potlej fo k’ njemu prifhli krivoverzi, in je
umeri. .Sveti Basili je bil v’ miru pufhen do
fmerti; terpel je fizer veliko, vender ni bil
ozhitno preganjan. Krivoverzi fo ga smiraj
fovrashili in nadleshevali, pa ko shiva fhala
fe ni dal premakniti. Mirno je umeri pervi
elan leta 079, pa v’ ta dan je bil njega fpo-
min poftavljen. Ne le verni, tudi Judje in
neverniki fo po njem shalovali, ker je bil
poln ufmiljenja do vfih.

Nauk.

Pravizhno shiveti, nobeniga fe bati.

.Sveti Basili je pravizhno shivel, in fe ni
nobeniga bal; ravno tak bodi ti. Tiga nau-

■— 507 —

ha ne fmefh tako umeti, de bi bres flrahu
shivel, ker moreta tvoja dufha in tvoje telo
Bogu in oblaftnikam pokorna biti; pa tako ga
umej, de fe nobeniga ne bojifh in ne ubo-
gafh, ako te hozhe napeljati v’ dela, ki fo
soper sapovedi boshje in tvojo veft. Ta nauk
je vset is lifla. fvetiga Petra apoftelna, kteri
tako pifhe: „7 o je volja boshja, de s' do¬
brimi deli ujla samajhite neumnim ljudem ;
kakor projti, in ne ko taki, kterimjepro-
JloJt sagrinjalo hudobije, ampak ko
hlapzi boshji. Vfe fpojhtujte, brate ljubi¬
te, Boga Je bojte , kralja v' zhajli imejte .”
I. 2, i 5  — 17.

Hudobnesh pravi: ,,Nobeniga fe ne bo¬
jim.” Hodi v’ grefhne perloshnofti, in kader
je fvarjen, pravi: ,,Ne maram nizh, kdo mi
kaj more ?” Pijaniz pravi: „,Sej le fvoje sa-
pravljam, kaj je drusim mar?” Illapez, kte¬
ri fe vfe nozhi okoli vlazhi, odgovori gofpo-
darju: ,,Sato me ne bobe brahovali.” Tako
ti, drugazhi drugi v’ brabu biti nozhejo; hu¬
do delajo, in nobeniga fe ne boje, kar njih
predersno ferze rasodeva. Po tih nikar ne
delaj; boj fe Boga, fpofhtuj duhovne, ubo¬
gaj oblabnike, ftarfhe, gofpodarje, in tudi
nobeniga zhloveka krivizhno ne shali.

Ne boj fe nobeniga, ako te hozhe nape¬
ljati v’ greh. Nar manjiga zhloveka is hudi-
ga ferza ne shali in ne sanizhuj; narmogozh-
nifhiga fe ne boj, de bi savoljo njega grelhil.
Zhe samorefh Bogu in ljudem dopalti^je pravj

— 5 o 8

zhe ne samorefh , bodi Bogu, ne zhloveku
pokoren. Zhe fe tvoj fkufhnjaviz ali napelje-
vaviz v’ hudo jesi savoljo tvoje dolshne fta-
novitnofti v’ dobrim; bodi njegove krivizhne
jese ali kletve shaloften , vender od dobriga
nikdar ne odftopi. Nebogabojezbi kriftjan
pravi: „ 4 Sim mogel, fim mogla, de bi ne bil
ta ali uni jesen.” O nevredni krifijan! o ne¬
vredna krilljana! li mogel, li mogla Boga ras-
sbaliti, de bi zhlovek ne bil rasshaljen ? Po-
flufhaj preroka Isaijata , ki pravi: ,,Kdo Ji
ti, de bi fe urnerjozhiga zhloveka bat? in
Ji fvojiga Jlvarnika posabil, kteri je nebo
raspel, in semljo Jivaril^'’  Isa. 5 i , 12. 10.
Shivi pravizhno, hudobniga ne poflufhaj so-
per sapovedi, f’ ftauovitno lerzhnoftjo pre¬
maguj fkufbnjavze, ne odftopi od dobriga
savoljo sanizhevanja flabih.

Al o l i t e v.

Ako premiflim sbivljenje in ftanovitnoft
fvetiga fhkofa Basilja, vidim fvojo grefhno
mehkobo. Prezhuden lim jeft! Vzhafi is pre-
bojezhiga ferza le gledam ljudemdopafti, de-
liravno soper laftno veft; is velike flabofli she-
lim svediti, kaj drugi miMijo ali govore, de
bi po njih dopadljivofti shivel, in ne pomi-
flim, kaj Bog prepove ali sapove; vzhafi fim
is ljubesni do greha in napuha nepremakljiv,
terdovraten, nobeniga ne poflufham, nobe-
niga fe ne bojim. To prizhuje, de moje fer-

-r- 509 —

ze ni pravizhno, ne l(ader ljudi ubogam, rie
kader le jim vdavljam; ne kader poflufham,
ne kader •sanizhujem njih govorjenje. ( Sveti
Basili je bil krotak , miren, ufmiljen, prija-
sen, pa savoljo Boga, in vfe je delal po vo¬
lji boshji; jeli delam vfe po fvoji ali drusih
iiabi volji. On je bil nepredrafhen in dano-
viten is ljubesni do refnize, jeft fim terdovra-
ten is napuha. O velik uzhenik modre lju¬
besni in danovitnodi! fprofi mi od Boga po
tvojim sgledu shiveti, de nizh po fvoji, am¬
pak vfe po volji boshji delam. Amen.

XV. dan roshniga zveta.

t Sveli Vid mariernik.

S

i^tarfhi fvetigaVida fo bili ajdje, fode shlaht-
niga rodu. Bog pa je is fofebne milodi dal,
de da dva bogabojezha krikjana, Moded in
Krefzenzija, otroka fvetiga Vida v’ rejo dobi¬
la, in ga refniz katoljfhke vere dobro nau-
zhila. Bil je gnadi boshji sved, vefelo fe je
Uzhil, in bres vedi fvojiga ozheta kerditi dal.
Poln kerfhanfke modrodi, vef gorezh sa zhaft
krishaniga Jesula, je per dvanajdih letih sra-
ven prave vere od Boga prejel fhe polebno
gnado zhudeshe delati. Hika, njegov ozhe,
je le potlej to svedil. 4 $’pri jasnimi befedami

— 5 1  o —

nar popred, potlej pa f’ Arah oranjem ga je
fkufhal in lilil, de naj katolfhko vero sapufti;
pa Vid fe ni dal premotiti, Ilanoviten je oftal,
ker je, defiravno fhe otrok, le vender she ve-
dil, de v’ tim ne fme fvojiga ozheta ubogati.
Dal ga je ozhe fodniku Valerjanu v’ oblaft,
de bi ga Arahoval. 4 Sodnik li je slo persa-
deval ga odverniti, tudi ga je ukasal Pfhiba-
mi teplti; pa vfe je bilo saflonj. V’ fmertob-
foditi ni hotel tako majhniga otroka, in ozhe-
tu ga je nasaj poflal. Neufmiljeniga ozheta
rasferdileta ftanovitnoft ; terdovratniga imenu¬
je lanu, in hudo ga fklene pokoriti. Bog je
fvetimu Vidu fvojiga angelja poflal, kteri mu
je mifli njegoviga flepiga ozheta rasodelin uka¬
sal, de naj sbeshi. 4 Sveti Vid je bil Bogu pokoren.
4 Shel je v’ daljne deshele, s’ njim tudi Modeli
in Krefzenzija. Po fvoji rnozhi je Jesufovo ve¬
ro osnanoval, inf’ zhudeshi poterdoval. Ve¬
liko nevernikov je verovalo v’ Boga, in fe
fpreobernilo. Njegovi zhudeshi fo fe fhiro-
ko rasglafovali, in to flovenje je prilhlo do
zefarja Dioklezjana. Ta ga poklizhe, de bi
njegoviga od hudizha obfedeniga lina refhil.
4 Sveti Vid je fhel do zefarja, in v’ mozhi pre-
fvetiga imena Jesufoviga je refhil njegoviga
lina. Zefar ni bil f’ tem zhudeshem fpreo-
bernjen, oftal je v’ fvoji flepoti. Ne de bi
bil lvetiga Vida lepo sahvalil, mu je rekel:
„Slo te bom odobrotil, ako nafhe bogove mo-
lifh.” 4 Sveti Vid je zefarju to na ravnoft od¬
rekel, in sato je iail v’ jezho vershen. P a

5i i —

temne jezhe fe ni nizh bal, zhedalje mozh-
nejfhi je prihajal v’ njej. Nehvaleshni zefar
ga je ukasal vrezhi v’ kotel rastopljeniga fvin-
za in fmole. Neverni flushabniki fo njega
in njegova tovarfha va-nj vergli; pa kakor
nekdanji mladenzhi v’ Babilonfki pezhi lo
Bogu hvalo peli. Potlej fo jih vergli hudimu
levu v’ jed; pa lev jim ne flori shaliga, sra-
ven njih fe je vlegel, in ko domazh perlju-
den kushek jim noge lisah Zefar oframoten,
pa ne fpreobernjen, ni fkoraj vedil, kaj bi
s’ njimi pozhel; ukasal je vfe ude jim rasteg-
niti, in jih hudo pretepati. V’ tih hudih bo-
lezhinah je fveti Vid, le petnajft let ftar, sa-
voljo Jesufa vefel umeri; ravno tako tudi fve¬
ti Modeft in fveta Krefzenzija. Kader fo fe
njih fvete dufhe odlozhile, je hudo vreme
vftalo, slo ftrafhno je gromelo in trefkalo;
tudi semlja fe je ftrefla, tempelj ni lashnjivih bo¬
gov fo padali, in veliko nevernikov je v’njih
nefrezhno konez vselo. Trupla tih fvetihmar-
ternikov je poboshna gofpa Florenzija zhafti-
to pokopala.

Nauk.

Nehvaleshnojt je o/tudna, pa navadna

pregreha.

t Sveti Vid je zefarju Dioklezjanu fofebno
dobroto fkasal, ko je njegoviga fina v’ Jesu-
fovi mozhi od hudizha refhil; sato je zefar«

- 5l2

jeva nehvaleshnoft oBudnifhi, ko mu je hudo
sa dobro povernil. Kaj fe nad zefarjem »hu¬
di f h ? fej ti ravno tabo s’ Bogam delafh. Ze-
far je bil 1 'lep malikovaviz, in je le eno do¬
broto od fvetiga Vida prejel; ti pa fi krifljan,
in fi od ufmiljeniga Boga filno odobroten,
vender fi mu nehvaleshen.

De fposnafli, kako jenehvaleshnoft oftud-
na, premifli velike prejete dobrote in fvojo
nevredno!!. Vfe ftvari rasodevajo in rasosna-
mijejo neisrezheno ljubesen bosbjo do tebe
in do vfih. Nebo, in kar je na njem, semlja,
in kar je na nji, prizhuje od velike boshje
ljubesni; fonze, .luna, svesde, morje, ve-"
ti of i, desh , shivina , drevefa , seli in vfe ti
gla-fno govori od boshje ljubesnjive previdno¬
st, ,Sbe vifhe povsdigni fvoje lerze, in pre¬
mifli vrednoft dvoje .dufhe, ktera je podoba
boshja, ftvarjena Boga vekomaj vshivati; prfN'
milli prezhudno ljubesen Jesufovo, kteri ni>
bilo in ne bo enake; premifli zhesnatorne
perpomosbke, gnade, nauke, sakramentreM
»Irligo; premifli fofebno poterpeshijivoit bosh-
jaj, ktera grefhnike terpi, vabi, in jim k’po¬
kori pomaga. Zhe le nekoliko pomil lifh,
kaj t.e fveta vera uzhi, morefh rezhi: . ,Du -
Jha moja! hvali Gofpoda , in nikdar nje¬
govih dobrot ne posabi."’  Pf. 102, 2.

Rayno savoljo vfih tih in veliko drusih
nesaflushenih prejetih dobrot je nehvaleshnoft
velika pregreha. Kolikor fo prejete boshje
dobrote .vezhi, toliko je nehvaleshnoft oftudf

513

nifhi. Bog - , ne morefh odrezhi, je f* teboj
bolj ufmiljen, bo dober ozhef’ fvojira edinim
o t rokam, in po njegovi velibi milofti je tvo¬
ja nehvaleshnoft hudobna. Kar je Mosef (V.
56, 6.) terdovratnim Judam rebel: „7i ne-
hvaleshno ljudjtvoj. tako Gojfiodn vraihu -
jtjh  ?*’ je tudi tebi rezheno m flehernimu
nehvaleshnimu.

Deliravno je nehvaleshnoft lilno oftudna,
je vender navadna pregreha. Modri je vef
hvaleshen djal: ,,Moja dnjha bo hvalila Go-
y 'poda do Jmerti ,Sirah 5i, 8 . Kar je on
govoril in delal, je vfim sapovedano, babor
opominja fveti Pavel: „Sahvalite  (Boga) srn
vfe rezki, saka j to je volja boshja."  Tef.
5, 18 . To je dolshnoft; vender je vef fvefc
poln grefhne nehvaleshnoft!, in tilibleso dru-
sim enak ali flabjiod njih. Pravifh fizer: „Bo-
gu bodi hvala!” pa to je malo in nizh, zhe
ga ne hvalifh f’fvetimshivljenjem. Lepabe-
feda nobenimu ne dopade, zhe ne pride is
— c - veliko manj dopade Bogu, bte-

_ 7  _ hnibov je lilno velibo , torej je

velibo nehvaleshnih, babor govori fveti Av-
gulhtin : „Kteri boshje dari malopridno obra¬
čajo, fo nehvaleshni.” Sato je sapifano:
» Vi, pravizhni ! hvalile Gofpoda \ bogabo-
jezhimf podobi Je ga hvaliti''  Pf. 32, i. Tudi s
>,Hvala ni lepa v ujtih grejhnikov .Sirah
i5, g. Kdo je Rogu hvaleshen sa tolikanj
tt&tornih in zhesnatornih dobrot? Terdovrat-

Vli fo nehvaleshni, bteri fla-

33

— 5i4 j '—

ni grefhniki, kterih ni malo, godijo po fto-
pinjah neumne shivine, sanizhujejo Jesufovo
fveto kri, gnado fvetiga Duha, in kar potre¬
bujejo k’ svelizhanju, Zhe Bog isnesaflushe-
niga ufmiljenja obilnoft daje, je vezh pijan-
zov , vezh prevsetnih, vezh rasusdanih. Vfe
nozhi fo nepokojne, vfe kota polne grefhni-
kov, kader semlja obilen fad rodi. Kader
fpravljajo dari boshje milofti; ne de bi Boga
hvalili, oftudno.govore, gerdoigrajo, in do-
fii hudiga delajo. ( Sain Bog fepotoshi po Tvo¬
jim preroku Isaijatu rekozh : ,, Otroke Jim

s redil in povijhal , oni pa fo me sannhe*
vali.''  Is. i, 2. Obshaltij Tvojo grefhno ue-
hvaleshnoft rekozh:

Molitev*

O Bog! tifti nehvaleshni fin, kteri je fhel
od fvojiga dobriga ozheta, in ga hudo ras-
shalil, defiravno je per njem vfe dobrote vshi-
val, pomeni mene, tvojiga nehvaleshniga
otroka. Ti Tam vefh vfe dobrote, ki fo mi
ftorjene, fam vefh moje flabo saflushenje, in
fain fposnafh hudobijo moje grefhne nehva-
leshnofti. Kaj ti bom, o Jesuf! odgovoril,
kader me bofh pravizhno fodil? O, jeli ne-
hvaleshna livar! tvoje fvete rane, gnade fve¬
tiga Duha, tvoje nauke in fvete sakramente
iim sanizheval, fvojo dufho lini omadesheval
s’grelih, v’nepokori dolgo shivel, llregel fvo-
jim flabirn pozhutkam soper sapovedi, tvoje

515

dari obrazhal k’ nezhidodi, k’ napuhu, k’
poskrefhnodi; kakofhna bo s’menoj ? Spo-
snam, pogubljenja lini vreden, vender fhe
upam v’ tvojo nefkonzhno milod, savoljo k-te-
re te.ponishno proiim, de mi daj gnado pra¬
ve pokore, de ti dalje ne bom nehvaleshen.
Tebi v’ zhaft hozhem shiveti, in tebe hvaliti
vfe dni fvojiga shivljenja. .S. Vid! bodi ti
moj pomozhnik per Bogu, fprofi mi nehva-
leshnimu kridjanu gnado, Ide fe refnizhno
fpreobernem, in Boga vedno hvalim. Amen.

--

XVI. dan roshniga zveta.

s Sveta Julita in nje J in Zir  , marternika.

i^veta Julita je bila rojena v’ medu Ikoni.
.Silno je bila bogata, in bogato fe je ontoshi-
la; pa fhe bogateji je bila per Bogu savoljo
shive vere in pravizhniga shivljenja. .Sadnje-
niga Banu je bil otrok Zir, kteriga je po
prejetim herdu Bogu v’ dar dala, in sa kteri¬
ga je vedno profila, de ga naj nedolshniga
ohrani. Ravno ob tim zhafu da neverna ze-
farja Dioklezjan in Makfimjan v’ letu 3o5 sa-
povedala vfe kridjane pomoriti, ako bi bogov
moliti ne hotli. Medni obladnik je bil vef
vnet sa zhad lashnjivih bogov; sato, in de bi
fe zefarjema perlisoval, je kridjane neufmi-

— 5l6 -Ir

jjeno preganjal. ( Sveta Julita, ako ravno vfa
gorezha, in perpravljena sa vero shivljenje
dati, vender ni hotla v’ fvojo mozh upati; is
ponishnofti fe je bala, in fklenila is meftasbe-
shati. .Seboj je vsela fvojiga ljubiga tri leta
Aariga Žira, dve dekli; vfe froje veliko pre-
moshenje in deshelo je ferzhno sapuftila, in
fhla v’ rnefto .Selevzijo, de bi Bogu mirno
flushila. Pa ondi je fhe huji pregan anje na-
fhla ko v’ Ikoni, ker je Alekfander, meftni
oblaftnik, bil fmertni fovrashnik katolfhke ve¬
re. Kader je to vidila, je hitro sbeshala, in
fe v’ Tars namenila; pa Alekfander je kmalo
sa njo prifhel v’ Tars kriftjanov preganjat.
4 Sveta Julita je bila per njembersh satoshena,
in po njegovim povelji pred fodbo perpelja-
na. Njene dekli Ae fe preftrafhile in sbesha*
le; ona f’ fvojim malim otrokam Ziram Aoji
ferzhno pred nevernim oblaAnikam.

Neverni Alekfander jo jevprafhal: »Ka¬
ko ti je ime? kakofhniga Aanu in ktere de-
shele fi ?” Na to in druge vprafhanja ni dru-
siga odgovorila ko to : ,, ( Sim kriftjana, nebom
bogov molila.” OblaAnik fe filno rasierdi, in
je ukasal otroka ji f’ lilo vseti, in jo hudo pre¬
tepati. Otrok Zir, od fvoje ljube matere
odlozhen, je slo jokal, in k’ njejfilil. Oblaft¬
nik, ki ga je vidil, de je filno lepiga obrasa,
ga je febi ukasal dati , ga je gladil in tplashil,
kakor je navada s’ otrozi; pa ni ga mogel po*'
tolashiti, le po ljubi materi je gledal, njega
ni pofdufhal, fhe le prafkal ga je po obrasu,

in tudi vpil: , i( Sim krifljan, fim kriftjan!”
Oblaftnik, bolj neufmiljen od sveri, je is hudob*
ne togote sa nogo popadel otroka, in ga s’
vfo mozhjo na tla rergel. To nedolshno de¬
te je perletelo v’ kamnato gred, in je v’ fvoji
kervi mertvo obleshalo. Zelo prizhujozhi ne¬
verniki fo godernjali nad neufmiljenim fodni-
kam, in tudi njega je bilo fram. .Sveta Julita
pa, ko je to vidila, je Boga glafno sahvalila
rekozh: „Sahvalim te, o Gofpod! de fi mo*
jiga otroka pred menoj v’ nebefa vsel.” Ob-
latlnik, oframoten od ferzhne molitve fvete
Julite, je ukasal fhe huje jo rasmefariti, in
med tem ji pravi: „Julita! ufmili fe febe, da¬
ruj bogovam, de ko tvoj fin nefrezhno ne
umerjefh.” .Serzhno mu je odgovorila : „Ne
bom mutaftim in gluhim malikam darovala,
ampak le Jesufu Kriftufu, in hitim sa fvojini
otrokam v’ nebelhko kraljeftvo.” Oblaftnik,
fhe huje raskazhen, jo je bersh v’ fmert ob-
fodil rekozh: ,,Nepokorni Juliti odfekajtegla¬
vo.” Neverni flushabniki jo v’ fmert peljejo.
Kader je na fodifhe prifhla, je profila, de
fo ji malo odloga dali; potlej je pokleknila in
molila: „Gofpod Jesuf! ki fi mojiga otroka
pred menoj k’ febi vsel, is tiga fveta refhil,
in med fvoje fvetnike pollavil, tudi meni, fvoji
nevredni flushabnizi, bodi miloftiv, de te ve¬
komaj vshivam in hvalim. Moja dufha bo
Ozheta, tebe in fvetiga Duha vekomaj hvali¬
la. Amen.” Kader je odmolila, fo ji glavo
odtekali, in njeno in njeniga fina truplo .verg*

— 5i8 —

li is mefia. Dre njeni flushabnizi fle jih po-
nozhi ondi bliso pokopale.

Nauk.

Tudi pravizhni fe morejo bati.  <

.Sveta Julita je ob zhafu hudiga prega¬
njanja sbeshala, ker fe is potrebne ponish-
nofti ni hotla na fvojo mozh predersno sana-
fhati. De je ona imela ljubesen do Boga, in
perpravljena bila fvoje shivljenje sa vero da¬
ti, je njena ftanovitnoit v’ fmertnih hritkoftih
obilno prizhevala; tedaj ne is mefene ljubesni
do telefa ali fveta, ampak is ponishnoili je
pred nevarnofijo beshala, ker je vedila, de,
kdor fe bolj sanafha, hitre j pade. Is ponish¬
noili je beshala, pa tudi Boga profila, de
naj ji pomaga, kar je tudi dofegla, kakor je
obljubljeno t „Bog ponishnim gnado daje /
Pet. I. 5, 5.

Kdor je v’ refnizi pravizhen, fe vedno
boji, ker fposna fvojo veliko flaboft, fkrivne
naltave fvojiga hudiga poshelenja, fpazhenod
zhlovekove natore in drugo , kar ga ponishu-
je. Pravizhnik, prav sato, ker je pravizh-
nik, fposna nevarno!! Boga sgubiti, in te ne-
frezhe fe slo boji. Savoljo tiga fe hudih per-
loshnoft fkerbno varuje, premifhljujevfefvo¬
je mifli, befede in dela, ponishno profi, i n
je vedno v’ lirahu, de gnade boshje ne sgu-
bi. To je perporozheno in sapovedano od

— 5ig —

fvetiga Pavla: „Kdor Jtoji, naj gleda, de
ne pade."  I. Kor. 10, 12. Tudi: .,Delajte
J' Jtraham in trepetam delo Joojiga sveli-
zhanja Fiiip. 2, i2. .Strah savoljo fvoje
velike 1 labodi je smiraj v’ ferzu pravizhnika;
vedno ima pred Tvojimi vernimi ozhmi lepe
nebefa, llrafhni pekel, nefkonzhno vezhnoft:
sato sdihuje, fe ponishuje, proli in joka pred
vfigamogoznnim Bogam , de naj ga ne sapufti.
Ravno ta je prava pot v’ nebefhko kraljeftvo,
kakor Modri govori: „Kdor Je Gojpoda bo¬
ji, mu bo na sadnje dobro, in bo  o’ dan
fmerii s/tegnan.’’  .Sirah 1, i 3 .

Neumnesh fe ne boji, prav sato, ker je
neumnesh. O, koliko je flepih kriftjanovl No-
»hejo fvoje velike frezhe fposnati, ker imajo
merslo vero, sanizhujejo boshjo befedo, gna-
doboshjo, fvete sakramente, in fo v’ fvojih
grehih terdovratni. S grehi fo preoblosher
ni, pokore ni pernjih, nad peklam vife ; v t en-
der fo bres vfiga llrahu. Vedo , de imajo le
eno neumerjozho dufho, de bo fodba pravizh-
Ma, de fo obfojenja vredni: vender fe fme-
jajo, lo shidane volje v’ flabi drushbi, v’fle-
herno hudo perloshnoft gredo; kjer je njih
dufhi nevarnifhi, ondi fo raji; sanizhujejo
pravizhne, in vefelo hite v’ vezhno pogublje¬
nje. Menijo, de fo modri, pa fo veliki ne-
umneshi. Job pravi: „ModroJii m per njih,
kteri v’ (jgre/hnirn) vejelji sbtve.’’  Job. 28 j
i3. Kjer ni llrahu boshjiga, ni modrolti.

520  -

t ,GoJpodov Jtrah je modrojti sazhetik/  Prip.
*> 7 -

Pravifh: „Upam, de me Bog ne bo sa-
puftil.” Preden ti odgovorim, teprofim, pre-
mifli dobro fvoje shivljenje. Zhe flabo shi-
vifh, pokore ne shelifh, in fi ne persade-
vafh fe poboljfhati; je tvoje upanje v’ Boga
flabo. Tvoje upanje je upanje tiftih, kteri
fo sdaj bres upanja v’ peklu, ker foprejpre-
dersno upali. Tiga ti ne rezhem, de bi obu¬
pal , temuzh de fe is upanja v’ boshjo miloft
hiti fpokoriti. Zbe je tvoje shivljenje dobro,
ne bodi sato bres llrahu, ker ne morefh ref-
nizhno vediti, zhe li ljubesni ali ferda vre¬
den; ne vefh, zhe bofh Itanoviten. Shivi do¬
bro, bodi ponishen , upaj v’Boga, bodi fta-
noviten, in bofh frezhen. David pravi: ,, Slu~
shi Gofpoduf'Jlraham, in ve jeli fe v’ njem
f' trepetanjem Pf. 2, n. Sveft bodi Bo¬
gu, in nikdar ne bofh sapufhen. Vedno fe
boj savoljo fvoje velike flabofti, vedno upaj
savoljo nefkonzhne boshje milofti, flanovitno
shivi pravizhno, in bofh svelizhan. „ Kdor fe
Gojpoda boji , bo mozhen v’ upanji Pf.

4lo, n.

Molite v.

