SHIVLJENJE ^SVETNIKOV. V’ natif teh bukev fo tfriloftljivi Firfht CO,9POD GO ( SPOD ANTON ALOJS, Ljubljanflri fhkof, 6ga grudna 1828 dovolili. - ■ ■ >- V’ LJUBLJANI 1829, NATISNIL JOSHEF SASSENBERG. Blagor mertvim, kteri v' Gofpodu umerjo\ od sdaj she, rez/te Dah, naj pozitiva- jo od fvojiga truda, sakaj njih dela gredo sa njimi, 4 Skriv. rasod. f. Jan. 1 4 y 10 « [N' 6 I. dan kosoperfka. t S. Remigi Jhkof. C Reraigi je flovezh v’ katolfhki zerkvi, vpervizh savoljo fofebniga shivljenja, vdru- gizh ker je bil duhovni ozhe mogozhniga kra¬ lja in veliziga naroda. Bil je od imenitnih in bogabojezhih ftarfhev rojen na Franzofkim okoli leta 358 . Njegov ozhe Emili in njegova mati Zilinja fta ga vedno opominjevala, de naj Boga ljubi, in mu svello flushi. Ufmilje- ni Bog je otroka Remigja f’ fvojo gnado na¬ polnil, mu dal nedolshnoft ohraniti, in v’do¬ brim rafti. Njegovo nedolshno shivljenje je p vfim fvetilo. Le 22 let ftar je bil od du- hovfhine in vernih veliziga mefta Remsa fhkof isvoljen. Preftralhil fe jetiga, in le branil s’ vfo mozhjo; pa njegova ponishnoft je fhebolj preprizhala, de je fhkofiftva vreden. Shegnan je bil okoli leta 060. Ozhitno fe je vidilo, de ** je bilo od Boga njegovo isvoljenje. ,S. Remi- gi, aI(o ravno mlad, je bil poln ponishnofti, ljubesni, poterpeshljivolli, modrofti in vliga, bar naftopnikapofteljnov potrebuje. 4 S. fhbof Venanzi Fortunat, pifar njegoviga shivljenja, pravi: „S. Remigi je bil poln velik® ponish¬ nofti in gorezhe ljubesni; molitev in premifh- ljevanje je bilo njegovo shivijenje in njegov vfakdanji kruh; tudi je s’ vednim pokorjenjem fvoje telo deva! pod poftavo.” Bil je ozhe ubogih, krotak s’ vfirni, in fvojozhedo jepa- fel 1’ zhiftimi nauki, ktere je pervi dopolno- val. Gofpod Bog je fvojiga sveftiga fiushab- nika vifoko povifhal, in mu dal velike zhu- deshe delati. Osdravljal je bolnike , isganjal hudizhe, tudi mertve obudoval. Savoljo tih zhudeshev fo ga vifoko zhaftili; on pa le je per Bogu in ljudeh zhedalje bolj ponisheval, ker je vedil, de gre le Bogu vfa hvala. Kar je f. fhkofa Remigja nar bolj flove- zhiga ftorilo, je to, de je Bog po njem fpre- obernil mogozhniga kralja Klodoveja in nje¬ govo ljudftvo. Vel Franzofki narod je malike molil, in je shivel v’ fmerti nevednofti pravi- ga Boga. Franzosje fo is Nemfhbiga perder- li v’ deshelo, ktera fe sdaj po njih imenuje; fo Rimljane, gofpodovavze deshele, prema¬ govali, in fe zhedalje bolj rasfhirjali. Kralj Klodovej, deliravno malikovaviz, ni fovra- shil kriftjanov, in je bogabojezho Klotildo sa lvojo sheno vsel. Ta verna in poboshna kra- ljiza ga je perljudno in modro nagovarjala, de naj v’ praviga Boga veruje. Kralj jo je rad poflufhal, in ji obetal malike sapuftiti; vender je fvoje fpreobernjenje odlafhal. .Si¬ la v’ vojfki je bila od Boga isvoljena perlosh- noft ga fpreoberniti. Kralj, od mogozhnih fovrashnikovfkoraj premagan, je s’ upnim fer- zam v’ vligamogozhniga Boga klizal, in ga profil, de naj mu pomaga. Ril je uflifhan; ferzbno je fvoje fovrashnike premagal, in is hvaleshnofti pravimu Bogu fe podvergel. Bo- gabojezha Itraljiza Klotilda je bilafilno vefela. Poklizala je f. fhkofa Remigja, de bi uzhil kralja in njegovo ljudftvo. Kralj fe je rad dal uzhiti; je tudi prijasno nagovarjal pervake fvojiga kraljeftva, de naj v’ praviga Boga ve¬ rujejo, Ti fo fe mu krotko vdali., ( S. fhkof Remigi in drugi duhovni fo kralja in druge fkerbno uzhili, in gorezhe Boga profili, de bi fe refnizhno fpreobernili. Kralj in tri tav- shent nar imenitnifhih fe jih je fpreobernilo. Ti fo bili o boshizhi leta 496 v’ veliki zerkvi ozhitno kerfheni. Kralj je bil pred vfimi dru¬ gimi kerfhen. ( S. fhkof mu je rekel: „0 kralj! ponishaj fe pod vfigamogozhno roko boshjo; foshgaj malike, ktere fi zhaftil, in moli edino praviga Boga.” Tiili vefeli dan je bila tudi kraljeva feftra Albofleda kerfhena. Ta je pot- lej Bogu obljubila v’ vedni zhiftodi shiveti; pa ni dolgo shivela, ene dni po prejetim ker- ftu je v’ Gofpodu safpala. Kralj je tudi dru¬ go lefiro imel, Lantildo; ta je bila krivover¬ na, pa ozhitno fe je krivoverftvu odpovedala, in je potlej ftanovitna oPala v’ (veti katolf hki ve- — 6 — ri. Vil fo bili vefeli te velike milofti boshje; fhkof, kralj, kraljiza in vii fo Boga vifoko hvalili. Kralj in drugi fo f. fhkofu drage da¬ rove dali; on pa je vfe to ubogim in potreb¬ nim zerkvam rasdal, kar jevfim dopadlo, ker fo vidili, de jim ne is lakomnih shelj, ampak is zhifte ljubesni pravo vero osnanuje. ( S. Remigi je potlej neutrudama delal, in fkerbel vef Franzofki narod fpreoberniti, in ga v’ veri ftanovitniga ohraniti. Tudi fi je slo persadeval krivoverze fpreoberniti, kte- rih je bilo veliko na Franzofkim. Smed tih je bil napuhnjen krivoveriz, kteri je lashnji- vo uzhil, de Jesuf Kriftuf ni pravi Bog. Ta je nalafh fhel pred f. Remigja, in fe je s’njim prepiral vprizho veliko ljudi. ( S. fhkof je sdih- nil v’ Boga, in ga profil, de naj prevsetnimu krivoverzu rasfvetljenje da. Po tej kratki, pa gorezhi molitvi mu je od te katolfhke rel- nize ravno govoril, bres vfe nepotrebne uzhe- nofti. Prevsetni krivoveriz fe je sazhel trefti, je pred f. fhkofa ponishno pokleknil, in to katolfhko refnizo prizhal. Vfi prizhujozhi fo fposnali, de je njegovo naglo fpreobernjenje fofeben zhudesh gnade boshje, kteriga mu je f. Remigi fprofil, in fo ufmiljeniga Boga hva¬ lili. Bog je tiga f. fhkofa dolgo®puflil na fve- tu v’ prid veliziga naroda: 96 let je shivel, 74 let je bil fhkof, in i3. dan profenza okoli leta 433 je umeri. Zerkev obhaja sato pervi dan kosoperfka njegov fpomin, ker je bilo ravno ta dan njegovo fveto truplo neflroh- Ijiro najdeno, [in prenefeno v’ zerkev njego- riga imena v’ letu 852 * Nauk. Nc sanizhevati boshjiga pokliza. ,S. Remigi je bil boshjimu poklizu ali gna- di smiraj pokoren, je od mladofti do sadnje ure Bogu svefto flUshil, in tudi gorezhefker- bel sa svelizhanje blishniga. Tudi kralj Klo- dovej in njegovi podloshni fo bili boshjimu po- lilizu pokorni, fo malike sapuftili, in edino praviga Boga molili. Blagor njim, in blagor viim, kteri fo boshji gnadi pokorni; gorje pa tiftim, kteri Duhu gnade nezhaft delajo. Iiebr. 10, 29. Kdor fe ufmiljenimu poklizu boshjimu fta- vi, sanizhuje Boga. Dar gnade je fofebni in nar potrebnifhi dar, kteriga nihzhe ne more saflushiti; Bog ga is sgoli ufmiljenja daje. Sa- to je velika hudobija in grefhnanehvaleshnofl; sanizhevati gnado boshjo, bres ktere ni mo- gozhe v’ nebefa priti. O kriftjan ! pomifli, kteri bolnik fe brani sdravja, kteri uboshiz fe brani daru, kteri jetnik fe brani ref henja? Neumnifhi bi ti bil, ako bi sanizheval gnado, bres ktere bofh vekomaj nefrezhen. Ne po- flufhaj hudizha, fvojiga neufmiljeniga fovrash- mka, tudi ne fvojiga hudiga poshelenja. Bog te klizhe k’ fvoji flushbi, in sa tvoje majhno terpljenje ti bo dal vezhno svelizhanje; hu- — 8 — dizh in tvoje hudo poshelenje te rodita v’ vezh* no pogubljenje. Kterigabofh poflufhal, fvo- jiga dobriga Ozheta, ali fvojiga huchga fovrash- nika? Ne bodi Bogu nehvaleshen, infebine- ufmiljen; temuzh vdaj fe gnadi boshji, influ- shi sveito Bogu. t S. Pavel profi tebe invfe le- po rekozh: af opominjam, degnade hosti¬ je sajtonj ne prejemajte.” II. Kor. 6, 1. Zhe fe boshjimu poklizu nehvaleshno fta- vifh, bofh morebiti sapufhen. Premifli, she pervagnada, prejeta per f.kerltu, jebilafo- febna nesaflushena miloft: ufmiljeniBogni je- njal ti pomagati, in gnade dajati; zelov’tvo¬ jih grehih te ni sapuftil, temuzh vabil, klizal in pomagal ti je fpokoriti fe. Doklej te bo fhe klizal, doklej ti bo fhe fvojo gna- do dajal? Zhe ti, nehvaleshnihlapez, sanizhu- jefh giaf in gnado fvojiga Gofpoda, bofh mo¬ rebiti terdovratnimu Jerusalemu enak, kteri- mu je Jesuf rekel: „Rasdjali bodo tebe in tvo¬ je otroke w’ tebi, ker niji Jposnal zhafa bosh- jiga obijkanja.” Luk. 19, 26. Boshjesapu- fhenje je nar huji fhtrafniga : vojfka, lakota, kuga, in kar je na fvetu taziga, le telo poko¬ ri , in to samorefh v’ prid fvoje dufhe obra- zhati; sapufhenje boshje pa je ravna pot v’ veehno pogubljenje. Zhlovek, od Boga sa¬ pufhen , je v’ temoti, v’ golufnim miru, in fe pogubi; je tudi v’grehih vefel, in le v’pek¬ lu bo shaloval. Kar je Bog terdovratnim Ju¬ dam rekel, jevfaki terdovratni dufhi rezhe- no: „Moje ljudjtvo ni mojigaglafu pojlu- — 9 “ /halo ; sato Jim jih sheljam njih ferza sdal; oni bodo po J'voji volji shiveli” Pf, 80, 12. i3. Snamnja boshjiga sapufhenja fe nad nek- terimi ozhitno vidijo. 4 Se vefele v’ fvojih hu¬ dobijah, fe fmejajo, sanizhujejo bogaboje- zhe, in fe f’ fvojimi grehi hvalijo. Dokler fo fhe manji grefhniki bili, jih je veli pekla, fo fe bali; sdaj pa ne, ker fo v’ globozhinogre¬ hov paili. V’ nevarnofti vezhne fmerti fo, vender mirno fpe ko nepokorni Jona. Pra- vizhni flushijo Bogu f* trepetam, hudobni flu- shijo hudizhu s’ mirnim in vefelim ferzam, Bosh- ja befeda prizhuje : „Hudobnesh , kader v* globozhino grehov pride , sanizhuje. ,> Prip. 18, S. O kerfhanfka dufha! nikoli ne posabi, de sanizhevanje boshje gnade saflušhi sapu- fhenje. Prerok Isaija v’ priliki nerodovitniga vinograda tako govori v’ Gofpodovim imenu: ,,Sdaj bom pokasal , kaj bom fvojimu vino¬ gradu Jloril: poderl bom njegovo kamna¬ lo ograjo , de bo potapldn ; ne bo ne obre - san , ne okopan, in robidje in ternje bo v njem rojilo ; oblakam bom prepovedal na - nj deshiti,” Isaija 5,4—6. Ta sapufhenvi¬ nograd je podoba sapufhene dufhe. Ne sa- nizhuj gnade, ktero je Jesuf f’ fmertnimi bo- lezhinami saflushil. Ni Gofpod tebe, ampak ti li njega potreben : klizhe te, ker je ufmi- ljen; zbe ga ne poflufhafh, bofh nefrezhen vekomaj. Tudi f. Avgufhtin te opominja: „Zha- Ja boshje milojti ne pnjli bres pokore pre- L O težki; sakaj potlej ne bo milojti. 3 ’ Ponishuj fe, in profi: Molitev . O Jesuf! nifim vreden tvojiga ufmiljenja, ampak sapufhenja in pogubljenja. Shepervi greh mi je saflushil pekel, pa ti li mi ga per f. kerltu dobrotljivo odpuftil. Po tej veliki mi- lofti Jim fvoje grehe nehvaleshno ponavljal; to mi je huji obfojenje saflushilo : vender ni¬ ti jenjal mi dober biti; fi me sgubljene ovze, o nar bolji paftir, f’ fvojo gnado ifkal. Gro¬ sa me je, zbe le pomiflim fvojo grefhno ne- hvaleshnoft in hudobno terdobo. Vfe dobro¬ te fim v’ tvoji zerkvi vshival, in vfe perpo- mozhke imel fvojo dufho svelizhati; pakona- lafh fim tvoji nefkonzhni milofti nafproti de¬ lal. O Gofpod! kakofhna bo s’ menoj? Po¬ gubljenja fim vreden, fposnam; vender fhe upam v’ tvojo nefkonzhno miloft, zhe fe ref- nizhno fpokorim, in ti svefto flushim. Ne sa- pufti me nevredniga grefhnika; daj mi gna¬ do pokore in ftanovitnofti na profhnje fvojiga pokorniga flushabnika f. Remigja. Ti fi po njem vef Franzofki narod fpreobernil; do¬ brotljivo poflufbaj in uf lil hi mojeprofh- nje, de per tebi miloft najdem. Amen. II. dan kosoperfka. /. Tajda, /pokorna grefhniza . t S. Tajda je fvetniza, defiravno je bila po¬ prej velika grefhniza. Dofegla jemiloft, ker fe je f’ pomozhjo gnade refnizhno fpokorila, in je v’ pokori flanovitna oftala. Shivela jev’ Egiptu v’ zhetertim veku ali ftoletji; ne ve fe pa mellonjeniga prebivanja, tudi ne ime nje¬ nih ftarfhev. Tajda je bila od fvoje hudobne matere pohujfhana, ali vfaj pufhena v’ obla- fli fvoje hude volje; toraj fe ni zhuditi, zhe je shivela po fpazheni natori. Bila je filno le¬ pa, in sraven tega predersna; ni ji bilo kaj boshjiga mar; Boga je le po imenu posnala; vedila je fizer, de fo nebefa in pekel, in de dufha ne umerje, pa flabi sgledje drusih, mladoft, ikufhnjave in hude perloshnofti fo te rasodete refnize v’ njej sadufhile. Ni bila bersh vfa hudobna ; is napuha le je fkerbela lepotizhiti fe; s’ mladimi fvojiga fpola fejele od flabih rezhi pogovarjala; prijasna je bi¬ la s’ vfimi, in tako je naletela v’ natlave, kte- rih je fvet poln. Njenaprevsetna nofha, neum¬ ni fmeh, prijasno oblizhje in medene befe- de fo rasodevale flaboft njeniga ferza, in nje¬ no dufho napravile v’ velike grehe; tih fe je pervadila,fe jih ni framovala, je podala ozhit- na grefhniza, in bi bila v’ njih umerla, ako 12 - bi je Bog ne bil f fvojo mogozhno gnado re- fhil. Ne delezh od grefhne Tajde je bil boga- bojezh pufhavnik in velik flushabnik boshji, Pafnuzi po imenu, Ta je veliko hudiga od nje flifhal, je bilshaloften, in je njeniga fpre- obernjenja is ferza profil Boga. Pafnuzi, od Boga isvoljen in rasfvetljen, je fklenil do nje iti. V’ deshelfko oblazhilo fe je preoblekel, in fhel. Prijasno ga je fprejela, kakor je bila navajena, ker ni vedila, kako velik boshji prijatel de je. Kader ha bila farna, ji je pu- fhavnik Pafnuzi neisrezheno gorezhe govoril od njene velike hudobije in od llrafhne nevar- nolli njene grefhne dufhe. Grefhna Tajda, ko od nagle ftrele preftrafhena, in odboshje gnade omezhena, je bersh pokleknila, slo shalovala, obljubila fvoje' shivljenje pobolj- fhati, in vfe delati, kar koli ji bo sapoveclal. Boshji flushabnik Pafnuzi ji je v’ Gofpodovim imenu sapovedal vfe hude perloshftofti bersh opuftiti, in v’ kratkim iti sa njim v’ pufhavo, de bi v’ vedni pokori shivela. Bogabojezhi , Pafnuzi fe je vefel vernil v’ fvojo pufhavo, in je Boga profil, de naj grefhne Tajde nikar ne sapufti. Tajda je vfe fvoje s’ grehi perdoblje- no blago v’ fredo meha snefla, in ondi v’ snam- nje fvojiga refnizbniga fpreobernjenja vprizho veliko ljudi in fvojih flabih prijatlov foshgala. Pravizhno je bilo to. Kdor ji je is gerdiga konza kaj dal, ni bil vreden povernjenja. To ubosim dati, bi bilo flabim ljudem isgovor — i3 — grefhiti; farna ni fmela obdershati: tedaj je foshgala v* fredi mefta, de bi f’ tira fkasala fvojo shaloft, in dano pohujfhanje po mozhi popravila. Tajda, vfa fkefana in v’ dobrim fklepu ftanovitna, je hitela sa fvojim dobrim ozhetam v’ pufhavo. V’ klofhter bogahojezhih shen- fkih jo je djal, in v’majhno zhumnato saperl rekozh: „Tukaj bodi v’ folsah in pokorjenji do fmerti.” Vprafhala ga je: „Ozhe! kako bom molila, in profila Bogaodpufhenja?” Ji je odgovoril: „Ker nifi vredna imenovati Bo¬ ga, vedno moli rekozh : O moj llvarnik, u- fmili fe me grefhnize!” Tajda je bila tri leta farna saperta, je vedno premifhljevala, mo¬ lila, jokala, in fe pokorila. Tafpokorna grelh- niza fe je bogabojezhimu Pafnuzju tako fmili- la, de je f. Antonja pufhavnika vprafhat fhel, ali je upati, de bi ji bil Bogodpuftil. 4 S. An¬ toni in njegovi uzhenzi fo vfo nozh molili, in profili Boga, de bi jim rasodel, ali fo Tajdi grehi odpufheni. ( S. Antoni je odgovor pre¬ jel : „Tajdi fo vfi grehi odpufheni, in bo v’ nebelih zhaftit fedesh prejela.” Bogaboje- zhi Pafnuzi fe je bersh vernil, je fhel k’f. Tajdi, in ji rekel: ,,Pojdi iste zhumnate, in bodi po- fihmal v’ drushbi nun tiga klofhtra.” Komaj jo je pregovoril, de je is jezhe fhla. Potlej jo je vpralhal: ,,Tajda! kaj fi v’treh letih Borila do- briga?” Mu je odgovorila : ,,Ozhe! vedno fim premifhljevala fvoje velike grehe in rasodete refnize, vedno jokala, in profila Boga odpu- fhenja.” Pafnuzi ji je rekel: „Saupaj, tvoji grehi fo ti oclpufheni.” ^Spokorna Tajda je fhe dve leti’v’ pokorjenji shivela, in fhla v’ nebefa vezhniga plazhila vshivat, ktero do¬ brotljivi Bog {pokornim grefhnikam daje. Nauk. Zhlovek je od nalome JlaboJti napeljevan v’ nezhijtojt. 9 Popifovanje shivljenja grefhne Tajde sa- dofti dopoveduje, kako je nezhutnoprifhlav’ saderge hudizheve, v’ naftavo hudobnih, v’ nezhiftoft. Nizh taziga ni v’ sazhetku shelela, pa natorna flaboft inhudeperloshnofti fo kma- lo nezhiftoft obrodile. Ne le ona farna, am¬ pak veliko jih je nefrezhnih, ker premalo fpo- snajo fvoje nevarne fpazhenolh, in fe jih pre¬ malo varujejo. Vfak zhlovek ima v’febi sazhetik vfiga hu- diga, slafti pa nezhiltolti; sraven tiga tudi po- hujfhanje in perloshnofti, ktere v’ nezbiftoft napeljujejo. She otrok flifhi govoriti, ali ve flabo, neframno, nezhifto, ker ni malo odra- fhenih, shlabudraftih in flabih; tudi vidi lahko, kar ga uzhi nezhillolli. 4 Slabo feme, ki ga je fovrashnik perfejal v’ fpazheno sem- ljo flabe natore, obroduje flabi fad nezhifto- lli. Otrozi is pomankanja praviga raslozhka in prave modrofti, ali is pomankanja kerfhan- fkiga poduzhenja, is natorne flabofti in fpa- i5 — zhenofli eden drusiga lahko pohujfhajo. Zhe nifo tolikaj hudobni, vfaj ohranijo in premifh- Ijujejo v’ ferzu te nevarne fkrivnodi, in fe per- pravljajo v’ nezhiftofh Kader je fant ali deklizh she v’ nevarnih letih, fe sazhenja is fkrivniga napuha nizhe- merno lepotizhiti. Potlej nafituje is ljubesni do drusiga fpola fvoje ozlii s’gledanjem, fvo- je ufhefa f’ poflufhanjem, fvoje ferze s’rado- vednoftjo inpremifhljevanjem nevarniga. ( She rasloshno ne ve vliga, ve le v’ fkrivnofti; pa flaba drushba, med kterohodi, inpohujfha- nje, kteriga fe ne varuje, mu pomaga vfe hu¬ dobije svediti. ,Serze fe nezhutno sapeljuje, in f’ ftrupam napolnuje; potlej lese v’ velike grehe. Nar poprej fe meni f’ fvojim fpolam, in sve veliko hudiga: framoshljivoft in itrah boshji pefha, telo rasodeva fvojo flaboft, in dufha she flaba nima mozhi, dovoli v’ hude shelje, in potlej v’ djanfke grehe. Zhlovek, zhe ravno fpazhen, fhe nekoliko raslozhi do¬ bro od hudiga; veftmuozhita, poshelenjega isgovarja; fe boji in upa; ne ve kaj ftoriti, ali bi fe tega fpovedniku fpovedal, ali ne, in fe v’veliki nevarnofti snajde, ker ima dofti fo- vrashnikov, boshjiga ftrahu pa malo. Tak she fpriden zhlovek ifhe pohujfhanja, in ga povfod najde. Kamor fe oberne, flifhi ger- d° govorjenje, vidi norofti, neframnoftin do- fli taziga, kar ga predersniga dela. Kader fe fant ali .deklizh pred nar fvetej- fhim Bogam ne frarauje, mu le natorna fra- — i6 — moshljivoft brani biti drusih fkufhnjaviz. Le natorna framoshljivoft pa sda premalo, slafti ka¬ der pride v’ flabo drushbo, ali dobi hudo per- loshnoft, ali upa, de ne bo nihzhe njegove oftudnofti svedil. V’ hudi perloshnofti fe po- shelenje vnema, lahko posabi Boga, dufho, fodbo, vezhnoft, in grefhi. V’ sazhetku fe varuje, ker fi nakopava framoto per ljudeh; potlej fe tudi tiga malo boji. Kader je zhlo- vek tako delezh v’ hudobijo prifhel, fe teshko poboljfba. ( Svojo flaboft smiraj feboj noli, dufho ima vlo omamljeno, in telo vfe rasva- jeno; ljudje fo flabi, prijatli nadleshni, per- loshnofti povfod , in navade mozhneji: toraj je poboljfhanje tazih slo teshko. O kerfhanfki zhlovek! varuj fe nezhifto- Ai, in vhga, kar v* nezhiftoft napeljuje, de ne bofh savoljo flaboAi fvojiga telefa dufhein telefa pogubil na vekomaj. Zhe te natorna fla¬ boft premaga, hiti fpokoriti fe, in shivi var- nifhi. ( Sofebno ti perporozhim modriga fpo- vednika isvoliti fi. Njemu rasodevaj vfo fvo- jo flaboft, in pokoren mu bodi, de fe oftud- ne gobe varujefh, ali jo odpravifh. Molitev. Ozhe nebefhki! glej s’ ozhmi fvoje ne- fkonzhne milofti mene in vfe Adamove otroke, in varuj naf v’ nezhiftoft dovoliti, ktera je tvo¬ jim fvetim ozhem neisrezheno oftudna. Vli fmo flabi, tode jeft fini flabfhi od vfih dru- — i_7 — sih, kakor mi shaloflna fkufhnjaprizhuje. Po¬ magaj mi zhifto shiveti, kakor fe boshjimu otroku fpodobi, in ftvariv’ meni zhifto ferze, de ti bo prijetno prebivalifhe. O Jesuf Kri- ftuf, ki fi zhlovefhko natoro pofvetil, in po- vifhal! daj mi vfe nezhifte fkufhnjave ferzh- no premagati, de bom tvoj fpodobni ud. O f. Duh! osdravi mojo bolno dufho in moje rasusdano teloffvojo vfigamogozhno gnado , de ti dopadem, in v’ meni prebivafh. O prezhifta devizaMarija ! fprofi mi po Jesufu pra¬ vo pokoro in zhiftoft, do ktere imafh veliko dopadenje. Q f. Tajda, ki fi od ufmiljeniga Boga odpufhenje in svelizhanje dofegla! fprofi mi enako miloft, de ga v’ tvoji drushbi hvalim vekomaj. Amen. III. dan kosoperfka. S, Gerard minih. 4 S. Gerard je bil rojen v’Brabantu blisome- fla Namur okoli leta 890. Bil je vifoke shlah- te, pa imenitnifhi je savoljo refnizhne fveto- fli. Bog mu je fofebnognado dal, ga ohra¬ nil nedolshniga, in ga ftoril veliziga fvetnika. Kjegovi ftarfhi fo ga dali v’ flushbo mogozh- niga knesa Berengarja. Ta ga je ljubil, in ftoril per vojfhakih povelivza in fvojiga fve- 2 — 18 —' tovavza. Gerard, vifoko povifhan, jd oflal ponishen, krotak in perljuden. ( S. Martina fi je fvojiga pomozhnika isvolil, po njegovim sgledu je shivel, in Bogu flushil. Bogat je bil, pa ponishno fe je nolil; v’ pokorjenji je shivel, in ubosimobilno pomagal. Per vojfk- nih trumah ni bilo malo kvartavzov, napuh- njeshev, pijanzov in rasusdanzov; on pa je le v’ Jesufa in njegove fvetnike gledal, in po njih shivel. Ta bogabojezhi vojfhak je vedno molil; zhe je bil od potrebnih opravil sader- shan, je molil f’ zhifto miflijo in f’ poter- peshljivoftjo. Kader je samogel doma ali v’ zerkvi moliti, je ponishno in vef samaknjen molil. Zhe je bil od fvojih opravil sadershan, je sdihoval rekozh: „0 kako fo frezhni tifti, kte'rih fofebno opravilo je nozh in dan moliti in hvaliti Boga!” Okoli leta918 jelepozerkev ondi bliso pollavil, in duhovne f’ fvojim ofker- bel, de bi Boga ozhitno hvalili, in sa nje¬ govo dufho molili. t S. Gerard je bil od fvojiga gofpoda, kne- sa Berengarja, savoljo fofebniga opravila pc- flan v’ Pariš. Ko je bil v’ to mefto prifhel, je fhel v’ klofhter f. Dionisja prebivat is konza fvete nauke poflufhati, in v’famoti pofvezhe- vati fe. ,Samota mu je zhedalje bolj dopad- la, in obljubil je Bogu, kakor hitro bo mozh, odpovedati fe nepokojnimu fvetu, inv’ klo¬ fhter nasajpriti, invfe dni fvojiga shivljenja Bogu flushiti. To fvojo obljubo je miniham rasodej, pa mu nifo nizh verjeli. Ko je bil — ig — Tvoje narozhilo opravil, je vefel fhel fvojimu gofpodu to povedat. Po tim ga je profil pla- zhila Tvoje sveftobe, perpuThenja namrezh v’ IdoThter iti, de bi ondi ponishnimu Jesufu v’ ponishnofli shivel. Knes Berengari Te ni mo¬ gel nad to neprevideno profhnjo prezhudi- ti, in je bil slo shaloften fvojiga sveftiga flushab- nika sgubiti 5 vender mu je dal perpufhenje, ker fe ni hotel boshji volji ftaviti. t S. Gerard je po prejetim perpuThenji hi¬ tel v’ Pariš v’ klofhter f. Dionisja, injeminihe profil, de naj ga v’ Tvojo drushbo vsamejo. Mini- hi fo bili njegoviga prihoda slo veleli, in To is tiga fposnali njegovo ftanovitno voljo; ven¬ der fo ga po ukasu Tvojiga duhovnigaozheta, T. Benedikta, dolgo fkufhali. Ko majhen otrok fe je dal voditi, in je bil fvojim oblaflnikam v’ vfim pokoren. Defiravno je bil vifozigafta- nu, fe ni poprej uzhil brati, ker fe ob njego¬ vim zhafu deshelfki nifo nizh uzhili. Ni ga bilo fram potlej med majhnimi otrozi uzhiti fe. Po tim je neprenehama bral f. pifmo in. ozhake. Ko poprej per vojfhakih ni Boga po- sabi!,temužh mu jesvefto flushil; je veliko loshej v’ klofhtru delezh od fhumezhiga fveta bosh- jo voljo dopolnoval. Ko fo oblaftniki vidili njegovo refnizhno poboshnoft, fo ga permo- rali, de je od fhkofa Teodulfa fhtiri male sheg- ne, potlej petiga in fheftiga prejel. Po tim fo mu sapovedali perpravljajti fe tudimafhni- kovo pofvezhenje prejeti. To saflifhati, je f’ folsami ponishno profil, de bi mu pet let 2 * 2 « - odloga dali perpravljati fe. Dovolili fo m«, in le po tim pretezheniin zhafu je bil shegnan. Boshja previdno!! ga je po njegovih oblaftnikih povifhala, de bi veliko dobriga delal. Mini- he, kteri fo od perve gorezhofti odftopili, in po fvoji volji shiveli, je pod pokorDiino uka- sov f. Benedikta napravil. Ni mogozhe pove¬ dati, koliko je sanizhevanja in preganjanja v’ tim fvetim deluterpel; tode s’bosbjo pomozh- jo in poterpeshljivo flanovitnoltjo je vfe pre¬ magal. Bil je 20 let poglavar in ofkerbnih ofemnajft klolhtrov, in tih velizih fkerbi ni odloshil, dokler ni popolnama opefhal. Ko je fmert bliso prevedil, je s' vfo gorezlioftjo prejel sakramente katolfhke zerkve, in vef vdan boshji volji je v' Gofpodu mirno safpal ravno ta dan v’ letu 959. N a uk. Od perpomozhkov fposnanja Jooje vejit. ,S. Gerard jebillizerv’mladodi neuzhen, je bil vojfhak, in je shivel v’ fredi flabih ; ! vender je boshjo voljo fposnal, in fvoje na¬ bodi premagoval, ker je rad molil, in firah boshji imel. Tudi ti, o krifljan! fe bofh lah- j ko fposnal, in rad popravil, kar flabiga naj- ; defh nad feboj; zhe bofh rad molil, pogodo j premifhljeval, in fe Boga bal. Teshko je fvoje grehe fposnati. Kdor me- 3 ni, de je to lahko, ni nikoli prav poflulhal j 21 boshje befede, in nima nobene ponishnofti. Daviti je bil prerok, vender je djal: „Kdo Jposna grehe? Oihijii me od mojihJkrivnih grehov Pl. 18, i 3 . Tudi jeprofil: „OBog! ne fpomni Je grehov moje nevednojti Pf. 24, 7. Sazhetik flepote fta napuh in hudo poshelenje; sazhetik fposnanja fta ponishnoft in vojfkovanje. Kdor gorezhe profi gnade, in fe s’ njeno pomozhjo vojlkuje soper fvoje hudo poshelenje; je zhedalje bolj rasfvetljen. Kdor fe na fvojo pravizhnoft sanafha, in nizh hudiga nad feboj ne najde; ne ve kaj popra- viti, in v’ fvojih grehih nepoboljfhan oftane. Modri pravi; „ Hudobni Jo Je motili, sakaj njih hudobija jih je ojlepila." Modr. 2,21. Tudi: „ModroJt ne gre' v' hudovoljno do¬ jko, tudi ne prebiva v’ isleju grehu pod- vershenim.” Modr. 1, 4 - Fariseji, od Jesu- fa fvarjeni, fo fetogotili, in predersno vpra- fhali: Vl Smo tudi mi J/epi ?" Jan. 9, 4o. Greh napravi temo ; tema pa sakrije grehe, in brani fposnati in poboljfhati fvoje shivlje- nje. To ti je rezheno, de slo fkerbifh fpo¬ snati fe. Dolshen fi profiti Boga obilne gnade, ktera je fvetloba in mozh. Profi s’ Davidam rekozb ; f) RasJvetli moje ozhi, de v' Jmerti ne sajpirn." Pf. 12, 4 - Profi s’ vednim sdi- 1 hovanjem, in profi is ferza fvetlobe, ko fle- pi per Jerihu. Zhe is ferza profifh, ti bo nebefhki Ozhe savoljo Jesufa dal dobriga Du- l ha, Duha modrofti in snanja. —22 Premifhljuj fmert, fodbo, nebefa, pe¬ kel, vezhnoft. Bolj ho premifhljujefh te ras- odete refnize ; bolj te bo fkerbelo , 1 herbnej- fhi bol h molil,in obilnifhi gnade bofh prejel.To ti bo neisrezheno pomagalo fposnati in pobolj- fhati fe. Proli ponishnolli, sabaj bres nje ni fpo- snanja. Zhe nili ponishen ; nimafh gnade, ne fposnafh fvojih grehov, jih isgovarjafh, sa- nizhujefh naube, in fovrashifh fvarjenje. Premaguj fvoje hudo poshelenje, in fo- vrashi fvoje grehe. t Sberbnejfhi bo fe varu- jefh greha, in fi persadevafh ga fovrashiti; loshej fe fposnafh. Bolj ali manj bo prema- gujefh fhnfhnjave, bolj ali manj bo fovrashifh grehe; vezh ali manj imafh fposnanja. fo¬ silen! is ferza smote in ljubesen do greha, de bofh vidil in fposnal. Dokler ljubesen do gre¬ ha v’ tebi gofpoduje, oltanefh v’ flepoti. Premifhljuj sapovedi in dolshnofti Ivojiga Banu. To bofh bres prida premifhljeval, zhe nili v’ sapovedih poduzhen, in zhe li flabe ve- Ai. Zhe ti ni mar poflufhati, ali zhe lifpri- deniga ferza, bofh malo vedil. Dobra veli je bol ji bot uzhenoft; ni pa dobre vefti bres shelj do naukov. Oboje ti je potrebno, pod¬ uzhen je in dobra veli, de bofh od sapoved rasfvetljen. ( Sofebno premifhljuj sapovedi, soper htere je tvoje poshelenje narmozhneji; sabaj tvoje hudo nagnjenje te slo lahko oflepi. Premifhljuj to, bar ti je perloshnoft da¬ lo grefhiti, bar je is grehov prifhlo, kolibo- 23 I ( Sirah 18, 20. Ispra¬ fhaj fe fkerbno, de fe fposnafh, in de vefh kaj poboljfhati. Poboljfhaj fe, fovrafhi vfe hudo is ljubesni do Boga, ponishno in odkri¬ to fe fpoveduj pred Jesufovim nanieftnikam, in tako bofh prejel odpufhenje inmiloft. Molitev. f * •' ' } . - -V • *--■•=' - • O Jesuf Krifluf, uzhenik vfiga zhlove- fhtva! daj meni in vlim fvoje grehe fposnati. Vfi fmo grefhniki,. vender je malo ponishni- ga fposnanja in malo poboljfhanja. Tudi me¬ ne, morde mene nar huje, grefhni napuh go- fpoduje; toraj fe ni zhuditi, de v’ meni ni fposnanja. O Gofpod! daj mi veliko ponish- noft; daj mi fposnati zhudne svijazhe fvojiga ferza; presheni is mene vfo grefhno ljubesen do hudiga, defefposnam, poboljfham in od- — 24 — pufhenje sadobim. O f. Gerard! po tvojim sgledu bom vedno molil in premifhljeval, fe pokoril in boljfhal, de, kader pridem pred boshjiga fodnika Jesufa, me v’ fvoje kraljedvo ▼same. Amen. IV. dan kosoperfka. € S. Franzijhk Serafih' Franzifhh Je bil duhovni ozhe minihov, ki fo imenovani „mali mi ni hi Bil je rojen v’ Lafhkim medu Afisu v’ letu 1182. Njegov ozhe Peter Bernardon je bil kupez, in je hre¬ penel le po pofvetnim dobizhku. t Svojiga li¬ na je v’ fholo pofhiljal, in potlej ga poma- gavza imel perfvoji kupzhii. Franzifhk feni fkerbno uzhil, in je v’ sazhetku mlazhno flu- shil Bogu; vender ni bilrasusdan. 4 S’ fvojim ozhetam je kupzheval, in mlazhno shivel; pa njegovo ferze do ubosih je bilo grosno ufmi- ljeno. To lepo ufmiljenje do potrebniga blish- niga mu je ufmiljenje boshje naklonilo. Eni- ga dne je bil od revesha profhen, de naj mu kaj podeli. V’ fvojo kupzhijo samifhljen, mu je odrekel: pa bersh fe je fkefal, je sa ubo¬ gim hitel, in mu obilno dal; tudi je Bogu ob¬ ljubil, nobenimu potrebnimu odrezhi, temuzh mu po mozhi pomagati. Ufmiljeni Bogjemla- — 25 ■— denzha Franzifhka s’ nevarno bolesnijo obi- fkal, V’ bolesni je premifhljeval fvoje praš¬ no shivljenje, in je fposnal nizhemernoB fve- ta in potrebo Bogu sveBeje flushiti. Te mifli fo bile od gnade boshje obujene, in nifo bile v’ njem nerodovitne ; terdno je fklenil le Bo¬ gu shiveti. Po tej bolesni je po medu grede frezhal na pol nasiga gofpotkiga zhloveka; ta le mu je fini lil, in fvojo fuknjo mu je dal. Bil je zhedalje bolji v’ vfim: vfo pofvetno drush- Bo je sapufiil, famotno sbivel, dolgo molil, in fe pomozhi pokoril. Enigadne je is meda jesdaril, in goboviga mosha frezhal; Ikozbil je f’ konja, gobovimu moshu nekaj denarjev po¬ delil, in gakufhnil is ljubesni do Jesufa. Imel je, perfečzhno ljubesen in veliko ufmiljenjedo bolnikov, jih je obifkoval, jim Bregel, po- terpeshljivoB perporozhal, in f’ fvojim pre- moshenjem pomagal. Karkoli jesamogeldo- briga Boriti, je rad delal, in fzhafama dofe- gel popolnamoB. Ozhe njegov, vef v’lakomnih sheljah sa- kopan, je bil slo shaloBen shivljenja in ufmi- Ijenja njegoviga dobriga linuFranzifhka. Ne- umniga in sapravljiviga finii ga je imenoval, in ojftro fvaril in firahoval, de bi ga v’ fvoje lakomne mifli napravil; pa ga ni mogel. La¬ komni ozhe ni vedil kaj s’njim Boriti, jevezh perpomozhkov fkufhal, in na sadnje ga pe¬ ljal pred meBnjga fhkofa, in murekel: »Tu¬ kaj vprizho nafhiga fhkofa fe odpovej vfimu mojimu premoshenju.” Mladenizh Franzifhk, 26 — hterimu ni bilo mar sa vfe bogafivo fveta, je bil bersh voljan to koriti, fe je vfimuozheto- rimu premoshenju odpovedal, je tudi Tvoje oblazhila flekel, in mu jih dal rekozh : „Do sdaj Jim dva ozheta imel , odlihmal bom bolj upno fvojimu Bogu rekel Ozhe. 4 Shkof, vi- diti ferzhnok f. mladenzha Franzifhka, je vkal, ga objel in kufhnil; potlej mu je dal oblazhilo eniga Tvojih hlapzov. t S. FranziThk je to revno oblazhilo hvaleshno vsel, in Thel. Bil je takrat 25 let kar; vender je bilshefve- tu odmeri, in je le nebeThkih dobrot ifkal. ( S. FranziThk ni drusiga shelel ko Bogu v’ Tamoti Tlushiti, in vfimu Tvetu nesnan oka¬ ti. Is tiga Tvetiga konzaje hodil po desheli,in perpravne Tamote ifkal. Ljudje To menili, de nori, To gasanizhevali, pokopazhiin otro- zi To sa njim vpili, blato in kamnje va-nj me¬ tali; pa on je vTe poterpel. Bliso meka Afisa v’ kraji, ki Te mu je reklo Porzjunkula, je majhno zerkev Tosidal, ktero je imenoval zerkev Ma¬ rije kraljize angelov. Ondi bliso je prebival v’Tamoti, v’molitvah, v’pokih. Eniga dne je TliThal med T. mafho is evangelja brati te befede Jesufove : „Ne imejte slata, neTrebra, ne taThke na potu, tudi ne dveh lukenj, ne zhevljev.” Ta Tvet, kteriga je bil JesuT Tvo¬ jim uzhenzam dal, je T. FranziThk Tklenil po zherki natanko dopolniti; shivel je v’ velizim ubofhtvu in pomankanji vfiga. Tudi je dru¬ ge nagovarjal poTvetno sanizhevati, in v’ ubofhtvu shiveti. Njegove befede To bile pol- ne mozhi, ker je fam shivel, kakor je dru¬ gim perporozheval. Nekteri fo fe mu tudi podvergli, de bi fe od njega nauzhili ravne poti v’ nebefa. To je bilsazhetik bratovfhine f. Franzifhka v’ letu 1208. Poflal je fvoje du¬ hovne otroke pokore osnanovat, in jim rekel : ,,Bodite poterpeshljivi v’ nadlogah, ftanovitni v’ molitvi, ferzhni v’terpljenji, hvaleshni do- brotnikam, nedolshniperBogu, in bofte pre¬ jeli nebefhko kraljeftvo.” Potlej je fpifal sa¬ po vedi , po kterih bi shiveli; te je poterdil pa- pesh Inozenzi III., in njemu in njegovim mi- niham perpufhenje dal pokoro osnanovati. t S. Franzifhk je bil v’ ponishnofti vkore- ninjen ; fhtel fe je nevredniga grefhnika, in le Boga je hvalil savoljovlih fvojih dobrih del. Tudi je fvojim duhovnim otrokam ponishnoft perporozheval, ker bres ponishnofti ni nobe¬ ne fvetofti, ni nizh dobriga. Ljudje fo fposna- li njegovo refnizhno ponishnoft, in ga vifoko zhaftili; vifokejfhi pa ko fo ga zhaftili, bolj fe je ponisheval. De bi njegovi minihi v’po¬ nishnofti shiveli, jim je ojftro sapovedoval ubofhtvo rekozh : „Ubofhtvo je ravna pot v’ nebefa, je duhovni ozhe fvete ponishnofti, je korenina kerfhanfke popolnamofti in sazhe- tik vfiga dobriga.” Tudi zhiftoft jim je slo sa¬ povedoval, in jih fkerbno uzhil, kako jo ohra¬ niti. On jebilsgledobojiga: ljubil je ubofhtvo, in ohranil zhiftoft; nobene shenfke ni rado- voljno pogledal, ker je vedil, de ozhi pobi¬ rajo fkufhnjave. Tudi je fvojim miniham - 28 — djal: „Zhe je potrebno s’ shenfkimi govoriti, govorite malo in framoshljivo; tudi na fpo- vedi govorite s’njimi le toliko, kar je treba k’ svelizhanju.” Tudi je fvojim miniham ojftro prepovedoval lenobo, ker je ta sazhetik vli- ga h udi ga. Vfe to prizhuje, de je f. Duh vodil f. Franzifhka. On je ne le sa svelizhanje fvoje dufhe in sa svelizhanje fvojih minibov, am¬ pak tudi sa svelizhanje drusih ljudi fkerbel. V’ daljne deshele je Ivoje duhovne otroke po- fhiljal vere in pokore osnanovat. t Sam je fhel v’ ( Sirijo med Turke is shelj Jesufovo kralje- ftvo rasfhirjati; potlej je fhel na Lafhko na* saj, in je povfod fkerbel sa bosbjo zhaft. To njegovo terpljenje je bilo veliko, vender fe je njemu premajhno sdelo: na golih tleh je leshal, malokrat kaj kuhaniga jedel, in fvoje telo drugazhi pokoril. To fofebno fveto shiv- Ijenje mu je od ufmiljeniga Jesufa fofebno mi- lo(l sadobilo. Na hribu Alvernu v’ Tofhkani pred prasnikam f. Mihaela, veliziga angela, je imel prezhudno perkasen, po kterifoofta- le na njegovim telefu snamnja Jesufovih pete¬ rih ran. Te fo ga grosno bolele in flabile, pa njegova gorezha dufha je vfe bolezhine ra¬ da poterpela. Is ljubesni do terpezhiga Je¬ sufa je vefelo terpel is upanja prihodniga pla- zhila. Vezhkrat je djal: „Nebefhke dobrote, v’ ktere upam priti, prevernejo v’ vefeljevfe moje bolezhine.” Bog je hitel tiga fvojiga sve- flushabnika v’ nebefa vseti; v’ klofhlru — 29 — Porzjunkuli je mirno umeri v’ letu 1226. ,8. Bonaventura prizhuje, de fe je veliko zhude- shev na njegove profhnje godilo* Nauk. Ubojhtvo je zhloveku v prid. ,S. Franzifhk je bil fin bogatiga kupza; pa on ni maral sa veliko premoshenje, ker je vedil, de bogallvo napravlja fkerbi, pre- vsame zhloveka, in mu brani dufho svelizha- ti. Bog je bogate in uboge ftvaril: bogatini fo reveshev potrebni, in reveshi fobogatinov potrebni; pa bogatini ne fmejo bogaflva lju¬ biti , in reveshi morejo v’ ubofhtvu poterp- ljenje imeti. Radovoljno ubofhtvo je fofebne hvale vredno. Jesuf Krifluf, vfigainvfih gofpodar, fi je isvolil ubogo mater, in je hotel od roj- ftva do fmerti uboshen biti. On in njegovi uzhenzi fo shiveli is tiga, kar fo jim bogabo- jezhi ljudje dajali. Ni bil fvojih llvari po¬ treben, njegovo je bilo vfe; vender ni hotel bogaflva pofefli. ,Sam jedjal: „LeJize ima¬ jo jame in plize gnjesda; Jin z/ilovekov pa nima kam glave naj toniti.’ Mat. 8,20. On je dal sgled sanizhevati bogallvo, in v’ ubo¬ fhtvu poterpeshljivo shiveti. Sato je prepo¬ vedal lakomne shelje : „Ne Jkerbite (nepokoj- no) sajvoje shivljenje rekozh: *Kaj bomo jedli, in J' zfiim Je bomo oblazinit? * Mat. oo 6 , 25. O zhloveh! delaj in trudi fe shivesh in oblazhilo pofhteno saflushiti; pa niltar ne¬ umno ne fkerbi, in ne obnemagaj savoljo fvo- jiga ubofhtva. Ifhi nebefhkiga kraljeftva, in ufmiljeni Ozhe nebefhki bo tudi tvoje telo o- fkerbel. Bodi, kakorfhnimu ti f. Peter biti sapove rekozh: „y/o fvojo Jkerb Bogu srb- zhi, ker on sa vfe fkerbi." I. 5, 7 . Nikoli ne sheli obilnofli, ampak le toli¬ ko , de fe samorefh f’ pofhtenim delam shi- viti. Premifli, de te ubofhtvo varnifhi vodi po poti svelizhanja. Ubogim je veliko fkufh- njav nesnanih; loshej shive bogabojezhe, in loshej umerjejo. Ubogi fo tudi perpravnifhi boshjo befedo poflufhati. Prej fo ubofhzi, pot¬ lej bogatini v’katolfhko zerkev prifhli. Sato je Jesuf rekel Janesovim uzhenzam: „Ubogim fe evangeli osnanaje Mat. 11 , 5. Ubogi fo perpravnifhi po naukih evangelfkih shive- ti. Sa fvoj shivesh morejo terdo delati, tru¬ dijo fvoje telo, in shive revno; to slo poma¬ ga ga devati in dershati pod poftavo. Ubogi loshej hrepene po nebefhkim kraljeflvu, ker nimajo, kar bi jih na fvetu vefelilo, in ga lah¬ ko sapufte. Vender nikar ne meni, de te bo ubofhtvo she svelizhalo : ubofhtvo je le per- pomozhik zvelizhanja, pa ti ne pomaga, zhe li lakomniga ali nepoterpeshljiviga ferza. Ne terpljenje, ampak poterpljenje te dela Bogu prijetniga; ne po velikofii fvojiga terpljenja, ampak po velikofti fvoje poterpeshljivofti bofh prejel plazhilo od Gofpoua. David pravi: ■— oi — „PoterpeshljivoJt ubosih ne bo sgubljena Pf. g, 19. Pomifli, Itako prerok govori. Ne pravi: „Terpljenje ubosih ne bo posabljeno, temuzh le: „PoterpeshljivoJt ne bo posab - Ijena Molitev • O Jesuf! ti li me s’ sgledam in s’ befedo preprizhal, de je ubofhtvo dobro inkoriftno: vender fe ga grosnobojim; lebogaflvo, obil- noft in vefelje mi je per ferzu. Jeft verujem tebi, vezhni refnizi; vender li moje sapeija- no ferze ne pufti dopovedati. O Gofpod! osdravi mojo bolno dufho, odvsemi od nje vfo lakomnoJl, daj mi ponishne mifli, ftori me sadovoljniga fvojiga niskiga (lanu, flvari v’ me¬ ni novo ferze, de bom v’ frezhi in nefrezhi ponishen in pokoren. O f. Franzifhk, kili is ljubesni do ubosiga Jesufa vfe bogafivo sa- nizheval! fproli mi gnado is ferza isgnati vfo neumno ljubesen do fveta, in po nebefhkim kraljeftvu hrepeneti, de v’ njem vshivam vezh- ne dobrote. Amen. o 2 V. dan kosoperfka. k mafh nad feboj snamnje boshjih flusbabni- kov. 4 S. Pavel pravi: „Kteri Jo Krijtujovi, Jo fvoje mejo krishali , grehe in shelje Gal. S, 24. Tudi po sadobljeni odvesi fi dolshen po¬ koriti fe. Po opravljeni fpovedi ne bodibres fkerbi: zhe fi poboljlhan in odvesan, fo ti tvoji grehi odpufheni; pa hudo poshelenje ni odvseto. Dopolnuj svefto pokorjen je, ki ti je od fpovednika sapovedano; pa pokori fe tudi, kakor f. evangeli sapoveduje. Tudi sa¬ dobljeni odpuftki te ne odveshejo od dolsh- nofti pokoriti fe; sadobljeni odpuftki ti odpu- fte ali fkrajfhajo s’ grehi saflushene fhtrafni- ge, vender ti je vedno pokorjenje potrebno, de v’ prihodno ne grefhifh. Davidu je bil greh odpufhen, Bog ga je potlej pokoril; vender ta pokorni kralj ni jenjal pokoriti fe, kakor njegovi pfalmi prizhujejo. Sapovedano ftanovitno pokorjenje sapo- pade vfe, kar dufho in telo pokori. De fvo- jo dufho pokorifh; premifhljuj rasodete ref- nize, moli gorezhe, ne bodi radoveden ne- potrebniga, fhe manj pa flabiga, imej Boga v’ferzu, ne glej, nepoflufhaj, ne govori in ne delaj, kar te fkufhati samore. t Svoje flabo telo pokori s’ vfim, kar ga deva pod sa- povedi: bodi sdershen per jedi , per pijazhi, per pozhitku; trudi ga f’pofhtenim in pamet¬ nim delam, ne pufti ga v’ lenobi. Persadevaj fi v’ vednim pokorjenji shiveti, po ojftri poti - 3 7 — Jesufoviga krisha hoditi, in fkosi voske vrata v’ nebefhko kraljeftvo priti. Molitev. O Jesuf, uzhenik in sapovedovaviz po- trebniga pokorjenja! shaloftno fposnam, de nilim po tvoji fveti volji delal, temuzh defim v’ mehkobi shivel, ker me je do sdaj mefena ljubesen gofpodovala. Kaj pa, de liin shelel pravizhno shiveti; ali moje shelje fo bile lash- njive, ker nilim hotel perpomozhkov, ktere li ti sapovedal. Vli pravizhni fo v’ pokorje- nji shiveli; jeli pa, velik grefhnik, fe ga bra¬ nim. OGofpod! daj mi duha pokore in mozh- ne shelje do pokorjenja, kakorfhne fi dal fvoji dobri flushabnizi, f. Gali, de sa teboj f’ krishem obloshen hodim. Ker pa ne vem, kakofhno pokorjenje saflushim, me ti pokori po fvoji veliki milofti, de tukaj terpim, ne pa po fmerti. ( S’ pomozhjo tvoje gnade ti ho- zhem pokoren biti, in vedno pokoriti fe, de najdem tvojo miloft, in pridem v’ tvoje kra- ljellvo. Amen. rtO*C* — 38 VI. dan kosoperfka. t S. Brunon minih. Brunon je bil rojen od bogatih in boga- bojezhih ftarfhev na Nemfhldm v’ medu Ko- lonji okoli leta io5o. Imel je yfe laftnofti, dufhne in telefne, ktere zhloveka flovezhiga ftore, ktere fvet hvali in povifhuje. Bog mu je f’ fvojo gnado dal fposnati, de je vfe to prašno in fhkodljivo bres bogabojezhigashiv- ljenja. ,S’ pomozhjo gnade boshje je prave frezhe ifkal, in fe nedolshniga ohranil v’ fre- di fpazheniga fveta. Njegov ozhe ga je poflal v’ veliko mefto Pariš, kjer bi fe bilfilno lahko pohujfhal nad fouzhenzi; pa ftrah boshji ga je obvaroval. Pridno fe je uzhil, in profil je Boga, de naj mu fveto motlroft da. Ko jo je dofegel, fi je slo persadeval v’ njej rafti. Vfi lo fe nad njegovim lepim, framoshljivim in fvetim shivljenjem slo zhudili, in fe savseli nad njegovo fofebno uzhenoftjo. Njegov veliki ffikof Anon ga je k’ febi poklizal, in ga med fvojo duhovfhino poftavil. Po fhkofovi f me rti je fhel v’ mefto Rems, kjer je bil vifhej povsdig- njen; pa ondi ni praviga miru nafhel savoljo grehov, pohujlhanja in prepira. Biljevfiga tiga hudiga shaloften, in vezli mu ni bilo tu¬ kaj oftati. Premifhljeval je , kam bi fhel najt ljubiga miru. Ker fi ni mogel ismifliti, j ^Tarak je bil Rimljan, odllushivfhi vojfhak, šhe 65 let ftar. t S. Prob je bil is deshelePan* filije, mlaji od uniga, in filno bogat, pa je — 7’ 5 — vfe fvojepremoshenjeisljubesni do Boga ubo¬ gim rasdelil. ( S. Andronik je bil rojen vrne- ftu Efesu od bogatih ftarfhev; bil je mlajfhi od obeh. Popifovanje njih terpljenja in fmer- ti ne pravi, sakaj ali kako fo ti trije boshji flushabniki fkupej bili v’Zilizii, v’ meftuTar- su; temuzh popifuje le njih ferzhno ftanovit- noft in frezhno fmert sa katolfhko vero. Oblaftnik deshele Zilizije je bil neverni Makiim. Ta je ukasal f. Taraka pred fe per- peljati, in ga je vprafhal: ,,Kako ti je ime ?” ,S. Tarak mu je odgovoril: „Kriftjan.” Makfim mu je ferdito rekel: ,,Povej mi fvoje pravo ime.” ( S. Tarak mu je fpet odgovoril: „Krift- jan fe imenujem.” Oblaftnik Makfim ga je ukasal v’ obras biti. ( S. Tarak mu je pohlev¬ no rekel: „Jeft fim ti fvoje pravo ime povedal, vender moji ftarfhi fo me imenovali Tarak.” Oblaftnik mu je djal: „Tvoja ftaroft fe mifmi- b, sato flufhaj zefarja, in moli nafhe bogo¬ ve.” ( S. Tarak mu je ferzhno odgovoril: „Jeft le pravimu Bogu flushim, in le njemu daru¬ jem fvoje ferze ; ne sapuftim Boga, hudizhev ne molim. Moje telo je v’ tvoji oblafti, delaj s’njim, kar hozhefh.” Oblaftnika rasferdijo te ferzhne befede, ukasal ga je hudo prete¬ pati; pa Tarak je Jesufa hvalil, in ferzhneji pri¬ hajal. Sa tim je neverni oblaftnik pred fepo- klizal f. Proba, in ga vprafhal: „Kako ti je ime?” S. Prob mu je odgovoril: „Moje nar holji ime je kriftjan; ljudje mi pravijo Prob.” Oblaftnik: „Tvoje pervo ime ti bo v’ nefrezho ; — 76 — jnoli nafhe bogove, bofh prijatel nafhib ze- farjev, in bofh od njih povifhan.” t S. Prob: „Ne maram sa pofvetno zhaft; fim bil bogat, pa fim radovoljno oboshal; ti fi gofpodarino- jiga telefa, pa telefne bolezhine mi bodo du- fho osdravile. Nifim neumen, bo fe branim hudižhe moliti; fim umnifhi od njih, bteri jih molijo.” Neverni oblaftnik ga je fvojim flushabnibam ubasal neufmiljeno ftepfti, in potlej v’ jezho gnati. Na sadnje je f. Andro- niba poblizal, in ga bot une vprafhal: „Kabo ti je ime?” Mu je odgovoril: „Krirtjan mi je ime.” Oblaftnib Mabfim mu je rebel: „Una dva neumnesha ha bilasavoljo tiga imena ras- mefarjena; bodi vfaj ti pameten, in odgo* vori mi po vprafhanji.” Mu je odgovoril: ,,Andronib mi je ime.” Oblaftnib mu je prijasno rebel: „Jeft ti bom bo dober o- sshe govoril, ti pa me poflufhaj. Vidil fi una dva savoljo berfhanfbiga imena llrabo- vana in bervava, bodi tedaj ti moder, in mo¬ li nafhe bogove; zhene, ti bo gorje.” ( S. An- dronih je nevernimu oblaftnibu ferzhno odgo¬ voril rebozh: „Jeft fim fizer mlad, vender f’ pomozhjo gnade boshje v’ftanovitnolli ne bom i lab ji od unih.” Oblaftnib ga je sapovedal po vlim shivotu rasmefariti, de bi ga permorab bogove moliti; pa f. Andronib mu je rebel: „Bodi rasdjano moje telo, de le dufhe ne sgu- biin. Malibov nifim niboli molil, in jih tudi nikoli ne bom.” Oblaftnib ga je ubasal v’ je- xho gnati. — 77 — Nekaj zhafa fo bili ti trije vojfhaki Jesufo- vi v’ jezhi pufheni, de bi v’ terpljenji in v” flradanji njih telo oflabelo; potlej fo jih gnali pred oblaftnika Maklima. Ta je nar poprej f. Taraka nagovarjal, de naj malike moli, re- kozh : „Menim, de li fe smodril, in de bofh zefarju pokoren.” t S. Tarak je oblaftniku ferzh- no odgovoril: „Ne bom.” Oblaftnik je uka- sal mu vfe sobe podreti, mu rokeshgati, ga sa noge obeliti, in pod njim kuriti. Pa toni nizh sdalo. V’ jezho fo ganefli, in-mu rekli; „Le perpravi fe fhe sa huji bolezhine.” Prob je ftopil pred oblaflnika, in mu rekel: „Bolezhine, ktere fi mi napravil, fo me mozh- nejfhiga ftorile. Le Boga, llvarnika nebefin semlje, molim, le njemu famimu flushim; va- fhi bogovi naj bodo pokonzhani.” Oblaftnik je fvojim flushabnikam ferdito rekel: „Tolzite ga po uftih, de vezh ne kolne nafhihmogozh- nih bogov, in s’ ognjem mu opezite noge in glavo.” t Slushabniki fo mvi shgali noge s’ras- beljenim shelesam, fo mu na glavo sherjavze djali, in fhe drugazhi ga terpinzhili; pa vfe je bilo saftonj. Tudi njega fo v’ jezho nefli. .S. Andronik je sa njima ftopil pred fodnika. Lashnjivo mu je fodnik rekel: „Tvoja tovar- fha fta fe vdala zefarju; tudi ti bodi moder, de bofh frezhen.” ( S. Andronik je fodniku odgovoril: ,,Ni ref, karpravifhj mojatovar- fha fe ti nifta vdala, in tudi jeft fe ti ne bom , ker me bo gnada boshja ftanovitniga ohranila« Le fkufhaj me, in Ijofh vidil, kaj in koliko - 78 - samore boshji hlapez preterpeti.” Oblaflnik ni redil kaj od togote pozheti; ukasal je sa fhtiri kole mu noge in roke perresati, de bi fe ne mogel ganiti, in do kolligarasmefariti; potlej po rasmefarjenim telefu foli potrebi. ,S. Andronik je fodniku rekel: „Ne dam fe ne od tvojiga shuganja, ne od bolezhin prema¬ gati, ker me shivi Bog mozhniga dela, kakor ti fkufhnja prizhuje.” Tudi tiga je ukasal v’ jezho nebi. Ti fveti boshji flushabniki fo v’ temni je- zhi, defiravno v’velizih bolezhinah, Boga ve¬ lelo hvalili. Neverni oblaflnik jih je hotel s’ bolezhinami premagati, in je she v’tretje uka¬ sal 1. Taraku pred fe perpeljati. Slo ga je na¬ govarjal, de naj bo pokoren, in ker ga ni mogel omajati, ga je sapovedal s’rasbeljenim shelesjem shgati, mu ufhefa odresati, mu sher- javze na glavo djati, in ga fhe drugazhi te¬ sati; pa saflonj. Rekel je oblaflniku: „Zhe me ukashefh shiviga odreti, ne bom fvojiga Boga sapuftil.” Sa tim fo perpeljali f. Proba. ,S’ tem fo tudi neufmiljeno ravnali, in mu ozhi isderli. Pa ferzhno je rekel: ,,Dokler bo kaj fape v’ meni, bom hvalil Boga; mojeshe- Ije fo veliko terpeti sa njegovo prefveto ime.” Na sadnje je bil perpeljan f. Andronik. Pa tudi per njem nifo nizh opravili. Oblaflnik mu je rekel: „Tvoj Kribuf, v’ kteriga upafh, je bil hudodelnik pod oblabnikam Pilatam kri- shan.” ,S. Andronik mu je odgovoril: „Mol- zhi, ker nili vreden, de bi ga imenoval. Ako — 79 — bi ga ti posnal, bi njegoviga prefvetiga ime¬ na ne klel, in bi ne preganjal njegovih flu- shabnikov.” Oblaftnik, vef raskazhen, je ukasal mu jesik odresati, de bi ga vezhne po- flufhal. Vfe tri je obfodil, in rekel sverinam dati, de bi jih rastergale; pa sveri fo fe ukro¬ tile, in fo njih rane prijasno lisale. Tedaj jih je sapovedal s’ mezhem umoriti. Radi fo umerli, in fhli v’ boshje kraljeftvo vshivat in hvalit Boga vekomaj. Nauk. c Sidanje terpljenje je majhno memo vred- nojti nebejhkiga kraljejIva . ( Sf. Tarak, Prob in Andronik fo neisrezhe- no terpeli sa nebefhko kraljeftvo, vender ga nifo saflushili po vrednofti; velike in vezhne dobrote nebefhkiga kraljeftva prefeshejo vfe saflushenje. Kdor Bogu svefto flushi, saflu- shi fizer nebefhko kraljeftvo, ker ga je Bog fvojim sveftim flushabnikam is milofti obljubil; pa po vrednofti sallushiti ganihzhe ne samore. ,S. Pavel pravi: „Menim , de terpljenje Ji - danjiga zhafa ni veliko memo prihodne zha- Jti, ktera bo nad nami rasodeta .” Rimlj. 8, i8. O kriftjan! premifli, ako biti fam vfebo- lezhine terpel, ktere fo vli fveti marterniki preterpeli; ako bi fe ojftro pokoril, kakor fo le vli pufhavniki pokorili; ako bi ti fam imel — 8 o — saflushenje vlili fvetnibov: bi vender ne fmel mifliti ali rezhi: ^Sim vreden nebefhbiga bra- ljeftva.” Vezhno plazhilo, bi ga je Bog oblju¬ bil, je vezhi od vliga saflushenja; vender ti bo pravizhni Bog dal, bar ti je po milofli oblju¬ bil, zhe po vli njegovi volji shivifh. Ne bodi nevoljen ali nepoterpeshljiv v’ fvojim terplje- nji; ne bodi len v’ dopolnovanji poflave; te- muzh velelo terpi, in svefto delaj, bar ti Bog sapove, berbofh sato obilno plazhilo prejel. Premifli terpljenje, poborjenje in druge do¬ bre dela fvetih apofteljnov, marternibov in drusih fvetnibov, de fposnafh fvoje majhno terpljenje, in dobrovoljno delafhsanebefhbo hraljeftvo. Kdo te sdaj savoljo vere preganja ? bdo te lili s’ ognjem ali s’ mezhem Bogasapu- fliti? Uni fo bili preganjani, vblenjeni, tepe¬ ni, shgani, preshagani, brishani, ali fhe dru- gazhi umorjeni; vender fo v’ fmertnih bole- zhinah Bogu svefti oftali. Kabo bolh ti isgo- vorjen, zhe is prasniga ftrahu ali sanizheva- nja flabih od sapoved odflopifh ? Glej! fveti marternibi fo ravno te sapovedi imeli, babor ti, in fo moglineufmiljene oblallnibeinfmert- ne bolezhine premagovati; sabaj povifhujefh ti fvoje terpljenje, btero je zelo majhno! Kar je Jesuf pravil: „NebeJhko kral/ejtvo Jilo terpi, injilniga sgrabijo” (Mat. 11, 12.), je tudi sdaj refnizhno; vender je sdaj loshej v’ ne- befa priti, babor ob zhafu preganjanja. Bodi pa terpljenje veliboali majhno, dolgo alibratbo; — 8i — vfelej je refnizhno, de je to majhno memo vrednofti nebefhkiga kraljeftVa. De Bogu svefto flushifh, premifli: JSi- danje terpljenje je kratko in majhno, pri. hodno plazhilo pa je vezhno in veliko. Zhlo- vekovo shivljenje je saref vedno vojfkovanje, na fvetu je dofti fkufhnjav in nadlog, pokor- jenje je sapovedano, nikoli ni dopufheno po fvoji hudobni volji shiveti; ali vfe to mine hi¬ tro, vezhnoft pa nikoli ne. Veliko terpifh sa potrebni shivesh in flabo oblazhilo, nepre¬ nehoma terpifh in fkerbifh sa to, kar ti bo fmert odvsela; sakaj fe branifh terpeti sa pla¬ zhilo, htero ti ne bo nikedar odvseto ? Bodi sveft in ferzhen po sgledu fvetnikov, in hodi ko oni sa krishanim Jesufam, de pridefh v’ njegovo kraljeftvo. Kar je Jesuf rekel fvojim uzhenzam, je rezheno vfim : „ Vefelite fe, in od. vefelja pojkakujte , ker je va/he plazhi- , lo obilno v nebejih:' Mat. 5 , 12. i Molitev• . O ljubi Jesuf! ponishnoobllojim, delim [ tvoj nevredni hlapez; shelim in upam v’ tvo- • je kraljeftvo priti, pabresvliga terpljenja. To 1 ne more biti, ker li ga ne lenim, ampak le . pridnim obljubil. Ti, poglavar in vladnik is- . ^oljenih, fi na krishiumeri; tvoji apoftelnilo l veliko terpeli; tvoji prizhevavzi, marterniki ; fo fvojo kri prelili; drugi tvoji prijatli fo f’ taishem oblosheni sa teboj svefto hodili: jeft 6 — 82 — pa upam s' mehkim in flabim shivljenjem v’ tvoje kraljeftvo priti? Aho bi mi lilno tesh- ke rezhi sapovedal, fej bi bilo vfe premalo metno veliziga obljubljeniga plazhila; pa ljubesnjivo, oGofpod! gofpodujefh,inf’fvojo gnado mi pomagafh dopolnovati, kar sapo- vedujefh: kako fe bom isgovoril, zhe tinilim pokoren? O Gofpod! tvoje ljubesnjive sapo- vedi in tvoje obljubljeno vezhno plazhilo bom smiraj pred fvojimivernimiozhmiimel, dene pefham na poti pravize, in de ne odllopim od tebe. O fveti marterniki! fprofite mi od ufmi- ljeniga Jesufavfaj nekoliko gorezhofti, poter- peshljivofti in ftanovitnofti, kterih fte bili vi polni, de mu pridno, ferzhno in ftanovitno flushim, in fe po fmerti v’ vafhi drushbi ve- felim vekomaj. Amen. XII. dan kosoperfka. Veliko ff. marternikov in prizhevavzov v' Afriki. Krivoverni kralj Hunerik, kteri je v’ pogla¬ vitnim meftu Kartagi gofpodoval, je fklenilv’ fvojim lsraljeftvu pokonzhati katolfhko vero. Sapovedal je veliko fhkofov, duhovnov in ver¬ nih v’ nerodovitno pufhavo gnati, kjer bivfi- ga hudiga potnerli. Tih je bilo 4966. Mednji* — 85 — mi je bilo ne malo ftarih, majhnih in boleh¬ nih ; pa ufmiljenja ni bilo nobeniga. Pogla- vitniga mefta fhhof Pelikf je bil nevarno bo¬ lan, in je she fkoraj umiral; veliko jih je kra¬ lja proiilo, de naj ga pufti v’ miru umreti. Neufmiljeni kralj je odgovoril: „Zhe ne more hoditi, vlezite ga sa feboj.” Kader fo bili ti ferzhni prizhevavzi she delezh od mefta Kar- tageprifhli, fo kraljevi flushabniki fkufhali jih od vere odverniti; pa ti boshji prijatli, zhe ravno sdelaniod trudnofti, lakote inshe- je, fo v’ katolfhki veri ftanovitni oftali, leeni- ga ni bilo med njimi nesveftiga. Kaj fo krivover¬ ci ftorili ? Rasdelili fo jih, in v’ temne jezh e gna¬ li, va-nje saklenili, in jim malo jefti in piti da¬ jali, de bi ondi od lakote, sheje, fmradu in terp- ljenja ali umerli, ali fe vdali. Ni mogozhe po¬ vedati in popifati njih velizihbritkoft. Nifo mogli leshati, ne pozhivati, ne safpati, te- muzh v’velizim drenji fo mogli ftati, v’vodi in v’fmerdljivim blatu lizhati. Savoljo veliziga fmradu in terpljenja jih je dofti sbolelo; pa sdravi in bolni nifo drusiga v’ shivesh dobiva¬ li. ko malo jezhmena, kakor je bil neufmiljeni kralj sapovedal. ( S. fhkof Viktor, kteri je te jetnike is ljubesni do Boga v’pufhavo fprem- Ijnl, pifhe tako le: „Jeftlim krivoverne var- ke s’ denarjem podkupil, de fo me v’ jezho fpuftili, is shelje fvoje ljube brate obifkati. Kader lim bil v’njih jezho prifhel, iim linerd- Ijivo blato do kolena gasil; groša me je ob® fkla, ko lim vidil njih velike britkofti/’ 6 * — 84 — Ti ferzhni flushabnikiboshji fobili isjezh fpufheni, in gnani v’ daljno pufhavo. Ako ravno fo bili vil prepadeni, bolehni in flabi, (o le vender Bogu v’ zhaft velelo peli. Na po¬ ti fo bili od krivoverzov sanizhevani, od pra¬ vovernih pa zhefheni. Is vlih meft fo katolfh- hi verni hiteli vidit in zhaftit te odbrane zhe- de Jesufove; s’ gorezhimi fvezhami fo jih fpremljali, in hvalili Boga, leteri jih ohranu- je fianovitne. Pravoverniki fo is fpofhtova- nja do tih Jesufovih prizhetavzov hodili sa njimi, njih ftopinje kufhevali, in sheleli njih terpljenja deleshni biti. ( S. fhkof Viktor pi- fhe: ,,Kader fino bili na poti, je perletna ghenfka sa nami hitela s’ majhnim fantam v’ narozhji. t Slifhali fmo mu rezhi: Hiti, hi¬ ti, moj otroki sa temi fvetimi, kteri tudi hi¬ te v’ vezhno plazhilo. ( Smo jo vprafhali: Sa- kaj hitifh sa nami? Odgovorila nam je: Mo¬ lite, vafprolim, molite sa-me in sa tiga o- troka. S’ vami greva v’ pufhavo; otroka fim feboj vsela, de fam ne oftane doma, in de ne bo od krivoverzov sapeljan. Kader fmo to sallif hali, nifmo vedili drusiga rezhi ko to: Naj fe sgodi boshja volja.” Neufmiljeni preganjavzi fvetih Jesufovih prizhevavzov fo bili huji od sveri; njih fofeb- no vefelje je bilo veliko terpljenje nakladati. Perganjali fo ne le sdrave, ampak tudi boleh¬ ne, flare in otroke, de naj hitro hodijo; sa- dej gredozhe fo sbadali f’ fulizami in pfhiza- mi, ali kamnje metali va-nje. Zhe fonekte* — 85 — ri opefhali, fo jih I odlafhati. ,,Zhe Ji Bogu obljubil, ne od - lajhaj dati ; sakaj nejpametna in nesvejta 1 obljuba mu je soperna.” Prid. 5, 3. Veliko vezh bi fhe bilo od tiga govoriti; r pa vfaj ta dva nauka ohrani. Pervi je: „Pre- 5 den kaj fofebnigaobljubifh, premifli fkerbno, e proli Boga rasfvetljenja, in vprafhaj fvojiga ’) navadniga fpovednika sa fvet.” Drugi je: „Zhe hozhefh kaj nesapovedaniga obljubiti, obljubi, kar tvoje hudo poshelenje pomanj- f fhuje.” ( Skerbi po vlih sapovedih shiveti, to l > b je nar potrebnifhi. Ne bodineumnim enak, kteri nesapovedano delajo, sapovedano pa ’• sanizhujejo. Ljubi Boga, shivi po njegovih h sapovedih, premaguj hudo poshelenje, in ta* '• ko hodifh po poti svelizhanja. — 9 ^ Molitev • O Gofpod Jesnf! bojim fe biti v’ fhtevi- lu tiftih, kterim li rekel: „Opravljate defeti- no od mete, rutize in vfe vertnine, in opu- fhate pravizo in ljubesen boshjo.” Tudi jed fim nagnjen obljubiti in ftoriti, kar je po moji volji, ne pa, kar potrebujem v’ svelizhanje. O Gofpod! daj mi svefto shiveti po tvojih sa- povedih; daj mi delavno in ftanovitno voljo viiga hudigavarovati fe, invfesapovedano de¬ lati, de ti dopadem. Blagor mi, zhe f’ po- mozhjo tvoje gnade samorem sa Davidamref- nizhno rezhi: ,, 4 Sim obljubil in perfegel po tvojih sapovedih shiveti.” 4 S. Edvard ti je v’ mnosih teshkih opravilih svefto flushil, te ni nikedar sapuftil, in je frezhno prifhel v’ tvo¬ je kraljeftvo; tudi jeft fi bom persadeval tebi v’ zhaft shiveti, de po tvoji dobrotljivi oblju¬ bi pridem k’ tebi, in te vshivam vekomaj. Amen. XIV. dan kosoperfka. S. Alekfander favli fnkof t S. Alekfander je bil finbogabojezhigain mo- gozhniga knesa Dominika t Savli. Bil je rojen v’ Milanu ali Majlandu v’ letu i534. Njegovi ftarfhi fo ga fkerbno uzhili, potlej fo ga po* — 9 5 — Hali v’ Pavijo pod umetne uzhenike. Lahko in fkerbno fe je uzhil, pa tudi v’poboshnofti je raftel; Boga je ljubil is vfe dufhe, in Je- sufovo mater Marijo vifoko zhaftil. Bogu in Marii bolj dopafti je obljubil v* devifhtvu shi- veti, in fi slo p ersadeval ohraniti fe zhiftiga. Toraj ni hotel nobene nepotrebne drushbe s* shenfkimi imeti, tudi ne f’flabimimofhkimi; zhe je flifhal ali vidil kaj neframoshljiviga, je bil shaloften, in te shalofti tudi ni perkrival; v’ ponishnofti in pokorjenji je ftanovitenoftal, in f’ tim je ohranil nedolshnoft. Ker je pre* miflil veliko fpazhenoft in nevarnoftsapeljivi- ga fveta, je profil in vset bil v’ bratovfhino minihov f. Barnaba, kterih klofhter je bil v' Milanu. V’ klofhterfki famoti je Boga gore- zhe profil, de bi mu dal fposnati fe, in po« boljfhati fhe tako majhne flabofti 5 molil, bral, premifhljeval, in vfe je delal, kar ga je bolj pofvezhevalo. Od gnade boshje je bil nau- *hen, de bres ponishnofti in pokorfhine ni fvetofti; |sato fe je fvojim oblaftnikam popol- nama podvergel, in jih je v’vfim natanko flufhal. Njegovi oblaftniki to ga bili filnove- feli, in to mu napovedali, de naj fe perprav- |ja mafhnikovo pofvezhevanje prejeti. To fe je sgodilo v’ letu i556. Po tim je boshjo be» fedo gorezhe osnanoval, in veliko grefhnikov n a pot pokore perpeljal. Minihi to ga fvoji« ga veliziga poglavarja isvolili. Bil je takrat le 53 let ftar, pa njegova fvetoft in modroftje bila bolji ko velika ftaroft. Ref, sgoli ljube* — 9 6 — sen in modroft ga je bila; sato ga je f. Karl Boromej neisrezheno ljubil, ga isvolil fvojiga fpovednika, fvetovavza in pomagavza. Rimfhi papesh f. Pius.V. je svedil fvetoft in modroft f. Alekfandra, in ga je isvolil fhko- fa veliziga otoka Korsike. Kader je bil to sve¬ dil, fe je preftrafhil, in je f. fhkofa Karla Bo- romeja napravil, de je papeshu pifal, in ga ponishno profil, de bi mu to veliko butaro odvsel. Preden je bila ta profhnja do pape- sha pernefena, je is Rima she prifhlo poter- jenje perviga papesheviga fklepa. Ko je f. Alekfander papeshevo piimo prejel, je po¬ kleknil, ozhi v’ nebo povsdignil, in fe pod- vergel rekozh : ,,Naj fe sgodi bosbja volja.” Hitel je v’ Korsiko, v’ fvojo fhkofijo, in milo jokal nad njo, ker je vfo rasdjano nafhel. Pa- ftirji in ovze fo bili v’ grosni nevednofti sako- pani; vli grehi fo ozhitno gofpodovali, zerk- ve fo bile nezhedne ali poderte, ni bilo ker- fhanfkiga nauka, tudi poglavitne katolfhke refnize fo jim bile nesnane, sakramenti fo bili v’ nemar pufhani. Te in druge dufhne nadloge fo bile boshjimu moshu neisrezheno teshavne; pa is upanja v’ veliziga paftirja Je- sufa je fetzhno in ftanovitno delal, de bi vfe poravnal. Duhovne fvoje fhkofije je veliko¬ krat poklizal, jih uzhil kako shiveti, uzhiti, in sakramente deliti po volji Jesufovi in katol¬ fhke zerkve. Ta fveti fhkof je neisrezheno terpel sa svelizhanje fvojihovz: tudi v’hudim vremenu je hodil po vifozih in ftermih gorah; — 97 — vezhkrat je mogel pod milim nebam prenozhi- ti; nizh ni vsel od nobeniga saftonj, temuzh is fvojiga je febe in fvoje preshivel in ofker- bel; tudi revnim je, kolikor je premogel, is dobriga ferza pomagal. i Sz h a farna je fvojo sapufheno fhkofijo vfo ponovil, ker fo ga vfi ljubili, fpofhtovali in flufhali kot angelja bosh- jrga. De bito fvoje dobro persadevanje ro¬ dovitno in flanovitno ftoril, je dobre mladen- zhe v’ prodorno , nalafh v’to najeto hifho je¬ mal, in jim bogabojezhe uzhenike dajal, de bi bili fzhafamaduhovni po volji bosbji. Tu¬ di je dodi fvetih bukev fpifal, sladi kerfhan- fki nauk, in jih sadonj delil, in pa slo per- porozhal branje fvetih bukev, ker je vedil, de fo fvete bukve velik perpomozhik k’ sveli- zhanju. Tudi je ljubil in perporozhal fveto petje per boshji flushbi, lstero slo perpomo- re dufho k’ Bogu povsdigovati. ,Skerb tiga f. fhkofa grehe odvrazhevati je bila grosno velika. ( Svoje shivljenje bi bil rad dal, de bi tfbranil boshje rasshaljenje, kakor ta le pergodba prizhuje. Ne delezhod njegoviga prebivalifha je bil nekdo ubit. Ro¬ dovina ubitiga je vdala, in hotla ubijavza umoriti; pa njegovi fo ga branili, in bila je velika smefhnjava. ,S. fhkof je k’ njim fhel, in jih miril, pa sadonj. Kaj je doril ? Poklek¬ nil je, in jim rekel : ,,Ljubi bratje! glejte me Veliziga grefhnika; zhe femore kri prelivati, naj fe moja, de le vi eden drusimu nizh sha- 1'ga ne dorite.” Ti rasferdeni ljudje fo fe 7 - 98 - bersh potolashili, fo eden drusimu odpuftili, in fhli domu. Njegovo ufmiljenje do ubosih je bilo tudi neisrezheno. Shivel jefam ubosh- no, de bi jim samogel obilnifhi pomagati: nje¬ gova hifha je bila ubogim in popotnim smiraj odperta; fofebno je fkerbel framoshljive ubo¬ ge svediti, tim je fkrivno in obilno pomagal. Bolnike je fkerbno obifkoval, jih uzhil, fpo- vedoval, obhajal, in jim pomagal priti v’frezh- no vezhnoft. Bog mu je dal zhudeshe delati, vli fo ga fhe shiviga imenovali fvetnika. Pa- pesh Gregori XIV. je tiga fvetiga fhkofa, v’ letu 1591, v’veliko mello Pavijo preflavil, de bi v’ fvoji flarofti malo pozhitka vshival. Bilje papeshu pokoren, pa pozhitka ni hotel imeti; do fmertne bolesni je neprenehama delal sa svelizhanje Jesufovih ovz., V’ tim mehu je ne¬ varno sbolel, fe je od vfiga shivljenja ponish- no fpovedal, fvete sakramente f’fofebno per- pravo prejel, in 58 letftar, 11. dan kosoper- fka v’letu 1592, v’ Gofpodu safpal. Tudi po fmerti fo fe veliki zhudeshi na njegove profh« nje godili. Nauk. Kako Je s' deli ljubesen jkasuje. ,S. fhkof Alekfander ni le s’ befedo djal: ,,Ljubim Boga is vfiga ferza, in blishniga ko febe temuzh je relnizhno ljubil, in ljubesen s’ de li fkasoval. Kratko popifovanje njegovi* — 99 — ga shivljenja prizhuje od tega. Kar je on de¬ lal, je vfim sapovedano, namrezh fvojo lju- besen s’ deli fbaso vati. ,S. Janes pravi: „Otro - z/iizhil ne ljubimo le s’ jesikam, ampak v' djanji in v’ ref nizi’' I. o , 18. O brilljan! premifli fberbno, zhe lju- bifh Boga is vfe dufhe, in blishniga bo febe savoljo Boga. Zhe fe golufafh, ni majhna smota, ampal< je pogubna, her je ljubesen nar potrebnifhi. Vezhbrat pravifh : „0 moj Bog! ljubim te; raji hozhem vfe terpeti, bo tebe rasshaliti.” Te befede fo lepe, pa fo le befede in prašen glaf, zhe ni drusiga. Pre- niifli fvoje dela, in te ti bodo prizhevale od ljubesni. Bogaljubifh, zhe mu v’ nevarnih fbufhnjavah ftanoviten oftanefh; zhe fi raji pofhbodovan, habor de bi ga sapuftil, ali de bi lashnjivo govoril, ali brivizo delal; zhe ti ni nobena rezh tolilco ljuba, de bi je ne sapu¬ ftil, aho ti je nevarna perloshnoft v’greh. Bo¬ ga ljubifh, zhe ima tvoja ljubesen do njega mozh vfe hudo premagati, in vfe sapovedano dobro ftoriti. t S. Pavel tabo govori: ,, t Spol- novanje pojtave je ljubesen” Rimlj. 12, Jo. Pazh refnizhno! le fpolnovanje poftave je prizhevanje ljubesni. Prizhevanje sapovedane*ljubesni je po- ftorfhina. Zhe fvoje volje boshji volji ne pod- ''ershefh, ni poborfhine, in bres poborfhine ttiljubesni. Ta pohorfhina sapopade vfe dolsh- n °fti; dopolnovanje vfih sapoved je pa islju- ftesni. Savoljo Boga ljubi blishniga, in mu 100 fkasuj ljubesen s’ deli. Bodi muufmiljen, n- ^ zhi in fvari ga, odpufhaj mu njegove flabofti in fitnofti. Zhe ti, revni zhlovek! ne ljubifh j- in ne preterpifh fvojih bratov, ne upaj ufmi- ljenja od vligamogozhniga Boga. t S. Pavel j opominja vfe : „ Rodite med feboj dobrollji- vi , ufmilj eni, in per sana/hajle eden dr n- j simn, kakor vam je Bog po Jesufu Kri - ^ JtaJu.’' Efesh. 4, 52 . m Premifli fkerbno, zhe ljubifh Boga in / blishniga. Ljubesen je nar potrebnifhi, je j sazhetik in konez vfiga dobriga, in bres nje ^ ni nizh dobriga. Ljubesen vfe rezhi prav rav- na, ni blaga ali zhafti lakomna, ne delanizli j e napazhniga ali krivizhniga; je ufmiljena , po- ni nishna, persanafhna, modra, pravizhna. Zhe p ljubifh Boga, ljubifh tudi febe in blishniga; fi Bogu pokoren, febi in blishnimu dober; fi moder gofpodar, fkerbenozhe, dober fofed, pokoren otrok, pravizhen flushabnik, infiv’ vfim po volji boshji. Profi Boga nepreneha- ma te potrebne ljubesni, in premifhljuj, kar koli tvoje ferze vnema, de v’ ljubesni gorifh, v’ljubesni raftefh, in ftanoviten oflanefh. Tako ^ bofh sa f. Pavlam refnizhno govoril: ,,Shivim, ^ pa ne jejt , ampak Krijtuf shivi v' meni’’ m Gal. 2,20. sa 2i i Molitev . ot sh O Bog, ozhe vfiga ufmiljenja! ti fi me uj, neisrezheno ljubil, in me fhe ljubifh; jeftp a lijj I GU — fini ti bil, in fini ti fhe smiraj vef nehvale- shen. Pred tvojim velizhaftvam fe ponishno fpovem fvoje merslote , terdobe in nehvalesh- nofti, inteprofim, odpufti mi jo. Vem, lju¬ biti tebe, nefkonzhno miloft, je dolshnoft; pa moje hudo poshelenje mi brani. Ljubiti te¬ be je lahko in prijetno; pa raji fim ftvari lju¬ bil, ker fini bil od njih omamljen. Napolni me f’ fvojo ljubesnijo, de ne bom le govoril: „Te ljubim,” temuzh de te bom ljubil v’ ref- nizi in v’ djanji. Ufmiljeni Ozhe nebefhhi! daj mi nehvaleshnimu otroku fvojiga f. Duha po Jesufu Kriftufu, de po sgledu f. fhkofa A- lekfandra refnizhno ljubesen do tebe inblish- niga fkasujem, in v’kraljeftvo veahne Ijubesni pridem. Amen. XV. dan kosoperfka, Teresija deviza, nuna. C 4 * Teresija je bila rojena na h paniki m v’ medu Avili v’ letu i5i5. Bila je hzhi AHon- sa .Sankezta in Beatrize, ktera fta bila obavifo- z >ga rodu. Alfons je imel fveto navado fvojim strokam in drushini po vezherji nekaj brati od življenja fvetnikov. Dekliza Teresija in eden njenih bratov fta smed vfih drusih od shivlje^ n j a fvetnikov nar raji poflufhala. Ta dva bo- — 102 gabojezha otroka fta fe potlej od tlga pogovar¬ jala, in eden drusirau djala: ,,Kairo bi bila pazh mi dva neisrezheno frezhna, lro bi sa Jesufa voljo fvojo kri prelila!” To nifo bile le prasne befede; fklenila Ila tudi dom sapufliti, in v’ Afriko iti med nevernike, de bi sa vero nmerla. Po tim fklepu fta fhla is mefta; pa njun ftriz jih je na poti frezhal, in domu ver¬ nik Ta dva fveta otroka fta bila shaloftna, de jima ni bilo dopufheno sa vero umreti; fklenila fta vfaj pufhavnike pofnemati. Do¬ ma na vertu fta dva majhna fhotora is vej naredila, ondi brala, molila, in fe od boshji- ga pogovarjala. ( Starfhi fo jima to radi do- puftili in Boga hvalili. Majhna Teresija je bila lepo prebivalifhe f. Duha; pa le 12 let je bila ftara, ko ji j e dobra mati umerla. Njen ozhe je bil fizer do¬ ber, pa savoljo domazhih opravkov ni mogel smiraj nad njo zhuti. Teresija je, fe ne ve od kod, v’ roke dobila pofvetne bukve, kte- rih branje ji je v' ferze vlivalo ljubesen do fve¬ ta. Tudi fe je s’ neumno deldizo fosnanila* jo poflufhala, in fe nad njo pohujfhala. ,S- Teresija je farna potlej od tiga pifala tako! „ t S’ tifto fpazheno tovarfhizo iim fe bila s’ vfo dufho sdrushila, ker me je napeljevala v’to* kar je dopadlo moji flabi natori. Perpovedo- vala mi je vfe fvoje pofvetno shivljenjej in f’ tim mi je v’ ferze prijeten ftrup vlivala- Deldiza Teresija je bila takrat v’ nar nevarni* fhi ftarofti, fe je neumno ljubila, fe vifol ' 0 1 1 3 I s 1 1 II » n v b V b k 11 m zl in fk — io3 — nofila, in pefhala v’ljubesni boshji. Od bra¬ nja flabih bukev, od flabe tovarfhize in od fvojiga poshelenja sapeljana, je menila, de pravizhno shivi; sunanjih grehov fe je varo¬ vala, pa ne tifliga, har preshene ljubesen do Boga. Druga njena nefrezha je bila ta, de je dobila premehke fpovednike, kteri fo ji pregledovali, in jo pufhali v’ mehkim shiv- ljenji, v’ lashnjivim miru. Njen ozhe je kmalo vidil nad njo snam- nja pofvetniga shivljenja in sapeljane dufhe; poflal jo je v’ nunfki klofhter, de bi fe ondi v’ famoti, molitvi in premifhljevanji fpo« snala inpoboljfhala. Ufmiljeni Bog ji je dal fvojo poprejfhnjo nevarnoft fposnati, in fhe bolj jo je fposnala v’ bolesni, f ktero jo je Bo g miloftivo obifkal. Ozhe jo je potlej poflal k’ njenimu flrizu, deshelfkimu, pabogabojezhi- gofpodu. Njen flriz je bil mosh po vfi volji boshji, je dolgo molil, rad fvete bukve tral, in v’ vfih kerfhanfkih dolshnollih bil priden. Dekliza Teresija je mogla per njem bdi, s’ njim moliti, in poflufhati fvete nau- ke. Ni bila fizer kaj lazhna dobriga, vender n i hotla fvojiga dobriga flriza shaliti; fzhafa- ma je dobila vefelje do vliga dobriga, fe je z kedalje bolj vnemala v’ ljubesni do Boga, m rs ferza shelela le njemu flushiti. Kader je bila njena dufha fpet vneta Bo¬ li 11 svefto flushiti, je gorezhe molila, in dol- &° premifhljevala, kam bi fe obernila ; potlej je Kdenila v’ klofhter iti, in ondioftati do fmer- — i o 4 — ti. Drugi fo ji slo branili, pa ona ni odftopi- la od fvojiga dobriga fldepa. Takrat je bila le 21 let Itara. ( Shla je v’ klofhter, je neis- rezheno ojftro shivela, in fe fkoraj neper- merjeno pokorila, ker fo bile le terpeti saJe- sufa voljo njene refnizhne sbelje. To preoj- llro shivljenjein preobilno pokorjenje ji je na¬ pravilo nevarno bolesen. V’ bolesni fo jo pri- jatli in prijatlize obifkovali, in fo jo nagovar¬ jali, de naj bolj mehko shivi, to je, po na¬ vadi fveta. Jih je poflufhala in ubogala; pa kmalo je fposnala nevarnoft fvoje dufhein sa- peljivoft pofvetnih prijatlov. Debi v’vednim pokorjenji rada in ftanovitna oflala, je pogo- flo premifhljevala neisrezhene bolezhine lju* besnjiviga Jesufa. Premifhljevaje Jesafovo terpljenje je fvoje grehe milo obshalovala, in Jesufa f folsami profila gnade ga ne vezh rassha- liti. To pogoltno premifhljevanje ji je slo po¬ magalo v’ ljubesni boshji rafti, in od ljubesni goreti. Ljubesen boshja je bila shivljenje nje- niga shivljenja. Ta nebefhki ogenj jo je po- polnama gofpodoval. Y’ snamnje te velike ljubesni, ktero je do Boga imela, je enkrat vidila boshjiga angelja s’ognjeno pfhizo jifer- ze preflreliti. Is ljubesni do Boga je terdno obljubila vfe delati, kar koli bi fposnala, de je Bogu dopadljivo. Teshka je bila ta obljuba, pa veliki ljubesni lahka; ljubesni je vfe mogozhe. Ta ljuba in zhifta boshja prijatliza je lah¬ ko fposnala, de nune, njene tovarfhize, pre¬ mehko shive*; shelela jih je tedaj preroditi v io 5 — Jesufu Kriftufu. Kader fo one in drugi to sve- dili, fo jo neisrezheno sanizhevali, in hudo preganjali. Pa v’ Bogu uterjena fe tiga ni preflrafhila; ftanovitna je oftala, in veliko klofhtrov je fosidala, v’ kterih je bila duhovna mati, in je fvoje duhovne hzhere vodila po poti krishaniga Jesufa. Ojftro jim je prepo¬ vedala meniti fe ali snanje imeti s’ desheliki- mi, in fkerbela je dobivati fpovednike po Jesu- fovim duhu. Sato je slo fkerbela, ker je fa¬ rna fkuiila, de pofvetni duh in premehki fpo- vedniki fo dve veliki nefrezhi. Ta neutrud¬ na boshja flushabniza fi je slo persadevala tu¬ di minihe pregovoriti, de fo ne po duhu fveta, ampak po fvojim poklizu shiveli. Ta njen konez je bil lilno teshek, vender ga je s’ boshjo pomozhjo dofegla. Boga ufmiljeniga je sa vfe to hvalila, in vedno fkerbela njego¬ vo zhaft povifhevati. Njeno fveto shivljenje je bilo po Jesufu Kriftufu; vender jo je Bog s’ dolgim bolehanjem pokoril, debi ji dal obil- nifhi plazhilo v’ nebelih. Veliko let je bila bolehna; pa mozh njene vnete dufhe je vfo telefno flaboft 'premagala, k«rnidrusiga she- lela, kakor sraven krishanga Jesufa krisha- na umreti. Sato ga je vednt profila rekozh: j,Gofpod! ali terpeti ali nnreti.” Njena go- rezha dufha je le nebefhko loaljeftvo premifh- ljevala, Boga ljubila in hvalla. Bog je to fvo- jo svefto flushabnizo puftil mfvetudo67* leta njene ftarofti; jo je f’ fladlo fmertjo k’ febi — io6 — vsel ravno ta dan v’letu i58s. Na njene profh- nje fo fe velilti zhudeshi godili, Nauk. Is njeniga shivljenja. 