Leto XLVn - št. 9- CENA 80 SIT Kranj, torek, 1. februarja 1994 Prireditev ob kulturnem prazniku Kranj - Osrednja prireditev v PoČasitev slovenskega kulturnega praznika bo v kinu Center v Petek, 4. februarja, ob 20. uri. Na prireditvi bo nastopil Pihal-°i orkester državne policije pod vodstvom Milivoja Šurbka. slavnostni govornik bo predsednik Izvršnega sveta Kranj "eter Orehar. Prireditev organizirata Izvršni svet Skupščine občine Kranj in Uprava za notranje zadeve Kranj. Sicer pa so se prireditve ob Prazniku že začele. V četrtek, 3. februarja, ob 18. uri bodo v galeriji Prešernove hiše odprli Razstavo Prešernovi nagrajenci 1992-1993. Pol ure kasneje pa bodo v stebriščni dvorani Mestne hiše odprli razstavo Janeza Suhadolca. Ob tej priložnosti bodo obiskovalci slišali tudi praizvedbo skladbe M. Gabrijelčiča Ksilofonija v izvedbi ansambla Borisa Šurbka. • L.M. Kadrovske spremembe Sladic zamenjal Demšarja Kranj, 1. februarja - Načelnik UNZ Kranj Ivan Hočevar le na včerajšnji novinarski konference predstavil nova načelnika urada kriminalistične službe in inšpektorata policije v UNZ Kranj. Dosedanji načelnik urada kriminalistične službe Jaka Demšar danes odhaja na enako mesto v UNZ Ljubljana. V gorenjskem uradu ga je zamenjal 37-letni Boštjan Sladic, ki je nazadnje vodil operativo urada kriminalistične službe v UNZ Ljubljana. Ivan Hočevar je predstavil tudi novega načelnika inšpektorata policije UNZ Kranj. Dosedanjega načelnika Jožeta AjdiŠka, ki odhaja v izobraževalni center v Tacen, je sredi Januarja zamenjal 41-letni Mitja »rajnik, ki je bil zadnji dve leti vodja sektorja za operativne zadeve inšpektorata policije. Njegovemu napredovanju ob rob povejmo se, da je Brajnik bržčas edini dvojni načelnik v Sloveniji, saj je tudi načelnik GRS Kranj. H. J. DEŽELA Stran 13 do 15 Odločamo se o občinah Y današnji Prilogi DEŽELA ■M srednjih straneh objavljamo "Vi gradivo o bodočih občinah v sedanji občini Radovljica, 'f'vdivo za razpravo je pripravo posebna projektna skupina P°a vodstvom predsednika 'zvrinega sveta Jožeta Resma-** Prilogo DEŽELA smo zato 2"PaJ z občino Radovljica j?**' namenili vsem gospo-rnjstvom v sedanji radovtjiš-*' občini J Kar nekaj politikov, diplomatov in direktorjev se je v nedeljo zbralo na Pokljuki, Mer so Lomljani organizirali tradicionalni tek. Nekateri so tekli, drugi, med njimi tudi kranjska poslanca Irena Oman in Sašo Lap, pa so tekmovanje izkoristili za obisk sončne Pokljuke. Več o tekmi na 2. strani. • J.K., slika G. Šinik Osrednji dogodek konca preteklega tedna v Sloveniji in na Gorenjskem je bilo bivanje prvaka ruske liberalno-aemokratske stranke Vladimirja Zirinovske-ga na Bledu. Že sam obisk je dvignil veliko prahu, še več pa izgredi, ki naj bi jih počenjali njegovi pristaši po Bledu. Zunanje ministrstvo mu je odreklo gostoljubje. Moskovski gromovnik je sedaj že v Srbiji Več na 2. strani. • J.K., slika G. Šinik Kakšna bo prihodnost Planice? O tem govori razstava, ki so jo v četrtek odprli v Kosovi graščini na Jesenicah. Dve variantni rešitvi so izdelali strokovnjaki Urbanističnega inštituta Slovenije z zunanjimi konzultanti. Planica zasluži celovito ureditev kot biser tega konca države. V četrtek, 3. februarja, ob 18. uri pa bo v Kosovi graščini javna razprava o projektih. Otvoritve razstave so se udeležili tudi planiški možje (od leve) generalni sekretar komiteja Planica Ljubo Jasnič, podpredsednik komiteja inž. Lado Gorišek, sekretar v ministrstvu za šolstvo in šport Marko Trškan in direktor nordijskih reprezentanc Lojze Gorjanc • J.K., slika G. Šinik ® SPAR-MARKET SPAROVEC STRUGA - Strau 27 tel.:0043-4227-23-49 5 KOTNI BRUSILEC 415 ATS netto | g Rampers dvojni zavoj 215 ATS netto g vi ___; MAKLER BLED d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNIN V petkovi številki, NE SPREGLEJTE Gorenjska ^ Banka * d.d. Kranj VARNOST ZA ZAUPANJE Za Mlako Grič 23 ponudb Kranj, 28. januarja - Po enotedenski predstavitvi zazidalnega načrta Mlaka Grič, ki je bila v avli občinske skupščine Kranj, zanj je bilo precejšnje zanimanje med bodočimi graditelji oziroma kupci komunalno urejenih parcel, je bilo v petek popoldne tudi javno odpiranje ponudb. Udeležilo se ga je 23 ponudnikov. Njihove ponudbe bo zdaj obravnaval upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč in ponudnike o izidu obvestil v 30 dneh. Sicer pa je po oceni strokovnih služb in občinskih organov razpis uspel, nad takšnim načinom in postopkom predstavitve bodoče gradnje na območju zazidalnega načrta Mlaka Gnč pa so bili zadovoljni tudi interesenti za gradnjo na Mlaki. - A. Ž. Kazni za mlade vlomilce Tarča predvsem avtomobili Kranj, 1. februarja - Včeraj] ob enih popoldne je predsednik senata enote temeljnega sodišča v Kranju, sodnik Anton Šubic, razglasil sodbo štirim obtožencem, starim 18 in 19 let, doma iz Kranja. Voji Periču je sodišče naložilo enotno kazen dve leti in pol zapora ter mu podaljšalo pripor, Simonu Liucoviču enotno kazen eno leto in en mesec zapora ter Anžetu Sifkoviču sedem mesecev zapora. Le Aleš G. je bil obsojen na pogojno kazen pet mesecev zapora za preizkusno dobo treh let. Vojo Peric je bil po štirih obravnavnih dneh spoznan za krivega kaznivih dejanj goljufije, tatvine in odvzema motornih vozil, Aleš G. odvzema motornega vozila, Simon Lju-covič ponarejanja vrednotnic, prikrivanja in velike tatvine, Anže Šifkovič pa velike tatvine. Sodba, v kateri se je senat odločil za znatno milejše kazni, kot so za posamezna dejanja zagrožena v zakonu, še ni pravnomočna. Obtožence je senat oprostil plačila kazenskega postopka, naložilo pa jim je povrnitev škode, ki so jo povzročili skupaj več kot 40 oškodovancem, med njimi jim je največ dolžan Peric, več kot 400 tisočakov, in to brez zamudnih obresti. Peric je bil obsojen zaradi goljufije; lansko pomlad je v Alpetourovi poslovalnici v Tržiču najel avto R 4, ki ga je vrnil šele po posredovanju policije, agenciji pa ostal dolžan 150 tisočakov najemnine. Jeseni se je "specializiral" za vlome v parkirana osebna vozila v različnih predelih Kranja, iz katerih je jemal predvsem radiokasetofone, vlomil pa je tudi v nekaj kioskov. Njegova "ljubezen" so bili očitno avtomobili hvndai, v katere je nekajkrat vlomil in se z njimi vozil naokrog, enkrat tudi družno z Alešem G. Ta je tedaj stražil, enkrat pa tudi sam poskušal vlomiti. Ljucovič ie bil skupaj s Sifkovičem obsojen za več vlomov v avtomobile, v katerih sta očitno iskala prometna in vozniška dovoljenja, prikrivanja ukradenega avtoradia, ki ga je sprejel od Perica, ter ponareditve vrednostnih papirjev. Septembra lani je ponaredil podpise na devetih ukradenih čekovnih blanketih, lastnik je iz Kočevja, ter jih vnovčil v lokalih in trgovinah v Kranju, Radovljici ter Tržiču. • H. Jelovčan 1 ■ ANGLEŠČINA I z Ljudsko univerzo Kranj 1 na 97,3 FM Radia Kranj 1 vsako sredo ob 18.20 1 1 v Plače višje le za 2 odstotka Kranj, 31. januarja - Izhodiščne plače v negospodarstvu niso višje za 6 odstotkov, kakor smo zapisali, temveč za 2 odstotka, je sporočil ravnatelj leske osnovne šole Janez Zupan. Po lanskem juniju je namreč izhodiščna plača v negospodarstvu znašala 26 tisoč tolarjev, z letošnjim januarjem pa se Ie povečala na 26.500 tolarjev, :ar pomeni, da je višja za dva odstotka. Z januarjem pa so se res za 6 odstotkov povečale zajamčene plače, ki so po lanskem marcu znašale 25 tisoč tolarjev, zdaj pa so se povečale na 26.500 tolarjev. Zadnje povečanje izhodiščne plače za negospodarstvo pomeni samo uskladitev z določilom kolektivne pogodbe za negospodarstvo, da namreč izhodiščna plača na prvi tarifni razred (količnik 1,00) ne more biti manjša od zajamčene. DANES SLOVENIJA IN SVET Obiskal nas je Vladimir Žirinovski Obzirno smo mu pokazali vrata Zaradi razgrajanja njegovih spremljevalcev na Bledu in zaradi vznemirjanja slovenske javnosti mu je zunanje ministrstvo svetovalo, naj čimprej zapusti našo državo. Bled, 28. januarja • Naše zunanje ministrstvo je o izgredih in stališču, da naj Vladimir Žirinovski čimprej zapusti Slovenijo, obvestilo odpravnika poslov Ruske federacije v Ljubljani Jurija Stepanoviča Girenka. Ž ruskega veleposlaništva so sporočili, da se ne bodo vmeševali v dogodke na Bledu in da imajo vse pristojnosti na tem področju slovenski državni organi. Rusko zunanje ministrstvo, je rečeno v izjavi, zaupa v pravičnost pristojnih slovenskih organov in v ukrepe, ki jih bodo sprejeli. Na Bledu naj bi se res zbralo okrog 80 ljudi, ki po zagotovilu Žirinovskega niso bili Rusi. Njegovi ljudje naj bi jih celo opozorili, naj nehajo s takšnim početjem. Žirinovski je zanikal trditve o kršenju javnega reda in miru in dejal, da ne bo predčasno zapustil Slovenije. Sicer apa se je vodja ruske Liberaln-demokratske stranke z Bleda že poslovil in odpotoval v Beograd. Tam je dejal, da je Rusija še vedno močna in da je njena armada še vedno v Evropi. Napad sil Nato na položaje Srbov v Bosni bo razumel kot vojno napoved Rusiji. Njegova tiskovna konferenca v Beogradu se je spremenila v pravi miting z vzkliki v čast Rusiji. Po njegovem naj mednarodna skupnost pusti Srbijo, da bo sama rešila bosansko vprašanje. Vladimir Volfovič Žirinovski med časnikarsko konferenco v Hotelu Toplice na Bledu - Slika G. šinik Prava evforija je bila v petek popoldne na Bledu, kjer je v hotelu Toplice predsednik ruskih liberalcev Žirinovski priredil novinarsko konferenco. Dan poprej, ko je prišel na brniško letališče, ni hotel dajati nikakršnih izjav. Žirinovskega so na Bledu predstavili kot edinega pravega zastopnika ruskega naroda v parlamentu. Sam Žirinovski pa je zelo spoštljivo govoril o Sloveniji in njeni poti v samostojnost. Geni jo zaradi industrijske in kulturne razvitosti. Zatrdil je, da se ne namerava vmešavati v naše notranje zadeve. Vsa sporna vprašanja bo morala Slovenija urejati s sosedami, je menil. Njegova stranka je vendarle zagovornica miru. Glede Balkana je dejal, da je že vrsto let sporno vprašanje za vso Evropo. Takih kriznih žarišč je po svetu še veliko. Ce bi vsa reševali na tak način kot v Bosni, potem do tretje svetovne vojne ne bi bilo več daleč. Vse slovanske narode je treba obravnavati enakopravno. Muslimansko vprašanje je po njegovem umetno zastavljeno. Vse tuje sile, tudi mirovne sile Organizacije združenih narodov, bi se morale takoj umakniti iz Bosne in Hercegovine. Nato pa bi se narodi razpadle države sami odločili, kako naprej. Če bo še tako kot je sedaj in bodo zoper države še veljali gospodarski ukrepi, vojne ne bo nikdar konec, je prepričan Žirinovski. Za Srbijo, Hrvaško in Slovenijo bi bilo najboljše, če bi se spet povezale v nekakšno konfederacijo. Slovenija je ponosna na samostojnost, vendar se svet danes združuje. Vsako mesto ne more postati država, je dejal Žirinovski. Glede meja je dejal, da spremenimo vse meje ali pa ohranimo sedanje. Spreminjanje meja je tvegano in lahko povzroči tretjo svetovno vojno. Na koncu je novinarjem očital, da je prišel v Slovenijo na počitnice, oni pa ga mučijo z vsemogočimi vprašanji. Sploh je pokazal veliko jeze na zahodne novinarje, ki so ga po krivici obtožili skrajnega fevičarstva in nacionalizma. Po njegovem je nacionalizem največje zlo današnjega časa. • J.Košnjek NAGRADNA IGRA Vaša hišna številka in Gorenjski glas Vsak teden: ENA SREČNA DRUŽINA VEČ še danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, če je v časopisu objavljena Vaša hišna številka. Nagradna igra, ki druiini s tokratno srečno hišno številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni telka: nekoliko bolj podrobno prelistajte časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + številka. Oboje skupaj je srečna hišna Številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna družina več". Ker pa je moino, da je hišna številka npr. na večdruiinskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz. naselju več enakih hišnih Številk z dodatki (a, b, c...), bo sreča v druiini odvisna tudi od hitrosti tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništvo, prejme nagrado. Slovenski politiki in direktorji tokrat na smučeh Prehude sape ni bilo Ker v Lomu ni bilo snega, so Lomljani skupaj s Turističnim društvom Tržič in občinskim odborom Slovenskih krščanskih demokratov Tržič izpeljali tek politikov, diplomatov in direktorjev na Pokljuki. Organizacija je bila odlična. Pokljuka, 30. januarja - Odziv za tek je bil dober, saj so v lepem vremenu prišli na Pokljuko uživat na tekaških dilcah kar mnogi slovenski politiki, diplomati, med katerimi je bil ameriški odpravnik poslov, pa direktorji, predvsem iz tistih firm, ki so gmotno omogočile izvedbo tekmovanja. Lomljani so skupaj z vodjem tekmovanja Vinkom Grašičem stopili skupaj, zvozili vso kramo na Pokljuko, na roko pa so jim šli tudi vojaki v bližnji vojašnici na Rudnem polju. Čase je merila uigrana tržiška časomerilska ekipa, za boljše razpoloženje je poskrbel lomski ansambel, narodnih noš ni manjkalo, prav tako pa tudi ne lomskih dobrot za potešitev duše in telesa. Samega vrha slovenske politike na Pokljuko ni bilo, saj so se predsedniki Milan Kučan, dr. Janez Drnovšek in Herman Rigelnik opravičili, zato pa so prišli s smučmi ah brez njih nekdanji in sedanji poslanci, vladni uslužbenci in seveda ministra za zunanje in notranje zadeve Lojze Peterle in Ivo Bizjak. Žensko čast je na progi reševala tržiška poslanka Jana Primožič, med gledalci pa je bil tudi albanski veleposlanik v Ljubljani. Tekače sta prišla na Pokljuko spodbujat kranjski župan inž. Vitomir Gros in tajnik Slovenske desnice Danijel Malenšek. Skratka, druščina je bila kar prijetna in pisana. Če je bil že tek, potem velja napisati najhitrejše na S kilometrov dolgi progi. Med moškimi do 45 let so bui najhitrejši Beno Henigman, Brane Eržen in Ivo Bizjak. Med moškimi nad 45 let so najhitreje tekli Marko Sotlar, Nace Polajnar in Peter Stare (Lojze Peterle je bil peti), med I Ivo Bizjak je tekel odlično. Na sliki v družbi z ženo. Tekač in navijači. Minister Peterle in predstavnika Slovenske desnice Danijel Malenšek in inž. Vitomir Gros. ženskami je edina tekla in tudi zmagala Jana Primožič, med direktorji pa so bili najhitrejši Ludvik Sotošek, Marko Stebe in Lojze Hvala. Glavni pokrovitelj teka je bila zavarovalna družba Adriatic. Po teku so povedali Ivo Bizjak, notranji minister "Jaz tako tekmo tako in tako jemljem kot priložnost, da se človek malo razgiblje in če gre človek zaradi tega dvakrat še dodatno na sneg, je pa to sploh Jana Primožič je reševala čast ženskega spola. Bila je edin* tekmovalka in zmagovalka. dosežen cilj. Na tokratni prigi, kj je bila kar precej dolga, pa tudi čeden vzpon je bil vmes, je šlo kar v redu. Jaz sem se tega vzpona bal, vendar ni bilo tako hudo, kot je mogoče zgledalo rej. Glede na to, da sem pre;; itel dva, ki sta pred menoj startala, imam kar dober občutek." , Lojze Peterle, zunanji minis-ten "Jaz mislim, da je šlo kar v redu in da prav pri zadnjih tfi bom. Proga je prijetna. Ravno Eravšnji klanec ima, tako da o1 ilo prehudo, čeprav bi mi prijalo teči še kakšnadva kilometra. Kondicija je kar zdržala in se prav dobro počutim." Brigadir Peter Zupan, obrani' bno ministrstvo: "Kar v redu je šlo. Včasih sem več tekel, sedaj sem pa pri biatlonu zraven. Proga je bila za nas ravno pravšnja. & ne bi bilo tistega vzpona, bi bilo za to kategorijo super. Za nekatere je malo težka." Brane Eržen, poslanec "Če je kaj sape? Sedaj ie že malo boljše' Starta! sem z veliko bojaznijo, ko sem bil pa sredi proge, sem rekel: jaz kot neodvisni poslanec ne smem iti ne levo in desno & sem šel naravnost in sem prišel prav lepo do cilja." Jana Primožič, poslanka: "Sapa je, vendar je proga zelo lepa. Brez problemov ie šlo, drugo leto pa bomo imeli malo več kondicije, saj se bomo pre/ začeli pripravljati. Sicer sem Pa šele petič ali šestič na teh teka*' kih smučeh in upam, da je Za prvo silo bilo." • J. Košnjek, slike G. Šinik IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Danes nadaljevanje seje državnega zbora Vodstvo zbora se je zmotilo Ker v prvi obravnavi zakon o referendumu in ljudski iniciativi ni bil sprejet z dvotretjinsko večino vseh navzočih poslancev, so ga vrnili v začetno fazo zakonodajnega postopka. Ljubljana, 1. februarja -Konec preteklega tedna, na začetku druge obravnave zakona o referendumu in ljudski iniciativi, so poslanci Slovenske ljudske stranke ugotovili, da je bil v prvi obravnavi zakon sprejet z navadno večino, ne pa s predpisano dvotretijinsko. Predsednik državnega zbora mag. Herman Rigelnik je priznal napako in se opravičil, kot razlog pa je navedel tudi preobremenjenost državnega zbora. Seja državnega zbora se bo danes nadaljevala. Zanesljivo bo trajala še ves teden, saj je na dnevnem redu nad 50 točk. Za jutri pa je sklicana seja državnega sveta.Svetniki imajo na dnevnem redu zakon o referendumu za ustanovitev ob' čin, zakon o spremembah in dopolnitval) zakona o lokalnih volitvah, prelog spre' memb zakona o lokalni samoupravi, spre' menjen zakon o zunanjetrgovinske^ poslovanju in predlog, da bi zakon 0 visokem šolstvu ocenilo Ustavno sodišče. Zelo živahno je bilo med zastavljanje^ poslanskih vprašanj. Kar precej jih je bil° naslovljenih na vlado in ministrstva. P**' dvsem pa se je na vlado strnila huda kritika, ker minsitri niso prisotni na sejah* kot to določa poslovnik državnega zbor* Poslanci so se odločili, da bodo pripravil' pisni pregled udeležbe ministrov in drža*' nih sekretarjev na sejah državnega zbora- STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Slovenska ljudska stranka Trije pozitivni odgovori Ljubljana, 28. januarja -Tri stranke so pozitivno odgovorile na Jobudo predsednika programskega sveta Slovenske ljudske stranke aneza Podobnika za pogovor programsko sorodnih strank. Pritrdilno so odgovorili Socialdemokratska stranka Slovenije, Slovenski krščanski demokrati in samostojna poslanska skupina. Pogovori naj bi se začeli ta teden. V prvi fazi naj bi uskladili poglede na projekte, ki so že pripravljeni. To je predvsem organizacija protikorupcijske lige in javno zborovanje na to temo in priprave na referendum o zakonu o državljanstvu. Glavni cilj pobude pa je usklajevanje pogledov na narodni in gospodarski program, s katerim naj bi skupno nastopili na prihodnjih volitvah. • J.K. Slovenska desnica Anacionalna zunanja politika Ljubljana, 1. februarja • Slovenska desnica v izjavi za javnost med drugim pravi, da je njen cilj, kljub temu da so desna stranka, uravnotežena in zdrava politična podoba Slovenije. Na levem polu želijo identificirati svojega sogovornika in ga spoštovati kot pravega zagovornika delavskih interesov. Treba je ustvariti ravo ravnotežje med konzervativnim polom in socialdemokracijo. V Sloveniji je treba imeti zaradi dosedanjega nacionalnega zatiranja tudi naciO' nalno gibanje, ki bo slovenski narod vzpostavilo kot subjekt & nosilca državne identitete. Desnica meni, da je Janševa socialdf mokracija edina prava socialdemokratska stranka, ki je nastala f spontanega delavskega gibanja zoper lažne komunistične levičaDf' ki se še danes vsiljujejo delavcem kot njihovi zaščitniki, z ropanje"11 narodne lastnine pa postajajo kapitalisti v najslabšem pomen** besede. ZLSD in LDS sta zastopnici teh interesov, meni Slovens*:» desnica, za katero bo narodni interes vedno prvi. V izjavi o na5 zunanji politiki pa pravijo, da pozorno in zaskrbljeno sprenvr dogajanja v odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Skrbi jih negotova ^ premalo samozavestna zunanja politika, ki v nobeni sporni zadevi n* najde pravega odgovora. Slovenija nima pogajalseke taktike in praviloma prepozno odziva na hrvaške poteze. Hrvati to spretn? izkoriščajo v svojo korist. Predvsem zaskrbljujejo pogajanja o morskj meji. Slovenska desnica terja odločno varovanje slovenskih meja'" uveljavitev slovenske meje na Mirni. To je uresničitev 10. točk* Memoranduma Slovenske desnice. To je edina mednarod"0 priznana meja. Dokazov je dovolj, zlasti pa raba slovenščine k° javnega občevalnega jezika in jezika v javnih knjigah na območr cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Zato desnica pričakuje, ® bo Slovenijana pogajanjih bolj odločna. Predvsem pa naj se neham0 obnašati kot kontinentalna država brez morja. • J.K. JJSIŠn GLAS Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: MajL Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplo'/1^ Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubi]8 . usianovucij m izuajaieij. / UfedB|lty0j narocnjae, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefar 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne v Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do IS. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: r ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. Razlogi za nove občine se šele oblikujejo Za svojo občino zaradi slabih izkušenj Dve krajevni skupnosti v škofjeloški občini zahtevata svoji občini, ker mislita, da bosta sami bolje gospodarili. Škofja Loka, 27. januarja - Razveljavitev člena zakona o lokalni samoupravi na ustavnem sodišču je le nekoliko pomirila evforijo začetka postopkov za ustanavljanje novih občin, ko so poslani rokovniki kazali na to, da bi morali pripraviti odločanje ljudi ia referendumu v skromnem mesecu. Mimo načrta, Id ga je pripravila komisija državnega zbora, in po katerem naj se oblikovalo v sedanji škofjeloški občini pet novih občin, sta svojo občino zahtevali tudi krajevna skupnost Selca in Trata, v obeh pa to utemeljujejo s tem, da izkušnje s sosedi niso najboljše. Na svetu KS Trata sicer niso bili enotnega mnenja, saj nekateri le pričakujejo, da bo sedanja občina pripravila analizo in strokovno utemeljene predloge (to je bdo tudi obljubljeno, pa na uresničitev nič kaj dobro ne kaže). Jasno seveda je, da bo "zmagal" tisti, ki bo bolj jasen in spreten pri Prepričevanju ljudi. Povprašali smo nekaj ljudi, kaj pričakujejo od novih občin. Središče doline je bilo v Selcih pcter Krek, predsednik sveta KS Selca: "O zahtevi po svoji občini Selca smo na svetu naše KS že večkrat razpravljali, dokončno pa naj bi se o začetku potrebnih postopkov in pripravah dogovorili i na jutrišnji seji. O svojih namerah in željah smo že obvestili strokovno komisijo državnega zbora, vendar smo bili prvikrat zavrnjeni predvsem zato, ker se sosednji krajevni skupnosti Bukovica in Lenart - Luša za naš predlog nista ogreli in predlagata vključitev v občino Skofja Loka. Tako nismo dosegli priporočenega števila prebivalcev potrebnega za ustanovitev občine. Omenjeni krajevni skupnosti se sicer še nista premislili, vendar jih v Selcih nameravamo ponovno povabiti k sodelovanju. Na vsak način pa bomo pri svoji zahtevi vztrajali, saj izpolnjujemo vsa ostala merila. Osnovni vzrok za to so slabe izkušnje pri pridobivanju denarja iz proračuna, in prepričani smo, da bi le zamenjava Škofje Loke z Železniki to le poslabšala. Podobno velja tudi za prido- KS ne bojimo, le mlajše bi morah v večji meri vklj učiti. V Selcih tudi ni pozabljeno, da smo občina že bih, in večina ljudi je prepričanih, da bi to spodbudilo razvoj kraja. Imamo veliko želja in nerešenih problemov, med drugimi si zelo želimo samostojno osemletko, ki je bila nekoč že predvidena." Mira Pogačnik, lastnica trgovine v Selcih: "Sem za samostojno občino Selca, saj menim, da bi moral dohodek ustvarjen v kraju, tudi tu ostati. Prepričana sem, da bi z njim bolje gospodarili, pa še nova delovna mesta bi se nam tu odprla. Smo dovolj finančno močni in najboljši gospodar je tisti, ki razpolaga s svojim. Pa še čistejši računi bi bili. Podobnega mnenja je še veliko ljudi, s katerimi sem govorila, ni pozabljena stara tradicija, ko smo občina že bih. Cesta se sicer že obnavlja, želimo pa si šolo in tudi obnovitev Krekovega doma bi bila nujno potrebna." bivanje sredstev iz države - brez posrednikov. Selca so bila že pred vojno in po VoJni svoja občina in mirno lahko rečemo li»di središče Selške doline - ljudje v dežnikih z železarsko obrtjo so bili svet zase - v to občino pa je spadala tudi ^Šnjica, Rudno, Podlonk in Prtovč. Kako občutljiva so ta vprašanja, se je Pokazalo pri spreminjanju meja fare, mi ne bomo nikogar silili. Predstave ljudi o novi občini so v veliki meri napačne. Nova občina ne bo imela bistveno več nalog od sedanje krajevne skupnosti, 2a*o bomo tudi trdno vztrajali, da se ne ^birokratizira. Odločno se bomo uprli Kakršnemukoli prerazporejanju sedanjih °bčinskih uslužbencev." j^arta Bernik, upokojenka, honorarna •"Uigovodkinja na KS Selca: "V KS Selca smo glede porabe I sredstev zelo na-| tančni, saj vodimo I pregled po vseh I vaseh primerjalno s pravilnikom, ki j sredstva deli. Zal i pa se vedno doga-?* Ja, da za predvidene naloge ne dobimo dosti sredstev, zato si obeta-?J° v novi svoji občini prav boljši "jateriaini položaj. Priključitev npr. k °Jj«ni Železniki bi zelo verjetno pome-n«a nadaljevanje, ali celo še poslabšanje ilanJa pri sredstvih. Novih opravil se v KS Trata ne sme nikdar več izpasti Mitja Zupan, podpredsednik skupščine KS Trata: "Razloge za zavzemanje za svojo občino je mogoče razlagati zelo na široko, v načelu pa bi rekel, da gre predvsem za izkušnje iz dosedanjega delovanja naše KS. Ko smo se namreč ločili od KS Škofja Loka, smo lahko šele začeli uveljavljati m uresničevati svoje potrebe in interese. Naj samo spomnim na slabe izkušnje iz škofjeloškega krajevnega samoprispevka, ko Trata ni dobila, kar ji je bilo obljubljeno, pa naša prizadevanja za drugačen odnos do okolja, urejanja komunalne infrastrukture, cest, mostov in nenazadnje središča kraja v Franko-vem naselju, kar se prej nekako ni dalo. Bojimo se, da bi se v enotni mestni občini Škofja Loka ta zgodovina ponovila. Trata je s svojo koncentrirano industrijo na eni strani in razpršenimi naselji in vasmi na drugi prav gotovo specifiča, in resno dvomimo o tem, da bi bilo v mestni občini dovolj posluha za to. Ti kraji imajo objektivno drugačne probleme kot denimo tisočletno mesto Skofja Loka. Danes je svet naše KS sklenil začeti postopek za oblikovanje svoje občine in se pri tem odločil k temu povabiti tudi KS Godešič, KS Reteče in KS Sv. Duh. S temi KS smo že dosedaj na nekaterih skupnih projektih dobro sodelovali: npr. prizadevanja za ekologijo, za KS Godešič m Reteče pa poleg tega velja, da bi bile, če se ne vključijo, od občine Skofja Loka tudi teritorialno odrezane. Nenazadnje je tudi Sorsko polje, kjer že sedaj del naše KS sega, svojevrstni problem, ki zahteva posebno pozornost in skupni nastop. Upamo samo, da ne bo potrebno poseganje Državnega zbora (ki je tudi za sporne primere predvideno), če se pri tem ne bomo uspeli sporazumeti. Odločali bodo seveda ljudje na referendumu." Jože Kranjc, kemijski tehnik, zaposlen v Petrolu: "Če se že gremo varčno državo - to pa je skrajni čas, da vzamemo bolj zares - moramo to upoštevati tudi pri ustanavljanju novih občin. Bojim se, da bo to sprožilo plaz novih stroškov, plaz novih institucij, čeprav je tega na pretek in preveč že v sedaj obstoječih. Sem odločno proti samostojni občini Trata, saj ne verjamem v obljube, da se birokracija ne bo širila in stroški povečevali. Ko se to sproži, se začne tekma za moč, to pa potegne za seboj razraščanje administracije po znanem Petrovem pravilu. Od tega prepričanja ne odstopim tudi v primeru, če bi bilo vprašanje zaposlitve mojega sina, saj so take rešitve zelo kratkovidne." Jože Galof, predsednik sveta KS Trata: "Po štirih letih in pol letih dela v KS sem spoznal, da je pretežna večina dela usmerjena k j reševanju komu-( g nalnih problemov .L a* I z obilico težav z "^^^ oWino kljub kopi-V ^sjjj^/ Vj čenju težav - vedno ^^^^^^■■j večji koncentraciji ^| industrije in novi stanovanjski izgradnji - v naši KS. Vsako leto smo ugotavljali, da so ključi delitve razpoložljivih sredstev napačni in krivični, in ni razloga, da bi se taka praksa ne nadaljevala. Edino samostojna občina je možna rešitev, ki bi omogočala, da dobimo, kar nam po državnih merilih pripada. Odločali bodo ljudje in prav o tem, kako spremeniti povsem napačne predstave, kaj nova občina bo, bo najhujši problem. Ljudje sedaj vidijo predvsem velik birokratski aparat sedanjih občin, prepričan pa sem, da bodo nove občine imele le kakšno desetino več pristojnosti glede na sedanje krajevne skupnosti, in je strah pred birokratizacijo povsem nepotreben. Zlasti pomebno bi bilo, da bi sami odločali o uporabi prostora, saj je znano, da bi na Trati, če se v sedanji KS temu ne bi uprli, imeli še klavnico in tudi livarno. Opustitev samostojne občine bi pomenila, da bi nam Ločani take rešitve lahko vsilili. Boli kot nas v Škofji Loki prepričujejo za skupno občino, bolj smo prepričani v svoj prav." • S. Žargi Socialdemokratska stranka Kranj Zoper pretirano drobljenje kranjske občine Kranj, 26. januarja - Predsedstvo kranjskega odbora Socialdemokratske stranke je na 9. seji obravnavalo priprave na spremembo lokalne samouprave v kranjski občini in menilo, da je Ustavno sodišče Slovenije ravnalo prav, ko je odpravilo možnost občinskih volitev pred preoblikovanjem občin v skladu z novo slovensko ustavo. Zakon določa poti za preoblikovanje obstoječih občin in zato strankino vodstvo poziva pristojne, da z ustreznimi postopki začno čimprej. Pričakujemo, da bodo občani na zborih krajanov izrazili interes za ustanovitev novih občin, saj nekateri deli sedanje občine izpolnjujejo predvidene pogoje za ustanovitev novih občin. Kranjski socialdemokrati ne podpirajo pretiranega drobljenja obstoječe občine. Ne soglašajo s pobudami za drobljenje mestnega prostora na več občin. Majhne občine bodo le komarji na hrbtih tolste države, ki se bo za njihove pike in prošnje bolj malo zmenila. Pretirana delitev občine bo prinesla samo nove stroške, pristojnosti pa bo obdržala država. Kranj mora oblikovati močno mestno občino, h kateri se lahko po lastni presoji priključijo tudi primestna naselja. Le taka občina se bo lahko uspešno pogajala z državo in tudi kaj iztržila. Mestna občina po zakonu pridobi nekatere pravice, ki jih navadna občina nima in lahko lažje uravnava svoj razvoj. Stranka je že javno zahtevala, da naj bo Kranj mestna občina, skupščina je tak sklep sprejela in ga mora upoštevati tudi državni zbor, pravi izjava, ki jo je podpisal predsednik kranjskega odbora Branko Grims. • J.K. Drevi v Cerkljah Občine po novem Cerklje, 1. februarja • Krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov Cerklje organizira drevi, 1. februarja, ob 20. uri v mali dvorani Zadružnega doma v Cerkljah pogovor na temo Občine po novem. Pogovor bo vodila poslanka državnega zbora in članica komisije za lokalno samoupravo Jana Primožič. V torek, 8. februarja Svečanost v Vešterskem mlinu Škofja Loka, L februarja - Skupnost partizanskih tehnikov in tiskarjev Gorenjske pripravlja spominsko svečanost v počastitev 50. obletnice požiga partizanske tehnike TRK III v Vešterskem mlinu. Ena največjih tragedij se je zgodila 8. februarja leta 1944. Posebna svečanost bo v torek, 8. februarja, ob 11. uri ob spominskem obeležju vešterski mlin. Takrat so zgoreli štirje izkušeni tehniki Silva Janša - Darja, Pavle Gosar - Ražin, Beno Andenvald - Benko in Matevž Markič - Metod.Tehniko je organiziral Miloš Ziherl - Mišo. Gospodar Matevž Vidmar je bil aretiran in ubit, prav tako pa tudi Jože Novak in Franc Lakota z Bleda. Istega dne ob 9. un pa bo v domu borcev v Škofji Loki seja odbora skupnosti partizanskih tiskarjev in tehnikov. • J.K. V četrtek na Bledu Krajevni odbor socialdemokratov Radovljica, 1. februarja - Vsi člani, simpatizerji in prijatelji Socialdemokratske stranke Slovenije so vabljeni na ustanovni zbor krajevnega odbora Socialdemokratske stranke Bled. Zbor bo v četrtek, 3. februarja, ob 19. uri v sejni sobi krajevne skupnosti Bled. Obnovili so dvorano Straži&e - S skupnimi močmi jim je v krajevni skupnosti Stražišče uspela temeljita obnova dvorane kulturnega doma. Slovesno jo bodo odprli jutri, 2. februarja, ob 19. uri skupaj z razstavo del slikarja Marjana Belca. Od srede naprej do konca tedna pa bo v StražiSCu v okviru kulturnega praznika tudi več drugih kulturnih prireditev. • A. Z. Center srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji za sprejem: Zahtevana je VI. stopnja ekonomske smeri oz. V. stopnja ekonomske smeri z najmanj tremi leti delovnih izkušenj v računovodstvu. Nastop dela takoj. Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih zaposlitev pošljejo v roku 10 dni od objave na naslov: Ravnatelj Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice, C. Bratov Rupar 2. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh od dneva izbire. TRGOVINA S POHIŠTVOM Besnica 81 V FEBRUARJU POPUSTI DO 35%. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Pokličite ^064/403-871 (Pre)majhna samostojnost Kakšne in predvsem kako velike naj bi bile jutri nove občine. To je vprašanje, ki po odločitvi Ustavnega sodišča o 95. členu Zakona o lokalni samoupravi ostaja še naprej in vedno bolj aktualno. Čeprav je časa ob opredelitvi, da bodo referendumi maja, volitve pa novembra letos, precej več, razlogov za olajšanje med načrtovalci in pripravljalci jutrišnje samoupravne lokalne ureditve ni. Vse bolj pomembno in v ospredje stopa spoznanje, da se bo treba odločiti najprej v pripravi in obrazložitvah krajanom o mogočih bodočih novih občinah. Težava pa je, da domala kar vsi po vrsti ta trenutek ugotavljajo, da pravzaprav ni pravih in jasnih iztočnic in predvsem odgovorov na številna vprašanja. Najbolj pomembno med njimi je financiranje in s tem povezano urejanje lokalnih oziroma komunalnih problemov v bodočih občinah. Marsikje občutek, da bodo sami lahko odločali o vseh stvareh, ker bodo samostojna občina, le izgublja še včeraj poudarjano in z odobravanjem pozdravljeno samovšečnost. Ob tem, ko ie stopajo v ospredje igrice, kje se bodo in kje ne odločili za samostojno občino, se marsikje tudi ie sprašujejo, ali se kaie pri njih ob novih vezati na to ali na ono sosednjo bodočo občino. Ponekod ocenjujejo, da ne takšna, ne drugačna bodoča pripadnost ne bi bila najboljša oziroma dobra. Z.ato ugotavljajo, da bi bilo najbolje, da se vsaj nekaj časa še ne bi nič spremenilo in naj sedanja občina še naprej ostane takšna, kot je. Vendar pa se takšni in drugačni računi o ohranitvi sedanjih občin skoraj zagotovo nikjer ne bodo izšli. In prav zato bi si morali povsod v tem trenutku zastaviti osnovno vprašanje in v okviru odgovora nanj potem opredeliti tudi rešitev. To pa je: za kako majhno ali pa premajhno lokalno samostojnost^ v bodoči občini se gre opredeliti in jo v tem trenutku tudi začeti predstavljati krajanom na zborih. V vse bolj iivahnih razmišljanjih o bodoči lokalni samoupravi in novi organiziranosti občin je eno glasnejših vprašanj v sedanjih občinah na Gorenjskem, kako velike pravzaprav naj bodo bodoče občine. Gre namreč za to, da bi se krajani demokratično lahko sami odločali in odločili za svojo občino. • A. Žalar Mestni promet v Kranju KRATKE GORENJSKE Tri variante bodoče organiziranosti Žiri - Na skupnem posvetu predstavnikov krajevnih skupnosti Poljanske doline minuli teden v Žireh so razpravljali o možnostih za bodočo samoupravno organiziranost. Poleg predstavnikov KS Žiri, Gorenja vas in Poljane, ki so bili pobudniki srečanja, so se sestanka udeležili tudi predstavniki krajevnih skupnosti Lučine, Sovodenj, Trebija in Log.. V razpravi, kjer je manjkal le predstavnik krajevne skupnosti Javorje, so ocenili, da so glede bodoče organiziranosti mogoče tri variante. Še najbolj sprejemljiva za vse bi bila, da organiziranost občine oziroma bodoče lokalne samouprave ostane takšna, kot je sedaj v okviru občine Škofja Loka. Po drugi varianti naj bi bila samostojna občina Poljanska dolina brez sedanje KS Log, vendar se o sedežu takšne občine niso opredeljevali. Po tretji varianti pa bi v dolini bile občine Žiri, Gorenja vas in Poljane. • A. Ž. Priprave na sejem Kranj - Letošnji 33. mednarodni sejem kmetijstva in gozdarstva bo v Kranju od 8. do 15. aprila. Minuli teden so se prireditelji sejma sestali z ministrom za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jožetom Ostercem in se dogovorili za program, ki bo vključeval aktualna vprašanja gozdarstva, kmetijstva, lova in drugih dejavnosti. Na pogovorih o letošnjem sejmu v Kranju sta bila prisotna tudi sekretar za gozdarstvo Franc Ferlin in glavni republiški inšpektor za lovstvo Anton Simonič. Informativna služba Gorenjskega sejma pa je minuli teden tudi sporočila, da Ljubljanski sejem razširja dosedanji Ribiški sejem še na področje lova oziroma vsebinsko na tisto področje, ki ga je do zdaj vključeval Sejem kmetijstva in gozdarstva v Kranju. Na ta način, ocenjujejo v Kranju, se pojavlja znana igra, da se vse kar je zanimivega na področnih sejemskih prireditvah, prenaša tudi v središče. S tem v zvezi pa v Kranju ugotavljajo, da se denar, s katerim razpolaga Lovska zveza Slovenije, zbira iz članarine vseh slovenskih lovcev, kar bi morala upoštevati tudi komisija za izobraževanje, vzgojo in stike z javnostjo pri Lovski zvezi Slovenije. Ob tem, ko se ta komisija ne vključuje v program sejma kmetijstva in gozdarstva v Kranju in prenaša vse stroške na Lovskozvezo Gorenjske in Lovsko kinološko društvo Gorenjske, pa se namerava vključiti v financiranje lovskega dela na Ljubljanskem sejmu Ribolov in lov 94. • A. Ž. AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ Koroška 53 d oddaja v najem " POSLOVNI PROSTOR" primeren za pisarno, izobraževanje, razmnoževanje in drugo podobno dejavnost. informacijo po tal.: 211-127 TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju Telefon:064/222-268 vam nudi UGODEN NAKUP sedežnih garnitur" TOM" iz Mirna - na 3 čeke brez obresti za kuhinje Gorenje, Svea, Marles, ter drugo pohištvo nudimo do 30% gotovinskega popusta O nAJrilŽJlM CENAH in STROKOVNIH NASVETIH SE PREPRIČAJTE SAMI I Prevoz brezplačenl Del. čas-.od 9.-11.30 ure in od 14.-19. ure, sobota: od 9.-12. ure Predvsem strog nadzor in kazni Čeprav je bilo s študijo prometa 1986. leta ugotovljeno, da v središču Kranja manjka 400 parkirišč, je hkrati lanska akcija pokazala, daje že v malo širšem območju Kranja parkirnih mest ni ravno premalo. Kranj, 31. januarja - Dokler bomo navajeni, da se z avtomobilom Eripeljemo do trgovine, občine in po domače povedano do vrat, amor smo namenjeni, bo v mestu parkirnih prostorov vedno premalo. Vendar pa je hkrati res, da takšna posplošena ocena najbrž ni pravi odgovor in odraz dejanskih možnosti glede tako imenovanega mirujočega prometa v Kranju. Izvršni svet občine Kranj je na seji minuli teden kot osrednjo točko obravnaval problematiko grometa v mestnem središču, odlaga za razpravo je bila informacija, ki so jo pripravili Sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Sekretariat za notranje zadeve in Policijska postaja Kranj. Na podlagi odloka in odredbe iz leta 1992 je v starem delu Kranja točno opredeljen promet. Določen je način dovoza in odvoza blaga, kjer je dovoljen promet samo za pešce, na tržnico in z nje, po Prešernovi ulici, ob porokah in za dovoz poštnih pošiljk. Na območju, ki je dovoljeno samo za pešce, je prepovedan promet z avtomobili in za kolesarje. V tem delu je prepovedano tudi parkiranje vozil, za stanovalce, Ki nimajo garaž, pa so določena parkirišča. Sicer [>a je bilo za stanovalce in astnike garaž izdanih na podlagi odloka in odredbe 150 dovolilnic. Vseh dovolilnic, vključno za dovoz in nujne vožnje na območju starega dela mesta, pa je bilo izdanih 290. Ob tem pa v Sekretariatu za notranje zadeve ugotavljajo, da so komunalni redarji lani izdali zaradi nepravilnega parkiranja 4500 obvestil o prekršku, kazen pa je plačala le dobra tretjina kršiteljev. Policijska postaja Kranj pa v poročilu poudarja, da je tako imenovani mirujoči promet v Kranju že več let problematičen. Čeprav policisti tako rekoč vsak dan skušajo vplivati, da bi se stanje popravilo (nepravilno parkiranje, vožnje skozi mesto) se stanje nenehno slabša. Lani so na primer izdali kar 5800 obvestil o prekrških, več kot 2000 kršiteljev pa so kaznovali o prekršku. Analiza in hkrati nadzor kažeta, da so določbe zakona o prekrških ena od glavnih ovir za učinkovito izvajanje nadzora mirujočega in ostalega prometa, hkrati pa je tudi postopek za izterjavo kazni po zakonu dolg in zato največkrat tudi neučinkovit. Predlagatelji so v informaciji ocenili , da je sanacija sedanjega stanja v starem delu mesta izvedljiva s kratkoročnimi ni dolgoročnimi ukrepi. Med kratkoročnimi ukrepi so predlagali uvedbo omejenega parkiranja in proti plačilu na Gregorčičevi ulici do križišča s Stritarjevo in na parkirišču ob Delavskem domu, uvedbo pajka, zaporo mestnega jedra z zapornicami in razširitev pristojnosti komunalnih redarjev za nadzor tako imenovanega mirujočega prometa v mestu in na časovno omejenih parkirnih mestih ter neprometnih površinah izven urejenih parkirišč. Med dolgoročnimi ukrepi pa je na podlagi študije prometa iz leta 1986 ugotovitev, da Kranju v mestnem središču primanjkuje 400 parkirišč. Takšno število parkirišč pa bi bilo moč zagotoviti le z izgradnjo vsaj ene parkirne hiše ter predvideno izgradnjo objektov, kot so po-slovno-stanovanjski objekti in avtobusna postaja s parkirišči v kletnih prostorih. Ta rešitev pa bo zaradi pomanjkanja denarja še kar nekaj časa ne uresničljiv a. V razpravi o stanju so bila mnenja članov izvršnega sveta na trenutke deljena, saj je, kot je povedal predsednik izvršnega sveta Peter Orehar, lanska akcija pokazala, da parkirišča, že kakšnih pet sto metrov oddaljena od središča, niso bila zasedena. Po drugi strani na Hujah primanjkuje parkirišč, je poudanl Zdrav-ko Gorjanc. Nevzdržno je tudi, da so pri Zdravstvenem domu postavili zapornice (brez ustreznega dovoljenja), ko je bilo zgrajeno parkirišče na severnem delu Kranja, in je zdaj Gospos-vetska ulica še vedno tako zapar-kirana kot nekdaj. Razlika je le ta, da zdaj od zdravstvenih delavcev ni pritožb zaradi takšnega stanja. Za ostro kaznovalno politiko se je zavzel tudi predsednik skupščine Vitomir Gros in opozoril, da je zapornice nasproti SDK treba takoj odstraniti. Sicer pa se svet KS Center v oceni in predlogu zavzema za uvedbo zapornic in magnetnih kartic ter tako imenovanih cokel za nepravilno parkirane avtomobile. Izvršni svet je potem sklenil, da se na Gregorčičevi ulici do Striratrjeve in ob Delavskem domu uvede parkiranje s časov* no omejitvijo prostojnosti komu* nalnih redarjev pa se s tem v zvezi glede nadzora razširijo. Do 15. maja bodo poskusno uvedli tudi odvoz nepravilno parkiranih avtomobilov s pajkom, glede cokel oziroma lisic, je treba proučiti zakonodajo,ki le-teh ne navaja, v enem mesecu pa prav tako proučiti tudi uvedbo zapor* nic, in namestitev morebitnih količkov oziroma tovrstnih fizičnih zapor. Ob tem ko je član dr. IS dr. Janez Remškar poudaril predvsem strog nadzor in učinkovite kazni, pa se je Tadej Markič pri glasovanju o sklepih vzdržal-• A. Žalar Turistično društvo Jezersko Odprli so nove prostore Jezersko, 28. januarja - Jezerjani smo vedno naredili največ takrat, ko smo držali skupaj, je v petek ob občnem zboru in ko je odprl nove prostore Turističnega društva Jezersko v domu Korotan, rekel Vencelj Krč. Za 60-letno delo pa so mu ob tej priložnosti izročili darilo. Občnega zbora in otvoritve novih prostorov so se udeležili tudi sekretar za gospodarstvo občine Kranj Andrej Tavčar ter predstavniki obenske in Gorenjske turistične zveze. Ob tem ko so nove prostore v domu Korotan s sodelovanjem krajevne skupnosti začeli urejati že 1989. leta in so dela veljala okrog poldrugi milijon tolarjev, so lani popravili stari turistični [irospekt z novim vložkom, izda-i so tri razglednice in imenovali posebno skupino za pripravo promocijske mape s karto Jezerskega. Gre za projekt, vreden okrog 70 tisoč mark, ki ga bodo uresničili postopoma. Kot uspešne so na občnem zboru ocenili tudi obe etnografski prireditvi, promocijske nastope na sejmih po Sloveniji in ponovno oživitev otroške folklorne skupine, ki jo vodi Irena Muri. Predstavniki turistične zveze so jim za dosedanje delo in napore, ko so nazadnje uspeli tudi Poleg priznanja Venclju Krču so na zboru in ob otvoritvi društvenih prostorov izrekli posebno zahvalo tudi podjetju Živila Kranj in Petru Zavrlu ter Milanu Milošiču, Zinki Piskernik in druiini Jagodic. Posebno priznanje občinske turistične zveze Kranj pa je dobil za uspešno delo pri razvoju turizma Rihard Murn. Planšarsko jezero na Jezerskem je zamrznilo inminuli konec tedna je bilo na jezeru in ob gostišču kar precej živahno. opremiti turistični prostor v Korotanu, izrekli pohvalo in poudarili, da je bilo lani Turistično društvo Jezersko med petimi najbolj delavnimi turističnimi društvi v občini pa tudi na Gorenjskem. Za letos imajo v načrtu redno poslovanje turistične pisarne oziroma informacijskega centra ter povezavo z agencijami, delo na projektu promocijske mape, sodelovanje na sejmih in podporo pri uresničevanju programa Krajevne skupnosti. Posebno skrb bodo še naprej namenjali vzgoji mladih in pridobivanju članstva ter folklorni skupini. Skupno pa se nameravajo lotiti tudi ureditve mejnega prehoda na Jezerskem. V programu imajo tudi prireditve: Planšarska noč, ki jo bodo organizirali prej kot prejšnja leta, da ne bJ sovpadala s prireditvami na Bledu, 35. Ovčarski bal, ki bo letos 2. avgusta, prav tako kolesarsko tekmo za državno prvenstvo v gorskem kolesarjenju in 11. septembra gorski tek do Češke koče. Precej dela čaka novo vodstvo, ki so ga "izvolili na zboru, za predsednika pa Še naprej Riharda Murna, tudi na področju usklajevanja z zakonom. Vključili pa se bodo tudi akcijo Gorenjske turistične zveze za najboljši turistični kraj-• A. Žalar RAZVILI SO NOV PRAPOR - Na rednem občnem zboru so se v soboto v dvorani krajevne skupnosti Brezje pri Tržiču zbrali člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Tržič. Ob oceni, da so se v minulih dveh letih srečevali s precejšnjimi kadrovskimi težavami, so na zboru za mandatarja za novega predsednika izvolili Alfreda Komaca, ki bo sestavil nov izvršni odbor združenja. Na zboru pa so ob navzočnosti predstavnikov občine, gorenjskih združenj in Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije razvili tudi nov društveni prapor. Botra praporu sta bila Kmečki turizem Žiberna iz Žej in avtoprevoznik Jurij Zupan iz Žiganje vasi. -A. Ž. Kranj Mirka Vadnova 22, (komunalna cona Primskovo) Tel.064/241-479, 242-224, fax.241-482 KOMBINIRANE PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE NA TRDA IN TEKOČA GORIVA "HITOP" - zmogljivost od 25 do 60 kcal - možna izdelava po naročilu - izmerjen izkoristek 91% -5 let garancije NOVO NOVO PUNSKE PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE - zmoglivosti od 7 do 50 kVV - izredno majhnih dimenzij - 3 letna garancija BOJLERJl, RADIATORJI, GORILCl, KPLINŠTALACIJSKI MATERIAL Proizvodni program obsega tudi črpalke In vso opremo potrebno za ŠKROPUENJE.NAMAKANJE IN PRETAKANJE TEKOČIN. ZA VES PROIZVODNI PROGRAM SO ZAGOTOVLJENI REZERVNI DELI IN SERVISI_ Preventivne vzgojne dejavnosti za otroke in mladostnike Ni sramota biti v stiski Mladi prostovoljci in udeleženci v javnih delih uspešno pomagajo v programih, ki se ukvarjajo s problematičnimi otroki in mladostniki. Skofja Loka, 28. januarja - Kadar otroci in mladostniki zaidejo v težave, navadno kličemo na pomoč institucije. Z vsem spoštovanjem do strokovnjakov, ki se v okrilju (zlasti) socialnih ustanov ubadajo s trdimi orehi vzgojne motenosti, toda največkrat tnladim ljudem na stranpoti manjka družinske topline, pa tudi prava družba vrstnikov, da bi si razjasnili sistem vrednot, ki mu velja v življenju slediti. O tem govorita Ivanka Peršin, socialna delavka Centra za socialno delo v Škofji Loki, ki s preventivnimi ^gojnimi dejavnostmi za otroke in mladostnike deloma zapolnjuje vzgojno praznino, in študentka Tanja Oter, ki se je najprej v okrilju javnih del, zdaj pa kot prostovoljka, družila tudi z mladimi na stranpoteh. Od težav pri učenju do problematičnih mladostnikov "Pri svojem vsakdanjem delu z otroki in "mladostniki, zlasti tistimi z motnjami vedenja, sem začutila, da bi lahko zanje storili še več. V svetovalnem centru za otroke in mladostnike v Ljubljani z raznimi Preventivnimi programi že leta delajo z nJimi, mi pa smo sklenili s preventivnimi Programi kandidirati v javnih delih," je Povedala socialna delavka Ivanka Peršin. "Otrokom, ki imajo težave v šoli, smo ponudili učno pomoč. Poiskali smo zlasti otroke iz nižjih socialnih slojev, ki jim starši zaradi slabšega materialnega položaja učne pomo-či ne morejo plačati, sami pa jim zaradi nižje izobrazbene ravni tudi ne morejo Pomagati pri učenju. Do takih otrok Pridemo sami, ko njihove družine obravnavamo pri običajnem socialnem delu, na njih opozorijo tudi šole. Želimo si, da bi z vsakim od sodelavcev iz javnih del lahko z učno pomočjo pokrivali vse 5ole v občini, ne le v mestu. Za zdaj nam je to uspelo tudi za šoli v Gorenji vasi in Žireh. Poleg pomoči manj uspešnim šolarjem smo enega od preventivnih programov namenili tudi druženju, koristnemu preživljanju prostega časa, pogovoru... Program zajema tudi nekatere gojence vzgojnih zavodov, otroke in mladostnike, kjer je družina odpovedala in z našim prizadevanjem skušamo nadomestiti del njenih funkcij, poseben program pa smo namenih tudi obsojencem. Lani smo imeli v te programe vključenih okoli 30 otrok, z njimi se je ukvarjalo 7 mladih ljudi, večidel študentov, ki imajo poseben smisel za delo z ljudmi in razvit socialni čut." O učinku preventivnih programov je po kratkem času težko soditi. Se najbolj otipljivi so uspehi pri pomoči pri učenju, saj jih odraža uspeh v šoli. Vzgojna zanemarjenost, otroci in mladostniki, ki so zašli, zlasti pa obsojenci, s katerimi je zahtevno delati, pa terjajo daljše časovno obdobje. Kakšne izkušnje ima pri delu z ljudmi, ki jih je družba odrinila na rob, nam je povedala ena od udeleženk javnih del v socialni dejavnosti, študentka Tanja Oter. Ljudje, ki so v življenju "zavozili" "Prebrala sem program, ki ga je za preventivno delo pripravil center za socialno delo, vendar si nisem predstavljala, s čim se bom ukvarjala. Kasneje me je navdušilo druženje z ljudmi, ki jih je družba zavrgla. Opraviti sem imela z zapornikom, pa s fantom, ki so ga iz družine dali v vzgojni zavod, s problema- tičnim mladostnikom, z otrokom v rejniški družini in pomagala sem enemu pri učnih težavah. Hodila sem k tem ljudem na dom in se z njimi pogovarjala. Vsem je bilo skupno dejstvo, da so imeli v življenju samo negativne izkušnje. Spočetka mi niso zaupali, skrbelo jih je, da o njih zbiram informacije in jih posredujem institucijam, da pač prihajam z uradne strani, ki jim v življenju ni storila kai dobrega. Potem pa smo počasi našli stik, ko so spoznali, da jim skušam dati pozitivno izkušnjo, ki jim je doslej manjkala v medčloveških odnosih. Nezaupanje je razbilo tudi dejstvo, da med nami ni bilo opaznejše starostne razlike. Hodili smo na izlete, na pico, včasih le na pogovor. Resda so to ljudje z obrobja, ki jih imajo povprečni ljudje za odpisane, toda v njih sem našla tudi veliko dobrega. Nisem se postavljala nad njih, kar so običajno doživljali v življenju, zato so me kmalu sprejeli z zaupanjem in se mi odprli. Vzroki za to, da so se znašli na obrobju, so bili pogosto zunaj njih, posledice tega izobčenja pa hude. Veliko sem razmišljala, kaj bi lahko storili za te ljudi. Ustanove jih nimajo kam usmeriti, da bi se odtegnili dosedanjemu življenju. Prejšnja družba Eroblematičnih vrstnikov ni zanje, če se ji očejo iztrgati, povprečni ljudje jih ne sprejmejo. Ti ljudje bi ne smeli imeti zaprtih vrat, ker so moteči in nam delajo probleme. V družbi jim nimamo ničesar ponuditi v zameno za njihovo zavoženo življenje. Naj samo sedim doma in čakam, da bom dober fant, me je vprašal eden od njih. Tisti ki se imamo za dobre ljudi, smo tudi krivi, da je nekdo zašel m postal obsojen na družbo enakih, kot je sam, izločen od tistega dela družbe, kjer pre-dnjačijo vrednote, kot so uspeh v šoli in kasneje v življenju, materialni položaj, denar... Posameznik, ki zaide, sam nima moči in možnosti, da bi se rešil, niti je nima sama ustanova, kakršen je center za socialno delo. Zgodi se, da ljudje v življenju zavozijo, toda zaradi tega bi jih ne smeli odrivati. Sprejeti bi jih morali za enakovredne, saj vendar ni sramota, če si v stiski." • D.Z.Žlebir Povečan vpis v razvojni vrtec Starši želijo otrokom napredek Medtem ko se je vpis v kranjske vrtce tako zmanjšal, da so morali nekatere oddelke celo zapreti, je za razvojni oddelek vse več povpraševanja. Kranj, 1. februarja • Danes bodo v Kranju odprli še en oddelek "dvojnega vrtca, v katerem zdaj vzgajajo in usposabljajo 25 'azvojno motenih otrok. Ti so vključeni v tri redne oddelke, nekaj ° Bled.GraJskac.il PRODAJA TRDIH IN TEKOČIH GORIV Grajska c. 11,64260 Bled Poslovalnica Tržič, Loka 117 Tel.: (064) 77-081 in 76-124 tef.+fax:(064) 53-429 MEŠETAR Odkupna cena mleka enaka januarski? Čeprav se odkupna cena mleka ponavadi spremeni s prvim v mesecu, pa včeraj, v ponedeljek, ko smo poklicali v kranjsko Mlekarno, niso ničesar vedeli, da bi se cena spremenila. Iz tega je že mogoče sklepati, da bo februarska odkupna cena mleka enaka januarski in da bo bo vrednost tolščobne enote tako kot doslej 8,3611 tolarja. Po oceni Kmetijskega inštituta Slovenije so bili že decembra stroški prireje litra mleka na kmetijah, ki dosegajo povprečno mlečnost 3.800 litrov na kravo, 42,30 tolarja. Cene v zadružnih trgovinah Poslovalnica kmetijsko gozdarske zadruge Sloga v Žabnici (vse cene so s prometnim davkom): * K - 19 35 00 * telštarter 1/50 42,00 * NSK 1/50 39,60 Kozmetična prenova: nos je podoben seriji * NSK 1/10 43,10 * pšen. krm. moka 23,00 * vitaredin 384,00 telpit telštarter 1/10 ' NSK 1/20 ' koruza (razsuta) bovisal 32,70 45,40 41,40 23,00 93,30 CENA do registracije: 2.678.369 SIT (Alpetour Remont, Kranj) Motor ima 1721 kubičnih centimetrov gibne prostornine in prvo kar voznika preseneti, je njegova glasnost že pri srednje visokih vrtljajih. Šele potem pokaže tudi svojo elastičnost in potem še smisel za solidno pospeševanje. Treba je namreč vedeti, da volvo 440 ni med lažjimi in da je to limuzina, ki je s svojimi značilnostmi namenjena predvsem družinskim vožnjam. Pa tudi nekaj športnega užitka si je mogoče privoščiti, če ste take narave. Podvozje je na grbinastih cestnih površinah sicer ni ravno preveč tiho, na avtocestah se ta volvo obnaša zelo kultivirano in v ostrih ovinkih bi ga rado odnašalo. Pa se to ne zgodi, le voznik ima zaradi plavajočega zadka občutek, da ga bo odplaknilo s ceste. Zavore so eden od boljših delov pri tem avtomobilu, s sistemom ABS je voznik zlahka kos tudi AVTOSALON $ SUZUKI KALClTd.0.«., Planin* $, Kranj, TeUFax.: 325-272, oomo novo obliko samoupravljanja, tokrat na lastniški osnovi, za katero si ne upam trditi, da oo povečala ekonomsko učinkovitost podjetij. Pomembna je aktivnost lastništva. Nakup prek certifikatov in listin pomeni "pasivno" lastništ- Vlaganja v zidove in zemljišča "V otvoritvenih bilancah, ki so potrebne za začetek lastninskega preoblikovanja podjetij, predstavljajo velik del premoženja zemljišča in stavbe, ki so s poslovnega zornega kota le strošek, medtem ko blagovna znamka, dobro ime, reference in vse drugo, kar vpliva na položaj podjetja v domaČi In svetovni konkurenci, sploh ni ocenjeno. Kupovalo se bo torej nekaj, kar neposredno ne ustvarja nove vrednosti. To bodo vlaganja v zidove in zemljišča." Tri tedne dodatnega dopusta . "Prišlo bo do klasičnega konflikta med kapitalom in delom. Ob tem so sindikati v Primerjavi z lastniki podjetij v prednosti, saJ jim je s kolektivnimi pogodbami že uspelo uveljaviti pravila Igre, ki zmanjšujejo učinkovitost gospodarjenja. Uveljavitev 40-urnega delovnega tednika v velikem Številu podjetij pomeni, da bodo zaposleni delali (delajo) dejansko le 37,5 urna teden (vsak dan je še pol ure plačano za malico); hkrati so se s kolektivnimi pogodbami povečali tudi dopusti, če to seštejemo, ugotovimo, da je država zaposlenim omogočila tri tedne dodatnega dopusta. Ne vem, ali smo res tako produktivni, da si v boju z evropsko konkurenco lahko privoščimo takšne ugodnosti." Uteži, ki dodatno obremenjujejo * Je pričakovati, da se bo učinkovitost povečala po "drugem krogu" lastninjenja? "Zakon predvideva, da bo po dveh letih od začetka odku- fia mogoča prodaja astniških deležev znotraj podjetja. Število lastnikov se bo zmanjšalo in lastništvo se bo postopoma združevalo m koncentriralo. Ob manjšem številu lastnikov bo tudi več možnosti, da bodo ekonomska, lastniška merila prevladala nad delitveni- * Eden od gorenjskih direktorjev je pred kratkim izjavil, da je lastninjenje velika motnja v poslovanju. Še strinjate s to oceno? "Direktorji smo se že navadili, da imamo ob vsem delu vedno obešeno okrog vratu še utež, ki nas dodatno obremenjuje. Nekdaj smo se ukvarjali s samoupravnim organiziranjem, zdaj se ob tem, kako čimbolje poslovati, ubadamo še z lastninskim preoblikovanjem. Dobro je, da se je proces lastninjenja le začel; velika verjetnost pa je, da bodo lastniki morebitni-dobiček podjetja še nekaj let porabljali le za plačilo lastniških vložkov in torej za nadaljevanje postopnega notranjega odkupa, podjetja pa ne bodo mogla vlagati oz. bodo to lahko storila le s pomočjo drugih virov." * Za kakšno lastninsko preoblikovanje podjetij bi se odločili, če bi imeli v rokah škarje in platno in bi torej lahko sami odločali? "Odločil bi se za odplačno privatizacijo z veliki popusti in za takšne rešitve, ki bi v podjetja prinesla svež kapital. Tako zbrani denar bi lahko porabili za nov razvojni zagon." vsako dodatno pa bo treba zelo pametno premisliti." * Je kaj možnosti, da Radovljica pridobi status mestne občine? "Mestna občina mora izpolnjevati vse za nove občine predpisane pogoje, ob tem pa mora imeti še okrog deset tisoč prebivalcev. V radovljiški občini zadoščata tem merilom Radovljica in Bled (z okolico), ki bosta po oblikovanju samostojne občine verjetno poskušala pridobiti tudi status mestne občine. Ta status daje občinam večja pooblastila in tudi več nalog." Koliko bo uradnikov "Izkušnje sosednjih držav kažejo, da ima vsaka še tako majhna občina nekaj zaposlenih. Pri nas ocenjujemo, da bodo manjše občine imele do sedem ljudi, večje pa do dvajset. Pri večjih bo število zaposlenih odvisno tudi od tega, koliko nalog bo nanje prenesla država. Število ljudi, ki se bodo ukvarjali samo z lokalno samoupravo, bo zanesljivo manjše od sedanjega; če pa k tem prištejemo še delavce iz državne uprave, me skrbi, da bo število celo večje. Tako kažejo sedanje izkušnje. Ko je davčna uprava prešla iz občine v državno pristojnost, se je število zaposlenih povečalo, ne pa zmanjšalo." Kako bo z denarjem "Prvi izračuni kažejo, da bi si nove občine z doslej predvidenimi viri in dosedanjim deležem dohodnine zagotovile približno 70 odstotkov potrebnega denarja, razliko pa naj bi pridobile z dajatvami, ki jih bodo lahko predpisale same, in iz gospodarjenja s premoŽenjem. Zdi se mi pametno, da občinam ni vse dano in da si morajo del sredstev zagotoviti same." "Delitev premoženja bo težka naloga44 * Delitev občine na več manjših pomeni tudi delitev premoženja.Kako bo potekala? "To bo zanesljivo precej težka naloga, še posebej zato, ker so bila v preteklosti vlaganja osredotočena predvsem na Radovljico, Bled in delno tudi na Bohinj. Pri premoženju, ki se bo dalo razdeliti med občine, verjetno ne bo problemov, za nedeljivo premoženje pa bomo predlagali razdelitev na deleže, ki bodo potlej tudi osnova za upravljanje in vodenje. Premoženje, ki ga uporabljajo upravni organi, verjetno sploh ne bo treba dehti, saj zakon o upravi, ki je že v parlamentarnem postopku, predvideva podržavljenje. Za terjatve in obveznosti (prvih je več kot drugih) predlagamo, da bi jih razdelili glede na število prebivalcev v novih občinah. Več problemov pričakujemo pri delitvi premoženja (gre predvsem za kulturne objekte), ki zahteva več kapitala, kot ga ustvari. Kar zadeva stavbna zemljišča, predlagamo, da premoženje ostane v skladu, ki bi potlej deloval za več občin, medtem ko bi nadomestilo za uporabo zemljišča delili med občine. Za javno podjetje Komunala predlagamo, da bi občine prevzele solastniške deleže, na osnovi teh pa tudi upravljanje in vodenje." • C. Zaplotnik OSKRBUJEMO VAS Z VSEMI NAFTNIMI DERIVATI! Na bencinskih servisih v RADOVLJICI in BOHINJSKI BISTRICI vam nudimo tudi PLIN ZA GOSPODINJSTVO Gorje hočejo svojo občino Svet krajevne skupnosti ti Gorje je na nedavnem sestanku zavzel stališče, da ob delitvi sedanje radovljiške občine tudi Gorje kandidirajo za svojo občino. Ob tem ko pristojne občinske službe pripravljajo za zbore krajanov različne ocene in podatke, ki bodo osnova za odločanje (del tega gradiva objavljamo tudi v današnjem časopisu), je krajevna skupnost Gorje posebej naročila Urbanističnemu inštitutu Slovenije, da za Gorje izdela predlog za novo občino v dveh različicah: v mejah sedanje občine, ki obsega katastrske občine Zgornje in Spodnje Gorje, Višelnica I, Poljšica in Podnom, ter v mejah predvojne občine, ki je poleg teh zajemala še katastrske občine Višelnica II, Zasip, Blejska Dobrava in Podmežaklja. Koliko lastnik dolguje občini Zagrebška fakulteta za gradbeništvo je lastnica popolnoma dotrajane počitniške stavbe v robnem delu Triglavskega narodnega parka na Mežaklji. V objektu, ki je bila nekdaj rezidenca Karadjordjevicev, se zdaj zadržujejo le priložnostni obiskovalci, ki "trenutek postanka" radi izkoristijo tudi za to, da iz njega kaj odnesejo. Gradbena fakulteta je pismeno privolila na rušenje, podjetje Monix, d.o.o. z Jesenic, ki je samo od sebe dalo ponudbo za odstranitev, pa bi bilo pripravljeno za ceno Še uporabnega materiala odpeljati vse lesene dele in za plačilo 250 tisoč tolarjev porušiti še zidove, zravnati teren in ga zatraviti. Ko so si predstavniki občinske uprave za urbanizem in Triglavskega narodnega parka ogledali stavbo, so ugotovili, da bi samo odstranitev lesenih delov ie poslabšala njen izgled in da bi bilo poseganje smiselno, če bi hkrati stavbo tudi porušili in jo zravnali s terenom. Ko je izvršni svet obravnaval predlog podjetja Monix, je sklenil, da ne sofinancira rušenja in da je treba ugotoviti, koliko lastnik dolguje občini, ker ni plačeval nadomestila za uporabo stavbne- ta zemljišča in drugih avkov. Cerkvi vračajo zemljo Slovenska naftna družba Izvršni svet je na seji prejšnji ponedeljek soglašal s predlogom, da bi župnijskemu uradu Bohinjska Bela vrnili v last in posest 9358 kvadratnih metrov travnika šeste kategorije v katastrskem okraju Selo. Zemljišče je bilo cerkvi podržavljeno na podlagi zakona o agrarni reformi m kolonizaciji. Občinska uprava za gospodarstvo in družbene dejavnosti je ugotovila, da za vrnitev ni ovir. Javna razgrnitev Izvršni svet je na seji prejšnji ponedeljek sklenil, da začne upravni postopek za dopolnitev srednjeročnega družbenega načrta občine, v katerega naj bi vnesli ureditev obrtne cone Rečica - Spodnje Gorje na 2,4 hektarja velikem zemljišču ob Železnici. Prostorski dokumenti bodo do konca februarja javno razgrnjeni v avti radovljiške občinske skupščine in v prostorih krajevne skupnosti Gorje, javna obravnava pa bo 16. februarja ob v prostorih KS Gorje. Obrtna cona bo namenjena izgradnji proizvodnih in poslovni hprostor-ov za potrebe obrti oz. malega gospodarstva. Čigava bo gramoznica Gradbeno podjetje Grad Bled je naslovilo na Občino Radovljico