IIS 212 lij I knjižnic» j EDVARDA KARBUJM V CEUU _J W+f Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje REČICA OB SAVINJI MOZIRJE Leto XXI Številka 1 Januar 1989 Cena 1000 din NOVICE LJUBNO GORNJI GRAD Ob slovenskem kulturnem prazniku HURA POČITNICE! Fa čeprav zaenkrat še brez snega (do zaključka redakcije). Programi aktivnosti za mladino so izdelani. V nekaterih krajih so bolj, drugje manj bogati. Pač odvisno od tega, koliko so se potrudila društva prijateljev mladine po posameznih krajevnih skupnostih. Najbogatejši program so svojim otrokom pripravili v mozirski krajevni skupnosti. Gozdatji so le še grobarji Gostje oddaje »Znanje-imanje« bila podelitev Šilihovih plaket, ki jih podeljujejo prosvetnim delavcem za izredne dosežke na področju vzgoje in izobraževanja. Prejeli so jih Marija Dešman iz OS Ljubno, Milica Zupan in Tatjana Radotič iz OŠ Mozirje, Ana Pečovnik iz OŠ Luče ter Jožica Kolenc in Vika Venišnik iz COŠ Gornji grad. Ob koncu prireditve pa je vse prisotne navdušila gledališka igralka Polona Vetrihova z monodramo. RAJKO PINTAR bo propadanje gozdov v naslednjih letih nadaljevalo, tudi če bi takoj povsem ukinili vse zdajšnje emisije v ozračje. Če torej takoj ukrepamo, smo pravzaprav že prepozni in na številnih območjih gozdarji namesto gospodarske dejavnosti lahko opravljajo le grobarsko, ko odstranjujejo drevje, ki so mu šteti dnevi. Že sedaj pa je jasno, da bo končni račun tako velik, da ga bo lahko plačalo le celotno slovensko gospodarstvo. R. P. Smo na pragu meseca februarja, to je meseca, ko naši »vitezi svobode« kot jim pravi dr. Matjaž Kmecl, na številnih javnih manifestacijah pogosteje stopijo pred občinstvo, da z lepo besedo, pesmijo pa tudi z likovnim delom počastijo slovenski kulturni praznik. Letošnji »mesec kulture« bo že 14. zapovrstjo. V mesec kulture se je iz tedna kulture prelevil z namenom, da bi si lahko številne kulturne prireditve ogledalo čim-več naših občanov. Ni dvoma, da nas prizadevni in požrtvovalni pevci, igralci, glasbeniki, lutkarji, recitatorji, likovniki in organizatorji kulturnih prireditev tudi letos zanesljivo ne bodo razočarali. Družbeno-politični trenutek naše dežele sicer trenutno ni ugoden, vendar je iz preteklosti znano, da krizni časi združujejo ljudi z željo, da ohranijo svoj ustvarjalni duh, svojo omiko in da krepijo narodno pripadnost. Ob tem prazničnem trenutku je prav, da namenimo nekaj misli tudi materialnemu položaju kulture v našem občinskem prostoru. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bil posluh »občinskih mož« z manjšimi izjemami vseskozi in v okviru možnosti naklonjen razvoju kulture v naši občini. Materialni pogoji dela so se bistveno izboljšali, saj smo v zadnjih letih obnovili osrednji kulturni dom v Mozirju, zgradili nov delavski dom v Nazarjah, obnovili prosvetne domove v Solčavi, v Lučah, na Rečici, v Novi Štifti in Bočni. Prenovljeni prosvetni dom na Ljubnem bo slovesno odprt ob letošnji osrednji proslavi v čast kulturnega praznika. Pripravljamo se na obnovo prosvetnega doma v Gornjem gradu. S pomočjo kulturne skupnosti Slovenije, škofijskega ordinariata Maribor, občinske kulturne skupnosti in krajanov Gornjega grada uspešno izvajamo obnovo katedrale v Gornjem gradu. Obnovljenih in ohranjenih je večje število dragocenih kulturnih spomenikov iz naše daljnje in bližnje preteklosti. Ljubitelji arhivske kulturne dediščine so v nekaj letih zbrali in uredili preko 5.000 dragocenih listin, dokumentov in fotografij, ki bi bili v ponos sleherni profesionalni arhivski instituciji. Občinska matična knjižnica je lani slavila 15. obletnico ustanovitve. V relativno kratkem času je iz skorajda nič dosegla zavidljive rezultate, saj se po vseh knjižničarskih kriterijih hitro približuje slovenskemu povprečju. Knjižničarska mreža pokriva območje celotne občine, saj deluje devet izposojevalnic po krajevnih skupnostih, ena pa v delovni organizaciji. Štiri šolske knjižnice pa se žal še vedno borijo s finančnimi, kadrovskimi in prostorskimi težavami. To je zaskrbljujoče in menimo, da bo morala naša družbenopolitična skupnost čim prej spoznati, da ima osnovna šola kot prva vzgojno izobraževalna institucija najpomembnejši vpliv na formiranje bralne kulture mladega človeka Posluh in pripravljenost vzgojno izobraževalnih ustanov, da v svoj glasbeno izobraževalni program uvrstijo tudi pouk pihal in trobil, je odločilno vplival na obstoj in razvoj godbe na pihala. V ansambel se že vključujejo godbeniki mlajše generacije, ki bodo prav gotovo uspešno nadaljevali tradicijo godbe. Naša posebna zahvala pa velja ob slavnostnem trenutku delovnim organizacijam, ki poleg rednih obveznosti za kulturo dodatno podpirajo in financirajo posamezne kulturne akcije. Njihova zasluga je, da se obnavljajo prosvetni domovi, kulturni in sakralni spomeniki ter objekti, da pevci in pevke prepevajo v novih oblekah, da godba igra v novih uniformah, da poslušamo v naših dvoranah Slovenski oktet in druge kvalitetne ansamble, da izdajamo kataloge k posameznim razstavam, da se bogati knjižni zaklad. Prepričani smo, da nam bodo te in druge delovne organizacije kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja tudi v bodoče finančno in materialno pomagale pri opravljanju kulturnega poslanstva 8. februar je slovenski kulturni praznik in obletnica smrti Franceta Prešerna — velikana naše besede. Torej je praznik spomina vseh številnih slovenskih mož, ki so se v svojem življenju ravnali po besedah pesnika — »Ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.« Tako so postali vodniki in preroki svojemu majhnemu narodu in mu preroško kazali pot tja — »kjer nje sinovi si prosti voljo, vero in postave.« Ko mislimo na te sinove domovine, na njih dela in poslanstvo, smo lahko v sedanjem našem narodnem trenutku še posebno veseli in ponosni, da tudi naši današnji kulturniki krepko stojijo na strani naroda, ki jim zaupa, jim prisluhne in tako kot zmeraj vidi v njih vodnike in preroke. Delavski dom Nazarje je bil prizorišče 10. jubilejnega dneva prosvetnih delavcev mozirske občine, ki so ga tudi tokrat organizirale osnovne organizacije zveze sindikatov osnovnih šol in vzgojno varstvene organizacije občine Mozirje. Bogat program se je pričel s predavanjem dr. Franca Strmčnika, kije zbranim spregovoril ob 30-letnici enotne osnovne šole. Še posebej pa so učitelji prisluhnili besedam predsednika OK SZDL Mozirje Zdravka Novaka, ki jim je zaželel več notranjega Vsakodnevno smo priča za-. skrbljujočim informacijam o ogroženosti naših gozdov — posebej še na področju nazarskega gozdnega gospodarstva, ki sodi med najbolj prizadete v Sloveniji. Velikokrat se postavljajo vprašanja, kolikšna sredstva bi bila potrebna za sanacijo sedanjega stanja. Odgovorov pa ni ali pa so nepopolni. Kljub temu, da se je naravovarstvena zavest v Sloveniji v zadnjih letih zelo dvignila pa se očitno še ne zavedamo v celoti narodnogospodarske katas- Ni bilo lahko v kratkem času organizirati na željo TV Beograd in IS Srbije prisotnost naših ljudi na oddaji ZNANJE IMANJE. Kljub temu in ob pomoči delovnih organizacij iz doline smo organizirali odhod v petek 13. 1. 1989. Ob sodelovanju Lučkih pevcev. glasbenikov, kmetov, predstavnikov mladine. Zadruge in SO Mozirje, nas je pot vodila preko Beograda, Kraljeva,»po dolini Ibra do Raške. Bili smo gosti občine Raška in Brusa, razporejeni po domovih prijaznih domačinov. miru v šolah, ki je učiteljem še kako potreben. Čeprav je poklic učitelja včasih bolj, drugič spet manj spoštovan in razvrednoten, pa mora prosvetnega delavca prevevati optimizem — kako bi sicer živel in delal sredi otrok, kako jih navduševal za lepše dneve, čistejšo resnico, ljubezen do rodnega kraja, domače doline, do domovine. Ob tem pa je Zdravko Novak spomnil na misel: Majhni so tisti, ki ocenjujejo učiteljevo delo za majhno. Najbolj svečan del prireditve je trofe, ki nam 'grozi zaradi stopnjevanja propadanja naših gozdov. Kljub temu smo uspeli izvrtati nekatere ocene stroškov, ki bi bili potrebni, če bi hoteli sanirati vse naše gozdove. Gozdarji so izračunali, da bi za sanacijo vseh naših gozdov porabili 0,2 odstotka republiškega družbenega proizvoda. Ta izračun je bil narejen pred dvema letoma, torej bi bil ta delež danes že večji. Pri zdajšnji poškodovanosti gozdov in ocenjevanju stroškov za njihovo sanacijo pa moramo upoštevati, da se Oddaja ZNANJE IN IMAN-JE je bila snemana v zimsko športnem centru Kopaonika, na temo kmetijstva. Na sami oddaji so tov. PETRIN Matija, BIDER Jože odgovarjali na postavljena vprašanja novinarjev. Smučarji pa. so dostojno zastopali našo dolino. Televizija Beograd bo za to oddajo, ki-bo na sporedu 29. 1. 1989 tudi na Ljubljanskem programu pripravila posnetke naših kmetij in pokrajine. Takoj po snemanju oddaje smo se odpeljali iz Kopaonika v Jošanjiško banjo, kjer smo se poslovili od gostitel- jev. ter nadaljevali dolgo pot proti domu. A. B. Visoka odlikovanja Na decembrskem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine so podelili tri visoka državna odlikovanja. Matevža Požarnika je Predsedstvo SFRJ odlikovalo z redom dela z zlatim vencem, Alojza Pečovnika z medaljo zaslug za narod, Franca Finkšta pa z redom dela s srebrnim vencem. Skok še za eno mesto Slovenski statistični zavod je pred dnevi objavil tabelo, na kateri so vse slovenske občine rangirane po narodnem dohodku na prebivalca. Podatke objavljajo vsako leto in veljajo za eno leto nazaj. Sedaj objavljeni podatki veljajo torej za leto 1987, so pa zanimivi, ker kažejo, kako se posamezne občine skozi leta razvijajo. Narodni dohodek na prebivalca se izračuna tako, da se od družbenega dohodka občine odštejejo sredstva amortizacije, torej denar, ki se zbere za obnovo obrabljenih strojev in drugih naprav. Ekonomisti in gospodarstveniki opozarjajo, da ima račun svoje pomanjkljivosti, kljub temu pa so ti podatki vendarle zgovorna izkaznica posamezne občine in zato je ta primerjava med občinami zelo cenjena in je tudi sicer iskano branje. V letu 1985 je bila naša občina na 47. mestu, leto kasneje se je dvignila na 45. mesto, v letu 1987 pa je napredovala še za eno mesto, torej je sedaj na 44. mestu med 65-imi slovenskimi občinami. Narodni dohodek na prebivalca naše občine znaša 3,08 milijona din — toliko dohodka je torej ustvaril vsakdo od dojenčka pa do starca. Povprečni slovenski narodni dohodek na prebivalca pa je znašal 4,18 milijona din. Morda še podatek, na katerem mestu so občine celjske regije: Velenje — 3. mesto, Celje — 7. mesto, Slovenske Konjice — 25. mesto, Žalec — 39. mesto, Mozirje — 44. mesto, Laško — 45. mesto, Šmarje pri Jelšah— 63. mesto in Šentjur — 65. mesto. R. P. Složnija Moja dežela. Drugič vendarle ZA Na Rečici ob Savinji so na ponovljenem referendumu izglasovali odločitev za uvedbo IV. samoprispevka. Na referendumu so krajani s 74 odstotki glasov »za« in ob 92-odstotni udeležbi potrdili referendumski program. Za samoprispevek so se odločili na petih glasovalnih mestih, na glasovalnem mestu v Prihovi, kjer se želijo odcepiti v krajevno skupnost Nazarje, pa niso bili za uvedbo samoprispevka. Vzrok spomladanskega negativnega izida referenduma, ki ga niso v občini takrat izglasovali kot edini le v krajevni skupnosti Rečica, je bil predvsem v »nejasni situaciji okrog gradnje 5. osnovne šole na Rečici«, kot so ocenili v krajevni skupnosti. Na ponovljenem referendumu je bila zato izgradnja popolne osemletke na Rečici osrednja točka programa. V programu pa je tudi gradnja komunalnih objektov in naprav ter osrednjega televizijskega pretvornika na Kra-šici, ki je iz skupnega programa. PETER ŠIRKO Predsednik 10 ZKO SN objavljajo Stran Gozdarji so le še grobarji A Cena uničevanja gozdov bo velika 1 Aktualna mladinska politična šola Znana imena v naši občini 2 Podelili bolj malo zvezdic Kvaliteta naših gostiln je slaba 3 Nadomestili so jim starše Prvo srečanje rejnic 4 Mlini se vračajo Mletje žita ponovno aktualno Šesti vrh sveta osvojen Potopis našega alpinista 5 7 Šmihelske kmetije Zanimivi zgodovinski podatki 8 V znamenju teritorialne obrambe Ob dnevu JLA je bilo v decembru več prireditev, na katerih so se srečali pripadniki oboroženih sil s predstavniki naše družbenopolitične skupnosti, mladinci in krajani. Osrednja svečanost je bila tokrat v Nazarjah, kjer so podelili tudi priznanja za dolgoletno in uspešno delo na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite kakor tudi na področju obrambne dejavnosti. Svečanost je bila posvečena tudi dvajseti obletnici obstajanja teritorialne obrambe. Komandant občinskega štaba teritorialne obrambe Niko Purnat je v slavnostnem govoru opisal razvoj teritorialne obrambe. Potreba po usta- Niko Purnat — komandant OŠ TO Mozirje ' Ji 1 \ ■'.'' novitvi le-te se je pokazala leta 1968, neposreden povod za to pa je bila intervencija na Češkoslovaškem. Glede na vojno strateški položaj Jugoslavije je moralo priti do radikalnih sprememb v organiziranju jugoslovanskih oboroženih sil. Pred letom 1968 so enote teritorialne obrambe delovale še v okviru armade, imenovale pa so se partizanske enote JLA, štele pa so vsega 110.000 mož. Po tem letuje njihovo število naraslo na 250.000, leta 1975 je bilo v njenih enotah že 760.000 mož, danes pa je v uniformah teritorialne obrambe že precej več kot milijon Jugoslovanov. Leta 1985 je bila Sloveniji izvedena reorganizacija enot in štabov TO po novem mobilizacijskem razvoju. Formirane so bile prostorske in maneverske enote TO. Prostorske enote so pod poveljstvom občinskih štabov, manevrske pa pod pokrajinskim poveljstvom. Na ta način je prišlo tako v Sloveniji kot tudi v naši občini do zmanjšanja števila pripadnikov teritorialne obrambe. Ker pa so se enote opremile z modernejšo vojaško opremo in orožjem in se tudi kadrovsko okrepile z oficirji, se bojna zmogljivost enot ni zmanjšala, ampak celo povečala. Tako se je teritorialna obramba v Sloveniji razvila v pomembno komponento oboroženih sil, ki se lahko primerja z večino enot JLA. Celotna organiziranost in formacija teritorialne obrambe v naši republiki služi za vzor vsem ostalim republikam. Niko Purnat pa se je v svojem govoru spomnil tudi vseh posameznikov, ki so dali kakršenkoli prispevek k razvoju teritorialne obrambe v naši občini. Ti so s svojim delom, zagnanostjo in prizadevnostjo doprinesli, daje tudi v naši občini teritorialna obramba na takšnem nivoju, da je sposobna opraviti vse naloge, katere pred njo postavlja družbenopolitična skupnost. Osrednja proslava ob Dnevu JLA pa ni bila edina prireditev ob prazniku oboroženih sil. Tako so se na Glinu zbrali mladinci iz vseh štirih osnovnih šol, kjer so prejeli knjižne nagrade za najboljše spise z obrambno tematiko. Srečanje je organizirala Zveza rezervnih vojaških starešin. Na obeh karavlah v Logarski dolini in na Strelčevem vrhu pa so graničarje obiskali predstavniki skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij, oddelka za ljudsko obrambo, štaba TO, ZRVS, krajevne skupnosti Solčava, lučke osnovne šole, kakor tudi prebivalci iz okolice karavl. Šolarji so pripravili bogat kulturni program, vojakom pa so bile na svečan način prebrane nagrade in pohvale, ki so jih dobili za vzorno služenje vojaškega roka. R.P. Atraktivna mladinska politična šola Kot vsako bo OK ZSMS Mozirje tudi letos organizirala mladinsko politično šolo, ki bo tokrat 3. in 4. februarja v Delavskem domu v Na-zaijahJzbrali smo zanimive teme in zagotovili kvalitetne predavatelje, zato pozivamo vse člane ZSMS v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, da se MPŠ udeleže v čimvečjem številu. Prisrčno ste vabljeni tudi vsi ostali člani, ki vas navedene teme zanimajo, da z udeležbo na MPŠ razširite svoje poznavanje posameznih tematik, kajti pri vsaki temi je rezerviran čas tudi za vaša vprašanja. MPŠ bo potekala po naslednjem razporedu: Program in urnik mladinske politične šole Dan Petek, 3. 