4 S. Teresija je rada pofluChala, brala in premilhljevala shivljenje boshjih Cvetnikov in fvetniz; to jo je vnemalo po njih sgledih slo¬ veti in terpeti. Ravno is tiga fvetiga konza beri ali poflufhaj in premifhljuj tudi ti shiv¬ ljenje in terpljenje Cvetnikov, de sa njimi ho- diCh, kakor fo oni sa JesuCam hodili. ,S. Pa¬ vel pravi: „Pro/im vaj', po menife ravnaj¬ te, kakor fe tudijejtpo Krijtufu I. Kor. 4, 16. Prav to ti pravijo Cvetniki, de boCh v’njih drushbi Boga hvalil vekomaj. Radob- iCkujeCh zerkve CoCebnih boshjih prijatlov, pa fe braniCh po r.jih sgledih shiveti; nesapove- dano delaCh, sipovedano pa opuftiCh, in ta¬ bo ne zhaftiCh Cvetnikov po volji boshji. Tu¬ di te smote Ce b»jim, de Cvetnike morebiti le mefeno zhaftiCh. Zerkev uzhi, de jezhaftdo Cvetnikov dobra n koriflna; pati jih morebiti zhaftiCh le savolj? C^ojiga pofvetniga dobizh- ba, ne pa de bi bogabojezhe shivel. Tizha- itiCh C. Antonija piChav.nika, de tvoje nezhed- ne shivali obvamje; C. Blasja sagerlo; C. Flo¬ rijana soper ogeij; C. Joba, de Ce zhebele mnoshijo; C.Luzio sa ozhi; C. Nesho, de Cker- bi sa tvoje ovze;f. Primasha, de bo ajda bo- — 107 — gata; f. Apolonijo sa sobe; f. Roba soper ku¬ go; C. 4 Shtefana sa konje ; C. Urha soper mersli- zo; f. Valentina soper boshjaft; f. Urbana sa vinfko tefto. To je vseto is sapopadka, kte- riga ima neuzheno ljudllvo od pomozhi Cvet¬ nikov. Te vprafham : Kteriga Cvetnika imafh pomozhnika sa fvojo duCho? kteriga poCne- maCh v’ pravizhnofti in pokori? kterimu Ce perporozhujeCh , de bi ti gnado Cprofil nevar¬ ne CkuChnjave premagovati? 4 Svetniki poma¬ gajo fizer tudi nafhimu teleCu, tode veliko ra¬ ji nalhi duChi; zhe pa meniCh, de Cvetniki le sa tvoje telo Ckerbe, in Ce jim le savoljotele- Ca perporozhujeCh, li jih Clabe ismiChljujeCh, kakor li ti. IChi per Bogu po njegovih Clu- shabnikih nar poprej nebe/hkiga kratjejtva, in tudi drugo ti bo perversheno , the ti je v'prid. Luk. 12, Si. ,S. Teresija, defiravno vCa gorezha, je peChala savoljo nevarne drushbe poCvetnepri« jatlize. Kriftjan! ne posabi tiga; nikoli ne imej nepotrebne drushbe C’ Clabimzhlovekam. Zhe ne ubogaCh, boCh peChal, opeChal, in Boga sapuftil. V’ sazhetku te bo Cram C’zhlo- vekam drusiga Cpola govoriti; Clab zhlovek tvojiga Cpola pa ti bo kmalo vCo Cramoshljivoft odvsel, zhe ga poCluChaCh. Praviti nekoliko Cvojih in drusih ljudi Claboft, in C’ tim te per- pravlja v’ ravno tako shivljenje. Kar li Cli- fhal, dopade tvoji Clabi natori; to premiCh- ljujeCh, nezhutno ClabiCh, in Ce napravljaCh v’ velike djanCke grehe. Ravno sato opominja — io 8 — f. Pavel vfe rekozh : „Ne pnjtite fe sapel/a- ti‘ } malopridni pogovori fkasS dobro shiv- Ijenje.” I. Kor. i5, 53. Le verjemi, de je velika nefrezha v’ duhu flabeti. ZSe fe tvoja dufha pofvetniga duha navsame ; ne vidi fvo- je velike nevarnotli, mlazhno moli, grehe is- govarja, in hiti v’pogubljenje 1 . Kriftjanu fpri- dene dufhe fo Jesufovi nauki preojiiri, Ipo- vedniki pretanki, pot pravizhnih nesnana ali nemogozha. Tako mifli, ker je sadersha- niga uma, fe po fvoji flepoti poverhama fpo- veduje, je lahko odvesan, in prejme Jesufa per f. obhajilu v’ ferze, ktero mu je sopemo. Zhe mu Bog da fposnati, potlej pravi: „Sdaj vem, kako de lim bil neumen in sapeljan.” Verjemi, de flepota, ktero ti je hudobija na¬ pravila, ni per Bogu nedolshna ali isgovor- jena. 4 S. Pavel pravi od tazih neumneshev: j,Njim ni bilo mar Boga fposnati , salo jih je Bog sdal njih fpazhenimu umu.” Rimlj. 1 , 28 . De nili in ne bofh tako nevarno sa¬ peljan ali sapeljana, profi ponishno in ftano- vitno Jesufa rekozh: „0 Gofpod! daj mi fvo- jiga f. Duha, in obvaruj me sapeljiviga duha fveta.” ,S. Teresija je bila s’ gnado boshjo refhe- na od sapeljivolli fveta, je v’ ljubesni boshji radia, v’ njej ftanovitna oftala in umerla. O kriftjan! dokler pofvetni duh gofpoduje v’ te¬ bi, dokler imafh mefeno ljubesen do febe in do drusih, dokler fe s’ neumnim fvetam ve- felifh, ifi" Jesufoviga duha v’tebi, in gane — »og — Ijuhifh. Le njegova gnada ti daje vefelje do zhesnatornih dobrot, ker podversbe telo in dufho njegovim sapovedim. Le gnada boshja ponovi in prerodi zhloveka, ker premaga vfe pozhutne sapeljivofli. Le gnada boshja daje ahloveku nepremagljivo mozh v’nadlogah, v’ sanizhevanji in preganjanji ftanovitnimu oftati. Zhe li rasdeljeniga ferza med Bogam in fvetam, niti pravi flushabnikboshji. Pro¬ ti neprenehama Boga, de naj te f’ fvojo lju- besnijo napolni, de mu is ljubesni flushifh, in bolh svelizhan. Molitev . O moj Bog, flvarnik in gofpod! kedaj ti bom sazhel refnizhno flushiti ? Tvoja flushab- niza f. Teresija je ref pefhala v’ ljubesni do tebe, pa le nekoliko in malo zhafa; jeft pa she dolgo hodim sa sapeljivim fvetam, in shi- Yim po vlim fvojim poshelenji. Velika nefre- zha je ta, vender je nifim do sdajposnal, in vfhezh mi je neumneshvi bilo shiveti delezh od tebe. Vezhna hvala ti bodi, o ufmiljeni Gofpod! ki ti me poterpeshljivozhakal, in mi sdaj dafh fposnati fvojo navarno flepoto. Bres tvojiga dobrotljiviga rasfvetljenja bibilv’fvo- ji nefpameti shivel, umeri, in fe pogubil ve¬ komaj. Ti me sdaj dobrotljivo klizhefh, in jeft ti hozhem pokoren biti; dokonzhaj delo »nojiga poboljfhanja, in flori me fvojiga sve- ftiga flushabnika, de ti po sgledu tvoje pri- — no - jatlize f. Teresije shivim, in frezhno umerjeni. Amen. XVI. dan kosoperfka. t Sf. Martinijem , Mahjimd deviza in tovar - Jhi, mar te miki t Ob zhafu krivoverniga in neufmiljeniga kra¬ lja Genserika fo ti fveti flushabniki boshji sa fveto vero terpeli v’ velizim meftu Kartagi. i Mogozhen flushabnik sgorej imenovaniga kra¬ lja je f. Martinijana in njegove tri brate v’ flush- bi imel; tudi deviza Maklima mu je flushila. i ,S. Martinijan je bil kovazh vojfkniga oroshja, i kar je bilo gofpodarju v’ velik dobizhik. C S. J Maklima je bila fkerbna in svetla v’ hifhnih i opravkih, in to je bilo gofpodarju slo vfhezh. c Ravno sato, ker Aa mu oba vfhezh bila, je 1 obema rekel: „Porozhita fe, in oAanita per j meni.” Martinijan je v’ to dovolil; pa Makli- r ma je bila shaloAna, vender fe ni predersni- I la gofpodarju odrezki. Kader tla bila poro- n zhena, je Maklima reklaMartinijanu: ,,Ljubi s moj! jeft lim fvoje devifhtvo Jesufu obljubila; \ toraj te prolim, bodi moj brat!” Bogabojezhi f- Martinijan ji je bersh to obljubil, jo je name- f| Ai feflre imel, oba Aa v’ zhiAoAi in v’ dobrih f( delih shivela. ,S. Martinijan fe je zhedalje A — lil — bolj vnemal Bogu popolnifhi flushiti; fklenil je fvet sapuftiti, in bres smot Bogu shiveti. To je fvoji zhifti nevefti in fvojim bratam po¬ vedal ; vfi fo fe namenili fkrivaj sbeshati, in v’ blofhter iti. Kakor fofe pogovorili, fofto- rili. Ponozhi fo fkrivaj fhli is mefta: fhtirje bratje fo fhli v’klofhter Trabak, kteriga mi- nihi fo v’ velizim pokorjenji shiveli; Makfima je thla v’ nunfki klofhter, ne delezh od uni- §a * Gofpodar je bil njih fkrivniga odhoda slo shaloften; fe je rasferdii, je na vfe kraje po- flal jih svedit, in mu je veliko plazhilo oblju¬ bil, kdor mu jih najde. V’ kratkim zhafu fo bili najdeni, in domu pergnani. Gofpodar jih je bersh ukasal v’ teshke verige vkleniti, in v’ jezho gnati; tudi jim je rekel: „Ne poj- dete is jezhe, dokler fe fvoji veri ne odpove- fte.” Krivoverni kralj Genserik je to svedil, in jih je ukasal neufmiljeno pretepati; vfak dan fo bili hudo rastepeni. Pa to ni nizh sda- lo, ker fo bili od Boga bersh osdravljeni. Bog je vezh zhudeshev ftoril, de bi fe njih nedolsh- noft rasodela; pa njih gofpodar je ko drug Paraon terdovraten oftal. Bog je njega in njegove otroke s’ naglo fmertjo udaril; tudi s drusimi nefrezhami je vlo hifho napolnil. Vdova neufmiljeniga gofpodarja fe je predra¬ mila, in te jetnike v’ dar dala imenitnimu go¬ spodu. Gofpod jih je bil vefel; pa bersh, ko v’ njegovo hifho prifhli, fo ga velike in hrafhne nadloge sadele. Ni vedil kaj pozhe- 1 12 li; govoril je f’ kraljem od tiga, in gasafvet poprafhal. Kralj je sapovedal f. Martinijana in njegove brate v’ daljno deshelo fognati, Makfimo pa profto fpuftiti. ( S. deviza Maklima je Boga hvalila , fhla v’ nunfki klofhter, ondi v’dobrih delih shive- la in umerla. Zhveteri bratje fo bili gnani v’ deshelo nevernikov, kjer ni bilo nobeniga fpo- snanja praviga Boga. Osnanovali fo jim fveto ve¬ ro, in veliko fe jih je fpreobernilo. Kader je kri¬ voverni kralj tosvedil, fejefilno rasferdil, in je pifal d-, oblaftnika tifte deshele, denajtefvete brate umori. Oblaflnik deshele ni hotel mo- gozhnimu kralju Genseriku odrezhi; ukasal je fvete brate po ojftrih krajih vlazhiti tako dolgo, de fo umerli. Tako je bilo Ilorjeno, in v’ tih bolezhinah fo fvoje shivljenje frezhno dokonzhali okoli leta 460. Nauk. ] ,Svet ne da prave frezhe. j ,Sf. Martinijan in njegovi tovarfhi nifo j ifkali tukaj frezhno shiveti, ampak Bogu flu- shiti. Loshej bi bili shiveli v’ hifhi fvojiga j, gofpodarja, pa bali fo fe sapeljivofti v’ hifhi g krivoverzov; sato fo beshali. Pa poprej in fj potlej fo terpeli, ker na fvetu ni praviga mi- „ ru, in ni prave frezhe. 4 Svet ne more frezhe j t dati, prava frezha je le od gnade f. Duha; kdor jo ima, je frezhen, zhe ravno veliko ter- j,- — i i 5 — pi. Okrifljan! golnfafh, fezheifhefh pofvet- ne frezlie, ker' je fvet. nima, ih je ne more dati. .Svet : ti potiuja nizheiriernoft, sapelji- voll, smote’; nikar gane poflufhaj, in llushi Bogu, kteri te^samore in hozhe frezhnigaBo¬ riti. Bodi po sgledu f. Pavla ih drusih fvet- nikov ti Jvetu kriška n , in on-tebi. Gal. 6 , i/ ( . ( Svet pravi fvojim otrokam : „Pridite, in vshivajte dobrote ; (tresite fvojim ilabim po- zhufkam, in bodite vefeli, sakaj to je vafli del.” Neumneshi fo timu sapeljivimu vablje¬ nju pokorni, in v’ tih smotah posabijo Boga, kar jim vezhno nefrezho napravi. < S. Avgufh- tin, kteri je nekaj zhafa sapeljivimu fretu, potlej do fnverti (vojimu Bogu I lushil, je djal: „0 Gofpod! ti fi Boril; in tako fe godi, de je zhloveku raVno tifto, kar neumno ljubi, potlej v’ tepesbi” Ritlhizhnb je to. Dobrote lveta fo ko fladka-, ; pa fhkodljiva jed, ktera je hltam prijetna,- in potlej napravi grisenje. Loshej je zhloveku vfe nadloge terpeti sa pra¬ vice voljo, ko vfe grefhne dobrote vshivati. Mir vefli in upanje v^zhniga plazhila dela vfe nadloge prijetne; pezhenje vedi in perzha- kovanje (trafhhiga boshjiga mafhevanja dela grenke vfe pozbutne fladnolti. Modri pravi: t.Hudobnesh beški, zhe ga ravno nikzke T,e podi; prdviziini/t je ko lev Jerihe n bres Jlrahu." Prip. 28 I. Ljubi moj! premif li , kaj ti fvet obeta, ' U1 kaj ti bo Bog dal. Ako bi ravno samogel — n4 — po vfih fvojih sheljah shivetji * ; jn bi dofegel, bar boli poshelifh; kolibo zhafa bi bil frezhen ? Golufafh fe, zhe menifh v’ vshivanji pofvetnih dobrot frezhen biti. Glej imepitne inmogozh- ne fveta! frezhne jih fhtejefh, pa nifo. Lo- shej shivi ubogi brnet, bteri fi f’ trudam shi- vesh in oblazhilo flushi, bo mogozhni fveta. Vifhe bo je zhlovek povsdignjen, vezh ima fberbi, teshav in nepoboja. Vfab zhloveb, bodi nisbiga ali vifoziga banu, more le per Bogu frezhe ifbati, ber fvet nima prave fre- zhe, in je ne more dati. Kdor v’ fvet upa, je smoten, sapeljan, in na sadnje sapufhen; njemu bo lozhenje od fveta lilno grenbo, in babofhna bo s’ njegovo dufhp ? Imej veliboali malo , bodi vifoziga ali nisbiga banu; le v’ Bo¬ ga upaj, le njemu flushi, in le per njem ifhi prave frezhe, in dobro ti bo vehoniaj. Glej fvetnibe boshje, in shivi pq njih, in vebomaj bolh frezhen. Veliko fo na fvetu terpeli, pa sdaj fo s’ Bogam sdrushenijn ga bodo vshi- vali vebomaj. Moli P e v* O Jesuf! rasfvetli mojo dufho f’ fvetlo- bo fvoje gnade, de pravo frezho fposna, po njej hrepeni, in11 per§adev.a'jogadobiti. Vem, prava frezha je le tebi flu&hiti is.v.fe dufhe, ber nikedar ne sapubifh, dvpjih fiushabmttov, in (itn boli) dal fvoje braljefivo. Vem, de mi bo gorje , zhe fi : m flushabnib (vetaber bova on mene, jeli njega sapuflila, in per fodbi mi bo ftrafhno. Vfeto vem; vender ljubi mo¬ ja fpridena natora le vidne rezhi neumno, in sanizhuje nevidne dobrote. O Gofpod! daj mi shivo vero in gorezho lj ubesen, de sadobim od tebe vezhno frezho. Ne sapulti me, temuzh odtergaj na profhnje tih Tvojih prijat- lov moje ferze od ljubesni rapeljiviga fveta, daj mi nekoliko sapopahi nebefhke dobrote, ktere li obljubil, in bolh dal fvojim sveflim flushabnikam, de po njih hrepenim, in li per- sadevam jih sadobiti. Amen. XVII. dan kosoperfka. ( S. Jadviga, Poljfka hraljiza. ( S. Jadviga je bila hzhi mogozhniga Bertolda, Moravfkiga vojvoda in Tirolfkiga knesa. Ko je fhe majhna bila, fe je she nad njo vidilo, koliko gnade je od ufmiljeniga Boga prejela. Deliravno fhe mlada, je bila modra, in de- lezh od vliga, kar neumne otroke vefeli. Nje¬ ni dobri ftarfhi fo jo poprej farni fkerbno u- z kili, in potlej v’ nunfk klofhter poflali, de ki fe uzhila Boga bolje fposnati, inmufkerb- nejfhi flushiti. Mala Jadviga je v’ ljubi fnmo- ii m v’ fveti drushbi bogabojezhih nun filno r ada molila, fvete bukve brala, svelizhavne 8 * — ;ti6 — nanke poflufhala, po mozhi premifhljevala, in fofebno s’ nedolshnim shivljenjem Boga hva¬ lila. Ko je bila v’ dobrim uterjena, in je ne¬ koliko odradla; je bila s’mogozhnimPQljfkim kraljem ali vojvodam Henrikam sarozhena. V’ veliki zhadi, obilnolli hi fkerbeh je ponishno in bogabojezhe shivela, kakor fe je bila v’ klo- fhtru nauzhila. Bog ji je dal prav dobriga mosha ; tiga je f’ prijasnimi befedami napra¬ vila, de l\a fe v’ adventu , o velizim podu in drusih fvetih dneh po fvetu f. apodeljna Pav¬ la odlozhila, in fveti zhafs’molitvijo, podam in zhidofljo refnizhno pofvezbevala. . Ko da bila pa od Boga sadodi 'otrok dobila, je na¬ pravila mosha , de da v’ popolni zhidodi shi¬ vela. Ker je bilo to is Ijub.esui do Boga, ni bilo med njima nobene nevolje ali merslote, temuzh njune dobre dufhe de bile f’ terdno saveso zb ide ljubesni fhe mozhneje sdrushene. ,S. shena' in gofpodinja Jadviga ni le fker- bela lebe in mosha , ampak tudi otroke in dru- sbino pofvezbevati, ker je dobro vedila, de le sa- fe lkerbeti je premalo, in kdor sa dru¬ ge, sladi sa domazhe nefkerbi, ne more fvo- je dufhe svelizhati. Sa fvoje otroke je neisre- zheno fkerbela, in Bog ji je dal, de jih je* bogabojezhe vidila. Tudi ivojo drushino je imela po volji boshji: gorezho v’molitvi, mir¬ no , svedo, framoshljivo in pravizhno. Sini- raj je zhula nad otrozi in drushino, jim do¬ ber sgled dajala, jih lepo uzhila, in sa-nje lherbno molila. Ponishnod te svede flushah- nize hoshje je bila tudi fofebna. Defiravno je>' bila vifoko povifhana in bogabojezha, fe je vender nevredno flvar in veliko grefhnizo imela. ' Slo fe je bala kakinlu zhloveku flabo do pa rti; sato fe ni nikoli lepotizhila, je bila framoshljivih ozhi, varniga govorjenja in po- nishnih oblazbil, kakor fe bogabojezhi shen- fki fpodobi. Dobri mosh je bil njenih fvetih del hlno vefel: Boga je hvalil, ker inti je mo¬ dro sheno dal; fkerbel je po njenim dobrim sgledu shiveti; bil je ozhe reveshev in per- beshalifhe potrebnih. V’ fvoji veliki zhafli, oblafti in' obilnofti je bil sdershen, ponishen in krotak; tudi je slo fkerbel sa pravizo insa zhaft boshjo. ,S. Jadviga je bila zhedalje bolj sheljna ponishevanja in popolnamafti. S’ dovoljenjem fvojiga dobriga mosha je tudi nunfko oblazhi- lo nolila, in nekaj zhafa per nunah prebivala ; pa tudi doma je po klofhterfkih sapovedih v’ pokorjenji shivela. Njena dobra dufha fe ni nikedar ponishevanja in drusih dobrih del na- velizhala. Bolnike, sladi revne, je obilko- V£ da, ubogim noge klezhe umivala, in reve¬ žem ko Jesufu ponishno Oregla. Is njene ve¬ like ponishnodi je is-hajala fofebna krotkod j poterpeshljivod in perljudnod s’ vfimi. Kader je koga fvarila , ga je ljubesnjivo fvarila-; ni¬ kogar ni sanizhevala, in nikogar nepotrebno skalila. Njena poterpeshljivod v’ velizih nad¬ logah je tudi prizhevala od njene velike po- n 'shnodi in pekorlhiue. Kader je bil njen — 118 — dobri mosh v* vojfbi vjet, in potlej njen boga- bojezhi pervorojeni fin v’vojfbi ubit; je fi- zer perferzhno sbalovala, pa Bogu tufii.fe je popolnama podvergla rebozh : „Naj fe sgodi boshja volja! vle je dobro, bar Bogu dopa- de!” Tubaj je tudi perlosbno nebolibo popila- ti njeno ojftro sjiivljenje. Vfe njeno shivlje* nje je bilo fizer vedno poborjenje, vender ji je bilo to fhe premalo, ber je po terpljenji slo hrepenela. Vfab dan fe je podila, le ob nedeljah he. Enbrat v’ dan je malo in flabo jedla, le ob nedeljah in vefelih prasnizih dva- brat. Podila fe je filno rada, pa tudi modro po mozhi fvojiga telefa, de bi pod ojdrimpo- borjenjem ne opefhala., ,Sbrivaj jeojftroshim- nato oblazhilo nofila, na golih tleh ali nabof- niati boshi leshala, de bi bila perpravnifln vdajati in Boga hvaliti in moliti. ,Sama le je ra¬ da hodila blisbnih zerbev obifbovat, in pa ze¬ lo bofa. Zhe je zhloveba vidila, fe je bersh obula, de bi nihzhe nevedil, baj fofebnodo- briga dela. Ravno tabo je druge fofebne ne- sapovedane dobre dela fberbno fbrivala, de bi njena dufha ne bila od napuha fihufhana. Ho je v" zerbvi molila, ali fe per,f. mafhi sna- Ihla, je bila vfa v’Boga samabnjena, in je obiln'd jobala. Ni mogozhe povedati, babo iberbno fe; je b’ fvetimu obhajilu perpravlja* la. Pogodo je ta nebefhbi bruh in s’njim obib no gnado prejemala. Bog je tej fvoji 'svefli llushabnizi dal mozh zhudeshe delati, tudi — 1 >9 “ {krivne ali prihodne rezhi prevediti. Ven- der je pa oftala v’ ponishnofli ; drusiga ni she- lela ko terpeti savoljo Boga, njegovozhaft po- rifhevati, in priti v’njegovo kraljeftvo, debi ga hvalila vekomaj. ■ Njene ognjene sbelje fo bile fpolnj^ne; i5. kosoperfka v’ letu 1243 , je v 1 Gofpodu mirno Salpala, infhla k’ Bogu, kteriga je is vfe dufhe ljubila, in mu is vfiga lehza flushila. Nauk. •Mehko shivljenje je pogubno. 4 S. Jadviga je bila vifoziga flanu, iilnobo* gata, in bi bila lahko vfih pofvetnih dobrot obilno imela; pa vender ni hotla v’ mehkobi, v’ lenobi, v’ fladnoftih, ampak je shelela v’ vednini pokorjenji shiveti. Vfi ljudje hifnajo enaziga premoshenja* tudi ne enazih opravil, vender morejo vfi v’ pokorjenji shiveti. Shiv¬ ljenje Jesufovo, Mariino in fvetnikov prizhu- je sadofli, de je pokorjen je vfakimu potrebno. ,S. Peter pravi: ,,Ii' terpljenjit Jte pohlizani y ber je tudi Krijluf sa naf terpel, in nam zgled sapnjtil, de po njegovih Jtopinjah hodite.” I. 2, 21. Mehko shivljenje je vfim prepovedano. Ue vefh , ktero je mehko shivljenje, ti povem. Mehko shivljenje je po fvojim poshelenji shi- v eti. 'J’o j e lahko tudi per reveshih in roko- ‘Idib, zheravrio dofii terpe. ’Ti lizer ne nio- ISO rejo 1(0 bogatini v’ vefelji in dobrotah shiveti; pa zbe neumno ljubijo fvoje telo, ftreshejo) kolikor samorejo, Ivojimu poshelenju, ali zhq delajo le sa h oje. telo, shive mehko. Ni ma¬ lo bogatih in revnih, ki fo polni lenobe, ne? marnohi, poflopanja in meh kole; li mehko shive, Dofti jih je, kteri hozthejo lebres de¬ la shiveti, fo vedno v’ igrah , ,v’ nizhemerno- ftih, v’prašnih delih. Tako shivljenje je, ob- fojeno od f. evangelja. Jesuf uzlii, de je pot v* nebefa ojftra, in de fe nebefhko kraljeflvo s’ vojl kovanjem, f’ pokorjenjem in terplje- njem sadobi. Sapovedal nam je fvoje voljo premagovati, fvoj krish sa njim nofiti, po¬ koriti fe. To obfodi mehko shivljenje, in ha¬ ske vaško pot pohorjenja, po kteri fo, fvetni- ki sa Jesufam hodili. Oni nifo shiveli v’ leno¬ bi, v’poshrefhnolii, v’pletu, v’fmehu, am¬ pak v’ dobrih delih, v’ pokorjenji, v’ folsah. Kdor v’ mehkoti shivi, ti e bo dobriga plazhi- la prejel. Gofpodar je fvojimu bifhnihu re¬ kel: „Pohliz/ii delavze, in daj jim plazhi- /o.” Mat, 20, 8 . Kaj pa fo poltopazhi dobri¬ ga prejeli ? N iz h, V’ refnizi, mehko ali leno shivljenje sa- flushi pekel. Kdor shivi mehko ali leno, je enak nerodovitnimu drevefu, ki je v’ ogenj obfojeno. Nerodovitno drevo je v’ ogenj ob- fojeno, ne sato, ker flab fad rodi, temuzh ker dobriga ne rodi; ravno tako leni kriftjan- Kdor pa mehko ali leno shivi, ni bres; hudih del. Krifljan mehhlga shivljenja nima velelja III — do boshjiga, moli flabo, govori in poflufha dofti Tlabiga, in zhaf sanikerno sapravlja She to je preobilno huclo; pa is taziga shivljenia pride tudi lahko poshrelhnoll, nezhiftoft in dofti drusiga hudiga djanja. Modri pravi: ,,PoJtopunje je veliko hudiga nauzhilo.” Si* rah;So, 29. Zhe je pa mehko ali leno šhiv- Ijenje bres hudiga djanja, kar ni verjeli, je she pomanhanje dobrih del in rnehhota vred¬ no pogubljenja. O ljubi Urifljan ! bodi pri¬ den, pokori 1 ’voje Tlabo telo, premaguj Tvoje Habe šhelje, in T’ krishem obloshen hodi sa Jesufam, de pridefh v njegovo kraljeftvo. Molitevh O Gofpod Jesuf Kriftuf! kako bom izgo¬ vorjen, zhe mehko shivim ? ( S. Jadviga, vilo- ziga (lanu in nedolshniga slavljenja,' je do , lmerti v’ poftih, v’ pokorjenji in v’dobrih delih shivela, je v’ nedolshnofti in v’ pokor, jenji vedno ollala; jeft pa, grefhnik, lepo-' kurjenja bojim ? Moja laflna mefena ljubeseir me je zapeljevala; polihmal je ne bom poilu- Ihal. Is ljubesni do tebe, o Jesuf! hozhem Terpeti, pridno delati, Tvoje poshelenje pre¬ magovati, pokoriti Te, in po voski poti sa te¬ boj bodili, O ljubi svelizhar! daj mi gnado vfe to« dopolniti; flori me fvojiga terpljenja de-v leshniga, de po kratkim shivljenji pridem v’ tvoje velelje. Amen. 122 XVIII. dan kosoperfka. ( S. Lukesh evangelijt. t S. Lukesh je bil is mefta Antiohije, rojen od nevernih Aarfhev, in srejen v’ malikovanji. Po fhegi nevernikov je bil vifoko uzhen, in tudi imeniten sd ravni k. Bog mu je dal, de je pohlevno poflufhal svelizhavne nauke, ki fo jih apofteljni osnanovali; veroval je v’bosh- jo befedo, fposnal praviga Boga in ufmilje- niga odrefhenika, in f’ fveto vero dofegel sve- lizhavno modroft. Bleso ga je f. Pavelfpreo- bernil; ve vfaj fe, de fla bila med feboj P fo- febno ljubesnijo sdrushena. ( S. Pavel ga je slo ljubil, in v’ fvojih piftnih hvalil, ker je bil zhifte vere, in je fkerbel Jesufovo hralje- flvo rasfhirjati. Ko je f. Lukesh foiebni dar Cve¬ te vere prejel, je bil Bogu neisrezheno hva- leshen; sapullil je Ivoje flepe malike , in sa- nizheval fvojo ajdovfko uzhenoft. Tudi je lah¬ ko/vidil prezhifto devižo Marijo, iii jo poifht- lhal, ko je od rojftva, shivljenja, froerti in vftajenja Jesufoviga perpovedovala. t S. Pavel.fi je okoli leta 5 i po JeStifovim rnjflvu f. Lukesba isvolil tovarfhain pumagavza v’ osnanovanji f. evangelja, kar obilno pri- zhuje.od njegove shive vere, lolebue gore* zhofli in fvetiga shivljenja. S. Luketh je okoli leta 53 fpifal v’ Grefhkim jesiku f. evangeli, to je popifovanje vzhlovezbenja, shivljenja, naukov, zhudeshev, terpljenja, fmerti, vlla- jenja in vnebohoda .Sinu boshjiga. Poprej fta fizer sbe f. Matevsh in f, Marka. ravno to po- pifala , pa v’ njunim pifanji je bilo doki fpu- fheniga. ( S. Luka je to sapifal, de bi verni brali, in loshej ohranili, kar fo flifhali s’be- fedo uzhiti. Pa tudi f. Luka ni vfiga popifal, kar je Jesuf delal in uzhil; sato je v’katolfhki zerkvi ullno srozhild ali nesapifana befeda boshja sraven lvetiga pifma potrebna. t S. Lu¬ ka je f. evangeli tudi sato pifal, ker je bilo veliko drusih, hteri fo fi persadevali, panifo niogli prav popi lati, kar je Jesuf delal in u- zhil, kakor fam f. Lukesh prizhuje v’ 1 , 1 . To ni rezheno od apofteljnov, ampak od drusih, kterih pifanje ni bilo od zerkve poterjeno. Kar je f. Luka pifal, ali kar fo drugi evangelifti pifali, je od f. Duha, je befeda boshja, in ne¬ premakljiva oftane. Okoli leta 65 je f. Lukesh tudi druge buk¬ ve fpifal, ktere fe djanje apokeljnov imenu¬ jejo. Te bukve obfeshejo, kar fe je godilo v tridefetih letih po Jesufovim vnebohodu. Te popifujejo prihod f. Duha v’ apofteljne, sa- a hetik in rasfhirjanje katolfhke zerkve. ,S. Lukesh v’ tih bukvah fofebno popifuje veliko persadevanje in terpljenje f. apofteljna Pavla, kteriga je bilsveft tovarfh in pomagaviz. Verni P^j radi berejo te fvete bukve, ker fo sgoli relniza, lepe in poduzhnei ( S. Lukesh ni le pifal boshje belede, temuzh je tudi shivel po njej, —■ 121 —' in io je osnanoval, Svefto je f, Pavla fprem* Ijal, in mu pomaga!. Po njegovi fmerti je lam okoli. Ji odil, f. evangeli osnanoval, in lju¬ di fpreobrazhal. V’ tim fvetihi delu je neisre- zheno terpel, in fvoje fveto shivljenje 1’ zha- ttito fmertjo fklenil. N a n U. Od dtiha evangelja Jesufoviga. ,S. Lukesh je poflufhal Jesufove apollieljne, veroval befedi bosbji, in tudi fpifal f. evan- geli. ,S. Duh ga je ftoril evaiigelifta in osna- novavza f. evangelja. Kakor je uzhil, tako je sbi- vel, namrezh v’ pokorjenji, v’ trudu, in v’ vfih dobrih delih. Od fvojiga fpreobernjenja do fmerti je hodil po kervavih ftopinjah ter- pezhiga odrefhenika Jesufa. Evangeli je vefelo osnanilo, kerosnanu- je odrelhenje fveta, in uzhi ravno pot v’ ne¬ bela ; vender je pa zhlovehovi flabi natori gre¬ nak. Evangeli je vefelo osnanilo; pasapove- duje mefene shelje premagovati, fvoje mefo krishati, in fvoje poshelenje podsapovedi de- vati. To je duh evangelja Jesufoviga, in kdor ne shivi po njeni, ne more svelizhan biti. Vli evangeljfki nauki fo sapopadeni v’ veri, v’ upanji in v’ ljubesni. Kdor ima zhifte nauke Jesulove, in po njih shivi, ima shivo vero> pravo upanja in delavno Ijubesen. 4 S. Pavel uzhi „S/iiottepo duha, ih ne Jpolnujle shelj •— 15 « — Jvdjiga meja'' Gal. 5 , 16. (M tiga uzhi vel evangeli, in drugazhi ne more biti. Ako bi prav bilo po flabi natori shiveti, bi ne po¬ trebovali ne uzheniha, ne odrelheuika, ne gnade f. Duha, kar je soper vero. S. evan¬ geli sapoveduje satajevanje, poker jenje, po- nishnoft, zhilloft, poterpeshljivoll, ulmilje- nje, pravizo, dobrodelno!! in dofti taziga. Ravno t« je po voski poti hoditi. Kdor tako ne shivi, hodi po fhiroki poti v’ vezhno po¬ gubljenje. Deliravno f. evangeli te grenke sdravila sapoveduje, je vender velelo osnani-, lo, ker ni druge poti v’nebela, kakor ponje, govini duhu shiveti. Vlak zhlovek ima Tvojo veft, vlaka deshela Ivoje navade, vlak zbal Ivoje smote; vender ollane 1. evangeli nepre¬ makljiv, in vlak more po njem shiveti. ^Sam Kriftpl uzhi : „Nebo in semlja bojta prejhla, ali moje bejede ne bodo prtjhle'' Luk. 21, 53 . Tudi: „BeJeda , ktero Jim. vam gp.ro- ril, vaj bo Jodila pojlednji dan.' Jan. 12, 48 . O krifljan! Ikerbno ohrani to relnizo: Jesul bo tebe in v le ljudi lodiipo fvoji beledi. Imej in ohrani duha evangelja v’ lvojim ler- 2 u, de po njemshivilh. Ne isgovarjaj le re- l v’ fredi nadleshnih fovrashnikov in nevarnih fkiifhnjav' nedolshno shiveti? Kako je mogo¬ zhe v’flabim telefit zh idoli ohraniti, kako v — i31 — obilnofti sdershno shiveti, babo v’ bogaftvu bogaftvo sanizhevati, babo v’ zhafti ponishnoft ohranili? O briftjan! ne prellrafhi fe tiga, ber je vfigamogozhni Gospod tvoj po- mozhnik, in v’ njem vfe samorefh. Zhe hozhefh popoinamafl; dofezhi: proil ponish- no, gorezhe in ftanovitno; bodi smiraj iazhen obilnifhi pravizhnofti; Ib Jeni terdno, in po¬ navljaj fblep fvoje flabofti premagovati; voj- fbuj fe ferzhno soper vfabo fbnfbnjavo; vlak dan pomanjfhuj fvoje flabofti, -in pridnifhi delaj dobro; delaj vfe Bogu v’ zhaft; fberbi smiraj popolnifhi prihajati; venderpa femif- li smiraj flabiga. Zhe hozhefh popoinamafl: dofezhi, ftoli- bor je zhlovebu. mogozhe; hiti 1 v’ ljubesni ra¬ fti, ber je v’ njej vfa fvetoft sapopadena. Ved¬ no premifhljuj sapovedi, in s’ njimi fodi pra- 1 vizhno fvoje dela ; imej smiraj. Boga prizhu- jozhiga, smiraj pomni fmert, -fodbo in vezh- 1 noft; vfe fvoje rezhi delaj, bo bi takrat pred • boshjofodbo fhel; fofebnoli persadevaj fpo- • snati isvire fvojih grehov, de fe fberbmo va- 1 r ujefh in šnebilh vliga, bar ti v’greh perlosh- , noft daje. To fposnanje ni lahko, ber je fer- ) z e polno svijazh in isgovorov. Korenina vfi- ga hudiga je poshelenje; to fe ne da pokon¬ čati, ampak le premagovati f’ pomozh jo gna- •> de. Hudo poshelenje premagovati je dolsh- h noft in potrebno, in kdor ga premaguje, shi- )• vi pravizhno. Nobena bazha ni tabo svita in v škodljiva bo hudo poshelenje. To fbufha * 9 132 — zhlore-ka ozhitno in fkrivno; fe rasodeva, fe fkriva, fe premenjuje, in s’mnogimi svijazha« mi sapeljuje. To fposnati je nebefhka mo- droft, in tih naftav varovati fe je popolnamaft. Zhe hozhefh popolnamaft dofezhi, premaguj fvojo poglavitno flaboft. Vfak zhlovek ima mnoge flabofti, med kterimi je ena folebno nevarna. Per enirn je nezbifto poshelenje, per drusim napuh , per tretjim lakomnoft, per drusih druge. Poglavitna flaboft je tifta, kte- ra zhloveka nar loshej premaga; tedaj je nar potrebnifhi to premagati. Proli gorezhe ufmiljeniga Boga, de naj ti pomaga ferzhno premagovati poglavitno flaboft; zhe to dofe- shefh, bofh frezhen. Zhe fe hozhefh fposnati, premagovati, in popolnama shiveti, bodi ponishen. Ponish- noft te perganja k’ molitvi, ti fproli gnado, ti pomaga fposnati fe, ti brani prenaglo verjeti 11 , te uzhi le Boga hvaliti, in smiraj tre¬ petati savoljo fvoje llabofti. Tvoja popolna- maft bodi to: vfe poravnati in delati po volji boshji, smiraj flabiga fhteti fe, in vedno fker- beti popolnifhi biti. Bodi ponishen tudi v’ obilnofti dobrih del, ker ne vefh, kakofhen li per Bogu. Jesuf Kriftuf to uzhi rekozh: ader vfe Jtorite, kar vam je sapo - vedaniga, režite: ( Smo nepridni hlapu • Luk. 17, 10. io 5 — Molitev. O ljubi Jesuf! poln fim teme, svijazh in hudobije, in vehomaj bomnefrezben, zb e mi ti ne pomagafh. Ti Ji fvetlobo is nebef pernefel, in li mi gnado f. Duha saflushil; vender nejenja moja fpazhena natora hudiga delati. Dolshen fim po »tvojim sgledu fveto shiveti, in ti mi pomagafh po poti pravizhno- fti hoditi; pa jeli, neumnesh, poflufham raji fvoje hudo poshelenje. O Gofpod! daj mi fvojimu nesvefiimu hlapzu mogozhno gnado , f’ Iftero bom fposnal in premagoval fvoje hu¬ do poshelenje. Le to mi brani po vfih tvojih fvetih sapovedih shiveti, in popolnamaft dofe- zhi. Kar lo tvoji svefti prijatli šamogli, tudi jeli samorem f pomozhjo tvoje gnade. ^kerb- no fi bom persadeval vfe sapovedi svefto do- polnovati. Ti velih boshji prijatel in moj do¬ brotljivi pomozhnik, f. Peter! ne jenjaj sa-me boga profiti po Jesufu Kriftufu, in lprofi mi po tem terdnim fklepu delati, de svelizham fvojo dufho. Amen. XX. dan kosoperfka. S. Janes Kenzhan, fajmajhier. s Janes je bil rojen na Poljfkim ▼’ k tergu, — io4 — ki fe imenuje Kenti; po tem fe mu reklo Ken- zhan. Njegovi katolfhki in bogabojezhi dar- fhi fo ga fkerbno uzbili Boga fposnati, in mu flushiti. Rad jih je poflufhal, in jim poko¬ ren bil. Bil je nedoishen, krotak, framosh- ljiv, moder, vefelje tvojih dobrih ilarfhev in dobrih ljudi; rad fe je uzhil; ljubil, fpo- fhtoval in bogal je {voje uzhenike. Kader fo ga njegovi oblaftniki sadofti uzheniga vidili, fo ga uzhenika drusih poflavili. ( Svojeuzhen- ] ze je s’ sgledam in s’ befedo fkerbno v’ fveto uzhenoft napeljeval. Njegove befede fo bde j ogenj, ker je fam delal, kar je uzhil. Ob- 1 laftnihi nifo hotli te luzhi v’ temi puftiti, te- 1 muzh fo ga napravili, de fe je dal mafhnika ] pofvetiti. Takrat fe je njegova dufha obilni- 1 lhi vnela, in fe je per fvetih opravilih tiga 1 vifoziga flanu zhedalje bolj vnemala. Ko v je nebefhkimu Ozhetu jagnjeboshje per f.ma- v fhi daroval, je bil vef samaknjen in v’folsah; J 1 febi in drusim je miloft fprolil. Ker je v’lju- ) l besni gorel, je bil slo shaloflen boshjiga -ras- ■[ shaljenja, in je Boga gorezhe profil pomozki k grefhnike fpreobrazhati. Njegov fhkofmuje ^ dal faro, ktere je bil vezh let paftir, inktero je po volji boshji vladal; pa velike dolshnofli 8 : te nevarne flushbe mu nifo pokoja dale, do- kler fe ni fari odpovedal. Fari fe je odpove- °1 dal ne is ljubesni do grefhniga pozhitka, ampak 15 < is tanke vefti.' Po tem je fpet v’ poprejfhnjo s ° llushbo fiopil, de je mladenzhe uzhil; pa j e J ts tudi dolgo molil, fkerbno premifhljeval, be- lc — 155 — fedo boshjo osnanoval, grefhnike It’ pokori napeljeval, in smiraj Bogu v’ zhaft delal, ker ni hotel pozhitka imeti, temuzh je le shelel vedno terpeti, in tal dobriga ali flabiga, zhifto ljubil; ni no- keniga sanizheval, in nobeniga obrekoval ali °pnavljal. Obrekovanje: in opravljanje je fil- n° fovrashil, in nihzbe ni frnel vprizho njega s oper koga govoriti. Zhe je soper blishniga kako befedo saflifhal, je .bersh pofvaril. Ni¬ kogar, kakor le fam fe je sanizheval, ker fe i36 — je fhtel veliziga grefhnika, in fe je ojftro po¬ koril, kakor de bi bil nar hudobnifhi zhlo- vek : malo in le na golili tleh je pozhival, je¬ del le toliko, de le je per shivljenji ohranil; fvoje devifhko telo je do kervi bizhal; pet in tridefet let ni jedel mefa. Verhi tega je fhe veliko drusiga dobriga lloril, in fe tako per- pravljal frezhno umreti. Ko fe je fmert bli- shala, je ukasal, kar je fhe premogel, ubo¬ gim rasdati; 1’ fofebno gorezholijo je prejel 1. sakramente, in mirno fhel k’Bogu , kteriga je is vfe dufhe ljubil. Njegova fofebna fve- toft in veliki zhudesbi, ki fo bili pred in po fmerti ftorjeni, fo ga flovezhiga florili, in sla- fti Polj zi, med kterimi je rojen bil, shivel in umeri, fo ga frojiga pomo®hnika isvolili. N a u h. Ne obrekovati in opravljati , ne pojlu/hoii obrekovavzov in oprat ljivzov. ,$. Janes je slo fovrashil obrekovanje in opravljanje, in ferzhno fvaril obrekovavze in opravljivze, ker je Boga in blishniga refnizk- no ljubil; tudisato, ker je bil ponishen. Lju' besen in ponishnoft fle nar bolji perpomozhil* soper obrekovanje in opravljanje. Raslozhik je med opravljanjem in obre¬ kovanjem. Opravljanje je, zhe kdo refnizk- ne grehe in napazhnofli fvojiga blishniga bre« potrebe perporeduje in rasglaluje ; obrekova* nje pa je, zhe od drusih kaj hudiga pravi in rasna iha , kar fe prav ne ve, ali kar fi je mo¬ rebiti is fovrafhtva in nevofhljivolli famism.il- lil. Pa oboje, opravljanje in obrekovanje, je pregrefhno, in le verjemi mi, de ti vfetvoje dobre dela nizh ne pomagajo, zhe 11 oprav- ljiviga in obrekovavniga jesika. , .Kdormeni , de je bogabojezh, paJbojiga jesika ne bers- da, njega bogabojez/iojt je prašna Jak. i , 26. Opravljanje je soper kerf hanfko Iju- besen, ker bres potrebe refnizhno pregreho odgernefh; obrekovanje je soper kerfhanfko ljubesen in pravizo, ker lashnjivo goVorifh soper blishniga. Ne ismifhljuj li nikoli hudih rezhi od fvojiga blishniga, zhe ti je ravno kaj shaliga ftoril; pa tudi od njegovih refnizhnih grehov nikar ne govori bres potrebe in dolsh- nofti. Premilli, kar f. Pavel govori: „Obre - kovavzi ne bodo kralj ejU, a boshjiga poj'ed- li," Kor. 6, 10. Le zhe te kaka pofebna dolsh- nofl; veshe grehe fvojiga blishniga rasodeti; z he fe, poltavim, s’ njimi komu fhkoda go¬ di, ali pohujfhanje daje, in ga f’ fvarjenjem ne morelh poboljfhati: fmefh ltarfhem od njih otrok, gofpodarjem in gofpodinjam od njih poflov, uzhenikam od njih uzhenzov kaj hu- diga povedati; takrat povej in govori refnizo , tode ne is fovrafhtva ali nevofhljivodi, ampak is dobriga ferza, is fvetih shelj, de biblishni potlej hudo opullil, in fe poboljfhal. Zhe takoltorifh, isvira tvoje govorjenje is ljubesni do njegove dufhe, in torej ni opi - avljanje. Pa — 138 — preden govorifh: pomifli dobro, kedaj, ko- liho in Iromu je treba govoriti; ne imej ferza na jesiku, ampak jesik v’ ferzu. Ne pofluihaj opravljivzov in obrekovav- zov, in fv ari jih. Zhe nerad poflufhafh, ti hudobni jesiki ne bodo v’ufhefa trobili. „Sa- gradi J~' ternjem fvoje u/heja , in nikar hndobnigajesika ne pojlu/haj ( Sirab. 28, 28. ,,iVe verjemi vfaki bejedi, doftikrat je kaj sleganiga.” ( Sirah 19, i 5 . 16. ( Svari opravljivza in obrekovavza; zhe ne morefh drugazhi, vfaj f’ temnim oblizhjem. ,, f Sever desh odskene, in shalojlen obras opravljiv- za." Prip 25 , 20. Kar li hudiga soper blish- niga flifhal, molzhi, zhe ti ljubesen nesapo- ve govoriti. „s4koJi kako bejedo Soper blisk- niga Jlijhal , naj ojtane v lebi sakopana, in saneji fe , de te ne bo rasgnala Mar- dohej je fvojimu kralju Afveru rasodel fklep dveh njegovih flushabnikov, namrezh kralja umoriti. Hudobna mosha ha bila umorjena, pa saflusheno plazhilo fla prejela. Jesuf je odkrival hinavfhino sapeljivih farisejev; pa sato, de bi nedolshni sapeljani ne bili. To te uzhi modrohi koliko, komu in sakaj govo¬ riti soper blishniga. Hudobni ( Siba je per kralji Davidu fvojiga gofpodarja krivo obdol- shil, II. kralj. 16, o.; on je podoba hudih je- sikov in krivizhnih ismuhljevavzov. Doeg je per kralji ( Savlu drugazhi raslagal ufmiljeno pomozh, kakor jo je darovaviz Ahimelek beshe- zhimu Davidu fkasal, I. kralj. 22, 9 — 22.; v' — l3 9 — on je podoba svitih kazh, hteri bliso refnize govore, pa golufno in krivizhno. Kralj .Sa¬ vel je is hudiga ferza lashniku verjel, Ahime- leka in vfo njegovo drushino pomoril; on po¬ meni hudobne ljudi, hteri radi verjamejo hu¬ do, in tudi prizhuje, koliko hudiga is tiga isvira. Zhe fi blishniga opravljal, in mu krivi- zo ftoril; hiti jo popraviti. Zhe fi ga obreko¬ val, in soper njega lashnjivo govoril; morefh fvojo hudobijo povedati pred tiftimi, kteri fo te 1 lil'hali ali svedili. Govori dobro odblish- niga, kteriga fi opravljal, kolikor refnizhno samorefh ; preklizhi lashnjive befede, 1’ kte- rimi fi ga obrekoval. Opravljanje in obreko¬ vanje fe teshko popravi; nar varnifbi je mol- zhati, in s’ opravljivzam in obrekovavzam ne drushbe imeti. Imej ljubesen in ponishnoft, in bofh vfe te nauke dopolnoval. Molite v. O moj Bog! ponisham fe pred teboj in shalujem, ker je bil moj jesik do sdaj ne- pokojna hudoba, poln fmertniga ftrupa. Ti v efh, jefl: pa ne, kolikokrat lim fe s’ jesikam pregrefhil. Rad fim govoril in poflufhal hu¬ do soper blishniga, ker nifim imel ljubesni, iudi ne ponishnolli. Moj jesik je bil ojftra pfhiza na napetim loku v’rokah pijaniganeu- iniiljeniga vojfhaka; nifim pomiflil kaj govo- r iti in kaj molzhati; tudi fim bres raslozhka poflufhal in verjel, kar fe je govorilo soper blishniga. O Golpod! kakofhniga pokorje- nja tim vreden? kako samoremblishnimu flor- jeno fhkodo popraviti? Shal mi je vfe to; od- pufti mi, popravil bom po fvoji mozhi, po- iihmal varno govoril, in opravljivza in obre- kovavza ne poflufhal. O f. Janes! profi sa¬ me per Bogu, in fprofi mi gnado po vlih sa- povedih sveflo sliiveti, in sladi fvoj jesik kro¬ titi. Ljubesen, ponishnoftin ftrah boshji naj bodo varhi mojiga ferza , mojigajesika inmo- jih ufhef, de pofihmal ne millim, ne govo¬ rim in ne poflufham krivizhniga soper fvoji- ga blisliniga, de tudi jeft ufmiljenje sadobim. Amen. XXI. dan kosoperflca. t Sf. Ur/hula in tovarjhize, devize in mar- ternize. .Sf. Urfhula in njene tovarfhizefo bile v’ka- tolifhki zerkvi vfelej zhefhene; vender fe n e more gotovo vediti, koliko jih je bilo, in tu* di ne, kako fo bile umorjene. Uzheni kardi¬ nal Baroni fe potoshi, de je bilo k’ popifova- nju njih shivljenja in fmerti dofti perdjaniga ali ismifhljeniga. Usvar, pifar devetiga ve¬ ka ali ftoletja, pifhe, de je f. Urlhula imela — 1/ft — dofti tovarfhia; ne pove pa, koliko de jih je bilo. Eni pravijo, de jih je bilo enajft tav- shent, bar je pa drugim neverjetno. V’ fla- rih mafhnih bukvah, ktere fo v’ hlfhi ,Sor- bone, je tako sapifano : „Prasnikff. Urfhule, Undezimile in tovarfhia, deviz in marter- niz.” Te befede prizhujejo, de je f. Ur* fhula imela imenitno tovarlhizo, imenova¬ no Undezimilo, in tudi veliko drusih. Njih refnizhno fhtevilo bo, menim, v’ temi oflalo. Sgorej imenovani kardinal Baroni pifhe is ne¬ kih fpifauih bukev, ktere le hranijo v’ Rimu v’Vatikanu, tako le: Ob zhafu zefarja Grazijana je bil Flavi Klemen Makfim deshelni poglavar na Angli- fkim ali Engtendarfkim. Ta le je soper fvo- jiga zefarja hudobno fpuntal, in febe zefarja oklizal, v’ letu 58o. Makfim fe je F fvojimi vojfhaki bersh zhes morje na Franzofko pre¬ peljal ; k’ njemu fo fe ondi ftojezhi zefarfki voj« fhaki perdrushili, in fo f’ to fvojo nesvellobo njegovo krivizhno oblaft povifhali Makfim je is deshele Britanje deshelane raspodil, in jo Anglifkim vojakam v’ laft dal. Namenil jih je osheniti, in v’ odlozheni desheli uftanoviti. Na Anglifko je poflal profit deklizhev, de bi le njegovi vojfhaki s’ njimi sarozhili. Angli- z hani fo v’ to profhnjo radi dovolili, in veli¬ ko lepih deviz odbrali, kterih perva je bila kUrihula, hzhi kraljizha Dionoklja, name¬ njena vojvodu Britanje Konanu. Te devize fo nerade fhle is fvo j e rojdne deshele, vender — l42 — fo fe dale pregovoriti. 4 Shle fo v’ ladije, v’ to namenjene, de bi fe v’ njih v’Britanjopre¬ peljale. Pa kader fo na morji bile, je velik vihar vhal, in jih je na Nemfhko sanefel. On¬ di je ravno bila velika vojfka s’ Ogri, kterih vojvoda ha bila Melga in Gavn. Ogri fo bi¬ li tihi zhaf fhe malikovavzi in neufmiljeni. Obdali fo fvete devize, in fi persadevali jih v’ fvoje shelje nakloniti. Pa f. Urfhula je fvo- jim tovarfhizam ferzhnoh dajala Bogu svehim ohati, in raji umreti ko grefhiti. Neverne vojake je to lilno rasshalilo in rasferdilo, in pomorili fo neufmiljeno vfe te fvete devize. V’ tihi desheli je bilo nekoliko pravovernih, kteri fo fvete trupla tih ferzhnih deviz zha- hito pokopali. Nauk. Nezhijtojt je slo /hkodljiva. Blagor f. Urfhuli in njenim tovarfhizam, htere fo raji umerle, kov’ nezhihoh dovolile. Veliko drusih mofhkih in shenfkih je v’ veli¬ kih fkufhnjavahzhihoh ohranilo , in fo tudi ra¬ ji umerli, kakor de bi bili nezhiho grefhili. Nezhihoh je fhkodljiva telefu, dobrimu ime¬ nu in premoshenju; pa veliko bolj fhe dulhi, ktero odverne od Boga, f’ temo napolni* in lahko pogubi. Kdor fe da od nezhihiga poshelenja pre¬ magati, fe teshko poboljfha, ker overshe hrah — i 43 — boshji, premaga natorno framoshljivoft, hu¬ je rasdrashi fvoje hudo poshelenje, in potlej veliko loshej grefhi. Is tiga pride huda na¬ vada, ktera ga morebiti do fmerti gofpoduje. .Spreobernjenje nezhiftiga zhloveka je grosno teshko : poln je flabofti, flabih mifel in ne- framnih shelj, ne more iti od fvojiga flabiga telefa, povfod najde hude perloshnofli; sato ponavlja fvoje grehe. Nezhiftnik posabi Boga. Vlak zhlovek odftopi od Boga f’ fmertnimgreham, nezhift- nik pa ga posabi. Veruje lizer fhe v’ Boga; pa nima do njega in do njegove flushbe no- beniga dopadenja, ima merslo in nerodovitno vero, moli le fvoje telo, ima le olludnoft v’ fpominu in neframne befede na jesiku. Ne¬ zhiftnik je nar manj perpravljen boshje rezhi inifliti, in fram ga je fkoraj fvoje ozhi v’ ne¬ bo povsdigniti. Bog je prezhift duh, nezhilt- Hik ljubi le neframnoft; kako boila prijatla ? Ravno od njega je Bog govoril: „ Moj dah ne bo v' zhloveka oftal ; sakcij on je mejo .” I. Mos. 6, 5. Nezhiftoft oflepi zhloveka nar loshej. Ne- zhiftnik ne vidi ne fvoje framote, ne fhkode lvojiga premoshenja, ne nevarnofti fvoje du- ^be. Ozhitno sanizhuje Ihelto boshjo sapo- Ve d, ter pravi: ,,To je majhna rezh, majh- na flaboft.” Tako imenuje tudi oftudne dela, ktere fe ne fmejo imenovati. Is take flepote )s - haja terdovratnoft in sanizhevanje boshje befede, 1'odbe in vezhnofti. Ako flifhi bosh- — U4 — jeshuganjp, fe ne sraeni sa-nj, gasanizhuje, ali pa fe fmeja. ( Se isgovarjas’mladofljo, pa bo morebiti fmerdljivo kugo v’ grob feboj ne* fel. Mine naj ravno v’ ftarofti ozhitno pohuj- fhanje, ki ga je dajal; oflane pa flepota in ter- dovratnoft, zhe ga Bog f’ fofebno gnado ne fpreoberne. .Salomon je v’ llarolti is gerde ljubesni do ptujih shenfkih safhel; pa fenizh ne ve od njegove pokore. Gerdo poshelenje oflepi modriga, veliko loshej neumnesba. Nezhiftoft smoti zhloveka tudi v’veri lah¬ ko. To ni prevezh rezheno, sakaj boshja be- feda farna prizhuje. Israelzi fo s’ nevernimi hzherami grefhili, in savoljo njih malike mo¬ lili. IV. Mos. 25, 1 . 2. Gofpod Bog jelsra- elzam sapovedal: „IMc pezhajte Je J' ptajka- mi‘ } sakaj refnizhno bodo va/he Jerza smo¬ lile, in sa njih bogovi bojte hodili III* kralj, i l , 2. .Salomon, modri .Salomon, je is ljubesni do nevernih shenfkih v’ malikova¬ nje sabredel. Ni bilo malo rasgledov v’ ka- tolfhki zerkvi, de fo ljudje savoljo nezhiftiga poshelenja vero sapuftili, in fvojo neumerjo- zho dufho savoljo fvojiga neframniga telefa hudizhu prodali. Ljubi moj! nifim vfiga povedal, kar is nezhiftofti hudiga isvira, in koliko pohujfba- nja daje. Veliko je samolzhaniga savoljo nedolshnih. Varuj fe fkerbno te nevarne kuge; varuj fe, dokler ti Urah boshji i n framoshljivoft pomagata natorno flaboft pre¬ magovati. Bodi poln lepe framoshljivolUpred — 145 — nar fvetejfhimi boshjinii ozhmi; zhuj nad Tvo¬ jim ferzarn, in fkerbi vfe hude mifli bersh pre¬ magati. Nikoli fi ne daj perloshnofti v’ ne- zhifti greh, in delaj vle, kar te ohrani zhifti- ga*, bodi framoshljivih ozhi, varuj fe flabe drushbe, premifhljuj rasodete relnize, slafli terpljenje Jesufovo; potlej bofh ftanoviten. Vojfkovanje soper nezhifto poshelenje je nad- leshno, pa potrebno. Zhe fe premagujefh, ti bo zhedalje loshej, bofh vefeliga in lahki- ga ferza in prijate! Narvifhiga, kakor mo¬ dri govori: „Kdor ferza zhijtojl ljubi, bo prijalel kralja nebe/hkiga." Prip. 22, 11 . Molitev • O moj Bog! vem fizer, de je nezhiftoft prepovedana, fofebno krifljanam, in de fi nezhiftnike ojftro fhtrafoval; vender smoti mo¬ je gerdo poshelenje tolikanj lahko mojo du- Iho, de dovoli v’to, karfposna, dejegrefh- no, In tvojim fvetim ozhem sopemo. Nezhi- fte flmfhnjave fo mi slo nevarne, ker tebe to¬ likanj radposabim, fvete rezhi tako malo pre- mifhljujem, in fe nevarnih perloshnoft fko- raj nizh ne varujem. O Gofpod! daj mi fo¬ febno gnado, f’ kterosamorem sapeljivi Hrup grefhne nezhiftofti premagati. S’ njeno po- Jnozhjo fi bom persadeval vfe delati, kar me zhiftiga ohrani. O Jesuf! bodi varh mojiga ferza, de nikoli ne dovoli v’ nezhifto fkufh- n javo. O prezhifia deviza in pomozhniza Ma- 10 — 146 — rija! fproli mi gnado zhifto shiveti. O f. Ur- fhula in tovarfhize! fprofite mi ferzhno voljo po vafhim sgledu raji umreti, ho v’ nezhiftoft dovoliti, de f’ zhiftimshivljenjem prezhiftimu Bogu dopadem. Amen. XXII. dan kosoperfka. t S. Hilarijon pu/havnik. jS. Hilarijon je bil rojen od nevernih (larfhev bliso mefta Gaze, okoli leta 292. Njegovi Aar- fhi fo ga poflali v’ Egipt, v’ Aleltfandrijo, u- ®hit fe. Ondi je praviga Boga fposnal, inker- fhen bil. Ufmiljenimu Bogu je bil hvaleshen; sato je terdno fklenil le njemu flushiti, in rav¬ no is tiga konza je fhel v’ pufhavo k’f. Anton- ju, kteriga ime je delezh okrog flovelo, de bi fe od njega nauzhil po kerfhanfko shiveti. ,S. Antoni ga je bil vefel, in ga je fkerbno uzhil, de naj fvoje shivljenje po evangeljfkih naukih ravna. Mladenizh Hilarijon je fvojiga uzhe- nika in vladnika natanko ubogal; vender je malo zhafa per njem bil savoljo nepokoja ve¬ liko ljudi, kteri fo f. Antonja obifkovali. S’ dovoljenjem fvojiga uzhenika je lhel domu. 4 Starfhi fo bili pomerli, in mu premoshenje sapuftili. To premoshenje jerasdelil med fvo¬ je brate in med uboge; febi ni nizh perhra- — 14 7 — nil. Prašen vfiga pofvetniga je fhel v’ pufha- vo pokorit fe. ( S. Hieronim popifuje njegovo ojftro shivljenje tako: „ ( S. Ililarijon, vojfhak Jesufov, je bil mehkiga telefa, pa mozhne dufhe; je terpel mras, vrozhino, lakoto in do Hi drusiga. Njegova hifhiza je bila is vej fpledena, on pa flabo oblezhen tudi po simi. Na golih tleh in malo je pozhival, neprene- hama je delal alimolU, smiraj fe ojftro poftil; vender je 8o let shivel.” Lahko leve, koli¬ ko je v’ nerodovitni pufhavi odlozhen od drush- be drusih ljudi terpel; pa njegovi gorezhi du- fhi je veliko terpljenje bilo majhno, ker fe je fkerbno perpravljal v’ nefkonzhno vezhnoft. Ni mu bilo mar nobene pofvetne rezhi; shi- veti ali umreti mu je bilo eno, kakor ta per- godba prizha. Neki dan fo rasbojniki v’ nje¬ govo hifhizo perderli, in mu rekli: „Kaj bi pozhel, ako bi ti vseli vfe tvoje premoshe- n je?” f S. Hilarijon jim je odgovoril: „Kaj fe boni bal, ker nizh ne premorem ?” Potim fo mu rekli: ,,Kaj pa, ko bi te ubili?” ( S. Hila¬ rijon: „Ne bojim fe fmerti, ker fim smiraj perpravljen umreti.” Tatje fo fe nad njim zhudili, mu obljubili poboljfhati fe, infofhli. Nevofhljivi hudizh je fvetiga mladenzha Hilarijona nadle.shno fkufhal, de bi ga v’ ne- *hiftoft napravil; pa ga ni nikakor premogel. Kader je mladi pufhavnik zhutil nezhifto po- shelenje, je s’ verno molitvijo profil Boga po- mozhi, in potlej je fvojimu flabimu telefu djal: »l'i hudoba, sakajme Ikufhafh? Te bomshe — 148 — uzhil in pokoril s’ shejo in lakoto, de fe ti ne to ljubilo rasusdanimu biti.” To prizhuje, de je ftradanje velik perpomozhik soper ne- zhifto poshelenje, in de, kdor v’poshrefhno- fti shivi, je teshko zhift. Bog 1 je dal timu fro- jimu sveftimu flushabniku velike zhudeshe de¬ lati. Bogata kerfhanfka gofpa je bila fhla v’ Egipt f. Antonja pufhavnika obifkat. Nasaj grede fo v’ Gazi trije njeni finovi nevarnosbo- leli, Shalollna mati je fhla v’ pufhavo k’ f. Milarijonu, in ga ponishno profila, de bi v’ Gazo prifhel njenih finov osdravit. Tudi je fhe perftavila: ,,Zhe to fiprifh, bodo ne¬ verniki, kterih je veliko v’meflvt, fposnalije- sufa Kriflufa, in fe fpreobernili.” Branil fe je fizer, pa potlej fe je njenim nadieshnim profhnjam vdal. Svezher jefhel v’metlo, in je njene tri bolne finove v’ imenu Jesufovim osdravil. Po tim zhudeshi, ki je bil vprizho veliko ljudi ftorjen, je vfe sa njim vrelo. Ve¬ liko bolnih je po njem sdravje sadobilo; tudi hudizhem je sapovedoval, in veliko neverni¬ kov je v’ praviga Boga verovalo. ,S. Hilarijon je vfe to delal is ljubesni do Boga in blishni* ga, in ni hotel nikoli nikjer nobeniga darila vseti. Bogat deshelfhki gofpod mu je veliko denarja sa uboge ponujal, ker je hudizha is njega isgnal; pa f.Hilarijon mu je odgovoril: „Jeft fini v’ pufhavi, ti pa v’meliu prebivafh; toraj loshej dajefh ubogim. Nozhem imeti f’ ptujim blagam opraviti, ker fim tudi fvoje sapuftil.” — i4g — Veliko dobrih ali pokore shel j n?h ljudi fe je f. Hilarijonu perdrushilo; sato je bil per- moran vezh klofhtrov fosidati. Te je vezh- krat obifkal, de bi vfe poravnal po volji bo- shji. Nekdaj je fhel fkosi raello EIuso daljnih klofhtrov obifkat. Meftnani fo bili neverni¬ ki, in fo ravno fvoj veliki prašnik v’zhaft bogi¬ nje Venere obhajali. Ti ljudje fo f. Hilarijo- na savoljo njegovih zhudeshev fpofhtovali, mu naproti fhli, in ga prijasno fprejeli. .Slepi neverniki fo fe mu grosno fmilili; profil jego- rezhe Boga sa njih fpreobernjenje, in jih le¬ po nagovarjal, de naj fvoje neumne malike sapufte. Vdali fofemu, gapoflufhali, in fe fpreobernili. Toga je filno vefelilo; pa sha- loften je bil, ker fo ga vifoko zha/lili. ,Shel je v’ bolj famotno pufhavo, inprifhel do go¬ ne f. Antonja; pa tudi ondi je bilzhefhen, m sato je fpet v’ drugo pufhavo fhel, kjer bi nesnan oftal, in v’ ponishnofti Bogu flushil. Je fhel na morje ^ in fe prepeljal v’ .Sizilijo; pa njegovi veliki zhudeshi fo ga rasodevali. Profil je fizer vfe, kterini je kako fofebno gna- do od Boga sadobil, de naj ne govore; ven- der nifo molzhali.' Ni mogel dajane zhafti terpeti, torej fe je zhes morje v’ Dalmazijo n mefto Raguso prepeljal, kjer ni nobeniga zhloveka posnal. V’ ti rti desheli je bil ftra- fhendrakon, kteri je ljudem veliko fhkodo de- ^al. Ubogi ljudje fo fe mu fmilili; ukasal je Veliko germado nanelfi in sashgati, in kader 1® nar huje gorelo, je drakonu sapovedal na i 5 o — gorezho germadofkozhiti. Drakon, odboshje mozhi gnan, je na germado fkozhil in sgorel. 4 She vezh zhudeshev je ondi lloril, savoljokte- rih je bil vifoko zhefhen. Rad je pomagal lju¬ dem, in fvojo zhaft je fovrashil; sato je tudi od ondod fkrivaj fhel, in fe zhes morje pre¬ peljal na otok Ziper. Ko je bil shebliso oto¬ ka Zipra, fo morfki tolovaji hiteli nafproti. ,S. Hilarijon je Boga profil, de bi jih uftavil, in tako fe je sgodilo. Brodniki in drugi, vi- diti velik zhudesh, fo ga vifoko fpofhtovali. Ravno tako fo ga vfi otozhani zhaftili, ker fo vidili zhudeshe, ki jih je v’ Gofpodovi mo¬ zhi delal. t S. Hilarijon je bil she 80 let ftar. Sloje opefhal, in nevarno sbolel. Kader je fvojo fmert bliso prevedil, ga je velik Urah obfhel; pa upno je djal: „Le pojdi, moja dufha ! iste- lefa; sakaj fe bojifh ? ( Sedemdefet let flushilh Jesufu, vender trepezhefh ?” Kmalo potlej je umeri. Njegova lepa fmert je bila v’ letu 071- Tudi po njegovi fmerti fo fe veliki zhudeshi na njegove profhnje godili. Nauk. Terdovratni grejhniki bodo lahko nefrezil¬ no umerli. ,S. Hilarijon je od prejetiga kerfta do fmer¬ ti v’ dobrih delih shivel, vender ga je pred lmertjo Urah obfhel. Okoli 70 let je Bogu flu- — 15 i — shil; sato ni bil sapufhen, in je frezhno u- merl. Ref! kdor shivi pravizhno, umerje fveto; kdor pa flabo shivi, sadobi teshko v* sadnji bolesni miloft, in umerje lahko nefrezh- no. O grefhnih! ti sanizhujefh boshjo fve- toft, vfigamogozhnoft, pravizo in miloft, de bi v’fvojih grehih terdovraten oflal 5 kakofh- no upanje bofh imel, in kako bofh tolashilfvo- jo preftrafheno dufho ? Ne bofh mogel sa f. Hilarijonam rezhi: ,,Dufha moja! she 70 let flushifh Bogu, sabaj fe bojifh?” Rekel bofh morebiti le: ,,Tridefet, petdefet let flushim hudizhu, kakofhna bo s’ mojo dufho?” Sdaj malo fkerbifh, in pravifh: ,,Zhe tudi vezh- krat fmertno grefhim, fej fe pa fpovem, in grehi fo mi s’ odveso odpufhenL” Te vpra- fham : Kedaj fi flifhal, de odv.esa, bres po- boljfhanja prejeta, grehe sbrifhe ? s Sakrament- je, nevredno prejeti, ne sbrifujejo grehov, temuzh jih fhe le mnoshijo. Sakrament f. po¬ kore , nevredno prejet, ti daje lashnjiv mir, pa ti ne ubrani nefrezhno umreti. Porezhefh: „Bogu je vfe mogozhe; on je neisrezheno dober, me ne bo sapuftil; tu¬ di drugi fo flabo shiveli, in potlej fpokorjeni umerli.” O svijazhni grefhnik! sakaj povi- fhujefh boshjo miloft v’ fvoje pogubljenje ? Bog je ref neisrezheno dober in vfigamogo- ahen; vender prizhuje boshja befeda, de bo 'eliko ljudi pogubljenih. Rteri smed grefh- uikov fo vrednifhi pogubljenja? .Sammorefh — i5a — obdati, de terdovratni grefhniki. Bog jedo* ber; sato hiti fpokoriti fe, in nikar ne sanizhu j fvojiga dobriga ozheta. Sapufti fvoje grehe in hude perloshnolli, obshaluj fvoje flabo shiv- ljenje; tako bofh dofegel ufmiljenje. Zhe ne¬ pokoren oftanefh, bofh lahko nefrezhno u- nierl, kakor je sapifano : „Hudobneshfe fam v fvoje hudobije vjame, umeri bo nefrezh¬ no,” Prip. 5, 22 , 23. Tudi: ,.Smert grejh- nikov je Lada” Pf. 33, 22 . Zhe vidifh hu¬ dobne v’ pokori umreti, te to ne fme preders- niga delati. Grefhnik, od nevarne bolesni potlazhen in she bliso fmerti, fe lahko poni- shuje in shaluje; hude bolezhine, pezhenje vefti, obilnoft grehov, pomankanje pokore, Arah pravizhne fodbe in dofti drusiga ga ukro¬ ti in ponisha : vender je pa malo upati. Jesuf je terdovratnim grefhnikam rekel: „Me bo¬ jte ijhali, in v Joj im grehu bojte umerli.” Jan. 8, 21 . Ako bi terdovratni grefhniki frezhno umer¬ li, zhimu bi bili fvetniki tako fkerbno Bogu flu* sbili? ,Se ti mar pravizhno sdi, de, lulorter- dovratno shivi v’ nezhiftofti, v’ poshrefhnofti, v’ noroflih in v’ drusih grehih, potlej v’nebe¬ la pride, sa ktere fo fvetniki veliko terpeli? O grefhnik! premifli nevarnoA fvoje dufhe, in ne odlafhaj pokore; vdaj feBogu, kterite is milofti.klizhe, in ne bodi terdovraten ; fpo- liori fe refnizhno, poboljfhaj fvoje shivljenje po naukih Jesufovih, in bodi ftanoviten v’ do¬ brini: le potlej upaj frezhno umreti. Premil- — i53 — li, kaj .Salomon v’ Gofpodovim imenu terdo- vratnim grefhnikam govori: „Ker (lemo) fvet savergli, in moje fvarjenje v’ nemar puftili; fe bom tudi jeli v’ vafhe pogubljenje fmejal, kader vaf nadloga naglo obide, in pogublje¬ nje kakor vihar perdere. Kdor me papoflu- fha, bo bres ftrahu pozhival, in bo obilne do¬ brote vshival.” Prip. 1 , 25 — 53. Ogrefh- nik! odpri fvoje ozhi, in bersh fe refnizhno fpokori, de miloft sadobifh. Molitev. O Bog! tvoje ufmiljenje je nefkonzhno, in tvoja poterpeshljivoft neisrezhena; pa jeli lim tvojo dobroto sanizheval, ker fim is upanja va-njo terdovraimo sbivel v’grehih. Oh, sakaj fim tebe, fvojiganarboljfhiga Ozhe- ta, rasshalil! Nevreden fim tvoje milofti; ven- der upam, de me ne bofh savergel, zhe fe hitro fpokorim, in v’ tvoji flushbi llanoviten oflanem. Nizh vezh nozhem v’ fvojih grehih terdovratno shiveti; pomagaj mi jih fovra- shiti in oputliti. Shelje, ki jih imam, fvoje ®hivljenje refnizhno poboljfhati, fo od tebe, 'a satote upno prolim milofti, de delo pobolj- fhanja popolnama dokonzham. O f. Hila- r 'jon! ti fi od prejetiga kerfta do fmerti Bo¬ gu svefto flushil, jeft pa fim svefto flushil bo¬ žjim fovrashnikam; kakofhna bo s’menoj? ( 8profi mi po Jesufu Kriftufu duha pokore in ftanovitnofl v’njej, de fe s’boshjo pomozhjo — »54 — fpokorim, frezhno' umerjeni, in Jesufa pri- jasniga fodnika najdem. Amen. XXIII, dan kosoperfka. Sf. Filip Jhkof in tovarjhi , marlerniki. ^)d f. Filipa fe drusiga ne ve, kakor de jebilsavoljo fvetiga shivljenja mafhnik pofve- zhen, in potlej fhkof isvoljen permorfkiga mella Herakleje, ne delezh od Konfhtantino- pola. Njegova ferzhnoft, fkasana ,v’bolezhi- nah in v’ fmerti savoljo vere Jesufove, pri- zhuje obilno od njegove shive vere i,n njego- viga fvetiga shivljenja. Imel je per febi dva svefta pomagavza, mafhnika ^evpra in dia¬ kona Hermeta. Ti trije svelli flushabniki bo- shji fo bili med feboj s’veliko ljubesnijo sdru- sheni, in fo fkerbeli, kako voditi Jp'sufovo zbedo v’nebefhko kraljeftvo. Ni jim bilo dru¬ siga mar, ko febe in druge svelizhati. ^Siln 0 hudo preganjanje je vdalo,,bleso ob zbafu Dioklezijana in Makfimijana, soper-zerkeV boshjo. Verni fo fvetovali fvojimu fkofu Fi - lipu beshati, in perhraniti fe vfim v’ prid; pa on ni hotel fvoje zhede Sapuftiti, kader g a je nar bolj potrebovala. ( Skerbnejfhi ko p°* prej je sdaj verne uzhil, in jim perporozhe- val, de naj v’veri llanovitni oftanejo, in sa i55 — refnizo tudi umro. Nekiga dne, ko je f. fhkof Filip fvoje ovze v’zerkvi uzhil, fo prifhliflu- shabniki deshelniga poglavarja Bafa. Ti fo njega duhovne in verne is zerkve fpodili, in jo saperli. t S. fhkof je sunaj zerkve verne uzhil, in jim ferzhnoft dajal sa Jesufa voljo umreti. ,She je uzhil, kar pride neverni po¬ glavar Bafa, in vprafha verne : „Kdo je vafh uzhenik ? t S. Filip mu bersh odgovori: „Jeft lini.” Oblallnik rezhe: „Daj mi radovoljno vfe slate in freberne zerkvene pofode, tudi bukve; zhene,bofhFlilopermoran.” ( S. fhkof mu rezhe: „Perpravljen fim vfe terpeti; zhe hozhelh nalhe slate in freberne pofode vseti, vsemi jih, bukev pak ti ne dam.” Oblallnik je f’ fvojimi flushabniki v’ zerkev fhel, vfe kelhe in druge pofode pobral, tudi fvete buk¬ ve vsel. Ukasal je tudi f. fhkofa Filipa in f. diakona Hermeta svesana peljati po mellu v’ Urah vlim prizhujo^him vernim. Po tim je obaiilil, de naj malike molita ; paf.fhkofmu je rekel: „0 kako Be neumni, ki molite po¬ dobe, ktere lle farni naredili!” Tudi je diakon Hermet rekel: „Kri(ljan fim, in fe v’ vlim rav¬ nam po fvojim fhkofu.” Oblallnik mu pravi: »Zhe bo tvoj fhkof malike molil, jih bofh tu¬ di ti? „Ne, mu je odgovoril, ne bova jih mo¬ lila ne on, ne jeli.” Oblallnik je ukasal oba v jezho gnati. Neverniki fo f. fhkofa sani- z hevali in pahali; on pa je hvalil Boga , inve- fel fhel v’ jezho; ravno tako fe je njegov di- — 156 — alcon Hermet frezhniga fhtel sa Jesufa voljo terpeli. Ko fta bila ta dva fvetnika v’jezhi, je bil oblaftnik Baf preftavljen. Juftin, terd in ne- uftniljen mosh , je bil njegov naftopnik. Ob¬ laftnik Juftin je ukasal pred fe perpeljati f. fhkofa Filipa, in rau sapovedal, de naj ma¬ like moli. 4 S. Filip mu je ferzhno odgovoril: „V’ tvoji oblafti je me umoriti, ni pa v’ tvoji oblafti me premagati.” Ko je bil f. fhkof to isgovoril, ga jeferditi oblaflnik sapovedal sa noge vlazhiti po vfth ulizah meiia, in potlej v’ jezho vrezhi. Mafhnik ( Sever, kteri je bil she poprej is meda fkrivaj sbeshal, jefampri- fhel v’ meilo nasaj, je ozhitnd Jesufa prizhal, in je bil vershen v’ jezho, kjer fta bila njego¬ va fveta tovarfha. Ti trije svefti flushabniki boshji fo fe v’ jezhi fedetn mefzov pokorili; veliko fo terpeli, pa vefelo fo terpeli, in e- den drusiga fe vnemali sa fveto vero umreti. Neverni oblaftnik Juftin jih je ukasal gnati v’ meilo Adrianopol, kamor fe je bil tudi faro namenil. Oblaftnik je ukasal f. fhkofa ne- lifmiljeno rasmefariti, in po tim mu je rekel: „Sakaj, prevsetni zhlovek , sanizhujefh sapo* ved nafhih zefarjev ?” ( S. Filip mu je odgovo¬ ril : ,,Jeft fim pokoren zefarjem, kjermibosb- ja befeda sapove; ali Bog mi prepove jimp 0 ' kornimu biti soper njegove sapovedi.” Ob* laftnik je diakonu Hermetu tako govoril: ,,Zhe ta ftarzhik fvoje shivljenje sanizhuje, perhra- ni figa vfaj ti, ki fi mlad.” ( S. Hermet mu j e — i5 7 — pdgovoril: „Sanizhujemlidanje shivljenje, in ifhem boljiga.” Neverniki fo ga slo ljubili, ker je bil dobrodelen in miren zhlovek, info ga lepo profili, de naj fe oblaftniku vda; pa ftanoviten je oilal. .Sodnik Juftin, viditi nju¬ no ftanovitnoft, je oba obfodil rekozh: La¬ povem, foshgite nepokorna Filipa in Herme- ta shiva.” Tako je bilo ftorjeno; v’boshji hva¬ li fta vefela umerla. .S. mafhnik .Sever je bil v’ jezhi obdershan; ta je profil Boga, de bi mu enako miloll fkasal, ker je is ferza shelel sa njegovo prefveto ime umreti. Bog ga je uflifhal; drugi dan je bil tudi on obfojen, in je ko una dva v’ognji fvoje shivljenje fklenil. Neverni oblaflnik je sapovedal njih trupla v’ vodo vrezhi; verni fo jih nafhli, in delezhod mefla zhaflito pokopali. N a n k. Zerkvam pomagati ja dobro. Duhovni in verni vfih zhafov fo fkerbeli sa lepoto boshje veshe ; tudi sdaj fkerbe sa- n jovfi, kterim je boshja flushba mar. Ne¬ verniki fo ropali zerkve, kakor je Boril ob- laftnik Baf; pa verni fo hiteli is fvojiga fpet na¬ praviti, kar fe je per ozhitni boshji flushbi potrebovalo. Zerkve in vfa ozhitna flushba boshja je y elik perpomozhik k’ svelizhanju, ker bibres °®hitne flushbe boshje vera hitro opefhala. — i58 — » Prava flushba boshja je fizer sapopadena v veri, v’upanji, v’ljubesni; vender je zhlo- vek, ker ni sgoli duh, vidne flushbe boshje potreben, de fe dufha povsdiguje k’ Bogu, in ne opefha. Sato je Bog Mosefu sapovedal fhotor in fkrinjo savese v’ pufhavi narediti; sapovedal je tudi Israelfkim otrokam v’ to is : fvojiga pomagati, kar fo radi ftorili. II. Mos. i 3o. Kader fo fe Israelzi v’ desheli uftanovili, je Bog sapovedal v’ Jerusalemu zhaftitljiv tem¬ pelj poftaviti. t Salomonga je dodelal; pashe ] njegov bogabojezhi ozhe David je veliko sla- ] ta, frebra, brona in shelesa v’ to odlozhil, ( tudi drugi fo pomagali po fvoji mozhi. II. Kron. 1 29 . Pervi verni fo po hifhah vidno flushbo 1 bosbjo opravljali , pa kmalo fo zerkve fosida- 1 li; neverniki fo jib ropali in podirali, verni g pa fo jih fpet fosidali, in s’ vfim ofkerbeli, kakor prizhuje zerkveno popifovanje. Tedaj n v’ ftari in novi savesi fo bogabojezhi verni fker- n beli sa lepoto in potrebo boshje veshe. t To fe uzhi, de po fvoji mozhi in po fvo- J jim premoshenji zerkvam pomagaj. Sapufhe- ji nje boshje veshe, fofebno farne zerkve, je r Bogu sopemo. Vfa fara je dolshna farni po- o glavitni zerkvi pomagati, zhe nima sadofti pre- sl moshenja. Prerok Hagej je mlazhnim Judam, v kteri fo boshji tempelj v’ nemar pufhali, rekel: m ,,Pomij lile , kako vam je Jlabo. Sakaj ta - p kol Sato, pravi Gofpod, ker je moja hi - ti Jha sapujhena , in Jlednji med vami je hi- ter s a fvojo hi/ho. Sato je nebo saperta > ^ — i6g — in seml/a ne rodi Jadu.''* iv 7 — 10. Ref je to, fkoraj vfak bolj fkerbi sa lepoto fvoje hifhe, ko sa fnashnoft boshje veshe. Nekte- re zerkve fo nezhedne in sapufhene ko jama rasbojnikov. Pravijo: ,,Nafha zerkev je ne- premoshna, mi fmo ubogi, je ne moremo zhedne ohraniti.” Odgovorim: Zhe je far¬ na zerkev, fo jo vfi farmani dolshni f’potreb¬ nim prefkerbeti; zhe jepoddrushniza, in je nozhejo ali ne morejo prefkerbeti, kakor fe boshji veshi fpodobi, naj jo pa podro. Jeli prav, de sa popravljanje kake poddrushnize o boshizhi s’ godzi po hifhah profijo, in po- hujfhanje dajo s’ isgovoram dobrigadela? < S’ fvojim pregrefhnim vedenjem pravijo takipo- birazhi ljudem: ,,Dajte Bogu v’ zhaft ki vam godemo!” Dajaj rad zerkvam po fvojim premoshe- nji, pa is dobriga ferza. „Dajaj Narvijhi - po tim, kakor je on tebi dal, in kar tvoja roka premore, da/s' dobrim ozhefam?’ ,Sirah 35 , 12. Daj is fvojigabresfhkode tvo¬ jih otrok, tirjavzov ali drusih. Zhe ne mo- r efh dati veliko, daj malo, ko uboga vdova od Jesufa pohvaljena. Zhe zerkveno premo¬ ženje gofpodarifh; bodi pravizhen, fpolnuj v o!jo mertvih, in bodi v’ vlimsveft. Rad po¬ lagaj zerkvam po fvoji mozhi, pa ne posabi praviga boshjiga zhefhenja, moli Boga ffve- li m shivljenjem; fkerbi sa lepoto boshje ve¬ že, pa veliko bolj fhe sa zhiflolt fvoje dufhe. bodi hudobnimi! Kajnu, ampak nedolsh? — i6o — nimu Abelnu podoben, in tabo bo tvoj dar Bogu dopadljiv. Modri uzhi: „Pravizhniga dar je dopadljiv , in Gofpod ga ne bo po • j sabil.” ,Sirah 35, g. ■ 1 Molitev . 1 ] O Bog! sahvalimte, bo li ismiloftisapo* t vedal te ozhitno moliti. Gorezhoft moje du- 1 fhe bi hitro opefhala, abo bi vidne boshje flush* 1 be ne bilo. t Snashne in lepe zerbve, zhifte f mafhne oblazhila, zhaftite duhovne opravila, s in bar jetaziga , povifhujejo moje ferze 1<’tebi, n in mi pomagajo te bolj gorezhe moliti. K’tej d ozhitni flushbi boshji bom pofvoji mozhi po* n magal; sabaj to je velib perpoinozhib b* sve* p lizhanju. Sa plazhilo fvoje dobrodelnofli te ri profim, de mi daj obilniihi notranjo gore* zj zhoft, bres btere mi vfe drugo nizh ne ponia* ti ga. Shelim te v’ duhu in v’ djanji moliti, ba* sr bor sapovedujefh, de dofeshem, barlioblju* b< bil, vezhno svelizhanje. Amen. fe sa - " — fe dc XXIV. dan kosoperfka. ^ lje t S. Teodoret majhnih, mariernik. 0{ j pa t S* Teodoret je terpel sa vero Jesufovo ob S ^' zhafu nerernigazefarja Julijana. Ta zefar j« — i G i — imel llriza , ki fe mu je tudi Julijan reldo. Ti- ga je zefar poltavil oblaftnika jutranjih deshel, in je prebival v’ Antiohii. Ondi prebi- vajozhi kriftjani fo imeli bogate zerkve, veli¬ ko siatih in frebernih pofod sa opravila boshje flushbe. Oblaftnik Julijan jim je vfe to f li¬ lo vsel, raspodil duhovne, in zerkve saperl. ,S. mafhnik Teodoret je v’ fvoji hifhi vernim mafheval, befedo boshjo osnanoval, in sa- kramente delil. Ko je oblaftnik to svedil, je fvoje flushabnike do njega poflal, de fo ga svesali, inpred-nj perpeljali. Kader jepred njim ftal, mu je oblaftnik rekel: ,,.Si ti Teo¬ doret, ki li podzefarjem Konfhtanzjem s’ vfo mozhjo branil bogovani flushiti, in njih tem- peljne podiral?” ( S. Teodoret mu je odgovo¬ ril: „Ne odrezhem; delal lini to, pa is kon- za sapeljane dufhe fpreoberniti in svelizha- ti.” Oblaftnik Julijan mu je rekel: „,Sam fpo- snalh Ivo j greh; poboljfhaj fe tedaj, in moli bogove.” ,S. Teodoret mu rezhe: „Zhudim fe, de fibefednikhudizhev, in Ilrahujefhnjih sanizhevavze.” Oblaftnika Julijana fo te be- fede filno rasferdile; ukasal je f. mafhnika hu¬ do pretepfti, potlej fe mu je pofmehoval re- bozh: „Zhutifh bolezhine? Sapufti fvojiga mertviga Boga, in moli bogove, de per shiv- fjenji oftanefh.” ( S. Teodoret mu je ferzhno odgovoril: „Kar vi molite, nifo bogovi, am¬ pak delo zhlovefhkih rok. JesufKriftuf je pravi s hivi Bog: on je umeri, in od fmerti vftal; ° n je Befeda in modroft Ozheta; on je sdaj — 162 - per meni, in mi pomaga vfe bolezhine vele¬ lo terpeti.” OblaAnik je fvojim flushabnikam sapovedal perneAi ogenj, in ga s’ njim shga- ti. Takrat je f. Teodoret tako molil: „0 vli- gatnogozhni Bog, Avarnik nebef in semlje! flori me Aanovitniga, ki savoljo tvojiga pre. 1’veliga imena terpim; fkashi tvojo mozh hu- dobnim malikovavzam, de fposnajo, kako fi fvojim flushabnikam ufmiljen, in kako ojftro I jih thtrafujefh, kteri fo ti nepokorni.” Ko je 5 bil odmolil; fo neverni flušhabniki, ko od I ftrele udarjeni, na tla popadali, in v fi pre- i ftrafheni oblaAniku rekli: „ t Shtiri angelje fmo i per tim fvetniku vidili; sdaj fposnamo Jesufa k KriAufa praviga Boga.” OblaAnik tosaflifha- d ti fe je filno rasferdil, in jih je ukasal v’ vo* o do vrezhi. ( S. mafhnik Teodoret jim je rekel: v „Ljubi moji prl^atli! le pojdite pred menoj v’ d, nebefa, jeli bom sa vami prilhel.” r < Neverni oblaftnik fi je slo persadeval f- sl mafhnika od Boga odverniti; pa djal mu je: s’ „Boshja roka je nad teboj in nad tvojim ze* p» farjem; ti bofh v’Arafhriih bolezhinan umeri, ni in zefar bo umorjen v’ nesnani desheli.” Ob¬ laAnik, ga viditi nepremagljiviga, sapo- di ve glavo mu odtekati. ZhaAita fmert f. malh- po nika Teodoreta je bila 23. kosopertka v’ letu tig 362i Malo. dni potlej je oblaAnik sbolel; zher- kr vi lo ga shiviga jedli , in v’ Arafhnih bolezbi' so) nah 'fe nefrezhno umdH. Eno leto po tem j e ku fhel zelar' na Persijane, je od nesnane rol< e / e lmertno bil ranjen, in kmalo umeri. Vfe f e c — »63 — je dopolnilo, kakor je bil f. Teodoret pove¬ dal. Nauk. Premagovati hudizha , fvet , mefo. ,S. mafhnik Teodoret je vidne in nevidne fovrashnike premagoval, ftanovitno Bogu flu- shil, in raji umeri, ko njega sapuflil. Tako kriftjan! premaguj ti vfe fvoje fovrashnike, ■ in oftani ftanoviten, de prejmefh vezhno pla- > ihilo. Jesuf kralj je fvojim vojihakam oblju- i bil vezhno plazhilo, pa le premagavzi gabo- • do dofegli. „Kdor ojtane do kontaJtanoviten, • on bo svelizhan.” Mat. 24, i 3 . De fvoje fo- : vrashnike frezhno premagujefh, in fe nike- ' dar premagati ne dafh; premifhljuj rasodete refnize, moli ftanovitno, bodi smiraj poni- shen, varuj fe hudih perloshnoft, prejemaj : s sapovedano perpravo f. sakramente. To fo !