A.

SHIVLJENJE

4

SVETNIKOV.

TRETJE BUKVE.

V' natif teh bukev fo miloftljivi Firfhfc

GO.SFOD G 0 { 8 P O D

ANTON ALOJS,

Ljubljanfki fhkof, 3 rga velikiga travna 1828 dovolili.

(•••J

V’ LJUBLJANI  1829 >
NATISNIL JOSHEF SASSENBERG.

Kdo naj ho lozhil od ljuhesni Krij tuf ovc  ?
Terdno vem, de naj ne bo mogla ne
Jmert, ne shivljenje, ne angeli, ne po -
glavarjtva, ne oblajti, ne Jedanje, ne
prihodno, nejila, ne vijokojt, ne glo-
bozhina , ne druga Jtvar lozhili od lju -
besni boshje, ktera je v ’ Krij tufu Jesu-
Ju Gofpodu najhiin.  Rinil j. 8.

I. dan maliga ferpana.

t Sveii Teobald.

4 §veti Teobald je bil rojen v’ meflu Provinu
na Franzofkim v’ letu 1017. Njegov ozhe je
bil knes Arnolf, bogat in mogozhen gofpod.
Ta je fvojiga ljubiga finu Teobalda slo flterb-
no redil, in mu tudi imenitne uzhenike dal
Otrok Teobald je bil ftarfhev, uzhenikov in
vlih velelje, ker je rad uzhilfe, ubogal in
molil. Rafiel je v’ Aaroftiin modrolli, Bogu
in ljudem je bil perjeten. Deliravno je per
fvojih bogatih ftarfhih viiga obilno imel, in
deliravno je fhe mlad bil; mu vender pofvet-
ne dobrote ferza nifo fpazhile. Drugi mla-
denzhi bi bili v’ mehkobi inlenobi shiveli; on
pa ni, ker mu je Bog dal nizhemernoft fveta
in vrednoft fvoje dufhe fposnati. Njegovo nar
vezhi velelje je bilo v' lainoti shiveti, fvete
bukve brati, Jesufove nauke premilhljevati,

— 4  —

gorezhe moliti. To je njegovo dufho zheda-
1 je bolj vnemalo po sgledu fvetnikov shiveti.
Vedil je, de fe v’ vfakim pofhtenim ftanu in
povfod Bogu flushiti samore; vedil pa je tudi,
de fe mu v’ famoti veliko loshej flushi. Sato
je nar poprej doma fkufhal pufhavnike po-
fnemati: shivel je odlozhen od vfe nepotreb¬
ne drushbe, od vlih nepotrebnih opravkov;
vedno fe je poftil, molil in premifhljeval, in
v’ tvojim Bogufe vefelil. Isgorezhih shelj po
fvetih pufhavnikih shiveti je fhel fveta vpra-
fhat bogabojezhiga mosha Burkarda; timu je
fvojo mifel rasodel ftarfhe in deshelo sapufti-
ti, in v’ pufhavo iti. Bogabojezhi pufhavnik
Burkard ga je nekaj zhafa per febi obdershal,
uzhil in fkufhal; ko je vidil fveto shivljenje
dobriga mladenzha Teobalda, je poterdil nje¬
gove shelje, in ga od febe fpuftil.

V’ drushbi drusiga shlahtniga mladenzha
je fhel v’ mefto Rems, od ondod pa na Nem-
fhko. Na potu fta frezhala dva revna popot¬
nika, in s’ njima fvoje oblazhila premenila,
de bi ko berazha hodila po fvetu. .Slabo ob-
lezhena , bofa, lazhna fta fem ter tje hodila,
de bi perpravno pufhavo nafhla. Ko fta v’
Pitingen zhes reko Rajno prifhla, jo dobita.
Ta dva shlahtna mladenzha fta v’ blishne vali
hodila delat; f’ tem, kar fta saflushila, fta li
kruha nakupila, in fpet hitela v’ pufhavo.
Kruh in voda fta bila njun shivesh ; vender fta
vefelo shivela, in vedno Boga hvalila. De-
shelani fo fe nad njima zhudili, in njuno fve-

5

to shivljenje hvalili. Ta ozhitna hvala je dve¬
ma mladenzhema soperna bila. Sapuftila fta
fvojo pufhavo, veliko deshel obhodila, na
sadnje na Lafhko prifhla, in bliso mefta Vin-
zenze oftala v’ pufhavi ( SaIomigi. Ondi Ila
nafhla sapufheno in rasderto zerkvizo; ta ji¬
ma je bila prav perloshna, ker je bila delezh
od zefte na famoti. Gofpodar te pufhave in
zerkvize jima je rad dal tifti proftor. Hitro
fta rasderto zerkvizo popravila, dve majhni
liifhizi fi naredila, in ondi Bogu velelo flu-
shila. Ni mogozhe praviti, kako fveto fta ta
dva pufhavnika shivela; eniga duha fta oba
bila, in eden drusimu fta ferzhnoft dajala
Bogu flushiti. Knialo pa je fvetimu Teobaldu
tovarfh umeri. Ali Teobald savoljo sgube
ljubiga tovarfha ni opefhal v’ poboshnofti;
fhe le poboshnifhi je sdaj shivel, de bi frezh-
no umeri. Ko je fhkof mefta Vinzenze vi-
dil njegovo refnizhno fvetoft, mu je sapove-
dal, de naj fe perpravlja mafhnikovo pofve-
zhenje prejeti. Is pokorfhine do fvojiga fhko-
fa ga je prejel. ,She fveteje je potlej shivel,
in tudi druge uzhil fveto shiveti. Njegova
fvetoft je delezh okrog flovela, zelo do nje¬
govih ftarfhev je nje glaf prifhel. 0zhe in
mati fta k’ njemu hitela, de bi pred fmertjo
fhe vidila fvojiga ljubiga limi. Kadar fta do
njega prifhla, in ga vfiga prepadeniga in
ubosiga vidila; fta fe is natorniga ufmiljenja
nad njim sjokala. Ko pa flifhita. od njega,
kako vefelo Bogu flushi, in kako je potrebno

— 6  —

sa svelizhanje fvoje neumerjozhe dufhe fher-
beti; fta fe vnela ravno tako shiveti, kakor
fta nad njim vidila. Njegova mati je s’ dopu-
fhenjem fvojiga mosha ondi bliso oftala; ozhe
je lizer domu fhel, pa vfe drugazhi je potlej
shivel. Sbolel nevarno je ta fveti pufhavnik;
pred fmertjo pa je fbe fvojo ljubo mater do-
brimu prijatlu perporozhil, in v’ tifti famoti
mirno umeri v’ letu 1066.

Nauk.

Po Jesufu Kriftufu shiveti.

4 Sveti Teobald je od mladofti shivel po Je¬
sufu Kriftufu. Bil je bogat v’premoshenji, pa
radovoljno je ubog podal; lahko bi bil vfe do¬
brote vshival, pa bil je smiraj v’ pokorjenji;
ne de bi bil fvojimu poshelenju ftregel, je ra¬
ji f' krishem obloshen sa krishanim Jesufam fta-
novitno hodil. Sato je prifhel v’ nebefhko
kraljeftvo. Po Jesufu shiveti je vlim sapove-
dano, in vlim mogozhe; ne isgovarjaj fe tu¬
di ti, ki to bere!h ali poflufhafh, temuzh hi¬
ti sa Jesufam, de pridefh v’ njegovo kraljeftvo,.

Po komu fe ti imenujefh kriftjan ? Odgo-
vorifh : „Po Jesufu Kriftufu.” Prav li odgovo¬
ril, pa shivi tudi po njem, bodi njemu podo¬
ben, in bofh v’ refnizi kriftjan; zhe po njem
ne shivifh , fi njega in njegoviga imena nevre¬
den. ( Sveti Pavel pravi: „Ktere je {Bog) pr e-
vidil, jih je tudi pred. odlozhil , de bi podo -

bi njegoviga fimt enaki poji ati?'  Rimi;. 8L,
29. Ti le bodo svelizhani, drugi ne, defi-
ravno fe imenujejo kriftjani. Zhe po Jesufu
ne shivifh, sakaj fe kriftjan imenujefh? zhe
fi kriftjan, shivi ko kriftjan, po kerfhanfko. ,Sa-
mo ime te ne opravizhi, ampak dobre dela; ref,
le dobre dela te rasodevajo kriftjana^Si kriftjan;
pa zhe Jesufove dobrote v’ katolfhki zerkvine-
hvaleshnosametujefh,fi hujfhiga obfojen ja vre¬
den. Ne le nevernikam in krivoverzam, tudi
flabim kriftjanamporezhe Jesuf ferdito: „ Po¬
berite fe  , vi prekleti l fpred. mene v’ vezA-
ni ogenj."  Mat. 25 , 41*

Kako fe shivi po Kriftufu Jesufu, ti ne mo¬
re nesnano biti, zhe le Jesufa Iposnafh, ker
je on sgled in uzhenik vfiga dobriga. Jesufa
Kriftufa pa lahko fposnafh, ker velikokrat od
njega flifhifh. Vefh, de je vfa njegova vo¬
lja volji njegoviga ozheta bila vfelej podver-
shena ; sgoli ljubesen je bil do ljudi , in je tu¬
di sdaj fhe ; umeri je is ljubesni do fvojih ne-
hvaleshnih ftvari: tudi ti njegovo fveto voljo
v’ vlim fpolnuj, pa is ljubesni do njega, in
oftani mu sveft v’ vfih nadlogah in v’vlim pre¬
ganjanji.

Premifli radovoljno ubofhtvo Jesufa Kri¬
ftufa. Od revne devize Marije je bil rojen v*
rasdertim hlevzu, na, (lami med neumno shi-
vino je leshal, manj ko vlim reveshem mu jo
bilo poftresheno; on, Gofpod vfiga, ni nik¬
dar hotel laftnine imeti, kakor je fam djalr
,,LeJizt imajo jamein  plise gnjesda $ jejt

— 8  —

pa nimam kam glave naf'toniti.*'  Luk. g,
58. Zhe li ti bogat, bodi ponishen, ubogim
ufmiljen, vlim pravizhen; ne hvali fe s’ bo-
gaftvam, ne upaj va-nj, ne ljubi ga, boljiga
bogaftva fi ifhi v’ nebelih. Zhe fi ubog, hva¬
li Boga, kteri te je ubogimu Jesufupodobniga
Boril; bodi poterpeshljiv, fvojiga revniga fla-
nu sadovoljen.

Jesuf je v’ Egipt pred Herodam sbeshal,
ne is ftrabu, ampak v’ nafh sgled. Tudi ti de¬
laj tako, in preterpi krivizo hudobnih; va¬
ruj fe jih krivizhno rasshaliti, tudi v’ neufmi-
ljenim preganjanji bodi poterpeshljiv, in mo¬
li , de fvojo krivizo fposnajo, in fe fpokore.
Deviza Marija in fveti Joshef s’ Jesufam grefla
v’ nesnano deshelo, ker upata v’ ljubesnjivo
previdnoft boshjo; tudi ti terpi voljno savoljo
Boga, bodi mu pokoren, in ne bofh nikdar
sapufhen. Jesuf, Marija in fveti Joshefhodi-
jo pred teboj f’ fvojim sgledam, in ti fvetijo,
de voljno preterpifh vfe nadloge fedanjiga shiv-
ljenja.

Jesuf je bil pokoren ne le fvoji ljubi ma¬
teri Marii in fvojimu dobrimu redniku f. Jo-
shefu, ampak tudi krivizhnim oblaflnikam. ( Spo-
fhtoval je duhovfhino in veliziga duhovna Kaj-
fesha, deliravno fo krivizhno ravnali s’ njim;
bil je nevernimu fodniku Pilatu pokoren, in
fe ni vftavljal njegovi krivizhni fodbi, akorav-
no bi fe bil lahko. Tudi ti bodi vfim oblaftni-
kam savolj Boga pokoren, ker brespokorfhi-
ne ni nobene fvetofti. Hvaliti bi ti mogel Bo-

— 9  —

ga, kteri ti jeduhovfke indeshelfke obladni-
ke dal v’ tvojo zhafno in vezhno frezho. Du¬
hovni fkerbe sa tvoje svelizhanje ; deshelniob-
ladniki zhujejo savoljo tvojiga miru. Vliti fo
tvoji fofebni dobrotniki in ufmiljeni ofkerbni-
ki; sakaj tedaj nad njimi godernjafh, fe jim
vflavljafh, ali jih nerad ubogafh? Jesufapre-
mifli, bofh lahko in rad savoljo njega in po
njem pokoren.

Jesuf je molil in fe podil, de bi tudi ti rad
molil in fe pokoril. ,S. evangeli prizhuje, de
je Jesuf k’ fvojimu nebefhkimu Ozhetu pogo-
do molil, vzhaii je bilvfonozh v’molitvi bosh-
ji; moli tudi ti po njegovim sgledu, kerfidol-
shen, in potreben molitve. Jesuf, jagnje bosh-
je, fe je podil; podi fe tudi ti, de fvoje grefh-
no telo pokorifh, in hudo poshelenje loshej
premagujefh.

Jesuf je bil in je poln gorezhe ljubesiii
do vlih. Dufhe svelizhati je bila njegova go*
rezha shelja: ljubesnjivo je grefhnike fpreje-
mal, in poboljfhanim grehe odpufhal; terdo-
vratnih grefhnikov ni sanizheval, temuzh u-
zhil jih je ljubesnjivo; hudim fovrashnikam
je odpufhal, in sa nje molil. Tudi ti delaj
po Jesufovim sgledu, de od Boga sadobifh
ufmiljenje, kteriga fi slo potreben : zhe ne,
bofh po fvoji terdobi hudo pokorjen. Kader
koli fl rasshaljen, sanizhevan, fovrashen;
oberni fvoje verne ozhi v’ poterpeshljiviga in
ufmiljeniga Jesufa, de fi po njegovim sgledu
poterpeshljiv in ufmiljen.

— io -

Jesuf je od rojftva do fmerti y* Tebzim
tefpljenji bil. Rojen je po simi, opolnozhi,
v’ rasdertim hlevzu, de bi vezh terpel; be-
lezhine je terpel per obresovanji; kmalo je
mogel beshati v’ nesnano deshelo, v’ Egipt;
v’ ubofhtTu je smiraj shivel, fhtiridefet dni
in nozhi fe je v’ pufhavi poftil; nepreneha-
ma je po desheli hodil ljudi uzhit; fovrashen,
preganjan in umorjen je bil. Premifli vfe to,
glej saframovavni lef, na kterim je Jesuf is
ljubesni do tebe fvoje predrago shivljenje
ozhitno fklenil, in ne brani fe terpljenja. Je¬
suf, ,Sin boshji, je vedno in veliko terpel;
ti, grefhni zhlovek, fe branifh terpeti?

Jesuf je sgled vliga dobriga; po njemshi-
vi, in bofh vekomaj frezhen. Ne glej flabih,
ne pohujfhaj fe nad njimi, ne ubogaj nobe«
niga, zhe te ne uzhi po Jesufu Rrillufu. Hu-
dizh, fvet, mefo ti bodo branili po Jesufu
shiveti; pa vojfkuj fe llanovitno, in ne vdaj
fe jim. Vidifh veliko ljudi hoditi po fhiro-
kim potu fvojiga hudiga poshelenja; ne hodi
sa njimi, ampak sa Jesufam. Zhe te bodo
sanizhevali in preganjali; ne poflufhaj jih,
in ne daj fe jim smotiti, temuzh Jesufu flushi
svefto, de ga v’ dan fodbe prijasniga najdefh.
Premifli, vfa velika mnoshiza hudobnih ti ne
bo samogla pomagati, ako bo Jesuf soper te¬
be, tudi ne fhkodovati, ako bo Jesuf f’ te¬
boj; bodi tedaj Jesufu sveft, in dobro ti bo
vekomaj.

Molitev.

O Jesuf! ti fi sgled vfih ljudi, de bi vfi
po tebi shiveli. Ti s’ sgledam in s’ befedo
pot boshji v’ refnizi uzhifh ; blagor vlim, kte-
ri sa teboj hodijo; gorje vlim, kteri po tebi
ne shive. O Gofpod! bojim fe od tebe sa-
flifhati: ,,Te ne posnam, poberi fe od me¬
ne!” Huji bo ftrela bi mi bile te befede. Pa,
o ljubi moj odrefhenik! ne sapulli moje nehva-
leshne dufhej daj mi gnado fposnati, kako
je potrebno, dobro invefelo tebi flushiti, de
refnizhno po tebi shivim, in te nikdar ne sa-
puftim. O fveti Teobald! fprofi mi fposna-
nje Jesufovo, kakorfhno li ti imel, de imam
vfe dopadenje do njega, de mu v’vlim svefto
flushim, in de ga, kader fe bo moja dufha
od telefa odlozhila, prijasniganajdem. Amen.

——

II. dan maliga ferpana.

Devize Marije oiifkanje.

Kader je angel Gabrijel od Boga k’Marii bil
poflan ji osnanit, de jo je Bog isvolil mater
vliga fveta odrefhenika, de jo bo mozh nar
Vilhiga obfenzhila, de bo mati in deviza ; ji
je tudi rekel: „Elisabeta, tvoja teta, je fpo-
zhela finu v’ fvoji ItaroAi, in ta mefez je fbe-

12

Hi, kar je bila imenovana nerodovitna.” Ma¬
rija je bila te novize slo velela, ker je fvojo
bogabojezho teto Elisabeto perlerzhno ljubila.
Bres odloga je od Nazareta hitela bleso v’He¬
bron , metlo na gorah v’Judeji, fvoje ljube tete
obifkat, le s’ njo vefelit, in ji pomagat. Ma¬
rija je po navadi framoshljivih deviz bila smi-
raj rada v’ lamoti; pa is ljubesni do Boga in
do blishniga je famoto sapuftila, in fhla med
ljudi. Kader je Marija ftopila v’hilho , posdra-
vi Zaharijata in Elisabeto. Bersh ko je Elisa-
beta befede Mariine saflifhala, je dete Janes
v’ njej polkozhilo. Janes, she pred rojftvam
f’ fvetim Duham napolnjen, je fposnal 4 Sinu
boshjiga v’prezhifiimtelelu Marije devize, pred
kteritfh je bil od nar Vifhiga namenjen hoditi,
in mu pot perpravljati; sato je od vefeljapo-
fkozhil. ( Sveta Elisabeta je bila takrat raslvet-
ljena, in je fposnala, kaj le je v’ Marii sgodi-
lo, in kako veliko milolt je od Boga prejela;
sato je velelosavpila: „Shegnanali ti medshe-
nami, in shegnan je lad tvojiga telela! Od
kod mi je to, de mati mojiga Golpoda k’ me¬
ni pride? t Srezhna li ti, ker li verovala.” ( S.
Elisabeta je Boga viloko hvalila sa miioft, ki
je bila Marii ftorjena, le je pred njo ponisha-
la, in le zhudila, de ona, matiboshja, k’njej
pride. Take fte te dve Ivete dulhe : Marija je
velela Irezhe Ivoje tete Elisabete, in Elisabe¬
ta je velela Irezhe Mariine; obe hvalite Boga
neisrezheno dobriga irr nelkonzhno miloflljivi-
ga. Ko je Marija Iposnala, de je njena pre-

zhudna rodovitno!! Elisabeti rasodeta, in laft-
no hvalo saflifhala; fe je ponishala, in Boga
hvalila rekozh : „Moja dtifha povifhuje Gofpo-
da, in moj duh fe hlno veleli v’ Bogu, mojim
svelizharji, ker fe je oserl na niskoftfvoje dek¬
le.” ( She vezh je Marija govorila, in Boga hva¬
lila, kteri ponishuje prevsetne, in povifhuje
ponishne. Marija je bila tri mefze per fveti
Elisabeti; kader ni vezh njene pomozhipotre¬
bovala, je fhla domu v’ Nazaret.

Nauk.

Is tiga prašnika.

Bvangelift f. Luka ni saftonj na tanko po-
pifal Marije devize obifhanja, ker to velike
fkrivnofti sapopade, in lepe nauke daje. Ko
je Marija po angeli Gabrijelu svedila, de je
Elisabeta rodovitna poftala; je bersh fhla od
Nazareta, in hitela po gorahElisabete obifkat.
Marija ni fhla k’ Elisabeti svedit, ali je ref ali
ne, kar je Gabrijel govoril, tiga ni perpu-
fheno mifliti od te verne devize; temuzh fhla
je fe s’ njo vefelit savoljo zhudne rodovitnofti,
in ji po fvoji mozhi flrezli. Premilli, zhe ti
blishniga obifhefh, ali ga obifkujefh is lju-
besni ko Marija. Lahko je to is ljuhesni; pa
bleso je lakomna, ali nezhifta, ali druga fla-
ba. Ti li rad v’ drushbi, pa raji v’ flabi ko
v’dobri; sato veliko malopridniga ali grefh-
niga govorifh inpoflufhafh. Le fveto drushbo

— i4 —

ljubi, de je Bog med rami, in eden drusiga
boljfhate.

Marija je fhla k’ Elisabeti fe s’njo vefelit;
Elisabeta fe je Marije vefelila. Glej! vfe po-
boshne dufhe fo velele dobriga, ktero blishni
ima: med temi rii nobene nevofhljivofti, no¬
bene grenkobe, nobeniga ozhitanja; vefeld fe
dobriga, ktero blishni vshiva, kakor bi farne
to vshivale. Zhifta ljubesen dela ljudi, ka-
korfhne jih f. Pavel popifhe rekozh: „Se ve-
fele f’ tijtimi, kteri fo  (pravizhno) vefeli,
injokajo J’ tijtimi, kteri jokajo."  Rimlj. 1 2 ,
i5. Premifli, ali je tvoje ferze tako. Ti ni-
fi toliko hudoben, de bi blishnimu pogublje¬
nje vofhil: vender te nevofbljivoft fkufha,
zhe per soperniku vidifh frezho, ali flifhifh
hvalo; morebiti dobre dela blishniga rasla-
gafh flabo, in hude dela povifhujefh in ras-
nafhafh. Greh blishniga te ne vefeli, pa
vihezh ti je, de ga greh ljudem soperniga
dela; njegovo ponishevanje te vefeli, ker ga
ne ljubifh. Bodi vefel dobriga, in shalollen
hudiga, naj bo to, per komur li bodi.

Marija, matiboshja, je fhla k’Elisabeti,
in ji je tri mefze llregla. Premifli vifokoft Ma¬
rije, in zhudi fe nad njeno veliko ponishnoft-
jo. Prav sato je fveta Elisabeta savpila: „Od
kod mi je to, de mati mojiga Gofpoda k’ me¬
ni pride?” Marija je bila mati ,Sinu boshjiga,
fveta Elisabeta pa mati hlapza 4 Sin.u boshjiga;
vender je Marija fhla k’ Elisabeti, in ji flreg-
la. Take fo dufhe, ktere Duh bosbji vodi,

— i5 —

fo p o ni sime, ljubesnjive, krotke, p o ft rešil¬
ne. Zhe ti hozhefh, tako rekozh, po dru¬
gih hoditi, kteri fo nishji od tebe, zhe more
vfaka befeda blishniga tvojimu napuhu ftre-
ahi; ne pofnemafh Marije. Ti le febe infvo-
jo vifokoft vidifh, ljubesen in ponishnoft po-
sabifh 9 tore) ni praviga duha v’ tebi. Ti fi
krotak, ponishen, ufmiljen, poltreshen, ka¬
der blishni ve po tvoji flabofli f’ teboj ravna¬
ti, fe ponishevati, in fe pod tvoje noge de-
vati, fizer pa ne; kje je sapovedana ljubesen
do blishniga? Kdo fi ti, ki fe neumno povi-
fhujefh? Ti fi Adamov otrok, ko fo drugi,
brat fvojih revnih bratov; zhe te je Bog ras-
lozhil, fi od njega prejel, in ojftreji fodba
te zhaka. Delaj tedaj posgledu Marije: „ Ko¬
likor Ji vijhi , toliko bolj Je ponisbnj, in
bojh per Bogu milojt na/hel. x>  ,Sirah 3 , 20.

Marija je Ihla k’ Elisabeti, pa ji ni nizh
pravila od velike prejete milofti; fveti Elisabe¬
ti je fveti Duh rasodel to fkrivnoft, je Marijo
povifhevala rekozh: „,Srezhna fi ti, htera fi
verovala, ker bo dopolnjeno, kar ti je od Go-
fpoda povedano bilo.” Marijajebershumela^
kaj te befede pomenijo, pa je le Boga hvalila.
Prej pred angelam je refnizhno rekla: „ 4 Sim
dekla Gofpodova.” Pred fveto Elisabeto je
ravno to pravila: ,,Gofpod fe je oserl na nis-
koft fvoje dekle.” Marija je hotla rezhi: „V’
meni is moje laftne*mozhi ni nizh dobriga, fim
nevredna flushabnizaboshja, in le nesaflushe-
na miloft boshja je niene nevredno deklo po-

— i6 —

vifhala. Premifli dobro Mariino ponishnoft,
de fi tudi ti ponishen. Zhe rad nepotrebno
govorifh od fvojih dobrih del; zhe trobifh,
de bi vfe svedili, kaj dobriga delafh : te na¬
puh vodi, in ti ne bo dobriga povrazhila. Vfe
dobro je od Gofpoda, in sa vfe dobro njega
hvali. Bolj koteBogpovifhuje, bolj ko 11 hva¬
ljen od ljudi; bolj fe ponishuj in mifli: ,Sim
nevreden hlapez, nevredna dekla vligamogozh-
niga Boga. Jesuf to sapove rekozh: )f Kteri
je vijhi med vami , naj bo  (v’ fvojih miflih)
nar manjjhi Luk. 22 , 26.

Molitev.

O preljuba in prefveta deviza Marija, ka¬
ko lepo me uzhifh! Ti 11 bila, preden lijesu-
fa poflufhala, polna njegoviga duha. Ref,
polna 11 bila fvete ljubesni, fofebne ponishno-
fti in vfiga dobriga. Shelim po tvojim sgledu
shiveti; bom lizer vfe ljudi ljubil, in nobeni-
ga sanizheval, pa le s’ bogabojezhimi bom
drushbo imel, in s’ njimi hvalil Boga bres
konza ufmiljeniga. Po tvojim sgledu lahno
hvalo fovrashim, fehozhemponishevati, vlim
ufmiljen biti in pomagati. O fveta Elisabeta!
ko 11 Marijo, mater Jesufovo, tri mefze v’
fvoji hifhi imela, fprofi mi gnado, de bofta
Jesuf in Marija vedno v’mojim ferzu, de obe¬
ma dopadem, de mi Marija pomaga per Je-
sufu milolt najti. Amen.

i 7

III. dan maliga ferpana.

t Sveti Oto Jhkof.

t Sveti Oto , od shlahtnih, pa revnih (larfhev
na Nemfhkim rojen, je bil fkerbno srejen. V’
lholi je vfe fouzhenze prefegel, inv’uzheno-
fti in modrofti tolikaj raftel, de je fhe mlad
drusih uzhenih bil. Poln ljubesnjive modrofti
je vedil mladenzhe na vfe dobro napeljevati.
.Silno veliko uzhenzov je pod feboj imel, in
hitro je obogatel; pa pravizhno perdobljeni-
ga bogativa ni malopridno sapravljal, temuzh
proftorno hifho sa revne, bolehne in sapu-
fhene ljudi je s’njimkupil, in jih s’vfim olker-
bel. Nemfhki zefar Henrik IV. je njegovo
uzhenoft svedil, in ko je Bamberlhki fhkof
umeri, je njega fhkofatifte imenitne in boga¬
te fhkofije namenil. 4 S. Oto fe je tiga pre-
ftrafhil, ker fe je is ponishnofti te velike ob-
lafti nevredniga fhtel; v’ Rim je fhelpapesha
ponishno profit, de naj nikar v’ to ne dovoli.
Papesh, kterimu je bila njegova uzhenoft in
poboshnoft she snana, ni njegove ponishnes
profhnje uflifhal, temuzh ga je fhkofa sheg-
nal, in v’ Bamberg poflal.

.Sveti Oto fe je papeshu podvergel; pa
kolikor bolj fe je te velike oblafti bal, tolika j
fkerbnifhi je bil v’ fvojih velizih dolshnoftib.
Smiraj je bil perpravljen dufham pomagati;

2

— i8 —

pomagal jim je  s’ dobrim sgledam, s’ molitvi¬
jo, s’ nauki, s' vfim. Perhodki njegove fhko-
fije fo bili lilno veliki: vender je revno shi-
vel, flabo bil oblezhen, vedno fe podil, flu-
shabnikov malo imel, in per vlim bil rado-
voljno ubog, de bi revesham in bolnikam lo-
shej pomagal; ne malo klofhtrov in zerker
je is fvojiga fosidal ali popravil, debiunanja
zhad boshja povifhana bila; veliko bolj je
fkerbel, de bi vli Boga molili s’ shivo vero
In f fvetim shivljenjem. Ob njegovim zhafu
je bilo v* Pomeranji dodi nevernikov, kteri
nifo hotli nobeniga uzhenilta poflufhati; fve-
ti Oto, od Poljlkiga kralja profhen, podkte-
riga oblaftjo je tifla deshela bila, je med nje
fhel, in jih veliko fpreobernil. Lahko jih je
napravil, de fo gapoflufhali, ker je bil per-
ljuden, je ubogim obilno pomagal, ni od no¬
beniga nizh vsel, in je le sa njih svelizhanje
fkerbel. Deliravno jih je pa veliko fpreober¬
nil, je bilo vender fhe dodi terdovratnih,
kteri fo ga fovrashili in salesovali. Zhudno
je, kar fe je sgodilo per medu .Shtetinu. V’
tidim medu je pod milim nebam ozhitno uzhil,
kar je neveren pop med pridigo savpil: „Ubi-
mo tiga fovrashnika nafhih bogov!” Navada
deshelanov je bila ne bres oroshja iti od do¬
ma; vfak je fulizo, ali pfhizo, ali fekiro fe-
boj vsel. Velik punt je vdal soper fvetiga
fhkofa Otona; kridjani fo ga she mertviga
obshftlorali, pa Bog ga je obvaroval. Never¬
niki fo fvoje roke vsdignili ga s’ oroshjem

— >9  —

umorit; pa vli fo oterpnili, nifo mogli ne mah«'
niti po njem, ne fe ganiti. Krifijani fo jih
debelo gledali, potlej vfigamogozhniga Boga
hvalili. .Sveti Oto pa jim je rekel: „Sdaj vi«
dite in fposnate vfigamogozhnoft Boga, kteri-
ga mi kriftjani molimo. Zhe fo vafhi bogovi
kaj, in vam samorejo pomagati, profite jih;
ker pa oni tega ne morejo, bom jeli: Boga,
kteriga vam osnanujem, profil, de naj vam
pomaga.” Pokleknil je, in sa-nje profil, in
bersh fo bili gibzhni ko prej. Neverniki fo
pred fvetiga fhkofa pokleknili, fe mu sahva-
lili, in obljubili ga ubogati, kar koli jim bo
sapovedal; vfi fo kriftjani poftali. .SUerbne
paftirje jim je poftavil, in nasaj fhel v’ fvojo
ihkofijo, v’ Bamberg; vender je smiraj fker-
bel sa njih svelizhanje. .Svetimu fhkofu Oto¬
nu je bila smiraj zhaftboshjaper ferzu, in do
konza je neutrudama delal sa svelizhanje dufh.
Njegova frezhna fmert je bila v* letu nag.
Bog je po njem veliko zhudeshev Boril.

Nauk,

Kako otroke mhiti.

.Sveti Oto je v’ fvoji mladofli otroke uzhil,
tako ljubesnjivo in modro jih je uzhil, de fo
njih ferza vfe v’ njegovi oblalli bile: torej fo
ga ubogali, kar je namen vlili naukov. Ravno
tako ljubesnjivo modroft je fvojim ovzhizam,
in tudi nevernikam fkasoval, in jih veliko

20

Jpreobernil. Ta modri uzhenik bodi vfim
uzhenikam, ftarfhem, gofpodarjem in vfim
v’ sgled, kako naj otroke uzhe, de bodo po-
boshni kriftjani in dobri deshelani.

Kdor koli otroke ali druge uzhi, naj ima
in fkasuje fveto ljubesen; tako bodo pernefli
njegovi nauki, njegovo opominjevanje in {Var¬
jenje veliko fadu. Nebeikki uzhenik Jesuf je
fofebno ljubil nedolshne otrozhizhe, in po-
fvaril uzhenze, ki fo jim branili k’ njemu iti.
Mat. 19, i 3 . 14. Ljubesen more biti v’ fer-
zu, na obrasu, najesiku, v’vfim. Ako otrozi
fposnajo, de jih uzhenik perferzhno ljubi, in
uzhi, de bi frezhni bili; ga bodo ljubili, in
radi ubogali.

Otroke je treba modro fvariti. Lahko je
govoriti modro in oftro , zhe je otrok oftrofti
potreben. Nar bolj je otrokam vefelje in ferzh-
nott dajati do dobriga, in tako fe jim na roke
gre. Jih le sanizhevati, saframovati, smer-
jati, in gerde imena jim dajati, jefhkodljivo,
in f’ tem fe odvrazhujejo od dobriga, kar bi
fe fizer ne sgodilo, ako bi jim bilo modro po-
magano.

Potrebno je fleherniga otroka natoro fpo-
snati. Vediti fe more mozh njih dufhe in te-
lefa, zhe ne more ali nozhe, zhe je prebo-
jezh ali predersen. Bres tiga fposnanja bo vfe
napazhno in tudi krivizhno; eden bo preob-
loshen, drugi neperloshno hvaljen, tretji pre¬
hudo (varjen, zheterti premehko firahovan.
Kdor ne fkerbi fleherniga otroka prav fposna-

— 21  -

ti, bo per njem malo dobriga opravil, ali pa
nizh.

Nikoli fe ne fme nefpameten raslozhik
med njimi delati. Kaj, zhe je gofpofk ali kmefhk,
lepo ali flabo oblezhen otrok? Vli fo podoba
boshja, in sa vfe je Jesuf terpel; on je pre¬
povedal majhnih sanizhevati. Kdor otrokam
natorne flabofti ozhita, ali jim gerde imena
daje; druge otrokepohujfha, in jih uzhieden
drusiga sanizhevati, kar je soper bratovfko
ljubesen.

Ni prav otroke neumno hvaliti. Kdor otro¬
ka neumno hvali, povifha napuh, kterije ne¬
varna bolesen vfiga zhlovefhtva. Ako fe otrok
rad uzhi, in rad uboga, je hvalevreden; pa
fe mu more toliko dopadenja fkasati, de ima
vefelje do dobriga, ne pa ga nefpametno po-
vifhevati, in njegovo ferze huje fpazhiti. Kdor
je pa prevezh fkrit, in nizh ne fkashe, zhe
otrok prav flori ali ne; ga pufti v’ nevednofti,
in nima vefelja do dobriga.

Od flaboft otrok fe more po veri foditi.
Pregrefhki, kteri ne is-bajajo is hudiga fer-
za , ampak is nevednofti ali is posabljivofti, fo
ufmiljenja vredni; zhe pa is hudiga ferza is-
hajajo, fo fvarjenja in ftrahovanja potrebni.
Priproftiga otroka je sadofti uzhiti, in mehko
fvariti; hudobniga je treba fvariti in ftraho-
vati po saflushenji. Pravizhno je to, tode
vfak ne dela tako: otroku prijasniga oblizhja
in perljudniga govorjenja vfe pregledujejo; ze¬
lo njegovim svijazham in njegovimu preka-

22

njenju fefmejajo; otrokaravniga in nedolshni-
ga pa neumno Arahujejo, kar ni prav.

Ni prav s’ nepermerjeno ali neperpufhe-
no fhtrafengo shugati. OjAra, huda befeda otro¬
ka naglo uAraf hi, potlej pomifli in fposna,
de to ne more biti; fe pervadi haj taziga fli-
fhati, sanizhuje hudo shuganje , in fe mu fme-
ja. Niholi ne Arafhi otrok f’ tem, kar fpol-
niti ne fmefh ; kar pametno govorifh, refnizh-
nofpolnuj, kader koli je otrok napovedane
fhtrafenge vreden. Zhetodelafh, ti bo treba
malo govoriti, in fhe manj vpiti; otrok bo
Iposnal, de, kar govorifh, je refniza, in te
bo bres vfiga isgovora ubogal.

Nikoli fe ne daj majhnimu otroku krivizh-
no premagati. Otroku ne sapoveduj, kar nje¬
govo dufhno ali telefno mozh prefeshe, pa tu¬
di ne persanafhaj mu nikar, kader ti je ter-
dovratno nepokoren. Tako delaj, dokler je
otrok fhe majhen, in ga navadi lvoji volji fe
odpovedati, de tvojo dela; tvoja pa naj bo po
iioshji. Ako perve leta samudifh, in otroke
puAifh v’ oblaAi laAne volje ; bodo terdovrat-
no  hudobni, in 1’ lilo bolh vezh hudigako do-
briga napravil.

Otrozi naj bodo v’ fvoji nepokorfhini bres
vfiga perbeshalifha. Zhe fo pravizhno Araho-
vani, jim nobeden ne fme potuhe dajati; zhe
fo krivizhno Arahovani, tudi ni prav vprizho
jih isgovarjati. Zhe otrok per uzheniku, ali
perozhetu, ali per materi, ali per drusini per-
bfeshalifhe najde, bo nepokornifhi in hudob-

- 25  -

nifhi ; ahe per nobenima ne najde perbesha-
lifha, bo permoran fe vdati, fe bopokorlhi-
ne pervadil, in bo dober.

Kdor uzhi, more duha katolfhke vere v*
ferzu imeti; le tako bodo nauki ognjeni, in.
bodo ferza otrok vnemali. Kakorfhen je nauk,
tak bodi ti, in tvoje govorjenje ojftro, ali lju-
besnjivo, ali milo, ali shaloftno, po mnogo¬
terih naukih, ktere uzhifh; tako bodo otrozi
v’ ferzu zhutili mozh tvojih naukov. Namen
vlih naukov more biti zhalt boshja in svelizha-
nje dufhe. Otrokam tako govori: „Uzhite fa
radi, de dobrotljiviga livarnika bolj fposnate,
mu flushite , in fe svelizhate. Varujte fe kaj
h udi ga delati, bodi fi tudi na fkrivnim; sakaj
Bog vaf povfod vidi. Ne legajte fe, ker Bog vezh-
na refniza lash fovrashi. Ubogajte radi, ker
Bog to sapove. Delajte pridno, inpreterpite
savoljo Jesufa.” Kdor otroke napravlja fe uzhi-
ti ali ubogati le s’obetanjem prasne hvale, ali
famiga darila, ali kako drugazhi po nator-
nim dopadenji; pofnema neverne uzhenike,
Kaj pa, de s’ otrozi fe more po otrofhko go¬
voriti; vender duh katolfhke vere ne fme’po-
sabljen biti, de bodo otrozi dobri kriftjani in
dobri deshelani.

Uzhenik more po vfih naukih shiveti.
.Spofhtovanje, ktero ima uzheniz do fvojiga
uzhenika, ali otrok do fvojih AarfheV, ga
lahko napravi, de meni, de je dobro, kar
nad njimi flabiga vidi; flaba natora k’timu
pomaga, in vli dobri naukibres dobrigasgle-

— 24  —

da bodo prasni oftali, Kdor po vlih sapove-
dih shivi, je vreden druge uzhiti, in njegovi
sdravi nauki bodo polni dobriga fadu.

Molitev-

O  nebefhki uzhenik, Jesuf Kriftuf! ti li
mi v’ sgled, kako de naj ljubesnjivo uzhim,
pravizhno fvarim, in fveto shivim. Ti lismi-
raj ifkal le zhalti fvojiga Ozheta in svelizha-
nja sgubljenih ovzhiz. Neisrezlieno poter-
peshljivo li uzhil fvoje priprofte uzhenze , ker
fo bili refnize lazhni; li krotko tudi terdo-
vratne grefhnike uzhil, ker li jih shelel sve-
lizhati; li hinavze fvaril, vender le is ljubes-
hi, de bi fvojo hudobijo fposnali; li ljubes¬
njivo objemal nedolshne otroke, de bi tudi
mi jih perferzhno ljubili: daj mi gnado ena¬
ke ljubesnjive modrofti, de bodo moji nauki
obilniga fadu rodovitni. Nevolja me prema¬
guje, kerposabim, de lim tudi jeft bil otrok;
jesa me omaguje, is ktere hudo govorim;
majhnim pregledujem, kader bi bila pamet¬
na ojftroft potrebna; lim neufmiijen, kader
je poterpeshljivoft sapovedana. O Gofpod!
daj mi na profhnje ljubesnjiviga uzhenika,
fvetiga Otona, ljubesnjivo, modro uzhenoft
in fveto shivljenje, de fveto uzhim, inpovlih
fvetih naukih shivim. Amen.

25

IV. dan maliga ferpana.

,Sveii Urh fhkof.

t Sveti Urh je bil rojen na Nemfhldm od bo-
gabojezhih flarfhev v’letu 8g3. Njegovozhe
je bil knes Upald, in njegovi materi je bilo
ime Tierburga. Njegovi dobri flarfhi fo ga
bili slo vefeli, pa tudi fkerbeli fo ga Bogu
srediti. Le fedemlet je bil Bar, ko fo ga da¬
li v’ kiofhter f. Gala. V’ tifliin klofhtru fo
bili bogabojezhi in uzheni minihi; torej fo ga
njim srozhili, de bi v’ poboshnoBi in uzheno-
fii raftel, in ne bil fpazhen od sapeljiviga fve¬
ta. Ref je to bilo, mladenizh Urh je bil pri¬
den , pokoren in bogabojezh. Vil minihi fo
imeli veliko dopadenje nad njim, in slo fo
sheleli ga v’ klofhtru obdershati; tudi profili
fo ga nadleshno, de naj nikar is njih klofhtra
ne gre. Tega jim ni hitro obljubil bres do-
briga fveta, in prav, ker fi Banu ne fme nih-
zhe prenaglo isvoliti, ampak po volji boshji.
Bliso klofhtra v’ revni hifhizi je bila fveta de-
viza Viberada. Ta je bila od Boga rasfvet-
ljena, in slo modra. ( S. Urh jo je ko fvojo
mater fpofhtoval in bogal; torej je nje fhel
vprafhat, kaj de naj bi Boril. Odgovorila
mu je: „ ( Stan fi isvoliti ni majhna rezh, prej
morem nekaj zhafa fe poBiti in moliti, potlej
le ti bom odgovorila.” Tako je Borila, in po-

— 26 -

lem mu rekla: ,,Menim, de ti nifi v’ klofhter
od Boga poklizan, ampak v’ duhovfki ftan na
desheli; ti bofh fhkof, in veliko terpljenje
te zhaka.” Po tim odgovoru je Aoril, sa-
puflil klofhter, in domu fhel, kjer je ko pu-
fhavnik shivel. Ko fo njegovi dobri flarfhi
njegovo poboshnoft in vefelje do duhovfkiga
Aanu fposnali, fo ga srozhili Adalberonu,
fhkofu v’ medu Avkfhpurgu. .Shkof, literi-
mu je njegova uzhenoft in poboshnoft she sna-
na bila, ga je bil vefel, in kmalo mu je ko-
rarftvo dal. .Sveti Urh, preden je to flushbo
naftopil, je f’ perpufhenjem fvojiga fhkofav’
Rim fhel. Papesh ga je slo prijasno fprejel,
in mu povedal, de je med tem, ko je on bil
na potu, njegov fhkof umeri, in je hotel nje¬
ga fhkofa iifte imenitne fhkofije poftaviti. .Sve¬
ti Urh fe je tiga govorjenja preftrafhil, in fe
slo branil. Papesh mu je rekel: ,,Ker nili
voljan te fhkofije ob mirnim zhafu vseti, jo
bofh imel v’ velizih smotnjavah.” Ni fe pa-
peshuvdal; flovo je od njega vsel, obifkalpo-
kopalifha lvetiga Petra in Pavla, in hitel v*
Avkfhpurg. Po Adalberonovi fmerti je bil
drug fhkof isvoljen, pa je hitro umeri. Ta¬
krat fo vli f. Urha isvolili. Is ponishnofti fe
je slo branil, pa ni fe mogel ubraniti. Ko je
fhkofijo naftopil, je bil 3i let ftar.

.Sveti Urh je vidil dopolnjene befede fve-
te devize Viberade in papesheve. Komaj je bil
eno leto fhkof, fo Ogri in .Slovaki s’veliko voj-
fko prifhli, fo deshelo konzhali j  mefto Avkfh-

_ 2 7  __

purg premogli, zerkve in hifhe oropali, in pot¬
lej vfe poshgali. Tudi fveto devizo Viberado
in veliko drusih fo umorili. Po tej nefrezhni
in neufmiljeni vojfki ljudje vfaj ene zerkve ni-
fo premogli fosidati sa ozhitno boshjo flushbo.
f Sveti Urh je poglavitno metino zerkev pomo-
zhi popravil, v’ njepodertijahmafheval, pri-
digoval, in fvete sakramente delil. Savoljotih
nadlog ni jenjal vfih fvojih dolshnotl dopolno-
vati, ker ga ljubesen do fvojih ovz ni v’miru
puftila. Vfako leto je tvojo veliko fhkofijo ob¬
hodil, in ljudi uzhil, boljfhal, in vfe poravna¬
val, Slo je fkerbel, de bi duhovni in drugi
po vfih boshjih in zerkvenih sapovedih shive-
li, on pa jevfims’ dobrim sgledam fvetil. Dva¬
krat v’ letu je imel sbor f’ fvojimi duhovnimi,
de bi bili paflirji in ovzhize eniga duha v’ Je-
sufu Krillufu. Njegovo shivljenje je vfimbilo
v’ nauk : uboshno je radovoljno shivel, debi
ubogim loshej pomagal; nikoli ni mefajedel,
ampak smiraj potlno, in ravno to pomenite
dve ribi, ktere njegova podoba v’ roki dershi,
V’ lep red je vfo tvojo fhkofijo djal, in neu-
trudama delal vfe svelizhati.

Ta fveti fhkof fe je bil slo poftaral, inv’
fvojih mnogih velizih opravkih je podpore ifkah
Torej je k’ febi vsel fvojiga shlahtnika Adal-
berona, ga fvojiga pomagavza imel, in fvo¬
jiga nameftnika namenil. Adalberon je bil fi-
zer lepiga sadershanja, vender je bil name¬
njene oblatli nevreden, ker je hrepenel po nji.
l’o ni drusim fhkofam dopadlo, in Bog je 1’

— 28 —

hitro fmertjo Adalberona is fvetavsel ( Sveti
Urh je is tiga fposnal, de njegova mifel ni bi¬
la po volji boshji, in de je bil is natorne Iju-
besni to ftoril. Yfe dni fvojiga shivljenja je to
flabofl: obshaloval in pokoril. Velikokrat je
v’ folsah djal: „ 0 , de bi ne bil nikdar Adal¬
berona posnal!” Bog mu je rad ta pregrefhik
odpuftil. 4 Sveti Urh fe je slo fkerbno k’fmerti
perpravljal, de bi Boga vekomaj vshival. Ka¬
der je posnal, de fe sadnja urablisha, je pro¬
fil, de fo ga na pepel poloshili; flovo jevsel
od vfih prizhujozhih, in duhovne profil, de
naj navadne zerkvene molitve opravljajo. Pre¬
den fo odmolili, je fveto umeri v’ letu 976.
Bil je 80 let dar, kterih 49 je bil fhltof. Ve¬
liko zhudeshev je Bog na njegove prof hnje fto-
ril.

Nauk.

Od Jlepe Ijabesni do Jvojzov in drusih.

( Sveti Urh je bil od mladoffi vef po volji
boshji, vender ga je ljubesen do Adalberona
smotila. Menil jefizer prav floriti, pa bilo je
is natorne ljubesni do fvoje shlahte. Tafveti
fhkof je le potlej fvojo flabofl fposnal, jo šofi¬
raj obshaloval in pokoril. Natorna ljubesen
do fvojzov ali do drusih je velikokrat flepa,
jih veliko sapeljuje; pa pokora je slo redka.

.Starfhi fo nar loshej od flepe natorne lju¬
besni do otrok sapeljani. Tudi David, mosh

— 2  9  —

po Volji boshji, je bil is te ljubesni premehak
fvojiniu finu Abfalonu ; pa ta je bil fvojimu
predobrimu ozhetu gerdo nehvaleshen. Rav¬
no taka bo flarfhem, kteri fvoje otroke flepo
ljubijo; is neumne ljubesni pregledujejo, pot¬
lej hudo prejemajo. 4 Starfhi is te natorne lju¬
besni imajo eniga raji od drusih fvojih otrok,
ker je lepfhiga oblizh ja ali perljudniga govorje¬
nja; ta ni nikoli Itrahovan, deliravno je vre¬
den, drugi fo sniiraj. Zhe je eden smed dru¬
sih otrok savoljo pokorfhine ali drusiga do-
briga vezh ljubesni vreden, naj bo ta ljube-
sen zhifta, in ne preozhitna. Jakop je preo-
zhitno islozhil fvojiga dobriga fina Joshefa; brat¬
je fo ga fovrashili, v’ fushnoft prodali, bratu
in ozhetu veliko britkoft napravili. Nekteri
imajo tako flepo dopadenje do fvojih otrok ali
do shlahte, de ne vedo od drusiga ko od njih
govoriti, in njih neumne hvale ni konza. Zhe
fo ravno nagajivi, prepirljivi, krivizbni; no-
zhejo verjeti, jih isgovarjajo, in f’ tem jim
potuho dajejo hudobnilhim biti.

Ta flepa ljubesen je tudi drugazhi kri-
vizhna. Zhe fe zhlovek, kteriga po mefu Iju-
bifh, pregrefhi, fi perpravljen vfe njegove
flabohi in krivize isgovarjati. Zhe le po me¬
fu ljubifh, ne bofh nikoli ftanoviten ; fe bofh
na vfe plati obrazhal, kakor te bo uzhil do-
bizhik, fhkoda, napuh, jesa, mefo ali dru¬
go. Abner, poglavar voj fhakov ( Savla kra¬
lja , je po njegovi fmerii Isboseta kralja po-
ftavil, pa le savoljo fvojiga dobizhka: torej

—* oo

mu je bil svefl do zhafa; bo je pa odlsboseta
pofvarjen bil, ga je sapuftil, in je s’ Davidam
potegnil. Tali bofh tudi ti, zhe febe ali dru¬
ge po mefu ljubifh.

Vedno Boga profi, in nad feboj zhuj, de
mefena ljubesen tvojiga ferza ne fpridi. No¬
beden gad ni tolikaj svit in fhkodljiv, bo ta
ljubesen; sato zhuj, de nezhutno ne slese v’
ferze, in de ga ne gofpoduje. Vzhafi jo bofh
slo teshbo od fvete ljubesni raslozhil, ber je
fveti ljubesni podobna, je polna svijazh in
isgovorov, ti ji pavfe prerad verjamefh. Nar
loshej jo bofhfposnal, abo dobro premiflifh,
babo je Jesuf uzhil febe in druge ljubiti; po
njegovih naubih in sgledih fe ravnaj.

Molitev.

Ozbe nebefhbi! nibdar bi ne verjel, de
lini jeli, tvoja podoba, toliko fpazhen, ako
bi mi ti ne bil rasodel. Defiravno mi pa tvo¬
ja befeda prizhuje, fposnam vender fhe pre¬
malo fvoje velike fpazhenofti, in lahna lju¬
besen me pogofto sapeljuje. Ravno ta sape-
Ijiva ljubesen, is btere hudo delam, in hu¬
do isgovarjam, me v’ temi dershi. O Go-
fpod! pofhlji fvojo luzh, rasfvetli mojo du-
fho f’ fvetim Duham po Jesufu Kriftufu, de
vidim, fposnam in popravim, bar boli ni po
tvoji fveti volji. Bres pomozhi tvoje gnade
iim ko flep rojen zhloveb, bo ponozhni po¬
potnik brgs vodnika, bo ladija na fredi mor-

— 3i

ja od vetrov gnana bres kermila; refvezhna
nefrezha me zhaka, ako ti mi ne pomagafh,
Sato pred teboj profim in sdihujem: „Poma-
gaj mi po fvoji veliki milofli, de v’ fmerti ne
safpim, de v’ vezhno fmert ne pridem.” O
fveti Urh! perdrushi mojim profhnjam fvoje,
de bodo loshej uflifhane, de mi Ozhe fvetlo-
be dobrotljivo da bo otrob fvetlobe shiveti,
in v* vezhno luzh priti. Amen.

V. dan maliga ferpana.

,Sveti t Siloe pujhavnik.

^Sveti 4 Siloe je bil bleso Egipzhan. Vfe je
sapuftil, in fhel v’ pufhavo ,Szeti, de bi Bo¬
gu pokojno flushil; ker je pa od mnogih bil
obifkovan, fe je prefelil na goro f. Antonja,
en dan hoda delezh od rudezhiga morja. Ma¬
lo prej je bil fveti Antoni pufhavnik umeri;
vil pufhavnibi fo veliko vedili povedati od n je-
goviga fvetiga shivljenja. ( Siloe je slo sheljno
vfe to poflufhal, in fi fkerbno persadeval pa
njem shiveti. Premifhljeval je, molil, delal
in fe poftil: f’ premifhljevanjem je vnemal
ferze, s’ gorezho molitvijo je fofebne gnade
fprofil, s’ delam in 1’ poftam je fvoje telo po¬
koril; to je bilo navadno vfim miniham inpu-
f havnikam. 4 Sveti ,Siloe je imel v’ shivesh,

- 5! r-

kar je po pufbavi nafhel, seli, fadje, in kaj
taziga ; slo poredko malo kruha. Pil je po na¬
vadi le vodo, de bi bil zhiftiga umainpokor-
niga telefa. Enkrat mu je nekdo kosarez vi¬
na ponujal; ker ga je bil potreben, gajevsel,
in ispil. Prijatel mu je drusiga ponudil, pa
f. t Siloe mu je rekel; „Ljubi moj! sadolli ga
je, v’ obilnofti vina je hudizh.” Je hotel re-
zhi: Kdor ga obilno pije, je od hudizha fku-
fhan. V’ fvoji famotni hifhizi je Bogu fiushil,
in bres potrebe ni nikamor fhel; ta fvet je
tudi drusim pufhavnikam dajal rekozh : „Kdor
hozhe pokojno shiveti, in bres smote Bogu
flushiti, naj bo v’ famoti; zhe rad okoli hodi,
bo fkufhnjave pobiral.” Njegove dobre dela
fo bile vfim snane; pa per vlih fvojih dobrih
delih je bil neisrezheno ponishen, in je bil slo
shaloften, kader koli fo ga drugi hvalili. Bog
mu je dal zhudeshe delati, vender fe je Ihtel
nevredniga grefhniha. Pergodilo feje, de fe
je dober mosh s’ majhnim linkam k’ njemu
namenil; pa otrok mu je na potu umeri.
Ozhe ga je mertviga pernefel pred hifhizo
boshjiga mosha, llopiva-njo, poklekne, in
ga shegna profi; po tem gre, in pulti ondi
mertviga otroka, in zelo nizh od njega ne
pove. ,S. ,Siloe vftane, vidi otroka leshati
meni, de fpi, in mu glafno rezhe : ,,VIlani,
in hiti sa fvojim ozhetam!” Otrok je bersh
shiv vdal, in ozheta dofhel. Takrat ozhe ni
vedil kaj pozheti od veliziga vefelja; oballa
hitela nasaj fe boshjimu prijatlu sahvalit. ,S.

— oo

t Siloe jima je rekel : »Varujta fe tiga komu
povedati.” Njegova ponishnoftje bila v’v/im,
in is nje je fkerbr.o pred drusimi fvoje fofeb-
ne dobre dela fkrival, de bi fe napuha varo¬
val. Eniga dne je v’ fvoji gorezhi molitvi
vprizho drusiga pulhavnika sdihoval; v’fvoji
gorezhofti je bil fvojiga tovarfha posabil, pot¬
lej je slo shaloften bil, in pred njim fe poni-
shal rekozh : »Jed fim nevreden grefhnik, ki
vprizho tebe sdihujem.”

,Sveti ( Siloe je shelel vlim oftati nesnan,
vender je njegovo ime fhiroko rasflovelo: is
vlih krajev fo k’njemu hodili po fvete nauke,
in vfak je fhel povefeljen od njega. Eniga
dne je k’ njemu nekdo prifhel, ki ni hotel
fvojiinu fovrashniku odpuftiti. ,Sveti ( Siloe ga
je slo nagovarjal, pa ni nizh opravil; na
sadnje mu rezhe: »Ljubi mojbratiz! moliva,
preden Itorifh hudo fvojimu soperniku.” Po¬
kleknil je, in glafno molil tako le : »Moj Bog!
tebi ni treba grefhnikov fhtrafovati, tudi ne
nam pomozhi deliti, ker fe ta moj bratiz
nad fovrashnikamfamhozhe mafhevatj.” Uni-
ga fo te befede v’ shivo sbodle, fram ga je
bilo, in bersh je fvojimu soperniku odpuflil.
4 Sveti ( Siloe je bil v’ pufhavi 70 let; od daro¬
vi in od pokorjenja oflabljen, je nevarno sbo-
lel. Malo pred lmertjoje rekel: »ProlimRo¬
ga, de naj me fhe nekaj zhafa na semlji pu¬
lti, de bi le f’ pokoro ozhillil.” Okoli dojezhi
fo mu rekli: »Ozhe! tebi pokora ni potreb¬
na.” Pa odgovoril jim je: »Refnizhno vam
5

— 54  —

povem, nifim Jfhe pokore sazhel, kakor sdaj
skelim; ako bi ne samogel drusiga delati, bi
vfaj fvoje grehe obshaloval, in to bi mi lilno
dobro bilo.” Tako is velike ponisbnofti go¬
voril; pa Bog je rasglafil fvetolt fvojiga flu-
shabnika s’ neisrezbeno fvetlobo, ktero fo vfi
vidili okoli njegoviga telefa. Sadnjo uro je
savpil: „Glejte! Gofpod pride po mojo du-
fho.” Kader je te befede bil isgovoril, je
umeri. Njegova frezhna fmert je bila v’ le¬
tu 428.

Nauk.

,Smeri pravizhnih je frezhna.

,Sveti Siloe je v’ sadnji bolesni skelel, in
Boga profil, de naj ga nekaj zhafa na semlji
pulti, de bi fvoje grehe obshaloval, ker je is
velike ponishnolti menil, de je fhe neper-
pravljen; vender je frezhno umeri, ker je
fveto shivel, in fe smiraj perpravljal frezhno
umreti. Lahko, de fo fe tudi drugi boshji
llushabniki bali, in fe fhe boje umreti; pa
ti ne bodo od ufmiljeniga in pravizhniga Bo¬
ga sapufheni. 4 S. Avgufhtin pravi: „Ne mo¬
re nefrezhno umreti, kdor je fveto shivel.
Mogozhe je fizer, pa Bog ne sapulti fvojih
sveltih flushabnikov.”

Vem, hudizh fi slo persadeva zhloveka
ob sadnji uri smotiti, tode sveftiga boshjiga
flushabnika ne bo premogel. Kader fo ,Sir-

— 55  —

fIti vojfhaki obdali meilo Dotan, de bi Eli-
seja preroka vjeli, je njegov flushabnik pre-
ilrafhen savpil: ,,Joj, joj, moj gofpod! kaj
bova pozhela?” Elisej mu odgovori: „Nikar
fe ne boj• sakaj s’ nama jih je vezh,” Prerok
je Boga profil hlapzu ozhi odpreti, in vidil je
veliko nebefhko Vojfko okoli Eliseja, IV. kralj.
6, i 5  -— 17, Tako bo tudi pravizhnimu:
naj nad-nj pride vfa peklenfka mozh, ne bo
premagan, ker bo boshja pomozh s’ njim.

Jesuf bo fvojim svelfim flushabnikam po¬
magal. Na krishi je sa grefhnike ljubesnjivo
umeri, kako bo pravizhne sapuftil? Refhil
jih je, dokler fo fhe grefhnild bili, kako bo
potlej svefto .dufho sapuftil, sa ktero je vfo
fvojo fveto kri prelil? Marija, mogozhna po-
mozhniza, bo pomagala frezhno umreti, Kdor
je nedolshno shivel, ali fe refnizhno fpoko-
ril, naj slo upa v’ mogozhno pomozh Marije
devize. Tudi angeli in fvetniki bodo dobrim
boshjim flushabnikam na pomozh hiteli, in
njih dufhe obvarovali saleSovanja hudizhevi-
ga. Prav tem govori modri ; , hitri Jt

Gofpoda bojite , zhakajte poterpeshljivo
njegoviga usmiljenja sakaj kdo je v’ nje¬
govih sapovedih oj tal, in je bil sapu/hen?'*
.Sirah 2, 7. 12,

Tudi nekteri pravizhni fo fe bali umreti,
pa tih je slo malo ; zhe fo fe ravno bali umre¬
ti, fo vender frezhno umerli, kakor prizhu-
je .Salomon : ,,Pravizhnih dujhe Jo v boshji
roki, m terpljenje  (vezhne) Jmerii jih ne

3  *

— 36  —

bo dofeglo.”  Modr. 3 , r. Pravizhnim je na¬
vadno mirno umreti, ker fo fvet sanizhevali,
in po Bogu hrepeneli. ( S. Pavel je djai: „ Ske¬
lim rasvesan, in J' Krijtafam biti Filip,
i, 23 , ( Sveti Ignazi, savoljo ftanovitnofti v’
veri sverinani v’ jed obfojen, je nepohojno
zhakal od njih rastergan biti. ( S. Teresija je
velikokrat djala: „0 neufmiljena fmert! sa-
kaj ne hitifh odlozhit moje dufhe ?” Vedno
je umirala, ker ni hitro umerla, in k’ Bogu
fhla. Veliko drusih fvetnikov je ravno tako
shelelo umreti.

Pravifh: „Ti fo radi umerli, ker fo bili
pravizhni, jeft pa fe boiim umreti, ker iim
grefhnik; kader mi fmert v’ mifel pride, vef
preftrafhen pravim: Kaj bo sa mojo grefhno
dufho ?” Ti odgovorim: Ne boj fe fpomina
fmerti, temu z h premifhljuj jo, de fe lpoko-
rifh, in fveto sbivifh ; fpokori fe , infvetoshi-
vi, de frezhno umerjefh.” Modri pravi r ,, 2 L/ilo-
vek ima pred Jeboj shivljenje in Jmert, do¬
bro in Jlabo; kar mu bo dopadlo  , mn bo
dano."  t Sirah i 5 , 18, Ufmiljeni Bog nozhe
tvoje vezhne fmerti; sato te opominja, in ti
pomaga vezhno shivljenje sadobiti. Upaj v’
njegovo nefkonzhno miloft, ponishno ga pro¬
ti, v’ grenkofti fvoje dufhe sdihuj pred njim;
s’ njegovo pomozhjo shivi po sapovedih, in
bofh frezhno umeri. Zhe pa v’ grehihterdo-
vratno shivil h , bofh fam kriv fvoje vezhne ne-
frezhe. Vdaj fe Bogu, opufii grehe in grehov
perloshnofti, is ljubesni vfe fvoje grehe fovra-

— 5  7  —

shi, bodi v’ dobrim ftanoriten, inbofhfrezh-
no umeri.

Molitev.

O ljubi Jesuf! kedaj bom pred tvojo fodbo pri-
fhel? Kaj boni od tebe, pravizhniga fodnika,
saflifhal ? Pretezheno flabo shivljenje me fker-
bi, velikokrat lini te rasshalil, poboljfhanja
ni bilo, grehe fhe sdaj ponavljam, fmert je
smiraj blishji, nefkonzhna vezhnoft me zha-
ka, in Irezhne nilini vreden. O Gofpod! shal
fo mi vil moji grehi, slo me pezhe, de te ni-
lim s’ vfo dufho ljubil; daj mi zhedalje bolj
tvojo gerdo  nesveltobo fposnavati, de jo zhe¬
dalje bolj obshalujem. She velikokrat fimne-
frezhno fmert saflushil; pa tvoja nefkonzhna
milod me je preterpela, in obvarovala vezhni-
ga pogubljenja. Hvala ti bodi, o prefladki
Jesuf! Ker li me takrat preterpel in ifkal, ko
lim bil tvojiga lerda vreden, in ko fim pred.
teboj beshal: ne saversi me sdaj, ko te is fer-
2a ifhem ; ne pogubi dufhe, sa ktero fi fmert-
ne britkofti predal. O fveti t Siloe, sgled fve-
tiga shivljenja! fproli mi od ufmiljeniga Boga
po Jesufu Kriftufu gnado prave pokore in frezh-
ne fmerti. Amen.

VI. dan maliga ferpana.

^veta Godoleva sakonfka,

t Sveta Godoleva je bila od bogatih in shlaht-
nih ftarfhev rojena v’ Flandru. Bila je smi-
raj pokorna, modra, bogabojezha, framosh-
ljiva, in vliga dobriga polna. Kader je bila
odraftla, je veliko mladih mladenzhov ftarfhe
profilo, de naj jo v’ sakon dajo. Med timi nar
bolj nadleshnije bil Bertulp, bogat gofpodbli-
so mofta Oftende, Unifrid, ozhe bogabojezhe
Godoleve, je dovolil v’ njegove nadleshne
profhnje le sato, ker je bil Bino bogat; pa ni
lkerbel svediti, kakofhniga slavljenja de je.
Bertulp, defiravno kriftjan, je bil vef hudo¬
ben in neusmiljen'; pa Bog je is fkrivnih fodb
ta sakon perpuftil, de bi fvojo flushabnizo Go-
dolevo ozhifiil, in de bi druge shene v’ njej ime¬
le sgled fofebne poterpeshljivofti. Bertulp je
hmalo po poroki pokasai fvojehudo ferze, sa-
nizheval in lovrashil jo je. Sanizhevana od
fvojiga moška, delezh od fvojih ftarfhev in vlih
snanzov, in bres vfe zhlovekove pomozhi bi
bila obupala, ako bi ne bila terdno upala v’
ufmiljeniga Boga, Njega je vedno pred ozh-
mi imela, in ga profila, de naj ji pomaga vfe
nadloge voljno preterpeti. S’ boshjo poinozh-
jo je vfe poterpela, in fe tako sadershala, de
ji mosh, defiravno hudoben, ni vedil kaj ref-

— s 9  —

nizhniga hudiga ozhitati. Nobeniga vefelja
ni imela, in ni hotla imeti na fvetu, temuzh
v’ famoti, v’ molitvah, v’ podih, v’ tlrusih
dobrih delih je shivela, de bi fvojimu Bogu
dopadla. Nikoli ni bila bres dela; bila je ali
doma v’ fvojih pofhtenih opravilih, ali v’mo¬
litvi, ali per bolnikih, ali v’ zerkvi. To nje¬
no pridno in fveto shivljenje, ne de bi bilo
hudobniga mosha Bertulpatolashilo, gajefhe
huje shalilo, ker fe nad njo ni sa kaj imel hu¬
dovati; ni je jenjal fovrashiti. Shelel jo je is
poti fpraviti, de bi je vezh ne vidil; neufmi-
ljeno jo je sanizheval, ji gofpodinjdvo vsel, in
va-njo nadrashil drushino, sladi pa hudobni¬
ga hlapza, de jo je  sanizheval in pretepal, de
bi is sgoli  shalodi umreti mogla. Neufmiljeni-
mu moshu to The ni bilo sadodi. Pollavil je
tiftiga nezhlovefhkiga hlapza namedi febe go-
fpodarja vfe hilhe, in mu sapovedal, de naj
lovrasheni gofpej malo shivesha is rok daje,
in tudi to malo s’ ozhitanjem. Godoleva je
hvaleshno jemala is terdih rok fvojiga hlapza
malo odlozheniga shivesha, in njegapolovizo
ubogim dajala, je boshjo previdnoft molila,
tiho vfe poterpela, in is ferza profila sa fvoje
hude fovrashnike, Njena velika poterpeshlji-
vod je fhe huje raskazhila neufmiljeniga mo-
sha; sapovedal je hudobnimu hlapzu ji tako
malo shivesha dajati, de bi mogla sboleti, in
lakote umreti.

Unifrid, nje ozhe, je vfe tosvedil, feje
per gofpofki pertoshil, in ta je Bertulpu sa-

— 4 o —

povedala {’  fvojo dobro gofpo lepo ravnati. Ie
ftrahu je obljubil, in na vides ubogal; alilju-
besen ni is flrahu. Nekaj zhafa je bil malo
drugazben, pa kmalo je s’ njo delal fpet po
frojim neulmiljenim ferzu. Molzhe je Godo-
leva vfe poterpela, Bogu fe popolnama pod-
rergla, ga hvalila v’fvojih nadlogah, in ga
vedno profila, de naj ji poterpeshljivort ohra¬
ni. Bertulp, od laftne hudobije gnan in oflep-
ljen , jo'je fklenil umoriti; pa tako, de bi pred
ljudmi nedolshen bil. Poklizal je dva hudob¬
na hlapza, in s’ njima fe pofvetoval, kako de
bi jo natihama umorili. Hlapza Hamu rekla:
„Gofpod! fpravite fe lepo s’ njo, in bodite ji
prijasni, de ljudje to svedo, in vaf potlej ne
bodo njene fmerti obdolshili; vfe drugo bova
she mi dva po vafhi volji opravila.” Bertulp
je neufmiljena fvetovavza ubogal, fe jef’fvo-
jo gofpo fprijasnil, in ji dober bil; zhes ne¬
kaj zhafa je fhelod doma. Ponozhi, ko je vfe
fpalo, fia hlapza fhla v’ njen hram, jo neu-
fmiljeno sgrabila in umorila; potlej pa hram
fpetsaperla, in fhla lezh. Drushina ni ve-
dila tiga. Sjutraj, ko vidi, de gofpa ne vfta-
ne, gre v’ njen hram, in jo mertvo najde;
jok in vpitje je sagnala, in nje fmert obsha-
lovala. Tako je ta dobra in bogabojezha go¬
fpa umerla v’ letu 1070. Bog je na njene
proihnje veliko zhudeshev Boril, de fe je nje¬
na fofebna fvetoft rasodela.

— 4 i —

Nauk.

Sakonjhim, med kterimi ni Ijubesni.

Unifrid, ozhe fvete Godoleve, jo je dal
hudobnimu zhloveku Bertulpu, per kterim
je neisrezheno ierpela. Unifrid bi mu ne bil
dal fvoje dobre hzhere, ako bi ga bil posnal
pa ni fkerbel svediti njegoviga sadershanja,
sadofti mu je bilo, de je shenin bil bogat. ,S’
tem je febi in fvoji fveti hzheri grenke dni
nakopal. To je navadno na fvetu; tode po-
terpeshljivofli je malo, veliko pa prepira,
kletve, nesveltobein drusiga hudiga. Kaj po¬
maga bogaftvo, zhe drusigani ? Dober mosh,
dobra shena je velik dar; hud mosh, huda
shena pa je velika nadloga. Modri pravi:
„Bofje je sraven leva ko sraven hudobne
shene  (ali hudobniga mosha) Jlanovati.’'  ( Si-
rah 25 , 27. Prej fe more dobro premifliti,
in ne fe prenaglo do fmerti savesati; potlej fi
ni pomagati ko P poterpljenjem: zhe tiga ni,
fo vize tukaj, lahko pekel po fmerti.

Zhe te sadene taka nefrezha, de dobifh
flabiga mosba, ali flabo sheno; premifli,
morebiti fi fam te nadloge kriv, ker ti je le
nezhifto oko ali lakomno ferze isvolilo tovar-
fha ali tovarfhizo. Bleso fi bres boshjiga in
modrih fveta po fvojim poshelenji floril, in
nihzhe te ni mogel pregovoriti, ker fi bil ter*
dovratno flep* sdaj fe kefafh, pa preposno,
ker ni ras vese do fmerti. Ravno sato, ker li

— 42  —

fe neumno prenaglil, in ker ni rasvese do
fmerti, poterpi, in fi persadevaj fvojiga mo-
sha ali fvojo sheno poboljfhati. Bodi fvoje
nefrezhe kriv ali ne, preterpi po sgledu fve-
te Godoleve in vezh drusih. Hudo ozhitanje,
kletev, tepenje ali drugo hudo ne daje lju-
besni, temuzh jo le konzha; f’ ftrahovanjem
ne bofh ferza premagal, ampak le rasdra-
shil. Zhe vfim pravifh, kakofhen je tvoj
mosh, kakofhna je tvoja shena; perdevafh
dreva v’ogenj, napravljafh hujijeso, in bo
zhedalje manj miru. Sakonfki, medkterimi
je fveta ljubesen, fo frezhni; flabo je, zhe je
Je natorna ljubesen med njimi; pa veliko hu¬
je fhe, zhe ni nobene.

Lahko vefh, kaj tvojiga tovarfha shali,
in kaj mu dopade; varuj fe vliga, kar mu ni
vfhezh, in delaj, kar koli mu dopade, zhe
je le mogozhe bres boshjiga rasshaljenja. Zhe
hudo prejmefh, poverni dobro; zhe uni ne
odftopi od hudiga, ti ne odftopaj oddobriga:
f’ tem ga bofh nar loshej poboljfhal; zhe ga
ne bofh poboljfhal, mu bofh vfaj branil hu-
dobnifhimu prihajati,in tvoje plazhilo bo veli¬
ko. Hudobno jeso premaguj, ne govori in
ne molzhi is jese; sakaj ? jesa ni fhe nobeniga
prav uzhila. Imej Boga pred ozhmi, in bofh
vedil, bofh vediia, kaj, kedaj,‘koliko, ka¬
ko govoriti. Pravifh: „Ne morem toliko pre-
terpeti; per taki drushbi bi fveti Job ne mo¬
gel poterpeshljiv biti; fe morem jesiti in pre¬
pirati, ker ni nizh po moji volji.” Tedaj pre-

— 43  —

piraj fe, kolni in ukljubuj, kolikor vefh in
snafb; bofh li potlej loshej shivel ? Ne, am¬
pak teshej; po fmerti pa kaj bo? Ljubi moj!
bodi shive vere v’ Boga, poterpi savoljo Je-
sufa, in upaj, de tvoja poterpeshljivoft nebo
saftonj, Tebe in vfe uzhi fveti Pavel rekozh :
,,Poterpeshljivoft vam je potrebna  , de bosh -
jo voljo delate, in obljubo  (vezhniga sve-
lizhanja) dofeshetef  Hebr. io, 36.

Molitev .

O Bog!  Ideri li v’  sazhetku fveta sakon
poftavil, de bi fe tvoji flushabniki mnoshili,
dodeli vfim sakonfkim v’ savesi miru shiveti.
Neisrezheno teshak je jarm sakona, akofpra-
ve ni; verhi tega pa isvira is nemirnofti po-
hujfhanje otrok, domazhih, drusih in dofti
hudiga, O Jesuf! ki fi f’ fvojo prizhujozholl-
jo in gnado sakonfko saveso povifhal, de bi
porozheni fveto in mirno shiveli, ne sapufti
fvojih flushabnikov, de po sgledu fvete shene
Godoleve fvoje nadloge voljno nofijo, eden
drusiga v’ duhu krotkofti preterpe, vfe dolsh-
nofti svefto dopolnujejo, de bodo oni inotro-
zi svelizhani. Amen.

44  —

VIL dan maliga ferpana.

,i Sveti Tranhvilin marlernik .

^Sveti Trankvilin Rimljan je bil dolgo zhafa
malikovaviz; ravno taki fo bili njegovi otrozi
in njegova drushina. Bil je velik gofpod, in
je mnoge imenitne zefarfke flushbe hvalno
opravljal. Kader fe je bil poltaral, je vfe flush¬
be opuftil, in doma is fvojiga veliziga premo-
shenja shivel. Sadofti je imel vfiga, le sdrav-
ja ne; noge fo ga hudo bolele, in neufmilje-
no ga je po njih tergalo. Imel je dva fina,
Marka in Marzeljana. Oba fta verna poftala,
in Boga f’ fvetim shivljenjem molila. Kroma-
zi, Rimfki oblaflnik, je to svedil, in je uka-
sal oba brata v’ jezbo vrezhi; ker fta pa oba
bila ftanovitna v’veri, fta bila od njega v’ fmert
obfojena. Nju neverni ozke Trankvilin je sha-
ioftno premifhljeval, kako bi fvoja finova otel;
profil je oblaftnika, de naj jima en mefez od¬
loga da, in mu obljubil, de fi bo slo persa-
deval ji pregovoriti. Oblaftnik Kromazi je
bil Trankvilinov prijatel, dovolil je rad v’nje¬
govo profhnjo, in Nikoftratu, velizimu jezhar-
ju, sapovedal, de naj k’ dvema bratama vfo
shlahto in prijatle pufha. Ozhe Trankvilin,
shlahta in prijati! fo dva mladenzha obfuli, in
nadieshno nagovarjali, de naj fpet malike mo¬
lita. 4 Sf. Marka in Marzeljan fe le nifta dala

— 45  —

premotiti, temuzh lepo in uzheno fla prizhe-
vala odkatolfhke vere, in fvojiga ozheta, sblah-
to in prijatle napravila, de fov’pravigaBoga
verovali. ( She bolj je vfe uterdil v’ pravi ve¬
ri zhudesh, kteriga je Bog ftoril; sakaj ozhe
Trankvilin je bersh, ko je v’Boga veroval, po-
polnama sdravje dofegel.

Kader je zhaf odloga pretekel, je Kroma-
zi oblaftnik fvetiga Trankvilina k’febi poklizal
invprafhal: „Kaj liper finovih opravil?” ,,Prav
dobro lim opravil, mu je odgovoril; torej te
lepo sahvalini sa odlog, kteriga li linovama
dal.” Kromazi rezhe : „To me slo vefeli, ven-
der naj prideta, in bogove ozhitno molita.”
,S. Trankvilin odgovori oblaflnihu: „Tiga ne
boda (lorila, bogov moliti ni perpufheno.” Ob-
lallnik : „Kaj fe mefhalh ?” ( S. Trankvilin : „ Se
ne mefham, temuzh modro govorim: poprej
lini bil smoten, ko fini bogove molil ; sdajne,
ko praviga Boga molim. t Sam premifli, kaj
fo le tvoji bogovi: hudobni, krivizhni in ne-
framni ljudje fo bili, kakor je v’ vafhih buk¬
vah od njih sapifano. Abo bi med nami taki
vafhim bogovam enaki bili, bi jih hudo fhtra-
foval, in pa po pravizi.” Oblaftnik pravi: „Vam
kriftjanam je she navada mogozhne bogove sa-
nizhevati; sato pa fo fe bogovi rasferdili, in
vfimu zefarftvu hude nadloge pofhiljajo.” ( S.
Trankvilin: ,,To ni ref; beri sgodovino po-
prejfhnjih zhafov, in bofh nafhel> de fo ze-
farftva poprej huji nadloge ftifkale; sdaj je ve¬
liko manj nadlog, ker fe vera v’pravigaBoga

— 46  —

povfod rasfhirja.” Oblaftnik pravi: „Vefh,
Itako ojftre fo zefarjeve sapovedi, inkakoter-
do sapovedujejo bogove moliti; ako fe jim ne
vdafh, bofh umorjen.” € S. Trankvilin: „Naj
bo, kakor hozhefh, kerfhanftva ne sapuftim,
in umreti fe ne bojim.” Oblaftnik Hromazi je
fvetiga Trankvilina foldatam v’ roke dal do
prihodne fodbe rekozh: „Kader bom vper-
vizh kriftjane ozhitno fodil, bofh poklizan, in
tako bo f’ teboj ko s’ drusimi, akofe ne smo-
drifh”

Oblaftnik je bil le na oko ojfter, fizer je
famper febi miflil in premifhljeval: ,,Mojftari
prijatel Trankvilin fe je bersh osdravil, ko je
v’ Boga veroval, kteriga krifijani molijo; jeft
fim ravno tako na nogah bolan, morebiti bom
tudi osdravil, zhe va - nj verujem.” Poklizal
je ponozhi na fkrivnim f. Trankvilina, in mu
prijasno rekel: „Jeft fim bolan, kakor fi ti bil;
tako neisrezheno me terga po nogah, de ve¬
likokrat pozhitka ne najdem; vfe fim fkufil,
pa saftonj; povej, kako fi fe ti osdravil?” ,S.
Trankvilin mu tako govori: „Vefh, de fo me
noge tolikanj bolele, de fo me hlapzi mogli
nofiti, sdaj pa fim ko prerojen vefsdrav; fam
vfigamogozhni Bog me je osdravil; morebiti
bo tudi tebe, ako va-nj verujefh,” Oblaftnik
ga je rad poflufhal, in mu verjel, in Bog mu
je fvojo gnado dal. Uzhiti fe je dal v* katol-
fhki veri, in ko je terdno veroval, jesdravje
dofegel. Hromazi, s’gnado in f’zhudeshetn
v’ veri uterjen, fe je is hvaleshnofti do Boga

— 47  —

zefarfki flushbi odpovedal, doma fveto shi-
vel, in preganjanim vernim obilno pomagal.
.Sveti Trankvilin je bil prav dober krifijan, in
fvojo vero v’ praviga Boga je ozhitno prizhal.
Eniga dne je molil per pokopalifhi f. Pavla
apefteljna; neverniki fo ga vidili ondi moliti,
fo fe nad njim rasferdili, ga kamnjali, umo¬
rili, in njegovo truplo v’ vodo vergli. Nje¬
gova fveta fmert je bila ob zhafu f. papesha
Kaja, okoli leta 280.

Nauk.

Le katoljhha vera je refnizhna ,

.Sveti Trankvilin je bil dolgo v’ temi, lash-
njive bogove je molil, in v’ tej flepiveribibil
umeri, ako bi ne bil od ufmiljeniga Boga ras-
fvetljen; potlej je bogove sanizheval, famiga
Boga molil, njemu famimu fiushil, in savo-
Ijo njega tudi umeri. Blagor njemu, in bla¬
gor nam, kterim zhesnatorna luzh prave ve¬
re fveti. Ref, velika frezha je v’ praviga Bo¬
ga verovati, in v’ katolfhki zerkvi mu dopad¬
ljivo flushiti. Vera je fofeben dar bosh ji, vli
vemo; ravno sato je katolfhka vera fofeben
dar bosbji, ker je edina, refnizhna, injebres
nje nemogozhe Bogu dopafti, Hebr. 11, 6.

.Sveti Pavel prizhuje: „En Gofpod je,
ena vera, en karjt.''  Efesh. 4 , 5. Ker je le
en Bog, more tudi le ena vera refnizhna biti,
Le tifta vera, ktera je bila she pervim Aar«

— 48  -

fhem v’ ferze vlita, odpravizhnih ohranjena,
po prerokih, po Kriftufu in njegovih apollel-
nih osnanjena, s’ velikimi zhudeshi poterje-
na, je edina refnizhna; vfe druge fo lashnji-
ve. .Slepi maiikovavzi ali smoteni krivoverzi
kako samorejo s’ lashnjivo vero refnizhnimu
Bogu dopafti? Nemogozhe je, de bi Bog,
vezhna refniza, dopadenje imel do tilliga, kar
fo li neumni ljudjeismifhljevali. .Sveti Pavel
pravi: „KakoJhno edinojt ima pravizhnojt
s' neprcivizhnojijo, ali kakojhno tovarjhijo
luz/i J" temol"  II. Kor. 6, i5. Vera, kte-
ro je Bog rasodel, in f zhudeshi poterdil, je
fveta,zhaftita, in oflane nepremakljiva do kon-
za fveta.

Katolihka verauzhivifohefkrivnofti, kte-
rih nihzhe sapopafti ne samore. Bog edini v’
liatori in trojni v’ perihonah; Bog .Sin, od de¬
vize Marije rojen, on Bog inzhlovek sa grefh-
nike od grefhnikov umorjen, vllajenje Jesu-
fovo in vfih ; pervi greh vfim fhkodljiv in po¬
guben, in druge rasodete refnize prefeshejo
zhlovekor um: pa ravno to prizhuje, de je
vfe to od Boga. On, vezhna modroft in refni¬
za, jih je rasodel, v’ ferze fvojih ftvari vlil,
jih f zhudeshi poterdoval, in fvojim flushab-
niham ferzhnod dajal sa rasodete refnize umre¬
ti. Vera, ktera zhlovekoviga uma ne prefe-
she, ni od Boga. .Sprideni ljudje fo fi neumne
vere ismifhljevali, pa zhlovekovi flabofti do¬
padljive; torej fo dojili neumneshev in fpazhe-

— 4 9 —

ttih nafldi, de fo jimishudigaposhelenjaradi
verjeli.

Le  katolfhka vera je od Boga, ker ona
farna dela zhloveka dobriga, pravizhniga,
frezhniga. Ona fe ne perlisuje zhloveku, te-
muzh njegovo hudo poshelenje v’ pokorfbi-
no deva; in kriška njegove shelje, de pre-
fvetimu Bogu dopadljivo flushi. Ta je od
Boga, ker je njega vredna, in ker on famsa-
more f’ fladkoftjo fvoje gnade ojftrim rasode-
tira refnizam fpazheniga zhloveka podvrezhi,
de shiveti hozke in shivi po njegovi fveti vo¬
lji. Tedaj le namen katolfhke vere prizhuje
od njene refnizhnofti. V’ Boga vligamogozh-
niga verovati in upati, njega is vfe dufhe lju¬
biti, njemu flushiti, njega hvaliti, od tega
nizh potrebnilhiga in fvetejlhiga biti ne mo¬
re. Kdor le pomifli dolshnofti do febe in
do blishniga, od katolihke vere sapovedane;
more fposnati, de je ona od famiga Boga.
Ona sapove febe fveto ljubiti, in shiveti po
vlih sapovedih savoljo Boga in plazhila ne-
befhkiga kraljetlva; sapove blishniga savoljo
Boga ko febe ljubiti, mu na dufhi in na tele-
fu pomagati ^ de bi tudi on v’ nebefa prifhel,
in vil fhupaj Boga vekomaj hvalili. Le fve-
toft in svelizhanje je namen katolfhke vere.
Blagor vlim sdaj in vekomaj, ako bi po njej
shiveli! Semlia bi bila podoba liebefhhiga
kraljeftva, ako bi vil shiveli po fveti veri; tu¬
kaj bi,bilo obilno ljubesni, miru, ufmiljenja,
pravizhnofli in vfiga dobriga. 4 Slep je per-

4

— 5o  —

moran fposnati, de je nafha dobrotljiva vera
©d refnizhniga Boga rasodeta; vli naj ga ne-
prenehama hvalijo, kterim je to nebelhko
Iuzh na fvet poflaL

Molitev.

O Bog, vezhna modroft in refniza! ti
dobro velh in fposnafh neumnoft in fpazhe-
noft vfiga zhlovefhtva; sato li nam is ne-
fkonzhniga ufmiljenja luzh fvete vere dal. Vil
modri fveta fo fe v’ fposnanji tvojim motili,
zhe nifo bili od tebe rasfvetljeni: ravno tak
bi bil jeli bres tvojiga ufmiljeniga rasodenja;
ko bi te ne posnal, bi shivel po fvojim po-
shelenji, in po fmerti bi bil vekomaj pogub¬
ljen. Hvala ti bodi, o Gofpod! ko li nebel hko
fvetlobo na fvet poflal, po kteri lahko ho¬
dim v’ vezhno luzh. Rasfvetli s’ njo vfe na¬
rode, in podversi ji vfesmotene ferza, dene
bodo teme ljubili, in v’ temiumerli; dajvlim
vernim po rasodetih refnizah shiveti, de prej¬
mejo, kar fveta vera uzhi in obljubi, nebefhko
kraljeftvo. O fveti Trankvilin! ki li bil od
ufmiljeniga Boga f’ fveto vero dobrotljivo ras-
fvetljen, sa ktero li tudi umeri, meni in vlim
gnado fproli v’ fveti prejeti veri llanovitno in
lVetso shiveti, de bo ona meni in vlim k’ sve-
lizhanju, Amen.

— 5 i

VIJI. dan maliga ferpana.

Sveta Elisabeia kraljiza ti Portugalu.

C

t kJreta Elisabeta je bila rojena v’Aragonji na
Shpanlkim v’ letu 1271. Njen ozhe je bil
Peter III. kralj tifte deshele. ,Skerbno je fvo-
jo ljubo hzher nakvifhko redil. Torej je bila
pa tvidi vliga dobriga lazhna. ,She majhna
dekliza je dolgo molila, rada brala in pre-
miihljevala, kar koli dufho k’Bogu povsdi-
guje. Ponishna je bila v'ferzu, v'oblazhi-
lih in  v’ viim; nikoli ni proftovoljno poflufha-
1 a ali gledala, kar samore flabe mifli obudi¬
ti; s’ eno befedo, vfa bogabojezha je bila.
Dionisi, kralj v’ Portugalu, kterimu je bila
v’ sakon dana, ji v’ poboshnofti ni bil enak;
vender je njeno bogabojezhoft fpofhtoval, in
jo pullil po fvojih fvetih sheljah shiveti. De¬
li ravno je bila mlada kraljiza, je vender na
tanko shivela po vlih Jesufovih naukih; defi-
ravno je bila polna velizih fkerbi, je bila ven¬
der fianovitna in gorezha flushabniza boshja;
defiravno je bila tako vifoko povifhana, je
bila vender vlim dobra in pri jasna, kolikor
je dobra veft perpuftila. Vlak dan je sgodaj
vftala, nekaj zhafa molila in premifhljevala,
potlej pa k’ fveti malhi fhla; vfe ure dneva
in vfe opravila je pofvezhevala, ker je Boga
s mira j pred ozhmi imela, in vfe njemu v’

— 52

zhad delala. Pogodo je hodila k’boshji miši,
de bi zhedalje bolj v’ ljubesni vneta bila. S ra¬
ven sapovedanih podov fe je trikrat v’ tednu
podila, in vezh drusih podov opravljala; pa
tudi, kader fe ni podila, je malo jedla in pi¬
la, de bi fvoje telo dufhi, oboje pa Bogu
podvergla. To njeno fveto shivljenje ni vfhn
dopadlo > nekteri fo ji rekli: ,,Kra!jizi fe ne
fpodobi tako sbiveti, temuzh po navadi dru¬
sih.” Tem je odgovorila: „Jesuf Kriftuf fe
ni nikoli imenoval navada, ampak refniza;
pokorjenje je tudi meni potrebno; fhe zelo
potrebnifhi, de bi ne bila od dobrot fveta sa-
peljana.” Ubogim pomagati, in bolnike obi-
fkovati je bilo njeno nar vezhi vefelje. Mir¬
na je bila in fredniza miru, de bi Bog ras-
shaljen ne bil; f’ fvojo perljudno modrodjo
je odvrazhevala vojfke, punte in fovrafhtva.
Njen mosh, kralj Dionisi, ni po sapovedih shi-
vel, pohujfhanje je dajal; pa le s’ lepo ga je
profila, de naj fe poboljfha, ker je vedila,
de bi ga ojdro fvarjenje ali hudo ozhitanje le
fhe hudobnifhiga dorilo. Njegova sakonfka
nesvedoba je njeno ferze neisrezheno shalila;
pa sato mu ni bila fovrashna aii nepokorna,
teinuzh jokala je pred Bogam vedno, de bi
mu duha pokore dal,

Defiravno je bilavfabogabojezha, jeven-
der hudo obdolshenje in preganjanje hudob-
neshev terpela; pa Bog je bil njen odrefhenik.
Bila je od nevofhljiviga kraljeviga flushabni-
ka krivizhno obdolshena, de s’ enim fvojih hlap-

53  —

zov  grefhno shivi. Tifti njen hlapez jebilbo-
gabojezh, in kraljizhinih dobrih del deleshen ;
poflushila fe ga je reveshem in bolnikam poma¬
gati ; pa nevofhljivo ol<6 je vfe drugazhi vidi-
lo. Kralj, po navadi flabih, je fvojimu lash-
njivimu hlapzu neumno verjel, in fklenil fe
nad kraljizhinim hlapzam hudo mafhevati. Eni-
ga dne je kralj fhel is meftafemalo fprehodit,
in je prifhel do ene apnenize; poklizhe apne-
nizharja, in mu rezhe : ,,Jutri bom eniga Tvo¬
jih hlapzov do tebe poflal vpraihat: 4 Si vfe
floril, kar je kralj bit sapovedal? Primi ga,
in versi v’ apnenizo.” Drugi dan je kralj kra-
ljizhiniga hlapza tje poflal apnenizharja vpra-
fhat, ali je floril, kar mu je kralj bi!sapove¬
dal. Hlapez je fhel: pa memo zerkve grede
fiifhi k’ fveti mafhi svoniti, ftopi va-njo, in
je per njej; ko je perva minila , je drugi mafb-
nik perflopil, in tudi per tej je ihe. Kraljev
hlapez, njegov toshnik, kteri je vedi!, kaj je
bil kralj sapovedal, je menil, de je uni hlapez
she sgorel, in fhel k’ apnenizharju gapopra-
fhat, kakofhna de je bila. Apnenizhar jemi-
flil, de ravno njega je kralj sapovedal v’ogenj
vrezhi, ga je sgrahil, in v’ apnenizo vergel.
Kraljizhin hlapez, kteri fe je bil v’ zerkvi po¬
mudil, je sa pervim prifhel, in svedil, de je
bilo vfe ftorjeno, kar je bil kralj Sapovedal;
pa ni vedil kaj. Hitel je nasaj, in kralju po¬
vedal. Kralj je oftermel, molil prezhudno
boshjo pravizo, in fposnal kraljizhino nedolsh-
nofl.

— H —

Tudi druga nadloga fe je tej fveti kralji*
®i sgodila. Alfons pervorojeniz fe je v’ fvoji-
ga ozheta in kralja fpuntal. ( Serze , tako re-
kozh, prebode to materi Elisabeti. Hitela je
k’puntarfkimu finu, ga uzhila, kako velika
pregreha je njegova, gafvarila, in profila,
de naj fe fvojimu ozhetu in kralju podvershe.
Nevofhljivzi, kterih je smiraj dolli, fo jo per
kralji satoshili, de nepokornimu finu poma¬
ga. Kralj fe slo rasferdi, je fveto kraljizo v’
melto Alankver sa fhtrafengo poflal, in verhi
tiga vfe njeno premoshenje ji vsel. Elisabeta
je to hudo preganjanje voljno preterpela, in
sa fvoje fovrashnike molila. Kralj je kmalo
fposnal njeno nedolshnoll, jo fpet v’pervo zhaft
poftavil, in ji bil prav dober.

Ta fveta kraljiza je veliko nadlog terpe-
la in preterpela; pa Bog jo je rasvefelil, in
ji dal, kar je nar bolj shelela, fpreobernje-
nje hudobniga kralja. Rad jo je poflufhal,
je fvoje grefhne navade obshaloval in opuftil,
in Bogu flushil. Nekaj let po tem je umeri.
Pervorojeni Alfons je sa njim naftopil, ona pa
je fhla v’ klofhter; vender je smiraj
fkerbela sa frezho vliga kraljellva. Ta fveta
kraljiza, polna veliziga saflushenja, je mirno
umerla 65 let ftara v’ letu i336.

— 55  —

N a n k,

Nevojhljivojl je gerda pregreha.

Nevofhljivzi fo kraljizi, fveti Elisabeti, Ve¬
like nadloge napravili; ona je f poterpesh-
ljivoftjo veliko sallushila perBogu, unifopre-
jeli, kar gerda nevofhljivoft saflushi. Ref,
gerda pregreha je nevofhljivoft, vender je je
fvet poln, sladi pertiftih, kteri fo enake flush-
be in enaziga dela. Vefelje savoljo nefrezhe
in shaloft savoljo frezhe fvojiga blishniga je
nevofhljivoft, ako to isvira is budiga ferza.
Kdor je bolesni ali kake druge nefrezhe blish¬
niga vefel, de bi ga smodrila, in njegovo du-
fho osdrarila, ni nevofhljiv; kdor je zhafne
frezhe blishniga shaloften, ker je ta njegovi
dulhi fhkodljiva, ni nevofhljiv. Doberkrift*
jan vofhi fam febi ravno tako, de bi namrezh
tukaj terpel, ne v’ vezhnofti. David je Bo¬
gu rekel: Dobro mi je, de Ji me ponishal

(s’nadlogami,) de Je tvoje pojtave nan-
zhim.”  Pf. 118, 71. Is taziga konza je per-
pufheno pofvetno hudo vofhiti; pa vfak mo¬
re nad feboj zhuti, ker je nevofhljivoft polna
svijazhnih isgovorov.

Nevofhljivoft je oftudna pregreha, ker
je bres vliga isgovora. Tudi drugi grehi li-
zer nimajo isgovora; vender fo bolj po zhlo-
vekovi flabofti, nevofhljivoft pa ne. Nezhift-
nik dreshe fvojimu flabimu telefu, hrivizhnik
ima dobizhikj pijnniz fe per vinu veleli, la-

— 56  —

1(0 drugi grefhniki; nevofhljiviz pafi napravi
grisenje, pezhenje, shaloft bres viiga dobizh-
ka.

Nevofhljivoft je oftudna pregreha, ker
je na ravnoft soper ljubesen. Vfim je sapo-
vedano, de naj eden drusiga ljubijo, branijo
pred krivizo, in flehernimu dobro vofhijo.
< S. Pavel tizhi: ,, Vejelile Je J ’ tijtimi, kteri
Jo vejeli , in jokajte J' tijtimi, kteri Jo
shaloftni Rimlj. 12, i 5 . To je po bratov-
fIti ljubesni, pa nevofhljiviz je nima. Drugi
grefhnilsi fe flabo ljubijo; nevofhljiviz fe ne
ljubi ne dobro ne Habo, ker fi pezhenje na¬
pravi.

Nevofhljivoft je oftudna pregreha, ker
flori zhloveka hudizhu podobniga. ( S. Avgu-
fhtin pravi: „Nevofhljivoft je hudizheva pre¬
greha.” Hudizh je is nevofhljivofti perve ftar-
fhesapeljal, kakor modri prizhuje rekozh:
„Po hudizhevi nevofhljivofti je fmert na fvet
prifhla.’’ Modr. 2, 24* Is enake nevofhljivo¬
fti hudizh vfe zhlovefhtvo salesuje, de bi ga
pogubil, Nafba frezha je hudizhu pezhenje^'
nafha nefrezha je njegovo vefelje; ravno tak
je nevofhljiviz, pravi f. Janes Krisoftom. Ne-
vofhljivi zhlovek je hudobnifhi od hudizha.
Hudizh ni drusim hudizham nevofhljiv, in
njemu ni sapovedano zhloveka ljubiti; ne-
vofhljivi zhlovek pa je drusim ljudem nevofh¬
ljiv, ktere mu je Bog ljubiti sapovedal.

Ljubi moj! varuj fe nevofhljivofti; defe
je refnizhno varujefh, premaguj napuh in

— 5 7  —

lakomnoft. Is  tih dveh isvirkov je nevofhlji-
voft: napuh ne terpi hvale drusih, lakomnoft
hozhe farna vfe imeti. Bodi ponishniga in
ubogiga ferza, in nevofhljivoft te ne bo go-
fpodovala.

Molitev.

Ljubesnjivi nebefhki Ozhe! ti obdaru-
jefh mene in vfe, ker li bres konza dober;
ti fi gofpodar fvojih darov, in po fvojih fkriv-
nih, pa pravizbnih fodbah dajefh, komur in
kolikor hozhefh. Jeft fim od tebe prejel in
prejemam vezh, ko fim vreden: pa ne de bi
te sato hvalil, fim Tvojim bratam nevofhljiv;
moje oko je hudobno, ker fi ti dober. ( S’ to
gerdo nevofhljivolljo fi nizh ne pomagam, te-
muzh fi shaloft, britkofl, pezhenje nakopa-
vam, in per tebi fe hudosadolshujem. O Go-
fpod! osdravi moje flabo ferze, in presheni
is njega grefhno nevofbljivolt, ktera me hu-
dizhu podobniga dela; daj mi ljubesen do
tebe in do fvojih bratov, de me pezhe nje¬
govo hudo, in vefeli njegovo dobro; vsemi
is mojiga ierza napuh in lakomnoft, de tvoje
darove hvaleshno vshivam, in de fvojirn bra¬
tam ne bom nikdar nevofhljiv. To mi dode¬
li na profhnje fvoje flushabnize, fvete Elisa-
bete, po Jesufu Kriftufu, ljubesnjivim Gofpo-
du in odrefheniku. Amen.

58  —

IX. dan maliga ferpana.

,Sveti devetnajjtcri Gorkomjki marlerniki.

Deshelani Flandre, od hudobnih krivover-
zov sappljani, fo fe vsdignili in vojfkovali so-
ppr fvojiga kralja Filipa II., debi njegovo  pra-
vizhno oblati in tudi katolfhko vero v’desheli
saterli. Hudobni krivoverzi fo neufmilje-
no preganjali hatolfhke verne, fofebno pa du¬
hovne ; veliko tih je raji umerlo, kakor de bi
bili vero katolfhke zerkve sapuftili. V’ letu 1 5^2
konez mefza roshniga zreta je velika truma
punta rfkih krivoverzov v’ metlo Gorkom pri-
l h la ; tudi metino branifhe fo f’filo premogli,
kjer fo bili nar sveftejfhi podloshni t Shpanfki-
ga kralja. Med timi je bilo vezh duhovnov
petrinarjev. in minihov. Krivoverzi fo bili po¬
prej obljubili vfe domu fpuftiti; pa potlej fo
vfe duhovne in minihe v’fmerdljivo jezho verg-
li, kjer fo hude lakote fkoraj umerli. Nasad-
nje fo krivoverzi ravno v’ petik is sanizheva-
nja zerkvene sapovedi jim dali mefa jefti. ( Sveti
jetniki ga nifo kotli pokufiti: vedili fo fizer,
de je v’ veliki lili perpufheno, pa nikdar is sa-
nizhevanja zerkvene sapovedi; malo kruha fo
jedli, in Boga hvalili. Ni mogozhe praviti,
koliko fo od neufmiljenih krivoverflrib folda-
tov prefiali; tudi ne, kako fo ti firafhno pre¬
klinjali, kar koli je fvetigav’ katolfhki zerkvi.

Tl neufmiljeni foldatje fo drugi dan /Iti in pi¬
jani planili v’ jezho, in savpili nad fretirni jet¬
niki: „Vlim bomo nofi in ufhefa poresali, in
potlej jih obelili, de bo njih hudobije konez.”
Vil ti dobri duhovni fo jim ferzhno odgovori¬
li: „Radi bomo sa vero katolfhke zerkve umer-
li.” Krivoverzi fo jim f’ lilo vseli, kar koli
fo premogli, potlej fo jih ko rasbojnike tepli,
fovali in davili, de bi povedali, kje de imajo
fhe kaj denarja ali blaga. ,Sofebno fo bili fer-
diti nad patram Miklavsham, ker fo menili,
de ima v’ fvoji oblafti vfe zerkveno premoshe-
nje. Tiga fo sgrabili, mu veru okoli vratu
djali, ga vkvifhko vsdigovali, in na tla fpu-
fhali. ( SoIdatje fo menili, de je she mertev,
vender jim to fhe  ni bilo sadofti; s’ gorezho
fvezho fo ga po nofn in udih shgali, in vliga
opekli; ko she nobeniga snamnja shivljenja per
njem ni bilo, fo ga bazali, in potlej puftili re-
kozh: „Zhe fmo ga umorili, kaj sato ? minih
je.” Ta fveti minih ni bil mertev; Rog ga je
obvaroval, in k’ vezbimu ternljenju perhra-
nil, de bi mu obilnifhi plazhilo dal. Kader je
govoriti samogel, je fvoiim fojetnikam rekel:
„Ljubi moji! na viflizah umreti ni prehudo
ali dolgo terpljenje, ker je zhlovek bersh srnam-
ljen, in ne zhuti bolezhin ; terpljenje je slo
kratko, plazhilo pa vezhno. O frezhnamoja
dufha , ako bi fe takrat bila od telefa lozhila. i”
Neufmiljeni krivoverzi fo velikokrat k’tim
fvetirn jetnikam prifhli jih klet, saframovat,
fovat, pretepat; pa po sgledu fvetih marter-,,

— 6 o —

nilcov fo vh Boga hvalili. Nekteri bogaboje-
zhi mosbjemefta Gorkomafoli persadevali per
vifhi gofpofki fproiiti ■ refhenje nedolsbnim
jetnibam. Ko fo krivoverzi to svediii, fo hi¬
teli jih is poti fpravit; peljali fo jih naglo v*
pertnorfho mefto Briel, kjer je bil knes Lav-
niaju oblaftnik. Huje ko sveri je bil on neu-
fmiljen f’ katolfhkimi duhovni. Ugledati jih
je bil hudobno vefel, in fe jim je na glaf fme-
jal. Ko fo jih is zholna v’ jezho gnali, je v’
sanizhevanje katolfhke zerkve saframovavno
prozeiijo sapovedal, kakor bo sdaj popifano.
,Svete jetnike io po dva in dva svesali, pred¬
nja dva ha mogla dve dolgi ranti nohti; med
njimi je rabelj fhel f krisham, kteriga fo kri-
voverzi v’ zerkvi f’ filo vseli; od hrani fo bili
brizhi in foldatje, vfak je imel palizo, f’ kte-
ro fo fvete moshe tepli; sa njimi je krivover¬
ni oblallnik Lavmajn jesdaril; vfe krivoverno
ljudftvo je nad njimi vpilo, in nje in katol-
fhko zerkev preklinjalo. Tako fo ti fvetniki
po mehu fhli, in potlej v’ fmerdljivo jezho
bili pahnjeni, kjer fo komaj malo kruha in
vode v’ shivesh fprofili. Ofini dan maliga
travna, eno uro pred polnozhjo, fo bili vfi
peljani k’ fmerti. Nar prej fo sgrabili patra
Miklavsha, in ga obelili. Pred fmertjo je vfe
fvoje ljube tovarfhe ihe ljubesnjivo kufheval,
in jim rekel: „Bodite llanovitni v’ katolfhki
veri, de ne sgubite plazhila, ktero vam je
Bog obljubil; ferzhno hitite sa menoj v’ ne-
befhko kraljehvo.” Tiga in vfe njegove fve-

— 6i —-

te tovarfhe fo krivoverzi obelili is sgoli fo-
vrafhtva soper katoilhko zerkev. Shaloftno
in /irafbno je biloviditi devetnajftere zhaftitlji-
re duhovne na framotnih viflizah ; pa krivo-
verzi, hujfhi od nekdanjih nevernikov, fo fe
jim pofmehovali. Drugi dan sgodaj fo foldat-
je vii pijani prifhli, kjer fo fvete trupla vi-
fele; enim fo trebuh preresali, vfim 1 kora j
nof in ufhefa odresali, in tako rasmefarjeni
fo vifeli do vezhera. Bogabojezh mosh je njih
fvete trupla s’ denarjem odkupil, in ondi bli-
so pokopal. Veliko z.hudeshev je Bog na njih
prolhnje ftoril, lvoje flushabnike povilhati,
kteri fo sa verq ferzhno umerli.

Nauk.

iSpo/htovanje, ljubesen in pokor/kina gre
zerkvi.

Neufmiljenje flepih krivoverzov prizhuje ,
kako hudo je od katolfhke zerkve odltopiti.
Luter in Kalvin, hudobna uzhenika, fla jih
veliko sapeljala s’ lashnjivimi nauki; vednolla
vpila in pifala soper Rimfkiga papesha, per-
viga Jesufoviga namehnika, in soper vfo ka-
tollhko zerkev, ktera je kraljellvo Jesufovo.
\ eliko iiabih krilljanov fe je dalo od njih smo-
titi, in ker zerkve vezh nifo poflufhali, fov’
sniote sabredli, in li pogubljenje nakopali.
Gorje jim, kteri fe od katolfhke zerkve odlo¬
žil ij o , ker sunaj katolfhke zerkve nisvelizha-

n ja. Blagor katolfhkim vernim, kteri zerkev
fpofhtnjejo, ljubijo in ubogajo; sakaj njih je
nebefhko kraljeftvo.

Katolfhka zerkev je od Jesufa poftavljena;
ona uzhi vfe rasodete refnize /  fkerbi sa sve-
lizhanje fyojih otrok, jih pofvezhuje f’ fveti-
rai sakramenti, debi vfi prifhli v’ nebefhko
kraljeftvo. Zerkev, ktera je kraljeftvo Jesu-
fovo, ne more bres oblaftnikov obftati; sa te¬
ga voljo ji je Jesuf, nje edini gofpodar, she
v’ sazhetlm paftirje dal. Pa ti kaj bi samogli,
ako bi oblafti ne imeli? Torej jim je dal ob-
laft uzhiti, grehe odpulhati ali sadershevati,
nepokorne verne ftrahovati. De bi v’ katol-
fhki zerkvi vfe po redu bilo, de bi vil v’ edi-
nofti vere oftali, je jesuf fvojim vernim pa-
Itirje dal, pa tudi vernim in paftirjem eniga
veliziga oblaftnika poftavil, kteri je Rimfki
papesh. Zerkev dela v’ imenu , mozhi in oh¬
ladi Jesufa Krillufa, kteri ne bo fvoje zerkve
nikdar sapuflil: peklenlke vrata je ne bodo
nikoli premogle; ona je fleber refnize, ker
jo fveti Duh vodi. Jesuf je dobrotljivo oblju¬
bil: »Jejt Jim s * vami vje dni do konza
Jveta Mat. 28, 20.

O krilljan! dobro premi Cii' vfe to, in lah¬
ko fposnafh, de je katolihka zerkev od vezh-
ne modrofti boshje poftavljena; ravno sato jo
morefh ljubiti, fpofhtovati in ubogati. Kar
zerkev uzhi, sapoveduje ali prepoveduje, Jt-
sui po. njej uzhi, sapoveduje ali prepoveduje ;
kar dobr;ga prejemafh od zerkve, od Jesufa

bo —-

prejema/h' nikdar fe ne morefhsapeljati, in
nikoli ne bofh sapeljan od lashnjivih naukov,
zhe zerkev poflufhafh. ,,Zerkev shiviga Bo¬
ga je Jleber in ierdnojt rejmze.”  I. Tim. 5 ,
10. ( Spofhtovanje do katolihke zerkve je uzhe-
nim in neuzhenim, velikim in majhnim potreb¬
no k’ svelizhanju. Kdor koli fe katolfhki zerk-
vi kavi, je puntarfk otrok; kdor fe fvojimu
pailirju ftavi v’ tiftim, kar vfa zerkev sapove
ali prepove, je famimu Jesufu in nebefhkimu
Ozhetu nepokoren. Tako je Jesuf govoril:
»Kdor vaj' pojiujha, mene pojluftia  ; kdor
vajsanizhuje , mene sanizhuje 3 kdor pa me*
ne sanizhuje, Sanizhuje Oziula, kteri me
jepoj/al.’’  Luk. 10, 16.

De Ji hvaleshen, premifli dobrote, kte-
re v’ katolfhki zerkvi vshivafh. Kres vere bi
bil vekomaj pogubljen; pa to fveto vero fiod
zerkve prejel, ker sunaj zerkve ni prave ve¬
re. S’ gnado fvetiga kerfta in drusih sakra*
mentov ii pofvezhen bil, in fi pomozh dofe-
gel po volji boshji shiveti; v’ katolihki zerkvi
prejemafh zhifte nauke in druge perpomozh-
ke Bogu flushiti: ako grefhifh, ii samorefh
pomagati s’ sakramentam f. pokore; ako sbo-
lilh, imafh Jesufove namellnike perpravlje-
ne, de ti pomagajo v’ frezhno vezhnoft; tudi
po fmerti, zhe bo tvoja duiha v’ vize obfoje-
na, ima od zerkve sasheljeno pomozh. To
je le malo od viiga, kar dobriga vshivafh v’
katolfhki zerkvi; vender te to malo obilno uzhi
Jesula hvaliti, njegovo zerkev fpolhtovati, lju-

— 64  —

biti in ubogati. To te tudi uzhi neshlobudra-
ftih pofluHiali, kteri zerkev boshjo in njene
fvete sapovedi sanizhujejo. Ti io nehvalesh-
ni otrozi nar bol ji matere, v’ kteri fo bili v’
fvetim Duhu prerojeni; torej jih ne poflufhaj.

Molitev.

O Jesuf! dofihmal tebi in tvoji zerkvini-
fim bil hvaleshen, ker fim premalo premiflil,
kaj in koliko dobriga lini od tebe in od nje pre¬
jel. Vem, sunajhatolfhkezerkve ni svelizha-
nja, v’ njej imam vfe perpomozhke k’ sveli-
zhanju. Ti zhujefh nad njo po fvoji refnizh-
ni obljubi, smote fe ni bati; duhovni, tvoji
nameftniki, mi kashejo pravi pot v’ nebefa,
in mi s’ vfim pomagajo gori priti. O kakofh-
no saflushenje je bilo moje, de bi bilo te fo-
febne milofti vredno? Ne moje saflushenje,
ampak tvoja nefkonzhna miloft me je v’katol-
fhko zerkev poftavila, in me v’ njej ohrani.
O ljubi Gofpod! Aori, de nehvaleshno ne
vshivam dobrot tvoje zerkve, temuzh ko po¬
koren otrok v’ njej shivim; tudi de po sgle-
dn fvetih marternikov, kterih fpomin danf
obhajamo, raji vfe terpim, kakor debi feke-
daj od nje lozhil. Amen.

■ji! K*

65  —

X. dan maliga ferpana.

t iSveta Felizita in njeni Jedmeri Jinovi,
marterniki,

C

j^veta Felizita, bogata Rimfba gofpa, bo-
gabojezha brirtjana in ferzhna marterniza, je'
slo llovezha v’ batolfhbi zerbvi. Kako je v’
mladofti in v’ sakonu shivela, fe ne ve ; pa
njena shiva vera, is btere je febe in fvoje fi-
nove Bogu v’ dar dala, prizhuje obilno, de
je tudi poprej bila svefta boshja flushabniza.
Bila je vdova, pa famotna in freta vdova v*
molitvah in v’ vlih dobrih delih, ^berbblaje
slo sa fvoje otrobe, in jih v’ boshjim ftrahu
redila ; smiraj jim je govorila od ljubeshjivi-
ga Boga, jih uzhila fvet sanizhevati, in po ne-
belhbim braljeftvu hrepeneti. Njeno fveto
shivljenje je bilo sgled vfim hriftjanam Bogu
ognjeno flushiti, in tudi nevernibam malike
sanizhevati. Malibovavfbi popi fo jo fmertno
fovrashili, zefarju Antoninu fo fe pertoshili
rebozh: „Vdova Felizita in njeni otrozi kol¬
nejo nafhe bogove; abo jih neubrotifh, fe
bodo bogovi rasferdili, in fene bo do dalivezh
utolashiti.” Neverni zefar jim je verjel, in
meftnimu oblaftnibu sapovedal Felizito in nje¬
ne linove permorati bogove moliti. Oblaftnik
Puhli je fveto vdovo v’ fvojo hifho p oblizal,
in is fpofhtovanja do njene vifokofti s’vfoper*

5

— 66  —

ljudnofljo nagovarjal, de naj bogove moli;
ko je pa vidil, de per njej nizh ne opravi,
ji je fmert napovedal. t S. Felizita, polna shi-
ve vere, je oblaftniku ferzhno odgovorila:
„Ne bodo me ne tvoje prijasne befede sape-
ljale, ne tvoje hude shuganja od Bogaodver-
nile. ( Sveti Duh, bteri je v’ meni, mi daje
mozh hudizha premagati.” Oblaftnik je fer-
dito savpil: „0 nefrezha! zhe je tebi fmert
ljuba, je vfaj nikar fvojim otrokam rte nako¬
pavaj.” „Oni bodo shiveli, odgovori f. F^e-
lizita, zhe Bogu svetli oftanejo; zhe bogove
molijo, bodo vekomaj umerli.”

Oblaftnik Publi je drugi dan fveto Feli-
zito in njene linove pred fe poklizal, de bi
jih ozhitno isprafhal. Nar prej je njej re¬
kel: ,,Bodi tifmiljena fvojim finovam, kteri
vlimu zefarftvu veliko dobriga obetajo/ ,S.
Felizita mu odgovori: „Ufmiljenje, ktero mi
perporozhafh, bi bilo flrafhno boshje ras-
shaljenje ; ako bi te poflufhala, bi bila nar
hudobnifhi mati.” Proti fvojim linovam fe je
obernila, in jim rekla: „Moji otrozi! glejte
nebo, kjer vaf Jesuf in njegovi fvetniki zha-
kajo; bodite svetli, ftanovitni, in ferzhno fe
Tojfkujte sa fvoje dufhe.” Te befede rasfer-
dijo oblaftnika, ukashe jo v’ obras biti, in
jesno ji rezhe: „Kako fe vprizho mene in so-
per zetarjevo sapoved predersnefh kaj taziga
govoriti ?”

Potlej je ftarfhiga finii Janvarjapoklizal,
ga nagovarjal, de naj uboga, in mu velike

— 67 —

zhafti in bogaftva obetal, zhe uboga, hudebo-
lezhine pa napovedoval, ko bi ne ubogal. Jan-
vari mu odgovori: „Tvoj fvet je heumen, pa
bosbja modro'1 me bo ohranila, inpremagav-
za ilorila.” Oblaftnik ga je ukasal tepfti, in
v’ jezho vrezhi.

Sa tim je njegoviga brata Felikfa k* febi
poklizal, in ga ravno tako nagovarjal, de naj
bogove moli. Felikf je fodniku odgovoril: ,,Le
en Bog je, in le njega moremo moliti. Le ver¬
jemi, de ne bolh ne mene, ne kteriga dru-
siga mojih bratov napravil, de bi fe Jesufu od¬
povedali ; premagal ne bofh nafhe vere ne s*
lepo, ne f’ hudo.” Oblaftnik ga je v’ jezho
pofJal.

Sa tim je k’ febi Filipa poklizal, in mu
tako rekel: „Zefar Antonin, moj in tvoj go-
fpod, sapove vfigamogozhne bogove moliti.”
Felikf je oblaftniku odgovoril: „Ti, odkterih
govorifh, nifo bogovi, nifo vhgamogozhni,
ampak mutafti in neumni maliki; kdor jih mo¬
li, bo vekomaj pogubljen.”

Zheterti je bil 4 Silvan, njemu je fodnilc
tako le govoril: „Jeft vidim, de tle fe vi vli
f’ fvojo nar hudobnifhi materjo pogovorili ne
ubogati zefarja, in nefrezhno umreti.” Mu je
odgovoril: ,,Ako bi fe mi telefne fmerti bali,
bi umerli vekomaj; ker pa verujemo, de bo
vezhno plazhilo pravizhnim, in vezhnafhtra-
fenga hudobnim, hozhemo Bogu svefti oftati.”

Peti je bil Alekfander; timu rezhe oblaft¬
nik : „Ufmili fe fvoje mladofti, in ubogaj ze-

5  *

— 68  —

farja, de shivifh, in fi njegov prijate?.” Je
odgovoril fodniku: „Sim flushabnik Jesufa Kri-
ilufa, s’ befedo gaprizham, v’ferzu ga nolim,
in vedno ga molim. Moja mladoft bo modroft
Barih imela, dokler bom njega famiga molil.
Vafhi bogovi in vi bofte vekomaj goreli.”

( She£li brat je bil Vital, njemu je rekel
fodnik : ,,Ne sheliCh shiveti ?” Vital mu odgo¬
vori: ,, Kdo sheli shiveti, kakortifli, kteripra-
viga Boga moli, ne pa hudizha?”

Marzjalu, nar mlajfhimu , je fodnik tako
govoril: „Vi farni bofte fvoje fmerti krivi, ako
zefarja sanizhujete.” Marzjal je odgovoril:
„Oh! de bi ti vedil, kako hudo bo Bog mali-
kovavze fhtrafoval. Njegova miloft odlafha fhe ;
ali vaf in vafhe bogove bo pogubil, ako ne
fposnate, de je Jesuf Kriftuf pravi Bog.”

Oblaftnik je ukasal mater in linove v’ je-
zho gnati, potlej je k’ zefarju hitel povedat,
kaj le je vfe godilo; zefar je vfe v’ fmert ob-
fodil. Vfi ti fveti fantje fo bili umorjeni, na
sadnje pa mali. Neisrezheno vefelo jeumer-
la, ker je pred feboj vfe linove poflala v’ne-
befliko kraljeftvo. To fe je v’ Rimu godilo r’
letu 164.

N a n h.

cStarJhi naj Boga vedno proji/o sa otroke.

,Sveta Felizita 11  je slo persadevala fvoje
otroke Bogu srediti, in je dofegla, barjeshe-

— 6 9  —

lela. Ne Je lepo uzhila, tudi dober sgled jim
je dajala po Jesufu shiveti; de bi jim pa to k’
svelizhanj ubilo, je vedno profila Boga, de naj
jim obilnoft gnade da, in jih nedolshne ohra¬
ni pred sapeljivoftjo hudobniga fveta. Apo-
ftelj f. Jakop sapove : „ Molite eden sa drusi~
ga , de bojte svelizhani Jak. 5 , 16. Vfalc
je dolshan sa druge moliti, veliko bolj fo dolsh-
ni (tarfhi sa fvoje otroke moliti. t Starfhi naj
Boga sa-leprofijo, de bi samogli bogaboje-
zhe shiveti, in otroke prav uzhiti; naj sa otro¬
ke profijo, de bodo pravi llushabniki boshji.

Ni malo ftarfhev, kteri meiiijo f’ farnim
vpitjem per otrozih vfe opraviti. ( Sami pra¬
vijo: ,,Smiraj nad njimi vpijemo, pa nizh ne
pomaga.” Lahko, de ne pomaga: morebiti
fo farni flabiga slavljenja, otroke kolnejo, vzha-
fi jim vfe pregledujejo , vzhafi jih neufmiljeno
flrahujejo, in sa-nje ne molijo; kako bodo
otrozi dobri? Per takih ftarfhih ne more biti
frezhe, ker ni modrofti, in ni molitve. t Sveti
Pavel pravi: „Ne kdor fadi, ne kdor perli-
va  , je kaj, ampak Bog, kteri rajti daje.'’
I. Kor. 5,7.  Taki ftarfhi ne fade, ne per-
livajo s’ dobrimi sgledi in f’ fvetimi nauki, in
tudi Boga ne profijo, de naj bi otrokam dal
rafti v’ modrofti; saka j fe pa zhudijo, de fo
flabi ? f Starfhi naj Boga profijo sa otroka she,
preden je rojen, de bi gnade fvetiga kerfta de-
leshen bil, potlej de jo ohrani, in smiraj naj
profijo, de nedolshno shivi, in fe svelizha.
Job je rfim kerfhanfkim ftarfhem v’sgled. Ve-

dil je, de je njegova  fkerb prašna, zhe Bog
ne pomaga; sato je velikokrat Bogu daroval,
in ga gorezhe profil sa fvoje otroke. Job. i, 5.

( Starfhi fo fofebno dolshni sa otroke go¬
rezhe profiti, kader jih vidijo flabo shiveti.
Takrat moi*ejo vfo ljubesnjivo fkerb imeti fvo¬
je Habe otroke poboljfhati, in sraven Boga
jokaje flanovitno profiti, de naj jim pravo fpre-
obernjenje da. Od tiga ne fmejo nikoli od-
ftopiti, de bodo dofegli, kar profijo, ^ve¬
ta Monika je vedno profila sa fvojiga fina Av-
gulhtina, fofebno pa, kader ga jellabiga vi-
dila, Defiravno vezh let ni bilo per njem sa-
sheleniga poboljfhanja, je vender le jokala,
in molila, in je bila uflifhana. Tako naj de¬
lajo vfi kerfhanfki Aarfhi is terdniga upanja
v’ bosbjo milofi, in njih dobre molitve ne bo¬
do safionj,

M o l i t e v.

Ako premiflim veliko frezho fvete Feli-
zite in njenih finov, mi ferze od vefelja po-
fkakuje, in pravim: Blagor tej fkerbni ma¬
teri, ki ni nobeniga od njih sgubila, ktere ji
je Bog bil srozhil; tudi blagor tim finovam,
ki fo imeli tako fkerbno mater! Njeno vefelje
je bilo she na tim fvetu popolnama veliko,
kakofhno je pa v’nebelih? Njena zhaA je ne-
sapopadljiva, ker je f’ pomozhjo gnade bosh-
je febe in vfe fvoje otroke svelizhala. Ne
febi, ampak Bogu je fvoje finove srediia, in

— 7» —

njemu jih dala v’ dar; s’ njimi ga sdaj lvrali,
in ga bo vekomaj hvalila. O Gofpod! daj is
fbfebniga ufmiljenja vfim ftarfhem inotrokam
gnado tebi flushiti, de te v’ nebefhkim kra-
ljeftvu vekomaj hvalijo. Amen.

XI. dan maliga ferpana.

,Sveti Ar šeni pu/havnik .

t Sreti Arseni, defiravno slo uzhen, in rilo*
ko povifhan na fvetu, je vender lesato v’ka-
tolfhki zerkvi flovezh, ker je vfo vifokoftfve-
ta ferzhno sanizheval. Bil je rojen, bleso,
v’ Rimu okoli leta 35o. Njegova fofebnauzhe*
noft je fhiroko flovela, tudi je prifhla do ze-
farja Teodosja, in ta ga je fvojimu finu Ar-
kadju uzhenika dal. Defiravno toliko povi¬
fhan , ni praviga miru nafhel, bres kteriga
pa vfe dobrote fveta nizh nifo. Njegovo ne-
pokojno ferze mu je smiraj djalo: ,,Vfa po«
fvetna zhaft kaj ti bo pomagala v’ vezhnofti?’*
.Sklenil je fvet sapuftiti, ga je sapuftil, in
fkrivaj fhel v’ Egipt v’ pufhavo .Szeti pokoj¬
no Bogu flushit, Nikomur ni povedal, kdo
de je on, de bi ga zefar ne svedil, in ne fi-
lil v’ poprejfhnjo zhaft:. She prej je bil uzhen,
pa v’ pufhavi fi je persadeval uzhenoft fvetni-
kov sadobiti; molil je, premilbljevai fveto

— 72  —

pitrao, fvoje pretezheno ahivljenje, fmert,
fodbo ih vezhnoA; tudi je f fvojimi rokami
pridno delal, de bi fe lenobe varoval, telo
pokoril, in kruh li pravizhno saflusliil. Ve¬
liko let je nesnan oflal, tvidi blishni pufhav-
niki nifo redili, kdo de je; vender j-e bil, fe
ne ve kako, rasodet: rfe je govorilo od nje¬
ga in od njegove fvetoAi. Arkadi zefar mu
je prav, lepo pifal, in mu oblaA dal is denar-
nize vfiga Egipta vseti, kolikor bo hotel sa *
Se  ali sa uboge. Arseni je to v’ nemar puAil,
in zefarju fporozhil: „Ne shelim drusiga ko
to, de bi Bog meni in vfim grehe odpuAil;
denarja ne potrebujem, ker lim fvetu sbe
mertev.” Is njegove shlahtemu je nekdo ve¬
liko premoshenja sapuAil. Neki Rimljan gre
nalafh v’ Egipt do njega, in mu to pove. ,Sve*
ti Arseni ga je vprafhal: „Kadaj je ta moj do¬
brotnik umeri?” Uni je odgovoril: „En me-
fez je tega.” ( S. Arseni mu je rekel: „Jeft
lim she sdavnaj umeri, kakosamorem njegov
erb biti ?” Po tih befedah je njemu podano
fpifano sadnjo voljo ali teftament pretergah
To prizhuje, de* Je bil refnizhno ubog v’ du¬
hu, in fvetu popolnama mertev.

^veti Arseni je shivel v’ pufbavi v’ veli¬
kim pokorjenji, de bi bil prerojen otrok bosh-
ji. Prej je mehke oblazhila nofil, v’ pufhavi
je bil revnifhi od vfih minihov oblezhen; prej
je bil per zefarjevi miši v’ vednih pojedinah,
v’ pufhavi je enkrat v’ dan malo kruha in vode
v’ shivesh imel; prej je bil lUno bogat, v’pu-

fhavi je shlrel v’ velizim ubofhtru. Bit jevezh-
krat bolan, pa v‘ bolesni je bil ne le poter-
peshljiv, ampak tucli vefel, in je Boga hvalil
sa grenke sdravila, ktere mu je pofhiljal. Per-
godilo fe je, de je v’ njegovi nevarni bolesni
mafhnik ukasal mu mezhji podel jo napraviti.
Neki pufhavnik fe je nad tem pohujfhal, pa
mafhnik ga je vprafhal: ,,Kajfiti bil, preden,
fi v' pufhavo prifhel, in kako Ji shivel?” Pu¬
fhavnik mu je odgovoril: „Paftir fimbil, rev-
nifhi fim shivel, kosdaj v’ pufhavi.” Mafhnik
mu rezhe: „Vidifh Arsenja ? on je bilperze-*
farji v’ obilnofti vfiga, sdaj pa v’ pufhavi ra-
dovolnjo revno shivi.” Pufhavnik je poklek¬
nil in obdal: „PrenagIo in neumno Jim fvoji-
ga brata obfodil.” ( S. Arseni fe je osdravil,
in je Bogu fhe fkerbnifhi flushil. Vfe ga je
»haflilo, on pa fe je sanizheval. Patrijarh Teo*
fil ga je fhel obifkat, de bi kaj fvetiga od nje¬
ga flifhal. ,S. Arseni je bil te zhadi shaloften ,
sato je patrijarhu rekel: „Lepo vaf profim,
ne hodite vezh k’ meni.” DeJiravno je bil vet
ponishen, je vender v’ potrebi fvoje brate
uzhil. Neki pufhavnik je k’ njemu fhel, in
ga vprafhal: „Gerde mifli fo mi smiraj nad-
leshne, kaj mi je ftoriti ?” t Sveti Arseni mu je
odgovoril: „ 4 Skufhnjava ni greh, zheva-njo
ne dovolifh; kader Ji fkufhan, odverni od
fkufhnjave fvoje mifli, proii in jokaj pred Je-
sufam rekozh: Jesuf, Jesul, .Sin boshjil ufmi«
li fe me, pomagaj mi.” Ne letiga, tudi dru*
ge je v’ potrebi uzhil; pa fkerjmo fe je rar©*-

— 74 ~

ral fvoje modrofti nepotrebno fkasovati, Ka¬
ko je MI grosno moder in varen, bo ta per-
godba prizhala. Neka bogata Rimfka gofpa
ga je shelela viditi, in kaj boshjiga od njega
flifhati. Nalafh je fhla v’ Egipt. Is meda
Alekfandrije mu je po patrijarhu Teofilu pi-
fala, de naj jo pred fe dobrotljivo pulti; pa
ni bila uflifhana. 4 Shla je le vender do nje¬
ga, je pokleknila, in mu ponishnopovedala,
sakaj je prifhla. Ojftro ji je rekel: „Zhe ti je
bilo od mene kaj dobriga rezheniga, Boga bi
bila hvalila, in doma oftala. Ne fpodobi fe
shenfki okoli hoditi, sladi tako delezh; tvoj
sgled bo druge napravil, de me bodo obifko-
vali, kar nozhem.” Gofpa je fhla  vfa sha-
loftna naša}.

4 Sveti Arseni je bil she g5 let dar, kader
fe je is pufhave v’ nebefa prefelil. Malo pred
fmertjo je fvojim tovarfhem rekel: ,,Moje
truplo fpravite v’ semljo ko truplo berazha;
pa sa mojo dufho molite, slafti per fveti ma-
fbi.” Kader je fmert slobliso previdil, fo fe
mu folse vderle, in je shaloften bil. Drugi
fo ga vpralhali: „Ozhe Arseni, sakajjokafh?
fe fmerti bojifh ?” „Bojim fe je, bojim, je od¬
govoril, in bres tiga ftrahu nifim nikoli bil."
Kader je to bil isgovoril, je v’Gofpodu sa-
fpal. Apat Pemen, ko ga je mertviga vidil,
je savpil: „0 frezhni Arseni! ki fi v’ shivlje-
nji jokal; sakaj kdor ne joka v’ shivljenji, bo
ftiorebiti vekomaj jokal.” ,Smert tiga fvetiga
pulhavnika je bila V  letu 445-

— 7 5  —

Nauk.

Od shelj do dolsiga shivljenja.

( Sveti Arseni je shivel g5 let, pa prav sa
prav je fhe le takrat sazhel shiveti, kader je
nizhemernoft fveta fposnal, in Bogu flushil.
Prej je bil poln pofvetnih fkerbi, je prerad
fvet vshival, in dufho posabil. Bil je na {Ve¬
tu g5 let; pa le 55 let je shivel Bogu, vfe dru¬
ge leta fo bile sgubljene. Kdor fvetu ne od-
merje, shivi po fvojim flabim poshelenji, je
ne shiv, ampak mertev; sheli dolgo shiveti,
pa le sato, de fladnofti fveta vshiva, inteshe-
lje nifo pravizhne.

Kaj ti pomaga dolgo shivljenje, ako ne-
kerfhanfko shivifh ? Zhe ravno dolgo shivifh,
bofh le mogel umreti; zhe pa dolgo flabo shi¬
vifh , bo fmert grenkeji, fodba huji, obfoje-
nje teshji. ( Slabimu krilljanu je dolgo shivije-*
nje fhkodljivo : Bog mu perdaljlha shivljenje,
de bi fe fpokoril, on pa shivi, de bi grefhil.
Kaj pomaga sapravljivzu, zhe veliko let gofpo-
dari ? Vfako leto vezh dolgov napravi, ker
fvojiga premoshenjanozhe prav obrazhati.Rav-
no taka je f’ flabim kriftjanam; zhedalje je s’
grehi huje obloshen, in huji fodba ga zhaka.
Pravifh: „Shelim dolgo shiveti, de bi fe fpo¬
koril, in nebefa saflushil.” Odgovorim: Tvo¬
je befede fo lepe, pa morebiti malo refnizh-
ne ; morebiti fo tvoje shelje nerodovitne, tvo¬
je befede le prasne obljube. Ko te jebilabo*->;

lesen potlaahila, fi slo shelcl in obljubil bolje
sbiveti; Ito ti je bila nagla fmert isfvetasnan-
i&  ali prijatla fpravila, fi bil prellrafhen, in
11 obljubil pokoro: vender fi smiraj, karlibil;
kaj ti bo pomagalo dolgo shivljenje? Uzhenik
Jesuf vfe opominja: Bodite perpravljeni:

sukaj Jtn z/itovekoo bo pri/hel ob uri , sa
hitro ne vefie.'’  Mat 24, 44. Ne pravi: »Ob¬
ljubite fe perpravljati,” temuzb ; »Boditeper¬
pravljeni.” t S. Ambrosi pravi: „HudobnijJii

je v’ ljubssni do greha sbiveti, ho  o’ gre¬
hu umreti. ’  To je refnizhno. Nekterim bi
bilo bolje bersh po pervim grehu umreti, ko
dolgo  shiveti, ker jim dolgo flabo shivljenje
hujfhi obfojenje nakopava.

Ljubi moj! premifli, kolikokrat v’dan
grefhifh, kolikokrat vfe leto ali vezli let. Ne
le flabe shelje, flabe befede , tudi flabe de¬
la fo per tebi; merslota, nehvaleshnoft, kri-
viza, oftudnoft, pohujfhanje, opufhenje do¬
brih del in veliko drusiga fo tvoji ftrafhni dol¬
govi, in zhedalje bolj jih mnoshifh : kaj ti
pomaga dolgo shiveti ? Porezhefh : »Zhevezh-
krat grefhim, fe pa tudi fpovem, in fim od-
vesan od fvojih grehov.” Odgovorim: Koli¬
ko upanja fmefh imeti, ti bo prizhevalo tvo¬
je dobro ali flabo shivljenje. Zhe fvete sa-
kramente vredno ali nevredno prejemafh, fe
isprafhaj po boshji befedi. Zhe ne jenjafh
od fvojih grefhnih navad, bodo sakramentje,
ktere nevredno prejemafh, huje obteshili tvo¬
jo dufho. Premifli befede preroka Ezehjela:

— 77  —

„ZAe pravizhni od fvoje pravizhnofli od-
Jtopi, bodo vfe njegovo dela posabljene, in
umeri bo.’’  18 , 2-4• Pravizhni, ako od pra-
vizhnofti odllopi, je pogubljenju podvershen j
kaj pa je rezhi od hudobniga, kteri od fvoje
hudobije ne odllopi?

Ilvali ufmiljeniga Boga, kteri te dolga
puhi na fvetu, in pa refnizhno in hitro fe po-
boljfhaj. Ne vefh ure fvoje fmerti; pa zhe
tudi odlafha, bo morebiti vender nagla. Ne
malo grefhnikov shivi dolgo, in fmert jih ne-
perpravljene najde: njih fmert je pozhafna,
vender pride prehitro, ker fo smiraj obetali,
pa fe nikolinifo fpokorili. Hiti k’Bogu f’pra-
vo pokoro, bodi v’njegovi flushbi  llanoviten;
tako fe bofh k’ fmerti perpravljal, in umri
potlej tudi hitro ali naglo, bofh vender fre-
zhen. Profi Boga odloga, papredrasigazha-
fa nikar malopridno ne obrazhaj; hitro in
refnizhno fe fpokori, in ftanoviten oftani, de
bo fedanje shivljenje tvoji dufhi v’ prid.

Molite v.

O moj Bog! ufmili fe melenigakrilljana.
Ako po Veri miflim in premifhljujem; mi je
teshko in grenko shiveti, in ftrafhno umreti.
t Svet je poln ikufhnjav, nailav, pohujfhanja
in krishev, vender ljubi moja flaba natora fvet;
moji grehi mi napovedujejo hudo fmert, ako
fe ne fpokorim, pa per vJim tem ne jehjam
grefhiti. Hudo poshelenje me sapeljuje, in

- 78  -

mi brani fe tebi vdati; veftme perganja fe fpo-
boriti is ftrahu pred tvojo pravizhno fodbo.
O jeft nefrezhni zhlovek! kako fe bom refhil
is smot? Y’  febi nimam mozhi, le ti mi samo*
refh pomagati; sato v’ te klizhem, in pred
teboj sdibujem: Pomagaj savoljo fvoje milofti
moji nevredni dufhi; daj mifhe  nekaj odlo¬
ga, pa tudi gnado fe fpokoriti, de me fmert
neperpravljeniga ne najde. Hozhem fvoje hu¬
de navade opulliti, poboshno shiveti, v’ fol-
sah do fmerti biti, de me bo v’ frezhno vezh-
noft prefelila. O fveti Arseni! ki lisapeljivoft
fveta ferzhno premagal, in fe zbifto fpokoril,
fproii mi od ulmiljeniga Boga po JeSufu Kri-
ftufu gnado febi in fve'tu odmreti, de v’nebe«
fih shivim vekomaj. Amen.

XII. dan maliga ferpana.

4 i Sf. Hermagora in Fortnnat marternika ,
Kranjjhe deshe/e pomozhnika.

4 Sveti Hermagora, na Nemfhkim rojen, pa
meda Akvileje meflnan, je bil v’veri poduzhen
od fvetiga Marka evangelifta, kteri je pervi v’
Akvileji Jesufovo vero osnanoval. ( Sveti Her¬
magora, slo vefel te velike frezhe, ktero je
od ufmiljpniga Boga po fvetim Marku prejel,
je ljubil, fpofhtoval in bogat fvojiga fvetiga

— 79  “

uzhenika. ,S. Marka fe je v’ Rim k’ fretimu
apoftelnu Petru namenil, in je feboj vsel fve-
tiga Hermagora, ker je do “njegove shive ve¬
re in njegoviga poboshniga shivljenja fofebno
dopadenje imel. ( S. Hermagora je rad fhel
v’ Rim f’ fvojim ljubim uzhenikam fvetiga Pe¬
tra, veliziga Jesufoviga nameftnika, fposnat.
4 S. Peter ga je ljubesnjivo fprejel, na prizhe-
vanje f. Marka ga fhkofa shegnal, innasajpo-
flal v' mefto Akvilejo evangelja osnanovat. Uzhil
je v’ medu in tudi po desheli, in fkerbel kra-
ljeftvo Jesufovo rasfhiriti. S’ ognjeno befedo,
f’ fvetim sgledam in s’ gorezho molitvijo je ve¬
liko nevernikov fpreobernil; pa ne le fpreo-
bernil, tudi v’ edinofti vere jih je ohranil, in
jim pomagal v’ viim dobrim rafti. Njegova
gorezha lkerb sa svelizhapje vfih je neverni-
kam soperna bila; per nevernim meftnim ob-
laftniku 4 Sebaftu fo ga hpdo satoshili, de ved¬
no Jesufa osnanuje, iti ljudi napravlja mo-
gozhne bogove sanizhevati. Oblaftoik je uka-
sal f. Hermagora pred fe perpeljati, in ker
ga s’ lepo ni mogel pregovoriti, de bi fe bil
pravimu Bogu odpovedal, ga je ukasal hudo
martrati. Neverni flushabniki fo ga neufmi-
Ijeno tepli, do kofti rasmefarili, in s’ rasbe-
Ijenim shelesam shgali: pa vefelo je vfe bo-
lezhine preftal; huje ko fo ga martrali,
glafneje je Jesufu hvalo dajal. Vfe mefto
fe je nad njim zhudilo, in ozhitno ner
voljo oblaftniku fkasalo, ker pravizhniga
piosha krivizhno terpinzhi. Oblallnik 4 Sebaft

— 8o —

fe je ljudftva sbal, in fvojim flusbabnikam uka-
sal ga v’jezbo vrezhi. Takrat je nozh bila,
pa temna in fmerdljiva jezha je bila naglo f
prezhudno fvetlobo in prijetnim duham na¬
polnjena. Viditi te zhudeshe je Ponzjan, ne¬
verni jezhar, od gnade boshje rasfvetljen,
pred f. Hermagora pokleknil, in ga ponishno
profil, de naj ga Jesufove vere uzhi. Sa tim
je veliko drusih nevernikov fvetiga fhkofa Her¬
magora hodilo poflufhat, fo v’ praviga Boga
verovali , in ga hvalili. Med timi je tudi bil
shlahten gofpod, Gregori imenovan, kteriga
finii je f. Hermagora od hudizha obfedeniga
refhil. Savoljo tiga zhudesha je tudi vfa nje¬
gova drushina v’ Jesufa verovala. ( Silno veli¬
ko nevernikov je bilo fpreobernjenih, ker fo
vidili zhudeshe, ktere je f. Hermagora v’ Je-
sufovim imenu delal.

Ko fo mafhniki in drugi zerkveni flu-
shabniki vidili, de f. fhkof Hermagora drusi*
ga ne sheli, kakor sa Jesufa kri preliti; fo ga
vprafhali, kteriga bi po njegovi fmerti fhko¬
fa isvolili. Odgovoril jim je : „Fortunata mi
isvolite naflednika.” t S. Fortunat je le fheili
shegen imel, in je bil neodlozhljiv tovarfhin
pomagaviz fvetiga Hermagora v’ zerkvenih
opravilih ; vef gorezh je bil sa vero Jesufovo
in sa svelizhanje blishniga. Tudi je bil ime¬
nitno gofpo Alekfandrijo kerflil. Ta je bila
▼dova, neverna in flepa, pa od f. Hermago¬
ra je bila na telefu osdravljena; po tim zhu-
deshi je verna pollala, in kerfhena bila od f.

— Sl

Fortunata. Ko je neverni oblaftnik svedil,
de je f. Fortunat od fvetiga fhkofa Hermago¬
ra nameftnik isvoljen, je ukasal tudi njega v'
jezho pahniti. Oba fta v’jezhi Jesufahvalila,
in tolikaj zhudeshev florila, de fe je prefve-
to Jesufovo ime zhedaljebolj rasflavljalo. Ob-
lailnik fe je punta vfiga meftabal, ako bi fve-
ta Hermagora in Fortunat ozhitno umorjena
bila; torej je ponozhi fvoje flushabnike v’je¬
zho poflal, de fo jima glave odtekali. Tru¬
pla obeh fvetih marternikov foPonzjan, Gre-
gori in Alekfandrija bliso mefta zhaftito poko¬
pali. To fe je godilo pod zefarjem Neronam.

Nauk.

Od dolshnojt vernih do fvojih duhovnov.

4 Sveta Hermagora in Fortunat lla veliko
nevernikov fpreobernila; fpreobernjeni ne¬
verniki fo bili Bogu in njima hvaleshni. Ni
mogozhe drugazhi, zhe fo le verni nekoliko
fkerbni sa fvoje svelizhanje. Kdor le nekoli¬
ko ve, kaj je vezhno svelizhanje, tudi nekaj
sapopade, koliko dobriga mu Bog daje po
duhovnih. Krifljani veliko vedo govoriti od
dolshnoft fvojih paftirjev, pa fvoje dolshnofli
premalo fposnajo.

O kriftjan! ljubi  fvoje duhovne; zhe jih
ne Ijubifh, li Bogu in njim gerdo nehvale-
shen. Nobeniga prijatla nimafh in nebeniga
dobrotnika, literi bi njim enak bil na fvetu.

6

— 82 —

Po njih fi bil per fvetim kerlhi prerojen, pot¬
lej fi veliko dobriga prejemal, in prejemafh;
v’ bolesni, in tudi po fmerti ti pomagajo. Pre-
mifli, oni fkerbe sa tvoje svelizhanje: sato
te uzhe, fvare, sa-te Boga profijo, Jesufa
darujejo nebefhkimu Ozhetu per fveti malhi,
in ti v’ vfim pomagajo, de bi frezhno prifhel
v’nebefhko kraljeilvo. Refnizhno je tedaj,
de tazih dobrih prijatlov in ufmiljenih do¬
brotnikov na fvetu nimafb. Ljubi pa fvoje
duhovne po volji boshji. Zhe te fvare, zhe
fe ti ne perlisujejo, zhe ti per fpovedi kri-
vizhno ne fpregledujejo; je to snamnje njih
gorezhe ljubesni do tvoje dufhe, de bi jo sve-
lizhal. Ne bodi flabim■hriftjanam enak, kte-
ri Jesufove nameftnike hozhejo po tebi  imeti:
zhe fo po njih , jih vifoko hvalijo; zhe nifo
po njih, jih sanizhujejo. Premifli befede Je¬
sufove : „Zhe Jlepiz Jlepza vodi, padeta
oba v' jamo."  Luk. 6, 5 g.

, tSpoJhluj  duhovne. V’ ftari savesi je Bog
ojftro sapovedal duhovne fpofbtovati, in njih
sanizhevavze umoriti. V. Mos. 17, 12. Veli¬
ko vezh fpofbtovanja fo duhovni nove savese
vredni. Uni nifo oblafti imeli grehov odpu-
fhati ali sadershevati, ti pa jo imajo; uni fo
Bogu netpnno shivino in semlje perdelke da¬
rovali, ti darujejo Ozhetu nebefhkimu Jesufa
Kriftufa per fveti mafhi. To fpofhtovanje is-
haja is vere. ( Sam vefh, de dobri kriftjani
po sgledu pervih vernih duhovne vifoko zha-
fte. Pervim vernim pifhe fveti Pavel hvalesh-

— 85 —

no : »Prejeli Jie mene ko angelja boshjiga,
ko Krij tufa.’’  Gal. 4', 1 4* Vefh fam, de
sanizhevavzi Jesufovih nameftnikov jo frnet od
krilljanov. Ti le duhovnim rezhejo, kar fe
ne fpodobi, ker fo mertve vere in nehvalesh-
niga ferza. Ahab, hudobni Israelfki kralj,
je preroka Miheja sanizhevai;, pa bogabojezhi
Jerusalemfki kralj Josafat ga je fpofhtoval. III.
Kralj. 22 . Tako je sdaj, pa ti fe nikar po hu¬
dobnih ne ravnaj. Premifli tudi, de ti je sa-
povedano fpofhtovanje do duhovnov potreb¬
no. Zhe jih ne fpofhtujefh, kako jih bofh
krotko poflufhal, in rad ubogal? Jesuf je
Judam rekel: „ Jejt fvoje zhajti ne i/hem,
eden je, (moj  Ozke nebefhki) , kte ri je bo
ijkal, in bo jodil Jan. 8, 5 q.  Ravno tako re¬
zhejo duhovni: „Vafha zhaft ni nam potreb¬
na, ampak vam; ako naf sanizhujete, bofte
od Boga hudo pokorjeni.”