2.1989 Tema Predavatelj 07.00 — 08.30 Štipendiranje in zaposlovanje tov. Vladislav Zakošek v občini Moziije vodja strokovne službe 09.00 — 12.Q0 Ekologija — poudarek na onesna- za zaposlovanje Tov. Marjan Keršič-Belač ževanju zraka, umiranju gozdov Akademski kipar 12.00— 14.15 in voda Zunanja politika Tov. Janez Čuček — Evropa po letu 92 novinar RTV Ljubljana 15.00 — 17.00 — položaj Jugoslavije v svetu Razmere v SR Srbiji s poudarkom Tov. Franc Šetinc 17.00 — 19.00 na Kosovu Male produkcijske enote in Tov. Nada Kirh-Šporn njihovo ustanavljanje članica predsedstva RK ZSMS S,*ots\ 4.2.1989 07.00 - 08.00 Družbenopolitične in gospodar- Tov. Ivo Kos 08.00 09.30 ske razmere v občini Mozirje predsednik IS SO Moziije Ekonomska kriza v Jugoslaviji Tov. Anton Vrhovnik 13.00 - 12JK) Naloge ZSMS pri izhodu iz vodja LB TB T. Velenje Tov. Jože Školč, predsed- obstoječe krize nik RK ZSMS Vsako leto ob novem letu povabi ZKZ Mozirje svoje upokojence na srečanje. Tudi tokrat so se zbrali v Mozirju. Direktor Lojze Plaznik jim je zaželel zdravja in dobrega počutja tudi v naslednjem letu. Cilj—manj žrtev v prometu Ker v zadnjih letih skokovito narašča število prometnih nesreč in s tem seveda tudi žrtev, je bil pred dnevi izdelan in sprejet program aktivnosti za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Cilj te akcije je zmanjševanje števila prometnih nezgod z mrtvimi in poškodovanimi udeleženci v prometu, in sicer vsako leto za 10 odstotkov. Akcija je načrtovana za obdobje do leta 1992. Glavna nosilca akcije sta oddelek za notranje zadeve SO Moziije in ■ Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Seveda pa imajo v celotni akciji pomembno nalogo še drugi činitelji, ki lahko ravno tako veliko doprinesejo k uspešnosti akcije. Cilj akcije je zelo ambiciozno zastavljen, zato bodo morali vsi izpolniti svoje naloge, če bodo hoteli, da bo akcija uspešna. Tako bo Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu vodil pripravo in izvedbo informativno-propa-gandne akcije, katere cilj je spremeniti obnašanje v cestnem prometu. Zelo pomembno je področje vzgoje in izobraževanja. Tu imajo seveda važno vlogo šole, ki skupaj s SPV in Društvom šoferjev in avtomehanikov organizirajo tečaje za kolesarske izpite in pripravljajo učence za razna tekmovanja. Povečalo naj bi se tudi vključevanje prometne vzgoje v interesne dejavnosti na šolah. Oddelek za ljudsko obrambo naj bi poskrbel, da bi bila v različne oblike obrambnega usposabljanja vključena tudi prometna vzgoja. To bi bila tudi primerna poživitev teh predavanj. Še več te problematike bi moralo biti vključene v vsakodnevno uredniško politiko vseh glasil, pri tem so mišljena tudi tovarniška in lokalna glasila. Brez izboljšanja stanja naših cest si ne moremo zamišljati bistvenega izboljšanja razmer v cestnem prometu. Zato je v akcijo vključeno tudi cestno gospodarstvo. To si bo skupaj z izvršnim svetom prizadevalo za zagotavljanje trajnih virov financiranja enostavne in razširjene reprodukcije v cestnem gospodarstvu. Pripravili bodo program za rekonstrukcijo črnih točk, dopolnili prometno signalizacijo, preverili projekte pri novogradnjah in rekonstrukcijah z vidika var- nosti prometa, uredili neprometne znake in če bo potrebno sprejeli začasno prometno varnostni ukrep in lokalne omejitve. V akcijo bodo vključeni vsi zdravstveni delavci. Ti bodo opravili strokovno in izvedensko delo pri kontroli zdravstvenih pregledov in izločali iz prometa vse voznike, ki zaradi zdravstvenih- razlogov niso sposobni za vožnjo z motornimi vozili. Prav tako bo potrebna proučitev nivoja znanja prve pomoči pri kandidatih za voznike in po potrebi obvezna udeležba na tečajih. Zdravstveni delavci bodo tudi evidentirali in spremljali število poškodb v prometnih nesrečah in ugotavljali stroške zdravljenja poškodovanih v prometnih nezgodah. Čeprav je bila zakonodaja na področju prometnih prekrškov šele spremenjena, pa je tudi na tem področju predvideno stalno dopolnjevanje predpisov in zakonov. Postaja milice in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bosta povečala nadzor in na ta način preprečevala najnevarnejša dejanja in najhujše kršitve v cestnem prometu. Tu je mišljena vožnja pod vplivom alkohola, prehitra vožnja, nepravilno prehitevanje... Več bo tudi pregledov motornih vozil in kontrol tahograf-skih vložkov. Zavarovalnice pa bodo popularizirale zavarovanje in izgrajevale sistem popustov za voznike, ki ne povzročajo škode. Dosledno bodo zmanjševali odškodnine pri nesrečah, ki so nastale zaradi nespoštovanja določil o uporabi varnostnih pasov in zaščitnih čelad. Za pogoste povzročitelje prometnih nesreč bodo zvišali zavarovalne premije in zavračali plačilo škode, če bo pri povzročitelju prometne nezgode ugotovljena prisotnost alkohola nad dovoljeno mejo. Svojo nalogo pa je dobila tudi Uprava za družbene prihodke, ki bo dosledno izterjala pravnomočno izrečene kazni zaradi kršitev cestno prometnih predpisov. V celotno akcijo pa naj bi se vključile tudi družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, skratka vsi, ki delujejo na področjih, ki so povezana z dogajanji v prometu. R. P. Hočemo misliti s svojo glavo Na decembrski programsko volilni seji OO ZSMS. Loke, na kateri je prevzel predsedniško dolžnost Jure Brezovnik, mesto sekretarja pa Nataša Vres, mladi iz Lok pravzaprav niso sprejeli konkretnega programa, ampak le smernice delovanja. Med mladimi je ogromno potenciala, ki pa ga ZSMS doslej ni znala izkoristiti. Zato se mladi zavzemajo za združitev sil napredka. Novo vodstvo pričakuje, da bodo pri tem pomagali vsi, ki v tem prostoru živijo in delajo. Mladi v kraju so delovni v raznih društvih in organizacijah. V sami OO ZSMS Loke pa še niso našli prave možnosti povezovanja. Zaenkrat se žal trudijo le nekateri. Mladi si v Lokah želijo svojo mladinsko sobo, vendar zaradi po- manjkanja primernih prostorov ta želja še dolgo ne bo uresničena. Programsko volilno sejo pa so mladi iz Lok sklenili z besedami: »Mladi se bomo poskušali v teh zapletenih trenutkih prilagajati času in potrebam. Poskušali bomo usmeijati naše delo v tiste tokove, ki bodo najbližji realnosti. Ne bomo si postavljali visokih ciljev, ki bodo že ob načrtovanju označeni kot nedosegljivi. Tu bomo iskali svojo borbo za preživetje. Tako je bilo in gotovo bo tudi v prihodnje, da bomo verjeli tistim, ki bodo z najbolj realnimi očmi gledali na življenje in razumeli potrebe, ne glede na to ali si mlad ali star.« BOJAN SEVŠEK Pripadniki teritorialne obrambe so pripravljeni tudi za akcije v težjih vremenskih pogojih. m. samoprispevek— končno poročilo Vsi trije zbori skupščine občine so na predzadnji seji obravnavali in tudi sprejeli končno poročilo odbora za izvedbo referendumskega programa o realizaciji programa III. samoprispevka. S tem poročilom je odbor seznanil občane z rezultati in pridobitvami, za katere smo bogatejši in ki smo jih sfinancirali s sredstvi samoprispevka. Referendumski odbor se je srečeval s številnimi težavami. Zelo težkoje bilo planiratifinančna sredstva za določen objekt pri današnjih cenah materiala, cenah storitev itd. Skratka, vsako leto so stroški rasli hitreje kot pa dotok denarja. Zato je bilo potrebno storiti določene zamike, za objekte, ki so bili zgrajeni, pa poiskati večji delež od drugod, da bi lahko zaključili v veliki večini vse objekte iz predvidenega programa. Ker je bil ključ za delitev sredstev z referendumom dogovorjen, odbor ni imel nobenih problemov z delitvijo sredstev, ne za skupni program in ne za program krajevnih skupnosti. V tej številki Savinjskih novic vam predstavljamo realizacijo programov v KS Nazarje, Šmartno ob Dreti, Bočna, Gornji grad in Nova Štifta. Realizacija Krajevna skupnost KS Nazarje — izgradnja mrliške vežice 400.000 din — asfaltiranje ceste na pokopališče 34.216.124 din — izgradnja pločnika 8.461.930 din — načrti za pokopališče 1.243.440 din — obnova mostu v Nazaijah 1.558.151 din — avtobusna postaja Pusto polje 595.000 din — Skupaj: 46.474.645 din Zbrano in nakazano za KS Nazarje 46.273.850 din KS Šmartno ob Dreti ■— razširitev telefonskega omrežja z 260 novimi priključki 1.471.000 din — posodobitev krajevnih cest 2.820.000 din — izgradnja vodovoda Brdo 6.062.504 din — sofinanciranje gasilskega avtomobila 3.773.000 din — pretvornik za I. TV program 400.000 din — obnova mostu v Sp. Krašah 270.000 din — pretvornik za II. TV program 750.000 din — urednitev okolja šole 2.000.000 din — tri javne luči 152.000 din — avtobusne čakalnice (4) 1.377.000 din — nabava kontejnerjev 1.896.000 din — vodovod Šmartno 3.000.000 din — Skupaj: 23.971.504 din Zbrano in nakazano za KS Šmartno 27.608.769 din KS Bočna — izgradnja mrliške vežice 16.203.190 din — asfaltiranje ceste proti šoli 5.000.000 din — Skupaj: 21.203.190 Skupaj zbrano in nakazano za KS Bočna 26.442.201 din KS Gornji grad — izgradnja mrliške vežice 28.000.000 din — popravilo mosta v Šokatu 1.583.765 din — ureditev spominske sobe 1.200.000 din — vodovod Lenart 750.000 din — popravilo vodovoda 950.000 din — pomoč društvom 5.000.000 din — Skupaj: 37.483.765 din Skupaj zbrano in nakazano za KS Gornji grad 42.385.293 din KS Nova Štifta — telefonska napeljava Mačkin kot 220.000 din — podporni zid na pokopališču 12.846.069 din — vodovod Tirosek 493.582 din — modernizacija cest 500.000 din — avtobusna čakalnica 158.700 din — adaptacija gasilskega doma 1.300.000 din — ureditev dvorane v zadružnem domu 2.327.136 din — ureditev mostov 3.457.174 din — nabava treh hidrantov 1.044.897 din — Skupaj: 22.347.558 din Skupaj zbrano in nakazano za KS Nova Štifta 27.608.769 din \ 3 Na eni izmed zadnjih sej izvršnega sveta SO Mozirje je bila podana informacija o trenutnih dogajanjih na področju cestnega, komunalnega gospodarstva. Pa poglejmo nekatere aktivnosti. * * * Sklenjene so pogodbe in zagotovljena so sredstva za izdelavo idejnih načrtov za rekonstrukcijo ceste Ljubno — Luče v dolžini 12 km. Rok za izdelavo idejnih načrtov je junij 1989. Takoj po izdelavi le-tega se bo pristopilo k projektiranju prvega odcepa v dolžini 2—3 km. Dela na tem odseku naj bi se pričela v letu 1990. * * * Sklenjene so pogodbe za izdelavo glavnih projektov za obvoznico okoli Mozirja v dolžini 2,3 km. V planih Cestne skupnosti Slovenije je predvidenih 1,2 milijarde din za izgradnjo 1. faze v dolžini 500 m v letošnjem letu. * * * Cestna skupnost Slovenije je že naročila projekte za rekonstrukcijo ceste Podvolovljek — Kranjski rak — Črnilec. Cesta je sicer občinska, vendar potekajo razgovori s cestno skupnostjo Slovenije za vključitev ceste v program SLO in z odborom za Partizanko pri RO ZZB NOV Slovenije z namenom, da bi ta dva subjekta zagotovila sredstva za rekonstrukcijo ceste. Med dkrugim bi ta cesta Lučanom skrajšala pot v Ljubljano za 23 km. * * * Cestna skupnost Slovenije je v letošnjem finančnem planu zagotovila 900 milijonov din za modernizacijo in izgradnjo novega priključka za cesto na Pavličevo sedlo. Celotna usoda mejnega prehoda Pavličevo sedlo je sedaj odvisna od stališča Avstrije, ki se bo izoblikovalo na zasedanju mešane jugoslovansko-avstrijske komisije, ki bo meseca aprila. * * * Po dolgoletnih pripravah se je v Mozirju pričela izgradnja čistilne naprave, na katero se bodo v prvi fazi priključili industrija in kraja Mozirje in Nazarje, kasneje pa tudi področje Rečice in Varpolja. Vrednost čistilne naprave je 1,2 milijarde din. Sredstva je v pretežni meri zagotovila Območna vodna skupnost Celje, manjši delež pa tudi KS Moziije in Nazarje in tretji referendum. Čistilna naprava bo po napovedih končana v sredini leta 1989. Težišče nadaljnjega prizadevanja pa bo potrebno usmeriti na izgradnjo sekundarnih kanalizacijskih mrež v teh dveh krajih. Isto velja seveda za industrijo. * * * RTC Krvavec seje dokončno odločil za izgradnjo vlečnice v Lučah. Z deli naj bi pričeli spomladi, tako da bi bila vlečnica naslednjo zimo že v uporabi. * * * Predstavniki Podjetja za PTT promet Celje in Iskre Kibernetike iz Kranja so v sredini decembra podpisali pogodbo o nakupu avtomatske telefonske centrale za Ljubno in Luče. Tako bosta ta dva kraja dobila najmodernejšo centralo, ki bo omogočala razvoj telefonije še naslednja desetletja. Vrednost ene centrale znaša 710 milijonov din. Dobavni rok za centralo znaša 12 mesecev. Svečanega podpisa pogodbe so se udeležili tudi predstavniki mozirske občine. E3S1 NOVICE so objavile pred 10-imi leti Zmikavti v Savinjskem gaju Ponosno smo v preteklem letu vabili k ogledu Savinjskega gaja in res, obiskovalcev je bilo več, kot je kdorkoli pričakoval. Med njimi množica resničnih občudovalcev, ki niso varčevali s pohvalami. Vsa dolina je ponosno doživljala pohvale v časopisju in drugih sredstvih javnega obveščanja širom po državi. Pohvalna je bila prizadevnost velike množice krajanov in občanov pri urejanju tega naravnega parka. Med tistimi, ki so prizadevno gradili svoj