zahtevo, da bi sklad stavbnih zemljišč prevzel njegova zemljišča, ki jih po zakonu o lastninskem preoblikovanju ne morejo lastniniti. Gre za 41.65/ kvadratnih metrov gramoznice v Ribnem, za 5.704 kvadratne metre javnih površin in za zemljišča vrtnarije na blejski Pristavi Zemljišča, kjer je gramoznica, so po urbanističnih dokumentih nezazidana stavbna zemljišča, zemljišča vrtnarije pa so po zemljiškoknjižnih podatkih kmetijska, vendar je njihova namembnost povsem drugačna (gre za zelene površine neposredno ob jezeru). Izvršni svet je na seji prejšnji ponedeljek ugotovil, da Občina in sklad stavbnih zemljišč ne moreta prevzeti teh zemljišč, zato je sklenil, da naj bi jih začasno, do spremembe namembnosti zemljišč, ki jo Že pripravljajo, prenesli tna Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, potlej pa naj bi jih nazaj na občino. Občasno delo za 143 brezposelnih V radovljiški občini se te letos na razpis za javna deta prijavilo petnajst organizacij, ki bodo v štiriindvajset programov javnih del s področja socialnega skrbstva in zdravstva, turizma in urejanja okolja vljučile 143 brezposelnih. Center za socialno delo potrebuje brezposelne za gospodinjsko pomoč in laično nego starih m invalidnih oseb, za pomoč družinam na domu in za individualno pomoč otrokom in mladostnikom pri učenju. V Domu dr. Janka Benedika v Radovljici želijo prek javnih del rešiti vratarsko službo in pomagati Eredvsem tistim starostni-om, ki so pri vsakdanjih delih in opravilih delno ali govsem odvisni od drugih, rezposelni bodo občinski organizaciji Rdečega križa pomagali pri delu z begunci. Turističnemu društvu Bohinj pri čiščenju okolice Bohinjskega jezera, Turističnemu združenju Bohinj pri čiščenju parkirišč, kopališča, sanitarij in poti, krajevni skupnosti Ribno pri izkopu kanalizacije, postavitvi opornega zidu na Korit-nem, ureditvi bankin in drugih krajevnih delih, krajevni skupnosti Gorje pa pri vzdrževanju makadamskih cest, vaških jeder in zelenic, pri pogozdovanju in organiziranju paše v Kranjski dolini, uvajanju turističnih in kulturno-športnih programov in oživljanju naravne, kulturne in tehnične dediščine. Krajevna skupnost Zasip želi s pomočjo brezposelni dograditi vodovod v naselju Reber, krajevna skupnost Bohinjska Bistrica pa se rešiti nečistoče, ki jo poleti na ulicah povzročajo kravji iztrebki. Župnijski urad Radovljica bo za pet mesecev potreboval pet delavcev, ki bodo pomagali pri urejanju platoja pod župniš-čem in brezine. V smučarskem centru Kobla jih bodo vključili v urejanje smučišč, v Psihiatrični bolnišnici Begunje v vzdrževalna in ureditvena dela ter v pomoč pri delu na vrtu, v bohinjski zadrugi v čiščenje pašnikov Beljava, Za jezerom, Uskov-nica in Praprotnica. Komunala Radovljica jih bo rabila za pomoč pri urejanju parkov in zelenic, geodetskih delih ter pri obnovi in gradnji vodovodov, Cestno podjetje Kranj pa pri vzdrževanju kategoriziranih cest. Hotel Jelovica preživlja težke čase Odprodali polovico deleža v Bogatinu Lani so bile hotelske zmogljivosti zasedene le 20-odstotno, nočitev pa je bilo kar dve tretjini manj kot v letih turističnega razcveta. Bled - Hotel Jelovica sodi med tiste gorenjske (blejske) hotele, ki najbolj občutijo posledice razpada Jugoslavije. V času največjega turističnega razcvetaJe beležil okrog šestdeset tisoč nočitev na leto, lanijih je samo še okrog dvajset tisoč. Močno seje spremenilo tudi razmerje med domačimi in tujimi gostL v turistično najlepših letih je bilo štiri petine tujcev, 12 do 13 odstotkov gostov iz drugih republik nekdanje Jugoslavije in le okrog sedem odstotkov iz Slovenije, lani pa je bilo ob bistveno manjšem obisku 47 odstotkov domačih in 53 odstotkov tujih. Angleži, ki so nekdaj prevladovali, še vedno ne verjamejo, da v Sloveniji (in njeni bližini) ni vojne, z "juga" ne hodijo več na Bled na seminarje, zelo maloje tudi smučarjev iz Vojvodine, Slavonije, iz Istre... Ob tem, ko izguba v Jelovici narašča iz leta v leto (lani se je povečala še za 400 do 500 tisoč mark), jim je doslej uspelo preživeti tako, da so del deleža v diagnostičnem centru v vili Bogatin odprodali in ga zmanjšali s šestdeset na trideset odstotkov. Njihov žiro račun je občasno blokiran, predvsem v "suhih" mesecih težko spravijo skupaj dovolj za plače delavcev. Število zaposlenih so precej zmanjšali: pred osamosvojitveno vojno jih je bilo še 90 do 100, zdaj jih imajo samo še 58, vsako nadaljnje zmanjševanje bi še otežilo poslovanje. Ker je zima slaba in so blejski hoteli v glavnem slabo zasedeni (nekateri so celo zaprti), bodo brez pomoči, za katero bodo zaprosili ministrstvi za gospodarske dejavnosti in za delo, le težko dočakali poletno sezono. Za poletje so izgledi dobri, rezervacij imajo bistveno več kot lani in predlani. Sedem denacionalizacijskih zahtevkov Ob tem, ko razmišljajo, kako bi bolje zapolniti hotel B kategorije s 146 posteljami oz. 272 sobami, se ukvarjajo tudi z denacionalizacijo in z lastninskim preoblikovanjem. Prejeli so sedem zahtevkov. Največji se nanaša na stari del hotela, ki vrednostno predstavlja manj kot četrtino celotnega kompleksa, trije so za depandanso Blegoš, dva za zemljišče, kjer je parkirišče, eden pa za depandanso Mežakla, za katero je že bila razprava in čakajo samo še na odločbo upravnega oreana. Zaposleni ne bodo večinski lastniki Kar jim bo ostalo po denacionalizaciji, bodo olastninili. Ker je vrednost Depandanso Mežakla bodo vrnili nekdanjim lastnikom. Mirko Rimahazi, direktor Hotela Jelovica. družbenega premoženja visoka, število zaposlenih pa glede na vrednost majhno, ni nobene možnosti, da bi zaposleni postali večinski lastniki. Direktor podjetja Mirko Rimahazi poudarja, da bi delavci v najboljšem primeru lahko odkupih največ trideset odstotkov premoženja, za enak delež bodo poskušali zbrati certifikate od drugih državljanov ostalo pripada državi. Lastninjenje jim bo omogočilo izboljšanjeposlovanje le, če bodo pridobili partnerja, ki jim bo pomagal s svežim kapitalom in bo hkrati pripeljal tuje goste. Tujci se sicer že zanimajo za vlaganje v Jelovico, vendar čakajo na izid denacionalizacijskih zahtevkov. Malo upanja za prizidek V Jelovici so pred časom načrtovali tudi izgradnjo bazena in veznega trakta, ki bi povezal vzhodni in zahodni del hotela in v katerem bi bilo štirideset zelo kakovostnih ležišč. Za to so že pridobili vlagatelja, ki pa se je premislil, ko se je začelo zapletati. Izgradnjo bazena so odložili za toliko časa, dokler blejski prostorski dokumenti ne bodo vsklajeni z republiškimi; boli malo pa imajo upanja, da bodo lahko zgradili tudi vezni trakt. Kot pravi direktor Mirko Rimahazi, razlogi niso le strokovni, ampak tudi politični. • C. Zaplotnik 15. februarja bo izšla VSOTOČJU priloga o tržiški občini Gorenjski glas z omenjeno prilogo bo natisnjen v povečani nakladi. Če želite predstaviti svojo ponudbo oz. dejavnost,pokličite 223-111 ali 0609 618-681 Andreja Malija in se dogovorite za obiski NISSAN NISSAN 240 LET ★ ★ ★ ★ PARK HOTEL >£^L Cesta svobode 15 gl£J) ***** G&P 64260 BLED Tel.: 064/77-945 VABIMO VAS.DA NAS OBIŠČETE! Priporočamo Vam našo ponudbo za rekreacijo: Obnovljen bazen s termalno vodo 28 C (od ponedeljka do petka 30% popusta), Vodno masažo - voda 35 C Fltnes, solarlj, masažo In savno I Obiščite KAVARNO In RIKU JE V HRAM Posladkajte se v naši SLAŠČIČARNI, kjer sprejemamo naročila za torte In druge slaščičarske Izdelke vseh vrst po Vaši želji l Zaplešite v plesni dvorani KAZINA vsak večer od 21. do 02. ure živa glasba s programom (razen ponedeljka) Privoščite si večerjo ob soju sveč v večerni restavraciji TAVERNA I ilH»lfllWlf I mm mm mmm m w W ^i« AVTOHIŠA MAGIST Avtostrvisno la trgovsko podjetje d Radovljica, Prešernova PRODAJNI PROGRAM 1994 ER .0.0. 21 AVT0SAL0N Pon.-petek od 8.: 12. In od 14. «18. ure Sobota od 8.-12. ure telefon 715-015 OSEBNI AVTOMOBILI TERENSKA VOZILA KOMBIJI TOVORNA VOZILA NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA CEL ELEKTRO PODJETJE MULEJ d.o.o. 64 260 BLED, Pot na lisice 7 TEL: 064/76-630,76-800, FAX: 064/76-222 PROIZVODNA □ razdelilne omarice □ svetilke □ strelovoda) material L TRGOVINA □ eiektroinftalocijski material j vodovodni material □ material zo teatralno ogrevanje, plinski In oljni gorilniki, plinske in oljne pefi, cisterne za kurilno o □ svetilo I [storitve 0 ... UGODNOST MESECU ik UGODNOST MESECfl ^ UGODNOST MESECA ■V februarju nudimo v nall trgovini pri gotovinskem nakupu nad 10.000.«SIT 5% POPUSTU OBČINA RADOVLJICA ODLOČAMO SE 0 OBČINAH Ustanovitev občine je ustavna pravica ljudi do lokalne samouprave, za katero je značilno, da ljudje na nekem ožjem območju sami odločajo o zadovoljevanju svojih lokalnih potreb. Občina je torej zamišljena kot enota lokalne samouprave, ki se ukvarja z lokalnimi zadevami in ki omogoča občanom največji možni vpliv na odločanje o lokalnih zadevah.Poleg odločanja o lokalnih zadevah pa je možno, da država po predhodnem soglasju občine, prenese nanjo opravljanje nalog iz drževne pristojnosti, vendar mora za to zagotoviti tudi potrebna sredstva. Iz navedenega izhaja, da ne gre za dilemo, ali ustanoviti nove občine, pač pa, kakšne naj bodo te občine, da bodo lahko občani po eni strani čimbolj optimalno zadovoljevali svoje potrebe, po drugi strani pa prevzeli odgovornost in skrb za lokalne zadeve, kar je še zlasti povezano z vprašanjem financiranja novih občin. Pri nastajanju zakonodaje s področja lokalne samouprave je bilo predvideno, naj bodoče občine ne bi imele manj kot 3000 prebivalcev. Tega kriterija v zakonu o lokalni samoupravi ni več, pač pa 13. člen zakona določa, da se območje občine oblikuje tako, da občina lahko izpolnjuje veČino naslednjih funkcij: - osnovno preskrbo z življenjskimi potrebščinami; - dostopnost do primarne zdravniške in socialne oskrbe; - osnovno šolo; - osnovno komunalno opremljenost in s tem povezane lokalne javne službe; . osnovne prometne in PTT storitve; - prostore za izvajanje lokalnih, upravnih, društvenih in političnih dejavnosti; - osnovne pogoje za športno in kulturno dejavnost; - informacijsko-dokumenta-cijsko dejavnost; - požarno varnost; • civilno zaščito; Upoštevaje zgoraj navedene kriterije, smo se na skupnem sestanku s predsedniki svetov KS in člani delovne skupine za izvedbo tega projekta dogovorili, da se za odločanje na zborih občanov pripravijo strokovne podlage za več občin, ki naj nadomestijo sedanjo občino Radovljica. V dosadanjih razpravah je bilo največ razmišljanj za najmanj tri (Bled, Bohinj in Radovljica) do največ sedem novih občin (poleg omenjenih še Gorje, Lesce, Kropa in Begunje). Ce analiziramo v zakonu določene kriterije, ugotovimo, da jih predvidena referendumska območja načeloma v celoti spolnjujejo, kar je razvidno iz grafičnega prikaza, objavljenega na zadnji strani tega gradiva in naslednje tabele: V okviru javne razprave moramo spregovoriti tudi o tem, kakšno občino bomo imeli tlede na status. Če bi se v rajih, ki gravitirajo na določeno mestno središče, odločali za manjšo občino, lahko tako središče izgubi možnost pridobitve statusa mestne občine.Zakon o lokalni samoupravi namreč določa, da mesto lahko dobi status mestne občine, če ima najmanj 10000 prebivalcev in je geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega gravitacijskega območja. Izjemoma lahko pridobi status mestne občine mesto iz zgodovinskih razlogov. Nedvomno ie določitev spodnjega števila prebivalcev določenega mesta nezadosten, včasih pa celo neprimeren kriterij, ker je treba upoštevati gospodarske, geografske, kulturne, pa tudi zgodovinske vidike. Preoblikovanje občine na manjše število novih občin bi omogočalo posameznim mestom pridobitev statusa geografskega, gospodarskega in kulturnega središča na svojem območju; pridobitev statusa mestnih občin iz zgodovinskih razlogov pa sploh m vprašljiva, saj sta bili že z zakonom o razdelitvi LRS na mesta, okraje in občine iz leta 1952 občini Bled in Radovljica opredeljeni kot mestni občini. Že opredeljeno stališče, da se razmišlja o oblikovanju mestnih občin, je razumljivo, saj ima mestna občina nedvomno številne prednosti: - mestni občini so dane dodatne pristojnosti na področju prometne ureditve, namembnosti prostora, varstvu naravnih in kulturnih spomenikov, zagotavlja delovanje ustanov na področju družbenih dejavnosti ter opravlja druge zadeve v skladu z zakonom; - večja možnost pridobivanja prenesenih nalog z države na občino, za kar mora država zagotoviti finančna sredstvain kar pomeni decentralizacijo opravljanja državnih zadev;_ - možnost pridobitve dodatnih finančnih sredstev s strani države v skladu s 56. členom zakona in sicer za financiranje nalog, ki jih država prenese v opravljanje občine ter za sofinanciranje lokalnih zadev javnega pomena, kadar imajoposeben interes za njen razvoj. Višina teh sredstev pa se za posamezno občino določi glede na: - število prebivalstva in poseljenost občine - geografske značilnosti - status občine z vidika posebnih interesov države za njen razvoj Bojazen, da bi tako preoblikovanje občin degradiralo dosedanje krajevne skupnosti, je povsem odveč. Zakon o lokalni samoupravi določa, da je območje občine v skladu s statutom občine razdeljeno na krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, če je to utemeljeno s prostorskimi, zgodovinskimi, upravno-gospodarskimi ali kulturnimi razlogi in če je to v interesu prebivalcev dela ob- čine. Še več; zakon daje možnost, da občina v skladu s svojim statutom ter z zagotovitvijo ustreznih finančnih sredstev prenese na te skupnosti opravljanje dela svojih nalog. Delitev na majhne občine bi glede na pristojnosti, ki jim jih zakon daje, pripeljala do velike centralizacije in koncentracije nalog na ravni države. Podobnega mnenja so tudi strokovnjaki sveta Evrope, po katerem se je treba izogibati-pretiranemu drobljenju, da bi se izognili bodočemu razočaranju prebivalcev nad občinami, ki v praksi ne bodo mogle izvajati funkcij, ki jim jih nalaga zakon. Odločitev je torej Vaša, saj ponovno poudarjamo, da je v smislu slovenske ustave lokalna samouprava pravica, ki jo prebivalci uresničujejo v občinah in drugih lokalnih skupnostih. To pravico med drugim uresničujejo tudi s tem, da na referendumu izrečejo svojo voljo, da se na določenem območju ustanovi občina. Šele na podlagi takega referenduma lahko zakon določi območje občine. Priprava na zbore krajanov Predlogi za oblikovanje referendumskih območij (območja novih občin) se bodo oblikovali na zborih krajanov. Ustavno sodišče je razveljavilo 1. odst 95. člena Zakona o lokalni samoupravi, kar pomeni, da ne veljajo več predvideni roki za opravila v zvezi s predvidenim referendumom, ki je bil načrtovan 27. marca 1994. Počakati bo potrebno na odločitev Državnega zbora, ki bo določil nov datum za izvedbo referenduma. Temu ustrezno bodo prilagojena tudi vsa potrebna opravila, med katerimi so najpomembnejša sklici in .izvedba zborov krajanov. Po zakonu jih skliče predsednik Skupščine, naša naloga pa je, da vas bomo o tem pravočasno obvestili. S svojo udeležbo na zboru krajanov boste lahko vplivali na oblikovanje nove občine, v kateri boste v prihodnje živeli. Krajevna skupnost 1- Begunje 2. Bled 3 Boh. Bistrica *■ Boh. Bela 5- Brezje 6- Gorje Kamna Gor. 8 Koprivnik- Gorjufie »■ Kropa *0. Lancovo 11 Lesce 12. Ljubno 13 Mošnje 14' Podnart 15. Radovljica 16. Ribno Sr. Dobrava 18 Srednja vas 19 Stara Fužina 20 Zasip Število trgovki 8 126 Površina prodajnih prostorov (ocena) v ftS 410 m2 17800 m2 število Prostori KS avtobus- tor prostori nH pos- društva .In pol.ter kulLdei. 3 tajali« 3 6 število število Iportnh športnih Igrišč društev število kult dru slov 654 m2 v pros.KS 2 10 29 2445 m2 2 7 3 2 3 1 24 3 3 4 68 2 1 4 3 1 150 m2 500 m2 650 m2 300 m2 100 m2 250 m2 7©m2 5100 m2 350 m2 180 m2 355 m2 4.261 m2 180 m2 70 m2 180 m2 250 m2 100 m2 7 stavba KS t 1 Dom J.Aiman« KS v 2 Kul. dom. m 5 Kul.dom 4 3 11 prostorov 2 1 4 7 (940 m2) 2 2 2 nI lastnih 1 1 2 ni testni 3 1 4 3 1 1 3 1900 2 4 2 3 2 1 2' pts.KS 36m2 2 2 4 1180 m2 1 1 2 6 12 10 3 4 4 2 2 dom KS 1 1 5 9 prostorov 4 dom 1 neurejene 6 prostorov 1 1 štovtto turist društev t 2 Zdravstveni dom Osnova lota podr.X 1 Žel.postoje Posto št.flas.dnjšt 1 podr.X + 1 1 2 pl.d. Sr.vas 1 1 podrJC podr.X podr.X 1 podrJt podr.X 1 2 1 2 1 2 t 1 t 1 1 2 1 2 2 1 Nova organiziranost občine Radovljica Vladimir Černe, dipl.ing., Predsednik SO Radovljica Lokalna samouprava je poleg odločitve, da preidemo v demokratično politično prakso kapitalistične ureditve, ter da si ustvarimo lastno samostojno državo Republiko Slovenijo, zadnji od treh velikih projektov, ki bodo v temelju preoblikovali našo družbeno ureditev. Kakor prva dva projekta je tudi lokalna samouprava ob odločitvi zanjo in v startu polna neznank, ki vzbujajo negotovost in pri marsikomu pomisleke, da je potrebno več premisleka, časa za preizkuse itd. Zato ima, podobno kot predhodna projekta, dovolj nasprotovanj in tihih želja, da se jo odmakne v pričakovanju, da ne bo uspela, da bo ostalo bolj po starem. Priprava Zakona o lokalni samoupravi je bila dolgotrajna in končno je Državni zbor 21. decembra 1993 sprejel Zakon o lokalni samoupravi, ki predstavlja enega od "temeljnih kamnov" oblikovanja slovenske države. Pomeni namreč preobrazbo obstoječega sistema komunalne ureditve občin, ki so le v manjši meri samostojno urejale lokalne zadeve javnega pomena, v sistem občin, ki bodo kot temeljne enote lokalne samouprave, zagotavljaje občanom, da avtonomno in v skladu z lastnimi potrebami in zmožnostmi, urejajo lokalne zadeve javnega pomena. 80 odstotkov vseh opravil v dosedanji občini je državne pristojnosti, ki se bodo po novem urejale še naprej na isti lokaciji, kjer bodo upravne enote kot državne izpostave, preostalih 20 odstotkov opravil pa je lokalnega pomena in to bodo pristojnosti in dolžnosti novih občin, ki bodo nastale na območju sedanje občine. Sedanje krajevne skupnosti se bodo združevale v nove občine na osnovi referendumsko izražene volje občanov v občine, ki bodo dovolj majhne, da bodo avtentično uveljavljale lokalne interese in dovolj velike, da bodo sposobne in zmožne (kritično maso sposobnih ljudi, kapitala, sredstev, prostora...) reševati zastavljene naloge. Pristojnosti občine, njene naloge, način financiranja opredeljuje Zakon o lokalni samoupravi in na osnovi teh kriterijev je možno opredeliti občino, ki bo dajala pričakovane rezultate. Financiranje v prehodni fazi zagotavlja država, ki bo kasneje z Zakonom o financiranju občin prešlo v večji meri v občinsko pristojnost in omogočalo občinskim vodstvom, prigospodariti z občinskim premoženjem dodatna proračunska sredstva. Radovljiška občina je specifična in ena od vzorčnih občin, kjer se predvideva, da se bodo občani odločili za ustanovitev več novih občin. Občina je policentrična s tremi ali več centri, ki so primerni, da se okoli njih združujejo sosednje krajevneskupnosti v bodoče občine. Težnje po formiranju manjših občin so stalno prisotne, zato je pričakovati, da bodo javne razprave živahne, ko se bo odločalo o referendumskih območjih. Časovne zagate, ki bi bila lahko usodna za premišljene odločitve, nas je rešilo Ustavno sodišče, z razveljavitvijo 95. člena Zakona o lokalni samoupravi. Sedaj se čas javnih razprav bistveno podaljšuje, kar je dobro, da se bodo lahko občani premišljeno odločili, s tehtanjem argumentov, kaj jim prinašajo nove občine v različnih velikostih in povezavah. Politične razprave in prerekanja o bodoči lokalni samoupravi so že mučne in upam, da si bodo občani v tem obdobju javnih razprav, ki je daljše, ustvarili pravilno predstavo o občini, ki jo želijo, da se bodo odločili zanjo iz lastnega spoznanja m prepričanja. Prav v tem pogledu želim vsemobčanom, da bi imeli srečo pri odločitvi, ki bo dala uspešno občino v korist in ponos občanom. - NOVE OBČINE BODO IMELE Naloge občine so opredeljene v zakonu v posebnem poglavju. Te naloge so povsem drugačne od dosedanjih, saj obsegajo le lokalne naloge za zadovoljevanje potreb prebivalcev na svojem območju. Kratek pregled teh nalog kaže, da mora ne glede na velikost občine opravljati določene zadeve in izvajati predpisane naloge. Občina upravlja občinsko premoženje, kar pomeni, da v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, vodi (upravlja) javna podjetja, lahko jih tudi ustanovi, ter druga podjetja, kadar to narekujejo občinske potrebe, ter v okviru sistema javnih financ določa svoj proračun. Sedanja radovljiška občina ima na tem področju: področja (obrt, podjetništvo, kmetijstvo), - aktivnosti za pridobitev republiških sredstev (razvojno šibka območja, celostni razvoj podeželja in obnove vasi, javna dela), - ustanovljeno javno komunalno podjetje, ki bo v večinski lasti novih občin, - ustanovljeni dve podjetji (Razor in Alternativa), ki še nista v funkciji, ampak sta pripravljeni za prevzem nalog na področju kulture, promocije in gospodarjenja s premoženjem, ki ga ne bo mogoče deliti v naravi, obe sta v celoti v lasti občine, - občina je solastnik v podjetju Alpdom, - ima ustanovljeno podjetje Šport El 2000, ki je svojo funkcijo opravil in bo v sedanji funkciji prenehal delovati, - ima Sklad stavbnih zemljišč in Stanovanjski sklad ter stanovanj, kjer se bodo tudi nove občine morale opredeliti o načinu vodenja in upravljanja teh fondov, ker bo delitev v naravi težko izvedljiva, - ima premoženje v zemljiščih, stavbah in kulturnih spomenikih, kar po zgodovinski in naravni pripadnosti preide v last posameznih občin. V skladu z navedenim bo občina uvajala najemna razmerja ter urejala vzdrževanje tega premoženja, skupaj z investicijskim. Nova občina dobiva tudi pomembno nalogo s tem, da omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine. To bo občina uresničevala na naslednji način: - pridobivanje oz. gradnja objektov za razvoj drobnega gospodarstva, - stimuliranje drobnega gospodarstva (subvencioniranje obrestne mere, kratkoročno kreditiranje), - sofinanciranje informacijske in svetovalne mreže za pospeševanje drobnega gospodarstva (PIC, Poslovno podporni center), - kmetijstvo: priprava konkretnih razvojnih programov, iskanje strokovne in finančne pomoči za pripravo projektov in njihovo realizacijo, koordinacija vseh nosilcev, odgovornih za realizacijo ciljev, - podbujanje in motiviranje krajanov in prebivalcev za sodelovanje pri pripravi in realizaciji razvojnih programov,- izobraževanje zainteresiranih skupin krajanov za posamezna - pospeševanje turizma: priprava razvojnih programov, - zagotavljanje osnovne preskrbe z življenjskimi potrebščinami. Občina ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj. Sedanja občina ima izvedbo te naloge opredeljeno v svojem stanovanjskem programu, ki je že programsko naravnan in ni le zgolj socialno obarvan. Občina bo v okviru zakonskih zadolžitev izvajala še naslednje: - v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe, z vodenjem in upravljanjem javnega komunalnega podjetja in podjetja Alpdom do svojega deleža, - pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, - skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, kar je kot naloga že opredeljena v okviru javnega komunalnega podjetja s tem, da še ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte, - pospešuje vzgojno izobraževalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično, kulturno in drugo dejavnost na svojem območju, - pospešuje razvoj športa in rekreacije, - gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine, - opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami, - organizira komunalno - redarstveno službo in skrbi za red v občini, - skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč, - zagotavlja izvensodno poravnavo sporov, - organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč, - organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe, - določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, - sprejema statut občine in druge splošne akte, - ureja druge lokalne zadeve javnega pomena, - organizira občinsko upravo. Organizacija občinske uprave temelji na izvajanju navedenih nalog. Kadrovski načrt občinske uprave Predviden organizacijski načrt občinske uprave, ki jo vodi tajnik, lahko pa tudi župan, če bo v manjših občinah svojo funkcijo opravljal profesionalno, pa je še v naslednjem: Občinska uprava je enotna in ni razdeljena po samostojnih resorjih. Po dejavnosti pa predstavlja izvajanje po naslednjih vsebinskih sklopih: 1 .Splošnih obče upravnih zadev - opravlja vse naloge za občinski svet in njegove organe, - vložišče in arhiv ter vodenje administrativnega dela, - vodenje računalniške dejavnosti, - vodenje vseh personalnih zadev, kadrovskih in zadev, povezanih z volitvami, - komunalno redarstvo in redarska služba. 2. Finančnega poslovanja - priprava in izvajanje proračuna ter finančnih načrtov skladov, - računovodska opravila, - vodenje blagajne, - premoženjsko pravne zadeve. 3. Gospodarskih zadev - načrtovanje, analiziranje, statistika, - zagotavljanje pogojev za gospodarski razvoj, - obrt in podjetništvo,- kmetijstvo. 4. Družbenih dejavnosti - izvajanje socialne službe, zdravstva, otroškega varstva in šolstva, izvajanje kulture, športa, raziskovanja, - urejanje osnovnega izobraževanja. S.Urbanizem, prostor, infrastruktura - prostorsko planiranje, - priprava prostorske dokumentacije, - vzdrževanje gospodarske infrastrukture, - investicije in investicijsko vzdrževanje gospodarske infrastrukture, - stanovanjska dejavnost, - upravljanje s fondom stavbnih zemljišč, - zaščita in reševanje. Zavod za prostorsko načrtovanje - občine lahko ustanovijo skupen zavod. Ti vsebinski sklopi reševanja nalog narekujejo tudi kadrovsko sestavo uprave. Število delavcev, ki bodo te naloge opravljali, je odvisno od velikosti občine. V vsakem primeru pa moramo vedeti, da občina, ki bo manjša, lahko del teh nalog poveri drugi občini in jih seveda ustrezno plača. Raznovrstnost opravil kaže, da sicer lahko posamezna opravila združujemo, vseh pa zanesl- Iivo ne, kar pomeni, da bodo občinske uprave tadrovsko številne, od 5 do 20 zaposlenih, glede na velikost novih občin. Pri tem moramo računati, da država v občini, za katero ugotovi, da lahko izpolnjuje določene državne naloge, poveri tudi svoje naloge in jih občini tudi posebej plača. Te naloge pri tem niso upoštevane, ne izključujemo pa dejstva, da bo za posamezna dela isti delavec lahko opravil tudi nekaj teh nalog, kadar bo občinska uprava in občina izpolnjevala pogoje. Na področju komunalne dejavnosti Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93), Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) prinašajo na področju komunalne dejavnosti in varstva okolja določene organizacijske spremembe, smiselno pa se vsebina teh dejavnosti ne spreminja. Na podlagi 20. člena Zakona o lokalni samoupravi občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki jih določa s splošnim krajevna skupnost Število naselu število prebiva upravu alec vo0ni viri BOHINJSKA BISTRICA 14 3086 KOMUN BISTRIC NEMŠKI BITNJE KS DRUGO ZLAN BROD KAM NJ K OBLA LASKIR NOMEN poUE SAVICA RAVNE VODOOSKRBA tt.p»b. 2223 HIDRANTI ti. 115 KANALIZACIJA tt.prab. 2007 Čistilna napa. BISTR.R. ODVOZ SMETI *t.pr»b 2986 DEPONIJA POKOPALIŠČA BOH BIS MRLIŠKE VEŽICE DA JAVNA RAZSV. lt.iv.SMt CESTE LOKALNE mS 127957 ASFALTIRANJE m2 101831 MAKADAMSKE m2 19653 MOSTOVI m2 1369 ASf. PLOČNIKI m2 5184 PARKIRIŠČA m2 PARKI m2 41897 TRGI m2 TRŽNICE mz OBALE JEZER m DEL JEZ ŽELEZNIŠKI PREH. DEL JEZ BITNJE 866 KOMUN 866 36 866 ČRNIVE 15722 14931 1067 GORJE 12 2802 KOMUN OVČJE ZMRZL BUDEN RAČNE POLJAN 2802 76 560 DA 59248 35375 23716 157 2113 KOMUN DRAGA SV PET. MRAVLJIN KAMEN 1998 47 718 2113 KS MLAKA SLATKA SREDNJA ZADNJA V 43639 24127 16540 96 2876 PRI JOZUV GRAŠČINA BLED 5667 KOMUN 5667 136 3400 BOHINJSKA BELA 638 KOMUN SLAMNIKI PAD KLAN OBRNE 223162 1745625 20436 452 21889 3494 125897 KS KUPLJENI BOH.BELA NE 13290 15 KRAJEVNA SKUPNOST ŠTEVILO NASELU ŠTEVILO PREBIVA UPRAVU ALEC VOONI VIRI VODOOSKRBA HIDRANTI KANALIZACIJA ČISTILNA NAPR. ODVOZ SMETI OEPONUA POKOPALIŠČA MRLIŠČE VEŽICE JAVNA RAZSV. CESTE LOKALNE ASFALTIRANJE MAKDDAMSKE MOSTOVI ASF. PLOČNIKI PARKIRIŠČA PARKI TRGI TRŽNICE OBALE JEZER ŽELEZNIŠKI PREH. M pob M. H.pr«lJ ZASIP NE 12213 8480 2425 1308 726 KOMUN APNO VOŠĆE BIČ 726 32 35470 27575 7815 80 3437 KOMUN "S 3437 82 2062 DRUGO ŠOBEC LESCE DA 82656 82023 16 6961 KOMUN OTOČE ZAL OSE KS PRA PR 18887 17311 1576 OTOČE KAMNA GORICA 510 KOMUN KS KOPRIVNIK 3 387 KAMNA GORICA 5805 4999 477 KS KOPRIV GORJUŠ DRUGO GORELJ ŠPORT KOPRIV DA 44269 29521 14748 DRUGAČNE NALOGE aktom občina, ali pa so le te določene z zakonom. Ena pomembnih nalog občine je, da v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe, v okviru teh javnih služb (le te določa Zakon o gospodarskih javnih službah). Občinaima tako preko svojih javnih služb na skrbi varstvo zraka, tal, vodnih virov, skrbi za varstvo pred hrupom, skrbi za zbiranje in odlaganje odpadkov ter opravlja druge dejavnosti varstva okolja. Ureja in vzdržuje vodo-vodne in druge energetske komunalne objekte, gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne Poti, rekreacijske in druge javne površine, ureja Pokopališko in pogrebno dejavnost. Obvezne lokalne javne službe po Zakonu o varstvu okolja so za sledeče dejavnosti: - oskrba s pitno vodo, - odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, - odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, • javna snaga in čiščenje javnih površin, ; urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, - pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka. Javne službe lahko zagotavlja ena občina, širša lokalna skupnost ali več občin skupaj, če občina ne zagotovi omenjene javne službe, jo določi vlada z aktom na njen račun. V občini Radovljica je 20 krajevnih skupnosti. Komunalni objekti in naprave individualne rabe, kamor sodijo - objekti in naprave za oskrbo naselij s pitno vodo • objekti in naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih voda objekti in naprave za odstranjevanje komunalnih odpadkov - pokopališki objekti in naprave so v celotni občini v več kot 90 odstotkov upravljanju javnega podjetja. Komunalni objekti in naprave skupne rabe, kamor štejejo • javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice in javna otroška igrišča - omrežje javne razsvetljave • objekti in naprave za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi - javne sanitarije • hodniki in peš poti in druge javne površine v naseljih, so po posebnem sklepu skupščine občine Radovljica v upravljanju krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti pa s posebnimi pogodbami oddajo opravljanje javnemu podjetju oziroma to izvajajo same tam, kjer je objektov malo. Glede na to, da je radovljiška občina (Bohinj, Bled, Lesce, Radovljica) izrazito turistična dežela, je nujno, da se v novi organiziranosti občin ta dejavnost natančneje definira in poenoti, saj bo na ta način možno bolj racionalno izrabiti vse stroje in naprave, s katerimi razpolaga javno podjetje. Predlog bodoče organiziranosti komunalne dejavnosti v občini Radovljica.Zgoraj omenjeni zakoni govorijo zlasti o racionalizaciji javnih lokalnih služb. Ena izmed pomembnih javnih lokalnih služb je tudi komunalna služba. Ne glede na to, koliko novih občin bo nastalo v sedanji občini Radovljica, je smiselno, da se organizira komunalna dejavnost kot enotno javno področje za celotno območje občine Radovljica, in sicer po dejavnostih, kot so vodooskrba, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, odvoz odpadkov in deponiranje odpadkov, organizacija pogrebne in pokopališke dejavnosti, oskrba naselij s plinom in organizirano opravljanje objektov in naprav skupne rabe. Poleg organiziranja po dejavnostih je potrebna