K ec clta i rgo^ina Kakšne cene so odločilne? Cene vsakega blaga so zelo neetalne rn spremenljive. Danes silno pocenl blago lahko postane čez noč silno drago in tudi narobe. Vse je odvisno od tega, kako se blago potrebuj« in koliko ga je na razpolago. če se blago zelo potrebuje in se težko dobi, je njegova cena visoka in najsl je to blago v normalnih razmerah še tako malo vredno. Seveda naraste cena blagu tako le v izrednih razmerah. In v tem je vzrok, da je danes cena gotovega blaga narasla preko stvarne vrednostl tega blaga, kajti danes žlvimo v izrednih časih in je zato nemogoče, da bi vse blago ohranilo ceno, kakršno je imelo v normalnih časih. Ce je zaprt uvoz iz čezmorskih dežel, se mora podražitl blago, ki prihaja iz teh dežel in ki ga doma ni mogoče popolnoma nadomestlti. To blago nikakor ne more imeti cene, kakršno je Imelo pred ustavitvijo uvoza, temved bo imelo višjo ceno. Nobena odredba in nobena kazen tega ne more preprečiti, saj n. pr. v Nemčiji po časopisnih poro_ilih ljudi, ki so dvignill cene in s_ niso ravnali po predpisih, streljaio, pa bre". uspeha. Blago je dejansko vredno najmanj toliko, koli- kor se mora plačati, da se nabavi novo blago. Či-Sto vseeno je, po kateri ceni je bilo blago nabavljeno, ker tista cena je veljala le za tiste _ase. Nova cena pa "velja za nove čase in kdor hoče imeti novo blago, mora plačati tudi novo c«_io. Drugače ne more biti, saj če bi blago ohranilo staro ceno, bi ga ljudje prav tako trošili, kakor so ga trošili takrat, ko je bilo lahko dosegljivo. Sele vi-soka cena alli k var.evanju. Plačevanje blaga po novi ceni pa tudi prepreči, da ne ostanejo ljudje brez blaga. Tu je treba znova p->r__vitl staro resnico: Če bi se blago prodalo po stari ceni, bi bilo mogo6e nabaviti morda le polovico stare količine blaga. Zaloge bi se pri tem stalno zmanješavale. Vsako zmanjšanje zalog pa dvigne povpraševanje po blagu. Cim manjše so zaloge, tem višje so cen-,. Dejansko povzroča prodaja blaga po nabaviuh cenah vedno večjo draginjo, dočim prodaja po dnevnih tržnih cenah še najprej zaustavi dvig cen, ker otežuje pomanjkanje blaga. Prodaja po nabavni ceni je hipno potrošniku (kupcu) morda res v korist, toda ta korist je le navidezna, ker bo prihodnji. plačal potrošnik blago dvakrat tako drago, če ga bo sploh mogel dobiti. Jaano nam pa mora bitl tudl to, da če zrastejo davčna bremena in soc.a.ne riajafve, ker no veljajo več stare cene, (x> iz istega razloga naraste cena živilom, nepremiCninam itd., če s. zvišajo pl&Ce, ne more ostati tudi ostala trgovina pri starih cenah. V nerednih razmerah ao še vedno cene zrasde. Ko bo prišel drugi redni čas, bo prišel z njim tudi preobrat v cenah, ki bodo začele padati in tedaj bo tudl potrošmk (kupec) prišel na svoj račun in bo plačeval manjše cene. Motrda ta čas ni več tako daleč, kot se nam zdi, kajti prav tako kot na slabo, se lahko z isto naglico vse obrne na dobro. Uredba o prometu s koruzo Pretekli teden je bila podpisana uredba o prometu s koruzo, ki smo jo na tem mestu že večkrat napovedovali. Po tej uredbi se koruza, pridelana v letu 1940., kakor tudi stara koruza ne sme prodajati draže kot po 250 din stot. Koruza s to ceno ne sme vsebovatl več kot 14% vlage in je za koruzo, ki ima 26—28% vlage, določena cema 200 din štot. Bela koruza je lahko za 5%, koruza činkvantin pa za 20% dražja. Kdor se peCa s prometom koruze, sme za stroške in svoj zaslužek priračunati največ 12 din za 100 kg. V svrho preskrbe prebivalstva in vojske se lahko prisilno odkupijo vsi presežki koruze in koruzne moke, in to: pridelovalcem koruze do 500 kg zaloge polovloo presežka las_nih gospodinjskih In gospodarsklh potreb, pridelovalcem z nad 500 kg zaloge koruze v