Pojln/haj in bogaj  duhovne. Kaj ti po¬
maga duhovne s’ befedo fpofhtovati, zhe jih
f’pokorfhino ne fpofhtujefh? Pokorfhino ti
Bog sapove; bres nje ni fpofhtovanja, nisve-
lizhanja. Ne delaj po navadi hudobnih krid-
janov, kteri imajo vefelje duhovnim nafproti
govoriti in delati, potlej fe f’ fvojo nepokor-
lhino hvalijo. Ti ref shaioft napravijo duhov¬
nim; pa huji fhe fo farni febi, ker li pogub¬
ljenje nakopavajo. Kriftuf je rekel: ,, Kdor
va jpofln/ha , mene pojlujha ; kdor vojsa-
nizhuje , mene sanizhizje } kdor pa mene sa-
nizhuje , sanizhuje Ozheta, ki eri me je po-

— 84  —

flal”  Luk. to, 16. ,S. Pavel vfim vernim sa-
pove: »Bodite pokornifvojimvijhim, sakaj
oni zhujejo nad vami, ker bodo sava/he da-
Jhe odgovor dajali,"  Hebr. i 5 , 17. Duhov¬
ni morejo nad vernimi zhuti, fizer bi fvojo du-
fho sapravili; verni jih morejo bogati, zhene,
bodo pogubljeni.

Mali  sa duhovne. Oni imajo velike dolsh*
nofti, te fo jim od Boga sapovedane k’ tvoji-
mu svelizhanju. Tedaj moli sa-nje, de fo f’
fvetim Duham napolnjeni, de po Jesufovi vo¬
lji njegovo zhedo pafejo, in jo frezhno per-
peljejo v’ nebefhko kraljeftvo. Duhovni mo¬
lijo sa verne, tudi verni morejo sa duhovne
moliti; ne posabi tiga.

Delaj svefto, kar ti je bilo do sdaj rezhe-
no, in tudi bofh, zhe fe Boga bojifh. Le ni¬
kar ne poflufhaj in ne pofnemaj hudobnih,
kteri radi duhovnim prerekajo in nafproti de¬
lajo. Kaj pa, duhovni fo ljudje od grefhni-
ga Adama rojeni; vender fi, zhe jih sanizhu-
jefh, nehvaleshen kriftjan. Kakofhen bi bil
otrok, ako bi rad rasuafhal flaboB fvojiga ozhe-
ta? Kaj ne, hudoben bi bil? Ravno tiga ime¬
na bi ti bil vreden, ako bi rad hudo govoril
soper fvoje duhovne ozhete, Morebiti, kar
dobriga nad njimi vidifh, v’ nemar pufhafh,
fkerbno pa ifhefh njihflaboft, in le od niih
rad govorifh; morebiti je tvoje nar vezhi ve-
felje kaj hudiga svediti in govoriti soper Je-
sufove nameftnike: pa f’tem rasodevafh gren¬
ki ftrup fvojiga hudiga ferza. Zhe ti nifi tak,

— 85  —

je prav, pa tudi nikar ne poflufhaj hudobnih
jesikov soper fvoje dobrotnike.

Molitev m

O preljubi gofpod JesufKriftuf! fposnam
in hvalim tvojo miloft, is ktere fvojimu ver-
nimu ljudflvu duhovne paftirje dajefh. Ref,
velik dar je ta, sakaj vfe bi bilo posabljeno
ali pokasheno, kar fi ti uzhil, ako bi duhov¬
nov ne bilo. Kdo bi naf uzhil in fvaril, kdo
nam fvete sakramente delil, in naf vodil v*
nebefa? Duhovni, tvoji nameflniki, fkerbe
sa nafhe dufhe; oni fo nalhi angelji varhi,
naf od grehov odvrazhujejo, opominjajo k’
pokori, naf varujejo v’ pogubljenje, naf
fpremljajo v’ nebefa. Vfe to bi bilo refnizh-
no, ako bi jih poflufhali. O velika nafha
nehvaleshnoft v’ te, Gofpod, inv’ tvoje na-
mellnike! v’ naf ni prave ljubesni, je le ma¬
lo refnizhniga fpofhtovanja in malo pokor-
lhine do njih, ker ne fkerbimo sa fvoje sve-
lizhanje. Vredni bi bili od tebe sapufheni
biti, ali de bi nam namefti dobrih flabe pa-
hirje dal, kteri binafpuftili po fvoji volji shi-
veti; pa nikar tiga ne flori, ker bi bila to nar
huji fhtrafniga. Profim te, odpufti meni in
vlim, in daj meni in vfim gnado po fvetih
naukih shiveti, ktere tvoji nameflniki v’tvo¬
jim imenu osnanujejo. Napolni nje in naf f’
lvetim Duham, de bomo vfi k’ tebi velikimu
paflirju prifhli v’ nebefa. Amen.

XIII. dan maliga ferpana.

JSueia Margareta deviza, marterniza.

jSveta Margareta ali Margarita je bila hzhi
ajdovibiga popa , Edesja po imenu, v’Antio-
hii. Mati ji je kmalo po rojftvu umerla. Da¬
na je torej bila v’ rejo na kmete sheni, ktera
je bila kriftjana, tode le fkrivaj. Bog je bil
Margareti miloftiv, ker je ftoril, de je bila v’
kerfhanfki veri srejena. Sato mu je pa tudi
pofebno svefto flushila, in kakor v’ ftarofti ta¬
ko tudi v’bogabojezhofti raftla. Kojeshepre-
zej odraftla, jo ozhe domu vsame. Shivljenje
hzhere mu je zhedalje zhudnii bi prihajalo, ker
ni bila nizh tako pofvetna, kakor fo ponava¬
di deklizhi tolike ftarofti: mofhkim fe ni na-
ftavljala, lepih oblazhil ni skelela, videna ni
hotla biti; le framosbljiva in ponishna je vfa
bila. Ozhe je sazhel mi 1 liti: ,,Kaj velja, od
Jesufa je mogla kaj llifhati, iizer bi ne bila
tako framoshljiva inbojezba; pa — je djal —
jje  fhe mlada, to fe ji bo fhe lahko is gdave
isbilo.” Poklizhe jo k’ febi, injirezhe: ,,Mar¬
gareta! glej, ljudje pravijo , de ii ti kriftjana ;
je li verjeti to? Tako fe mende vender niti da¬
la sinotiti, de bi le v’ eniga Boga verovala, in
pa fhe zelo krishaniga!’ t S’ krotkoftjo in vfo
zhaftjo, ktero je otrok ftari hem dolshen, mu
odgovori: ,,Ref, ozhe! tudi mene je nefkonzh-

— 8 7  —

no miloftivi Bog v' Ivo je kraljellvo poklizal, in
she finem Jesufa shenina fvoje dufhe imeno¬
vati.” Ozhe oftermi nad temi befedami, in
rezhe ji: ,,Ljuba moja hzhi! kdo te je v’ to
neumnoft sapeljal ? Ali ne vefh, kaj te hudi-
ga zhaka, zhe fvojigaozhetainnafhigazefarja
bogov ne molilh ?” Margareta pravi: „0zhe !
vere v’ praviga shiviga Boga in njegoviga li-
nu, Jesufa Kriilufa, mi ne bo nihzhe odvsel;
perpravljena fim sa Jesufa kri preliti; fej jo
je tudi on sa-me prelil. In pa nizh ljubfhiga,
ozhe! bi mi ne bilo na fvetu, kakor ko bi tu¬
di vi praviga Boga fposnali, va-nj verovali,
in ga molili.” Ozhe njen she tako ni mogel
terpe'ti kriftjanov, sdaj mu pa fhe njegova laft-
na hzhi  kaj taziga pove. Jesa ga slomi, fam
je tezhe satoshit, in jo meftnimu poglavarju
sda. Poglavar, bilo mu je Olibri ime, fe sa-
vsame nad njeno fofebno lepoto in perljudno
krotkoftjo ; shelje fe vnamejo v’ njegovim fer-
zu fe s’ njo v’ sakon savesati, zhe fe le ker-
Ihanllvu odpove. Sazhne fe ji periisovati, jo,
kakor pred taki, miluje, kako de je je fhko-
da, ker je tolikanj lepa, fhe mlada in tako
prijetna, pa jo grosovitno terpljenje zhaka,
zhe malikov ne bo molila; obetal ji je, kar
koli samore mlado shenfko smotiti, vefelje,
zhaft, bogaftvo. Ali vfe to je bilo pernjejsa-
fionj; huje ko je bila fkufhana, terdneji je bi¬
la. Sa Jesufa terpeti in umreti ji jebiloljub-
fhi ko vfe vefelje fveta.

— 83  —

Ko je poglavar vidil, de per Margareti s’
lepo nizh ne opravi, ji ferdito sapove rekozh :
,,Daj Jesufu flovo, zhe ne, bofh umorjena.”
Pa ferzhno mu je odgovorila: „Vfe raji ter-
pim, kakor de bi Jesufa rasshalila.’’ Ukashe
jo poglavar P fhibami tako neufmiljeno Slepiti,
de ji je po vfim shivoti fzurkama kri tekla.
Vender ga to fhe ni potolashilo. S’ shelesni-
mi grebeni fhe ji vef shivot rezhe rastergati,
in rasmefarjena je bila tako hudo, deje fam
ni mogel pogledati; na to jo ukashe v’ jezho
sapreth Margareta pa terpi voljno vfe to,
in hvali Boga. V’ jezili sdihuje k’ Jesufu, in
vfe hudizheve naftave, ki fo jo motile, pre¬
maga Stanovitno. Bog ji je vfe rane sazelil,
in ježka je bila vfa rasfvetljena od nebefhke
Svetlobe.

Poglavar jo liozhe fhe enkrat fkufiti, in
jo ukashe- pred fe perpeljati. Ko mu jo vfo
sdravo perpeljejo, ji rezhe: „Glej, tako te
bogovi ljubijo, de fo te tako naglo osdravili;
sahvali fe jim, in daruj jim.” Deviza pa mu
krotko odgovori: ,,Ali fo mertvi bogovi in
hudobni ljudje kaj taziga Storiti v’ Stanu? To
je .Sin boshji Storil, kteri po Svoji dobroti in
miloSti dufho od grehov in telo od ran refhi,
in fvojim vernim pomaga.” Nimiflila: „Zhe
greh Storim, bom pa frezhna, mogozhnimu
zhloveku le ne fmem Staviti, fe bom potlej
-she fpokorila temuzh le Jesufa krishaniga
je pred ozhmi imela, in po njegovim kralje¬
stvu je hrepenela. Ker fe deviza ni dala sape-

- «9  —

Tjati, fe poglavar grosno rasterdi, ter jouka-
she s’ rasbeljenimi plehi po shivoti shgati, in
svesano v’ kad polno vode vrezhi, de bi ali
fhe vezh terpela, ali pa utonila, Tode fve-
ta Margareta, ona nedolshna dufha, moli ti¬
ho in mirno, ravno kakor de bi le ji ne bilo
nizh sgodilo, in proti Jesufa, de bi te ji vo¬
da v’ kerftno vodo fpremenila, in v’ njej ker-
fhena bila, ker fhe ni bila kerthena. Pertej
prizhi fe je semlja ftrefla, vesi na rokah in
nogah fo od nje padle, in velela je is vode
Itopila. To fo vidili neverniki, in veliko jih
je v’ Jesufa verovalo. Poglavar pa raskazhen
ukashe glavo ji odtekati. Margareta, to sa-
flifhati, pade na kolena, moli sa frezho zerkve
in vernih, in poda s’ vefeljem glavo, de fo
ji jo odtekali. Tako je njeno truplo umerlo,
njeno dufho pa je Bog k’ febi vsel. O de bi
pazh tudi nafhe dufhe kedaj tam bile, kjer
le dufha fvete Margarete vefeli, in Boga sa
naf proti!

JV a n Ti,

Hudizha ne projtora dajali.

,Sveta Margareta je s’ shivo vero v’ Jesu¬
fa Kriftufa krishaniga vfe vidne in nevidne fo-
vrashnike ferzhno premagala. Hudizh, kte-
ri lahko sapeljuje maloverne kriftjane, nje ni
mogel premagati. Hudizh in njegovi nameft-
niki nimajo mozhi per sveftih flushabnikih bosh-

— go —

jih. Sdershno, fpokorno, zhifto, ponishno
in bogabojezhe shivljenje premaga vCe ognje¬
ne pCbize hudizheve. Njegova ozhitna mozh
in njegovo Chrivno salesovanje je bilo prema¬
gano od Cvete devize Margarete s’ shivo vero
in gorezho ljubesnijo do Jesufa. Yli naj po
njej delajo, in naj ubogajo C. Petra, hi pravi:
„ Bodite tresni in zhujle ; sakaj hudizh  , vajh
sopernik, hodi ko rjovezh lev okoli vaf , in
ifhe , ko%a bi posherl; tirna Jevjlavite terd-
ni v veri,”  I. Petr. 5, 8 . 9 .

Ljubi moj! zhe hozhefh premagaviz bi¬
ti, delaj po lepim sgledu zhifte devize in ferzh-
ne marternize, Cvete Margarete. Aho bi ti
jed rekel: ,,Profim te lepo, Ckerbno varuj Cvo-
je blago, in tatu ne Cpufti radovoljno v’ Cvojo
hifho bi Ce mi Cmejal, in bi mi odgovoril:
„MeniCh , de iim norez, ho mi to pravilh?”
ReC, tiga ni treba ti praviti, in Che manj te
profiti, her Cam obilno Ckerbifh Cvoje ljubo
blago obvarovati. Profim te pa: „Nii<ar hu-
dizhu v’ Cvoje Cerze prodora ne dajaj,” tiga
ne ubogaCh, temuzh mu radovoljno odpiraCh
vrata Cvoje duChe, de te obropa in rani. Kaj
je imenitniChi, poCvetno blago ali gnada bosh-
ja? Dobro veCh, de gnada boshja; sakaj pa
jo radovoljno sapravljaCh? Aho bi te hudizh
samogel f’ filo premagati in obropati, bi bil
ti vfiga ufmiljenja vreden: pa le CkuChati te
samore, in ti ga samoreCh 1’ Cvojo voljo pre¬
magati; sakaj tiga ne ftoriCh ? Nikoli bi ti ne
bilo nobene Chkode ali hriviz.e florjene, aho

— 9 ‘ —

bi samogel f’ fvojo voljo vfe nefrezhe ali krivizh-
nike odverniti; sakaj pa fe vdafh hudizhu? Vem,
li flab, pa Boga is ferza proli, de naj ti po¬
maga, in s’ njegovo poniozhjo samorefh vfe,
kakor je fkulil in rekel fveti Pavel: „F/e sa-
morern v’ Boga, kteri mi mozh daje. 7 ’  Fi¬
lip. 4> i3.

Zhe ti terdovratno greh ljubifh, in ne-
framno ifhefh hudih perloshnoft, sdaj ne go¬
vorim od tebe. Zhe li tak, ne dajefh prodo-
ra hudizhu, de ti fkrivaj pride v’ lerze , te-
muzh ga prolifh , de naj pride v’ te. Samo¬
refh drugazhi od hudizha obropan biti, inli,
zhe fe premalo varujefh hudih perloshnoli,
zhe li len, zhe premalo molifh , zhe upal h v’
fe. Leni hlapzi fo fpali, in fovrashnimu zhlo-
veku pullili ljuljko med dobro feme perfejati;
zbudili fo fe potlej, in nevoljni bili, kolo ljulj¬
ko med pfhenizo vidili, vender njih lenoba
je prodor dala fovrashniku. Lahko £ li tudi ti
tak: velikokrat li fhkodo delafh, slogrefhifh,
druge pohujlhuje!h , deliravno tiga na rav-
nod ne shelilh. Prodor dajefh hudizhu s’ me-
feno ljubesnijo do febe ali do drusih, s’ na¬
glo jeso, s’ neframoshljivodjo, 1’predersno
radovidnodjo , f’ pol lufhanjem grefhnih re¬
zili, f’ prevsetno nofho, s'nepotrebno pri-
jasnodjo s’ drusim fpolam, ali drugazhi. ( S’
tem li fkufhnjave in hude perloshnodi nako-
pavafh, v’ kterih hudo delafh, in fe popol-
nama podvershefh hudizhu. Prej li le neko¬
liko greha bal; ker fi premalo varen bil, li

— 9 2  —

hudo grefhil, /I fe greha pervadil ’ r  potlej ii
ga terdovratno ljubil, in fe tudi ftrafhniga
pogubljenja nili bal. To je navadni pot ma-
lofkerbnih dufh v’ vezimo pogubljenje.

De hudizhu prodora ne dafh; premifh-
Ijuj, moli, zhuj, v’Boga upaj, njega fe boj,
ponishen in ferzhen bodi. Lepo te prolim
de ne posabi, in delaj, kar ti sdaj povem:
Dokler fe Boga in greha bojifh; ferzlino pre¬
magaj vfako nar man ji grefhno fkufhnjavo,
in fkerbno fe varuj tudi daljniga napeljeva¬
nja v’ greh. Zhe to delafh; bofh obilnifhi
gnade od ufmiljeniga in pravizhniga Boga pre¬
jemal, in blagor ti. Zhe tiga ne delafh;
hofhoflabel, fkufhnjave ti bodo dopadle, in
ti bo gorje. Ne daj prodora hudizhu, nobe-
nimvi njegovimu pomagavzu, nobenimu fkufh-
njavzu, nobeni lkufhnjavi, de Bogu sveft ofta-
nefh. Letim natikam bodi pokoren, ker fo
vli sapopadeni v’ befedah fvetiga Pavla: „Nc
dajte projiora hudizhu Efesh. 4, 27.

Molitev.

0  Jesuf, uzhenik in sdravnik vliga zhlo-
vefhtva! fvoje flabofti premalo fposnain, nad
fvojimi miflimi premalo zhujem, fvoje telo
neumno ljubim; sato fe premalo fkufhnjav-
zov in fkufhnjav bojim, sato prodor dajem
hudizhu, sato me lahko premaguje. Lahko
bi premagoval vfe fkufhnjavze in fkufhnjave,
ako bi ponishen bil , gorezhe molil , in fa-

— 9 5  —

motno shivel pa jefl neumnesh hodim fkufh-
njavam naproti, fi jih fam nakopavam, in fe
ne bojim tiftiga, kar moje ferze fpazhi; pot¬
lej delam in ljubim hudo. O ljubi GofpodI
ponishno te profim, ne sapufti mene, fvojiga
leniga hlapza; daj mi gnado vfe fovrashnike,
vidne in nevidne, premagovati: f’ tvojo po-
mozhjo terdno obljubim tudi vfe delati, kar
me greha obvaruje. O fveta deviza in mar-
terniza Margareta! ktera li raji mlada umer-
la, kakor de bi bila s’greham fvoje shivljenje
perdaljlhala, in li s’ shivo vero v’Jesufa frezh-
no premagala hudizha; fproli mi terdnoft in
ftanovitnoft v’vlih sapovedih, de me nobena
fkufhnjava ne premaga, indevezhno plazhi-
lo, premagavzam obljubljeno, sadobim. A-
men.

XVI. dan maliga ferpana.

t Sveti Janes Gvalbert minih.

4 Sveti Janes Gvalbert je bil rojen v’Florenzi.
Njegov ozhe je bil flab krifljan in neufmiljen
vojfhak. Ravno po fvojim flabim duhu je fvo¬
jiga fina uzhil, ali bolje rezhi, fpazhil. Ka¬
der je Janes bil odraftel; ga je ozhe hudobno
napravljal ob perloshnofti umoriti fovrashni-
ka, kteri je bil eniga njegove shlahte ubil.

— 94  —

Mladenizh Janes je fvojimu flabimu ozhetuso-
per sapoved boshjo obljubil fe nad fovrashni-
kam mafhevati, in je ta hudobni fklep smiraj
ohranil v’ ferzu. Eniga dne je Janes v’ nieflo
fhel, in ravno v’ tefnim prolloru fvojiga fo-
vrashnika frezhal, kar mezh isdere ga prebod.
4 Sovrashnik fe je predrafbil, pred njim poklek¬
nil, in ga ponishno profil, de naj mu savoljo
Jesufa odpufti. Ko ga je Janes vidil in flilha'
tako ponishno profiti, mu je bersh savoljo Je¬
sufa odpudil, inv’ snamnje refnizhne fprave
defnizo prijasno podal. To miloflivo odpu-
fhenje je bilo njegova frezha in sazhetik vezh-
niga svelizbanja. Janes je potlej fhel v’ zer-
kev f. Minijata molit, je pokleknil pred podo¬
bo krishaniga Jesufa, in prernifbljeval njego¬
vo veliko ljubesen , is ktere je profil inumerl
sa hude fovrashnike; v’ tim prefnifhljevanji
fe je njegova dufha vnela, in je terdno ob¬
ljubil vfe dni fvojiga shivljenja Jesufu flushiti.
4 Shel je domu, in kakor hitro je samogel, je
vfe sapuftil, in fhel v’ klofhter fvetiga Mini¬
jata. Klezhe je apata profil, de naj ga med
fvoje minihe vsame. Apatga je dobro posnal,
de ni nizh prida zhloveka; sato mu je narav-
noll odrekel. Janes je le profil, in toliko nad-
leshno profil, de je bil ullifhan. Ko je nje¬
gov ozhe to svedil, fe je vef rasferdil, in je
v’ klofhter hitel, de bi fvojiga fina domu vsel;
pa Janes fe ni hotel ozhetu perkasati. Ozhe,
fhe huje rasshaljen, je miniham vfe hudo sa-
shugal, ako bodo fina obdershali, in je do-

— 9 5  ~

mu fhel. Minihi fo bili v’ velizim llrahu, ker
fo ga hudobnigain neufmiljeniga fposnali; pa
Bog je dal, de je hitro bil potolashen, in je
tudi v’ to  dovolil.

.Sveti Janes, slo vefel klofhterfkiga shiv-
ljenja, in ftanoviten na Gofpodovim potu, je
hitro dofegel kerfhanfko popolnamaft. Nar
ponishnifhi, pokornifhi in sveftejfhi je bil;
vlim, tudi ftarim bogabojezhim miniham, je
bil v’ sgled popolnamafti. Zhes nekaj let je f’
poboshnim tovarfhem fhel famotnifhiga meda
ifkat. Nafhel ga je v’ Valombrosi ali .Senizh-
ni dolini. V’ tej ljubi famoti je menil in she-
lel vlimu fvetu nesnan oftati; pa ni bilo tako,
njegovo fveto shivljenje je bilo rasodeto, in
je fhiroko flovelo. Ne  malo pokore sheljnih
fe mu je perdrushilo, in fo per njem v’ ojftrim
pokorjenji mirno shiveli. Ti fo ga fvojiga
apata isvolili, in fo s’ njim v’ savesi ljubesnji-
viga miru Bogu dopadljivo flushili. .Sveti Ja¬
nes, njih duhovni ozhe, jih je ognjeno opo-
minjeval bogabojezhe shiveti, in jim je fam
f’ fvetim shivljenjem fvetil. Uzhen fizer ni bil
slo, pa bil je poln ljubesni do Boga in do blish-
niga; torej jim je vedil dofti in vifoko govo¬
riti od vfiga dobriga. Bil je radovoljnoubog;
lahko bi bil obogatel, pa bogaftva ni hotel,
ker je vedil, de bogati minihi ne shive po fvo-
jim poklizu. .Sosidal je vezh klofhtrov, pa
v' vfih je fkerbel duha ubofhtva ohraniti. Dve
pergodbi prizhujete od tiga. Bogatin je bil
v’ eniga njegovih klofhtrov vset, kteri je vfe

— 9  6  —

fvoje premoshenje klofhtru sapuftil. 4 Sveti Ja-
nes, to svediti, je premoshenju fe odpovedal,
in pifrao pretergal. Enkrat jefhel ogledovat
blolhtra, kteriga je bilumnimu minibu fosidati
ukasal. Ko tje pride; ga vidi bolj kraljevi
liifhi ko klofhtru podobniga, in fe pravizhno
rasferdi. Ob novim klofhtru je vodiza tekla.
K’ nji fe je obernil, ozhi v’ nebo povsdignil,
in Boga verno profil rekozh: „Vfigamogozhni
Gofpod! Bori, de ta majhna vodiza ta klofh-
ter podere.’’ Bog ga je uflifhal: vodiza je
per tej prizhi ftrafhno sraftla, klofhter naglo
fpodjedla in poderla. Neletiga, tudi dofti dru-
sih zhudeshev je od Boga fprofil, kteri fo ga flo-
vezhiga delali. Mogozhni, kralji, papeshi fo
ga viloko zhaflili, pa vfo zbali je  fovrashil;
bolj ko fo ga zhaftili, bolj fe je ponisheval.
t Sveti Janes, sveft flusbabnikboshji, jenevar-
110 sbolel v’ Palinjanu bliso mefta Florenze, in
ondi je v’ Gofpodu mirno safpal v’ letu 1007.

JV d n k.

Kdor fovrashnikam odpujti , febi pomaga.

4 Sveti Janes je prej poflufhal fvojiga ne-
ufmiljeniga ozheta, in mu obljubil fovrashni-
ka umoriti; pa profhen od njega v’Jesufovim
imenu, mu je bersh odpufiil. To milokivo in
popolnama odpufhenje mu je od Bogafofebne
gnade fprofilo, in je velik fvetnik portal; to
odpufhenje je bolj njemu ko unimu v’prid bi-

— 97 —

lo. Tebi, okriftjan! bo ravno tako. Zhene
odpuftifh, ti bo ta terdoba fhkodovala ; zhe od¬
puftifh, bofh miloft dofegel, kakor je Jesuf
obljubil: „OdpuJtile , in vam bo odpujhe-
no,”  Luk. 6 , 07 . Zhe, kader koli 11 rassha-
ljen, savoljo Boga odpuftifh; ti bo tvoja mi-
loft fprofila gnado prave pokore in odpufhe-
nja grehov. Samore vezhi dobizhik biti od
tiga ?

4 Sveti Janes Krisoftom je, dokler je fhe
mafhnik bil v’ Antiohii, od dolshnorti fovrash-
nikam odpufhati tako le govoril: „Pred ma¬
lo zhalam je to mefto f’ fvojo nepokorfbino
tako hudo zefarja Teodosja rassbalilo, de je
zefar fklenil vfe meftnane pomoriti. Po vlim
medu je bil velik jok in Urah, kakor farni ve¬
de. Ako bi bil takrat zefarjev flushabnik med
vaf prifhel, in vam rekel: Vli de fizer fmer-
ti vredni, vender vam bo zefar hudo nepo-
korfhino dobrotljivo fpregledal, ako vi fvo-
jim fovrashnikam is ferza odpuftite; kaj ne,
vli bi bili radi ubogali, in bi fe mu bili tudi
lepo sahvalili ? Ne zefar, ampak vligamo-
gozhni Bog po Jesufu Kridufu vam osnanuje :
Eden drusimu odpuftite, in bo tudi vam od-
pufheno. Ne bode li ubogali?” Prav je ta
fveti ozhak govoril, in to naj vfak premifli,
de blishnimu odpufti; ako ne, je fovrashnik
fvoje dufhe. Kdor nozhe odpuftiti, kako fme
profiti: „Odpufti nam nafhe dolge , kakor mi
odpufhamo fvojim fovrashnikam ?” Zbe ne od¬
pufti, in tako profi, fi profi fam obfujenje^

7

- 9 « -

zhe pa odpufti, naj upno profi, in to miloft
dofegel.

Popolnama odpufhenje is ljubesni do Boga
ti ne /profi farno milofti, temuzh ti da tudi
ferza mir. Jesa te dela nepokojniga in ne-
perpravljeniga Bogu flushiti; refnizhna fpra-
va tolashi fovrashnika in tvojo dufho. Zhe
ne odpuftifh, in fe nad fovrashnikam mafhu-
jefh; ga fhe huje rasferdifh, ne le on, tudi
njegova shlahta in njegovi prijafrli te bodo
zhertili in preganjali. Vfe te britkofti li na-
kopavafh, ako nozhefh odpuftiti; potlej bofh
hudo pokorjen od pravizhniga Boga, kakor
je Jesuf govoril: tJ Havno lako bo tudi moj
nebejhki Ozhe vam floril , ako rte bojte od-
pnjtili v fakte ri Jro/irnu bratu is ferza''
Mat. 18 , 35. Odpufti fvojimu blishnimu sa-
voljo Boga; tako bofh miloft prejel, fvojiga
blishniga perdobil, in pokojno shivel.

Molitev.

O Bog! vem in fposnam dolshnoft vfim
fovrashnikam odpuftiti, tudi, de je to v’ moj
dobizhik; vender /im terdiga in neufmiljeni-
ga ferza. Moj napuh je teterdobe kriv; fle-
herna majhna kriviza, neprijetna befeda, tu¬
di prasne rezhi me rasshalijo, in mi branijo
odpuftiti. Jeft, tvoj velik dolshnik, per tebi
milofti ifhem, fvojim bratam pa nozhem od¬
puftiti? Jeft, revni zhlovek, fvojim bratam
odpuftiti nozhem, in tebe, vfigamogozhniga

— 99  —

Gofpoda, odpufhenja profim? Sdaj vprizho
tebe in is ljubesni do tebe|?terdno obljubim
vlim frojim fovrashnibam odpuftiti, inobper-
loshnofti hozhem fvojo dobrovoljnoll s’ deli
fbasovati. Pomagaj mi F fvojo gnado ref-
nizhno fpolniti, bar lim sdaj terdno obljubil,
de bom tudi jeli milofti deleshen. O fveti Ja«
nes! bi 11 fvojimu fovrashnibu savoljo Jesufa
popolnama odpftflil, fpro.fi tudi meni enabo
dobro voljo, de vlim fovrashnibam dobro sa
hudo vrazhujem, in milod sadobim. Amen.

XV. dan maliga  ferpana.

t Sveti Henrik zefar.

t Sveti Henrib je bil rojen v’ mali terdnjavi
Abundi bliso Donave v’ letu 977. ( Sveti Vol«
gang je bil njegov uzhenik, in fe lahbo ve,
babo fberbno ga je v’ berfhanftvu uzhil; pa
tudi Henrib ga je fberbno poflufhal in ubo¬
gal : bil je Bogu poboren ; savoljo njega je fve-
te naube poflufhal, in nedolshno shivel. ^ve¬
ti Henrib je bil nar prej velibi vojvoda Parfbi-
ga, po fmerti zefarja Otona III. pa je bilfhe-
fii danroshniga zveta v’ letu 1002 zefar isvoljen.
Bil je fvet, sato mu je Bog dal fveto sheno,
zefarizo Kunegundo. Oba fla fberbno flushi-
la Bogu, eden drusiga fveto ljubila, in bo brat

„ *

i

lOO

in feftra do fmerti shivela. Defiravno je bil
zefarf. Henrik vef dober, ufmiljen, pravizhen;
je vender veliko teshav in nadlog imel. V’ Lom-
bardii in na Nemfhkim fe je vezh mogozhnih
soper njegovo pravizhno oblati vsdigovalo; pa
s’ molitvijo in vojfko je vfe fovrashnike pre¬
magal. Ne is lakomnih shelj zefartlvo rasfhi-
riti, ampak is potrebe fe je vojfkoval; sato je
Bog bil s’ njim, in v’ vojfkni lili je angelja var-
ha in fvete marternike vidil pomagavze. Me¬
nil je, in prav, de ga je Bog povifhal, debi
fvoje podloshne ftoril frezhne ne le na fvetu,
ampak tudi po fmerti. ( Svojim nameftnikam
je slo perporozheval in ojftro sapovedoval pra-
vizo, in tudi fkerbel, de bi pravizhno ravna¬
li; pogofto je obhajal fvoje deshele, in opra-
fheval in ogledoval, ali oblaftniki inpodlosh-
ni pravizhno shive. Slo je fkerbel fvete fhko-
fe pollavljati, de bi vli verni bogabojezhi in
vekomaj frezhni bili. ( Svojo poboshno fetlro
je ^htefanu, Ogerfkimu kralju, v’sakondal,
de bi bil od nje k’ fveti katolfhki veri fpreo-
bernjen, kar fe je s’ boshjopomozhjo sgodilo.
Veliko zerkev in klofhtrov je fosidal ali popra¬
vil. Tudi je shelel v’ klofhter iti Bogu pokoj¬
no flushit; pa pametno fo mu odfvetovali, ker
fo vedili, de bogabojezh zefar f’ fvojo mogozh-
no oblaftjo veliko vezh dobriga dela, kakor
ko bi pa v’ klofhtru shivel. Ref je to bilo :
gorezhe je fkerbel sa Jesufovo vero in sa ka-
tolfhko zerkev, kakor de bi bil fhkof viigaze-
farllva in rfiga fveta. Ne le njegove, tudi dni-

lOl

ge deshele, fobile polne njegovih dobrih sgle-
dov in njegove dobrodelnofli.

Ta fveti zefar je 54  let Bar, 14 dan ma-
liga ferpanav’letu 1024, mirno umeri. Vfi,
blishni in daljni, fo gaobshalovali. Njegovo
fveto truplo je bilo zhaBito pokopano v’ zerkvi
fvetih apoBeljnov Petra in Pavla v’mellu Bam¬
bergu. 4 Silno veliko zhudeshev je Bog na nje¬
gove profhnje Boril.

Nauk.

VJak Jtan ima Jvoje kriške.

Nevedni menijo, de fo bogatini, mo-
gozhni, kralji, zefarji nar frezhnifhi na fve-
tu; dele kmeta, rokodela, revesha vfi kri-
sbi sadevajo. Tojesmota, ker je refnizhno,
de ima vlak fianfvoje krishe. ( Sveti zefar Hen¬
rik je bil mogozhen in frezhen, vender ni
imel malo fkerbi, krishev in teshav. Mogel
je sa vfe zefarflvo fkerbeti, in le to je lilno
veliko in teshavno kerfhanfkimu zefarju, de
bi vfe pravizhno bilo, in de bi pred pravizh-
nim bosbjim fodnikam obBati mogel. Popifo-
vanje shivljenja tiga fvetiga zefarja te lahko
preprizha, de fo mu hude vojfke grenkoft in
nepokoj napravile, de je v’ obilnoBi viiga
grenke dni imel savoljo mnogih velizih fker¬
bi. Ref, mogozhni fveta tudi imajo nadloge ,
in od flelierniga je refnizhno, kar Job pravi 1 :

— 102

„Zhloveh od shene rojen malo zhafa shivi,
in/e s' mnogimi nad/ogamiobdan ” Job.  14,1.

Porezhefh: ,,Je lahko ref, de ima vfak
fvoje krishe; pa nobeden jih nima toliko ko
jeli.” Ti odgovorim, de je morebiti tvoje terp-
ljenje le v’ tvojih miflih veliko, pa ne v’ ref-
nizi. Morebiti fe ti le sdi, de vezh terpifh
ko drugi, kerfipremehak, terpljenje fovra-
shifh, in shelifh tukaj v’ vlih dobrotah plava¬
ti, kar ni mogozhe. Ako bi ti poterpeshljiv
bil, bi bili vli tvoji krishi majhni. Glej ubosh¬
za sadovoljniga, glej uboshza nepoterpeshlji-
viga: oba ftauboshza, pa kako velik raslozhik
je med njima! Glej dva kmeta na polji: eden
per tvojim teshkim delu vefelo poje, eden pa
kolne; pervi ne zhuti fvojigaterpljenja, dru¬
gi ga ima zhes glavo prevezh. Taka je more¬
biti tudi tebi: terpifh, pa veliko terpifh, ker
fi bres poterpeshljivofti; tedaj li fam kriv fvo¬
jiga veliziga terpljenja. Je she navada per
ljudeh, na fvetu, de eden drusimu blagor pravi¬
jo, ker drusih ljudi terpljenja ne vedo, in zhes
fvoje memrajo.

Naj bi tudi ref bilo, kar pravifh, de ti
huje terpifh ko vli drugi; kaj hozhefh f’ tem
rezhi: „Bog je krivizhen, kteri mi vezh kri-
shev pofhilja ?” Tiga ne miflifh, in ne govo¬
ri fh ; zhe tiga ne miflifh, sakajne poterpifh?
Ho bi fe bolnik potoshil: „Sdravnik mi je nar
grenkeji sdravila dal;” kaj bi mu ti odgovo¬
ril? Ti bi mu odgovoril: ^Sdravnik she ve,
kaj ti potrebujefh, vshivaj in molzhi.” Rav¬
no ta odgovor je tebi ko- nalafh. Bog, vfiga-

— ICO —

Tedni sdravnik, ti daje nadloge, kak or Hm a
potrebujefh, de fe poboljfhafh in fpoko-
rifh ; jemlji jih in molzhi. Naj bo ref ali ne,
de vezli terpifh ko drugi; Bogu fe podversi,
sa Jesufam f’ teshkim krishem obloshen hodi,
de tibopofmerti dobro. Modri ti lerzhnofl: da¬
je rekozh : „Ffe , kar fe lipergodi, jemlji e
preneji bo/ezhine, in v’ fvojim ponishevanji
poterpljenje imej', sctkaj slato in f rebro fe
v’ ognji pofku/ha, ljudje pa, kleri imajo
(v’ nebefa) vseli biti, v' pezhiponisbeeanja ,?
,Sirah 2,4»5.

Molitev.

O Bog! rfe tvoje fodbe fo miloft in pra-
viza: tepefh me savoljo grehov, in ogrenju-
jefli mi fvet, de bi ga neumno ne ljubil. Dal
fi fvojiga ( Sina v’fmert, deliravno li veliko do-
padenje nad njim imel: tudi meni is ljubesni
nadloge pofhiljafh, de bi Jesufu podoben bil.
Jesuf, Marija, f. Joshef, apoftelni, marterni-
ki in drugi fretniki fo veliko terpeli; sakaj bi
jeli, revni grefhnik, le fladnofli vshival? Ne
le jeli, vli Adamovi otrozi morejo nadloge ter-
peti, ker fo nadloge fpazhenimuzhloveku po¬
trebne. ( Sposnam fvojo grefhno nepoterpesh-
ljivoll; skal mi je, delim bil tebi, Ivojimudo-
brimu Oz.hetu, nepokoren; naj fe godi tvoja
fveta volja v’ vlim. Vfe nadloge bom is lju¬
besni do tebe v’ duhu pokore preterpel, de
bofh mojo dufho od pogubljenja refhil. O

— io4 —

fveti Henrik ! ti ti  veliko vezh fkerbi inteshar
imel, pa ti bil  v’ vlih poterpeshljiv, in Bogu
podvershen; fproli tudi meni obilno gnadoin
itanovitno poterpeshljivoft, de fi s’njovezhno
plazhilo saflushim. Amen.

XVI. dan maliga ferpana.

( Sveti Etjtazi Jhhof, fprizhevaviz.

t Sveti Evftazi je bil rojen v’ meftu ( Sidi v’Pan-
filii. Bil je mozhen fteber katolfhke zerkve
savoljo fofebne uzhenofti, terdne vere in fve-
tiga shivljenja. Shivel je ob zbafu hudiga pre¬
ganjanja; vender fe ni balozhitno shiveti, ka¬
kor fe kriftjanam fpodobi. Neverni oblaftniki
fo ga »savoljo katolfhke vere ftrahovali, in tu¬
di martrali; pa pred njimi ozhitno je pove'-
dal fvojo vero, in flanovitno ohranil: prav sa-
to fe mu rezhe fprizhevaviz. Njegova fvetoft je
bila vfim snana; sato fo ga verni mefta Bere-
ja sheleli in isvolili fvojiga fhkofa, Bil je ve-
felje vfih bogabojezhih vernih, ktere je fkerb-
no uzhil, in gorezbe uterdoval v'katolfhki ve¬
ri; tudi je slo fkerbel sa fpreobernjenje fla-
bih kriftjanov, smotenih krivoverzov in flepih
nevernikov. Malo zhafa je bil fhkofv’ Berei,
ker fe je v’ letu 325  savoljo nadleshnofti vfe
duhovfhine, vernih veliziga mefta Antiohije in

io5

tudi veliko fbkofov v’ tifto mefto mogel prefe-
liti; ondi je veliki fhkofbil. Te vifoke zhafti
she prej ni bil vefel, pa Bogu fe je vdal, in
vfe je voljno poterpel. Terpel je lilno veli¬
ko savoljo krivoverzov, kterih je bilo dofti v*
raeliu in okoli. Te poboljfhati je bila njego¬
va gorezha fkerb, pa nifo ga hotli poflufha-
ti. Kader je vidil, de s’ njimi nizh ne opra¬
vi, je pod brambo kerfhanfkiga zefarja Kon-
fhtantina v’ meftu Nizeni s’ drusimi fhkofi ka-
tolfhko vero v’ pervo fvetlobo poftavil, de bi
fe verni ne motili, in krivoverzi obfojeni bili.
Njegovo saflushenje per Bogu savoljo tolika)
fkerbi je bilo veliko; pa krivoverzi fo ga fmert-
no fovrashili, in mu nikdar nifo odpuitili. Sa-
toshili fo ga per zefarji Konfhtantinu svijazh-
no, in vlih perloshnoft fo ifkali mu fhkofiftvo
odvseti. Hudobni fo vfelej svijazhni in lash-
njivi, slalli soper fvoje sopernike; praviza in
kriviza jim je eno, de le premagajo. Kaj fo
li krivoverzi ismiflili? Hudobno shenfko fo na-
uzhili, de naj fvetiga Evrtazja gerdiga greha
obdolshi, in ji veliko plazhilo obljubili, ako
bo na njene lashi od fhkofije odftavljen. Go¬
vorila je pred velikim sboram, kakor je bila
od krivoverzov nauzhena; tudi je perfegla,
de jo je Evftazi sapeljal. ( Sveti fbkot je bil ob-
lojen, in vseli fo mu fhkofiftvo. Branil fizer
je per zefarji Konfhtantinu fvojo nedolshnoft;
pa zefar, defiravno dober, mu ni verjel, in
ga je v’ daljno deshelo poflal. 4 Svetimu Ev-
ltazju ni bilo marša laftno ime, pa peklo ga

io6 —

je drusih pohujfhanje; ker ni moglo drugazhi
biti, fe je podverge!, vfe nadloge voljno po-
terpel, in sa fvoje hude fovrashnike molil. V’
ptuji desheli je fkerbel fe zhedalje bolj pofve-
zhevati, tudi drugepo mozhi uzhiti do fmerti,
hter a je per Bogu shlahtna bila.

Nedolshnoft fvetiga fhkofa Evftazja je bi¬
la potlej ozhitno rasodeta, kakor bo sdaj re-
zheno,. Hudobna shenfka, ktera ga je bila kri-
vizhno satoshila, je bila od Boga f’ hudo in
dolgo boletnijo udarjena; veft jo je ftrafhno
pekla, in fklenila je veliko florjeno krivizo
po mozhi popraviti. Po domazhim zhloveku
je vezh niaflinikov profila, de naj je ob rezhe-
ni uri pridejo obifkat. Kader fo per njej bi¬
li, je jokaje povedala fvojo veliko pregreho
v’ Boga in v’ fvetiga fhkofa Evftazja. Tudi je
perftavila: „Krivoverzi fo me v’ to napravili,
in rekli, de lash ni greh. Ref je bilo, de
me je Evftazi sapeljal, pa neranki fvetifhkof,
ampak drug zhlovek ravno tiga imena. Na
to iim perlegla, kakor fo me bili nauzhili;
sdaj pa vem, de fini hudo grefhila, in profi¬
te Boga, de mi odpufti.”

Nauk.

Od jkrivniga govorjenja.

Hudobna shenfka je svijazhno in lashnji-
vo govorila soper fvetiga fhkofa Evftazja, ka¬
kor fo jo bili krivoverzi nauzhili. V’ fvojim

— 107 —

ferzu je od drusiga Evftazja miflila, predsbo-
ram pa je v’ tiga kasala, in f’ to svijazho je
filrfo veliko krivizo ftorila, ktero je potlej po¬
vedala in obshalovala. Ljubi moj! varuj fe
fkrivniga svijazhniga govorjenja. Zhe navad¬
ne befede drugazhi umefh, svijazhno rasla-
gafh , drugazhi miflifh , kakor govorifh ; nili
nedolshen. Ako bi ljudje taki bili; bi fe vfe
zhloveflitvo smefhalo, bi bile velike smote in
krivize, bi nobeden ne vedil, kaj befede po¬
menijo.

Dolshnoft je refnizo govoriti, pa tudi per-
brivati jo, ako ljubesen sapove. Grefhnik
fpovedniku, otrok fiarfhem, flusbabnik go-
fpodarju, hudodelnik fodniku morejo refnizo
govoriti; pa tudi lahko vedo, kaj jim gre pra¬
viti, kaj pa ne. Ravno tako morejo ljudje
vediti, kako in kaj najeden drusimu govore.
Perpufheno, modro in tudi potrebno je vzha-
fi kaj perkriti, de fe prepira, jese, opravlja¬
nja ali drusiga hudiga ne napravi, farno zhe
je le refnizhno, kar fe govori. Kakomorefh
govoriti, kader ljudje.shele od tebe svedit:,
bar rasodeti ne fmefh? Tako odgovori: »/fi¬
ga ne povem, ali tiga ti ni treba vediti," ali
bako drugazhi po okolifhinah.

Nekaj sgledov is fvetiga pifma te bo 1110-
drotli uzhilo. Abrahamu je Bog sapovedal, de
naj mu fvojiga lina Isaka daruje. Abraham
bersh uboga, in gre s’ njim na goro. Isakpo-
prafha : ,,Qzhe! tukaj je ogenj in dreva, kje
je pa dar?” Abraham mu je odgovoril: „Bog

— i o8 —

li ga bo prefkerbel, moj fin!”I. Mojs. 22, 7. 8. A-
braham je upal, de bo Isak ohranjen ; sato je
fploh govoril 1 , de bi ga prej bres viiga prida*ne
shalil. ( Savel je fhel sgubljenih ofliz fvojiga o-
zheta ifkat, je fhel k’ preroku ( Samvelu, kteri
mu je povedal, de fo oflize she najdene, in
ga je tudi Israelfkiga kralja pomasal. Ko na-
saj gre, ga 4 Savlov ftriz vprafha: „Kaj ti je
t Samvel rekel ?” Odgovori: „De fo oflize naj¬
dene od kraljeftva pa mu ni nizh pravil,
ker ni bilo perloshno fhe od tiga govoriti. I.
kralj. 10. 4 Samvelu preroku je Bog sapove-
dal mladenzha Davida namefti nepokorniga
.Savla pomasati kralja. Modri ^amvel je te¬
le feboj vsel, in fhel Gofpodu darovat, in je
Davida na fkrivnim pomasal.' I. kralj. 16. Pre-
mifli te sglede ali pofnemke, de fe modrolK
nauzhifh , refnizo govorifh, pa jo tudi pamet¬
no perkrivafh, de hudiga ne napravifh bres
potrebe.

Zhe li hozhefh tih naukov po volji bosh-
ji poflushiti; ljubi refnizo, ljubi blishniga,
bodi moder. Zhe ljubifh refnizo , nebofh od
nje nikdar odftopil; zhe ljubifh blishniga, ga
ne bofh svijazhno sapeljal, tudi ne krivizhno
perkrival; zhe/i moder, bofh vfe obrazhal
po refnizi in ljubesni. Obilni nauki bi ti nizh -
ne pomagali, ako bi ti bil bres ljubesni in mo-
drolli.

— i°9 —

Molitev.

O Bog,  vezhna refniza in modrofit! do¬
deli meni, fvojimu nevrednimu flushabniku,
refnizhno in modro govoriti. Ako lashnjivo
govorita, zhe tudi bres vfe blishnigafhkode,
v’ te grefhim; akorefnizo, pa ne perloshno,
govorim, veliko hudiga lahko napravim; ako
tim v’ fvojimgovorjenjiprekanjeninsvijazhen,
ii ti vfiga tiga pravizhni mafhevaviz. Vem,
je zhaf molzhati ali govoriti, je zhaf odkri¬
to ali perkrito govoriti; pa to more biti po
ljubesni in modrofti, ne pa po rasumnofti me-
fa. To vem, pa vfe to po okolifhinah rasfo-
diti je treba velike modrofti, ktero ti fam sa-
morefh dati. Daj mi jo, o ufmiljeni Gofpod!
de fe bom vedil po tvoji fveti volji sadersha-
ti. Varuj me koga pofhkodovati, pa daj mi
tudi poterpeshljivoft, kakorfhno fi fvetimu Ev-
ftazju dal, vfe krivize Voljno preterpeti, in
sa nadleshne sopernike is ferza profiti, de
jeft in oni od tebe milofl; sadobimo. Amen.

--

XVII. dan maliga ferpana.

,Sceli AleUJi ali Alejh.

k Sveti Alekll ali Alefh je bil edini finEvfemi-
jana, veliziga fretovavzazefarja v’Rimu. Nje-

no

gor ozhe je bil shlahteu infilnobogatgofpod,
in verhi tega neisrezheno ufmiljen do ubosih.
Vfak dan fo bile v’ njegovi hifhi tri mise sa
reveshe pogernjene, in defiravno je tri fto tvo¬
jih flushabnikov imel, jim je le vender fam
Itregel per jedi. Torej ga je vfe ljudftvo slo
zhaflilo. Tako dober in ufmiljen ozhe , fe ve,
je tudi Alekfja, fvojiga ecliniga fina mozhno
ljubil, in fkerbno redil; pa bogallvo, meh¬
ke oblazhila, dobre jedila, obilna flreshba,
in kar koli bi samoglo flabimu zhloveku fhkod-
ljivo biti, Alekfju ni dopadlo. Ljubesen do
Boga je njegovo ferze od posemeljfkih flad-
noft odvernila, in le toliko je zhafne dobro¬
te ženil, de bi fi s’ njimi kedaj vezhne dobro¬
te v’ nebelih perdobil. Sato ga je le premifh-
Ijevanje rasodetih refniz, molitev, famota,
poft, ponishnolt, zhiltoft, boshje zhefhenje,
in kar je boshjiga, vefelilo, in vfe fvoje pre-
moshenje je shelel Bogu v’ zhaft oberniti. Is
ljubesni do Boga je hotel nesavesan ollati; pa
ftarfhi fo ga slo nadleshno v’ sakon filili, in
fo mu sa bogato nevefto fkerbeli. Pokorni Alekfi
fe je dal pofiliti, in porozhiti s’ devizo, ki ji je bilo
Rabina ime. Ali pervo nozh po poroki ji Alekfi
natakne fvoj perllan, in da tudi fvoj paf re-
kozh : „Imej oboje v’ moj fpomin, in Bog bo¬
di med nama, dokler bo njegova fveta volja,”
vsame denarjev feboj, in gre Ikrivaj ponozhi
od doma. Prepelje fe po morji v’ daljno de-
shelo, v’ Laodizejo, in od tod gre v’ Edefo
v’ Mesopotamii. Y’ Edefi je fvoje lepe obla-

111

zhila s’ berafhkimi zunjami premenil, in de¬
narje, kar mu jih je bilo fhe oftalo, medbe-
razhe rasdelil, in de bi bil v’ popolnim sata-
jevanji shivel, je fam med berazhe pred zer-
kev Marije devize fe vfedel, in ubogajme pro¬
fil. Malo mu je bilo treba, in kar je vezh do¬
bil od ufmiljenih ljudi, kakor je potreboval,
je reveshem dal. Molil je vedno, in le na go¬
lih tleh, vezhi del fhe pod milim nebam fpal.

4 Starfhi in nevefta fo bili njegoviga nagli-
ga odhoda slo shaloftni; fkerbno fo po njem
oprafhevali, na vfe kraje pifali, in pofhiljali
ga ifkat; pa ni ga bilo mozh najti. Poflani
od ftarfhev fo fizer tudi v’ Edefo prifhli, in
Aleldi jih je dobro posnal; pa oni ga nifo
fposnali, ker fe je od veliziga pofta in pokor-
jenja vef bil fpremenil. Ubogajme jih je pro¬
fil, in je Boga hvalil, de ga je vredniga bo¬
ril od tihih kaj dobiti, kteri jedo kruh njego-
viga ozheta; pa kdo je miflil, de je bogati
Alekli sdaj berazh ? Ko poflani od vfih krajev
domu pridejo, in povedo, de od njega nizli
nifo svedili, je ftarfhe velika shaloft oblhla.
Mati fi je flabo pofteljo isbrala, in rekla:
„Nizh bolje naj meni nebo, kakor je mojimu
finu, ki je romar v’ p tu j i h deshelah.” Neve-
ha je vefele oblazhila v’ shalohne fpremenila,
in rekla: ,,Kakor gerliza v’ fotefki shaloftno
gruli, tako hozhem tudi jeft vfe shive dni sha-
lovati, zhe mi Bog fpet ne da mojiga mosha.”

Ko fo kriftjani v’ Edefi fvetiga Alekfja vi-
dili, kako fveto de shivi, in ga ljubili in zha-

I 12

Rili; mu je to bilo sopemo, in je fblenil dru¬
gam iti. ,Shel je na morje, in fe v’drugo de-
shelo namenil. Pa mozhen vihar je barko bli-
so melta Rima sagnal, in ondi gre Alekli na
fuho. Srozhil fe je Bogu, fhel v’Rim, inmi-
flil: „Bolje mi je biti v’ ozhetovi hifhi, de ni¬
kogar ne nadleshujem.” She fedemnajft let
ga ni bilo doma, sravenpafhe jepoberafhko
oblezhen, od truda in terpljenja vef prepa¬
den; torej ga ni nihzhe posnal. Po meftu gre¬
de frezha in fposna fvojiga ozheta, hteri je
ravno f’ tvojimi flushabniki domu fbel. Vfe
koki fo v’ njem trepetale, vender femunira-
sodel; perblishal le mu je, ingaponishno pro-
ii1: „Dobri Gofpodi ufrrilite fe me revniga
zhloveka, dajte mi malo prodora v’ tvoji hi¬
fhi,  in pa le drobtinize mi dovolite, ki s’ va-
fhemise padajo; Bog vam bo to miloft obilno
povernil, in vafhe, ki v’ nesnanih deshelah
romajo, frezhno v’ vafho hifho perpeljal.”
Evfemijan, opomnjen fvojiga linu, ki po fve-
tu hodi, fe ufmili, sapove fvojimu flushab-
niku ga peljati v’ hifho, in mu pod fhtenga-
mi kraj odkasati, kjer bo fianoval. Evfemi¬
jan mu je dobre jedi f’ fvoje mise pofhiljal;
pa Alekli jih je drusim dajal, in le kaj pufti-
ga febi perdershal, in kakor je bil poprej
vajen, tudi sdaj v’ molitvi, v’ poftu in viru¬
sih dobrih delih fvoje nar vezhi vefelje imel.
Domazhi flushabniki fo fe ga fzhafama nave-
lizhali, ga savidili, in sa norza imeli; va-nj
fopljevali, f’ pomijami ga polivali, in fhe

— 115  —

vezli hudiga mu persadjali. Pa fveti Alekli
je vfe voljno poterpel, Nar teshe mu je bilo
fe (Vojim ftarfhem ne rasodeti, ker fa mu
vedno perpovedovali, kako jih je njih Alekli
sapuflil, in po fvetu fhel, in.ker jih je veli¬
kokrat flifhal vdihovati: „Ljubi Alekli, ljubi
Alekii! kedaj bolh she domu prifhpl ?'!  Pa
satajeval fe je na vfo mozh, de bi v’ pokor-,
jenji do fmerti sbivel, in je premagal. Brit-,
ko martro in podobo matere boshjs je imel
vedno per febi, to mu je delalo nar vezhi ve-
felje na fvetu ; rad je hodil v’ zerkev, vfak
prašnik fveto obhajilo prejel , in. tako Jedem*
najft let v’ ozhetovi hifhi nesnap preshivej,
Bog pa je Alekfja fvetu hotel rasosnaniti,
in mu she na fvetu veliko zhaft perpraviti. Eni*,
ga dne ,je papesh Inozenzi, pervi tega ipiena,
boshjo flushbo v’ zerkvi opravljal. Zefar in
Evfemijan tudi fla bila v’ zerkvi,. kar saflilhi-
jio glaf: „Pridite k’ meni, kteri fte trudni -itt
oblosheni, in rasvefelil vaf boni.” Kmalo po
tem fpet: ,,Poifhite fvetnika hoshjiga,, in zha-
ftite ga, de bo Rimu frezhe profil; v’ petek
bo umeri.” V’ petek je prifhlo filno veliko
ljudftva v’ zerkev, in flifhali fo glaf: „V’Ev-
femijanovi hifhi poifhite fvetnika.” Zefar
rezhe Evfemijanu : ,,Kaj tak nebefhk dar iniafh
ti v’ fvoji hifhi, in mi nizh ne povefh ?” Od¬
govori mu : „Sam ne vem sa-nj/ .Slushab-
nikov eden mu rezhe : „Drug ne ho ko be-
razh pod fhtengami; on je ko angel poter-
peshljiv, shivi pa kakor kak apoftel Kriftu-

8

— u4 —

fov” Gredo, in ga poifhejo, kar ga mert-
viga najdejo. Njegovo oblizhje vidijo fvetlo,
v’ njegovih rokah pa pifmo, v’ hterim je bilo
sapifano njegovo ime, imena njegovih Aarfhev
in njegove shene in pa vfe njegovo shivljenje.
V’ hifho ga nefo, in fporozhe papeshu in ze-
farju , de fo riafhli Cvetnika. Papesh pride¬
jo, vsamejo pifmo , in ga na glaf bero. ,Ka¬
puni! Cim ozheta, mater, sheno in vfe, je
bilo med drusim, sato de bi v’ mehkobi ne
shivel.’' Vfe je na glaf jok sagnalo. Ozhetu
je bilo omedleti. Mati pertezhe jokaje, pa¬
de na finu, ga objemlje, kufhuje, f’ folsami
umiva njegovo oblizhje, in vpije: „Moj fin,
moj fin! sakaj fi mi to ftoril? O koliko hudi-
ga fi mogel v’ hifhi fvoje matere predati!”
Shena sdihuje s’ milim glafam: „0 de nifim
fvojimu duhu verjela, ki mi je smiram govo¬
ril: Ti fi moj Alekfi!” t Šlushabniki tudi fo f’
folsami v’ ozheh klizali: „0 fvetnik boshji!
odpufti nam, ki fmo te sanizhevali, in profi
Boga sa riaf.” Kmalo fe je po vfim meilu to
rasglafilo ^ in od vfih krajev je ljudftvo derlo
vidit fvfetnika. Zhudeshi lo fe po miloili bosh¬
ji godili. Zefar je hotel ljudftvo raskropiti,
denarje zelo je rekel na pulje metati, de bi
njegovo truplo fe moglo v’ zerkev prenefti;
pa nihzhe fe ni perklonil pobirat, vfe je hot-
lo le fvetnika viditi. S’ veliko lilo fo ga pre-
nefli v’ zerkev, kjer je fedem dni bil, de fo
ga hodili zhaftit, in fe mu v’ njegove profh-
nje perporozhat. Ofmi dan je bilo njegovo

115  —

fveto truplo na grizhku Avenfinu zhaftito po¬
kopano v’ letu 417- Na tiilim meftu fo pos-
neje lepo zerkev fosidali fvetimu Bonifazju in
fvetimu Alekfju v’ zhaft. Njegov fpomin je ne
le v’ nafhih, ampak tudi v’ jutrovih deshelah
v’ zhafti.

O kako zhaftitljivo je radovoljno ubofhtvo
savoljo nebefhkiga kraljeftva!

Nauk.

Pravizhnojt je lahko bres nenavadnih del.

jSveti Alekfi je sapuftil fvojo sheno in fvo-
je ftarfiie, hodil po fretu, in potlej fedemnajft
let nesnan shivel v’ hifhi fvojiga ozheta. To
je nenavadno, tudi neperpufheno bres fofeb-
niga boshjiga rasodenja. On in tudi nekteri
drugi fvetniki fo is boshjiga pokliza kaj fofeb-
niga delali; tebi ni treba, in ni dobro fofeb-
nigaifkati, temuzh ifhi, kar te boljfha, kar
te s’ Rogam mozhneje sdrushi, in njegovo fve¬
to voljo svefto fpolnuj. Ako bi ti ravno ko fve¬
timu Pavlu vifoke fkrivnofti bile rasodete, bi
sato ne bil fveteji. Nektere dufhe napol fve-
te, napol famopafhne fo fe motile, in fe sa-
peljale s’ ifkanjem fofebnih rezhi; is napuha
fo prehitro verjele, de je boshje rasodenje,
kar je bilo fad njih smefhanih mifel. 4 Slabo
snamnje je nad njimi, zhe fo nepotrebno od
tiga govorile, in f’ tem fe hvalile; to govor¬
jenje jim je napravilo sanizhevanje ali hvalo

8  *

— 116 —-

clrusih, oboje pa jim je nevarno bilo , lter ko-
rfenine ponishnofti nifo imele. Te tudi fo ifka-
le ali ifhejo.per fvojih duhovnih fofebnih nau¬
kov, fo sheiele ali shele fe od drusih lozhiti,
fo menile ali menijo she shive v’ nebela iti,
defiravno sapoved boshjih, vfim potrebnih,
ne fpolnujejo. Tim rezhe fveti Pavel: ,,/Tz-
fna Jlashba bodi po pameti'  Rimlj. 12, i,

Nizh fofebniga ne ifhi in ne delaj bres
fveta fvojiga navadniga modriga fpovedniha,
hteri ve tvoje shivljenje, mozh tvojiga duha
in telefa in okolilhine tvojiga ftanu. Zhefe
famovoljen is flepe gorezholli kaj fofebniga lo-
tifh; bofh morebiti naglo odftopil, tudi po¬
trebne dobre dela opultil, in tvoje poflednje
bo huje od perviga. Ne /lavi popolnamafti
kerfhanfke pravizhnofti v’ nenavadne dela, kte-
re bodo morebiti s’ ojftroftjo potlazhile tvoje
telo, ali s’ napuha jn fpridiletvojo dufho. Zhe
ti tvoj navadni modri fpovednik sapove ali per-
pufti kaj fofebniga delati, delaj to na fkriv-
nim; zhe ne, bofh lahko padel v' hudizhevo
sadergo laftniga dopadenja ali napuha.

Ne bodi zhuden v’ fvoji bogoflushnofii:
Bog ti -sapove po vfih njegovih sapovedih shi-
Yeti; to je potrebno, to delaj. Potrebnotije
fvoje llabo telo pokoriti, vef evangeli to sapo-
veduje,; pa fkerbi tudi fvojo dufho pokoriti.
Rasusdano telo fe vsdiguje soper dufho; pa
zhe je dufha polna boshjiga lirahu, ga ferzh-
no deva pod sapovedi. Zhe je tvoja dufha
potna boshje mozhi; ne premaguje le nezhi-

— n 7  —

ftofti, jese, krivize in drusiga, temuzh od-
jemlje tudi mozh fkufhnjavam, in vzha.fi njih
prihod ubrani. Zhe fe tvoja dufha Boga ho¬
ji; ubrani tvojim ozhem fkufhnjav pobirati,
tvojim ufhefam hudih rezhi poflufhati, tvo¬
jim nogam v’ hude perloshnofti iti, in veliko
manj imafh fkufhnjav. Zhe tvoja dufha hre¬
peni po nebefhkim kraljeftvu, ti bodo fkufh-
njave manj nadleshne, in tudi nadleshne bofh
premagoval. Shivi v’ boshjim ftrahu, shivi
po vfih sapovedih is ljubesni do Boga, in rav¬
no v’ tem je kerfhanfka pravizhnoft.

Molitev .

Moj Bog! jefl Jim veden fushnik fvoje
fpridene volje: pravizhnoft fi ismifhljujem,
kakorfhna meni dopade, ne hakorfhno ti sa-
povefb ; sapovedane dobre dela opufham, ne-
sapovedane opravljam, in ne fpolnim tvoje
fvete volje, ker fvojiga dopadenja per vfim
ifhem. t Sim ko fvojovoljni otrok, delam rad,
kar li fam isvolim, pa nerad, kar ti sapove-
dujefh; vender fini fvojim ozhem pravizhen,
in fe na fvojo isinifhljeno pravizhnoft sana-
fham. O Gofpod! luzh tvoje gnade naj ras-
podi mojo temo, de ne sajdem; ti me vodi
po potu refnize, de fe ne pogubim. ^Sveti
Alekfi! fprofi mi od ufmiljeniga Boga gnado
vedniga satajevanja, pokorjenja inpoterpesh-
Ijivofti, de boshjo voljo smiraj delani, fvoje

— ii-8' —

nikoli, deiimreTnizhnopravizhen, in de bom
vekomaj Trezhen. Amen.

XVIII. dan maliga ferpana.

( Sveti Kamil , duhovni oihe ufmiljtnih mi-
nihov .

C

< w - , reti Kamil, P primkam Lelis, je bil rojen
v’ Abruzi na Napolitanfkim v’ letu i55o. Bil
je od Trojih ftarThev po kerfhanfko srejen,
pa malo zhafa jim je pokoren bil; kader je
bil odraftel, je po Trojim hudim poshelenji
shivel r’ Tlabih drushbah in r’greThnim veTelji.
Radoroljno Te je v’ ToldaThki Ban podal, ne
is ljubesni do Tvojiga kralja, kar bi bilo hva-
le rredno, temuzh debi TamopaThno shirel.
Njegoro nar rezhi veTelje je bilo igrati, rTe
nozhi je bil per krartah ali per drusih igrah;
per tih je veliko zhaTa in denarja sapravil, in
po navadi igravzor ilraThno preklinjal. Shi¬
vel je bres vliga boshjiga ftrahu in bres vliga
kerThanflva. Pa uTmiljeni Bog, kterisamore,
kader koli hozhe , nar terdovratniThi grefhni-
ke Tpreoberniti, ga je T’ Tvojo milofljo obiTkal,
mu v’ Terze vlil veliko sopernoft nad vfim
greThnim vefeljem in nesapopadljivo dopade-
nje do vTiga dobriga. Njegovo fpreobernje-
nje ni bilo pozhaTno, kakor Bog navadno

— M 9 —

grefhnike fpreobrazha, temuzh nanaglima in
popolnama je bil fpreobernjen. To fe jesgo-
dilo ravno v’ prasnil« ozhifhevanja Marije ali
fvezhnize. Pet in dvajfet let je talirat ftarbil.

4 Sveti Hamil, s’ nebefhko fvetlobo in flad-
koftjo bres vliga fvojiga saflushenja ko nekdaj
,Savel naglo napolnjen, fe je fvetu in njego¬
vim sapeljivini dobrotam ferzhno odpovedal,
v’ klofhter kapuzinarjev fhel, in ponishno
profil, de naj ga med fe vsamejo. Uflifhan
je bil; pa huda rana na nogi ga je permora-
la is klofhtra iti, vender ni odftopil od fvoji¬
ga terdniga fklepa vfe fvoje dni Bogu svefto
flushiti. V’ Rim je fhel v’ bolnifhnizo bolni-
kam ftrezh. < Svojim bolnim bratam je svefto,
ponishno, poterpeshljivo in ljubesnjivo ftre-
gel ko Jesufu. Rad bi bil tudi dufham fvo-
jih bolnih bratov obilno pomagal. Torej ga,
defiravno je she oo let ftar bil, ni bilo fram
s’ majhnimi otrozi v’ fholo hoditi, in fe uzhi-
ti. Uzhil fe je pridno, pa tudi bolnikam je
fkerbno ftregel. Vli fo fe nad njim zhudili,
in Boga hvalili savoljo njegove fofebne po*
boshnofti. Oblaftniki fo ga nagovarjali in fi-
Jili malhnikovo pofvezhenje prejeti, de bi
bolnikam obilnifhi pomagal. Podvergel feje
njih volji, in fhe popolnifhi je potlej shivel.
Vle je bil vlim: nar nezhednifhi opravila je v’
ftreshbo bolnikov ljubesnjivo opravljal, njih
v/ih radovoljni flushabnik je bil j  1’ fvetimi
sakramenti jih je ofkerboval, >n ob njih sad-
nji uri svefto jim pomagal. Ljubesnjiva po-

120  -

mozh fvetiga Kamila do bolnikov je vfim do«
padla, in vnemali fo fe po njegovim sgledu
delati. K’ njemu fo fe perdrushevali, on pa
jih je Ijubesrijivo fprejemal. Tako je poftavil
bratovlhino ufmiljenih minihov v’ ftreshbo viib,
tudi kushnih bolnikov. To je papesh ^ikft
V. v’letu 1 586 poterdi!. ( Sveti Kamil je kma-
lo imel lepo perloshnolt fvojo gorezho ljube-
sen fkasorati. V’ Rimu in v’ Noli je filno hu¬
da kushna bolesen vllala. .Svoje shivljenje
je rad pollavil sa fvoje bolne brate; nifefmer-
ti bal, temuzh shelel je v’ njih flreshbi umre¬
ti. Po njem fo vfi njegovi ufmiljeni tovarfhi
bili. Tudi je f’ fvojimi profhnjami vezh bol¬
nikov naglo osdraril, ker mu je viigamogozh-
ni Bog dal zhudeshe delati. Drugim je rad
pomagal is bolesni, fvoje bolesni pa je poter-
peshljivo terpel. Defet let ga je filno hudo
po nogah tergalo, fhtiridefet let je hudo ra¬
no na nogi imel; pa te in druge bolesni je
dobrote imenoval. Prifbel jezhaf velizigapla-
zhila, ki ga je Bog namenil. Od vedniga
terpljenja, ojtlriga pokorjenja, dolsiga bole¬
hanja in ftarofli vef oflabljen, je fvojo fmert
bliso previdil, in fe fkerbno perpravljal frezh-
no umreti. Kader je bliso fmerti bil, ni mo¬
gel drusiga molit;, ko Jesufa in Marijo na
pomozh bližati, ker je bil poln upanja v’ sa-
flushenje Jesufovo in v’pomozh Marije. ( Shti-
ri in fheftdef -t let Bar je mirno umeri 14 . dan
maliga ferpana v’ letu i6i4* Tudi po fmer-

12  1

ti je Bog ha njegove profhnje veliko zhude-
shev Boril.

Nauk.

Nizhemernojt je v e Jel je mlazhnih clajh.

( Sveti Karnil je bil pred fvojim fpreober-
njenjem vef saljubljen v’ nizheinernofti fveta,
le prasni pogovori, flaba drushba, fmeh,igre,
pojedine , in kar jetaziga, ga je vefelilo; po
fpreobernjenji je bilo Bogu flushiti, moliti, uzh>
ti, bolnikam llrezhi, vlim v’ nebela pomaga¬
ti njegovo vefelje. Ravno taka je f’ teboj.
Zhe te Bog in boshje vefeli, ii poln fvete la¬
kote viiga dobriga, in dobro delati je tvoje ve¬
felje; zhe te fvet vefeli, ifhefh nizhemerno-
fti, in ljubifh norod. Ref je, kar modri go¬
vori: „NoroJt jenorza vefelje'’  Prip. i5,2i.

Vem, ne morefh neprenehama v’ delu,
v’terpljenji biti; ne le tvoje telo, tudi tvoja
dufha potrebuje krathiga zhafa. De li dobre
volje per pofhtenih prijatlih, in fe s’ njimi
pogovarjafh ocl nedolshnih rezhi; de vzbafi
grefh fe fprehodit, ali na lov, ali kaj drusiga
delafii: ne odrezhem, zhe je to farno na febi
in po okolifhinah nedolshno, tudi redko in
kratko. To ti je perpufheno, in pomaga, de
potlej fvoje pofhtene opravila pridnilhi deiaih.
Rog je ne le potrebne ftvari, ampak tudi krat-
kozhalne ftvaril k’ lahkoti nalhigatelefa in du¬
ha : modri zhlovek ve te prav vshivati po volji

122

boshji, norezpaneve; modrimu je vfakarezh
v’ prid, neumnimu je vfe fhkodljivo, kerper-
mere ne ve.

Priden bodi v’ fvojih pofhtenih delih, in
ne pofnemaj lenih, kteri zhaf malopridno sa-
pravljajo. Pridnifhi ko delafh , raji bofh de¬
lal, in bolj ti bo britko zhaf sapravljati; zhe
fe ti ne ljubi delati, bofh komaj v’ lili, tudi
v’ lili nerad in nepoterpeshljivo delal. Zhe te
lenoba pod fe fpravi: li bofh dofli nepotreb-
niga ismifhljeval, le prasne novize svediti in
govoriti bo tvoje vefelje; bofh veliko zhafav’
llabi drushbi, v’igrah, v’ drusihsmotnjavah
sapravil; bofh bres gorkote, bres duha mo¬
litve; ne bofh vedil kaj od dolsiga zhafa po-
zheti, vender fe ti ne bo ljubilo delati, moli¬
ti, fvetih bukev brati, premifhljevati in shi-
veti, kakor ti Bog sapove. Kaj je rezhi od zhlo-
veka, kteri fe ko metulj okoli vlazhi, nima
pridniga opravila, vfe kota ftakne, vfe novi-
ze sve ? Tak zblovek je narrevnifhi, febipre-
teshak, in shalollno shivi; tudi ni dober krift-
jan.

P.ravifh: ,,Tudi kratik zhaf je zhloveku
potreben.” Ref je to, kakor je bilo sgoraj re-
zheno, pa kakofhen ? Je li perpufhen kratik
zhaf vezh ur ali vef dan per rasusdani drush¬
bi, per pijanzih biti? Je li kriiljanu perpu-
Jheno od iutra do vezhera okrog hoditi bres
vfiga potrebniga opravka? Je li n-edolshno do
polnozhi ali vfo nozh v’ plefu, v’ igrah, per
kvartah biti? To je tvoji dufhi in tvojimu te-

123

lefu fhbodljivo. Kar ti pozhenjafh, je vezhi
del ali farno na febi flabo, ali tvoji dufhi ne¬
varno, aligrefhno, ber nobene permere ne
vefh. Ne le v’delavnibih , tudi v’prasnibih,
nar bolj v’prasnibih f’ to gerdo lenobo Boga
shalifh, ber fveti zhaf in denar saprarljafh,
velibo flabiga govorifh, in dorti drusigahudi-
ga delafh, ali sapovedaniga dobriga opufhafh.
Povej, bteri fvetnib je shivel, babor ti shivif h ?
Nobeniga ne najdefh, de bi bil s’ enabo fla-
bini ali prašnim shivljenjem v’ nebela prifhel.
Zhe tabo shivifh, 11 enab unim poftopazhem,
bteri fo na tergu bres dela ftali, ljudi oprav¬
ljali, fefmejali, in zhaf sapravljali. Tejego-
fpodar pofvaril rebozh : ,,Kaj tukaj Jiojiie
vej dan bres dela  ? Pojdite tudi vi v' moj
vinograd:’  Mat. 20 , 6 . 7 . Vilm lenim in mlazh-
nim dufham Bog ravno to govori. Zhe ubo-
galh, bolh plazhilo fvoje pridnofti prejel; zhe
neubogafh, bolh prejel, bar lenoba saflushi.
Gofpod bo sapovedal : ,.Leniga hlapza ver -
sile v' unanjo temo.’ >  Mat. 25, 2 g.

Molitev •

O moj Bog! ti 11 mi sapovedal tebi flushi-
ti, ti 11  me obfodil delati in terpeti; moje shiv-
ljenje hitro sginja; bo roshiza lim, bterasju-
traj lepo zvete, svezher ufahne; moji dnevi
bo tezhaj hiiro tezhejo; bmalo pojdem v’ ne-
ismerjeno vezhnoft, bjer bom vshival ali ter-
pel, bar 11  tubaj saflushim : vender inalo fber-

— 124  —

bitn i  malopridna delam edino opravilo fvoji-
ga svelizhanja. Oh. r  vem, ojftra fodba me
zhaka, ako dragi zhaf, l<i mi je isfofebnemi-
lofti dan, sapravljam, in v’ fvoje pogubljenje
obrashani; pa poboljfhati fe hozhem , pridno
tebi flushiti, in s’ dobrimi deli fe perpravlja-
ti frezhno umreti. O fveti Kamil! tifibilfre-
zhen, ker li fe refnizhno poboljfhal, in pob
lej Bogu smiraj flushil: fprofi mi od ufmilje-
ni ga Boga po Jesufu Kriliufu veliko in liano-
vitno fkerb fvojo dufho srelizhati, de, kader
bomfojen, miloli sadobim. Amen.

XIX. dan raaliga ferpana.

,Sveti Vtnztnzi Pavijan, duhovni ozhe uzh «-
nihov uboshzov.

C

^Oveti Vinzenzi je bil rojen na Franzofkim
v’ letu 1576. Njegovi flarfhi fo bili ubogi
in bogabojezhi, f’ poljfkini delani fo febe in
otroke shivili. Kader je bil otrok Vinzenzi
dvanajfi: let flar, fo ga v’ blishno mefto Aksv’
fholo dali; uzhil fe je lahko, in je smiraj bo-
gabojezhe shivel. Kader je bil odraftel, je
Boga gorezhe profil, de naj mu da njegovo
fveto voljo fposnati. Bog mu je dal fofebno
vefelje do dubovfkiga (lanu; bil je pokoren,
in v’ letu lfioo je mafhnikove potvezhenje

125

prejel. Pet let potlej fe je savoljo folebniga
opravila r’ Narbono namenil; pa na morji je
med tolovaje prilhel, kteri fo ga v’ Afriko
odpeljali, in fushnika prodali zhloveku,
kteri je is gerdiga dobizhkaod katolfhke vere
od&opil bil, in po turfhki veri shiveh .Sve¬
ti mafhnik Vinzenzi fe je boshji naredbi pod-
vergel, in je fvojimugofpodarju svelio flushil,
Dober kriftjan je povfod dober, povfdd lah¬
ko shivi, ker fi f’ poterpeshljivoHjo tudi hude
krishe polajfhuje. Gofpodinja, shena njeg.o-
viga gofpodarja, deliravno Turkinja , je ive-
tiga Vinzeuzja lepo ljubila, in rada poflufha-
la od kerfhanfke vere govdriti; ta fveta lju-
besnjiva vera ji je dopadla, in napravljala je
fvojiga mosha s’ nadleshnimi profhnjami.'tur¬
fhki veri fe odpovedati, in v’kerfbanfko de-
shelo sbeshati. Gofpodar jo je ubogal; vli
trije fo fe zhes morje na Franzofko prepelja¬
li, in potlej v’ Rim fhli. .Sveti Vinzenzi je
od Rima fpet fhel na Franzofko. ,S’ fvetam
rasfvetljenigaprijatla je fhelv’hifho Emanve-
la Gondita, veliziga oblaltnika kraljevih vojfk-
nih bark, njegovih otrok uzhit. S’ sgledam.
in befedo jesvefti flushabnik boshji vfim doma-
zhim veliko dobriga flori!; vender je shelelfhe
vezh sa zhaft boshjo delati in terpeti. Dolgo
je premifhljeval, kaj bi Bogu bolj vfhezh bi¬
lo; potlej je.hifho sgoraj imenovaniga go-
fpoda sapuftil, fhel in hodil po desheli pri-
proflih hmetov in ubogih uzhit. Veliko lle-
pih krivoverzov in terdovratnih grefhnikov je

-126-

s’ boshjo pomozhjo fpreobernil. Vfi fo gara"
di poflufhali, bogali, in ko fvojiga dobriga
ozheta ljubili, ker je perferzhno ljubesen do
vfih imel, in fkerbel vle svelizhati. Veliki
oblaftnik Emanvel Gondi gaje lepo profil, de
bi obfojene hudodelnike uzhil, per kterih je
bila grosna nevednoft kerfhanfkih refniz. ^ve¬
ti Vinzenzi je bil tiga slo velel, je med nje
fhel, je bil s’ njimi dober, ufmiljen, jih je
trofhtal, uzhil, in tako prijasno s’ njimi de¬
lal, de fo le mu njih terdovratne ferza vdale.
Nekaj zbala je per njih bil, nekaj zhafa okoli
hodil po desheli nevednih kmetov uzhit; ka¬
mor je prifhel, fe je obilen fad pokore in
pravizhnofti vidil, ker fo ga vfi radi poflu-
1  hali. To ga je s’ velikim vefeljem napolno-
valo; vedno je Boga hvalil savoljo dobriga,
ktero je nad fvojim blishnim vidil. Sato je
fkerbel fveto bratovfhino bogabojezhih duhov¬
nov poftaviti, kterih namen bi bi! kmete in ubo¬
ge uzhiti.BogabojezhagofpaimenovanigaEman-
vela Gondita je s’ njegovim dovoljenjem fve-
timu Vinzenzju in njegovim tovarfhem dala hi-
fho in premoshenje febe intovarfhe ofkerbeti.
Dobri verni fo tudi k’ timu dobrimu delu radi
pomagali. Papesh Urban VIII. je v’letu i 632
to ljubesnjivo bratovfhino poterdil.

( Sveti Vinzenzi in njegovi dobri tovarfhi
fo neprenehama uzhili, slafti kmete in uboge ;
pa nikdar nifo od nobeniga vseli plazhila ali
darila, ker fo od drugod ofkerbljeni bili. ( Sve-
tiga Vinzenzja fo mogozhni in kralji slo zha-

- -

ftili, on pa fe je smiraj ponisheval, in ponish-
nolt perporozheval; le sa zhaft boshjo je fker-
bel, sa vfe drugo ni nizh maral. To je tudi
duhovnim fvojimtovarfhem perporozheval re»
kozh: „Moji ljubi bratje! ljubimo Boga, in
sa njegovo zhaft neutrudama delajmo. Ni lju-
besni v’ zhloveku, zhe fe ljubesen v’djanji ne
rasodeva. Kaj pomaga nekoliko ali mlazhno
ljubiti? Ljubesen more biti mozhna in dano-
vitna, de tudi v’ nadlogah in v’ preganjanji
ne opelha. Ljubesen je nar potrebnilhi; tu¬
di fofebne dela fo nevredne, zhe Is njene is-
hajajo.” Od ljubesni je vedno govoril, ker
je bil v’ ljubesni vnet; vnet pa je bil V* ljubesni,
ker je vedno premifhljeval ljubesnjiviga Boga,
ufmiljeniga odrefheniha, tudi ker je ftanovit-
no molil, de bi Boga zhedalje bolj fposnaval
in ljubil. Veliko fpofhtovanje, ktero jedo ra-
sodete boshje befede imel, ga je napravilo,
de je klezhe bral in premifhljeval fveto pilnio ;
to je tudi fvojim duhovnim perporozhal. To
Veliko fpofhtovanje in fkerbno premifhljeva-
nje rasodete boshje befede ga je napolnovalo
f fofebno gorezhofljo. Ker je Boga s’ vfodu-
fho ljubil, mu je bil v’ vlim pokoren; sa te¬
ga voljo je, kader ga je kaka velika nadloga
sadela, is ferza djal: „Dobra noviza je ta, Bo¬
gu bodi hvala! Ljubesnjivo naf fk-uPfha, zhe
refnizhno va - nj upamo ali ne. Kar nam Bog po-
fhilja, je gotovo dobro, naj fe nam she dobro ali
hudosdi, zhe fe le njemu podvershemo; v’po-
polnama pokorfhini je vfa nafha fvetoft iri fre-

— 128  —

,zha sapopadena/’ Ref, v* malo befedah je yfa
fvetoll: ,,vfe delati po volji, boshji.” Is te ve¬
like ljubesni do Boga jeblishniga perferzhno
ljubit. Enkrat je bil od hudobniga zhloveka
slo rasshaljen , pa is ferza je rekel: „Ako bi
mi ta, moj fo.vrashnik ozki isderl, bi g$L ,vender
ljubil, in mu dobro delal.” Le terpetisavoljo
Boga je bila njegova ftanovitna shelja; veliko
je terpel sa svelizhanje blishniga, in tudi v’
fvojini pogoltnim bolehanji, pa nikoli (e ni
terplj.enja navelizbal. Nekaj zbala pred iinerl-
jo ga je neki duhoven obifkal, in mu is ne-
dolshnaga ferza rekel„0zhe 3 ! njeni fe fraili¬
to , ker imate lil no hudo bolesen,” .Sveti Vin-
zonzi mu je odgovoril: „Kako ? ne more bi*
ti hudo, kar mi nebefhki Ozhe grefhniku
polhilja. Jed pravizhno terpim, Jesuf nar
Ive leji je vezli terpel ko jed; naj fe godi nje¬
gova fveta volja.” Ta Tveti boshji flushahnik
je bil poln refnizhne pokorfhine do Boga, sa¬
tu je bil tudi poln poterpeshljivofti. Po vlih
sapovedih je shivel, in fveto umeri 84 le.kdar
v’ letu 166 o. Veliko zhudeshev jeBognanje¬
goveprofhnje floril.

JV a n k t

Savoljo koga in kako blishniga ljubiti.

.Sveti Vinzenzi . je od ljubesni gorel, in
i$ ljubesni veliko delal. .Skoraj je nemogo-
zhe verjeti, de je enfamzhlovek toliko samo-

— «2g —

gel; pa ljubesni je vfe mogozhe, vfe lahko,
vfe prijetno. O kriftjan! ljubi Boga is vfe
dufhe, in blishniga ko febe savoljoBoga ; pot¬
lej bofh tudi ti po njegovim sgledu sa bosbjo
zhaft in sa svelizhanje blishniga veliko delal.

Ljubi blishniga savoljo Boga. Sapove-
dano je is vfe dufhe Boga ljubiti, fveto pifmo
to sapoveduje; ta je nar vezhi sapoved v’ po-
Itavi. Jesuf je ogenj ljubesni na fvet perne-
fel, in hozhe, de bi vfi od nje goreli. On
je prizheval od ljubesni bosbje do naf, in
is ljubesni do nafhih grefhnib dufh je na kri-
shi umeri; kako je mogozhe, de bi mi Boga
ne ljubili, kteri naf je prej ljubil, in naf fhe
sdaj ljubi? Eavno is te ljubesni do Boga ljubi
blishniga bo febe,  ker Bog to sapove; zhe
blishniga ne ljubifh, tudi Boga ne ljubifh.
Jesuf tako govori: „ Ljubi Gofpoda fvojiga
Boga is vfiga fvojiga fena. Leta je nar
vezhi in perva sapoved. Druga je tej ena¬
ka: Ljubi fvojiga blishniga ko febe. V*
letih dveh sapovedih je sapopadena vfa po-
Jtava in preroki.”  MatS 22, 67 — Ne

ljubifh Boga, zhe blishniga ne ljubifh, kakor
Bog sapove.

Nikar prehitro ne verjemi, de blishniga
ljubifh. Ni vfaka ljubesen do blishniga zhi-
fta, fveta, in Bogu prijetna. Zhe eniga lju¬
bifh, drusiga fovrashifh; zhe blishniga lju¬
bifh , ker je tvojim me feni ra ozhem prijeten
ali prijetna ; zhe ljubifh, ker ii neumno ali
natorno ljubljen; zhe blishniga ljubifh, ker
9

tvoji lakomnoiK, tvojimu napuhu ali drusimn
hudimu posbelenju ftreshe, ga ne ljubifh prav,
ga nje ljubifh savoljo Boga. Kdorsa fvoje sve-
lizhanje fkerbi, in blishnimu pomaga enako
frezho sadobiti; on ljubi blishniga ko febe sa-
voljo Boga. Kdor sa fvojo dufho ne fkerbi,
Tebe ne ljubi, in tudi blishniga ne more prav
ljubiti. Ti kratki nauki te uzhe, zhe ljubifh
blishniga po boshji sapovedi ali ne.

Zhe le telo fvojiga blishniga ljubifh, in
zhe fi le njegovimu telefu ufmiljen ; je pre¬
majhna, ali flaba tvoja ljubesen do njega. Po¬
magaj blishnimu v’ njegovih telefnih potre¬
bah, pa fhe raji v’ dufhnih; zhe njegove du-
fhe ne ljubifh, ni verjeti, de bi njegovo te¬
lo prav ljubil. Tudi natorne dari mu dajajis
ljubesni do njegove dufhe savoljo Boga. Blish-
ni fe ti fmili, ako ga vidifh v’ telefnih nadlo¬
gah, pa morebiti ga uzhilh fvoje brate svi-
jazhno golufati, ali fe njegovi hudobii sme-
jafh: kako ga ljubifh prav? Nikoli ne dovoli
v’njegove flabe shelje; nikoli mu ne poma¬
gaj grefhiti, temuzh‘brani po mozhi mu gre-
fhiti. Kako bi ti fvojiga blishniga ljubil, ako
bi mu pomagal v’pekel? Premilli dobro, ka¬
ko in sakaj blishniga ljubifh, de fe ne golu-
fafh, tepiuzh de boshjo sapoved dopolnu-
jefh.

Molitev.

O Jesuf! sapoved, she ftarim osnanjena,

in od tebe ponovljena, blishniga bo febe sa-
voljo Boga ljubiti, je nar potrebnifhi; ven-
tler je flabo dopolnovana, in fkoraj sanizhe-
vana. Al<o fe po tvojih fvetih nauhih pre-
mifhljujem, fvoje mlazhno in hrivizhno ferze
fposnam. Prej hm menil, deblishniga sado-
lli in prav ljubim, ker nifim nobeniga fovra-
shil, her hm dobrotniham dobro vrazheval,
ker hm telefu blishniga ufmiljen bil; pa to je
premalo; tabo fe tudi neverniki eden drusi«
ga ljubijo. Kaj bo s’ menoj, zhe oftanem.
mersliga ferza do tebe in do blishniga ? O
ljubesnjivi Gofpod! daj mi po sgledu tvojiga
flushabnika fvetiga Vinzenzja sa svelizbanje,
in sa vfe dobro fvojiga blishniga slo fkerbeti,
tudi fovrashnikam dobro delati, de bom tvo¬
je ljubesni deleshen, in pridem v’ tvoje kra-
ljeftvo. Amen,

XX, dan maliga ferpana.

Hieronim Emilijan, duhovni ozhe sapu•
Jhenih otrok .

t Sveti Hieronim je bil rojen v’ Venedkah od
shlahtnih in bogatih ftarfhev v’letu 1481. Do
fheftnajftiga leta je bil fvoji bogabojezhi ma¬
teri v’ vhm pokoren, pa tovarfhi fo ga sape-
ljali; potlej ni hotel fvoje matere poiluihati,

9 "

- 102  -

in je po fvojih sheljah shivel. Grehov, liter*
fo tudi neumnimu fvetu oftudni, fe je Jizer va¬
roval, tode le is napuha, de bi od fveta sa-
nizhevan ne bil; sa snotranjo pravizhnoft pa
ni nizh maral. Ljudje fo ga hvalili, pa boshje
hvale ni bil vreden. Isvolil radovoljno li je
foldafhki lian, in slo ferzhen vojfhak je bil.
Bavno takrat je veliko fovrashnikov Venezha-
nam vojfko napovedalo. Hieronim je bil po¬
glavar vojfhakov pollavljen. V’ terdnimbra-
nifhi bliso mefta Trevisa je bil od mozhne fo-
vrashne vojfke obleshen; mofhko in dolgo fe
je branil, vender je bil premagan. ( Sovrash-
niki fo ga v’ teshko shelesje vklenili, in v’tem¬
no jezho vergli, kjer je dofti viiga hudiga ter-
pel. Ta Velika zhafna nefrezha je bila sazhe-
tik njegove vezhne frezhe. V’ temni jezhi je
shaloftno premifhljeval fvoje flabo pretezhe-
no shivljenje, vfako uro li je bil fmerti sveft,
veli mu je nefrezhno fmert napovedovala. Ve¬
ra ga prej ni bila ukrotila, sdaj ga je fmertni
lirah. Telefno in dufhno fmert je vedno imel
pred ozhmi, v’ llrahu in v’folsah je siniraj bil.
To ga je gnalo Boga is ferza profiti, de bi mu
miloft fkasal nevrednimu grefhniku. Mogozh-
ni pomozhnizi Marii fe je fofebno perporozhe-
val, de bi refhenje is jezhe in gnado pokore
po nji od Boga sadobil. Ufmiljena mati Ma¬
rija mu je miloft fprofila: shelesje mu je is rok
in nog odpadlo, duri jezhe fo fe muodperle,
in neviden je fkosi fovrashno vojfko fhel v’
blishno metlo Treviso. ,Se dobro ve, kako

io3

de je bil vefel; vef pot je Bogu in Marii hva¬
lo pel, tudi ferzhno voljo ponavljal Tvoje shiv-
ljenje poboljfhati. Bersh ko je v’ mefto pri-
fhel, je hitel v’ zerkevfe sahvalit; per altar-
ji Marije devize je puftil teshko shelesje, kte-
ro je bil v’ snaranje prejetiga refhenja feboj
vsel; potlej je fhel na ravnoft v’ Venedke.

Nekako vef v’ drugiga zhloveka je bil po¬
novljen in prerojen. Rasfvetljeniga duhov-
niga ozheta lije isbral, in ga v’ vlim bogal.
Prej je bil vef pofveten in togoten, potlej vef
bogabojezh in poterpeshljiv: dolgo je molil,
ojftro fe podil, po berafhko fe oblazhil, in
v’ vlim fpokorno shivel. V’ Venedkah je huda
lakota takrat bila, po tej je kusbna bolesen
vdala. S’ bolniki je fvojo prodorno hifho na¬
polnil, s’vlim jih ofkerbel, in ljubesnjivo jim
ftregel; kar je boljiga imel, je prodal sa bol¬
nim in revnim pomagati. Kader je ta boshja
fhiba odjenjala, je fveti Hieronim s’ boshjim
fvetam fklenil revne in sapufhene otroke s’
vlim ofkerbeti. Najel je prodorne hifhe, te
va-nje fpravljal, kjer Ib vfo telefno in dufh-
no dreshbo imeli. Njegova ufmiljena fkerb
je vlim dopadla; nekteri bogabojezhi bogati¬
ni fo mu f’ fvojim premoshenjem obilno po¬
magali, drugi is ljubesni do Boga fo fe mu
podvergli v’ pomozh sapufhenih otrok. Ta¬
ko je v’ Venedkah in vezh drusih Lafhkihme-
ftih delal; potlej je obdal v’ 4 Somafbki bliso
meda Bergama, ondi je prodorno hifho sa
sapufhene otroke in druge uboge fosidal. Ta

— i3 4  —

Cveta ljubesnjiva bratovfhina je bila od C. pa-
pesha Pija V. poterjena.

( Sveti Hieronim je smiraj bil v’ delu, in
terpljenji is gorezhe ljubesni do revnih otrok,
drusih reveshev in grefhnikov, de bi vfi de¬
lavno, pofhteno in kerfhanfko shiveli. Tu¬
di med kmete je hodil, jim delati pomagal,
med delam jih uzhil, in k’pokori opominjal.
Kdor le pomifli njegov poprejfhnji gofpofki
Han, in potlej njegovo radovoljno ponisheva-
nje in ognjeno lkerb sa fvoje revne brate;
lahko fposna, deje  od neisrezhene ljubesni
gorel. Bliso .Somafhke je bilgrizh in v’njem
prodorna jama. Va-njo je fhel k’fmerti fe
perpravljat: premifhljeval in obshaloval je
fvoje poprejfhnje leta, fe oj Uro pokoril, na
terdi fkali malo zhafa fpal, in v’ drusih fpo-
hornih delih ftanoviten bil. ^hevezh zhude-
shev je pred in po fmerti Boril. Kakor je
shivei, tako je hotel umreti, v’ delih ljubes¬
ni : hitel je kushnim bolnikam pomagati, in
njih trupla pokopaval; bolesen fe ga je loti¬
la, in v’ kushni bolesni, 56 let Bar, je v’ le¬
tu i 537 fveto umeri.

N a n h.

Kakofhna je prava ljubesen do blishniga.

.Sveti Hieronim je bil poln velike ljubesni
do blishniga savoljo Boga. Poprej jefebi, ne
Bogu, potlej je Bogu in blishnimu shivei, sa

i35

zhaft boslijo in sa svelizhanje blishniga neu-
trudama delal. Kriftjan! ljubi Boga in blish-
niga po njegovim sgledu; zhe ljubifh, bolh
s’ vfo mozhjo delal sa zhaft boshjo in sa sveli-
zhanje blishniga. Zhe li len, togoten, ne-
vofhljiv, krivizhen, svijazhen; kako saraore
v’ tebi ljubesen biti ? 4 Sveti Pavel pravi: „L.ja-
besen je poterpeshljiva, je dobrotljiva ; lju¬
besen ni nevojhljiva , ne ravna napazhno f
ni zhajti lakomna  , ne ijhe  , kar je njeni-
ga , Je ne da rasdraskiti , ne mijli hudiga ,
Je ne vcjeli krivize, ampak rejnize Je veje-
li  j vje preterpi, vje veruje, vje upa , v Je
preneje."  I. Kor. i3, 4 — 7-

( Skerbno premifhljuj befede fvetiga Pav¬
la, defposnafh, zhe imafh pravo ljubesen ali
ne. To ni majhna rezh, ker bo is tiga ali sve«
lizhanje ali pa pogubljenje. Bodi mogozhen,
moder, ufmiljen; imej, kar li samorefh do-
briga, vifoziga, fofebniga ismifliti: vfe je ne¬
vredno in prašno bres ljubesni; tudi vera,
upanje, molitev, fveti sakramenti ne poma¬
gajo bres ljubesni; vli darovi fo prasni, ako
ljubesni ni. I. Kor. i3, 2. 3.

Kakofhna, vprafhafh, more biti moja
ljubesen do blishniga ? Tvoja ljubesen do blish¬
niga naj bo, kakorfhno je popifoval fveti Pa¬
vel. Drugazhna biti ne fme; zhe jedrugazh-
lia, ni prava ljubesen. De refnizhno ljubifh
blishniga savoljo Boga, morefh s’ deli poka«
sati. Bodi poterpeshljiv v’ nadlogah in v’pre¬
ganjanji , zhe ravno hudo sa dobro prejemafh;

— j 56 —

raji preterpi hudo sa dobro, kakor de bi hu¬
do sa hudo povrazheval. Bodi dobrotljiv tu¬
di hudim fovrashnikam; pomagaj tudinehva-
leshnim, nobeniga krivizhno ne shali, po Tvo¬
ji mozhi bodi vfim ufmiljen. Ne bodinevofh-
ljiv, temuzh hvali Boga, kteri tvojimu blish-
nimu dobrotljivo pomaga; bodi njegove fre-
zhevefel, kakor de bi tvoja bila; bodi sha-
loften njegove nefrezhe, kakor de bi jo Tam
terpel. Zheljubifh, ne ravnaTh napazhno,
ampak modro in ljubesnjivo, kakor te fveti
Duh uzhi. Zhe ljubil h, nifi vifokih, bode-
zhih, prersetnih befedi; ampak Ti pravizhen
s’  vlimi, in kakor fhniga te v fak potrebuje, de
bi vfe svelizhal. Zhe Ijubifh, fe ne napihu-
jefh, ne ifhefh Tvoje zbafti, nobeniga ne sa-
nizhujefh, ker miTlifh, de Ti flabji od vTih;
raji bi bil flushabnik Tvojih flushabnikov, ako
bi jim f’ Tvojim ponishevanjem samogel v’ ne-
befa pomagati. Zheljubifh, ne ifhefh fvo-
jiga dobizhka, ampak le boshje zhafti in blish-
niga svelizhanja; torej raji fhkodo terpifh,
kakor de bi blishnimu v’ greh pomagal, ali
ga krivizhno rasshalil. Ljubesen te uzhi ne
mifliti hudiga od blishniga, in ga ne foditi
krivizhno, zhe nifi njegove ozhitne hudobije
preprizhan. Zhe ga refnizhno Ijubifh, ga is-
govarjafh , ako pravizhno samorel h, zhe ne sa-
morefh, Ti njegovih flaboft is ljubesni sbaloften,
inmupomagafh fe poboljfhati. Zhe blishniga
Ijubifh, Tivfelejnjegoviga greha shaloften, in
njegovih dobrih del vefel, ker po Bogu miflifh,

— i3 7  -

ltteri hudo fovrashi, in dobro ljubi. Zheblish-
nigaljubifh, vfe njegove flabodi preterpifh,
alko je mogozhe bres boshjiga rasshaljenja ; fe
hudobno ne togotifh, temuzh ga is ufmiljenja
uzhifh, ljubesnjivo fvarifh, in sa njegovo po-
boljfhanje fkerbno molifh. Zhe blishniga lju-
bifh, vfe raji verjamefh, kakor de bi fvojiga
blishniga predersno hudo fodil, ali njegove
nedolshne befede hudobno raslagal. Zhe lju-
bifh, vfe upafh in preterpifh, to je, upafh
od Boga fpreobernjenje fvojih flabih bratov,
molifh sa-nje, zhakafh poterpeshljivo njih
poboljfhanja, in fi veliko persadevafh sanjih
fpreobernjenje, kakor ti Bog sapove.

Premifhljuj fvoje ferze, befede in dela,
defposnafh, kakofhna ljubesen je tvoja do
blishniga. To majhno raslaganje befedi fve-
tiga Pavla, po kterim je fveti Duh govoril,
ti samore nekaj fvetlobe dati. Proli Boga, de
naj te s’ ljubesnijo napolni, pa prod gorezhe
in ftanovitno, de prejmefh fofebni dar ljubesni.

Molitev.

O Bog! ti 11 sgoli ljubesen , in le ljubesen
sapovedujefh, ker je v’ nje vfa pravizhnoft,
vfa popolnamafi sapopadena. Le ljubesen
vfe dela pofvezhuje, bres nje fo vfe dela
prasne in bres saflushenja. Le ljubesen, kte-
ra is vere dela, je sazhetik in konez vliga do-
briga; le ona me pelje v’ kraljeftvo vezhne
ljubesni. To je refnizhno, pa zhe premiflhn

snamnja ljubesni do tebe in do blisbniga, vi¬
dim, de vfa druga ljubesen v’ meni gofpodu-
je; mefena, lakomna, nezbifla ljubesen je
mozhna v’ meni, in me, vjetiga dershi. O
Gofpod! napolni me f’ fvojo ljubesnijo, de
is nje vfe delam, in tebi dopadam. O fveti
Hieronim! fpro.fi ,mi ta nebelhki ogenj fvete
ljubesni, de lini prerojen, gorim, delam po
volji boshji, in pridem v’ kraljeftvo vezhne
ljubesni. Amen.

* —. --

XXI. dan maliga ferpana.

,Sueti Viktor in tovarjhi marterniki,

{ Sreti Viktor in njegovi tovarfbi fo sa vero
terpeli in umerli ob zhalu neverniga zefarja
Makfimijana. Ta flepi malikovavlki zelar le
je iilno rasferdil, ker fo fe neverniki bolj in
bolj v’ fveto katolfhko vero fpreobrazhali;
hotel je 1’ krivizhno lilo zbali fvojih lashnjivih
bogov povifhevati. Po vfim zefarlivu, slafli
pa na Franzofkim, je veliko kerfhanfke ker-
vi prelil, mella in vali s'  morijo napolnil. V’
letu 290 je ta neverni zefar v’ veliko permor-
fko melio Mafilijo ali Marfel fhel kriltjanov
morit, ako bi ne hotli malikov moliti. Vli
verni fo fe slo bali, ker nifo vedili, zhe bo¬
do do konza fianovitni ali ne. V’ tiftim me-

— i.5 9  —

flu je Lil fveti Viktor oblaftnik vojfhakov. Bil
je Bogu, in savoljo njega tudi nevernimu ze-
farju sveft. Defiravno je bil velik gofpod, le
vender nizh v’ fvet ni bil saljubljen, ampak
le v’ nebefhko kraljeftvo. Prav savoljo tiga
je ne le sa fvojo, ampak tudi sa fvojih bratov
dufhe fkerbel, in verne gorezhe opominjal
in profil, de naj ferzhno umerjejo sa vero
Jesufovo; ponozhi zelo je po hifhah vernih
hodil, in jim ferzhnoft dajal. Ravno tako je
verne foldate lepo profil, - de naj nikdar ma¬
likov ne molijo. Njegova gorezha fkerb ni
mogla dolgo fkrita oftati. Neverniki fo vfe
svedili, ga popadli, pred oblaftnika Aviierja
in Evtihja peljali, in hudo satoshili, de so-
per zefarja in bogove puntarfko uzhi. Ob-
laftniha lla mu rekla: „Ti odpuftiva vfotohu-
dc^bijo, zhe nafbe bogove molifh.” Tudi fta
ga lepo nagovarjala, de naj uboga; pa odgo¬
voril jima je: ,,Valili bogovi fo hudizhi, sa-
nizhevanja, ne zhafti vredni; pokorfhina do
zefarja me ne bo nikoli napravila, de bi Je-
sufa sapuftil.” Ta refnizhni odgovor je sra-
ven flojezhe nevernike hudo rasferdil, gerdo,
kar fo mogli, fo ga saframovali in kleli; on
pa jim ni nizh hudiga odgovoril, le obslialo-
val je njih flepoto. Oblartnika fe niha pre-
dersnila fvetiga Viktorja umoriti, ker je bil
vifoziga rodu in imenitne flushbe, temuzh
ukasaladaga do zefarja gnati, kteri je takrat
v’ tihim meflu bil. ,S. Viktor je pred zefar-
jem ravno tako ferzhno bogove sanizheval, in

— i4o —

Jesufa povifheval. Zefar fe ni dofli s’ njim
menil, sapovedal ga je svesati, in po medu
ulazhiti, dolder bi bil vef bervav in rasme-
farjen. Medni poftopazhi fo ga po vfih lili-
zah fpremljali, sanizhevali, blato in bamnje
va-nj metali. Vfiga bervaviga fo ga gnali pred
poprejfhnja obladniba, bteraftaga fpet slo na¬
govarjala, de naj bogove moli.Pa fhe ferzhnifhi
bo poprej jima je odgovoril: „Nifim grefhil ne v’
zefarja, ne v’zefardvo, temuzh sveflo fim flu-
shil; bader mi je bilo sapovedano deshelo bra¬
niti, lini rad bogal; tudi fim molil sa frezbo
fvojiga zefarja, neumnesh pa bi bil, bo bi
fvojiga shivljenja ne dalsa nebefhbo braljedvo.
Bolezhine, btere fim sdaj savoljo Jesufa ter-
pel, me slo vefelff, ber mi bodo pebel saper-
le, in nebefa odperle. .Smert mi ni drafhna,
ber me bo prefelila v’ vezhno shivljenje. Ne
morem in nozhem praviga shiviga Boga sa-
puditi, in hudizhev moliti.” Obladniba da mu
ferdito rebla: ,,Molzhi, in nibar prašnih be-
fedi ne govori; moli bogove, alibofh drafhno
umorjen.” Odgovoril jima je: ,,Hozhem s’

djanjem fbasati, bar fim govoril; vafhe bogo¬
ve sanizhujem, Jesufa molim, dorita s’ me¬
noj, bar hozheta.” Obladniba nida vedila baj
od togote pozheti, pa prepirala da femedfe-
boj, ber ga .je eden tabo, drugi drugazhi ho¬
tel umoriti. Na sadnje je Evtih oddopil, Av¬
ber pa odal; ta ga je sapovedal po vfim tele-
fu neufmiljeno rasmefariti. Dobler je fveti
Viktor v’ tih bolezhinah bil, fe mu je Jesufper-

— iii —

basal, in rekel: „Jeft fini Jesuf; le ferzhen
bodi, o Viktor! jeft ti bom v’ tim vojfkovanji
pomagal, in po premaganji velikoplazhilo dal
r’ nebefih.” ,Sveti Viktor je bil s’ velikim ve-
feljem napolnjen, tako, de ni zhutil hudih
bolezhin; glafno je hvalil Jesufa. Prej fo fe
neverni flushabniki utrudili ga martrati, ko
on terpeti.

Oblaftnik je fvojim flushabnikam ukasal
ga v’ jezho vrezhi, in tremfoldatam ga varo¬
vati. Pa opolriozhi fo angeli is nebel' v’ jezho
prifhli, vfa jezha je bila v’veliki fvetlobi, in
duri jezhe fo fe farne odperle. Trije foldatje
fo fe preftrafhili, potlej fvetiga Viktorja lde-
zhe profili, de naj jih v’ pravi veri uzhi, in
kertli. Viktor je Boga hvalil, jih uzhil, in
pred dnevam fo bili odnekiga mafhnika ker-
fheni. To fe je bersh rasglafilo. Zefarfe je
savoljotreh fpreobernjenih foldatov hudo ras-
ferdil, in ukasal jih je s’ mezhem bersh umo¬
riti; fvetiga Viktorja pa je sapovedal pod
mlinfkim kamnam rasmleti, in vfe kolti mu
rasdrobiti. To je bersh ftorjeno bilo, in na
sadnje fo glavo odfekali. Neverni zefar je
fhe po njih fmerti njih fvete trupla neumno
preganjal, sapovedal jih je v’morje vrezhi;
pa verni fo njih fvete trupla fkrivaj vseli in
pokopali. Per njih pokopalifhi je filno veli¬
ko zhudeshev bilo.

— 1  /| 2  -

Nauk.

Du/ho pogubili je grosna nefpamet.

,Sveti Viktor in njegovi tovarfhi marter-
nild Jo fvoje shivljenje radi dali sa svelizhanje
fvoje dufhe, ravno sato io bili modri. Never¬
niki nifo nikdar mogli tiga urneti, velika ne-
fpamet fe jim je sdela raji umreti, ko bogove
moliti; pa (veti marterniki od fvete vere ras-
fvetljeni fo bili polni zhesnatorne modrolti in
mozhi; torej fo radi terpeli in umerli sa sve¬
lizhanje fvoje dufhe. Vera fvetih marterni-
kov je vera vilh krirtjanov; vender kdo fposna
vrednofti fvoje dufhe, kdo jeperpravljen raji
vfe dati, ko dufho pogubiti?

Ljubi kriftjan ! pogofto premifhljuj vred¬
noti in neumerjozhoft fvoje edine dufhe ; to
preinifhljevanje te bo uzhiio, kako velika fre-
zha je dufho svelizhati, kako velika nelrezha
je dufho pogubiti. Kar koli na fvetu imafh,
oftane tukaj; truplo bo v’jamo versheno , kjer
bo pozhivalo do poflednje fodbe; takrat bos’
dufho fpet sdrusheno, in njene vezhne frezhe
ali nefrezhe deieshno. Neumen, kaj ne, bi
bil, ako bi vfe fvoje dal sa prijetno jed; ne¬
umen bi bil, ako bi fvoje sdravje dal sa ma¬
lo denarja: pa neumnilhi bi bil fhe veliko bolj,
ako bi fvojo edino dufho lmdizhu v’ oblaftdal
sa kratko velelje, sa pofveten dobizhik ali sa
kaj drusiga. Kakofhno ohladenje ima pogub¬
ljena dufiia v’ peklu, zhe je na fvetu veliko

— i43 —

premogla, ah po fvoji hudi volji shivela, in
fe grefhno rasvefelovala ? Sgubljene dobrote ,
Rrupene fladnolti in vfe druge sapeljivofti, v’
htere je bila neumno saljubljena, ji bodo v’
vezbnofli ko prasne fanje; vekomaj bo fvojo
grosno nefpamet obshalovala. Tedaj ubogaj
modriga : ,, Ufmiti fe fvoje dajhe . de Bogu
dopadejh. in sdershiJe  (hudiga).” ( Sirah «3 o, 24-
^vetniki fo vedno premilhljevali te Jesu-
fovebefede: ,,Kaj pomaga zhloeku, zhe
vefdobi , dujho pa pogubi ?’ Mat. 16,
26. Tudi ti jih fkerbno premifhljuj, ker fo
polne boshje modrofti. Ako bi vfe itnel in vshi-
val, kar tvoja flaba natora sheli, kaj bi to
pomagalo? le majhen zbal'bi to terpelo, kaj
pa bi po fmerti bilo? Premifhljuj fmert, fod-
bo, nebela, pekel, in bolh lahko fposnal vred¬
noti. fvoje dufhe in veliko nefpamet jo v’ ne-
mar pufhati. Modri pravi: „Z/i/ovek ima

pred Jeboj s/ti ulje nje in fmertj  kar  mu bo
dopadlo , mu bo dano. ” ( Sirah i5, 18. Ref
je to : zhe fveto shivifh , bolh v’nebelih veko¬
maj shivel; zhe shivilh flabo, bolh v’ peklu
vekomaj umiral. Bodi moder, in ne saversi
fvoje dufhe, sa ktero je Jesuf vfo fvojo fveto
kri ljubesnjivo prelil.

Molitev .

O moj Bog! ufmili fe me leniga in flepi-
ga grefhnika. Tvoja rasodeta fveta vera, Je-
sufova prelita predraga kri mi obilno prizhu-

— i44 —

jete, koliko je moja dufba vredna; vender
fim dolihmal slo malo sa nje svelizhanje fker-
bel. Majhna rezh, dobizhik, vefelje ali kaj
drusiga mi je ljubfhi bilo, ko lepenebefa, sa
ktere fim Hvar jen. Hvala ti bodi, ufmiljeni
Ozhel' ko li mene, neumniga otroka, do sdaj
preterpel, in me nili v’ pekel vergel, kteriga
fini velikokrat saflushil. Is hvaleshnofti in is
ljubesni do tebe fe poboljfbati shelim; poma¬
gaj mi po fvoji veliki milofii fe refnizhno fpo-
koriti, in v’ milih folsah do fmertibiti, de bo
moja dufha vezhniga pogubljenja obvarovana.
O fveti Viktor in tovarfbi marterniki! vi fie
refnizhno fposnali veiiko frezho vezhniga sve-
lizhanja in veliko nefrezho vezhniga pogublje¬
nja, sato fte raji umerli ko grefhili; fprofite
tudi meni enako modrofi raji vfe terpeti, vfe
sgubiti, ko dulho pogubiti. Slo fi bom per-
sadeval po vafhim sgledu Bogu ftanovitno flu-
shiti, de ga bom v’ vafhi fveti drushbi veko¬
maj hvalil. Amen.

XXII. dan maliga ferpana.

t ,Sveta Marija Magdalena, ali /pokorna
grejhniza.

V  . .

4 — lerkev obhaja danf fpomin fpreobernjenja
ozhitne grefhnize, ktera je v’ hifhi 4 Simona

— i45 —

fariseja per Jesufovih nogah fvoje ozhitne gre¬
he ozhitno obshalovala. Shesdavnaj je vpra-
fhanje, ktera hi bila ta ozhitna grefhniza?
Eni pravijo, de je Marija, Martina in Lazar¬
jeva feflra is Betanije; drugi, de je Marija
Magdalena, is ktere je Jesuf fedeni hudizher
isgnal, kakor pifhe f. Luka 8, 2; drugi fhe
drugazhi pravijo. Naj bo to v’ temi, dokler
ne bo dognano; meni ni mar fesa imena pre¬
pirati, ker sa boljfhanje pifhem. Ozhitna
grefhniza ni od nobeniga evangelifta po ime¬
nu imenovana; tedaj bo tukaj popifano od
nje, kakor fe najde per fvetim Luku 7 , 37
— 5 o.

Eden is farisejev, Imenovan ( Simon, je
Jesufa profil, de bi per njem jedel. Jesuf
je vedil, kakofhniga duha fo fariseji, is na¬
puha neperpravni ga fposnati, in njegove nau¬
ke poflufhati; vender je v’ hifho ( Simona fa¬
riseja fhel, de bi njega in povabljene uzhil.
Ravno per miši fo bili, kar shenfka nepovab¬
ljena pride. Ozhitna grefhniza je bila; pa
od gnade fpreobernjena, je prifhla fvojiga
ufmiljeniga sdravnika ilkat, in fe pred njim
ponishat. Pernefla je kamnato pufhizo dra-
siga mašila, f’ folsami je Jesufove noge mo-
zhila, jih f’ fvojimi lafmi brifala, kufhevala,
in s’ masilam masala. Farisej Simon je to
shenfko dobro posnal, sakaj ozhitna grefhni¬
za v’ meftu je bila; pohujfhal fe je nad Jesu-
fam, in fam per febi je djal *. „Ako bi ta pre¬
rok bil, bi vfaj vedil, kakofhna je ta, ktera
10

— i46 —

fe ga dotikuje.” .Simon je ponishniga Jesufa
po fvojim napuhu flabo fodil, in fe zhudil,
de ozhitne grefhnize od febe ne fpodi. Fa-
risej je oba flabo fodil: vedil je njeno grefh-
no shivljenje, pa tudi vidil njeno ozhitno po-
nishevanje in njene folse ; Boga naj bi bil hva¬
lil, kteri ji je gnado dal, in tudi Jesufa hva¬
lil, kteri je bil s’ njo ufmiljen. Dokler je fa-
risej v’ tih hudih miflih bil, mu je Jesuf re¬
kel: „ ( Simon! nekaj ti imam povedati.” .Si¬
mon mu je odgovori!: „Uzhenik! povej.” Je¬
suf mu pravi: „Pofojevaviz je imel dva dolsh-
nika; eden mu je bil dolsban petfto denarjev,
eden pa petdefet. Ker nifta imela f’ zhim
plazhati, je obema dolg odpuftil. Povej, kte¬
ri is tib dveh ga bo bolj ljubil ?” .Simon je
odgovoril: „Menim, detilti, kterimu je bilo
vezh odpufheniga.” Jesuf mu rezhe : ,,Prav
fi lodil.” Potlej fe jek’ ozhitni grefbnizi ober-
nil, in .Simonu djal: „Veliko grehov je njej
odpufhenih, ker je veliko ljubila ; komur je
pa malo odpufheniga, malo ljubi.” K’ njej
pa je ljubesnjivo rekel: „Tvoji grehi fo ti
odpufheni; tvoja vera ti je pomagala, pojdi
v’miru.” Jesuf je hotel rezhi: Vem, de ta
je velika in ozhitna grefhniza, pa tudi, de is
zhifte ljubesni fvoje grehe fovrashi in ohsha-
luje; toraj fo ji vil grehi odpufheni, in to
miloitljivo odpufhenje jo bo permoralo fhe bolj
is ljubesni shalovati, in Bogu svello ilushiti.

Ozhitna grefhniza je vfa velela f.hla (pred
ufmiljeniga Jesufa, in Boga hvalila sa preje-

-

— 14 7 ! —

to dobrotljivo odpufhenje. Ako ravno je od
famiga Jesufa safiifhala: „Tvoji grehi fo ti
.odpufheni,” jih vender ni jenjala fovrashiti
in obshalovati; ravno sato jih je s!o fovrashi-
la in obshalovala, ker je fofebno miloft pre¬
jela. Vfa drugazhnaje bilav’ferzu, v’ go¬
vorjenji , v’ nofhi, v’ vliin. Prej je le fker-
bela fvetu dopafti, potlej le Bogu; prej je le
fvojim pozhutkain ftregla, potiej jih vedno
pokorila', prej je fvojiga blishniga pohujfhe-
vala, potlej v’ ozhitni pokori shivela. ^’lju-
besni do Jesufa, v’ pokori, v’ vfih dobrih de¬
lih je bila ftanovitna do fmerti, in fhla v’ ne-
befhko kraljeftvo, ktero je ufmiljeni Bog ne-
dolshnim dufham in fpokorjenim grefhnikanj
obljubil.

Nauk r.

Ozhitni gre/hniki fo ozhitne pokore po¬
trebni.

Ozhitna grefhniza fe je v’ hifhi Simona
fariseja pred Jesufam in drugimi ponisheva-
la, ker je fvojih grehov slo shaloflna bila. t Se
ponishevati v’ hifhi prevsetniga fariseja, in
jokati per povabljenih je bilo neperloshno;
pa perloshno je bilo fpokorni grefhnizi, de
bi bila od vfih sanizhevana, ker je hvale vfih
ilkala, in jih veliko pohujfhala. Sanizheva-
nje je fpokornimu grefhniku vfhezh, pa hi-
navfko fpreobernjenimu soperno.

— i48 —

Dvanajft fto let je bila ozhitna pokora v’
katolfhki zerkvi; ozhitni grefhniid fo jo mog¬
li doftati, zhe fo je bili po sapovedih vred¬
ni. Verni fo fzhafama flabeli, in fe ozhitni-
ga pokorjenja bali: eni fo namefti saflushene
ozhitne pokore lhli v’ Rini, ali k’ fvetimu Ja¬
kopu na .Shpanfko , ali v’ Jerusalem fvetih
krajev obifkat, ali drugam; drugi fo namefti
ozhitniga pokorjenja kako zerkev ali kak klo-
fhter fosidali, alifhli na vojfko soper neverni¬
ke ali krivoverze. Tako in drugazhi je ozhit¬
na pokora fzhafama bila opufhena. K’ temu
fo tudi preobilni odpuflki permogli in dofti
drusiga, ker mlazhni grefhniki vfe drugo ra¬
ji delajo kakor pa pokoro. Opufhenje ozhit¬
ne pokore je vernim fhkodljivo ; zerkev, smi-
raj polna perviga duha, po pervih zhafih sdi-
huje, pa velika ilaboft vernih brani pravizh-
nih shelj fpolniti. Tridentinlki sbor v’ 24. feji
tako sapove : ,,Kdor je vprizho drusik gre-
Jhil, in jih pohujjhal, njemu Je more po
velikoj ti greha ozhitna pokora naloshiti. de
s' njo dano pohujjhanje popravi.’’  .Ravno
tako fe bere v’ Rimfkim kerfharrfkim nauku in
v’ Rimfkim ritvalu. Le velika flaboll vernih,
kakor je bilosgoraj rezheno, sadershuje zer¬
kev, de fvojih fvetih shelj fle fpolni.

Ljubi grefhnik! »e le mifel in shelje ka-
tolfhke zerkve, ampak veliko bolj boshja sa-
poved te podvershe ozhitni pokori, ako fi ozhit-
no grefhil. t Sveti Pavel uzhi fvojiga ljubiga
Timoteja: „Ozhilne grejhnike fvdri ozhitnOj

de f e bodo tudi drugi bali"  I. Tim. 5, za.
David je v’ pfalmih ozhitno fpoved fvojih gre¬
hov in fvo/e pokore sapuftil. ( Sveti Peter je Je-
sufa ozhitno osnanoval, kteriga je bil ozhitno
satajil. .Sveti Avgufhtin je nalafh fpifal buk¬
ve, ki jim pravimo ozhitna fpoved, v’ kterih
je fvoje poprejfhnje flabofti in fvojo potlejfhnjo
shaloft ozhitno povedal. .Sveta Margareta isKor-
tone je vprizho veliko ljudi klezhe ozhitno
obshalovala fvoje pretezheno flabo shivljenje.
Ne le ti, ampak veliko drusih fpokornih grefh-
nikov je tako delalo po boshji sapovedi in po
opominjevanji dobre vefti.

Zhe li ozhitno grefhil, ali zhe je tvoj fkri-
ti greh potlej rasodet bil v’ pohujfhanje dru¬
sih; li dolshan ozhitno rasodevati fvojo sha-
loll in pokoro. Zhe fe, ne de bi fe ozhitno
ponisheval, fhe predersen togotifh, kader
ti le omenijo tvoj greh ; ni duha pokore v' te¬
bi. Zhe fvoje poboljfhanje fkrivafh, de bi te
flabi kriftjani ne sanizhevali, te napuh gofpo-
duje; napuh pa in pokora ne moreta vkupaj
biti. Ubogaj me, in delaj, kar ti bom sdaj
povedal. Zhe li nedelje ali prašnike sanizhe-
val, zhe nili hotel k’ fveti mafhi hoditi; bodi
fkerbnifhi in ponishnifhi od drusih per ozhit-
ni boshji flushbi, tudi v’ delavnikih hodi k’ fve¬
ti mafhi, ako samorefh, dalje ko drugi mo¬
li v’ zerkvi. Zhe li fvoje flarfhe ali oblallni-
ke ozhitno rasshalil, pred njimi fe ozhitno po-
nishuj. Zhe o veliki nozhi nili hotel k’fpove-
di iti: proti fvojiga duhovniga, de naj ti od-

i5o —

pufti; obljubi zerkvi’pokorfhino, inpersade-
raj li s’ refnizhno pokoro od Bogasadobiti od-
pufhenje fvoje grefhne lenobe. Zhe fi v’dru-
sih velizih grehih ozhitno sapopaden bil; ne
framuj fe ozhitno ponishevati fe, kakor ti bo
moder fpovednik sapovedal. Zbe li ozhiten
grefhnik, ozhitna grefhniza; fposnaj fvojo hu¬
dobijo, kader je treba, nofi ponishne obla-
zhila, ne fkrivaj od fpovednika sapovedanih
pollov, in v’ vfim fe ponishuj, de ti bo Bog mi¬
lo (11 j iv.

Molitev.

O ljubi Jesuf! ti li ozhitno grefhnizo f’
fvojo gnado k* febi vlekel, in ji vfe grehe do¬
brotljivo odpuftil; tudi meni pomagaj vfe fvo-
je grehe fposnati in obshalovati, vfe grehe in
grehov perlosbnofti opuftiti. Ako me 1’ fvojo
gnado obifhelh , li bom persadeval po njenim
sgledu fe fpokoriti. Dolihmal fim jo v’ gre¬
hih, pa ne v’pokori pofnemal; fvoje grehe
lim pred ljudmi fkrival, ker fim fe ne tebe,
ampak le ljudi nekaj framoval; kader fo moji
grehi ozhitni portali, me je bilo fram, pa po-
boljfhal fe nilim; po navadi fim shivel, in ni
bilo per meni ne fkrite, ne ozhitne pokore.
O ljubi Gofpod! po sgledu te fpokorne grefh-
nize shelim milo jokati, moje shivljenje bo f*
pomozhjo tvoje gnade tebi in mojimu blishni-
ijiu  difhezhe mašilo; is hvaleshnofti kufhu-
jeih tvoje rane, in obljubim te nikdar sapu-

Hiti. .Solsd, pokorjenje in ponishevanjebo v’
prihodno moj vfakdanji kruh, desaflifhimko
ona od tebe: ,,Tvoji grehi fo ti odpufheni.”
Amen.

XXIII. dan maliga ferpana.

tSveia Romula deviza.

C

^Oveta Romula je v’ Rimu shivela ob zhafu
ivetiga Gregorja papesha, perviga tiga ime¬
na, kteri jo je dobro posnal, in tudi njeno shiv-
Ijenje popifal. Ta fveta deviza je bila uboga
na (Vetu, pa bogata per Bogu, kermujesve-
fto flushila. Bila je smiraj famotna, premifh-
ljevala je vedno rasodete refnize, nobenih ne¬
potrebnih rezhi, veliko manj flabih, ni bila
radovedna, sdihovala je po nebefhkim kra-
Ijedvu, fkerbela le Jesufu dopafti. ( S. Grego-
ri hvali fofebno njeno veliko ponishnod in po-
terpeshljivoft. Bila je vfih dobrih del polna*
vender fe je fhtela nevredno flushabnizo bosh*
jo; nobena nadloga ali sanizhevanje ni ras-
shalilo njeniga ponishniga ferza, temuzh mol-
zhe in poterpeshljivo je vfe preterpela. Rav¬
no to je snamnje prave fvetolti. Nektere smo-
tene dufhe ko nepokojne in bodezhe ofe ne da¬
jo miru, vender smiraj godem jajo zhes nemir-
lioll drusih; fo poterpesbljive, dokler je rfe

— 15  2  —

po njih volji, pa majhen krish, majhno sani-
zhevan je rasodene njih flabo ferze: te fo v’ Tvo¬
jih ozheh bogabojezhe, paneperBogu. ^ve¬
ta Roniula je bila Bogu ljuba; pade bi fveteji
prihajala, jo je s’ dolgo bolesnijo obifkal, v'
hteri io vfi udje njeniga telefa opefhali. ( Silno
dolgo je bolna leshala. Via ponishna in po¬
boma boshji volji, je to ufmiljeno fhibo ku-
fhevala, bolj fe je ponishevala , in Boga ved¬
no hvalila. Ker v’ Tvoji boiesni zelo nizh de¬
lati ni mogla, je premifhljevala in molila ; fo-
febno je premiThljevala Jesufove bolezhine,
shalofi Marije devize, terpljenje Tvetih mar-
ternikov in vezhne dobrote nebeThkiga hra-
ljeAva. Manj ko je bila njena duTha od su-
nanjih Tkerbi smotena, bolj je bila s’ Bogam
sdrushena. Njeno poprejfhnje Tveto shivlje-
nje in njena popolnama poterpeshljivoft v’ dol¬
gi boiesni je od njene refnizhne fvetofti obilno
prizhevala; vender, pravi 1. Gregori, je Bog
hotel tudi P zhudeshem prizhevati. Tri dni
pred njeno fmertjo je v’ njeni hiThizi zhesna-
torna Tvetloba bila; kader Te je njena Tveta
duTha od telefa odlozhila, To njene bogabo-
jezhe tovarThize lepo petje angelov flifhale,
hteri fo jo fpremljali v’ nebelhko kraljeflvo.
.Sveto truplo te fofebne flushabnize boshje je
bilo zhaftito pokopano per veliki zerkvi Mari¬
je devize. S. Gregori perftavi: „Glejte ubo¬
go devizo fvetu nesnano, pa od Boga po-
vsdignjeno ! Vi bogatini Tveta, hteri v’bogailvo
Tvoje upanje davite, fte revnifhi od te reyne

— i53

devize : ona je le Boga ifkala, g  a je nafhla,
in ne bo od njega nikdar odlozhena."

Nauk.

Od vjakdanjiga pokor j C rij a.

Bogabojezha deviza Romula je bila smi-
raj v’ ubofhtvu in v’terpljenji, njeno shivlje-
nje je bilo vedna pokora, le terpetiis ljubes-
ni do Boga je njeno vefelje bilo; sato je fhla
v’ vezhno vefelje, kjer fvoje velike poter-
peshljivofti neisrezheno plazhilo vshiva. Tu¬
di ti, o kriftjan! foodilazhen terpljenja inpo-
korjenja, de fvoje velike dolge sbrifhefh, in
fi vezhno plazhilo saflushifh.

Grefhnik fi, ne morefh odrezhi; is po-
nishnofli fe veliziga boshjiga dolshnika fhtej,
morebiti je ref, vfak dan grefhifh, malo fe
pokorifh, zhe pa ravno dofti terpifh, kaj ti
terpljenje brespoterpeshljivolli pomaga ? Zhe
v’ tebi ni radovoljniga pokorjenja, fe neum¬
no ljubifh, fi enak bolniku, kteri fe grenkih
sdravil brani, bres kterih ne more osdravljen
biti. Ne brani fe pokorjenja, de bode sdra-
vilo tvojih flaboft in sadoftilo per Bogu.

Poterpi vfe, kar ti Bog grenkiga polhi-
lja, kar od ljudi hudiga prejemafh, kar v’
fvojim ftanu teshkiga najdefh. Poterpi ispo-
korfhine do Boga, naj bodo nadloge, od ko¬
der bozhejo. Zhe fi bolan, ubog, prega¬
njan; zhe te nadloga naglo potlazhi, ti ne-

— i5i  —

previdena nefrezha shivesh perkrati, ali zhe
te druge nadloge sadevajo : terpi v’ duhu

pokore. Perloshnofti terpeti imafh vfak dan,
bodi smiraj poterpeshljiv, in od tiga nikdar
ne odftopi. Voljno in pokorno rezi po Jesu-
fovi sapovedi: ,,Sgodi Je tvoja volja , kakor
v' nebejih  , tako na semlji  ’’

Zhe ti veft kaj veliziga ozhita: ne poter-
pi le voljno vlih nadlog, terauzh pokori fe
tudi radovoljno. Obljubi kak polt, ingader-
shi; moli klezhe nekaj zhafa pred podobo kri-
shaniga Jesufa; ako fi per obilni miši, sdershi
fe kakih prijetnifhih jedi; vzhali poterpi she*
jo; odreži ii kaj potrebnigapozhitka; kaj dru-
siga fhe delaj ali opufhaj is ljubesni do pokor-
jenja savoljo Boga, ( Sofebno ti perporozhim
v’ duhu pokore fe sdershati vfiga, kar te lah¬
ko napeljuje v’greh. Toni le fvet, ampak
je sapoved; zhe ubogafh , bolh v’dobrini ra-
ftel, (vetiga pokorjenja fe bol h pervadil, in
f’ pomozhjo gnade boshje fe bofh gofpodoval.
Ako bi rad poflufhal, ali govoril, ali svedil,
alividil, kar tvojitnu poshelenju dopade; ferzh-
no fe premaguj savoljo Boga. Ako tvoje fpri-
deno ferze, tvoji flabi pozhutki kaj nepotreb-
niga ali fhkodljiviga shele; bersh fe fpomni
krishaniga Jesufa, in rezi: „Savoljo tebe, o
ljubi Jesuf! fe hozhem premagati in prema¬
govati.” Zhe to delafh ; bofh febi odmeri, in
Bogu shivel, ti bo vekomaj dobro. Po letem
potu fo svetli flushabniki boshji hodili, in pri-
fhli v’ nebefbko kraljeltvo. Neposabitih nau-

i55

hov; vfak dan ti je perloshno jih fpolnovati;
ubogaj, in blagor ti bo vekomaj.

Molitev.

O Bog! kedaj bom jeft fhkodijivoft in sa-
peljivoft fvojiga hudiga poshelenja fposnal?
Kako dolgo me bo mefena ljubesen gofpodo-
vala? Vera me uzhi, de v’ meni ninizhsdra-
viga: vender komaj verjamem; zhe tudi ne¬
koliko verjamem, nimam mozhi fe premago¬
vati, ali isgovarjam, ali ne vidim flabofti, kte-
ra me vodi po potu pogubljenja, O Gofpod!
kakofhna bo s’menoj ? Profim te, napolni me
s’ duham Jesufovim, daj mi mozhno voljo nje-;
govih bolezhin deleshnimu biti; vodi me po
potu pokorjenja, de saflushenje Jesufove fmer-
ti nad menoj sgubljeno ne bo*. Moje telo fe
s’ vfo mozhjo pokorjenja brani, pa P tvojo po-
mozhjo ga bom dulhi podvergel, dufho pa
tebi. Persadeval fi bom vfak dan fe pokoriti,
in vfe nadloge voljno poterpeti, de miloft sa-
dobim. O fveta Romula! ti svefta flushabni-
za bosbja, ki fi v’ dolgi bolesni vefelo terpe-
la; fproli mi duha pokore , de fe tukaj rad po¬
korim, in po fmerti vekomaj vefelim. Amen.


— 1.3  6  —

XXIV. dan maliga ferpana.

<tSveia Jntita mar l er niza.

C

4 ^veta Julita, ktere shivljenje in fmert je
svefto popifal f. Basili fhkof, je bila bogabo-
jezha kerfhanfka gofpa meda Zesareje r’ Ka-
padozii. Ta je bila, ne le pred fvetam pofh-
tena, ampak tudi slo prijetna boshjim ozhem.
Imela je veliko premoshenja, pa gani neum¬
no ljubila, imela je veliko drushine, in jo
uzhila po sapovedih shiveti; ubogim je rada
in lahko pomagala, ker je blishniga ljubila,
in ker ni fvojiga sapravljala v’ nizhemernodi,
v’ igrah, v’ norofti, kakor je neumniga fveta,
navada; ponishno, uboshno in famotno je
shivela, de bi Bogu flushila, in fvojimu po-
trebnimu blishnimu obilno pomagala. 4 Sveti
Basili vfe ob kratkim pove: „Golpa Julita je
bila vlimu medu sgled vliga dobriga.” V’ le¬
tu 3o3 pod zefarjem Dioklezjanam je bilo hu¬
do preganjanje vdalo. Vernim kridjanam je
bilo ojdro sapovedano bogove moliti; zhe fe
v’ to ne vdajo, bodo vfim hudim fhtrafnigam
podversheni. Neverniki fo bili tiga prega¬
njanja slo vefeli; kar fo fe mogli hudiga is-
mifhljevati, fo boshjim flushabnikam delali.
V’ medu Zesarei je bil neufmiljen nevernik,
kteri je fveto Julito fofebno fovrashil, tudi is
gerde iakomirofti ji veliko fhkode delal. s So-

— l5 7  —

vrashil jo je savoljo hatolfhbe vere in fvetiga
shivljenja; tudi feje sanefel, de ga gofpofka
ne bo ftrahovala. .S’ lilo ji je veliko polja ,
tudi shivine in dofli drusiga vsel. Pa voljno
je Julita vfe te krivize poterpela. Na sadnje
je hotel rfo njeno hifho obropati, in vseti,
kar je v’  potrebni shivesh imela. Od gerde
lile permorana ga je Julita per gofpofki sa-
toshila. Ker ni mogel fvoje krivize isgovar-
jati, je nevernimu fodniku rekel: „GofpaJu-
lita moli nesnaniga Boga , in ze/arja sanizhu-
je 5 poprej naj moli nalhe bogove, in potlej
le naj me toshi.” Neverni obladnik, to sadi-
Ihati, je fvojim flushahnikam sapovedal bersh
pernefti eniga malika in kadilo, in je fveti
Juliti rekel: „Pred vlim drugim ubogaj zefar-
ja, in moli tiga boga.” .Sveta Julita, polna
shive vere in mozhi, je ferzhno odgovorila:
„Raji vfe fvoje premoshenje sgubim, in raji
fe dam na drobne kofze lofekati, kakor de
bi fvojiga Boga rasshalila.” .Sodnik jo je nad-
leshno nagovarjal, de naj bogove moli, in
ji fmert napoveduje, zhe tega ne ftori. Odgo*
vorilaje: ,,Tiga ne Borim, in nebom nikdar
Borila, ker lini Jesufova flushabniza.” Ka¬
der je fodnik te befede saflifhal, jo je obfo-
dil rekozh: ,,Julita, ki je bogovam in zefarju
nepokorna, bodi shiva foshgana.” Rada je
to krivizhno fodbo sallifhala ; Boga ni vedila
sadofti hvaliti, ne kaj od vefelja pozheti sa¬
voljo velike frezhe, de le samore Jesufu v’
dar dati; hitela je na morifhe, in vfe pr.i»

— 158  —

zhujozhe verne gorezhe opominjala, de naj
savoljo prefvetiga imena Jesufa ferzhno ter-
pe. Potlej je fhla na germado, fe Jesufu v’
dar dala, in v’ ognji fvoje shivljenje fidenila.
( Gveti Basili prizhuje, de je njeno fveto trup¬
lo bres vfe fhkode oftalo; tudi de je sraven
njeniga pokopalifha ftudeniz biftre vode Be¬
ke 1 ,!’ btero fo fe bolnike osdravljali, in sdra-
vi per sdravji ohranili.

Nauk.

Nadloge fovjim, fofebno pa grejhnikam po¬
trebne.

t Sveta Julita je bila od hudobniga boga¬
tina krivizhno preganjana, pa ravno to krivizh-
no preganjanje ji je perloshnoft dalo sa vero
umreti; zhafna fhkoda ji je vezhno frezho na¬
pravila. Vfe nadloge bi bile dufhi dobizhik,
ako bi bila prava poterpeshljivoft v’njej. Nad¬
loge fo vlim potrebne; te naf lozhijo od fve-
ta, in perganjajo nevidnih dobrot nebefhkiga
kraljeftva ifkati. Ako bi tukaj nadlog ne bilo,
bi fvet neumno ljubili, in bi posabili namen
fvojiga ftvarjenja.

Nadloge fo vfini, fofebno pa grefhnikam
potrebne, de fe fpreobernejo. Oni fo v’fvet
zaljubljeni, in shele le njegove dobrote mir¬
no vshivati; nadloge fo jim grenke, pa po¬
trebne sdravila, po kterih jim fvet sopern pri¬
hajaj v’ Boga sdihujejo, in ga ifhejo fpoko-

— 15, j —

ro. .Sveto pifmo prizhuje. „JKader foft Isra-
elzi fpoihili , in dobrote Jveia mirno vshi -
vali , Jo Boga poscibili , hudobno s hi veli ;
kader Jo bili pa od Boga pokorjeni , fo ga
ifkali, in fe fpreobernili."  II. Esdra 9, 28.

Daviti je tudi rekel: „0  Bog ! tvoje Ijubes-
njivo fvarjenje mi je v' nauk.'”  Pf. 17, 26.
V’ refnizi fo nadloge ljubesnjivo fvarjenje, ker
jih Bog is ljubesni grefhnikam polhilja, de
shalodno fposnajo, kako je hudo njega sapu-
ftiti, de fe fpokore in svelizhajo. Nepokorni
fin bi ne bil k’ fvojimu ozhetu nasaj fhel, ako
bi ga nadloge ne bile omezhile. Vfe fvoje pre-
moshenje je bil sapravil, sanizhevan in lazhen
je fvinje mogel padi; takrat le je fvojo hudo
nepokorfhino shalodno fposnal, shelel iti, in
fhel k’ fvojimu ozhetu.

Gorje grefhnikam, ako fo v’ miru pu-
fheni. .Sveti Avgufhtin pravi: „Bog nar hu¬
je Jhtrafuje grejhnika , kader mu tukajper-
sanajha Sdravje , frezha, bogadvo in dru¬
ge pozhutne dobrote ga huje motijo, flepe,
in terdovratniga delajo. Grefhniki fov’duhu
pijani, ker fe v’ dobrotah neumno rasvelelu-
jejo, mirno fpe, hudobnifhi shive, inli huji
obfojenje nakopavajo. ,So ko pitana shivina,
ktera je v’ mefnizo namenjena, pa ne fposna¬
jo. Nadloge tedaj fo jim potrebne, de fe od
fveta lozhijo, in Boga ifhejo.

Velika dobrota je grefhnikam, zhe jih nad¬
loge sadevajo ; vender morejo umeti, sakaj jih
Bog tepe. Kaj pomaga terpeti, zhe ni fpo-

— i60  —

snanja, ni obshaiovanja,nipoboljfhanja?Ter-
dovratni grefhniki fo v’ dobrotah in nadlogah
Bogu nepokorni: dobrote jih huje fpazhijo,
nadloge jih ne poboljfhajo; v’ dobrotah l'o ne¬
umno vefeli, v’ nadlogah hudobno nepoter-
peshljivi. O grefhnik! Bog ti fvet in njega
vefelje ogrenjuje, de njegovo nizhemernoft
fposnafh, in zhutifh, kako je hudo in grenko
Boga sapuftiti. Zhe boshjih tepeshev nozhefh
fposnati, in fe boshji 1 hibi ne vdati, ti bo gor¬
je vekomaj. Ko te nadloge Ilifkajo, vpijefh
v’ Boga, de bi odjenjale; vender fe panepo-
boljfhafh ne v’ nadlogah, ne v’dobrotah. Kaj
pravifh od otroka, kteri ni voljan bogati ne
s’lepo, ne f’ hudo? Odgovorifh: „Gorje
tazimu nepokornimu otroku!” Refnizhno, pa
ta nepokorni otrok fi ravno ti; kaj te tedaj hu-
diga zhaka, ako fe ne pobollhafh, fifamob-
fodil. Profim, ne draški Vfigamogozhniga,
kterimu je v’ oblahi tvoja zhafna in vezhna
frezha in nefrezha; vdaj fe mu, de bofh ve¬
komaj frezhen.

Molitev•

Kfmiljeni Ozhe nebefhki! dolshan fim te
v’ dobrotah in nadlogah hvaliti, ker mi tvoja
nefkonzhna miloll dobrote in nadloge pofhi-
lja; pa dolihmal fim ti bil v’ dobrim in v’ hu¬
dim nepokoren , ker fim dobro in hudo v’ tvo¬
je rasshaljenje in v’ fvoje pogubljenje obra-
zhal. Shaioftno fposnam fvojo hudobijo: zhe

— 16i —

fi mi obilnoft dal, fim te posabil, in lim ras*
usdano shivel; zhe fi me s’ ufmiljeno fhibo te¬
pel, nifim fposnal, fe nifim poboljfhal, fim
bil nepoterpeshljiv. Pofihmal hozhem le tebi
shiveti; v’dobrim in hudim te bom hvalil. Vem,
moji grehi ne morejo bres pokorjenja oftati,
sdaj ali po fmerti ti morem sa-nje sadoftiti; toraj
teprofim, sdaj me fhtrafuj, de po fmerti ufmi-
ljenje sadobim. O fveta Julita! profi sa-me
Boga, in fprofi mi od njega ne le poterpesh-
ljivoft v’ nadlogah, ampak tudirefnizhno fpre-
obernjenje, de fi bom f’ Tedanjimi nadloga¬
mi vezhne dobrote saflushil. Amen.

XXV. dan maliga ferpana.

f Sveti Jakop apojlel.

C

^Oveti Jakop, imenovan vezhi, de fe raslo-
zhi od uniga fvetiga Jakopa, kteriga shivlje-
nje je bilo pervidan velikiga travna popifano,
je bil fin Zebedeja in ^Salpme, brat fvetiga
Janesa apoftelna. Bil je is meda Betfajde ob
Galilejfkim morji ali jeseru Genesaretu. Oba
brata, kader fta bila od Jesufa ufmiljeno po-
klizana, fta ozheta in mreshe sapuftila, in sa
njim fhla. Zhes nekaj mefzov je bil fveti Ja¬
kop medapoftelne perfhtet, in namenjen evan-
geli osnanovati. Jesuf je fvetiga Jakopa fo-

— i 6s —

febno ljubil, pa  f’ fvojognado ga je fvojelju-
foesni vredniga ftoril. V’snamnje fofebnelju-
besni ga je hotel prizho imeti ivojiga zhudni-
ga fpremenjenja na fveti gori, tudi fvoje ve¬
like shalolli v’ vertu Getfemani. .Saloma,
mati Jakopova in Janesova, je fvoja linova v’
Jesufovo flushbo rada dala; vender is pre¬
mehke materine ljubesni donju je Jesufa pro¬
fila, de naj bi bila perva v’ njegovim kralje-
(tvu. Jesuf je materin linova prijasno pofva-
ril, in rekel, de moreta fkerbeti 1’ terplje-
njem fi to zhaft saflushiti. .Sveti Jakop je bil
sveft boshjimu poklizu, je sa Jesulam hodil,
ga Ikerbno poflufhal, in rad bogal. Kader
je s’  drugimi apoflelni v’ Jerusalemu fvetiga
Duha bil prejel, je v’ Judei in v’ daljnih de-
shelah (veti evangeli osnanoval; veliko jeter-
pel sa fpreobernjenje Judov in nevernikov.
Dvanajft let po Jesufovimodhodu (e je vernil
v’ Jerusalem, kjer je fhe doftiterdovratnih
Judov bilo. Is ljubesni do njih sveiizhanja
jim je Jesufa,ferzhno osnanoval, tode terdo-
vratni Judje fe refnizi nifo vdali. Ker jih ni
jenjal uzbiti, je ondi pervi vlih apoftelnov
(voj tek f’ zhaltito fmertjo dokonzhal, kakor
bo sdaj rezheno. Kralj Herod Agripa, debi
Judam, slafti pifmoukam in farisejem, dopa-
del, od kterih je bil f. Jakop satoshen, ga je
ukasal v’jezbo vrezhi, potlej s'mezhem umo¬
riti. .Sveti Klemen Alekfandrijan pifhe, de
je nar huji fovrashnik fvetiga Jakopa, kteri
ga je per kralji bil satoshil, kader je njego-

i63

to ferzhnoft vidil, od gnade bosbje rasfvet-
ljen, njegovo nedolshnoft fposnal, in v’ Je-
sufa veroval; savoljo tiga je bil tudi on obfo-
jen. Kader fta oba na morifhe prifhla, je
fpreobernjeni Jud fvetiga apoftelna Jakopa
klezhe profil, de naj mu odpufti; v’ snamnje,
de mu je vfe popolnama odpuftil, ga je kufh-
nil, in mu rekel: ,,Mir ti bodi!” Obema fo
glavo odfekali malo dni pred veliko nozhjo v'
letu 44 po Jesufovim rojlVvu. Truplo fvetiga
Jakopa je bilo ondi bliso pokopano, pa pot¬
lej, pravijo, v’Kompoftelo na.Shpanfko pre-
nefeno, in ga imajo v’ veliki zhafti do da-
nafhniga dneva.