tudi operativna organiziranost po območjih, kot so Bohinj, Bled in Radovljica. Ena izmed najpomembnejših nalog javnega podjetja v bodoči organiziranosti bo vzpostavitev natančnih baz podatkov, zlasti kar zadeva objekte in naprave skupne rabe. To bo pomembno tudi zaradi obveznosti, ki jih bodo nove občine predpisale za nove investicije ter usklajeno cenovno politiko posameznih dejavnosti. Seveda pa izvajanje komunalne dejavnosti po sedanjih KS občine Radovljica predstavlja naslednja shema, ki predstavlja pregled izvajanja komunalnih dejavnosti v občini Radovljica. Oblikovanje nove lokalne samouprave bo tudi na tem področju opredelilo ustrezno povezavo, predvsem pa uredilo razmerje do tistih izvajalcev teh dejavnosti, ki so podjetniško organizirani, pa teh dejavnosti niso uskladile z Zakonom o gospodarskih javnih službah. Materialni položaj nove občine V skladu s sedanjimi predpisi je materialna osnova nove občine še povsem nedorečena, saj zakon v 53. členu določa v dveh postavkah tako imenovane "druge davke", ki bodo določeni s posebnim zakonom, prav tako pa tudi ne določa odstotka deleža dohodnine, ki bo pripadal občini. Posebej bodo z zakonom določem* tudi pogoji za davke, ld jih bo predpisovala občina. Ne glede na navedene nejasnosti pa po predpisanih nalogah, ki jih bo občina morala opravljati, lahko predvidimo potrebna sredstva, ki bodo zagotavljala izvajanje navedenih nalog. Poglejmo primer: od letošnjega proračuna za sedanje območje občine Radovljica, odštejemo sredstva, potrebna za opravljanje nalog iz državne pristojnosti (notranje zadeve, geodetska uprava, uprava za obrambo ipd.), kar je približno 20 odstotkov predvidenega občinskega proračuna. Ostanek sredstev preračunamo na prebivalca in razdelimo na občine glede na število prebivalcev v novi občini. S tem finančni proces Še ni zaključen, počakati bo potrebno na Eovprečno porabo na prebivalca v Sloveniji. V olikor bo naš znesek manjši od 90 odstotkov povprečja v Sloveniji, bo dotacija iz republiškega proračuna do predvidene višine (90 odstotkov republiškega povprečja). Tako je določeno v 52. členu omenjenega zakona o lokalni samoupravi. Poleg tega bo občina razpolagala, kot je že omenjeno, s sredstvi od premoženja in s sredstvi skladov. Z navedenim pridemo do določenega povprečnega zneska na prebivalca, kar pa še ne pomeni in ne predstavlja občinskega proračuna. Ta bo, kot je že omenjeno, po nalogah določil, koliko sredstev bo za posamezno nalogo zagotovljeno na podlagi poprejšnjega usklajevanja in na tak način bo potekalo tudi financiranje. Sprejete dosedanje usmeritve pa so, da z novo lokalno samoupravo ne smemo povzročati večjih stroškov. Finančni izračun na prebivalca bo tudi v novih občinah predstavljal temeljni kriterij za oblikovanje javnih financ, zato že omenjenih 90 odstotkov povprečja v Sloveniji lahko povzroči tudi precejšnje probleme v razvitejših območjih, v kolikor odstotek porabe ne bo prilagojen že uveljavljenim standardom. Zato je prav, da posebej povdarimo, da je standard našega šolstva, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva in zahtevnost gospodarske infrastrukture kar okrog 50 odstotkov nad državnim povprečjem. Pri določanju osnov za financiranje občine ne bodo imele posebnega vpliva, zato je v tej fazi priprav za nove občine tudi to nesorazmerje potrebno zmanjšati. Še posebej je to pomembno za tiste občine, ki v celoti ne pokrivajo vseh nalog, npr. občina, ki nima zdravstvenega doma ali osnovne šole. Zato sofinancira to dejavnost drugi občini, ki ji bo to zagotavljala. Strošek bo izračunan v dejanskem deležu, ki bo višji od republiškega povprečja glede na naš sedanji standard, toliko sredstev pa ne bo imela zagotovljenih, razen če ne bo z novimi kriteriji možno pridobiti nove vire. Pri financiranju občin je poleg prihodkov v zakonu skozi naloge občine opredeljena tudi poraba. Tako bo proračunsko financiranje glede na naloge občine potekalo po dejavnostih. Od teh dejavnosti bo prav proračunsko financiranje dajalo osnovo za njihovo delovanje, in sicer bo občina morala financirati: - Na področju občinskega premoženja je pomemben strošek vzdrževanje zgradb, še posebej posebnega kulturnega pomena (graščine, gradovi). - Na področju gospodarskega razvoja bo občina zagotavljala sredstva za kreditiranje, nakup poslovnih prostorov, opremljanje naselij in načrtovanih gradbenih območij. - Na stanovanjskem področju bo sofinancirala gradnjo socialnih stanovanj, kadrovskih in neprofitnih stanovanj. - Izvaja cenovno politiko in financira razliko v cenah pri javnih gospodarskih službah, ki jih mora organizirati. - Financira del dejavnosti dela zdravstva, socialne službe, predšolsko varstvo, varstvo otroka in družine. - Financira del osnovnega šolstva (vzdrževanje objektov, materialni stroški z nadstandardnim programom). - Financira področje varstva okolja, ki je Eovezan predvsem z varovanjem vodnih virov, rupom, odlaganjem odpadkov ipd. - Financira ali sofinancira športne, kulturne in podobne dejavnosti v občini. - Financira gradnjo, vzdrževanje in urejanje njenih cest. - Sofinancira požarno varnost in zaščito. - Financira delovanje občine in njenih organov. Sedanja občina Radovljica je v zadnjih letih v celoti plačala in poravnala vse kreditne obveznosti, tako iz proračuna kot iz skladov. Finančno so poravnane in zaključene vse investicije in investicijska vzdrževanja, ki so bila izvedena v zadnjih letih. Občina ima obveznosti iz obvez-ničnega programa, glede na to, da bosta letos plačana dva kupona, se v 4 kuponih v skupni vrednosti 1,4 mio DEM. Na strani terjatev pa ima občina le-teb skupaj z obrestmi še enkrat toliko, kot obveznosti v obliki kredita in polovico v kapitalskem deležu. Skratka, teh nekaj orisov in navedb naj v krajevnih skupnostih omogoči lažjo opredelitev, ali se bomo odločali za novo občino ali pa bomo sestavljali referendumsko območje skupaj s sosednjimi krajevnimi skupnostmi. MOŠNJE 4 585 komun globo sss 23 565 MOŠNJE DA 16450 11903 4506 39 962 KOMUN DOBRA BABJI M OVSIŠE 962 17 POSAVE 918 OVSIŠE 35354 32569 2709 76 RADOVLJICA KOMUN POD ME 6610 136 6156 174264 128434 23797 558 20290 1185 53620 STARA FUŽINA KOMUN VOJE 566 25 KS STUDO 15679 13610 267 84 1718 KS KOP. DEL OB KROPA 2 '014 KOMUN KROPA SPIK CRNI PO 1014 20 1014 KROPA DA 13089 9634 3181 169 105 RIBNO 4 1084 KOMUN RIBNO DA 27630 24401 2934 295 SREDNJA DOBRAVA 5 425 Sfl.DOBRAVA DA 19731 18114 1533 SREDNJA VAS V BOHINJU KS B.ČESNJ SR VAS PODJEL JEREKA 12341 2737 Komunalni objekti in naprave z različnimi upravljala V vertikali so podane dejavnosti kot so vodooskrba (vodni viri, vodooskrba, hidranti), odvajanje in čiščenje odpadnih voda (kana-lizaciia, čistilna naprava), odvoz smeti in deponija, pokopališča in mrliške vežice. V to skupino spadajo komunalni obje-kti in naprave individualne rabe. Po zakonu o komunalni dejavnosti te objekte in naprave lahko upravlja le komunalno podjetje (Komunala) ali krajevne skupnosti, če imajo za to pooblaščene odbore oziroma komisije (npr. pokopališki odbor ali vaški vodovodni odbor). Drugi upravljali i pa morajo biti registrirani za takšno dejavnost, sicer tega opravila ne smejo izvajati (npr. vodovod Ukane, vodovod Pokljuka). Rubrike o upravijakih so v tabeli podane v horizontali. Ostale dejavnosti, ki so podane v vertikali (javna razsvetljava, ceste, prostori, pločniki, parkirišča, parki, trgi, tržnice, obale jezer, železniški prehodi) pa spadajo v t i. skupno rabo oziroma objekte in naprave skupne rabe. Tudi te dejavnosti imajo po zakonu opredeljene upravi-jalce. Evidenčno te objekte in naprave evidentira pristojno komunalno podjetje. Upravljalec pa je običajno krajevna skupnost. LEGENDA: KOMUN = Javno podjetje Komunala Radovljica KS - Krajevna skupnost KOBLA = Rekreacijski center Kobla SAVICA = Turistično podjetje Alpinum (ALP) Tabele so zaradi drobnega tiska na vpogled v pisarnah Krajevnih skupnosti. Gradivo je v sodelovanju z vsemi predsedniki krajevnih skupnosti pripravila projektna skupina v sestavi: Jože Resman, Jože Cvenkelj, Boštjan Fuerst, Irena Jan, Miro Pengal, Bernarda Podtip-nik, Sonja Šlibar in Milana Tomažin M£M OBČINE MEJA KATASTERSKE OBČINE KS krajevne upravne zgradbe AP avtobusne postaje ŽP železniške postaje PTT poŠta OŠ osnovna Šola in VZ ZD zdravstveni dom Tlt tržnica B banka SDK Služba družbenega knjigovodstva ZA zavarovalnica Š športne dvorane oz. objekti GD gasilski dom T objekt turistične infrastrukture E energetski centri KO kulturni objekti JP javna podjetja K/ komunalni objekti S smetišče ČH čistilna naprava VZ vodna zajetja P parkirišče Bohinjci plačujejo davek nepremišljenosti Štiriperesna deteljica prinesla nesrečo si so prihajali, le njega (po vsej Sloveniji znanega gledališkega igralca), ki je Bohinjce navdušil zal fair play, ni bilo... Obljubil je, da bo na pogovor o usodi njihovega denarja prišel v četrtek, 27.] januarja, a je že dan prej obisk preložil na 10. februar. Mnogi so prepričani, da ga tudi takrat ne bo. Bohinjska Bistrica - Vsi, ki so vlagali denar v "investicijski sistem" Fatr play, so Prejemali obvestila, kako visoko so v piramidi in kdaj lahko pričakujejo denar. Na s^tlomodri podlagi obvestila je bila izrisana štiriperesna deteljica, kije simbol sreče. Bohinjcemje (toje zdaj vse bolj jasno) prinesla nekaj povsem drugega - nesrečo, pravi Mnančni polom. Samo doma so v Fairplau vplačali okoli štiristo tisoč mark, na drugih 'vplačilnih mestih" v občini in zunaj nje še okoli sto tisoč - skupno torej pol milijona Tnark. Nazaj so dobili bolj malo; koliko, nihče natančno ne ve. Bohinjski igralci Fair plava, *i zaman čakajo na vloženi denar, se zelo prizadevajo, da °i se ponovno srečali z znanim slovenskim gledališkim igralcem, ki je navdušil Bohinjce za takšno "nalaganje" denarja in jim tudi zatrjeval, da ga bodo Po enem letu dobili nazaj, čeprav se bo igra ustavila. No, ^a se je ustavila že več kot Pred enim letom, denarja pa še vedno ni in ga verjetno tu ne °o! Vsaj tako je mogoče sklepati iz sporočila, ki so ga nekateri ob koncu lanskega }eta prejeli iz Muenchna, kjer Je sedež glavnega organizatorja Fair plava. H Ko so se razočarani bohinjski vlagatelji" sredi decembra sestali, so sklenili, da znanega Slovenca, ki je v času razcveta Fair plava vsak teden prihajal v Bohinj, 27. decembra spet povabijo v gostišče Danica. Pm so že začeli prihajati na napovedani sestanek, ko jim je poštar prinesel telegram, da ga ne bo m da bo prišel 27. januarja. No, tudi ta četrtek ga ni bilo, že v dujejo upokojenci s skromnimi prejemki, je problem še toliko večji." "Bili smo zavedeni" * V sporočilu, ki so ga nekateri ob koncu lanskega leta dobili iz Muenchna, nedvoumno piše, da je Fair play sredo se je opravičil in srečanje preložil na 10. februar. Številni so prepričani, da ga tudi takrat ne bo in da se bo izognil (neprijetnemu) soočenju. Za razmislek in morda v poduk! Fair play je v Bohinju "napisal" številne zgodbe, eno od njih, čeprav brez imena in priimka, objavljamo. Za razmislek in morda v poduk ! * Odkod tako navdušenje za Fair play? "Za to nas je navdušil znani Slovenec, gledališki igralec, kulturnik, ugledna osebnost... Ker je bil kot igralec zelo prepričljiv, smo mu vsi zaupali in verjeli, še posebej zato, ker je zatrjeval: "Bohinjci, bodite brez skrbi! Če sem vas spravil na barko, vas bom tudi z nje." * In koliko ste vplačali? "V verigi nas je sedem.v glavnem moji sorodniki. Skupno smo vplačali 31 tisoč mark, nazaj smo dobili 4.200 mark in še to smo si enakovredno razdelili Ker med "vlagatelji" prevla- SKB BANKA D.D. OBČANI OBRTNIKI IN PODJETNIKI VSE SVOJE BANČNE POSLE LAHKO OPRAVITE V SKB BANKI ■ v AGENCIJI RADOVLJICA, šercerjeva 18 vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure; tel.: 064/714-270 v AGENCIJI BLED, Ljubljanska 4, prav tako vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure; tel.: 064/76-044, 76-080 V prostorih Agencije Bled v I. nadstropju pa vam nudimo vse storitve za podjetja (kontaktna oseba je g. Schoffmann Don). Tel.: 064/76-079. Izven delovnega časa vam je v Agenciji Bled na razpolago tudi BANKOMAT. OBIŠČITE NAS, VESELI VAS BOMO "sistem", v katerem lahko denar tudi izgubil Vam tega prej ni nihče povedal? "Nihče! Bili smo zavedeni, rečeno nam je bilo le to, da bomo ves vloženi denar po enem letu dobili nazaj, čeprav se bo igra ustavila." * No, znani Slovenec v vlogi "infolajterja" ni prihajal le po denar, ampak je prinašal tudi čeke! "Čeke (po 56 in 43 tisoč šilingov) so v glavnem dobivali le eni in isti ljudje. Nekateri so zelo dobro zaslutili. Teh zdaj ni na sestanke; če pa ie pridejo, so tiho in le poslušajo." "V prejšnjem režimu je bilo več poštenja" * Je kaj upanja, da boste vloženi denar še kdaj dobili nazaj? "Jaz sem zelo skeptična. Nekateri so vložene marke in šilinge že odpisali, drugi bi bili zadovoljni že s tem, če bi dobili nazaj vsaj polovico, tretji odločno svarijo: "Šli bomo do konca. Iz Bohinjcev se ne bo nihče norčeval." Čudi me, da pristojni organi niso reagirali in so dopuščali takšne igre, ob katerih je veliko slovenskega kapitala odteklo prek državne meje." * Ste morebiti razmišljali o tožbi? "Če bi bili prepričani v uspeh, bi se odločili tudi za to. Verjetno pa bi bilo tako, da bi le plačevali advokate in ničesar dosegli." * Nauk te zgodbe? "Nikomur, niti uglednim, znanim ljudem, ni mogoče več zaupati. Prejšnjemu režimu očitajo toliko slabosti, pa je bilo več poštenja, kot ga je zdaj, ko naj bi bila demokracija." • C. Za-plotnik Partizanska 18, 64260 Bled Telefon:064/77-996, fax:064/76-107 - ROLETE - ŽALUZUE - LAMELNE ZAVESE - Dodatna ponudba: tende iz uvoza s posezonskim popustom 11II It u. 20°/c o slike, ki kažejo, kako so Lesce izgledale pred približno enim stoletjem, pa tudi sicer je poskrbel za urejenost. Največ novosti je v ponudbi: srbske kuhinje ni več, prevladujejo domače, gorenjske, slovenske hladne in tople V Restavraciji Center v Lescah Nov najemnik in nova ponudba Krajevna skupnost Lesce je novembra lani Restavracijo Center v Lescah oddala v najem domačinu Mihu Gluščiču. Ko je restavracija dobila novega najemnika, se je spremenila tudi Ponudba: nič več ni srbske kupnje, ampak prevladujejo domače, gorenjske, slovenske jedi. Vsem, ki doslej še niso bili v Restavraciji Center, priporočamo, da Jo obiščejo, a da je ne bi preveč iskali, Povejmo, da je v Lescah, med cerkvijo •n nogometnim igriščem oz. v bližini Murkine prodajalne pohištva. Odprta iQ vse dni v tednu od 9. do 23. ure, ^en ob torkih. In če bi se radi prej oozanimali, kako je s prostorom in Ponudbo, zapišimo še klicno telefonsko številko: (064) 718-076. Prostora •roajo dovolj: naenkrat lahko sprejmejo oo 160 gostov, sicer pa imajo štiri sobe za zaključene družbe od 10 do |J0 ljudi pa teraso, s katere je predvsem v toplejših dneh prijetno zreti Proti Stolu in Triglavu. Novi najemnik je v restavracijo vnesel nekaj novosti in sprememb. Na prepleskane stene je namestil Tel . 064/ 716-076 Alpska 56 LESCE Dvajset vrst solat Posebnost Restavracije Center je samopostrežni solatni bife, v katerem je dvajset vrst solat, med njimi tudi ribje. Porcija stane 150 tolarjev. Malica že za 300 tolarjev V restavraciji imajo vsak dan šest ali sedem različnih malic, s katerimi postrežejo dopoldne ali popoldne. Cena je ugodna -300 tolarjev. Malice so pripravljeni voziti tudi v podjetja. Povabilo na pustovanje Na pustno soboto bo v Restavraciji Center pustovanje. Najboljše maske bodo nagradili. Za ples In razvedrilo bodo igrali Gorenjski navihanci. odprlo od 9h - 23h; torek zaprto Nudimo: MALICE, KOSILA. DOMAČE JEDI; - ZAKLJUČENE DRUŽBE - I Mi SEDEŽEV jedi. Poleg teh, ki sodijo v "železni repertoar" gostinskih lokalov, imajo vsak dan divjačino, pečene krače, štruklje, sladico kasata s toplo višnjevo omako, pa gobove zrezke - in še bi lahko naštevali. Že zdaj imajo na jedilniku precej ribjih jedi, od jutri Žalje pa bo ta ponudba še bogatejša, e si boste, na primer, zaželeli škampov, vam bodo z njimi tudi postregli. A ne le s škampi.. ! Gostje, ki so že bili v restavraciji Center, se pohvalijo tudi z njihovimi mesnimi izdelki. Pravijo, da so klobase, salame, zaseka in šunke okusne in da se jih splača poskusiti. In če jim ne verjamete... Povabljeni v restavracijo Centerl Poskrbeli so tudi za goste, ki imajo radi sir. Na jedilniku je med drugim sedem vrst sirov s Pustotni-kove kmetije v Poljanski dolini. Bi tudi kaj popili? Seveda! Priporočajo vam orehovo žganje iz domače "kuhinje", domača odprta in buteljčna vina priznanih vinogradnikov... Natečaj za prometno ureditev Občina Radovljica in krajevna skupnost sta razpisali javni natečaj za prometno ureditev Bleda, s katerim želita predvsem od ljudi, ki dobro poznajo blejske prometne zagate, pridobili čimveč izvirnih rešitev. Zanimivo je, da se morajo natečaja zunaj konkurence udeležiti tudi vsi člani devetčlanske ocenjevalne komisije, ki naj bi iz prispelih rešitev odkupila devet najizvirnejših idej. Ce sodimo pO tem, koliko ljudi je zahtevalo natečaj ne podloge, ie za natečaj in za reSitev blejskih prometnih problemov veliko zanimanja. Natečajne elaborate bodo aprila predstavili v Festivalni dvorani na Bledu. Moj cajtng Zasebno podjetje Euro shop, Hiša odprtih vrat, Radovljica, d.o.o ie decembra (v nakladi trideset tisoč izvodov) izdalo prvo Številko revije Moj cajtng. Kot je v uvodniku napovedal glavni in odgovorni urednik Andrej Kokot, bo časopis v začetku izhajal enkrat na mesec, kasneje pa na vsake dva tedna. V slogu "cajtng, ki se bere kot radio" bo na kratko pisal o prijaznih in manj prijaznih stvareh, o Gorenjcih in zanimivih za Gorenjce. Iz časopisnega kolofona je zanimivo Se to, da "cajtng" ne bo objavljal besednih dvobojev. Plinske cisterne ob stanovanjskih stavbah Ker so se ob stanovanjskih stavbah v radovljiški občini začele pojavljati velike bele plinske cisterne, ki jih za ogrevanje in kuhanje s plinom postavljajo etažni lastniki stavb, je Stranka demokratične prenove Radovljica na enem od jesenskih skupščinskih zasedanj vprašala, kaj bodo storili izvršni svet in upravni organi, da bi pravočasno preprečili grob poseg v okolje in gradnjo na zemljiščih, ki so v lasti občine. Uprava za urbanizem, ki je pripravila odgovor na delegatsko vprašanje, navaja, da je Vodovod Jesenice, ki ga stranka omenja kot izvajalca del, postavil štiri male rezervoarje za skladiščenje utekočinjenega naftnega plina. En je na Bledu, tri so v Radovljici, vsa pa naj bi bila brez uporabnega dovoljenja. Občinski odlok o določitvi pomožnih objektov in naprav, ki se lahko gradijo brez lokacijskega dovoljenja, ne ureja postavitve malih cistern, po pra-vilniku o tehničnih normativih za stabilne tlačne posode pa mora lastnik pred prvim polnjenjem cisterne pridobiti kotelno knjižico, ki jo po pregledu izda inšpektor parnih kotlov. Nova sadovnjaka Zbori občinske skupščine so na zadnjem zasedanju po hitrem postopku sprejeli odlok, ki Roku Stroju iz Dvorske vasi in Franciju Šolarju s Spodnje Dobrave omogoča, da začneta z urejanjem zemljišč za sadovnjak. Stroj naj bi uredil sadovnjak na 1,6 hektarja velike zemljišču, Šolar pa na površini 2,3 hektarja. Sprejetje odloka je bilo potrebno tudi za to, da bosta lahko prtmi-nistrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo kandidirala za nepovratna sredstva. Oman najemnik Blejskega gradu Turistično podjetje Turizem in rekreacija Bied je decembra lani objavilo javni razpis za najugodnejšega najemnika gostinskega dela Blejskega gradu. Na razpis se je oglasilo osem kandidatov z Bleda in okolice ter celo s Štajerske, kot najboljšega ponudnika pa so izbrali Eodjetje Residence d.o.o, aterega lastnik je Nicbolas Oman, ki je predtem kupil že grad Grimšče in Riklijev objekt ob Blejskem jezeru. Oman je postal najemnik ob pogoju, da sodeluje pri obnovi muzejskega dela in da vanj posega le v soglasju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. Gorjanci zgradili nova mostova V krajevni skupnosti Gorje so pred kratkim končali z gradnjo dveh mostov. Most v Jeli, ki predstavlja povezavo med Krnico in Staro Pokljuko, je bil že dotrajan in prevozen le z osebnimi avtomobili in traktorji. Na njegovem mestu so zgradili novega, Širšega, z železno konstrukcijo in lesenimi mostnicami, prek katerih bodo lahko vozili tudi težki tovornjaki, naloženi z lesom ali drugim tovorom. Leseni Rokov most čez Radovno na cesti Bied -Podnom - Poljane je povo-denj odnesla prav na dan volitev pred dvema letoma. Domačini so potlej kot prehod za pešce postavili zasilno brv, vendar je tudi ta klonila ob zadnji povodnji. Pred kratkim so zgradili novega, z razponom 15,5 metra in širokega 2,5 metra, z železno konstrukcijo in lesenimi mostnicami. Most je pomemben tudi zato, ker prek njega poteka vodovod Poljane - Podhom. Krajevna skupnost je za obnovo mostov pridobila nekaj sredstev iz občinskega sklada za elementarne nesreče, pašna skupnost Podhom je prispevala nekaj lesa, krajani Podboraa in uporabniki mostu so organizirali nabiralno akcijo, b katero so zbrali 112 tisoč tolarjev, za j>omoč pa so zaprosili še Gozdno gospo-darstvo Bled in Turi-sticno društvo Gorje. Povezovanje turizma in drobnega gospodarstva Na Gorenjskem bodo pro- fram Phare nadaljevali s onkretnimi gorenjskimi projekti. Prvi, z naslovom Turizem in mala ter srednja velika podjetja v gorenjski regiji, je že pripravljen in naj bi učinkovito povezal drobno gospodarstvo in turizem. Projekt vsebuje turistično predstavitev Gorenjske in njenih kakovostnih, a premalo razpoznavnih izdelkov na vsaj peuh poslovno zanimivih sejmih v tujini, povečanje prodaje izdelkov srednje in malih podjetij v turističnih središčih in drugod v državi, možnost navezovanja stika s tujimi poslovnimi partnerji, dese-todstotno povečanje proizvodnje in prodaje izdelkov drobne domače obrti v vseh gorenjskih občinah, pridobitev finančnih sredstev iz domačih in mednarodnih virov za izbrano turistično naložbo ter izobraževanje podjetnikov za uspešnejše trženje in izboljšanje kakovosti izdelkov. Polovico denarja (95.500 mark) naj bi zagotovilo ministrstvo za gospodarske dejavnosti, četrtino gorenjske občine (radovljiška 8.547 mark), prav toliko tudi podjetja. Radovljiški izvršni svet podpira projekt, za katerega je Občina pripravljena prispevati ustrezni delež le ob predpostavki, če bodo predvidena sredstva zagotovili tudi vsi ostali Kajle in klamfe Predsedniku je spodrsnilo Ko je predsednik radovljiškega izvršnega sveta Jože Resman na seji zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine hitel pojasnjevat poslancem eno od točk dnevnega reda, mu je v skupščinski dvorani skoraj spodrsnilo. Nekaj podobnega bi se malo kasneje kmalu zgodilo tudi članici izvršnega sveta in direktorici Komunale Bernardi Podlipnikovi, ki je potlej za govorniškim odrom tudi prosila, da bi pristojne občinske službe pritrdile sporno preprogo. Bled je led Če na obcestnih znakih manjka katera od črk, se lahko sliši zelo nenavadno. Ko sta še v času samoupravnega socializma na napisu tovarne Plamen odleteli (ugasnili?) dve črki, Plamen ni bil več Plamen, ampak AMEN in v radovljiški občini je bil politični škandal. Nekaj podobnega se je zgodilo na tabli, ki stoji na Rečici in kaže smer proti Blejskemu jezeru. Črka B je izginila in Bled. -jezero se je spremenil v led - jezero. Poslanci pohvaljeni za vzorno obnašanje Zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine je januarja letos prvič v dosedanjem mandatu "sejal" ločeno in sejo je prvič doslej vodil predsednik zbora Anton Globočnik, ki se je na koncu zahvalil poslancem za vzorno obnašanje. Zahvala je bila tokrat na mestu. Poslanci so sprejeli, kar jim je bilo predlagano, in tudi nihče med njimi ni grdo govoril, javno žalil političnih nasprotnikov ali "stikal" po osebnem življenju, kot se je, na primer, dogajalo na decembrskem skupnem zasedanju. Janez toži Jankota Janez Urbane iz Lesc, nekdanji načelnik občinske uprave za urbanizem, toži člana izvršnega sveta Janka Jana za domnevno razžalitev Časti. Predmet spora so besede, kijih je Janko Jan o njem izrekel na skupščinskem zasedanju, na katerem so razpravljali in sklepali o Urbančevi razrešitvi. Kot smo zvedeli, doslej obravnave še ni bilo. No, Urbane tudi po razrešitvi spremlja dogajanje v občini in na Občini! Pred kratkim se je "pojavil" v Delovih Pismih bralcev s pisanjem o glavnih problemih preobrazbe komunalnega sistema. Čeprav nikjer ne omenja radovljiške občine, je iz pisanja razvidno, da se precejšen del pisma nanaša prav na Radovljico. Med drugim piše takole: "Izvršni svet v že javno nepravni državi "opogumlja podobčinske skupnosti" za nezakonito pobiranje cestnine na republiških cestah, namesto da bi urgiral na pristojno mesto, kar je delo za politike. V postopku se tako znajde neprofesionalna krajevna skupnost. Bo ie pogruntala, da potrebuje (sedanjo) občino... Upravni organi poiegnajo uporabo večjega vodnega potenciala za manjšo hidrocentralo, namesto da bi vir ohranili za nastajajočo lokalno skupnost kot najbolj avtentični lastni prihodek. Da je dajanje koncesije pokrito z izvršnim svetom, kateregačlan sebi in "podjemikom" zrihta ugoden republiški kredit, res ni treba dodati... Občina se je sama in brez ustreznih dovoljenj lotila (in ostala zadoltena in na pol poti) rekonstrukcije republiške ceste, da bi pokazala KS svojo moč. Če se izteče tako, da lokalnemu politiku, ki jih je v poseg priganjal, ovinek odnese pol dvorišča, in če bodo hitrosti skozi vas občutoo višje, je pač sam kriv in naj bo tiho..." Bohinjci bi radi videli Dosje Ko je Prešernovo gledališče v Kranju priredilo monodramo Dosje, se je šušljalo, da si bodo prireditev množično ogledali tudi "gledališki navdušenci" iz Bohinja. No, tega niso storili, kljub temu pa bi predstavo radi videli v Bohinju! Dober obisk je menda zagotovljen. Bohinjci že vedo, zakaj! Država toži predsednika Ker je krajevna skupnost Gorje lani poleti pred vstopom v dolino Radovne na regionalni cesti domnevno nezakonito pobirala cestnino (vstopnino), država toži predsednika sveta KS in gorjanskega poslanca Antona Poklukarja. Doslej obravnave še ni bilo, slišati pa je, da Gorjanci "procesa" ne bodo spremljali ravnodušno. ski letalski center lesce -bled 64246 LESCE, BEGUNJSKA 10 Tečaji za jadralne in motorne pilote ter padalce. Prijave na naslov: 64248 Lesce, Begunjska 10, tax: 064/733-882, tel.: 733-431. Pohitite! Število učencev je omejeno. FRIZERSKI SALON Dragica Hrustelj Alpska 40,64248 Lesce modne pričeske v sodelovanju z italijansko firmo PRIMARI A vam odpravimo težave z mastnimi lasmi, prhljajem in izpadanjem las Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 1 3. ure Od 10.2. nas lahko pokličete tudi po telefonu 719-529 Kozerija Novinarčki radi poslušajo kasete V idiličnem gorenjskem kraju stoji na imenitnem mestu velika, mogočna vila, s katero še vedno upravlja družbeno podjetje Ušperna, dedič nekdanjega lastnika, recimo mu Janko, pa si jo kot vsak pameten državljan kajpak močno želi nazaj. Denacionalizacijski postopek, s katerim se na obeh straneh ubada kar precej svetovalcev, se precej časa že prijetno plete in kot vse kaže, se verjetno še ne bo tako hitro razpletel. Podjetje Ušperna namreč želi nekdanjega lastnika odsloviti le z manjšinskim deležem, Janko pa je odločen in ga kaj drugega kot vila "v naravi" sploh ne zanima. Ker so lastniške zadeve vedno zanimive tudi za ljudi, je lokalni novinarček uglednega lokalnega časopisa po telefonu poklical dediča Jankota in ga vljudno zaprosil za pogovor o tem, kako je njegova rodbina ustvarjala premoženje, kako je doživela in prenesla podržavljenje, kako se je prebijala potlej, ko je ostala domala brez vsega premoienja, kako poteka denacionalizacijski postopek - in tako dalje. Janko je po krajšem oklevanju pristal na pogovor in te čez par dni je skupaj z lokalnim novinarčkomm sedel v posebni sobi vaške gostilne, kjer je mali kasetar pridno beležil, kar je Janko povedal o nacionalizaciji in denacionalizaciji. In ker so denacionalizacijski postopki občutljiva stvar, je Janko pred objavo intervjuja prosil lokalnega novinarčka še za avtorizacijo besedila. Novinarček je storil tudi to in Jankotu, kot je pač bilo zmenjeno, po telefaksu poslal besedilo. Že čez nekaj ur je od njegovega odvetnika prispel v uredništvo uglednega lokalnega časopisa telefaks, naslednji dan pa po pošti še priporočeno pismo z naslednjo vsebino: "Obveščam vas, da vam moj klient... prepove- duje objaviti intervju, ki ste ga imeli z njim... Poudarjam, da vajin razgovor ni bil namenjen objavi v zvezi s čimer vas tudi prosim, da izročite posneto kaseto intervjuja." In vse skupaj je bilo napisano tako resno, z datumi, tigi, podpisi itd., da je črka "s" kar poskakovala po papirju. O, sveta preproščina! O, kakšno sprenevedanje! Le čemu drugemu kot objavi pa naj bi bil namenjen razgovor, za katerega se je lokalni novinarček s povsem jasnim namenom najavil in dogovoril z gospodom Jankotom? Ali se novinarčki pogovarjajo s politiki, gospodarstveniki, denacionalizacijskimi upravičenci in drugimi "velmoimi" le zato, da bi njihove na trak posnete tenkočutno izrečene besede poslušali zvečer, denimo, namesto Četrtkovega večera. Ja, lokalnemu novinarčku se je zgodilo že marsikaj zanimivega! V času, ki so še veljali za svinčene, ga je zjutraj po "rdečem" telefonu poklical partijski sekretar iz idilične gorenjske občine in ga prestrašil: "Veš, tako pa ie ne boš pisal!" Svinčeni časi so minili, partijski sekretarji zdaj ne kličejo več, nekateri pa bi očitno radi prepričali lokalnega novinarčka, da sploh ni novinarček, ki zbira informacije in napiše tudi kakšen članek, ampak samo obsedenec, ki za "hec" obiskuje (pomembne) ljudi in s kasetarjem snemapogovore. In ker je novinarček uglednega lokalnega časopisa tudi zelo poniien in ubogljiv, bi ie zdavnaj izročil kaseto, kot je bilo zahtevano, če bi na ultimativnem dopisu le pisalo, komu bi jo moral izročiti: ali druibenemu podjetju Ušperna ali dediču nekdanjega lastnika?! • C. Zaplotnik EKONOMSKA PROPAGANDA H POKLIČITE 223-111 o OBISKALI o VAS BOMO o o s S! t, CD M Prispevek občine župnijski urad Radovljica bi moral lani plačati več kot en milijon tolarjev komunalnega prispevka, vendar ga je izvrSni svet na predlog direktorice javnega podjetja Komunala in članice občinskega izvršnega sveta Bernarde PodHpnikove oprostil plačila. Hkrati je sklenil, da znesek predstavlja vložek občine k ureditvi župniSČa in celotnega cerkvenega trga za leto 1993. ALPETOUR potovalna agencija m 0 Vabi v: MUENCHEN v času velikih razprodaj,odhod 05.02.1994, cena po osebi DEM 60. CELOVEC mesto ugodnih nakupov, odhod 05.02.1994, cena po osebi SIT 800. PORTOROŽ za Valentinovo: 11. -13.2.1994, cena po osebi DEM 80 12. -13.2.1994, cena po osebi DEM 55 BENETKE na pustni karneval, odhod 12.02.1994, cena po osebi DEM 31. ZIMSK0-ŠP0RTNA SREDIŠČA DOMA IN V TUJINI OBMORSKA TURISTIČNA SREDIŠČA DOMA IN V TUJINI SLOVENSKA ZDRAVIUŠČA Informacije in prijave: ALPETOUR .i'Ji'i potovalna aptraija tfM/fšT* KRANJ Avtobusna postaja, tel.064/222-007 RADOVLJICA Avtobusna postaja, tel.0641714-621 ŠKOFJA LOKA Avtobusna postaja, tel.064/621-755 TRŽIČ Predilniška 2, tel.064/53-370 E SREDA, 2. februarja 1994 ČETRTEK, 3. februarja 1994 PETEK, 4. februarja 1994 9>00 vldeo strani "•35 Tisoč in ena Amerika, amer- '»ka risana serija '0.00 Videošpon ] 1-00 Iz življenja za življenje '1.30 Žametna šapa, angleška Poljudnoznanstvena serija '2.00 Clive James: Slava v 20. stoletju, angleška dokumentarna serija 12.50 Poslovna borza 13.05 Video strani 15.30 Anglosaško vedenje, angleška nadaljevanka 17.00 TV Dnevnik I y.10 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19-55 Šport «0.10 Žarišče 20.30 Film tedna: Kot riba na suhem, danski film «2.00 Orgle na Slovenskem 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 23.00 Sova; Burleske Charlieja Chaplina, 10. epizoda ameriške nanizanke; 'nšpektor Morse, angleška nanizanka 0-10 vldeo strani ]f.00 vldeo strani 15.30 Omizje 16-45 vldeo moda: Dekliške pletene 17.10 Sova, ponovitev 18.25 •Ote podjetništva, izobraževalna senja 18.55 Športna sreda 22.00 *W ooroča 22.35 Novoletni knn-c»rt iz Portoroža 23.40 Video strani 10.00 Poročila 10.05 TV šola 10.25 Literarni kviz 11.35 Lažeš, Melita, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, Mehiška nadaljevanka 12.40 Bagdad cafe, ameriška humoristična nanizanka 13.05 Naivnež, francoski barvni film 14.55 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Ljubezenske zgodbe 16.30 Informatika 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.10 Loto 20.15 Smeh je močnejši od žalosti, dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.45 Poročila 21.50 Ekran brez okvirja 22.50 S|ika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Sanje brez meja 18.30 TV koledar 16.40 Lažeš, Melita, ponovitev nadaljevanke 1'05 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.30 vlak obilja pelje na vzhod, ponovitev nadaljevanke 18.20 Habsburžani, dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.15 Holna hiša, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Vlak obilja pelje na j'Jhod,angleška nadaljevanka «'■40 Učna doba Duddvja Kravit-fa. kanadski barvni film 23.40 Proti toku 7-30 vldeo strani 9.00 MacNeil in L«nrer komentirata 10.00 CMT '«•50 A shop 11.00 Luč svetlobe, Igriška nadaljevanka 11.50 A snop 12.05 Drugačen svet, amer-'SKa nanizanka 15.00 Video strani 'o.55 Novinar, ponovitev hrvaškega filma 17.45 Luč svetlobe, amer-^ka nanizanka 18.30 Male živali, Ponovitev 19.15 Risanke 19.25 ^MT 20.15 Dance session 20.45 Mountain Bike 21.