zrnu ali moki pa dve tretjini lastnih gospodinjskih in gospodarskih potreb. Onitn, ki koruze ne pridelujejo, se pa smejo prisilno odkupiti vse količine koruze in koruzne moke, ki niso potrebne za lastne gospodinjske in gospodarske potrebe. Prisilne odkupe odredl trgovirtski minister v soglasju s hrvatskim banom in jih bodo izvajala okrajna načelstva (upravna oblast prve stopnje) na zahtevo in ra_un Prizada, na Hrvatskem pa Pogoda. Brez odobrenja kmetijskega ministra, na Hrvatskem pa brez odobrenja bana, se zdrava, za ljudsko in živinsko krmo poora/bna koruza in moka ne more uporabljati za proizvodnjo špirita ali za kako drugo industrijsko ali obrtno svrho. Trgovci in ostali posredniki, ki zahtevajo višjo ceno, kot je predpisana po tej uriidbi, ali kršijo ostale odlo.be uredbe, bodo kaznovani z zaporom do šestih mesecev in denarno kaznijo do sto tiao. dinarjev. Kazni izrekajo redna pristojna sodišča. Cene riža Iz Beograda poročajo, da je že dokon.no določena cena riža na debelo. Luščilnice rlža bodo prodajale rlž tujega izvora po 10.60 din za kg na debelo franko kupčeva postaja. Da pa ne bl nastala konkurenca domačemu rižu, bodo luščilnice riža prodajale inozemski riž po 12 din kg na debelo. Razlika 1.40 din za kg bo prlpadla Prizadu, Pogodu na Hrvatskem in Prevodu v Sloveniji. Te družbe bodo ustanovile posebne sklade v svrho pospeševanja nekaterih kmetijskih panog. Razume se. da bo Prevod pobiral to razliko samo v Sloveniji, Pogod v banovini Hrvatski, Prizad pa v ostalih predelih države. Za riž iz južne Srbije je ban vardarske banovin<. odredil naslednje cene: glazirani riž 12.80 din franko postaja Kočana, ostali riž pa po 12 din. To je cena za veletrgovino. Kot pravijo v ministrstvu trgovine, cena riža na drobno v državi povprečno ne bo presegla cene 15 din za 1 kg. Nadalje poročajo iz Beograda, da bodo v kratkem izšla navodila urada za kontrolo cen o določitvi cen rlža na drobno in o načinu prodaj-e riža. Delno so ta navodila že vsebovana v objavljenem razglasu banovinskega prehranjevalnega zavoda. Tržišče z železom Pri trgovini s starimi kovtnami se vidi, da je povpraševanje po blagu še vedno veliko, cene pa stalno skačejo. Danes se plačuje stari baker draže nego atane novi baker v rudnikih bakra v Boru v Srbiji. Cena starega bakra je 20 din, težke medenlne 11 dln, lahke medenine pa 8.50 din kg. Cena novih kovin, kl se proizvajajo pri nas, je atalno v skoku. Svinec je po 9.80 dln, cink po 11.50 din, surovi baker po 25 din, antimon po 34 din, surovi aluminlj po 44 din kg. Te vrste <blago je pa možno dobitl le v omejenih količinah, velik del le z dovoljenjem tovrstnih komlsarjev. Bele pločevlne sploh nl in radi tega tudl nima .cene, pa .eporav se danes zelo išče. Radi znanih prilik ni izgleda, da bi to kovino sploh mogli dobiti. Gradbeno železo se je v celoti podražilo za 25%. Surovtn za t» železj. nl in so vedno dražje. Vzrok temu je predvsem v tem, ker se tega materiala zelo veliko izvozl v tujino, ker se tam dostežejo cene, kl bl jih doma ne bilo mogo.e doseči. Pri jeklu imajo monopol v rokah Nemcl in nam oni diktlrajo cene. Stanje te vrste industrije je pa zelo težko, cene so se pa zvižale aorazmerno s surovinami. Tovrstne tovarne v Beogra^u so pa začele z akcijo osamosvojitve na tem polju. Drobne gospodarslte Testii Stara cena soli spet uveljavljena. iAnsko letc se je znižala cena soll od 2.50 din kg na 1.50 din. Radi zvišanja nabavnih stroškov za sol s_ je sedaj cena soli zvišala na lansko višino, tako da bo odslej cena za vse vrste soll znašala 2.50 din kilogram, cena živlnske soli bo odslej 0.75 din kg, cena fine namizne soli pa bo odslej 5 din kg. Odločba o porabi in cenl petroleja. že s 1. decembrom in za