Nauk.

Od popotovanja fedanjiga shivljenja.

.Sveti Jakop apollei je po sapovedi Jesu-
fovi po fvetu hodil evangelja osnanovat; ni¬
kjer ni llanovitniga mefta imel, veliko je ter-
pel, in f’fmertjo fvoj tek dokonzhal. Ravno
taki fo drugi apoltelni bili; nizh laftnine nifo
hotli imeti, nikjer nifo bili ftanovitni, le oko¬
li fo hodili in uzhili, in v’tem fo bili do fmer-
ti. Tudi mi fmo popotniki in gofiazhi, zhe
imamo ravno fvojo hil ho in premoshenje, ker
fmo od fmerti permorani vfe sapufiiti; sa na¬
mi bodo drugi naflopili, pa tudi ti bodo mog¬
li drugim proftor dati. Nafhe pravo domo¬
vanje ho  le t’  vezhnofti; fmert nai bo prefe-
ix *

v— 164 *—

lila ali v’ lepi dom riebefhkiga kraljeftva, ali
t’ flrafhno jezho vezhniga pogubljenja, ^re¬
ti Pavel pravi: „Tukaj nimamo Jtanovitni-
ga mefia , temuzh prihodniga iJhemo.'' ,  Hebr.
i3, 14. Premifli, o zhlovek! kako ti je po
tej revni semlji popotovati j ,de pridefh v’ ob¬
ljubljeno deshelo, v’ nebefa-

Popotnik fkerbi pravi pot svediti, po
kterim bo domu frezhno prifhel; tudi opra-
fhuje, kteri bi varnifhi bil, de bi med rasboj-
nike ne prifhel. Ojftripot je popotnikuljub-
fhi od gladkiga, zhe je varnifhi. Ravno ta¬
bo ti delaj , o kriftjan-! in ne daj fe od glad¬
kiga pota sapeljati, po kterim ne rriorelh k’
Bogu priti. Gladki in fhiroki pot je po fvoji
flabi volji, po fvojim hudim poshelenji shiveti.
Ne poflufhaj fvojiga hudiga nagnjenja, in ne ho¬
di sa neumno mnoshfzo, temuzh fkerbi pra¬
vi pot svediti, de po njem frezhno pridelh v’
nebefhko kraljeftvo. Pravi pot je Jesuf, on
je pOt, Vefniza in shivljenje ; njega poflufhaj,
m bofh frezhen.

Popotnik fe ne obklada s’ nepotrebno te-
shb, ampak le f’ potrebno po fvoji mozhi,
de hitro- hodi, in ne opefha. Tudi ti delaj
tako. Apoilelni fo vfe sapuliili, in sa Jesu-
faiit fhli; to jim je bilo potrebno, de fo ga
vlih fkerbi profti po fvetu osnanovali. Tebi
ni sapovedano, de vfe sapufti; pa sakaj fe s’
nepotrebno butaro fhkodljivih fkerbi preob-
lagafh ? Potrebne fkerbi lo ti nadleshne, ne¬
potrebne te bodo fhe huje motile in sader-

— i65 —

shevale na potu svelizbanja. Sdihujefh pod
tesho potrebnih opravkov * sakaj ti pa fhe
vežh fkerbi nakopavafh? Is napuha ali is la-
komnofii fe v’ vfe rezhi vtikujefh, v’ tih fker-
beh pefhafh, Bogu ne flushifh , in tvoja du-
fha le v’ veliki nevarnofti snajde. Versi od
febe vfe nepotrebne fkerbi, slafti vfe fhkod-
ljive smote, de Bogu gorezhe flushifh, in v’
frezhno vezhnoft pridefh.

Popotnik, zhe vidi lepe meda, ne sheli
ondi okati, in ne oflane , ker ima le do fvoji-
ga doma dopadenje. Ravno tak bodi ti. Zhe
imafh ali vidifh kaj lepiga, nobene rezhi
neumno ne ljubi, temuzhlev’ lepoto nebefh r
kiga hraljedra bodi saljubljen, le va-nj sfer¬
nim ozhefam glej; vfe drugo ti bodi ko blato,
ker bofh vfe mogel ob kratkim sapultiti.

Popotnik fe is ljubesni do fvojiga doma
ne boji terpljenja: mujemras, mujevrozhe,
ga fneg in desh, gerde pota in gore sader-
shujejo ; pa voljno terpi, fe ne verne nasaj,
vfe premaguje. Tudi ti delaj tako. Tvoja na¬
bora je flaba, in nerada terpi, fofkufhnjave,
li  sanizhevan od flabih, fo drugi sadershki na
potu svelizhanja; pa le ferzhen bodi in ftano-
viten, ne odkopi od dobriga, upaj v’ boshjo
pomozh, in vojfkuj fe 1’erzhno, de pridefh v’
nebefhko kraljeftvo.

Zhe popotnik sajde, je shaloflen, opra-
fhuje vedne ljudi, de mu pravi pot kashejo,
in po njem hiti, desgubljeni zhaf odkupi. Tu¬
di ti delaj ko on. Zhe tvoja dufha sajde

— 166 —

v'  greh, zhe il v’ temi savoljo veliziga pohuj-
fhanja, zhe pota refnize ne vefh: oprafhuj
Jesufove nameftnike, de ti pravi potkashejo,
bodi shalolten vfih fvojih smot; vezh zhafako
fi v’ lenobi shivel, s’ vezhi gorezhoftjo hiti po
pravim potu vfih boshjih sapoved, devezhno
plazhilo prejmefh. Profim te, o kritljan!
de, kader koli fi dobriga fveta potreben, bo-
gabojezhe modre vprafhaj. Neumnesh bi bil,
ko bi flepza profil, de naj ti pot kashe : ne¬
umnesh bi bil tudi, ko bi fpridene ljudi in nor-
ze oprafheval, po kterim potu fe grev’nebe-
fa; farni ne vedo, ali ngzhejo vediti, kako
bodo tebe prav uzhili ?

M o l i t e v.

O Jesuf! zhe le pomiflim, kako fkerbno
in neutrudama je tvoj apoftel, fveti Jakop , sa
tvojo zhaft in sa svelizhanje blishniga delal;
lahko fvojo lenobo fposnam. On je bil ref po¬
potnik te revne semlje: nigauftrafhiloneterp-
Ijenje, ne preganjanje, ne kaj drusiga sa te¬
boj ferzhno hoditi; sato je prifhel v’tvoje kra-
ljeflvo, kteriga je smiraj ifkal. Jed tudi fim
popotnik, in ko derezha voda v’ morje hitim
v’ nefkonzhno vezhnofl, vender malo fkerbim;
veliko fizer fkerbim, pa le sa fvet, kteriga
bom permoran hitro sapulliti. O jeli, revni
zhlovek! kmalo bo fmert in fodba , vender v’
lenobi shivim? Tebe in tvoje nameflnike ma¬
lo poflufham* nad flabimi fe radpohujfham,

— 167 —

in sa njimi po flabim potu hodim ; vender upam
v’ nebefa priti? O Gofpod! bo ti me v' vino¬
grad fvoje zerkve sa plazhilo vezhniga sveli-
zhanja dobrotljivo poklizal^ ftori me fvojiga
pridniga flushabnika, de v’ lenobi, v’ smo¬
lah, v’ grehih vezh ne shivim, temuzh ferzh-
no, svefto in ftanovitno hodim po pravim po¬
tu vfih tvojih sapoved, de v’ tvoje kraljeftro
pridem. Amen.

XXVI. dan maliga ferpana.

( Sveta Ana, mati devize Marije .

^Sveta zerkev zhafti ponishno in hvaleshno
ne le prezhifto devizo Marijo, mater vlih odre-
fhenika, ampak tudi njene fvete fiarfhe Joa-
hima in Ano. Oba fta bila Davidove rodovi¬
ne, kakor fveto pifmo prizhuje ; venderubo-
ga, ker je bosbja modroft kotla f’ ponisheva-
njem tih sveliih dufh ponishnoft uzhiti. Koli*
ko fta bila uboga, prizhuje le to sadofti, de
fta fvojo ljubo hzber Marijo revnimu ftenarju,
fvetimu Joshefu, v’ sakon dala, kteri je bil
tudi Davidove rodovine. 4 Sveti Joahim in fve-
ta Ana fta bila fvojiga ubofhtva sadovoljna, fta
Boga hvalila, in mu svefto flushila. De jeDa-
vidov rod ponishan in sanizhevan, jima ni bi¬
lo mar; skelela le fta, zhefar fo vti pravizhni

— j 63 —

sheleli, prihoda odrefhenika, kteriga je Bog
po fvojih prerokih obljubil v’ refhenje Israela
in vfiga fveta. Te fvete shelje fo fe v’ njunih
ferzih bolj  in bolj vnemale, ker je obljublje¬
ni zhaf she bliso bil, in sladi, ker da vedila,
de bo is Davidove rodovine odrefhenik. t Sve¬
ta Ana je bila she sdavnaj sarozhena, pa sa-
roda ji ni bilo; kader fkoraj ni vezh upanja
bilo, jo je boshja milofl obifkala, ji rodovit-
nod dala, in jo rasvefelila f’ hzherjo, s’ Ma¬
rijo devizo, namenjeno materjo ( Sinu boshji-
ga. Ni mogozhe sapopadi ali praviti veliziga
vefelja fvete Ane in nje bogabojezhiga mosha,
fvetiga Joahima, ktera da sa ta predragi dar
Boga neprenehama hvalila. Veliko bolj ila bila
hvaleshna ko nekdanja Ana, mati ( Samve!a pre¬
roka. t Sofebna fvetod, ktero da nad Marijo
vidila, ji je fpodbadala fhe bolj Boga hvaliti,
od kteriga vfe dobro pride. Defiravno malo
vemo od shivljenja fvete Ane; vender ni mo¬
gozhe drugazhi mifliti, kakor de jepovfihsa-
povedih na tanko shivela. Boga je is vfe du-
fhe ljubila, in blishnigako febe, inv’vlih nad¬
logah je poterpeshljiva bila. t Svojiga pobosh-
niga mosha je fveto ljubila; eden drusiga da
bolj in bolj pofvezhevala, eden drusimus’vfo
poterpeshljivoftjo pomagala. Bogu jevfefvo-
je terpljenje darovala, in vfe fvoje dela po¬
fvezhevala; doma je rada bila, in nikoli fe
ni vtikala v’ ptuje opravke. Medo Nazaret,
kjer je danovala, je bilo zelo majhno; ven¬
der ji je veliko mednanov bilo nesnanih, ker

— i6g —

ni nizh nepotrebniga ifkala, ni bila prašnih
noviz radovedna, ni hodila bres potrebe po
meflu, temuzh je fkerbela doma fe pofvezhe-
vati. .Sveta Ana je bila vredna hvale, P kte-
ro .Salomon povifhuje bogabojezho sheno re-
kozh: ,.Nje otrozi Jo vjtali, in jo memo
vji/i Jrezhno imenovali; tudi nje mosh jo
je hvalil. Veliko hzher Ji je bogajlvo Jprav-
Ijalo, ti Ji vfe premagala. Perljudnojt je
golufna  , in lepota je prašna ; shena , kte-
ra Je Gojpoda boji , je hvale vredna Prip,
3 i, 28 — 3 o. Vfa hifha je frezhna, kjer
je bogabojezha shena po sgledu f. Ane.

Nauk.

Blagor hijhi, v’ kleri Jtrah boshji gojpa-
dnje , %

.Sveta Ana je bila bogabojezha shena,
poboshna mati, fkerbna gofpodinja, mirna
fofedinja, in v’ vlim dobra, ker fe je is lju-
besni Boga bala. .Sveto in ftanovitno je fvo-
jiga mosha ljubila, ravno tako je bila od nje¬
ga ljubljena; slo je fkerbela sa fvojo ljubo
hzher Marijo , in ta je fvoji Iveti materi vfo
ljubesnjivo pokorfhino fkasovala; pridno in
poterpeshljivo je gofpodinjila is pokorfhine
do Boga; mirna je bila in fredniza miru
med blishnim, de bi Bog rassbaljen ne bil,
in je tudi od drusih v’miru bila pufhena; vfe
zhednofli je imela, ker fe je Boga bala, in

— M®' —

ga v’ ferzu nofila. Prargovori modri: ,,G#-
fpodov Jtrah je modrojti sazhetih "  Prip. 1,
7. Vfe je modro, mirno, framoshljivo, per-
ljudno in dobro per zhloveku, v’ kterim Go-
fpodov lirah gofpoduje.

^Srezhen f. Joahim, kteri je imel tako (Ve¬
to in modro sheno! Modri prizhuje: ,,Dar
zhes vfe darove je fveta in framoshljiva
shena ( Sirah 26, ig. Kdor bogabojezlie
sbene ifhe, jo najde, kerfo njegove ozhizhi-
fte, in fe ne dado smotiti od flepiga poshe-
lenja. Kdor bogabojezhe shivi, dobi enako
tovarfhizo ; ravno tako najde bogabojezha de-
kliza pametniga mosha, ker ne dela neumno,
ampak s’boshjim fvetam. Modri uzhi: ^Do¬
bra shena dober dar; delesh je bogaboje-
zhih, in bo savoljo dobrih del (dobnmii)
moshu dana jtfSirah 26, 5 .  Ravno to jere-
zhi od bogabojezhiga mosha.

Zhe fla mosh in shena bogabojezha, fe
fveto ljubita, mirno shivitav’ vlipoterpeshlji-
vofli, fkerbita eden drusiga pofvezhevati in
svelizhati; fo tudi nje otrozi fploh dobri. Bog
je she poprej nju pametno saveso posbegnal,
in jima fvojo gnado dal; oba mu flushita, in
imata veliko fkerb sa otroke, vedno sa-nje
Boga profita: otrozi vidijo vfe dobro nad nji¬
ma, flabiga nizh ; tora j fo tudi oni dobri. Bo-
gabojezhi fiarf hi fo fvojim otrokam svetli na-
meftniki boshji, fkerbni angeli varhi, otrozi,
v’ boshjim ftrahu srejeni, fo pomozh in vefe-
lje fvojih ftarfhev. Blagor tej bifhi! Ljube-

— I 7 1 —

sen, edinoll, mir, pomozh in rfe dobro je
delesh bogabojezhih ftarfhev in otrok; tudi
je upati, de bo njih bogabojezhoft od roda
do roda, kakor je od Tobijatove sapifano:
„ Vej' njegov sarod je oj tal v dobrim shiv-
Ijenji , tako, de fo bili Bog n in ljudem
prijetni''  Tob. 14 , 17.

Nikoli ni prevezhkrat rezheno: „Blagor
bifhi, kjer Urah boshji gofpoduje!” V’ tej
frezhni hifhi eden drusiga ljubijo, eden dru-
simu pomagajo, eden s’drugim imajo poterp-
ljenje, eden sa vfe, in vfi sa vfaziga fker-
be, de bi bilo vfe po volji boshji. Vii verni
naj bi li persadjali Urah boshji imeti, in ga
ohraniti; ta bi jih s’ vfim dobrini napolnil.
Modri prizhuje : „Blagor zhloveku, klerimu
je Jtrah boshji dan ; kdor ga ima , komu
bo enak?’  ( Sirah 25 , i 5 .

Molitev.

O Gofpod! vem, blagor hifhi, v'  kteri
tvoj Urah gofpoduje; pa tudi gorje hifhi,
kjer tvojiga ftrahu ni : ravno tako blagor ali
gorje flehernimu zhloveku, kakor le te ali
boji ali ne boji. Zhe premiflim fvetoft, edi-
noft, poterpeshljivoft fvetiga Joahima, fvete
Ane in Marije; mi ferze od vefelja pofka-
lfuje , zhutim veliko dopadenje nad njimi, in
pravim: „Blagor tej fveti drushini, med kte-
ro Bog prebiva! Blagor tudi vfim, ako bi fe
po njih ravnali.” Pa sdaj je malo pokorfhi-

— 172 —

ne, edinofli, poterpeshljivofti, pomozhi, ker
fe te ljudje premalo boje. Ljubesnjivi Ozhe
nebefhki! napolni naf f’ fvojim Braham, de
fmo savoljo tebe emiga duha v’ savesi miru.
O IVeta Ana! ti li velika boshja prijatliza, in
veliko samorefh per Bogu; fprofi nam pravo
bogabojezhoft, de vli po tvojim sgledu shi-
vimo, in Bogu dopademo. Amen.

XXVII. dan maliga ferpana.

'Sveta Makrina deviza.

jSveta Makrina je bila hzhi fvetiga Basilja in
1'vete Emelije, in feftra deveterih fvetih bra¬
tov in fefter. V’ tej fveti bifhi, ki ji enake ni
bilo v’Kapadozii, je fofebno fveto shivela. Nje¬
na fveta mati je s’ njo vedno govorila od ufmi-
Ijeniga Boga, od ljubesnjiviga Jesufa, od Ma¬
rije, od fvetnikov, od nebefhkiga kraljeftva,
de bi fe vnemala po Jesufu shiveti. Dekliza
Makrina je fvojo fveto mater fkerbno poflu-
fhala, rada bogala, rasodete refnize vedno
premifhljevala, fvete bukve dolgo brala, in
Banovitno molila. Ker je bila polna prave po-
boshnofti, je sanizhevala vfe, kar mlade lju¬
di vefeli. V’ desheli ni bilo tako lepe , boga¬
te, fvete in framoshljive deklize; toraj je ve¬
liko bogatih mladenzher ftarfhe profilo, de

=- > 7 3  —

bi jim jo v’ sakon dali. Ozhe, f. Basili, ji je
nar bolj bogabojezhiga isbral; pa tiga je Bog
pred poroko is fveta vsel. Dekliza, fveta Ma-
krina, je po njegovi fmerti Bogu derifhtro ob¬
ljubila, de bi mu nesavesana loshej flushila,
kakor fveti Pavel uzhi. Bila je ref bogaboje-
zha deviza; fvoje mlajfhi brate in fefire je Bo¬
gu flushiti fkerbno uzhila, bres potrebe ni
nikoli od doma fhla, s’ mofhkim je le v’ po¬
trebi malo in modro govorila, nizhemernolli
fveta je vfe fovrashila , delala je pridno, in
v’ vfim bogala fvoje ljube tlarfhe. Po fmerti
fvojiga ozheta, fvetiga Basiija, je fvoji fveti
materi Emelii obilni!bi pomagala; tudiname-
fti nje gofpodinjila, in vfi hifhi duhovna mati
bila. ( SiIno veliko premoshenje in obilna dru-
sbiria ji je bila preteshka butara ; pa vfe je prid¬
no in poterpeshljivo opravljala, ker ni dru-
siga sbelela ko terpeti in Bogu dopalli.

Kader fo bili njeni bratje in njene feflre
odraftli, in nifo bili vezh njene pomozhi po¬
trebni, je fhla v’ klofhter. ( Seboj je nat* po-
boshnifhi sbenfke smed fvoje drushine vsela;
tudi nektere bogabojezhe gofpe fo fe ji per-
drushile, in vfe v’ fvetim miru shivele , kakor
de bi vfe le eno dulho imele. ^vetaMakrina
je fvoje ljube tovarfhize s’befedo in s’sgledam
po pravim potu vodila, de bi bile vfe svelizha-
ne. Doma sbe fe je rada podila, malo fpa-
1 a, in fe drugazhi pokorila; pa v’ klofhtru
je fhe ojftreje shivela, ker je le terpljenja bi¬
la lazhna, debi krishanimu Jesufu podobna

— 1 74 —

prihajala. Bila je radovoljno uboga, vfefvo-
je premoshenje je prodala, in njegovo ženo
ubogim rasdala; potlej je Boga hvalila, in s’
delam fvojih pridnih rok fe shivila. Defirav-
no je smiraj fveto shivela; je vender v’ ved-
nim pokorjenji bila, in k’ fmerti fe grosno fkerb-
no perpravijala. Bog ji je s’ nevarno bolesni-
jolozhenje od fveta napovedal, kteriga je shelj-
no zhakala. Njen brat, fveti Gregori fhkof,
jo je prifhel obifkat, in je per njej do sadnje
ure bil. Kader jo je vidil v’ revni poftelji in
v’ pomankanji vfiga, fe je sjokal nad njo; pa
odgovorila je tako le : „Ljubi moj brat! zhe
me refnizhno ljubifh, vefeli fe s’ menoj, ker
fini bliso vefele vezhnolli. She sdavnaj fim fve-
tu umerla, naj grem v’ miru k’ Jesufu.” Krna-
lo potlej je ta fveta devizavefelo umerla. Nje¬
na fveta fmert je bila okoli 38o.

Nauk.

Od pokor/en/a savoljo majhnih grehov.

Premifli, o kriftjan! fveto shivljenje in
ojftro pokorjenje fvete devize Makrine; lahko
lposnalh, de fi ti ojftrejfhiga pokorjenja vre¬
den in potreben. Ako bi nikoli ne bil fmert-
no grefhil, kar vediti ne morefh; ii vender
pokorjenja potreben, de sbrifujefhvfakdanje
sadolshen je majhnih grehov. Ne rezi: „ Majhni
grehi nie ne bodo pogubili, fe bom v’ vizah
fpokoril.” Ref, de majhni grehi te nepogu-

— I  75 —

b(S; pa zhe jih ne sanizhujefh, te bodo v’ velike
napeljali, in potlej pogubili. Sahizhuj majh¬
ne grehe: varuj fe jih, ker tudi oni Boga
skalijo, in ti fhtrafnige saflushijo ; sbrifujjih,
in plazhuj sa - nje s’ deli pokore ; zhe ne, bofh
po fmerti neisrezheno terpel. Veliko loshej
bofh tukaj ko v’ vizah Bogu sadoftil. Ozhaki
pravijo: „Vft boleddnt fcttajo majhne me-
mo Jtrajhnih viz."

Pravifh: ,,Vize ne bodo vezhne.” Vem,
vize ne bodo vezhne, pa tudi fedanje sapo-
vedano pokorjenje ne bo vezhno; to fedanje
pokorjenje pa je memo terpljenja v’vizah praš¬
na feniza. Sberi h tedaj po pameti. Pravifh :
„Morebiti hom v’ vizah le majhen zhaf.” Bil
naj bi tudi ref; vender bofh majhen zhaf v*
vizah vezh terpel, kakor ko bi do fmerti v’
ojllri pokori bil. ( Sizer ne morefh vediti, ka¬
ko fe ti bo po fmerti godilo; ne vefh, koliko
pokorjenja she le en majhen greh saflushi;
vezhkrat grefhifh, li premehak, infenozhefii
pokoriti; vender ii bres llrahu ?

Porezhefh: „Zhe vezhkrat grefhim, fe
tudi pokorim f’ fvojimi teshkimi deli; fe po-
llim, kader zerkev sapove , opravljam od fpo-
vednika nalosheno pokorjenje; fkerbini od-
puRkov fe vdeleshiti.” Ljubi moj! poflufhaj.
Pravifh, de fe pokorifh P fvojimi teshkimi
deli. Tvoje terpljenje bi bilo Bogu vfhezh,
ako bi voljno terpel v’ duhu pokore; zhe pa
le permoran in s’ godernjanjem terpifh, ka-
kofhno saflushenje imafh? Zhe deiafh in ter-

— 176 —

pifh , de fvojim pozhutkam fireshefh, in ne,
de bi Bogu v’zhaft shivel; zhe per fvojihtesh-
kih delih godernjafh ali kolnefh : le mnoshifh
grehe, in jih ne sbrifujefh. Pravifh : ,,Oprav¬
ljam sapovedane pofte in od fpovednika nalo-
sheno pokorjenje.” To je prav in dolshnoft,
tudi koriftno; pa to je fhe premalo, zhe od
drusiga pokorjenja nozhefh flifhati. Pra¬
vifh: „Ilitim po odpuftkih pa vefh , komu
odpuftki pomagajo? Odpuftki pomagajo po¬
kore sheljnim, ne pa lenim. Mifel zerkve
je (pokornim grefhnikam s’ odpuftki poma¬
gati, kteri fi persadevajo, pa ne samorejo
boshji pravizi sadoftiti. Zhe ti v’.mehkobi,
v’ lenobi shivifh, li odpuftkov lashnjivo la-
zhen; zhe hitifh po odpuftkih, de hi ti  po¬
korjenja treba ne bilo, ti odpuftki nifo v’
prid.

Ljubi moj! ufmili fe fvojedufhe, ne bra¬
ni fe pokorjenja , ne odlafhaj fe pokoriti; sdaj
shivi v’ pokorjenji, in le tako prav upafh v’
boshjo miloft. De fe po volji boshji pokorifh,
delaj, kar je bilo rezheno v’ nauku XXIII. tiga
mefza. Zhe bofh tako delal, bofh fvoje dol¬
ge sbrifoval, in ufmiljeni Bog tiho pei’sanefel.

Molite v.

O moj Bog! verujem, denizbomadeshe-
vaniga ne more priti v’ tvoje kraljeftvo; tu¬
di, de majhni grehi fhtrafnige saflushijo, kte-
re ali tukaj s' dobrimi deli, ali po fmerti v’

— i 7 7 —

vizah morejo sbrifane biti. Vem, de je v’ vi¬
zah ftrafhno terpljenje, kakorfhniga fi ne mo¬
rem smifliti; vender fim premehak, infiper-
sanafhain is flabe ljubesni do fvojiga telefa.
O Gofpod! bojim fe, de je vera v’meni mert-
va, in de, ker vize sanizhujem, lahko pri¬
dem v’ pekel. Daj mi tesho fvojih grehov
fposnati; daj mi duha pokore, de fe tukaj
rad pokorim. O fveta Makrina! vfe tvoje ve-
felje je bilo Bogu flushiti, njega 5  hvaliti, fe
pokoriti, In li nebefa perdobiti; fprofi mi
gnado vlimu grefhnimu in neumnimujvefelju
fe odpovedati, v’ refnizi Bogu flushiti, vred¬
nim pokorjenji shiveti, de tudi jeli v' lepe
nebefa pridem. Amen.

- -  -u-

XXVIII, dan maliga ferpana.

t <Sveti Inozenzi papesh.

Q

t ^veti Inozenzi papesh, pervitiga imena, je
bil rojen v’ meftu Albi ali Albani, ne delezh
od Rima v’ letu 56o. Savoljo fofebne fveto-
fti je bil od vfe duhovfhine in vernih Rimfki-
ga meila papesh isvoljen. Bil je poln ftrahu
savoljo fvojiga povifhanja; ker fe [pa ni mo¬
gel ubraniti, je ko ( Salomon Boga gorezhe
profil, de naj mu da potrebno modroft, febe
in druge po potu vezhniga svelizhanja voditi.

12

- i 7 8 -

Neprenehama je delal sa zbali bosbjo, in sa
lepoto Jesufove nevefte, katollhke zerkve.
Ta fveti papesh je bil grefhnikam moder
sdravnik, pravizhnikam sgied gorezhe po-
boshnofti, shaloftnim sgied velike poterpesh-
ljivofti, ubogim ufmiljen ozhe; vfe je vliin
bil, de bi vfe svelizhal. Ob njegovim zhafu
je v’ Rimu bilo dolli nevernikov ali maliko-
vavzov; is ljubesni do njih dufh fi je sloper-
sadeval jih fpreoberniti, je vedno sa nje mo¬
lil, in terdovratnih flepoto s’ milimi folsami
obshaloval. t Skerbel je ne le sa Rimfko in
blishne mefta, ampak sa vfo katolfhko zerkev,
de bi vfi verni mirno in bogabojezhe shiveli,
in Bogu flusbili. Zhe je svedil, de je bliso
ali delezh kak kriv nauk, ali kako pohujfha-
nje, ali kaka raspertija, ali kaka druga po¬
treba; je bersh hitel pomagati s’ molitvijo, s’
nauki, s’ opominjevanjem, ali prijasno ali
oblaftno, kakor je previdil, de je loshej po¬
magati.

Ob zhafu tiga fvetiga papesha je (Irafhna
vojfka vftala, in vfe s’ velikim ftraham napol¬
nila. Alarik , neufmiljen kralj, je po vli La-
fliki desheli ropal, in tudi Rim s’ mozhno voj-
fko obdal. Rimljani fo mu iilno veliko slata
in frebra dali, de bi refhil fvoje mefto. ^ve¬
ti Inozenzi je vedno Boga profil, in verne opo¬
minjal ga profiti, de naj jim persanefe; ne¬
prenehama tudi jim je pokoro osnanoval, kte-
ra farna boshji ferd utolashi. Kralj Alarik je
bil fizer od ondod prozh fhel; ali fveti pa-

— »79  “

pesh, ker fhe ni bilo praviga miru, fe je fhe
hujfhih nadlog bal. Kaj je tedaj floril? Shel
je nar prej h’ kralju Alariku, potlej v’ Rave¬
no k’ zefarju Honorju, in je oba lepo profil,
de naj fe fprijasnita; tode ni mogel nizh opra¬
viti, ker je zhaf boshje fhibe she prifhel.
Dokler je fveti papesh fhe per zefarji bil, je
kralj Alarik f’ fvojo vojfko na Rimfko mefto
naglo planil, ga premagal, in obropal. Ta
shalollna pe.rgodba je bila v’ letu 4oo. ^ve¬
ti Inozenzi je po odhodu tih lerditih fovrash-
nikov hitel v’ Rim fvojih shaloilnih ovzhiz to-
lashit in opominjat, de naj to veliko nefre-
zho poterpesbljivo prenefo, in fe Bogu po¬
korno vdajo, kteri jim je po rokah neu(mi¬
ljenih fovrashnikov zhafno bogaftvo odvsel,
de bi bolj in loshej fkerbeli sa nebefhko kra-
ljeltvo. Drugi fovrashniki, nevarnifhi odper-
vih, namrezh krivoverzi, fo vdali, in lashnji-
vo uzhili, de samore zhlovek is fvoje laftne
mozhi vfaj kaj dobriga rtoriti. .Sveti Inozen¬
zi je njih sapeljivi nauk obfodil in savergel,
in tudi fkerbel, de je bil po vfi zerkvi saver-
sben. Petnajft let fe je trudil sa zhiftoft vere
in sa svelizhanje vernih; v’ letu 4»7 j e  fbel
v’ nebefhko kraljeAvo veliziga in vezhnigapla-
zhila fvoje ftanovitne gorezhofti vshivat.

— rdo -

N a n k.

Vojftla je Jhiba savoljo grehov.

t Sveii papesh Inozenzi je fvojim ovzhi-
zam vedno osnanoval pokoro, fofebno pa,
kader fo' hudi fovrashniki po desheli ropali,
in fkufhali v’ Rim priti. Vedil je, de je voj-
fka fhiba boshja savoljo grehov, in de It? s’
refnizhno pokoro nar loshej odverne. Ref je
to, pa grefhniki nifo verjeli, in ne verjame¬
jo, dokler nifo hudo udarjeni, in tudi takrat
malo vedo, od kod in sakaj de je fhtrafni-
ga, in fe ne poboljfhajo. Ta fveti papesh li
je slo persadeval mir napraviti; pa ni samo-
gel, lin poglavitno mefto Rim je  bilo od hu¬
dih fovrashnikov premagano in obropano,
ker ljudje nifo hotliBoga f’pravo pokoro uto-
lashiti.

( Sovrashniki fo fhiba boshja soper nepo¬
korne. Prav je prerok ( Samvel Israelsam go¬
voril: , s Zhe Je bojte Gofpoda bali, in nje¬
mu jlushili, bojte vi in vaji kralj Gofpod
Boga var ha imeli ; zhe pa Gofpoda ne bojte
pojInjilali, bo njegova roka zh.es vaj pri-
Jhlaf  I. kralj. 12, 14. i 5 . ,Sveto pifrno obil¬
no prizhuje, de fo hude in nefrezhne vojfke
v’ fhtrafnigo sanizhevanja boshjih sapoved.
Ljudje govore in fodijo frezhne ali nefrezhne
vojfke po majhnim ali velizim. fhtevilu vojfha-
kov; ,,tode premaganje ni od veliziga Jhte-
vila vojjhakov , ampak od Bogad'  I. Mak. 3 ,

— i81 —

19. Daviti govori refnizo : >,Ako Gofpodme-
Jta ne varuje; zhuje sajlonj, kdor ga va¬
ruje.” Pf. 126.  1. Bogabojezhoft je nar mozh-
nejfhi varh deshele , ker je vfigamogozhni Bog
hramba Tvojim dobrim otrokam. ( Sveto pifmo
prizhuje, de v’ dneh poboshniga kralja Asata
ni bilo nobene vojfke v’ desheli, ker je Bog
mir dodelil. Zhe fo fe raviio fovrasbniki soper
njega vsdigovali, jih je ferzhno premagoval.
II. Kron. 14. Vzhali Bog I’ hudobnim ljud-
ftvam pokori fvoje nepokorne otroke; potlej
tudi une, kteri fo bili fhiba v’  njegovi roki,
potlazhi.

Ob zhafu vojfke fe more s’ molitvijo in
pokoro od Boga frezha fproliti. Mojsef, flu-
shahnih  boskji, je Josvetu djal: „Po/di, in
voj [kuj fe soper fo v ras h n ih e , jej t pa bom
na hribu molil.''  II. Mos. 17 , g. ,,Kader fo
Jvlakabej  , inkteri fo s' njim bili, svedili, de
fe fovrasbniki bliskajo; fo Gofpoda s' jo¬
kam projili . de naj dobriga angela Isra-
elu v re/henje pojhlje.  II. Mak. 11, 6. Pa
le molitev fbe ni sadolli, tudi pokora je po¬
trebna. Je li Bogu mar sa ponishne befede,
ako drusiga ni? V’ fili klizhe vfak v’Boga, pa
tudi fvoje shivijenje more poboljlhati, potlej
fhe le mu bodo njegove profhnje vfhezh, Ka¬
der fo bili Israelzi v’ velizim flrahu savoljofo-
vrashnih Filifhzhanov, jim je ( Samvel rekel:
,,Zhe fe is vjiga ferza h' Gojpoda vernele,
in njemu farnim n Jlushite  , vaf bo reJhUFi -
lijhzhanam is rok Israelzi fo ubogali, in

i8z

Filifhzhane premagali. I. kralj, 7. t Sam Bog
je po Mosefu sapovedal: „Kader pojde/h na
vojjlio soper Jovrashnike, varuj Je vjaziga
hudiga djanja .” V.  Mos. 29, g. Kdo dela
po sapovedi Gofpod Boga? Fantje, sa fol-
dafhki Ban odbrani, menijo, de jim je vfe
perpufheno , in fo vfim nadleshni; rasusda-
nje, pohujfhanje in vfe hudo je njih navad¬
no shivljenje; bolezhiga ftrahovanja fe komaj
boje. Bogabojezhi vojfhaki, hi fo fvojim ob-
laftnikam svefti savoljo Boga, invfim pravizh-
ni, fo Bogu in ljudem prijetni; rasusdani pa
in hrivizhni fo vfim velika nadloga.

Molitev .

O Bog! ftrafhna fhiba je vojfka, ker fe
v’ njej zhlovefhka kri preliva , tudi dofti ftra-
hu, fhkode in nadleshnofti dela; varuj nafje
tedaj, in varuj naf tudi grehov, savoljo kte-
rih fo vojfke, preinaganje, ropanje in dofli
hudiga. Daj nam mirno shiveti, tebi svefto
flushiti, in vfako krivizhno lilo hudih fovrash-
nikov frezhno premagati. Dodeli nafhimu
bogabojezhimu zefarju in vfim njegovim na-
mellnikam pravizhnoft in modroft, tudi nje¬
govim voj! hakam bogabojezhoft, sveftobo in
ferzhnoft, de bodo vfi fovrashniki nafhiga mi¬
ru premagani; daj vfim kraljem edinoft in
mirnofl, de po vfi semlji lep mir vshivajo, in
ti v’ miru flushijo. Amen.

XXIX. dan maliga ferpana.

,Sveta Maria deviza.

^Sveta Marta, ktere fpomin zerkev danf ob¬
haja, je bila feftra Lazarja, kteriga je Jesuf
obudil, in Marije, lttera je do Jesufovih nau¬
kov fofebno vefelje imela. Vli trije fo bili is
terga Betanje bliso Jerusalema. Jesuf je to
fveto drushino fofebno ljubil; vezhkrat je bil
v’ njih hifhi, ker fo ga radi poflufhali in bo-
gali. Dopadenje Jesufovo nad njimi je obil¬
no prizhevanje njih dobriga shivljenja. Ko
je eniga dne Jesuf v’ njih hifho prifhel; je
Marta slo fkerbela sa njegovo poftreshbo, nje¬
na feftra Marija pa je per njegovih nogah fe-
dela, in njegove befede poflufhala, ker fo
ji filno fladke bile. Dobra Marta je predGo-
fpoda (topila, fe potoshila, de farna vfiga ne
more opraviti, in ga profila feftri Marii uka-
sati, de naj ji pomaga. Jesufu je bilo fize**
vfhezh, de Marta is ljubesni sa njegovo po
flreshbo fherbi; pa ni mu bila prijetna njena
prevelika fkerb. Mariina gorezhoftmu je slo
dopadla, torej je Marti odgovoril: „Marta*
Marta! tilifkerbna, in fi velikopersadevafh ;
le eno je potrebno. Marija fi je nar boljidel
isvolila, kteri ji ne bo odvset.” Marija je
bila tiga Jesufoviga odgovora slo vefela, je
per njegovih nogah mirno fedela, in s’nje-

— 184  —

goro  befedo fvojo  dufho pafiia. Marta je bi¬
la prijasno pofvarjena, de naj ne fkerbi toli-
kaj sa telo, ampak bolj sa dufho, ktera nik¬
dar ne umerje.

Nekaj zhafa po tem je Lazar, Marte in
Marije brat, nevarno sbolel. Te dve feftri,
polni vere in upanja v' Jesufovo vfigamogozh-
noftinmiloft, fte mu fporozhile : „Gofpod!
Lazar, kteriga ljubifh , je bolan.” Vedilelle,
de Jesuf fvojih (lushabnikov ne sapulli, tudi
fte ga verovale vfigavedniga; vender fte do
njega poflale, de bi fvojo vero in upanje va-nj
rasodele. Gofpod Jesuf je takrat bil na uni
ftrani Jordana delezh od terga Betanje. Oftal
je fhe dva dni ondi, potlej je fhelefhel; od-
lafhal je tje iti Lazarja osdra vit, debigamert-
viga obudil. Kader je bil v’ terg Betanjo pri-
fhel, je Lazar she bil pokopan. Marta mu
je djala: ,,Gofpod! ako bi bil ti tukaj, bi moj
brat ne bil umeri; pa vem, de, kar koli bolh
jBoga profil, ti bo Bog dal.” Jesuf ji je rekel:
,,Tvoj brat bo fpet vftal.” Marta mu odgovo¬
ri: „Vem, de bo poflednji dan fpet vftal.”
Jesuf rezhe Marti: „Jeft fim vftajenje in shiv-
ljenje; kdor v’me veruje, bo shivel, akorav-
no bi she mertev bil.” Marta mu je odgovo¬
rila: „Gofpod! jeft verujem, de fi ti Kriftuf,
,Sin shiviga Boga.” Jesuf ni hotel shive vere
te poboshne dufhe bres piazhila puftiti, vpra-
fhal je: „Kam fte ga poloshili ?” Marta, Ma¬
rija in veliko Judov, kteri fo prifhlidvehsha-
loftnih fefter milovat in tolashit, fo k’ grobu

— i85 —

fhli. Verhi groba je bil velik kamen. JesuC
je rekel: „Odvalite kamen.” Marta ni vedi-
la , kaj hozhe Jesuf boriti; sato mu je brani¬
la rekozh : „Gofpod! nikar, she fmerdi, sa-
kaj fhtiri dni she je mertev.” Jesuf je fpet
ukasal kamen odvaliti. Kader je bil odvaljen,
je ozhi v’ nebo vsdignil, in rekel: „0zhe! te
sahvalim, de li me uflifhal.” Potlej je s’ ve-
lizini glafam savpil: „Lazar! pojdi vunkaj.”
Lazar je vef sdrav vdal, in Boga hvalil. Mar¬
ta, Marija nje fedra, .in prizhujozhi Judje fo
odermeli, in Boga hvalili. Veliko Judov, ki
fo ta zhudesh vidili, je v’Jesufa verovalo. Je¬
suf je bil smir-aj prijatel te bogabojezhe dru-
shine, in jo je vezhkrat obifkal; tudi fhed dni
pred fvojo fmertjo je f’fvojimiuzhenzi pernjih
v’Betanji vezherjal. t Sveto pifmo nizh drusiga
fofebniga od shivljenja fvete Marte ne pravi,
vender ni mogozhe drusiga mifliti od nje ka¬
kor vfe dobro in fveto. Jesufu je smiraj bi¬
la sveda, fveto je shivela, in fveto umerla.

Nauk.

Is poprej/hn/iga popisovanja.

Jesuf je Marto , Marijo in Lazarja obifko-
val, ker fo bili vli po njegovi volji. ( Svetain
frezhna drushina je ta bila, perkteri jebosh-
ji drah bil, do ktere je Jesuf veliko dopade-
nje imel. Naj bi bile vfe kerfhanfke hifhe
take, bi bile podoba nebefhkiga kraljedva.

Kaj pa je rezhi od drusih hifh, ktere fo ras-
usdanim smiraj odperte, kjer fo le igre,
klafanje, nefpodobnoft? Te fo Trata peklen-
fke ali pot v’ pogubljenje. Do pervihimaje-
suf dopadenje, do drusih pa hudizh. Per-
sadevaj fi slo tako shiveti, de ima Jesuf nad
teboj dopadenje. Zhe fi gofpodar, gofpodi-
nja ; fkerbi , de vfa drushina po Jesufovi vo¬
lji shivi, in blagor ti bo.

t Sveta Marta je bleso bila ftarji fellra, sa-
to je gofpodinjila. Is ljubesni do Jesufa je
fkerbela sa njegovo poftreshbo; pa morebiti
je prevezh fkerbela, sato je od njega safli-
fhala: ,,Marta, Marta! ti fi veliko persade-
vafh; le eno je potrebno. Marija fi je nar
bolji del isvolila, kteri ji ne bo  odvset. Je¬
suf klizhe Marto dvakrat po imenu, de bi
fkerbnifhi poflufhala in ohranila, kar ji bo
rekel. Ona, dobra dufha, ga je rada poflu¬
fhala in ubogala. Marta pomeni tifte, kteri v’
mnogih pofvetnih fkerbeh Bogu flushijo ; Ma¬
rija pomeni tifte, kteri fi, odlozheni od vlih fker¬
bi, slo persadevajo fvojo dufho svelizhati.

Kriftjan! ti morefh v’ mnogih opravkih
biti na fvetu, pa tudi sa svelizhanje fvojedu-
fhe morefh fkerbeti. Zhe dolshnoft fvojiga
ftanu ne fpolnujefh, ne morefh biti dober;
ne morefh ko pufhavniki v’ kaki jami tizhati,
le moliti in premifhljevati: zhe le delafh, pa
ne molifh, nifi dober kriftjan; zhe le molifh,
pa ne delafh, nifi Bogu vfhezh. Kaj ti je fto-
riti ? ,Skerbi Marto in Marijo ob enim pofne-

— 187 —

mati. Ni li to nemogozhe? Ni nemogozhe.
Pridno delaj po tvojim pofhtenim (lanu, v'
fvojih opravkih nofi Boga v’ ferzu, in v’ vfim
njegovo voljo dopolnuj; delaj, kar ti Bog sa-
pove, in fkerbi smiraj sa fvoje svelizhanje. V’
fvojih delih bodi poterpeshljiv, Bogu daruj
fvoje dela in fvoje terpljenje; pa varuj fe, de
pofvetne fkerbi tvojiga ferza ne prevsamejo,
ne omotijo, in ne odvernejo odboshje flush-
be. V’ fvojih opravkih nikdar ne posabi, kar
je Jesuf Marti rekel: „Le eno je potrebno.”
Ref je to. Kaj bi ti pomagalo veliko premo-
shenje, fkerbi in dela, ako bi dufho pogu¬
bil? Bodi tak, kakor te f.Pavel uzhi rekozh :
y Zhaf jekratik: tedaj naj bodo, kterijoka¬
jo  , kakor de bi ne jokali} kteri fe vefele ,
kakor de bi fe ne vefe/ili; kteri kap ujejo  ,
kakor de bi ne imeli} kteri fvel vshivajo,
kakor de bi ga ne vshivali ; sakaj podoba
fveta prejdei’  I. Kor. 7 , 29 — 3 i. ,S. Pa¬

vel hozhe rezhi: „Odlozhi fe s’ljubesnijo od
fveta, nadloge naj ne potlazhijo tvojiga fer¬
za, dobrote naj te ne motijo, vle mine na
fvetu; torej fkerbi frezhno vezhnoft sadobiti.”
Zhe todelafh, bofh Marto in Marijo ob enim.
pofnemal.

Preden je Jesuf mertviga Lazarja obudil,
fe je sjokal, de bi vli fposnali njegovo veliko lju-
besen do njega, in je fkasal fvojo neisrezhe-
no miloft do vlih. Lazar je le po telefu bil
mertev; vender fe je Jesuf sjokal, ker je po¬
menil grefhnike duhovniga shivljenja potreb-

— 188 —

ne, do hterih ho Jesuf fkasal fofebno ufmilje-
nje, alto hozhejo f’ pokoro oshiveti. Jesuf je
s’ velizim glafam savpil: „Lazar, pojdi vunkaj!”
Sakaj je Jesuf glafno savpil? Lazar je bil she
fhtiri dni prej umeri, in je bil podoba grefh-
nikov, kteri fo fe she sdavnaj od Boga odlo-
zhili. Velik glaf Jesufov pomeni, pravi f.Ja-
nes Krisoftom, de fo oni mogozhne in fofebne
gnade Jesufove potrebni, bres ktere ne mo¬
rejo f’ pravo pokoro vdati. Jesufu je vfe mo-
gozhe; vender grefhnik, v’ hudih navadah
sakopan, fe hrani pokore, in fe nefpreober-
ne, zhe ga mogozhna gnada ne odlozhi od sa-
peljivih rezili. Grefhnik! perdrushi fvojefol-
se folsam ljubesnjiviga Jesufa, milo obshaluj
fvoje grehe, in op uiti jih, de fi njegove  niilo-
fti deleshen.

Molitev.

O Jesuf! blagor zhloveku, do kteriga
imafh ti dopadenje. Pa kaj je v’zhloveku tvo¬
je ljubesni vredniga, zhe ga ti f’ fvojo gnado
vredniga ne ftorifh ? Kar ti dopade, je le od
tebe; ftori me toraj fvojiga dopadljiviga flu-
shabnika, in ne sapufli me nikdar. Vfe rezhi
me motijo in omagujejo; fvet mi nakopava do
Iti fhkodljivih fkerbi, hudizh me nevarno fku-
fha, poshelenje dela vfe fkufhnjave nevarni-
fhi, in pogubljen bom, ako mi dobrotljivo ne
pomagafh. Vem, le eno je potrebno; pa le
nepotrebne potrebe Ji tukaj ismifhljujem, in

— i8g —

l<ar bom v* vezhnofti potreboval, pufham v’
nemar. O dobrotljivi Gofpod! poklizhi me
vunkaj is tih smot f' fvojo vligamogozhno gna-
do, de le tebi shivim. Kakor li dobrotljivo
ufliflial mozhne shelje fvojih prijatliz Marte
in Marije, in njih mertviga brata Lazarja obu¬
dil; tako oshivi mene na profhnje tvojih fvet-
nikov f’ fvojo gnado, in ohrani mev’tvoji lju«
besni, de te vekomaj hvalim. Amen.

XXX. dan maliga ferpana.

,Soeii German /hkof.

4 Sveti German je bil rojen od bogatih ftarfher
na Franzofkim v’ meftu Avkleru v’ letu 38o.
Uzhil ie je pridno v’ fvoji desheli, potlej je v’
Rim fhel vil hi uzhenofti fi perdobivat; pa le
sato, de bi na fvetu imeniten bil, in vifoke
flushbe dobil. Kader je v’ metlo Avkfernasaj
prilhel, je bil poftavljen poglavar vojfhakov;
shivel je pofhteno, pa premalo bogabojezhe.
Hodil je rad na lov, in glave ubitih sverin je
obefhal na veje veliziga drevefa v’fredi mefta.
To je bilo lamo na lebi prašno in nizhemerno ;
ker je pa vender to nekaj podobno bilo vrash-
ni navadi flepih nevernikov, ga je lveti Arna-
tor, fhkof tiftigametla, vezhkratpofvaril. Ger¬
man ni hotel ivoje navade opuiiiti; toraj je

*— j  go —

Cveti fhkof ukasal drevo pofekati, in glave sve-
rin po polji rasmetati. German, to svediti,
fe je rasferdil, in f’ foldati v’ meflo prifhel fe
nad fvetim fhkofam smafhevat. Tak je Ger¬
man bil pred fvojim fpreobernjenjem, poln
nizhemernoili, napuha in jese; pa Bog ga je
naglo fpreobernil. Bog je fvetimu fhkofu Arna-
torju rasodel blishno fmert, in tudi, de bo
German njegov naflednik. Torej je fveti Arna-
tor fhel veliziga desheliniga poglavarja pro¬
fit, de naj mu Germana pufti fvoji dubovfhini
perfhteti. To perpufhenje je bilo potrebno,
ker je German v’ zefarjevi flushbi bil. Veliki
desbelin poglavar je fvetiga Ihkofa Amatorja
zhadito fprejel, in njegovi profhnji tako od¬
govoril : ,,Vojfhak German je fizer zefarflvu
potreben; vender, zhe ga je Bog sa-fe isvo-
lil, ne bom soper njegovo voljo delal.” ( Sveti
fhkof Amator je fhel nasaj v’ Avkfer, poklizal
duhovfhino in verno ljudftvo, in jim rekel:
„Ljubi moji! zhaf moje fmerti je bliso, isvo-
lite sa menoj vredniga pailirja.” Potlej jim je
rekel: ,,Po moji fmerti Germana isvolite mo-
jiga naflednika.” German je bil tudi v’zerk-
vi. ( Sveti Amator je k’ njemu flopil, ga je v’
duhovfko oblazhilo preblekel, in mu djal: ,,Bog
te je fhkofa te zerkve isvolil; fkerbi to flush-
bo po njegovi volji opravljati.” t Sveti Amator
je kmalo umeri, in vli fo Germana isvolili fhko¬
fa. Slo fizer fe je branil, pa mogel fe je boshji
volji podvrezhi. Shegnan je bil v’ letu 418.

T- 191 —

,Sveti German, prej poglavar vojfhakov
in pofveten, je bil kmalo nar fveteji fhkof,
ker ga je Bog isvolil in pofvetil. Vef druga-
zhen je bil, vef boshji, poln ljubesni in go-
rezhofti. Yfe fvoje veliko premoshenje je med
uboge rasdal, de bi po sgledu Jesufovim in
apoftelnov radovoljno ubog bil. Njegovo shiv-
ljenje je vedna pokora bilo: mefa ali drusih
imenitnih jedi ni jedel, tudi ne vina pil; en¬
krat na vezher je malo zherniga kruha ali ka¬
ko drugo malovredno jed v’shivesh imel; nje¬
gove oblazhila fo bile flabe in ponishne; nje¬
gova poftelia je bila fkrinja polna pepela, na
kteri je malo pozhival; rukoli ni bil bres fve-
tih opravil, vedno je fkerbelsafvojeovzhize,
ali uzhil, ali bral, ali molil, ali premifhlje-
val. Tako je shivel do fmerti, de bi febi od-
pufhenje grehov in fvojim ovzhizam obilno gna-
do od ufmiljeniga Boga fprofil. Tudi je sa dru¬
ge slo fkerbel. Na Anglilkim ali Englendar-
fkirn fo bili svijazhni krivoverni Pelagjani fvoj
sapeljivi nauk rastrofili, in jih veliko sapeljali.
Katolfhki verni tifte deshele fo Franzosovfke
fhkofe ponishno profili, de naj jim pomagajo.
Ti fo fvetiga Germana in fvetiga Lupa tjepo-
flali, ktera fta s’ dobrimi sgledi in nauki ve¬
liko dobriga Borila. Krivoverzi fo fe s’ njima
prepirali, pa oframoteni fo bili vprizho vfiga
ljudftva. Ravno takrat je poglavar vojfhakov
perftopil, in dva fvetafhkofa ponishno profil,
de naj njegovo defet let ftaroflepohzherosdra-
vita. Dva fveta fhkofa fta krivoverzam rekla:

— 1 9 2  —

„Vi jo osdravite.” Odgovorili fo: ,,Ne more¬
mo.” Na to je  fveti German pokleknil, mo¬
lil, in potlej v’ imenu Ozheta, 4 Sina in f. Du¬
ha flepo deklizo osdravil. Ta zhudesh je de-
shelane fhe bolj v’ veri uterdil, in krivover-
ze f’ framoto napolnil. ( She drugo dobroto
je ta fveti fhkof Englenderjem ftoril. Hudi
fovrashniki fo po desheli ropali, Englenderji
pa fo bili v’ velizim ftrahn. 4 Sveti German je
pred njimi nad fovrashnike fhel, ne bojevat
fe, ampak ferzhnofti jim dajat. Polni upanja
v’ Boga in v’ njegove profhnje fo ferze do¬
bili, in fovrashnike premagali. ( Sveti Ger¬
man je potlej naša j fhel na Franzofko, pa
kmalo fpet na Englenderfko pravovernim po¬
magat. Nikoli ni pokoja imel> is ljubesni do
blishniga je neprenehama delal in terpel;. v’
vfini in povfod je bil frezhen, ker jevfigamo-
gozhni Bog s’ njim bil. V’mellu Raveni, ka¬
mor je bil savoljo fofebnih opravkov fhel, je
nevarno sbolel. Zefariza Plazidija, kader je
to svedila, gaje  obifkala, ker je vfe fpo-
fhtovanje do njega imela. Profil jo je lepo:
„Moje truplo pofhljite v’ Avkfer, de bo ondi
pozhivalp.” Kmalo potlej je fveto umeri 3 i.
dan tiga mefza v’ letu 448. Veliko zhudeshev
je Bog na njegove profhnje Boril.

— »93  —

Nauk.

t ,Svetnike zhajiili je dobro in korijlno.

Popifovanje shivljenja fvetiga fhkofa Ger¬
mana sadofti prizhuje, koliko dobriga fo ver¬
ni po njem od ufmiljeniga Boga prejeli; pa
tudi on je fofebno miloft dofegel na profhnje
fvetiga fhkofa Amatorja. Kakor od tih, tako
fe od drusih fvetnikov bere, de fo fofebne gna-
de od Boga fprofili. Vli katolfhki verni vedo,
de je dobro fvetnike zhaftiti, ker Bog po Tvo¬
jih prijatlih rad pomaga. To vli vedo, ker je
to nauk katolfhke zerkve; de pakrivigasapo-
padka od zhafti do fvetnikov nimajo, je pod-
uzhenje potrebno.

.Svetnike zhaftiti, va-nje upati, infejim.
perporozhati je dobro. .Svetnikov pomozhsa-
nizhevati je hudobno, v’ nje nepermerjeno
upati je fhkodljivo. .Svetniki nam ne morejo
dati gnade, ali odpufhenja grehov, ali dru-
siga; fam Bog je deliviz vliga. Marija in fvet-
niki le profijo Boga sa naf, in nam lahko fpro-
lijo po Jesufu Kriftufu, ker fo boshji prijatli;
radi Boga sa naf profijo, ker fo tudi nafhi pri¬
jatli. Nafhe ponishne profhnje, f’ profhnja-
mi fvetnikov sdrushene, fo Bogu prijetnifhi,
kakor vfa zerkev prizhuje soper llepe krivo-
verze.

Zhe fvetnike in fvetnizepo nauku zerkve
zhaftimo; hvalimo Boga, kteri je fvoje flu-
shabnike f’ fvojo gnado povifhal. Vlak dobor
»3

— iy4 —

dar je od Boga; on je sazhetnik vfe fretofti,
on je fvoje flushabnike povifhal, in na njih
profhnje je drugim velikokrat pomagal. Kdor
fvetnike prav zhafti, fe lahko vnema po njih
shiveti. Kdor premifhljuje njih Ijubesen, po-
terpeshljivofi:, vojfkovanje, ferzhnoll, terp-
ljenje, zhiftoft, itanovitnoft in druge zhed-
nofti, ne more fkoraj mersliga ferza oftati;
ako fe jim fhe gorezhe perporozha, de bi po
njih profhnjah savoljo Jesufa enako pobosh-
noft od Boga sadobil, je lahko uflifhan, ker
te profhnje Bogu dopadejo, in bo profhnjavzam
rad dal po fvetnikih shiveti, kteri fo po Je-
sufu Kriftufu shiveli. t Svetnike zhafliti, in
po njih shiveti, to je po volji boshji. Oni
nam pravijo, kar fveti Pavel vernim: ,,Pro-
Jim vaf, po meni fe ravnajte , kakor Je
tudi jejt po Krijtnfu I. Kor. 4 , 16.

Bog fam prizhuje,de mu zhaft. do fvetnikov
in perporozhanje v’ njih profhnje dopade.
Per Judih je bila navadna profhnja ta: „0
Gofpod ! J pomni Je Abrahama , Isaka in
Jakopa, Jvojih. hlapzovi’  ( Sam Bog je kra¬
lju Abimeleku sapovedal, de naj fe Abraha¬
mu perporozhi, de bo po njem lhtrafnigi od-
fhel. I. Mos. 20, 7. Ravno tako je trem pri-
jatlam sveftiga Joba sapovedal, de naj fe nje¬
mu perporozhe, rekozh : ,, Job moj jlushab-
nik bo sa vaf projil, njegove profhnje bom
dobrotljivo pogledal.''  Job. 42, 8. Prerok
,Samvel je tudi f’ fvojimi profhnjami Israei-
eam pomagal;' Sato fo fe mu perporozhali:

— ig5 —

,,Ne jenjaj Boga sa naf profiti, denafFi-
hzh pianov obvaruje.'  I. kralj. 7  , 8 . Ravno
tako fe najde v’ novi savesi. ( S. Janes apoftel
je vidil angele pred boshjim Bolam, kteri fo
v’rokah imeli pofode polne difhezhih kadil,
ktere, kakor fara islaga, fo molitve fvetnikov.
( Skr. rasod. 5, 8 . t Sveti Pavel apoftel je sa
verne molil, kakor fam prizhuje rekoah : „Faj'
pomnim v’ Jvojih molitvah bres preneha¬
nja’'  Tef. 1 , 2 . On fe je tudi vernim perpo-
rozhal: r ProJim, bratje ! po Gojpodu Jesufu
mi pomagajte J Jvojimi molitvami h’ Bo¬
gu.”  Rimlj. i5, 3o. t Sveti Jakop apoliel viim
sapove: , Eden sa drusiga molite, de bojte
svelizhani 5, 16 . Zhe molitve shivih sa-
morejo pomagati, zhe moremo mi flabi eden
sa drusiga moliti; koliko bolj samorejo po¬
magati molitve angelov in fvetnikov!

‘Svetniki sa naf radi profijo, debi tudi
mi v’ nebefhko kraljeftvo prifhli. Bili fo pol¬
ni ljubesni do blishniga, dokler fo fhe na
fvetu bili; kako samorejo v’ kraljeftvu vezhne
ljubesni bres ljubesni biti? Krivoverzi pravi¬
jo : „Bog ve nafhe potrebe, sakaj bi fe mu
tedaj po pf-ijatlih perporozhali ? On je ufmi-
Ijen, pravijo, nam bo rad pomagal, defirav-
no fvetniki sa naf ne profijo.” To naj le kri-
voverzam oftane, mi pa fe dershimo nauka
fvete zerkve. Bog ve nafhe potrebe, in nam
rad pomaga; vendernam je angele in fvetni-
ke dal pomozhnike. On nam je sapovedal eden
drusiga uzhiti in fvariti, eden drusimu po-

— igf> -*>

magati, defiravno on tiga ne potrebuje, de*
iiravno on le fam samore pomagati in svelizhati.
Bog je to sapovedal, de eden drusimu fkasu-
jemo fvojo  ljubesen, f’ ktero imamo saveso
med feboj in f’ Cvetniki. Bog rad uflifhuje
profhnje fvojih prijatlov, de bi po njih shi-
veli, kakor fo oni po Jesufu, in v’ njih veleli
drushbi ga vekomaj hvalili v’ nebelih.

Molitev.

O Bog! upam od tvojenefkonzhne milo-
fti vfe prejeti, kar k’ svelizhanju potrebujem,
savoljo saflushenja Jesufove finerti. Is upa¬
nja v’ tvojo nelkonzhno miloft te profim, po¬
magaj mi. Ker fim pa nevreden grefhnih,
pertezhem k’ tvojim fvetnikam, in jih prolim,
de naj moji befedniki bodo per tebi. O pre¬
ljuba mogozhna befedniza Marija! proti Bo¬
ga sa me nevredniga gref hnika, de fe fpoko-
rim, in savershen ne bom; vli Cvetniki boshji!
profite Boga sa me, de miloft sadobim. Per-
sadeval fi bom po vafhim sgledu shiveti, sa-
kaj to je Bogu invamnar bolj dopadljivo. Do
sdaj lini vam prašno zhaft Ckasoval, ker mo¬
je shivljenje ni bilo vafhimu podobno; papo-
fihmal hozhem f'pomozhjo gnade boshje lkerb-
no shiveti, kakor fte vi shiveli po Jesufu Kri-
ftufu, de bom kedaj v’ vafhijvefeli drushbi
Ozheta, ( Sina in f. Duha vekomaj ljubil in
hvalil. Amen.

00*00

*97

XXXI. dan maliga ferpana.

( Sveti Tgnazi Lojoljan.

^Sveti Ignazi je bil rojen v’ gradu Lojoli na
4 Shpanfkim od bogatih flarfhev y’ letu i4gi.
Njegov ozhe je bil vef saljubljen v’ fvet; po
fvojim flabim duhu je tudi linu Ignazja sredil.
t She mladiga ga je v’ veliko mefto Madrid po-
flal v’' kraljevo flushbo. Mladenizh Ignazi je
nekaj zhafa ondi bil, potlej na vojfko fliel;
t Shpanzi fo le namrezh ravno soper Franzose
vojlkovali. t Serzlmo fe je  vojfkoval; pa per
meftuPampeloni je bil od kugle v’ nogesadet,
je obleshal, in fo ga domu nefli. Dolgo je le-
shal, filne bolezhine je terpel, in ko mu je bilo
sbe bolje; ni vedil kaj od dolsigazhafapozhe-
ti. Prolil je, de bi mu bili dali kake pofvet-
ne bukve, de bi fe s’ branjem motil; patazih
bukev ni bilo per hifhi, torej fo mu podali
bukve shivljenja Jesufoviga in njegovih fvet-
nikov. V’ sazhetku jih ni rad bral, ker je bil
prašen dobriga duha; fzhafama je vefelje do¬
bil do njih, in jih je zhedalje raji imel, na
sadnje je bil vel’ vnet fvetnike pofnemati. Nje¬
gove flabe navade fo fe tim fvetim sheljam slo
vflavljale, pa ferzhnoft ii je dajal rekozh : „Sa-
kaj bi jeft ne samogel, kar fo uni samogli ?
Bog mi daje te fvete shelje, mi bo torej tudi
mozh dal dokonzhati.” Dobre in flabe shelje

— 198 —

fo fe v’ njegovim ferzu dolgo vojfkovale, med
Bogani in.fvetam je vifel; pa gnada boshja je
njegovo flabo  poshelenje premagala, interd-
no je fldenil vfe dni fvojiga shivljenja le Bogu
flushiti. In ref, kakor je fklenil, jetudiflo-
ril, ker je njegova volja bila od Boga.

Kader fe je bil osdravil, je f’ polli fvoje
flabo telo ojftro pokord, sanizhevanje flabih
ferzhno sanizheval, fvoje grehe s’ milimi fol-
sami vedno obshaloval, nefkonzbno milob bosh-
jo smiraj hvalil, in nebel like dobrote nepre-
nekama premifhljeval. V’ tim premifhljevanji
je velikokrat is ferza djal: ,,Q kako ofiudna mi
je semlja, kader nebefa premifhljujem!” Pot¬
lej je ihel na Monferat, kjer je bil klpfbter
f, Benedikta , fe je vfih fvojih grehov odkrito-
ferzhno lpovedal, in per podobi Marije devi¬
ze fvoje foldalhko oroshje pustil. ,Svoje lepe
oblazhila je dal berazhu, in po beralhko ob-
lezhen f.hel v’malo mefto Manreso , kjerjebol-
nikam ftregel, dolgo molil, vedno fe poftil,
in v’ vlih dobrih delih bil. Hudizh, fovrash-
nik vfiga dobriga, ga je mnogo fkufhal; pa
s’ upanjem v’ boshjo miloft, v’ saflushenje Je-
sufovo, v’ pomozh Marije, s’ vedno molitvijo
in (lanovitnim pokorjenjem je vfe hudizheve
fkufhnjave frezhno premagoval. Po tim hu¬
dim in dolgim vojfkovanji mu je Bog f la dik mir
dal, v’ kterim mu je vefelo flushil. Ondi je
fvete bukve fpifal, v’ kterili kerfhanfka dufha
najde obilnoA duhovne pafhe. Ni biluzhen,
pa ljubesen do Boga in dobra veft fte mu bile

— 1 99 —

nnmefti vifoke uzhenofti. She 53 let fiar, fe
je s’ otrozi hotel latinfkiga jesika uzbiti. Pot¬
lej je drugam fhel, tudi v’ Pariš fi duhovfke
uzhenofti perdobivat. Tudi v' tim medu je po
fvojiin terdnim iklepu ojftro in fvetoshivel, in
sa svelizhanje drusih je fherbel, defiravno je
bil sanizhevan in preganjan- Ondi fe mu je
nehaj dobrih in uzhenih mladenzhev perdru-
shilo: vfi fhupaj fo v’ prašnih me.

bovsetja Marije devize prav v’ njeni zerhvi v*
letu i534 Bogu obljubili vfe saputliti, in sa sve¬
lizhanje blishniga do fmerti fherbeti. .S. Igna-
zi je potlej fhel v’ Venedke, kjer je mafhni-
kovo pofvezhenje prejel, pa is velike ponish-
nofli in zhadi do fvetih fkrivnoft je le eno leto
potlej vpervizh mafheval v’ Rimu v’ veliki zerk-
vi Marije devize. P’ Kirnu je otroke uzhil v’
kerfhanfkim nauku, in fkerbno delal sa sve¬
lizhanje vfih. Viih njegovih dobrih del fo bili
deleslmi njegovi fkerhni tovarfhi. Fapesh Pa¬
vel III. je to bratovfhino v’letu i5io poterdil,
k te ra je bila imenovana bratavfhina Jesufova.
Ta je bila vsdignjena od papesha Klemena XIV-
21 . dan maliga ferpana v’ letu 1770 .

.Sveti Ignazi je ljudi fkerbno uzhil in opo¬
minjal, de naj Bogu svefto flushijo. Vli fo
ga radi poflufhali, ker je bilo fveto njegovo
shivljenje. .Svoje duhovne otroke je na vfe
kraje lveta pofhiijal nevednih uzhit, ingrefh-
nikov fpreobrazhat. Savoljo tiga je bil slo
zhefhen od vfih, pa shivel je smiraj v’ veliki
ponishnoili. Njegova ljubesen do Boga je bi-

- 200

la neisrezheno velika; is te Ijubesni ga je ved¬
no hvalil, insa blishnigasmiraj fkerbel. Vezh-
krat je djal: „Ako bi mi Bog rekel: Kaj ho-
zhelh, bersh v’ nebela iti, ali na semlji oka¬
ti? bi odgovoril: Raji na semlji oflanem, zhe
samorein blishnimu v’ nebela pomagati.” Do¬
kler je fhe v’ Parisu bil, je llabiga in terdo-
vratniga grelhnika vezhlsrat Ivaril in opomi¬
njal, de naj hudo perloshnoft opufti. Eniga
dne je ta grelhnik is meiia Ihel v’ navadno
perloshnoft. .Sveti Ignazi ga je she sunaj me¬
tla v* slo mersli vodi do gerla zhakal; to je
bilo po simi. Kader je hudobnih memo Ihel,
je fveti Ignazi nad njim savpil rekozh : „Le
pojdi, kamor ti le namenil; pa boshja roka
je nad teboj! Jeft bom tukaj v’ terpljenji s a-
voljo tvoje dufhe, dele Ipreobernelh, in po¬
gubljen ne bolh.” Hudobni zhlovek le je ti-
ga govorjenja preftralhil, je Ihel nasaj, in
hudo perloshnoft opuftil. Ta pergodba pri-
zhuje od njegove lilne gorezhofti sa svelizha-
nje blishniga. Ta velik Ivetnik, poln vfiga
dobriga sallushenja, je v’Rimu sbelel, in Ive-
to umeri 65 let ftar, 5i. dan tiga mefza v’le-
lu i556.

Nauk.

Vfakimn krijtjanu je dolshnojt in mogozhe
po Jvetnikih shiveti.

.Sveti Ignazi je bil delezh od prave fve-

201

tofli; potlej je neisrezheno fveto shirel, ka¬
kor kratko popifovanje njegoviga shivljenja
prizhuje. V’ fvoji bolesni je bral shivljenje
boshjih prijatlov; to branje mu je fzhafama
dopadlo, potlej gorezhe shelje v’ njem obu-
dovalo po njih shiveti, bar je tudi ftoril. Lju¬
bi moj! prav is tiga bonza je popifovanje
shivljenja fvetnibov, sveftih flushabnibov bosh¬
jih, de po njih shivifh. Ne isgovarjaj fe f’
fvojo flaboftjo, ber s’ boshjo gnado vfe sa-
morefh.

( Si dolshan po fvetnibih shiveti. Ti nere-
zhem, de bi mogel fvetnibe v’ vfim pofnema-
ti: ni ti sapovedano v’pufhavo iti, ali vfe fvo-
je premoshenje med uboge rasdati, ali kaj dru-
siga fofeb niga, bar fo oni radovoljno aliisfo-
febniga boshjiga pobliza delali; pa po sapo-
vedih shiveti h dolshan, ber drusiga pota ni
v’ nebefhbo braljeftvo. Sapovedi fo vfim da¬
ne, nauki Jesufovi vfe veshejo, ni nobeniga
isgovora, in vfi morejo po njih shiveti, kakor
fo fvetnibi shiveli. ^pazhene navade, nator-
ne flabolli, mladoft, fpoi ali kaj drusiga fo pras¬
ni isgovori; zhe po sapovedih ne shivifh, ne
pridefh v’ nebefhbo braljeftvo. Kar je fveti
Pavel vernim pifal, ni fvet, ampak je sapo-
ved: ,,Ravnajte fe po meni, kakor Je jejt
po K rij tnju.' 1  I. Kor. 4, 16. Tudi: „Brat-
jt ! shivite po meni, in glejte jih, kleri po-
'boshno shive.’’  Filip. 3 , 17. Zhe po fvetni¬
bih ne shivifh, ne shivifh tudi poKriftufu, in
ne pridefh v’ nebefhbo braljeftvo.

202

Mogozhe in lahko ti je po fvetnihih shi-
veti. Oni nifo bili duhovi, ampak ljudje, in
ne more ti nesnano biti, kako fo Bogu fiushi-
li. Shivljenja vfi!) fizer ne morefh vediti, ne-
snanih fvetnikov je neisrezheno veliko, snanih
je tudi dofti; pa sadolli ti je vediti, kako fo
nekteri shiveli, ker je vlak po vlih sapovedih
shivel. Ljubesen do Boga in do blishniga, po-
nishnoft, mirnoft, poterpeshljivoft, zhifloft,
ufmiljenje, in kar je taziga, najdefh per vla¬
žim. Velikokrat li flilhal od prezhifte devize
Marije, de je polna Ijubesui do Boga bila, de
je pred angela m trepetala, vfo hvalo fovrashila,
v’ (inertnih britkoftih poterpeshljiva , v’ vlirn
Bogu pokorna bila. Velikokrat li flilhal od
fvetih apofielnov, koliko fo fkerbeli sa svefi-
zbanje blishniga; tudi od fvetih marternihov,
de fo bili ferzhni in flanovitni v’ fveti veri, in
raji slavljenje dali, ko Boga sapuilili. Veliko¬
krat fi flilhal ali bral, de fo devize obojiga
fpola raji umerle, ko dovolile v’ Habe shelje
hudobnih. Ne more ti nesnano biti, Itako
ojftro fo fe grefhniki pokorili, de bi odpu-
fhenje grehov od Boga sadobili. Tudi vefh
fploh, de lvetniki nifo bili mehkiga ali leniga
shivljenja, ampak pridniga in delavniga. Ve¬
liko jih je, deliravno fo bili nedolshni, v’ojfirim
pokorjenji shivelo; vli pa fo ljubili pohorje-
nje, de bi v’ nebefbko kraljeftvo prilhli.

To vefh, pa le vediti ti ni sadolli; pre-
niifli fvoje slavljenje, in zhe to ni po shivlje-
nji fvetnikov , poboljlhaj ga. Rad pollufhalh

20.5

ali berefh od fvetnikov, pa morefh tudi po
njih shiveti; zhe po njih shivifh, po Jesufu
shivifh, kteri je uzhenik in sgled vlih. Le¬
noba, mehkoba, nezhiftoft, kriviza, napuh,
in kar je taziga, ti brani v’ nebefhko kralje-
ftvo ; tedaj fpokori fe po sgledu fvetiga Ignazja
in drusih, de miloft sadobifh.

Molite v.

O Jesuf, poglavar, vodnik, uzhenik,
sgled in pofvezhevaviz vlih fvetnikov! daj mi
fveto shiveti. Neisrezheno veliko bogaboje-
zhib ljudi viih jesikov in ftanov, vfako ftarofti
in obojiga fpola je sa teboj ferzhno hodilo,
in prifhlo v’ tvoje kraljeftvo; tudi jeli shelim
enako frezho sadobiti. Uni fo bili Adamovi
otrozi f’ ilabim mefain obdani ko jeft, fo v’
fredi fpazheniga fveta sbiveli ko jeft; zhe fo
oni f’ tvojo mogozbno gnado samogli, bom
tudi jeft. Kaj ? morem obftati, de je veliko
fvetnikov in lvetniz veliko vezh terpelo fvoio
nedolshnoft ohraniti, in v’ nebefa priti, ko
je meni treba. Veliko jih je moglo ne le fvo-
je natorno hudo poshelenje premagovati, te-
muzh tudi soper neufmiljene vidne fovrashni-
ke fe vojfkovati, in fvojo kri preliti. V’ hu¬
dih zhafih fo shiveli, in v’ fmerdljivih jezhah
in v’ fmertnih britkoftih fo ti svefti oftali; ka¬
ko samorem jeft fvoio flabo neftanovitnoft is-
govarjali? O Gofpod! ravno v’tifto kraljeftvo
sheliin priti, ktero fi ti f’ krisbam odperl, in.

-— 2oi  —

ktero fo tvoji fvetnilri s’velikim terpljenjemsa-
flushili; vender mehko in flabo shivim? Po¬
magaj mi fvojo flabo shivljenje po tvojim in
tvojih fvetnikov shivljenji poboljfhati, in slo
li bom persadeval tvoji gnadi sveti biti, O
fveti Ignazi 1 perdrushi mojim molitvam fvoje
profhnje, de loshej sadobim, kar prolim,
fproli mi od ufmiljeniga Boga po Ješufu Kri-
Aufu gnado prave pokore in ftanovitnoft v’
boshji flushbi, de v’ nebefhko zhall pridem.
Amen.

Danf zerkev fpomin obhaja ketin, f’kterimi
je bil f. Peter apoftelj svesan v’Jerusalemu pod
kraljem Herodam in v’ Rimu pod zefarjem Ne-
ronam. V’ letu 44 po Jesufovim rojtlvu je
kralj Herod Agripa sazhel verne preganjati.
^.Jakopa, Janesoviga brata, je s’ mezham
umoril, kakor je bilo popifano 25.danprete-

ooo

ferpana,

Sveliga Petra keline.

205

zheniga maliga ferpana; ker je pa vidil, de
neufmiljenim Judam to slo dopade, je ukasal
tudi f. Petra v’ jezho vrezhi. To je o veliki
nozhi bilo. ( S. Peter je bil v’ dve ketini vkle¬
njen ; fheftnajft foldatov ga je varovalo, vfi
fo l kerbeli, de bi ne ufhel. Herod ga ni bersh
umoril is fpofhtovanja do velikonozhnih praš¬
nikov, pa bersh po veliki nozhi ga je miflil
ozhitno obfoditi in umoriti. Kader fo verni to
svedili, fo fe preftral hili, in vedno profili Bo¬
ga sa fvetiga Petra. Bog je njih gorezhe profh-
nje dobrotljivo uflifhal. Ravno pred dnevam
namenjeniga obfojenja tiho nozh je Gofpodov
angel v’ jezho prifhel. Vfa fe jesafvetila, pa
f. Peter fe ni sbudil. Angel ga je na tiran uda¬
ril, ga sbudil, in mu rekel: „Vtlani bersh.”
Ketine fo mu odpadle, pa ni vedil, kaj fe po
angelu godi. Angel ga je mogel opominjati:
„Opalhi fe, obuj fvoje zhevlje* ogerni fvoj
plajfh, in pojdi sa menoj.” ( S. Peter je vfe to
Boril, in sa angelam fhel; pa ni vedil, de je
ref, kar fe po njem godi. Kader (la memo
perve in druge firashe odfhla, in prifhla do
shelesnih vrat; fo fe jima te farne odperle. Ka¬
der je bil angel fvetiga Petra ispeljal, je sgi-
nil, in ga famiga pullil. Takrat fhe le je f.
Peter fofebno boshjo pomozh fposnal; prej od
fpanja sadershan ni vedil, de je Bog tvojiga an¬
gela poflal ga refhit; potlej je ufmiljeniga Bo¬
ga hvalil, kteriga je od Herodove roke in zha-
kanja Judovfkiga ljudflva otel. ( Shel je, vef
pot premifhljeval to veliko boshjo dobroto,

- 206 —

in prifhel pred hifbo bogabojezhih vernih, kte-
ri fo molili, morebiti ravno savoljo njegoviga
refhenja; poterlfal je na duri, in profil, de
naj mu odpro. Bogabojezha de'kliza, imeno¬
vana Roda, je fhla poflufhat, je f. Petra po
glafu fposnala, in hitela domazhim povedat:
„Peter ftoji pred vratmi.” Nifo ji verjeli, in
reko: „ ( Se ti mefha, njegov angel je morebi¬
ti.” Ona je le terdila, in med tem fpet pe¬
terka f. Peter. Odperli fo mu, ga fposnali in
ollermeli. ( S. Peter jim je ukasal molzhati, in
perpovedoval, kako ga je Gofpod ispeljal is
jezhe. Vfi (o Boga hvalili. Pa fhe pred dne-
vam je drugam- f h e 1 ; sakaj vedil je, de bo He¬
rod vfe kote preifhal ga fpet v’ roke dobit.
Kralj fe je bil filno rasferdil, kader je to svedil,
in is jese je ukasal vfe varhe pomoriti. Veli¬
ko let potlej je bil f. Peter v’ Rimu na povelje
neufmiljeniga zefarja Nerona v’ jezho vershen,
v’ teshke ketine vklenjen, in umorjen v’ letu
66 po Jesufovim rojftvu, kakor je bilo popi-
fano 29. dan profenza.

Ketine, v’ ktere je bil f. Peter vklenjen
v’ Jerusalemu in v’Rimu, fosmiraj bile v’veli¬
ki zhafti, fofebno pa savoljo zhudeshev, kte-
rih dva bolia sdaj popifana. Zefariza Evdozja
je is Konfhtantinopola v’ Jerusalem fhla fvetih
od Jesufove prizhujozhofti pofvezhenih krajev
obifkat. Od ondod je v’Konfhtantinopol per-
nefla ketine , v’ ktere je bil f. Peter vklenjen
pod kraljem Herodam, in jih v’ Rim poflala
ivoji fizheri Evdokiii; ta pa jih je papeshu da-

la. Papesh ji je druge pokasal, v* htere je
bil f. Peter pod zefarjeni Neronam vklenjen;
te dve ketini nanaglima fte fe lepo (prijele,
kakor de bi bila le ena. Vli fo oilermeli sa-
voljo tiga zhudesha, in te fvete vesi vifoko
zhaftili. Veliko zbafa potlej fe je drugi zhu-
desh pergodil. Mogozhen flushabnik Otona
zefarja je bil od hudizha obfeden. On, ze-
far, prijatli, shlahta in drugi fo bili te ne-
frezhe slo shaloftni; pa mu ni bilo pomagati.
Zefar je fvojiga revniga flusbabnika k’ pape-
shu poflal pomozbi ifkat in profit. Papesh
mu je okoli vratu ketine f. Petra djal, in bersh
je zefarjev flushabnik od hudizha bil refhen.
Vli fo Boga  hvalili, ko gaje na profhnje f.
Petra apo/lelna refhii. Is zhalti do veliziga
apoftelna f. Petra in savoljo popifanih zhude-
shev je v’ katolfhki zerkvi fpomin f. Petra ke-
tin.

Nauk.

Is poprejjhnjiga popijovanja,

,S. Peter, nar vifhi vidni poglavar vfe zei'k-
ve, je po sgledu Jesufovim veliko in poter-
peshljivo terpel. Jesuf je niemu in drusimapo-
ftelnam nadloge in britkolli napovedal rekozh:
i} Akofo mene preganjali, bodo tudi vaf pre¬
ganjali .” jan. i5, 20 . Kdor fe nad terplje-
njem dobrih pohujfha, boshje volje in duha
Jesufoviga ne vč. Sapifanoje: „Slai6injre~

- 208 -

bro Je v' ognji pojkujha , tako ljudje, kte -
re je Bog v ' neieja namenil?'  ( Sirah 2, 5.
Ne boj fe terpljenja savoljo pravize; zhepra-
vizhno shivifh, in nadloge voljno terpifh, fi
Jesufov uzhenz in prijatel.

( S. Peter je v’ dve ketini vklenjen med dre¬
ma foldatama fpal; mirno je fpal, defiravno
v’ linert namenjen, ker mu veft ni nizh hudi-
ga ozhitala. Njegovo mirno fpanje je podo¬
ba mirne vedi pravizhnih, kteri v’ Boga terd-
no upajo, zhe fo tudi v’ nadlogah, v’ nevar-
noftih ali v’ fmertnih britkoflih. Nepokorni
Jona je tudi v’ barki fpal, defiravno je morje
rasdrasheno bilo savoljo njega; on je podoba
flepih grefhnikov, kteri mirno shive, zhe fo
ravno v’nevarnofti vezhniga pogubljenja. Pre-
mifli, od kod je tvoj mir, de fe ne golufafh.
Zhe pravizhno shivifh, in v’ boshjo miloft
terdno upafh, je tvoj pokoj dober; zhe flabo
shivifh, in te ne fkerbi, je tvoj mir filno ne¬
varen. Grefhnikam je hudo, ako jih veft pe-
zhe, vender jih to pezhenje napeljuje v’ po¬
koro ; zhe fe pa grelhnik vezh ne zhuti, ka¬
ko fe bo fposnal in poboljfhal?

Kader fo verni svedili, de je f. Peter v’
jezhi, fo sa njegovo refhenje gorezhe profili,
in fo bili ullifhani. Tudi ti profi Boga gore¬
zhe, kader koli je kaka nadloga , ali kako po-
hujfhanje, ali kaj drusiga flabiga v’katollhki
zerkvi. Zhe to delafh, fkasujefh pravo lju-
besen do zerkve in do fvojih bratov, in ob
perloshnim zhafu bofh pomozh boshjo vidi!.

— 2og —

,S. Peter je bil po angelu refhen pred dne-
vam namenjene fmerti tifio nozh. Verni fo
fe zhedalje bolj bali fvojiga dobriga paftirja
sgubiti, sato fo zhedalje nadleshnifhi molili;
tudi ti ftanovitno moli, in bofh dofegel, zhe
f’ fvojimi profhnjami boshje zhalli ifhefh.

Boshji angel je v’ jezho prifhel, vfa je-
zha fe je safvetila, f. Peter je fpal med dve¬
ma foldatama, vezh foldatov je bilo pred je¬
zho, angel je f’ fvetim Petram govoril, she-
lesje je odpadlo, shelesne duri fofe odperle;
pa nobeden ni nizh vidil ali flifhal. O pre-
zhudna boshja pomozh! Le svefto flushi Bo¬
gu, in v’ njegovo modro previdno!! upaj; ne
bofh sapufhen, pomozh ti bo prifhla, inzhud-
110 bofh refhen. Vfi fovrashniki ti nizh hudi-
ga ne samorejo, aho je Bog f’ teboj; pa tudi
vli prijatli ti ne samorejo pomagati, zhe je
Bog soper tebe. Bogu svetlo flushi, va-nj
terdno upaj, in bofh frezhen.

( S. Peter, po angelu zhudno refhen, je
fhel v’ hifho bogabojezhih vernih, in jim' vfe
povedal, kako je refhen bil; pa pred dne-
vam fhe je drugam fhel, de bi ga Herod ne
svedil. Vidifh modroft in varnoft f. Petra?
S’ velizim zhudeshem refhen, fe ni naboshjo
vfigamogozhnoft predersno sanafhal, temuzh
je fkerbel Bogu v’ zhaft fvoje shivljenje ohra¬
niti. Tudi ti delaj po sgledu f. Petra, beshi
pred dufhno in telelno nevarnoftjo; ni pravo,
ampak flabo upanje v’boshjo pomozh, ako
fe fam nozhefh varovati. Zhefe fkufhnjav in
i4

2  10

nevarnoft Boga rasshaliti ne bojifh; li fo-
vrashnik fvoje dufhe, in bosbje pomozhi ne¬
vreden: ,,Hdor nevarnojt ljubi, bo v' ne-
varnoftihonezjloril.’  ( Sirah 3 ,  27.

Kader fo foldatje vidili jezho prašno, fo
fe preftrafhili, ber nifo vedili, kaj fe je f’ Pe¬
tram sgodilo. Herod jih je ukasal umoriti;
po krivim fo bili umorjeni, pa Bog ni bi'kriv
njih fmerti, Herod je is iaftne hudobije to sa-
povedal. Tudi je pred njim drug Herodne-
dolshne otroke umoril is fovrafhtva do Jesu-
fa; pa Jesuf ni bil njih fmerti kriv, ampak neu-
fmiljeni Herod je bil kriv njih nedolshno pre¬
lite kervi. To je sapifano, de fvoje miflipo-
ravnafh , Boga smiraj pravizhniga verujefh,
in fe nad terpljenjem nedolshnib ne pohuj-
fhafh. Zhe Bog is fkrivnih fodeb perpufti,
kar rasumeti ne samorefh, pozhakaj do fod-
be; takrat bofh preprizhan, de fo vfeboshje
fodbe praviza in miloft.

Bog je f, Petra refhil od Herodove roke,
ni ga pa hotel refhiti od neufmiljeniga Nero¬
na, T’ Jerusalemu je bil po angelu refhen,
pa v’ Rimu je bil krishan. To teuzhi, de bo¬
di Bogu v’’v fini pokoren; potlej ti bo vfe ftu-
shilo k’ svelizhanju. ,S. Peter, is Jerusalem-
fke jezhe refhen, je bil Bogu hvaleshen, je
veliko ljudi fpreobernil, in fvoje dobro saflu-
shenje pomnoshil; kader je v’Rimu is Ijubes-
ni do Jesufa umeri, ga je fmert v’ nebefhko
hraljeftvo prefelila. Vidifh, dobrimu in po-
kornimu kriftjanu je vfe dobro : bodi v’ nad-

21  1

logah, ali is njih refhen, naj shivi ali umer-
je, je vfe Bogu v’ zhaft, ker vfepo volji boshji
dela. Herod je bil kmalo potlej od angela
udarjen; od zhervov fneden je umeri, in v’
pekel fhel. Djan. ap. 12, 20. Vidifh boshjo
roko nad hudobnim? Varuj fe greha, in dru-
siga fe ne boj; le greh je edino hudo in isvir
ediniga hudiga, vezhniga pogubljenja.

Molitev.

O Jesuf! fpomin terpljenja tvojiga apo-
flelna f. Petra, kteriga fi perferzhno ljubil,
me uzhi vfe nadloge voljno terpeti. Ti, ,Sin
boshji, fi hotel na krishi umreti, fvoje ljube
nameftnike, apoftelne, fi v’veliko terpljenje
namenil; oni fo is ljubesni do tebe veliko
terpeli, in ferzhno umerli: kako fmem jeft
soper nadloge ali tvoje pravizhne naredbe
godernjati? Po sgledu tvojiga fvetiga apoftel-
na Petra, drusih apoftelnov in fvetnikov bom
fkerbel in fi persadeval tvoji fveti volji vfe-
lej pokoren biti; is ferza fe tvoji modri pra-
vizhni previdnolli podvershem, de tvojo fve-
to voljo v’ vlim delam. O velik apoftel, f.
Peter! fproli mi od Boga pokorno voljo in
popolno pokorfhino, de mu v’ dobrim in hu¬
dim, v’ dobrotah in nadlogah, v’shivljenjiin
fmerti sveft oftanem, in vezhno plazhilo prej¬
mem. Amen.

212

II. dan v^liziga ferpana.

Sedem bratov Makabejev in njih mati.

Deliravno ti nifo v’ novi savesi shiveliin umer-
li, fo vender v’ katolfhki zerkvi zhefheni, ker
fo ferzhno umerli sa fvete sapovedi Gofpod
Boga; raji fo umerli, kakor pa kaj Borili so-
per fvete sapovedi, ktere jim je Bog po fvo-
jim flushabniku Mosefu dal. Antioh, ( Sirfki
kralj, imenovan Imenitni, je nad Jerusalem
fhel, in ga s’ vojfko pofilil v’ letu 170 pred
Jesufovim rojflvam; fveti tempelj je obropal
in ognjulil. Grosno neufmiljeno je s’Judi de-
lal, in to is sgoli fovrafhtva do njih fvete ve¬
re; tudi jih je hudo lilil malike moliti, in v’
prizhevanje, de fo fe Mosefovi poBavi in pra-
vimu Bogu odpovedali, jih moralfvinjfko me-
fo,-prej malikam darovano, jeBi, kar nifo fme-
li. Veliko Judov je hudobnimu kralju bilo po¬
korno, veliko jih je pa tudi sa vero umerlo.
Med timi fo nar imenitnifhi biii Bari in fveti
mosh Eleazar in ti fedmeri bratje f fvojo ma¬
terjo.

Kralj Antioh, kteri je is Jerusalema v’
fvoje veliko melto Antiohijo lhel, jeukasalfed-
mere brate in njih mater pred fe perpeljati.
Menil je, de bo te mlade fante in njih mater
lahko premotil; pa oni fo s’ boshjo pomozhjo
njegovo neufmiljenje premagali. Nar prej je

2l3

sapovedal te fvete mladenzhe hudo tepfli, pot¬
lej pred nje fvinjfko mefo pernefti; panifoga
hotli okuliti. Nar ftarji brat je kralju rekel:
„Kaj naf isprafhujefh, in kaj hozhefh od naf
rediti? Perpravljeni fino raji umreti, ko od
fvetih sapoved odftopiti.” Kralj fe je rastogo-
til, je ukasal mu jesik odresati, kosho s’gla¬
ve potegniti, roke in noge na konzeh odteka¬
ti , potlej ga na velizimrasbeljenim rashnu dol¬
go pezhi. Te ftrafhne bolezhine je mladenizh
voljno in ferzhno predal, in v’ njih umeri.
Njegovi bratje in mati fo ga milo gledali, pa
tudi is terdne vere v’Boga eden drusimuferzh-
noft dajali sa sapovedi Gofpod Boga umreti.

Kader je bil nar Barji she umeri, fodru-
siga sgrabili, kosho s’ lafmi mu s’ glave po¬
tegnili; potlej fhe hujfhi bolezhine mu napo¬
vedali, zhe ne bo fvinjfkiga mefa jedel. Glaf-
no jim je odgovoril: ,,Tiga ne Borim!” Ko
uniga lo ga po tem martrali, pa umirajozh je
kralju fhe rekel: „Ti nam zhafno shivljenje
fizer odvsamefh, pa kralj nebef in semljenaf
bo, ko sa njegovopollavoumerjemo, k’vezh-
nimu shivljenju obudil.”

Sa tim fo tretjiga saframovali. Kader fo
mu ukasali, je ferzhno pomolil jesik, in podal
roke, de mu jih odfekajo, ter jimrezhe: „Te
ude fim od Boga prejel, pa sa njegove sapo¬
vedi fe jih rad snebim; on mi jih bopovernil
na vekomaj.” Vfi, tudi neverniki, fofezhu-
clili nad njegovo ferzhnoftjo, is ktere sa vfe
bolezhine nizh ni maral.

Po fmerti tiga fo zhetertiga hudo martra-
li. Kader je umirati sazhel, je kralju rekel:
„V’ fredi fmertniga terpljenja fmo frezhnifhi
mi od tebe; sakaj mi upamo, de naf bo Bog
k’ boljfhimu shivljenju obudil, tebi pa ne bo
vAajenja k’ shivljenju.”

Petiga fo popadli in martrali. 'V’ kralja
je ravno gledal, in mu ferzhno djal: ,,Defi-
ravno fi sdaj oblaften , in delafh, kar hozhefh ;
fi vender le zhlovek. Malo pozhakaj, bofh
vidil boshjo mozh, kako bo Bog pokoril tebe
in tvoj sarod.”

Sa tim fo fhediga perpeljali, in ga hudo
martrali. V’ fmertnih britkoftih je kralju ferzh¬
no rekel: ,,Ne moti fe, kralj! mi lizer terpi-
mo savoljo fvojih grehov; ali nikar fi ne do-
mifhljuj, de bofh ti bres fhtrafnige oflal, ker
fe predersnefh soper Boga fe vojfkovati.” Tu¬
di ta je ko njegovi bratje ferzhno umeri.

Nar mlajfhi je fhe bil. Kralj ga je na Hran
poklizal, ga prijasno nagovarjal, in mu f’ per-
fego obljubil, de ga bo frezhniga Boril, zhe
uboga. Ali mladenizh fe mu ni hotel vdati.
Kralj je njegovo mater poklizal, in ji fveto-
val pregovoriti mladenzha, de ji vfaj eden ofta-
ne. Mati fe je k’ finu fklonila, in mu rekla:
„Moj fin! ki fim te pod perfmi nofila, te toli¬
ko zhafa shivila, in f’ toliko fkerbjo do teh let
perredila, ufmili fe me vender. Profim te, pre¬
ljubo dete! poglej nebo, semljo in vfe; glej,
vfe to in zhlovefhki rod je Bog fivarii. Torej
ne boj fe tiga neufmiljeniga kralja, temuzh

■— 215  -

po sgledu fvojih bratov voljno umri. In mi-
lolUjivi Bog mi te bo s’ brati vred fpet nasaj
dal.” Mladenizh , she prej poln shive vere v’
Boga, potlej od maternih befedi bolj uterjen,
je savpil nad rabeljni: „Koga zbakate? Le
nikar ne miflite, de bom sapovedi kraljevi
pokoren; boshjo sapoved le poflufham, kte-
ra nam je po Mojsefu dana.” Na to le ober-
ne proti kralju, in rezhe : „Ti pa, kralj! ismifli-
ljevaviz vliga hudiga soper Jude, ne bolh ne
odfhel boshji roki. Moji mertvi bratje fo sdaj
pod saveso vezhniga shivljenja prifhli, tipa
bofh po fvoji prevsetnoBi pravizhno terplje-
nje prejel.” Kralj od njegovih befedi lilno
rasshaljen ni vedil kaj od togote pozheti.
Vfe huje koune ga je martral, in neufmiljeno
umoril.

Kader fo bili vli mladenzhi mertvi, je uka-
sal tudi njih fveto mater umoriti. Ona, shen-
fka fizer, pa polna mofhke ferzlinofli, je is
pokorfhine do Boga rada umerla. Tako je
fvoje ljube otroke in febe Bogu v’ dar dala.
II. Mah. 7 .

Nauk.

Zerkvene sapovedi fo v' pomozh.

.Sedem bratov Makabejev, njih mati in
tudi drugi fveti Bare savese, kteri fo ob pre¬
ganjanji raji umerli, ko nar manji sapoved
Golpod Boga prelomili, fo vfe hvale vredni,
in fo vezimo plazhilo prejeli. Pofvetni mo-

■— 2i6 —

dri fe zhudijo, de fo raji umerli, ko od fvinj-
ikiga mefa jedli. Pravijo: „Kar je Bog Ava-
ril, je nedolshno, in perpufheno vshivati.”
Ref, kar je Bog A varil, je nedolshno; pa ne-
pokorfhina ni nedolshna. Tudi v’ raji je bil
prepovedani fad, in Mojsef ne govori, dejebil
fam na febi fhkodljiv; tode nepokorlhina pervih
Aarfhev je bila hudobna, Bog je Judam pre¬
povedal fvinjfkiga mefa jefti, de bi fe od ne¬
vernikov lozhili, od njih odlozheni shiveli,
in fe malikovanja loshej varovali. Ta sapo-
ved jiirv je bila dobra, koriAna in potrebna,
ker fo. bili k’ malikovanju lilno nagnjeni. Tu- '
di sapovedi katolfhke zerkve fe rasusdanim
nepotrebne sde; pa dobre, frete in koriAne
in potrebne fo, kerfovernimv’pomozhbosh-
je sapovedi fpolnovati, kakor bode sdaj fka-
sano.

Zerkev ima oblaA od Jesufa fvojim otro-
kam sapovedovati in prepovedovati. OblaA
bi bila prašna rezh, ako bi verni ne bili dolsh-
ni bogati. Zerkev Jesufovo Duh boshjivodi;
ona sapoveduje ali prepoveduje, kar je ver¬
nim kriAjanam v’ prid, de bi loshej po boshjih
sapovedih shiveli, in fe svelizhali. Vfe sapo¬
vedi katolfhke zerkve fo v’ pomozh, in dru-
gazhi ni perpufheno mifliti. Kdor jih sanizhu-
je, sanizhuje ne le zerkev, ampak tudi Jesu¬
fa; kdor zerkev poflufha, Jesufa poflufha.
Luk. jo, 16.

Perva sapoved sapoveduje prašnike po-
fvezhevati, de bi verni kriAjani pravpremifh-

- 217  -

ljevali fkrivnofti vzhlovezhenja .Sinu boshjiga,
njegoviga rojftva, terpljenja, vda jen ja in dru¬
ge fkrivnofti, ktere osnanujejo miJoft boshjo,
in slo pomagajo bogabojezhe shiveti. Sapo-
vedani prašniki fo tudi v’ zhaft Marije devize
in drusih fvetnikov, de bi verni Boga hvalili
sa gnade, ktere jim je dal, fe jim perporo-
zhevali, in fe vneli po njih sgledu shiveti.

Druga zerkvena sapoved sapoveduje fr.
mafho vfako nedeljo in vfak sapovedan praš¬
nik poboshno flifhati. .S. mafha je fpominin
ponovljenje daritve Jesufove na krishi. Ver¬
ni, ako fo s’ vneto dufho per f. mafhi, Boga
vredno molijo, ga profijo, in fofebne gnade
od njega fprofijo. To je velik dufhendobizhik.

Tretja sapoved zerkve sapoveduje ob od-
kasanih dneh fe poftiti, tudi ob petkih in fa-
botih mefnih jedi fe sdershati.. Tajetudiver-
nim kriftjanam v’pomozh, de fvoje telo, nar
hudobnifhiga fovrashnika, pokore, ktero je
veliko grehov krivo, ako ni ftrahovano. Me-
fo in vfe mefne jedi fo farne na febi nedolsh-
ne; ker pa nafhe telo obilno rede, in mu
fhkodljivo mozh dajejo, je zerkev sapoveda-
la fe jih nektere dni sdershati, in fe poftiti,
de bi hudobno telo pokorili, in ga Bogu pod-
vergli.

Zheterta sapoved sapoveduje nar manj
enkrat v’ letu fe zhifto fpovedati, in fveto
refbnje telo o velikonozhnim zhafu vredno
prejeti, de bi fe ozhiftili, in f’ zhifto dufho
Jesufa prejemali. To je od zerkve sapoveda*

— 218 -

no, de bi verni bili Jesufu pokorni, hteri je
zhilto fpoved in vredno obhajilo sapovedal,
de bi fvoji dufhi pomagali v’ svelizbanje.

Peta zerbvena sapoved prepoveduje v’
adventu in v’ poflu vfe vefelja, btere lo lizer
drug zbal' perpufhene, de bi v’ molitvi, v’
poftih, v’ premifbljevanji in drusih dobrih de¬
lih bres vkh smot pofvezhevali advent, hteri
je zhahanje Jesufoviga prihoda, in polt, hte¬
ri je perpravljanje h’ velibonozhnim prasni-
ham.

O krifljan! le to malo, bar je tuhaj sa
tvoje poduzhenje sapifano, tihashe ljubesnji-
vo milel tvoje ljube in fherbne matere, ha-
tolfhhe zerhve, htera ti sapovedujein prepo¬
veduje, bar ti pomaga bosbje sapovedi do-
polnovati. Ne le te, tudi druge njene sapo¬
vedi imajo enak ljubesnjiv konez. Bodi fta-
noviten v’ njenih fvetih sapovedih, in ne po¬
li u f h a j hudobnih, kteri sanizhujejo sapovedi
katollhke zerkve.

Molitev.

O Jesuf, poglavar in gofpodar katolfhke
zerkve! ti jo f’ fvetim Duham vodifh , jo smot
varujefh, in uzhifh sapovedovati in prepo¬
vedovati, kar je tebi v’ zhaft in vernim v’sve-
lizhanje ; torej jo hozhem smiraj poflufhati,
de bom tudi tebi pokoren. t Sedmeri mladen-
zhi, njih mati in veliko drusih fo raji umer-
li, kakor de bi bili prelomili sapoved po Mo-

— 2ig —

sefu dano; tudi jeft fehozhem sanizhevavzam
tvojih in tvoje zerkve sapoved ferzhno vltav-
ljati, kader koli bom od njih flabiga govorje¬
nja ali sgleda fkufhan. Vem, Ijubesnjiva
mati, katolfhka zerkev, sapoveduje po mo-
zhi njene sapovedi dopolnovati, pa tudi
vem, de Jim dolshan raji umreti, ko is
sanizhevanja njene sapovedi prelomiti.
Hvala ti bodi, o Jesuf! ki li me v’ tvojo
zerkev perpeljal; tebi in njej hozhem poko¬
ren biti, de v’ tvoje kraljeftvo pridem. Amen.

1II. dan  veliziga ferpana.

Snajdenje trupla f  , Shtefana , perviga mar -
terni ka.

jSveti ( Shtefan, ferzhen vojfhak Jesufov, je
bil od terdovratnih Judov okoli devet mefzov
po Jesufovi fmerti karnnjan, in bliso Jerusa-
lema od uzhenika Gamalijela pokopan. Nje¬
govo fveto truplo je fkrito oflalo okoli 400 let.
Kader fo ga bili nafhli, in tudi potlej je Bog
toliko zhudeshev ftoril, de je zerkev is liva-
leshnofti do Boga sapovedaia njega vefeli fpo-
min danafhni dan obhajati. Truplo f. ,Shte-
fana, fkrito pod podertijami bariga pokopali-
fh  a, je Bog pod zefarftvam Ifonorja hotel ras-
odeti, in pravo vero med kribjani oshiviti f’
zhudeshi, ktere je naprofhnjef. t Shtefanade-

— 220  -

lal. Bog je is nebef fveto dufho, uzhenika
Gamalijela, bogabojezhimu duhovnimuLuzja-
nu poflal ran povedat, Irje Te snajdejo trupla
f. ( Sbtefana perviga marternika, Gamalijela
in njegoviga fina Abiba, in uzhenza Nikodema.
f Sveti mafhnik Luzjan je to rasodenje v’ fpanji
prejel; ker pa ni vedil, zhe je to od Boga ali
ne, je vezh dni v’ gorezhi molitvi inv’ ojftrim
podu bil, in Boga profil to rasodenje ponovi¬
ti. Uflifhan je bil po fvojih sheljah. Odpo-
novljeniga rasodenja boshjiga poterjen in ob-
vefeljen je hitel v’ Jerusalem, in to povedal
Janesu fhkofu. 4 Shkof fe je ravno takrat v’
mello Diofpol napravljal savoljo napovedani-
ga zerkveniga sbora soper krivoverze, in ni
mogel lam iTkati trupla f. 4 Shtefana; to dobro
delo je srozhilin perporozhil duhovnimu Luz-
janu, in mu rekel, de naj mu, zhe ga bo
nafhel, to bersh fporozhi. Ne le duhovnimu
Luzjanu, tudi bogabojezhimu minihu Migesju
je Gamalijel natanko povedal, kje je Pravizh-
ni, to je , f. 4 Shtefan pokopan. Duhoven Luz¬
jan je ukasal nar prej kopati v’ kraji, ki ga
je fhkof Janes odkasal, pa ni nizh nafhel. Pot¬
lej je ukasal kopati, kjer je minih Migesipra-
vil; malo zhafa fo kopali, in she pred nozh-
jo tiftiga dneva grob f. 4 Shtefana nafhli. 4 She
bolj fo bili preprizhani, ker je f. 4 Shtefanaime
bilo v’ fkali vfekano.

Duhoven Luzjan in vli prizhujozhi fo Bo¬
ga vifoko hvalili, kteri jim je is fofebne mi-
lofti to rasodel; vender groba nifo odkrili. Luz-

22 1 —r

“jan je vfe to Jerusalemfkimu fhkofu Janesu
bersh fporozhil. Ta je v’ drushbi dveh dru-
sih fhkofov in vezh mafhnikov prifhel; vpri-
zho veliko vernih fo grob odkrili, in odfvete
groše oftermeli. Kader fo grob odkrili, fe je
semlja flrefla, in prijeten duh je is groba fhel;
tudi veliko bolehnih je osdravilo. Truplo f.
( Shtefana je sgoli prah bilo; kolti pa fo bile
zele, in vfaka v’ fvojim meftuali fldepu. ,Shkof
Janes je nekaj maliga od njegoviga f. trupla
ondipuftil, drugo je v’ Jerusaleni pernefel;
drugi fhkofje, duhovni in verni fo vefelo in
zhaftito fveto truplo fpremljali v’mefto, v’zer-
kev na hribu ( Sijonu. Ravno takrat je Bog dal
rodoviten desk, kteriga jedeshelalilnopotre¬
bovala j dofti drusih zhudeshev fe je godilo.
4 Shkofje in verni blishnih in daljnih deshel fo
sheleli in profili dobiti nekaj od trupla
f. .Shtefana, in Bog je na njegove profhnje ve¬
liko dufhnih in telefnih dobrot podelil. Ob
zhafu zefarja Teodosja mlajfhiga je truplo f.
^htefana prenefeno bilo v’ Konfhtantinopol *
potlej pod papeshem Pelagjeni 1. v’ Rim , in
zhaftito polosheno sraven trupla f. Lovrenza v’
zerkvi njegoviga imena.

Tukaj je perloshno povedati velik zhu-
desh, od kteriga f. Avgufhtin pifhe, in dofti
dru si h prizhuje. V’ meftu Zesare ji v’ Kapa-
dozii je bila mati od fvo jih otrok hudo sanizhe-
vana. Is naglofti je Boga profila, de naj nje¬
ne otroke pokori, de bi bili vlim nepokornim
otrokam ftrafhen rasgledboshjigamafhevanja.

222

Defiravno je preshaloftna mati is naglolti to
profila, jo je vender Bog ufiifhal, ker fo nje¬
ni otrozi bili  hude fhtrafnige vredni. Defet
jih je bilo, in vfih fe je nesnana bolesen loti¬
la. Trefli fo fe, kakor de bi hudo merslizo
imeli; ni jim bilo ne po dnevu, ne po nozhi
pokoja : fram jih je bilo med snanzi ortati, in
fo fe na vfe kraje rasfhli. Dva tih, namrezh
Pavel in Paladija, ha v’Afrikanfko mefto Hi-
pon prifhla, kjer je bil fhkof f. Avgufhtin.
Ravno per ozhitni boshji flushbi fo bili f. Av¬
gufhtin in verni sbrani; Pavel in Pa¬
ladija fta per fvetinjah f. .Shtefana molila, in
vprizho vfih bila osdravljena. ( S. Avgufhtin
je to vidil in popifal. Ta velik zhudesh, na
proihnje f. 4 Shtefana Itorjen, je bil v’letu4 1 5.

JV a ti k.

Od fpojhtovanja do fvetinj ali oj tankovJvet -
nikov.

,Shtiri do let po fmerti f. ( Shtefana, ferzh-
niga vojfhaka Jesufoviga, fo njegovo truplo
sunaj Jerusalema nafhli, kakor jim je bil Bog
rasodel. Veliki zhudeshi fo fe takrat in pot¬
lej godili, kteri fo prizhevali, de je oltanke
fvetnikov zhaftiti dobro, in Bogu dopadljivo.
Neverniki fokriftjanarn ozhitali, de kolti mert-
vih molijo; krivoverzi tudi flabo govore so-
per katolfhko zerkev: pa ona savoljo ozhita-
nja flepih fovrashnikov od tiga ne odftopi.

223

Verni, od zerkve poduzheni, ne molijo kofti
fvetnikov, in ne upajo v’ njih oftanke; te-
muzh jih zhafte, ker fo njih trupla bile sdru-
shene f’ fveto dufho, fo bile prebivalifhe f.
Duha, in bodo zhaftitljive vftale.

Oftanke fvetnikov zhaftiti je navada, katol-
f h kih vernih vlih zhafov. V djanji apoftelnov
je sapifano, de fo potne rute od telela f. Pav¬
la in njegove opafila na bolnike devali, in bo-
lesni fo jih popuftile, in hudi duhovi fo is njih
fhli. Djan. 19, 12. Vlak ve, de potne rute
ali opafila f. Pavla nifo mogle bolnikov osdrav-
ljati, tudi, de kofti ali pepel fvetnikov nima¬
jo v’ febi mozhi potrebnim pomagati; pa ta
zhaft gre v’fvetnike, ali bolje rezhi, v’Boga,

i kteri po fvojih prijatlih zhudeshe dela. Pervi
verni nifo bili nevedni ali vraslim, ker fo le
zerkev poflufhali; vender fo s’drago ženo is
rok nevernikov odkupovali mertve trupla ali
kofti fvetih marternikov, jih fkerbno otevali,
zhaftito pokopavali, in zerkve na njihgrobeh
sidali. V’ fpomin njih fvete navade fo sdaj
pod vfakim altarjem fvetinje fvetnikov. Ka¬
der je f. Ignazi fhkof v’ Rimu od sverin ras-
tergan bil, je le nekaj njegovih debelfhifh
kofti oftalo; te fo verni vseli, jih v’ zhedno
lkrinjo djali, in v’ Antiohijo nefli, kjer je po¬
prej fhkof bil. Navada oftanke fvetnikov zha-
ftiti je po nauku zerkve in po sgledih poprej-
fhnjih vernih.

Verni fe morejo varovati, kar bo sdaj re-
zheno. Ne fmejo nobene rezhi zhaftiti, zhe

— 224  —

ni fkasano, in od fhkofa poterjeno, de gre
tifti rezhi zhaft. To je modro sapovedano, de
verni vrashni ali premajbniga uma ne delajo
po fvoji flepi vetti. Kar zerkev zhafti vredni-
ga fposna, naj 'zhafte, pa pametno. Nelsteri
bolj zhafte mertvo truplo kaziga fvetnika, ko
Jesufa v’ sakramentu f. telefa. Zhe duhoven
vernim fvetinje daje kufhevati, fe s’ veliko nad*
leshnofljo do njega rijejo; med f. mafho pa,
kjer Jesuf, Gofpod fvetnikov, ponavlja tvojo
fmert na krishi, fo flabi in mlazhni. To pri-
zhuje, de vera tih ni pametna, ni zhilla. No¬
beden ne fme oftankov fvetih vrashno zhaftiti,
ali meniti, de bo nefrezhe obvarovan, ako
jih ima doma ali per febi, ali de bo s’ njimi
saloge nafhel, ali vganoval fhtevilke, ali
kaj drusiga ftoril. Ti zerkev poflufhaj, in po
njenih naukih delaj: zhafti, kar ona zhafti
vredniga fposna, pa ta zhaft naj bo po njenih
sdravih naukih. Zhe tako nedelafh, ni tvo¬
ja vera zhifia, in perloshnoft dajefh krivover-
zam zerkvi tvojo nevednoft ozhitati, ktere ni
ona kriva, ampak ti, ker je ne poflufhafh.

Molitev.

O moj Bog! ve'm, de tvoje fvetnike, njih
trupla, kodi in prah zhaftiti je perpufheno in
dobro ; pa potrebnifhi je po njih sgledih shi-
veti. Jeft rad zhaftim, kar je tvojih prijatlov;
pa po njih fvetim shivljenji ne shivim. Oni fo
fvojo dufbo in fvoje telo pod pokorfhino tvo-

225

jih sapoved devali in imeli; jeli imam nepo¬
korno dufho v’ fpazhenim telefu, vender ne
fkerbiin, in fe ne pokorim. O f. ( Siitefan!
ki li bil poln gnade, f’ ktero fiftanoviten bil*
in fev’ Irnert dal is Ijubesni do Jesufa, fproli
mi gnado tako shiveti, de bo moja dufha troj
prihod ljubila, in telo zhaliitljiro rftajenje
imelo. .Sproli mi ferzhno llanovitnoll v' do¬
brim, de fe Jesufa in njegovih fretih naukov
nikdar ne framujem, in od njih nikoli ne od-
ftopim. O Gofpod Jesuf! dodeli mi na profh-
nje fvojiga ferzhniga vojfbaka, f. ^htefana,
pravo pokorfhino in ferzhno ftanovitnoll, de
mi bodo nebefa odperte, kjer te bom hvalil
vekomaj. Amen.

IV. dan veliziga ferpana.

<S, Dominik.

S. Dominik je bil rojen od bogatih in boga-
bojezhih katolfhkih flarfhev na 4 Shpanfkimv’
letu 1170. Njegova poboshna mati je vfe fvo-
je otroke in tudi njega v’ boshjim ftrahu re¬
dila, kakor je njih fveto shivljenje prizhe-
valo. Dominik, fhe otrok, je nad feboj imel
vfe snamnja dobre dufhe in fofebne fvetolli:
je bil framoshljiv, ponishen, pokoren, mi¬
ren, famoten, in k’ vfimu dobrimu perpra-
i5

- 226

ven. ^Starfhl fo ga bili vefeli, in fo Boga hva¬
lili, kteri mu je obilno gnado dal, in profili,
de naj ga v’ nedoishnofli ohrani. Srozliili fo
fvojiga ljubiga fina Dominika njegovimu Ari-
zu, bogabojezhimu in uzhenimu mafhniku,
per hterim je bil v’ poboshnoili uterjen; pot¬
lej fo ga poflali v’ metlo Palenzo, de bi fi vi-
fokejfhi modrod in uzhenoft perdobil. Mla-
denizh Dominik je bil vfim tovarfbam dober
Sgled: rad fe je uzhil, in nedolshno je sbi-
Vel; fofebno rad je bral in premifhljeval f.
pifmo, sladi pifma f. Pavla apodelna, v’ kte-
rih je njegova gorezba dufha obilno pafbo
nafhla. Od fvetiga branja , premifhljevanja,
molitve in ljubesni je ref vnet bil Bogu shive-
ti, in sa svelizhanje blishniga flserbeti.  De
bi fvojo dufbo v’ nedolshnofti in tvoje mlado
telo v’ zhiftofti obranil, je priden bil v’ vfih
fvojih dolshnoftih: lenobe fe je bal in varo¬
val, pogoflo fe je podil, veliko let ni vina
pil; tudi fe je vedno perporozheval prezhidi
devizi Marii, in vfiga fe je fkerbno varoval,
kar saniore hudo posbelenje drashiti. Prid-
noft, pod, molitev in pomozh Marije ga je
do fmerti zhiftiga in nedolshniga ohranilo. Mla¬
di fofebno naj dobro premillijo (veto in prid¬
no shivljenje f. mladenzha Dominika ; naj fe
po njem ravnajo, ih le tako bodo Bogu f’zhi-
ftim in nedolshnim shivljenjem dopadli.

t S. Dominik je bil ubogim perferzhno
ufmiljen. Njegovo ufmiljeno ferze fe je fo¬
febno rasodevalo ob ihafu hude lakote. S’

vfo mozhjo je potrebnim pomagal: harfo mu
njegovi bogati ftarfhi polhiljali, je ubogim
dajal; ker je to fhe premalo bilo, je prodal
fvoje blago, tudi polleljo in bukve, in njih
ženo ubogim dal. Kar bo sdaj rezheno, fhe
bolj prizhuje od njegoviga ufmiljeniga ferza.
Eniga dne je shaloftna shena k’njemu prifhla,
in ga profila, de naj ji pomaga refhiti njeni-
ga brata is fushnofti nevernikov. ( S. Domini¬
ku, kader je tosaililhal, jehotlo ferze raspo-
zhiti; majhno je pomiflil, potlej sheni milo
odgovoril: „Ti ne morem dati ne denarja,
ne blaga; zhe me pa gofpodar tvojiga brata
namefti njega v’ fushnofl vsame, fe rad dam
v’ r elhenje  tvojiga ljubiga brata.” Shena,
kader je to govorjenje saflifbala, je ofterme-
la, fe nad njegovo veliko ljubesnijo zhudila,
pa ni mogla v’ to dovoliti; lepo fe mu je sa-
hvalila in fhla.

Bogabojezhe shivljenje, ufmiljeno ferze
in vifoka uzhenolt f. Dominika je njegovimu
fvetimu fhkofu Diegu slo dopadlo; korarfivo
mu je dal. Ta zhait ni bilanjegoviponishno-
fti fhkodljiva, ker je bil v’ ponishnofti uter-
jen ; ponishnifhi je shivel, in svefteje Bogu flu-
shil. Njegov fhkof je savoljo fofebnih opravil
naFranzolko, potlej v’Rim fhel, in je hotel
per febi imeti f. Dominika, ker fe je na nje¬
govo modroft sanefel. Is Rima fta na Fran-
zofko nasaj fhla, in obafkerbela sa fpreober-
lijenje krivoverzov, kterih ni bilo malo v’de-
sheli. 4 Shkof je potlej v’fvojo fhkofijo fhel,
i5 * *

— 228 —

in f. Dominika na Franzofkimpuftil, de jekri-
voverze fpreobrazhal. Deshelfka oblaft fi je
persadevala krivoverze s’ojftroftjo ukrotiti, in
katolfhki zerkvi podvrezhi, pasaftonj, kerfi-
la ne fpreoberne ferza; f. Dominik jih je fku-
fhal fpreoberniti le f’ prijasnimi nauki. Poln
shalofti je bil savoljo krivoverzov ilepote, in
poln ljubesni do njih dufh; prijasno jim je ka-
tolfhke refnize osnanoval, in Boga f’ folsami
vedno profil njih fpreobernjenja. Tudi je ta¬
krat sloshil lepo molitev, imenovano roshen-
kranz, od ktere je bilo rezheno roshenkran-
fko nedeljo. Gorezhe je molil, in vernim go-
rezho molitev perporozheval, de bi Boga nag¬
nili flepim krivoverzam gnado dati. Bog je
uflifhal njegovo in vernih molitev, in veliko
krivoverzov je hitelo v’ katolfhko zerkev. Ni
mogozhe praviti, koliko je f. Dominik v’ tim
fvetim delu terpel. Krivoverzi fo ga fovra-
shili, in ga ifkali umoriti. Zhe fo fe eni fpre-
obernili, fo ga drugi huje fovrashili; pa Bog
ga je obvaroval. Eniga dne fo ga neufmilje-
ni krivoverzi obdali, in ga hotli umoriti; pa
ferzhno jim je rekel: ,,Jeft nifim vreden sa ve¬
ro umreti, ker je to p iazhilo popolne pravizh-
nofti; zhe mi pa Bog hozhe to miloll fkasati,
umorite me, kakor 1 'e vam poljubi.” Bog ga
je ohranil, de bi fbe dofti dobriga delal.

4 S. Dominik je shelel fveto delo fpreobra-
zhanja krivoverzov uterditi, in bratovfhinomi-
nihovpoftaviti, kteri bi sa svelizhanje vfih fker-
beli. Papesh Honori III. je v’ letu 1216 nje-

— 22g ~

govo bratovfhino poterdil, htera je bilazerk-
vi v’ veliko pomozh. Bog je fvojimuflushab-
niku f. Dominiku dal pred in po linerti velike
zhudeshe delati, med timi je leta. Neki go-
fpofk mladenizh, imenovan Napoleon, je po
Rimu jesdaril, f' konja padel, in fe ubil. 4 S.
Dominik je fhel prej mafhevat; potlej jek’mert-
vimu mladenzhu fhel, mu v’imenu Jesufa Kri-
ftufa ukasal vftati, in mladenizh je sdrav vftal.
Mladenizh in vfi fo Boga hvalili, in f. Domi¬
nika vifoko fpofhtovali. Bog mu je zhaf nje¬
gove linerti dobrotljivo rasodel. Kader jebli-
so fmerti bil, je poklizal fvoje duhovne otro¬
ke, in jim rekel: „Preijubi moji! Bogasahva-
lim, ki me je zhiftiga do sdaj ohranil. Tudi
vi slo fkerbite lepo zhiBoB ohraniti: sato va¬
rujte fe ljudi drusiga fpola, shivite v’vednim
pokorjenji, in Bogu gorezhe flushite; ubo-
fhtvo tudi vam perporozliim,zhiBofl in ubofhtvo
vaf bofta Bogu in ljudem prijetne Borila.”
4 She vezh lepih naukov jim je dal, potlej mir¬
no umeri fheBi dan tiga mefza v’ letu 1121.

Nauk.

Is njegoviga shivljenja.

,S. Dominik je she v’mladofli in tudi pot¬
lej Bogu flanovitno flushil. Blagor zhloveku,
kteri fe po njem ravna, ker ga veliko plazhi-
lo zhaka. Zhlovek je smiraj flab, pav’mla-
dofti nar flabji: zhe s’ boshjim ftraham ni fla-

- 200  -

ba natora ukrotena, hudo poshelenje prema¬
ga in premaguje, ponavljani grehi napravijo
hude navade, hude navade P flabo natoro
sdrushene je filno teshko opuftiti. O ljubi
moj! pervadi fe v’ mladofti jarma Jesufoviga :
bodi rad famoten, moli in preinifhljuj, bodi
pred Bogam in ljudmi framoshljiv, nikoli ne
bodi nevarniga ali flabiga radoveden, vedno
pomni poflednje rezili, in dobro ti bo. Zhe
fe jarma Jesufovih sapoved v’ mladofti perva-
difh, ti bo zhedalje loshej, Bogu bofhvefelo
flushil, in lahko bofh svelizhan. Mlad zhlo-
vek, poln ftrahu boshjiga, jevefelje bogabo-
jezhih , je tovarlh angelov, in prijatel Nar-
vifhiga. De fi nedolshen, dokler li hudiga ne¬
veden, je majhna hvala ; de fi nedolshen , zhe
fi ravno nevarno fkufban, to je velike hvale
in plazhila vredno. „ZhiJlo in nedolshno
shivi v' mtadojti , in bo/h do Jivih laj mo¬
dro/l najhel ( Sirah 6, 18.

( S. Dominik je bil perpravljen fe v’ fush-
noft dati, de bi refhil fvojiga blishniga. To
njegovo ufmiljenje je ref veliko, pa gorezhi
ljubesni je vfe mogozhe. Uzhi fe od njega do
fvojih potrebnih bratov in fefter ufiniljen biti;
pomagaj jim v’ telefnih in veliko raji v’ dufh-
nih potrebah is ljubesni do Boga. Premifli,
kako velika bi tvoja hudobija bila , ako hi blish-
nirnu v’ pekel pomagal. Ni sadofti, de mu v’
pekel ne pomagafh , v’ nebefamu inorefh po¬
magati. Tudi morefh fvojimu blishnimu v’
telefnih potrebah ufmiljen biti, kolikor ti je

‘2  0  1

mozh: zhe mu nili ufmiljen , grefhifh ; veliko
huje grefhifh, zhe 11 mu krivizhen , ne popla-
zhafh dolgov; zhe sveflo in ob zhafu delavzam
ne dafh saflushha. ,S. Janes pravi: ,, More¬
mo sa brate Jvoje shivl/enje dati.”  I. Jan.
5, 16. Kaho bofh isgovarjan, zhe blishniga
pohujfhafh, zhe fi mu neufmiljen ali hrivizhen?

4 S. Dominik je is gorezhe ljubesni do Bo-
ga ognjeno fkerbel sa fpreobernjenje krivover«
zov in drusih grefhnikov. Deshelfki oblaft-
niki fo krivoverze f’ lilo morali fe katolfhki ve¬
ri podvrezhi, pa lila ne preprizha zhloveko-
viga ferza; lila rasdrashi ali hinavfkiga flo¬
ri zhloveka, ne fpreoberne ga pa ne : le lju-
besnjivi nauki fegajo v’ferza, in gorezhamo¬
litev f’ fvetim shivljenjem sdrushena fproli od
Boga milofl. Tudi ti li refnizhno persadevaj
sa svelizhanje fvojih bratov in fefler, pa tvo¬
ja go ; rezhoft naj.bo rasfvetljena, ufiniljena,
ljubesnjiva in pravizhna. Kader je tvoj blish-
ni v’ smoti, preprizha j ga, in preuzhi s’ vfo
krotkoftjo. Zhe ga shalifh, ne bo tvojih nau¬
kov p,oflufhal; bo le fkerbel fe ti vltavljati,
in tudi s’ ozhitanjem te oframotiti. Zhe ho-
zhefh per grefhnikih kaj dobriga opraviti;
bodi fvetiga shivljenja, imej in kashi ufmilje-
nje, tudi fe varuj vfe lakomnolli, in pomagaj
jim v’ telefnih potrebah: f’ tim bofh njih fer-
ze v’ laft dobil in gofpodaril. .Sveto shivi,
bodi ufmiljen, ljubesnjiv, moder, ferzhen,in
tako bofh fvojiga blishniga fpreobernil, ker
bo Bog tvoje dela poshegnal. Delaj, kar f.

- 232

Pavel fvojimu ljubimu Timoteju pifhe: „Pre -
prizhuj, proji, fvari s’ vjim poterpljenjem
in ukam. v  II. Tim. 4 ,  2.

Molitev.

O Bog! abo premiflim fveto shivljenje,
velibo ljubesen in ognjeno fberb tvojiga flu-
shabniba, f. Dominiba ; lahbo fposnam fvojo
flaboft, mlazhnoft in lenobo. Oh, babofhna
je moja mladoft bila! ^trah me je smifliti,
babo mnogo in hudo fim te rasshalil. Tebi fim
bil nesveft, febi in drugim neufmiljen; nifim
sa tvojo zhaft fberbel, sa fvoje in blishniga
svelizhanje mi ni bilo mar. Zhe fim blishni¬
ga fvaril, fim ga savoljo febe; zhe fim fber¬
bel ga poboljfhati, fim le sato, de bi mi nje¬
gove flabofti nadleshne ali fhbodljive ne bile.
O ufmiljeni Gofpod ! napolni me s’ gorezho
ljubesnijo, de bom hudo poshelenje prema¬
goval, in tudi blishnimu v’ nebefa pomagal,
slafli tiftim, htere fim pohujfhal. O f. Domi-
nib! bi fiod Boga nad terdovratnimi brivover-
zi in drusimi grefhnibi miloft fprofil, fprofi
jo tudi meni, de po tvojim sgledu Bogu shi-
vim, in v’ njegovi ljubesni umerjem. Amen.

253 —

V. dan rdliziga ferpana.

Deviza Marija Sneshniza.

Ob zhafu Liberja, kteri je bil papesh odle¬
ta 352 do 566, fta bila v’ Rimu dva shlahtna
in bogata zhloveka, Janes in njegova shena.
Oba fta bila bogabojezha in ufmiljena do ubo¬
gih. Ta dva boshja flushabnika fta bila polna
vlih kerfhanfkih dobrih del, in fta v’mirushi-
vela; pa ni jima bilo saroda. Podvergla fta
fe volji nefkonzhno modriga Boga, kteri dela,
kar hozhe, pa vfelej pravizhno in ufmiljeno.
^ilno bogata fta bila, infklenila fta fvojeveli¬
ko premoshenje Bogu in Marii v’zhaft oberniti.
Marijo, prezhifto devizo, fta vedno profila,
de naj jima rasodene, kako bi fvoje bogaftvo
obernila, de bi bilo Bogu in njej vlhezh. Nju¬
ne ftanovitne molitve fo bile ullifhane; f’zhu-
deshem jima je Bog fvoje dopadenje rasodel.
Ravno ta dan, petiga veliziga ferpana, je fneg
padel na grizhik Ekfkvilin ; Marija fe je tifto
nozh papeshu Liberju in bogabojezhimu Ja-
nesu perkasala, tudi sapovedala Bogu in njej
v’zhaft zerkev fosidati na grizhku, kjer je po-
nozhi fneg sapadel. ,Sneg je toliko fhiroko
sapadel, kolikor je imela zerkev proftorna
biti. Vfak je mogel fposnati, de je to zhu-
desb, ker je fneg sapadel ob zhafu nar huji
vrozhine, kar v’ Rimu tudi po simi ni navad-

- 20.4  -

no. Janes je It’ papeshu Liberju bersh fhel,
in mu prejeto rasodenje povedal. Papesh,
kterimu je tudi Marija to rasodela, je v’ drush-
bi veliko duhovnov in vernih na grizhik fhel,
odkasal prodor po fhirjavi fnega, in zerkev
Marije devize je bila f’ fofebniin pridam hitro
dodelana f’ premoshenjem bogabojezhiga Ja-
nesa in njegove poboshne gofpe. Vifoko uzhe-
ni kardinal Baroni pifhe, de fe je to godilo
v’ letu 555. Ta zerkev je bila posneje od vezh
papeshev popravljena, in tudi prenarejena,
in je lilno prodorna in lepa; sdaj fe imenuje
velika zerkev Marije devize.

Nauk.

Marija naf ljubi , kako ji dopajti ?

Bogabojezhi Janes in njegova, poboshna
shena da vedila, de je Marija, mati zhide in
velike ljubesni; pa fhe bolj da potlej fpo-
šnala njeno neisrezherio ufmiljenje. Ref, Ma¬
rija naf ljubi 1’ danovitno in nepremagljivo lju¬
beznijo. ( S. Avgullitin pravi: Marija je nafha
nar boi|i in nar fkerbnilhi mati. Njena ljube-
sen do naf ima vfe ladnodi, je uiozhna, da-
novitna in zhida. Njena ljubesen do naf ne
pefha, alto ravno fino nevredni; je danovit¬
no, zhe fmo ravno grefhniki; je zhillo, ker
le sa nalhe svelizhanje fkerbi. Katolfhka
zerkev to uzhi, in Marii pravi mati Ijubesnji-
va, deviza ufmiljena, perbeshalifhe grefhni-

235

kov, trofhtarza revnih, pomozhvlili kriftja-
nov. Ni mogozhe praviti, tudi ne vediti, ko¬
liko ljudem in kterim je Marija pomagala. Ona,
ljubesnjiva mati vernih kriftjanov in mogozh-
na pomozhniza, veliko saniore per Bogu,
kteriga je fofebna prijatliza. Ona ne more
gnade dati, pa samore gnado fprofiti, in jo
fproli, ker ima Bog nad njo veliko dopa-
denje.

Vfe to je refnizhno, pa varuj fe smote
ali lashnjiviga upanja. Kteri koli v’ Jesufa
verujejo, tudi Marijo zhafte. Pavli nifo pra¬
vi fliishabniki Jesufovi, deliravno va - nj ve¬
rujejo; tudi nifo vfi pravi flushabniki Mari je ,
deliravno menijo, de jo zhafte. Krivoverzi
fo flepi, ko sametujejo in sanizhujejo pomozh
fvetnikov; pa tudi terdovratni grefhniki, zhe
fo tudi v’ pravi veri, fo flepi, ker menijo
f’ fvetnikov pomozhjo v’ nebefa priti, de fi
ravno fvoje hudo sailushenje predersno mno-
shijo s’ grefhno terdovrotnoftjo v’ vfih hudo¬
bijah. O krilljan ! kako samorefh Marii do-
pafti, zhe Jesufa sanizhujefh ?. Ne upaj le v’
unanje zhefhenje ali zhaft, ki jo Marii Ikasu-
jefh; upaj pa v’ njeno pomozh, in perporo-
zhuj fe ji, de bolh po njej gnado prave po¬
kore dofegel, in Bogu flushil. Kdor pravi,
de je Marijo zhaftiti prašna rezh , nima sdra-
ve vere; pa tudi je v’veri malo poduzhen,
kdor meni le s’ unanjo zhaftjo do Marije v’ne¬
befa priti.

— 256  —

Po sgledu Marije shivi, in bofh Bogu in
njej dopadel. Zhe ti velik grefhnik, ne obu¬
paj sato , ako ti pokore sheljen, ker je ona
perbeshalifhe grefhnikov. Ti ne morefh ta¬
bo fveto shiveti, kakor je Marija shivela, pa
persadevaj fi vfaj refnizbno : zhe ne, lashnji-
vo zhaftifh Marijo. Prava poboshnoft do Ma¬
rije je velika pomozh k’ svelizhanju , ker ta
isvira is shive vere in is gorezhe ljubesni do
Boga; pa meniti, de zhlovek Bogu in Marii f’
farno unanjo fiushbo dopade, je neumno in
nevarno. Bogabojezhi Janes in njegova po-
boshna shena nifta bila le sato Bogu in Marii
vfhezh, ker da veliko zerkev fosidalo f’ tvo¬
jim premoshenjem ; to jebilofizer dobro , pa
fhe bolje je bilo, de da po sgledu Marije po
vfih sapovedih shivela. Moja dolshnod je fker-
beti sa zhad boshjo in sa povifhanje prave
zhafti do Marije; pa moja dolshnod je tudi te
obvarovati lashnjive bogabojezhodi.

Varuj te farisejfkiga duha. Farisejfhi duh
je: po tvojih sheljah shiveti, in unanje dobre
dela opravljati. To ne more ne Bogu, ne Ma¬
rii dopadi; pokorfhina vfe dufhe, in sladi
ferzhno premagovanje fvojiga fpazheniga po-
shelenja, je nar potrebnifhi. Nobeden ni Ma¬
riin flushabnik, zhe ni flushabnik boshji; no¬
beden ni flushabnik boshji, zhe po sapovedih
boshjih ne shivi; nobeden po sapovedih ne
shivi, zhe tvoje dufhe in fvojiga teleta Bogu
popolnama ne podvershe. Porezhefh: ,,Ti

»auhi fo ojdri.” Ref, fo ojdri, pa refnizhni.

— 237 —

Ako bi te uzhil: „Bogu flushifh in mu dopa-
defli s’ nerodovitno vero, Marijo sadofti zha-
ilifh f’ farno uftno hvalo, Marija te bo sveli-
zhala, zhe fe tudi ne fpokorilh;” bi bilo to
lashnjivo, in bi ne mogel verjeti. Tedaj Bo¬
gu is vfe dulhe flushi, zhafti prezhifto devi-
zo in mater boshjo Marijo f’ fvetim shivlje-
njem, perporozhuj fe ji vedno, de bofh obil-
niflii gnade od Boga po Jesulu Kriliufu dobi¬
val; le tako upaj, de Bogu in Marii dopadefh.

Molitev.

O prezhifta deviza, velika boshja prijat-
liza, prezhudna mati boshja in mogozhna po-
mozhniza Marija! blagor jim, kteri te refnizh-
no zhafte : kdor tebe prav zhafti, Bogu flushi j
kdor Bogu flushi, tebe zhafti. Jeft, fposnam
fvojo nevrednoft, nitim bil tvoj svefti flushab-
nik, ker fim Jesufa, tvojiga ljubiga % Sina, ve¬
likokrat hudobno rasshalil. Kako fim mogel
tebe zhaftiti, ko fim Jesufa v’ fvojim ferzuvno-
vizh krishal? Sdaj mi je shal vfe to 5 k’ tebi,
® ufmiljena mati! perbeshim, bodi moje per-
beshalifhe, ker fi vfili grefhnikov, ki pokore
shele, mogozhna pomozhniza, O preljuba
gofpa! ufmili fe me nevrednigagrefhnika, fpro-
fi mi po Jesufvi Kriftufu gnado prave pokore,
perporozhuj me njegovi nefkonzhni milofti,
de savershen ne bodem. Shelim, in fi bom
slo persadeval Jesufu in tebi f’ pravo pokoro
in f fvetim slavljenjem dopafti. Blagor mi,

— 238  —

ahe Jesufa, tvojiga ljubiga 4 Sina, in tebe, o
mogozhna pornozhniza Marija! v’fvojim fer-
zunofim, in obema dopadljivo shivim. Ref,
blagor mi bo, ker mi bolh ti frezhno fmert
fprofila, in Jesuf me bo prijasno fprejel. Amen.

VI. dan veliziga ferpana.

,Sprernenjenje Jesufovo na gori.

T

A. a dan obhaja zerkev fpomin zhudniga fpre-
menjenja Jesufoviga na gori, od kterigaf.Ma¬
te vshpifhe v’ 17. f. Marka v’9. in f. Luka v’ 9.
pollavi. 4 Spremenjenje Jesufovo je bilo v’dru-
sim letu njegoviga osnanovanja f. evangelja.
Po Galileji je takrat hodil, in prifhel v’kraje
meda Zesareje Filipa. Vllavil fe je, in vpra-
fhal fvojeuzhenze rekozh: ,,Kaj pravijo ljud¬
je od mene, kdo de llm?” Uzhenzi fo mu od¬
govorili: „Eni pravijo, de fi Janes kerftnik ;
eni, de li Elija; drugi, de fi Jeremija ali kak
drug prerok.” Jesuf jim je rekel: ,,Kaj pa
vi pravite, kdo fim ?” Peter je v’ imenu vfih
odgovoril: „Ti fi Kriftuf, 4 Sin shiviga Boga.”
Jesuf je Petru djal: ,, 4 Srezhen fi ti, Jonov fin,
sakaj mefo in kri ti tiga nilla rasodela, am¬
pak moj Ozhe nebefhki.” Sraven tiga mu je
obljubil ga vifoko povsdigniti, kar jetudifto-
ril. Potlej je tvojim uzhenzam pravil od fvo-

— 25g —

jiga prihodniga terpljenja v’Jerusalemu, in
perftavil: •„Kefnizhno vam povem; nekaj vaf
bo pred fmertjo mojo zbali vidilo.” Tako jim.
je govoril od fvojiga fpremenjenja na gori;
tode oni nifo vedili, kaj pravi.

Ofem dni potlej je Jesuf Petra, Jakopa
in Janesa, njegoviga brata, feboj vsel na vi-
foko goro; ondi je dolgo molil, in v’ molitvi
fe fpremenil pred njimi. Trije uzhenzi fo bi¬
li dremotni; pa Jesufova fvetloba jih je ob-
fvetila, fo fe sbudili, fo vfiga drugazhniga vi¬
di li, in oftermeli. Njegov obras fe je fvetil
ko fonze, in njegove oblazhila fo bile bele ko
fneg. Uzhenzi fo fe slo zbudili nad jesufovim
naglim fpremenjenjem, ( She bolj fo fe zbu¬
dili, ko lia dva zballitljiva mosba, Mosef in
Elija, k’ Jesufu prifhla, in s’ njim govorila.
Peter , deliravno v’ lkerbi, je djal Jesufu: „Go-
fpod! tukaj nam je dobro biti; ako hozbefh,
naredimo tukaj tri fhotore, tebi eniga, Mo-
sefu eniga, in Elijatu eniga.” Tako je profil,
de bi smiraj na gori bil, in Jesufovo zbali vsbi-
val. Dokler je Peter govoril, je fritel oblak
Jesufa in uzhenze obfenizbil, in is oblaka
fo saflifbali glaf nebefhkiga Ozbeta : „Leta je
moj ljubi ,Sin, nad kterim imam tlobrodopa-
denje; njega pollufhajte.” Uzhenzi, she prej
v’ fkerbi, kader jih je fvitli oblak obfenizhil,
in io glaf is oblaka flifhali, fo fe filno preflra-
fhili, in na tla padli. Jesuf fe jih je dotak¬
nil, in jim rekel: „VIlanite, in nikar fe ne
boj te.” Uzhenzi fo vflali, in ko okoli febe po-

- 2 4 o -

gledajo, le Jesufa famiga vidijo, Jesuf je f
fvojimi uzhenzi s’ gore fhel, in gredozh jim
rekel: „Nikomur tiga ne pravite, dokler od
fmerti ne vdanem.”

Nauk.

Is jih JkrivoJt.

Jesuf je smed drusih uzhenzov tri odbral,
Petra, Jakopa in Janesa, njegoviga brata; te
je peljal na goro, in fe fpremenil pred njimi,
ker fo mu ti nar bolj vfhezh bili. Ti trije
fo ga memo vfih drusih ljubili, sato jih je f’
fvojo gnado te fofebne fvoje ljubesni vredne
ftoril. Zhlovek is fvoje mozhi ne samore Bo¬
gu nizh dopadljiviga ftoriti: on is febe nima
nizh dobriga; le kar je od Boga v’ njem, to
Bogu dopade. Kdo samore Boga ljubiti, in
mu flushiti, zhe ga Bog poprej ne ljubi, in
mu is nesaflushene milolli gnade ne da? t S.
Janes pravi: „Ljubimo mi Roga  , ker je Bog
naf poprej ljubili  I. Jan. 4, 19. Boshji
pokliz je pred vfimi dobrimi deli; pofvezhe-
nje je is gnade in dobrih del, pa le gnada je
sazhetik in konez vfiga dobriga. Zhlovek je
fizer Bogu proftovoljno pokoren, in v’ tim je
njegovo saflushenje; pa njegova profta volja
je le od gnade nagnjena, ktere nobeden ne
samore saflushiti. O kriftjan! bodi v’ pra-
vizhnim llrahu: kader ti Bog ufmiljeno poma¬
ga, bodi pokoren, hvaleshen in ftanoviten,

— 241 -

ahe H m« pa s’ njegovo gnado srell, in vfe
njegove sapovedi dopolnujefh , bodi smiraj po-
nishen, in boj fe, de gnade ne sgubifb.

Jesuf je tri odbrane uzhenze peljal navi-
foko goro. Ta je bila Tabor, kakor f.Hiero¬
nim pravi; vifoka gora je bila, na verhu pa
majhna dolina, kjer fo difhezhe seli raftle*
Gora Tabor je tudi bila imenovana Itaburim,
in od f. Petra fveta gora. Tudi na gori Hore-
bu je Mojsef nekdaj zhudno perkasen vidilgo-
rezhiga germa, kader je bil od Boga poflan
v’ Egipt fvojih bratov is fushnoili refhit. Na
vifoko in famotno goro Tabor je Jesuf f’ Tvo¬
jimi uzhenzi fhel, ker je hotel od fhuma fve¬
ta odlozhen moliti, in naf uzhiti, de nam v*
famoti Bog nar raji k’ ferzu govori. (Osej.

2 , 14.)

Jesuf feje na gori fpremenil, to je, Tvo¬
jim uzhenzam nekaj fvoje boshje zhalti raso-
del; le nekaj fvoje zbafti jim je rasodel, ker
bi vfe zhafti boshje natore ne bili predati sa-
mogli. Jesuf bi bil smiraj tak ko na gori,
ako bi s’ vednim zhudesham ne bil f’ zhlo-
vefhko natoro fvoje boshje natore perkrival.
Hotel je v’ zhlovekovi podobi med ljudmi fkrit
biti, de bi njih vera obilnifhi plazhilo saflu-
shila. Hotel fe je pa fvojim uzhenzam raso-
deti, de bi fe nad njegovim terpljenjem ne
pohujlhali, v’veri fe uterdili, in lerzhno ter-
peli is upanja obljubljeniga plazhila. To je
tudi nam potrebno premifhljevati, in smiraj
pomniti, de ne pefhamo, de po Jesufu shi-
16

Vimo, in v’ njegovo zhaft pridemo. O kri-
ftjan! premifhljuj nebefhko kraljeftvo, kjer
bolh v' boshji zhafti neisrezheno in vekomaj
vefel, zhe li tukaj enak podobi Jesufovi. Ved¬
no hvali Boga, kteri te je po Jesufu Kriftufu
v* fvojo zhaft namenil, in lveto shivi, de va¬
njo pridefh.

Jesuf je k’ febi poklizal Mojsefa in Eli ja¬
ta , ktera fta prifhla, ga molila, in s’ njim
govorila. Mojsef, po kterim je Bog ftaro sa-
veso osnanil, in Elija, velik prerok, fta Je-
šufu prizhevala , de je odrelhenik a  figa (ve¬
ta. ( Stara savesa je le Jesufa in zhaft njego¬
ve zerkve osnanovala; sato fta Mojsef in Elija
s’ Jesufam govorila od njega milofti, fmerti in
odrefhenjavfiga zhlovefhtva. Luk. g, 3i. Je¬
suf iina prizhevanje od poftave in prerokov,
de je ( Sin boshji in odrelhenik fveta; to je
Lilo vprizho uzhenzov, de bi to potrebno rel-
nizo po vfim fvetu rasosnanovali. Hvalimo
ufmiljeniga Boga, kteri nam je dal Jesufa fpo-
snati, in naf je v’tej veri f’fvojo gnado uter-
dil.

Peter je shelel na gori Taboru smiraj
prebivati, in ondi Jesufovo zhaft vshivati.
^kerbel je Jesufu, Mojsefu in Elijatu fhotare
napraviti, on pa bi pod milim nebam bil ve¬
fel; tode ni vedil, kaj govori. Peter in dru¬
gi uzhenzi lo sheleli pred terpljenjem veliko
plazhilo vshivati; pa Jesuf jim je fvojo zhaft
rasodel jih v’ terpljenji ferzhne ftoriti, in le
potlej bi bili v’ nebefhko zhaft f lili. Zhlove-

kova natora je vfelej taka, le po vefelji hre¬
peni, terpljenja fe boji; pa bres terpljenja
ni mogozhe v’ nebefa priti. Peter je vfaj zhi-
fliga vefelja ifkal, vender je liefpametno go¬
voril; veliko bolj fo nefpametni, kteri v’grefh-
nih vefeljih shive, in upajo v’nebefa priti. Je-
suf je prej terpel, in le potlej v’ fvojo zhaft
f h el; po njegovim sgledu moremo mi terpeti,
in le tako upamo v’ njegovo zhaft iti. I. Petr.
2  , 21.

