Pedagoški teden v Pragi. (L i p p e r t'- L a j o v i c.) »Češkoslovcnska obec učiteljska« je pri* redila za proslavo desetletnice CSR pod pros tektoratom ministra narodncga šolstva in prosvete v dneh 27. pktobra do 4. novembra t. 1. v Pragi pcdagoški tedon, katerega se je udeležilo čez 500 učiteljev. Dne 27. oktobra popoldne je šla povprka vseh praških učiteljev, osnovnih in meščan« skih špI in preko 25.000 šolskih otrok z -za» stavicami v roki po praških ulicah na praski grad, da počasti presidenta republike T. G. Masaryka. Celo počaščenje in prezidentov odgovor je bilo publicirano potom radija in dnevnega časopisja. Od 29. do 31. oktpbra so se vršila v okvirju univerze ektcnzij vsakodnevna pre= davanja od 8.—13. v prirodpsknriem za* vodu Karlovc univcrzitete o temi »Enptna špla«. iPredavali sp: univ. prpfesorji gg. dr. V. Prihoda, dr. In. Arnošt Blaha in dr. O. Chlup. V torek 30. oktobra je pozdravil ude= ležence ministcr narodnega šolstva in pros svete g. dr. iMilan Hodža. Pokazal jc na nuj* nost reforme cclotnega šolstva, vseh šolslkih tendenc in v celotntm obscgu. Za najvaž« nejše smatra ustvaritev einotncga tipa šolstva in njegpv najlcpši razvoj vidi v tem, da se prepusti uprava šol posameznim deželam in pblastem. V popoldanskih urah so v tem času de; lali udeleženci v petih sckcijah za teksnp v-z-goj'0, glasbeni pouk, kulturni film, manjs šinsiko šolstvo in šolske rcfprme. Vrstila sp se pTedavanja strpkovnjakov in živahne de< bate. V treh pedagoških večerih od 29.—31. oktobra so sc javnosti predstavili uspehi glasbiene vzgojc na praškem Ikonservatoriju, teltsne vzgoje na drugih šolah, ritmične vaje in eobiotiko na praški šolski farmi, predva^ jali sp so kulturni filmi in udruženje praških učiteljev je imelo svoj koncert. V plenarni scji kongresa poslušalcev in absolventov visokošolskih pcdagoških študi^ jev, !ki se je vršila 2. novembra t. 1. so raz* prave dosegle višek in so se jih udeležili mnogi gosti iz tujiae. Univ. prpf. Oton Kad« ner je razpravlja! o vzrokih odložitve in za« vlačitve visokošolske učiteljske iz'obTazbe, univ. proJ. dr. Oton Chlup pa je razložil pe» dagoško teorijo in vzgojno unretnost. Od tujih gcstov je spregovoril prof. dr. J. Richter, upravitelj; pcdagoškega instituta v Lipskem, o razvoju gibanja za visokošolsko izobrazbo učiteljstva na N.emškem. UpravU telj istega instituta pri visc;ki šo!i tehnikc v Draždanih, bivši minister prof. dr. Rich. Sey!> fert, pa jo podal referat o notranjem obsegu in p idejah reformiranLga učiteljskcga štu= dija na Nemškem. Ministrski svctnik Viktor Fadrus z Dunaja je govcril o pripravi in vza» jemnem dclu učiteljstva v Avstriji. Udeležcnci so spr.cjuli rcsolucijo, kd za» hteva: 1. Za učiteljsko izobrazbp popolno srednješolsko izobrazbo in dvoletnio strokovs no pedagoško izolbrazbo na visokih šolah in to za vse učiteljstvo narpdnih šol, ki naj se nudi na univerzah ali tehnikah; 2. enotno ob= veznp in diferencirano šplo za visp mladino do 15 leta. V naskdnjih večerih so se vršili stanov^ ski sestanki učiteljskih društev, ki so včla» nj,ena v Češkoslpvenski obcri učitcljske, za soboto 3. novembra pa je bil sklican shod roditdjev za šolskp reformo, ki je bil prav sijajno obis'ican. Pp referatih o razlikah med staro in npvo šolo, p vzajemnem delu šok in družine, je bil shod kpnčan potem, ko jc sprejel resolucijo, ki zahteva, da naj se iz* vede na Češkem šolska reforma v smislu enptne diferencirane šok in da naj se orga* nizatprično združita nižja srednja in meščan« ska šola s posebnim ozirom na nptranjo dU fercncijacijp otrob po njihovi pojmovalni spospbnpsti in vlogah v življenju. Ns. mestno pbčinp iRraga je bila sppro= čena želja, naj izvede reforma špl po načrtu Visoke šole pedagpških študij; in sioer od prihodnjega šolskega Leta dalje. MestP Praga izpolni to željo na svpjih petih poizkusnih šolah. V zgpraj omenjenih petih se'kcijah so bile sprejete resolucije, ki zahtevajo: 1. smo^ treno in obvezno gla&bieno vzgojo na vseh šolah. ki nudijo splošno izobrazbo; 2. zvi« šano skrb za telesno vzgojp mladine s povi* šanjem telovadnih učnih ur, z upravo poseb« nih zdravstvenih pptreb, toda brez predhod^ n,- vojaške vzgoje; 3. z ustanovitvijp posebs ncga zavoda, ki naj teoretično in praktično rcši prpblem, iki se tiče šolskega razvpja in vzgojne kinomatografije; 4. pošteno in smo= trenp izkoriščanjie vseh naredb in pdredb šolskih oblasti.