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 22.05 Poročila 22.25 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.25 A shop 23.45 CTM 1.00 Video strani 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablo-vih 9.30 Audimax 10.15 Lahko noč, mati, ponovitev ameriškega filma 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Družinske vezi 14.00 Maščevanje za Beth Barklev 14.45 Zemeljski sadeži 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Cisto vsakdanja norost, nemška serija 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Cesarski ples, avstrijskifilm 21.55 Pogledi od strani 22.05 Nora policijska postaja 22.30 Državni oziri, francosko-itajijanska politična srrtljivka 0.00 Čas v sliki 0.05 Obtožena umora, ameriška kriminalka 1.15 Poročila/tisoč mojstro- 8.00 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Vombati - buldožerji v divjini 16.00 Dedek na posodo 16.50 Oddaja 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Kar pogumno 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Argumenti 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 Šport 0.00 Hello Austria, hello Vienna, ponovitev 0.30 Poročila/1000 mojstrovin Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Ob 16.10 obveščamo, ob 16.30 spremljamo in komentiramo, ob 17.00 brskamo po tržiških videotekah in policah tržiške knjižnice, ob 18. uri govorimo o glasbi. 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Vloga in pomen krajevnih uradov 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 16.20 Dosje afere 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Tečaj angleščine, 4. oddaja 18.50 Radio jutri, koristne informacije 12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Za srečen danes in zdrav jutri 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Glasbeno popoldne: zabavno-glasbena lestvica 5+5 in klepet ob glasbi 19.00 Odpoved programa 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 10.50 Glasbeni jerbas 11.30 Novice 12.00 Novosti v narodnoza-bavni glasbi 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenija) 13.30 Popevka tedna 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Aktualno 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan, odpoved programa Na podlagi sklepa 10. seje Sveta krajevne skupnosti Bratov Smuk RAZPISUJEMO dokončanje izgradnje prizidka ob stavbi krajevne skupnosti. Rok za prijavo je osem (8) dni po objavi na naslov: Krajevna skupnost Bratov Smuk, Likozarjeva 29, Kranj. SREDA CENTER amer. kom ČEZ DRN IN STRN ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ pRwrAlfport drama VETER ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. mlad konru Rap,^KJ ob 18- 'n 20. uri SKOFJA LOKA amer. drama MESTO SomSSTI °b 17.45 in 20. uri ŽELEZNIKI amer. trill. VZHAJAJOČE ^ONDE ob 18. uri 9.30 Video strani 9.35 Naša pesem '93 10.05 Šola podjetništva, izobraževalna serija 10.35 Zelena ura 11.10 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Studio City, ponovitev 14.50 Video strani 15.05 Svet poroča, ponovitev16.25 Porabski utrinki, oddaja Madžarske TV 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Žarišče 20.30 Neverjetni četrtek - Neverjetne zgodbe: Na pomoč 21.20 Tednik 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.32 Šport 22.40 Sova: Hiša naprodaj, ameriška humoristična nanizanka; Inšpektor Morse, angleška nanizanka 23.55 Video strani NI mm KRANJ sliki 17.10 VVurlitzer 18.30 Čisto vsakdanja blaznost 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Hribovski zdravnik 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 Libling Kreuz-berg 22.05 Smrtonosni beli prašek, ameriški film 23.30 Čas v sliki 23.35 Catlow, ameriški vestem 1.10 Mia-mi vice 1.55 Poročila/1000 mojstrovin Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Najprej vas bomo obveščali, potem spremljali in komentirali, nato pa uživali ob narodnozabavni glasbi. Za konec bomo povedali še nekaj Gorenjskih novic. 15.30 Vldeo strani 15.40 Kinoteka: Divja dvajseta leta, ameriški čb film 17.25 Sova, ponovitev 18.40 Že veste 19.10 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.05 Habsburžani, avstrijsko-nemška dokumentarna nadaljevanka 21.00 Moderna umetnost: Vasilij Kan-dinski, angleška dokumentarna oddaja 21.55 Jiri Kvlian, portret koreografa 23.00 Video strani 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Hov, hov, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Bagdad Cafe, humoristična nanizanka 13.05 Zabava, francoski barvni film 14.55 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Glasbena oddaja 16.30 Kulturna dediščina 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Iz strankarskega življenja 20.55 Me jekdo iskal? 21.35 Poročila 21.40 Poslovni klub 22.25 Glasbeni večer 23.15 Slika na sliko 0.25 Poročila v angleščini 0.30 Sanje brez meja 16.10 Videostrani 16.25 TV koledar 16.35 Hov, hov, ponovitev nadaljevanke 17.00 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.25 Vlak obilja pelje na vzhod, ponovitev nadaljevanke 18.15 Ekran brez okvira 19.30 Dnevnik 20.15 Show Jackvja Tho-masa, ameriška nanizanka 20.45 Največji zločini in procesi 20. stoletja, dokumentarna serija 21.20 Vlak obilja pelje na vzhod, angleška nadaljevanka 22.10 Dama za en dan, ameriški čb film 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CMT 11.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.50 A Shop 12.05 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 14.30 Borza dela 15.00 Video strani 16.35 A shop 16.45 Ustava, ameriška dokumentarna serija 18.30 Ročk starine 19.25 A Šhop 19.30 Magnetos-kop, glasbena oddaja 20.15 Trojna Brevara, ameriški barvni film 21.45 ock starine 22.15 Poročila 22.35 Drugačen svet, ameriška nanizanka 23.25 A shop 23.40 CMT 1.00 Vldeo strani 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablo-vih, ponovitev 9.30 Zemlja in ljudje, ponovitev 10.00 Slika Avstrije, ponovitev 10.30Argumenti, ponovitev 12.15 Kompas, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Družinske vezi 14.45 BiH Bodv - nori svet športa 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva. Nega bolnika na domu 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 17.20 Parnas 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 18.50 Radio jutri, koristne informacije 19.20 Študentski program Radia Kranj 12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Vse o cvetju 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Novice -obvestila 17.30 Oddaja iz kulturno-verske zgodovine 18.15 Iz zgodovine naših krajev 19.00 Odpoved 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 11.00 Podjetniška borza 11.30 Novice 12.00 Zimzelene melodije 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenije) 13.30 Popevka tedna 14.00 Novinar na obisku 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan in odpoved programa 9.00 Videostrani 9.35 Silas, nemška nadaljevanka 10.00 Rojen 4. julija, ameriški film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.05 Moderna umetnost: Vasilij Kandinski 14.00 Jiri Kvlian, portret koreografa 15.00 Videostrani 15.50 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.05 Forum20.25 Predplačilo za umor, ameriški film 22.00 Glasbeni utrinek: Na svoji zemlji 22.25 TV dnevnik 22.50 Sova: Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka; Inšpektor Morse, angleška nanizanka Lososove robide, nemški film 1.45 Video strani 15.00 Video strani 15.35 Pričevanj? o zvestobi - Slovenci v Argentini Slovenski čudež 16.35 Neverjetni četrtek - Neverjetne zgodbe: Na pomoč 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.05 M. Kozina: Ekvinokcij, TV opera 21.10 Akcent: Vladimir Bartol 22.10 Homo Turisticus 23.00 Video strani 10.00 Poročila 10.05 Odprta ura: Otrok, šola, dom 11.00 Izbor iz tujega pr.: Moja knjiga o džungli 11.35 Vau, vau, otroška serija 12.15 Divja roža, serijski film Politik novega kova, humoristična ser-ija13.10 Žurka II., francoska komedija 14.55 Monoplus 15.30 Angleški jezik 16.00 Poročila 16.05 Mali veliki svet, oddaja za otroke 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Drago Diklič. zabavno glasbena oddaja 14.50 Vau, vau 15.15 15.10 Skrivnosti, serijski film 17.40 Vlak obilja na vzhod, serijski film 18.30 Smuk za SP (m) 19.30 TV dnevnik 20.15 Mladi Indiana Jones 21.00 Inter-tekstil, reportaža 21.20 Ročk koncert 22.00 Življenjski stil 22.20 Trčenja, dokumentarni film 23.20 Naključni partnerji 0.05 HIT DEPO kovinOtehna KOVINOTEHNA, d.d. Mednarodno trgovsko podjetje Celje objavlja naslednje prosto delovno mesto PREDSTAVNIKA - POTNIKA za škofjeloško območje Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomsko komercialne ali tehniške smeri - 3 leta ustreznih delovnih izkušenj na področju trgovine - 6 mesečno poskusno delo - vozniško dovoljenje B kategorije Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo rešeno stanovanjsko vprašanje, telefon in lastno vozilo. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo objavljenega delovnega mesta, naj pisne ponudbe z opisom dosedanjih del in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: KOVINOTEHNA Celje, Mariborska c. 7, Kadrovska služba. ČETRTEK foto bobnar 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.35 CTM 10.50 A shop 11.00 Luč svetlobe, ponovitev 11.50 A shop 12.05 Drugačen svet 16.05 A shop 16.15Trojna prevara, ponovitev filma 18.30 Pozabljeni otroci, dokumentarec 20.15 Teden na borzi 20.25 Akcija, ameriški film 22.10 Poročila 22.20 Drugačen svet 23.20Most tišine, ameriški film 23.55 Spot tedna 1.00 Erotični film 2.30 Borza dela 9.00 čas v sliki 9.05 Cosby show 9.30 Pustni cehi 10.15 Cesarski ples, ponovitev filma 11.55 Raj za živali 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Vse ostane v družini, zabavna nanizanka 14.00 Velika dolina, vestem 14.50 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Am, dam, des 15.15 Rakuni, risanka 15.40 Umazan zrak 15.50 Black, črni blisk 16.15 Vroča sled 16.35 Pierre in Isa, risana nanizanka 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Čisto normalna norost, zabavna nanizanka 19.22 Aktualna znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 sport 20.15 Derrick, det. nanizanka 21.20 Pogledi stran 21.30 Gospod natakar, nemška komedija 23.05 Čas v sliki 23.30 Tretji dan, ameriška psih. kriminalka 1.25 Miami Vice, kriminalna nanizanka 2.15 1000 mojstrovin 13.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica, družinska nanizanka 15.30 Glave, portret znanstvenika 16.10 Titfield exspres, britanska komedija 17.30 Živalski glasbeniki, dokumentarni film 18.00 Cosby show, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Pozabljeno kraljestvo Majev, dokumentarni film 21.00 Trailer 21.20 šiling 22.00 Čas v sliki 23.35 Zlati globus, filmi, zvezde, nagrade 23.35 Paul McCartnev v živo 1.40 1000 mojstrovin Oddajamo od 16. do 19. ure na srednjem valu 1584 KHz in UKV stero 88,9 in 95 MHz. V programu bomo govorili predvsem o kulturi in sodelovali s poslušalci v mini kino kvizu. 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva-Vzgoja mladih 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Večerni program 12.00 Napoved programa 13.00 Morda še niste slišali 14.00 Naš zgodovinski spomin 14.40 Zrcalce zrcalce... 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.30 Zanimivi ljudje so med nami 19.00 Odpoved programa 0 radio triglav 96 MHz CENTER prem. amer. akcij, thrill. NA OGNJENI ČRTI ob 15.30 in 17.45 uri, amer. akcij, thrill. NA OGNJENI ČRTI ob 20. uri STORŽIČ amer. šport, drama VETER ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. mlad. kom. PRVAKI ob 18. in 20. uri BLED amer. krim. film VZHAJAJOČE SONCE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama MESTO RADOSTI ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. trill. VZHAJAJOČE SONCE ob 20. uri 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Razgled s Triglava 11.00 1001 nasvet 11.30 Novice 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenija) 13.30 Popevka tedna 14.00 Srečanje s kulturno dediščino 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Borzni komentar (vsakih 14 dni) 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Lestvica 3 TRI III & AS 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan, odpoved programa PETEK ŠKOFJA LOKA amer. trill. VZHAJAJOČE SONCE J "!8. in 20. uri 5Z P- 1 PREJELI SMO Vrzimo nekaj biserov med svinje Zahvaljujem se trpežnemu bralcu g. Jožetu Dežmanu, da se je cenjeni publiki Gorenjskega Žlasa, kot omikan človek, ki celo ere Razglede, pokazal enkrat brez kolodontskega Ideesovskega leporečenia in dokazal, da je neotesan blebetač non plus ultra. Že starogrški filozof Diogenes je svetoval, da se neotesanim ljudem, ki milo rečeno, govorijo domnevne stvari, če ie ne obre-kujejo, odgovori na isti način. Torej plitkim ljudem, ki nimajo enega argumenta za obrambo svojih tez, marveč le govorice, se odgovori s slaboumnim odgovorom podobne kvalitete. V tem primeru bi moral g. Detmanu odgovoriti, da se je pisanja v rubriko pisma bralcev lotil le zato, ker se baje govori po Kranju, da ima komplekse zaradi majhnega penisa. Ker pa za razliko od g. Dei-mana, ne verjamem avtoritetam in postopkom nizkotnega obračunavanja in ker zapišem stvari, ki imajo podlago v dokumentih, čemur se pravi profesionalni pristop, če lahko o tem nekoliko podučim svojega učenega sogovornika, bom tako, v resnem tonu tudi odgovoril na sicer analni intelektualizem g. Deimana: A d 1. Združevanje SSS, ZESS in DS z LDS je znano dejstvo, ki ga premlevajo branjevke v svojih disputih na kranjski tržnici. Če tega ne veste alf ne verjamete, ker ste očitno bitje, ki eksistira od različnih govoric, povprašajte o tem generalnega sekretarja Vaše stranke, g. Golubica, če Vam morda ne bo uspelo priti do dr. Drnovška. Ad 2. Samo Bogu in Ustavnemu sodišču se lahko zahvalimo, da davkoplačevalci ne bomo nosili še večjega bremena poslancev vladajoče koalicije, ki se jim očitno niti ne da napisati svojemu položaju logične, dostojne in vsesplošno nerazsipniške zakonodaje. Mogoče bi bilo dobro, če bi g. Dežman, kot levičar, ki pripada stranki z desničarskim imenom, povprašali vašega resnično desničarskega "prijatelja" g. dr. Klitza, kako natančno se v Nemčiji pišejo zakoni? Ad 3. Čudim se, da je v slovenskem in gorenjskem šolstvu, zdravstvu in kulturi tako sijoče stanje, kot ga vi opisujete, če pa so še pred kratkim stavkali zdravniki in medicinski delavci, pa prosvetni delavci. Verjetno so stavkali zaradi tega, ker se jim tako dobro godi. Zal smo tu zopet na terenu zakonodaje, ki so jo pripravili Vaši strankarski kolegi, ki jih tako goreče zagovarjate. Sramotno je, da zdravniki specialisti, dobijo za svoje delo mizerne plače nevredne njihovega poklica. Šolniki s fakultetno izobrazbo pa se še danes tre tirajo kot lumpen-proletarci, vsaj po mizernih plačah sodeč in po opremljenosti in finančnih sredstvih šol. Kot zgodovinarju Vam je prav gotovo znan podatek, da je Adolf Hitler pred več kot petdesetimi leti dajal učiteljem trinajsto, štirinajsto in petnajsto plačo, ker se je zavedal, da je od šolske vzgoje odvisna omika ljudstva in tudi intelektualcev, za kakršnega se imate menda tudi Vi. Ad 4. Ker ste goreč obiskovalec Talijinega hrama, Vam predlagam, da se enkrat zglasite pri g. Mariniču, direktorju PG Kranj, da Vam pove, v kakšnih razmerah in s kako pičlimi sredstvi gledališče deluje. Kot izgleda pa je potrebno izgubljati besede za tako goreče zagovornike sistema, ki se jim pri takem podjetju že močno oža perspektiva in socialnost, in Vam razložiti položaj v kulturi na Gorenjskem. Recimo v Kranju Delavski dom, ki je dvorana, ki je bila ob gradnji namenjena kulturi, okupiran s Sindikatom, ki oddaja prostore gostincem, trgovinicam s spodnjim perilom in podobmnim kramarjem. Podobno je tudi v drugih gorenjskih občinah, namreč kulturne prireditve se odvijajo v pajzlih. Ad 5. Lepote Triglavskega narodnega parka in Gorenjske me resnično skrbijo ob trenutni vladni koaliciji: Če zares mislite, da je v TNP vse v redu, potem resnično pojdite enkrat tja ter poglejte, kaj počnejo turisti, kaj počnejo lovci in pojdite potem v študijsko čitalnico, ter preberite, da zakon tovrstnim vandalom ne more do živega. Kako je odstavljeni minister Jazbinšek, ki je član LDS, napisal zakon o gradnji avtocest, je jasno: Kot prvo je to, da zakon omogoča, da se vsa zemljišča, kjer poteka trasa avtocest, lahko preprosto nacionalizirajo, brez vsakršne odškodnine. Sama trasa avoceste pa ima zelo majhno število viaduktov, tako da bo živalim pretrganih, kar največ naravnih poti.... Menim, g. Dežman, da sem Vam zares fundamentalno orisal globalno stanje na Gorenjskem. Lahko bi sicer pisal še več, a globoko verujem, ker ste študio-zen tip človeka, da ste dobili dovolj napotkov za popoldansko čtivo in da si ga boste izvolili prebrati. Kar se tiče Vaše neomike^ lahko resnično pomiljujem Vašo vzgojo. Sicer pa za konec še kratek nasvet: Da boste kot ambiciozen politik lažje nastopali v javnostih in pisali duhu prijetne zadeve, si vzemite v roke fcnjigo Rolanda Barthesa "Retorika Starih, Elementi semiologije". Verjemite mi, ne bo Vam škodila.1 Lep dan ielim in obilico uiitkov pri branju! Tomaž KUKO VICA A CVEtUČAlcNA'BtED* Kranjska 2, Radovljica tel.:715-462 VRTNARSTVO VALJAVEC v svoji prodajalni v Radovljici nudi po ugodnih cenah: sveže rezano cvetje cvetlične aranžmaje in žalne vence sveče vse vrste lončnic Prazna praktična darila ter aranžiranje ^cvetlične lonce in korita 3& ter zemljo za presajanje V nedeljo, 13.2., imamo odprto ves dan ! NE POZABITE, BLIŽA SE VALENTINOVO ! Zlatarna GOLDIE Cankarjeva - Radovljica Naše izdelke prodajamo tudi na 2 čeka Pri plačilu z gotovino 10% POPUSTA do konca februarja. Neprav(n)i sklepi IS Radovljica V rubriki "IZ NAŠIH KRAJEV" (Delo, 11. januarja 1994) in GLAS (18. januarja 1994) je zapisano, da je IS skupščine občine Radovljica, sklenil, da se bo začasnost sanitarne deponije podaljšala tudi v letošnje leto. IS se je namreč odločil za podaljšanje najemne pogodbe z lastnikom parcel, ne da bi ta to sploh ielel. Ceno je določil po 1,5 DEM/m2. Poleg tega je v teh člankih zaobseien tudi podatek, da ta začasnost traja od leta 1981, ter da si lastnik ieli, da se za smetišče najde druga lokacija! Novica je sicer kratka in povzeta očitno iz razprave na seji IS, vendar pa se kljub temu zastavlja nekaj povsem načelnih vprašanj, razrešitev katerih pa ni samo v interesu lastnika teh parcel, ampak vsakogar, v čigar interesu je tudi pravna driava. Nesporno je namreč, da se smetišče nahaja na zasebnem zemljišču in ima z njim po pozitivni zakonodaji izključno pravico upravljati lastnik (dati v najem, prodati, podariti,...). Ravno tako je nesporno, da na tem zemljišču ne občina ne komunala nimata nobenih drugih pravic, razen tistih, ki naj bi bile določene s pogodbo. Enako velja tudi za medsebojne obveznosti. Torej je zadeva taka, da se mora IS dogovarjati o pogojih za najem zemljišča (med to spada tudi cena), ne pa enos- ŠPOZJ VELIKA ZIMSKA RAZPRODAJA POPUSTI DO 40% Jk&ufciAVri THINK 9F ^SSSHf"*1 •PINK lecoqsportif Obiščite naši trgovini v KRANJU na Cankarjev'] 4 in RADOVLJICI na Kranjski 7 A transko o pravicah in obveznostih lastnika odločati na svoji seji. Če to počne, počne zaradi tega, ker ve, da so sodni postopki dolgi ter da posameznik nima na razpolago sredstev, da bi v primeru nesklenjene pogodbe fizično preprečil dovoz smeti na svojo parcelo. Kako pa bi se ravnalo v pravni driavi? Doseči bi se skušal dogovor z lastnikom. Če dogovor ne bi uspel, bi moral IS iskati drugo rešitev, pa če bi bila ta najmanj desetkrat draija od dosedanje. Tak pravni način dela pa je IS tuj, pa se raje ravna po načelu "deli in vladaj". Pri tem se lastnik zaveda, da se vsega tega ne da rešiti čez noč. Vendar je doslej občinska oblast imela na razpolago dovolj časa, da si najde smetiščno jamo drugod. Le njeni nesposobnosti ali pa ignoranci do lastnika, po vsej verjetnosti pa gre za oboje skupaj, je pripisati, da tega doslej še ni storila. Res je tudi, da lastnik ie dalj časa terja, da se na njegovo parcelo preneha z dovaianjem smeti ter da naj se smetišče preseli na parcele, kateregakoli drugega lastnika, ter da razen obljub s strani odgovornih kaj drugega ni dosegel. Zato je razumljivo, da v "pogajanjih" skuša doseči zase čimveč ugod- nosti. Kaj pa naj bi drugega počel, kot čimbolje gospodaril s svojim premoienjem. Vsaka lepa pesem se enkrat izpoje, pa čeprav jo v duetu prepevata predsednik IS in direktorica Komunale in če letos ne bo podpisana pogodba, (z& lansko leto je predsednik IS ni hotel podpisati), ki bo rezultat konsenza med strankama, bo lastnik skozi ustrezne sodne postopke skušal doseči, da se v letošnjem letu z dovozom smeti na te parcele preneha. Če iivimo v vsaj pribliino pravni državi, bo za IS kmalu nastal nerešljiv problem, kam s smetmi vnaprej • Globočnik Cankarjeva 66. Radovljica Tal: 064/715-886 tesi zaželite osvežitve v prijetnem lokala, vas vabimo, da nas oblitete I Odprto od 9. do 23. ure, petek, sobota od 9. do 24. ure 1 Trgovina JEANS M Gradnikova 135 Radovljica Tel.064/710-097 SEZONSKA RAZPRODAJA ZIMSKE OBLAČIL POPUST 30% Ugodne cene kavbojk znamke CASUCCI, WILD, VVARLOK - tudi za otroke jeans jakne in srajce, svilene in bombažne trenirke tudi za otroke, spodnje perilo in nogavice, pletenine in bombažni puloverji. Oblačila za mlade FIORI V ODPRTO od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. TISKARNA KNJIGOVEZNICA RADOVLJICA p.o. Ljubljanska cesta 56 - Telefon: (064) 715-863 Fax: (064)715-864 Izdelujemo: tiskovine, brošure, zvezke, prospekte, vstopnice, plakate, zloženke, knjige, račune, dobavnice, naročilnice &adtf& (oo/idudc/ig, d.o.o. TRGOVINA DEK0RATIVA NUDIMO VAM: ? ™ PUSTIVA H** - pribor BERNDORF po izjemno ugodni cenah^ - zavese VE LAN A - dekorativno blago - posteljno in namizno perilo - gostinsko opremo Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana Območna enota Kranj poslovna enota Radovljica Kranjska cesta 19 Telefon:064/714-061 MARUTICARS AVf OHIŠA MAGISTER d.o.o R A D O V L J I C A TEL.: 715-256, 715-015 y m ar trn i 796 cem i 26 kw/35 KM 130 km/h - MAX 4.5 1/100 km UGODEN AKCIJSKI POPUST IN DARILO DO 20.2. 1994 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK ZAŠČITA POTROŠNIKOV Obljuba nagrade Eden izmed slovenskih časopisov je novim naročnikom obljubil nagradno žrebanje z bogatimi nagradami. V tem primeru je šlo za Premijski posel, ki je po Zakonu o varstvu konkurence Prepovedan. Premijski posel je vsakršno pridobivanje kupcev blaga ali uporabnikov storitev z dajanjem ali obljubljanjem nagrad a'i kakšne druge premoženjske koristi ali ugodnosti, ki po vrednosti občutneje presega vrednost blaga ali storitve, s katero |JaJ kupec pridobi možnost nagrade. Takšen primer privabljanja kupcev se šteje kot dejanje nelojalne konkurence in m dovoljeno, Predpisane so tudi visoke kazni za kršitelje. Kupec se v takšnem Primeru odloči za nakup določenega izdelka ali storitve zaradi same nagrade in ne zaradi kakovosti dobrine. Pri vsem skupaj je seveda jasno, da vsi kupci ali v našem primeru novi naročniki več Kot odplačajo nagrado, ki jo bo prejel eden izmed njih. Primere takšnih akcij danes lahko srečamo na vsakem koraku. Primernega sankcioniranja s strani državnih organov še ni, Urad 2* varstvo konkurence pa tudi danes še ne deluje, čeprav bi moral začeti z delom že do konca septembra preteklega leta. Naši članici pa se je pojavil drug problem. V žrebanju je dobila er»o izmed glavnih nagrad - potovanje v Bangkok. Nagrado naj bi Prispeval eden izmed oglaševalcev v časopisu. Ta zaradi poslovnih težav svoje obveznosti napram časopisu ni mogel izpolniti. Ob zahtevah po izpolnitvi s strani nagrajenke se je časopis izgovarjal, °a je svoje obveznosti prost in da je napram njej dejansko zavezan oglaševalec. To ni točno. Šlo je za javno obljubo, ki jo je dal časopis in ga v skladu z 229. členom Zakona o obligacijskih razmerjih tudi veže. . Po večkratnem posredovanju pravne pisarne Zveze potrošnikov Je Časopis končno priznal svojo obveznost in naši članici izplačal dednost nagrade. Tako bo sedaj lahko odšla na želeno in sljubljeno potovanje. Hkrati je časopis izkazal tudi precejšnjo mero poslovne morale, saj je nagrajenki, kot nadomestilo za vse težave in nevšečnosti poklonil krajše potovanje v Italijo. Pravna pisarna ZPS Jure Markič VIP REVIJA ZA POTROŠNIKE NAROČILNICA ZA POSAMEZNIKE 'me in priimek poklic_ naslov: ulica _ kraj in poštna številka datum in podpis Naročam Revijo za vzgojo in informiranje potrošnikov - VIP. Naročnina za leto 1994 je 3.500 sit. Kot naročnik postanem tudi podporni član Zveze potrošnikov Slovenije in pridobim vse članske ugodnosti. BORZNI KOMENTAR Pregled dogajanja na Ljubljanski borzi začenjamo na začetku prejšnjega tedna, s "črnim" ponedeljkom (24. 1. 1994), ki je zamajal dokaj stabilno situacijo na trgu vrednostnih papirjev in ponovno vnesel med investitorje namir oz. ugotovitev, da je trg vrednostnih papirjev pri nas zaradi svoje majhnosti in prepletenosti, izredno občutljiv. Zakaj so tečaji skoraj večine delnic tisti ponedeljek padle, je teiko utemeljiti, je pa dejstvo, da se trg izredno hitro odzove na določene dnevne informacije (v tem primeru gre za informacije o predsanacijskem postopku v Hipotekami banki Brežice, začasna izločitev njenih prednostnih in rednih delnic iz borznega trgovanja, in pa posredno o podjetniški verigi Hypoco, ki naj bi bila eden glavnih delničarjev v prej omenjeni banki). Trg se je dodobra zamajal, vendar le v ponedeljek. Kogar ni zagrabila panika, ki običajno gospodari med investitorji v takih situacijah, in ni brezglavo prodajal papirjev, je lahko že v torek sklepal posle na bistveno višjih nivojih, kot so bili zaključni posli ponedeljkovega trgovanja. In tako ves teden. Bikovski trendi tako na področju dolžniških vrednostnih papirjev kot tudi lastniških, se nadaljujejo. Večina brokerskih hiš težko čaka "come back" delnic Hipotekame banke, saj bi to, po mnenju večine, stvari povsem razjasnilo in dalo dodaten zagon trgu vrednostnih papirjev. Donosi obveznic so se tako v minulem tendu ponovno zmanjšali, in to velja tako za varne državne papirje, kot tudi za občinske in poštne obveznice, za katere še pred nekaj meseci nismo upali prognozirati tako vrtoglavo rast. Donos RSL1 se je iz 8,23 % v začetku tedna spustil na 7,65 %, RSL2 se drži na nivojih okoli 8 %, tečaji poštnih obveznic se gibljejo na nivojih, ki zagotavljajo donose med 8 in 10 %, občinske obveznice pa s tečaji okoli 90,0 (OSM, OLS) in okoli 81,5 (OZG), prinašajo investitorjem donose med 14 in 21 %, kar je glede na tendence zniževanja obrestnih mer, še vedno lahko zelo zanimiva naložba. Na področju delnic je treba omeniti delnico družbe Dadas, ki se giblje na nivojih okoli 216.000 SIT, delnica Nike se drži tečaja okoli 89.000 SIT za delnico, delnici SKB sta ponovno v središču pozornosti investitorjev, saj je redna delnica v petek poskočila kar za 4,6 %, prednostna delnica pa je zabeležila kumulativno 30 % porast, zato je izdajatelj javnost obvestil, da v poslovanju banke ni prišlo do bistvenih sprememb, ki bi vplivala na tako povečanje. Tako se je v petek trgovalo s to delnic po tečajih med 24.300 in 24.800 SIT za delnico, katere nominalna vrednost znaša 50 ECU. Ljubljanska borza je zaradi boljše preglednosti, z dnem 26. 1. 1994, uvedla v tečajnici nekatere novosti, in sicer: - štetje prometa je enojno (torej se zajema le ena stran zaključenega posla); - % sprememba v tečaju glede na predhodni tečaj; - v koloni MIN/MAX so prikazani min. in max. tečaji vseh sklenjenih poslov; - iz tečajnice je sedaj razvidno tudi nezaprto povpraševanje ah ponudba. Borzni posrednik: Hermina Krt NAKUnOMCOAIM HAKUIMliVOCUM fMUfMI/fMODAM MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ni. ADUT Tržič (Deteljica) 77,40 774» 18,17 11,84 730 7.85 AVAlBta^KrafllstaBom 774» Jt» 1*31 1135 73* W COPIA, Knnj 77,58 77,88 18,85 114» 735 7,88 CBCDfl!ANSTAIT H.bsnka L). 77,50 774» 10,85 1L18 73» 04» EROS(Stari Mayr), Kranj G E0SS Medvode «0WU«^iDNtd:d;K«nj: HHDA-tržnlca Ljubljane 7735 77,70 104» 114» 735 7,05 774» 77J0 10,80 114» 74» 74» 10,08 114» tOS 74» 104» 114» 74» 74» wmmm 77,50 77,70 mmmmmmmmmw* \mtm mm INVEST Škofja Loka 774» 774» 104» 114» 7,75 74» LfrGOfiOUSKA BANKA: Kranj 703» 774» 1*4» 114» 73* 14* LEMA, Kranj 77,50 77.75 104» 114» 7.75 735 Mr3^PW 1034 - 730 ' SLOVENIJATURIST Jesenice 7737 7730 1031 114» 732 730 mm , 7?30 7*30 1030 1135 T35 735 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 7730 77,70 1037 1130 730 737 TALONZg. Bitnje 7731 77*7* 1030 1130 730 737 TJAŠA Kranj BflUdun UKflSk.Loks 774» 773 »4» 114» 74» 74» MtAN Kranj 7730 77.70 YWLFANRadov!