Ko fo uzhenzi fvitli oblak vidili, in glaf
is oblaka flifhali, fo fe filno preftrafhili, Ta¬
krat fia Mojsef in Elija she bila odfhla, de bi
fe prellrafheni uzhenzi ne motili, in ne me¬
nili, de je nebefhki Ozhe komu drusimu re¬
kel : ,,Ta je moj ljubi ( Sin, nad kterim imam
dobro dopadenje; njega pollufhajte.” Ref,
le Jesuf je 4 Sin boshji; Mojsef, Elija in dru¬
gi fvetniki fo flushabniki boshji. To terdno ve¬
ruj, pa tudi premifli, zbe sapdved nebe-
fhkiga Ozheta dopolnujefh, ki ti sapove Jesufa
pofiufhati. Zbe nauke Jesufove f’ popolno
pokorfhino zhaflifh, zhe fvoje sbivljenje po
njegovih naukih v’ vfim ravnafh, ga poflu-
fhafh; zhe ne, ga sanizhujefh, in bofh sa-
vershen. Jesuf je fvojim uzhenzam sapove-
dal od njegoviga zhudniga fpremenjenja ne
govoriti, preden od fmerti ne vflane, ker fo
uzhenzi fhe premalo bili rasfvetljeni, in dru¬
gi neperpravljeni od te fkrivnofti flifhati. Apo-
ftelni fo potlej to osnanovali, in verovali fo,
kterim je Bog gnado vere dal. O kriftjan!

16  *

— 244 —

premifhljuj t« fkrirnofti, sakaj fo bile, in
moli;

Molitev.

O Jesuf! terdno varujem, de liti ,Sin
boshji, uzhenikvfih, odrefhenik fvetainGo-
fpod vlih ftvari; fposnati pa tudi morem po-
nishno, de lim te premalo poflufhal, in po
tvojih sapovedih nelkerbno shivel, deliravno
mi je nebefhki Ozhe to sapovedal. Ti li ne¬
kaj zliafti fvojeboshje natore rasodel, uzhen-
zam in drusim dopovedati, kako veliko pia-
zhilo jim je namenjeno, kteri te poflufhajo;
pa kako malo fkerbim v’ tvojo zhaft priti! O
ljubesnjivi Gofpod! daj mi f’ fvojo gnado ve-
felje do nebefhkiga kraljeftva, de fi vfe dni
fvojiga shivljenja slo persadevam va-nj priti.
Vem, oko ni vidilo, uho ni f lil halo , in ferze
ne sapopade zhiftih, zhesnatornih in vezhnih
dobrot tvojiga kraljeftva; venderdaj mi mozh-
ne shelje po njem, de vedno k’tebi sdihujem,
vfe grefhne fladnofti fovrashim, fvoje mifli
smiraj imam v’ nebefih, in li slo persadevam
va-nje priti., Zhe to gnado od tvoje milofti
sadobim, bom ko Peter na gori Taboru, re¬
kel; Tukaj mi je dobro biti! tukaj bom fre-
zhen vekomaj! Amen.

— 245  —

VII. dan Tdlikiga ferpana.

t & Donat Jhkof in marternik.

shivljenja in fmertif.Donatavifokouzhe*-
ni kardinal Baroni talro pifhe. .Sploh mifel
je, de je bil Rimljan; refnizhno vfaj fev<5, de
je bil v’ Rimu med zerkvenimi flushabniki pod
pokorfhino bogabojezhiga duhovna Epigmen-
ja, kterimufo ga bili njegovi dobri ftarihi sro-
zhili. V’ letu 3o3 pod zefarftvam Dioklezja-
na in Maklimijana -  je neufmiljeno preganjanje
soper zerkev boshjo vftalo. Njegovi Treti llar-
fhi in njegov duhovni ozhe, f. Epigmeni, fo
bili savoljo vere umorjeni. Donat je is Rima
sbeshal, ker fe is ponishnodi ni v’fvojomozh
panefel, in je fhel v’ Tofhkano na hribe bliso
mefta Areza. Sapuflil je deshelo , medo, shlah-
to in premoshenje, fvojo vero in shivljenje per*
hraniti. V’ Tof hkanfkih hribih je bogaboje¬
zhiga pufhavnika Hilarina nafhel, in ga ange¬
la varha imel; v’ molitvi, v’ delu, v’ pokor-
jeiiji, v’ vlih mogozhnih dobrih delih je per
njem shivel. Hitro je dofegel popolnama pra-
vizhnoft, kolikor je zhloveku mogozhe, in Bog
mu je dal dofli zhudeshev delati. Deliravno
je katolfhka zerkev pod zefarjem Konfhtanti-
nam dofegla mir; Vender f. Donat ni hotel v’
Rim iti, raji jev’famoti shivel. .S. .Satir, fhkof
t’  meftu Arezu, je svedil njegovo fofebnofre-

— & 4 | 6 . —

toft, ga med zerkvene flushabnibe vsel, in tu«
di bmalo mafhniba shegijaJ, de bi s’ sgledam,
s’ nauki in f’fvetimi sabramenti ljudi pofvezhe-
ral. VMetu 546 je f. ( Satir umeri, in vfi fo
njega isvolili fvojiga fhbofa. Ker fe ni mogel
te teshbe ilushbe ubraniti, fe je vdal, in fhel
v’ Rim b’ papeshu f. Julju, od njega fhbofov
shegen prejet. Potlej je fhel v’ Arezo nasaj.
Vfi briftjani fo ga vefelo bo angela boshjiga
fprejeli; pa terdovratni neverniki, bterih v’ me-
Au ni malo bilo, fo ga zhertili, her fovedili,
de slo fovrashi njih bogove. ,S. Gregori pa-
pesh pifhe, de je f. Donat v’meAuvelihozhu-
deshev floril, in s’ njimi velibo nevernibov fpre-
oberni!. 4 Se ne more na tanbo vediti, kolibo
je ta fveti fhbof dobriga Aoril; ve fe pa lah¬
ko, de je, vef vnet sa zhaA boshjo, neisre-
zheno fberbel pravizhne pravizhnifhi delati,
in grefhnibe, slafli nevernike fpreoberniti.

Zhes vezh let je Juljan, kteri je pravo
vero sapuAil, zefar pokal. Ta hudobnib je
katolfhbo vero fovrashil, bridjane preganjal,
in slo fberbel sa zhaft lashnjivih bogov; tudi
je v’berfhanfbe meha ferdite nevernike po-
fhiljal oblaftnibe , de bi fveto vero pobonzhal.
Y’ letu 562 je neverni oblafinik Kvadrazjanv'
meAo Arezo prifhel, in sapovedal f. fhbofa
Donata pred fe perpeljati. Ko ga je pred fe-
boj vidil, mu je ferdito rekel: „Sabaj tis’$a-
peljivimi nauki odvrazhujefh ljudi od flushbe
mogozhnih bogov, ktere vfe Rimfbo zefarfivo
in nafhi zefarji molijo? Tudi ti jih moli; zhe

— 2  4  7  —

ne, bofh shiv foshgan.” t S. fhliof je fodniku
ferzhno odgovoril: „Sanizhujein tvoje bogo¬
ve, de Bogu svelt oftanem; velil<a frezha mi
bo terpeti, in kri preliti is ljubesni do fvojiga
Boga.” Oblaftnik je fvojim flushabnikam uka-
sal ga po uftih tlezhi, debi vezh tako ne go¬
voril. ( S. Donat je ufta vfe kervave imel; ven-
der je Jesufa hvalil, in bogove sanizheval. hod¬
nik ga ni mogel vezh poflufhati, v’ jezbo ga
je sapovedal vrezhi. Verni, kterih je bilo do¬
ki v’ meflu, fo fvojiga fvetiga fhkofa obifko-
vali, in mu ftregli. Defiravno je bil v’ jezhi
vklenjen, fe vender ninizhbal; Jesufa je osna-
noval, in v’ njegovim imenu velike zhudeshe
delal. Neverni fodnik fe je punta bal; torej
je ponozhi eniga fvojih flushabnikov v’ jezho
podal, fvetinm fhkofu napovedat, de naj ali
malike moli, ali pa bo umorjen. Odgovoril
mu je: ,,Rad umerjeni sa Jesufa, ker je tudi
on sa me rad umeri na krishi.” ( Slushabnik
ga je sato s’ mezhem umoril. Njegova fveta
lmert je bila ravno ta dan v’ letu 362. Never¬
ni oblaftnik, de bi kriftjani ne pokopali, in
ne zhaftili njegoviga fvetiga trupla, je sapo¬
vedal fhe pred dnevain gazhes osidjemed fka-
lovje vrezhi; pa verni fo ga nafhli, in zhafti-
to pokopali sunaj mella per zerkvi Marije de¬
vize sraven trupla poprejfhnjiga fhkota f. .Sa¬
tira. Tudi po fmerti fo fe po njem veliki zhu-
deshi godili; savoljo tih fo ga verni vifoko zha¬
ftili , in fe mu gorezhe perporozhevali.

- 2/(8  -

Nauk.

Katoljhka vera je dobrim prijetna, hudob¬
nim grenka .

t S. Donat je mirno in vefelo shivel v'(ve¬
ti katolfhki veri; tudi je rad terpel in umeri
sa njo, l<e.r je vedil, de je farno ta fveta in
svelizhavna. Vfi bogabojezhi kriftjani shive
radi po fveti veri, in Bogu vefelo flushijo v’
upanji obljubljeniga vezhniga plazhila. Ref
je, kar f. Pavel pifhe: ,,Pravizhni is vere shi-
vi."  Hebr. 10 , 38. Katolfhka vera je llabim
grenka in soperna, ker jim prepoveduje, kar
njih hudo poshelenje sheli. Sato fe hudobni
vsdigujejo soper fveto vero in njene sapove-
di, ker je njih fpazhenofti jarm vere preteshak.
Neverniki fo krifljanam ozhitali: „Sakaj ojftri-
mu Bogu flushite , kteri vam vefelje prepove¬
duje? Bodite nafhe vere, in bodite veleli s’
nami.” Verni fo jim djali: ,,Vi fte sdaj vefe-
li, potlej bolte terpeli vekomaj; mi fmo sdaj
shaloftni, potlej' bomo vefeli vekomaj.” Oni
fo govorili in shiveli po f. evangelji, pa fpa-
zliena natora nozhe tiga flifhati. Sato je sa-
pifano: „ProJtoren je pot, kteri pelje v' po¬
gubljenje  , in veliko jih je, kteri po njem
hodijo Mat. 7  , i3.

O kriftjan! premifli, kako ljubesnjiva je
fveta katolfhka vera, v’ kteri po fofebni mi-
lofti boshji shivifh. Da ti zhesnatorno fvetlo-
ho  praviga Boga fposnati, uzhi te mu dopa-

— 249 —

fli, in pomaga ti v’ nebefa priti,, de ga bofh
vekomaj vshival. Vera te uzhi, de je vliga-
mogozhni Bog ufmiljen ozhe fvojih ftvari, de
jim rad pomaga, in vfe v’ njihvezhno frezho
obrazhuje. -Uzhi te, de jeBogpravizhen, in.
tvoje nar manji dobre dela, zhe foisljubesni
do njega llorjene, plazhuje. Zhe ga molifb,
fe hudiga varujefh, nadloge voljno terpifh,
li blishnimuufmiljen , in drugo dobro delafh,
ne more to bres plazhila oftati. 4 S. Janespri-
zhuje: „To govori Gojpod: Glej, pridem
bersh, in moje p/az/tilo je s' menoj, de v Ja -
ki mu platham po njegovih delih.’  Skr. ras-
od. 22, 12. Premifli tudi neisrezhene do¬
brote, ktere v’ katolfhki veri imafh in vshi-
vafh, fvete sakramente, zhifte nauke in veli¬
ko drusiga. Glej Jesufa Kriltufa is ljubesni
do tebe krishaniga! Kar je on saflushil, je
tvoje; in verhi tiga ti daje lebe v’ sakrainen-
tu f. refhnjiga telefa, de mu poln mozhi in
vefelja gorezhe flushifh. Ljubesnjivo ti po¬
maga ftanovitnimu oflati; zhe pa grefhifh, ti
pomaga fvoje grehe fposnati, jih opuftiti, in
ti deli odpufhenje, ako jih obshalujelh. Ker
fi flab, ti pomaga f’ fvojo gnado, ti fveti f’
fvojim sgledam, ti je dal angele varbe in fvet-
nike v’ pomozh, de pridefh v’ nebefhko kra-
Jjellvo. 4 Si morefh kaj boljiga milliti, ko
je to ?

Porezhefh: ,,Vender jeteshko v’ katol¬
fhki veri shiveti, ker je natora flaba, fovrash-
nikov dolli, in sapoved veliko.” Ti odgovo-

25o

rim: Ref je to, pa glej, defi teshe ne ismifh-
ljujefh v’ sapoveclih fvojo nepokorfhino isgo-
varjati, in de ne povifhuielh lvoje flabodi fe
v’ hudobii nedolshniga delati. ( Slabli, in fam
ne samoreih po sapovedih shiveti; pa ufmi-
ljeni Bog ti pomaga f’ fvojo gnado savoljo Je-
sufa, s’ njo pa vfe samoreih. Zhe fe ravno
morefh vojfkovati in terpeti, je vfe to le ma¬
le memo veiiziga plazhila, ld ga bofh v’ ne¬
belih prejel, in vshival vekomaj. Glej fvete
marternike Jesulove, kaj in koliko fo terpeli,
in framuj fe fvojo flaboft isgovarjati. Bodi
vefel v’ terpljenji, in oftani sveft Bogu, in s’
Davidam rezi: ,.Bom najiien , kader fe bo
tvoja zhajl perkasala .° Pf. 16, 15. Tudi:
,,Pravizkni bodo najileni od obilnojti teo-
jiga prebivali/ha, in ti, o Bog , jih bojh J'
potokom r e Jel ja napajal,"  Pf. 55, p.

Ako fi fushnik fvojigagerdiga poshelenja,
ti je fveta vera grenka in soperna. Hvaliti bi
mogel Boga neprenehama, ki ti je s’ rasode-
to vero pomagal, bres ktere ni svelizhanja;
pa godernjafh soper njene sapovedi., kterih
dopolnjenje ti nebefa saflushi? Tertulijan je
nevernikam pravizhno ozhital: ,,Vi fovrashite
katolfhko vero, ker rasusdano shivite, in ho-
zhete shiveti.” Ref, fveta vera ne more biti
hudobnim vfhezh, ker sapoveduje fvoje fla-
be pozhutke krishati, in jih premagovati. Ras-
usdani krihjani bi radi dofegli, kar pravizh-
noll saflushi ; pa pregrenko fe jim sdi po fve-
ti veri pravizhno shiveti. Ti jim ne bodi enak:

ljubi, bar ti vera sapoveduje; fovrashi, bar
ti vera prepoveduje; bodi hvaleshen sa raso-
dete refnize; vedno profi gnado v’ fveti veri
fveto shiveti in umreti, de prejinefh, bar je
Bog fvojim svetlim ilushabnibam obljubil.

Molitev .

O Jesuf! refnizbno fi ti govoril, in fvo-
jo zerbev ali vero shenitnini permeril; babor,
na obilni shenitnini fo tvoji dobri flushabnibi
v’ batolfhbi zerbvi s’ vfim dobrim nafiteni. Na
shenitnini mogozhniga bralja je vliga dobriga
telefniga obilno, v’ tvoji fveti veri je obilnoft
vfih dufhnih dobrot: pa bojim fe, de fiin per
tej zhesnatorni shenitnini bres fvatovfbiga ob-
lazhila, bres ljubesni, in bres ljubesni je ve¬
ra prašna, in upanje predersno. OGofpod!
fposnam fvojo lenobo in hudobijo : maloprid¬
no fim v’ fveti veri shivel, fim sanizheval tvo¬
je dobrote; pa shelim fe.poboljlhati, in tebi
svefto shiveti. Odpufti mi vfe grehe, in daj
mi gnado po vfih sapovedih fe ravnati, dete
v’ nebelih vshivam vebomaj. O fveti Donat!
bodi ti moj pomozhnib per Bogu po Jesufu
Krillufu, in fprofi mi obilno gnado, f’ btero
premagujem hudo, delam dobro, de fe od
Boga nibdar ne lozhim. Amen.

VIII. dan vdlikiga ferpana.

C S. (frmisda marlernik.

t S. Ormisda je bil rojen r’ Persii okoli leta
070, kakor uzheni fhkof Teodoret pifhe. V’
Persii je bilo veliko kriftjanov, ktere je kralj
,Sapor neufmiljeno preganjal. V’ sazhetkukra¬
ljevanja njegoviga naftopnika Isdegerda fo bi¬
li v’ miru pufheni; pa v’ letu 420 fe je pre¬
ganjanje soper zerkev boshjo ponovilo, in ver¬
ni fo bili ftrafhno fkufhani, ali f’ pomozhjo
mogozhne gnade boshje jih je veliko sa vero
ferzhno umerlo. Med timi je f.. Ormisda bil,
kteriga je danf hvalni fpomin v’ zerkvi. Bil
je flovezh savoljo veliziga premoshenja in vi-
fokih flushb, pa veliko bolj savoljo zhifte ve¬
re in fvetiga shivljenja. To je hvale vredno,
uno nizh ne pomaga. Kralj je svedil, de je
on kriftjan, fe je rasferdil, ga pred fe pokli-
zal, in mu ojtlro rekel: „0rmisda, bersh fe
Kriftufu odpovej, in moli fonze.” Krotko in
modro, pa tudi ferzhno je kralju odgovoril:
,*Ni dobro ne tebi, ne tvojimu kraljeftvu, de
fe tifli, kteri Boga ftvarnika nebef in semlje
molijo, is flabofti mu odpovedo; kdor ni Bogu
sveft, kako bo tebi? Kdor fe Boga ne boji, fe
tudi tebe ne, kili, defiravno mogozhenkralj,
vender le zhlovek. Kdor je tebi nesveft, je
fmerti vreden; fhe huji fhtrafnige je vreden,

— 253  —

kdor Boga sapufii.” Kralj ni hotel premifliti,
kako veliko modroft sapopadejo befede f. Or-
misda: od njega nepokorniga je fhel, drusi-
ga ni pomiflil; vef je bil rastogoten, vfe ve¬
liko premoshenje, tudi flushbo mu je vsel,
in ga obfodil vojfkne kamele pafti. ( S. Ormis-
da je to krivizhno fodbo voljno saflifhal, ker
je ref bil ubog v’ duhu, kakor Kriftufsapove.
Rad je sgubil vfe, de je le vero ohranil, in
rad fe je podvergel ponishni flushbi, defirav-
no je bil prej filno mogozhen in bogat.

She vezh let je f Ormisda to niško flush¬
bo poterpeshljivo opravljal, pod milim nebam
je bil na deshji, na mrasu , na fonzu; fkoraj
ga ni bilo posnati. Ravno bliso kraljeve hifhe
je eniga dne bil: kralj je fkosi okno gledal,
in ga vidil prepadeniga, premenjeniga in ras-
terganiga, komaj gajeposnal; fmilil fe mu
je, in lepo obleko mu je podal. Zhes nekte-
re dni ga je kralj pred fe poklizai, in ker je
menil, de ga je dolgo terpljenje in podano ob-
lazhilo omezhilo, ga je pri jasno nagovarjal,
de naj fonze moli. 4 S. Omisda je kralju odgo¬
voril: „Zhe menifh, de me obleka, ki fi mi
jo dal, samore Bogu nesveftiga Boriti, jo tu¬
kaj vprizho tebe pretergam.” Kralj fe je mi-
flil hudo sanizhevaniga, ga je od febe fpodil,
in potlej ukasal is kraljellva isgnati. t Se ne
more pravvediti, kako je potlej shivel, pa lah¬
ko fi miflimo, de je, she flar mosh, in bres
vfe pomozhi v’ nesnani desheli, filno veliko
terpel; pa poterpeshljivo je vfe poterpel, ia

— 254  —

.Bogu sveft oftal do fmerti, ktera ga je iste rev¬
ne semlje prefelila v’ nebefhko kraljeftvo.

Nauk.

t Sposnati in premagovati lakomnojt.

t S.  Ormisda je bil filno bogat, pa boga-
ftva ni ljubil; imel je veliko promoshenje, ven-
der je bil ubog v’ duhu : sato mu ni bilo mar
vfe sgubiti, de bi vero ohranil. Ni fe fhkode
bal, ker je v’ ferzu vkoreninjene imel befede
Jesufove : „ Kaj pomaga zhloveku, zhe vej
fvet dobi dujho pa pogubil''  Mat. 16, 26.
Revno, pa velelo je shivel, veliko, papoter-
peshljivo terpel, in fhel v’ vezhno plazhilo.
To prizhuje, kako je dobro in potrebno zhlo-
veku bres vfe lakomnofti biti; kdor fe da od
lakomnofti gofpodovati, je perpravljen dufho
prodati sa majhen dobizhik, ker le sa pofvet-
no fkerbi, in sanizhuje nebefhko kraljeftvo.
Modri pravi: ,, Lakomnik ima tudi dujho na
prodaj .” 4 Sirah 10, 10. 4 S. Pavel prizhuje:

,,Korenina v figa hudiga je lakomnojt I.
Tim. 6, 10. To uzhi,.kako je potrebno fposna-
ti in premagovati lakomnoft.

. jSkerbi obilno fvoje ferze fposnati, de ga
lakomnoft ne gofpoduje. Lakomnoft je nesna-
na hudobija, je lilno fhkodljiva in krivizhna,
pa fkrita, ker ima dofti isgovorov : , (i So otro-
zi, davki, flabe letine, dolgovi in dofti tazi-
ga,” pravijo lakomniki, in i’ timlvojolakom-

noft perbrlvajo. Kaj pa, de saprivljfvoft je
greh, pridnoft in previdnoft je potrebna; pa
labomnoft ali neumna ljubesen do blaga ni per-
pufhena. Sato pravi Kriftuf: .^Glejte,  in va¬
rujte Je vfe laiiomnojti."  Lub. 12 , i3. Kri¬
ftuf sapove fberbno fposnati fvoje ferze, in fe
labomnofti varovati.

Po tih snamnjih bofh fposnal fvoje labom-
no ferze: zhe li slo shaloften v’ pomanbanji
ali nefrezhi, zhe fi slo vefel v’obilnofti ali fre-
zhi. Ne morefh bres vfiga obzhutenja biti;
pa zhe frezha ali nefrezha tvoje ferze prevsa-
me ali pobije, je to snamnje labomniga ferza.
Zhe fi nevofhljiv ali shaloften savoljo drusih
ljudi frezhe, fi bleso labomnib. Nevolhljivoft
je is napuha ali is labomnofti; bdor je labom-
niga ferza, nima niboli sadofti, in blishnimu
nizh ne pervofhi. Zhe potrebnimu blishni¬
mu, abo ravno samorefh , nozhefh pomagati;
te labomnoft gofpoduje. Labomnib ni niboli
fit, tudi v’ obilnofti vfiga fe boji pomanbanja;
sato nozhe potrebnim ali ubogim pomagati.
Zhe na tanho ne gledafh na pravizo ali brivi-
zo, fi labomniga in brivizhniga ferza. Per la-
bomnibu ni zhifte pravize; prepovedane do-
bizhbe, grefhne svijazhe, druge golufije is-
govarja. Le bader babo fhbodo ali brivizo
terpi, je slo shaloften in jesen. ( Sberbi fvo¬
je ferze fposnati.

Premaguj labomnoft. Labomnib fetesh-
ho fposna, in teshbo premaguje. Labomnoft
je saderga hudizheva, pa je 1’ temo obdana;

— 256  —

lahl<o fe va-njo pride, pa refhenje je tesh-'
lio. Druge flabolti fzhafama pefhajo; lakom-
noft ne pefha, in she bliso fmerti zhloveka
ne sapufti. De fe lakomnofti varujefh, in jo
premagujefh; delaj, kar ti bom pravil. Go-
rezhe profi Boga, de naj ti da gnado, f kte-
ro fvoje ferze povsdigujefh k’ Bogu, fposnafh
vrednoft zhesnatornih dobrot, in sanizhujefh
posemeljfko. Premilhljuj fmert, fodbo in
vezhnoft; to potrebno premilhljevanje ti bo
dufhne ozhi odperlo bofh fposnal, in opuftil
lakomnoft. Kaj ti bo obilnofl v’ peklu pomagala,
in ubofhtvo v’ nebelih fhkodovalo ? Premaguj
lakomne shelje, shivi po zhifti pravizi, bodi
ubosiga duha v’bogaftvu, poterpeshljiv v’ ubo-
fhtvu, fkerbi fi saloge vkupaj fpravljati sa ne¬
bela, popravi vfe ftorjene krivize, pomagaj
ubogim, in tako bofh bogat vekomaj.

Molitev.

O Jesuf! ti 11 s’  sgledam in s’nauki uzhil,
de bodimo ubogi v’duhu; ti, Gofpod vfiga,
fi bil rojen v’ revnim hlevzu, in li potlej smi-
raj v’ radovoljnim ubofhtvu shivel; ptize ima¬
jo gnjesda, in lefize jame, ti nili imel kam
fvoje glave nafloniti: jeft pa, nevrednigrefh-
nik , po obilnofti hrepenim, in moje shelje ni-
fo nikdar lite blaga, ktero bom permoran ob
kratkim sapuftiti. Oh, ko bi bil toliko fkerbel
sa nebefhko kraljeflvo, in toliko terpelsa sve-
lizhanje fvoje dufhe, kolikor lim sa fvet; ke-

— 257 —

daj bi bil she velik flushabnik tvoj! Kar bi mi
nikdar odvseto ne bilo, v’nemarpufham; kar
bom permoran hitro sapuftiti, neumno lju¬
bim. Vfe to fini vedil in vem; vender me
vidne ftvari sapeljnjejo in vlezhejo. Pomagaj
mi toraj fvojo veliko flaboft premagovati, in
ftori me ubogiga v’ duhu, de mirno in pridno
delam sa fvoje svelizhanje. O f. Ormisda! ki
fi raji vfe sapudil, ko Boga rasshalil, fprofi
mi gnado vlo lakornnoft premagovati, de tu¬
kaj ko sdershen popotnik shivim, in pridem
v’ tvoje kraljeftvo, ktero fi ubogim v’ duhu
dobrotljivo obljubil. Amen.

IX. dan velikiga ferpana.

L S. AJra marterniza.

S. Afra je bila rojena na Nemfhkim v’ veli¬
kim meftu Avkfburgu od nevernih ftarfhev.
Tudi ona je nekaj zhafa bila v’ tej flepi ve¬
ri, in je malike molila; filno gerdo in nefram-
no je shivela, preden je praviga Boga fposna-
la; vfimu meftu je bila v’ pohujfhanje. Bog
ji je is fofebne milofti mogozhno gnado dal;
s’ njo fe jepopolnama poboljfhala, fvoje gre¬
he vedno fovrashila' in pokorila, tudi fvoje
shivljenje dala sa vero. Pravijo, de je Nar-
zif, meftni fhkof, njo in vfo hifho fpreober-

*7

258

nil* Kader je f’ pomozhjo gnade tesho Tvo¬
jih grehov fposnala in obshalovala, je hitela
odpravit s’ grehi perdobljeno bogattvo; ubo¬
gim je obilno pomagala, in ob kratkim vfe
rasdala, bar je krivizhno perdobila. To je
bilo ne le hvale vredno, ampak tudi potreb¬
no, ker je s’ grehi perdobljeno blago krivizh-
no, in fe ga prav fpreobernjeni grefhnik hi¬
tro snebi. Kdor je dal denar ali kaj drusiga
sa prepovedane rezili, je nevreden ga nasaj
dobiti; kdor ga je vsel, de bi greihil, ga ne
fme obdershati: to gre ubosim, kakor je f.
Afra dorila , bleso od f. fhkofa Narziia in od
fvoje veili nauzhena. Popifovanje njeniga
shivljenja tudi prizhuje, de je veliko ubosih
vernih, kterimje denar ali blago ponudila, le
branilo ga vseti, ker fo vedili, de ga je s’
grehi sallushila; komaj jim ga je pofilila, in
flehernimu gorezhe narozhila: „Ulmiljeniga
Boga proli, de naj mi grehe odpudi.”

Neverni zefar Dioklezjan je verne po vfim
zefardvu slo hudo preganjal; pa njegova neu-
fmiljena fila je rasodevala neisrezheno mozh
gnade boshje nadfvetniki. Tudi v’meduAvkf-
burgu je bilo oklizano, in ojllro sapovedano
malike moliti. Medni obladnik je bil neuirni-
ljen malikovaviz Gaj. Ta je bersh sapovedal
f. Afro pred fe perpeljati. Oprafheval jo je
vezh rezhi, potlej nagovarjal, de naj malike
moli. ,,Zhe jih molifh, ji je rekel, bofh fmer-
ti odfhla; zhe ne, bofh umorjena.” Odgo¬
vorila mu je: „,Sim she prevezh fvojiga Bo-

— 25g —

ga rasshalila; nozhem poprejfhnjim greham
s’ drusimi teshe perdevati, raji umerjem, de
mi, v’ Tvoji kervi oprani, Bog odpufti, karfim
f’ Tvojim telefam hudiga Borila.” 'Sodnik ji je
rekel: ,, ( Sim Uifhal praviti, de Ti nezhiftoshi-
vela; zhe je to ref, Bog kriftjanov sa te ne
mara, in ti je prašno va-nj upati.” < S. Afra
mu je odgovorila : ,,Moj Gofpod Jesuf Kriftuf
je djal: ( Sim prifhel na Tret savoljo grefhni-
kov. Ozhitna grefhniza je per njegovih no¬
gah fvoje grehe obshalovala, in odpufhenje
dofegla; tudi meni bo miloftljiv, in mi bo gre¬
he odpuftil.” t Slepi fodnik jo je nagovarjal
fpet ko prej, de naj v’ grehih shivi, de bo
dolli prijatlov imela, in obogatela.” Mu je
tekla: ,,Kar Tim s’ grehi perdobila, Tim ubo¬
gim rasdala ; kako bom fpet flabo shivela, ki
neperpufhene dobizlike fovrashim? Jeli nifim
kerfhanfkiga imena vredna, pa boshja miloft
je vezhi od mojih grehov; tudi upam, de mi
bo moje danafhnje prizhanje perpomoglo od¬
pufhenje grehov sadobiti. Moje upanje je le
Jesuf, kteri je na krishi deinimu rasbojniku
grehe odpuftil.”

Oblallnik Gaj je f. Afri hude bolezhine
napovedal, ako ne bo ubogala, in perftavil:
„Vprizho viiga mefta bofh saframovana, zhe
nepokorna oftanefh.” Mu je odgovorila: „Le
fvojih grehov fe framujem, drusiga nizh.”
4 Sodnik fe je vef rasferdil, in ji rekel: „Kaj
fe hozhem vezh f’ teboj prepirati? kratko ti
rezhem, moli malike, ali bofh umerla.” „U-

- 200  —

mreti shelim, mu je ferzhno odgovorila, de
me fmert v’ vezhni mir prenefe.” ( Sodnik je
nadnjo savpil: „Ubogaj, zhene, bofh shi-
va foshgana!” ,She ferzhneje odgovori: „Naj
moje grefhno telo bolezhine terpi, de le du-
fha od Boga ne odftopi.” Na to jo je never¬
ni fodnik obfodil rekozh: ,,Afra, nepofhtena
shenfka, ki nafhe bogove sanizhuje, bodi
shiva foshgana.” .Slushabniki neverniga fod-
nika fo jo bersh peljali k’ fmerti, k’ftebru
pervesali, in gerniado okoli nje nanefli. ( S.
Afra je tako molila: „0 Gofpod Jesul Kriftuf,
kteri fi grefhnikov k’ pokori ifkal, odpufti mi
moje velike grehe! Is vfe dulhe ti dam fvoje
shivljenje v’ dar, in te profim, de ta ogenj,
v’ kterim bom sdaj umerla, me obvaruj v'
vezhni ogenj. Amen.” Neverniki fo germa-
do sashgali, in v’ boshji hvali je Afra vefelo
umerla. Tri njene dekle, poprej v’ grehih,
potlej v’ pokori tovarfhize , fo njeni tudi fpre-
obernjeni materi vfe to povedale, in ponozhi
oftanke njeniga f. trupla pokopale; pa savo-
ljo tiga ufmiljeniga dela je fodnik tudi nje uka-
sal umoriti. To fe je godilo v’ letu 3o4 po
Jesufovim rojfivu.

Nauk.

Neihifiojt je velik greh.

t S.  Afra je poprej nezhifto shivela; pa te-
Tnu fe ni tolikanj zhuditi, ker je bila od never-

— 26 x —

»ih ftarfhev, je med nevei niki prebivala , pra-
viga Boga ni posnala, sapoved ni redita. Ka¬
der je bila od fvete vere rasfretljena; je ne le
pofhteno, ampak tudi freto shivela, froje gre¬
he redno fovrashila, in raji umerla, ko gre-
fhila.

O kriftjan! morebiti li po njej flabo shi-
Tel, in fushnik bil frojiga gerdiga poshelenja;
pa je ne pofnemafh r’  pokori. Ona je bila v’
neveri, ti pa ii r’ fveti reri Jesufovi, vefh in
smiraj flifhifh, de je nezhiftoft velik greh;
vender fe ga malobojifh, ali ga isgovarjafh.
Ref, neahiftoft je velik greh, slafti pa per krift-
janih, ker fo Jesufovi udje. ( S. Pavel pravi:
„NezhiJtoJt ne bodi zelo imenovana med va~
mi, kakor fe fvetim J'podobi Ef. 5, 3- Sdaj
je vef fvet poln tiga greha in neframniga go¬
vorjenja; tudi nedolshni otroai i'o pohujl hani,
ker med odrafhenimi ni fkoraj vezli framosh-
ljivofti. t Sushniki gerde nezhiftofti fe noahejo
ne le ne fpokoriti, tudi nezhiftoft isgovarjajo
rekozh: „To je malo ali nizh greh,” Gerdi
befedniki oftudniga nezhiftiga greha ne bodo
obfojenju odfhli, ker hudobno pravijo: »Ne¬
zhiftoft ni greh.” ( S. Pavel prizhuje: ,,l\e meh-
kushniki , ne ne z bijt ni ki ne bodo kraljejtva
boshjiga pojedli."  I. Kor. 6, 10 .

Nezhiftnik je malikovavzu podoben. t S.
Pavel pravi od poshrefhnikov: „NJih bog je
trebuh.”  Filip, o, iq. Ravno to fe fme od
nezhiftnika rezhi. Kar zhlovek bolj ljubi, to
je njegov bog  ali namefli Boga. Malikoraviz

262

moli ftvari, nezhiftnik mefo; tedaj je maliko-
vaviz. Nobena grefhna savesa ni fkoraj huji
od tifte, ktero nezhifta ljubesen napravi. Ne¬
zhiftnik je smed vJih grefhnikov malikovavzu
nar bolj podoben. Malikovaviz ima malike
lefene, kamnate, bronafte, freberne, slate,
jih moli, jim daje fvoje ferze, fe pred njimi
ponishuje; nezhiftnik ima malika is mefa , ga
ljubi, gazhafti, mu daje fvoje ferze, pokoj,
dobro ime, premoshenje in tudi dufho. Ni
li to odverniti fe od Boga ? Prav je Job govo¬
ril: „NezhiJtoJt je velika hudobija”  Job o i,
11. ,S. Peter prizhuje : „GoJ'pod bo perhra-

nil krivizhne k terpljenju, sla/li tijte , hle¬
vi po mefu v' poshelenji nezhijtojti shive
II. 2, g. 10.

Nezhilloll je per kriftjanih huji greh , ker
fo v’ fveti Jesufovi kervi pofvezheni, fo njego¬
vi udje in prebivalifhe f. Duha. Nezhiftoft je
nevernikain prepovedana, kriftjanam je ojtlre-
je prepovedana. Tako govori f. Pavel: ,,Ne
vejte, de J le tempelj bosh/i, in de Duh bosh-
ji v' vaj'prebiva  ? A ko bo kdo boshjimu lem-
peljnu nezhajt Jtoril, ga bo Bog konzhal;
saka j fvet je tempelj boshji, in to J le vi”
I. Kor. 3 , 16. 17. Defiravno fo fveti sakra-
mentje k’ pofvezhevanju dufhe, jevenderper
njih prejemanji tudi telo nekoliko pofvezheno,
tedaj je tudi telo zhafti vredno. Kaj bi rekel;
ako bi vidil kelh ali kako drugo po¬
fvezheno pofodo v’ blato vrezhi? Kako pa ti
grefhifh,. zhe fvoje pofvezheno telo s’ nezhi-

263

ftoftjo oframotifh ? Zhafii fvoje telo, ktero je
prebivalifhe dufhe in pofoda fvetiga Jesufovi-
ga telefa. Ravno to sapove fvetiPavel: „7"o
je volja boshja , de Je nezhijlojli sdershile  ;
de ve vfak med vami fvoje telo ohraniti v
fvetojti in zhajli, ne gnan od poshelenja,
ho neverniki, kteri Boga ne posnajo.''  I. Tef.
4,3  — 5 .

Velike fhtrafnige v’ fvetim pifmu popifa«
ne, f’ kteriini je Bog nezhiftnilce ojftro poko¬
ril, prizhujejo od hudobe nezhifliga greha;
pa od tih fhtrafnig bo drujkrat rezheno. Le¬
po te profim, o ljubi krilljan! ne saversi fvo¬
je neumerjozhe dufhe savoljo fvojiga flabiga
telefa; zhuj nad feboj, moli, premilhljuj, bo¬
di framoshljiv, varuj fe hudih perloshnoft in
vfiga, kar te v’ nezhiftoft napeljuje. »To je
volja boshja, vafhe pofvezhenje, de Je ne-
zhijloflisdershile ; sakaj Gojpod je liga ma-
jhevaviz .” I. Tef. 4, 3. 6.

Molitev.

O moj Bog! ti fposnafh bolj ko jeft veli¬
ko flaboft in fpazhenoft vfiga zhlovefhtva ; ven-
der fi nezhiflnike ftrafhno pokoril, de bi fe
nobeden f’ fvojo Labodjo ne isgovarjal. Jeft
fini poln gerdiga poshelenja, vender samorein
f’pomozhjo tvoje gnade zhifto shiveti; fam
fini tedaj fvojih padzov kriv, ker per tebi ne
ifhem pomozhi. Ne le per tebi pomozhi ni-
fim ifkai, nakopaval zelo fini fi fam fkufhnja-

— 264 —

ve, Savoljo fvoje velike flabofti fim dolshan
varno shiveti, pa fim nevarnoft neumno ifkal
loshej grefhiti; kako fe bom f’ fvojo llabeftjo
isgovarjal? O Golpod ! pomagaj mi fpazhe-
nimu zhloveku po Ivoji veliki milofti, in daj
mi po tvoji fveti volji zhifto shiveti. Veliko
mladih je f’ pomozhjo tvoje gnade zhifto shi-
velo, f’ tvojo gnado tudi jeftsamorem. O fve-
ta Afra! ki fi od Boga po Jesufu gnado pravi-
ga fpreobernjenja miloliivo prejela, bodi mo¬
ja pomozhniza per ufmiljenim Bogu, de mi da
gnado po fvojim poklizu zhifto shiveti; tudi
me perporozhuj prezhifti devizi Marii, ktera
je ulmiljena mati pokore sheljnih grefhnikov,
sakaj ona veliko samore per Bogu, in mi lah¬
ko fprofi obilno gnado fvoje shivljenje pobolj-
fhati, in fveto shiveti, de ufmiljeno fodbo od
Jesufa saflifhim. Amen,

X. dan vdlikiga ferpana.

t S. Lovreni levit, marternik.

.& Lovrenz, imeniten prizhevaviz Jesufovin
njegove fvete vere, je bil Rimljan, kakor f.
Leon papesh prizhuje , ker le je bil njegov rod
she sdavnaj is ( Shpanfkiga v’ Rim prefelil. Bil
je ubog pred fvetam, pa bogat per Bogu , ker
je le njega ifkal,3 in le njemu flushil is vfe du-

— 265 —

fhe. Defiravno mlad, je bil vender famoten,
zbili in bogabojezh. Papesh Kfill II. je svedii
njegovo fveto shivijenje, ga je 1<’ febivsel, in
fberbno uzhil, de bi popolnamall kerfhanfke
pravizhnofti dofegel. ( S. Lovrenz, poln do¬
bre volje in fvete lakote po Jesufu Kriftufu
sbiveti, je rad poflufhal in bogal f. papesha;
mlad fhe je bil sgled vfiga dobriga. ( S. pa¬
pesh Klili je nad njim fofebno dopadenje imel,
in mu fhefti shegen podelil. ,S. Lovrenz je
po fvoji flushbi per f. mafhi llregel, verne
obhajal, nad zerkvenim premoshenjem zhul,
in sa uboge fkerbel; svello je fvojo flushbo
opravljal; papesh in vli fo ga fofebno ljubili,
ker je f. Duh bil v’ njem.

Zefar Valerjan je bil kriltjanam vezh let
dober, pa v’ letu 258 je sapovedal neufmi-
Ijeno preganjati katolfhko zerkev. De bi ver¬
ni loshej premagani bili, je ukasal nar po¬
prej duhovfhino moriti. Neufmiljeni never¬
niki fo ifkali, in nafhli f. papesha Klitla v’po-
kopalifhi Kaliklla, ki fe je ravno napravljal
mafhevati, fo ga svesali, in peljali v’ jezho,
kmalo potlej v’ fmert. ( S. Lovrenz, viditi fvo-
jiga fvetiga pallirja v’ fmert peljati, je sanjim
fhel, in milo jokal. Ne njegove fmerti, am¬
pak fvojo nefrezho je obshaloval, ker s’ njim
ni umeri sa vero Jesufovo. Rekel je f. pape-
shu tako le: „Kamgrefh , ozhe! bres fvojiga
otroka? Kam grefh, o fveti mafhnik! bres
fvojiga flushabnika? V’ zhim fim te rasshalil,
bi me sapuftifh ? Le pofkufi me ?  zhe fini vre-

— 266

den tvojima isvoljenja, ki fi me ftoril delivza
kervi Gofpoda Jesufa Kriftufa.” Tako je f. Lov¬
renz jokaje govoril fvetimu papeshu Kfiftu is
ognjenih shelj fvojo kri sa Jesufa preliti. ( S.
Kfilt mu je prijasno odgovoril: „Moj fin! ne
sapuftim te ne, sa vero Jesufovo bofh vezh
terpel ko jeft; zhes tri dni bofh sa menoj pri-
fbel.” Papesh f. Kfift je bil umorjen, s’ njim
tudi Felizihm, f. Agapit in drugi duhovni. ( S.
Lovrenz, vef vefel befedi f. papesha Kfifta,
je fhel domu, in vfe zerkveno premoshenje
med uboge rasdal, debi ga neverniki ne vse¬
li, in ne sanizhevali.

Rimikiga meila oblaftnik je svedil, de f.
Lovrenz ubogim obilno deli; menil je, de
imajo kri Pijani bogate saloge, in shelel jih v’
lafl dobiti. Pred fe je f. Lovrenza poklizal,
in mu sapovedal, de naj mu vfe zerkveno pre¬
moshenje v’ roke da, rekozb : j^Slifhim pra¬
viti, de krifijani vam zerkvenim flushabni-
kam obilno dele, de imate v’ fvojih zerkvah
freberne in fiate pofode; daj jih meni, ker
jih zelar potrebuje.” i S. Lovrenz je oblaftni-
ku odgovoril: „Zhe mi odlog dafh, ti poka-
shem v le zerkveno bogaflvo.” Oblalinik, tiga
odgovora vefel, mu je djal: „Pojdi in ftori,
kakor fi sdaj rekel.” < S. Lovrenz je fpred fod-
nika fhel, uboge vdove in firote fkupej fpra-
vil, kteri io shivesh is zerkveniga premoshe-
nja imeli, in potlej fhel oblafiniku povedat:
„Pridi pogledat salog nalbiga Boga.” Oblatt-
nik je lhel, pa ni drusigavidil k« veliko mno-

— 267 —

shizo ubosih.” Takrat fe je nad f. Lovren-
zam rasferdil, pata mu je rekel: , 5i Srebroin
slato, po kterim hrepeni! h, je flabo in sa-
peljivo; ti ubogi fo vrednifhiod frebra insla-
ta, ker fo otrozi luzhi.”

To oblaftnika filno rasferdi; ukasal je f.
Lovrenzu, de naj fe Bogu odpove, in de bi
ga loshej nagnil, ga je po flushabnikih vfiga
rastepel in rasmefaril. ( S. Lovrenz je bil vef
hervav, pa njegova mozhna dufba ni oflabe-
la. Obiartnik je fvojim (iushahnikam sapove-
dal ga na rashen poloshiti, in na sherjavzi
pozbafi pezhi, de bi v’ tih hudih bolezhinah
dolgo umiral, pa bersh ne umeri. t S.  Lov-
renz, poln ljubesni boshje, je voljno terpel
vfe telefne bolezhine ; mozhneji je bila v’njem
gorezhod ljubesni do Boga ko ogenj, na kte-
rim je bil. Verni fo ga gledali in vidili polni-
ga nebefhke fvetlobe, v' snamnje fofebne
boshje pomozhi nad njim. Kader je bil po
eni ftrani hudo opezhen, je oblaftniku rekel:
„Ukashi me oberniti, de bom po vfim shivo-
tu opezhen; potlej jej od mojiga mefa.” Ozhi
je v’ nebo obernil, in moli! sa fpreobernje-
nje nevernikov, fofebno pa Rimljanov, in v’
tej molitvi je v’Gofpodu safpal. Njegova fve-
ta fmert je bila ta dan v’ letu 258 . Nekaj
shlahtnih in bogahojezhih Rimljanov je nje¬
govo fveto telo vselo, in fo ga sunaj mefta ob
zefti Tivoli pokopali. Ondi je zefar Konfhtan-
tin lepo zerkev fosidal v’ letu 000. Grosno

— 268 —

veliko zhudeshev je Bog ftoril po f. Lorrenzu,
fvojim sveftim flushabniku.

N a n k.

Ljubestn vfe prelerpi.

,S. Lovrenz je Boga is vfe dufhe ljubil,
sato je fmertne bolezhine voljno in vefelo pre-
terpel. Ni rekel le s’befedo, kar tudi mi pra¬
vimo : „0 moj Bog! te ljubim is vfiga ferza
temuzh refnizhno ga je ljubil. To je njegovo
fveto shivljenje prizhevalo, fhe bolj pa njego¬
va fmert sa Jesula. Premifli, kako zhudnoje
f. papesh Kfift f. Lovrenza povefelil: ,,Moj otrok!
kmalo pridefh sa menoj, vezh fhe, kakor jed,
bolh ti terpel.” 4 S. papesh mu ni rekel: „Moj
fin! ne boj fe, ti bolh v’ miru pufhenre¬
kel mu je: „Ti bolh fhe huje bolezhine ko
jeft terpel.” ,S. Lovrenz je bil obvefeljen, ker
je bil is ljubesni do Jesufa sheljen fvojo kri
preliti. Premifli, o kriftjan! rasbeljeno she-
lesno pofteljo, na kteri je f. Lovrenz fvoje ne-
dolshno shivljenje fklenil, pa tudi njega glej.
V’ boshji hvali je umeri, ker ga je Jesufvred-
niga ftoril sa njegovo vero na sherjavzi umreti.
Ne le voljno, tudi vefelo je terpel, de bi Je-
sufu podoben poftal, kterigaje is vfe dufhe
ljubil.

Tudi ti lahko terpifh, zhe Boga refnizh-
no ljubifh. Terpeti sa pravizo in refnizo je
velika frezha, ker veliko plazhilo saflushi. Zhe

— 269 —

dobro shivifh, in voljno preterpifh, fi pravi
otrok boshji in pravi ud. Jesufov. ( Srezhen
jezhlovek, kteri nadloge poterpi; sakaj ka¬
der bo fkufhen , bo prejel krono shivljenja.
Jak 1. 12. Ako li saframovan savoljo imena
Jesufoviga ali savoljo njegovih sapoved, bofh
lrezhen. I. Pet. 4  >  ,,Kdor je tovarfh Je¬
sufov v’ terpljenji, bo tudi v' povefeljenji.” II.
Kor. 1, 7. Od tiga fi velikokrat flifhal, in
tudi terdno verujefh vezhno povrazhilo, ka¬
kor je Krifluf govoril: ,,Blagor vam, kader vaf
bodo kleli in preganjali, invfe hudosopervaf
lashnjivo govorili savoljo mene; vefelite fe,
in od vefelja pofkahujte, ker je valhe
plazhilo obilno v’ nebelih.” Mat. 5 , 11. 12.
Zhe terdno verujefh, zhe prav upafh, zhe
gorezhe ljubifh, zhe ponishno fposnafh fvoje
grehe, zhe shelifh Jesufa in njegove fvetni-
ke pofnemati, zhe hrepenifh po nebeihkim kra*
ljeftvu; le ne bolh branil terpljenja, bofh fvo¬
je krishe kufheval, in Boga hvalil, kteri te s’
njimi flori podobniga fvojimu ljubimu.Sinu Je-
sufu Kriflufu.

Porezhefh : „Iniamzhudne krishe in nad¬
loge, kterih ne morem preterpeti.” Ktere ? te
vprafham. „Imam nepokorne otroke, mosha
pijanza, sheno hudobno, in dofli taziga. Ka¬
ko bom preterpel, kar Boga shali?” Ti odgo¬
vorim: Te in druge take nadloge fo dobri
dufhi soperne, tudi morejo biti, kerljubesen
sapove fovrashiti, kar Boga shali; pafkerbno
premifli, zhe fe po ljubesni ravnafh. Is lju-

— 270.—

besni do Boga fovrashi greh, is ljubesni do
Boga ljubi blishniga, is ljubesni fkerbigrefh-
nike poboljfbati, is ljubesni preterpi grefh-
nil<e , zhe le ravno ne poboljfhajo ; pa smiraj fo¬
vrashi njih grehe, ker fo ti bosbje rasshalje-
nje. Le glej, de ne fovrashifh greha le sato,
ker je tebi nadleshenali lhkodljiv, temuzh sa-
voljoBoga in is ljubesni do njega fkerbi grefh-
nike poboljfbati; naj te smiraj pezhe, kar Bo¬
ga skali; vender ne fovrashi grefhnikov, in
jim ne pomagaj hudobnilhi prihajati. Te ne
moreni kratko uzhiti, kako le s’ njimi sader-
shi; pa ljubi Boga in blishniga, in fam vefh
kaj in kako delati, kakor fo ljudje vifhji od
tebe, ali tvojeenakofti, ali podloshni, ali majh¬
ni ali odrafheni, domazhi ali ptuji,
togotne ali mirne natore, po okolifhinah in
grehih. Opomnim te pa, in ne posabi tiga
nauka: Varuj le blishniga hudobnilhiga dela¬
ti. Ne bodi neufmiljenim in togotnim ljudem
enak, kteri togotno, neperloshno in bodezhe
govore, in f’ tim veliko vezh grehov napravi¬
jo. Kako samorefh is ljubesni do Boga greh
fovrashiti, zhe blishnimu perioshnoft da jel h gre-
f Liti. Poterpi nadloge, ktere is-bajajo is
grehov, fovrashi greh, in ljubi grefhnike.
4 Sveti. Lovrenz, tako drugi (veti marterniki fo
bolezhine in drugo hudo voljno poterpeli,
njih fovrashniki lo fe jim fmilili, in Boga pro¬
fili njih fpreobernjenja. Ti ravno tako de¬
laj, in bolh lahko, akoljubesen tvoje ferzego-
fpoduje.

— i 7 I

Molitev.

O moj Bog! velikokrat pravim: Te lju¬
bim is vfiga ferza ; pa to fo morebiti le prasne
in nerodovitne befede, ker je zelo malo ali nizh
prave poterpeshljivolli v’ meni is ljubesni
tvoje. De te je f. Lovrenz ljubil, je njegovo
fveto shivljenje in njegova ftauovitna poter-
peshljivoft v’ bolezhinah prizhevala; kaj pa
od moje ljubesni do tebe prizbuje ? Moje shiv¬
ljenje in moja nepoterpeshljivoft fte tvoji fveti
volji smiraj nafproti. t S’ tvojimi grehi fi veli¬
ke fhtrafnige saflushim, in f' tvojo nepoter-
peshljivoftjo ti huji mafhevanje nakopavam.
Tvoji fvetniki fo vfe nadloge voljno preterpe-
li, jeli, velik grefhnik, godernjam soper saflu-
shene krishe. ( S. Lovrenz, tvoj prijatel, te je
na shelesni rasbeljeni poftelji na sharjavzi shiv
pezhen hvalil; jeli pa, vezhniga ognja
vreden, v’ majhnih nadlogah godernjam? O
ljubi prijatel krishaniga Jesufa! fprofi mi lju-
besen in pokorfhino do Boga, is ktere vfe nad¬
loge voljno preterpim. t S’ pomozhjo gnade
terdno f klenem te Bogu popolnama podvrezhi,
in v’ duhu pokore vfe krishe preterpeti, de
odpufhenje grehov od boshje nefkonzhne mi-
lofti sadobini. Amen.

XI. dan velikiga ferpana.

t S . Alekfander Jhkof , marternik.

Od f. Alekfandra fhkofa in maternika fe ma¬
lo ve ; kar fe ve , je f. Gregori Nizhan popi-
fal, kakor bo sdaj rezheno. V’ medu Homani
je fhkof umeri. ,8. Gregori, fploh imenovan
Z/indodeinik,  'fhkof v’ Neozesareji, je bil
profhen v’ Kamono iti drusiga fhkofa isvolit.
( Shel je, duhovfhino in verne vkup poklizal,
in jih opominjal, de naj kakiga bogabojezhi-
ga in modriga mosha v’ to vifoko flushbo po-
ftavijo. Tudi jim je djal: ,,Ljubi moji! ne
glejte vifokoBi, imenitnofli ali bogaflva, ker
je farno to per Bogu prašno; shiva vera, fve-
to shivljenje, in kar je taziga, to je Bogu
vfhezh.” Nekdo smed sraven Bojezhih je f.
Gregorju v’ fmehu rekel: „Ozhe! zhe no-

zhefh imenitniga flikofa, isvoli Alekfandra
oglarja.” Kader je f. Gregori te befede sa-
flifhal, je vprafhal: „Kje je ta Alekfander?”
Bersh fo ga poilkali, nafhli, ter pred fhkofa
in sbor perpeljali. ^Smejali fo fe mu, pa f.
Gregori je nad njim vidil snamnja fofebne mo-
drofli in fvetofti. Vsel ga je na Bran, in opra-
fheval; pa Alekfander mu is velike ponish-
noBi ni hotel rasodeti, kar je f. fhkof shelel
svediti. Slo ojBro v’ Gofpodovim imenu mu
je sapovedal, de naj fe popolnama rasodene.

Alekfander, od pokorfhine permaran, je ta¬
ko govoril: „Jeft fini otrok bogatih in shlahtnih
ftarfhev. Vezli let fini v’ fholo hodil, in fe
lahko uzhil; pa is ljubesni do Jesula Kriftufa
in do njegoviga ubofhtva fim fe tiga nezhed-
niga dela lotil, ker menim, de me zherno ob-
lizhje in nezbedno oblazhilo losliej obvaruje sa-
peljivofti fveta. Jeli uboshno shivim, drugo
pa rev.eshem podelujem. ’

t S. Gregori fe je nad njegovo ponishnofi-
jo in fvetofljo sazhudil, in Boga hvalil; uka-
sal ga je ozhediti in preoblezhi, potlej pred
sbor perpeljati. ,S. fhkof je duhovlhini in
sbranim vernim pravil, de je Bog fkrito sa-
logo rasodel, in de je Alekfander oglar fvet
mosli, fhkofiftva vreden. Kader fo ga bili
perpeljali, je bil vef drug zhlovek viditi. ,S.
Gregori ga jeshegnal, in potlej profil, de naj
kaj boshjiga ozhitno govori. Ubogal je, in
tako lepo in uzheno pridigoval, de fo bili vli
omezheni, in fo vifoko hvalili Boga, kteri jim
je is fofebne milofti tigaf. fhkofa dal. ( S. Ale¬
kfander je vfe fvoje velike dolshnoftisvefto fpol-
noval, in potlej pod nevernim zefarjem Dež¬
jem fvoje shivijenje dal sa vero, okoli leta
25o.

Na u k.

Zhudne in Jkriie fo pota boshje modrojti.

Boshja modroft prefeshe vfe zhlovekove
18

mifli, Bogzhudno, fkrivno in pravizhno na¬
peljuje v’ to, kar hozhe. Godi fe njegova
fveta volja v’ nebelih in na semlji, dobri in
hudi (o v’njegovi oblalli; deliravno fe pa nje¬
gova volja godi, zhlovek vender proflovoljno
dela dobro ali hudo. Navada je rezhi: To
ali uno fe je permerilo po frezhi ali nefrezhi,
to ali uno je perpomoglo k’ frezhi ali nefre¬
zhi; pa to govorjenje, pravi uzheni Bofvet,
je perkrivalo nafhe nevednofti. , ,Bog je Jtvor¬
nik , Gofpod in vladnih vjiga, in Sa vfe
Jkerbi Modr. 6, 8. Kaj menifh , fe je lipo
frezhi ali nefrezhi pergodilo, de je Alekfan-
der oglar bil fhkof isvoljen? Befede neura-
nesha, v’ fraehu rezhene, fo v’to perloshnoft;
dale, in fo pofvezheno pofodo rasodele; pa
Bog ga je hotel rasodeti in povifhati. Kriiluf
tako govori: »-dli fe ne kupita dva vrabza
sa en belizh? nikar eden is njih ne pade
na semljo bres vej ti in volje vajhiga O tke¬
ta.''  Mat. io, 29. Zhe Bog fkerbi sa majh¬
ne shivali, kako bo zhloveka v’ nemar pu-
fhal? Ref, on sa vfe fkerbi, pa zhudno in
fkrivno ispeljuje fvoje pravizhne fodbe.

( S. pifmo je polno sgledov prezhudne
boshje modrofti, de fe ponishujefh, kader
ne rasumefh ; de predersno ne fodifh, kar
nevefh; de fi vfelej pokoren, in vfelej upafh
v’ modro previdno!! boshjo. Vzhali fo boshje
fodbe nad zhlovekam, nad deshelo ali nad
kraljeftvam ozhitne, velikokrat fo f krite; vzha¬
li prašna befediza, majhna okolifhina k’ ve-

— 275 —

likim pergodbam perloshnoft da. Premifli
pergodbe f. pifma. Kralj Afver je. ker fpati
ni mogel, fvojimu flushabniku ukasal mu bra¬
ti sgodovino kraljeftva. V’ tej je bilo sapifa-
no, de je Mardohej kralja fmerti otel. To je
perloshnoft dalo k’ povifhanju dobriga Mar-
doheja, k’ pravizhni fhtrafnigi njegoviga fo-
vrashnika Amana. Eli. 6,7.  — Kralj Faraon
je zhudne fanje imel, kterihnihzhe ni mogel
rasloshiti; Joshef jih. je. Sato je bil is jezhe
refhen, v’ ktero je bil krivizhno pahnjen •,  je
bil povifhan, je ohranil Egipt, ofkerbel fvo-
jiga ozheta in njegovo drushino. I. Mojs. —
Roboam kralj ni hotel poflufhati mo¬
drih fvetovavzov fvojiga ranziga ozheta Salo¬
mona, je mladenzhe poflufhal. -Slabi fvet
je bil kriv, de je kraljeftvo bilo rasdeljeno;
pa ravno to je dopolnilo befede Gofpodove
.Salomonu rezhene. III. Kralj. 12. Zis je fvo¬
jiga fina 4 Savla poflal sgubljenih ofliz ifkat.
Je fhel; pa ravno to je perloshnoft dalo do
.Samvela preroka priti, od kteriga je bil po
Gofpodovim povelji kralj pomasan. I. Kralj.
9. 4 Semeju je bilo od kralja ( Salomona ojftro
prepovedano ne iti is Jerusalema. Zhes tri
leta fo 4 Semeju hlapzi sbeshali; naglo je sa
njimi fhel, prelomil kraljevo sapoved, in bil
umorjen. Njegovi ne srefti hlapzi fo perlosh¬
noft dali, de je prejel, kar je saflushil l’fvo-
jim ftrafhnim preklinjevanjem v r  kralja Davi¬
da. III. Kralj. 3. Veliko taziga je sapifaniga
v’ f. pifmu, de fposnafh, kako fchudno je o«

fnovano, prepreshenoin fkrito nafhim ozhem;
pa tudi, de vidifh, kako foboshje fodbe vfe¬
lej pravizhne.

To je sapifano, rezkem, t’  tvoje podu-
zhenje, de nevidno boshjo roko v’vlihrezheh
fposnafh, de neumno ne govorifh od tiftiga,
kar tvoj temni um prefeshe, in ii Bogu vfelej
pokoren. jSrezha, nefrezha, vetrovi , obla¬
ki, desh, lufha, tozha, ftrela, rodovitnoft,
lakota, kralji, vojfhaki, meda, kraljeftvain
vfe je Bogu v’ oblafli. On fkrivno in zhudno
napeljuje v' to, kar hozhe; fe dobriga in bit«
diga, pravizhnih in nepravizhnih poflushi,
de ispelje, kar hozhe, pa vfelej pravizhno.
Tedaj moli boshje fodbe, in f’ f. Pavlam po-
nishno rezi: „0 vifokojt bogajtva boshje
modrojti in s nanj a ! kako nesapopadljive fo
njegove fodbe , in neisvedljive njegove po¬
ta !"  Rimlj. 11  > 35.

Molitev.

O Bog! ti fi vezhna fvetoft, modroft, u-
fmiljenje in praviza, jed pa lim sgoli neved-
noft in temota; vender hozhem tvoje lkrivne
fodbe fposnati ? Vezh fe ne bom dal od grefh-
niga napuha motiti, raji bom fkerbel v’ vfnn
tebi pokoren biti, v’ tvojo modroft in previd-
noft upati; tudi v’ nadlogah fe hozhem dati
od tvoje pravizhne in ufmiljene modrofti vo¬
diti. Vfe poprejfhnje sgodbe mi prizhujejo,
de s’ nami pravizhno in milollljivo ravnafh.

— 277 —

Vodi n*e, o Gofpod! po tvoji ljube$njivipre¬
vidnosti, in ti bom poboren, ber ilizh hudiga
ne more biti od tebe, dobriga Ozheta tvojih
ftvari. Daj mi ponishno poborfhino do tvoje
fvete volje, ber je v’ njej vfa pravizhnoft sa*
popadena. O f. Alebfander! bi li v’bogaftvu,
v’ponishevanji, v’oblafli in v’ preganjanji
boshjo voljo delal, fprofl mi ponishno pobor-
fhino, de v’ njej shivim in umerjeni. Amen.

XII. dan velikiga ferpana.

S. Klara devita, nuna.

Klara je bila rojena od bogatih itarfhev
v’ Lafhbim, meftu Afisu v’ letu 1  ig3. Majhna
deldiza fhe je v’ hilhi fvojih bogatih ftarfhev
v’ poborjenji shivela, dolgo molila, malo le-
shala, fe pogofto poftila, in vfe nizhemerno-
fli fveta fovrasbila; vfa nedolshna, poboma,
poterpeshljiva in bogabojezha je bila, bo bi
ne bila otrob grefhniga Adama. Bog jojepo-
fvetil, in zhedalje bolj pofvezheval, de bi vfim
ljudem, fofebno pa mladim deblizhem bila
lep sgled fvetiga shivljenja. Prijetni duh nje-
niga fvetiga shivljenja fe je zhedalje bolj ras-
fhirjal, vfi fo fe zbudili, in jozhaftili; pa ona
ni drusiga shelela, ho od vlih odlozhena Bo¬
gu flushiti. Sato je vedno premifhljevala, bam

— 278 —

hi fhla v’ famoto fe bolj pofvezhevat* Bliso
mefta Aiisa je bil f. Franzifhk jSfcrafik y’ klo-
fhtru Porzjuhkuli; k’ timu boshjimu moshuje
hodila, de bi boshjo voljo svedila. t S. Frani
zifhk jo je bres vfe ljubešni do fveta nafhel,
ji je fvetoval fe Jesufu Kriftufu v’ dar dati,
zhilto, fveto in gorezhe mu flushiti.

4 S. Klara je takrat bila ofemnajft let (ta¬
ra. Dolgo je molila in premifhljevala, pot¬
lej v’ drushbi vezli bogabojezhih dekliz v’ zer-
kev Porzjunkulo fhla. t S. Franzifhk jih je ve-
felo fprejel. Ona in tovarfhize fo fe Bogu v’
dar dale, v’ ponishne oblazhila preoblekle,
in fhle v’ najeto hifho Bogu flushit. t Starfhi
f. Klare, kader fo to svedili, fo tj e hiteli, in
jo Ulili domu iti. Shaloltna je bila jese fvojih
(larfhev, pa ni fe jim dala premakniti, ker
boshjimu poklizu ni hotla nesveda biti; pokasa-
la jim je oftrishene lafe, in fe s’ vfo mozh-
jo branila domu. ^Starfhi, viditi njeno ferzh-
no llanovitnoft, fo jo jenjali nadleshevati, in
fhli. Kmalo potlej fe je f. Klara f’ fvetam, f.
Franzifhka prefelila v’drugo hifho bliso zerk-
ve f. Damijana. Nesha, njena dobra feftra,
in tudi druge bogabojezhe shenfke fo fe f.
Klari perdrushile. ( Shivele fo v’velikim ubo-
fhtvu, v’ podih, v’ molitvah in v’vlih dobrih
delih; tudi fo pridno delale fe f’ fvojim tru-
dam shiviti, in telo pokoriti. t S.  Klara je Je-
sufa v’ sakramentu f. refhnjiga telefa s’ gore-
zho dufho molila, ga pogoito prejemala, in
od njega fofebne gnade fprolila. Njena terd-

— 2 79 —

na vera fe je fofebno rasodeia ob vojfbni lili.
t Sovrashnibi fo ropali deshelo, in eniga dne
tudi Ulili v’ Idofhter iti. ( Sveta Klara je pred
f. sabramentam jobaje profila: „0 Gofpod!
ne daj naf fovrashnibam v’ robe, in obvaruj
fvoje flushabnize, sa btere fi fvojo fveto bri
prelil.” ( Sovrashnibi, od boshje mozhi pre-
llrafheni, fo sbeshali. ( Sofebno je zhaflila tu¬
di prezhifto devizo Marijo , in fe ji vedno per-
porozhevala. Terpljenje Jesufovo in shaloft
Marije je bilo njeno vedno premifhljevanje ;
to je tudi fvojim duhovnim hzheram perpo-
rozhevala, de bi v’ ljubesni do Jesufa zheda-
Ije bolj raftle, in zhedalje fberbnifhi po sgle-
du Marije shivele. ( Sberbela je slo ubogo smi-
raj shiveti; ber jele v’ boshjo previdnoft upa¬
la , je Bog njo in njene tovarlhize v’lili zhud-
no ofberbel. Kar ji je po ranzini bogatim
ozhetu premoshenja fhlo, ni hotla ni z h ime¬
ti, vfiga je med uboge rasdelila.

Le to she prizhuje, de je v’ f. Klari bil
duh ponishnolli, pohore in molitve; vender
je Ihe doili drusiga dobriga od nje. O sapo-
vedanih in obljubljenih poftih ni fboraj nizh
jedla, vezh let je na golih tleh leshala, in
drugazhi fvoje devifhbo telo poborila. ( She
ojftreje bi bila shivela, pa is poborlhine do
f. Franzifhba in do fvojiga fhbofa je nebolibo
odjenjala. Ta zhifta nevefia Jesufova je bila
polna dobriga saflushenja, vender jo je Bog
obifbal s’ dolgo bolesnijo ; ofem in dvajfet let
je bolna leshala, vender smiraj poterpeshlji-

— 280 —-

vo in vefelo terpela. Malo pred fmertjo je
fvojim duhovnim hzheram fofebne nauke da¬
la, in fhefidefet let ftara ravno ta dan v’ letu
1253  v’ Gofpodu mirno safpala. Papesh Ino-
zenzi IV., kteri jo je bilmalo predfrnertjo lju-
besnjšro obifkal, je tudi njeno fveto truplo k’
pokopalifhu fpremil, in veliko zhudeshev le
je po njej godilo.

Nauk.

Od blishniga porpravljanja k' Jv sli mu ob¬
hajilu.

,S. Klara je rada premifhljevala Jesufovo
ljubesen, shivljenje in terpljenje, ga jeisvfe
dufhe ljubila, po njem svefto shivela, ga go-
rezhe molila v’ prefvetim sakramentu, in ga
pogofto prejemala. Ker je Jesufa v’zhiflo fer-
ze jemala, je tudi od njega fofebne gnade pre¬
jemala. Defiravno je smiraj bila zhifla, feje
vender fkerbno perpravljala k’ fvetimu obha¬
jilu. Kriftjan! pofnemaj to fveto devizo: shi-
vi fveto, de fi vfelej perpravljen Jesufa Kriftu-
Fa vredno prejeti; bodi smiraj bres
fmertniga greha ali v’ gnadi bosbji; tudi majh¬
ne flabofti odpravljaj in fovrashi, de fi zhe-
dalje fveteji, in tako fi, zbe te ravno nagla
bolesen potlazhi, vredno obhajan. Zhe tako
shivifh, naj te tudi nagla fmert sadene , nebo
nefrezhna. Zhe tako shivifh , bolh Jesufa vred¬
no prejemal, fofebne gnade dobival, in fhel

- 28l -

ga vshivat vekomaj. Zhepaterdovratnogrefh-
no shivilh, bofh tudi v’ sadnji bolesni teshlto
miloft prejel; obhajila, opravljene v’ljubes-
ni do greha, bodo tvoiim greham tesho per-
devale, tvojo dufho f’ flepoto napolnile, in
lahko nefrezhno fodbo ti nakopale. t S. Pa¬
vel pravi: »Kdor je ali pije nevredno  , Ji
fodbo  ( obfojenje j) je in pije , k er ne raslo-
zhi telefa Gofpodoeiga.”  I. Kor. 11, 29. Zhe
pa tudi f’ pomozhjo. gnade pravizhno shivilh,
fe vender lhe fofebno perpravljaj k’ fvetimu
obhajilu; bolj ko liperpravljen, vezhi gnade
prejniefh. Vfe molitve katolfhke zerkve fo
fizer dobre, pa pred prejemanjem Jesufovi-
ga prefvetiga telefa je bolje delati, kakor te
sdaj uzhim.

Obudi vero,  in premifhljuj, kar veru-
jefh od tiga f. sakramenta. Vero, pa shivo
vero obuduj, in premifhljuj, de je v’ sakra-
mentu f. refhnjiga telefa Jesuf, Rog in zhlo-
vek. Ref, per 1 . obhajilu prejme!h Gofpoda
nebef in semlje, odrefhenika vfiga fveta, kte-
riga je Marija rodila, fo paftirji in modri mo¬
lili, hteri je na defnizi Ozheta, in bo prilhel
fodit shive in mertve. Premifhljevanje tiga
bo v’ tebi obudovalo fpofhtovanje, upanje,
ljubesen, hvaleshnolt, ponishnoft, shaloft in
vle dobro, ker je refnizhno, de je vera kore¬
nina vfiga dobriga. Moli tako: „0  Jesuf! terd-
no verujem, de fi v’ tim prefvetim sakramen-
tu refnizhno prizhujozh , ker mi to tvoja vfi-
gamogozhna befeda in vera vfe katolfhke zerk-

282

ve prizhuje, O Gofpod vfiga, odrefhenikvllh
in Ozhe fvojih vernikov! kako fe bompreders-
nil te prejeti? Pomagaj mi f’fvojo gnado, in
ozhifti mojo revno dufho, de te vredno prej¬
mem.”

Obudi upanje.  Ako bi ti premiflil leje-
sufovo vifokoft in fvojo flaboft, bi nikoli ne
perftopil k’ boshji miši; vefh pa, dejeljubes-
njivi Jesuf posnal zhlovekovo flaboft, in ven-
der je v’ fpomin fvoje nefkonzhne milofti ho¬
tel ta f. sakrament poftaviti. Ozhifti, kolikor
je mogozhe, fvojo dufho, in upaj v’ Jesufo-
vo ufmiljenje. Ponishniga in potertiga ferza
Jesuf ne sanizhuje; ponishne in fpokorne du-
fhe k’ febi klizhe, in jih s’ vlim napolnuje.
Obudi upanje tako: „0 ufmiljeni Jesuf! vfe
dobro upam od tvoje neisrezhene milofti pre¬
jeti; tudi upam, de bolh sdaj miioftljiv moji
revni dulhi, zhe je ravno tvoje fvetofti ne¬
vredna. Ljubesnjivi Gofpod! kakor li prej
bolnike osdravljal f’ fvojo vfigamogozhno vo¬
ljo, osdravi mojo dufho f’ fvojo vfigamogozh¬
no gnado. Upam v’ te; jeft pridem k’ tebi,
pridi ti k’ meni, de iniloft, gnado, mozh in
vfe dobro od tvoje nesaflushene milofti prej¬
mem,”

Obudi Ijnbesen.  Zhe Jesufa Kriftufa is
vfiga ferža ne ljubifh, bolh per f. obhajilu
fvoje obfojenje prejel, ker to vifoko fkrivnoft
sanizhujelh; zhe ravno Jesufa ljubifh, obudi
ljubesen do njega pred f. obhajilam, sakaj to
je sakrament ljubesni. Jesuf je vedil, de ga

285 —

nebo malo nevrednih, hinavzov, mlazhnih
in drusih flabih prejemalo; venderjeon, lju-
besnjivi Gofpod, savoljo isvoljenih in is lju-
besni do njih hotel ta f. sakrament poftaviti,
v’ kterim bo v’ katolfhki zerkvi do konza fveta.
O neisrezhena mozh Jesufove ljubesni! Ljubi
memo vfiga ljubesnjiviga Jesufa, in fofebno
pred fvetim obhajilam obudi ljubesen tako:
„0 prefladki Jesuf! ti fi fvojim vernim neisre-
zheno ufmiljen, ker jim fam fe dafh v’ jed in
pijazho. Defiravno ii vfigamogozhen, leven-
der niti mogel vezh dati; defiravno fi moder,
le vender nifi vedil kaj boljiga dati, ker fam
fe fvojim vernim dajefh, de bi v’ mozhi tiga
nebefhkiga kruha frezhno prifhli do tebe v’
nebefhko kraljellvo, in te odkritiga vshivali,
ker te sdaj perkritiga prejemajo. Nikdar te
ne samorem hvaliti in ljubiti po vrednofti in
vifokofti tvoje nefkonzhne milofti; ftvari v’me¬
ni novo ferze, napolni me s’ ljubesnijo, daj
mi goreti od ljubesni tvoje, de te v’ ljubesni
prejmen, de v’njej raftem, umerjem, inv’
kraljeflvo vezhne ljubesni pridem.”

Obudi shalojt in ponishnojt  Ravno to,
kar je bilo rezheno od nefkonzhne ljubesni
Jesufove do tvoje dufhe, ti more ferze s’ og¬
njenim mezhem fladke ljubesni prefuniti, in
te napraviti, de fvojegrehe miloobshalujefh,
ki fi bil nehvaleshen otrok fvojiga nar boljiga
ozheta. ,Svoje grehe, velike in majhne, vid¬
ne in nevidne, fovrashi perferzhno is ljubes¬
ni do Jesufa; ravno is te ljubesni imej liano-

— 284 —

vitno voljo, ga ne vezli rasshaliti. Premifh-
ljevaje fvoje grehe fe lahko ponishujefh, in
fe morefh ponishevati ne Je pred (povedjo in
v’ fpovedi, ampak tudi pred f. obhajilam in
vfelej. Premifhljuj veliko Jesufovo ponishe-
vanje v’ tim sakramentu. Dokler je na fvetu
bil, je njegova boshja natora pod zhlovefhko
fkrita bila; v’ tim prefr. sakramentu de obe
fkrite, de ga lahko pod podobami kruha in
vina prejemafh. O velika ponishnod Jesufo-
va! Ponishuj fe, o grefhnik! rekozh: „OJe-
suf! fvojo veliko nevrednoft pred teboj po-
nishno fposnam, in is ferza obshalujem. An¬
geli, zhidi duhovi, te v’ trepetanji molijo;
kako bi fe jed ne bal, in fe^ne ponisheval, ki
fim velik grefhnik ? Angeli, defiravno zhidi
duhovi, te nifo popolnama vredni; kaj pa
jed, ki fini flab zhlovek in nevreden grefh¬
nik? Ref je to, pa is ljubesni do tebe fovra-
shim vfe fvoje grehe, in fe savoljo fvoje ne-
hvaleshnodi ponisham; daj mi zhedalje bolj
fvoje grehe fposnavati, fovrashiti in opuditi.
S’ gnado, ktero sdaj upam prejeti, me dori
boljiga, ferzhnejfhiga in sveflejfhiga, de v’
tvoji fveti flushbi shivim in umerjem.”

Obudi shel/e Jesufa prejeti.  Ne le pred
f, obhajilam, ampak vfelej bodi lazhen tiga
pref. sakramenta; zhe Jesufa neshelifh, nizh
dobriga ne shelifh, ker je on sapopadik vfiga
dobriga. Imej refnizhne shelje do Jesufa, ka¬
kor jih ima dober prijatel do dobriga prijatla.
Dobriga prijatla shelilh viditi in objemati, in

— 285 —

te shelje fe v’ tebi mozhneje vnamejo, kader
ga viclifh ; ravno tak bodi do Jesufa, paiszhi-
fte ljubesni do njega. Zhe ga is zhifte ljubesni
ne shelifh prejeti, fi podoben Judeshu sdajav-
*u, kteri ga je kufhnil bres ljubesni. Bodi
enak pravizhniinu^imeonu, kteri je smirdj shie-
lel Jesufa viditi; fofebno pa fe je njegovnfer-
ze vnelo, kader ga je v’ tempeljnu nafhel,
objemal, in Boga hvalil. Tudi ti obudi pred
f. obhajilam zhifte shelje tako : „0 Jesul! ti
shelifh is velike ljubesni do moje dufhepnti v’
moje ferze, debi gaf fvojinii darmi napolnil^
in mi dal saftavo zhaftitljivigavllajenja; pridi,
pridi , o Gofpod ! pod llreho fvojiga nevred-
niga hlapza. Moja dufha te sheli, hrepeni
in omedljuje po tebi; kakor je trudni jelen
shelen hladne vode, tako fini jeft tebe, o lju¬
bi sdravnik moje revne dufhe! de bom odo-
broten in svelizhan.”

Ljubi kriftjan! delaj po tih naukih, de
per f. obhajilu obilnifhi gnade prejmefh; ne
le pred obhajilam, tudi med fveto mafho in
druge krati obuduj vero, upanje, ljubesen,
shaloft, ponishnoft in shelje do Jesufa. ( So-
febno pa fkerbi, de bode vfe to refnizhno. Kar
v’ fvetih bukvizah fvetiga berefh, te ne pofve-
zhuje,. tudi te ne poboljfha in ne perpravlja
k’ fvetim sakramentarn, ampak ti pomaga in
te uzhi, de fkerbifh s’ boshjo gnado v’refnizi
tak biti. t Sofebno fkerbi Jesufa vredno pre¬
jeti per f. obhajilu; premifhljuj njegovo ne-
lkonzhno ljubesen, in moli:

— 286

Molitev.

O Jesuf, moj Gofpod in Bog! velika in
ljubesnjiva fkrivnoft je prefv. sakrament tvo-
jiga telela in tvoje kervi. Ta je bolji od ma¬
ne, ktero fo ozhaki v’ pufhavi jedli: njo fo
jedli, in umerli; kdor pa tebe vredno vshiva,
ima saftavo zhaftitljiviga vftajenja in nebefh-
kiga kraljeftva. Ta f. sakrament je prizhe-
vanje tvoje nefkonzhne ljubesni do fvojih otrok:
per vrednim prejemanji drusih sakramentov
dajefh fvojo gnado; v’ tim pa dajefh febe in
fvojo gnado, de bi mi f’ teboj in ti s’ nami
popolnamasdrushenibili. O Gofpod! ponish-
no te profim, flori me vredniga fvoje boshje
mise, varuj me nevredniga obhajila, obleži
me f’ fvatovfkim oblazhilam gorezhe ljubesni,
de te ljubesnjivo objamem, in fe nikdar od
tebe ne lozhim. O zhifta in ljuba boshja pri-
jatliza, f. Klara! fprofi mi od ijubesnjiviga
Jesufa gnado ga vfelej vredno prejeti, de sdaj
in ob sadnji uri prejmem popotnizo v’frezhno
vezhnoft. Amen.

XIII. dan velikiga ferpana.

t S. Evpli marternik.

Veliko flovezhih marternikov je bilo na oto«

lra ( Sizilii pod zefarftvam Dioklezjana in Makfi-
mijana 5 pa nar imenitnifhi je bil f. Evpli, du¬
hoven fheftiga shegna, kakor prizhuje refnizh-
no popifovanje njegoviga terpljenja in njego¬
ve fmerti. Neverniki vfiga zefarftva fo fker-
beli verne kriftjane svediti, ker fo bili vneti
sa zhaft fvojih iashnjivih bogov. V’ .Sizilii je
bilo ravno to, fofebno pa v’ permorfkim me¬
hu Katanji, kjer je bil oblaftnik neufmiljeni
Kalvisjan. Neverniki tiga mefta fo vfe hifhe
preifkali, de bi kaziga kriftjana nafhli. Na-
fhli fo f. Evplija ravno v’ branji f. evangelja,
fo ga popadli, in gnali pred neverniga oblaft-
nika. 4 S. Evpli je vef pot govoril: „ 4 Sim krift-
jan, in fim perpravljen savoljo prefvetiga ime¬
na Jesufa umreti.” Ko je oblaftnik Kalvisjan
njega in evangeli v’ njegovih rokah vidil, mu
je rekel: „Sakaj imafh v’ rokah bukve, ki fo
od nafhih zefarjev prepovedane?” ( S. Evpli
mu je odgovoril: „Nafhli to me v’ njih bra¬
nji.” Oblaftnik: „Beri is njih kaj.” Je odperl
bukve, in bral ravno te befede : „Blagorjim,
kteri preganjanje terpe savoljo pravize; sakaj
njih je nebefhko kraljeftvo. Kdor hozhe sa
menoj priti, naj sadene fvoj krish , in naj gre
sa menoj.” „Kaj je to?” ga je oblaftnik vpra-
fhal. c S. Evpli mu pravi: „To je sapovedna-
fhiga Gofpoda Jesufa, t Sinu shiviga Boga.”
Oblaftnik je djal: „Ker fvojo vero ozhitno na
snanje dajefh, bofh hudo pokorjen.”

Neverni flushabniki fo ga svesali, tepli
in rasmefarili. Kader je bil vef kervav, ga

— 288 —

je Kalvisjan vprafhal: „Bofh li fhe ko poprej
neumno govoril ?” Mu je odgovoril: ,,Kar lim
poprej rekel, rezhem sdaj: t Sim kriftjan, in
berem f. pifmo.” Oblaftnik: „Sakaj mi nifi
prepovedanih bukev poprej v’ roke dal?” t S.
Evpli: „Sato, ko lim kriftjan; sapovedano mi
je, de naj raji umerjeni, kakor debipatofto-
ril. Kdor fveto pifmo nevernikam v’ roke da,
de bi ga foshgali, fe nebefhkimu kraljeftvu od¬
pove.” Oblallnik, vef rastogoten, ga sapo-
ve fhe huje martrati; pa f. Evpli ni v’ velizih
bolezhinah drusiga govoril kakor: „Sahvalim
te, o Jesuf Krihuf! ohrani me llanovitniga,
ker is ljubesni do tebe terpim.” Potlej je fod-
niku rekel: ,,Molim Jesufa, fovrashimmalike ;
delaj s’ menoj, kar hozhefh, in fhe huji bo-
lezhine mi perdevaj, krifijan liminbom.” Ob¬
laftnik ga je le nagovarjal, de naj bogove mo¬
li; pa f. Evpli mu je odgovoril: ,,Molim Ozhe-
ta, ^Sina in f. Duha; vfi maliki naj bodo po-
konzhani. Jeft lim kridjan. Ne molim bogov,
in jim ne darujem, pa febe dam v’ dar Jesulu
Krifiuiu. Saflonj li s’ menoj persadevafb, krift-
jan lim.” Potlej je molil: „0 Jesuf Kriftuf!
sahvalim te sa vfe, kar lim is ljubesni tvoje
terpel; pomagaj mi, ker savoljo tebe terpim.”

Ta ferzhni vojfhak Jesufov je od velizih
tepeshev in bolezhin na telefu oflabel, in ni
mogel glafno govoriti; pa njegova dufha je
zhedalje mozhneji prihajala. Oblaflnik Kal-
visjan viditi, de s’ njim nizh ne opravi, ga je
obfodil rekozh: „Evplija krilljana, sanizhe-

— 289 —

vavza nafhih bogov, s’mezhemumorite.” Ne¬
verniki fo mu na vrat obefili bukve fvetiga
evangelja, fo ga peljali v’ fmert, infovefpot
vpili: „Evpli kriftjan in fovrashnik nafhih bo¬
gov!” Evpli pa je vefel fhel v’ fmert. Kader
je na morifhe prifhel, je pokleknil in molil:
„0 Gofpod Jesuf! sahvalim te sa mozh, ktero
11 mi dal tvoje prefveto ime pred neverniki
prizhati; dopolni, kar li v’ meni dobriga sa-
zhel, de bodo tvoji fovrashniki oframoteni.”
Prizhujozhim vernim je tako govoril: „Pre¬
ljubi bratje! flushite Bogu, in ljubite ga is
vfe dufhe, ker jih on ne sapufti, kteri ga lju¬
bijo.” Potlej je pokleknil, in fvojo glavo od-
fekati dal. Kriftjani fo njegovo fveto telo vse¬
li, in ga zhaftito pokopali.

Nauk.

Boshja befeda Jlabim ne dopade.

4 S. Evpli je rad bral in premifhljeval f.
evangelij v’ tim branji in premifhljevanji je
smiraj bil, ker je shelel in fi persadeval po
njem shiveti. Neverni zefarji fo vlim kriftja-
nam ojftro prepovedali 1. pifmo per febi ime¬
ti ; pa pravoverni fo raji umerli, ko neverni-
kam v’ tim pokorni bili. Neverniki fo f. pifmo
fovrashili, ker prepoveduje po fvojim poshe-
lenji shiveti; kriftjani flabiga shivljenja ne fo-
vrashijo fizer f. pifma, vender jim rasodete
refnize nifo vfhezh, ker fo fushniki fvojiga
»9

— 2go —

hudiga poshelenja. Kar je rezhna modroft
sapovedala ali prepovedala , flabim ni prijet¬
no, ker fvojo fpazhenoft ljubijo. ,,Modroft
je gre/hnikam gnjufoba."  ( Sirah i , 26.

Porezhefh: ,,Befeda boshja je dobrim in
flabim bodezha in teshka.” Ref, befeda
boshja je flabi natori ojllra, ker je befeda
boshja zhifla, natora zhlovefhka pa fpazhe-
na. ( S. Pavel pravi: ,.Shivaje befeda boshja
in mozhna, in ojjlreji ko na obe Jtrani re-
shejozh mtzh , in Jeshe do /ozhenja dn/he
in duha."  Hebr. 4 > 12. Ako bi nauki do-
padli flabi natori, bi ne bili od Boga rasode-
n.  Nauki fo osnanjeni, de bi flabo natoro
po njih poboljfhali. Tudi dobrim fo teshki;
pa dobri profijo Boga, de naj jim ufmiljeno
pomaga po rasodetih naukih svetlo shiveti,
ker vedo, de zhlovek, ako fpazhen otlane,
ne more svelizhan biti. ( Sveti nauki fo flabim
ljudem soperni, ker fe jim nozhejo podvrezhi.
Isaija prizhuje od njih hudobniga ferza re-
kozh : ,,Otrozi , kteri nozhejo poj lave boshje
Jlijhati , pravijo: Govorite nam dopad¬
ljive rezhi , vidite sa naf smole , vsernile od
naf dobri pot, odvernite od naj ravnoJte-
so ’’ Isa. 5 o, 10. 11. Varuj fe istih biti; fi
pa, zhe mehko shivifh, zhe ljubifh, kar ti Bog
prepoveduje. Ljubesen do greha ti lashnji-
vo veli napravi, jarm Jesufov ti je pretesh.ak,
raslagafh sapovedi po fvojim hudim poshele-
nji, norae rad poflufhafh, in Jesufu nafpro*

— 2 91 —

ti delafh, kteri le troje pofvezhenje in sveli-
zhanje hozhe.

„Vender je ref, pravijo nebteri, de du¬
hovni preojftro uzhe, prevezh hrafhijo.” Ti
naj premiflijo Jesufove nauke inshivljenje, in
ne bodo duhovnov obdolshevali. Je li Jesuf
uzhil po fpazheni volji, v’ rasusdanih ve*
feljih mehko shiveti ? N6, temuzh fvojo voljo
premagovati, fvoje flabe shelje krishati, v*
pokorjenji shiveti. Kaj fo pa apoftelni uzhi-
li? Ravno to, kar Jesuf, in kar sdaj duhovni
uzh^. Kako fo fvetniki shiveli ? Po naukih Je-
sufovih in apoftelnov fo shiveli, in raji umer-
li, ko od njih odftopili; ravno tako more vfak
shiveti, zhe hozhe v’nebefa priti. Okriftjan!
kaj bi rad od duhovnov flifhal? „Shivipopo-
shelenji v’ lakomnofti, v’ poshrefhnofti, v’ pi-
janofti, v’nezhiftofti, v’ fovrafhtvu, vender
bofh v’ nebefa prifbel ?” Hozhefh flifhati: „Pot
je prodoren in gladek v’ nebefhko kraljeftvo ?”
Kaj bi djal, ako bi tako pridigo flifhal? Bi
djal: „Nikoli nifim tiga flifhal, to ni boshja
befeda.” Prav, pa sakaj ti je zhifta befedabosh¬
ja preteshka? Sato, ker je tvoj um sadershan,
in tvoje ferze od mnogih viharjev gnano. Vfe
tvoje mifli fo v’ tih befedah sapopadene; fe
bojifh pogubljenja, shelifh v’nebefa, pa pre¬
malo premagujefh fvoje hudo poshelenje. Pre¬
maguj fvoje hude shelje, ukroti fvojo flabo
natoro, in tako ti bodo rasodete refnize pri¬
jetne, in bofh s’ Davidam refnizhno rekel: „ Ka -

ko Jladke Jo mi, o Bog, tvoje befede ! Jlcj-
thi fo ko med mojim ujtam Ff. 118, io 3 .

O moj Bog, ftvarnik in ozhe! ti me po
fvojih flushabnikih uzhifh fveto shiveti, in
fvojo dufho svelizhati; pa moji fpazheni na-
tori fe to sdi preteshko. O Jesuf! ti me s’
sgledam in s’ befedo uzhifh po voskim potu
hoditi, pa jeft le po fhirokim rad hodim. Bo¬
jim fe tvojiga terpljenjadeleshenbiti, vender
upam v’ tvoje kraljeftvo priti. Kako bom k’
tebi prifhel, ako po drugim potu hodim ? O
ljubesnjivi Gofpod! daj mi rasfvetljenje in mozh
s’ gnado fvojo: s’ njeno fvetlobo bom vedno
premifhljeval tvoje fvete sapovedi; s’njeno
mezhjo hozhem po njih shiveti, ker fo kluzht
nebefhkiga kraljeftva. O f. Evpli! kili ojftre
Jesufove nauke ljubil, po njih shivel, in sa
nje umeri, fproli mi veliko dopadenje do vfi-
ga, kar mi Bog sapeveduje, de vfelej ljubim
in delam, kar mu dopade. Amen.

Molite v.

XIV. dan velikiga ferpana.

,S. Radegunda kraljiza.

— 2 g 3  —

vezji pifalo, fofebno pa f. Venanzi Fortunat,
fhkof v’ meftu Poibiers, kjer je veliko let
prebivala. Okoli leta 529 je Klotari I. Fran-
zofki kralj s’ vojlko v’ Turingijo fhel nad kra¬
lja Bertarja, ga premagal, in tudi njegovo
defet let ftaro hzher Radegundo odpeljal. Bi¬
la je v’malikovanji srejena; pa njen gofpo-
dar, kralj Klotari, jo je po duhovnih preu-
zhil, fprejela je kerfhanfkojvero, in v’njej
bogabojezhe shivela. Ni ji bilo sadofti po sa-
povedih boshjih shiveti, tudi po fvetih Jesu-
sovih je fkerbno shivela: ljubila je ponishe-
vanje, pokorjenje in vfe, kar je Jesufu vfhezh
bilo; febi je pertergovala, deje ubogim obil-
nifhi delila; fladnofti fvetafo ji bile >operne;
f’ krishem obloshena je sa krishanim jesufam
hodila, in tudi shelela fvojo kri sa Jesufapre¬
liti. Kralju Klotarju je bila Radegunda vfhezh,
in fklenil jo je sa fvojo sheno vseti. Ta no-
viza bi bila drugi neisrezheno vefela, njej pa
ne, ker je shelela v’ devifhtvu in v’ ponishe-
vanji do fmerti biti; fkulhala jeubeshati, pa
ni mogla, in permorana je f’ kraljem ozhitno
bila porozhena.

4 S. Radegunda, prej fushna, potlej mo-
gozhna kraljiza, je le ponishna oftala, infker-
bela fe bolj in bolj pofvezhevati. Ne le v’ fer-
zu, tudi v’ unanjim je bila ponishna; fra-
moshljivo je bila oblezhena, v’famoti je ra¬
da shivela, fveto govorila, flabe fvarila, bol¬
nike obilkovala, in jim ftregla, sa potrebne
in nedolshne per kralji govorila, in smiraj

— 294 —*

fkerbela, de bi bilo vfe po ljubesnjivi pravizi.
Njena fofebna poboshnoft je kralju dopadla,
defiravno on ni bil bogabojezh. Nevofhljivi-
i\  fo jo per njem sanizhevali rekozh: ,,Kralji¬
ča je nuni podobna, ne ve med fvetam, ka¬
kor fe fpodobi, shiveti, in vifokofti fvojiga
flanu nezhaft dela; kmalo bo kraljevo hifho
v’ klofhter premenila.” Tako in drugazhi fo
nevofhljivi in fprideni fvetovavzi soper f. kra-
ljizo Radegundo govorili; pa kralj, delirav¬
no v’ boshji flushbi mlazhen, jo je fpofhtoval,
4 S. Radegunda je dobro vedila, kaj flabi ljud¬
je per kralji hudiga govore; pa perkupova-
la, kolikor je bilo perpufheno, fe mu je, in
ga tolashila, de bi oba v’pravizbnim miru
shivela. Kralj Klotari je fzhafama v’ ljubes-
«i do fvoje f. kraljize pefhal, ker gaje hudo
poshelenje do drusih motilo ; zhedalje mlazh-
nifhi je do nje bil, fofebno pa, ker ga je is
ljubesni do njegove dufhe fvarila. Pohlevno
fizer ga je fvarila, pa tudi pohlevno fvarjenje
mu je bilo bodezhe in neprijetno. Ker jevi-
dila, de per njem nizh ne opravi, ga je pro¬
fila, de naj ji perpufti v’ klofhter iti. Lahko
je to perpufhenje dofegla, hitela v’ meiloNo-
jon k’ fvetimu fhkofu Medardu, in pred njim
obljubila vfe dni fvojiga shivljenja od fveta
odlozhena shiveti.

( S. kraljiza, she v’ nunfko oblazhilopre-
oblezhena, je f’ kraljevim perpufhenjem v’
melto Poatjer fhla, ondi fosidala velik klofhter,
imenovan fvetiga hrishta ,  bogabojezhe devi-

— 2  9  5  “

ae va-nj fpravljala, in med njimi shiveia, ka¬
kor bi bila vfih debla. Nobena je ni fmelaras-
lozhiti ali zhaftiti; narvezhi rasshaljenje ji je
bilo, zhe fo ji kraljiza rekle. Kralju je potlej
britko bilo od nje odlozhenimu biti, in jo je
shelel is kiofhtra fpraviti; pa gorezhe je pro¬
fila, in ojftro fe poftila, de bi kralja od nje-
goviga fklepa odvernila, kar je dofegla od
ufmiljeniga Boga. Hvaleshna je bila Bogu, kte-
ri je njene profhnje uflilhal, in ferze kralje¬
vo nagnil; v’ velikim miru je shivela, in Bogu
fkerbno flushila. 4 Silno ojftro je bilo njeno
shivljenje: ne le delala je ko druge nune, te-
muzh tudi pridnifhi od vfih je bila, inslaftiv*
niških opravilih; nikoli ni beliga kruha ali me-
fa jedla, in vina pila; vedno fe je poftila, ma¬
lo fpala, in smiraj fkerbela, kako bi ojftreje
pokorila fvoje telo, de bi bila krishanimu Je-
sufu podobna. V’ tih in vfih drusih dobrih de¬
lih je fkerbela le Bogu dopafti; sato je vedno
molila, in mu darovala fvoje terpljenje, pa
nikoli ni ifkala fvoje zhafti. Vfa ponishna je
bila, in ponishnoft je perporozhevala, kerbres
nje ni Bogu nizh prijetniga. Defiravno je vfa
fveta bila, fo jo vender nekteri opravljivi je-
siki gerdo obdolshili. Pa molzhala je, in sa
fvoje fovrashnike molila. Meftnifhkof, f. Ve-
nanzi, je od njene nedolshnofti prizheval; Bog
fhe bolj, ker ji je dal zhudeshe delati, kteri
fo hudih ufta samafhili. Zhaf je boshjigapo-
vrazhila prifhel: ta f. kraljiza je 68 let (tara,

— 2 9 6 —

trinajfti dan tiga mefza v’ letu 597, vefelo u-
merla.

Nauk.

Is njeniga shivljenja.

4 S. Radegunda je ubogim, sladi bolnim,
slo ufmiljena bila. Lepo snamnje je to dobri-
ga in ljubesnjiviga ferza. De je ona, bogata
kraljiza, ubogim rada pomagala, fe ni zbu¬
diti ; pa tudi fkerbela je svediti uboge, sladi
framoshijive, kteri fo memo drusih obilnifhi
pomozhi potrebni in vredni. Njena dobra in
ponishna dufba fe je fhebolj perbolnikih ras-
odevala; te je kerfhanfko uzhila, jim obilno
pomagala, in f’ tvojimi rokami ljubesnjivo
dregla ko Jesufu. O kridjan! tudi ti delaj po
njej, kolikor ti je mozh. To ni fvet, ampak
je sapoved Gofpod Boga, v’ dari in novi sa-
vesi velikokrat ponovljena. Nefrezhna fodba
tezhaka, ako fi neufmiljen. Ubogim, sladi
framoshljivim in bolnim, pomagaj, pa is do-
briga ferza savoljo Boga. Pomifli, de fo ubo¬
gi tvoji bratje, ker fo otrozi bosbji; zhelipre-
moshen, ti je Bog pofebno sato premoshenje
dal, de bi potrebnim pomagal. Ako bi ti sa
uboge odlozhil, kar bres vfiga prida saprav-
ljafh; bi ubogim obilno pomagal, in fofebno
ufmiljenje od Boga prejel. Dajaj rad, ne sa¬
voljo nadleshnodi ubosih, ker dobrovoljniga
darovavza Bog ljubi. Premifli te befede : „Kdor

— 297 —

fe ubosiga vfmili, Gofpodupofojuje, in on
mu bo povernil .” Prip. 19, 17. Kaj ti bo
Gofpod dobriga povernil? Krilluf ti odgovo¬
ri: „ Blagor milojtljivim, milojt bodo do-
fegli."  Mat. 5,7.

( S. kraljiza Radegunda je bila smiraj po-
nishna; sato fe je povifhanja bala, v’ vifo-
kofti jeponishno shivela, po ponishevanji smi¬
raj hrepenela, v’ obdolshenji poterpeshljiva
bila. Vli fvetniki lizer fo bili in fo ponishni,
ni nobeniga prevsetniga fvetnika ali fvetnize
v’ nebelih, in nobeden tak v’ nebefa ne pri¬
de ; pa per f. Radegundi in per nekterih dru-
sih fvetnikih je bila ponishnoit pofebno ozhit-
na. De fo imenitni fvetanapuhnjeni, niprav,
vender je to po zhlovekovi flabofti loshejpre-
nelli; de fo pa reveshi prevsetni, tiga nimo-
gozhe poterpeti, Bogu in ljudem fo ofludni.
Glej, loshej je najti ponishnoll per mogozh-
nih, ko per drusih, ker jim v’ obilnolti vliga
ni mar fe povifhati; ko fe pa revesh v’ majh¬
nih rezheh od drusih samore raslozhiti, she me¬
ni, deje, kdove, kaj. O revni zhlovek! sakaj
fe povifhujefh? Kaj imafh, vefh ali premo-
refh , de bi ne bil^od Boga prejel? Kar imafh
dobriga, imafh od Boga; kar je hudiga nad
teboj, je is tebe: zhe fehvalifh, fi hudoben,
ii pijan v’ duhu. Ravno sato te modri fvari:
„liaj fe povijhujejh, ki Ji perji in pepel?”
4 Sirah 10, g‘.

,S. Radegunda je v’ obilnolti vliga le ven¬
der v’ pokorjenji shivela, ker je fvoje telo fve*

— * 9 8  —

to fovrashila. Glej, ona, kraljeva hzhi, in
potlej mogozhna kraljiza, je v’ rednim pokor-
jenji shivela, kako fe bolh ti isgovarjal ? Ona
je v dobrih delih, v’ nedolshnolli bila, ven-
der je ojflio shivela; ti pa fe, s’ grehi oblo-
slen, branifh terpljenja? Sdershno slavljenje
in pokorj. nje je zhloveku potrebno, de ga
hudo poshelenje ne gofpoduje ; zhe mehko sla¬
vi,!! ikulhnjave namnoshi, in v’ njih konez
vsame. Mehko shivljenje je ravni pot v’fkufh-
njave, v’ grehe in v’ pogubljenje. Kteri po
mefushive, ne morejo Bogu dopafti. ,.Ako
bojte po meja shiveli , bojte umerli  (bode
pogubljeni).” Rimlj. 8, 8. i3. Odnobeniga
fvetnika ne flifhifh in ne berefh, de bi bil v’
pijanofti, v’ poshrefhnofti, v’ plefu, v’ no-
rollih shivel; zhe fo eni taki bili, fo fe pot¬
lej poboljfhali, fvoje grehe milo obshalovali,
in fe savoljo njih ojftro pokorili. Zhe ti v’
flabih delih shivifh, in fe ne fpokorifh, kam
pojdefh ? Premifli fvoje shivljenje, in ga hi¬
tro poboljihaj, de nagla fmert tvoje pokore
ne prehiti, in savershen ne bofh.

Molitev.

O Jesuf, uzhenik ufmiljenja, ponishno-
di, pokorjenja in vfiga dobriga! kako delezh
je moje shivljenje od tvojiga sgleda. She sa¬
voljo fvoje natorne flabofli, f’ ktero me je
pervi greh napolnil, bi mogel v’ ponishnodi,
r'  molitvah in v’pokorjenji shiretij potlejfim

— s 99  —

s’ radovoljnimi grehi huje fprid.il froje she
pokasheno natoro, in ii velike fhrafnige sa-
flushil: vender le mehko shivim. Kaj bo per
fodbi ? kako fe bom isgovarjal? kaj bom od
tebe saflifhal ? Vem, de lim vreden od tebe
saflifhati: „Poberi fe , ti prekleti, fpredL
mene v vezhni ogenj."  Ufmiljenje, o Go-
fpod! imej s’menoj; pomagaj mi, pozhakaj
me, de fe fpokorim. ,S. pomozhjo tvoje gna-
de hozhem po tebi sliiveti, de te prijasniga
najdem. O fveta Radegunda! bodi moja po-
mozhniza per Bogu, in lprofi mi od njega
gnado po tvojim sgledu shiveti, kakor h ti po
Jesufu Kriftufu krishanim shivela. Shelimbo-
lezhine in umiranje Jesufovo na fvojim telefu
nohti, in febi odmreti, de Jesufu shivim, in
ga v’ tvoji drushbi vekomaj hvalim. Amen.

XV. dan velikiga ferpana.

Vnebovsetje Marije devize.

I^atolfhka zerker obhaja ta dan vefeli fpo-
min vnebovsetja Marije devize, matere vfih
odrefhenika Jesufa, vabi angele, in perga-
nja verne Boga hvaliti, kteri je Marijo v’ ne¬
bela vsel, in zhes vle (tvari povifhal; vh do¬
bri otrozi fo vefeli vefelja fvoje matere. Vne¬
bohod Jesufov in vnebovsetje Marije nifta ena-

— 5oo —

ka, befede flore raslozhik. Jesuf je is fvoje
mozhi v’ nebefa fhel, Marija je bila od Boga
v’ nebefa vseta. Je li tudi njeno fveto telo
bilo v’ nebo vseto? Poboshno fe to meni. Ka-
daj in kje je Marija umerla, fe ne more go¬
tovo vediti. Ne pohujfhaj fe, ki pravim, de
je Marija umerla, ker je tudi Jesuf hotel u-
mreti. 4 Smert Marije je bila fladko fpanje;
filno jeshelela umreti, in per Jesufu biti, ter
je vefelo umerla.

Jesuf je fbtiridefet dni po fvojim vflaje-
nji v’ nebefa fhel, pa fvoje ljube matere Ma¬
rije takrat ni hotel v’ nebefa vseti. Pravizh-
ni tiare savese fo sa njim fhli, tudi defni ras-
bojnik; Marija pa je na fvetu fhe nekaj zha-
fa oftala, defiravno je bilaodvfih drusihvred-
nifhi v’ nebefa iti. Zhudno je to; pa Jesuf,
vezhna modroft, je hotel tako imeti, de bi
bila Marija pomozh in sgled pervim vernim.
Defiravno je shesdavnaj Marija v’ nebefa fhla,
imamo vender nad njo rasgled vfiga dobriga;
kaj pajerezhi od pervih vernih, ki fo Marijo
shivo vidili, jo govoriti flifhali? Le jo viditi
fo le vnemali po Jesufu shiveti, ker je bila
nar popolnifhi podoba Jesufa Kri ftufa. Y’po-
mozh fvoje ljube zhede je tedaj Jesuf, dobri
pallir, fvojo fveto mater Marijo nekaj zhafana
fvetu puftil.

Marija je fvojiga boshjiga ,Sina Jesufa per-
ferzhno smiraj ljubila, in filno rada bi bi¬
la sa njim v’nebefa fhla; pa vfelej pokorna
flushabniza boshjafe je fklepu Jesufovimu po-

— 3oi —

polnama podvergla. Defiravno rau je bila is
ljubesni pokorna, je vender ravno is te lju-
besni smira j shelela s’ n jim sdrushena biti. Kralj
David je is sheij do nebefhkiga kraljeftva mi¬
lo jokal, in djal: „Mojo dujho sheja po Bo -
gn ; kedaj bom tje prijhel, in fe pred bosh-
jim oblizhjem perkasalV'  Pf. 4i> 3. Tudi:
,,Moja dojila sbeli in omedl/uje po Gofpo-
dovi hijhi. Srezhni fo , kteri v ’ tvoji hi-
Jhi  , o Gofpod , prebivajo hvalili te bodo nci
vekomaj.”  Pf. 83, 3. 5. Tudi f. Pavel in
drugi fvetniki fo sdihovali po nebefhkim kra-
Ijeflvu; kako pa je Marija po njemsdihovala,
de bi bila s’ Jesufam na vekomaj sdrushena?
Ona je veliko bolj ko drugi po Bogu sdihova-
la, ker ga je veliko bolj ko drugi ljubila. Taka
je bila Marija, smiraj Bogu pokorna, in smi-
raj Boga sheljna: is pokorfhine jebilanasem-
lji, is ljubesni je fvoje mifli le v’ nebelih ime¬
la ; is pokorfhine je shivela, is ljubesni je smi¬
raj umirala, in ravno ta neisrezhena Ijube-
sen, ktera jo je slo, pa fladko pekla, je od-
lozhila njeno fveto dufho od zhiftiga telefa.
Njena frnert je bila fladko fpanje, vefela je
umerla, in med angelfkim petjem prenefena
bila v’ nesapopadljivo zhaft boshjo. Vli isvo-
Ijeni fo jo zhaftito fprejeli, vli prebivavzi ne-
befhkiga kraljeftva, angeli, ozhaki, preroki
in vli fo fe je vefelili, in jo mater vlih odre-
fhenika Jesufa zhaftili. Marija je bila od Bo¬
ga zhes vfe angele in fvetnike povifhana, ker
jo je s’ gnado napolnil, ker ga je bolj ljubila

- 002  -

ko vfe ftvari, ker je prezhifta deviza in pre-
zhudna mati fonza pravize Jesufa Kriftufa. Ma¬
rija, Bogu nar blishji, njegova nar ljubfhipri-
jatliza, nafha mogozhna befedniza, vshivane-
sapopadljivo boshjo zhaft, in jo bo vshivalana
vekomaj.

Nauk.

Kako sa Marijo v' nthefa priti.

Marijo po veri zhaftiti je dolshnoIV viih,
jo hvaliti in povifhevati je vefelje vfih vernih,
v’ njene mogozhne profhnje upati je vlim pri¬
jetno; pa po njej shiveti ni vlim dopadljivo,
defiravno je to nar potrebnifhi. Marii nihzhe
enak ne more biti, pa njej podobno shiveti je
vfih dolshnoft. S’ Jesufovim duham je bila
napolnjena, po njegovi fveti volji je smiraj
shivela, in to ji je bilo ravni pot v’nebefa.
Premifli poglavitne zhednofii Marije, de fi per-
sadevafh po njej shiveti, in sa njo v’ nebefa
iti.

Gnada boshja je bila sazhetik prezhudne
fvetolli Marije. Angel Gabrijel ji je tako go¬
voril: „Zhefhena fi Marija! gnade polna.” To
je: Marija! zhefhena fi, ker te je Bog s’gna-
do fvojo napolnil. Tudi Marija je bila gnade
boshje potrebna ; pa bila je gnadi boshji vfe-
lej svefta, in je s’ njo po vfi volji boshji na tan¬
ko shivela. Hvali ufmiljeniga Boga, kteri je
Marijo f’ fvojo gnado napolnil inpovifhal; pa

tudi ti fi persadevaj zhedalje obilnifhi gnade
prejeti, in s’ boshjo gnado vfe sapovedi sve-
fto fpolnovati. Zhe gnado boshjo sanizhujefh ,
bofh sanizhevan in savershen. Sato pravi f.
Pavel: „Te opominjam , de ne prejmejh sa-
Jtonj gnade boshje II. Kor. 6, 1 .

Marija je Boga is vfe dufhe ljubila. Tu¬
di fvetniki fo Boga is vfiga ferza ljubili, pa
Marija je mozhneje od vfih ljubila Boga. Vfa
fvetoft je sapopadena v’ ljubesni, her is nje
is-haja dopolnjenje vfih sapoved. Kdor lju¬
bi, je Bogu sveft; Itdor bolj ljubi, mu je sve-
fteji. Ljubesen je notranja fladlta mozh vfe
delati po volji bosbji; ta prerodi zbloveba,
ga povsdigne zhes vfe vidne ftvari, ga s’ Bo-
gam sdrushi, in ga njegoviga liraljeflva vred-
niga ftori. Profi is ferza ljubesniviga Boga , de
naj ti ljubesen v’ferze vlije; premi hljuj, bar
boli ljubesen obuduje in ohrani, in persade-
vaj fi slo v’ljubesni rafti. Zhe to delafh, Ma¬
rijo pofnemafh, in bofh frezhen.

Marija je zbiftoft in nedolshnoft ljubila in
obranila. Nobena livar ni bila, ni in ne bo
tabo zhifta in fveta bo Marija, btero je nebe-
fhbi bralj pofvetil, in fi fvojo mater isvolil.
Ona je vfelej bila zhifto prebivalifhe f. Duha,
ber je prezhiftimu Bogu f’ zhifto dufho in f’
zhittim telefam svefto flusbila. f S. evangeli pri-
zhuje, babo je bila pred angelam varna, ba¬
bo pa pred drusimi. Obriftjan! babo shivifh
ti po sgledu prezhifte devize Marije ? Premifli
froje fbrito shivljenje predBogaan, frojepiifli,

— 5 o 4  —

befede, djanje. Zhe li neframnih mifel,
gerdih befedi, nezhiftiga shivljenja; kako sa-
morefh Bogu in Marii dopaiti? Marija je smi-
raj bila framoshljiva, tudi pred angelam je
trepetala; ti morebiti perloshnofti dajefh, ali
jih ifhefh lepo zhilloft sgubiti. Kako bo ne-
framna dufha prezhilti devizi Marii dopadla?
Premifli, kaj f. Pavel pravi: ,,Ne mebkush-
niki , ne nezhijiniki ne bodo kraljejlva bosh-
jiga pojedli.'’  I. Kor. 6, 10.

Marija je bila nar ponishnifhi. Od an¬
gela refnizhno hvaljena, in polna veliziga sa-
flushenja, fe je ponishala in smiraj ponishe-
vaia. Marija, prezhifladeviza, mati vlih odre-
fhenika Jesufa, od angela in od vlih povifhe-
vana, fe je niško ponishevala; sakaj fe ti po-
vifhujefh? Ti poln hudih fkufhnjav, grehov
in hudiga saflushenja fvoje hvale ifhefh ? ^ve¬
to shivljenje in globoka ponishnoft je fofebne
boshje hvale vredno; nafproti fo grefhno
shivljenje in shelje po lashnjivi hvali Bogu in
ljudem ofludne. ( Sveto shivi, in le Boga hva¬
li, tako bofh njemu in Marii dopadel. Poflu-
fhaj f. Pavla: „Kdor fe hvali, naj f e hvali
v' Gofpoduj sakaj ne kdor fe fam hvali,
temuzh kogar Bog hvali, je pravizhen.”  II,
Tim. 1 , 17.

Marija je Bogu vfelej pokorna bila, in
po vlih njegovih sapovedih na tanko shivela:
duhovfki in deshelfki oblafti je bila savoljo
Boga pokorna, fvojih ljubih llarfhevni nikoli
shalila,' fhla je k’ ozhifhevanju, deliravno ni

— 3o5

bila ozhifhevanja potrebna, in v’ vfim je po
fveti volji boshji shivela. Premifli, kolibo je
savoljo Jesufa terpela, slafti, kader je s’njim
v’ Egipt besbala, veliko vezh, kader je bil
preganjan in krishan. Pod krishem fvojiga
kervaviga in uinirajozhiga ( Sina je ferzhno fta-
la, in v’ nefkonzlmih britkoftih Bogu pokor¬
na bila. Zhe je ravno tolikaj terpela, ven-
der ni godernjala, temuzh fe je Bogu pod-
vergla, tudi kader je Jesuf v’ nebefa fhel,
njo pa na fvetu puftil. Vidifh Mariino pokor-
fhino, kakofhna je pa tvoja? Tvoja terdo-
vratna in prevsetna volja fe Bogu in oblaftni-
kam vflavlja; tvoja volja ti je nar vifhi sapo-
ved, fvojo voljo delati ti je nar bolj vfhezh,
in sa njo fe nar huje vpirafh. Boshja volja
naj tvojo gofpoduje; takobofh po sgledu Ma¬
rije shivel, in sa njo v’ nebefa fhel.

Molitev .

O prezhida deviza, mati Jesufova inmo-
gozhna pomozhniza Marija! pred Bogam in
pred teboj fe morem ponishati, in fposnati
fvojo nevrednoft in nesveltobo. Boga in tebe
povifhujem s’ befedo, pa nepokorne dela me
rasodevajo obeh flabiga flushabnika. O Ma¬
rija! fim menil do tebe nar bolji dopadenje
imeti, in ti flushiti; pa mojaflushba do tebe
fo bile le kake flabo opravljene molitve, dru-
siga fkoraj nizh. Tebe fim s’ befedo zhallil,
od tebe vifoko govoriti rad poflufhal; v’ fvo-
so

5o6 —

jim ferzu pa fini tvojiga ljubiga ( Sina in fvo-
jiga svelizharja Jesufa krishal. Kakofhna je
bila moja zhaft do tebe, ko fim ko fovrashnik
boshji shivel? Ne morem biti tvoj prijatel,
zhe ne fkerbim Bogu flushiti. O ufmiljena
mati in mogozhna pomozhniza Marija! fproli
mi od Boga po Jesufu obilno gnado, f’ ktero
po vlih sapovedih shivim, de fe po tvojim
sgledu Bogu popolnama podvershem, in sa
teboj pridem v’ nebefhko kraljeftvo. Amen.

- ♦  -

XVI. dan v&ikiga ferpana.

t <S. Rok,

t S. Rok je bil rojen od bogatih in shlahtnih
Barfhev v’ velikim permorfkim meftu Mont-
pelier na Franzofkim. Bil je fhe mlad,
ko fo mu ftarfhi umerli. ( Se ne ve veliko
od njegoviga shivljenja; pa njegova velika
ljubesen do Boga in blishniga, is ktere je
kushnim bolnikam fkerbna flregel, prizhuje
obilno, de je bil v’ vlili dobrih delih ftanovi-
ten. 4 Slab kriftjan ne pofiavi fvojiga shivlje¬
nja sa fvoje brate; le bogabojezhi samore to
Boriti, in Bori is zhifte kerfhanfke ljubesni.
Ob njegovim zhafu je bila lilno Brafhna kuga
na Lalhkim. 4 S. Rok je to svedil, in deiirav-
no je bil mlad, fe ni bal sa fvoje bolne brate

umreti. ^Strafhna bolesen in ojftra fhiba boshja
je buga, to vfab ve; pa velibo bolje, bdor jo
fbufi. ( Starfhi fe otrob, in otrozi (larfhev bo¬
je ; ni vezh savese bervi ali ljubesni, ber fe
vfab fmerti boji, in is tiga drahu fe brani bol-
nibam ftrezhi, bteri fo fofebne pomozhi po¬
trebni; tudi merlizhe pobopovati feboje, in
fe branijo, bteri Boga in blishniga malo lju¬
bijo. ( S. Rob je od ljubesni boshje in blishni¬
ga vnet, fvojo hifho in deshelo sapuftil, inv'
Rim fhel bushnim bolnibam ftrezh. Njegova
ljubesnjiva ftreshba je Bogu slo dopadla, in
mu je dal mozh zhudeshe delati; velibo ne¬
varno bolnih je s’ snamnjem f. brisha osdra-
vil. Ne le Ilregel bolnibam v’ telefnih po¬
trebah, tudi uzhil jih je lepo, pomagal jim f.
sabramente vredno prejemati, in frezhno umre¬
ti. Tudi druge meda je obhodil, in enabo
delal bolnibam v’ pomozh. V’ meftu Plazen-
zi, pravijo, fe ga je kuga prijela. Kader je
snamnje te bolesni nad ieboj zhutil, je hitel is
meda v’ gojsd, de bi drugi od njega ne dobi¬
li bolesni. Nihzhe ni vedil, bam je prefhel;
pa Bog, bteri fvojih dobrih flushabnibov ne
sapufti, ga je zhudno preredil, busheb bnesa
Gotarda mu je vfab dan malo bruha v’ gobzu
pernefel. Bog ga je osdravil, in tudi buga
v’ desheli je jenjala. Tabrat je fhel v’ froje
mello nasaj , je smiraj bogabojezhe shivel, in
fveto umeri oboli leta i33o. Vil verni imajo
f. Roba mogozhniga pomozhniba perBogu šo-
per bugo in bushne bolesni.

— 5 o 8  —

Na n k.

Dujhne kuge fe varovati.

,S. Rok fe je dufhne kuge slo varoval,
to je, greha in perloshnoil v’ greh; sato je
nedolshno shivel, in fveto umeri: telefne ku¬
ge pa fe ni bal, in je bolnikam ferzhno ftre-
gel, ker je shelel v’ delih ljubesni umreti. De¬
lal na tanko je po befedah f. Janesa, kteri ta¬
ko pifhetj.P’’ tim Jmo Jposnali ljubesen bosh-
jo t  ker je  (Jesufj fvoje shivljenje sa naj'
poJtavil\ tudi mi moremo sa brale shivlje¬
nje pojtaviti I. Jan. 3 , 16. Kako pa ti, o
kriftjan! delafh? Morebitivfenarobe? Telef-
.ne kuge fe slo bojifh, dufhne pa nizh. Zhe
fe greha in nevarnih perloshnoft v’ greh ne bo¬
jifh, li vezhno fmert vofhifh in nakopavafh.
Ako bi bil tvoj tovarfh kushen, bi fe ga ogi¬
bal; ako bi bila kaka hifha kushna, bi nefhel
va-njo; morebiti bi is ftrahu pred fmertjo
ffojo blishno shlahto v’ kushni bolesni bres
ftreshbe neufmiljeno puftil: sakaj pa fvoje du-
fhe vfaj enako ne ijubifh ? sakaj pa fi rad per
tazih, kteri te 1’ fmertnim ftrupam nepolnu-
jejo? Pravizhniga isgovora ne bofh imel per
fodbi, in tudi sdaj ga nimafh. Prav je Tobi-
ja rekel: „Kdor gre/hi, je fovrashnik fvo¬
je du/hei'  Tob. 12, 10. Ravno to je rezhi
od fleherniga zhloveka, kteri fe perloshnoft
greha ne boji. „Kdor nevarnojt ljubi , bo
v' nevarnojti konez vsel.”  4 Sirah 3 , 27.

— 3og —

Bog ti sapove hudih perl®shnoft fe varo¬
vati, in ta potrebna sapoved je v’ f.pifmu ve¬
likokrat ponovljena. Sdaj premifli le, kar
Jesuf govori, in ti bo sadolti: „Aho te tvoje
defno oko polmjjha , isderi ga, in versi ga
od febe; ako te tvoja defna roka polmjjha,
odjekaj jo, in versi jo od febe."  Mat. 5, 2 g.
So. Zhe ti je zhlovek, ali blago ali kajdru-
siga potrebno ko defno oko ali defna roka;
beshi od njega, in varuj fe ga. Kaj tibopri-
jatel ali prijatliza, flushba, dobizhik, vefe-
lje ali kaj drusiga pomagalo, ako dufho po-
gnbifh ? Papesh InozenziXI. in s’njim vfa zer-
kev je prepovedala grefhnika odvesati, kteri
nevarne perloshnofti v’ greh opuftiti nozhe.
Saka j to, je ozhitno : Kdor nozhe nevarne per¬
loshnofti opuftiti, ljubi greh, in ni vreden od-
pufhenja; vfe njegove opravljene fpovedi in
obhajila lo nevredne. Tedaj ne posabi Jesu-
fovih befedi, in po njih delaj, de fvoje dufhe
ne savershefh.

( Skerb, ki jo imafh sa fvoje telo ali sa fvo-
jo shivino, te obfodi, ker vfaj toliko nefker-
bifh sa IVojo edino neumerjozho dufho. Kush-
ne bolesni fe bojifh, in fe je varujefh; vojfke
fe bojifh, ker je nevarna; zhe je shivinabol¬
na, jo odlozhifh od sdrave; fvoje sdraveshi-
vine ne pafefh, kjer fe je bolna pafla: tako
lkerbifb obvarovati fe zhafne fhkode, koliko
pa sa sdravje in svelizhanje fvoje dufhe fker-
bifh? Neframnifhi ko fo ljudje, raji li per
njih ; huje ko forasusdani, .perferzhnifhi pri-

—> o io

jatli ali prijatlize fo ti. Tifte ljubifh, in tudi
plazhujefh, kteri te uzhe, in ti pomagajo v’
pekel; kushne hifhe , gobovi ljudje , to je, sa-
peljivi grefhniki, fo tvoji neodlozhljivi pri jatli;
to prizhuje, de v’ tebi ni shive vere, nesdra-
viga uma. Ti fi vef flab, in per flabih rad;
tedaj je is tebe tvoje pogubljenje. Poflufhaj,
l<aj modri ( Sirali govori: „ Terdovratnimufer-
zu bo na sadnje hudo, in kdor nevarnojt
ljubi, bo v' njej konez vsel."  4 Sirah 3 , 27.

4 Se isgovarjafh: ,,Velikokrat fim bil per
flabih, fim flabo govorjenje poflufhal, fim s'
mladimi drusiga fpola prijasno govoril, per
njih pil, plefal, fe fmejal; pa nifim nizh hu-
diga miflil ali delal.” Obshalujem tvojo zhud-
no nedolshnod, ker ni nedolshnoft, ampak fle-
pota. t S.  Bernard pravi: „V’ nevarniperiosh-
nofti radovoljno biti, pa ne grefhiti, jezhud-
nifhi, ko merlizhe oshivljati.” ( Si li ftanovit-
nilhi od Egiptovfkiga Joshefa, kteri je sbeshal,
de bi ne grethil; fi li bolji od Davida, kteri-
ga je le pogled hudo sapeljal; fi limodrejiod
( Salomona, kteriga je ljubesen do drusiga fpo¬
la od Boga odvernila; fi li fveteji od f. Hiero¬
nima, kteriga fo poprejfhnje perloshnofti do
fivih laf nadleshevale, defiravno je bil v’ pu-
fhavi, v’ folsah, v’ poftih, v’ terpljenji; fi li
frezhnifhi od f. Teresije, ktera je bila v’ ne-
varnolli od Boga odftopiti, ker je poflufhala
pofvetno govorjenje ene fpridene tovarfhize;
ii li ftanovitnifhi od vfib fvetnikov, kteri fo fe
hudih perloshnoft fkerbno varovali, render

- O 1 l

v’ trepetanji vedno shiveli? O ti oflepljeni krift-
jan! ne fvet, ampak flep fi, in velt te ne pe-
zhe, ker je vezh ne zhutifh. Kako samorefh
ti, ki fi flab zhlovek in bres lirahu boshjiga, v’
radovoljnih perioshnoltih nedolshen oftati? Bog
je le ponishnim, ne predersnim gnado obljvv-
bil. Ti fi poln nezhiftiga ognja, prav sato
ifhefh nevarnofti; vender menifh, de bofh v’
fredi ognja bres vfe fhkode. Sato pravim: Ne
fvet, ampak flep li. Kriltuf ve, kako fte ti
in drugi flabi, sato jesapovedal: „Lhujte in
molite  , de v jkujhnjavo ne padete'*  Mat. 26 *
41. Varuj fe viiga, kar te v’ greh napelju¬
je; zhe ne ubogafh, fi lam kriv ivojiga pogub¬
ljenja. Zhe tudi varno shivifh, najdefh per-
loshnofti in fkufhnjave; veliko vezh fi jih na-
kopavafh, zhe varno ne shivifh. Zhe fi po-
nishen in fkerben, ti Bog pomaga fkufhnjave
premagovati; zhe fi pa predersen, ti ne bo
boshje pomozhi, ker je Bog le ponishnim Tvo¬
jo gnado obljubil. I. Petr. 5 , 5 . .Sposnaj
ponishno fvojo flabolt, beshi, kolikor je mozh,
pred nevarno perloshnoftjo, shivi ponishno,
in le tako upaj v’ boshjo pomozh.

Molitev.

O moj Bog! daj mi fposnati fvojo veliko
flabolt, de ponishno in varno shivim. Jeftfim
flab, drugi fo flabi, vef fvet je poln fkufh-
njav, in vfaka rezh je naftava moji veliki fla-
bolli; vender fi fkufhnjave in nevarnolt, rar-

- 0X2 -

no kakor bi jih premalo bilo, fhenakopavam.
.Svetniki fo bili smiraj v’ fkerbi; jeli Jim v’ Je
predersno upal, ker Jim nevarnofti premalo
fposnal, in tudi fbe sdaj premalo fposnam:
rasfvetli moje dufhe ozhi, daj mi fkerb Tvojo
dufho svelizhati. t S’  tvojo gnado obljubim fe
varovati viih grehov in nevarnih perloshnoft
va-nje, fofebno pa fkufhnjav, ktere mojo fia-
boft loshej premagajo. O f. Rok! proii sa¬
me per Bogu, de fe s’ njegovo pomozhjo dufh-
ne kuge fkerbno ogibam, in obvaruj f’ Tvoji¬
mi profhnjami mene in deshelo tudi telefne ku¬
ge. Amen.

XVII. dan velikiga ferpana.

,S‘ Literat apat in tovarjhi, marierniki.

^■^b zhafu krivoverniga kralja Unerika v’letu
483 je hudo preganjanje vflalo soper katol-
fhke verne. Ne le v’ velikim mehu Kartagi,
ampak tudi po vlim kraljeftvu neufmiljeniga
Unerika fo verni iilno veliko terpeli: gnani fo
bili v’ nesnane deshele , bres vfe pomozhi pu-
fheni, zerkve fobile obropanein saperte. Ob
tej perloshnofti fo bilivjeti, in v’Kartago per-
peljani f. Liberat in njegovi tovarfhi, kterih
fpomin zerkev danf obhaja, Ti fo bili boga-
bojezhi minihi v’ desheli Bizanzeni; v’ sheles-

— o i3

je sakovani fo bili od krivoverzov gnani v’Kar-
tago, in vfi fo f’ zhafiito fmertjo dokonzhali
fvoj tek. ( Slushabniki neufmiljeniga kralja fo
jim rekli: „Ubogajte kralja, kteri vaf bo obo¬
gatil, in bode njegovi prijatli.” 4 Sveti mini-
hi, she navajeni fvet in njegovo bogaftvo sani-
zhevati, fo ferzhno odgovorili: „Mi fovrashi-
mo vfe te sapeljive obljube; mi fposnamo le
eniga Boga, eno vero, en kerft, in upamo
v’ edinofti katollhke zerkve ftanovitni oftati.
Nafhe telefa fo v’ vafhi oblafti, delajte s’ na¬
mi, kar hozhete ; pa raji bomo minejozhe bo-
lezhine terpeli, kakor li s’ neftanovitnoftjo
vezhne saflushili.” Po tim ferzhnim prizha-
nji fo bili versheniv’ fmerdljivo jezho, kjerfo
lakote, sheje in vfiga hudiga dofii terpeli.
Verni fo s’ denarjem varhe podkupili, de fo
v’ jezho bili pufheni, fo jih poflufhali, in
jim pomagali. Kralj Unerik je to kmalo sve-
dil, je sapovedal v’ teshji shelesje jih sakova-
ti, in fkerbneje varovati, de bi nobeden do
njih ne mogel. ( Sveti minihi fo sa vfe te nad¬
loge Boga hvalili, in v’ fveti katolfhki veri
ftanovitni oftali. Kralja je njih Aanovitnoft lil-
no rasferdila; neufmiljeno je sapovedal vfe
fvete minihe v’ eno ladijo svesane djati, in jo
sashgati. Kader lo fvoje obfojenje sallifhali,
fo Boga vifoko hvalili, ferzhni fhli na morje,
verne opominjali, de naj raji fvojo kri preli¬
jejo, kakor de bi fe krivoverzam vdali. Blishji
ko lo fmerti bili, vefelfhi fo bili, in glafno
peli: „Glejte! to je prijetni zhaf, to je dan

svelizhanja!” Krivoverzi fo fe jim pofmehova-
li, pa fveti marterniki fo vfehudo savoljopre-
fvetiga imena Jesufa vefelo terpeii.

Smed tih fvetih je Maklim bil nar mlaj-
fhi. Krivoverzi lo fi slo persadevali ga od
fvete vere odverniti rekozh: „Ti li lhe slo
mlad, ufmili fe fvoje mladofii, raji bodi pri-
jatel nafhiga hralja, de dolgo in vefelo shi-
vifh ; ne poflufhaj fvojih neumnih tovarlhev;
uni fo norzi, pa ti bodi moder.” ,S. Malilim
jim je ferzhno odgovoril: „ Se ne finem in no-
zhem odlozhiti od fvojih fvetih tovarlhev ; fku-
pai Imo v’ hlofhtru shiveli, fkupaj bomo u-
merli.” Krivoverzi, od njegovih ferzhnih be-
fedi premagani in oframoteni, fo gapuftili v’
fmert iti. Kader fo bili vli fveti marternihi v’
ladii, in jo s’ drevmi napolnili, nifo krivo-
verzi nikdar mogli drev ali ladije sashgati. Ta
zhudesh je od njih nedolshnofti ozhitno pri-
zheval; pa krivoverni kralj le ni vdal, temuzh
fhe bolj fe je rasferdil, in sapovedal jih je
umoriti, in njih trupla v’ morje vrezhi. Tako
je bilo florjeno, pa njih mertve trupla fo ko
lilije verhi morja plavale. Verni fo jih vseli,
in po mozhi zhaflito pokopali. Serzhno fo
umerli sa fveto vero drugi dan maliga ferpa-
na v’ letu 483, pa zerkev obhaja ta dan njih
vefeli fpomin.

— 5  15  —
Nauk.

Od laftnoft /klepa ne vezh gre/hiti.

C S. Liberat in njegovi fveti tovarfhi fo ra¬
ji umerli, ko od ene farne refnize katollhke
vere odftopili. Tudi Makfim, nar mlaji sined
njih, je Ilanoviten oflal, in je raji mlad umeri,
pa nedolshen, ko shivljenje 11 sdaljfhal s’ ne-
sveftobo. Krivoverzi fo fe jim pofmebovali, in
jih norze imenovali; pa ti fveti moshje fo 11
nar bol ji del isvolili, kteri jim ne bo nikdar
vset. Blagor zhloveku, ki je ftanoviten v’ Go-
fpodovi flushbi! Sato je sapifano : „BodiJta-
noviten na Gofpodovim potu.”  ( Sirah 5 , 12.
,, Kdor bo do konza Jtanoviten, on bo sve-
lizhan.”  Mat. 24, i 3 . Eni fo she bliso nebef
bili; pa fo odltopili, in fe pogubili.

,Serzhno voljo imej raji vfe terpeti, ko
Boga rasshaliti. Ako f’pomozhjo gnade bosh-
je fposnafh veliko hudobijo greha, te to fpo-
snanje obvaruje neilanovitnofti. Zhe fposnafh,
kako je nehvaleshno, hudobnoin lira f h no Bo¬
ga s’ greham sanizhevati; bofh ferzhnoft fve-
tih marternikov imel, bofh dopolnil obljubo
ali fklep, ki ga pred Bogam in fpovednikam
s’ befedo ponavljalh: ,,Ra/i hozhem vfe ter¬
peti in umreti , ko Boga rasshaliti Tvoja
volja, zhe je refnizhna, je tudi mozhna, de¬
lavna in Itanovitna, in nobena rezh te ne bo
lozhila od Boga, kakor je f. Pavel od febe go¬
voril. Rimlj. 8, 38 . 09.

— o 16 —

Tvoj flilep ne vezli grefhiti more biti sa-
voljo Boga. Le zhe is ljubesni do Boga greh
fovrashifh , imafh dobro in ftanovitno voljo ne
vezh grefhiti. Le ljubesenpoboljfha grefhni-
ka po dopadljivi in fveti volji bosbji; le ljube¬
sen daje zhesnatorno mozhno vefelje do pra-
vizhnofti; le ljubesen daje neisrezheno mozhi
vfe terpeti, in sa zhaft boshjo fe vojfkovati do
fmerti; le ljubesen vfe premaguje, tudi fmer-
ti fe ne boji, ker ji je dobizhik sa pravizo u-
mreti. Ljubi grefhnik! varuj fe smote, kte-
ra je lahko is Skrite mefeneljubesni, ishinav-
fhine, is nevednofti. Zhe ti le ubofhtvo bra¬
ni po navadi pijanzhevati; zhe le savoljo fta-
rolli od fvojih noroft odjenjafh; zhe ti le lju¬
besen ali bolehanje brani rasusdano shiveti;
zhe te le fhkoda, alisanizhevanje , ali kaj dru-
siga taziga napravlja pofhteno shiveti: tvoje
poboljfhanje ni pravo, je le savoljo nemogozh-
nofti, ali lakomnodi, ali prasne zhafti, ne pa
is ljubesni do Boga. Ni malo hinavzov, kte-
ri fe hudobije greha nizh ne boje, pa fe bo¬
je, le kar greh saflushi, fhkode, sanizheva-
nja, framote. Le premifli, je li ta fklep sa¬
voljo Boga? Lahko vefh, de ne; torej fe do¬
bro premifli, in persadevaj fi is ljubesni do
Boga greha fe varovati. ( Sirah pravi: „Nekle-
rimn po 'na n ha nje brani grejhiti, in ako
ravno fe sders/ii , ohrani s/ielje  (do greha).”
4 Sirah 20, 25 . Ref, vfi, kterih ljubesen do
Roga ne .fpreoberna, ohranijo dopadenje do

- o 1 7 -

greha ; pa to jim je f krito, in sato grešno ne¬
varno.

Tvoj fklep more biti vfih grehov in per-
loshnoft. v’ grehe fe ferzhno varovati. Zhelju-
besen do eniga famiga greha ohranifh, niti
pravizhen. Kaj bi miflil od fpreobernjenja fle-
piga malikovavza, kteri bi fvoje malike od fe-
be smetal, eniga pa bi ne hotel, in bi gafhe
molil? Ravno tak bi bil ti, ako bi do eniga
famiga greha ali do ene farne grefhne per-
loshnofti dopadenje imel. ( S. Jakop pravi:
, Kdor koli vfo pojlavo Jpolnuje, grejhi pa
v' enim, je vje kriv.’'  Jak. 2, 10. ,Spre-
oberni fe po sgledu Davida, kteri je refnizh-
no djal: »Jejt pot vjik sapovedi/i shivim,

in vjak krivizken pot fovrashim .” Pf. 118,
128. Ne morefh biti pravizhen in krivizhen,
Boga in greha ljubiti; tedaj opurti in fovrashi
vfe grehe. ( Sofebno fi persadevaj tifte fovra-
shiti, do kterih li mozhneji dopadenje imel,
ker imajo ti globokeji korenine v’ tvojim fer-
zu. Ravno tako je rezhi od hudih perlosh-
nolt, ktere flajfhi fireshejo tvojimu poglavit¬
nima poshelenju. Zhe tiga ne florifh, je tVo-
ja pokora lashnjiva, in tvoje obhajila fo ne¬
vredne.

Tvoj fklep more biti flanoviten. Zhloveh
je premenjenju podvershen, vem; pa gnada
boshja vfe sainore. Uzhenzi, ki fo ojftre Je-
sufove nauke poflulhali, fo savpili: Kdo bo

mogel svetizhan bili  ? Jesufjirn/e odgovo¬
ril: Ljudem je leto nemogozhe, Bogu pa

je v/e mogozhe."  Mat. 19, 25 . 26. .Savel,
nar ferditifhi fovrashnik vere Jesufove, fe je
s’ gnado boshjo fpreobernil, in potlej fiano-
viten oftal; sato je hvaleshno djal: ,,Gnada
boshja ni bila prašna v' meni', temuzh Jim
vezh delal ko vji drugi, ne pa jejt, ampak
gnada boshja s’ meno/.”  I. Kor. i 5 , 10.
Grefhnik, od gnade boshje fpreobernjen, fe
ne boji fhkode, ne mara sa dobizhik, de Bo¬
gu sveft oftane, Kaj pravifh od febe, ki fe
vfaziga zhloveka, vfake befede in rezhi bo-
jifh? Je li tvoja volja ne vezb grefhitirefnizh-
na? Glej fvete marternike, in premifli njih
ftanovitnoft : ti fo do sadnje kapljize fvojo kri
raji prelili, ko od Boga odftopili; tebe pa
prašna befeda odverne, in upaf h v’ njih drush-
bo, v’ nebefhko kraljeftvo priti? .Sposnaj
fvojo grefhno neftanovitnoft, persadevaj li v’
Gofpodovi flushbi ftanovitenollati, proli:

Molitev •

O moj Bog, ftvarnik in Gofpod! kedaj bom
tvoj ftanovitni llushabnik ? Smiraj obetani, in
obljube ponavljam fvoje shivljenje poboljfha-
ti, refnizhniga poboljfhanja pa vender ni. Pra¬
vim: Is vliga ferza te bom ljubil, raji hozhem
vfe terpeti, ko te shaliti; pa raji te sbalim,
kakor de bi majhne rezhi poterpel, kerteisvli-
ga ferza ne ljubim. Kedaj bo konezmojene-
hvaleshne in grefhne nellanovitnofti ? O Go¬
fpod ! ti li neisrezheno ufmiljen, in deliravno

— 3 19 —

fini vezhniga pogubljenja vreden, fimivender
odpufliti perpravljen, ako fe fpokorim; she
sdavnaj bi bil pogubljen, ako bi bil posaflu-
shenji prejel, pa tvoja nefkonzhna miloft me
fheshivi inzhaka: vezh ti ne bom nehvaleshen,
tebi, nar boljimu Ozhetu, pomagaj mi fe (po¬
koriti, in v’tvoji llushbi ftanovitnimu oftati.
O Jesuf! ki ti me Aanovitno ljubil, vlivaj v’
moje mlazhno ferze zhedalje vezh zhesnator-
ne ljubesni; ne sapufti me nevredniga flushab-
nika, de ne bo tvoja prefveta kri nad menoj
sgubljena. O fveti Liberat in tovarfhi mar-
terniki! fprofite mi flanovitno voljo, ktere fte
vi polni bili, raji vfe terpeti, ko od Boga od-
ftopiti, de ga tudi jeft v’vafhi vefeli drushbi
hvalim tekomaj. Amen.

XVIII. dan velikiga ferpana.

Helena zejariza.

C

Helena zefariza je flovezba v’ katolfhki
z erkvi, ker je po vfih sapovedih sveflo shive-
la, ker je bila mati Konfhtantina , pervigaver-
niga zefarja, in ker je snafhla fveti krish , na
kterim je Jesuf umeri. Bila je od nevernih in
nepremoshnih flarfhev rojena v’ desheli Bitin-
ji, okoli leta 247. Konfhtanzi Klor, foldafh-
ki oblaftnik pod zefarftvam Dioklezjana in Mak-

— 320  —

fimijana, jo je sa fvojo sheno vsel. ( Silno bo¬
gat je bil, ona pa nepremosbna; pa njene
fofebne dufhne in telefne ladnolii fo bile bo-
gatiga, in dobriga mosha vredne. Obada
bila malibovavza, in nida praviga Boga fpo-
snala; vender da bila pofhtena in mirna,
kolikor je mozh v’ 1 lepi malibovavfbi veri, Njen
ino,šh Konfhtanzi, savoljo fofebne. ferzbnodi
in svedobe zefar podavljen, je bil kridjanam
dober, in v fini pravizhen ; vii, verni in # ne-
verni, fo ga ljubili. V’ letu 5o6 je umeri. He¬
lena zefariza je dolgo zhafa v’malil(Ovanji shi-
vela, namrezh do fpreobernjenja njeniga lir
nu, zefarja Konfbtantina. Poprej je le nator-
no dobroto in ufmiljenje imela ; kader je bila
od fvete vere rasfvetljena, je.bila Bogu hva-
lesbna in njegova sveda flushabniza. t Sboraj
64  let je v’ nevednodi praviga Boga shivela,
pa njena potlejfhnja gorezboft v’ boshji flush-
bi in sa rat-f dirjanje batolfhke vere ji je'he le
odpufhenje vlih grehov, ampab tudi fofebne
gnade od ufmiljeniga Boga dofegla; hitro je
v’fvetodi radia, fberbela sa fpreobernjenje
nevernibov, in vfim vernim dober sgled daja¬
la bogabojezhe shiveti.

( S. Helena je fofebno fberbela sa uboge,
vdove, sapufhene otrobe in vfe potrebne; je
lepo ofnashevala in ofberbovala zerbve ne le
po medili, ampab tudi po vafeh, de bibosh-
ja flushba bila fpodobna in zbaditljiva; je dol¬
go molila , fe rada podila, in v’ vlih dobrih
delih obilna bila. Njena velika ponishnod je

— o 21

fofebne hvale vredna. Ta fe je rasodevala v*
vfim, slafti pa per boshji flushbi: ponishno
oblezhena je hodila v’ zerkev; ne raslozhena
od drusih, ampak med vernim ljudilvam je
hotla biti per ozhitni boshji flushbi, ker je
fkerbela ne febe, ampak le Boga hvaliti in
zhaftiti. Ref, tudizefarji, kralji in mogozh-
ni foTnemo Boga majhni; vender jeshiva ve¬
ra in prava ponishnoft imenitnih fofebne hva¬
le vredna. ( S. Helene bogabojezhi fin, zefar
Konfhtantin, je slo fkerbel sa fveto vero in
tudi sa unanjo zhaft boshjo; ne le perpufhe-
nje je vernim dal zerkve sidati, tudi Stenar¬
jem jim je obilno pomagal. Is hvaleshnolli
do Jesufa, kteri mu je v’ vojfkni fili zhudno
pomozh dal, je sapovedal v’ Jerusalemu na
hribu mertvafhkih glav, kjer je Jesuf sa vfe
zhlovefhtvo ljubesnjivo umeri, lepo zerkev
losidati. Njegova mati, f. Helena, je hotla
tiga dobriga dela deleshna biti : she8o letfta-
ra, v’ letu 526, je fhla v’ Jerusalem fvetih
krajev obifkat,je ondi frezhno nafhla fveti krisb,
in perganjala na hribu kalvarii zhaftito zerkev
fosidati, kakor je bilo popifano III. dan veli-
kiga travna. Tudi na oljfki gori in v’ Betle¬
hemu je dve lepi zerkvi is fvojiga poftavila;
povfod je sa feboj puftila snamnja shive vere,
velike gorezhofti in fofebne ponishnofti. Od
Jerusalema feje vernila v’ Konfhtantinopol,in
ondi fe fkerbno perpravljala k’ fmerti. Ka¬
der je telefna flaboft ji napovedovala blishno
fmert, je fvojiga ljubiga fina, zefarja Kon-
21

- 322

fhtantina, k’ febi poklizala, mu fofebne nauke
dala, in potlej v’njegovih rokah, 81 let fta-
ra, mirno unierla v’ letu 027.

Nauk.
t Svet sanizhevati.

Helena je bila poprej niskiga flanu,
potlej s’ mogozhnim Konfhtanzjem sarozhena
in zefariza; pa kaj bi ji bilo vfe to pomagalo,
ako bi ne bila bogabojezhe shivela? Vifokoft,
oblati, zhaft, bogallvo in vfe drugo je praš¬
no in fhkodljivo bres bogabojezhofti. Blagor
mogozhnim fveta, kteri fe ne dado od nizhe-
mernofti vidnih rezhi sapeljati; ti fo v’ fvojo
in v’ drusih frezho povil liani, ker s’ oblatijo
in s’ sgledam pomagajo drugim pravo frezho
dobivati. Nobeden ne fme befedi Jesufovih
posabiti, ktere fo polne nebefhke modrofti:
„Kaj pomaga zhloveku, zhe vef fvet dobi ,
fvojo dajho pa pogubi!'  Mat. 16, 26.