Oh! filao malo ftrahu boshjiga je v*  lpe-
ni; torej v* grehih shivim, in predersno upam,
shivim, ko bi fodba, nebef, pekla invezhno*
fti ne bilo. Ako bi prav sapopadel, kako ve-

- 521

lika frezha je vezhno svelizhanje, kako velika
nefrezha je vezimo pogubljenje; bi febe po
sapovedih vedno premifhljeval, vedno Boga
f’ folsami profil, de naj mojo dufho refhi od
grehov,. in ji da praviga duha pokore. Mo¬
ja smola isvira is flepe ljubesni do febe in do
ftvari: ne pomiflim zelo, kako de fim hudo¬
ben, is grefhne flepote nobene nevarnoftine
vidim, hitim v’ nevarnofti, tudi veliki grehi
me ne teshe. O Bog! tvoji fretniki fo ti f’
trepetanjem flushili, jeli bres vfiga ftrahu
flabo shivim. Daj mi po froji veliki milofti
svelizhaven Urah; prebodi f'fvojim ftraham
mojo dufho, de ti fkerbno in svefto flushini, t
O iveta Julita! fprofi mi od ufmiljeniga Boga
po Jesufu Kriftufu pravi flrah in kerfhanfko
i upanje , de fe fpokorim, fveto shivim, in -do-
fmerti ftanoviten oftanem. Amen.

XVII. dan roshniga zveta.

t Sveli Dositej minih.  v  i

t Speti Dositej, kteriga rojftna deshela fe ne
ve, je bil fhe majhen otrok, ko ,fo mu bili
ftarfhi pomerli. Imeniten bogatin ga je k
febi vsel. Ker je bil lep, perpraven, perlju-
den in obeten otrok; ga je gofpodar slo lju- ^
bil, imel ko fvojiga otroka, in s’ vfint obilno

- 522  -

ofkerbel. Vfak je Dositeju blagor rekel, ker
je nafhel tako dobriga, ufmiljeniga in boga-
tiga gofpodarja; pa on ni bil sato fretfhen,
ampak nefrezhen, ker je njegov gofpodar le
po imenu bil kriftjan, ga ni nizh uzhil, in ga
•je v’ grosni nevednofti pufbal. Dositej ni nizh
vedil, kar vfak voditi more k’ svelizhanju;
velelo je shivel, v’ dobrotah je plaval, in sa
<hifho ni nizh fkerbek Do ofemnajfliga leta
fvoje ftarofti je v’ tej ftrafhni nevednofti in
mehkobi shivel; pa fofebna boshja miloft ga
je obifkala, kakor bode sdaj rezheno. Is
prasne radovidnofti je gofpodarja fprolil, de
mu je perpultil iti v’ Jerusalem. Kader jetje
prifhel, je po meftu in okoli mefta sijaiafto
hodil, kakor fo navajeni taki', kteri nimajo
nobeniga potrebniga opravka. Tudi je fhel
na vert Getfemani, kjer je Jesuf kervavi pot
potil. Ondi je vifela (Iraflma podoba od pek¬
la: ogleduje jo, in kaj ftrafhniga le mu sdi;
pa ni vedil, kaj bi to bilo, ker od pekla ni¬
koli ftifhal ni. Neka zhaftitljiva gofpa mu je
vfe rasloshila, in potlej rekla:,,V tifto ftrafh-
no vezhno jezho pridejo vli, kteri Gofpo-
dove sapovedi sanizhujejo.” JMladenizh Do¬
sitej, vel preflrafhen od tih prej fhe ne fli*
fhanih refniz, je fkerbno vprafhal gofpo:
,,Kaj mi je koriti, de v’pekel ne pridem ?” Go*
fpa mu je odgovorila: „Zhe hozhefh fvojo
dufho svelizhati; premaguj fvoje hude shelje*
poki fe rad, moli pogofto, in po vlih saj>ove-
«lih shivi.” Te befede fo bile ognjene pfhi*«

— 525  —

njegbvimu ferzu, bersh je sazhel drugo shi-
Uljehje : dolgo je molil , rad poflufhal od Bo¬
ga, invfe delal,' kar je fposnal, de je Bogu
dopadljivo. Njegovi pdfvetni tovarfhi fo ga
kvarili, po navadi hudnbnih mu govorili, ;  in
-ga fkufhali od dobrlga odverniti; pa ni jih
poflufhal, in fianbviten je oftal.

( Sveti Dositej ni mogel drusiga mifliti,
premifhljevati in delati ko to, kar dufho sve-
'lizha, ker je bit fvojiga poprejfhniga shivlje-
nja slo shaloftenj in vfiga dobriga slo sheljen.
Svedil je, de bliso Gaze, permorfkiga me¬
ha, je imeniten klofhter j kteriga minihi v’
fofebni fvetodi shive, je filet tje, in ( Serida ,
poglavarja klofhtra, ponishno ji roli k, de naj
ga med fvoje vsame. ’ t 8brid ga je bogaboje-
zhimu in • modri mu- minihu Doroteja srozh.il.
'J'a ga je fkerbno oprafhevai, pa Dositej mu
ni vedil kaj odgoVoriti, ker je bil vef neve¬
den; flehernifiiu vprafhanju je odgovoril:
„Ne vem, pa skelim in hozhem fvdjo dulho
svelizhati.” Minihi fo hmalo fposnali njego¬
vo grosno nevednod, pa tudi njegovo gore-
zho dobro voljo v’ vfim ubogati, in fo ga per
febi obdershali. Minih Dorotej, kteriniu je
poglavar t Serid mladenzha Dositeja srozhil,
ga je v’ kerfhanfkih naukih s’ vfo ljubesnjivo
poterpeshljivoltjo uzhil, tudi ga modro vodil
po pravi poti kerfhanfke pravizhnofti. V’ sa-
zhetku ga je puftil po fvoji dobri volji shive-
ti sato, de bi ga fposnal; dal mu je perpu-
fhenje jefti, delati, moliti, fpati, kolikor je

1

-— 524  —

hotel: potlej ga je ljubesnjivo uzliil po vfih
klofhterfkih sapovedih shiveti, de bi lis’meh¬
kobo ali ojflroftjo ne fhkodoval. Dositej fe
je fvoji volji popolnama odpovedal, nar ma-
nji rezhi ni ftoril po fvojim poshelenji, temuzh
vfe po volji fvojiga dobriga in modriga uzhe-
nika. Bil je v’ pokorjenji fvojiga telefa pre¬
obilno ojrter; pauzhenik, viditi flaboft nje-
goviga telefa, mu je preojftropohorj«njepre¬
povedal. Dositej je ho majhen nedolshen
otrok bogal, in njegova popolna pokorfhina
ga je napravila, de je v' vlim dobrim mozh-
no raftel. Kader koli je kako napazhno mi-
fel obzhutil, je hitel k’ fvojimu uzheniku je
rasodet, de bi bil od njega poduzhen, ali
pofvarjen, ali potrofhtan po potrebi; vlim
njegovim naukam je bil pokoren. Tako
fveto je shivel , de je fiarim miniham
bil sgled fofebne pravizhnofti, ktero je
C  popolno pokorfhino dofegel. Slo mlad je
umeri v’ letu okoli 55o, in je fhel v’ nebefa
vekomaj vshivati plazhila fvoje velike pokor-
fhine.

Nauk.

Od pokorjhine.

.Sveti Dositej je bil v’ fvoji inladofti ne*
veden in flab, pa pokorfhina ga je osdravila
in svelizhala. Ref, velika je bila njegova ne¬
vedno!! v’ poglavitnih relnizah katolfhke r<!*

— 525  —

re, tudi je bil mehkiga shivljenja; pa njego¬
va dufha, sheljna naukov in pravizhnotli, je
bila s’ vfim dobrim hitro napolnjena. Ravno
te refnizhne shelje fo v’ njem obrodile pokor«
fhino, pokorfhina pa vfe sapovedane dobre
dela. Pokorfhina gre Bogu, in bres pokor-
fhine ni bogoflushnotti. Sato je Bog, preden
je sapovedi osnanil, tako govoril: „ l Sim Go -
fpod tvoj Bog.''  Jeti fini tvoj Gofpod, ti moj
hlapez; jeti imam vfo oblati ti sapovedovati,
ti ojftro dolshnotl me ubogati. Bres pokor«
fhine je vfe prašno in nizhemerno. 4 Samvel
prizhuje: „Boifi j« pokorfhina od vjih da•*
rov.''  I. Kralj i 5 , 22.

Ako hozhefh Bogu dopalli, in fvojo du-
fho svelizhati; bodi njemu pokoren, tudi Tvo¬
jim oblatlnikam savoljo njega. Zhe fi sapo«
vedim pokoren; fe vfih grehov varujefh, tu¬
di sazhetik grehov premagujelh, to je, hu¬
de mifli. Zhe fi v’ refnizi Bogu pokorert; ne
miflifh, ne govorifh, ne delafh, ne opu-
fhafh po fvojim poshelenji, ampak vfe po
volji boshji. Zhe fi pokorne dufhe; fi per-
praven k’vfimu dobrimu, rad poflufhafh sve-
lizhavne nauke, fe vdajefh fvarjenju, po-
pravifh vfako smoto, vshivafh pokoj vefti, fi
od Boga in ljudi ljubljen. Ref je, kar David
govori: ,, Blagor jim , kleri po Gofpodorih
sapovedih shive."  Pf. 118, 1.

Tvoja pokorfhina naj bo popolnama , de
nizfi sap9Yedaniga ne oputlifh, in nizh pre-
povedaniga ne llorifh. Zhe le delafh, kar

— 526  —.

te  tebi poljubi, in ne vfiga, bar Bog sapnve;
zhe fe le tiftiga varujefh, bar je lahhiga, in
ne, vfiga hudiga: ni v’tebi prave poborfhine.
Zhe • v-sunan-jim delgfh po sapovedih, tvoja
dufha jim pa ni v dana; ni popolnama tvoja po¬
borfhina. Tvoja poborfhina naj bo bres vfi-
ga isgovora, bres odloga, bres godernjanja.
Delaj dobro, in varuj fe hudiga ne bo per-
moran fnshnib, temuzh is dobriga ferza, bo
dober otrob. Hitra poborfhina je velibo pla-
zhila vredna, godernjalafta poborfhina je ne 1
vredna. Tvoja poborfhina naj bo ferzhna-,
4e nepreftrafheno delafh, bar ti je sappver
daniga: zhe gledafh na flabe, zhe fe fra-
mujefh, zhe fe bojifh sanizhevanja hudobnih;
li flab flushabnib boshji, Tvoja poborfhina
naj bp ftanovitna, de ne pefhafh, in nibdar
ne.odftopifh. bef zhaf fvojiga shivljejjja mo-
refh v’ poborfhini shiveti; ni dneva, ne ure,
de bi fmel floriti baj spper sapovedi. Tvoja
poborfhina naj bo sovoljo Boga.  Zhe tvoja
poborfhina ni is ljubesni do Boga, pe upaj
plazhila. Ravno tabo bodi savoljo Boga ob*
laftnibani poboren, ber fo boshji nameftnibi.
Delaj po Davidu : „JeJt Je po vjihboshjih
sapovedih. ravnam  , in vfako krivizhno pot
Jovrftshim.''  Pf. 118, 128.

Danjel je bil sgled prave poborfhine,
ber je raji fvoje shivljenje v’ nevarnoft pofta-
vil, babor pa de bi bil od flushbe boshje od-
Aopil. Sato je bil vershen v’ levnjab; pa
ufmiljeni Bog, bteri fvojih sveftih flushabni-

kov ne sapufti, ga je otel. Dan. 6. Israelzi
v.’ pufhavi fo bili podoba famopafhne pokor-
fliine. Kader jim je bilo sapovedaiio nad lo-
vrashnike iti, nifo kotl-i; kader jim je pa bi¬
lo prepovedano, fo fe vojfkovali, in fo bili
nefrezhuf. IV. Mos. i\.  Nepokorni t Savel
pomeni tiBe, kteri iibogajo, kolikor fe jim
poljubi, opufte pa, kar jim ne dopade. Kon-
zhal je, le kar je. bilo. nevredniga per fo-
vrashnikih, vfe drage rezhi je perhranil so-
per boshjo sapoved. Isgovarjal fe je, de ho-
zhe vfe to Bogu v’ dar dati; pa t Samvel mu.
je rekel: „Je li Go/podu sa shgavrie daro¬
ve mar , in ne veliko bolj sa pokorjhino
do njegove befcde?'*  I. Kralj. i5. Premjfli
dobro vfe to, de fe pravizhno fodifh; more¬
biti ne bofh malo pregrefhkov nafhel.

Molitev.

O Bog! vedno flifhim tvojo fveto voljo
osnanovati, in fkuiham, kako je moja volja
hudobna ; vender le po nji rad shivim. Ti fr
moj Gofpod, jeft tvoj hlapez; tebi gre vfa
pokorfhina , pa te ne ubogam. Kader me je-
sa, lakomnoB, nezhiBoB, ali kako drugo po-
shelenje lkufha ; bersh odftopim od tvoje fve-
te volje, in fvojo Borim-. Zbe te tudi ubo¬
gam, te le nerad, in le bolj is Braku ko is
ljubesni do tebe. Ponishno te profrm, pod-
versi fvoji fveti volji mojo fpazheno vpljo.,. de
ljubim in delam, kar ti ljubifh in sapovefh ;

— 528  —

de fovrashim in fe varujem vfiga, kar ti fo-
vrashifh in prepove! h. O fveti Dositej! ti ix
le f’ ponishno pokorfhino velik fvetnik portal;
li bil neveden in flab, pa pokorfhina te je
vifoko povsdignila: fprofi mi od Boga enako
pokorno voljo, de boni popolnama, hitro,
ferzhno, ftanovitno, is ljubesni do Bogavfinj
sapovedim pokoren, in de bo tako moji du-
fhi vekomaj dobro. Amen.

XVIII. dan roshniga zveta.

,Sf, Nikander in Marzjan martcrnika.

t Sveta Nikander in Marzjan rta bilavojfhaka
in oshenjena, kakor pifhe fveti Efrem, ob
zhafu neverniga in neufmiljeniga zefarjaDio-
klezjana. ^vetiga Nikandra shem je bilo ime
Darija; vfa bogabojezha je bila, moshu je
ferzhnort dajala sa vero umreti, in tudi ona
je potlej bila sa vero umorjena. ,Svetiga
Marzjana shena je bila vfa druga, je bolj lju¬
bila mosha ko Boga, in s’ vfo mozhjo ga je
pregovarjala, de naj uboga neverniga zefar-
ja. ,Sf. Nikander in Marzjan, defiravno rta
bila sakonfka, rta bila profta nepotrebnih po-
fvetnih fkerbi; defiravno rta bila svefla voj*
fhaka nevernimu zefarju, rta bila tudi in lhe
bolj vojfhaka nebefhkiga kralja: vedila fla

— 52g —

po sapovedi Jesufovi dati zefarju, kar je ze-
larjeviga, in Bogu, k,ir je boshjiga. Bila fta
per deshelnim oblaftniku Maklimu kerfhan-
fke vere satoshena. Bersh ji pred-le pokli-
zhe, in jima rezhe : „V.ama more biti snana sa-
poved nafhih zefarjev, de naj vfak ali bogo¬
ve moli, ali pa umerje; tedaj vprizho mene
darujta mogozhnim bogovam.” ( Sveti Nikan-
der odgovori fodniku: „Ta sapoved nal krift-
janov ne saveshe, ki praviga vfigamogozhni-
ga Boga molimo.” Makfim: ,,Vfaj malo kadi¬
la sashgita bogovam v’ zhaft.” 4 S. Nikander:
„Ni mogozhe praviga Boga sapulliti, pa lef
in kamen moliti. Kako je mogozhe moliti
ftvari, in sanizhevati Boga, kteri je vfe ftva-
ril, naf ohranuje in obvaruje?” Njegova bo-
gabojezha shena Darija je bila sraven, ra
polna shive vere mu je rekla: „Ljubi moji,,
varuj fe Jesufa Sapuftiti; glej lepo nebo, in.
ne posabiBoga, kterimu 11 sveftobo obljubil:”
Oblallnik Makliin je nad njo ferdito savpil:
,,Ti hudobna shena! sakaj fvojimu moshu
fmert volhifh? Ti tako govorifh, ker ga fo-
vrashefh, in shelifh drusiga.’’ Darija mu je
odgovorila: ,,Zhe menifh, de jeli drusiga
mosha shelim, bersh me umori savoljo Jesu¬
fa.” Oblaftnik je fvetimu Nikandru rekel:
,) ( Svoje neumne shene ne poflufhaj, de ne
umerjefh. Premilli, kaj ti je bolje, shiveti
ali umreti?’ Odgovori mu: ,, ( Sim she pre-
miflil, in fklenil fvoje shivljenje ohraniti.”
Govoril je od dufhniga shivljenja, oblallnik

55o

pa je umel od telefniga; sato je vef vefel sa«
vpil: „Hvala bodi bogovam, de fi voljen jih
moliti!” 4 Sveti Nikander je glafno profil: „0
Bog! sahvalim te sa vfe dobrote, in profim,
refhi me is fkufhnjav fveta.” Makfim fe je nad to
molitujo zhudil, in mu rekel: ,,Kako je to?
Prej fi hotel shiveti, sdaj shelifh umreti?”
4 S. Nikander mu je odgovoril: „.Nozhem u-
inreti, ampak vezhno shiveti: sanizhujem to
fedanje shivljenje; delaj s’ menoj, kar ho-
zhefh, bom smiraj kriftjan.’’ •

Oblaftnik Makfim fe oberne k’njegovimu
tovarfhu f. Marzjanu, ingavprafha: „Ti pa
kaj miflifh ?” Mu odgovori: ,,Ravno tako mi-
flim, ko moj tovarfh.” Oblaftnik je ukasal
oba v’ temno jezho gnati, kjer fta bila dvajfet
dni pufhena, debi v’ duhu opel hala, in bo¬
gove molila. Makfim pofhlje po nji, in jima
rezhe: ,,Sadofti odloga fta imela premifliti;
torej povejta, kaj hozheta, ali ubogati ali
umreti?” ( Serzhno fta mu odgovorila: ,,Vfe
tvoje persade.vanje je prašno; ne bova Boga
sapuftila.” Oblaftnik jima rezhe: „Ker she-
lita umreti, bofta uflifhana ; ako vaji bo fmert
v’nebefa prefelila, me vefeli, in sato sapo-
venij de naj vama glavi odfekajo.” Ta dva
fveta in ferzhna Jesufova vojfhaka fta fe mu
lepo sahvalila, in hitela na fodifhe. Darija,
bogabojezha shena f. Nikandra, je sa njim
fhla, ih od njega flovo vsela. Drusiga ji ni
rekel ko to: ,,Mir bodi f’ teboj.’ Preden je
fhla od nj<ega, mu je tako le rekla: „6odi

lerzhen in nepreftralhen; slo me veleli, de
i’ zhaftito Imertjo v’ nebela grefh ; moja zhaft
je popolna, de lini shena Ivetiga marternika
Jesuloviga. Salifali Boga sa premagan je, in
profi ga sa me, de me varuje vezhne Ime rti.”
( Sf. Nikander in Marzjan fta le ljubesnjivo ob-
i jela in kufhnila, potlej pa savoijo Jesufa ve¬
lelo limerla.

N a n k.

Voljo boshjo v vjim fpolnovati.

.Sl. Nikander iri Marzjan fta le Ikerbela
Voljo boshjo Ipolnovati. ( Sta bila sakonlka
in vojlhaka, pa Ivoje milli fta le v’ nebelih
imela, po njih hrepenela, in Ivet, tudi Ivo¬
je shivljenje sanizlievala; ravno sato fta po
vlih sapovedih lerzhno in ftanovitno shivela.
Boga Iposnati, in njegovo Iveto voljo delati
je popolnama pravizhnoft, je pot v’nebelhko
kraljeftvo. Modri prizhuje: ,,JSizh ni bolji-
ga, ko Boga Je bati, in nizh jlajjhiga , ko
na Gojpodove sapovedi gledati.''  .Sirah 20,

I 3 7-

Pravizhnoft in svelizhanje je Boga is vle
dulhe ljubiti. V’ ljubesni lo vle sapovedi sa-
popadeue. .Skasanje ljubesni je pokorlhina
boshji volji; kjer ni pokorlhine, ni ljubesni.
.Svoji volji le odpovedati, in boshjo delati,
je ravna pot v’ nebefhko kraljeftvo. Vle na-
Ihe dela, molitve, ulmiljenje, in kar ii bo-
34  *'

— 53a

di, je dobro, zhe je po volji boshji, to je,
zhe je vfe opravljeno , kakor Bog sapove. V’
vlim Cvetim pifmu je to: ,,Delaj voljo boshjo.”
Kdor fe boshji volji vflavlja, grefhi; nepo-
kornifhi ko le vflavlja, hudobnifhi je: kdor
dela voljo boshjo, je dober; popolnifhi ko
fe ji podvershe, fveteji je.

Bogu bodi v’ viim pokoren. Ako bi ti
vfe kraljeftva Cveta ponujali, de bi od Boga
odftopil, ne poflufhaj fkufhnjavza. Zhe te
nezhifta sheija soper sapoved ikufha, rezi:
„0 Bog! savoljo tebe hozhem fvojo flaboft
premagati.” Zhe Ci rasshaljen, rezi: „0 Je-
suf! is ljubesni do tebe odpuftim.” Kader ko¬
li te hudo poshelenje fkufha, dajaj fvojo vo¬
ljo Bogu v’ dar, in fe ferzhno premaguj. Ne
le v’ bolesni, v’ ubofhtvu, v’ drusih nadlo¬
gah, ktere fo na ravnoft od Boga, mu bodi
podvershen, ampak tudi v’ britkofti, v’ pre¬
ganjanji in v’ drusih nadlogah, ktere ti hu¬
dobni ljudje napravljajo, bodi poterpeshljiv,
in jim savoljo Boga odpufhaj. Bog fizer {o-
vrashi in prepove vfo krivizo, vender hozhe
tvoje pokorjenje. Tvojih fovrashnikov feBog
poflushi te pokoriti, in ti ne sametuj saflu-
sheniga pokorjenja. „Dobro in hudo, slav¬
ljenje in fmert je od Boga,’'  pravi modri
4 Sirah u, i4* Kar te pokori, imenujefh hu¬
do ; pa dobro bi bilo, ako bi bil poterpeshljiv:
bodi tedaj boshji volji pokoren.

Zhe delafh, kakor je sdaj rezheno, ti
bo dobro po fmerti; pa tudi she sdaj bofh

— 533  —

mirno shivel. Apoflelni po sapovedi Jesufo*
vi fo slo fkerbeli sa vlih svelizhanje, vender
fo veliko hudiga od njih prejemali; ker fopa
savoljo prefvetiga imena Jesufavfe voljno pre-
terpeli, fo mir vshivali, kakor jim je bil Je-
suf obljubil: „VaJheferze fe bo vejelilo, in
vajhiga vejelja vam nihzhe ne bo vsei.”  Jan.
16, 22. Bofh mirno sbivel, ne zhe fvojo,
ampak zhe boshjo voljo delafh. Angelj je
ob Jesufovim rojtlvu osnanil: ,^Mir ljudem
dobre volje  (dobre volje Jesufa poflufhati
m ubogati.) Luk. 2, l/j. Zhe po volji boshji
ne shivifh, ti ne bo miru. „Kdo fe je Bo¬
gu vjlavljal, in je mir imel  Job. 9, 4.
Zhe je tvoja volja vfelej boshji podvershena,
ti bo vfe k’ svelizhanju flushilo, bogaftvo,
ubofhtvo, dobrote, nadloge, sdravje, bole-
sen, fkufhnjave in vfe. Tako prizhuje fveti
Pavel: ,,Verno, de jim je vfe v dobro, kte*
ri Boga ljubijo Rimlj. 8, 28.

Molitev.

O  moj Bog! vem in fposnam, de je vfih
mojih grehov kriva bila moja hudobna volja.
.Sovrashim vfe dela fvoje nepokorne volje, in
shelim le po tvoji fveti volji shiveti. Delaj s’
menoj, kar hozhefh; vfelej porezhem: ,,Ne
moja, ampak tvoja volja naj fe sgodi.” O Je-
suf, moj kralj, uzhenik in odrefhenik! gofpo*
duj v’ meni po fvoji fveti volji. Vem, hudi-
ga pokorjenja fim vreden, ne branim fe ga,

— 554  —

hnfheVal bom tvojo pravizhno fhibo; le ni¬
kar od mene fvoje ljubesni ne odtegni. Lju¬
bim te, in is ljubesni do tebe bom poboren.
Ti fi bil fvojimu Ozhetu poboren do fmerti,
do fmerti na brishi, tubaj tudi v’ fmertnih bo-
lezhinah fr ga imenoval Ozheta; ravno tabo
•te bom jed tudi v’ fvojih nadlogah ufmiljeni-
ga in ljubesnjiviga veroval. O fveta boshja
prijatla, Nibander in Marzjan! fprolita mi
to gnado, d,e bom v’ shivljenji in v’ fmerti
boshji volji poboren. Amen.

XIX. dan Toshniga zveta.

Sveta Jaljana deviza.

t ^veta Juljana, f primbamFalbonjerjeva, je
bila rojena v’ imenitnim meftu Florenzi od
shlahtnih ftarfhev, bteri fo vel ib a let bili bres
otroh; s’ gorezhimi profhnjami fo to deblizo
od Boga dofegli. Juljana, fhe majhna, je
bila vfa vneta v’ ljubesni do Boga , in nimog- i
la fboraj drusiga mifliti in govoriti, haitor
bar je njega hvalilo in povifhevalo. Neisre-
zheno vefelje je imela do molitve, do branja
fvetih bubev in do vliga boshjiga. Na njenim
oblizhji fe je vidila vfa njena bogabojezha du-
fha; njene ozhi fo bile polne fvete framosh-
ljivofti, is htere ni nikoli proflovoljnd nobeni-

— 555  —

ga mofhkiga pogledala; njeno govorjenje je
bilo polno vifoke modrolli, vfe njeno sader-
shanje nedolshno in fveto. Njen bogabojezhi
ftriz Alekf je prav refnizhno njeni materi re*
kel: „Dekliza Juljana ni zhlovehu, ampak
angelju je v’ sadershanji podobna.” Ker je
bila edini otrok lilno bogatih fiarfhev, je ve¬
liko shlahtnih mladenzhev rtarfhe profilo, de
naj jim jo v’ sakon dajo. ( Starfhi bi bili radi
to, pa njene ftanovitne volje deviza oftatinik¬
dar premagati nifo mogli. Ponishno, pa tu¬
di ferzhno je fvojim ljubim flarfhem djala:
„Moj shenin je Jesuf Krilluf.” .Starfhri le ni¬
fo hotli boshji volji vftavljati; perpuftili fo ji
v’ klofhter iti, kakor je skelela in profila.
,Se lahko ve, kako fveto je v’klofhtru shive-
la, ker je she prej doma bila vfa s’ Bogam
sdrushena. Nar raji je premifhljevala ljube-
sen in bolezhine Jesufove, tudi britkolli de¬
vize Marije. To premifhljevanje je bilo du-
fhi ftudeniz vfiga dobriga, fofebno pa velike
ljubesni do Jesufa, neisre&heniga fovrafhtva
do greha, ojftriga pokorjenja fvojiga telefa,
popolne poterpeshljivofti v’ vfih nadlogah.
Smiraj fe je podila, v’ fredo in v’ petih fle-
herniga tedna pa ni zlo nizh jedla; ojltre ob-
lazhila je nofila, na golih tleh leshala, in dru-
gazhi fvoje telo pokorila, de bi ga dufhi po-
polnama podvergla, in bila nekoliko delesh-
na britkiga terpljenja Jesufoviga. Trikrat v’
tednu je k’ boshji miši perftopila, ker je bila
tiga nebefhkiga kruha slo lazhna; ker ga je

— 5oft

bila slo Jazhna, in je nedolshno shivela, fe
je per fvetim obhajilu nesapopadljivo vnema¬
la, in je ferzhno hodila po poti hrishaniga
Jesufa.