* perpomozhki in oroshje soper dulhne fovrash- 1, nike. )* Hudizh je fovrashnik vfiga dobriga; ho- o- di okoli naf ko rjovezh lev, in ifhe, koga bi b- posherl ali pogubil. ,S. Pavel govori tako od tu tiga : „Nam fe ni vojjkovati soper mefo in r* kriampak soper poglavarje in obla/ii, ii- soper gofpodovanzc temniga f 'veta , soper j* Udobne duhove- Sa tiga voljo vsemite bosh- l«e Je oroshje , de fe bojte ob hudim dnevu sa- [e mogli braniti , in v’vjih rezheh popolni ob- — 164 — Jtaiir Efesh. 6, 12. 10 . ,S. Pavel hozhe rezili *. Nam fe ni vojfkovati soper mefo in kri,soper lju¬ di s’oroshjem, ampak soper hude duhove, ktere lahko premagujemo s’ boshjim oroshjem go- rezhe vere in flanovitne molitve. Hudizh je gofpodovariz temniga fveta, to je, neumnih, hudobnih in neframnih ljudi, kteri fe mu ra- dovoljno podvershejo; ne gofpoduje pa tiflih, kteri fo terdni v’veri, gorezhi v’molitvi, po* ] nishni v* ferzu, svefti v’ dopolnovaiiji boshjih ( sapoved. Pomagaviz tih je vfigamogozhni Bog, i in jim da premaganje. O kerfhanfka dufha! t vsemi to boshje oroshje , kakor f. Pavel sapo- f ve , vojfkuj fe ferzhno s’ njim; in ne hofh pre- ti magana od hudizha. g Hudizh je fovrashnik vliga dobriga, pa j< fvet je fhe bolj sapeljiv. Befeda fvet pomeni n vfe vidne sapeljive rezili, fofebno pa hudob- zl neljudi. Rasusdani zhlovek je nevarnifhi od di hudizha; hudizhevo kraljellvo bi fe ne rasfhir* rt jalo toliko, in ne bilo bi toliko dufh pogub- di ljenih, ako bi hudobni ljudje ne pomagali lm* vt dizhu. Hudizh beshi , zhe verno klizhefh Je- gi sufa na pomozh; hudobni ljudje te sanizhuje- ko jo, in fo ti nadleshnifhi, zhe kajboshjiga go- kh vorifh. Ni malo dufh, ktere lo premagale fo hudizha, premagane pa fo bile odhudpbniga *al zhloveka. Jesuf Kriftuf ravno sato vfe opo- minja: „ Varujte fe hudobnih ljudi," Mat- Kij 10, 17. Kriftjan! ne pollufbaj hudobnih. fo ampak Jesufa. Hudobni fo temniga uma, svi- j tiga ferza in golufniga govorjenja; vfako rezh Hi e — 1 65 — Imenujejo po fvoji hudobii, ker fd tema in fpazhenoft. Njih modroft je perBogu noroft, ne daj fe od njih sapeljati; ftanovitno flushi Jesufu, kteri je fodnik pravizhnikov in grelh- nikov. Zhe fe Jesufa framujefh, fe bo tudi on tebe framoval, in te bo pahnil od febe v’ vezhni ogenj. Iludizh in fvet fla dva huda fovrashnika, pa fhe hudobnifhi je^mefo. Telo je polno hu- diga poshelenja; le po vidnih dobrotah in po- zhutnih vefeljih hrepeni, in ne ve po- ftave boshje. Telefna fpazhenoft je kriva, de fo vil drugi fovrashniki iilno sapeljivi; mefo tudi dufho odvrazhuje od pokorfhine do Bo¬ ga, ker mu s’ njim sdrushena rada pregledu¬ je. Telo je nevaren fovrashnik tudi sato, ker ni mogozhe od njega beshati; le fmert bo lo¬ mila dufho od telefa. Vender ga moremo re¬ diti, varovati in ohraniti, dokler fmo na tej revni semlji. t Skerbeti moremo sa fvojiga hu- diga fovrashnika ; pa ga moremo tudi fveto fo- vrashiti, in modro pokoriti, de dufhe ne po¬ gubi. ^ofebna modroft je vediti, kaj in koli¬ bo fmemo ali ne fmerao fvojimu telefu pervo- fhiti, to je modroft fvetnikev ; pa tudi oni ni- 1° mogli tiga dognati, sdihovali fo in trepe- * a li sa f. Pavlam rekozh : „0 jejt nefrezhni *hlovek l kdo me bo re/hil od teleja fmeriiV' liimlj. 7 , 24. O kriftjan ! shivi po duhu, ne po mefu, fveto fovrashi fvoje flabo telo, in J pokorjenjem ga devaj podsapovedi, de du- ^ le ne pogubifh. Premifli, kaj f. Pavel pra- — i66 — vi: „Kteri po mefu shive , ne morejo Bogu dopa/ii.'* Rimi j. 8 , 8 . Molitev . O Jesuf! zhe premiflim tolikanj ferditih fovrashnikov moje edine dufhe, lim permo- ran v’ te klizati: „0 Gofpod! ohrani me, de ne poginem.” Hudizh, fvet, mefo mi vofhi- Jo pogubljenje, me vedno fkufhajo ali s’ ozhit- molilo, ali s’ svijazhno sapeljivoftjo; fim ko brodnik v’ flabi ladii ponozhi gnan od mozhnih mnogih vetrov: kaj bo s’menoj, zhe me ti sapuftifh? Upam v' te; proiim te, po* magaj mi, in f’ tvojo pomozhjo bodo vli mo¬ ji fovrashniki premagani. Upam fizerv’tvojo pomozh , pa tudi jeli fi bom persadeval ferzh* no vojfkovati in premagovati fe. Proiim te, o ferzhni vojfhah Jesufov, f. Teodoret! bodi moj pomozhnik per Bogu, de tudi jeli frezh- no premagam vfe fovrashnike, in pridem v vezhno plazhilo. Amen. XXV. dan kosoperfka. . t S. Felikf, fhhof in mariernik. Felikf je bil rojen bleso v’ Afriki okoli le¬ ta 247- Ne ve fe, kako je bil srejen, in ka* — 167 — 1(0 je v’ mladoRi shivel, gotovo pa je bilvfiga dobriga poln, ker je bil od bogabojezhe du- hovfhine in poboshnih ve&nih fhkof isvoljen. Kar je potlej terpel sa vero , prizhuje tudi nje¬ gova shiva vera in fveto shivljenje. Bil je fhkof v’ malim meflu Tibjuri v’ Afriki, in je vfe dolshnolti dobriga paflirja fpolnoval. Rav¬ no 5. dan roshniga zveta je bila sapoved okli- zana v’ Tibjuri soper krilljane. ,S. Felikf je bil tilli dan v’ velizim meftu Kartagi savoljo fo- febniga opravka; torej je fhe le potlej svedil to shalollno novizo. Magnilijan, oblallnik me¬ da Tibjurfkiga, je poflal po tri duhovne f. Ihkofa Felikfa, in jim je rekel: „Dajte mi v’ roke bukve, ki jih fvete imenujete, de jih foshgemo po sapovedi nafhih zefarjev.” ,So mu odgovorili: „Bukve, po kterih vprafhafh, io v’ lhkofovi oblafti, kteriga ni doma.” Ob¬ lallnik jim je rekel: „Vi bode tukaj oftali, in ne pojdete domu, dokler vif hi oblallnik te re-‘ *hi ne doshene.” Ne ve fe, kaj fe je potlej s’ njimi sgodilo, ker zerkveno popifovanje to samolzhi. ,S. fhkof Felikf je na poti svedil napove¬ dano preganjanje soper zerkev boshju; ven- der je fheldomu fvojim ovzam pomagat, ali 1 Ivojo finertjo jih uterdovat v’ veri. Ro je nieftni oblallnik Magnilijan njegov prihod * ve * dil, ga je po flushahniku pred-fe poklizal. .S. Ilikof je hitel pred qbla(lnik?»> Ta tftO'j®» sa |>ovedal rehozh: „Bfersh mi daj v’ roke . vfe bukve, ktere vi kriftjani berete«” ,S. Felikf — 168 — mu odgovori: ,,Buhve, po hterih vprafhafh, imam; pa jih ne dam, in jih ne fmem dati, her fo v’ njih sapifane sapovedi mojigaBoga.” Oblaftnih mu ferdito rezhe : „Kar zefarji sa- povedujejo, bo premoglo tvoje isgovore ; daj buhve, de fe foshgejo.” Odgovori f. fhhof, jih ne dam, raji naj sgori moje telo ho boshje buhve. Ne fmem bogati zefarjev, hader je njih sapoved soper pravizo.” Oblaftnih Mag* nilijan rezhe f. Felihfu : „Tri dni imafh odlo¬ ga premifliti; pa povem ti, zhe nifipohoren, pojdefh pred veliziga oblaftniha Anulina. ,S. Felihf je tretji dan lpet pred oblaftniham ftal, in mu ravno to govoril, har poprej. Sato je bil svesan, in gnan v’ veliho mefto Kartago pred veliziga oblaftniha. Anulin je f. fhhofu ojftro sapovedal rehozh: „Daj mi vfe buhve, de fe v’ ogenj vershejo.” ( S. Felihf mu odgo¬ vori : „Jih ne fmem dati, in jih ne bom dal." Oblaftnih Anulin ga je sapovedal v’ jezho vre* zhi. t S. fhhof je v/ jezho grede molil: „Go- fpod Bog, ftvarnih vfiga! ne sapuftime, Id savoljo tvojih sapoved terpim, in vsemi mojo dufho v’ nebefa.’’ Oblaftnih ga je j 6 dni je- zhil; pa ravno taho ftanovitniga ga je nafhel. Ni ga hotel obfoditi, tenuizh do zefarja ga je poflal. ( S. fhhof je ho ubijaviz, v’teshhe ve¬ rige vhlenjen, frezhno prifhel v’Rim, in je bil v’ jezho vershen. Potlej je bil po morji v’ t Sif»ilijo fpremljen, hamor je bil zefar fhel, po teftt tin iSeapolfho , bjer gaje zefarjev na- meftnik isprafheval, in tudi obfodil, ker — 169 — hotel fvetih bukev dati. Neverni oblaflnik ga je obfodil rekozh: „Terdovratnimu Felikfu bodi glava odfekana.” Kader je f. fhkof tvo¬ je obfojenje saflifhal, je od veliziga vefelja pofkozhil in rekel: „Sahvalimte, o Gofpod! ki fi me refhil is nevarhofti fveta. Ti vefh, de savoljo tvojiga imena terpim; vsemi k’ te¬ bi mojo dufho.” Po tej molitvi je tvojo glavo nagnil, in mu je bila odfekana So. veliziga ferpana v’ letu 00 S. N a n k. Sherbno varovati fe vjiga, kar boshjo be- fedo J la bi- Ne le f. fhkof Felikf, ampak tudi doili drusih fhkofpv, duhovnov in vernih je raji terpelo in umerio, kakor f. pifmo nevernikam v’ roke dalo. Neverniki to slo fkerbeli vfe fvete bukve pokonzhati, in kriftjani to slo fker- keli jih ohraniti, ker je f. pifmo befeda shiv- ^jenja. Kdor je bil sdajaviz fvetiga pilma , je kil od zerkve pokorjen, kakor bi bil vero sa- tajil. Verni to slo zhaftili bukve f. pifma , ker 1° po boshji befedi fkerbno shiveli. Befeda koshja je bila rodovitna v’ njih, ker fo bili dobra in perpravna semlja, to je, ker fo is ferza fkerbeli po vil volji boshji shiveti. Tu¬ di ti, o kriftjan! bodi po sgledu pervih bo- gabojezhih vernih: ozhilli lvoje ierze 1’ po- mozhjo gnade bosbje, is-sheni is njega vfe — 170 — smole in vfe sadershke, Itteri ti branijo boga* bojezhe shiveti; varuj fe fkerbno vfiga, kar boshjo befedo flabi. Boshja befeda je zhifta in mozhna; vender oflane nerodovitna, zhe fi ti neperpravljena semlja, zhe fi maloverni- ga in terdiga ferza. To pa ne bo bres pokor- jenja. Prerok Jeremija pravi: ,.Gofpodova befeda je ljudem sanizhljiva ; sato Jim Go- fpodoviga shuganja poln, de ne samorem vez/t prenejti. Islil bom, pravi Gofpod, zhes nje fvojo jeso." 6, 10. 11. Perpravljaj fvojo dufho s’ gorezho mo¬ litvijo, f’ premifhljevanjem vezhnih refniz in s’ refnizhnimi sheljami fvojo dufho svelizhati; tako te bo vefelilo poflufhati, in befeda boshja ne bo prašna v’ tebi oftala. Zhe tiga ne de- lafh , je tvoja dufha mersla, ji ni mar boshje befede poflufhati, ali jo poflufha mlazhno. Modri pravi: „Modrojli sazhetik jo sheljt refnizhne po nauku. ,> Modr. 6, 18. To je ref; pa ref je tudi, de je sanizhevanje nau¬ kov isvir in sazhetik vfiga hudiga. Preshe* ni mersloto, in zhutil bofh veliko mozh befe¬ de boshje. Varuj fe nepotrebnih fkerbiin nepotreb- niga nepokoja. Vfak zhlovek ima fvoje dolsh- nofti, potrebne fkerbi in opravila; she to je zhlovekovi f labodi nadleshno breme, smot- njava in nepokoj, zhimu fi bofh fhe nepotreb¬ ne nadleshnofti nakopaval? Zhe ne ftorifhta¬ ko , bofh nepokojniga in rasmifhljeniga fer¬ za, pofvetne smotnjave tibodosmiraj f hunte* — 17 * - le po glavi, ne bo ti mar ne vediti, ne dela* ti volje boshje. ,Si kmet, li gofpod, fi flu- shabnik? Delaj Bogu v’ zhaft, in nikar fe ne moti s’ nepotrebnimi rezhmi, kteresadufhe boshjo befedo, in jo delajo nerodovitno. Varuj fe lakomnofti. Shelje obogateti, obilna fkerb sa pofvetno, in kar is lakomno¬ fti isvira, je tvojimu flabimu ferzu bodezbe ternje. Lakomnoft ti napravlja velike fker- bi, nepokoj, jeso, prepir in dofti taziga. Zhe 11 lakomnik, fi enakzhlovekuob derezhi vodi, kteri ne flifhi in ne ve, kaj drugi pravijo. La¬ komnoft je korenina vfiga hudiga, fofebnopa merslote, opufhanja kerfhanfkih dolshnoftin molitve. Lakomnik pade v’ sadergo hudizhe- vo in v’ veliko fhkodljivih shelj, ktere ga po¬ tope v’ pogubljenje. I. Tim. 6, 9. Premaguj fvoje hudo poshelenje v’vfim, in le tako bofh fkerben poflufhaviz in dela- viz befede boshje. Hudo poshelenje, zhe v’ zhloveku gofpoduje, odjemlje mozh befedi boshji, in ne rodi fadu. Hudo poshelenje ti brani poflufhati, verovati in shiveti, kakor Bog osnanuje. Hudo poshelenje napravi zhlo- veka maloverniga in svijazhniga ferza. To vidifh nad vlimi terdovratnimi grefhniki, kte- H befedo boshjo raslagajo po fvojim hudim ferzu, in imajo smiraj perpravljene isgovore soper sapovedi; le neumneshem verjamejo, her shele po njih shiveti. Israelzi fo fe nave- Bzhali pufhave, in fo sheleli nasaj v’ Egipt d' > sato fo radi verjeli lashnjivim oglednikam Kananfke deshele. Kralj ( Savel je po IVoji lakomnofti raslagal sapoved Amalezhane in njih premoshenje pokonzhati, ktero mu je Bog po ( Samvelubil dal. Kralj Herod, vefv’ne- zhiftofti sakopan, ni mogel poflufhati pravizh- niga fvarjenja f. Janesa keritnika, Tako dru¬ gi terdovratni grefhniki ne poflufhajo s’ do¬ brim ferzam, fo nesvelli in svijazhni. Zhe ljubifh krivizo, plef, valovanje, nezhiftoftali drugo hudo; kako ti bozhifta in ojftrabefecla boshja vfhezh? Prav govori Job: ,,ModroJti ni v’njih, hteri v vefelji shive” 58, i3. Modri ( Sirah pravi: y ,ModroJt jegrejhnikam gnjufoba I. 26 . Is-sheni isferza, ogrelh- nik! ljubesen do greha, in le tako bo befeda boshja dobrih del rodovitna. Molitev. O Jesuf, vezhna refniza in uzhenik vfi* ga fveta! tvoja zhifta befeda fe osnanuje v' katolfhki zerkvi, ta daje pravo modroft, u- zhi pravo pot, in vodi zhloveka v’ tvoje kra- Ijeftvo; vender je bila tvoja zhifta, fveta, mozhna in ognjena befeda v’ meni nerodovit¬ na, ker me je hudo poshelenje gofpodovalo. O ufmiljeni Gofpod! daj mi vefelje do tvojih fvetih naukov in delavno voljo po njih shive- ti, de sadobim vezhno svelizbanje. 4 S. FelikH ki fi raji umeri, kakor bukve f. pifma never¬ nikom v’ roke dal, ravno sato, ker li boshjo befedo fpofhtoval; Iprofi mi gnado ljubiti ras- — 173 — odeto befedo boslijo, in po nje) flanovitno shiveti, de po ravni poti pridem v’ velelo vezh- nolh ,Amen. XXVI. dan kosoperfka. t S. Malk pu/havnik. C . BI ^-Hiivljenje f. Malka je popifal f, Hieronim ta~ ko. 4 S. Malk je bil rojen bliso veliziga metla Nisibe v’ Mesopotamii ji’ konzu tretjiga veka ali ftoletja po Jesufovim rojtlvu. Bil je edini otrok. Sato fo ga njegovi ftarfhi filili osbeniti le; pa branil fe je, ker je skelel v’devifhtvu okati. Ker fo ga neprenehoma nadleshevali, de. naj bi fe oshenil, je raji fhel v’ klofbteV v’ daljno pufhavo bliso Arabije. Ondijevezh let bil po navadi fvetih pufhavnikov v’ ubo- lhtvu, v’ terpljenji in molitvi. Kader jesvef dil fmert fvojiga ozheta, fe je domu namenil bojo ljubo mater obifkati, in svediti, kakofh- tia bo s’ domazhim premoshenjem. 4 Svojimu poglavarju je to rasodel, in ga profil perpu- fhenja iti pogledat domu. Poglavar mu je branil rekozh : ,,Ta tvoja mifel je fkufhnjava budizheva, ktera te bo s’ isgovoram dobriga. napeljala v’hudo. Oltani tukaj, in ti bo prav.’” ^lalk je raji febi ko modrimu 1'vetovavzu ver¬ igi 5 fe je napravil, in v’ drushbi veliko ljudi — 174 — hitel domu. Ti revni popotniki fo Lili od to¬ lovajev obdani, vjeti, in v’daljnodeshelo od¬ peljani. Kader fo tolovaji domu prifhli, fo fi vjete fushnike rasdelili. Malk in neka ker- fhanfka shenfka fta bila fushnaterdiga never- niga gofpodarja. ,S. Malk je bil odlozhen shi- vino pafti, shenfka pa domazhe dela oprav¬ ljati. Takrat je f. Malk fposnal fvoj greh, greh nepokorfhine do fvojiga modriga fveto- vavza, je profil Boga odpufhenja, fe je sa- flusheni nefrezhi podvergel, in vfe nadloge voljno terpel. Per neumni shivini jeimelzhaf moliti; je premifhljeval, molil, infvetepef- mi pel, kakor fe je bil v’ klofhtru nauzhil. Tudi je bil fvojimu gofpodarju sveft savoljo Boga. Neverni gofpodar je bil flushbe f. Malha sadovoljen; tudi mu je bila vfhezh una krili* jana. De bi bila oba zhedalje svefteji, je f. Malku sapovedal, de naj fe s’ njoporozhi. 4 S. Malk je gofpodarju to odrekel; pa tajemezh isderl, in ga hotel umoriti, ako bi v’ to ne dovolil. Perfiljen je ftoril, kar je gofpodar sapovedal; pa je bil grosno shaloften. Sve* zher, kader fta bila farna, je f. Malk na vef glaf jokal in djal: ,,Oh , jeft nefrezhni! v’ mladofti fim devifhtvo ohranil, in sdajv’fivih lafeh fim fe oshenil? To je fhtrafniga mojih grehov.” Ko' je tako sdihoval, milo jokal, in Boga profil pomozbi; je shena k’ ^ljemu per- ftopila, in mu rekla: ,,Ljubi moji ne sbaluj sato, jeft fim omosheua, in bi raji umerla> ko drusiga fposnala; bodiva brat in feftra t in shiviva v’ zhiftofti.” To modro govorjenje je f. Malku dopadlo; potolashen je bil, zhifto, mirno in fveto vltupej fta shivela, in Jesufu flushila. 4 S. Malk in una shena fla vezh let flushila per tihim gofpodarji, vender fta smiraj fker- bela in premifhljevala, kako br fe refhila is hrivizhne fushnofti. Na sadnje fta fklenila fkrivaj sbeshati, in iti v’ fvojo deshelo nasaj. Ko je bilo perloshno, fta ponozhi ufhla, in hitela po nesnanih potih proti Rimfkimu ze- farftvu. Gofpodar je fhe le drugi dan tosve- dil; grosno je bil rastogoten, in nanaglima je hitel sa njima s’ sveftim hlapzam na dveh velbludih ali komelah. Tretji dan fta f. Malk in shena vidila dva zhloveka na urnih velblu¬ dih priti sa njima; bersh fta fe domiflila, kaj bi to bilo, in fta fe hitro fkrila v’ temen ber¬ log. Gofpodar je bil sdajzi pred berlogam, in fvojiga hlapza pofhlje va-nj. Ta gre v’ temni berlog, in savpije rekozh : „Le pridita vunkej, hudobnesha, prejet saflusheniga pla¬ nila!” V* tiftim berlogu je bila levina ; tafko- *hi v’ hlapza, in ga naglo umori. Gofpodar je menil, de fe una dva pulita f’ hlapzam, is- dere mezh, fkozhi v’temni berlog in vpije; pa levina plane va-nj, in ga preterga. ( S. Malk ■n tovarfhiza fta v’ velizim ftrahu trepetala, ■n Boga profila, in bila fta uflifhana. Levina jinia ni nizh shaliga ftorila, temuzh je fvojiga •nladiga leva pobrala, in drugam hitela. ,8. — 176 — MaHc in tovarfhiza, to viditi, fia hvalila ufmi. IjenigaBoga, in fhla v’Mesopotamijo, ondi pa vfak pofebej v’ fainoti Bogu flushila tako dolgo, de fia fe po frezhni fmerti v’ nebela prefelila. t S. Hieronim perfiavi: „Jeft fini bil slo mlad, l 1(0 je sa vfe zhafe, vfe l(raje in vfe ljudi, tu¬ di katolfhka imenuje. ' Prenvifli, koliko fpofhtovanja, ljubesni in pokorfhine je katolfhka zerkev vredna. Ne« befhki kralj in vliga fveta odrefhenik Jesuf Kriftuf je njen poglavar. Ona je njegovo du¬ hovno kraljeflvo, mefto refnize, vrata v’ ne¬ bela. V’ zerkvi fo fveti nauki, 1 .sakramenti in vli perpomozhki k’ svelizhanju; sunaj katolifhke zerkve ni svelizhanja. Nihzhe ni bil vreden ud zerkve biti, temuzh: Bog na f je poklizal , ne po najhih delih, ampak po Jvojim [klepu in po milojli , klera nam je dana po Jesufu Krijtuju. II. Tim. 1, 9. O kriftjan! fposnaj fofebno miloft, de li bres vliga dobriga saflushenja ud Jesufove zerkve poftal. Ti fi bil pofvezhen v’ vodi in v’ f. Duhu per fvetim kerftu, li deleshen Je¬ sufove kervi, li njegove zhille nauke po apo- helnih in njih naftopnikih prejel, vshivafhvfe dufhne dobrote, in imafh vfe perpomozhke sadobiti vefelo vezbnoft. Premifli veliko fhte- vilo nefrezhnih ljudi , kteri od fvojiga liudi- ga poshelenja in od fatana smoteni v’ Imertni fenizi leshe, in potlej bodo versheni v’ vezh- n i ogenj, ker nimajo svelizhavne vere. Tvoja frezha je neisrezheno velika; pa zhuj nad fe- hoj, in delaj dobro, de fe ne preverne v’ vezh- no nefrezho. Glej, zhe v’fveti veri flabo shi- v >fh, bofh huje obfojenje prejel. Zhalli te¬ daj fvojo ljubo mater, katolfhko zerkev, 1’ fvetim shivljenjem; bodi ji vlelej pokoren; — igo — hvalif Jesufa, l fhtevilu tillih, od kterih f. Pavel pravi: ,, Eni govore, ie Bo¬ ga fposnajo, ali s' deli ga taje , ker Jo nag- njujni , in k’ nobenimu dobrimu delu nijo perpravni .” Tit. i, 16 . Zhe verujefh, kar zerkev uzhi; fkashi fvojo vero s’ dobrimi de¬ li ; tako li pravi otrok boshji in zerkve. Kriftjan ! zhalli fvojo ljubo mater, katol- fhko zerkev, s’ shivo vero, f’ fvetim slavlje¬ njem in 1’ ftanovitno pokorfhino. Nikedar ne odftopi od naukov zerkve, ako ravno flifhifh flaboverne predersno govoriti; bodi ftanovi- ten v’ sapovedih fvoje matere, zhe ravno vi- difh fvoje nepokorne brate ali feftre jih hu¬ dobno sanizhevati. Zhe li dober otrok fvoje dobre matere; bodi shalollen, kader koli vi* difh, de fe ji nezhaft dela. Premifli dobro¬ te, ki jih vshivafh v’ katolfhki zerkvi; bodi Jesufu in njej sa-nje hvaleshen. Katolfhka zerkev je podoba nebefhkiga kraijeilva, i« — lgi — rraia v’ nebefhko kraljellvo; shivi ko dober otrok fVoje fvete matere; tako jo zhaflilh, in pojdefh v’ nebefhko kraljellvo. Molitev. O Jesuf Kriftuf, paftir in poglavar Tvoje zerhve! ne morem te sadofti hvaliti in sahva- liti savoljo folebne milolli, ki fi mi jo ftoril, ker fi me v’ fvojo zerkev poklizal, inmidalvfe perpomozhke k’ svelizhanju. OGofpod! shal mi je slo, de Jim ti bil premalohvaleshen, in de nifini shirel, kakor fe hriftjanu fpodobi. Bil fim mertev ud katolfhke zerkve ; le una- ajo drushbo fim s’ njo imel, v’ meni pa ni bi¬ lo ne shive vere, ne delavne ljubesni. Po- fihmal fi bom slo persadeval ne le v’ ferzu ohra¬ niti fveto vero, ktero fim po tvojih fvetih apo- fteljnih prejel, temuzh to fveto vero tudi s’ deli fkasovati, de pridem v’ tvojo zhallito ne¬ befhko zerkev med tvoje isvoljene. Amen. XXIX. dan kosopciTka. t S. Narzis Jhkof. S . . ‘ • Narzis je bil rojen okoli leta 120. Nje- f>°vo shivljenje je bilo nedolshno inlveto; sa- to je bil isvoljen fhkof veliziga mefta Jerusa- — 1 9 2 — lema. Zerkveni pifar Evsebi prizhuje, de je f. fhkofNarzis veliko zhudeshev od Boga fpro* lil, kteri fo ga bliso in delezh llovezhiga de* lali; miflili in govorili fo od njega kakor od fvetiga in vredniga naftopnika apofteljnov. Nje¬ gova fofebna fvetoft, defiravno refnizhna in ozhitna, ga ni obvarovala hudobnih jesikov, obdolshenja, preganjanja. Trije hudobne* shi, de bi ne bili od fvojiga fvetiga fhkofa po fvojim sallushenji ozhitno pokorjeni, fo ga hudobno obdolshili velike pregrehe, in fo f’ perfego fvoje krivo obdolshenje poterdili. Per* vi je rekel: ,,Zhe ni ref, kar pravim, naj me Bog fhtrafa s’ognjem.” Drugi je djal: „Zheni ref, kar pravim, naj bom gobov.” Tretji je rekel : „Zhe to ni ref, naj oflepim.” Deli* ravno fo ti trije soper fvojiga fhkofa perfeglk jim vender nihzhe ni hotel verjeti, ker fo vfi vifoko zhaftili f. fhkofa Narzisa. i S. Narzis je bil slo shaloflen krive perfege tvojih nafprot- nikov, in je dolgo premifhljeval, kaj je Itori* ti; potlej je fkrivaj fhel v’ daljno pufhavo v’ miru Bogu flushit. Vligamogozhni in pra* vizhni Bog je fvojiga sveliiga flushabnika o* zhitno nedolshniga rasglafil, in je lashnjive prizhe Ihtrafal. Nad vfakim je bilo dopolnje¬ no, kar je govoril, fivofbil, in fi š’ lashnjive perfego saflushil. Hifha perviga fe je naglo vnela, in lo sgoreli on in njegova drushinav njej. Drusiga fo fe gobe , nekake gerde of k rumbe po vfim shivotu, prijele, in je hiti ' 0 nefrezhno umeri. Tretji vi d iti, karfejedve- — igo — ma tovarfhema sgodiio, je pred duhovfhino in vernimi fvojo veliko pregreho ozhitno po¬ vedal. Ta njegova ozhitna fpoved ni bila is famiga ftrahu., ampak is pomozhi milofti bosh je. Is ferza je tako dolgo obshatoval fvoj velik greh, de je od vednih fols oflepel. Sgodilo fe je nad njim, kakor je govoril, vender v’ njegovo svelizhanje. Kader fo duhovni in verni to vidili, fo bili fhe bolj preprizhani od nedolshnofti fvo- jiga f. fhkofa Narzisa, fo slo fkerbeli ga sve- diti; pa ni bilo mogozbe, ker je v’ daljni pu- fhavi tizhal. Jerusalemljani fo bili permora- ni li fhkofa isvoliti; ker je pa ta hitro umeri, fo bersh drusiga is volili, in fhe le takrat je f. Narzis v’ Jerusalem prifhel. Duhovni in verni, ki fo ga vidili po meftu hoditi, fo fe zhudili, in Boga hvalili; vfeje sa njim vrelo, njegovo revno oblazhilo kufhevalo, in jokalo od veliziga vefelja. ,S. Narzis je tudi potlej po fvoji mozhi fkerbel sa zhaft boshjo in sa svelizhanje Jesufovih ovz, in je okoli 116 let kar umeri. Nauk. Od perfege. Trije hudobneshi, kterifo krivo perfegli soper fvojiga fvetiga fhkofa Narzisa, fo bili pravizhnopofhtrafani od Boga; ozhitno fobi- i5 — — li pofhtrafani, de bi-vfi fposnali, leaho hu¬ dobno in ftrafhno je prefveto ime bosbje na prizho leshi jemati. Potrebna in refnizhna perfega je perpufhena, in tudi dobra; pre¬ nagla, nepremifhijena, nepotrebna perfega, zbe je ravno refnizhna , je grefhna; hriva, ali hrivizhna perfega je ftrafhna hudoba, in velike fhtrafnige vredna. Perfezhi fe pravi Boga na prizho vseti. Tudi perfeshe, kdor tako govori: ,,Bog je moja prizha, kakor gotovo je Bog refnizhen, kakor je Jesuf Kriftuf pravi Bog, kakor je f. evangeli refnizhen, per moji veri, per moji dufhi,” alidrugazhi, zhe Boga ali kaj bosh- j jiga imenuje is mifli perfezhi. Perfega je tu- j di roko proti nebu vsdigniti, ali tri perfle j vsdignjene dershati, ali pertakniti fe bukev s f. evangelja, ali drugazhi, zhe je navada ta- s koperfegati, ali oblaftniki tako sapovedo. Ta- { ko govoriti, ali snamnja dati is navade in bres 2 mifli perfezhi, ni fizer prava perfega; ven- r der je greh, in lahko veliko grehov obrodi' g Potrebna in refnizhna perfega je Bogn fj vfhezh. David tako govori: ,,Vji , ktcri v r Bogu perfegajo , fe bodo s' njim hvalni 6 ker Jo jim njla samajhene , ktcri lash g o- g vore." Pf. 62, 12. Kriftuf fizer pravi: ti Jhe govorjenje bodi: Je, je , ne, ne; kat n je pa vezli ko to, je od hudiga.” Mat. 5 > n 37 ; vender ne prepove potrebne in refnizhn e d perfege. Ni rekel: „Kar je vezh koto,J e n hudo,” temuzh: „je od hudiga f is flabofl' n — ig5 — is-haja. Ako bi vfi govorili refnizo, bi ne bi¬ lo treba perfegati, temuzh bi bilo sadofti re- zhi „je, ne,” invfak bi rad verjel. Ref, per- fega je is hudiga; vender je refnizhna per- pufhena, kader fe drugazhi ne more odver- niti velika fhkoda ali kriviza. Dobro premilli, zhe je perfega potreb¬ na, in fhe bolj premilli, zhe je refnizhna, ker Boga na prizho vseti ni kaj inaliga, ampak je kaj veliziga. t Stvar, ktera vfigamogozhni- ga Boga s’ nepotrebno, in sladi s’lashnjivo perfego sanizhuje, je hudiga obfojenja vred¬ na. Premifli to: i.) Kdor 1’perfego obljubi kaj Boriti ali ne ftoriti, pa drugazhi mifli; perfeshe lashnjivo, in lmertno grefhi. 2 .) Kdor f’ perfego obljubi, kar ne ve, ali bo samogel ftoriti; perfeshe nepremifhljeno , in slo grefhi. 3.) Kdor fe ponudi perfezhi v’po- terjenje lashnjive rez hi; grefhi fmertno, zhe ravno potlej ne perfeshe. 40 Kdor nar Manji lash f’ perfego poterdi, je fmertniga greha kriv. 5.) Kdor nad kako rezhjo, ali kazim isrekam dvomi, pa vender ko zhifto refnizo f’perfego poterdi; perfeshe lashnjivo. 6 .) Kdor f’perfego obljubi perpufheno inmo- gozhno, pa is konza fvojiga blishniga golufa- h > sapeljati, v’ greh napeljati; grefhi fmert- no - 7 .) Kdor obljubi f’ perfego ftoriti, kar n e fine ; grefhi ftrafhno, tudi zhe perfegene dopolni. Tako je kralj Herod grefhil, ki je neumno perfegel, in potlej savoljo perfege nedolshniga Janesa umoril. — » 9 6 — Zhe ti gofpofka sapove perfezhi; flori, tode govori zhifto refnizo. Zhe fi fam vidil, fam flifhal, dal ali prejel; ne govori nevezh ne manj, ne lashnjivo, nesvijazhno, nefkriv- no, ampak po zhifti refnizi. Zhe ne vefh, zhe dvomifh, zhe fi posabil, zhe fi flifhal praviti; govori ravno tako, inperfesi, zhe je treba. Ne filizhloveka perfezhi, kteri je per- pravljen lashnjivo perfezhi; raji terpi fhko- do , de to ftrafhno pregreho odvernefh. Raji bodi shiv pokopan, kakor de bi krivo perfe- gel. Zerkev jih je do fmerti ojflro pokorila kteri fo lashnjivo perfegli. Tudi deshelfka gofpofka fhtrafuje take ojilro. Hudobna mo- sha, ki fia lashnjivo perfegla soper nedolsh- niga Nabota, fla v’ fvetim pifmu slodjeva mo * sha imenovana. III. jkral. 21 , i3. Ref, lash- njiv prizhevaviz inperfegavizje vef hudizhev. V’ vednih folsah more biti savoljo te ftralhne pregrehe, in popraviti tudi vfo florjeno fhkodo. Vfigamogozhna roka boshjaje nad lashnjivimi perfegavzi, kakor nad tremi hudobnimi, kte¬ ri fo f. fhkofa Narzisa s’ lashnjivo perfego ob* dolshili. Preimfli, kaj pravi f. pifmo: ,,Pre¬ klet ftvo bo prijhlo v njega hi/ho, kteri lash¬ njivo o’ Gofpodovim imena perjega. In bo ojtalo v' f redi njegove hijhe , in bo konzha- lo njo, in njen lef, in njeno karanje' Zah. 5, 4- 5. — *97 ~ M * I i t » m. O Bog! troje ime je prefveto, in jeft, tvoja nevredna livar, te nilim vreden imeno¬ vati. Vera me uzhi pred teboj ponishevati fe, te hvalili in moliti, te f’ Araham imeno¬ vati; kako bi fe predersnil s’ lashnjivo perfe- go ti nezhaft ftoriti! Kaji li isvolina vfe nadlo¬ ge in nefrezhe, ko te s’lashnjivo perfegoras- shaliti. ^S’ tvojo pomozhjo hozliem in oblju¬ bim ne le varovati fe krive perfege, am¬ pak tudi nepotrebne pravizhne, in vifoko hozhein tvoje prefveto ime hvaliti. Klizal te bom na pomozh s’verno profhnjo, in fpodob- no imenoval tvoje prefveto ime, de mi poma- gafh, in me nikedar ne sapullifh. O Go- fpod! daj mi fvojo gnado, in flori me fvoji- ga svefliga flushabnika, de te po sgledu f. Narzisa hvalim f’ fvetim shivljenjem, de te vfelej hvalim v’ vezhnim shivljenji. Amen. XXX. dan kosoperfka. Mar zel in Kajijan , marternika. Marzel je bil vojafhk ftotnik, to je, po¬ glavar , ki je imel fto mosh v’ fvoji oblafti, obzhafu in pod oblaftjo neverniga zefarja Dio- blezijana. Bil je perleten in ferzhen vojfhak, — ig8 — pa smiraj dober kriftjan. Kar je v’ ferzu ve¬ roval, je s’ dobrimi deli fkasoval, de li rav¬ no je med neverniki bil. Sveft je bil fvojimu nevernimu zefarju, pa tudi Bogu, kteriga je ljubil is vfe dufhe. Zefar je sapovedal vfim fvojim vojakam velik prašnik obhajati, to je, malikam darovati, njim darovane jedi jefti, in drugo po fhegi nevernikov. ,S. Marzel, kterimu ni bilo dopufheno malikovavfke flush- be deleshnimu biti, je pred vifhi poglavarje fiopil, in fvoj mezh na tla poloshil rekozh: „Zhe ne morem Bogu in zefarju flushiti, feraji odpovem vojafhki flushbi,. de Jesufu svefto flushim. Sanizhujem vafhe mutafte lefene in kamnate bogove.” Veliki poglavar Ana- Aasi Fortunat je bil od tiga grosno rassha- ljen, in ker ni mogel f. Marzela pregovoriti, ga je ukasal gnati pred Aurelijana, zefarjevi- ga nameftnika, kterimu je pifal tako: „Ti pofhljem Ilotnika Marzela, kteri fe je zefarje- vi flushbi fvojoglavno odpovedal, in je bo¬ gove klel.” Poglavar Avrelijan je f. Marzela vprafbal: ,,Je li ref, kar mi je od tebe Ana- ftasi pifal?” ( S. Marzel je poterdil. Ko je Avre¬ lijan to sa f li (hal, ga je bersh obfodil v’fmert. ,S. Marzel je krivizhnimu obladniku is ferza rekel : ,,Bog naj ti daje obilnoft vfiga dobri* ga.” Govoril je tako is ferzhne hvaleshnofti, ker je fhtel velik dobizhik^a Jesufa voljo u- mreti. Glavo fo mu odfekali 3o. kosoperfka okoli leta 2g8. To fe je godilo v’ meftu, ki fe mu pravi Tariger, v’ Mavritanii. — M)9 ~ ,S. Kafijan je bil pifar sgorej imenovani¬ ma zefarjeviga mameftnika Avrelijana. Bil je dober zhlovek, pa nevernik. Ko mu je bilo rezheno pifati krivizhno obfojenje f. Marzela; le je preftrafhil, in je defhzhizo in shelesno pe¬ ro na tla vergel. t Sodnik je pofkozhil, in ga ferdito vprafhal: „Sakaj fi to ftoril?” Kafijan pifar mu je odgovoril: „Sato fim Boril, ker je krivtzhna tvoja fodba.” ^Sodnik ga jebersh ukasal v’ jezho gnati. ( S. Kafijan je bil pet tednov v’jezili; pa ni odftopil, ker mu je gna- da boshja dala fvetlobo in mozh. Terdil je. ».S. Marzel je bil krivizhno obfojen; tudi jeft fini kriftjan.” Savoljo tiga ftanovitniga prizha- nja je bil 3.grudna umorjen, in jefhel v’ ne- befhko kraljeftvo sa f. Marzelam. Nauk. L,e Jesuf je na/h kralj. ,S. Marzel in Kafijan rta v’Jesufa verova¬ la, in mu pokorna oftala. Nifta hotla is do- padenja ali ftrahu nevernih oblaftnikov mu nepokorna biti, raji rta umerla. Vfi fo dolsh- n ' po njunim sgledu Jesufu dopafti. Lju¬ dem flushiti, in jih bogati je pravizhno; ob- laftnike bogati je dolshnoft, tode nikedar ne soper voljo Jesufovo. Jesuf Kriftuf, ,Sin boshji, pravi Bog, ) ft kralj nebef in semlje. Njemu gre vfa hvala in pokorfhina, ker ima vfo ob- 200 laft. V fak o koleno fe more njemu perpogni- ti tiftih, ki fo v’nebelih, na semlji, in pod semljo. On je vidno kraljeftvo, liatolfhko zex - - kev, poflavil, v’ kterim je njegova oblaft fpos- nana, in io njegove sapovedi osnanovane. Vfaj mi kriftjani, ki verujemo v’Jesufa, mu moremo pokorni biti, in nikoli kaj sopernje¬ govo Iveto voljo ftoriti. Hudizh, fovrashnilc boshji in vliga dobriga, fi slo persadeva naf odvrazhati od dolshne pokorfhine do Jesufa, ker nam vofhi vezhno nefrezho. O krili jan! komu hozhefh flushiti, Jesufu ali hudizhu? Jesuf, ljubesnjivi kralj, gofpoduje f’ zhillo ljubesnijo; hudizh gofpoduje s’grefhnim po- shelenjem. Jesuf sapoveduje pokorjenje in premagovanje sa plazhilo nebelhkiga kralje- ftva ; hudizh ponuja sapeljive dobrote sa pla¬ zhilo vezhniga pogubljenja. Glej, vef fvet je rasdeljen: eni flushijo Jesufu kralju, eni ilushijo hudizhu. To je tudi v’ katolihkizerk- vi: eni fo Jesufovi, eni fo hudizhevi, po fve* ti ali grefhni ljubesni, ktera v’ njih gofpodu¬ je. Jesuf, moljen od dobrih , in sanizhevan od flabih, je vender refnizhni kralj vlih. Kdor mu nozhe Zadovoljno pokoren biti, bo per- moran iposnati njegovo oblaft,. de je on ib ci¬ nik shivih in mertvib, dobrih-ih hudobnih* Dobrim bo rekel: ., Pridite, preljubi! prej¬ mite kraljejivo, htero vam je perpravlje- no od sazhelka Jvetd.*' Hudobnim bo rekel t,Poberite Je od mene, prekleti! v’ vezbrti 201 o genj, hteri je hudizhu in njegovim daho- vamperpravl/en." Mat. 25, 34* 4i. O kriftjan! ni v’ tvoji oblafti isvoliti fi go- fpodarja; zhe hozhefh ali no*hefh, Jesufje in bo tvoj kralj. Tudi ne morefh dvema go- fpodama flushiti. Torefh; pa premifli fkerb- no, komu flushifh. Njemu flushifh, kteri- ga sapovedi dopolnujefh. ( Skerbno premifli to, rezhem, ker je smota grosno lahka. Ni jih malo smed krifljanov, kteri menijo , deJe- sufu flushijo, defiravno flushijo hudizhu. Zhe te Duh boshji vodi, in s’ gnado boshjo pre- magujefh fvoje grefhno poshelenje; li Jesu- fu pokoren. Zhe te grefhno poshelenje vo¬ di, in shivifh po Ivojih fpazhenih aheljah; flushifh hudizhu. Ne pomaga ti verovati v’ Jesufa, in gafvojiga Gofpoda imenovati, zhe je tvoje shivljenje soper njegove sapovedi. Molitev, ponishnoft, zhiftoft, ufmiljenje, pra- viza, pokorjenje, in kar je taziga, fo snam- nja Jesufovih podloshnih; merslotapa, na¬ puh, lakomnoft, poshrefhnolt, nezhiftott, no- roft, in kar je taziga, fo snamnja hudizhevih podloshnih. Sdaj fo hlapzi Jesufovi infush- niki hudizhevi namefhani; pa bodo raslozhe- n D in vfak bo prejel saflusheno plazhilo. „Je~ Sl {f bo jedel na je de s h i Jv oj i g a velizhajtva - y pred njim bodo vji ljudje sbrani, in lozhil J l h bo, kakor pajtir lozhi ovze od boslov: ovze bo na Jvojo dejnizo pojtavil, bosle pa na levizoj' Mat. 2a, 3i — 55. Eni bodo vseti v' nebefa, kjer bodo per Jesufu V 202 vezhni zhafti; eni bodo versheni v ? pekel, kjer bodo v’ vezhnih bolezhinah. Ljuba dufha, f’ prefveto kervijo Jesufo- vo odkupljena in pofvezhena! ne saversi fvo- jiga kralja, uzhenika in odrefhenika. Premi- fli njegovo fofebno ljubesen, veliko dobroto in vezhno plazhilo; ne bofh mu dalje nepo¬ korna. Per fvetim kerllu li Jesufu obljubila in perfegla sveftobo, li fe hudizhu odpoveda¬ la; shivi tedaj Jesufu. Jesuf ti sapoveduje po- korjenje, pa sato ti bo dal vezhno svelizha- nje; hudizh ti ponuja grefhne refelja, in sa¬ to bofh deleshna njegoviga obfojenja. Premifli, de bo terpljenje in vefelje kratko, plazhilo pa in fhrafniga vezhna. Sdaj fi na raspotji vezh- niga svelizhanja ali vezhniga pogubljenja; kar hozhefh in saflushifh, tiho dano: vefelila fe bofh ali terpelavekomaj. Ljuba moja! hodi sa krishanim Jesufam, hodi po njegovih ker- vavih llopinjah, in ne poflufhaj sapeljevavni- ga hudizha, de pridefh v’nebefhko kraljeflvo. M o l i t e v. O Jesuf Kriftuf, vligamogozhni kralj! is ferza shalujem, de nifi smiraj v’ mojim ferzu gofpodoval. Ho neumna in fvojovoljna ovza fim od tebe fhel, sapuftil hm dobriga ozheta in sazhetnika shivljenja, peklenfkivolk meje odpeljal; pa sdaj pridem k’ tebi nasaj, in te ponishno profim, vsemi me v’ fvojo miloft- Vem, nilim ufmiljenja vreden; pa tvoja nii* - 203 - loft je vezhi od moje hudobije. Tvoja dobro¬ ta, bi me je nepohorniga preterpela, me bo tudi shaloftniga ufmiljeno fprejela. O Gofpod! tvoja gnada, bi me je savernila , mi daj prav fpoboriti fe, in me obvaruj te fpet sapuftiti. Odpovem fe hudizhu, in tebi obljubim vedno svetlobo; le tebi hozhem do fmerti flushiti, de te v’ tvojim braljeftvu hvalim vebomaj. O- ff. Marzel in Kafijan ! profita sa-me flabiga zhloveba, nevredniga briftjana in nesveftiga hlapza, de miloft sadobim, in fe nibedar ne povernem v’ hudizhevo obiaft. Pomagajta mi I’fvojimi profhnjami, de Jesufu bralju s’ vfo poborfhino ftanovitno flushim, de fe po fmer¬ ti v’ njegovim braljeftvu vefelim vebomaj. A- nien. XXXI. dan kosoperf ka. t S. Volf g ang Jhkof ; Volfgang je bil rojen od bogatih ftarfhev i v ’ .Svevii na Nemfhbim. Odgnade boshje ras- i fvetljen je she v’ mladofti fposnal prasnoto in i tdzhemernoft fveta, ni bil ni^h vefel fvojiga » v ifoziga rodu; je bogaftvo in dobrote fveta . ferzhno sanizheval, je fberbel le Bogu s’ shi- , 'o vero in s’ nedolshnim shivljenjem dopafti. . Henrib, f hbof v’ Treviru, mu je bil v’ shlahti, 1 in ga je hotel ppvifhati: pa bal fe je poriflia- nja, in mu je is ponishnofti odrekel; raji je s is lterfhanfke ljubesni revne otroke uzhil, in 1 jih v’ pravo uzhenoft in kerfhanfko pravizh- j noft napeljeval. t S. Volfgang ni hotel satofve- \ to delo nizh plazhila imeti; tudi je fvojim \ revnim uzhenzam is fvojiga po mozhi poma- t gal. Defiravno je bil mlad; je slo bogaboje- zhe shivel, dolgo premifhljeval in molil, oj- flro fe podil, malo fpal, in mnogo pokoril fvoje mlado telo. Ko je flikof.llenrik umeri; je f. Volfgang vfe fvoje premoshenje sapuflilj in v’ klofhter fhel obilnilhi pokorit fe, in pravizhnifhi shiret. Ljudje pofretniga duha i fo ga sanizhevali, in fhufhali od dobriga 1 fklepa odverniti; pa nobeniga ni hotel po - T flufhati, ker je is ferzashelel fvojo dufho sve- j lizhati. ,S. Urh, fhkof meda Avgsburga, je £ enkrat fhel minihov obifkat, med kterinii j e 1 f. Volfgang bil. Ko ga je vidil, mu je slodo- 1 padel; in ko je tudi od minihov svedil njego* 1 vo fveto shivljenje, ga je oblallno permoral s mafhnikovo pofvezhevanje prejeti. ,S. Volf' s gang fe je podvergel, fe fkerbno perpravljah i in je tudi fofebno gnado prejel. Ker je kil 1 poln gorezhe ljubesni do Boga in do blishni' < ga, je shelel in fkerbel bosbjo zhaft povilh e ' £ vati, in blishniga svelizhati. ( Svojiga apatn J je nadleshno profil , de mu je perpulhenje dal i na Ogerfko iti vere osnanovat, in Jesufovign 1 hraljeftva rasfhirjat. Zefar Oton II. je sved‘1 > njegovo fofebno modroit in gorezhoft, g a ) e * —- so5 — i- Isvolil in dal shegnati fhkofa v’ medu Regen- e sburgu. Volfgang je bil pokoren, je s’ n befedo in s’ gledam vodil fvoje ovze po voski i- poti svelizhanja, vfe fvoje fvete opravila po !■ volji boshji ravnal, v’ pokorjenji smiraj shi- h vel, in poln dobriga saflushenja umeri v’ le« tu 9 9 'i • j- N a n h. il ■ I Sapeljivzov ne pojlufhaii. ‘J n Pofvetni, modri in mehki kriftjani, kte- a fim je voska pot JeSufoviga krisha nesnana, fo 3 k Volfganga sanizhevali, in ga fkufhali od« i* verniti, poti ppkorjenja. On defiravno mlad, '■ jih ni poflufhal; temuzh je delal, kar je Bo- e gudopadlo. Tisapeljivzi mu nifo djali : ,,Bo- e Iji je zhafna frezha ko vezhna, ni treba Bogu >• flushiti,” ali kaj taziga; temuzh s’ svijazhnimi i* befedami fo ga v’podobi refnizhne prijasnofti d salesovali, in ga napravljali , de bi mehko i' shivel. Kdor je prašen evangeljfkiga duha , go- > vori lashnjivo, de ne ve. Tudi je dofti per- d Usnjenih kazh, kteri dobro flabo, in flabo i' dobro imenujejo. Ne pravijo: „Kaj, zhe § r efhifh, zhe bofh pogubljen?” temuzh na- a peljujejo v’ greh, in gladijo pot v’ pogublje- d n je rekozh : „To ni greh , to je perpufheno, a fej ni greh dobre volje biti.” Kar ti sapeljivzi d imenujejo nedolshno, perpufheno, dobro; e je rasusdanje, ofiudnoft, napeljevanj« v’ - 2o6 — nezhifloft. Kriftuf tako govori: „ Varujte Jt lashnjivih prerokov, kteri k' vam pridejo v' ovzhjih oblazhilih snotraj pa Jo derezhi volkovi • Po njih Jada jih bojte fposnali" Mat. 7 , i 5 . 16. She fi morde fam flifhal, kako ti pras- noglavzi in hudovoljniki lashnjivo govore, Hvalijo navade od f. evangelja obfojene, ker ne vedo kerfhanfke pravizhaolli; sanizhuje- jo ponishnoft, framoshljivoft, in kar obvaru¬ je zhiftoft, ker fo polni hudih shelj; opravi- zhujejo vfe norolti in vfe pofvetne fhege, ker nimajo Jesufoviga duha; fe pofmehujejo sa- povedim katolifhke zerkve, in pravijo: Toje ismifhljevanje minihov in duhovnov. Dofti ta- ziga govore, pa le nekerfhanfki kriftjani. Ne le ti, ampak tudi drugi fhe fo sapeljivzi- Nekteri uzhe fvojiga blishniga druge golufati rekozh : „To ni grefhno, ampak je pravil¬ no.” Eni isgovarjajo tatvino nesvefte drushi- ne rekozh : „Imafh premalo plazhila sa toli¬ kanj terpljenja.” Eni flepe veft blishniga re¬ kozh : ,,Tiga greha fe ni treba fpovedovati; jeft ga na fe vsamem, to ni nizh ; li neumen neumna, zhevfe verjamefh, kar duhovni pra¬ vijo.” ,Slehernimu tih fo rezhene befede, f kterimi je f. Pavel sapeljiviga Elima pofvaril rekozh: ,,O polni vjih svijazh in vfe hud«' be, Jin hudizhtv in Jovrashnik vfe prav 1 ' zel ne jenjaJh prave poti Gofpodove p re ‘ vrazhati ?” Ap. d. i 3 , 10. T- 207 -- Kdor fvojiga blishniga golufa ali sapelje, in to flori is hudobne vefti; je velik fovrash- nikboshji, je ubijaviz fvojiga brata, je hu- dobnifhi od hudizha, Ref je hudobnifhi od hudizha. Hudizh je v’hudim uterjen, in mu ni sapovedano zhloveka ljubiti; zhlovek pa je dolshan zhloveka ljubiti, is ljubesni mu bra¬ niti v’ greh, in mu pomagati v’ nebefa. Te¬ daj je hudobnifhi od hudizha, zhe per Tvo¬ jih bratih in fellrah hudizhevo flushbo oprav¬ lja, zhe je ubijaviz tiftifh, sa ktere je Jesuf vfo fvojo prefveto kri prelil. Varuj fe fkerb- no fvojiga blishniga pohujfhati; varuj fe pa tudi fkerbno sapeljivzov, de ne bofh nefre- zhen. ( S/ Pavel prod vle lepo rekozh : af opominjam v' imenu Gofpoda Jesufa, od¬ tegnite fe od vjih bratov, kterishive ras- Usdano .” II. Tef. o , 6. Ljubesnjivi Janes perftavi: „Ako ima kdo s apel j iv nauk j ni- kar ga v’ hi/ho ne jemljite , tudi ga ne po¬ zdravljajte .” III. Tef. 10 . Obshaluj fvoj greh, >n popravi po mozhi, zhe Ji koga pohujfhal. Moli sa sapeljivze, pa varuj fe jih, de ne bofh nefrezhen. Molitev O Gofpod Jesuf Krilluf! ti me preprizhafh, koliko je zhlovekova dufha vredna, ker li sa n jeno svelizhanje na fvet prifhel, 53 let tu¬ kaj bil, in na fvetimkrishi umeri. To me u- z hi slo fkerbeti sa fvojo dufho, in smiraj de- — s,o8 — lati sft njino svelizhanje; to me uzhi Varovati fe hudobnih sapeljiVzov, in vAavljati fe jim ferzhno; to me tudi uzhi ne pohujfhati fvoji- gablishniga, mu braniti v’pekel, in mu po¬ magati v’ nebefa. O Gofpod! lahho > de tim sapeljivze poflufhal, alinedolshne pohujfhal; : mi je shal, in ponishno te profim odpufti mi dobrotljivo. Daj mi modro ferze, varno : dufho, in napolni me f’fvojim fvetim Araham, de ne govorim in ne poflufham, ne delam in ] ne pofnemam, bar je soper tvojo fveto voljo. j O f. Volfgang! le eno mi fproti od ufmiljeni- ga Jesufa, ljubesen. Ta mi je nar potrebni- i fhi, ker mi bo pernefla vfe, zhefar potreba- ] jem, de svelizham fvojo dufho, in blishm- i mu pomagam v’ nebefa. Amen I 1 h I. dan liftovigagnoja. Prašnik vjih Jveinikov. j' K . . Jniatolifhka zerkev obhaja in zhafli danf s’enin l « godam fpomin vtih fvetnikov in fvetniz, in hvab n Boga sa premaganje, ki jim ga je dal. Ri* 11 ' f Ijani, dokler fo. fhe bili, fo v’ meAu imeli ve- )i lik tempelj j neverniki v’zhaftvfih bogov. P a ' Sl — 209 — i pesh Bonifazi IV. je v’ letu 607 tifti tempelj i fprofil od zefarja Foka; ga je pofvetil Bogu, • Marii in vfim fvetnikam v’ zhaft. Opomin vlili fvetnikov je bil do papesha Gregorja IV. i le v’ Rimu obhajan, v’ letu 800 ga je po vli ; zerkvi rasfhiril, in gasapovedal obhajati pervi i dan liftoviga gnoja. ( S. zerkev obhaja ta dan • zhaftiti fpomin vfih fvetnikov ftare in nove sa- , vese; zhafli patrijarhe, preroke in vfe, t kterifo v’ veri in upanji prihodniga Odrefhe- nika pravizhno shiveli, in v’ gnadi umerli. Tudi zhaftivfe fvetnize nove savese, pred vfi- mi pa prezhifto devizo in prezhudno boshjo porodnizo Marijo; sa njo zhafti apoftelne, marternike, in druge. Mifel zerkve je leta, Boga hvaliti in sahvaliti, hteri je po Jesufu Kriftufu fvoje flushabnike povifhal, pa tudi vfe boshje prijatle zhaftiti, in fe jim perpo- rozhati, in verne vnemati po njih sgledih shiveti. Ref! dolshni fmo ufmiljeniga Boga sa- Bvaliti, kteri je po fvoji veliki milofti savoljo saflushenja Jesufove fmerti s’gnado f. Duha odlozhil, pofvetil in svelizhal nafhe brate feftre. Oni vedno pravijo: „Bogu bodi hva¬ la* ki nam je dal premaganje po gofpodu fiafhim Jesufu Kriftufu.” 1 . Kor. i 5 , 57. Tu* 1 i mi moremo njih velike frezhe vefeli biti, > Boga hvaliti, ker imamo drushbo s* njimi f’ saveso ljubesni. Zerkev naf vabi fe bosh- )im prijatlam perporozhati, de bi nam poJe- • s ufu Kriftufu enako frezho fprolili. Boshji in i4 — 210 nafhi prijatli fo, in profijo Boga sa naf, de bi v’ njih drushbo prifhli ga hvalit vekomaj. Zerkev obhaja s’ enim godam fpomin vfih fvet- nihov, de zhaftimo tudi tihe , hterih shivljenje in ime nam je nesnano. ^htevilo fvetnikov je lilno veliko, fofebno pa marternikov. ( S. Ja* nes je v’ duhu vidil veliko trumo fvetnikov, kterih nobeden ne more prefhteti, is vlih na¬ rodov, rodov, ljudftev in jesikov. ( Skr. ras. 7,9. Veahi del fvetnikov nam je nesnanih; 1 pa naj bodo snani ali nesnani, jih zhaftimo, ker fo boshji in nafhi prijatli in nafhi po- mozhniki. Zerkev naf hozhe vnemati po sgle- dih fvetnikov shiveti, kakor fo oni po sgledu Jesufovim shiveli. To je nar potrebni! hi, Bogu in njegovim fvetnikam nar prijetnifhi; v’tim je prava zhaft do fvetnikovsapopadena, in bres tiga ni nobene prave zhafti do njih, tudi ne svelizhanja. Kar per enih ali drusih fofebni- ga najdemo, ni vfim sapovedano ; pa po sa- povedih shiveti, kakor fo oni shiveli, je po¬ trebno vfim. ( Svetniki infvetniae, kteri fe v nebefhkim kraljeftvu vefele, fo bili mofhki iu shenfke, bogati in ubogi, vifoki in niški, sa* konlki in nesavesani, ftari in mladi, vfih nar 0 ' dov, jesikov in zhafov. Tedaj naj bodo vfi verni ferzhni, in naj saupno rezhejo sa f- Avgufhtinam : „Zhe fo ti in te samogli, sakaj jeft ne?" S’ gnado boshjo fe vfe samore; fe) tudi fvetniki farni is febe nifo nizh samogh> kakor govore vfe pifma. O kriftjan ! bodip 0 ' nishen inferzhen ; profi Boga, de naj ti poma#* 1 211 — > savoljo Jesufa, in s’ njegovo gnado hiti po flo- . pinjah fvetnikov, de pridefh v’njih fveto drush- bo hvalit ufmiljeniga Boga vekomaj. » j Nauk. , Mogozhe je po sgledih fvetnikov shiveti. . Ni prav mifliti, de ni mogozhe v’ nebe- j fa priti; tudi ne, de fe bres vliga persadeva- , nja pride v' nebefa. t Svetniki fo fhli v’ ne« befhko kraljeftvo, pa fo terpeli nebefhko kra- . ljeftvo sadobiti; tudi ti v’ njih fveto drushbo i pridefh, zhe po njih sgledih shivifh. Jesuf l pravi: „Persadevajte Ji /kosi voske vrata v’ ? nebejhko kraljeftvo priti.” Luk. i 5 , 2 /». Tu- ! di: „Nebefhko kraljejtvo Jilo terpi, in Jil- ni ga sgrabijo .” Mat. 11, 12. Premiflibe- fede uzhenika Jesufa. On ne pravi, de ni vrat v’ nebefa, temuzh de fo voske. ( Svetni- bi fo sa vojvodam Jesufam terpeli, in fhli v’ Bebefa; ti delaj ravno tako. Zhe menifh s’ i lahkoto priti v’ nebefa, fegolufafh, ker ne ) e ni, ampak ferzhni vojfhaki jih sgrabijo. Bog je fizer vfe ljudi ftvaril sa nebefa, in Jesuf je i s a vfe terpel; pa le tiili pridejo gori, kteri po sgledih fvetnikov, po vfih sapovedih shive. j ^he li f lab, p roli Jesufa, de naj ti pomaga; fam j ,s fvoje mozhi ne samorefh, s’njegovo gna- , do pa samorefh. Jesuf je djal: „Per ljudeh - Je to nemogozhe; per Boga je vfe moga- a l kej Mat. 1 ^ ) 2 6 . - 212 Deupafh, profifhinfipersadevafh, po¬ glej neisrezheno fhtevilo boshjih prijatlov. Premifli, tudi oni fo bili fpazheni otrozi grefh- niga Adama, ko vli; imeli fo nadleshno na- toro, ko drugi; hudizh, fvet, mefo fo jih nadleshevali, ko naf; imeli fo dela, oprav¬ ke, dolshnofti, teshave, perloshnofti, mo¬ rebiti vezhi ko ti. Veliko fvetnikov jev’ nebelih, kterifo fe teshej svelizhali, kakor bife ti. Pra- vizhni ftare savese fo imeli veliko manj per- pomozhkov k’svelizhanju, kakor jih sdaj imamo. Apofteljni, marterniki, pufhavniki in drugi fo neisrezheno terpeli; ni jih malo fvetnikov, kteri fo shiveli med neverniki, v’ fredi nefrain- nih salesovavzov, v’ velikim pohujfhanji. Zer- kev je bila s’ ozhitno lilo fkosi Soo let prega¬ njana. Verni, fvojo vero in nedolshnoft ohra¬ niti, fo sgubili fvoje premoshenje, ali dali fvo- je shivljenje; fo fe potikovali po jamah in ber- logih ; fo preterpeli v’ jezhah veliko fmradu, lakote, sheje, bolezhin in dolli taziga; fo bi¬ li flrafhno lkufhani in martrani: vender fo oftali flanovitni. t S. Pavel popifuje njih veliko terpljenje tako : „Levam fo gobze majhilij drugi fo bili raspeti, ker nifo liotli rejhen- ja ; drugi fo safrctmovanje in tepenje pre- lerpeli, tudi s/ielesje in jezhe ; bili fo kam- njani, preshagani, fku/hani, s' meihefl 1 morjeni; potikali fo fe po pu/havah, P° gorah, po berlogilu ’ Hebr. u, 35 — 5?' To premifli, in odgovori, zhe bofh fhe fvo¬ jo lenobo in mehkobo isgovarjal. Hodi dobrovoljno po Aopinjah boshjih fvetnikov. Oni ti pravijo, kar je f. Pavel ver¬ nim rekel : RavnajteJe pomeni,kakor Je jejt po Krij tufu’' I. Kor. 4> 16. Ni ti treba v’ pufhavo sbeshati, vliga fvojiga premoshenja sa- puftiti,ali fvoje kervi preliti; dolshen bi bil, pa nobeden te ne preganja sa vero in sapovedi, ko une : bodi ftanoviten v’ Gofpodovi flushbi, ne poflufhaj hudobnih, ne vdaj fe fkufhnja- vam, in bolh svelizhan. Porezhefh: ,,Kako bom v’ nebefa fhel, kerlim velik grefhnik ?” Odgovorim: Zhe li velik grefhnik, fpokori fe, sbivi pravizhno, oftani Aanoviten, in bofh svelizhan. Bog ni le ufmiljen bil, je tudi sdaj, in bo; ponishno ga profi po Jesufu Kriftufu, in bofh uflifhan. Kaj menifh , de fovli fvet- niki neprenehama ohranili nedolshnoft ? V’ tih bukvah ii she bral, kako veliki grefhni- ki de fo nekteri smed njih bili; pa fitudibral °d njih refnizhne pokore in od njih ferzhne hanovitnofti: tako flori, in dobro ti bo nadu- ihi. Zhe fi nektere pofnemal v’ grehih, po¬ snemaj jih tudi v’ pokori: opufti, kar shali Boga; delaj, kar mu dopade, in bofh miloft dolegel. Varuj fe hudiga, in delaj dobro, in bofh imel vezhno prebivalifhe f’fvetnikiv’ nebelih. Pf. 36 , 27. Molitev. O Bog vezhne zhafti! moje ferze v’ meni pnfkakuje,ko premifhlujem neisrezheno fhtevi- — 214 — lo Cvetnikov in Cvetni®, kteri te vshivajo in hvalijo v’ tvojim kraljeftvu. Ti vii fo Adamo¬ vi otrozi, moji bratje in feftre, kteri fo li f’ kratkim terplenjem od tvoje milofti- vezhno zhaft saflushili. O Gofpod! zhe Cim ravno flab, lipam, de bom samogel, kar fo uni samogli, zhe mi dobrotljivo pomagafh; daj mi gnado, in vodi me sa uzheniham Jesufam, sa kterim fo tvoji fvetniki hodili. O frezhni boshji in moji prijatli! fprofite mi vezhno frezho. Pre- zhifta deviza, boshja porodniza Marija! proli Jesufa sa-me ubosiga grefhnika. Vli fvetniki in fvetnize boshje! pomagajte mi ffvojimiprofh- njami po Jesufu Kriflufu, de premagujemvfe fkufhnjave, in pridem v’ nebefa s’ vami hva¬ lit ufiniljeniga Boga vekomaj. Amen. II. dan liftoviga gnoja ,Spomin vjih vernih dujh v* vizah. K J '-atolfhka zerkev je vfelej verovala vize, i n molila sa dufhe vernih mertvih, ktere fe v njih pokore, de bi bile refhene, in bi v’ nebefa fhle. Dufha, le eniga fmertniga greha kriva, je v’ pekel obfojena na vekomaj; zhe je p°‘ polnama zhiila, pojde bersh v’ nebefhko kra- ljeftvo Boga vshivat; zhe ima majhne grehe, ali zhe fe je savoljo odpufhenili premalo p°' - 2l5 korila, pojde v’vize fe ozhifhevai in ozhiflit ,S. Janes pravi: „Nizh omadeshevaniga ne poj¬ de v’ nebejhko kraljejtvo." ( Skr. ras. 21,27. Zerkev moli iizer vfak dan, slafti per f. mafhi, sa ohladenje in refhenje terpezhih clufh v’ vizah, in nobena dufha ni posablje- na, kakor kak neveden meni; vender moli ta dan ozhitno sa-nje, de fvojo vero in ufmiljenje ozbitno fkasuje, in de ravno to ve¬ ro in ufmiljenje per shivih vernih obroduje. Zerkev hozbe fvoje otroke tudi uzbiti in pre- prizhati, kako ojftro Bog pokori majhne gre¬ he nad fvojimi prijatli, de bi fe grehov varo¬ vali, in fe tudi savoljo odpufhenih fkerbno pokorili. Zerkev moli in perporozba moliti s a dufhe mertvih, ker imamo s’ njimi saveso ljubesni. Nafhe ufmiljenje, dufham mertvih vernih fkasano, ki fe v’ vizah pokore', je Bo¬ gu vfhezh; sato je sapifano: „ t Sveta in do¬ bra je mifel sa mertve molili , de bi bili od grehov re/heni.” II. Makab. 12, 46. Zhe shivi verni po sapovedi kerfhanfke ljubesnisa dufhe v’vizah molijo, pomagajo njim in febi. ® dufhami mertvih vernih imamo drushbo, her fmo vli udje eniga telefa; zhe jim is lju- hesni pomagamo, to ne more bres dobriga saflushenja biti. Kosarez mersle vode, shej- 11 dnu zhloveku savoljo Boga podan, ni bres plazhila; veliko manj samore bres plazhila °ftati ufmiljenje do dufh v’ vizah terpezhih. Perne dufhe, ktere fe v’ vizah pokore, fo v* Velizih bolezhinah, vender Bogu popolnama - 2 16 — pokorne in poterpeshljive; shele refhene bi* •, ti, in k’ Bogu iti ga vshivat, ker ga neisre* f zheno ljubijo, pa ravno is te ljubesni do nje- i ga fo mu pokorne. Te boshje in nafhe prijat* i liže zhakajo pomozhi vernih, in naf prolijo, de i jim pomagajmo, s’ befedami Jobovimi: „Ufmi‘ ) lite Je naf, ufmilite Je naf , vfaj vi najhi 1 prijutli, ker naf je Gof podova roka sade- < la.” lg, 20 . Verni naj ne bodo neufmiljeni, i tudi ne nehvaleshni, temuzh naj hite fvojim j i bratam in feftram pomagat is viz, de tudi oni sadobe ufmiljenje. i Nauk r. y z Kaj uzhe vize ? 6 » Vize uzhe ojftroft boshje pravize fposna* J ti. De jo nekoliko fposna! h, premifli, kaj i verne dufhe terpe. Ozhaki fplohterdijo, de n fo v’ ognji, memo kteriga je nafh ogenj )< feniza. i S. Avgufhtin pravi, de ogenj, kteri ti dufhe vernih v’ vizah pokori, je huji od vlih k bolezhin in britkoft, ktereflsamoromoismifli' k ti.” t S. Ziril tako govori: ,,Ni ga raslozhka n med terpljenjem vernih dufh v’vizah, in ob* g fojenih v’peklu, kakor de je pervih terpljenje tl zhafno, drusihpa vezhno.” ( 8. Tomash uzhe* n nik pravi: „Nar manji bolezhina vernih dufb tl v’ vizah je vezhi od vfih bolezhin fveta.” D e ^ c Ihe bolj sapopadefh ojilroft boshje pravize> jn pomifli, de te boshje prijatlize terpe neisr e ' kt — 217 — zheno savoljo majhnih grehov, ali ker fe nifo sadofti fpokorile; sato morejo v’ ftrafhnih vi¬ zah oftati, de fe popolnama ozhiftijo. Pomi- fli tudi, de fo te dufhe boshje prijatlize, ker fo fe v’ gnadi od fveta odlozhile, vender mo¬ rejo neisrezheno terpeti, de fe vredne flore boshjiga oblizhja. ( S. Janes pravi: „Nizh omadeshevaniga ne pojde v’ nebejhko kra¬ lje/Ivo." 4 Skr. ras. 21, 27. Oh, kako ftrafh- na je boshja praviza! Vize uzhe, de fe tukaj refnizhno pokorimo. Varuj fe slo fkerbno vlih grehov, ne le veli¬ kih, ampak tudi majhnih. „Vfake Jenize greha fe varuj .' 1 ' 1 I. Tef. 5, 22. Kriftuf pravi: „Po- vem vam, de sa vfako prašno befedo bojte odgovor dajali Jodni dan.''' Mat. 12, 36. »G rejhimo lahko v fi, in zhe porezhemo , de fmo bres greha, ni refnize v' naj." I. Jan. 1, 8. O ftrah ! kdo samore vediti neisrezhe¬ no veliko fhtevilo grehov, in koliko pokor* jenja saflushijo? Premifli tudi, kaj f. Avgulh- hn pravi: „Noben nar manji greh ne more kres pokorjenja oftati.” Vfak greh more fhtra- fan biti od zhloveka, ali od Boga. Zhe fe Grefh- n >k ravno pokori, je fhe potreben velizi- £ a ufmiljenja boshjiga, ker fe ne more nike- ^ a r po vrednofti fpokoriti; kaj pa jerezhi od flefkerbnih in od hudobnih kriftjanov ? Hu¬ dobni bodo v’ pekel obfojeni; pa tudi dobri premalo zhifli boshjim ozhem, in kar jim hla nka, bodo v’ ftrafhnih vizah mogli doftati. O kriftjanlkaj fi isvolifh? fe hozhefh li raji po fmer- — 218 — ti, ko tukaj pokoriti? Tako neumno ne bofh odgovoril; tedaj delaj, kar te vera uzhi. Ni fhe sadofti fmertne inmajhine grehe leob- shalovati, jih morefh tudi nad feboj pokoriti: ,,Savol/o odpujhenigagreha ne bodi bresJtra- ha." ( Sirah 5, 5. Sakaj ne? Sato, ker zhafne fhtrafnige fhe oftanejo. Bolje ti je tu¬ kaj v’ ojftri in dolgi pokori biti, ko po fmer- ti fe v’ vizah pokoriti. Sato je f. Avguihtin profil Boga rekozh : „0 Gofpod! tukaj me ihtrafuj, de ne bona ognja ftrafhnih viz potre- I ben.” Ne sanizhuj viz rekozh : „Zhe va-nje pridem, bom fhel v’ nebefa.” Ref bi to bilo, pa ojflreji pokorjenje te zhaka v’vizah; in zhe sanizhujefh vize, morebiti pridefh v’ pekel. Hiti fe refnizhno pokoriti, in vedno profi: „Gofpod! operi me zhedalje bolj od moje krivize.” Zhe fi pravizhen, bodi fhe pravizh- nifhi; zhe fe pokorifh, ne odftopi, temuzh raji fi perdevaj pokorjenje, de bolh manj zha- fa terpel v’ vizah. Vize uzhe, de fvojim sadershanimbratamin feftram pomagajmo, de bi bili refheni, in bi v’ nebefa prifhli. Oni fo nafhe pomozhi potreb¬ ni, s’ njimi imamo drushbo in saveso ljubesni) oni in mi fmo udje Jesufovi, in ljubesennani j sapove jim pomagati. Popotni .Samarijan j e 1 ranjenimu Judu ufmiljeno pomagal, zhe rav¬ no fla prej bila v’ fovrafhtvu; raji pomagaj t* 1 vernim dufham is viz, 1’ kterimi imafh save- 1 so ljubesni. Morebiti fo v’ vizah dufhe tvo¬ jih ftarfhev, ali otrok, ali prijatlov, ali d°' — 219 — brotnikov, kterim fi fofebno dolshen pomaga¬ ti. Alfo bi ravno tih v’ vizah ne bilo, karve- diti ne morefh ; li vender is Ijubesni dolshen, in bi bil neufniiljen, alco bi jim ne hotel po¬ magati. ( Skasuj ufmiljenje vernim dufham, de prejmefh tudi ti ufmiljenje. Daruj Bogu fvoje molitve, f. mafho in druge dobre dela sa refhenje vernih dufh. Verne dufhe ti bo¬ do hvaleshne, in Bog ti bo povernil; tudi zhe tvoja dufha v’ vize pride, bo ufmiljeni Bog prolhnje vernih uflifhal, in ti lkasal u- fmiljenje. Kriftuf pravi: ,, S' kakorjhno me¬ ro bojte merili, f' tako Je vam bo povra - : hevalo .” Luk. 6, 38. Molitev. O Bog! kako ojftra je tvoja praviza, in kako ojftro pokorifh fvoje prijatlize, ktere fo h fizer flushile, pa fo nekoliko omadeshane is tiga fveta fhle. O Gofpod! varnifhi ho¬ teni shiveti, fe grehov varovati, in feojllro pokoriti, ker vem, de tvoje prijatlize, ktere ko bile bolji od mene, neisrezheno terpe. Tudi hozhem po nauku katolfhke zerkve in po kerfhanfki Ijubesni vfak dan moliti sa njih re fhenje. Morebiti fo inarfiktere dufhe v teninih vizah , do kterih imam fofebno dolsh- no( t moliti; sa te hozhem fofebno moliti, pa tudi sa druge, de jim bodo bolezhine pomanj- kbane, ali de bodo is njih relhene, de bom tudi jeft tvojiga ulmiljenja deleshen. Amen. 220 V III. dan liftoviga gnoja. r t S. Marzijan pu/havnik. C P 4 0. Marzijan je bil rojen v’ metlu Žiru v’ Si- 11 rii. Njegovi ftarfhi fo bili bogati in flovezhi, 11 tudi on je imel per zefarji imenitno flushbo; d pa od gnade bosbje rasfvetljen je nizhemer- noft fveta fposnal, fe odpovedal fvetu, infhel J v’ pufhavo flushit Bogu. Njegov shivesh v ) pufhavi je bilo malo kruha in vode. Enkrat c na dan je jedel, pa nikoli fe ne najedel; fkoraj 1 nikoli ni fhel is fvoje hifhize, temuzh famot- 1 nojeshivel; vedno je premifhljeval f. pifm°) <' molil, ali pfalme pel. Uzheni fhkofTeodoret) j pifar njegoviga shivljenja, pravi, de, deli; ravno je hotel vlim nesnan oftati, fo vender ljudje sa-nj svedili, in veliko jih je shelelo per njem oflati v’ pufhavi; pa le dva fta bil* 1 uflifhana, Evsebi in Agapit. Njegovo ime ) e 1 she povfod flovelo; patrijarh Flavijan , drugi 1 fhhofje in mogozhni deshellki golpodje fona - j lafh fhli v’ pulhavo do njega ga obifkat, i n ^ ivetih naukov od njega llifhat. Vliti fo gapro,- lili de naj jim kaj boshjiga pove. Branil fe j e J rekozh : „Naf je Bog uzhil in naf uzhi f’ f v °j® rasodeto befedo ; zhe ta ni sadofti, kaj samo- J rem li jed poduzhniga povedati?” Vender 1° \ le potlej od boshjiga pogovarjali, edeil dn ( ' siga vnemali Bogu llushitr, in te fvele peg 0 ' 22 1 vore s’ gorezho molitvijo fklenili. Gofpodje fo fhli domu, in fo Boga hvalili savoljo gna- tle Marzijanu dane. Bil je ref vef boshji; ve- felfhi je shivel v’ famoti in v’ pokorjenji, ko pofvetni otrozi v’ kratkozhafni drushbi, ali poshrefhniki na goftarii.Vpojedinah je ferze od . notranjiga vefelja pofkakovalo, Boga nepre- i, nehama hvalilo, in vedno sdihovalo po priho- ■ du vezhnofti. Bog je fvojimu flushabniku dal mozh ve- :1 kite zhudeshe delati;, is ponishnolli jih je fkrival, de bi ne oflabel v’ duhu, pa lju- it dje nifo molzhali; sato feje slo branil profh- ij njavze uflifhati, in le savoljo velike nadlesh- :• n ofti fe je vdal kak zhudesh od Boga profiti. , .Shkof Teodoret pifhe, de je neki imeniten [, gofpod is mefta Bereje fhtiri dni delezh fhel i- k njemu, in ga profil, [de naj njegovo hzher od r kudizha obfedeno v’ boshji mozhi refhi. ( S. o Marzijan ga ni hotel poflufhati; pa gofpod ven- a der ni obupal, perporozhil fe mu je,in fhel do- ie n iu. Ravno kader je bil per f. Marzijanu, je bila p njegova hzhi od hudizha refhena, kakor je v potlej po domazhih svedil. Njegova fvetoft je n k‘!a tako ozhitna, de fo mu vfi fvetnik rekli. )• Nektere bogabojezhe gofpe fo is fvojiga e Popravile novo zhedno pokopalifhe is name- jo na njegovo f. truplo ondi zhallito pokopati. To d* ) e svedil,in je bil slo shalotlen,ker fe je nevredni- fo ? a fhtel te zhaili.Kader je fmert bliso previdil. je ir* *'°je uzhenze poklizal,in jim rekel: ,,Ojftro vam o- Sa povem, de, kadar fe bo moja dufha od — 222 fveta lozhila, tega nobenimu ne povejte; temuzh moje truplo pokopljite v’ nesnamim kraji te pu- fhave.” V’ Gofpodu je safpal okoli leta 387. Njegovi uzhenzi fo ftorili po njegovi volji, ib ga na fkrivnini pokopali, in nobenimu nifo po¬ vedali. .Skoraj 5 o let posneje fo njegovo trup¬ lo nafhli, ker ga je bil Bog rasodel; vernifo hiteli ga prenelli v’ zhedno pokopalifhe, ondi fo fe mu perporozlievali, in po njemfofebne gnade fprofili od ufmiljeniga Boga, kteri je zhuden v’ fvojih fvetnikih. Nauk. Zerkvene opravila po merlvih raslagant, ,S. Marzijan je fvojim uzhenzam sapove- dal, de naj njegovo truplo fkrivaj pokopljejo) ker je svedil, de fo mu hotle nektere gofpe fo- febnozhaft fkasati. To jim je bilsapovedalispo- nishnoili, ker je vfo hvalo fovrashil, in ni ho¬ tel ne v’ shivljenji, ne po fmerti nobene zha- lli na fvetu prejeti. Verni fo 5 o let posneje njegovo truplo nafhli, in ga prenefli v’zhed¬ no pokopalifhe. Verni krifijani fo vfelej na¬ vado imeli trupla mertvih zhaltiti, ker fo bile prebivalifhe neumerjozhe dufhe, in ker f® vflajenje mertvih verovali. Mati katolfhk® zerkev vfe to poterdi; tudi je sapovedala fr e ' te opravila po mertvih. Teh nekaj bo sdaj krat¬ ko rasloshenib. 1 f f 11 d i d v d, di ti, h V{ va fh je ke sh fo tri vo in fh; 2 23 Kader je dufhaod telefa odlozhena, pri- zhujozhi verni pokleknejo, molijo sadufho, in jo, tako rekozh, fpremijo pred boshjiga fodni- ka Jesufa, in ga ponishno profijo, de naj ji miloB fkashe, ali dobrotljivo odpufli, kar je is zhlovefhke flabolli grefhila. Merlizhuozhisatifnejov'fpomin, deje fmert fpanje, ali pozhitik do dneva vftajenja. Od niertve deklize vifhiga Jajra je Jesuf rekel: ,»iW meriva, ampak fpi .” Mar. 5 , oo. Tu¬ di je rekel od Lazarja : „L,azar na/h prija - teljpi, grem ga skudit.” Jan. 11, 11. Tu¬ di je navadno rezhi od bogabojezhih, de fo v’ Gofpodu safpali. Mertvim fe ozhi satifne- * jo tudi v’ snamnje, demertev zhlovek ne gle¬ da posemeljfkih rezhi, in de njegovi dufhini drusiga mar, ko per Bogu biti, in ga vshiva- h. To je shivim v’ nauk ne ljubiti fveta, in tar je na njem, de po fmertivezhnimirvshi- vajo. Navada Barih je bila trupla mertvih orni- T ati. Djan. ap. 9, 37. To pomeni zhiBoB du- [he, bres ktere le ne pride v’ nebela. Vlak je nezhifl rojen: ta nezhiftoft je vernim per f. tarflu odpravljena; zhe fe je potlej omade¬ ževal, naj fe omije f’folsami pokore, de per f°dbi najde miloB. V’ katolfhki zerkvi je navada mertvih kupla s’ shegnano vodo kropiti. Shegnana v °da ne pomaga, pa pomeni mozh molitve shegen boshji, kteriga lozheni dufhi vo¬ dimo. Voda je sliejnimu zhloveku prijetna, - 224 — tlufhe v’ vizah fo potrebnifhi molitve in milo- fti boshje. Kridjani, ki trupla vernih mert- vih po fhegi zerkve s’ shegnano vodo krope, naj ne posabijo sa dufhe moliti ne takrat, ne lizer kedaj. Shivi oblazhijo mertve trupla s’ oblazhili njih Banu; tudi sraven merlizha devajo snam- nja njih poprejfhnje flushbe. Mertev zefar ali kralj ima krono per febi; duhoven kelh, fol- dat mezh, drugi drugo. To je v’ nauk, de morejo vfi, tudi mogozhni umreti, in de bo vfak pravizhnimu fodniku odgovor dal od dolshnott fvojiga Banu, kako jih je opravljal. Kader je truplo po fhegi deshele oprav¬ ljeno; fe hi,flia odperta pulti, de fofedje, prijatli in drugi pridejo sa lozheno dufho molit, in de, ko vidijo merlizha, fvojo fmert premifhljujejo. Bodi papesh ali kralj, vojfhalt ali drug; umreti more, in vfesapultiti. Mer* lizh shivim pravi: „Glejte in premiflite, kam prejde vfa vifokoB, uzhenoB, mozh in ob- laft ! Blagor jim, kteri Bogu flushijo, in po lmerti pridejo v’ njegovo kraljeBvo! Sdaj jeft tukaj leshim; jutri 'ali kmalo bofle vi ne posabite fmerti.” Luzh gori sraven merlizha, in fe pred njim nefe, kader ga pokopat nefo. Luzhp 0 * meni vero v’JesufaKriBufa ali dela ljubesni, tudi neumerjozhoB dufhe in vezhno shiv* ljenje. Luzh je zhloveku podana per fvetim kerBu; mu je podana, kader umira; g° r ‘ per njegovim truplu, in ga fpremi v’grob* 1 2 ll ti d V b P P V( je 1 « m l.c sa ih iti pe be tin ra — ss5 — . O kriftjan ! to fkerbno premifH. Ti fi bil od zhesnatorne luzhi Jesufove rasfvetljen, luzh fvete vere ti je sniiraj fvetila, v’ tej upafh ( umreti, in v’ vezhno luzh iti; ali pa shivifh po fveti veri? fo tvoje tlela dela fvetlobe? i je tvoje shivljenje vredno vezhne luzhi? Bo- . gatini fkerbe per pogrebih veliko luzh imeti, i pa kaj to pomaga? Ne njim, ne drugim, zhe fo v’shivljenji ljubiti temo, in ne luzhi. > Kader otrok zerkve umerje, fe musvoni. > Svonovi osnanujejo shivim vernim, de je eden l njih bratov ali fefter safpal, in fe prefe- , lil v’ vezhnoft. To je opomba ne fvoje fmer- ti posabiti, in sa dufho ranziga profiti Boga, , de ji grehe odpufli, in jo v’ fvoje kraljeftvo ) vsame. Glaf svonov tudi pomeni glaf tro- t bente ali vfigamogozhnofti boshje, ktera bo k poflednji dansapovedala: „Yftanitemertvi, in pridite k’ fodbi,” i Merlizha denejo v’trugo, in njegovo gla- i- , v <> s’ belim pertampokrijejo. Truga, v’ktero o j e merlizh poloshen, in revno oblazhilo , f’ il bterim je truplo pokrito, je 'vfe njegovo pre- e •noshenje. Prej je bil oblaften in bogat, ni¬ koli mu ni bilo sadofti, potlej je v’ trugo d sabit; pa to ga ne ubrani pred ftrohljivoftjo, *hervi fe v’ njem sarede, ga do kodi obero, , >« fzhafama fe tudi ti v’per(t prevernejo. Beli j. pert, f’ kterim je njegova glava pokrita, pomeni u belo oblazhilo nedolshnofti, ktero je per fve- ri bni kerftu prejel. Okriftjan! premifli, in smi¬ li. ra j pomni, de tvoje premoshenje, tvoja mozh, 15 ( zhaft, bahanje in vfebo v’trugo sabito, zher- vi in gnjufoba bo tvoj del; zhe li sgubilne- dolshnoft, in v’ nepokoriumeri, hakofhna bo tvoji neumerjozhi dufhi? Nefrezhna bo ve- f komaj. J Merlizh Je v’ trugo sabit v’fpomin , deje J, od fveta odlozhen, de nobene savese nima f’ ( flvarjenimi rezhmi, de ga nizh vezh ne bo per jj rodovini, perprijatlih ali drusib. Merlizh je v odložilen od dufhe, od ljudi, odvfiga. Na- Vi vada fploh je trugo f’ pertam pokriti; ta je , zhern, in v’fredi ima bel krish perfbit. Zher- [ k; na in bela farba pomenite hude in dobre de- B< la, ktere dufho, f’ lu-ishem Jesulovim odrefhe- p r no, fpremijo v’ vezhnoft,- in nadnjo oftanejo. zh Po fmerti ni vezh odpulhenja fmertnih gre- je hov, ni vezh sgube pravizhnofti; hudo ali do- je bro oftane vekomaj. Tote uzhi, de fe grehov ke fkerbno varuj; zhe li grefhil, fe hitro in ka refnizhrio fpokori, ' in shivi fveto, de odi- lij defh pogubljenju, in v’ nebefa pridefh. Pre- ftj mifli belede f. Janesa : „Blaqor jim , kten njj Jo v' Gofpodu umerh ] sakaj njih dela poj - koi dejo sa njimi.'’ ( Skr. ras. 14, i 3 . fclu Duhoven, kteri je prej in v’ sadnji bo- lesni mertviga vernika s’sakramenti ofkerbel) ver fpremi njegovo truplo v’grob, in moli sanje- per govo dufho; verni gredo sanjini, in tudi mo- ohi li jo. Shaloflno opravilo je to, pa tudi vefeloi hi J zhe fe fpremi do groba truplobogabojezhig 3 je v kriftjana. Kaj pomaga zhaftit pogreb, velike f e f she: — 227 - Inzh, glafsvonov, molitev in petje, zhe je dufha mertviga pogubljenja vredna! Pred merlizhem nefejo krish v’ fpomin de je Jesuf njegovo dufha na brishi od pogub .1 jen ja odrefhil, de je v’ Jesufa veroval, insa krishanim Jesufam f’ fvetim slavljenjem bodil O kriftjan! ne posabi ufmiljeniga odrefhenja in shivi po Jesufu, de bolh deleshen Jesufo ve fmerti; zhe hudobno shivifh , ti bo njego va fveta hri huji obfojenje saflushila. Duhoven shegnuje in kadi merlizha f kadilam rekozh: „S’ nebefhhim duham na Bog rasvefeli tvojo dulho.” Kadilo pomen prijetniga duha molitve. Kadilo je tudimerli zhu v’zhaft. Tabo je truplo zhefheno, ber je bilo prebivalifhe neumerjozhe dufhe, ber je bilo nekoliko deleshno fvetih sabramentov, ker fe bo fpet s’ dufho sdrushilo. Premifli, kako batolfhba zerkev trupla fvojih otrok zha- fti, innauzhi fe od nje fvoje telo zhaftiti. Zha- ki ga s’ vfo framoshljivoftjo, ne dovoli mu nizh v’ fhkodo fvoje dufhe, imej ga Bogupo- korniga, in tabo bo po vftajenji v’ vezhno z baft prifhlo. Kader je merlizh v’ jami, vershe duho- y en na trugo trikrat malo p«rili rekozh : „Is perfti.fi ga naredil, f’koftmi in kitami Iklenil; °budi ga, o Gofpod! poflednji dan, po Jesu- [a Kriftufu Gofpodu nafhim. Amen.” Truplo ) e v’ semljo polosheno, ker jeissemlje, de le fp e t v > gemljo fpreverne: pa semlja bo po- s kerto truplo fpet is febe vergla na glal vfi- — 12?i —- ) gamogozhniga Boga; vflalobo, in f' poprejfh. njo dufhosdrusheno; sato mu duhoven vofhi zhaftito vflajenje. Pogrebzi ga popolnama sa* kopljejo, in tako minejo opravila katolfhke zerkve per verniga pokopu. Premifli, in pre- mifhljuj to, in profi. c Molitev n h O Bog! ki fi mojo dufho po fvoji podo- b bi ftvaril, in mojo v’ Adamu pokaslieno na- u toro v’ pervo zhaft poftavil po fvojim finu Je- u sufu Kriftufu, daj mi prav fposnati, in svefto ft dopolnovati dolshnofti, ktere jeft tvoj otrok ti do tebe imam. Katolfhka zerkev me uzhitu- ft di fvoje telo zhafliti, ker je prebivalifhe du- zl fhe, in ker bo poflednjidan od fmerti vdalo. fl Zhaft, ktero ona per pogrebu vernih truplam fp fkasuje , me uzhi fvoje telo fpofhtovati, inga pi tvoji pollavi pokorniga dershati, de bo s’ du- d( fho v’ tvoje kraljeftvo prifhlo. O Gofpod. va daj mi po tvoji fveti volji shiveti, de bo nad je menoj dopolnjeno, kar mi dobra mati, k a ' bi tolfhka zerkev, sdaj vofhi, in mi bo vofbil* fr; po fmerti. Pomagaj mi fe lozhiti od fveta, de do ga neumno ne ljubim; daj mi duha molit?e» ga de ko prijetno kadilo pred-te pride; daj bi hoditi f’ fvetim shivljenjem sa krishanim Je® u ' fam, de bom v’ njem safpal, zhiftitljivo vA a ' »j« jenj« imel, in v’ vezhni mir prilhel. Amen. j a )e — — IV. dan lil'tori ga gnoja. t S. Karl Bor omej Jhkof. t S. Karl je bil rojen na gradu Aroni v’ Pie¬ montu, v’ letu i538. Njegov ozhe, knes Gi- bert, gofpodar tiga gradu, in filnobogat, je bil fofeben flushabnik boshji, in neisrezheno ufmiljen s’ ubogi. Kavno tako poboshna in ufmiljena je bila njegova mati Margarita. Oba fta slo fkerbno uzhila fvoje otroke flushi- ti Bogu, in fta bila obvefeljena fofebno 1’ fvetoftjo bogabojezhiga otroka Karla. Ve- shi del fta v* Milanu prebivala, in sato slo fkerbela, de bi otrok Karl v’velikim meftu fpazhen ali pohujfhan ne bil. Bog je njuno persadevanje poshegnal, in Karlu obilno gna- do dal, ktera le je nad njim v’ vfim rasode- vala. Uzhil fe je slo fkerbno, pa fhe fkerbnejfhi je v’poboshnofti raftel. Ta bogat mladenizh je bil vefelje angeljev in viih dobrih ljudi, poln framoshljivofti, zbiftofti, ponishnofti in vfiga dobriga. Njegovi dobri ftarlhi fo bili vfiga ti¬ ga neisrezheno vefeli, in fo Boga vedno hva¬ lili, hteri jim je tako fvetiga finu dal. ,She nilad je med duhovfhino ftopil, ker je Bog po ^jem hotel fvoji zerkvi pomagati, ktera jebi- | a tifti zhaf v’ velizih nadlogah. V’ letu i55g )e njegov ftriz bil papesh isvoljen, in fe je 'Benova! Pins IV. Ta je fi Karla poklizal v’ - 200 - Kitil, de ga je pomagavza imel v’ fvojih tesh- l fe je refnizhno sgodilo. t Strafhna kuga N je sazhela v’ meftu in v’ desheli. Vli fo fe prellrafhili, vfe je trepetalo, molilo in sdiho- 232 ralo; oholi 26 tavshent ljudi je po fhhofii u* inerlo. 