O kriftjan! sa malo imej fvet, in kar
je na njem, depridefhv’ nebefhko kraljetlvo.
Ne fmelh ljudi ali drusih boshjih ftvari sani¬
zhevati; pa nikar neumno ne ljubi nezhlove-
ka, ne blaga, ne drusiga soper sapovedi.
Dan fmerti  je dan sgube  v’ f. pifmu imeno¬
van, ker te bo fmert od vfiga odlozhila , in ti
vef fvet ne bo mogel pomagati. Brodnik je
slo shaloften, kader od ftrafhniga viharja per-
moran vfe fvoje blago v’ morje pomezhe;

— 323  —

vrednifhi ko je njegovo blago, vezhi shaloft
ima; pa vfaj upa fvoje shivljeiije perhraniti.
Kader bo zhaf fmerti prifhel, bofhtudi ti vfe
fvoje premoshenje sapuftil; zhe li pa fvojo
dufho v’ nemar pufhal, bofh fvet sapuftil, in
dufho sapravil. „Bogatin pravi: Pozhitik
Jim najhel, in sdaj hozhem fvoje blago vshi-
vatii Pa ne ve  (nozhe veditide  bo zhaf
prijhel umreti, in de bo vfe fvoje drugim
sapujtil 4 Sirah 11 ,  ig. 20. Gorje zhlove-
ku, kteri fvoje upanje v’ fvet ima: fvet bo
sapuftil, kteriga je neumno ljubil; Boga bo
sgubil, kterimu ni hotel flushiti.

Premifli, kajimajo sdaj v’ vezhnofti, kte¬
ri fo bili mogozhni ria fvetu? Pred ferzhnim
kraljem Aleklandram fe je fvet trefel, pa ni
gavezh; 4 Salomon je nar modrejfhi bil, pa
umeri je; 4 Samfon je bil nar mozhneji, pa sdaj
je prah. Tako vfe mine pod fonzam, vezh-
noft pa nikoli. Premifli befede kralja 4 Salo-
mona : „JeJt Jim v’fvojimferzu rekel: Poj -
dem, in fe bom obilno rasjvefeljeval, in do¬
brote vshival. In fim fposnal, de je tudi
to nizhemernojt. t Smeh Jim smoto Jhtel ,
in k’ vefeljn Jim rekel : Kaj me sajtonj go-
lufa/h  ? Velike rezki Jim delal: sidal Jim
hijhe,fadilvinograde, narejalverte sa krat¬
ki zhaf in ribnike  , imel hlapzov in de¬
kel  ; premogel Jim vezh govedine in drob-
nize , kakor vji pred menoj v' Jerusalemuj
velike kupe Jim fpravil slata in f rebra , in
navlekel bogajtva, kar ga samorejo kraljiin
21  *

— 024  —

deshele, omiflil Jim Ji pevze in pevke, iri ve-
felje vfako mnogo Ji prejherbel; kar ozki
poshele, nizh jim nijirri odrekel, nobeniga
vefelja okratil Jvojimu ferzu. In ko Jim
pogledal vje, kar fo moje roke Jlorile, in
nad zhimur Jim sajtonj fe potil; Jim vidil,
de je vfe prašno, vfe duhu v' nepokoj, de
ni nizh Jtanovitniga pod Jonzam''  Prid. 2 ,
i — li. Te refnizhne befede popifujejo
nizhemernoft in prasnoto fveta; tudi uzhe,
de bodimo ubogi v’ duhu, kakor je Jesuf sa-
povedal.

4 Svet je enak gledalifhu, kjer fe ljudje
fhtejejo, kar nifo. Eden je kralj, drugi fo
njegovi flushabniki; enifo vojfhaki, drugi go«
fpodarji ali hlapzi; fo vefeli ali shaloilni, ali
fe drugazhi obnafhajo; vfak fe noli ali govo¬
ri po fvojim namenu: pa vfe to je le k’ vide-
su, in flehern oftane, kar je bil. Ravno ta¬
ko je na Ivetu. Eni gofpodujejo, eni flushi-
jo; eni fo bogati, eni ubogi; eniuzheni, eni
neuzheni: pa hitro prejde vfe to, inpofmer-
ti je vfak, kar je per Bogu v’ refnizibil; zhe
dober, je v’ dobrim uterjen, zhe hudo¬
ben, je v’ hudim uterjen na vekomaj. 4 S. Ja-
nes govori ravno od tiga: „fvet in njega po.
shelenje prejde ; kdor pa voljo boshjo dela,
ojlane  (frezhen) vekomaj.''  I. Jan. 2, 17.
,She f. Pavla poflufhaj, kteri od neftanovitno-
fti fveta tako govori: „Zhafje kratik z tedaj
naj bodo, kteri jokajo, kakor de bi ne jo¬
kali) kteri Je vefele , kakor de bi fe ne ve-

— 325  —

felili; kteri kupujejo, kakor de bi ne ime¬
li • kteri fvet vshivajo , kakor de bi ga ne
vshivali, sakajpodobaJveta prejde.”  I. Kor.
n t  29 — 3 i. Kriftjan! obuduj shivo vero,
in premifhljuj nefkonzhno vezhnoft, v’ ktero
vli pojdemo; to premifhljevanje ti bo poma¬
galo sdershno shiveti, lakomnoft premagova¬
ti, vfe hude shelje odganjati, in fi slo persa-
devati bogaftva nabrati sa nebefa, ktero bofh
vshival vekomaj.

Molitev.

O moj Bog! vezh tiozhem ptujiga gofpo-
darja imeti, vezh me fvet ne bo gofpodoval,
ampak ti; hozhem fe f’ ferzam od vfih vidnih
rezhi lozhiti, in tebi famimu flushiti. Bolji
je tvoja prijasnoft od vfiga fveta; kaj bi mi vfe
kraljeftva fveta pomagale, ako bi tvoj flab flu-
shabnik bil? Ti fi vfe flvaril zhloveku v’ po-
mozh tebe fposnati, in tebi flushiti; vfe Ilvar-
jene rezhi fo snamnje tvoje velike milofti: pa
tega jed nilim pomiflil, neumno fim jih ljubil,
in nepermerjeno vshival. Odpufti mi nevred-
nimu zhloveku, in dodeli mi gnado, de bom
v’ prihodno le tebe ljubil; ogrenjuj mi ta fvet,
de bom le do tebe fvoje upanje in fvojo ljubesen
imel. Kar fe mi bo grenkiga pergodilo, bom
poterpeshljivo poterpel, ker mi je vfe dobro,
kar mojo dufho svelizha. O velika prijatliza
boshja, f. Helena ! fprofi mi gnado po tvojim
sgledu fvet sanizhevati, ko popotnik tukaj shi-

- 326  -

veti, Bogu flushiti, in ga v’tvojidrushbihva¬
liti vekomaj. Amen.

XIX. dan vdlikiga ferpana.

t S. Ludvik Jhkof.

.S. Ludvik, kteriga vefeli fpomin zerkev danf
obhaja, je bil fin Karla, Napolitanfkiga kra¬
lja; v’ blishni shlahti f. Ludviku, Franzofki-
mu kralju, inf. Elisabeti, hzheri Ogerfkiga
kralja Andreja II. Bil je rojen v’ letu 1274«
Njegov ozheje hotel, de je bil Ludvik per ker-
fiu imenovan, sato de bi shivel po sgledu
f. Ludvika, Franzofkiga kralja. To fe je v’
refnizi fpolnilo. Mlad fhe je Ludvik Bogu lkerb-
no flushil v’ molitvah, v’ podih, v’ vfih mo-
gozhih dobrih delih. Vfi fo fe nad njegovo
gorezhoftjo per ozhitni boshji fiushbi zhudili;
tudi je bil s’ vfimi dober, prijasen in poni-
shen. Komaj je bil fhtirinajft let ftar, ga je
velika nadloga sadela. Njegov ozhe je bil v’
vojfki vjet, in sa fvoje refhenje je tri fvojih
otrok dal Alfonsu III. kralju Aragonije. Lud¬
vik s’ dvema bratama je bil v’ Aragonijo v’
jezho poflan; pa Bogu fe je popolnama pod-
vergel, in vefelo je nofil velik krish, kteriga
mu je Bog dal. Eni fo ga vprafhali, kako sa¬
ni ore smiraj mirniga in dobrovoljniga ferza>

— 327 —

hiti. Odgovoril jim je: „Sato, kerjepotkri-
shev nar bol ji pot v’ nebefhko kraljeftvo; do¬
brote fveta napravijo zhloveka lahko, de Bo¬
ga posabi, nadloge pa ga ponisbajo pod nje¬
govo vfigamogozhno roko.” Kader koli fo mu
njegovi varhi ponujali kako rezh soper sapo-
vedi, jih je ferzhno pofvaril rekozh : ,,Ni li
sadofti, de je moje telo vjeto? hozhete tudi
mojo dufho ftoriti fushno hudizhu?” Ti nje¬
govi ferzhni odgovori prizhujejo, kako terd-
ne in globoke korenine je shiva vera v’ nje¬
govim ferzu imela. Nikoli ni bil bres dela,
molil je, ali bral, ali premifhljeval, ali pi-
fal; pa le de bi fveto uzhenoft dobil, mu je
fkerb bilo. ,S’ perpufhenjem kralja Alfonsa
je per febi imel dva bogabojezha in uzhena
miniha bratovfhine f.Franzifhka, ktera (laga
fkerbno uzhila v’ vfim, fofebno pa prav ume-
ti befede f. pifma, in po njih na tanko shive-
ti. V’ nevarni bolesni je Bogu obljubil, ako
suravje sadobi, v’ klofhter f. Franzifhka iti.
Osdravil je, in tudi is jezhe je bil refhen v’
letu 1294. Refhenje mu je prijetno bilo le
sato, ker je v’ proftofti upal popolnifhi Bogu
flushiti. Takrat je bil okoli dve in dvajfetlet
ftar, pa ko perleten minih je bogabojezheshi-
vel. Le Boga je v’ ferzu in na jesiku imel;
ni hotel poflufhati ali govoriti nepotrebniga,
veliko manj flabiga; varoval fe je vfih flabih
mofhkih in tudi bogabojezhih shenfkih, kolikor
mu je mogozhe bilo.

— 328  —

Bogabojezhoft f. Ludvika fe je fofebno ras-
odela, kader ga je njegov ozke hotel osheni-
ti. Mlado kraljevo hzher mu je namenil, in
tudi obljubil mu kraljeftvo dati; pa ponishno
je ozhetu odgovoril: ,,Moje kraljeftvo je Je-
sufKriftuf; zhe njega imam, imamvfe.” Pot¬
lej je v’ klofhter f. JFranzifhka fhel, in mini-
he profil, de naj ga preoblezhejo; pa minihi
fo fe njegoviga ozheta bali, in mu odrekli.
K’ ozhetu je fhel, in ga s’ vfo ponishnoftjo
nadlesheval, de naj mu perpufhenje da fe
fvetu odpovedati, kar je dofegel. Papesh Bo-
nifazi VIII. je svedil njegovo fofebno fvetoft,
in ga, defiravno mladiga, fhkofa isvolil v’
meftu Tolosi; ker fe je s’ vfo mozhjo branil,
ga je papesh oblaftno permoral fe podvrezhi.
# Shel je v’ Rim ; po ftorjeni obljubi je nar po¬
prej minifhko kuto hotel oblezhi, potlej je bil
shegnan, in v’ fvojo fhkofijo poflan. Vfi fo
ga vefelo fprejeli in fpofhtoyali. Pa njegova
fhkofija je bila filno rasdjana od krivoverzov
in od grefhnih navad. To po volji boshji po¬
ravnati je bila njegova gorezha fkerb ; paneis-
rezheno je terpel, ker fe flepi grefhniki ne
dado preprizhati, in fovrashijo dobrotnike,
kteri jim vofhijo poboljfhanje in nebefhko
kraljeftvo. Bog, kterimu je laftno pofvezhe-
vati dela dobrih paftirjev, mu je dal fhkofijo
poboljfhati. Malo zhafa je bil fhkof, pa je
veliko dobriga ftoril. Vfe zhednofti fo bile v’
njem; pa njegova ponisbnoft je bila prezhud-
na, kakor fe je v’ eni perloshnofti rasodela.

— 32 9  —

Savoljo majhniga pogrefhka ga je dober pri-
jatel vprizho drusih pofvaril. Prizhujozhi fo
fe savseli, de fvojiga fvetiga fhkofa fvari, kte-
rimu le fpofhtovanje gre. t S. fhl<of jim je od¬
govoril: „Ta prijatel, kteri me je pofvaril,
ifhe mojiga svelizhanja : pravo prijatelftvo ni
molzhati, ampak govoriti v’ potrebi; dolsh-
noft je fvarjenje pollufhati, in kdor ga ne po-
flufha, fvojo nefrezho ljubi.” Prav is te fvo-
je ponishnofti je shelel, inpapesha profil, de
bi fe fhkofiftvu odpovedal, de bi drug fhkof,
jedjal, vrednilhi od mene naltopil. Od pa-
pesha ni bil uflifhan, pa Bog ga je uflifhal,
in ga f’ hitro fmertjo k’ febi vsel. Nevarna
bolesen ga je potlazhila, in fmert mu napo¬
vedovala. Malo pred fmertjo je fvojim doma-
zhim in prijatlam djal: „Glejte konez moji¬
ga nevarniga popotovanja! grem k’Bogu , ga
vshivat” ,S’ fofebno gorezhoftjo je prejel sa-
kramente katolfhke zerkve , in poln upanja v’
saflushenje Jesufovo je mirno umeri ravno ta
dan v’ letu 1297.

V

Nauk.

Od trojnih krishev.

,S. Ludvik, kraljev fin, je bil le fhtiri-
najft let tiar, vef nedolshen in fvet, sa ozhe-
tovo refhenje fovrashnimu kralju v’roke dan;
fedem let je bil v’ jezhi, pa smiraj mirnigain
poterpeshljiviga ferza: ni nepokojno po re-

fhenji selih oral, feni savoljo terdobe fvojih fo-
vrashnikov nikoli potoshil; poterpeshljivo je
zhakal odmenjeniga zhafa boshjigaufmiljenja.
Tudi po sadobljenim refhenji bi bil raji minih
ko fhkof; pa papesh ga je zhes njegovo voljo
povifhal. V’ vifokofti je, de bi ubogim obil-
nifhi pomagal, uboshnoshivel, in smiraj fker-
fcel, kako bi krishanimu Jesufu podobnifhi pri¬
hajal. Saio je veliko plazhilo od pravizhniga
in ufmiljeniga Boga prejel. „ t Srezben je zklo-
vek, kteri nadloge prejtoji) sakaj kader bo
JkaJhen, bo prejel krono s kivije n ja.' 1 '  Jak.
1  , 12 .

Premifli, vlak zhlovek ima fvoj brish, tu¬
di ti ga imafh; rad ali nerad ga nofi, ne
morefh ga odloshiti. Zhe 11 poterpeshljiv, ti
bo dobro; zhe nili, ti bo hudo: zhe poter-
pilh, ti je tukaj loshej, potlej dobro; zhe ne
poterpifh, ti je tukaj huje, potlej ti bo gorje.
Glej, in premifli tri krisbe, na hribu mertva-
fhkih glav podavljene. Na frednimvili Jesuf,
is ljubesni do naf krishan, rad terpi inumer-
je; na delnim je fpokorni in poterpeshljivi ras-
bojnik; na tretjim vili njegov terdovratni to-
varlh. Ljubesnjivi in nedoishni Jesuf je po¬
doba bogabojezhih, kteri svello flushijo Bo¬
gu, in fo v’ vlih nadlogah poterpeshljivi; def-
ni rasbojnik je podoba tiflih, kteri fo nadlog
vredni, pa fvoje grehe fposnajo, in froje kri¬
ške voljno poterpe; levi rasbojnik je podoba
tiflih, kteri fo li nadloge s’ grehi sallushili,
pa nozhejo fposnati, fe togote ali kolnejo. Zhe

— 331

Jesufa v’ nedolshnofti in poterpeshljivofti po-
fnemafh, zhe dobro sbivifh, in vefelo terpifh;
fi fofeben boshji prijatel. Zhe fi defniga ras-
bojnika v’ grehih pofnemal, pa ga tudiv’fpo-
snanji in v’ poterpeshljivofti pofnemafh, in terd-
no voljo imafh vfe nadloge voljno poterpeti;
bolh ko on od milofti Jesufove odpufhenje gre*
hov prejel. Zhe fe v’ nadlogah in v’ terplje-
nji togotifh, bofh ko levi rasbojnik saflonj ter-
pel. Ref, ako bi sraven krishaniga Jesufalie-
poterpeshljivo terpel in umeri, bi ti nizh ne
pomagalo.

Premifli in povej, kteri krish fi isberefh ?
Isberi fi krish Jesufov: mu nifi v’ nedoshnofti
podoben, ker fi grefhnik, pa bodi mu podo¬
ben v’ poterpeshljivofti; zhe ne morefh vefe¬
lo terpeti, terpi vfaj poterpeshljivo. Naj bo
krish, od koder hozhe, naj bo tudi od hudob¬
nih ; le voljno poterpi, in mifli: Bog mi ga
je dal. Zhe fi pred fvetam nedolshcn, zhe
blishnimu nizh hudiga nifi ftoril; le poterpi,
ker per Bogu nifi nedolshen. Zhe od ljudi
hudo sa dobro prejemafh , nikar ne odftopaj
od dobriga, in nikar hudiga sa hudo ne vra-
*huj, ampak dobro sa hudo; tako bofh Jesu¬
fa pofnemal, kteri je Ozheta nebefhkiga sa
fvoje neufmiljene fovrashnike profil rekozh :
„0zhe! odpufti jim, fej ne vedo, kaj delajo.”
Zhe fvoje krishe nevoljno terpifh; nifi poni-
shen, ni duha pokore v’ tebi, fi Bogu nepo¬
koren, in morebiti bofh deleshen nefrezhe le-
viga rasbojnika, kteri je na krishi umeri, in

— So2

pogubljen bil. Ne navelizhaj fe veliziga ali
dolsiga terpljenja; sakaj to bo hitro minilo,
saflushenje bo oftalo vekomaj. Jesufa Kriftu-
fa krishaniga in terpljenje njegovih fvetnikov
imej vedno pred ozhmi, pa tudi plazhilo, ki
je poterpeshljivim obljubljeno. t S. Pavel pra¬
vi: „NaJha fedanja , zelo kratka in lahka
nadloga nam pernefe vezimo in zhes mero
vifoko zhajt II. Kor. 4, 17.

Molitev .

O Jesuf! jeft verujem, de fi bil is Ijubes-
ni do mene krishan; vender jeft zelo malo is
ljubesni do tebe terpim. Tvoj krish je bil te-
shak, moji fo lahki; vender godernjam, in
fe togotim? Ti H v’ vednim terpljenji shivel,
in na terdim krishi umeri, jeft fim prasniga
in fhkodljiviga vefeljasmiraj lazhen; tiftesh-
kim krisham pred menoj hodifh , me vabifh,
in mi sapovedujefh , de naj fe ti perdrushim,
jeft fovrashim krishe: vender shelim v’ tvoje
kraljeftvo priti. Ti II fhiroke in globoke rane
is ljubesni do mene prejel, in vfo fvojo fveto
kri sa mojo nevredno dufho prelil; mene le
majhna befeda raskazhi, temno oko ali druga
majhna rezh nepokojniga dela. O ljubesnjivi
Gofpod! kedaj ti bom podoben? Daj mi vfe
krishe voljno terpeti is ljubesni do tebe, de
v’ tvoje kraljeftvo frezhno pridem. O f.Lud¬
vik, sgled fofebne nedolshnofti in popolne
poterpeshljivofti! fprofi mi gnado v’ tvoji drush-

— 533  —

bi sa Jesufam hoditi, de bom tudi v’ tvoji
drushbi v’ njegovim kraljeftvu vefel vekomaj.
Amen.

XX. dan velikiga ferpana.

( S. Bernard apat.

S

Bernard, velik boshji prijatel in rasfvet-
ljen uzhenik, je bil rojen na Franzofkim v’
desheli Borgoni ali Burgundii v’ tergu Fon-
tanji v’ letu 1091. Njegov ozhe Tekelin je bil
mogozhen gofpod, in njegova mati Aleta je
bila deshelniniu vojvodu v’ shlahti. Bila fta
lilno bogata, pa tudi slo bogabojezha, in fta
fvoje fedmere otroke, med kterimi je Bernard
tretji bil, kerfhanfko redila. Ponishne obla-
zhila fta fvojim otrokam napravljala; odlozhen
shivesh je bil po njih potrebi, pa Hab, debi
bili sdrave dufhe in sdraviga telefa. Otrok
Bernard je od vlih nar bolji bil, je rad mo¬
lil, ponishno in hitro bogal, fe rad in lahko
uzhil, v’ ftarofti, umu in gnadi raftel; koli¬
kor vezh je fposnanja dobival, tolikaj fkerb-
nejfhi je Bogu flushil; famoten je rad bil,
flabe drushbe in vliga, kar mlade veleli, fe
je fkerbno varoval. Ravno sato, ker ga fvet
ni motil, je rad molil, 1’ pridam premifhlje-
val, in k’ Bogu vedno sdihoval, de naj ga v’

— 354  —

nedolshnofti ohrani. 4 Sofebno fe je prezhifti
devizi Marii gorezhe perporozheval, jo vef
zhaf fvojiga shivljenja slo zhaftil, sa njeno
zhaft fkerbel, in tudi po njej svefto shivel.
Bil je grosno lep mladenizb; pa njegova du-
fha je bila fhe lepi hi od njegoviga telefa; ker
je bil ponishen, framoshijiv in bogabojezh.
^Shtirinajft let fhe le je bil ftar, ko mu je do¬
bra mati umerla. Ozhe je po fvojih opravi¬
lih velikokrat kam fhel. Kader ni bilo ozhe-
ta doma, fo llabi fantje mladenzha Bernar¬
da nadleshno nagovarjali, de naj s’ njimi gre
v’ nevarne perloshnofti; pa jih ni hotel poflu-
fhati, ker je bil ftrah boshji vkoreninjen v’ nje¬
govim ferzu. S’ molitvijo, f ponishnoftjo in
s’ bosbjim flraham je fvojo flaboft in hudobne
salesovavze ferzhno premagoval. Ker je bil
filno lep in bogat, je bil velikokrat od nefram-
nih shenfkih fkufhan; pa s’ begam ali ferzh-
noftjo je fvojo nedolshnoft ohranil. Enkrat,
ko beshati ni mogel, je s’ vfo mozhjo savpil:
„Rasbojniki, tatje fo tukaj, pomagajte!” Do-
mazhi fo fe preftrafhili, fo mu hiteli na po-
mozh, ker nifo vedili, kaj mu je ; hudizheva
flushabniza je sbeshala, in je nikoli vezh ni
bilo bliso. Defiravno je mladenizh Bernard
tolikaj varen bil, je vender enkrat proftovoij-
no lepo shenfko pogledal, in v’ tvojim ferzu
flabo dopadenje obzhutil; tiga je bil slo sha-
loften, fe je ojllro pokoril, in varnifhi potlej
bil.

— 535  —

Nevarnoft, v’ kteri je bila dufha dobri-
ga Bernarda, ga je f ftraham napolnila; fkle-
nil je sapufliti fvet, in v’ faraoto iti fvoje du-
fhe svelizhat. Bil je mlad in bogat; fvet mu
je vfe dobrote obetal; vender je f’ pomozhjo
gnade f. Duba fblenil vfesapuftiti, in v’famo-
to iti fe pofvezhevat. Ref, f. Dub vodi dufho
v’ famoto, flab duh vodi zhloveka v’ fhume-
zhe drushbe; f. Duh fe v’ famoti dufhi raso-
deva, in jo f’ fvojimi darmi napolnuje. Kdor
je rad med nepolsojnim fvetam, in po mozhi
famoten ne shivi, je enab zhloveku ob dere-
zhi vodi; ne flifhi glafu f. Duha, bteri fe le
v’ tihoti rad rasodeva. Kader fo bratje in
prijatli f. Bernarda svedili, de hozhe fvet sa-
puftiti; fo ga obdali in profili, de naj nikar
tiga ne (lori, in fo fe nad njim jokali. On je
tudi nad njimi jokal. Bratje fo is natorniga
ufmiljenja jokali, ali bolje rezhi, is flepe Iju-
besni; on pa je nad njimi jokal is zhifte ras-
fvetljene ljubesni. Ne le odverniti od terd-
niga fklepa ga nifo mogli, temuzh ne malo
is njih fe je puftilo od njegovih ognjenih nau¬
kov preprizhati in preuzhiti; vdali fo fe mu,
in mu obljubili sa njim v’ famoto iti. ^.Ber¬
nard in njegovi tovarfhi fo hifho najeli, ihu¬
paj fveto shiveli, in zhahali prihoda drusih
perdobljenih prijatlov, kteri fo obljubili fvet
sapuftiti. Kader je odmenjeni dan prifhel,
je f. Bernard fhel fvojiga ozheta obifhat, in
od njega flovefa vseti. Nasaj grede je fvojiga
mlajfhiga brata Gvidona frezhal, in mu re-

— 336 —

bel: „Vfe nafhe domazhe premoshenje bo tvo¬
je, mi gremo v’famoto.” Gvidon je odgovo¬
ril: ,,Vi li nebefa isvolite, meni pa hozhete
semljo puftiti; to ni pravizhno.” 4 Shel je do¬
mu, in ob hrathim sa fvojimi brati prifhel v’
famoto.

t S. Bernard je bil tahrat le dve in dvafet
let ftar, vender je ferzhno premagoval vfiga
fveta sapeljivofti. Oboli tridefet tovarfhev je
perdobil, in is fushnofti fveta v’ hlofhter Zi-
fterz odpeljal. To fe je godilo v’ letu ni3.
V’ ljubi famoti pod ljubesnjivo oblatijo apata
4 Shtefana je she tubaj nebefhbi mir vsbival. Le
Boga, in bar je boshjiga, je v’ ferzu nofil; vfe
sapeljivofti fveta je sanizheval, in fveto fovra-
shil; le moliti, f. pifmo brati, rasodete refni-
ze premifhljevati, Boga hvaliti, sa njegovo
zhaft terpeti, febe in druge pofvezhevati je
bilo njegovo nar vifhi vefelje. Defiravno je
bil mlad, je shivel, bo bi sgoli duh bil: fvoje
mlado telo je s’vednimpoborjenjem deval pod
poborfhino vlih sapoved; shaloften je bil, ha«
der je mogel fvojimu telefu ftrezhi, ali mu le
malo pozhitha dati. Le dve leti je v’ famot-
nim hlofhtru Zifterzu bil, in je popolnamaft
dofegel. Od apata ( Shtefana je bil s’ dvanajft
tovarlhi v’ famoto Klaroval pollan, de je
ondi nov blofhter poftavil, t Samota ali pu-
fhava Klaroval je bilatiftibrat prebivalifhe ras-
bojnihov in divjih sverin; pa f. Bernard fe ni
nizh bal, defiravno je veliho terpljenjeprevi-
dil. Ubofhtvo, labota, mras, vrozhina in vfe

— 357 “'

hudo je bilo njegovi dobri dufhi prijetno; vfe
terpeti is ljubesni do Jesufa je bilo njegovo edi¬
no vefelje. Veliko shlahtnihmladenzhev, tu¬
di mogozhnih in uzhenih, fe je f. Bernardu
perdrushilo, kteri fo pod njegovo oblaftjo v’
velizim pokorjenji radi shiveli. Tudi njegov
dobri ozhe Tekelin je v’ Klaraval fhel, fefvo-
jimu fvetimu linu podvergei, in v’ pokori Bo¬
gu vefel flushil.

,S. Bernard v’ famoti ni le sa fvoje in Tvo¬
jih minihov pofvezhevanje fkerbel, fkerbelje
tudi sa vfo katolfhko zerkev: fvete bukve je
fpifal, ktere fo napolnjene f’ zhesnatornim
inasilam f. Duha; nevedne je fkerbno uzhil,
grefhnike ljubesnjivo fvaril, tudi mogozhnim
fveta nepreftrafheno govoril. Vli, tudi pape-
shi, kardinali, fhkofje, kralji in oblaftniki fo
ga fpofhtovali in bogali, ker fo njegovo ras-
fvetljeno uzhenoft in fofebno fvetoft posnali.
Bog mu je dal velike zhudeshe delati; vender
je bil smiraj slo ponishen, kakor bi bil sadnji
v’ katolfhki zerkvi. Bliso in delezh je potreb¬
nim hitel na pomozh, in veliko fofebnih re-
zhi je po volji boshji poravnal. Od veliziga
pokorjenjain vednih opravil sdelan, je na te-
lelu opefhal, in v’ klolhtru Klaravalu nevar¬
no sbolel. Kader fe je to rasvedilo, fo isvfih
krajev hiteli ga obifkat, in pred fmertjo
viditi fofebniga boshjiga prijatla. Vef Bogu
vdan, poln poterpeshljivofti innotranjiga ve-
felja, je 64 let ftar fveto umeri ravno ta dan
v’letu 11 55.

22

— 358  —

Nauk.

Kako Je JkuJhnj avzam vjiavl/aii.

Popifovanje shivljenja f. Bernarda je krat¬
ijo, vender prizhuje she to od njegove fofeb-
ne fvetofli. Bogabojezhoft njegove mladofti
naj ti bo v’ nauk, de po njem shivifb. Bil je
poln ftrahu boshjiga, mefenih prijatlovin fla-
bih mladenzbev ni poflufhal, sapeljive shen-
fke je s’ begam premagal, ali s’vpitjem od¬
ganjal. Sato je bil Bogu prijeten, in ga sdaj
vshiva, in bo vshival vekomaj. »Blagor zhlo-
veku , kterimu je Jtrah boshji dan ; kdor
ga ima, komu bo enaki ” ( Sirah 25, i5.

Zhe hozhefh fkufbnjave in Ikufhnjavze
frezhno premagovati, Boga fe boj. Kdor fe
ga is ljubesni boji, fe vfaki sapeljivofti ferzh-
no vflavlja. Modri 4 Sirah prizhuje: ,,Gofpo¬
dov Jtrah preskenegreh/  ( Sirah 1 , 27 . Zhe
fe Boga bojifh, li fkerben, ponishen, fra-
moshljiv, ferzhen in ftanoviten, ker ti lirah
boshji daje mozhno voljo Bogudopafti, in
fvojo dufho svelizhati. Zhe ftrahu boshjiga
ni v’ tebi, kaj bo tvoje ferze sapeljivofli ob¬
varovalo? Zhe fe Boga ne bojifh , nevarne re-
zhi premifhljujefh, pofiulhafh, govorifh;
tvoja dufha grosno flabi, in li neperpravljen
fe fkufhnjavzam vflavljati. Morebiti firefbres
ftrahu boshjiga ? Premifli. Kaj pomenijo ni-
zhemerna oblazhila, preobilna fkerb sa fnash-
noft fvojiga telela, vedni fmeh, perlisnjeno

— 33 9  “

govorjenje, neframoshljive ozhi, predersnoft
per drusira fpolu in vezh taziga? To pome¬
ni fprideno in nebogabojezho dufho; fkufh-
njav in fkufhnjavzov ifhefh; nafhel, nafhla
jih bofh, in gorje ti bo. Boga fe boj, poni-
shen bodi, framoshljivo fe nofi, neumni fmeh
premaguj, ne boj fe sanizhevanja flabih lju¬
di, in bodi llanoviten, de fvojo dufho ohra«
nifh.

Kader te sapeljivzi vabijo ali nagovarja¬
jo v’ kako hudo perloshnofi iti, ali Boriti, kar
ne fmefh; vflavi fe jim modro in ferzhno. Ne
rezi le: „ ( Se bojim ftarfhev, fe bojim befedi,
bi fhel, pa ne morem,” ali kako drugazhi.
Kaj to pomeni? To pomeni, de fe Boga pre¬
malo bojifh, de fi premehke dufhe, de isgo-
vorov ifhefh, de bi od flabih sanizhevan ne
bil, sanizhevana ne bila. Namefti tigaodgo¬
vori is ferza terdo: „Nozhem, ne fmem, je
greh.” Kader fi fkufhan, fkufhana, nikar
fe premehko ne Bavi, ampak ferzhno; tvoje
ferze ti bodi na jesiku, de tvoj fkufhnjavia
fposna tvojo BanovitnoB, in te v’ miru pulti.
Kaj bi rekel tatu, kteri bi fkufhal ti kaj
vseti? Ojltro bi gafvaril, odpodil, ali savpil ,
de bi pomozh dobil. Ravno tako Bori, kader
koli ti fkufhnjaviz hozhe gnado odvseti. Tvo¬
je mehke befede ne bodo nizh sdale, in po¬
menijo, de med Bogam in hudizhem vilifh.
Blagor ti, zhe premagafh; gorje ti, zhe per-
volifh v’ greh.

*

22

— 5  4 o —

Ne boj fe rasshaliti hudobniga. V’ ne¬
varni perloshnofti ftori, kakor zhifta Ruša¬
na, ki je s’ velikim glafam savpila. Dan. io,
24. Po njej je ftoril f. Bernard, in savpil:
,,Rasbojniki, tatje fo tukaj, pomagajte!” Ali
beshi, zhe samorefh, po sgledu zhiftiga mia-
denzha Joshefa. ,Serzhno fe vojfkuj sa fvojo
dufho, de Bogu svelt oftanefh. 4 S. Tomash
uzhenik je, ko je fhe mlad bil, s’ ognjifha
gorezhe poleno vsel, in odpodil neframno
shenfko, ktera ga je v’ greh napeljevala. V’
zerkvenim popifovanji je sapifano, de lije ne¬
ki mladenizh, kteriga ime fe ne ve, svesan
s’ vervijo , in nevarno fkufhan, jesik odgrisnil,
in ga pljiunil hudobnizi v’ obras, de bi uftra-
fhena beshala. Vidifh, kako fe dobri flu-
shabniki in flusbabnize boshje ferzhno sa le¬
po zhiftoft vojfkujejo ? Nifi isgovorjen ali isgo-
vorjena, zhe nerad ali nerada grefbifb; raji
morefh umreti, ko grefhiti. Jih ni malo v’
peklu, kteri fo neradi grefhili. Zhe tudi kdo
nerad grefhi, vender grelhi, ih zhe fene
fpokori, bo nerad fhel v’ pekel, vender bo
fhel. Le lila, ktere premagati ni mogozhe,
isgovarja zhloveka, ako per tem ferze oftane
nedolshno. Bodi tedaj ferzhen, in vftavljaj
fe mofhko hudobnim fkufhnjavzam, kakor Bog
po modrim sapove: „Sa  /'voje dujhe voljo
potegni fe s' vfo rnozhjo sa refnizo, in bo¬
juj fe sa refnizo do frnerli .’ 1 ' 1  t Sirah 4, 35 .

— 3  4-1  - i —

Molitev.

O Jesuf! ki fi me nevredniga grefhnika
flanovitno ljubil, in is ljubesni sa-me umeri,
daj mi flanovitno ferzbnoft raji umreti, ko
tebe rasshaliti. Niti poflufbal Petra, temuzh
ojftro fi ga pofvaril, ko te je hotel isnatorne
ljubesni do tebe od namenjeniga terpljenja
odverniti; tudi nili poflufbal hudih fovrash-
nikov, ko fo ti rekli, de ftopi P krisha, te-
ntuzh fi hotel nakrishi umreti: flori tudi me¬
ne flanovitniga v’ tvoji fveti flushbi. Cvetni¬
ki fo fe po tvojim sgledu ferzhno vojfkovali,
mladenzhi in deklize fo raji umerli, ko tebi
nesvefli bili, sakaj imam p.a jeft tako malo fla-
novitnofli? Sato, ker te premalo ljubim. V*
prihodno fe hozhem ferzhno rojfkovati soper
fovrashnike mojiga svelizhanja; zhe bom fo-
vrashen, sanizhevan ali preganjan savoljo tvo¬
jih fvetih sapoved, bom obilnifhi plazhilo od
tebe prejel. O f. Bernard! fprofi mi potreb¬
no ferzbnoft soper fvojo in drusih flabofli,
de v’ fredi fkufhnjav in naftavBogu svefto flu-
shim. Anien.

XXI. dan velikiga ferpana

t S. Joana Franzijhka Fremiot.

t S, Joana Franzifhka, f’ primkam Fremiot,
je bila rojena na Franzofkim v’ desheli Bur-
gundii v’ velikim meftu Dijonu od bogatih ftar-
fhev v’ letu 1572. Kerfhanfko je bila sreje-
na, in she v’ pervih letih je imela snamnja
fofebne fvetofli nad feboj. Pravijo, de fe je
she takrat ferzhno vftavila mogozhnimukrivo-
verzu, in je darilo, ki ji ga je bil pofilil, v’
ogenj nefla rekozh : „Tako bodo krivoverziv’
peklu goreli, kteri nifo Jesufovimnaukampo¬
korni.” Komaj je nekoliko odraflla, ji jema¬
ti umerla. Preljubo devizo Marijo lije Joana
sdaj fvojo fkerbno in mogozhno mater isvoli-
la, in fe ji gorezbe perporozhevala. Polna
ognjenih shelj le Jesufu in Marii dopafti, je sa-
nizhevala vfe dobrote fveta, in je od febe ferzh¬
no fpodila pofvetno deklo, ktera je f’ flabimi
befedami fkufhala njeno dufho sapeljati. Ozhe
jo je bogatimu gofpodu, knesu .Shantalu, v’
sakon dal. Podvergla fe je ozhetovivolji, pa
fkerbela je tudi fvoje dolshnofti svefto fpolno-
vati: domazhe, slafti flushabnike, jekerfhan-
fkiga nauka uzhila, in pridno gofpodinjila;
sa vfe je fkerbela, de bi pridno, mirno in po-
nishno shiveli; ufmiljena je bila do ubosih,
kakor de bi bila mati fleherniga uboshza.

— 543  —

Tej bogabojezhi gofpej fe je grosna ne-
frezha pergodila. Njen mosh je na lov fhel»
in tamkej je bil od fovrashniga zhloveka umor¬
jen. Kako je f. Joana shaloltna bila, ni mo-
gozhe praviti: vender fe je Bogu podvergla,
in je savoljo njega fovrashniku is ferza odpu-
ftila, v’ snamnje refnizhniga odpufhenja tudi
zelo hotla njegovimu otroku botra biti per ker-
ftu. Mosh ji je tri otroke in veliko premoshe-
nje sapuftil. Bila je takrat komaj dve in dvaj-
fet let (lara. Mlade vdove fo vzhafi neumni-
fhi od mladih deklizhev, ona ne; nikoli fe ni
dala pregovoriti, de bi fe bila vdrugizhomo-
shila, in to is ljubesni do zhiftofti in fvojih
otrok. Nektera vdova is ljubesni do drusiga
mosha savershe fvoje perve otroke, f. Joana
pa je vfe delala po volji boshji. Poprej je po«
boshno shivela, potlej je fkerbnifhi flushila
Bogu: njene oblazhila fo bile ponishne, nje¬
ni podi vedni, njene molitve dolge, njeno
ufmiljenje do ubosih veliko. Lenobo je fmert«
no fovrashila; vedno je Bogu v’ zhaft ali de¬
lala, ali molila, ali otroke, drushino in dru¬
ge uzhila, ali ubogim (Iregla, ali v’ zerkvi
Boga ozhitno molila. Vil fo per njej dufhno
in telefno pomozh nafhli. Njen grad, kjer
je f’ fvojimi otrozi shivela, je bil perbeshali-
fhe in prebivalifhe ubosih in bolnikov. Tudi
je fvoje bogabojezhe flushabnike pofhiljalapo
hifhah revesher in bolnikov svedit, ktere je
v’ fvojo hifho fpravljala, in s’ v/im ofkerbela.
Ne le po flushabnikih, farna tudi je bolnikam

— 344  —

Aregla, jim poftelje pošiljala, rane obeso-
rala, spravila dajala, nezhedne oblazhilapra¬
la in safhivala. Njena nar vezhi fkerb pa je
bila sa njih dufhe, de bi bili poterpesbljivi,
de bi f.sakramente vredno prejemali , in frezh-
no umerli. Ni fe bala ne nesnane, ne kush-
ne bolesni, temuzh vfakimu je ljubesnjivo flreg¬
la ko fvojimu edinimu otroku, ko Krifttifu.
Eniga dne ji je bilo rezlieno, de nesnau be-
razh sa plotam bolan leshi. Bersh je ukasaia
ga v’ hifho pernefti. Drugi fo fe bali ga v’
fvojo hifho vseti, tudi memo njega iti savoljo
reliziga fmradu, in debi  fe njegove bolesni
ne nalesli; f. Joana pa mu je farna flregla , ga
zhedila, in v’ tej ljubesnjivi ftreshbi bila do
njegove finerti flanovitna. Drugi fo ji branili,
pa ona je odgovorila: „Le greh je gerd, in
fe ga bojim, drusiga ni nizh gerdiga.”

4 Se lahko ve, de je f. Joana, ktera je is
ljubesni do Boga tolikanj fkerbela sa blishni-
ga in tudi sa nesnane berazhe, slo fkerbela
sa domazhe, slafti sa fvoje otroke. Vedno je
fvoje otroke uzhila, ne le, de fo Boga, Jesu-
fa in Marijo po imenu posnali, in vodili po¬
glavitne refnize katolfhke vere, temuzh fker¬
bela je in fi slo persadevala jim v’ ferze vliti
pravo bogoflushnoft. Pogofto jim je govori¬
la od ljubesnjiviga Boga, od ufmiljenigaodre-
fhenika Jesufa, od fpazhenofti zblovekove na-
tore, od potrebe gnade boshje ; raslagala jim
je sapovedi in dolshnofli kerfhanfkiga zhlove-
lta, jih opominjevala le po voskim potu hodi-

— 345  —

ti, fvetsanizhevati, nebefhkiga kraljeftvaifka«
ti; kader je nad njimi kako flaboft vidila, jih
je uzhila fe fposnati in poboljfhati; vedno je
Boga profila, de naj njenim otrokam obilno
gnado da. Ko otrozi njene pomozhi shevezh
nifo bili potrebni, je f fvetam f. Franzifhka
4 Salesja fvet sapuftila, in v’ klofhter fhla. Otro¬
zi in shlahta fo ji branili, pa fe ni dala pre¬
govoriti. Bila je duhovna mati veliko boga-
bojezhih nun, in je med njimi v’ popolnama-
fti shivela, kakor je bila od fvojiga duhovni-
ga ozheta f. Franzifhka nauzhena. Terdno je
Bogu obljubila vfe delati, kar koli bo fposna-
la, de mu bolj dopade. Tej obljubi je bila
svefta , in fi je neisrezheno plazhilo per Bogu
saflushila. Ta svefta flushabniza boshjaje6g
let ftara, trinajfti dan grudna v’letu 1 64 1 » mir¬
no umerla, in na njene profhnje fo fe veliki
zhudeshi godili, f’ kterimi je Bog njeno fofeb-
no fvetoft rasodeval.

Nauk.

Kdo je per Bogu refnizhno pravizhen?

,S. Joana je bila per Bogu refnizhno pra-
vizhna, ker je po vfih sapovedih svefto shive¬
la is ljubesni do Boga in f’ pomozhjo njegove
gnade. Bila je pofhtenadekliza, pametnashe-
na, ponishna vdova, kratko, bila je fveta v’
vfih ftanovih. Pofhten zhlovek in fvet kriftjan
ni eno; ni malo pofhtenihljudi, kteri foven-

— 546  —

der malo vredni kriftjani. Ne le tmanja pra-
vizhnoft, ampak veliko bolj je notranja sapo«
vedana, is ktere is-bajajo unanje dobre de¬
la. Ni vfe dobro, kar podobo dobriga ima;
pravizhnoft ni le po enih sapovedih shiveti,
ampak po vfih f’ pomozhjo gnade, is ljubesni
do Boga. Smota je lahka , pa filno nevarna ;
toraj dobro premifli nauke, ktere ti dajem.

^polnuj vfe sapovedi. Vfa volja boshja
ti je osnanjena, de po vfi volji boshji shivifh.
Sapovedi nifo osnanjene, de bi fi is njih eno,
ali dve, ali tri odbral, druge pa sanizheval.
En fam fmerten greh, snan alinesnan, te og-
njuli in pogubi, ena farna bolesen lahko lo-
zhi tvojo dufho od telefa, ena farna neprema¬
gana flaboft lahko lozhi tvojo dufho od Boga.
Bog je po Mojsefusapovedal: »jSpolnujte vfe
sapovedi , ktere vam dam .” V. Mojf. 27, 1 .
Jesuf Krifluf je fvojim uzhenzam rekel: „Uzhi-
ie ljudi vfe fpolnovati , kar koli Jim vam
sapovedal Mat. 28 , 20. Vfe boshje in zerk-
vene sapovedi, vfe dolshnofti fvojiga (lanu
morefh dopolnovati is ljubesni do Boga. Ne-
zhiftnik pravi: „Ako bi fhefte boshje sapove¬
di ne bilo, bi bil fvet;” kak drug bo druga-
zhi rekel: pa kaj pomaga, zhekdone shivi po
vfih sapovedih ? ( Starfhem vfe dobre dela ne
pomagajo, zhe sa otroke ne fkerbe; eni fo
ubogim ufmiljeni, pa llorjeniga dolga nozhe-
jo poplazhati; eni fo pravizhni v’vfim, pa
lovrashnikam ne odpulle; eni fo s’blishnim
mirni, pa neframno shiv^. Tako delajo ti,

— 347  —

drugazhi drugi; pa kaj pomaga eno bresdru-
siga? Premifli, kaj f. Jakop govori: „Kdor
koli vjo pojtavo J'polni , grejhi pa v' enim ,
jevjigakriv\ sakaj kteri je rekel: Ne pre-
Jhejtuj, je tudi rekel: Ne ubijaj .'" 1  Jak. 2 ,
10, 11.

Dobre dela imajo saflushenje, zhe fo f*
pomozhjo gnade opravljene. Je katolfhka
rasodeta refniza, de bres gnade ne samoremo
nizh Bogu dopadljiviga Boriti. ( S. Pavel uzhi:
„ ( Sami ne samoremo nizh Qdobriga )
mijlili, temuzh najha smoshnojt je od Bo¬
ga.”  II. Kor. 3 , 5 . Zhlovek s’ natorno mozh-
jo samore velike rezhi delati, pa to je prašno
in bres saflushenja. Ne le natorna mozh,
tudi grefhna flaboft lahko obroduje dela, ki
fo kerfhanfkim delam podobne. Eni fe bra¬
nijo ozhitne hvale is prefejaniga napuha fe
ponishne rasodevati; eni fe obilne pijazhe ali
kake druge rezhi varujejo is lakomnofti; eni
fo ufmiijeni, tode sa fvoj dobizhik; eni radi
molijo, pa de bi na fvetu frezhni bili. Eden
odpufti fovrashniku, ker ve, de ga bo kmalo
potreben; eden blishniga brani predkrivizo,
ker mu je plazhilo obljubljeno ; eden raso de¬
ne potrebno rezh ali golufijo, ne is ljubesni
do pravize , temuzh ker je rasshaljen bil. Vfe
to ima podobo dobriga, pa ni dobro, ker ni
is dobriga ferza, ni is ljubesni prave, ni f’
pomozhjo gnade boshje florjeno. Neumneshu
je vfe dobro, pa ne bo tako per vfigavednim
fodniku. „PoJ'velni modri janiJo ko fariseji

— 548 —

enaki pobeljenim grobam , kteri fo sunaj
lepi, snotraj pa polni gnjuf obe.”  Mat. 25 ,

s 7-

Ljubi moj! grosno svito fo prepreshene
zhlovekove mifli; pa ravno to te uzhi in per-
ganja profiti, in sdihovativ’ufmiljeniga Boga,
de naj ti obilno gnado da, 1’ ktere pomozhjo
vfe sapovedi dopolnujefh. ( S. Avgufhtin vpra-
fha: „KakoJhno saflushenje ima zhlovek
per Jvojih delih, preden gnado ima ? No-
beniga, saka j gnada boshjaje sazhetik vfiga
sa/lashen/a Premifli fe fkerbno, premifli
vfe sapovedi, vfe dolshnofti, fvoje mifli, go¬
vorjenje, dela in okolifhine, de fposnafh, ka-
kofhno je tvoje shivljenje, kaj je fhe popra¬
viti ali poboljfhati. Zhe fi Bogu popolnama
podvershen, zhe le njemu shivifh, nefebi,
zhe njegove zhafli per vfim ifhefh; fi pravi-
zhen. Ljubi Boga is vfe dufhe, ljubi in de¬
laj, kar ti on sapoveduje; fovrashi in fe va¬
ruj, kar ti on prepoveduje; lahke in teshke
rezhi delaj is ljubesni do njega; ljubesen do
Boga naj gofpoduje v’ tvojim ferzu: tako fi
pravizhen. Nikoli ne posabi befed f. Pavla:
„V' Krijtuju Jesufa ni z h ne velja nobena
rezh, ampak vera, ktera po ljubesni dela.'*
Gal. 5, 6. Tudi: ,, Vfe rezhi v ljubesni
delajte”  I. Kor. 16, 14 .

Molitev.

O Bog! ako premiflim fveto shivljenje

— 34 9  —

tvoje flushabnize Joane in tlrusih fvetnihov,
vidim in fposnam fvoje mlazhno in flaboshiv-
Ijenje; vender fe v’ fvojo pravizhnoft flepo sa-
nafham. Po vfih sapovedih shiveti je pravizh¬
noft, vfe delati is ljubesni do tebe je fvetoft;
pa vfe drugazhno je do sdaj moje shivljenje
bilo. Natorna dobrota, natorna framoshlji-
voft, natorno ufmiljenje, natorna pravizhnoft
je v’ meni bila, hahorfhno fo tudi nehteri ne-
vernihi imeli; pa ljubesen, htera je sazhetik
in honez vfiga dobriga, bres htere ni nizh do-
briga, je bila mlazhna v’ meni, ne pa mozh-
na, delavna, ftanovitna. O Gofpod! napol¬
ni mojo dufho f’ fladhim ognjem fvoje ljubes¬
ni, in na profhnje fvoje prijetne flushabnize
f. Joane me (lori od tiga nebel hhiga ognja go¬
reti, de po vlih tvojih sapovedih is ljubesni
do tebe shivim, in v’ tvoji ljubesni umerjeni.
Amen.

XXII. dan velikiga ferpana.

S. .Sinjorijan marternik.

.Sinforijan je bil fin neverniga ozhetaFav-
fta, bogatiga zhloveha v’ meftu Avtunu na Fran-
zofhim. Favft, defiravno nevernih, je bil
ulmiljen mosh, in je rad popotnihe pod fvo¬
jo ftreho jemal. Enhrat fta dva bogabojezha

— 55o —

krifijana 1(’ njemu prifhla, nesnana fla mu bi¬
la ; tudi ni vedil, kakofhne vere fla : vender
jih je lepo fprejel, in jima obilno poftregel.
Ta dva bogabojezha krifijana fta ga uzhila pra-
viga Boga fposnati, in preprizhala, de fo ma¬
liki lashnjivi bogovi. Verjel jima je, Boga
profil rasfvetljenja, in veren poflal. ^'Tvo¬
jim fpreobernjenjem ne sadovoljen je pa tudi
fkerbel sa fpreobernjenje vfe hifhe, in nesa-
flonj; sakaj memo drusih je tudi njegov fin
^inforijan, kteriga hvalni fpomin zerkev danf
obhaja, krifljan poflal. ( Sinforijan pa ni le v’
praviga Boga veroval, temuzh je tudi f’ po-
mozhjo njegove gnade po vfih sapovedih sveflo
in nepreftrafheno shivel. She njegovo unanje
modro in framoshljivo sadershanje je prizhe-
valo od njegove notranje pravizhnofli. Mlad
je bil, pa f. vera mu je modroft flarih dala.

Meflo Avtun je bilo mogozhno in bogato,
pa tudi nar bolj vneto sa zhaft lashnjivih bo¬
gov. Ti vrashni malikovavzi fo fofebno zha-
ftili Zibelo, mater vfih bogov, Apolina in Dija¬
no. Vfako leto fo ob odlozhenim dnevu nofi-
li okrog po meftu podobo fvoje boginje Zibe-
le, okoli nje fkakali in vpili. 4 S. .Sinforijan
je ravno te flepe norze frezbal, in je iszliifte
ljubesni do njih dufh njih flepoto miloobsha-
loval. Neverniki fo is tiga njegovo vero fpo-
snali, ga prijeli, in peljali pred meflniga ob-
laftnika Heraklija. Ta je bil sa fvoje lashnjive
bogove slo vnet, in je krifljane fmertno fovra-
shil. Oblaflnik Herakli je f. ( Sinforijana po-

— 351  —

prafhal, kdo de je. 4 Serzhno mu je odgovo¬
ril: ,,Hri/ tjan Jim, .Sinforijan mi je irne.''
„Kako fi mogel,  ga je oblaftnik vpral hal, do
sdaj perkrit ojtati ? Sakaj ti najhe boginje
Zibele ne molijh Sim she rekel,  pravi
.Sinforijan, de Jim krijtjan; praviga Boga
molim, malikefovrashim. Zhemi dajh per-
pu/henje, bom vje tvoje bogove rasdrobil
Oblaftnik ga je jesno poflulhal, potlej fvoje
flushabnike vprafhal: ,.Je li la zhlovek mejt-
nan?' y  „McJtnan je,  fo mu rekli, in pa
slo bogat.''  Oblaftnik je fvetimu ( Sinforijanu
ferdito rekel: „Ti Ji hudoben puntar, pa
tvoje bogajlvo te ne bo pred fmertjo rejhi-
lo. Zejarji sapovedujejo mogozhne bogove
moliti  ; ako jih nozhejh , sanizhujejh bogo¬
ve in lefarje , in bojh umorjen.'"' „Ne mo¬
lim tvojih bogov,  je f.marternik ferzhno od¬
govoril; tvoje bogove je hudizh ismijlil, du-
/he pogubljevati. Bog, kteriga krijtjani
molijo, je vjigamogozhen ; le on dobrim
in hudim po sajlushenji vrazhuje. Jejt bi
f* njegovimu kraljejlvu odpovedal, ako bi
v' prizhanji n/egoviga fvetiga imena jta-
noviten ne ojlal/  Oblaftnik ga jeukasal hu¬
do rasmefariti, in v’ temno jezho pahniti. ( S.
.Sinforijan je sa vfe to Boga hvalil, in fvojiga
obfojenja sheljno zhakal.

Zhes nekaj dni je oblaftnik Herakli uka-
sal f. .Sinforijana pred fe perpeljati, in ga je
fpet slo nagovarjal, de naj bogove moli, kte-
re vfe Rintfko zefarftvo moli. }i Zhe to J to-

— 552 —

rijh,  mu je rekel, bojh povijhan v veliko
Jlushboin zhajt ( S. ( Sinforijan mu je odgo¬
voril: „Ti Ji krivizhen fodnik, ker mo ji ne-
dolshnojti saderge najlavljafh. Jeft Je ni-
zkejar ne bojim, tudi Jmerti ne} zhe sdaj
ne umerjem , bom umeri posneje. VJe tvo¬
je sapeljive dobrote Jovraskim ; dobrote u-
pam in skelim, ktere mi je moj Gofpod Je-
suf Krijtnf obljubil■ On Jam mi samore
dali nebe/hko kraljejtvo , kjer bom vefel ve¬
komaj. Boga vfigarnogozkniga fe bojim ,
kleri me je Jtvaril , in njemu Jamimu J lu¬
škim. Moje telo je v' tvoji oblajti Jhe ma¬
lo zhaja; Jtori, kur bezkej/i.’’  4 Sodnik ga
ni mogel vezh poflufhati, v’ fmert ga je ob-
fodilrekozh: ,, SinJorijanu, sanizkevavzu
bogov in zejarja, bodi glava odjekana!”
Kader fo ga na morifbe 'peljali, mu je njego¬
va mati djala: ,,0/m/ le ferzken, le Jer-
zken bodi; ne posabi skiviga Boga, ne boj
fe Jmerti, klera le bo v’ nebefa prejelila.
Glej Gofpoda Jesnfa , kteri te zhaka, in te
vabi v fvojo zhajt  5  ne bo ti skivljenje od-
vselo, temuzh le v 1  bo/ji prcmenjeno.” t S.
t Sinforijan je ferzhno in vefelo umeri v’ letu
j8o«

Nauk.

VJak naj sdihuje po nebejih.

,S. 4 Siiiforijan je sanizheval fvet, njegove

— 353  —

dobrote, tudi sgubo fvojigapremoshenja, bo-
lezhine in fmert, ker je v’ ferzu gorezhe she-
lje imel po nebefhkim kraljeftvu. Ravno ta¬
ki fo bili vfi fvetniki, slatli pa fveti marterni-
ki. Vfak naj po nebefhkim kraljeftvu sdihu-
je, ker je le sa nebefa ftvarjen. t Svet je le
kraj naf higa popotovanja, je pufta deshela,
polna nadlog in fkufhniav; fvet je poln duffi¬
nih in telefnih nevarnoft; dan ne mine, debi
ne fkufili ali ne flifhaliod kake nefrezhe. Zhe
je pa ravno to ref; vender neumni zhlovek
fvet ljubi, fi veliko persadeva sa fvojozhafno
frezho , in sanizhuje nebefhke dobrote. Sha-
loften je nadlog, ker mu branijo fvetavshiva-
ti; pa nadloge fo zhloveku potrebne, in ga
permorajo po nebefhkim kraljeftvu sdihovati.
Naj pa tudi na fvetu ima, kar koli njegovo
ferze posheli; koliko zhafa bo tukaj ? „Enak,
pravi f. Avgufhtin, je berazhu, klerimu Je
Janja , de je veliko salogo najhelkader
Je pa sbudi , niz h nima."  Taka fe zhlove¬
ku godi, kteri je v’ fvet upal.

O zhlovek! ker fi podoba boshja, in sa
nebefa ftvarjen, premifli dobro fvoj namen,
premifbljuj dobrote nebefhkiga kraljedva, sdi-
huj po njih, in shivi ko otrok boshji, de bofh
frezhen vekomaj. Ta mifel, de te je Bog v’
fvojo zhaft namenil, naj ti bo filno fladka,
naj tvoje ferze f’ hvaleshnoftjo napolni; lah¬
ko te napravi, de vfe nizhemernofti fveta sa-
nizhujelh, in po vfifi sapovedih vefelo shivifh.
Tukaj vefh malo od dobrot nebefhkiga kra-
23

— 354 —

ljeflva; ventler vefh, de fo neisrezheno veli¬
ke in vezhne. 4 Srezhne fo bile ozhi tiftih,
kteri fo Jesufa vidili, dokler je fhe na fvetu
bil} frezhnifhi fo ozhi isvof jenih, hteri Jesu¬
fa v’ njegovi zhafti vidijo. Trije uzhenzi, Pe¬
ter, Jakop in Janes, fo biii filno vefeli, ka¬
der fo na gori Jesufovo zhaft vidili, delirav-
no jim je le nekoliko zhafti boshje natore ras-
odete bilo; kaj pa bo v’ nebelih, kjer bodo
boshji prijatli Boga odkritiga vidili in gledali ?
Le povej mi, kako delezh bi lhel le enkrat
vidit preljube devize Marije ? Glej, ako fve-
to shivifh, jo bofh v’ boshji zhafti vidil, in
v’ njeni vefeli drushbi Boga hvalil vekomaj.
Ref, v’fveti drushbi Marije, angelov, ozha-
kov, prerokov, apofteljnov, marternikov in
vfih fvetnikov in pravizhnih bofh Boga ljubil,
vshival in hvalil vekomaj, zhe po sapovedih
shivifh. 4 She vifhej mifli od dobrot uebefh-
kiga kraljeftva, kakor ti jeftsamorem praviti:
v Oko ni vidi/o, uho ni Jtijhalo, tudi v’
zhlovekovo Jerze ni pri/hlo  , kar je Bog per-
pravil njim, kteri ga ljubijo''  I. Kor. 2 ,
9-

Včdno sdihuj po lepih nebelih, delaj pa
tudi neutrudama dobro, de va-nje pridefh. Da¬
vid je mozhne shelje imel po nebefhkim kra-
ljeftvu, satojedjal: „Moja dujha skeli in
omedljuje po Gdjpodovi hi/hi.  t Srezhni Jo,
kteri v' tvoji hi/hi , o Gojpod! prebivajo}
oni te bodo vekomaj hvalili Pf. 83, 3. 5.
Sanizhuj fvet, shivj bogabojezhe. De sani-

— 355

zhujefhfvet, inbogabojezhe shivifh : imej fvo-
je mifli le v’ nebelih ; ifhi, har je tam gori,
kjer fe Bog rasodeva 5  sheli rasvesan biti, de
bofh s’ njim vekomaj. Premifhljuj nesapo-
padljive dobrote nebefhkiga kraljeftva, de fe
hitro in refnizhno fpokorilh, po vfih sapove-
dih shivifh, in fe v’ gnadi boshji od fveta lo-
zhifh. Vem, ti shelifh v’nebefa; pa to ve¬
liko in vezhno plazhilo je obljubljeno in bo
dano le sveftim flushabnikam, ferzhnim voj-
fhakam Jesufa Kriftufa. David tako govori:
,,Kdo je , hi ji  (vezhno) shivtjenje vojhil Va¬
ruj fe hudiga, delaj dobro } ijhi miru, in
hiti sa njim.''  Pf. 33, 13. i5. David hozhe
rezhi: „Vfak li vofhi vezhno shivljenje; pa
le on ga bo dofegel, kteri fe varuje hudiga,
in dela dobro. Premifli, kaj fo fvetniki, sla-
fli pa f. marterniki, terpeli sa nebefhko kra-
ljeftvo; tudi premifli fvojo lenobo, neftano-
vitnoft, lakomnoft, krivizo, nežhifloft in dru¬
ge grehe, de vfe to is ferza fovrashifh inopu-
ftifh, ker drugazhi ne morefh priti v’ fveto
prebivalifhe prezhiftiga Boga. Shivi po sgle-
du fvetnikoV, ne po fpazhenofti hudobnih, in
persadeni li fkosi voske vrata v’ nebefhko kra-
ljeftvo iti.” Luk. i3, 24*

Molitev .

O ufmiljeni Bog! te sahvalim, ko li me
ftvaril, in namenil v* fvoje kraljeftvo. Ref*
ti li me ftvaril, me uzhil, in mi pomagafh v*
23 *

— 356  —

lepe nebefa priti, kjer fo zhifie, fvete, veli¬
ke in vezhne vefelja; ltjer ni ne fkufhnjav,
ne nadlog, ne bolesen, ne fmerti, nekajdru-
siga hudiga, ampak je vezhni mir in vezhna
zhaft. To verujem: pa, o moja velika fle-
pota, terdoba, lenoba in nehvaleshnoft! sa-
nizhujem lepo prebivalifhe, ktero mi je od
tvoje milolti obljubljeno; lepe nebefa v’ ne-
niar pufham, ktere mi je Jesuf f’ Tvojo pre¬
drago kervjo dobrotljivo odperl; raji fkerbim
sa to revno, puflo semljo, ktero bom sapufti-
ti mogel. Shelim liže r v’ nebefa, pasa-nje
terpeti nozhem; shelim v’ tvoje fveto prebi-
valifhei, pa fvojih grehov nozhem opuftiti. Ta¬
ko fe odpovedujem nebefhkimu kraljellvu, in
li flushim vezhno pogubljenje. Ufmili fe me,
o dobrotljivi Gofpod! daj mi duha pokore,
odpufti mi grehe, napolni me s’ sheljami do
lepih nebef, de li slo persadevam va - nje pri¬
ti. O f. ^inforijan! kteri li fvoje mifli le v’
nebelih imel, in de bi nebefa saflushil, she-
lel umreti, proli sa-me per Bogu, de s’ nje¬
govo gnado vfe fkufhnjave premagam, vfe
nadloge preterpim, in po fmerti Boga vshi-
vam vekomaj. Amen.

XXIII. dan vdlikiga ferpana.

f S Filip Benizi.

4 S Filip je bil rojen od shlahtnih flarfheV v'
meftu Florenzi v’ Tofhkani v’ letu 1233 . Nje¬
govi dobri ftarfhi fo ga ne le fkerbno, am¬
pak tudi bogabojezhe redili, in ga neprene-
hama opominjali, de naj Boga ljubi, nizhe-
•mernoft fveta sanizhuje, fkufhnjave prema¬
guje, innedolshno sliivi. Doma, v’ Parisu in
v’ Padovi fe je vezh let uzhil; sraven je pa tu¬
di Bogu flushil, ker fe jeleistiga konzaprid¬
no uzhil, de bi Boga popolnifhi fposnaval,
in njegovo fveto voljo fkerbnejfhi fpolnoval.
Kader je bil suzhen, je gorezhe Boga profil,
in dolgo premifhljeval, kakofhen Ban bi fi od*
bral fvojo dufho loshe svelizhati. Bog, kte-
ri rad uflifhi profhnje dobrovoljnih dufh, mu
je fvojo voljo rasodel, de naj gre v’ klofhter
bratovfhine flushabnikov Marije. Bil jeboshji-
mu povelju pokoren, je fhel k’ patru Bonfi-
lju Monalditu, poglavarju klofhtra, ingapo-
nishno profil, de naj ga med fvoje vsame. U-
flifhan je bil, in poflan na hrib ( Senari v’
klofhter, okoli dve uri hoda delezh od me-
fla Florenze. Takrat je bil dvajfet let ftar.
Isvolil fi je in profil nar sadnji biti v’ klofhtru,
in po tim je vfe niške in teshke dela opravljal.
On, gofpofki otrok, ni bil teshkiga dela na-

— 558  —

rajen j pa is ljubesni do ponishnolli in do po-
korjenja je poterpeshljivo invefelo terpel, de
bi fvoje mlado telo pod pokorfhino deval, in
nedolshnoft ohranil. Molitev, premifhljeva-
nje in delo ga je vefelilo; hvalil je Boga sa
lepi mir, bteriga je vshival, in shelel vlimu
fvetu nesnan v’ ljubi famoti shiveti.

Njegovi oblaftniki fonadnjimfofebnomo-
droft in sveftobo vidili, in ga savoljo tiga v’
mefto ( Sijeno poflali, de bi nov hlofhter do¬
delal. Ravno ob tej perloshnofti je bila nje¬
gova vifoka uzhenoft, ktero je fkerbno fkri-.
val, rasodeta. Dva uzhena minihabratovfhi-
ne f. Dominika fta k’ njemu prifhla, fe pogo¬
varjala od boshjih rezhi s’ njim, in fposnala,
de je on moder in rasfvetljen flushabnik bosh-
ji. Po tim fta fhla k’ poglavarju klofhtra, in
mu rekla, de je Filip vifoko uzhen in slo bo-
gabojezh; toraj je fhkoda to veliko luzh fkri-
to dershati. Njegov poglavar, kader je to go¬
vorjenje saflifhal, je Boga hvalil, in Filipu sa-
povedal fe perpravljati mafhnikovo pofvezhe-
nje prejeti. Nerad, vender mogel fe jepod-
vrezhi, ^Sofebno gnadoje prejel, invfim fve-
til f' fvojim bogabojezhim shivljenjem. Komaj
34 let ftar je bil nar vifhi poglavar vlih klo-
fhtrov poftavljen. Te vifokolli je bil slo sha-
loften, pa fhe bolj, kader je svedil, de ga
kardinali hozhejo na ftol f. Petra pofaditi, to
je, ga papesha isvoliti. Kardinali fo bili volj¬
ni ga isvoliti, ker fo svedili njegovo modroft
in fvetoft, fofebnopa, ker je poprej f’ zhu-

— 55y —

deshem nekiga goboviga zhloveka osdravil. Ko
je to novizo svedil, fe je preftrafhil, sbeshal
na hribe, in ondi bil tolibo zhafa, de je bil
drug isvoljen , namrezh Gregori X. Takrat
je fhel v' Florenzo nasaj; od ondod je fhel na
Franzofko pokore osnanovat. Povfod fo ga
radi poflufhali, in fe fpreobrazhali, fofebno
v’ Avinjonu, v’ Tolosi in Parisu. Potlej je tu¬
di na Nemfhko fhel, in velikodeshelobhodil;
povfod je uzhil, in kraljeftvo Jesufovo rasfhirjal.
Kader je na Lafhko nasaj prifhel, fo ga ko
angela boshjiga fprejeli, in vifoko zhaflili; pa
vfe te zhafli je bil shaloflen, in je lesaboshjo
zhaft fkerbel. Ob njegovim zhafu fo fkoraj
po vfih meftih hude raspertije bile. t S. Filip
je okrog hodil ljudi mirovat. Ali vli ga nifo
poflufhali, eni fo ga sanizhevali in preganja¬
li; pa Bogu v’ zhaft je vfe poterpel. Odved-
niga terpljenja sdelan, je fvojo fmert previ-
dil slo bliso. Kmalo je nevarno sbolel, in s’
sakramenti previden bil. Malo pred fmertjo
je lvoje duhovne otroke profil: „Dajte mi mo¬
jo bukve.” Minihi ga nifo rasumeli; pa eden
mu je podobo krishaniga Jesufa v’roke podal ,
in f. Filip mu je s’ glavo pomignil, de ravno
to fo njegove bukve. Is perferzhne ljubesni
in hvaleshnofti do Jesufa je njegovo podobo
ljubesnjivo kufheval, in med tim mirno umeri
dva in dvajfeti dan tiga mefza v’ letu 1285.

— 36 o —

Nauk.

Ponishnojt je v’ v/im sapovedana.

,S. Filip je bil vifoziga rodu in bogate shlah-
te, ljudje fo ga povifhevali in zhaftili, tudi
kardinali fo ga hotli papesha isvoliti; vender
je bil smiraj ponishen, Revesh , odvfihsani-
zhevan, fe lahlio ponishuje; pa de zhlovek
v’ zhafti in v’ oblafti ponishen ollane, to je fo-
febne hvale in plazhila vredno. JesufKriftuf,
kralj nebefin semlje , je tako govoril: „Nifim
prijhel, de bi drugi meni /tregli, ampak de
bi jejt drugim Jlregel”  Mar. 10, 45 - Tudi
je ponishnoft sapovedal ne le majhnim, ampak
tudi velikim rehozh : ,,Kdor je vi/hi med va¬
mi, naj bo  (v’ fvojim ferzu) ?tar manji”  Luk.
22, 26. Ne posabipa, de more ponishnoft
biti refnizhna, ne pa hinavfka; hinavfka po¬
nishnoft ni ponishnoft, ampak je zvet od na¬
puha ali nar huji napuh.

Bodi ponishen v’ frezhi, v’ zhafti in v’ob¬
latih Zhe li bogat, zhe fe ti vfe po frezhi go¬
di, zhe imafh modroft, sdravje,ali kar fi bo¬
di: nikoli fe ne hvali; hvali Boga, sazhetnika
vfiga dobriga, od kteriga fo vli dobri darovi.
Zhe radmolifh, voljno terpifh, grehov feva-
rujefh: dajaj hvalo Bogu; febe nikoli ne hva¬
li, sakaj nizh dobriga nimafh, de bi ne bil od
Boga prejel, ker li pa prejel od Boga, njega
hvali. Zhe fe povifhujefh, fi boshjiga sapu-
fhenja vreden, ker je napuh Bogu filno oftu*

— o6i —•.

den,- Ni fvetofti bres ponishnolli; kdor ni po¬
nishen, ni fvet. t S. Bernard pravi: s,Napuh
-je kuga , ktera vje dobre dela pokomha ”
Zhe ii ravno v’ zhafti in oblafti, bodi ponishen ,
ker ii tudi to od Boga prejel. Vifhi ko je tvoj
Ran", vezhi dolshnoili imafh; ii zhlovek, ii
grefhnik , in fodbi boshji podvershen. Glej ,
kako mogozhen kralj govori, in bodi po njem:
„JeJt Jim zherv, sanizhevanje ljudi insver-
shik ljudjtva Pf. 21, 7.

Ponishen bodi tudi v’obilnofti dobrih del,
in bres potrebe ne govori od njih. Zhe ii rav¬
no veliko persadevafh po vii volji boshji shi-
veti, fe le vender pravizhniga ne fhtej. Zhe
ti veft nizh ne ozhita , fhe niii sato opravizhen :
fej fe ne bofh fam fodil, ampak Gofpod te bo;
on bo rasgernil, kar je tvojim ozhem fkrito,
in rasodel, kar ti ne vefh, morebiti is fkriv-
niga napuha. Nikoli ne posabi Jesufovih be-
fed: „ Kader vje JtoriJh, kar ti je sapove-
dano , rezi: ,Sim nepriden hlapez.”  Luk. 17,
10. Ne govori bres potrebe od fvojih dobrih
del. Zhe od njih bres potrebe govorifh,
is napuha govorifh. Sakaj rasodenefh ali ras-
odevafh, kaj in koliko delafh dobriga, koli¬
ko blishnimu pomagafh, koliko terpifh ? To
pomeni, de hvale ifhefh ; tedaj ii she fvoje
plazhilo prejel. Ponishnofi te uzhi molzhati,
tiho terpeti, Bogu fe srozhiti, in od njega po-
mozh upati. Ne govori od fvojih dobrih del,
zhe te refnizhna ljubesen do blishniga ne per-
mora. Kader ti je sapovedano ozhitno dalati

— 362  —

dobro, imej refnizhno mifel le Bogu dopafli,
in blisbniga napraviti, de bi le njega hvalil.
Jesuf vfe opominja: „G/ejte, de fvojih dobrih
del ne delate pred ljudmi , njim k ’ videsu j
Jizer ne bojte plazhila imeli.”  Mat. 6, 7.

Ponishnoft daje poterpeshljivoft , krotkoft
in mir. Ponishni jepoterpeshljiv v’nadlogah,
je pohleven s’ ljudmi, je varen v’ govorjenji,
ne govori brespotrebe soper fvojiga blishniga,
ga pohlevno fvari, ve molzhati in govoriti ob
perloshnijn zhafu, kratko, modro fe sader-
shi v* vfim, in sato pokojno shivi. Ako le po-
miflifh, lahko Iposnafh, de je ponishnoft v’
vfim. in per vfim potrebna. Sato Boga vedno
profi ponishnofti, in shaluj, de fi do sdaj pre¬
malo ponishen bil.

Molitev.

O uzhenik in sapovedovaviz ponishnofti,
Kriftuf Jesuf! vem, de je ta nar potrebnifhi
zhednoft, ker je bres nje molitev flaba, ufmi-
ljenje prašno, govorjenje neperloshno , fpo-
vedi in obhajila nevredne, in vfe drugo flabo ;
vender fim le premalo ponishen. Laftno do-
padenje, prašna hvala fe v’ vfe rezhi vtikuje,
in vfe popazhi. Ti fi ponishnoft ojftro sapo-
vedal, vender je smiraj premalo imam; ve¬
like flabofti, Ikufhnjave, nevarnofti in grehi,
kterih fim poln, bi me mogli globoko poni-
shevati, pa to fe ne sgodi, le napuh me ved¬
no gofpoduje. Osdravi, dobrotljivi Jesuf! mo-

— 563  —

je fpazheno ferze, daj mi pravo fposnanje
fvojih dufhnih in telefnih nadlog, ftori me
ponishniga, de savershen ne bom. O f. Fi¬
lip ! l(i li bil smiraj sveft flushabnik boshji,
ravno sato, ker li bil smiraj ponishen; fpro-
fi tudi meni ponishnofl, de fe pod vfigamo-
gozhno roko boshjo ponishujem, gorezhe gna-
do profim, v’ fe nikdar nesaupam, in v’sve-
lizhavnim ftrahu vedno sbivim, de bom odje-
sufa povifhan. Amen.

XXIV. dan velilciga ferpana.

t S. Jernej apojtel.

C

4^. Jernej je bil is Galileje, niskiga ftanu in
bleso ribizh, ko vezhi del drusih apoftelnov.
Jesuf ga je v’ fvojo flushbo poklizal, mu dal
pokorno dufho ga poflufhati, in ga tudi med
fvoje dvanajftere apoftelne pollavil. f S. Jer¬
nej je to veliko miloft fposnal, sa Jesufara sve-
fto hodil, in ga fkerbno poflufhal; prizha
je bil Jesufoviga shivljenja, njegovih naukov,
zhudeshev, in tudi potlej sveft osnanovaviz
vfiga tiga. S’ drusimi apoftelni je prejel f.
Duha, in je ffofebno modroftjo in ferzhnoftjo
napolnjen bil. Nar poprej je po Jesufovi sa-
povedi osnanoval f. evangeli v’ Jerusalemu in
po Judei. Veliko je terpel od terdovratnih

— 564  —

Judov, pa vfe voljno in vefelo, iker fi je v’
dobizhik fhtel savoljo prefvetiga imena Jesu-
fa terpeti. Potlej je fhel v’ daljne deshele,
tudi v’ Arabijo, v’ jutrovo Indijo, na sadnje
v’ veliko Armenijo, kjer je f’ zhaftitljivo fmert-
jo fvoje sbivljenje fklenil. To je kratko re-
zheno; pa vfak ti lahko domifli veliko terplje-
nje, britkofii, sopernofti in preganjanje, kte-
ro je ta f. apoftelpredal. ( Se lahko ve, deje
po nesnanih, daljnih deshelah hoditi bresvfe
zhlovefhke pomozhi, flepim, terdovratnim in
neuftniljenim ljudem vifoke refnize in ojftro
pokoro osnanovati od veliziga terpljenja ne-
odlozheno. She f. Janes Krisollom in drugi
fo bili shaloftni, ker je od tiga fvetiga apo-
ftelna, kakor tudi od drusih, malo sapifaniga
bilo; pa apoftelni fo bolj fkerbeli ljudi fpre-
obrazhati, in kraljedvo Jesufovo rasfhirjati,
kakor pa trud fvoje teshke flushbe in fvoje
terpljenje popifovati.

( Sploh mifel je, de fo neverniki f. apo-
flelnu Jerneju s’ shiviga shivota kosho poteg¬
nili, in potlej glavo odfekali. Tako neufmi-
ljeno#fo ga martrali, ker fo vidili, de fe jih
je na njegove nauke in zhudeshe veliko fpre-
obernilo. Naj vfak premifli velike bolezhine
f. Jerneja, naj zhalli njegovo shivo vero in
nepremagljivo ftanovitnoft, is ktere fe je raji
dal v’grosovitno terpljenje in fmert, kakor
de bi bil Jesufa sapuhil. 4 Se ne ve, v’ kteriin
letu je umeri.

— 365 —

Nauk.

tStariga zhloveka Jlezhi, in noviga oblezhi.

,S. Jerneju je bila kosha s’ shivota poteg*
njena, pa le f’ tim fhe ni ftariga zhloveka fle-
kel; tiftihrat ga je flekel, kader je po Jesu-
fovih naukih na tanko shivel, kader je bil s*
gnado 1. Duha ponovljen. Zhlovek flezhe fta¬
riga zhloveka, kader odpravi, kar je po per-
vim ozhetu Adamu poerbal, in po vli fveti vo¬
lji boshji shivi. To je- sapovedano, in sato
pravi f. Pavel: lezite J la riga zhloveka s’

njegovimi dobrimi deli , in obležite noviga
po podobi njega , kleri vaj je jtvafil”  Kol.
3, g.

( Stari zhlovek je pervi ozhe Adam, in je
vfak zhlovek, kteri shivi po poshelenji, ktero
je pervi greh v’ fleherniga ferze vlil. Vefzhlo-
vefhki rod je v’ pervim zhloveku pokashen;
vli fmo v’ grehu fpozheti, in savoljo tiga zhu*
tirno v’ febi sapeljivo napeljevanje v’ greh,
kakor boshja befeda in laftna flaboft obilno
prizhujete. ( Stari zhlovek, to je, flaba na-
tora ima dopadenje do hudiga , ifhe grefhni-
ga vefelja, prasne zhafti, posemeljfkiga bo-
gaftva, in kar je taziga; fkerbi le sa fvet, sa
telo in sa vidne rezhi, poltorjenje in prema¬
govanje ji je sopemo. ,Stariga fpazheniga zhlo¬
veka popifuje f. Pavel tako: „V' meni nimo-
zhi k' dobrimn. Zliutitn drugo pojtavo
(nafprotno poshelenje) t>’ Jvojihiid,ih , hitra

— 366  —

je soper poj lavo mojiga duha, in me vjeli-
ga dershi v pojtavi greha. O jejt nej'rezh-
ni zhlovek ! kdo me borefhil odtelefa fmer -
ti? Gnada boshja po Jesufu Krij tufu Go -
fpodu naftlim .” Rimi j. 7, 18 — 25 . ^.Pa¬
vel is ponishnofti od febe govori, in refnizh-
no popifuje fpazhenoft vfiga zhlovefhtva.
( Stari zhlovek je vfak, kteriga hudo peshele-
nje premaguje; ta radftreshe fvojim pozhut-
kam v’ prepovedanih rezheh, posemeljfko
ljubi, shivi v’ poshrefhnofti, v’ nezhiftofti, v’
lakomnofti, v’ krivizi. To je ftari zhlovek,
to j<? shivljenje po natori, to je shivljenje po¬
gubljenja vredno. 4 S. Pavel prizhuje : ,,Ako
bojte po mefu shiveli , bojte umerli  (bofte
pogubljeni).” Riinlj. 8, i 3 . Po fvojim po-
shelenji shiveti je fladko, pa pogubno, in
ravno to je po /hiroki poti hoditi, ktera pe¬
lje v’ pogubljenje,  pravi Kriftuf. Mat. 7 , i 3 .

Vfak more flezhi ftariga zhloveka, in ob-
lezhi noviga. 4 Stari zhlovek je Adam , pokte-
rim je hudo poshelenje, grefhne dela in po¬
gubljenje; novi zhlovek je Jesuf Kriftuf, po
kterim je gnada, premagovanje, pravizhnoft
in vezhno svelizhanje. V' Adamu fmo umerli,
v’Jesufu fmo oshiveli. Kdor po poshelenji per-
viga ozheta shivi, bo pogubljen; kdorpopra-
vizhnofti Jesufovi shivi, bo vekomaj svelizhan.
Adam je ozhe vlih grefhnikov, Jesuf je glava
vlih pravizhnih. Kdor koli ne bo Jesufu po¬
doben, bo v’ pekel vershen, in preklet veko¬
maj. 4 S. Pavel pravi: „fttere je Bog previ-

— 067 —

dil,jih je tudi prej odlozhil, de bi podobi n/e-
goviga f Sinu enaki prihajali Rimlj. 8 , 29.
4 Spazheni zhlovek, savoljo nafprotniga poshe-
lenja, fe brani in tudi ne more po Jesufushi-
veti; s’ gnado njegovo pa vfe samore.

O krifljan! ti li to zhaftito ime po Jesufu
Kriftufu sadobil, de bi njemu podobno shivel,
ne sanizhuj dobrot, ktere ti je njegova fveta
kri saflushila. Jesuf, njegovo shivljenje, nje¬
govi nauki in njegova fmert naj bodo smiraj
pred tvojimi ozhmi; flanovitnoprodsagnado;
bodi shaloften vlih fkufhnjav flabe natore , ni¬
koli va-nje ne dovoli; vedno shivi poriishno ;
varuj fe hudih perloshnoft; ne pohujfhaj fe
nad flabimi. Premifli, kaj f. Pavel govori:
,, Jesti/ Krij tuf je dal Jam fe sa naj, naf
re/hiti od vfe krivite  (od grehov), in febi
ozhijtiii ljudjivo, ktero bi mu dopad/o, in
f e po dobrih delih ravnalo''  Tit. 2, 14. Ob¬
leži Jesufa, to je, shivi po njem, depojdefh
v’ njegovo kraljeftvo.

Molitev.

O Jesuf! ti fi moj Gofpod, uzhenik in
odrefhenik; pa te malo poflulham, in po te¬
bi ne shivim. O kako velik raslozhik je med
tvojim in mojim shivljenjem! Vem, jeft flabi
zhlovek, otrok perviga ozheta, in poln hudi-
ga poshelenja, ne morem tebi enako shiveti;
ven de r bi ti vfaj podobno shivel, namefti tiga
ti nafprotno shivim. ,Stari zhlovek vef v’me*

— 368 —

ni shivi, in me gofpoduje; le sa fvet, sa te-
lo fkerbim; ref, le fvojim flabim pozhutbam,
ftrezhi je moja edina fhkodljiva fkerb. Ha-
kofhna bo tedaj s’ menoj ? Ako fvojiga flabiga
shivljenja po tebi ne poboljfham, bom od te¬
be saflifhal: „Poberi fe od mene, ti prekle¬
ti, v’ vezhni ogenj.” O ljubi svelizhar, ne
saversi dufhe, sa btero fi fmertne britkolli lju-
besnjivo terpel; relhi me sdaj od greha f’fvo-
jo mogozhno gnado, de bom tudi refhen od
saflusbeniga pogubljenja. Poboljfhati fe ho-
zhein, terdno obljubim po tebi shiveti, de per
tebi shivim vekomaj. O f. Jernej, ti ljubi Je-
sufov prijatel! proli ga sa - me , in fproli mi
gnado refnizhniga fpreobernjenja, de od nje¬
gove gnade prenovljen in pofvezhen pridem v’
njegovo braljeflvo. Amen.

XXV. dan velikiga ferpana.

,S. Ludvik, Franzojki kralj.

S. Ludvik IX., Franzofbi kralj, je bil rojen
v’ letu 121  5. Ozhe njegov jebil tudi Ludvik,
mati pa Blanka, kraljiza vfa fveta in modra.
Le enajft let je bil Ludvik ftar, ko mu je ozhe
umeri. Njegova bogabojezha mati je mogla
sa vfe kraljeflvo fkerbeti-, pa nar bolj je fber-
bela sa fvojiga ljubiga fina, de bi bil sveft flu-

— 069 —

shabnik boshji in moder kralj. Neprenehama
ga je uzhila Boga fposnavati, ljubiti, infenje-
goviga rasshaljenja bati. Velikokrat mu je vfa
v’ folsah djala: ,,Moj ljubi fin! perferzhno te
ljubim; vender bi te raji mertviga kov’finert-
nim grehu vidila.” Ti fveti nauki fof’pomozh-
jo gnade boshje vkoreninjeni bili v’ njegovi
dobri dufhi, in jih ni nikdar posabil. Ta f.
kralj je eniga dne poprafhal Joenvila, fvo-
jiga mogozhniga flushabnika, kaj fe bolj bo*
ji, gobe ali finertniga greha? Joenvil mu je
is flabolli odgovoril: „ ( Skoraj bi fe gobe bolj
bal, ker je ni odpraviti.” .Sveti kralj je slia-
loftnosavpil: „0 kaj govorifh! Legreh je edi¬
no hudo, ker s’ njim preljubesnjiviga Boga
sanizhujemo; zhega ravno prava pokorasbri-
fhe, moremo vender vfelej savoljo njega v’
ftrahu biti.” Ker fe je is ljubcsni do Boga slo
bal greha, je nedolshno shivel. Ponishen je
bil v’ ferzu, v’ oblazhilih in v’ vfim; fovra-
shil je vfe svijazhe , lashi, hinavfhino, in kar
je taziga; bil je pokoren fvoji ljubi materi;
poflufhal je bogabojezhe uzhenike; rad je
molil, bral f. pifmo, bukve f. ozhakov; po-
gofto fe je fpovedovat, in hodil k’ boshji mi¬
ši; rad fe je poftil, ne le ob sapovedanih dneh,
tudi vfak petik v’ fpomin Jesufove fmerti; ob
nedeljah in prašnikih je vabil reveshe in ubo¬
ge v’ fvojo kraljevo hifho, in jih je nafitoval;
veliko bolnifhniz je fosidal sa bolne uboge,
tudi nekaj klofhtrov sa perbeshalifhe obojiga
fpola. Vfe to je ftoril fhe v’ fvoji mladofti,

*4

- 0^0  —

ker je is rfe dufha Boga ljubil, in blishniga
ko febe savoljo Boga.

( Sveti 1 ralj Ludvik je fvojo voljo boshji
volji popolnama podvergel, in fkerbel, de
bi vli frezhni in bogabojezhi bili. Vfe nizhe-
mernoki lveta je fovrashil, v’ fvojih dolshno-
kih priden bil, in fkerbel vfe po tanki pravi¬
ci koriti. Sapovedalje ozhitne grefhnike in fo-
febno preklinjevavze ozhitno lhtrafovati. Vfe
njegove sapovedi fo bile pravizhne in fvete,
de bi njegovi podloshni bili med feboj dobri,
in Bogu pokorni. Eniga dne fo femunekteri
perlisovali rekozh: „0 kralj! ti fi gofpodar
mogozhniga kraljekva.” Odgovoril je: „To
me doki ne vefeli;pa to me slo vefeli, de fim
otrok katolfhke zerkve.” Njegova fofebna bo-
gabojezhok ni bila vfim vfhezh ; nekaj jih je
godernjalo rekozh: „Nafh kralj le prevezh
moli, bere inpremifhljuje ; je bolj minihu ko
kralju podoben.” Njih govorjenje je svedil,
in ob perloshnoki jim rekel: „Ako bi jek ve¬
liko zhafa sapravil v’ igrah in v’ noroftih, bi
me ne fvarili, bi me hvalili, kaj ne ?” ^ram jih
je bilo, in nifo vedili kaj mu odgovoriti. Ker
je fkerbel sa pravizo in sa zhak boshjo, foga
njegovi podloshni slo ljubili in fpofhtovali.
Defiravno mogozhen, je ie vender fkerbel
fvoje podloshne v’ ljubim miru imeti, nefvo-
jiga kraljekva rasfhirjati. Zhe fo pa krivizh-
ni fovrashniki njegovim ljubim podloshnim
nadleshni bili; fe je ferzhno vojfkoval, in jih
frezlino premagal. Kako fo ga njegovi pod-

37 » —

loshni ljubili, fe je rasodevalo ob zhafu ne¬
varne bolesni, f’ ktero ga je Bog obifkal. Ka¬
der fe je to rasvedilo; fo povlih meftih, ter-
gih in vafeh duhovni, gofpoda, kmetje, bo¬
gati in reveshi molili, profili, in sdihovali v*
Boga, de bi fvojimu dobrimu kralju sdravje
fprofili, kar fo tudi dofegli. To je neisrezhe-
no lepo, zhe je kralj dober ozhe fvojih pod-
loshnih, in zhe ga podloshni ljubijo, ko do¬
bri otrozi fvojiga dobriga ozheta.

Kader fe je bil osdravil, je obljubil infe
namenil v’ jutrove deshele s’ mozhno vojfko
iti kriftjanov is fushnofti nevernikov refhit.
Preden je fhel, je vfim oblaftnikam sapove-
dal na tanko oprafhevati in preifkati, zhe
je bila komu kaka kriviza ftorjena; tudi du¬
hovnim je tonarozhil, in is fvojiga poplazhal.
Obilno je molil, drugim moliti perporozhal,
in druge dobre dela delal fi frezho fpro-
fiti. V’ letu 1249 je na morje fhel v’ neverne
deshele. V’ sazhetku je bil frezhen, potlej
pa je bil premagan, vjet, in kushna belesen
je pomanjfhala fhtevilo njegovih vojfhakov.
Molil je boshjo naredbo, in fe Bogu podver-
gel. Defiravno vjet, je bil ferzhen, in ni nik¬
dar dovolil v’ nobeno rezh soper sapovedi
boshje, raji bi bil umorjen. Kader je bil re-
fhen, je fhel v’ Judejo; ondi je ubogim obil¬
no pomagal, kriiljane v’ veri uterdoval, in
potlej na Franzofko Ffvojimi ljudmi nasaj hitel,
ker je svedil, de je kraljiza Blanka, njegova
dobra mati, umerla. Ko je bil domu prifhel,

— 372 —

je hotel sreditij zhe fe vfe po pravizi godi;
tudi je hodil po vfim kraljeftvu, de bi poravnal,
kar bi po sapovedih ne bilo.

Defiravno je v’ pervi vojfki soper never¬
nike premagan bil, je vender fklenil vdru-
gizh iti is namena krilljane refhit. t Shel je v*
Afriko, in fe napravil nad mozhno mello Tu¬
nis iti. Pa kuga je bila v’ desheli, ta fe je
njegovih vojfhakov in tudi njega lotila. S’
vfo fkerbjo le jek’ fmerti perpravljal, in ma¬
lo poprej je dolli lepih naukov sa fvojiga lina
Filipa fpifal, kterih sapopadik je leta: ,,Moj
,,ljubi lin! nar prej ti perporozhim, de Bo-
,,ga is vfe dufhe ljubi, ker bres ljubesni do
,,njega ni svelizhanja. Vliga fe fkerbno va-
„ruj, kar ga shali, in vfe terpi raji, kakor
„de bi grefhil. Zhe te Bog s’ nadlogami ob-
„ifkuje, bodi poterpeshljiv, in hvali ga; ta-
„ko ti bodo tudi nadloge v’ prid. Zhe fe ti
,,bo po frezhi godilo, nikoli febe, ampak le
„Boga hvali. Imej modre, varne in bogabo-
„jezhe fpovednike, in ponishno jih poflufhaj.
„Per ozhitni boshji flushbi ne glej po ljudeh ,
,;le Boga ponishno moli. Ubogim bodi ufmi-
„ljen, kolikor ti je mogozhe. Le bogaboje-
,,zhe fvetovavze imej, in ne terpi, debi  kdo
„vprizho tebe kaj flabiga govoril. 4 Shtrafuj
„preklinjevavze in nepokojne. Boga pogofto
„hvali sa prejete dobrote. Bodi pravizhen,
,,tudi zhes fe, infkerbi fvojepodloshne v’mi-
„ru ohraniti. Ljubi katolfhko zerkev, in du¬
hovne fpofhtuj. Nikoli fe ne vojfkuj, zhe

— 373  —

„nifi od brivize fvojih fovrashnibov permo-
,,ran. Obilne ftreshbe ne vofhi fvojimu tele¬
su, temuzh shivi, babor fe kerfhanfbimu
„bralju fpodobi. Kar boli samore ljubesnjiv
„ozhe od Boga fvojimu otrobu dobriga vofhi-
„ti, ti jeft, moj fin! is ferza vofhim.” Tudi
naube fvete sa fvojo ljubo hzher Isabelo je
fpifal. Potlej je prejel sabramente batolfhke
zerbve, in je mirno umeri v’ letu »270, rav¬
no ta dan.

N a n k.

Is njegoviga slavljenja.

4 Starfhi naj fe uzhe od f. braljize Blanbe
berfhanlbo uzhiti fvoje otrobe 5 otrozi naj fe
uzhe od f. Ludviba fberbno poflufhati, inpo-
nishno bogati fvoje ftarfhe. ( Starfhi nikoli pre-
vezh ne fberbe sa fvoje otrobe, ber fo podo¬
ba boshja, imajo neumerjozho dufho, pafla-
bo natoro. Kabo samorejo ftarfhi fvoje otro¬
be berfhanfbo rediti, zhe farni nimajo pravi-
ga berfhanftva, zhe jih pohujfhujejo ffvojim
flabim shivljenjem? Kabofhni bodo otrozi ne-
bogabojezhih ftarfhev? 4 Slabi in rasusdani.
She na tim fvetu bodo fvojim ftarfhem folse in
britkofti napravili, potlej brivi njih obfojenja.
Tabo grenbo plazhilo prejmejo ftarfhi savoljo
fvoje lenobe in mefene ljubesni do otrok. Naj
bi bili vfi ftarfhi po volji boshji, bibilveffvet
ponovljen. Otrozi morejo s’ vfo ponishnoftjo

•*— ^74  —

fvoje ftarfhe fpofhtovati, tudi kader fo odra-
fheni; zhe ne., fi boshjo kletev nakopavajo.
t Slabi llarfhi in rasusdani otrozi naj pomiflijo,
de bodo, zhe fe ne poboljfhajo, eden drusi-
ga kleli v’ peklu na vekomaj. O ufmiljeni Bog!
obvaruj vfakiga v’ to nefkonzhno nefrezho.

4 S. Ludvik je vfe grehe fovrashil, in grefh-
tiike ftrahoval, de bi bil Bog od vfih moljen.
Preklinjevanje je fofebno fovrashil, in sapo-
vedal shnable preklinjevavzov s’ rasbeljenim
shelesam prevertati. Vfaka nar manji kletev
je greh; tedaj je zhloveka preklinjati, ga hu-
dizhu sdajati, f. sakramente ali druge fvete
rezhi sanizhevati velika hudobija. Sdaj je kle¬
tev in preklinjevanje fploh. Vfak paftir she
vd tudi nesnane kletvine; fkoraj vfak vfako
hudo befedo pobere, in sa drusimi govori,
de zelo ne pomifli; neumnesh meni f’ tim fe
povifhevati, in fkoraj lepotizhiti fvoje go¬
vorjenje. Bolje bi ti bilo jesika ne imeti, ko
s’ njim kleti ali preklinjati. Zhe fe ne bofh
poboljfhal, pojdefh v’ pekel, kjer bofh klel
in preklinjal na vekomaj. Porezhefh : ,,Ne
kolnem rad, temuzh le, kader fim jesen.” Sdaj fi
fe isgovoril! S’ grefhno jeso fvojo grefhno
kletev opravizhujefh. Prej fi bil gerd, sdaj
fi fe f’ zhernilam umil, in fi gerji ko prej.
Ljubi moj! opufti to gerdo navado , f’ ktero
fi grosno veliko grehov in fhtrafnig nakopa-
vafh. Ubogaj f. Pavla, ki pravi: , t Vfa gren -
koft in jesa in ferd in vpiljt in preklinja¬
nje naj bo delezh od vaf s ’ vfo hudobo."

Ef, 4 , Si. De fe kletve odvadifh : premaguj
jeso, bodi krotkiga ferza; daru) Bogu preje¬
to rasshaljenje, terpljenje ali nefrezho;
fpomni fe krishaniga Jesufa; velikokrat po¬
novi terdno voljo ne vezh kleti; kader koli
fe pregrefhifh, bodi shalorten, proli Boga
pomozhi, ponovi terdni fklep, in pokori fe
f* tim, kar ti nar bolj pomaga. Tako fe bofb
s’ boshjo pomozbjo odvadil.

,S. kralj Ludvik je vedil dragi zhaf pridi-
no obrazhati; sato je veliko dobriga ftoril tP
prid fvoje dufhe in vfiga kraljeftva. Tudi ti
delaj po njem. Dnevi fo hitreji ko urni te-
kaviz. Kakor ladija po vodi hitro plava, ka¬
kor ptiza po sraku urno leta; tako hitro prej-
dejo zhlovekovi dnevi, in ta kratkizhafsaflu-
shi ali vezhno svelizhanje ali pa vezhno pogub¬
ljenje. Tedaj vsemi nauk modriga: »Moj

Jin , zhaf dobro obrazhaj /” ,Sirah 4» 25.
Zhaf je kratik, sdaj fkerbi sa fvojo neumer-
jozho dufho; sakaj bo prifhel dan, de vezh
zhafa ne bo, in zhe ii ga sapravil, febofh ve¬
komaj kefal. Ubogaj f. Pavla: „ Dokler zhaf
imamo, delajmo dobro.' 1 ' 1  Gal. 6, 10 . Pra-
vifh: „Ne shivim rad v’ lenobi, bres oprav¬
kov ne morem biti.” Ti odgovorim : Premi-
fli, ali zhaf obrazhafh v’ fvoje svelizhanje?
Morebiti predolgo leshifh, dolti nepotrebni-
gagovorifh, v’ nizhemernih apravkih veliko
zhafa sapravljafh, malo molifh, in sa fvojo
dufho malo fkerbifh. Kaj pa, de tvoje telo
ali tvoji domazhi potrebujejo ttroshbe, doma-

— 076 —

zhi opraviti, pofhtene dela, dolshnolti tvoje
flushbe ti dni perkrajfhujejo; pa morebiti tu¬
di velilto zhafa sapravljafh v’ igrah, v’ flabi
drushbi, v’prašnih pogovorih. Alto bi ti le
polovizo sapravljeniga zhafa v’ fvoje svelizha-
nje obrazbal, bi velilto saflushenje per Bogu
imel. Imafb perloshen zhaf sa vfe; le de bi
molil, frete bukve bral, rasodete refnize in
febepremifbljeval, ganimafh, kerganozheih
imeti. Pomifli, koliko fvetiga zhafa le ob ne¬
deljah in prašnikih sanikerno in hudobno sa-
pravljafh, Ne bodi neumnim enak, ktere f.
Bernard obshaluje rekozh: „Dnevi svelizha-
nja hitro teko , in nihzhe ne pomijli."  Bo¬
di priden v’ dufhnihin pofhtenih telefnih opra¬
vilih, in pofvezhuj jih f’ zhifto voljo le Bogu
dopatli.

Molitev .

O Bog! fposnam nekoliko tvojo veliko mi-
loft, po kteri mi dobrotljivo dajefh zhaf fvojo
dufho svelizhati; pa shaloftno morem tudi pred
teboj obftati fvojo veliko lenobo. Alto premi-
flim fvoje pretezhene leta, jih najdem prasne
in bres dobriga saflushenja. Veliko zhafa fim
v’ prašnih, nepotrebnih in tudi grefhnih re-
zheh sapravil , in tudi kader fim v’ pofhtenih
opravkih bil, nifim fkerbel tebi dopafti; mo¬
je molitve fo bile kratke in mlazhne, druge
lterfhanfke dela po tlazhanfko opravljene. O
Gofpod Jesuf Kriltuf! kaj bo sa mojo dufho,

— 077 —

kader bo pred te prifhla? Tvoj flushabnik,
f. Ludvik, je vfe fvoje leta pofvezheval f’ po-
korfhino, s’ molitvijo, f’ zhuvanjem, f’ po¬
korjen jem, f’poterpeshljivotljo, s’ vlimi dobri¬
mi deli, kako jih pa jeft? Moje leta fo pre-
fhle, prasne fo bile ,, fmert je morebiti bliso,
kaj mi je ftoriti ? Persadeval 11  bom vfaj pri-
hodni zhaf pofvezhevati; pa prihodni zbal ni
v’ mojioblafti. Proiim te, Ozhe nebefhki! daj
mi nekaj odloga, in pomagaj mi f’ fvojo gna-
do odfihmal le tebi shiveti, de po fmerti u-
fmiljeno fodbo saflifhim. Amen.

XXVI. dan velikiga ferpana.

i S. Umbelina.

C

Umbelina je bila f. Bernarda fellra. Ro¬
jena je bila v’letu 1092. Njena bogabojezha
mati Aleta jo je ko fvoje druge otroke ker-
fhanfko uzhila Boga is vfe dufhe ljubiti, in
njemu popolnama flushiti; pa dobra mati ji
je prehitro umerla. Umbelina je fhe majhna
oftala bres materine pomozhi, in je fzhafama
opefhala. , Ni bila rasusdana; pa, po navadi
veliko mladih v’ fvoje telo saljubljena, je
prevezh fkerbela sa fvojo fnashnoft, sa fvet
in sa vidne rezhi. Podobna ni bilanizh f. Ber¬
nardu in drugim f. bratam; pa Bog jo je ne-

kaj zhafa pufiil po fvoji volji shiveti, de bi Jo
fkufhnja suzhila, kako prašno je v’ fvet upa¬
ti, in njemu flushiti. Ref, vfe dobrote fve-
ta fo prasne in smota, sa febojpufhajo mers-
loto ali slialoft, hitro sginejo, in dofti gre¬
hov zhloveku nakopljejo. Blagor zhloveku,
kteri po f. veri ftanovitno shivi, in je smiraj
perpravljpn pred boshjiga fodnika iti. Um-
belina je bila mlada in bogata. Te dve mozbni
fkufhnjavi fte jo v’ posabljivolli boshji sader-
shevale. Njeni fveti bratje fo fhli v’ klofhter,
in ji vfe fvoje veliko premoshenje sapuftili:
ona ni drusiga miflila ko fvet in njegove do¬
brote vshivati; fe je s' imenitnim in bogatim
mladenzhem omoshila, in ji ni bilo drusiga
mar, ko po fvoji volji shiveti. Sgubljena ov-
za je bila ; pa ljubi paftir Jesuf jo je potlej k’
fvoji flushbi miloflljivo poklizal.

,S. Bernard in njegovi bogabojezhi bratje
fo svediii flabo shivljenje fvoje feftre Umbeli-
ne. Shaloflni fo bili slo ; nozh in dan fo Boga
profili, de naj jo fpreoberne, in to tudi do-
fegli. Umbelina sbe sdavnaj ni vidila fvojih
dobrih bratov, in je fklenila jih obifkati. .Shla
je v’ famoto Klaraval. Pa njeniga prihoda ni-
fo njeni bratje bili vefeli, ker fo svediii, de
je v’ veliki drusbbi in polna nizhemernofti pri-
fhla. 4 S. Bernard ni hotel ne goveriti s’ njo,
ne je viditi; drugi bratje fo fiorili ravno tako.
Andrej, eden njenih bratov, kteri je savoljo
potrebniga opravka ravno memo nje fhel, jo
je ojftro pofvaril rekozh: „Ti ne posnafh Je-

— —

sufore ponishnofti, in vfe tvoje prevsetne ob-
lazhila nifo drusiga bo mresha gnjufobe.” To
je isgovoril, in bersh fhel. Umbelina je bila
fkosi ferze od vliga tiga prefunjena, jenavef
glaf jokala, in rekla : „Ref, velika grefhniza
fim; pa Jesuf Krifluf je umeri sa grefhnike.
De Bernard sanizhuje moje nizhemerno telo,
je pravizhno; pa boshjimu fiushabniku fe ne
fpodobi moje dufhe sanizhevati. Naj pride,
in naj mi sapove, bogala ga bom v’vfim.” t S.
Bernard in njegovi bratje, kader fo njeno go¬
vorjenje svedili, fo k' 1’voji feflri fhli, jo pri-
jasno uzhili, in gorezhe opominjali, de naj
sazhne drugazhi shiveti, in fe pokoriti. ,S.
Bernard ji je na sadnje rekel: „Ker fi orno-
shena, in fe ne fmefh od mosha lozhiti: opu-
fti vlaj vfo nizhemernofi; in vfe vefelje fveta;
shivi ponishno, famotno in bogabojezhe, ka¬
kor fe kerfhanfki gofpej fpodobi, in kakor fo
shiveli nafha bogabojezha mati Aleta.” Um¬
belina je terdno obljubila vfe to dopolniti.
Bratje fo fe nad njo vefelili, ji vfe dobro vo-
fbili, in potlej fhli Boga gorezhe profit, de
naj ji mozh in ftanovitnod da.

Umbelina je vfa shaloltna, pa tudipove-
feljena domu fhla, in vfe ftorila, kar ji je f.
brat Bernard bil ukasal. Ponishno je oblezhe-
na bila, v’ famoti radashivela, dolgo molila,
fe pogofto poftiia, in v’ vfih rezheh fe ponish-
na in fkerbna krifljana rasodevala. Vfak fe
je nad to mlado in bogato gofpo zhudil; tudi
njen mosh fe ni malo zhudil nad njenim nag-

— 38 o —

lini fpreobernjenjem. On je bil dober, je
bil tega velel, in je Bogabvalil; tudi ji je peri
pufhenje dal fe od njegalozhiti, in iti, bamor
hozhe, v’ famoto Bogu flushit. Kader je f.
Umbelina od jarma sabona proda bila, jefhla
v’ blofhter Tuli, in je ondi do fmerti v’ pobo-
ri bila. V’poborjenji, v’ molitvi, v’ folsah in
v’vlih dobrih delih je neprenehama Bogu flu-
shila, in mu slo dopadla. Ob bratbim je fo-
febna boshja flushabniza podala, zhedalje obil-
nifhi gnade prejemala, in vfim dober sgled
dajala. ( S. Bernardin njenibogabojezhibrat¬
je fo bili njeniga fvetiga shivljenja slo veleli.
t Sedemnajft let je v’danovitni pobori bila, pot¬
lej sbolela, in she bliso fmerti bila. Kader
je f, Bernard to svedil, je hitel do nje, jo le¬
po uzhil v’ boshjo milod, v’ saflushenje Jesu-
fovo upati, in sraven njega je mirno umerla,
5 o let dara, v’ letu 1141.

N a n h.

Grejhnike is Ijubesni sanizhevaii.

4 S. Umbelina, mlada, sdrava, bogata, v’
fe in v’ fvet saljubljena, ni vedila, babo de-
lezh je bila safhla ; potlej je vedila, bader je
pravo fposnanje od Boga prejela. ,S. Bernard
jo  je perferzhno ljubil, jo obshaloval, in sa
njo molil, vender jo je is Ijubesni do njene
flepe dufhe sanizheval; ravno tabo fo jo sa¬
nizhevaii njeni drugi bratje. Od njih sani-

— 38i — •

zhevana je fposnala, obshalovala in opuftila
fvoje grehe. Tertloba f. Bernarda je bila neu-
fmiljena viditi, pa je bila ufmiljena in iszhi-
Ile ljubesni. To uzhi ravno tako delati s’grefh-
niki, kader je perloshnoin dobro. Le varuj
fe grefhnikov is napuha sanizhevati, ker to
nikdar ni perpufheno; sanizhuj jih is ljubes¬
ni, pa kolikor je prav, de fe framujejo, fvo¬
je grehe fposnajo, in jih opulte. Ta modra
ojllroft in to pametno sanizhevanje naj bo le
od sunaj; v’ lerzu bodi ponishen in ufmiljen,
ker li tudi ti grefhnik. Nad f. Bernardam fe
tiga lahko nauzhifh. On je fvojonizhemerno
feftro, de bi jo ponishal, is ljubesni sanizhe-
val, je is ljubesni sa njeno fpreobernjenje mo¬
lil, in po njenim fpreobernjenji is ljubesni
Boga hvalil. ( SamveI prerok te tudi enako
uzhi. Kralju .Savlu je grefhno nepokorlhino
ozhital, ga ojllro fvaril, pa tudi gorezhe pro¬
fil njegoviga fpreobernjenja. I. Kralj. i5.

Ne bodi f’ hudobnimi prijatelj zhe ne,
jim bofh hitro enak. Per kushnih bolnikih fe
njih bolesni lahko nalesefh, deli ravno fe bo-
jifh : per flabih fe njih hudobije lahko navsa-
mefh, zhe ravno nozhefh, ker fe tvoja dufha
nevidno ali nezhutno fpridi; fzhafama sgine
Urah boshji, in ne bofh vedil, kako ih kedaj
jim enak poftanefh. Zhe rasusdani vprizho
tebe grefhno govore, fvari jih; zhe tenafla-
bo napeljujejo, odreži jim ojllro; ne bodi ne
f’ fmeham, ne s’befedo, ne drugazhinjih gre¬
hov deleshen. Od ozhitnih grefhnikov le ozhit-

—- 582  —

no lozhi, pa profi Boga njih poboljfhanja, Zhe
te sanizliujejo, ker nozhefh njih grehov, njih
noroft deleshen biti, sanizhuj njih grefhno sa-
nizhevanje. ,S. Janes uzhi: ,,Ako ima kdo
sape/j iv nauk, ga nikar v* hijho ne vsemi -
le, tudi ne posdraviie ga.'*  Jan. III. 10 . v.
Ljubesnjivi janes je ljubesen vednosapovedo-
val; pa tudi to je is ljubesni sapovedal, de
fvojo dufho ohrani nedolshno, ingrefhnihain
pomagaj fe poboljfhati.

Porezhefh: „Zhe tako delam, me flabi sa¬
nizhujejo in preganjajo.” Ta tvoj isgovor tene
opravizhi, temuzh rasodene fiaboft tvoje meh¬
ke dufhe. Povej, ti je li fhkodaalidobizhik,
zhe fi od flabih sanizhevan? Zhe fe njih ras-
usdanju molhko vllavljafh, fvoji in njih du-
fhi pomagafh; zhe pav’ njih hudobijo dovo-
lifh, grefhifh, in jim predersnoft dajefh hu-
dobnifhi biti. Ne morefh biti s’njimi in s’Bo-
gam prijatel; le verjemi, de ne ljubifh Bo¬
ga, zhe fe sanizhevanja hudobnih bojifh. Ta¬
ki, kteri drusiga ne vedo govoriti ko od ne-
zhiftolli ali soper blishniga, in drugi ozhitni
grefhniki bi fe hitro poboljfhali, akobisafiu-
sheno sanizhevanje prejemali. Ljubi Boga,
fovrashi greh, in ne boj fe delati po prejetih
naukih. Poflufhaj f. Pavla: kteri ho-

zhejo pokosimo zhiveti v' Krij tufu Jesufu,
bodo preganjanje ter peli.^  II. Tim. 3, x2.
Tedaj zhe fe sanizhevanja ali preganjanja bo¬
jifh ; ne morefh v’ Kriflufu Jesufu pravizhno
shiveti, ker fe hudobnih bolj bojifh ko Boga.

— 38 » —

Molitev.,

O Jesuf! odpufli mi mojo veliko flaboft,
osdravi mojo maloferzhno dufho,. in daj mi
ljubesnjivo, pa ferzhno modroft, de bom ve-
dil kako fe f’ fvojiin blishnim sadershati. Do
sdaj fim bil vef drugazhen, ko tvoj flushabnik
f. Bernard in njegova feitra f. Umbeiina: ni-
lim fkerbel sa zhaft tvojiga prefvetiga imena,
ker fim s’ mehkobo , f’ perlisnjenim fmeham
ali drugazhi tvojim sanizhevavzampredersnofl:
dajal; zhe me je pa kdo isljubesni fvaril, fim
hudo sa dobro vrazheval. f Svoje sapeljivze
fim fhtel fvoje prijatle, dobrotnike pa fvoje
fovrashnike, ker nifim ljubil ne tebe, ne fe-
be, ne drusih. Poboljfhati fe hozhem
in ti, o f. Umbeiina! mi fprofi od Bo¬
ga prav fposnati, kako naj fe s’ grefhniki sa-
dershim; fprofi mi tudi krotkofi fvarezhe be-
fede ponishno poflufhati, de grehov drusih
ljudi ne bom deleshen, in fvoje opuflim. A-
luen.

XXVII. dan v^Iikiga ferpana.

t S. Zesari Jhkoj in lerkveni uihenik.

C f’ ■

4^. Zesari je bil rojen na Franzofkim v’ me-
Ihi ,Shalouu r’ letu 470. Njegovi katolfhkiin

— 584  —

bogabojezhi flarfhi fo ga fkerbno uzhili, in
rad jih jebogal. ,She otrok je bil ubogim lil*
no ufmiljen, in njegovo ufmiljenje mu je fo-
febuo gnado od Boga fprofilo. Le fedemnajft
let tiar je bil od fvojiga fhkofa, f. ( Silveftra,
med duhovfhino vset, ker je bil fofebnigabo-
gabojezhiga shivljenja. Dve leti potlej je fhel
v’ klofhter Lerin, kjer je v’pokorfhini, v’po-
nishnofti in v’ pokorjenji fveteje shivel. Savo-
ljo nepermerjeniga pokorjenja je v’ klofhtru
sbolel; ko fe je pa malo bolje pozhutil, je bil
od apata Porkarja v’ mello Ari poflan , de bi
fe ondi popolnama osdravil. Bogabojezhi Eo-
ni je bil v’ tem medu fhkof. Ta ga je fpo-
snal, in mafhnika shegnal, de bi bil v’duhov-
fkih opravilih njegov pomagaviz. t Shkof Eo-
ni je nevarno sbolel, in pred fmertjo rekel :
„Shelim, de bi bil Zesari moj naftopnik.” Ze-
sari je po njegbvi fmerti v’ nesnane kraje is
ftrahu te vifoke flushbe sbeshal; pa Bog ga
je rasodef, nafhli fo ga, in v’ mefto Ari pe¬
ljali. Vli fo ga sheleli fvojiga fhkofa imeti, in
je bil shegnan v’ letu 5o2. Le dve in tride-
fet let je f. Zesari tiftikrat bil ftar; pa bil je
poln rasfvetljene modrofti, vifoke uzhenofti,
fofebne fvetofli in fvete ferzhnofli, tedaj per-
praven zhedo Jesufovo pofvezhevati.

Perva fkerb tiga fvetiga fhkofa je bila od-
loshiti nadleshno butaro pofvetnih opravkov
savoljo prihodkov fvoje fhkofije. Odbral fi je
v’ to svefle moshe, de bi on le sa fvoje in fvojih
svelizhanje neprenehama delal. Vfako nede*

— 585  —

ljo, v fak sapovedan prašnik, in kader mu je
perloshno bilo, je boshjo befedo gorezhe osna-
noval. Njegov e pridige fo fploh bile od oflud-
noki greha, od lepote kerfhanfkih zhednoft,
od nizhemernoili fveta, od nebelhkiga kra-
ljeftva, od pokore. Ker jena tanko preifko-
val flabofti fvoje zhede, je med njo veliko
vrasli nafhel. Vedil je, de fo te grosno fhkod-
ljive, de vera savoljo njih pefha, in veliko
hudiga nakopavajo ; satojih je fkerbel popol-
nania odpraviti, de bi fe njegovi le vfigamo-
gozhniga Boga bali, in le va»nj upali, ne pa
v’ vrashne perpomozhke, ktere ti je hudizh
ismiflil. Kavno tako je fkerbel druge hudo¬
bije, grefhne navade, in kar Boga sliali, f’
korenino isrovati, debi njegove ovzhize ve-
lizimu pahirju Jesufu vfhezh bile, in fe sveli-
zhale. Njih veliko ga je rado poflufhalo in
bogalo, pa eni fo v’ fvoje huji obfojenje ter-
dovratni oftali.

Deliravno je bil f. Zesari vef fvet, je bil
vender hudo satoshen per kralji Alariku, de
hozhe njegovim fovrashnikam meitoArl v’ob¬
lah dati. Kralj je bil krivoveriz, toraj jeka-
tollhkiga fhkofa krivo obdolshenje rad verjel,
in ga je v’ drugo mefto poflal. 4 Sveti fhkof
je fvojitn ovzhizam sveftobo do kralja perpo-
rozhal v’ vlim, kar ni soper boshje sapovedi,
in je fhel , kamor je poflan bil. ( Sam Bog je
fvojiga fvetiga flushabnika opravizhil pred kra¬
ljem in drusiini, ker mu je dal velik zhudesh
floriti. Kralj je to svedil, inga nasaj v’fhko-
s5

— 586  —

fijo poklizal. Ob perloshnofli hude vojfke je
fveti fhl(of fpet per kralji, ravno ko poprej,
satoshen bil. Krivoverzi fo radi verjeli, ga
popadli, kovali, tepli, in v’ temno jezho verg-
li. Malo zhafa je bil v’ jezhi, ker fo meftni
sdajavzi bili rasodeti, in on refhen. Ob zha-
fu te vojfke je revnim obilno pomagal: vfe
fvoje premoshenje je rasdal, in ni drusiga
premogel ko veliko upanje v’ dobrotljivo pre-
vidnoft boshjo. ( Skerbel je fvoje ovze pofve-
zhevati in svelizliati, pa njegovi hudobni fo-
vrashniki mu nifo pokoja dali: v’ tretjizh fo
ga satoshili per kralji Teodoriku, de hozhe
mello fovrashnikam sdati. Kralj ga je k’ febi
poklizal; pa kader je tigafvetiga fhkofa pred
fe priti vidil, je is veliziga fpofhtovanja do
njega vdal, ga pri jasno fprejel, fe s’ njim le¬
po pogovoril, in ga zhaflitonasaj poflal. Kralj
je potlej djal: „Bog odpufti njegovim hu¬
dobnim toshnikam; ni mogozhe od tiga fveti-
ga fhkofa hudiga mifliti.” Potlej je f. fhkofu
poflal veliko freberno fkledo in v’ njej trifto
slatov rekozh: „Kralj, tvoj otrok, te proli,
de to malo vsemi v’ snamnje ljubesni.” ( S.
Zesari je vsel to, pa vfe med uboge rasdelil.
Kralj je to svedil, ga pohvalil, in fhe bolj
fpofhtoval.

4 S. Zesari je fhe veliko vezh dobriga flo¬
ri!, lofebno pa neisrezheno fkerbel sa fpre-
obernjenje flepih krivoverzov, kteri fo is grefh-
niga napuha uzhili, de zhlovek is fvoje mo-
zhi samore kaj dobriga sa svelizhanje delati.

— 087 —

Nar nevarnifhi nauk je ta, sato il je on,
svelti uzheniz fvetiga Avgufhtina in pokorni
otrok katolfhke zerkve, slo persadeval ga po-
konzhati. ,She fhtiridefet let je bil fhkof, in
je prifhel zhaf vezhniga plazhila; sbolel je,
in fveto umeri ravno ta dan v’letu 542. Zhu-
deshi, ktere je delal, fofebno pa njega zhifli
nauki, gorezhoft, terpljenje, ufmiljenje in
druge dobre dela bodo v’ vednim fpominu v’
katolfhki zerkvi.

N a u k.

Opravljanje je gre/hno in Jhkodljivo.

Kdor le pomil li fofebno bogabojezhe sbiv-
Ijenje f. Zesarja, lahko vidi neisrezheno hu¬
dobo njegovih toshnikov ; pa prekanjeni oprav-
ljivzi dolli hudiga najdejo tudi, kjer ni podo¬
be hudiga, ker je njih ferze polno hudiga.
Koliko fo nevofbljivi fariseji vedili soper ne-
dolshniga Jesufa hudiga govoriti! Tudi njego¬
ve zhudeshe fo flabo raslagali rekozh: ,,V'
imenu Belzebuba  , vijhiga hudizhev, hudi-
zhe izganja.'’  Opravljivzi fo polni nevofhiji-
vofti, sato fo hudobni in prekanjeni; oni ve¬
do tako govoriti, de hudizhallore beliga, fvet-
nika pa zherniga. Kavno od tih govori f. Pa¬
vel : »Njih gerlo je odpert grob, J’ jv oj im
jesikamJa golufno ravnali, pod njih shnab-
li je modrajov Jtrup.”  Rimlj. 3, i3. Mo¬
dri pravi: »Preklet je podpihovaviz in dvo-
25  *

— 588  —

jcsiihnik  j sakaj on jih bo veliko med fe-
boj mirnih sdrashili'  Sirah 28, i 5 . Toti
dofti prizhuje od opravljivza hudobe.

Opravljanje samore biti refnizhno, lash-
njivo, pohujfhljivo, fhbodljivo. Zhe raso-
denefh, bar rasodeti nefmefh, fi opravljiviz,
zhe ravno refnizo govorifh. Zhe je potreb¬
no govoriti, refnizo govori, pa is dobriga fer-
za, bterimu in holiho gre govoriti. t Slushab-
nibi, bteri fo gofpodarju hifhnibovo brivizo
is potrebe in savoljo vefti rasodeli, nifo gre-
fhili, in nifo bili opravljivzi; hifhnib je bil
odflavljen, pa je bil fam fvoje fhbode briv.
Vzhali je dolshnoft rasodeti brivizhno ali ne-
pofhteno. shivljenje drusih ; pa fe more is do¬
briga ferza govoriti, bader, bolibo in bomur
je treba. Zhe bres potrebe rasodenefh gre¬
he fvojiga blishniga, grefhifh ; huje grel hifh,
zhe s’ lashnjivim govorjenjem fvoje brate po-
hujfhafh, ali bomu fhbodo Ilorifh. Oprav¬
ljanje ima vezhbrat trojno hudobo: je lash-
njivo, pohujfhljivo in fhbodljivo. Jesib hu-
dobniga opravljivza je bo ognjena pfhiza v’
robah flepiga, pa neufmiljeniga zhloveba.
Refnizhno je to, babor f. Jabop pravi: „Jesik
(hudobniga opravljivza) je nepokojna hudo¬
ba , polna Jmertniga JlrupaS  Jab. 5 , 8.

Opravljanje je grosno fhbodljivo. Oprav¬
ljiviz rani fvojodufho, pa tudi blishnimu lah-
ho dela velibo brivizo. Prizhevanje tiga ima¬
mo vfab dan pred ozhmi: dofli jese, prepira,
nepoboja, fhbode, pohujfhanja in drusiga

“ —

hurliga je savoljo hudobnih jesikov. Eni go¬
vore is lakomnofti soper blishniga, hahor hu¬
dobni htapez ^iba, kteri je fvojiga gofpoda
Mifiboseta per kralji Davidu krivizhno satoshil
is krivizhniga konza njegovo premoshenje do¬
biti. II. kralj. 19. Drugi opravljajo fvojiga
blishniga is nevofhljivofti; is nje je Doeg Idu-
mejiz Ahimeleka per ( Savlu satoshil, in I’ tim
nedolshnimu Ahimeleku, in vli njegovi dru-
shini fmert nakopal. I. kralj. 22. Kdo samo-
re vfe fhkode in krivize popifati, ktere je neu-
finiljeno opravljanje napravilo?

Bodi varen v’ govorjenji; pa tudi prehi¬
tro ne verjemi vfaki befedi, ker lashnjiviga
neumneshi veliko govore. Nifi nedolshen, zhe
li le fam nizh hudiga soper blishniga nili is-
miflil; gerdiga opravljanja li kriv, zhe le sa
drusimi neumno govorifh. Pravifh: ,,Ref,
lini govoril, pa le enimu, le eni, in sraveu
tudi profil, de najnobenimudrugimu nepra¬
vi.” O neumnesh! sakaj fi fe v’ drusiga sa-
nefel, zhe le fam nifi hotel premagati ? Ti
nifi molzhal, uni tudi ne bo, in vfa fara bo
hitro tiga grefhniga opravljanja polna.
Molzhi od tiga, kar ti modra ljubesen mol-
zhati sapove ; ukroti fvoj nepokojni jesik, de
ti in drugi vshivate mir, defebiin drugim kri¬
vize ne delafh. t S. krivizhnim opravljanjem
Boga shalifh, fvojo dufho ranifh, fi nepokoj
delafh, fvoje brate pohujlhujefh, in jim do¬
ki hudiga nakopavafh. t S. Peter pravi: „Kdor

— 3 (jo —

hezbe v«Jelo shivljenje imeti, in dobre dni
viditi, naj ne govori hudiga."  I. Pet. 5, 10 .

Molitev.

O moj Bog! bodi mi ufmiljen, l<er fim
savoljo fvojih grehov veliziga ufmiljenja po¬
treben. Neisrezheno veliko grehov imam, in
kar lim le s’ jesikam pregrefhil, je bresfhte-
vila. Moj jesik je sapopadik vfe krivize , je
hrupen, neufmiljen, pohujfhljiv in fhkod-
ljiv; v’ te in v’ lvoje brate fim grefhil, ker
fim prenaglo, neumno in hudobno govoril.
Pa sakaj fim fvojiga blishniga opravljal, sdrash-
be in krivize delal? Sato, ker je moje ferze
prašno prave ljubesni; is hudiga ferza je moj
jesik hudo govori!. Torej te profim , napol¬
ni me f’ zhitlo ljubesnijo; sakaj le ljubesen
preshene vfo hudobo, in da modrofi. Oblju¬
bim varnifhi biti v’ fvojim govorjenji; pred
govorjenjem bom premiflil tvojo fveto voljo,
tudi kaj, koliko in komu gre govoriti ali mol-
zhati. O Gofpod! daj mi na profhnje fvoji¬
ga flushabnika f. Zesarja zhifto ljubesen in
rasfvetljeno modroft, de f’ fvoiim jesikam ne
grefhim, temuzh de s’ njim tebe|hvalim, in
blishnimu v’ nebefa pomagam. Amen.

XXVIII. dan vdlikiga ferpana,

t S. Avgufhlin, Jhhof in zerkveni ozhak.

t S. Avgufhtin, nar bolj rasfvetljeni uzhenik
ali ozhak katolfhke zerkve, je bil rojen v’Afri¬
ki v’ medu Tagaftu v’ letu 334 trinajdi dan
liftoviga gnoja. Njegov ozhe je bil Patrizi,
njegova mati Monika. Patrizi je bil nevernik
in rasusdan, Monika je bila kridjana inboga-
bojezha. Njegova fveta mati ga je fkerbno
in fveto uzhila, fofebno mu je ognjeno per-
porozhevala ljubesnjiviga Jesufa ljubiti. To
perporozhevanje je v' njegovim ferzu tizhaloj
tudi kader je bil od grefhne ljubesni oflep-
Jjen. Ozlie Patrizi je vef drugazhen bilr nje¬
mu ni bilo mar fvojiga fina Avgufhtina boga-
bojezhiga imeti, ampak le uzheniga in flove-
zhiga. t S.  Monika fi je slo persadevala ga ne-
dolsimiga ohraniti, pa Avgufhtin je raji fvo¬
jiga neverniga ozheta in fvoje natorno poshe-
lenje poflufbal. Ozhe ga je v’ veliko metlo
Kartago v’ lholo poflal. V’ fpazhenim me¬
du, od flabih tovarlhev obdan, od fvoje fve-
te matere delezh, je padel v’ saderge, kte-
rih je fam ifkal, in predersno hodil po potu;
nezhitlofti v’ vezhno pogubljenje. Delirav-
no je shivel po fvoji fpazheni volji, ni miru
imel, ker ga je ved smiraj pekla, in je veli¬
ko britkod predal. Boshja naredba

— 5 9 2  —

je, de, kdor s’grehi ifhe miru, ga ne naj¬
de; to ni le praviza, je tudi milofi, degrefh-
nikfposna, kako je hudo Boga sapuBiti, in
de ga ifhe s’ refnizhno pokoro. Mladenizh
Avgufhtin je bral bukve pofvetnih modrija¬
nov, pa te mu nifo dopadle ; je bral f. pifmo,
pa ga ni mogel umeti, ker je njegovo ferze
bilo polno hudiga: shelet je febi in Bogu flu-
shiti, kar ni mogozhe. Defiravno je nekoli¬
ko shelel Bogu flushiti, ga je vender gerdo
poshelenje in lakomnoBpofvefnezbaBivMush-
nofti dershalo.

Avgulhtin, v’ fvojih miflih rifoko uzhen ,
je sazhel druge uzhiti. VJi. fo ga ljubili, po-
flufhati in hvalili; pa obshalovanja, ne hva¬
le je bil vreden. Kader je bil tridefet let Bar,
je fhel v’ Milan ali Majland pofvetne modrofti
uzhit, in tudi ondi je bil vifoko hvaljen. Bosh-
ja miloft mu je dala shelje pridige f. fhkofa
Ambrosja flifhati. V’ sazhetku ga je rad po-
flufhal is natorne radovednoBi; pa fzhafama
je tudi njegovo ferze obzhutilo neka j prijetne
mozhi rasodetih refniz, ktere je I. Ambrosi
ljubesnjivo osnanoval. t Svete refnize, ktere
je she rad poflufhal, fo mu fhe vezh notra-
njiga nepokoja napravile, ker fomugrefhno
shivljenje ozhitale, kteriga is prevelike lla-
bofti fhe ni sazhel premagovati. Velikokrat
je fvojim prijatlam pravil od fvojih veBnib bo-
lezhin; pa je le fhe oBal, kar je bil. Nje¬
gova dobra mati, f. Monika, je is Afrike v'
Milan do njega prilhla, de bi bila nad njim

zhula, in ga je profila in nagovarjala, de naj
fe fpreoberne. Rad jo je poflulhal, pa fla-
ba navada ga je srniraj v’ fushnofti dershala.
Avgufhtin je vfe redil, kar fo pofvetni modri¬
jani pifali ; pa njegovo ferze ni bilo rasfvet-
ljeno. .Sklenil je f. pifmo brati, in rebrne
sheljno il kati; fofebno rad je bral pifma f.
Pavla, ki prizhujejo od potrebe gnade bosh-
je, bres ktere fe nizh dobriga ne samore. .Sta¬
novitno branje in premifhljevanje liftov f. Pav¬
la mu je v’ ferzu obudovalo dopadenje dovfi-
ga dobriga, in vnemalo shelje fveto shiveti;
pa komaj je verjel, de bi samogel Ivoje hude
navade popolnama opuftiti. Ljubesen do ref-
nize in ljubesen do greha fte fe vedno voj-
fkovale v’ njegovim ferzu; nozh in dan mu
ni bilo miru, ker je fhe rasdeljen bil med Bo-
gam in fvetam.

Avgufhtin, gnan od veftniga nepokoja, je
fhel rasfvetljeniga boshjiga nameftnika, mafh-
nika Simplizjana, obifkat. Vle mu je pove¬
dal, kar ga je teshilo, in potlej ga je fveta
profil. .Sveti mafhnik ga je lepo uzhil, in
mu tudi lepo perpovedoval, kako fe je po¬
fvetni modrijan Viktorin ferzhno fpreobernil,
in fe ponishno Jesufovimu jarmu podvergel.
Avgufhtin jesdihoval, in milo jokal, zhedaije
bolj je shelel fe fpreoberniti; vender fo ga
tiare navade, defiravno manj ko poprej, v’
grehu sadershevale. Malo zhafa po tim je k’
njemu mogozhen gofpod zefarjeve hilhe pri-
fhel. Ta mu je od shivljenja f. Antonja pu-

— Sl34 —

fhavnika veliko povedal; tudi je pravil, de
da le dva njegova tovarfha v’ zefarjevi hifhi
fvetu odpovedala, in fhla v’famoto Bogu flu-
shit. Avgufhtin je vfe rad poflufhal, kar je
deshelfki fjolpod pravil, in po njegovim od¬
hodu je fvojimu prijatlu Alipju rekel: „ ( Si
flifhal, kaj mi tukaj delamo? ( Smo modri,
vender nevedni; priprofti pojdejo v’ nebela,
mi pa ne bomo sa njimi hodili?” Vel v’ ognji
je bil Avgufhtin, kader je to govoril, sakaj
snotraj ga je neisrezheno peklo. Potlej fta
vdala, in na vert fhla , ter le vfedla. Avgu¬
fhtin je sdihoval in jokal neprenehoma, ker
je v’ njegovim 1'erzu filno vojfkovanje bilo.
De bi loshej premilhljeval in jokal, le je od
fvojiga prijatla Alipja odlozhil, in fhel pod
figovo drevo v’ fenizo, ter fevfedel. Obilni-
f hi folse fo le mu vderle, na vel glaf je jokal
in sdihoval po refhenji is hudih navad. Do¬
kler je v’ tej veliki britkodibil, je flif hal glaf:

,,Vsemi in beri.” Per febi je imel bukve li-
dov 1. Pavla; te je v’ roke vsel, odperl, in
na te le belede sadel: „Shivimo pojhteno ne
v' poshrejhnojti in v' pijanojti , ne v 1  ne-
zhijlojli in neframnojti, ne v J:regi in ne-
vo/hljivojti; temuzh obležite Gofpoda Jesu-
Ja, in ne Jlresiie mefu po njegovih she-
ljah. , ' <  Takrat je v’ fvojim ferzu zhudnopre-
menjenje obzhutil, mozhno voljo je imel le
Bogu flushiti, in fvojiga poshelenja nikdar
vezh poflufbati. 4 Svojimu prijatlu Alipju je
vfe to povedal, in po tim k’ fveti Moniki hi-

— 3y5 —

tel, ter ji ravno to povedal. To flifhati je on*
polna vefelja Boga bres konza ufmiljeniga sa-
hvalila, in ga profila, de naj mu fhe obilni-
fhi gnado da. Njegovo fpreobernjenje je bi¬
lo refnizhno in flanovitno; f’ fvojo fveto ma¬
terjo je v’ famotofhel, in fe fkerbno perprav-
ljal fveti kerft prejeti; per f. fhkofu Ambrosji
pa fe je dal sapifati med novinze v’ veri,. O veliki
nozhi fla bila on in njegov prijatel Alipi ker-
fhena. Tri in tridefet let je bil flar takrat
Augufhtin. Yef ponovljen in prerojen odgna-
de f. Duha, je neisrezheno vefel bil, in tudi
do fmerti Bogu flanovitno flushil.

4 S. Avgufhtin je kmalo po prejetim ker-
ftu domu fhel. Bliso mefla Tagafta je nekaj
lalline imel. Ondi je v’ famoti v’ drushbi
fvetih prijatlov ko v’ klofhtru shivel v’ vednih
folsah, v’molitvah in v’ pokorjenji tri leta;
potlej je vfe fvoje prodal, in ubogim dal. Sa-
voljo nekiga fvetiga opravka je fhel v’ meflo
Hipon, kjer je njegovo fveto shivljenje she
snano bilo. V’ zerkev gre, kjer je fhkof Va-
leri vernim perporozhal kaziga fvetiga mosha
svediti, kteriga bi mafhnika shegnal, in
pomagavza imel v’ fvojih duhovfkih opravkih.
Verni fo fe f. Avgufhtina poper jeli, in fhko-
fa s’ enim glafam profili ga mafhnika shegna-
ti, kar fe je tudi sgodilo. ,S. Avgufhtin fe
ni mogel ubraniti; pa bil je neisrezheno sha*
loflen, in neprenehama je jokal, ker fe jeti-
ga vifoziga flanu nevredniga fhtel. On je jo.
kal , fhkof pa in vfi verni fo bili vefeli, ker

je  bil fvetiga shivljenja in poln modre uzhe-
nofti. Ref, ni mogozhe popifati, kako je fve-
to shivel, in koliko je fkerbel sa svelizhanje
Jesufove zhede. Vli dobri fo ga bili vefeli;
on pa je le fvojo nevrednoft vidil, in fe savo-
ljonje ponisheval. Deliravno fe je nevredni-
ga fhtel, fe render ni mogel Ihkoliftva ubra¬
niti; v’ letu 3g5 je bil fhkof mefta Hipona
shegnan. ( S. Pavlin prizhuje, de je bilo nje¬
govo povifhanje vli zerkviv’ prid, ker je ne-
isrezheno fkerbel sa zhiftoft in lepoto katolfhke
zerkve. Vfak dan fkoraj je pridigoval, pa
tako, de fo ga tudi priprofti lahko umeli,
neisrezheno ljubesnjivo, tudiferzhno inojftro,
kakor fo ga verni potrebovali. Deliravno je
bil fhkof, je vender shivel v’ pokorjenji, v’
ubofhtvu, in fe ni hotel od drusih lozhiti. Po¬
potnike je rad pod ftreho jemal, njim in ubo¬
gim obilno pomagal, vfe uzhil v’ miru shive-
ti, li slo persadeval ljudi mirovati; vfe je vlim
bil, de bi bili vli Kriftufu podobni. Is vlih
deshel fo k’ njemu hodili, ali mu pifali sa-
voljo dulhnih potreb; tudi fhkofje fo ga sa fvet
poprafhevali, ker je bil od Boga f’fofebno
modroltjo napolnjen.

Njegova gorezhoft, uzhenoft inferzhnoll
fe je fofebno rasodevala soper krivoverze,
kterih je bilo dolti v’ Afriki in drugej. Isfer-
za jih je ljubil, in is ljubesni jih shelel fpre-
obe-rniti; sato fe jim je ferzhno vflavljal s’
mezhem befede boshje, in jih je framotil, de
bi s’ sapeljivimi nauki nedolshnih ne sapelja-

— 3 9 7  —

li. Bog ga je s’ gnado, modroftjo in ferzh-
noftjo napolnil, in nihzhe fe ni mogel njego¬
vi rasfvetljeni uzhenofti vftaviti. Veliko uzhe-
nih bukev je fpifal, in njegovi zhifti nauki fo
fhe sdaj v’ katolfhki zerkvi nepremagljivo
oroshje soper vfe hudobije in hudobne, slafti
soper tifte, kteri povifhujejo zhlovelhko mozh,
in pomanjfhujejo potrebo gnade boshje. On
je Ikufil, kako reven je bil bres gnade, koli¬
ko je potlej s’ njenopomozhjo delal; pravsa-
to ga je Bog isvolil, de bi bilferzhen vojfhak
soper prevsetne krivoverze, kteri nifo hotli
fposnati fpazhenofli in nesmoshnolli zhlo-
vefbke pokashene natore. Od ognja ljubesni
do Boga je gorelo njegovo ferze, in ponish-
nolt ga je uzhila do fmerti le sa zhaft boshjo
in sa svelizhanje blishniga delati. Njegova po-
nishnoft je bila v’ vfim: zhe je bil hvaljen, fe
je ponishal; zhe je bil sanizhevan, fe je po-
nishal; zhe je dobro delal, fe je ponishal; le
Boga je hvalil, febe pa pokoril, ftader fomu
krivoverzi ali drugi grehe pred kerflam flor«
jene ozhitali, je djal: ,,Ti me opominjajo, de
naj ne posabim boshje milofti, od ktere fim
odpufhenje grehov prejel.’' Njegova globo¬
ka ponishnoll je nafhla flabofli in pregrefhke
v’ rezheh, ktere drugi in tudi bogabojezhi sa-
nizhujejo. V’ svelizhavnim ftrahu je vedno shi-
vel, delirafvno je sa zhafi boshjo vedno delal.

Velika nadloga je prifhla nadpermorfko
meflo Hipon, kjer je fhkof bil. f Sovrashniki
fo s’ vojfko obdali meflo, in ga iilno nadle-

— 3g3 —

shevali. JS.  Avgufhtin je Boga is ferza profil,
de naj ne da mefta neufmiljenini fovrashnikam
v’ roke, ali de naj njega is fveta vsame, de
bi nefrezhe fvojiga ljudftva ne vidil. V’ tre¬
tjim mefzu te Arafhne vojfke je sbolel, in is
tiga je fposnal, de ga Bog is fveta klizhe.
,Skerbno fe je k’ fmerti perpravljal, bral in
premifhljevalDavidovepfalme od pokore, mi¬
lo jokal, in profil Boga, de naj ga v’ nebefa
vsame. 4 S. Pofidi, pifar njegoviga shivljenja,
prizhuje, de je f. Avgufhtin, ko je bolan le-
shal, nekiga bolniga otroka f zhudeshem nag¬
lo osdravil. Ta lveti fhkof, in rasfvetljeni
nzhenik je 76  let flar, ravno ta dan v’letu 43o
mirno v’ Gofpodu safpal, in fhel v’ nebefa
vezhniga plazhila vshivat, ker je po fvojim
fpreobernjenji veliko in fianovitno sa zhaft
boshjo terpel.

Nauk.

Zhudno vojjkovanjt hudiga poshelenja in
gnade v’ Jerzu f. Avguftltina.

Hudo poshelenje in gnada Ila eden dru-
gimusoper: zhe hudo poshelenjegofpoduje,
je gnada premagana ; zhe gnada ali ljubesen
gofpoduje, je hudo poshelenje premagano.
Tudi grefhnika, ki je fvojih grehov fushnik,
gnada opominja, in tudi v’ njem je fhenekaj
Arahu boshjiga; pa hudo poshelenje fe mo-
gozhno vllavlja. Grefhnik, v’ greh saljub-

— 3  9  9  ~

Ijen, zhe fhe kaj vere ima, ne more popol-
nama mirno shiveti; vezh ali manj veftniga
nepokoja zhuti po velikofti ilepote, ktero fo
grehi v’ njegovo ferze vlili. Bog ga samore
naglo, in kader hozhe, fpreoberniti, kakor
je 4 Savla in druge naglo fpreobernil, ker je
njegova gnada vfigamogozhna. Nar mozhnej-
fhi hudo poshelenje fe ne more gnadi boshji
vftavljati, zhe hozhe Bog mogozhno in dano-
vitno gnado dati; pa Bog po navadi le toliko
pomaga, de fe grefhnik samore poboljlhati,
pa tudi de teshkoft zhuti. To ga uzhi ponish-
nofti, molitve in varnofti; to ga ponishuje,
ker ga preprizha, de fam ne samore nizh do-
briga; ga perganja Boga profiti gnade; ga
uzhi po sadobljenim odpufhenji varno shi¬
veti.

Grefhnik, dokler greh ljubi, fe boji in
brani poboljfhanja. 4 S. Avgufhtin tako govo¬
ri: „Teshkoin mozhno verigo fvojih hu¬
dih navad Jim vlazhil sa febaj , bal Jim Je
odklenjen biti; nerad Jim pojlufhal lepo
zhijlojt hvaliti; rejhenja Jim Je bal , ker
Jim fushnoft ljubil Dokler je tak bil, fe
ni nizh vojfkoval, ker je fvojo nefrezho fhe
ljubil; veft ga je lizer smiraj pekla, pa mozh¬
no poshelenje je pezhenje vefti v’ njem gafilo.

Grefhnik hozhe in nozhe, sheli in fe bo¬
ji, fi persadeva, pa s’ mozhno voljo nozhe
fpreobernjenja. To zhudno vojfkovanje gna¬
de boshje in grefhniga poshelenja je dolgo
zhutil, in na tanko popifal f. Avgufhtin f’ te-

— 4 oo —

mi befedami: „,Sim sdihoval po refhenji, de
f ,bi le tebi, o Bog, dopctdel; pa Jim Je sve-
)t saniga zhutil od Jvoje terdovralne volje.
,Hudizh meje v Jvoji oblajti dershal, inv ’
f  fushnojti imel. Hudo poshelenje je mojo
f ,voljo Jpazhilo ; s’ dovoljenjem v greh Jim
} Ji hudo navado napravil; huda navada
„me je v' grehe morala , pa to je bilo ra-
t ,dovoljno. Volja tebi, o Bog, J' zhijlim
t Jerzarn Jlushiti, Je je v meni budila; ven-
„der je nesmoshna bila drugo voljo pre-
„magali , liter a je is hudiga poshelenja , is
,,grejhne navade bila. Dve voljiJlev meni
t ,bile, ena Jveta, druga grejhna\ ena odgna-
,,de, druga od poshe/enja. Te dve JleJe voj-
jkovale , in moje Jerze tergale. V JebiJim
f1 zhutil rejnizo bejed J. Pavla: Duh sheli so-
,,per mejo. Bil/im ko sajpan otrok, kteri-
,,rnu Jlarjhi sapovedo vjtati. Sheli jtarfhe
f , ubogati, vjlati; vender Je da od Jladkiga
,,Jpanja premagati, injpet sajpi. Tako Jim
,,jeft vedil, de Jim bil dolshen vjlati, in k ’
y iebi, o Bogi iti; shalojlenJim biljvoje le-
„nobe  , vender Jim v’ grehih iizhal. Djaljim
,,v Jvojirn Jerzu: Sdaj, sdaj vjtanem ; Jhe
,,majhno pozhakaj, poboljfhali Je hozhem:
r pa Jim le od/a/hal, ker Je mije Jladko sde-
,Jo v grehih shiveii. Sli/hal Jim boshji glaf
„v JvojimJerzu: Le ijlani, le bersh l vzha-
yfiJim sdihoval in jokal, vender me je na¬
sprotna volja premagovala.”  Tabo fe je
f- Avgufhtin dolgo vojfboval, vzhafi mozhneje

— 4oi —

Vzhafi flabje po velikofti gnade in hudiga po-
shelenja. Ufmiljeni Bog mu je popolnama pre¬
magati dal savoljo odrefhenika Jesufa; potlej
je ne s’ rasdeljenim, ampak s’ vfim ferzam fta-
novitno flushil.

O kriftjan! premifli dobro, kaj hudiga
pernefe radovoljno dovoljenje v’ fkufhnjave.
Tudi v’ zhloveku, ki je fushnik grefhnih na¬
vad, oftane fhe vera, nekoliko (trahu boshji-
ga in nekako dopadenje do Boga: pa to ga
ne refhi, to mu le grenko vojlkovanje, in
pezhenje napravi; le mogozhna gnada mu da
refnizhno vftati. Bres mogozhne gnade grefh-
nik hozhe in nozhe, sheliin feboji, ima she-
lje, pa nesmoshne shelje, zhe fladkoft gna¬
de popolnama ne premaga fladnofti greha. Bo¬
gu bodi sveft, in shivi v’ vfi ponishnofti; lam
lahko grefhifh, pa fam fe poboljfhati ne rno-
refh, ker je refnizhno, kar f. Pavel govori:
„Ne per njem, kleri hozhe, ampak per Bogu
je, kteri fe ufmili Rimlj. 9, 16.

Molitev .