Taho fveto je shivela do fedemdefetiga
leta fvoje ftarotli. Deliravno je bila vfa fveta,
je bila vender s’ dolgo bolesnijo pokorjena,
de bi njeno plazhilo bilo obilnifhi v’ nebelih.
To je bilo refnizhno, ker je lvojo dolgo bo-
lesen ne' le voljno, ampak tudi vefelo pre-
terpela. Ena farna rezh jo je pekla, namrezh
de ni Imela obhajana biti, ker njen shelodez
ni nizh mogel obdershati. V’ tih britkoftih
je duhovna ponishno profila, de naj k’ njej
pernefe fveto refhnje Telo, de bi ga vfaj vi-
dila in molila. t Sofebna profhnja je bila ta,
vender duhoven ni hotel tej, dobri dulhi od¬
rezki; Iloril je, kakor je profila, belo ruti-
zo zhes polleljo rasgernil, in fveto refhnje
Telo na-njo polosbil. ,Sveta Juljana je .Jesu¬
fa, kakor de bi ga bila f’ fvojimi ozlimi shi-
viga per febi vidila, s’ shivo vero molila, je
ljubesen do njega obudovala, in slo shelela
ga prejeti. Ko je tako bila v’  premilhljeva-
nji Jesufove ljubesni in v’ sheljah ga prejeti,
je fveta hoflija sginila, in fveta Juljana je
vefelo umerla. Duhoven in vli prizhujozhi
fo fe preftrafhili, ko fvetehoftije ni bilo; pa
kmalo potlej fo vli Boga hvalili savoljo velizi-
ga florjeniga zhudesha. Nune, kader fo de-
vifhko truplo fvoje fvete mertve tovarfhize
preoblazhile, fp nalhle na koshi bliso ferza

— 537  —

snamnje (Vete hoftije; to snamnje je bilo okrog¬
lo., in na fredi je bila podoba krishaniga Je-
sufa. To je prizhalo in prizhuje, de fe. je
Gofpod Jesuf fvoji svefli flushabnizi dal zhud-
no vshiti, ker ga je filno ljubila, in prejeti
shelela. Njena shlahtna fmert je bila devet-
najfti dan tiga mefza v’ letu 1341-

Nauk.

Od fofebnih darov vredniga obhajila.

.Sveta Juljana je pogollo fveto refhnje
Telo prejemala, ker je vedila, de ta prefve-
ti sakrament neisrezheno pomaga. 'Bila ga
je smiraj lazhna, ker je Jesufa ljubila, in je
vedila, de ne more bres fofebniga dobriga
fadu biti> kar je on is fofebne ljubesni pofta-
vil. Ref, ta nebefhka jed je zhilli dufhi ftu-
deniz vfiga dobriga.

Vredno obhajilo pomnoshi gnado. Krift-
jan, kteri Jesufa vredno prejme, ima vezh
shive vere, praviga upanja, gorezhe lju¬
besni; torej je moehneji, boljfhi, in bo loshej
svelizhan. Jesuf je ta prefveti sakrament is
ljubesni poftavil; sato ne more bres dobriga
fadu biti, ako ga zhida dufha prejme. On
ne gre prašen k’ poboshni dufhi. Marta, Ma¬
rija njena feftra, Zahej, h’ kterim je Jesuf fhel,
fo bolj podali. .Skerbipa Jesufa vredno pre¬
jemati, de ti bo svelizhan je dofhlo; ako nili
perpravljen, ne prejmefh gnade, ampak ob-

-— 558  —

fojenje. Kader je Jesuf v’ hifho fhel fterofh*
Ijivih farisejev, fo oflali, kar fo prej bili.
.Svete ji ko li pred obhajilam, vezh prejinefh
gnade; hudobnifhi ko fi, flabji bofh po njem.

Vredno obhajilo sdrushi kriftjana s’Jesu-
fam. On fam je tako govoril: „Kdorje mo¬
je mejo , in pije mojo kri  ; ojtane on v ’ me¬
ni, in jejt v' njem. Kakor je mene s kivi
Ozhe pojlal, in jejt shivim savoljo Ozheta;
tako bo tudi, kdor mene je, shivel savoljo
mene "  Jan. 6 , 57. 58 . Ljubesen dela pre-
zhudno saveso, in bres ljubesni ni nobene
savese. Kdor nima Jesuforiga duha pred ob¬
hajilam, ne more v’ tim fvetim sakramentu s’
Jesufam sdrushen biti. Tudi hudobnesh fizer
Jesufa refnizhno prejme, pa k’ fvojimu obfo-
jenju. Ta prefveti sakrament tudi verne med
feboj drushi, de fo ene mifli v’ Jesufu Kriftu-
fu, kakor govori fveti Pavel: „Eno telo Jmo,
dejiravno naj je veliko, ker fmo vji
eniga (pojbez/teniga') kruha deleshni."  l.Kor.
10, 16. Premifli, zhe imafh pred obhaji¬
lam saveso ljubesni s’ Jesufam in s’ vernimi;
to je potrebno, in drugazhi gane prejmefh
vredno. Zhe ne miflifh, ne govorifh, ne
delalhjpo Jesufu Kriftufu; zhe fe s’ blishnim
krivizhno prepirafh ; ali zhe ga fovrashifh:
ni/i sdrushen ne s’ Jesufam, ne s’ blishnim.

Vredno obhajilo flabi hudo poshelenje.
To isvira is prefvete gnade, ktera vernika
mozhniga in ftanovitniga dela; prav sato pre¬
maguje losbej fkufhnjave. .Sveti Ziril Aiek*

— 5 o 9  —

fandrijan prizhuje od tiga rekozh; „Kriftuf v'
tim sakramentu vernim mozh daje, hudo po-
shelenje premagovati.” Pa ta nauk ni le ti¬
ga ozhaka, ampak je vfih in vfe zerkve. Ti¬
ga nauka nikar flabo ne umevaj. Zhe li fku-
fhan, pa fkufhnjave premagujefh; le vezh-
krat hodi k’ fvetimu obhajilu, in per njem
bofh mozh dobival jih loshej premagovati. Zhe
li fushen fvojiga hudiga poshelenja, fe prej
f’ pokoro ozhifti, in le tako ozhifhen pojdi
k’ fvetimu obhajilu. Ravno to uzhi fveti Pa¬
vel: „Naj zhlovek Jam fe prefodi, preden
je od tiga kruha, in pije od kelha ; sakaj
kdor nevredno je ali pije , Ji fodho in
pije. ker ne ras/ozhi telefa Gofpodoviga .”
I. Kor. 11, 28. 29.

Vredno obhajilo daje saftavo zhaftitljivb
ga vftajenja. 4 Sam Kriftuf to obljubi rekozh :

,.Kdor je moje me jo, in pije mojo kri, ima
vezhno shivljenje , in jejt ga bom obudil po-
jlednji dan.'  Jan. 6, 55 . Vli bomo fiZer
od fmerti vftali, pa vli ne bomo zhaftitljiviga
vftajenja imeli, ampak le tifti, kteri fopo sa-
vesi ljubesni s’ Jesufamsdrusheni, in ga vred¬
no prejemajo. t Sveti Pavel pravi: „VJi bo¬
mo Jizer od fmerti vftali, ali premen/eni
ne bomo vji''  L Kor. i 5 , 5 i.

Zhe v’ febi ne zhutifh tih fofebnih gnad.
po fvetiin obhajilu, kaj imafhodfebe mil liti?
Nikar febe prenaglo nefodi, temuzh premifli
fvoje shivljenje, fvojo perpravo k’ fvetimu
obhajilu, in poprafhaj fvojiga navadniga fpo-

— 54o —

vedniba. Vzhali imajo tudi flabi krifljani ob-
zhutno vefelje po opravljenim obhajilu, ker
le farni sapeljujejo f’ prezhudno flrafhno fle¬
poto. Vzbali imajo bogabojezhe dufhe po
fvetim obhajilu neisrezheno fladko vefelje,
ker Bog fvoje dopadenje nad njimi rasodeva.
Vzbali tudi bogabojezhe dufhe nimajo po fve¬
tim obhajilu obzhutniga vefelja, ker jih Bog
bozbe v’ ponishnofti dershati, in one is po-
nishnorti ne fposnajo, koliko v' dobrim rafte-
jo. Tedaj flori, kar je bilo sgoraj rezheno,
premifli fvoje shivljenje, fvojo perpravo k’
fvetimu obhajilu, in poprafhaj fvojiga navad-
niga fpovednika.

Molitev .

O Gofpod Jesuf! od kod mi je to, de
hozbefh priti pod ftreho mojiga flabiga tele-
fa? Ako bi jeft hotel pred posemeljfkiga kra¬
lja iti, bi ga mogel prej po flushabnikih po-
nishno profiti; ti pa fam pridefh k’ meni,
fvojimu nevrednimu hlapzu, mene in vfaziga
revesha obifhefh v’ nevarni bolesni. Od kod
je to ? fpet vprafham. To je is tvoje nesa-
popadljive ljubesni, de bi Tvojim ovzhizam
pomagal, in jih povifhal. Tvoja miloft vfe
moje mifli prefeshe, vender nifim bres Ara-
hu savoljo fvoje flabofti in mlazhnofli. Moje
shivljenje ni po tvojim fvetim shivljenji, mo¬
ja dufha ,je premalo zhifla in premalo vneta
v’ ljubesni do tebe; sato je v’ meni malo ff»

— 54 1  —

du is opravljenih obhajil. OGofpod! osdra-
vi mojo bolno dufho, presheni is nje vfo lju-
besen do greha, napolni jo f’ zhiftim ognjeni
fvoje fvete ljubesni, cle te vfelej sheljno in
vredno prejema k’svelizhanju. Odpufti mi,
ako fini te nevredno ali mlazhno prejel, in !e
nefrezhe me v’ prihodno ljubesnjivo obvaruj.
O fveta J uljana! fprofi mi mogozhno gnado,
1’ ktero fvojo dufho popolnama ozhiftim, de
zhifta in lazhna nebefhkiga kruha, k’sve¬
lizhanju ga prejema. Amen.

XX. dan roshniga zveta.

t Sf, Gervasi in Protasi martcrnika.

t Sveta Gervasi in Protasi (la v’ pervih zha-
lili katolfhke zerkve, bleso pod neufmiljenim
zefarjem Neronam, sa vero frezhno umerla.
Bila fta umorjena v’ velikim medu Milanu ali
Majlandu, in ondi pokopana. Verni fo iizer
fkerbno popifovali shivljenje in fmert fvetih
marternikov Jesufovih, vender je popilova-
nje tih dveh bilo ali sgubljeno, ali od never¬
nikov foshgano, ali je kako drugazhi prefhlo,
de je nju fpomin bil posabljen; tudi ni nih-
zhe vedil, kje fte nju fvete trupli pokopane.
Bog je k’ vefelju fvojih vernih fvetimu Am-
brosju, tiftiga mefta fhkofu, v’letu 386 do-

— 542  —

brotljivo rasodel, kje (le bile pokopane, ka¬
kor on fam pifhe, in tudi (Veti Avgufhtin pri-
zhuje, kteri je ob tidim zbafu ondi bil. Prav
ob perloshnim zhafu je bilo to od Boga fveti-
mu Ambrosju rasodeto, ker je bil ravno ta¬
krat od krivoverzov hudo preganjan, sladi
od zefarize Judine, krivoverzov pomozlmize.
Kader je fveti Ambrosi to rasodenje imel, je
vfo duhovfhino v’ medu poklizal, in s’ njo
fhel v’pokasani kraj; ondi je sapovedal ko¬
pati, in je tih Cvetih marternikov trupli na-
fhel. ( Same kodi fo bile, pa fleherna v’Tvo¬
jim fklepu, le glave de bile odlozhene, kar
je pokasalo, kako de da bila umorjena, de
de jima nanirezh glavi bile odfekane, Defi-
ravno da bila vezh ko trido let prej umorje¬
na, je vender nju grob fhe kervav bil. Ne«
isrezheno veliko ljudi je bilo sraven, in vfe
je dobrotljiviga Boga hvalilo. .Sveti Ambrosi
je nju fvete trupli v’ veliki zerkvi dva dni pu-
dil, de bi verni Boga hvalili, in njegove fvet-
nika zhaftili; potlej de bile zhaditljivo prene-
fene v’ odlozheni kraj. Veliko zhudeshev je
Bog na profhnjo fvetiga Gervasja in Protasja
delal. Od njih prizhuje fveti 'Avgufhtin , fo-
febno pa od eniga zhudeeha, ki je bil dorjeii
nad flepim .Severam. Tako le fam pifhe: „Bog
je fvojtmu llushabniku lhkofu Ambrosju ra¬
sodel, kje de bile pokopane fvete trupli Ger¬
vasja in Protasja. Kader de bile najdene, in
nefene v’ veliko zerkev, je bilo veliko bolni¬
kov osdravljenih. Med timi je bil .Sever flep,

— $43  —

vfimu meAu snan. Truge fvetih marternikov
fe je ! 'P fvojo ruto pertaknil, s’njo brifalozhi,
in sdajzi je fpregledal. Ta zhudesh je fhiro-
ko rasdovei, in vli fo Boga hvalili, kteri je
bres koiiza ufmiljen. Tudi zefariza je bila
nekaj potolashena, in je prenehala fhkofa
Ambrosja preganjati.” Tako je Bog fpomin
tih dveh fvojih flushabnikov ponovil, kteri bo
do konza fveta.

Nauk .

Od refnizhne volje fvojo dujho svelizhati.

( Sf. Gervasi in Protasi fta shivela pod ne'
vernim in neufmiljenim zefarjem Neronam in
v’ fredi veliko flepih nevernikov; vender fta
bila v’boshji flushbi ftanovitna, in fta fvoje
glavi dala sa vero Jesufovo. Sakaj? Sato,
ker fta imela refnizbno voljo fvojo dufho sve¬
lizhati. To je nar potrebnifhi, je edino opra¬
vilo fleherniga zhloveka. Vfe frezhe ne mo¬
rejo pomagati, ako bo dufha v’ pekelversbe-
na; vfe nefrezhe ne morejo fhkodovati, ako
bo dufha v’ nebefa vseta.

Premifli, koliko je dufha vredna. Vera
uzhi, de je po boshji podobi ftvarjena, ne-
umerjozha, namenjena v’ nebefhko kraljellvo^
Vera uzhi, de je ljubesnjivi Jesuf vfo fvojo
prefveto kri prelil sa refhenje tvoje in drusih
dufh, in ta draga zena ti prizhuje, koliko je
vredna. ( Sveti nauki, gnada, sakramentje,

“* 544  *“

zhudeshi in vfe te uzhi, de je dufha veliko
vredna. Zhe sa fvojo dufho ne fkerbilh«, li
febi nar bolj neufmiljeni fovrashnik: Le eno

neumerjozho dufho imafh, ta bo v’ nebela
ali v’ pekel prifhla ha vekomaj po fedanjim
saflushenji: tedaj morefh refnizhno voljo ime¬
ti jo svelizhati; zhe ne, bofh vekomaj nefre*
zhen.

„V’zhim, vprafhafh, je refnizhna Vo¬
lja dufho svelizhati?” Refnizhna volja dufho
svelizhati je v’ fpolnovanji vfih sapoved. Shi-
vi po vfih sapovedih, in le tako imafh refnizh-
no voljo fvojo dufho svelizhati. Ljubi Boga
s’ vfo dufho, blishniga ko febe savoljo Boga;
shivi v’ pokorjenji; ne nakopavaj fi nepotreb¬
nih fkerbi, v’ potrebnih bodi bres vfe lakom*
nofti in nepoterpeshl jivofti; zhitlo shivi po fvo-
jimftanu; bodi ufmiljen in pravizhen, poter-
peshljiv in ferzhen. De te in drjuge dolshno-
fii sveflo dopolnujefh; boj fe Boga is ljubes-
ni , moli ga f’ ponishnim ferzam, profigafla-
novitno, premifhljuj sapovedi, Jesufovo Iju-
besen, finert, nebefa, pekel, ne pohujfhaj fe
nad drusimi, pa bodi Ilanoviten v’ vfim do¬
brim: le tako je tvoja volja dufho svelizhati
refnizhna. Modri uzhi 'c ,)Prerni/hljnjbbshje
sapovedi, in tvoje rnijli naj bodo neprene-
hama v’ bos/ijih poj lavah."  ( Sirah 6 , 37-
„Ako hozhejh v’ shivienje iti, Jpolnuj sapo -
vedi."'"'  Mat. ig, 17.

Ljubi grefhnik! kako morefh rezhi: „Ho-
zhem fvojo dufho svelizhati,” zhe shivifh po

— 545  —

fvoji hudobni volji ? Tvoje befede fo lashnji-
ve, ker fo tvoje dela hudobne, in ti ni mar
fe fpokoriti. Ti shivifh flabo, kakor de bi
bil fovrashnimu hudizhu sveftobo perfegel;
vender pravifh: „Shelim, hozhem sveiizhan
biti?” Povej mi, kako bi ti shivel, ako bi
fe bil namenil v’ pekel? Bi shivel, kakor ras-
ujsdani shive, bres boshjiga ftrahu, bi ne ho¬
tel boshje befede poflufhati, bi hitel vfih grefh-
nih vefelj vshivat, bi ne maral sa fvete sa-
kramente, bi rad hodil v’ nevarne perlosh-
nofti. Tako bi shivel, ako bi fe bil v’pekel
namenil, in tako shivifh, defiravno pravifh:
„Shelim sveiizhan biti.” Tedaj fo tvoje mifli
hinavfke, in tvoje befede lashnjive. Sbudi
fe, o kerfhanfka dvifha! fpokori fe, in ne-
prenehama delaj dobro, de ne bo Jesufova
prefveta kri nad teboj sgubljena. ,,Delaj ,
kar Gofpodu dopade, de ti bo dobro ’'  V.
Mos. 6, 18. „Delaj po mozhi, karkoli sct-

morejh {dob riga')  , saka j po fme rti ne bojh
mogel.”  Prid. 9, 10. Shivi fkerbno, svello
in ftanovitno po vlih sapovedih, le tako bo
tvoja volja dufho svelizhati refnizhna.

Molitev.

O Gofpod! lashnjivo govorim: „Shelim
fvojo dufho svelizhati,” ker f’ fvojim hudob¬
nim shivljenjem v’ pekel hitim. Shelim fizer
fvojo dufho svelizhati; pa moje shelje fo she-
lje leniga berazha, ker shelim bres^terplje-

55

—- 546  —

nja in vojfkovanja v’ nebefa priti, bar nimo-
gozhe. Hodim po gladki in fhiroki poti fvo-
jiga hudiga poshelenja, poboljfhati fe no-
zhem; vender bi rad prifhel v’nebefhko kra-
ljeftvo, ktero je le pridnim flusbabnikam ob¬
ljubljeno, in bo dano. LjubiJesuf! tifi pra¬
vo pot v’ nebefa uzhil, pa moji flabofti fo
tvoji nauki preteshki; pomagaj mi f’ fvojo
mogozhno gnado, de hozhem in delam, kar
sapovefh. Vodi me v' fvetim Duhu po poti
vlih sapoved, de pravizhno shivim, in v’tvo¬
je kraljeftvo refnizhno pridem. ( Sf. Gervasi
in Protasi! ki fta is Ijubesni do Jesufa posve¬
tim evangelji svefto shivela, tudi raji umerla,
kakor de bi bila njemu nesvefia, fprofita me¬
ni, nevrednimu kriftjanu, mogOzhno gnado,
1’ ktero bogabojezhe shivim, in v’ vajnidrush-
bi Boga vekomaj hvalim. Amen.

'— -  -

XXI. dan roshniga zveta.

<Sveli Alojsi Gonzaga.

t Syeti Alojsi je bil pervorojeni Feranda Gon¬
zaga, veliziga gofpoda in vojvoda v’ mellu Ka-
ftiljonu bliso Mantove. Bil je v’ tillim meltu
rojen v’ letu i568. Marta, njegova mati,
j„ bila slo bogabojezha gofpa; bersh gaje
Bogu r’ dar dala, in slo fkerbelagaBogusre-

— .547  —

diti. Vedno in ljubesnjivo ga je opominjeva-
la, de naj Jesufu in Marii f’ Cvetini slavlje¬
njem dopade. Mali Alojsi je rad poliuChalin
ubogal Ivojo poboshno mater, je ohranil ne-
dolshnoft per Cvetim kerftusadobljeno, inshi-
vel bolj angelju ho zhloveku podobno. Otrok
Che, je ljubil Camoto, molitev, in kar Boga
hvali, in ni nad Ceboj nizh otroChkiga imel.
Ne de bi bil predragi zhaC po navadi drusih
v’nevrednih opravkih sapravljal, je raji Cve¬
te bukve bral, premiChljeval, pCaline pel,
Boga hvalil. Ozhe ga je poClal v’ veliko me¬
jo Florenzo k’ velizimu vojvodu Franzu de
Medizi, de bi Ce nauzhil, kar koli kerChanCki
deshelni goCpod potrebuje. Rad Ce je uzhil,
in vCe je v’ Cvoje svelizhanje obrazhal. Pre-
zhifto devizo Marijo fi je Cvojo pomozhnizo is-
voli!, JesuCu in nji je deviChtvo terdnosavCe-
lej obljubil. ( Svoje obljube ni nikdar prelo¬
mil, ker je vCe Cvoje pozhutke vedno pokoril;
per jedi , per Cpanji in per vfim je Cvoje mla¬
do telo pokoril C’pertergovanjem. ( Sleherno
Clabo miCel je hitro Cpravilis Cerza, in neisre-
zheno Ckerbel pred vlako nevarno perloshnoft-
jo po riiozhi beshati. Nikdar ni prollovoljno
pogledal, kar bi mu Ckulhnjave napravilo,
ker je vedil, de Co ozhi vrata duChne Cmerti.
Ni pogledal shenCke, in ni govoril s’njo , zhe
ni bilo potrebno, takrat kratko in Cramoshlji-
vo ; nobena shenCha ni Črnela do njega. Rav¬
no tako Ce je sadershal v’ hiChi ^hpanlkiga
hralja, kamor je bil od ozheta pollan; kjer,
35  *

— 548  - •

defirarno Je rezh zliafa bil, kraljize ni ptr-
gledal, in ni po obrasu posnal. ( Skerbno fe
je viih flabih ljudi varoval; zhe je bil sraven,
kader fo flabo govorili, je bil shaloften, ja
shaloft fkasal, fvaril, ali fhel prozh, ako je
bilo mogozhe. Tri dni v’ tednu, v’ fredo,
petik in faboto, fe je poflil; pa tudi vef zhaf
njegoviga shivljenja mu je bil poli, ker je le
toliko jedel in pil, de je shivel. Vezhi del
nozhi je zhul v’molitvi, v’ premifhlje vanji, v’
boshji hvali, ^ofebno rad je bral in premifh-
ljeval shivljenje fvetnikov, de bi fe zheda-
lje bolj vnemal po njih sgledu Bogu flushiti.
Ker je bil vef poln dobriga duha, je vfo ni-
zhemernoh fovrashil, in ljubil famoto, de bi
njegova dufha ne pefhala, teniuzh loshej pre-
mifhljevala vezhne refnize. To fveto shivlje¬
nje je mladimu Alojsju nebefhko fladkoft do-
feglo, ktera je f la j f hi od vfih pofvetnih do¬
brot, in edino vefelje kerfhanfke dufhe.

t Se dobro ve, de shivljenje tiga fvetiga
mladenzha pofvetnim ljudem ni dopadlo. ,Sku-
fhali fo ga odverniti, de bi shivel po njih,
pofmehovali Io fe mu; pa on jih ni poflufhal,
in je v’ dobrim flanoviten oftal, ker je vedil,
de ni mogozhe Bogu in ilabim ljudem dopa-
fti. Tudi njegov ozhe Ferand ni bil njegovi¬
ga famotniga shivljenja popolnama sadovo-
ljen; on fam in po prijatlih ga je fvaril re-
kozh: „Nožhem, de bi ti flab bil, vender ti
ni treba tako famotno in od vfih drusih odlo-
zhenimu shiveti.” Dobri Alojsi, ne de bi bil

— 549 “

ozhetu odgovoril, ga je raji lepo profil, de
naj mu perpufti v’ klofhter bratovfhine fveti-
ga Ignazja iti. Sdavnaj she je bil tega she-
Ijen; fvojo pobosbno mater je lahko fprofil,
pa ozhe mu je branil, kolikor je samogel.
Sato ga je poflal vfih kraljev in vojvodov na
Lafhkim obifkovat, de bi ga f’ tem odvernil
od njegoviga fldepa. Alojsi je ozheta ubo¬
gal, pa to mu je flushilo zhedalje bolj fpos-
navati prasnoft pofvetne zhafti, vifokofti, ob-
lafti in vfiga, kar smoteni ljudje ljubijo; fhe
bolj v' fvojim fklepu uterjen je domu prifhel.
Zhes dve leti le je od ozheta sasheljeno per«
pulhenje prejel, in vefel fhel v’ klofhter; bil
je takrat fhe le ofemnajft let ftar. Ko je bil
| v’ klofhtru, fe je frezhnifhiga fhtel od Isra-
elzov, kader fo bili is Egiptovfke fushnoftire-
fheni, in v’ obljubljeno deshelo perpeljani.
Klezhe pred boshjim velizhaftvam, vefv’fol«
sah, fe je Bogu v’ dar dal, in ga je profil,
de naj mu da shivetiin umreti v’njegovi flush.
bi. Ta fveti mladenizh je v’ klofhtru shivel
ne le po sgledu poboshnih ljudi, ampak po
sgledu fvetnikov, ki prebivajo v’ nebefhkim
kraljeftvu. Pokorfhina je bila per njem po¬
polna, ker je bil vkoreninjen v’ ponishnofti.,
Bogu sveft, oblaftnikam pokoren, s’ vfimi
ufmiljen in krotak je bil ftanovitno do fmerti.
Slo je bil shaloden, kader fo ga savoijo ime-
iiitniga rodu raslozhili, ker ni hotel nobeni-
ga raslozhka imeti: is te ponishnofti je rado-
Voljno nai* nevrednifhi in nezhednifhi klo-

— 55o —-

fhterfke dela opravljal; te ga nifo nizh mo.
tile, ker je Boga pred ozhmi vedno imel. Rav¬
no sato , ker je Boga smiraj nolil v’ ferzu, je
dar vifoziga premifhljevanja dofegel, in de-
firavno je bil tako fvet, fe je vender smiraj
bal Boga sapuftiti, je fvoje telo vedno poko¬
ril; neperinerjeno ojflro bi ga bil zelo poko¬
ril, ako bi is pokorfhine do oblafthikov Tvo¬
jih gorezhih shelj do ojftriga pokorjenja ne
bil premagoval. Vedna molitev, ftanovitno
premifhljevanje, globoka ponishnoft in 'po¬
polna pokorfhina ga je s’ Bogam popoinama
sdrushila. Leta ljubesnjiva mozhna savesa s’
Bogam je naredila, de ni mogel kaj drusiga
mil liti, govoriti in delati, kakor kar je njega
povifhevalo. Kader je miflil ali poflufhal od
ljubesnjiviga Boga, je bil vef vnet; ta fveti
ogenj le mu je na obrasuvidil, folse fo fe mu
vderle, in je kam hitel fvoje gorezhe ljubes-
ni na farnim pred Bogam raslivat.