dom in postavljali lepe primerke ptičjih krmilnic, je bilo tudb društvo za vzrejo in nego ptic »Kalin« iz Mozirja. Mnogo obiskovalcev je trdilo, da podobnih krmilnic še. niso videli. Skratka, ptice pevke naj bi našle svoj dom in prijatelje tudi v Savinjskem gaju. Velika večina krajanov spoštuje delo, kije bilo vloženo v nekdanjo gmajno in kije danes ponos doline. Zal pa je ob vsem tem lepem vendarle priokus grenkobe, ko povedo člani društva »Kalin«, da so neznanci odnesli kar lepo število krmilnic iz Gaja. Najbrže bomo zapisali mnenje vseh, ki ljubijo lepoto okolja, daje takšno početje nekulturno in več kot obsojanja vredno. Ce so to bili otroci, ali niso starši vprašali, od kod krmilnica, ki ni bila izdelana doma? Če pa so bili »zbiralci« odrasli, potem je to vredno še hujše obsodbe! Podpis pogodbe za nakup avtomatske telefonske centrale za Ljubno in Luče v Kranju. Novi izdelki iz Glina Poleg dopolnjevanja obstoječih programov v nazarskem Glinu vzporedno načrtujejo nove proizvode za leto 1989. Ti novi proizvodi so bili izdelani v obliki vzorcev in sejemskih eksponatov. Tako so dobili prve odzive bodočih kupcev in usmeritev v aktivnosti za naprej. Po obsegu so na prvem mestu izdelki pohištva, po vsebini pa je pomembnejša skupina izdelkov iz masivnega lesa. Za vse pa velja, da so po svojih lastnostih, izgledu in kakovosti primerni za domače tržišče in izvoz. Za mlade pripravljajo zelo enostaven in praktičen program mladinskega pohištva, ki ga sestavlja 12 elementov, od postelje do omare. To je program elementov za sedenje, pisanje, ležanje, hrambo knjig in obleke. Barve bodo bele, črne ali kombinirane. Po vzorcu satnice je nastalo novo sestavljivo pohištvo SAT, ki spada v skupino kosovnega pohištva. Program tvori le en osnovni sestav, ki ga s svojo fantazijo in potrebo vkomponira kupec v katerikoli del stanovanja, osnovne sestave tvorimo v nize različnih višin in širin, lahko ga obesimo celo na strop in tvori viseče grozde dekorativnih in odlagalnih sklopov. Prisluhnili so tudi pohodu video in zabavne elektronike. Z hrambo in funk- cionalno uporabo teh sodobnih pripomočkov bodo tržišču ponudili posebej oblikovano pohištvo. Iz Glinove rekonstruirane proizvodnje masivnega lesa bo v prvi polovici leta 1989 prišlo na trg novo okno s termoizolacijsko zasteklitvijo in povsem novim okovjem. Leseni deli bodo lame-lirani iz treh plasti. Nova tehnološka oprema bo zagotavljala tudi izjemno kakovost obdelanih površin z lazumimi m drugimi laki. Prednost tehnologije bo tudi v tem, da bodo ta okna lahko izdelovali po meri. Oknu bodo kot dekorativni element, dodani leseni zastori, ki dajejo videz klasičnih oken, v funkciji pa ostanejo sodobna. Zelo iskanemu programu Hobby se bo pridružil nov program, kot izvedenka le-tega. Regalom so dodana vrata in predali, tako, da se njihova uporabnost še razširi, izgled pa polepša. Nov izdelek, na katerem bo slonel dobršen del bodočega razvoja masive, bodo lepljene plošče različnih debelin in formatov. V letu 1989 bodo iz njih izdelovali mizne in ostale plošče, pretežni del pa jih bodo prodali. Opremi za vrt so dodali še štiri nove vrtne hiše, ena od teh je namenjena najmlajšim. Srečanje z duhovniki Tudi letos so se srečali duhovniki naše občine s predstavniki javnega življenja. To je že vrsta let običaj ob pričetku novega leta. Tokrat je bilo to srečanje v Šmihelu. Najprej je predsednik OK SZDL Zdravko Novak v imenu gostitelja navzoče pozdravil in poudaril dobro sodelovanje med duhovniki in občinskimi forumi. Menil je, daje vse to odraz dobrega osebnega sodelovanja in razumevanja. V svojih besedah je orisal težave s katerimi se srečujemo v ožjem in širšem okolju. V takih časih pa je strnjenje vrst vseh dejavnikov še kako potrebno. Posebej se je duhovnikom zahvalil za skrb, ki jo posvečajo vzdrževanju sakralnih spomenikov, to je narodno bogastvo, ki mora ostati ohranjeno našim za-nancem. In končno je zaželel duhovnikom uspehov pri njihovem delu in dobrega sodelovanja tudi v naprej. V imenu duhovščine seje za povabilo zahvalil p. Boris Markeš in pri tem povedal, da je dekan zaradi bolezni odsoten. Poudaril je, da vsako dobro sodelovanje temelji na razumevanju težav z obeh strani. Izrazil je upanje, da bodo stvari potekale tudi naprej v obojestransko zadovoljstvo. Omenil je vlogo našega lokalnega časopisa Savinjske novice, ki naj bi v bodoče posvečal ustrezno pozornost tudi naporom za ohranjanje raznih spomenikov, kot so kapelice, križi in podobno. Vse to je stvar širšega kulturnega pomena in je torej naloga nas vseh, da poskrbimo za lepo podobo naše krajine, kamor spadajo tudi ta znamenja. Ob končuje zaželel predstavnikom javnega življenja uspešno premagovanje težav v dobro občanov in ljudstva. Nato je predsednik IS Ivo Kos izčrpno predstavil uspehe in težave v našem gospodarstvu. Govoril je tudi o načrtih za prihodnje, ter poudaril izredno slabo strukturo prebivalstva, ki da je v veliki meri kriva za težave pri premagovanju pomanjkanja sredstev za družbene dejavnosti. V sproščenem pogovoru so nato navzoči izmenjali mnenja in opozorili na prepreke, s katerimi se še srečujejo, Te pa se dajo ob razumnem pristopu dobro odstraniti. A. V. Podelili bolj malo zvezdic Če želimo prodajatai turistične kapacitete, moramo prav gotovo razpolagati s prenekatero informacijo. Gotovo ni nepomembna informacija podatek, kakšna je kvaliteta posameznega gostinskega lokala. Ker ocenjevanje gostinskih lokalov že dolga leta ni bilo izvedeno, je v letošnjem letu Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica ustanovila komisijo za gostinstvo in turizem, ki je izvedla ocenjevanje gostinskih lokalov v naši občini. Lokale so ocenili z ustreznim številom zvezdic. Na območju naše občine je 19 lokalov v družbenem in 39 v zasebnem sektorju. Vsi lokali v družbenem sektorju so pristopili k ocenjevanju, od privatnikov pa se je k ocenjevanju priglasilo le 16 gostincev, pa še od te številke sta dva naknadno odstopila od ocenjevanja. Tako je trenutno ocenjenih le dobra polovica lokalov v naši občini. Ocenjevanje je potekalo tako, da so se na osnovi vprašalnika lastniki lokalov najprej ocenili sami, nato pa je komisija preverila ocenitev. Na osnovi tega pa so bile potem podeljene zvezdice. Treba je povedati, da ni prihajalo do velikih razlik med lastnimi ocenami in ocenami komisije. Največ točk so prinesli urejenost okolja, zunanji izgled gostinskega obrata, opremljenost gostinskega lokala, kakovost, obseg in način ponudbe gostinskih storitev, opremljenost prostorov in skrb za prijetno počutje gostov, osebna urejenost zaposlenega osebja ter odnos do gostov. Komisija je letos podeljevala zvezdice prvič. Ker je ista komisija ocenjevala gostinske lokale tudi v velenjski občini, lahko najprej primerjamo kvaliteto gostišč v obeh občinah. Pri tem pridemo do poraznega spoznanja, da je kvaliteta naših gostišč veliko nižja, kot v sosednji občini, čeprav je naša občina turistično mnogo bolj privlačna kot pa velenjska. Ugotovitev velja za povprečje, kajti tudi v naši občini imamo nekaj kvalitetnih lokalov KRISTIAN PLANO VŠEK — enega, ki je ocenjen s petimi zvezdicami (Selišnik Emika, Luče) in štiri, ki so dobile štiri zvezdice (Orešnik Ana Ljubno, Filač Jakob Gornji grad, SOZD Merx Turist Mozirje in gostišče Atelšek Rečica, Dol-Suha). Osnovna ugotovitev komisije je, da je ponudba dobra v obratih s kompletno ponudbo, vendar pa penzion s hrano nudijo le v treh gostilnah, hrano pa je možno naročiti še v dvaindvajsetih lokalih. Koje komisija ocenjevala potek akcije, je sprejela tudi nekatere ukrepe, ki naj bi izboljšali stanje na tem področju. Tako naj bi z dolgoročnim planom občine Mozirje proučili možnosti za odpiranje izključno gostiln s hrano in prenočiščem, omeji pa naj se odpiranje novih bifejev v zazidalnih okoliših. Uprava za družbene prihodke naj uvede stimulativne davčne olajšave za lokale s štirimi in petimi zvezdicami. To je ta organ že storil in smo o teh olajšavah pisali že v prejšnji številki Savinjskih novic. Prav tako je potrebno vse gostinske lokale, ki so ocenjeni s štirimi ali petimi zvezdicami, vključiti v propagandno gradivo, s katerim nastopamo na turističnih trgih. Ker je bilo v letošnje ocenjevanje vključenih le dobra polovica gostinskih lokalov v naši občini, je potrebno to število do naslednjega leta povečati. Prav tako pa bo komisija skupaj z obrtnim združenjem vsako leto preverjala upravičenost pridobljenih zvezdic v posameznih lokalih. Posebno poglavje so naši bifeji, kjer kakovost ni nič boljša, prej obratno. Kar šest bifejev, ki so v družbeni lasti, se je uvrstilo v »posebno kategorijo« zaradi izredno nizke ravni ponudbe in urejenosti. Eden izmed vzrokov za tako stanje je po mnenju komisije tudi gostota gostinskih lokalov v naši občini, ki kar krepko prekoračuje republiško povprečje na število prebivalcev. RAJKO PINTAR JOŽE POZNIČ Nova vodilna delavca V novo leto sta dve gornjegrajski delovni organizaciji zakoračili z novima vodilnima delavcema. Novi direktor Smreke je Kristian Planovšek, ki je bil do sedaj direktor Tozd Ivema v Gorenje Glin Nazarje. Do spremembe pa je prišlo tudi v GG Nazarje Tozd Gornji grad, kjer je postal direktor Jože Poznič, kije bil do sedaj predsednik Komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja. Dosedanji direktor TOZD Gornji grad Milan Cajner pa je bil imenovan za glavnega direktorja Gozdnega gospodarstva Nazarje. V Šmihelu so sena tradicionalnem srečanju sestali duhovniki in družbeno-politični delavci iz naše občine. Kaj bo z Gradbenikom? V ljubenskem Gradbeniku, ki je poslovna enota velenjskega Vegrada, v zadnjem času pripravljajo še eno reorganizacijo. Resnici na ljubo je treba povedati, da seje delavci prav nič ne veselijo, saj kot sami pravijo, so iz vseh dosedanjih reorganizacij prišli samo še bolj revni. Delavci so ob zadnjih dogajanjih sprejeli nekakšno protestno izjavo, v kateri trdijo, da je s to reorganizacijo ogrožen obstoj poslovne enote. Dvomijo tudi, da bi ostal sedež poslovne enote na Ljubnem. Popolnoma nelogično se jim zdi, da bi se ukinila žaga na Ljubnem, saj bi bilo neracionalno voziti les iz naše doline v Šoštanj in nazaj. Zato ne pristajajo na nobeno ukinitev žage in zmanjšanje zaposlenih na sektorju ostrešja, temveč zahtevajo širjenje in dober strokovni program, ki jim bo omogočil delo skozi vse leto. Zapišimo še to, da se za ostrešni in žagarski del Gradbenika zanimajo nekatera dovolj dobro stoječa podjetja iz naše občine. O razmerah na Gradbeniku so govorili tudi na Svetu KS Ljubno. Tudi tu so bili proti kakršnemukoli ukinjanju poslovne enote ali celo preselitvi žage v Šoštanj. Člani sveta so bili še posebej kritični do dejstva, da so neposredno prizadeti delavci v Gradbeniku zelo slabo informirani o razmerah in načrtih, ker se tako ustvarjajo čudovite možnosti za ribarjenje v kalnem. RAJKO PINTAR Čebelar od malih nog Redki so ljudje, ki so svoje življenje tako pestro živeli, kot Janez Presečnik-Knebl iz Lenarta pri Gornjem gradu. Zakaj menim tako? Danes 81 let star nekdanji kmet, furman, žagar, glasbenik, kulturni delavec, je še vedno poln volje do razgovora in seveda do oskrbe svojih čebel. Ko prijazno pripoveduje in sega v spominu tja v leta pred drugo vojno, postaja zanimiv, ne le zaradi vneme s katero mu teče beseda, ampak zaradi vsebine pogovora. Pa poslušajmo Knebla. 1939 je prevzel po očetu Janezu posestvo. Njegovo mladost je zapolnjevalo poleg dela na posestvu še marsikaj drugega. Pri gasilski godbi v Gornjem gradu je igral skupaj z bratom Martinom klarinet, ob tem pa mu spomin kratko uide na pokojnega brata, ki je v taborišču Mauthausen že leta 1942 podlegel trpljenju. Že ijegov oče je bil dejaven v raznih KNEBL -.M •■■■■■ društvih in ustanovah širšega lomena za kraj. To se je torej >renašalo iz roda v rod pri Kne->lu. Tudi danes mladi gospodar leluje v društvih in krajevnih kupnostih. No, pa prisluhnimo .pet našemu sogovorniku. Do čebelje ob očetu že kot otrok imel poseben odnos, lahko bi rekli temu tudi ljubezen. Kasneje je svojo pozornost posvečal še konjem, saj je kot furman iskal dodaten zaslužek za kmetijo, kar je bilo v času pred drugo vojno povsod potrebno. Tu se rad spominja lepih, pa tudi težkih časov na cestah, v planinah in seveda na poljih, kjer je s konji opravljal najrazličnejša dela. Danes pravi, da počitka pravzaprav niso poznali. Če so od pomladi dalje obdelovali kmetijo, so pozimi vlačili les in ga spomladi pripravljali za splave. Vmes pa je vedno našel dovolj časa in volje za delo na odru takratnega prosvetnega dru- štva in ne nazadnje v tambu-raškem orkestru, kjer je igral prvi brač. Godbo je vodil Rakuš, kije bil sodni uradnik v Gornjem gradu. Po drugi vojni pa sta bila kapelnika Franc Bezovšek-Ko-vač in kot zadnji Anton Zavolo-všek. Godba je prenehala delovati okoli 1960, zakaj, ker pač ni bilo več zanimanja za sodelovanje. Takoj po zadnji vojni je bilo treba spet čebelarstvo oživeti. Vojna je pač naredila svoje. Prvi tečaj je bil prav pri njem in od takrat si še naprej prizadeva ohraniti svoj velik čebelnjak. To je pač v človeka vsajeno, meni Knebl. Ljubezen do narave, do živali je vsakega kmeta naj večje bogastvo. Živalim je treba dajati poleg potrebnih hranil tudi naklonjenost, to potem vračajo. Nato steče razgovor še o fur-manstvu. Knebl meni, da je ob branju zapisa o furmanih v naši dolini spet zaživel v njem živ spomin na čase njegove mladosti. Toliko resnice je v zapisanem, da bi priporočil, da prav vsakdo v dolini prebere Furmane ob Savinji in Dreti in tako spozna delo svojih prednikov, starejši pa bodo lahko obujali spomine... Seveda je kar nujno vprašanje, kako je zmogel težko delo podnevi, zvečer pa vaje na odru, z godbo, tamburaškim zborom in še delo v upravnem odboru hranilnice... in odgovor »mladi smo bili in veselilo nas je druženje pa še veliko razvedrila smo v tem našli, saj takrat ni bilo radia, televizije... pa za svoj kraj smo radi kaj storili... in danes? Smilijo se mi mladi ljudje, ki marsikdaj posedajo po lokalih in se kvečjemu dolgočasijo, saj to ni tisto, kar človeka bogati! Kmetijo so posodobili in na njej zastavili še delo s turisti. Sedaj je tega že 28 let, pa še kar vztrajajo. Prijaznost Kneblovih je jamstvo, da bo na kmetiji vedno dovolj tistih, ki si žele tod spočiti. In seveda še tisto vprašanje na koncu... kaj si želite? In Knebl preprosto pove, da je vesel, ker njegovi