O ljubesnjivi Ozhe nebefhki! ne sapufti
me nikdar, ker fam is fvoje mozhi nizh ne
samorem. Nevofhljivi hudizh po moji edini
dufhi ftreshe, sapeljivi fvet me moti, nad-
leshno mefo me fkufha, fam hitim v’ pogub-
ljenje, in bom pogubljen, ako mi ti ne po-
magafh. ,Sim preprizhan, vender fhe pre¬
malo, kako flaba je moja volja; daj mi fvo-

s6

- 402 -

jo neisrezheno flaboft bolj fposnati, de fepo-
nishujem, te is ferza profim, in obilno gna-
do od tvoje milofti prejmem. O f. Avgufhtin!
tvoja flaboft mi prizhuje , babo de fim flab;
tvoje dolgo vojfbovanje me uzhi, bolibofi mo¬
rem persadevati vesi llarih navad rastergati;
tvoje poboljfhanje in tvoja ilanovitnoft v’ do¬
brim mi prizhuje, baj samorem f’pomozhjo
gnade boshje: toraj proli sa me ufmiljeniga
Boga, de naj mi obilno gnado savoljo Jesufa
da, de,ber fim te v’ grehih pofnemal, te tu¬
di v’ refnizhni pobori. Sprofi mi pravo fpre-
obernjenje in llanovitnoltv’boshji Hushbi, de
moja dufha tubaj le Boga ljubi, in potlej ga
hvali vebomaj. Amen.

XXIX. dan velikiga ferpana.

4 »y. Janesa kerjtnika frnert.

S. Janes berftnib, od Bogaisvoljen odrefhe-
niba Jesufa osnanovati, in mu pot ali ljudi f’
poboro perpravljati, je bil do tridefetiga le¬
ta v’ pufhavi, debi fe s’ vednimpoborjenjem,
s’ molitvijo in premifhljevanjem b’ timu ime-
nitnimu opravilu perpravljal. Bog mu je sa-
povedal is pufhave iti, od Jesufa prizhevati,
in poboro osnanovati. Vfe to je svefto oprav¬
ljal, ljudi iizhil, in berfheval v’ Jordanu. Nje-

— 4o5 —

govo fofebno fveto shivljenje in njegovi fve-
ti nauki fo ga flovezhiga Ilorili; vfa deshela je
bila polna njegoviga imena , vli fo ga vifoko
fpofhtovali, in zelo menili, de je obljubljeni
odrefhenik. ( S. Janes je svedil, de je kralj
Herod Antipa k’ febi vsel Herodiado, sheno
fvojiga fhe shiviga brata Filipa, kar je po
boshji poftavi ojflro prepovedano, je k’nje¬
mu fhel, in mu ferzhno rekel: „Ni ti perpu-
Jheno shene fvojiga brata per febi imetiJ*
To potrebno in saflusheno fvarjenje je terdo-
vratniga kralja Heroda iilno raskazhilo, bersh
ga je ukasal v’ shelesje sakovati, in gnati na
grad Makeront v’ jezho. Neframna Herodia-
da je bila te krivize slo vefela; tudi je kralja
Heroda vedno nadleshevaia, de naj ga umo¬
ri. Pa on ni hotel, ker fe je ljudftva bal;
tudi je fvetoft Janesovo fpofhtoval, in ga po-
flufhal v’rezheh, lttere nifo bile njegovi grefh-
ni ljubesni soper.

( S. Janes je to mu florjeno krivizo voljno
preterpel. 4 Skoraj eno leto je bil v’ jezhi,
pa smiraj jih uzhil, kteri fo ga ohifkovali;
fofebno je fkerbel, de bi vli, in sladi njegovi
uzhenzi fposnali odrefhenika Jesufa. Perlosh-
noft, ktere je hudobna Herodiada smiraj ske¬
lela, f. Janesa umoriti, je prifhla. Herod je
v’ dan fvojiga rojltva veliko obedo napravil
vojvodam, poglavarjem in pervakam is Gali¬
leje. Nezhifta Herodiada je fvojo hzher Palo¬
mo napravila, de je fhla, in pred kraljem in
njegovimi povabljenimi plefala. Herodu .in
26 ’

— 4o4 —

tudi vfim povabljenim je filno dopadla. Te¬
daj je kralj djal dekletu: „Profi me, kar ho-
zhefh, in dal ti bom, bodi tudi poloviza
mojiga kraljeftva.” Vfe to je f’ perfego po-
terdil. ( Saloma je hitela, in fvojo hudobno
mater poprafhala : „Kaj hozhem profiti ?” Rek¬
la ji je: „Profi glavo Janesa kerllnika.” Gre
pred kralja, in profi, de naj ji da Janesovo
glavo. Kralj je bil tiga shalofken; ker je pa
bil vprizho vfih f’ perfego obljtibil ji dati, kar
koli bo profila, je is napuha premagal veli.
Poflal je f. Janesu glavo odfekat, in jo rekel
v’ fkledi dati dekletu. ( Saloma pa jo je fvoji
materi dala. ,S’ tim je bilo njeno neufmilje-
no ferze nafiteno, in je v’ grefhnim miru ne-
zhillo shivela. Ko fo f. Janesa uzhenzi svedi-
li, de je umorjen; fo fhli, njegovo fveto
truplo vseli, in zhaftito pokopali. t S. Hiero¬
nim prizhuje, defo krifijani njegovo grob slo
zhaftili, in na profhnje f. Janesa kerllnika fo-
febne gnade prejeli.

Nauk.

Is poprej/hnjiga popifovanja.

,S. Janes kerftnik, svell flushabnik bosh-
ji in ferzhen.osnanovaviz Jesufov, je nezhill-
nika Heroda pravizhno fvaril; savoljo tiga je
bil v’ jezho vershen, in potlej umorjen. Uzhi
fe od njega fvojiga blishniga fvariti, kader
koli mu tvoje fvarjenje pomagati samore. Go-

— 4  o 5  —

vori is ljubesni in ob perloshnim zhafu; pa
govori po sgledu f. Janesa is sgoli ljubesni do
Boga in do blishniga. On ni smerjal kralja,
temuzh rekel mu je: „Ni ti dopu/heno fvo-
jiga shiviga brata shene per Jebi imeti .”
( S’  temi befedami mu je hotel dopovedati, de
mu ne on, ampak Bog sapove ptujo sheno od
febe poflati. Zhe blishniga is jese fvarifh in
kolnefh; ne fvarifh is ljubesni, ampak is fer-
da. Modri pravi: ,,fvarjenje ni refnizhno
(ni pravizhno), ktero Je  u’ jesi godi."  t Sirah
19, 28.

Kralj Herod je bil na fvetiga Janesa sa-
voljo pravizhniga saflusheniga fvarjenja slo
rasferden. To je vfim terdovratnim grefhni-
kam navadno: ti ne fovrashijo fvojihgrehov,
ampak fovrashijo ufmiljene uzhenike in dru¬
ge dobrotnike, kteri li persadevajo njih du-
fho svelizhati. Herod je lizer fpofhtoval in
poflufhal f. Janesa, pa ne tam, kjergajepo-
shelenje flepilo. Premifli febe, morebiti fi
tudi ti na fvarjenje jesen, kader je tvoje po¬
glavitno poshelenje sadeto ; fe tudi fpovedni-
ka bojifh, kteri te hozhe lozhiti odtiiliga, kar
tvoja flaboft grefhno ljubi. Zhe je tako, fi
fam vofhifh pogubljenje. ( Salomon pravi:
, y Kdor fvarjenje fovrashi , bo umeri  (bo
pogubljen).” Prip. i 5 , 10.

Dekliza 4 Saloma, ktera je predHerodam
in povabljenimi plefala, ni bila njegova hzhi,
ampak njegoviga brata Filipa in njegove she¬
ne Herodiade, ktera je tiftikrat f’ pohujfha-

— 4<>6  —

njem vfe deshele s’ Herodam shivela. Nefra-
moshljiva dekliza, od fvoje nepofhtene matere
nauzhena, je vprizho kralja in od njega po¬
vabljenih plefala, in vlim dopadla. ,S. Am-
brosi v’ tretjih bukvah od devifhtva tako go¬
vori : , ,ftaj pravile ve bogabojezhe shene  ?
Glejte, kaj iizhile , in kaj odjvetujte hzhe-
ram. Plefhe, tode prejheftnize Juhi. Kle-
ra je pojhtena in zhijta, uzhi Jvoje hzhere
Boga fe bati, ne plejatil''  dev. III. 6 . Plef,
kakorlhen je sdaj, 'slafti ponozhi, je femenj,
kjer nezhifti duh fkufhnjave prodaja. Plef je
vojfki enak, v’ kteri fo eni ranjeni, eni ubiti,
eni sdravi oftanejo; vender fo vii v’ nevarno-
fti. Radovoljna in nepotrebna nevarnoft ni
bres greha, telefna ne, dulhna fhe manj.
Job tako govori od rasusdaniga ljudftva: „Njih
olrozi per igrah Jhazhejo. Boben in ziire
nojijo, in fe per glajhenji musike vefele .
( Svo/e dni v 1  dobrim preshive, in v 1  hipu v'
grob gredo. Ti  (kteri fe neframno vefele)
pravijo Bogu: Pojdi od naf, sasnanje tvo¬
jih. pol ne maramo Job. 2i, 11 — i 4 -
Vezh ho ima kdo nezhiftiga ognja, bolj ljubi
te norofti; pa flepo poshelenje fe ne da pre-
uzhiti, ker sa snanje boshjih sapoved ne ma¬
ra, in pravi Bogu: Pojdi od naf. Kader je
obletniza tvojiga rojftva in kerfta; sahvali Ozhe-
ta ftvarnika, ( Sinu odrefhenika in f. Duhapo-
fvezhevavza sa vfe prejete gnade, ponovi ob¬
ljube per kerftu ftorjene, in ne pofnemaj nor-
zov, kteri hudo sa dobro Bogu vrazhujejo.

— 4«,7 —

Herod, od flepigadopadenja omamljen,
je f’ perfego naglo obljubil, in hudobno do¬
polnil, bar je neumno obljubil. Bil je per-
pravljen polovizo fvojiga kraljeftva dati sa pla-
zhilo neframniga fkakanja. On je podoba ti-
ftih, kteri drago plazil,ujejo grehe in pogub¬
ljenje, kteri fvoje prempshenje rasmezhojo
rasusdanim in norzam savoljo kratkiga grefh-
niga vefelja; ubogim pa fo terdi , tirjavzam
krivizhni, in tudi fvojim otfokam neufmi-
Ijeni. Varuj le grehu llushiti; zhe fi fushen
greha, te bo flepa ljubesen v’ mnoge hudo¬
bije napravila, in tvojo dufho pogubila. Ne-
zhiftoft je Heroda napravila, de je nedolshno
kri f. Janesa kerftnika prelil; tudi tebi bo do*
Iti hudiga nakopala, zhe fe je ne varujefh.
Vedno prod Boga, de naj tvoje ferze ohrani
nedolshno; tako bofh v’ vfim pravizhen.

Molitev .

O moj Bog! zhepremiflimfvetoftinterp-
ljenje tvojiga flushabnika f. Janesa kerftnika,
lahko fposnam tVojo .mehkobo in krivizo. On
je pokoro osnanoval, in deljravpo je nedol-
shen bil, je vender le v’ pokorjeaji shivel, je
refnizo govoril, in po refnizishivel, jegrefh-
nike fvaril, in od grefhnikov savoljo pravize
umorjen bil; kakofhin lim pa jeft? Mehko
shivim, grehe ponavljam, sa refnizo in kri¬
vizo mi ni mar; fim, kakorfhniga me hozhe-
jo flabi ljudje imeti. Ne de bi bil po tvojim

— 4o8 —

sveAim flushabniku shivel, fim shivel po sgle¬
du neufmiljeniga Heroda, po sgledu nezhifle
Herodiade in njene neframoshljive hzhere;
vender fini bres Arahu. O Gofpod! daj mi
fposnati fvoje flaboshivljenje, ogrenuj mi vfe
grefhne vefelja, daj mi duha pokore, napol¬
ni me sUesufovim duham, de me pofihmal ne bo
drusiga vefelilo, kakor tebi is vfe dufhe flu-
shiti. ,Si bom persadeval po sgledu f. Janesa
v’ pokorjenji shiveti, in sa tvoje sapovedi vfe
predati, de, kader me bo fmert v’ vezhnoft
prefelila, miloft od tebe sadobim. Amen.

XXX. dan velikiga ferpana.

,S. Rosa deviia.

C

Rosa je od uboshnih, pa katolfhkih Aar-
fhev rojena bila v’ Ameriki, v’ meAu Limi,
v’ letu i585. Bila jeperf. kerflu Isabela ime¬
novana; ker je pa njeno oblizhje bilo lepo ru-
dezhe, fo ji rekli Rosa ali Rosha. Tiga per-
djaniga imena ni bila vefela; pa ni fi mogla
pomagati, ker fo jo vli tako imenovali. V*
zhaft Marije devize, ktero je fofebno zhaAila,
fe je hotla imenovati Rosa J\ Marije.  Bog
je fvojo flushabnizo Roso f’ fvojo gnado fofeb¬
no rasfvetlil. ,Sedem let ftara ga je ljubila,
hvalila, in v’ njegovo zhaAshivela; nobena

— 409 —

rezh je ni vefelila, le Bog fam in boshje rezhi.
Od mladofti fi je v’ sgled fvojiga shivljenja is-
volila fofebno boshjo flushabnizo, f. Katarino
.Sijenzhanbo. Po tej je shivela v’ pokorfhini,
v’ famoti, v’ terpljenji, v’ molitvi, v’ poftih.
Podnevi je hodila delat, ponozhi je fhivala,
in s’ saflushkam fvojim ubogim ftarfhem po¬
magala. Med delam je fvoje ferze le v’ Boga
imela, in kader koli je mogla, jegorezhe mo¬
lila, fkerbno premifhljevala, Boga hvalila, in
fe pofvezhevala. Vfa polna je bila fvetiga og¬
nja zhifte ljubesni do Boga; njeno ferze je le
v’ nebelih bilo, semlja ji je bila dolina fols. V’
tej ljubesni li je Jesufa fvojiga shenina isvoli-
la, in mu fvoje devifhtvo sa vfelej v’dar dala.
Marijo devizo je fofebno ljubila, in jo f’ zhi-
ftim shivljenjem zhallila. Ni drusiga shelela,
kakor po vfi fveti volji na tanko shiveti, in
fvojo edino dufho svelizhati.

( S. Rosa je v’ ubofhtvu, v’ terpljenji, v'
famoti in v’ zhiltofti vefelo flushila Bogu. Nje¬
ni ubogi ftarfhi, is upanja kake telefne po-
mozhi, fo jo v’ sakon namenili, in jo filno
nadleshevali, de naj fe omoshi; pa ona ni
hotla v’ to dovoliti, ker fe je bila Jesufu v’
dar dala. ( Starfhi ji nifo odjenjali, fo jo sa-
nizhevali, profili, ftrahovali, in vfe pozheli,
de bi jo v’ sakon napravili; pa nizh nifo per
njej opravili. Njih nadleshnoft ni bila po volji
boshji. 4 Starfhi nimajo oblafti otrok filiti v’
ta ali ta ftan; oni naj otrokam pomagajo s’mo¬
litvijo in s’ dobrim fvetarn , de fiftan po volji

— 4i« —

boshji isvolijo, Ule pa jim ne fmejo delati so*
per voljo bosbjo. Ker f. Rosa njih nadlesh-
nofti drugazhi ni mogla premagati; je fhla v’
blishno famoto, je oblazhilo bratovfhine f.
Dominika oblekla, in v’ drushbi vezh bogabo-
jezhih deviz freto shivela. Takrat je bila dvaj-
fet let dara. V’ ljubi famoti, v’ fveti drush¬
bi je fofebno flushila Bogu, redno delala ali
molila , smiraj fe podila , od Boga , od Jesu-
fa , od Marije, od dobrot nebefhkiga kraljedva
govorila, in shivela, kakor de bi she od fve-
ta odlozhena bila. Terpljenja in ponisheva-
nja je bila smiraj sheljna; ojftre oblazhila je
nofila, na terdi in hodezhi podelji malo po-
zhivala, in le toliko jedla, de je shivela, De-
liravno je njeno shivljenje popolno bilo : je
vender Bog perpuftil, de je bila dolgo fku-
fhana od telefne flabofti; tudi je veliko ter-
pela savoljo dolsiga bolehanja. Kar ji je nar
bolj hudo bilo, je to, deje (koraj petnajd let
bila v’ veliki dufhni temoti inv’ zbudni mers-
loti, kakor de bi bila od Boga sapufhena;
svefto mu je flushila, pa bila je hres vliga
obzhutniga vefelja. Njeno dobro dufho je to
grosno bolelo; vender ni od dobriga oddopi-
la, ni obupala, f ponishno danovitnodjo, s’
mogozhno pomozhjo Marije je vfe fkufhnjave
premagala. Bog je njeno svedobo f’ fofebnim
notranjim veleljem she na tim fvetu obilno
plazhal, in potlej jo v fvoje kraljedvo f’frezh-
)io fmertjo vsel. Le tridelet let dara je umer-
la v’ letu 1617. Veliki Ihkof v’ medu, vfi ko-

— 4M —

rarji in mogozhni fo njeno fveto truplo zha-
ftito k’ pokopalifhu fpremili. Bog jejfvojo sve-
fto flushabnizo s’ velikimi zhudeshi flovezho
ftoril.

Nauk.

Od du/hne mlazhnojti in temote.

( S. Rosa je Bogu smiraj svetlo flushila,
vender je-bila f’ temoto in mlazhnoftjo dolgo
fkufhana. Ta dufhna nadloga je njeni dobri
dufhi bolj bolezha bila od vfih telelnih fmert-
nih bolezhin, ker fe je bala Bogu neprijetna
biti. Defiravno je to filno ftrafhno in bole-
zhe, je bilo vender ufmiljena lkufhnja in tu¬
di perpomozhik v’popolnifhi pravizhnoft. De
je bila lkufhnja in perpomozhik, je njeno fta-
novitno vojfkovaoje, njena nepremakljiva sve¬
tloba in vedno persadevan je Bogu zhedalje sve-
fteje flushiti prizheValo Ta neperpravnoft,
mlazhnoft in neobzhutnoft je f. Roso grosno bo¬
lela ; pa ftanovitna sveftoba V dufhnih britko-
ilih ji je obilnifhi plazhiio saflushila.

Notranja mlazhnoft ali neobzhutnoft dufh-
niga vefelja v’boshji flushbi je dobrim dufham
filno teshavna, pa dobra; kerjjloshej fposna-
jo fvojo flaboft, fe obilnifhi ponishujejo, v’
fvojo mozh manj upajo, fe od fveta bolj od-
lozhijo, fe s’ Bogam mozhneje sdrushijo,
in fe ga terdnejl hi dershe. Dobre dufhe bres
notranjiga vefelja v’ bosbji flushbi fo v’ veli-

-— 4l2 -

zih teshavah ; miflijo, de nizh dobriga ne de¬
lajo; menijo, de fo njih pofti, molitve, fpo-
vedi, obhajila in vfe druge dela flabe: to
jim je fmertna britkoft, her fe boje od Boga
odlozhene biti, hterimu is vfe dufhe flushiti
shele. Te dufhe fo, takorekozh, sraven kri-
shaniga Jesufa hrishane, in s’njimv’fmertnih
britkoftih. Lahho jih vezhhrat obidejo mifli
vfe dobre dela opufliti, ali nevredno od Bo¬
ga mifliti; tudi fo lahho fhufhane od fvojiga
flabiga telefa, in ne vedo, zhe v’ te fkulh-
njave dovolijo ali ne. Vfe britkofti samore na-
mnoshiti dufhna temota, v’ kteri ne vedo prav
raslozhiti, ali fo to fhufhnje ali fhtrafnige;
ne vedo, kaj jim je ftoriti, zhefar fe varovati.

Dufha tako bodezhe in nevarno fkufha-
na je rasfvetljeniga fpovednika slo potrebna;
zhe ga je dobila, ga more flufhati, tudi zhes
Tvojo veft, ker je ta slo sadershana in v’veli¬
ki temoti. 4 S’ ponishno pokorfhino in P fta-
novitno svellobo samore fpet sadobiti mir in
gorezhoft; sakaj tema, v’ kteri je veft, inno-
tranji viharji fo Ikufhnje, nesapufhenje. Zhe
fe pa dufha ne da modrimu fpovedniku vodi¬
ti; zhe fem ter tje hodi, per ljudeh tolashbe
ifhe, in je fvojovoljna: pohashe, de ji ni mar
njeno svelizhanje, in li je veliko hudigafarna
kriva.

Ali je mlazhnoft in neperpravnoft fkufh-
nja in perpomozhik v’popolnifhi pravizhnoft ,
fe is tega ve, zhe je dufha zhedalje ponish-
nifhi; zhe zhedalje manj v’ fe upa; zhe ne

— 4 io —

opufha fvojih dobrih del, in fi slo persadeva
vfe po volji boshji delati; ahe fe smiraj voj-
fkuje soper fvoje flabofti in fkufhnjave; ahe
je fvoje raersloteslo shaloftna, ingorezhe pro-
fi Boga, de naj ji pomaga. Zhe je v’tem sve¬
tla; bo po viharji prifhla tihota, in potemni
noahi perfijalo ljubo fonze, obilnifhi gnade
bo prejela.

Mlaahnoft, merslota, neperpravnoft je
pa tudi doftikrat saflushena fhtrafniga, je le¬
noba ali sapufhenje. Ali je fhtrafniga, fe is
tega vidi, zhe hriftjan fvoje dufhe mlazhnofti
ni shaloften, ahe is feraa nozhe moliti, zhe
nepotrebno fkerbi sa fvet, zhe ifhe pofvetni-
gavefelja, ahe h’ fpovedi poredko hodi, ahe
fvojiga ferza ne premifhljuje, in fi ne persa-
deva fe ne fposnati, ne poboljfhati. Premif-
li, o hriftjan! fvoje ferze in fvoje shivljenje;
ifhi pomozhi per Bogu, per modrim fpoved-
niku; tega poflufhaj, de fvoje dufhe ne sgubifh.

Molitev.

O moj Bog! globoko fe ponisham, inpo-
nisheval fe bom vedno pred tvojim velizha-
llvam. Tvojim vfigavednim ozhem je vfe go¬
lo in odgernjeno; jeft pa le malo vem, zelo
ne vem, kaj fe v’ mojim ferzu godi, in žene
tvojih del ne fposnam. Nesvedljive fo tvoje
fodbe, zhudne fo pota tvoje pravize in milo-
fti; toraj ne vem, ahe fim tvojiga ferda ali
tvoje ljubesni vreden. Mersloto zhutim v’fe-

— 4U —

-bi, in neperpravnoft po tvoji fveti volji shi-
veti; pa ne vem, ali je to fkufhnja moje ve¬
re ali fhtrafniga mojih grehov. O Gofpod!
rasfvetU moje dufhne ozhi, ogrej moje mlazh-
no ferze, daj mi ljubesen do tebe. Naj mi
bo to snano ali nesnano, zhutno ali nezhut-
no, nizh ne de; de me le ne saputtifh, de
me le vodifh v’ nebefhko kraljellvo. O f. Ro¬
sa! ko li tudi v’ velizih dufhnih britkotlih Bo¬
gu svetla oftala, fprofi mi ftanovitno svetlobo,
de v’ nobenih teshavah Boga ne sapullim; de
mi britkotli in sopernofti, zhe jih tukaj ter-
pim r  vezhne dobrote saflushijo. Amen.

XXXI. dan velikiga ferpana.

t S. Rajmund, kardinal.

S. Rajmund je bil od shlahtnih ftarfhev ro¬
jen na ( Shpanfkim v’ letu 1204. Njegov ozhe
ga je v’ fholo pofhiljal, pa le sato, de bi bil
perpraven sa domazhe opravke; potlej ga je
na kmete pollal zhut nad njimi, infkerbet, de
bi mu pravizhno in svetlo delali. Mladi Raj¬
mund je lizer po ozhetovim povelji fkerben
bil, pa fkerbel je tudi v’ famoti fe pofvezhe-
vati. Preinifhljeval in molil je , kader koli mu
je perloshno bilo, fe je folebno perporozhe-
valljubesnjivi prezhilli devizi Marii, in njeno

— 4t5 —

blishno zerkev pogollo obifkovaL Veliko zha-
fa je gorezhe proiil Boga, de paj mu dasve-
diti (lan, kteriga bi fi isvolil, in v’ njem fvo-
jo dufho svelizhal. Bog gajeuflifhal, in mu
dal fveto vefelje v’ bratovfhino iti, ktere mi-
nihi fo fkerbeli sa refhenje krifljanov is fush-
nofti nevernikov. Is tiga dobriga konza je
fhel v’ mefto Barzelono f. Petra Nolafhka, po¬
glavarja vfih ufmiljenih bratov, profit, de naj
ga med fvoje duhovne otroke vsame, in ufli-
fhan je bil. Ker je she poprej poln dobre
volje bil Bogu popolnama flushiti, in je le s*
boshjim fvetam v’ klolbter fhel; je po vfih
bos h jih in klofhterfkih sapovedih svetlo shi-
vel, in je fhe ftarim miniham sgled popolna-
inalli bil.

( S. Rajmund ni drusiga miflil, ko v’ klofhtru
tizhati in fe pofvezhevati. Ali oblaftniki fo
kmalo fposnali njegovo veliko modroft, ferzh-
noft in fvetofl; poflali fo ga v’ Afriko v’ veli¬
ko mello Alger. Ondi je nafhel dofli kriftja-
nov, ki fo v’ fushnofti nevernikov bili, in jih
refheval. Kader je bil pa vef denar rasdal,
je fam fe ponujal in dal v’ refhenje in saflavo
fvojih vjetih bratov. V’tej perloshnolti je ras-
odei fvoje rnozhne ljubesnjive shelje posgle-
du Kriftufovim fvoje shivljenje poftaviti sa fvoje
brate; rad bi bil fvojo kri prelil v’njih re¬
fhenje. Poglavar meda ga je vsel v’ sallavo
obljubljeniga denarja, in fvojim flushabni-
kam varovati dal; pati  fo s’ njim neufmi-
Ijefio ravnali, in ga fkoraj umorili. Meft-

— 416 —

ni oblaftnik, kader je to svedil, jim ga je pre¬
povedal zhes mozh preobkladati, in tudi mu
perpufhenje dal po vfirn medu hoditi. Ni
is ufmiljenja, ampak islakomnofti je oblaftnik
to sapovedal, de bi po njegovi fmerti obljub-
ljeniga denarja ne sgubil. ( S. Rajmund je
hodil po meftu, in vjete kriftjane fkerbno uzhil,
slafti poterpeshljivofti in ftanovitnofti v’ veri;
tudi nevernike je uzhil, in njih nekaj fpreo-
bernil. Medni oblafinik, kader je to svedil,
fe je filno rasferdil, in ga obfodil v’ fmert; t
potlej fi je premiflil, in ga ukasal neufmiljeno
pretepati. ,S. Rajmund je vefel terpel savoljo
prefvetiga imena Jesufa, in jih ni jenjal uzhi-
ti, kteri fo ga hotlipoflufhati. Oblaftnik, fhe
huje rasferden, jerabeljnu ukasal Rajmunda
po vlim meftu voditi in tepfti, potlej na fredi
mefta mu shnable prevertati, jih f’ kljuzhav-
nizo sakleniti, de bi govoriti ne mogel, inv’
temno jezho do refhenja ga vrezhi. Le takrat
fo mu shnable odklenili, kader fo mu dali je-
Iti. ,S. Rajmund je ofem mefzov v’ tih velizih
bolezhinah bil; pa vedno je Boga hvalil, de
ga je vredniga ftoril savoljo fvete vere terpeti.

Ufmiljeni kriftjani fo v’ Alger obljubljen
denar poflali, in f’ tim je bil f. Rajmund re-
fhen. Papesh Gregori IX., de bitigaJesu-
foviga prizhevavza povifhal, ga je kardinala
poftavil. ( S. Rajmund ni nizh maral sa to vi-
foko zhaft; v’klofhterje fhel, in je v’ubofhtvu
shivel, ko bi sadnji minih bil. Lepfhi in vred-
nifhi je. bila njegova ponishnoft od vifoke sa-

— 417  —

dobljene zhafti. Papesh ga je v’ Rim poklizal,
de bi ga v’ fofebnih opravkih pomozhnika imel.
Nerad je fhel is blofhtra; ker fe vender ni
hotel papeshevimu povelju vftaviti, je fhel.
Pa v’ medu Kardoni je sbolel, in ravno ta dan
v’ letu 1240, fheft in tridefet let ftar, umeri.
Veliki zhudeshi fo fe na njegove profhnje go¬
dili.

Nauk .

Kako ljubiti dujho in telo blishniga.

,S. Rajmund je bil poln gorezhe ljubesni
do blishniga, ker je Boga is vfe dufhe ljubil.
S’ denarjem ufmiljenih dobrotnikov je bit med
nevernike fhel vernih odkupovat, ktere fo
neverni ropavzi v' fvojo deshelo v’ fushnoft od¬
peljali. ^ebe je v’ nevarnoft poftavil, in je
veliko terpel, de bi dufho in telo fvojih bra¬
tov refhil. Njih dufha je med neverniki v’
nevarnofti bila, njih telo je bilo v’ hudi fush-
nofti; toraj jim je s’vfo mozhjo pomagal. Lju¬
bil je blishniga po sgledu Kriftufa, kteri fe je
dal v’ nafhe odrefhenje, in delal, kar f. Ja-
nes sapove: „Olrozhizhi! ne ljubimo le s ’ be -
Jedo  , ampak v' djanji in v' rejnizi I. Jan.
3 , 18. Tudi ti ljubi blishniga savoljo Boga;
zhe ga ljubifh savoljo Boga, je tvoja ljubesen
fveta, delavna in flanovitna.

Ljubi dufho fvojiga blishniga. Dufha je
podoba boshja, rtvarjena sa nebefhko kra-
27

— 418 —

Ijeftvo, refhena f’prefveto kervjo Jesuforo.
Zhe dufhe blishniga ne Ijubifh, fi Bogu ne¬
pokoren, in neufmiljen brat fvojih bratov;
ne morefh svelizhan biti. Bog sapove blish¬
niga ko febe ljubiti, Jesuf je to sapoved po¬
novil, vfe pifma od tiga govore, in tudi na-
tora prizhuje. Ljubesen ne more nefkerbna
biti, to je nemogozhe; zhe tedaj sa blishni¬
ga ne fkerbifh, fam prizhujefh, de ljubesni
ni v’tebi. Modri pravi: ,,Bog je vfakimu
napovedal sa blishniga Jkerbeti ( Sirah 17 ,
12. Zhe nozhefh sa blishniga fkerbeti, fibrat
neufmiljeniga Kajna, kteri je djal: ,,Ali Jim
jejt varh fvojiga brata  P” Zhe fvojiga blish¬
niga dufhe ne Ijubifh, je tudi tvoje ufmilje-
nje do njegoviga telefa prašno ali flabo.

V’ zhim morefh ljubiti ali ljubesen fkaso-
vati do dufhe fvojiga blishniga? .Skerbi nje¬
govo dufho svelizhati; tako jo Ijubifh, in. ji
ljubesen fkasujefh. Pomagaj blishnimu v’ne-
befa s’ gorezhomolitvijo, s’ dobrim sgledam,
f’fvetim ukani, s’ufmiljenim fvarjenjem, s’
vlim, kar mu pomaga v’ dobro, in ga obva¬
ruje hudiga. To je kratko rezheno; pa
lilno fhiroko fega, in sapopade vfe dolshno-
lli, ktere imafh do dufhe blishniga. Dolshan
fi fofebno fkerbeti sa svelizhanje titiih, ki fo
tvoji fkerbi srozheni, sa fvoje otroke, dru-
shino, podloshne, blishno shlahto. Zhe sa
dufho blishniga ne fkerbifh, grelhifh; huje
grefhifh, ako jo pohujfhafh, in jipomagafh
v’ pekel.

—- 4J-9 —

Ljubi tudi telo fvojiga blishniga, pa lju¬
bi ga IVeto savoljo dufhe in savoljo Boga.
Ljubesen do telefa samore biti grefhna, nator-
na ali fveta. Grefhne ljubesni je dofti na fve-
tu, ta je mnoga; paflehernaje is hudigapo-
shelenja. Natorna ljubesen je savoljo blish-
niga mirnofti, perljudnofti in drusih laftnoft.
Le fveta ljubesen je Boguvfhezh; fveta je pa,
zhe varujefhtelo fvojiga blishniga, fimuufmi-
ljen, in mu pomagafh savoljo Boga. Premifli
ljubesen, ktero je f. Rajmund imel do fvojih
bratov, in lahko vefh, kakofhna more tvoja
biti. Slo je fkerbel sa proftolt njih telefa;
fhe bolj pa, de bi njih dufha per nevernikih
ne opefhala, in pogubljena ne bila. Ravno
tak namen morejo imeti tvoji telefni darovi in
perpomozhki, ktere blishnimu fkasujefh; fi-
zer je tvoje ufmiljenje sgoli natorno ali flabo.
Nikoli ne posabi Jesufovih befed : „ To jt mo¬
ja sapoved , de fe med Jeboj ljubite, ka¬
kor Jim jejt vaj ljubil."  Jan. i 5 , 12. Jesuf
naf je fveto ljubil; toraj moremo mi tudi du«
fho in telo blishniga fveto ljubiti.

Mol i t e v.

O Jesuf, sgled, uzhenik in sapovedova-
viz fvete ljubesni! kaj ti bom per fodbi odgo¬
voril? Drusiga ne najdem v’ tvojim f. evan-
gelji ko ljubesen perporozhevati in sapovedo-
vati, tvoji f. apoftelni in vli tvoji nameftniki
tvojo Sapoved vedno ponavljajo, fam vem, de
27*

— 42 ° —

ni ljubesni do tebe bres ljubesni do blishniga ;
vender ali malo ali flabo blishniga ljubim, ne
pa kakor febe savoljo tebe. Zhe prav pre-
miflim fvoje ferze, vidim ali lakomno, aline-
zhifto, ali natorno ljubesen do blishniga. O
Gofpod! odpuftimito veliko sadolshenje , daj
mi ljubesen do blishniga, kakorfhno 11 ti do
vlih imel; vfe fi ljubil, de bi vfi svelizhanibi¬
li, in ravno po tej ljubesni li bom jeft persa-
deval fvojiga blishniga ljubiti. O f Rajmund!
kteri li nevarnofti in britkofti ferzhno preftal
is ljubesni do blishniga savoljo Boga, fproli
tudi meni enako ferzhno, delavno inftanovit-
no ljubesen, de ljubesnjivimu Jesufu dopa-
dem. Amen.

I. dan kimovza.

t S. Egidi alifveti Ilen, apat.

C , ...

Egidi ali f. Ilen je bil kraljeviga rodu, ro^
jen v’ Grefhki desheli, v’ flovezhimmeftu Ate-
nu. She v’ mladofti je fkerbel fveto uzhenolt

— 421 —

dofezhi, in po vfih sapovedih shiveti. Po
fmerti fvojih flarfhev je vfe fvoje premoshe-
nje ubogim rasdal, ker je do njih fofebno
ufmiljen bil. Enkrat je vidil bolniga in napol
nasiga berazha; v’ ferze fe mu fmili, in Ivo-
je sgorno oblazhilo mu da. Berazh ga oble-
zhe, in fe hitro osdravi. Ta zhudesh fe je ras-
glafil, in vli fo f. Egidja zhaftili, in fvetnika
imenovali. Ta zhaft ga je grosno pekla, ta¬
ko, de je fklenil fvojo deshelo sapufliti. Sa»
pulti jo, in prepelje fe zhes morje na Fran-
zofko. V’mello Arle k’flovezhimu, fvetimu
fhkofu Zesarju je fhel, in per njem dve leti
bil, de bi fe bolj na tanko uzhilpo volji bosh-
ji shiveti. Potlej je fhel na hribe v’ famoto,
kjer ni drusiga v’ shivesh imel ko seli in mle¬
ko kofbute, ktera je vfak dan v’ njegov ber-
log prifhla. Veliko let je v’ pufhavi viimlju¬
dem nesnan v’ veliki fvetofti shivel , pa Bog ga
je rasodel. Eniga dne fe jepermerilo, defo
pfi Franzofkiga kralja, kteri je po tiftih hri¬
bih na lov hodil, ofledili in goniti sazheli ko-
fhuto, od ktere mleka je f. Egidi shivel. Ko-
fhuta beshi hitrejfhi,ko more, in gre narav-
nolt v’ berlog f. Egidja. Kralj je sa njo fhel,
in jo vgledal per boshjim moshi; bila je per
njem ko domazh pervajen kushek. Kralj fe
je zhudil, in f. Egidja sazhel slo fpofhtovati.
4 Sosidal mu je ondi ldofhter. Vezh dobrih lju¬
di fe je f. Egidju perdrushilo, in uzhil jih je
po vfih sapovedih, tudi po fvetih Jesufovih v’
popolnamafti shiveti. Vezh let je bil v’ ti lju-

— 42 2 —

bi pufhavi, in ondi je t’  fladko fmertjo fvoje
fveto shivljenje fklenil, ( S. Egidi je shivelob
zhafu papesha .Sirnaka, to je, okoli 5 oo let
po Jesufu. Leta in dneva njegove fraerti ne
moremo svediti,

N a n k.

Kaj pomaga v/e, zhe/e da/ha pogubi?

,S. Egidi fe je s’gnadoboshjopreprizhal,
de je dufho svelizhati nar potrebnifhi. Ni le
vedil, kar tudi flabi kritijani vedo, de je du-
fha vrednifhi od vfiga, ker je podoba boshja,
edina in iieumerjozha; temuzh tudi mozh te
rasodete refnize je zhutil, po vlih sapovedih
svetlo shivel, in fvojo dufho refnizhno sveli-
zhal. De bi jo loshej svelizhal, je fvoje veli¬
ko premoshenje ubogim rasdal, v’ daljno de-
shelo fhel, in v’ famoti do fmerti bil. Prave
frezhe je ifkal, in f’ fvetim shivljenjem jo je
nafhel; sakaj fmert ga je v’ vezhne dobrote
prefelila.

Kaj ti bo pomagalo v’ vfih grefhnih ve-
feljih shiveti, ako dufho pogubifh ? Ali ne
miflifh, kakor hudobniki, od kterih modri go¬
vori: „Vshivajmo prizhujozhe dobrote , sa¬
kaj to je najh del."  Modr. 2, 6. 9. Ti fo
tako govorili, ker fo fe v’ ferzu motili, in ni-
fo drusiga shivljenja verovali; ti pa verujefh
drugo shivljenje, in venderflaboshivifb. Uni
fo fe v’ fvojih miflih motili, ti pa fe v’ fvojih

— 4*3  —

delih motifh; rerujefh, de je dufha neumer«
jozha, in shivifh , kakor de bi vezhnigashiv-
ljenja ne bilo. Kaj ti bo pomagalo vfe vefe-
lje in dobrote fveta vshivati, zhe bofh potlej
od Jesufa preklet, in med hudizhe vershen?
Drusiga ti ni mar, ko fe vefeliti, norzheva-
ti, fmejati, igrati in delati, kar koli tvojim
pozhutkam dopade; kakofhna bo po Imerti P
tvojo dufho? Premifli, kaj .Salomon govori:
,,Kmalo po vefelji pride shalovanje. No¬
ret bo od foojih del najilen .” Prip. i 4  >

14. Hozhe rezhi: Shivljenje je slo kratko;
po tim kratkim sliivljenji bo vezhna shaloft,
ktero fi zhlovek P fvojim flabim shivljenjem
saflushi.

O krikjan! premifli pravizhno fodbo bosh-
jo, lepe nebela, ftrafhni pekel in nefkonzh-
no vezhnoft. Jesuf te bo pravizhno fodil, fo-
jen bofh po naukih, ktereje uzhil; po fodbi
pojdefh v’ hifho fvoje vezhnofti, fejer iloberii-
ga premenjenja vekomaj ne bo. Rasusdani
nezhiftniki, neufiniljeni gofpodovavzi, prevset-
ni bogatini, gerdi poshrefhniki in pijanzi in
drugi fvojovoljni grefhniki, kakofhtio Ohia«
denje imajo sdaj v’ peklenfkim bresntr? ,Se
bo kdo hvalil, menifh, v’ peklu, de je bil
oblaftnikam nepokoren, de je drugi fpol sale-
soval, fvoje flabe pozhutke nafitoval ? Na ve¬
komaj ga bo peklo, ker li je boshjo kletev
nakopal, in bo vekomaj fvojo nefpamet ob-
shaloval. Kar je kdo na fvetu imel, je dru¬
gim oftalo; hudo saflushenje farno je s’njini

— 424 —

fhlo, in bo nad njimoftalonavfe vezhne zha-
fe: „GreJhnik bo plaz/teval sa vfe, kar je
hudiga Jtoril; vender ga nebo konez."  Job.
2o, » 5 , Smiraj bo plazheval, nikoli popla-
zhal.

Premifli, in pravizhno fodi fvoje shivlje-
nje, inpoboljfhaj ga, de ne bofh od Jesufa pra¬
vizhno obfojen. Upafh v’ nebefa iti, pa med
ktere fvetnike pojdefh ? Med apoftelne, ko
nizh ne fkerbifh sazhaft boshjo, in druge po-
hujfhujefh? Medmarternike, kteri fo kri pre¬
lili sa fvete sapovedi? Med fpokornike, kteri
fo fvojo dulho in fvoje telo pokorili? Medpu-
fhavnike, ko li v’ fvet saljubljen ? Med devi¬
ze, ko neframno shivifh? Opufti fvoje pre¬
grehe, delaj neprenehama sa frezhno vezh-
noft, in ti bo dobro vekomaj. Bogaftvo, ob-
laft, zhaft, vefelje, in kar li bodi, ti ne bo
pomagalo, ako ne fkerbifh fvoje dufhe sve-
lizhati; zhe jo pa svelizhafh, bofh Boga ve¬
komaj hvalil, de ti je dal f premagovanjem,
pokorjenjem, poterpljenjem in s’ drusimi do¬
brimi deli nebefhko kraljeftvo saflushiti. Per-
sadevaj fi jkosi voske vrata v nebe/hko kra¬
lj ejti)o priti.  Luk. i 3 , 24.

Molitev .

O Jesuf! tvoj svelli flushabnik f. Egidi je
fvoje veliko premoshenje med uboge rasdal,
vfe dobrote fveta sanizheval, v’ famoto fhel
fe pokorit, in v’ pokorjenji do fmerti oftal,

*- 425  —

ker je hotel in fkerbel fvojo edino dufhosve-
lizhati. Nifim fizer dolshan vliga premoshe-
nja ubogim rasdati, v’ berlog iti, odvfih od-
lozhen shiveti; pa sakajv’fvet neumno upam,
sa pofvetno prevezh fkerbim, v’ fiabo drush-
bo hodim, v’ igrah in v’ noroftih zhafsa-
pravljam? O Gofpod! na profhnje tvojiga
ljubiga prijatla f. Egidja mi ogreni vfe grefh-
ne vefelja, daj mi okuiiti nekaj kapeljiz fvojiga
grenkiga kelha, povsdiguj moje shelje k’ ne-
befhkim dobrotam, daj mi fkerbeti sa fvojo
edino neumerjozho dufho, de pride, kader
fe bo od telefa lozhila, v’ kraljeftvo te vshi*
vat vekomaj. Amen.

II. dan kimovza.

f S.  t Shtefan, Ogerjki kralj.

Ogri fo is daljne deshele prifhli v’ to, ktero
fe po njih Ogerfka deshela imenuje. 4 Serzhni
pa tudi neufmiljeni vojfhaki fobili, in sra-
Ven fhe f lepi malikovavzi. Njih vojvoda je
bil v’ defetimveku ali ftoletji Gejsa, nevernik
in terd, vender ufmiljen f’popotniki, kteri
fo od drugod v’ njegovo deshelo prifhli. To nje¬
govo ufmiljenje je bilo sazhetiknjegoviga in nje¬
gove hifhe fpreobernjenja. Popotniki, kteri fo
savoljo fvojih opravkov is kerfhanfkih deshel na

— 426  —

OgerPho liodili, fo mu dopovedovali, deje
le kerfbanfka Tera refnizhna, in fo ga uzhili
ufmiljeno gofpodovati. Bog ga je f’ Trojo gna-
do rasfvetlil; on in njegova shena ( Sarota, tu¬
di drugi io fe dali kerfliti. Gejsa in njegova
shena 4 Sarota fla bogabojezhe in mirno shive-
la. Po nju fpreobernjenji je bil f. ( Shtefan ro¬
jen, namrezh oholi leta 978. t Skerbno fta ga
v’ pravizhnofti redila, de je fhe v’ mladofti
sgledvfiga dobrigabil. Vojvoda Gejsa, ozhe
f. 4 Shtefana, je fveto umeri v’ letu 997.

( S. ( Shtefan, deliravno mlacl, je modro
in pravizhno hraljeval; fofebno je fkerbel fvo-
je podloshne preuzhiti, in Jesufu perdobi-
ti. ( Svoje vojfhake je velikohrat vkup pokli-
zal, jih v’ fveti veri uzhil in nagovarjal, de
naj le praviga shiviga Boga molijo. Delirav¬
no jih je le prijasno in ljubesnjivo nagovarjal
malike sapuftiti, ga vender veliko terdovrat-
nih malikovavzov ni hotlo poflufhati. Med
njimi je bil hnes Kupa, terd malikovaviz,
mogozhen in ferzhen vojfhak. Ta je druge
v’ f. t Shtefana nadrashil. Neverniki fo fe fpun-
tali, in obdali veliko mefto Vefprin, v’ kteriin
je f. ( Shtefan bil. Nevernikov je bilo ko pefka,
kriftjanov pa malo; vender fo neverniki hitro
premagani bili, tudi knes Kupa, poglavar
puntarjev, je bil ubit, ker je vligamogozhni
Bog knftjanam pomagal. ( S. ( Shtefan je sato
Boga hvalil, in je v’ zhaft Ogerfkiga rojaka,
f. Martina Ihhofa, velik klofhter ondi fosidal.
Kar je nevernikov fhe shivih ollalo, fo $be*

— 427 —

shali, in fe vojvodu, f. ,Shtefanu, vdali.
Nobeniga sadershka potlej ni bilo; vender pa
ni fvojih podloshnih f’ lilo moral v’ katoilhko
zerkev, ker more vera biti proltovoljna; le
s’ ljubesnjivimi nauki fi je persadeval jih pre-
prizhati in fpreoberniti. ( S. ( Shtefan je is ti-
ga konza is kerfhanfkih deshel bogabojezhe
duhovne dobival, jih ofkerbel s’ vlim, jih f’
fvojo oblaftjo fpremljal, je klofhtre sa fhole
in zerkve sidal; zhedalje vezh in vezh je krift-
janov bilo, in dobro ferze bogabojezhiga
vojvoda ^htefana je od vefelja pofkakovalo.

V’ letu 1000 je f, t Shtefan poflal v’ Rim
papeshu ( Silveftru II. povedat, kar je v’ fvoji
desheli savoljo Jesufove vereftoril, in ga pro¬
fil, de naj vfe to poterdi. Papesh je bil te
novize vefel, je vojvodu f. 4 Shtefanu kraljevo
krono poflal, in tudi slat krish v’ snamnje
njegove apoftolfke gorezhofti. 4 S. 4 Shtefan je
poklizal duhovfhino in pervake fvoje deshe-
le, in fe dal ozhitno kronati Ogerlkiga kra¬
lja. To je lloril ne savoljo fvoje zhafti, te-
muzh de bi ga njegovi podloshni v’ fvoj prid
bolj fpofhtovali in flufhali. Devizo Marijo
je fofebno pomozhnizo vfiga Ogerfkiga kra-
ljeftva isvolil, njej v’ zhaft veliko zerkev po-
fiavil, in vfim perporozhal, de naj jo fofebno
zhafte. Ne k ter i fofedje, njegovi zhahinevolh-
ljivi, fo s’ vojfko na Ogerfko fhli; paf. ,Shte-
fan jih je s’ bosbjo potnozhjo premagal, in s’
njimi mir ftoril f’ to obljubo, de bodo podili
v’ fvojih deshelah f. evangeli osnanovati. To

— 4 2 8  —

prizhuje, de ni fvojiga dobizhka, ampak le
rasfhirjanja Jesufoviga kraljeftva if kal. t S. ^hte-
fan je tudi saveso boril s’ Nemfhkim kraljem,
f. Henrikam, kteri je potlej zefar bil. Ta mu
je dal fvojo bogabojezbo feltro Giselo sa she-
no, ktera je bila vfa vneta sa vero in sa vfe
dobro. t S. ( Shtefan ni bil le bogabojezh krift-
jan, ampak tudi moder in pravizhen kralj:
fkerbel je sa frezho Tvojih podloshnih; zhul
nad oblabniki, de bi pravizhno ravnali; oj-
flro prepovedal in fhtrafoval ozhitne hudobi¬
je in krivize; ojftro prepovedal vfe fhege in
navade, ktere fo fvetimu evangelju soper;
sa vdove, sapufhene otroke, druge reveshe
in slabi bolnike fkerbel, ravno kakor de bi
bil vfih ozhe. Le v’ brahovanji hudobnih je
bil oblaben, lizer pa s’ drusimi vefponishen;
tudi uboge je med Tvoje ljube brate Ihtel, jih
rad poflufhal, in jim pomagal.

( S. ( Shtefan je ubogim obilno dajal. Ker
pa ni bil le ufmiljen, ampak tudi ponishen,
Te je bil enkrat preoblekel, de bi ga ne posna-
li, in berazhi ne vedili, kdo de je. Berazhi,
med kterimi je fveti kralj nesnan bil, fo per
njem dobi denarja zhutili, in fo fe sazheli s’
njim prepirati; vfak je hotel dobi prejeti, in
fo fe krivizhno jesili. Neki is njih fo ga pri¬
jeli, ga na tla vergli, ga otepli, vef denar
mu po lili vseli, in fhli. ^S. kralj je vbal, v’
zerkev Marije devize fhel, in k’ njej tako go¬
voril: „Glej, o kraljiza nebefhka in moja lju¬
ba gofpa, kako fo tvoji vojfhaki s’ menoj de-

— 429 —

lali! Ako bi moji fovrashniki bili, bi she ve-
dil loko jih ukrotiti; ker fo pa otrozi tvojiga
( Sinu in mojiga odrefhenika, poterpim voljno
vfe njih sanizhevanje.” To pokashe njegovo
ufmiljeno in poterpeshljivo dufho. Bil je poln
ljubesni in pokorfhine do Boga; sato je vfe
nadloge in bolesni voljno poterpel. Bog ga
je s’ mnogimi nadlogami obifkoval, ena pa je
bila filno bolezba. Vfi otrozi fo mupomerli,
in na sadnje tudi preljubi fin Emerik, she odra-
fhen in vef bogabojezh, she namenjen in is-
voljen njegov naftopnik. 4 S. kralj je terdno
upal, de bo fin Emerik ufmiljeno, pravizhno
in fveto v’ frezho vfiga kraljeftva kraljeval;
pa Bog ga je poprej v’ nebefa vsel. Ljubes-
njivi ozhe, f. 4 Shtefan, fe je Bogupopolnama
podvergel, ker je bil v’ ponishni pokorfhini
vkoreninjen. Kmalo potlej fe mu je druga
fhiba napovedala. Zefar Konrad je naOger-
fko s’ veliko voj f ko lhel. Kralj f. ,Shtefan fe
je s’ dobrimi deli na vojfko napravljal; pa she
pred bojem fo fe Nemzi preftrafhili in sbesha-
li, ker jih je Bog f’ ftraham napolnil.

Kakofhno ljubesen je f. 4 Shtefan do lo-
vrashnikov imel, prizhuje ta le pergodba obil¬
no. 4 Shtirje mogozhni, pa hudobni pervaki
njegoviga kraljeftva fo fkienili ga po tolovaj-
fko umoriti. Bili fo nad f. kralja ferditisavo-
Ijo tanke pravize, per kteri fo dershani bili.
Takrat je f. kralj bolan leshal, in ta okolifhi-
na fe jim je perloshna sdela. Eden is njih je
v’ mraku s’ golim mezhem pod plajfhem v’

— 4oo —

hraljer hram fhel. Kralj je terdo vprafhal,
kdo de je. Pertekli fo domazhi, hudobnikfe
je preftrafhil, in mezh is roke fpuftil. Takrat
je pokleknil, in kralja ponishno profil, de
naj mu odpufti. Dobri kralj mu je odpuftil,
in Boga sahvalil, kteri ga je miloftljivo obva¬
roval. Ni mogozbe vfiga popifati, kar je ta
f. kralj is ljubesni do Boga in do blishnigado-
briga ftoril. Sidal je veliko zerkev, klofhtrov
in bolnifhniz ne le na Ogerfkim, ampak tu¬
di v’ Rimu, v’ Jerusalemu in drugej, de bi
verni, uzhenzi, popotniki in bolniki vfo ftresh-
bo, dufhno in telefno, imeli.

Ta fveti kralj fe je fkerbno perpravljal
is tiga fveta iti, ker mu je velika telefna fla-
boft fmert napovedovala. Vezh fhkofov in
deshelnih oblaftnikov je pred-fe poklizal, jih
lepo profil in opominjal, de naj v’ miru shi-
ve, in vedno fkerbe sa rasfhirjanje kerfhan-
fke vere. Vef vdan v’ boshjo voljo, je fvete
sakramente prejel, in mirno umeri i 5 . dan
veliziga ferpana v’ letu 1008. Ravno v’praš¬
nik vnebovsetja Marije fe je, kakor jeshelel,
is tiga fveta lozhil, ker je Marijo fofebno zha-
Ail. Kraljeval je 41 let, infigshivel, pasmi-
raj Bogu v’ zhaft in blishnimu v’ prid. Bog
je tiga fvojiga sveftiga flushabnika pred in po
fmerti f’ zhudeshi povifhal.

— 431  —

Nauk.

Modrojt fveta je norojt per Bogu.

,S. .Shtefan je bil kralj mogozhniga kra-
ljeftva, je imel dofli fovrashnikov notranjih in
unanjih, je imel veliko opravkov in fkerbiod
kraljeve oblafti neodlozhenih; vender je Bo¬
gu svefto flushil, in le svelizhal. On uzhi,
v’ zhim je prava modroft, namrezh v’ dopol¬
njenji vfih sapoved. Kdor ilhe le Bogu dopa-
fti, blishnimu v’nebela pomagati, in fvojo du-
fho svelizhati, on je moder. Ta modroft je
od sgorej, je od gnade boshje, in ,, blagor
zhlooeku, kterijo najde."  Prip. 3, i5 . ,,/fdor
modroft najde, shivljenje najde, in bo od
Gofpoda svelizhanje prejel Prip. 8, 35.
4 Svet ne fposna in nima te modrodi, on jo sa-
nizhuje. ( Svet, to je, ljudje v’ fvet saljub-
ljeni, miflijo, govore in delajo ko otrozi, ki
prave modrofti nimajo; fo modri in neumni,
modri sa pofvetno , neumni sa boshje; veliko
vedo, pa ne vedo fvoje dufhe svelizhati. ( S.
Pavel prav govori: „RasumnoJt fveta je

Jmert .” Rimlj. 8, 6.

De rad verjamelh, kako je fvet neumen,
in de le njegove neumne modrofti varujefh,
premifli. Pofvetni otrozi, naj le jimflushba
ponuja, naj bo shenitev ali moshitev, naj bo
kupzhija, ali kar ii bodi, ne premiflijo, kaj
Jesufuzhi, kaj je dufhi varnifhi, temuzhle,
kaj vezli telefniga dobizhka ali velel j a perne-

— 432  —

fe. Ti neumni modrijani posabijo nebefa, in
le sa fvetfkerbe. Pozhitik, bogaftvo, zhaft,
vefelje je njih bog, vfe drugo sanizhujejo. Ti
fo enaki hudobnimu sboru Jesufovih fovrash-
nikov. Ti fo eden drusiga poprafhevali, in
djali: ,,Kaj hozhemo Jloriti, ker ta zhlo~
vek  (Jesuf) veliko zhudeshev delal Ako ga
pujtimo, bodovji va-nj verovali ; Rimlja¬
ni bodo prijhli , in najhe mejla in ljudjtvo
pod fe vseli.'”  Jan. u, 47- 48. Vfifo lker-
beli zhafno nefrezho odverniti, nihzheni fker-
bel fvoje dufhe ohraniti.

Tudi sdaj je taka neumna modroft. Go-
fpodar ve, de je uni hlapez neframniga go¬
vorjenja in pohujfhljiviga shivljenja; pa je
dobej- delaviz, in ga v’ flushbo vsame, defi-
ravno bo otrokam in drushini v’ pohujfhanje
in pogubo. Dekle gre flushit v’ hilho, ktera
bi le pravizhno imenovala vrata peklenfke}
pa majhen dobizhik ali morebiti hudo poshe*
lenje vfe premaga. Ozhe da fvojo hzher hu¬
dobnimu moshu, defiravno ve, de tukaj bo
imela vize , po fmerti morebiti pekel; pa ima
bogato hifho, in to je sadolli. Taka je na
fvetu, prej telo, potlej dufha, prej fvet, pot¬
lej nebefhko kraljeftvo. Vfe te neumne mo¬
drijane f. Pavel ob kratkim obfodi rekozh: „Mo -
drojt Jveta je per Bogu nefpamet''  I. Kor.
3, 19 . Pofvetni modrijani fe lizer isgovarja-
jo, f’ hinavfkim govorjenjem fvojo nefpamet
perkrivajo; pa Bog jih gleda v’ ferze, in per
njem ne bodo isgovorjeni. Varuj fe te go-

— 435  —

lufne in grefhne modrofti; le boshje volje in
fvojiga svelizhanja pervfim ifhi; pervlih Tvo¬
jih opravkih premifli sapovedi, in po njih de¬
laj. Poflufhaj in delaj po befedah modriga:
,, Vfa modrojt je Jtrah boshji , in ona uihi
Boga Je bati , in vfa modrojt obfloji v' do¬
polnjenji pojtave."  .Sirah 19, 18.

Molitev .

O Bog! daj mimodroft, G ktero li fvojiga
flushabnika, f. ( Shtefana, napolnil, de ti po
njegovim sgledu dopadljivo shivim. On bi bil
v’pozhitku lahko shivel in kraljeval, pa is
shelj tebi flushabnike perdobivati je veliko
terpel, v’ nevarnofti bil, in do fmerti ni po-
zhitka imel. On ni flepih ali terdovratnih po-
flulhal, temuzh le tvoje volje je ifkal, in kar
ti je dopadlo, nepreflrafheno delal. Savoljo
liga je bil poln veliziga saflushenja, in je
pofvetno kraljellvo s’ nebefhkim samenil. Ka-
kofhen fim pa jeft ? O Gofpod! permoran fim.
fposnati, de konez vfih mojih rnifel, befed
in del je le ta revna semlja, le pozhitik, do-
bizhik in vefelje, in salo ni prave modrofti
v’meni. Odpuflimi, ozhiftimojo dufho, pre-
sheni is mojiga ferza fhkodljivo mefeno mo-
droft, de le tebe ifhem in najdem. Amen.

28

III. dan kimovza.

t S. t Serdpija deviza marterniza , in J. ( Sabi~
na marterniza.

4 Serapija je bila bogabojezha deviza is me-
fta Antiohije, pa je v’ Rimu flushila per ime¬
nitni neverni gofpej ( Sabini. Dekla 4 Serapija
je bila nedolšhniga shivljenja, poterpeshlji-
viga ferza, pridnih insveflih rok; satojefvo-
ji gofpej 4 Sabini slo dopadla, ljubila jo je ,
kakor de bi bila njena dobra feftra. Ta lepa
ljubesen je bila gofpodinji ( Sabini sazhetik
vezhniga svelizhanja; fvojo dobro in bogabo-
jezho deklo je rada poflufhala, f’ pomozhjo
gnade v’ praviga Boga verovala, in fvoje Re¬
pe malike sapuftila. Gofpej ( Sabini je mosh
umeri; saroda ni sapuftil, pa veliko premo-
shenje. t Sabina, od jarma sakona profta, je
v’ drushbi fvoje dobre dekle ^erapije is Rima
poldrug dan hoda delezh fhla, in ondi v’
drushbi vezh bogabojezhih deviz mirno in
fveto shivela. To je bilo doleta 125 , v’ kte- I
rim je pod zefarjem Hadrijanam hudo pre¬
ganjanje soper zerkev boshjo vftalo. Oblaft-
nik deshele je svedil, de je gofpa ,Sabina s’
vfo fvojo drufihino kriftjana, in ji je sapove-
dal vfo fvojo drushino pred - nj poflati. Ra¬
bina je ni hotla v’ nevarnoft poflati, pa dek¬
la t Serapija ji je djala: „,Vfaj jeft naj grem,

-— 45  5

de bo fodnik potolashen, in de fe ne bo pre-
vezh rasferdil.” t Sabina je fvojo deklo tera¬
pijo do oblaftnika Berila fpremila. Ta ji je
rekel: ,, t S.e zbudim, deli fe ti, Rimfka go-
fpa, od te revne nesnane dekle dala sapelja-
ti,” S. ,S a bina je nevernimu oblaftniku od¬
govorila : „Oh ! de bi tudi ti tako sapeljan bil
ko jeft, debi fvoje neumne malike sanizheval,in
praviga Boga, ftvarnika, sazhetnika pravize
in fodnika dobrih in hudih fposnal!” Neverni
oblaftnik ji is fpofhtovanja do njeniga vifozi-
ga rodu ni nizh odgovoril, in je obe domu
fpuftil.

Zhes tri dni je neverni oblallnik Beril po
deklo ( S era pij° pofjal, de bi jo po poftavah
isprafhal in obfodil. t S- ( S a ^* na  } e  f vo j° deklo
do oblaftnika fpremila, in ga lepo profila,
de naj ji nizh shaliga ne ftori; pa ga ni mogla
fprofiti, vfa shaloftna in objokana je domu fhla.
Oblaftnik Beril je f. t era pij° s ’ v f° perljud-
noftjo nagovarjal, de naj malike moli; pa
ona mu je odgovorila: „ 4 Sim kriftjana, ne

fmern in nozhem malikov moliti, kteri nifo bo¬
govi, ampak fo hudizhi; jeft le Jesufa molim,
in njemu darujem.” Beril : „Kje je tempelj
tvojiga Kriftufa ? kaj mu darujefh?” 4 S* .te¬
rapija : „Nar prijetnifhi dar mu je zhifto in ne-
dolshno ferze; Bogu nar dopadljivfhi dar je
fveto shivljenje.” Beril: „Tedaj 11 ti tempelj
boshji?” „ 4 Sim, mu je odgovorila, zhe s* nje¬
govo gnado oftanem zhifta. Boshja befeda
prizhuje: Vi fte tempelj shiviga Boga, inf.

— 436  —

Duh v’ vaf prebiva.” Neverni oblaflnih je sa-
povedal zhiflo devizo .Serapijo dvema hudob-
nikama v’ oblati dati; pa is ferza je profi¬
la, in Bog jo je fzhudeshem obvaroval. Zhu-
desh je bil ozhiten; vender oblaftnik in nje¬
govi flushabniki nifo boshje vfigamogozhnofti
fposnali, temuzh fo menili, de je f. .Serapija
to v* mozhi hudizhevi ttorila. Oblatlnik jo je
ukasal neufmiljeno fteptli, s’ognjem shgati,
in fhe huji bolezhine ji je napovedal, zhe bo¬
gov ne moli. .Stanovitna je oftala v’ prizha-
nji praviga Boga in v’ sanizhevanji lashnjivih
bogov. Beril ji je na sadnje rekel: „Povem
ti, de, ako nafhih bogov ne molifh, ne bofh
fmerti odfhla.” .Serzhno mu je odgovorila:
„Ne bom jih molila, in ravno P tembomvezh-
ni fmerti odfhla.” .Sodnik je vidil, de per
njej nizh ne opravi, in jo je v' fmert obfodil.
Njegovi flushabniki fo jo odpeljali, in s’ me«
zhem umorili. .Sveta gofpa .Sabina je fveto
truplo fvoje dobre dekle odkupila, in ga v’
pokopalifhe fvoje rodovine pokopala. Zha-
ilita fmert te svetle flushabnize boshje ni f.
.Sabine oftrafhila, fhe li ferzhnotl ji je dala po
njenim fvetim sgledu sa vero Jesufovo umreti;
je poboshnifhi shivela, vedno profila Boga
Itanovitnotti, in fe fkerbno perpravljala sa
vero umreti.

Neverni oblaltnik Beril je f. .Sabino savo-
ljo njeniga vifoziga rodu v’ miru purtil. Sa
njim je drug, Elpidi, naftopil, kteri isgore-
zhofti sa zhatt lashnjivih bogov in is latlniga

— 437  —

neufmiljenja ni nobenimu persanefel. Ta je
bersh po f. ^abino poflal, in ji rekel: „Sakaj
fi fe ti, imenitna gofpa, oframotila f’kerfhan«
fko vero?” Mu je odgovorila: ,,Sahvalim Je«
sufa Kriltufa, kteri me je po fvoji flushabni«
zi ,Serapii is hudizheve oblafti miloftljivo otel.”
Oblaftnik fe je per vlih bogovih saperfegel,
de fe bo nad njo mafheval, ako terdovratna
oltane. S’lepo in f’ hudo jo je nagovarjal,
de naj bogove moli; pa fe ni dala premakniti.
Oblaftnik jo je obfodil, de ji je bila glava od-
fekana. To je bilo okoli leta 126. Trupli
tih dveh fvetih marterniz fte bile trillo let pot¬
lej v’ Rim na grizhik Aventinfkiprenefene, in
pozhivate v’ zerkvi imenovani f. t Sabine,

Nauk.

Bogabojeih Jlushabnik je velika dobrota.

,S. ,Serapija je bila, fhe mlada dekliza,
is velikiga meila Antiohije v’ Rim perpeljana.
Bila je dobra krilijana in ivetigashivljenja, de-
firavno med neverniki. Njeno ponishno in
j framoshljivo shivljenje je gofpej .Sabini, de«
iiravno je malikovavka bila, slo dopadlo; ko
feftro in hzher jo je imela. Dekla f. .Serapija
je fvoji dobri gofpej obilno povernila, jo je
nzhila praviga Boga fposnati, in mu f’fvetim
shivljenjem dopalli. .Sabina je po njejnebe-
fhko kraljellvo saflushila, in obe bolle Boga
vshivale vekomaj.

— 438 —

Kdor koli drushine ali delavzoy potre¬
buje, naj Tkerbi pravizhne in bogabojezhe
dobiti. Bogabojezh flushafanik je dober, mi¬
ren, pravizhen, svell; pomaga otroke uzhi-
ti, hudo odvrazhati, miloft in shegen boshji
nad vfo hifho fprofiti. Kako lepo invefelo je
brati od sveftigainbogabojezhigahlapza, kte-
riga je Abraham v’ daljno deshelo poflal ver¬
ne nevefte finu Isaku ifkat. S’molitvijo in sve¬
tlobo je to veliko narozhilo frezhno opravil.
I. Mos. 24 . Tudi Joshef, lin ozhaka Jakopa,
defiravno fushen in med neverniki, je svelt
in bogabojezh bil, in savoljo njegove pobosh-
nofti je Bog poshegnal hifho neverniga Egip-
zhana. I. Mos. 39 , 5, Zhe taziga flushabni-
ka ali tako flushabnizo dobifh, velik saklad
najdefh , ker ti bo sveft v’ vlim, in velika po-
mozh ti bo; pa tudi lepo ravnaj s’njim. „j4ko
svejtiga hlapta imajk , dershi ga ko brata.''
.Sirah, 33, 3o. Porezhefh : „Teshko fe bo-
gabojezha drushina dobi; vzh ali lila permora
tudi flabe v’ flushbo vseti.” Prašen isgovor
je to. Zhe li ufmiljen, de drushine ne pre-
obkladafh; zhe pofhteno in pravizhno pla-
zhujefhbofh  dobro drushino lahko dobil.
Med mladimi jih je malo bogabojezhih, ne-
kteri fo vender, in zhe li ufmiljen in pravi¬
zhen, bodo per tebi flushili.

Ne vsemi hlapza ali dekle, zhe ne vefh
ali ne svefh, de je bogabojezh. Kaj ti bo po¬
magalo, de je pridnih rok, zhe je v’ drugim
flab? Nikoli ne morefh nad njim toliko zhuti,

—^ 43  ()  —

de bi samogel fvoje otrobe ali fvojo drushino
vfiga pohujfhanja obvarovati. Ljuljko bo fkri-
vaj perfejal, in Hrup vlival v’ ferze domazhih ,
de ne bofh vedil kedaj. Gerde rezhi, nebe-
fhkiga ( Sodomfkiga ognja vredne, fe bodo pod
tvojo ftreho godile, kterih je tvoja nefkerb-
noll vfaj nekoliko kriva. Kaj pa je rezhi, zhe
leflabo drushino is hudiga poshelenja vsa*,
mefh? Kaj, zhe nalafh neframoshljive dekle
jemljefh, de rasusdani mladenzhi v’ tvojo o*
fhtarijo raji hodijo? O ti nefrezhni zhlovekl
she fvojih grehov imafh prevezh, pa fi hozhefh
fhe s’ grehi drusihhujfhi obfojenjenakopati ?
Zhe fi v’ tim kriv , obljubi poboljfhanjepo*
boljfhaj in fpokori fe.

Molitev .

O Bog! vfi fmo tvoja drushina, vfe ho¬
zhefh svelizhati, in vfim dajelh perpomozh-
ke v’ svelizhanje: pa jeft nifini po tvoji volji
delal; meni ni bilo marbogabojezhe drushino
ifkati, le delavne fim ifkal, in jih nifimfker*
bel pofvezhevati. Zhe mi moja drushina ni
pridno delala, zhe mi ni bila svefta, fim ko
lev rasferden bil; fpregledal fim ji pa, kar
je tebe shalilo. Odpufti mi, o Gofpod! daj
mi gnado fe fpokoriti, in obljubim fkerbeti
febe in drushino svelizhati. Po sgledu f. Ra¬
bine fi bom bogabojezho drushino dobiti per«
sadeval, de te vfi fkupaj f’ fveiim shivljenjom
hvalimo. Amen.

IV. dan kimovza.

^S. Rosalija deviza.

S. Rosalija je bila vifoziga flanu, rojena na
otoku .Sizilii v’ velikim permorfkim meftu Pa¬
lermu okoli leta 1160. Doma je imela, kar
koli fvet samore dobriga dati; kar koli zhlo«
vek samore po flabofti natore sheleti, bi bila
lahko vshivala: pa f’ pomozhjo gnade bosh-
je je fposnala, de fo vfe dobrote fveta pras¬
ne, golufne in neflanovitne; je fposnala, de
je bogaftvo nevarno, in vfepofvetne fladnofti
fo bodezhe ternje. .Sklenila je nevarnofli od¬
iti, in fvojo dufho svelizhati. Boga je vezh
zhafa gorezhe profila, de naj ji da rasfvetlje-
nje, in pokashe pot, po kterim bi varnilhi
hodila, in v’ njegovo kraljeftvo prifhla. Od
gnade bosbje rasfvetljena in vneta, jefkleni-
la fvoj dom sapuftiti, in v’ famoto iti. .Skri¬
vaj je fhla od doma na vifoko goro. Ondi je
nafhla luknjo v’ pezhevji, je va-njo fhla, in
ondi prebivala. Tako prebivalifhe fi jef. Ro¬
salija isvolilaj prodorno lepo hifho, veliko
kratkozhafno mello, bogato sblabto inneisre-
zheno bogaftvo je ferzhno sapuftila, inodvfih
ljudi odlozhena, vfim ljudem nesnana, v’po-
mankanji vfiga vefelo shivela. Mehko sreje-
na, in mlada gofpodizhina je is ljubesni do
ljubesnjiviga Boga hotla, tako rekozh, shira

— 44i —

pokopana biti, de bi bres vfe smote fvojiga
Avarnika hvalila, in mu sveftoflushila. Bosh-
je angele je pofnemala, ker ja Boga vedno
hvalila; fvete pufhavnike je pofnemala, ker
je seli in korenine v’ shivesh imela. De je
bila njena volja v’ velikim pokorjenji A&nonit-
noshiveti, prizhujejo te befede, ktere je v*
fkalo vfekala : „Jeft Rosalija lim is ljubesni do
fvojiga Gofpoda Jesufa Kriftufa fklenila v’ ti
luknji prebivati.” Te befede fo smiraj pred
njenimi ozhmi bile, in s’ njimi fe je vedno
opominjevala v’ dobrim fklepu Aanovitna oAa-
ti. Hudizh, fovrashnik vliga dobriga, 11  je
slo persadeval jo od fofebniga shivljenja od-
verniti; pa je ni mogel, ker je bila v’ ljubes¬
ni bosbji ukoreninjena. Bog jo je napolnil f’
fofebnim notranjim vefeljem, ktero je njeni
zhiAi dufhi flajfhi bilo od vfih posemeljfkih
dobrot.

Ta zhiAa deviza in ferzhna flushabniza
bosbja fe je s’  boshjim fvetam v’ drugo luk¬
njo prefelila, is ktere je meAo in fvojo hifho
vidila. Eno uro hoda je bila od mefla delezh;
vender je raji v’ fvojim berlogu shivela, kov’
obilnofli vfih pofvetnih dobrot. V’ pre«
mifhljevanji nebefhkiga kraljeftva, terpljenja
in fmerti Jesufove, v’ vednim pokorjenji, oj-
Arih poAih in boshji hvali je bila Aanovitna do
fmerti. V’ letu 1624 je bila v’ 4 Sizilii Arafh-
na kuga, vfa deshela je bila f’ Araham na¬
polnjena. Ravno takrat, pod papeškem Ur-
banam Vlil., fo njeno fveto truplo v’ berlogu

— 442  —

frezhno nafhli, ga v’ melto Palermo prenefli,
in kuga je jenjala. Takrat fe je ta fvetniza
kriftjanam ozhitno rasodela; gorezhe fo fe ji
perporozhevali, in po njej fofebne gnade od
Boga dobivali*

N a n k.

t $amota ji zhloveku dobra in potrebna.

4 S. deviza Rosalija je is fvoje bogate lii-
fhe in is veliziga mefta v’ famoto sbeshala,
ker je f’ pomozhjo gnade boshje fposnala, de
je famota kerfhanfki dufhi dobra. V’ famoti
fe je pofvezhevala, in fe svelizhala. Vedila
je fizer, de je v’ mnogih pofvetnih opravkih
in med fvetam pravizhno shiveti mogozhe; pa
tudi, de je famota varnifhi, in sato je v’ fa-
moto fhla.

Bog ti ne sapove fvojiga premoshenja in
doma sapuftiti, in v’ nerodovitne famotne kra¬
je iti. Nekteri fo fizer to radovoljno ftorili,
fo v’ famoti nafbli Boga, mir in svelizhanje.
Lahko fi v’ famoti, defiravno v’ pufhavo ne
grefb , in ta famota ti je potrebna. Kako sa-
morefh v’ famoti biti, defiravno v’ famoto ne
grefh? Lahko, zhe neumniga fhumezhiga
fveta ne ljubifh, zhe fi rad doma per fvojih
pofhtenih opravkih, zhe okrog nepotrebno
ne hodil h , in fi nepotrebnih fkerhi ne nako-
pavafh , zhe nifi prašnih noviz radoveden. Ta¬
ka famota ti je potrebna, in najdefhjo doma

_ 443  —

per fvojih, na kmetih, v’ meftu in povfod,
Zhe je hifba, v’ kteri prebivafh, famotna, je
to fhe premalo, ako tvoja duf ha ni rada famot¬
na. t S. Gregori papesh pravi; „Kaj poma¬
ga zhloveku ttlejna Jamota hres dufhne
JamoleV'  Ref je to; zhe tvoja dufha ni rada
famotna, bofh tudi v’farno ti dofti nepokoja
in smot nafheL

Zhe bofh rad v’ famoti, kakor ti je bilo
sgorej rezheno; bofh fveti pozhitik in ljubi
mir nafhel; tvoja pokojna dufha bo lahko mo¬
lila, rada premifhljevala, in fe svelizhala. 4 S.
Matevsh 4, 1. pifhe: „Jesuf je bil od Duha
v' pujhavo peljati, de bi bil Jhiijhan.”  Od
f. Duha je bil Jesuf v’ pufhavo p el jan, de bi
fkufhnjavza premagal, in naf uzhil fkufhnja-
ve premagovati. Zhe famoto ljubifh, bo tvo¬
ja dufha neisrezheno mozh dobila, in vfe fkufh-
njave premagala. V’ fveti (amoti bofh rad
premifhljeval in molil, Boga in febe bolje
fposnal, ker f. Duh v’ famoti rad govori. s S.
Duh vodi zhloveka v’ famoto ; hudobni duh
vodi zhloveka v’ nepokojno in pofvetno drush-
bo, mu dufho oflabi, in jo lahko pogubi. Le
verjemi: Kdor ni rad doma, dokler samore
biti, najde veliko fkufhnjav, in v’ veliko gre¬
hov sabrede.

Verjemi, Iesmotene, mlazhne in omam¬
ljene dufhe ifhejo nepotrebne in flabe drush-
be, in mnogih nizhemernih fkerbi, ker fo
prasne dobriga. Te ne morejo famotne biti,
ker jih Bog in boshje rezhi ne vefele, ampak

— 444  —

le fvet. Kaj noviga viditi, srediti, poflufha-
ti, govoriti, in zhaf sapravljati je njih edino
opravilo. Te dufhe fo vlaftovkamenake, kte-
re vef dan letajo, in komarje, muhe in me¬
tulje love. Tim je vfa fofefka, vfa deshela
snana, vedo, kar fe v’ fleherni hifhi godi;
febe pa ne posnajo. Ljubi moj! opuftinepo¬
trebne fkerbi, bodi rad famoten, premifh-
ljuj Jesufove nauke in fvoje shivljenje, in fker¬
bi fvojo dufho svelizhati.

Molitev.

O moj Bog! kedaj bom po tvoji fveti vo¬
lji shivel, kedaj ti bom po sgledu fvetnikov flu-
shil ? t S.  Rosalija je shelela v’ famoto, je dol¬
go shivela in tudi umerla v’ famoti; drugi fvet-
niki fo bili radi famotni, fhumezhe mnoshize
fo fe bali: jeft pa fe famote bojim, lekratko-
zhafne drushbe ifhem. Sakaj ? Sato, ker je
moje ferze prašno, nefkerbno, nizhemerno,
ker nima vefelja do tebe. .Svetniki fona tan¬
ko premifhljevali tvoje sapovedi, fvoje flabo-
fti, in kar je njih dufho vnemalo; fo fvoje de¬
la v’ tvojo zhaft opravljali, in fo lenobo fovra-
shili; fo radi molili, in vedno fkerbeli fvojo
dufho svelizhati: sato je vfe njih vefelje bilo
fe greha, fkufhnjav in smot varovati, in tebi
dopadljivo shiveti. Jeft fim flab, in flabofti
ifhem; to me vefeli, karmi fhkoduje; zbaf
sapravljam, sa kteriga ti bom per fodbi od¬
govor mogel dajati. O Gofpod! poboljfhati

— 445  —

fe hozhem; in ti, fveta deviza Rosalija! bodi
moja pomozhniza per njem, fprofi mi duha
famote, molitve in premil hljevan ja, de fe mo¬
ja dufha vnema, in Bogu flushi. Amen.

V. dan kimovza.

t S. Lovreni Jajlinijan /hhof

t S. Lovrenz, fin Bernarda JuAinijana, shlaht-
niga gofpoda, je bil rojen v’ Venedkah v’ le¬
tu i38i. Ozhe mu je kmalo umeri; njegova
mati pa, defiravno fhe mlada, je bila boga-
bojezhe dufhe, in sato je slo fkerbela fvoje
otroke Bogu srediti. Vedno jim je perporo-
zhevala ftrah boshji, ljubesen do Jesufa in do
njegove prefvete matere Marije. Otrok Lov-
renz je fvojo dobro mater rad poflufhal, rad
molil, famotno shivel; defiravno otrok, ni
nizh otrofhkiga imel. Njegova dobra in fkerb-
na mati je menila, de to is napuha dela, in
ga je prijasno fvarila; pa on ji je odgovoril:
„Ljuba mati! ne bojte fe; upam, de me bo-
Ae veliziga boshjiga flushabnika vidili.” Mati
fe je nad tim govorjenjem zhudila, Boga hva¬
lila, in fhe fkerbnejfhi profila, de naj mu
fvojo gnado da. Gnada boshja in fkerb bo-
gabojezhe matere Ae kmalo obilen fad per
mladenzhi Lovrenzu obrodile. Defiravno je

— 446 —

fhe mlad in bogat bil, je vender vfe dobrote
fveta sanizheval, fklenil fvet sapufiiti, in Bo¬
gu v’ famoti flushiti. To je fizer v’ fvojim
ferzu fklenil, vender fe ni hotel prenagliti,
ali fvojovoljno kaj Boriti. Dolgo je molil, in
premifhljeval boshjo voljo; premiflil je, kaj
mu fvet in kaj Bog dobriga obeta, in je fkle-
nil le Bogu flushiti. Velikokrat fo ga hotle
fkufhnjave smotiti; pa s’shivo vero jih je pre¬
magal, in pred podobo krishaniga Jesufa is
ferza djal: „0 Gofpod! ti fi moje upanje in
moje perbeshalifhe.” Ni mu bilo sadofti le
moliti in premifhljevati; temuzh de bi fe ne
sapeljal, je fhel modriga in bogabojezhiga
korarja profit fveta. Ta mu je rekel, de naj
fhe malo odloshi, in bolj gorezhe profi, med
tim pa fe pervadi famote in pokorjenja. „ l Szha-
fama fe bo svedilo, mu je korar rekel,
-zhe je tvoja gorezhoft lashnjiva ali refnizhna;
fhe le 19  let fi tiar, toraj malo pozhakaj, de
fe ne prehitifh, in de fe ne bofh preposno
kefal.”

Mladenizh Lovrenz je bil temu dobrimu
fvetu pokoren, jevezh in fkerbnejfhi molil,
fe ojftro poflil, na golih tleh leshal, in fhe
drugazhi pokoril fvoje mlado telo. Njegova
bogabojezha mati je bila vefela vfih njegovih
dobrih del; vender mu je, ker feni  na nje¬
govo ftanovitnoft sanefla, fvetovala fe s’boga-
bojezho nevefto sarozhiti. Ali ponishno, pa
ferzhno je fvoji fkerbni materi odrekel, in ji
odkrito rasodel fvojo terdno mifel fe jesufuv’

— 447 —

dar dati. Kmalo potlej je fhel v’klofhterbo-
rarjev f. Jurja, kjer fo v’ velikim pokorjenji
shiveli. Defiravno mlad, jevfe v’fvetofti pre«
fegel, ker je neisrezheno fkerbel krishanimu
Jesufu podoben biti. Njegova ponishnolt je
bila grosno velika, tudi kader je povifhan bil.
Navajen je bil rezhi: „Minih, kteri fe sani-
zhevanja boji, ni ferza , ampak je le oblazhilo
preoblekel.” Eniga dne je vfe sgorelo, kar
fo minihi shivesha imeli, in on jim 11  je rekel:
„Sahvalimo Boga, kterinaf obifhe, in uzhi le
v’ njegovo previdnoft upati.” Tak je bil v’
vfim , ker je fvojo voljo s’ boshjo popolnama
sdrusheno imel.

Papesh Evgeni IV- je svedil njegovo veli¬
ko saflushenje, in ga je poftavil fhkofav’Ve-
nedkah, v’njegovim roj dnini meltu. Kader je
f. Lovrenz to svedil, fe je grosno udral hil;
ker fe je refnizhno nevredniga fhtel, je hotel
sbeshati, pa fo mu ubranili, in ga permorali
fe papesbu podvrezhi. Bil je fhkofshegnan
v’ letu i433 v’ 5i. letu fvoje ftarofli. She ta
zhaft mu je prevelika bila; pa papesh Nikolaj
V. ga je fhe vifhej povsdignil, ga je perviga
Venefhkiga patrijarha imenoval. Tako vifo-
ko povifhan, je shivel ko sadnji minih nar
revnifhiga klofhtra; ponishno je bil oblezhen,
malo in flabo je jedel, na flami leshal, in
per vlim v’ velikim pokorjenji bil. Nekdo mu
je rekel, de preuboshno shivi; pa on mu je
odgovoril u „Tako mi sapoveduje moja velika
drushina.” Njegova velika drushina pa lo bi-

— 448 —

li ubogi, bterim je filno ufmiljen bil. Kabor
je pa on fveto in ponishno shivel, tabo li je
persadeval tudi druge napraviti fveto in ponish¬
no shiveti.Tudi je shenfbim ojftro prepovedoval
fe neframoshljivo noliti, in fe nepermerjeno le-
potizhiti. Hudovale fo fe sa tega voljo in jes-
bale; pa fveti patrijarh jih ni hotel poflufha-
ti, ber jevedil, de shenfbe, neframoshljivo
oblezhene, fo naftava hudizheva, inbriveve-
libo grehov. Kader je bil od hudobnih sani-
zhevan, je djal: „Jesuf, velibi paftir, je bil
od hudobnih preganjan; haj fe bom zhudil,
de mene sanizhujejo? On fam je djal: Abo
fo mene preganjali, bodo tudi vafpreganjali;
hlapez ni vezh bo njegov gofpodar, tudi ne
uzheniz vezh bo njegov uzhenib.”

Ponishnoft, pohlevno!! in poterpeshljivofl
f. Lovrenza je bila od Boga vifobo povifhana,
ber mu je dal velibe zhudeshe delati, habor
bogabojezhi pifar njegoviga shivljenja prizhu-
je. Zhudeshi fo mu tudi ter dovratne ferza nag¬
nili, in vfi fo ga slo fpofhtovali. On pa je le
Boga hvalil, in shelel od fveta odlozhen biti.
Velibobral je jobaje djal: „0 ljubi Jesufl b’
tebi shelim; pa ti vefh, baj je meni in moji-
mu ijudftvu bolje.” Njegova profhnja jeufii-
fhana bila. Nevarno je sbolel, invedil, de
fe mu fmert blisha. V’ nevarni bolesni ni ho¬
tel nizhodnavadnigapoborjenjaodjenjati, de
bi v 1  njem umeri, ber je v’ njem tudi shivel.
Domazhim, bteri fo mu mehbo pofteljo na¬
pravili, nabteri bi loshej pozhival, je rebel:

— 449  —

„Moj Gofpod Jesufje na terdim Iefu, ne na
mehki podelji umeri; puftite me na flami.”
Potlej je djal: „Ljubi moji! prifhel je zhafis
tiga fveta iti. Bog bodi hvaljen tudi sa (inert¬
ne bolezhine, ker drugazhi ni mogozhe v’
nebela iti. Jesuf je umeri, de bi nam frezh-
no fmert saflushil. O Jesuf! shivljenje moji-
ga shivljenja, ne upam v’ fvoje dobre dela,
ampak v’ tvojo nefkonzhno miloft.” Vfe nje¬
gove profhnje fo bile ponishevanje in upanje.
S’ vfo gorezholijo je prejel fvete sakramente,
in mirno safpal v’ Gofpodu, 74 letflar, ofmi
dan profenza v’ letu 1455. Zerkev obhaja
danf njegov fpomin, ker je bil ta dan fhkof
shegnan.

Nauk .

Vfe delali is tjubesni do Boga.

f>.  Lovrenz Juftinijan je ref zhaf fvojiga
shivljenja Bogu v’ zhaft miflil, govoril in de¬
lal. Is ljubesni do Boga je fvojo dobro ma¬
ter vbogal, Boga molil, fvoje telo pokoril,
ubogim pomagal, nevedne uzhil, fovrashni-
katn odpufhal, nadloge terpel, kratko, vfe je
delal v’ ljubesni. Rezhi bi bil samogel: „Shi-
vim, pa sbe ne jeft, ampak Krij tuf shtvi
v' meni.”  Gal. 2, 20. Shivljenje njegoviga
shivljenja je bil Jesuf Kriftuf, to je, njegova
ljubesen. Delal je vfe is ljubesni, umeri je

2 9

— 45o —

r* ljubesni, in sato je fhel v’ kraljellvo vezh-
fie ljubesni.

Ljubesen do Boga je sazhetik vliga dobri-
ga saflushenja, in bres ljubesni ni nizh do-
briga saflushenja. Modroll, mozh, bogallvo
in vfe drugo fo prasni darovi, zhe nifo od
ljubesni na dobro napeljani. Tudi nar ime-
nitnifhi dobre dela fo nevredne, zhe is lju¬
besni ne is-bajajo. Milofhina, sdershnoft,
poli, molitev, in tudi f. sahramenti ne poma¬
gajo bres ljubesni. 4 S. Pavel pravi: „V’ Hri-
Jtuj'a Jesufu nizh ne velja  , kakor le vera,
hitra v ljubesni dela.”  Gal. 5, 6 . Sato je
ojftro sapovedal: ,, Vfe v' ljubesni delajte .”
I. Kor. 10 , 3i. In fpet: »Vfe, kar koli de¬
late s' befedo ali s' djanjem  , vfe delajte v *
imenu Gojpoda Jesufa Krijtufa,”  Kolofh.
3, 17 . Ta sapoved ni nova, je flara, hahor
vfe pifma govore. Ta je bila v’ Itari, in je
v’ novi savesi velikokrat ponovljena. Sleher¬
na umna livar je dolshna Boga zhes vfe dru¬
go ljubiti, tedaj tudi vfe njemu v’zhali delati.

Premifli fherbno febe in fvoje dela , de
fe ne goitrfafh. Ni vfe dobro, kar podobo
dobriga ima, ampak le tilto je dobro, kar je
po sapovedih is ljubesni do Boga liorjeno.
Zhe molifh, pa ne sa gnado Bogu flushiti,
ampak le sa zhalno frezho; molifh is lahom-
nolti, ne is ljubesni. Zhe ubogim pomagafh,
pa ne savoljo Boga; je tvojeufmiljenje le na-
torno. Zhe fe ozhitnih grehov varujefh , de
bi od ljudi sanizhevan ne bil; fe jih is napu-

— 45 1  •—

ha varujefh , ne is ljubesni do Boga. Zhe fi
fvojih grehov shaloflen sato, ker fo ti fhtraf-
nige saflushili; fi jih shaloflen is ljubesni do
febe, ne is ljubesni do Boga. Tako milli od
vfiga, in premifli fe dobro, de le ne golu-
falh. Morebiti menifh ko uni, od kteriga f.
Janes pifhe, de Ubogat inpremoshen per Bo¬
gu; pa fi ko on reven in uboshen, 4 Skriv. ras.
3 , 17.

Prafhafh : „Ali lim dolshan opravljati tu¬
di delafvojigaftanu, jefti, fpati ali kaj drusi-
ga, is ljubesni do Boga?” Vfe to je Bogu v’
zhaft, zhe Bogu v’ zhaft shivifh. Bogu v’zhaft
fi dolshan shiveti; tedaj fi tudi dolshan, kar
tvoje shivljenje ohrani, Bogu v’ zhaft delati.
Vfe pofhtene dela, tudi shivesh, pozhitik in
vfe je Bogu v’ zhaft, zhe vefBogu v’ zhaft shi¬
vifh. 4 Si Pavel tako govori: „Jejle ali pijte,
ali delajte kaj drusiga, vfe delajte v' zhajt
boshjo.'’  I. Kor. 10, 3 i. De ta nauk prav
umefh ; premifli, de je zhlovek odBagaftvar-
jen, de bi ga fposnal, mu flushil, in fe sve-
lizhal. To vefh, pa zhlovek potrebuje, de
samore Boga fvojiga ftvarnika fposnati, shi-
vesha in oblazhila ; dalje, zhlovek ne more
shiveti, ako telefnih perpomozhkov nima.
Zhe pa ne shivi, tudi ne more Bogu flushiti.
Tedaj je vfe, kar ohranuje nafhe shivljenje,
Bogu v’zhaft, zhe njemu v’ zhaft shivimo. Go-
fpodar redi in oblazhi fvojo drushino, tudi
ji potrebni pozhitik daje, de mozhna in sdra-
va oftane, in mu dela; ravno tako naf Bog,

— 452  —

gofpodar vfih, shivi in oblazh'i, desamoremo
njemu v’zhaft delati, in fe svelizhati. Premifli
pa, de, zhe febi shivifh, in ne Bogu, zhe
nepotrebno ali obilno fvojimu telefu ftreshefh;
fine ftreshefh po volji boshji, in ne delafh
v’ imenu Gofpoda Jesufa, kakor f. Pavel sa-
pove. Prevsetniki, lakomniki, poshrefhniki,
pijanzi in drugi taki ne shive Bogu v’ zhaft,
in kar koli delajo, je prašno ali hudobno.
4 Skerbno premifli fvoje stavljenje, de svefh,
ali delafh vfe. Bogu v’ zbali, ali delafh vfe
rezhi s’ ljubesni,

M o l i t e v.

O  moj Bog! timi sapovedujefh, de naj
tebi v’ zhaft shivim, in vfe delam is ljubesni
do tebe; pa to sapoved vfak dan velikokrat
prelomim, ker me le laftna ljubesen gofpo-
duje. 4 Svoje telo in ftvarjene rezhi neumno
ljubim, in le pozhutniga velel ja per vfim ifhem ;
tora; je neisrezheno fhtevilo mojih grehov.
4 S. Lovrenz je vfe delal is ljubesni do tebe ;
njegove mifli, befede in dela fo bile tebi v'
zhaft; kar je delal sa fvoje svelizhanje, kar
je terpel sa svelizhanje blishniga, je is ljubes¬
ni do tebe bilo. Jeft pa, revni grefhnik, ni¬
mam dobrigakonza, nimam mere, nifimsder-
shen, in sato velikokrat grefhim. OGofpodI
na profhnje tiga lvojiga flushabnika mi daj
refnizhno voljo in mozh tebi v’ vfim dopafti.
Le tebi hozhem shiveti, le is ljubesni do tebe

— 455 —

rfe delati, de mi dela ljubesni od troje milo-
fti kraljeftvo ljubesni saflushijo. Amen.

VI. dan kimovza.

t S. Dorotej minih.

Dorotej je bil rojen bliso veliziga mefta
Gaze v’ Judei oholi leta 5oo po Jesufovim roj-
ftvu. Od njegovih ftarfhev ali od njegoviga
flanu fe nizh ne ve; tudi od njegove mladofti
fe drusigane ve, koto, de fe je v’ sazhetku ne¬
rad uzhil, pa f’ flanovitnim vojfkovanjem je
'fvojo flabo voljo premagal, in neisrezheno
vefelje do uzhenofli sadobil. ( Sam takopifhe:
„V’ sazhetku fim fe bukev ko gada bal, pa fini
fe vojfkoval, in Bog mi je dal ferzhno dopa-
denje do uzhenofli. Ni mi bilo mar ne jefti,
ne piti, nefpati, ne govoriti, ne drusiga de¬
lati, kar ni k’ sasheleni uzhenofli flushilo. Vfaj
do polnozhi fim bral, tudi per miši fini v’buk-
"j ve gledal; bukve fo bile smiraj per meni.”

| Veliko vefelje do branja je dobro, zhezhlove-
kaboljfha, in ga dela perpravnilhiga fvoje
dolshnofti fpolnovati. Branje hudih bukev pa je
kuga ali Hrup, ker zhloveka fpridi, ingaod-
verne od Boga. t S. Dorotej je per flanovitnim
branji vifoko uzhenoft dofegel, pa tudi fpo-
snal, de vfa uzhenoft zhloveku nizh ne poma-

— 454  —

ga, zhe Bogu f’ pokorfhino ne flusbi. Dol¬
go je premifhljeval, potlej fklenil v’ klofhter
iti Bogu flushit, in fvoje dufhe svelizhat. Bli-
so mefta Gaze je bil imeniten klofhter, ime¬
novan f. ( Serida, kjer fo minihi v’ vednim de¬
lu in v’ molitvi Bogu fkerbno flushili. V’ ti-
ftiga je fhel, po sgledu nar poboshnifhih mi-
nihov shivel, in Bogu ftanovitno flushil.

Sazhetik njegove fofebne fvetofti je bila
velika ponishnoft, ktero mu je Bog dal. Po-
nishnoft ga je preprizhala, de nizh ni; ga je
perganjala moliti, fvete nauke poflufhati., sa-
nizhevanje voljno terpeti, ne flabo miflitiod
blishniga. She v’ sazhetku je fklenil in Bogu
obljubil nizh ne ftoriti po fvoji volji, ampak
vfe po sapovedih, po volji fvojih oblaftnikov
in po fvetu bogabojezhih ljudi. Rasfvetljeni-
ga duhovniga ozheta fi je isvolil; njemu je
vfe fvoje mifli in fkufhnjave ne le na (pove¬
di, ampak ob vfaki perloshnofli na tanko ras-
odeval, ga je rad poflufhal, in ponishno bo-
gal. ( S’ tim je velik mir sadobil in vshival,
ker drusiga ni shelel, ko Bogu v’ vlim dopa-
lli. Ker je fkulil, koliko dobriga fveta pokor-
fhina pernefe, je v’ fvoji fiarofti mlade mini-
he uzhil rekozh: ,, ( Skerbno in ferzhno pre¬
magujte fvojo flabo voljo; zhe jo f’ pomozh-
jo gnade Jesufove pod pokorfhino devate in
dershite, vam bo vfe lahko prijetno. Vfe re¬
zili fe vam bodo godile po vafhi volji, ker
bofte hotli, le kar Bog hozhe. Legrehfovra-
shite, vfe drugo jenedolshnoinkoriftno. Pre-

— 455  —

deti govorite ali delate; premiflite, kakofh-
na je boshja volja, in Bogu fe perporozhite^
Tako li bode milod fprolili, inshiveli, de vam
ved ne bo nizh hudiga ozhitala.” Navajen je
bil rezhi: ,,Le ponishnod rasodeva grehe;
kdor ni ponishen, ne vidi fvojih grehov. Kdor
je ponishen, jih vidi; kdor je ponishnifhi,
jih vezli vidi. Le ponishne dufhe fo dobrih
del rodovitne, in blagor jim, ako v’obilnodi
dobrih del odanejo ponishne.” Tebefedepri-
zhujejo, de je f. Dorotej bil poln modrodi fvet-
nikov, ktere je ifkal s’ gorezho molitvijo, s*
vednim premifhljevanjem svelizhavnih nau¬
kov f. pifma in ozhakov. Ti njegovi nauki fo
refnizhni in potrebni. Is napuha vli grehi is -
hajajo, is ponishnodi pa fo vfe dobre dela.
Ponishnod fprofi gnado, gnada da rasfvetlje-
nje, rasfvetljenje da fposnanje neisrezhene
fvetodi boshje in fvoje velike Labodi; to po*
nishuje in perganja zhloveka dobro delati, in
tudi per dobrih delih ponishevati fe.

Kader je bil poglavar klofhtra umeri, je
bil f. Dorotej isvoljen, in on je fvoje minihe
le pohlevno uzhil, in ljubesnjivoIvaril. Bilje
vajen rezhi: „Kdor fe nad blishnim savoljo
njegoviga padza hudobno rasferdi, je enak
zhloveku, kteri fvojo hifho podere, de bihi-
fho fvojiga blishniga popravil.” ( Svojim mi-
niham je velikokrat djal: ,,Zhlovek ne more
biti bres fkufhnjav, pa ne fme va-nje dovo¬
liti. ( Skufhnjave ferzhno premagujte; zhene,
bo is dovoljenja va-rtje huda navada prifhla,

— 456 —

in ta vaf bo goTpodovala. Grefhna navada zhlo-
veka podvershe hudizhu, de ga vodi, kamor
hozhe. V’ sazhetku Tkufhnjave jo lahko pre¬
magate; zhe va-njo dovolite, fe teshej po-
boljthate; zhe li pa greflmo navado napravi¬
te, je poboljfhanje lilno teshko.” t S. Dorotej
je Tvoje mlajfhi smiraj fkerbno uzbil, in jim
f’ Tvojim fvetim shivljenjem Tvetilpopoti vezh-
niga svelizhanja. Kakor jefveto shivel, tako
je fveto umeri okoli leta 56o.

Nauk.

Greh naj ponisha zhloveka,

,S. Dorotej je f’ pomozhjo gnade fposnal
flabolt zhlovekove natore; sato je bil poni-
shen, in je ponishnolt uzhil. Ne vefe,  de
bi bil v’ mladofli flabo shivel; pa zhutil je
mozh hudiga posbelenja, Tposnal nevarnott
Tvoje dufhe , in sato smiraj shivel v’ veliki po-
nishnofti. Le nevarnolt greThiti je f.  Dorote¬
ja ponishevala ; veliko bolj more tebe, o grefh-
nik! ker li doitikrat grefhil. Hudoben zhlo-
vek je, kogar greh ne ponisha. De predgre-
ham Tvoje Tlabolti ponishno ne Tposna, ni prav;
pa The huje je, zhe tudi pogrebu oftane pre-
vseten. David je Bogu in preroku Natanu Tvoj
greh ponishno povedal, in je miloft dofe-
gel. Kdor po njegovim sgledu ne dela, milofti
ne sadobi. Bres ponishnofti ni bilo in ne bo
prave pokore.

— 457 —'

Greh pervih flarfhev, f kterim vfak zhlo-
vek na fvet pride, in vfe hudo, kar nam je
ta greh saflushil, naf more ponishati. ( Sin
neufmiljeniga ubijavza ali hudobniga zhlove-
ka je shaloflen, in fe ponishuje, deliravnoni
greha njegoviga ozheta deleshen; kako naC
more ponishati greh perviga ozheta Adama,
v’ kterim fmo vfi grefhili! Vfi fmo rojeni sa-
snamnjani s’ obfojenjem v’ vezhno fmert, in
vli bi bili fušhni hudizhevi, ako bi naf Jesuf
ne bil ufmiljeno odrefhif. Oprani fmo bili
fizer v' vodi in v’ f. Duhu in ozhifheni; pa lhe
nofimo snamnja perve krivizhnofti, in ima¬
mo ftrafhno flepoto, hudobno voljo, hudo
poshelenje in veliko flaboft, ktera naf hozhe
pogubiti. Mi, revni in flabi otrozi grefhniga
ozheta, fmo polni nadlog, fkufhnjavin nevar-
noft; vender ne fposnamo, in fe ne ponishu-
jemo ! Nafho revfhino in nafh napuh nam Bog
ozhita po modrim rekozh : ,.Kaj fe povijhu-
jejh ti, perft in pepel  ?” ( Sirah 10, g. O
kriftjan! premifli, kar vera uzhi in prizhuje
od tvoje velike flabofti, de fesmiraj ponishu-
jefh, in v’ ponishnim Arahu shivifh.

Djanfki grehi uzhe ponishnolt. Greh, v’
kterim fmo rojeni, je nefrezha; djanfki gre¬
hi pa, ki jih farni ftorimo, fo radovoljna hu¬
dobija. Poerbane flabofti naf morejo poni¬
shati, pa veliko bolj djanfki grehi. Grefhnik!
premifli, kaj fi ftoril. S’ greham fi Boga sa-
nizheval, Jesufovo kri pohodil, fvojo dufho
fmertno ranil, infepeklenfkimduhovampod-

— 458  —

vergel. Tedaj fi nehvaleshna livar, puntarfk
otrok, neufmiljen sdajaviz fvoje neumerjo-
zhe dufhe; vender fe ne ponishafh, morebi¬
ti fe f fvojimi grehi fhe hvalifh ? David fe je
smiraj ponisheval, ker je v’ Boga hudobno
grefhil; saio je djal: „Moj greh mi je vedno pred
ozhmi. Tebi famimu fim grefhil, in
pred teboj hudo ftoril.” Pf. 5o, 5. 6 . .Spo¬
korni David ni mogel nikdar posabiti fvoje hu¬
dobije, in fe je savoljo nje vedno ponisheval.
Deliravno je 4 Savel, potlej f. Pavel, is neved-
nofti zerkev boshjo preganjal; ga je vender
smiraj peklo, in fe je vedno ponisheval. On
fam je pifal: ,,Med apojtelniJim nar manji,
in ni/im vreden apojtelj imenovan biti, ker
Jim preganjal zerkev boshjo."  I. Kor. i5,
9 . Ti pa fi ne enkrat ko David, ne is neved-
nofti ko f. Pavel, ampak velikokrat radovoljno
grefhil; vender fe nozhefh ponishati. Pre-
mifli, zhe fe refnizhno ponishujefh: hinav-
fka ponishnoft je napuh, ponishne befede ni-
/o ponishnoft; ponishne befede, ki ne pride¬
jo is ponishniga ferza, fo hinavfhina, kakor
modri govori: „Ne.kteri fe hinavfko ponishu-
je, pa njegovo ferze je polno golujije.”
.Sirah 1  g , 23. Kaj ti pomaga, ako fvoj greh per-
moran lposnafh , zhe fe pa savoljo njega dufha
ne ponisha? 4 Svoje hrivize in fvoje grehe is-
govarjafh, kolikor samorefh, fi jesen na sa-
llusheno fvarjenje, vfaka majhna befeda te
raskazhi, in fvoj napuh drugazhi rasodevafh ;
tedaj ni ponishnofti v’ tebi. Premifhljuj vfe

— 45g

sapovedi , vfe fvoje dolshnolli, vfe fvoje pre-
tezhene leta; bolh vidil neisrezheno fhtevilo
fvojih grehov, in fe bofh ponisheval, kerdru-
gazhi ne bofh milofti dofegel. Obshaluj vfe
fvoje grehe, v’ ponishevanji bodi do fmerti,
de savershen ne bofh.

Nevarnoft v’ grehih umreti uzhi ponish-
noft. Grefhil li, pa ne vefh, zhe fo ti grehi
odpufheni. Ako ravno bi bili odpufheni, fpet
lahko grefhifh, in fe pogubifh. Zhe poveri
fodilh od vezhniga svelizhanja, od vezhniga
pogubljenja in od nevarnofti fvoje edine neu-
merjozhe dufhe; nikdar ne morefh bres ftra-
hu biti. Ta ftrah je ponisheval nar popolni-
fhi flushabnike boshje, kteri fo v’obilnofti do¬
brih del v’veliki ponishnofti shiveli, in ti bodi
ravno tak, zhe ravno dobro shivifh. Zhlo-
vek ima v’ febi sazhetik vfiga hudiga, je ob¬
dan od velizih fkufhnjav, je vedno v’ nevar-
nolli; ne ve, zhe je jese ali ljubesni vreden,
le per fodbi bo svedii, in po njej bo vekomaj
oftalo, kar bo od Jesufa saf 1 ifhal. O kri(1 jan !
smiraj shivi v’ ponishnofti, ker fi enak jetni¬
ku , kteri fleherno uro zhaka refhenja ali fmer¬
ti. Bodi ponishnifhi, ker ne vefh , kaj te zha¬
ka, vezhno svelizhanje ali vezhno pogubljenje.
Vedno fe boj, shivi po sapovedih, in dobro
ti bo, kakor modri govori: „Bog Jker bi sa¬
nje, kteri fe njega boje , in njega ljubijo .
,Sirah 34, i4* i5.

— 4 6 o —

Molitev.

O Jesuf! ti, moj Gofpod, fi ponishen,
in fi ponishnoft sapovedal; jeft, velik grefh-
nik, fe pa nozhem ponishati ?  Tvoja preive-
ta mati Marija, tvoji apoftelni, marterniki
in vfifvetniki fo bili ponishni; jeft pa, polnfla-
biga saflushenja, fe framujem fe ponishati ? V’
grehu fim rojen, v' grehih shivim, v’grehih
lahko umerjem; vender fe povifhujem ? O
Gofpod! dodeli mi fvojimu nevrednimu flu-
shabniku refnizhno ponishnoft, iskterebifvo-
jo nevrednoft, flaboft, grehe in nevarnoft fpo-
snal, gnado vedno profil, in v' ftrahu nepre-
nehama shivel. O f. Dorotej! kteri fi po sgle-
du Jesufovim ponishen bil, in ponishnoft uzhil,
fprofi mi per ljubesnjivim Jesufu potrebno po¬
nishnoft , rodovitnoft dobrih del in ftanovitnoft
do konza, de plazhilo, le ponishnim obljublje¬
no, sadobim. Amen.

VII. dan kimovza.

t S. P roba deviia.

t S. Pfoba je bila Rimfka deviza, hzhi boga-
tiga in mogozhniga oblaftnika 4 Simaka, mlaj-
fhiga imenovaniga. Leto njeniga rojftva fe
ne more na tanko vediti, bila je rojena okoli

— 46 1  —

5oo let po Jesufovim rojftvu. Imela je doma
fvete sglede vlih kerfhanfkih zhednoft; pa
premalo ji je bilo shiveti, kakor drugi dobri
shive, temuzh shelela je, in fi slo persadeva-
la popolnamaft dofezhi. Bog ji je dal fofeb-
no gnado , in f’poinozh jo njegove gnade je do¬
bro, perpravno voljo imela. Lahko bi fe bi¬
la bogato omoshila, ali doma v’ mehkobi shi-
vela, ker je bil njen ozhe lilno bogat in mo-
gozhen; pa raji li je isvolila ponishevanje Je-
sufovo, in je njemu fvoje devifhtvo sa vfelej
obljubila. De bi po fvojim poklizu in po tvo¬
ji obljubi svefto shivela; je bila famotna, je
pridno delala, gorezhe molila, fe f’ poftam
pokorila, in smiraj fkerbela fvojimuboshjimu
sheninu Jesufu dopafti. Le Jesufu in Marii,
ne ljudem, je fkerbela dopafti.. De bi po po¬
tu pravize in zhiftolli flanovitno in bressmote
hodila, je skelela rasfvetljeniga duhovniga
ozheta najti, in gajenafhla, namrezh f. fhko-
faFulgenzja, kteri je bil is Afrike na otok
t Sardinijo savoljo vere poflan. Njemu je s’
vfim fpofhtovanjem pifala, in ga ponishno pro¬
fila, de naj jo uzhi, kako bi shivela po volji
boshji. ( S. fhkof Fulgenzi je bil njene prolh-
nje vefel, ji je pilal, in jo uzhtl.

Ta fveta deviza*je hvaleshno kufhevala
prejete pifma fvojiga duhovniga ozheta, in Bo¬
ga hvalila in prolila , de naj ji pomaga po vlih
prejetih naukih svefto shiveti. Bog je njene
ponishne profhnje uflifhal, jo f’ fvojo gnado
napolnil, f’ ktero je bila sgled globoke po-

— 46ž —

nishnofti in fofebne zhillolli. V’fredi veliziga
Rimfkiga mefla, v’ kterim je bilo Ihe dofti lpa-
zhenih nevernikov in 1 lepih krivoverzov, tu¬
di ne malo hudobnih kriftjanov, je bila vfa zhifta
in nedolshna. Akoravno je bila filno bo¬
gata, je le ponishne oblazhila nofila, in je
bila rada flushabniza fvojih flushabniz. Bila
je v’ fhtevilu modrih deviz, in 1’ fvetilam go-
rezhe ljubesni smiraj perpravljena Jesufushe-
ninu naproti iti. Bog je to fvojo svefto flushab-
nizo s’ veliko nadlogo obifkal. Oblallnik 4 Si-
mak, njen dobri ozhe, in Boezi, njene feftre
Gale mosh, (la bila per krivovernim kralji Teo-
doriku krivizhno satoshena, in od njega v’
fmert obfojena. ,S. Proba, polnashivevere,
pokorfhine in poterpeshljivofti, je molila ne-
sapopadljivo modrofl: boshjo, in fe ji popol-
nama podvergla. V’ vlih dobrih delih je fta-
novitna oflala do fmerti, ktera je bila okoli
leta 55o.

N a ti k.

Kakojhne naj bodo devize.

4 S. Proba je fkerbela f’ zhifto dufho in f’
zhiflim telefam boshjimu sheninu Jesufu do-
pafti, in mu je dopadla. De bi varnifhi shi-
vela; je f. fhkofa Fulgenzja profila, de naj jo
uzhi, je od njega prejemala fvete nauke, in
jih sveflo fpolnovala. Sapopadik tih fvetih

— 463  —

naukov bo tukaj popifan, de devize vedo, ka¬
ko Bogu dopafti.

4 S. Fulgenzi uzhi f. Probo nar prej fpo-
snati devifhtva vrednoft, in pravi, de je de-
vifhtvo prezhiftimu Bogu nar bolj vfhezh, de
zhloveka dela angelam podobniga, in de fo
zhifte dufhe prijetne nevefte Jesufove. „Ni
sadofti, pravi on , de je telo zhifto, tudi du-
fha more biti; ne le s’ neframnimi deli, tudi
s’ nezhiftimi sheljami fe per Bogu zhiftoft sgu-
bi. Kdor pa je zhiftiga telefa in framoshljive
dufhe, ni fhe Bogu vihezh, zhefe napuha ne
varuje; shelje do zhlovefhke hvale ognjufijo
zhloveka, zhe ravno zhifto shivi. Pokorjenje
pomaga zhiftoft ohraniti; ponishne oblazhila,
famotno shivljenje, Habe jedi, majhen pozhi-
tik, vedno delo in kaj taziga je potrebno; pa
naj fe varuje per tim hvale ifkati. Zhe je te¬
lo v’ pokori, dufha pa prevsetna, kaj poma¬
ga?” Pilhe ji: „Varuj fe vfiga, kar tvoje te¬
lo grefhno ali nepotrebno vefeli, ker Jesuf,
tvoj shenin, pokorjenje ljubi. 4 S. Pavel je od
febe djal: Tarem fvoje telo, in ga v’ fushnoft
devam, de savershen ne bodem. On je ob-
fodil premehko vdovo rekozh : Vdova, kte-
ra v’ fladnoflih shivi, je shiva mertva. Kaj
pa je rezhiod devize, zhe v’ fladnoftih shivi ?”

Dalje jo Fulgenzi uzhi: „P6fti fe rada,
pa kolikor samore mozh tvojiga telefa preda¬
ti; mehko shivljenje in obilen shivesh dela te¬
lo dufhi nepokorno, preojftro pokorjenje pre-
vezh oflabi telo. Tvoje oblazhila naj bodo

— 464 —

ponishne; zhe obilno fkerblfh sa fnasbnofl
fvojiga telefa, bofh ljudem, pa ne Jesufu do-
padla. S’ neframoshljivimi oblazhili bi feja-
la flmfhnjave, in perdelala boshje mafheva-
nje. Ne fodi fe po drusih, ampak fodi fepo
sapovedih ; nili fhe dobra , ako lo druge flabji
od tebe, temuzh zhe li ref dobra per Bogu.
Kdor je bolehen, ni sdrav, ako je kdo drug
fmertno bolan; kdor ima kalne ozhi, ne vidi
zhifto, ako je kak drug flep. Varuj fe napu*
ha, in vedno proli po Jesufu Krillufu obilnifhi
gnado.”

,,Bodi v’ ponishnofti ukoreninjena, in le
tako bofh velike boshje milofti deleshna; le
zhe li uboga v’ duhu, bofh v’ nebefhko kra-
ljeflvo priihla. Boshja befeda in tvoja flaboft
ti prizhujete, deli smiraj gnade in varnolti
potrebna. Bodi lazhna pravize; farna is fvo-
je mozhi ne morefh pravizhna biti, tedaj fe
vedno ponishuj, vedno upaj v’ boshjo miloft,
smiraj p roli, in fe ozhifhuj, de bofh Jesufu
prijetna. S’ vero in zhiltoftjo fi Jesufu saro-
zhena; pa ne mogla bi ga ljubiti, ako bi ne
bil on prej tebe ljubil. Jesuf, nebefhki kralj,
te je nafhel prašno vliga dobriga; on te je
obogatil, njegovo je, kar imafh, in njega hva¬
li. ,Spomin njegove milofti naj smiraj bo v’
tvojim ferzu; tako bofh ponishna, in ponish-
noft te bo ohranila zhifto. Zhe li Jesufu ref-
nizhno hvaleshna, fe bofh fkerbno varovala
ga s’ nesveftobo sanizhevati. Preinifhljuj fvo-
je flabofli, in Jesufaprofipojnozhi; le on da-

je voljo in mozh dobro delati. Premifli ne-
varnofti, v’ kterih fe snajdefh; flaba 11  in v'
fredi prekanjenih hudih fovrashnikov; zhe li
tudi sdaj dobra, samorelh grel hiti, in fe po¬
gubiti, ker je zhidotli fovrashnik, hudo po-
shelenje, v’ tebi. Ponishna bodi, vedno mo¬
li, smiraj zhuj; tako bofh vfe fkufhnjavze in
fkufhnjave premagala. Zhe to delafh, bofh
fhla v’ nebefhko kraljelivo, kjer nobene fkufh¬
njave ne bo; zhe 11 Jesufusvetla, bofh v’nje¬
govi zhafti nalitena.”

To je le nekoliko od fvetih naukov, kte-
re je f. Fulgenzi pifal f. Probi. Ti te uzhe,
de ni sadofti le sunanjih in ozhitnih grehov fe
varovati, ampak tudi notranjih femorefh. Ni
jih malo nezhiftih dufh v’ zhiltim telefu, kte-
re fo Jesufu soperne. ,S. Fulgenzi uzhi, de
morefh fvoje nepokorno telo pokoriti, in ga
ponishno oblazhiti, de ne da je pohujfhanja ne
tvoji dufhi, ne ljudem. De bofh mogel v’po-
nishnofti vkoreninjen biti, in is ponishnofti
gorezhe moliti; fe tudi perloshnoft varuj, in
smiraj zhuj, de ne padefh v’ pogubo. Zhe
li premalo framoshljiv, zhe drugim shelifh
dopafti, zhe li rad v’ flabi drushbi; nefrezhe
i ifhefh, in jo bofh nafhel. t S. Pavel pravit
,, Velik saklad imamo v’ perjlenih pojo-
dah."  II. Kor, 4 , 7 . Ref je to, in ravno sa-
to pravi f. Hieronim: „Z hijlojt je teshkazhed -
nojt, sato je redka''  Zhlovek je flab, fo¬
vrashnikov je  dolti, in hdorfkerbno ne shivi,

3o

— 466 —

hozhe obropan biti, in bo obropan, kakor
vfakdanje nefrezhe obilno prizhujejo.

Molitev.

O 'Jesuf, prefveti shenin zhiftih dufh!
ufmili fe me nefpametniga grefhnika; daj mi
gnado fposnati fkrito lepoto ljube zhiftofti, in
njej shiveti. Glej, tvoji bogabojezhi flu-
shabniki in tvoje bogabojezhe flushabnize fo
gorezhe fkerbeli f’ zhifto dufho in f’ zhiftim
teiefam ti dopafti, vender fo smiraj trepetali;
jeft pa, vef poln gerdiga ognja, fe malo va¬
rujem in bojim. Shaloftna fkufhnja me jeshe
preprizhala, de v’ fkufhnjavah ne oftanem fta-
noviten; vender le fkufhnjav ifhem. O Go-
fpod! vezh ne bom tako shivel; f’tvojo po-
mozhjo bom delal, kar je fveti Fulgenzi uzhi!,
in kakor je tvoja fveta flushabniza Proba shi-
vela. O velika boshja prijatliza! perporozhi
me Jesufu in Marii, in fproli mi gnado, de
Jesufu nebefhkimu kralju in Marii njegovi pre-
zhilti materi f’ zhiftim slavljenjem dopadem.
Amen.

— 467 —

VIII. dan kimovza.

Rojjlvo devize Marije.

Danf zerkev obhaja vefeli fpomin rojftva de¬
vize Marije, namenjene matere vlih odrefhe-
niha Jesafa, in kriftjane opominja in perga-
nja, de naj Boga hvalijo, hteri jo je na fvet
dal. Zerkvi ni navadno obhajati dneva rojftva
drusih fvetnihov, temuzh obhajati fpomin njih
fmerti. Rojftvo je prihod na ta revni fvet,
fmert fvetnikov je odhod s’ revniga fveta v’
nebefa. Sato pravi ^Salomon : „BoljJhi je dan
fmerti od dneva rojjlva."  Prid. 7,2.  Ven-
der obhaja zerkev fpomin rojftva f. Janesa
kerftnika, ker f. evangeli fprizhuje, de je bil
pred rojftvam pofvezhen. Veliko bolj fe fpo-
dobi obhajati vefeli fpomin rojftva prezhifte
devize Marije, ktera je bila namenjena mati
odrefhenika Jesufa biti, in je bila sato she
pred rojftvam pofvezhena. Bog jo je dal, de
bi f’ prefvetim ladam fvojiga devifhkiga tele-
fa fvet s’ vefeljem napolnila. Ona je bila sgod-
nja daniza, napovedovavka fonza pravize, Je¬
sufa Kriftufa, kteri je rasfvetlil revne in ne-
frezhne Adamove otroke, in jih refhil is hu-
dizheve fushnofti.

Marija prezhifta deviza je bila od prero¬
kov, slafti od Isaija napovedana f’timi befe-
dami: „ Gofpodjam vam bosnamnjedal • Glej-
3 o *

— 468  —

te, deviza bo fpozhela, inJinu rodila , in mu
bo ime*Emanuel dano Is. 7 , 14. Podoba
fofebne zhiftofti inprezhudne rodovitnofti Ma¬
rije je bil tifti germ, kleriga je Mosef vidi!
goreti, pa ne sgoreti. Tudi fkrinja savese je
Marijo pomenila, v’ kteri je bila mana, po¬
doba nebefhkiga kruha Jesufa Kriftufa. V’
ftari savesi je bilo vezh flovezhih shen, pa Ma¬
rija je vezhi od vfih. ,Sara, Rebeka, Rahe¬
la, Debora, Judita, Eftra in druge fo bile le
majhna feniza memo prezhifte devize, zhud-
ne boshje porodnize, Marije. Ona, od Boga od
vekomaj isvoljena, f’fofebno gnado pofvezhe-
na, mogozhna pomozhniza, fveteji od pre¬
rokov in apoftelnov, kraljiza angelov, je Bo¬
gu nar prijetnifhi, ker jo je savoljo Jesufa
zhes vfe ftvari povifhal. Torej fo jo njeni fve-
ti ftarfhi, od Boga nauzheni, Marijo imeno¬
vali, to je Gofpa, kar je pomenilo veliko ob-
laft ali mogozhnoft, ktero ji je Bog dal. Vi-
foko jo jepovsdignil zhes vfe ftvari, ker jo je
namenil mater odrefhenika vfih ljudi.

Marija je bila is vifoziga rodu, duhovfki-
ga in kraljeviga, kakor vfe pifma od njeniga
vfigamogozhniga t Sinu prizhujejo; venderje
bila ubosih ftarfhev. 4 S. Joahim in f. Ana fta
bila uboga, pa fveta; fta bila majhna pred
fvetam, pa velika per Bogu, ker fta po vfih
njegovih sapovedih na tanko shivela. Le pra-
vizhnoft Bogu dopade , vfe drugo je prašno in
nezhimerno. Joahim pomeni: perpravljanje
Gofpoda, Ana pomeni miloft. She imena fve-

— 469 —

tih ftarfhev Marije devize fo kaj fofebniga na¬
povedovale, namrezh Marijo, prefveti fadnjih
pravizhne in fvete savese, is ktere je pre-
fladki Jesuf rojen. Marija je bila v’ majhnim
in sanizhevanim meflu Nazaretu na Galilejfkim
rojena. Ta fofebna dobrota boshja je bila lju¬
dem nesnana, pa potlej je bila po vfini fvetu
rasosnanjena. Vfa katolfhha zerkev zhafti pre-
zhifto devizo Marijo in njene fvete ftarfhe Jo-
ahima in Ano. Ta dva ljuba boshja prijatla
Ita od Boga s’ gorezhimi profhnjami fad fvoje
fvete savese fprofila, in ga vifoho hvalila, hi
jima je dobrotljivo dal, har lla smiraj shele-
la. Vefelfhi fta bila, kader fta nad ljubesnji-
vo hzherjo Marijo vidila fofebne snamnja veli¬
ke fvetofti. Tudi mi fe moremo rojftva devi¬
ze Marije slo vefeliti, in miloflljiviga Boga
vedno hvaliti, kteri jo je dobrotljivo dal. Sa-
hvalimo Boga satofofebno miloft, inzhaftimo
mater boshjo Marijo, ker je Jesufa rodila, in
nam pomaga v’ njegovo kraljeftvo priti ga ve¬
komaj vshivat.

Nauk.

Od refnizhne zhajti do Marije.

Deje Marija rojena, in pred rojftvam po-
fvezhena, naf more vefeliti, ker osnanuje blish-
ni prihod vlih odrefhenika Jesufa, in nam f'
fvojimi mogozhnimi profhnjami pomaga v’
boshje kraljellvo. Ref, Marija deviza, ljuba

— ' 47 ° — 1

boshja prijatliza inmogozhnapomozhnizavfih
kriftjanov, je nafhe zhafti vredna, ker jo je
Bog povifhal. Vfi verni vedo to, in tvidi mo¬
rejo vediti, de je vifoko mifliti ali govoriti od
Marije, pa zhe drusiga ni, je to fhe premalo. Ma¬
rijo devizo hvaliti, zhaftiti in povifhevati, sra-
ven pa nekerfhanfko shiveti, je lashnjiva ali hi-
navfka zhaft, Bogu in Marii soperna. Vfibo-
gabojezhi kriftjani in vfi uzheniki, kakor f.
Avgufhtin, f. Janes Krisoftom, f. Anselm, f.
Bonaventura, f. Bernard in drugi fo Marijo
slo zhallili, pa slo fo fi tudi persadevali po
njenim sgledu shiveti. Marijo po veri povi¬
fhevati, in po njenim sgledu shiveti, to je
Bogu dopadljiva zhaft in flushba; drugazhna
je lashnjiva, Bogu in Marii soperna.

Ako bi te vprafhal, zhe zhaftifh Marijo,
bi fe ti nad tim vprafhanjem sazhudil, in bi
odgovoril: „Kaj pa, de Marijo zhaftim, ker
je v’ gnadi rojena, velika boshja prijatliza,
mati vfih odrefhenika Jesufa, mogozhna in
ufmiljena poinozhniza vfih kriftjanov.” Vfe to
je po veri, in ona, defiravno ponishna, je
fvoji fveti teti Elisabeti rekla: „Vfi rodovi me
bodo frezhno imenovali;” vender pa ni le v’
tim prava zhaft do nje. ( Sama hvala bres do¬
brih del je enaka drevefu bres fadu, fekire
in ognja vrednimu. t S. Tomash uzhenik pra¬
vi: „Refnizhna hvala je terdna, delavna volja
Bogu in Marii dopafti.” Tudi f. Avgufhtin:
„Marijo relnizhno zhaftimo, zhe po njenim sgle¬
du fkerbno shivimo.” premifli te refnizhne

— 4 ? 1  —

Jjefede, in hofh lahko fposnal, de brea po¬
korne volje ni prave zhafti. Unanje zhefhe-
nje bres refnizhne pokorfhine je lashnjivo,
hinavfko, Bogu in Marii sopemo. Taka po-
boshnoft je enaka fpazhenimu ali ponarejeni-
nimu denarju: ima lepo podobo, pa nima no¬
tranje vrednofti; nevedni fo ga veleli ali sa-
dovoljni, pa v’ refnizi nizh nimajo. Ravno
taki lo vli lashnjivi poboshni; menijo, de Bo¬
gu in Marii dopadejo, pa fo jima soperni.
Upanje, tode le pravo, imej v’profhnje
Marije. Ona, velika bosh ja prijatliza, je ve¬
lik perpomozhik k’ svelizhanju. Upati vaje¬
ne mogozhne profhnje je prav; pa le upati
v’njeno pomozh, iti _terdovratno shiveti v*
grehih , te ne bo pekla obvarovalo. Zhe po
unanjim zhaftifh Marijo, sraven pa ljubifh
greh; Jesufa in Marijo sanizhujefb. Zhe le
s’ufino hvalo menifh v’ nebefa priti; tvoje
upanje ni dobro, je Bogu in Marii sopemo,
in tebi fhkodljivo, ker je predersno. t S. Av-
gufhtin pravi: „Terdovratni grefhniki is hu¬
dobije povifhujejo boshjo miloft, de bi fe ne
fpreobernili.” Ravno tako povifhujejo nekte-
ri ufmiljeno pomozh Marije, de bi bres ftrahu
sanizhevali Boga. Zhe fi ti tak, ti moremre-
zhi, kar je prerok Ahija Jeroboamovi sheni
rekel: „Sakaj fe sa drugo fkasujefh ? shaloften
osnanovaviz ti morem biti.” III. kralj. 14» 6 .
Shena Jeroboamova je preoblezhena fhla k*
preroku, debi  je ne posnal; pa ni mogla ne-
snana oltati. Ravno tako fo lashnjivi pobosh-

— 472 —

ni, takorekozh, preoblezheni; panjihsgor-
nje oblazhilo hinavfke poboshnofli jim ne bo
pomagalo. Kdor upa v’ pomozh Marije,- de
bi v’ grehih mirno shivel, pravi: „0 Marija!
ti veliko samorefh; toraj obvaruj me v’ po¬
gubljenje, deliravno fe nozhem fpokoriti.”
Zhafti Marijo, upaj v’ njeno pomozh, perpo-
rozhuj fe ji, de ti fprofi gnado pokore , in
hiti fe refnizhno fpokoriti. Tako bofh,
zhe fi ravno grefhnik, od Marije, ufmiljene
matere, pomozh dofegel.

Molitev .

O Marija, kako fi nedolshna, lepa in
fveta she per fvojim rojftvu bila! She takrat
fi Bogu dopadla, ker te je poprej isvolil, in
pred rojftvam pofvetil. Ti, o prezhifta devi-
za in isvoljena mati boshja! fi bila vefelje Tvo¬
jih fvetih ftarfhev in vfiga fveta, ker fi f’fvo¬
jim rojfivam napovedala prihod milollljiviga
odrefhenika. Ti fi v’ gnadi rojena bila, jeli
pa v' grehu j ti fi fveto shivela, jeftpagrefh-
no; ti fi ne le ftanovitna oftala v’ gnadi, te-
muzh tudi prejeto gnado s’ dobrimi deli ne-
isrezheno povifhevala, jeli fim gnado prejel
per f.berilu, pa jo hudobnosapravil. Kakofh-
na bo s’ menoj ? O mogozhna in ufmiljena ma¬
ti! profi sa-me per Bogurf shelim drugazhi
shiveti, fe hozhem fpokoriti, tvojimu t Sinuin
tebi svefto flushiti j toraj pomagaj mi, fprofi
mi gnado fvoje grehe fposnati, fovrashiti in

— 47 ® —

opuftiti. ,Sveta Marija, mati boshja! profisa¬
me nevredniga grefhnika, de miloft najdem
perBogu, desavershenne bom, temuzhpri¬
dem v’ njegovo kraljeftvo. Amen.

IX. dan kimovza.

Hadrijan in tovarfhi marterniki.

S. Hadrijan je bil foldafhki oblallnik v’ Ni-
komedii. Bil je nevernik, pa fe je naglo
fpreobernil, in je sa vero Jesufovo umeri.
Neverni zefar Makiimijan je verne hudo pre¬
ganjal, sladi pa v’ Nikomedii. Med drusimi
je bilo tri in dvajfet vernih po njegovim po¬
velji neufmiljeno martranih, potlej v’ temno
jezho vershenih. Neverni zefar je bil na te
grosno ferdit, ker jih ni mogel ne s’ lepo ne
f’ hudo k’ fvoji hudobni volji nagniti. ( Svo-
jim flushabnikam je rekel: „Sapifhite njih
imena, de bodo drugikrat huje od vfih dru-
sih martrani.” Ti ferzhni Jesufovi prizhevav-
zi fo bili vlih prejetih ran in bolezhin vefeli,
fo Jesufa glafno hvalili, in eden drusimu
ferzhnoft dajali sa njegovo fveto vero umreti.
Neverni Hadrijan fe ni malo nad njih ferzh-
noftjo in ftanovitnofljo zbudil, in je k’njim
fhel, ter rekel: ,,Ljubi moji, povejte mi, ka¬
ko samorete v’ hudih bolezhinah dobrovoljni

— 474  —•

biti. Kaj upate po fmerti od fvojigaBoga do-
briga prejeti? Bolezhin, ktere vi terpite, bi
ne hotel terpeti.ako bi vef fvet dobil; kakofh-
niga plazhila vi zhakate, de bo vrednifhi od
vfigafveta? ”KriAjani fo mu'odgovorili: ,,Tu-
di mi bi ne kotli sa vef fvet toliko bolezhin
preftati, pa radi jih terpimo sa nebefhko kra-
JjeAvo. Vef fvet, njega dobrote, zhaft invfe
drugo ni nizh memo nebefhkiga kraljeftva. 4 Sil-
ne bplezhine terpimo sdaj, pa tih bo hitro konez;
nebel hke dobrote pa ne bodo nikoli minile.” Ve¬
liko taziga fo mu pravili, in tudi ob kratkim
ga uzhili v poglavitnih refnizah katollhke ve¬
re. Hadrijan, od gnade boshje rasfvetljen,
je v’ njih befede veroval, fe je k’ fvojim fol-
datam obernil, in jim rekel: „Tudi jeft fim
kriAjan, in hozhem per tih fvetnikih oftati.”
.Soidatje fo mu rekli: „Pojdi s’ nami predze-
larja.” Kader fo per zefarji bili, fo mu dja-
li: ,,Nafh poglavar, tvoj flushabnik Hadrijan,
fe mefba; hotel je per-unih hudobnih v’ jezhi
oAati, in pravi, de je kriftjan.” Zefar, vef
jesen savoljo tenovize, je f. Hadrijanu ferdi-
to rekel: „Bersh fi premifli, in popravi fvo-
jo nagloll.” ( S. Hadrijan je zefarju odgovoril:
,, Si ne bom premifhljeval, profil le bom vfi-
gamogozhniga Boga, de naj mi odpufii, ker
fim ga is nevednoAi shalil.” Neverni zefar
Makfimijan je fvojim flushabnikam ferdito re¬
kel: ,,Vklenite ga, in versite ga v’ jezhomed
une hudodelnike, in bo s’ njimi saflusheno
plazhilo prejel.”

— 47 5  —

4 S. Hadrijana flushabnife, kader je vidil
ga v’ jezho med krili jane gnati, je tekel, in
to njegovi sheni povedal. Shena ga je vpra-
fhala: „Sakaj je moj mosh v’ jezho vershen?
Kaj je hudiga ftoril?” .Slushabnik ji je odgo¬
voril : „Nekaj zhafa fe je f’ tiftimi hudobnimi
pogovarjal, jim verjel, in krifljan podal; sato
je v’ jezhi.” Shena, kader je to saflifhala,
je filno vefela bila, ker je tudi ona v’ praviga
Boga verovala. Tekla je k’fvojimu fpreober-
njenimu moshu, fe s’ njim vefelila, njegovo
shelesje kufhevala , inmudjala: „Sdajteprar
ljubim, ko fi hudizhevo flushbo sapuftil, in
v’ praviga Boga verujefh ; njemu bodi vezhna
hvala, ker te je rasfvetlil, in k’fposnanju ref-
nize perpeljal. Poterpeshljiv in ftanoviten
bodi do fmerti, de pridefh v’ boshje kralje-
flvo.” Tudi vernim jetnikam je rekla: „Profite
Boga, de naj mojimu moshu flanovitnoft da,
in uzhite ga v’ kerfhanfkih refnizah.” Ofem
dni potlej je zefar uhasal vfe te verne jetnike
pred fe perpeljati. .Spet fo praviga Boga pri-
zhali, in neumne bogove sanizhevali. Zefar
jih je ukasal neufmiljeno rasmefariti, f. Ha¬
drijana pa huje ko vfe; kolti in oferzbje fe
jim je vidilo, pa ftanovitni fo odali. Na sad-
nje je neverni zefar sapovedal jim vfe kodi po¬
lomiti , in v’ tih bolezhinah fo sa vero Jesufo-
vo umerli. Njih fveta fmert je bila v’ letu
5 10.

— 476 —s
Nauk.

i.»‘; c.' - • -v* n.  f- d?  .i T £r* ; -

Od velizih in vezhnih nebejhkih dobrot.

,S. Hadrijan, njegovi ferzhni tovarfhi,
drugi fveti marterniki in fvetniki fo vfe-pose-
meljfke dobrote sanizhevali, in febe fveto fo-
vrashili, de bi samogli v’ nebefhko kraljeftvo
priti. Sanizhevali fo f’ pomozhjo gnadebosh-
je vidne in pozhutne dobrote, ker fo hrepe¬
neli nevidne, fvete, velike in vezhne nebe-
fhke dobrote sadobiti. Shiva vera in terdno
upanje v’ lepe nebefa priti, in Boga vekomaj
vshivati prevsame zhloveka, ga napolni s’ mozh-
no ftanovitnoftjo, in rad da fvoje shivljenje
sa vezhno shivljenje; zelo v’ dobizhik fi fhte-
je veliko terpeti sa vezhne nebefhke dobrote.
4 S. Pavel popifuje terpljenje fvetnikov f’ timi
befedami: ,,Bili fo raspeti, saframovanje
in tepenje fo ter peli, sraven tudi shelesje in
jezhe° }  bili fo kamnjani , preshagani, Jhu-
/hani, s' mezhem morjeni ; potikali f o fepo
pu/havah , po gorah, berlogih in jamah pod-
semeljpiih.”  Hebr. 11, 35  — 08. Sakaj fo
bili flabi ljudje tako mozhni in Ilanovitni ? Sa-
to , ker jim je Bog dal fposnati veliko in vezh-
no plazhilo, ktero jih je zhakalo v’ nebelih.

Nebefhke dobrote fo neisrezheno velike
in nesapopadljive. Mi nevedni ljudje v’ tej
niški dolini, sadershani od fvojiga flabigate-
lefa, in omamljeni od vidnih ftvari, malove¬
rno od nebefhkiga kraljeftva. Rasodeta vera

— 4'77  —

naf Jlzer uzhi od lepote nebefhkiga Jerusale-
ma; vender malo sapopademo, bar jim je Bog
dobriga perpravil, kteri mu svefto flushijo.
4 S. Bonaventura pravi: „Ako bi nam ravno an¬
geli in Čretniki govorili od nebefhkiga kralje-
llva, bi ne sainogli od njega vredno govoriti.’'
Rasfvetljeni David je djal: „Isvoljeni bodo
najiteni od obilnojti boshjiga prebivali/ha ,
in Bog jih bo J” potokam fvojiga vefelja na¬
pajal.”  Pf. 35 , 9. On ni vedil vifokejfhi go¬
voriti. ( S. Pavel je bil samaknjen v’nebefa, pa
ni mogel drusiga povedati, ko to: „ ( SimJ/i-
Jhaljkrivne befede, kterih ni perpa/heno  (ni
mogozhe) zhloveku govoriti.”  II. Kor. 12, 4.
Ref, ,,okoni vidilo, uho ni Jli/halo, tudi  o’
Jerze zhlovekovo ni prijhlo , kar je Bog per¬
pravil njim , kteri ga ljubijo''  I. Kor. 2, g.
Ako bi v’ pufhavi srejen zhlovek v’ kraljevo hi-
lho fhel, bi fe nikdar njene lepote nagledati
ne mogel; vender bi ne vedil vredno govoriti
od nje. Ravno taki fo nar bolj rasfvetljeni
uzheniki, kader li persadevajo govoriti od le¬
pote in dobrote nebefhkiga kraljeftva.

V’ nebelih ne bo nizh hudiga, bo vfiga
dobriga obilnoft, vfe to bode vezhno. Tam
gori ni fkufhnjav, ni greha, nifovrashnikov,
ni Ilrahu ali druge hude rezhi, ampak je ve-
felje, zhaft, hvala, in tobres vfiga premenje-
nja. Zhe dufha, dokler je v’ tej revni dolini
sadershana, le majhno kapljizo nebefhke flad-
koftiokufi, je neisrezheno vefela; kako bofhe
le takrat, kader bo pred boshje oblizhje pri-

— 4  7 8  —

fhla, ga ljubila in hvalila! Dufha, fhe sader-
shana na fvetu, in od butare toliko nadlog ob-
teshena, fe vefeli v’ Gofpodu, kterimusvefto
flushi, zhe ga ravno ne vidi; kako ji bo do¬
bro , kader bo fhla v’  njegovo nesapopadljivo
zhaft, in bo v’ vezhni ljubesnis’njimsdrushe-
na! Vezhnoft ima neisrezheno mozh: saver-
shenim dufham je lilno ftrafhna, ker bodo v*
peklenfkim bresnu bres upanja terpele veko¬
maj; svelizhanim dufham pa je lilno fladka,
ker bodo nebefhke dobrote vshivale vekomaj.
Sato je David tako govoril: „MojaduJha ske¬
li in ornedlju/e po Gofpodovi hijhi. Bla¬
gor jim , kteri v tvoji hijhi, o Go/podi pre¬
bivajo ; hvalili te bodo vekomaj Pf.
83 , 3 , 5 .

Premifli neisrezheno vefelje svelizhane
dufhe. Bogabojezha dufha je v’ upanji in v’
flrahu na fvetu bila, in pred fodbo fhla; je
bila od fodnika Jesufa pri jasno fprejeta v’ snam-
nje vezhniga svelizhanja. She takrat je od ve-
liziga vefelja pofkakovala; pa veliko bolj fhe,
kader je bila v’ nebefa vseta. Kaj je miflila
ali rekla, kader je v’ boshjo zhaft prifhla ? S’
Bogam sdrushena, v’ njegovi prijasnofti uter-
jena, je vefelo savpila: „Tukaj bom v’veleli
drushbi Marije, angelov, prerokov, apoftelj-
nov, marternikov, prizhevavzov, deviz in vlih
fvetnikov Boga vshivala in hvalila vekomaj!” Ve-
felfhi od Petra na gori Taboru porezhe : „Tukaj
mi je dobro biti!” ,S. Pavel, ko je fpremiflii
velike in vezhne dobrote nebefhke, je sdih-

— 479 —

nil: »Kdo me bo refhil is lehfa f/nerii? Ske¬
lim rasvesan, in J” Krij tajam biti”  Filip,
i, 23.

Delaj neprenehama, denebefhko kralje-
Uto  saflushifh. Kar vefh in flifhifh od lepote
j Gofpodoviga prebivalifha, okuduj v’ febi she-
lje po nebefhkimkraljeftvu; pa veliko in vezh-
no plazhilo morefh s’sveftobo in f’terpljenjem
saflushiti. Bog je obljubil in bo dal fvoje kra-
ljeftvo, tode le pravizhnim, ne hudobnim. t Stva-
ril naf je sa nebefa, pa tudi sapovedal, depo
njegovih sapovedih shivimo. t Sam Kriftufpra¬
vi : „Ako hozhe/h v' shivljenje iti , f polna/
sapovedi.”  David pravi: „ PrekletiJo, kteri od
sapoved odjtopijo .” Pf. 118, 21. Jesuf bo
hudobnim lerdito rekel: „ Poberite Je od me¬
ne , vi prekleti! v vezhni ogenj”  Mat. 25,
4i. Dobro premifli te ftrafhne, pa refnizh-
ne befede, de fkerbno shivifh po sapovedih.
Leneshi, mehkushneshi, nezhiftniki,pijanzi,
krivizhniki in drugi taki ne pridejo v’ nebe-
fhko kraljeftvo. Nebefa ne morejo biti pre-
bivalifhe hudobnih, ampak prebivalifhe pra-
vizbnih. Zhe fi tedaj vezhno svelizhanje vo-
fhifh; varuj fe hudiga, delaj dobro, in bofh
vezhno prebivalifhe v’nebelih imel. Pf. 36, 27.

Molitev.

O moj ljubesnjivi ftvarnik, kifimev’fvo¬
je frezhno kraljeftvo miloftljivo namenil! od¬
pilili mi mojo grefhno nehvaleshnoft in leno-

— 480 —

bo, is ktere lim tebe in tvoj dar sanizheval.
,Sveta vera me lizer uzhi in perganja, de naj
li slo persadevam v’ tvoje vezhno kraljeftvo
priti; pa jeft, neumnesh, lini raji pollulhal
hudizha in fvoje hudo poshelenje. Obljubifh
mi sa plazhilo moje sveftobe do tebe lepe ne¬
bela ; vender lim le dal od hudizha najeti sa
plazhilo vezhniga pogubljenja. Mojimu krat-
himu terpljenju li obljubil vezhne dobrote;
jeft pa fim le savoljo grefhniga vefelja name¬
nil v’ vezhno terpljenje. O ljubi Gofpod!
osdravi moj um, in daj mozh moji volji l’lvo-
jo gnado, de fposnam in delam, kar mi lepe
nebela sallushi. Ni drugazhi, ali v’ nebelih
ali v’ peklu bom vekomaj; kar li bom sdaj
sallushil, bom vshivalali terpel vekomaj. Ho-
zhem in obljubim po voski poti tvojih Ivetih
sapoved hoditi, pokoril in premagoval bom
fvoje llabe pozhutke, de per tebi milofl naj¬
dem. O Iveti Hadrijan in tovarlhi marterni-
ki! ko fte is shelj do nebefhkiga kraljeflva
fmertne bolezhine ftanovitno preterpeli, in Ivo-
je shivljenje dali, tudi meni po Jesulu Kriftu-
fu Iprolite ognjene shelje do nebelhkih do¬
brot, de podpirajo mojo llaboft, in me per-
ganjajo po volji boshji shiveti, de pridem k’
vam hvalit Boga vekomaj. Amen.

48 * —

X. dan Idmovza.

^S. Nikolaj ati Niklavsh Tolentinjan,

4 S. Nikolaj ali Niklavsh, imenovan Tolenti-
njan od metla Tolentina, kjer je dolgo bil, in
tudi umeri, je bil rojen v’ tergu f. angela bli-
so mefta Forma v’ letu i23g. Njegovi ftarfhi
nifo bili premoshni, pa fofebno bogabojezhi.
She vezh let nifo imeli saroda; bili fo tegasha«
loftni, in gorezhe fo fe perporozhevali f. Ni¬
kolaju fhkofu, de bi jim od Boga sarod fpro*
lil. ,S. Nikolaj jim je od Boga fprofil dete,
ki fo ga bili filno vefeli, in po njem Nikolaja
imenovali. Njegovi ftarfhi fo is hvaleshnofti
do Boga fofebno fkerbeli ga bogabojezhe sre-
diti, de bi vef zhaf fvojiga shivljenja in vfe-
lej hvalil Boga. Otrok Nikolaj je bil vefelje
fvojih ftarfhev in vfih, ker je bil pokoren in
v’ vlim dober. Defiravno fhe otrok , je bil
moder, in odlozhen od vfih hudobnih, Le
fiufhati, pridno uzhiti fe, moliti, v’zerkev ho¬
diti je bilo njegovo vefelje. Ufmiljen je bil
ubogim, uzhil je druge otroke, in rad fe po¬
koril. ( She otrok fe je tri dni v’ tednu poftil,
in po fvoji mozhi neprenehama dobro delal.
Njegovo fofebno fveto shivljenje je vikfhim
slo dopadlo; poftavili fo ga med korarje, de
bi s’ dobrim sgledam vlim pomagal. To mu
ni bilo vfhezh, ker je bil fklenil fvet capulli-
5i

— 4Ss —

ti, in y 1  klofhter iti. Dolgo je premifhljeval,
in Boga profil , de naj ga rasfvetli, kaj bi fio-
ril. Eniga dne jepoflufhal pridigo od nevar-
nofti fveta in vrednofti dufhe. Pridiga mu je
bila vfhezh , pridigar pa je bil minili bratov-
fhine, imenovane Pu/havnikov f. Avgufil Li¬
na.  Mladenizh Nikolaj je v’ blofhter fhel,
ponishno profil, de naj fme ondi oftati, in je
po dovoljenji njegovih ftarfhev uflifhan bil,
ker fo minihi nad njim vfe snamnja bogaboje-
zhe dufhe vidili.