Ker je fveti Alojsi Boga neisrezheno lju¬
bil, je is te velike ljubesni ishajala fofebna
ljubesen do blishniga. Is nje je bil sloshalo-
ften grehov vfih, je shelel vfe svelizhati, je
bolnike obifkoval, in jim flregel. Tudi je
shelel med flepe nevernike iti Boga osnano-
vat, pa mu ni bilo dopufheno. Ta nepre¬
magljiva ljubesen do blishniga savoljo Boga
ga je od fveta odlozhila, kakor bo sdaj re-
zheno. V’ letu i5gi je bila v’ Rimu flrafhna
kushna bolesen. Kader je fveti Alojsi to sve-
dil, je filno shelel tje iti fvojim bolnim bra-

— 551 —

lam is kerChanCke ljubesni ftrezh; fvoje ob*
laftnike je neprenehama nadlesbno profil, de
naj mu dajo to perpufhenje. Defiravno ne
radi, fo mu ga vender dali. Hitel je v’ Rim
fvojim bolnim bratam pomagat, in v’ tim Cve¬
tim opravilu je nevarno sbolel. Pred fmert-
jo je okoli njega ftojezhim rekel; „Pojte sa-
hvalno pefem Bogu, kteri me is Cveta reChi.’.’
,S’ Cvetimi sakramenti previden, veC vdan Bo¬
gu, s’ ozhmi v’ podobo krishaniga JesuCa, je
veCei umeri en in dvajCeti dan tiga meCza, tri
in dvajCet let ftar, v’ letu i5gi. Vezh zhu-
deshev je Bog po njem ftoril, de bi vfi nje¬
govo CoCebno Cvetoft Cposnali, in ga po mozhi
poCnemalb

Nauk.

Nekaj naukov is njegoviga shivljenja,

Prezhudni mladenizh, Cveti Alojsi, je bil
Cveteji, ko je bilo popiCovanje njegoviga shiv¬
ljenja, ker njegova Cvetoft vCe zhlovekove mif-
li preCeshe; vender prizhuje to malo, kar
je rezheniga, od njegove CoCebne Cvetofti, in
vnema kerChanl ko dui ho vCaj nekoliko po nje¬
govim sgledu shiveti. Njegovo Cveto shivlje-
nje je vfim ljudem, Cofebno pa mladim v’
nauk, kako de naj bi bogabojezhe in zhifto
shiveli, kar je C’ pomozhjo gnade mogozhe.

4 Sveti Alojsi je bersh , Che otrok, Bogu
Ckerbno Clushil. To je Clehernimu zhloveku

•— 552 ne¬
potrebno , de fe v’ pervih letih Jesufoviga
jarma pervadi, in ga do fmerti vefelo noli.
t Skufhnja prizhuje, de je mlazhen otrok tu¬
di rasusdan mladenizh. Mlazhen otrok je
riditi nedolshen, pa je is nevednolti tak, in
njegova mlazhnoft ga neobzhutno napravlja
v’ velike greh©, kader fe hudo poshelenje
ozhitno rasodeva. To je refnizhno , ker nima
v’ febi zhesnatorne mozhi fe sapeljivim na-
tornim fkulhnjavam vftavljati. Navadno je
to, de je mlazhen otrok rasusdan fant, hu¬
dobna dekliza. ( Starfhem je slo perporozhe-
no, de naj po sgledu poboshne Marte, ma¬
terefvetiga Alojsja, sa fvoje majhne otroke
ognjeno fkerbe, preden fe fpridijo, in tu¬
di potlej. Nedolshen otrok rad poflulha in
uboga; zhe fe pa fpazhi, sanizhuje nauke.
Naj perpovedujejo od ufmiljeniga Boga, od
ljubesnjiviga Odrefhenika, de fe Boga is lju-
besni boje, de fo Jesufu hvaleshni, in-ga mo¬
lijo s’ nedolshnim shivljenjem. ( Si ti mlad?
fkerbi po sgledu fvetiga mladenzha Alojsja
shiveti; zhe v’ mladolti nedolshno shivifh,
bofh lahko svelizhan. Ubogaj in pofnemaj
modriga, kteri od febe prizhuje: ,, Dokler
Jim file mlad bil, preden Jim v' smole sa-
bredel, Jim modrojti f' Jo oj o molitvijo
ijl-ial.'’  t Sirah 5i, 18 . Zhe tiga ne delafh,
je tvoja dufha v’ nevarnofti. Pregovor je:
,,Kar fe mlad navadilh, od tiltiga tudi Bar
ne odBopifh.” Prip. 22  , 6 .

*— 555

,Sveti Alojsi je dolgo in gorezhe moli! *
molitev pa mu je tolika j nebel hkih darov fpro-
fila. Tudi ti moli, pa moli is ponishniga in
sheljniga ferza , sheli pravizhnofti, inletako
bo tvoja molitev dobra. Zhe hozhefh prav
moliti, bodi shive vere, fposnaj vrednofttvo¬
je dufhe, nevarnoft fedanjiga shivljenja, le¬
poto nebefhkiga kraljeftva, veliko nefrezho
vezhniga pogubljenja. Zhe to fkerbno pre-
mifhljujefh, bo tvoja dufha ko is globozhine
k’ Gofpodu vpila in profila, de naj ji poma¬
ga. Zhe tako molifh, bolh rasfvetljen , bolh
vidil prasnoto vfiga fveta dobrot, bolh le ne¬
vidnih ifkal, in v’ tih bolh V  zhiftim vefeljem
napolnjen, ktero vefelje bo pozhutno prema¬
galo, in bolh lahko flushil Bogu. Jesuf je
sveft, refnizhen in vfigamogozhen, veruj v’
njegovo befedo, f’ ktero ti obljubi: „ Projite,
in vam bo dano Mat. 7 , 7.

Po sgledu fvetiga Atojsja le varuj majh¬
nih grehov. Veliko dufh je pogubljenih,
ker fe nifo varovale majhnih grehov. Ti li-
zer ne pogube dufhe, pa jo fzhafama v’ ve¬
like grehe perpravijo, kakor modri prizhu-
je. ( Sirah 19, 1. ( Slaba mifliza, radovid-
noft, prijasna befeda, fmeh in drugo, kar
ljudje fizer sanizhujejo, flabi zhloveka, in
majhna ifkra velik ogenj napravi. Hudizh in
njegovi nameftniki te s’ malim perpravijo v’
velike padze. Hudobni v’ sazhetku prijasno
govore, fe prijatle fkasujejo; pa ftrup ti le¬
se v’ ferze, in potlej ftorifh, kar fi prej fo-

— 554

vrashil, y*  vfim bodi varen. Majhna leno¬
ba ali opufhenje sapovedane molitve, slafti
ponovljeno, te odvrazha od boshje hvale, in
te perpravlja v’ veliko lenobo, Is flaboftipo-
flufhafh flabo govorjenje soper vero ali sa-
povedi, potlej li grosno fkufhan nad tiftim
dvomiti ali zviblati, kar je Bog rasodel ali
sapovedal. Nozhefh majhne jese prqmag.o»
vati, bofh v’ naglizi od nje Itrafhno prema¬
gan. Tako bofh v’ velizih dolshnoftih ope-
fhal, in slo grefhil, ako fe ferzhno ne voj-
fkujefh soper majhne flabofti. Ne dajaj pro-
ftora hudizhu, bodi pravizhne vefti, in majh*
nih grehov ne sanizhuj, ker tudi ti Boga-sha«
lijo, in fo ti fhkodljivi. 4 S. Pavel apoftel vfim
slo fkerbno perporozha: ,,Vfake Jenze gre¬
ha fe varujte."  I. Tef. 5, 22 .

£huj nad fvojimi ozhmi. 4 Si bral, ka¬
ko je bil fveti Alojsi framoshijivih ozhi; ne
morefh odrezhi, de fi ti flabji od njega: zhuj
tedaj nad fvojimi ozhmi, de fi fkufhnjav ne
nakopavafh. 4 Sam vefh , de, ako ravno ti je
tvoje poshelenje vfe rasodelo, kar obuduje
fkufhnjave, vender nifi nikoli tako nevarno
fkufhan ko od fvojih ozhi: vediti flabo, je
nevarno; viditi flabo, je nevarnifhi. Ne le
tvoje ozhi, ampak tudi ozhi drusih fo dufhi
nevarne. Na ozheh je dufhno in telefno po¬
shelenje rasodeto: zhe je sraven prijasniga
pogleda tudi lepa podoba, perlisnjen fmeh,
medene befede, in druge okolifhine ftrupe*
niga ognja; ne bofh bres fhkode, in ravne

— 555  —

ta fhkoda ti bo dopadla, ako te Urah boshji
ne ubersda. Zhe fi huje obzhuten, fkerbne-
je fe varuj. Pa tudi fe varuj, zhe ravno niii
bil fhe sapeljan; ako fe bofh predersno sana-
fhal, bofh padel. Delaj po sgledu fvetiga mla-
denzha Alojsja. „Saveso Jiori J' 'Jv oji mi
oztimi, de J'e nad lepoto dr asih ne pohuj-
JhaJh."  Job. 01, 10. Proli s’Davida m : „Go-
Jpod\ odverni moje ozhi, de nizhemernojli
ne vidijo.''  Pf. 118, 57.

( Skerbno premifhljuj shivljenje fvetiga
Alojsja, in shivi po njem, kolikor je mozh.
Is vfiga njegoviga shivljenja ti poduzhenje da¬
jati, bi bilo predolgo; sato rezhem: ,Skerb-
no premifhljuj njegovo shivljenje, in Boga
gorezhe proli, de naj ti gnado da, f’ ktere
pomozhjo ti bodo tudi teshke rezhi lahke, ^o-
febno fi persadevaj nezhifto poshelenje pre¬
magovati, in blagor ti, zhe to delafh. Modri
prizhuje: „Kdor Jerza zhijlojt ljubi, bo
kralja  (nebefhkiga) prijatla imel.’’  Prip.
22, 11.

Molitev.

O moj Jesuf! slo mi dopade fofebna ne-
dolshnoft tvojiga flusbabnika, fvetiga Alojsja,
veliko fpofhtovanje zhutim do njega, ferze
mi od vefelja pofkakuje, ko le mil lini, kako
svefto ti je on flushil; pa kmalo me Urah ob¬
ide, ko vidim, koliko fim jeft delezh od nje*
gove nedolshnofti. Tudi -jeli lizer shelim ne^

— 556  —

dolshno shiveti, tode moje shelje fo le prasne,
her nozhem perpomozhkov k’ fvetofti sapove-
danih, ( She nimam praviga sapopadka od
prave fvetofti; sadofti mi je bilo pred ljudmi
pofhteno shiveti, sa snotranjo pravizo fini
malo fkerbel. Sdelo fe mi je: ,,Kaj le po¬
gled, kaj le prijasna befeda, kaj le dopade-
nje? to in kaj taziga je prašno, nedolshno
ali majhno; pa ni bilo tako, ker je v* meni
obrodovalo nevarne fkufhnjare, in te fo mi
velike grehe nakopavale. Oh, ko bi bil po
sgledu fvetiga Alojsja zhul, bi ne bil toliko¬
krat od hudizha premagan! .Svojo flaboftfim
dolshil, pa fim hinavfko govoril, ker fini rav¬
no to flaboft ljubil, in ji ftregel. O Gofpod!
daj mi gnado prave pokore, odpufti mi mo¬
jo veliko nefpamet; obljubim po sgledu fve¬
tiga Alojsja nad feboj zhuti, fvoje poshele-
nje krotiti, ti dopadljivo shiveti. Amen.

XXII. dan roshniga zveta.

t Sveti Pavlin Jhkof.

t Sveti Pavlin je bil rojen v’letu353 naFran-
zofhim v’ meftu Bordovu, kjer je bil njegov
ozhe oblaftnik. Ni bilo fkoraj v’ vfim zefar-
ftvu tako bogate in flovezhe hifhe. Per ime¬
nitnim uzheniku Avfonji fe je uzhil, kteri je

— 55 7  —

bil tudi uzhenik zefarja Grazjana* Pod tim
flovezhim uzhenikam je prebrifani mladenizh
Pavlin vfe druge v’ uzhenofti prefegel; ljub.
ljen in hvaljen je bil od vfih, ker je bil bo¬
gat in perljuden. Pa njegova uzhenoft je bi¬
la le pofvetna, in per vli fvoji uzhenofti je
, flab bil. Oshenil fe je s* slo bogato ( Shpan-
fko gofpo Terasijo, in ni drusiga miflil, ko
dobrote fveta mirno vshirati. Bil je oblaftnik
deshele, in potlej poglavar Rimfkiga meda
pollavljen; torej fo bili nar imenitnifhi ljudje
njegove prijasnofti sheljni. Vfe to mu ni bi¬
lo drusiga ko smota in savesa f’ fvetam. Pa
Bog mu je dal fposnati nizhemernoft vfih po-
fvetnih dobrot; nadloge fo mu pot perprav-
ljale k’ fpreobernjenju. Dokler je zefar Graz-
jan gofpodoval, je Pavlinu vfe po frezhi fhlo;
po zefarjevi fmerti je bil grosno nadleshe-
van, in ravno to mu je ozhi odperlo sapeljivi
fvet fposnati. Njegova bogabojezha gofpa
Terasija in poboshni fhkofje fo ga prijasno
profili, de naj sa fvoje svelizhanje fkerbi. K’
njegovimu fpreobernjenju je nar bolj perpo-
inogel fveti Martin lhkof, kteri ga je bil od
hude bolesni f’ zhudeshem osdravil. Pavlin
je is hvaleshnofti do Boga fklenil Ivet sapufti-
ti, in v’ miru Bogu flushiti. Gorezhe le je
perporozhil fvojirnu sbranimu pomozhniku,
fvetimu fhkofu Felikfu, in je po njem dofe-
gel, kar ga je frezhniga vekomaj ftorilo.

Bog je is fofebniga ufmiljenja Pavlina f'
fvojo gnado obifkal, in mu dal fvoje pofvet-

— 558  —

no shivljenje fpostiati. Ni fhe bil kerfhen;
torej fe je fkerbno h’ kerftu perpravljal, in
v’ letu 089 fvetimn fhkofu Deipinu kerftiti
dal. Per fvetim kerftu je bil prezhudno pre¬
novljen in prerojen, in je s’ vfo dufho Bogu
flushil. Defiravno je prej pred fvetam pra-
vizhno sbivel, je vender, od gnade boshje
rasfvetljen, vfe fvoje pretezhene leta fposnal
prasne in sgubljene. Ref je to, oblaft, bo-
gaftvo, zhaft, uzhenoft, sgovornoft, in kar
jetaziga, je prašno in fhkodljivo, akoniflra-
hu boshjiga. Po prejetim kerftu je Pavlin fhel
na ( Shpanfko, de bi v’ ptuji desheli mirno
Bogu flushil. Per fvoji poboshni gofpej Te-
rasii je shivel, ko brat per feflri; dolgo je
molil, vedno fe podil, ubogim obilno poma¬
gal, in v’ vfih dobrih delih je bil bogat, ker
ga je ljubesen do Boga gofpodovala. De bi
bres fkerbi Bogu flushil, je fvoje premoshe-
nje tibogim rasdal. Yfi fo fe nad tem zhudi-
li, pa to ni bilo vfim vfhezh. Dobri fo ga
hvalili in povifhevali; pa shaloflen je bil njih
hvale, in je djal: „Je li to veliko, fvoje pre-
moshenje sa nebefhko kraljeflvo dati? Jeft
fim komaj sazhel po pravi poti hoditi, kedaj
bom fhe dober kriftjan ?” ( Slabi fo ga sanizhe-
vali, in sa norza imeli, tudi njegovpoprejfh-
nji uzhenik Avfoni fe je njegovim sanizhe-
vavzam perdrushil; pa fveti Pavlin je njih sa-
nizhevanje ferzhno sanizheval, in Bogusvefto
flushil.

*■* 559 ~

V* letu 3g3 je Pavlin fhel v’ veliko me-
fto Rarzelono, in je ondi shivel ko nar fvete-
jipufhavnik, vedno v’ pollih, v’ molitvah,
v’ folsah , v’ vlih dobrih delih. Defiravno je
bil smiraj v’ famoti, fo ga fposnali, in per-
irtorali mafhnikovo pofvezhenje prejeti. Vfi
fo ga vifoko zhaflili; pa prav sato ni mogel
ondi oftati, fhel je v’ Rim. Tode tudi v’ Ri¬
mu je bil od vlih zhefhen ; is Rima je fhel na
Napolitanfko v’ mefto Nolo, de bi, tako re-
kozh, pred zhaftjo beshal. Pa ni mogel ube-
shati. Ko je fhe v’ tiftini mehu bil, je fhkof
Pavl umeri, in vli fo fvetiga Pavlina isvolili
sdaj fhkofa. S’ vfo mozhjo fe je branil; pa
ni fe mogel ubraniti; prav sato je bil te vifo-
ke oblafti vreden. Bil je pravi naflednik apo-
ftelnov, ne le v’ oblafti, ampak tudi v’ lker-
bi. ( Svoje ovzhize je neisrezheno ljubil, in
slo je od njih bil ljubljen; vedno je uzhil,
ufmiljeno fvaril, in vlim pomagal, de bi bili
svelizhani. ( S’ tem ljubesnjivim sadershanjem
li je vfe podvergel; vlih ferza fo bile v’ nje¬
govi oblafti, vli fo ga radi ubogali, in hre¬
peneli ftoriti, kar jim je sapovedoval; sapo-
vedoval pa ni drusiga, kakor kar jim je k’
sveiizhanju perppmoglo. Kralj Alarik je s’
neufmiljenim ljudftvam mello Nolo premagal
in obropal. ( Sveti Pavlin je v’ tej britkoftifvo-
jim ovzhizam s’ vfim pomagal; tudi febe bi
bil rad dal jih relhiti. Eno leto potlej fo is
Afrike drugi hudi fovrashniki prifhli, in me¬
llo Nolo fpet premagali, tudi ga obropali, iti

— 56o

imenitnifhi meftnane v’ fushnoft odpeljali.
.Svetimu Pavlinu je hotlo ferze raspozbiti" od
velike shalofti, dal je vfe fvoje premoshenje
sa refhenje veliko fvojih; ko ni vezh premo-
shenja imel, je fam fe v’ fushnoft dal, debi
refhil ediniga finu shaloflne vdove. Bil je v’
Afriko odpeljan ; pa Bog ga je zhudno refhil,
in je fpet prifhel k’ fvojim ovzhizam, ktere
fo neisrezheno vefelje obhajale ob njegovim
prihodu. V’ tih dobrih delih je ta fveti fhkof
fedemdefet let ftar umeri v’ letu 45 1 .

JV. a tt k.

Od nevednosti herjhanjhih dolshnojt.

.Sveti Pavlin je bil pred fvojim fpreober-
njenjem vifoko uzhen, vender je bil neve¬
den : miflil je, de pravizhno shivi, pa je bil
grefhnik pred Bogam; vfi fo hvalili njegovo
pofhteno shivljenje, vender ni bil boshje hva¬
le vreden. Dokler je v’ nevednofti shivel, ga
ni veft pekla, in ni vedii kaj popravljati; pot¬
lej je fposnal, obshaloval, in fe fpokoril.
Ravno taka flepota utegne biti v’ tebi, o ker-
fhanfka dufha! ta pa je hujfhi od fposnanih
grehov, ker ne velh popraviti, kar is nje
hudiga delafh.

Popralhafh: ,,Isgovarja nevednoft ?”Nar
prej odgovorim : Nevednoft ne isgovarja vfe-
lej. Ako bi te nevednoft vfelej isgovarjala,
bi bila velik dar boshji, ker bi bil v’ vlih hu-

— 661 —

dobijah nedolshen, in bi delal bres vfiga gre¬
ha, kdr bi hotel , ko bi ti flepa veft ne ozhi-
tala. ;Sam fposnafh, de to ne more biti. Vdru-
gizh odgovorim: Je nevarno in tudi nemogo-
zhe to vfelej prav rasfoditi; saka j kdo je bil
Gofpodu fvetoraviz, ali kdo je njegovo mifel
popolnama fposnal ? Zhlovek ne more vediti,
koliko ima natorniga uma, koliko in kakofh-
ne gnade je od Boga prejel, ali je sadofti is
ferza profil, koliko fi je persadeval refnizo
fposnati; zli e mu nemogozhnofi ali ljubesen
do greha ubrani boshjo voljo fposnati. Te
rezhi fam Bog popolnama ve, in ravno sato
pravi modri : ,.Kdo sarnore rezhi : Moje fer-
ze je zfiijtoi, jejt Jim bres madesha ?  Prip.
20 , g.  Zhe ti ljubesen do greha, sanizhe-
vanje rasodetih refnizin naukov, lenoba, opu-
fhenje molitve, lakomnoft, napuli’, in kar je
taziga, brani refnizo fposnati; kako bofh is-
govorjen? Modri pravi: „Hudobnesh JcJam
v’ fooje hudobije v/ame: umeri bo . ker ni
fvarjenja pojlujhal , in bo v' obilno)'ti J'vo-
je nefpameli golufani'  Prip. 5,:22. 25. Pre-
mifli te befede, in lahko fposnafh , de grefh-
na flepota ne more Isgorarjati.

Tudi nimafb isgovora, zheozhitanje fvo-
je vefti sanizhujefh, de bi v’grehih mirno shi-
vel. Bnako mifli; zhe raji verjdrtiefh flabim
ko dobrini, raji hndbbnim ko uzheiiikam ka-
tolihke zerkve. Alfo biti bil dober otrok, bi
bil she sdavnaj lahko fvoje smote popravil; pa
raji fvojimu poshelenju verjamefh, in fine

56

— 56z —

dafh dopovedati. Ali Bog ne bo fvojih sapo-
ved po tvoji fpazhenofti preobrazba!, temuzh
tvojo radovoljno fpazhenoil po fvojih sapovei
dih obfodil. Zhe te tvoje hude dela napravi¬
jo, de luzh fovrashifh, in temo ljubifh; ne
bofh obfojenju odfhel. Jan. 3 ,19.  : -D

Porezhefh: „ ( She eno shelim svediti: fo
li isgovarjani grehi, ktereisnevednoftifioritn,
zhe gnade boshje nimam?” Odgovorim: Bog
je sveft, in zhloveka ne sapufti, zhe on prej
ni od zhloveha sapufhen; zhe je pa bres. gna¬
de boshje, nima isgovora sa fvoje grehe,' ter
niuzh more, fposnati: ,.Savoljo mojih gre*
hov je moja pomoth de/ethod mene/  Pf. 21,
2. Ne bodi svijazhen, kakor fo nekteri svi-
jazhni. ,Se isgovarjajo: „ ( Se ne morem po-
boljfhati,, ker gnade boshje nimam.” Ko bi
pa gnada boshja v' njih oblafti bila, bi djalfi
, ?i Se bom paboljfhal, kader bom hotel,” Mo¬
li boshje fkrivnofti, proli is ferza, poflufhaj
in premifhljuj fvete nauke, premaguj hudo
poshelenje* bodi Bogu sveft, in ne bofh nik¬
dar sapufhen.

Molitev.

O moj Jjubesnjivi uzhehik in odrefhpnik,
Jesuf Kriftuf! kako fe samorferh s’ nevedno!!jo
isgovarjati, ker vedno flifhim tvoje fvete nau¬
ke po duhovnih, tvojih namellnikih? Nele
uzhil li me, in me fhe luzhifh, tudi gna-
do li mi saflushil , in mi jo dajefh J(  debi uniel


565

in delal tjoja fveto voljo. Tvoji fveti volji
fe vftavljam, ker mi jo grefhna ljubesen do
greha brani fposnati in fpolnovati. O Go-
fpod! daj mi mogozhno gnado, rasfvetli s’
njo mojo smoteno nepokorno dufho, in pod-
versi jo febi, de fposna in dela vfo tvojo
fveto voljo. O fveti Pavlin! pomagaj mi f’
fvojimi profhnjami per Bogu, de po tvojim
sgledu odpravim fvojo grefhno (lepoto, in
po fposnani volji boshji Itanovitno shivim.
Amen.

XXIII. dan roshniga zveta.

^Sveti Alban marlernik.

^Sveti Alban je bil rojen na Anglifkim ali En-
glendarfkim od nevernih ftarfhev. Tudi on
je veliko let malike molil. Bilo je v’ desheli
lizer nekaj kriftjanov, pa v’miru fo bili pu-
fheni do zhafa Dioklezjana, to je, okoli 3oo
let po Kriftufovi fmerti. Ta neverni zefar je
sapovedal tudi tamkaj kriftjane preganjati,
kteri fo ferzhno merli sa Jesufovo vero. Per-
vi marternik na Anglifkim je bil fveti Alban.
Malikovaviz je bil fizer, yender pa natorno
dober in ufiniljen. Is tiga natorniga ufinilje-
nja je pod ftreho vsel in perkrival duhovna,
ki fo ga neverniki preganjali savcdjo vere;

56  *

— 564  —

tudi mu je dajal, kar je potreboval. To na-
torno ufmiljenje je bilo sazhetik njegoviga
svelizhanja, kakor bo sdaj rezherio. Vidilje
fiesnaniga duhovna krotkiga, poterpeshljivi-
ga, bogabojezhiga, vedno v’ poftih, v’ mo¬
litvah in dobrih delih, ponozhi vezhi del v’
premifhljevanji in v’ boshji hvali. Nad tem
fe je grosno zhudil, in sdelo fe mu je, de
ima ne zhloveka, ampak Boga v’ fvoji hifhi.
Njegovo fveto shivljenje, vfe drugazhno ko
shivljenje nevernikov, mu je grosno dopad-
lo, in tudi on je shelel tako shiveti. Is tiga
dobriga konza ga je lepo profil, de naj ga v’
kerfhanlki veri uzhi. Duhoven, toprofhnjo
saflifhati, je Boga hvalil, kteri mu je te fve-
te shelje dal, in ga je v’ fveti veri fkerbno
uzhil. Alban je s’ rasfvetljenjem gnade bosh-
je kmalo fposnal fvetoft Jesufove vere in ne-
umnoft fvoje vere ; od febe je malike vergel,
in le praviga Boga molil.