nasledniki stopajo po poti prednikov, tudi v delu za kraj. Tako naj se volja do dela v društvih nadaljuje. Pa seveda rod naj na kmetiji vztraja, saj Kneblovina potrebuje tudi v naprej ljudi tega kova. Nekako v skrbi pa je Knebl izrazil bojazen, da postajamo ljudje drug do drugega vse bolj nerazumevajoči, to pa rodi obilo nepotrebnega zla. Časi so taki, da bi se morali kar najbolje razumeti in si medsebojno pomagati. Ko sem odhajal z lepe domačije pri Gornjem gradu, sem v sebi čutil še večje spoštovanje do naših ljudi, ki so tudi znali bogato živeti v delu in trpljenju. A. VIDEČNIK Tudi »novo« dvorišče je vredno ogleda. Obnovljena s skupnimi močmi Popotnik, ki ga pot te dni v večernih urah zanese v Nazarje ali okolico, lahko občuduje zares lepo podobo osvetljenega samostana in cerkve, ki kraljujeta nad temno okolico. Akcijo osvetlitve so sklenili v prednovoletnih prazničnih dneh. Pobudo je dalo novoustanovljeno nazarsko turistično društvo, investitor je krajevna skupnost, dela pa je vodilo vodstvo cerkve 'm samostana, oziroma pater Boris Markež. Seveda velja ob tem omeniti zares veliko število prostovoljnih delovnih ur vseh, ki so pri tem sodelovali, z njimi pa so bistveno zmanjšali predračunsko vrednost, brez tega najbrž ne bi uspeli. Seveda je to le nadaljevanje temeljite obnove obeh zgodovinskih in kulturnih spomenikov v zadnjih letih. Stara sta 327 let, ob tem pa sta bila leta 1944 ob miniranju delno porušena in močno poškodovana, saj je bil v samostanju sedež nemške policije. Že takrat so ju zasilno pokrili in zabili okna ter ju tako rešili propada. Po vojni se dolgo let ni nič zgodilo. Najprej je potem pater Konštantin Urankar odstranil ruševine, njegov naslednik Bogoljub Gselman pa je leta 1971 pričel zidati. Uspel je pozidati severovzhodni trakt, leta 1972 pa so se dela ustavila. Frančiškani so namreč vsa sredstva, kijih zbirajo za obnovo cerkva in samostanov, namenili obnovi samostana v Novi Gorici, ki je bil porušen ob potresu. Nadaljeval je leta 1978 pater Primož Milavec, vendar so bila samo sredstva frančiškanov veliko premalo, če ne bi priskočili na pomoč krajani, verni in neverni. To posebej poudarja sedanji pater Boris Markež, kije v Nazarje prišel leta 1980 in se lotil intenzivne obnove. Ob pomanjkanju sredstev seje obrnil na krajane in nikjer ga niso odklonili, ne glede na prepričanje. Razlog zato vidi v nekaj dejstvih. Prvo je, daje veliko število vernikov navezanih na ta bogoslužni prostor, starejši so v samostanu vse do druge vojne obiskovali osnovno šolo, pomembno dejstvo pa seveda je, da so vsi skupaj ponosni na to bogastvo kulturne dediščine, ki jo je treba ohraniti. V zadnjih letih so torej veliko naredili in opravili večino obnovitvenih del v cerkvi in samostanu. Obnovili so strehi na zvonikih in na cerkvi, prav tako orgle, novo in lepo je dvorišče in podobno. Seveda precej nalog še ostaja. To je obnova 193 stopnic, ki vodijo do cerkve in so iz leta 1747, tuje še restavracija kipov, slik in podobno, vse skupaj pa seveda terja tudi nenehno vzdrževanje, ki prav tako ni poceni. Zgodovinski viri pričajo, da je na hribu nad Nazarjami še leta 1.600 rasel hrastov gozd, spodaj ob sotočju Drete in Savinje pa veliko vrbovja, zato je tudi grad dobil ime Vrbovec. Graščino s hribom nad njo je leta 1.615 kupil ljubljanski škof Tomaž Hren in deset let kasneje pozidal prvo lo-retsko kapelo na slovenskih tleh. Leta 1632je njegov naslednik izročil hrib s kapelico frančiškanom, ki so iz hrvaško-bosanske province sem pribežali pred Turki Ti so sezidali sedanjo cerkev in samostan, ki sta bila posvečena septembra 1661. Orgle so iz leta 1763, v leto 1752 sega ustanovitev samostanske knjižnice, ki je bila med drugo vojno močno osiromašena, leta 1786 so frančiškani ustanovili ljudsko šolo, ki je delovala vse do začetka druge vojne, samostan pa je bil znan po lastni hišni lekarni za katero so frančiškani sami izdelovali zdravila. Avgusta 1944 zaminiran in močno poškodovan. Cerkev je renesančna, v oltarju pa je iz lesa izrezljan kip Loretske matere božje, ki so jih tamkajšnji ljudje dali ime »Nazorska kraljica« in po njej je tudi kraj dobil svoje ime. Kipi slike in freske so podpisani z imeni Fantonija, Bra-daške, Vurnika, Robbe, Berganta, Metzingerja in Potočnika. Seveda so prepričani, da bodo s skupnimi močmi uspeli. Dokaz zato je dosedanje opravljeno delo, ki so ga opravit v tesnem sodelovanju s krajani, krajevno skupnostjo, spomeniškim varstvom in drugimi. Oblike sodelovanja so različne in uspešne in tako naj bo tudi v prihodnje. J. Plesnik Rejniki so jim nadomestili starše Naše socialne delavke so v tneh pred novim letom povabile vse rejnice in rejnike iz naše občine. Tako so bili prvič skupaj zbrani skoraj vsi, ki so bili pripravljeni pod svojo streho vzeti otroke, ki iz različnih vzrokov niso našli toplega doma pri svojih starših ali pa so ostali brez njih. Vabilu socialnih delavk so se rejnice odzvale v velikem številu in prav nič niso skrivale, da so počaščene, ker se jih je nekdo spomnil. Ža njihovo nesebično delo se jim je zahvalil tudi predstavnik socialistične zveze. Danes ni prav veliko ljudi, ki bi si bili pripravljeni na svoja ramena naložiti tako težko breme. V veliki večini so rejnice in rejniki ljudje, ki so že spravili lastne otroke do kruha. Na žalost pa jih marsikdaj ljudje in okolica obravnavajo približno takole — kako ste neumni, da se ukvarjate z vzgojo drugih otrok, kaj ni bilo dovolj, da ste vzgojili lastne otroke. Rejnice in rejniki pa se- veda zelo dobro vedo, da otrok ne morejo postaviti na cesto in jim poskušajo nadomestiti dom ter jim dati vsaj nekaj topline. In za tak odnos so. jim otroci hvaležni. Seveda je na začetku skoraj zmeraj hudo, vendar pa otroci kaj kmalu ugotovijo, da jim je pri rejnikih mnogo bolje kot pa pri starših, kjer vlada alkohol in so tepežke na dnevnem redu. Tako se stvari in odnosi sčasoma utečejo. Rejniki in rejnice seveda dobijo od socialnega skrbstva sredstva za preživljanje otrok. Zaradi varčevanja na vseh koncih pa so rejnine nizke. Toda to jih ne odvrača od njihovega poslanstva. Povedali so celo, da bi imeli na svojih domovih otroke tudi v primeru, če ne bi dobili nikakršnega denarnega nadomestila. Zato morajo marsikaj in za marsikatero stvar primakniti še svoj denar. Rejenci v naši občini so stari od 8 do 16 let. Otroci pri tej starosti pa rabijo že tudi kakšen svoj dinar. Ko rejenci dopolnijo 18 let starosti, se navadno poslovijo od rejnikov in gredo svojo pot v življenje. Toda stike z rejniki ohranjajo. Jih obiskujejo in jim s tem izkazujejo hvaležnost, ker so jim omogočili lepšo mladost, kot pa bi jo preživeli v neurejenih razmerah pri pravih starših. Rejnicam in rejnikom je drobna pozornost socialnih delavk veliko pomenila. Pa še spoznali so se med seboj in si izmenjali izkušnje. Te pa so v rejništvu še kako potrebne in dobrodošle. Večina rejnic in rejnikov iz naše občine jih ima že veliko, saj ima večina že deset in večletni rejniški staž. Mesec kulture 1989 Letos se bo že četrto leto v naši občini v mesecu februarju odvijala bogata kulturna dejavnost. Na pripravljalnem sestanku v januarju smo zbrali iz vseh krajevnih kult. prosvetnih društev, glasbene šole in godbe aktivnosti za okrog 30 prireditev, ki se bodo zvrstile od 3. februaija do 5. marca 1989. Kulturne prireditve se bodo odvijale v vseh krajevnih skupnostih naše doline. Slovesna otvoritev s podelitvi-, jo priznanj in plaket Kulturne skupnosti Mozirje in Zveze kulturnih organizacij Mozirje, prizadevnim kulturnim delavcem, bo letos potekala v prenovljenem kulturnem domu na Ljubnem 11. februarja. Na otvoritvi bo gostoval oktet LESNA iz Slovenj Gradca. Kot novost smo letos vključili tudi dva novejša slovenska filma — HUDODELCI in ODPADNIK, ki bosta predvajana v MOZIRJU, na LJUBNEM in v GORNJEM GRADU. Po ogledu filma HUDODELCI 3. 2. v Mozirju bo potekal razgovor s člani združenja filmskih delavcev iz Ljubljane. Kulturno društvo Nazarje bo pripravilo gledališko delo-kome-dijo »Človek na položaju«. Skupina bo z igro, poleg premiere doma 18. 2., gostovala v začetku marca še v Mozirju in v Lučah. Kulturno društvo Nova Štifta bo z zabavno igro »GUGALNIK«, ki sojo igrali že v lanskem letu, gostovala v Solčavi, v Lučah in v Bočni. V Mozirju si bomo lahko ogledali razstavo domačega umetnika Gorana Horvata in prisostvovali na čitalniškem večeru. Pevski zbori bodo poleg koncertov v svojih krajih pripravili še gostovanja drugod. V Kultumoprosvetnem društvu Solčava bodo izvedli že tradicionalni večer »VINARSKA 89«, v društvih Luče, Nova Štifta in Bočna pa pripravljajo pevski zbori skupno z drugimi sodelavci zabavne kulturne večere. V zadnjih dneh februarja bo potekala mladinska kulturna akcija NAŠA BESEDA v Delavskem domu Nazarje. V prireditev bodo vključena vsa mladinska kulturna gibanja, ki se odvijajo po šolah, v kulturnih društvih, delovnih organizacijah in KKZSM. Izbrani predstavniki nas bodo zastopali na medobčinskem srečanju. Občinska godba na pihala bo imela svoj koncert v začetku marca na LJUBNEM Glasbena šola pa se bo tudi letos predstavila na svojem koncertu v NAZARJAH. Obisk prireditev v lanskem letu je bil zadovoljiv. Upamo, da bomo z obiski kulturnih prireditev tudi letos prizadevnim kulturnim delavcem izkazali, da cenimo njihov trud in bomo obenem tudi sebe duhovno obogatili. ZKO Mozirje V Mozirju je uveden ulični sistem V naselju Moziije je že dalj časa navzoč problem označevanja hiš s hišnimi številkami. To je posledica nenačrtnega podeljevanja hišnih številk v preteklosti, ko so se le te podeljevale po vrsti novim hišam ne glede na to, kje hiša stoji. To je povzročilo precej problemov in zmede pri iskanju določenega naslova. Po večletni razpravi v Krajevni skupnosti je bil izoblikovan predlog poimenovanja ulic v Mozirju. Š tem seje predlagala uvedba uličnega sistema tudi za dele naselij Brezje, Ljubija in Loke. Deli teh naselij so bili z odlokom Skupščine občine Mozirje priključeni k naselju Mozirje. V tako razširjenem naselju pa se je uvedel ulični sistem. Oba odloka sta bila objavljena v Uradnem listu SRS štev. 33/88. Lastniki oz. upravljalci hiš bodo prejeli sklep o preoštevilčbi hiš, hišne tablice pa bodo po prejemu vabila lahko dvignili na Geodetski upravi, ki od marca lani posluje v stavbi Komunale Mozirje. Sklep o preoštevilčbi je dokument, s katerim se uredi sprememba naslova v dokumentih. Zaradi obsežnega dela pri spremembah naslovov si lahko posamezniki uredijo spremembe v osebnih dokumentih postopoma oziroma ob poteku njihove veljavnosti. Začetek in konec ulice bo označen z ulično tablo z nazivom ulice. Kot vsaka sprememba, bo tudi uvedba uličnega sistema v začetku prinesla določene probleme. S tem so se srečevali v vseh večjih naseljih, kjer je bil uveden ulični sistem šele pred kratkim. Geodetska uprava občin Velenje in Mozirje, enota Mozirje Prijetno in neprijetno V predprazničnih dneh je človek vedno nekoliko bolj čustven, dovzeten za lepo. In kako ne? Prav naše Ljubno je dobilo povsem novo, moderno, toplo in prikupnejšo podobo. Kraj je bil lepo okrašen, in osvetlitev vseh treh cerkva daje kraju poseben čar, tako za oko, kot za srce. Pri mostu čez Savinjo so nas te dni pozdravile pisane lučke in nam sporočale lepe želje. A kaj, ko jih je bilo vsak dan manj, na koncu jih je manjkalo že dvaind- vajset Ne gre za stroške, gre za nas, za naš neprimeren odnos do »skupnega«. Vse poskuša človek razumeti, če ve da gre za otroško razposajenost, nagajivost, nezavednost. Če pa ve, da gre za negativno sproščanje energije mladostnikov, za nespoštovanje dela in truda drugih ljudi, za pomanjkanje srčne kulture, potem se pa vprašaš, kako si le mladina zamišlja prehod v demokratično družbo? ANKA RAKUN Inštruiram angleščino in nemščino. Telefon 831-715 5 Z novoletnega koncerta Delavske godbe na pihala. 7 M MKSsl V želji, da bi naš kraj postopoma pridobival izgubljeni sloves pomembnega slovenskega turističnega kraja, smo predstavniki TD Ljubno v prednovoletnih dneh obiskali štirinajst tistih družin, ki imajo ali prenočitvene kapacitete ali pa ponudbo hrane oz. oboje. Naš cilj je bil ugotoviti vzrok padanja nočitev oz. zakaj letoviščarjev v naš kraj ni. Iz anket so razvidni trije glavni vzroki: •“k- prenočitvene kapacitete ne ustrezajo današnjim standardom (skupaj 102 postelji, od tega nobena s tušem, nikjer nimajo sob z lastnimi sanitarijami — so le skupne kopalnice) —» premajhna ponudba kvalitetne hrane (kuhajo od 13. gost. objektov v kraju le v 4.) — kadrovske težave (v štirih primerih se ne ukvaijajo več s turizmom, ker so prestari) mlada generacija pa ni ekonomsko motivirana, saj je sezona prekratka, medtem ko službe le nudijo pravo social- Božo pa ve — kaj je sreča V poplavi najrazličnejših nagradnih iger in loterij, v zagrizenem lovu na srečo torej, je malo izbrancev boginje sreče. Mednje vsekakor sodi Božo Selišnik iz Podolševe nad Solčavo. Kar na kratko. Dolga in strma pot iz doline do doma tik ob državni meji z Avstrijo pač teija primerno terensko vozilo. Božo je imel NIVO, potem pa kupil še romunski ARO. no varnost — kot nekoliko manj bistvene, a ne nepomembne, pa so naslednje pomanjkljivosti: v našem kraju je premalo športnih objektov, premalo košaric za smeti, preslabo organizirano informiranje o cenah, taksah in davkih, veljavnih za posamezno sezono, turistične provizije posrednikov so prevelike, od nočitev občina ne bi smela pobirati davkov. O ukrepih za postopno odpravljanje navedenih razlogov upadanja nočitev, pa kdaj drugič. Nekatere, to je tiste, ki so odvisne od aktivnosti turističnega duštva, bomo odpravili že v letošnjem letu. Razveseljuje in ohrabruje pa dejstvo, da naši ljudje vidijo bodočnost in razvoj kraja v turizmu in da so po izjavah sodeč pripravljeni ob ugodnih kreditnih pogojih urediti nastanitvene zmogljivosti po modernih standardih. ANKA RAKUN Dveh ni potreboval, zato je staro NIVO prodal na zagrebškem sejmu, ob tej priliki pa kupil srečke loterije zadarskega košarkarskega kluba. Prejšnjo sredo mu je zaprlo sapo, ko je pogledal izzid žrebanja. V roki je držal srečko, ki mu je prinesla nič več in nič manj kot RENAULT 21. Terensko vozilo to sicer ni, vendar... PRODAJALNA Andrej Rose Luče 10 Obveščam cenjene kupce, da je odprta prodajalna z živili in predmeti za splošno uporabo v Lučah pri pekarni. Prodajalna je odprta vsak dan od 7.—12. ure in od 14.—19. ure, ob sobotah od 7.