T  klofhtru bogabojezhih minihovali pu-
fhavnikov bratovfhine f. Avgufhtina je f. Ni¬
kolaj fofebno fveto shivel, ker je bila njego¬
va dufha polna ponishnofti. Is ponishnofli fe
je fhtel nevredniga grefhnika, je vfo hvalo
fovrashil, je vfim miniham ko fvojim oblaftni-
kam ftregel, in nar nevrednifhi klofhterfke
dela opravljal. Ker je slo ponishen bil, je
bil tudi krotak, pokoren, poterpeshljiv. Zhi-
ftoft ohraniti je bila njegova fofebna fkerb.
Iš tiga fvetiga konza je bil framoshljivih ozhi,
je vedno molil; in fe ojllro pokoril. Njego¬
vo pokorjenje ni bilo njegovi telefni mozhi
permerjeno; sato je is pokorfhine do oblait-
nikov, fvojimu flabimu telefu nekoliko perje-
njal. Defiravno je mezhej shivel, fe je ven-
der vfak dan poftil, fhtiri dni v’ tednu .ni fko-
raj nizh jedel, na tleh je malo pozhival, in
drugazhi fvoje telo pokoril. Dobri minihi,
njegovi to.varfhi, mu nifo nadleshni bili; pa
oblaftnik drusiga bogat iga klofhtra, is njego-

— 483 —

viga rodu, je I<’ njemu prifhel, in mu ojfiro
'shivljenje o d Reto val rekozli: „Moj ljubi pri-
jatel! merlizhu 11 she podoben; mlad fi fhe,
pa she umirafh. Sahaj d bolh shivljenje hraj-
fhal? Zhehozhefh, prefeli fe v’ moj klofhter,
hjer bolh shivel po možni flabe zhlovekovp
natore.” Tako mu je sapeljivi prijatel govo¬
ril; pa f. Niholaj je kmalo vidil sadergo, in
ni hotel odftopiti od voske poti, po kteri je
sa Jesufam hodih

Njegovi oblaftniki fo ga poflali v* mefto
Tolentin, hjer je do fmerti bil. Ondi je shi¬
vel ravno tako ojftro ko poprej: ni jedel me¬
ta ali drusih dobrih jedi, ni pil vina, in v’ne-
varni bolesni je komaj od tigaveliziga pokor-
jenja odftopil, ker mu je bilo sapovedano.
t Svojimu blishnimu je slo pomagal s’ dobrim
fvetam, s’ lepim sgledam in s’ molitvijo; ne¬
prenehoma je uzhil, fpovedoval, molilinpre-
mifbljeval. V’ premifhljevanji nebefhkiga kra-
Ijeftva in terpljenja Jesufoviga je (lanoviten
bil; sato je v’ ljubesni gorel, in ga ni fkoraj
drusiga bilo ko Reti ogenj zhifte ljubesni do
Boga. On je k’ Jesufu pogofto sdihoval re-
kozh : ,,0 preljubi Jesuf, ki li is ljubesni do
mene vfo Rojo preReto kri na krishi prelil!
slo mi je shal, ker ti ne morem drusiga ko
malo fols poverniti.” Kakor je Reto shivel,
tako je tudi Reto umeri. V’  sadnji bolesni je
profil, de fo mu dali sakramente katolfhke
zerkve : je prejel f. refhnje telo in poilednje
olje, potlej je rekel: „ t Svojigasvelizharja firn

— 484  —

prejel, fmerti fe ne bojim, ker bom s’njego¬
vo pomozhjo vfe fovrashnike premagal.”
V’ premifhljevanji Jesufove ljubesni in fmerti
je 70 let tiar, ravno ta dan v’letu 1009, mir¬
no umeri. Veliko zhudeshev je Bog na nje¬
gove profhnje fioril.

Na uk.

Grejhnihov shivljenje je grenko , pravizh -
nih pa Jladko.

,S. Nikolaj je shivel v’vednim pokorjenji,
fe ni nizh vefelil f’ fpazhenim fvetam, je fvo-
je pozhutke vedno dershal pod pokorfhino
vlili sapoved; vender je bil smiraj vefel, ker
mu je nedolshno shivljenje fladko upanje da¬
jalo, de Bogu dopade, in de bo v’ njegovo
kraljeftvo prifhel. Hudobniki nimajo notra-
njiga vefelja, in ga ne morejo imeti, ker jim
hude dela shugajo nefrezhno fmert in vezhno
pogubljenje. Jobvprafha: ,, Kdo feje Rogu
vftavil, in je mir imel?"  Job. 9, 4.

Zhlovek ni livar jen sa fvet, temuzh de
bi bogabojezheshivel, in fvojigaflvarnika vshi-
val vekomaj. Sato mu fvet ne more dati pra-
viga miru. Shi vina je Svarjena sa fvet, injesa-
dovoljna tiftiga, kar njeni pozhutki poshele:
zhlovek ima vifhi namen, in zhe fe ravno nje¬
govi telefni flabi pozhutki v’ vshivanji vidnih
llvari rasvefelujejo, dufha ni sadovoljna ; vfaj
potlej jopezhe >  jenepokojnain shaloltna. Do-

— 485  —

brote freta, pozhutne fladnofti ne nafitijo du-
fhe, ampak jo le motijo. Lakomnik naj ima
veliko premoshenje, vender le fhe vezh bo-
gaftva sheli; kar ima, in kar perdobiti sheli,
ga dela nepokojniga- Nezhiftnik fe valja v’bla¬
tu nezhiltofti; to mu nakopava grisenje, fra«
moto, revfhino in druge slege. Ravno tako
nefrezhni fo drugi grefhniki; fe s’ grehi nafi-
tujejo, vender fo smiraj grehov lazhni, in sa-
voljo grehov nepokojni. Modri prav govori:
„Hudobno Jerze bo s ’ bolezhirtami napolnje¬
no.’’  ( Sirah 5 , 29. Nekteri otrozi, od notra-
njiga pezhenja gnani, jedo perllj onajimfhko-
duje, in nifo terdniga sdravja. Taki fo grefh¬
niki : is hudiga poshelenja fe s’ nevrednimi
rezhmi nafitujejo; vender fo smiraj bolniga
ferza, smiraj shaloftne dufhe. Grefhniki fo
enaki norzu, kteri v’ fladkim vinu pije ftrup;
ta je njegovim uftam prijeten, pa kmalo mu
bolezhine napravi. Ta je pravizhna fhtrafni-
ga in ufmiljeno opomin jevan je, de vedo in
vidijo, kako hudo in grenko jesapuftitiBoga.
Jerem. 2, 19.

O grefhniki le verjemi, de ti greh ne
dodeli miru. 4 Spomin grehov ali pezhe-
nje vedi je perva fhtrafniga tvoje hudenepo-
korfhine. To bolezhe pezhenje febojnolilh,
te povfod fpremlja, in ti ne da pokoja, ker
fi vfigamogozhniga Boga rasshalil, v’ kteriga
oblalli fi in bolh, bodi reven ali mogozhen,
shiv ali mertev. Neufmiljeni Kajn ni nikjer
pokoja imel, rad bi bil pred rlimi ljudmi in

— 486  —

tudi pred feboj sbeshal, ker ni mogel preda-
ti odudnodi fvojiga veliziga greha* Hudobni
Juda je is lakomnofli prodal fvojiga uzhenika
Jesufa; sato ga je ved tolikaj gnala, de je de¬
nar tje vergel, in fe obelil. Ref je, kar mo¬
dri pravi: „Nar hujjhi rana je shalojt fer-
za; vfaka rana fe loshej terpi , ko rana
ferza.”  ( Sirah 25, 17. 18. Porezhefh: ,,Ne-
kteri, akoravno veliki grefhniki, fo slo vele¬
li.” Prijatel! nikar jim hitro ne verjemi, ker
ne vidifh njih ferza; pa naj bi bili tudi vefe-
li, bi bila to njih nar huji nefrezha. Grefh-
nik je nefrezhen, zhe ga ved pezhe ; nefrezh-
Hifhi pa, zhe ga ved ne pezhe. Grefhnik,
vefel v’ grehih, ima nad feboj snamnje bosh-
jiga sapufhenja in fodbo vezhniga pogublje¬
nja. Defiravno jegrefhnik flep , ne more po-
sabiti fmerti, fodbe in vezhnodi, Naj pa tu¬
di posabi, vender bo umeri, in pravizhnopo-
vrazhilo prejel; hudo je delal, in hudo bo
terpel vekomaj. Ne posabi refnizhnih befed
f. Pavla: ,,Britko/t zhaka dujhevfaziga, kle -
ri hudo dela."  Rimlj. 2, g.

Pravizhno shivi po vlili sapovedih, tako
ti je in bo dobro. Dufha, od Boga dvarje-
na, le njega ifhe, fe le v’ njem vefeli, zhe
fe ne da od vidnih dvari smotiti. David je bil
mogozhen kralj; pa po grehu ni mogel vefel
biti, zhe je ravno v’ dobrotah plaval. Sakaj ?
Sato, ker ga je ved pekla, indjala: „Kje je
tvoj Bog  ?” Pf. 41, 4* ,S. Avgufhtin ni mi¬

ru imel, dokler fe ni Bogu popolnama vdal;

— 487 —

ravno tako drugi grelniki. Tedaj flushi Bo¬
gu , in ti bo dal mir, kteriga fvet ne more
dati. t S. Filip- Neri od veliziga vefelja ni mo¬
gel safpati, in vfe nozhi je premifhljeval do¬
brote nebefhkiga kraljedva. Mogozhni gofpod
Franzifhk Borgija je vfe sapuflil, inv’velizim
ubofhtvu Bogu llushil; to ga je tolikaj vefeli-
lo, de je Bogu vedno hvalo pel. 4 S. Teresi-
ja, nuna, je she na fvetu nekoliko veffelja ne-
befhkiga kraljeflva vshivala; sato je bila na-
vajena rezhi: ,y 4 Slajfhi je majhna kapljiza no-
tranjiga vefelja od vefelja vliga fveta. Oker-
-fhanfka dufha! flushi Gofpotlu, in bofh vshi¬
vala mir, in pojdefh v’ vezhni mir. David
pravi: „Kteri boshjo poflavo ljubijo , ima¬
jo velik mir.''  Pf. 118, i 65 . Zhefe Gofpo-
da dershifh, bofh tudi v’ vojfkovanji, v’pre¬
ganjanji, v’ ubofhtvu in v’ drusih nadlogah
pokojin savoljo upanja prihodniga plazhila.
Jesuf je vofhil in dal mir fvojim uzhenzam,
zhe fo bili ravno v’ veliko terpljenje namenje¬
ni. Rekel jim je: ,,Fef elite Je, in od vefe-
Ija pofkakujte, ker je vajhe plaihilo obil¬
no v’ nebejik.”  Mat. 5 , 12.

Molitev,

O Jesuf, moj Bog, ftvarnik, uzhenik in
odrefhenik! daj mi fposnati tvojo neisrezheno
dobroto in lepoto; napolni mojo mlazhno dif-
fho s’ velizim vefeljem do tebe, de le tebeia
vfe savoljo tebe ljubim. Sakaj fim tebe sapu-

— 488  —

/lil, in hitel po nevrednih rezheh, fctere me
nefrezhniga delajo? Zhudim fefvoje neumne
flepote in grefhne nehvaleshnolli, pafhebolj
fe zhudim tvoje neisrezhene poterpeshljivoni.
Te sahvalim, ko mi dobrotljivo pomagal h tvo¬
jo flepoto fposnati in opufiiti, O Gofpod!
malo te ljubim, pa is ferza sbelim te zhedalje
bolj in bolj ljubiti, de v’ tebi najdem vefelje
in mir. Tvoja miloft samore vfe, kar ti bo-
zhefh; vfe je mogozhe tebi viigamogozhnimu
Gofpodu: toraj te profim, odlozhi in ozhifti
moje ferze od vfe grefhne ljubesni do nevred¬
nih rezhi, de tebi famimu shivim, in te nik¬
dar ne sgubim. O f. Nikolaj, kteri fi is vfe
dufhe ifkal in nafliel Boga, v’ njem fevefelil,
in fe sdaj vefelifh! tudi meni Iprofi to gna-
do , de ga v’ tvoji drushbi hvalim vekomaj«
Amen,

XI. dan kimovza.

t <f« t Sevtnjan marternik.

^everijan je bil ferzhen foldat in dober
kriftjan pod oblaftjo neverniga zefarja Lizini-
ja. Bil je takrat v’ mefiu .Sebaflu, kader je
bilo fhtiridefet foldatov savoljo vere v’ jezho
vershenih, kterih fmert je bila v’ letu 319,
hakor je bilo defeti dan fufhza popifano. ,S.

4 Severijan je bil njih perferzhni prijatel, jih
je hodil v’ jezho obifkovat, s’ njimi govorit
od nebefhkiga kraljeftva, in jim ferzhnofti da¬
jat sa fveto vero nepreftral heno umreti.
Vedil je fizer, de je to nevernimu zefarju in
njegovim nameftnikam sopemo, in tudi pre¬
povedano; pa is ljubesni do Boga fe ni nizh
bal. Tudi je fkerbel fvoje tovarfhe ozbitno
in fkrivno uzhiti, in jih odverniti od maliko-
vavfke vere; viim je is ferza vofbil pravo fpo-
snanje vfigamogozhniga Boga. Njegovi tovar-
fhi fo ga po natori ljubili, in ga profili, de
naj molzhi, rekozh : „Zhe nafh ©blaflnik sve,
kaj govorifh, flaba bo tvoja, umoril te bo.”
Jim je djal: „Naj sve; savoljo njega ne bom
molzbal, tudi bogov ne molil. Dolshen fim
govoriti, de fvojiga blishniga od te pogubne
flepote odvernem, zhe je mogozhe.”

Refnizhno fe je sgodilo, kar fo mu to-
varfhi rekli. Per nevernim oblaftniku je bil
satoshen: „Vojfhak ( Severijan hudo govori od
nafhih mogozhnih bogov.” Oblaftnik ga je
pred fepoklizal, in ga vprafhal: ,„Severijan!
je li ref, kar soper tebe govore, de bogove
sanizhujefh, ljudi lhuntafh jih sanizhevati,
in v’ jezho hodifh kriftjanam potuhe dajat, de
v’ fvoji vrashni veri terdovratno shive ?” ,S.
4 Severijan je oblaftniku odgovoril: ,,Refnizh¬
no fim ljudi odvrazheval od flepe flushbe lash-
njivih bogov, in jih nagovarjal, de naj le
praviga Boga molijo. ,Se li tebi prav sdi Ilvar-
nika liebef in semlje sanizhevati , in naiuefti

— 4go —

n jega pa mertve podobe, is kamna, lefa, brona
po zfelovekovih rokah llorjene, moliti?” Ne¬
verni oblallnih, vef rasferden od njegoviga
govorjenja, ga je sapovedal flezhi, na tesav-
nizi rastegniti, in vfiga rasmefariti. To je bi¬
lo ftorjeno, in fodnik ga je ogovoril: „ ( Si li
zhutil, .Severijan ! bolezbine, ktere ti je tvoj
hudobni jesik saflushil? Imafh mar fhe upa¬
nje v’ fvojiga Krillufa?” Je odgovoril fodni-
ku : ,,Ti fi neveden ; sdaj ne vefh , pa bofh
she vidil, kaj mi saflushi iidanje terpljenje in
upanje v’ Jesufa Krillufa.” Oblaflnik mu je
rekel: ,,Le hvali fe f prihodno zhaftjo; jeli
te bom pa tako dolgo terpinzhil, de bolh na-
fhe bogove molil.” t S. .Severijan , poln mo-
zhi gnade boshje, je oblallniku ferzhno od¬
govoril: „Delaj s’menoj, kar hozhefh; ven-
der bom tvoje bogove sanizheval.” Potlej je
okoli llojezhim rekel: ,,Ne glejte mojih ran,
temuzh premiflite plazhilo, ktero f’ lvojim
terpljenjem saflushim. Naj moje telo terpi,
de le dulha oflane nedolshna.” Oblaflnik ga
je lvojim llushabnikam ukasal v’ jezho nebi,
ker fam ni mogel iti.

Zhes pet dni je bil fpet pred oblallnika
peljan. Perlisnjeno ga je nagovarjal, de naj
bogove moli, in f’ timfvoje shivljenje ohrani.
,S. ( Severijan mu je odgovoril: ,,Kaj menifh ?
Uni dan me nifi mogel f’ lvojim persadeva-
njem od J« sula odverniti; tudi dani me ne
bolh.” Ollafinik, lilno rasshaljen in rasfer¬
den , je ukasal lvojim llushabnikam: „Tesaj-

— 49 1  — .

te in terpinzhite ga, kolikor vam jemogozhe,
j de nafhe bogove perfiljen moli.’" S. .Severi-
jan ni drusiga odgovoril ko to: ,,Terpljenje
lidanjiga zhala ni nizh memo prihodne zhafti.”
Rabeljni nifo jenjali ga terpinzhiti; pa vfebo-
i lezhine je savoljo Jesufa sanizheval, in ferzh-
no v’ njih umeri. Njegova fveta Imert je bi¬
la v’ letu 3 ig.

Nauk.

t Svo/imu blishnimu j'' Jvarjenjem in s 1
sgledam pomagati .

( S. ( Severijan je Boga is vfe dufhe in fvo-
jiga blishniga ko fam febe ljubil; sato je fker-
bel malikovavze preuzhiti, de bi le praviga
Boga molili. ( Skrivno in ozhitno je uzhil, nizh
fe ni bal, fvoje shivljenje je poftavil sa zhaft
boshjo in sa svelizhanje blishniga. Uzhil je
le vfigamogozhniga Boga moliti, in pa ne le
f’ prašno befedo, ampak tudi f’ fvetim shiv-
ljenjem in f’ ferzhno ftanovitnoftjo v’fmertnih
bolezhinah. To je refnizhna ljubesen , nam-
i rezh savoljo Boga fveto shiveti, blishnimu s’
vfo mozhjo v’ nebefa pomagati, in sapravizo
ferzhno umreti.

Tudi ti pomagaj blishnimu s’ljubesnjivim
kvarjenjem in modrim opominjevanjem, de
refnizo fposna, fe pobolji ha, in pravizhno shi-
vi. Bog sapove : ,Ne boj f* fvojiga blish¬
niga per njegovim paclzu pofvariti t Sirah

— 4g2 —

4 ,  27. Te befede sapoveda fvarjenje, ka-
der koli je potrebno, in dajejo ferzhnoft to
doishnoft fpolnovati. Zhe blishniniu v’ telef-
nih potrebah ne pomagal h, kader samorelh,
ti neufmiljen; fhe hudobnifhi fi pa, zhe nje¬
govi potrebni dufhi nepomagafh. Velikokrat
imafh perloshnoft to sapovedano ufmiljenje
blishnimu fkasovati, in mu lahko pomagafh,
zhe ga ljubifh. Zhe te hudoben tovarfh va¬
bi v’ grelhno perloshnoft; fvari ga, in ferzh-
no fe mu vftavi. Zhe f lil hi f h neframno govo¬
riti; fvari, imej in fkashi nevoljo. Zhe fvo-
jiga blishniga vidifh jesiti fe; opominjaj ga,
de naj savoljo krishaniga Jesufa preterpi, ali
blishnimu odpufti. Delaj tako rfelej, kader
koli ti je perloshno, in bol h per Gofpodu ve¬
liko saflushenje imel. Ne boj fe blishniga uzhi-
ti in fvariti savoljo njegoviga sanizhevanja ali
njegove nevolje; f. ^everijan fe ni bal ferdi-
tofti neverniga oblaftnika, kaj fe bofh ti bal
prašnih befedi ? Tedaj: „Ne molzhi, kader
sarnore tvoja bejeda sdravivna biti.”  4 Sirah
4 , 28.

Pomagaj blishnimu s’ dobrim sgledam. Zhe
blishniga fvarifh; kaj mu pomaga fvarjenje,
ako ga f’ flabim shivljenjem pohujfhafh ? Shi-
vi fveto, in fvari pravizhno, to je Bogu
vfhezh. Heli je fveto shivel, pa je fvoje otro¬
ke premehko fvaril; fariseji fo bili s’grefhni-
ki bodezhiga jesika, pa nifo fvojiga shivljenja
poboljfhali: nobeden tih ni Bogu dopadel.
Premifli fant fe. Zhe te flab kjiftjan pofva-

— 4ga —■

ri, fi bersh fkufhan mu njegove flabofti ozh!«
tati; zhe te bogabojezh pofvari, fe lahko po-
nishafh, in ga flufhaih is fpofhtovanja do
njega. Ravno tak je blishni proti tebi, kakor
shivifh flabo ali dobro. Veliko flepih never¬
nikov fe je k’ Jesufu fpreobernilo, ko fovidi-
li bogabojezhe shivljenje vernih krilljanov. Sa-
to je f. Peter vernim perporozhal: ,,Lepo shi-
vite med neverniki, de, ne de bi od vaj ho od
hudodelnikov hudo govorili, va/he dobre de¬
la vidijo, in Boga zhajte I. Petr. 2 , 12.
Tudi terdovratni neverniki fo bili omezheni
od nedolshniga shivljenja fvetih krifljanov ; ve¬
liko loshej bodo kriftjani, slafti tvoja drushina
ali tvoji otrozi, ako te vidijo bogabojezhe shi-
veti.

Molit e v.

O Jesuf, ufmiljeni pafiir in uzhenik na-
fhih dufh, kako delezh fim od tvoje Ijubesnji-
ve gorezhofti sa svelizhanje blishniga! Ti li
nevedne uzhil, grefhnike fvaril, in vfim ka-
sal pot v’ vezhno svelizhanje; meni pa ni mar
sa nikogar, ne fkerbim sa tvojo zhaft, fpre-
gledujem grehe, fe bojim sanizhevanja hudob¬
nih , fe framujem ozbitno dobro shiveti. 4 She
hudobnifhi fim: grehu fe fmejam, grefhiti po¬
magam , grefhnikam dajem potuho, fvoje bra¬
te pohujfhujem. O Gofpod! daj miljubeseu
do tebe in do blishniga, odpufti mi grelhno
mersloto, in pomagaj mi popraviti, kar fim

— 4g4 —

f’ fvojim flabim shivljenjem hudiga ftqril. O
f. ( Severijan! ti ii bil ref ferzhen vojlha-k Je-
sufa Kriftufa, ker fi ga v’ fredi ferditih never¬
nikov osnanoval, li ga f’ fvetim shivljenjem
molil, in li sa njegovozhaft umeri. Tudijeft
shelim po tvojim sgledu delati, pa fim flab
in maloferzhen ; fproli mi torej gore?,ho ferzh-
noft sa zhaft boshjo in sa svelizhanje blishni-
ga, de fvojo dufho svelizham. Amen.

XII. dan kimovza.

j * . f, • • f* * r ■; ; " .  f

k S. Gvidon meshnar.

t S. Gvidon je bil rojen v’ Brabantu, finubo-
siga, pa bogabojezhiga kmeta. Ozhe in ma¬
ti fta bila oba pravizhna, in v’ fvojim ubo-
fhtvu sadovoljna. Lepo in ftanovitno fta ga
uzhila Boga fposnati, in mu flushiti. Kakor
ftari Tobija fvojimu finu, tako fta mu veliko¬
krat djala: j,Ljubi fin! ubogi fmo, pa bogati
.bomo j zhe fe Boga bojimo, in greha varuje¬
mo.” Njegovi ftarfhi fo ga fkerbno uzhili;
pa fo tudi fveto shiveli, bili ftanovitni v'terd-
nim delu, v’ pokorjenji, v’ poterpeshljivofti,
v’ boshji hvali. Otrok Gvidon je f’ pomozh-
jo gnade bosbje vef nedolshen, pokoren in
bogabojezh bil; dobriga duha fvojih fvetih ftar-
fhev fe je navsel, in je po njih sgledu fkerb«

— 4g5 —

no shivel. Kader je bil odraftel, je fposnal
frezho in dobroto fvojiga niskiga ftanu; je bil
ne le poterpeshljiv, temuzh tudi velel fvojiga
ubofhtva; je vedno hvalil Boga, kteri ga je
ubogimu Jesufu podobniga ftoril. Obladnike
in mogozhne je fpolhtoval, in ni bil nikoli ne-
vofhljiv njih vifokofti; kader je vidil ljudi v’
fvet prevezh samaknjene, je obshaloval njih
flepoto ; uboge je uzliil pokorno in poterpesh-
ljivo shiveti, in 11 persadevati neftrohljivo bo-
gallvo nebefhkiga kraljeftva sallushiti, ktero
ne bo nikdar prefhlo. Bil je ubog, pa pri¬
den delaviz, lenobo je ferzhno fovrashil; ni¬
komur ni bil nadleshen, de bi bil dobil, kar
drugi f trudam saflushijo, kakor veliko lenih
berazhev dela; pridno je delal, ne is lakom-
nofti, temuzh de bi fe polhteno shivil, in
fvoje telo pokoril. Kar mu je shivesha oha-
jalo, je ubogim delil, in je v’ pokorienji shi¬
vel, de bi ubogim obilnifhi pomagal. Sra-
ven terpljenja, ki je neodlozheno od ubofhtva,
h je tudi radovoljno pokorjenje nakladal, je
malo fpal, dolgo molil, bolnike obil koval,
nevedne uzhil, in dofti drusiga dobriga prid¬
no delal, ^vetih naukov jebilsmiraj lazhen,
rad jih je poflufhal, fkerbno premil hljeval,
in svefto po njih shivel. Nele, kar je od du¬
hovnih paftirjev v’zerkvi boshjiga flifhal, te¬
muzh tudi, kar fo mu drugi dobriga poveda¬
li, je svefto v’ ferzu ohranil, in s’ vefeljem de¬
lal.

- 496 -

Neki dan je Gvidon fhel v* vaf Lek bliso
veliziga mefta Brukfele. Po fvoji navadi je nar
poprej fhel v’ zerkev molit; dolgo je molil
in premil hijeval. Fajmafhter ga je vidil; ne-
snan mu je bil, pa njegovo lofebno fpofhto-
vanje v’ zerhvi in njegova velika gorezhoftmu
je slo dopadla. Kader je fhel is zerkve, ga
je k’ febi poklizal, ga vezh rezhi oprafheval,
in is njegovih odgovorov fposnal, dejefofeb-
no bogabojezh in moder. Vprafhal ga je , zhe
hozhe biti meshnar per njem. ,S. Gvidon je
bil te perloshnofti vefel, in je oftal meshnar
per tifti farni zerkvi Marije devize. To flush-
bo je vezh let svefto opravljal, ne ko najem¬
nik le savoljo oblubljeniga plazhila, ampak
ko sveft flushabnik boshje veshe. Is fpofhto-
vanja do Boga je ne le altarje, mafhne obla-
zhila, in kar fhek’ boshji flushbigre, ampak
tudi vfe kota zerkve, in kar koli je v’ zerkvi
bilo, lepo zhedno ohranil. Gvidon ni bil po¬
doben marlikterim lenim meshnar jem, kteri
imajo zerkev nefnashno ko revno berafhko hi-
fho; is fpofhtovarija do Boga je slofkerbelsa
njeno lepoto. Per fveti mafhi je s’ vfo fpo*
dobnoftjo ftregel, inpervlih zerkvenih oprav¬
kih v’Boga samaknjen bil; kader koli je fhel
memo fv. refhnjiga telefa ali memo altarja,
kjer je bilo fpravljeno, je pokleknil, in fe mu
perpognil. Bil je fvoje flushbe neisrezheno
vefel, ker mu je bilo perloshno vfak dan per
fveti mafhi biti; velikokrat je bil do nozhi,
vzhafi zelo vfo nozh v’ molitvi ali premifhlje«

__ 497 ~

Vanji. Fajmafhter, drugi duhovni in vii far¬
mam fo ga bili vefeli, in kader ni flifhal, mu
nifo drugazhi rekli, ko fveti meshnar. Kdor
je koli v’ zerkev prifhel, in vidil njegovo bo-
gabojezhe vedenje; je bil od njegoviga dobri*
ga sgleda nagnjen boshjo vesho bolj fpofhto-
vatij in raji moliti.

( S. meshnar Gvidon je po volji boshjishi«
vel, in zhedalje poboshnifhi prihajal; ven-
der ga je neka sapeljiva fkufhnjava sapeljala,
in nekoliko zhafa motila. Bogatkupez is me¬
ha je k’ njemu prifhel, in mu tako govoril:
,, ( Slifhim praviti, de fi do ubosih slo ufmiljen,
pa tvoja majhna flushba ti ne dopufti jim ve¬
liko pomagati; flopi s’ menoj v’ drufhino,
bofh dofli perkupzheval, in fvojimu revnimu
blishnimu obilnifhi pomagal.” ( S. Gvidon ni
vidil hudizheve naftave, in ni pomiflil, de
Bog nozhe od njega, kar je zhes njegov flan
in zhes premoshnoft, ktero mu je dal. Od te
sapeljive fkufhnjave oflepljen, je fvojo mirno
flushbo popuftil, in kupzhevati sazhel. Vil
fo fe nad njim zbudili in pohujfhali, pa je
menil, de prav dela. Bogati kupez je njego¬
vi sveftobi veliko blaga saupal, je s’ njimfhel
na morje, in fe v’daljno deshelo namenil; pa
ladijafeje, ne delezh od brega, potopila, in f.
Gvidon je komaj shivljenje ohranil. Ta neprevi-
dena nefrezha ga je premodrila; fposnal je bosh-
jeobifkanje, in fvojo flopnjo milo obshaloval.
Nasaj je hitel v’ poprejfhnjo zerkev, Boga in faj-
mafhtra profil, de naj muodpufti, injeveliko
3  2

— 4 9 8  —

let v’ ojftri pokori bil, V’  vlih dobrih delih
je ftanoviten oftal, in (Veto umeri oholi leta
1012 .

N a n k.

Sakaj in kako Jtanoviino moliti.

Vfe shivljenje f. Gvidona je bilo llanovit-
na molitev. Rad je molil, vezhne refnize
premifhljeval, Boga hvalil, njemu v’zhaft shi-
vel, in vfe delal is ljubesni do njega. .Sta¬
novitna molitev je flehernimu zhloveku sapo-
vedana. Kriftuf pravi: ,,Smira/ je treba mo¬
liti, in nikoli n* jen/ali."  Luk. 18, 1. ,S.

Pavel sapove ravno to: ,,Bodite v ’ molitvi
Jlanovitni"  Rimlj. 12, 12. Ozhaki ravno
tako sapovedujejo flanovitno molitev. ( S. Av-
gufhtin pravi: ,,Mbli Jtanoviino, in Bog ne
bo tvoje molitve sanizheval."

Sakaj morefh ftanovitno moliti? .Stano-
vitno morefh moliti, ker li dolshan vfigamo-
gozhnimu in ufmiljenimu Bogu vedno hvalo
dajati, ker li smiraj njegove pomozhi potre¬
ben, ker vedno prejemafh dobrote, ker li
poln flabofti, in obdan od nevarnih fkufhnjav.
Premifli te befede, in lahko fposnafh dolsh-
noft smiraj moliti. Zhlovek je boshja Hvar,
Boga more vedno hvaliti, in hvaliti sa vfe zhes-
natorne in natorne darove; je smiraj potre¬
ben boshje pomozhi, ker bi fe bres nje po¬
gubil; nevarnofti, dufhne in telelne, Tilne

— 499  —

fkufhnjave, vidni in nevidni fovrashniki iti
vfe drugo preprizha od dolshnoAi smiraj mo¬
liti. .S. Pavel tako govori: „ BoditeJtanovit-
ni v’ molitvi  j zhujte  o’ njej s' tahv oljenjem."
Kol. 4 > 2 .

Kako Aanovitno moliti ? JesufKriAuf, nje¬
govi apoAelni in zerkveni uzheniki ne sapo-
vedujejo, de bi smiraj klezhali v’ molitvi, ro¬
ke smiraj v’nebo povsdignjene imeli, nozhin
dan neprenehama molili; to je nemogozbe.
Kako samorefh Aanovitno moliti ?  .Stanovitno
molifh, zhe imafh refnizhno Aanovitno voljo
Bogu v’ vfim dopaAi, in zhe ga f’ fvetim shiv-
ljenjem vedno hvalifh. Zhe vedno ne fker-
bifh Bogu dopaAi, fo tvoje molitve lashnjive;
moli rad, pa sato, de fprofifh gnado po vo¬
lji boshji Aanovitno shiveti. Moli rad in po-
goAo, kakor KriAuf in zerkev uzhita; parno-
li is ferza, ponishno in saupno. Velikokrat
tudi per delu, na potu, in kader ti je per-
loshno, povsdiguj fvojemifli k’Bogu, gamo-
li ali sahvali; sdihuj k’ njemu, proti ga po-
mozhi; ali shaluj nad fvojimi grehi, in oblju¬
bi mu Aanovitno sveAobo ; ali klizhi v’ Jesufa
in Marijo! ali mifli kaj drusiga dobriga. Krat¬
ko, pa pogoAno sdihovanje k’ Bogu je dobro
in potrebno, ker omezhi ferze, opominja du-
fho, de naj ne posabi Boga, ohrani gore-
zhoA, in pomaga navadne molitve sveAo o-
pravljati.

Imej Aanovitno voljo v’ vfim dopaAi Bo¬
gu, Varuj fe greha, nizhemernih opravkov
32  *

— 5o® —

flabiga govorjenja, in kar Bogu ne dopade$
shivi le njemu v’ zhaft, delaj vfe is ljubesni
do njega: tako ga bolh smiraj molil. t Svoje
pofhtene opravila delaj poterpeshljivo in is
dobriga konza. Daruj Bogu fvoje terpljenje,
ubofhtvo, nadloge, preganjanje in vfe. Pre¬
maguj nadleshne fkufhnjave, de Bogu dopa-
defh ; rezi: ,,Tega nozhem, ali to liozhem
ftoriti savoljo ljubesnjiviga Jesufa; hozhem
premagati to fkufhnjavo, de Bogu dopadem,
in miloft sadobim.” Tak bodi v’ vfim, in fta-
novitno molifh, dajefh vedno hvalo Bogu,
in bofh po fmerti veliko dobriga saflushenja
nafhel. Ne posabi tih naukov, delaj smiraj
po njih, in bofh frezhen. "ZheBoga ftanovit-
no molifh, ga bofh hvalil vekomaj.

Molitev.

O moj Bog! ti fi moj llvarnik, ohranik,
gofpod, ozhe in vfe; vender te malo in ne¬
vredno molim. Tvoje neisrezhene dobrote
me opominjajo, de naj te hvalim; moje veli¬
ke potrebe in flabofti me perganjajo, de naj
te profim: vender fo redke in mlazhne moje
molitve. Dolshan fim te vedno hvaliti s’ mi-
flijo, s’ befedo, s’ shivljenjem in s’ vfim; pa
namefti tiga te shalim in sanizhujem. O Go¬
fpod! odpufti mi po fvoji veliki milorti mojo
mersloto innehvaleshnollv’tebe ; daj mi gna-
do te prav fposnati, in ti dopadljivo shiveti,
de te moje molitve in moje dela hvalijo. O

i

— 5oi

F. Gvidon! ti fi bil pravi flushabnik boshji, ti
li Boga refnizhno molil in hvalil, ga molifh,
in ga bofh molil vekomaj: fproli tudi meni
enako miloft po Jesufu Kriftufu, de pofihmal
Hanovitno molim in hvalim Boga, de v’nebe¬
la pridem ga molit in hvalit vekomaj. Amen.

XIII. dan kimovza.

t A. Nolburga cltviia , dekla.

S. Nolburga je bila rojena od bogabojezhih
flarfhev na Tirolfkim. Bog ji je dal obilnoft
gnade, gorezhoft, pokorfhino, framoshljivofl;
in vfe dobro; v’ ftarohi in modrofli je raftla,
zhedalje poboshnifhi shiveia, in vfim dekli-
zhem biia lep sgled bogabojezhofti in zhillofti.
Ondi bliso je bil grad, hteriga gofpod in go-
fpa fla bila bogabojezha in ubogim ufmilje-
laa. Ofemnajft let (lara je fhla v’ tifti grad
flushit, ker je vedila, de bo lahko flushila
Bogu in njima. Obema je bila slo vfhezh, ker
je bila molzhezha, pridna, svefta, modra in
bogabojezha. Dobra gofpa je bila njene prid-
nolii in svellobe velela, ji je vfekljuzhev’ro¬
ke dala, in ji vfo hifho srozhila. 4 S. Notbur-
ga ni le pridno delala, in v’ rlim svefto flu¬
shila, temuzh je tudi fkerbela fe pofvezheva-
li. V’ gradu je bilo veliko drushine, toraj je

5o2 -

slo varna bila: s’ mofhkimi je bila malo im
modrih befed , fvoje foflushabnize je fkerbno
uzhila, prijasno fvarila, in vlim dajala dober
sgled pridnofti, poterpeshljivofti in vfiga do-
briga. Hlapzi, dekle, najeti delavzi in vli
fo jo fpofhtovali, in fe nifo predersnili vpri-
zho nje gerde befede govoriti, aliftoriti, kar
fe ne fpodobi. Tudi je imela veliko ufmilje-
nje do ubosih, in f’ perpufhenjem fvoje go-
fpe jim je obilno pomagala; tudi jimjeisfvo-
jiga rada podelila. Vfak dan po kolilu fo
uboshzi prifhli v’ grad; rasdelilajim jeoftan-
ke, kerfhanfkiga nauka jih uzhila , in jim per-
porozhevala, de naj peterpeshljivo shive.

Gofpod in gofpa fta v’ to ufmiljenje fvo¬
je fvete dekle Notburge rada dovolila, ker fta
bila dobra in bogabojezha; Bog jima je sa to
lepo ufmiljenje dufhne in telefne dobrote da¬
jal. Kader je fheflo leto njene flushbe minu¬
lo, fta gofpod in gofpa pomerla. Nju fin in
njegova shena fta maftopila, in vfe drugazhi
gofpodarila. Prevsetna mlada gofpa ni mog¬
la nobeniga berazha viditi, in je fveti dekli
Notburgi sapovedala oftankov ne uboshzam
dajati, ampak jih fvinjam metati. 4 S. Notburga
je bila te ufmiljene sapovedi grosno shaloft-
na; pa ni fi mogla pomagati, ker ni fmela s’
blagam drusih delati, kar bi hotla. Kaj lije
ismiflila? ^Sklenila je slo terdo poftitife , de
bi f’ tiftim, kar ji je oftajalo od fposnanih je¬
di in pijazhe, ubogim pomagala. Vfak dan
je blishnim uboshzam nefla, kar je febi per-

— 5o3

tergala. Nerodna in neufmiljena gofpa je bi,
la tudi tega nevoljna in ferdita, menila je, de
^loma jemlje, in berazhem nofi; slo jo jeper
fvojimmoshi pozhernila, in nesveflobe obdol-
sbila. Gofpod je bil boljiga ferza, in ni f.
Notburge sato fovrashil; vender je nekoliko
verjel lashnjivimu obdolshenju. Eniga dne
je fhel, in jo na potu perzhakuje; ko je do
njega prifhla, ji je rekel„Notburga! poba-
shi, kaj nefefh reveshem v’ birtahu ?” Bersh
mu je pokasala jedi in vino, to je, kar ji je
bilo sa kofilo dano. Gofpodarjeve ozhi fo bi¬
le sadershane, ni prav vidil, kaj je bilo; mi,
flil fe je sanizhevaniga, in je fvoji sheni po«
vedah Ko je Notburga domu prifhla, fta jo
oba slo okregala, in fpokala is hifhe. ( S. Not-
burga je vle to voljno poterpela in fhla. Lah¬
ko bi bila dobro flushbo dobila, pa raji je
fhla v’ hribe k’ famotnimu kmetu flushit, in
fi je isgovorila, de bi pred nedeljami in pras-
niki tifte vezhere od dela fmela nehati, ka¬
der bo k’ nedelji ali prašniku sasvonilo. Go-
lpodar je v’ to dovolil, vender jo je iilil eno
faboto do nozhi sheti. Shelela je po navadi
iti v’ blishno zerkev molit, in fe branila do
nozhi delati, kakor fi je bila isgovorila, Verg-
la , pravijo, je ferp nakvifhko, in ferp je v’
sraku obvifel. Gofpodar je ollerniel, in jo
puftil iti v’ zerkev molit, kakor je navajena
bila.

Njen poprejfhnji gofpod je fkufil, de fe
bresmje vfe flabo godi. She'el jo je fpet v’

— 5o4 —

flushbo rseti, jo lepo profil, in ji tudi oblju¬
bil, de bo fmela ho pod ranzim ozhetam in
ranao materjo ubogim deliti, kolihor bo mo-
gozhe. Ta vefela obljuba je ufmiljeno ferze
f. Notburge nagnila ; nasaj je fhla v’ poprejfh-
njo flushbo, svefto flushila, uboshzaniobilno
delila, otroke in drushino lepo uzhila, infker«
bela vfe po volji boshji ravnati. Bog jesavo-
ijo nje oblagodaril vfo hifho; obogateli fo,
poboshno shiveli, in mir vshivali. t S. Not-
burga je v’tiltimgradu do fmertiflushila, fpo-
fhtovana in ljubljena od vfih. Kader je fvojo
fmert bliso previdila , je frojimu gofpodu rek¬
la : „Gofpod! kmalo bo konez mojiga shivlje-
nja. Lepo vaf profitu, pofhljite moje truplo
v’ tifto zerkev pokopat, ki je bliso kmeta, per
bterim Jim vezh let flushila ; ondi shelim po-
zhivati do vfiajenja.” Ref je kmalo sbolela,
Je dala f’ f. sakramenti previditi, in 48 let ka¬
ra mirno umerla v’ letu i5i3. Zerkev ju-
trejfhni dan obhaja njen fpomin.

Nauk.

Od dolshnojl Jlushabnikov do gojpodarjtv.

t S. Notburga je bila Bogu in fvojim go-
fpodarjem svefta , je fkerbela sa vezhno in zhaf-
no frezho vfe hifhe, je rada molila, druge
uzhila, poterpeshljivo in pridno delala. Vli
najeti flushabniki in delavzi fe morejo po njej
ravnati; ako bi fe po njej ravnali, bi bili Bo¬
gu in ljudem ljubi. t Slushabniki fekomudru-

— 5o5 —

sim« sa isgovorjeno plazhilo podvershejo ; po¬
prej fo bili prodi, pa sa obljubljeno plazhilo
fi  proftoft radovoljno perkratijo do rezheniga
zbafa. Tedaj je med gofpodarjem in flushab-
nikam pogodba in savesa sa delo in plazhilo,
id fta fi eden drusimu obljubila.

Najeti flushabnik je dolshan ob rezhenim
zbafu flushbo naltopiti, in do ofcljubljeniga
zbafa gofpodarju svefto flushiti; golpodar je
dolshan ga v’ flushbo vseti, ga imeti do ob-
Ijubljeniga zbafa, in pravizhno plazhati. Po
ftorjeni pogodbi ni perpufheno fe flushbi ali
flushabniku odpovedati bres pravizhniga ve-
liziga isgovora. Pravizhni isgovori bi bili skle¬
nitev ali moshitev, bolesen, ali kaka druga
velika rezh, ki je od vefvoljne navade tiftiga
kraja opravizhena. Is nizhemernih isgovorov
od (iorjene pogodbe odflopiti ni perpufheno.
Tudi kdor po (lorjeni pogodbi odverne go-
fpodarja, de flushabnika v’ flushbo ne vsame,
ali odverne flushabnika, de flushbe ne naho-
pi, ali jo popufti, in to bres pravizhniga ve-
liziga isgovora; grefhi, in je veliziga pokor-
jenja vreden. Zhe v’ zhafu flushbe napade
kaka velika hriviza, premenjenje, tatvina, po-
hujfhanje ali kaj drusiga; naj poprafhajo du¬
hovne, kaj je ftoriti, de fe vle po sapovedih ,
ljubesni, pravize in modrofti ravna, popravi
ali rasdere.

flushabnik je dolshan gofpodarja fpo-
fhtovati in flufhati. ( S. Pavel pravi: ,,Hlapzi
(ali dekle)! hodile s' vjim Jtraham podlosh*

— Aoft *•»«.

ni, kakor Krijluju."  Efesh. 6 , 5. ,Spet jim

sapove : ,, Bodite 'podioslini ne le savoljo Jtra-
hovanja , ampak tudi savoljo veJtiJ'  Rimlj,
la, 5. On fizer govori od fushnih, kterih
med nami ni; pa njegove befede sadevajo tu¬
di flushabnike, kteri fo fe savoljo obljublje-
niga plazhila komu radovoljno podvergli sakaj
zhafa. Zhe ilushabnik ali flushabniza nerad
uboga, grefhi; zhe pa nozhe flufhati, in ma¬
lopridno dela, je tudi l;riyizhen. Dolshna
pokorfhina sapopade vfe kerfhanfke dela in
opravila nallopljene flushbe. Illapzi, dekle,
drugi flushabniki in flushabnize fo dolshni po¬
korni biti, ko gofpodar ali gofpodinja prepov^
grefhno govoriti, igrati, ponozhevati, pijan-
zhevati, v’ hudo perloshnoil sahajati; ali ko
sapove v’ zerkev hoditi, moliti in kaj drusiga,
kar Bog in zerkev sapovedujeta ali prepove¬
dujeta. Le takrat ne fmejo marati, ka¬
der bi bilo kaj soper sapovedi. ,S. Pavel pra¬
vi, de, kdor sa domazhe ne Jkerbi, je huji
od nevernika.  I. Tim. 5, 8. Ali fo tedaj f lu¬
shabniki nedolshni, zhegofpodarjane flufha-
jo, zhe jeskajo, in fe odgovarjajo, kader fo
na dobro napeljevanj, ali savoljo hudiga fvar-
jeni ? To je soper gofpodarja in Boga.

flushabniki fo. dolshni svefio delati vfe
opravila fvoje flushbe. Nifo vfi flushabniki
eniga uma, ene mozhi in perpravnofti; pa naj
delajo po dobri vedi, kakor jim je sapoveda-
no. Zhe nifo v’fvojih delih pridni; grefhe,
m nifo popolniga plazhifa vredni.: Ravno ti/

— ono  7 ,- —.

(lo dolshnoft imajo flushabnibi pridno delati,
bo gofpodar jih pravizhno plazhati. Morejo
delati po volji fvojih oblaftnibov ne po fvoji
v’ vlim, bar ni soper sapovedi. Morejo de¬
lati pridno, pa tudi poterpeshljivo ; morejo
pridno in svetlo delati, naj jih gofpodar vidi
ali ne. Tabo uzhi f. Pavel rebozh: „Hlapzi
(in deble) / bodite pokorni f voj im gofpodar-
jem; nikar neJlushite na ozhi , kakor de
bi hotli ljudem dopajii, ternuzh kakor hlap-
zi Krijtujovi Jtorite boshjo voljo isferza ra¬
di, in Jlushite s’ dobro voljo kakor Gofpo-
da, in ne kakor ljudem”  Efesh. 6,5 — 7 .

.Slushabnibi morejo biti srefti, Ne fmejo
gofpodarju fhbode delati, ne v’ njegovo fhbo-
do dovoliti; njegovo fhbodo morejo po mozhi
braniti, Krivizhni flushabnibi fo hudobnifhi
od drusih, ber imajo plazhilo in fofebno dolsh-
noft sa gofpodarjevo blago fberbeti. Ne fme¬
jo jemati, bar jim ni dopufheniga, nesa-fe,
ne sa fvojo rodovino ali fvoje prijatle; tudi ubo¬
gim ne fmejo dajati, zhenimajo perpufhenja.
Zhe hozbejo ubogi rodovini, ali prijatlam, ali
berazhem pomagati, naj pomagajo f’ fvojim
blagam, ne pa P ptujim. Tudi ne fmejo baj
vseti is isgovora fvojo premajhno plazhilo per-
boljfhati; naj f« ob zhafu najetve isgovore,
babor fe jim prav sdi, potlej naj oftanejoper
pravizi.Morejo fe terdo dershati fvoje pogod¬
be, in jenibdar preftopiti. Zhe drugi flushab¬
nibi, ali otrozi, ali drugi gofpodarju fhbodo
delajo; morejo brivizhnibe fvariti, in zhe fe

— 5oP> —

ne poboljfhajo, jihgofpodarjurasodeti. Rav-
no to je rezhi od kake druge hudobije, .Slu-
shabniki morejo biti tudi svediga jesika: ne
fmejo sdrashbe delati, rasnafhati gofpodarja
ali domaahih, kakor praviza in ljubesen sapo-
vede. Tudi morejo fvojo flushbo do obljublje-
niga ahafa sredo dodati, kakor je bilo sgoraj
rezheno. Zhe pa menijo, de imajo prarizhen
isgoror, naj duhovne poprafhajo, in po njih
fvetu flore.

M o i i t e v.

O koliko dobriga samore zhlovek floriti,
ako Boga is vfe dufhe ljubi! ,S. Notburga je
bila revna dekla; vender je veliko ljudi v’ do¬
bro napeljala, veliko grehov odvernila, ker
je sa zhad hoshjo neprenehama fkerbela. Bi¬
la je s’ deli obloshena; pa smiraj je bila po-
terpeshljiva, smiraj s’ duham v’ Boga , vedno
ga molila. Bila je uboga dekla; vender je
ubogim po fvoji mozhi obilno pomagala, in
tudi kerfhanfkiga nauka jih uzhila. Sakaj pa
jed tako malo dobriga delam? Sato, ker Bo¬
ga ne ljubim. Perloshnodin zhaf imamuzhi-
ti, fvariti, moliti, premilhljevati, pa mi ni
mar; veliko saflushenje bi per Bogu imel,
ako bi bil v’ fvojih polhtenih opravilih poter-
peshljiv, pa tudi poterpeshljvofti ni v’ meni,
ker nimam duha pokore, nimam ljubesni. O
Gzhe nebefhki! odpudi mi vfe grehe, napol¬
ni me s’ ljubesnijo, daj mi pravo poterpeshlji-

— 5og —

volt. O f. Notburga! fprofi mi od Boga gna-
do vfe dolshnofti fvojiga ftanu sveflo dopolno-
vati, in vfe fvoje dela pofvezhevati, de ne
delam le savoljo zhafniga plazhila, ali le sa
ohranjenje fvojiga telefa, ampak Bogu v’ zhaft
in sa vezhno plazhilo. Amen.

■> » -

XIV. dan kimorza.

Povijhanje f, hrisha.

zerkev je sapovedala ta dan obhajati fpo-
min povifhanja f. krisha, na kterim jeljubes-
njivi Jesuf sa odrefhenje vfiga fveta radovolj-
no umeri. ( Sveti Jesufov krish je bil sraven
njegoviga groba salcopan; pa tri (to let je f krit
oftal, dokler gani f. zefariza Helena, imenit-
niga zefarja Konfhtantina mati, frezhno na-
fhla, kakor je bilo tretji dan veliziga travna
popifano. Djala ga je v’freberno fkrinjo, in
poloshila v' lepo zerkev na hribu Kalvarji ali
mertvafhkih glav, ktero je njen verni fin, zefar
Konfhtantin, fosidati ukasal. Ondi je bil 1. krish
v’ veliki zhafti, in od vernih kriftjanov mo¬
ljen, pa v’ letu 6i4 je Kosroall., Persijanfki
kralj, s’ mozhno vojiko premagal Jerusalem,
ga obropal, meftniga patrijarba Zaharija, ve¬
liko kriftjanov in tudi f. krish v’ Persijo odpe¬
ljal v’ fvoje veliko mefio Ktesifont. Ta velika

nadloga je bila od Roga perpufhena savoljb
grehov: deshele Iterfhanfhe lo bile premaga¬
ne, ropane, in s’morijo napolnjene, ker fofe
s’ grehi boshje pomozhi nevredne ftorile. Vfe
kerfhanftvo je sgubo Jesufoviga hrishagrosno
obshalovalo, in ga shelelo nasaj dobiti. Ker-
fhanfhi zefar Herahli le je s’ molitvijo, f po-
fiam in s’ drusimi dobrimi deli na vojfkoper-
pravljal, in prevsetniga Persijanfhiga kralja
Kosroa frezhno premagal. Kosroa je bil kma-
lo potlej umorjen; njegov fin in naftopnik ( Si-
roe je f zefarjem Heraklijem mir ftoril, inf.
krish in vfe vjete verne nasaj dal. Jerusalem-
fki patrijarh Zaharija in verni fo is Persije v’
Jerusalem f. krish vefelo fpremili v’letu 628.
Vfe kerfhanftvo je Boga hvalilo: zefar Herahli
in veliko vernih fo prifhli v’Jerusalem f. krisha
molit, in ga zhaftito poftavit v’ zerkev na hri¬
bu mertvafhkih glav, kamor ga je bila f. ze-
fariza Helena okoli tri fto let poprej poloshi-
la. Zefar Herakli je hotel fam nefti f. krish
na hrib Kalvarijo; pa per vratih, fkosi ktere
fe is Jerusalema na hrib gre, je bil od boshje
nevidne mozhi uftavljen. Ni vedil, kaj bi to
bilo; v’ fkerbi je bil, filil fe je naprej iti, pa
saftonj fi je persadeval. Patrijarh Zaharija
je zefarju rekel: ,,O zefar! glej, tvoje pre-
imenitne oblazhila fo malo podobne ponishni-
mu Jesufu.” Zefar fe je v’ ponishne oblazhila
preoblekel, in v’ tih je lahko nefel f. krish na
hrib, in ga zhaftito poloshil v’zerkev, kjer
je  poprej bil. Vefelo poboshnoft fo Bogu v’

«=- 5 i i ■<=*»

zhaft imeli, njega vfigamogozhniga in mlloft-
Ijiviga hvalili, in fe rasfhli. Ravno to fe ime¬
nuje povifhanje f. hrisha, ktero je bilo 14.
dan kimovza v’ letu 929.

Nauk.

S. krish s’ mijli/o, s ’ befedo in t' djanjem
zhajlili.

,S. krish , na kterini je Jesuf sa nafhe
odrefhenje dobrotljivo umeri, je bil saframo¬
ranje nevednih in fpazhenih ljudi; potlej fo
ga tudi njegovi fovrashniki zhaftili. Neverni
zefarji in kralji fo fe krishaniniu Jesufu pod-
vergli, njega krish zhaftili, in ga na fvojih
kronah noiili. Vli verni kriftjani zhafte f. krish,
upajo va-nj, in fe s’ njim sasnamnjujejo; pa
vli ga ne zhafte v’ ferzu, v’ befedi, v’ djanji.
Verni kriftjani fo na zhelu f’ f. krishem, fo-
fofebno per f. birmi, sasnamnjani; pa veliko
fe jih Jesufoviga krisha, njegoviga ponishe-
vanja in njegovih naukov framuje. Maloferzh-
ni fo ko Nikodem, kteri je bil Jesufov uzheniz,
pa na fkrivnim is ftrahu pred terdovratnimi
Judi. Vli morejo biti po sgledu f. Pavla, kte¬
ri je Judam in nevernikam Jesufa Kriftufakri-
shaniga osnanoval, in fe s’ njim hvalil, de li
ravno je bilo to Judam pohuj/hanje in never¬
nikam nefpamet.  I. Kor. 1 , 20.

Zhafti in povifhuj f. krish s’ inifiijo. No-
li krish Jesufov v’ferzu, bodi enemifli s’njim/

12  —

sheli mu podoben biti v’ nadlogah, v’ sani-
zhevanji in v’ preganjanji savoljo njegoviga
prefvetiga imena po sapovedi in pravizi; sa-
kaj to ni drnsiga ko majhen del teshhiga kri-
sha Jesufoviga. Bodi tedaj vefel ali vfaj vo¬
ljen, zhe fi njegoviga krisha deleshen; sahaj
tako bofh deleshen tudi njegove zhafti. Zhe
fe bojifh sanizhevanja flabih, fe framujefh
krisha Jesufoviga; li flabji od Judov in ne¬
vernikov, ker ti verujefh v’krishaniga Jesufa,
uni pa nifo verovali. Le frezhniga fe fhtej,
zhe fi deleshen krisha Jesufoviga.

Zhafti in povifhuj f. krish s’ befedo. Bo¬
di v’ ferzu prav uzheniz krishaniga Jesufa, in
govori, kakor miflifh. Zhe fe framujefh Je-
sufove ponishnofti vprizho hudobnih , ali go-
vorifh , kar fpridenim ljudem dopade; ne zha-
ftifh , ampak sanizhujelh krish odre! henika Je¬
sufa. Ravno tako ga sanizhujefh , zhe fe dafh po
govorjenji rasusdanih odverniti od f. evangel-
ja : vfe saframovavne imena ti bodo obefhaii,
in te sanizhevali; pa nikar s’ njimi ne vlezi,
osnanuj Jesufa, uzhi, kar je on uzhil in delal,
in pomni vedno, de bo prifhel f’ fvetim kri-
shem fveta fodit.

Zhafli in povifhuj krish Jesufov s’ deli.
Mifliti po Jesufu je korenina, govoriti po njem
je mladika, delati po njem je fad. t Sad Je¬
sufoviga krisha je v’ zhiftofti, v’ ponishnofti,
v'  pokorjenji in v’ vli pravizi shiveti. Rdo
smed kriftjanov sanizhuje, s’ miflijo ali s’ be¬
fedo Jesufov krish? Veliko jih je pa, ki ga

— 513 —

s’ deli sanizhujejo. Nele Judje in neverniki,
tudi flabi kriftjani fo fovrashniki krisha Jesufo-
viga. Prav od tih pifhe f. Pavel: „ Veliko jih je,
hteri , kar Jim vam velikokrat pravil, sdaj
pa J' folsami povem, shive , ko fovrashni¬
ki krisha Jesufoviga , kterih bog je tre¬
buh , kteri je f' fvojimi neframnimi deli
hvalijo , kteri posemeljjko ljubijo ; konez
tih je pogubljenje j  Filip. 3, 18 . 19 . Pre-
mifli te befede f. apoflelna Pavla in tudi fvo-
je shivljenje. Zhe po Jesufu shivifh, fi pri-
jatel njegoviga krisha; zhe flabo shivifh, li
fovrashnik njegoviga krisha: zhe fi rad dele-
shen bolezhin Jesufovih, bofh deleshen nje¬
goviga kraljeftva; zhe nozhefh po Jesufu shi*
veti, bofh fhel v’ vezhno pogubljenje. Zhe
hozhefh v’ nebefa iti, hodi sa Jesufam f’ kri-
shem obloshen, in pojdefh v’ njegovo zhafh
( Sam Kriftuf pravi: „Hdor hoihe sa menoj
priti, satdji Jebe, in vsemi fvoj krish
na fe , in hodi sa menoj."  Mark. 8  , 34- Zhe
sdaj hodifh sa njim, bofh fhel tudi sa njim
v’ nebefa.

Molitev .

O preljubi in predragi krish mojiga Go-
fpoda Jesufa! ti fi bol ji odslata, in vredni! hi
od vfiga fveta, ker fi kljuzh v’ nebefhko kra-
Ijeflvo. O fveti krish ! bodi moja pomozh v’
terpljenji, moja mozh v’ lkufhnjavah, moja
hramba soper vidne in nevidne fovrashnike,
33

— 5i4 —

moje upanje na tej revni semlji, in moja po-
mozh v’ sadnji uri. O Jesuf! ki fi is ljubesni
do mene na fvetim krishi umeri, daj mi ferzh-
no poterpeshljivoft v’ vfih nadlogah in vefelje
do pokorjenja, de ti bom podoben, in ti do-
padem. Daj mi tudi, de te nepreftrafheno
prizham, in fe te nikdar ne framujem. O
ljubi Gofpod! ufmili fe me, in nesapufti me.
Is ufmiljenja fi sa hude fovrashnike ljubesnji-
vo profil, in defnimu rasbojniku dobrotljivo
odpuftil, fkasbi tudi meni enako milolt, de
fe tvojiga neisrezheniga saflushenja na krishi
vdeleshim, Amen.

XV. dan kimov2a.

t S. Katarina Adurna, sakonjha.

jS. Katarina, po ozhetu Flifka, in po moshi
Adurna imenovana, je bila rojena v’ Genovi
od bogatih llarfhev. She v’ mladolti je bila
slo poboshna dekliza, pokorna, framoshljiva
in famotna. Rada je govorila od Boga, in
pofvetniga govorjenja ni mogla poflufhati.
Njeno nar vezhi vefelje je bilo Jesufa hvaliti,
Marijo zhaftiti, Jesufovo terpljenje in Mariino
shaloft premifhljevati. Shelela je v’devifhtvu
shiveti; pa is pokorfhine do fvojih llarfhev
fe je pullila s’ gofpofkim in bogatim mladen-

5i5 —

zhem porozhiti. Velik raslozhik je bil med
njima: Katarina je bila vfabogabojezha, mosh
pa vef hudoben. Lepo ga je nagovarjala,
de naj Bogu flushi; pa jesen jebilvfelej, ka¬
der mu je kaj tazige govorila. Njegovo go¬
vorjenje je bilo gerdo, hodil je v’ flabe dru*
fhine , per kvartavzih, pijanzih , plefavzihin
drusih hudobneshih je zhaf in premoshenje sa-
pravljal. To njegovo flabo shivljenje je bo-
gabojezho Katarino slo morilo, rtožh in dan
je jokala. To pa ga je fhe huje shalilo; fo-
vrashil jo je, in kar koli je samogel, ji na-
fproti delal. Katarina ni vedila kaj pozheti,
in kako fvojiga hudiga mošha tolashiti. Neka
njena shlahtniza ji je nafvetovala: ,,Bodi bolji
volje, nofife vifoko, hodi tudi ti v’velelo dru-
fhino, bodi bolj podobna fvojimu moshu, in
bofh mirno s’ njim shivela.” Is priprofte ve¬
di ji je verjela, in fiorila po njenim fvetu. Po
navadi neumniga fveta fe je sazhela vefti. Pa de*
firavno ni nizh veliziga hudiga soper sapovedi
ftorila, je venderv’bogaboježhoftislo pefhala,
in ni miru dofegla. Mosh je po fvoji navadi hu¬
dobno shivel, in jo fovrashil ko poprej. Bog ji je
dal fposnati, de pot, po kterimhodi, ni do¬
bra, in de je njeno mehko shivljenje le ozhem
(vetadopadljivo, ne pa njegovim. S’boshjim
rasfvetljenjem je fvojo smoto fposnala, ferzh-
no obshalovala, in fe poboljlhala. Ni mo-
gozhe praviti, kako je bila fvojih poprejfhnjih
flaboft shaloftna. Vedno je folse prelivala,
in neprenehama profila Boga odpufhenja. Vfe
53 *

— 5i6

nizhemernofli fveta. jeopuftila, v’ ponishnofli
in pokorjenji sa Jesufam 1’ teshkim krishem
obloshenim ferzhno hodila.

t S. Katarina fe je s’ refnizhnim pobolj-
fhanjem in veliko shalofljo fkerbno perprav-
Ijala odpufhenje grehov na fpovedi sadobiti.
Isvolila li je modriga fpovednika, in pred
njim fe od viiga shivljenja ponishno fpoveda-
la. Hotla je fvoje fpovedi ponoviti, ali ka¬
kor fe fploh rezhe, dolgo fpoved ftoriti, ker
je pet let nekoliko po dopadljivolli fveta shi-
vela, kar fe ne Iprime f’ fvetim evangeljem.
Hotla je s’ dolgo fpovedjo druge she opravlje¬
ne fpovedi ponoviti in popraviti, in mir ve¬
hi sadobiti, ker je vedila, de je nemogozhe po-
fvetno ali mehko shiveti, in fvete sakramen-
te vredno prejemati. V’ boshjo miloft je terd-
no upala, de fo ji grehi odpufheni; vender
ni jenjala pokoriti fe, ker je vedila, de le
dulhno in telefno pokorjenje zhloveku odpu¬
fhenje grehov sadobi, in sadobljeno gnado
ohrani. Dolgo je premifhljevala in molila,
vzhafi je fheft ur sapored klezhe molila; ma¬
lo je jedla, in fofebno ni hotla jedi, kar ji je
nar bolj dopadlo ; velikokrat fe jeojflro pofti-
la; na terdim je malo pozhivala, de bi po
nozhi raji vdajala Boga hvalit. Telo pokoriti
je majhna rezh, zhe tudi dufha ni pokorje¬
na; torej je slo zhula nad fvojimi miflimi, in
fvojo voljo devala pod tanko pokorfhino bosh jih
sapoved. Nar manji Habofti je fkerbno po-
boljfhala, in fvojo voljo boshji volji tako pod-

— Si7 -

vergla, deni drusiga shelela, hotela in de¬
lala, kakor kar nar fvetejfhimu Bogu dopa-
de.

Ob njenim zhafu je bila v’ Genovi (Veta
bratovfhina, imenovana ujmiljenih bratov
in JeJter.  Ti fo bili savesani s’ obljubo ubo¬
gim bolnikam pomagati in Arezhi s’vfim. 4 S«
Katarina fe je dala med te ufmiljene feftre sa¬
pi fati, in je fvojim bolnim feftram ljubesnjivo
flregla. Od natore she ni mogla nezhednofti
ali rane, ali kaj drusiga taziga gledati; pa is
ljubesni do Boga in blishniga fe je premago¬
vala, li nalalh nar nezhednifhi bolnike isvo-
lila, jim flregla, njih gerde oblazhila prala,
njih rane obesovala, in od njih vfe nezhed-
nofli odnafhala. Sraven tih in drusih telef-
nih dobrih del ufmiljenja je pa tudi in nar
bolj fkerbela sa svelizhanje dulhe: uzhilajih
je bolesen in druge nadloge terpeti, perprav-
Ijala jih lvete sakramente vredno prejemati, in
frezhno umreti. Bog je na profhnje te fvoje
ufmiljene llushabnize veliko gnad delil, in
tudi fpreobernjenje njeniga hudobniga mosha.
Ta s’ rasfvetljenjem gnade boshje je fposnal
nedolshnofl in fvetofl fvoje bogabojezhe shene,
in tudi fvojo krivizo; fprijasnil fe je s’ njo,
potlej fe dal med ufmiljene brate sapifati,je v’
dobrih delih shivel in umeri. Katarina je bi¬
la fpreobernjenja fvojiga mosba slo vefela, iu
je vedno hvalila Boga, kteri mu je fvojo gna-
do dal. Tudi je vedno fkerbela sa drusih
fpreobernjejsje, ker je Boga in blishniga slo

— 5 i 8 —

ljubila. Le od ljubesnjiviga Boga je miflila,
govorila, in njemu v’zhaft delala. t Svoje fve-
to shivljenje je f fveto fmertjo fklenila v’letu

iSio.

Nauk.

Od dolge fpovedi.

,S. Katarina je od mladofti bogabojezhe
ghivela; vender feje is shelj fvojiga hudob-
niga mosha potolashiti nekoliko po navadah
fpazheniga fveta nolila, in je bila fkoraj po-
polnama sapeljana. Pet let je mehko shive-
la , potlej fe do fmerti ojftro pokorila, in fvo-
jo gmoto slo obshalovala. Ker je, od gnade
boshje rasfvetljena, fposnala, denimogozhe
pofvetno shiveti, in Bogu dopafti, mehko shi-
veti, in f, sakramente vredno prejemati; fe
je fkerbno perpravljala poprejfhnje fpovedi
ponoviti, fe v’ refnizi popolnama poboljfha-
la, odpufhenje grehov in mir vefti dofegla,
io fe slo pokorila,

4 Svoje she opravljene fpovedi vfaj enkrat
v’ shivljenji ponoviti je dobro  tudi kriftjanu,
bterimu veft nizh veliziga ne ozhita. Kdosa-
more vediti, zhe je pravizhno shivel, ali zhe
je is ljubesni do Boga fvoje grehe fovrashil,
in vredno odveso prejemal ? Sato je dobro fle-
hernimu kriftjanu, od eniga leta, odvezhlet
ali od vfigashivljenja fvoje she opravljene fpo¬
vedi ponoviti po dobrim fvetu fvojiga modri-

— 5ig —

ga fpovednika. Kriftjan, kteri fe fkerbno per-
pravlja fvoje fpovedi ponoviti, obilnifhi mo¬
li, fe loshej ponishuje, ferzhnifhi shaluje, fe
fkerbnejfhi poboljfha, in v’ dobrim ftanovi-
ten oftane. Zhe fe tako godi; vshiva mirve-
fti, in ima pravo upanje, de fo mu grehi od-
pufheni.

Dobro je fvoje fpovedi ponoviti pred per-
vim obbajilam, de kriftjan f’ fofebno perpra-
vo Jesufa Kriftufa vpervizh prejme. Otrozi,
k’ pervimu obhajilu namenjeni, naj fe odvli-
ga shivljenja fpoved 6, ker poprej morebiti ni-
fo bili odvesani savoljo pomankanja praviga
uma ali perprave. Dobro je fvoje fpovedi po¬
noviti, kader je kriftjan she bolj v’letah , ker
takrat loshej fposna fvoje kerfhanfke dolsh-
nofti, ima bolji sapopadik od kerfhanfke pra-
vizhnofti, in fe fkerbnejfhi perpravlja. Do¬
bro je fvoje fpovedi ponoviti, kader fe ftan
premeni, de fe obilnifhignadeprejmejo. Do¬
bro je tudi fvoje fpovedi ponoviti, kader te-
lefna flaboft prizhuje , de fe fmert biisha. To
je fploh rezheno; pa vfak naj dela po fvetu
fvojiga navadniga modriga fpovednika.

Ponovljenje fvojih opravljenih fpoved je
potrebno  tiftim, kteri is vere fposnajo, de fo
fe flabo fpovedovali, ali f. sakramente ne¬
vredno prejemali. Kdor ve ali meni, de je
eno fpoved nevredno opravil; je dolshantifto
in tudi vfe druge potlej opravljene ponoviti
in popraviti. Tudi fo dolshni fvoje poprejfh-
nje fpovedi ponoviti in popraviti tifti, kteri fo

- 520  -

bili v’ poglavitnih rezheh katolfhke vere in
fvojiga ftanuproftovoljno nevedni; hterifo bi¬
li dolgo v’ flabih navadah, v’ hudih perlosh-
noftih, v’ fovrafhtvu soper blishniga , ali bres
ljubesni do Boga, ali fo pogollo (inertno gre-
lhili; kteri fo flabo ali mehko shiveli, v’ no-
roftih, v’ navadah fpazheniga fveta, po Tvo¬
jim mefenim poshelenji; lsteri fo fr oje grehe
proftovoljno sainolzhali na fpovedi. Kdor je
od tih nauhov sadet, naj dobro premifli, in
fherbno popravi, ker po fmerti ne bo mogo-
zhe.

Dolga fpoved ali ponovljenje fvojih sbe
opravljenih fpoved samore pa nekterim du-
fham fhhodljiva biti savoljo njih zhudnevefti.
Kdor je kerfhanfko shivel, vender od vedi
gnan sheli fvoje fpovedi ponoviti; naj sa fvet
vprafha fvojiga navadniga fpovednika, in naj
ga uboga. Kdor je v’ hudih navadah shiv.el,
in bres poboljfhanja fvoje fpovedi opravljal;
jih more ponoviti, zhe je ravno zbudne in
smefhane vedi, tode ne fme nizh po ivoji volji
delati, temuzh fvojigamodriga fpovedniha na
tanho bogati. Nehteri, nehtere imajo v’ tej
rezhi neumno nesmero, nifo nikoli pokojni;
smiraj ifhejo miru, in ga ne najdejo, ker fo
farni febi nadleshni. To is - haja is preveliziga
Arahu ali is premajhniga upanja v’ boshjo mi-
loft, ali is zhudnevefti, ali is maloverniga fer-
isl,  ker ne verjamejo fpovednikam , ampak le
fvojim miflim. Veliko je lcriftjanov, kteri fvo¬
je fpovedi fhtejejo flabe, ker jih veft pezhe

- 521 —Bi

savoljo poprejfhnjih grehov, ali ker nifo mog¬
li viih grehov rasodeti. Zhe te ved smiraj pe-
zhe savoljo poprejfhnjih grehov, jetonefla-
bo, ampak dobro snamnje. Zhe fi negrefh-
no posabil nektere grehe rasodeti, ni fpoved
savoljo tiga flabo opravljena. Zhe hozhefh
savoljo tiga (voje fpovedi ponoviti, bo ravno
to, kar prej; bofh posabil, in ne bolh vliga
povedal, in fi bofh fhe vezh nepokoja napra¬
vil. O ljubi moj! raji fkerbi obilnifhi fovrafh-
tvo nad fvojimi grehi imeti, in jih popolnifhi
opuftiti; raji fkerbi obilnifhi fposnanje nar
fvetejfhiga Boga in fvojiga ferza fprofiti, in
v’ ljubesni do ufmiljeniga Boga rafti.

Zhe hozhefh is dolshnofti ali is dobriga
fveta fvoje fpovedi ponoviti; fe slo fkerbno
perpravljaj, de ne bofh le fvoje vefti potola-
shil, ampak odpufhenje grehov in pravizhni
mir dofegel. Nar poprej vprafhaj sa fvet, in
fprofi poduzhenja fvojiga navadniga fpoved-
nika, kteri ve tvoje shivljenje, flabofti, um,
veli, ftan in druge okolifhine. Vezh zhafa
premifhljuj rasoaete refnize, profi gnado,
premifhljuj sapovedi in dolshnofti fvojiga (la¬
nu; tudi kako fi f. sakramente prejemal, de
fe fposnafh , poboljfhafh in fpovefh. ( Sofeb-
no fkerbi od Boga fprofiti zhesnatorno sha-
loft nad ftorjenimi grehi, in terdno voljo ne
vezh grefhiti. Od te shalofti in volje prizhu-
je tvoje poboljfhanje ali tvoje pravizhno shiv¬
ljenje po vfih sapovedih. Kader hozhelh fvo¬
je fpovedi od vezh let ali od vfiga shivljenja

■— 522

ponoviti, je fkoraj nemogozhe fe vfih grehov
ipovedati. Odkrito in shalollno fe obtoshi,
kolikor je mozh; pa ne bodi prevezh nepo-
kojin, zhe kaj posabifh, temuzh fkerbi raji,
de bofh pravo obshalovanje in poboljfhanje
imel. Pred in po dolgi fpovedi fkerbi s’ do¬
brimi deli Bogu sadoltiti. Zhe li fe v’ prete-
zhenim shivljenji rad pokoril, in fkerbno
shivel, upaj, de ti sdaj ni hujigai pokorjenja
treba; zhe li pa v’ velizih grehih bil, inlife
malo ali nizh pokoril, li morefh slo persade-
vati v’ velizim pokorjenji shiveti, vender po
fvoji mozhi. Zhe li ravno ponovil fvoje fpo¬
vedi, ne bodi bres fkerbi; koliko imafh upa¬
ti ali fe bati, prizhuje tvoje potlejfhnje shiv-
ljenje. Premifli, kaj modri pravi: ,, Kdorfe
fvojih grehov fpove , in jih sapujti, boufmi-
Ijenje od Boga dosegel.”  Prip, 28, i 5 .

Molitev.

O Gofpod Jesuf Kriftuf! kteri li k’ moji-
mu poduzbenju, ponishevanju in svelizhanju
fpoved sapovedal, daj mi gnado, fposnanje,
ponishnoft in shaloll, de fe pred tvojim na-
meltnikam po tvoji volji fpovedujem, kakor
fe je tvoja fveta flushabniza Katarina fpovedo-
vala, in je odpufhenje vlih fvojih grehov do-
fegla, Oh! bojim fe, de je moja pokora le
v’ befedah, ne pa v’ refnizi, ker premalo
fposnam hudobijo greha; premalo vem, kaj
je kerfhanfka pravizhnoll; te premalo ljubim,

523  —

in is ljubesni do tebe ne fovrashim fvojih gre*
bor. Po/ihmal fe hozhem k’fpovedi fkerbnej-
fhi perpravljati; terdno obljubim Ppomozhjo
tvoje gnade fvoje flabohi in fkufhnjave pre¬
magovati, fvoje ferze s’ veliko shalolljo ras-
tergati, milo jokati, in obshalovati fvojo ne-
sveftobo, in ako je potrebno, tudi fvoje she
opravljene fpovedi popraviti, deti po sgledu
f. Katarine flanovitno flushim, v’ pokorjenji
shivim, in per fodbi od tebe saflifhim: ,,Tvo¬
ji grehi fo ti odpufheni.” Amen,

XVI. dan kimovza.

c S. Ziprijan Jhliof, marternik.

t S. Ziprijan, imeniten fhkof, rasfvetljenuzhe-
nik in ferzhen marternik, je bil rojen v’ ve¬
likim meftu Kartagi v’ Afriki v’ sazhetku tret-
jiga veka ali ftoletja po Jesufovim rojllvu, Bil
je od bogatih, pa nevernih (larfhev rojen, in
je dolgo preinifhljeval, preden fe je fpreo-
bernil. Je bil slo uzhen, in je fposnal, de
je malikovavfka vera neumna, in deje le ka-
tolfhka vera refnizhna; vender je fvoje fpre-
obernjenje odlafhal, ker fe mu jenemogozhe
sdelo po ojftrih naukih Jesufovih shiveti. ( Sam
tako pifhe: „Miflil. hm pred fvojim fpreober-
njenjem, in djal: Kako samorem drugazhi

— 5z4 —

shiveti, in she vkoreninjene navade opuftiti?
kako bom v’ pokorjenji shivil, ker fim navajen
v’ obilnofti shiveti? nemogozhe mi bo biti v’
famoti, ker fim vajen vefele drushbe prijatlov.
Kader fim pa v’ vodi in f, Duhu bil opranfo
vfe poprejfhnje smote sginile, in fim lahko
delal, kar fe mi je poprej nemogozhe sdelo.”
Neverniki fo bili njegoviga fpreobernjenja slo
shaloftni in ferditi; ozhitali fo mu, de fe je
gerdo oframotil s’vrashno kerfhanfko vero,
ker je mogozline bogove sapuftil, in fe mert-
vimu krishanimu Kriftufu neumno podvergel.
Ziprijan jih ni poflufhal, obshaloval je njih
flepoto, in v’ fveti veri llanoviten oftal. Po
fvojim fpreobernjenji je fvoje premoshenje
ubogim rasdal, f. pifmo neprenehama pre-
mifhljeval, po njem shivel v’ ponishnofti, v’
pokorjenji, v’ fvetofti.

^vetoft njegova je bila tako velika, de je
bil kmalo po prejetim kerftu mafbnik pofve-
zhen. Kader je bil fhkofDonat umeri, fo vli
njega isvolili. Sbeshal fizer jeismefta; pasa
njim fo hiteli, ga dofhli, in ga f’ lilo peljali
v’ melto, kjer je bil fhkof pofvezhen. v’ letu
248. Pravi naftopnik apofteljnov je bilv’vfih
rezheh: bil je slouzhen, poln ijubesni in pra-
vize, prijasen in oblallen, do ubosih filno
ufmiljen; njegovo oblizhje , govorjenje in dja-
nje je bilo ljubesnjivo in modro; vfi fo ga lju¬
bili in fpofhtovali. Neverni zefar Dezi je v’
letu 25 o krivizhno sapovedal zerkev boshjo
neufmiljeno preganjati, fofebno pa fhkofe in

— 525  —-

druge duhovne moriti. t S. fhbof Ziprijan je
filno shelel sa fveto vero umreti, pa Bog mu
je v’ perkasni sapovedal, de naj v’farnoto sbe-
shi, in fvoje shivljenje perhrani. ( Shel je v’
famoto, kjer je ftanovitno molil sa fvojo zhe-
do, in ji pifal, de naj v’ fveti veri flanovitno
shivi. Ondi je vfe svedil, kaj fe godi, de je
bilo namrezh veliko vernih od malikovavzov
umorjenih; tudi de fo nekteri od vere odpad¬
li. Njih nesveftoba ga je filno bolela, persa-
deval fi je jih k’ Bogu fpreoberniti. Vli fko-
raj fo fe njegovimu gorezhimu opominjevanju
vdali, vender fo sheleli le mehko pokoriti fe.
Tiftikrat je bilo pokorjen je dolgo in oj(iro,in
le potlej jim je bilo dopufheno k’ boshji miši
perllopiti. Tiga fo fe bali; pomozhnikov ali
perporozhnikov fo ifkali, in na profhnje pri-
zhevavzov fvete vere od nekterih mafhnikov
dofegli, de jim je bil zhaf pokorjenja fkraj-
fhan. Timu fe je reklo odpajlik  ali odpufhe-
nje saflusheniga pokorjenja. ,S. fhkof Zipri¬
jan je bil tiga premehkiga ufmiljenja slo sha-
loften , in je fvojim duhovnim pifal tako :,,Dol¬
go she fim molzhal, pa vezh ne morem mol-
zhati, ker prenaglo odvesujete grefhnike, in
jim f’ tim fhkodujete, in Boga shalite.” Tu-
di je neftanovitnim v’ veri pifal: „Vi, ljubi

bratje! fposnajte fvojo veliko pregreho, in
shalujte po njeni velikofti; Bog je dober ozhe,
pa tudi pravizhen fodnik. Vafha pokora bo¬
di po hudobii valhih grehov; upajte v’bosh-
jo miloft, pa ne upajte tako lahko odpufhenja

526  —

grehov sadobiti. Zhe Boga gorezhe profite,
fvoje grehe ferzhno fovrashite, in Bogu s’do¬
brimi deli sadoftite ; bode miloft dofegli.” Ta¬
bo jih je uzhil fpohoriti fe, in fvaril, ker fo
hotli f’ preobilnim odpuftkam zhaf pokorjenja
fkrajfhati. Modra ojftroft tiga f. fhkofa je bi¬
la poterjena od duhovfhine Rimfke zerkve;
tudi fkufhnja je prizhevala, de je on po volji
boshji delal.

V’ letu 25 1 je f. fbkof Ziprijan fhel v’Kar-
tago, je veliko fhkofov in duhovnov vkup po-
klizal, de bi s’ njimi rasfodili, kaj je floriti f’
tiftimi, kteri fo v’ preganjanji od vere odpadli.
V’ njih sboru je bilo fklenjeno jim nekoliko
fpregledati, ako fe pokori refnizhno podver-
shejo, in v’ njej ftanovitni oftanejo, pa ne
hinavzam fpregledati, kteri hozhejo bresref-
nizhne pokore odvesani biti. Ta fklep je bil
po duhu katolfhke zerkve; sakaj prenagla od-
vesa, nevrednimu dana, je neufmiljena do¬
brota, fhkodljivo ufmiljenje, in kriva lash-
njiviga miru. t S. Ziprijan je bil poln perferzh-
niga ufmiljenja, pa ravno sato ni hotel grefh-
nikov f lepiti s’ lashnjivim miram, kteriga pre¬
nagla odvesa da. Zhaf pokorjenja je fkraj-
fhal, ali odpuftik delil tiftim, kteri fo fe go¬
rezhe pokorili; lenim grefhnikam pa ni hotel
potuhe dajati. Kmalo potlej je drugo hudo
preganjanje vdalo soper zerkev pod nevernim
zefarjem Galam. ,S. Ziprijan je oflal v’meftu,
je febe in druge k’ fmertiperpravljal, infpo-
kornim grefhnikam odpuftik delil, to je, jih

odvesal in obhajal, preden fo vfo pokoro do¬
dali, ker je njih {pokorne delavidil. Veliko
vernih je bilo is ljubesni do Boga v’ fmertnih
bolezhinah danovitnih oftalo in umerlo. Po
fmerti neverniga zefarja Gala je preganjanje
prenehalo, pa pod njegovim naftopniham Va-
lerijanam je fhe huji preganjanje vllalo.

t S.  fhkof Ziprijan fe tiga ninizhbal, ker
je shelel sa Jesufa umreti. Kakor je shelel,
tako fe je sgodilo. Obladnik Patern gajeuka-
sal pred - fe perpeljati, in mu je rekel: ,,Ze-
far mi je sapovedal, de naj vfe permoram bo¬
gove moliti; kdo fi ti?” -S, fhkof mu je odgo¬
voril: „Kridjan lim in fhkof: vafhih bogov ne
posnam, le eniga famiga Boga, ftvarnikane¬
bel, semlje in vfiga, lposnam in molim; tudi
ga prolim sa vfe ljudi, in sladi sa zefarja.”
Obladnik ga je fhe vezh drusih rezhi oprafhe-
val, pa viditi njegovo ftanovitnod ga je uka-
sal gnati v’ malo permorfko meda Lurubo,
kjer je veliko kriftjanov nafhel, in jih uzhil.
V’ tim medu mu je bilo od Boga rasodeto, de
je njegova fmert bliso. Boga je hvalil sagna-
do, ktero mu je dodelil, in fe perpravljal
ferzhno umreti. Obladnik Patern je kmalo
potlej umeri, in neufmiljeni GaleriMaltlimje
bil njegov nadopnik. Ta je poflal po fvetiga
fhkofa, in ga vprafhal: „,Si ti Ziprijan?”
,Sim, mu odgovori.” Obladnik mu rezhe :
„Moli nafhe bogove po povelji nafhiga zefar¬
ja.” ,S. Ziprijan mu ferzhno odgovori: „Ti-
ga ne; delaj s’ menoj, kakor ti je sapoveda-

— 5a8 —

no , od Boga pa ne bora odftopil.” Oblaftnik
ga je slo nagovarjal; ker ga je pa nepremak-
ljiviga nafhel, gaje  obfodil rekozh: Lapo¬
vem Ziprijanu glavo odfekati.” t S. fhkof je
glafno odgovoril: ,,Bogu bodi hvala !” Prizhu-
jozhi verni fo savpiii: „Tudi nam naj bodo
glave odfekane, de njim umerjemo.” Never¬
niki fo ga peljali is meda, filno veliko ljudi
je sa njim fhlo. Ko je bil na morifhe prilhel;
je pokleknil, Boga molil, fvojimu morivzu ne¬
kaj denarja dal, in ferzhno umeri. Verni fo
njegovo kri pobrali, in raji ko slato domunef-
li. Njegova fveta 1'mert je bila 14 . dan ki-
movza v’ letu 2  58.

Nauk.

Od odpujtkov.

<S.  Ziprijan, fkerben fhkof, rasfvetljen
uzhenik in ferzhen marternik katolfhke zerk-
ve, je bil slo shaloften, kader je svedil, de
fo grefhniki prehitro odvesani; hitel je to po¬
pravit, in uzhil, de je prehitra odvesa neu-
fmiljeno ufmiljenje. Defiravno je sapovedo-
val po volji katolfhke zerkve grefhnikepoko¬
riti , je bil vender s’ grefhniki ufmiljen, in
jim je pokore zhaf fkrajfhal, kader koli jebila
njih gorezhoft v’ pokori vredna tega. Timu
ufmiljenju fe je reklo odpufhk.  Od c&dpuftkov
imajo verni krifljani malo praviga sapopadka,
defiravno vezhkrat flifhijo, in fo veliko nau-

' — 529  —

kov flifhali ali brali v’ fvetim letu 1826, sa
ktero fo na fvetlobo dane bul<vize, Id je zhifti
nauk in zhifti sapopadik od odpuftkov po mi-
fli katolThke zerkve v’ njih. Odpuftki fo neu-
zhenim vernim nesnana dobrota: vedo, de
fo koriftni, in hrepene po njih; pa drusiga
fkoraj ne vedo, ker vediti nozhejo.

Odpuftki fo odpufhenje saflusheniga po-
korjenja, ktero fo grehi grefhniku saflushili,
Zerkev odpufti ali odjenja tifto, kar je
grefhnikam v’ pokorjenje sapovedala. Od¬
puftki ne sbrifhejo grehov, ampak le fhkraf-
nige, ktere grehi saftushijo. Le refnizhna
pokora sbrifhe grehe , odpuftki jih ne more¬
jo. Bres refnizhne pokore, to je, bres zhes-
natorneshalofti in praviga fpreobernjenja, ni
odpufhenja grehov, in tudi ne odpufhenja
saflushenih fhtrafnig. Odpuflik fhtiridefet
dni, eniga leta, pet let, defet let, popolna-
ma, pomeni , de zerkev zhaf pokorjenja fkraj-
fha sa fhtiridefet dni, ali sa eno leto, ali sa
pet, defet let, ali de popoinama odpufti vfe
pokorjenje, ktero bi grefhnik po njenih sa-
povedih dodati mogel. To prizhuje, deje
zerkev smiraj eniga duha, in zhe sdaj ko v’
flarih zhafih grefhnikov ne fhtrafuje, in jini
od perve ojftrofti odjenja s’ odpuftki, le per-
morana od flabofti vernikov to dela.

Zerkev ima oblaft odpudke deliti, ker
ima od Jesufa Kriftufa oblaft vesati in rasvesa-
ti, grefhnike pokoriti, in jim fpregledati, ka¬
kor f. Tridenfhki sbor v’ feji XXV. uzhi. Pa-
34

55  o —

pesh ima oblaft odpuftke deliti po vfi katol-
fhki zerkvi, fhkofje pa le v’ fvojih fhkofijah.
To pa more biti po duhu in sapovedih katol-
fhke zerkve, ktera bi pefhala , in grefhnikani
predersnoft dajala, ako bi jim preobilno pre¬
gledovala s’ odpuftki. Ravno sato je Triden-
fhki sbor uzhil: ,, ’ delenji odpujtkov je

varna modrojt potrebna; sakaj veliko od-
pujlkov Jlabi potrebno ojjirojt, ktere Jo
grejhniki vredni."  Drugi sbori, Rimfki pa-
peshi in fkerbni fhkofje fo enako sapovedo-
vali. Kraljellvo ne obdane bres vfe ojftrolti,
ravno tako zerkev ne.

Odpuftki le fpokornim grefhnikani po¬
magajo. Leni in terdovratni grefhniki fo
vredni pekla, ne pa odpuftkov ali odpufhe-
nja saflushenih fhtrafnig. Kdo je ulmiljenja
vreden? tifti, kteri je fvojih dolgov shalo-
ften, jih sheli poplazhati, pa ne more, ali
tifti, kteri nima ne fkerbi ne volje jih plazha-
ti ? ( S. Pavel je grefhnimu Korinzhanu zhaf
pokorjenja fkrajfhal savoljo njegove velike
shalofti, de bi fe v’ obupanje ne pogresnil.
II. Kor. 2, 7. 4 S. Ziprijan jeposgledu f. Pav¬

la delal, in tudi uzhil, slafti v’ fvojim defetim
liftu. Tedaj fo le fpokorni grefhniki vredni
ulmiljenja, in odpuftkovzerkve deleshni. V’
predgovoru bukev pretezheniga fvetiga leta
1826 fo, s’slatimizherkami sapifanebiti vredne
te le befede: „OdpuJtik, to je, odpu/he-
nje zhaj"nih Jhlrafnig, ktere bi grejhnik po
odpu/henih grehih na tim ali na unim Jv e-

tu ierpeti imel t  voske poti do nebef ne Jlo-
ri jhiroke ; ne odveshe nikogar od dolshno-
Jli satajevati Je, Jvoj krish sadeti , in sa
Jesufam hoditi. Ufmiljena mati katoljhka
zerkev s' odpujtki le JlaboJti Jpokornikov
na pomozh pride, jih hozhe v’ njih dobrih
Jktepih poterditi, in jim JerzhnoJt dali, d*
bi na poti pokore ne obupali■”  .Serzhnifhi
ko grefhnik shaluje, in obilnifhi ko fe poko¬
ri, vezhiga ufmiljenja je vreden: zhe malo
shaluje, in fe mehko pokori, je le malo ufmi¬
ljenja vreden; zhe nizh ne shaluje, in fe po¬
koriti nozhe, ni ufmiljenja , ampak je pogub¬
ljenja vreden. Katolfhka zerkev ravna s’grefh-
niki, ko ufmiljen gofpod f’ fvojim dolshnikam,
kterimu rezhe : ,,Plazhaj, kolikor samorefh ;
kar je pa zhes tvojo mozh, ti odpuftim, de
ne bofh v’ jezho pahnjen.”

O grefhnik! kaj ti je ftorititako koriflnih
odpultkov vdeleshiti fe ? Opulti, fovrashifvo-
je grehe, pokori fe po mozhi is ljubesni do
Boga, kakor je bilorezheno, insvelio oprav¬
ljaj vfe, kar ti zerkev sapove. Kader koli
fo odpuftki obljubljeni in namenjeni, fo tudi
dobre dela sapovedane, molitve, polti, fpo-
ved, obhajilo, in fhe druge; fovrashi fvoje
grehe, opravljaj v’ duhu pokore in po volji
zerkve sapovedane dobre dela, in tako bofh
po velikodi fvoje gorezhoiti dobrotljivih od-
pulikov deleshen.

— 532  —

Molitev.

O Gofpod Jesuf Kriftuf! is ferza te sa-
hvalim, de ii dal fvoji zerkvi oblaft grefhnike
savesati in rasvesati, jih pokoriti, in jim od-
jenjati. Ojftroft in ufmiljenje zerkve jim po¬
maga tvoje milofti fe vdeleshiti, de fopo fmer-
ti manj pokorjeni. Daj mi praviga duha po¬
kore, sakaj bres nje ni milofti, ampak je obfo-
jenje. ,S’ pomozhjo tvoje gnade ii bom slo
persadeval fvoje grehe opuftiti, in tudi od-
puftke dobivati, ktere fpokornim grelhnikam
po fvoji zerkvi delifh. Odpuftkov fim bil smi-
raj sheljen; pa kaj mi je to pomagalo, ker
praviga fpreobernjenja in potrebniga pokor-
jenja ni bilo? Upam v’ tvojo nefkonzhno mi-
loft: in tvoje neisrezheno sailushenje, v’ sa-
flushenje tvoje fvete matere Marije, tvojih
apoftelnov, marternikov in vlih fvetnikov;
pa tudi ne bom jenjal fvojih grehov obshalo-
vati, in savoljo njih pokoriti fe, de mi po
fmerti persanefh. O f. fhkof in marternik Zi-
prijan! bodi moj pomozhnik per Bogu, de
mi po Jesufu Kriftufu f’ fvojo gnado pomaga
svefto dopolniti, kar sdaj is ferza obljubim,
de bom po fmerti obvefeljen. Amen.

XVII. dan kimovza.

( S. Ludmila , Pemfka kraljiza.

Ludmila je bila shena Pemfkiga kralja
Borsivoja. Oba fla bila malikovavza, pa od
ufmiljeniga Boga (la dar prave vere dofegla.
Borsivoj je savoljo fofebniga opravka fbel na
Marfko h’ kralju ;Svetopolku, kteri je bil ma¬
lo poprej od f. Zirila in Metodja fpreobernjen,
Borsivoj je bil od ^vetopolka prijasno in zha-
ftito fprejet. Ko (la bila lvoje pofvetne oprav¬
ke opravila; # fla fe od vezh rezhi pogovarja¬
la, metno $lrusih tudi veliko govorila od ker-
fhanfke vere. Kralj ( Svetopolk je bil fheno-
viniz v’ veri; vender je Borsivoju po niozbi
dopovedal, kakolhna de je Jesufova vera, in
potlej je fvetiga Metodja poklizal, de ga je
dalje uzhil. To je Borsivoju grosno dopad-
lo; v’ praviga Boga je veroval, fe dal popol-
nama suzhiti, in tudi kerftiti. Per febijeimel
okoli tridefet flushabnikov; tudi ti fo po nje¬
govim sgledu kriftjani poftali. Kralj je vsel
katollhkiga mafhnika feboj, kteriga mu je f;
Metodi dal, in vefel fhel v’ Prag nasaj. Lud¬
mila, njegova shena , fe je tudi dala uzhiti ;
kerfhanlka vera ji je vedno bolj dopadala,
fpreobernila fe je, in je po vlih sapoVedih fve*
to shivela. Po kraljevim in kraljizhinim fpre-
obernjenji fe je katolfbka vera po Pemlki de-

— 554  —

sheli rasfhirjala. Akoravno je bilo she veliko
kriftjanov na Pemfkim, je bilo vender fhe ve¬
liko vezh terdovratnih nevernikov. Ti fo fe
soper fvojiga kralja Borsivoja (puntali, in fo
drusiga isvolili, kteri je obljubil jih v’ mali¬
kovanji mirno pulliti. Kralj je isdeshele sbe-
shal; raji fe je kraljeftvu ko veri odpovedal.
,S. Ludmila je bila krishev fvojiga mosha de-
leshna, in je vfe voljno preterpela savoljo Bo¬
ga ; le tega je bila shaloltna, ker je bila fvela ve¬
ra od flepih nevernikov fovrashena. Ufmilje-
Jii Bog je obema kmalo pomagal; omezhil je
puntarje, de fo fvojiga perviga dobriga kra¬
lja ponishno profili, de naj nasaj pride, in
mu svelleji pokorfhino obljubili. Borsivoj je
Boga hvalil sa to veliko ufmiljenj<|, fhe bolj
lkerbel njegovo fveto vero rasfhiriti, in je v’
tih dobrih delih umeri.

,S. Ludmila, njegova sapufhena vdova,
je fmert fvojiga dobriga mosha voljno preter¬
pela, fe Bogu podvergla, in slo fkerbela fe-
be, drushino in vfe svelizhati. Yfak dan je
fvoje grehe pred Jesufam klezhe obshalovala,
in ga f’ folsami gorezhe profila, de naj ji od-
pufti, kar je is nevednofti v’ malikovavfki ve¬
ri hudiga ftorila; molila je sa vfe fcvoje pod-
loshne in sa vfo katolfhko zerkev; ponishno
je pollufhala Jes/ufove namellnike, in jih rada
bogala ; ubogim je bila filno ufmiljena, in vfitn
dobra. Njena nar vezhi fkerb je bila fvojiga
fina Vratiflaja v’ dobro napeljevati, de bi bil
bogabojezh kriftjan , pravizhen in moder kralj.

555  —

On je fvojo freto mater rad poflufhal, in de¬
lal po njenih naukih. Defiravno dober, je
v’ veliko nefrezho naletel, ker je sa fvojo she-
lio vsel Dragomiro, hzher malikovavlkiga voj¬
voda. Ta je bila vfahudobna in hinavka; po¬
prej je obljubila krifljana podati, po poroki
pa ni hotla od tiga nizh flifhati, in je v’fvoji
flepi veri terdovratna oltala. K’ vezhi nefre-
zhi je kralj, njen mosh , presgodaj umeri, in
dva majhna finova sapultil; ftarfhimu je bilo
ime Venzeflaj, mlajfhimu Boleflaj. Never¬
na Dragomira je bila v figa tiga velela, ker je
skelela po fvoji volji kraljevati, fvoja linova
v' malikovanji srediti, in kerfhanfko veropo-
polnaina satreti. Te velike nadloge fo f. Lud-
milo grosno pekle in morile; po fvojim do¬
brim linu je slo shalovala, veliko bolj pa, ker
fe je sa herfbanftvo bala. Ali Bog ji je to veli¬
ko tesho nekoliko polajfhal. Penilke deshele
poglavarji fo ji dobri bili; fo mlada finova ran-
ziga kralja neverni materi Dragomiri odvseli,
in jih njej dali v’ oblaft bogabojezhe rediti.
Hudobna Dragomira ni vedila kaj od togote
pozheti, in ni drusiga shelela, ko f. Ludmilo
umoriti, pa tako, de bi nihzhe ne vedil. ,S.
Ludmila je bila nozh in dan v’ fkerbi, in smi-
raj perpravljena umreti; vender je is ljubesni
do Boga, do otrok, fvojiga ranzigalinuin do
vfih podloshnih fmertni lirah premagovala,
in v’ fvojih dobrih delih Aanovitna ollala.

Kader je f. Ludmila vidila Venzeflaja in
Boleflaja she odrafhena in ftanovitna v’ ker-

— 536  —

fhanfki veri, je h’ Dragomiri s’ njima fhla,
in ji rekla: ,,Ljuba moja! perletna lim she,
in ne morem vezh sa vfo deshelo fkerbeti; tu¬
kaj imalh fvoja iinova , jed grem v’ pozhitik
k’ fmerti perpravljat fe.” Po tim je ih la is
kraljeve hilhe na eniga fvojih gradov, in je
ondi pokojno shivela v’vfih dobrih delih. Dra¬
gomira je dva hudobna zhloveka tje pollala
je umorit; ihla fla v’ njen hram, in joissgoli
fovrafhtva do kerfhanfke vere po tolovajfho
neulmiljeno umorila. Njena fveta fmert je
bila okoli goo let po Jesulovim rojllvu.

Nauk.

VJak je dolshan sa z/iajt bosb/o Jkerbeti.

,S. Ludmila, prej malikovavka, potlej
hriftjana, je bila fvoje poprejfhnje nevednofti
shalollna, je v’ katolfhki veri fveto shivela,
in vedno fkerbela vfeBogu perdobiti. Le sa-
to je bila fvojiga vifoziga flanu velela, ker je
fvojimu blishnimu loshej perpomogla v’nebe¬
la. De bi njeni neverni podloshni Boga fpo-
snali, mu flushili, ga hvalili, in le svelizhali;
to fo bile njene gorezhe shelje, to je bilo nje¬
no vedno persadevanje. Vlak je dolshen po
sgledu te fvete kraljize sa zhafl boshjo lker-
beti> drugazhi ni svelizhanja. Kdor ne hva¬
li Boga, in ne fkerbi sa zhaft fvojiga ufmilje^
niga ftvarnika in dobriga Ozheta, je hudob-

— 55  7 —

na flvar in nehvaleshen otrok; kako bo sve-
lizhan ?

Hvali Boga, fvojiga fivarnika. Hvali ga
s’ shivo vero, f’ terdnim upanjem, s’ delav¬
no ljubesnijo, ker te je s’dobrotami napolnil.
David je boshje dela premifhljeval, nebo,
semljo, in kar je na njih, in poln hvaleshno-
fli je djal: ,,Kaj bom Gofpodu sa vfe to po-
vernil , har mi je dal?”  Pl". ii 5 , 12. Tudi
ti premifhljuj boshje dobrote, in bofh lahko
hvaleshen ufmiljenimu Bogu. Glej Bvarjene
rezhi; premifli fvojo dufho, ki je po boshjr
podobi flvarjena; premifli, kar je ufmiljeni
Jesuf Boril in terpel sa tvojo vezhno frezho,
premifli neisrezheno fhtevilo drusih dobrot,
f’ kterimi te je Bog povifhal: in tvoja dufha
bo slo vneta sazhaft vfigamogozhniga in ufmi-
ljeniga Ozheta. Vedno ga bofh hvalil po
sgledu bogabojezhiga Davida, kteri je djal:
,,Naj bodo moje ujla polne tvoje hvale, de
vef dan tvojo zhajl in tvojo vijohojt pre¬
pevam Pf. 70, 8. Tudi: „Hvali Gofpoda,
moja dujha l in nikar ne posabi njegovih
dobrot Pf. 1O2, 2. Tudi ti hvali vedno Go¬
fpoda, ker te je ravno sato ftvaril, in s’ do¬
brotami napolnil. Kar li, kar imafh , vefh ,
vshivafh , upafh, vfe je darboshji, ker fam
is febe nifl nizh. „Hvali tedaj Boga sa vfe
rezhi, šaha j io je sapoved boshja V Kri -
J tajil Jesnfni  Tef. 5 , 18.

Ti in vfak zhlpvek je dolshan Boga hva¬
liti, ker je is tiga namena.-^hlovefhki rod ftva-

rit. Boga fposnaii in hvaliti je potrebno h’
svelizbanju. Hvali ga s’ delavno vero, in
fl-serbi, de drugi ravno tako- delajo, ker fmo
v-fi otrozi bošhji. Ufmiljeniga Bogu imej smi-
raj v’ ferzu, in v’ njegovo zhaft delaj vfe re¬
zili. Is ljubesni do njega premaguj hude she-
Ije, rasusdane pozhutke, in Isar holi te na¬
peljuje Boga shaliti; vfe telefne dari sdershno
in hvaleshno vshivaj; voljno preterpi vfe nad¬
loge, ubofhtvo, sanizhevanje, preganjanje,
bolesen in vfe, ker te Bog is ufmifjenja po¬
kori; uzhi, fvari, in v’ dobro napeljuj fvoji-
ga blishniga; moli sa vfe ljudi, in fherbi vfe
svelizhati; bodi shaloften fvojih in vfih ljudi
grehov, pa le sato, her je ufmiljeni Bog s’
greham sanizhevan. Zhe to delafh, hvalifh
Boga, in ga bolh vekomaj hvalil; zhetigane
delafh, bolh pahnjen v’ vezhno pogubljenje.

Molitev.

O moj Bog! tifi me ftvaril, de bi tefpo-
snal in hvalil; to fi mi ojftro sapovedal, in
me s’ dobrotami perganjal tebi v’ zhaft shive-
ti: pa moje shivljenje je bilo dofihmal vedna ne-
hvaleshnoft. Moje zhafli nifi potreben ; pa to fi
meni in vfim sapovedal is ljubesni do nafhih
dufh, htere ne morejo frezhne biti, zhe tebe ne
hvalijo. O Gofpod! odpufti mi mojo hudobnone-
hvaleshnoft, in pomagaj mi le tebi v’ zhaft shive-
ti; to dobroto (kashi tudi mojim bratam in fe-
Rram, de te vfi ufmiljeniga Ozheta h ral ime >

— 53 9  —

molimo in povifhujemo. O fveta Ludmila!
ti fi bila refnizbno livaleshna fvojimu Ijubes-
njivimu ftvarniku in miloftljivimu odrefheni-
Itu ; fi fveto sliivela, sa svelizhanje blishniga
gorezhe fkerbela, vfe nadloge voljno preter-
pela, in tudi savoljo kerfhanfke vere rada
umerla. 4 Sprofi meni in viim gorezho Ijube-
sen do ljubesnjiviga ftvarnika, de njemu v’
zhaft shivimo, in ga po fmerti hvalimo veko¬
maj. Amen.

XVIII. dan kimovza.

t S. Jo s h tj' Kaperiinjan.

4 S. Josbef je bil rojen od revnih, pa boga-
bojezhih ftarfhev na Neapolikim v’ vafi,
Rupertin imenovani, v’ letu i6o5. Bog mu
je lolebno gnado dal, f’ ktero je, fhemajhen
oirok, Bogu svefto flushil, in ga vedno hva¬
lil. Le Bog in boshje mu je bilo per lerzu,
vfe drugo mu je biio neprijetno. V’ dobrim
jeraftel, in mozh hudiga poshelenja, ktero
fe v’ mladofli nar nevarni f hi rasodeva, ga ni
mogla od Boga odverniti, ker fe je f’ pomozh-
jo gnade boshje, s’ molitvijo, s varnolljo, f’
ponisbnoftjo in f’pokorjenjem lerzhno vojl ko¬
val. Ko ga je Bog s’ boiesnijo obifkal; le mu
je ponishno podvergel, in ga je hvalil. Ra-

— 54 « —

der je bil sdravje dofegel,. je is hvaleshnotli
do Boga mu fkerbnejfbi flushil, in potlej fhel
v’ klofhter bratovfhine f.Franzifhka^erafika.
Ker ni nikoli v' fholo hodil, fo ga minihi k’
teshkim klofhterfkim delam namenili, ktere
je pokorno in svefto opravljal. Minihi, vidi-
ti njegovo fofebno nedolshnod in fvetoft, fo
ga fkerbno uzhili, in suzhili, kar mafhnik ve-
diti potrebuje; in po tim fo ga dalimafhnika
shegnali. S’ gnado liga f. sakramenta napol¬
njen, je fveteje shivel, in fvoje telo ojftreje
pokoril. Y’ fpomin jesufoviga terpljenja fe
je do kervi bizhal, malo leshal, fe vedno po-
ftil, in kolikor je samogel, fe je terpezhimu
Jesufu podobniga delal. Vle to je biloissgo-
li ljubesni do Boga, kterimu v’ zhaft je shi¬
vel ; toraj je tudi na tim fvetu veliko plazhilo
prejel. V’ molitvi, med f. malho inperdru-
sih fvetih opravilih je bil v' Boga samaknjen,
in je neisrezheno fladkoft vsbival; fofebno mo-
droft je prejel, nad ktero fo fe vli zhudili;
velike gnade je od Boga fprofil, in tudi zhu-
deshe delal, ker je bil Bog s’ njim.

Ponishnoft f. Joshefa je bila neisrezheno
velika.- Bil je pokojniga ferza, in nobena nad¬
loga ga ni shalila; kader fo ga pa hvalili, ga
je Bino peklo, ker je febe sanizheval, in le
Boga hvalil. Sato je shelel in je bil v’famot-
ne klofbtre prellavljen, de bi ljudem nesnan
Bogu'flushil; pa saflonj; sakaj ljudje fo ga
svedili, in sa njim hodili. Pred hvalo je smi-
rajibeshal; pa smiraj jo je dobival, kar ga je

— 54 1  —

grosno morilo. Po tej veliki ponishnofii je
bila njegova pokorlhina. t Svoje oblallnikeje
ko Boga ubogal: toliko je bil pokorfhineper-
vajen, de v’ teshkih rezheh ni nafprotne volje
zhutil, ker je od mladiga Ikerbel fvoji volji
odpovedati le. Ubofhtvo mu je ljubfhi bilo,
ko lakomniku veliko premoshenje. Do Cveta
ni zelo nizh ljubesni imel, ker fo ga le zhes-
natorne dobrote vefelile. Lepa zhiftoft, in
karto prelepo zhednofl obvaruje ali ohranu-
je, je bilo smiraj per njem; po prijetnim ali
neprijetnim duhu je zhifte in nezhifte ljudi
posnal. Marijo, prezhifto devizo, je od roj-
llva do fmerti slo zhaftik; in vfim perporozhe-
val zhaft do nje. Zhaftil je Marijo, pa tudi
Jesufa je ljubil in molil , kakor njegovo Cve¬
to shivljenje prizhuje. Vef je gorel od lju¬
besni do Boga in do blishniga ; vfe bi bil rad
svelizhal, in zelo Ivo j o kri bi bil prelil sa fpre-
obernjenje grefhnikov, akobi jim bil samogel
f’ fvojo fmertjo ubraniti v’ vezhno linert. Bog
mu je rasodel zhal fmerti; vefel je umeri
61 let tiar, v’ letu 1664 , in je bil is te revne
doline v’ nebelhko kraljeftvo prefeljen, ker
ga je f’ Cvetim shivljenjem smiraj ifkal. Pred
linertjo je Cvoje oblailnike profil, de naj nje¬
govo truplo v’ Camoten kraj sakopljejo; pa
Bog, kteri ponishne poviChuje, jenjegovgrob
s’ velizimi zhudeshi Clovezh ftoril.

- 542  —

Nauk.

Is njcgoviga shivljenja.

t S.  Joshef je rad molil od mladofti do fmer-
ti, kakor je bil od fvojih bogabojezhili ftar-
fbev nauzhen, in po milofti bosbji prepri-
zhan. Ponishna, refnizhna in Aanovitnamo¬
litev fprofi gnado ftanovitne fvetofti, ohrani
nedolshnoft, in jo v’ vezhnoft frezhno donele.
Tudi ti rad premilhljuj in moli po sgledu f.
Joshefa in vlih fvetnikov. ( Sam od febe ne sa-
morelh nizli dobriga, ampak le hudo delati,
Bog samorevfe; hudoben li, inlegnadabosh-
ja te samore osdraviti; nifignade vreden, pa
Ozhe nebefhki je ufmiljen , in ti hozhe savoljo
Jesufa pomagati: proli ga po Jesufu Kriftulu,
ne jenjaj od molitve, in bolh uflilhan. 4 Sam
Krilluf obljubi: „Refnizhno  , rfniz/ino, vam
povem : u 4 ko bojte kaj Ozhela v’ mojim ime¬
na profili, vam bo dal ” Jan. 16, 20.

t S. Joshef je rad in prav molil, ker je bil
ponishen, in sato je bil uflilhan. Okriftjan!
ohrani li to potrebno refnizo slo globoko v’
ferzu, in nikdar je ne posabi: „Ponišhen bo¬
di, in le tako bolh prav molil.” Premilhljuj
fvojo veliko fpazhenoft, od ktere ti fveta ve¬
ra in sapovedi prizhujejo; premilhljuj nevar-
nolli ledanjiga shivljenja, nevarne fkufhnja-
ve in naftave tolikaj fovrashnikov; premilhljuj
vrednoti in neumerjozholt Ivoje dufhe, fmert,
fodbo, pekel, nebela; premilhljuj, karkoli

— 5 j. o —

te ponishuje, in v’ tebi potrebni Arah obuda-
je: tabo bofh molil in profil is ferza, ter s’
Davidam refnizhno rekel:.,.G ofpod! pojiti.
Jhaj mojo molitev, ktera ne gre is lashnji -
vih n/t Pf. 16, 1. Ref, ne bo ! hla is lash-
n j iv ih ud, ampak is ferza pravize sheljniga ,
in bo ullifhana. Premifii fe, in ponishno
fposnaj, de fi dofihmal malo in flabo molil,
ravno sato, ber je tvoja dufha mlizhna bila j
mlazhna je bila, in mlazhno je molila , ber ras-
odetih refnia ni premil hljevaia. Abo pre-
mifhljujefh, babor je bilo sgorej sapifano;
bolh rad in prav molil, bolh tudi uflifhan,
»Molitev ponishniga bo oblake prederlal’
( Sirah 55, 21.

( S. Joshef je bil Bogu in ljudem pohoren,
ber je bil ponishne dufhe. Tudi ti bodi vko-
reninjen v’ ponishnofti, in is nje bofh rad po¬
koren. Ponishnimu zhlovebu je poborfhina
ljuba; napuhnjenimu je poborfhina soperna.
Ponishni zhloveb nerad gofpoduje, temuzh rad
boga, ker je varnifhi v’ poborfhini sbiveti;
prevsetnesh rad obladno in tudi neufmiljeno
gofpoduje, pa nerad, in nepopolnama bo¬
ga. Ljubi Boga is vfe dufhe, in rad mu bofh
pokoren; tudi fvoje miflimubofh podvergel,
in kar koli ti dopade soper sapovedi, bofh
rad premagoval. Imej fvoje oblaftnike sa flu-
shabnike in nameftnike boshje, in tako fe jim
bofh rad podvergel. Poborfhina je gladka
pot v’ nebefhbo kraljeAvo; nepokorfhina je
gladka pot v’ pogubljenje. »Blagor zhlovt-

- 544 —

ku, kleri ima Jvojo voljo v' pojtavi Gofpo-
dovi Pf. 1 , 2 . Pazh ref, blagor zhloveku
pokorne dufhe, sakaj vekomaj mu bo dobro.

( S. Joshef je bil smiraj zhiB, ker jefvojo
dufho in fvoje telo vedno pokoril. Delaj po
njem , in bofh prezhidimu Bogu f’ zhiBim shiv-
ljenjem dopadel. Nezhifto poshelenje je zhlo¬
veku, slafii mladimu, slo nadleshno; pa s’mo¬
litvijo, s’ boshjim llraham, f’pokorjenjem fe
lahko premaguje. Varuj fe slo l kerbno vfiga ,
kar po dobri vedi fposnafh, de ti je fhkodlji-
vo. Loshej fe vfe nezhiftolli varujefh, ko pot¬
lej she rasvajeno natoro poboljfhafh. ^trah
bosbji naj te smiraj fpremlja; Jesufa ranjeni-
ga in krishaniga imej vedno pred fvojimi ver¬
nimi ozhmi; preinifhljuj dobrote nebefhkiga
kraljeBva, kamor fo zhifte dufhe namenjene;
perporozhuj fe prezhidi devizi Marii; rado-
voljno ne poglej, ne mifli, ne govori, ne Bo¬
ri , kar te flabi; beshi pred nevarno drushbo ;
obilno ne dajaj fvojimu telefu ne pozhitka, ne
flreshbe, ne jedi, ne pijazhe. Kader fi fku-
fhan, rezi: ,,Savoljo ljubesnjiviga krishaniga
Jesufa fe hozhem premagati.” Zhe todelafh,
bofh fkufhnjave zhedalje loshej premagoval,
pokoj nafhel, Bogu vefelo flushil, in veliko
upanje imel v’nebefhko kraljefivo priti. Uzhe-
nik Jesuf pravi: „ Blagor jim, kleri fo zhi-
Jtiga Jerza, Boga bodo gledali'' 1  Mat. 5, 8.

— 545

Molitev.

O moj Bog! premifhljujem shivljenje tvo¬
jih fvetnikov in fvoje, pa ga ne najdem po
tvoji fveti volji. Uni fo te is vfe dufhe ljubi¬
li, ti s’ vfo pokorfhino svefto flushili; jeli pa
le ftvari ljubim, in le fvoje volje ifhem. Po-
nishno fposnam, de fim pogubljenja, ne mi-
lofti vreden j vender me nifi, o nar bolji Ozhel
sapuftil, fposnanje mi dafh, inmipomagafh
fpokoriti fe. Is vliga ferza te sa vfe te do¬
brote sahvalim, in terdno ti obljubim ne da¬
lje nehvaleshen biti. Naj bosdaj sazhetik no-
viga fvetiga shivljenja; tvoja gnada, ktera me
sdaj rasfvetljuje, naj me.fpremlja, in mi po¬
maga do sadnje ure, de fe s’ greham hudi-
zhu nizh vezh ne podvershem. O ufmiljeni
Gofpod! daj mi po ljubesnjivim Jesufu ljube-
sen, de od nje gorim, in tebi dopadljivoshi-
vim. O f. Joshef! fproli mi gorezhoft v’ mo¬
litvi, ljubesen do Boga, ponishnoftin pokor¬
fhino v’ vfim, duha pokorjenja in ftanovit-
noft v’dobrim; de po pravi poti hodim, in
frezhno pridem v’ nebefhko kraljellvo. Amen.

— 546  —

XIX. dan kimovza.

t SJ. Jam ari Jhkofmarlernik in njegovi lo¬
va rjhi marlerniki.

JS. Janvari in njegovitovarfhi fo sa vero ter-
peli in umerli ob zhafu neverniga neufmilje-
niga zefarja Dioklezijana okoli leta 3o5. V’
nekdanjim nieflu Mifeni, ne slo delezh od ve-
liziga mefta Neapola, je bil fvet diakon ali
duhoven lheftiga shegna, ,Sosi po imenu,
hteriga fo vfi zhaftili savoljo njegove uzheno-
fti, modrofti in fvetolii. V’ merto Mifeno fo
is mefta Beneventa f. fhkofJanvari in dva nje¬
gova duhovna prifhli, in ondi nekaj zhafa pre¬
bivali. ,S. 4 Sosi je to svedil, in jih pogoftoobi-
fkoval v’veri uterdovat fe, vender na fkriv-
nim savoljo flepih nevernikov. Neverni ob-
laftnik Drakonzi jesapovedal f. Sosija popafti,
in v’ jezho vrezhi. Kader fo fhkof Janvari in
njegova tovarfha to svedili, fo ga f lili obifkat,
in mu ferzhnofti dajat savoljo fvete vere Je-
sufove ferzhno umreti. 4 S. Janvari je ozhitno
rekel: ,,Sakaj je ta boshji flušhabnik po kri¬
vim v’ jezhi?” Te befede fo neverni flushab-
niki flifhali, in vfe tri bersh gnali pred fod-
nika. Radi fo fhli pred neverniga oblaftnika,
ker fo sheieli savoljo prefvetiga imena Jesufa
terpeti. Oblaftnik je f. Ihkofa Janvarja vpra-
fbai: „Kakofhne vere fi  ti?” Mu je odgovo-

ril: „Kriftjan fim in fhkof.” Oblaflnik ga je
dalje vprafhal: „Kterigamefla fifhkof?” „Me-
fla Beneventa,” mu je odgovoril. „Kaj pa
una dva?” je oblaflnik fpet vprafhal. „Ta
dva,” je f. fhkof odgovoril, ,,fta flushabnika
mojezerkve, in tudi kriftjana.” Oblaflnik jih
je s’ lepo in hudo nagovarjal, de naj bogove
molijo; pa viditi njih ftanovitnoft, ktero fi je
terdovratnoft miflil, je fvojim flushabnikam
sapovedal jih v’ jezlio vrezhi, in jutrajfhnji
dan jih dati medvedam rastergati. 4 S. fhktff
Janvari in njegova tovarfha, Feft in Deside¬
ri, fo bili v’ jezilo gnani, kjer fo Boga hvali¬
li, molili, in fe perpravljali sa fveto vero u-
mreti; ravno tako je delal f. diakon t Sosi, kte-
ri je bil ene dni poprej v’ jezhi, kakor je bi¬
lo sgorej rezheno.

Drugi dan ob rezheni uri fo neverniki
fkupej prifhli vidit tih Jesufovih vojfhakov, ka¬
ko jih bodo medvedje tergali; sakaj to je bi¬
lo njih nar vezni vefelje. Ker pa oblaflnik
Drakonzi, od fofebnih opravkov sadershan ,
ni mogel priti, jih je ukasal s’ mezhem umo¬
riti. Kader fo bili v’ fmert peljani, fo jih
trije krifljani, namrezh Prokol, Evtik in A-
kuzi, ozhitno fpremljali, in godernjali savo-
ljo njih krivizhniga obfojen ja. Ti fo bili bersh
satosheni, in s’ unimi obfojeni. Nar poprej
fo f. fhkofu, potlej njegovim tovarfhem gla¬
ve odtekali, in njih trupla ondi leshati pufli-
li. Verni blishnih meft fo ponozhi prifhli,
njih fvete trupla vseli, in zhaflito pokopali.

— 548 —

Truplo H Janvarja fo Neapoljani v’ Tvoje me-
fto nefli, kjer je The sdaj v’ veliki zhafti. Vfe
te fvete marternike je Bog s’ velizinii zhude-
shi povifheval, fofebno pa f. fhkofa Janvarja,
na kteriga profhnje je grosno veliko jzhude-
shev bilo.

Nauk.

Od snamenj Jlabe in Jveie pri jasno/ti,

4 S. fhkof Janvari in njegovi fveti tovar-
fhi marterniki fo eden drusiga prav ljubili,
fo bili perferzhni prijatli, fo ljubili in hvalili
Boga, eden drusimu ferzhnoft dajali savoljo
njegoviga prefvetiga imena umreti, eden dru-
siniu pomagali v’ nebefhko kraljeftvo. „Bili
fo med feboj ene milli po Jesufu Kriftufu.”
Rimlj. i5, 5., Tudi ti, okrifljan! ljubi fvojiga
blishniga, imej prijatle po sgledu tih boshjih
fvetnikov, in varuj fe Ikerbno flabih prijat-
lov. Kriftuf pravi: ,,To je moja sapoved, de
f* med feboj ljubite , kakor jim jejl vaf lju¬
bil."  Jan. i5, 12 . Ljubi blishniga, slafti pri-
jatla, pa po sgledu Jesufove ljubesni; ljubi
ga zhilto in fveto savoljo Boga.

Ni vfak prijatel, vfaka prijatliza po volji
boshji, ni vfaka prijasnoft zhifta. Nekteri pri¬
jatel je fhkodljivfhi ko ferdit fovrashnik. „Kri-
vizhnik vabijladkojvojiga prijat la , in ga
pelje po polu, kleri ni dober."  Prip. 16 , 29 .
Zhuj, de te svita kazha ne napelje v’nevidno

— 54g —

sadergo flabe ljubesni in vezhniga pogubljenja.
,,Perlisnjeno ti govori, pa tvojim nogam mre-
she rasgrinja.”  Prip. 29, 5 . Zhuj, dokler
je fhe tvoja dufha sdrava; zhe v’smoto sabre-
de, bo fvojo fhkodo ljubila, in fe refhenja
bala. S’ drusim fpolam nifi nikoli prevezh va¬
ren , varna. Akoravno je v’sazhetkuljubesen
zhifta viditi; le vender mile befede, prijasno
oko, lepa podoba, salo vedenje in druge snam-
nja, ktere fe loshej umejo, kakor popifhejo,
flabe tvojo dufho in tvoje telo. Tvoja bolna
dufha ne vidi fvoje nevarnofti, in rada verja¬
me, de je vfe nedolshno, ker je she od tiga
prijetniga ftrupa navdana in napolnjena. Y’sa-
zhetku je bila ljubesen zhifta viditi, kmalo je
f’ flabo namelhana, na sadnje le flaba oltane;
in hudizh te ima she v’ fvoji sadergi. Nezhilti
duh tako sapeljuje maloverne dufhe, pa ne
fposnajo.

( Slaba ljubesen ima te snamnja. V’ sazhet-
ku je viditi pofhtena, dokler ne rasodenefh
fvojiga ferza; po snamnjih tvoje flabofti je manj
ali bolj predersna; je ponishnainpoftreshna,
de te v’ hudo napeljuje. Kdor te ne ljubi fve-
to , fe prizhujozholti drusih varuje, v’ fkriv-
nolti govori, de tvoje mifli uganuje, ima ve¬
liko medenih befedi, hvali tvojo pridnolt, tvo¬
jo lepoto in tvoje telefne laftnofti, te povifhu-
je zhes vfe druge, ti obljubi prijasnoft, po-
mozh, sveftobo in druge rezhi, de tvoje fer-
ze mezhi, O ljuba dufha! beshi pred sapelji-
vo kazho ; zhe ne, bofh padla v’pogubo. Pra-

5oo —

vifh: ,,Nizh hudiga ni med nama; ga, jo lju¬
bim pofhteno, moja dufha je fhe sdravaPa
morebiti lashnjivo miflifh, in lashnjivo govo-
rilh. Zhe je tvoje ferze profto od vfe flabe
ljubesni, sabaj flifhifh raji od njega, od nje
govoriti bo od vlih drusih ? sabaj li shaloften,
shaloftna, zhe ga, je vezh dni ne vidifh? sa-
kaj te njegov, njen prihod neisrezheno ras-
vefeli? sabaj fkrivaj gledafh po njem, po njej,
de drugim fvojo bolesen fkrivafh? Drugi she
vedo tvojo nesdravo ljubesen ; ti jo tajil’h , ven-
der jo vefh, ber li ravno sato persadevafh jo
po mozhi fbriti. Te snamnja ti rasodevajo
tvojo nevarnoft in dolshnoft te grelhne vesi
rastergati; lizer bolh sa plazhilo fvoje nefpa-
meti prejel, prejela framoto, sanizhevanje,
in tudi fovrafhtvo. To na tim fvetu, kaj pa
po fmerti ?

Snamnja fvete ljubesni fo te. Prijatel,
prijatliza te ljubi savoljo Boga, ima nedolsh-
no ali fveto govorjenje; hvali, bar Bogu do-
pade, insanizhuje, kar je Bogu sopemo, naj
bo to per tebi ali per komdrusim. Ne govo¬
ri od tvojih telefnih laftnoft, fe perlisnjeno ne
hvali; zhe pa pofhtena potreba nanefe od te¬
be, od drusih mladih govoriti, govori s’ vfo
framoshljivoftjo. Kdor tvojo dufho ljubi, je
bres vfiga perlisovanja, bres vfe hinavfhine,
je na ravnoft odbritiga in refnizhniga ferza,
je Iramoshljivih ozhi, nedolshniga djanja, in
vfe v’ dobro napeljuje. Zhe mu je enkrat ali
velibobrat pofhtena |potreba per tebi biti, in

55 i

f’ teboj govoriti; fe ne prenagli v’ nobeni re¬
zin, te nikoli ne flrafha, in je smiraj enaziga,
nedolshniga vedenja , kakor fe njegoviinu
ali drusimufpolu fpodobi. Zhe nad teboj ka¬
ko 1'laboft vidi, ni bolj predersen ali nefra-
moshljiv, ampak bolj varen; te uzhi, fvari,
in v’ dobro napeljuje , ker te savoljo Boga lju¬
bi. Ne govori perlisnjeno, de bi ti dopadel;
ampak refnizhno in pravizbno, ker te boljfhati
sheli. Zhe li flab , je varen, ker ljubi fvo-
jo in tvojo dufho savoljo Boga. Praviga pri-
jatla najdefh v’ vlih rezheh sveftiga, refnizh-
niga in pravizhniga; in zhe ga poflufhafh,
ti bo dobro. ( Slufhaj modriga: „Drushi J. ir
J' Jvetimi na J vel a, s' njimi, kteri praviih-
no shive  , in Bogu hvalo dajejo; ne oj lajaj
»’ smoli hudobnih”  ,-Sirah 17 , 25 . 26.

Molitev.

O Bog! varuj me sapeljivih prijatlov, in
daj mi prijatle, ki fo po tvoji fveti volji, kte¬
ri bi moji d.ufhi in moji mu telefu is ljubesni
do tebe pomagali. ^im she fkulil, kako
velika pomozh jebogabojezh prijatel, in kako
velika nevarnoft je sapeljiviga prijatla imeti.
Bom fkerbel po sgledu fvetih prijatlov, kte-
rih fpomin zerkev danf obhaja, le pobosbne
prijatle fi isvoliti inpoflufhati, de s’ njih fve-
tam in pomozh jo sadergam odidem , in po po¬
ti tvojih sapoved ftanovitno hodim. Tudi ob¬
ljubim sapeljiviga salesovavza pahati od febe,

— 652

lozhiti (e od njega, desapeljan, sapeljanane
bom. Prijatle moje dufhe hozhem zhifto lju¬
biti, in svefto poflufhati; prijatle mojiga te-
lefa, kteri me pravne ljubijo, hozhem fve-
to fovrashiti, in varovati fe jih fherbno. Si
bom persadjal le take prijatle imeti, hteri bi
mi pomagali tebe hvaliti, in v’ tvoje kralje-
ftvo priti. Amen.

XX. dan kimovza,

t S. Janes pujhavnik , imenovan mali.

O

Janes, imenovan mali savoljo majhne po-
ftave, je flovel v’ Egiptovlki pufbavi t Szeti,
kamor je bil f’ tvojim fiarfhim bratam fhel
Bogu v’ pokorjenji flushit. Podvergel fe je
ondi ftarimu in ojftrimu fvetimu pulbavniku,
pod njegovo oblaftjo uzhiti fe poti v’ nebefa.
Pervasapoved, ki jo je uzhenzu Janesu dal,
je bila ta: ,,Pokoren mi bodi hitro in popol-
nama v’ vfih rezheh.” Potlej ga je fkufhal,
in fofebno P tim: fuho palizo, ki jo je v’ ro¬
ki dershal, je v’ semljo vfadil, in mu rekel:
„Vfak dan ji morefh perlivati, dokler neose-
leni.” Ta sapoved je bila slo teshka, ker je
bila paliza fuha, in voda delezh : vender je
mladenizh Janes dve leti bres vfiga godernja-
n ja delal, kar mu je bilo sapovedano, in to

— 553  —

ne bres veliziga prida; saka) paliza je osele-
nela, in fad obrodila , kteriga je Aari pufhav-
nik fad pokorfhine imenoval. Istiga zhude-
sha fe je mladenizh Janes nauzhil, kako je
pokorfhina Bogu prijetna. Pridno je delal,
de fe je s’ delani shivil; pa med delam jevfe-
lej premifhljeval ali molil. Ker je pridno de¬
lal in molil, mu ni bilo nizh nepotrebniga
mar, in je bil smiraj v’ fkerbi savoljo nevar-
noAi fidanjiga shivljenjc. Eniga dne je drusi-
ga miniha vidil fmejati fe; shaloAen je bil v’
duhu, in je rekel: „Sakaj fe ta moj brat fme-
ja, ker bi nam bilo le jokati treba?” Vfake
hude perloshnoAi fe je bal, in po mozhi va¬
roval. Ko je neki dan nadleshen zhlovek me¬
tno njega fhel, in s’ njim hotel od ilabih re-
zhi govoriti; je popuAil fvoje delo in sbeshal.
Drujkrat je pomagal sheti; kader fo fe pa
njegovi tovarfhi med feboj prepirati sazheli,
je prozh fhel, fe v’ fvojo hifhizo ali fhotor
saperl, in dolgo molil, de bi fi hude befede
odgnal, ktere je flifhal.

( S. Janes je bil grosno krotak inufmiljen,
ponishen in poln bratovfke ljubesni. Njego¬
va krotkoft, ponishnoA in poterpeshljivoA je
bila filno velika, sato je tudinesaflusheno sa-
nizhevanje voljno poterpel. Pergodilo fe je,
de mu je ftar pufhavnik hude rezhi ozhital,
in mu na sadnje rekel: „Tvoj duh je poln na¬
puha,” ,S. Janes mu je ponishno odgovoril:
,jOzhe ! fim flabji, kakor pravifh ; ako bi me
prav posnal, bi lahko fhe huje od mene go-

roril.” Drugi fo ga potlej vprafhali, zhe je
bil nevoljen savoljo hudiga ozhitanja. ,,Nifim
bil,” jim je odgovoril; „pa Bogu bodi hvala,
hteri mi je pomagal.” Tudi je perftavi 1: „Sa-
nizhevanje voljno preterpeti je pot v’ nebe-
fhbo braljeftvo; nafhi ozhetje fo po tej poti
hodili v’ nebela, btero je Jesuf i’ lvojimsgle-
dam basal.” V’ ponishnofti je bil vboreninjen,
in fvoje upanje je le v’ Jesufa imel; satojebil
poterppshljiv, in nobena rezh ga ni nepoboj-
niga fiorila. Ravno tabo je drugeuzhil, bte-
ri fo b’ njemu hodili, de naj v’ponishnoftishi-
ve, febe sanizhujejo, in le v’ Jesufa Rriftufa
upajo. Tudi jim je priliko govoril: „Popot-
nib je fedel pod bofhatim drevelam. Sveri is
vfih brajev fo hitele ga rastergat; pa hitro je
na drevo slpsel. Sveri nifo mogle do njega,
in fo prozh lhle. Abo bi fe bil s’ njimi boje¬
val, bi ga bile rastergale in posherle. Rav¬
no tabo jeft delam. Kader fbufhnjave soper
me pridejo, me hitro premagajo, zhe fe ho-
zhem s’ njimi is lafine mozhi bojevati; zhe pa
hitro slesem na drevo fvetiga brisha fvojiga
svelizharja, mi nizh ne samorejo, in me po-
pufte. Tabo tudi vi zhujte nad feboj, ponish-
ni bodite, upajte v’ brishaniga Jesufa, in s’
njegovo gnado bofte vfe fbufhnjave prema-
gali.”

V’ ljubesni do Boga je gorel, in ni fbo-
raj mogel baj drusiga mil liti in govoriti. Kar
boli fe je godilo , in bar boli je delal, jeobra-
zhai Bogu v’ zhaft. V’ tej ljubesni je zhe da-

— 555

lje bolj raftel, ker fe f’ tim fvetam ni hotel
nizh pezhati, in ni hotel nizh nepotrebniga po-
flufhati. Yfe rezhi fo mu bile prašno nizh,
zhe njemu ali drugim nifo bile v’prid, v’ bolj-
fhanje ali svelizhanje. En vezher ga je drug
pufhavnik prifhel obifhat, pa v’ mifli bersh
dalje iti. Sazhela Aa govoriti od Boga, invfo
nozh govorila. Kader fe je danilo, je popot¬
ni pufhavnik od f. Janesa flovo vsel in fhel.
Ta ga je fpremljal do fonzhniga sahoda, in
smiraj s’ njim od boshjiga govoril. To pri-
zhuje, de je bil poln boshjiga duha, gore-
zhoAi in vfiga dobriga. Blagor kriAjanam,
ako bi fe po njem ravnali! t Se ne more prav
vediti, koliko Aar, kedaj in kako je ta f. pu¬
fhavnik umeri. Bleso je njegova fmert bila
okoli 4 oo let po rojAvu nafhiga svelizharja.

Nauk.

Sapopadik logabojezhojti Jlehernimu krijt-
jana potrebne.

Popifovanje sbivljenja f. Janesa, maliga
imenovaniga, sadoAi uzhi, de je prava boga-
bojezhoA ali refnizbna bogoflushnoA sbiveti
po vfih sapovedih is ljubesni do Boga.
gor zhloveku, kteri Jvajo voljo v' pojtavi
Gofpodovi ima k'  Pf. i  , 2. Popolnama po-
korfhina vfe dufhe fveti volji vfigamogozhni-
ga Boga is ljubesni do njega, to je relnizhna
boshja flushba.

— 556 —

Okriftjan! tiga nikoli ne posabi. Bogo-
flushnoft je vezhi ali manji po velikofti lju-
besni do Boga, ker fo v’ ijubesni vfe sapove-
di sapopadene. Kjer ni Ijubesni; ni pobosh-
nofti, ni bogabojezhofti, ni pravizhnofti, ni
dobriga saflushenja. „V' Knjtufu Jesnfu
velja Jamo vera , htera po l/uhesni dela."
Gal. 5, 6. Eni fo le fvojim ozhem bogabo-
jezhi, ker fi bogabojezhoft ismifhijujejo po
fvojim sadershanim umu in bolnim ferzu. Eden
fkerbi fvoje telo pokoriti, pa napuha nozlie
opuftiti; drugi rad moli, pa ti tudi hude re-
zhi ismifhljuje, in govori soper nedolshniga
blishniga; tretji je blishnimu ufmiljen, pa tu¬
di gerdiga shivljenja in pohujf hljiviga govor¬
jenja; zheterti je zhiftiga ferza, pa mu ni mar
pravizhnih dolgov poplazhati. Premifli, ka-
kofhna je tih pravizhnoft? ( Slaba je in nepo¬
polna, ker vfiga ne delajo, kar jim Bog
sapove. Morebiti fi ti ravno tak, imafh po¬
dobo poboshnofti; v’refnizi fi pa bres nje , zhe
po vfih sapovedih ne shivifh. II. Tim. 3, 5.
Le ljubesen je duhovno shivijenje pravizhno¬
fti ali boshje flushbe. Ni sadoili le malo do-
padenja do Boga, ktero je lahko tudi per grefh-
nikih ; potrebna je mozhna in delavna lju¬
besen, ktera fe terpljenja neuftrafhi, innad-
leshne fkufhnjave premaguje.

De fi je ravno ljubesen, ktera je duhov¬
no shivijenje pravizhnofti, le ena; fe vender
mnogo rasodeva po okolifhinah in ftanu fle-
herniga zhloveka. Prava bogoflushnoft je is

— 55 7  —

ljubesni do Boga vfe fvoje dolshnofti svefto do-
polnovati; pa dolshnofti nifo enake per vfih.
Boga in blishniga ljubiti more vlak, pa vfak
more to ljubesen drugazhi rasodevati. Rodo¬
vitne drevefa ne rode vfe enaziga fadu, am¬
pak vfako drevo fvojiga, po povelji ftvarnika;
ravno tako flehern zhlovek po fvojim ftanu.
Ljubesen more biti v’ ferzu vlih: pa druga¬
zhi jo rasodeva oblaftnik, drugazhi podlosh-
ni; drugazhi duhovni, drugazhi verni; dru¬
gazhi ftarfhi, drugazhi otrozi; drugazhi
minihi, drugazhi kupzi; drugazhi nesavesa-
ni, drugazhi sakonfki. Vliti, zhe fo boga-
bojezhi verni, le eniga Boga molijo, gapro-
fijo gnade, fe pred njim ponishujejo, le ene
nauke in f. sakramente prejemajo; pa v’ do¬
polnjenji fvojih dolshnoft fo raslozheni, ker
je vfak drugazhniga ftanu. Ako bi duhovni
ali minihi delali, kar ni po njih ftanu; ako bi
hlapzi, dekle ali drugi rokodeli hoteli vef
dan v’molitvah biti: bi bilo neumno in fmefh-
no. Kakor dulhav’ telefu, defiravno le ena,
vfe ude ftori perpravne po namenu fleherni-
ga uda; tako ftori bogollushnoft zhlovekaper-
pravniga, de vfe fvoje dela svefto opravlja po
ftanu, v’ kterim fe snajde. Prava bogollush¬
noft ftori oblaftnika zhujezhiga in pravizhniga,
podloshne pokorne, foldate svefte in ferzhne,
sakonfke dobre med feboj infkerbne sa otro¬
ke, otroke ponishne in pokorne , delavze po-
terpeshljive, in vfe ftanove pofvezhuje. Do¬
bro premifli te nauke in dolshnofti fvojiga Aa-

558  —

nu, de vefh, zhe imafh pravo bogabojezhoft
ali ne. t S. Pavel pravi: „ProJim vaj", de
f podobno shivite po poklizu, h' kterimn Jte
poklizani Efesh. 4 » 1.

Zhe refnizhno Bogu flushifh ; shivifhve-
felo, in potlej pojdefh v’ njegovo kraljeftvo.
Pofvetni modrijani in vli Ipazheni kriftjani me¬
nijo, de je Bogu flushiti teshavno in shaloll-
no, pa ni ref. Mefeni kriftjani menijo, deni
drusiga vefelja kojefti, piti, fmejati fe, ple-
fati, kvartati, in fvoje flabe poahutke druga-
zhi rasvefeljevati; pa fo (lepi fodniki, ker ne
vedo, kako je Bog lladak, in kako veliko ve-
felje v’ ferze vliva gnada f. Duha. Ti ne po-
fiufhaj lashnjivih jesikov, Bogu sveflo flushi,
in bofh refnizhno rekel, kar je poprej f. Pa¬
vel: „Imam Jilno veliko vejelja v’ vji Jvo-
ji nadlogi II. Kor. 7, 4.

Molitev.

O moj Bog! dolshan fim te v’ duhu in v’
refnizi moliti, ti pokoren biti, in po vfih tvo¬
jih sapovedih shiveti; pa hudo poshelenje mi
brani, in jeft med teboj in fvetam rasdeljen
vifim. Pogubljenja fe bojim, in v’ nebefa she-
lim; pa is premehke ljubesni do febe shivim
po lvoji volji. Sdaj fposnam, de ti moja flush-
ba ni prijetna, in fe hozhem poboljfhati, Po-
nishno te pro/im, daj mi fvojo gnado, odlo-
zhi me s’ njo od sapeljive ljubesni do fe¬
be , in napolni mojo dufho s’ ljubesnijo do

tebe, de ljubim tebe zhes vfe , vfe saToljo te¬
be, in nizh. savoljo febe. Terdno obljubim
vfe fvoje hudobne shelje tvojim sapovedim pod-
vrezhi., in f’ popolno pokorfhino ti f I us h i ti.
O f. Janes, Iti fi bil poln fvete modrofti ingo-
rezhe ljubesni! bodi moj profhnjaviz per u-
fmiljenim Bogu, in fprofi mi pravo bogabo-
jezhoft, de me hinavfhina ne sapelje, de me
zhifta ljubesen vodi, in vfe moje dela pofve-
zhuje, de Bogu sdaj dopadem, in v’ njegovo
zhaft pridem. Amen.

XXI. dan ldmovza.

t S. Maievsh, apojtelj in evangeliji.

t S. Matevsh, poprej zolnar, potlej apoftelj
in evangelift, je bil fin Alfeja is Galileje. Bi¬
lo mu je tudi Levi ime, pa Judje fo mufploh
Matevsh rekli. Zolnar je bil pred mellam Ka-
parnavmam per jeseru Tiberiadu , kjerjezeft-
nino ali zol jemal sa Rimi'ke zefarje. Njegova
flushba je bila Judam slo fovrashna, ber fois
grefhne nepokorfhine do zefarja neradi dav¬
ite opravljati. Zolnarje fo imenovali inmifli-
li ozhitne grefhnike. Jesuf je memo zolnar-
ja Matevsh a fhel, ga je pogledal ne le f’ te-
lefnimi ozhmi, ampak veliko bolj s’ozhmi fvo-
je velike milofti, in mu s’glafamin s’mogozh-

— 56 o —

no gnado ljubesnjivo rekel: ,,Pojdi sa menoj.”
Vftal je, in sa njim fhel. Vfigamogozhni in
uliniijeni Gofpod Jesuf je nevedne ali nevred¬
ne ljudi v’ fvojo flushbo klizal, de bi vli fpo-
snali mozh njegove neisrezhene dobrotljive
gnade. ,S. Pavel tako govori: ,,Kar je nefpa-
metno pred fretam, je Bog isvolil, de bi
modre oframotil; in kar je llabo pred fve-
tam, je Bog isvolil, de bi oframotil
niogozhne: de fe nobena itvar pred njegovim
oblizhjem ne hvali.”I. Kor. i, 27. 29. Jesuf
je f’ (rojim ufmiljenim poklizam mozh fvoje
gnade fkasal. Matevsha je v’fvojo flushbo po-
klizal, ravno ko je zol jemal, ravno ko je bil
vef samifhljen v’ pofvetni dobizhik. Zolnar
Matevsh je bogato flushbo imel; pa Jesuf ga
je f’ prijetno filo odtergal, in ga fvojiga osna-
novavza namenil. Dobrotljivi Jesuf je f’ tim
mozh IVoje gnade, Matevsh pa fvojo hitro po-
korfhino fkasal, ker je bersh vftal, in sa njim
fhel. Matevsh ni hotel pomifhljevati, ne vpra-
fhati, kakofhna bo s’ njim; temuzh fe je Je-
sufu bersh in popolnama podvergel. Ako
ravno je bil on bogat, Jesuf pa ubog; je le
vender fvoje bogaftvo, fvojo hifho, rodovino
in vfe sapuftil, in sa ubogim Jesufam fhel.
Matevsh je bil ne le pokoren Jesufu, ampak
tudi vefel njegoviga pokliza. Jesufu in nje¬
govim uzhenzam je golti napravil, h’ kterim
je zolnarje in grefhnike povabil, de bi tudi
oni miloft dofegli. Prevsetnifariseji fo fenad
tim pohujfhali in godernjali. Nifo fe fiz er

— .561  —

predersnili Jesufu kaj ozhitati, pa njegovim
uzhenzam fo rekli: ,,Sakaj je vafh uzhenik f’
zolnarji in grefhniki?” Jesuf jim je odgovo¬
ril: ,,Ne sdravi, ampak bolni potrebujejo

sdravnika. Niliin prifhel klizat pravizhnih,
ampak grefhnikov k’ pokori.” Jesuf je f’ ti¬
mi befedami pofvaril fariseje lashnjivo pra-
vizhne, in upanje dal zolnarju Matevshu in
drosim grefhnikam, de bodo miloft sadobili,
ako fe refnizhno fpokore.

Po tej veliki Jesufovi milofti je f. Matevsh
smiraj hvaleshen bil, in ni nikedar posabil
fvojiga poprejfhnjiga flabiga shivljenja, is
kteriga ga je gnada Jesufova refhila; sato fe
v’ evangelji Matevsh zolnar imenuje. Prejeti
gnadi je bil sveti, in ni Jesufa nikedar sapu-
flil. S’ drusimi je prejel f. Duha, in Jesufa
ferzhno osnanoval, deliravno fo jim terdovrat-
ni Judje ojflro prepovedali v’ tim imenu uzhi-
ti. Ker je Jesuf fvojim uzhenzam sapovedal
ne le Judam , ampak tudi nevernikam f. evan-
geli osnanovati, fe je f. Matevsh napravil med
nevernike. Ko fo fpreobernjeni Judje to
svedili, fo ga profili, de naj jim fpifano putli,
kar jim je s’ befedo osnanoval. 4 S. Matevsh
je v’ njih profhnjo rad dovolil, in je v’ njih
jesiku fpifal f. evangeli, de bi nikedar ne po-
sabili, kar je Jesuf delal in uzhil. On je
pervi pifal od Jesufoviga rojflva, shivljenja,
naukov, zhudeshev, fmerti in vltajenja, in
to popifovanje je imenoval pvangeli, to je,
refelo osnanilo. ,S. evangeli je ref vefelo
36

-- 562  —

osnaniio, ker oSranuje odpufhenje grehov in
vezhno svelizhanje vlim, kteri v’ Jesufa^ t Si-
nu boshjiga, verujejo, in fo mu pokorni. ( S.
Matevsh je potlej lhel v’ daljne desliele Jesu-
fa osnanovat, sladi v’ Etiopijo in Persijo. Ne-
isrezheno veliko je terpel, dofti nevernikov
fpreobernil, in na sadnje umorjen bil sa ve¬
ro,, ktero je osnanoval.