mesec december je dolo-.no, da dobe družine 1—3 članov po poldrugi liter petroleja na mesec; družine s 4—6 člani 2 lltra petroleja na mesec; družine 7—ljO članov 2 in pol litra; družine, ki imajo več kot 10 članov, 3 litre petroleja na mesec; uradi in drugl potrošniki 1 liter petroleja mesečno za vsako osebo. To prodajo bodo organizlrala okrajna načelstva potom občin in posameznih trgovcev. Prodajalci niso dolžnl nikomur dati več petroleja, kot je po gornjem določeno. Z isto odlo-bo je monopolska uprava radi zvišanja nabavnih stroškov dolo_ila, da se petrolej od 1. decembra dalje prodaja po 9 din liter (doslej 7 din liter). Določitev cen za bu_no olje. Ban dravske banovine je odredil, da naj bodo cene bučnega olja v tovarnah po 22.40 din, v veletrgovinah po 23.75 din, v nadrobnl prodaji pa s pribitkom nabavniJi stroškov. Odredba o peki In cenl kruha. Ban dr. Marko Natlačen je dne 27. novembra izdal odredbo, po kat.rl se v vseh pekarnah dravske banovine sme izdelovatl in prodajatl razen ljudskega kruha tudl kruh, izdelan iz 75% krušne in 25% koruzne moke. — V času do 31. decembra (prazniki) je dovoljeno Izdelovati kruh tudi iz moke, ki vsebuje 75% bele ter 25% koruzne moke (namesto krušne moke bela moka). Za prlmer pomanjkanja krušne moke ter koruzne moke smejo pekarne v .asu do 31. decembra izdelovati tudi kruh iz bele mcvke. Kruh iz krušne in koruzne moke se prodaja v komadih, težklh 1 kg, po 5 din. Kruh Iz bele in koruzne moke se prodaja v komadih po 80 dkg po 6 din. Beli kruh se prodaja v komadih po 96 dkg f ali 48 dkg ali 24 dkg) po 8 din (ali 4 din ali 2. din). Splošna kontrola cen. Iz Beograda poročajo, da se proučuje na merodajnih mestih splošna konti-ola cen. To pomeni, da je pričakovati tudi kontrole kmetijskih prolzvodov glede njih cene. Zaenkrat še ni znana določna oblika te kontrole, vendar se to vprašanje sedaj prouCuje na merodajnih mestih. Ovce ra črne gore v Nem.ijo. čez Maribor gre sedaj živahen izvoz ovc iz Črne gore in južne Srbije v Nemčijo. Dnevno gredo po trije do štirje vagoni ovc, enkrat pa j. štel transport celo osem vagonov, v katerih je bilo okoli 1200 komadov živali. Ovce so precej drage ter se plačuje kilogram žlve teže po 15—16 din. Cene goveje živine po sejmih Voli. Mariboor debeU 8.50—9.50 din, poldebeU 7.50—8 din, plemenski 8—10 din; Ptuj 6—8 din; Litija I. 9.25 din, II. 7—8.50 din; Ljubljana 7.75 do 8.75 din kg žive teže. Biki. Maribor 6.50—8 din, Ptuj 6.50—7.75 din, Litija 6—7 din kg žive teže. Krave. Maribor debele 7—8 din, plemenske 7.50 do 8.50 din, klobasarice 4.75—6.50 din, molzne 7—9 din, breje 6—7.50 din; Ptuj 4—8 din; Lltija klavne 5—7 din, plemenske 6—7.50 din; Ljubljana 4—7.50 din kg žive teže. Telice. Maribo. 7—9 din, Ptuj 6.50—8.50 din; Litija 7—8.50 din kg žive teže. Teleta. Maribor 9—12 din, Ptuj 9 din, Ljubljana 11—13 din kg žive teže. ' Svinje Plemenske. 5—6 tednov 100—140 din, 7—9 tednov 145—200 din, 3—4 mesece 210—390 din, 5—7 mesecev 400—620 din, 8—10 mesecev 630 do 880 din, 1 leto stare 890—1150 din komad; 1 kg žive teže 11-13.25 din, 1 kg mrtve teže 16.50 do 18.50 din; Ptuj 10—11 din kg žive teže; Ljubljana prašlčki za rejo od 200 do 350 din komad. Pršutarj. (proleki). Maribor 11 din, Ptuj 11.75 do 12.50 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Maribor 12 din, Ptuj 12.75—13.50 din kg žive teže. Tržne cene v Mariboru Zelenjad. Krompir 1.60 din, čebula 2.50—3 dln, česen 8—12 din, kislo zelje 5 din, kiala repa 3 din, karfijola 12 din, hren 7—9 din kg. — Zelje 0.50 do 3 din, karfijola 2.50—10 din, ohrovt 0.50—2 din, zelena 0.50—3 din, buča 0.50—4 din, endivija 0.50 do 1.50 din, por 0.25—1 dln komad. ¦— 2—5 rep 1 din, 2—5 kolerab 1 din, kup