—15. ure in v nedeljo od 9.—11. ure. Se priporočamo! »Naslednje leto pa raüy« Mimo je tudi osma sezona osamljenega jezdeca avto-moto športa iz naše občine Maijana Livka iz Nazarij. Ta skromni športnik že nekaj let sodi v sam vrh slovenskega in jugoslovanskega kartinga. Zadnja sezona je bila po uspehih res malo manj uspešna, saj je vozil le na treh dirkah, zato pa se toliko rajši spominja predlanske sezone, ko je bil drugi v skupni uvrstitvi za državno prvenstvo. Letošnja sezona je bila po uspehih v prejšnjih letih resnično bolj skromna, toda zato obstajajo razlogi. »Lani se nisem mogel dovolj posvečati dirkalnemu športu, ker je bilo potrebno urediti nekatere pomembnejše stvari pri hiši, pa tudi finančnih sredstev nisem imel dovolj«, pravi Maijan Livk, ki zelo veliko časa posveti svojim go-cartom. -»Ker v naši občini ni primernega kluba, vozim za AMD Slavko Šlander iz Celja. Za letošnjo sezono mi obljubljajo večjo pomoč, zato upam, da se bo to poznalo tudi na rezultatih,« ocenjuje svoje možnosti na dirkaških stezah v prihodnje. »Sicer pa je moja velika želja, da bi se preizkusil v rallyju. Seveda pa ta zvrst avto-moto športa zahteva veliko večja finančna sredstva, po drugi strani pa je lažje dobiti sponzorje, ker je pač rally mnogo bolj odmeven šport kot pa karting.« Vse zvrsti avto-moto športa so drage in tako je tudi s kartingom. En avtomobilček stane okoli 6000 mark, zelo veliko pa stane tudi priprava go-carta za dirko, tu so stroški za gume, pripravo motoija, stroški za trening... Maijan Livk ima trenutno dva go-carta in štiri motorje. To zadostuje za tekmovanje v republiškem in državnem merilu, ni pa zadosti za udeležbo na mednarodnih dirkah. Zanimivo je, da en motor zdrži le eno dirko, potem pa ga je potrebno spet prirediti za naslednjo dirko. »S tem je dosti dela. Meni motoije pripravlja Niko Matjaž iz Bleda, ki je velik strokovnjak za tovrstna opravila. Ker je doma iz Nove Štifte, še toliko raje priskoči na pomoč rojaku iz Zadrečke doline.« Marjan Livk tekmuje v internacionalnem razredu do 100 ccm. Čeprav so na pogled go-carti kakor nekakšna igračka, pa dosežejo spoštljive hitrosti. »Na ravnih delih drvimo s hitrostjo do 145 km/h. To pa je že kar precej, še posebej, če pomislim, da nisi z nobene strani zavarovan. Nesreče so dokaj pogoste, velikokrat tudi zaradi tega, ker prireditelji dirk ne naredijo zadosti za varnost dirkačev. T udi steze so zastarele in ne dohajajo razvoja avto-moto športa. Organizatori pač ne najdejo sredstev za obnovo dirkališč,« je kritičen Maijan Livk, ki je imel v svoji osemletni dirkaški karieri na srečo le eno samo nesrečo. Pred dvemi leti se je v Portorožu zapletel v trčenje, pri katerem je dobil hude opekline po roki in seveda odrgnine. Lahko pa bi jo odnesel tudi slabše. Zatorej naj Marjana Livka na dirkaških stezah spremlja sreča tudi v bodoče! RAJKO PINTAR Kljub temu da je go-cart na pogled majhen avtomobilček, pa doseže velike hitrosti. ^ Godbeniki kot filharmoniki Novoletni koncert Delavske godbe na pihala v Nazäijah je tradicionalni kulturni dogodek v naši občini, ki pa prejšnja leta ni privabil zelo veliko poslušalcev. Letos pa je bilo popolnoma drugače, saj je bila dvorana Delavskega doma popolnoma zasedena. Tudi v tem se kaže zelo resno in prizadevno delo vodstva godbe v zadnjih petih letih. Godba seje poslušalcem predstavila v bistveno pomlajenem sestavu. V orkester seje ob izkušene starejše člane vključilo večje število mladih članov. To je rezultat uspešne glasbene vzgoje na naši nižji glasbeni šoli. Sicer bogata tradicija godbenega igranja v naši dolini je bila v šestdesetih in sedemdesetih letih skoraj prekinjena. Pred dobrimi desetimi leti je občinska kulturna skupnost godbo ponovno organizirala. Sledilo je vrsto let napornega dela, pri čemer je bila neprecenljiva pomoč članov rudarske godbe iz Velenja. Ob napornem delu orkestra in zlasti njegovega dirigenta Franca Goljufa je dozorelo spoznanje, da ni več poti naprej brez pridobitve večjega števila mladih članov. Zato so v okviru glasbene šole ustanovili oddelek pihal in trobil, v zadnjem času pa tudi tolkal. Sedaj se v glasbeni šoli usposablja 35 učencev v petih razredih nižje stopnje. Pet let intenzivnega delaje orkester pomladilo za deset novih članov. Trenutno orkester šteje 27 čla- nov, v prihodnjem letu pa bodo iz glasbene šole vključili še štiri nove člane. Sredstva za izvajanje rednega programa godbe zagotavlja občinska kulturna skupnost, seveda pa so zaradi kadrovskega razvoja godbe potrebna še dodatna sredstva. Ta sredstva z velikim razumevanjem zagotavljajo naše delovne organizacije z neposredno menjavo dela. Na novoletnem koncertu so se godbeniki predstavili z zelo pestrim programom, ki je vseboval dela Roberta Almenda, Teda Hugensa, Harolda Waitersa, Slavka Avsenika, Štrucla, Ernesta Vebla in Johana Štrausa. Godbeniki so dodobra ogreli dlani poslušalcev, ki so se jim s toplim sprejemom oddolžili za lep kulturni dogodek. Posebej razveseljivo je, daje bilo med poslušalci novoletnega koncerta moč opaziti veliko število mladih obrazov, ki se šele spoznavajo z glasbeno kulturo. Takšne kvalitetne prireditve, kot je bil novoletni koncert godbe na pihala, prav gotovo bistveno vplivajo na oblikovanje glasbene orientiranosti mladih ljudi in zato morajo imeti pomembno mesto v koledarju kulturnih prireditev v naši občini. Zapišimo še to, da so med točkami programa orkestra nastopili tudi učenci glasbene šole in sicer komorna skupina harmoni-kaijev. R. P. Program aktivnosti med zimskimi počitnicami SMUČARSKI ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ bo v času od 16. l.do27.1.1989 od 9.00 do 12.00 ure. Organizatorje Smučarski klub Mozirje. Prispevek na udeleženca je 40.000. — din, ob vpisu vplača 20.000. — din, po končanem tečaju pa še 20.000.— din. Prijave zbira tov. JANŽOVNIK Mira v Osnovni šoli Mozirje do 12. 1. 1989. DRSANJE za začetnike bo v času od 16. 1. do 27. 1. 1989 od 13.00 do 15.00 ure. Prispevek udeleženca je 5.000.— din. Prijave zbira tov. JANŽOVNIK Mira in RAKUN Ivica v Osnovni šoli Mozirje do 12. 1. 1989. Organizator je DPM Mozirje. NAMIZNI TENIS — TVD Partizan bo imel odprto dvorano za namizni tenis od 9.30 do 17.00 ure vsak dan od 16. 1. do 27. 1. 1989 razen sobote in-nedelje. Vstopnine ni. KOPANJE — DPM bo organiziralo kopanje v bazenu. Prispevek udeleženca je 10.000.— din. Prijave zbira tov. JANŽOV- NIK Mira in RAKUN Ivica v Osnovni šoli Mozirje do 12. 1. 1989. URE PRAVLJIC bo organizirala Matična knjižnica v Mozirju vsak dan razen sobote in nedelje od 1‘6. 1. do 27. 1. 1989 od 13.00 do 14.00 ure. Vstopnine ni. FILMSKE PREDSTAVE organizira Prosvetno društvo Mozirje: — torek, 17.1.1989 ob 13.00 uri — »SUPERMAN« — četrtek, 19. 1. 1989 ob 13.00 uri — »ŽIVALSKI VRT PONOČI« — sreda, 25.1.1989 ob 13.00 uri — »E. T. VESOLJČEK« — četrtek, 26.1.1989 ob 13. uri — »TOP GUN« Vstopnina za posamezni film je 2.000.— din. V primeru, da bi katera od plačanih dejavnosti odpadla, bomo denar vrnili, 30. 1. 1989 pri tov. Rakun Ivici. DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE MOZIRJE DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO Društvo upokojencev LJUBNO obvešča članstvo, da se bo vršila letna konferenca dne 4. 2. 1989 v osnovni šoli LJUBNO s pričetkom ob 9. uri. Vabljeni v čim večjem številu. Pobirali bomo tudi članarino, ki znaša 2000 din, posmrtnina pa 6000 din. Za malo okrepčila bo preskrbljeno. Pomembno priznanje Zavolovsku O tem, da Alojz Zavolovšek, akademski slikar iz Moziija, poleg bogatega ustvarjanja, prizadevno deluje še na polju prenašanja svoje strokovnosti na mlajše ali na ljubitelje, smo že pisali. Zveza kulturnih organizacij Slovenije mu je zaradi te prizadevnosti podelila Ažbetovo plaketo. Prejel jo je v prostorih Narodne galerije v Ljubljani. Ob tem je bilo poudarjeno, da Zavo- lovšek že od 1975 dalje vodi razne likovne kolonije in deluje na izobraževanju likovnikov, ki so vključeni v razne likovne skupine po Sloveniji. Veseli nas, da je prizadevanje našega slikarja našlo tako širok odmev in čestitamo Alojzu Zavo-lovšku za odličje z željo, da bi še naprej tako nesebično deloval pri šiijenju likovne umetnosti. A. VIDEČNIK Stari mlin za posebne vrste moke Sad vrle povojne politike je bilo med drugim tudi uspešno prizadevanje za ukinitev in uničenje malih elektrarn in mlinov na naših rekah in potokih. Ker pravijo, da ni nikoli prepozno, smo male elektrarne že pričeli pospešeno postavljati nazaj, na vso srečo tudi mline. Enega pravzaprav in tudi to je dobro. Zaenkrat edini mlin v Zgornji Savinjski dolini in eden redkih daleč naokrog že dela in bo kaj kmalu še bolj, je v Spodnji Rečici. Stoji že stoletje in veliko več, je pa v povojnem času na žalost (pre)-dolgo »počival«. Gre za znani Brinovčev mlin, za katerega papirji pričajo, daje do leta 1875 mlel na tri kamne in stope, v tistem letu pa so ga povečali za »štiri komolce in šest čevljev«. Ponovno so ga povečali in posodobili leta 1939, mlinarji pa so bili v njem do leta 1961. Pospešena usmeritev v živinorejo je povzročila, da so kmetje sejali vse manj žita in mletje ni bilo več smotrno in donosno. Časi se spreminjajo in ljudje z njimi, še bolj pa razmere v katerih živimo. Pšenice in ostalih žit je na poljih vse več in površine, posejane z njimi, se bodo še povečale. To priča dejstvo, da k Francu Kolencu, Brinovčevemu seveda, že lep čas hodijo kmetje od blizu in daleč in ga sprašujejo, če se bodo kamni v Brinovčevem mlinu znova zavrteli. Prav to zanimanje je Brinovčeve spodbudilo, da so se odločili obnoviti mlin. Dalo jim je moč, da so se lotili zahtevnega dela, da so se »lepo« zadolžili in uvozili drago in novo opremo iz Italije. Sprva so namreč nameravali le obnoviti stari mlin, vendar so spoznali, da se s tem računi ne bi izšli, za redno obrt še najmanj. Zato so nabavili novo opremo, stari mlin z dvema kamnoma pa obnavljajo in ga bodo uporabili za mletje ječmena, rži in ajde. Takoj, ko so kmetje zvedeli za nameravano obnovo mlina, so na poljih posejali precej več pšenice in drugih žit. Jim pač ne bo treba več iskati mlinarjev po Gorenjskem in drugod, Brinovčevim pa s tem dajejo voljo in upanje v uspešno vrtenje kamnov v njihovem mlinu. Tudi možnost od- plačevanja posojil za novo opremo, böjijo se le prehudih obremenitev, ki jih v obrti seveda ne manjka. Če jih te ne bodo »povozile«, se za mlin ne bojijo. Prva spodbuda so želje in zanimanje kmetov, druga pa veselje, ki ga za takšno delo kažeta hčerka in sin, ki je sicer trenutno pri vojakih, bo pa zagotovo mlinar. Tako kot oče Franc, kije čisto pravi mlinar. Leto dni se je,učil v domačem mlinu in kasneje v Šempetru, doma mlel v letih od 1958 do 1961, nato pa iz že navedenih razlogov ustavil mlinske kamne in stope. Sami v teh časih obnove in posodobitve mlina seveda ne bi zmogli, zmogli pa so s skupnimi močmi, s pomočjo sosedov, z razumevanjem upravnih organov pri pridobivanju potrebnih papirjev, po svojih močeh je dela podprl občinski oddelek za ljudsko obrambo, vse skupaj pa so opravili v pičlih sedmih mesecih. Pravzaprav še niso, kajti obnova starega mlina, ki bo služil mletju koruze, rži, ječmena in ajde, bo sklenjena dobre tri mesece, konec aprila torej. Obnavljajo ga zato, ker za takšno mletje nima smisla tratiti ves dan časa in dela za menjavo naprav na novih strojih. Trenutno meljejo pšenico, torej mehko in ostro belo moko, krušno moko in moko za diabetike, z obnovo starega mlina pa bo ponudba veliko širša, tudi ljubitelji polente bodo prišli na svoj račun. Pa vsi tisti, ki nimajo polj in ne sejejo. V nekaj dneh bo namreč v Brinovčevemu mlinu možno kupiti najrazličnejše vrste sveže in doma zmlete moke. Sicer je Franc v mlinu vsak ponedeljek in četrtek ves dan, v nujnih primerih pa ga lahko najdete doma, le streljaj od mlina. Če ne veste, kje je to, le kratek napotek — dom je zadnja hiša na levi strani v Spodnji Rečici, v smeri proti Logarski dolini seveda, mlin pa malo stran v gmajni, takoj za centralnim skladiščem in mehaničnimi delavnicami Zgornjesavinjske kmetijske zadruge. Sicer pa za Brinovčev mlin Vedo skoraj vsi, pa zato vprašanje o njegovi legi ne bo naletelo na nevedna ušesa. Novi stroji so dragi, pa meljejo zato toliko bolje. OBČINSKI ODBOR ZZB NOV MOZIRJE OBVESTILO Obveščamo vse borce NOV, da ima naš občinski odbor na razpolago 5 regresiranih mest v Zdraviliščih Strunjan, Šmarješke in Dolenjske Toplice. Cene, ki veljajo do 28. 2. 1989 so naslednje: STRUNJAN 44.000 din ŠMARJEŠKE TOPLICE 42.000 din in 37.500 din DOLENJSKE TOPLICE 50.000 din in 45.000 din Cene v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah so za udeležence NOV 20% nižje od zgoraj navedenih. Podrobnejše informacije dobite na Občinskem odboru ZZB NOV vsak dan od 8. do 12. ure. Pred odhodom v zdravilišče se zglasite pri nas, da dobite napotnico. SLOVENIJALES Montažna gradnja »SMREKA«, p.o. Gornji grad Komisija za delovna razmerja na podlagi 8. člena pravilnika o delovnih razmerjih objavlja prosta dela in naloge VAROVANJE DELOVNE ORGANIZACIJE (občasno opravljanje drugih ustreznih del in nalog v proizvodnji) Pogoji: — zahteva se II. stopnja znanj — delovne izkušnje 2 meseca — uspešno opravljena poskusna doba, ki traja 30 dni Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Slovenijales MONTAŽNA GRADNJA »SMREKA« Gornji grad. OTROŠKI DODATEK V LETU 1989 ali družbena pomoč otrokom Obveščamo vse občane, ki prejemajo družbeno pomoč otrokom, da morajo kot vsako leto, tudi letos, predložiti predpisan obrazec SPN-2 za nadaljevanje upravičenosti do otroškega dodatka. ROK ZA ODDAJO OBRAZCA v krajevni skupnosti ali organizaciji združenega dela je 15. FEBRUAR 1989, sicer preneha pravica do družbene pomoči s 1. majem 1989. DELAVCI vlagajo obrazce v organizaciji združenega dela, kjer so zaposleni. UPOKOJENCI podpisane obrazce, ki sojih prejeli po pošti, oddajo v svoji krajevni skupnosti, kjer jih bo obravnavala komisija za socialnovarstvena vprašanja. Isto velja za vse KMEČKE upravičence in druge občane. Le-ti dobijo obrazce SPN-2 v pisarni krajevne skupnosti. Pri tem vas želimo opozoriti, da vam predpisanega obrazca ni treba potijevati na občinski upravi, ker naša služba razpolaga s podatki o katastrskem dohodku! V OBRAZCU OBVEZNO NAVEDITE VSE SPREMEMBE, KI VPLIVAJO NA IZPLAČILO POMOČI (nov družinski član, smrt v družini, varstvo v Vzgojno varstveni organizaciji, vpis v osnovno ali srednjo šolo, upokojitev, nov dohodek, izguba dohodka, nova zaposlitev kakega družinskega člana). Če menite, daje vaša družina SOCIALNO OGROŽENA, ali če s svojim delom, kljub izkazanemu dohodku, svoji družini ne morete zagotoviti socialne varnosti, imate pravico vložiti zahtevek za družbeno pomoč otrokom iz solidarno združenih sredstev pri Centru za socialno delo Mozirje, kot smo vam opisali zgoraj. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE Na podlagi 13. člena pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice na območju občine Moziije, se razpisuje NATEČAJ o zbiranju vlog — zahtevkov za delno nadomeščanje stanarin v letu 1989 Upravičenci do delne nadomestitve stanarin so imetniki stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, ki izpolnjujejo pogoje Pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice na območju občine Moziije ter pogoje Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic. Delna nadomestitev stanarine temelji na socialnih razmerah družine in je odvisna: — od števila družinskih članov; — od stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana v minulem letu; — od višine stanarine, izražene v deležu od dohodka družine. Delno nadomestitev stanarine lahko upravičenec prejme le za standardno stanovanje, ki na število družinskih članov ne presega dogovorjenih normativov. Znosna stanarina izraža družbeno sprejemljivo obremenitev družine in se določi v odstotkih od stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana posameznega tipa družin, doseženega v minulem letu. Skupen stvarni mesečni družinski dohodek upravičenca in njegove družine ne sme presegati dogovoijeno raven socialne varnosti, kije izražena v odstotkih od poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v SRS. Upravičenci do delne nadomestitve stanarine vložijo zahtevek za delno nadomestitev stanarine do 28. 2. 1989 na,Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Mozirje — Odboru za solidarnostne in upokojenske zadeve in sicer: — upravičenci, ki so v preteklem letu že prejemali delno nadomestitev stanarine na obrazcu SPN-2 (Obr. 8,70); — upravičenci, ki doslej še niso prejemali delne nadomestitve stanarine na obrazu SPN-1 (Obr. 8,40). Navedeni obrazci se lahko dobijo v knjigarnah in v strokovni službi za SSS občine Mozirje, kjer lahko interesenti dobijo vsa podrobnejša navodila. ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO razpisuje natečaj za sprejem kandidatov za učence Splošnih srednjih vojaških šol, gojence srednjih vojaških šol rodov in služb in učence Šole za strokovne delavce v vojaško-tehničnih poklicih v letu 1989. SPLOŠNE SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE: — Letalska Splošna srednja vojaška šola »Maršal Tito« v Mostaiju — Splošna srednja vojaška šola »Bratstvo — enotnost« v Beogradu — Splošna srednja vojaška šola »Ivo Lola Ribar« v Zagrebu — Splošna srednja vojaška šola »Franc Rozman Stane« v Ljubljani (samo za kandidate iz območja SR Slovenije) V naštete šole je možen vpis v prvi, drugi in tretji letnik. Po končanem štiriletnem šolanju nadaljujejo gojenci šolanje na eni izmed vojaških akademij. SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE: — Srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu — Tehnična srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu — Letalsko-tehnična srednja vojaška šola v Rajlovcu pri Sarajevu — Momariško-tehnična srednja vojaška šola v Splitu — Intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu — Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu (medicinska smer) — Vojaška šola za strokovne delavce vojnega letalstva in protiletalske obrambe v Rajlovcu V navedene šole je možen vpis v prvi in tretji razred. Po končanem štiriletnem šolanju gojenci takoj nastopijo službo v JLA. KAKŠNI SO POGOJI ZA SPREJEM: Na natečaj se lahko prijavijo fantje, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje zahteve: — da obiskujejo osmi razred osnovne šole, katero bodo zaključili v letu 1989 — da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila vojaška zdravniška komisija — da niso bili sodno kaznovani in, da proti njim ne teče kazenski postopek — da imajo soglasje staršev ali skrbnikov — da so rojeni leta 1973 ali kasneje. KAKO SE PRIJAVITE: Kandidati, ki se želijo priglasiti na ta razpis, naj se zglasijo pri Občinskem oddelku za ljudsko obrambo Moziije. NATEČAJ VELJA DO KONCA MARCA 1989. ODDELEK ZA LJUDSKO OBRAMBO SO MOZIRJE Gozdno Gospodarstvo Näzätjs TOZD GOZDARSTVO LUČE objavlja javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev: L Traktor IMT 535 2. Motorne žage Jonsereds Licitacija bo v ponedeljek, dne 30. 1. 1989 ob 8. uri pri TOZD Gozdarstvo Luče. Prometni davek plača kupec. Po nakupu blaga reklamacij ne upoštevamo. TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA, S.P.O. JA 63330 Mozirje telefon 063/831 023, 831 081 telex 33 846 SAVMOZ YU SAVIN Dobitniki nagrad NAGRADNE IGRE TDO »SAVINJA« MOZIRJE IZŽREBANIH 30.12.1988 1. nagrada — 6 ton lignita Žiher Anka, Moziije 27a 2. nagrada — kasetofon Remic Rezika, SP. Rečica 54 3. nagrada — moška bunda Brodnik Maijan, Moziije 393 ostale nagrade so prejeli L Olga Grobelnik, Mozirje 189 2. Rajko Pintar, Ljubno 187 3. Maja Brodnik, Mozirje 393 4. Zdravko Terbovšek, Ljubno 84 5. Franc Rop, Varpolje 21, Rečica 6. Rozka Ikcvc, Nazarje 237 7. Ivan Marolt, Mozirje 341 8t Aleksandra Atelšek, Brezje 5a, Mozirje 9. Danica Pečnik, Mozirje 295 10. Marija Franko, Nazarje 93 11. Emilija Meršnik, Mozirje 8 12. Marija Krivec, Raduha 27, Luče 13. Mija Martinčič, Mozirje 241 14. Iva Jeraj, Nizka 22, Rečica 15. Rajko Pintar, Ljubno 187 16. Bernarda Dimeč, Dol Suha 13, Rečica 17. Ida KumDrei. Ter 37. Liubno 18. Štefka Tlaker, Poljane 6, Rečica 19. Roza Brglez, Radmirje 119 20. Antonija Predovnik, Nazarje 4 21. Valerija Mihelič, Loke n.h., Mozirje 22. Antonija Božič, Bočna 177 23. Milan Remic, Trnovec 6, Rečica 24. Alojz Bider, Dol Suha 22, Rečica 25. Minka Ajnik, Mozirje 169 26. Mojca Žlebnik, Rovt 1, Šmartno ob Dreti 27. Iztok Piki, V. Vlahoviča 38, Titovo Velenje 28. Jožica Marovt, Ter 7b, Ljubno 29. Aleksandra Remic, Nazarje 152 30. Jjaže Korenjak, Poljane 29, Rečica Moj oče teritorialec Besedo teritorialna obramba danes zasledimo skoraj na vsakem koraku, toda kljub temu o njenem nastanku, razvoju in pomenu vemo veliko premalo. Zato bi bilo dobro, da bi si najprej na kratko ogledali njeno zgodovino. Teritorialna obramba bo letos praznovala svojo 20. obletnico, saj jo je leta 1968 s svojim aktom uzakonila slovenska skupščina. Teritorialna obramba skupaj z JLA sestavlja oborožene sile Jugoslavije in se v veliki meri zgleduje po partizanskih odredih. V svojih 20 letih obstoja je teritorialna obramba opravila pomembno razvojno pot in do danes dosegla zgornje meje številčnosti ter se osredotočila na kakovostni razvoj. Ni treba posebej poudariti, da je vse to lahko dosegla zato, ker naši teritorialci dobro poznajo svoj teritorij, se hitro zberejo v času mobilizacije, so zavedni, saj dobro vedo, da se zgodovina ponavlja, agresija pa lahko pride iz katere koli strani. Tudi moj oče je teritorialec Po činu je rezervni kapetan in v času mobilizacije opravlja naloge referenta za veterino. Ko prejme obvestilo o vajah, si obleče vojaško obleko ter odide na določeno zborno mesto. Tu izve od svojega predpostavljenega, v kakšnem položaju se nahajajo in kakšne so njegove naloge. Potem prične na terenu izpolnjevati svojo nalogo. V primeru, da so vključeni v vajo tudi konji, pregleda njihovo zdravstveno stanje in če so zdravi, v kakšne namene jih bodo uporabili. Poskrbi tudi za njihovo primemo namestitev in kakovostno hrano. Pregleduje tudi živila, ki so namenjena ljudem teritorialcem, da so neoporečna in se pozanima, kdaj in kje so bila nabavljena. Vaje trajajo samo eno noč ali dan, včasih pa tudi več dni. Kadar je mrzlo ali deževno vreme, je njihovo delo še bolj težavno. Sreča je v tem, da moj oče dobro pozna ves teren in se tako hitro znajde v vsaki situaciji. Po končani vaji našpiše poročilo o svojem delu ter ga odda komandantu. Vem, da moj oče vestno opravi svojo nalogo in zato sem nanj kot na zavednega teritorialca ponosna. Prav na koncu naj izrazim samo še eno svojo misel. Misel, ki pa je tudi resničnost. Zavedajmo se, da je moč obrambe v ljudeh, ki tkejo tiste vezi, ki jugoslovansko skupnost krepijo in utijujejo, ob enem pa utrjujejo tudi moč teritorialne obrambe ŠPELA.KRALJ OŠ Ljubno Odšel je na vojaške vaje Bilo je mrzlega jesenskega večera pred mnogo leti. Nebo je bilo jasno, na gosto posuto z zvezdami. Luna je svetila, daje bilo tako kot podnevi, le živo srebro v termometru je padalo vedno niže. Vsi smo bili zbrani v topli sobi in prijetno klepetali. Čas je mineval z neverjetno hitrostjo in nobenemu se ni mudilo spat. Naenkrat pa... zvonec. Kot vedno stečem k vratom in odprem. Toda glej presenečenje! Pred vrati ni bil moj prijatelj, temveč vojak, ki se mije zdel nekam znan. V roki je držal listek in želel, da pokličem očeta. Poklical , sem ga. Oče je prišel pred vrata in takoj vedel, da je pričetek vojaških vaj. Podpisal je poziv, kurir je odhitel naprej, oče pa seje pričel hitro pripravljati za vajo. Oblekel je vojaško uniformo, ki jo ima vedno na istem mestu, obul škornje, si pripasal opasač in nazadnje si je na glavo poveznil še vojaško kapo. Vse je opravil zelo hitro, tako da sva s sestro le strmela in nisva mogla verjeti, daje to še najin očka. Pred odhodom sva se oba privila k njemu in mu zaželela, da se hitro vrne domov. Odšel je v tiho in mrzlo noč. Doma je nastala tišina, nelagodno smo se posedali po stolih in razmišljail. O komu? Jaz o očetu. On je vendar pripadnik enot teritorialne obrambe v naši občini. O TO pa že veliko vem, saj sem o njej mnogo slišal v šoli in prebral. Vidim ga med pripadniki TO, ki so vsi enako obelečeni, vidim ga s pištolo za pasom, vidim ga, kako sprejema vojaško nalogo od nadrejenih oficirjev. Sprejeto nalogo mora rešiti sam ali v skupini. Vem, da bo nalogo rešil, saj se tudi za te dolžnosti neprestano izpopolnjuje. Bere Našo obrambo, hodi na predavanja, bere strokovne knjige. Naloga je teoretično rešena. Toda ali je odločitev pravilna? Treba jo je preveriti tudi na te- renu, Vsa skupina odide v mrzlo noč. Nihče ne pomisli na mraz. Povzpnejo se na prvo vzpetino in preverijo, ali so pravilno razporedili del svojih enot, ki bodo branile to področje. Odločitev je bila pravilna. Nato glej čudo! Povsod so lepo sprejeti, čeprav v poznih urah. Zakaj pa tudi ne? To so vendar naši vojaki, ki bodo branili naše domače kraje, ljudi, naše tovarne, šole in druge ustanove. Oho, skupina gre naprej in preveijajo odločite. Tu in tam se med sabo posvetujejo in tudi popravijo svojo teoretično odločitev, če ni primerna za teren. Noč je za njimi, v zgodnjih dopoldanskih urah pridejo do strelišča. Ja, kaj bo pa tukaj? Še vaje v streljanju. Vsi morajo biti sposobni rokovati z vsemi vrstami oborožitve, s katerimi razoplaga TO. Na strelišču vlada neveijeten red. Logično, saj je pokanje z orožjem res nevarno. Odgovorni za streljanje ne poznajo pardona. Vse gre po predvidenem redu. Glej, glej, s čim bodo pa sedaj streljali? Čudna naprava. Bolj odprem oči in vidim ročni minomet. Pazi se, očka, to je nevarno orožje, saj uničuje tanke, bunkerje, zgradbe. Bum. Bum. Bum. Prebudim se. Razmišljam, ali sem bil zraven ali sanjam. Zunaj je že dan. Hitro vstanem in začudeno ugotovim, da je očka že doma. Ja kako, saj je tik pred tem imel še v roki ročni minometalec. O seveda, to so bile sanje, kot posledica očetovega pripovedovanja o vojaških enotah. Mogoče se bodo sanje uresničile. Ponosno bom stal v vrstah TO, se redno izpopolnjeval v vojaški taktiki in oborožitvi. Toda ali bo orožje rešilo človeštvo in svet?! Tonček Venek, 8.b OŠ II. grupe odredov Mozirje Delovna organizacija SLOVENIJALES Montažna gradnja »SMREKA«, p.o. Gornji grad VABI K SODELOVANJU več delavcev s končano II., III. ali IV. stopnjo izobrazbe lesne smeri, zaradi povečanja proizvodnje montažnih hiš. Kandidati se bodo lahko zaposlili v žagarski ali gradbeni proizvodnji. Vse zainteresirane kandidate vabimo, da se osebno zglasijo ali pošljejo pismeno prijavo na naslov: Slovenijales — MONTAŽNA GRADNJA »SMREKA« Gornji grad, 63342 GORNJI GRAD. MERCATOR — ZKZ BLAGOVNICA LJUBNO OB SAVINJI ORGANIZIRA AKCIJSKO PRODAJO V ČASU OD 10. L do 10. 2. 1989 Omogočeno je 6-mesečno brezobrestno odplačevanje za naslednje blago: pohištvo, bela tehnika, akustika, kolesa, mopedi, motorne žage, talne obloge, toplotne črpalke, tekstil. Se priporočamo 7 Obisk dedka Mraza \S Sesti vrh sveta osvojen (1 del) 5. oktobra lani seje odpravila na pot v Himalajo sedemčlanska slovenska alpinistična odprava, v kateri je bil tudi Rado Nadvešnik iz Gornjega grada. Cilj ekspedicije je bil 8201 m visoki vrh CHO-OJU, ki je šesta najvišja gora na svetu. Rado Nadvešnik je tako za sedaj edini alpinist iz naše občine, ki se lahko pohvali z osvojenim osemtisočakom. Člani odprave so se 8. decembra živi in zdravi vrnili domov, gornjegrajski alpinisti Rado Nadvešnik pa je za bralce Savinjskih novic zbral svoje vtise, ki jih bomo objavili v treh delih. Pri vseh alpinističnih himalajskih odpravah so velike finančne težave, katere pogosto narekujejo število članov in opremljenost le teh. Naša odprava je bila prva Jugoslovanska, ki seje podala v Tibet. Tibet je avto-nona pokrajina LR Kitajske. Oblast v Tibetu je v rokah Kitajcev. Njihova turistična organizacija zahteva od vsake alpinistične odprave veliko vsoto denarja, za katero nudi: prevajalca, zveznega oficirja, hrano in spanje v državnih hotelih, ter prevoz oseb in opreme od Nepalske meje do baze in nazaj. Nekaj dni pred našim odhodom so Kitajci povišali ceno iz 7000 US dolaijev in 14000 US dolarjev, kar je bila za nas nedosegljiva vsota. Odhod seje nekajkrat preložil zaradi nezbranega denarja. Mesec dni po prekoračitvi prvotnega načrta odidemo na pot. Ko je bila odprava že končana, izvemo, da so ob našem odhodu odpovedali glavni sponzorji. Mi smo se že bližali Kitajski meji, ko je načelniku KOTG Tonetu Škarji uspelo dobiti posojilo pri Ljubljanski banki. Tako je odšla na pot letos najuspešnejša odprava v Himalaji. Petega oktobra se z Zagrebškega letališča odpeljemo v Amsterdam. Od tam pa z dolgoprogašem Boin-gom 747 preko Dubaia v Bangkok, od tam pa do končne postaje Kathmandu. Na letališču nas čakata Viki Grošelj in Sergej Prešeren, ki je po rodu Slovenec in živi že dlje časa v Nepalu. Povesta, daje tu zelo stabilno vreme in da je večina odprav že končala svoje delo bolj ali manj uspešno in da smo mi čisto zadnja odprava to jesen. Na to se pošalim, mislim pa resno: »Najboljše stvari pridejo zadnje na vrsto.