Bdgabojezhi duhoven je bil dolgo zhafa
v’ Albanovi hifhi perkrit; pa neverniki fo ga
smiraj ifkali, de bi ga umorili, ker jih je ve-
liko savoljo njegoviga opomifijevanja malike
sapufiilo. Oblaflnik je po drusih svedil, :  de
je v’ Albanovi hifhi. Bersh je nekaj foldatov
tje poflal, de bi ga pred-nj perpeljali. Alban
je to hitro svedil. Vef hvalesheri sa prejete
dobrote je fvojiga dobriga uzhenika v’ fvoje
oblazhila preoblekel, de je v’ njih nesnan
ufhel; on je psi njegove oblekel, ih doma
©dal. Kader fo foldatje v’ hifho pHfhli, jim

— 565  —

je naproti fhel, pred njimi povedalin prizhal
IVojo vero, in jih lepo nagovarjal, denajfhe
oni v’ praviga Boga verujejo. Nifo ga poflu-
fhali, temuzh pred fodnika fo ga peljali, in
rezhejo: ,,Tukaj imafh fovrashnikanafhih bo¬
gov!” Oblaftnik je ravno bogovam daroval,
in ko po foldatih sve, kako fe je godilo, re¬
zke fvetimu Albanu ferdito: „Bogove moli $
ako jih ne molifh, bofh vfe unimu namenje¬
no terpljenje ti preilati mogel.” 4 Sveti Alban
mu je ferzhno odgovoril: „Tiga ne bom nik¬
dar ftoril, ker molim le shiviga Boga, ftvar-
nika nebel in semlje.” Oblaftnik ga je uka-
sal hudo pretepati. t Sveti Alban pa je Jesu-
fa hvalil, kteri mu je dal savoljo njegoviga
imena kaj terpeti. Ravno tako ferzhnoft je
v’ vlih drusih bolezhinah fkasoval. Oblaftnik
je sgubil upanje ga premagati, in ga je v’
fmert obfodil rekozh: ,,Sapovem, odfekajte
glavo nepokornimu Albanu.” Umorjen je bij
v’ letu 5 04, in s’ njim tudi enfoldat, kteriga
je bil s’ velikim zhudeshem fpreobernil.

Nauk.

Od dobriga sgleda.

t Sveti Alban je bil po dobrim sgledu bo-
gabojezhiga duhovna fpreobernjen, kteriga
je is ufmiljenja v’ fvoji hifhi imel. Is njego¬
viga fvetiga shivljenja je fvetoft katolfhke ve¬
re Iposnal, in tudi sa-njo fvoje shivljenje dal.

— 566  —

Pohujfhanje ima veliko mozh, ker je fpride-
na natora k’ flabimu nagnjena; pa tudi do¬
bri sgled ima prijetno mozh, in zhlovekalah¬
ko nagne tako shiveti, kakor nad drusimi vi¬
di. Prav govori f. Gregori papesh: „Befeda
uzhi, dobri sgled pa vlezhe.”

Dober sgled dajati je od Boga sapoveda-
no. Zhe hozhefh fvojo dufho svelizhati, shi-
vi fveto ; fveto slavljenje je tebi potrebno k’
svelizhanju, inf’  fvojimfvetim slavljenjem da-
jefh tudi fvojimu blishnimu dober sgled. Sve¬
ti Peter je vfim vernim sapovedal: „ Imejte
dobro sadershan/e med neverniki , dene bo¬
do hudiga govorili od vaj’, temuzh vajhe
dobre dela vidili, in Boga zhajtili 1 . Kor.
2, 12. Sdaj ni med nami nevernikov; pa ni
malo flabih kriftjanov, kterim samoremo s’
dobrim sgledam pomagati. Duhovni, deshel-
ni oblaftniki, ftarfhi in gofpodarji fo fofebno
dolshni dober sgled dajati. Zhe kdo imenit-
nifhih bogabojezhe shivi, veliko pomaga ; pa
tudi pohujfhanje tih je nevarnifhi. Kdor je
poprej ozhitno flabo shivel, je tudi fofebno
dolshen s’ dobrim sgledam dano pohujfhanje
popraviti. 4 Sveti Peter je Jesufa ozhitno o-
snanoval, kteriga je poprej bil satajil. ( Sveti
Pavel je neisrezheno fkerbel sa zhaft prefve-
tiga imena Jesufa, ktero je poprej ozhitno
preganjal. Ozhitna grefhniza v’ Jerusalemu
fe je pred Jesufam in drusimi ozhitno poni-
shala. ,Sveta Margareta is Kortone je dano
pohujfhanje ozhitno popravila. Premifli ,te

— 56" —

i nauke, in persadevaj li, kolikor ti jemozh,
febi in fvojimu blishnimu s’ dobrim shivlje-
njem pomagati.

Sakaj morefh dober sgled blishnimu da¬
jati? Sato, ker je Gofpodova sapoved, in ker
li dolshen sa blishniga fkerbeti, de bi Roga
hvalil; tedaj ne is hinavfhine savoljo fvoje
zhafti, ampak is zhifte ljubesni do Boga in
blishniga. Krilluf sapove: „Naj Jveti vajha
luzh  ( va/he lepo shivljcnjej pred ljudmi,
de va/he dobre dela vidijo, in zhafte Ozhe-
ta nebejhkiga."  Mat. 5, 16 . Zhe pred ljud¬
mi dobro shivifh, de bi te hvalili; li hinaviz,
li farisej, in pokorjenja vreden.

Dajaj drusim dober sgled, pa tudi jemlji
ga od drusih. Kar koli dobriga, slafti sapo-
vedaniga, nad drusimi vidifh, jemlji od njih,
in hvali Boga. ,Sveti Pavel piihe vernim:
,,Ravnajte Je pomeni, bratje 1 in glejte na¬
nje, kteri tako shive .” Filip. 3, 17 . Tudi:
„Pro/im vaj, ravnajte Je po meni, kakor
Je jejt po Krijtuju”  I. Kor. 4 > 16 . Ohra¬
ni te befede, in pofnemaj bogabojezhe, kte¬
ri po Jesufu Kriftufu shive. Dajaj in jemlji
dober sgled savoljo Boga, in bofh od njega
veliko plazhilo prejel.

Molitev.

O nebefhki Ozhe! ti li fvojiga ljubiga
4 Sina na fvet poflal, de nam je pravi pot v'
nebefa kasal, pa ne shivim po njenjj tudi

— 568  —

ima ni pred ozhmi sglede tvojih fvetih flu-
shabnikov, vender fvojiga shivljenja ne rav¬
nam po njih, shivim flabo, iu fe rad pohuj-
fham nad flabimi. Zhudna ftvar fim jeft! V’
ozhitnih kerfhanfkih dolshnollih fkasujem ne¬
kaj bogabojezhofti, v’ drusih perloshnoftih pa
fe rasodeva moja merslota. Vzhafi te ozhit-
no hvalim, in blishniga prav uzhim; vzhafi
te ozhitno sanizhujem, in blishniga pohuj-
fham. Rad poflufham od shivljenja tvojih
fvetnihov, in nad flabimi ljudmi fe rad po-
hujiham. Ne de bi po dobrih shivel, me fko-
raj nevolja obide, ker je njih fveto shivljenje
mojimu flabimu fvarjenje. O Gofpod! daj
mi gnado po Jesufu shiveti, de f’ fvetim shiv-
ljenjem blishnimu pomagam v’ nebefa. O fve-
ti Alban! kteri fi is ferza rad dober sgled vsel,
in ga drusim dal, profi sa me, mlazhniga
kriiljana, de bogabojezhe in ferzhno pred
Rogam in pred ljudmi shivim, de bo Gofpod
vfih od mene in od drusih vekomaj hvaljen.
Amen.

XXIV. dan roshniga zveta.

Rojjtvo fvetiga Janesa kerjtnika.

•K-ader je zhaf prifhel ufmiljeniga boshjiga
obil kanja in prihoda obljubljeniga Odrefheni-

-*-• 56g —

ka, mu je Bog dal fvetiga napovedovavza,
de bi pred njegovim oblizhjem hodil, in lju¬
di h’ njegovimu fposnanju perpravljal. Ta je
bil fveti Janes, kteriga rojftvo zerkev danf
obhaja. V’ Judovlkih gorah je bil ob zhafu
Heroda kralja bogabojezh duhoven, po ime¬
nu Zaharija; njegovi sheni pa je bilo imeEli-
sabeta. Oba fta bila Aronoviga rodu. B6sh-
ja befeda prizhuje tudi: „Oba fta bila pra-
vizhna per Bogu, ker fta po vfih sapovedih
shivela.” Relnizhnifhi in lepfhi hvale ne mo¬
re biti, ko je ta. Ta dva bogabojezha zhlo-
veka nifta imela otrok, de ii ravno fta Boga
gorezhe profila, de bi jima jih dal; perletna
fta she bila, in upanja ni vezh bilo. Bog je
odlafhal nju gorezhe profhnje prej uflilhati,
de bi njih vefelje obilnilh bilo. Na duhovna
Zaharijata je verfta bila v’ Gofpodovim tem-
peljnu boshjo flushbo opravljati. ( Shel je v’
Jerusalem, de bi fvoj teden doftal. Duhovni
fo po navadi vadljali, kaj bi kdo v’ tempeljnu
opraviti imel. Zaharijata je sadelo kadilo sa-
shigati, druge kaj drusiga. Ravno v’timfve-
tim opravku je bil v’ fvetinjifbi, kar fe mu
angelj na defni ftrani altarja perkashe. Za¬
harija fe preftrafhi, pa angelj mu prijasno
rezhe : „Ne boj fe, Zaharija, sakaj tvoja prpfh-?
nja je uflifhana; tvoja shena Elisabeta ti bo
finu rodila, imenuj ga Janesa. Vefel bofh,
in od vefelja bofh pofkakoval, in pa veliko
fe jih bo njegoviga rojftva vefelilo; sakaj ve¬
lik bo pred Gofpodam, in she pred rojftvam

— 570 —

f’ Cvetim Duham napolnjen, V’ duhu in mo*
zhi Elijata preroka pojde pred Gofpodam.” Za-
harija je nesaupno angelja vprafhal: „Kaj me
zhe tega preprizhati ? sakaj jeti fim ftar, in
moja shena je she perletna.” Angelj mu je
odgovoril: „Jeft fim Gabrijel, kteri ftojim

pred Bogam, in fim poflan ti to rasodet. In glej,
ker nifi mojim befedam verjel, bolh mutafl;
do obljubljeniga finfi.” Angelj sgine, in Za-
harija fe dolgo ne save'. Ljudflvo pred fve-
tinjilhem ga zhaka, in fe zhudi, de fe toli¬
ko v’ njem mudi. Zaharija pride pred Ijud-
ftvo; pa nad njim po navadi glafno moliti ni
mogel, ker je mutaft bil. Yfi fo fposnali, de
je v’ tempeljnu perkasen imel; fo fe zhudili,
pa nifo vedili, kaj fe je sgodilo. Ko je Za¬
harija fvoj teden doltal, je fhel domu.

Nad lveto Elisabeto fo fe befede angelja
Gabrijela fpolnile. Povila je finu. Shlahta
in fofedje to fe slo vefelili, in Boga hvalili
savoljo njene zhudne rodovitnofti; pa fhe bo¬
lj je ona Bogu hvaleshna bila. Ofem dni po
rojftvu fo po sapovedi prifhli deteta obreso-
tat, in mu imena dat. Hotli fo ga po ozhetu
Zaharijatu imenovati; pa fveta Elisabeta jim
je djala: ,,Ne tako, ampak Janes naj mu bo
ime.” Navada je bila per Judih imena llar-
ihev ali blishne shlahte nad otrozi ponavlja¬
ti; sato fo ji odgovorili: „,Sej nobeniga ni v’
shlahti tiga imena.” Pomignili fo mutaftimu
Zaharijatu, kako bi hotel dete imenovati?
Na tablizo je sapifal: „Janes mu bodi ime.”

Vfi fo fe zbudili, in fo fposnali, de je to od
Boga. Takrat je Zaharija fpregovoril, Boga
hvalil, in prerokoval rekozh : „Hvaljen bodi
Gofpod, Israelfld Bog! ker je obifkal, in
odrelhenje perpravil fvojimu ljudftvu, kakor
je po fvojih prerokih govoril. Ti, dete! bofh
prerok nar Vifhiga; sakaj pred oblizhjem
Gofpodovim mu pojdefh pota perpravljat’”
,She vezh je Zaharija govoril, kakor mu je
fveti Duh dal govoriti. Vii fooftermeli in dja-
li: ,,Kaj bo is tiga otroka?” t Sveto pifmo tu¬
di prizhuje, de je Janes mozhen prihajal v'
fvetim Duhu ; de je lhe otrok fhel v’pufhavo,
kjer je bil, dokler mu je Gofpod ondi biti
ukasal, de je Judam osnanoval pokoro, in
s’ njo pot perpravljal prihodnimu Odrefheni-
hu. Kar je lhe praviti od tih fkrivnolt, bo
do perloshniga zhala perhranjeno.

Nauk.

Od prave vifokojti.

Katolfhka zerkev obhaja fpomin fmerti
fvetih boshjih flushabnikov, in ne fpomina
njih rojftva, ker fo bili grefhniki rojeni, in
fhe le potlej pofvezheni; obhaja pa fpomin
Janesoviga rojllva, ker je on she pred rojftvam
bil pofvezhen, kakor je angelj Zaharijatu
povedal. ( Sveti Janes je bil fvet rojen, je
fveto shivel, in je fveto umeri. Nesapopad-
ljiva je fvetoft Janesova. JesufKriftuf, vezh-

— —

na refniza in pravizhen fodnik shivih in mert-
vih, je fvetiga Janesa vifoko hvalil. Hvalil
je njegovo ftanovitnoft, njegovo pokorjenje,
in de bi po mozhi sapopadli njegovo veliko
fvetoft, je djal: ,,Mar jih je od shen roje¬

nih, ni vezhiga od Janesa kerftnika.''  Mat.
11 j 11. Jesufje od njega pravil , de je ve-
zhi od vfih prerokov, inangelj, de je poflan
mu pota perpravljat.

Kar boshja befeda prizhuje od fvetofti
Janesove, naf uzhi, v’zhem je prava vifokoft,
in naf perganja jo dofezhi. Prava vifokoft je
bogabojeshoft; nafha prava vifokoft je Bogu
flusniti, njegovi prijatli biti; prijatli biti ne~
befhkiga kralja je nar vifokejfhi zhaft in nar
bolji frezha. Ravno sato fi moremo persade-
vati imeti nad feboj, kar vfigamogozhnimu
Bogu dopade, namrezh ljubesen, ponishnoft,
zhiftoft, pokorjenje, poterpeshljivoft, ufmi-
ljenje, in kar je taziga; vfe to pa is sbive
vere, terdniga upanja, gorezhe ljubesni. To
povifhuje zhloveka, in ga frezhniga dela. Kaj
je bil fveti Janes pred fvetam? Ref, ob nje¬
govim rojftvu fo vli fposnali, de je Bog s’
njim 5 pa to je bilo bleso hitro posabljeno.
Bil je do tridefetiga leta v’ pufhavi fkrit, ni
bil bogat, bil je flabo oblezhen, in v’ jezhi
ko hudodelnik umorjen. Zhe je ravno vfe
to ref, vender ni bilo taziga fvetiga flushab*
nika pred boshjimi ozhmi.

Kriftjan! premilli, kaj fveta vera uzhi.
Ona uzhi, de je vfe prašno, le Boga ljubiti,

— 5;5  —

in njemu Tlushiti he. Ti ifhefh bogaRva, zha-
fti, ijr kar te na semlji jmvifhuje ; pa vfte to
te I)o hitro sapiiftilo. Vfe fe pod fonzam pre>
menjuje, in ni noben&ftanoVitnofti; zelomozh-
ne terdnjave in velike mefla padejo p* od enih
ni mogozhe refuizhno rez!hT: ,,Tukaj fo bile.”
Tako vfe mine pod neham. Imej in vshivaj,
karkoli livofhi tvOjfeTakoffinoinprevsethofer-
ze j kaj ti bo pomagalo? Naj te vfa frezha
fpremlja do groba, kakofhna bo potlej 1’ te*
boj, ako šdaj Bogu ne flushifh ? Vfe pofvet'
ne dobrote fo neftanovitne, in bodo naj tudi
do linehti, fmert te bo od njih odlozhila; zhe
sa drugo nili fkerbel, bolh vekomaj nefre-
zhen. Prav govori David: „Refnizhno je

zhlovek sajlonj nepokojin .” Pf. 38 , 7. Sa¬
lomon, njegov lin, nar frezhnifhi kralj, je
ravno to fkuftl, inpatlejfposfnalrekozh : „Kar
koli fo moje ozhi sashelele , jim nijim od¬
rekel \ pa nad vjim Jimvidil nizheiriernoj t
in duha tes/10.”  Prid. 2, 10. 11. Taka bo
tudi f’ teboj, zhe ne poprej, vfaj sadnjo uro.
Zhe prašen dobriga saflushenja pred fodbo
pojdefh, kaj ti bo vfe drugo pomagalo?

M o l i t e v.

O, kaj fo vfa vifokoft, vfa frezha in Vffe
dobrote fveta? To je vfe prašno in vfe nefta-
novitno, je tudi fhkodljivo dufhi, ktera riifta-:
novitno sdrushena s’ Bogam; vender fim po
navadi neumnih otrok prasne rezhi neisreZhe-

: — 576 —

feboj vsel, debi gav J  zerkvenih opravkih po-
magavza imel. ,S. Profper je vef zhaf fvojiga
shivljenja sa zhaft boshjo delal, in v’letu 463
je fhel is tiga fveta saflusheniga plazhila vshi-
vat.

Nauk.

Napuh obrodnjt smole, in jih popraviti
brdnu

.Sveti Profper je bil ref vdan refnizi, kte-
ro je od katolfhke zerkve prejel; do ftnertife
je sa-njo vojfkoval, in fe krivizhnim fovrash-
nikam ni dal nikdar premagati. Kar je on is
ljubesni do Boga sa refnizo delal, fo njegovi
soperniki soper refnizo is napuha delali. On
je imel prizhevanje katolfhke zerkve in do¬
bre vefli, uhi fo bili od napuha oflepljeni.
Ref, napuh zhloveka vpijani in sapeljuje, pa
tako nevidno in fladko, de ne fposna; ištiga
prijotniga Hrupa isvirajo lahkovli grehi; kte-
ri fo ravno tako nesnani, ko napuh, is kteri-
ga fo jprifhli. Napuh obroduje in isgovarja
grehe. Kar je flari Tobija fvojimu ljubimu
finu rekel, je flehernimu rezheno : „Napuha
ne pajti v' fvojih mijiih 'ali befedah
gofpodariti, sakaj v tim je pogubljenje
sazhetik imelo''  Tob. 4 , 14 .

Vli grehi lahko isvirajo is napuha, in fe
teshko fposnajo; torej fe fkerbno varuj tiga
prefejaniga Hrupa, de nefrezhennebofh. Pre-

- __ g,- _

vsetnesh raji rerjanie febi ko viim drugim $ tu-
di drugim iizer verjame, pa le kader mu po
njegovi flabofti govore. Prevsetnesh meni, de
dollive, ker je nezhutnosapeljan; hujfhina-
puh ko je v’ njem, terdovratnil hi je. ( Svoje uzhe-
nolli in vifokofti, fvojiga saflushenja in dru-
siga ismifhljeniga dobriga preprizhan, v’
fvojo mozh upa, fe na fvojo modroft sanalho,
in prav sato sgrefhi loshej ko drugi pot pra-
vize in relnize. Is gerdiga napuha isvirajo
krivoverftva, predersne befede soper sapove-
di, nepokorfhina, bahanje, sanizhevanje,
ozhitanje, terdovratnoft, nepokora, in dofti
drusiga hudiga. David prizhuje od febet
,,Preden Jim bil ponishen, Jim gre/hil; sdaj
pa Jpolnajen tvoje bejedei''  Pl. 118, 27. Mo¬
dri prizhuje : „Napufi je vjiga greha sazhe-
tik.”  ,Sirah 10, 1 5 . Ne le grehi, ampak tu¬
di terdovratnoft v’ njih isvira is napuha, kte-
ra ubrani fvoje sinote fposnati in popraviti.
Prevsetneshu zelo v’ rnifel ne pride: „Morde
lim fe smotil, nifim prav ftoril.” Tudi fe ne
da preuzhiti, in meni, de ga blishrii is hudi¬
ga ferza, is jese , is nevofhljivofti uzhialifva«
ri. Kako fe bo tak preuzhil in poboljlhal?
Hudobne Jude pofnema, kteri fo Jesufu djali:
„iVe rezhemo li prav  , de Ji  , Samarijan , in
hudizha imajh?''  Jan. 8, 48 . Ufmiljeniga
uzhenika Jesufa fo flrafhno preklinjali; ven-
der fo miflili, de prav govore. Gorje zhlo-
veku, kteriga napuh gofpoduje!

— 578 —
Molitev.

O Jesuf, uzhenik ponishnofti! pred te¬
boj shaloftno fposnarn fvojo hudobijo. Ti^
kralj nebef in semlje! li fe hotel v’ moj nauk
globoko ponishati; jeft, flaba ftvar, in vfiga
hudiga poln, fe ponishevanja framujem. Mo¬
je previfoke mifli, ofhabne befede, sanizhe-
vanje blishniga, nepokorfhina soper tebe in
oblaftnike, terdovratnoft v’ hudim, in dofti
tažiga, bi me pazh lahko preprizhalo, deni-
fim ponishniga ferza; pa napuh, is kteriga
je vfe to hudo prifhlo, mi je vfe to perkrival.

O Gofpod! daj mi po fvoji veliki milofti
fvetlobo fposnati, in mozh popraviti fvoje
smote, de jih bom pred teboj fposnaval, in
jih popravil kolikor bo mogozhe. O fveti
Profper, ponishni, pa ferzhni vojfhak soper
prevsetne sanizhevavze Jesufove gnade ! fpro-
li mi gnado vfe fvoje grehe fposnati, fe pre¬
magovati, in v’ ponishnofti shiveti, de bom
po fmerti od boshje milofti povifhan. Amen.

--

XXVI. dan roshniga zveta.

,Sf. Janes in Pavel brata , marternika.

t Sveta Janes in Pavel, brata, fta v’ Rimu
pod nevernim zefarjem Juljanam sa vero Je-

5 79

sufovo umorjena bila v’ letu 362. Zefar Jul-
jan je bil fizer v’ katojlhki veri srejen; pa
smoten od nevernih kleparjev in od hudizha
je fveto vero sapudil, in malikovaviz podal.
,Silno prekanjen je bil, in zerkev boshjo jesvi-
jazhno preganjal: neufmiljene malikovavze je
obladnike poftavijal, de bi kridjane satirali;
pregledoval je, kar koli fo neverniki hudiga
in neufmiljeniga kridjanam delali; velike
flushbe jim je obetal, kteri bi fveto katolfhko
vero sapurtili. Pa to mu fhe ni bilo sadodi;
hude rezhi /i je soper nedolshne verne is-
miihljevai, de bi bili umorjeni, on pa nedol-
shen pred ljudmi oftal. Tako in fhe druga-
zhi je zerkev boshjo krivizhno preganjal. ^Sf,
Janes in Pavel da bila tudi od njega umorje¬
na sa vero Jesufovo, pa f’ to svijazho, ker
nida hotla per njem flushiti. Popifovanjenju¬
ne fmerti ni fizer v’ fvoji zhidofti do naf prifh-
lo; vender je, kar od nju fpifaniga sdaj ima¬
mo, k’ poduzhenju, in refnizhno fe ve, de
da bila fveta Janes in Pavel she od nekedaj v’
veliki zhadi. Bila da, pravijo, flushabnika
Konfhtanzije, hzhere Konfhtantina zefarja,
ktera jima je savoljo njune svede flushbe ve¬
liko premoshenje sapudila. Ta dra fveta bra¬
ta da f’ prejetim premoshenjem ubogim slo
pomagala. Zefar Juljan je shelel oba v’ fvo-
jo flushbo vseti is upanja, de boda v’ njego¬
vi bifhi od flushbe Gofpod Boga oddopila.
Pa fporozhila da: ,,Tvoji flushbi fe odpoveva,
ier fi ti od llushbe Jesufoveodftopil.” Zefar-
3 7  *

i8o —

ja je ta ferzhni odgovor slo rasferdil; foldafhkf-
mu oblaftniku Terenzjanu pifhe, de naj dvema
bratamafkrivaj fmert napove, ako bi ne hotla
malikov moliti. Oblaftnik jima je to napove¬
dal, in defet dni odloga dal premifliti. ,Sf.
Janes in Pavel fla v’ odiozhenih dneh vfe fvo-
je preinoshenje ubogim rasdala, in fe~per-
prayljala sa Jesufa ferzhno umreti. Defeti
dan je Terenzjan v’ njuno hifho fhel, in jima
fpet sapovedal, de naj ali malike molita, ali
pa bofla umreti mogla. .Sveta brata fla ravno
t'  molitvi bila, in odgovorita mu : ,,Perpravlje-
na fva sa Jesufovo vero umreti.” Ondi v’
laftni hifhi fta po tem fkrivaj umorjena in pa
pokopana. To ni fkrito oflalo, ker je nekaj
od hudizha obfedenih bilo refhenih na profh-
nje tih fvetih marternikov. Med timi je bil
tudi Terenzjanov fin; savoljo tiga zhudesha
fla oba kerfhanfko vero fprejela. Posneje fo
verni ondi, kjer fla bila fveta Janes in Pavel
umorjena in pokopana, veliko zerkev fosida-
lij ktera je do danafhniga dne.

Nauk.

Greh uihi svijazhe.