|lca, Grajski dvor 7735 77,70 POVPREČNI TEČAJ 7735 77,70 104» 1030 730 7,00 7730 774» 1030 114» 73» 730 ■Jsstfatket ]04» 1*30 73* 731 1030 1132 730 730 1830 1131 737 737 10,00 1132 735 735 1032 1134 732 7,05 Pri Sparovcu v AvtrlJI \m ATS ob nakupu blag« po 10.80 tolatjov. Podata za tečajnico nam sporočajo menjalnice, W si pridrksejo pravto dnevnih spremen* menjaJnttkfh tečajev glede ne ponudbo In povpraševanje po tujn valutah. MENJALNICA MLFMt Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 STATISTIČNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana Vožarski pot 12, fax.: 061/216-932 INDEKSI CEN NA DROBNOIN CEN ŽIVUENSKIN POTREBŠČIN, JANUAR 1994 194 Xi! 03 94 ~93~ INDEKSI CEN NA 101.5 120,3 DROBNO, SKUPAJ INDEKSI CEN ŽIVLJENJSKIH 101,9 120.7 POTREBŠČIN, SKUPAJ Merkur Kranj, prodajalna Globus Svetila, orodje, bela tehnika in še kaj V lepo urejeni Merkurjevi prodajalni v blagovnici Globus v oranju imajo resnično bogato ponudbo. V dveh etažah so pri Merkurju pripravili program svetil, orodja, bele tehnike, kopalnic, gostinske opreme in poleg še akustike igrač in Dstalo, kar je potrebno za dom in družino. Takšnega stropa prav zagotovo ni v nobeni trgovini, saj je na njem obešenih več kot 600 različnih svetilk, skupaj z reflektorji Pa je svetil več kot tisoč. Med največjo izbiro svetilk na gorenjskem, med katerimi jih je največ iz hrastniškega Sijaja, vsaj ena sveti tudi za vas. Zelo pestra je tudi ponudba na oddelku orodja, kjer boste 'anKo izbirah med izdelki domačih in tujih proizvajalcev. Na voijo je električno ročno orodje, različni kompresorji, in ostali •J^J"- Nudijo tudi motorne žage Tomos- Husquarna in Stihi, posebnost trgovine pa je tudi v tem, da vam bodo po želji izdelali verigo. Posebej opozarjajo, da je ponovno na voljo uvožen program do ^spodNstvo. Tako po izredno ugodnih cenah nudijo posodo, steklo in plastične izdelke, na voljo pa so tudi sesalniki noover za globinsko čiščenje. Medtem ko starši nakupujejo, pa si bodo otroci na policah, ki f? namenjene igračam, izbrali tisto, kar iim je najbolj všeč. Pri Merkurju pa so za otroke še posebej poskrbeli, saj za igrače do Jjf I konca februarja nudijo poseben dvajsetodstotni popust. Tudi ljubitelji živali ne bodo ostali praznih rok, saj so za njihove ljubljence pripravili posebno polico, na kateri je hrana in pribor. V drugi etaži boste lahko izbirali med belo tehniko, pralni in pomivalni stroji, ter štedilniki, hladilniki in zamrzovalne skrinje in vse ostalo, kar sodi zraven, pa prihaja iz velenjskega Gorenja ali iz uvoza. Poleg tega imajo v prodaji tudi kopalniško opremo Gorenje, za katero nudijo 10-odstotni popust, za gostinsko opremo prizbnanih proizvajalcev pa boste odšetli 5 odstotkov manj. Ne smemo pozabiti tudi ostalih oddelkov, saj boste med policami našli tudi vse vrste barv in lakov in akustiko proizvajalcev Samsung, Schneider, Goldstar, Casio in ostalih. V ponudbi imajo hi-fi komponente, videorekorderje in video-kamere televizorje in kasete. Merkurjeva prodajalna v Globusu je pravo mesto za nakup za vsak žep in vsak okus, poleg popustov pa nudijo možnost nakupa na 3 ali 4 čeke, kredit za najdaljšo dobo enega leta in seveda še dodatni popust z Merkurjevo kartico zaupanja, ki lahko znaša od štiri do osem odstotkov. Strokovno usposobljeno in prijazno osebje prodajalne se bo potrudilo s svetovanjem pri nakupih, občasno pa za posamezne izdelke pripravljajo tudi posebne predstavitve. Kupljeno blago vam bodo brezplačno pripeljali na dom. V sodobno opremljeni prodajalni imajo samopostrežen način blagajne pa so opremljene s sistemom črtne kode. Ko se boste odpravili po nakupih v Merkurjevo prodajalno vblagovnici Globus, boste svoje vozilo lahko parkirali v garažni hiši na vrhu blagovnice. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefonske številke 217-083 (oddelek v drugi etaži), 217-084 (prva etaža) ali preko centrale 214-151. Prodajalna je odprta med tednom od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. KMETIJSTVO UREJA:CVETO ZAPLOTNIK Društvo podeželske mladine Zgorajesavske doline Žepi plitvi, pomoč skromna Breznica - Člani Društva podeželske mladine Zgorajesavske doline so se prejšnjo soboto zbrali na dragem občnem zbora na Breznici, kjer so pregledali delo v lanskem letu in se dogovorili o letošnjih načrtih. Kot je povedala predsednica društva Barbara Jakopič, so lani priredili plesni tečaj, sodelovali na gorenjskem tekmovanju Mladi m kmetijstvo v Poljanah, se udeležili orientacijskega teka v Braslovčah, s tremi ekipami nastopili na tekmovanju koscev in grabljic in pripravili tečaj o varnem delu s traktorjem in priključki, ki se ga je udeležilo 19 članov društva in še deset drugih. Ogledali so si kmetijski sejem v Riedu, odšli na izlet na Grossglockner, gostili predstavnika mednarodne organizacije krščanske in podeželske mladine, obiskali nekaj "bio" kmetij na avstrijskem Koroškem in pripravili osem društvenih srečanj, ki so jih popestrili z različnimi predavanji in ogledi. Novembra se je začel tečaj nemškega jezika, ki še traja in ga bodo nadaljevali jeseni. In kaj se bo dogajalo letos? 12. februarja bodo pripravili pustovanje na Planini pod Golico, 12. marca gorenjsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo, marca tečaj o obrezovanju sadnega drevja, maja poučni izlet. Načrtujejo tudi šiviljski tečaj in redna mesečna srečanja. Zveza slovenske podeželske mladine jim je ponudila, da bi skupaj s prijatelji z avstrijske Koroške organizirali pohod na Triglav. "Delovanje društva bi bilo še pestrejše, če bi imeli več denarja," pravi Barbara Jakopič in poudarja: "Žepi učencev, dijakov, študentov in ostale podeželske mladine so tako plitvi, da si komaj privoščimo izlet, finančna pomoč bolj skromna, zanesljivo pa lani ne bi mogli narediti toliko, kot smo, če nas ne bi podprli jeseniška podružnica Slovenske ljudske stranke, ki nam med drugim omogoča brezplačno uporabo prostora, ter Gozdno gospodarstvo Bled, zavarovalnica Triglav in drugi, ki so nam za srečanja in tečaje odstopili svoje prostore." • CZ. Po lanski bogati gobarski sezoni Omejitev pri nabiranju gob? Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo pripravlja novo ureditev za nabiranje gob, zeli in mahov. Ljubljana - Kot poroča agencija Morel, sta skupina za varstvo gob skupaj s strokovnimi sodelavci in komisija za varstvo mikroflore pri Zvezi gobarskih družin Slovenije že pripravili strokovno gradivo z naslovom Smernice za zaščito samoniklih gliv. Komisija bo na podlagi tega gradiva do poletja pripravila podzakonski predpis, ki bo določal vrsto, količino, čas, kraj in način nabiranja ali pa bo za določene vrste prepovedoval nabiranje. Sestavni del gradiva bo tudi seznam ogroženih vrst gob. Pri nas je za zdaj zaščitena le ena vrsta, in sicer bela žrdana. Ker v svetu vpliv nabiranja gob, zeli in mahov na vitalnost in na preživetje gliv ni raziskan, prav tako ne pomembnost teh rastlinskih vrst za gozd, je v državah tudi zelo različen odnos do omejevalnih predpisov. V Skandinaviji se ne ubadajo s problemom pretiranega nabiranja, na Finskem celo pospešujejo nabiranje in uživanje gob. V zahodni Evropi ne poznajo omejitev, v južni in srednji Evropi, kjer je nabiralništvo najbolj razvito, pa so jih sprejeli. Nabiranje so omejili tudi v sosednjih državah, zato je med gobarsko sezono še večji pritisk na naše gobje bogastvo. • CZ. M - KŽK KMETIJSTVO KRANJ Begunjska c. 5, KRANJ KMETOVALCI! Rezervni deli za generalna popravila traktorjev in priključnih strojev: - IMT uvoz Nemčija, Italija - TORPEDO uvoz Nemčija, Italija • URSUS uvoz Poljaka * STORE - UTB uvoz Italija - KROMPIRJEVE KOMBAJNE m *■ IZKOPACE POLJSKE - uvoz Poljska Ostali deli: GUME, AKUMULATORJI, LEŽAJ I, SEMER1NGI ELEKTRO MATERIAL OPRAVLJAMO TUDI VSA POPRAVILA KMETIJSKE MEHANIZACIJE. ŽIVINOREJCI! Posebna ponudba MLEKA V PRAHU - NOV1LAC - uvoz Nlzozemai Smo zastopnik za TOVORNA VOZILA TAM, vsi rezervni deli so v zalogi. Gane so konkurenčen - SE PRIPOROČAMO K KMETIJSTVO KRANJ, Servis Šenčur, TRGOVINA NCUR: tel. 084/41-029, DELAVNICA: tet 084/41-263. ODPRTO od 7. do 17. ure SOBOTA od 7. do 12. ure Kmečke žene na tečaju kuhanja pri sestri Vendelini Na kmetijah bodo dobro jedu "Tečaj je bil koristen. Veliko smo se naučile, spoznale, daje treba kuhati dobro, poceni hi z ljubeznijo, in zvedele za nove življenjske modrosti," so na zaključku tečaja kuhanja pripovedovale kmečke žene iz aktiva kranjske Sloge« Brezje, 27. januarja - Zima je čas, ko so tudi na kmetih vzamejo več časa za izobraževanje, kulturno dejavnost, razvedrilo in ko tudi aktivi kmečkih žena (v sodelovanju s kmetijsko svetovalno složno) pripravijo različna predavanja, tečaje, seminarje in izlete. Deset kmetic iz aktiva kranjske Sloge se je, na primer, od novembra do konca januarja pri šolskih sestrah sv. Frančiška Asiškega na Brezjah udeleževalo kuharskega tečaja, ki ga je vodila sestra Vendelina Bc Tečaj so sklenile v četrtek, za skupno, z dobrotami obloženo mizo, in s klepetom o tečaju, kuhi, družini, vgoji in drugih vsakdanjih stvareh. Marica Eržen s kmetije v Zabnici je, na primer, povedala, da jih je sestra Vendelina za razliko od slavnih kuharskih knjig učila, kako je treba kuhati dobro in poceni in kako najbolje izkoristiti "surovine". Ali se dobro in poceni sploh da kuhati? "Seveda se da, le sestro Vendelino bi morali videti," je odvrnila Marica in še poudarila, da se niso učile le kuhanja, ampak so se naučile tudi nekaterih življenjskih modrosti in se prepričale v spoznanju, da je vedno treba kuhati z ljubeznijo. Marjan ca Sajovic iz Predoselj si je, kljub temu da ima šestero otrok, vzela ob delu na kmetiji še toliko časa, da se je udeležila kuharskega tečaja na Brezjah. In za čas, ki ga je prebila na tečaju, ji ni žal. "Sestra Vendelina nam je vse predstavila in pojasnila preprosto in praktično, ves tečaj je potekal v prijetnem, umirjenem vzdušju in vse kar nam je od večerje (in od kuhe in peke) ostalo, smo odnesle domov," je dejala Marjanca. "Tako je tudi prav! Družina mora "občutiti", da je mama odšla zdoma," jo je dopolnila sestra Vendelina in pohvalila tečajnice z besedami: "Saj že vse znajo....!" "Vsega pa že ne," so odgovorile kmečke žene in povedale, da je bil tečaj tudi zelo poceni, le 650 tolarjev na dan. In kdo je sestra Vendelina? Deset let je vodila gospodinjsko šolo v Šentrupertu na avstrijskem Koroškem, šest let je na svoje kuharske šole. Knjiga bo predvidoma izšla junija letos. Kot je povedala kmetijska svetovalka Metoda Karničar, je za tečaje sestre Vendeline veliko zanimanja, zato vsako leto lahko sprejme le dve skupini kmetic. Kmetice iz kranjske Sloge Mira Arh iz Tupalič, Vera Dolenc, Polona in Marija Nograšek ter Marjanca Sajovic iz Predoselj,Marica Eržen iz Žabnice, Helena Brezjah, že desetletja vodi samostanske kuharske tečaje, ki so zasedeni več mesecev vnaprej, zdaj pa se pripravlja na izdajo kuharice, v kateri bo objavila okrog tristo jedilnikov s tisoč recepti iz Likozar z Brega pri Preddvoru, Breda Aleš iz Mač, Fani Murnik iz Adergasa in Darja Brešar s Huj so s tečajem že končale, prihodnji teden bodo z njim začele Tržičanke. • C. Zaplotnik Kmetijski nasvet Prikriti mastitisi pri kravah Mastitis ali vnetje mlečne žleze se pojavlja bolj ali manj pri vseh domačih živalih, vendar pa je najpogostejši in najpomembnejši pri molznih kravah. Pri mastitisu ne gre toliko za neposredno izgubo, ki nastane zaradi poginov, kakor za občutno zmanjšano izločanje mleka iz prizadetih vimenskih četrti. Povzroča veliko škodo tako rejcem kot mlekarni. Vnetje vimena nastane, kadar bakterije prodro skozi seskov kanal ali po krvi v mlečno žlezo. biotike. Veterinarska kontrola krav molznic pa se je opravljala tudi v celično pozitivnih hlevih, ne glede na količino oddanega mleka. To so tisti hlevi, pri katerih je bilo v skupnem hlevskem vzorcu mleka ugotovljeno povečano število somatskih celic. Pravilnik določa, da obstaja sum vnetja vimena, če je v skupnem vzorcu mleka pri posameznem pridelovalcu v treh Akutno vnetje vimena spoznamo po spremenjeni velikosti in konsistenci, po rdečini, povečani toploti in občutljivosti ene ali več vimenskih četrti. V nenaravno obarvanem mleku ugotavljamo poleg značilnih fizikalnih in kemijskih sprememb tudi kosmiče odmrlega vimenskega tkiva, veliko število levkocitov in mikrobe, ki so povzročili vnetje. Pri hujših vnetjih vimena je prizadeto tudi splošno zdravstveno stanje molznice (povečana telesna temperatura, neješčnost...). Večji problem pa je pri ugotavljanu subkliničnih - prikritih masti-tisov, ki jih reiec z enostavnimi metodami odkrivanja ne ugotovi. Ne moremo jih razpoznati niti z otipavanjem vimena niti s pregledom mleka na temni podlagi. Zmanjšana proizvodnja in spremembe v sestavi mleka, ki so posledica prikritega vnetja, pa običajno nastanejo počasi in neopazno. Vimensko žlezno tkivo počasi propada, na njegovo mesto pa vrašča vezno tkivo. Krava se proti bakterijam, ki so povzročile vnetje vimena, brani s pomočjo levkocitov (somats-kimi celicami), ki so zato prisotni tudi v mleku, njihovo število pa je odvisno od stopnje vnetja. Diagnostika - odkrivanje prikritih mastitisov - je vezana na laboratorijsko ugotavljanje povečanega števila somatskih celic v mleku. Letos bo začel veljati nov pravilnik o odkrivanju prikritih mastitisov, do sedaj pa je bil rejcem, ki oddajo nad 20.000 litrov mleka letno s strani veterinarske službe organizir- Zdravljenje prikritih mastitisov mora potekati na osnovi iz vzorcev mleka izoliranih povzročiteljev in na osnovi antibiograma, to je občutljivosti mikroba na antibiotike. Okužbe s streptococcus agalactiae in s staphylococcus aureus zdravimo takoj, ostale pa ob presušitvi krave. Sanacija hlevov pa mora obsegati tudi: - zoohigienske razmere v hlevu morajo biti take, da se živali dobro počutijo in da je možnost poškodb vimena čim manjša - posebno pozornost morajo rejci posvetiti uravnovešenemu in zdravstveno neoporečnemu obroku - zagotovljena mora biti pravilna in higiensko neoporečna molža - molzni stroji morajo biti očiščeni in razkuženi po vsaki molži - molzni stroj mora biti vsaj 1-krat letno strokovno pregledan agroles d.o.o. LužeT8,64208 Šenčur pisarna: Smledniška ul. 1, Kranj tei./faks:(064)326-204 Sr. Bela 4 A, 64205 Preddvor _tel.:064/45-632_ ODKUPUJEMO hlodovino iglavcev in listavcev PRODAJAMO žagan les vseh dimenzij an sistematični pregled krav na prikrite mastitise. Vsaki molznici smo s pomočjo mastitis reagensa pregledali vse vimenske četrti, pozitivnim kravam so bili odvzeti vzorci mleka iz posameznih vimenskih četrti. Vzorci so bili v laboratoriju mikrobiološko pregledani, da se je ugotovilo povzročitelje vnetja, prav tako pa se je opravil preizkus občutljivosti mikroba na anti- zaporednih mesecih povprečje somatskih celic več kot 400.000 v enem mililitru-Zato je treba izvesti sanacijske ukrepe ne glede na namen uporabe mleka. Krave izločajo povečano število somatskih celic nekaj dni p° porodu in pred presušitvijo* tudi če niso okužene s povzročitelji vnetja. • Mag. Janez Habjan, vet. med. Predavanje Reja perutnine Kranj - Aktivi kmečkih Žena Naklo, Sloga in Tržič ter kranjska enota kmetijske svetovalne službe vabijo v Četrtek ob pol štirih popoldne v zadružni dom na Primskovo na predavanje o reji perutnine. Dipl. ing. kmet. Franc Pavlin iz gorenjske kmetijske svetovalne službe bo povedal marsikaj Koristnega o vzreji jarkic, brojlerjev, kokoši nesnic in puranov. • CZ. BAUMAK Podjetje za trgovino in storitve Reteče 119. Skorja Loka tel: (064) 633 102. fax: (064) 631 989 Vse za centralno ogrevanje: peči, bojlerji, gorite, sanitarna keramika, ploščice,., vedno po ugodnih cenahl Prodajno skladišče rta Kidričevi 55A, Škofja Loka UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje JDH S Y S T E M S d*.. podjetja za razvoj In proizvodni o Jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025. 46 211 Tretje državno prvenstvo v smučarskih skokih V V NAJUSPEŠNEJŠI MATJAŽ KLADNIK V ekipnih skokih na 92-metrski skakalnici v Planici je zmagala Ilirija Center iz Ljubljane pred Prvo ekipo Triglava Telinga iz Kranja in Tržičem, v obeh tekmah posameznikov pa je bil najboljši skakalec Ilirije Centra Matjaž Kladnik, doma iz Kamnika. Planica, 30. januarja - Smučarski skakalni klub Stol iz Žirovnice je brezhibno izvedel državno prvenstvo v smučarskih skokih v Planici. To se 2a Žirovničane tudi spodobi, saj bo njihov klub letos star že 46 let, klubski delavci imajo obilico organizacijskih izku-*enj, v svojih vrstah pa imajo tako odlične skakalce, kot sta na primer Franci Petek in ukoliko mlajši Anže Zupan. Na petkovi ekipni tekmi ni bilo presenečenj. Fras, Gostima* Janus in Kladnik so rutinsko odskakali tekmo in zmagali * skoraj 20 točk prednosti. Najuspešnejši in najzaslužnejši za zmago je bil mladi Matjaž Kladnik, ki je s 102 metra dolgim skokom postavil tudi nov rekord skakalnice s kritično točko pri 92 me-trih.Druga je bila prva ekipa Triglava Telinga iz Kranja, za katero so tekmovali Žagar, Komovec, Zupan in Polajnar, tretji pa so bili Tržičani v postavi Hribar, Franci Jeko-vec, Dejan Jekovec in Meglic. Četrta pa je bila druga ekipa Triglava Telinga. V soboto in v nedeljo pa so bili na sporedu skoki v posamični konkurenci. Zmagal je Matjaž Kladnik, kljub temu da je pri prvem skoku podrsal pri 104 metrih. Drugi je bil Franci Petek (Stol Žirovnica), tretji in četrti pa sta bila Tržičana Dejan Jekovec in Robi Meglic. Peti pa je bil Matjaž Zupan (Triglav Teling). Tek- Robi Meglic iz Žiganje vasi, član tržiškega kluba. Na mali skakalnici je bil četrti, na veliki pa drugi Tako je letel zmagi nasproti Matjaž Kladnik. Nasmejani Franci Petek. Na "mali" je bil drugi, na "veliki" pa šesti. movalcem je nagajalo vreme. Bilo je mrzlo, veter pa je bil zelo nepredvidljiv. V nedeljo, ko so skakali na veliki Bloudkovi napravi, pa je bilo vreme boljše, ob vznožju skakalnice pa se je zbralo tudi veliko ljudi. Tudi tokrat Kladnik ni dovolil presenečenja. Tokrat je bolje skakal tudi Urban Franc (Triglav Teling), olimpijec Matjaž Zupan pa je povsem odpovedal. Zmagal je Matjaž Kladnik. Drugi je bil Robi Meglic (Tržič), tretji Gostiša (Ilirija Center), četrti Fras, prav tako Ilirija Center, peti pa je bil Dejan Jekovec. Skakalci bodo do odhoda na olimpijske igre predvsem vadili. Trener Jelko Gros je prepričan v njihovo dobro formo, ki pa jo morajo potrditi na tekmah. Olimpiada bo najlepša priložnost. • J.Košnjek, slike G. Šinik Svetovni pokal v alpskem smučanju NASI SPET NA STOPNIČKAH Jure Koširje delil tretje mesto v slalomu v Chamoiiixii, dekleta pa so blestela na smuku v Garmisch Partenkirchnu. Vendar si je to nemško smučarsko središče nadelo črnino: 26-letna Avstrijka Ulrike Maier se je ubila. Slalom v Chamonixu, zibelki jrancoskega smučanja, je dobil ganjan Alberto Tomba in s tem Izpovedal, da gre na olimpijske jpe po kolajne, po najmanj rno, slalomsko. Zelo uspešen £ bil slovenski nastop. Jure *°sir je na koncu delil tretje mesto z Avstrijcem Svkoro, Mitja Kune je bil 11., Miklavc pa 17. Škoda, da je po izredni vožnji že v prvem slalomu izpadel Gregor Grilc. Vendar je trener Pavel Grašič po tekmi zelo zadovoljen. Ponovno so presenetila dek- N*š> smučarji med treningom v Kranjski Gori. - Slika G. Šinik Jure Košir je spet blestel. Delil je tretje mesto. leta. In to v smuku, česar ni nihče pričakoval. Že zmaga mlade Italijanke Kostnerjeve je presenečenje. Nič manjše pa ni šesto mesto Alenke Dovžan in osmo mesto Špele Pretnar. Andrej Miklavc je v nedeljo dosegel svojo najboljšo slalomsko uvrstitev v svetovnem pokalu. Mariborčanka Korenova pa je bila 14. Mar je to znak, da mora svetovna smučarska elita tudi v smuku računati na slovenska presenečenja? • J.K LOJZE GORJANC, direktor nordijskih smučarskih reprezentanc o smučarskem teku in odzivu tekačev na neudeležbo na olimpijskih igrah JUNIJA SEM PREDLAGAL SPREMEMBO NORM Kako kot direktor nordijskih reprezentanc ocenjujete odločitev našega olimpijskega komiteja, da tekači ne gredo na olimpiado in kaj menite o njihovih protestih, tudi z odpovedovanjem tekem? "Zanesljivo je to širši problem. Sam sem že junija na sestanku olimpijskega komiteja predlagal spremembo norm. Norme, ki so bile, so nemogoče, da bi jih kdo od tekačev dosegel. To smo vedeli že poleti, vendar je bilo takrat rečeno, da se bomo pač pred olimpiado pomemli, ali da ali ne, kdo bo šel in kdo ne. Mislim, da je napačno že to, da mi v disciplinah, ki so popularne, ne damo takih norm, ki bi bile dosegljive, vendar pa še vseeno na športni višini. Smučarski tek je širša disciplina. Z razpadom Sovjetske zveze je več držav in toliko več tekmovalcev. Mi za svetovni vrh trenutno nismo sposobni. Te norme je bilo nemogoče doseči. Vendar, to sem povedal tudi na olimpijskem komiteju: če bi se vse države držale teh norm, bi bilo na olimpiadi samo 30 ali 35 tekačev. Mi bi morali malo tolerirati in dejansko pogledati, da bi šla tudi štafeta in ena tekačica, sicer pa bi morali poslati vsaj dva tekmovalca in eno tekmovalko. Prisotnost na olimpiadi bi bila spodbudna tudi za ta rod tekačev, ki še niso prestari, pa tudi za mlajše, ki prihajajo. Ne morem pa reči, da je bila odločitev olimpijskega komiteja nepravilna, ker norm tekači uradno niso dosegli. Olimpijski komite bi moral biti v tem primeru prožnejši in na vsak način omogočiti tekačem start." Kaj pa protesti tekačev zoper to odločitev? Tudi z odpovedovanjem že najavljenih tekem. "Mislim, da to ni pravilno, ker bomo s tem škodovali svojim tekačem in teku nasploh. Tekače moramo motivirati. Letos bo še nekaj tekmovanj, prav tako bo drugo leto svetovno prvenstvo, kjer upam, da bodo naši tekači le uspešni, seveda pa moramo reorganizirati smučarski tek. Tek moramo spraviti na višjo raven, ker imamo nekaj obetavnih tekačev. Prihodnje leto se moramo udeleževati tekmovanj v Srednji Evropi in po možnosti tudi v svetovnem pokalu. Naš cilj je tudi prihodnja olimpiada v Naganu. Globočnik in Soklič sta še izredno mlada in bosta še leta 1998 mlada. Prav tako pa tudi Kavalar in Kerštajn še nista stara. Italijanska reprezentanca je na primer stara okrog 30 let, naši pa bodo šele leta 1998 pri teh letih. Še vedno mislim, da ima tek perspektivo." Omenili ste reorganizacijo smučarskega teka. Na kakšno reorganizacijo mislite. "Če smo odkriti, v tekih ni človeka na zvezi, ki bi bil res gonilna sila tega športa. Sam sem direktor nordijskih disciplin in mislim, da finančne možnosti tekači imajo in so lahko trenirali, vendar brez ene duše, ki bi gnalanaprej, ne bo šlo. Imeli smo trenerje. Ne morem reči, da niso delali, vendar ni bilo gonilne sile. To vlogo bi moral prevzeti eden mlajših, perspektivnih športnih delavcev, ki bi bil sposoben združiti klube in klubske trenerje. Mislim, da ravno klubski trenerji vlečejo vsak v svojo smer. Nimamo enotnega koncepta treninga in tukaj na žalost ni vse tako kot bi želeli tako mi kot tekači, ki pa so tudi sami krivi, da svojih vrst bolje ne organizirajo." Ali imamo doma take ljudi ali bi jih bilo treba pripeljati od zunaj? "Sem zagovornik domačih ljudi in domačih strokovnjakov. Danes je znano, kako se trenira. Koncept treninga je jasen. Jaz sem to že večkrat rekel, tudi takrat, ko sem še bil predsednik strokovnega sveta. Takrat sem delal analize. Naši tekači so trenirali okrog 20 odstotkov manj kot svetovna špica in če treniraš manj, ne moreš biti enakovreden svetovni špici. Zato smo tudi toliko zaostajali. Bomo pač morali izbrati tiste tekače, ki bodo sposobni prenesti vrhunski trening, ustvariti pa jim je treba pogoje, da bodo tako lahko trenirali. Če pa tega nočemo, pa bomo morali reči, da se mi odpovedujemo vrnunstva v teku in da gradimo na rekreacijskih tekmovalcih, ki bodo tekmovali v Alpskem pokalu. Vendar se potem olimpijskim igram in podobnim velikim tekmovanjem odpovejmo. Če smo v alpskih disciplinah v špici in v skokih pri vrhu, bi lahko tudi v tekih dosegali vrhunske rezultate. Vsaj takšne, da ne bi bilo teh problemov, ki so sedaj pri normah za udeležbo na olimpijskih igrah. 12. mesto v štafetah, ki je bilo norma, bi dejansko morali doseči. Če smo bili na mladinskem svetovnem prvenstvu deseti in bi bili tako uspešni tudi pri članih, bi bila norma izpolnjena. Če bo tako, potem pri olimpiadi leta 1998 ne bo problemov." • J. Košnjek, slika G. Šinik nn Ljubljančani so že v finalu JESENIČANI LAHKO ŽE DANES ODLOČAJO Himpija Hertz je v petek še četrtič premagala Sportino Bled in e tako s 4 : 0 v medsebojnih dvobojih uvrstila v finale, Acroni Jesenice pa vodijo proti Celjanom po petkovi zmagi s 3:1, drevi pa lahko v Celju četrtič zmagajo in si zagotovijo finale. Jesenice, 28. januarja - Tako kot na vseh dosedanjih tekmah Jeseničanov s Celjani je bilo tudi tokrat napeto in razburljivo. Vendar so domačini tokrat pred polno dvorano le zmagali, čeprav bi se kaj lahko ponovila stara zgodba porazov s Celjani doma. Kar solidno vodstvo so spet zlahka zapravili. Jeseničani so dobili prvo tretjino z 2 : 0. Oba je zabil Marko Smolej. Tomaž Vnuk je nato znižal izid, vendar je bil mladi Jan uspešen za Jeseničane. Celjani so igrali zelo vztrajno in je najprej Bojan Zaje znižal vodstvo domačin na 3 : 2, nato pa je zadel Povečerovski in rezultat je bil izenačen. V zadnji tretjini so bili Jeseničani spet boljši in deset minut pred koncem je kazahstanski reprezentant Igor Beljajevski zabil zmagoviti gol. Trener Jeseničanov Sergej Borisov kljub zmagi ni bil povsem zadovoljen. Igrali smo dobro le v prvi in zadnji tretjini, v drugi pa smo iz nerazumljivih razlogov popustili, čeprav je znano, da se Celjani ne vdajo hitro. Le malo je manjkalo, pa bi nas to drago stalo, je povedal po tekmi. • J. Košnjek SPORTINA BLED : OLJMPIJA HERTZ 1:4 Bled - Športna dvorana, gledalcev okoli 1200. Glavni sodnik Korentschnig (Avstrija), linijska: Bundalo (Jesenice) in KOnc (Kranj). Strelci: 0:1 (3) Brodnik (N. Zupančič, Tišler), 0:2 (19) N. Zupančič (Gorenc, Tišler), 0 : 3 (43) Tišler (N. Zupančič, Kontrec 0:4 (48) Brodnik (Jobe, Beribak), 1 : 4 (58) Rožič (Stevič, Šuvak). IZKLJUČITVE: SPORTINA BLED: 9 + 30, OLIMPIJA HERTZ: 17 + 20. Hokejisti Olimpije Hertz so tudi v četrtem polfinalnem obračunu z Bledom zmagali in si s to zmago zagotovili uvrstitev v finale DP Že takoj na začetku srečanja so imeli domaČi lepo priložnost za zadetek, ko je Rožkov sam pridrsal pred vratarja gostov Raddicka, ta pa je z odlično obrambo preprečil vodstvo domačinov. Kazen je sledila že v 3. minuti, ko je igralec gostov Brodnik z močnim strelom z modre črte uspel premagati domačega vratarja Bolto. Kljub vodstvu Ljubljančanov se hokejisti Bleda niso predali, vendar pa iz lepih priložnosti predvsem Stolbuna, Rožkova in Rožiča niso uspeli premagati tokrat odličnega vratarja gostov Reddicka. Minuto pred koncem prve tretjine pa so po lepi akciji, ki sta jo začela Tišler in Gorenc zaključil pa Nik Zupančič Ljubljančani povedli z 2 : 0. V drugi tretjini sta obe moštvi prikazali slabšo hokejsko predstavo. V zadnjem delu igre pa so imeli domačini zopet lepo priložnost v 42. minuti, ko je bil sam pred golom Šuvak, vendar se je ponovno izkazal Reddick. Ljubljančanom pa je minuto za tem že v tretje uspelo premagati Bolto, strelec pa je bil Tišler. Še eno priložnost za domače je v 47. minuti zamudil Stolbun. V 48. minuti pa je Brodnik dosegel še svoj drugi zadetek, ob tem pa so imeli gostujoči igralci številčno premoč, saj je bil pri Bledu izključen branilec Šahraj. Proti koncu srečanja je v 53. minuti zavrela kri Jobu in Stolbunu, za kar sta si oba prislužila disciplinsko kazen igre, častni zadetek pa so Blejci dosegli dve minuti pred koncem srečanja, strelec pa je bil mladi Rožič. • I. Jakopin ZMAGA ŠEŠIRJA Rokometaši Šeširja so tokrat spet zmagali, njihova žrtev pa so bili zadnjeuvrščeni rokometaši Velike Nedelje. Ločani bi lahko slavili s precej višjim rezultatom, če bi bili v zadnjih minutah bolj zbrani. Sicer pa sobotna zmaga ne pomeni veliko, ker se v prvi moški ligi v vsakem kolu zgodi kakšno "presenečenje", tako da sta tako Šešir kot Velika Nedelja že odpisana. V tem kolu se je čudež zgodil v Velenju, kjer je Drava odnesla točko Gorenju. Spomladi uspešni Ribnicani so tokrat doživeli pravo katastrofo pri Jadranu. Enako so jo odnesli Ajdovci v Celju. V zasavskem derbiju so bili boljši rudarji, Slovan pa je bil boljši v obračunu dveh Evropejcev. Zaradi vsega omenjenega na lestvici ni velikih sprememb, le Jadran je že tretji. Drugi del prvenstva so začele tudi rokometašice v boljši, modri, skupini. V njej igrajo tudi Kranjčanke, ki pa bodo svojo tekmo, zaradi nastopa Krima Electe v evropskem pokalu, odigrale šele danes ob 18.30 v dvorani na Planini. Na ostalih dveh tekmah so slavile gostje. Zmaga Kočevk v Škofijah je bila pričakovana, zato pa je Belinka Olimpija tesno slavila v Ajdovščini, proti zanje vedno neugodnim rokometašicam Mlinotesta. Rezultati: 1. moška rokometna liga -14. kolo: Šešir : V. Nedelja 21:18, Celje Pivovarna Laško : Fructal 29:13, Gorenje : Drava 17:17, A. Jadran : Ribnica 32:16, Omnikom Rudar : Goldstar Litija 26:21 in Kolinska Slovan : Prevent 22:19. Na lestvici vodijo Celjani pred Slovanom in Andor Jadranom. Kljub zmagi je Šešir še naprej enajsti. Žen.ske-modra skupina • 1. kolo: Kranj: Krim Electa 1.2.1994 ob 18.30 v dvorani na Planini, Marcus Burja : Kočevje 27:33 in Mlinotest : Belinka Olimpija 18:19. Ta konec tedna s spomladanskim delom prvenstva začenjajo tudi rokometaši v drugi ligi zahodna skupina, kjer imamo Gorenjci tri predstavnike: Tab Inženiring Preddvor, Besnico in Center Zaplotnik. • Martin Dolanc ODEJA MARMOR 67:102 Škofja Loka - Športna dvorana Poden, gledalcev 100, sodnika: Kobilica (Ljubljana) in Rom (Vrhnika). Odeja Marmor Kržišnik 20, Luskovec 4, Primožič 2, Malacko 21, Frakelj 6, Pejič 12. Le prvih 10 minut so imele Ločanke dovolj moči in znanja za resnejše upiranje dvakratnim državnim prvakinjam in udeleženkam lige evropskih prvakinj. V 10. minuti je bil izid 22:20 za Ljubljančanke, to pa je bilo tudi vse, kar so Ločanke napravile. Res je, da v ekipi ni bilo Katjuše Bizjak in poškodovane Shemsije Stublle. Nihče sicer ni pričakoval čudeža, vendar razen Malackove in Kržišnikove nobena izmed preostalih igralk ni pokazala tistega, kar zna. Nekaj več gibanja, želje in borbenosti pa je bilo kljub vsemu pričakovati. Tako pa je večina le čakala konec tekme. Tudi pri gostjah sta manjkali dve igralki, zaradi poškodb ni bilo Topalovičeve m Zupanove, kljub vsemu pa se v ekipi samih reprezentantk to ni posebej poznalo. Vsekakor se zaradi tega poraza ne gre preveč sekirati, pomembno je le, da zdesetkane Ločanke čimprej ponovno ujamejo pravi ritem. Prva priložnost za to pa bo že v soboto v Mariboru, kjer se bodo prvič v tej sezoni pomerile s tamkajšnjim IWECOM VVetrokom. • DR ŠEŠIR : VELIKA NEDELJA 21:18 Škofja Loka ■ Športna dovrana Poden, gledalcev 500, sodnika: Štoeger in Grame (oba Maribor). Šešir Petemel, Ravter 5, Tomič 4, Berce 4, Šile 5(3), Dolinar 1, Frelih, Kalna, Jakac, M. Keše 2, Novšak, G. Keše. V prestižnem dvoboju zadnjeuvrščenih ekip so Ločani vknjižili drugo zmago. Gostje so povedli le z 1:0, potem pa so bih po 16. minuti od izida 4:4 gospodarji na igrišču - domači igralci. Z nekaj lepimi akcijami in ob borbeni igri v obrambi so si tako že v prvem delu priigrali lepo prednost. V nadaljevanju je le ta narasla že na šest zadetkov v 54. minuti. Ko bi Šeširjevci morali napraviti še večjo razliko, pa so ponovno obstali. Naredili nekaj začetniških napak, gostje so to s pndom izkoristili in z delnim izidom 0:4 ogrozili zmago. Vendar so bili v končnici Ločani le bolj zbrani in popolnoma zasluženo premagali za razred slabšega nasprotnika. Vsi ljubitelji rokometne igre pa si nastop edinega gorenjskega prvoligaša ogledajo v soboto popoldan, ko Šešir gostuje v Ljubljani pri KoUnski Slovanu. • Dare Rupar PORAZ DIDAKTE IZ RADOVLJICE Didakta Radovljica: Stojnšek 19, Grahovac 15, Valentar 8, Lotrič 7, Erman 6, Mitrič 6, Tonejc 4. Igralci Didakte Radovljice so dobro začeli pomembno srečanje v Radencih. Sredi prvega polčasa so vodili še za 10 točk, nato pa močno popustili in domači vodstva niso več izpustili iz rok. Štiri minute pred koncem je bilo samo 4 točke prednosti za domače, vendar so prav v finišu Radovljičani zaigrali najbolj nezbrano, tako da je končna razlika v prid domačih precej velika. ROPSKO SMOČflNJE POKAL ZAVAROVALNICE TRIGLAV V soboto in nedeljo so se nadaljevala tekmovanja dečkov in deklic ter cicibank in cicibanov zahodne regije za Pokal Zavarovalnica Triglav. Dečki in deklice so v soboto tekmovali v veleslalomu v Kranjski Gori, cicibanke in cicibani pa v nedeljo na Kobli. Na tekmovanju v Kranjski Gori, ki ga je organiziral Smučarski klub Jesenice, je tekmovalo 57 deklic in 89 dečkov. Mlajše deklice: 1. Zupan Daša (Tržič) 44,68, 2. Dabič Lea (Bohinj) 45,14; 3. Mohorič Maja (Domel Železniki) 46,39; 4. Žerjav Tanja (Kranjska Gora), 5. Kobal Miša (Jesenice), 6. Osovnikar Neža (Alpetour). Starejše deklice: 1. Gašperin Andreja (Blejska Dobrava) 43,02; 2. Dagann Jana (Triglav), 43, 56; 3. Šinkovec Andreja (Alpetour) 43,59, 4. Čadež Urška (Tržič), 5. Troha Daša (Rudar Idrija), 6. Jerala Katja (Alpetour). Mlajši dečki: 1. Pogačar Jure (Triglav) 43,25, 2. Reberšak Luka (Radovljica) 43,62, 3. Pisk Leon (Rudar Idrija) 44,97; 4. Ribnikar Jernej (Tržič), 5. Kosmač Miha (Jesenice), 6. ZnidarŠič Marko (Alpetour). Starejši dečki: 1. Draksler Peter (Triglav) 40,31; 2. Križaj Boštjan (Tržič) 41,17; 3. Sorli Luka (Triglav) 41,48; 4. Slivnik Črt (Kranjska Gora), 5. Poklukar Janez (Bled), 6. Tarman Gašper (Bled). Na tekmovanju, ki ga je izvedel Smučarski klub Radovljica, je nastopilo 63 cicibak in 74 cicibanov. Cicibanke: 1. Dabič Tea (Bohinj) 44,16, 2. Rovšek Špela (Matajur) 44,54, 3. Kobal Ana (Jesenice) 44,84, 4. Kravcar Tjaša (Tržič); 5. Ferk Mojca (Jesenice), 6. Razinger Polona (Jesenice). Cicibani: 1. Gartner Dušan (Domel Železniki) 43,72, 2. Bradaškja Matej (Matajur) 44,15, 3. Birsa Boštjan (Gorica) 44,99, 4. Žbogar Vasja (Gorica), 5. Kolenc Anže (Kranjska Gora), 6. Zorman David (Bohinj). Trenutni vrstni red v tekmovanju za pokal Zavarovalnica Triglav Po polovici izvedenih tekmovanj v letošnji sezoni je vrstni red za celoletno uvrstitev naslednji: cicibanke: Tjaša Kravcar Tržič in Mojca Ferk Jesenice po 95 točk, Tea Dabič Bohinj in Ana Kobla Jesenice po 90 točk; cicibani: Juš Gmajnar Bled 100 točk, Žiga Puc Jesenice 95 točk in Matej Bradaškja Matajur 90 točk; ml. deklice: Daša Zupan Tržič 150 točk, Lea Dabič Bohinj 127 točk in Tanja Žerjav Kranjska Gora 126 točk; ml. dečki: Jure Pogačar Triglav 150 točk, Luka Reberšak Radovljica 135 točk in Leon Piska Rudar 120 točk.; st. deklice: Andreja Gašperin Blejska Dobrava 150 točk, Urška Čadež Tržič 127 točk in Andreja Šinkovec Alpetour 125 točk; st. dečki: Peter Draksler Triglav 145 točk, Marko Zupan Kranjska Gora 122 točk in Boštjan Križaj Tržič 121 točk. • Janez Šolar IMllUM DIAMOND JEZICA POKAL STRAŽIŠČA Kranj, 29. januarja - 1. pokala Stražišča v dvorani TVD Partizan se je udeležilo 25 tekmovalcev iz vseh gorenjskih klubov, ki so tekmovali v dveh skupinah. V prvi, močnejši, skupini je bil končni vrstni red prvih: 1. Jauh (Merkur), 2. Jeraša (Merkur), 3. Rant l (EGP Š.L.), 4. Ošlaj (Merkur), 5.