« Naslednje tri dni je pravi boj s časom. Vodja odprave Roman Robas ima veliko opravka v raznih agencijah in v kitajski ambasadi, kjer mora v kratkem času dobiti vize. Ostali člani se razdelimo na tri skupine: Iztok Tomazin je zdravnik odprave in pakira medicino. Viki Grošelj, Jože Rozman in Blaž Jereb izbirajo in pakirajo tehnično opremo za v bazo in goro. Z Markom Prezljem pa hodiva od tržnice do tržnice in na koncu še v sodobno samopostrežbo. Zadolžena sva za hrano in kuhinjsko opremo. Četrti dan najamemo mini avtobus in tovornjak. Ker imamo že vse pripravljeno, natovorimo tovornjak in se odpeljemo na severovzhod proti kitajski meji. S 1500 m se spustimo po strmem klancu in divjimi zavoji do 560 m. Cesta je še zelo razdejana od monsuna. Na dosti krajih jo popravljajo. Nekaj s stroji, veliko pa z bolj enostavnim orodjem, kot so kladivo, kramp in lopata. Mini avtobus nekajkrat zakoplje na blatni cesti, bojimo se, da bi ostali kje na pol Pred prihodom slovenske alpinistične odprave še nepreplezana 2000 m visoka severna stena CHO — UJU-ja. Na sliki je označena smer plezanja in višinski tabori Tl-6200 m, T2-7200 m in T3-7550 m. Mladinci, ki so napisali najboljše spise z obrambno tematiko, so za nagrado prejeli lepe knjige. Sprejel pa jih je tudi mozirski župan Anton Boršnak. Propadajoče znamenje RADO NADVEŠNIK poti, še bolj pa, da bi šofer napačno ocenil cestišče in bi končali našo pot nekaj sto metrov nižje v reki Sun Kosi. Do noči se pripeljemo že skoraj do Kitajske meje v vas Tato pani, kar pomeni po naše topla voda. V tej vasi ostanemo še en dan, ker še nimamo Kitajskih viz. Drugo jutro, ko že imamo vize, se zbere veliko nosačev. Čakamo, da si bodo otovorili tovore, pa si jih ne. Čez nekaj časa pride tovornjak in nanj naložijo vso opremo, nato se še sami spravijo nanj tako da je tovornjak kot poln grozd. Mi odidemo peš po prašni cesti. Kmalu nam ustavi nek drugi tovornjak in se še mi odpeljemo. Po dvajsetih minutah divje vožnje še pripeljamo v vas Kodari, kjer je cesta še vedno zasuta, tu pa je tudi nepalska meja. Od tu pa do Zhangmuja so nosači nosili tovore na hrbtih s trakom okoli glave. V Zhangmuju je kitajska meja. Na meji je veliko uradnikov, ki se jim nikamor ne mudi. Izpolniti moramo cel kup papirja, hkrati dobim občutek, da ne vedo dobro, ali gremo v Nepal ali Tibet. Zhangmu, mesto, ki od daleč izgleda prav privlačno in urejeno, je v resnici zanikrno, zasvinjano in zanemarjeno. V šestdeset metrov dolgem tronadstropnem hotelu so edini gosti cariniki. Turistov je tod zelo malo, pa še ti gredo raje v privatne sobe kot v državni hotel. Zvečer ko iščemo restavracijo, v kateri bi večerjali, se srečamo s prevajalcem, zveznim oficirjem in tremi šoferji. Po večerji je Roman odšel na posvet k prevajalcu in zvezniku. Ko pride v sobo, nam pripoveduje, da še ni videl, da bi se tako tepli. Pred hotelom so se namreč tepli uslužbenci hotela in pijani Tibetanci. S Tibetanci se sedaj dogaja nekaj podobnega kot po Krištofu Kolumbu z Indijanci. Zjutraj pridejo isti nosači kot včeraj. Tibetanci so tukaj preveč revni in kradejo, zato jim ne moremo zaupati naših tovorov. Ko so tovori na tovornjaku in nosači izplačani, se odpeljemo po slikoviti soteski proti tibetanski planoti. Ta dan se pripeljemo do vasi New Tingri. Prespimo v nekakšni kasarni. Namesto jedilnega pribora, kot smo ga mi navajeni, dobimo dve palčki ter hladno in neokusno hrano. Z džipom in tovornjakom se odpeljemo proti zadnji vasi pod našo goro, z drugim džipom pa odidejo iskat gonjače jakov. V zadnji pastirski naselbini Kyetrak 4660 m izpraznimo tovornjak in postavimo dva velika šotora. V enem je kuhinja, v drugem smo alpinisti. V Mozirski okolici je nekaj zelo zanimivih in lepih znamenj. Med te sodijo nedvomno tudi kužna. Tistega ob glavni cesti v Ljubiji (Acmanov križ) smo uspeli popraviti po razdejanju, ki gaje povzročil voznik osebnega vozila, koje zapeljal vanj in ga dobesedno uničil. Na pobudo Kulturne skupnosti in pristojnega upravnega organa na občini je bilo staljeno vse, da je znamenje spet zgodovinska priča hudih časov kužne nadloge. Med zelo znane spada tudi Papežev križ (kužno znamenje) v Lokah. Tega je na pobudo nekdanjega predsednika turističnega društva Mozirje (Ivan Zupan) rešilo propada novo ostrešje, ki so ga naredili pred leti. Odbor za varstvo kulturne dediščine pri mozirski kulturni skupnosti pa je že takrat opozoril na hitro propadanje poslikave. Naj omenimo, da je na južni vdolbini naslikan sv. Anton, na severni sv. Jožef, na zahodni Marija Pomočnica in na vzhodni sv. Miklavž. Na slednjih dveh straneh so bili še pripisi in okraski z angelskimi glavami. Vse to je danes še komaj opazno. Nič čudnega, saj je nazadnje opravil neki šoštanjski slikar poslikavo leta 1911. Če so nekoč za podobna znamenja skrbeli lastniki zemljišč, na katerih so ta stala, je danes to spričo velikih stroškov domala nemogoče. Treba pa je seveda nekaj storiti, da ohranimo zanamcem to, kar so nam zapustili predniki. Vse premalo se zavedamo, da nas obiskovalci ocenjujejo tudi po urejenosti podobnih znamenj, ne le po nudeni hrani in drugih uslugah. Kar spomnimo se primera, ko je takrat porušeno znamenje v Ljubiji neki Kanadčan slikal in slike poslal predsedniku Odbora za varstvo kulturne dediščine v občini. Seveda je bilo takrat že vse nared za obnovo znamenja. Vsa podobna znamenja, sem sodijo tudi kapelice, so naša skupna skrb. So narodno bogastvo in jih ne smemo nikoli prezreti, kaj šele zapustiti. So seveda odraz naše kulture! V Lokah smo se že pogovarjali, da bi krajani poskrbeli za obnovo Papeževega križa. Dosedaj ni bilo nič storjenega, da bi z besed prešli k dejanjem. Prepričan sem, da so ljudje v Lokah dovolj kulturno osveščeni in da ne bodo dovolili, da bi biser zgodovine na njihovih tleh propadel. Stvar Kulturne skupnosti pa je, da oskrbi ustreznega strokovnjaka, ki bo opravil dela na poslikavi. Tega namreč ni kos vsakdo, škoda bi ga bilo, če bi iz nekdanjega spomenika nastalo skrpucalo. Odbor za varstvo kulturne dediščine naše občine bo predlagal s krajani Lok razgovor, na katerem bi se dogovorili, kako pristopiti k prenovi že domala ogroženega spomenika, kužnega znamenja v Lokah. A. Videčnik Oddelek Ekonomsko-komercialne šole v Mozirju V mesecu novembru preteklega leta je DU Mozirje odprla dislocirani oddelek Srednje šole Edvarda Kardelja Slovenj Gradec, ekonomska usmeritev, VIP ekonomsko-komer-cialni tehnik, ob delu. V okviru navedenega vzgojnoizo-braževalnega programa seje mogoče odločiti za smeri: ekonomski tehnik, komercialni tehnik, bančni tehnik, finančni tehnik, zavarovalni tehnik in skladiščni tehnik. Pouk seje začel s 1. letnikom in trenutno tečejo trije predmeti (matematika, slovenski jezik, umetnostna vzgoja). Predavanja so trikrat tedensko po 5 šol. ur v prostorih OŠ Mozirje. Kljub temu je še možnost dodatnega vpisa, pogoj je zaključena osnovna šola ali SKR program usmerjenega izobraževanja oz. podobna poklicna šola. Po novem, za tiste, ki že imajo zaključen posamezni letnik srednje šole, direktni vpis v višji letnik ni več mogoč, vendar se lahko določeni predmeti iz predhodnega šolanja priznajo, kar ugodno vpliva na študijske pogoje. Kdor je npr. končal 1. letnik štiriletnega srednjega programa, bo v 1. letniku ob delu opravljal samo pose- PODBREZNIK ZVONKA GORNJI GRAD 144 obvešča cenjene stranke, das 1.2. 1989 odpira v Gornjem gradu lokal FRIZERSTVO. Lokal bo odprt vsak dan od 7.—12. in 15.—17. ure v soboto od 7.—12. ure. Za obisk se priporoča. K temu pisanju meje vzpodbudil obisk dedka Mraza v Delavskem domu Nazarje in spremljajoči program, katerega sva si s hčerko ogledali. Program in obdaritev je pripravila Zveza prijateljev mladine naše občine. Vsako leto doslej so šolska kulturna društva pripravljala kratke novoletne igrice za spremstvo dedka Mraza. Letos so imeli dolžnost to pripraviti na Osnovni šoli Ljubno, vendar zaradi bolezni režiserja tega niso mogli realizirati. Zato so se obrnili na Kino podjetje Celje in jih prosili za pomoč pri oblikovanju programa. In ravno tu se je zataknilo. Oglašam se kot ogorčena mamica in kot član Odbora za filmsko dejavnost, ki deluje pri Zvezi kulturnih organizacij občine Mozirje. Predšolski otroci so si ogledali tri risanke, od tega sta bili dve popolnoma neprimerni za njihovo sprejemanje. Obe risanki sta bili polni nasilja, poleg tega pa je bila ena sinhronizirana v srbohrvaškem jeziku. Veliko se zadnje čase govori in piše o rabi slovenskega jezika v javnosti, mi pa grešimo sami, že pri naših najmlajših. Zanima me, kako si Kino podjetje Celje kaj takšnega lahko dovoljuje. Morda si mislijo (in tudi nekaj odgovornih ljudi iz naše do- line), da so otroci na podeželju z vsem zadovoljni, vendar to ni-«, tako. Tudi naši otroci so zelo kritični, poleg tega pa si mi in naša družba prizadevamo, da bi jih vzgojili v čimbolj celovito osebnost. Vendar nam to nikakor ne bo uspelo, če jih bomo vodili na ogled takšnih risank. Pohvalim lahko le tretjo risanko, ki je bila lepa, novoletna, moralna in primerna. Kot sem omenila, pišem tudi v imenu Odbora za filmsko dejavnost. V odbor so povezane štiri kino sekcije naše doline. Naša naloga je med drugim tudi to, da-« skupno oblikujemo filmski program, ki je primeren za šole (pri tem upoštevamo tudi njihove želje) in za te filme sklepamo pogodbe z distributerji. Zdi se mi čudno, da se Osnovna šola Ljubno ni obrnila na naš odbor za pomoč pri oblikovanju novoletnega programa, če so se odločili za filmsko predstavo. Prepričana sem, da bi se vsi skupaj zelo potrudili, ter zaupano nalogo kvalitetnejše in cenejše izpeljali. Poleg tega pa mislim, da bi bilo lepo in prav, da bi denar, ki ga' * skupno zbiramo v ta namen ostal v dolini in pomagal društvom, v okviru katerih delujejo tudi kino sekcije. Vladka Planovšek Hvaležni za pozornost V imenu nas vseh povabljenih upokojencev-starostnikov z Ljubnega na skupni pogostitvi dne 23. decembra čutimo iskreno dolžnost, čeprav malo pozno, da še vsem sodelujočim, tem potom prisrčno zahvalimo, za veliko pozornost in znaten trud, ki ste ga za nas žrtvovali. Dobro pripravljen bogat program, nas je izredno obradoval, kakor tudi sama pogostitev, za katero znamo ceniti, daje bilo potrebno dosti priprav in angažiranja pri zbiranju sredstev v vses^ plošni nenaklonjeni situaciji. V zavesti, ker smo zamudili izraziti našo hvaležnost na samem zaključku, se oproščamo in poslužujemo teh vrstic, v imenu vseh pogoščenih s prisrčnimi željami hvaležnosti. ERMENC IVAN BRUNET JOŽE Strelsko tekmovanje Občinska strelska zveza Mozir-jejedne 18.12.1988 organizirala strelsko tekmovanje z MK puško v počastitev Dneva JLA. Tekmovanja seje udeležilo 9 tričlanskih ekip. Zmagala je ekipa OSO Mozirje I. pred Sekcijo Bočna in ekipo OSO Mozirje II. Posamezno je bil najboljši Za-leznik Zdravko iz Rečice/S., drugi Hajdinjak Tine in tretji Troger Tomaž, oba iz Mozirja. Ne glede na hladno vreme bi bila lahko udeležba na tekmovanju veliko boljša. ben strokovni predmet, kije za usmeritev specifičen, sicer pa ima ta letnik zaključen. Pri odločanju o nadaljnjem izobraževanju na žalost velikokrat človek ostane sam, le redko ga vzpodbuja ali usmerja takoimenovana »širša družbena skupnost«. Ob vključitvi v izobraževanje pa se kmalu oblikuje skupnost tovarišev in prijateljev, v kateri marsikateri problem postane manjši ali pa sploh izgine. Kogar zanima nadaljnje izobraževanje v navedeni ali katerikoli drugi usmeritvi, lahko dobi informacije ali nasvete na DU Mozirje v Nazarjah vsak delovni dan od 8. do 15. ure ter ob sredah do 17. ure. Izobraževanje ob delu je ugodno predvsem Za tiste z nižjo strokovno izobrazbo in tudi tiste, ki bi radi razširili svoje znanje in sposobnost ter v preteklosti niso imeli možnosti rednega šolanja. Znanje in strokovnost pridobivata v svetu vse večji pomen, pa tudi v naši dolini nismo s strokovnimi kadri preveč bogati, zato je ustanavljanje novih oblik šolanja ob delu potrebno čimbolj vzpodbujati. Illll Katedrala v Gornjem gradu je prvovrstni kulturni spomenik. velikimi naporijo prenavljajo — pa seveda tudi z veliko uspeha. Drobir iz šmihelske preteklosti 1582, koje v mozirskem predelu razsajala kuga, je v družini Vrhovnik pobrala smrt vse člane v družine, le dekla je ostala živa. 1740 je popolnoma pogorela domačija Vrbuč. 1787 je razsajala griža, za posledicami te bolezni je umrlo 27 ljudi. 29. junija 1882 je ob mraku pričela padati toča v velikosti golobjih jajc, uničila je vse pridelke, večina sadnega drevja se je posušilo. Ta ujma je prizadejala tudi Bele vode. 1884 je več kot pol šolarjev dobilo mums (otekle ušesne žleze). Januarja 1885 je zapadel sneg preko metra in pol. Zameti so bili ponekod do štiri metre visoki. Ljudje niso mogli iz hiš niti k sosedu. 1889 je strela ubila enkrat 6, drugič pa 16 goved. 1890 je bilo v znamenju viharjev, kije ruval drevesa in podiral kozolce. Tega leta so razsajale tudi ošpice, zato je bila šola kar osem tednov zaprta. 