4 S. Karl je is vfe dufhe rad pomagal vt fvojim preftrafhenim ovzam. Yfak dan fe je fli ojftropoflil; je na golih defhah leshal, ne* le prenehamo molil, in moliti sapovedal; jefro- ja je orze uzhil, od hod de to pride, jih opo* oj minjal, de naj fe poboljfhajo, in s’refnizhno gi pokoro odvernejo lhibo boshjo. Vfefvojepre- pc moshenje je med revne rasdal, vedno je bil ni per kushnih bolnikih, jim f. sahramente de- , tif lil, in duhovnamsapovedal ravno tako delati. I ra Kader je boshja fhiba odjenjala, je fvoje lju- hu be ovzhize opominjal, de naj nikar vezh ne f’ rasshalijo Boga, temuzh naj mu ftanovitno flu- bo shijo. Rekel jim je: „Vafhe norfke navade se, ob puflnim zhafu fo drashile Boga, in ga na- nil pravile, de vaf je udaril f' kugo. Zhefvojih ofl gerdih in rasusdanih navad v« opuhite, vaf mi fhe kaj hujfhiga zhaka. ^e vam li prav sdi, gr- ko fe v’ fhemo preoblazhite, in f’ tim, tabo je rekozh , sbrifujete podobo , ktero v am je Bog v fi, dal? Ob nedeljah in prašnikih fte hodili v’gin* bil dalifhe, lle hodili plefat, igrat, in delat, kat saj je tem fvetim dnem v’ nezhaft; je li to ker- li n. i- 3 , >■ ia i- i. ;a h t- l) o 6 d i- a 3 ' i. a !• Zhajtiti duhovne Jvoje dobrotnike. .Sveti Thkof Karl ne bo nikoli posabljen v’ katolThki zerkvi, ker ga je Bog dal poi led- nje zhaTe v’ veliko pomozh soper krivoverze in v’ vefelje pravovernih. Blagor zerkvi, ako bi bilo veliko paftirjev po njegovim sgledu , in blagor vernim, ko bi jih TluThali! O krift- jan ! zhaftiin flufhaj Tvoje paftirje ; zhe ravno nifo tako popolni ko f. Karl, ne isgovarjaj Te, temuzh delaj, kar teuzhe po naukih katol¬ ik ke zerkve. Kriftuf je rekel: „Iidor vaj' po- Jla/ha, mene poJla/Jia• in kdor vaf sani- zhuje, mene sanizhuje.” Luk. 10, 16. Jesul daje is fofebne milofti Tvojim ver¬ zni duhovne, de opravljajo njegovo flushbo , uzhe, Tvare, opominjajo, sakramente dele, •n fkerbe vfe svelizhati. Ako bi verni Tvoje duhovne zhadili in bogali, bi bili vli Trezhni. Vfi bi bili Bogu in oblaftnikam pokorni; Bar¬ abi bi Tvoje otroke kerfhanTko redili, otrozi bi bili veTelje in pomozh Tvojih ftarlhev; ne bilo bi ne pohujThanja, ne krivize, ne dru- 8 i§n hudiga; vfi bi bili svelizhani. To pri¬ kuje, de To duh ovni dobrotniki vliga zhlo- Ve fhtva, de jih moreTh ljubiti, zhafliti inbo- K at i- Kdor duhovfki lian sanizhuje; je bres Vere in bres uma, je pijan v’ duhu, je hu a dobnesh. Zhe vidilh nad duhovnimi kako Tla- jim sato ne odteguj dolshniga TpoThto- — io6 — ranja iu pokorfhine; zhlovefhhi otrozi fo, vender Jesulovi nameflniki. Premilli befede Jesufove : »Na Jtolu Mosefovim Jede pij- mouki in j'a rise ji. V Je tedaj , kar vam bodo (po poftavah) rekli, fpolnile in Jlorite; ali po njih delih ne delajte Mat. 25 , 2 . 5. De duhovne zhatlifh , premifli veliko ob¬ lati, ktero jim je Jesuf dai. Marija deviza je in ho frezhna imenovana, ker je Jesufa rodi¬ la; mafhnik ponavlja s’ befedami Jesufovimi to veliko fkrivnotl na oltarji. Tomasi* je djal fvoj perit v’ firan Jesufovo; mafhnik nofi po rokah Jesufovo prefvcto telo. Angelji molijo ponishno Jesufa; on hozhe duhovnam, fvojim flushabnikam , pokoren biti. Elija je fp volil ogenj is neba; mafhnik poklizhe Jesufa is ne- bef na altar. O prezhudna oblafl, od Jesufa duhovnam dana! Premifli tudi veliko oblaH grehe odpulhati, ktero fo mafhniki prejeli- .Sam Bog samore grehe odpuftiti; Jesuf je du¬ hovne fvoje oblafti deleshne floril. Jan. 20 , 25. Mogozhni, kralji, zefa r j i fe morejo pred mafhnikam ponishati, fizer ni odpufhenjagre* hov. Saka j je Jesuf to veliko oblati fvojim na- mellnikam dal? Ta velika oblati jim je dana v’ prid vfiga zhlovefhtva. Duhovni prerode otroke hudizheve v’ otroke boshje; oni lo an¬ gelji varhi Jesufovih ovz, vodijo jih v’ neb?' fbko kraljeftvo, od rojllva do fmerti fo jim do¬ bri ozhetje; kaj! tudi zelo po fmerti poro¬ gajo dufbam, ktere fe pokore v’ vizah. T 4 *' daj zhafii duhovne fvoje dobrotnike. u l ( f e v« je lit in fvi ftv tv< br pt sn fh P< je tv f. p: in bt t 'o, de /- do di b- ie li¬ ni al >o j® m lil e- fa id li. ii- ii ul ; a te r < — s37 — feoje dujhe ljubi Boga, in fpojhtuj njego¬ vi majhnike." .Sirah. 7 , 00. Molite v. O Jesnf Kriftuf, veliki paftir v/ih paftir- jev in veliki mafhnik v/ih mafhnikov! sahva- limte, ko fi fvoji zerhvi fvoje nameftnike dal, in jih dajefh. Namefti tebe uzhe, fvare, po- fvezhujejo in vodijo ljudi v’ nebefhko kralje- IHo. O Gofpod! nehvaleshen /im bil tebi in tvojim nameftnikam, ker nifiin pomiflil do¬ brot, ki /im jih po tebi in tvojih nameftnikih prejel. Rasfvetli moje dufhne ozhi, de fpo- snam tvojo veliko miloft; daj mi pokorno du- fho, de delam vfe, karmi po duhovnih sa- povedujefh. Tudi te prolim, napolni vfe fvo¬ je nameftnike f’ fvetim Duham, de bi bili po tvoji fveti volji, kakor je bil tvoj fluskabnik, 1 - fhkof Karl. Dajaj fvojo mogozhno gnado paftirjem in ovzam, de ti bomo vli pokorni, ■a t’ teboj, velizimpaftirjem, sdrusheniv’ne- befhhim kraljeftvu vekomaj. Amen. V. dan liftoviga gnoja. S. Emerik. C * ■ Emerik je bil poboshen fin /vetiga ( Sht»- — 258 — fana, Ogerfkiga kralja, in bogabojezhe ma¬ tere Gisele, feftre fvetiga zefarja Henrika. Ufmiljeni Bog mu je dal fofebno gnado. Nje¬ govi dobri fiarfhi fo ga fkerbno uzhili ljubiti in bati fe Boga, in f’ fvetim sgledam fo mu pomagali bogabojezhe shiveti. Defiravno fhe otrok, ni nizh otrozhjiga nad feboj imel, le boshjegaje vefelilo; tudi ponozhi je vflajal molit in hvalit Boga; njegovi flushabniki fo fpali, on je zhul, molil, pfalme pel, profil Boga gnade, pred njim fe ponisheval, fvoje flabofti obshaloval. Dobri fiarfhi, viditi fvo- jiga otroka tako fkerbno flushiti Bogu, fo bi¬ li filno vefeli, in fo Boga hvalili, od kteriga pridejo vfi dobri darovi. Dobre dela f. Eme- rika nifo bile is nagle gorezhofti ali le k’ vi- desu, ampak fo bile refnizhne in ftanovitne, ker je bila gnada f. Duha vlita v’ njegovo fef- ze, in ga je vodila po poti pravizhnofti. Bog nikedar ne sapufti zhloveka, zheonni odzhlo- veka sapufhen; kdor je prejeti gnadi svefi, pv e ' jema obilnifhi gnade, in flushi zhedalje loshej Bogu. Kader je f. Emerik bil v’ letih , v’ kterih fe hudo poshelenje nevarnifhi rasodeva; je bolj gorezhe molil, fkerbnejfhi shivel, ponishm- fhi bil, in fe ojfireje pokoril. Njegov ozke ga je bil grosno vefel, in je odvefelja pofka- koval; vender ni bil bres fkerbi, smiraj g® je uzhil, in mu vedno perporozhal, de n a ) ohrani nedolshnoft. Tudi mu je fpifalnekte- re potrebne nauke, in mu jih dal, de bi P° njih fvoje shivljenje ravnal. Veliko naukov' la¬ ka. K' liti nu 'he le ) al fo >fil )je ro¬ bi- s a te- vi* e, sr- oS lo- •er .ej fe olj li¬ he ia- g a >3] te- po oV — 239 — mu je dal, med literimi fo nar potrebnifhi ti le: „Ohrani fveto katolfhko vero, in shivi vfelej po njej; fpofhtuj duhovne, bodi sgled dobriga fvojim podloshnim, ftrahuj ismifh- ljevavze lashnjivih naukov, ljubi fvoje pod- loshne, bodi poterpeshljiv in ufmiljen, moli in hvali Boga.” ,S. Ernerik je bogal fvojiga dobriga ozhe- ta, in vedno fkerbel, kako bi bolj dopadel Bogu; doma in ozhitno ga je molil, tudi je ponozhi hodil blishnih zerkev obifkovat. Eno nozh je fhel s’ bogabojezhim flushabnikam v* zerkev, de bi Boga ponishno profil, in od n jega svedil, kako bi mu mogel prijetnifhi flushiti. Dolgo je klezhe molil in sdihoval; l*o je molil, ga je nebefhka luzh obfvetila, in je llifhal glaf: ,,Devifhtvo mi dopade.” Is ferza je sahvalil Boga, in ga ponishno profil, de naj mu da gnado devifhtvo ohraniti. ,Sker- hel je potlej f’ ponishnoftjo in f’ pokorjenjem lepo zhednolt neomadeshano ohraniti. 4 S. Btnerik ni ozhetu rasodel fvojiga fhlepa, sato * e je dal od njega pregovoriti v’shenitev ; ven- der, o zhudna mozh gnade boshje! je v’ sa* honu devifhtvo ohranil. Ravno mu je ozhe J^tel dati gofpodarftvo vliga kraljeftva; pa Bog je tlrugazhi obernil,inga k’febif’fvetofmert- 1° poklizal. Sbolel je, in ni fe mu dalo po¬ žgati , defiravno fo fi sdravniki slo persade- in vfi profili Boga, de naj ga ohrani, hog je fvojiga sveftiga flushabnika is te revne doline v’ nebefa v sel, in namelli pofvetniga — * 4 o — liraljeftva mu dal kraljevati v’ nebefhkim kra- ljeftvu. Le 28 let tiar je v’ Gofpodu safpalr’ letu 1004. Veliki zhudeshi fo fe po njemgo« dili. N a n k. Boshjo voljo fpolnovati. t S. Emerik je gorezhe fpolnoval vfe sa- povedi, in delal, kar koli je vedil, de je Bo¬ gu dopadljivo; sa tega voljo je v’ sakonu de- vifhtvo ohranil, kar je lizer nenavadno in ne* sapovedano. Smiraj je gorel od velizih shelj v’ dobrini zhedalje bolj rafti, in Bogu zheda- Jje prijetnifhi flushiti. Kriftjan! tudi ti fkerbi Bogu dopafti. Pr e ' mifli, sakaj fi od njega ftvarjen, kaj hozhe od tebe, in kakofhno plazhilo je tvoji svefto- bi obljubljeno. Jesuf je djal: „JeJt Jim lS nebef prijhcl, ne de bi fvojo voljo JtomU ietnazh.de Jiorim voljo Ozheta, kterime ) 1 po/lal.” Jan. 6, 38 . Kaj ti porezhefh, o zblc vek! de fi mar na fvetu, de bi fvojo voljo delal? Ne, ampak de bi delal voljo fvojigaftvarnil< a ' Ne bogatin, ne mogozhni, ne kralj ne fme B°' riti, kar bi on hotel, ampak kar Bog hozhe. Ka) je volja boshja ? Nafhe pofvezhenje in sveli* zhanje; to je pa le is dopolnjenja poftave* Zhe oftudnofti dopernafhaih, norofti pozh e ' njafh, krivize delafh,zhafsapravljafh; ned e ' lafh boshje volje, temuzh delafh soper volj 0 — 24 i — boshjo, in ne bofh svelizhan. David pravi : fiMeri hudobijo delajo , ne hodijo po Go- fpodovih potih,'" Pf. 118, 3 . Bodi vef vnet sa zhaft boshjo in sa fvoj.e svelizhanje, pre¬ maguj fvoje flabe shelje, in v’ vfim bodi tvo¬ ja volja po boshji volji; taho bofh svelizhan. Profi in sheli is ferza, hahor je Jesuf uzhil in sapovedal: „Sgodi fe tvoja volja, hakor v’ nebelih, tabo na semlji.” Profi is vfe dufhe, ne de bi Bog lloril, barhozhe, njegova volja je vliganiogozhna bres tvoje ; temuzh de bi ti gnado dal vfelej delati, bar on hozhe. Tabo ne bofh shivel po zhlovehovih fpazhenih she- Ijah, ampah po volji boshji. I. Petr. 4» 2. Bodi v’ tej potrebni pokori hini uterjen; pa zhuj tudi, de ne bofh sapeljan. Premifli, kaj je volja boshja, in shivi popolnania po n jej; fvojo voljo delati je tebi prijetno, pa Bogu nifi prijeten, sunaj zhe fi njemu v’vfim pokoren. Premifli priliko : Gofpodar ima dva hlapza enako pridna in delavna: eden dela fkerbno, kader, kar in kakor gofpodar sa- poveduje; drugi dela pridno, pa le kader, bar in kakor on hozhe. Kteri tih dveh do- polnuje gofpodarjevo voljo? Lahko vefh, de pervi. Delaj tedaj po njem, in le tako do- padefh Bogu. Gofpodar naj moli ko pufhav- n 'k, zhe pa ni priden v’ fvojih dolshnoftih, 7 he otroke ali drushino pufha bres llrahu; ' ,a j mu molitev samore pomagati? Nekteri je afmiljen, pa dolgov ne plazha; mu kaj po¬ laga ulmiljenje bres pravize? Shivi po vfih 16 — 242 — sapovedih, dopolnuj vfe dolshnolii, in to is ljubesni do Boga; tako dopolnujefh njegovo fveto voljo. Proli ufmiljenigaBoga dvojne gnade, nje* govo fveto voljo bres smote fposnati, injosve- fto delati. Ni vfe vfakimu sapovedano: Bo^ ga in blishniga ljubiti, v’zhiftofti po flanu, v’ ponishnofli in drusih kerfhanfkih zHednoftih shiveti, je vfih dolshnoft; paflehern Itanima fofebne sapovedi, kakor je Bog ljudi raslozhil, in bres dopolnjenja tih ni nobene fvetofti. Vfe to fherbno premifli, pa tudi okolifhine, ktere fe vedno premenjujejo, de fe pravizh- no fodifh. Hudo poshelenje, to je, napuh, lakomnoft, nevofhljivoll, nezhilloft, ali loj drusiga hudiga, fe v’ vfako rezh Vtikuje, in tvoja dufha je lahko sapeljana; sato profiBo¬ ga, poprafhuj modriga fpovednika, in boga) ga, de ne sabredefh v’ smote, in Boga ne shalifh. M o l i t e v. Dobrotljivi Jesuf! daj mi fvojo gnad o> de tvojo fveto voljo fposnam in fpolnujetf- Ponishno te profim, daj mi fposnati vfe pv e ' preshene svijazhe fvojiga teinniga ferza, > n jih vfe poravnati po tvoji fveti volji. Moja v°‘ lja je flaba , fpazhena in hudobna; tvoja volj 3 je zliifla, fvetain ljubesnjiva, ker nozhe dr 11 ' siga, kakor le moje svelizhanje. Odpove® le fvoji flabi volji, in le po tvoji hozhei 11 shiveti. V’ dobrim in hudim, V’ dobrotah in britkoftih, v’ shivljenji in frnerti na ffe sgodi tvoja {Veta volja. 4 S. Emerik, ki drusiga niti hotel in ifkal, kakor dopafti Bogu! fprofi tu¬ di meni enako gnado, de mu tudi jeti dopa- dein, in fe svelizham. Amen. VI. dan liftoviga gnoja. t S, Leonard apat. C Leonard je bil imeniten flushabnik Klo- doveja, perviga kerfhanlkiga kralja na Fran- z ol'kim. 4 S. Remigi fhkofje, kakor kralja, ta¬ ko tudi Leonarda njegoviga flushabnika h’ka- tolfhki veri fpreobernil in kerfl.il; kralj fam je til njegov boter. Njegova poboshnoft in fo- febna rasumnoft fte kralju slo dopadie; v’ ve¬ dli llushbo in zhaft ga je hotel povifhati. Pa t Leonard , v’ kerlhanfki veri dobro podu¬ čen, in od gnade boshje rasfvetljen, ni ma- ra l sa dobrote fveta; bogaftvo, vifokoft, ob- ^ a ft, zhaft, vfe to mu je bilo ko blato, ker je Te dil, de je v’ pofvetnih opravilih teshko Bo- Ru flushiti. Torej fe je dobrotljivima kralju le po sahvalil sa ponujeno flushbo, je fvetu Ve f odmeri, in leboshjiga kraljeftva ilkal. Ko ) e 1- Iiemigi vidil njegovo fveto shivljenje, "tu je mafhmkovo pofvezhevanje dodelil, in 16 * — *44 — ga poflal fvetiga evangelja osnanovat. Go. rezhe je“*uzhil, veliko nevernikov k’ pravi ve* ri, veliko grefhnikov k’ pokori napeljal, ker je Bog s’ njim delal. Po vfim kraljeftvu fe je to rasglalilo, in zelo kralj je svedil njegovo gorezholl v’ osnanovanji in fvetolt njegoviga shivljenja. Kralj ga je na fvoj dvor poklical, in ga je miflil fhkofa isvoliti, kakor hitro fe bo kaka fhkofija isprasnila. Pa f. Leonard je dobro vedil, de je v’ niskofli in famoti loshej Bogu flushiti, fe je vfim kraljevim ponudbam umaknil, in je fhel v’ klofhter, ki fe mu je reklo Mili, bliso meda Orleana. Tukaj je bil vfim fvojim bratam sgled fvetiga shivljenja) in vfi fo ga vifoko zhaHili. Ko je prednik klo* fhtra umeri, je fhel v’ drug fhe bolj famoten klofhter ob medu, ki mu je Beri ime, kjerje s’ shivo befedo boshjo vfe malikovavze KriftU' fu perdobil. Od tod je prifhel v’ kraje Li' mofhkiga meda. Nekoliko zhafa je v’ nekim gojsdu pred ljudmi fkrit ollal, in feod famil 1 sel in korenin shivil; le Bog je bilprizha nje¬ goviga fpokorniga shivljenja. Potlej je sazhel befedo boshjo osnanovati, in Bog mu jo j e dal s’ velizimi zhudeshi poterdovati; torej j e filno ljudi k’ Bogu fpreobernil, in veliko jih je ne lena dufhi, ampak tudi na truplu osdra- vil. Pergodilo fe je, de je bila kraljiza, she- na kralja Teodeberta is Akvitanije, na po r °‘ du v’ fmertni nevarnofti. Kralj, kteri je p° kmetih svedil, kolike zhudeshe je f. Leonard she Boril, je po - nj poflal. ( S. Leonard P ri ' —5 — de, nioli nad hraljizo, in bersh je bila oteta. Kralj, neisrezheno vefel, mu rezhe, de naj profi, kar koli hozhe, prejel bo. Pa fveti mosh ni profil nizh drusiga, kakor malo gojs- da, de bi v’ njem prebival. Kralj je rad v* to dovolil. t S. Leonard je v’ gojsdu napravil zerkvizo, je evangeljfke refnize in fvoje fla- liolli premifhljeval; dolgo molil, feojftropo* ftil, in fe fhe drugazhi pokoril. Njegova fve- toft je po vfi desheli flovela. Is vlili krajev fo ljudje k’njemu hodili, ga fveta profili, sve- do poflufhali, in delali po njegovih naukih. Veliko jih je shelelo per n jem oflati, in s’njim v fanioti shiveti. Tedaj je ondi klofhter po¬ javil, in je v’ lepi edinolli in fvetofli shivels' mi fvojimi uzhenzi. Tudi do reveshev, ki nifo k’ njemu mogli, je bil slo ufmiljenigafer- 2a - ,Sam je hodil do bolnikov, jim ftregel, 'a jih k’ saupanju v’Boga in k’ poterpeshljivo- opominjal. ( S. kraljevim perpufhenjem je Ze lo jetnike v’jezhah obifkoval, jih uzhil, jih pokori opominjal, in poboljfhanim odkra *ja refhenje fprofil. Hvaleshni fo po tem pri ^hli, fvoje ketine pred-nj pokladali, in ga mi *° profili, de naj fhe per Boga sa-nje moli ne pridejo kedaj v’ peklenfko jezho. ,S Leonard je molil sa-nje, in je veliko grefh n 'l ( am sadobil obilno frezho, ktere fo sheleli Voln lepih zhednoft in dobrih del je 6. danli Aoviga gnoja v’ letu 55g tudi fam bil vset v ? kaft isvoljenih boshjih, ki jo sdaj vsiliva, in J ° v»hival vekomaj. — 246 — Nauk. t Svojo dujho Bogu podvrezhi. ,S.Leonardfe vefeli v’ nebelih, injezhe- fhen v’ katolfhki zerftvi, ker je fvojo dufho Bogu pokorno imel. Vli fvetniki fo Bogu po¬ korno sbiveli, in bres pokorfhine ni svelizha- nja; vfe nizh ne pomaga, zhe pokorfhine ni. Modri pravi: „MojJ in! ne posabi moje pojla¬ ve, in tvoje Jerze naj ohrani moje sapoise- di; sakaj v' tim bo/h mir najhel." Prip. o, i , 2. Zhe fvoje dufhe Bogu ne podvershefk, ti ne bo miru, nezhafniga, nevezhniga. Zhe nifi Bogu pokoren; shivifh nepokojno, uiner- jefh nefrezhno, in bofh vershen med hudizhe- Zhe ti je pa tvoja flepota napravila lashnji^ mir, kaj pomaga to? V’ lashnjivim miru shi¬ vifh, in po fmerti ti ga ne bo. Nefrezhenj« grefhnik, kteriga veR pezhe; nefrezhnifhi je> zhe ga ne pezhe , ker ne ve in ne fkerbi od¬ praviti, kar shali Boga. Mifli in premifhljuj, kolikor hozhefh , ni druge poti praviga mir 11 in frezhe, kakor Bogu flushiti f’ popolno p°' korfhino. Premifli f. Avgulhtina pred fpre- obernjenjem in potlej. Nekaj let jeflushili 11 pokoren bil (vojimu poshelenjti, pa mu ni ki' Jo miru. 4 Silrti viharji fo tergali njegovo lo r ' ze; njegova dufha je bila ko ladija v’fredi fe r ' ditiga morja od mogozhnih vetrov gnana, 1 fkerbi, v’ ftrahu. Ko fe je Bogu podvergel« — 247 — in mu je s’ vfo fvojo dufho sazhel flushiti, ta¬ krat fe je njegovo ferze vefelilo, in je od ve- felja pofkakovalo ; tudi v’ nadlogah inv’obil- nih folsab je fladek mir vsbival. Mir vefti je plazhilo bosbje flushbe in saftava vezhniga mi¬ ru; pezhenje vefti je plazhilo nepolforfhine in perzhetik vezline nefrezhe. ,,Kdo fe Jta- vi Boga, in ima mir?” Job. g, 4. ,Slushi svefto ljubesnjivimuBogu, in ti bo dobro. Bog hozhe tvoje ferze imeti pohorno savoljo tvoje frezhe; napolnuje te s’ dobrota¬ mi, de te ljubesnjivo lili ga svefto ubogati, >n sa plazhilo sapovedane pokorfhine fe ti bo dal vshivati vekomaj. Premifli, kako ljubes¬ njivo govori Bog : ,,Moj otrok ! daj mi fvo- J e ferze , in glej na moje sapovedi Prip. 2o, 26. Ako bi bilo kamnato tvoje ferze, bi fe moglo Bogu fvojimu Gofpodu in dobrotni¬ ku vdati: njegov fi, vfe prejemafh od njega, T fe upafh od njegove milofti; sakaj bi mu bil nehvaležen in nepokoren? Ne delaj ko hu¬ dobni Kajn, bteri ni febe, ampak fvoje dari bogu dal. Bog je njegove dari savoljo nje- goviga nepokorniga ferza sanizheval, saver- s hen je bil. Ne delaj po njem, ker je sapi- fnuo: „Gorjejim, kteri fo fena pot Kajna Podali .’' 1 J u d. 11. Kdor le unanje befede, bnri ali kaj drusiga daje Bogu, febepanozhe l } at i; pofnema Kajna , in bo pogubljen. Zhe b bil do sdaj Bogu nepokoren, zhe li fvojiga Burnika, odrefhenika, pofvezhevavza sani- *beval s’ grefhno n-epokorfbino ; fpokori fe , I — s/j8 — vdaj fe fvojimu gofpodu in dobrotniku, »hivi v’ njegovi pokorfhini, in bofh prifhel v’ lepe nebefa. i I Molitev. j O moj dobrotljivi Bog in Gofpod! fra- ] mujem fe fvoje gerde nehvaleshnorti ingrefh- ne pokorfhine; fovrashim jo, in jo hozhem ; opuftiti. .Sposnal fim dobro, in vender fim hudo delal. O Gofpod! le tvoja gnada mi sa- more pomagati, de ti fkashem pravo pokorfhi- no, in fvojo dufho podvershem; daj mi jo obilno savoljo ljubesnjiviga Jesufa, de ti hozhem in sa- morem flushiti. S’ njeno pomoahjo hozbem, kader koli bom fkufhan, is ljubesni do tebe ftanoviten oftati, in od tebe nikedar odftopiti- O f. Leonard, ki fi bogallvo, zhaftin vfe po- fvetno sanizheval, de bi v’ lamoU svefto Bo¬ gu flushil! fprofi mi pokorno dufho, vfo vda¬ no Bogu, de vfe dela po njegovi fveti volji, in nizh po fvoji. Amen. VII, dan liftoviga gnoja ,Sf. Vilal in Agrikola, marlernika . t S. Vltal je bil hlapez f. Agrikola. Oba fla bila shive vere in fvetiga stavljenja. Obnjfl' — *4g — nirn zhafu fo neverniki hudo preganjali zer- hev boshjo, venderftaobanepreftrafhenofln- shila Bogu. ,S. Agrikola je bil bogat, pa bo¬ gativa ni ljubil; tolikanj je bil ponishen, do¬ ber, perljuden in ufmiljen, de fo ga tudi ne¬ verniki slo zhiflali in ljubili. ( S. Vital je bil fvojimu dobrimu gofpodarju enak v’ veri in v' dobrim sbivljenji. Oba fta bila svefta Bo¬ gu, eden drusimu in viim dobra, in sheljna kri preliti sa fveto vero. Prebivala fta v’ ve¬ likim meftu Bolonji na Lafhkim, in torej nifta mogla fkrita oftati. Neverni meflni oblaftnik je ukasal oba popafti, inv’jezho vrezhi. Ene dni jih je jezhil, de bi fe raji njegovi volji vdala; potlej je ukasal f. Vitala pred-fe per- peljati. Tiga je prijasno in ojftro nagovarjal, de naj moli malike; ker fe pa ni vdal, ga je ukasal neufmiljeno martrati. Vef je bil ras- niefarjen, pa njegova dufba fe ni dala pre¬ lagati. Vidil je, dokler je bil v’ tih bolezhi- nah, boshjiga angelja ftati nad njim f’ krono pvemaganja, kar ga je f’ fofebno ferzhnoftjo na¬ polnilo. Bfliso fmerti je tako molil: „0 Go- Ipod Jesuf Kriftuf, moj Odrefhenik in moj H°g! sapovej mi, ki fim tvoj hlapez, k’ tebi P r >ti; krono sheliin prejeti, ktero mi je tvoj a ngelj pokasal.” Kmalo po tej molitvi je u- J nerl, in fhel v’ nebefa. Neverni oblaftnik je menil, de bo Agri¬ kola po fmerti fvojiga hlapza vef preftrafhen, ln njegovi volji pokoren; pa ni bilo ref. Uka* sa l ga je pred f» perpeljati, in ga fkufhal s* 200 - sapeljivo perljudnoftjo napraviti, de bibogo- ve molil; tudi mu je vle pravil, baj de je nje¬ gov hlape* Vital savoljo fvoje terdovratnofli terpel. 4 S. Agribola ni drusiga shelet bo umre¬ ti , in sa fvojim sveftim hlapzam v’ nebela iti. Nevernimu oblaftnibu je ferzhno odgovarjal, v’ velizih bolezhinah llanoviten oftal, insaJe- sufa velelo umeri. Njuna Iveta Imert je bila oboli leta 3o4. Njune Ivete trupla lo bile po- bopane v’ pobopalilhe Judov sunaj meda, in fo ljudem fbrite oftale do Ieta3g3, to je, do- Mer jih ni f. Ambrosi nalhel, in v’ lepo zer- bev v’ mello Florenzo prenelel. Nauk. Bog daje fvojim Jlushabnikam frezhno fmert. ,Sf. Vital in Agribola , svefta flushabnika boshja, fta Imertne bolezhine premagala, > n frezhno umerla, ber Ha tudi poprej lberbela Bogu svefto flushiti. Ulmiljeni Bog jima je dalgnado, njegovi gnadi fta bila srefta; to¬ rej fta frezhno umerla, ber Bog ne sapuftilvo* jih flushabnibov. David pravi : „ t Sim bil mlad, in Jim Jtar ; in nijim Jhe vidil pravizhnig a sapujheniga." Pl. 36, 2 5. ,Slu»hi Bogu, in ne bolh nibedar sap«' fhen. Bog nal ljubi le sato, ber je neisre- zheno dober in ulmiljen. Nozbe pogubljenj hudobniga, temuzh de le fpobori insveli®ba; - 251 - ljudem pregleduje grehe, in zhaka s’ velikim sanafhanjem njih pokore; preshivi neverni¬ ke, krivoverze, hudobne verne : kakobipra- mhniga flushabnika sapuftil ? Kdor je Bogu smiraj svefto flushil, in kdor fe je refnizhno fpreobernil; naj terdno upa v’ nefkonzhno mi- loft vfigamogozhniga Boga, de bo frezhno u- merl, ako ne odflopi odpravize. David pra¬ vi: ,, V’ boshjo milojt upam, in moje Jene bo savoljo boshje pomoihi od vejelja pofka- hovalo.” Pf. i2, 6. Bog, ki bi grefhnika lahko po pravizi pogubil, ga zhaka , in mu pomaga k’pokori; ga bo li, menifh , sapudil, kader je s’ refnizhnimi folsami fvoje grehe sbri- fal? Ufmiljeni Bog ima fofebno dopadenjedo svelliga flushabnika; kako bo perpuflil, de ti ga hudizh sadnjo uro'premagal ? Is fofeb- ne milolli vodi fvoje otroke po poti pravizh- n °di ali pokore; kako ga bo sapullil v’ sadnji Ur i, kader je njegove pomozhi nar bolj po¬ seben? Poflulhaj f. Pavla: ,,Dobro vojjko- vanje Jim vojjkoval , tek dokonzhal, vero ohranil; perhranjena mi je krona pravi- Ze > kiero mi bo dal Gofpod, pravizhniJod - ni h > pa ne le meni, ampak v jim, kleri n jegovi prihod ljubijo II. Tim. 4 , 7. 8. tavid je poprej rekel: ,*Bog bo mojo du/ho °d peklenjke oblajti rejhil.’’ Pf. 48, 16. Porezhefh: ,,Vfeto mi daje malo upanja, ^ er fim grefhnik ” Odgovorim: Zhe fi grefh- opufti fvoje grehe, fovrashijih, odani kaiioviten v’ dobrim, in li bo dobro. David 152 je grefhil, pa fe je fpoboril, in frezlino umeri; f, Pavel je zerbev boshjo preganjal, pa fe je poboljfhal, in krono pravize od boshje milo- fli dofegel. Tal O Jesuf! verujem te fvojiga Gofpoda, uzhenika in fodnika; vender raji poflufbam in bogam hudobne ljudi, fe nad njimi pohuj- fham, in po njih sgledih shivim, Kaj mi bo per fodbi pomagalo, zhe bom v’ velikim fhte* vilu tvojih fovrashnikov ? O ufmiljeni Gofpod! ti vefh mojo veliko liaboft, podpiraj jo f * Tvo¬ jo mogozhno gnado, flori me fvojiga sveftiga flushabnika, ohrani me v’ fvoji flushbi ftano- vitniga. O fvetaTrifon in Refpizi, kiftapre- magovala fvojo flaboft, hudobijo rasiisdanih, shuganje, bolezhine in fmert! fprofita mi sve- ftobo in fianovitrioft, de le ljubesen Jesufova v’ meni nepremagljiva gofpoduje. Amen. IX, dan liftoviga gnoja. Teodor mariernik. t S. Teodor marternik je v’ jutrorih deshelab imenovan Teodor veliki, ker je imel fdfebno ferzhnoft v’ bolezhinah. Vojfhak je bil in ferzhen, pa tudi dober kriftjan in ferzho n — 25 9 — vojfhak Jesufov; ni fkrival fvoje vere, in jo je tudi per nevernikih ozhitno prizhal. Sra- ven ftanovitne vere je imel tudi nedolshnoh in pravizhnoh; je (veto shivel, ni bil nobenimu nadleshen, je bil pokoren fvojim oblaflnikam, in vfim dober. Kader ha zefarja Maklimijan Galeri in Makfimin Daj v’ letu 3o6 ponavlja¬ la preganjanje soper zerkev boshjo v’ jutro- vih deshelah, je bil s’drusimi vojihaki v’ Pon¬ tu v’ mehu Amaseji. Vojafhki poglavar je ve- dil, de Teodor sanizhuje bogove; gaje po- Idizal, in mu rekel: „Bodi pokoren zefarju, in daruj bogovam.” t S. Teodor mu je odgo¬ voril; ,,Ne maram sa premoshenje, sanizhu- jem prašno zhah, dam tudi fvoje telo na drob¬ no rasfekati raji, kakor de bi prelomil svetlo¬ bo, ki fim jo fvojimu Bogu obljubil.” Pogla¬ var ga je peljal predmeftniga oblahnika. Oba da ga slo nagovarjala, de naj fe vda, in mu tudi hude bolezhine napovedala, ako terdo- vraten ohane. ( S. Teodor je obema ob krat¬ eni povedal, kaj de veruje, in je perha»- v tl: „To je moja bogoflushnoh, to je moja Ter a, to bom ohranil, bom naj tudi umorjen, bom naj rasfekan, ali sni v loshgan; zhe vli Olo ji udje poginejo, naj bodo kvarniku daro- ' a ni, od kteriga lim jih prejel.” Kader ha 'idila njegovo nepremakljivo ferzhnoh, ha mu re kla: „Sa sdaj pojdi, inpremifli, kaj ti je ftoriti ” .S. Teodor je fhel v’ miru, in ker je ve- > de bo fhe fluifhan, je vedno molil in — 2 Go - profil Boga flanovitnofti; tudi druge kriftjane je gorezhe nagovarjal, de naj vfe terpe, in umro sa fveto vero. Shelel je vfe bogove po- konzhati, in vfe ljudi napraviti, de bi pravi- ga Boga molili. Bliso meila je bil imeniten tempelj boginje Zibele, ktero fo flepi never¬ niki fhteli mater vlih bogov. 4 S. Teodor je fhel tje ponozhi, in tempelj sashgal, kterije hitro sgorel, in hup pepela podal. To ni bi¬ lo fizer perpufheno, ker to ni bilo v’ njegovi oblafti; pa f. Gregori Nizhan pravi: „Bog, gofpodar vfiga, mu je to mifel v’ ferze dal.” Neverniki fo bersh svedili, kdo de ga jefosli- gal, fo ga prijeli, svesali, in peljali pred meftniga oblaflnika. Neverni oblaftnik je bil grosno ferdit, vender mu je rekel: „Zhenic- lifh nafhe bogove, ti odpufliin, intebomfto- ril darovavza nafhih mogozhnih bogov." ,S. Teodor mu je odgovoril: „Vi de hudobni,ki lash- njive bogove molite; kteri vafhim bogovam da¬ rujejo, fo hudobnifhi od vaf: kako bi bil jed te hudobne flushbe sheljen ?” Oblaftnik je od »togote pofkakoval, kader je te befede safli- fhal, ga je bersh ukasal pretepfti, in rasme- fariti do kofti. V’ tih neisrezhenih bolezhi- nah je Bogu hvalo pel rekozh : ,,Hvalil bon 1 Gofpoda vjelej j njegova hvala bo s mi roj na mojim jesiku.” Pf. 53, 2. Neverniki f e nifo nikedar mogli prezhuditi, ker nifo vedi- li, odkod de je njegova nepremagljiva p°' terpeshljivoft. Oblaftnik mu je rekel: nefrezhni! fe ne lramujefh upati v' krishaid' — s6i — ga hudodelniha?” ,S. Teodor mu rezhe : ,,To je framota, f ktero fe vli hvalijo, lu v’ Jesu- fa verujejo.” Oblaftnik ga je uhasal v’ jezho vrezhi: pa angelji fo h’ njemu prifhli, in s’ njim Boga hvalili; tudi je bilavfa jezha v’ ve- lihi fvetlobi, de fo fe neverni flushabnihi slo zhutlili. Oblaftnik ga je fhe fhufhal; ber pa ni nizh per njem opravil, ga je v’ ogenj ob- fodil. ( S. Teodorje fhel vefel na germado, fe je f’ f. hrishem sasnamnjal, in je v’ boshji hvali v’ ognji umeri. Nauk. Is hvaleshnofti do Boga fe greha varovati, ( S. Teodor je bil poln dolshne hvaleshnoft do dobrotljiviga ftvarnika; sato ga ni hotel skaliti, raji je umeri, ko njega sapuftil. Bla¬ gor hriftjanam, hteri v’ shivo zhutijo mo zb ve- r e in drusih dobrot, hi jih od ufmiljenigaBo¬ ga prejmejo, de bi is shive hvaleshnofti do njega nihedar ne grefhili. Bodi tedaj enak z hiftimu Joshefu, hteri je v’ fhufhnjavi miflil in rekel: ,,Kako bi mogel to hudobijo Jto- ri ti> in so/jer fvojiga Boga grejhiti?" I. Mos. o 9 , 9. O hriftjan! refh, koliko te skali in pe- *lie, kader prejmefh hudo sa dobro. Kaj fo pa tvoj e dobrote blishnimu fhasane memo bosh- )>h > hi fi jih prejel? Zhe je zhloveh zhlovehu nehvaleshen , je gerdo ingrelhno; pa hudob- — 262 - nifhi je ufmiljenimu Bogu povrazhati hudosa dobro. Bodi hvaleshen Bogu ne le s’ befedo, ampak tudi f’ fvetim shivljenjem ali hanovitno pokorfhino. Bi fe ti hvala blishniga sadofti velika sdela, ako bi ti prijasno in hvaleshno govoril, in ob perloshnofti nafproti delal? 4 Smel bi mu po pravizi rezhi hinaviz in lash- nik. Pa ti delafh ravno to s’ ufmiljenim Bo- gam. Le pokorni kriftjani fo Bogu hvaleshni, nepokorni fo mu nehvaleshni; sato je sapifa- no: ,, Pojte hvalo Gofpodu vi, njegovi /vet- niki Pf. 29 , 5. Tudi je sapifano: „Hvalo ni lepa v' ujtih grejhnikov” ( Sirah i5, g- Hvala pravizhnih je Bogu prijetna, ker je ref- nizhna; hvala hudobnih je Bogu soperna, ker je lashnjiva. ,S. pifmo nam pokashe lep sgled nehva- leshniga ferza nad kraljem Afveram. Timu kralju je bilo navadno sapifati vlako prejeto dobroto, de bi nobene ne pufiil bres plazhi- la. Eno nozh, ko kralj ni mogel safpati, je fvojimu flushabniku sapovedal, de mu je bral sgodovine kraljellva. V’ bukvah je bilo tudi sapifano, deje Mardohej kralju shivljenje otel. Kralj je poprafbal, kaj de je Mardohej sa to svetlobo dobriga prejel? ( Slushabnik mu je odgovoril, de nizh. Kralja je to fpeklo, in drugi dan je svefliga Mardoheja vifoko po- vsdignil. Eft. 6 . O kriftjan! kako velike bi bi¬ le bukve, ako bi va-nje vlako prejeto dobro¬ to sapifal? Loshej prefhtejefh svesde na ne¬ bu, ko dobrote, ki fi jih od Boga prejel. Premilih 265 ltaj fi dobriga prejel, in prejemafh od Ozhe* taftvarnika, od Jesufa odrefhenika, odf.Du- ha pofvezhevavza! Premifli natorne inzhesna- torne prejete dobrote; ni mogozhe vlih vedi- ti, vender kar jih vefh, jih je neisrezheno: tedaj ne bodi ufmiljenimu Bogu nehvaleshen. Zhe fi Bogu nehvaleshen, fi enak nepokorni- mu rasusdanimu otroku, kteriv’ hifhi fvojiga dobriga in bogatiga ozheta vfe dobrote vshi- va, vender ga nehvaleshno shali insanizhuje. Ne bodi vezh nehvaleshen, ampak refnizhno hvaleshen; delaj po Davidu, kteri je bil v’ boshji hvali vnet, in je is ferza rekel: »Hva¬ li Gofpoda, moja da/ha, in nikar ne po - sabi njegovih dobrot'' Pf. 102, 2 . Le posabiti prejete dobrote je gerda ne- hvaleshnoft; hudo sa dobro povrazhati je hu¬ dobno ; sa veliko dobriga veliko hudiga vra- z hevati je hudobnifhi. Boshje prejete dobro¬ te, kterih nifi bil in nifi vreden, naj vnema¬ jo tvojo dufho : ljubiufmiljenigaBoga, insve- do mu flushi; pomagaj tudi drugim Boga hva¬ liti, brani ga shaliti, v’ tim bodi ftanoviten, 111 tako fi mu hvaleshen. Molitev . . O ljubesnjivi in vfigamogozhni Bog! tvo- ) e dobrote, ki fimi jih ftoril, fo neisrezhene, 111 moja nehvaleshnoft nefkonzhna. Jeft fam ' s febe nifim nizh, in ne morem nizh; kar l* 111 , kar imam, in vfe je od tvoje nef konzhne mi- — 2 64 — IolVi. O dobrotljivi Ozhe! pred teboj shaloll- no povem fvojo hudobno nehvaleshnoft, in te ponishno profim, odpufti mi dobrotljivo. Po- Blimal hozhempremifhljevati tvojo nefkonzh- no miloft, nozhem vezh tebe shaliti, ampak te hvaliti, in ti flushiti. ( S. Teodor, ki ii v’ ferzu stniraj ohranil shivi fpomin boshje mi- lofti, in li raji umeri, ko Boga fvojiga do¬ brotnika rasshalil! fprofi tudi meni enako hva- leshnoft, de Boga hvalim tudi v’ nebelih ve¬ komaj. Amen. X. dan liftoviga gnoja. ^S. Andrej Acelin. t S. Andrej je bil rojen v’ Novimgradu » a Neapolfkim v’ letu i52i. Bil je v’ katolfhki veri in bogoflushnolti fkerbno poduzhen od fvojih dobrih flarfhev, in fofebno od fvoji* ga duhovniga ftriza. ( S. Andrej je bil slo zhedniga obli?.hja in telefa, in sato je bil vezhkrat fkufhan od neframnih shenfkih- Enigadne je bil v’ meftuNeapolugrosno nevar¬ no fkufhan; pa je sbeshal, fvoje blago on¬ di popuftil, in ga raji sgubil, ko v’ tifto hifl 10 nasaj fhel. Ta fveti mladenizh je fvojo dufh* ohranil nedolshno f’ fofebno ponishnoftjo> * framoshljivoftjo, f’ pokorjen jem in slafti *’ in °' — 265 — gozhno pomozhjo Marije devize, ktero je fo- 3 febno ljubil. Zhaflil je Marijo ne le s’befedo , • ampak tudi s’ nedolshnim shivljenjem, f’po- ■ korfhino do naukov Jesufovih , in s’vfim, kar ( Jesufu in Marii dopade. Ker je bila njegova zhaft do Marije refnizhna, je po njenih mo- • gozhnih profhnjah od Boga fofebne gnade prejemal, in nedolshno sbivel. Neapolfki fhkof mu je mafhnikovo pofvezhevan je dodelil, ker je biluzhen infvet. V’ tim vifokim (lanu je fvete- je shivel, je rad fpovedoval, in grefhnike •jubesnjivo vodil po varni poti fols in pokor- jenja v’ narozhje boshje milofti. Neapolfki fhkof mu je sapovedal nekaj rasusdanih nun- fhih klofhtrov poravnati popervih eapovedih, her fo nune pofvetno shivele, in fvoje oblju¬ be posabile. ,S. Andrej je to teshko narozhi- lo opravil frezhno, pa f’ tim dobrim delam fi le dofli fovrashnikov nakopal. Eden tih ga globoko v’ obras ranil, kakor mu je bil po¬ prej napovedal. To veliko krivizo mu je bersh °dpu(lil, in je tudi profil deshelfke oblaftni- * ,e > de fo mu odpuftili. ,S. Andrej je fkufil, de fe med nepokojnim Petani teshko flushi Bogu, je dolgo pre- mifhljeval, profil Boga, de naj ga rasfvetli, ' n je fhel v’ klofhter. Nemogozhe je popi- bdi, kako fveto je v’ tifti ljubi famoti shivel; poprej je bil fvet, potlej fhe fveteji, ker je bd poln fvetiga ognja, in nobena rezh ga ni kotila. Njegovi oblaftniki fo mu sapovedali n °'’inze uzhiti, in to flushbo je defel let o- 266 pravljal po vfi volji boshji, ker je Boga gore* zhe ljubil, in druge vnemal ga is vfe dufhe ljubiti. Bogu je terdno obljubil fvojo voljo lerzhno premagovati, in vfak danfeoljfhiper* bajati. To fpolnovati je smiraj fkerbel, pa lejevender ponisheval; druge je fveto uzhii, fam je tudi shivel, kakor je uzhii, pafe je vender Ihtel nevredniga grefhnika. Bog je tiga fvo* jiga sveftiga flushabnika s’ naglo fmertjo k febi poklizal. Ravno je perzhelf.malho, kar fo mu udje satlali, in je mirno umeri. V’ frezhno vezhnoft fe je prefelil danafhni dan v’ letu 1608. Nauk. 'Svoje shivljenjie Jkerbno premijhljevati- ,S. Andrej je naglo umeri, vender ni ne* perpravljen umeri, ker je bil smiraj perprav* ljen frezhno umreti. Tudi ti shivi smiraj fve* to, de bofh frezhno umeri, zhe tudi naglo umerjefh. Nagla fmert fe le poredko per - meri; vender je tudi fmert terdovratnih grefh* nikov nagla, deliravno imajo dolgo bolesen* ker pokoro vedno odkladajo. .Skerbno premifhljuj fvoje shivljenjej zhe je po boshjih sapovedih ali ne. K’pravi' mu fposnanju je troje potrebno : gnadabosh- ja, snanje poftave in dobra veft. Zheniniafl 1 rasfvetljenja gnade, ti vfa uzhenoft ne poma¬ ga; tvoja veft bo temna, svijazhna, in tvoje — 267 — shivljenje hudobno. Zhe po fvetih naukih ne lirepenifh, ne morefh fposnati bosbje volje, in tudi ne pravizhno shiveti. Zhe vefhsapo- vedi, in li flabe vefli; jih ne bolh po volji bosbji umel, bofh svijazhen , in poln lashnji- vih isgovorov. Tedaj vedno profi Boga , de naj d f’ fvojo gnado pomaga; bodi smiraj sheljen fvetih naukov, in smiraj lazhen pravizhnofti: tako fe bofh fposnal, in bofh popravil, kar ni Bogu prijetno. Lepo te profim, fkerbno premifhljuj, de sliivifh kerfhanfko ali ne. Lahko, dene sanizhujefh boshjiga nauka s’ befedo, de s’ rokami ne kradel h, de nimafh djanfkih ne- diltih grehov, ali drusiga ozhitniga hudiga, tar tudi hudobni lposnajo, de je grefhno; f* pa morebiti v’ drusih fkrivnih grehih sapo- P a den, karte vender per Bogu krivizhniga 'a pogubljenja vredniga dela. Zhe le una- ozhifhujefh, pa notranje pravizhnofti ni- taafh, fi enak pobeljenim grobam, ki lo su- na ) lepi, notri pa polni gnjulobe in mertvafhkih tafti. Zhe nad tvojim ferzam ne zhujefh, in ne premifhijujefh, kaj fe v’ njem godi; imafh tako pravizo ko pifmouki in fariseji od Jesufa °kfojeni. Sato je on uzhil: „;4ko va/hapra- 1)11 knojt ni obilni/hi od pravizhnojti pijmo- u kov injarisejev, ne poj dele v' nebejhko kra - ijlvo." Mat. 5 , 20. Zhe nili nikoli odftopil od nobene refni- !e katolfhke zerkve, premifli, ali is vere shi- to je, ali je tvoja vera shiva in delav- — 268 — na; zhe vera ni delavna, ni upanja, ni Iju- ih« besni, in tudi ne svelizhanja. De fe bojifli b 1 Boga, vem, pa premifli, ali fe ga bojifh is po ljubesni; zhe li Boga vefel, je prav in potreb- bo no, pa popolna pokorfhina do njegovih sa- bil poved ti prizhuje, de je vfe to refniza. Zhe en gledafh po ljudeh, kaj ti pomaga ali fhkodu- ne je; zhe vififh med Bogam in fretam, je tvoja vi« pravizhnoft prašna. Zhe Boga ljubifh, fe vfi- je mu, bodi ti dobro ali hudo, prijetno ali so- isj perno, lahko ali teshko, podvershefh bresvfi- pi ga isgovora , delafh ferzhno, kar mu dopade, Jk, in fe vfiga varujefh, kar ga shali. Premifli, koliko, kako in sakaj molifh. Ni kriftjana bres vfe molitve; pa le kdor je Iftzhenpra- vizhnofti, prav moli in profi. Zhe v’ telefnib nadlogah gorezhe molifh, v’ dufhnih pa mn- ni ioalinizh; zhe vpijefh v’Boga, de naj terefluis n< telefnih nadlog, paga ne profifh, de bi te refhil tv is dufhnih nevarnoft: li flab kriftjan in ne- v: vreden otrok boshji. Premifli, kakofhno ob* lj zhutenje imafh v’ dobrim in hudim. Zhe te in ne vefeli, kar dopade Bogu; zhe te ne p e ' 1* zhe, kar shali Boga; zhe ne fkerbifh sa nj e ' ^ govo zhaft, in ga ne branifh shaliti: fihudo- b ben, in nebefhkiga kraljeftva nevreden. ,Sl<° s ' s ' lerze 11 preftreljen od majhne sopernofti ah 11 sanizhevanja, greh pa te ne pezhe; kaj t9 ^ pomeni? To pomeni, de (ebe ljubifh neuBi' ) no, Boga pa ne ljubifh. j Premifli, kakofhna je tvq,ja pravizhn 0 ^ j v’ drusih re»heh; sakaj tukaj je bilo malo i' e ' I- h is > r- e i- a i- )• i- 't i. a )• h i- is i! j* te e* & o* si Ji to i* >A e* iheniga. Le od ene sapovedi je veliko nau- lov, kaj pa od v lih ? Vfe sapovedi fo fizersa- popadene v’ ljnbesni, pa ljubesen fegafhiro- ko, sapopade vfe sapovedi. Zhe slo nefker- hifh, bofh lahko sapeljan; nifo vfi ftanovi enaki, zhaf, perloshnoft in druge okolifhi- ne fe vedno premenjujejo, in kdor ni pra- vizhne vefti, ima smiraj doki isgovorov. To je dobrim kriftjanam fpodbadik fe na tanko isprafhevati, fe ponishevati, in s’ Davidam profiti: ,,0 Gofpodl ozhijli me od mojih Jkrivnih grehov,” Pf. 18 , 10. Al o l i i e v. OJesuf Kriftuf! ti li fvetloba fveta, uzhe- n il< vfih in sazhetnik vliga dobriga, fi me fkerb- n ouzhil, kako de naj pravizhno shivim; pa * y ojim naukam niljin bil pokoren. Ismiihlje- v al fini fi pravizhnoft po lvoji, ne po tvoji vo¬ li lepo unanje, le na debelo, fim fodil, ln mi ni bilo mar fvojiga ferza premif- ^'ii; sato fini bil v’ fvojili ozheh pravizhen. ^ Gofpod! kakofhna bi bila s’ menoj, a ko bi ^il naglo ali v' flepoti umeri ? Tvoj dobri flu- ^abnik f. And rej je naglo umeri, pa je fveto "Meri, ker je bil srni raj pravizhne vefti in ne- ^°lshne dufhe; kaj pa jeft ? Utrnili femesvi- lazhniga in hudobniga grefhnika, o Jesuf! | a j mi, de fe prav fposnam, in delam po tvo- ) l fveti volji; de hozhem , samoremin delam, tebi dopade. Akobi ravno pravizhno shL vel, fim tvoje milofti potreben, ker je zbiri- vekova pravizhnoft nepopolnama; ne sapufli me, in fkashi nad menoj fvojo nefkohzlino miloft, de jo sdaj hvalim, in pridem V’ ne¬ bela je hvalit vekomaj. Amen. XI. dan liftoviga gnoja. u fhkofu Hilarju, per kterim je prej bil j , —<■ 272 — l kdor ubogim savoljo Jesufapomaga, Jesu- la daje, kakor je fam govoril rekozh : »Kar 18 * — 276 — Jle komu tih mojih nar manjjhih bratov Jtorili, to Jle meni /torili Mat. 25 , 40. t S. Martin je vefelo flushil Bogu; le eno gaje smiraj peklo, flepota njegovih nevernih ftarfhev. Kaj je floril? Is zhiile in mozhne ljubesni do njih je is Franzofkiga naOgerfho fhel jih preuzhit in fpreoberniti. O, debi vfi otrozi tako mozhno ljubili fvoje fkarfhe! Kdor jih ne ljubi, nizhloveku, ampak jesveri podoben. Ni jih malo otrok, kteri sapufle fvoje llarfhe, jih shalijo, jese, in jim poma¬ gajo v’ pogubljenje; tako hudo sa dobro vra- zhujejo. Modri ( Sirah pravi: „Kako huda je jlova tijliga, kteri oz/ieta sapnjtil Preklet je pa od Boga, kteri /voj o mater rasfer- diS t Sirah 5 , 18. t S. Martin je od defetiga leta do fmerti v’ pokorjenji shivel; njegovo telo je bilo od po- flov, od fols in terpljenja prepadeno. Sdaj poshrefhniki in pijanzi s’ njegovim godam is- govarjajo fvoje neumne pojedine in grefhno pijanzhevanje. Kjer vino perdelujejo, obha¬ jajo njegov fpomin, kakor fo flepi neverniki obhajali fpomin fvojih neframnih bogov; vfe more pijano biti, in tako zhafte f. Martina. Ako bi kriftjani flifhali praviti, de fo fvetniki bili poshrelhniki, pijanzi in rasusdanzi, bine mogli njih fpomina flabej obhajati; ker p® vedo, de fo fvetniki v’molitvah, v’ podih , v folsah in v’ pokorjenji shiveli, kako fe vsam e njih shivljenje s’ shivljenjem fvetnikov? — 2 77 — ,S. Martin fe ni bal umreti, in fe ni bra¬ nil shiveti; bil je voljen shiveti ali umreti, kakor bi Bogu dopadlo. Tudi ti delaj po tem sgledu: shivi fveto, de fe ne bofh bal umre¬ ti; bodi Bogu pokoren, in fe ne brani shive¬ ti; shivi in umri Bogu. Bogu bodi pokoren, kader te poklizhe is fveta; pokoren mu bodi, zhe te pulti v’ terpljenji; ne vofhi fi fmerti is nepoterpeshljivolti, ne brani fe fmerti is lju- besni do shivljenja; bodili sdrav ali bolan, v’ shivljenji ali v’ fmerti, delaj po volji boshji. ,S. Martin je sadnjo uro vidil hudizha, pa fe ga ni nizh bal, ker mu ni nikedar flushil; sa- to mu je ferzhno rekel: „Nizhfvojiga ne bofh nafhel per meni.” Tudi ti fe ne bofh hudi¬ zha bal, in te ne bo premogel, zhe sdaj (la- novitno flushifh Bogu. Sdaj moli Boga f’ fve- tirn stavljenjem, in ne bofh nikedar od njega sapufhen. „0 hrani nedolshnojt , in delaj pravizo; sakaj takirnu zhloveka bo napojled- n je dobro” Pf. 36, o 7 . Molite v. O Bog! tvoj flushabnik, f. Martin, mi je s gled vfiga dobriga. Bil je sheljen refnize, 'n shivel je po njej; bil je pokoren , svell, kro- ta k, ufmilj en in bogabojezh ; uzhime fvojiga klishniga fveto ljubiti, fvojiga fianu dolshno- svelto fpolnovati, oblaltnike savoljo Boga u- ^ogati, fvoje ftarfhe perferzhno ljubiti, v’ {"diorjenji vedno shiveti, in tebi v’ vfem sve- — 278 — flo flushiti. Blagor mi, abo bi bilo moje shiv- ljenje fveto po njegovim sgledu. O Go- i fpod! ufmilifeme, in na njegove profhnje mi ] dodeli te gorezhe ljubiti, in ti svetlo flu- i shiti, de, bader bo odlozheni zhaf prifhel is ti- < gafvetaiti, mirno in frezhno umerjem. Amen. 1 : i --- j XII. dan liftoviga gnoja t iS. Martin papesh in mariernik. t S. Martin je bil rojen od bogatih darfhev v' medu Tudertu i .5 milj delezh od Rima. Bil je uzhen, in bi bil na fvetu vifoko povifhari, abo bi pofvetniga ne bil sanizbeval. Bog g a jesa-fe odlozhil, in ga namenil perviga po¬ glavarja in nepremagljiviga vojfhaba batol- thbe zerbve ; sato mu je dal fveto laboto do pre- mifhljevanja in dopolnovanja vernih relniz- Njegova modroft, nedolshnofi in ferzhnotl je v fini dobrim dopadla. Mafhnib je bilshegnan, in po fmerti papesha Teodora na dol f. Petra povifhan v’ letu 649. Ob njegovim zhafu fo bile slo hude smefhnjave v’ batolfhld zerbvi savoljo brivoverzov, bteri fo uzhili, de je l e ena volja v’ Jesufu Kridufu. Konfhtantinopo- litanfbi zefar Konftanzi je s’vfo mozhjo brivo- verze podpiral, in vfe fhbofe filil od batol- .fhbe refnize oddopiti. Papesh f. Martin je veli* ( r f f v f, P ti n ti K ft 1 < R li P n d ti — 279 “ lio fhkofov v’ Rim poklizal, s’ njimi obfodil krivoverni nauk, in v’ Jesufu Kritlufu dve vo¬ lji, boshjo in zhlovefhko prizhal. Zefar, od tiga refnizhniga fklepa grosno rasshaljen, je oblatlnika Olimpja v’ Rim poflal f. papesha ujet, ali umorit. Olimpi je bersh fhel v’Rim, in ta hudobnesh je hudobniga flusbabnika po- flal papesha umorit, ko je ravno per altarji kil. .Slushabnik je fhel tje ; pa Bogga je ofle- pil, in tako je bil f. Martin ohranjen. Olim¬ pi le je tiga preftrafhil, je sbeshal is Rima v’.Si¬ rijo , in ondi kmalo umeri. Zefar Konftanzi je v’ fvojim fklepu ter- dovraten otlal, je fvojimu hudobnimu flushab- uiku Teodoru sapovedal f’ foldati v’ Rim iti, f. papesha svesat, in v’ Konfhtantinopol po- flat. Teodor je s’ svijazho in filo f. papesha v ’ fvojo oblati dobil, ga fem tertje vlazhil, in fe je s’ njim v’ ladii v’ Konfhtantinopel pre¬ peljal. Hudobni Teodor in foldatje fo f.Mar¬ iina sanizhevali, ko bi bil hude fmerti hudob¬ cih vreden. ( She huje fe mu je v’ Konfhtan- hnopolu. godilo. Bersh ko je bil prifhel, fo S a gnali v’ temno jezho, in ondi tri mefze pu- dili; flregli fo mu, kakor hudodelniku, ma- ^inflabo, defiravno je bil bolehen. Nje¬ govi fovrashniki fo lasbnjive prizhe podkupi¬ li« in jih napravili krivo perfezhi soper f. pa¬ pesha. Sam ni mogel iti pred hrivizbniga fod- ^ika, ker fo ga noge bolele; nefli fo ga. Ti- f ilashnjive prizhe, je fodniku ponishno re kel: }j y’ Gofpodovim imenu protlin, nefili — s8o — prizh krivo perfegati; s’ menoj pa (lori, kar bozhefb.” Nobeden ga ni hotel poflufhati, ker ga je bil krivoverni zefar sapovedal ob- foditi. Po tim fo ga foldatam v’ roke dali, njegove oblazhila rastergali, ga po meflu vla- zhili, in vergli v’ fmerdljivo jezbo med vibi- javze, kjer je f h tiri mefze bil. Od vfigatiga je bil f. papesh tako sdeian, de je fkoraj u- meri; vender je bilpopolnama poterpesbljiv, in tudi velel, ker je bil sheljen sa vero ter- peti. Krivoverni zefar je sapovedal f. Marti¬ na zhes zherno morje v’ neko pufto deshelo prepeljati med neverno in neufmiljeno ljud- ftvo. 4 Shtiri mefze je shivel v’ tifti pulti de- sbeli; nobene pomozhi ni imel od nikoder; flabo oblezhen, bres vfe ftreshbe, in v’ p°' mankanji vfiga je ondi bil do fmerti. Neln- mu fvojib prijatlov je v’ Konfhtantinopolpd a ^ tako: ,,Hvalim Gofpoda, kteri me po bo ) 1 modri previdnofti, in po moji potrebi pokori; v’ tej desheli ni nekruhane drusiga; zhe n°' bene pomozhi ne dobim, mi je nemogoče shiveti. Moj duh je ferzben, pa moje mel° je llabo.” Tudi je pital fvoji duhovfhini v\Ri |li: ,,Med neverniki shivim ; nobene pomozhi ni* mam o,d njih, tudi ne od vaf. Zhudimfe,de Ae me posabili. BojezhoA vam brani ini P°' magati; jeft pa profim Boga vaf v’ zhifli vel ‘ ohraniti, in mene bo Bog ofkerbel, kakor le njemu pra,v sdi. Upam v’ njegovo milott, de bo kmalo konez mojiga popotovanja, 111 28l mi bo pomagal po njegovi volji do konzasbi- veti.” Ta fveti papesh je ftanoviten olial v’ ka- tolfhkiveri, in je mirno umeri 16 . dan hi- movza v’ letu 655. Zerhev obhaja ta dan nje¬ gov zhaditi fpomin , ker je bilo ta dan njegovo fveto truplo v’ Rim prenefeno, in polosheno v' zerhev f. ( Silveftra, Bog je po njem pred in po fmerti veliko zhudeshev Boril. Nauk. Sakaj je hudo na fvetu ? ,S. Martin je bil sveft flushabnik boshji, je modro vladal katollliho zerhev, in fe ferzh- no vflavljal fovrashnikamsoper refnizo; savfe je hudo prejel, je bil fovrashen, prega¬ njan in podan v’ puli o deshelo nevernikov, kjer je v’ velizih britholiih shivel in umeri. Velikokrat fe tako godi na fvetu, pa sakaj? Sato , ker Bog fvoje prijatle s’ nadlogami zhi- *'i) in ker po hudobnih ispeljuje fvojezhudne in fkrivne naredbe. To prizhuje od boshje niodrofti, in de bo po fmerti drugo shivljenje. Kriftjan! na fvetu li shelifh jafno nebo 'n rodovitno semljo, vrozhino in deshobpra- v im zhafu, sdravo in terdno telo, ferze smi- ra j pokojno, obilnoli vfiga dobriga, in bres prenehanja vshivati, kar tvoje mefeno ferze ve¬ deli ; namefti tiga te sadevajo krislii in nadlo¬ ge-, in shivifh nepokojno. Vprafhamte; Kaj , - 282 - te teshi, in kteri krishi fo ti nadleshni? Od- I govorifh: Ni mogozhe vflga povedati: fovoj- i fke, bolesni, krivize, lakota in dofti taziga; i fvet je poln nadlog, in fkoraj dneva ni mir- niga v’ ti revni dolini. Zbe je taka, fi feshe 1 odpovedal nepokojnimu fvetu , in hrepenifh 1 le po nebefhkim kraljeftvu ? Nizh tiga, te- i muzh nadloge fovrashifh, godernjafh in fe 1 hudujefh, ker fvet neumno ljubifh. Potoshifh ! fe soper pravizhno previdnoft boshjo, ker ti i brani nepermerjeno vshivati ftvari, kteregrefli- no ljubifh. .S. Gregor papesh pravi: „,Svet je poln nefrezh in folsa, vender ga ljubi flepo ferze.” Zhe ga ljubifh polniga nadlog, l< a ' ko bi ga ljubil polniga dobrot? Ako bi fe ti po tvoji volji godilo, bi bil fushnik fveta, i' 1 bi bil savershen; hvali tedaj ljubesnjivo in pravizhno modrofl boshjo, ktera ti pomaga fvetu odmreti, in nebelhkiga kraljeftvaifkat'- Lot, kader fe je bil od Abrahama lozhil, j® fhel prebivat v’ .Sodomo; deshela je bila pri¬ letna. ko Gofpodov vert, pa prebivavzi deshe- le fo bili lilno hudobni. Dva angelja tla g a f’ lilo odtergala : shaloilen je bil, ker ni p°* snal veliziga ufmiljenja boshjiga; potlej g a je fposnal, in Boga hvalil. Ravno tako p°” magajo nadloge, ktere Bog isljubesni ljudem pofhilja. „ Od Gofpoda J'mo fvarjeni, nijmo J" Um fveiam pogubl/eni.’" 1 I. Kor- 11 , 32 . Porezhelh : „Zhe je to ref, sakaj ‘imaj 0 nekteri dobro, drugi hudo; ali nifmo vfi °' — 285 — trozi eniga Ozheta? In pa fhe nekteri hu- Bobneshi plavajo v’ dobrotah, nekteri pravizh- ni tizhe v’ nadlogah.” O zhlovek! kdo li ti, de fe predersnefh foditi fvojiga ftvarnika? Bog je vfe ftvaril, in sa vfe fkerbi; on je ljudi in njih opravila po fvoji modri previd- nolii raslozhil; on je gofpod vtih in vfiga, in kdo ga fme vprafhati: Sakaj tako delafh? Vfak sheli bogat in frezhcn biti, pa to bi bilo vli- mu zhlovefhtvu fhkodljivo. Poflufhaj! Ako Bimnoshiza bogatinov hotla farna v’meftu pre- Bivati, in bi nobeniga reveshane terpela; bi Bili vfi ti bogatini veliki reveshi, bi mogli fa- m i perpravljatidreva, kuhati jedi, prati, fhi- Ta ti, kovati in vfe drugo. Zhimu tedaj njih Bogaflvo? Naj bi pa v’ medu le reveshi prebi¬ li, kako jim bo shiveti ? Kdo bi gofpodoval ? l"lo bi ubogal? kdo bi hudobne drahoval? fvet bi bil v’ veliki smefhnjavi; pulti te¬ daj Boga gofpodovati. Zhe fo vzhali nedolsh- n * v’ nadlogah in hudobni v’ dobrotah, sakaj k pohujfhafh? Bog ve sakaj to dela; zhe ti ne vefh , ti je sadofti vediti, depo fmerti pri- de drugo shivljenje, pravizhno plazhilo do- ^ r di in hudih. Nekteri neumni modrijani fo djali: „Zhe ( e Bog, od kod je hudo, od kod fo slegi, sakaj )'B Bog perpufha?” ( S. Tomash uzhenik jim je °%ovoril: „Hudo farno fprizhuje , de je Bog.” ^Be zhlovek grelhi, ga veft pezhe, in nima P°boja ; to je refnizhno fprizhevanje, de Bog l, do fovrashi in fhtrafuje. Ubogi v’ nadlo- — 284 — gah, bojnih v’ bolezhinah , jetnik v’ jezili in d drugi reveshi sdihujejo v’Boga, kteriga fo v’ n dobrotah fkoraj posabili. Vzhafi premaga liri- n viza: pa ona gofpoduje, dokler Bog hozhe; n hader fe njemu prav sdi, potlazhi prevsetni- t he, in povifha uboge. Bog perpufha hudo, r de ispeljuje fvoje zhudhe fodbe; pa je vfelej 1 prav izhen. Kader fo Jakopovi finovi fvojiga i nedolshniga brata v’ fushnoft prodali, bi ne j bili verjeli, de fe bodo ravno pred njim po- i nishevali. Joshef je bil prodan , pa ta nefre- I zha je bila sazhetik njegoviga povifhanja m 1 frezha vliga Egipta. Judje fo nedolshniga Je- : sufa krivizhno krishali; pa ravno takrat fo ga na njegov kraljevi fedesh pofadili, ker je 1 krishem vfe fovrashnike premagal. Neverni zefarji fo zerkev preganjali; pa f’ to krivizo fo veliko marternikov v’ nebefa pollali, in ob enim fkasovali, de boshja mozh verne pod¬ pira. Mefeniin ozhern fe vidi drugazhi l li v’ duhovfki lian namenjeni. 4 S; Brikzi je vezh let v’ klofhtru v’ vli pohorfhini in do» — ž8t> — brih delih; rad fe je uzhil, obilno molil, in v’ vfim shivel po volji boshji. 4 S- Martin je do njega imel fofebno dopadenje, in ga jevred- niga fhtel mafhnikoviga pofvezhenja; gaje shegnal, in terdno upal ga imeti pridnigapo- magavza. Kader je bil povifhan , nameiii de bi fveteji shivel, hvaleshen bil, in fvojimu fve- timu fhkofu pomagal, fejeiprid.il, inganad- lesheval. Lenoba in prevsetnoft lle fe ga po¬ lotile : ni hotel fvetih bukev brati, ne vezli lioga poprafhevati, ker je menil, de vfe ve; vezh ga ni vefelila boshja flushba, duhovflie opravila je opravljal bres notranjiga obzhu- tenja; bil je leniga, mehkiga in nizbenierni- ga shivljenja. Lenoba ne more nizh dobriga uzhiti, ampak veliko liudiga, kakor boshja befeda in fkufhnja prizhujete. Toraj je bil Krikzi fvoje vifokofti nevreden. ( S. Martin j® bil njegoviga shivljenja slo shaloften, je sa njegovo dufho molil, in ga lvaril. Brikzi P° navadi napuhnjeshev je bil nad saflusheni® kvarjenjem grosno rasferden, je vfe hudo fvo¬ jimu fhkofu ozhital, in ga fkoraj tepel. ,Sve- ti Martin je ravno takrat Vidil per nehvalesh- nim Brikziji dva hudizha, ktera fta ga dra- shila; sato fe mu je fmilil, in mu ni ni.zh od¬ govoril. Drugi fo f. Martinu rekli: „Sakajter- pifh nehvaleshniga Brikzija ?” Odgovoril ji « 1 je: „Sato ga poterpim, ker je tudi Jesuf ne- sveftiga Judesha terpel.” ,S. Martin je srni raj profil Boga, de naj bi Brikzija fpreobernil, in mu je gnado fp r0 ' £ f r i t li i 1 \ 1 i i 1 ( J 1 i i 1 i 1 — 287 — fil. ,S. fhkof je malo pred fvojo fmertjo k’ febi poblizal nehvaleshniga Brikzija, in mu rekel: „Bribzi! jeft fim ti miloft fprofil od Bo¬ ga; ti bofh moj naftopnik, pa ti povem, de te zbaba hudo preganjanje.” Bribzi fe je fveti- mu Martinu polinejal, ker, defiravno flep, je vedil, de duhovfhina in verni ne bodo njega isvolili, ampak hakiga drusiga, bteri je bolji od njega. Po f. Martina fmerti je Bog nagnil ferza vfih mafhniboVjde fo Brikzija fhbofa isvolili, de¬ firavno ni bilo njegovo shivljenje fhkofiftva vredno. Bribzi fe je nad tim boshjim fblepam zhudil, je fposnal, de je f. Martin to v’duhu prevedil, ga je vifobo zhaftil, in Boga profil, de naj bi mu odpuftil, kar je hudiga delal ali govoril soper fvojiga f. fhbofa. Popolnama fe je fpreobernil, in na tanko hodil po ftopi- n jah f. Martina; dolgo je molil, fberbno u- z hil, in vfe dolshnofti dobriga paftirja fpol- tioval. ( Sveto shivljenje, zhifli nauki in mo¬ dra ojftroft f. lhkofa Brikzija, to ni hudobnim do- padlo; fovrashili fo ga, opravljali, prega¬ njali, in fboraj umorili. To je Bog perpu- dd, de je bila f’ preganjanjem hudobnih nje¬ gova nepoborfhina polhtrafana. ( S. Bribzi fe ) e popolnama ravnal po sgledu f. Martina; v fe je poterpel, vfim odpuftil, in sa-nje mo¬ di- Ni bil shaloften fvojiga terpljenja, ampak njih hudobije in boshjiga rasshaljenja; deli¬ lno preganjan, ni od pravize odftopil, m v gorezhofti opefhal, in ni fvojih dol^hnoft °puftil. Bil je veliko let fhkof, po sgledu Je- — 288 — sufovih apoftelnov in f. Martina je smiraj shi- vel, in fvoj tek f’ frezhno fmertjo fklenil. Nauk. Lenoba je pregrefhna in Jhkodljiva , ( S. Brikzi je bil v’ nevarnofli vezhnigapo* gubljenja savoljo lenobe, ktera ga je gofpodo- rala. Gorje zhloveku, kteriga lenoba gofpo- duje! Opufha fvoje dolshnofti, ali jih oprav¬ lja malopridno, fe oberne k’prašnim rezhem, sapravlja zbal, in ni sa nobeno dobro rezh perpravljen. Kar je sima semlji, to je leno¬ ba zhloveku; nima gorkote, in je dobrih del nerodoviten. Lenih je veliko, in fo tifti, kteri ne lju¬ bijo Boga, in ne fkerbe njegove fvete volj® fpolnovati. Lenifo, kteri fe terpljenja boje, sato namrezh, ker he ljubijo Boga, in ne fkerbe sa svelizhanje fvoje dufhe; leni f°> kteri sapovedane dobre dela malopridno opravljajo; leni fo , kterizhaf malovredno sa- pravljajo; leni fo, kteri ne fkerbe brumnifhi perhajati. Lenoba je greh, in sazhetik veliko g re ' hov. Jeremija pravi: ,. Preklet je, kdor G 0 ' fpodovo delo malopridno opravlja ” Jer. 10. Kdor Golpodovo delo malopridno oprn 1 ' lja, je preklet; kaj pa uni, kteri Gofpodovo delo, to je, sapovedane dobre dela opufha- Krilluf fvari lene rekozh : „Ha/ luka / ^ 1 i j i i i i t C t 1 i 1 1 j k v J) li 11 1 ( 1 ( n v: P< h — 289 — dan bres dela JlojteV' Mat. 20 , 6. ,S. Pa- vel uzhi: n iVc bodite leni j bodite gorezhi t>’ duhu ; Jlushile Gospodu.'’ Rimlj. 12, 11. Nele hude dela, ampak tudi opufhenje sapo- vedanih dobrih del je greh. Kdor ne dela, ali malopridno opravlja, kar mu Bog sapove, jelen in fhtrafinge vreden. Gofpod je sapo- vedal nepridniga hlapza vrezhi v’ unanjo te¬ mo, v pekel. Mat. a5, 3o. Nerodovitno!! dobrih del saflushi pekel. „Vfako drevo, ktero ne J tori dobriga fadu, bo pojekano, in v' ogenj versheno Luk. 3 , g. Ni mo- gozhe vfelej rasfoditi, kedaj je lenoba velik ali majhen greh: nekteri fo gorezhi, in fe boje leni biti; nekteri fo mersli, in fe fhteje- jo dobre kriftjane. Nihzhe fe ne fme prevezh sanafhati, in sato f.Peter viim pravi: „ Brat¬ je! persadevajle Ji s' dobrimi deli froje po- idizanje uterdili.'’ I. Pet. 1, 10. Tudi f. Pa¬ vel; Ljubi bratje l bodite obilni v’ opra¬ vilu Gofpodovim." I. Kor. i5, 55. Rodi smi- ' a j fkerben, priden in obilen v’ dobrih de* zhe fo tvoje dobre dela bolj obilne, obil- 11 ‘ f h i plazhilo te zhaka; zhe pa jih je prenia- kako fi bofh po fmerti pomagal? .Svoje ^rfhanfhe dolshnoiti in tudi dolshnofti fvojiga l 'anu sverto dopolnuj, in le tako fi Bogu v lbezh. Lenoba je fhkodljiva. .Salomon pravi: »fiitn jhel zhes njivo leniga, in vfe je bilo Polno kopriv, in iernje je semljo pokriva- k” Prip. 24, 00. Si. Leniga njiva je pol* '9 — 2 9 0 — na kopriv in ternja, tako je dufha leniga pol¬ na hudih del. Leni kriltjan ne fposna potre¬ be in vrednofti gnade boshje, fvetih naukov, fvetih sakramentov; sato mu ni mar moliti in profiti, ker mu je le prijetno v’ grefhnimpo- zhitku shiveti. Leni nima shive vere, pravi- ga upanja, gorezhe ljubesni. Vera leniga ni shiva, ampak je mertva, ker je nerodovitna; upanje njegovo je flaho, kerne dela dobriga, kar in kakor mu Bog sapove; ljubesni ni v’ njem, ker sapovedi boshje sanizhuje. .S.Ju¬ da Tadej pravi: ,.L,eni Jo oblaki bres vo¬ da, jefenjke dreveja bres fadn, J ’ koreni- Tio isderte,” Jud. 12. Lenoba je pot v’po¬ gubljenje. Lena dufha je fofebne gnade po¬ trebna,-pa ne fposna, je nezhutna; zhe kn¬ ji pefha, manj mara in profi. .Salomon pra- vi: „Lenije vedno v potrebi Prip. 21, S* Ref, je vedno v’ potrebi; pa ne ve, je fvoji* ga ubofhtva sadovoljen in vefel, dokler ne pride v’ vezhno jezho, ki je lenim flushabnikam namenjena. Tudi telefna lenoba je fhkodljiva. Leni je nar loshej fkufhan in premagan, ker f trudani ne pokori fvojiga telefa; irna dofli neumnih mifel in befed; poftopa, novizepo - bira in perpoveduje, ker drusiga dela nima- Leni fi nakopava ftradanje, revlhino in f ker* bi; ne dela, kader bi lahko, in v’ ftarofl' vfiga hudiga konz jemlje. O kriltjan! varuj fe lenobe; zhe fe jene varujefh, fe bofh teshko poboljfhal. Len* kriltjan je enak bolniku, kterimu je kri opC" — 2Q1 — fhala; jeblisofmerti, vendervelizihbolezhin ne zhuti. Zhe ne fkerbifh, l n lahbo odvernjen od bosnje flushbe. t Sbufh- nja prizhuje, de fe tabo godi. Kupez fe more varovati lasbi. Nobeden nima tolibo perloshnodi legati bo bupzi, ven- der sato nifo isgovorjeni; lash je vselej greb, in Bog, vezhna refniza, jo fovrashiinpohod- Le lashnjiva befeda farna je shegreh; zhep® is nje pride golufija ali brivize, je fhe hudob- nifhi. Prodajavzi in bupovavzi neumno ma¬ nijo, de morejo legati. Kdo bi verjel, defo brifljani tolibanj fprideni? Vfaba lashjegreh' in Bog zherti vfe y kleri lashnjivogovor* Pf. 5, 7 . Menijo, de morejo legati, J e rotiti, hudizhu sdajati in perfegati, defe j i,n verjame, ali de loshej fvoje brate golufo) 0. Pohodijo refnizo in pravizo, de fe jim verp' me, de fo refnizhni in pravizhni. — 295 - Kupovavzi in prodajavzi fe morejo varo¬ vati golufije. Krivizhna je blago kupiti bolj po ženi od potrebnih ali nevednih ; ali drasheji ga prodati ko je tifti zhaf navada ga prodati v’ desheli. ( Slabo ali fprideno blago ali shivi- no sa dobro prodati; pervagi, permeri,per denarjih ali per drugim golufati, je hudobno. Prip. 20, 10. Tudi je krivizhno prodajati blago drashej enim ko drugim, zhe fe okoli- fhine ne premend. Prodajaviz naj preudari, hako bi pravizhno prodajal fvoje blago, de ima pravizhen dobizhik per njem, in naj bo zena viim enaka, ker ima tudi fleherniga denar enako vrednoft. „ Nobeden naj predelezh ne /lopi, in fvojiga brata v’ nobeni rezhi n e golufa ; sakaj Gofpod jemajhevavizvji- ga tiga .” I. Tef. 4 , 6 . Porezhefh : „Bi malo z hafa kupzheval, ako bi po tanki pravizi de¬ lal.” To ni ref, temuzh Irezhnifhi bi v’ fvoji hup- z bii bil. Ljudje bi te fposnali pravizhniga, °d tebe kupovali, bi imel vezh pravizhniga dobizhka, in sraven tudi nedolshno veft. Kupovavzi in prodajavzi naj fe varujejo lakomnolli. Kupzhevati bres lakomnofti je človekovi flabofli teshko, ker je fploh kup- z h»j a is lakomnih shelj. Pravizhen dobizhik ) e perpufhen, pa lakomnoft ne fposna pravi- Ze - Kupez naj pravizhno opravlja fvojo flush- 1 } °> de fe pofhteno shivi, in Bogu flushi. Zhe po bogatlvu hrepeni, zhe ima vedno v’ kup- z kii fvoje mifli; kako bo flushil Bogu? ,S. — 2 9 B ~ Pavel pravi: „Kltri hozhejo obogateli, pa¬ dejo v' sadergo hudizbevo in v veliko/hkod- Ijivih shelj, ktere zhloveka potope v' po¬ gubljenje.” I. Tim. 6, 9. ( S. Pavel nizh ne govori- od krivize , htera lahko pride is lakom- -nolli, ampak le od shelj in fkerbi, ki jih la- koinnoft obroduje, in prizhuje, de one zhlo¬ veka potope v’ pogubljenje. Kdor ima ferze in fpomin poln fkerbi, lahko posabi fvojo dufho, malo moli, prašnikov ne pofvezhuje, in druge kerfhanfke dolshnolli opufha. Molile o. O Bog, kteri li po fvoji modrolli ljudiia dela raslozhill daj meni in vlim to delati,kar ti je dopadljivfhi in nar. varnifhi. Hozhem in obljubim per frojih polhtenih opravilih tvo¬ jo fvetoit, pravizo in zbali pred ozhmi imeti, de per njih fvojo dufho svelizham. ( Sofebvio le hozhem varovati golufije, lashi in.lakom- nolli, de ti bodo moje dela vfhezh. 0 k Homobon, kili tako svetlo flušhil Bogu, 111 fe nifi od nobene rezhi puliil od njegove flush- be odverniti! fprbli mi refnizhne in Itanovifm? shelje po nebelhkini kraljelivu, de ga v’ vfik Ivo j ih opravilih imam pred ozhmi, in ga ref- nizhno sadobim. Amen. — 297 < XV. dan liftoviga gnoja. t S. Leopold , Ejlcrajjhki vojvoda. C Leopold IV. tiga imena je bil fin Leopol¬ da III. Efterajfhkiga vojvoda, in Ite, hzhere *efarja Henrika III. Slo je bil perpraven fe vfiga dobriga nauzhiti, ker mu je ufmiljeni Bog dal rasfvetljeno modro ft in dobro duiho ve- diti in delati, kar mu dopade. Njegovi ftar- fhi fo ga fkerbno uzhili; pa bil je siniraj la¬ meli fvetih naukov, in vedno Boga profil, de ti ga nedolshniga obranil. Rad je bral L ete bukve, fofebno pa I. evangeli, v’ kterim Iju- tesnjivi Jesuf frojo (veto voljo rasodeva. Je- sulove nauke je vedno premifhljeval, in go- r ezhe profil Boga, de naj mu pomaga po njih shiveti, ker je bil preprizhan, de jt? f. evan- ffeli niškim in mogozhnim osnanjen, de mo- >' e jo tudi oblartniki po voski poti pokorjenja ■1'šatajevanja hoditi, in de ni druge poti v’ *ebefhk'o kraljellvo. Nauke Jesuiove fi je glo¬ boko vtifnil v’ ferze, in je s’ vfo mozhjoiker- tel jih fpolnovati. Defiravno je bil fin mo- gozhniga vojvodk, in potlej gofpodar velike 'leshele; je bil le vender ponishen, sdershen, 2 bift, ufmiijen in poboshen. Savoijo krisha- 'bga Jesufa le je vlimu grefhnimu in nepo- ••'ebnimu vefelju odpovedal; vfe njegovo ye- je bilo fvoje telo luishati, in po voski — 2 9 8 — poti Jesufoviga krisha hoditi. Tudi je bil do T ubosih neisrezheno ufmiljen; she v’ mladoili f' je febi pertergoval, de bi ubogim obilnifhi l delil. V’ letu 1096 mu je ozhe umeri, on je s sa njim naftopil. Bil je gofpodar velike de- I shele, pa smiraj ponishen in ljubesnjiv; ko r dober ozhe je ufmiljeno in pravizhno gofpo- 1 doval, smiraj fkerbel sa zbali boshjo in sa j frezho Tvojih podloshnih. De bi ne safhel, j ii je modre in bogabojezhe fvetovavze odbral, ] kteri bi mu pomagali preteshko breme nofiti; < njegovo hifho To hifho pravize imenovali. Nje- | govo ljudllvo je tilli zhaTbilo nevedno , vrasli- j no in neufmiljeno. .S. Leopold je, ko nek- j daj .Salomon, profil Boga, de naj mu obilno ] modroft da Tvoje divjafhko ljudllvo preuzhi- ( ti, in ga dobrigain bogabozbiga fioriti. To fo bile njegove mozhne shelje, in po njih de¬ lati fi je persadeval do Tmerti, Ni fizer vfig a samogel, kar je shelel, vender veliko, ker To vfi njegovi podloshni fposnali njegovo do¬ bro Terze. Bil je refnizbno dober ozhe Tvojih podloshnih; varoval Te jevojfhe, davke j*® je odjenjal, vTaziga profhnje je poterpeshlj 1- vo uflifhal. Uboge vdove, sapufheni otro* 1 in drugi potrebni To dobivali obilno pomoli od njegoviga ufmiljeniga ferza; vfe njegov e dela To ^osnanovale pravizo in milolt. Ker j e Boga in blishniga ljubil; je vedno fkerbel sa zhall boshjo, grehe odvrazheval, in sglede dajal fvetiga shivljenja. Materi katolfhki *erk‘ — 2 99 — vi je bil vfelej pokoren; ljubil, fpofhtoval in flufhal je Rimfke papeshe, fhkofe in vfo du- hovfhino. Is zhifte shelje sarod dobiti fe je sarozhil s’ Nesho , poboshno hzherjo zefarja Henrika IV. Ta sakon je bil frezhen, ker fta fe fkerb- no in kerfhanfko k’ njemu perpravljala. Oba Ha eden drusimu pomagala Bogu svefto flu- shiti, otroke uzhiti, in druge dolshnofti do- polnovati; v’ fvetim miru fta do fmerti shive- la. Lepo je bilo viditi njuno ognjeno fkerb sa svelizhanje fvoje in blishniga dufhe ; oba Ha brala f. bukve, fe pogovarjala od boshji- ga, fkupaj molila ; tudi ponozhi fta vftajalaBo¬ ga hvalit. ,S. Leopold ni mogel moliti, koli¬ kor je shelel, savoljo fvojih velizih in mnogih opravkov; sato je pet ur delezh od Duneja por Donavi zhaftito zerkev in proftoren klo- fhterfosidal sa prebivali! he minihov , kteri bi n ozh in dan molili in hvalili Boga. Okoli 4*> let je pravizlino in ufmiljeno gofpodoval, in pofvetno kraljeftvo s’ nebefhkim premenil da- toafhnji dan v’ letu n36. Bog je njegovo fre- toft f’ zhudeshi rasodel, in papesh Inozenzi VIII. je v’ letu 1485 sapovedal njegov fpomin obhajati. Nauk. Bober sgled prednikov ima veliko mozh. ,S. Leopold, od Boga povifhan, je bil ne Le fvojirn podloshnini , ampak tudi rfhn veniim fvojih in potlejfhnjih zlvafov v’ pomozb. Po- pifovanje njegoviga fvetiga shivljenja je fpod- Ladek fveto shiveti. Ref, pohujlhanje ime¬ nitnih ljudi je sapeljevavnifhi, njih dober sgled pa mozhneji. Kriftjan , kteri v’ famoli vfimu fretu ne- snan bogabojezhe shivi> je otrokfretlobe,mo¬ li fvojiga Roga f zhifto dufho, in mu d o p a- de:: pa njegova poboshnoft je enaka šakladu, ki je v’ semlji fkr.it; komaj fofedje vedo sa¬ nj, v lini drugim je nesnan. Bogu ni riesnan, per ljudeh pa shiri in umerje v’ temi; je in l>o fr.ežhen, pa fvet ga np posna. Kdor. je vifoko povsdignjen, in bogabojezhe shivi, j® enak dobrotljivimi) fonzu, ktero je vfi semlji ozhii.no : kakor delezh pride flovenje. njego- riga vifoziga imena, flovi tudi njegovo Iv.eto shivljehje ; blishni in daljni, mefla in deske* le fe nad njim savsamejo, in ia od njegoviga dobriga .sgleda vneti Bogu flushiti. n To je Da¬ vid millil, in sato je refnizhno djal: ,, Hudob' ne hozhcrn (s’ dobrim sgletlam) tvojih pol lizhiti, in grejhniki fe bodo k’ Bogu Jp re ‘ obermli.’’ Pf. 5o, 1 5. Red', njegov grob. pa tudi njegova pokora bo do konza . fv.eta v veden fpomin; ravno tako sgledje drusihmo- gozbnih in prednikov. Dolli jih je flabih in prebojezhih kriftj 3 ’ nov, kteri fe naukov Jeeufovih neumno b' a ' inujejo; zhe pa mogozbne fveta vidijo hodit’ a?a Jesufam, dobi dufha bojezbib ferzhnoil,in fe ne framuje ponishevanja krishanfga rojvo« da Jesufa. Zhe mogozhni fveta doma in po zerkvah ponishno molijo, fe niški vnemajo v’ boshji flushbi. Zhe mogozhni ftrahujejo sa- nizhevavze bosbjih sapoved, fe hudobni ne predersnejo fvojiga rasusdanja basati. Zhe predniki fpofhtujejo zerbev, fo tudi drugi nag¬ njeni jo fpolh.tovati, in duhovlhino zhatliti. Zhe fo imenitni ponishni, zhifli in bogaboje¬ či, zhatle vfi drugi te zhednolli, ktere vidi¬ jo per vifozih v’ zhafli. prežimo metlo in de- čela, kjer fo oblatlniki sa vero vneti, in po njej shive! Dobri podloshni fo obvarovani^ hudobni ftrahovani, in veliko rezhi je po vo¬ lji boshji poravnanih, zhe mogozhni in pred- n 'ki sa zhatl boshjo fkerbe to je korenina pra- Ve pokorlhine do hatolfhke zerkve in do de- s helfke oblatli, to je sazhetik pravize, inirvi ? ®bafne in vezhne frezhe. Moli t e v. Ufmiljeni Ozhe nebefhki, od kteriga vfi dobri darovi pridejo! pofvezhuj fvoje fivari * k Duham po fvojim t Sinu Jesufu Kriflufu, ^ te fposnajo in hvalijo s’ shivo vero in fve- *ini shivljenjem. To milob fhashi vfim, fo- ^bno pa ©blaftnikam, de, ko fo od tebe prejeli oblati gofpodovati, fvojim podloshnim s dobrim sgledam fvrtijo. Ti fi fvojiga fln- Sl) abnika, f. Leopolda, povifhal* in s’ gna- 1 “napolnil v’ njegovo frezho in v'frezhonje- 002 govih podloshnih; daj tudi nafhimu ljubes- njivimu zefarju in njegovim nameftnikam ras- fvetljeno modroft in gorezho poboshnoft, de oni in mi pridemo v’ nebefa. Amen. XVI. dan liftoviga gnoja. t S, Dionisi Alekjandrijan, Jhkof ,S. Dionisi je bil rojen v’ medu Alekfandrii. Njegovi ftarfhi fo bili flepi neverniki, fil n0 bogati in flovezhi. ( Svojiga fina fo v’mehko¬ bi redili, ga uzhili malike moliti, in tudip 0- fhiljali v’ fholo nevernih uzhenikov, de hi pofvetno modroft dofegel. Mladenizh Dionisi je bil filno lazhen vifoke uzhenofti, je nepi" e ' nehama bral, kar koli je v’ roke dobil; isf a * me radovednofli svediti, kaj de kriftjani ve¬ rujejo, in kakofhne sapovedi de imajo, je bral lifte f. Pavla. V’ njih branji mu je Bog govo¬ ril v’ ferze; grosno fo mu dopadli, pokoren je bil refnizi, in fklenil je flushiti pravimu Bo¬ gu. V’tiftimzhafu je bil Demetri meftni fhhoi- K’ njemu je fhel, mu fvoje shelje rasodel ; 111 ga profil, de naj mu pravo pot kashe v’ ne- befhko kraljeftvo. ,Shkof Demetri ga je l| u ' besnjivo in vefelo fprejel, uzhil in kerd'• Ker je f. Dionisi is vfe dufhe shelel pravig 3 Boga fposnati; fe je k’ fvetimu kerftufkerbn 0 — 5 o 3 — perpravljal, in je per njem fofebno gnado prejel. Boshja gnada ga je f’fofebno fvetlobo in mozhjo napolnila; odpovedal fe je vli po« fvetni zhafti, in sa ponishnim Jesufam je po- nishno hodil. De bi na poti svelizhanja fta* noviten oftal; je bralinpremifhljevalf. pifmo, obilno molil, in le katolfhke uzhenike poflu- fhal. Po tej varni poti je ftanovitno hodil, in vifoko uzhenoft dolegel; bilje vreden fpo- snan sa imenitnim Origenam druge uzhiti v’ medu Alekfandrii. Duhovfhina in verni meda Alekfandrije fo ga po lmerti f. fhkofa Heraklija isvolili fvo* jiga fhkofa, ker fo ga te vifoke flushbevred- n >ga fposnali. To je bilo okoli leta 247* V’ bdim zhafu fo verni pod zefarjem Filipam v’ velikim miru shiveli; vender fo fe v’ letu 249 vfi neverni meftnani ferdito vsdignili soper taidjane, in jih veliko umorili. To je hitro minilo; pa eno leto potlej je zefar Filip u- toerl, in Dezi naftopil. Ta je sapovedal zer- kev boshjo neufmiljeno preganjati, in jih u- moriti, kteri koli bi ne hotli malikov moliti. Verni fo fe preftrafhili, in fo Boga profili, de na j jim da ftanovitnoft; nekaj pa jih je sbe- s halo , in fe pofkrilo. ( S. fhkofDionisi je oftal v nieftu v’ fvoji hifhi, de bi fvojim ovzhizam P° niozhi pomagal. Oblaftnik ( Sabin je eni* £ a fvojih hlapzov poflal f. fhkofa poifkat, in P p ed - nj perpeljat. Hlapez ni fhel v’ fhkofo- 1 v °hifho, ker je terdno menil, de ga ni do- 1 1113 > temuzh de kje fkrit tizhi. t Shtiri dni ga — 5 o 4 — je po vfim meftu in po vfih hifhah ifkal, in ga ni nafhel. Zheterti dan svezher je f. Dio- nisi fhel is metla, de bi fe kam fkril, invezh vernih je fhlo sa njim. Sadeli pa fo ravnov’ neverne foldate, kteri fo hodili in kriftjanov ifkali, ter fo bili vli vjeti. Neverni foldatje fo f. fhkofa in verne v’ neho hifho gnali, in jih varovali do jutra. Bliso title hifhe fo kmetje shenitnino imeli. Ti fo s’ ve¬ likim vpitjem v’ hifho planili: foldat¬ je fo fe preftrafhili, in sbeshali; kmetje pa fo f’ filo is hifhe nefli f. fhkofa, in njega in njegove tovarfhe permorali s’ njimi iti, fo jih delezh fpremili, in potlej nasaj fhli. ,S- j Dionisi je bil shaloften, ker mu je bila per- \ loshnolt odvseta sa Jesufa terpeti in umreti; j vender ni hotel iti v’ metlo nasaj, temuzh je j fhel v’ pufhavo deshele Libije, kjer je olkd do fmerti rieverniga zefarja Dežja. Defirav- s no je bil v’ pufhavi; je vender fkerbelsafvo- n je duhovne otroke, sanje molil, in jih f fvo- p jimi lifti uterdoval v’ fveti veri. p ,S. Dionisi je fhel v’ Alekfandrijo nasaj I v’letu 25 i. Vezh fizer ni bilo preganjanja p nevernikov; bile pa fo druge nadloge, nam- li rezh sapeljevanje krivo verz o v in kuga. ( Serzh- n no fe je krivoverzam vilavljal, in jim s’ vfo o mozhjo hranil verne sapeljevati. Tudijepro- $ fil in opominjal verne, de naj fvojfm bolnih )e bratam pomagajo in ftreshejo. On, duhov- ni fhina in verni fo kushnim bolnikam radi Ai -P £' V| li do konza ; nifo fe fmerti bali, temuzh vr* t 5o5 felo fo umerli sa fvoje bolne brate. On fani popifuje ljubesen vernikov tako: ,,Ob zhalu kuge fo verni s’ nevarno!)jo fvojiga shivljenja bolniliam firegli ; nifo fe bali fmerii, temuzh v’ dobizhik fo fi Ihteli sa fvoje bolne brate umreti. Nekteri pravi/o fvojim prijatlam , de bozhejo sa-nje umreti, tode to fo le prasne befede; per vernih pa fo bile refnizhne, ker fo umerli is ljubesni doblishniga. Bili fo per bojih bolnih bratih do konza, infojih potlej pokopali; zhe fo oni sboleli, fo jim drugi kregli. Veliko jih je v’ tim umerlo; pata fraert je frezhna, ker je is shive vere in go- rezhe ljubesni. Kdor is ljubesni doblishniga umerje, je malo fiabji od uniga, kteri preli¬ je kri sa vero; umerli fo, tode le na fvetu; ponefeni fo bili v’ vezhno shivljenje.” ,S. fhkof Dionisi je she imel veliko saflu- sbenje per Bogu, vender ga je Bog s’ veliko fiadlogo Ikufhal. Neverni zelar Valerijan je ponovil preganjanje soper zerkev bosbjo. To Poganjanje je napravilo veliko smefhnjav; Ibkofje fo bili raskropljeni, duhovfhina vfa Pognana is deshele, in verni fo bili v’ ftrahu, ^ ler fo oftali bres paftirjev. Deshelni oblaft- je podat po f. Dionisja, ga prijasno in °)ftr 0 nagovarjal, de naj moli bogove; ker l> a ni mogel v’ fvojo hudo voljo nagniti, ga ) e nkasal v’ daljno pullo deshelo med never* n '* f e gnati. Njegov prihod je bil v’ frezho ne¬ bnim deshelanam: vezh vernikov jeprifhlo k betimu fhkofu ; on in drugi fo fpreoberni- 20 — 3 »b 6 —• li veliko nevernikov. Tako je modri Gofpod to vidno nefrezho v’ veliko frezho prevernil. Okoli leta 260 je nasaj prifhel v’ meflo Ale- kfandrijo: pa je bil fpet shaloften, ker je voj. fka, punt in kuga neisrezheno fhkodo delalo; verhi tega fe je mogel tudi terdo vftavljati kri- voverzam, in tako ta fveti boshji flushabnik nikjer ni nafhel pokoja. Zhaf je vender pri¬ fhel vezhniga plazhila; Bog ga je okoli leta 265 vsel is te nepokojne doline v’ vezhni mir. Nauk. ( Kako kupzhevaii sa nebejhko kraljejlto. ,S. Dionisi je shivel v’ tesbavah, v’ pr®' * ganjanji in v'drugih kriških: pa je bil smiraj 1 B^gu pokoren ; vle mu je flushilo li per Bo- s gu dobro saflushenje namnoshiti, ker je do- 1 bro in hudo Bogu v’ zhaft obrazhal. Bil je ref i rasumen kupez, ker je vfe dal sa nebelhko j kraljeflvo. Drugi fvetniki fo ravno tako ro°* dro kupzhevaii, veliko perkupzhevali, in » a P zhafno dobili vezhno kraljellvo. Ravno tako n moder bodi ti, in bofh frezhen vekomaj. P Kupez je lakomen dobizhka , po njeni hr e * 0 peni, li glavo lomi, in vedno premifbljuj e > k kako bi vezh perkupzheval, in bolj obogati' p Sheljen jevelizigain majhiniga dobizhka, bo* it ji fe velike in majhne fhkode. Kar ta is l a ‘ f| komnofti dela, delaj ti is ljub.esni do Boga" 1 k do froje duffae: hrepeni po dobrih delih) i 11 ‘k I ►j I- I* ;[ O )• iS 10 e* 3 ) > 1 . o- a- in in — 007 — Impzhuj po sgledu Cvetnikov, de li naberefh' veliko bogaftvo, in ga vshivafh v’ nebefhkim kraljeftvu. ( Skerbi zhedalje bolji in Bogu smi- raj dopadljivfhi prihajati; varuj fe velike in majhne dufhne fhkode. ( Smertni greh ti od- vsatne vfe duhovno premoshenje, intisaflu- sbi pekel; varuj fe ga (kerbnejfhi ko telefne ftnerti. Majhni grehi ti pomanjfhujejo gnado, varuj fe jih slo fkerbno; zhe ne, bofh more¬ biti oflabel, in dufho sapravil: »Varuj fe hndiga, in delaj dobra , in bo/h vezhno pre~ bivalijhe (v’ nebelih) imel; sakaj Gojpod ljubi pravilo? Pf. 06, 27. 28. Kupez dela, zhuje in terpi, zhe mudo- bizhik kashe; tako delaj tudi ti. On li vefe- Ije krati in perterguje, de namnoshi fvoje pre¬ moshenje : tudi ti premaguj fvoje hudo po¬ želenje, ne uleni fe, pridno delaj dobro, in ravnaj fe po vlih sapovedih ; varuj le vliga, in premaguj vfe, kar tibraniv’nebefhkokra- ljeftvo. Kupez prejema blago od drusih ljudi, ga prodaja s’ dobizhkam, tudi ga upa pravizh- ®ini ljudem, ker ve, de bo ob fvojim zhafu plazhilo prejel. Tudi ti li prejel in prejemafh 0c lBoga, de perkupzhujefh ; dajaj pravizhni- tl 'u Bogu na upanje, to je, delaj dobro is u- P°nja v’ Boga, kteri ti bopravizhno povernil, 111 ne bo nobeniga dobrigadela pufti 1 brespo- ' r nzhila. Dajaj vfe pravizhnimu Bogu, tudi ^°je shivljenje, ako je treba, in bofh obil- 110 plazhilo nafhel v’ nebelih. — 3o8 — Kupez je vefel, bader je femenj, l s danim pretnoshenjem perkupzheval ? Imej ufniil jen je s’ menoj, daj mi fvojo gnado, po- ■ k°ljihati p e fiozhem. Slo fi bom persadeval i P° sgledu f. Dionisja modro in fkerbno per- 1 kupčevati, vfe delati po tvoji fveti volji, in ' obrazhati v’ tvojo zhaft, de fi kupim ne- — 3 io — befhko braljedvo, 1 baj Bogudopade, tudi mu je svello flushiU sladi po prejetim kerllu. Nizh ni maral sa fvoje veliko premoshenje; vender je is ljubes- ni do fvoje matere fhel domu, ondi famotno shivel, fe pokoril, molil in premifhljeval pifmo. Pedinij veliki fhkoi v’Pontu, jesve- — Si i dil njegovo fofebno fvetoft in nzhenoft, in sa* to ga je isvolil fhkofa v’ metlu Neozesareji. Ve¬ lijo mefto je to bilo, pa polno nevernikov; le 17 krittjanov je bilo v’ njem. ,S. Gregori, l(o je to svedil, le je preflrafhil, in sbesbal v’ daljno pufhavo: vender fe je potlej pod- vergel, ker fe je bal bosbji volji nepokoren biti; fam je prifhel k’ fhkofu Fedimu, in fe puftil fhkofa shegnati. Po prejetim shegnu je profil nekoliko odloga fe perpravljati s’ mo¬ litvijo, premifhljevanjem in drusimi dobrimi deli. Ker fe je tako fkerbno perpravljal fhko- fove dolshnolli dopolnovati, in je bil voljen savoljo svelizhanja blishniga med nevernike iti; mu je Bog fofebno uzhenotl dal, in tudi oblaft zhudeshe delati. ,S. Gregori, poln gorezbofti in mozhi, fe je okoli leta 294 vsdignil, in hitel v’ metlo Neozesarejo. Na poti je bil od temne nozhi io od veliziga viharja permoran v’tempelj bo¬ gov iti, in ondi prenozhiti; vfo nozh je mo- in sjutraj sgodaj odrinil. Tifli tempelj je bil v’ veliki zhafli per nevernikih , ker lo ondi °d hudizha dobivali odgovore , f’ kterimi jih j e fleparil. Komaj je bil f. Gregori odlhel, j e malifhld pop prilhel v’ tempelj bogovam darovat; pa ni bilo nobeniga odgovora prav s ato, ker je f. Gregori v’ tempeljnu prenozhil. b°pa je to lilno rasferdilo; hitel je sa njim, ga dofhel, in shugal ga per oblatlnikih sato- s b’ti. S. Gregori mu je pohlevno odgovoril: »jleft imam oblati od Boga tvojim hudi-zhem 012 ali bogovam sapovedovati, ali jih isgnati, ali poklizati.” Po tim mu je dal malo popirja, na kterim fo bile te befede sapilane. „Gregori sapove hudizhu nasaj priti.” Pop je bersh nefel prejeti popir v’ tempelj pred malika, hteri je po navadi odgovarjal. Pop je is tiga fposnal, de moli f. Gregori mozhnejfhiga Bo¬ ga, je fpet sa njim tekel, fe daluzhiti, in fe je fpreobernil. Kader je bil f. Gregori btiso mefta Neozesareje, fo mu krifljani in neverni¬ ki naproti prifhli, in ga vefelo f prejeli, ker fo flilhali od njegovih zhudeshev. V’ medu je veliko bolnikov osdravil, befedo boshjo osnanoval, in molil sa njih fpreobernjenje. Kmalo je bilo veliko krifljanov, < S. fhkof je sa vfe to Boga hvali), in sa fpreobernjeneshe- lel prodorno zerkev fosidati. Kraj, kjer je hotel zerkev sidati, je bi! premalo prodoren; verno je pomozhi profil Boga, in bersh fe je hrib toliko odmaknil, kolikor je bilo treba. ,Se dobro ve, kako fo fe verni in neverni zbu¬ dili. Dva brata fla fe ferdito prepirala sa- voljo ribnika ali jeserza, v’ kterim je bilo ve- liko rib ; vlak ga je hotel imeti v’ fvoji obla- ili. ( S. Gregori je profil Boga, in ribnik fe je bersh pofufhil. Ne slo delezh od meda je t'*kla derezha voda, ktera je kmetam veliko fhkodo delala; njive in fenosheti jim je jema¬ la. i S. Gregori je fhel do vode , je fvojo paliz° v’ semljo saladil, profil Boga, in v’ njegovim imenu vodi sapovedal, de naj ne predopip 0- ftavljeniga mejnika. Palizaje oselenela, in v 0 10 — veliko drevo sraftla, in voda je potlej le po navadnim vodotozhi telila. Dva Juda fta hot- la boshjiga mosha golufati: eden fe je na po¬ ti ulegel; drugi ga je merlviga obshaloval, in f. Grerrorja memo gredozhiga profil, de naj mu kaj podeli sa pokop mertviga tovarlha. ,S. Gregori ni imel per tebi nizh denarja, podal mu je tvojo luknjo, in fhel. Golufni Jud je rekel tovarfhu, de naj vdane; pa ni mogel, kil je ret m e rte v. ,S. fhkof je tvojo fhkofijo v’ miru vladal do leta 2 .5 o ; pa pod nevernim zefarjem Dežjem jo vdalo hudo preganjanje. ,S, Gregori je skeshal v’ hribe, in ondi molil sa tvoje ovze. Neverniki fo ga po vfih gorah it kali, pa ga Bilo nathli; prav memo njega in njegoviga to- vartha to neverni foldatje fhli, pa njih ozhi lo bile sadershane, menili fo, de ftedvedre- T efi, fe verniii, in f. fhkofa v’ miru puftili. V’ tim preganjanji je bilo veliko vernih vjetih in umorjenih sa vero; Bog jim je ftanovitnoft dal n a profhnje f. Gregorja, kteri je na gori ko klosef sa fvoje ljuddvo neprenehama molil. Kader je bilo preganjanje minilo, je f. Gre¬ ifi fhel v’ metlo nasaj, in ii fkerbnejfhi ko P°prej persadeval vfe svelizhati; pa Bog ga ni Kotel v’ miru puftiti, f’ kugo je metlo in de¬ belo obifkal. Ta tlrafhna thiba je bila v’ po- Biozh. Neverniki fo fvoje gluhe bogove ne- Pmdaina profili; ker nifo bili uflifhani, fo fe K pravimu Bogu obernili, in od njega dofe- f>li milo'1 in pomozh. ,S. Gregori je v’ Jesu- — 514 — fovim imenu veliko kushnih osdravil, inf’tim Jesufovo kraljedvo rasfhirjal. Zhe fo mu ka¬ ko plazhilo sa fkasano dobroto ponujali, jim je odgovoril: ,,Drusiga plazhila nozhem, ka¬ kor to, de Bogu svefto flushite, in fvojo du- fho svelizhajte.” ,S. Gregori jebilshe 26 let fhkof, komu je bil Bog rasodel ali napovedal odhod od tre¬ ta. Pred fmertjo je fkerbel na tanko svediti, koliko je'nevernikov v’ fhkofii, in je sre- dil, de jih je le 17 fhe. Takrat je fvoje ro¬ ke v’ nebo porsdignil rekozh : „0 Bog! te ša¬ li val im , sakaj ravno toliko je bilo kriftjanor, kader fim fhkofiiftvo naftopil.” Profil je Boga, de naj tudi tihe fpreoberne, 'in ipreobernjene v’ veri ohrani fianovitne. Ta fveti fhkof, v mozhi in gorezhofti apotteljnam enak, je v Gofpodu safpal okoli leta 270. Nauk. Zhlovekov um bodi veri podversben- Bog je dal fvetimu Gregorju lepoto pi -3 ' ve vere fposnati; fvojimu dobrotniku je kil hvaleshen, je jarmu vere fvoj umpodvergel> po veri shivel, in fe svelizhal. ( Sveto vero je nevernikam osnanoval, jo f’ zhudeshi p°* terdoval , in tudi ti fo vfe katolfhke refn' ze terdno verovali. Prava modroft in velika aha je fveti veri fe podvrezhi. Ne umni, a®' pak neumni fo, kteri fveti veri nozhejo pokol' — o 1 5 — ni biti. 4 Svetoft, lepota in namen rasodete vere osnanuje, de je is nebef, in le radovolj- no flepi fe ji branijo vdati. V’ fidanjim zhafu je veliko modrijanov, literi zhlovekov um nepermerjeno povifhuje- jo. Um je dar boshji; pa more biti pokoren Bogu, kteri ga je dal. Um je natorna fvet- loba, zhloveku potrebna: potreben je v’vfim, pa ne fine rasusdano gofpodovati; zhe pre- vsetno gofpoduje , fe povifhuje v’ sanizheva- aje ufmiljeniga ftvarnika. Um je natorno fon- kashe dobro in flabo, pa nepopolnama: ljudje is eniga in drusiga konza fveta imajo slo enak sapopadik od dobriga in hudiga, pa nobeden ne ve vfiga, kar potrebuje v’ vezhno frezho; le rasodeta vera uzhi zhloveka sa- doki. Pa tudi vera ima veliko fkrivniga, kar preleshe nafho natorno pamet, in prav sato jo vfak dolshen fvoj um podvrezhi fveti veri. Natorni um vfih nevernih modrijanov je sa- Ihel, in njih hude sniote prizhujejo, de je dilovekov um flab bres daru prave vere. Kdor človekov um taji, febe dela neumni shivini enaziga; kdor liozhe s’ natorno pametjo fkriv- nofii vere umeti, fe Bogu dela enaziga, ker ^ozhe njegove fkrivnofti dognati, kar je nar hudobnifhi napuh. Vera je zbloveku vifoka in fkrivna, pa *° more biti. Ako bi vera ne prefegla zhlo- 'ekoviga uma, bi ne bila zhesnatoren dar; bi bil zhloveku enak, in zhlovek Bogu, ^ ar ne more bili. Bog je nesapopadljiv, ven- — o 16 fipr je v’ Tvojih delih ozhiten; kar vidimo in umemo, naj naf vodi verovati, kar je Bog rasodel, zhe tudi ne vidimo in ne umemo. Zhlovek ne ve, kar ima smiraj pred ozhmi, tudi vidne ftvari To mu Tkrivne; kako Te pre- dersne Toditi boshje Tkrivnofti? Um zhloveku pomaga po flvarjenih rezheh ftvarnika Tposna- ti, mu kashe dolshnoft Bogu svefto flushiti, sapopade nekoliko tiftiga, kar Bogu dopade, ali ga shali; pa le vera rasfvetli zhloveka, in bres nje ni dopadljive boshje Tlushbe, nisve* lizhanja. ,,Bres vere je nemogozhe Bogu dopajti'' Hebr. 11, *6. Smiraj pomni ta nauk: „Ne sheli vezh vediti, kakor kar je treba vediti.” V’ katol* Thki veri bodi dobro poduzhen; pa ne sheli boshjih fkrivnoft dognati, ali po Tvojim umu rasodetih refniz rasiagati. „Kdorhozhebosh¬ je velizUoJtvo sapopa/ti , bo od zhajti p°’ i/az/ien.'’ Prip. 25 , 27. ( Slabe ozhi, ki ho* zhejo v’ Tvetio fonze ravno gledati, oflabe; ravno tako bo neumnesh v’ veri oflabel, zhe predersno hozhe boshje Tkrivnofti dognati. Eni raslagajo natorno vCe zhudeshe, ki To v T. piTmu sapifani; eni pomanjfhujejo, kar fe jim sdi v’ veri previToziga; eni raslagajo sa* povedi in drugo po Tvoji Tlabofti; tako gladi¬ jo ti, drugazhi drugi vTe, de zhlovekov um nizh teshkiga ne najde v’ veri. Ti bodi p°' nishen, in ne bodi amnijhi, kakor je t re ' ha, de ne bojh neumen. Prid. 7, 17. Zhe Te hozheTh raslozhiti, in drugazhi vediti, ka* — 3 i 7 — Iior katolfhka zerkev uzhi; bofh nefrezhen ve¬ komaj. ,,Praviihni shivi is vere ; ako bo pa odjtopil, ne bo Bogu dopadeV' Hebr. io, 58. Le eno refnizo flabiti je velik greh. O kriftjan! hvali ufmiljeniga Jesufa, hteri je vfo refnizo uzhil, in ti dal fofebni dar ve¬ re, ktere honez je vezhno svelizhanje. Bodi llanoviten v’ fveti katolfhki veri, in shivi fkerb- no po njej. Sdaj je zhaf, od hteriga f. Pavel govori: „Veliko je nepokornih , shlabudra- )tih in sape/jivzov. Tit. i , io. Ne pofiu- Ihaj hudobnih, ohrani prejeto vero, in shivi po njej, de bofh svelizhan. Molitev. O Bog, vezhna refniza in raodrofl! ti fi n am po prerokih, po Jesufu in po apofteljnih Iveto vero osnanil, in jo f’ zhudeshi poterdil; sato fe ponishno podvershem tvoji befedi. Tvo¬ je rasodenje nam je filno potrebno, ker je letnen nafh um; ti lam vefh, kar ti dopade, L nobeden ne ve, kako bitidopadel, zhega k ne uzhifh, in mu gnade ne dafh. O Go¬ spod! sahvalim te, ko li is nesaflusheniga ahniljenja zhloveku rasodel, kako te samore Iposnati, kako ti flushiti, in v’ nebela priti. Daj mi ponishno pokorfhino do rasodetih ref- ni *, de mi je fofebni dar prejete vere v’ sve- Ibhanje. ^posnam fizer, de je tvoje raso- tanje potrebno, fveto inzhitto, pa temni ob¬ laki grefhniga napuha in hudiga poshelenja — 5i8 — hozhejo otemniti to nebefhko fvetlobo; ne do* piifti, de bi li moje flabo ferze kaj hudiga ismifhljevalo, ali rasusdane poflufhalo. Tvo¬ ja fveta vera je vfelej imela veliko fovrashni- kov, pa jeli hozhem tvoji zerkvi pokoren bi¬ ti; daj mi dobrotljivo v’ tvoji in po tvoji (Ve¬ ti veri ftanovitno shiveti. t S. Gregori! ki lis’ shivo vero po obljubi Jesufovi velike zhude- she delal, in s’ verno molitvijo vfe fprofil; fprofi tudi meni ftanovitnolt in rodovitnoft v’ fveti katolfhki veri, de ti f’ terdnoin delavno vero dopadem, in fe svelizham. Amen. XVIII. dan liftoviga gnoja S/. Roman in Bar ul otrok, marterniha• t S. Roman je bil diakon ali duhoven fheftiga shegna v’ meftu Zesareji; pa savoljo fofebnih opravil Je je snafhel v’ Antiohii ob zhafu ne- ufmiljeniga preganjanja, kteroflanevernaze- farja Dioklezijan in Maklimijan sapovedala- Deshelni poglavar mefta Antiohije je bil ne- ufmiljeni Alklepiad. Ta je hifhe kriftjanoV ropal, njih zerkve podiral, in jih moral bo¬ gove moliti. Eni fo bili nevernimu oblaftnik 11 pokorni; drugi f 0 raji umerli, ko le v’ una- njim Kriflufu nepokorfhino fkasali. S. Roma«) viditi veliko nevarnoft fvojih bratov, fe j e — 319 — vnel, jih na fkrivnim in ozhitno gorezhe opominjal in profil, de naj nikar Jesufa ne sapulle. Verni fo ga radi poflufhali, malo- ferzhni fo terdneji prihajali, in tudi nesvefii fo popravili poprejihnjo flaboft s’ refnizhno pokoro. Oblaftnik je to svedil, ukasal f. Ro¬ mana popafti, ga pred-fe perpeljati, in mu ferdito rekel, kako de fe predersnesoperbo¬ gove in zefarje puntarfko govoriti, in druge napravljati v’ hudo nepokorfhino. ( S. Roman ni oLlaftnibudrusigagovoril, kakorde jeper- pravljen vfe bolezhine preterpeti sa vero v’ Jesufa Kriftufa. Te befede fo bile rasferdeni- mu oblaftniku prevezh; ukasal ga je raspeti, in neufmiljeno pretepati. t S. Roman jesavpil: »Ne bom nikoli zefarju pokoren, kader ml sapove hudobijo.” Savoljo tih befed ga je ob- lallnik sapovedal s’shelesnimi grebeni po vfim Jelefu tako rasmefariti, de bi fe mu oferzhje 'idilo. V’ tihvelizih bolezhinah ni jenjal bo¬ gov sanizbevati, in Jesufa povifhevati. Tudi je rekel: „Globoke rane mi pomagajo Jesufa obilni f hi hvaliti.” Sraven tiga f. marternika je ftala kerfhan- fJia shena. Viditi, kaj on terpi, fe je v’ do¬ brim filno vnemala. Per febi je imela majh- ni ga lina, Barula po imenu. ( S. Roman je ^evernimu oblaftnihu rekel: ,,Zhe meni ne 'erjamefh, de je en fam Bog, poprafhaj tiga ^.ajhniga otroka.”. Oblaftnik je otroka Baru- Ja vprafhal: „Kaj je prav, vezh bogov ali eni- ga famiga moliti?” Otrok Barvil mu odgovori: - 320 ,,En fam Bog je, ni vezh bogov.” ,,Rdo te je to uzliii ?” ga je oblaftnik vprafhal. Otrok je odgovoril : j,Mati fo me tabo uzbili, Bog pa mater.” Oblaftnik oframoten , jo je ojftro (va¬ ril, de tabo fpridi fvojiga otroba; tudi j e sa- povedal otroba flezhi, in vprizbo matere hu¬ do tepfti. Otrob je bil ref bervav, vfim fe je fmilil, le mati je bila velela. V’ tih bolezhi- nah ni otrob odftopil, temuzh le malo vode je profil. Mati ga ojftro pogleda, in mu re- zhe: „Sabaj vode profifh? Sdaj le shejin bo¬ di ponebefhbim braljeftvu; ne fberbi ‘drusiga, bo sa Kriftufa ferzbno umreti.” Otrob, od materinih bele d, ali bolje rezhi, od gnade bosh- je uterjen, je vfe bolezhine sanizheval, velel bil, in fe fmejal. Neverni oblaftnik je le f. Romana vfiga tiga obdolshil, in fvojim hlapzam sapovedal ga fhe huje rasmefariti. On pa je oblaftniku in njegovim hlapzam rekel: „Glejte in po - miflite, babo fte mozhni; vfi fte soper mene, fte she trudni, vender me ne morete umoriti. Oblaftnik ga ni mogel vezh pof lul bati, je vdal, in mu gredozh rekel: Umreti shelifh ; ne bo| fe, bofh uflifhan. Potlej je llushabnibam u- hasal: „Sa sdaj versite oba v’ jezho. ,S. R°’ man je fodnibu odgovoril: „Kriftuf bo popra- vil tvojo brivizhno fodbo.” Te befede fo ob- laftniba tabo rasferdile, de je oba obfodil re* bozh : „Roman naj bo foshgan, Barulu glava odfebana. Bogabojezha mati je fvojiga ljubi* ga otroba ferzhno (premila na fodilhe, ond‘ ga kufhnila, in mu rekla: „Ljubesnjivi moj! sdaj fe lozhiva. Kader bofh v’nebefhkim kra- ljellvu, ne posabi mene, fvoje matere. Sdaj li moj lin, potlej bolh moj pomozhnik.” Ka¬ der je rabelj s’ mezhem mahnil, je vefelore¬ kla: „Draga je per Gofpodu fmert njegovih fvetnikov.” Po njegovi fmerti je fhla vefela domu, in je Boga hvalila. Neverni flushabniki fo ondi bliso f. Ro¬ manu germado nanefli, ga na-njo pervesali, in she sashgati hotli; pa nifo mogli, ker je Bog v’ prizhevanje njegove nedolshnofti velik desh dal. ( S. Roman je na germadi malike sanizheval, in Boga hvalil. Oblaftnik ukashe mu jesik odresati, de bi vezh ne sanizheval Bogov. Pa Bog je fvojimu sveftimu flushab- niku dal ravno tako in fhe bolj govoriti ka¬ kor prej. Krilijani fo Boga hvalili; neverni¬ ki fo djali, de je zopernik, in fo terdovratni oftali. Oblaftnik je ukasal ga terdo vkleniti, lri v’ jezho gnati. V’ temni in fmerdljivi je- *hi je f. Roman vezh mefzov bil. Krifljani fo Bodili ga obifkovat in poflufhat, de bi fe tu¬ di oni vnemali sa Jesufa umreti. Kader je °Blallnik svedil, de jih varhi, od krifljanov Podkupljeni, pufhajo v’ jezho k’ f. Romanu; ) e rabeljna pollal ga sadavit. Njegova fveta Bnert je bila 17 . tiga mefza, v’ letu 3o3. 2 1 - 322 — N d u k. Od mnogih vojfllakov Jesufovih, ,Sf. Roman in otrok Barul fia fe ferzhno vojfkovala, in frezhno premagala neufmilje- ne nevernike. Nekteri krifljani fo bolezhine terpeli, pa nifo bili do konza Aanovitni; nekteri fo tudi bres vfiga vojfkovanja od Boga odflo- pili. Ravno tako fe sdaj na fvetu godi, pra¬ vi f. Avgufhtin. Vfak kriftjan more biti vojfbak pod vojvodam Jesufam soper hudizba, fvet in mefo. Krifljani fo od kralja Jesufa najeti, s’ oroshjem ofkerbljeni, in s’gnadojim je po- niagano dufhne fovrashnike premagati. Ni fhe sadofti fe vojfkovati, ampak tudi prema¬ gati fe more. Kdor fe vojfkuje, pa ne pre¬ maga, pride v’ fushnoft hudizhevo; kdor fe pa nozhe vojfkovati, radovoljno prodafvo* jo dufho v’ vezhno lushnofl. Varuj fe fkerbno fkufhnjav in nevarnih perlosbnoft. Zhe fi varen, bol h manj fkufh¬ njav nafhel, defiravno jih bofh imel, ker h flab, in fo drugi tudi flabi. Zhuj in moli, de v’ fkufhnjavo ne padelb.. Kader fi fkufhan, klizhi v’ Jesufa, in fe ferzhno vojfkuj, depre- magafh. Ulmiljeni Bog ti rad pomaga savoli 0 ljubesnjiviga Jesufa ; ti rad pomaga, ne de hj bres vojfkovanja premagal, ampak de bi [ ferzhnim vojfkovanjem premagal. Ta fvet m rneflo pozhitka, ampak vojfkovanja in terplj e ' ! —r- 32 ^ - nja; mefto miru, pozhitka in vefelja bo le v” nebelih. ( Slab vojfhak Jesufov bi bil, ako bi fe vojfkovati ne hotel.Zhe fe fovrashniku alifkufh- njavi bersh vdafh, orosbje od febe vershefh, in fe ponudifh >v’ fushnoft; nifi vojfhak, fi sda- javiz, in fmerti vreden. Kader te hudizb, ali fvet, ali mefo fkufha; ni sadodi fe jim ne¬ koliko vftavl jati, ali mehko fe braniti, temuzh morefh s’ Jesufovo pomozhjo danoviten odati, in raji umreti ko grefhiti. Zhe vififh med Bo- gam in fvetam, zhe po vetru plajfh obrazhafh, zhe nozhefh hudobniga shaliti, zhe fi per do¬ brih in hudih, kakorfhniga te hozhejo, zhe nerad grefhifh, vender grefhifh ; nifi vojfhak fesufa kralja, fi otrok mehkiga shivljenja in neftanovitniga ferza, pogubljenja vreden. Nar flabji vojfhak Jesufovi bi bil, akobi bil njemu, fvojimu kralju, is hudobniga fer- *a nesveft; enak bi bil sdajavzu Judeshu, in bi ne bil vreden kerfhanfkiga imena. Tako hudobni fo vfi, kteri ljubijo greh, fi naprav¬ ijo fkufhnjave, in radovoljno ifhejo perlosh- n°ft grefhiti. Taki le fkerhe, kako bi ne- hramnifhi shiveli, v’ huji smole sabredli, ka¬ ko bi loshej fvojo dufho pogubili. Taki ne r edo, kaj je vojfkovanje soper fovrashnike, ker f 0 fovrashniki njih prijatli, jih perferzh- 110 ljubijo, fo jim hvaleshni. Varuj fe te groš- De flepote in hudobne nesveftobe ; zhe ne, bolh 'efel v’ grehih, bofh nevernikam enak, bolh y be fvete nauke sanizheval. »Hudobni , A«- — 324 — der v' globozhino (grehov) padi, tanizhn • je.” Prip. 18, 3 . Preljubi kriftjan! bodi ferzhen vojfhak Jesufov ; pod tim mogozhnim kraljem feupno vojfkuj; proli ga ponishno, de bi ti pomagal; bodi njegovi gnadi sveft, in tako bofh pre¬ magal, in v’ njegovo kraljeftvo prifhel. Ne vdaj fe fvojimu poshelenju; vflavljaj fe hutli- zhu terdno s’ shivo vero; nepremagljivo fe roj¬ fkuj soper druge dufhne fovrashnike, in bla¬ gor ti bo vekomaj. Molitev. O Jesuf! ti vefh mojo veliko flaboft in mozh mojih hudih fovrashnikov, kteri me lah¬ ko premagajo in pogube': satoraj mi po* magaj po fvoji veliki milofti; obvaruj me v fkufhnjavah, de ne poginem; sapovej mozh- nim vetrovam in ferditim valovam hudih fkulh- njav, de me ne premagajo. Vem, popolna- ma tihote na fvetu ne more biti; pa bodi mo) varh, pomozhnik in odrefhenik, flori me ferzhniga vojfhaka in frezhniga premaga?- za. Upam v’ tvojo pomozh , in zhefim ravno flab, bom v’ nji vfe dufhne fovrashnike pre¬ magal. ( Sf. Roman in Barul, ferzhna roj- fhaka Jesufova, ki rta v’ fmertnih bolezhinah oflala ftanovitna! tudi meni fprofita nepremag¬ ljivo ftanovitnort, de fvojiga ljubesnjiviga kn a j lja Jesufa nikedar ne sapuflim, temuzh de v njegovi flushbi shivim in umerjeni. Amen- 3s5 — XIX. dan liftoviga gnoja. ,S. Elisabeta Ogerjka kraljizhina. ( S. Elisabeta je bila hzhi Ogerfkiga kralja An¬ dreja. Bila je rojena v’ letu 1207. Kmalo je kasala ali rasodevala fofebno gnado, kte- fo ji je ufmiljeni Bog dal: je lilno rada moli¬ la, ponishne oblazhila nolila, v’ famoti shi- vela, malo jedla, in fe v’vhm pokorila, de- liravno od vfih dobrot obdana. Kasala je she v mladofti fvoje ufmiljeno ferze do ubogih, to ufmiljenje je smiraj bilo per nji. Tifti z kaf je bila kraljevih hzheri navada slato kro¬ no na glavi nohti; tudi ona fe je hzer tako nolila, pa nikoli, kader je v’zerkev fhla. Dru- £> fo jo fvarili, pa je odgovorila: „Nikoli ne koni fhla s’ slato krono na glavi pred Jesufa, 1'teri je bil is ljubesni do mene f ternjem kro¬ jen , in je na krishi umeri.” Ta fveta deviza ) e bila od ftarfhev nevefta obljubljena Lud¬ viku, vojvodu llahje in Turingije; pa sato ni °dft 0 pila od fvojiga ponishniga in bogaboje- z higa shivljenja. Drugi fo djali: „To nikra- ^i e va hzhi, je nuna, in ni namenjene vifoko- vredna.” Vedila je, kaj pofvetnjaki govo- 1-6 > in kako jo sanizhujejo; vender je ftano- 1 ‘tna oftala, ker je shelela le Bogu dopalti. ^lillila je: ,,Zhe mojimu sheninu dopade, kar I® Bogu vfhezh, je prav; zhepa ne, tudino- - 026 - zliem savoljo njega Boga sapuftiti.” Vojvod Lud¬ vik je svedilj kako de onashivi; je flifhal, l oftermi, in farna febi rezhe : ,,Glei Jesufa odre- fhenika, flezhenigana krishi savoljo mene; j e ^ pa , velikagrelhniza, fe nizbemerno lepotizhm 1. On je bil od vfih sapufhen, jeftpafim od velik 0 flushabnikov obdana. Je li to moja prava ljub*' sen do njega?Qh moja velika nehvaleshnofl! K&' l a premifli fvoje, de fe fposnaf h. Ona je bila po¬ koren otrok, zhifta dekliza, dobra shena, fkerbna mati in poterpeshljiva vdova; j e bi- l a ufmiljena s’ ubogimi, ljubesnjivablishnimu, poterpeshljiva v’ nadlogah, dobrotljiva fo- Vl 'ashnikam. Mlada je umerla; pa fe je smi- ra ) perpravljala frezlino umreti, ker je smi- ra j fveto shivela. Kako pa ti shivilh ? Morebiti P e f tebi ni ne nedolshnoki, ne pokore. Po- ^ishuj fe, in rezi: M o l i t e v. O Bog! zhe premiflim shivljenje tvoje flushabnize f. Elisabete, me je frain fvoje ozhi k’ tebi povsdigniti, ker je moje shivljenje bi¬ lo in je flabo, in pa ne le tlabo, ampak tudi hu¬ dobno. OGofpod! daj mina profhn je te fvo¬ je svelle flushabnize mozhno ljubesen do te¬ be, de me bo, vfaj pofihmal, vodila po poti tvojih sapoved, de savershen ne bom. Vem, de lim pogubljenja vreden; pa upam v’ tvo¬ jo nefkonzhno miloft gnado fpreobernjenja sadobiti. t S’ tvojo gnado ti hozhem in obljubim v’ viim pokoren biti, le tvojo, nikedar fvo¬ je volje [fpolnovati, de pridem v’ nebefa tvo¬ je milofli hvalit vekomaj. Amen. XX. dan liftoviga gnoja. S. Bar lam marlernik. * < D . . r ' *-'va imenitna uzhenika katolfhke zerkve, *• 1 Basili in f. Janes Krisoftom, fta pifala in hva- t lila ferzhno ftanovitnoft f. Barlama, kteri j® f neisrezhene bolezhine sanizheval, in ferzdm 0 £ umeri is 'jubesni do Jesufa. Pred fvetarn maj- t hen , neuzhen in reven kmet bliso meha Anti°' 1 hijejebil; neobdelan, priproft, ubog, ne ' ' sgovoren, pa poln shive vere in gorezhe lj u " ^ 335 besni. Nizh ni imel nad feboj, barfpazheni- nni fvetu dopade; imel pa je vfe, bar je Bo¬ gu vfhezh. Shivel je ob zhafu neufmiljeniga preganjanja neverniga zefarja Dioblezijana, bteri le je neumno namenil zerbev boshjopo- konzhati. Vfe je bilo polno morije in bervi liriftjanov; vender je f. Barlam doma nepre- ftralhen ollal, ber je shelel sa prejeto vero umreti. Per nevernim oblaftnibu je bil sato- shen, bteri je fvoje flushabnibe poflalgasve- sat, in v’ fmerdljivo jezbo vrezh. V’ temni in fnierdljivi jezhi je bil dolgo pufhen, de bi njegova dufha oflabela, in fe vdala; pa ni bilo tabo, ber fe je v’ jezhi fherbno perprav- ljal sa Jesufa umreti. Meftni oblaftnib je ubasalga pred - fe per- peljati, in babor je per Rimljanih navadno bilo, ga ozhitno prafhal od njegove vere. 4 S. Barlam je praviga Boga prizhal, in flepe ma¬ like sanizheval. Njegovo govorjenje je bilo favno in ferzhno, pa .tabo neperpravno, de §a je fodnilc bomaj umel, in de fo le mu vfi Sfaven ftojeshi neverniki na glaffmejali. Nizh ne de, ber Bog ne mara sa modre ali perlis- n jene befede, temuzh gleda v’ ferze; pofvet- n 'modri fo fe mu fmejali, pa je bil boshje brale vreden. Oblaftnib g'a je nagovarjal bo¬ gove moliti; f. Barlam je v’ pravi veri ftano- v den oftal. Oblaftnib ga je fvojirn hlapzam re- bnl tabo dolgo tepfti, de od fvoje terdo- ffatnofti odftopi. Neufmiljeno fo ga tepli: pa b Barlam ni enkrat sdihnil, vefelo je terpel, — 536 — in to vefelje ozhitno basal; prej fo fe lilapzi navelizhali ga martrati, kakor on terpeti. Nje¬ gova prezhudna poterpeshljivofl in neprema¬ gljiva Aanovitnoft je oblaftnika filno rasferdila. Ukasal ga je s’ shelesnimi grebeni po vfim te- lelu tergati, de bi fe kodi vidile: pa tudi v’ tih velizih bolezhinah je Jesufu sveft oftal, in ga hvalil; notranje vefelje gnade f. Duha je premagalo vfe telefne bolezhine. Oblaftnika je peklo, de ga sanizhljiv zhlovek premaga, in vfe martre sanizhuje. Sraven je bil altar, in na njem ogenj malikam v’zhafb Oblaflnik je fvetimu Barlamu sapovedal nad altarjem defnizo dersbati; hlapzam pa je ukasal sher- javze in kadila na njegovo roko djati, de bi, od pezhenja permoran, odtrefel ogenj in ka¬ dilo na altar, in f’ tim pokasal, de maliku daruje. Oblaflnik, od fatana nauzhen , fi j e prekanjeno kaj taziga ismiflil; vender ni d°" legel, kar je skelel. t S. Barlam ni hotel A°" riti, kar je neverni ob-laftnik shelel, je fvojo roko nepremaknjeno dershal, de je bila vfe roka foshgana. Neverniki fo fe nad njegovo ferzhnoftjo zhudili, ker nifo vedili, kaj zhlo¬ vek samore s’ mozhjo gnade f. Duha. Nje¬ govo ferzhnoft fg imenovali terdovratno«j 1. Barlam pa jih ni poflufhal, je vfe bolezhi¬ ne vefelo preterpel, v’ njih umeri, in fhel v nebelhko kraljeflvo vshivat vezhniga plazhiloi ki ga je Bog obljubil tiflim, kteri fo mu konza flanovitni. Nauk. t Slanoviinojt v’ dobrim je potrebna. t S. Barlam je bil neobtefan kmet, ni ve- Boljjhi bi bilo sa nje poti pravizhnojti ne fposnati, kakor po fposnanji od nje odjto- piti.” n. Pet. 2, 21. Neftanovitnoft Bogafil- 1,0 rasshali, in njegovo sapuChenje saClushi. 22 — 338 — De je to ref, prizhujef. Pavel rekozh: „A7»- rifo enkrat rasjvelljeni bili, tudi okajili dar , in deleshni poj lati J. Duha , in Jo padli; tim je nemogozhe Je Jpet k ’ pokori ponoviti.'’ Hebr. 6,4 — 6. ,S. Pavel ne me¬ ni fizer, de je nemogozhe; pa tako pifhe, pravijo ozhaki, fkasati, de je poboljfbanje neflanovitniga krirtjana fiino redko in teshko. Bodi ftanoviten v’ boshji flusbbi, innike- dar fe ne daj premagati. ( Sovrashnikov je ref veliko, in ti fi flab; pa tone isgovarja tvojih grehov, 'temuzh te ponishnofti in varnotli uzhi. 4 Skerbno premifli flabofti, fkufhnjave inper- loshnofti, ktere fo te prej sapeliale, de fe jih varujefh ; ponishno poflufhaj, in svefto de¬ laj, kar ti je fpovednik na fpovedi povedal; ne pohujfhaj fe nad hudobnimi, temuzh njih flepoto obshaluj; zhe je vezh puhujfhanja, bolj gorezhe Bogu fiushi; ne navelizhaj le oj- ftre poti pokore, ker hmalo pride fmert, iu vezhnoft je nefkonzhna; vedno premifhlju) verne refnize, in gorezhe moli, de ne ope- fhafh, temuzh ollanefh ftanoviten, in obljub¬ ljeno plazhilo prejmefh. V’ Boga upaj, pro- lx ga, bodi ponishen in ferzhen, de bofh v’ dobrim ftanoviten, in v’ vezhni mir pr*" defh. Moli t e v. O Jesuf! premifhljujozh tvojo flanovitu 0 — 3 o 9 — ljubesen do moje grefhne dufhe, in premifh- ljujozh fvojo grelhno neftanovitnoft, fe framu- jem, shalujem in profim, de mi odputlifh. Ti ii mene Aanovitno do konza ljubil, is ljubesni do mene li na krishi umeri, in tudi sdaj me ljubifh ; jeft, tvoj nebvaleshni otrok, fim te sapuflil; obljubil fim ti ftanovitno flushbo, pa fim fpet odftopil, in ponavljal fvoje velike grehe v’tebe fvojiga dobriga ozheta. O preljubi Go- fpod! ne saputli in ne obfodi me, temuzh fka- sbi fvojo miloft nad fvojo nehvaleshno ftvarjo. Na profhnje fvojiga sveftiga flushabnika f. Bar- lama mi daj obilno gnado, in ne jen ja j mi je dajati, de od njene fladkemozhi uterjen nike- dar vezh od tebe ne odflopim. t S’ tvojo po- toozhjo ti obljubim svefto flushiti, de nebom »ikedar od tebe odlozhen. Amen. XXI. dan liftoviga gnoja. Marije divize ofrovanje . K *'atolfhka zerkev ta dan obhaja fpomin daro« T anja Marije devize v’ Jerusalemfkim tempelj- "O. ,S. Joahim in f. Ana, bogabojezha sakon- ^a, od Boga namenjena porodnika prezhifte ^vize Marije matere odrefhenika Jesufa, fta dolgo zhafa bres saroda bila. Ona fta framo- fvoje nerodovitnofti voljno poterpela ; ven« 22 * der redno profila Boga, de jima sarod da, in ga njemu obljubila, ako bi ga miloftivo do- fegla. Bog jima ga je bil namenil; pa je od- lafhal, de bi bilo njuno vefelje obilnifhi. Ka¬ der fia sbe perletna bila, fla dofegla fpolnje- nje fvojih gorezhih sbelj, Aa deklizha dofeg- la, in jo imenovala Marijo. Sakonfki %re savosefo bili saroda slo sheljni, in fo menili, de je nerodovitno!! velika fbtrafinga boshja. Bolj od vlib drusih fo po rodovitnofli hrepe¬ neli ti, kteri fo bili rodovine Davidove , ker je bil is nje Odrefhenik obljubljen. 4 Sf. Joahiin in Ana fta bila rodovine Davidove; sato lla bila fvoje nerodovitnofti shalofina, in potlej filno vefela, kader fo bile njune profhnje od Boga uflifhane, Ni mogozbe. pnpifati velizi* ga vefelja njuniga ferza, fofebnoko fla vidila Marijo bolj angelju kakor zhloveku podobno; hvalila Aa Boga neprenebama. Kakor fta prej fkleniia fvojo ljubo bzher Marijo Bogu v’ dar dati, fla Borila. Kader je bila nekoliko odraft- la fla jo peljala v’ tempelj, v’ Jerusalem, > n jo Bogu ofrala. Velik dar je bilo to, ker je bila Marija she tiftikrat polna gnade, ljuba boshja prijatelza in namenjena mati Jesufa Kriftufa. Tudi je verjeti, de je Marija v dr.ushbi fvetih deviz v’ tempeljnu oflala, in od fveta odlozbena Bogu nozh in dan flushila, dokler ni bila f’ fvetim Joshefain sarozhena. Marija ni bila le od fvetih ftarlhev Bogu v’ dar dana, ampak tudi farna fe je Bogu ofrala, ' n ta dopadljivi ofer neprenehama ponavljal 3. I — 5/ t i — « Dtevrza'Marija,„vfa fveta in nedolshna, je bila she takrat prijetno prebivalifhe f. Duha, in fe je perpravljala, defiravno ni boshjiga fklepa ve- dila, mati boshja biti. O frezhna fveta Joahim in Ana, velika prijatla v/igamogozh- niga Boga, ki (la od njega dofegla, in fvetu dala pfeljubb devizo Marijo, od ktere je bil rojen Jesuf, fonee pravize in odrefljenik vli- ga fveta! N a n k. i i Od prave bogojlushnojli. i l ,Sf. Joahim in Ana (la refnizhno flushila • Bogu 5 ker Aa po vlili sapovedih shivela, in i fe njemu v’ dar dala, kar (la nar bolj Ijubi- i ta, da mu fvojo ljubo hzher darovala. Tudi j Marija fe je Bogu darovala, fvojo dufho in telo mu podvergla, njemu v’ zbali shivela, tnninikedar oddolshne pokorfhine odftopila. 1 She velikokrat je bilo govorjeno; ven- > fer nikedar prevezh ne more biti rezheno od i prave in napazhnebogollushnolli, kerjepra- i v ' sapopadik od nje slo potreben. Prava bo- goflushnoft je sapovedana v’ ljubesni, ktera 1 ) e delavna is zhitle vere in terdniga upanja. De- , Wna ljubesen je popalnama pokorfhina v’ • 'tim, ah dopolnovanje v/ih sapoved. ,Sam r Briftuf pravi: ,,F’ ljubesni do Boga je sa- i Popadena vj'a pojlava in preroki .” Mat. 22, • ‘* 0, Zhe. dopolnnjefh vfe sapovedi is ljubesni — 54z — do Boga, je to boshja flushba, Bogoflushnoft, praviza, pravizhnoft, brumnoft ali pobosh. noft, fvetoft je eno. Zhe Bogu ne flushifh, nifi fvet; Bogu ne flushifh, zhe vfih sapoved ne dopolnujefh; vfih sapoved ne dopolnil- jefh, zhe Boga is vfiga ferza in blishnigalio febe ne ljubifh. Bog ne mara sa tvojo hvalo, sanizhuje tvoje dari, in overshe vfe tvoje una- nje zhefhenje, zhe ga ne molifh f’ zhirto du- fho, zhe ga ne ljubifh is vfiga ferza, zhemu ne flushifh f’ pohornim shivljenjem. Befede nifo ljubesen , ne pohorfhina, ampah fopra¬ šen in lashnjiv glaf, zhe je tvoje ferze dru- gazhno. Zhe Boga s’ shnabli zhaftifh, in je tvoje ferze delezh od njega; l s’ mozhno vojfko obdal Rimfko mefto, in P° njegovim odhodu fe je po Rimu fploh go¬ dilo, de je ort' nafhel in odnefel truplo f. Zezilije. Papeshu f. Pafkvalu I. fe je v’ fpa- perkasala , in mu rekla njeno truplo poi- ^ati. s. papesh ga je kmalo nafhel v’ poko- Palifhi Proteflata ob zefli Apii. Papesh gaje pfenefel v’ mello v’ zerkev she prej imeno- ' a no f. Zezilije. To fe je godilo v’ letu 821. a pesh, vfa duhovitima in verni fo bili te ve- — 346 — lihe frezhe vefeli, fo fklenili flaro zerkev po¬ dreti, in lepfhi sidati Bogu in f. Zezilii v’ zhaft. ( Sosidali fo jo, in sraven tudi klofhter, v’ kterim fo bili minihi, potlej njune, in fo do danafhnjiga dne. V’letu 1599 je Bog dal v’ ferze papeshu Klemenu VIII. shelje svediti, kakofhno de je truplo f. devize in marternize Zezilije. To je narozhil bogabojezhimu in u- zhenimu kardinalu Baroniju, kteri je vprizho veliko duhovnov in vernih odperl grob, bte- ri je bil is beliga marmorja; v’njem je bila le¬ pa truga is ziprefa, in v’ nji je bilo truplo f. Zezilije fhe zelo, tudi njeno oblazhilo je bilo fhe lepo. Nobeden fe ni predersnil tiga f , trupla fe dotakniti is fpofhtovanja do te fo- | febne fvetnize ; duhovni fo lefeno trugo is zi- ] prefe vsdignili, in jo f’ fvetim truplam polo- j shili v’ proftorno freberno. Kardinal Baroni, J hteri je vfe to vidil in popifal, tudi sraven per- flavi, de je bil per nogah f. Zezilije majhen f hervav pert, f’ kterim fo verni*njetio f. truplo j ^ brifali, kader je bila sa vero umorjena, > n ^ n f. truplam pokopali. Uzheni kardinal tudipd- u zhuje, de je Bog tiftikrat veliko zhudeshev de- j lal, de bi verni vifoko zhaflili to fofebno f’ et ' n nizo, in fe ji perporozhevali. Tudi pifhe,d* n sraven groba f. Zezilije fo bile tudi trupla f- S i Valerijana njeniga zhifliga shenina, njpg° vl ' te ga brata f. Tiburzja, f. papesha Urbana > n le, f. Makfima. Vli ti fo bili ob enim zhafu savolj® 5, Jesufa umorjeni, in sato fo jih verni vkupd h, — 347 — pokopali, To je, kar fe gotoviga ve od zhi- fte devize in ferzhne marternize f. Zezilije. Nauk. Kaj pomenite te dve be/edi: deviza in mar- t er niza. Defiravno ne vemo bogabojezhih del f. Zezilije, in tudi ne, kako je bila umorjena, sadofti je vediti, de je deviza in marterniza; v' tih dveh befedah je vfa njena hvala sapo* padena. Velika je hvala in zhaft, ktero je prejela od Boga, ker je premagala fvojo na* torno flaboft, sapeljive prijatle in neufmilje- ne fovrashnike; 1'labim sheljam je odmerla, umerla, de bi per Jesufu shivela ve- ( S, Zezilija je zhifta deviza. ( S’ fvetlobo ^ vere je fposnala, de devifhlvo Bogu dopa- de, in ga je is ljubesni do njega fkerbno ohra¬ nila. Ni ga zhloveka bres flabofti, tudi ona n > bila ; mlad zhlovek ima veliko fovrashnikov, tudi ona jih je imela; neverniki, med kteri- nb je bila, fo neframno shiveli: pa nenator- ne flabofti, ne ozhitno pohujfhanje, ne sale- sovanje hudobnih, nizh ni moglo premakniti * e zhifte devize od terdniga fklepa nikedar v’ kaj dovoliti, kar jesoperboshjosapoved. Nje¬ no zhiflo ferze je bilo lepo prebivalifhe f. Du- , njena gorezha dufha je bila ko terdno me* Ho na vilolii goripoftavljeno; ftrah boshji, lju- m tudi komaj. — 543 — besen do Jesufa, gnada boshja, famota, mo¬ litev, ponishnoft in ferzhnoft fo bili zhuvaji te zhiRe devize, in sato je nepremagana ofta- la. Tudi ti, o krifijan! bodi po sgledu I, Zezilije, de Bogu dopadefh. ,,/fdor ftria zhijtojt ljubi , je prijatel nebejhkiga kra¬ lja .V Prip. 22, ii. Vfi Banovi nifo enaki; pa zhiftoll ferza more vender vfak ljubiti, in po fvojim ftanu zhifto shiveti. Natorna fla- boft je velika, pobujfhanja dofti, fkufhnjav- zov povfod, in ne bofh ohranjen, zhe ne de- lafh po sgledu f. Zezilije in drusih fvetnikov. Moli, zhuj, bodi ponishen in ferzhen, niko¬ li ne posabi Boga, in bofh s’ njegovo pomoč¬ jo vfe fovrashnike premagal. Zezilija je ferzhna marterniza. Lja- besen do shivljenja je mozhneji odvfih; zhlo- vek rad da vfe, kar ima in premore, defvo- je shivljenje perhrani. Ravno to prizhujeod fofebne ljubesni f. Zezilije, ktera je savoljo Boga rada umerla, de bi njemu oftala ftano- vitna. Sveftoba v’ boshji flushbi je lahka, dokler ni fkufhnjav, nadleshnoft, preganja¬ nja ali drusiga hudiga; pa je redka, kader hude fkufhnjave ali nadleshno preganjan|e nadleshujejo zhloveka. ( S. Zezili ja je ne le fkufh* njave, fkufhnjavze, nadleshnofli in prega- njauje premagala, ampak tudi bolezhine m fmert. To prizhuje od njene shive vere, terd- niga upanja in gorezhe ljubesni. Bila je meb- higa fpola in obzhutniga telefajpa njena mozh- na dufha je vfe preterpela, fmertne bolezld- — o4g ~ ne premagala, in Bogu oflala srefta do kon- za. O mehki kriftjan! glej in premifli to ferzhno devizo pred nevernim oblaftnikam, med njegovimi neufmiljenimi hlapzi v’ fmert- nih britlfoliih , in obshaluj fvojo grefhno ne- ftanovitnoft rekozh: M o l i t 9 v. 0 Jesuf, shenin zhiftih dufh in vladnih vflh martcrnikov! sahvalimte savoljo mogozh- n? gnade, ki li jo dal fvoji flushabnizi t. Ze- nlii.in vfim fvojim marternikam. O kako je lepo viditi ali premifliti ferzhno vojfkovanje in ferzhno premaganje tvojih flushabnikov I Pa ravno to me filno ponishuje, ker mi ozhi- la grefhno mehkobo in gerdo neda^iovitnoft, ktere fim poln. s S. Zezilija; fiaba shenfka, le je nepreftrafhefto vojlkovala in ferzhno pre¬ magala, mene pa vfaha majhna fkufhnjava tako mllozhi od tebe. O Gofpod! ne sapufti in ne °bfodi me ; daj mi mozhno gnado vfe vidne ' n nevidne dufhne fovrashnike premagati, ‘le ftanoviten oftanem, de v’ tvoji flushbi shi- vi >n in umerjena. Amen. — 35o ■— XXIII. dan Iiftoviga gnoja t S. Klemen, papesh in mariernik. Od imenitniga papesha f. Klemena fov’ pos- nejfhih zhafih velilto pifali; tukaj je njegovo shivljenje, kakor ga je popifal uzheni kardi¬ nal Orsi v’ fvojim popifovanji žerkvenih sgodeb. ( S. Klemen je bil uzheniz in pomagazh apo- fteljnov, kterim je dopadel s’ shivo vero, fve- tim shivljenjem in gorezho ferzhnofljo v’osna- novanji f. evangelja. Rimljan je bil; vfaj fe ve, de je bil v’Rimuf’fvetimapofteljnamPav¬ lam, kakor on govori v’ fvojim liftuFilipanam pifanim. Od njegovih fofebnih dobrih del fe ne ve; pa dopadenje fvetih apofteljnov nad njim obilno prizhuje, kako velik flushabnik boshji de je bil. ( S. Klemen je bil zheterti Rim* f ki papesh. Pervi je bil f. Peter, saf. Petram je naftopil f. JKfet, in sa f. Kletam je naflopd f. Klemen ekoli leta go po Jesufovim rojftvu. Ta f. papesh je prej bil malikovaviz, pa fpre- obernjen od fvetih apofteljnov Petra in Pavla; bil je prejeti gnadi smiraj hvaleshen, svefto je poflufhal njune fvete nauke, pofnemal «) u " no shivljenje, in njih zhaftito fmert vedno imel pred fvojimi ozhmi. Kakor je nad ff. Petram in Pavlam vidil, je vishal fvojo fhkofijo in vfo katolfhko zerkev; je fkerbel verne v’ dobrim ohraniti, in nevernike fpreoberniti, de bi bil J € * juf od vfih moljen. Ta f. papesh jesvedil, de je bila v’ Korintu huda raspertija vrtala savo- ljo nevofhljivorti nekterih vernih soper nekte- re bogabojezhe maf hnike. To je bilo is grelh- niga napuha , is kteriga nifo hotli malhnikam podversheni biti. ( S. Klemen je bil tiga pre¬ pira shalorten; pa ni mogel, kakor je shelel, nepokornim bersh pifati, ker fo bile tillizhaf v’ zefarftvu velike smefhnjave in vojfke. Ka¬ der je fpet mirno bilo, je nepokojnim pifal, jihfvaril, pokorihinofti uzhil, in jim dopo¬ vedal, kako je grosno fhkodljivo feprepirati, in fe eden soper drusiga vsdigovati, slafli so¬ per te, kterim jih je Bog podvergel. ( S. Kle¬ men je defet let neutrudno delal infkerbelsa vfo katolfhko zerkev, in je bil sa vero umor¬ jen pod zefarjem Trajanam okoli leta 100 fo Jesufovim rojllvu. Nauk. Nevo/hljivojt je slo jhkodljiva. ,S. papesh Klemen je svedil, de fov’Ko- r >ntu velike smefhnjave, invfe isgrefhnene- v °fhljivofti. Vedil je, de nevofhljivoft pride napuha ali lakomnorti, in sato jih je uzhil k boshji naredbi podvrezhi, maflmike fpo« flitovati, jim pokorni biti, in po (lanu ponish- 110 shiveti, v’ kteriga je Bog fleherniga pofta- yil* Bog je ljudi in dela raslozhil: kakor ud- ) e telefa nimajo vfi eniga opravila, ampak fle- hern fvoje v’ prid vfiga telefa; ravno taho fo ljudje raslozheni v’ prid vfiga zhlovefhtva, in lidor fe bosbji naredbi flavi, je hudobni!« in puntar. Zhe Bog hozhe enimu obilnifhi dati, ali ga vifhej povifhati, sahaj bi bili drugi nevofhljivi ? Varuj fe te gerde in fhhodljive pregrehe. Bog je pravizhen in moder; zhe fi fvojim bratain nevofhljiv, fe soper Boga puntafh. Premifli, haho fhhodljiva je ne- vofhljivofi. Nevofhljivofl je tvoji dufhi fhhodljiva, her vfo ljubesen is tebe preshene , in te flori hudi« zliu enaziga, haj, fhe hudobnifhiga. Bog sapo- ve vfe ljudi ljubiti, fe frezhe blishniga vefe- liti, njegovo nefrezho obshalovati; haho samo- refh tej sapovedi pohoren biti, zhe fi nevofh¬ ljiv ? Zhe fi blishnimu nevofhljiv, fi hudob* nifhi od nevofhljiviga hudizha, her njemu ni, tebi pa je sapovedano blishniga ljubiti. Pi' e ' mifli har modri pravi: „ t Skosi hiidizhevont- vo/hljivojti je f/nert na fvel pri/hla, in k te- rifo na njegoviJlrani, po njem pofnemajo- Modr. 2, 24 — 25 . Zhe te blishniga f re ' zha pezhe, ali blishnjiga nefrezha vefeli; ni ' li zhlovehu, ampal:fihudizhu podoben, inf* bo gorje vehomaj, aho fe ne poboljfhafb. Nevofhljivofl obroduje hrive fodbe i 8 opravljanje. „Ljnbesen ni nevojhljiva, ne mi/li hudiga .” I, Kor. i 5 , 4. 5 . Tedaj, hjer ni ljubesni, je nevofhljivofl, in fo hude mifli soper blishniga. Nevofhljivofl te na¬ pravi, de vfe hudo verjainefh, in tudi doln‘° 5 t J 1 t \ n A n ir h 1; ri P' vc d; ti; rii Ji 3 , la fa — 555 — raskgafh flabo; noben neumnesh ali hudob* nil: fi ne bo mogel tolikanj hudiga ismifliti, de bi ti rad ne verjel od ljudi, kterim fi ne* vofhljiv. Kako bo tvoj jesik molzhal, zhe je tvoje ferze hudobno? Zhe rad verjamelh hu- i do, bofh tudi govoril hudo, ker jesik is obil- uofti ferza rad govori. Kriftuf je farisejemre- kel: „ Gadja rodovina! kako morete dobro govorili, ker Jte hudobnil Saka) is obi/nojti fina njta govore,” Mat. 12 , 24 . Zhe fi ne- vofhljiv, raslivalh ko gad llrup v’nedolshne; tudi per pravizhnih ilhefh hudobije, ingo- vorilh od njih hudo. Is nevofhljivofti fe is-baja fovrafhtvo, mafhevanje, kriviza in dofli drusiga hudiga. Nevofhl jiviz je llep, in meni, de birtro vidi; uierii, de fvojiga blishniga pravizhno zherti, •u fe ne pulti preuzhiti, ker je njegovo ferze hudobno. Nevofhljivi Kajn je ftrafhen sgled, huj hudobna nevofhljivoli samore hudiga fio* riti. Nedolshni Joshef, od bratov v’fushnoft prodan, je I kufil krivizo fhkodljive nevofhlji- v °ki. Savel je menil, de nedolshniga Davi- ha pravizhno preganja, in ni hotel fvoje kri- hze fposnati. Nevofhljivi fariseji foljubesnji- fil nu Jesulu rekli: ,,Ne rtihemo li prav , de J‘ H .Samarijan , in hadiiha ima/h ?'' Jan. 'h 48. Nevofhlji voli hudobnih oblall nikov ni bi- ^nafitena, dokler nifo vidili nedolshniga Jesu- na krishi umreti. Tudi sdaj je veliko hu- is nevofhljivofti, ker ta peklenfka po- , *hali ne jenja nikoli hudobe roditi. 2 5 — 354 — Ljubi krifljan! varuj fe nevofhljivofti. De fe je varujefh, premifli njeno fhkodljivoft in oftudnoft. Ljubi Boga in blishniga; bodi ponishen in bres vfe lakomnofti; hvali Boga sa dobro blishnimu dano. Vezh li prejel, kakor fi saflushil; Bog je gofpodar fvojih da¬ rov. „Sakaj je tvoje oko hudobno, ker je Bog dober ? Ali mu ni perpujheno f’Jvo- jim delati, kar hozhe'? Mat. 20 , i5. Varuj fe nevofhljivofti, ktera shali Boga, ti je fhkodljiva, in te Bori hudizhu enaziga. Molitev. O Bog! kteri fi po fvoji modri, pravizh- ni in ljubesnjivi previdnoiti ljudi in njih oprav¬ ke raslozhil, kteri li popolnama gofpodar fvo¬ jih darov, dajefh meni in drugim fvoje do¬ brote po fvojih fklepih ; daj mi refnizhno Ija- besen, ponishnoft, hvaleshnoft, in karsamo- re mojo dufho osdraviti. O f. Klemen, L 1* gorezhe fkerbel vfo nevofhljivoft is lerza ver¬ nih pregnati! profi sa-me Boga, de me od vfe nevofhljivofti proftiga flori, me napolni ljubesnijo, in ohrani v’njej, de pridem T kraljeftvo vezhne ljubesni. Amen. 355 XXIV. dan liftoviga gnoja. S J. Flora in Marija , devizi in marlerni- zi. c 8f. Flora in Marija nifte bile eniga mefta, pa fle obe ob enim zhafu sa vero Jesufovo u- morjene, kakor pifhe f. Evlogimarternik, kte- ri je f’ fvojimi ozhmi njuno lianovitnoft vidil. ,S. Flora je bila rojena v’velikim ^hpanfkim medu Kordovi. Njen ozhe je bil Turi hke ve¬ re, njena mati pa kerfhanfke , kerfo bili v’ ti- dim zhafu Turki in krifljani v’ t Shpanfki deshe- li naniefhani. Bog je dal, de ji je ozhe umeri, dokler je fhe majhna bila, insavoljo tiga jo je njena mati bres vfiga ftrahu kerfhanfke ve¬ re uzhiia. ( Svete Flore brat je bil hudoben ‘ n neufmiljen ; bil je ftarji od nje, in od ozhe- nauzhen lilno vnet sa fvojo flepo vero. dog je fvoji flushabnizi Flori obilno gnado dal, in jo napolnil f’ zhirto ljubesnijo do vfiga dobriga. Ufmiljeniga Boga je is vfe dufhe Vbila, in fkerbela mudopafti f’ zhiftimshiv- ‘jenjeni. Ni mogozhe povedati, kako de je Vbila famoto, in fvet ■sanizhevala. Bila je pridna v’ krojih domazhih opravkih , materi 'dele j pokorna ; llanovitno je molila, in feved- 110 pokorila. Kader je bil od katolfhke zerkve spovedan poli, je, defiravno fhe majhna, le Sv ezher malo jedla. Materi fe je savoljo mla« — 356 — dofti fmilila, in sato ji je opoldne kaj jef!i da¬ la; poboshna dekliza pa je prejeto jed ubo¬ gim fkrivaj podelila, ker je bila do blishniga ufmiljena, do febe pa ojilra. ( S. dekliza Flora je bila vfih lferflianfbili dobrih del obilna; vender jih je v’sazhetlra fkrivala savoljo ivojiga hudobniga brata, Me¬ ri je smiraj zhul nad njo. Posneje je fposna- la, de f. vere in dobrih del zhlovel: ne fme fbri- vati, in je ozhitno shivela po vfih sapovedili vprizho neufmiljeniga brata in dresih Turbov. Njen brat je bil savoljo tiga neisrezheno fer- dit; nizh vezh ni mogla njegove ferditofti pre- ftnti, sbesbala je, in lhla 1 kriva j v’ drugo hi- fho, kjer fo bili vii bogabojezhi kriftjani. Brat ni vedil kaj od togote pozheti, je vfe kota ve- liziga meha preifkal, in ker je ni mogel najti, je po meftnim Turfhkim oblafiniku vfe njene snanze, duhovne in prijatlize hudo prega¬ njal. Vfe to je svedila, je bila shaloftna, i® ni mogla prenefli, de bi drugi savoljo nje pre¬ ganjanje terpeli. ( Shla je ferzhno pred fvo- jiga hudobniga brata, in mu rekla : ,,Tulnuzh ferze more biti ravno in dobro per Bo¬ gu. Juda je bil viditi ufmiljen , baderjedjal: »Sabaj fe mašilo ni prodalo sa tri fto denar¬ jev, in ubogim dalo?’ Shelel je prodati dra¬ go mašilo, f’ bterim je Marija Jesufove noge pomasala, s’ isgovoram lepiga ufmiljenja do ubosih, pravi f. Janes, ber je tat bil, in je — 56 o inofhnjo imel, innofil, kar je bilo va - njo ver- sheno. Fariseji fo bili sa zhaft boshjo vil go- rezhi viditi, pa fo bili sgoli hinavfhina; fo veliko dobriga delali, pa le savoljo fvojehva- le. Sato je Jesuf od njih rehel: ,,JleJnizhno vam povern , oni Jo sli e prejeli fvo/e ptazhilo Mat. 6, 16. Hvale ifhejo, hvalo tudi preje¬ majo, zhe tudi ne od Boga. Tudi sdaj je ve- Ji ho kriftjanov viditi vnetih sa pravizo, ufmi- ljeniga ferza; pa fo ta bi le, hader jim je na roke, kader jun pomaga, kader in dokler imajo hvalo ali dobizhik. Vli uzheniki, kteri fo fi persadevalizldo- vekovo ferze fposnati, fo v’ zhloveku to veli¬ ko (lobod vkoreninjeno nafhli, de vfe ra d de¬ la le is ljubesni do feb e, zhe ravno s’ befedo pravi, de dela savoljo Boga. Napuh, svi- jazhnofl, hinavfhina in prekanjenje je fkrita in nevarna bolesen v liga zhlovefhtva, zhe ga f. Duh neosdravi. Viinauki ne pomagajo, *be Jerze ni osdravljeno od gnade f. Duha. L e on raspodi temo, in sravna svite poti zhlove- hovihmifel, vender ne toliko , de bi nizh ve&h temniga in nizh vezh svitiga ne bilo; to nam je pufheno v’ nafhe ponishevanje. Tudi p ra- vizhni nifo popolnama pravizlmi, in fo bosh- jiga persanafhanja potrehni. Tudi pravizhni morejo hrepeneti po obiinifhi pravizhnofti; sa ' to je pravizhni Job rekel: Jkerbi Jir/t sa¬ voljo vjih f rojih del." Job. g, 28. Farisej je v’ tempeljnu vprizho Boga fe hvalil, iazol' narja sanizheval; pa je bil hudobuifhi odnje* — 361 — ga, ker je savoljo laftne hvale dobro delal. Kdo fe more sanafhati in rezili: „Moje ferze je pravizhno ?” Kdor to od Tebe mifli, je poln na¬ puha in velik grefhnik. Sato lo bogabojezhi hriftjani trepetali, inv’ tlrabu shiveli, defi- ravno jim ni veft hizh hudiga ozhitala. Tako jemiflil, in tako pifal od febe 1. Pavel: y .Nizh nimam na vejli , ali sato (he nijim opravi- zhen; kteri me pa Jodi, je Gofpod.'’ I. Kor. 4, 4. Po sgledu take velike ponishnofti tiga rasfvell j eni ga apolleljna kdo fe fme na fesa- nafhati ? Zhe tudi kdo greh fovrashi, in pra- bzo ljubi, ima vender lahko fhe kaj temniga iu svitiga v’febi; kaj 'pa grefhnik, kteri greh ljubi, in fvetlobo fovrashi ? Nikoli ne morem do konza fposnati in popifati vlih svijazh zhlovekoviga ferza; lepo te tedaj profiin, zhuj nad feboj. Zhe fe ne bojifh sapeljan biti; fi she sapeljan, ne vefli kevangelja, ni ponishnofti v’tebi. ^kerbno ke preniifli. Morebiti fi ufmiljen , paletiftim, kteri tvoji flabofti ftreshejo, ali kterim ne turefh odrezhi. f Si ponishen ; pa morebiti le, kader fe bojifh. ,Si morebiti pokoren in po- kreshen ; pa le , kader te hvalijo. ( Si viditi poterpesbljiv v’ nadlogah, ker fi nefkerben. .Se vifoko ne nofifh, nebahafh, nepijanzhu- ) e kh, ker tile lakomnoft brani. Nobenigaali Hobene ne fkulhafh, ker te le fhe natorna kraniosbljivoft bojezhiga, bojezho dela. ,Se jesifh soper grehe, kader fi ti od njih rassha- ^ en < Jeft te ne foclim, pa opominjam te; tu- (Ji ti drusih prenaglo ne fodi, temuzh febe neprenehama premilhljuj, in gorezhe pro/i Boga, de naj ti da fposnanje in poboljfhanje. David je is ferza profil, profituditi: „0 Go- J'pod! rasfvetli moje ozhi, de v' fmerii ne safpim.” Pf. i 2 , 4 . Gofpod! vodi me po poli pravile.” Pf. 5. g. M o l i t e v. O Gofpod! v’premifhljevanji tih refnizh- nih naubov fim predrafhen, in drusiga ne vem, bo bližati v’ tvojo nefbonzhno milob. 01 ), zhe me bolh po o j tiri pravizi fodil, ba¬ bo bom obdal! Pravizhni nisadodi zhid pred tvojimi ozhmi, babofhen fim pa jed, velibi grefhnib? ( Svetnibi fo v’ tvojim firahu shiveli) sabaj bi fe jed ne bal? O Gofpod! pofhlji v’ me fvojo luzh , raspodi vfo temo mojiga fer¬ za, sravnaj vfe brive poti mojih mifel, in daj mi hoditi po ravni poti pravizhnodi. To te ponishno profim; pa tudi obljubim nad Tvo¬ jim ferzam zhuti, ga vedno premifhljevatb tvoje zhadi danovitno ifbati, in vfe delati is ljubesni do tebe. To mi dodeli, o Gofpod! svedo fpolnovati na profhnje fvojih dopadlji¬ vih flushabniz ff. Flore in Marije, de bom tvoje nefbonzhne milodi deleshen. Amen. XXV. dan liftoviga gnoja. ( S. Katarina , deviza in marterniza. C 4*^. Katarina, zhifta deviza in ferzhna mar¬ terniza, je shivela v’ pervih zhafih katolfhke zerkve; je bila zhifta med rasusdanimi never¬ niki; je ftanovitna oftala v' fveti veri, delirav- no nenfmiljeno martrana. V’jutrovih deshe- lah (o ji fploh rekli velika Katarina, to je, fofebna boshja prijatliza, fofebna fvetniza. Ka- ko de je shivela, in kako de je bila umor¬ jena, fe ne more prav vediti. Matafraft je sbivl jen je in fmert f. Katarine v’defetim veku a li ftoletji po fvojih miflih popifal v’ Grefhkim jesibu; to popifovanje je fhkof Ludvik Lipo- man v’ Latinfki jesik po zherki prebavil, kte- r ° je do danafhnjiga dne obalo. Uzheni kar¬ dinal Baroni tako pifhe : „Jeft menim, de je f-Katarina , deviza in marterniza, ravno tifta ' s fflefta Alekfandrije , ktera je terpela inumer- is sa vero okoli leta 307, pod nezhiftim in ne- nfntilj enim nevernim zefarjem Makfiminam Ga¬ brjem.” Vfe okolifhine kashejo, de fo mifli Uz heniga kardinala prave in refnizhne , in po dh je to kratko popifovanje. ,S. Katarina je bila bogata in imenitna go- fpodizhina v’ meftu Alekfandrii. Nje vifoki r °d, flovezhe bogaftvo, prezhudna lepota in Ve lika uzhenoft jo je delala imenitno; pa vfe — 564 — to je bilo nevredno memo njene shive vere, gorezhe ljobesni do Boga in fofebne zhiftofti. Vii, verni in neverni, fo jo hvalili; pa po- nishna deviza je fkerbela le Jesufu doparti. Zefar Makfimin, neframen saiesovaviz fvete zhiflofti in neuftniljen preganjaviz Isatolfhke vere, je flifhal hvaliti prezliudno lepoto fvete devize Katarine, in je bil vnet v’ poshelenji do nje. Kar koli fi je mogla njegova hudo¬ bija ismifliti, in kar koli je njegova velika ob¬ lati premogla, je prekanjeno in oblaftno fku- Jil f. Katarino premotiti, in v’ tvoje gerdeshe- lje napraviti; pa od njene modrofti in ferzh- aie fianovitnofti je bil premagan. Ta nezhid' zefar, od njene llanovitnofti rasshaljen, jo jo sazhel preganjati savoljo vere, ktero je hu¬ dobno fovrashil. 4 S. Katarina in fhe druge kerfhanfke devize in shene fo veliko hudiga raji preterpele, tudi bolezhine in fmert, ka¬ kor de bi bile v’ njegove greflme shelje do¬ volile. ( S. Katarina je fklenila s’ begam v drugo deshelo ohraniti fvojo zhidofl in vero; je vle fvoje veliko prcnioshenje sapuftila, ia sbeshala v’ Arabijo v’ nesnane hribe, kjer je bilo veliko krifljanov f kritih savoljo tiganeu- fmiljeniga zefarja. Zefar, v’ Tvoji jesi nepo- tolashen, je fvojim nameftnikam pifal in sa- povedal jo prijeti, martrati in umoriti, ako nozhe fvoje vere sapuftiti. ,S- Katarina je til¬ di ondi enako Aanovitnoft lkasala, in je raj' hotia umreti, kakor zbiftod sgubiti, ali od vere odflopiti. Ta fveta deviza, mnogo fk u ‘ 565 fhana in martrana, je fianovitna oflala, inra- l’ da umerla. Njeno fveto telo je bilo pokopa¬ no Terhi .Sinajfke gore. Verni Arabljani fo j njeno pokopali The v’ veliki zhaBi imeli, ga s obifkovali, in veliko gnad po tej f. devizi in j marternizi dofegli. Nauk. fianovitnojt v' dobrim jefofeben dar bosi: ji. .S. Katarina, deviza in marterniza, je bila fianovitna v’ dobrih delih, in Banovitna do lfonza. Raji je sgubila fvoje veliko premo- skenje, in raji dala fvoje mlado telo v’ fmert, kakor de bi bila Boga sapuilila. Blagor ji, in Magor vfim, kteri oflanejo Banovitni do kon- 2a - .Slehernima je sapovedano : „Bodi Jta- noviten na Gofpodovi poti.'' 1 .Sirah 5, 12 . .Stanovitnofl v’ dobrim je fofeben dar bosh- ’ >;•. B °g je sazhetnik in dokonzhevaviz vfiga . Pobriga; bres njegove gnade ni mozh kajdo- 1 kriga milliti ali Boriti, vfe dobro je is boshje j Omiljene pomozhii To pifhe f. Pavel Filip- Ijanani: ,,San Jem fe, de bo Bog, kteri je . dobro delov’ vaj sazhel, ga tudi dokonzhal do dneva Krijtufa Jesufai’ Filip. 1 , 6. Kdo , drugi samore fpazheniga zhloveka Boriti pra- . 'izhniga, in ga v’ pravir,bnoBi ohraniti? Le i ®og samore to , ker bres njega ni nizh, v’njem 1 P a je vfe. ,,‘Sami is febc ne moremo mzh toijliti, te minit najhct premoshnojt je od Bo- — 566 ga." II. Kor. 3, 5. Bog is sgoli ufmiljenja daje gnado; nobenimu ni nizh dolshen, in pomaga le sato, ber je dober. Vfaba gnada je neisrezheno vredna; pa mogozhna gnada, 1’ btero Bog daje flanovitnoft, je vrednifhiod vfih drusih. Kralj .Savel je dobro sazhel, pot¬ lej pa safhel; Juda je zhudeshe delal, potlej pa nesveft bil, in fe pogubil; tudi drugi Jo bili enabo nefrezhni, defiravno dobri v’sa- zhetbu. „Z.he pravizhni od pravizhnojtiod- Jtopi, bodo vfe njegove pravizhne dela po- sabljene , in bo umeri.” Ezeh. 18 , 24- Bosli- je gnade je zhloveb smiraj potreben, inbres nje ni bilo in ne bo nobeniga frezhniga. Kriltjan! poni,hen bodi, zhe ravno upafli, de dobro shivifh, ber lx smiraj v’ nevarnofti, in vrednoft gnade prefeshe tvoje saflushenje. Nihzhe ni nar manji gnade vreden, velibo manj je vreden fofebne gnade ferzhne ftanovitnofti; gnada je is sgoli milofti. .S. Pa - vel prizhuje : ,,Ni per njem, hteri hozhe, tu¬ di ne per njem, hteri lezhe, ampak per Bo¬ gu, hteri Je ufmi/i." Rimlj. 9 , 16 . Pore- zbefh: „Zhe je taba, baj pomaga dobro shi- veti, in 6 persadevati Bogu dopafti ?” Prija - tel! ne milli in ne govori tiga. Refnizhnoje to, de Bog ni nibomur nizh dolshen, in d e njegova gnada vfe tvoje saflushenje prefeshe; pa je sveft, ufmiljen in pravizhen, in te ne bo sapuftil, abo mu f’ pomozhjo njegove gna¬ de oftanefh sveft. .Sam is febe ne samorefh nizh, s’ boshjo gnado samorefh vfe; zhe p a pravizhno shivifh, fo tvoje pravizhne dela dar boshji, in sato bodi v’ dobrim ponishen, de bolh ftanoviten. Ne odftopi od ponishno- Ili, ne jenjaj dobriga delati, inbofh fvoje shiv- ljenje frezhno fblenil. Modri uahi: „Bodi smiraj v Gofpodovim Jtrahu ; sakaj na po- Jlednje bo/h upanje imel, in tvoje zhakanje ti ne bo odvselo." Prip. 23 , 17. 18. Deli- ravno nihzhe ne more gnade po fvoji vredno- ili sailushiti, vender ni mogozhe verjeti, de bi ufmiljeni Bog fvoje flushabnibe sapuftil. Bog, lva I 1 1 t e i. I a- [« i; m li¬ li: lie (8- im to¬ le- ili. ifo ig a , (e , l e — 3 7 i — lepo uzhil, in uzheno preprizhal, de maliki nifo nizh, in de je le en pravi Bog, ftvar- nik nebel in senilje. Tiftikrat in potlej fo ga radi poflufhali, lo fvoje malike od febe sme- tali, in vfe malilhke loge pofekali. Krna- lo po tim je neki neveren oblaftnik is Rima me- mo pofekanih logov fhel, fejezhudil, popra- fhal in svedil, sakaj de fo jih kmetje pofeka¬ li , in kdo de jih je napravil, de lo to florili. ( Se je uflavil, je fvoje hlapze bersh poflal po f. An- tima, de ga svesaniga pred-nj perpeljejo. ,S. Antim je pred oblaftnikam vfe to poterdil, in malike sanizheval, in rekel, de bogovi fohu- dizhi, zhafti nevredni, in de gre le pravimu Bogu vfa hvala. Oblaftnik je ukasal ga on¬ di umoriti. S’ mezhem je bil umorjen okoli leta 287. Nauk. Nehvaleshni krijl/an je pogubljenja vreden. ,S. Antim je bil v’ imenu Jesufovi m neverni¬ ca oblaftnika Pinijana osdravil; Pinijan fe je Ipreobernil, in mu smiraj svefto llushil. To je na- ni en boshjih dobrot, de fmo Bogu hvaleshni spokorni. Hvaleshnoft je sapovedana , ne* l^aleshnoft je prepovedana; prava hvalesh* n °ft je v’ svelizhanje, nehvaleshnoft je v’ po¬ gubljenje. Bogu dopadljiva hvaleshnoft je n e posabiti njegovih dobrot, ga is ferza kaliti, vfe prejete dobrote v’ njegovo zhaft o* 2/1 * braahati. Kdor tiga ne dela , je nelivaleshen in pogubljenja vreden. Modri pravi: „Od hijhe lifliga, kteri dobrof' hudim vrazha- j« , nebo nefrezha odjhla.' Prip. 17, i 3 . Bog nam dobro daje is sgoli milolli; ni dolshen nizh dati, vender daje, ker je ne- fkonzhno ufmiljen. Veliko dobriga tukaj da¬ je, in veliko vezli bo po fm^fti fvojim flu- shabnikam dobriga dal, nanirezh famiga fe- be vshivati vekomaj. Tedaj ga moremo tu¬ kaj hvaliti f’ pokornim shivljenjem, in po tem ga bomo hvalili v’ nebelih vekomaj. Kdor ga tukaj ne hvali, bo po fmerti vershen medne- bvaleshne duhove, med hudizhe. Napuh- rvjeni in nehvaleshni duhovi fo prejete daro¬ ve soper ufmiljeniga Boga in soper njegovo zhall obernili, sato fo biliversheni v’ peklen- fki ogenj; enaka nefrezha, pravi f. Bernard, sa- deva vfe nehvaleshne. Po sgledu nehvaiesh- nih angeljev delajo, tedaj pojdejo med nje, in oftanejo per njih vekomaj, Kriftjan! fpremifli boshje dobrote in (vo- jo : nehvaieshnoft. Ne morefh gnad prefhteti, kolikor fi jih od Ozheta ftvarnika, od ( Sina odre- fhenika, od f. Duha pofvezhevavza p re ' jel in prejemafh; paiiOzhetu, ( Sinuinf. Du* bu nehvaleshen. t Svojo dufho, po podobi boshji (Ivarjeno, omadeshujefh s’ grehi, J e ' sufovo prefveto kri taptafh , in gnado f. Duba sanizhujefh; sa vfe dobrote, ki jih v’ katol- fhki zerkvi vshivafh, ti ni nizh mar, in 110 hvalifh Boga sa - nje. Ravno tako obrazhalk — o./j S —- morebiti natornedobrote v’boshje rasshaljenje. Zhe imafh natorno modroft, hvalifhfebe, ne Boga: dokler fisdrav, shivifh, l77 — «hil.Smiraj je bil vefel fvojefrezhe, in »miraj je hvalil ufmiljeniga Boga; pa shaloften je bil, lier je njegova rodovina v’ temi shivela. Pre- mifhljeval je dolgo, kaj bi ftoril; na sadnjeje fldenil iti domu brata, ali fefter, ali drusih preuzhit. Minihi lo ga neradi fpuftili; ker pa ni drugazhi bilo, fo molili in profili Boga, de naj mufrezho da. ,Shel je k’ fvojimu bratu kralju Almanzorju, fe mu dal fposnati, in mu je po¬ vedal, sakaj de je prifhel. Brat Almanzorje til njegoviga prihoda vefel; kader je pa fli- fbal, kaj fejesgodilo, in de tudi njega v’l iiin pogubljenja vreden, in pravizhno bi nie obfodil v’ pekel; vender tioja iniloft je vedo od moje hudobije, in mi dobrotljivoodpufl^bj zhe le fpokorim. Daj mig na do pravigafp ie — r,g, obernjenja, de shivim vfe dni fvojiga »belje¬ nja v’ pokori in v’ tvoji flushbi. Amen. XXVIII. dan liftoviga gnoja. ,S. Jakob marternik. Q ty- Jakob je bil bogat in mogozhen gofpod per Persijanfkim kralji Isdegerdu. Is ftrahu je bil od vere od/lopil, pa kmalo fe je fpreo- bernil, in sa vero umeri. V’ Persii je bilo ve- lilto kriftjanov, pa nifo imeli ftanovitniga mi¬ ru. Kralj ( Sapor II. jih je dolgo in neufmilje- eo preganjal; vender jih je fhe veliko oftalo. Pod kraljem Isdegerdam fo bili verni 20 let v” >niru pufheiji; pa prenagla gorezhoft fhkofa Jbda, kteri je malilhki tempelj sashgal, je bralja rasferdila, in ga napravila, de je ver- ne filno hudo preganjal. Isdegerd je narpo- P r ej sapovedal vfe zerkve po vfirn kraljeftvu podreti, kar je bilo bersh ftorjeno. Po tim je 'fim lvojim podloshnim ojftro ukasal fonze mo- Pk po llari navadi Persijanov; tudi je s’ ro¬ panjem vliga premoshenja in f’ fmertjo verne ■ooral Krillufa sapufliti. Veliko krifljanov je r!l ji umerlo, ko krivizhniga kralja ubogalo; v «nder jih je nekaj tudi bilo pokornih. Med ne 8 veftimi kriftjani je bil Jakob. Veliko pre- ■■■oshenje in vifoko flushbo je imel; to mu je bilo per ferzu , je oflabel, in fe krivizhnimu kralju podvergei. Njegova mati in njegovashe- na fte svedile njegovo nesveftobo, fte bile groš- no shaloftne, in mu pitale, in ga nagovarja¬ le, de naj fe fpet verne lt’ Jesufu. Ljubesnji- vo fte mu ozhitale veliko ftorjeno hudobijo in neisrezheno pregreho, in ga lepo profile, de naj svelizha fvojo dufho tudi s’ sgubo fvojiga sliivljenja. V’ shivo (le mu popifale nefkonzh- no miloft Jesulovo; pa tudi, haj ga hudiga zhaka, zhe ofiane terdovraten. To lepo pi¬ tanje fte fldenile tako: „Zhe fe ne dafh pre¬ govoriti, in fe ne vernefh na pravo pot, te nizh vezh fvojiga ne fposnave. Kako boveper tebi prebivale, ko fi fvojiga Boga sapuftil?” Jakobu je veft she poprej bodezhe ozhi- tala, in ga k’ pokori opominjala; hoje topil* mo prebral, fe mu folse vdero, in rezhe jo¬ kaje: „Glejte! moja dobra mati in moja sve¬ tla shena fte she tolikanj shaloftne mojiga bu- diga padza, kako je fhe le vfigamogozhniBog rasshaljen? Britko bi mi bilo, aho bi fe one od mene odlozhile; kaj pa bo, zhe bom od Boga odlozhen, od njega savershen, in p re ‘ klet vekomaj ?” Bersh je pokleknil, milo j°' kal, Boga ponishno profil, de naj mu dobrot¬ ljivo odpufli, in mu je ftanovitno svetlobo ob¬ ljubil. Ufmiljeni Bog je njegove folse ufl*' fhal, in mu neisrezheno ferzhnoft dal vfebo- lezhine raji preterpeti, kakor njega fhe k e ' daj saputliti. Njegova nesveftoba je bila sbe vfim snana ; sato jo je hotel po sapovedi bosb* — 335 i ji ozhitno popraviti. Ozhitno je fvoj greh ob- ftal in prizhal rekozh : ,,Kriftjan fim, in shal mi je, cle fim bil fvojiga Boga sapuftil.” Kralj Isdegerd je kmalo svedil, kaj fe je sgodilo, in filno ga je to rasferdilo. Ukasal je Jakoba popafti, in pred-fe perpeljati, de bi ga bil hudo 1 'htrafal. Kader ga je bil kralj sagledal, mu je ferdito rekel: ,,Tvoja hudobna nefta- novitnoft ne shali le mene, ampak veliko bolj mogozhne bogove; zhe jih ne molifh, bofh flrafhno umorjen.'’ i S. Jakob mu je pohlev¬ no, pa ferzhno odgovoril: „0 kralj ! kriftjan lim, in slo me pezhe, de fim bil Boga is fla- bofti sapuftil; nizh vezh ne ftorim tiga.” Kralj ga ni hotel vezh fkufhati ali nagovarjati, ker je bil vef togoten; ukasal ga je odpeljati, in ftrafhno umoriti. Nar poprej fo mu vfe per- He na rokah in nogah odtekali, potlej roke in noge, in na sadnje tudi glavo. V’ tih ve¬ likih bolezhinah je bil vefel, je rad podajal roke in noge, nikedar ni sdihnil, temuzh le V nebo je gledal, in tvoje ude Bogu daroval. Verni fo bili prizhujozhi, in fo Boga hvalili sa premaganje, ktero mu je dobrotljivo dal. Tu¬ di malikovavzov je bilo veliko sraven, kteri fo fe zhudili nad njegovo prezhudno ftanovit- noltjo. Njegova fveta fmert je bila 27. dan tiga mefza v’ letu 420. — 5 8 4 —— Nauk. Pobolj/hanje odlajhati je nevarno. 