Nauk.

Od boshje in najhe volje dujho svelizhati.

Zolnar Matevsh je bil od ufmiljeniga Je-
sufa s’ mogozhno gnado poklizan ; sa njim je
fhel, mu sveft oflal, in veliko zhaft v’ nebe¬
lih prejel. Drugi apoftelni fo enako miloft
prejeli, in poapodelnih fe jeneisrezheno ve¬
liko grefhnikov fpreobernilo. Defiravno je
Jesufova gnada veliko grefhnikov Ipreoberni-
la, jih je le vender veliko v’ flepoti odalo.
Od kod je to ? od Boga, kteri jim ni hotel po¬
magati, ali od grefhnikov, kteri fe nifo hot-
li fpreoberniti? Velike fkrivnodi fo tukaj,
kterih zhlovefhkium ne more sapopadi. Boshja
befeda prizhuje, de Bog vfe ljudi svelizhati
hozhe in samore, pa tudi, de ne bodo vli
svelizhani. Kako je to ? t S. Pavel tako pifhe:
,,Ktere je Bog previdil, jih je tudi pred od-
lozhil , de bi podobi njegoviga Sinu enaki
pojtali. Ktere je pa pred odlozhil, jih je
tudi poklizal ; ktere je po k lizal, jih je ta-

— 565  —

di opravizhil, in zhajtile Jtoril .” Rimlj. 8,
29.

O kriftjan! te befede f. apofteljria Pavla
fo polne nesapopadljivih fkrivnoft, literih do¬
gnati ni potrebno, in nimogozhe. Del’tvoji¬
mi miflimi ne sajdefh, te tega terdno dershi.
Bog daje gnado is sgoli ufmiljenja , komur ho-
zhe ; nobeniga pa ne obfodi bres. laftniga hu-
diga sallushenja. Nobeniga ni sa pekel ftva-
ril; budodelnika pa obfodi v’pekel, ker ti ga
je proftovoljno saflushil. Zhe hozhe hudob-
niga is hudobije ko zolnarja Matevsha ispelja-
ti, je neisrezheno dober; zhe ga pa v' gre¬
hih pulti, je pravizhen. Jesuf je bil Petru
ufmiljen, Judatu pravizhen. Peter je nesa-
flusheno gnado dofegel; Juda je pogubljenje
prejel, ker ga je bil vreden. Ne rezi: ,,Ka¬
mor me je Bog namenil, v’ nebefa ali v’ pe¬
kel, tje bom gotovo prifhel, naj shivim, ka¬
kor hozheih.” Namelti tiga rezi: „Bogjemi-
lofliv in pravizhen; toraj mi bo pomagal, in
kakor fi bom saflushil, pravizhno povernil.”
Bog je lizer od vekomaj prevedil vfe nafhe hu¬
de in dobre dela, tudi flehernigasvelizhanje
ali pogubljenje; prevednoft ne obfodi nobe¬
niga v’ pekel, temuzh hude dela fo krive ob-
fojenja. Ako bi ti vid.il neumniga zhlovekav’
bresen iti, bi ga mar tvoje oko v’ bresen fi-
lilo? Ne, ampak njegova nefpamet. Ravno
tako rezi od prevednolli boshje ,• ktera nam ne
odjemlje fvobodne ali prode volje. Bog rad
vrazhuje hudo s’ dobrim, ker je miloltiv; pa
36  *

— 564  —

ne more hudiga s’ dobrim porerniti, ker je
pravizhen. Zhe ftorifh dobro s’ gnado bosh-
jo, ftorifh fvobodno ali proftovoljno; zhe fto¬
rifh hudo, ftorifh fvobodno ali proftovoljno,
in Bog ni tvojiga greha kriv. Prerok Osej je
v’ Gofpodovim imenu Judam rekel: ,,Pogub¬
ljenje je is tebe, o Israel ! Jamo v' meni je
tvoja pomozh.’'  Os. i5, 9 . Prerok hozhe re¬
zili : Tvoja laftna volja grefhi; zhe gnade ni-
mafh, fi fam kriv; fam lahko grefhifh, pa
fam fe ne morefh fpreoberniti, ker je le v’
Gofpodu tvoja pomozh.

Porezhefh: „Bog hozhe vfe ljudi sveli-
zhati, on samore nar hudobnifhi fpreoberni¬
ti; sakaj pa vlih ne svelizha ?” O zhlovek! kdo
fi ti, de hozhefh Vfigamogozhniga foditi, in
fe s’ njim prepirati? Vfe boshje fodbe fo mi-
loft in praviza; miloft, de fi hvaleshen , pra-
viza, de v’ftrahu shivifh. Ako bi Bog milo-
fliv ne bil, kdo bi fe svelizha! ? Ako bi pra¬
vizhen ne bil, kdo bi fe ga bal? Bog te je sa
nebefa ftvaril, in ti pomaga v’ nebefa ; zhe fi
pa njegovi gnadi nepokoren, fi fam nakopa-
vafh pogubljenje: sakaj fe tedaj potoshilh?
Premifli priliko, ktero je Jesufgovoril: ,,Bo¬
gat in dober mosh je veliko vezherjo napra¬
vil, in jih veliko povabil. Ob uri vezherje
je dobri gofpodar lvojiga hlapza poflal jim po¬
vedat, de naj pridejo, ker je vfe perpravlje-
no. Pa isgovarjali fo fe eden sa drusim, in
nifo hotli iti. Gofpodarja rasferdi po pravi-
zi njih nehvaleshnoft, in poflal je fvojiga hlap-

— 565  —

za na ulize meda, na zefte in. sa p!oti drusih
ifkat, inpermorat 1 (’ perpravljeni vezherji. ,So
fhli, in hifha je bila napolnjena.” Luk. 14,
16 — 20. Vidifh, pervi fo bili dobrotljivo
povabljeni, potlej po hlapzu poklizani; pa
nifo hotli priti. Gofpodar je poflal drusih
ifkat, in v’ hifho permorat; ti fo fhli, in bili
deleshni velike vezherje. ,S’ pervimi je bil
Gofpodar ufiniljen, fhe bolj pa s’ drusimi;
perve je povabil, druge permoral: vender
obilnifhi miloft, drugim ftorjena, ne isgovar*
ja hudobije perrih. Lahko bi bil tudi perve
permoral, pa jih ni hotel, ker fo bili sapu-
Ihenja vredni; druge je permoral, ker je bil
neisrezheno dober. Taka fe tudi sdaj godi.
Bog je vfim ufmiljen; zhe pa nekterim obilni¬
fhi gnade daje, v’ zhim fe morejo terdovrat-
ni potoshiti?

Vprafhafh : „Kakofhna bo s’menoj, zhe
fim v’ fhtevilu pervih, od kterih je gofpodar
rekel: Vam povem, de nobedenunihmosh ne
bo moje vezherje okufil? Kakofhna bo s’ me¬
noj , zhe fim savoljo fvoje nehvaleshnolli od
Boga sapufhen?” Odgovorim ti: Uni fo bili,
in fo tudi sdaj nekteri sapufheni savoljo fvoje
grefhne nehvaleshnolli, kakor boshja befeda
prizhuje; vender nikar od febe ne mifli, de
fi sapufhen. Zhe menifh, de fi sapufhen; bofh
obupal, vfe dobre dela opufiil, in kako fe
bofh fpokoril ? Sbivi v’svelizhavnim ftrahu,
pa tudi upaj. Premifli befede f. Pavla : ,,De-
lajie f’ praham delo /vajiga svelhhanja .”

566

Filip. 2, i2. Bodi v’ftrahu savoljo fvojih gre^
hov in savoljo nevarnofti fvoje dufhe; pridno
delaj dobro, de miloft in svelizhanje sadobifh;
boj fe, pa ne toliko, de bi obupal; upaj, pa
ne toliko, de bi bil bres ftrahu. Klizhi v’
ufmiljeniga Ozbeta po Jesufu Kriftufu , de naj
ti pomaga, in fpreoberni le is vfiga ferza k’
njemu. Bog je sazhetnik vfiga dobriga, in
rad pomaga; pa ne bo te bres tebe svelizbal,
tudi ti li morefh persadevati. Profi gnado ;
pa sdrushi s’ njo fvojo voljo, shivi svefto po
sapovedih, in le tako ti bo dobro.

Molitev.

Ufmiljeni Jesuf! ko fi zolnarju Matevshu
bres vfiga njegoviga saflushenja fvojo mogozh-
no gnado dal, ga fpreobernii, in fvojiga osna-
novavza ftoril; miloftljivo pomagaj tudi meni
nevrednimu grefhniku. t S’ fvojo hudobno
voljo fim fhel od tebe, pa f’ fvojo voljo ne
morem k’ tebi. ( Sam fim fvoje nefrezhe kriv,
pa tvoja milolt je vezhi od moje hudobije.
Vem, de hozhefhmoje svelizhanje, tvoje glo-
boke rane mi to obilno prizhujejo; pa ravno
sato je moja nepokorfhina hudobnifhi, in
odpufhenja nevredna. Pomagaj mi sa fvoje
milofti voljo, in tudi jeft li bom persadeval,
f’ pomozhjo tvoje gnade ti svefto flushiti. O
f. Matevsb , poprej grefhnik, potlej prijate!
Jesufov, poprej zolnar, potlej apoftel in evan-
gelift! profi ljubesnjiviga Jesufa sa mojo ubo-

— 567 —

go dufho, de prejme obilno gnado od njega,
fe poboljfha in svelizha. Amen.

- — -

XXII. dan kimovza.

Mavrizi in tovarjhi , voj/haki m ar ted¬
niki.

P od neyernim Rimfkim zefarjem Makfimija-
nam je bilo veliko vernih foldatov, pa med
vlimi fo bili nar imenitnifhi fveti Mavrizi in
njegovi tovarfhi. Ker fo bili ferzhni in boga-
bojezhi, fo dali Bogu, kar jeboshjiga, inze-
farju, kar je zefarjeviga. 4 S. Mavrizi, per-
leten in ferzhen vojfhak, je bil poglavar ze-
liga legijona. Druge povelivze je pod feboj
imel, med kterimi fta bila Ekfuperin Kandip
nar bolj flovezha. Ti in vfi foldatje tega le¬
gi jona , kterih je bilo 6600, fo bili bogaboje-
zhi kriftjanje in ferzhni vojfhaki; nobeniga ne¬
vernika ni bilo med njimi. V’ zefarftvu ni bi¬
lo tako suzhenih , ferzhnih in‘sveftih vojfha-
kov. ( Shli fo, kamor fo bili poflani, fe ferzh-
no vojlkovali, in fvojimu, defiravno neverni-
muzefarju, svefti oftali. Nepokojno vojafhko
shivljenje jim ni ubranilo Bogu svefto flushiti.
Ubogali fo savoljo Boga; bili fo ferzhni v’ne-
varnollih, poterpeshljivi v’terpljenji, flano-
vitni v’ molitvi in v’ vfih dobrih delih ; shi-

— 568  —

reli fo po vlili sapOvedih , in bili fo, kakorfh-
ni bi mogli vfi vojfhaki biti. O frezhno na-
Ihe zefarftvo, ako bi bili vfi vojaki njim ena¬
ki!

,S. Mavrizi je bil od zefarja na Lafhko
poflan, de fe je drugim vojakam soper nekaj
puntarjev perdrushil. Potlej je fhel f’ zefar-
jem zhes gore na Franzofko. Ondi je never¬
ni zefar Makfimijan fvetimu Mavrizju in nje¬
govim fvetim tovarfhem rasodel fvojo hudob¬
no voljo. Ukashe jim kriftjanes’ mezhem po-
konzhati; poprej pa, pravi, naj s’driisimi ma-
likovavfkimi vojaki vred mogozhnim bogovam
ozhitno darujejo, de frezho fprofijo od njih.
.Sveti Mavrizi in tovarfhi fo fe tega krivizhni-
ga povelja grosno preftrafhili, kernifo Ime¬
li , in is pokorlhine do Boga nifo hotli v’ to
dovoliti. Ker nifo fmeli, in nifo hotli zefarju
v’  tem pokorni biti, je sapovedal vfaziga de-
fetiga mosha umoriti. Neverni vojaki, kte-
rih je ondi veliko bilo, fo to neufmiljeno po¬
velje hitro dopolnili, ter okoli 260 vernih voj-
fhakov pomorili. Verni foldatje fo bili ferzh-
ni; imeli fo oroshje v’ rokah, pa jim ni v’
mifel prifhlo, de bife bili branili, ker fove-
dili, de morejo raji umreti, ko sapoved boshjo
preftopiti, ali soper fvoje oblaftnike fpuntati
fe. Kar jih je fhe shivih oflalo, fe nifo dali
od te grosovitnofti premakniti. Zefar je sa¬
povedal jih fpet defetiti. Rozhno je bilo ftor-
jeno. Pa tudi to ni nizh sdalo, sakaj f. Mav¬
rizi in drugi fo shelelisa vero umreti, in eden

- 56 9  ~

drusimu ferzhnoft dajali, de bi vijgamogozhr
nimu Bogu svetli oftali. Ti bogabojezhi in
ferzhni vojfhabi fo zefarju pifali, sabaj de ga
ne bogajo, in ga ne finejo bogati. Tabo
le fo mu pifali: „Gofpod! mi fmo tvoji voj-
fhabi , pa tudi flushabnibi boshji. Tebi fmo
dolshni foldafbbo flushbo, Bogu pa nedolsh-
nolt; od tebe prejemamo plazhilo, od Boga
fmo prejeli shirljenje: tedaj ne moremo tebi
poborni biti s’ rasshaljenjem fvojiga Boga, ftvar-
niba in Gofpoda, bteri je tudi tvoj Gofpod,
zhe ga ravno nozhefh fposnati. Zhe nam sa-
povefh, bar ga ne shali, bomo poborni, bo
do sdaj; zhe nam pa sapovefh, bar ga shali,
bomo raji njemu bo tebi poborni. Bogu fmo
popred svetlobo perfegli bo tebi. Vfi fmo
hriftjanje, fposnamo in prizhamo Boga Ozhe-
ta, flvarniha vfih rezhi, in njegoviga .Sinu,
Jesufa Kriflufa. Vidili fmo moriti nafhe
brate, pa fe nizh ne potoshimo; tudi fmo
vefeli, de fo terpeli savoljo Boga. Kri viza«,
btera je nafhim tovarfhem ftorjena, naf ni
od dolshne poborfhine do tebe odvernila ,She
imamo oroshje v’ robah, pa fe s’ njim ne bo¬
mo branili, ber raji nedolshni umerjemo , ba-
bor de bi hudobni shiveli. Kader je zefar to
pifmo prebral, fe je fhe huje rasferdil. Viim
prizhujozhim nevernim vojl babam je sapove-
dal v’ bogabojezhe verne planiti, in jih do
sadnjiga pofebati. ,S. Mavrizi in njegovi fve-
ti tovarfhi fo orosbje na tla poloshili, pobleb-

nib, fe Bogu v’ dar dali, in fe ko nedolshne
ovze pul ili umoriti.

Neverni zefar Mal;timijan je vfe blago po¬
morjenih vernih Vojjhakov morivzam, dal. Ve-
feli fo bili, fe ondi vfedli, jedli, in bili dobre
volje. 4 Star vojfhak, Viktor po imenu, je me-
mo fhei, in jihvprafhal, sakaj tolikanj mert-
vih tukaj leshi, ko nobene vojfke ni. Pova¬
bili fo ga s’ njimi jedi, in mu povedali, sa¬
kaj fo bili uni umorjeni. Viktor je bil tega
slo shaloden, je vdal, in hote} dalje iti. Ne¬
verni vojfhaki pa mu pravijo : „,Si mar tudi
ti krifljan ?” „,Sim in bom krifijan ,” jim odgo¬
vori. Takrat fo vdali, ga sgrabili Jn umori¬
li, njegovo truplo pa med une vergli, Zha-
ftita fmert tih bogaboježhih in ferzbnih voj-
fhakov je bila ravno ta dan v’ letu 286. Ne-
u (m i) j e n i m u zefarju Makfimijanu fhe ni bilo
sadoiii toliko'nedolshne kerfhanfke. kervi, tu¬
di vfe njih tovarfhe po vfih melVih , kjer koli
bi bili, je umoriti sapovedal. ( Sveti Otavi,
Aventizi in Salutor fo bili v’ Turinu umorje¬
ni, f. Makiimin v’ Milanu, f. Alekfander v’
Bergamu , i, Antonin v Plazenzi, in drugi dru¬
ge j. Pii ti bogabojezhi vojfhaki fo vefelo u-
merli sa vero Jesufovo, in ravno sato obhaja
zerkev ta dan njih vefeh fpomin.

— 5 7 .i —

Nauk.

Od pokorjhine do desheljke oblajti.

Vefelo je brati ali flifhati od pokorfhine
in ftanovitnofti fvetiga Mavrizi ja in njegovih bo-
gabojezhih tovarfhev. Med tolikanj vojfhaki
ga m bilo nepokorniga ali flabiga; vii foradi
bogali fvojiga neverniga zefarja, pa vfi fo tu¬
di raji itmerli, ko Boga rasshaiiii. Onifovfim
vojfhakam in drugim ljudem sgled prave po¬
korfhine in ferzhnofti. Sahvali ufmiljeniga
Bogaj kteri nam daje verne bogabojezhe ob-
laftnike, in bodi jim is dobriga ferza savoljo
Boga pokoren. Delaj, kar je Jesuf sapove-
dal, in kar fo t; fveti vojfhaki s’sgledam uzhi-
li: „Dajaj zefarjii, kar je žeja rjeviga, in
Bogu, kur je boshjiga .” Luk. 20 , 25.

Deshelfka oblaft je potrebna , in gorje
fvetu, ako bi je ne bilo! Ako bi vfi ljudje v’
nedolshnofti oftali, bi bili Bogu pokorni, eden
drusimu pravizhni, in bi deshelfke oblalli ne
potrebovali; ker fo pa ljudje Gabi, in je med
njimi dotli krivizhnih, je deshelfka oblaft po¬
trebna. Dobri in flabi fo je potrebni; dobri,
de fo pred hudobnimi obvarovani: hudobni,
de fo ftrahovani. Kakolhna bi bila na fvetu,
ako bi ftrahovanja ne bilo? Gorje vfirn! Le
mozh hudobnih ljudi bi gofpodovala, ne bilo
bi nobeniga pokoja , nobene varnofti. Bolje
bi bilo od vlih ljudi v’ pulhavi odlozhenimu
shiveti, ko prebivati med hudobnimi. To pri-

—* 5^2  —

zhuje, de fo obladniki od Boga po davljeni v’
frezbo vliga zhlovefhtva, in de jim gre ljube-
sen, fpofhtovanje in pokorfhina. 4 S. Pavel
uzhi: ,,FJak zh/ovek bodi vi/hi oblajti pod-
loshen j sakaj ni je oblajti od drugod ko
od Boga. Kdčr Je tedaj oblajti vjtavlja,
Je boshji volji vjtavlja. Kleri Je pa vjlav-
Ijajo, Jami Jebi pogubljenje nakopavajo 5
sakaj oblajtniki nijo k' Jlrahu dobriga, am¬
pak hudiga dela. Hozhejh pa, de bije ob-
lajti ne bal? Dobro delaj, inbojh hvalo od
nje prejel; sakaj oblajtnik je namejti Bo¬
ga v' tvoj prid. Ako pa hudo Jtori/h  , boj
Je, ker ne noji saftonj mezha. Sakaj bosh¬
ji hlapez je‘, majhevaviz v Jlrahovanje ti-
Jtimu, kleri hudo Jiori. Sa tiga voljo mo¬
rete podloshni biti ne Jamo savo/jo Jtraho-
vanja, ampak tudisavoljovejli."  Riinlj. 10,
1 — 5 . Befede f. Pavla ne potrebujejo sla-
ganja, in sapopadejo vfe dolshnodi do deshel-
fbe oblafti; vender bo savoljo flabih fhe ne¬
haj naukov.

Ljubi in fpofhtuj fvoje obladnike. ( S. Pa¬
vel pravi: , Oninijo k'Jlrahu dobriga , am¬
pak hudiga dela."  Po njih fkerbi in previd-
nofti vshivafh mir, ker li po njih obvarovan
hudobnikov; oni fo tvoji in drusih dobrotni¬
ki, in ravno sato jih ljubi in fpofhtuj. ,Spo-
fhtuj oblad, ktero jim je Bog dal, in savoljo
prejete ohladi jih tudi fpofhtuj, ker fo hlap-
zi ali namedniki boshji v’ tvoj zhafni mir. Ni¬
koli ne govori hudiga soper fvoje obladnike,

/— 570 *—

in tudi drugim brani po mozhi, de jih ne sa»
nizhujejo. Bog tako sapove: „Ne opravljaj
Jodnikov, kterifo namejti Boga”  II. Pf. 22,
28. .Salomon pravi: ,,Moj Jin! boj fe Bogci
in kralja , in ne perdrushi Je nja sanizhe-
vavzarn.”  Prip 24» 21. Israelzi fo od pre-
rol<a .Samvela s’ vpitjem profili, de naj jim
kralja da. Bili fo uflifhani, in .Savel je kralj
isvoljen. Nekteri smed njih fo ga fpofhtova-
li, drugi pa sanizhevali. Kaj pravi f. pifmo
od njegovih sanizhevavzov ? Tako pravi: „Hu-
dobni ljudje fo ga sanizhevali .” I. kralj. 10,
27. Ref, le hudobni sanizhujejo oblaftnike,
bogabojezhi jih fpofhtujejo.

Bogaj fvoje oblaftnike. Kakofhno oblati
bi imeli, ako bi jih ne bili dolshni bogati ? ,S.
Pavel pravi, de je njih oblaft od Boga; tedaj
je tudi sapoved jih bogati od Boga. Kdor fe
pa njih pravizhni oblafti vftavlja, fi pogublje¬
nje nakopava.. To dolshno pokorfhino tudi
f. Peter sapove rekozh : Bodite vjahirnu ob-

lajlniku podlostmi savo/jo Boga  , ali kralju,
kakor nar vi/hirnu, ali voj vodam , kakor
od njega poj lani m ; sakaj to je volja hosti¬
ja.”  I. Petr. 2, i 5  — i 5 . Kar fla f. Peter
in Pavel sapovedovala, je tudi sdaj, in bosa-
povedano, kader koli je mogozhe bres bosh-
jiga rasshaljenja. Jesuf, kralj vfih kraljev,
je hotel tudi krivizhnim oblallnikam pokoren
biti. Marija je fhla od Nazareta v’ Betlehem
k’ popifovanju, ktero je bil neverni zefarAv-
guft sapovedal. Verni fo bili nevernim ze-

— S 7  4 —

farjem svedi, defiravno fo hili od njih prega¬
njani. Tako fo vli bogabojezhi delali, in le
hudobni fo fe oblaftnikam davili. Pokorfhina
je potrebna ne le savoljo flrahovanja, ampak
tudi is vefli, kakor f. Pavel pravi.

Dajaj gofpofki davke, in kar koli ji po
podavah gre. Davke, defetine, tlakeali dru¬
go morefh po dobri vedi in tanki pravizi oprav¬
ljati. Fariseji fo jesufa vprafhali: „Je prav,
de zefarju davek dajemo , alinej Odgovo¬
ril jim je: Dajte zefarju, kar je zejarje-
viga."  Luk. 20, 22. 25. ( S. Pavel od tiga

ozhitno govori: ,,DajajtevJim , kar jim gre:
komur davek, davek  ; komur zol, zol"  Rimlj.
i5,. 6. t S. Matevsh pifhe, de, ko jejesuf f’
fvojimi uzhenzi v’ Kaparnavm prifhel, fo per-
ftopili k’ Petru, kteri fo fhtiberni denar jema¬
li , in fo iriu rekli : ,,fli ne plazhuje va/h u-
zhenik J,htiberniga denarja  ? Peter jim je
odgovoril: Kaj pa, de ga plazhuje 17,
23, 24. Premifli to, de tudi ti' sveflo oprav-
ljafh gofpofki, kar ji po poflavah gre. Pra-
vifh: „Davki fo potrebni, fposnam; pa fo
preveliki.” Kratko ti odgovorim : Vefh, ko¬
liko deshela potrebuje? vefh, koliko gre sa
vojfhake, povelivze in' sa mnoge druge po¬
trebe? Tiga ne vefh, tedaj molzhi. Davki fo
odlozhik nekoliko tvojiga preinoshenja , devfe
drugo v’ miru vshivafb. Ki li to velika do¬
brota? Ti bi jim veliko dal obzhafufiie, kte¬
ri bi tebe in tvoje premoshenje obvarovali. Glej,
ravno to dela gofpofka, ne malo zhafa, am-

— 5-7  5  —

pak smiraj, in ti nehvaleshno godernjafh?
Pomifli, kaj in kako neumno sapravljafh sa
prevsetne oblazhila, v’ plefu, v’ igrah, v’
drusih flabih ali malovrednih rezheh : pa to
te nizh ne pezhe : le kar gofpofki isdolshno-
Ili in 'potrebe dafh, te pezhe, ker fl nefpa-
metniga in nepokorniga ferza.

Moli sa oblaftnike. Oni imajo veliko dolsh-
noft; morejo nad drusimi zhuti, dobre brani¬
ti, hudobne tlrahovati, sa mir in priddeshe-
le fkerbeti, teshke rezhi rasfodovati, in do-
fti taziga. Moli tedaj sa nje,  in profi Boga,
de naj jih s’ modroftjo in ferzhnoftjo napolni,
de vfe po njegovi fveti volji delajo, in fe sve-
lizhajo. 4 S. Pavel je fvojimu ljubimu Timo¬
teju pifal: „ProJim , de molite sa kralje in
oblajlnike, de bi vji mirno shireli v po-
boshnojti in zhi/lo/li."  Tim. 2, i. 2. Kader
je f. Pavel tako pifal, fo  neverni in neufrnilje-
ni pblallniki gofpodovali; veliko raji moli ti
sa fvoje oblaftnike, kteri podpirajo katollhko
zerkev, in vernim pomagajo bogabojezhe shi-
veti.

Molitev.

O Bog, kralj nebel in semlj.e, gofpodar
vfih in vfiga! dofihmal nifim tvoje dobrotljive
previdnofti fposnal , is ktere fi nam v’ mir in
frezho oblaftnike dal. Neumen fim bil, ker
nifim pomiflil, de bi bila bres njih semlja te
kraj vligahudiga: krivizhniki, rasbojniki, u-

— 5 7 6  —

bijavzi in drugi hudobni bi bres vfiga flrahu
delali, kar bi hotli; le raozh in lila bi gofpo-
dovala, ako bi oblailnikov ne bilo ; dobri, mir¬
ni, majhni in drugi taki bi bili v’ vedni nevar-
nofli fvojiga premoshenja in fvojiga shivljenja,
al<o bi gofpofke ne bilo. Ne de bi bil hvale-
shen sa tako veliko dobroto, lim nepokorno
godernjal, in godernjavze pofluChal: pa pofih-
mal fe hozhem tiga varovati, in is pokorlhine
do tebe jim rad pokorfhino fkasovati; ko do¬
ber otrok fvojim dobrim ftarfhem bom fvojim
oblaftnikam pokoren, de florim tvojo voljo,
in ljubesnjivi mir vshivam. Amen.

XXIII. dan kimovza.

t S. Toma ali Tomash VUanovljan, fhhof.

Toma ali Tomash je bil rojen na t Shpanfhim
v’ malim medu Monplanu bliso Toleda v’ le¬
tu 1488. Je bil srejen v’ blishni vali Vilano-
vi, po kteri fo mu primek dali. Njegovi flar-
fhi fo bili bogati, bogabojeshi in ufmiljeni.
Kar fo shita ali drusiga od vezh imeli, nifo pro¬
dali, temuzh ubogim fo dajali, ker fo vedili,
de je ufmiljenje bolji od bogaftva. Ravno ta¬
ko fo fvojiga fina Toma uzhili, in po njih sgle-
4u in nauku je bil vef zhaf fvojiga shivljenja
ufmiljen. Dober otrok Toma je bil vefelje fvo-

— 577 —

jih bogabojezhih ftarfhev; je rad molil, hitro
flufhal, fe pridno kerfhanfkiga nauka uzhil,
in h’ vfimu dobrimu nagnjen bil. Kader je
med otroke fvoje ftarofti prifhel, mu ni bilo
drusiga mar, ko svediti, kteri smed njih fo
revnifhi in pomozhi potrebnifhi. ( Starfhi fo
mu novo fuknjizo napravili; kmalo potlej je
revniga otroka na potu frezhal, mu jo dal,
in fhel vefei domu. Neki dan je fheft reve-
shev v’ hifho prifhlo vbogajnie profit. Otrok
Toma je bil lam doma; nobeniga kljuzha ni
imel, in ni vedil, kaj bi jim dal. Kaj fi je
ismiflil ? Ravno fhell pifhet je koklja vodila;
polovil jih je, in flehernimu eno dal. Po tem
pride mati domu, vidi kokljo bres pifhet, in
vprafha Toma, kamfo pifheta prefhle. Otrok
Toma je odgovoril: „Mati! fheft berazhev je
bilo prifhlo; ker jim drusiga nifim imel dati,
fim pa vfazimu eno pifhe dal, in ko bi bilo
ledeni berazhev, bi bil tudi kokljo dal.” Ma¬
ti ga ni pofvariia, temuzh je vefela bila nje-
goviga ufmiljeniga ferza.

Mladenizh Toma je bil poflan v’ fholo v’
veliko mefto Alkala. Ondi je v’ nedolshnofti
shivel, kakor je bil od fvojih bogabojezhih
fiarfhev nauzhen. Ker nobene napazhnofti ni
bilo v’ njegovim ferzu, je kmalo vifoko uzhe-
noft sadobil. Komaj je bil 26 let ftar, je bil
she permoran druge uzhiti. Vli fo fe nad
njegovo modroftjo zhudili, in ga hvalili. t S.
Tomu to ni bilo vi hezh, ker je dobro fposnal,
kako je napuh nevaren. t Svoji veliki flushbi
3 7

fe je odpovedal, in fhel v’ klofhter, imeno¬
van pulhavnikov f. Avgufhtina. Minihi fo ga
bili grosno Vefeli. Ko je bilo leto preteklo,
fo ga dali mafhnika pofvetiti, in mu sapove-
dali boshjo befedo osnanovati. Is refnizhne
ponishnofti fe je tiga bal in branil, vender fe
je is pokorfhine podvergel. ( Silno veliko lju¬
di is vlih meft ga je hodilo podufhat, in nje¬
govi ognjeni nauki fo bili pollufhavzam ojftre
pfhize v’ ferze, ker je bil poln boshjiga Du¬
ha, in je fampervi delal, kar jeuzhil ( Shpan-
fki kralj in zefar Karl V. ga je hodil pogolto
poflufhat, in ga je neisrezheno ljubil in fpo-
fhtoval. Ravno ta zefar jih je bil nekaj v’
fmert obfodil, ker fo punt va - nj fklepali. Ob-
fojeni puntarji fo bili knesi in drugi mogozh-
ni gofpodje. Nar imenitnifhi vfiga kraljeftva
fo ga profili, de naj jim odpufti; pa nifo bili
uflifhani. 4 S. Toma fam gaje fhel profit, in
je bil bersh uflifhan. Drugi fo fe zhudili,
pa zefar jim je rekel: ,,Ne zhudite fe nad tim;
Toma od mene vfefprofi, ker tudi on, velik
boshji prijatel, meni od Boga veliko fprofi.

Ponishna fvetoft bogabojezhiga Toma je
od zefarja Karla vfe fprofila; ni ga pa mogla
fprofiti, kader je bil od njega fhkof mellaVa-
lenze namenjen. Zefar gani hotel poflufha-
ti ; fhkofje fo ga profili, de naj fe vda, in nje¬
govi oblaftniki fo mu sapovedali, de naj bo
pokoren. Ni fe mogel ubraniti; temuzh bil je
pofvezhen v’ letu i545. V’ dan njegoviga
prihoda v’ melto fo mu korarji 8000 goldi-

— 579  —

narjev is dobriga ferza dali, ker fo ga vi-
dili ubosiga in vfigapotrebniga. Ta denarje
is njih rok hvaleshno vsel, pa ga bersh med
meflne reveshe dal rasdeliti, in je tvojim ko-
rarjem rekel: , 5i Sim v’ klofhtru ubofhtvo ob¬
ljubil, in defiravno lim fhkof, hozhem ven-
der v’ ubofhtvu shiveti.” Njegova obljuba je
bila refnizhna in ftanovitna. Ko berazh je
shivel, de bi ubogim obilno pomagal. Ker
je bil is ljubesni do Boga ubogim neisrezheno
ufmiljen; fe lahko ve, koliko je fkerbel sasve-
lizhanje vlih, ker je dufha od telefa veliko
vrednifhi. Zhe je ravno nozh in dan sa sve-
lizhanje fvojzov fkerbel; ga je vender veft
smiraj pekla, in mu ozhitala, de premalo
fkerbi. Savoljo veftniga pezhenja je vezhkrat
papesha nadleshno profil, de naj mu totesh-
ko butaro odloshi; pa ni bil uflifhan, ker je
papesh dobro vedil, de taziga fvetiga fhkofa
ni lahko dobiti. ,S. Toma je bil ref fofebno
fvet fhkof; s’ sgledam, s’ molitvijo in s’ nau¬
ki je fvojo duhovfhino in fvoje ovzhize v*
fvetoft napeljeval. Kader je kaziga terdovrat-
niga grefhnika svedil; ga je k’ febi poklizal,
pred podobo krishaniga Jesufa peljal , in ta¬
ko ljubesnjivo, pa tudi ognjeno fvaril, de je
bilo njegovo kamnato ferze omezheno. Ta
fveti fhkof je enajft let neutrudama delal sa
svelizhanje Jesufove zhede. Kader je fvojo
fmert bliso previdil, je fhe malo premo«
shenje, ktero je imel, ubogim rasdal; tudi
poftelja, na kteri je bolan leshal in umeri,

— 58o —

ni bila njegova. Vef boshji volji vdan je ob¬
jel podobo krishaniga Jesufa, ktero je sra-
ven febe imel, ga is ferza sahvalil sa vfe pre¬
jete dobrote, tudi sa to, ko mu da ubogimu
umreti, in je mirno umeri ofmi dan kimorza
v’ letu i555. Korarji fo fvojiga fvetigafhko-
fa zhaftito pokopali. Vfi meftni gofpodje fo
ga fpremili, in (e jokali; pa njegova nar ve-
zhi zhaft je bilo vpitje in folse veliko tavshenf
reveshev, kteri fo grosno obshalovali sgubo
fvojiga ufmiljeniga ozheta.

N a a k.

Ljubesen do blishniga ni per vjih zhijla in
Jveia.

t S. Toma je blishniga zhifto ljubil, ker
mu je bil is sgoli ljubesni do Boga ufmiljen.
Dufho in telo blishniga je ljubil, pa ne sa-
voljo fvojiga dobizhka, dopadenja ali drusiga.
Shaloilen je bil, kader fo ga hvalili, ker ni
fvoje hvale, ampak le boshje je ifkal. Ako
bi vfi po njegovim sgledu fvojiga blishniga
ljubili, bi bili frezhni; pa zhifte ljubesni do
blishniga je zelo malo na fvetu, ker je malo
ljubesni do Boga. Kdor is vfiga ferza Boga
ne ljubi, ne ljubi ne febe, ne blishniga.

Premifli, zhe je tvoja ljubesen do blish¬
niga zhilla. Zhe blishniga ljubifh , ker je dru¬
siga fpola, ali tvoj tovarfh v’noroftih , ali ker
te vifoko povifhuje, ali upafh dobizhka, ali

— 581  —

is drusiga niskiga konza; ga ne ljubifh saro-
1 jo Boga. Zhe druge ljubesni nimafh, nobe¬
ne prave nimafh. Jesuf je fvojim uzhenzam
in vfim djal: ,,Novo sapoved vam dam, de
Je med Jeboj ljubite, kakor Jim jejt vaj
ljubil Jan. la, 34- iesufova sapoved bi

ne bila nova, ako bi ne bila druga ali drugazh-
na ljubesen sapovedana. Neverniki, krivo-
verzi in vli malovredni ljudje fo edendrusiga
ljubili, in fe ljubijo is fvojiga dopadenja. Naj
bo njih ljubesen velika , mozbna, delavna in
Aanovitna; vender ni prava, in nizhifta, ker
ni savoljo Boga. Zhe blishniga ne ljubifh sa-
voljo Boga, ne ljubifh boshje podobe is Iju-
besni do ftvarnika, temuzh ljubifh is lallniga
dopadenja; topaognjufi, fpridi in obfodi tvo¬
jo ljubesen, zhe je ravno viditi velika, delav¬
na in Aanovitna. Natorna ljubesen je raslo-
zhena od fvete ljubesni. Kakor je lashnjivo
slato od praviga slata raslozheno ; jeiizerfvet-
Ib in drago viditi, pa nima notranje vredno-
fti: ravno taka bi bila tvoja ljubesen, ako bi
ne ljubil blishniga savoljo Boga.

Tvoja ljubesen do blishniga ni zhifta, zhe
ni do vfih. Vfak zhlov&k je tvoj blishen in po¬
doba boshja; Bog ti sapove vfaziga ljubiti, in
zhe vfaziga ne ljubifh, nobeniga ne ljubifh
savoljo Boga. Vem, de ljubesen do blishni¬
ga ima raslozhik, je vezhi ali manji po dolsh-
noAi, ki jo do fleherniga imafh savoljo pre¬
jetih dobrot, dufhnih ali telefnih; pa tudi
vem , de, ako eniga ljubifh, drusiga fovrashifh,

— 582  —

nobeniga ne ljubifh savoljo Boga. 4 S. Pavel
uzlii: ,,L,jnbesen Je ne da rasdrashiti. Lju-
besen nikdar nima koma!'  I. Kor. 13,4. 8 .
.Sveta in zhifta ljubesen fe ne da rasdrashiti,
ker vfe prenefe in preterpi; ravno sato nima
konza, in flanovitna oftane, tudi do nehva-
leshnih in nadleshnih , ker savoljo Boga blish-
niga ljubi, kteri naf nevredne is sgoli ufmi-
ljenja ljubi. Povej, sakaj fovrashifh tiga ali
uniga ? sakaj bi ga shiviga posherl, ako bi samo-
gel? sakaj fi mu nevofhljiv, in vedno flabo so-
per njega govorifh ? Je morebiti tvojo frezho
podkopal, je salesovaviz tvoje dufhe, ali ti
je kako drugo veliko krivizo Boril? Nizh ti¬
ga; temuzh premalo je povifheval tvoje prevset-
no ferze, enebefedize je soper te govoril, kaj
drusiga majhniga, de fkoraj ni vredno pra¬
viti. Tudi velika ti ftorjena kriviza bi ne mog¬
la tvojiga fovrafhtva isgovarjati; kako pa ga
samorejo nevredne rezhi ? To jesnamnje, de
ljubifh is laflne dopadljivofli, in sato je tvo¬
ja ljubesen famopafhna in neflanovitna. Prej
fi tiga ali uniga, to ali uno do nebefpovifhe¬
val; sdaj bi ga, jo sa prašno nizh v’ globozhino
morja vtopil. Sakaj? sato, ker ni bilo ne
prej ne potlej v’ tebi zhifte ljubesni do blish-
niga. Glej, ( Savel je Davida ljubil; pa ka¬
der fo ljudje bolj Davida ko njega hvalili, ga
je hotel umoriti. Jonata, .Savlov fin, je Da¬
vida ljubil v’frezhi, v’nefrezhi, v’preganja¬
nji, kratko rezhem, smiraj. Sakaj je bila .Sav¬
lova ljubesen do Davida neflanovitna? Sato,

— 585  —

ber ga je .Savel savoljo febe, Jonata pasavo-
ljo Boga ljubil. Premifli, sabaj blishniga lju¬
bifh, in poravnaj fvoje mifli po Bogu; sabaj
zb e blishniga ne ljubilh, ali ga ne ljubifh prav ,
tudi Boga ne ljubifh, bteri ti fvojiga blishni¬
ga ljubiti sapove. ,S. Janes pravi: „To sa-
poved imamo od Boga, de, kdor Boga lju¬
bi, naj tudi blishniga ljubi .” I. Jan. 4, 21.

Al o l i t e  v.

O Jesuf! zhe premiflim tvojo zhifto, fve-
to, mozhno in ftanovitno ljubesen do mene in
do vfih, fposnam fvojo majhno ali flabo lju¬
besen do blishniga. Le f’ pomanhanjem fve-
te ljubesni in ufmiljenja do blishniga fi obfo-
jenje saflushim; huje obfojenje fi saflushiiu
I’ fovrafhtvam blishniga, bteriga fi sapovedal
bo febe savoljo tebe ljubiti. O ljubesnjivi Go-
fpod! upno te profim gnade fvete ljubesni,
btera me boufmiljeniga, modriga, poterpesh-
Ijiviga in flanovitniga delala. Obljubim is lju¬
besni do tebe fvojiga blishniga perferzhno in
fveto ljubiti, njegovi dufhiin njegovimu tele-
fu po mozhi pomagati. O fveti Toma! tvoje
ferze je vedno gorelo od fvete, delavne in
ftanovitne ljubesni do vfih ljudi, tudi meni
fprofi enabo ljubesen od Jesufa, de po njego¬
vim in tvojim sgledu v’ delih ljubesni shivim
in umerjem. Amen.

— 584  —

XXIV. dan kimovza.

t S. Tekla deviza in marlerniza.

4 S. Tekla je flovezha v’ katolfhki zerkvi, ker
je bila od f. Pavla fpreobernjena, in je perva
smed shenfkih sa Jesufovo vero terpela. Kar fo
ozhaki od nje pifali, ni veliko, palepoinpod-
uzhno. Bila je od bogatih ftarfhev rojena
v’ desheli Likaonii. ( Starfhi fo bili bogati,
pa flepi malikovavzi, in fo vrashne vere tudi
fvojo hzher Teklo fkerb.no uzhili. Ta never¬
na dekliza je bila po fhegi nevernikov slo u-
zhena; vedila je modro govoriti, bila je po-
fbteniga shivljenja in grosno lepe podobe. Vfe
laftnolii je imela, todevfe to je bilo prašno,
ker praviga Boga ni fposnala. Pa po fvetim
apoftelnu Pavlu le je fpreobernila okoli 45.
leta po Jesufovim rojflvu. ( S. Pavel je ihelv’
Ikoni, poglavitno mefto deshele Likaonije v’
Asii. Judam in nevernikam je bosbjo beledo
osnanoval, in jih opominjal, de naj fe fpre-
obernejo. Neverna dekliza Tekla je fvetiga
1  Pavla rada poflufhala, iri f’ pomozhjo gnade
verovala befedi boshji, ktero je osnanoval.
,S. Ambrosi pifhe: ,, ( S. Tekla je bila mlada, in
mladimu, lepimu in bogatimu nevernimu mla-
denzhu nevefta obljubljena; pa rastergala je
vfe vesi, de bi le Jesulu flushila.” Ko je (li-
fhala od f. Pavla, de je devifhtvo Bogu slo

prijetno, in de mu nesavesan zhlovelr loshej
flushi; je fklenila deviza oftati, in Bogu f*
zhifto dufho fkerbno flushitr. Njeni flepi
ftarfhi fo jo , kader fo vidili njeno fpreobernje-
nje , famotno in ponishno shivljenje, Ikufha-
li od fvete v^re odverniti, in slo jo nadleshe-
vali, de naj fe da s’ namenjenim sheninam sa-
rozhiti; tudi nje shenin, rodovina, prijatli
in medni oblaftnik fo ji bili slo nadleshni, pa
saftonj, ker fe ni dala od fvojiga terdniga
fklepa odverniti.

( Sveta deviza Tekla je bila nekaj zhalav’
miru pufhena, kar ji je bilo lepa perloshnoft
premil'hijevati rasodete refnize, inv’ pobosh-
nofti rafti. ( S. Gregori Nizban pravi, de je
v’ ojftrim pokorjenji in popolni zhiftofti sbive-
la, in slo fkerbela vfim pofvetnim sbeljam
odmreti. Ref ie vfim ftvarem odmerla ; pa ne
tako njen neverni shenin, kteri je zhedalje
bolj gorel v’ ljubesni do nje. Ker fe je sani-
zhevaniga miflil, fe je njegova ljubesen, ka¬
kor fe na fvetu vezhi del godi, v’ fovrafhtvo
fpremenila. Hudo jo je satosbil per metinim
oblaftniku, in ga nadrashil, de jo je v’ fmert
obfodil, ker mogozhne bogove sanizhuje, in
nesnaniga Boga moli. Oblaftnik jo je levam
v* jed obfodil; pa ferditi levi fona poveljevfi-
gamogozhniga Boga, kterimu fovfe ftvari po¬
korne, krotki poftaii, in per njenih nogah ko
krotke jagnjeta leshali. Ta velik zhudesh ni
fodnika ornezbil, sapove jo v’ ogenj vrezhi;
pa tudi ogenj jo je bres vfe fhkode puftil. Ta

dva zhudesha fla veliko nevernikov fpreober-
nila, in tudi fodnika omezhila, de je f. Teldi
perpuBil iti, kamor bi bila hotla. Bersh je
fhla fvetiga Pavla i 1 bat. Od njega je veliko
fvetih naukov flifhala; po tih je v’ vlih do¬
brih delih raflla , in (veto umerla.

To fe ve od te fofebne devize, pa Borila
je fhe veliko vezli dobriga, kakor je tukaj po-
pifano. Vii ozhaki, kteri od nje pifhejo, jo
slo povifbujejo, in neisrezheno hvalijo, bo¬
lehno jo sato vifoko hvalijo, ker je med ne¬
verniki zhiBo shivela, in perva is shenfkih sa
vero Jesufovo terpela. Kdor je v’ Barih zha-
lih hotel zhiflo in ferzhno shenfko hvaliti, je
rekel: ,,Ta je druga f. Tekla.” Njeno fveto
truplo je dolgo pozhivalo v’ velikim meflu ( Se-
levzii, sdaj Bagdad, in verni fo ga fkerbno
obifkovali, kakor pifar infhkof Teodoretpri-
zhuje. Imenovano metlo je iizer potlej pod
oblaB Turkov perfhlo, vender bo te imenitne
fvetnize fpomin smiraj v’ katolfhki zerkvi.

Na n h.

Poterpeshljivo in varno per grejhnikih shi -
veli,

,S. Tekla je v’ fredi fpazhenih nevernikov
po fposnani refnizi bogabojezhe shivela. Od
ivojih Barfhev, od fvojiga shenina inodmeB-
niga oblaBnika preganjana, je flanovitna oBa-
la, in iveto umerla. .Slepih nevernikov ni fo-

— 58 7  —

vrashila, ternuzh milo je njih flepoto obsha-
lovala, in sa njih fpreobernjenje gorezhe pro¬
fila. Ni jih fovrashila, pa tudipoflufhala jih
ni; voljno je njih terdobo in preganjanje pre-
terpela, in med njimi varno shivela, debije-
sufu svetla obala. Tako delaj ti, o kriftjan!
in bofh voljo boshjo dopolnil.

Preterpi grefhnike, ker jih Bog terpi.
Ref, zhudna in velika je poterpeshljivoft bosh-
ja s’ grefhniki, smed kterih fo eni fvojim bra-
tam neufmiljeni in pohujfhljivi, in v’ fhkodo
drusih shive. To je refnizhno; vender jih
ufiniljeni Bog shivi, jim pomaga, jih klizhe
k’ pokori, ker nozhe njih pogubljenja , am¬
pak njihfpreobernjenje in svelizhanje.  Ezeh.
33, u. Glej, vfigamogozhni Bog poterpi s’
grefhniki, ktere bi lahko in pravizhno pokon-
zhal; sakaj pa ti ne, ki ti veliziga boshjiga
ufmiljenja potreben ? Menifh, de sa zhatl bosh¬
jo fkerbifh, pa tvoja gorezhotl je napuh in
grenkoba , ktero ufmiljeni Jesuf fvari rekozh :
,.iVe vej le, kleriga duha fte. Prijhel Jim
ljudi ne pogubljat, ampak re/hit .” Luk. g.
55. 56. Prerok Jona je bil od Boga v’ veliko
metlo Ninive poflan pokore osnanovat. Po
meftu je vpil rekozh: ,,,She fhtiridefet dni,
in Ninive bodo rasdjane, ako fe nefpokore!”
Ninivijani fo njegovi befedi verovali, in s’de¬
li pokore namenjeno Ihibo boshjo odvernili.
Jona je zhakal sunaj veliziga metla, kedaj de
bo konzhano ; ker pa nizh tiga ni bilo, je bil
nevoljen, in li je vofhil umreti. Jon. o. in 4,

— 588  —

Ne bodi ti tab, temuzh poterpi s’ grefhnibi,
fkerbi in moli sa njih fpreobernjenje. Tako
bofh po ufmiljenim Bogu miflil in delal.

De ufmiljeno ferze dobifh , premifli, kar
f. Avgufhtin pravi: ,,Grefhniki shive, de fe
fpreobernejo, ali de dobri po njih vezh do-
briga saflushenja per Bogu imajo.” Ravno ta
f. ozbak bi ne bil tolikanj dobriga katollhki
zerkvi Boril, ako bi ga bil Bog pred fpreober-
njenjem pofhtrafal, ( S. Pavel bi ne bil apo-
Itelj, ako bi bil poprej po saflushenji prejel.
Veliko je drusih, kteri sdaj v’ nebelih Boga
hvalijo, ker je ufmiljenje boshjepoterpeshiji-
vo zliakalo njih pokore. Nehvaleshni Judje
fo umorili Jesufa, in f’ fvojo hudobijo v’odre-
fhenje vfiga fveta perpomogli. Neufmiljeni
neverniki fo zerkev boshjo hudobno preganja¬
li, pa ravno is tiga je bilo veliko marternikov.
Ravno sato fo krivoverllva in pohujfhanja per-
pufhene, de imajo bogabojezhi verni f’fvojo
flanovitnoftjo vezh saflushenja, indefohinav-
zi rasodeti. Tudi f. Tekla bi ne bila tako flo-
vela, ako bi ne bila od hudobnih preganjana.
Pulti tedaj ufmiljeniga, modriga inpravizhni-
ga Boga gofpodariti, povifhuj njegovo ne-
fkonzhno miloft, savoljo ktere nifmo konzha-
ni. Gorje terdovratnimgrefhnikam! Pravizh-
no povrazhilo bodo prejeli, pa Bog ve, ka¬
ko in kedaj. ,,Bog je pravizhen in pnter-
peshljiv fodnik."  Pf. 7 , 12. 4 Skerbi sa fpre¬
obernjenje grefhnikov, pa tudi febe pobolj-

— 58g —

fhaj; moli sa grefhnike, pa nikar febe ne po-
sabi, l<er li tudi ti grefhnik.

Varuj fe drushbe flabih, kolikor je mozh.
Pravim ,,kolikor je mozh,” ker ti ni mogozhe
viih flabih varovati fe. Imafh flabe ftarfhe ?
Njih flaboft ne isgovarja tvoje nepokorfhine
v’ perpufhenih rezheh. Ne sapufti jih, ker
ti sapoved in natora branite; pa tudi nikar
ne shivi po njih flabim sgledu. Imafh flabi-
ga gofpodarja ? ( Spofhtuj in flufhaj ga, do¬
kler fi mu dolslian flushiti; pa ob perpufhe-
nim zhafuifhi flushbe per bogabojezhih, kjer
bofh samogel Bogu flushiti. Imafh pofhteno
opravilo f’ flabim zhlovekam? Vedi fe po
fploh kerfhanlki ljubesni in navadi deshele,
de ga bres potrebe ne shalifh. Vfe to je prav,
pa nikar fe nepotrebno ne sdrushuj f’ hudob¬
nimi, in varuj fe flabih; fizer fe bofh njih
hudobije nezhutno navsel, bogabojezholl bo pe-
fhala, in bofh njim enak. .Sam vel h, de, zhe
ravno nifi rad poflufhal njih krivizhniga oprav¬
ljanja ali nelramniga govorjenja, je le ven-
der tvoje ferze flabelo, in fi le mogel dolgo
vojfkovati, de fi flabe mifli odpravil. Tedaj
„beshi pred hudobnim , de fe njegoviga dja-
nja ne nauzhijh,in perloshnojti ne dobi/h fvo -
je duflie pohuj/hali.'*  Prip. 22 , 25 .

Molitev.

O Jesuf! ti fi uimiljeni ozhe nafhih rev¬
nih dufh in dobri paftir naf pokornih ovz,

— 5go —

ko ne jenjafh nam persanafhati, naf klizati,
in nam pomagati k’ pokori, de bi fe fpreo-
bernili, in vekomaj shiveli v’tvojim kraljeftvu.
Tvoja miloft je nefkonzhna, in tvoje persana-
fhanje neisrezheno; vender fim jeft, nevred¬
ni grefhnik, s’grefhniki neufmiljen. Ti, vfi-
gamogozhni Gofpod, s’ menoj in drusimi po-
terpifh ; jeft, velik grefhnik, nimam poter-
peshljivofti, defiravno fim tvoje vreden. Po-
fihmal bom po tvojim ufmiljenji delal, bom
s’grefhniki poterpljenje imel, febe in njih fker-
bel poboljfhati. Obljubim fizer f’flabimi var¬
no shiveti, in fe njih nepotrebne drushbe ogi¬
bati; pa ne bom nobeniga sanizheval, temuzh
poboljfhanje in svelizhanje vfiin is ferza vofhil.
O fveta Tekla! ti fi od hudobnih veliko ter-
pela, pa vfe poterpeshljivo prenefla; fi fe
njih hudobije fkerbno varovala, pa nifi nobe¬
niga fovrashila; fi milovala njih flepoto, in
sa njih fprobernjenje gorezhe molila : tudi jeft
shelim po tebi shiveti, de Bogusveftoftanem.
Ti fi s’ boshjo pomozhjo leve in ogenj prema¬
gala ; fprofi tudi meni pomozh vfe vidne in
nevidne dufhne fovrashnike premagovati, de
plazhilo ferzhniga premagovanja vshivam ve¬
komaj v’ nebelih. Amen.

— 5 gi

XXV. dan kimovza.

t Sf. Eleazar in Delfina sakonjka.

4 S. Eleazar je bil rojen naFranzofkim odgo-
lpofkih ftarfhev v’ letu 1290. Njegov ozhe je
bil knes Hermengald, in njegovi materi je bi¬
lo Lavduna ime. Ta je bila vfa bogabojezha,
sato lo ji fploh reldi „dobra gofpa'  Otrok
Eleazar je bil srozhen f. Viktorju apatu, de
bi ga bogabojezhe sredil. Vef dober je bil,
zhedalje bolji je prihajal, in ozhitno fe je vi-
dilo, de je obilna gnadaboshja v’ njem. Nje¬
govo ufmiljenje je bilo veliko, lofebno do ubo-
sih. Kader je kaziga revniga otroka dobil,
ga je pofilil, de je per njegovi miši jedel.
Njegovo nar vifhi vefelje je bilo ubogim po¬
magati, ko je fhe otrok bil. Ko je bil
odrattel, je bil s’ bogabojezho gofpofko de-
vizo Delfino po fhegi katolfhke zerkve po-
rozhen. Ta dva poboshna sakonfka (la islju-
besni do Boga v’ popolnama zhifiofli shivela
do fmerti, in eden drusiga perganjala k’mo¬
litvi , k’ vli fvetofti insvefti bogoflushnofti. Med
njima ni bilo drusiga govorjenja, ko od po¬
trebnih opravil in od boshjiga, ker fta oba
hrepenela po nebefhkim kraljeftvu.

V’ fedmim letu fvoje sakonfke savese fla
fe prefelila v’ eniga njenih gradov, de bi Bo¬
gu popolnifhi shivela. Imela fta veliko dru-

— 5g2 —

shine, pa fla slo fkerbela sa njeno svelizha-
nje; nobeniga flabiga flushabnika nifta terpe-
la, ker je she le eden, le ena vliin drusiin v’
pohujfhanje. t S. Eleazar je fpifal sapovedi,
po kterih more njegova drushina shiveti, jo
poklizal, in ji rekel:

1 .) „Vi, moji flushabniki in flushabni-
ze! moreta pofvezhevati nedelje insapoveda-
ne prašnike po boshji in zerkveni sapovedi,
k’ fpovedi pogoflo hoditi, in ako vam bo od
fpovednika dopufheno, vfak mefez enkrat k’
boshji miši perflopiti. 2 .) Vlak more zhifto
shiveti; zhe bom pa snamnje nezhiftiga shiv-
ljenja nad enim ali drusim vidil, bo bersh is
hifhe fognan. 3.) Vli bolle vfak dan per f.
malhi, ob namenjenim zliafu molili, in zhes
dan fvoje opravila pridno delali. 40 Nobe¬
den ne frne perfegati ali kleti, nizh llabiga
aii pohujf hljiviga govoriti. 3.) Nobeden ne fme
igrati, aii norzhevati, ali karfibodi, neum-
niga pozheti. 6.) Med feboj morete v’lepim
miru shiveti; eden drusiga ne fmete sanizhe-
vati aii shaliti. Kdor fvojiga follushabnika
krivizhno rasshali, fe more bersh pred njim
ponishati, in fe s’ njim fprijasniti.”

Hifha f. Eleazarja in f. Delfine je bila
ldofhtru podobna. Vfi flushabniki fo sgorej
popifane dolshnofti svefto dopolnovali, ker fo
od obeh imeli lep sgled kerfhanfke pravizh-
nofti. Dolgo fta molila, in fe podila vfakpe-
tik, k’ velizim prasnikam, vef advent, in ka¬
der koli je zerkev sapovedala. Objt fta bila

- 5 9 3  —

do ubogih slo ufmiljena : vfak dan (la per fvo-
ji miši dva najft berazhev  imela, in
Jim ho Kriffufu ponishno lfregla. V’letu 1517
je bila v’ desheli 'grosno velika lakota, in u-
bogih je bilo neisrezheno veliko. Is sgoli iju-
besni do Boga (la reveshem shito in drugo
dobrotljivo delila, in s’ vfo mozbjo pomaga¬
la. Ufmitjeno ferze f. Eleazarja le je tudi v’
.drusih perloshnoHih rasodevalo. Po fmerti
fvojiga ozheta je dobil v’ lafl gofpoftvo majh-
niga Lalhkiga meda Arijana. Pa podloshni fo
fo .fpuntali, in ga nifo hotli goipoda fposnati.
Lahko bi jih bil s’ mozhjo permoral, pa ni
hotel. Ko fo ga eni v’puntarje drashili, je od¬
govoril: „Nilini neobzhutniga ferza, kakor
vi.menite; pa kader me jesa fhufha , premi¬
limi Ijubesnjiviga in poterpesbljiviga Jesufa,
in pravim : Kaj je moje rasshaljenje rtiemo
njegoviga?” Puntarji fo fe mu potlej radovolj-
no vdali, fo fvojo krivizo (postlali, in slo
shalovali, de fo njega, dobriga gofpoda , sa-
nizhevali. Drujkrat je nekaj mogozhnih go-
fpodov soper njega pifalo, in njih pilnia fo
mu v’ roke prilhle. Kakiga drusiga bi bile
slo raskazhile; on pa je molzhal, jim ji is fer¬
za odpuftil, in ni nikdar od te krivize govo¬
ril. Kader koli je bil rasshaljen, je fvojimfo-
Trashnikam is ljubesni do Jesufa odpuftil, jih
je ljubil, in jim pomagal.

t S. knes Eleazar je bil od Neapolfkiga
kralja savoljo fofebniga opravila v’ Pariš po-
flan. V’tim mehu je sbolel, infe je perprav-
38

— 5g4 —

Jjafk’ frezhni fmerti. Afe njegovo poprejffi-
nje shivljenje je bilo fizer perpravljanje k’
fmerti, vender fe mu je to premalo sdelo,
Od vfiga shivljenja fe je ponishno fpovedal
pred Jesufovim nameftnikam, s’ vfo gorezholl-
jo prejel f. sakramente, in v’ premifhljevanji
Jesufove fmerti na krishi mirno umeri 27 . dan
tiga mefza v’letu i 323. Njegova fveta tovar-
fhiza Delfina je bila,ko je njegovo fmert svedila,
grosno shaloftna; vender pa je bila Bogu smi-
ram pokorna. 4 Skerbno fe je perpravljala k’
fveti fmerti: ojftrejefe je pokorila, dalje mo¬
lila, ubogim obilnifhi pomagala, in vfe de¬
lala, kar samore nebefhko kraljellvo saflu-
shiti, po kterim je vedno hrepenela. V’tih
dobrih delih je ftanovitna bila, in i5.danma-
liga travna v’ letu i36g v’ Gofpodu safpala,
in sa Ivojim fvetim moshem v’ nebefa fhla.

Nauk.

Od dolshnojt gospodarjev do Jvo/ih flu-

shabnikov.

Bogabojezhi gofpodar Eleazar in njego¬
va fveta gofpa Delfina ftafkerbela sa pobosh-
podrushino, fia jo v’boshjim ftrahu imela,
D fvetim sgledam inkoriftnimi nauki pred njo
hodila, in tako febe in drushino pofvezheva-
la. Ako bi bili taki vfi gofpodarji in gofpo-
dinje , blagor fvetu! She per najemanji fvoje
drushine bi ji mogli povedati vfaj nekoliko

— 5 9 5  —

od tiftiga, kar je f. Eleazar fvoji sapovedal
in prepovedal, in potlej nad njo zhnti, de bi
bilo vfe po volji boshji. De bodo njih dobre
shelje fpolnjene, naj ifhejo dobre drushine;
in nalbli jo bodo, aho fo ufmiljeni in pra-
vizhni. Gorje gofpodarjein, kteri is grefhni-
ga poshelenja febi enakih ifhejo, her f’ tim
vfo hifho pohujfhajo, in fi boshjo kletev na¬
kopavajo !

Gofpodarji in gofpodinje fo dolshni fvo-
je flushabnike kerfhanfko uzhiti. Drushina
rezhe gofpodarju „ozhe gofpodinji »matij'
to je navada deshele : naj bodo tedaj drushi-
ni ref dobri ozhetje in dobre matere. ( S. Pa¬
vel ftrafhno govori: »Kdor sa domazhe ne
Jkerbi, je vero satajil , in je hujjhi od ne¬
vernika.”  I. Tim. 5, 8. Gofpodarji in go¬
fpodinje morejo bersh fherbeti in svediti od
nove drushine, kaj in koliko ve od kerfhan-
fkiga nauka, jo uzhiti, zhe je potrebna, pa
prijasno in poterpeshljivo. Tudi naj jo uzhe,
kako naj bodo v’ vlim modri in framoshljivi,
kako naj po kerfhanfko shive. ^Sofebno naj
fkerbe sa poduk mlade drushine, ktera nima
ftarfhev, ali jih pa delezh ima. Naj fvoje flu¬
shabnike in flushabnize v’ zerkev pofhiljajo,
fofebno h’ kerfhanfkimu nauku, in naj fepo-
gofto menijo s’ njimi od rasodetih refniz. Zhe
je drushina dobro poduzhena, je vfi hifhi v’
prid.

Gofpodarji in gofpodinje fo dolshni fvo-
jo drushino v’ potrebi fvariti. Ako she, mo-
58 *

— 5g6 —

rebiti preojftro, fvare drushino, zhe jim po
volji ne dela; sabaj bi je modro ne fvarili, ba-
der ne shivi po volji bosbji? Zhe fvojih flu-
shabnibov ne fvare, bader je Rog od njih ras-
shaljen; fe njih grehov vdeleshijo, in bodo
Bogu sa-nje odgovor dajali. Ker gofpodarji
ne morejo vfiga vediti in vidi ti; naj fberbno
zhujejo, bader nad drushino vidijo snamnja
pofvetniga duha, babe Habe ljubesni, ali baj
drusiga nerodniga, in naj fvare- Gorje go-
fpodarjeni in gofpodinjam , bteri flabe drushi-
ne ifhejo, jo na flabo napeljujejo, jo pufha-
jo po fvoji volji shiveti, in jo zelo .nadrashu-
jejo norzhevati, tergati fe, in baj drusiga lla-
biga pozhenjati! Kaj pa je fhe le rezhi od ti-
ftih, bteri godernjajo, zhe drushina dolgo
moli, zhe fe modro vede , pogofto hodi h’fpo-
vedi ? Ti fberbe sa drushino bo sa shivino,
de je sdrava in delavna; sa njeno dufho pa
ne fberbe, temuzh ji pomagajo v’ pebel, ba-
mor tudi oni pojdejo, abo fe ne fpobore.

Gofpodarji in gofpodinje morejo biti u-
fmiljeni in pravizhni, de fvoje drushine ne
preobbladajo, in ji niholi nizh taziga ne sa-
povedo , bar itoriti ne fme. Ni.per vlažim zhlo-
vebu enabe mozhi in perpravnofti, enaziga
uma in drusiga. Ker drushinapotrebuje shi-
vesha, oblazhila in pozhitba; naj ufmiljeno rav¬
najo s’ njo, slafti, zhe je bolehna ali flabiga
telefa. .Modri pravi: ,,Ne bodi ko lev v fvo¬
ji hi/hi, de bi fvoje domazhe in podloshne
satira/.”  4 Sirah. 4» 35. Zhe flushabnib sbo*

— 3 97 - t -

la, fo mu dolshni llrezhi in pomagati, ne pa
ga neufmiljeno fp ra v iti od bifhe. ( Stotnik, od
kteriga f. Matevsh pifhe, ni fvojiga bolniga
blapza sapuftil, temuzh mvi je vfo (Iresbbo do¬
delil , sa njegovo sdravje fkerbel, in tudi fhel
Je sufa ponishno profit, de bi ga osdravil. Mat.
8,5.  — 7. Po tem naj fe ravnajo. Tudi
pravizhni morejo biti, de fvoji drushini niko¬
li nizh taziga ne sapovedo, kar je soper sa-
povedi. Ref, golpodarji fo, pa ne zhes bosh-
je ali zerkvene sapovedi. Pogubljenje fi na¬
kopavajo, ako fvojo drushino v’ ilabo Pilijo.

Golpodarji fo dolsbni pravizbno in bres
odloga obljubljeno in saflusheno plazbiio dru-
sbini opraviti. Naj pravizhno plazhujejo dru-
shini in drugim delavzam, kar jimgrej fizer
fo velike pregrehe krivi. Modri prizhuje:
,,Kdor kri preliva, in kdor najemniku pla¬
zini o kr ali, jta fi brala.''  Sirah 34, 27. t S,
Jakop tako govori: „Glejle! plaz/lilo, ki J te
ga utergalMelavzani, kteri Jo va/he polje
posheli, vpije, in njih vpitje je do ufhef
boshjihpri/hlo."  Jak. 5, 4. Tudi morejo hi¬
tro opraviti saflusheno plazbiio. To je sapo-
ved boshja: ,,Plaz/iilo Ivojiga najemnika

ne Jme do drusiga dne per tebi ojtati."  III.
Mos. 19, i3. Po tej sapovedi je llari Tobija
fvojiga fina uzhil rekozh : ,,Kdor koli ti bo kaj
delal, mu bersh plazbiio daj, in p/azhila
tvo/iga najemnika naj nikdar per tebi ne
sajlaja .” Job. 4, .Svet je poln neufmi-

ljene kri vize in vpitja ubogih delavzov, kte-

— 5g8 —

rih plazhilo saftaja per krivizhnih gofpodar-
jih, od kterih fo salramovani in preklinjam,
kader saflusheno plazhilo terjajo. Le hudob-
neshi delajo tako: neradi plazhujejo, malo¬
vredne rezhi, morebiti zelo od gofpofke per-
filjeni, dajejo, in to s’godernjanjem, f’ klet¬
vijo. Ti krivizhniki fi ismifhljujejo, kar sa-
morejo, hudiga soper d^rushino, debijobres
plazhila odpravili, ali ji saflusheno plazhilo
utergali; pa njih krivize bo Gofpod mafheva-
viz. Zhe je drushina f’ tatvino ali drugazhi
gofpodarja pofhkodovala , fe to more po tan¬
ki pravizi f’ fvetam modrih, ne pa po fvoji
krivizhni lakomnoiti rasfoditi.

Molitev.

O Bog, veliki gofpodar gofpodarjev in
flushabnikov! daj vfim fvojo gnado, de po
sgledu fvetiga gofpodarja Eleazavija , pobosh-
ne gospodinje Delfine in njune dflbre drushi-
ne tvojo fveto voljo dopolnujejo. ( Srezhne hi-
fhe, kjer tvoj Duh gofpoduje, kjer je tvoja
hvala, tvoja flushba, praviza in mir! Hifhe,

V’ kterih fo bogabojezhi gofpodarji in bogabo-
jezha drushina, fo podobe tvojiga kraljeftva,
ker eden drusiga is ljubesni do tebe napelju¬
jejo v’ dobro, in ljubesnjivo perganjajo tebe
hvaliti; v’tih ni pohujfhanja, nijese, ni pre¬
pira; le bogabojezhoft, mirnoft, edinoft kra¬
ljuje v’ njih. Ufmiljeni Gofpod! poshegnaj
gofpodarje in flushabnike, de med feboj v’ ;

— 599 —

saresi ljubesni shive, in tebe hvalijo f’ fvetim
shivljenjem. Amen.

XXVI. dan kimovza.

t S. Ziprijan marternik in f. Jajtina devi -
za in marlerniztt.

Ziprijan je bil rojen v’ velizim meftu An-
tiohii. Njegovi ftarfhi fo bili bogati, pa fle-
pi neverniki , in fo tudi njega v’ malikovanji
sredili; fvojim bogovam fo ga v’dar pernefli,
in ga dali uzhiti fe njih vrashno flushbo fkerb-
no opravljati. Kader jebil 3o let ftar, je fhel
v’ Babilonfko dešbelo vrashnih malikovavfkih
uzhenikov ifkat, in od tiftih fe je nauzhil po
svesdah in shivalih uganovati. Potlej je fhel
domu, je mnogim fvojo neumno modrpft fka-
soval, in s’ njo bahal. Ker je bila njegova
vera vfe vrashna, in je po njej delal, je po
fvojim poshelenji pregrefhno in hudobno
shivel. Bogabojezhi kriftjan Evsebi, kteri je
fbe v’ otrozhji ftarofti s’ njim v’ fholo hodil,
je hudobniga Ziprijana velikokrat fvaril, li¬
zini, in opominjal, de naj te grefhne vrashe
opufti; pa on ga ni poflufhal, fhe le gerdo
sanizheval je fkrivnofti katolfhke vere, in fe
drusim neverni kam perdrushil, de bi nedolsh-
ne kriftjane neufmiljeno preganjal. Tak je

— Goo —

bil vrashni Ziprijan , poln hudih del, in'vre¬
den teshldga obfojenja; pa boshja miloft s*
njim je bila velika. Bog, hterimu fo ferza vfih
v’ oblaki, ga je“zhudno fpreobernil, in ga
prizhevavza fvete vere lloril, htero je neisre-
zheno fovrashil, in hudo preganjal.

V’ mellu Antiohii, ltjer je hudobni Zipri¬
jan prebivalje  bila bogata in lepa , pa ,zhi-
ila deviza Jufliga. Popred je tudi ona molila
malihe, pa Bog jo je is fo feb ne milofti fpreo¬
bernil, in po njej  tudi njene neverne tiari he.
t Skerbela je le Jesufu dopafti, v’famo,ti jeshi-
yela, in mofhkim fe fherbno ihrivala; pa ne-
zhitlo poshelepje ima bi Aro oho. Neverni mla-
denizh Aglajd jo je vidil, poshelel in Inubil.
4 S. deviza Jutiina ni hotla v’ to dovoliti, ker
je bila ona verna, Aglajd pa neveren, in tur
di, her je bila fvoje devifhtvo Bogu v’dar da¬
la sa vfeiej. Mladenizh Aglajd, fhe huje
vnet v’poshelenji do nje, je vrasbnimu Zipri-
janu veliko darilo obljubil, aho f’ hudizhev.o'
jnozbjo deviza Juftino v’moshitev nagne. Zi-
prijan mu je obljubil, her ni vedil oblafli vfi-
gamozhnigr, Boga , hteri more tudi hiidizh po¬
koren biti. Dofti il je persadeval, pa sa tonj,
her je bila f. JuAina srniraj v’ fv.ojim terdnim
fhlepu nepremakljiva. Na sadnje je hudizh ,
od Boga perliljen, Ziprijanu -odkrito rekel:
„Vedi, de per tihih, hteri Jesufa relnizhno.
molijo, nimam nobene- ohladi.” ilelnizlmo
je to, hudi, zb- jeiiovrashnik- vfih dobrih in.vfi-
ga dobriga ; pa on samore le fkufhali, ne pa

— Roi —

Boriti, kar bi hotel. Hudizh je pred Jesufo-
vim prihodam mogozhen oroshnik; tode Je-
suf,'mozhnejfhi ko on, ga je premagal, in mu
oroshje pobral, v’ lite-ro fe je sanaiha!. t She
sdaj je hudizh mogozhen per nevernikih, pa
ne per kriftjanih. Ko je Ziprijan saflifhal,
kar. poprej ni vedil, deje  Jesuf mozbnejfhi
od hudizha, in tudi, de ga verni kriftjani f*
KriAufovo pomozhjo lahko premagujejo, je
nad dvojimi hudobnimi vrashami obupal, hu-
dizhevo flaboft fposnal, in shelel Jesufu flu»
shiti.

Ziprijan je shelel is hudizbeve fusbnofli
refhen biti; pa od fvojih grehov preobloshen
je menil, de ne bo miloAi dobil, in je fhoraj
obupal. Bog mu je poflal bogabojezhiga krift-
jana Timoteja, hteri ga je ljubesnjivo uzhil,
de je v’ katoli bki zerkvi odpufhenje vlih gre¬
hov, zhe fe jih grefhnik refnizlino fpokori.
Te refnizbne befede fo ga ferzhniga borile,
de fe je malikovanju in vfim vrasham odpo¬
vedal, in Boga is ferza profil, de naj mu bo
miloAljiv. T’ snamnje praviga fpreobernjenja
fe' je Tvojih velizih grehov ozhitno in s’ sha-
loAjo fpovedal, je fvoje bukve, polne vrash-
nih naukov, ozhitno foshgal, in fe ojAro po¬
koril. Njegova shaloA je bila tolika, de fe
je vzhafi po tleh valjal, fvoje oblazhila raster-
gal, fe na perli tolkel, in glafno jokal. Bo-
gabojezhi Evsebi, kteri ga je poprej veliko¬
krat bres vfiga prida f varil y mu je fhel na
pomozh, in mu ljubesnjivo rekel: ,,Ziprijan!

— Gos -

verjemi mi, fvojimu pri jatlu, kteri te nozhe
golufati, ker te ljubi v’ Jesufu Kriftufu: vidil
fini dofti ortudnih grefhnikov, kteri fo odpu-
fhenje grehov dofegliker fo fhli k’ Jesufu f’
terdno vero in s’ shaloftnim ferzam. Lahko,
de fo tvoji grehi vezhi ko unih, vender pa
ilifo vezhi od boshje milofti. Ne govorim ti,
de bi ne jokal, temuzh de bi upno jokal; u-
paj v’ Jesufa, in podaj fe v’ njegove milofti
oblaft.” Ta dobri prijatel je Ziprijana flori!
ferzhniga, ga peljal pred fhkofa, in ga med
novinze v’veri dal sapifati. Ziprijan, vefsha-
loften in velel, je rad hodil fhkofa poflufhat,
je veroval vfe katolfhke refnize , obilno molil,
in le ojftro pokoril, Shepred kerftam je fvo-
je premoshenje ubogim rasdal; potlej je bil
kerihen, in je Bogu vefelo flushil.

( S. deviza Juftina, kader je to vefelo no-
vizo svedila, je ufmiljeniga Boga viloko hva¬
lila, in Iklenila mu fveteje flushiti; tudi je
fvoje premoshenje med uboge rasdelila, in
v’ veliziin pokorjenji fe zhedalje bol j pofvezhe-
vala. ( S. Ziprijan je v’ poboshnofti filno hitro
raftel , in v’fvetofti druge prehitel, kteri fo
poprej sazheli Bogu flushiti. Her fo vfi nje¬
govi grehi v’ kerllu bili odpufheni, in ker je
po kerftu v’ dobrih delih tako obilen bil ; fo
ga mafhnikovo pofvezhenje permorali prejeti.
Takrat fe je ozhitno vidilo, kakofhen boshji
prijatel je bil. Slo fi je persadeval grefhni-
ke, slafti nevernike, fpreoberniti. Njegov
trud tudi ni bil bres prida, ker fe jih je na

— 6o5 —

njegovo ognjeno opominjevanje veliko fpreo-
bernilo. Kmalo fo njegovo fvetoft fhe bolj fpo-
snali, ker je fvoje shivljenje sa fveto veroJe-
sufovo dal. Oba, f. Ziprijan in f. Juftina, fta
bila od ferditih nevernikov vjeta, in v’ jezho
vershena, pa pofebej, de bi eden drusimu
ferzhnofti ne dajala. Oba fta bila potlej is-
prafhana od neverniga fodnika, in po njego¬
vim povelji do kodi rasmefarjena; pa vfe te
boleahine nifo niah sdale, fhe lerahneji da bi¬
la ko poprej. t Sodnik je is togote sapovedal
oba v’ velik kotel vreliga volka in fmole vre-
zhi: bila fta, pa bres vfe fhkode, . in v’ njem
fta Boga hvalila. .Sodnik ni vedil kaj s’ njima
pozheti; ukasal je oba gnati v’inefto Nikome-
dijo do zefarja Dioklezijana. Zefar je sapo¬
vedal jima glave ofekati; to fe je tudi sgodi-
lo sunaj meda v’ letu 3o4 , in fhla da v’ nebe-
fa Boga hvalit vekomaj.

Nauk.

Upanje v boshjo milojl je gre/hniku po¬
trebno.

,S. Ziprijan je frezhno fhel v’ nebefhko
kraljeftvo, ker je upal v’ boshjo miloft, in v’
tem upanji fe fpohoril. Prav je upal, de mu
bo Bog milodiv, zhe fe refnizhno fpokori; to
upanje ga je ferzhniga ftorilo fvoje grehe opu-
ftiti, in Bogu flushiti. Dokler je v’ flepoti
bil) ga ni nobena hudobija teshila; ko je pa

— 6o4 —

f pomozhjo gnade boshje fvoje velike grehe
fposnal, ga je grosno fkerbelo in peklo. Ali
upanje ga je ferzhniga borilo, ga perganjalo
f’ pravo pokoro k’ Bogu iti, in milofiivo od-
pufhenje sadobiti. ( S. Jutlina je tudi is upa¬
nja v’ hosbjo miloft po potu svelizhanja ferzh-
no hodila, in ftanovitna oftela. Upanje je bi¬
lo obema potrebno; ref, upanje je vfim lju¬
dem potrebno, in bres upanja ni svelizbanja.
Sato pravi modri: Gorje jim, kterijo ne-

saupniga ferza."  f Sirah 2 , i5.

O kriftjan ! premifli, zhe je tvoje upanje
dobro. Zhe is upanja v’ boshjo milob pro-
lifh, in li persadevafh fvoje sbivljenje pobolj-
fhati, je dobro snamnje; zhe le is upanja v’
boshjo milofl ulenith , in pokoro odlafhafh,
je flabo snamnje. Upanje v’ ufmiljemga Bo¬
ga je potrebno; pa upaj va-nj,  de ti bo sa-
voljo refnizhne pokore grehe odpuft.il, ne pa
de ti bo grehe bres pokore odpuftil, ali pa
de bi pokoro odlafhal. Bog pravi po prero¬
ku Ezebielu: ,,Nozkern fmerti gre/hnika, te¬
rn nzh de Je fpreoherne in shiri.’'  Ezeh. 35 , n.
Zhe pa sanizhnjefh bogaftvo boshje milofti in
poterpeshljivolli, li pravizhno jeso nakopa¬
vali) , inf’  fvojim predersnim upanjem pri-
defh v’ pekel, kjer ne bo nobeniga upanja.
,,Ujmiljenje in jesa je per Go/pod a ; da Je
JproJili , pa tudi jeso ras/iva.”  t Sirah 16 ,
s 2 . Tvoje upanje ne fme biti predersno , pa
tudi ne merslo, ali nerodovitno. Boj le , ker
&  pravizhniga Boga rasshalil; pa upaj tudi,

— 6o5 —

de ti bo persanefel, zhe fe fpokorifh, Upa-
nje naj te perganja hitro in refnizhno {poko¬
riti fe.

O grefhnik! ti fi nar revnifhi livar na
{vetu, ker fi fe po fvoji hudobni volji od Bo¬
ga lozhil, pa po fvoji volji ne morefh k’Bogu ;
fam fi fe fushnolli grelia podvergel, pa famfe
ne morefh ref hiti. Povsdigni fvoje verne ozhi
k’ Bogu, ufiniljenimu Ozbetu , profi ga upno,
in ti bo savoljo ljubesnjiviga Jesufa pomagal
is grehov. Jesul je sa grefhnike umeri; tudi
sa te je umeri, de ne umerjefh vekomaj: on
je perbeshalifhe grefhnikov, zhe fe mu ref¬
nizhno vdado f’ pravo pokoro. Terden bodi
v’ tim upanji; klizhi ko is globozhine v’ kri-
shaniga Jesufa, perporozhuj fe mogozhni po-
mozhnizi Marii, njegovi in tvoji materi, tudi
vfim fvetnikam; ne obnemagaj savoljo fvojih
velizih grehov, ker je boshja milolt vifhi od
tvoje hudobije ; hiti refnizhno {pokorit fe, in
bofh obvefeljen. Mifli po sgledu Davida : „Go-
fpod je moja pomoih , koga Je bom balV*
Pf. 21 , i.

Upanje ti je potrebno, ker bres njega ni
ljubesni, ni poboljfhanja, ni kefanja , ni od-
pufhenja,- Zhe fe le boj i fh , in ne upalh ; bofh
obupal, in v’ fvojih grehili umeri. Kako fi
bofh persadeval dobre in (pokorne dela oprav¬
ljati, premagovati in fpokoriti fe, ako me-
nifh, de ti vfe ne bo pomagalo? Upaj v’ Bo¬
ga, in upanje v’ njega milod bo mozbnapod-
pora; v’ premifhljevanji fvojih velizih gre-

— 6o6 —

hov in neisrezhene boshje milofti fe bo tro¬
je ferze vnemalo, vli grehi te bodo is Ijubes-
ni do Boga fladko pekli, in jihbofhrad opu-
ftil. Praviga upanja ni nikoli prevezh; terd-
neje ko upafh , raji fe fpokorifh, ker obilni-
fhi ljubilh. Peter je is firahu Jesufa satajil;
Jesuf ga je prijasno pogledal, to mu je fkosi
ferze fhlo, milo je jokal, in sato odpufhe-
nje dofegel. Ravno taka frezha bo tebi, zhe
prav upafh, v’ upanji molifh, ljubifh, shalu-
jefh, in fe poboljfhafh.

Molitev.

O nebefhki Ozhe! she veliko let me po-
terpeshljivo zhakafh, in me dobrotljivo va-
bifh k’ pokori; jeft lim pa is lashnjiviga upa¬
nja fvoje fpreobernjenje nehvaleshno odla-
fhal: pofihmal hozhem v’ tvojo miloft upati,
in fe refnizhno fpreoberniti. Ako bi bil po
fvojim hudim saflushenji prejel, she sdavnaj
bi bil pogubljen; to mi daje upanje, de fhe
samorem miloft sadobiti, in de mi bofh k’po¬
kori pomagal. Upam v’ te, in sdaj hozhem
vftati, in k’ tebi dobrimu Ozhetu iti. Upam
v’ tvojo nefkonzhno miloft, in te ponishno pro-
fim, pomagaj mi sa fvoje milofti voljo. Ne
morem v’ fvoje dobre dela upati, ker jih ni,
tudi ne v’ fvojo mozh; pa upam v’ tvojo mi¬
loft, zhe ravno jene saflushim, inv’ saflushe-
nje ljubesnjiviga Jesufa, kteri je sa me na
krishi umeri. Ker fi pa tis’ menoj neisrezhe-

no ufmiljen; ti bom vefzbaffvojiga shivljenia
flushil, tebe hvalil, in fvoje grehe obshalo-
val. O fveta marternika Ziprijan in Juftina!
profita sa me, fprofita mi gnado prave in fta-
novitne pokore, de po fmerti sadobim, kar
sdaj upam, nebefhko kraljeftvo. Amen.

XXVII. dan kimovza.

t Sf. Kosma in Damijan brata  , marternika.

C

t ^f. Kosma in Damijan brata fta bila medfe-
boj s’ mozhno saveso ljubesni sdrushena ; ene
vere, eniga duha lla bila v’ Jesufu Kriftufu.
Ta dva fveta brata fta bila rojena v’ Arabii:
ali tla bila pa vernih ali nevernih ftarfhev, fe
ne ve; kedaj in kako fta verna poftala, tudi
ne. De fta bila bogabojezha kriftjana, in de
fta po vfih sapovedih svetlo shivela, le to pri-
zhuje, ker fta is ljubesni do Jesufa rada umerla.
Bila fta rasumna, flovezhain ufmiljena sdrav-
nika, in fkerbela ne le telo, ampak tudi du-
fho osdravljati: sdravila fta dajala bolnikam,
pa uzhila jih tudi poterpeshljivoft in pokor-
fhino savoljo Boga. Ta dva Iveta brata nifta
sdravnika bila savoljo fvojiga dobizhka ali zha-
fti, ampak is zhifte ljubesni do blishniga, sa¬
voljo Boga: sato nifta od nobeniga zhloveka
ne veliziga, ne majhniga plazhila vsela; nju-

— 6o8 —

na ufmiljena fkerb je bila le sa boshje plazhi-
lo, ktero fta upala po fmerti prejeti. Eog ji¬
ma je dal zhudesbe delati: v’ imenu Jesufa
Kriftufa fta veliko bolnikov osdravila; tudi
fmertne bolesni fo jima bile pokorne. Bila
fta Bogu in ljudem ljuba; to jima pa je slo
perloshno bilo neverne uzbiti, grefhnike fpre-
obrazhati, in Jesufovo kraljeftvo rasfhirjati.

Ta dva fveta brata fta fe is Arabije v’ Zi-
zilijo, sdaj Karamanijo, prebelila, in fta fhla
v’ permorfko mefto Egejo prebivat. Ondi fta
ravno to delala, kar poprej, holnikam poma¬
gala, in Jesufa osnanovala. Pergodilo fe je,
de je neverni oblaftnik Lisija v’ tifto deshelo
prifhel kriftjanov ifkat, in jih morit, de naj
bi malike molili, kakor fta mu neverna zefar-
ja Dioklezijan in Makfimijan sapovedala. Ko¬
maj je bil neverni oblaftnik Lisija v’mefto Ege¬
jo prifhel, je svedil, de fta fveta brata Kos¬
ma in Damijan flovezha kriftjana, de uzhita
le Jesufa moliti, in de fta ferdita lovrashnika
Kimfkib bogov. Oblaftnik je bersb sapovedal
oba bogabojezha brata pred fe perpeljati, in
jima je ferdito rekel: „Molita nafhe bogove;
zhe ne, bofta neufmiljeno martrana in umor¬
jena.” t S. Kosma in Damijan fta nevernimu
oblaftniku ferzhno odrekla; le Jesufa fposna-
va praviga Boga, in v’ njegovi veri oftaneva
ftanovitna. Oblaftnik li je slo persadeval jih
od vere odverniti, pa ni nizh opraviti mogel:
sato je oba v’ fmert obfodil. Ne le ferzhno,
tudi vefelo fta umerla, ker fta Jesufa smiraj

— 6o 9  —

v’ ferzu nofila, in vedno po nebefhkiin kra-
ljeftvu hrepenela.

( Sf. Kosma in Damijan, fveta brata, u-
fmiljena sdravnika, ferzhnamarternikainmo*
gozhna pomozhnika, l\a bila in fta flovezha
v’ katolfhki zerkvi. Verni zefar Juftinijan I. je
bil na profhnje ff. Kosma in Damijana od fmert-
ne bolesni zhudno osdravljen. Is hvalesh-
nofti savoljo prejetiga sdravja je v’Konftanti-
noplu veliko zerkev fosidal, Bogu in njima v’
zhaft. Tudi v’ Rimu, shev’ letu 528, je pa-
pesh f. Felikf zhaliito zerkev poftavil, ktera
fe do danafhnjiga dneva imenuje »zerkev Jf.
Kosma in Damijana?’  Ta dva fvetnika fta
povfod v’ veliki zhafti: zerkev ji med fveto
malho zhaftito imenuje, in slo upa v’ njune
mogozhne profhnje, ker fofebne gnadefpro-
Jlta od odrefhenika Jesufa Kriftufa, ki fta islju-
besni do njega fveto shivela, in ferzhno umer-
la.

Nauk.

Od telefne in dujhne bolesni.

( Sf. Kosma in Damijan fta bila rasumna in
ufmiljena sdravnika, ftafkerbelane le telefne,
ampak tudi dufhne bolesni odpravljati. Jesuf
jima je dal velike zhudeshe delati; bolniki
zhudno osdravljeni, domazhi in drugi fo.v’
Jesufa verovali, in mu flushili. Tako fe je
sgodilo, kar je modri govoril: „Telefna bo-

39

— 6 io —

lesen osdravi dujho.”  t Sirah n, i/ ( . Telef-
na bolesen uzhi zhloveka, de fvet ljubiti, in
po fvojim poshelenji shiveti je neumno; ga
uzhi greh opufliti, dobro delati, in fe per-
pravljati v’ nefkonzhno vezhnoft, hjer fe bo
vefelil, ali pa terpel vekomaj, kakor fi je tu¬
kaj saflushil, ker bo pravizhni Bog vfakimu
pravizhno povernil.

Menim, de te ni treba opominjati ali pro¬
fiti, de fi persadevaj telefno sdravje ohraniti
ali sadobiti, sakaj laflna ljubesen te dela fkerb-
niga : vender ti povem, de, zhe hozhelh lju¬
bo sdravje dufhe in telefa ohraniti, varuj fe
poshrefhnofti, pijanzhevanja, jese, rasusda-
niga stavljenja, in shivi po sapovedih ; ne-
smera je dufhi in telefu fhkodljiva. Zhesbo-
lifh, fpofhtuj sdravnika, in ne sanizhuj per-
pomozhkov, ktere je Bog fivaril; jemlji, kar
ti samore pomagati, pa upaj le v’ Boga, in
njemu fe podversi. „Spo/htuj sdravnika sa
potrebe voljo  , sakaj vjako sdravilo je od
Boga Sirah. 38, i. 2.

V’ bolesni Je podversi Bogu, kteri te je
s’ bolesnijo miloltivo obifkal, de fe-tvoja du-
fha osdravi. Telo je bolesni in fmerti pod-
versheno savoljo perviga greha, in to lhibo
fi saflushil fhe s’ drusimi grehi. Ako le po-
millifh, kaj in koliko fi savoljo fvojiga flabi-
ga telefa grefhil, bolh lahko ponishen inpo-
koren , in to bo tvoji dufhi slo pomagalo. V’
bolesni fposnafh nar loshej fvoj napuh, fvo-
jo ljubesen do fveta, fvoje norodi in nizhe-

mernofli; tudi fposnafh fvojo lenobo, in po¬
trebo fe v’ vezhnoft fberbnejfhi perpravljati.
Kar te v’ bolesni pezhe, obshaluj, in fe pot¬
lej varuj tifiiga; bar shelifh dobriga imeti,
delaj fberbno : sabaj zhe tabrat ne umerjefh,
bofh potlej, in ne vefh bedaj. Bodi poter-
pesbljiv v’ bolesni; bodi tvoja bolesen dolga
ali bratba, preterpi jo, de ti bo Bog miloftiv.
Premil li fvoje grebe, bolezbine Jesufove, ne-
1 honzhno vezhnoft, in bofh lab bo poterpeshljiv.
Sam Bog ve, bolibiga poborjenja li vreden;
bodi mu poboren, daruj mu fvoje terpljenje,
in bodi perpravljen shiveti ali umreti po nje¬
govi fveti volji. Ne fmelh fi is nepoterpeshlji-
vofti fmerti vofhiti, pa tudi ne po sdravji pre-
vezh hrepeneti; zhe morefh, pomagaj fi is
bolesni, pa bodi Bogu smiraj poboren. Vef
zbaf fvojiga shivljenja li po naubu in sapove-
di Jesufovi molil: ,,Sgbdi Je tvoja vol) a, ka¬
kor v' ntbejih , tako na se ml ji •"  fbashi P
ponishno poborfbino, de fi relhizo govoril.
V’ nevarni bolesni poravnaj po pravizhni ve-
fti vfe pofvetno, in daj fe P fvetimi sabramen-
ti previditi, de te fmert ne prehiti.

Varuj fe dufhne bolesni. Telefne bolesni
fe slo bojilh ; fhe bolj fberbnejfhi fe varuj dufh¬
ne. Dufhne bolesni fo napuh, jesa, nevofhlji-
voft, nezhiftolt, lenoba, in bar je taziga. Te-
lefna bolesen te lili v’ grob, dufbnapa v’pe-
bel. Varuj fe greha, dobler fe ga bojifh;
zhe ne, ti bo dopadel, in bofh lahbo nefre-

zhen. Varuj fe greha, dobler je tvoja dufha

*

a 9

- 6 1 2 -

mozhna, in od gnade boshje uterjena; zh$
ne, bofh oflabel, fe ga bofh navadil, in bofh
mirno shivel v’ njem. Varuj fe hudih per-
loshnoft, kolikor ti je mozh; zhe tiga ne fto-
rifh, nifi Bogu sveft, li fvoji dufhi neufmi-
Ijen, in fam lilifh v’ pekel. Prod Boga ved¬
no, bodi ponishen , shivi varno, in tako bofh
ohranjen. „ Varuj Je hudiga, in delaj do¬
bro, in bojh vezimo prebivali/he imel v ne-
bejih. Sakaj Gojpod ljubi pravizo.”  Pf. 36,
»7. 28.

Ako v’ greh neumno dovolifh, je to ve¬
lika nefrezha; pa hiti vfaj greh odpraviti, m
sbrifati f’ pravo pokoro. Koliko zhafa bi bil
radovoljno bolan na telefu? Nizh, hitel bi
sdravje sadobiti; sakaj li pa rad dolgo bolan
na dufhi? Pregovor je: ,,Dolga bolesen , go¬
tova Jrnert.”  Greh ti bo nakopal vezbno fmert,
zhe ga puftifh, de fe vkorenini. Le en (iner¬
ten greh saliushi pogubljenje : pa po pervim
grehu fe loshej poboljfhafh; zhe fe gapana-
vadifh , bofh Jahko v’ njem umeri. Varuj fe
vllga, kar te v’ greh napeljuje; zhe pa gre-
fhifh, premifli, kaj ti je v’ greh pnrloshnoll
dalo, de fe tiga v’ prihodno fkerbneji bi va-
rujefh. Zhe li okraden, 1 kerbno pregledafh,
od kod je tat v’ tvojo hifho prifhel, injoterd-
neje saldenelh; ravno tako popravi, ali fe
varuj vliga, kar je fovrashniku perloshnoft dalo
ti gnado boshjo odvseti. Zhe tim naukam nifi
pokoren; li she terdovraten grefhnik, libosh-
jiga sapufhenja in pogubljenja vreden.

— 613  —

De fe osdravifh, imej modrigafpovedni-
Ita, in svefto ga bogaj. Zhe je tvoje telo bol¬
no ; rasodenefh sdravniku odkrito fvojo bole-
sen ali fvoje rane, ga fkerbno poflufhafh,
jemljefh grenke sdravila, fe varujefh, in de-
lafh, kar in kakor ti je ukasal. Vfaj toliko
bodi fkerben fvojo bolno dufho osdraviti, in
v’  sadobljenim sdravji ohraniti. Odberilimo-
driga fpovednika, rasodevaj mu vfe fvoje gre¬
he in flabofti, ko Kriftufu fe mu podversi, ne
sheli prehitre odvese sadobiti, le refnizhnct
fe popred osdravi. Pravo poboljfhanje fe ne
godi naglo, ampak vezhi del le pozhafi. De¬
laj , kar ti fpovednik sapove ; varuj fe vfiga, kar
ti prepove: naj bo to tvoji flabi natori fhe ta¬
ko sopemo, le ferzhen bodi, in pomifli, de
fe drugazhi ne morefh osdraviti. Ravno 1’
tim kashe fvojo ljubesen do tvoje dufhe, ker
te nozhe sapeljati, ampak osdraviti, intede-
leshniga floriti boshje milofti. Kaj bi ti pre¬
hitra odvesa pomagala, zhe bi bil potlej od
Jesufa obfojen ?  Premifli befede modriga:
»Kdor fe J voj ih grehov fpove, in jih sa-
pnjli, bo dofegel ujiniljen/e.”  Pri p. 28 , i5.
,S. Ziprijan fhkof pravi: »Jesnf bo jodbofvo-
jiga narnejInika overgel , nho je. odvesa ne¬
vrednim dana Le tako fe perpravljaj odve-
so sadobiti, debofh od Jesufa saflifhal: »Tvo¬
ji grehi fo li odpufheni." 1

— 614

Molite  u.

O Jesuf, ufiniljeni sdravnik bolnih dufh!
poglej miloftivo mojo veliko revfhino, in o-
sdravi mojo bolno dufho. Ti fam vefh vfe
moje nevarne bolesni, in ti fam mi samorefh
pomagati; jeft le nekoliko posnam, infpizh-
lo voljo ti persadevam sdravje sadobiti. Ka¬
der je moje telo bolno, zhutim bolezhine, in
is ferza po sdravji hrepenim: dufhne bolesni
pa ne zhutim-, in me ne fkerbi; nevarnifhi ko
tim bolan, manj zhutim in fkerbim, ker me
ljubesen do greha (lepi. O Gofpod! ne sa-
pufti moje dufhe , sa ktero ti na fvet prifhel,
in finertne bolezhine na terdim lefu f. krisha
terpel: savoljo fvoje grenke fmerti obvaruj
mojo dufho v’ vezhno fmert; obudi in oshivi
mojo dufho f’ fvojo mogozhno gnado, ohra¬
ni jo v’ fvoji prijasnofti, de per tebi shivi ve¬
komaj. O inogozhna boshja prijatla in ufmi-
ljena sdravnika, ff. Kosma in Damijan! ko
tla bolnim telefam in bolnim dulham poma¬
gala, bodita moja pomozhnika in moja sdrav¬
nika. Vem, vi dva (la le od Jesufa pomozh
fprofila, in le v’ njegovi mozhi revnim poma¬
gala; pa ravno to mi daje upanje na vajne
profhnje miloft sadobiti, in priti v’ nebefhko
kraljellvo. Amen.

— til 5

XXVIII. dan kimovza.

t «y. Venzeflaj, Pemjki kralj ali vojvoda ,
marternik.

t S. Venzeflaj je bil fin bogabojezhiga Berniki-
ga kralja ali vojvoda Vratiflaja in hudobne
neverne matere Dragomire. Imel je eniga
mlaji higa brata, ki mu je bilo Boleflaj ime;
pa velik raslozhikje bil med njima. Venzeflaj
je bil bogabojezh kriftjan , ltrotak, zhift in pra-
vizhen po sgledu fvtije ilare fvete matere Lud-
■mile, od ktere je bil srejen, kakor je bilo
XVII. dan tiga mefza popifano; njegov brat
Boleflaj je bil neveren , hudoben in neufmi-
ijen po sgledu fvoje hudobne neverne matere
Dragomire. Ta dva brata fta fi f’ fvetam de-
shelnih poglavarjev rasdelila kraljetlvo. Ven-
zeflaj je f’ fvojo fveto ftaro materjo Ludmilo
v’ Pragu in do Elbe reke gofpodoval, Boleflaj
je f’ fvojo neverno materjo Dragomiro na unim
kraji reke gofpodoval. Venzeflaj je rad bo-
gal fvojo ftaro fveto mater, je bil pravizhen,
je fvoje podloshne ljubil, in ko dober ozhe
fi persadeval jih frezhne ftoriti. Defiravno je
bil pa ljubesni, fpofhtovanja in pokorfhine
vreden, fe je vender dotli mogozhnih pod*
los-hnih soper njega vsdigovalo, slafti savoljo
njegove fvete vere in bogabojezhofti. Njegov
hudobni brat Boleflaj in njegova neverna ma-

— 616 —

ti Dragomira fia ga fmertno fovrashila, Nar
huji fovrashnik f. Venzeflaja je bil njegov fo-
fed, vojvod Radiflaj. Ta je s’veliko vojfkona
Pemfko prifhel is mifli f. Venzeflaja prema¬
gati, in njegovo deshelo pod fvojo oblaft do¬
biti. ( S. Venzeflaj je is ferza shelel f’ fvojimi
fofedi v’ miru shiveti; sato je nekaj odbranih
modrih mosh do Radiflaja poflal, in gavpra-
fhal, v’ zhim je bil rasshaljen, in mu mir
ponudi. Prevsetni Radiflaj mu je po poda¬
nih mosheh odgovoril: ,,Mir bo med nama,
zhe mi dafh vfo deshelo v’ mojo oblaft.” Mir¬
ni Venzeflaj fe je fizer bal kervi prelivati;
vender je, odkrivizhne file permoran , sbral
fvoje vojfhake, in fhel nad mogozhniga fo-
vrashnika. Bil je flabeji od uniga, pa terdno
Je upal v’ vfigamogozhniga Boga , kteri pra-
vizhnim vojfhakam rad pomaga. Oba vojvo¬
da fta eden nad drusiga pred fvojo vojfko drla.
Krivizhni Radiflaj, mozhneji od f. Venzeflaja,
mu je hitel naproti, in ga hotel f’ fulizo prebo-
fli. Vojvoda Radiflaj pa fe je preflrafhil, in
Venzeflaja ni umoril. Oba fta fe fprijasnila,
in tudi potlej v’ miru shivela.

( S. vojvoda Venzeflaj je vfigamogozhniga
in ufmiljeniga Boga sa prejeto pomozh vifo-
ko hvalil, potlej mu fkerbnejfhi flushil, in
v’ vfih dobrih delih ftanovitno shivel; kralje¬
val je le is fvetiga konza, de bi namrezh fvo¬
je ljube podloshne tukaj in v’ vezhnorti frezh-
ne ftoril. Ubogim je obilno pomagal, bolni¬
ke pogofto obifkoval, tudi jim flregel; du-

— 617 —

home je vifoko fpofhtoval, h’ fvetim mafham
s’ vfim fpofhtovanjem hodil, fvete sakramen-
te pogoOo prejemal, ne le podnevi, ampak
tudi ponozhi zerkve obifkoval, in doDti drusi-
ga dobriga ftoril. Ne le molil, temuzh fker-
bel je tudi sa mir in pravizo vfe deshele ; kri-
vizhne fodnike je odftavil, krivizhne pogla¬
varje ftrahoval, in vfe drugo po fvoji mozhi
modro poravnal. Njegova fkerb sa pravizo
ni vfim dopadla; hudobni (o ga fovrashili in
obrekovali; tudi fo ga umoriti fklenili. Nje¬
gova hudobna mati Dragomira in njegovi neu-
fmiljeni brat Boleflaj fta ravno to mil lila, in
sheljno zhakala perloshnofti, de bi ga is poti
fpravila. Ravno v’ tiftim zbafu je bil bratu
Boleflaju fin rojen; poprej ni saroda imel,
toraj je veliko vefelje obhajal. To je bila le¬
pa perloshnofi fvetiga brata Venzellaja pova¬
biti na godi, fhel je. Mati in brat fta ga pri-
jasno fprejela, in mu lepo flregla ; pa tudi
fkerbela fta, kako bi ga na tihim umorila.
Dobri Venzeflaj, ker fe ninizh hudiga bal, je
bil vefel njune velike prijasnofti. Navajen je
bil opolnozhi vdajati in moliti, Dragomira je
fina Boleflaja napravila ga ob zhafu njegove
molitve umoriti. Brat Boleflaj je fhel tje , je
fvojiga nedolshniga brata v’ molitvi nafhel,
in ga s’ mezhein neufmiljeno umoril. Tadrafh-
na pergodba je bila ravno ta dan okoli leta
4• Pravizhni Bog je ojftro pokoril, tudi
na tim fvetu, hudobno mater Dragomiro,
neufmiljeniga brata Boleflaja in druge kri-

■as 6l 8 —

vizhne pomagavze, ker taka nesnana pregre¬
ha ni mogla bres pokorjenja oftati. Veliko
zhudeshev fe je po fvetim Venzeflaji godilo;
zerkev ga je med f. marternike poflavila, ker
je bil is fovrafhtvasavoljo katolfhke vere umor¬
jen.

' •

Nauk.

Veliko je poklizanih, malo isvoljenih.

,S. Venzeflaj fe je trudil in terpel sa ne-
befhko kraljeftvo, in je frezhno lklenil fvoj
tek; sdaj je in bo vekomaj neisrezheno velel.
Njemu ni lahko bilo v’ nebefa priti : imel je
neverno hudobno mater, ki jo je fpofhtoval,
pa je bogati ni Imel; imel je hudobniga bra¬
ta, kteriga je bil dolshen ljubiti , pa po njem
shi.veti ni imel; mlad je bil, in zhutil je sape-
ljive (kufhnjave ; imel je veliko dolshnofti in
Ikerbi, ktere fo mu nadlesbne bile. To je
refnizhno, pa je vender po vfi volji boshji shi-
vej, ker (e je s’ boshjo pomozhjo vedno tru¬
dil, fe sini ra j ferzhno vojfkoval, in frezlino
premagovai vfe sa pelji ve in nadlesbne fkulh-
njave. Tudi drugi (volniki fo veliko terpeli
sa, nebejhko kraljefh o.kiJilo terpi,ingaJil-
ni sgrahijo.  Mat. 11, 12. Zhlovek je poln
llabotfi, fovrashnikov je doki, poshelenje je
nadleshno, nebelhke dobrote fo nevidne, in
ravno sato bo smed odrafhenih vernih malo
svelizhanih. »Voske Jo vrata, in tefen jo

— 619 —

pot v svelizhanje, in malo jih je, kleri ga
najdejo.”  Mat. 7, i 4 -

Ref, smed odrafhenih vernih bo malo
svelizhanih. Ne zhudi.fc nad tim; premifii
f.evangeli, fvoje in drusi-h stavljenje, in bol h
lahho preprizhan. Ne odnevdrnih-ov, ampak
od hriltjanov prizhuje f. Pavel sfshalofljo tabo :
,,Veliko je tazili, kleri, kar jim vamvezh-
krat povedal , sdaj pa. tudif'jo/sami povem,
ko fovrashniki Krijtufoviga kriška shive ,
klerik konez bo pogubljenje.”  Filip. 3 , 18.
19. De to refnizo fposnafh, in v’ svelizhav-
nim ftrahu shivifh, premifii: Dre poti fte-,

po bterih fe v’ nebefa pride, pot nedoishnolti
ali pa pot pobore. Kdo smed odrafhenih ver¬
nih ohrani nedolshnoft, hi jo je per f. berilu
sadobil? Kdo smed grefhnihov fe refnizhno
fpobori? Nedolshnotti je malo, in tudi poko¬
re malo. Veliko otrok je , kteri, ododralhe-
nih pohujfhani, fe s’ oftudnimi grehi ognjufi-
jo. Kdo smed odrafhenih mladih shivi fra-
moshljivo, zhifto in bogabojezhe? Premifii
tudi, koliko je praviga miru , edino 81  in 1 ju-
besni tudi med rodovino in domazhimi; koli¬
ko je pravize in refnize per hriftjanih ; koliko
je fpofhtovanja po z.erhvah in verne pokorfhi-
ne do oblaftnikov. Poflulhaj, ko.liko gerdi-
ga , .lashnjiviga in krivizhniga eden soper dru-
siga govore; poflufhaj per gofpolki, koliko
pohujfhljivih toshb je med krifljani; zelo med
itarfhi in otrozi niljubesni, ni miru, niufmi-
ljenja. Vfak hozhe pravizhen biti; zhe pa

— 620 *-£

pravizhniga zhloveka is potrebe, ifhefh, ga
teshko najdefh. Nedolshnofti je malo, tudi
pokore malo; na {Vetu je navada po navadi
shiveti, namrezh fl^bo. Prerok Jeremija pra¬
vi : „GledalJim, in nikogar ni, kieri bi
fefpokoril"  8, 6.

Nedolshnod je redka, pokora tudi ravno
tako, in sato bo smed odrafhenih kriftjanov
malo svelizhanih. Kakor je f. kerft vlim po¬
treben, tako je pokoraviim grelhnikam, kte-
ri fo po kerftu fmertno grefhili, k’ svelizba-
nju potrebna. 4 Spokoriti fe, fe pravi vfe gre¬
he in hude perloshnofti opuftiti, vfe fvoje gre¬
he fovrashiti in opuftiti is ljubesni do Boga,
vfe krivize pohujfhanja po mozhi popraviti,
v’ pokorjen ji, v’ poboshnofti, v’ vfth sapove-
danih dobrih delih ftanovitno shiveti, krish
Jesufov na zhelu nepreftrafheno nohti, in fe
v’ boshji flushbi ali pokorfhini nobeniga fra-
movati, raji vfe terpeti in vfe sgubiti, ko Bo¬
ga rasshaliti. Povej mi, je dofti ali malo ta-
zih fpokornikov? Malo jih je. Eni oftanejo
terdovratni v’ fvojih ozhitnih grehih ; eni ima¬
jo le natorno shaloft in fpreobernjenje, savo-
Ijo ftarofti ali pomankanja; eni fo mersli, hi-
navzi, lakomniki i. t. d., zhe fe ravno pra-
vizhne fhtejejo, in ne vedo kaj poboljfhati in
obshalovati. Nifo vh hudobni, pa dofti jih
je, in ti glej po malo pravizhnih, de medis-
voljene pridefh.

—■ 621

Molitev.

O Jesuf, sgled pravizhnofti in uzhenik po¬
kore! kdo bo svelizhan ? Upam iizer v’ tvojo
nefkonzhno miloft, pa bojim fe tvoje pravize,
ker fo moje flabofti velike in moji grehi bres
fhtevila. Kako bi fe ne bal ? She sdavnaj fim
nedolshnoft sapravil, mehko fe pokorim, ma¬
lo shalujem, in malo dobriga ftorim. Dofli je
flabih kriftjanov, jeft fini fe s’ njimi isgovar-^
jal, in sa njimi hodil po fhiroki poti pogub¬
ljenja. Ti, oGofpod! pravifh: „Veliko jih je
poklizanih , malo pa isvoljenih med kterimi
bom jeft, med svelizhanimi ali pogubljenimi ?
Dobrotljivo fi me poklizal, pa nehvaleshen fim
bil tvojimu poklizu, in medsavershene fim f’
fvojim llabim shivljenjeni hitel. O ljubi sve-
lizhar! fposnam, pogubljenja fim vreden,
vender fhe upam v’ tvojo nefkonzhno miloft;
ti mi dafh te dobre mifli, lirah in upanje, in
to mi prizhuje, de me fhe nili sapuftil. Po-
nishno te profim, daj mi gnado vfe fvoje gre¬
he fposnati, fovrashiti, opuftiti, in pravizh-
no shiveti, de ne bom savershen, in 1’pomozh-
jo tvoje gnade terdno obljubim po voski
poti tvojih sapoved ftanovitno hoditi; pofih-
mal bom le tebe in tvoje fvetnike pofnemal,
de bom tvojim isvoljenini perfhtet. O f. Ven-
zeflaj! Ti fi teshej ko jeft bogabojezhe shivel,
vender fi svefto flushil Bogu, in fi fe sveli-
zhal; bodi moj pomozhnik per Jesufu Kriftu-

- 622

fu, pofvezhevavzvi isvoljenih , de mi da po sa-
povedih shiveti, in f It osi voske vrata priti v’
nebefhko kraljeftvo. Amen.

XXIX. dan kimovza.

t S. Mihael, veliki angel.

^figamogozhni Bog je v’sazhetkufveta, pre¬
den je zhlovek bil, neisrezheno veliko duhov
v’ gnadi flvaril, in jih namenil, de bi ga mo¬
lili in hvalili vekomaj. Med njimi fta bila Mi¬
hael in Luzifer f’ fofebno gnado napolnjena.
Luzifer, to je, fvetloha hoshja,  jeisnehva-
leshnofti le febe povilheval, ni hotel Boga
hvaliti. Njegov napuh je bil drusim duhovam
vfhezh; tretji del jih je po Luziferji prevset-
no in nepokorno miflilo. Mihael, kar le pra¬
vi: Kdo je Bogu enak ? fe je Luzifer ju in
njegovim tovarfhem ferzhno vfiavil; vfi dobri
duhovi fo ko on mi f lili, in vfigamogozhniga
Boga, sazhetnika vfiga dobriga, hvalili. Ras-
lozhik med dobrimi in flabimi duhovi je bil ta.
Dobri duhovi fo Boga hvalili, in febe ponisbe-
vali; hudobni duhovi To pa febe , ne Boga hva¬
lili. Sato je tudi bilo vojfkovanje med njimi.
Luzifer in njegovi tovarfhi fo bili premagan^
in od neba v’pekel versheni. i S. Janes popi-
fhe tako njih zhudno voj f ho: ,,Vfial je velik

— 62.5

boj v’nebu : Mihael in njegovi angeli fo fe s’ tlra-
honam bojevali, in drakorfMe je vojfkoval in
njegovi angeli, in nifo premagal); in njih mefio
fe tudi ni vezh nafhlo v’ nebu. Doli je bil
p ahnjen tifii veliki drakon in ilarakazha, kte-
ra fe imenuje hudish in fatan, in njegovi an¬
geli fo bili s’ njim versheni.” .Shriv: rasod. 12,
7 — 9. Bog ni bil svetlih angelov potreben,
in oni nifo is fvoje mozhi, ampak v’boshji
mozbi premagali. Bog je po njih hotel ne-
svefte angele premagati, de bifvojo ljubesen,
sveltobo in gorezhoft do njega fkasali, in tu¬
di naf uzhili sa zhaft boshjo Ikerbeti.

( Sveti Mihael in njegovi tovarfhi fo f’ fvo-
jo flanovitno svetlobo Bogu dopadli, fo bili v’
nebefa vseti, in v’ gnadi uterjeni. ( S. Miha¬
el je bil nar ferzhnejlhi soper prevsetne an¬
gele, in sato je bil smed vfih pervi v’ nebe-
fhkim kraljeftvu. On je tudi od Boga pervi
pomozhnik vfih isvoljenih dufh soper saleso-
vanje hudobnih angelov poliavljen. On je bil
mogozhni varh Israelfkiga ljudfiva do prihoda
Kriftufoviga ; on je is Egipta pred njimi hodil do
obljubljene deshele ; le je hudizhu vftavil, in
ga premagal, kader je hotel Israelzam trup¬
lo Mojsefovo rasodeti, de bi ga vrashno mo¬
lili. Jud. 9. On je Israelzam pomagal is Ba-
bilonfke fusbnolti; kakor prerok Daniel pri-
zhuje. 10, i 3 . Kader je Judovlko ljudftvo,

savoljo fvoje terdobe od Boga sapul heno bilo ;
je bii f. Mihael pomozhnik katollhhe zerkve,
in ji je svello pomagal v’ lilnim vojfkovanjiso*

— 6a4 —

per nevernike, ktere jehudizhv’zerkevbosh-
jo drashil. On bo ftanoviten pomagaviz zerk-
ve do konza fveta, in ji bo fofebno v’pofled-
njih zhafih pomagal, de isvoljeni sapeljani ne
bodo. Dan. 12, 1.

Katolfhka zerkev je vfelej fvojiga mo-
gozhniga pomozbnika veliziga angela f. Mi¬
haela zhadila , in ga fhe zhalli. Zbaft do nje¬
ga fe je fofebno povifhalo ob zhafu njegoviga
perkasanja, kteriga fpomin zerkev obhaja ofnii
dan veliziga travna. Perkasen f. Mihaela fe
je godila na Lafhkim pod papeškem Gelasi-
jem I. V’ Neapoifki desheli Apulii na hribu
Garganu fo pallirji zhedo palli. Enjunezfe je
od zhede odlozhil. Kader fo ga pogrel bili, fo
ga fkerbno ilkali, in naf hli verh hriba v’ pro¬
dorni jami. Paftirji fo fe ga bali, in eden is
njih je pfhizo va-nj  fpuftil, de bi ga vfaj
niertviga dobili; pf hiza pa fe je v’ zhloveka sa-
bernila. Velik Arah je vle obi lici j in nober
den fe ni predersnil bliso tilte jame biti. Ta
zhudesh fe je rasglafil, veliko jih je k’ fhko-
fu fhlo, in fo ga vpralhali, kaj bi to bilo.
t Shkof je napovedal tri dni molitve in pode, de
bi fe od Roga svedilo, kaj to pomeni. Po tret¬
jim dnevu fe je f. Mihael fhkofu perkasal, in
mu rekel: ,,TiKi kraj je od Boga odlozhen,
njemu, meni in drusim angeiam v’ zhaft.”
4 Shkof, od veliko ljudi fpremljan, je fhel v’
tilto jamo, in jo zerkvi podobno nafhel. Krna-
lo je bila ozhejena in napravljena, de fe je sa-
Miogla boshja flushba ondi imeti. Veliko zhu-

— 625  —

deshe fe je ondi godilo, in tifli hrib, poprej
Gargan imenovan, fe je potlej angel/ha
gora  imenoval. Od tifliga zhafa fe je zhaftdo
veliziga angela f. Mihaela grosno ras-
fhirila.

( S. zerkev zhalli pred vfimi drusimi f. Mi¬
haela; sa njim velihiga angela Gabrijela, kte-
riga ime fe prefiavi rnozh boshja  j sa tim f.
Rafaela, hteriga ime pomeni sdravilo bosh -
/e. Drusih angelov imena fe ne vedo, pa
fo vender fofebne zhafti vredni. Oni fo med
feboj raslozheni, kakor jih je Bog raslozhil;
pa vfi fo nafhi dobri prijatli in mogozhni po-
mozhniki, vfi gorezhe fkerbe sa zhaft boshjo
in sa nafhe svelizhanje. Dolshni fmo tedaj
s’ vfo zerkvijo ufmiljeniga Boga sahvaliti, kte-
ri nam je dal te mogozhne, svetle in modre
pomozhnike; tudi fmo dolshni angele sahva¬
liti, kteri, zhe fo ravno imenitnifhi od naf,
is ljubesni do Boga in do naf fkerbe sa nafhe
svelizhanje, de bi tudi mi v’ njih drushbo
prifhli, in Boga hvalili vekomaj.

Nauk.

Is poprejpinjiga popifovanja .

Bog, pravi f. Avgufhtin, je v’sazhetku
fveta angele llvaril; Mojsef je pa od njih le
v’ fkrivnolti pifal, de bi jih morebiti neumni
Israelzi vrashno ne molili. Angeli fo zhifti du¬
hovi bres telefa. Vfi angeli fo v’ gnadi ftvar-
4 o

626 —

jeni; vender fo med feboj raslozheni, It a bor
fo vezhi ali manji opravila od Boga prejeli.
jStvarjeni. fo, de bi Boga molili, njegovo vo¬
ljo dopolnovali, zhloveba varovali, in mu poma¬
gali. t Shtevilo prevsetnih in obfojenih ange¬
lov je velibo, vender jih je velibo vezh Bogu
sveftih oflalo. Prerob Daniel pifhe od njih ve-
liziga fhtevila tabo: „Tavsbent iavsheniov
jih BoguJtreshe, indefet tavshentkrat Jto
iavshent jih je v njegovi Jlushbi.”  Dan. 7 ,
lo. Tudi f. Janes od tiga prizhuje rebozh :
)fi SimJlijhalglaf veliko angelov okoli boshji-
ga Jedesha, in njih jhtevilo je bilo veliko
tavshentkral tavshenl.” t Sbrivn. rasod. 5 , 11.

Luzifer je bil velibi angel, sdaj je velibi
hudizh. On je vezhi fvetoft prejel, bo vfi dru¬
gi; sato je bila njegova nepoborfhina huji bo
vlih drusih. Luzifer pomeni Jvetlobo boshjoj
tudi po padzu in obfojenji fe imenuje Luzifer.
To zhaftito ime mu je v’ naj vezhi framoto oftalo.
On in njegovi tovarfhi fe fploh imenujejo hu-
dizhi,  od hudiga , v’zhimur fo uterjeni. Greh
jih je tabo ftrafhno premenil, namrezh lepe
duhove v’ oftudne hudizhe. Njih greh je bil
napuh, bteriga Bog neisrezheno fovrashi, in
ojftro fhtrafuje. Premifli, de je savoljo na¬
puha pravizhni Bog velibo duhov od neba v’
pekel savergel; babo bi ti samogel v' nebefa,
abo bi napuhnjen bit ?

Luzifer in njegovi tovarfhi fo boshji in
nafhi fovrashnibi, pa oni nam ne samorejo
hudiga ftorili po tvoji hudobni volji} kolikor bf

— 627 —

hotli, zhe fe vojfkujemo soper nje, v’ fkufh-
njave ne pervolimo, in v’Boga saupamo. Gor¬
je nam, ako bi saversheni duhovi samogli,
kar hudiga shele. Hudizh je pred Jesufovim
prihodam veliko mozh imel; pa Jesuf ga je
premagal. Shiva vera, terdno upanje, go-
rezha ljubesen do Jesufa Kriftufa, ponishnoft,
molitev, pokorjenje, in kar ie taziga, pre¬
maga hudizha. Pomozh f. Mihaela in drusih
angelov je tudi velika bramba soper prevset-
ne duhove. „Bog ie je Jvojim angelom sa-
povedal na vjifi tvojih potih varovati."  Pf.
90, 11. Oni fo Bogu radi pokorni, in te va¬
rujejo , pa tudi ti varuj fvoje dufhe v’ hudo,
in tako bofh svelizhan.

Molitev.

O praviabni vfigamogozhni Bog! to ftrafh-
no obfojenje tolikanj nepokornih duhov me P
flraham napolni. Ti nifi fvojim angelamper-
sanefel, li jih od neba v’ pekel vergel, ker ti
nifo bili hvaleshni, temuzh fo fe povifhevalij
zhe nifi fvojim angelam persanefel, kako finem
jeft v’ fvojih grehih predersno upati, ki fim
mefo? Greh, kterigali nad nepokornimi du¬
hovi pravizhno pokoril in pokorifh, je bil na¬
puh , in torne uzhi, kako ga fovrashifh. Ref-
nizhno je to, napuh je nar huji nepokorfhi-
na in sanizhevanje tebe sazhetnika in delivza
v,figa dobriga. O Gofpod! tudi jeft fim kriv
te velike pregrehe, in te ponishno profim,

— 628 —

daj mi ponishnoft in odpufhenje. Po sgledu
veliziga angela f. Mihaela bom vedno miflil:
Kdo je tebi enak? kaj fo vfe llvari merao te¬
be, vfigamogozhniga ttvarnika? O f. Mihael
in vli fvetiangeli! bodite moji pomozhniki vfe-
lej, fofebno pa v’ fkufhnjavah in ob sadnji
uri, de me nevofhljivi hudizhi ne premaga¬
jo, temuzh jeli njes’boshjo invafho pomozh-
jo premagam, in pridem v’vafho fveto drush-
bo vfigamogozhniga in ufmiljeniga Boga hva¬
lit vekomaj. Amen.

XXX. dan kimovza.

Hieronim , zerkveni uzhenik.

Hieronim je bil rojen od katolfh kih in bo¬
gatih ftarfhevv’Dalmaziiv’me(hi ( Stridonu oko¬
li leta 34o. Kader je bil nekoliko odraftel,
ga je njegov ozhe Evsebi poflal v’ Rim uzhit
fe, ker je vidii nad njim fofebno vefelje do
uzhenotli. Mladenizh Hieronim fi je v’ Rimu
s’ neisrezheno pridnoftjo persadeval modroll
dofezhi, pa le pofvetne modrofli je ifkal. M ad
fhe, ognjene natore, in premalo varen, fe
je dal od flabih tovarfhev sapelja.ti, je s’ nji¬
mi v’ hude perloshnoftihodil, ktere fo mladim
ljudem nar nevarnifhi. Ufmiljeni Bog ga ni
dolgo puftil v’ oblafti mefeniga pbshelenja 5  dal

mu je fvojo gnado, de bi fe fposnal in fpreo*
bernil. Hieronim, od gnade boshje rasfvet-
ljen, je bil vlih fvojih grehov filno shalohen,
in jih je opuflil; tudi fe je flabim tovarfhem
odpovedal, fe dal Bogu v’ dar, infefkerbno
perpravljal f. kerft prejeti. Per f. kerftu je
bil vef prenovljen in prerojen : v’velizim Rim-
fkim mehu je ko v’ famoti shivel, dolgo mo¬
lil, premifhljeval, milo objokoval fvoje gre¬
he, in fe vedno pokoril, ( Sofebno rad je ob-
ifkoval pokopalifha fvetih marternikov, pre¬
mifhljeval njih ferzhno (lanovitnoh, jokalnad
fvojo poprejfhnjo flabohjo, in fe zhedalje bolj
vnemal Bogu sveho flushiti. Zhes nekaj zha-
fa je s’ bogabojezhim tovarfhem fhel naFranzo-
fko fvetih fhkofov in flovezhih uzhenikov ob-
ifkat, in s’njih fvetimi nauki fe v’ dobrim
uterdit. Is Franzofkiga je fhel domu, is konza
Bogu v’ miru flushiti. Pa viditi fvoje deshe-
lane vfe pofvetne, ni mogel per njih oftati;
fhel je v’ Akvilejo ali Aglar, kjer je bil f. Va-
lerijan fhkof. S’ njim in s’ drusimi fvetimi du¬
hovni fe je fprijasnil, od njih febogabojezho-
fti uzhil, in per njih fveto shivel. Ondi fo ga
eni, pa fe ne ve kdo, krivizhno preganjali,
in ga s’ nadleshnoftjo permorali meho sapuftiti.

Nerad je Hieronim sapuhil fvoje fvete pri-
jatle; vender je fhel na morje, in fe v’ Asijo
prepeljal. Nekaj zhafa je ohal v’Antiohii, in
od ondod fhel v’ pufhavo Kalzido , kjerje.ne-
Jkaj pufhavnikov v’ ojhrim pokorjenji shivelo.
ijgdj p n fe je ojftro pokoril, dolgo molil, ,pre-

— 65o —

mifhljeval, pridno delal, in fe F fvojimi ro¬
kami shivil. Kako je v’ tifti pufhavi shivel,
kakofhne fkufhnjave je imel, in sakaj fo ga
nadleshevale, fam pifhe tako: ,,Jeft Km bil
v’ tej ftrafhni pufhavi, vender moje mifli fo
bile v’ vefeljih Rimfkiga mefta. Nozh in dan
fim jokal in sdihoval savoljo fvojih flabofl, in
kader fim bil zhuvanja truden, fim malo zha-
fa na terdih tleh pozhival. Po navadi drusih
pufhavnikov nifim fkoraj nikoli kuhaniga je¬
del; merslavoda je bila moja pijazha. Jeftfim
fe is ftrahu fodbe boshje in vezhniga pogub¬
ljenja radovoljno obfodil v’ pufhavi med sve-
rinami prebivati, pa moje mifli fo bile v’ drush-
bi in v* plefu Rimfkih deklizhev. Moj obras
je bil od poftov prepaden, moje telo je bilo
merlizhu podobno, vender polno nezhiftiga
ognja. V’ tih fkufhnjavah fim per nogah kri-
shaniga Jesufa obilno jokal, in ga ponishno
profil pomozhi. Ne framujem fe fvojih fkufh-
njav povedati: vzhafi fim drugam sbeshal, ka¬
kor de bi bil hotel fam pred feboj beshati; zhe
fim kako jamonafhel, fim fhel va - njo, in fim
ondi tako dolgo f’ folsami molil, dokler od
ufmiljeniga Boga nifim premaganja dofegel.
Zhe je telo tolikanj nadleshno tiftim, kteri ga
pokore; kakofhno je fhe le unim, kteri ga
neumno ljubijo, in mu obilno ftreshejo ?” Te
nadleshne fkufhnjave fo bile oftanik poprej ras-
vajene natore, in njemu v’ ponishevanje.

,S. Hieronim je imel neisrezheno vefelje
do rasodete befede boshje, je vedno bral in

premifhljeval f. pifmo. To sapifano befedo
boshjo bolje rasumeti, fe je fkerbno uzhil He-
brejlkiga, in fe f’ flanovitnim trudam suzhilj
potlej je f. pifmo neutrudama preftavljal v’La-
tinfki jesik, in to njegovo delo je bilo zerkvi
velika dobrota. Tudi je veliko bukev f. pifma
rasloshil, in sa vfe to je zerkveni nzhenik  ime¬
novan. Defiravno je tako fkerbno delal, in
veliko terpel sa dobro vfe zerkve, fo ga fla-
bi kriftjani le vender krivizhno preganjali; ali
dobri fo ga ljubili in fpofhtovali. V’ letu 378
je bil v’ Antiohii od fhkofa Pavlina mafhnik
shegnan , pa is ponishnolli je raji shivel v’fa-
moti. Zhe je ravno shelel od vfih odlozhen
v’ famoti shiveti; je vender is pokorfhine do
Rimfkiga papesha f. Damasa fhel v’ Rim, in
mu pomagal v’ velizih fkerbeh vefvoljne zerk¬
ve. Pa tudi v’ Kirnu je radovoljno bil v’famo¬
ti, v’ molitvi in v’ pokorjenji. Vli bogaboje-
zhi fo ga ljubili; ali rasusdani fo ga hudo fo-
vrasliili, hude rezhi fo fi soper njega ismifh-
Ijevali, ga lashnjivo rasnafhali, inneufmilje-
no preganjali. Preganjavzi tiga fofebniga bosh-
jiga flushabnika fo fe hotli, kakor vifoko uzheni
kardinal Orsi prizhuje, nad njim mafhevati,
ker fo bili od njega pravizhno fvarjeni. Je Ha-
ra navada na fvetu, de flabi kriftjani tifte fo-
vrashijo, od kterih fo fvarjeni.

t S. Hieronim, viditi nepotolasbeno fo-
vrafhtvo fvojih nafprotnikov, je v’ letu 385
fhel is Rima, in fe zhes morje prepeljal v’An¬
tiohijo. Kmalo je sa njim prifhla bogata i«

— 632 —

fveta Rimfka gofpa Pavla. Ta je v’ Betlehe¬
mu is fvojiga premoshenja dva klofhtra pofta-
vila, eniga sa mofhke, eniga sa shenfke, kte-
rih duhovni ozhe je f. Hieronim bil. V’ Betle¬
hemu je oflal oholi 35 let, to je, dofvojefmer-
ti. Ondi je vedno pifal sa prid vefvoljnezerk-
ve. Uzheni fo ga obifkovali, ali mu pifali,
od njega svedit zhifle refnize, debiBogubres
smote flushili, V’ tiftim zhafu je bilo doki
brivoverzov in sapeljivih naukov; toraj fo ref-
liize sheljni kriftjani zhiftih naukov per njem
ifkali. Krivoverni Pelagijani fobili njegovi nar
huji fovrashniki, in fo ga sheleli umoriti. Eni-
ga dne je velika truma tih krivoverzovs’ orosh-
jem perderla v’ oba klofhtra, fo veliko mi-
nihov in nun ranili, hlofhter obropali insa-
shgali; f. Hieronim j e bil od Boga zhudno ohra¬
njen. Sraven preganjanja hudobnih ljudi ga
je tudi dofti drusih nadlog sadelo, f’ kterimi
ga je Bog ozhiftil od flaboll, kterim je zhlo-
vefhka natora podvershena. ,S. Hieronim je
80  let shivel, in oo. dan tiga mefza v’ letu
4 ^o, poln veliziga saflushenja, v’ Gofpodu
safpal. Njegovo f. truplo je bilo ondi v’ Bet¬
lehemu, bliso hlevza Jesufoviga rojftva, zha-
flito pokopano; potlej je bilo prenefeno v’Rim
v’ veliko zerkev Marije devize.

'Nauk.

Is njegoviga shivljenja .

.S. Hieronim je bil pred fvojim fpreober*

— 653  —

Mjehjem odflabih ljubljen, po fpreobernjenji
od flabih fovrashen; poprej fo ga bogaboje-
zhi obshalovali, potlej fo fe nad njim vefelili.
Ravno tabo fe je f. Pavlu godilo. Dolder je
zerkev boshjo preganjal, fo ga terdovratni
Judje ljubili in hvalili; kader je Jesufa osna-
noval, fo ga fovrasbili in preganjali. Ljubi
kriftjan! premifli, de ne morefh vlim dopa-
ili, in dofti befed preflifhifh , zhe dobro ali
flabo shivifh : zhe grefhno shivifh , dopadefh
flabim, ne dobrim; zhe fveto shivifh, dopa¬
defh dobrim, ne flabim.

,S. Hieronim je pred fvojim fpreobernje-
njem rad hodil v’ gledalifha prašnih in fhlrod-
ljivih rezhi poflufhat, je v’ drushbi shenfkih
rad plefal, in s’drusimi noroftmi fvoje pofvet-
no lerze nafitoval. Vfe to je po navadi nizhe-
mernih dufh fhtel nedolshno ; po prejetiin ber¬
ilu pa je norofti fveta opultil, in jih nad feboj
ojftro pokoril.

( S. Hieronim je nadleshne fbufhnjave pre¬
magoval s’ shivo vero v’Jesufa Kriitufa, f’pre-
mifhljevanjem prihodne fmerti in pravizhne
fodbe hoshje. V’snamnje tiga ima njegova po¬
doba pred feboj brish in fmert, in nad feboj
trobento. Tudi ti delaj po njegovim sgledu,
fof«;bno kader li fkufhan, in bofh fbufhnjave
premagoval, ker ti bo Bog f’ fvojo gnado po¬
magal.

4 §. Hieronim je po prejetim berilu gore-
zhe fkerbel sa zhaft boshjo, sa poboljfhanje
grefhnilcov in ga lepoto katolfhke zerltve. Dol-

go je molil, pogofto premifhljeval, milo fvo-
je grehe obshaloval, fvoje telo vedno pokoril,
soper brivoverze fe ferzhno vojfkoval, boga-
bojezhe v’ dobrim uterdoval, in v’ vfih dobrih
delih ftanoviten oftal do fmerti. Ogrefhnih!
kako fe pa ti pokorifh? Ti upafh , de fi fpre-
obernjen, pa kje fo snamnja prave pokore?

Molitev.

O Jesuf Kriftuf, moj odrefhenik in Bog!
jed fim fvetiga Hieronima v’ grehih, ne pav’
pokori pofnemal: pa on je pred kerftam nizhe-
mernoshivel, potlej v’pokori, in v’ dobrih
delih do fmerti ftanoviten oftal. Ufmili feme,o
dobrotljivi Gofpod ! innaprofhnje fvojiga pri-
jatla f. Hieronima mi pomagaj f’ fvojognado,
de fe po njegovim sgledu pokorim, in v’ tvo¬
je kraljeftvo pridem v’ njegovi in vfih fvetnikov
drushbi tebe vshivat in hvalit vekomaj. Amen.

655

K a s a 1 o.

Mali ferpan.

,Stran.

I. dan. (Sveti Teobald. Nauk. Po Jesufu Jvri-

ftufu sbiveti .....  3

II. dan. Devize Marije obifkanje. — Is tiga

prašnika ......  H

III. dan .Sveti Otonfbkof. — Kako otroke uzhiti 17

IV. dan, (Sveti Urh fbkof. — Od fiepe ljnbesni

do fvojzov in drusih . ... 2,5

V. dan. (Sveti ( Siloe pufhavnik. — t Sinert pra-

vizhnili je frezhna . . • • 3 i

VI. dan (Sveta Godoleva sakonfka. — Sakonfkim,

med kterimi ni ljubesni ... 33

VII. dan (Sveti Trankvilin marternik.— Le ka-

tolfhka vera je refnizhna . ... 44

VIII« dan. (Sveta Elisabeta kraljiza v’ Portugalu.

— Nevofbljivolt je gerda pregreha . 5 l

IX dan. .Sveti devetnajfteri Gorkomfki marter-
niki. — (Spofhtovanje, ljubesen inpokorlhi-
na gre zerkvi .....  58

X. dan. (Sveta Felizita in njeni fedmeri finovi,

marterniki. — ( Starfhi naj Boga vedno profi-
jo sa otroke .....  65

XI. dan. ,Sveti Arseni pufbavnik. —Od shčlj do

dolsiga shivljenja ....  71

XII. dan £ Sf. Hermagora in Fortunat marternika,

Kranjfke deshele pomozhnika. — Od dolsh-
noft vernih dojijjojih duhovnov . . 78

XIII. dan. (Sveta Margareta deviza, niarterniza.

— Hudizhu ne proftora dajati . . 86

XIV. dan .Sveti Janes Gvalbert minih —

Kdor fovrashnikam odpufti, febi pomaga, g 3

— 656

.Stran,

XV. dan. t Sveti Henrik zefar. Nauk. Vfak ftan ima

fvoje krishe ... .99

XVI. dan .Sveti Evftazi fhkof, prizheraviz. —

Od fkrivniga govorjenja . .104

XVII ( Sveti Alekfi ali Alefh. — Pravizhnoft je

lahko bres nenavadnih del . . . 109

XVIII. dan .Sveti Kamil, duhovni ozhe ufmilje-
nih minihov. — Nizhemernoft je vefelje
mlazhnih dufh . . . 118

XIX. dan .Sveti Vinzenzi Pavijan duhovni ozhe

uzhenikov uboshzov. —- Savoljo koga in ka¬
ko blighniga ljubiti ....  124

XX. dan. ( S. Hieronim Emilijan, duhovni ozhe sa-

pufhenih otrok. — Kakofhna je praya ljube-
sen do blishniga . ■ . . i 3 i

XXI dan. ,Sveti Viktor in tovarfhi marterniki. —

Dufho pogubiti je grosna nefpamet . i 33

XXII dan. ,Sveta Marija Magdalena , ali {pokor¬

na grefhniza — Ozhitni grefhniki fo ozhitne
pokore potrebni ... 144

XXIII. dan (Sveta Romula deviza — Od vfak-

danjiga pckorjrnja ....  i 5 i

XXIV. dan. (Sveta Julita marterniza — Nadlo¬
ge fo viim, fofebnopa grefhnikam potrebne i 56

XXV. dan. (Sveti Jakop apoftel. — Od popoto¬
vanja fedanjiga ghivljenja . . . 161

XXVI. dan. (Sveta Ana, mati devize Marije. —
Blagor hifhi, v’ kteri ftrah boshji gofpoduje. 167

XXVII. dan. (Sveta Makrina deviza — Od po-

korjenja gavoljo majhnih grehov. . . 172

XXVIII dan. (Sveti Inozenzi papesh. — Vojfka

je fhiba savoljo grehov , . . 177

XXIX. dan. .Sveta Marta deviza« — Ispoprejfh-

njiga popifovanja . . . i 83

XXX dan, (Sveti German fhkof — (Svetnike

zhaftiti je dobro in koriftno , . 189

XXXI. dan. (Sveti Ignazi Lojoljan — Vfakimu
kriftjanu je dolshnoft in mogozhe po fvetui-

kih ghiveti . ... 197

:  ■■ . .!> ... ’, X

—■ 657  —

Veliki ferpan.

.Stran.

I. dan. .Svetiga Petra ketine. Nauk. Is poprejfhnji-

ga popifovanja . ^ . . 204

II. dan .Sedem bratov Makabejev in njih mati. —

Zerkvene sapovedi fo v' pomozh . . 212

III. dan. Snajdenje trupla f .Shtefana ,  pevviga

marternika. — Od fpofhtovanja do fvetinj ali
oftankov Cvetnikov . . * . 219

IV. dan. .S Dominik — Is njegoviga shivljenja. 22S

V. dan. Deviza Marija.Sneshniza — Marijana!

ljubi ,  kal-.o ji dopafti ? • . 233

VI. dan. .Spremenjenje Jesufovo na gori. — Is

tih 1’krivnoft ....  233

VII* dan. .S. Donat fhkof in marternik. — Ra-
tolfhka vera je dobrim prijetna ,  hudobnim
grenka ......  2rj5

VIII. dan. .S. Ormisda marternik. *— .Sposnati

in premagovati lakomnoft . . . 252

IX. dan. ,S. Afra marterniza — Nezhiftoft je

velik greh.257

X. dan. t S. Lovrenz levit, marternik. — Ljube-

sen vfe preterpi ....  264

XI dan ( S Alekfander fhkof, marternik —

Zhudne in fkrite fo pota boshje modrofti 272

XII. dan ( S Klara deviza , nuna — Od blish-

niga perpravljanja k’ fvetimu obhajilu 277

XIII. dan ( S Evpli marternik. — Boshja befe-

da fiabim ne dopade . . «86

XIV. dan ,S Radegunda kraljiza — Is njeni-

ga shivljenja . ... . 292

XV dan. Vnebovsetje Marije devize Ka¬
ko sa Marijo v’ nebela priti . 299

XVI dau 4 S. Rok.— Dufhne kuge fe varovati. 3o6
XVII, dan. ( S Liberat apat in tovarfhi, mar-

terniki. — Od laftnoft Iklepa ne vezh gre-
fhiti . . ....  3i2

XVIII dan ,S, Helena zefariza. — ^vet sani-

zhevati ......  319

XIX. dan, ,S. Ludvik ihkol. -—-Od trojnih kri-
shcr ,..*... 32 b

638  —

tStran,

XX dan. j3. Bernard apat. Nauk Kako fe fkufli-

njavzain vftavljati ....  333

XXI. dan. ( S. Joana Franzifhka Fremiot. — Kdo

je per Bogu refnizhno pravizben ? . 3^2

XXII dan. ( 6. ( Sinforijan marternik. — Vkak naj

sdihuje po nebefih ....  249

XXIII. dan. t S, Filip Benizi. — Poriishnoft je

v’ vfim sapovedana . . . 357

XXIV. dan. ,3. Jernej apoftel. — ( Stariga zhlo-

veka ilezhi, in noviga oblezhi . . 363

XXV. dan. Ludvik ,  Franzofki kralj, — Is nje-

goviga sbivljenja ... 368

XXVI. dan. ( S. Umbelina. — Grefhnike is lju-

besni sanizhevati . . . 377

XXVII. dan. t S. Zesari fhkof in zerkveni uzbenik.

— Opravljanje je grefhno in fhkodljivo 383

XXVIII. dan. ,b,  Avgulhtin , fhkof in zerkveni
ozhak. — Zhudno vojfkovanje budiga po-
shelenja in gnade ferzu f. Avgufhtina. 391

XXIX. dan ,8. Janesa kerftnika fmert. Is po-

prejfbnjiga popifovanja. . . . 4 02

XXX. dan. ,8. Rosadeviza. — Odjdufhne mlazh-

nofti in temote ... • 4°^

XXXI. dan. C S. Rajmund , kardinal. — Kako

ljubiti dufho in telo blisbniga . . /j 14

K i m o v i z.

I. dan. ( S. Egidi ali fveti Ilen , apat, — Kaj po¬

maga vfe , zhe fe dufha pogubi ? . 4”°

II. dan. ( S. jShtefan^ Ogerfki kralj. — Modroft

Iveta je noroft per Bogu . . 4 3 6

III. dan ,S. ( Serapija deviza marterniza, in f. ^Sa¬
bina marterniza. — Bogabojezh llushabnik

je velika dobrota ....  434

IV. dan. t S. Rosalija deviza. — ( Samota je zhlo-

vekn dobra in potrebna • • • 44°

V. dan. ( S. Lovrenz Juftiriijan fhkof. -r— Vfede-

lati is ljubesni do Boga . . . 44^

»Stran.

VI. dan, t S. Dorotej minih. Nauk. Greh naj poni-

sha zhloveka . . . ^53

VII. dan. .S. Proba deviza. 1 — Kakofhne naj bo¬
do devize . . . . . 460

VIII. dan. Rojftvo devize Marije. —- Od refnizh-

ne zhalti do Marije ....  467

IX. dan. »S. Hadrijan in tovarfhi marternild. —

Od velizih in vezhnih nebefhkih dobrot. ^3

X. dan. ( S. Nikolaj ali Niklavsh Tolentinjan. —

Grefhnikov shivljenje je grenko, pravizhnih
pa fladko.481

XI. dan. j.S« .Severijan marternik. — »Svojimu

blishnimu f’ (varjenjem in s’ sgledam po¬
magati .488

XII dan, <S. Gvidon rneshnar. — Sakaj in kako

itanovitno moliti . 4g4

XIII. dan. t S. Notburga deviza ,  dekla. — Od

dolshnoft flusbabnikov do gofpodarjev 5oi

XIV. dan. Povifhanje f. krisha. — ( S. krish s’

miflijo, g’ befedo in s’djanjem zhaftiti . 5 og

XV. dan. £ S Katarina Adurna, sakonfka —Od

dolge fpovedi ....  5 14

XVI. dan. ( S. Ziprijan fbkof, marternik — Od

odpultkov .. 5 a 3

XVII. dan. ( S, Ludmila , Pemfka kraljiza. —

Vlak je dolshan sa zhaft boshjo fkerbeti, 533

XVIII. dan. t S. Joshef Kupertinjan. — Is nje-

goviga shivljenja ....  53 g

XIX, dan. ,Sf. Janvari fbkof marternik in njegovi

tovarfhi inarterniki. — Od snamenj flabe in
fvete prijasnofti . . . . 546

XX. dan. ( S. Janes pufhavnik, imenovan mali. —

Sapopadik bogabojezhofti flehernimu krift-
janu potrebne . . . . 55 a

XXI. dan, t S, Matevsh, apoftelj in evangelift. —

Od boshje in nafhe volje dulho svelizhati. 559

XXII, dan. ,Sf. Mavrizi in tovarflii, vojfhakimar-

terniki. — Od pokorfhine do desbelfke oblafti. 567

XXIII,dan.' jS» Toma ali Tomash Vilanovijan ,
fbkof. — Ljubesen do blishniga ni per vfih
zhifta in fveta ..... 5~6

,Sfran.

XXIV. dan. ( S. Tekla deviza in marterniza. —
Poterpeshljivo in varno per grefhnikih shiveti. 584

XXV. dan t Sf. Eleazar in Delfina sakonfka. —

Od dolshnoft gofpodarjev do Ivojih Ilushab-
niltov .......  691

XXVI dan. C S. Ziprijan marternik in f. Juftina
deviza in marterniza. —• Upanje v’ boshjo
miloft je potrebno ... 599

XXVII. dan. ( Sr. Kosma in Damijan brata, mar-

ternika — Od telefne in dufhne bolesni, 607
XXVIII. dan ( S Venzeflaj, Pemfki kralj ali voj¬
voda, marternik — Veliko je poklizanih ,
malo isvoljenib ... . 6 i 5

XXIX dan, .S. Mihael, veliki angel.— Is po-

prejfhnjiga popifovanja . . . 623

XXX. (S. Hieronim , zerkveni uzhenik — Is nje™

goviga shivljenja • . . . 628

- ' •