1892 je spet vihar naredil veliko škode, tudi legar je kosil med ljudmi, umrlo jih je kar precej. Šmihelske kmetije Ob prihodu Slovencev v naše kraje je po trditvah domačih raziskovalcev, nastalo naj večje strnjeno ozemlje v okolici Rečice. Toje tudi razumljivo, saj so naši predniki obdelovali zemljo, bili so kmetje in raje, kot da bi krčili gozdove, so iskali življenjski prostor v nižini oziroma ravnini. Zato je mogoče sklepati, da so nastale kmetije v sedanjem Šmihelu kasneje, koje dolina že bila poseljena. Zanesljivi viri potrjujejo, da so kmetije na območju sedanjega Šmihela sprva spadale pod oblast mozirskega graščaka in so prišle v roke žovneškega okoli 1480. Verjetno je takrat izumrla mozirska graščinska gosposka. Ko so pripravljali gradnjo šmihelske cerkve, je bilo naselje pod Mozirsko planino že prava vas. Fran Hribernik piše, da so 1602 župljani prosili ljubljanskega ško- fa Tomaža Hrena, da bi prišel slovesno polagat temeljni kamen za šmihelsko cerkev. Tu pa je sedaj zanimiv dokaz za starost določenih kmetij v Šmihelu. Namreč, navedeno prošnjo so podpisali poleg takratnega mozirskega župnika še šmihelski kmetje: Žlebnik, Konečnik, Plešnik, Naraločnik, Hriberšek, Podstenšek, Goltnik, Verbuč, Napotnik, Grmadnik, Ješovnik in Žabrežnik. Dalje so bili med podpisniki lepenjivski kmetje Trenkl, Vauher in Vrhovnik, iz Radegunde pa: Medved in Povh. Kljub temu, da se tu Rže-ničnik ne omenja izrecno, pa je to ime najti že 1575. Domnevamo lahko, da se navedeni kmetje niso dobesedno podpisovali, saj vsi še niso bili pismeni, vendar jih ta listina omenja. Ob odpravi podložništva 1848 so zanimive navedbe o lastnini OBRTNIKI! Spodnji del stanovanjske hiše v Mozirju oddam v najem. Možnost preureditve prostorov v lokal za opravljanje obrtne dejavnosti. Interesenti — zglasite se pri TROG AR JANI, Mozirje 62, tel. 831-648. Možnost ogleda prostorov vsak dan. Častitljiva obletnica Znano je, da je bilo Mozirje narodni trg. Vseskozi je namreč slovenstvo stalo na trdnih nogah. V času avstrijske države je prebivalo le nekaj Nemcev v Mozirju, to so bili največkrat uradniki izpostave sreskega glavarstva. Že sredi prejšnjega stoletja so na trški občini poslovali v slovenskem jeziku, kar je bila na takratnem Štajerskem prava redkost. Na samem začetku narodnega prebujenja so pričela delovati razna narodno-obrambna društva, kot Sokol, Savinjska podružnica planinskega društva, Ciril-Metodova družba in seveda Čitalnica. Tudi kulturno delo je steklo že pred več kot 110 leti. Letos mineva 110 let od pričetka delovanja Čitalnice v Mozir- ju. Taje sicer bila ustanovljena že dve leti prej, delavka pa je od 1879 dalje. Tako častitljiva obletnica pa ne sme neopazno mimo nas. Občinska matična knjižnica je zato sklenila pričeti z rednimi Čitalniškimi večeri, na katerih bi v poljudni obliki obnavljali narodnostna gibanja in prizadevanja v Mozirju. Vsak takšen večer bi vodil določen poznavalec naše preteklosti, k sodelovanju pa bi povabili tudi nekatere vidne ljudi sedanjega družbenega življenja. Večeri bodo tako mikavni in pričakovati je zanimanje med krogi prebivalstva, ki jih veseli zvedeti kaj več o naši kulturni in narodno-obrambni preteklosti. A. VIDEČNIK 1895 je bilo spet bogato s snegom. Baje je segal do krošenj visokih sadnih dreves, tako seje zajec lotil tudi drevja, starega nad 15 let. Aprila je bil potres, ki je povzročil veliko škode, radegund-sko cerkev pa popolnoma uničil. 1896 je strela ubila Hriberšku na planini 35 ovac. 1909 je obilno kosila škrlati-nka. Pozimi so sneženi plazovi naredili veliko škode na hlevih. 1911 je sprva obilno deževje preprečilo dela na poljih, nato pa je huda suša izsušila vodnjake tako, da so morali živino voditi daleč do vode. Pridelki so bili zelo slabi. 1913 je spomladi pozeba uničila sadno drevje, poleti pa je divjala huda toča in nevihta. 1919 so se ljudje zelo bali vpada Nemcev, saj so se bili boji v bližini, šlo je za ohranitev severne meje. Tega leta so se zelo razširile garje, to je nadležna kožna bolezen. Toje le del zapisov iz nekdanje šolske kronike, ki danes žal ni več ohranjena. Fran Hribernik je uspel iz nje še zapisati dogodke do leta 1931. A. VIDEČNIK šmihelskih kmetij. Tako so bile žovneške: Žlebnik, Konečnik, Plešnik, Naraločnik, Potočnik, Hriberšek, Podstenšek, Jezerčnik, Podforštnik, Raztočnik, Spodnji Goltnik, Zgornji Goltnik, Verbuč, Grmadnik, Gačnik, Sraboč-nik, Segoničnikv Keber, Plani-, nšek, Gostečnik, Šumečnik, Medved, Mihevc, Trdogej, Počinek. Ljubljanskemu škofu je pripadla: kmetija Zabreznik seveda župnišča Radegunda, Šmihel in šmi-helska mežnarija. Kmetiji Reberšak in Povh sta pripadali gornjegrajski gosposki, rudeneški graščak pa je imel kmetiji Reženičnik in Opihovnik. Vrbovška gosposka je imela v lasti kmetije: Ješovnik, Ramšak, Kotnik, Jug in Drofelnik. Šoštanjski graščak je bil lastnik kmetij: Lesjak, Napotnik, Trenkl, Mlačnik (koča), Gregorc in Bajdi. Paškemu graščaku so pripadale kmetije Zgornji Vodovnik, Spodnji Vodovnik in Vavher. Novoceljski graščini je pripadala kmetija Vrhovnik. Ob tem je treba pojasniti še dejstvo, da sta gosposki Vrbovec in Ru-denek spadali določena obdobja že pod Gornji grad. V drugi polovici sedemnajstega stoletja so v stari Avstriji preurejali okrožja oziroma okraje. Tako sta občini Šmihel in Radegunda spadali pod žo venski okraj oziroma celjsko okrožje. Ko so 1850 ukinili okrajna glavarstva, stajcatastralni občini Radegunda in Šmihel prišli pod okraj Gornji grad. Takšna razdelitev je bila le kratkotrajna, saj so spetustanovi-li okrajna glavarstva. Šele 1924 pa je nastal srez Gornji grad, tja so poslej spadali kraji naše doline. A. VIDEČNIK Nove knjige v matični knjižnici I. STROKOVNA LITERATURA: Petan: Teater je vsepovsod, Muck: Antigonino zrcalo, Janša: Na svoji strani, Tasič, D.: Demokracija — duh iz steklenice, Potrč: Jezik, misel in predmet, Vasovič: Waldheim: jedna kariera, Steinbücher: Oj, zdaj gremo, Dizdarevič: Albanski dnevnik, Lajovic: Kritilf in družba, Hofman, B.: Iskani in najdeni svet, Broz, J.-Tito: Zbrana dela 21., 22. del, Požarnik: SOS za naravo in človeka, Kovačevič: Glasbeniki—enciklopedija, Simonton: Ozdraveti, Atlas živali, Sladice — tokrat malo drugače, Perutnina. II. LEPOSLOVJE: Hemingway: Rajski vrt, Zbirka Vilenica, Partljič: Kulturne humoreske, prosim, Zbirka Mohorjeve družbe: Mohorjev koledar 1989, Kmet: Učiteljica, Finžgar: Makalonca, Šilc: Pletemo za vso družino, Rutar: Trubar in Južni Slovani. III. MLADINSKA LITERATURA: Zgodovina rock glasbe, Grimm: Snežiča in Rožica, Zorman: Račka Puhačka, Tomšič: Super frače, Milčinski: To si ti, Nina, Vogelnik: Ročne lutke za deževne dni, Vogelnik: Igračke za deževne dni, Seguin-Fontes: Sadje, Cvetje, Metulji. Spoštovani obiskovalci Občinske matične knjižnice! V naši občinski matični knjižnici smo se odločili, da bomo v mesecu kulture (od 1. do 28. februarja) bralcem ponudili posebno ugodnost vrnitve knjig brez plačila zamudnine. Zato pozivamo vse bralce, posebno pa tiste, ki se na opomine doslej niso odzivali, da se oglasijo ter vrnejo izposojene knjige. Vpartizanski bolnišnici. Slika je posneta nr >embra 1944 v kirurški bolnici na Ljubnem. Delovala,jev Kolt. A hiši. V sredini je bolničarka Lilijana, sedaj dr. Lili Čerin. Ostali so neznani. Veterinarsko dežurstvo 23. L do 29. 1. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179 30. 1. do 5. 2. Šturm Bojana, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-017, 857-722 6. 2. do 12. 2. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 13. 2. do 19. 2. Lešnik Maijan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 20. 2. do 26. 2. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179 Dežurna služba Elektro Celje Nadzorniško Nazarje za mesec februar 89 Od 30. 1. — 5. 2. 89 Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877 Od 6. 2. — .12. 2. 89 Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 Od 13. 2. — 19. 2. 89 Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 Od 20. 2. — 26. 2. 89 Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 Od 27. 2. — 5. 3. 89 Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877 V slučaju kakšnih sprememb pokličite Elektro Celje tel. 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. Kino »Dom« Mozirje v februarju 2. MORSKA SIRENA V NEW YORKU — ameriški film — komedija; glavne vloge: Tom Hanks, Daryl Hannah 4.5. ROKSANA — ameriški film — komedija; glavne vloge: Steve Martin, Daryl, Hannah 9. ŽIVELA SVOBODA — slovenski film — komedija; glavne vloge: Boris Juh, Zvone Hribar, Maja Sever 11.12. ROBOCOP — ameriški film — znanstvena fantastika; glavne vloge: Peter Weller, Nancy Allen 16. RADA SE TE SPOMINJAM — angleški film — satira; glavne vloge: Emil Lloyd, Tom Bell 18. 19. TEKS WILLER — italijanski film — vestern; glavne vloge: Guil-lanno Gemma, William Berger. 23. DUH PORNO ZVEZDE — ameriški film — komedija; glavne vloge: Patrick Dempsi 25. 26. MAŠČEVANJE V ULICI BRESTOV — ameriški film — grozljivka; glavne vloge: Mark Patton, Kim Myers Kino »Jelka« Nazarje v februarju 1 NOVA MANUELA, fracnoski film — erotični 4—5 MADRIDSKE VEZE, ameriški film — akcijski 8 MUHA, ameriški film — grozljivka 11—12 MOČNI MOŽJE, italijanski film — pustolovski 15 DVA„VRAGA IZ ČIKAGA, ameriški film — akcijski 18—19 ŠPIJON MED NAMI, ameriški film — pustolovski 22 IZKUŠNJE LEPE VDOVE, italijanski film — erotika 25—26 MONSTRUMI, ameriški film — znanstvenofantastični Kino Ljubno v februarju 4. II. BRILJANTINA II. — ameriški glasbeni film 5. II. HUDODELCI — domači film, drama (4) 10.—12. II KRISTINA — ameriški film, triler 18. II. DAN UBIJALCEV — ameriški film, kriminalka 19. II. ODPADNIK — domači film, drama (4) 24. II. KALIGULA IN MESALINA — erotski film — nočni kino 25. -26. II. GOLA KLETKA — ameriški film, kriminalka Številka v oklepaju pomeni oceno filma, ki jo je film dobil na skupnem programskem svetu. Frischauf gre tokrat na Menino (2. det) Prejšnjikrat smo z Johannesom Fris-chaufom prilezli na Menino — seveda le v mislih po nemško pisanem planinskem vodniku iz leta 1877. S svojim spremljevalcem je prišel na najvišji vrh, tj. na Vivodnik, nato pa je bila omenjena še ledenica, namreč kraška jama Jespa. Zdaj sva se spet odpravila skoraj čisto nazaj do svoje prejšnje razgledne točke, da bi od tam nadaljevala popotovanje čez planoto vse do vzhodnega vrha, tako imenovanih Ščavnic (1). Najprej sva šla proti vzhodu povečini po robovih južnih vrtač in mimo dreves čudovitih oblik, pri katerih se začne skoraj neposredno ob koreninah vejevje razraščati v več debel, in nato zdaj navzgor, zdaj po ravnem, nazadnje pa po poti na severnem robu pogorja. V uri in četrt sva dosegla vznožje zadnje s travo poraščene kope, v nekaj minutah pa sva že stala na višini, kjer — ločena z majhnim sedlom — druga dva vrha omogočata boljši razgled proti jugu in vzhodu. V nadaljnje četrt ure sva dosegla najbolj jugovzhodno kopo. Tu se ponuja daljni razgled proti Ajubljani v dolino Save in na gore levega brega Save, proti Hrvaški in proti Savinj- ski dolini. Lep trg Vransko (2) leži skoraj pred najinimi nogami. Savinjsko dolino se da najbolje videti s severne, komaj nekaj minut oddaljene kope. Celotna ravnina doline in posamezne zgradbe v Celju so razprostrte kot na zemljevidu. Za sestop sva hotela izbrati pot, kije na zemljevidu označena z imenom Bočki greben (3), žal pa je tu risba na zemljevidu malce nepravilna. V četrt ure sva se spustila proti zahodu do vznožja zadnje kope in nato navzdol na sever v globel v prepričanju, da bova dosegla začetek omenjenega potoka. Zato sva morala iti še kake četrt ure dalje proti zahodu in potem po slabi poti plezati navzdol. Sicer pa ta pot ni bila posebno težka. Strmo navzdol sva se spuščala skozi bukov in jelkov gozd pol ure do potoka, potem po njegovi desni četrt ure, nakar sva se obrnila na levo in med njivami v 10 minutah dosegla prvo kmetijo. Strma pot naju je v naslednjih 10 minutah pripeljala do drugega kmeta, od tod dalje sva šla na levo 5 minut do tretje kmetije, in zdaj sva pešačila čez polja in skozi sadovnjak 5 minut do gozda ter skozenj v nadaljnjih 5 minutah prišla v doli- no; skoraj naravnost k nekemu mlinu. Od vznožja omenjene kope do sem sva porabila uro in pol, če prištejem 10-minutni počitek. Zdaj sva šla proti zahodu pol ure proti Bočni (4). Če bi šla ob prvem potoku, bi si prihranila zadnji, ravni del poti in bi prisela v dolino po zložnejši pott. V Bočni sva stopila k nekemu kmetu, ki po zagotovilu mojega prijaznega spremljevalca toči izvrstno vino. Tam sva srečala duhovnika v tem kraju, starega, nadvse živahnega in šaljivega moža, ki si je kot nekdanji ljubenski dekan izprosil ta kraj kot pokojnino (5). Gostilničar mije pokazal veliko kosov železovega bobovca, ki jih je našel v Bočkem grabnu (5a). Po enournem postanku sva se namenila proti Gornjemu Gradu. Proti zahodu pripelje pot ob pobočju v četrt ure do Krope (6), kjer izvira močen studenec naravnost izpod skalne stene; pri izviru je širok skoraj dva metra in globok en meter. Drugi, nekaj šibkejši studenec pa je v neposredni bližini. Zdaj sledi še vrsta manjših studencev, ki s tamkajšnjim mlinom nudijo prijetno sliko, ki že sama poplača sprehod iz Gornjega Grada. Potem ko sva večkrat prečkala potok Dreta (7), sva v tri četrt ure prišla nazaj v Gornji Grad. Večer sem prebil v prijetni družbi uradnikov in drugih honoracioijev (8),.naslednje jutro pa sem obiskal zanimivo graščinsko cerkev in nato odšel na Ljubno (9). OPOMBE: (1) V izvirniku: Schaunze. — (2) V izvirniku: Franz. — (3) V izvirniku: »Wotschki-Graben«. — (4) V izvirniku: Voćna. — (5) Toje bil po vsej verjetnosti Janez Krstnik Šramel, rojen leta 1803 v Šmarju pri Jelšah. Bogoslovje je končal leta 1829, nato je bil na Ljubnem ob Savinji kaplan v letih 1829—1835 in župnik v letih 1840—1873, ko je bil upokojen in dodeljen v Bočno. (Tipodatki so povzeti po Ignaciju Orožnu.) Bočna je postala župnija leta 1905. — (5a) V izvirniku: Vočna-Bach. — (6) V izvirniku: Krop. — (7) V izvirniku: Drietbach. — (8) Honoracior je naslov vplivnega in navadno premožnega prebivalca kakega kraja. —- (9) V izvirniku: Laufen. . Uvod, prevod in opombe Peter Weiss Matična kronika za mesec december 1988 POROKE: 1. Žehelj Dušan, star 23 let iz Bočne 178 in Kovačič Andreja, stara 18 let iz Šmartnega ob Paki 86 SMRTI: 1. Kralj Henrik, star 79 let iz Sp. Rečice 22, 2. Kokošin Ivan, star 86 let iz Šentjanža 12,3. Jerič Angela, stara 79 let iz Rečice/Sav. 37,4. Praznik Ferdinand, star 58 let iz Sp. Rečice 30,5. Kolenc Janez, star 80 let iz Homec Brda 14,6. Kaker Franc, star 54 let iz Krnice 3,7. Vavdi Elizabeta, stara 83 let iz Krnice 37,8. Firšt Ivan, star 41 let iz Raduhe 3,9. Moličnik Elizabeta, stara 69 let iz Podveže 41,10. Gaber Marija, stara 79 let iz Brezja 47, 11. Irman Neža, stara 86 let iz Lok pri Mozirju 13, 12. Zupančič Marija, stara 47 let iz Radmirja 72,13..Voler Jožica, stara 25 let iz-Planine 25,14. Kaker Ana, stara 59 let iz Primoža 39, 15. Detmar Jožefa, stara 65 let iz Primoža 78. E2ZS3 NOVICE »Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SZDL občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Rajko Pintar — Tajnica urednika Mija Pavlin — Fotografska priprava Ciril Sem — Uredništvo in uprava: OK SZDL Mozirje, telefon (063) 831-850 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka: 52810-678-54000 — Savinjske novice, glasilo SO Mozirje—Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.