Hudobni zefar Juljan je praviga Bogane-
hvalešhno sapuftil, in ofludno malike molil;
refniži fe je odpovedal, in temo fi je isvolil:
torej fe ni zhuditi, de je bil svijazhen, in de
je zerkev boshjo svito preganjal. t Sf. Janes

58i —

in Parel fta bila vfa nedolshna in mrrna, pa
neverni zefar je bo svita bazha nad njima sgo-
vor obfojenja hitro nafhel. Ne zhndi fe nad
tem, tudi verni fo polni svijazh, abo od Bo¬
ga s* greham odftopijo. Slafti zhe zhloveba
hude navade gofpodujejo, pot refnize hitro
sgrefhi, ber je v’temi sapopaden. „ Hudobni t
pravi modri , fo fe motili , saka/ njih hu¬
dobija jih je oj lepila.’'  Modrofti 2 , 21.

4 Sveto pifmo prizhuje od tiga. Pervi ftar«
fhi, v’ nedolshnofti ftvarjeni, fo bili dobriga
in ravniga ferza pred greham; pa po njem
fo svijazhni poftali, in zelo pred Bogain fe ne¬
umno isgovarjali. Adam je fvojo sheno ob-
dolshil, ona pa hudizha; oba fta bila grefh«
niba, pa oba fta fe nedolshna delala, in sato
fta bila obfojena. Greh feboj pernefe flepo-
to, prebanjenoft, terdovratnoft, in sato fe vfi
grefhnihi, bteri nimajo zhesnatorne pomozhi
fvojih grehov iposnati, po sgledu pervihAar-
fhev isgovarjajo. Ahab, Israelfbi hudobni
bralj, je shelel mefto Ramot ( Sirfbimu bralju
s’ voj f bo vseti. Lashnjivi prerobi fo mu fre-
zho obetali; pa Gofpodov prerob Mihej mu
je nefrezho napovedal, in bralj fe je nad njim
rasferdil. Kralj ga je profil, de naj refnizo
govori, rebozh: ,,Sarotim te, ne govori mi
drusiga, ho refnizo v' Gofpodovim imenu''
Tabo je bil preroha sarotil; potlej fe je nad njim
rasferdil, in ga ubasal v’ jezho vrezhi, ber
mu je refnizo govoril. III. bralj. 22. Ravno
tabo delajo flepi grefhnibi: raji verjamejo

— 58 ? —

lashnjivim potepuham ko Jesufovim nameftni-
ki; shele svediti refnizo, pa njih shelje fohi-
navfke, in vfe isgovore fi ismifhljujejo, de bi
sapovedim ne bili pokorni. 4 Sveti evangeli
prizhuje v’veliko krajih, koliko fo fariseji fker-
beli Jesufa is poti fpraviti, pa svijazhno, de
bi pred ljudftvam nedolshni oftali. Vfi vifhi
Judje, ko fo vidili zhudeshe Jesufove, fo fe
sbrali, in eden drusimu fo djali: „Kaj ho-
zhemo Jtoriti, ker ta zhlovek  ( Jesuf ) veli'
ke zhudeshe delal ” Jan. 11, 47» Govorili
fo tako eden drusimu, de bi fi kdo ismiflil,
kako bi ga lahko svijazhno umorili. Vliti pre¬
kanjeni modrijani fo sa to fkerbeli; pa nobe-
niinu ni bleso v’mifel prifhlo, nobeden ni re¬
kel: „Ta zhlovek velike zhudeshe dela; torej
je is Boga, verujmo va-nj.” Kaj ti flepi grefh-
niki! Tudi bogabojezhi David je bil po grehu
oflepljen. t S. pifmo popifuje, kako svijazh¬
no je hotel fvoj nezhifti greh perkriti; ker pa
ni mogel, je vojvodu Joabu na vojfko pifal,
de naj sveftiga Urijata poftavi v’ nar nevarni-
fhi boj, de bi bil .Urija od fovrashnikov umor¬
jen , on fi pa potlej njegovo sheno vsel, kte-
ro je grefhno ljubil, in pred ljudmi nedol-
shen oftal. II. kralj. 11. David je potlej li-
zer do fmerti v’ ojftri pokori shivel; vender
fe ozhitno vidi, kako hitro ga je greh ofle-
pil.

Ravno tako je sdaj. Zhe greh gofpodu-
je zhloveka, ga oflepi; ne ve, nozhevediti,
ijirelnize, ni pravize v’ njem. Lakomnesh

— 585 —

je sa fvoj dobizhik prezhudno prebrifanin svi-
jazhen, pa vfe fvoje krivize isgovarja. Na-
puhnjesh je poln fvoje vifokofti, sanizheva-
nja blishniga, grenkobe in drusiga hudiga;
Tli drugi fo previfoki, nevofhljivi, obreko-
vavzi, on pa nedolshen in pravizhen. Grefh-
nik vfe nauke raslaga po fvojim poshelenji,
de bi v’ lashnjivim miru shivel, inbrespezhe-
nja vshival, kar grefhno ljubi. Zhudno svi-
jazhni in lashnjivi fo grefhniki. Bliso refnize
fo, pa tako svijazhno govore, de vfazigazhlo-
veka, vfako rezb, delo, okolifhino in drugo
popifhejo, de fvetnika zherniga, in hudizha
beliga narede. O gadova rodovina! zhe febe
fleparite, ali zhe vam drugi verjamejo; ne bo-
Be boshji pravizi odfhli.

Ljubi moj! to je popifano, de v’ fkerbi
shivi, nad fvojim ferzam zhuj, in vedno pro-
fi rasfvetljenja. Ako hozhefh krive Bese fvo-
jih mifel poravnati, presheni greh, fovrashi
ga, shivi nedolshno; zhe pa is flabofti gre-
fhifh , hitro ga odpravi s’ refnizhno pokoro.
Ako puftifh greh gofpodovati, te bo' oflepil,
in flep morebiti pojdefh v’ vezhnoft. Profi
vedno s’Davidam : „0 Gofpod ! rasjvetlimi
( dujhne) ozhi , de v’J'merti ne sajpim."  Pf.
1 . 2 , 4-

Molitev .

O Bog! nesapopadljiva je hudobija mo-
jiga ferza; is perviga greha je fize.r, pa tu-

— 584  -

rti is mojih raclovoljno ponovljenih djanfkih,
Grosna tema me je opadla, her fim temo lju¬
bil, luzh fovrashil, in per tebi nifira fvetlo-
be ifbal. Kader fim bil tako delezh prifhel;
fim tvojo pomozh sanizheval, fim bil flep,
in fim v’ fvoji flepoti vefelo shivel. f Se ni
zhuditi, de fim delezh od tvoje fvetlobe in
pravize bil hinaviz, svijazhnik, in vfih smot
poln. O Gofpod! odpri mi dufhne ozhi, de
v’ finerti ne safpim; daj mi fvetlobo fvoje gre*
be fposnati; daj mi mozh vfe grehe opuftiti,
de po tvoji fveti volji shivim. O fveta Janes
in Pavel! ko fta fe sa refnizo is ljubesni do
Boga smiraj vojfkovala, profita jo meni od
ufmiljeniga Boga, od Ozheta fvetlobe po Je-
sulu Kriftufu, de v’ nji in po nji shivim in
umerjeni. Amen.

XXVII. dan roshniga zreta*

t Sveti Ladij laj, Ogerski kralj.

Q

< fc - ? veti Ladiflaj, fin kralja Belata perviga ti-
ga imena, je bil rojen v’ letu 1041. Bilje
bogabojezh, pravizhen, ufmiljen, krotak, in
vfiga dobriga poln od mladoili; sato fo ga
Ogri fvojiga kralja isvolili, in ga neisrezheno
ljubili. Kraljeve oblafti ni bil vefel; torej fe
je je branil, in tudi potlej bi fe ji bil rad od-

— 585  —

povedal, pa pervaki kralj e vda fo mu ubrani¬
li. V’ fvojim kraljevanji ni bil le bogabojezh,
ampak tudi pravizhen in ferzhen. Slo jefker-
bel sa frezho fvojih, de bi mirno shiveli; tu¬
di je fkerbel, de bi vli oblaftniki kraljellva
pravizhno ravnali. Ob njegovim zhafujene-
ufmiljeno ljudftvo na Ogersko prifhlo ropat,
in kervi prelivat; pa fveti Ladiflaj ga je f’
ferzhno vojfko premagal, in is deshele fo-
gnal. Kader koli fo fovrashniki njegove ljube
podloshne krivizhno nadleshevali; jih je s'
gorezho molitvijo in s’ nepremagljivo ferzh-
noftjo omogel. Pa ne le sa zhafno frezho in
sa mir fvojih, veliko bolj je fhe sa njih sveli-
zhanje fkerbel; is fvoje denarnize je obilno
dajal, de fo zerkve in ldofhtre sidali ali po¬
pravljali, in sa drugo, kar je bilo Bogu v*
zhaft. Ker je bil vef po volji boshji; je bil
frezhen, nepremagljiv, ljubljen in zhefhen.
Velikokrat je v' vojfkni lili k* pomozhi fvojih
od Boga zhudeshe fprolil. Defiravno je bil
poln fkerbi, ki fo P to vifoko oblafljo fkle-
njene; je vender veliko molil in premifhlje-
val, de bi v’ pofvetnih opravkih dufhe nepo-
sabil, ali v’ duhu ne opefhal. Premifhljeva-
nje vezhnih refniz in dolshnoft je bilo njegov
vfakdanji kruh, in ravno od tod je bila vfa
mozh njegoviga duha, vfa bogabojezhoft nje¬
gove dufhe in vfe dobro. Veliko pomozhni-
zo devizo Marijo je fofebno zhaftil, in fe ji
neprenehama perporozhal. Ta fveti kralj je
bil povfod, fofebno pa v’ zerkvi sgled gore-

— 586  —

zhe bogabojezholti; per ozhitni boshji flush-
bi fo ga zelo f’ fvetlobo obdaniga vidili, v’pri-
zhevanje njegove snotranje gorezhe ljubesni
do Boga. Umeri je v’ letu 1095, in fhel v’
nebefhko kraljeflvo vshivat veliziga in vezh-
niga plazhila fvojih fvetih del. Kader je bil
umeri, je vfe Ogersko kraljellvo po njem slo
shalovalo ; flehern je po njem shaloval, ka-
hor dober otrok shaluje po fmerti fvojiga do-
briga ozheta. Po vlim kraljeftvu fo tri leta v’
shaloftnih oblazhilih po njem ozhitno shalova-
li; v’ tih treh letih fo bile vfe musike in vefe-
lize ojtlro prepovedane. Ne le v’ tim zhafu
fo Ogri po fvojim fvetim kralji shalovali, tu¬
di potlej ga nifo mogli posabiti; verhi tigabo
njegov zbaftiti fpomin v’ zerkvi do konza fve-
ta, in on bo v’ boshji zhafti vekomaj. Bil jev’
zerkvi, ki jo je fam bil fosidal , v’ branifhi
"Varadinu zhaftito pokopan, kakor fi je fam
bil Isvolil. Veliko flepih, kruljevih in dru-
gazhi b,olnih je na njegovim pokopalifhi sdrav-
je dofeglo, kar je njegovo fofebno fvetofl: fhe
bolj rasglafovalo.

Nauk.

Kaj in sakaj premijhljevaii.

4 Sveti kralj Ladiflaj je dofti pofvetnih fker-
bi imel, vender je veliko premifhljeval in
molil; prav sato je rad premifhljeval in mo¬
lil, de bi savoljo prevelizih fkerbi na dufhi

— 58 7  —

ne opefhal, temuzh vfe pravizhno inbogabo-
jezhe delal. Ljubi kriftjan! pofnemaj tiga bo-
gabojezhiga kralja, in delaj, kar ti bo sdaj
od premilhljevanja rezheno.

Premifhljevanje je notranja molitev, is-
vir viiga dobriga in duhovna mozh kerfhan-
fke dufhe. Premifhljevanje vezhnih refniz te
uzhi fposnavati prasnoto fveta in vrednoft
fvoje dufhe; te ne uzhi le fposnavati fhkod-
ljivoft grefhniga vefelja in vfih grehov, te¬
muzh tudi mozh ti daje fe viiga hudiga varo¬
vati, ker tvojo dufho vnema, f’ fvetim og¬
njem napolnuje, in perpravno dela po volji
boshji shiveti. Bres premilhljevanja fi enak
zhloveku, kteriga shelodezshivesha ne obder-
shi. Vfe mozhi tvoje dufhe bodo opefhale,
ako ne premifhljujefh. David prizhuje od
febe: „Moje fene fe je v'meni vnelo, in v y
mojim premijhljevanji f e je ogenj vshgal
Ef. 58, 4 . Delaj po Davidu, inbofh frezhen.

Premifhljuj boshje laftnofti, fofebno pa
fvetoft, vligamogozhnoft, pravizo, miloft, vfi-
gavednoft; premifhljuj neisrezheno ljubesen
ip britko terpljenje Jesufovo, tudi njegove
fvete nauke in sglede; premifhljuj vrednoft
in neumerjozhoft fvoje edine dufhe; premilh-
Ijuj fvoje flabofti, dolshnofti, perloshnofti,
tudi kaj te po fmerti zhaka, pravizhna fodba,
lepe nebefa ali llrafhni pekel. Te in druge
refn.ize prav fkerbno premifhljuj, in le saneli
fe, de tvoje premifhljevanje ne bo bres pri¬
da. Hudizh, tvoj in vfih fovrashtdJfc lir bo slo

— 588  —

persadeval te od premifhljevanja odverniti;
pa nikar ga ne poflufhaj. Pogofto premifh¬
ljuj , in ne isgovarjaj fe, de nimafh zhafa,
de imafh dofti del in fkerbi. Pravifh , de ni¬
mafh zhafa: pa obrazhaj v’ to vfaj tifti zhaf,
kteriga malopridno sapravljafh ; pravsato,
ker imafh doftifkerbi, premifhljuj vezhne ref-
nize, de te nadleshne fkerbi ne bodo vtopile
v* fmertno dufhno lenobo. Le ubogaj, in
bofh vidil prid perporozheniga premifhljeva-
nja. Zhe ravno v’ sazhetku nimafh obzhutni-
ga vefelja, in na febi poboljfhanja ne vidifh;
ne odrtopi od premifhljevanja, in bofh nad
feboj boshjo miloft zhutil. Pravifh: „Nevem
kaj premifhljevati.” Zhuden je ta tvoj isgo-
vor! Kaj fi od mladigav’pufhavi srejen? Ne,
temuzh smiraj per kriftjanih. 4 Sej vedno fli-
fhifh Jesufovo nauke; te premifhljuj, in ti
bo sadofli. Nobene fofebne uzhenofti ni v'
tem treba; imej le dobro voljo, bofh she ve-
dil premifhljevati, in to bo tvoji dufhi veliko
pomagalo.

,She enkrat ti premifhljevanje perporo-
zhim, ker ti bo to neisrezheno veliko dobriga
perneflo. Premifhljevanje daje tvoji molitvi
veliko mozh, bres njega bo flaba; preshene
dufhno temoto, daje fposnanje grehov, pre¬
maguje mefeno ljubesen, kashe nevarnoftsa-
peljivih fkulhnjav, in kako jih premagovati;
daje ferzhnoft, modroft, vefelje in vfe k’sve-
lizhanju potrebne perpomozhke. Vfe pridi¬
ge in vli nauki ti bodo mersli in neumevni,

— 58 9  ~

ako ne premifhljujefh * ti bodo ko senoforo
serno, ktero nima ne duha, ne mozhi, ako
ni sdrobljeno. Bres premifhljevanja vezhnih
refniz, fvojih flaboft in dolshnofl: ii enak pi-
janimu berazhu, ki fvoje velike revfhine ne
fposna; zhe pa premifhljujefh, bofh fpregle-
i  dal, fe ponisheval, in is globozhine v’ Go-
fpoda vpil, de naj ti pomaga, in bofh od nje¬
ga pomozh prejel. David prizhuje ravno to
od febe : „ ( Sim v • fvojim premišljevanji
shalojten in vef prejtrajhen; pa hozhem
v' Boga klizati, in on mi bo pomagal?'  Pf.
54, 3, 17. O kerfhanfka dufha! ne versi
tih naukov sa fvoj herbet, temuzh ubogaj, in
bolh frezhna.

Molitev.

Ozhe nebefhki! sdaj fposnam, sakaj mi
rasodete refnize in lepi nauki malo pomaga¬
jo. Zhe mi je od tvoje befede tudi kaj oftalo
v’ fpominu, je vender ferze bilo mersloinne-
zhutno, ker nifim premilhljeval. Ti, Ozhe
fvetlobe! li v’ moje ferze dajal vefelje do do-
briga, moja revfhina me je fkerbela, lim
shelel in tudi perzhenjal drugazhi shiveti; pa
vle to je ufahnilo,ker ni imelo mokrote premifh¬
ljevanja. Moje hude shelje imajo veliko mozh ;
vli fovrashniki me lahko premagujejo, ker
nozhem premifhljevati, kaj fim ti dolshen,
kako me ijubifh, koliko je moja dufha vred¬
na j in kaj me zhaka po fmerti. Koliko dra-

— 5 go —

siga zhafa sapravljam v’ nepotrebnih oprav¬
kih, v’prašnim govorjenji, v’ igrah, viru¬
sih nizhemernoftih ; vender fe isgovarjam :
,,Ne morem premifhljevati.” Oh! slomepe-
zhe moja dosdanja lenoba, hozhem fe po-
boljfhati, in fherbeti sa fvojo edino dufho.
O fveti kralj Ladiflaj! ti fi mogel sa veliko
Ogersko kraljeflvo fkerbeti, in tvoje potreb¬
ne fkerbi fo bile veliko vezhi od mojih, ven¬
der fi pogoito premifhljeval in molil; jed pa
tako malo : po tvojim sgledu hozhem v’ pri-
hodno tudi jed delati, de fe moja dufha vna¬
me, Bogu flushi, in vezhno frezho sadobi.
Amen.

XXVIII. dan roshniga zveta,

,Sveti Juljan pujhavnik.

t Sveti Juljan, kteriga roj lina deshela fe ne
ve, je bil srejen bres vfiga praviga poduzhe-
nja; pa f’ pomozhjo gnade boshje je velik
fvetnik podal. Bil je fushnik neverniga go-
fpodarja v’EljopolunagoriLibanu; per njem
je shivel bres vfe vere, bres vfiga fhahu, ka¬
kor ga je flaba natora uzhila. Bog mu je is
fofebne nesaflushene milobi dal kerfhanfko
vero fposnati. Pokoren je bil boshjimu pokli-
au, in fveto je shivel v’ fveti katolfhki veri.

— 5gi —

Neverni gofpodar je Juljana savoljo fprejete
katolfhke vere in savoljo njegoviga fvetiga
shivljenja fovrashil, sanizheval in flrahoval;
pa Juljan je vfe to voljno preterpel, in v’do¬
brim ftanoviten oftal. Njegov gofpodar je
kmalo umeri, in po navadi tifte deshele jebil
Juljan sdaj od fushnofti proft. Dobri Juljan
je bersh fhel v’ pufhavo, de bi Bogu svefto
llushil. Ondi, odlozhen od fhumezhiga 1’ve-
ta, je slo bogabojezhe shivel, ker je Boga is
vfiga ferza ljubil. ( Svoje pretezheno flabo
shivljenje je neprenehama obshaloval, fesmi-
raj ojdro pokoril, vedno v’ poboshnofti raftel,
vender zhedalje ponisbnilhi bil. ,Sveti Efrem
ozhak, prizha njegoviga fvetiga shivljenja,
pifhe tako le od njega: ,,Juljan je mene, in
jeli lim njega pogofto obifkoval, in nikoli fe
nilim samogel prezbuditi, de je on, prej fko-
raj devji zhlovek, potlej tolikanj rasfvetljen
bil v’ boshjih rezheh. „Hvalil lim Boga, ki
vfazigai uflifhi, ako je ponishno prolhen.”

^Sveti Juljan je bil v’ fvoji revni famotni
hifhizi smiraj v’ delu in v’molitvi; kader je fve-
tiEfrem ali kak drug pufhavnikk’ njemu pri-
fhel, je le od boshjiga poflufhal ali govoril.
Nikdar ni mogel fvojih grehov posabiti; is
neisrezhene notranje britkorti in pezlienja je
tako ferzhno sdihoval, in milo jokal , de fo
memo gredozhi bili omezheni, in fotudilvoje
grehe obshalovali. ,Sveti Efrem pifhe fpet tako
le od njega: „ Juljan je bil poln duha pokore in

— 5 g 2  —

poniahnofti, sato je bil v’ dobrim Aanovi ten, in fe
ni dal od nobene fkufhnjave premagati; vfe fvo-
je opravke je po boshjim Duhu delal. Eni-
ga dne lim k’ njemu fhel, in fim ene njego¬
vih bukev v’ roke vsel; pa fim jih vfe omade-
sfcevane nafhel. 4 Sposnal fim, de je to bilo
od fols, slaAi kjer je prefveto ime boshje ali
Jesufovo sapifano bilo. Vprafhal fim ga : Sa-
kaj fi te fvete bukve tako fpridil? Mi je odgo¬
voril: Ko je odbitna grefhniza per Jesufu bi¬
la, je njegove noge f folsami mozhila; tako
fe jeft ne morem premagati, kjer koli ime
fvojiga ufmiljeniga Boga sapilano najdem.”
# Sveti Efrem je is tiga odgovora fposnal, de
je Juljan v’ branji fvetih bukev fkerbno pre-
mifhljeval nesaflusheno ljubesen boshjo do
njega in fvoje velike grehe v’ Boga; sato fo
fe mu folse vderle, in je v’ tim fvetim pre-
mifhljevanji milo jokal. ,Sveti Juljan je pet
in dvajfet let v’ refnizhni pokori v’ pufhavi
Aanovitno slavci; umeri je v’ letu okoli 370.

Nauk .

Kako premijhljevati.

,Sveti Juljan je rad bral, premifhljeval
in molil, sato je bil poln fvetiga ognja in mi¬
lih fols. Kader je prefveto ime boshje ali Je¬
sufovo bral, je premifhljeval neisrezheno u-
fmiljenje boshje, veliko ljubesen Jesufovo,
fvojo gerdo nehvaleshnoA, inv’ tim premifh-

— .393  —

ljevanji ni mogel fvojihfols premagati Rav¬
no taka frezha bo tebi, o krili jan! ako v*,
shivo premifhljujefh. Kakofhno more biti
tvoje premifhljevanje, bo sdaj rezheno.

Nar perloshnifhi ihaf  fvetiga premifh-
ljevanja je sjutraj pred vfimi deli, ker li ta-
i krat bolj proft odlkerbi, tvoja dufha je mozh-
neji, in potlej loshej pofvezhujefh vfe fvoje
opravke. Tako je delal David, kteri je sile
svezherBogu obljubil: ,,S/utra/ hozltern pred
te J topiti, in premi/hljevati Pf. 5, 5. Zhe
sjutraj ne bol h samogel, flori to ob drugi uri,
pa nikar ne posabi tega. Kraj  premifhlje-
vanja naj bo, kjer hozhe, ker te Bog po-
vfod vidi; vender ifhi pokojniga melta, de
bofh bres smote, kolikor je mozh. Zhe ti je
perloshno iti v’ zerkev, bo nar bolje ; zhe ne
morefh, kjer je raogozhe v’ miru premifhlje-
vati. Odberi eno ali dve refnizi premilhlje-
vati smed tiftih, ktere fo ti potrebnifhi, sla-
fti tijle,  ktere obudujejo ijubesen do Boga,
fovrafhtvo nad grehi, satajevanje fvoje hu¬
de volje, in ktere samorejo tvojo po¬
glavitno flaboft nar loshe pokonzhati. Pred
premifhljevanjem perpravi  fvojo dufho s’shi¬
vo vero v’ Boga, f’ fposnanjem fvoje nevred-
nofti, P ponishno molitvijo. Modri uzhi:
,,j Pred molitvijo  (tako pred; premifhljeva¬
njem) perpravi fvojo dajho , innebodi licu
kor zhlovek , kteri Boga jkujha ,Sirah 18 ,
23.

38

— 5g4 —

Odbrane relnize globoko premifhljuj,
de vfo njih mozh zhutifb. Nikar preveliko
rezhi ob enim ali prenaglo ne premifhljuj, fi-
zer bi ti to malo pomagalo. Zhe premil hlju-
jefh Boga in njegove laltnofti: imej vef sapo-
padik od njega v’ ferzu, kakor te zhifta vera
uzhi, de premifhljevaje njegovo miioft in
pravizo ali predersno ne upafh, ali pa ne
obupafh; premifhljuj fvojiga Boga in njego¬
ve laftnofti, de ga ljubifh, greh fovrashifh,
in njemu flushifh. Zhe premifhljujefh lju-
besnjiviga Jesufa: premifhjuj ga, kakor de
bi ga f’ Tvojimi ozhmi ponishniga, prijasni-
ga, dobrodelniga med Itvarmi vidil; poftavi
fe pred krish, na kterim je ljubesnjivo umeri,
in v’ drushbi devize matere Marije ogleduj,
kakor bi jih vidil, njegove globoke rane, nje¬
govo fveto kri po telefu in po krishi tezhi.
Zhe premifhljujefh fmert: premifhljuj fvojo,
kakofhen bofh ob sadnjiuri; premifhljuj fvo-
je telefne bolezhine, ftrah fvoje dufhe, gren¬
ko lozhenje od vliga, kaj bofh takrat miflil,
kaj te bo fkerbelo, kaj bofh shelel popraviti,
de bi pred fodbo boshjo obltal; premifhljuj
febe mersliga na parah, zherviviga v’ grobu,
fvoje gole kofti in fmerdljivo perft, v’ ktero
pojdefh. Zhe premifhljujefh fodbo: mifli,
kakor de bi bil ravno takrat pred fodbo bosh¬
jo; tudi, kako fe bo tvoja uboga dufha ba¬
la pred Jesufa iti, kakofhniga bofh nafhel,
ali prijasniga ali ferditiga; ali bofh isgovor-
)en, v’ zhimur fe sdaj isgovarjafh; kaj bofh

— 5g5 —

od njega saflifhal: ,,Pojdi s’menoj v’ nebe-
fhko kraljeftvo!” ali: „Pojdi, prekleti! od me¬
ne v’ vezhni ogenj ?” Zhe premifhljujefh ne¬
bela ali pekel: premifhljuj to po veri, de ti
bo neisrezheno in vezhno dobro v’fveti drush-
bi Marije, angeljev, apofteljnov, marterni-
kov in vlih fvetnikov boshjo zhaft viditi in
vshivati; de ti bo neisrezheno in vezhno hu¬
do v’ gerdi drushbi prekletih hudizhev in ob-
fojenih dufh v’ ftrafhnih bolezhinahbiti, kjer
nobeniga ohlajenja in nobeniga upanja nik¬
dar ne bo. Zhe premifhljujefh Jesufove nau¬
ke ali fvoje flabofti; premifhljuj jih, kakor
jih bofh v’ nevarni bolesni fposnal.