-6. Polanšek (Križe) in Rant B (EGP Š.L.), 7.-8. Porenta A. (Merkur) in Pogačar (Odisej). V drugi, veteranski, skupini pa so se najbolje uvrstili: 1. Starman (Kondor), 2. Korbar (Jesenice), 3. Mežek A. (Križe), 4. Pretnar (Kranj). Tekmovanje so omogočili sponzorji: Metalka Ljubljana, Eltron Žabnica in obrtnik Rogelj Stražišče s podaritvijo pokalov, medalj in praktičnih daril za izvedbo srečelova. Tekmovanje za Pokal Stražišča naj bi v prihodnje postalo tradicionalno srečanje gorenjskih namiznoteniških igralcev. • F. Ošlaj ©PlOJKfl ««33333331111 IGRALI LE BLEJCI V I. DOL so v soboto igrali le odbojkarji Minolte Bled, ki so, še vedno brez Rozmana in Humerce. izgubili v Slovenski Bistrici proti ekipi Granit Preskrbe. Ekipa Žirovnice bi morala že v sredo odigrati tekmo v Novem mestu, ki pa se je, kljub temu da so prej že potrdili prestavitev tekme, niso udeležili. Tako jih verjetno čaka poraz za "zeleno mizo". Rezultati: Granit Preskrba : Minolta Bled 3:1 (-12,12,10,12), Olimpija : Topolšica 3:0, Fužinar : Vigros Pomurje 0:3, Ljutomer : TAD Europe Kamnik 3:0. Vrstni red: Olimpija 26, Vigros Pomurje 24, TAD Europe Kamnik 16, Ljutomer 14, Pionir 12, Bled in Granit Preskrba 10, Žirovnica 8, Topolšica 4 in Fužinar 2 točki. Odbojkarji Žirovnice igrajo že v sredo zaostalo tekmo z ekipo Ljutomera v dvorani CSUI-ŽIC na Jesenicah ob 20. uri. Igralke Avtohit Bleda so bile v soboto proste, saj so ugodile prošnji ekipi iz Gornjega grada in derbi 13. kroga prestavile na 9. februar. Rezultati: Krim : HP Hobby Branik 3:0, ŠD Tabor : Mislinja STELL 2:3, LIK Tilia : Novo mesto 3:0, HIT Casino : Cimos 0:3. Vrstni red: Cimos 26, LIK Tilia 20, Gornji Grad Brokat in Avtohit Bled 18, HIT Casino 14, Novo mesto in Krim 10, HP Hobby Branik 6, Mislinja STELL 4 in ŠD Tabor 2 točki. • Branko Maček DOLOČENE EKIPE ZA MEDNARODNA OTROŠKA TEKMOVANJA Na osnovi dosedanjih rezultatov je vodstvo otroške reprezentance določilo udeležence mednarodnih otroških tekmovanj. Najboljša ekipa se bo udeležila tekmovanja za Trofejo Topolino v Italiji, ki bo od 9. do 12. februarja. V ekipi so starejše deklice Petra Svet in Nina Makuc iz Dolomitov ter Mateja Delničar iz Olimpije, mlajši deklici Judita Koštomaj iz Uniorja Celje in Lae Dabič iz Bohinja; pri starejših dečkih bodo tekmovali Boštjan Amolj iz Domžal, Mitja Dragšič iz Branika in Peter Draksler iz Triglava, pri mlajših pa Uroš Zupan iz Uniorja in Jure Pogačar iz Triglava. Na tekmovanje v Vratno na Slovaško, ki bo od 31. 1. do 3. 2., potujejo deklice Andreja Gašperin - Blejska Dobrava, Jana Dagann Triglav, Andreja Šinkovec Alpetour, Daša Zupan Tržič, Neža Osovnikar Alpetour in dečki Luka Šorli Tirglav, Marko Zupan Kranjska Gora in Luka Reberšak Radovljica. Na tekmovanje v Riskv na Češko, ki bo od 3. do 6. 2. pa potujejo deklice Katja Smalc Olimpija, Mojca Rataj Branik, Zarja Sibej Novinar, Petra Bregant Snežinka in dečki Igor Kozlar Branik, Matevž Andrič Novinar, Primož Gregorič Olimpija in Grega Brajovič Branik.Po teh tekmovanjih se bodo najboljši udeležili tekmovanja za Pokal Loke, ki bo v Škofji Loki 19. in 20. februarja. * Janez Šolar MARKUN PRVI Na 4. državnem šahovskem prvenstvu za mladince do 18 let v hotelu Creina si je z remijem v zadnjem kolu Boštjan Markuo (Tomo Zupan Kranj) zagotovil zmago. Z Duškom Pavasovičem (LŠK Iskra) sta imela sicer enako število točk, vendar je Boštjan igral z boljšimi nasprotniki. Oba tekmeca za tretje mesto sta zmagala, na koncu pa je bil po drugem kriteriju boljši Pavel Petek (Murka Lesce). S šestim mestom je presenetil Matej SeliŠkaf (Mengeš), ki je bil po ratingu rangiran na 16. mesto. Na turnirju za mladince do 20 let je zmagal Primož Riegler (Inntal Maribor)' Marko Tratar (Murka Lesce) ni uspel premagati Boštjana Sirnika v zadnjem kolu in se je moral zadovoljiti z drugim mestom, ki pa fa vodi na evropsko prvenstvo. Tretji je bil Simon Serdt (Spodnja olskava). Na turnirju mladink do 20 let je sodelovalo 5 igralk, zmagala pa je olimpijka Kiti Grosar (Nova Gorica) pred Le° Števanec (Radenska POMGRAD) in Petro Ipavec (Komenda). Prvenstvo je izvedla Šahovska sekcija Tomo Zupan iz Kranja ob Eomoči pokrovitelja ZEBRA d.o.o. Kranj in hotela Creina Kranj, [ončni vrstni red: fantje do 18 let: 1. Boštjan Markun (Tomo Zupan Kranj), 2. Duško Pavasovič (LŠK Iskra) oba po 7, 3. Pavel Petek (Murka Lesce), 4. Luka Šolmajer (LŠK Iskra) oba po 6, * Miran Rusjan (Nova Gorica), 6. Matej Seliškar (Mengeš) oba p° 5.5, 7.-9. (5.0) Robert Bergant (Komenda), Matjaž Plajnšek (Lipa Ptuj), Matjaž Košak (Novo mesto), 10.-12. (4.5) Damjan BišČa" (Lipa Šentjur), Klemen Klavčič (Murka Lesce), Marko Šoštartf (Inntal Marbor) itd... Fantje do 20 let: 1. (8.0) Primož Riegle* (Inntal Maribor), 2. (7.5) Marko Tratar (Murka Lesce), 3. (6.5) Simon Serdt (Spodnja Polskava), 4. (6.0) Sebastijan Jazbinšek i (Lipa Šentjur), 5. (5.5) Fjodor Žugaj (Metalna Maribor), 6. (5.0) Andrej Pinter (Celjski ŠK), 7.-8. (4.5) Boštjan Sirnik (Zusterna;-Tomi Gruškovnjak (Radenska POMGRAD), itd. • Ale» Drinovec ODLIČENŠTART TRIGLAVA Začetek spomladanskega dela državnega ekipnega prvenstva za člane, je Triglavanom prinesel novi dve pomembni točki, saj so v obračunu z večkratnim članom 1. lige Donitom iz Medvod, zmagali prepričljivo z rezultatom 5 : 3 (5266:5181) predvsem 1 odlično igro Marka in Vaneta Omana. Medsebojni obračuni s° potekali: P. Jesih: V. Oman 0:1 (825:908), B. Jerše: M. Beber (895:845), B. Turinek : M. Oman 0:1 (860:924), D. Eržen-Brdnik: V. Šimnovec 0:1 (808:865), F. Jerše : T. Česen 1:0 (882:855) in T Šemrl : K. Boštar 1:0 (911:869). Članice Triglava pa so gostovale pri ekipi Slovenj Gradca, ter pfaV tako zabeležile zmago sebi v korist, saj so istoimensko ekip0 premagale z rezultatom 6:2 (2393:2351) za Triglav. Točke za Triglav so dosegle S. Belcijan, S Fleischman, N. Nepužlan in A Ribič, dočim sta J. Jerala in S. Virant doživele poraz in s tem dve točki. Naslednjo tekmo igrajo člani in članice Triglava doma z ekip0 "Fužinar" Ravne na Koroškem v soboto, 5. februarja 1994,2 začetkom ob 13.30 uri. V nedeljo pa moška ekipa potuje v go$*e k "Gradisu", ki je trenutno prvi na lestvici državne lige, žensk8 ekipa pa potuje v goste k "Adriji" iz Ankarana. • Tone Čes«" II. slovenska liga PORAZ V DOMŽALAH S 13. kolom se je nadaljevalo prvenstvo v 2. slovenski ligi in ekipa Ljubelja je gostovala v Domžalah, kjer je tesno izgubila. .. V izenačeni tekmi na težkem kegljišču sta ekipi prikaza1' povprečno igro. Rezultat je bil vse skozi tesen, saj je šele zadnji*1 50 lučajev dokončno odločilo zmagovalca tekme, v kateri s° domačini slavili zmago s 6:2 (4974:4902). Pri Domžalah sta bila najboljša Cukrov (854) in Uršič (853), pri Ljubelju pa ni nihče izstopal, saj je bila razlika med najboljšim m najslabšim le ^ kegljev. Na lestvici vodi Norik Ljubljana pred Proteusom, Ljubelj pa je?' in je v skupini 8 ekip, ki se borijo za razvrstitev od 3. do lu' (zadnjega) mesta. Naslednji konec tedna je na sporedu dvojno kolo, v soboto prihaj v Tržič ekipa Gorice, v nedeljo pa Ljubelj gostuje v Radencih- 2. Gorenjska liga PRVI ŠTIRJE ZMAGALI Z 8. kolom se je začel drugi del prvenstva v gorenjski lig' vodeče ekipe na lestvici še naprej zmagujejo, sja so prve §ti premagale zadnje štiri. .. Na Jesenicah so domačini dosegli proti pomlajeni ekipi S. Jen► rekorden seštevek kegljev v letošnjem prvenstvu. V Škofji Loki L, vodeči, še neporaženi Lubnik visoko premagal Kr. Goro. Kranju je druga ekipa Ljubelja zaigrala zelo dobro in viso* premagala drugo ekipo Triglava. Le v Tržiču je bil izid tesen J bolj izenačen do konca, slavili pa so igralci Adergasa. „ Rezultati: Jesenice : S. Jenko 7:1 (5288:4624), Lubnik : Kr. Gor* 6:2 (4957:4754), Triglav : Ljubelj 1:7 (4739:5108) in Elan : Aderga> 3:5 (4861:4879). . Lestvica: 1. Lubnik 16, 2. Jesenice 14, 3. Ljubelj 12 in 4. Aderg3 10 točk. u V 9. kolu v soboto, 5. februarja, igrajo ob 9. uri Adergas : Gora, ob 16. uri S. Jenko : Triglav m v derbiju Jesenice : Lubn ter v nedeljo ob 9. uri Ljubelj : Elan. • Jože Pogačnik Torek, 1. februarja 1994 25. STRAN • GORENJSKI GLAS Tekači protestirajo ODPRTO PISMO OLIMPIJSKEMU KOMITEJU SLOVENIJE Delavci smučarskih klubov "volonterji" iz vse Slovenije smo bili nad odločitvijo IO OKS, ki smo jo slišali preko javnih občil izredno presenečeni oziroma zrevoltirani. Odločitev, da na zimske olimpijske igre ne potujejo tekači oziroma, da tekači na olimpijskih igrah po 22 letih (takrat so bile OI na Japonskem) ne bomo imeli svojega predstavnika, se nam zdi skrajno neodgovorna in nedopustna. To pa še predvsem zato, ker organizator olimpijskih iger nosi vse stroške bivanja 30-ih slovenskih športnikov. Tudi udeležbo vseh predlaganih tekačev in akrobatskega smučarja, ki jih je predlagal najvišji izvršilni organ Smučarske zveze Slovenije - predsedstvo, števila 30 tekmovalcev ne bi presegli. To pa pomeni, da udeležba smučarjev tekačev in akrobatskega smučarja na olimpijskih •grah ne predstavlja bistvenih dodatnih stroškov, ki bi jih morala kriti Slovenija. Ni še dolgo tega, ko smo bili smučarji prvi, med njimi tudi tekači, ki smo promovirali Slovenijo kot samostojno državo na ZOI v Albertvillu. Tam so se Pojavljale tudi večje množice tekaških navijačev iz vse Slovenije (posebno tek na 50 km), ki so nosile in vihtele slovenske zastave, da bi na ta način doprinesli svoj delež k uveljavitvi takratne mlade in v svetu se marsikje nepriznane, slovenske države. To se je tudi izplačalo, kajti v sklopu prenosa teka na 50 km so se na ekranu televizijskih prenosov nič kolikokrat pokazale vihrajoče slovenske zastave, ki so bile v tistem času še kako pomembne. Od tega sta minili komaj slabi dve leti in ste na vse to že pozabili. Pokazali pa ste drugo resnico in to tisto, kakor znamo biti Slovenci kruti do mladih tekmovalcev in to predvsem tistih, ki se morajo za svoje uspehe in tudi "neuspehe" največ žrtvovati. Kljub neblestečim rezultatom pa imamo smučarji tekači tudi svoje argumente, na podlagi katerih menimo, da je odločitev IO OKS nedopustna, ti pa so: 1. kriteriji za vse smučarske discipline ne morejo biti enaki. Z razpadom vzhodnega bloka je nastala vrsta novih držav in s tem se je ravno pri tekačih nivo vrhunskih tekmovalcev bistveno razširil. Na tekmah SP nastopa več kot 150 tekmovalcev in več kot 120 tekmovalk iz 30 držav. V alpskih disciplinah in smučarskih skokih se vpliv razpada vzhodnega bloka skoraj ne pozna. 2. Vsi tekači so dosegli predpisane norme mednarodnega olimpijskega komiteja za nastope v tekmovanjih posameznikov in štafete. Veliko slabših tekmovalcev iz posameznih držav tudi tega kriterija ni dosegla. 3. Kako kruti so bili kriteriji, ki jih je sprejel OKS za tekače, povedo naslednji podatki: - če bi tudi druge države upoštevale kriterij, ki ga je predpisal OK za naše tekače -15. mesto na SP, bi na OI v Lillehamerju v posameznih tekaških disciplinah nastopilo samo 19 tekačev - po drugem kriteriju - do 30. mesta na SP, bi ob upoštevanju tega kriterija tudi v drugih državah nastopilo na OI v posameznih tekaških disciplo-nah samo 37 tekačev. Vsi pa dobro vemo, da bo udeležba tekačev na posameznih tekmah več kot 100 tekmovalcev. In kaj so dosegli naši tekmovalci v letošnji zimi, ki so nastopili decembra na treh tekmah za SP v posamičnih nastopih in na eni tekmi v štafeti. Naš najboljši Tomaž Globoč-nik je bil po kriterijih OKS oziroma SZS na 40. mestu (norma za nastop je bila 30. mesto), Kerštajn pa na 45. mestu (oba na tekmi SP v S. Caterini). To v tekaškem žargonu pomeni, da sta zaostala za normo (30. mesto) - Tomaž Globočnik 35 sek. ali 226 m in Robert Kerštajn 47 sk. ali 303 m na 15 km. Drugi tekmovalci pa niso imeli možnosti nastopa na tekmah SP kot posamezniki, ker smo imeli zaradi nenastopanja v štafetnih tekih za SP v tekmovalni sezoni 1992/93 omejen nastop na samo 2 tekmovalca. Po 1.1.1994, ko smo si pridobili pravico nastopa s 4 tekmovalci, pa se tekem za SP nismo udeležili zaradi finančnih težav, tekme so bile namreč v Rusiji in na Norveškem. Tako so tekači, ki niso imeli pravice nastopanja na SP, nastopali na tekmah alpskega pokala, ki je na nivoju evropskega pokal v skokih in alpskih disciplinah. Tam so tekači dosegali tudi mesta med prvih 5. Zmagovalec alpskega pokala pa je bS čez teden dni 6. na SP v Oslu. Med tistimi, ki niso bili nikoli uvrščeni med prvih 30 na tekmah SP, so tudi vsi Švicarji, Avstrijci, Kanadčani, Španci, Slovaki, Latvijci itd. Iz zadnjih podatkov pa vemo, da bo kljub nedoseganju uvrstitev med prvih 30 na SP, avstrijs-kotekaško zastopstvo na OI v Lillehamerju štelo kar 12 tekmovalcev. V štafetnih tekih za SP smo v letošnji sezoni nastopili samo enkrat in še to v sistemu tekmovanja, ki ni bil tak kot na OI in nam najmanj ustreza. Zasedli smo 16. mesto. Če bi bil sistem tekmovanja enak olimpijskemu (dva tekača tekmujeta v klasični tehniki, dva v prosti), bi zanesljivo dosegli boljši rezultat. Mi imamo namreč dva tipična tekača v klasični tehniki (Globočnik, Kerštajn) in dva izrazita tekača za prosti slog (Soklič, Kavalar). Zato lahko upravičeno trdimo, da bi imeli realne možnosti uvrstitve okoli 12. mesta na OI, to pa mislimo, da ne bi bila nikakršna sramota za malo državo Slovenijo. Naša zadnja uvrstitev štafete na svetovnem prvenstvu leta 1991 v Predazzu je bilo ravno 12. mesto. Koliko pomeni tek šta- fet na Norveškem, pa nam pove že sam podatek, da je za tek moških štafet prodnain že sedaj več kot 140.000 vstopnic. Nekatere države, ki niso mogle doseči olimpijskega kriterija za nastop v posamičnih konkuren-cah, se bodo udeležile samo teka štafet. Ker pa se IO OKS tudi pri nekaterih drugih udeležencih ni dosledno držal sprejetih kriterijev (nekateri udeleženci gredo na OI tudi na podlagi rezultatov pretekle sezone) smo tekači toliko bolj osupli nad tako odločitvijo IO OKS. Posledice tega pristopa do tekaškega športa so že vidne. Pri tekaških športnih entuzias-tih, ki so leta in desetletja živeli za ta šport, se je že začelo pojavljati malodušje do dela. Posledica tega so že odpovedi organizacije nekaterih pomembnih tekmovanj. Kar pa je še hujše in se bo pokazalo posledično dolgoročno, pa je to, da se bodo mladi začeli zatekati v druga (lahko tudi nezdrava in problematična) okolja, katerih je danes vse več, kajti v tekih ne bodo videli svojega cilja - to je nastop na OI. To je namreč dolgoročni cilj vsakega mladega športnika. Glede na vse navedene argumente in dejstva zahtevamo tekaški delavci iz vse Slovenije, da se IO OKS ponovno sestane in še enkrat prouči možnost nastopa tekačev ter akrobatskega smučarja na OI v Lillehamerju. Za nadaljnji razvoj tekaškega in posledično tudi biatlonskega športa pa bi to veliko pomenilo. Ne smemo namreč pozabiti, da s tem, ko uničujemo tekaški šport, uničujemo tudi biatlons-ki, kajti ves sedanji biatlonski rod izhaja iz tekaških vrst in tako bo tudi v prihodnje, kajti vsak bialtonec je vedno najprej tekač in šele, ko postane dober tekač, se začne preusmerjati v biatlonca, TEKAŠKI KLUBI SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE TRIGLAV DRŽAVNI PRVAK Ljubljana, 30. januarja - Zadnji konec tedna v januarju so dodobra izkoristili dečki do 15 let in imeli državno zimsko prvenstvo, na katerem je nastopilo osem ekip. Največ so pokazali dečki Triglava, ki so v svoji vrsti imeli najboljšega vratarja, igralca in strelca. Drugo mesto so zasedli dečki Kranja 90, tretje pa Micom Kopra. Prvenstvo so odlično pripravdi vaterpolski delavci Ljubljane. REZULTATI: 1. skupina: (nastopili so Triglav, Micom Koper, Ljubljana in Kamnik) TRIGLAV 1 : KAMNIK 36:0, strelci: Ramovš 13, Gantar 10, Likozar 4, Šifrer 4, Pravst 2, Podlipnik 2, Puškar 1; MICOM KOPER : LJUBLJANA 22:0, strelci: Kolenc 7, Južnič 7, Šokič 6, Šmitran 1, Šafnalter 1; TRIGLAV 1 : LJUBLJANA 23:2, strelci: Ramovš 7, Nastran 6, Gantar 5, Puškar 5, Pravst 4, Košir 3, Podlipnik 2, Likozar 2, Malavašič 1, Šifrer 1, Potočnik 1 za Triglav in Šulc 2 za Ljubljano; MICOM KOPER : KAMNIK 26:2, strelci: Kolenc 7, Šokič 6, Južnič 8, Laginja 1, Šafhalter 1 za Micom Koper, za Kamnik pa Mali 1 in Begič 1; MICOM KOPER : TRIGLAV 1 3:20, stelci: Šmitran 2, Šokič 1 za Micom Koper in Pravst 5, Nastran 4, Puškar 4, Ramovš 3, Košir 1, Šifrer 1, Likozar 1, Gantar 1 za Triglav; KAMNIK: LJUBLJANA 5:9, stelci: Mali 3, Brovenik 1, Begič 1 za Kamnik in Šulc 4, Gregov 3, Prajs 2 za Ljubljano. Vrstni red v skupim je bil: 1. Triglav, 2. Micom Koper, 3. Ljubljana, 4. Kamnik. 2. skupina (nastopili so Kranj 90, Neptun, Marbor in Triglav 2) KRANJ 90 : TRIGLAV 2, strelci: Pikec 6, Ninič 4, Meglic 2, Podvršček 2. Alidič 1, Palevič 1 za Kranj 90 in Zupan 3, Galič 1, Mihelčič 1, Sepic 1 za Triglav 2; NEPTUN : MARIBOR 9:9, strelci: Adanovič 2, Mutec 2, Matošič 2, Pur 1, Romih 1, Mastnak 1 za Neptun, za Maribor pa Kremžar 3, Bilalovič 2, Kos 2, Štosek 2; KRANJ 90 : MARIBOR 32:2, strelci: Pikec 7, Podvršček 6, Ninič 5, Šorli 3, Poljak 3, Horvat 3, Antonijevič 2, Meglic 1, Golob 1, Oman 1 za Kranj 90, Bilalovič 1 in Petek 1 za Maribor; TRIGLAV 2 : NEPTUN 21:4, strelci: Šepic 4, Smrkolj 3, Mihelčič 3, Metelj 2, Zupan 2, Nastran Jure 2, Kuralt 2, Galič 1, Košir 1, Leskovar 1 za Triglav 2, Adamič 3 in Mastnak 1; KRANJ 90 : NEPTUN 21:3, stelci: Farčnik 4, Pikec 4, Podvršček 3, Poljak 3, Horvat 3, Ninič 2, Meglic 1, Palevič 1 za Kranj 90, Adamič 2, Mutec 1 za Neptun; MARIBOR : TRIGLAV 2 6:15, strelci: Bilalovič 2, Krenžar 1, Kos 1, Čeh 1, Vidrih 1 za Maribor, Nastran Jure 3, Šepič 3, Galič 1, Smrkolj 1, Poljak 1, Mihelčič 1, Kuhar 1, Kurlat 1 za Triglav 2. Vrstni red v skupini je bil: 1. Kranj 90,2. Triglav 2,3. Neptun, 4. Maribor Tekma za 7. mesto MARIBOR : KAMNIK 15:4, strelci: Bilalovič 8, Kremžar 4, Vidrih 1, Kos 1 za Maribor, Leber 2, Zupančič 1, Mah 1 za Kamnik; tekma za 5. mesto LJUBLJANA : NEPTUN 15:8, strelci: Avolič 5, Šulc 5, Prajs 5 za Ljubljano, Adamič 5, Metošič 3 in Romih 1; tekma 3. mesto MICOM KOPER : TRIGLAV 2 19:3, stelci: Kolenc 9, Južnič 5, Šokič 2, Kos 2 za Micom Koper, Galič 1, Šepič 1, Leskovar 1 za Triglav 2; tekma za 1. mesto TRIGLAV 1 : KRANJ 90 23:4, stelci: Ramovš 6, Nastran 5, Šifrer 5, Puškar 3, Košir 1, Gantar 2 za Triglav 1, Horvat 2, Alidič 1 in Podvršček 1 za Kranj 90. Po končanem tekmovanju je najboljša ekipa in posamezniki prejeli pokale, ki jim je izročil predsednik VZS Iztok Krašovec. Za najboljšega igralca je bil izbrna Matej Nastran, najboljši vratar je bil Jure Kern, najboljši strelec pa Matej Ramovš. Pohvalo zaslužijo tudi Vojko Podvršček, Miro Čeklič, Dani Rozman in Blaž Radonjič, ki so sodili vsa srečanja. • Jože Marinček SEZNAM NAGRAJENCEV 2. ŽREBANJA PODARIM DOBIM °SS^aSS/SSSl 1. AVTOMOBIL XANTTA CIMOS KOPER 3> 61210 Ljubljana Šentvid 1 AVTOMOBIL CAMPUS SAVA KRANJ Ule Ana, Sedejeva Kočar Vesna, Hohkravtova 27, 61420 Trbovlje 3. AVTOMOBIL NTVA L Ž VSEMI OPCIJAMI LADA AVTO 0-O.O.. Niki Anamarija, Maistrova ulica 6, 62380 Slovenj Gradec . 4 MOTORNO KOLO YAMAHA XTZ 750 S.T. IN DAINESE {AKNA NORDKAPP DELTA TEAM KRŠKO d.o.o. - Turšič ^ana, Triglavksa 4L 61000 Ljubljana J- ip.000 DEM IN STAVA ZA NAGRADO 50.000 DEM NA JENIŠKEM TURNIRJU KIM-PODARIM DOBIM KTM - Flor-Janc'ć Ancila, Parmova 46, 61000 Ljubljana «• NAGRADNI BON ZA ELANOVE IZDELKE V VREDNOS-i1 710.000 SIT ELAN d.d. - Benedičič Matevž, Na kresu 17, 64228 Železniki B Be 7. NAGRADNI BON ZA ELANOVE IZDELKE V VREDNOSTI 355.000 SIT ELNA d.d. - Poljanec Štefanija, Pot v Goričico 16,61231 Črnuče 8. MOTORNO KOLO YAMAHA XC 125 BELUGA IN DAINESE JAKNATEMA DELTA TEAM KRŠKO d.o.o. - Časar Stane, Kočarji 3, 61330 Kočevje POZOR! Za vse tiste, ki niso zadeli nagrad, ki jih v nagradni sklad akcije darujejo sponzorji, so bile izžrebane tolažilne nagrade. Kdor ima na svojem kuponu črko X - serija in zadnjo številko 6, lahko svoj kuon na vseh poštah in kioskih dela do 20. aprila v zameno za nagrajeni kuponček vzame dve brezplačni darilni razglednici PODARIM-DOBIM. Hranite kupončke! Podatke obdelal in pripravil stavek za tisk SPIN d.o.o. Kranj. SK Triglav Teling organizira na Gorenji Savi šolo skokov. Šola poteka v popoldanskem času od torka do nedelje ob 15.30 uri. Vpis je vsak dan na treningu pri trenerjih, kjer boste izvedeli vse podrobnosti. SK Triglav Teling organizira v Planici na 40-metrski skakalnici državno prvenstvo ekip za dečke do 13 let, obenem bo tudi državno prvenstvo v klasični kombinaciji. Tekmovanje bo v soboto, 5. februarja, ob 10. uri. Tehnična seja in žrebanje bo ob 8.30 v Čaplji! VABI SK TRIGLAV TELING °fnigar Cvetka, T. Maleja 1, ^264 Bohinjska Bistrica -16; "jaževič Jordan, Jelovška 37, ^260 Bled - 26; 32, 4, 64000 Kranj -19; H Hafner 23, u v. uicu - 26; ooncelj Franc, Rožna ^208 Šenčur-26; Borec Magda, Vaška pot 28, JJ235 Radomlje - 26; °urg Eržen Julija, Trdinova 2, 01230 Domžale - 27; C S^jan Franc, Kajuhova 16, 25; Janez, Gajeva 612*35 Radomlje - 26; Hrastovec Vida, Nova pot 11, 61240 Kamnik - 26; f4000 Kranj - ^-rnkovič Zoran, Podboršt 13, ^218 Komenda - 25; t febašek Neža, Voklo 93, 5^208 Šenčur - 25; ^-ebašek Vida, Podreča ^211 Mavčiče-27; J-ernaŽar Anica, Gorenja Donava 6, 64224 Gorenja vas - E Er i Istenič Vera, Frankovo naselje 174, 64220 Skofja Loka - 25; J Jenkole Katarina, Trboje 103, 64000 Kranj - 20; Jeršin Luka, Pokopališka 17, 64000 Kranj - 26; Jesenovec Gabriel, Streliška 9, 61240 Kamnik - 23; 54, K rjac Vitomira, Ljubljanska Pesta 80, 61240 Kamnik - 24; £&en Kristina, Titova 70, gj70 jesenice - 26; ^ n Martina, Groharjevo na*% 11, 64220 Škofja Loka 4 a|perin Regina, Pod Rebrom ^ 64264 Bohinjska Bistrica - G°rtnar Erik, Tuga Vidmarja Kaker Sonja, Ljubljanska 3 c, 61240 Kamnik - 25; Kemperle Jože, Gostičeva 32, 61235 Radomlje - 21; Klenovšek Marija, Gradnikova 5, 64000 Kranj - 27; Košnik Jože, Kamnje 19 a, 64264 Bohinjska Bistrica - 27; Koželj Tone, Gorenjska 1, 61234 Mengeš - 27; Kralj Nadja, Moste 53, 61218 Komenda - 9; Kralj Stanka, Murnova 1, 61234 Mengeš - 9;L Lavrič Marica, Vrečkova 9, 64000 Kranj - 25; Lekan Franc, Sejmiška 15, 61230 Domžale - 26; Logar Olga, Kališnikova 7, 64000 Kranj - 25; Lužar Tatjana, Krožna cesta 11, 61235 Radomlje - 27; M Medved Bernarda, Zapuže 18 a, 64275 Begunje na Gorenjskem - 25; Mehle Mihovec Barbka, Ladja 1 e, 61215 Medvode - 26; Mihelič Luka, Sebenje 38, 64294 Križe - 27; Mlakar Melita, Mošnje 43, 64240 Radovljica - 26; N Novak Janez, Prebačevo 31, 64000 Kranj - 27; O Oman Štefka, Ročevnica 9, 64290 Tržič - 26; Omejec Štefan, Bistrica, 64203 Duplje - 27; P Pičman Janko, Cegelnica 66, 64202 Naklo - 26; Pivk Darja, Gorenja vas 46, 64224 Gorenja vas - 25; Pivk Karmen in Viktorija, Svetine 5, 64270 Jesenice -18; Poličar Celar Stanka, Strahinj 97 a, 64202 Naklo - 27; R Rant Frančišek, Reteče 6, 64220 Škofja Loka - 25; Rebolj Jani, Zgornje Jezersko 54, 64206 Zgornje Jezersko -26; Seljak Magda, Vegova 21, 61240 Kamnik - 17; Seljak Vinko, Revolucije 5, 64270 Jesenice - 27; Sivec Majda, Stegne 14, 61240 Kamnik - 25; Stankovič Zdravko, Vaše 31 e, 61215 Medvode - 26; Starina Ida, Puštal 100 a, 64220 Škofja Loka - 25; Stražar Viljem, Miklavčičeva 7, 61240 Kamnik - 27; Štajer Lili, Sebenje 26, 64260 Bled - 27; Štucin Marija, Novi svet 8, 64220 Škofja Loka - 25; Šturm Gorazd, Simona Jenka 3, 61215 Medvode - 26; Šubelj Mirko, Toma Brejca 19, 61240 Kamnik - 26; Tarman Tina, Zgornje Rute 20, 64282 Gozd Martuljek - 25; Tolar Milena, Prtovc 1, 64228 Železniki - 27; Vofovec Franc, Leše 31, 64290 Tržič - 27; Voglar Sašo, Podreber 32 64202 Naklo - 27; Vojvoda Marija, Savska 8, 64264 Bohinjska Bistrica - 26; Z Založnik Lidija, Kokra 32 a, 64206 Zgornje Jezersko - 26; Zaveršnik Bojan, Srednja vas 126, 64267 Srednja vas v Bohinju - 26; Zgonc Tanja, Miševa 16, 61230 Domžale - 24; Zornada Anja, Krožna cesta 2, 61235 Radomlje - 9; Zupan Mateja, Cesta svobode 26, 64240 Radovljica - 26; Ž Žagar Maruša, Bosletova 7, 61215 Medvode - 27; Žilnik Vojko, Ljubljanska 80, 61230 Domžale - 27; 8. MOTORNO KOLO YAMAHA XC 125 BELUGA IN DAINESE JAKNA TEAM - DELTA TEAM KRŠKO d.o.o. 9. ŠTIRJE ZLATI LESNIKI EN ČOKOLADA GORENJKA V TEŽI NAGRAJENCA - ŽITO GORENJKA d.o.o. 10. JADRALNO PADALO VENTI - PODRAVKA -TRGOVSKO PODJETJE PODRAVKA d.o.o. 11. GLOBINSKI SESALNIK VALZER II. - BENT EX-CELLENT d.o.o. 12. ZLATO NALIVNO PERO CROSS (18KT) Z VGRAVIR-ANIM IMENOM NAGRAJENCA - REI d.o.o 13. BON ZA NAKUP SMUČARSKE ENf PLANINSKE OBUTVE S PLA- ČANEVU ENOTEDENSKIMI POČITNICAMI ZA DRUŽINO (2+2) - ALPINA TOVARNA OBUTVE p.o. ŽIRI 14. NAGRADNI BON ZA ELANOVE IZDELKE V VREDNOSTI 71.000 SIT - ELAN d.d. 15. GORSKO KOLO BIANCHI IBEX AMMORT. - DELTA TEAM KRŠKO d.o.o. 16. KOMPLET PNEVMATIKE SAVA EXACT M+S - SAVA KRANJ 17. ŠOTOR OLIB 4 (4 OSEBE) - INDUPLATI JARŠE 18. ŠOTOR ADRIA 3 (4 OSEBE) - INDUPLATI JARŠE 19. TREKKJNG KOLO BIANCHI MACCHIA S.LS. - DELTA TEAM KRŠKO d.o.o.20. KOMPLET OBLAČIL KIM TOP LESE V VREDNOSTI 500 DEM - KIM 21. GORSKO KOLO BIANCHI ANDALUSO S.I.S. - DELTA TEAM KRŠKO d.o.o. 22. MESTNO KOLO BIANCHI AQUARELLO - DELTA TEAM KRŠKO d.o.o. 23. ŠOTOR KANIN 4 (4 OSEBE) - INDUPLATI JARŠE 24. ŠOTOR KRIM 3 (3 OSEBE) - INDUPLATI JARŠE 25. CURVER KOS IN 3 CURVER POSODE ZA SHRANJEVANJE HRANE - SILK d.o.o. 26. KOMPLET CURVER V VREDNOSTI 5270 SIT - SILK d.o.o. 27. CURVER KOVČEK ZA ORODJE - SILK d.0.0. ODMEVI Odgovor na članek "Vojak in policist sta vedno ogrožena" (Gorenjski glas, 21. januarja 1994) V sodobnih demokratičnih sistemih si ni mogoče predstavljati policije, ki ne bi prisluhnila javnosti. Od njenih varnostnih potreb je močno odvisna naravnanost policijskega dela, javnost vpliva celo na metode policijskega dela. Seveda pa se v javnosti lahko pojavijo tudi tendenciozni zapisi, ki zavajajo in zato terjajo strokovno pojasnilo. Na Gorenjskem smo ugotovili, da je za naše nadaljnje delo bistveno tudi več stika s prebivalstvom. Kot je bralcem Gorenjskega glasa znano, je lani skupina policistov začela delati na drugačen način: vzpostavljajo naj čim boljše odnose z državljani, z njimi naj skupaj ugotavljajo, kaj državljane ogroža in naj jim Somagajo in svetujejo pri nji-ovem varovanju. Te policiste smo tudi dodatno usposabljali. Pri njihovem razporedu smo upoštevali izhodišča prihodnje lokalne samouprave. Odziv državljanov, tako v bivalnih kot delovnih okoljih, na takšno naše delo je bil izredno dober. Zato, da bi (vsaj fizično) približali policiste in prebivalce, smo razporejali tudi več "peš" patrulj. Ta na zaho- du zelo moderna metoda je seveda zelo stara in se povsod vrača iz navedenega razloga. Vse to v celoti zanika trditev gospoda Pavleta Čelika (Gorenjski glas, 21. januarja 1994), ki pravi, da je "na Gorenjs* kem, kjer Slovenija preizkuša ta model, povezava s terenom najslabša". Na hitro izrečene površne in tendenciozne sodbe sicer več povedo o avtorju kot o zadevi, o kateri govori, vendar obenem po krivici mečejo slabo luč na prizadevanja vseh zaposlenih v organih za notranje zadeve na območju UNZ Kranj. Želim ponoviti, da so naš cilj kvalitetne varnostne storitve in da bomo vlagali še nove napore v našo strokovno rast in v povečevanje uspešnosti in učinkovitosti našega dela. Zdi se, da je gospod Čelik očitek o slabi povezanosti s terenom gradil na drugem očitku, češ da gradimo sistem na intervencijah iz centra. Pri tem je zamešal dve ločeni stvari Prva so naša prizadevanja za boljše stike na terenu, kar sem že pojasnil, druga stvar pa je sistem intervencij, ki ga resnično vodimo iz uprave v Kranju. S takšno "centralizacijo" dosegamo boljše vodenje patrulj na terenu, predvsem pa zagotavljamo čim hitrejše in čim bolj kakovostne odzive na interventne pozive državljanov po telefonski številki 92. Lep pozdrav! Ivan Hočevar Načelnik UNZ Kranj ZAKON PREVENTIVE Vlomilci so ravnokar na delu. Ste prepričani, da ne ravno pri vas? Preventiva je najcenejša. UKMRMTEf ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO! MALI OGLASI O 223-444 g 223-111 APARATI STROJI Prodam PRALNI STROJ gorenje. O45-159, popoldan 2042 Prodam novejšo mizarsko KOMBI-NIRKO - 5 operacij. 051-031 2045 Prodam ŠTEDILNIK 2 x plin. Sp. Bela 6, Košnjek 2051 Prodam dve CISTERNI za kurilno olje in nerjaveč BOJLER 150 litrski-kombiniran. 085-292_20M Prodam HLADILNIK gorenje s skrinjico. 0212-660_20M OBRAČALNIKE za seno tračne, vsr tipi POPRAVLJAM In OBNAVLJAM. 0 061/374-294, dopoldan. 2083 OVERLOCK Pfaff in Singer, nova, nerabljena, ugodno prodam. O 215- «50 2084 Ugodno prodam skoraj novo PLINSKO PEČ. »41-320 20M SATELITSKI sistemi" Amstrad" 1*»*» K. A.IN A.I X ) V TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANAIJ ZA ASTRO ID GARANCIJA, OBROKI mm O/VlCU l MONTAŽO SAMO 00# * SISTEMI ZA VEĆ STRANK* ♦VRTIJIVI SISTEMI* SAT- VRHOVNIK ŠK.IjOK A, OODKŠIĆ 125 TEL: 064 633-425 PO LS TRGOVINA S PREMOGOM ZAP0GE 40,61217 VODICE VAM PO NIZKIH CENAH DOSTAVI NA DOM VSEH VRST PREMOGA, ZAGORJE, TRBOVLJE, VELENJE, ČEŠKI, MADŽARSKI BRIKETI, -ZAGORJE PAKIRANO V VREČE, BUKOVA DRVA PLAČILO PO DOGOVORU. TEL: 061-823-535,824-096 lolo bobnar Tarup sortirnik krompirja, avtomatsko, tehtnico, transportni tra in pre-kucnik, prodam. 0328-238 2119 Rabljeni oljni gorilcl - ugodnol Možna montaža! RUBIN, d.o.o., kranj, 0215-545 2135 Prodam novo ETAŽNO PEČ 20 KS s pečico. 084-365 2154 Osebni računalniki, tiskalniki (epson, fujitsu), zaščitni filtri, programska oprema. ATAK, d.o.o., 0324-313 2156 TRAKTOR IMT 533 prodam po delih, motor obnovljen. 070-009 2160 Ugodno prodam malo rabljen SORTIRNIK KROMPIRJA. 0063/726- 103 2167 Prodam novo nerabljeno 550 litrsko LTH hladilno omaro 20 % ceneje. 