4 S. Jalsob je bil is firahu v’ veri oflabel, in jo je bil sapuftil; pa kmalo fe je fpreober- nil, je fveto kerfhanfko vero ozhitno prizhal, savoljo nje ferzhno umeri, in fvoj greh 1’Tvo¬ jo kervjo sbrifal. Njegovo poboljfhanje je bi¬ lo Jiitro , ozhitno, refnizhnoinftanovitno; sa- to je miloft dofegel, je fhel h’ Bogu, in ne bo nikedar od njega odlozben. Tudi ti, o grefhnik, fe bersh fpreoberni; ne odlafhaj pokore , hiti v’ narozhje boshje milofti, de od- pufherije sadobifh. Zbe odlafbafh , bo tvoja ljubesen do greha zhedalje mozhneji, tvoje poboljfhanje zhedalje teshji, in bofh more¬ biti v’ fvojim grehu umeri. „Terdovrainv mn ferzn bo na sadnje hudo ; in kdor ne- varnojt ljubi, bo v’ njej konez vsel.” ,Si- rah 5 , 27. Ne odlafhaj fpreobernjenja, kernevefh, žhe bofh imel zhaf ali voljo fpreoberniti fe. Zhe odlafhafh fpreobernjenje; shalifh huje Boga, in fi nakopljefh njegovo sapufhenje- Danf ali vfaj kmalo utegnefh umreti; vlak dan mnoshifh grehe, vfak dan je fmertblisk- ji, in zhe te naglo sadene, kaj bo? Saprav- ljati fidanji zhaf, in na prihodniga sanafhati fe is nepokorniga duha, je neumno in hudob¬ no. Zhaf ni v’ tvoji, ampak je v’ boshji oh¬ ladi; tvoje shivljenje je ko flaba ladija na fef* — 385 — (litim morji v* vedninevarnofli; sazhetik fmer- ti imafh v’ febi, ne vefh, kedaj bofh umeri; hitro ali naglo utegnefh umreti; fmert pride ho tat, in po fmerti ni pokore k’ svelizhanju. Porezhefh: „Moje terdno truplo mi obeta veliko let shivljenja.” Naj bo, kakor pra¬ nih; zhe pa flabo shivifh, grehe ponav- ljafh, in terdovraten ollanefh, bofh morebiti fhe hudobnifhi fhel k’ fodbi, aho fmert pre¬ hiti tvojo pokoro. To ti povem, de veliko grefhnikov naglo umerje, deliravno dolgo shive, fo s’ sakramenti prevideni, in jih fhe le dolga bolesen fpravi is fveta. Zhaf ni v* tvoji oblalli, pa tudi ne fpreobernjenje; zhe odlafhafh pokoro, kader te Bogklizhe, te mo¬ rebiti ne bo pollufhal, kader bofh ti va-nj klizal. Bog bi ne bil gofpod fvojih ftvari, am¬ pak bi bil hlapez fvojih hlapzov, aho bi fe fpre- obernili, kader bi hotli, in s’ laftno voljo prifldi v’ nebefhko kraljeftvo. Kakofhna pra- v ‘za bi bila to? Bi grefhil, in fvojiga vilga- ^ogozhniga Boga sanizheval, kakor in koli¬ kor bi hot.el; vender bi te mogel v’ fvoje kra- ljeflvo vseti ? Bog lizer odpufti, kader koli fe gvefhnik fpreoberne; pa fpreobernjenje jefad njegove gnade, ktere je on, ne pa grefhnik gofpodar. Poflufhaj, kar Bog govori: „Neod- la/haj J e k ’ Gojpodu Jpreoberniti; sakaj n jegova jesa bo naglo prijhla , in ob zha- /« majhevanja le bo rasdjal .” ( Sirah 5, 8. 9- vIJkali mebojle, in v' fvojim grehu bo- J le Umerli/ Jan. 8, 21 . 2 5 I — 386 — Ne odlafhaj fpreobernjenja, ker neveflu ali bofh gnado prejel. Ne sanafhaj fe nafvo- jo voljo, ktera farna nizh ne samore ; ne sa¬ nafhaj fe nagnado boshjo, ako josdaj terdo- vratno sanizhujefh. Bog samore fpreoberni- ti grefhnika, kader hozhe, vzhafi fpreober- ne tudi terdovratne; pa to je Bogu nenavad¬ no , in sato je nevarno odlafhati fpreobernje- nje. Pravifh: ,,Sdaj fim fhe premlad, kaj fe mudi? imam prehude fkufhnjave, fe ne mo¬ rem greha varovati; mladi ljudje fo bili vfe- lej taki; jih veliko posnam, de folepo umer- li, defiravno fo hudobno shiveli.” O neum¬ ne befede, f’ kterimi fvoje pregrefhno slav¬ ljenje isgovarjafh! Ti ni mar gnade profiti, perloshnoft v’ grehe ifhefh, fe f’ fvojimi gre¬ hi hvalifh, blishniga pohujfhujefh, in shivifh, kakor bi fodbe ne bilo. .Sofebne gnade li p°' treben, pa fofebne gnade tudi nevreden, ker is predersniga upanja boshjo miloft sanizh u ' jefh. Poflufhaj befede f. Pavla: „Saniil‘ u ' je/h bogajtvo boshje dobrote? Po fvojH er ' dovralnojti Ji jeso nakopava/h v dan viihne fodbe boshje Rimlj. 2 , 4 . 5. Hiti fe fpreoberniti; zhe ne, li v’ nevarnofti vezhm - ga pogubljenja. Molitev. O moj Bog in Gofpod! srakaj fe branim *' flushiti, sakaj odlafham fvoje fpreobernjenje- ( S. Jakob, marternik, te je s’veliko pregrel ’ 0 rai zhi pa de po Go pir len me de ljul fa fpr sve S, fojf in v liko pesi in b r e o fim, .Sati 'Iv o- :a- LO- ni- »r- ul- je- fe 10 - fe- er- m* iv ti, re- fh, jo¬ ker bu- hit¬ er- ra- ife mi¬ lit' i i e ’ eho — 087 — rasshalil, pa je savoljo tebe tudi velike bole- shine in grenko fmert vefelo preterpel; jed pa gref him ne enkrat, ampak velikokrat, ven- der ne shalujem, shivim mehko, fe branim polforjenja. Kaj bo sadnjo uro per fodbi? O Gofpod! tvoja vfigamogozhna gnada naj pod¬ pira mojo flaboft, naj premaga hudo poshe- lenje, naj rasterga vesi grefhne ljubesni, naj me fpremi na pot, 4n vodi po poti pokore, de fe vdele'shim tvoje nefkonzhne milofti. O ljubesnjivi Ozhe! daj mi savoljo ljubiga Jesu- fa fvojiga f. Duha, de fe hitro in refnizhno (preobernem, in odpufhenje grehov in vezhno svelizhanje od tvoje milofti sadobim.- Amen. XXIX. dan liftoviga gnoja. i S. t Saturnin , Jhkof in marternik. Q he v’ drugim veku ali ftoletji po Jesufovim r °j(lvu je bilo na Franzofkim veliko kriftjanov 111 veliko marternikov; vender je bilo fhe ve- ^0 vezh nevernikov ali malikovavzov. ( S. pa- Pesh Fabijan je v’ tretjim veku vezh uzhenih 1,1 bogabojezhih mosh na Franzofko poflalve- re °snanovat, inkraljeftva Jesufoviga rasfhir- 1 j ti fo bili: f. Dionisi, f. Gazijan, f. Tro- lm > f. Pavel, f. Avftremoni, f. Marzijal, f. Murnin. Vfi ti fo bili v’ enim duhu sdru* 25 * — 388 — sheni, fo po clesheli osnanovali Jesufa, veli¬ ke zhudeshe delali, in veliko nevernikov fpre- obernili. 4 S. ,Saturnin je fhel v’ veliko Franzofb meflo Toloso, kjer fo bili fploh vii ajdje. Po¬ hlevno in prijasno, pauzheno in ognjeno jim je osnanoval praviga Boga, flvarnika nebel in semlje, in Jesufa Kriftufa, odrefhenika v figa zhlovefhtva; jih je uzhil tudi vfih drusih ref- niz, in jih opominjal, de naj fvoje neumne bogove sapufte. Bog je delal po njem velibe zhudeshe, leteri fo flepe malihovavze prepri- zhali, de jim ta f. fhkof osnanuje refnizo in vezhno svelizhanje. Nehteri is njih fo fe fpre- obernili, in fe dali kerftiti; ti fo hodili v’majh¬ no zerltev, hjer jim je f. fhkof .Saturnin ma- fheval, boshjo befedo osnanoval, in saka- mente delil. Hifba, v’ hteri je f. ^Saturnin prebival, je bila nekoliko delezh od zerlne, v’ ktero je hodil ozhitne boshje flushbe oprav¬ ljat, in je hodil memo malifhkiga tempeljna, kjer fo neverniki hudizhem darovali. Hudizh jih je flepil s’ odgovori, ktere je po malikih dajal; pa preftraihen od prizhujozhofti fvk' ga fhkofa Saturnina je obmolknil, in nivezh odgovora bilo. Ajdje bi bili lahko le is fposnali nizhemernoft fvojih bogov, ker feU 11 ' 'shabnika vfigamogozhniga Boga boje: pa bil* fo sadershaniga uma in smoteniga ferza; s a ' to nifo pomiflili, in fo ferdito fhkripali v 1 4 Saturnina, fovrashnika njih bogov. Enig a dne fo bili ajdje shrani, in fo fe od tiga p°‘ govarjali, Itako bi fe nad .Saturninam savoljo bogovam dorjene nezhadi mafhevali. Rav¬ no fo bili v’ tih pogovorih, ltar ga vidijo me¬ no iti v’ fvojo zerltev; vli fo savpili, in eden drusimu rekli: „Glejte, glejte fovrashniha nafhih bogov! Umorimo ga, in potolashimo bogove s’ njegovo hervjo.” Vli fo naglo pla¬ nili va-nj, ga peljali pred fvoje bogove, in ga ta It o neufmiljeno tepli, de je bil vef lier- iav; rehli fo mu tudi: „Ne bofh fmerti od- fhel, zhe ne molifh nafhih bogov.” Jim je odgovoril: ,,Jeft le eniga Boga molim, in le njemu famimu darujem; valhi bogovi fo hu- dizhi, in Itader jim darujete, morite fvojo du- fbo, Kalto hozhete, de bi molil vafhe bo¬ gove, in fe jih bal, Iter farni vede, de fe oni "lene boje ?” Te refnizhne befede fo fe fle- pim neverniltam hudobne sdele ; vfi fo ga fmer- b vredniga fposnali. Imeli fo per febi divji- ga vola, hi je bil maliham v’ dar namenjen, pervesali f. fhltofa volu sa noge, in ga fpudi- }'• Vol fe je pervesaniga fhltofa preflralhil, Jena vfo mozh dirjal po medu in is meda; s «naj meda fe je verv utergala, in njegovo f. tr «plo je na njivi obleshalo. Tidi zhaf je bi- lo fhe malo ltriftjanov v’ medu; vli fo bili v’ ^ r ahu savoljo rasferjenih nevernikov, in fo fe "ali f. trupla poltopati. Dve bogabojezhi she- **'» ferzhnejfhi od mofhltih, de ga vsele, in ga globolto poltopale, de bi ga neverniki ne "allili. Njegova frezhna fmert je bila oholi ‘eta 2 5 2> . — 0(jO — Nauk. L.e eniga famiga Boga molili. ,S. .Saturnin je bil od ajdov umorjen,kr je uzhii le eniga famiga Boga moliti, le nje¬ mu famimu flushiti, kteri je ftvarilnebo,sera- ljo in vfe. Ajdje nifo hotli verjeti, de je le en Bog, in sato fo verne neufmiljeno prega¬ njali. ( S. Avgufhtin vprafha: „Sakaj nifo hot¬ li neverni Rimljani praviga Boga moliti, de- firavno fo molili bogove vfih narodov ?” Od¬ govori : ,,-Sato ga nifo hotli moliti, ker fo re¬ dili, de nozhe drusih sraven febe imeti.” O kriftjan! premifli, zhe le praviga Bo¬ ga molifh, in zhe nimafh kaziga malika sra¬ ven njega. t S. Ambrosi pravi: „Bog bo me- zbej fodil nevernike, kteri ga nifo posnali, h° kriftjane rasdeljeniga ferza.” Kdor praviga Boga ne posna, je pogubljenja vreden; pa hu- jiga obfojenja je vreden, kdor ga posna, i' 1 nozhe njega famiga moliti. ( Samarijani fop r3 ‘ viga Boga in malike molili; ravno to dela> kdor koli kako livar sraven flvarnika moli. I®’ ko govori Gofpod: ,,Pohomhal bom vfo kteri perfegajo per Gofpodu, in perjeg a )° per (maliku) Me/komu,” ( Sofon. 1 , 4* ' ) ' je, huje jih bom fhtrafal, kteri me posnajo> in me sapulte, kakor druge,kterim fim popoln 3 ' ma nesnan. Filifhzhani fo menili, de dob¬ ljeno fkrinjo savese zhafte, ko fo jo v’ f y0 ) tempelj sraven malika Dagona poltavili; P a — 3gi — fo f’ tim slo rasshalili Boga: Dagona fo na tleh rasdrobljeniga nafhli, fo bili s’ veliho morijo pofhtrafani, in s’ njo permorani fbrinjo sa- vese poflati nasaj na Israelfbo. I. kralj. 5. Tudi tebi, obriftjan! bo gorje, zhe babo flvar staven (tvarniba molifh, to je, zhe flvari rav¬ no tabo ali bolj Ijubifh, babor Boga. Kar boli tvojo dufho od Boga odverne, in te napravi, de ga f’ fmertnim grebam ras- shalifh , to je tvoj malib. Prevsetnesh , bteri fepovifhuje, fe hvali, invfe dela savoljofvo- je hvale , je malibovaviz, ber Bogu dolshno hvalo odjemlje, in jo febi daje. Lakomnik moli blago, ber vfo fvojo ljubesen va-nj po¬ javi, le va-nj mifli, in ga fherbi namnoshi- li> Poshrefhnib ima Jvoj trebuh boga, ba- hor f. Pavel pravi. Nezhiftnik malikuje nad frojim ali nad drusih telefam. Ti in vfi, k te- n raji zhajt Jkashejo in Jlushijo Jtvarem ko Jtvarniku, fo malibovavzi. Rimi j. 1 , 2 5. Premifli fe dobro, zhe baba huda ljubesen v’ tebi tizhi, de jo fpravifh is febe. ,S. Avgufhtin pravi : ,,Kar koli neumno ljubi/h , ti je bog v 'jerzu, ji malikovaviz, in pogubljenja vre¬ den,'' Premilli to ftrafhno sanizhevanje vli- ffamogozhniga Boga, obshaluj in opulli ga, ne bofh od njega odlozhen vebomaj. Odgovorifh: „Zhe is flabofti grefhim, v ender le v’ praviga Boga verujem.” Vem, de verujefh le eniga Boga in Gofpoda ; pa baj j' to pomaga, zhe ftvarem fvojo dufho dafh ? ^he te tvoja natorna flaboft fbufha , in r’ to — Sg* — dovolifh; je ozhitno, de ljubifh fad fvojiga hudiga poshelenja bolj ko Boga. Zhe raji ras- shalifh Boga l Pf. 77, 54. Kdor ni poterpeshljiv je mer sl e vere, fe dobrotljivi boshji previti" notli ne podvershe, fe manj boji vezhniga k° kratkiga terpljenja. V’ nepoterpeshljivim krifijanu ni terdm* ga upanja. Zhe menifh, de fi od Boga sa* pufhen , ako ti nadloge pofhilja, alitev’nad- logah puflia; nimafh shive vere, in tudi » e — 4oi — terdniga upanja. Boshja befeda prizhuje: ,,Pravizhne sadeva veliko nadlog , ali Go- fpod jih bo isn/ih rejhil” Pf. 35, 20 . ,,Sla- io in Jrebro Je v ognji pojkujha^tako ljud¬ je, ki fo namenjeni v nebejhko kralje- J!vo.” 4 Sirah 2 , 5. Zhe godernjafh in fe hu- dujefh soper fvoje brishe, ls ljubesni tepe. „Kogar Bog ljubi, njega lepe.” Prip. 3, 12 . V’ nepoterpeshljivim briftjanu ni duha pobore. Pravizhni Tobija, v’ fushnoft odpe¬ vu, je ponishno fposnal: „Bog naf je po - boril savoljo nafhih grehov.” Tob. i3, 5. babo fo drugi boshji prijatli miflili, in v’du- bu pobore vfe nadloge voljno preterpeli. O geefhnib! ti li pogubljenja vreden , venderfe bfanifh zhafniga terpljenja? Nadloge fo po- borjenje, bi ga je vfigamogozhni in ufmiljeni dal; zhe fe mu pa vltavljafh , li hudoben, J 1 lep, fi nepoboren, ne fposnafh hudobije l v °jih grehov, in bofh v’ njih umeri. 26 - 4O 2 - Nepoterpeshljivi kriftjan ni podoben Je* sufu. Glej in premifhljuj fvojiga ljubigaodre- fhenika, krishaniga, umirajozhiga in mertviga na terdim lefu f. krisha; po njegovim sgledti fo Marija, apofteljni, marterniki in drugi fvet* niki radi terpeli, de bi mu bili podobni, in ti, nevredni greihnik, fe branifh ? Premifli f. Andreja , veliziga terpljenja sheljniga islju* besni do krishaniga Jesula, de bofh tudi ti ne¬ koliko deleshen njegoviga krisha. Krishe, kteri te Jesulu podobniga delajo, noli voljno; zhe ne, fi enak levimu rasbojniku, kteri jena kriški sraven krishaniga Jesufa nefrezhno u- meri. Poterpi voljno vfe krishe in nadloge, ia ne rezi: ,,Moji krishi fo preteshki, jih nemo- rem nofiti.” Hozhefh ti bolnik fvojiga sdrav* nika uzhiti, kako de naj te osdravi? Ilozhefa ti grefhnik fvojiga vligavedniga Gofpoda u* zhiti, kaj de ti pomaga? Porezhefh: ,>A' ko bi bili moji krishi od Boga, bi jih vo ^ 9 poterpel; pa fo od hudobnih ljudi, salo jih ne morem voljno nofiti.” Prijatel! ti povem > tvoje mifli fo smotene, innifo is vere. Vedi) de Bog daje dobro po dobrih, in hudo polni* dih. Veliko sgledov je v’ fvetim pifniu, P a sadoili je nedolshni Job. On je poveri govo¬ ril: ,,Bog mi je dal, Bog mi je osel; kak° f mn je dopadlo, tako Je jesgodilo; ime G°' fpodovo bodi koal j eno.'' Job. i, 21. Tal ' 0 mifli in govori poveri, de vfe nadloge volj' no preterpifh. — 4 o, j — Molitev. O vfigamogozhni, modri in ufmiljeni Pog! vliti nauki me sadevajo, in fo mi pravizh- no bodezhi, l ker nifo vrednifhiga in perpravnifhiga posnali, de bi terdovratne nevernike fpreo- t»ernil, kterih je fhe veliko bilo v’tihi fhkofii. 1’reftrafhil fe je te novize, in fe slo branil; P a podvrezhi fe je mogel. Eno leto potlej je ker fe je hotel fkerbno in dolgo 1<’ temu ^etiniu flanu perpravljati, mafhnik in fhkof P°fvezhen. Kader je fhkofiftvonadopil, feje v idilo, de ga Duh boshji vodi. Molitev, po- l!or jenje, ljubesen, ubofhtvo, ufmiljenje, S 0r ezhoft in vfe dobro je bilo v’ njem. Nje- S ov a perva fkerb je bila fvoje ovze fposnati, ^rave v’ dobri m uterdovati, in bolne osdrav- |ati. Neprenehama jim je pomagal s’ gore- molitvijo, f’ fvetim sgledam in f’ zhifto — 4o6 — befedo boshjo. ( Shufhal je tudi nevernihev’ hatolfhho zerhev perpeljati. S’ vfo ponish- noftjo, poterpeshljivofljo in uzhenoftjo'jim je osnanoval befedo svelizhanja. Dolgo, fo fe vftavljali fvojimu dobrimu paftirju, tudi fo bi¬ li nad-nj ferditi, in fo ga hotli umoriti: pa njegova ljubesnjiva in poterpeshljiva flano- vitnoll je njih flepo terdovratnoft premagala; vdali fo fe mu, in fzhafama vli v’ hatolfhko zerhev prifhli. ( S. Etigi je bil poln gorezhe ljubesni do Boga in do blishniga ; sato ni grefhnilfampre¬ gledoval, temuzh jih je fvaril inuzhilpo vos- hi poti hoditi. Neisrezheno je flterbel, debi fvoje ovze odtergal od ljubesni fveta, odgrefh- niga vefelja, od vfiga, har namnoshi fbufh- njave, ali mozh daje hudimu poshelenju. f n ' lirat je ojftro govoril soper plef in druge na- pazbnotti, htere poshelenje vnemajo, in dufho /labe-; pa neumneshi fo fe filno rasferdili) in fvojimu dobrimu paftirju hudo shugali. Vdru- gizh je soper to ojflreje govoril, in te grelh- ne vefelja vfim prepovedal. Terdovratni grefb' nihi fo fe pogovorili infhleniliga is poti fp ra ' viti; vender mu nifo nizh shaliga Borili, fhhof, njih grefhno terdovratnoh viditi, j e j)rofil Boga, in po sgledu f. apofteljna PayJ a fatanu sdal njih telefa v’oblaft, de bi bile njib dufhe osdravljene. Bog ga je uflifhal. P e *‘ defet nar hudobnifhih in terdovratnifliib jeb* lo od hudizha obfedenih, in flrafhno pob° l ' jenih. t S. Eligi jih je zelo leto pullil v le ) — 407 — ftrafhni podori v’njih in drusih poboljfhanje; potlej jih je refhil, her fo fe ponisherali, in pokorfhino obljubili. v She druga nadloga je bila per njegovim ljudftvu, vli fo bili polni fhkodljivih vrash : fo uganovavzam ali vede- shem verjeli, fanje vrashno raslagali, napti- zhe gledali, in druge prasne rezhi po fhegi nevernikov verovali. Uzhil jih je le v’ viiga- mogozhniga Boga verovati in v’ to, barje Je- suf uzhil, in ne fvojih dufh s’ grefhnimi vra- sbami hudizhu podvrezhi. Bog je po njem veliko zhudešhev Boril, in s’ njimi uterdoval njegove fvete nauke. Ta f. fhkof fe je 20 let neprenehama tru¬ dil sa svelizhanje fvojih ovz; slo jeopefhalna lelefu, in blishal fe je zbaf odhoda is fveta Bogu. She bliso fmerti je tako le molil: »0 Gofpod! vsemi fvojiga hlapza v’ miru. O •lesuf, moj odrefhenik! ne fodi me po moji Vfednofti, ampak po fvoji milollj. Ti fi bil nioj vedni pomozhnik ; tudi sdaj me ne sapu- in vsemi mojo dufho v’ fvoje kraljeftvo. Nifini te vreden vshivati, venderupam v’ tvo¬ jo miloft ; vsemi me v’ nebela, ktere fi Tvojim ^ushabnikam obljubil.” Ravno ta dan je (ve¬ lo umeri v’ letu 65g. N a u k. Sakaj bo poj/ednfa fodba. ? Zhe fe fveliga flikofa Eligja shivljenje in — 4o8 — nauki prav premiflijo, fe lahko fposna, de je vfe to is-bajalo is vedniga premifhljevanja pravizhne fodbe boshje. Vel'zbaf fvojigapo¬ potovanja je premifhljeval befede Jesufove, f’ kteriini bo fodbo fklenil: ,,Pridite v’ nebe- fhko kraljeftvo, poberite fe v’ vezhni ogenj!” Kriftjan! eno ali drugo bofh saflifhal od Je- sufa, in to bo oftalo vekomaj. Sdaj morebiti flushifh premalo ali flabo Jesufu, gledafhna grefhnike, perkrivafh 1’ hinavfhino fvoje hu¬ de dela, fodilh flabo od dobriga in hudiga, ali shalifh drugazhi Jesufa; pa kaj pomaga to, ker tvoje smefhane mifli ne bodo prevergle pravizhne fodbe. ( Skerbno premifhljuj po- flednjo fodbo, in tudi sahaj de bo, de fe fkerb- no perpravljafh Jesula najti prijasniga. Poflednja fodba bo sato, de bodo vli <>■ zhitno fposnali in molili Jesufa odrefhenilia- Rekel je velizimu duhovnu Kajfatu in vfiniu sboru : „BoJte vidili finu zhlovehoviga pfd‘ v’ oblakih neba'' Mat. 26, 64. Nevernih Judje, krivoverzi, hudobni pravoverni in Jesufovi fovrashniki ga bodo vidili v’ veliki zhafti in oblafii; fe bodo mogli pred njim p°‘ nishati, ker fo ga poprej savergli. Ti ga S( * a l moli, sdaj mu flushi, in ga nikoli ne sap u ’ fli, de ga bofh potlej vefelo molil. Poflednja fodba bo, de pravizhni ozbit- no hvalo in plazhilo , hudobni pa ozhitno °' framotenje in fhtrafnigo prejmejo. Sdaj 1° pravizhni vezhkrat sanizhevani in nedolsbn 0 obdolshevani; hudobni pa fo isgovarjani in hva* — 4 og — ljeni. Vfe bo na fvetlobo prifhlo, invfakbo, hakorfben je v’ refnizi. Isaija pravi: „Gor- je vam , kteri hudo dobro, in dobro hudo imenujete; kteri imate luzh sa temo, in temo sa luzh.” 5 , 20. Hudo obdolshenje hudobnih ne bo fbkodovalo pravizhnim; o- ftudna hinavfhina ali tema ne bo perhrila grefh- niha. ,,Nizh nijkritiga, kar bi Je ne ras- odelo, ali hudiga, kar bi Je ne svedilo.’’ Mat. 10, 26. Tiga nikoli ne posabi, in shi- vi iveto , de per fodbi obftanelh. Zhe fi kri- vizhno obdolshen, bo tvoja nedolshnoft raso- deta; zhe fi pa hinaviz, bo tudi tvoja hinav¬ fhina rasodeta. Krivo obdolshenje te ne bo obfodilo, in lashnjiva hvala te ne bo opravi- *hila 5 toraj shivi pravizhno, in pravizhni Go- fpod ti bo dobro povernil. Poflednja fodba bo sato, de bodo fkriv- oofti boshje modrotli, milofti in pravize raso- dete. Neumni ljudje sdaj govore od blishni- ga, od Boga, od vfiga po fvojim sadershanim uniu; pa fodni dan bodo poravnali fvoje pre- na gle fodbe. Bogabojezhi fo vzhafi v’ nadlo¬ gah , hudobni pa v’ dobrotah; nedoishnoft je f v ezhkrat potlazhena, kriviza velikokrat ob¬ ilja; vfe je zhudno in prepresheno, pa ni¬ kar prenaglo foditi. ,,Ne fodiie pred zha- f a m, pravi f. Pavel, dokler Gojpod ne pn- I. Kor. 4, 5. Neumnesh! febe ne fpo- Sn afh , in ne doshenefh , karimafh predozh- hli ; sakaj fe predersnefh neisvedljive boshje ^°dbe foditi? Ravno to, kar zhudniga nafve« — 4 i o —- tu vidifh, te opominja, de zhakaj poterpesli- ljivo do fodbe, in ne fodi prenaglo Boga ali ljudi. Poflednja fodba bo, de bo dufha f’ tele- fam vredno plazhilo prejela. Zhlovekova du- flia je veliko vredna; je podoba boshja, ne- umerjozha, pofvezhena od prefvete kervije- sufove. Telo je is semlje, in fe bo poverni- lo v’ seniljo ; pa fodni dan bo vfialo, in bo potlej tovarlh dufhe v’ dobrini ali hudim ve¬ komaj. O kriftjan! premifli to, in tvoja du- fha naj ne fpregleda flabimu telefu v’ nobeni rezhi soper sapovedi; zhe fe tvoja dufha grefh- nimu telefnimu poshelenju ferzhno ne vflav- Ija, bo febe in telo pogubila vekomaj. Poflednja fodba bo, de bo vfak vitli! in prejel, kar je is njegoviga lepiga ali flabign shivljenja is-bajalo. Zhe duhovni gorezbe fkerbe sa svelizhanje zliede Jesufove, zheftar- fhi poboshno rede otroke, zhe drugi fkerbe Idishniga odverniti od hudiga, in napeljal' v’ dobro; fe te dela ljubesni rasfhirjajo, ' n povilhujejo njih plazhilo. Nafproti, kdor ivojiga blishniga polmjfha, fi namnoshi f’p°' hujfhanjem teshko obfojenje. Pohujfhan od njega pohujfha druge, on in drugi shalijo Bo - ga grosno velikokrat, in vliga tega je krivi 1 ' fli, kteri je sazhetnik bil. Premifli to, de, zhe fi pohujfhanja kriv, ga hitifhs’ vfo mod 1 * jo popraviti; zhe pa prav shivifh, in nik°' gar ne pohujfhafh, fhe ni sadofii, teni «* 1 Ikerbi sa svelizhanje fvojih bratov, dc bol — 4 11 — fotlui dan vefel, in prejmefh obilnifhi pla- zhilo. O kridjan ! premifhljuj vedno veliko zhad in oblati fodnika Jesufa; tudi vefelje dobrih in Arah hudobnih ; zhe bofh na defni ali na levi, vset v'nebo, ali vershen v’ pekel. Ne¬ vernik ne bo isgovorjen, krivoveriz neboob- ftal; kaj pati, katolfhki krifijan , zhe hudob¬ no shivifh? Takrat bolh vidil, koga li s’gre- ki sanizheval, vef predrafhen bofh profil go¬ le, de naj na-te padejo, in naj te pokrijejo pred pravizhno jeso Jesufovo; pa ne bofh u- fiifhan. Ko je Joshef fvojim bratam prijasno lehel: „Jeft fim Joshef vafh brat, kteriga fte v’ Kgipt prodali,” fo odermeli, in fe predra¬ mili; kako pa bo tebi perferzu, zhe bofh sa- flifhal: „Jed fini Jesuf, tvoj Bog in odrefhe- n 'i<, kteriga kri fi taptal ?” Pomni in premifh- }juj smiraj Jesufove befede, f’ kterimi bo fvo- )o pravizhno fodbo fklenil: „Pridite, vi lju¬ bi, v’ nebefhko kraljellvo ; pojdite, vi pre¬ kleti, v’ vezhni ogenj!” Kar bo Jesuf govo¬ ri, ne bo nobeden prenaredil; odalo bo ve¬ komaj. Te verne refnize premifhljuj fkerbno; mdi fe na tanko isprafhuj, in hiti popraviti, kar Jesufa shali, de per njem ufmiljenje naj- defh. Molitev . O Jesuf Kriduf, pravizhni in vfigavedni y 'lni[ ( ; t [ a j IU i fvoje grehe fposnati, iu jih — 4 iz — opulliti; presheni is mojiga ferza vfo hinar- f hino; flori meponishniga in pokorniga, de fodni dan ne bom savershen. O Gofpod! t’ pomozhjo tvoje gnade hozhem in obljubim tebi famimu flushiti. ( Skerbno ie bom varo¬ val fkritih in ozhitnih grehov, in ne bom od pravizhnofti odftopil savoljo nadleshnodi hu¬ dobnih. Kaj bi mi pomagalo le pred ljudmi pravizhnimu biti? Kdo mi bo ubranil, zhe li ti soper mene ? De v’dobrim flanoviten oflanem, de flierbim le tebi dopafti; hozhem po sgledu fvetiga Eligja tvojo pravizhno fodbo vedno pre- mifhljevati, in fe f’ fvetim shivljenjem k’ fod- bi perpravljati, de bom od tebe saflifhal: ,,Pojdi s’ menoj v’ nebefhko kraljeftvo.” Amen. II. dan grudna. t S. Krifftina marterniza. c Krifpina je bila rojena v’ meflu Tag arl v’ Afriki. ( S. Avgufhtin povifhuje neisrezhe- no to fofebno prijatlizo bosbjo, ker je ferzb- no premagala vfe sadershke, in raji umeri* 1 ) kakor od Boga odftopila. Bila je imenitnig a rodu, lilno bogata, obzbutniga telefa, sa ‘ konfka in mati vezh otrok. Vfe te pofvetn e savese ji nifo ubranile sa vero umreti, ker ) e bila shive vere, in v’ Boga saljubljena. ^ a ‘ — 413 der je bilo preganjanje soper zerkev bosbjo v’ Afriki oblizano, fe f. Krifpinani uftrafhila, temuzh fe je vefelila, ker je po nebefhkiin kraljeftvu hrepenela. Ker je bila bogata go- fpa in odkrita kriftjana, je fhiroko flovela. Oblaftnik Anulin jo je ukasal prijeti, v’ mefto 1 Tebeft vklenjeno perpeljati, in v’ temno je- zho vrezbi. V’ temni jezhi fe je perpravlja- la sa fveto vero ferzhno umreti, in je gore* zhe profila Boga, de naj ji ftanovitnoft da. Rodovina, prijatli, prijatlize in otrozi fo jo jokaje profili, de naj fe obraniper shivljenji; pa ni jih poflufhala, temuzh oflala je nepre¬ makljiva. Uni fo jo le is natorniga ufmiljenja obshalovali, ona pa je nje tudi is praviga ver- niga ufmiljenja obshalovala. Oblaftnik Anulin je ukasal f. Krifpino pred fe perpeljati, in ji ozhitno rekel: „Ti jesna- na sapoved nafhih zefarjev, de more vfak *hlovek bogove moliti ?” ( Serzhno mu je od¬ govorila : „Nifim in ne bom nikoli malikov mo- fila, ampak le praviga Boga in njegoviga ( Si- Jesufa Kriftufa, kteri je rojen bil, in je ferpel sa naf.” Oblaftnik je nad njo savpil: »Opufti to fvojo vrashno vero, in podversi fvojo glavo nafhim mogozhnim bogovam.” »Vfak dan molim fvojiga Boga, mu je odgo- v °rila, in vfe tvoje bogove sanizhujem.” Ne- v erni oblaftnik ji je ferdito rekel: ,,Ti fi terdo- Vr atna, torej bofh po sapovedih fhtrafana, f< e r is sgoli napuha nozhelh fvoje vrashneve- r e sapuftitij in nafhih bogov moliti. ,S. Kri- fpina mu je odgovorila: „Kar koli hozhefh, bom rada terpela sa fveto vero; ne posnam bogov, le eniga famiga Boga molim; [nikoli ne bom molila hudizhev, ampak le Gofpoda, llvarnika nebef, semlje in vfiga.” Neverni oblartnik Anulin jo je s’ lepo nagovarjal, de naj moli bogove, de bi f’ tim dopadla zefar- jem. Rekla mu je: „Ne bojim fe ljudi, am¬ pak le Boga, in gorje mi, ako bi bila njemu nesvefla! Verujem in upam v’ Boga, in kaj mi ljudje samorejo budiga Boriti?” Oblaftnik jo je fpet, nagovarjal rekozh : „Ne sanizhujze- farjev, in ne 'ppdversi fe fmerti; premifline* frezhno fmert fvojih terdovratnih tovarfhiz, Maklime, Donatile in ( Sekunde (te fo bile ma¬ lo poprej umorjene sa vero.) Zhe terdo- vratna oftanefh, te bom v’ fmert obfodil.” S- Krifpina, fhe ferzhnejiko poprej, je neverni- mu oblaftniku odgovorila: „Nizh fe ne bojim; ne maram sa zhafno shivljenje; vezhnefmP r ' ti le fe bojim, in drusiga ne shelim, kakor de bi fvojo dufho svelizbala.” Ko je neverm oblartnik vidil, de per njej nizh ne opravi ,J e pifarju rekel: „Preberi, kar li pifal.” P fr Rimljanih je bila navada ozhitno isprafheva- ti hudodelnike, in vfe popifati, kar fe je g°' vorilo. Pifar je vfe prebral, in potim je ob- laftnik f. Krifpino obfodil rekozh : „Sapovem> Krifpini odfekajte glavo, ker je bogove in*®' farje terdovratno sanizhevala.” Ko je f. K 1 ’ 1 ' fpina to krivizhno fodbo saflifhala, je sa ' vpila : ,,Hvala bodi Jesufu Kriflufn; hvaljen bo' — 4i5 — di Gofpod, kteri me vredno flori saroljo nje- goviga prefvetiga imena umreti!” Is terdni- ga upanja v’ Boga je fvojo glavo mezhu pod- vergla, in velelo umerla 5. dan tiga mefza okoli leta 004 . Nauk. Kdor bogabojezhe shivi, prav upa. ,S. Krifpina je Bogu flushila, fvet sani- dievala, po nebefhkim kraljeflvu hrepenela, in shelela sa Iveto vero umreti; toraj jeterd- no in prav upala, in tudi dofegla, kar je u- pala. Tako upanje imej tudi ti, in ne bolh oframoten. Pravo upanje je fveto sbiveti, in ierdno upati v’ Boga. Zhe ne shivifh pra- hzhno, kako prav upafb? Zhe ne shivifh pravizhno; sanizhujefh boshje sapovedi, le 0( lpovel'h nebefam, in lilifh v’ pogubljenje. fi Boga sapuftil; upaj va-nj, in profiga, naj ti da duha pokore, ne upaj pa v’ nje¬ govo milofl, de bi v’ grehih predersno shivel. ^miljeni Bog nozhe fmerti grefhnika, temuzh fe fpokori in shivi. Zhe fe pa nozhe fpo- ^oriti, bo v’ fvojih grehih umeri. Shivi bo¬ gabojezhe , in tako prav upafh. David pra- 11: »Kdor Je Gofpoda boji, bo mozhen u’ *Panji>' Pl. i 4 , 26. Upanje bres vere in ljubesni je prašno. eru jefh vfe rasodete refnize, pa imej delav- 1)0 vero is ljubesni. ,S. Pavel pravi: »Lj n- — 4 16 — besen vfe upa I. Kor. io, 7. Kako govori ta f. apoftelj ? Sakaj pravi: ,,Ljubesen 1je upa V’ Ljubesen ni upanje, ker upanje je io- febna zhednoft, od vere in ljubesni raslozbe- na. Tako fe ti sdi; vender je refnizhno re- zheno, ker fo vera, upanje in ljubesen med feboj sdrushene. Bres dobrih del je vera mertva, ni praviga upanja, ni refnizhne lju- besni. Dela ljubesni, is shive vere opravlje¬ ne , dajejo pravo upanje. Ljubesnjivi apo- Aelj Janes tako govori: „Ako nam na(he Je¬ ze niz/l veliziga hudiga ne ozhita, irnatno saupanje v' Boga." I. o, 21. Zhe hozhefh, kakor upafh in shelifh, v’ nebefa priti; shivi po sapovedih, ker je le fpolnovanje sapoved pot v’ nebefa. ,,Ako hozhefh v’ shiv/jenje iti, Jpolnuj sapovedi." 'Mat 19, 17. Druge poti ni v’ nebefa, tudi drusiga upanja nipra- viga. Porezhefh : „Ta nauk mi ni vfhezh,l in shivi po sapovedih, potlej imafh pravo u ' panje. Kdor fe Gofpoda boji, bo mozhen' upanji. Terdno upaj, zhe fi ravno v’ nadlogah! in pa prav sato upaj terdno, ker teBog 0 ^ 1 ' fi b P zi h Z bi di At up mi ali po me ktf bei b° jef in gr« fini de v de fvei Par gor m >J e lo- ae* re* ed :ra ju- de¬ po- tr¬ mo fh, livi red nje .ige ira- lier >ra- Kaj bo tildi hu- 1110 " ij 0' n)®) 3 «' n v’ rab; )zbi* — 4 17 — (huje *’ nadlogami. Zhe shivifh ravno do¬ bro, nifi popolnama zhift, in fi pokorjenja potreben. Preterpi upno vfe nadloge, in re¬ zi s’ nedolshnim Jobam: „Ako bi me ravno Bog umoril, bom va-nj upal j' i5, 10 . Zhe v’ nadlogah obupafh, imafh flabo vero, in li bres ljubesni. Ravno v’ nadlogah upaj terdno, in ne odftopi od Boga; tako ti bo do¬ bro vekomaj. Poterpeshljivoft ti je potrebna, de Jlorijh boshjo voljo, in dofeshe/h oblju¬ bo (vezhniga svelizhanja.) Hebr. io, 56. Molitev- 0 Jesuf Kriftuf! ti fi moj uzhenik, moje spanje in vfe. Ti li me uzhil potpravize, in ■ni dobrotljivo obljubil vezhno svelizhanje, a I'o po njej shivim. Moje upanje je f’ tvojo pninozhjo po tvojih naukih shiveti; pa Arah obide, ko premiflim fvoje hudobne dela, ^tere mi branijo v’ tvoje kraljeftvo. O lju- besnjivi Gofpod! tvoja neisrezhena miloft naj j 10 hvaljena od vekomaj do vekomaj, ker da- )efh tudi grefhnikam upanje, ako fefpokore, ln j'nv pomagafh fpokoriti fe. Deliravno fini 8 r ef h n i k; upam v’ tvojo miloft, te upno pro- ^ lni » de mi f’ fvojo gnado pomagaj, in persa- 6 bom s’ njo po tvoji fveti volji shiveti, ( ' e dofeshem, kar fi mi miloflivo obljubil. O ^eta Krifpina, ki fi le v’ Boga upala, in i*u- P an ja v’njegove obljube sanizhevala fvet, nje- S° v e dobrote in tudi .fvoje shivljenje! fprofi *7 — 4*8 ~» mi otl nfmiljeniga Boga pravo kerfhanfko ti¬ panje, de po njegovi fveti.volji bpgabojejslie shlviin., in po fmerti dofeshem, kar sda.jupam, nebefhko kraljeftvo.. Amen. III. dan grudna. ,ftnd;viicq si rt i?o-,*;!id8sqv>loH . t - V’‘ t S. Franzijhk Kfaverjan. t S. Franzifhlt je bil rojen 7, maliga travna v’ letu i5o6v’gradu Kfaverji, laftini njegovih bogatih ftarfhev, in ravno sato mu je primih Kfaverjanv Bil je fkerb.no srejen. Kader je bil i8letftar, je fhel v’ Pariš vifokeji uzhenofti perdobivat. ( S’ fofebnjm pridam fe je uzh4> in kmalo bil uzhenik drusih. Shivel je B zel pofhteno, in le je varoval grehov; pa p^ s ' ne zbafti je bil lakomen. ( S. Ignazi Lojoljan fe je s’ njim (prijatlil, in ga je preprizhal, d e ) e vfapofvetna zhaft prašna, de brani v’sveli*l l£l ‘ nje. ,S. Ignazi mu je s’ befedo pravil, de je le e' 10 potrebno, dufho svelizhati; Bog pa mu je S 0 ' voril v’ ferze f’ fvojo vligamogozhno gnail°i in popolnama fe mu je vdal. t S. Franzih ni vezh febi, ampak Bogu je shivel: vfaW a11 je premifhljeval verne refnize, fofebnopalj® besen in terpljenje Jesufovo, je dolgo in°l' ’ fe ojftro pokoril, in pogofto fvete sakranie" 11 prejemal. To ga je napolnovalo s’neisreal )e — 'H 9 — no gorezholljo; vfe je gorelo po njem od ve¬ like ljubesni do Boga in do blishniga. V’ po- Icorjenji poprejfhnje lakote po pofvetni hvali je vedno fkerbel fe sanizhevati, in je bil ve¬ lel, zhe fo ga drugi sanizhevali, ker je bil duh ponishnofti v’ njem. ( Svetimu Ignazju fe je podvergel, s’ njim fe Bogu v’ dar dal, in obljubil mu vfe dni fvojiga shivljenja fofebno flushiti, in fofebno fkerbeti sa svelizbanje blishniga. Nekaj zbafa fe je pomudil v’Pari- su, potlej je fhel v’ Venedke; ondi je v’bol- nifhnizi bolnikam firegel, in jih lepo uzhil bo- lesen in fmert voljno terpeti. Is Venedek je fhel v’ Rim, in fpet v’ Venedke, kjer je bil mafhnik pofvezhen. Ne is prasne radovidno- dije po desheli hodil, temuzh debi fvojimu blishnimu v’ nebefa pomagal. Povfod je ne- v edne uzhil, grefhnihe fvaril, vedno molil, fe ojftro pokoril. ,Spet je fhel v’ Rim, on- dj.otroke in nevedne uzhil, in bolnikam ftre- 8 e l- Ravno tihi zhaf je Portugalfki kralj pa- pesha Pavla III. profil, de naj mu nektere do¬ bre duhovne da, hteri bi v’lndii nevernike preobrazhali. Papesh fe je tega obvefelil, je Pranzifhka v’ Portugal poflal, kteri je ve- felo fhel, in ondisheljno zhakal perloshnofli, de bi fe zhes morje v’ Indijo prepeljal. Kader ) & f’ kraljevim nameftnikam v’ladijo fhel, fe J 11 nizh s’ shiveshem pref kerbel, ker je v’ bosh- )° previdnoll upal. Kraljev nameflnik ga je b°tel per fvoji miši imeti, pa mu je odrekel; niu je hotel hlapza dati sa njegovo flreshbo, 27 * -— 4 *» — pa odgovoril mu je: ,,Moje roke fo moj klft- pez; delati ni nezhaft, ampak grefhiti.” Pet- najft mefzov fe je po morji vosil; med tim je slo fkerbel, de bi rasusdane brodnike pobolj- fhal, in ne malo jih ga je pollufhalo, ker fo vidili njegovo fveto sbivljenje, in fposnalinje¬ govo ljubesnjivo ferae. ,S. Franzifhk je 6. dan veliziga travna le¬ ta 1 54 * frezhno prifhel v'Indijo v’merto Goa. Ondi je bil neki fvet fhkof in veliko krifiia- nov, s’neverniki namefhanih ; pa bili fo le po imenu krifljani. Vfe hudobije in krivize lo bile per njih, in verhi tiga fo fvojiga fvetiga fhkofa sanizhevali. 4 S. Franzifhk ni obupal) temuzh Ikerbel je s’ molitvijo, F poftain in drusimi dobrimi deli jim miloft boshjo fproli- ti. Nar poprej fi je persadeval fpazhene krift- jane poboijfhati, ker je bilo njih hudobno shivljenje nevernikam v’ veliko pohujlhanje. Vfak dan je otroke, fushne, hlapze in drugo tizhil, bolnike ljubesnjivo obil koval, in vfim potrebnim s’ vfo mozhjo pomagal. Ufniilj enl Bog je njegovo gorezhoft poshegnal, vfe me* flo je bilo drugazhno, in je bogabojezhe sni- velo. t S. Franzifhk je sa vfe to Boga vifoko hvalil, in potlej fhel v’permorfko deshel°> v' nafhim jesiku imenovano Ribnik. V’ tej de- sheli je nekaj kriftjanov nafhel, pa tako fp a " zbene, nevedne in vrashne, de per njih 1,1 bilo podobe praviga kerfhanftva. Te je P°' terpeshljivo in pridno uzhil, in velikezbude- she med njimi delal. Ko angelja boshjiga ga radi poflufhali, in Boga hvalili. Potlej j« fhel v’ kraljedvo Travankar, kjer jih je tudi veliko fpreobernil. ,S. Franzifhk je bil poln vefelja, viditi obilni fad boshjebefede in gna- de. ^preobernjeni ajd je fo fvoje malike od febe pometali, malifhke tempeljne podirali, in aerlire Bogu v’ zbali sidali. 4 Skerbei je to do¬ bro delo lianovitno Boriti. 4 Spreobernjenitn je dal v’ njih jesihu kerfhanfki nauk, in tudi molitve katolfhke zerkve ; jih je ofkerbel s’do¬ brimi duhovni, in jim slo perporozhal, de naj v' fveti veri Aanovitni oftanejo. 4 S, Franzifhk le je potlej perpeljal po morji v’ veliko mefto Malaka. Njegovi prebivavzi fo bili kriftjani, ledje, ajdje in Turki. Metlo je bilo lepo in bogato, deshela rodovitna in lepa; pa prebi- v avzi f 0 bj|i fiino rasusdani, ni bilo drusiga v ’medu ko pojedine, musika, plef, vpitje, oftudnoft in nesnane grefhne navade. ,S. Fran¬ ck je milo jokal nad njimi, in Boga gore¬ le profil, de naj jih fpreoberne. Ko drugi l°aa jim je pokoro osnanoval, in ojltre lhtral- ni ge napovedoval, zhe fe ne fpreobernejo. Via njegova fkerb je bila saftonj, ker jih je |*°g bil saputlil; fhel je is njih meda. Kmalo je bila roka boshja f’ teshko fhlbo nad terdo- 'fatnitni prebivavzi: nar poprej je vojfka, pot- le S kuga mednane ojdro pokorila, ker ni- ^ kotli boshjiga namednika poflufhati. Ta svedi flushabnik boshji je bil zheda- ‘io bolj sheljen dulhe fpreobrazhati; nevar¬ nih ^ j,. bilo, bolj je upal v’Boga j inferah- — 422 — neje je esnanoval f. evangeli. Svedil je, de v’ neke otoke ni bil nikedar noben duhoven prifhel, ker fo bili njih prebivavzi filno neu- fmiljeni. Nesnaniga zhloveka fo bersh umorili ali s’ mezhem ali f’ Ilrupam; tu¬ di vjete fovrashnike fo ko neumno shivino klali in jedli. Vli prijatli f. Franzifhka fo mu branili tje iti, pa odgovoril jim je: „Rad n- mer jem, zh e le samorem eno dufho Bogu per- dobiti.” ^Serzhno je tje fhel. Otozhani fo mu prijasno naproti prifhli, in fo vefelo vpi¬ li: „Glejte dobriga ozheta! glejte dobriga o- zheta!” Veliko fe jih je fpreobernilo, in fo po fveti veri bogabojezhe shiveli. Tudi v druge daljne deshele je hodil, vfim osnanoval zhifto vero inshivljenjepo sapovedih;pabosh- ja mozh ga je povfod fpremljala , in fejes’ ve¬ likimi zhudeshi rasodevala. V’ boshji jnozhi je veliko kraljev', poglavarjev in podloshnil fpreobernil; ref, veliko fto tavshent ljudi je Bog po njem fpreobernil. Pa vfe to mujefl' 6 premalo bilo; sheleljein napravil fe je v’Ki¬ no, kamor fhe ni bila prifhla fvetloba p ravP vere. Namenil fe je v’ tifto mogozhno kra- ljeflvo, in is Japona fe perpeljal do otoha.Sa 11 ' zijana, ne delezh od Kine. Ondi je bil k one® njegoviga apoftolftva; sbolel je, in umeri 2- dan grudna v’ letu i 552. Enajft let fe j e v tiftih daljnih deshelah neisrezheno trudil? 111 fhel v’ nebefhko kraljeftvo, v’kraljeftvove/1 1 ' ne ljubešni, ker je na semlji gorel od velik' ljubesni do Boga in do blishniga. Tudi p" — 42o — fmerti je Bog na njegove profhnje veliko zhu- deshev fioril. . Nauk. Blagor krijtjanu , v’ kterim je ljubesen. ,S. Franzifhk Kfaverjan, imenovan apo- ftelj Indijo, je neisrezlveno terpel sa fpreober- njenje hudobnih kriftjanov in flepih neverni¬ kov. Hodil je po nesnanih deshelah, delezh le vosil po nevarnih morjih, nikoli rii pozhit- ka iniel ; vender je bil smiraj vefel. Vedno le je podil, flanovitno fe je uzhil, smiraj je kil v’ fkerbi , komaj dve ali tri ure je na ter- dih tleh pozhival; vender je menil, de malo terpi, j n je bil tgfpljenja vefel. Od kod je bila njegova neisrezhena mozh in Ilano.vitnoft? Is ljubesni do Boga in do blishniga. Ta ga je delala lazhniga terpljenja; ta mu je dajala obilno vefelje v’ velizim terpljenji; ta ga je Uzhila nesapopadljive modrolli, kakos’grefh- niki ravnati; ta je dajala mozh njegovim be¬ sedam, de fogrefhnikam bile ljubesnjiv ogenj. Hlagor njemu, in blagor vlim, kteri fo polni Jjubesni, ker is nje vfo voljo bosbjo dopolnu- jejo, in po fmerti gredo v’ kraljeftvo vezhne ljubesni vshivat veliziga plazhila! Blagor kridjanu, v’ kterim je ljubesen, ker vfe sapovedi dopolnuje! Ljubesen sdru- s ki krifljana s’ Bogani in s’ blishnim. Veliko dopadenje ima nad'Bogam , in le v’ njem ffc — 454 — \ vefeli; ljubi in Jela, bar Bogu dopade, to- vrashi in fe varuje vfiga, bar Boga shali. Kdor ljubi; ima pravizhno ved, ioiebno modroft, dobro voljo in vfe. Kdor ljubi, ima delavno vero, terdno upanje: prav moli, kerjepra- vizhnoili sheljen ; ima poterpeshljivoft v’nad¬ logah, her je Bogu rad podvershen ; je lla- noviten v' fbufhnjavah in v’ preganjanji, ker ga ljubesen mozhniga dela vfe premagati. Kdor ljubi, je tudi s’ blishnim dober, pravizhenin ufmiljen: preterpi nadleshnoft blisbniga, in le fkerbi, de bi ga poboljfhal; je velel nje¬ gove frezhe, zhe mu flushi b’ svelizhanju; je sbaloften njegove nefrezhe, zhe mu je refniah- no fhhodljiva; fodi od dobriga in hudiga le po ljuhesnjivi volji boshji, naj bo to perpri- jatlih ali fovrashnibih ; lberbi blishnimu po¬ magati, ga uzhiti in frariti, de bi vezhnofte- zho dofegel; fe varuje prenaglih fodeb, grefh- niga govorjenja, ozhitanja, nevolhljivoAL opravljanja, obrekovanja, in bar rasdere sa- veso ljubesni. Kdor ljubi, je tudi ljubljen: Bog in ljudje imajo dopadenje nad njim, ve- lib poboj vshiva, dobri ga ljubijo , in zelo hu¬ dobni ga fpofhtujejo. Ljubi Bogain blishnigaj tabo fi lrezhen, in bofh vekomaj lrezhen. Molitev. O ljubesnjivi Gofpod Jesuf Kriftuf, b' ^ ogenj ljubesni na fvet pernefel, ljubesenIka- soral, perporozbeval in sapovedovgl • daj • — 425 — goreti od nje, de v’grefhni mersloti ne po¬ ginem. Ponishno te profim, vlij v’ moje mlazh- no ferze ljubesen, ktera je sazhetik in ko- nez vfiga dobriga; daj mi ljubesen, ktera je sapopadik vfe pravizhnofti, fpolnjenje vlih sa- poved in kljuzh v’ nebefhko kraljeftvo. O IvetiFranzilhk! prod sa - me ufmiljeniga odre- fhenika Jesufa, de mojo dufho s’ ljubesnijo napolni, in me flori !po tvojim sgledu IVojiga sveftiga flushabnika. Blagor moji dufhi sdaj in vekomaj, ako gori od nebefhkiga ognja! Torej ne jenjaj profiti, de mi ljubesen fpro- fifh, 1’jktere mozhjo' liozhem refnizhno lker- beti sa zhall boshjo in sa svelizhanje biishni- ga, dejbompo m oz h ni savesi ljubesni s’ Bo- gani, sazhetnikain ljubesni, sdrushen veko¬ maj. Amen. IV. dan grudna. ,S. Barbara, deviza inmarlerniza. Q Barbara, flovezha deviza in ferzhna rnar- ierniza, je bila is^veliziga mefla Nikomedije. frlajje hzhi mogozhniga neverniga Diofkora, ft ar bogatejfhiga meftnana; ravno sato fo ga ft ebteri zerkveni pifarjijj imenovali kraljizha. ^trozi shive radi po sgledu tvojih flarfhevj per f. Barbari ni bilo tako, bila je rta dru- — — gazhna leo njen ozhe.“ On je bil nevernih, ona verna ; on napuhnjen, dna ponishna; on fo- vrashnib boshji, ona prijatliza boshja, ber ji je Bog is fofebne milofti dal mogozhnognado, Ozhe Dioflcor je vidil, deje njegovahzbiBar¬ bara filno lepa, ih defiravno je bil nevernik, ji je vender branil v’babo hudo perloshnoftali naftavo, bterih je {Vet poln i; sa tega voljo jo je v’ odlozheno vifobo hifho saperl, ji odka- sal vfo ftreshbo in vfe drugo, bar je potrebo¬ vala. t S. deviza Barbara’ je bila fvojimtt ožhe- tu poborna. V’ tej famoti je imela zhaf reli* bo rezhi premifhljevati; premifhljevala je le¬ po nebo, fvetlofonze, druge nebefhbe luzhi, semljo, drevefa, shivali in druge dvarjene re¬ zhi. Bog ji je dal fposnati, de je en faniAvar- ' nib in gofpod vliga, in demalihi, btere ozke in drugi nevernibi molijo., nifo drusiga ko smota hudizheva. ( Sposnala je, de je le en pravi Bog, bteri je nebo in semljo, in bar je na »ju, (1 varil, de more le njega famiga mo¬ liti, in le njemu lami mu flushiti. Bog jo J 8 uzhil, preprizhal, in njeno ferze nagnil ti veri. Nebi zerbvdn uzhenib pravi, deje med flushabnizami f. Barbare ena bila briflja- na, btero ji je bil ozhe ponevedama dal, in de je bila od nje v’ veri poduzhena. Velibo bogatih mladenzhev je ozheta D 1 ' ofbora prolilo, de bi jim fvojo hzher Barbm 0 v’ sabon dal. Ali f.Barbara, pravi f. JanesD a ' mafhzhan, 11 je Jesufashenina isvolila, ih dru¬ siga ni hotla. Med tem fe je ozhe Diofl< 01 napravil v’ daljno deshelo. Poprej fbe je v’ vifoki hifhi, kjer je J'. Barbara prebivala, zhnmnato s’ dvema oknama, in v’ njej kopel, de bi fe kopala, ukasal narediti. Miflil je , de bo 'hi hi, ko njega nebo doma, fiprehiifli- la, in v’ moshitev dovolila. Ali f. Barbara je v’ zhumnati fhe tretje okno rekla pertlaviti v’ ahati fvete trojize; tudi fi je dala na durih v’ kopel snamnje krisha Jesufoviga vfekati, ker I ni kotla f kri vati fvoje vere v’ praviga Boga in v’ odrefhenika Jesufa, je prejela fveti kerft, in ponovila terdno šaljubo fvojiga devifhtva. Kader je bil ozhe nasaj prifhel, je f. Barbaro ld'Tebi na dom visel, prijasno s’njo ravnal, in ji kmalo fpomnil od moshitve. Huda fkufh- nja je bila to sa f. Barbaro. Ali ponishno in s’ vfim fpofhtovanjem je povedala ozhetu, de veruje v’ trojfediniga Boga, insanizhiije mali¬ ke, in de ne mara sa nobeniga shenina, ker je fvoje ferze she Jesufu v’ dar dala. Te be- fede fo ozheta Diofkora ko ftrela pobile, kaj taziga fi nikoli ni domiflil. Od jese ne ve, kaj Ki ftoril. Po mezh je fegel, in na melu jo je hotel umoriti. Pa Bog je tvojo svello flushab- »izo obvaroval, de bifepokasala njenaferzh- »a ftanovitnoft, in debi fi s’ vezhim terplje- »jem tudi zhatlitljivfhi krono premaganja sa- Bushila. Sbeshala je , in fe fkrila v’ famoten Kerlog. Ozhe jejeferditifkal, jo je nafhel., »eufmiljeno otepel, svesal, do nevernigaob- latlnika Maržijana vlekel, in njemu V oblaft dal, de bi jo fhtrafal savoljo kerfhanfke ve- — 4 — re. Oblailnik je f. devizo Barbaro nar poprej prijasno nagovarjal, de naj bo pokorna ozhe- tu, in naj moli malike; pa ji je saftonj govo¬ ril. Torej jo je ukasal s’ volovfkimi shilami hudo preteplli, rane in proge f zhepinjami rasprafkati, in po tem v’ jezho jo gnati. V’ jezili je Boga hvalila, ker je velelo terpelasa- voljo prefvetiga imena Jesufoviga; ravno sa- to jo je nebefhka luzh oblvetila, Kriftuf le ji je prijasno perkasal, jo popoluama osdravil, in ji llanovitno poterpeshljivoft sapovedal ia dal. Drugi dan fi je neverni obladnik f. Barba¬ ro dal fpet perpeljati, in jo je fpet Ikufhal 1 ftrafhnimi bolezhinaini od fvete vere 'odverni- ti. Viditi sazeljeno in sdravo njeno truplo, ji rezhe : „Glej, bogovi fo te osdravili, da¬ ruj jim v’ hvalo.” ( S. Barbara odgovori: „Bar je mertvo, mi ne more sdaljfhati shivljenja; osdravila me je le mozh Jesufa Kriflufa, kte- riga ti v’ fvoji 1 lepoti ne morefh in nifi vre¬ den fposnati.” To je napuhnjeniga oblaflni* ha slo rasferdilo. Ukasal je s’ shelesnimi gre* beni rasmefariti vfe njeno devifhko telo, s ognjem ji Hrani shgati, in po glavi jo tlezhi. Polno ran in kervi je bilo njeno telo; panjen mozhni duh le ni dal od Boga odverniti. P r0 ‘ ti nebefam je med tem gledala in molila: „Go* fpod Jesuf! pomagaj mi, nikar me ne sapa* hi. ’ Potlej fo ji hudobneshi perli odresali- Tudi med tem je molila: „Golpod! lefvojig* duha mi nikar ne odvsemi, de ne omagam- Na to fo jo flekli, iti nago po ulizah inefla p e * — 429 — Ijali in »aframovali. To gerdo saframoranje je framoshljivo devizo bolj bo vfe drugo bo¬ lelo; pa is ljubesni do fvojiganebefhbiga she- nina je tudi to ftanovitno preterpela. Sad- rjizh jo je neverni oblaltnib, vef rasbazhen , bo je ne more premagati, v’ fmert obfodil. Nezhlovefhbi ozhe Diolbor je bil velel njeob- fojenja; fam zelo je prifhel, in fvoji hzheri, litera je bila ravno 20 let Hana, glavo odfe- kal. Njegovo nesnano neufiniljenje je v’ nebo vpilo na maf hevanje; vprizho vfih ga je flre- la ubila. 4 Smert f. devize Barbare je bila ob zhalu neverniga Rimfbiga zefarja Gordijana okoli leta 240. Ker je vfe naflavezhlovefhbi- ga fovrashniba s’ boshjo pomozhjo frezbno premagala, fe verni briftjani v’ njene profh- nje perporozhajo sadrezhno sadnjo uro. Nauk. Le ponishni Jo veri in sapovedim pokorni. ,S. Barbara, imenitna hzhi bogatiga in ^ogozhniga Diofbora , je po Ilvarjenih rezheh ’ n >s poduzhenja fposnala ftvarniba, in fe ba- lollhlii veri ponishno podvergla, berjijeBog fofebni dar vere dal. ,Svoj um in fvojo voljo je veri podvergla; raji je bila sanizhevana in llt norjena, babor de bi bila od vere odltopila. Tudi ti, o zhloveb! bodi ponishen, ?ier le lako vfe rasodete refnize terdno veruje!h, in 8a povedim frojo vero podvershefh. Napuh ie sazhetik nevere in krivoverflva, ponishnoft pa.je sazljetiu prave vere in relnizlme pokor* Ihme.f,,* . ... I , - 'vil < •• J ’ : ■ Napuli je bpTesen rfiga zhlovefhtva, po- nishnoft. je le is giiade j le gnada ponisha in osdravi zfjloveLa. 11.a sode te fkrivnofti prefe* sliejo zblove^ov um; pa ponishnoft podver- she zhkovekov um rasodeti boshji befedi. Pre* vsetneshi miflijo in govore od vfiga po fvoji (lepoti, in imajo dofti isgovorov soper vlako refnizp in sapoved, ktera je njih hudimu po- shelenju iiadleshna; ponishni fe llanovitno der- she naukov katolfhke zerkve. Is rasusdaniga shivljenja fe ferze moti, ker sheli, de bi bilo perpufheno, kar grefhno ljubi. Hudizh je pervim ftarfhem lashnjivo rekel: „BoJle ho bogovi.’’ Hudobneshi shele poshivinitife,ker po shivinfko shive; sheld, de bi dufha nebi- la neumerjozba, in de bi ne bilo pravizhniga fodnika, ker fo le fvojimu gerdimu poshele- nju pokorni. Ponishni podvershejo fvoj u nl fn fvojo voljo Bogu, ker imajo upanje dobri- ga povrazhila. Ponishen bodi; potlej fi B°‘ gu hvaleshen, rasodeti veri in osnanjeninisa- povedim pokoren. Bres ponishnofti li teshko zhifte vere; bres nje pa ni prave pohorfhine* ni svelizhanja. Premifli, dva uzhenza flaJ e ' sufa profila, de naj jima da perve fedeshe v fvojim kraljeftvu. Jesuf jima je odgovoril 1 „JVi ii moji oblajti tega vama dati” 20 , 25. Uzheniki raslagajo tako te befede : "Vf® je bilo Jesufu v’ oblafli, ne pa prevsetnih v — 43 i — fvoje kraljeffvo vseli. Le tilli bodo povifha- ni, kteri fe po njegovim sgledu ponishujejo. Le ponishni shive lahko po sapovedib, ker Bog le ponishnim 1’ fvojo gnado pomaga, ali pa jim jo daje, de bi bili ponishni. Bres ponishnolli je nemogozhe Boga moliti, ker ga le ponishna duflja refnizhno hvali; bres ponishnolli je nemogozhe Boga dopadljivo pro¬ fiti, ket prevsetna dufha ne fposna fvojih fla- boft, fvojih grehov, nevarnofti sapeljivih fkufhnjav; bres ppnishnofti ni nobene prave pokorfhine do duhovnov, do deshelfkih ob- lallnikov, do flarfhev; bres ponishnolli je ne¬ mogozhe premagovati nevofhljivolt, jeso in sanizhevanje ; kdor ni ponishen, je jesizhen, opravljiviz, lashnik, preklinjevaviz, in poln diga hudiga. Tedaj bodi ponishen, in bofh rasodeti veri- ih njenim Sapovedim rad poko¬ ren. i S. Avgufhtin govori prav: „Napuh je ozke puntarjev , ponishnoft mati pokornih?' ,Sam vefli, de le prevsetni ljudje fe vsdiguje- jo soper rasodete refnize, sanizhujejo sapo- v edi in oblallnike. Ne poflufhaj jih, temuzh skivi po sgledu Jesufovim in fvetnikov, in u- ftri v’ ponishnolli, de bofh povifhan. Molitev . O ljubesnjivi Jesuf! llori me po fvojih s gledih in naukih ponishniga, kakor li fvojo Mushabnizo f. Barbaro ponishnolloril, de bom 'felej pokoren tvojimu rasodetju in tvojim sa- — 43i — poredim. ,8. Barbara fe ni vere framovala, fe ni bala neufmiljeniga ozheta ; flanovitno fi je Husbila, in savoljo tebe ferzhno umerla. Tudi jed hozhetn P pomozhjo tvoje gnade po njenim sgledu shiveti, de prejmem, bar mi je tvoja miloft obljubila. Vedna hvala ti bo¬ di, o ufmiljeni uzhenih Jesuf! hi li mi dalfo- febni dar vere, htere nilim bil in nilim vre¬ den; ohrani me danovitniga, in (lori me ro- dovitniga v’ njej, de med tvoje prijatle pri¬ dem te hvalit vehomaj. Amen. V. dan grudna. t S, Peter Krisolog, Jhknf t S. Peter, savoljo prijetniga in uzheniga g°" vorjenja imenovan Krisolog, to je po nalbim jesihu slatogovoriz, je bil rojen v’ medu, ** fe sdaj imenuje Imoli, na Lafhhim v’ sazhet- lili petiga veha ali ftoletja. Bil je v’ hatolfb^ veri fherbno srejen, in je po njej bogaboje* zhe shivel. Njegov uzhenih je bil medni fM [0 ^> J. Komeli, hteri ga je savoljo njegove p ri ^‘ nofti in nedolshnodi med fvojo duhovfhinop°’ fiavil, in mu fhedi shegen podelil. Sveflo in fr e ' to je fvojo flushbo opravljal, fvojimu fvetiin 11 fhhofu je bil grosno vfhezb; salo ga je fof^} 5 ' no ljubil, in tudi vfi verni j.o ga, ljubili lB fpofhtovali. Pergodilo fe je v’letu 435 , de je v’ permorfkim medu Raveni veliki fhkof umeri. Duhovfhina in verni fo drusiga isvo- lili, kteri pa ni imel bres papesheviga dovo- Ijenja pofvezhen biti. Odbrali fo nektere mo¬ dre moshe, de bi isvoljeniga fhkofa v’Rim do papesha fpremili; tudi fo fprofili fvetiga fhko- la Kornelija, de bi s’ njimi fhel. ( S. Korneli je dovolil, in feboj vsel fvojiga dialsona Pe¬ tra, kteriga modrod je dobro posnal. Tifti 21)31 je bil papesh t Sikft III. Njemu (la fe f. Peter apodelj in f. Apolinar marternik perka- sala, in mu sapovedala, de naj diakona Pe¬ tra, ne pa uniga, veliziga fhkofa pollavi. Pa- pesh je bil timu povelju pokoren, in je po¬ danim moshem to rasodenje povedal, kteri fo Pega hvalili, in fvojiga noviga veliziga fhko¬ fa fofebno fpofhtovali. ,S. Peter je fhel is Rima v’Raveno. Zefar Valentini jan III., njegova mati Plazidija, vfa duliovfh ina in vfe verno ljuddvo fo ga neis- re *heno zhadito fprejeli, ko mosha is nebef, 1 ( ° angel j a boshjiga ljubili in fpofhtovali. Le- P° jih je profil rekozh: ,,Jed fe nitim branil te ga preteshkiga bremena savol jo vafhiga sve- l'*hanja; tedaj tudi vi ne bodite mojim opo- ^njevanjem nepokorni, in podversite fe bosh- ) lln sapovedim.” Vfe je fkerbel poravnati, ' !ar je bilo flabiga in grefhniga v’ medu in po ddiofii. ( Svojo veliko zhedo je fkerbno redil f *hifto pafho boshje befede; fofebno pa jim l e s vedno molitvijo in f’ fvetiin sgledam po- 28 inngal. Njegovo govorjenje je Lilo kratko, pa mozhno in ognjeno; tudi priprofti fo ga la h l(o umeli, in tudi terdovratni fo le mu mog¬ li vdati. Naihel je flabo navado, kterajebi- la oftanik fpazbenih nevernikov, de fo pervi dan profenza fleherniga leta po medu hodili v’fheme, plelali, pijanzhevali in noreli. To je f. fhkofa grosno peklo. Vezhkrat je soper to grefhno navado gorezhe govoril rekozh: „Te norofli fo soper kerfhanfko fvetoft. Kdor fe hozhe f’tem veleliti, karti hudizh ismifli- Ijuje, le ne bo f’ Kriltulam vefelil.” Okoli 17 let le je ta f. fhkof sa vfe dobro trudil. Kader je vedi 1, de je fmert bliso, je 1 hel v’ fvoje roj Itn o rnello Imoli. Ondi je sbolel, in poln dobriga sallushenja umeri v’letu 45 o. Vfeme- tto ga je obshalovalo, in zhaltito pokopalo sraven trupla f. marternika Kalijana. Eno ro¬ ko liga f. fhkofa fo nefli v’ melto Raveno, de bi mednani imeli nekoliko trupla fvojiga do- briga in fvetiga pallirja. Nauk. Slehernima Je perporozha kerjhanjki nauk poj lujhati. t S. Peter Krisolog je fkerbno uzbil Bog a prav fposnati, mu svelto flushiti, in fe svf lizhati. To je konez osnanovanja befedebosh' je, in sato jo je vlak dolshen Ikerbno p°^ li j Ih ati. .Sofebno, o kriltjon! ti perporozhiin k 1 $ 1 S P f. k 8 u fl Vi Tl di v’ ne uz od k a bi sn fin nia na: sal Up; ko de — 435 — popoldanfkiBoshji flushbihoditi, de kerfhan- fki nauk fherbno poflufharh. Ako bi sjutrej perjpridigi ne bil, bi te veft pravizhno pekla; salta j bi ie pa ne pekla, ako bi is lenobe ne hote! h’ kerfhanfhimu nauku svefto hoditi, in ga fkerbno poflufhati? Kerlhanfki nauk ima pet poglavitnih delov: vero, upanje, ljubesen', f. sakramenta in kerfhanfko pravizo. Tinau- ki fo med feboj sdrusheni; vli fo potrebni, in grefhifh, kader koli jih nozhefh poflufbati. Vera je nar potrebnifhi, ker bres nje ni upanja, ni Jjubesni, ni svelizhanja. Kerfhan- fki nauk te uzhi zhifto in terdno verovati, in Tero v’ delih kasati; tudi odpraviti smote, >rashe in vfe, kar vero ognjufi, ali nepridno dela. Kerfhanfki nauk te uzhi prav verovati y ’Boga, od njegovih laftnoft, od vrednofti in ®eumerjozhofti zhlovekove dufbe. Tudi te uzhi fpazhenofti zhlovekove natore, potrebe °drefhenika in uzhenika Jesufa ingnade f. Du¬ hu. Bres praviga sapopadka katollhke vere hi ti nesnaniga Bogamolil, bi ga prav ne fpo- *hal, bi ne vedil kaj upati, ali le koga bati po imerti; tudi f. sakramente bi nevredno preje¬ li, in bi ne bil svelizhan. Upanje je tudi potrebno, in kerfhanfki UUuk te uzhi prav upati, de vefh v’ koga in, s ultaj upati, deneobupafh, ali predersno ne Upufh. Upati je lahko, ali prav upati jetesh- 1,0 5 sato je kerfhanfki nauk, de ne sajdefh, vefh prav moliti, de upafh v’ pomozh gna- 28 * — 456 —j de boshje, in shivifh v’ svolizhavnim ftrahu, de dofeshefh, kar upafb. Ljubesen je fad zhifte vere in pravigau- panja. V’ ljubesni je sapopadeno vfe, bar fmo dolshni Bogu, febi in blishnimu; onasa- popade vfe sapovedi, in oftane ftanovitna, de- firavno fe okolifhine premenjujejo ; je zhifla, mozhna, delavna, mehka, ojftra, ufmiljena, fvarezha, vender smiraj po boshji dopadiji* vofti. Kako bol h vfe to vedil, in kako fe na- fiav flabe natore ogibal, zhe Jesufa ne polhi- fhafh ? 4 Sveti sakramentje fo potrebni k’svelizha- n ju, pa bres Jesufovih naukov bi ti bili ne- pridni. Kerfhanfhi nauk te uzhi, koliko jih je, in sakaj fo od Jesufa poflavljeni; kaj de od fleherniga veruj, in kako fe k’fleherniniu perpravi, de po njih prejmefh gnado in sve- lizhanje. Kerfhanfka praviza, pravizhnoft ali h’ e ' toft je is dopolnjenja vlih sapoved, vfih clolsh- noti f’ pomozhjo gnade boshje. Kerfhanfi (a praviza je greha fe varovati, in dobro dela * 1 po sgledu in naukih Jesufa Kriflufa. To i n,a neisrezheno Ihirjavo in globozhino, ker s a ‘ popade dopolnjenje vfih sapoved in okoliH) 111 ’ Ne morefh tega vediti, zhe te Jesuf ne uzhi, zhe ne poflufhafh njegove befede , zhe neko* difh h’ kerfhanfkimu nauku. To je tvojn dolshnoft, in ravno sato je vfako nedeljo in vin sapovedan prašnik kerfhanfhi nauk. Grelbifh* zhe te lenoba ali nizhemerni opravki, ‘ n ve — 457 — lil(o huje, zhe te hudobija odverne od te dolsh- notli. Prof! Jesufa, de naj ti da njegove nau- he prav poflufhati, in po njih shiveti, de bofh svelizhan. Ljubi kritljan! aho bi pravi sapopadik Jesufovih naukov v’ ferzu imel, bi ti ne bilo treba vedno perporozhati, te profiti in fva- riti, de fe varuj noroft fveta, ktere fi je hu- dizh ismiflil, s’ njimi oflepil nevernike in me- fene kriftjane. Kar je f. Peter Krisolog zher- til in prepovedal, je fhe sdaj na fvetu, mo¬ rebiti huje ko takrat. Ob njegovim zhafu fo hriiljani le pervi dan lonzhniga leta noreli; S( laj pa ni konza noroli, in kdo pomifli, de Je to soper kerfhanfko pravizhnoft? Kdo sa- inore popifati, kar le pred puham hudiga go- ? Hudobna navada fe je vkoreninila, in ta je norzam sapoved. ,.Ne hodi sa mnoshizo, de bi hudo /lori /.” II. Mos. 23 , 2. Pollu- ^aj Jesufa, kteri fvojim uzhenzam pravi : „Vi bojle shalova/i in jokali, jr tl pa Je bo ve- Jehlj Jan. 16, 20. Kaj fi isvolifh, s’ dobri- shalovati, ali f’ hudobnimi norzhevati ? ^°flufhaj fkerbno nauke Jesufove, in fe ne Wh sinotil ne v’djanji, nev’miflih, temuzh ^ulh sa Jesufam svetlo hodil. Molitev. O Jesuf, edini uzhenik vfigazhlovefhtva! ^ a j ? de te prav poflufham in bogam ; napol- 11 ' mojo dulho f’ fvojim duham, kakor fi na- — 458 — polnil dufho fvojiga flushabnika f. Petra. Vem, de nifim bil slieljen poflufhaviz in priden de- laviz troje befede, ker nifim gledal na te ali na tvoje fvetnike, ampak na tvoje fovrashni- ke. Pofihmal hozhem le tebe poflufhati, in Je po tebi shiveti, ker drugazhi ne bom per tebi shivel vekomaj. Nikoli ne bom posabil refnizhnih befed fvetiga fhkofaPetra: „Kaor fe hoihe /’ tern vefelili , kar Ji hudizh is- mijhljuje , Je ne more J' teboj vejeliti.” Od¬ povem fe hudizhu in njegovim vefeljem; p« tvojih naukih in sgledih, o Jesuf! bompolih- mal shivel, de ne bom savershen, temuzhle bom velelil v’tvojim kraljeftvu vekomaj. Amen. VI. dan grudna. ,S. Nikolaj ali Niklavsh, Jhliof. Nikolaj ali Niklavsh fhkof je eden nar v e * ^hih fvetnikov v’ katolfhki zerkfi. Bil je ro- jen v’ meflu Patari v’ Lizii, ki je sdaj Turkam v oblafii. Njegovi flarfhi fobili bogati in bo- ga boj ez hi, in fo fi slo persadjali Nikolaja v boshjim firahu srediti. Bog jim je dal nad N* kolajem veliko vefelja. Otrok fhe je she ras odeval, de bo velik fvetnik ked.nj : sakaj vfa ko Iredo in vfak petik, ki fla bila takrat ped na dneva v’ tednu , fe je podil kakor odralk 0 — 43 9 — ni; turli je rad molil, pridno fe ualiil, in fkerb- 110 fe ogibal flabe tovarfhije. Ko je odrallel mladenizh, je v’ uzhenofii in fvetofti vie fvoje verftnike prefegel. ,Shkof v’velizim meftu Mi¬ ri ga je med fvojo duhovfhino vsel, in eniga dne je od njega rekel: „V’ Nikolaji fe nova luzh boshji zerkvi fvetli; blagorzhedi, ktera ga bo kedaj paifirja dobila.” / Med tem lo f. Nikolaju llarfhi sa kugo u- merli, in mu veliko premoshenje sapudili. Nikolaj je prevsel premosbenje , pa ne sa - fe, ampak sa uboge ; sakaj bil je neiiftezheno ufrni- Ijen do ubosih. Med deli njegoviga ufniilje- nja je pofebno to le fpominja vredno. Neki mejinan je bil v’veliki revihini, in je shemif- hl fvoje tri hzhere rasusdanimu sbivljenju pre¬ poditi, de bi s’grefhnim dobizhkam fe in fvo¬ jo drushino lakote otel. Ko je 1 . Nikolaj ta ^udobni fklepsvedil; gre ponozhi fkrivaj k’ hifhi nefrezhniga ozheta, in muf kosi odper- 1 ° okno toliko denarjev verske , de je nar iiar- )' hzher s’ njimi omosbil. Reihitilbe uni d v d feftrj j s nevarnofti greha, je Nikolaj vdrugizh »i vtretjizh tako ftoril. Vtretjizb je ozke i iie ®hul, j e planil fkosi durisa nesnanim dobrol- n| kam, ga dolbel, pred-nj na kolena padel, ln ga hvalil. Pa Nikolaj ga jo ljubesnjivo vsdig- “•l. mu rekel, de je lepo dolshnodito doni, ln ga profil, de naj nikar nikomur tega ne Pove. Nekaj zhafa po tem je f. Nikolaj fhel na hostijo pot v’ Jerusalem, in je puzhaiiil Ivete — -/,/,0 — braje, bjer je nafh svelizhar rojen bil, sbi- rel, terpel in umeri. Na tej poti fe je v’do¬ brim slo vnel, in debi losliej v’ pokori shi- vel, in bolj sa fvojo dufho delal, fe je od (ve¬ ta in njegovih opravil lozhil, in je fhel v’ne¬ bi blofhter. Ali to ni bilo pobosbji volji. Eni- ga dne, bo je v’ Tvoji hifhizi blezhal, in b’ Bogu molil, mu je bilo, babor de bi flifhal befede: ,,Nibolaj! to ni njiva, na hteri nn bofh fad obrodil, bi ga perzhabujem od te¬ be; oberni fe b’ fvojimu poprejfhnjimu slav¬ ljenju, de BV po tebi moje ime zhefheno.” Torej je fveti mosh blofhter sapuftil, in nasaj v’ Miro fhel. Ni bil dolgo v’ tem meilu, bar fo ga po pofebni boshji previdnofti v’ njem fhbofa isvolili. Nar ftarfhimu smed fhbofov namrezh , bi fo noviga fhbofa v’Miri volili, je Bog v’ mifel dal, de naj tiftiga isvolijo, bteri bo drugo jutro pervi v’ zerbev prifhel; in glejte, f. Nibolaj je bil pervi v’ zerbvi. Bra¬ nil fe je te zhafti; pa duhovfhina in ljudftvo ga nifo pred nehali nadleshevati, de fe j e vdal. Sdaj je babor luzh na fvezhnihu fvojim ovzhizam fvetil v’ vfih zhednoflih. Per vfi zhafti, h’ bteri je bil povsdignjen, je bil srni* raj ponishen, in od fvojiga ojllriga shivijenja nizh ni odjenjal, fhe leojftreje jeshivel. Go- rezhe je molil , in vedno per Bogu imel fvo| B niifli; slo (e je poftil, ob fredah in petbib fo fhe zelo ogrefhil ni; tudi per Ipanji fi je S J° pertergoval, in nad vfimi Tvojimi pozhutbi l B grosno zinil. Staven tega je bil do u bosi h ba- I Itor poprej ufmiljen, per brivizah poterpesh- 1 j iv ,• v’ opominjevanji in fvarjenji moder, v’ osnanovanji bosbje befede vef vnet ingorezb. Neufmiljeni zefar Dioblezijan ga je v’ jezbo vergel; pa zelo tubaj je drusim jetnibam f. evangeli osnanoval. Konfhtantin, pervi ver¬ ni zefar, je fvetiga fbbofa is jezhe refhil, in s’ velibim vefeljemfo ga ovzbize fprejele; ze¬ far fam tudi ga je sayoljo njegove uzhenoftiin fvetofti slo fpofhtoval. Ko je bil zefar tri po nedolshno satoshene flusbabnibe b’ fmerti ob- fodil, in pred namenjeno fmertjo tifto nozh n Nibolaja v’ fpanji pred feboj vidil, in prenag¬ ljeno in brivizhno fodbo llifhal ozbitati; je obfojenim bersh milofl dodelil, in relcel, de n aj (hbofa Nibolaja sa to sahvalijo. Tudi fvo- je sadnje leta je f. Nibolaj v’ frezho fvojih ov- ? biz obrazhal. Poln dobrih del in previden f’ fvetimi sabramenti je 6. dan tega metza obo¬ li letao27 v’ Gofpodu safpal. Njegove pofled- n je befede fo bile is 3 o. pfalma, bi-ga je mo¬ lil: ,,Gofpod! v’ tvoje robe srozhim fvojodu- fbo.” Njegovo fveto truplo je bilo zbafiito po¬ kopano v’ velibi Mirfbi zerbvi, in na njegove P r ofhnje fo fe ondi velibi zhudeshi godili. V’ letu 1087 je bilo od neba j b upzov v’ mefto Ba- r ' na Neapolfbo prenefeno, bjer fo mu lepo *erbev fosidali, in ga imajo fhe dan danalh- 11 ji v’ velibi zhafti. “ — 442 — IV a n k. 9 Snamnja napuha. Nikolaj je Ijiulem veliko dobriga fiorilna dufhi in na telefu; pa fe ni hvalil s’ dobrimi deli, fhe le fkrival jih je fkerbno, de bi ga ljudje ne hvalili. To je snainnje velike po- nishnofti, htera da ženo vliin drnsira zhedno- ilim in dobrim delam, in povilha zhloveka / per Bogu. Napuh pa odvsame vfimu dobri- mu ženo in saflushenje, in ponisha zhloveka globoho v’boshjih ozheh. Kriftjan! varuj fe vliga napuha. De fe fposnafh, premilih Napuhnjeni miflijo vifoho od febe. ,S° pijani v’ duhu, ne vidijo grehov, htere ima¬ jo, ampah le zhednofti, hterih nimajo. Ima¬ jo fladko dopadenje do febe, do fvojihdelia do viiga, har je njih. ^o farni per febi ro°* dri, in jim v’ mifel ne pride, de fo flabi, de le lahko smotijo ali golufajo; sato fe ne dado preuzhiti, nozhejo fvojih smot fposnati, °' pravizhujejo ali isgovarjajo fvoje grehe, l fl ' shejo in tudi perfegajo , de fo nedolshni vidith Enaki fo fariseju, hteri je bil velik grefhnih f vendar le v’ tempeljnu vprizho Boga f htejeno- dolshniga. Premifli, hahofhen liv’lvojihmik Jih,‘ de jih poravnafh po ogledu ponishnig a Jesufa in njegovih ponishnih flushabnihov. Napuhnjeni radi govore od febe. ,Sot°' likanj polni dopadenja do febe, do fvojem°' drofli in do opravil, de ni nikoli konza ajd' — 44 j — ! nadleshniga govorjenja, f’ kterimfe povifhu- jejo. V’fleherno rezh fe vtikujejo; govore odfebe, bodi fi perloshno ali neperloshno; hozhejo vfe foditi in uzhiti; tudi prevedo in prerokujejo pri hodne rezhi, ali pravijo pot¬ lej: vedil, fim djal, de bo tako.” Me¬ nijo, de vfe vedo, in de nobedennizh ne ve, *he ni od njih nauzhen. ,*Gorje fvetu, ko bi njih ne bilo!” menijo; tolikokrat imajo naje* siku : „Jejt, je ft de fe jim tudi modri mo¬ rejo fmejati. Povfod trobijo, kaj in koliko de¬ lajo dobriga, ker menijo, de fo nefrezhni, ali de saftonj dobro delajo, zhe vii ne svedo njih dobrote in ufmiljenja. PremiHi fe po tih naukih, de fe fposnafh, in fe poboljfhafh. Napuhnjpni sanizhujejo druge ljudi. ,80 ' fvojih miflih in befedah umni, modri, pra- vizhni in v’ vfim popolni; drugi fo neum¬ ni, nefpametni, krivizhni in hudobni. Nesa- nizhujejo grehov blishniga, in ne fovrashijo, W Boga shali, isljubesni do pravizhnolli, te- nruzh sanizhujejo in fovrashijo ljudi is napu¬ ha Zhe fkashejo fovrafhtvo nad greham, je k salo , de imajo isgovor soper blishniga go- 'oriti; morebiti fo grehov blishniga vefeli, 1 ^ ,er jim dajo perloshnoft hudo govoriti, insra- T en froje hudo ferze perkrifati. Farisej je dinarja sanizheval, je Boga sahvalil, de ni ) ( a!(or on ali drugi hudobnih in krivizbnik ; pa ) e bil per Bogu hudobnifhiod tihih , ktere je l 11 « vse t n o sanizheval. — 444 — To je le neholiho snamenj grefhniga na- I puha; pa sadofli ti je, zhe fe shelifh fposna- ti. JVihar fe prenaglo ne mifli ponishniga; napuh je bolesen vfiga zhlovefhtva, je pija- nolt duha, je prefejan flrup, in savoljo tiga oftanefh lahho v’fvoji smoti. Vedno profiBo- ga ponishnotli, de niholi febe, ampah smiraj le njega hvalifh. Vedi in imej ali malo ali veliho, smiraj bodi ponishen; premifli befe- de f. Pavla : ,,Kaj irnajh , de bi ne bil od Bo¬ ga prejeli Zhe Ji pa prejel; sakaj fe hva- lijh, kakor de bi ne bil prejel 1 ’ I. Kor. 4 > 1' Molitev . Vligamogozhni Bog, flvarnih in Gofpod vfiga! daj mi fposnati Ivojo veliho revlhino, nepremoshnoft in hudobijo, de fe ponishu- jem, in le tebe hvalim. Ti fi vef vnet safvo- jo zhaft, in prevsetne flrafhno pohorifh, l |er te napuh neisrezbeno shali. Ti fi prevsetne duhove v’ pehel obfodil; perve flarl he ojBr° pohoril; liralja Nabuhodonosarja neumni shi- vini enaziga ftoril; bralja Heroda po tvojim angelji udaril, in druge ojflro pohoril, hif° febe, ne pa tebe hvalili: ravno to bo mene sadelo, in gorjd mi bo, zhe fe hvalim in p°‘ vifhujem f’ tem, har fi mi ti dobrotljivo dal- Ponishaj me tedaj f’ fvojo gnado, de ne boni ponishan od tvoje pravize; flori me is mil°^j ponishniga, de dofeshem plazhilo, hi je 01 tvoje milofii ponishnim obljubljeno. O b>°' — 445 — | fpocl! dodeli mi to na mogozhne profhnje fvo- jiga ljubiga prijatla f. Nikolaja po Jesufu Kri- ftufu Golpodu nafhim. Amen. • | VII. dan grudna. ,S, Ambrosi, Jhkof in zerkveni uzhenik, S d-*. Ambrosi, velik flushabnik bosbji, vre¬ den naflopnik apofteljnov, ahafi katolfhke zerk- ve in vefelje vfih pravovernikov, je bil Rim¬ ljan, in vifoaiga rodu. Njegov oahe, tudi Ambrosi imenovan, je bil poglavar Franzofke 'n ^hpanfke deshele, je prebival v’meftu Tri- eru. Ondi mu je bil fin rojen v’ letu 040, kteriga je hotel po febi imenovati Ambrosja. Ozke mu je hmalo umeri; njegova mati gaje ioboj peljala v’ Rim, in ondi ga uzhila po vfih sapovedih sveflo shiveti. ( S. Ambrosi fe je fhe slo mlad v’ (Veto zh»lV>ft nepremagljivo salju- k'1, in jo fkerbno ohranil; tudi je druge opo¬ minjal in nagovarjal, de naj ahifto shive. Slo '•shen je bil v’ veliko flushbo povifhan, in od v hh ljubljen in hvaljen. Obladnik Prob je ae- larja Valentinijana I. profil, de naj Ambrosja v Milan pofhlje poglavarja, kar je lahko do- %el. Obladnik Prob je A mbrosju rekel: ,,Poj- *1*> in bodi v’ fvoji flusbbi bolj fhkofu ko ob- kltniku podoben.” Mu je hotel rezhi: Ponisbno, I — 446 — hrotlto in ljubesnjivo gofpoduj. V’ Milanu fo bi- li pravoverni in krivoverni namefhani. Med¬ ni fhkbf Avkfenzi je bil krivoveriz. Kader je ta hu^obnik umeri, fo fhkofje deshele v’ Mi* lan prifhli drusiga ihkofa isvolit; bili fo pra¬ voverni in krivoverni. Pravoverni fo hotli ka- tolfhkiga fhkofa imeti, krivoverni pa fvojeve* re. ( Shkofje in ljudAvo fo bili sbrani v’ veli¬ ki zerkvi; pa fo fe slo prepirali, in lkoraj bo¬ jevali. Ambrosi je bil poglavar meda in de¬ shele, njemu je bila fkerb sa mir; fhel je v zerkev, in jih lepo nagovarjal, de najlibres hrupa in prepira fhkofa isvolijo. Takrat fo pravoverni in krivoverni ob enim zhafu sa* vpili: „Ambrosi naj bo nafh fhkof!” Deshel- ni poglavar Ambrosi, ko od Arele preflra- fhen, je is zerkve sbeshal domu, je ukasal nekaj jetnikov predfe perpeljati, in jih ozhA- no martrati, de bi ga ljudje, ko bi vidili nje¬ govo ojAroA, fhkofiAva nevredniga fposnaln Tudi je doAi drusiga nenavadniga Aoril, debi ljudi od tiga fklepa odvernil. Vfe njegovo persadevanje je bilo saftenj, ker je ljuddvo do¬ bro vedilo, sakaj de on to dela, in je glafne- je vpilo: „Ambrosi naj bo nalh fhkof!” ^ veliziga Arahu ni vedil kajpozheti, in kako fhkofiAva ubranili; sbeshal je opolnozhi ism e ’ Aa Milana, in fe namenil v’ Pavijo. Do dne¬ va je hodil, in ko fe je danilo, fe je snaik e per meAnih vratih , imenovanih Rimfkih. nani fo ga ugledali, mu ubranili beshati, k'" tro pifali do zefarja, in ga ponishno profibj d n j 2 d I A I d 1 ) P (k v’ dl 3 ’ ) e to vil Sle no in le ‘je Ije mi *hi gel ti. ull bef no — 447 — J« naj dobrotljivo perpulli, de bi bil pogla¬ var Ambrosi njih 1'hkof. Zelarju Valentini- janu je to slo dopadlo, je Boga hvalil, in rad dovolil. Preden je od zefarja odgovorprifhel, ja ^mbrosi fpet ubeshal; pa hmalo fo sa-nj sve- dili, fo tje fhli, ga prijeli,' in ga f’ .lilo pe¬ ljali v’ Milan. Ambrosi fhe ni bil kerfhen; pa hoshja volja je bila tako ozhitno rasodeta, de fo vli fhkofje deshele in tudi papesh radi v’to dovolili. Bil je kerfhen, in potlej je po re¬ du vfe shegne prejel; 7 . dan grudna v’ letu 5^4 je bil she fhkof polvezhen. ,S. Ambrosi, defiravno od ozhitne bosh- je volje v’ fhkofiftvo namenjen, fe ni dal po- tolashiti, in je bil smiraj shaloften fvojiga po- vifhanja; ker pa ni moglo drugazhi biti, je slo fkerbel fvoj e velike dolshnorti svefto fpol- fi ovati. Vfe fvoje premoshenje je zerkvam ubogim rasdal; pet dni fleherniga tedna leje podil; nikoli ni hotel, defiravno povab¬ ilo«, per nobeni pojedini biti; bil je perprav- Ijen vfazigapoflufhati, in vfim pomagati; ker podnevi ni bilo mogozhe, je vezhi delno- molil, bral in premifhljeval, de bi samo- ?el po vli volji boshji shiveti, in druge uzhi- *'• Boga je vedno profil modrofti. Bog ga je u Hifhal, in s’ veliko modrofijo napolnil. Vlako Kodeljo in vfak prašnik je osnanoval boshjo tefedo; prijasno in ljubesnjivo, pa tudiferzh- n ° in ognjeno je govoril. .Slovenje njegove fv etofti in uzhenolli je delezlt, in zelo do Afri- priflilo; od vfih krajev fo dobri ljudje k’nje- — 448 — mu hiteli fe poti boshje uzhit. Tudi je mhe- ne bukve fpifal sa poduzhenjevernih, lijerje zhifla in ljubesnjiva refniza. Mozh in ferzhnofl njegove dufhe fe je fo- febno rasodevala v’ vojfkovanji soper krivo- verze, hteri fo lashnjivo uzhili, de JesufKri- ftuf ni Bog. Uzheno in ferzhno je pridigoval in pifal jih preuzhiti. Sa tega voljo fo ga fo- rrashili in preganjali. Neha hrivoverna she- na ga je zelo v’ zerhvi sanizhevala; pa rolia boshja je bila nad njo, na tla fe je fofedla, in je naglo umerla. To je hrivoverze fizer ultra- fhilo, pa ne fpreobernilo. Krivoverna zefa- riza Juflina fe jim je perdrushila, in je v lih perloshnoft ilhala fvetimu fhhofu fhhodovati- Krivoverni bogatin je zefarizi obljubil f. Am- brosja bres hrupa popadi, in v’daljno deshe- lo poflati. Ta hudobnih je v’ nefrezho padel, htero je fvetimu fhhofu vofhil; bil je savoljo fvojili hudih del pregnan v’ daljno deshelo- ,S. Ambrosi je h’ njemu fhel, ga prijasno to- lashil, in mu denarjev dal, hi jih je bil P°' treben; tudi hudobni zefarizi je dobro sa hu¬ do vrazheval. Dvakrat je fhel na Franzoll ' 0 vojfhe odvernit; vender ni odflopila od fvoji* ga hudobniga fhlepa mu nefrezho nakopal 1, Hotla je imeti zerhev sa krivoverne , in nefre¬ zho mu je shugala, zhe v’ to ne dovoli. f* er ni mogla s’ befedo, je hotla f’ lilo to od f* fhhofa dofezhi; foldate je poflala, de naj permorajo. On pa je ftanoviten oflal. Kafol' Ihhi verni fo f. Ambrosja neisrezheno ljubili« — 4 4 9 — in smiraj zhuli, de bi fe mu nizh hudiga ne sgodilo ; vfe nozhi fo bili v’ zerkvi per njeni. ,S. Ambrosi fe je punta bal, kterigabi bil rad 1’ fvojo fmertjo odvernil; torej je verne tola- shil, jih pohorfhine uzhil, in opominjal, de naj raji vfe terpe, kakor de bi fe oblaftipun- tarlko llavili. Ob tej perloshnofti je verne na¬ pravil, de fo v’ zerhvi fvete pefmi peli. Ver¬ ni fo nozh in dan v’ zerhvi zhuli, de bi jim njih dobri paflir ne bil odvset; f. Ambrosi je s’ njimi molil in pel. Vfe nozhi fo pfalrne in fvete pefmi peli Bogu v’ zhafi, In ta lepa na¬ vada fe je potlej po hatolfhki zerkvi rasfhir- jala. t S. Ambrosi fe nikedar ni vdal krivover- zam, in Bog ga je obvaroval, de munifonizh hudiga mogli Boriti. ,S. fhkof Ambrosi je tudi ob drugi per¬ loshnofti fvojo ferzhnoft fkasal. Zefar Teodo- s ' je is Konfhtantinopola prifhel v’ Milan. Ta zelar je bil katolfhke vere in bogabojezh, pa na gle jese. Ko je v’Milanu bil, je svedil, de ) e v’ meftu Tefaloniku velik punt vftal; pun- * ar ji fo ubili meftniga poglavarja in vezh dru- s 'h zefarfkih flushabnikov. Zefarja je to gros- 110 rasferdilo ; pa od fhkofov in slafti od fve- }'8 a Ambrosja fe je dal potolashiti. Posneje ) e nekaj perlisnjenih fvetovavzov zefarja na- •Irashilo in napravilo, de je puntarfho mefto °i ( lro pofhtrafal. Zefar je poflal foldate, hte* ■i lo jih vezh tavshent umorili. Puntarji fo ' J 'li fnierti vredni, pasavoljo krivizhnih ni bi¬ lo perpulheno nedolshnih moriti. ,S. Ambro- 2 9 — 45o — ji je bil liga grosno shaloften, jezefarju lepo pifal, in ga gorezhe opominjal, denajfefpo- kori, in nikar v’ zerkev ne gre, dokler ni f’ folsami boshje pravize potolashil. Zefar je ho¬ tel le vender po navadi v’ zerkev hoditi; pa 1. Ambrosi ga je per zerkvenih vratih utlavil rehozh : ,,Zefar! tvoja velika oblafl ti brani IVoj greh fposnati: pa ti fi Bogu podversheti l po fmerti f’ zhudeshi povifhal. Nauk. Is njegoviga shivljenja . Kratko popifovanje shivljenja f. Ambros- ' a pnzhuje sadotli, de ga je Kog namenil "v’ 'k°ko oblati in zhaft, in pojavil med pogla- varje kraljeftva Jesufoviga. Pravoverni in liri- voverni, zefar, fhhofje in papesh fo ga vele- 10 povifhali ; on pa fe je preftrafhil, sbeshat, fe s’ vfo mozhjo branil, invfe dni fvojigashiv- ljenja fvoje povifhanje obshaloval, ker je bil refnizhno ponishen. Duhovfki (lan je vifok, pa poln dufhnih nevarnoft; duhoven je na- mednih Jesufov, pa zhloveh f’ (labodjo ob¬ dan; ta flushba je breme zelo angeljem pre- teshho. Zhe fi fe v’ ta dan namenil, premii- 11 fkerbno, ali fi od Boga pohlizan. ( Sveta la¬ kota po potrebni uzhenofti, gorezha iherb sa zhaft boshjo in sa svelizhanje blishniga in ne- dolshno shivljenje ti daje upanje boshjiga po* kliza ; zhe nifi tak, raji oddopi, dokler sa- morelh, de fi pogubljenja ne nahopljefk^Star- fhi ne fmejo fvojih finov flepo filiti v’ duhov- f ki dan; mefena ljubesen, lakomnodzhahi a '‘ blaga ni po volji boshji. 