V’ premifhljevanji rasodetih refniz, Tvo¬
jih dolshnoft in flaboft ne bofh mogel neob-
zhuten biti; dufha fe bo vnela, shalovala,
fkerbela, in ifkala perpomozhkov Bogu do-
pafti. Sahvali ufmiljeniga Boga sa vfe to,
ponishno ga proli, de bi samogel po njegovi
fveti volji shiveti, in terdno fkleni vfih gre¬
hov in hudih perloshnoii fe varovati. Ni ti
sadoftilemlazhno obljubiti: ,, ( Se hozhemgre¬
ha varovati, fveto shiveti, Bogu flushiti;”
temuzh terdno morefh obljubiti tihe flabofti,
fkufhnjave in perloshnofti opuftiti, ktere te
nar loshej omagujejo, intifte dobre dela dela¬
ti, ktere fo ti teshji in potrebnifhi. Vfe to
je fhe premalo, f’ pomozhjo gnade terdno
obljubi, kakor ti bo sdaj rezheno: „0 moj
Bog! pred teboj terdno obljubim, de nebom
nikdar fvoje vfakdanje molitve opuftil. Ka-
38 *

— 596 —

der me bo moj fofed, mo) sopernik f’ hudimi
befedami shalil; obljubim molzhati, ali pri-
jasno mu odgovoriti. Kader me bo ta aliuni
tovarfh fhe vabil v’ hudo perloshndft ; ga ho-
zhem pofvariti, in obljubim fe mu nikdar ne
vdati. Kader me nezhifto poshelenje fkufha;
hozhem premifhljevati globoke rane Jesufo-
ve, nebefa, pekel, in karmi pomagati samo-
re, in terdno obljubim is ljubesni do Ješufa
nikdar drashiti fvojiga poshelenja.” Tako ob¬
ljubi terdno v’ vlim f’ pomozhjo gnade, in
fpolnuj ferzhno, kar fi obljubil. Pogofto in
gorezhe profi ufmiljeniga Jesufa, de naj ti f'
fvojo gnado pomaga; bodi mu sveft, in bofh
premagaviz. Kader koli bo fkufhnjava zhes
-te prifhla: ne posabi Boga ali fvojiga Ilorje-
niga fklepa, ferzhno fesa dufho vojfkuj; s’
boshjb pomozhjo bofh premagal> in zheda-
Ije loshej premagoval.

( She nektere nauke ti pervofhim. Zhe
fe tvoja dufha v’ premifhljevanji vname, sa-
llvali Boga , ker je on sazhetnik vfiga dobriga.
Zhe fe po premifhljevanji boljiga ne zlmtifh:
potlishaj fe, ker li morebiti fvoje merslote
fam kriv, ali pa Bog hozhe, de zhutifh tesho
fvoje flabofti, ker fi fhe premalo ponishen;
ponishuj fe pred njim, premifli, v’ zhim fi
kriv, de popravifh, in nikar sato premifh-
Ijevanja ne opufli. Zhe je tvoja dufha ravno
slo vneta, preteshkih nesapovedanih rezhine
obetaj, temuzh kar ti Bog in zerkev sapove-
fia. Zhe hozhefh kaj lahkiga nesapovedani-

— S 97  —

ga  obljubiti, prav ftorifh, in sveti bodi. Nagli
gorezhofti ne verjemi prevezh, morebiti bo
hitro opefhala; sato fe bres fveta fvojiga na-
vadniga fpovedniba ne fmefh oblagati s’ bu¬
taro, btere bleso ne bofh nofiti samogel. Smi-
raj zhuj nad feboj, de bi svetlo dopolnoval,
bar fi Bogu obljubil. Zhe isflaboftigrefhifh,
ponisbuj fe, pa ne obupaj; premifli, baj je
hudizhu protlor dalo v’ tvoje ferze, de fe pot¬
lej tiga fberbneje varnjefh. Po vfabim padzu
to flori, fhtrafuj fe savoljo grefhne nesvetto-
be; le tabo delaj tlanovitno, in bofh boshjo
miloft nad feboj zhutil. Kar je tubaj od pre-
mifhljevanja sapifaniga, delaj tudi pred in
po fpovedi; zhe ubogafh, blagor ti bo.

M o l i i e v.

O moj Bog ! fam fim briv, zhe v’ poman-
banji vfiga dobriga bonez vsamem. Ti 11 do¬
brotljivo obljubil vfabo dobro molitev uflifha-
ti, pa moje ferze je merslo, in enabo mersle
Jo moje molitve bile; ravno savoljo te merslo-
te nifo bile uflifhane, in jeli iim bil radovolj-
no ubog. Moja merslota je od tod, ber ni-
fim hotel rasodetih refniz premifhljevati; ber
jih nitim premifhljeval, fim premalo tvojo fve-
to voljo fposnal, in nesvefto fpolnoval. Tudi
lepe pridige in branje fvetih bukev je v’me¬
ni bilo bres fadu; pa nifim revfhine fvojedu-
fhe vidil, fim bil fam febi nesnan, hudiga
poln, dobriga prašen, ber nifim premifhlje*

— 5 9 8  —

ral. O Gofpod! obljubim fvojo fhkodljivo le¬
nobo premagati, in kolikor mi bo mogozhe,
pogofto premifhljevati, kar k’ svelizhanju po¬
trebujem, de ne bom ko fuha in mersla sem-
lja dobrih del nerodoviten. O fveti Juljan!
ti fi s’ vednim premifhljevanjem dar molitve,
fols in vfiga dobriga dofegel, fprofi tudi me¬
ni od ufmiljeniga Boga po Jesufu Kriflufu to
gnado, de fe moja duiha vname, gorezha
oftane, in Bogu ftanovitno flushi. Amen.

XXIX. dan roshniga zveta.

t Sveti Peter apojtel.

4 Sveti Peter, veliki apoftel in poglavar vfe
Jesufove zerkve, je bil rojen v’Betfajdi, majh¬
nim mellu na Galilejfkim per jeseru Genesa-
retu. Bilo je njemu ime ( Simon, njegovimu bra¬
tu Andrej, in obeh ozhetu Jona ali Janes. Bi¬
li fo ribzhi, in f’ tem pofhtenim delam fo fe
pravizhno shivili. Andrej je nar pervi jesu-
fa fposnal. Vef vefel te velike frezhe je hitel
fvojimu dobrimu bratu ( Simonu to povedat,
in ga je peljal k’ Jesufu, kteri ga je ljubesnji-
vo fprejel, in mu rekel: „Ti li 4 Simon, fin
Jonov; imenovan bofh Zefa, (kar je prefiav-
ljeno po latinfko Peter, in po ( Slovenfko fka-
la ali 4 Skalar.)” Jesuf je she takrat omenil Pe-

— 5gg —

tra podaviti pervi kamen, na kteriga bo fvojo
zerkev sidal, kakor je fam potlej govoril. Pe¬
ter in Andrej fla bila tifti dan per Jesufu, pot¬
lej da fhla domu, vender ga pogolto hodila
poflufhat. Zhes majhen zhaf da vfe sapudi-
la, in sa Jesufam fhla, ker da na njegovo
vligamogozhno befedo neisrezheno veliko rib
sajela. Jesuf je Petru fkasoval fofebno lju-
besen. Kader je is vlih uzhenzov dvanajdere
apoftelne isvolil, je bil Peter nar pervi; tu¬
di v’ fvetim evangelji, v’ djanji apodelnov, v*
bukvah fvetih ozhakov je Peter vfelej pervi
imenovan. Bil je smiraj poln shive vere in
gorezhe ljubesni do Jesufa; sato je refnizh-
no prizhal: ,,Ti li Kriliuf, ( Sin shiviga Boga.”
Jesuf mu je odgovoril: „Ti fi Peter (fkala),
in na to fkalo bom sidal ivojo zerkev, ktere
peklenfke vrata ne bodo premogle. Tebi bom
dal kljuzhe v’ nebefhko kraljedvo; kar koli
bofh na semlji savesal, bo v’ nebelih savesa-
no, in karkoli bofh na semlji rasvesal, bo
v’ nebelih rasvesano’” Takrat je Jesuf f. Pe¬
tra namenil poglavarja vfe zerkve, karvlika-
tolfhki verni fposnajo; kdor pa tiga ne fpo-
sna, ni v’ katolfhki zerkvi. Jesuf je Petra
smiraj fofebno ljubil. Sato ga je hotel imeti
prizho fvojiga zhudniga fpremenjenja na go¬
ri; ravno tako v’vertu Getfemanu, kojeker-
vavi pot potil. Peter je lizer slo ljubil Jesu¬
fa; pa prevezh fe je sanafhal na fvojo mozh,
ktera bres ponishnodi ni danovitna. Zhlove-
kova volja bres podpore ali ftebra ponishno-

— 6 o'O —

|K pade; Ifdor hozhe v' dobrim ftanoviten bi¬
ti, naj bo v’ponishnofti terdno vkoreninjen.
Jesuf je po sadnji vezherji fvojim uzhenzam
rekel: „Yi vli fe bofte nozoj [nad menoj po-
bujfhali.” Peter je bil fkoraj rasshaljen od
tih Jesufovih befedi, ker ga je slo ljubil; sa-
to mu je preupno odgovoril: „Ko bi fe ravno
vli nad teboj pohujfhali, jeft fene bom.” Ka¬
der fo Jesufovi fovrashnihi v’ vert prifhli ga
lovit, ga je Peter is obljubljene sveftobe ho¬
tel s’ .mezhem braniti; pa kmalo potlej ga je
is flabofti v’ Kajfatovi hifhi satajil. Peter je
Jesufa s* mezhem soper njegovo voljo branil;
potlej ga je is flabofti satajil, ko je bil dol-
shen raji umreti, ko ga satajiti. Pa to mu je
bilo v’ nauk, ponishnifhi je bil, in vedno je
milo jokal; ravno sato mu Jesuf njegove fla¬
bofti nikdar ni ozhital.

Kader je bil fveti Peter s’ drusimi apo-
ftelni f. Duha prejel, je Jesufa ozhitno in
ferzhno osnanoval, velike zhudeshe delal,
veliko Judov in nevernikov fpreobernil. To¬
like zhudeshe je v’ Gofpodovim imenu delal,
de fo bolnike na zefte nofili, in jih na leshifha
pokladali, de bi jih ob njegovim prihodu vfaj
njegova fenza obfhla, in bi bili od fvojih bo-
lesen refheni. Med njegovimi zhudeshi fo ti
le nar imenitnifhi: per Jerusalemfkim tem¬
pe 1 j n u je v’ imenu Jesufovim osdravil zhlove-
ka, ko je bil hrom od rojftva, vprizho veli¬
ko ljudi; bogabojezho mertvo vdovo Tabito
je obudili; Eneja* kteri je ofem let v  poftelji

—'6o 1  —'

bolan leshal, je osdravil; Ananijata in njego¬
vo sbeno Sapiro je s’ naglo fmertjo pofhtra-
fal, savoljo njune lashnjive hinavfhine. 4 Sve-
tiga Petra ferzhnoft je bila nepremakljiva,
povfotl je ferzhno osnanoval Jesufa. Ojftro
fo mu sapovedali, de naj od njega ne govori,
fo ga tepli, in drugazhi flrahovali; pa vfe je
vefelo terpel savoljo prefvetiga imena Jesufa.
Kader je hudo preganjanje v’ Jerusalemu so-
per verne vftalo, in fo fvetiga .Shtefana umo¬
rili ; je fvefi Peter ferzhni poglavar zerkve s'
drusimi apoftelni v’ meflu oflal, ker je skelel
sa Jesufa umreti. Ko je bila she vfa Judov-
fka deshela polna Jesufoviga imena, je fveti
Peter v’ veliko mello Antiohijo fhel, ondi ve¬
liko Judov in nevernikov fpreobernil, in jih
vodil po evangeljfkih naukih. Tudi po dru-
sih deshelah je Jesufa ferzhno osnanoval, fpre-
obernjene kerfheval, in Jesufovo kraljeftvo
rasfhirjal. To mu fhe ni bilo sadofti, fhel je
tudi v’ Rim Jesufu dulh perdobivat. Prav,
de je pervi Jesufov nameftnik fhel v’ pogla¬
vitno mello Rimfkiga zefarftva ga osnanovat,
de bi bilo tudi poglavitno mefto vfiga ker-
fhanftva. Veliko Rimljanov je bilo po fvetim
Petru fpreobernjenih, ker je neutrudama in
ferzhno osnanoval Jesufa. Pred veliko noah-
jo v’ letu 44 je Rima v’Jerusalem fhel, kjer
ga je kralj Herod Agripa v’ jezilo vergel; pa
po angelji je bil refhen. Is Judeje je fpet fhel
v’ Rim fpreobernjenih uterdovat, in drusih
perdobivat s’ mresho boshje befede» Is Rima

— 6o2 —

j.e pervi lift poln fvetih naukov pifal fpreo-
bernjenim raskropljenim v’ Pontu, Galazii,
Kapadozii, Asii in Bitinji. Njegova gorezha
ljubesen do Jesufa ga ni v’ miru puftiJa. . To¬
rej fe je v’ Jerusalem vernil, in ondi s’ drusi-
mi apoftelni sbor imel v’ pokoj fpreobernje-
nih nevernikov. Is Jerusalema je fhel v’ An¬
tiohijo fpreobernjenih obifkat. Pa defiravno
je ondi filno veliko delal sa svelizhanje dufh,
ni mogel fvojih ljubih Rimljanov nikdar posa-
biti; je torej v’tretje fhel v’ Rim novinzov v’
veri uterdovat. Is Rima je drugi lift fpreo-
bernj-enim v’ Pontu in v’ blishnih deshelah pi¬
fal, v’ kterim jih lepo opominja, de naj v’
naukih apoftelnov ftanovitni oftanejo. Tifti
zhaf je gofpodoval neufmiljeni zefar Neron.
Ta je bil fovrashnik vfiga dobriga, ker v’ sa-
dershanji ni bil zhloveku podoben. Ne le
fveti Peter, tudi fveti Pavel je takrat v’ Rimu
bil, in oba fta bila v’ jezho vershena, kjer,
pravijo, tla devet mefzov bila. Defiravno tla
v’ jezhi bila, le vender nilta jenjala Jesufa
osnanovati, zhudeshev delati, in ljudi fpreo-
brazhati, Zefar Neron je fhel v’ Ahajo, in
medni oblaftnik mu je menil uflrezhi, ako ta
dva apollelna v’ fmert obfodi. Oba fta bila
umorjena devet in dvajfeti dan mefza roshni-
ga zveta v’ letu 66 ali 67 poJesufovim rojftvu.
,Sveti Peter je bil peljan k’ fmerti zhes reko
Tibro, krishan na grizhku Janikolu s’ glavo
navdol, in v’ Vatikanu pokopan. Ondi je fve¬
ti Anaklet, she preden je papesh bil, majhno

— 6o3 —

kapelizo pod semljo naredil; potlej je pervi
verni zefar Konfhtantin v’ letu 324 zhaftito
zerkev fosidal, ktera, posneje od vezh pa«
peshev prenarejena in popravljena , nima ena¬
ke po vlim kerfhanftvu.

Nauk.  .

Nekteri nauki is njegoviga shivljenja.

,Sveti Peter, prej ribizh, revesh in ne-
uzhen, potlej pervi nameftnik Jesufov, uzhi*
de je blagor zhloveku, kteriga boshja miloll
obifhe. Njemu fe je sgodilo, kar fvetopifmo
govori: ,>Bog potrebniga is praha vsdigne ,
in ubosiga is blata islezhe , de med pogla¬
varji jedi , in zhajtitljivi fedesh dobi p  I.
kralj. 2,8. Le gnada zhloveka povifhuje,
vfa druga vifokoft je prah in blato. ,S. Peter
je tudi po ufmiljenim boshjim poklizu in po
prejetim fvetim Duhu pred fvetam revesh bil,
pa per Bogu je bil velik; tudi je bil velik v’
ferzu vernih, kteri fo ga verovali perviga ob-
laftnika vfe zerkve. Od hudobnih je bil sani-
zhevan, ftrahovan in krishan; pa ravno to
ga je frezhniga ftorilo. O kriftjan! tudi ti fi
od Boga ufmiljeno povifhan ; ne bodi tej ve¬
liki milofti nehvaleshen: med boshje otroke
li poftavljen, shivi fveto, de bolh med bosh¬
je fvetnike prifhel. Tebi in vlim rezhe fve-
ti Pavel: »Vaf opominjam, de gnade bosh¬
je ne prejmete sajtonj."  II. Kor 6, i.

— 6oi —*

t Sveti Peter je Jesufa perferzhno ljubil;
vender ga je satajil, ker je v' fvojo mozh pre-
vezh upal; ravno tako bo f’ teboj, ako poni-
shen nifi. Zhlovekova volja je flaba in nelta-
novitna; bodimozhna, ne bo obilala bres po*
nishnofti. ( Sveti Peter je od Jesufa saflifhal:
„Vfi fe bofte nad menoj pohujfhali;” pa ni
verjel, de bi le tudi on pohujfhal. Ne de bi
ga bil llanovitnofti profil, fe je fkoraj s’ njim
prepiral; ravno sato je padel. Tudi tebi je
rezheno: „Kdor ntvarnojt ljubi, bo v' ne¬
varnoJli konez ušel.’’  ^irah 3 , 27. Zhe no«
žhefh verjeti, bofh huje padel, ko je Peter.
Peter je fhel v’ Kajfatovo hifho, kjer je fvoje
terdne obljube hitro posabil; majhen zhaf
poprej je hotel sa Jesufa umreti, pa kmalo
ga je f’ perfego satajil. Tudi ti bofh v’ ne¬
varni perloshnolii posabil, karfipredBogam
in fpovednikam obljubil, raji umreti, kogre-
fhiti, ako fe hudih perloshnolt ne varujefh.
Peter je fhel v’ Kajfatovo hiiho is ljubesni do
Jesufa, de bi, nesnan med njimi, svedil, kaj
soper njega fklepajo; vender je padel. Hi¬
treje in huje bofh ti padel, zhe is sgoli hu¬
dobije hodil h v’ nevarne perloshnolii , med
hudobne. Petra fo obdali ferditi fovrashniki
Jesufovi, vfi fo nad njim vpili, sa shivljenje
fe je bal, in prefiralhen vef je le s’ jesikam
Jesufa satajil ; ti fi morebiti hudobnifhi, ker
radovoljno in premifhljeno grefhifh. Peter
je le' enkrat grefhil, in ta greh mu je bil
v' nauk, de je varnifhi in ponishnifhi sliivel.

— 6o5 •—

Ti grefhifh velikokrat; vencter fiiil ponhshni-
fhi, in hodifh ho prej med take, per kterih.
fvoje grehe ponavljafh. Peter je bersh milo
jokal, in do fmerti jokal; ti femorebitif’Tvo¬
jimi grehi hvalifh, ali jih ne fovrashifh, ali
jih isgovarjafh.

^veti Peter je enkrat is flabofii grefhil,
potlej smiraj jokal, vedno terpel sa Jesufovo
zhaA, ozhitno ga osnanoval, veliko terpel,
in tudi rad umeri na krishi is ljubesni do Je-
sufa. Premifli, kako ti fovrashifh in obsha-
lujefh fvoje grehe: ali fkerbifhs’dobrimsgle-
dam popraviti, kar fi f’ pohujfhanjein fbko-
de Aoril? ali terpifh vfe nadloge voljno v’du¬
hu pokore ?

Molitev.

O preljubi Jesuf! is vfiga ferza te sahva-
lim, ko fi hotel savoljo. potrebne edinofti dati
fvoji zerkvi veliziga poglavarja; tudi te sa-
hvalim, ko fi me v’ lvojo zerkev poklizal. To
je neisrezhena miloll; pa Arah me je le po-
mifliti, de, akoravno fina f’ tvojo prefveto
kervijo pofvezhen, vender le flabo shivim,
Ti fi me is fofebne miloAi vifoko povifhal, jeft
omadeshujem s’ grehi fvojo dufho. ( S. Peter
te je neisrezheno ljubil, vender je padel, ker
je v’ fvojo mozh predersno upal; jeA fina mersli-
ga ferza do tebe, vender fe is napuha na fvo¬
jo flabo voljo sanafham. Moji grehi, she ve¬
likokrat ponovljeni, .bi me mogli ponishatij

— 606 —

vender isgovarjam fvojo radovoljno flabott.
.Svoje hudo poshelenje ljubim, mu ftreshem,
in g a opravizhujem, ker ni nobene ponishno-
fti v’ meni. O ljubi Gofpod! poglej tudi me¬
ne ko Petra miloftivo, omezhi 1’ fvojo gnado
mojo dufho, de milo in vedno joka. O fveti
Peter! ko fi fam fkufil neftanovitnoft zhlove-
kove natore, in potlej s’ Jesufovo gnado fvoj
greh do fmerti obshaloval; fproli meni enako
gnado, de fvojo veliko flaboft ponishno fpo-
snam, fvoje grehe do fmerti obshalujem, in
od Boga milolt sadobim. Amen.

XXX. dan roshniga zveta.

t Sueti Pavel apojlel.

jSveti apollel Pavel, prej .Savel, je bil nar
huji fovrashnik Jesufove zerkve, po fvojim
fpreobernjenji pa njen mozhen fteber. Kaj
je vernim hudiga delal, in kako ga je Jesuf
naglo fpreobernil, je bilo popifano 2 5. dan
profenza: torej tukaj ne bo drusiga, kakor
kar fe je potlej godilo; tudi to bo kratko po¬
pifano , ker tukaj ni proftora popolnama po-
pifovati.

,S. Pavel je bil od Jesufa zhudno fpreo-
bernjen, in v’ Damafhku od duhovna Anani-
jata kerfhen v’ letu 34 po Jesufovim rojftvu,

— 607 —

to je, eno leto po Jesufovim vnebohodu. ( Shefi:
in tridefet let je bil takrat Itar, in do fmerti
je neisrezheno terpel sa zhaft boshjo. 4 She
v’ Damafhku je Jesufa osnanoval, in od njega
prizheval, de je ( Sin boshji. Terdovratni Judje
fo poprej vfe upanje va-nj imeli, de bo zer-
kev boshjo rasdjal; ko fo ga pa flifHali Jesu¬
fa osnanovati, lo oflermeli, fe togotili in rek¬
li: ,,Kaj ne, ta le jih je v’Jerusalemu prega¬
njal, kteri fo v’ to ime klizali, in je sato fem
prifhel, de bi jih tukaj polovil, in svesane
velizim duhovnam poflal ?” Judje fo eden dru-
siga drashili soper fvetiga Pavla; pa on ni
maral sa njih togotno govorjenje, temuzh
fhe le ferzhnifhi je osnanoval Jesufa. Ne de
bi fe bili refnizi vdali, fo fe raji pogovorili in
fklenili ga umoriti. Areta, kralj Arabljanov,
je bil medni gofpodar, in v’ njem je imel fvo-
jiga nameftnika. Tiga nameftnika fo Judje
fprofili, dejemeftnimvarhamsapovedal f.Pav¬
la vjeti, ali mu ubraniti is meda. Judje fo
nozh in dan per meftnih vratih ftregli ga umo¬
riti. ( Sveti Pavel je njih salesovanje svedil.
t Skosi okno zhes medno osidje fo ga verni v’
pletenizi fpuftili. Tako je fovrashnikam ufhel,
de bi fvoje shivljenje Bogu v’ zhaft perhranil.
Od Damafhka je hitel v’ Jerusalem, in fe je
hotel vernim perdrushiti; pa nevedni fo bili
njegoviga fpreobernjenja, sato fo fe ga bali,
info pred njim beshali. Uzheniz f. Barnaba, kte-
rimu je njegovo fpreobernjenje snano bilo, ga
jek’ apoftelnampeljal, to je, k’fvetimuPetru

— 608 —

in Jakopu malimu. Apoftelni in Terni, ko fo
svedili njegovo fpreobernjenje, fo Boga hva¬
lili. ( Sveti Pavel je tudi v’ Jerusalemu osna-
noval Jesufa;. pa terdovratni Judje fo ga fo-
vrashili, fe s  njim prepirali, in ifhali per-
loshnofti ga umoriti. Verni fo ga fprolili, de
je fhel v’ mefto Zesarejo. Is Zesareje je fhel
v’ fvojo rojftno mefto Tars; od Tarsa je fhel
V ( Sirijo in Zilizijo, in je nasaj prifhel v’ Ju¬
dejo evangelja osnanovat. Zhes malo zhafa
je fhel f fvetim Barnabam v’ veliko mefto An¬
tiohijo, kjer je she veliko kriftjanov bilo. Do¬
kler fo bili v’ Gofpodovim opravilu, to je, per
boshji flushbi sbrani, jim je fveti Duh rekel:
„Odlozhite mi ( Savla (Pavla) in Barnaba k’de¬
lu, h’ kterimu Jim ji poklizal.” ( Sf. Pavel in
Barnaba fta prejela fhkofovo pofvezhenje, fta
bila apoftelnam perfhteta, in fta bersh fhla
evangelja osnanovat na otok Ziper, kjer je
fveti Pavel Elima, lashnjiviga preroka, f’ te-
lefno flepoto pofhtrafal, ker je ( Sergju, de-
shelnimu oblaftniku, branil evangelja poflu-
fhati. Od Zipra fta Pavel in Barnaba drugam
fhla ljudi uzhit; velikomeft fta obhodila, po-
vfod uzhila, in veliko terpela. Prilhla fta v’
Liftre, kjer je f. Pavel nekoga od rojftvakru-
Ijeviga vprizho veliko nevernikov osdravil.
Kader fo neverniki ta velik zhudesh vi-
dili, fosavpili: „Bogovi fo v’ zhlovekovi po¬
dobi k’ nam prifhli!” Darovati fo jima tudi
hotli, in komaj fta jim ubranila. Ta velika
z)xaft fe je pa hitro prebernila v’ veliko nezhaft

— 609 —

Nekteri Judje fo deshelane v’ fvetiga Pavla na-
drashili, in neufmiljeno je kamnjan; kader
fo ga mertviga miflili, fo ga is melta vergli.
Pa sdrav je bersh vdal, in v’mefto fhel. Dru¬
gi dan fla oba fhla od tiftiga kraja, in hodila
she prej fpreobernjenih obifkovat; povfodfia
fhkofe in duhovne pofvezhevala novinzam v’
Areshbo, in povfod uzhila. Oba Aa fe ver-
nila v’, Antiohijo. Dokler je bil fveti Pavel v’
Antiohii, je med jVernimi velik prepir vAal
savoljo obrese in drusih fheg Aare savese.
.Sveti Pavel je v’ Jerusalem k’ drusim apoAel-
nam fhel, inv’ sboru je bilo rasfojeno, de
verni nifo dolshni fheg Aare savese fpolnova-
ti. .Sveti Pavel je f’ tim fklepam hitel v’ An¬
tiohijo. Potlej je vezh deshel obhodil, in v'
Mazedonijo prifhel Jesufa osnanovat. Ondi
je bil Arafhno tepen, in tudi v’temno jezho
vershen f’ .Silatam fvojim tovarfhem vred.
V’ jezhi je gorezhe molil. Opolnozhi je velik
potref vAal, shelesne verige mu odpadejo,
in duri jezhe fe farne odpro. Kader fe je je-
zhar sbudil, in jezho odperto vidil, je menil,
de Aa jetnika, Pavel in njegov tovarfh .Sila,
ufhla; is tiga Arahu jemezh isderl, infepre-
boAi hotel, pa fveti Pavel je savpil: „Nikar,
tukaj fva!” Jezhar, ki je ta zhudesh vidil,
je pred fvetim Pavlam in pred .Silatam kle-
zhe profil rekozh: „Ljuba Gofpoda! kaj mi
je Aoriti, de fvojo dufho svelizham ?” Poduzhila
Aa njega in vfo njegovo drushino. Drugi dan
Aa bila od meAne gofpofke zhaAito fpufhe&a.