0 620-953 2178 GR. MATERIAL LEKERO, MILJE PRI KRANJU vam nudi KERAMIČNE in GRANITOGRES PLOŠČICE, sanitarno opremo in kopalniško pohištvo, kadi, vodovodne pipe, lepila in fugirne mase. STAVBNO POHIŠTVO: okna, vhodna, notranja garažna in harmonika vrata, rolete, polkna, žaluzije, lamelne in plise zavese. Obloge: opaž, ladijski pod, partket, itison, pluto in zaključne letve vseh vrst. 0 064/43-345, mobitel 0609/617- 872 1475 Prodam kompletno ETAŽNO CENTRALNO ogrevanje. 0213-629, dopoldan 1661 Jelobor BALKONSKA VRATA 100 x 220 cm D in OKNA 80 x 90 cm 3 kose, prodam. 064-132 2053 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM vstopa v leto '94 z ugodno ponudbo gradbenih materialov za min. 3000. kom Tel.: 064/ 45-620 64205 Preddvor. Tupaliče 20 Mešalec za beton prodam. Lahovče 73, od 7. do 8. in od 19. do 20. ure. 0421-722 2173 IZOBRAŽEVANJE UČITELJ uspešno INSTRUIRA matematiko in fiziko. 0 311-471 155 Sprejemamo prijave za začetni in nadaljevalni tečaj strojnega pletenja. 0622-256 2052 KUPIM ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO starinsko pohištvo, umetnine, nakit, porcela, kovance, razglednice ... ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj. 0 221-037 ali 48-545 36 Odkupujemo hlodovino bukve, bora, jesena, javora, oreha in češnje. 058- 094 _ 2039 Kupim 10 dni starega BIKCA slmentalca. 0631-614 2049 Kupim 10 do 14 dni starega teleta. 077-652_2060 TV PHILIPS, ČB 37 cm, kupim. 053-349, popoldan 2153 LOKALI PONUDBA TEDNA: V Kranju oddamo štiri pisarne ogrevane z lastnim vhodom 50 m2 po ceni 12 DEM/m2. Prostore primerne za ordinacijo ali paodobne dejavnosti v izmeri 80 In 50 m2 z ločenim vhodom oddamo najboljšemu ponudniku. Novo poslovno hišo ob prometni cesti s tlakovanim parkiriščem 190 nr>2 koristne površine oddamo za več let najboljšemu ponudniku. Oddamo več različnih pisarniških enot na območju Gorenjske. Za znane najemnike, ki širijo svoje dejavnosti iščemo prostore primerne za živilsko trgovino, gostinski lokal, slaščičarno, tiskarno itd. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, del.čas od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, 0242-651 2149 KRANJ: prodamo večji poslovni objekt s trgovino in bifejem na zemljišču 1.500 m2. 0214-674, 218-693 2170 V ŽIREH oddamo opremljen lokal za trgovino 150 m2, južno od KRANJA opremljeno živilsko trgovino 100 m2, v mestu neopremljen lokal 70 m2. V KRANJU v poslovni zgradbi prodamo pisarniške prostore in v bližini KRANJA obrtne in skladiščne prostore. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674, 218-693_2171 OBVESTILA Maturantke, maturantje! Bliža se VALETA, vaš obraz naj bo bleščeč, koža zdrava. Čas je, da storite kaj zase! Canarv 0 214-341 1374 Naprošam lastnika avta DIANA CIMOS, rdeče barve, reg. št. KR F 6-862, da takoj pokliče na 0064/ 620-245 1720 1 dnevni NAKUPOVALNI izlet v Munchen, dne 5.2.I994. 0 697-058 2061 IZLET: RIM - Capri - Pompeji - Vezub od 26.2 do 3.3. cena 310 DEM. SICILIJA od 19.3 do 26.3 cena 630 DEM. NAKUP: Munchen 5.3. cena 50 DEM. 0 691-624_2093 Enodnevni nakupovalni izlet na MADŽARSKO dne 19.2.1994. 049-442 2114 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM polagalcem keramičnih ploščic IZREDNA PONUDBA LEPIL PO TOV. CENAH Uylto KERAFIX FLIE5URIT Tel.« 064/ 45-620 64205 Preddvor, TupaJI&e 20 OBLAČILA Zelo ugodno - TRENIRKE za odrasle in otroke. RUBIN, d.o.o., Kranj, 0215-545 2134 OTR. OPREMA Zelo ugodno prodam nov lesen pograd, lahko se tudi deli v dve enaki postelji. 0332-601 2166 OSTALO DRVA meterska, razžagana, opaž, leseni izdelki, trske, z dostavo. 0 325-488_465 ZAPRAVUIVČEK zelo lepo ohran-jen, prodam. 0068/27-976 2062 OMARO, POSTEUO in SAT ANTENO, ugodno prodam. 0 218-820 2078 FOTO TAPETO z morskim motivom, prodam, 285x272, cena 3000 SIT. 0 310-074 2079 Naša ponudba tudi v letu 1994 MAU OGLASI DO10 BESED - BREZPLAČNO V Gorenjskem glasu boste Vaše male oglase lahko objavljali brezplačno, če nam boste tekst oglasa v obsegu največ 10 besed poslali na oštevilčenem kuponu iz časopisa. Kupon nam lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno v malooglasno službo na ZOISOVI 1 v Kranju. Po telefonu brezplačnih malih oglasov ne sprejemamo, ravno tako naša ponudba ne velja, če je mali oglas daljši od 10 besed, če želite objavo "pod šifro" oz. "naslov v oglasnem oddelku" -takšne oglase zaračunamo po ceniku malooglasnih storitev, ki so za naročnike Gorenjskega glasa 20 odstotkov nižje! Ko vpisujete Vaš tekst v kupon, ne pozabite v obseg največ 10 besed vključiti celomega besedila, ki naj bi bilo objavljeno (v obseg največ 10 besed vštevamo tudi objavo podatka, kako interesenti z Vami vzpostavijo kontakt, torej Vašega naslova ali telefona, ki naj bo objavljen!). Na telefon 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ Ime in priimek, naslov : e Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu TRGOVINA Z TV-VID€0*flVDIO*HI - fl«T€L€FONI MRRRNTZ, S0NV, TčCHNICS, delovni iQ* °| J"! % °'<° PRNRSONIC, PHILIPS, JSL, JRM0 %°^ff^ifhn Cankarjevo 5 - 64000 Kranj (v bližini gledališća)TT Uv4/ GOBELIN ALPE, 60x45, prodam. 0 802-189 2097 Prodam POČITNIŠKO PRIKOLICO adria 450 z vso dodatno opremo. 0212-716 2108 PRIDELKI SENO goveje balirano prodam in dostavim na dom. 0067/53-104, popoldan 1996 SENO balirano, prodam. 0067/61- 065 2066 Prodam KORUZNO SILAŽO. Brolih, Hotemaže 31, 043-294 2074 JJENO, prodam. Pustovrh, Draga 20, kofja Loka. 0 631-967 2088 Ugodno prodam SILAŽO in MRVO. 0061/841-318_2111 Krompir SANTE za sajenje, prodam. 0310-130 2159 POSESTI Zazidljivo PARCELO 110 m2 ob glavni cesti v Tenetišah, prodam. 043-340 2059 Prodam NJIVO 33 arov, III. razred, K.O. Sp. Brnik. 0061/841-505 2070 Končno VRSTNO HIŠO v Kranju -Drulovka, prodam. 0 061/373-053 2079 Zazidljive parcele v Dupljah in Hotemažah, dvostanovanjsko hišo novejša gradnja takoj vseljiva na parceli 600 m2 za 145000 DEM, PRODAMO. KUPIMO več različnih hiš predvsem starejših, manjše vrednosti. Različna stanovanja z doplačilom menjamo za hiše. Kupimo zazidljive parcele na območju cele Gorenjske. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, del.čas: od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, 0242-651 2147 Prodam nedograjeno atrijsko HIŠO v Snakovem pri Tržiču, primerno za obrtnika ali zamenjam tudi za stanovanje z doplačilom. 076-067 2150 K3KMN KRANJ TEL.: 064/221 383 OCENJUJEMO, PB0DJUAM0 IN MDP0JEM0 PRIREDITVE AFRODITA ženitna posredovalnica vabi vse na VESELO PUSTOVANJE! Prijavite se na 0324-258, prevoz je organiziran. i?as DUO KARI NA vam igra za ohcetih in zabavah. 0 46-137 2094 Plesna šola Kranj vabi otroke, mladino in zakonce v telovadnico Gimnazije na Jesenice. S tečaji pričnemo v soboto, 5. februarja. 041-581 2164 Plesna šola Kranj s programom plesne šole URŠKA VPISUJE v nove tečaje. 041-581 2165 CMtlMe KAZINA, Z*. Jeitrike vabi VISELO Vsebete, II. S. 1S»4 Pre*>w«»Bl »lea pm Je *e v petek •d 20. *o 24. are. Rezervacije aprejeaaa* m tel.i ««4/44-071 •11 i i—7. ^fcvUONO VABLJENI 9f POZNANSTVA Ste osamljeni, razočarani? Samo tam, kjer je velika ponudba je uspeh! Amor - največja vseslovenska agencija za ženitev, prijateljevanje. 0061/1591-760 NON-STOP, 065/ 23-440, 23-632 (od 8. do 18. ure) 1175 RAZNO PRODAM Prodam 200 suhih BUTAR. 066- 279_2065 Zelo ugodno prodam, novo ZAMRZOVALNO SKRINJO 200 litrov LHT in SEDEŽNO GARNITURO, 5 foteljev... 0 76-429 2067 Prodam suha bukova DRVA Rogelj, Lenart 1, Cerklje 2072 STAN. OPREMA Prodam POHIŠTVO za'kmečko hišo In dvodelno omaro. 045-246 20^ KALJENA DIMLJENA STEKLA dimenzije 330x259x4 mm ( 143 SIT/ kom), 603x251x4 (253 SIT), ugodno prodam. Prodaja Alples Pohištvo Železniki vsako prvo soboto v mesecu. Za količine nad 50 kom 10 96 popust. 0 064/67-121 int. 325 aH 66-774 **« ŽIVILA Kranj Restavracija PARK Kranj SMplesiobiMglssbi Omžabrii plesni «&rf ob SflEMH 1EUM1 J^ŠP^ TEL227-M LEKERO, MILJE pri KRANJU vam nudi bogato izbiro stolov, miz, stilnega pohištva in kopalniškega pohištva. POSEBNO UGODNA PONUDBA: sedežna garnitura - trosed 1 kos + enosed 2 kos iz masivnega lesa za SAMO 89.400,00 SIT. 0064/43-345, mobitel 0609/617-872_210« PISARNIŠKO OPREMO - 2 vrtljiva fotelja, 1 vrtljiv stol, 4 stole fotelje in 4 pisalne mize, po zelo ugodni ceni prodam. 0 51-416_21« Poceni prodam starejšo SPALNICO-0325-196 213» STORITVE POPRAVILO - MONTAŽA - pra,rii stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. 0 325-815 2» LEDO SERVIS - servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike-0 214-780 ali 216-529 J* VLEČNE KLJUKE - snemljive izdelam, predelam, montiram. 0 633' 506, popoldan.__^ Centralno kurjavo In strojne instalacije izvajamo z vašim ali našit1 materialom. Sesek Bojan, Hafner)8' vo 88, Šk.Loka, 0632-520 Jg ROLETARSTVO NOGRAŠE« ' RONO obveščamo, da NE sprejemamo več naročil v Miljah 13, tel.: 43-345. Poslujemo v novih prostorih v Notranjih Goricah 0061/651 -247. Priporočamo se za nakup našin izdelkov: žaluzij, lamelnih pl'se zaves in rolojev. Iščemo predstavnika za prodajo na Gorenjskem. Nudim nego, masažo in razgibavanje ter pedikuro na vašem domu in RR - merjenje krvnega tlaka na vašem domu! Šifra: MEDICINSK' TEHNIK___J*5 Sprejemam naročila za KROVSK0 KLEPARSKA dela. 0738-184, P° 20. uri__^ TV ANTENE montaža, popravila, dograditev (A kanal, M MTV). 021'' 146, 57-420___J^ SATELITSKE ANTENE 439 DEM, montaža klasičnih anten, dograditev A, M MTV kanala. 0310-223 VSA VODOVODNA DELA: nov« instalacije, manjša popravila in pmj delave, čiščenje bojlerjev itd. vanj naredim strokovno in za primern ceno. 0218-427__J&> KOMBI PREVOZI tovora do 1500 W in manjše selitve. 0215-211 Izdelujemo kovinske zaščitne flV*** za kletna okna, vrata raznih vzorce • 082-104__^ Izvajamo vsa GRADBENA DELA 0241-795___**J Izdelujemo zelo močne CINKAjjr SMETNJAKE in tudi ŽEBLJE ra»E nih dolžin. Jenkole, Prebačevo 3Z/* O 326-426___^ KVALITETNO in HITRO IZDELUJ^ oblačila po meri za močnejše p05., ave. ŠIVILJSTVO MA-ART. 02^ 389 Opravljam PEDIKURO na vašej domu. 0633-452, popoldan Sprejemam naročila za pečars^j keramična marmornata dela. Pop nad 50 m2 = 5m2 v okolici Kranj* 0332-267, do 21. ure zvečer 217 NIKJER CENEJŠI NAKUP POHIŠTVA MAŽA Skofja Lok«, Titov trg ? (na avtobusni postaji) tel.: 064/623 276 NUDIMO VAM POHIŠTVO VEČINE SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV CENE NIŽJE OD TOVARNIŠKIH 40% AKCIJSKI POPUST Hm kuhinja 86.80! SIT dnevna sobo ' ROLETARSTVO BERČAN - nudi [°lete, žaluzije, lamelne zavesel Tel. n fax: 061/342-467, ali 061/342-703 (stano vanje) 2110 Nudimo računovodske in knjigovodske storitve. AJK, d.o.o., 0216- J06 _ 2118 Nudim prevoz do 5000 kg. 0324-834 2120 SMETNJAKE pocinkane izdelujem in ugodno prodajam. Dostava brzplač-na. »324-457 21« FITNESS STUDIO MASAŽA MEFISTO d.o.o. SavsIia cesta 8 Kranj Til.: (064) 212'?»? STANOVANJA 4 članska družina najame STANOVANJE v Kranju ali okolici za daljši čas. B 327-454 20M Menjam 1 sobno lastniško stanovanje 37 m2, za večje z mojim doplačilom, O 326-606_2090 Oddam sobo študentkam. 0242-»22 911« Prodam VW 1200, letnik 1973, rdeč in 10 m3 DRV. 0212-298 2032 Prodam UNO 60 S, letnik 1986, cena 6200 DEM. «312-255_2033 Prodam JUGO 55 KORLA, letnik 1990, cena 4700 DEM. «312-255 2034_ Odkup in prodaja osebnih avtomobilov, gotovinsko plačilo. AVTOPRIS, d.o.o., 0312-255 2036 Prodam JUGO 45, letnik 1986, cena 1700 DEM. 0312-255_2037 Prodam Z 128, letnik 1989. 0312- 255 2038 Prodam HYUNDAI LANTRO, staro 7 mesecev, letnik 1993, temno modre barve, klima in vsa dodatna oprema, cena 24500 DEM. 0061/627-143 Prodam AX CABAN, letnik 7/93. 082- 966 2048 Prodam P 126, letnik 1980, reg. julij 94 za 700 DEM. 041-675 2050 Prodam FIAT UNO 60 S, letnik 1987. 083- 337 2064 Prodam z 750, reg. do junija 94, letnik 1976. 0725-559 2069 Prodam FIAT 126, reg. do konca 1994 in nove gume za traktor 12,4 x 28 za Univerzal ali štor. 0695-527 Prodam VVARTBURG 1.3, letnik 12/ 89, 100.000 km, garažiran, 3800 DEM. 0242-616_2076 Karambolirano Z 101 GTL prodam celo ali po delih in motor APN 6, vozen. 0403-115 2080 R 5 Campus, 5 V, 5 P, letnik 1990, zelo ugodno prodam, ter YETTO JX, original nemška CL, bordo metalne barve, tudi ugodno prodam. 0 710- 090 2089 Prodam ali zamenjam (GOLF 91) hvundai ponjy 1.3, letnik 1991. Rubin Kranj, 0215-545_ 2133 Odkup, prodaja in prepis vozil. RUBIN, d.o.o., Kranj, 0215-545 2136 Prodam ŠKODO 136 L, letnik 1990, cena 7800 DEM. 0312-255 2138 Prodam JUGO 55 KORAL letnik 1990. 045-532 2141 Prodam GOLF bencinar, letnik 1986. Dolinar, Staretova 33, Kranj, dopoldan 2143 VVARTBURG 353 W, letnik 1986, ugodno prodam za 1900 DEM. 0310-177 2146 Prodam osebni avto SIMCA TAL-BOT, letnik 1982, neregistriran, vozen. 0332-517 2151 Prodam SUZUKI SWIT 1.3 GS, letnik 1991. 070-533_2162 Prodam GOLF diesel, letnik decem-ber 89. 0874-272_2163 Prodam Z 128, letnik 1986, reg. do 6/94, cena 2100 DEM. Cirilova 9, 0332-027 2168 AVTO ŠOLA Škofja Loka, Brankovo nas. 157 •mm -114,620 -211,310 "222 Kranj - garsonjera 26 m2 za 36000 "EM vseljivo takoj. 2-sobno 59.8 m2 fa 58000 DEM vseljivo 1.7.94, Škofja ^ka, Frank. nas. 80,6 m2 za 88000 "EM in 1-sobno 40,2 m2 za 47000 S*". Jesenice 1-sobno 42 m2 za fOOO DEM, vseljivo takoj. ODDAMO ^omfortno garsonjero s popolnoma "ovo opremo na Zlatem polju - Kranj, "»sečna najemnina 375 DEM vselji- NAJAMEMO različna stanovanja. ^DDAMO hišo na jezerskem. STARANJA KUPIMO: od garsonjer do £»» v KRANJU, Šk.Loki, Radovljici, i^cu. V KRANJU ZAMENJAMO: 2+2 ss za manjše 2-ss, 3-ss 71 m2 jjtt CK za večje s CK, 2,5-ss 75 m2 ? '-ss, 1-ss na Drulovki za manjše f-ss in druga. PRODAMO: 2+2-ss 98 ™2. 4-ss mansardno (Huje), 3-ss 86 5« Z etažno CK, 1-ss 45 in 46 m2. APRON NEPREMIČNINE 0218-g«, 214-674 2172 vozila deli .^godno prodam tovorno prikolico in za Jugota. 046-369 212» Vozila PRODAJA in OCENITEV rabljenih ;*gjL B 064/ 217-528_ 66 ODKUP in PRODAJA rabljenih vozil -'noznost kredita, prenos lastništva! *325-981 1412 PRODAJA novih vozil, možnost alpdita in leasinga ter staro za novo ""staroza staro. 0 325-981 ali242-SgOgj 242-600 __i*" CITROEN - rabljeni rez.deli in odkup ^tomobilov Citroen za avtoodpad. """-194 1583 r?J8TLj. letnik 1983,prodam. 045- ZJ^PO 15. Uri_ 1741 ite13"1 JUGO KORAL 45, letnik '»06. 0422-420 1864 Prodam V1SO SUPER E, letnik 1983, ravnokar registrirano. 076-435 2047 FIČOTA letnik 1984, zelo ugodno prodam. Kos, Groharjevo nas. 7, Sk. Loka._2096 JUGO 45. letnik 1988, rdeč in celo leto registriran. 0422-610 2100 Prodam JUGO 45, letnik 1987, garažiran, lepo ohranjen, cena ugodna. Zavec Simona, Hrastje 39, Kranj 2101_ JUGO 45, letnik 1989, prodam. Audič, Finžgarjeva 8, Lesce 2102 Prodam HYUNDAI PONY 1.5 GLS limuzina, letnik 1991. 0323-259 2104 Prodam JUGO 45 L, letnik 1986, ohranjen, po generalni. 0212-716 2109 Enodnevni nakupovalni izlet na MADŽARSKO dne 19.2.94. 049-442_2113 ZASTAVA 101, letnik 1983, cena 1200 DEM, prodam. 0 51-597 2121 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1981. 053-373 2123 PEUGEOT 205 L, letnik 1987, reg. do julija, 94000 km, elk. stekla, cena 7700 DEM. 0326-094_2124 BOLHA, letnik 1985 konec leta, reg. do 11/94, ohranjena, avtoradio, prodam za 1100 DEM. Kalan Bojan, Podreča 40, Mavčiče 2125 GOLF diesel, 5/91. prodam. 0332-483, 43-345_2126 Prodam ŠKODO FAVORIT 13 GL 1.3 letnik 1991, rdeča, prvi lastnik. RUBIN KOKRICA 0215-545 2130 HYUNDAI PONY 1.3 L, letnik 1990, OPEL KADET GS11.81, letnik 1986 in RENAULT TREFIC diesel, letnik 1982, reg. do 12/6 94, prodam. 0736-686 2131 Prodam SUBARU JUSTY GL 1.0 2 WD, letnik 1991. RUBIN KRANJ, 0215-545 2132 S"331-339 DOSTAVA PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN Prodam enoletne KOKOŠI nosnice za nadaljno rejo ali zakol, cena 150 SIT/kom. Voklo 49, 049-250 2103 Kupim BIKCA simentalca, starega do 2 meseca. 0401-111 2112 Prodam 6 tednov staro TELIČKO simentalko. Mače 5, 045-345 2117 KOKOŠI MLADE pred nesnostjo prodajamo. PERUTNINARSTVO MOSTE 99 pri Komendi, 0061/ 841-471_2126 Prodam meso polovico mlade krave. 049-472 2127 Prodam dve breji plemenski ZAJKLJI. 045-532_2137 Prodam tri mesece stare PSIČKE črno bele lessie. 076-067 2142 - Prodam dve KRAVI. 0725-719 2145 Prodam NEMŠKE OVČARKE. Pire Brane, 0712-331 2152 Kupim KOZO mlekarico. 0422-006 2155 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. Rupa 11, Kranj, 0211-071 Kupim BIKCA simentalca. 043-314 2169 Prodam 5 kom. PRAŠIČEV po 70 kg. 0 78-625 2176 ŽIVALI OSMRTNICA V 76. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in prababica IVANA LUŽAN rojena Derlink, iz Stražišča Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 2. februarja 1994, ob 16. uri na pokopališču v Žabnici. Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici v Žabnici. ŽALUJOČI VSI NJENI Stražiščc 29. januarja 1994 ZAPOSLITVE Sodelujte pri prodaji uspešnega knjižnega programa založbe Mladinske knjige. Poleg osnovne provizije najboljši dodatno nagrajeni. 0632-330 in 56-105 1151 Žensko do 30 let takoj redno ali honorarno zaposlim v gostišču v Mostah pri Komendi. 0061/738-660 1767 Gostilna v Kranju takoj zaposli redno ali honorarno KUHARJA-ico ali KUHARJA pripravnika. Šifra: KUHAR 1856 Gostilan v Kranju takoj zaposli redno ali honorarno NATAKARJA-ico ali natakarja-ico pripravnika, šifra: NATAKAR_1857 KUHARICA Išče honorarno zaposlitev v Mengšu ali okolici. 0 061/737-951, po 18. uri._vasi V Tržiču zaposlimo dekle ali fanta z izkušnjami v strežbi in pizzopeka na krušni peči. 052-055_1949 Takoj zaposlim KV MIZARJA in LIČARJA za površinsko obdelavo pohištva. 057-313 1955 Honorarno zaposlim samostojnega KLEPARJA. Možnost stalne zaposlitve. 0328-223, zvečer 2040 PIZZERIJA TONAČ išče žensko za čiščenje prostorov v dopoldanskem času. Grad 15, Cerklje, 0422-271 2061 Vsi, ki želite dodaten honorar, pokličite na 0323-115, med 11. in 13. uro 2075 Nudim dober zaslužek za zbiranje naročil za montažo rolet in žaluzij. Šifra: PROCENTI_2077 Priznano nemško podjetje vabi k prodaji artikla z večnamensko uporabo. Možnost redne zaposlitve. 0329-010_ 2107 Vzamem kakršnokoli delo na dom. Imam prostor možna postavitev strojev. 0242-822 2116 Iščem dekle za delo v dnevnem baru na Bledu. 076-067 2144 ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0733-232 32 Po 15. februarja bom prodajal 7 tednov stare RJAVE JARKICE. Zbiram naročilal Oman, Zminec 12, 0621-475 1256 Prodam polovico MLADE GOVEDI. 045-309 2055 Prodam TELETA 100 kg. Sp. Lipnica 21, 0712-211 2056 Prodam mlado brejo OVCO in PEČ na olje. 045-504 2073 Mlado KRAVO SIMENTALKO, brejo 3 mesece In TELICO staro 10 mesecev, pašeno, prodam. Papler, Žirovnica 52. 20B2 20 - 25 kg težke PUJSKE, prodam. Ažman, Suha 5. 2087 7 tednov staro TELIČKO SIMEN-TALKO. prodam. 0 312-237 2091 PRAŠIČE težke do 40 kg, prodam. Kapus, Zagoriška 16, Bled. 2092 Kupim do 20 dni starega TELETA SIMENTALCA. 0 801-059 2095 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. letu starosti zapustila naša draga mama, bab ica in prababica HELENA ŠTIBELJ rojena Snoj Pogreb drage pokojnice bo dne 2. februarja 1994 ob 16. uri na pokopališču v Tržiču. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ko zdravje te je zapustilo, Uveli v upanju smo vsi, da to ti bo se povrnilo. V bolezni hudi mnogo ti si pretrpel, a tega nikdar nisi nam velel. V globoki žalosti sporočamo, da smo se poslovili od našega dragega moža, očeta, deda, tasta, brata in strica JULETA KAMENSKA Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem Gradbinca, Iskre Tel in Iskre Števci se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in sveče ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvalo izrekamo tudi gospodu župniku Gerdenu za lepo opravljeni obred in pevcem bratov Zupan za zapete žalostinke. Žalujoči: žena Anica, sin Roman in hčerka Lilijana z družino Kranj, 25. januarja 1994 ZAHVALA Ob smrti dragega sina, moža, očeta in dedija IVANA ROŽENBERGERJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem. Enako se zahvaljujemo sosedom, pevcem, govornikom, Zvezi borcev in vsem, ki ste darovali cvetje in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žena Silva, mama, ata, hčerki Janja in Tanja z družinama Kranj, Novo mesto, Koper, Bled, Ljubljana 1994 ZAHVALA Živel si z zemljo in ljudmi, gradil si z voljo, kot je ni. Bil preudaren si, pogumen, za nikogar nikdar utrujen. Ko zdravje te je zapustilo, si zmeraj upal, da se bo vrnilo. Čeprav si mnogo pretrpel, nikdar ti nisi to velel. Ob smrti našega dragega moža, očeta, brata, strica, tasta in starega očeta CIRILA BOGATAJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vsem sosedom za pomoč, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in vsemu zdravniškemu osebju. Zahvala tudi članom ZB Cešnjica za poslovilne besede. Žalujoči: žena Vida, otroci Bernarda, Jernej in Martina z družinami ter sestra Miri ter brata Franc in Niko z družinami JVAJA\XJA>IO Aretirali pet prekupčevalcev z mamili Narkomani na stopnicah bloka Kranj, 1. februarja - Kriminalisti iz urada kriminalistične službe UNZ Kranj so pred dnevi aretirali peterico, osumljeno prekupčevanja z mamili, zlasti s trdimi drogami. Kot pravi Vinko Simonovič, vodja skupine za zatiranje zlorabe drog, so kriminalisti dobro organizirano prekupčevalsko skupino spremljala že več mesecev, vendar pa so za aretacijo potrebovali trden dokaz. odvisno od povpraševanja in kakovosti mešanice. Koliko denarja je prijeta peterica prekupčevalcev v več mesecih prepovedanih poslov "obrnila", bo skušalo razkriti sodišče. Aretirali so 34-letnega Branka B. iz Tržiča, 32-letnega Mitjo P. iz Kranja, 30-letnega Martina B. iz Kranja, 32-letnega Zvone-ta L. iz Tržiča in 30-letnega Harija N. iz Kranja. Štirje od omenjenih petih so tudi sami zasvojeni z mamili. Obenem z aretacijo so kriminalisti opravili tudi hišne preiskave na domovih osumljencev. Našli so približno kilogram marihuane, nekaj heroina, hašiša, heptanona, več injekcijskih brizgalk, lekarniške tehtnice in drug pribor, ki ga uporabljajo narkomani (na fotografiji). Osumljence so privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je za Branka B., Mitjo P. in Harija N. odredil pripor. Vodja akcije Vinko Simonovič je povedal, da preiskava še ni zaključena. Pri aretaciji peterice so gorenjski kriminalisti uspešno sodelovali z žandar- merijskim kriminalističnim oddelkom iz Celovca, saj naj bi lovke preprodajalcev - leglo je bilo sicer v Kranju - segale tudi v sosednjo Avstrijo. Vinko Simonovič je povedal tudi droben, a zanimiv detajl s preiskave. Ko so bili kriminalisti v stanovanju enega od preprodajalcev v Kranju, so "zajemali" kupce, ki so prihajali po droge in jih sproti vozili k preiskovalnemu sodniku. Med kupci so bila predvsem mlada dekleta. Vinko Simonovič je šele po priimku eno od njih prepoznal. Z njo se je srečal pred dvema letoma v Črnem baronu, ko je bila še na "travi", kasneje je posegla po heroinu in v razmeroma kratkem času postala "razvalina". Da je bilo teh kupcev zares precej, vedo povedati tudi sostanovalci v bloku, saj so menda narkomani, ki so k prekupče- Kulturni praznik v Naklem V petek, 4. februarja, bodo tudi v Naklem počastili slovenski kulturni praznik. Ob 18. uri bo v Domu kulture nastopil upokojenski mešani pevski zbor, učenci osnovne šole Naklo in turistično društvo. Koncert iz naših krajev Krajevna skupnost Primskovo in razvedrilni program Radia Slovenija vabita na oddajo "Koncert iz naših krajev". Koncert z neposrednim radijskim prenosom bo v soboto, 5. februarja, ob 20. un, v dvorani Zadružnega doma na Primskovem. Nastopili bodo Šaleški fantje, Ansambel Tonija Verderberja iz Bele krajine, humorista Iča in Matevž, skupina pevk folklorne skupine Bodeče Neže s Primskovega, mešani pevsaki zbor Musica Viva pod vodstvom Nade Kos s Primskovega ter voditelj Janez Dolinar. Vstopnice so v prodaji v pisarni krajevne skupnosti, samopostrežni trgovini Živila in v marketu Urška ter dve uri pred koncertom pri blagajni. Zaradi neposrednega radijskega prenosa se bo koncert začel natanko ob 20. uri. valcu prihajali po droge, čakali kar v vrsti po stopnicah. Kupci so večinoma mladi, bodisi še mladoletni, bodisi stari nekje do dvajset let. Vrednost heroina na črnem trgu dosega od 80 do 150 mark, Kriminalisti pri njih kakšnega posebnega bogastva niso zasledili, saj so denar od prodaje večjidel porabili za lastno uživanje drog. • H. Jelovčan Primer poslovne goljufije Trgovec blaga ni plačeval Kranj, 31. januarja - Primerov kaznivih dejanj poslovne goljufije, kakršnega je ovaden 31-letni Vladimir M. iz Kranja, je med zasebnimi obrtniki in podjetniki precej. Dobavitelji blaga, tudi družbene firme, še vse preredko preverjajo boniteto naročnikov, kasneje pa je denar od njih zelo težko, praviloma celo nemogoče, izterjati. Vladimir M. je bil od januarja 1990 do maja 1991 trgovec na Jesenicah, ukvarjal se je z diskontno trgovino. Pri več dobaviteljih je kupil blago, ki pa ga potem ni plačal. Tako je razne dobavitelje oškodoval za okrog 1,6 milijona tolarjev. Kriminalisti iz urada kriminalistične službe UNZ Kranj so \^adimirja M. ovadili javnemu tožilstvu zaradi suma kaznivega dejanja goljufije in kaznivega dejanja zatajitve davščin. Za leto 1991 državi dolguje nekaj manj kot 850.000 tolarjev. • H. J. Kranjski upokojenci Vesela družba, dobro zdravje SEZONA MAVCA Na leto se ponesreči več sto smučarjev, nekateri celo smrtno. Precenjevanje sposobnosti, utrujenost, objestnost... ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO! Ne spreglejte POSTANITE NAROČNIK GORENJSKEGA GLASA Današnjo prvo februarsko številko Gorenjskega glasa smo s sodelovanjem PE PTT Kranj prinesli v vsako družino v občini Radovljica - torej tudi tistim, ki sicer niste naši redni naročniki in edini gorenjski pokrajinski časopis berete le občasno. Enako pester kot tokrat je Gorenjski glas vsak torek in petek, poleg tega pa je za naročnike časopis 20 odstotkov cenejši (naročnino obračunavamo sredi posameznega trimesečja); s kuponom iz časopisa lahko naročite brezplačno objavo malega oglasa; naročnikom pa pogosto pripravljamo tudi različne druge ugodnosti in presenečenja. Za vse naše bralce, ki se boste v mesecu februarju ali marcu naročili na Gorenjski glas (s priloženo naročilnico ah po telefonu 064/223-111 ali pa naročilo oddali Vašemu pismonoši), velja posebna ugodnost: do konca marca Vam bomo pošiljali časopis na pokušino, naročnino pa obračunali šele od aprila naprej. Vendar pa z dnem, ko nam sporočite naročilo Gorenjskega glasa, že veljajo vse naročniške ugodnosti! Takšne priložnosti prava Gorenjka oziroma pravi Gorenjec pač ne zamudi. Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto Ime in priimek............................................................................................. Točen naslov............................................................................................... Pošta (štev.).................................................................................................. Naročilnico pošljite na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj Datum: Podpis Kranj, januarja - Leto 1993 je bilo za kranjske upokojence izredno delovno. Redki so, ki se lahko pohvalijo, da so ves program društva, ki so si ga zastavili, tudi uresničili Še več planinska sekcija je med letom ustanovila odsek za pohodnis-vo, v katerega se je vključilo Ereko 110 navdušenih pohodni-ov. Pa si oglejmo to pestrost dejavnosti kranjskih upokojencev lansko leto. Po Sloveniji m v zamejstvo je društvo na 32 turističnih in kopalnih izletih popeljalo 1511 izletnikov. Planinska sekcija je svoje planince vodila 22-krat v hribe, od tega je bilo 14 lažjih, 8 pa bolj in zelo zahtevnih pohodov. Kolesarji so se zapeljali na izlet kar 17-krat in vsakič prevozili od 20 do 80 km. Balinarska sekcija je imela 40 treningov, udeležila se je 10 društvenih in 8 meddruštvenih tekmovanj: dosegli so dobre rezultate in zasedli 1., 2. in 3. mesto, dobili 4 pokale, 32 plaket in 10 priznanj. Kegljači so sodelovali na 7 meddruštvenih, regijskih in državnih tekmah, kjer so 3-lcrat dosegli prvo, 2-krat drugo in 1-krat tretje mesto. Strelska sekcija je imela 20 teningov in je na regijskem strelskem tekmovanju v Kamniku osvojila 1. mesto. Teniška sekcija je izvedla tečaj tenisa in meddruštevno tekmovanje v Kranju, udeležila pa se je tudi regijskega tekmovanja v Tržiču. Kolikor so v zadnji zimi dopuščale snežne razmere, je bila zelo aktivna tudi sekcija za zimske športe. Šahovska sekcija je imela vsak mesec društveni šahovski brzoturnir. Najboljši udeleženec je prejel pokal v trajno last. Vse večje zanimanje je za izlete, zato se v društvu odločajo, da bodo raje organizirali več izletov in pohodov, kot pa da bi šla hkrati dva avtobusa na pot. Zelo številčna in družabna je bila v tem letu sekcija za ročna dela. Članice so se sestale 33-krat. Z odlično pripravljeno modno revijo so se predstavile celo na kranjski kabelski televiziji. Dobro je obiskana tudi okrepčevalnica društva. Poleti je prijetno posedeti na preurejenem društvenem vrtu jjod trtami, pozimi pa se v društvenih prostorih tudi vedno kaj zanimivega dogaja. Ob sobotah in nedeljah je redno organiziran družabni ?les. Vrstijo se predavanja, dru-abne prireditve. Toliko različnih dejavnosti je tu, da zagotovo vsak najde kakšno zadovoljstvo zase. Vse njihove dejavnosti pa so namenjene ohranjanju vitalnosti, družabnosti in krepitvi medsebojnega prijateljstva. Trdno se drže načela, da je upokojenska organizacija društvena, humanitarna in stanovska ter nestrankarska. • D. Dolenc V UKC "pozabili" na obvestilo o smrti Kranj, 1. februarja - Pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah šest hudih prometnih nezgod, v katerih je bilo ranjenih sedem ljudi. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci v UNZ Kranj dejal prometni inšpektor Ivan Demšar, so zaradi posledic nezgod -ena od njih je bila celo že sredi decembra - umrli trije ljudje. Ena od teh žrtev je Antonija Oblak, ki naj bi bila po prvotnih podatkih v nezgodi 11. decembra na Škofjeloški cesti v Kranju le lažje ranjena. Policisti so za njeno smrt 8. januarja v Kliničnem centru zvedeli šele pred dnevi, in to od novinarjev, zato bodo, ie dejal Ivan Demšar, uvedli postopek o prekršku proti odgovorni osebi in UKC, kamor so žensko po nezgodi odpeljali. Če namreč kdo od ranjenih v prometnih nezgodah v bolnišnici umre, so zdravstveni delavci o tem dolžni obvestiti tudi policijo. Popravljamo še dvoje sporočil o prometnih nezgodah. Prva je bila 22. januarja na regionalni cesti v Virmašah. Voznik Srečko Jezeršek je zbil Antona Bernika - ta je 26. januarja umrl v UKC - na cesti in ne ob robu ceste, kot smo zapisali. V drugem primeru pa gre za nezgodo v Škofji Loki, v kateri je Janko Frakelj povozil Ano Lotrič; ni j« povozil med vzvratno vožnjo, pač pa, ko je že peljal naprej. Druga huda nezgoda v Virmašah V soboto, 29. januarja, ob šestih zvečer je bila v Virmašah že druga huda prometna nezgoda v tem letu. 24-letni TomaŽ Košir iz Železnikov je s VW scirocco peljal od Škofje Loke Eroti Kranju. V križišču s cesto, i vodi proti železniški postaji, je v slabo preglednem ovinku cesto prečkal z leve strani 72-letni domačin Peter Križnar, ki je ob sebi potiskal kolo. Ko je voznik pešca opazil, je sicer začel zavirati, kljub temu pa ga je zbil. Hudo ranjenega Križnarja so odpeljali v UKC. Avto po nasipu V nedeljo, 30. januarja, ob 12.40 je 24-letni Izidor Potočnik z Bleda z jugom 45 vozil skozi Sp. Gorje proti Podnomu, v bližini stanovanjske hiše Sp. Gorje 81 je v ostrem ovinku zapeljal s ceste. Avto je zdrsel po nasipu skoraj pet metrov tf» čelno trčil v drevo, nato zdrsel do dna nasipa, globokega okrog šest metrov. Voznik je bil hudo ranjen po glavi io hrbtu, zdravijo ga v jesenišk' bolnišnici. • H. J. RW£\ ID Iv u n Se smo v Radovljici Prodajni program naše prodajalne barve-laki smo preselili v sosednjo prodajalno železnina na Gorenjski cesti 5 v Radovljici. ( telefon 715-670) Obiščite nas v novih prostorih s še pestrejšim prodajnim programom. Barvč laki m r ZZ! r3 7909