Gospodarske stvari. Ocetna kislina je strup. Že nekaj časa sem čuje se o zastrupljenjih po ocetni kislini, tako da se ne samo sodnija, ampak tudi časopisje mora s tem pečati ter pisati proti razširjatvi tega nevarnega izdelka. Pred kratkim (5. julija t. 1.) bila je v Gradcu sodnijska obravnava, in je bila neka tamošnja gostilničarka obsojena na dvamesečni zapor, ker je ocetno kislino brez nadzorstva pustila in nek obliznjivi deček je potegnil par požirkov, misleč, da je vino, a je po groznih bolečinah umrl. Ocetoa kislina je ravno nasprotno, kar je naravno izdelani jesih ali pa vinski jesih, ker je napravljena iz lesa, ter je torej kemični izdelek. Ta kislina je še le razredčena z 30—40 krat toliko množino vode porabna za jesih. Okusna ni tako, kakor štajarski jesih, zdrava tudi ni; če pa pomislimo, kako se mora skrivati in koliko imeti opravila z pomešavanjem, |e tudi predraga. Ako k zgornjem smrtnem slučaju navedemo še slučaje: 25. maja 1.1. je na Kranjskem nek deček materi vzel steklenico in pokusil ocetno kislino, umrl je; dalje je nek delavec premalo razredčil kislino za salato, plačal ie svojo neprevidnost s smrtjo v 4 dneh, še s temi slučaji ni konec zastrupljenj, nasprotno, ravno na deželi pri delavskemu stanu so ljudje bolni, a ne vedo od česa, ker potovalci svoje blago najraje ponujaio ljudem, kateri ne poznajo te strupene tvarine. Steklenice so z »Nerazredčeno ni užitno* zaznamovane, a to ne koristi dosti, kakor se razvidi iz smrtnih slučajev. Ocetna kislina je blago, katero bi se moralo prepovedati agentom ponujati — ker je strup. Družinski oče ali gospodinja pa bi se morali varovati takih izdelkov, ter raje domači jesih uživati — ne pa nesreči vrata odpirati. Ocetna kislina pa je koristna za zatiranje stenic, kot jedilni jesih pa ne spada v promet, ker je strup in so oblasti že radi množečih se nezgod počele delati na to, da se nekaj proti razprodaji ukrene.