5 9

— 6 io —

Od tamkej fta fhla, hodila po meflih praviga
Boga osnanovat, zhudeshe delala, in ljudi
.fpreobrazhala. ( Sveti Pavel je fhel v’ imenit¬
no mefto Aten, kjer je pred mednimi pogla¬
varji praviga Boga uzhil, in mu tudi ondi
nektere perdobil, med kterimi je bil uzheni
Dionisi. Potlej je fhel v’ Korint, in defirav-
no je tifto mefto filno rasusdano bilo, jih je
vender veliko fpreobernil. Po velizih in majh¬
nih meftih jeferzhno uzhil, povfod ljudi fpre-
obrazhal, jim fhkofe in duhovne pufhal, pa
tudi veliko terpel od vlih ftrani.

4 Sveti Pavel, vedno lazhen svelizhanja
vfih ljudi, fe je v’ Jerusalem namenil, in je
vfo pot fkerbno uzhil. Kader je bil v’ Miletu,
jev’ Efes poflal po fhkofe in duhovne, jim
pravil fvoj namen v’ Jerusalem, kjer ga she-
lesje in nadloge zhakajo. 4 Skerbno jim je
perporozhil ftanovitnoft v’ sdravim uku. Na
sadnje jim je rekel: „Ne bofte me vezh vidi-
li;” je pokleknil, s’ njimi molil, in jih Bogu
perporozhil. Vfi fo ga ljubesnjivo objemali,
in neisrezheno shalovali, fofebno savoljo tih
hefedi; „Mojiga oblizhja ne bofte vezh vidi-
li.” Vedil je on, in rasfvetljeni moshje fo
mu pravili, de ga shelesje in britkofti v’Je-
rusalemu zhakajo; vender je, od fvetiga Du¬
ha gnan, le fhel v’ Jerusalem. Nekteri Judje
is Asije, kteri fo tudi takrat bili v’ Jerusale-
mu, fo ga vidili v’ tempeljnu; bersh fo ga
popadli, inv’ druge vpili: „Israelzi, poma¬
gajte 1” Is tempeljna fo ga vlekli, tepli, in

—- 6i l —

hotli umoriti. Poglavar je s’ vojfhaki bersh
pertekel, ga refhil is njih rok, v’ dve ketini
vklenil, invprafhal: ,,Kdoli, in kaj li ftoril ?”
Vfe ljudftvo je vpilo, in poglavar ni mogel be-
fede raslozhiti; ukasal je fvetiga Pavla na
grad gnati. Judje fo *sa njim vreli in vpili:
„Prozh s’ njim!” ,Sveti Pavel je ljudftvu go¬
voril od fvojiga fpreobernjenja; pa fhe huje
je bilo rasdrasheno, in ferdito je vpilo : „Prozh
taziga is fveta, ni vreden, de shivi!” Pogla¬
var ga je ukasal v’ grad peljati in tepfti* de
bi svedil, sakaj fo zhes-nj tolikanj ferditi, in.
kaj je hudiga ftoril. Pa nifo ga tepli, ker je
djal: „,Sim Rimfki meftnan.” Vezhko fhtirh.
defet Judov fe je sarotilo in saljubilo, < ne je-
fti, ne piti, preden fvetiga Pavla ne umore'.
,S. Pavel je to svedil, in poglavarju povedal;
sato je bil ponozhi od foldatov fpremljen ve-
lizimu deshelnimu oblaftniku v’ Zesarejo po-
flan. Oblaftnik P^elikf je njega in njegove toshni-
ke poflufhal, in njegovo nedolshnoft fposnal;
ker fo pa Judje ferdito tifhali, de naj ga v’
fraert obfodi, in ga salesovali; je bil f. Pavel
permoran pred zefarja klizati, de bi bil v’
Rimu fojen. Po morji je bil v’ Rim poflan.
Pa voshnja je bila lilno nevarna; bliso otoka
Melite, sdaj Malte, fe je barka preklala,-in
ljudje fo komaj na fuho preplavali. Otozha-
ni, defiravno neverniki, fo jim bili ufmiljeni
in poftreshni. Ondi je fveti Pavel veliko zhu-
deshev ftoril. Od gada je bil popaden, in je
bres vfe fhkode oftal; bolniga ozheta Publija,
3 9  *

— 6l2 -

poglavarja na otoku, in veliko drusih je osdra*
vil. ,8pet je fhel na morje, in fe perpeljal
frezhno do Rima. Kader je bliso mefta bil,
fo mu verni hiteli naproti, in ga v’ mefto
fpremljali. V' Rimu je bil dve leti v’ najeti
hifhi. .Soldata je fizer- per febi imel, vender
anu je bilo perpufheno uzhiti. Uzhil je tudi
vfe, kteri fo ga hodili poflufhat, in nekaj fe
jih je fpreobernilo. 4 Se ne ve , kako, vender
fe ve, de je bil fpufhen. Od Rima je fpet
fhel v’ Judejo in v’ druge deshele Jesufu
dufh perdobivat. V’ letu 65 je nasaj v’ Rim
fhel, kjer je tudi fvetiga Petra nafhel. Oba
ita fkerbno uzhila, zhudeshe delala, in Je-
eufovo kraljeftvo rasfhirjala. Neufmiljeni ze-
far Neron je ukasal oba v’ jezho vrezhi. Dol¬
go fta bila v’ jezhi, potlej oba umorjena de¬
vet in dvajfeti dan roshniga zveta v’ letu 66
ali 67 po Jesufovim rojftvu. t S. Peter je bil
lerishan, kakor je bilo rezheno ; fvetimu Pav¬
lu fo glavo odfekali. Njegovo fveto truplo je
pokopano bilo ob zefti OAije, kjer je sdaj ve¬
lika zerkev njegoviga imena.

Nauk.

Po sgledu f. Pavla sa Jesufam hoditi.

To, defiravno slo kratko, popifovanje
gorezhofti in terpljenja fvetiga Pavla prizhu-
je, kako je bil vnet sa Jesufovo zhaft, koliko
je terpel sa njegovo prefveto ime. Dve in

— 6i3 —

tridefet let je ta svefti apoftelj neutrudama de¬
lal is ljubesni do Jesufa; nikdar ni pozhitka
imel, de bi mu zhedalje vezh dufh perdobil,
de bi vfe svelizhal. Smiraj je terpel, sraven
krisha Jesufoviga redno umiral, smiraj per«
pravljen bil sa Jesufa umreti, in je tudi umeri,
de bi s’ njim vekomaj bil. Sa Jesufam je fta-
novitno hodil, nikdar ga nisapuftil; ni ga ne
lila, ne lirah, neoblaft, ne kaj drusiga mog¬
lo od Jesufa odlozhiti, ker je gorezha ljube-
sen boshja v’ njegovim ferzu nepremagljivo
gofpodovala.

.Sveti Pavel je neisrezheno veliko, pa vfe
vefelo terpel, de bi krishanimu Jesufu podo¬
ben bil. On fam pifhe od fvojiga terpljenja
tako: ,„Sim lazhen, shejin , me bijejo, Jim
truden, nimam Jtanovitniga domovanja
I. Kor. 4» n« .Spet: ,„Silno veliko Jim
delal, vezhkrat Jim bil v’Jezhah, zhes me¬
ro ranjen, dojtikrat v fmertnih nevarno-
Jtih. Od Judov Jim petkrat po Jhtiridejet ,
eniga manj, tepeshev prejel . Trikrat Jim
bil J* Jhibami tepen, enkrat kamnjan ; tri¬
krat Je je s' menoj barka rasbila, nozh in
dan Jim v’ globozhini morja bil. Dojti¬
krat Jim bil tia potih, v’ nevarnojtih na vo¬
dah, med rasbojniki, med rojaki, med ne¬
verniki ; v mej tu, v Jamoti, med lashnji-
vimi brati, v’ trudi, v' velikim zhuvanji,
v' lakoti, v' sheji, v’ pogojinih po j tih,  o*
mr a sli; sraven iiga imam Jv oj e vfakdanje
Jilne opravke in Jkerb sa vje Jhkojije .” I.

— 6i5 -—

Kor. ii, 23  -— 28. To je le nekoliko odve-
liziga terpljenja fvetiga Pavla, ktero je on v'
nafh sgled popifal, de bi ga tudi mi vVterplje-
nji in v’ gorezhofti pofnemali, in tako sa Jesu-
fam hodili.

O kriftjan! ti fe tako po Jesufu Kriftufu
imenujefh;, ali fi pa njemu in njegovim fvetni-
bam podoben ? Premifli Jesufovo shivljenje in
pa fvoje, de fe fposnafh in poboljfhafh. Pre-
mifhljuj Jesufovoubofhtvo, ufmiljenje, ljube-
sen do fovrashnikov, pokorjenje in fmert na
krishi, de mu podobno shivifh. Ozhitno fe vi¬
di, de je fveti Pavel sa Jesufam hodil; ti mo¬
rebiti od Jesufa hodifh, in nozhefh krishev,
hterih fi vreden. 4 Sveti Pavel je po sgleduKri-
ftufovim sa pravize voljo veliko terpel, in ve-
felo preterpel; ti terpifh savoljo fvojih grehov,
vender fe hudujefh. jSveti Pavel je po sgledu
Kriftufovim sa svelizhanje blishniga gorezhe
fkerbel; ti pasafvojo dufho ne fkerbifh. ^ve¬
ti Pavel je Jesufovo voljo fkerbno in svefto fpol-
noval, in sdaj s' njim v’ nebelih kraljuje; ti
shivifh lepofvojifpazheni volji , vender upafh
v’  nebefa priti. ,Sveti Pavel je Jesufa is neved-
nofti preganjal, potlej ga do fmerti osnanoval,
in tudi is ljubesni do njegafroje shivljenje dal;
ti fi vezhkrat is hudobije grefhil, vender ne fker¬
bifh , ne shalujefh, fe ne poboljfhafh. Tebe
in vfe flabe kriftjane ravno ta f. apoftel fvari
rekozh: „0  neumni ! kdo vaf je omamil,
de ref nizi nijte pokorni , ki je pred vajhimi
ozhmi Krijtuf bil shivo popifan, ker je bil

— 616 —

med vami hrishctn  Gal. 3, 1 . Refnizhno,
Jesuf Kriftuf je ljubesnjivi uzhenik, sdravnik
in odrefhenik od fvetih evangeliftov tako shi-
vo popifan, kakor de biga f’ Tvojimi ozhmi
vidil; vender ga posabifh, in f lab o shivifh.?

Molitev .

O Jesuf Kriftuf, moj Gofpod, uzhenik,
odrefhenik in fodnik! bodi ufmiljen meni, ne-
vrednimu kriftjanu. Ti ii shivel in umeri, me
nauzhiti prave poti v’ nebefa, in ref hiti od vezh-
niga pogubljenja; pa ti nilim hvaleshen. Zhe
premiflim tvoje shivljenje in nauke, vidim,
kako lim delezh safhel; zhe premiflim shiv¬
ljenje tvojiga sveftiga apofteljna, fvetiga Pav¬
la, fposnam, de moje ni nizh njegovimu po¬
dobno. Ti li njega v’ fvojo flushbo milollivo
poklizal, in ti je bil sveft v’ velikih britkoftih;
mene ii v’ fvojo flushbo dobrotljivo vsel, pa
iim dolihmal le febi shivel, O Gofpod! napol¬
ni me na profhnje fvojiga apofteljna, fvetiga
Pavla, f’ fvojim duham, de ti v’ meni in jeft
v’ tebi shivim, in me v' fvoje kralj eftvo vsamefh.
Amen,

.1 ,G, •'): suvAtVvi .**»«-M**-;'

v »i>3 , >Iiff‘ifi. : ; i •,-■ ,

~ii'■:  oViJt V O AH« . • ilij‘iv’1 bo ■■'

, ; ’ o /rrf jovl 'i 2  .:{ e 9jb lolit;.'

, v ,:Si ty:xlfc ocUl) ni c-r •»..

tabo, ni
ib [O q o/

p j'

ii>IT


i S \  Cl v

■■■'•h-- ifsi;  t  i > . v. rev .'ir /' Ti ' ;
»A,« U  ffii ili/ril l

•iii •/ n<

-m  j. fjo iiid’)?! t, i

.xtdii09 .fr; I  x.-

, »7 T  t*il ■ ii:

- . milljtucarj ■

" t 1' y. * j  ./.t.

• j  . : 7< ~ ■ fjrr rij

v. T ) I t .IKiT..'

;i, fon ’ jJrrj ;r
ilia ii xtq ;£(irv
, t*$ 'ji ■

; ! idl- - V' •

•i 0jOitt 9 9

■A o

urilo Jjf-TT

. / 'ii/T

». ti

. , <‘ftf97q
<:,a o ! ")l

■ ■ ", i

.sotji , a  'i

£  ff. <>»i .»r-i.! i t. 'v j', s f'  '

f  i (■

‘O^rilbofffoh' OtiHsiVn ^

, i-»FV

-i09X>t ; !  f)i'0 f(> 11  '  ■ ' , r. . iii- ' . t v

£}; : ] £ »7| cspiiriv • . 0  *: : aas: hi.

i  I illOM' 1  • ■ • -

• ; . V i O/bi  !

ti«

..... JHi'

• g- /i

.in

/

•$W

iti-

.. ■ , ■< rvrvuoj,Ji - -

» . 5 Eti

v j,alV  fisvB, ■ .ij-tfe .V

■:Ttf\utU,q  dMnfc
R it'*vri,. .«si> i 11
tr*tfxiisiv£i<j »joffl «8*

\uutm
1  t|hšM «9/8,
ol od •■».?) il? 6i<l>

, c  . 'i ©8»vfco

Ži. a s a I o*

Mali traven.

( Stran,

dan. t Sf. Apijan in Edeei brata, marterni-
nika. Nauk. Od vrash ... 3

II. dan. c Sveti Franzifhk Pavijan. — Od po-

korjenja nedolshnih, grefhnikov in pobolj-
fhanih .......  it

III. dan. 4 Sveta Teod 6 sija deviza , marterniza.

— Sakaj in kako fe morejo grefhniki po¬
koriti .......  19

IV. dan. ,Sveti Isidor flikof, zerkveni uzhenik.

— Ljubesen do Boga je potrebna, kakofh-

■ na a5

V. dan. ^veti Vinzenz Fereri. —- Od dobrih in

flabih poflufhavzov bosbje befede . . 3a

VI dan. t Sveti Zosim mafhnik, pufhavnik, —
t Se more pravizhno ghireti, in v’ pravizhno-

fti rafti.

VII. dan. t Sveta Marija Egipzhanka. — Kedaj
je dobro ali flabo fe sanafhati na prejeto
odveso ?. 46

— 6i$ —

fStrsn

VIII, dan, £ Sveti Galiop ^marternik, Nauk. Kte-

ri grefhniki fo odvese nevredni? . . 54

IX. dan, ,Sveti Platon mini h, — Prevsetni grefh-

niki krivizhno godernjajo zhes varne /po-
vednike ......  4 a

X« dan. , Sveti Afraat pufhavmk. —- Pofhteno
shivljenje le pred fvetam ni sadofti pravizh-
no per Bogu , . , . 69

XI. dan. £ Sveti Leon papesh, — Sa svelizha-

nje blishniga fkerbeti je zhaftito, lahko in
dolshno delo • . < 76

XII. dan. £ Sveti £ Saba nrarternik. — Od p tu¬
jih grehov ......  8a

XIII. dan. t Sveti Hermenegild kralj , marter-

nik. — Nevredno obhajilo je velika pregre¬
ha • , • *■ . ♦ 90

XIV. dan. ,Sveta Lidvina deviza. — Od poter-

peshljivolti v’ bolesni • : . . 97

XV. dan, £ Sf Juftin in tovarfhi marterniki. —

Od branja (vetiga pifma . . . 10/jf

XVI. dan. £ Sveti Peter Gonzalez. — Od nizhe*

merne in pohujfhljive nofhe . . n 3

XVII. dan. £ Sveti £ Shtefan minih. — Od bosh-

jih pot . • . . . . . iao

XVIII. dan. £ Sveti ( Simeon fhkof in tovarfhi ,
marterniki. — Ne neumno ljubiti pofvet-

niga blaga ?,  .....  127

XIX. dan. £ Sveti Uftazan marternik, — Od hi-

navfhine . . . . . . i 35

XX. dan. £ Sveti Pusik marternik. —■ Od dobre

in flabe vefti.i4®

XXI. dan. £ Sveti Anselm, fhkof in zerkveni.

uzhenik. — Dufho svelizhati je nar potreb-
nifhi . . , . . . l 5 o

XXII. dan. £ Sveti Epipodi marternik. — Shiv¬
ljenje je kratko , kaj uzhi ? , . . l 58

XXIII dan. £ Sveti Alekfander marternik, —

Nbroft grefhnikovj modroft pravizhnih i 05

- 620 -

, Stran

XXIV.  član. ( SvetI Juri vojfhak, marternik. Nauk

Vojfkovanje soper dufhne fovrashnike . 173

XXV. dan £ Sveti Marka evangelift. — Od fve-

tih evangeliftov in fvetiga evangelja . 170

XXVI dan. ( Sveti Rihari mafhnik. — Od kod

je neftanovitnoft v’ dobrim ? . . »87

XXVII. dan. f Sveti Adalbert fhkof', marternik.

— Dobri duhovni nifo vfbezh flabim krift-
janam . . . . . . 195

XXVIII. dan. t Sveti Polijon marternik. — Od

vftajenja mertvih ....  20»

XXIX, dan. t Sveti Peter marternik — 4 Slabi

ganizhujejo dobre, vender ne vfelej . 208

XXX. dan { Sveta Katarina .Sijenzhanka devi-

za. — .Spoved je velik perpomozhik k’sve-
lizhanju . . • . . . 2 i 5

Veliki traven.

t dan. ,Sf. Filip in Jakop apoftelna. Nauk. Od

fposnanja Jesufoviga ....  223

II. dan. Sveti Atanasi, fhkof in zerkveni uzhe-
nik. — .Se perpravljati k’ binkufhtnlm prasni-
kam . . . . . . • 229

III dan. Snajdenje fvetiga krisha. — Od fpo-
fhtovanja f. krisha . ,. . • 235

IV. dan. t S. Florjan in tovarfhi , marterniki. —■

Od zhafniga in vezhniga ognja . . 241

V. dan. .Sveta Monika, vdova. — Is njeniga

shivljenja . . 1 246

VI. dan. ( Sveti Jane6 Damalhzhan. — Molitev

terdovratniga grefhnika je lashnjiva . 253

VII. dan. c Sveti ,Staniflaj fhkof, marternik. —

Molitev je mozhna. ....  260

VIII. dan. £ Sveti Hilart fhkof. — Ne posabiti

befede boshje . , . . . 267

— 621

.Stran,

IX. dan. .Sveti Gregor! Nazjanzhan , fhkof in

zerkveni uzhenik. Nauk. Bres vojfkovanja ne
pride nihzhe v’ nebefa . . . 272

X. dan. .Sveti t Isidor kmet. — Od vfakdanjiga

telefniga dela .....  280

XI. dan. .Sveti Antonin flikof. — Kaj je bolje

ali flabji, bogaftvo ali ubofhtvo ? . 286

XII. dan. ,Sf Nerej in Ahilej marternika, Do-
mitila in tovarfhize devize , marternize. —

Ne prenaglo ali flepo fe v' sakon savesati 293

XIII. dan. .Sveti Pakomi pufhavnik. — t Sveti

Duh uzbi pravo pot v’ nebefa . . 298

XIV. dan. .Sveti Bonifazi marternik. — .Spo-

snanje in fpreobernjenje je le od gnade
fvetiga Duha.3o6

XV. dan. .Sf. Peter, Andrej in Pavel marter-
niki, in Dionisija deviza, martemiza —

Kaj delati pred fkufhnjavo, v’ fkufhnjavi in

po fkufhnjavi . . . . . 3r4

XVI. dan. .Sveti Janes Nepomuzhan mafhnik,
marternik — Od molzhanja in govorjenja. 3ai

XVII. dan. .Sveti Pafkal Bajlon, paftir. —

Is njegoviga shivljenja . . . 327

XVIII. dan. .Sveti Teodot ofhtir , marternik. —
Ofhtirfka flusbba je nevarna. Kakofhni mo¬
rejo biti ofhtirji ? : 332

XIX. dan. .Sveti Ivonfajtnafhter, befednik ubo¬

gih. — S’ dobrimi deli fe perpravljati v'
vezhnoft .....  k 34»

XX. .Sveti Bernardin .Sijenzban. — Sakaj be-

f^da boshja ne rodi fadu ? . . . 346

XXI. dan. .Sveti Felikf kapuzinar. — Nekteri

nauki od prave bogoflushnofti . . 353

XXII. dan. .Sveta Afzelina deviza. — Od fkriv-

niga napeljevanje v’ nezhiftoft . . 359

XXIII. dan. .Sveta Julita deviza, marterniza.

— Od perfiljenih grefhnih perloshnoft 366
XXIV. dan. ,Sf. Donazjan in Rogazjan brata ,

marternika. — Od ftrabu in file . 37®

622

(Stran«

XXV. dan. .Sveti Urban papesh, martertjik.

— Od dobriga in flabiga konza ali namena 377

XXVI. dan. t Sveti Filip Neri. •— Ljubesen je

delavna ......  383

XXVII dah. (Sveta Marija Magdalena Pazi,—

Od pogoftniga obhajila . • . 690

XXVIII. dan. .Sveti Juli marternik. — Ne po¬
magati , ne pervoliti v’ greh . . 396

XXIX dan. (Sf. Makfim in Ziril otrok , marter-

nika. — Od predersniga upanja . . 4<JI

XXX dan (Sveti Ferdinand, .Shpanlki kralj.

— Bogabojezhoft bogatinov in vojfhakov je
nar prijetnifhi ....  4°8

XXXI dan. ( Sveti Kanzjan in tovarfhi marter-

niki. — Od flabe ljubesni do febe • 4*3


Roshni z v e t.

I. dan. .Sveti Rupert minih. Nauki Bogu flu-

shiti je dolshno in velelo . . . 4 20

II. dan (Sf. .Sankt, Matur, Blandina, Potinin

drugi marternild v’ Lijonu — Bog daje is

sgoli milo (ti fvojo gnado . . • 4 a 5

III. dan. .Sveta Klotilda kraljiza — 2hlovek

je flab, ako nima pomozhi gnade . . 433

IV. dan. .Sveti Kvirin fhkof, marternik. — S’

gnado boshjo je vfe mogozlie . . 439

V. dan. .Sveti Bonifazi fhkof, uzhenik Nemzov,

marternik. — Grehi kriftjanov fo huji od gre¬
hov nevernikov .....  445

VI. dan. (Sveti Norbert fhkof. — Ni prav shi-

veti, kakor ljudje fploh shive . . ifil

VII. dan. .Sveti Bonifazi fhkof, uzhenik Rufov ,
marternik. —.Se perpravljati frezhno umreti. 4^7

VIII. dan- (Sveti Medard (hkof. — Po sgledu

. ufmiljeniga Boga vfe ljudi ljubiti . . 4^4

— 623  —

*; ■ <  _ ,Stran»

IX. dan. ,Sf. Primash in Felizjan brata, marter-
nika. Nauk. Po Ješufu mifliti^ govoriti, delati 470

X. dan. .Sveta Margareta kraljiza. — Is njeniga

shivljenja ......  476

XI. dan. .Sveti Barnaba apoftel — Od fvetofti

pervih kriftjanov .....  ^82

XII. dan. .Sveti Gviljelm fhkof. — Preganjanje

voljno terpeti . . . . . 489

XIII. dan. .Sveti Antoni Padovan. — Od zhudnih

poflufhavzov boshje befede . , . 494

XIV. dan. .Sveti Basili fhkof, zerkveni uzhenik,

— Pravizhno shiveti, nobeniga fe bati . 5o2

XV. dan- .Sveti Vid marternik. — Nehvaleshnoft

je oftudna, pa navadna pregreha . . 5o<)

XVI. dan. .Sveta Julita in nje fin Zir, roarter-

nika. — Tudi pravizhni fe morejo bati . 5i5

XVII. dan. .Sveti Dositej minih. — Od pokor-

fhine .......  5ai

XVIII. dan. .Sf. Nikander in Marzjan marter-

nika. — Voljo boshjo v’vfim fpolnovati . 528

XIX. dan. .Sveta Juljana deviza, — Od fofeb-

nih darov vredniga obhajila ... 534

XX. dan. ,Sf. Gervasi in Protasi marternika, —

Od refnizhne volje fvojo dufho svelizhati . 54*

XXI. dan. .Sveti Alojsi Gonzaga, — Nekaj nau¬
kov is njegoviga shivljenja . . . 54&

XXII. dan. .Sveti Pavlin fhkof. — Od.nevedno-

fti kerfhanfkih dolshnoft . . . 556

XXIII. dan. .Sveti Alban marternik. — Od

dobriga sgleda . . . 563

XXIV. dan. Rojftvo fvetiga Janesa kerftnika. —

Od prave vifokofti , . , . 568

XXV. dan. .Sveti Profper, zerkveiii uzbenik.

— Napuh obroduje smo te, in jih popravi¬
ti brani .. 674

XXVI dan, .Sf, Janes in Pavel brata, marter¬
nika — Greh uzhi svijazhe . . 678

XXVII. dan. .Sveti Ladiflaj, Ogerfki kralj. —

Kaj in sakaj premifbljevati P • • ♦ 584

— 624 —

t  Stran.

XXVIII, dan. ( Svetl Juljan pufhavnilc, — Ka¬
ko prenrirhljevati.? . . . . 5 go

XXIX. dan, ( Sveti Peter apoftel. - — Nekteri

nauki is njegoviga shivljenja , . 598

XXX dan. t Sveti Pavel apoftel. — Po sgledu f,

Pavla sa Jesufam hoditi . . , 606

Hujfhi pogrefhki.

V* pervih bukvah.

322  29 sapovedano prepovedano