4 S. Pavel pravi: zhe jiie zhajti ne vsame, ternazh kdor od Boga poklizan Hebr. 5, 4- 4 S. Ambrosi je bil ferzhen soper hrivover- ze, ahoravno je bila mogozhna zefariza njih pomozhniza ; pa vdavijal fe je po sapovedil 1 krotko, pravizhno, in nikeda.r f’ filo. meftniki Jesufovi morejo krotki, danovitni i* ferzlini biti po sgledu Jesufovim; molitev,p°‘ terpeshljivod, uk, in kar je taziga, foorosh- je katollhhe zerkve. Verni flarih zhalov 1° bili polni tiga krotkiga duha : fo bili od °J' lallnikov preganjani in terpinzheni, pa lo ^ 0 ), no preterpeli; fo bili lerzhni in danovitni ' — 453 — refnizi, pa fe nifo nikedar oblalti davili, ali fe puntali, ker to nikoli ni perpufheno. Ta- lio fe ti hudobnim napeljevavzam ferzhno vftav- ljaj; pa moli sa-nje, in vofhi jim poboljfha- nje. Premifli, kako je f. Ambrosi zefarja Te- odosja ponishal, ali bolje rezbi, kako fe je ta mogozhni zefar pred f. Ambrosjemsavoljo Bo¬ ga ponishal, in fe ozhitni pokori podvergel. Uzhi fe ponishnotli od tiga ponishniga zefar¬ ja, in podversi fe, kakor fe je on fvetimu Am- brosju podvergel, ti duhovnim savoljo Jbsu- la. ( S. Pavel vfim vernim pravi: ,, Pokorni hodite fvojimprednikam , sakaj oni nad va- mi zhu/ejo, ko taki, kteribodosavajhe du- fce odgovor dali.” Hebr. 10, 17. ,S. Ambrosi je napravil verne, de fo po navadi jutrovih deshel v’ zerkvi peli. To je drugim fhkofam dopadlo, in je v’navado pri¬ šlo. Israelzi fo per ozhitni boshji flushbi pfal- 111,3 ali fvete pefmi peli per musiki, kakor f. fifrno prizhuje. Pofvetna musika v’ zerkvi je flaba in fhkodljiva, ker le ufhefam dopade, ln pozhutno vefelje obuduje. .Spodobna mu- ^ba, ktera fpremija fveto petje ,* vender de Ra ne premaga, je dobro in koriftno. Pofvet- lla musika, kakorfhno imajo vzhali na kme- per boshji flushbi godzi, vezh fhkoduje pomaga, .Sveto petje v’ snanim jesiku je dvale vredno, ker povsdiguje dufho k’Bogu. -S Pavel pravi: ,, Opominjajte fe med jeboj f' Pfalrni, J" hvalnimi in duhovnimi p e J- *— 454 — mirni ; pojte Bogu ve [tli v fvojih ferzihi' Ko* lofh. 3 , 16. Ravno tako pifhe Efeshanainr’ 5 , ig. Angelji fo sglecl dali fvetiga petja, Iti fo Bogu v’ zhaft peli ob Jesufovim rojftvu. Tudi ti poj hvalo Bogu, f’ fvetim petjem ga refnizhno hvalifh, zhe v’ ferzu to niiflifh,Itar s’ utimi pojefh. Pofebno lepe in zhifiiga sa- popadka fo fvete pefnii sa vfe velike prašnik in godove, hi fo jih v’ Ljubljani Gofpod Blasi Potozhnih v’ letu 1827 v’ ( Slovenfkim jesilui dali na lvstlobo; vofhiti bi bilo, de bi bile viih farali vpeljane. ( Svete pefnii pojefh tudi lahho doma per fvojih opravkih in na polji pev tlela, in s’ njimi odvrazhafh dofli prasnigain grefhniga govorjenja ali flabih mifel. Poj fve¬ te pelini Bogu v’zhalt, in mifli v’ ferzu, l< a ' kor pojefh , in Boga hvalilh. Molitev . O Bog! premifhljujem shivljenje tvojig* dobriga flushabnika fvetiga Ambrosja, i 11 vem kaj od framote in ftrahu govoriti. On d je she pred herilam persadeval ti flushitii jeft fim fhe po prejetim berilu fvoje obljul ,e ' dolshnolti in gnade s’grefhnini shivljenjeinsa- nizheval; on je bil v’ velizih nadlogah mi rll(J in poterpeshljive dufhe, meni odvsame vfad® sopernoft mir; on ti je med krivoverzi i n v preganjanji f’ zhiflo vero in fvetim shivljenj elU ilanovitno lin silil, jeft fini med hudobnimi v’ fkufhnjavah ko neflanoviten terft. O Golp° c ' — 455 — daj mi na profhnje fvetiga fhkoia Ambrosja ti ferzhno in ftanovitno ilushiti, de sadnjo uro ne obupam, in po fmerti pridem v' tro¬ je kraljeftvo. Amen. Vlil. dan grudna. t Spozhelje devize matere Marije. tSvetoft, vifokoft in zhaft devize matere Ma- dje prefeshe vfe zhlovekove mifli. Ufiniijeni bog jo je s’ obiinofsjo gnade perpravljal, de bi bila, kolikor je zhloveku mogozhe, vredna biti mati vlili odrefhenika Jesufa. Marija, ve¬ lika boshja prijatliza, vfa nedoishna, zbifta 111 Ive ta, prefeshe v’ fvetofti vfe angelje in letnike ; ni ji bilo ne v’ ftari, ne v’ novi sa- Ve si enake in je ne bo; angel ji, ozhalsi, pre¬ čki, apofteljni, inarterniki in drugi fvetniki majhni memo Marije: sato jo vfa zerker 'nvenuje kraljizo v J ih angel jev in fvetnikov. Kteri koli Jesufa molijo, tudi Marijo zbafte; 1,(3 le ubogo verno ljudllvo, tudi poglavarji *erkve od apofleljnov do naf in do konza fve- l ;i bodo prezhifto devizo in prezhudno mater šarijo zhaftili. Katolfhka zerkev je is hva- ^slinofti do Boga in Marii v’ zbaft vezh pras- J*d(ov sapovedala obhajali; tudi danafbnjiga l e napovedala Bogu v’ hvalo saroljo sazhetka — 456 — shivljenja devize Marije, po lfteri fmo preje¬ li svelizharja Jesufa. Tudi v’ jutrovih deshe- lah v’ Grefhki zerkvi je ta prasnil« obhajan. Ali je ref Marija deviza bres poerbaniga greha fpozheta? To je poboshna mifel, pa ni fhe od zerkve rasfojeno. V’dvanajftimve- ku ali ftoletji fo v’meftu Lijonu na Franzoflfini, in potlej na Anglifkim sazheli obhajati fpomin fpozhetja Marije. Papesh ( Sikft IV. je ob per- loshnofti drafhne kuge hotel upanje vernih v’ pomozh devize Marije oshiviti, in sato je v’ letu 1476 poterdil hvalni fpomin nje fpozhet¬ ja , kteriga fo v’ nekterih meftih obhajali; tu¬ di jim je odpudik namenil, kteri bi bili ta dan per l. mal hi in ozhitnih molitvah. Po tim pa- peshevim pervoljenji je v’ katolfhki zerkvive- lik prepir vdal: eni fo terdili, de je bila Ma¬ rija bres greha, drugi, de je bila v’grehu fpozheta, in veliko pohujfhanje je bilo. SgP’ rej imenovaniga papesha je to pohujfhanje peklo, in v’ letu 1480 je ojdro prepovedal od tiftiga prepirati fe. Papesh Pavel V., ker je vidil, de lhe ni bilo miru, je fpet prepove¬ dal od tiga prepirati fe, in verno ljudftvo pohujfhevati. To je dal oklizati v’letu 1616) in fpet v’ letu 1617. Papesh Gregori XV. I e v’ letu 1622 sapovedal per f. mafhi in ozhit¬ nih molitvah rezhi le fpozhelje devize M a ' 1 ' je , de bi bilo tiga nepotrebniga prepira 1 ! °' nez. Papesh Klemen XI. je v’ letu 1708 sa¬ povedal po vfi zerhvi obhajati prašnik lp° ml ' na fpozhetja Marije devize; pa ni rasiodil> — 4 5 7 — ali je bila v’ grehu fpozheta ali ne. Triden. fhki sbor (fej. V. fht. 5.) tudi ni tiga rasfodil, temuzh je sapovedal dershati fe tiftiga, barje papesh ( Sibft IV. dal oblizati. Sapopadih vfiga tiga je to: Perpufheno je mifliti po fvoji vehi od fpozhetja Marije , ber ni fhe od zerbve rasfojeno; pa ozhitno prepirat fe, in verno ljudftvo pohujfhevati, je ojilro prepovedano. Vprafhafh: ,,Sabaj ni to od zerbve rasfojeno?” Sato ni od zerbve rasfojeno, ber ni od Boga rasodeto, in od Boga ni rasodeto, ber ni b’ svelizhanju potreb¬ no. Zhe ravno ni rasodeto; fe vender fpo- dobi mifliti, de je Marija bres madesha fpo- *heta, ber je bila namenjena mati t Sinu bosh- jiga biti. Tudi ta danafbnji prasnib prizhu- j e , de je zerbev nagnjena Marijo bres greha fpozheto poboshno verjeti. OhriOjan! nibar le iie sheni sa to, temuzb premifhljuj raji fo- febne zhednofli prezhifte devize Marije, in perporozhuj fe ji, de ti po Jesufu Kriftufu od Boga fprofipo njenim sgledu bogabojezhe shi- Veti. Nauk. Kfoko/t in fvelojt Marije je neisrezhena. Vediti, babo je Marija fveta, babo Bogu Popade, in babo je od njega povifhana, je zhlo- v ebu nemogozhe. Zelo njeno prefveto ime sa- P°pade folebne fbrivnolti. Marija je tej frezh- — 458 — ni tlevizi in prezhudni materi ime, namrezh Gofpa. Marija je Gofpa, ker je Gofpoda in upanje vfiga fveta rodila, Jesufa Kriftufa. Ma¬ rija je kraljiza angeljev in fvetnikov, vefelje fveta, upanje grefhnikov, Arah hudizhev. Bog jo je od vekomaj smed vfih ljudi odbral, in ji fofebne gnade namenil, de bi bila fveta mati 4 Sinu boshjiga. Ozhe nebefhki je Matijo s’ vlimi darmi f. Duha napolnil, debibilazhi- fto prebivalifhe .Sinu boshjiga, slata hifha nebefhkiga kralja, in fkrinja savese, kruha in shivljenja , kteriga je bil vef fvet potreben. Marija je frezhna deviza, ktero je pre¬ rok Isaija sdavnaj v’ duhu vidil, in odnjego- vorilrekozh: »Glejte, deviza bo fpozhela, in Jinii rodila, in ime Emanuel mu bo da¬ no.” 'j, i/j. Eva je bila imenovana mali vjih shivih, v’ refnizi pa je bila po grehu mati vfih mertvih ; Marija je mati vlih shivih, ker j® rodila Jesufa, oshivijavza mertvih in pogla¬ varja isvoljenih. Marija je fvetla daniza, lite* ra je osnanovala prihod fonza, pravize, J®' sula Kriftufa; ona je zbefhena v’ vli katolfbki zerkvi, ker je bila nekedaj na semlji, in ) 0 sdaj v’ nebelih vifoko povifhana. Angelj Ga¬ brijel jo je, preden je bila mati boshja, p ri ' jasno posdravil: „ Zhejhena Ji Marija?' ve ' liho bolj jo moremo mi sdaj povilhevati- She perva gnada, ktero je Bog Mariih 0 ' brotljivo dal, je bila neisrezheno velika; sh 0 perve dela te fvete devize fo bile popoln® : koliko je pa potlej gnade iu sallushenja p el ‘ — 4 5 9 — dobila vef zhaf fvojiga fvetiga shivljenja ? Ref, lvetoft Mariina je neisrezhena, je neismerje- no morje, je nesapopadljiva. Kdo samore vredno govoriti od njene angeljfke zhiftofti, popolne ljubesni, fofebne poterpeshijivofti, itanovitne poborfhine in drusih njenih nesa- popadljivih zhednoft? Kdo samore sapopalli ali povedati fofebno fvetoft in vifokoS Marije, matere ( Sinu bosbjiga ? O hriftjan! hvali ufiniljeniga Boga, kte- ri je Marijo isvolil, pofvetil in povifhai; hva¬ li Marijo, veliko boshjo prijatlizo, in imej ti¬ panje v’ njeno mogozhno pomozh, ker te per- lerzhno ljubi, in veliko samore perBogu. To J« po veri, pa persadevaj li tudi i’ fvetim skivljenjem Bogu in Marii dopafti. Ako bi fe l 'bijaviz, ali tat, ali kak drug hudobni k hva¬ lil, de je tvoj prijatel, bi te fram bilo; kako hozhefh prijatel Mariin bili, in ji dopafti, zhe olludnofl: ljubifh , zhe krivizhno sbivifh, zhe Jesufa, njeniga ljubiga 4 Sinu, v’ fvojim ferzu ^'ishafh ? Zhafti, upaj in klizhi v’Marijo, de i'pomaga fpokoriti fe , in ona, miloftiva ma¬ li, ti bo po Jesufu miloft fprolila. jesufa in Marije nikedar ne posabi, temuzli fkerbi obe- f’ fvetim slavljenjem dopafti, intakobofh Sv elizhan. Molitev. O Bog! le vefelo hvalim in sabvalim sa °»ebne gnade , ki ii jih Marii dobrotljivo dal; — 46o — her fi jo s’ njimi perpravil vredno prebivali- fhe fvojiga t Sinu biti, li po njej vlimu fvetu sgled vliga dobriga in mogozhno pomozhdal. O prezhifta deviza, prezhudna mati, fofebna bosbja prijatliza, perbeshalifhe grefhnibov, pomozhniza vliti vernibov! blizhem v’ te, li¬ pani v’ tvoje mozhne profbnje, ne sapufti me nevredniga grefhniba; fproli mi gnado po naubih tvojiga boshjiga ^Sinu in fvojiga odre- fheniba Jesufa fvoje shivljenje poboljlhati, in v’ njegovi ljubesni flanovitno shiveti; sdaj in fofebno ob sadnji uri bodi moja ufmiljenapo¬ mozhniza, de fe moja duiha lozhi v’ gnadi boshji, in potlej Bogavshivavebomaj. Amen. IX. dan grudna. S. Saba minih A ( Saba je bil rojen od bogatih hatolflddli ftarfhev v’ Kapadozii v’ letu 43g. Njegov o* zhe Janes je bil foldafhbi poveliviz per zefa 1 ’* fbi vojfbi. Savoljo te flushbe ni mogel fvoji* ga lina per febi imeti; njegovimu llrizu gn J B srozhil, in mu velibo premosbenje sapuflij* de bi otroba ,Saba s’ vlim ofberbel. ,Saba ) e bil b’ vlim dobrim delam nagnjen : pa ni n 10 ' gel per fvojim llrizu ollati savoljo nizheme 1 ' liodi in ferditolli njegove sbene; v’ itlof bter — 461 — je fhel, ondi mir nafhel, in obogatel v’ vlili dobrih delih. Njegova narvezhi fherb je bi¬ la, fvojo flabo voljo premagovati v’ vfim: f’ terdim poftam je Ivoje telo dufhi podvergel, dufho pa Bogu f’ popolno pokorfhino; leno¬ bo je neisrezheno fovrashil, vedno je delal ali molil, de bi hudizhu proftora ne dal. Ta¬ bo je popolnamaft dofegel, in po poti pra- vizhnofti ferzhno hodil, her je bil gnadi bosh- ji in tvojim oblaftnikam pokoren. Ko je bil 18 let Ilar, te je s’ dovoljenjem fvojiga apata v’ ( lrug klofhter v’ Jjndejo prebelil savoljo f. Ev- timja, klofhterfkiga ozheta, rasfvet!jeniga u- fchenika. Ondi je lveteje shivel, nar teshji de¬ la fi isvolil, malo zhala fpal, in dolgo molil. Viim je bil vfhezh savoljo tvoje fofebne po- nishnofti in pokorfhine. ^Svetimu apatu Ev- hmj.u je bilo navadno ga imenovati: „M oj J tari mladenizh.’’ ( Svetimu t Sabu je famota toliko Popadla; ker je v’ tamoti nar loshej fvojiga ^°ga vshival, in dufho perpravno imel glaff. bluha poflufhati. Vfakoleto je fhel zhesJor¬ dan v’ pufhavo , kjer te je Jesuf 40 dni poftil; °ndi je po angeljfko shivel 40 dni po sgledu ^•'iftufovim, in potlej te v’tvoj klofhter verni 1. 8°dba. Miniha, fvojiga tovarfha, je savoljo b°febniga opravka v’ Alekfandrijo fpremil. V’ bni mellu je fvojiga ozheta in fvojo mater tre¬ sal; bersh fta ga fposnala, in fefilno vefeli- ^ a > ker ga she sdavnaj niha vidila. Lepo (la & a profila, de naj per nju oftane, in s’ njima — 462 — veliko premosbenje, ki ga imata, v’miru vsili¬ va; pa ga nilla mogki pregovoriti. Polilila Pa mu nekaj slatov; jih je vsel, pabersh od¬ dal, de bi nizh fvojiga ne premogel. t S. .Saba je (bel v’ fvoj klofhternasaj; pa kmalo mu je f. apat Avtimi umeri. Pofmerti tiga f. ozheta fo minihi v’ dobrim flabeli; lo- ahil fe je od njih , in fhel prebivat v’ berlog nad potokam Zedronam. Pet let jeondisgoli fam bil, fadje in seli je imel v’ shivesh, mir¬ no in vefelo je Bogu flushil. Nekteri fo ga profili, de bi fmeli per njem oflati, de bi fe od njega nauzbili poti pravizhnoRi; branil le je tega is ponishnofti, pa njih nadieshnoR je premagala njegovo ponishnoft. Ti fo fi fho- tore , vlak fvojiga, sraven njegove jame nare¬ dili. ( S. .Saba jih je fkerbno uzhil, kako naj fe v’ pufhavi pofvezhujejo s’ gorezho molitvi¬ jo, f’flanovitnim delam , s’vedno ponishnoft- jo in pokorfhino. ,,Tako , jim je velikokrat djal, bofte premagali hu^iizha , fvojegrelhno poshelenje in vfe 1 labodi. Nikoli le ne nave- lizhajte terpeti; ne bodite shaloRni, ampak vefeli v’ terpljenji , in po fmerti pojdete v’ne- befhko zhaft.” Nekteri fo ga radi poflufhali in ubogali. Drugi fo bili nevoljni njegove Ive¬ te ojhrofti, fo fhli v’Jerusalem, inlhkofa pre¬ lili, de naj jim drusiga ozheta da, reko?k ; „Nafh apat Saba je neobtefan mosh, je p rl ' proR in neperpravljen naf vladati; ni mafk' nik, tudi nozhe biti, in ne pufli, de hi k' 10 drug is naf bil. .Shkof, kterimu je bila f>' c ' — 465 — toft ) uzhenoft in ponishnoft fvetiga ( Saba do¬ bro snana, ga je h’ febi poklizal, ga mafhni- lsefar Anafiasi je rasdevalzerkev, je duhov- Ihino in verne preganjal, in jih moral katol- 11‘bi nauk sapuftiti. ,S. ,Saba je fhel v’ Konfhtan- ''"opol zefarja profit in napravit, de I i pra- v °'’erne v’ miru pufiil. Varhi zefarjeve hifhe fo "'enih, de je berazh, in lo ga od febe fpodiii; eni *°£a potlej fposnali, in ga fpremilido zefarja, J*d hteriga je dofegel, kar je profil. ,8. 4 Sa- a > sbe po let ftar, je is ljubesni do vle de- '''^le vdrusizh fhel v’ Konfhtantinopol doze- i . n . 1 . l a Teodosja, in od njega vfe fprofil , kar li r ' n «mcnil ga profiti. 4 Shel je v’ Judejo v’ — 464 — Tvojo pufhavo nasaj, in ondi je, g3 let ftar, 5. dan grudna v’ letu 55 i v’ Gofpodu safpal. Nauk. Snamnja ponishnojli . ,S. ( Saba je bil refnizhno ponisben, insa- to je veli Is fvetnik. Rad je sapuftil fvoje veli- l 5 « Molite v. O vfigamozhni Gofpod Jesuf Kriltuf! ti fi sagrefhnibe neisrezheno ponishal, jeli gref h- n d( le povilhujeni j ti, nebelhbi bralj, lis gledam in s’ befedo perporozheval in sapo- 'edoval ponishnoff, jeli, poln fbufhnjav 11» 00 * — 468 — grehov, fe nozhem ponishevati. Daj mifpo. snati fvojo nevrednoft, fvoje flabofti in grehe, de me napuh aihedar ne premaga. Kar imam, fim od tebe prejel, her je vfe dobro od tebe; bar hudiga delam, je moje, in famis febe sa- moretn le hudo delati. .Slep fim, fe ne fpo- snam, ne vem, haj odmene milTifh, ne vem, ali bom svelizhan ali pogubljen; vender lene ponishujem, in druge sanizhujem V O Gofpod! te profim, intebom smiraj profil, daj mi po? nishnoft, her bres nje ne bom svelizhan. Ti fi fe ponishevai, ponishno mater, ponishniga osnanovavza, ponishne apofteljne fi hotel ime¬ ti, in nobeniga prevsetniga nevsainefh v’fvo¬ je hraljeftvo; ltori toraj tudi mene ponishni- ga, de bom povifhan v’ tvojim kraljeftvu. 0 fveti .Saba, hi fi bil slo ponishen po sgledu in sapovedi ponishniga Jesufa! fprofi mi po njem veiiho ponisbnofi, f’ htero Bogu dopa- dera, in bom od njega povifhan. Amen. X. dan grudna. .A. E vi ali j a , deviza in marierniin. K X latolfhha zerhev obhaja fpomin dveh fvetm* tiga imena; obe fie devizi in marternizi. Od perve f. Evlalije is mefta Barzelone na.Shpan- fhim je bilo shivljenje popifano 12, fvezhana, — 469 — »daj bo otl druge. Ta {Veta Evlalija je bila ro¬ jena v’ velikim ^hpanfkim meftu Meridi od trerfhSnfkih ftarfbev. Ko je bila fhe mlada, je s’ vfo drifho flushila Bogu, in hiu fvoje de- vifhtVo saljubila. Od gnade boshje rasfvet- Ijena'je redila, de je nemogozhe Boguinfve- tii dopafti, nizhemerno in nedolshno shiveti; sato le je fherbno varovala vfiga nepotrebniga velel ja, je doma v’ famoti per fvojih pofhte- nill ripravkih in molitvi tizhala, je bilasmiraj pofhteno in framoshljivo oblezhena, ni niko- lbirriela drushbe s’ malopridno shenfko, in s’ nobenim mofhkim ni bres potrebe govorila. Taka je bila ta {veta deviza, kakor prizhuje Prudenzi, pifar njeniga shivljenja. Dokler je fhe v’ mladofti tako fkerbno flushila Bogu, Pa neverna Rimfka zefarjaDioklezijan in Mak- flmijan dala povfod in tudi v’ meftu Meridi o- kliza ti j de morejo krifljani obojiga fpola bo¬ gove moliti. t S. Evlalija fe je neisrezhe- no rasvefelila, in je filno shelela sa fveto vero fvojo kri preliti; Sak a j flif hala je bila, Itako ferzhno krifljani Jesufovo vero prizhajo, invfe, tudi zelo finert radi sa-njo dajo, in to jo je v’ dobrim neisrezheno vnelo. Njena mati je bi¬ la lizer dobra kriftjana; vender je nekoliko is flatorne ljubesni do fvoje hzhere, nekoliko is Prahu , de bi mlada Evlalija ftanovitna ne ofta- la, s’ njo fhla is mefta v’ daljno vaf, kjer bi bile obe perkrite oftale. Mati, defiravno de- lozh od mefta, je zinila nad fvojo hzherjo, — 47 ° — de bi fIsrivaj ne uflila, in ne ifhala perlosh- nofti umorjena biti. ( S. deldiza Evlalija je bila vliga, tiga slia* loftna, in je zhedalje bolj shelela sa I ve to ve¬ ro umreti. Bog ji je dal mifel in voljo v’me» fto Merido iti pred neverniga oblaftniha, in; Jesufa ferzhno prizhati, de bi druge verne v’ veri uterdovala. ( Slsrivaj ponozhi je ufhla, vfo nozh po nesnanih potih hodila, de bi je nihzhe ne dofhel, in prifhlav’meilo, hamor jo je C. Duh peljal. ( Shla je na ravnoft pred neverniga oblailniha, in mu ferzhno rehla: ,,Ti flserbno ifhefh hrirtjanov; glej, tudi jeft tim hriftjana. Sovrashim tvoje bogove, s’ be- iedo in s’ ferzam verujem in terdim le eniga Boga. Tvoji bogovi nifo nizh, Iser fo delo zhlovehovih rol<, in tudi tvoji zefarji fo v’ smo¬ li , hi jih molijo.” Obladnilca fo njene f e rz li¬ ne befede slo rasferdile, dvema hlapzama jo je uhasal do hodi rasmefariti, de bi fhufi- la, haho je Imelo bogove sanizhevati; pa hma- lo ii je premi ITil, in jo poprej s’ lepo f lsufil od Boga o dve rni ti, in napraviti, de bi bogove molila, Rehel ji je; „iNleni fe fmilifh, de ti mlada dehliza in pofhteniga rodu hozhefh bo- lezhine terpeti, pred zhafam umreti, in Tvo¬ je ftarfhe s’ veliho shaloftjo napolniti, ho b* bila lahho frezhna , vefela in prijatliza nafhih zefarjev , aho bi nafhe bogove molila.” Veli* lso vezh fhe ji je nevi •> ni obladnih prehanjeno govoril, in de bi jo bolj uftrafhil, tudi poha¬ jal mezhe, ogenj in drugo oroshje rehozh: — /»7* — „Vfe to bofh na febi flmfila, zhe nafhe bo¬ gove terdovratno sanizhujefh. Kaj fe bofh bala, in l je, vfih fhkofov, duhovnov in vernih. V’ve- lizih metli h fo bili veliki fhkofje, pod kterih oblatijo fo, vtaj nekoliko, drugi llikofje. Mafli- Diki in drugi duhovni fo bili fvojimu fhkofu podversheni. V’ tim je bilo fizer kako pre- menjenje; vender fte bile pa edinotl in po¬ kori liina v’ katolfhki zerkvi smiraj sapovedane. O krifijan! de fhe bolj sapopadefh lju- kesnjivo fkerb Jesufovo, premili!. Kriftuf je eniga veliziga poglavarja savoljo edinolli po¬ javil, kteri nad vfo zerkvijo zbuje. Pa kako ki fanr samogel vfim vfe perpomozkke dajali — /,84 — k’ svelizhanju! Sato fo fhkofje tudi od Jesufa poftavljeni, pomagavzi v’ svelizhanje njegove zhede. ( Sami fhkofje bi tudi malo samogli, in bi ne mogli vfih vernih fvoje fhkofije s’ sa« kramenti in s’ drugim ofkerbeti; sato fo fare in v’ njih fajmafhtri. Pa tudi nektere fare fo prevelike enimu famimu duhovnu; sato fo drugi duhovni v’ pomozh. Tako ima vlaka dufha, naj bo v’ hribih ali v’ famoti, vfo du¬ hovno ftreshbo k’svelizhanju. Tudi premifli, de ima flehern kriftjan v’ potrebnih rezheh saveso f’ fvojim paftirjem, kterimu more po¬ koren biti. Verni ene fare in njih paftir fo pod oblaftjo fvojiga fhkofa, in fo s’njim v’ edinofti vere sdrusheni. Ver#ii fleherne fare, njih paftirji in fhkofje fo med feboj sdrusheni, in vli ti fo sdrusheni Ppapeshem, velikim po¬ glavarjem zerkve, kteriga fo vli dolshni flu- lhati v’ potrebnih rezheh, in pokorni biti Je- sufu Kriftufu, edinimugofpodarjuvfe zerkve. Vlak veren kriftjan, vfaka fara in fhkofija je ud katolfhke zerkve, in vlak ud je v’ potreb¬ ni pokorfhini inedinofti zerkve, ktera vfe vo¬ di po potizhifte refnize, ker fe ona v’ rasode- tih relnizah ne more smotiti. Tako fe v katolfhki zerkvi edinoft vere, pokorfhina in red ohrani, in ravno to je kraljeftvo Jesufo- vo, ktero bo do konza fveta. Sahvali Jesufa sa vfe te velike dobrote. — 485 — Molitev- O Jesuf Kriftuf! s’vfo dufho te sahvalihi sa vfe dobrote, bi jih vshivam v’ tvojim bra- ljeftvu, v’ batolfhbi zerbvi. Ti fi obljubil s’ njo biti do bonza fveta, in de je peblenfbe vrata ne bodo premogle; satoverujem, deje v’ njej zhifta refniza, in de tebe poflufham, alio njo poflufham. Tvoja miloft je neisrezhe- na, vender te fhe ene gnade profim: daj mi po naubih batolfhbe zerbve na tanbo shiveti, de pridem v’ tvoje braljeftvo, bteriga je tvo¬ ja zerbev podoba. O f. Damas, veli hi vidni poglavar vfiga Jesufoviga braljeftva na semlji! fproti vfim paftirjem in vernim popolno po- liorfhino velibimu nevidnimu poglavarju zerb¬ ve, Jesufu Kriftufu, de bomo v’ zhaflitljivi zerbvi vfih isvoljenih s’ njim sdrusheni vebo- *naj. Amen. XII. dan grudna. ,S. Dionisija, tovarjhize in tovarjhi , mar- terniki in prizhevavzi. V’ ’ petim vebu ali ftoletji je v’Airibi ncufmilje- n i brivoverni bralj Unerib gofpodoval, in bar tolfbbe verne hudobno preganjal. ( S. fhbof ^ ibtor je to grosno preganjanje prav tabo po- — 486 — pifal, kakor je fam vidil, ker g a je bil tudi on deleshen. Ta fveti pifar pravi: „Unerik, bo neufmiljena sver, ni bil kerfhanfke kervi nikoli nafiten.” V’ medli Kartagi in bliso je veliko nedolshne kervi prelil; pa to mujebi- lo fhe premalo. Po vlim fvojim liraljeftvu je neufmiljene hlapce pofhiljal, de fo vfe, mo- fhke in sbenfke, mlade in Aare morali od ka- tolfhke zerkve oddopiti, in fe f’ krivoverzi sdrushiti. Ni m0g07.be povedati, kalcoflrafh- no fo martrali Aanovitne v’veri. Imenitnilbi ko fo verni bili, kuje in gerje fo s’ njimi de¬ lali, de bi fe drugi sbali, in hudobnimu kra¬ lju fe vdali. ,S. Dionisija, bogatagofpa, bogabojezha in ferzhna kridjana, fe je perpravljala saf. ve¬ ro umreti, in je tudi druge nagovarjala, de naj fe hudobnih ni 7 .h ne boje, temuzh naj vfe raji sgube ko nebefhko kraljeftvo. Ne- nfmiljeni preganjavzi, viditi jo nar ferzhiiej- fhi, fo jo prijeli, v’ fredo meda peljali, in j' rekli: „Tukaj vprizho v d h te bomo liekli, martrali in umorili, zhe nili kralju pokorna. Jim je odgovorila: „ ( Se ne bojim terpeti sa refnizo ; martrajte me, kakor bozhete, lene oframotujte me nikar.” Nifo je poflufhali, temuzh gerdo in ozhitno fo jo terpinzhili, de bi fe drugi sbali. Ta lveta gofpa je bila vfa polna ran in kervi, vender vfa poterpeshlji- va , in tudi druge kridjane je nagovarjala, de naj ferzhno umro. t S. Majorib je bil fin f. Dionisije, in s'njo od hudobnih krivoverzov vjet. Bil je (he mlad in obzhutniga telefa. Permorali l'o g a gleda¬ ti, kader fo njegovo dobro mater neu('milje¬ no rastepali. Viditi jo vfo ranjeno in kervavo, mu je ferze botlo raspozliiti; ref fe je trefel , in milo je jokal. Pa njegova ferzhna mati, f. Dionisija, ga je fvarila, in mu ferzhtioft da¬ jala rekozdi: ,, Moj ljubi otrok ! pomni, defva kerfbena v’ imenu Ozheta, ( Sinu in f. Duha, in ne sapravi nedolshniga oblazhila gnade boshje. Ne boj fe kratkiga terpljenja, temuzh bodi flanoviten, de grefh v’ vezhno shivlje-, nje.” Otrok Majorik, od tih befed v’ veri u- terjen, fe ni rezh bal, temuzh je snelel umre¬ ti. Krivoverzi fo mater popuftili, in v’mladen- zha fkozhili, ga flekli , in tako dolgo nezhlo- vefhko tepli, de je ondi umeri. < S. mati Di¬ onisija je Tvoje bolezhine posabila , in Boga is lerza profila, de naj ga (lanovitniga ohrani, ho ga je v’ kervi mertviga vidita leshati, je tjelkozhila, ga ljubesnjivo objela, kufheva- la, in Boga hvalila. Krivoverzi nifo bili nafiteni, fhe le huje jih je fianovitnoll tih fvetih rasferdila. Po¬ padli fo Dativo, f. Dionisije fellro, tudi sdrav- nika Hermilija, Leonzijo, Terzja in Bonifaz- )a. Te, kakor fveti pifar Viktor prizhuje, fo krivoverzi tako neufmiljeno, zhudno in mno- Ro tesali, de ni mozh popifati. Nekaj jih je knialo umerlo. Drugi, ki fo bili terdnejfhiga telefa, fo bolezhine loshej preterpeli. Tim lo — 488 — brivoverzi oferzhje istergali, in jih tabo v’ frezhno vezhnoft fpravili. V’ mehu Kulusi je bilo tudi veliko brill- janov od brivoverzov umorjenih. Med vfimi je nar imenitnifhi f. Viktorija. Bila je boga¬ ta gofpa na fvetu, pa bogateji per Bogu savo- ljo shive vere, fvetiga shivljenja in fofebne ferzhnofli. Krivo verzi, lo ji robe svesali, in sa robe obelili, pod njo burili po malim, de bi dolgo terpela, in pozhafi merla. Kojetafve- ta boslija llushabniza v’ tih bolezhinah bila; je njen mosh , bteri je bil is (labodi batolfhbo »vero sapuhil, b’njej perftopil, in milo rekel: ,,Ljuba moja shena! sabaj hozhefh tolikanj terpeti ? Zhe mene sanizhujefh; ufmilifevfaj fvojih otrok, in ne sapufti jih, bi li jih v’ bo¬ lezhinah rodila. Vdaj fe kralju, jenjaj ter¬ peti, in shivi mirno.” Pa ni ga poflufhala, temuzh je fvoje ozhi od mosha in dfi. otrok od- vernila, v’ nebo gledala, in vef fvetsanizhe- vala; Ko fo jo krivoverni she mertvo miflili, fo od nje fhli. Prijatli fo jo odvesali, in do¬ mu nefli; pa kmalo fo posnali, de fhe shivi. Komaj fo bili ti odfhli, fe je f. Viktorii Mari¬ ja deviza prijasno perbasala, fe je je pertek- nda, in jo popolnama osdravila. V’ mehu Tipali v’Mavritanii je bilo od kri- voverniga kralja ravno tabo preganjanje ka- tolfhb im vernim napovedano. Verni lo fe pre¬ bral hili, v’ ladije llopili, in fe zhes morje na .Shpanfbo prepeljali; le nekaj malo jih je v mehu oflalo, ker v’ ladijah ni bilo sadofti p r0 * — 489 — flora sa vfe. Kralj, tosvediti, fe je grosno rasferdil, je ukasal te svesati, in v Talumu je-j sili in defno rolco v’ fredi mefta odresati. Ti fveli prizhevavzi fo fe neufmiljeniniu ukasu ra¬ ji podvergii, kakor pravo vero sapuftili. ,,Vfi- gamogozhni Bog, pravi f. Viktor, je f’ zhu- deshem pokasal refnizo fvete vere, sa ktero fo oni terpeli; vef jesik jim je bil odresan,pa fo ravno tako govorili ko poprej.” Tudi pra¬ vi: ,,Eden je bil poprej mutez; krivoverni fo tudi njemu jesik odresali, in po tim je prav govoril.” Pravoverni fo vfigamogozhniga Bo¬ ga hvalili, in v’ njegovi fveti veri ilanovitni oflali. Neufmiljeni in krivoverni kralj Unerik je v’ Afriki gofpodoval od 476 do 485, in med tim zhafam fo ti fvetniki sa.vero terpeli. Nauk. Is poprejjhnjiga popifovanja. . Neisrezheno veliko fo ti fveti prizhevavzi >ti marternihi sa katolfhko vero terpeli. Vfe bolezhine fo preterpeli, premagali krivoverni- ga kralja, hudizha in vfe fovrashnike. Tote °pominja, o kridjan! de hvali Boga, kteri te je ne le v’ katolf hko zerkev poflavil, temuzh te tudi flvaril v’ desheli katolf h kih vernih in ka- tolfhkih oblaflnikov, kjer namefli llrahovanja ffejemafh hvalo, ako po fveti veri ftanovitno sltivifh. Refnizhnifhi je sdaj, ko ob zhafu f. a pofteljna Pavla, de oblajiniki ni/o v'Jtrah — 4go — tdobriga, ampak hndiga dela ; in zhe dobro f torij'h, bo/h hvalo od oblajti prejel. Rimlj. »o, o. Ref, nekteri hudobni te sanizhujejo, zhe bogabojezhe shivifb ; pa to je prašen glaf, fo prasne befede, in ni nizh memo terpljenja tih in virusih fvetih marternikov. Zhe ]aa sa- voljo prasnigasanizhevanja od Boga odftopifh, Jcako bofh per fodbi isgovorjen ? *Zhe fepras- niga sanizhevanja ali ozhitanja bojifh, halto bi fr o jo hri sa vero prelil? Dionisija in Vik¬ torija Ge bile bogati gofpe in preozhutnigate- lefa, Majorik je bil fhe otrok; vender fo ti in 33. Premifli tudi framoshljivoft f. Dionisije. Ta bogabojezba gofpa ni profila: ,,Nikar mi bolezhin ne napravljajte;” teniužb je le rek¬ la: ,,Persanefite moji'framoshljivofti.” Bolj fe je bala llezhena biti, kakor rnsmefarjena umreti. Ta nauk je potreben ,"in gorje jim , hteri ga ne fpolnijo. Velika hudobija je bres bmertne nevarnofti oblezhi oblazbifo drusiga fpola, kakor boshja befeda prizhuje. V. Mos. 22 , 5. Kdor'fe je predersnil to fioriti, je bil od katol fhke zerbve tri leta ozhitno pokor¬ jen. Tudi je hudobno pohujlbanje noliti ne- b'amne oblazhila fvojiga fpola. Kdor fe tako oblazhi, de fvojiga blishniga pobuifbuje ; je uioriviz, morivka fvojih bratov, ker e nafta- — /, 9 2 — ra hudizheva , fofebno mladim. t S. Pavel fo- febno shenfbiin perporozha in sapovedujefra- moshljive oblazhila. I. Tim. 2 , 9 . Ravno ta¬ bo f. Peter apoflelj. I. 3 , o. 4- .Starfhi naj fe varujejo malih pohujfhati; matere naj fo- febno zhujejo nad feboj in nad Tvojimi otro- zi, de jih ne pohujfhajo, in naj tudi fberbe, de otrozi otrolt ne pohujfhajo. Tuhaj bi bi¬ lo velibo pifati, pa ravno savoljo pohujfhanja je bolje molzhati. To rezhem : ,,Kdor nima potrebne framoshljivolti, nima zhlovefhtva, in naj gre v’ holto medsveri prebivat. Ti bo¬ di po sgledu f. Dionisije framoshljiv, framosh- ljiva, inneposabi, bar fi nad njo in nad dru- simi dobriga vidil, vidila, de po njih sgledu Bogu llanovitno flushifh. Molitev. O svefli in ferzhni flushabnibi in flushab- nize boshje, bi Uefe neutrudama vojfbovali, in frezhno premagali vfe fovrashnibe, in sdaj vshivate v’ nebefih velibo plazhilo Tvoje ferzh- ne in ftanovitne sveftobe! fprolite mi od ufnii- ljeniga Boga po Ijubesnjiviin Jesufu pravo po- boro in ferzhno flanovitnoft v’ dobrim, de le b’ Bogu -Tpreoberneni, in fe riibedar od nje¬ ga ne lozhim. ( S’ pomozhjo gnade li bomslo persadeval po vafhim sgledu vfe fbufhnjave in fbufhnjavze ferzhno premagati, de med vaf pridem Boga hvalit vebomaj. Amen. ' »099. — 49S — XIII. dan grudna. t S. Luzifa, deviza in marterniza. jS. Luzija je v’ vfi zerkvi v’ veliki zhafti. Ne le v’ nafhih, ampak tudi v’ jutrovih deshelah obhajajo njen zhaftiti fpomin, in fe ji perpo- rozhujejo. Bila je rojena v’ velikim permor- fkim meftu ( Sirakusu v’ ( SiziIii. Ozhe ji je u- merl, ko je fhe zelo majhna bila; mati Evti- kija, prav dobra kriftjana, jo je v’ boshjim Rrahu in kerfhanfki pravizhnofli fkerbno sre- dika. Ta dobra mati, viditi Ivojo mlado hzher vfo framoshljivo, famotno in bog.abojezho, je vedno hvalila Boga, od hteriga vfe dobro pri¬ de. Ko je bila njena poboshna hzhi odraflla, jo je v’ sakon namenila, de bi bila loshej ob¬ varovana; pa Bog je fvojo flushabnizo Lužijo v’ vifokejfhi zhaft namenil, jo je 1’ fvojo gna- 7 —■ ra deshela je per Kafpifkim morji, v'kerfhan- fUe deshele perderli, in veliko blaga, shivi- ne in ljudi v’ fvojo deshelo odpeljali. Med vjetimi je bila bogabojezha shenfka. Ta feje Bogu podvergla, gaje v’ nesnani desheli is , vfe dufhe molila, mu je svefto flushila, in je bila tudi fvojimu Gofpodu v’ vlim pridna iu svefta savoljo Boga. Neverni gofpodar in go- fpodinja nifta bila tej fveti Dekli nizh nadlesh- na savoljo drugazhne vere, temuzh (la jo lju¬ bila in hvalila vlim. Tudi fta drusimpravila, koliko de moli, fe pofti, in drusiga dobriga de¬ la. Domazhi in blishni fofedje, kteri fo vi- dili ali vedili njeno fofebno shivljenje, fo le nad njo slo zhudili, ker nifo kaj taziga nikoli vidili ali flifhali. Vprafhali fojo, sakaj de tako shivi. Jim je odgovorila: „Takoshivim, de Jesufu, fvojimu Gofpodu, dopadem,inpo hnerti v’ njegovo kraljellvo grem.” Prefveto ime Jesuf in njegovo kraljellvo jim je bilo ne- snano, vender fo nad f. Deklo lepo dopadenje imeli. V’ tifti desheli ni bilo nobeniga sdravni- l in je bersh sapovedal drage darila f. Dekli ne- fli v’ sahvalo. Kraljiza je kralju rekla : »Ni¬ kar, ker ona vle to sanizhuje; njena edina shelja je ta, de mi molimo Boga, kterigaona moli, in od kteriga mi je sdravje fprofila.’ Neverni kralj je nekaj zhafa premilhlj e ' val, kaj bi Itoril, in Bog mu je dal dobro vo¬ ljo f. Deklo poflufhati in bogati. Po 1 .Deklo je pofl^J, in ji rekel: ,,Povej mi, kaj naj H°' rim, de bom Bogu dopadel, kterimu ti — 5og — shifh?” ,S. Dekla, polna veliziga vefelja, ga je po Tvoji mozhi uzhila, in mu dopovedala, kako de naj shivi. Kralj fe je njenim befedani rad vdal, in je pervake kraljedva in druge podloshne poldizal. Potlej je on mofhke, kra- ljiza pa shenfke profila, de naj fe pravimu Bogu podvershejo, ker je le on pravi in vfi- gamogozhni Gofpod. Vli fo v’ to nagovarja¬ nje radi dovolili, in sazheli prodorno zerkev sidati. Per sidanji te zerkve je tudi velik zhu- desh bil. Vezh kamnatih ftebrov fo she po- fiavili; pa sadnjiga nifo nikedar mogli vsdig- niti, ne premakniti, zhe fo ravno vfe potreb¬ no orodje imeli. Kralj in delavzi fo oframo- teni in shalodni domu flili. t S. Dekla je bila filno shalodna; vfo nozh je ondi per debru k’ Bogu molila, in malo pred dnevam domu fhla. Ko fe je danilo, fo kralj, sidarji in drugi tje fhli, in fo fe grosno savseli viditi deber she dati, nenadaiu, ampak nekoliko vifhej. Ko fo ga debelo gledali, in fe zhudili, fe je fpu- dil doli na dalo bres vfe zhlovekove pomozhi. Ta zhudesh je fhe bolj kralja in druge v’ ve- Kuterdil, in hiteli fo zerkev dodelati. Ko je bila dodelana, je kralj poflal v’ Konfhtanti- nopol zefarja Konfhtantina profit, de bi mu fhkofov in drusih duhovnov poflal, kteri bi nje- Ra in njegovo ljuddvo v’ katolfhki veri uzhi- li. Zefar je bil tiga slo vefel, in je vfe po • prolhnji doril. Tako fe je neverna deshela ■ Iberija po kerfhanf ki fushni perdrushila ka- • folfhki zerkvi. Uzdeni pifar Rufin nizh vezh ne pravi od f. Dekla; pa ni mogozhe druga- zhi mifliti, kakor de je potlej fveteje shivela, in v’ Gofpodu mirno safpala, ker je na sem- Iji sa zhaft boshjo in svelizhanje biishniga ne- isrezheno fkerbela. Nauk. Ne bati fe voske poti . ,S Dekla krlftjana (tako je njen zhaftiti fpomin v’ Rimfki pratiki sapifan) je bila v’ne- snano deshelo nevernikov odpeljana; pa ta nje- j na nefrezba je bila naredba boshje modrofli, i njena nefrezba je bila frezha veliko flepih ( dufb. To fizer uzhi modrimu Bogu v’vlimfe 1 podvrezhi; vender fad fpomina f. Dekle naj 1 bo po njenim sgledu po voski poti hoditi. Med neverniki je Jesufu svefla oftala. De bife nad 1 njimi ne pohujfhala; je fkerhnejfhi molila, n f’ poiti fvoje telo pokorila, in vedno sdihova- la po obilnifhi pomozhi gnade boshje. To ji )< ni bilo sadoili; temuzh je tudi fvojo nefrezho g voljno preterpela, fvojimu gofpodarju svetlo H flushila, in vfe nadloge v’ duhu pokore noli- h la. Ravno to fe pravi po voski poti hoditi v 11 nebelhko kraljefivo. Ne boj fe voske poti, H; po kteri je Jesuf bodil, in fo njegovi fvetniki ti hodili; le zhepo njej hodifh , pridefh v’vezh- h no frezho. Po voski poti hoditi je po sapove- s n dih shiveti; kdor po njih shivi, je napoti ft vezhniga svelizhanja. — 511 — Ne uflrafhi fe voske poti savoljo fvoje fla- bofii, ne ismifhljuj li nadleshnih teshav, in ne poflufhaj rasusdanih, kteri opravljajo pot pravizhnofti, de f’ tim fvojo lenobo isgovar- jajo. Vem, ni bres terpljenja in vojf kovanja pot, po kteri pravizhni hodijo; pa oni fo tu¬ di polni miru, upanja in vefelja. Hudobnim je vefelje pravizhnih nesnano, ker nifo fku- fiii in ne vedo, koliko fladak je Gofpod. Hu¬ dobni ne sapopadejo fladkiga vefelja pravizh- nih; ker vedo le, kar flabi pozhutki sapopa¬ dejo. Norfki fmeh, klafanje, plef, norofl, poshrefhnoft, pijanzhevanje, nezhifloft, in kar je taziga, je njih vefelje; drusiga ne ve¬ do in ne sapopadejo, ker fo fe poshivinili. Da¬ vid pravi tim sapeljanim dufham: ,, Pokuji - tein poglejte, kako Jladak je Gofpod." Pf. 33, g. Ne poflufhaj hudobnih fleparjev, ker fo flepi befedniki fvoje grefbne norofli. Kaj ftenifh , de je pot hudobnih ref gladka inlah- ka ? Ni ref, polna shalofti, teshav in terpljenja je.Zhe pravpremiflifh; fposnafh, de vfaka pre¬ greha, sladi huda navada sa feboj vlezhe f htraf- Oigo, ktera grefhnika fhe na tim fvetu poko¬ ri. Lenuh, togotnesh , nezbiftnik, poshrefh- fiilf, pijaniz in drugi zhutijo pred ali potlej iJ ad leboj grenki fad fvoje hudobije ; tudi zhu- djo pezhenje vefti, ker jim vera nefrezhno v e*hnoft osnanuje. { Sami fo permorani fpo- sn ati: „]Va poti hrivize in pogubljenja fmo f e utrudili.'’ Modr. 5, 7 . Bogabojezhi krifl- l at >, kteri fvoje poshelenje premaguje, je ve¬ li '■ • 'V 5i2 fele dufhe, lahke veki, in fe v’ Tvojim Go« fpoduvefeli, kteriga vekomaj vshivati flad* ko upa. Pravizhnik vshiva velik mir, pa tu¬ di fpokorni grefhnik ima lahko ferze. Ve« felfhi je fpokorni grefhnik v’ folsah, ko fle« pi grefhnik v’ grefhnih dobrotah. Obilnifhi ko fe grefhnik pokori, premaguje, joka; terd« neje upa milok sadobiti. Ravno to upanje po« lajfha vfe terpljenje tako, de sa f. Pavlam refnizhno rezhe: ,,Imam Jilno veliko veje- Ija v' vfi f> oji nadlogi.'' II. Kor. 7 , 4« Ne ukrafhi fe voske poti f. evangelja, in ne rezi: ,,Moji flaboki je tonemogozhe." Zhe to miflifh, li sapeljan; zhe to govorifh, iibe- fednik fvoje lenobe. Tvoja lenoba p." je is grefhne ljubesni, ktera te vodi v’ pogublje¬ nje. ( Sam is fvoje mozhi ne morefh, vem; pa v’ Bogu samorefh vfe, kakor fosamoglun samorejo njegovi fvetniki. Bog je bil in je vfi- gamogozhen in ufmiljen ; upaj v’ njegovo ne- fkonzhno milok, profi ga neprenehama, 111 bofh zhutil njegovo pomozh nad feboj. P ra ‘ vifh : „Kako zhem shiveti v’ vednim pokorje- jenji; nikoli ne koriti, kar jek hozhem, a 111 ' pak le, kar Bog hozhe? ’ Te tvoje befedeka* shejo, de je tvoje poshelenje do greha fil n ° mozhno; pa flufbaj me, in ti bo dobro. P°' goko premifhljuj verne refnize, de fe dull )a s’ boshjim kraham napolni, in gorezhe profi« Kader te sapeljiv tovarfh ali nadleshna fkufb- njava vabi rasusdano vefeliti fe; poglej ver ’ no krishaniga Jesufa, in rezi: „0 ljubi Je° — Slo — suf! savoljo tebe fe hozhem hudiga sdersha- ti.” To ponovi, kader koli ii fkufhan; v’ sa- zhetku ti bo teshko, potlej bo loshej, in na sadnje fladko delati po Jesufovi volji. Potlej fe bofh kerlhanfkiga shivljenja pervadil, Bo¬ gu vefelo flushil, in fe shaloflno zhudil nad lVojo poprejfhnjo norolljo in grosno flepoto. Ufrailjeni Bog ti bo dal mozhno in flanovitno voljo ferzhno in flanovitno po njegovih sapo- vedih shiveti, in tako veliko mozh bofh v’fe- bi zhutil, de sa Davidam refnizhno pore- zhefh: V( Sim (klenil in perjegel sapovedi boshje pravize fpolnovali.’’ Pf. 118, 106. Molitev. O ljubesnjivi Ozhe nebefhki! sakaj fe branim tebi flushiti? Neumno fim menil, de je tebi flushiti teshko, shaloflno in grenko, ker fim bil fushen fvojiga hudiga poshelenja. Hudo poshelenje me je gofpodovalo, ker je bila vera mertva v’ meni. Oh, jeft neumni 'n nehvaleshni otrok! obilnoft vfiga dobriga fim per tebi vshival; pa fim fe is fvojovoljno- fli od tebe lozhil, fhel v’ deshelo posabljivofti 'n teme nezhednih fvinj, Tvojih gerdih shelj, pafl sa plazhilo vezhniga pogubljenja. Ved- n a hvala bodi tvoji nefkonzhni milofli, ktera >ne je od poti vezhne fmerti savernila; sdaj in sniiraj hozhem le tebi flushiti. Kaj je fi* tanje memo vezhniga terpljenja, kaj je fida- n je shivljenje memo nefkonzhne vezhnoftL?' 53 { ”— S14- — Ti, ufmiljeni Gofpod! she tukaj fvojim do¬ brim flushabnikam proti plazhujefh, ker jim dajefh mir in vefelje, potlej jim bofh dal fe- be vshivati vekomaj. Ljubesnjivi Ozhe! daj mi savoljo Jesufa in na profhnje fvoje flushab- nize f. Dekle gnado f. Duha, de me s’ mozhjo napolni, me fpremlja, in fladko mora po vos¬ ki poti hoditi, de v’tvoje kraljeftvo pridem. Amen. XVI. dan grudna. ( S. Evsebi , fiihof in marternih, C Evsebi je bil rojen na otoku .Sardinii na Lafhkini h’ konzu tretjiga veka ali ftoletja. Njegov ozhe je bil sa vere voljo odpeljan v’ Rim, in je ondi marternik umeri. Njegova dobra mati ga je peljala v’ Rim, ga fkerbno uzhila, in tudi v’ fholo pofhiljala. Bil je velelje fvo¬ je bogabojezhe matere in vfih dobrih , in sa¬ voljo fofebne uzhenolli je bil poflavljen med duhovfhino Rimfke zerkve; potlej je bil iS' voljen fhkot v’ medu Verzeli v’Piemontu. Bil je ref fhkof po volji boshji, in je slo fker- bel tudi Ivoje ovze boshji volji podvrezhi. Ved- no fe je podil, le vodo je pil, malofpal, dolg 0 molil, neprenehama uzhil, in svedo fpoln°' val dolshnodi dobriga padirja. V’ lep 0 £ L j' V •o v ti g gi n n ve ve Vfl v h lu pe n va pe lel f. 1 da. lat Vet tal Idi ga ! io- 1-0 ti v 5 i a {lod je bil saljubljen, in tudi druge je sa-njo vnemal. Duhovfhina in verno ljudftvo fo ga gros-no ljubili, fpofhtovali in fluihali, ker je s’ sgledam in s’ beiedo uzhil. Njegovo go¬ vorjenje je bilo tolikanj prijetno, ljubesnjivo, ognjeno in jnozbno, de je lahko tudi terdo- vratne ferza premagalo, fofebno sato, ker je ta (Veti fhltof Boga vedno profil, de bi fvojo gnado njegovim befedam perdrusheval, nje¬ ga in vfe svelizbal. t S. Ani brošk, Milanfki Ihliof, je fvetiga Evsebja in njegovo duhov- lhino imenoval nebejhko mnoshizo , hi Boga vedno hvali. Ob zhalu tiga f. lhhofa je bilo veliko hudobnih krivoverzov, kteri folashnji- vo uzhili, deJesuf Krilluf ni Bog, ampak je le vhlovek. Zefar Konlhtanzi je bil pomozhnik ln bogabojezhiga shenina odbral, Pkterimje bila porozhena. K’ shenitnini je vezh fhko- fov prifhlo, ker je bilo vfe Iramoshljivo in kerfhanlko, kakor fe fpodobi per otrozih ka- tolfhke zerkve. Komaj je dvajfet mefzov pre¬ teklo , ji je dobri mosh Nebrid umeri, in ji v fe fvoje veliko premoshenje sapuflil. Po nje¬ govi fmerti, defiravno komaj dvajfet let flara, )« fklenila vdova oftati, in bolj fkerbetisafro- je svelizhanje. Veliko bogatih sheninov fe ji je ponujalo, in je nadleshno profilo, pa sa- Ponj. Smed tih je bil Elpidi, feftrizhen mo- gozhniga zefarja Teodosja, kteri jo jenepre* nehania nadleslieval. Tudi je napravil zefar¬ ja, de jo je v’ sakon nagovarjal. Pa odgovo¬ rila je zefarju: ,,Al Zefarju ni ta odgovor dopadel, ker je menil, deni is odkritiga fer- za; dal ji je tedaj hifbniba, pod kteriga oh- laftjo bi bila ona in njeno veliko premosbenje, de bo 3o let Bara. ( Shla je domu, in zefarju. pifala tabo: „ ( S.vetli zefar! te is ieraa šaliva« lim, bo ii mi vfe pofvetue fkerhi odvsel. Tu¬ di p rob m, de, kar oftaja zhes moje majhnepo- trebe od mojiga premoshenja , ubogim in zerk- vam daj; jeli pa bom fkerbela le per Bogu bogateti.” To pifmo je zefarja preprizhalo, babofhno de je njeno ferze. Sapovedal jo je pulliti v’ miru, in po profti volji delati, kar je hotla, ker je fposnai, de je boshji duh v n j4 Kakofhnoje bilo sl« i vi j en j e f. vdove Oli** pije, priziitije f. fhkofJanesKrisoftom. Onpi* ihetakole: ,,Ta bogabojezha vtlova je bila polna duha molitve, veliko nozhi je prezhu- la v’ premifhljevanji in boshji hvali. Njeno oblazhilo je bilo framoshljivo iti zhed.no, P a uboshno, kakor bi bila revna dekla ; vedno 525 fe je poflila, in jedla le toliko, de ni pred zhafam umerla. Njene modroftiin ponishno- fti ne more nihzhe popilati. Njeno fofebno ufmiljenje osnanujejo ubogi po vlih desheiah, ker je savoljo Jesufa vfim obilno pomagala.” Ne le f. Janes Krisoftom, tudi drugi (Veti lhlcof- je fo jo hvalili in v’ veliki zhafti imeli , ker jebir' la sgled vfiga dobriga. Vili dobri fo jo ljubi¬ li, ne pa hudobni, ker jim je njeno fveto slavljenje bilo vedno kvarjenje. Bog je hotel, de bi bila fkufhana, in s’ nadlogami ozhifhe- na, prav sato, ker mu je dopadia, in ji je namenil vifoko nebefh! ker 34 je bil fam febi odmeri. Is upanja v’ boshjo gnado in is shelj obilnifhi pokoriti fe bi bil rad posgledu fvetiga Alekfja, kteri je bil ne sdavnaj poprej, v’hifhi fvojih flarfhev nesnan umeri, domufhel, in v’fvoji hifhi nefposnan shivel. ( S. Janes je apata profil, de naj ga domu fpufti, in mu povedal, sakaj de tega sheli. V’ tihih zhafih fominihi is klofhtra fhli, kader koli fo hotli. Apatin minihi fo ga dol¬ go nagovarjali, de naj per njih oftane; ker je pa nadleshno profil, fo nad njim molili, mu vfe dobro vofhili, in ga fpuftili. Hitel je domu, na poti frezhalberazha, in s’njimfvo- je oblazhila prenlenil. V’ zunjah je fhel v’ Konfhtantinopol, pred hifho fvojih flarfhev vfo nozh molil, in Boga prolil, de bi flarfhe nagnil v’ njegovo voljo, zhe bi bilo to njego¬ vi dufhi dobro. Hlapez je sjutrej hifhne du¬ ri odperl, kar sagleda tiga berazha, in ga vprafha, kaj de hozhe. t S. Janes mu je od¬ govoril: „Vfo nozh fim tukaj pod milim ne¬ ham, ker nimam kam pod flreho; toraj profi sa-me hifhniga gofpodarja, de me v’ lvojo hifho vsame in ohrani.” Hlapez je profil sa-nj- Gofpodar, filno ufmiljen, je v’ to profh- njo dovolil; gofpodinja pa ni bila voljna, ven- der ni mogla ubraniti, ^tarfhi ga nifo fpo* snali, ker je bil od flarofli, od pollov in v berafhkim oblazhilu vef premenjen, in jim tu- di ni bilo v’zhiflu poprafhati, kdo deje. ,S* Janes je bil tri leta nesnan v’ hifhi fvojih rtar- lhev t .v' sanizhevanj ', v’ poftih in v’ molitvah; f h f n tf m P 8 < sh dc 8 8 ; v’ Ve Po fin vp ih e ?oi 'nu poi pet d e he ] ker fo vidili njegovo fofebno poboshno shiv- Ijenje, fo ga vender preterpeli. Fo tim zha- fu je nevarno sbolel, in ker je vedil, de fe fmert blisha, je hlapzu rekel: „Profi gofpo, de naj me obifhejo.” Branila le je ; pa mosh jo je s’ lepo napravil, de je bo'niga berazha obifkala. Ko je k’ njemu prilhla, ga vpra- fba, kaj de hozhe. Rekel ji je: „Gofpa! sa- hvalim vaf sa vfe dobrote, ki de mi jih fkasali; rad bi jih poplazhal, ker pa drusiga ne premorem, ko te evangeljkfe bukve, vsemi- te tedaj te. t Sim in bom sa vfo vaf ho hifho molil; profim pa tudi, de moje truplo tukaj pokopljite.” Gofpa je vsela evangeljfke bukve is nje¬ govih rok, jih grede ogleduje, pride k’ mo- shu, in mu rezhe: „Glej! te bukve fe mi po¬ dobne sde unim, ki fva jih fvojimu ljubimu sgubljenimu Janesu kupila.” Mosh je bukve v’roke vsel, in savpil: ,,Te evangeljfke buk¬ ve nifo le unimpodobne, temuzh fo ravno tike. Pojdiva tje berazha vprafhat, kako ali od Ro¬ ga jih je dobil; morebiti bova kaj od fvojiga fina svedila.” Oba tje tezheta, in ozhe ga vprafha: „Povej nama, kje fi te bukve na- fhel, ali kdo ti jih je dal ?” Bolnik jiinajeod- ?ovoril: „Pudita me v’miru umreti.” Ozhe mu je is ferza rekel: ,,Sarotim te per Bogu, povej mi.” t S. Janes ni mogel vezh refnize Perkrivati, in je ozhetu milo odgovoril: „Vi fie mi jih dali; jed fimvafh Janes.” Te krat- ' ,e befede fo jima bile pfhize Eliasi ferze,; ofter- — 53« — mela fla, nadnjim milo jokala, ga ljubesnjivo kufhevala in objemala, in mu relda: ,,Prelju- I bi otrok! sakaj fi nama to floril?” Ko je pa she teshko govoril, jima je tiho rekel: „To fini floril, ker je nebefhko kraljeflvo vredni- fhi od vfiga.” Kmalo je umeri. Njegova (ve¬ ta fmert fe je permerila okoli leta 458. Lah¬ ko fe ve, kako milo fo njegovi flarlhi jokali. Ukasali fo ga ondi pokopati, in na njegovim grobu majhno zerkev fosidati, kjer je Bog po njem velike zhudeshe delal. .Starfhi fo po njegovi fmerti bolj bogabojezhe shiveli, mo¬ lili, ubogim obilno pomagali, in slo fkerbeli sa njim v’ nebefa priti. '• .. ..J . - l ef)i Jt »'-) . Nauk. < i Ni v Je prav, kar je po vejli. 1 t S. Janes je sa miniham v’ pufhavo fbel s bres perpul henja fvojih llarfhev , ktere jeBog i ojftro sapovedal flufhati. Zhe fe njegov I kriv- 1 ni odhod po sapovedih premilli, ni perpu- t fhen ; pa Ihel je is gorezhih shelj v’ pulka- i jo, de bi fe sapeljivofli fvela ognil. Lahko, f de mu je Bog, hteri je prezhuden v’ fvojih f vet- J nikih , to mifel v’, ferze dal. .Spodobi fe ta- i ko meniti, in tudi njegovo fvetoshivljenjepri- 1 zhuje, deje po boshjim fvetu to floril. fr* n vfe dobro, kar ima podobo dobriga, ne vle n hudo, kar ima podobo hudiga. O k o 1 i f b i n e v (Zhvidno premenjujejo vrednoft zhlovekovik fi — 555 — del, fofebno pa dobri ali flabi bonez, ber Bog le ferze gleda. Varuj fe predersno foditi dela boshjih fvetnibov, tudi fe varuj, sladi baj fo- febniga, prenaglo ali dlepo ftoriti s’ isgovo- ram na bosbje fvetnibe. Slo fberbno premilih fvojo ved, zhe je pravizbna ali ne, de fe ne sapeljefh. Od vefti je velibo rezhi; in niboli bi dognano ne bilo, ber ima fboraj vfab zhlo- vek drugazhno veli, in mu dulha od dobriga ali hudiga prizhuje po natornim umu, po pre¬ jetih naukih, flabih ali dobrih navadah, po fvetlobi gnade ali teme hudiga poshelenja, in po veliko drusim. Ni vfe prav, barje po vedi; pa niboli ni perpufheno kaj soper (vojo ved doriti ali opuditi. To bo potlej raslagano. Zhlovebni isgovorjen, kader po lashnjivi vedi dela; tu¬ di ne grefhi vfelej, kader boli fe smoti. Kdor ljubi pravizo, ifhe per Bogu fvetlobe s’ gore* zho molitvijo, oprafhuje bogabojezhe modre, in fi slo persadeva boshjo voljo svediti. Tak ki bil lahko isgovorjen; pa kdo fe more sa- nafhati, de is zhidiga ferza refnize fberbno ifhe ? Napuh, nevof hljivod, labomnod, me- feno poshelenje ali kaka druga huda rezh sa- peljuje zhloveha fbrivno, in sanafha fe na hojo pravizo, defiravno soper pravizo dela. Kralj .Savel je is sgoli grelhne nevoihljivodi nedolshniga Davida preganjal; venderjeme* i nil, Je je pravizhen. Judovlbi veliki fo bres vfiga vedniga ozhitanja Jesufa lovrashiii, in mu-po-froji sapeljani vefti ferzhno rekli •: ' — 554 — »Ali ne pravimo prav, de Ji ^Samarijan , in imajh hudizha ?’* Jan. 8, 48. Oni fobili tako preprizhani fvojs pravizhne gorezhofli, de fo pred Pilatam vpili: „Njegova kri pridi na naj in na najhe otroke .” Mat. 25 , 27. Hotli fo rezhi: „Le obfodi ga v’ fmert, in mi obfodimo fvoje dufhe v’ pekel, zhe bo njego¬ va kri po nedolshno prelita. O Ilrafhna Ile- pota! 4 S. Pavel, prej 4 Savel, je po fvoji veki verne preganjal, in je menil, de sa zhaft bosh- jo fkerbi { huje ko je rasdeval zerkev boshjo, vezh je menil, de je saflushil per Bogu: pa vi’e to je bilo grefhno, kakor fam fposna in prizhuje rekozh: »Nijim vreden apojtel ime¬ novan biti, ker Jim preganjal zerkev bosh¬ jo.” I. Kor. i 5 , g. Koliko je golufov, le¬ nuhov, klafazhev, rasusdanzovin drusihgrefh- nikov, ki po fvoji lashnjivi vedi delajo, in v’ lhkodljivim miru shive ! ( Salomon pravi: ,,J e pot, ktera Je zhloveku prava sdi ; njeno po- jtednje pa pelje v fmert (v’ pogubljenje).” Prip. 14, 12. Nikoli ni perpufheno soper fvojoveftfto- riti, ker ima zhlovek hudobno voljo in gre- f hi, zhe je ravno nedolshno, kar kori. Kdor (lori, kar meni, de je prepovedano, ali ne flori, kar meni, de je sapovedano, gotovo grefhi, ker ima hudobno voljo. Tukaj fin* shi, kar !'. Pavel fpreobernjeniin Rimljanam pifhe. Med njimi je velik prepir vrtal: e m fo menili, de je perpufheno od. mefamalikam darovaniga jefti, ker fo vedili, de maliki niz« — 555 — ilifo; eni pa fo menili, de je to greh, in fofe nad unimi pohujfhevali. ( S. Pavel jim toras- loshi, in potlej fldene : „Kdor ras/ozhik de- la ( med jedmi, in meni, de je greh od njih jedi), je pogubljen, ako bo jedel, ker ne dela po veri (ne dela po vedi.) f^fe, kar ni poveri, (po vedi), je greh.’' Riinlj. 14 . Porezhefh: „Zhe ni perpufheno ne po radovoljni lashnjivi vedi, ne soper lashnjivo ved delati, hakofhna pa bo ?” Odgovorim ti: .Skerbi zhido refnizo fposnati, shivi po njej; vender bodi ponishen, herutegnefh sapeljan biti. Zhe je tvoje ferze ravno, profifh in sdi- bujefh, poflufhafh befedo boshjo, oprafhu- jelh fvojiga fpovedniha in modre, inlivVlim. fherben ; upaj rasfvetljenje sadobiti, in zhe je v’ tebi kako sinota, bofh nafhel milod per Bo¬ gu. Filip. 3, i5. Zhe ti pa ni mar refnize fposnati, her li fushen fvojiga gerdiga poshe- lenja; zhe hudobne poflufhafh, her po njih rad shivifh : nifi isgovora vreden. Modri pri- zbuje: „Hudobni fo fe motili, sakaj hu¬ dobija jih je sapeljala .” Modr. 2 , 21 . Aho bi nevednod vfelej isgovorila, bi bila velik dar boshji, in flepi terdovratni grefhniki bi bili nedolshni, kar ne more biti. Vprafhafh : „Kaj mi je doriti, zhe lim pernioran eno isvoliti, pa me mnoge sapove- di ali oholifhine obfujejo, in ne vem, kaj je bolje ali flabji ?” Ti odgovorim: V’ tih okoli- fhinah li isvoli, kar fi ti manj nevarno sdi Bo¬ ga rasshaHti. Mati ima majhniga otroka, in — 536 — ne more obftati, zhe (e podi; kaj ji je flori- ti? Nekdo ima bolnika, fam je per njem , ne¬ varno je famiga puftiti, pa sapoved ga fili k' f. mafhi, ker je nedelja; kajjeftoriti? Drug ima zhudniga bolnika, kteri sheli kaj (hl n ondi ollati per deshelanih, bi fo bili vfiga po¬ trebni. Prepeljala le je zhes morje v’ Jude¬ jo, je fvete meila, odjesufove prizhujozhodi» zhudeshev in bervi pofvezhene, obifbovala, in fe v’ duhu vnemala. Ondi je bilo velibo re- reshev, in vfe je bilo njene dobrodelnoAi de* leshno. ( Shla je v’ Betlehem is honza tambaj oAati pod poborlhino f. uzheniha Hieronima, de bi umerla, bjer je bil Jesuf rojen. ,S Hie* : — 545 ronim je bil te fvete flusbabnize boshje vefel, | in fe je slo zhudil njeni nihedar nafiteni laho- ti po bosi) jih nauhih , njeni fofehni ponishno- fti, gorezhofti, dobrodelnofti in vliinudobrimu. ( Sveta vdova Fabijola je fizer shelelabli- so Betlehema umreti; pa veliha mnoshiza neu- fmiljenih vojfhahov je v’ jutrove deshele per- derla, in ta shaloflna noviza jo je permorala fe v’ Rim prepeljati. Ko je bila v’ Rim pri¬ bila , fi je majhno lamelno hifhizo isvolila, hte- ra je bila jezhi, ne prebivalifhu bogate gofpe podobna. Ref ho jetniza je v' fvoji revni hi- fhi shivela, niholi ni fhla is fvoje ljube famo- te, hahor v’zerhev Boga molit, ali potrebnimi! blishnimu pomagat. Nobene nepotrebne ali pofvetne drushbe ni hotla imeti; zhe je pa liaha bogabojezha dufha h’njej prifhia, fe je vefelila, fe s’ njo pogovarjala od boshjiga, in febe in njo vnemala zhedalje bolj Boga lju¬ biti. Ta fveta gofpa je fhe nehaj premoshe- nja imela; f’ tem je drugo bolnifhnizo ob mor¬ ji sa revne popotnihe in nefrezhne brodnihe fosidala, in sa drugeufmiljene delavfe rasda- la, har je premogla. Kader je bila proda v fih pofvetnih fherbi, in popolnama uboga ; je od vefelja pofhahovala, in fhe bolj hrepe¬ nela po nebefhhim hraljeftvu. Mirno je sa- fpala v’ Gofpodu, hermu je llanovitno flushi- la. Ko fo Rimljani njeno frnert svedili, fo fe preilrafhili, in obshalovali sgubo fvoje u- fmiljene matere. Prednihi, mogozhni inubo- £i> fo njeno truplo v’grob fpremilij «ni,sla- 55 fti ubogi, fo milo jokali; drugi vefelo alelu¬ ja peli, ker fe je gotovo vedilo, de je njena fveta dufha fhla v’ vezhni mir Boga hvalit ve¬ komaj. N a a k. Od ozhitne pokore. ( S. Fabijola fe je pred fmertjo perviga mosha s’ drugim porozhila, bar ni po fvetim evangelji. Luk. 16, 18. Tudi f. Pavel pravi: „Kteri fo v’ sakonu , jim ne sapovem jejt, ampak Gojpod: Shena naj ne gre od mo¬ sha ; ako pa gre, naj ojtane bres mosha, ali naj f e J’ Jv oj im moškem [pravi” I. Kor. 7, ro. 11. Poftava nevernih zefarjev je lo- zhitev perpufhala; pa f. Fabijola fe ni s’ njo isgovarjaia, temuzh fe je ozhitni pobori pod- vergla , in je v’ pohorjenji bila do fmerti. Pra- vizhno je to: bdor ozhitno grefhi, morefvo) ozhitni greh nad feboj ozhitno poboriti. To sapove Bog in zerkev, de fe boshji fvetofti sa- dofti, in dano pohujfhanje popravi. Mehki grefhnib premiili sapopadib, Id ti ga bom dal od ozhitne pokore, de fe je ne bofh branil, in de bofh fvojimu modrimufpO' Tedniku pokoren. Dokler je bila zerbev od nevernikov preganjana, ni mogla grefhnibatn ozhitne pokore nakladati, fhhofje fo po fvoji modroiti grefhnibe pokorili; vender je bilo pokorjenje ojflro in tudi ozhitno sa ozhitne grehe. Ko je zerker unanji mir vshivala, fo I fhkofje in druga duhovfhina v’ sborih fkle- pali, kako in koliko po teshi in fhtevilu gre¬ hov gre grelhnike pokoriti. Ne le vezh dni, tudi vezh mefzov in vezh let je bil grefhni k le savoljo eniga greha v’velikim pokorjenji. Kak oftudnifhi greh je grefhniku nakopal ojilro po- horjenje do fmerti. Grefhniki, ki fo bili k’ ozhilni pokori obfojeni, fo mogli ojflre fpo- liorne oblazhila nohti, na nogah bres obuta- la biti, na golih tleh leshati, slo fe pohiti, bolnike obifkovati, ubosini pomagati, neme- fa jelli, ne vina piti. Vfe to je bilo fleherni- mu sapovedano, pa s’ raslozhkam , potešili in fhtevilu grehov, po mozhi, banu, fpolu in po drusih okolifhinah fleherniga grefhni- ka. Kdor je bil ozhitniga pokorjen ja vreden, in fe ni hotel podvrezhi; je bil Ihtet med ne¬ vernike, in zerkveniga pohopalifha ni bil de- leshen. To je bilo drugim vernim v’ lirah, de bi fe Bogu in zerkvi podvergli. Defiravno je bilo pohorjenje ojftro in dol¬ go, fo fe mu grefhniki vender podvergli, in gazelo kleztie profili. Pred zerkvenimivrat¬ ni fo klezhe in jokaje profili, de naj jihmilo- Jivo vsamejo v’ f h te vilo fpokornikov; pa vfi nifo bili bersh uflifhani, fhkof je nektere vezh diafa pufl.il v’ tem potrebnim ponishevanji. Zhe fo vezh dni, tednov ali mefzov fvojo po- n >shno profhnjo ponavljali, jih je fhkof po f p oji previdnolti ufli.fhal, in flehernimu sa- flusheno polcorjenje napovedal. On in drugi 55 * duhovni fo jih v’ zerkev peljali, roizhili. Te hudobne pras- noglavze popifhe f. Juda Tadej flrafhno re- bozh: ,, Gnijo oblaki bres vode; jejenfke dre - t >efa bres.fadii, dvakrat ufahnjene, J' ko¬ renino isderle; valovi gr osovilniga morja , — 554 — hteri fvoje framoie penijo; nejtanovitne svesde , ki jim je temni vihar na vekomaj perhr-an/en.” 12. 10. Kdor je ponishen, je rasodeti verilahko polk in tvojo hudo jeso. Kaj fo tedaj vfi drugi hudobni, ti farna fi pravizhna? Premifli fe , r profi Boga fposnanja, bodi pokorna fpoved- 56 — 562 — niku, ifhi praviga miru, in ga bofh nafhla. Zhe nifi taka, fisadetaodfvarezhihbefedlsai- ja preroka : ,,Od dne do dne meijhejo, pra¬ vi Gofpod , inhozhejo snati moje poti; ven- der delajo po Jvoji volji." 58, 2. 3. t Samarijan, kteriga je bil f. Marzel dva¬ krat osdravil, pa fe vender nijesufu vdal, in je v’ fvoji grefhni flepoti umeri, pomeni ter- j dovratne grefhnike, kteri boshjo miloft sani- i zhujejo, in sa tega voljo fo boshje milofti ne- i vredni. ,S. Avgufhtin pravi: „Pred greham ] /• boj pravite , po grehu upaj v boshjo mi- ( loJU' Ref, upaj v’boshjo miloft; pa hiti fe \ tudi [pokoriti, de je bofh deleshen. Zhebosh- j jo miloft sanizliujefh, fi boshje milofti nevreden. f Ljuljka je bila velikozhafana njivi medpfhe- v nizo pufhena; ker je pa ljuljka oftala, je bi¬ la v’ ogenj vershena. Kdor fe boshji milofti radovoljno ne podvershe, fe ji bo permoran podvergel. Modri t Sirah te lepo uzhi rekozh: ,,Ne rezi: Grejhil Jim, in kaj Je mi je sha- ligasgodilo? sakaj nar vi/hi j c polerpesh’ Ijiv majhevavizj’ 5, 4- O grefhnik! vdaj fe ufmiljenimu Bogu, in zhe sanizhujefh boga - / flvo njegove velike persanafhnofti, fi bofh pra- v vizhno jeso nakopal, is ktere ne bo refhenja. k; Veliko jih je v’ peklu bres vfiga upanja, ker j e fo v’ shivljenji predersno upali. ,,Bog jepra m in vizhen in poterpeshljivJodnik.” Pf. 7 , l2 ; G Ne pufti zhafa boshje milofti pretežki, saka) i) potlej ne bo ufmiljenja. c k m v ■ — 565 — Molitev. O Gofpod JesufKriftuf! napolni f’fvojim duham mojo dufho, de sanizhujem dobrote fveta, fovrashim grefhne vefelja, ne podu- fham fkufhnjavzov, shivim v’ tvojim ftrahu, in fe bom vefelil per tebi vekomaj. Mladoft, bogaftvo, hudo poshelenje , pohujfhanje hu¬ dobnih in drugo me ref sapeljuje ; pa vfe sa- morem premagati, zhe fi ti s’ menoj- Oblju¬ bim f’ pomozhjo tvoje gnade ttsveflo flushiti, de te per fodbi prijasniga najdem, in pojdem v’ tvoje vefelje. O f. Marzel, ki fi smiraj bosh- je zhalli ifkal, in delal, kar je Bogu dopadlo! fprofi mi refnizhno voljo boshjo voljo dopolno- vati, in v’ gnadi boshji umreti. Amen. XXIII. dan grudna. ( S. t Servul berazh. ^b zhafu papesha f. Gregoraja I., kteri je katolfhko zerkev vladal od 5go. do 6o4> leta, je bil v’ Rimu bogabojezh berazh, t Servul po imenu, kteriga shivljenje je sgorej rezheni f. Gregori popifal. t S. .Servul je bil ubosih ftar- *hev, in nesmoshen fi kruha flushiti savoljo dolge bolesni, f’ htero ga je Bog obifkal. V’ ‘uladofli she je bil mertvud, to je, udje fo mu 56 * — 564 — odmerli, in ni mogel delati, tudi ne hoditi, in zelo is fvoje terde poftelje ne vdati. Vef je bil revesh, na telefu in tudi na premoshe- nji. ( Sofedje fo ga nofili h’ zerkvi f. papesha Klemena, de bi mu verni ufmiljeno pomaga¬ li. 4 S. ( Servul je bil vtim medu snan, vfi fo vidili njegovo fiabo telo, in vedili njegovo ubofhtvo; sato fo mu radi vbogajnie dajali. Boshji fhibi fe je podvergel, ker je vedil, de ga Bog isufmiljenja tepe; hvalil je Boga v’tvo¬ jih nadlogah, fn mu fvoje hrishe daroval; Je- sufa Kridufa krishaniga je vedno premifhlje- val; hvaleshen je bil dobrotnicam, in je obil¬ no sa- nje molil. Obilno pomozh je prejemal, ker fo ga ljudje revnigain poboshniga posna- li; pa uboshno je smiraj shivel, nikoli fi ni pervofhil dobre jedi ali kaj drusiga, • kar bi bilo zhes njegov ftan. Kar mu je od fvojiga revniga shivesha oftajalo, je drugim ubogim dajal. "V’ zerkev ni mogel hoditi k’ fveti ma- fhi in k’ boshji befedi, ker ni mogel is fvoje terde poftelje; pa v’ duhu je premifhljeval f- mafho , in f fvojim duham je per njej bil. Ku¬ pil fi je f. pifmo, in ga je smiraj per febiimel. Kader je kak duhoven ali minih ali kdo drug memo fhel, ga je ponislmo profil, de naj inu nekoliko bere in rasloshi is f. pifma. Ta je bila njegova vednafkerb; pofluf hal je in pre¬ mifhljeval, kar fo mu drugi brali, ali fvetiga pravili: tako je bil prav dobro poduzhen v vlih potrebnih naukih. Njegova poterpeshlji* voft je bila velike hvale in obilniga saflusbe- — 565 — nja vredna, V/i fo fe nad njim zhudili, de je bil poterpeshljiviga in vefeliga ferza, Ve¬ liko terpljenje je bilo nozh in dan neprene- hama veliko let v’ terdi poftelji leshati, ker je sraven tigavedniga pokorjenja tudi velike bo- lezhine terpel; vender je Boga hvalil, in mu fvete pefmi v’ zhaft velelo pel. Velikokrat je is ferza djal: „Sahvalim Boga, ki me je f to bolesnijo udaril.” Zbal je prifhel obilniga boshjiga plazhi- la, ubogimu in poterpeshljivimu ,Servulu na- menjeniga. 4 Silno velike bolezhine fo mu blish- no fmert napovedovale. t S’ f. sakramenti fe je ofkerbel, in je upno zhakalisfvetaiti. Du¬ hovni in verni fo ga radi obifkovali, in fo fe bolj farni od njega uzhili, kakor njega uzhili frezhno umreti. Eniga dne, ko je bilo veliko vernih per njem, jim je rekel: „Ljubi moji! pokleknite in molite sa mojo dufho, de v’ frezhno vezhnoft gre.” Glafno fo per njem molili, on je tiho molil sa njimi. Med molit¬ vijo je savpil: „Prenehajte moliti, in poflu- fhajte nebefhko petje.” Ravno takrat fe je njegova dufha odlozhila, in je, fpremljena od boshjih angeljev, fhla v’ nebefhko kralje- hvo. ( S. Gregori perflavi tudi fhe, de je nje¬ govo fenjafto truplo tako neisrezheno pri¬ jetno difhalo, de ni mogozhe dopovedati. Ti- ga fvetnika fo v’ zerkev f. Klemena zhakito pokopali, in po njem fofebne gnade dobivali, kjer je veliko let bolan leshal, lo v’ kamen is- 566 fekali sapopadil« njegoviga fvetiga slavljenja, in ta zhafiiti fpomin oftane do danafhnjiga dne. Nauk. Jesuf sapove pokorjenje in poterpeshljivojt. ,S. ( Servul je bil siliva podoba ubosigain poterpeshljiviga Jesufa. Ta svelli flushabnik boshji je bil ubog in bolan vfe dni fvojiga shiv- ljenja; pa ne to dolgo terpljenje, ampak po- terpeshljivoft, ki jo je imel savoljoBoga, mu je nebefhko kraljeftvo saflushila. Teshkikri- shi ne pomagajo, zhe ni poterpeshljivolli;sa- flushenje per Bogu ni po teshi krishev, am¬ pak je po poterpeshljivolli. Jesuf je s’ sgle- dam in s’ befedo sapovedoval pokorjenje in poterpeshljivofl; hodimo tedaj po sgledu f. t Ser- vula sa Jesufam. Jesuf, vfigavedni Gofpod, ve nafho ve¬ liko flaboft, nafhe hudo nagnjenje do fhkod- ljivih dobrot in nafho neperpravno voljo po¬ koriti fe; sato nam je sdravila pernefel naf osdravit. Te sdravila fo grenke, tode potreb¬ ne : fam fe je ponishal, de bi fe tudi mi po- ponishevali; je smiraj shivel v’ubofhtvu, de bi bili tudi mi ubogi v’ duhu; je neisrezheno terpel, de bi fe tudi mi pokorili. ( S. Janes pravi: ,,Befeda je bila na fvetu, pa fvetj e m fposnal. V fvoj o tajlino je pri/hla, in njeni je nifo /prejeli." 1, 10. 