paradižnika, motovilca, radiča, špinače, vrtnega korenja in pese 1 din, 2—5 redkev 1 din, šopek petršilja in majarona 0.50—1 din. Sadje. Jabolka 6—12 din, hruške 10—16 din, suhe slive 16—24 din, celi orehi 16 din, luščenl 48 din, kostanj 4^—6 din kg. Liter kostanja 2.50 do 4 din, pečenega 8 dln, liter šipka 4—6 din; limona 1—1.50 dtn, oranža 1.50—3 din komad. žito. Pšenica 2.75—3 din, rž 3 din, je.men 3 dtn, koruza 2.50—3.50 din, oves 2 din, proso 3—3.50 din, ajda 2 din, proseno pšeno 7 din, ajdovo pSeno 7—8 din, fižol 4—6.50 din liter. Mtečnl izdelki. Smetana 12.50—15 din, mleko 2—3 din liter; surovo maslo 44—48 din, čajno 55 do 58 dln, kuhano 50—54 din, domači sir 12 din 1 kg. Jajce 1.75—2 din, konzervirano jajce 1.50 do 1.75 din komad. Perutnina. Kokoš 28—38 din, par piščancev 30 do 80 din, gos 60—80 din, puran 45—90 din, raca 22—28 din, domači zajec 12—40 din. Krma. Sladko seno 130—135 din, kislo seno 120 din, otava 100 din, pšeni.na slama 80 din 100 kg. Meso. Volovsko I. 16—18 din, II. 13—15 din, ineso bikov, krav in telic 13—18 din, telečje I. 16—18 din, II. 14—16 din, svinjsko 20—22 din, salo 24 din, slanina 23—24 din, pljuča 12 din, jetra 13—14 din, reberca 18 din, glava 10—12 din, ribe belice 9—10 din, morske 14—34 din, zajec 22 dtn kg; ledvice in noge 3—4 din komad. Cene špecerijskega blaga v Mariboru (Iz cenika Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev) Pšenična moka Ogg 8.50 din, enotna krušna moka 4.70 din, ajdova moka 7.50 din, ržena moka 5.75 din, koruzna mehka moka Ia 3.50 din, krompirjeva moka za fino pecivo 17 din, pšenični zdrob 8.75 din, koruzni zdrob 4.50 din, zdrob za otroke 9 din; sladkor kristal 15.50 din, v kockah in prahu 17.50 din, kandis sladkor 32 din; Costarica kava 105 din, Portorico kava 110 din, pražena kava fina mešanica Ila 116 din, Franck 21 din, Kollnska 20 din, Kneippova sladna kava 20 din, aladna kava Jarc 16 dLn, ržena kava žika 16 din, praženl ječmen Jarc 10 din; Franzovi makaroni in špageti 13 din, Cetina makaroni in špageti 14 din, Pekatete makaroni in špageti 16.50 din, polžkl 13 din, rezanci 14 din; domača svinjska mast 28 din, bela slana slanina 28 din, prekajena slanina 32 din, papricirana slanina v celofanu 38 din, hamburška mesnata slanina 38 din, gnjat 33 din, gnjat v narezku 55 din, prekajen vrat 27 dln, reberca 27 din, prekajen svtnjski jezik 30 dln, ogTaka in lovska salama 75 din, poljska salama 30 din, salama šunkarica 40 din; ječmenova kaša St. 10 8 din, št. 7 9.50 din, ječmenček št. 4 11 din, št. 000 13 din, sir emendolc 40 din, luščeni leSnlkl 42 din, dalmatinski mandeljni 44 dln, celi roiMA 8 din, mleti rožiči 10 din, keksi 30 dtn, drobtine 14 din, bonboni superior 35 din, mežana marmelada 20 din, koanpot v dozah 25 din, paradižnlki 25 din, gorčica 25 dln, kvas 50 dtn, grenka aol 3 din, pšenični otrobi 2.25 din, koruzni otrobi 1.50 din, milo 17—18 din, lug 4 dln kg. — Namizno olje Ia 24 din, dalmatinsko oljčno olje 31 din, najfinejše oljčno olje 42 din, vinski. kis Ia 7.50 din, Ila 3.50 ddn, 80% kisova kislina 54 din, rum 48 din, atara alivovka 32 dln, tropinovec 26 din, brinjevec 60 din, hruškov liker Vanili 96 dln, malinovec 34 din, petrolej 7 din liter. Sejmi 9. decembra svinjski: Središče; govep ln kramarski: Dobova — 10. decembra tržni dan: Dolnja Lendava; živinaki in kramarsld: Puconcl, Sv. Jurij pri Celju; svinjski: Ormož; živinski: Maribor — 11. decembra avinjsiki: Celje, Ptuj, Trbovlje — 12. decembra tržni dan: Turnižče — 13. decembra svinjski: Maribor; goveji: Jurklošter; živinski in kramarski: Sv. Peter pod Sv. gorami, Trbegovci, žalec -— 14. decembra avinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; živtnski in kramarski: Sv. Lovrenc p. Prož.