11. S. Janes popifhe veliko iniloft Jesufovo in mersloto me- — 567 — fenih ljudi, kteri fe mu nifo hotli podvrezhi, ker fo raji v’ grefhnim vefelji shiveli, kakor s’ njim terpeli. Glej, o kriftjan! de nili tudi ti v’ njih fhtevilu, in de poti ne- befhkiga kraljeftva ne sgrefhifh. Pot terplje- nja in pokorjenja je ojftra in bodezha, tode potrebna fprideni natori. Porezhefh : ,,Veli¬ ko terpim, imam dolli krishev, in upam sa Jesufam hoditi.” Prav govorifh, zhe prema- gujefh fvoje hude shelje, in voljno nolifh fvo- je krishe. Kaj bi ti pomagalo veliko terpeti, pa tudi fvojo hudo voljo po mozhi fpolnovati? Kaj bi ti pomagali krishi, ako bi jih s’goder- njanjem nolil? Jesufnaf uzhi, devfo grefhno ljubesendo Avari premagujmo, in ubogi v’ duhu bodimo. Satojebil rojen v’ revnim hlevzu, jesmirajshi- vel uboshno, je sapovedal nebefhkiga kralje- Ava ifkati. ,S. ( Servulje sa Jesufam hodil, ne ker je bil ubog v’ premoshenji, temuzh ker je bil ubog v’ duhu; ni shelel faogaftva, volj¬ no je nolil fvoje teshke krishe, in Boga hva¬ lil, ko ga je s’ nadlogami obloshil. O krift- jan! zhe ima vera kaj mozhi v’ tebi, li Bogu refnizhno hvaleshen, kteri ti nadloge pofhi- lja, de bi fe fveta navelizhal, in nebefhkiga kraljeftva ifkal. Vshivaj hvaleshno, kar ti Bog daje; delaj pridno, de fe pofhteno shi- vifh ; bodi pa bres lakomnofti, in pufti Boga gofpodariti po fvoji fveti volji. Boshja volja fegodi, naj bi ti hotel, ali ne hotel; pa gor¬ je ti, zhe fe flavifh njegovi volji. Lakomne — 568 — ehelje, nepokojne fkerbi, godemjanje in ne- volja, kaj ti bo to perneflo? Bofh li oboga¬ tel, bofh li loshejshivel, ali bofh li bres nad¬ log, zhe fe jihbranifh? Ne, temuzh bres do- briga saflushenja bofh, obilnifhi bofh terpel tukaj, in po fmerti ti ne bo dobro. Terpi voljno, sanizhuj fvet; tako bofh lahko umeri, in po fmerti veliko plazhilo prejel. De to de- lafh, premifli befede modriga : maflie - vanja dan ne bo bogajtvo nizh pomagalo; praviza pa bo od (-hude) fmerti rejhila.” Prip. u,4. Molitev . O Jesuf, uzhenik ubofhtva, pokorjenja in poterpeshljivofti! daj mi fposnati fvoje ve¬ liko sadolshenje, de fe rad pokorim, in vfe krishe voljno nofim. Moji fpazheni natori fo tvoje grenke sdravila soperne, tode potreb¬ ne. Gorje mi, aho bi bilo po moji volji! hu¬ dobno bi shivel, in nefrezhno bi umeri. Kaj imajo sdaj bogati v’ peklu od fvojiga obilniga premoshenja, od vlih grefhnih fladnofl ? S- ,Servul, tvoj flushabnik, je bil dolgo v’ veli¬ kim terpljenji, sdaj te vefel hvali v’ nebelih. Dobro in hudo mine; dobro in hudo saflu- shenje pa oftane vekomaj. Raji hozhem sa teboj, o Gofpod ! po sgledu tvojiga flushab- nika, fvetiga t Servula, hoditi, depo njego¬ vo sa teboj pridem v’ tvoje kraljeftvo fe vefe- lit vekomaj. Amen. I - 56g - XXIV. dan grudna. k S. Daniel prerok. Daniel prerok, zheterti med velizimi pre¬ roki, je fofebne hvale vreden, ker je v’ llari savesi, okoli 600 let pred prihodam odrefhe- nikaJesufa, po vllh sapovedih med neverniki nepreftrafheno shivel. Njegovo telo je bilo v’ fushnofti; njegova dufha pa je proda, ferzh- na in Bogu svefta oftala. Katolfhka zerkevga vifoko zhafti fofebno sato, ker je ne le, ko drugi preroki, prihod obljubljeniga odrefhe- irika prevedilin osnanoval, temuzh je tudi na tanko pravil zhaf njegoviga prihoda in njego¬ ve finerti in fhtrafnige terdovratnih Judov. Ravno is tiga konza je tukaj njegov fpoinin v’ dan pred Jesufovim rojftvam prenefen. Daniel je bil rojen v’ Judeji ob zhafu kraljevanja bogabojezhiga Judovfkiga kralja Josija. Bil je kraljeve kervi. Nabuhodonosor, Babilonfki kralj, je pofmerti poboshnigakra¬ lja Josija s’ mogozhno vojfko Ihelnad Jerusa- lem, ga premagal, in kralja Joakima, pervake kraljedva in vfeterdne moshe v’Babilon fush- We odpeljal. Mladenizh Daniel je bil tudi v’ Rishnoft odpeljan. Bog mu je dal modroft, gorezhoft in flanovitnoft, de bi med neverni¬ ki njegovo zhaft osnanoval, in fvoje fofush- brale v’ veri uterdoval. Nabuhodonosor- — 570 — I ktere bi per sboru soper njega - 53g - lašhnjivo prizhevale; potem fo ljudllvo, u- zhenike in druge v’ f. ^htefana nadrashili s’ lashnjivim govorjenjem, de je fovrashnik fve- tiga tempeljna in Mosefa, in de je dobro de¬ lo tega hudobnesha is poti fpraviti. — 5 rjo — krivo obdolshenje in fmertno fovrafhtvo pocl podobo bosbje flusbbe. 4 Serdito fo fe (’ f. Shteianara prepirali, ne is konza refnizosve- diti, temuzh de bi ga oframotili. Kader fo vidili, de leaj ne morejo njegovi modrofli, fo fe fhe huje rasferdili; i f kali fo krivih prizh , in jih napravili, de fo pred sborarn govorile in prizhale soper f. t Shtefana, bar niboli ni govoril. Morebiti fo jim rekli: ,,Ne bojte fe , ta greh mi na fvojo veft vsamemo; dobro in Bogu v’ z hali je tega hudobnesha is poti fpra- viti, de ne bo ljudi sapeljeval.” Ravno tabo fo po meftu govorili, in nadrashili lashnjivb poboshne soper f. ( Shtefana. ^Slepi fo klepar¬ jem radi verjeli, in nedolshniga umorili. O kriftjan! prennfli svito hudobo flepih Judov, i!* fberbi fvojo fposnati. Morebiti fe tudi ti prepirafh, in nikoli ne pomifliih, de bleso tvoja ni prav. Zhe fi fvarjen , fe soper ljudi togotifh, in fvojih grehov ne fovrashifh. La- Bomnoft, nevoihljivoftj napuh ali kaj drusi- ga te napravi, de hude saderge fvojimu blish- njimu naftavljafh, inmenifh, de is ljubesni do refnize in pravize to delafh. Morebiti na- 1'opavafh f’ fvojim svitim govorjenjem hudo »edolshnimu, render imafh smirej isgovore sa fvojo hudobijo. Vef fvet je poln prekanje- uja in krivize; pa kdo fposna? Proti Boga re- liozh: „Gofpod, vodi me po poti pravize." Pf. 5, q. ,,Rasfvetlimoje ozki, devfmer- U ne safpim" Pf. 12 , I \. 58 — 5 9 4 — De je f. .Shtefan terdovratne Jude is zhi- [ Ae ljubesni uzhil in fvaril, je obilno fprizhal f’ fvojo ufmiljeno profhnjo sa-nje. Njegova ljubesnjiva profhnja sa hude fovrashnibe je bila Bogu vfhezh, bo je savoljo nje zhudno fpreobernil ( Savla, potlej Pavla imenovaniga, bteri je oblazhila krivih prizh varoval. Pre- rnirii, o togotni kriAjan! bedaj in sa btere je f. .Shtefan perferzhno profil. Profil je safvoje fovrashnibe, ravno bo fo ga neufmiljeno batn- njali. Njegovi ferditi fovrashnibi fo Arafhno vpili, ga kleli, in bamnje va - nj luzhali; on pa je ldezhe profil Boga, de naj jim greh odpufti. Niih velika hudoba je v’ njem obilnifhi ulmi- ljenje obudila, ker jefebi nebo vidil odperto, oni pa fo bili v’ nevarnofti pogubljenja; sato je s’ velikim glafamvpil, in profil sa njih fpn - obernjenje. ( S. ( Shtefan je po sgledu Jesufo- vim Aoril, bi je na brishi sa fvoje morivze ljubesnjivo profil. Jesuf je vfim sapovedal; „Ljubite fvoje fovrashnike ; dobro jim Jlo- rite , kteri vaf fovrashijo , in molite sa - nje, kteri vaf preganjajo Mat. 5 , 44. O brift- jan! sabaj fi Jesufovi sapovedi nepokoren? sabaj njegov, in njegoviga flushabniba, f. ( Shte- iana, sgled sanizhujefh ? Zhe fi pofhbodovan ali rasshaljen, pravifh : „Nadulhi ti to brivi- zo pullim, naj fe tudi tebi enako poverne, de bi poginil! naj te hudoba vsame!” Povej, kdo te je tabo uzhil, in sabaj tabo govorifh ? Tvoj hudobni ferd te uzhi tabo govoriti, in tabo neberfhanfbo govorili) savoljo babe prasne be* - 5 9 S - j fede, sa majhno sopernoft, sa prašno nizh. Naj bi bila kriviza ali rasshaljenje tudi veliko, bi mogel vender is ferza odpuftiti; ne zhes dva mefza ali eno leto, ampak bersh in po« polnama, kakor je f. .Shtefan flori]. Zhe ne flufhafh, ne bofh ufmiljenja od Boga dofegel, in kader molifh : „Odpufti nam nafhe dolge, kakor mi odpufhamo fvojim dolshnikam;” li pogubljenje vofhifh , kakor bi rekel: ,,Bog, ne odpufti mi mojih grehov, ker tudi jeft no- zhem drugim odpuftiti.” Modri ( Sirah pravi: „Kdor fe hoz/ie majhevati , nad njim feLo Gofpod mafheval, in mn *bo grehe terdno sadershal 28, 1. Molitev . O Gofpod Jesuf Kriftuf! daj mi po sgle- du tvojiga sveftiga flushabnika f. Shtefana fta- novitno shiveti. Dotihmal mu nifiin bil nizli podoben , in savoljo tega ti nitim dopadel. Ni mi bilo mar sa tvojo zhaft, grehu tim pregle¬ doval, po volji grefhnikov fiin fe ravnal, in vfe mi je bilo prav, de le jeft nilim bil rassha- ljen. Zhe tim bil le malo sadet, ni bilo per- mere, ni bilo konza moje hudobne jese. Sato, o Gofpod! te fpet protim, daj mi po sgledu f. .Shtefana shiveti, de umerjem v’ tvoji gna- di, in najdem nebefa odperte. Amen. t 38 * — 5g6 — XXVII. dan grudna. t S. Janes apojtel in evangeliji. jS.Janes, apoftelin evangelift, je v’evangelji imenovan ljubesnjivi uzheniz Gofpadov. To je ime od vfih imen nar lepfhi in boljfhi, Iter pomeni veliko dopadenje Jesufovo nad njim. ,S. Janes je bil fin Zebedejev in ( Salomin, in brat f. Jakopa, veliziga imenovaniga. Oba brata fta bila ribzha per jeseru Genesaretu. Per perloshnofti, ko 11 a f’ Petram in njegovim bratam Andrejem v’ tem jeseru ribe lovila, fia vidila velik zhuaesh , ki ga je Jesuf ftoril. Vfo nozh namrezh fo lovili t pa nifo nizh vjeli; ko fta bila pa Peter in Andrej sjutrej na Jesufove befede v’ globoko jeseromresho pometala, fia tolikanj rib sajela, de fta tudi ona f’fvojim zholnam ima fhla pomagat, in fo oba zholna napolnili. Na ta zhudeshfta, kakor Peter in Andrej, tako tudi janes in Jakop filno ofter- inela, in ko je Jesuf bil rekel: „Hodite sa me¬ noj, in ljudi boftepofihmal lovili;” je tudi Ja¬ nes s’ Jakopam vfe sapuftil, in sa njim fhel. Nekaj zhafa potlej je jesuf uzhenza Janesa, kteri je njegove nauke pofebno svefto poflu- fhal, v’ fhtevilo fvojib apoftelnov vsel. ,S. Ja¬ nes je bil mlaji od vfih apoftelnov, vef Ijn- besnjiv, nedolshen in zbift. Yfe dni fvojiga shivljenja je devifhtvo ohranil; sato je Jesu- — 597 — Iti neisrezheno dopadel, in od njega fofebne gnade prejemal. 4 S. Janes je fvojiga nebefh- ltiga uzhenilta Jesufa is vfe dufhe ljubil. Ko dober otrolt per dobrim ozhetu je po doma- zhe per Jesufa bil, prijasno s’ njim govoril, in mu bil v’ vlim pokoren. Jesul je nad njim fofebno dopadenje imel, in mu fofebno lju- besen fltasal. 4 Seboj ga je vsel na goro, ka¬ der fe je zhudno premenil, ali zhaft fvoje boshje natore rasodel. Tudi per sadnji ve- zlierji je f. Janes per Jesufu fedel, in na nje¬ govim narozhji ilonel; le njemu je na snanje dal, kdo smed uzhenzov je njegov sdajaviz. Jesuf ga je tudi kotel per febi imeti na vertu Getfemani, kader je molil ldfvojimu Ozhetu, liervav pot potil, in vjet bil od hudobnih Ju¬ dov. Tiftikrat fe je lizer f. Janes predrafhil, in je beshal, vender ni fvojiga ljubiga uzhe- nika sapuftil. ;S. evangeli prizhuje, de je v’ drushbi Marije devize na gori mertvafhkih glav pod krishem Jesufovim Hal, in ga obsha- loval. Njegova perferzhna ljubesen je Jesu- fu slo dopadla; salo je pred fmertjo fvojo lju¬ bo mater Marijo njemu srozhil, in njega Ma¬ rti. j^Sin, je rekel Janesu,glej fvojo mater!” In fe je v’ Marijo obernil, in ji djal: „Mati, glej Ivojiga linii.” Jesuf je f. Janesu srozhil, l ( ar je na semlji nar bolj ljubil, fvojo fveto niater. 4 S. Janes je dobro fposnal to fofebno niiloft in ljubesen, ki mu jo je Jesul fkasal; torej je devizo mater Marijo k’ febi vsel, jo ljubil a jo fpofhlovai, in ji firegel. - 5y8 - ,S. Janes je s’ drusimi apoftelni f. Duha pre¬ jel, in s’njegovimi darmi napolnjen bil. Poprej she je bil v’ ljubesni gorezh , pa potlej fhe veliko bolj. Judam je Jesufa ferzhno osnano- val, in nauke f’ zhudeshi poterdoval. Der- shal fe je f. Petra, včliziga poglavarja zerkve; je per njem bil, ko je f. Peter v’ imenu Jesu- fovim hromiga mosba per tempeljnu osdravil. Oba fla bila v’ jezho vershena; pa nifta je- njala f. evangelja osnanovati, velela fla bila, de lla savoljo Jesufoviga imena kaj terpela, in fla ferzhno pred sboram prizhevala, de je Je- suf, ki fo ga Judje savergli, odrefhenik fve- ta. Tudi je 1’ f. Petram v’ ( Samarijo 1 h el, po diakonu f. Filipu fpreobernjenih in kerfhenib birmat, in f. Duha va-nje poklizat. ( S. Janes je bil tudi potlej v’ Jerusalemfkim sboru,kjer je bilo fklenjeno, de verni nifo dolshni Mo- sefovih fheg fpolnovati. Po nevernih deshe- lah je hodil, tudi med neufmiljene Partijane Jpsufa osnanovat, in njegoviga kraljeftva ras- fhirjat. V’ mali Asii je bilo po njem veliko Judov in nevernikov fpreobernjenih; fhkole jim je pufhal, de fo Gofpodovo delo dodelo- vali. V’ medu Efesu je flanoval, fkerbel sa vle fhkofije v’ desheli , in vedno uzhil. V’ le* tu 95 po Jesufovim rojftvu je bil na povelje neverniga zefarja Domizijana is Efesa v’ zhes morje prepeljan, in obfojen, de bi bil v’ kotel vreliga olja vershen in umorjen. 1° mu ni nizh fhkodovalo, temuzh bil je fhe tertl* neji potlej, ker ga je Gofpod Jesuf f’ l v0 )° — 5 99 — viigamogozhnoltjo ohranil. Verni To posneje ondi, per vratih imenovanih Latinfkih, kjer je bil f. Janes ohranjen, zerkev losidali. .Spo¬ min tiga zhudesha fe v’ kalolfhki zerkvi ob¬ haja fhefti dan veliziga travna. Neverni ze- far je nad tim zhudeshem oftermel, ga ni ho¬ tel umoriti, temuzh ga je ukasal peljati na mali otok Patem, sdaj Palmosa po imenu, ne slo delezh od Efesa, kjer je poprej (lanoval. Okoli eniga leta je bil f. Janes na tem otoku; ondi je imel fkrivno rasodenje, ki je polno velizih fkrivnoft, in lofebno posnejfbiga pre¬ ganjanja, vojfkovanja in smage katolifhke cerkve. Neufmiljeni zefar Domizijan je bil v’letu g6 umorjen, in vli njegovi ukasi fo bili o- versheni. ( S. Janes je fhel po tem fhlepu fpet v’melto Efes prebivat. Slo je bil dar, ven- der je v’ velikim pokorjenji shivel; ni me- la jedel, ne vina pil, in je vedno delal sa sve- lizhanje blishniga. Ob njegovim zhafufokri- voverzi lashnjivo uzhili, de Jesuf Krifiufni Bog, ampak le zhlovek. Veliko napazhniga fo med verne rastrofili, in jihlkufhalisapeljati. Vezh fhkofov in vernih je f. Janesa ponishno profi¬ ta, de naj jim sapifano pulti, kar je s’ befe- do uzbil, de bi soper krivoverze imeli nepre¬ magljivo oroshje; fofebno fo ga sato profili, tar fo bili vfi drugi apodeljni she pomorjeni. .S. Janes je v’ to profhnjo rad dovolil, in de¬ javno poln f. Duha, je napovedal molitev m polt, de bi Boga poinozhi profili. Po tim 6oo je fpifal f. evangeli, kteri tako le perzhne: ,,V’ sazhellsu je bila Befeda, in Befeda je bila per Bogu , in Bog je bila Befeda.” Drugi evan- gelifli io bili she veliko popifali od zlslove- lhke natore Jesufove; f. Janes je vifoko pifal od njegove boshje natore, in fkasal, de jejesuf Krilluf pravi Bog od praviga Boga. Vil lcrilt- jani fo fizer to verovali; vender je f. Janes pi¬ fal, de bi krivo verzi ne takrat, ne potlej ne samogli sapeljati tiftih, kteri bi fe boshje befede dershali. ,S. Janes je tudi tri lifte ver¬ nim pifal, v’ kterih fe vidi njegova Ijubesnji- va dufha. Ljubesen in ljubesen sapovedu- je in perporozha ta ljubesnjivi apoftel, kerfo v’ njej vfe sapovedi sapopadene. Koliko je fkerbel sa svelizhanje blishniga, prizhuje ta le sgodba. Preden je bil f. Janes na otokPa- tem savoljo vere podan, je is Efesa v’ blish- nje mefto fhel. Ondi je vidil slo prijasnigain obetniga mladenzha. Tiga je meftnimu fhko- fu srozhil rekozh : „Vprizho Jesufa Kriftufain njegove zerkve ti ga fofebno perporozhim.’ 4 Shkof ga je v’ fvojo hifho vsel, ga uzhil, ker- ftil in birmal. Menil je, de bo mladenizh fia- noviten, in ga je nekoliko v’ prollofti puHil. Naletel je v’ sapeljivze; feboj fo ga napravili na pojedine, tudi kradi, in vezh drusiga hu- diga fo ga nauzbiji. Mladenizh fe je rasvadilj ni imel vezh boshjiga ftrahu, in vojvoda to¬ lovajev je bil na sad nje. Velike hudobije j e mladenizh sdaj pozhenjal. ( S. Janes ni vedil* kakolhen de je; pa smiraj ga je per fer®u imel. Ob perloshnolU zerkveniga opravila je fhel do fhkofa, kterimu je bil mladenzha sro- zhil. Ko je f. Janes opravilo opravil, je re¬ kel fhkofu: „Kje je mladenizh, bi fini ga bil tvoji fkerbi srozhil?” ( Sld(of je sdihnil in od¬ govoril: ,,Umeri je.” ^S. Janes ga naglo vpra- fha: „Kal(ofhne fmerti ?” „Dufhne fimerti je umeri, vojoda tolovajev je tam le v’ uni gori,” mu je fhkof rekel. Ljubesnjivimu Janesu fo fe obilne folse vderle ; is shaiofti preterga ob- lazhilo, in pravi jokaje: ,,Ob,Jlabiga paftir- ja fim dufhi fvojiga brata dal. Bersh mi do¬ bite konja in zhloveka, de pojdem sa njim.” Ljubesnjivi ftarzhik je hitel, kolikor je samo- gel sa sgubljeno ovzo , kamor fo mu pokasali. iiden tolovajev, ki je bil na ftrashi, gajeulla- vil; pa f. Janes mu je rekel: „Shelim priti do tvojiga vojvoda , pelji me do njega.” Mla¬ denizh je imel oroshje v’ rokah, in je nesna- niga jesdiza zhakal s’napetim lokam. Kader je bil f. Janes she bliso njega, ga je mlade- nizh fposnal, fe preftrafhi!, in sbeshal od fra- mote. ,S. Janes je sa njim hitel in vpil: „Lju- bi moj otrok ! sakaj beshifh pred revnim ftarzh- kam? Moj fin! ufmili fe me, ne beshi pred fvojim ozhetam, fhe je upanje sa~te; jeftfim tvoj porok per Jesufu Kriilufu, rad dam fvoje shivljenje sa-te, kakor je Jesuf Kriftuf sa naf vfe dal fvoje shivljenje. Poskakaj, upaj, Je¬ suf me je do tebe pofla!.” Mladenzhu fo te ljubesnjive befede ferze prefunile; obdal je, oroshje od febe vergel, na glaf fe jokal, fve- 6oa timu apoftelnu naproti fhel, ga objel, in mu perkrival fvojo defno robo, ki jo je f toliko hudobijami omadesheval. ( S. Janesga jeufmi- ljeno fprejel, je pokleknil, galtufhnil, sa-nj molil, in ga k’ njegovimu fhkofu peljal. On¬ di fta f. Janes in mladenizh fkupej molila, in fe podila; velikokrat ga je uzhil, opominjal, in ni fhel domu, dokler ni terdno upal, de je Bog fpokornimu mladenzhu odpuftil. Mla¬ denizh fe je ref fpreobernil, in je bil potlej sgled prave pokore. ,S. Janes fe je bil slo poflaral, she hodi¬ ti ni mogel; sato fo ga uzhenzi fkorej na ro¬ kah v’ zerkev nofili. Ni mogel shranim ver¬ nim veliko govoriti; vfelej jim je djal: „Otro- zhizhi moji! ljubite fe med feboj.” Verni fo fe navelizhali le eno ilifhati; torej fo mu po- nishno rekli: „Ozhe ! sakaj nam smirej to pra- vifh?” Odgovoril jim je: ,,Sato, ker je sapo- ved Gofpodova, in zhe jo prav dopolnite, je k’ svelizhanju sadofti.” Okoli 100 let dar je ta ljubesnjivi apoftelj v’ meflu Efesu mirno v’ Gofpodu safpal. Nauk. Kdor Jebe neumno ljubi, ne ljubi ne Bo¬ ga , ne Jtbe , ne blishniga . I ,S. Janes, ljubesnjivi uzheniz in apoftelj Jesufov, je bil poln zhifle in velike ljubesni. Njegova vneta dufha, njegove lvete dela, nje- — 6oo govi ljubesnjivi nauki, njega 1'ofebna krotkofl, neisrezheno ufmiljenje in vfe je prizhevalo od njegove zhifte in velike ljubesni do Boga, do febe in do blishnjiga. Ni mogel fkorej kaj drusiga mifiiti, govoriti, pifati inuzhiti, ko ljubesen, is ljubesni in od ljubesni. Ravno sato je bil ljubesnjivimu Jesufu nefkonzhno vfhezh, de nui je fvojo preljubo mater Mari¬ jo srozhil. Krilljan! bodf po sgledu f. Jane- sa v’ ljubesni gorezh, ker je ljubesen shivlje- nje tvojiga duliovniga shivljenja, fpolnjenje vfe pravizhnofti in gred v’nebefliko kraijedvo. Presheni grel h no ljubesen do febe, in bolh Boga, febe in blishnjiga fveto ljubil. Grefhna ljubesen do febe je shiveti po hudim poshelenji, ali fvojim grefhnim sheljam soper sapovedi (Irezhi. Kdor fe tako ljubi, fe hudobno fovrashi, kakor David govori: ,.Kdor greh ljubi, fovrashi Jvojo dufho .” Pf. 10 , 6. Zhe fe grefhno ljubifh, Boga ne ljubili), ker neumna ljubesen do febe in zinila ljubesen do Boga ne morete fkupej biti. Zhe fe neum¬ no ljubifh; ifhefh le febe per vfih rezheh , in obrazhafh vfe k’ fpolnjenju fvoje volje. Zhe te grefhna ljubesen gofpoduje, fe greha ne bojifh savoljoBoga, ampak savoljo fvoje fhko- de, framote ali sanizhevanja; greh ti je so¬ pem, fvarifh in branifh grefhiti, pa le, ka¬ der je tvoj napuh rasshaljen. Ta napazhna ljubesen fpridi vfe tvoje kerfhanfke dela. Mo- lifh, de bi zhafno frezho dofegel; profifhod- pufhenja grehov, debi fhtrafnigi odihel; aha- — 6o/ f — ilifh fvetnike is lakomnofii, in vfe tvoje zhe- Ihenje je nevredno. ,S. Janes pravi: „Abo kdo jv el ljubi, ljubesni boshje ni v njem." I. 2 , i5. Shivi Bogu, ne febi; potlej ljubifh Boga in febe. 4 Skerbno premifli, ktera je prava ljube- sen do febe. To je bilo poprej rezheno, ven- der ne bo od vezh fpet rezili: „Zhe Boga ne ljubifh, in fe mu %ie podvershefh v’ vfim is ljubesni; tudi febe ne ljubifh, her fe vezhni frezhi odpovefh.” To raslaga zhudne befede Jesufove: „Kdor fvoje shivljenje ljubi, ga bo sgubil; kdor fvoje shivljenje na tim fve- tn fovrashi, ga perhrani v’vezimo shivlje¬ nje.” Jan. 12 , 25. Zhe v’fvojegrefhneshe- lje dovolifh, fe flabo ljubifh, fovrashifh Ivo- jo dufho; zhe fkufhnjave premagujefh, le fveto ljubifh, in svelizhafh fvojo dufho. Ne shivi po fvojim poshelenji, in odverni fe od fvoje hudobne volje savoljo Boga. Zhe ho- zhefh sa Jesufam hoditi, fe satajuj; sahaj zhe po mefu shivifh, nili Kriftufov, in bofh po¬ gubljen. ( S. Pavel pravi: „Kleripo mefushi- ve, bodo umerli bodo pogubljeni. Pii ml j. 8 , io. Grefhna ljubesen do febe fpridi tudilju- besen do blishniga. Kako samorefh blishni- ga fveto ljubiti, zhe febe fveto ne ljubifh? Blishniga morefh ljubiti ko febe savoljo Boga; zhe febe savoljo Boga ne ljubifh, in neifhefh njemu dopatli, kako samorefh blishniga fve¬ to ljubiti? Kako samorefh ga njegovo sveli- —- 6o5 zhanje fkerbeti, zhe sa fvoje ne fkerbifh ? Grefhna ljubesen, ki jo dofebeimafh, tefto- ri hinavfkiga, perlisnjeniga, togotniga, ne- ufniiljeniga, krivizhniga, nefianovitniga. 4 S. Pavel je djal: ,,Ne ijhem, kar je meni, am¬ pak kar je drugim v' prid.’' I. Kor. 10 , 35. Zhe po njegovim sgledu bJishnimu is fvete lju- besni pomagafh, ljubifh tudi Boga in febe. Sato je djal f. Janes : „Otrozhizhi! ljubite fe med feboj; zhe to ftorite, je h’svelizhanju sa- do 8 i.” Zhe blisbniga ne ljubifh savoljo Bo¬ ga, ampak savoljo febe ; ga ljubifh, dokler je on tvoji lakomnofti, tvojimu napuhu, tvoji po- shrefhnofti, tvoji nezhiholli ali drugim flabo- flim vfhezh : zhe pa on tvojimu poshelenjune flusbi; ga fovrashifh , fe s’ njim prepirafh , ga sanizhujefh. ( S. Pavel prav v’shivo popi- lhe fad grefhne in fvete ljubesni rekozh : ,, De¬ la meja (mefene ljubesni) Jo snane, nezhi- Jiojt, fooraJJitva, sdrashbe, jese, boji, ras- pertije, nevo/hljivojli, pijanojti, poshrejh- nofli, in kar je vezh taziga. t Sad duha pa (fvete ljubesni) je vefelje, mir, polerpesh- IjivoJt, prijasnojt, dobrota, krotkojt, sdersh- nojt, zhijlojt.” Gal. 5, 19 — 23. 4 Skerbno premifli, zhe te fveta ali grefh¬ na ljubesen gofpoduje. Vzhafi je grefhnalju- besen fveti ljubesni podobna, in kdor ni ras- fvetljen, fe lahko golufa; sato proli is ferza: 6o6 — Molitev. Ljubesnjivi Gofpod Jesuf, bi li ogenj fve- te ljnbesni na fvet pernefel, in hozhefh, de fe vname! daj mi, de na profhnje f. Janesa od nje gorim, in vfe is nje delam. Moja vo¬ lja je fpazbena, moja natora flcasbena, nizh sdraviga ni v’ meni, in moje hudo poshele- nje mi v’ vfim saderge naftavlja. O Gofpod! to fo moje nadloge; pa nar huji je ta, de jih premalo fposnam, in fi ne persadevam jih premagovati. Grefhna ijubesen, htera me pelje v’ pogubljenje, mi sapeljivo brani soper njo vojfhovati fe, in jo premagovati. Rasli j v’ moje bolno ferze obilnoft fvete ljubesni, de me njena zhesnatorna fladkoll s’ mozhjo na¬ polni, in de vfe fkufhnjave premagam. O ljubesnjivi Jesufov apodel f. Janes! fprofi mi jo od ufmiljeniga Jesufa , de me tukaj go- lpoduje, in me pelje kedaj v’ kraljellvo vezh- ne ljubesni. Amen. XXVIII. dan grudna. nedolshni otrozi, marlerniki. ^Sveta zerkev obhaja ta dan fpomin nedolsh- nih otrok, kteri fo bili po hudobnim kralji Herodu is fovrafhtva soper Jesufa v’ Betlehe- — 607 — mu umorjeni. Ti fo od katolfhke zerkve mar* terniki fposnani, lfer fo savoljo Jesufa liri pre¬ lili. Oni fo pervina marternikov po odre- fhenikovim rojttvu. V’ njih krivizhno fmert je perloshnoft dalo, kar bo sdaj rezheno. Modri fo is jutrovih deshel prifhli ifkat novorojeniga kralja Jesufa, ker fo njegovo svesdo v’ fvoji desheli vidili. Ker nifovedili, kam bi fe obernili, fo fhli v’ veliko metlo Je- rusalem, in fo po njem oprafhevaii. ,,Kje je novorojeni Judovfki kralj ? fo rekli. Njego¬ vo svesdo fmo vidili, in molit fmo ga prifhli.” Kralj Herod, Idumejan, prebrifan, lerzhen, pa neufmiljen in napuhnjen, fe je preltrafhil, in bersh fklenil novorojeniga kralja umoriti. Pifem neveden je menil, de novi kralj mu bo kraljellvo odvsel; sato fe je prellrafhil, jeve- liziinu sboru rekel hitro fefniti, in pifmo- ukam dal vprafhanje, kje de ima Krirtuf ro¬ jen biti. Odgovorili fo: ,,V’ Betlehemu na Judovim; sakaj tako je pifano perMiheji pre¬ roku: Ti Betlehem na Judovim nifi nar manj- fhi metlo, sakaj is tebe pojde vojvoda, ki bo moje Israelfko ljudttvo vladal, in njegov is- hod je od sazhetka in is vezhnih dni.” Herod to saflifhati je modre k’ febi poklizal, od njih prekanjeno isprafhal zhaf svesde, in jih v’ Betlehem poflal rekozh: „Pojdite, in fkerbno oprafhujte po detetu; kader ga naj¬ dete, mi pridite nasaj povedat, de ga tudi jeti grem molit.” Tako hinavfko je govoril, de bi modri ne vedili, kaj mifli; pa Bog jih — 608 — ni dopuftil sapeljati, temuzh je modrim pove¬ dal, de naj fe ne yernjo k’Herodu,tenuizh naj po drugi poti v’ fvojo deshelo nasaj gredo. Is slie- ljne dufhe fojesufa ifkali, ga nafhli,molili, s’s!a- tam, kadilam in miro obdarovali, in od Ko¬ ga v’ 1’anjah poduzheni fhli po drugi poti dc- mu. Herod je prihoda modrih sheljno zha- hal, pa jih ni bilo. Svedil je, de fo she od- fhli, lilno fe je rasferdil, in je premifhljeval, kako bi Jesufa umoril. Gofpod je fvojiga an- gelja f. Joshefu poflal, in mu sapovedal s’ Jesufam in njegovo materjo Marijo bersh od¬ riniti v’ Egipt; tudi mu je povedal sakaj, ker ga namrezh Herod hozhe umoriti. t S. Joshet je bil Bogu pokoren, je bersh vdal, in pono- zhi fhel is Betlehema. Herod vef ferdit, ko mu ni hinavfhina pomagala, je fvoje neufmi- ljenje pokasal, ker je fvoje hlapze poflal vfih fantizhkov v’Betlehemu in v’njegovih ftraneh pomorit, kar jih je bilo dve leti in manj da- rih. Miflil je: ,,Novorojeni kralj mi je nesnan, modri fo me fpeljali; pa mi vender ne bood- lhel, s’ drusimi nedolshnimi bo umorjen, de fvoje kraljedvo uterdim.” Herod je to miflil; pa njegova neufmiljena modrofl: ni nizh sda- la, ker je bil Jesuf ohranjen. Njegovi hlap- zi fo f hli, in ftorili po njegovim povelji. Po¬ padali fo nedolshne otroke, jih materam ter- gali is narozhja, morili, ob tla metali, vfe hi- 1'lie in kota preifkali, debi nobeden fmerti ne odfhel. Shaloftne matere fo neisrezheno vpile in jokale, ko i o vidile fvoje deteta v’ kervi - f)Of) — prevrazhali fe; tudi drugi fo bili grosno sha- loftni neufmiljenja,hakorlhniganifo nikoli fli- ihali; v’ mefiu in okoli meda je bilo obilno shalofti, vpitja in fols. Nedolshni otruzi fo malo zhafa terpeli; po fmerti pa fo le velelili, in fe vefele, de fo bili umorjeni savoljo Jesufa, literi jih je potlej v’ fvoje kraljeflvo vsel. He¬ rod je lanalo prejel vredno plazhilo. Bogga je s’ nesnano bolesnijo udaril. Strafhno pe- zhenino je po vlili udih imel, ko bi v’ ognji bil, zhervi fo ga shiviga jedli, obupal je, in fe hotel umorili. Umoril bi fe bil, akobimu domazhi ne bili ubranili. V’ hudih bolezhi- nab in v’ obupanji, od Boga in od ljudi fo- vrasben, je nefrezhno umeri. Ta hudobni kralj* je nedolshniga Jesufa is napuha fovrashil, in ga hotel umoriti, de bi mu kraljeftva ne prevsel; is tega konza je ukasal nedolshne o- troke umoriti: ali kinalo potlej je kraljedvo, slavljenje in dulho sgubil. Nauk. Od pohuj/hanja. Hudobni kralj Herod, moriviz nedolsh- ttih ofrok, je podoba neufmiljenih pobujfbe- ? nvzov, kteri boshje otroke more. Herod je kil grosno neufiniljen, pa njegovo neufmilje- B ie je bilo nedolsbnim otrokam v’vezhno fre- *ko; pohujfhevavni zhlovek je hudobni! bi, ker fvojim bratam in feflram vezhnb fmertna- S< J — 6 i o — kopava. Pohujfhanje je befeda, delo aliopu- fhenje soper sapoved, al(o je ozhitno. Kdor na fkrivnim grefhi, je fovrashnik Tvoje du- fhe ; kdor pa ozhitno grefhi, je tudi fovrash- hik fvojih bratov. Nar hudobnifhi je, kdor fvojiga blishniga radovoljno pohujfha, in ga skeli sapeljati. Pohujfhanje ima veliko mozh, ker je natora flaba ; pa gorje zhloveku, po hterim pohujfhanje pride. Kdor fvojiga blishniga proftovoljno po¬ hujfha, je fovrashnik boshji. Ufmiljeni Bog hozhe svelizhanje vfih ljudi; je Ozhe vfiga u- fmiljenja, nam vfe perpomozhke daje k’ sve- lizhanju, in naf shelifrezhne vekomaj. ^.Pa¬ vel prizhuje : ,, Bog hozhe, de bi bili vji ljudje svelizhani.” I. Tim. 2,4* „To ;e volja boshja, vajhe svelizhanje I. Tefal. 4, 3. Pohujfhevaviz fe dobrotljivi volji boshji vftavlja, je fovrashnik in puntarfk otrok bosh¬ ji , ker fi persadeva njegove otroke pogubiti. Kdor fvojiga blishniga proftovoljno po¬ hujfha, je fovrashnik Jesufov, in tapta po nje¬ govi fveti kervi. Pohujfhevaviz fkerbi Jesu- fovo kraljeftvo konzhati, in hudizhevo rasfhi- riti. Kriftjani vfak dan molijo : „ Pridi k' nam tvoje kraljejtvo pohujfhevaviz pravi: „Po' honzhano bodi Jesufovo kraljeftvo!” Ni li * a fovrashnik Jesufov ? ,S. Pavel pravi: ,,Ker ta¬ ko gre/hite, in vejt fvojih bratov ranite, soper Kri/tufa grejhile.” I. Kor. 8, 12 . Lju- besnjivi Jesuf je prelil fvojo fveto krisa sveli- J loitd zhanje v/ih, pohujThevaviz fIterbi to veliko niiloft nepridno ftoriti. O ftraThna hudoba ! Kdor Tvojiga blishnigaproftovoljno pohuj- fha , je Tovrashnik (vojib bratov. Vfi fmo bra¬ tje in leflre, her fmo vfi otrozi nebefhkiga O- zheta in posemeljfhiga ozheta Adama. Bog nam je ojftro sapovedal, de fe med feboj lju¬ bimo; tudi zelo hude Tovrashnike moremo lju¬ biti. ( S. Janes uzhi: „Sa brate moremo shiv/je- nje pojtaviti.'' I. 3, i5. 4 Smo dolshni Tvoje shiv- ljenje poftaviti, ako ni drugazhi mogozhe, Tvo¬ jim bratam v' pekel ubraniti. Kako neuTmi- ljen in hudoben je, kdor Tvojimu blishnjimu v’ pekel pomaga? Tak je drug Kajn, drug Herod, ubijaviz Tvojih bratov in moriviz ne- doishnih. Kdor Tvojiga blishniga proftovoljno po- kujTha, je nameftnik hudizhev. Hudizh ilhe, koga bi posherl in pogubil; ravno to dela po- bujfhevaviz. Zhlovek, ki Tvojiga blishniga po- bujTha, je hudobnifhiod hudizha, ker hudi¬ čku ni sapovedano ljudi ljubiti. Tudi je ne- rarniThi od hudizha, ker jih velikokrat sapelje, kterih hudizh ni mogel. ( S. Janes tako govo¬ ri : „Kdor gre/hi , je is hudizha.'' I. 3, 8. Kdor Tkerbi druge v’greh napeljati, je hu- dobnifhi, je nameftnik, brat in fin hudizhev. ,S. Pavel je sapeljevavzu Elimu rekel : „0 polni vjih svijazh in v Je hudobe, fin hudizhev l" ^jan. ap. i3, 10 . O kriftjan! Ikerbno premiTli te nauke, de TposnaTh hudobo grefhniga pohujfhanja, 5, J — 6i2 — de nikogar ne pohujfhafh, in de fe nad ni¬ komur ne pohujfhafh. Gorje zhloveku, po kterim pride pohujfhanje, in tudi tiftimu, kte- ri fe pohujlhati da. Zhe fi pohujfhanja kriv, ohshaiuj fvoj greh, hiti popraviti, kolikor ti je mozh; zhe ne, te huji obfojenje zhaka. Pre¬ mi !li, kaj bi ti pravizhni fodnilc Jesuf rekel, ako bi jim v’ pekel pomagel, sa ktere je on Jmertne bolezhine terpel, invfofvojo kri pre¬ lil. ( Strafhno obfojenje bi prejel, preklinjali bi te od tebe sapeljani vekomaj. Varuj fe ko¬ ga pohujfhati, popravi pomozhi danopohuj- fhanje, poboljfhaj fvoje shivljenje, uzlii, fva- ri , moli, de sadobifh ufmiljenje. Molitev • . O Gofpod JesufKrifluf, fkerbni paflirna- fhih dufh in ufmiljeni odrefhemk vfih! tvoja dobrotljiva fkerb, tvoja grenka lmert na kri- shi in vfe drugo me preprizha, kako hudo je blishniga pohujfhati, in mu pomagati v’vezh- no pogubljenje. Herod je bil neufmiljen, pa njegova krivizhna jesa je nedolshnim otrokam vezimo frezho napravila. Defiravno pa je to ref, je vender grosno grefhil; ojftro pokor¬ jen je bil she na fvetu, in po fmerti jefhel v vezimo pogubljenje. Kaj pa bi mene zhaka- lo, ako bi bil morivizfvojih bratov? Kobosh- ii in blishniga fovrashnik bi v’ drushbi neulini- Jjeniga kralja Heroda v’ peklu terpel vekomaj- Odpuiii mi, o Gofpod! zhe fim koga pohuj- — 6 i 5 -— ! fhal; daj mi gnado ftorjenokrivizo popraviti, varuj me blishniga sapeljati, in od njega sa- peljanimu biti. Daj mi ljubesen do tebe in do blishniga; daj mi ttanovitnoft v’ dobrim, de tvojim bratam v’ nebefa pomagam, in ofta- nem, tudi v’ fredi hudohnih, v’ tvoji flushbi Aanoviten. Amen. XXIX. dan grudna. t S. Tomash, JhkoJ in marlernik. S t v ->. Tomash je bil rojen od bogatih in hatol- t hhih Aarfhev v’ velik.immeftu Londonu na Au- glifkim v’ letu 1117. ' Njegovi poboshni ftar- t hi Gilbert in Matilda fo ga fkerbno uzhili bo- gabojezhe shiveti, in fo nad njim slo zhuli, ker je bil prebrifaniga uma in ognjene natore. Kader je bil 21 let Itar, fo mu ftarfhi umer¬ il, in mu veliko premoshenje sapuftili. Po finerti fvojih dobrih ftarfhev je nekoliko zha- fa v’ pofvetnih dobrotah nepreniifhljeno shi- vel; pa Bog ga je rasfvetlil, de je prasnoto fvojiga shivljenja fposnal, in po dobrih delih sazhel hrepeneti, fkerbno fe je uzhil, vifo- uzhenolt je dofegel, in fe v’ duhovfki ftan namenil, de bi Bogu popolnifhi flushil, febe la blishniga svelizhal. Teobakl, veliki fhkof v ^ga Anglifkiga kraljeflva, je f. Tomash a med Ivo jo duhovfbino vsel, ga ljubil, in v’ Tvojih 'teshbih opravilih pomagavza imel. V’ meftu Kanterbnri, lf jer jebilper fvojim velizim fhlio- iu , je mogozhniga in nepotolashljiviga To- vrashniha nafhel. ,S. T omash je vCe brivize, bi mu jih je delal, voljno poterpel, dobrosa hudo vrazheval, in Tvoje dolshnofti svefto Tpol- noval. Njegova brotboft in pridnoft je velizi- mu fhbofu slo dopadla, in veliziga diabona ga je isvolil. Tabo vifobo povifhan je bil ponish- nifhi; praviza, ufmiljenje, poboshnoft invTe dobro je bilo per njem. Kralj Ilenrib II. je iijegovo fofebno modrort svedil, ga b’Tebi vsel, pollufhal, in delal po njegovim Ivetu. Kralj ga je tudi isvolil uzheniba fvojiga pervoroje- niga finu, de bi pod poborfhino taziga ras- Ivetljeniga uzheniba portal moder inbogabo- jezli bralj. ,S. Tomash je velibo nadleshnih imel; ver.der ni Boga posabil, je vfab dan brat in premifhljeval f. pifmo, molil in pro¬ fil, de bi po poti pravizhnofli ftanovitno hodil. Tudi v’ kraljevi hiibi je dofti fovrashnihov na¬ fhel, hteri fo ga limf hali per kralji pozherni- ti; pa tifli zhaf ga nifo mogli. Teobald, veliki fhbof v’ Kanterburi, je v’ letu l 162 umeri. Kralj je f. Tomashu Tvo¬ jo sheljo rasodel, de hozhe njega isvoliti na- flopnika r^nziga Teobalda. ( S. Tomash Te je branil, in je kralju rekel: , n Se bojim babe ras- pertije, in de potlej ne bova prijatla; sato no- zheni.” Kralj je le tiThal, duhovfhina in ljud- fivo ga je tudi hotlo imeti, papeshev nameft* — 615 — nik j e] v’ to dovolil; torej fe je mogel podvre- zhi. Ko je bil veliki fhkof, je shivel ko na« ftopnik apottelnov. Vfo nizhemernoft fvetaje opuftil, minifhko oblazhilo oblekel, malo je¬ del, dolgo molil, bolnike fkerbno obifkoval, uboge nafitoval, in jim tudi firegel, de fe je bolj ponisheval. Ni mozh povedati, kako je fkerbel, de bi bil mogozhne in niške fpreo- bernil, v’ pravizhnofti ohranil,in vfe svelizha 1 . Ta fveti fhkof je shivel in delal le sato, debi bil Bog od vlih hvaljen; pa hudobni ga nifo v’ miru puftili, nadleshni fo mu bili, in ga per kralji toshili, ker fe ni hotel njih lakom¬ nim sheljam vdati. Kralj ni iizer vfiga verjel; vender je bil she mlazhen do f. fhkofa, in ga ni ko poprej ljubil. Potlej je kralj nekaj sa- povedel, in vlim fhkofam fvojiga kraljeftva dal, de naj fe podpifhejo; ker pa ni bilo po vefti f. fhkofa Tomasha, fe je kralju vrtavil, in fe ni hotel podpifati. S’ lepo in gerdo fo ga napravljali, de naj fe podpifhe; pa vfe je bilo saftonj. Kralja je to filno rasshalilo in rasferdilo. ,S. Tomash fe je fizer kraljeviga ferda bal, ali vender fhe boljboshjiga. ,Skri- vaj fe je zhes morje na Franzofko prepeljal, kjer je bil ravno papesh Alekfander III. Ozhetu papeshu je fvoje nadloge povedal, veliko fhko- fijo v’ njegove roke srozhil, in potlej fhel v’ hlofhter mirno shivet. Njegov odhod je kra¬ lja fhe huje rasferdil; njemu in njegovim pri- jatlam je vfe premoshenje vsel, jih is deshe- le fpodil, in kolikor je samogel, f. Tomasha — ti i6 — skalil. Papesh in Franzofki kralj Ha pitala Anglifkirau l. Kako bi shivel, ko bi ti Bog rasodel: ,,She to le'to bofh umeri?” Premifli obfojeni- ga jetnika, ki fe trefe, ne more safpati, in ga nobena rezh ne vefeli; njemu bi ti enak bil. Vfim pofvetnini noroftim bi fe odpove¬ dal, v’Boga bi gorezhesdihoval, Jesufu, Ma¬ rii in vfim fvetnikam fe vedno perporozheval, vfe hude perloshnofti hitro in ferzhno opuflil, fe ojflro pokoril, fvojiga fpovednika na tan¬ ko flufhal, in vfe floril, kar bi ti per Bogu milob sadobiti moglo. Kakofhna bi bila tvo¬ ja fmert, ko bi tako shivel? De bibilafrezh- na, fam vefh. Prijasniga bi Jesufa nafhel, in fbel bi v’ njegovo kraljefivo. Tvoja fmert bi bila frezhna, ako ravno bi bila nagla ali neprevidena. Modri prisha: , ,Pravizhni, zhe ravno presgodaj ume rje, bo v ’ poboji.'’ Modr. 4 , 7. Kako dolge fe ti bodo vfe tvoje leta sdele sadnjo uro? Nizh, in kakor de bi bil fbe le shiveti sazhel. Zhal je krati k, pre- tezheni zhai ni nizh, in vender safltishi lrezli- 555 no ali nefrezhno vezhnoft. Ljubesnjivi krift- jan! profim te v’ imenu krishaniga Jesufa, ne sapravljaj zhafa, temuzh shivi Bogu po sgle- du Jesufovim, Mariinim in drusih fvetnikov, de pojdefh v’ lepe nebefa vefelitfe vekomaj. .Srezhne fhtejefh fvetnike in fvetnize, hi fo pravizhno in po Jesufovim sgledu fkerbno shiveli; ne bodi len, ampak fkerbenin sveft, de pridefh v’ njih drushbo Boga hvalit veko¬ ma). Molitev. Ljubesnjivi Bog! odpufti mi mojo grefh- no lenobo, savoljo ktere lim bil fkorej posa- bil, saka) Ji me ftvaril. Prasne, nizhemerne in fhkodljive rezhi fo me ko majhniga otroka motile, in me odvrazhevale od namena, h’ kterimu fim ftvarjen. Tvoji fvetniki fo Ji slo persadevali vfega dobriga, kar fi sapovedal, rodovitni biti; mene pa ni drusiga fkerbelo, kakor fvojim grefhnim sheljam sadoflovati. PoJihmal hozhem f’ pomozhjo gnade, ki mi jo je Jesuf saflushil, pridno fpolnovati tvoje sa- povedi, de, kader bom pred fodbopoklizan, saflifhim befede: „Pridi v ntbtjhko kra- IJeJtvo.'' Amen. — 65 6 JS k l e p. Zbefhenje, flava, sahvala in pohorfhi- na bodi vfigamogozhnimu, ufmiljenimuBogu! Moljen in hvaljen bodi Ozhe vliga ufmiljenja, hteri je naf grefhnihe po fvojim ( Sinn Jesufu Kriftufu v’ fvojo flushbo poldizal. Moljen in hvaljen bodi ( Sin boshji, hteri nam je poha- sal pravo pot v’ nebefa, in nafrefhilodvezh- niga pogubljenja. Moljen in hvaljen bodi f. Duh, hteri naf je rasfvetlil, nam pomagal f’ fvojo gnado po poti pravizhnofti hoditi. Mo¬ ljen in hvaljen bodi Bog, edin v’ natori, in trojin v’ perfhonah, hteriga angelji in fvetni- lii f’ trepetam molijo, in mu neprenehama v’ shaft pojejo: ( Svet, fvet, fvet vfigamogozh- ni in ufmiljeni Gofpod! Moljen in hvaljen bo¬ di Bog, hteri je nafhe brate in feflre v’ fvoje hraljeflvo vseh Angeljem in fvetniham fe tu¬ di mi perdrushimo, in rezhemo: „Vhgamo- gozhnimu in ufmiljenimu Bogu bodi hvala in sahvala na semlji in v’ nebelih, sdaj in veho- maj.” Amen. Tudi ti, o Marija! bodi zhefhena. O ljuba prijatliza boshja, od Boga miloflivo ob- ilhana, f’ fofebno gnado povifhana, od an- gelja lepo posdravljena, po Jesufu obilnifhi pofvezhena, nafha ufmiljena mati inmogozh- na pomozhniza, hraljiza angeljev in fvetni- hov, bodi zhefhena od rodu do rodu! Amen. — 807 — *• . Hvala bodi vfim fvetnikam in fvetnizam, nafhim bratani in feftram, prebivavzam ne¬ bel'h !7 IV. dan ,S. Franzifhk t Serafik — Ubofhtvo je zbloveku v’ prid .... 24 V. dan. ( S. Gala sakonfka — B esvedniga po- korjenja ni ftanovitnofti v’ dobrim 32 VI. dan. ( S Brunon minili. — Kako sadobiti frezhno fmert P ...... 38 VII. dan. : S. Bonaventura fhkof, kardinal , zerk- veni uzhenik. — Kako dopafti Jesufu ? . 4^ VIII. dan. ( S Brigita vdova. — Sa ktere, sakaj in koliko je Jesuf terpel ? . . 52 IX. dan. ,S Pelagija , Ipokorna grefhniza. — Le po pravim obslialuvanji grehov fe sadobi njih odpufhenje ..... — 609 — 67 7 8 8-s 88 94 .Stran. X. dan. ( S. Franzifhk Borgija. Nauk- Kaj mertvi sliive uzhe ? ..... XI. dan. ( Sf. Tarak, Prob in Andronik , marter- niki. — .Sidanie terpljenje je majhno memo vrednofti nebefhkiga kraljestva XII. dan. Veliko ff. marternikov v’ Afriki. — Bolje je terpeti na fvetu ko v’ peklu . XIII. dan. t S. Edvard kralj — Od obljub XIV. dan t S. Aleklander .Savli fhkof — Kako le s’ deli ljubesen fkasu je ? XV. dan. .S. Teresija deviza , nuna — Is nje- niga stavljenja ..... 101 XVI. dan, .Sf. Martinijan, Makfima deviza in tovarfbi, marterniki — £ Svet ne da prave frezhe . . . x 1 o XVII dan. £ S. Jadviga, Poljfka kraljiza. — Meh¬ ko slavljenje je pogubno . . . u5 XVIII. dan. ,S. Lukesh evangelift. — Od duha evangelja Jesufoviga . . . . 1 22 XIX dan. £ S Peter Alkantarjan. — Kako po- polnamaft dofezhi ? .... 127 XX. dan. ( S. Janes Renzhan, fajmafhter. — Ne obrekovati in opravljati^ ne polluihati obre- kovavzov in opravljivzov . . . i33 XXI. dan. ( Sf. Urfula in tovarfhize, devize in marternize. — Nezhiftoft je slo fhkodljiva i/jo XXII. dan. £ S. Hilarijon pufhavnik — Terdo- vratni grefhniki bodo lahko nefrezhno umerli. i/j6 XXIII dan. ,Sf. Frlip fhkof in tovarfhi, marter¬ niki, — Zerkvam pomagati je dobro . x 5 ^ XXIV dan ( S Teodoret mafhnik, marternik. — Premagovati hudizha , fvet, mefo . 160 XXV dan. ,S Felikf, fhkof in marternik. — ,Skerbno fe varovati vfiga, kar boshjo befe- do flabi ...... 166 XXVI. dan. £ S Malk pufhavnik. — Bodi poko¬ ren fvojimu fpovedniku . . . 1^3 XXVII dan. £ S. Frumerizi fhkof. — Is njegovi- ga ihivljenja.189 f Stran. XXVIII. dan. £ Sf. c Simon in Juda Tadej, apo- fteljna. Nauk Katolfhko zerkev zhaftiti. 186 XXIX. dan i S. Narzif fhkof. — Od perfege. 191 XXX. dan. t S Marzel in Kafijan, marterni¬ ka — Le Jesuf je nafh kralj . . 197 XXXI. dan. ( S. Volfgang fhkof. — Sapeljivzov ne poflufhati ..... »o 3 L i f t o v gnoj. I. dan. Prašnik vfih Cvetnikov. Nauk, Mogczhe je po sgledih Cvetnikov sliiveti . 208 II. dan. ( Spomin vfih vernih dufh v’ vizah. — Kaj uzhe vize? .... 214 III. dan. ( S. Marzijan pufhavnik. — Zerkvene opravila po mertvih raslagane . . 220 IV. dan. s S. Karl Boromej fhkof, — Zhaftiti du¬ hovne fvoje dobrotnike . . . J29 V. dan. £ S Emerik — Boshjo voljo Ipolnovati 287 VI. dan. ( S. Leonard apat. — 4 Svojo dufho Bo¬ gu podvrezhi . . . . . 2/|3 VII. dan ,Sf. Vital in Agrikola^ marternika. — Bog daje fvojim flushabnikam frezhno imert 24^ VIII dan. £ Sf. Trifon in Refpizi, marternika. — V’ pohujlhanji nedolshno shiveti . 253 IX. dan £ S. Teodor marternik — Is hvalesli- nofti do Boga fe greha varovati . ®58 X. dan ( S. Andrej Avelin — t Svoje shivljenje fkerbno premifhljevati . . XI. dan. £ S Martin fhkof. — Is njegoviga shiv- Ijenja ...... 2 7° XII. dan. ( S. Martin papesh in marternik. — Sa- kaj je hudo na fvetu P . . a 7° XIII. dan £ S. Brikzi fhkof. — Lenoba je pre- grefhna in fhkcdljiva . , . .Stran. XIV. dan. ( S. Homobon kupez. Nauk. Kako kup- zbevati pravizhno ? . . . . 291 XV. dan. £ S. Leopold, Eftrajfhki vojvoda. — Dober sgled prednikov ima veliko mozh 297 XVI. dan. ,Š. Dionisi Alekfandrijan, fbkof — Kako kupzhevati sa nebefhko kraljeltvo ? 3oa XVII. dan. ( S. Gregori zhudodelnik , fbkof. — Zhlovekov um bodi veri podversben 3io XVIII. dan. 4 Sf, Roman in Barul otrok , mar- ternika. — Od mnogih vojfhakov Jesufovih. 3i8 XIX. dan. ( S. Elisabeta, Ogerfka kraljizhina. — Is njeniga shivljenja . . . 3a5 XX. dan ,S. Barlam marternik. — .Stanovit- noft v’ dobrim je potrebna . . 334 XXI. dan. Marije devize darovanje — Od pra¬ ve bogoflushnolti . . . 339 XXII. dan. .S. Zezilija, deviza in marterniza. — Kaj pomenite te dve befedi: deviza in marterniza ? .... 344 XXIII. dan ( S Klemen , papesh in marternik. — Nevofhljivoft je slo fhkodljiva • 35o XXIV dan. ( Sf. Flora m Marija, devizi in mar- ternizi. — Od potrebe dobriga konza ali namena .... 355 XXV. dan C S Katarina , deviza in marterniza — c Stanovitnoft v’ dobrim je fifc-ben dar bosbji ..... 363 XXVI. dan. ( S, Antim , mafbnik in marternik. — Nehvaleshni kriftjan je pogubljenja vreden .... 368 XXVII. dan. ,S. Bernard minili, marternik. — Dolshnofti fploflnie vlili kriftjanov . 374 XXVIII. dan ,S Jakob marternik. — Poboljflia- nje odlafbati je nevarno . . 38t XXIX. dan. ,S. .Saturnin, fhkof in marternik. — Le eniga famiga Boga moliti . 387 XXX. dan t S. Andrej apoftelj. — Kdor ni po- terpeshljiv, nima nizh dobriga . . 393 — 642 .Stran, Grude n. I. dan i S. Eligi fhkof. Nauk. Saka j bo poflednja fodba ? .^o3 II. dan 4 S. Krifpina marterniza. — Kdor boga- bojezhe shivi, prav upa . , . 4 ia III. dan. s S. Frarižifhk Rfaverjah.;—Blagor krift- janu , v’ kterim je ljubesen . . IV. dan. t S. Barbara ^ deviza in marterniza. —• Le ponishni fo veri in sapovedim pokorni. 4‘.i5 V. dan 4 S Peter Rrisolog, Ihkof. — 4 Sleherni- mu fe perporozha kerfhanlki nauk pollufhati 43a VI. dan. ,8. Nikolaj ali Niklavsh, Ihkof — Sriam- nja napuha .... 438 VII. dan ;S Ambrosi, Ihkof in zerkveni uzhe- nik — Is njegoviga shivljenja . . 445 VIII. dan. 4 Spozhetje devize matere Marije. — Vifokoft in (vetoft Marije je neisrezhena 455 IX. dan. ( S 4 Saba minih.— Snamnja ponishnofti. 4^° X dan. ,S Evlalija , deviza in marterniza, — Okolilhine premenjujejo vrednolt zhloveko- vih del . . , . 468 XI. dan. ( S Damas papesh. — Sapopadik kra- Ijeftva Jesufoviga ali katolfhke zerkve. 477 XII dan. C S, Dionisija , tovarlhize in tovarfbi, marterniki in prizhevavzi —Is poprejfhnji- ga popifovanja .... 485 XIII. dan ,S. Luzijaj deviza in marterniza. — .Stanovitnoft v’ dobrim prizhuje, de fo fpovedi dobre bile . . . 49^ XIV. dan. ,S. ( Spiridijou Ihkof, — Is njegoviga shivljenja .... 5oo XV. dan 4 S. Dekla. — Ne bati le voske poti. 5o6 XVI. dan. .S. Evsebi, fhkof in marternik, — Jesnfa Rriftufa fposnati je potrebno 5i4 XVII. dan t S» Olimpija vdova. —- Od vefelja kriftjanov . ..521 XVIII. dan, ( S. Janes Kalibljan. — Nivfeprav, kar je po vefti . ... 5a0 .Stran. XIX, dan. Veliko deviz in marterniz v’ Afriki, Nauk. Od. krivih fodeb . . , 537 XX. dani t S. Fabijola vdova. — Od ozhittiepo¬ kore / . . . . . . 542 XXI. dan, £ S, Tomash apoftel, — Odnapuhnje- nih maloverzov ..... 460 XXII, dan, £ S. Marzel minih. — Is poprejfhnji- ga. popisovanja ..... 556 XXIII dan. ,S. .Servnl herazh. '•— Je 3 iif sapove pokorjenje in poterpesliljivoft . . 563 XXIV. dan, 4 S. Daniel prerok — Is poprejlhnji- ga popifovanja ..... 669 XXV. dan Rojftvo Jesufovo. — Is tiga prašnika, 578 XXVI. dan. £ S ( Shtefan , pervi inarternik. —■ Is poprejfhnjiga popifovanja ... 586 XXVII dan. ( S. Janes apoftel in evangelift. — Kdor febe neumno ljubi, ne ljubi ne Boga, ne febe, ne blishniga . . . 596 XXVIII dan t Sf. nedolshni otrozi, marterniki. — Od pohujlhanja .... 606 XXIX. dan t S Tomash, fhkof in marternik, — Napuli je sazhetik vfdi grehov . . 61 3 XXX dan. ,S Teodor minih. — Is ponislinolti is-hajajo vfe zhednolti . . . 621 XXXI. dan, t S. ( SilveIter papesb. — Ne zbala sapravljati ...... 628 4i * 6-44 :c xa>o: Kasalo nepreftavnih godov* A. Abram fhkof . . . i 5 . fvezhana S. Adalbert, fhkof in marternik Sf. Adavk in veliko marternikov S. A fr a marterniza S. Afraat pufhavnik S. Agata , deviza in marterniza S. Alban marternik S, Aleksander marternik S. AlekSander Ilikof, marternik S. Alekfander S. Alekfi S. Alojsi Gonzaga S. Ambrosi, fhkof in zerkveni uzhenik 7. grudna S. Ana, mati devize Marije - 26, mal. ferpana Sf. Ananija mafhnik in tovarlhi, mar- ,Savli , fhkof - mal. travna fvezhena vel, ferpana mal. travna 5 . fvezhana 23 roshn, zveta 23 mal. -travna 11. vel. ferpana 14 kosoperfka 17. mal. ferpana 21. roshn. zveta 27. 7 - 9 - 10. cn (Tj cn c/> — 645 — ( Sf. Apijan in Edesi, brata marternika i.njpl, travna ,Sf. Apolon, Filernon in tovarfhi, mar- terniki 9, fuffiza ( S. Arkadi marternik - 12. profenza ,Sf. Armogaft , Arkinim in 4 Satur, pri- zhevavzi - 28. fufhza .S. Arseni pufhavnik - J1. mal.ferpana 4 b. Alzeliua deviza - - - 22, vel- travna ( S. Atanasi, ffikofin zerkveni uzhenik a. — — (S, Avgufbtin, fhkof in zerkveni u- zhenik - 28. vel. ferpana B. ,S. Barbara, deviza in marterniza 4 S. Barlam marternik - ,S. Barnaba apoltel - - - 4 S. Basili fhkof, zerkveni uzlienik ( S. Basili mafhnik , marternik 'S. Bernardin 4 Sijenzhan 4 S. Benedikt, duhovni ozbe veliko minibov 4 S. Benjamin levit, marternik 4 S, Bernard apat - t S. Bernard minih , marternik 4 S. Blash, fhkof in marternik ,S, Bonaventura fhkof, kardinal, zer¬ kveni uzhenik - 4 S. Bonifazi marternik 4 S. Bonifazi fhkof, nzhenik Nemzov , marternik - S. Bonifazi fhkof, uzhenik Rufov , marternik - - - - . Bofhtjan marternik , Brigita vdova - . Brikzi fhkof - , Brunon minih - 4. grudna 2o, lift. gnoja n.roshn zveta 14. — 22. fufliza 20. vel. travna 2t. fufliza 3 *. — 20. vel ferpana 27, lift gnoja 3 . fvezhaua 7. kosoperfka nje vel. travna 5. roslin. zveta 7 - — 20. profenza 8. kosoperfka i3. li t. gnoja 6. kosoperfka. c fi cn r/i — 646 — D. .s. Dama j papesh - - - n« grudna t S Daniel prerok - a4. — ,S Dekla - - - - i 5 . — ( S. Dionisi Alekfandrijan, fhkof - 16, lift gnoja 4 . mal. ferpana kimovza , včl. travna profenza kosoperfka lift. gnoja I. J. ( S. Jadviga, Polj ka kraljiza - 17. kosoperfka .S. Jakop apoftel - 25.mal. ferpana ( S. Jakop marternik - 28, lift. gnoja t S. Janes , duhovni ozlie ulmiljenih bratov - ,S. Janes Klimak, pufhavnik S, Janes Damaihzhan ,8. Janes Nepomuzhan , marternik S. Janesa kerftnika rojftvo S. Janesa kerftnika fmert - -?• -- - , Sf. Janes in Pavel brata, marternika 26. roshn. zveta S. Janes Gvalbert minih - 14. mal. ferpana t S. Janes fhkof, almoshnar - 19. profenza t S. Janes Krisoftom , fhkof in zerkveni uzhenik - - - 27, ( S. Janes pufhavnik, imenovan mali 20. S. Janes Kenzhan, fajmafhter - t S. Janes Ralibljan - S. Janes , apoftel in evangelift - 8. fufbza 3o. — 6. vel. travna 16. — 24. roshn, zveta 29. vel ferpana 20. '9 »7. kimovza kosoperfka grudna — 649 — t Sf. Janvari fhkof marternik, in nje^ govi tovarfhi mart. - ,S. Jedert deviza , nuna - ,S. Jernej apoftel - ;S. Ignazi, fhkof in marternik ,S. Ignazi Lojoljan £ S. Inozenzi papesh ,S. Joana Franzifhka Fremiot - ,S. Joshef, shenin devize Marije ,S, Joshef Kupertinjan - £ S. Irenej fhkof, marternik ,S. Isidor fhkof, zerkveni uzhenik ( S. Isidor kmet - - - £ S. Juli, marternik £ S. Julijana, deviza in marterniza £ S. Julijana , deviza £ Sf. Julija , Evni in Besa, marterniki ,S. Julijan, pulhavnik - ,S. Julita, deviza in marterniza £ Sf. Julita in nje fin Z ir, mn ternika £ S. Julita, marterniza ,S. Ivan fajrnafhter, befedrnk ubogih £ S Juri, vojfhak in marternik ,Sf Juftin in tovarfhi, marterniki 19. kimovza 17. fufhza 24. vel. ferpana fvezhana 3i. mal ferpana a8. — 21. vel. ferpana 19 fufhza 18. kimovza 27. fufhza 4. mal. travna 10, vel. travna 28. — 16. fvezhana 19. roshn. zveta 27. fvezhana 28. roshn. zveta 23. vel. ferpana 16. roshn. zveta 24. mal. ferpana 19. vel. travna 24* mal. travna i5. — K. £ S. Kamil, duhovni ozhe ufmiljenih bratov - - - - 18. mal. ferpana .Sf.Kanzjan in tovarfhi, marterniki 3i. včl. travna ,S. Karl Boromej, fhkof - 4. gnoja ,S. Kasimir - - - 4' fufhza £ S. Kaftul in tovarfhi, marterniki 26. fufhza ,S. Katarina £ Shvedovfka, deviza 24. — ,S. Katarina £ Sijenzhanka, deviza 3o. mal. travna ‘ t S. Katarina Adurna, sakonfka i5. kimovza S. Katarina , deviza in marterniza 25. lift. gnoja £ S. Klara deviza, nuna - - 12. včl. ferpana 42 — 65o — .S. Klemen Anzirjan , fhkof in mar- ternik - - - ( S, Klemen papesh , marternik ,S, Klotilda, kraljiza S. Konrad - ,Sf. Kosma in Damijan brata } mar- ternika - ,Sf. trije kralji - .S. krisha snajdenje t S. krisha povifhanje ,S. Krifpina marterniza ,S, Kvirin fhkof, marternik 16. profenza a 3 . lift. gnoja 3 . roshn, zveta 19 fvezhana 27, kimovza 6. profenza 3 , vel. travna 14. kimovza 2. grudna 4. roshn. zveta L. .Sedem bratov Makabejev in njih mati 2. vel. ferpana .S. Makari Alekfandrijz, pufhavnik a. prolenza ,S. Makari Egiptovfki, pufhavnik i 5 . — .S, Makriria deviza - - - 27. mal,ferpana ( Sf, Makh.m in Ziril otrok, marternika 29. vel, travna — 551 ,S. Malk pufhavnik - S. Margareta Kortonjanka ( S. Margareta kralj iza t S. Margareta deviza , marterniza ( S. Marija fpokorjena ,S. Marija Egipzhanka ( S, Marija Magdalena Pazi t S Marija Magdalena ali fpokorna grefhniza - r S, Marin vojfhak , marternik ( S. Marka evangelift t S. Marta deviza - - - Veliko fvetih marternikov ,Sf. marterniki kerfhanfke ljubesni ,Sf. fhtiridefet marternikov t Sf devetnajfteri Gorkomfki marterniki Veliko fvetih marternikov in prizhe- vavzov v’ Afriki Veliko deviz in marterniz v’Afriki "P ana 3 i. — 6. fufhza 1. kosoperfka — 654 — £ S. Rihari mafhnik - £ S. Rok - £ Sf. Roman in Barul otrok , marter- nika - £ S. Romula deviza - ,S. Rosa deviza - t S. Rosalija deviza - t Sj Rupert miuih - a6, real. travna 16. vel, ferpana 18. lift, gnoja e 3 real. ferpana 3 o. vel. ferpana 4* kimovza J . roshn. zveta £ S. £ Saba marternik £ S. t Saba minih - £ Sf. £ Sankt, Matur, Blondina^ Potin in drugi marterniki v’ Lijonu £ Sf. £ Saturnin mafhnik in tovarfhi, marterniki - £ S. £ Saturmn , fhlcof in marternik £ S. ( Seren marternik - - £ S £ Serapija deviza , marterniza , in f, £ Sabina marterniza - £ S .Severin, Eftrajfhki uzhenik ,S. £ Severijan marternik £ S. ( Servul berazb - ,S. ( Siloe pufhavnik - C S, £ Silvefter papesh t S. £ Simeon , fhkof in marternik ,Sf. £ Simeon fhkof in tovarfhi , marterniki - C S. £ Simeon £ Stilita , pufhavnik - £ Sf. £ Simon in Juda Tadej, apoftelna t S .Sinforijan marternik t S. £ Sinkletika deviza C S. ( Spiridijon fhkof £ S £ Shkolafdka deviza £ S. £ Staniflav, fhkof in marternik £ S, .Shtefan minih - £ S. .Shtefan levic, pervi marternik Snajde-nje trupla f. £ Shteiaua l 2 mal, travna g. grudna 2. roshn. zveta i i. fvezhana 29. lift, gnoja i 5 . fufhza 3 . kimovza 8. profenza 11. kimovza a 3 . grudna 5 . mal.ferpana 3 i. grudna 18. fvezhana 18 mal travna 5 . profenza 28 kosoperfka. 2a. vel. lerpana 4. profenza 14 grudna 17. fvezhana 7. vel. travna 17 mal. travna 26.grudna 3. vel ferpana 655 — ,S. ( Shtefan , Ogerfki kralj Vfi fvetniki T. 2, kimovza », lift, gnoja .S .sr. .s. ,S. .S. .S. .S. .S. .S .S. .s. .S. .S. S. .S. .S. s. .sr, Tajda, fpokorna grefhniza , Tarak, Prob in Andronik/mar~ terniki . - Tekla deviza, mafterniza Teobald - Teodor marternik Teodor minili - Teodosija, deviza in marterniza Teodoret mafhnik, marternik Teodos, duhovni ozhe veliko minihov Teodot ofhtir , marternik Teresija deviza, mina - Timotej fhkof, marternik Tomash Akvin, Uzhenik Tomash Vilanovljan } fhkof Tomash apoftel - Tomash Tl) kof, marternik Trankvilin marternik - Trifon in Refpizi, marternika 2. kosoperfka ii. — 24 kimovza 8, mal ferpana 9. lift. gnoja 3 o. grudna 3 . mal. travna 24* kosoperfka j 1. profenza 29 vel ferpana i 5 . kosoperfka 24- profenza 5 . fufhza 28. kimovza 20. grudna 29. — 7. mal. ferpana 8. lift. gnoja u. ,S. Umbelina _ - - - 26. vel. ferpana S. Urban papesh, marternik - 25. vel. travna ‘S. Urh fhkof - 4 . mal. ferpana t Sf. Urfula in tovarlhize, devize in marternize - - - 21. kosoperfka t S. Uftazan marternik - - 19. mal. travna V. ( S Valentin mafhnik in marternik 14, fvezhana — 656 — ,S. Venzeflav, Pemfki kralj ali vojvo¬ da^ marternik - 28. Idmovza Vernih mertvih fpomin - 2. lift. gnoja t S. Vid marternik - 30. roshn. zveta ,Sf Viktor in tovarfhi, marterniki ai.mal. ferpana t Sf, Viktorijanin tovarfhi, marterniki in prizhevavzi - a 3 . fufhza t S. Vilhelm minih - - - 10. fvezhana t S. Vinzenzi Fereri - 5 , mal. travna ,S. Vinzenzi Pavijan, duhovni ožhe u- zhenikov ubogih - - 19.mal. ferpana t S. Vinzenzi levit, marternik - 22. profenza c Sf. Vital in Agrikola, marternika 7. lift. gnoja t S. Volfgang fhkof - 3 i. kosoperfka Z, ( S, Zesari, fhkof in zerkveniuzhenik 27. vel. ferpana S. Zezilija, deviza in marterniza 22. lift. gnoja t S« Ziprijan marternik, in f. Jufti- na, deviza in marterniza - 26 kimovza S. Ziprijan fhkof, marternik - 16 — *Sf.Ziril in Metodi, fhkofa - i 3 . fufhza 'S. Ziril Jerusalemfki fhkof - 18, — Sf Ziril levit in tovarfhi, marterniki 39. — S. Zosim mafhnik , pufhavnik - 6, mal travna Kasalo naukov Bog. ^fe je Bogu v’ oblafti - - 10. fufliza Od prezhudne , pa pravizhne previdno- fti boslije - 14. profenza Zhudne in fkrite fo pota boslije mo- drofti - 11. vel.ferpana Sakaj je hudo na fvetu ? - - 12. lift, gnoja Le eniga famiga Boga moliti - 29. •— Bogoflushno ft. Ufmiljenimu Bogu svefto flushiti 26 profenza Po veri shiveti, fvet sanizlievati, sa nebefliko kraljeftvo fkerbeti 7. fvezliana Od ftanovitnofti v’ bosbji flusbbi 3 . fufliza ,Se more pravizhno shiveti j in v’ pra- vizhnofti rafti - 6. mal. travna Pofhteno sbivljenje le pred fvetam ni sadofti pravizbno per Bogu 10. — Nekteri nauki od prave bogoflusli- nofti - 21. vel. travna Bogabojezboft bogatinov in vojfliakov je nar prijetnifbi - - 3 o, — /|3 ~ 658 — Bogu fin siliti je dolshnolt in vefelo 1. rosim, zveta Ni prav shiveti, kakor ljudje fploh shive - - ■ - - 6. — Pravizhno shiveti, tiobeniga fe bati i4. — Kdo jeperBogu refnizhno pravizhen ? 21. vel. ferpana Od prave bogollushnofti - - 21. lift. gnoja B e f e d a. Verni morejo biti fvetih naukov shelj- ni , in delati po njih Poflulhaj , ohrani, premifhljuj in fpolnuj fvete nauke Od dobrih in flabih poflufhavzov boshje befede - Ne posabiti befede boshje Sakaj befeda boshja ne rodi fadu ? Od zhudnih poflufhavzov befede boshje - Boshja befeda flabim ne dopade ( Skerbno varovati fe vfiga , kar boshjo befedo llabi - - r Od duha evangelja Jesufoviga .Slehernimu fe perporozha kerlhan- fki nauk poflufhati 7. profenza 27. — 5 . mal travna 8. vel. travna 20. — iB.rosbn. zveta i 3 vel. ferpana 25 kosoperfka 18. — 5 . grudna G nad a boshja. t S’ pomozhjo gnade boshje fe lahko pravizhno shivi - - a2» profenza .Se perpravljati k’ binkufhtnim pras- nikam - 3, vel. travna ¥ Sveti Duh uzhi pravo pot v’ nebefa i 3 . —- Bog daje is sgoli milofti fvojo gnado 2. roshn. zveta Zhlovek je fiab , ako nima pomozhi gnade - 3. — S’ gnado boshjo fe vfe samore - 4 - — Zhudno vojfkovanje hudiga poshe- lenja in guade - - 28. vel. ferpana — 65g — Ne sanizhevati boslijiga pokliza l. kosoperfka Govorjenje. Od modriga govorjenja in molzbanja Od molzbanja in govorjenja Od fkrivniga govorjenja Vfih grehov fe fkerbno varovati Greh uzhi svijazhe Od hudobe fmertniga greha Od ptujih grehov - t Strah in fila kedaj isgovarjata ? Ne pomagati, ne pervoliti v’ greh Greh naj ponishuje zhloveka Od grefhnikove flepote in fpreobernje- nja - - - - Dufhna flepota je grosno fhkodljiva Grefhnikov shivljenje je grenko, pra- vizhnih pa fladko 9. fvezhana 16 vel. travna 16. mal lerpana 3 o. profenzu 27. roshn. zveta 1 5 fufhza mal. travna vel. travna 12 21. 38. — 5 . kimovza 25 . profenza 14. ivezhana 10. kimovza Hvaleshnojt — nehvaleshnojt. Od flttshbe in hvaleshnolti do Boga sa- voljo njegovih dobrot - 25 . Ivezhana Nehvaleshnoft je oftudna, pa navad¬ na pregreha - 26. roshn, zveta Is hvaleshnolti do Boga fe greha varovati 9. lift. gnoja Nehvaleslini kriftjan je pogubljenja vre¬ den - - - - 26. — J e suj Krij tuf. Od flushbe Jesufove in hudizheve 27. Ivezhana Nekaj od terpljenja Jesufoviga - 22. fufhza Odpremifhljevanja Jesufoviga terplje¬ nja - 24. — Od fposnanja Jesufoviga - - t. vel. travna Od fposnanja in moziii fvetiga kriška 3 ., — 45 * — 66o — Po Jesuiu mifliti, govoriti iti delati 9. roshn. zveta Po sgledu I, Pavla apoftelna sa Jesufam hoditi 3o. — Po Jesufu Kriftufu shiveti - 1. mal. travna Krish Jesufov s’ miflijo, befedo in djanjem zhaftiti - - 14. kimovza Kako dopafti Jesufu - 7. kosoperfka Sa ktere, sakaj in koliko je Jesuf terpel 8. — Le Jesuf je nafh kralj - - 3o. — Od mnogih vojfhakov Jesufovih - 18. lift. gnoja Jesufa Kriftufa fposnati je potrebno 16, grudna Krijtj a n. Kteri fo bogabojezlii kriftjani - 12. profenza Vfa zhaft nizh ne pomaga bres ker- fhanfkiga shivljenja - 16. fvezhana Boshji otrozi fmo , moremo po tim shiveti - 18. — Grehi kriftjanov fo huji od grehov nevernikov - - - 5. roshn. zveta Od [vetofti pervih kriftjanov - ir. — Pravizhnoft je lahko bres nenavadnih del i7.mal.ferpana Sapopadik bogabojezhofti llehernimu kriftjanu potrebne - - 20. kimovza Mehko slavljenje je pogubno - 17. kosoperfka Kako popolnamalt dofezhi ? - 19, — Dolshncfd fplofbne vfih kriftjanov 27. lift. gnoja Od vefelja kriftjanov - - 17. grudna Lakomno Jt% ^Storjeno krivizo falijfhkodo popra¬ viti - - - . 19, fufhza Ne neumno ljubiti pofvetniga bla¬ ga - 10. mal. travna Kaj je bolji ali flabji, bogaftvo ali ubofhtvo - 11, vel. travna — 661 — ( Sposnati in premagovati lakomnoft 8 . mal. ferpana TJbofbtvo je zhlovcku v’ prid 4 < kosoperfka Kako kupzhevati pravizhno ? 14« 6 ft. gnoja Lash- opravljanje -krive foclbe . Ne legati, refnizo govoriti, pa tu¬ di v’ potrebi refnizo perkriti 8. fvezliana Opravljanje je grefbno in fhkodljivo 27. vel. ferpana Ne obrekovati in opravljati, ne jih pollufhati - 20. kosoperfka Od krivih fodeb 19. grudna Lenoba, Nizhemernoft je vefelje mlazhnih dufli - Od dufbne mlazhnofti in ternote Od vfakdanjiga telefniga dela - Lenoba je pregrefhna in fhkodljiva 18. mal. ferpana 3 o. vel. ferpana 9 vel. travna i 3 . lift. gnoja Lj u b e s en do Boga. Ljubesen do Boga je potrebna , ka- kofhna ? - 4. mal. travna Ljubesen je delavna - - 26. vel. travna Ljubesen vfe preterpi - - 10. vel. ferpana Snamnja ljubesni do Boga in bliski— njiga - 20. mal. ferpana Vfe delati is ljubesni do Boga - 5 . kimovza Vfak je dolshen sa zhaft boslijo fkerbeti - l 7 » — Kako fe s’deli ljubesen fkasuje? i4- kosoperfka L j uh e s e n do feb e. Od fiabe ljubesni do febe 3 ir vel. travna — 662 — Blagor kriftjariu , v’ kterim je lju- besen - - - - Kdor Te neumno ljubi , ne ljubi ne Boga, ne Cebe, ne blishnjiga 3 . grudna 27. — Ljubesen do blishnjiga. Bodi pravizhen , ponishen in poter- peshljiv, in le tako bolh po¬ kojno shivel - i 5 . profenza Od praviga ufmiljenja do ubogih 19. — Kakofhna more biti ljubesen do blishnjiga P - - - 20. — Od ljubesnjive krotkolti - - 29. — Od odpulhenja prejetiga rasshaljenja i 5 . Cvezhana Sakaj blishnjiga ljubiti P - 26* — Sa blishnjiga svelizhanje fkerbeti je zhaftito, lahko in dolshnolt t Slabi sanizhujejo dobre, vender ne vlelej - Po sgledu ufmiljeniga Boga vfe lju¬ di ljubiti - - - - Od fiepe ljubesni do fvojzov Kdor fovrashnikam odpulha, febi pomaga - Savoljo koga in kako blishnjiga lju¬ biti P - Grelhnike is ljubesni sanizhevati Kako ljubiti dnflio in telo blishnjiga ? 3 i t Svojimu blishnjimu f’ (Varjenjem in s’ dobrim Sgledam pomagati ir. Od snamenj Habe in Cvete prijasnolti 19. •— Ljubesen do blishnjiga ni per v lih zhifta in Cveta - a 3 . — Poterpeshljivo in varno per grefhni- kih shiveti - »4- — 11, mal. travna 29. — 8 . rosim, zveta 4. mal. Cerpana 14. — 19. — 26. vel. Cerpana kimovza — 665 — t S. majha — f. obhajilo. ( S. malha je nar imenitnifhi daritev ; slo pomaga bogabojezhe shiveti u. fvezbana Nevredno obhajilo je velika pregreha l3. mal travna Od pogoftniga obhajila - - 27. vel. travna Od fofebnih darov vredniga obhajila 19. rosim, zveta Od blishnjiga perpravljanja k’ fve- timu obhajilu - - - 12. vel. ferpana Modrojl rasfvetljena - pofvelna. Kteri fo refnizlino ali lasbnjivo modri? - i 3 . profenza Od prave modrofti - 7* fufhza Noroft grefhnikov, modroft pra- vizhnili - - a3. mal. travna Modroft fveta je noroft per Bogu 2. kimovza Molitev. Moli in ljubi pravizo, in bofh uflifhan Molitev terdovratniga grefhnika je lashnjiva - Molitev je mozhna Kaj in sakaj premifhljevati ? Kako premifhljevati ? Sakaj in kako ftanovitno moliti ? 17. fvezbana C. vel. travna 7. — 27. — 28. — 22. kimovza Nadloge — poierpeshljivoj t. Sakaj nam Bog pofhilja nadloge? 8. prolenza Terpeti is ljubesni do Jesufa - 1. fvezbana Nadloge fo savoljo grehov, tudi pravizh- nim fo potrebne; poterpeshljivoft je sapovedana - - - 12. — Kaj pred bolesnijo , v’ bolesni, in pot¬ lej delati? - 28. — — 664 — Od poterpeshljivofti v’ bolesni - i 4 » mal. travna Preganjanje voljno terpeti - is. roshn. zveta Vfak ftan ima fvoje krislie - i 5 ,mal. ferpana Nadloge fo vfim , fcfebno pa grefhni- kam potrebne - a4- — Vojfka je fhiba savoljo grehov - 28. — Od trojnih krishev - - - 19. vel. ferpana Od telefne in dufhne bolesni - 27, kimovza .Sidanje terpljenj.e je majhno memo vrednofti nebefhkiga kraljeftva 10. kosoperfka Bolje je terpeti na fvetu, ko v’peklu 12. — Kdor ni poterpeshljiv , nima nizh do- briga - — — — 3 o. lift. gnoja Jesul sapovepokorjenjein poterpljenje 23 . grudna Namen. Od dobriga in flabigakonza ali namena a 5 . vel. travna Od potrebe dobriga konza ali namena 24* lift. gnoja Napuh — p o n i s h n ojl . Od hinavfhine - - - 19. mal. travna Tudi pravizhni fe morejo bati - 16. roshn. zveta Napuh obroduje smote , in jih popra¬ viti brani - a 5 . — Ponishnoft je v’ vfim sapovedana 23 . vel. ferpana Le ponishni fo veri in sapovedim po¬ korni - - _ _ 4, grudna Snamnja napuha - 6. — Snamnja ponishnofti - 9. — Napuh je sazhetik vfih grehov - 29. — Is ponishnofti fevfezhednoftiis-hajajo 3 o, — Nevo fhljivoft. Nevofhljivoft je gerda pregreha 8, mal. ferpana Nevoihljivoft je fhkodljiva - 29. lift gnoja — 66.5 — O blaj l ni ki — p o dl os h n i. Dobri duhovni nifo flabim kriftjanam vfhezh - 27, mal. travna Od dolshnoft vernih do Tvojih duhov¬ nov - i2. mal. Terpana Duhovne ljubi in fpofhtnj - s 4 - profenza Zhafdti duhovne, Tvoje dobrotnike 18. Kft. gnoja Od pokorfhine do deshelfke oblasti 22. kimovza Kako otroke uzhiti ? - - . 3 . mal Terpana .Starihi naj Boga vedno profijo sa otroke - - - - io. — Nekteri nauki ftarfhem in otrokam fufhza Kaj naj ftarfhi delajo Tvoje otroke svelizhati ? - - - 16. profenza Bogabojezh Tlushabnik je velika do¬ brota - 3 . kimovza Od dolshnoft flushabnikov do gofpo- darjev - - - - i 3 . — Od dolshnoTt g. fpodarjev do Tvojih flushabnikov - a 5 . — Obljuba. Od obljub - i 3 .ko$operfka P e r J e g a. Od perfege - 29* — Pohuj/hanje — dober sgled. Varuj fe hudih perloshnoff; fpravi od Tebe , kar te pohujfha - Od nizhemerne in pohujfhljive noThe Od dobriga sgleda - Dufhne kuge fe varovati - Sapeljivzov ne poflufhati - V’ pohujfhanji nedolshno shiveti Dober sgled prednikov ima veliko mozh - Od pohujfhanja - j 3 . fvezhana 16. mal. travna 2 . 3 . roshn. zveta 16. vel, Terpana 3i kosopeifka 8. lift gnoja l5 — 28. grudna — 666 — Pokora, in kar ona sapopade. Befnizhno in hitro fvoje shivljenje po Jesufu poboljfhati Od pokore ali fpreobernjenja .Spreobernjenje ni /ploh naglo, am¬ pak je pozhafno Ne uftrafhiti le pokore Od pokorjenja pravizhnih , grefhni- kov in fpreobernjenih - Sakaj in kako fe morejo grefhniki pokoriti ? - Ozliitni grefhniki fo ozhitne pokore potrebni - Od ozhitne pokore - Od vfakdanjiga pokorjenja - Od pokorjenja savoljo majhnih grehov .Stariga zhloveka flezlii, in noviga oblezhi - .Sposnanje in fpreobernjenje je le od gnade f. Duha - - - Poboljfhanje odlafhati je nevarno Od perpomozhkov fposnanja fvoje vefti - - - - .$voje shivljenje fkerbno premifhljevati Rakofhna more biti grevniga — lkako grevnigo obuditi? Le po pravim obshalovanji grehov fe sadobi njih odpufhenje Od laftnoft fklepa ne vezh grefhiti Ne samolzhati grehov na fpovedi .Spoved, je velik perpomozhik k’sve- lizbanju • - . Od dolge 1 povedi - Bodi pokoren 1'vojimu fpovedniku Odvesa ni dobra bres poboljfhanja Kedaj je dobro ali flabo fe sanafhati na prejeto odveso ? Rteri grefhniki fo odvese nevredni ? 1’rcv'setni grefhniki krivizhno goder- i. profenza s 3 . fvezbana 9. fufhza a3. — a, mal travna 3 . — aa.mal ferpana 20. grudna 23 . mal ferpana 27. — 24. vel. ferpana 14. v^l. travna 28 lift. gnoja 3 . kosoperfka 10, lift. gnoja 28. fufhza 29 — 9. kosoperfka 17. vel ferpana 16. fufhza 3 o. mal travna 1 5 . kimovza 26 kosoperfka 26. lufhza 7. mal. travna 8 . — ,q. mal. travna , — 667 — n ja jo soper varne fpovednike ( Stanovitnoft v’ dobrim prizhuje , de lo fpovedi bile dobre - i3. grudna Od kod je neftanovitnoft v’ dobrim ? 26. mal, travna Bres vedniga pokorjenja ni Itanovit- nofti v’ dobrim - 5. kosoperfka .Stanovitnolt v’ dobrim je potrebna 20, lift, gnoja ,Stanovitnoft v’ dobrim je fofeben dar boshji - a5, lift. gnoja Od odpuftkov - - - - 16, kimovza P o f t. Od pofta - - I, bukve £tr, 21. Kakofben more biti poft ? - 6, fufhza S a k o n. Ne prenaglo ali flepo fe v’ sakon savesati - - - - 12 vel. travna Nauk sakonfkim , med kterimi ni Iju- besni - 6. mal. ferpana Sapovedi. Od tesbkiga fposnanja - - 20. fufhza Od pokorfhine - 17, roshn. zveta Boshjo voljo v’ vfim fpolnovati - 18. — Od nevednofti kerfhanfkili dolshnoft 23, — Zerkvene sapovedi fo v’ pomozh 2 vel. ferpana Bosbjo voljo fpolnovati - 5. lift, gnoja .Svojo dufho Bogu podvrezhi - 6. — t S k ujhnja ve. S’ vednim pokorjenjem fvoje hudo po- sheiepje premagovati - - 5. profenza ls ponishnofti beshi pred nevarno per- loshnoftjo - - - - o. fvezhana Od kod je fpazhenoft per odrafhenih P 4- Vojikovanje soper dufhne fpvrashn-ike 24. mal. travna kaj delati pred 1'kuflinjavo ^ v’jitulh- , njavi in po fkufhnjavi ? - r5. vel. travna Od perfiljeuih greflinih perlosbuoft 20. — 21 . 21 . 2 7 - 2r. 4- — 669 — Od nizhemernofti fveta in perpravljauja v’ vezbnoft - Od pofvetnih in dufhnih fkerbi - Vezbnoft premifhljuj Dufho svelizhati je nar potrebnifln Od zhafniga in vezhniga ognja - Bros vojfkovanja ne pride nibzhe v’ ne- befa - 9, S’ dobrimi deli Te perpravljati v’ vezhnoft 19. Od refnizhne volje Tvojo duflio svelizhati 20 Dnfho pogubiti je grosna nefpamet 21. Vfak naj sdihuje po nebefib - 23. Kaj pomaga vfe, zhe Te dufha pogubi ? 1. Od velizih in vezhnih nebefhkih dobrot 9. Od boshje in zblovekove volje duflio svelizhati - 21. Veliko je poldizanih , malo isvoljenih 28, Kako kupzbevati sa nebefbko kraljeftvo? 16 Ne bati fe voske poti - - i5 fvezhana fufhza mal. travna vel. travna rosbn. z veta mal.ferpana vel. ferpana kimovza . lift. gnoja grudna t S v e t n i k i. Marija naf ljubi , kako ji dopafti P 5. vel. ferpana Kako sa Marijo v’ nebefa priti i5. — Od refnizhne zhafti do Marije - 8. kimovza (Svetoft in vifokoft Marije je neisre- zhena - 8. grudna .Svetnike zhaftiti je dobro in koriftno 3o.-mal. ferpana Vfakimu kriftjanu je dolsbnoftin mo- gozhe po fvetnikili shiveti 3i. — Od fpofhtovanja do fvetinj ali oftan- kov fvetnikov - 3. vel. ferpana Mogozbe je po sgledih fvetnikov shi- veti 1. lift. gnoja Kaj befede deviza in marterniza po¬ menite P - »2. ■— S v e t. Kdor bozbe Bogu svefto flushiti, naj presbene ljubesen do fveta 10. profenza ,Svet sanizbevaci -7 >8. vil. lerpana t Svet ne Ja prave frezbe - - 16, kosoperlka Vera ali kaloljhka zerkev. Od zhudeshev - - - - Ratolfbka zerkev je od Boga zhud- no poltavljena in ohranjena Od fvetih marternikov fploh Od zilifte, ftanovitne in shive vere Od vrasli - Le katolfhka vera je refnizlma - .Spofhtovanje, ljubesen in pokorfhi- na gre zerkvi - Katolfhka vera je dobrim prijetna , hudobnim grenka Katolfhko zerkev zhaftiti - Zhlovekov um bodi veri podvershen Sapopadik kraljeftva Jesufoviga ali katolfhke zerkve Od napuhnjenih maloverzov Veji. Od teshkiga laftniga fposnanja - Od dobre in flabe vefti Ni vfe prav, kar je po vefti Vize. Raj vize uzbe ? - VJ taj e nje mefa. Vftaienje Jesufovo kaj uzhi? I. bukve ftr. 5<). 20. fvezbana 22 . — 2. fufhza i3. — i, mal. travna 7. mal.ferpana 7. vel. ferpana 28. kosoperlka 17. lift. gnoja n. grudna 21. — 20. fufhza 20. mal. travna 18. grudna 2, lift. gnoja Od vftajenja mertvih L h a J. Shivljenje je kratko , kaj uzhi ? Ne zhafa sapravljati *• Od shelj do dolsiga shivljenja Zerkev — boshja vesha Pofvezbevanje'zerkve kaj uzhi ? I. buk. ftr. 96, Zerkvam pomagati je dobro - ^3. kosoperfka 28. mal. travna 22 .- — 3i. grudna 11. mal. ferpana Z hi J t oj t — n e z hi J t oj t. Kako zhiftoft ohraniti? - - 21. profenza Zhiftoft je lepa , pa ima veliko fovrash- nikov - j 5 , fufhza Od fkrivniga napeljevanja v’ nezhiftoft 24. včl. travna Nezhiftoft je velik greh - q. vel ferpana Kakofhne naj bodo devize ? - 7. kimovza Zhloveli je od natorne flabofti napelje- van v’ nezhiftoft - 3. kosoperfka Nezhiftoft je slo fhkodljiva - 31, — jSofebni nauki. Od nesveftiga Judata iii zlilo veko ve;ne- ftanovitnofti - 24. fvezhana Od branja fvetiga pifma - - i 5 . mal. travna Od boslijih pot - 17. — Od fvetih evangeliftov in fvetiga evan- gelja - 25 . — Ofhtirfka flushba je nevarna, kakofhni morejo biti ofhtirji ? - - 18. vel. travna Od prave vifokofti - - - a 4 - roshn. zveta Od popotovanja fidanjiga shivljenja 26 mal. ferpana c Samota je zliloveku dobra in potrebna lumovza Zerkvene opravila po mertvih fo raslagane - 9. lift. gnoja Okolifhine premenujejo vrednoft zlilo- vekovih del - 10. grudna CT>C38' Hujfhi pogrefhki ■ ■ . ■ -- ■ - r ** ■'V v H ■ * ' - ' ; • *- • :• ’ •;*-• .s' £ ' ■: v-, v ».* • ■ M < v - '’; '■ < UM v:.' '■< ■ , Kg ?*r- -v,*?.;■' . . i ‘ ■ 's. I • V’ ■ • ■ ' - ■ - ar ' ; \; ‘ «' ■ ■ * ' /-% H. >: - : i -AU^r*' * & H. ww : ■ ’ ; * Wm ., ..>••- .- ! v *• ■;■ ,. y, ■'., ,y - !>■>: t.->" ■ 'V' . - •-> ;>A ' V'"-- - ^ .. ’ - > • " ■' .: . m | ■C- ' " • gt.-g •s?" - v ;* . „Y f i ;- W ’ „ v .' >-«^'^1 ■ " . ■ -' ' ;■ ■: . >r ' v- |. 5 ^ 'K--' '■ , ’ - ' ' <*§p r : g ■..«■'■•- ... . .'tč*-:-. &'